You are on page 1of 4

Do okenca zavoda za zaposlovanje stopi mlaji moki. Nekdanji poklic?

vpraa zdolgoasena uradnica in z roko podrsa po apple iPadu XP, kamor vnaa podatke o novih nezaposlenih. Spletni novinar, zamrmra moki. O moj bog, zavzdihne uradnica, danes vas je pa tukaj polno. Z roko pokae na klop, kjer sedi deset ensk in mokih, ki vsak s svojim iPhonom 6G preverjajo spletne razpise delovnih mest in upajo, da se bo v zadnjem trenutku nalo kaj zanje. Fantazija ni dale od resnine prihodnosti. Medijske hie v Sloveniji, e posebej to velja za asopisne medijske hie, so se namre znale v nezavidljivem poloaju. Tja jih ni pahnila ekonomsko-finanna kriza niti drugi aktualni dogodki, temve so si za poloaj krive medijske hie same. In spet niti ne toliko novinarji saj so tukaj tudi sami igrali vlogo roparja, ki pa ga po koncu akcije pajdai ubijejo kot pa vodje medijskih hi, ki so s kratkovidnostjo spregledali znake konceptualne krize, v kateri se je znalo novinarstvo (na spletu).

Strel v levo nogo splet postane privesek


Prve napake so se pokazale e pri prvih spletiih asopisnih medijskih hi, kjer se je videlo, da je splet za veino urednitev nujno zlo in brezkonceptualna tvorba, ki nima funkcije in namena, ampak je tam zato, ker naj bi bila stvar moderna. Na slovenskem spletu so se tako v letih od 1995 do 2000 z zamikom zaele pojavljati vsebine, ki so bile pred tem e objavljene v tiskanih medijih, v nekaterih asopisnih hiah pa so jih objavljali le po delih in upali, da bo splet deloval kot spodbujevalec nakupa tiskane izdaje. V tem prvem obdobju so bile medijske hie v izredni prednosti pred drugimi spletnimi uporabniki. Spletna komunikacija je bila veinoma enosmerna, saj zaradi tehnoloke osiromaenosti spletia niso podpirala enostavnega komentiranja, dvosmerne komunikacije oziroma drugih funkcij, ki se nam danes zdijo samoumevne. Hkrati je bilo postavljanje spleti relativno zahtevno in drago, kar je imelo za posledico majhno tevilo spletnih mest, medtem ko je tevilo uporabnikov spleta skokovito naraalo. Statistini urad je denimo leta 2004 v svoji prvi raziskavi dostopa do spleta izmeril, da je 43 odstotkov prebivalstva e dostopalo do spleta (do lani je dele narasel na 64 odstotkov). Vlaganje v novinarstvo na spletu bi se moralo zaeti e takrat (kot so to poeli v Veliki Britaniji na Guardianu in mrei BBC), na alost pa so bile medijske hie e vedno mono pod vtisom medijske teorije o nedeljivem obinstvu. Ta teorija je trdila, da se medijski uporabniki ne loujejo po razlinih medijskih kanalih (splet, televizija, radio, asopisi), hkrati pa da konzumirajo samo en medij e se torej zgodi, da se iste ali pa vsaj zelo podobne vsebine pojavijo na bolj modernem, brezplanem in laje dostopnem mediju, bodo uporabniki pograbili ta medij in ignorirali okorne, papirnate, plaljive vsebine. Zato so medijske hie zaele splet uporabljati skoraj izkljuno za spodbujanje prodaje tiskane izdaje in tako spregledale oblikovanje javnosti na spletu, ki je konzumirala izkljuno vsebine na spletu. e teh vsebin ni bilo na enem mestu, so jih uporabniki poiskali na drugem spletiu, v

skoraj nobenem primeru pa niso li vsebin iskat na druge medijske kanale (tiskovine, radio, televizija). Tako so slovenske medijske hie ustvarile dvojno izgubo: na eni strani niso poveale bralstva tiskanih izdaj, na drugi strani pa so s slabimi izdajami na spletu odbijale spletno obinstvo, ki je vsebino nalo na tujih spletiih. Ko so splet prvi opazili oglaevalci in zaeli vlagati v spletno oglaevanje, so se novinarji spet prebudili. In storili drugo napako, zaradi katere je novinarstvo na spletu tam, kjer pa je, in zaradi katere bo ez deset let na zavodu za zaposlovanje toliko brezposelnih spletnih novinarjev.

Strel v desno nogo oglaevalci diktirajo tempo novinarjem


Dopustili so, da jim razvoj novinarstva na spletu diktirajo oglaevalske agencije oziroma da se kvaliteta informacij na spletu meri izkljuno in samo z branostjo oziroma tevilom obiskovalcev. Novinarske hie so na to igro pristale zato, ker so e vedno enaile spletno konzumacijo vsebin s konzumacijo tiskanih medijev, kjer je branost avtomatino pomenila veji zasluek, saj je moral bralec asopis kupiti, preden ga je lahko prebral. Oglaevalec je pri zakupu oglasov v tiskanih izdajah tako lahko zgolj priblino nadzoroval uinkovitost in doseg svojih oglasov, medtem ko spletne tehnologije omogoajo vedno bolj natanno sledenje uporabnikov, ki klikajo na oglasne vsebine. S pojavom boljih orodij za merjenje in preverjanje obnaanja uporabnikov na spletnem mestu se je spet izkazalo, da je veina spletnega prometa na klasinih medijskih portalih zelo nekvalitetna da gre za uporabnike, ki ne klikajo na oglasna sporoila niti niso lojalni blagovni znamki posamezne medijske hie, ampak vsebine berejo na ve medijskih spletiih hkrati. Hkrati so ugotovili, da imajo zaradi istih razlogov oglaevalci teave pri vlaganju oglaevalskih sredstev v spletno oglaevanje in da zasluki iz spletnega oglaevanja na klasinih spletiih medijev ne bodo prinesli teko priakovanega dobika. Spet so tukaj medije prehiteli oglaevalci in razvili kontekstualne mree oglaevanja, ki uporabnikom streejo bolj uporabne oglase, oglaevalci pa namesto predplaanih prikazov plaujejo dejansko porabo oziroma dejanske obiske oglaevanih spleti. To je bil tudi glavni razlog, da so se slovenske medijske hie zaele ozirati po spletnih izdajah oziroma da jih je novinarstvo na spletu zaelo zanimati. e je nekdo pripravljen to plaevati, potem smo to mi pripravljeni ustvarjati, so si dejali. Spletne izdaje so se irile in poleg poobjave vsebin, ki so jih e natisnili na papir, vkljuevale tudi vsebine, ki so jih medijske hie pripravile ekskluzivno za spletno izdajo. In naletele na nov problem. Ker se medijskim hiam na zaetku ni zdelo smiselno razvijati novinarstva na spletu kot loene veje novinarskega ceha, temve so ga razumele samo kot tehnoloki podaljek papirja, e danes v Sloveniji nimamo kvalitetnega programa, ki bi izobraeval kadre za novinarstvo na spletu oziroma ki bi poskual splet jemati e kako drugae kot tehnoloki izum, ki ga uporabljajo vsi.

Zato so veino novinarjev, ki so delovali v spletnih redakcijah medijskih hi, iskale med tudenti druboslovnih smeri, ki so se zdeli najbolj primerni za to delo. Obvladajo raunalnike, govorijo vsaj en tuji jezik in so zadovoljni s plaevanjem prek tudentske napotnice. Delo novinarja v spletnih redakcijah ni loeno po podrojih, na katerih bi se novinar specializiral, temve je sestavljeno iz im hitrejega objavljanja vsebin tujih medijskih hi, saj na koncu dneva teje samo obiskanost spletnega mesta. Hkrati so bile spletne izdaje loene od drugih urednitev, novinarji pa se med sabo obiajno niso druili in sodelovali. Tako lahko opazimo primere, da spletni novinar novico povzame po servisu Slovenske tiskovne agencije, ki pa novico o dogodku dejansko spie po avtorskem poroilu novinarja iz iste medijske hie. Sestavljanje skoraj celotne redakcije iz samih tudentov je imelo nove negativne posledice za razvoj spletnega novinarstva oziroma pozicioniranje spleta kot resnega medijskega kanala asopisnih hi v Sloveniji. Hitra objava vsebin brez lektorskega pregleda in slabo prevajanje vsebin s tujih spleti sta pomenila, da je kvaliteta vsebin konstantno padala. Ker je bil pomemben samo obisk, so lanki postajali vedno kraji, vsebine pa vse bolj trivialne. Splet so ljudje zaeli jemati kot zabavni medij in ne kot informacijsko bazo podatkov, portale medijskih hi pa so z uvedbo komentiranja lankov preplavili uporabniki in e bolj trivializirali e tako nekvalitetno vsebino (je pa res, da so bili tudenti zelo poceni).

Strel v levo roko pohabljanje vsebin v imenu oblike


Spletno okolje je bilo tudi zelo kruto do novinarskih vsebin tiskanih medijev. Ker slovenska spletna mesta poznajo samo en tip vsebine (lanek) in ker je veina lankov krajih od 2500 znakov, dalji lanki na spletu naeloma niso dobrodoli. Pojdite ta lanek prebrat na splet in izkunjo primerjajte z branjem v tiskani izdaji Oblika in namen splonih portalov medijskih hi tako vedno bolj postajata podrejena oglaevalcem in vedno manj medijski javnosti, ki to uti in spletne informacije jemlje z zadrkom oziroma jih razume kot manjvredne informacijam v tisku. Poleg branja z zadrkom so spletni uporabniki posvojili kulturo brezplanosti, ki preveva vse spletne storitve. Murdochov eksperiment s plaljivostjo vsebin se je zael zelo klavrno, saj so v prvem mesecu po obvezni registraciji izgubili polovico vseh uporabnikov. Ob tem je treba poudariti, da registracija e ni pomenila plaevanja vsebin. Vseeno je bil za polovico uporabnikov e ta korak preve. Tudi slovenski mediji so skeptini do zapiranja vsebin. To bi zahtevalo dodatna vlaganja v sistem plaevanja vsebin, ki pa se skoraj zagotovo ne bi izplaal, zaradi e prej omenjene vsebinske sestave spletnih portalov, ki veino vsebine poberejo pri tujih virih. Dodaten ok za slovenske asopisne hie pa je bil prihod spletnega videa. Leta 2006 je svoj program na spletu zaela oddajati Vest, ki je za infrastrukturo uporabila odprtokodne reitve, videoposnetke pa shranjevala na strenike podjetja Google. Kot odgovor so vse veje slovenske asopisne hie svojim spletnim urednitvom dodale e video oddelek in tako e dodatno obremenile neizkuene spletne novinarje, ki so video vsebine morali producirati na enak nain kot vse druge hitro in brez koncepta. e slabe, nekatere asopisne medijske hie so se odloile, da bodo skuale s spletnimi oddajami posnemati klasino televizijo, in namesto da bi televizijo napadale z nelinearnimi vsebinami in posnetki na zahtevo, so na spletu objavljale klasine televizijske formate oddaj, ki so jih uporabniki ignorirali. Tako so e dodatno utrdile koncept slabih spletnih vsebin, ki jih reujejo resni novinarji tiskanih izdaj.

Zadnji modni krik tehnologije, v katerega polaga upe tiskana medijska industrija, so elektronski bralniki, ki naj bi korenito spremenili nain branja in konzumacije medijskih vsebin. Nove tehnoloke platforme, ki jih ponujajo izdelovalci programske in strojne opreme, za zdaj niso ni drugega kot ovitek, v katerega bodo medijske hie zavile isto vsebino in jo skuale pod pretvezo novosti prodati starim in izkuenim uporabnikom. Ti bodo kaj hitro ugotovili, da gre za e stokrat pogreto juho, in medijske hie bodo zopet ostale praznih rok. e ve, zapravile bodo prilonost prehoda na novo platformo s sveo strategijo in novim tipom vsebin.

Strel v desno roko uporabniki spletnih medijev ne jemljejo resno


Na koncu so ebelj v krsto spletnih medijev zabili e uporabniki sami. S pojavom brezplanih platform za pisanje spletnih dnevnikov, prihodom omreij, kot sta Facebook in Twitter, in pocenitvijo tehnologije za produkcijo multimedijskih vsebin se je pozornost spletnih uporabnikov premaknila v druge sfere in spet so bili na izgubi ravno spletni mediji. Eden najlepih indikatorjev tega premika pozornosti je rubrika, ki je prisotna na skoraj vseh vejih slovenskih medijskih portalih in se ji ree Prispevki uporabnikov. Koncept, ki so ga slovenski mediji prevzeli od anglosaksonskih spleti, se je v Sloveniji izrodil v zbirnik objav oglaevalskih agencij, ki so izrabile prilonost za brezplano objavo, medtem ko so jo uporabniki ignorirali. Dodatno teavo za kvaliteto na spletu predstavljajo komentarji spletnih uporabnikov, ki v veini primerov samo e slabajo kvaliteto vsebine in uporabniko izkunjo ob branju lankov. Pod intervjujem s filozofom Aaronom Schusterjem iz prejnjega Dnevnikovega Objektiva je prvi komentar o. kaken kreten je tale znanstvenik. Da bi bilo immanj takih, pri emer je komentar prepisan dobesedno. Kultiviranje bralcev z obvezno registracijo pred prvim komentarjem oziroma urednikovanje komentarjev se je izkazalo za jalovo poetje, saj je bilo na eni strani povezano z ogromno koliino materiala, ki bi ga moral urednik prebrati, po drugi strani pa so se uporabniki na pozive k registraciji odzvali z abstinenco komentarjev. Tako se skoraj vsi spletni mediji v Sloveniji nahajajo v vicah. ivotarijo s stokrat preveenimi vsebinami na e skoraj stereotipno oblikovanih portalih, kjer je maksimiziranje profita z oglaevalskimi vsebinami in naroninami edino merilo uspeha. Vseeno se vedno bolj razgledani spletni uporabniki edalje bolj ozirajo po druganih tipih vsebin in lastnike klasinih spletnih medijskih portalov puajo z vpraanjem na ustnicah: Kaj bo jutri z nami?