SPLETNI DNEVNIK - DEJAVNOST ŠTUDENTOV NA

PODIPLOMSKEM ŠTUDIJU

dr. Viktorija Sulčič

Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Cankarjeva 5, SI-6140 Koper, Slovenija

Povzetek
Ob prenovi podiplomskega predmeta s področja e-poslovanja smo, kot eno izmed dejavnosti
študentov, vključili tudi pisanje spletnega dnevnika, saj postajajo spletni dnevniki med uporabniki
interneta vedno bolj razširjeni. V prvem delu prispevka prikazujemo kratko zgodovino spletnih
dnevnikov ter njihovo uporabo v izobraževanju, v nadaljevanju pa vključitev spletnega dnevnika za
podporo raziskovalnega dela podiplomskih študentov. Vzdrževanje spletnega dnevnika, kot ene izmed
najbolj razširjene tehnologije Spleta 2.0, je študentom pomagalo pri zbiranju gradiv za raziskovalno
delo in za poglobitev znanja s področja predmeta. Poleg tega se je uporaba spletnega dnevnika
pokazala kot učinkovita podpora študiju prek interneta.

Abstract
A BLOG – A STUDENT ACTIVITY ON POSTGRADUATE STUDY
Because blogging is spreading around the world we implement it in when an e-business postgraduate
course was renewed. In the paper a short blog history is presented and its usage in education. At our
faculty blogging was implement as a study activity to supports a postgraduate student’s research
work. According to survey results blogging helps students to become more familiar to the blogs as one
of the most known Web 2.0 technology, to help them acquiring materials for their research
assignments and to extend their knowledge. Blogging also help them to work online more efficiently.

Ključne besede
Spletni dnevnik, visoko šolstvo, kombinirano e-izobraževanje, študij prek interneta

Key words
Blogging, Higher Education, Blended learning, online study

1. SPLET 2.0
Splet 2.0 je v zadnjih treh letih pritegnil precejšnjo pozornost [9]. Sam izraz je rezultat
razprave med O’Reilly in MediaLive International v letu 2004 [10]. S spletom 2.0 (angl. Web
2.0) označujemo napredno uporabo internetne tehnologije in spletnih rešitev, kot so na
primer spletni dnevnik (angl. blog), wiki, RSS in družabni zaznamki (angl. social
bookmarking) [15]. Najbolj izpostavljena razlika med Spletom 1.0 in Spletom 2.0 (prav tam)
je večje sodelovanje med ponudniki vsebin ter uporabniki interneta, pa čeprav se izraz Splet
1.0 sploh ni nikoli uporabljal. Poudariti je potrebno, da je pojem Splet 2.0 bolj kot tehnološki,
tržni pojem, pa čeprav se pogosto govori o tehnologijah Spleta 2.0. V bistvu gre za drugačen
način uporabe interneta in spletnih rešitev. Nass in Levitt [9] skupno značilnost
tehnologij/konceptov Spleta 2.0 vidita v k uporabniku usmerjeni tehnologijam. Uporabniki
postajajo snovalci vsebin, ki jih brez posebnih zahtevnih računalniških znanj objavljajo na
internetu ter izmenjujejo z drugimi uporabniki. S Spletom 2.0 mislimo na drugačno uporabo
interneta, ki postaja vedno bolj sodelovalen in interaktiven. Razvile so se nove storitve in nov

Dnevi slovenske informatike 2008, Portorož, 9. - 11. april 2008 1

način ustvarjanja/izmenjevanja spletnih vsebin. Ustvarjanje in vzdrževanje spletnega
dnevnika (angl. blogging) lahko pojmujemo kot naraven razvoj nekdanjih spletnih strani, za
katere je uporabnik moral imeti določena znanja in spretnosti. Poleg tega so bile nekdanje
spletne strani večinoma namenjene objavljanju relativno statičnih informacij. Pisanje spletnih
dnevnikov se je razmahnilo s storitvijo blogger.com, ki je omogočila enostavno oblikovanje
spletne strani. Poleg tega pa so spletni dnevniki omogočili, če avtor to dovoli, da lahko vsak
bralec spletnega dnevnika napiše svoj komentar. Tako postanejo tudi bralci spletnih
dnevnikov ustvarjalci spletnih vsebin. Seveda se s tem odpira vrsta vprašanja vezanih na
kredibilnost vsebin, kakor tudi etična in pravna vprašanja. Zagovorniki Spleta 2.0 navajajo, da
so bila ta vprašanja odprta tudi pred uvedbo novega načina uporabe interneta, in da bodo
uporabniki spletnih vsebin tisti, ki bodo podali končno oceno o kakovosti in kredibilnosti
vsebin [15]. Splet 2.0 je bil dobro sprejet tudi v poslovne namene, saj sta spletni dnevnik in
wiki primerni rešitvi za urejanje in izmenjavo nestrukturiranih vsebin (prav tam) in podporo
sodelovalnega dela v poslovnih okoljih. Tako objavljene vsebine na spletnih dnevnikih (in
tudi drugih spletnih portalih) so lažje sledljive prek RSS (angl. Really Simple Syndication) 1
kanalov, ki uporabniku omogočajo zbiranje in pregledovanje le tistih vsebin, ki ga zanimajo.
Spoznavanje sodobnih tehnologij, njihovih značilnosti, prednosti in slabosti, ter tudi
razvijanje sposobnosti za njihovo uporabo je ena izmed kompetenc, ki jo v času študija
morajo razviti študenti poslovnih šol. Zaradi tega predmete s področja poslovne informatike
in e-poslovanja vsakoletno posodabljamo. V študijskem letu 2006/2007 smo v vsebine in v
način izvedbe predmetov začeli uvajati tehnologije Spleta 2.0. Tako smo spletni dnevnik
vključili v študijska gradiva ter ga uporabili tudi kot eno izmed dejavnosti študentov. Seveda
so se študentje pri študiju predmeta seznanili tudi z drugimi tehnologijami Spleta 2.0.
Podiplomski študij na fakulteti je bolj ali manj raziskovalno usmerjen. Študentje pri študiju
proučujejo različne klasične in/ali spletne vire, zbirajo primarne in sekundarne podatke in
obstoječe teorije ter dognanja povezujejo z lastnimi raziskovalnimi izkušnjami. Predvidevali
smo, da bi z uporabo spletnih dnevnikov učinkovito podprli individualno in skupinsko
raziskovalno delo študentov. Uvedbo tehnologij Spleta 2.0 smo podprli z raziskavo učinkov
uporabe tovrstnih tehnologij v izobraževanju, zato smo na začetku raziskave postavili
hipoteze. In sicer postavitev in urejanje spletnega dnevnika:
H1: bo študentom omogočilo boljše spoznavanje tehnologij Spleta 2.0.
H2: bo študentom pomagalo pri širitvi njihovega znanja
H3: bo učinkovito podprlo raziskovalno delo študentov, zaradi česar bi bilo spletne
dnevnike smiselno uporabiti tudi pri delu s prihodnjimi generacijami študentov.
Raziskava učinkov uporabe spletnih dnevnikov v izobraževanju je bila podprta s tedenskimi
anketami, anketo ob vključitvi študentov v predmet ter z anketo ob zaključku predmeta. Vse
ankete so bile izvedene prek e-učilnice 2 . Podatki zbrani z anketami so bili obdelali s
programom SPSS. Rezultati obdelav so prikazani slikovno in tabelarično.

1 Več o RSS na SearchWinDevelopment.com.

2 Za podporo izobraževalnega dela na fakulteti uporabljamo spletno učno okolje Moodle (www.moodle.org),
ki ga imenujemo e-učilnica (www.eucilnica.si).

Dnevi slovenske informatike 2008, Portorož, 9. - 11. april 2008 2

2. SPLETNI DNEVNIKI

2.1 Nastanek in razvoj

Spletni dnevnik, po angleško blog, ki se je najprej pojavil pod imenom WebLog (v uporabi
sta tudi različna zapisa – Web log in web log) ni nič drugega kot zbir dnevnih zapisov
dogajanj, ki so dostopna prek spleta [2], [7]. V spletnem dnevniku so zapisi – besedila,
povezave, slike ali video posnetki, urejeni kronološko, z najnovejšim zapisom na vrhu [15].
Avtor spletnega dnevnika lahko zapisuje vsakodnevna dogajanja, svoja opažanja in
razmišljanja, ali pa razpravlja o tekočih novicah in dogodkih. Tako je spletni dnevnik
podoben dnevniku kakršnega poznamo na papirju. Spletni dnevniki so lahko skupinski, kjer
skupina razpravlja o posameznih bolj ali manj izbranih temah. Večina spletnih dnevnikov
omogoča tudi razprave oziroma podajanje komentarjev obiskovalcev – bralcev spletnih
dnevnikov.
Čeprav je spletni dnevnik opredeljen kot eno izmed orodij Spleta 2.0 [10] pa je spletni
dnevnik obstajal že pred nastankom izraza Splet 2.0. Nekateri avtorji za očeta spletnega
dnevnika imenujejo Dave Winerja, čeprav sam ni uporabljal izraza WebLog, je pa osnoval
tehnike za posredovanje podatkov o spletni objavi (angl. Web syndication techniques) [7]
Winerjev UserLand, kot prvi zbiralnik novic, se je kasneje razvil v danes bolj znan RSS [16]
in velja za eno izmed uporabnih orodij spletnih dnevnikov.
Izraz WebLog je bil prvič uporabljen decembra 1997 na spletni strani RobotWisdom.com,
avtorjev Bargerja in Joyca. Omenjena spletna stran, ki še vedno obstaja, je zbirka zanimiv
osebnih povezav do knjig ter člankov s področja politike, kulture in tehnologije [16]. Izraz
WebLog je v blog skrajšal Merholz na Peterme.com leta 1999 [16]. V tem letu je bil izraz
blog uvrščen tudi v Merriam-Webstrov slovar. Istočasno pa je podjetje Pyra Labs postavilo
najbolj znan sistem za objavo spletnih dnevnikov, imenovan blogger.com ([16], [1]). Leta
2001 so se izvedle tudi prve nominacije za najboljše spletne dnevnike – »The Bloggies«
(http://2001.bloggies.com/). Leta 2003 je blogger.com zabeležil 1,1 milijon registriranih
uporabnikov, zato ne preseneča, da se je za blogger.com zanimalo tudi podjetje Google, in je
istega leta blogger.com tudi odkupilo [5]. Leta 2003 je na trg prišla prva uradna različica
odprto kodne programske rešitve za vzpostavitev in upravljanje spletnih dnevnikov,
WordPress. Leta 2004 je Steve Garfield objavil prvi video spletni dnevnik
(http://stevegarfield.com/Site/Welcome.html). V angleško govorečem okolju se za video
spletne dnevnike uporablja izraz »vlog« ali »video blog«, vendar tega izraza še ni v Merriam-
Websterjem slovarju. Že prej omenjeni Winer je za zgodovino spletnega dnevnika pomemben
tudi kot eden izmed ustanovitelj Weblogs.com, ki ga je v letu 2005 kupilo podjetje VeriSign
[14]. Weblogs.com je strežnik, ki naročnike o novih vsebinah obvesti takoj, ko so vsebine
objavljene na spletnem dnevniku [14].
Spletni dnevnik, kakršnega poznamo danes je star 10 let, vendar njegove korenine izhajajo iz
70.-ih prejšnjega stoletja, ko so se na elektronskih oglasnih deskah (angl. bulletin boards)
objavljale različna mnenja, predlogi, poročila od delu in življenju...v navadnih tekstovnih
datotekah. Uporaba tehnologije ».plan files« je omogočala, da so se datoteke pripele k
vsakemu posameznemu računu na Unix sistemu in tako dosegle naročnike ([7], [8]). Tako kot
novodobni spletni dnevniki, so bile tudi te objave urejene po kronološkem vrstnem redu –
najnovejša objava na vrhu. Osnovne razlike med današnjimi spletnimi dnevniki in objavami
na elektronskih oglasnih deskah so v možnosti pisanja komentarja, ki jih spletni dnevniki
omogočajo, objave na oglasnih deskah pa ne. Objave novic in dogodkov v tekstovnih

Dnevi slovenske informatike 2008, Portorož, 9. - 11. april 2008 3

datotekah so, če ne upoštevamo možnosti dodajanja komentarjev, podobne današnjim
osebnim spletnim dnevnikom. Spletni dnevniki se lahko uporabljajo za različne druge
namene; Forbes.com je leta 2004 najboljše spletne dnevnike razvrščal v različne skupine,
katerih imena kažejo na vsebino spletnega dnevnika – na primer: politični, potovalni,
tehnični, ekonomski, medicinski spletni dnevnik.

2.2 Spletni dnevnik v izobraževanju

Spletni dnevnik v izobraževanju se lahko uporablja na različne načine. Kennedy [6] je
izpostavil predvsem možnost interakcije med avtorjem in bralci spletnega dnevnika ter
možnost neposrednega objavljanja. Za objavo na spletnem dnevniku ni potrebno poznavanje
HTML 3 ja, zato lahko spletni dnevnik urejajo tudi mlajši učenci. Spletni dnevniki se tako
uporabljajo na različnih nivojih in področjih izobraževanja [6]. Selingo [12] poroča o uporabi
spletnih dnevnikov na primarnem in sekundarnem nivoju izobraževanja. Spletni dnevniki
lahko podpirajo izvedbo predmetov s pomočjo portofolija, saj lahko učenci/študenti prek
spletnega dnevnika zbirajo, urejajo in vrednotijo objave [6]. Lahko pa se spletni dnevnik
uporablja za vzpodbujanje medijske pismenosti, za posredovanje informacij o predmetu, za
podporo diskusije, za vzpodbujanje uporabniku usmerjenega učenja itn. [4]. V našem primeru
smo spletni dnevnik uvedli kot orodje za podporo raziskovalnega dela podiplomskih
študentov. Študentje so spletni dnevnik uporabljali za zbiranje različnih virov in za razprave o
prebranih vsebinah.
Spletni dnevniki omogočajo tudi različne oblike ocenjevanja – od medvrstniškega
ocenjevanja do ocenjevanja učiteljev [6].

3 SPLETNI DNEVNIK NA PODIPLOMSKEM ŠTUDIJU

3.1 Uvedba spletnega dnevnika in značilnosti anketirancev

E-izobraževanje na fakulteti se že od leta 2003/2004 izvaja na kombiniran način – s
kombinacijo klasično izvedenih predavanj in študentskih dejavnosti prek interneta. Že od
vsega začetka za podporo študija prek interneta uporabljamo odprto kodno učno okolje
Moodle (www.moodle.org). Učitelji se samostojno odločajo, kako intenzivno bodo e-učilnico
uporabljali in kolikšen delež običajno klasično izvedenih predavanja bodo
prenesli/nadomestili z dejavnostmi v e-učilnici. Ravno tako se učitelji sami odločajo kakšne
strategije poučevanja v e-učilnici bodo uporabili.
Management e-poslovanja, kot izbirni predmet podiplomskega študija, že od prve izvedbe
izvajamo prek e-učilnice. Po dveh ponovitvah smo v preteklem študijskem letu razmišljali o
vsebinski in izvedbeni prenovi predmeta. Prenovo so narekovale spremembe na področju
informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), predvsem tehnologij, ki sodijo v t. i.
tehnologije Spleta 2.0. V ta namen smo gradiva razširili s temo o Spletu 2.0. Poleg tega smo
študijske dejavnosti naravnali tako, da so študentje tehnologije Spleta 2.0 spoznali prek lastne
izkušnje – uporabe. Predmet se je izvaja po kombiniranem načinu – z dvema srečanjema v
živo (na začetku in na koncu izvedbe predmeta) ter študijskimi dejavnostmi, ki potekajo prek
e-učilnice. Študente v e-učilnici podpira mentor. Glede na veliko število študentov, ki so

3
HTML – angl. HyperText Markup Language, označevalni jezik za oblikovanje spletnih strani.

Dnevi slovenske informatike 2008, Portorož, 9. - 11. april 2008 4

predmet izbrali v študijskem letu 2006/2007 (76 študentov), smo v izvedbo predmeta vključili
dva mentorja. Predmet lahko izberejo študentje na specialističnem študijskem programu in
študentje na magistrskem/doktorskem študijskem programu, ki se v prvih dveh letih študija
izvajata skupaj, zato študente obravnavamo kot eno skupino. Študentje
magistrskega/doktorskega študijskega programa morajo v času svojega študija objaviti enega
ali več strokovnih oz. znanstvenih člankov, zato smo izvedbo predmeta naravnali tako, da bi
študentje v času izvedbe predmeta pripravili raziskovalno seminarsko nalogo, ki bi jo kasneje
lahko uporabili za pripravo ustreznega prispevka. Med študenti magistrskega/doktorskega
študijskega programa je predmet izbralo 16 študentov, zaradi česar je bilo spremljanje
njihovega individualnega dela, z vidika učitelja/mentorja, sprejemljivo.
Študente specialističnega študijskega programa smo zaradi številčnosti (60 študentov)
razdelili v manjše skupine po 3–4 študente. Delo v skupinah pri naših študentih sicer ni
najbolj priljubljeno, saj takšno delo zahtevo precejšen napor pri organizaciji dela in pri
usklajevanju. Vendar je pri večjem številu študentov skupinsko delo z vidika izvedbe bolj
obvladljivo in racionalnejše kot bi bilo individualno delo študentov. Vendar pa to ni bil edini
razlog, da smo del študijskih dejavnosti organizirali skupinsko. Kompetence skupinskega dela
so danes na trgu dela iskane, saj veliko dela v stvarnih poslovnih okoljih poteka ravno v
skupini. Zato je prav, da se te kompetence pri študentih poslovnih šol razvijejo že v času
študija.
Priprava skupinskih seminarskih nalog pri klasični izvedbi predmeta običajno poteka izven
učilnic. Posamezni člani skupine so bolj ali manj aktivni. Velikokrat se zgodi, da se manj
delovni, ali celo nedelovni, posamezniki skrijejo za kolegi ki opravijo delo celotne skupine, in
tako pridobijo dobro oceno za svoje nedelo. S tem problemom se spopadamo že od začetka
uvajanja e-izobraževanja na fakulteti, saj je ravno internet tisto okolje, ki omogoča
anonimnost posameznika. Zato so vse dejavnosti študentov naravnane tako, da ima učitelj
ustrezen nadzor nad njimi, ter da je zagotovljena čim večja preglednost dela študentov.
Običajno za komunikacijski medij skupinskega dela uporabljamo forume v e-učilnici, prek
katerih mora biti razviden prispevek posameznika k skupinskemu delu. V študijskem letu
2006/2007 smo kot medij skupinskega dela uvedli spletni dnevnik, orodje Spleta 2.0, in
preverili njegovo uporabnost. Spletni dnevnik smo uvedli za podporo sodelovalnega dela
študentov, kot orodje za zbiranje gradiv, ki naj bi jih študentje uporabili pri pripravi
seminarskih raziskovalnih nalogah ter kot uporabniško izkušnjo z orodjem Spleta 2.0.
Tedensko urejanje spletnega dnevnika smo nagradili s točkami, ki so na koncu predstavljale
30 % delež ocene predmeta. Z raziskovalno seminarsko nalogo so študentje lahko zbrali do 64
% možnih točk. Za izpolnjevanje anket, na osnovi katere smo kasneje lahko izvedli evalvacijo
izvedbe predmeta, ter analizo uporabnosti in primernosti uporabljenih strategij poučevanja,
smo študente nagradili z do 6 točkami. Študentje so tako lahko zbrali do 100 točk. Glede na
dosežene točke ob zaključku izvedbe predmeta, smo študentom oblikovali končno oceno – 60
% možnih je zadostovalo za pozitivno oceno (oceno 6). Kot že omenjeno, so študentje
specialističnega študijskega programa spletni dnevnik in raziskovalno seminarsko nalogo
opravljali v skupini, študentje magistrskega/doktorskega študijskega programa pa
individualno.
Spletni dnevnik so študentje odprli v prvem tednu študija (študentje specialističnega
študijskega programa skupinsko, študentje magistrskega/doktorskega študijskega programa
individualno). V spletnem dnevniku so obravnavali temo s področja e-poslovanja, ki so jo
izbrali na začetku izvedbe predmeta. Študentje so nato vsak teden prebrali in v spletnem

Dnevi slovenske informatike 2008, Portorož, 9. - 11. april 2008 5

dnevniku predstavili, razmišljanje na vsaj en (študentje specialističnega študijskega programa
na dva) prispevek. Študentje, ki so delali v skupini so morali tedensko poročat o poteku dela v
skupini, magistrski/doktorski študentje pa o poteku raziskave. Poleg tega so študentje
spremljali tudi delo študijskih kolegov in v spletnem dnevniku tedensko poročali o zanimivih
vsebinah, ki jih kolegi obdelujejo na svojih spletnih dnevnikih. Študentje
magistrskega/študijskega programa so sledili spletnim dnevnikom študentov istega
študijskega programa, ter potem sami izbrali spletni dnevnik, ki ga bodo v svojem tedenskem
poročilu izpostavili. Študentom specialističnega študijskega programa smo določili skupino,
ki so jo spremljali, saj smo želeli, da vsak član skupine spremlja drugo področje in tako
svojim kolegom v skupini omogoča vpogled v štiri različne teme.
Študentje so spletne dnevnike odpirali na Googlovem blogger.com portalu, saj le-ta omogoča,
da se spletni dnevnik omeji le na člane skupine, oziroma na povabljene bralce spletnih
dnenvikov (člani drugih skupin). V spletne dnevnike so študentje vključili tudi obe mentorici,
ki sta spremljali in ocenjevali delo študentov.

3.2 Analiza podatkov

Pred začetkom predmeta 32,4 % študentov ni vedelo, kaj je spletni dnevnik. Enak delež
anketiranih študentov je spletne dnevnike poznalo. Po izvedbi predmeta je njihovo mnenje
ostalo nespremenjeno Nekoliko manj – 35,1 % študentov je svoje mnenje o spletnih
dnevnikih po zaključku predmeta spremenilo.
Študentje so pri urejanju spletnih dnevnikov uporabljali različne vire. Glede na področje
predmeta (e-poslovanje) smo pričakovali, da bodo študentje posegali predvsem po virih v
tujem (angleškem) jeziku, vendar je po tovrstnih virih posegalo le 48,6 % anketiranih
študentov. Ostali so uporabljali predvsem vire v slovenskem jeziku.
Glede na to, da je bila uporaba spletnega dnevnika uvedena prvič, nas je zanimala uporabnost
spletnega dnevnika kot dejavnosti študentov. Študentje so izmed ponujenih značilnosti lahko
izbrali eno ali več značilnosti (slika 1).

Slika 1: Učinki urejanja spletnega dnevnika kot študijske dejavnosti

Dnevi slovenske informatike 2008, Portorož, 9. - 11. april 2008 6

Največ anketirancem (82,4 %) je spletni dnevnik pomagal pri pridobivanju zanimivih spletnih
povezav ter pri pridobivanju dodatnih znanj s področja raziskave (70,3 %). Veliko
anketirancev (60,8 %) je s pomočjo spletnega dnevnika pridobilo tudi znanja s področij, ki so
si jih zbrali študijski kolegi. Po mnenju študentov je spletni dnevnik uspešno podprl
raziskovalno delo študentov.
Na osnovi poglobljene analize smo ugotovili statistično značilne razlike med proučevanima
skupinama študentov. Študentom magistrskega/doktorskega študijskega programa je spletni
dnevnik statistično značilno bolj pomagal pri raziskavi kot njihovim kolegom na
specialističnem študiju. Enake razlike so bile zabeležene tudi pri pridobivanju znanja – tako s
področja njihove raziskave kot s področja raziskav študijskih kolegov, kjer so študentje
magistrskega/doktorskega študijskega programa s pomočjo spletnih dnevnikov pridobili več
znanja. Študentje magistrskega/doktorskega študijskega programa so s pomočjo spletnih
dnevnikov našli več zanimivih študijskih virov kot študentje specialističnega študijskega
programa. Razlike najbrž izhajajo iz načina urejanja spletnih dnevnikov – študentje
magistrskega/doktorskega študijskega programa so spletne dnevnike urejali individualno,
študentje specialističnega študijskega programa pa skupinsko. Takšen pristop je od študentov
magistrskega /doktorskega študijskega programa zahteval večjo angažiranost.
Ob zaključku predmeta spletni dnevniki petino študentov (20 %) niso prepričali v nadaljnjo
spremljanje spletnih dnevnikov, medtem ko bo 44 % študentov spletne dnevnike spremljalo
še naprej, pa čeprav se od njih to ne pričakuje več. 16 % študentov je urejanje spletnega
dnevnika pri predmetu navdušilo, tako da razmišljajo, da bi urejali svoj osebni spletni
dnevnik. Vpliv spletnega dnevnika kot študijske dejavnosti na njihovo nadaljnjo uporabo
prikazujemo na sliki 2.

Slika 2: Prihodnost spletnih dnevnikov kot dejavnosti študentov

Google blogger.com omogoča oblikovanje spletnih dnevnikov po želji uporabnikov. Zato smo
študente spraševali o zadovoljstvu s končno podobo in vsebino spletnega dnevnika. Študentje
so zadovoljstvo s končnim rezultatom spletnega dnevnika, na 5-stopenjski lestvici (5=zelo
zadovoljni, 1=nezadovoljni) ocenili s povprečno oceno 4. Mnenje študentov o primernosti
spletnega dnevnika kot študijske dejavnosti prikazujemo v preglednici 1. Študentje so lahko
zbrali le eno od ponujenih možnosti.

Dnevi slovenske informatike 2008, Portorož, 9. - 11. april 2008 7

 Primernost spletnega dnevnika za podiplomski študij fk fk %
Tudi naslednje generacije študentov naj se seznanijo s tem orodjem 19 25,7
Spletni dnevnik je primeren, vendar bi morali spremeniti zahteve (št. in/ali tema
20 27,0
prispevkov)
Spletni dnevnik bi moral nadomestiti kakšno drugo študijsko dejavnost (npr. pisanje
20 27,0
spletnega dnevnika namesto seminarske naloge)
Študent bi moral imeti možnost, da namesto spletnega dnevnika izbere katero drugo
11 14,9
študijsko dejavnost (npr. pisanje samo seminarske naloge)
Spletni dnevnik se mi zdi neprimerna dejavnost za predmet 4 5,4
Urejanje spletnega dnevnika je prezahtevno (naporno) 0 0,0

Preglednica 1: Primernost spletnega dnevnika kot dejavnosti študentov

Spletni dnevnik kot dejavnost študentov je dobro sprejela polovica študentov (52,7 %). Za
27,0 % študentov bi spletni dnevnik lahko nadomestil kakšno drugo dejavnost, kot npr.
pisanje raziskovalne seminarske naloge. To pomeni, da je bilo pisanje raziskovalne
seminarske naloge bolj zahtevna dejavnost kot urejanje spletnega dnevnika. Le za 5,4 %
anketiranih študentov spletni dnevnik ni bila primerna dejavnost. Med izvedbo predmeta so se
študentje pritoževali glede zahtevnosti objav – tedensko so morali objaviti najmaj tri objave
na spletnem dnevniku, vendar so na koncu menili, da urejanje spletnega dnevnika ni bilo
prezahtevno.
V končni anketu so študentje odgovarjali tudi na odprti vprašanji, prek katerih so izpostavili
značilnosti spletnih dnevnikov, ki so jim bile všeč in tiste, ki jim niso bile všeč. Možnost
podajanja komentarja na objavljene prispevke je bila najbolj pozitivno izpostavljena
značilnost spletnih dnevnikov. Študentje so radi prebirali komentarje na svoje objave in prav
tako so radi komentirali prispevke svojih študijskih kolegov. Možnost podajanja komentarjev
oziroma njihova odsotnost je bila tudi najbolj izpostavljena značilnost, ki jim ni bilo všeč.
Možnost oblikovanja spletnega dnevnika po lastnih željah je bila druga najbolj izpostavljena
prednost spletnega dnevnika. Študentom ni bilo všeč tedenska obveza glede objave
prispevkov (najmanj tri objave tedensko). Največ težav je povzročala objava poročila o
dogajanjih na drugih spletnih dnevnikih, saj so bila ta poročila vezana na (ne)dejavnost
študijskih kolegov na njihovih spletnih dnevnikih. Neusklajeno skupinsko delo je bilo tudi
deležno pritožb študentov.
Preverili smo, ali obstajajo kakšne statistično značilni vpliv med proučevanimi
spremenljivkami. Zanimivo je, da študentje, ki so boljši uporabniki Worda niso opazili toliko
pozitivnih vplivov uporabe spletnega dnevnika (korelacijski koeficient –0,24). Študentje, ki
so bili bolj zadovoljni s končnim rezultatom spletnega dnevnika so boljši uporabniki interneta
(0,28), bolj motivirani za študij (0,24) in imajo boljše študijske sposobnosti od svojih
študijskih kolegov (0,33). Ti študentje so tudi bolj ustvarjalni (0,25) in imajo boljše vodstvene
sposobnosti (0,36). V raziskavi smo proučili tudi metode poučevanja in učenja. Študentje, ki
so bolj zadovoljni s končno podobo in vsebino spletnega dnevnika nimajo težav z delom v
večjih skupinah (0,26), s pripravo skupinskih nalog (0,25), z branjem klasičnih tiskanih gradiv
(0,23) in uporabo interaktivnih študijskih gradiv (0,28). Analiza je pokazala, da študentje, ki
so zadovoljni s končno podobo in vsebino spletnega dnevnika nimajo težav s predstavitvijo
svojih nalog (0,24), igranjem vlog (0,24), študijem primerov (0,24) in raziskovalnim delom
(0,29). Kot lahko vidimo, študentje, ki so bolj prilagodljivi, so bili bolj zadovoljni s končno
podobo spletnega dnevnika in njegovo vsebino. Statistično značilne korelacije smo preverili
še z regresijsko analizo (metoda Stepwise). Rezultate prikazujemo v preglednici 2.

Dnevi slovenske informatike 2008, Portorož, 9. - 11. april 2008 8

Vključene spremenljivke B T P
Vodstvene sposobnosti 0,42 2,856 0,01
Branje tiskanih gradiv 0,31 2,459 0,02
Delo v večjih skupinah 0,24 2,319 0,02
F = 7,019; P = 0,00; Popr. R2 = 0,207
Izključene spremenljivke: Sposobnosti uporabe interneta, Motivacija za študij, Študijske sposobnosti, Ustvarjalne
sposobnosti, Sprejem interaktivnih študijskih gradiv, Skupinske naloge, Predstavitev nalog, Igra vlog, Študij primerov,
Raziskovalne naloge.

Preglednica 2: Spremenljivke, ki vplivajo na zadovoljstvo s končno podobo in vsebino spletnega dnenvika

– regresijska analiza

Čeprav je vpliv treh vključenih spremenljivk (preglednica 1) majhen – pojasni le 20,7 %

variabilnosti zadovoljstva s končno podobo in vsebino spletnega dnevnika, je vpliv statistično
značilen. Študentje, ki nimajo težav z delom v večjih skupinah, branjem študijskih gradiv ter
imajo ustrezne vodstvene sposobnosti, so dejavnosti spletnega dnevnika lažje opravljali in bili
na koncu tudi bolj zadovoljni s končno podobo in vsebino spletnega dnevnika.

4. SKLEPNA RAZMIŠLJANJA
V študijskem letu 2006/2007 smo spletne dnevnike, kot temo in kot dejavnost študentov,
uvedli prvič. Podatki kažejo, da je 67,5 % študentov po uporabi spletnih dnevnikov svoje
mnenje o spletnih dnevnikih spremenilo, zaradi česar lahko potrdimo svojo prvo hipotezo,
postavljeno na začetku prispevka, da bo postavitev in urejanje spletnega dnevnika študentom
omogočila boljše spoznavanje tehnologij Spleta 2.0. To hipotezo dodatno potrjuje tudi
podatke, da bo 44 % anketiranih študentov spletne dnevnike spremljalo tudi po zaključku
predmeta, čeprav se to od njih ne pričakuje več. Dodatnih 16 % študentov celo razmišlja o
odprtju svojega lastnega spletnega dnevnika. Zanimivo je bilo, da je način izvedbe predmeta –
izvedba prek interneta, študente vzpodbudil v iskanje različnih orodij, ki so jim pomagala pri
podpori skupinskega dela. Tako so študentje začeli uporabljati GoogleDocs za sestavljanje
raziskovalnih seminarskih nalog ter Skype kot orodje za medsebojno komunikacijo. Čeprav
so bili študentje pred začetkom izvedbe predmeta skeptični glede skupinskega dela, ki naj bi
potekalo prek interneta, so nekatere skupine ugotovile, da je skupinsko delo prek interneta
vsaj toliko, če ne še bolj učinkovito, kot delo s fizičnim kontaktom. Prednosti dela prek
interneta so se pokazale predvsem v skupinah, katerih člani so prihajali iz cele Slovenije in za
katere bi srečanje v živo imelo za posledico vrsto težav – organizacija dela v službi in doma,
ter prevoz na predavanja.
Urejanje spletnega dnevnika je študentom pomagalo pri širitvi znanja, kar smo predvideli z
drugo hipotezo. Skoraj tri četrtinam študentov (70,3 %) je spletni dnevnik pomagal pri
pridobivanju znanja iz svojega strokovnega področja. Več kot polovica anketiranih študentov
(60,8 %) je pridobilo tudi znanja s področij, ki so jih obdelovali študijski kolegi. Na osnovi
teh rezultatov lahko drugo hipotezo v celoti potrdimo.
Tretjo hipotezo, vezano na uporabnost spletnega dnevnika kot dejavnosti študentov, lahko
potrdimo s podatki, da 79,7 % anketirancev spletni dnevnik priporoča tudi za naslednje
generacije študentov. Le 5,4 % anketirancev spletnega dnevnika kot študijske dejavnosti ni
sprejelo.
Rezultati raziskave so potrdili pravilnost naše odločitve o uvedbi spletnih dnevnikov kot

Dnevi slovenske informatike 2008, Portorož, 9. - 11. april 2008 9

študijske dejavnosti, zato bomo z njo nadaljevali tudi v prihodnje. Glede na rezultate anket,
bo smiselno razmisliti le, ali naj se spletni dnevniki pišejo skupinsko ali posamezno, saj naši
študentje neradi delajo skupinsko. Vendar pa so kompetence skupinskega dela tiste, ki jih od
naših diplomantov zahteva trg dela, zato bo v prihodnje najbrž temu potrebno posvetiti
dodatno pozornosti. Najbrž bo potrebno razmišljati v smeri, kako študentom pomagati, da bi
skupinsko delo potekalo nemoteno. Pri tem ima veliko vlogo mentor, ki študente spremlja v e-
učilnici. V prihodnje bomo dopolnili tudi evalvacijski vprašalnik in na področju spletnih
dnevnikov skušali proučiti še kakšen drugi vidik.

5. VIRI IN LITERATURA
[1] Blogger: The story of Blogger. Dostopno: http://www.blogger.com/about (26. 11. 2007).
[2] Encyclopedia Britannica Online. Dostopno: http://www.britannica.com/eb/article-9404269 (26. 11.
2007).
[3] Forbes.com: Best Blogs – Special Report, 2004, Dostopno:
http://www.forbes.com/personaltech/2003/04/14/bestblogslander.html (27. 11. 2007).
[4] GILL, Kathy: Gnomedex – Blogs in the Classroom, 2005, Dostopno:
http://faculty.washington.edu/kegill/pub/gnomedex05/ (27. 11. 2007).
[5] GILLMOR, Dan: Google Buys Pyra: Blogging Goes Big-Time. In Ejournal, 2003,Dostopno:
http://web.archive.org/web/20031008161432/http://weblog.siliconvalley.com/column/dangillmor/archive
s/000802.shtml#000802 (26. 11. 2007).
[6] KENNEDY, Kristen: Writing With Web Logs. In techLEARNING.com, February 15, 2003. Dostopno:
http://www.techlearning.com/db_area/archives/TL/2003/02/blogs.php (19. 11. 2007).
[7] McCULLAGH, Declan: Blogs turn 10--who's the father? In News.com, 2007, Dostopno:
http://www.news.com/Blogs-turn-10-whos-the-father/2100-1025_3-6168681.html (26. 11. 2007).
[8] McCULLAGH, Declan: Blogging's roots reach to the '70s. In News.com, 2007, Dostopno:
http://www.news.com/Bloggings-roots-reach-to-the-70s/2100-1025_3-6168685.html (26. 11. 2007).
[9] NASS, Gilad, LEVITT, Mark: Consumerizing the Enterprise: WorkLight Inc. Offers Web 2.0 Benefits
the Enterprise, white paper, 2007, Dostopno:
http://whatis.bitpipe.com/detail/RES/1188343216_37.html?src=wis_200710&asrc=wis_200710 (19. 11.
2007).
[10] O’REILLY, Tim: What Is Web 2.0 – Design Patterns and Business Models for the Next Generation of
Software, 2005, Dostopno: http://www.oreilly.com/pub/a/oreilly/tim/news/2005/09/30/what-is-web-
20.html (19. 11. 2007).
[11] SearchWinDevelopment.com: What is RSS? Dostopno:
http://searchwindevelopment.techtarget.com/sDefinition/0,,sid8_gci813358,00.html (26. 11. 2007).
[12] SELINGO, Jerrrey: In the Classroom, Web Log Are the New Bulletin Boards. In NYTimes.com., 2004,
Dostopno:
http://www.nytimes.com/2004/08/19/technology/circuits/19blog.html?ex=1250568000&en=33627811ca3
10596&ei=5090&partner=rssuserland (27. 11. 2007).
[13] The Columbia Electronic Encyclopedia, Sixth Edition, Columbia University Press., 2003.
http://www.answers.com/topic/blog (26. 11. 2007).
[14] Weblogs.com. Dostopno: http://www.weblogs.com/ (26. 11. 2007).
[15] Whatis.com: Web 2.0, Dostopno: http://whatis.techtarget.com/definition/0,,sid9_gci1169528,00.html (19.
11. 2007).
[16] Winer, Dave: History of the Radio UserLand News Aggregator. UseLand, 2002, Dostopno:
http://radio.userland.com/userGuide/reference/aggregator/newsAggregator (26. 11. 2007).

Dnevi slovenske informatike 2008, Portorož, 9. - 11. april 2008 10