tzi naj bi bil neploden

Genetska raziskava prazgodovinskega mokega 3. februar 2006 ob 18:21 London - MMC RTV SLO Prazgodovinski moki, ki so ga leta 1991 nali v italijanskih Alpah in ga poimenovali tzi, naj bi bil neploden, odkriva nova tudija. Znanstveniki z univerze v Camerinu v Italiji so iz revesja tzija vzeli vzorce DNK-ja, nato pa so bili posebej pozorni na genetski material, ki se nahaja v mitohondriju. V mitohondrijskem DNK-ju, ki se deduje samo po materini liniji, so nali podroja, ki naj bi bila povezana s poveano monostjo moke neplodnosti. Genetska raziskava e kae, da tzi vsekakor izvira iz srednje Evrope, pie BBC. tzi je umrl pred okoli 5.300 leti, znanstveniki pa ne vedo, ali se je zavedal svoje neplodnosti.

tzi je umrl, ker je bil ustreljen s puico. Foto: EPA http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/oetzi-naj-bi-bil-neploden/49793 (naloeno 3.11.2009)

tzi izkrvavel na ledeniku

Usodna je bila napadaleva puica 7. junij 2007 ob 09:46 Zrich - MMC RTV SLO tzi, 5.300 let stara loveka mumija, najdena na alpskem ledeniku, je umrl zaradi velike izgube krvi. Znanstveniki vicarsko-italijanske skupine so ugotovili, da ga je v levo ramo zadela puica, ki mu je pokodovala arterijo pod kljunico. Najnoveji razvoj v raunalniki tomografiji in rentgenskih posnetkih je omogoil neprecenljiv pogled v tzijevo notranjost. Slike so razkrile trinajst milimetrov dolgo zarezo v arteriji, ki lei tono pod kljunico. Kri, ki je odtekala po pokodbi, je povzroila velik hematom v prsni votlini. tzi je tako najverjetneje umrl med bojem, ni pa znano, ali je pred svojim napadalcem beal ali pa je padel v zasedo. V hrbtu je imel puico Ostanke tega neolitskega loveka so v Alpah na meji med Avstrijo in Italijo nali leta 1991. Vse od takrat potekajo razline raziskave, ki elijo ugotoviti podrobnosti njegovega ivljenja in smrti. Koki hrane v njegovem elodcu so pokazali, da je tzi svoj dan zael z obrokom v gozdnati dolini, ki se razteza pod vznojem Alp, nato pa se je zapletel v spor, o emer priata kamnita puica, najdena v njegovem hrbtu, in globoke ureznine po rokah. tzi je ta dan e splezal na ledenik Schnalstal in nato umrl zaradi zastoja srca, ki sta ga povzroila stres in velika izguba krvi. Resnost pokodbe nakazuje, da je bil tzi najverjetneje ustreljen na ledeniku in ne v podalpski dolini, kjer je zael svojo pot. Ni mogoe povedati, ali je bil tzi zadet med hojo, tekom ali mirovanjem, eprav poloaj rane kae, da je bil njegov morilec med streljanjem na kolenih ali pa se je skrival nije pod hribom. tzi je ena najvejih arheolokih najdb v zadnjem asu. Ime je dobil po blinji dolini tz. Velik je bil okoli 159 centimetrov in star priblino 46 let, nosil je gamae iz kozje koe in slamnato ogrinjalo, pestili pa so ga vnetje sklepov in gliste. V njegovi bliini sta leala bakrena sekira in tul s puicami. Znanstveniki so najprej menili, da je umrl zaradi lakote in mraza, toda pozneje raziskave so pokazale, da je bil smrtno ranjen. tzi je umrl kmalu po napadu. Foto: EPA

loveka mumija se je zaradi taljenja ledu po 5.300 letih pokazala na povrju ledenika. Foto: EPA http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/oetzi-izkrvavel-na-ledeniku/72077 (naloeno 3.11.2009)

tzi
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Spomenik tziju tzi (tudi Oetzi) je dobro ohranjena loveka mumija priblino iz 34. stoletja pr. n. t., ki so jo nali 19. septembra 1991 v ledeniku v Italiji (tztalske Alpe) blizu meje z Avstrijo. Vzdevek tzi prihaja od imena doline. Avstrijski uradniki so sprva obravnavali najdbo kot novodobno truplo in ga grobo izklesali iz ledu, pri emer so ga nekoliko pokodovali. ele po tistem, ko so ga prepeljali v mrtvanico v Innsbruck, je bila ugotovljena njegova dejanska starost. Kasneje meritve so pokazale tudi, da je najdba leala slabih 100 metrov znotraj ozemlja Italije. Gre za najstarejo naravno mumificirano truplo z ozemlja Evrope, ki omogoa dober vpogled v lastnosti bakrenodobnih Evropejcev. Po ocenah je bil tzi v asu smrti visok priblino 1,65 m in star 45 let.[1] Na sebi je imel obleko iz usnja razlinih ivali in iroke, vodoodporne evlje za hojo po snegu. Med drugimi predmeti, ki so jih nali ob truplu, so bakrena sekira, kremenast noi z lesenim roajem, nedokonan lok iz tisovega lesa in tok s 14 puicami.[2] Sledi na truplu kaejo, da je tzi umrl nasilne smrti; imel je luknjo od puice v rami in resno pokodbo glave, ki je verjetno povzroila smrt.[3] Mumijo naj bi nala nemka turista Helmut in Erika Simon, vendar slovenska plezalka Magdalena Mohar Jarc trdi, da jo je nala ona. Odkritje si lasti tudi vicarka Sandra Nemeth. Sodie v Bolzanu je najdbo prisodilo Simonovima. Hkrati je potekal tudi pravni spor o nagradi za najditelja. Simonova sta zahtevala 300.000, mnogo ve kot so bile pripravljene plaati lokalne oblasti glede na vrednost najdbe. Na koncu so se pogodili za 150.000.[4] tzi je danes na ogled v Junotirolskem deelnem arheolokem muzeju v Bolzanu. http://sl.wikipedia.org/wiki/%C3%96tzi (naloeno 3.11.2009) South Tyrol Museum of Archaeology - official website about tzi http://www.archaeologiemuseum.it/index_ice.html