You are on page 1of 4

Doktor znanosti, ki je postal budistini menih

Vstajal sem ob pol tirih zjutraj. Po osebni higieni, razgibavanju ter uri in pol meditacije je sledil zajtrk. Vzel sem skledo in el po hrano v vas. Postavil sem se pred prvo hio in akal. Niesar nisem prosil, samo akal, da so mi ljudje darovali hrano. To radi storijo, saj verjamejo, da je darovanje menihu dobro delo, dobra karma. Hodil sem od hie do hie, in ko je bila skleda polna, sem se vrnil v samostan.

Simon Mandelj s svojo knjigo lovek za nove ase. e ima duhovnega uitelja, ki ti govori, da te bo on spremenil, pojdi stran, ker ni pravi. Spremeni se lahko le sam, pravi. Foto: Neva Volari Tako se ivljenja v budistinem samostanu sredi dungle na ri Lanki spominja Simon Mandelj z Vira pri Domalah. Da je lahko postal budistini menih, se je moral odrei vsemu: denarju, premoenju, druini in karieri. Dobil je rjavo-rdeo meniko obleko in prazno skledo. Po izobrazbi je doktor znanosti s podroja strojnitva, njegov sin je bil takrat, ko se je odloil slediti notranjemu klicu, star komaj leto dni. 227 pravil Najprej sem el v samostan v Italijo, nato v Anglijo, nazadnje pa na ri Lanko, kjer sem tudi postal menih, se spominja Mandelj. V Evropi bi to trajalo dlje, kakno leto ali dve, na ri Lanki pa je lo hitreje. Tam ti nudijo vso podporo, da postane menih. Zelo spotujejo to eljo, e posebej pri zahodnjakih. Vedo, emu vse si se moral odrei. Verjetno sem bil edini belec, ki se je tisto leto pomeniil. Vseh belih menihov je bilo na ri Lanki okoli 25. V samostanu je dobil svojega uitelja. Nekdo te mora voditi, da sploh lahko postane menih. Prvi nivo je menih pripravnik. Dobi obleko, navzven je videti vse isto, ampak ima samo deset pravil, ki jim sledi. Kasneje pa mora na pamet znati 227 pravil in jim tudi slediti. Vsako polno luno smo jih recitirali v skupini. e naredi napako, se mora pokesati. V samostanu velja strog red, razlaga Mandelj. Za meniha je la zelo velik prekrek. In kakna je pokora? Odvisno od prekrka. Po navadi je dovolj, da se spove drugemu menihu in obljubi, da tega ne bo ve poel. Za huje prekrke

menihu na sestanku doloijo kazen oziroma poskusno obdobje, ko ne sme narediti nobenega prekrka. Pomembno je tudi, s kakno namero si nekaj storil, pripoveduje Mandelj. Najhuji prekrki, zaradi katerih takoj preneha biti menih, so umor ali soudeleba pri umoru, spolni odnos z ensko ali mokim, vnaanje razdora v meniki red ter la, da si dosegel doloeno stopnjo razsvetljenja ali nadnaravne sposobnosti, ki jih v resnici nisi. Asketsko ivljenje Kljub strogosti je bilo Mandlju meniko ivljenje pisano na koo. Tudi zavest, da je od drugih odvisno, ali bo laen ali sit, ga ni motila. Negovati mora resnino spotovanje do ljudi, ki ti darujejo hrano. Jedel sem lahko samo to, kar so mi dali, in to le dopoldan do 12. ure, obiajno le enkrat na dan. Potem sem obiajno pil le e aj. Treba se je nauiti skromnosti in iveti s tem, kar ima. Ter biti hvaleen za vse, kar dobi: ri, kari, razne zelenjavne omake, ili, banane in drugo sadje. Asketsko ivljenje pa. Samostan, v katerem sem bil, je bil zelo meditativen, kar so ljudje spotovali. Prav akali so, da sem priel v vas. Otroci, ki so me prvi zagledali, so tekli domov in obvestili stare. Dali so mi tudi milo in druge osnovne stvari za osebno higieno. Verjetno se ne bi nikoli vrnil v Slovenijo, e ne bi hudo zbolel. Po vsem telesu sem imel razline parazite. Trpel sem hude boleine, prebava se mi je skoraj ustavila. e se ne bi zdravil, bi me verjetno v dveh mesecih pobralo. Imunski sistem se je popolnoma sesul. Vrnitev Domai so mu kupili letalsko vozovnico. ok ob vrnitvi po skoraj treh letih je bil velik. Bilo je zelo teko. Ne zgodi se pogosto, da bi ti tukaj kdo kaj daroval. Nobene tradicije spotovanja menihov ni. e bi berail, bi bil verjetno deleen posmeha, tudi zaradi svoje obleke. Zaradi taknega nespotovanja osnovnih duhovnih vrednot zahodna druba propada. Menih sem postal prav zato, ker v taknem ivljenju nisem videl smisla, razlaga Mandelj. Predvsem zaradi strogega menikega naina ivljenja, ki mu je onemogoalo hitreje zdravljenje, je po tirih mesecih slekel meniko obleko. Druini in prijateljem sem dal vedeti, da sem brez denarja. Preivel sem, ampak bilo je teko. Nekaj malega so mi darovali. Najve me je financirala mama s svojo pokojnino, pa nekateri prijatelji, ki sem jih na novo spoznal. Sinu nisem mogel kupiti niti kepice sladoleda. ivel sem v pomanjkanju znotraj drube, ki ivi v blaginji. Na ri Lanki otroke vzgajajo, da s tem, ko komu kaj dajo, naredijo nekaj dobrega in obutijo notranje zadovoljstvo. Ni nimajo, pa so veseli. Tukaj pa vse imajo, in so alostni. Ni veje notranje radosti, kot e komu pomaga.

Sinu nisem mogel kupiti niti kepice sladoleda. ivel sem v pomanjkanju znotraj drube, ki ivi v blaginji. Foto: Neva Volari Zaupal je, in se je nekako izlo. Spet se je zael ukvarjati z znanstvenimi raziskavami, postal je samostojni podjetnik. e prej pa se je moral pozdraviti, tako na fizinem, energetskem kot na duhovnem nivoju. Eno leto sem se zdravil. Delal sem na sebi, na sprejemanju samega sebe in drube. e na duhovnem nivoju ne ozdravi vzrokov, se bolezen ponovi. V meditaciji sem ugotavljal vzroke, videl sem svoje vzorce, zablode, iluzije. Teko je videti samega sebe. Kdo drug ti lahko pomaga, da uvidi, a spremeni se lahko le sam. e ima duhovnega uitelja, ki ti govori, da te bo on spremenil, pojdi stran, ker ni pravi. Njegov uitelj je Buda, pravi Mandelj. Zato sem se tudi zael zanimati za budizem, ker me je pritegnil Budov nauk, ne kak uitelj. Bil sem brez fizinega, hkrati pa sem imel zelo dobrega uitelja. In kaj je bistvo Budovega nauka? Srednja pot, e veste, e razumete, kaj to je. Buda je rekel, kultiviraj svoj um, izogibaj se zla in delaj dobro. e to pone, bo nael sreo in zadovoljstvo. Budov nauk je pot Vse, kar dela, je v bistvu meditacija, pravi Mandelj, ki se spominja, kako je meditiral v samostanu sede in v hoji. Deset metrov tja in deset metrov nazaj. Po kosilu je malo poival, potem pa ves popoldan v glavnem meditiral. Ko najde pot, lahko reuje krize in probleme, ki se pojavijo. Budov nauk je pot, kako sam rei probleme. Na zaetku je v samostanu laje. Ko pa pride na doloen nivo, je meditacija vsakdanje ivljenje. Ni ve razlik, e meditira, se umiva, hrani. Vse je isto. Meditacija ni, da kaj pone, pa pa, da si prisoten, pozoren, da si tukaj in zdaj. Razvija pozitivno in opua negativno. Namesto, da reagira jezno, si souten. e si v stiku sam s sabo in neguje pozitivne vrednote, lahko reagira drugae kot prej. Popolnoma spontano je zael pisati knjigo lovek za nove ase, ki jo je izdal v samozalobi. Pa eprav ima o knjigah oziroma prironikih za duhovni razvoj svoje mnenje. Potrebuje izkunjo, ne pa knjig in filozofiranja. Dobiti mora lastne izkunje, kako se v tvojem umu porajajo iluzije, kaj se zgodi, e jim sledi, in kaj, e je tvoj um jasen in pozoren. e hoe vedeti, mora izkusiti. e prebere, lahko samo verjame. Nimam asa Mandelj je najprej napisal poglavje o najvejem lanem mitu: Nimam asa. Ta je postal najveje opraviilo za nae nedelovanje. V meditaciji lahko vidimo, da doloene stvari sploh niso tako pomembne, kot si mislimo. Treba je spremeniti prioritete. Namesto da govorimo, da nimamo asa, si raje priznajmo, da je as edino, kar imamo. Da polno ivi, potrebuje as. e ree, da nima asa, nisi prisoten v sedanjem trenutku. Morda si z mislimi dve uri naprej ali tri dni nazaj, ne zaveda pa se, kaj se dogaja v tem trenutku, kaj razmilja, ali ptiki pojejo Vse te lane mite nam je vcepila druba, je preprian Mandelj. To so sile, ki pritiskajo na nas, da zanikamo svojo duhovno naravo. Postajamo edalje veji roboti. Sistem nas sili, da

pozabimo, kdo smo. Na ri Lanki zelo teko srea loveka, ki pravi, da nima asa. Ta mit je povezan z zahodnim, materialistinim svetom. e bi jaz tako ivel, bi me pobralo, je preprian. V knjigi govori tudi o drugih mitih dananjega asa: Imeti im ve denarja; Ne vem, ne znam, ne zmorem; Ko dobim, kar elim, bom sreen; Sem le fizino-razumsko bitje. Otrokom vseskozi govorimo, esa ne znajo, ne smejo, ne zmorejo. Potem verjamejo, da morajo iskati pomo od zunaj. To sploh ni res. Smo duhovna bitja z neizmernim potencialom, neizmernimi sposobnostmi, kreativnostjo in notranjim vedenjem. Otroke bi morali vzpodbujati, da izraajo kreativnost in veselje, ne pa, da jim vcepljamo strah. Verjamemo, da bomo sreni, ko bomo kaj dobili, dosegli. To je vse minljivo, pravi Mandelj. Zato smo ves as nezadovoljni. Buda pravi, da v ivljenju ne more nikoli izkusiti trajne sree, kvejemu zadovoljstvo. Trajno sreen si lahko samo, e pone tisto, kar te veseli, e izraa svojo resnino naravo, ne da bi v zameno karkoli priakoval. Tudi duhovne tehnike so le pripomoek. Ne potrebujemo jih, je preprian Mandelj. Z njimi v konni fazi ne dosee niesar. Lahko si specialist v doloeni tehniki, kot nekateri uitelji, ki pa pri sebi niesar ne spremenijo. Tudi menihi so samo ljudje. Obleka ne pomeni niesar. Nekateri so res duhovno zreli. Ampak taki niso zelo znani, srea jih kje v dungli. Prepozna jih po tem, kaj izraajo in kako ivijo. Le e ivi tukaj in zdaj, e si v stiku sam s sabo in izraa to, kar si v resnici, si zadovoljen in sreen, je preprian Mandelj. Pomemben pa je tudi ist namen. Ko se je odloil, da bo odprl svoje podjetje, ni imel denarja. A ko ga je potreboval, je denar priel. Z namero kreiramo svoje ivljenje, pravi. Vsak ima svoje poslanstvo, zato ponimo, kar nas veseli, v korist sebi in drugim. e ne delamo zaradi denarja, ampak zaradi veselja, nam bodo ljudje plaali, tudi e jim ne bomo izstavili rauna. Dobi denar in dela, kar te veseli. Kaj bi si lahko elel lepega? Na ta nain bomo v medsebojnih odnosih zaeli kreirati novo skupnost, novo dobo, verjame Mandelj. Ne bomo ve delali iz strahu. Dovolj je bilo govorjenja! Treba je iti v svet in se pokazati kot vzor.