Bolezen Sodobnega asa

Ni vam potrebno zboleti, samo vedeti je treba.

Uitne divje rastline na ljudi uinkujejo drugae kot gojene Ponedeljek, 13 Maj 2013 11:23 Kulinarika - Trendi v prehrani Divja hrana na ljudi uinkuje drugae kot gojena. Te rastline vsebujejo zelo veliko rudnin, trikrat do tirikrat ve kot gojene. Mnoge snovi v njih uinkujejo kot moni antioksidanti. Sezona divjih rastlin traja skoraj vse leto, od marca do novembra. Najbolje je v aprilu, maju in juniju. Potem jeseni vse to znova malo poene po travnikih in vrtovih, tako da je takrat spet aktualno vse do sredine novembra. Cikel rastline, v katerem gre od odline uporabnosti v neuporabno, traja dva tedna. Nekatere postanejo tudi rahlo strupene, ker se v njih razvijejo razne grenine in alkaloidi, ampak ta strup ni nevaren, dokler ne pretiravamo s koliino. Tudi povsem navadna trava je uitna, vendar je tako trda in polna celuloze in e imamo ob njih toliko drugih, boljih rastlin na izbiro, se nima smisla muiti z navadno travo, od katere prehransko nimamo veliko koristi. Vse divje rastline imajo tudi slan okus v ozadju zaradi rudnin, ki jih vsebujejo, ampak jih ne okusimo neposredno kot sol. Pri pokuanju divjih rastlin je vedno dobro, da jemo zraven nekaj, kar ublai precej mone okuse. Poskusimo lahko nenavadno kombinacijo, ki pa bi se v solati zelo dobro obnesla. Mandlje ali rozine kombiniramo z listi navadne regaice, ki je zelo pogost plevel po vrtovih, razirjen tudi vzdol rek. Marsikdo, ki jo poskusi, ree, da je okus premoan, ko pa jo kombiniramo v sadni solati z jabolki in rozinami, je odlina. Maoba in beljakovine ublaijo mone okuse.

Mladi poganjki hmelja, pa tudi drugih divjih rastlin, imajo estkrat ve vitamina C kot limona. Koprive in hmelj lahko kuhamo v sopari ali duimo kot blitvo. Iz tega lahko nastanejo omake, juhe ... Navadna kopriva je odlina in vsestransko uporabna zelenjava, ki jo najdete kjerkoli. Treba jih je pomekati, da ne gejo, potem pa jih lahko nareemo za solato ali jih zmeamo s palinim mealnikom v smoothie ali pa posuimo za aj. Okusne so tudi kuhane, kot pinaa, blitva, uporabimo jih lahko za zelenjavne zavitke. So zelo rudninsko bogata hrana, redna doza kopriv je med drugim dobrodejna tudi pri anemiji, poleg tega imajo tiri- do estkrat ve kalcija kot mleko. Dobro je tudi, da vedno rastejo, nekoliko otrdijo le poleti, ko gredo v cvet. Jeseni spet odenejo in takrat jih spet lahko nabiramo, v vmesnem asu pa lahko spomladansko zalogo shranimo tudi v zamrzovalnik. Od ve kot 3000 vrst rastlin je smrtno strupenih od dvajset do trideset. Najpogosteja med strupenimi sta jesenski podlesek in pikasti mijak, ki je videti kot peterilj ali korenje, poveano do metra viine. Za vse te smrtne rastline je znailno, da so podobne peterilju in so gladke, korenje, ki je uitno, pa je dlakavo. Vse, kar je podobno peterilju ali korenju, pustimo torej pri miru, e rastline ne poznamo. V antiki so sok iz pikastega mijaka uporabljali za umore, samomore in celo za izvedbo smrtne kazni. Popolnoma ohromi ivevje, najprej roke, potem ne utimo ve nog, na koncu ustavi center za dihanje.

Toliko Z Moje Strani

Narejeno za dobre ljudi, za ljudi ki so pripravljeni narediti spremembo v svoji prehrani in se tako izogniti kugi dananjega asa. Poljite naprej vsem ki ne vedo zakaj so izgubili mo in voljo, mislijo pa da so zdravi. Za vas Franci na krmilu.