Вы находитесь на странице: 1из 6

Danes med ljudmi vlada obutek nemoi.

Pomembne odloitve, ki vplivajo na vsakdan vseh ljudi, se sprejemajo dale pro od malega loveka. Kreirajo se v visokih politinih vrhovih. Mnoge raziskave kaejo, da prav zaradi ignorance politikov in posledino nepravih odloitev, sprejetih s strani le-teh, med ljudmi prevladuje zanievanje politike. Med ljudmi, na alost predvsem med mladimi, vlada apatija in zelo nizka volilna udeleba. Tehnologija, ki je danes vedno laje dostopna iri mnoici ljudi, omogoa premostitev mostu, ki je dolgo asa nastajal med navadnimi ljudmi in politinimi odloevalci. Vseeno se zdi, da navkljub iroki ponudbi komunikacijskih kanalov, preko katerih lahko posameznik dosee javno sfero in posledino tudi vpliva na javno mnenje, veina posameznikov e vedno ostaja zaprta med tirimi stenami svojih stanovanj, v katera novice prihajajo le bodisi skozi televizijski ekran ali skozi zvonik radia. Elektronska demokracija ponuja novo monost politinega sodelovanja. Z elektronskimi orodji omogoa laje in enostavno sodelovanje zainteresiranih dravljanov v odloevalskih procesih. Definirati fenomen elektronske demokracije ni enostavno, saj ni jasnega in enoznanega odgovora na vpraanje, kaj je elektronska demokracija (Oblak, 2003: 135). Vseeno je nujno, v namen jasnosti lanka, da doloimo definicijo elektronske demokracije. Steven Clift, priznani strokovnjak na tem podroju trdi, da E-demokracija predstavlja uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in strategij znotraj politinih in vladnih procesov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni s strani demokratinih akterjev, ki vkljuujejo vlado, izvoljene uradnike, medije, politine organizacije in dravljane/volilce. Edemokracija omogoa vejo aktivno participacijo dravljanov, kar jim omogoa Internet, mobilna komunikacija in druge tehnologije. E-demokracija predstavlja dodatek k dananji reprezentativni demokraciji in omogoa tudi ve participacije dravljanov v direktnih oblikah participacije (Steven Clifts E-Democracy Resource Links, 2006). Elektronska orodja so glede na monost in raven participacije dravljanov razlina. Elektronska orodja so e-dostop, spletno anketiranje, spletna peticija, spletni forum, politini spletni dnevniki, e-konzultacija, e-referendum in e-volitve. Osredotoimo se na politine spletne dnevnike. Politini spletni dnevniki predstavljajo novo monost podajanja informacij, izobraevanja in dvosmernega komuniciranja med pisci in bralci. Pisci politinih spletnih dnevnikov svoje bralce obveajo o novostih na podrojih kjer delujejo, o svojih pogledih na doloene politine teme in odpirajo teme, o katerih bi eleli debatirati. Teme so razline. Pisci politinih blogov se osredotoajo na doloena policy podroja, ki so jim najblija in v okviru katerih tudi delujejo, kot so na primer sociala, olstvo, zdravstvo itd. Veliko politinih spletnih dnevnikov vznikne in ivi, nekateri se obdrijo tudi izven tega asovnega parametra, le v asu doloene politine akcije, kot je as predvolilne kampanje. Tehnina oblika spletnih dnevnikov omogoa povezave do razlinih spletnih strani in pa komentiranje, kar omogoa debato o temi, o kateri pisec govori, tudi bolj natanno. Posamezni vnosi, oziroma besedila, so lahko razlini. Spodbujajo k delovanju, kar lahko privede tudi do kolektivnih akcij, so politino motivirani in s tem predstavljajo nagovarjanje, lahko tudi razlagajo in s tem predstavljajo izobraevalno noto.

Politine spletne dnevnike lahko gledamo z dveh smeri in sicer v smeri politiki-ljudje in v smeri ljudje-politiki. Razmerje ni enakomerno razdeljeno, ve se dogaja v smeri ljudje-politika. Druboslovje ta moment poimenuje z dravljanskih novinarstvom. Ljudje, pisci spletnih dnevnikov, na svojih spletnih dnevnikih predstavljajo svoje misli, svoja mnenja ter predstavljajo dogodke, ki v main stream medijih ne dobijo svojega mesta. Nekateri se posluujejo tega medija za izraanje politinih mnenj in opozarjanje politikov na doloene probleme, katere sami opazijo, mediji pa teh problemov ne opazijo ali pa ne elijo izpostavljati. V svojih politinih spletnih dnevnikih komentirajo ivljenje okoli sebe, komentirajo delo politikov in javnih slub in tako predstavljajo iziv in tudi kritiko politikom, naj bo pozitivna ali negativna.. Smer politika-ljudje predstavlja obratno sfero. Razmerje v smeri ljudje-politiki predstavlja pisanje politinih spletnih dnevnikov s strani politikov. Ti v svojih dnevnih, tedenskih ali kako drugae asovno definirano vnosih, zapisujejo svoje misli, opisujejo svoje delo, nagovarjajo bralce spletnega dnevnika in opisujejo dogajanja okoli sebe. V tujini so politini spletni dnevniki politikov zelo razviti. V tujini, predvsem v Zdruenih dravah in tudi drugje v zahodni Evropi, je veliko politikov, ki vedo, da e bodo obdrali komunikacijo s svojimi volilci, bodo s tem obdrali tudi volileve glasove in s tem obdrali politino funkcijo na kateri so. V Sloveniji se s pisanjem politinih spletnih dnevnikov ne ukvarja dosti politikov, politine spletne dnevnike pie le ena politina stranka (LDS). Spletni dnevnik pie nekaj lanov te stranke. Majda irca je februarja za spletno stran E-demokracija.si povedala naslednje: Pravi dnevnik v smislu rednega beleenja svojih stali, mnenj, komentarjev, dogodkov, videnj etcsem vasih poslala bolj redno (pred volitvami, referendumom etc.. recimo). Ker pa mi as ne dopua, se s svojimi razmiljanji pojavljam na spletu le takrat, ko so izstopajoi trenutki in dogodki. Sicer pa v stranki poskuamo redno objavljati stalia in dogajanja.

Kaj sploh so spletni dnevniki?


Blog je v svojem bistvu spletna stran, ki ima vsebine razdeljene po asu nastanka teh vsebin. e se obiajne spletne strani osredotoajo predvsem na razporejanje okvirjev s skupnim vsebinskim imenovalcem, pa se blogi (ali po slovensko neposreeno prevedeni spletni dnevniki) drijo asovne ureditve prispevkov. Blogi niso nova iznajdba, temve so z nami od zaetka spleta. V njihovi prvi fazi so jih uporabljali predvsem programerji, ki so preko tega medija uporabnike svojih programov obveali o izboljavah ter napredku razvoja. Primarni namen bloga je bil tako obveanje in svetovanje uporabnikom. Druga faza, v kateri so se blogi zaradi razvoja do uporabnika prijazne programske opreme, brezplane uporabe in splone dostopnosti pribliali uporabnikom, ki niso bili vei tehnologije, vseeno pa so eleli participirati, se zane na prelomu tisoletja. Takrat se namre na spletu pojavi Blogger, ki postane ena najbolj priljubljenih spletnih strani, ki uporabnikom omogoa brezplano odprtje spletnega dnevnika.

V Slovenijo blogi pridejo relativno pozno, nekje okrog leta 2003. Uporabljajo jih le redki tehnoloki entuziasti, prisotna pa je tudi precejna mera anonimnosti kar je razumljivo. Avtorji namre piejo predvsem prispevke osebne narave in uporabljajo ta novi medij kot avto-psihiatra. Prvi slovenski blogerji odkrijejo bloge na internetu in sicer v tujini, saj domai mediji zelo skopo poroajo o tem novem nainu komuniciranja. Prvi zapisi o blogih se v slovenskem medijskem prostoru pojavijo ele leta 2004, ko revija Monitor objavi kratko noviko o obstoju porno bloga z imenom Fleshbot. Prvi resen lanek pa nastane ele leta 2005, prav tako v reviji Monitor. Ignoranca main-stream medijev pa ne pomeni, da se blogosfera ni irila ter razvijala. Druba Technorati , ki se ukvarja z analizo blogosfere na svetovnem nivoju in v realnem asu, spremlja o em se v blogosferi najve govori in pie. e od leta 2003 belei konstaten porast blogov. e ve, po analizah drube Technorati se blogosfera podvoji vsakih pet mesecev. Tako v asu pisanja tega lanka Technorati spremlja 50.1 milijonov blogov po celem svetu. Tipizacija blogov nam pokae izredno pestrost tem. e za potrebe te analize zanemarimo bloge, ki so predvsem osebne narave in v katerih je fokus na piscu bloga in se posvetimo blogom, ki so analitino-kritini ali pa urnalistino-poroevalski, hitro ugotovimo, da na tem podroju blogi izredno dobro konkurirajo main-stream mnoinim medijem. Bodisi da poroajo o krizi v Libanonu, z mobilnimi telefoni snemajo kratke filme o beanju pred bombami ali sprehajanju po mrtvih ulicah ali pa s kritino distanco analizirajo trenutno stanje v ameriki vladi in poroajo o napakah in dobrih straneh aktualne administracije. Vse to se dogaja s skoraj-svetlobno hitrostjo v realnem asu in s pomojo referiranja ostalih blogov dosee praktino ves svet. Blogi tako predstavljajo edinstven komunikacijski kanal . Dostopni so vsem, obstajajo popolnoma brezplane razliice programske opreme (vse, kar uporabnik potrebuje, je dostop do spleta) in informacije se irijo hitreje kot kadarkoli. Blogi niso omejeni samo na besedila. Obstajajo tudi slikovni (photoblogs), zvoni (audioblogs) in video (videoblogs) spletni dnevniki, ki uporabljajo prednosti zvonega in zvono-video kanala za podajanje vsebin Spletni dnevniki predstavljajo torej zelo dobro orodje komuniciranja politinih odloevalcev z dravljani, kar s pridom uporablja vedno ve politikov. Margot Wallstrm, podpredsednica Komisije evropske unije e ve kot leto dni pie o svojem delu v Evropskih uniji in potovanjih. Na vsak prispevek, ki ga objavi, vedno komentira veliko tevilo ljudi. V maju je zael na pobudo Wallstrmove svoj tedenski spletni dnevnik pisati tudi komisar za znanost in razvoj, dr. Janez Potonik. Komentarji so del vsakega zapisa v spletem dnevniku in omogoajo dvosmerno komunikacijo med pisci spletnih zapisov in bralcev le-teh. Kritiki in veni pesimisti vidijo negativnost tudi v pisanju spletnih dnevnikov. Trdijo, da je pisanje spletnih dnevnikov samo pridobivanje politinih tok. Kar je v osnovi pravzaprav pravilna ugotovitev, vendar pa lahko gledamo na ta problem tudi s pozitivne strani. Kaj je pravzaprav smisel politike? Kaj je smisel demokracije? Ali ni prav demokracija fenomen, ki deluje v prid ljudi? Politiki, ki komunicirajo s svojimi volilci, jih posluajo in delujejo v skladu z

njihovi eljami, so torej tisti pravi politiki, ki delujejo v prid ljudem samim. Prav pozitivnost, ki izhaja iz delovanja v skladu z eljami ljudi, prinaa volilne toke. Kratek vpogled v politine in tudi nepolitine spletne dnevnike v tujini nam bo prikazal kakne monosti predstavlja ta nov medij. Poglejmo si dve podroji Zdruene drave Amerike in Iran. Geografsko, kulturo in tehnoloko sta si dravi zelo razlini, hkrati pa imata potreben skupni imenovalec. Obe namre poznata bloge in sodelujeta v blogosferi. Amerika je zibelka moderne tehnologije in ni preseneenje, da je amerika blogosfera najbolj razvita od vseh nacionalnih blogosfer na svetu. Eden od bolj znanih primerov mobilizacijske moi amerike blogosfere je poslovni polom, ki ga je doivelo podjetje Kryptonite, potem ko so blogerji zaeli objavljati informacije o tem, da je mogoe kljuavnico za kolesa Evolution 2000 U-Lock odpreti s pomojo keminega svinnika. Podjetje je glasove iz blogosfere ignoriralo in na koncu leta utrpelo finanno izgubo v viini polovice letnega zasluka. Blogi so svoje zobe pokazali tudi v afganistansko-iraki vojaki operaciji amerikih sil, kjer so pisci blogov, predvsem vojaki, pripovedovali o izgubah zaveznikih sil in postavljali na la mnoine medije, ki so peli slavo amerikemu vojakemu stroju. Dosegli so tako odmevnost in vplivnost, da amerika vojska sedaj bloge vojakega osebja, ki je na sluenju v Iraku, skrbno spremlja ter opazuje kakne so vsebine, ki jih vojaki objavljajo na svojih osebnih spletnih dnevnikih. Svoboda izraanja in participacija v demokratinih procesih, ki jo blogi omogoajo, se je v Ameriki pokazala tudi pri zadnjih volitvah za predsednika Zdruenih drav. Ne samo, da so vsi trije glavni kandidati za predsednika uporabljali bloge kot nain komuniciranja z volilci, temve so tudi volilci uporabljali ta komunikacijski kanal kot sredstvo mobilizacije in oblikovanja gibanj, ki so pomagala predsednikim kandidatom, komentirali so tudi potek njihovih kampanj. Pomembni so bili zaradi vzdrevanja stika kandidatov z volilno bazo in tudi zaradi komuniciranja med volilci samimi na dravnem nivoju (Hall, 2006: 51). Blogi so igrali pomembno vlogo tudi pri odstavitvi znanega voditelja Dana Ratherja, saj so bili prav blogerji tisti, ki so opozorili na vpraljivost dokumentov, s katerimi je Dan Rather dokazoval Bushev izostanek od sluenja vojakega roka. Kot peta veja oblasti so blogi pokazali, da imajo ljudje sposobnost spreminjanje glavnih tem mnoinih medijev (Kline, Burstein,2005: 21). Iran je popolno nasprotje amerike blogosfere. e ima v Ameriki e skoraj vsak dravljan svoj spletni dnevnik, je v Iranu to rezervirano za pogumne upornike reima. e so v Zdruenih dravah Amerike blogi samo e dodaten komunikacijski kanal, pa v Iranu predstavljaljo edini komunikacijski kanal, ki ni obremenjen s cenzuro vlade, ki ima enega najbolje razvitih sistemov nadzora spletnih vsebin na svetu in ki budno nadzira vsa mnenja, ki najdejo pot na medmreje. Na sploh igrajo blogi na blinjem vzhodu, bodisi v Izraelu, Iranu ali Iraku, podobno vlogo kot partizanski tisk med drugo svetovno vojno. Kritini do reima in pozorni na dogajanje v dravi. Primer je potres v Bamu leta 2003, ko so iranske oblasti potres oznaile kot bojo voljo, blogerji pa so objavljali prispevke, v katerih so kritizirali vladno nesposobnost in poasno odzivnost v asu nesree (Alavi, 2005: 258). Tudi dojemanje Zdruenih drav Amerike, ki jo iranski voditelji oznaujejo z velikim satanom, se spremeni, ko iranski blogerji glasno (in

anonimno) kritizirajo zunanjo politiko Irana (Alavi, 2005: 87) ter s tem izraajo mnenja, ki v drubi niso zaeljena in strogo kaznovana. Med zadnjimi, ki so zaeli s svojimi volilci komunicirati preko tega medija, je iranski predsednik Mahmood Ahmadinejad. Zanimivo pri tem je, da je ravno Iran ena izmed drav, ki se poleg Kitajske najbolj bojuje proti mnenjem, objavljenih na spletu in posvea prav posebno pozornost disidentskim blogom, ki komunicirajo s tujino.

Kakno pa je stanje v Sloveniji?


Spletni dnevniki v Sloveniji zaenkrat ubirajo bolj osebne note izraanja. e pogledamo aktualni spisek slovenskih blogov na spletni strani Si.blogs, jih med 259 blogi najdemo le nekaj, ki medij spletnih dnevnikov uporabljajo za politino participacijo in izraanje politino obarvanih mnenj. Pri izboru spodnjih dnevnikov sva upotevala splono usmerjenost spletnega dnevnika, saj se po malem s politino participacijo ukvarjajo vsi, tukaj pa sva izpostavila tiste, ki se s participacijo ukvarjajo izkljuno. Najbolji primer dobre prakse spletnega dnevnika, s katerim dravljan aktivno sodeluje v odloevalskih procesih v svoji obini, je spletni dnevnik Meica v besedi in fotkah . V njem avtor, oban Meice, opozarja na obinske probleme, predlaga reitve in graja ter hvali odloitve vodilnih v obini. Spletni dnevnik je zanimiv tudi zaradi dejstva, da med komentarji lahko zasledimo mnenja upana obine Meica. Ta dnevnik je v naboru portala Si.blogs hkrati edini, ki se v slovenskem prostoru ubada izkljuno z lokalno politiko. Vsi ostali so namre usmerjeni bolj globalno, s tem pa je posledino zmanjana njihova mo vplivanja na oblikovalce mnenj. Kvaliteten politino obarvan spletni dnevnik je tudi uk Express, na katerem avtor s karikaturami in satirino-obarvanimi prispevki kritizira in podaja svoja mnenja o aktualnih lokalnih ter globalnih problemih. Mnenja so natanno predstavljena, hkrati pa avtor vedno poda svoje pomisleke glede apliciranih reitev in predlaga svoje reitve. Libertarec, blog, ki predstavlja enega boljih politino-teoretinih blogov pri nas, interpretira dogodke skozi prizmo libertarne teorije. Zanimiv je zaradi pogovorov v komentarjih, saj se bralci z avtorjem neprestano spuajo v konstruktivne pa tudi nekonstruktivne debate. E-demokracija.si predstavlja znanstveno-noviarski spletni dnevnik, ki se osredotoa predvsem na problem implementacije e-demokracije v odloevalskih procesih. Ponuja primere uspenih praks iz tujine, primerjavo s slovensko situacijo in predloge izboljav na lokalnem in dravnem nivoju. Ljudi spodbuja k politinem delovanju in izraanju mnenj. e pogledamo celotno tevilo slovenskih spletnih dnevnikov, lahko hitro ugotovimo, da je politinih dnevnikov zelo malo. To lahko pripiemo politini pasivnosti in apatiji ter neizobraenosti na podroju spletnih storitev. V Sloveniji so spletni dnevniki e vedno obravnavani kot del alternativne kulture, pri emer ima pojem alternativna izrazito negativen predznak. Ko se bo enkrat to spremenilo in bodo spletni dnevniki nali svoje mestu tako med stroko kot tudi v strokovni literaturi, pa lahko priakujemo e bolj razirjeno uporabo in predvsem bolj pestre naine uporabe. Tako kot e velikokrat, se mora Slovenija torej e veliko

nauiti, iz uspenih primerov implementacije razlinih novih komunikacijko-tehnolokih orodij za izboljanje splonih politinih razmer, iz tujine. Spletni dnevniki predstavljajo eno izmed teh orodij in monosti uporabe so neznanske. Do takrat pa bodo spletni dnevniki v Sloveniji sluili bolj kot osebno komunikacijsko orodje posameznika, ki z njim razreuje notranje probleme oziroma preko spletnega dnevnika komunicira s prijatelji. Viri in literatura: N. Alavi, 2005, We are Iran the persian blogs, Soft Skull Press, New York R. S. Hall, 2006, The blog ahead, Morgan James, New York D. Kline in D. Burstein, 2005, Blog!, CDS Books, New York T. Oblak, 2003, Izzivi e-demokracije, FDV, Ljubljana S. Splichal, 1997, Javno mnenje, FDV, Ljubljana Spletni viri: S. Clift, E-Democracy Resource Links. Sneto dne 5.5.2006 s http://www.publicus.net/articles/edemresources.html

Вам также может понравиться