Osnovni Študijski Priročnik (Part 2)

POGLAVJE TRI:
RAZUMEVANJE BESED
71
Razjasnjevanje nerazumljenih besed

Nerazumljena beseda bo ostala nerazumljena, dokler ne bomo "razjasnili" njenega pomena. Ko besedo enkrat popolnoma razumemo, pravimo, daje "razjasnjena". Postopki, ki se uporabljajo za iskanje in razjasnje vanje besed, ki jih tudent pri svojem tudiju ni razumel, se imenujejo Razjasnjevanje besed. Obstaja nekaj razlinih nainov razjasnjevanja besed, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju te knjige. Prva stvar, ki se je moramo nauiti, je natanen postopek, ki se uporablja pri razjasnje vanju katerekoli besede ali simbola1, na katerega smo naleteli pri branju ali tudiranju in ga ne razumemo. 2. Ko naletite na besedo ali simbol, ki ga ne razumete, vzemite slovar in najprej hitro preglejte definicije. Poiite tisto definicijo, ki ustreza kontekstu , v katerem je bila beseda uporabljena. Preberite to definicijo in sestavljajte povedi z uporabo te besede in na ta nain delajte povedi, dokler nimate popolnega pojmovnega razumevanja te besede. To lahko zahteva celo deset ali ve povedi. 3. Potem razjasnite e ostale definicije te besede. Vsako uporabljajte v povedih, dokler nimate popolnega razumevanja za vsako definicijo. e ima beseda ve razlinih definicij, ne morete omejiti vaega razumevanja besede na samo eno definicijo in potem trditi, da besedo razumete. Besedo morate biti zmoni razumeti tudi kasneje v kaknem drugem pomenu. Vendar pa vseeno ne razjasnjujte tehninih ali specializiranih definicij (matematika 1 , biologija', itn.) ali zastarelih (ki se ne uporabljajo ve) ali starinskih (starodavnih in ni ve v sploni uporabi)
' k o n t e k s t : b e s e d e tik pred ali za doloeno besedo, povedjo, itn., ki pomagajo razjasniti p o m e n te besede ali povedi. 1 m a t e m a t i k a : z n a n o s t o tevilih, koliinah in prostoru. Polejte tudi b e s e d o z n a n o s t v slovarku. 1 b i o l o g i j a : z n a n o s t o ivih s t v a r e h : prouevanje ivljenja r a s t l i n in ivali. V slovarku poglejte tudi b e s e d o z n a n o s t .
Kako razjasniti besedo

1. Med branjem imejte pri roki 2 slovar, da lahko razjasnite katerokoli nerazumljeno besedo ali simbol, na katerega naletite. Mogoe je najti dober in enostaven slovar, ki v razlagah besed ne vsebuje e drugih zapletenih besed .
s i m b o l : nekaj, kar lahko predstavlja m i s e l ali stvar. " p r i r o k i : na dosegu; blizu. op. prev.: glede slovensko-slovenskih slovarjev al n i m a m o prav velike izbire
72
POGLAVJE TRI
definicij, razen e je beseda tako uporabljena v kontekstu, ko je niste razumeli. 4. Naslednji korak je razjasnje vanje izvora - to je razlaga, od kod beseda prvotno izvira. To vam bo pomagalo pridobiti temeljno razumevanje besede. 5. Veina slovarjev podaja tudi idiome besede. Idiom je fraza ali izraz, ki ga ne moremo razumeti iz obiajnih pomenov besed. Na primer: ves iz sebe je slovenski idiom, ki pomeni "zmeden, prestraen." (V povedi bi to lahko uporabili takole: "Po tem, k a r je otrok videl, je bil ves iz sebe.") V slovenini se k a r nekaj besed uporablja kot idiomi in te lahko obiajno
v
Kakorkoli: e ugotovite, da porabite veliko a s a , d a s e p r e b i j e t e skozi definicije p r i razjasnje vanju besed, bi si morali priskrbeti enostavneji slovar. Dober slovar vam bo omogoil, da v postopku razjasnje vanj a besede ne boste dobili veliko dodatnih nerazumljenih besed v definicijah.
Primer razjasnje vanj a besede

Predstavljajte si, da berete poved: "Z obema rokama je zgrabil za roaj mea", in niste prepriani, kaj pomeni me. Pogledate po slovarju in izmed definicij izberete tisto, ki ustreza. Ta pravi: "oroje z drajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje." Niste p r e p r i a n i , kaj p o m e n i rezilo in pogledate v slovar. V slovarju pie: "oster, nabruen rob kovinskega dela priprave, orodja, s katerim se ree." Ta definicija ustreza in ima smisel, zato besedo rezilo uporabite v nekaj povedih, dokler o njej nimate popolnega pojmovnega razumevanja. Beseda rezilo ima v tem slovarju e druge definicije, katere je tudi potrebno razjasniti in jih uporabljati v povedih. Potem razjasnite izvor besede rezilo.
najdemo v slovarju za definicijami same besede. Ce razjasnjujete besedo, ki ima tudi idiome, morate razjasniti tudi te. 6. Razjasnite tudi druge informacije o dani besedi, kot so na primer opombe o njeni uporabi, 6 sinonimi , itn., da boste imeli popolno razumevanje besede. 7. Ce naletite na' nerazumljeno besedo ali simbol v definiciji besede, ki jo razjasnjujete, jo morate takoj razjasniti z uporabo te iste procedure in se potem vrniti na definicijo, ki ste jo razjasnjevali. (Simboli in okrajave v slovarjih so obiajno podane na zaetku slovarja)
0
s i n o n i m i : b e s e d e v i s t e m jeziku, ki imajo podoben p o m e n kot druga b e s e d a v i s t e m jeziku. Primer: obiren in razseen sta sinonima. 7 n a l e t e t i n a : sooiti se z neem.
RAZUMEVANJE BESED
73
74
POGLAVJE TRI
RAZUMEVANJE B E S E D
75
trzalica ploica, s katero se s trzljaji igra na glasbilo s strunami.
POGLAVJE TRI
"JANEZ JE ZA SVOJO KITARO KUPIL NOVO TRZALICO." "SAA JE IZGUBILA TRZALICO IN JE NAMESTO NJE MORALA UPORABITI LESENO TRSKO." "ON RAJI UPORABLJA PLASTINO TRZALICO."
RAZUMEVANJE BESED
"ZA BRENKANJE STRUN NA KITARI UPORABI TRZALICO." ZDAJ R A Z U M E M !
POGLAVJE TRI
Vaja
1. Pomislite malo in poiite besedo, kije ne razumete, ali ste o njej negotovi. Razjasnite jo z uporabo slovarja. 2. Se enkrat pojdite skozi poglavje "Razjasnjevanje nerazumljenih besed", ter poiite in razjasnite vse besede, kijih ne razumete popolnoma in tako e enkrat pretudirajte to poglavje. Napiite, katere besede ste nali in razjasnili.
79
Enostavne besede
Najprej je mogoe domnevati, da so po veini VELIKI ali tehnini izrazi najpogosteje napano razumljeni. Temu NI tako. Na podlagi d e j a n s k i h r a z i s k a v je bilo ugotovljeno, da so razumevanje prepreevale enostavne besede in NE tehnine besede. Besede kot "nek", "kot", "ta", "biti" in druge besede, ki jih "vsakdo pozna", so zelo pogosto napano razumljene. Potreben je VELIK slovar, da bi te enostavne besede popolno definirali. To je nadaljnja posebnost. Majhni slovarji izhajajo prav iz tega, da vsakdo pozna te besede. Skoraj n e v e r j e t n o je, n a l e t e t i na visokoolskega absolventa, ki je leta dolgo tudiral teavne stroke in kljub t e m u ne ve, kaj pomeni "ali", "skozi" ali "nek". To je treba videti, da bi verjeli. ele ko se njegovo napano razumevanje razjasni, se njegova celotna izobrazba iz trde mase vpraajev spremeni v jasen, koristen pregled. Test s olskimi otroci v Johannesburgu je pokazal, da je njihova inteligenca z vsakim olskim letom PADALA! Odgovor na to uganko je leal enostavno v tem, da so vsako leto dobili nekaj ducatov dodatnih, uniujoih, napano razumljenih besed k e tako in tako zmedenemu besednemu zakladu, za katerega nihe nikoli od njih ni zahteval, naj ga razjasnijo. Neumnost je rezultat napano razumljenih besed. Na podrojih, ki lovetvu povzroajo najveje teave, je mogoe najti najve spreminjanj resnice, najve zmedenih in nasprotujoih si idej in seveda najveje tevilo n a p a n o r a z u m l j e n i h besed. Vzemite samo kot primer "ekonomsko 9 znanost". Podroje psihologije 10 zaenja svoje spise z navedbo, da da ni znano, kaj ta beseda pomeni. Zaradi tega to strokovno podroje samo nikoli nima
8
Johannesburg: m e s t o v J u n i Afriki.
ekonomski: gospodarski.
psihologija: preuevanje l o v e k i h m o g a n o v i n drailno-reakcijskih m e h a n i z m o v . Trdila je: "Ce lovek h o e biti sreen, se mora prilagoditi svojemu okolju." Z drugimi b e s e d a m i : "Da je lovek sreen, mora biti
10
popolna posledica." Glejte tudi drailna reakcija i n posledica v slovarku.
80
POGLAVJE TRI
n 12
uspeha. Profesor Wundt z univerze v Leipzigu je leta 1879 ta pojem izkrivil. Pravzaprav ne pomeni ni drugega kot "tudij (-ologija) due (psihe)". Toda 13 Wundt, kije pod Bismarckom - najvejim nemkim vojakim faistom 14 - delal na vrhuncu nemkih vojnih ambicij, je moral zanikati, da ima lovek duo. Tako je celotno strokovno podroje propadlo! Od t a k r a t naprej so bili ljudje ivali (in prav je, da se ivali pobija), saj lovek ni imel due; besede "psihologija" torej ni bilo ve mogoe definirati. NAJBOLJ ZGODNJA NAPANO RAZUMLJENA BESEDA NA NEKEM PODROJU JE KLJU DO P O Z N E J I H NAPANO RAZUMLJENIH BESED NA TEM PODROJU. Pri tudiju tujega jezika se vekrat izkae, da so slovnini 15 izrazi lastnega jezika, ki opisujejo
Wundt: VVilhelm Wundt (1832-1920), nemki psiholog i n fiziolog (strokovnjak v preuevanju funkcij ivih bitij in nainov, kako njihovi deli in organi delujejo); zaetnik napanega nauka, da lovek ni ni ve kot ival. Poglejte tudi besedo psihologija v slovarku.
12 Leipzig: mesto v Nemiji; kraj Univerze Leipzig, kjer so Wilhelm Wundt i n drugi razvili "sodobno" psihologijo. Poglejte tudi psihologija i n Wundt v slovarku. '" Bismarck: Otto von Bismarck (1815-1898), nemki politini vodja i n prvi kancler (vodja vlade) od 1871 do 1890. Bismarcka so imenovali "elezni kancler"; spopadal se je v vojnah z Dansko, Avstrijo in Francijo kot del njegovih nartov za zdrueno Nemijo. 14 faisti: ljudje, ki verjamejo v faizem i n ga prakticirajo. F a i z e m so principi ali metode vladavine ali politine stranke, ki dajejo prednost vladanju z diktatorjem, pri emer centralna oblast strogo nadzira industrijo in delo, obstaja mona omejitev osebne svobode ter skrajni nacionalizem in militarizem. slovnica: nain, kako so besede razvrene v govoru in pisanju, da lahko sporoajo natanne misli, ideje in mnenja med ljudmi. Pravzaprav je to sistem uskladitevo zvezah med besedami, da dobimo smiselno komunikacijo. 11
slovnico tujega jezika, razlog za to, da se nekdo ni sposoben nauiti tujega jezika. Nepoznavanje pomenov teh enostavnih besed lahko blokira lastno razumevanje strokovnega podroja. Treba jih je poiskati, e niso bili razumljeni, vseeno kako "enostavni" se morda zdijo.
RAZUMEVANJE BESED
ker a podlag podlag na
POGLAVJE TRI
Vaja
Napiite primer strokovnega podroja, ki ste ga tudirali in ki se vam je zdelo kompleksno. Kako bi se lotili stvari, da bi naredili to strokovno podroje razumljivo?
RAZUMEVANJE BESED
83
Dva pojava zaradi nerazumljenih besed

Prvi pojav
Ko gre uenec prek besede, ki je ne razume, povzroi del besedila tik za nerazumljeno besedo praznino v njegovem spominu.
84
POGLAVJE TRI
Vedno laho greste nazaj do besede tik pred praznino, poskrbite za razumevanje te besede in potem ugotovite, da prejnja praznina zdaj ni ve praznina v materialu, ki ga tudira. To je popolna arovnija.
f KJE JE T O ? TEGA I SE NE SPOMNIM!
NA TEJ STRANI, KJER GOVORI O RAZVOJU AVTOMOBILA ...
RAZUMEVANJE BESED
85
SEVEDA SEM JIH. POPOLNOMA SEM JIH RAZUMEL.
RAZUMEVANJE BESED
87
88
POGLAVJE TRI
NO, POGLEJ! SAJ PREJ SPLOH NISEM VIDEL NADALJEVANJA TE STRANI
90
POGLAVJE TRI
91
Drugi pojav
Kot je bilo reeno e prej: e uenec besede ne razume, zaide v nerazumevanje (praznino) stvari, ki sledijo neposredno za tem.
92
POGLAVJE TRI
93
Za tem sledi ueneva reitev za stanje praznine, namre da se distancira od tega - da se loi od tega.
RAUNALNIKO IZOBRAEVANJE 101
94
POGLAVJE TRI
Potem, ko se uenec umakne s tega podroja, zane s kodljivimi dejanji na irem podroju.
RAZUMEVANJE BESED
95
96
POGLAVJE TRI
Za tem si uenec seveda prizadeva, da bi se zadral pred nadaljnjimi kodljivimi dejanji in si tudi prizadeva pojasniti, kako mu je bila storjena krivica. Za tem sledijo razlina duevna in telesna stanja kot tudi razline izjave obtoevanja, kritike in tega"le-poglejte-kaj-so-mi-storili'\
[ U J E L I SMO TE PRI DIVJAKEM I UNIEVANJU DRUGIH PROSTOROV.
KAJ PA PRIAKUJETE? VI LJUDJE ME SILITE, NAJ OSTANEM V OLI IN SE POTEM JEZITE NAME !
To opraviuje
16
odhod, pobeg (blow).
OBISKOVANJE SOLE J E M O J E IVLJENJE NAREDILO BEDNO. Z A P U S T I L J O BOM.
POSLUAJ, M L A D I M O Z LEPO SE SPRAVI K T U D I J U IN OD TEBE NE PRIAKUJEM DRUGEGA, KOT NAJBOLJE OCENE. SAMO P O I Z K U S I O D N E H A T I I N Z A VEDNO TE VREM VEN.
"opraviuje: pokae, da je pravino ali prav; z a t o daje dobe
98
POGLAVJE TRI
RAZUMEVANJE
BESED
Vendar veina i z o b r a e v a l n i h sistemov pobega ne odobrava. To povzroi, da se uenec umakne s tudijskega podroja (karkoli e je tudiral) in na svoje mesto postavi duevni stroj, ki lahko sprejema in oddaja cele stavke in izraze.
100
POGLAVJE TRI
RAZUMEVANJE BESED
101
102
POGLAVJE TRI
RAZUMEVANJE BESED
103
104
POGLAVJE TRI
Tu imamo sedaj " h i t r e g a t u d e n t a , ki kakorkoli nauenega nikoli ne uporabi". Ta je znan 1 kot "jezino spreten '" tudent. Specifien pojav potem je, da tudent lahko nekatere besede tudira in pove s svojimi besedami,
v
akcije pa se ne udeleuje. tudent dobi na izpitu odlino oceno, podatkov pa ne zna uporabiti.
17 jezino spreten: zanj je znailno, da je zgovoren in prizadeven, toda s pomanjkanjem razmiljanja ali iskrenosti.
RAZUMEVANJE BESED
105
106
POGLAVJE TRI
107
108
POGLAVJE TRI
HEJ! KAJ PA PONETE?! ALI VAS V OLI NISO NIESAR NAUILI?
Ta "zelo pameten" tudent, ki podatkov v praksi ne zna uporabiti, sploh ni tu. On je e zdavnaj 18 prenehal konfrontirati snov ali tudijsko stroko. tudent, ki vseskozi teko dojema, enostavno trdno tii v praznini nerazumevanja, ki sledi napano razumljeni besedi. Oboje teh stanj, tako "pametno nedojemanje", kakor tudi "teavno dojemanje" je mogoe ozdraviti, s tem da najdemo napano razumljeno besedo.
konfrontirati: sposobnost udobno biti t u i n zaznavati; gledati v oi, ne da bi se zgroeno u m a k n i l i ali izognib; konfrontiranje je r e z u l t a t in konni produkt. S a m o po sebi to ni poetje, pa pa sposobnost.
18
RAZUMEVANJE BESED
109
Vaja
1. Opiite primer nekoga, pri katerem ste opazili, daje kazal prvi pojav napano razumljene besede. 2. Opiite primer nekoga, pri katerem ste opazili, da je k a z a l drugi pojav n a p a n o razumljene besede.
POGLAVJE TIRI:
SLOVARJI
Kako uporabljati slovar

(Dictionarv = angl. slovar - op. prev.) Diction izvira iz latinske besede, ki pomeni beseda ali izgovoriti; ary pomeni zbirka od ali stvar, ki ima opraviti z... Slovar (angl. Dictionarv) pove, kako se beseda izgovori, kaj pomeni, kako se pie in kako se jo uporablja. Slovarji obiajno povedo, od kje beseda izvira. Dictionarv je slovar. Definicije v slovarjih niso vedno popolne in v n e k a t e r i h p r i m e r i h niso popolnoma pravilne. Mislite na to, da so slovarje pisali ljudje, ki so sami morda imeli napana razumevanja. Ne jemljite jih torej kot sveta besedila, katerim morate verjeti. V veini primerov so pravilni, vendar so le orodja.
114
POGLAVJE TIRI
Abeceda
Poznavanje abecede je klju do hitrega iskanja besed. Da bi slovar lahko hitro uporabljali, je treba biti sposoben hitro povedati abecedo in je treba poznati medsebojen poloaj razlinih rk abecede. V nasprotnem primeru se lahko izgubimo in iskanje besed bo trajalo dolgo. V pravem pomenu besede je treba abecedo znati naprej in nazaj. Besede v slovarju so urejene po abecednem vrstnem redu. Slovar ima razdelek za vsako rko abecede. Prva rka besede, ki jo iemo, n a m kae, v katerem razdelku slovarja moramo iskati. Znotraj vsakega razdelka so besede nadalje urejene abecedno in sicer po njihovi drugi rki, potem pa po njihovi tretji in tako dalje. Na primer besedo maka bi nali po besedi maji in pred besedo makar.
KAKO UPORABLJATI SLOVAR
115
Vaja
1. Poiite besedo maka v slovarju. Napiite, k a t e r a beseda je neposredno pred in katera neposredno za njo. 2. Poiite naslednje besede v slovarju, pri emer uporabite svoje poznavanje abecede, da bi jih nali hitro, kolikor je mogoe: predpasnik ivina darilo hia okno mrea pota, naravnost veraj
116
POGLAVJE TIRI
Vodilne besede (gesla)

Zgoraj na vsaki strani slovarja so besede natisnjene v krepkem, rnem tipu pisave. Imenujemo jih vodilne besede. Vodilne besede kaejo prvo in zadnjo besedo, ki je natisnjena na dotini strani ali v dotini koloni. Stran slovarja, ki jo iemo, lahko najdemo tako, da gledamo vodilne besede na vsaki strani. Vodilne besede nam pomagajo, da besedo, ki jo iemo, hitreje najdemo.
117
Vaja
1. Odprite slovar na poljubni strani. Napiite vodilne besede, ki so zgoraj na strani. 2. Poiite besedo hitro v slovarju. Uporabljajte vodilne besede, da bi vam bile v pomo pri iskanju te besede. Napiite, katere vodilne besede stojijo zgoraj na strani, ko ste besedo hitro nali.
118
POGLAVJE TIRI
Izgovorjava
"Izgovorjava" opisuje n a i n , k a k o kaj izgovorimo. Slovar pove, kako besedo izgovoriti in to stoji v slovarju takoj za besedo samo, obiajno v oklepajih 1 . Izgovorjava je prikazana z naslednjim: a) Kako besedo zlogovati (zlog je majhna beseda ali del neke besede, ki jo lahko izgovorimo s posameznim, neprekinjenim glasom). Beseda okolada na primer vsebuje tiri zloge. o ko la da b) Kako besedo, e ima dva ali ve zlogov, poudariti (izpostaviti nek zlog besede pred drugimi). o ko la da Akcent kae, da pri izgovorjavi poudarimo tretji zlog besede. c) Kako zvenijo posamezne rke besede, s tem da uporabljamo klju 2 izgovorjave. o ko la da V slovarjih se uporabljajo rke in posebni znaki, da bi prikazali, kako beseda zveni. Obiajno je spodaj na strani ali na vsaki drugi strani klju izgovorjave, ki nateva najpomembneje rke ali znake. Obstaja tudi popolna lista na zaetku slovarja, ki kae uporabo vseh rk ali znakov, ki so uporabljeni v slovarju, da pojasni, kako besedo izgovoriti. S tem da si ogledamo rke in/ali znake v oklepajih in preverimo klju izgovorjave spodaj na strani (ali na zaetku slovarja), ugotovimo, kako besedo izgovoriti. Na primer: V kljuu pogledamo, kako poudariti rko "A" v besedi okolada in vidimo, da se izgovori n a t a n k o t a k o kot "A" v b e s e d a h rolada in marmelada. Kljui izgovorjave se od slovarja do slovarja nekoliko razlikujejo, toda vsi se uporabljajo tako, kot je tu opisano.
oklepaji: znaki [( )], uporabljeni za vstavljanje dodatnih informacij v ugotovitev, vpraanje ali definicijo. Primer: O n a ima roe (vrtnice).
" klju: stvar za pojasnitev a l i r a z r e i t e v neesa drugega, k o t k n i g a odgovorov ali nabor simbolov za izgovarjavo besed.
119
Vaja
1. Poiite kju izgovorjave slovarju. Napiite, kje ste ga nali. v svojem
2. Uporabite klju izgovorjave, da bi natanno razdelali, kako se izgovarja beseda okolada, s tem da uporabite znak izgovorjave za to besedo, ki je bila podana v predhodnem odstavku. 3. Poiite tri besede in razdelajte, kako se pravilno izgovarjajo, s t e m da uporabite klju izgovorjave.
120
POGLAVJE TIRI
Besedna vrsta
Po izgovorjavi slovar navaja kratico, ki oznauje besedno vrsto. Besedne vrste so pojmi za mnoice besed z enakimi vlogami in drugimi lastnostmi, kot ime osebe, kraj ali re (samostalnik), ki povedo akcijo ali stanje (glagol), ki drugo besedo modificirajo ali opiejo (pridevnik ali prislov) itd. To vam pomaga pri tem, da razumete, kako se beseda uporablja v govoru in pri pisanju. e se mnoina 3 besede tvori drugae, kot s tem, da ednini 4 dodamo -e ali -i, vkljuuje slovar tudi mnoino besede neposredno po besedni vrsti. Zapis za oe bi v veini slovarjev izgledal takole: oe (mn. oetje)
mnoina: oblika besede, ki oznauje tri ali ve oseb, prostorov ali stvari, o k a t e r i h se govori. ' ednina: oblika besede, ki oznauje ono osebo, prostor ali stvar, o k a t e r i se govori. " S l o v e n s k i jezik ima tudi dvojino. Dvojina je oblika b e s e d e , ki oznauje dve osebi, prostora ali stvari, o katerih se govori.
121
Vaja
1. Poiite besedo v slovarju in napiite, katera besedna vrsta je. Poglejte, e je njena mnoinska oblika v zapisu vkljuena ali ne. 2. Poiite pet nadaljnjih besed v slovarju, p r i emer doloite njihovo besedno vrsto. Napiite, kako bi lahko uporabili to informacijo pri razjasnje vanju besede.
122
POGLAVJE TIRI
Definicije
v
Kot naslednje pridejo definicije besede. Ce obstaja ve kot ena definicija, so v veini slovarjev otevilene. V slovarjih so vekrat navedeni primeri, ki kaejo uporabo besede. Toda pri razjasnje vanju besed ne zadoa, e enostavno preberete te primere. Tvoriti morate ve svojih lastnih primerov, prej kot besedo zares poznate. Slovarji vekrat dajejo tudi specializirane definicije, e ima beseda specialen pomen, kot na primer na strokovnih podrojih prava, porta, znanosti, glasbe in tako dalje. Vekrat dajejo slengdefinicije5 (besede ali fraze, ki v jeziku niso obravnavane kot "standardne").
Idiomi
Idiom je besedni obrat (fraza) ali izraz, ki ima pomen, razlien od tistega, ki ga imajo besede v njihovem obiajnem pomenu. Na primer pasti v oi je idiom, ki pomeni zelo opazno. Veina slovarjev navaja idiome besede po definicijah.
sleng-definicija: zelo leerna oblika pogovornega jezika (posebno v angleini).
123
Vaja
1. V slovarju poiite besedo gibati. Napiite, koliko definicij ima. Napiite, koliko vrst specializiranih definicij je danih za to besedo. Napiite, koliko idiomov je podanih za to besedo. Napiite, koliko slang-definicij je vkljuenih v zapisu za to besedo. 2. Poiite pet nadaljnjih besed v slovarju, pri emer ugotovite, koliko razlinih definicij je podanih za vsako od teh besed.
124
POGLAVJE TIRI
Etimologija
Etimologija besede (navedba izvora besede) je podana v oglatih oklepajih. Etimologija je lahko za popolno razumevanje besede velikega pomena. Besede se s asom spreminjajo. S tem da vidimo etimologijo, lahko ugotovimo, kaj je beseda prvotno pomenila. Etimologijo besede l a h k o obiajno najdemo na zaetku ali na koncu definicij v slovarju. V etimologiji se uporabljajo doloeni znaki in okrajave. Znak < pomeni pride od. Znak + pomeni in. Beseda ali besede, od katerih prihaja, so v poevni pisavi. Obiajno so uporabljene okrajave, da bi prikazali jezik, iz katerega beseda prihaja. OE pomeni Old Englisch, s imer je miljena angleina, kije bila v rabi nekako do 12. stoletja. Te okraj e ve so v slovarju definirane. Vasih stoji na koncu izvora besede beseda, napisana z velikimi rkami. To pomeni, daje mogoe najti nadaljne podatke o izvoru besede pod etimologijo besede, ki je napisana z velikimi rkami.
125
Primer vodilne besede (gesla)
semafor -ja in -a m (6) 1. signalna naprava, ki s svetlobnimi znaki ureja prometna cesti, eleznici: semafor seje pokvaril; postaviti semafor; na semaforju je gorela zelena lu; ustaviti (se) pred semaforjem / semafor gori, utripa; semafor je odprt, zaprt / cestni, elezniki semafor; pren., pubi. zelena lu na semaforju zasebnega gostinstva pog. zapeljati skozi rdei semafor skozi 2. elektronska naprava na stadionih, v portnih dvoranah za objavljanje rezultatov, informacij: semafor je pokazal seznam vseh nastopajoih; podatki na semaforju
kriie, ko je na semaforju prigana rdea lu
126
POGLAVJE TIRI
Vaja
1. S tem da vzamete kot primer podane vodilne besede (gesla), ki je prikazana na strani 125, poimenujte vsak del zapisa gesla na podlagi tega, kar ste se nauili v tem poglavju.
127
Nasveti glede slovarjev

Kako se beseda deli
Vasih kake besede ni mogoe najti v slovarju. Toda e besedo razstavimo na njene sestavne dele 6 , lahko poiemo vsakega od delov v slovarju in dobimo pomen besede. Vzemimo na primer besedo antidavek. Ta beseda v veini slovarjev ni definirana, toda kljub t e m u je mogoe doloiti njen pomen. Poiemo prvi del anti- in vidimo, da to pomeni nasproten. Potem poiemo drugi del besede, davek, in spoznamo, da to pomeni denar, ki ga oblast redno pobira od dravljanov. Ce oba dela kombiniramo, dobimo definicijo za antidavek, namre: nasproten pobiranju denarja dravljanov s strani njihove oblasti. Slovarji vasih vsebujejo liste takih besed, ki niso definirane, razstaviti pa jih je mogoe na njihove sestavne dele in s tem lahko ugotovimo njihov pomen. strokovnega podroja, na primer fotografski slovar ali navtini 7 slovar. Da bi razjasnili tujko, si priskrbite slovar tujega jezika. Obstajata dve vrsti slovarjev tujega jezika. E n a je slovar, ki je napisan izkljuno v tujem jeziku, druga pa je napisana pol v jeziku, ki ga oseba govori, pol pa v tujem jeziku. V angleko/vedskem slovarju na primer je polovica slovarja angleka s vedskimi besedami poleg njih, druga polovica pa je vedska z anglekimi besedami poleg njih. Izkljuno tujejezini slovar bi uporabljali samo takrat, e oseba, ki razjasnjuje besede, tuj jezik tekoe 8 obvlada. Slovarji vsebujejo mnogo informacij. To poglavje obravnava osnove uporabe slovarjev. Format razlinih slovarjev je od primera do p r i m e r a razlien, vendar se zgornje osnove nanaajo na vse. Slovarji vsebujejo na zaetku knjige poglavja, ki pojasnjujejo, kako jih uporabljati. Ce v zapisu naletimo na besedo, simbol ali okrajavo, ki je ne razumemo, se je mogoe vedno obrniti na uvodno poglavje slovarja, da bi dobili pomo.
7
8
Tehnini strokovni izrazi

Za razjasnje vanje besed specialne tehnologije je potreben slovar, ki je sestavljen iz izrazov tega
" sestavni del: slui kot e l e m e n t ali s e s t a v i n a celote.
navtini: pomorski.
tekoe: tako, da je sposoben pisati ali govoriti z lahkoto, tekoe i n slikovito.
128
POGLAVJE TIRI
Vaja
1. Poiite besedo antistresen v slovarju. Ugotovite, da ta beseda ni zapisana. Poiite sedaj oba dela, anti- in -stresen in doloite, kaj beseda pomeni. (Poglejte, e na strani, kjer je antidefiniran, obstaja lista besed, ki se zaenjajo z anti-, toda niso vsebovane kot lasten zapis.) Napiite tisto definicijo, ki ste jo sestavili za antistresen. 2. Napiite primer strokovnega podroja, za katerega veste, da ima svoje lastne specializirane besede. 3. Poglejte na zaetek svojega slovarja in najdite poglavje, ki pojasnjuje, kako je ta slovar urejen in kako se ga uporablja.
129
Priporoeni slovarji
Slovarji so bistvena in pomembna orodja pri tudiju in uenju vsakega strokovnega podroja. Kakorkoli e, sedanji slovarji se spreminjajo v natannosti in uporabnosti in mnogi od teh sodobnih slovarjev so veinoma neuporabni. Dejansko lahko osebo zaradi njihovih napanih in izpuenih definicij, slovninih in drugih n a p a k zmedejo. Tako je slovar, za uporabo katerega se je tudent odloil, pomemben in lahko dejansko vpliva na njegov uspeh pri tudiju. Ker so slovarji tako pomemben dejavnik pri uenju in uporabi vsakega podroja, sta tu navedena dva slovarja, ki predstavljata najpopolnejo osnovo za razjasnjevanje besed slovenskega jezika . SSKJ, Slovar slovenskega knjinega jezika: Za mnoge tudente je lahko ta slovar preobseen, da bi ga redno uporabljali. Nekaterim tudentom lahko preveliki slovarji povzroajo zmedo, ker so v definicijah uporabljene besede vekrat take, ki se ne uporabljajo pogosto in koga pripravijo do tega, da se mora poditi za dvajsetimi novimi besedami, da bi dobil pomen prvotne besede. eprav mnogi tudenti tega ne uporabljajo kot njihov edini slovar, je vendar obvezen za vsak teajni prostor in je pri razjasnjevanju besed koristen. To je dragocen slovar in je vasih edini slovar, ki specialno besedo pravilno definira. Ker pa ta slovar ne navaja izvorov besed, ki so z a p o p o l n o r a z u m e v a n j e b e s e d l a h k o zelo pomembni, je poleg tega in drugih podobnih slovarjev treba uporabljati ustrezen etimoloki slovar. Temu n a m e n u ustreza: Slovenski etimoloki slovar: Marko Snoj. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. - (Zbirka Cicero)
To je velik slovar in je dejansko odloilen slovar slovenskega knjinega jezika, ki v eni knjigi obsega 93.152 gesel in 13.888 podgesel na 1762 straneh. Izdala ga je Slovenska akademija znanosti in u m e t n o s t i (SAZU), Znanstvenoraziskovalni center , Intitut za slovenski jezik F r a n a Ramova, zaloila pa DZS ( D r a v n a Z a l o b a S l o v e n i j e ) Ljubljana.
Op. prev.: V a n g l e k i verziji vsebuje t o poglavje slovarje a n g l e k e g a jezika, ki jih je priporoil avtor. Tu n a v e d e n a slovarja s l o v e n s k e g a jezika sta izbrana skladno s kriteriji avtorja.
130
POGLAVJE TIRI
Neglede na tu priporoena slovarja naj bi bil tudent sposoben najti slovar, ki je zanj primeren. Katerikoli slovar e izbere, naj bo po stopnji z a h t e v n o s t i zanj u s t r e z e n . N a p r i m e r tuje govoreemu tudentu, ki komajda zna govoriti slovensko, pri njegovem tudiju ne boste dali zgoraj navedenega velikega slovarja - SSKJ, Slovarja slovenskega knjinega jezika!
"IVAL: maka". Ne dajejo zadostnega pomena, da bi prili iz kroga. Navedeni pomeni pogosto niso zadostni, da bi dobili resnino predstavo o besedi. Vsebujejo premalo besed in celo navadne besede vekrat manjkajo. Majhni epni slovarji so lahko prav smotrni za potovanja in b r a n j e asopisov, v e n d a r ljudi spravljajo v teave. Videl sem, kako so ljudje v njih nali besedo in potem v popolni zmedi gledali naokrog, kajti majhen slovar ni vseboval popolnega pomena ali pa je manjkal drug pomen, ki so ga dejansko potrebovali. Majhen slovarje torej lahko primeren za ep v vaem telovniku, ne pa za va um. Nikar ne uporabljajte nobenega majhnega slovarja.
Majhni slovarji
"Majhni slovarji" so slovarji tiste vrste, ki jih lahko vtaknete v ep. Obiajno so v izdaji s papirnatimi platnicami in se prodajajo v asopisnih kioskih in trgovinah z meanim blagom. Pri uenju pomenov besed so majhni slovarji bolj obremenitev kot pomo. Pomeni, ki jih navajajo, se vekrat gibljejo v krogu. Na primer: "MAKA: ival" in potem pri
131
Napane in izpuene definicije

Ugotovljeno je bilo, da lahko nekateri slovarji definicije izpuaj o ali vsebujejo celo napane
v
Poreklo (etimologija)
Poreklo je navedba o izvoru besede. Besede od nekje izvirajo in so prvotno nekaj pomenile. Skozi stoletja so vasih spremenile pomen. Porekla so pomembna, da bi dobili popoln pomen besed. S tem ko razumemo izvor besede, dobimo bistveno veje raumevanje pojma te besede. tudentje odkrijejo, da je za popolno in pojmovno razumevanje besede v veliko pomo, e poznajo poreklo.
v
definicije. Ce tudent pri uporabi slovarja naleti na nekaj, za kar sumi, da je napana definicija, je na voljo izvedljiv postopek. Najprej je potrebno zagotoviti, da ni nobenega napanega razumevanja v definiciji, ki jo je postavil pod vpraaj in potem naj bi si pomagal z drugim slovarjem in preveril definicijo besede, ki jo razjasnjuje. To lahko zahteva ve kot en slovar. Na ta nain je mogoe reiti problem vsake napane definicije. Pri roki naj bodo drugi slovarji, enciklopedije in strokovne knjige. e tudent zaide v izpueno ali domnevno izpueno definicijo, je treba pogledati v druge slovarje ali prironike ter definicijo najti in razjasniti.
tudent mora poreklo besede, ki jo poie v slovarju, vedno razjasniti. Obiajno odkrijemo, da tudent ne ve, kako naj v veini slovarjev bere porekla besed. Obiajna napaka, kijodelajeta, da ne razume, da beseda ki se pojavi v poreklu z velikimi rkami, pomeni, da se ta beseda pojavlja nekje drugje v slovarju in morda vsebuje ve informacij o poreklu. (Na primer poreklo besede "termometer" je v nekem slovarju podano kot "TERMO + METER". Pogledate poreklo besede
132
POGLAVJE TIRI
"termo" in t a m pie, da izvira iz grke besede therme, kar pomeni toploto. In poreklo besede "meter" je podano kot francosko mtre, ki izvira iz latinskega metrum, to pa izvira iz grkega mtron in pomeni mera) Z razumevanjem in uporabo teh besed v velikih rkah lahko tudent dobi popolno sliko porekla besede.
v
Pomembnost razjasnjevanja besed poznamo e dolgo in razumljivo je, da je pri tem uporabljen slovar tudi zelo pomemben.
Ce ima tudent teave s poreklom, je to najverjetneje zaradi zgoraj navedenega in napano razumljene besede ali simbola v poreklu. Te toke je mogoe, kjer delajo teave, zelo lahko razjasniti.
133
Vaja
1. Preglejte ve slovarjev in najdite zase najboljega. Upotevajte listo priporoenih slovarjev, ki ste jo pravkar prebrali. Napiite, kateri slovar se vam zdi najprimerneji za vas.
POGLAVJE PET:
DEMONSTRACIJA
137
Uporaba demonstracije
Beseda demonstracija pomeni pokazati, ali predstaviti kako nekaj deluje. Prihaja iz latinske besede demonstrare, ki pomeni pokazati, predstaviti, dokazati. Pri tudiju lahko tudent naredi "demonstracijo" ah "demo" z demo kitom, ki sestoji iz razknih majhnih predmetov, kot na primer zamakov, pokrovkov, sponk za papir, zamakov od pisal, gumijastih trakov, itn. tudent demonstrira idejo ali princip (zakonitost,
138
POGLAVJE PET
e tudent naleti na nekaj, esar ne more popolnoma razumeti, bi mu demo kit pomagal, da to razume. tudent lahko uporabi razline predmete iz demo kita, ki predstavljajo razline rei, lahko jih premika naokrog in bolj jasno vidi, kako so med sabo povezane, itn. Na tak nain tudent dobi maso za stvari, ki jih tudira.
KLJU PREDSTAVLJA T U D E N T A I N O N BERE S T R A N , K I J E T A L E G U M I J A S T TRAK. T U D E N T GRE PREKO N E R A Z U M E V A N J A , KI GA PREDSTAVLJA SPONKA ZA PAPIR. KO PRIDE DO DNA S T R A N I , SE BO POUTIL PRAZNO ZARADI NERAZUMLJENE BESEDE, KI JE NI POGLEDAL V SLOVAR. PRAVILNO !
DEMONSTRACIJA
139
Vaja
1. Sestavite svoj lasten demo kit. 2. Z u p o r a b o svojega d e m o k i t a demonstrirajte principe, ki so vam dobro znani. Napiite, kaj ste naredili in kaj ste se s tem nauili.
140
POGLAVJE PET
Izobraevanje z gnetilno mizo

Druga oblika demonstracije je uporaba podob 1 iz gnetilne mase za predstavitev koncepta ali principa. Temu pravimo izobraevanje z gnetilno mizo. Smoter izobraevanja z gnetilno mizo je: 1. Da tudentu gradiva, ki jih tudira, postanejo realna, s tem da jih DEMONSTRIRA v gnetilni masi. 2. Vzpostaviti pravilno ravnovesje med maso in pomenom 2 . 3. tudenta nauiti uporabe.
v
Ko je tudent svojo gnetilno demonstracijo 3 zakljuil, jo preveri supervizor ali drug tudent. 4 Pred checkoutom tudent odstrani etiketo celotne d e m o n s t r a c i j e . t u d e n t ne sme ni rei. Preverjevalec ne sme postavljati nobenih vpraanj. Preverjevalec si s t v a r samo ogleda in preudari, kaj predstavlja. To potem pove tudentu in tudent mu pokae oznako demonstracije. Ce preverjevalec ni mogel prepoznati tistega, k a r naj bi predstavljala, je to flunk 5 . Demonstracije z gnetilno maso ne smejo biti zreducirane na pomen, s tem da tudent daje pojasnila ali odgovarja na vpraanja. Tudi z dolgoveznimi 6 oznakami posameznih delov ne smejo biti zreducirane na pomen. Tega kae gnetilna masa, ne etiketa.
v
tudentu je dana beseda ali situacija, da jo demonstrira. To naredi z gnetilno maso in vsak del oznai z etiketo. Gnetilna masa KAZE stvar. To ni le kepa gnetilne mase z etiketo. Za etikete uporabite majhne papirnate trakove. Cela demonstracija dobi potem etiketo, na kateri pie, kaj naj predstavlja.
Gnetilna m a s a demonstrira. tudent se mora nauiti razlikovanja med maso in pomenom.
koncept: misel, ki je popolnoma brez simbolov, slik, besed, ali zvokov. J e neposredna ideja n e e s a i n n i njen zvok a l i simbol. Glejte tudi simbol v slovarku. ' pomen: k a k r n a k o l i misel, odloitev, koncept, ideja ali n a m e n , k i j e v zvezi z neim, kar je razlino od m a s e tega. Poglejte tudi b e s e d o masa v slovarku.
supervizor: oseba, k i skrbi z a tudij in z a t u d e n t e . D e l o supervizorja je zagotavljanje, da njegovi t u d e n t i duplicirajo, razumejo in uporabijo m a t e r i a l e iz tudija, k i j i h tudirajo. V slovarku poglejte t u d i duplikacija. ' checkout: akcija preverjanja t u d e n t o v e g a znanja tistega, kar je tudiral. ' flunk: n e u s p e h n a i z p i t u ali c h e c k o u t u . Glejte tudi b e s e d o checkout. 5 dolgovezen: govorjenje a l i pisanje n a dolgo, pogosto dolgoasno.
tudent naj na primer demonstrira svinnik. Iz gnetilne mase naredi tanko rolo, ki jo obdaja nadaljna plast gnetilne mase - t a n k a rola rahlo trli ven na enem koncu. Na drug konec pride majhen 7 valj iz gnetilne mase. Rola se oznai z "mina". Zunanja plast se oznai z "les". Majhen valj pa dobi etiketo "radirka". Potem se izdela etiketa za celoto: "Svinnik".
Pri chechoutu tudent odstrani etiketo z oznako "svinnik" preden jo preverjevalec lahko vidi. Ce lahko preverjevalec celoto pogleda in ree: "To je svinnik", je tudent checkout uspeno prestal.
7
valj: poln ali votel p r e d m e t z ravnim robom in okroglima koncema.
142
POGLAVJE PET
Velikost gnetilne demonstracije

Demonstracije iz gnetilne mase morajo biti velike. Eden od namenov izobraevanja z gnetilno mizo je, da tudentu njegova tudijska gradiva postanejo realna. Ce je tudentov demo premajhen (malo mase), morda dejavnik realitete 8 ni zadosten. Dolgoletne izkunje so pokazale, da so VELIKI gnetilni demosi glede na spoznanja tudentov uspeneji. UMETNOST ni tema pri delu na gnetilni mizi. Oblike so grobe 9 .
Oznake gnetilnih demonstracij

Vsaka posamezna stvar, kije predstavljena na gnetilni mizi, se opremi z etiketo, vseeno kako enostavna je etiketa. tudentje obiajno izdelujejo etikete iz kokov papirja in nanje piejo s keminim svinnikom. Pri izrezovanju etikete se na enem koncu naredi konico, da se etiketa enostavno zabode v gnetilno maso.
v
Postopek naj poteka takole: tudent naredi en predmet in ga oznai z etiketo, nato naredi drug predmet in ga oznai, naredi tretji predmet in ga oznai itd. v t a k n e m zaporedju. To izhaja iz podatkov, da o p t i m a l n o 1 0 uenje z a h t e v a uravnoteeno ravnovesje mase in pomena in da lahko preve enega brez drugega povzroi slabo poutje tudenta. Ce tudent naredi vse masne dele svoje demonstracije, ne da bi jih etiketiral, potem sedi tu z vsemi temi pomeni, ki se nakopiijo v njegovem umu, namesto da bi vsako posamezno oznail (v obliki etikete). Pravilen postopek je, da vsak posamezen masni del oznaite sproti, tako kot nadaljujete s svojim gnetilnim demosom.
realiteta: 1- tu na Zemlji p o m e n i u s k l a d i t e v o tem, k a r obstaja. To ne pomeni, da so pregrade aLi as silno, n e z n a n s k o realne, niti ne pomeni, da so prostor, energija in as iluzije. To obstaja, ker vemo, da to obstaja. 2 u s k l a d i t e v o z a z n a v a h v fizinem svetu. 3 - u s k l a d i t e v na d u e v n i ravni in trdne stvari na fizini ravni. 4 - trdni predmeti, realne s t v a r i ivljenja. " grobe: n e skrbno narejene ali izvedene; surove.
10
optimalno: najbolj naklonjeno aH zaeljeno; najbolje.
DEMONSTRACIJA
143
Predstavitev misli z gnetilno maso

Katerokoli misel lahko predstavimo s kosom gnetilne mase. Masni deli se predstavijo z gnetenjem, pomenski ali miselni deli pa z etiketo. Velik obro iz tanke role gnetilne mase se obiajno uporabi za oznaitev istega pomena.
144
POGLAVJE PET
11
Smer tokov ali gibanje se obiajno prikae z m a j h n i m i p u i c a m i - in to l a h k o p o s t a n e pomembno. Puico lahko naredimo iz gnetilne mase, lahko pa izdelamo drugo vrsto etikete. V gnetilnem demosu vekrat manjkajo podatki o tem, katero pot kaj ubira ali v katero smer kak tok gre, kar naredi predstavitev nerazpoznavno.
Izdelava stvari v gnetilni masi

Vse je mogoe na ta nain demonstrirati z gnetilno maso, e le delamo na tem. Enostavno delo na tem, kako kaj demonstrirati ali predstaviti z gnetilno maso in oznaiti, doprinese k novemu, globljemu razumevanju. V frazi "Kako to predstavim v masi" je vsebovana skrivnost uenja. Ce kdo predstavi kaj v masi, to razume. Ce tega ne more, dejansko ne razume, kaj je to. Gnetenje in oznaevanje delujeta le, e sta bila izraz ali stvar dejansko razumljena. Oblikovanje v masi doprinese k razumevanju izraza ali stvari. Dobro narejena demonstracija z gnetilno maso, ki stvar dejansko demonstrira, bo pri t u d e n t u povzroila presenetljivo spremembo. Podatke bo obdral v spominu.
" tokovi: napredovanje energije ali snovi m e d d v e m a tokama.
DEMONSTRACIJA
145
Izdelava skic
Skice so prav tako del demonstracije in del izdelovanja stvari. Ce sedimo za svojo pisalno mizo in poskuamo kaj izdelati - nimamo pa pri roki gnetilne mase, da bi to izdelali iz nje - lahko to izdelamo z majhno demokit-akcijo ali grafino predstavimo s svin nikom in papirjem itd. To je potrebno, da stvar dojamemo. Obstaja pravilo, ki pravi: E NEESA NE MORETE PREDSTAVITI V DVEH DIMENZIJAH 1 2 , STE NA NAPANI POTI. To pravilo je arbitrarno 1 3 , vendar zelo dobro deluje. To pravilo se uporablja v ineniringu in 15 arhitekturi . e neka stvar ne more biti reena enostavno in jasno v dveh dimenzijah, potem je nekaj narobe in seje ne da zgraditi. Deluje tudi na druge naine.
14
dimenzija: katerakoli izmerljiva velikost, kot npr. dolina, irina, globina, itn. Nekaj, kar je v dveh dimenzijah, bi imelo npr. samo dimenziji viine in irine; z drugimi besedami: bilo bi ravno (sploeno). arbitraren: izpeljan samo iz mnenja aLi naklonjenosti (komu/emu); ni osnovan na bistvu stvari.
12
ineniring: nartovanje, planiranje, gradnja, ali upravljanje strojev, cest, mostov, zgradb, vodnih poti, itn. '* arhitektura: znanost, umetnost ah poklic planiranja in grajenja zgradb, mostov, itn. V slovarku poglejte tudi besedo znanost.
14
146
POGLAVJE PET
16
Oiten primer bi bil navigator , ki smer plovbe in dejanski potek plovbe vrie na karto, namesto da 17 bi poskual vse razdelati v svoji glavi z megleno predstavo o tem, kje se nahaja.
Vse to spada k demonstraciji in je del tega, da nekaj razdelamo.
lh 17
navigator: oseba, k i u r a v n a v a s m e r (ladje, letala, vozila, itn.). meglen: neist; zatemnjen; nejasen.
DEMONSTRACIJA
147
Vaja
1. U p o r a b i t e skiciranje za demonstracijo t u d e n t a , ki razjasnjuje n e r a z u m l j e n o besedo.
POGLAVJE EST:
RAZJASNJEVANJE BESED
151
Metode razjasnje vanj a besed

Obstaja ve metod za iskanje in razjasnjevanje nerazumljenih besed. Tri od najpogosteje uporabljanih metod so v tem poglavju opisane v celoti. e zaide v teave, potem tudent sam, supervizor ali soolec, uporabi metodo razjasnje vanj a besed, imenovano metoda 3 razjasnje vanj a besed. Tako obdela vse, kar je upoasnilo ali oviralo njegov napredek. akati na to, da uporabimo groggy ali dope-off
2 6
Metoda 3 razjasnje vanj a besed

tudent mora vedeti, kako lahko naglo 1 in uspeno napreduje pri svojem tudiju. Zmoen bi moral biti obdelati vse, kar upoasnjuje ali ovira njegov napredek. Da bi sam sebi pomagal, uporablja tudijsko tehnologijo. tudent, ki uporablja tudijsko tehnologijo, bo v slovar pogledal za vsako besedo, kije ne bo razumel tekom tudija in ne bo nikoli za seboj pustil besede, za katero ne ve pomena.
kot edini razpoznavni sredstvi in ju potem obdelamo, pomeni, da smo akali predolgo. Cim postane tudent poasneji, ali ni ve tako "bister" kot je bil e pred 15. minutami, je as, da poie nerazumljeno besedo. To ni nerazumljena besedna skupina, misel ali predstava. To je nerazumljena BESEDA. Ta nastopi vedno, prej kot postane nerazumljeno strokovno podroje samo.
naglo: zelo hitro premikanje.
'groggy. s l a b o t e n ali omotien, kot od udarca, pomanjkanja spanja itd. ! dope-off: utrujen, zaspan, z a m e g l j e n (kot bi bil dopiran ali pod vplivom mamil).
152
POGLAVJE EST
Metoda 3 razjasnje vanj a besed se naredi na slede nain:

v
1. tudent ne napreduje tako hitro in ni ve tako "bister" kot je bil, ali pa lahko enostavno kae pomanjkanje navduenja, lahko porabi preve asa za tudijski p r o g r a m ali zeha, lahko je
' ekanje: brezciljno risanje: posebno, ko je pozornost drugje.
RAZJASNJE VANJE B E S E D 153
2. tudent mora potem pogledati nazaj po besedilu in poiskati nerazumljeno besedo. Vedno obstaja ena; nobenih izjem ni. Lahko se zgodi, da se nerazumljena beseda nahaja dve ali ve strani nazaj, je pa vedno na prejnjem mestu v besedilu kot je tisto, na katerem se tudent nahaja sedaj.
154
POGLAVJE EST
3. Beseda je odkrita. tudent jo prepozna, medtem ko gre nazaj po besedilu in jo ie. Ali pa lahko - e je tudent ne more najti - vzamemo iz besedila besede, ki bi lahko bile nerazumljene in vpraamo: "Kaj pomeni ?",da bi preverili, e tudent pozna pravilno definicijo.
KAJ POMENI "PLUTI" ?
155
4. tudent najdeno besedo poie v slovarju in jo razjasni v skladu s koraki, po katerih se razjasnjuje nerazumljena beseda. Ustno jo uporabi v ve povedih, kijih tvori sam, dokler s tvorbo svojih lastnih povedi ni oitno pokazal, da besedo razume.
"LADJA BO ODPLULA V ENI URI." "VIDEL SEM, KAKO JE LADJA ODPLULA" "KAPITAN RAD PLUJE" "ZABAVNO JE PLUTI PO OCEANU"
156
POGLAVJE EST
5. Sedaj tudent prebere besedilo, ki je vsebovalo narazumljeno besdo. Ce sedaj ni bister, ni voljan vneto nadaljevati, ni ponovno bolj sreen in tako dalje, potem obstaja e ena nerazumljena beseda na zgodnejem mestu v besedilu. Poiskati jo je treba s ponovitvijo korakov 2 do 5. 6. Ko je tudent bister, sreneji itd., mu reemo, naj nadaljuje, pri emer tudira besedilo od tam, kjer se je nahajala nerazumljena beseda, do tistega podroja, ki ga ni razumel (kjer se je zael korak 1).
RAZJASNJEVANJE B E S E D
157
tudent postane sedaj pri tudiju strokovnega podroja navduen in to je konni rezultat metode 3. (Rezultat ne bo doseen, e je bila preskoena napano razumljena beseda ali e v besedilu obstaja prejnja napano razumljena beseda. V tem primeru ponovite korake 2 do 5.) Ce je tudent sedaj navduen, ga pustite, da nadaljuje s tudijem. Dobro razjasnjevanje besed je sistem zasledovanja nazaj. Gledati morate pred toko, kjer je tudent postal okoren in zmeden in ugotovili boste, daje nekje preden so se zaele teave, beseda kije ne razume. Ce ne postane bolj ivahen, ko je beseda najdena in razjasnjena, potem obstaja e pred to besedo neka druga napano razumljena beseda. To vam bo postalo zelo jasno, e razumete naslednji princip: E NEESA NI MOGOE REITI, STVAR, S KATERO IMA TUDENT NAVIDEZNO TEAVE, NI STVAR, S KATERO IMA ZARES TEAVE. Sicer bi se reila, m a r ne? e bi vedel, esa ni razumel, bi lahko to reil sam. Torej popolnoma ni ne pomeni, e z njim govorite o tem, k a r po njegovem mnenju ne razume. Teava lei pred tem.
Omejitev besede
Metoda je v tem, da ugotovimo, kje tudent e ni imel nobenih teav in da ugotovimo, kje ima tudent sedaj teave; napano razumljena beseda bo leala med t e m a dvema tokama. Leala bo natanno na koncu tistega, kjer e ni imel nobenih teav. Metoda 3 je izredno uinkovita, e je izvedena tako, kot je opisano tu. Naredite si to zares realno in postanite ekspert v njeni uporabi.
158
POGLAVJE EST
Vaja
1. Napiite, kdaj bi uporabili metodo 3 razjasnjevanja besed na sebi samem ali na nekomu drugemu. 2. Demonstrirajte s svojim demo-kitom, kako se izvede vsak od korakov metode 3.
159

Metoda 9 razjasnje vanj a besed je metoda iskanja besed, ki jih nekdo pri branju knjige ali drugega pisnega gradiva ne razume. Izvaja se tako, da dotini naglas bere gradivo pojasnjevalcu besed (osebi, ki na d r u g e m uporablja tehnologijo razjasnjevanja besed). To se dela izmenoma (prvi tudent je pojasnjevalec besed in razjasnjuje besede pri drugem tudentu; potem se zamenjata - drugi tudent postane pojasnjevalec besed in razjasnjuje besede pri svojem partnerju). tudent in pojasnjevalec besed sedita pri mizi, eden drugemu nasproti. Vsak od njiju ima svoj primerek besedila, ki ga bosta razjasnjevala. Pojasnjevalec besed mora biti v stanju, da istoasno vidi tudenta in besedilo pred seboj. Dober, preprost slovenski slovar, kakor tudi vsak drug slovar, ki ga bo tudent morda potreboval, je na razpolago. Enciklopedije ali druga besedila, ki bi bila lahko potrebna, so tudi pri roki.
160
POGLAVJE EST
Pojasnjevalec besed ree tudentu, naj mu pove, e neesa, k a r bere, ne razume popolnoma. Ali naj se ustavi, e vidi besedo, katere pomena ne pozna, jo poie v slovarju in naj jo razjasni, namesto da bi el prek nje.
E BERE K A R K O L I , ESAR N E RAZUME, M I POVEJ, A L I E V I D I BESEDO, KATERE NE POZNA, S E U S T A V I I N J O R A Z J A S N I S POMOJO SLOVARJA, N A M E S T O DA GRE PREK N J E .
161
tudent naglas bere besedilo pojasnjevalcu besed.
162
POGLAVJE EST
Ko tudent bere, pojasnjevalec besed sledi besedilu, gleda tudenta in ga poslua.
163
Ce tudent naredi napako, e pri branju na 5 kakrenkoli nain zastaja , naredi karkoli narobe ali karkoli udnega,
zastajati: na nespreten ali zavlaujo nain govoriti, ravnati.
164
POGLAVJE EST
. . . ali pone karkoli drugega, razen da bere besedilo udobno, z lahkoto in z razumevanjem,
165
166
POGLAVJE EST
. . . morata pojasnjevalec besed in poiskati natanno tisto besedo ali simbol, razumljen. Obiajno bo ta beseda ali simbol neposredno pred mestom (in le vasih na kjer je nastopila neoptimalna reakcija.
tudent ki ni bil najdena mestu),
(tudent bo morda v stanju, da bo takoj nael nerazumljeno besedo in jo povedal pojasnjevalcu besed.)
167
Ko je nerazumljena beseda najdena, mora biti popolnoma razjasnjena s pomojo slovarja.
168
POGLAVJE EST
v
tudent na hitro pregleda definicije, da bi nael tisto, ki je uporabna v povezavi z besedilom, v katerem je bila beseda nerazumljena.
169
tudent prebere pojasnjevalcu besed definicijo besede naglas.
170
POGLAVJE EST
Ko tudent definicijo razume, pojasnjevalcu besed s svojimi lastnimi besedami pove, kaj definicija pomeni.
171
172
POGLAVJE E S T
v v
t u d e n t tvori povedi, pri emer besedo pravilno uporablja, dokler se pri uporabi besede ne pouti zares dobro. Povedi morajo kazati, da on besedo v pomenu definicije, ki jo pravkar razjasnjuje, razume za uporabo. Morda mora tudent tvoriti do deset - ali ve - povedi, dokler besede in njene uporabe dejansko ne razume.
tudent to dela z vsako definicijo te besede, (Ne razjasnjuje pa specializiranih, zastarelih ali starinskih definicij, razen e je beseda tako uporabljena v besedilu, kjer ni bila razumljena.)
173
tudent razjasni izvor besede.

v
(tudent razjasni vse idiome na enak nain, kot je razjasnil druge definicije. Potem razjasni tudi vse opombe o uporabi ali podatke o sinonimih, ki so podani. Zagotoviti mora, da jih razume.)
174
POGLAVJE EST
Potem prebere tisti stavek e enkrat.
175
e tudentu ni oitno, da je nastopila neoptimalna reakcija in enostavno bere naprej, ga pojasnjevalec besed ustavi in ga vpraa, e obstaja kakna beseda ali simbol, ki ga ni razumel.
176
POGLAVJE E S T
Ce ima tudent teave z iskanjem nerazumljene besede ali simbola, potem mu pojasnjevalec besed pomaga iskati.
DOBRO. POSLEJ, E JE KAKNA MALO BOLJ NAZAJ.
177
Pojasnjevalec besed tudentu pomaga tako, da ga usmerja vedno bolj nazaj po besedilu od toke, kjer se je pojavila reakcija - dokler ne najdeta nerazumljene besede.
178
POGLAVJE EST
Pojasnjevalec besed lahko tudi izbira besede iz besedila, ki ga je tudent e prebral in preverja, e tudent pozna njihove definicije.
179
180
POGLAVJE EST
181
e je tudent pri kaki besedi negotov ali pove napano definicijo, potem se besedo razjasni s pomojo slovarja.
182
POGLAVJE EST
tudent najprej razjasni definicijo, ki ustreza.
183
Toda mogoe ne razume besede v definiciji.
184
POGLAVJE EST
Besedo potem razjasni
185
Takoj ko je nerazumljena beseda v definiciji razjasnjena, se tudent vrne k besedi, ki jo je razjasnjeval prej. Se enkrat prebere definicijo in zakljui razjasnje vanje besede.
186
POGLAVJE EST
Potem e enkrat prebere stavek in nadaljuje. In tako to poteka. Vsako nelagodje, neoptimalno obnaanje, napana obravnava, negladkost branja, napetost ali 6 robotinost pojasnjevalec besed preveri.
'' robotinost: stanje, lastnost ali primer, ko je n e k d o robot - oseba, ki s e obnaa in dela na m e h a n i e n ali avtomatien nain.
187
Ali je to beseda, ki jo je pravkar izrekel, ali pa beseda ali simbol pred njo?
188
POGLAVJE EST
Len: 1. Ki ne dela rad . . .
189
Ko je na ta nain odlomek besedila razjasnjen in ga tudent razume,
190
POGLAVJE EST
. . . se zamenjata med seboj in tudent (kije ravnokar zakljuil z razjasnjevanjem odlomka) postane pojasnjevalec besed.
POJASNJEVALEC BESED
TUDENT
191
192
POGLAVJE EST
193
tudent gre skozi isti del besedila in potem nadaljuje z naslednjim novim delom besedila. Tako se izmenjujeta, razjasnjujeta odlomek za odlomkom, dokler oba ne dokonata celotnega besedila.
HITRA RJAVA LISICA JE SKOILA EZ LENEGA PSA. PES JE ...
CD
P- a >
t<.
P A
D
-
CD CO <I CD P PL, 72
o
O O
Pr i
CD
CD
& o- OH! CD CD P i-i CO 3

P
m
TJ > 00
o C: p
,
GO
HJ
C. K CD P
CD
^
CQ
CD CD
>
:ON
00 N
mw m
NE
00 M
>
p- 2 o
M
M.
a. 5
CD
BE
lv |
RA
4 P N
c 1 .
& 3 5. o -
M
' < p ffi

~
CD CD
NE
>
-i
g.
CD
l l
p p
<
P-
P-
0"q "2 C/i c -+ O a a
195
Vaja
1. Z u p o r a b o svojega demo k i t a demonstrirajte, kako narediti vsak korak metode 9 razjasnjevanja besed. 2. Poiite e enega t u d e n t a ali prijatelja in z njim naredite to vajo. Pri tej vaji bo eden od vaju tudent A, drugi pa tudent B. Odloita se, kdo bo tudent Ain kdo tudent B. a. tudent A (kot pojasnjevalec besed) po metodi 9 besedno razjasnjuje tudenta B na naslednjem besedilu. Uporabljajta enostaven slovar. Hitra rjava lisica je skoila ez lenega psa. Pes je nameraval uvati piance, vendar je zaspal. Lisica se je priplazila v kokonjak, ne da bi jo kdo opazil. b. tudent B (kot pojasnjevalec besed) po metodi 9 besedno razjasnjuje tudenta A na naslednjih dveh odstavkih. Hitra rjava lisica je skoila ez lenega psa. Pes je nameraval uvati piance, vendar je zaspal. Lisica se je priplazila v kokonjak, ne da bi jo kdo opazil. Takoj, ko so jo pianci opazili, so naredili straanski kraval. Lisica je morala hitro opraviti; zgrabila je najbolj prikladnega pianca in se odplazila iz kurnika. c. tudent A (kot pojasnjevalec besed) po metodi 9 besedno razjasnjuje tudenta B na naslednjih odstavkih. Uporabita enostaven slovar. Takoj, ko so jo pianci opazili, so naredili straanski kraval. Lisica je morala hitro opraviti; zgrabila je najbolj prikladnega pianca in se odplazila iz kurnika. Kmetova ena je pritekla iz hie, ker je sliala ropot. Spraevala se je, kaj se dogaja z njenimi pianci. Videla je, kako je lisica s piancem v gobcu vignila v blinji gozd. d. tudent B (kot pojasnjevalec besed) po metodi 9 besedno razjasnjuje tudenta A na naslednjih odstavkih.
196
POGLAVJE EST
Kmetova ena je pritekla iz hie, ker je sliala ropot. Spraevala se je, kaj se dogaja z njenimi pianci. Videla je, kako je lisica s piancem v gobcu vignila v blinji gozd. Naglas je zavreala in pogledala na psa, k a t e r e g a glavna dolnost je prepreevanje takih pripetljajev. Pes je bil videti precej osramoen. Kmetova ena je porabila naslednjih pet m i n u t za to, da je divje ozmerjala p s a z a r a d i njegovega brezbrinega vedenja.
v
e. tudent A (kot pojasnjevalec besed) po metodi 9 besedno razjasnjuje tudenta B na naslednjih odstavkih. Uporabljajta enostaven slovar. Naglas je zavreala in pogledala na psa, k a t e r e g a glavna dolnost je prepreevanje takih pripetljajev. Pes je bil videti precej osramoen. Kmetova ena je porabila naslednjih pet m i n u t za to, da je divje ozmerjala p s a zaradi njegovega brezbrinega vedenja. 3. Napiite, kaj ste se iz prejnje vaje nauili in kako bi lahko uporabili metodo 9 za razjasnjevanje besed v svojem ivljenju.
197

Kadarkoli delamo z otroci, tuje govoreimi ali z ljudmi, ki so nezadostno izkueni v branju in p i s a n j u , u p o r a b i m o M E T O D O 7, GLASNO BRANJE. Pri tej metodi pustimo osebo, da glasno bere, da bi ugotovili, kaj pone. To je zelo preprosta metoda. Da bi take ljudi spravili iz zmede, uporabimo pri njih najprej to metodo, prej kot delamo po drugih metodah razjasnjevanja besed.
v
Opaziti je mogoe osupljive stvari. Oseba lahko vsakokrat izpusti besedo "je", ko se pojavi. Morda ima za to nenavaden pomen, kot na primer "Jeruzalem" (to seje dejansko zgodilo). Morda vsakokrat izpusti izraz "sap'ca" in r a z l o g z a t o j e mogoe p r i p i s a t i n j e n e m u nepoznavanju apostrofa (tudi to se je dejansko zgodilo). Morda izgovori namesto kake besede neko popolnoma drugo, na primer "stopirati" namesto "kopirati" ali "zelen" namesto "elen". Pri doloenih besedah se lahko obotavlja.
Ce je videti, da nekdo ne napreduje, s tem da tudira tiho zase, ga pustimo glasno brati. Pojasnjevalec besed mora, medtem ko oseba bere, istoasno slediti drug primerek besedila.
198
POGLAVJE EST
Postopek je tak: 1. Oseba naj bere naglas.
199
2. Pazite na vsako izpuanje ali spreminjanje besede in na vsako obotavljanje ali grbanenje ela, medtem ko bere in takoj ukrepajte.
200
POGLAVJE EST
201
202
POGLAVJE EST
4. Z branjem naj nadaljuje, pri tem pa bodite pozorni na naslednjo izpustitev ali spremembo besede ter na naslednje obotavljanje ali grbanenje ela.
DOBRO. NADALJUJ Z BRANJEM.
203
5. Ponovite korake od 2 do 4.
204
POGLAVJE EST
S tem ko to ponemo, lahko oseba napreduje tako dale, daje vea branja in pisanja. Njena naslednja akcija bi bila, da se naui, kako se uporablja slovar in poie besede. Potem bi prila na vrsto enostavna slovnica.* Zelo zaostalega tudenta lahko s to metodo dvignemo tako visoko, da zna brati in pisati.
* Za informacije o drugih knjigah L. Ron Hubbarda o jeziku in tudiju, se poveite z Applied Scholastics International.
205
Vaja
1. Z u p o r a b o svojega d e m o k i t a demonstrirajte uporabo vsakega od korakov metode 7 razjasnjevanjabesed. 2. Poiite kakega drugega t u d e n t a ali prijatelja, ki bo igral osebo, pri kateri boste razjasnjevali besede. Na njem vadite metodo 7 razjasnjevanjabesed. Uporabite enostavno knjigo ali revijo kot besedilo za razjasnjevanje besed. Vadite toliko asa, da boste lahko enostavno delali korake metode 7 razjasnjevanja besed in boste prepriani, da lahko uporabite te podatke.
POGLAVJE SEDEM:
INTRUIRANJE IN PREVERJANJE
209
Intruiranje
Intruiranje tehnologije. je bistveni del tudijske Intruiranje se lahko uporablja tudi pri gradivih teorije, e ima tudent teave pri tudiju. Intruiranje teorije pomeni, tudenta pripraviti do tega, da definira vse besede, da poda vsa pravila, da s svojimi rokami ali predmeti demonstrira stvarno vsebino v svojih gradivih in to lahko vkljuuje celo demonstracije z gnetilno maso.
Uporablja se redno pri vadbi specifinih akcij. Pri intruiranju vaj delata dva tudenta drug z drugim, pri emer deluje eden kot intruktor, da bi drugemu pomagal dosei cilj vaje. Cim je prvi t u d e n t postal kompetenten (stvar strokovno obvlada) pri akciji, postane intruktor, da bi drugemu tudentu pomagal.
V REDU, PREVERIVA NAJPREJ VSE BESEDE.
210
POGLAVJE SEDEM
211
Vsak tudent, ki ima kakrnekoli teave, ki poasen ali jezino spreten, naj bi se zdruil drugim tudentom, ki ima primerljive teave, katerim lahko intruira teorijo.
212
POGLAVJE SEDEM
Vaja
1. Demonstrirajte s svojim demo-kitom, kako drugega tudenta intruirati teorijo. 2. Najdite drugega tudenta ali prijatelja, da bi sodelovali z njim in vadite intruiranje teorije s k a t e r o k o l i s t r o k o v n o knjigo ali strokovnim podrojem. Napiite, kaj ste naredili in kako lahko uporabite podatke o intruiranju teorije pri svojem lastnem tudiju.
213
Preverjanje
Preverjanje je ugotavljanje p r a v i l n o s t i tudentovega znanja o tem, k a r je tudiral. Preverjanje ni preizkuanje, ali je tudent sposoben pomniti, kar je prebral.
v
pomeni, da uporabljene besede ponovno definira s svojimi lastnimi besedami in demonstrira njihovo uporabo s tvorbo svojih lastnih stavkov) in b) demonstrira, kako se podatki uporabijo. "Kaj pie v prvem odstavku?" je nekako skrajna m e r a topoumnosti, ki jo je mogoe dosei. "Kako se glasijo pravila o ?" je vpraanje, ki ni vredno truda, da bi ga postavili. Oboje vpraanj izpraevalcu ne da nobene informacije o tem, ali ima pred seboj pametnega neuporabnika ali t u d e n t a poasne pameti. Taka vpraanja naravnost provocirajo godrnjanje in bloive (nenadne pobege) s teaja.
tudentu nikoli ne bo koristilo, da pozna nekatera dejstva. Od tudenta se priakuje le, da dejstva uporabi.
v
Ce se izvede preverjanje gradiva, ki ga je tudent tudiral, s tem da se ugotovi, e tudent to lahko citira ali pove z drugimi besedami, se s tem popolnima ni ne dokae. To ni garancija, da tudent podatke pozna, jih rabi ali zna uporabiti - da, niti za to ne, da je tudent sploh pri stvari. Niti "pameten" tudent, niti tudent, ki "teko dojema" (oba trpita za isto boleznijo), ne bosta imela koristi od takega preverjanja. To torej pomeni, daje preverjanje, pri katerem se hoe ugotoviti, e nekdo besedilo "pozna" in ga lahko citira ali ponovi z drugimi besedami, popolnoma napano in se ga tako ne sme izvajati. Pravilno preverjanje se izvaja le tako, da spraevana oseba: a) odgovori na vpraanja o pomenu besed (to
Primer, kako se izvede preverjanje

Pri vsakem gradivu, o katerem bi t u d e n t a preveril, bi el skozi prvi odstavek in izbral iz njega nekaj nevsakdanjih besed. tudenta bi pozval, naj vsako od njih definira in jo ponazori s tvorbo enega lastnega stavka in pri vsakem "Torej ... oh ... da vidim ... " bi dal flunk in to bi bil konec tega preverjanja.
214
POGLAVJE SEDEM
Predvsem pa bi, prej kot bi zael s preverjanjem, najprej zagotovil, da jaz sam vem, kaj besede pomenijo. e je tudent besede razumel, bi vpraal po glasbi. Katera pesem je igrana s temi besedami? Rekel bi: "Lepo, za kaj bi lahko uporabil ta tekstovna navodila?" Postavil bi vpraanja kot: "Torej, k temu pravilu tukaj - ljudem ne dovoliti, da jedo sladkarije med izvajanjem diete - kako pride do takega pravila?" In e si tudent ne bi znal predstavljati razloga, bi el nazaj k besedam, ki leijo neposredno pred tem pravilom, in poiskal besedo, kije ni doumel. In e tudent pri svojem tudiju e ne bi priel tako dale, da bi mu njegova gradiva dala informacije o tem, zakaj uporablja ta navodila, po tem ne bi spraeval. Zelo pomembno je, da tudenta ne spraujemo prek vije stopnje kot je tista, ki jo je tudiral.
215
Kako se izvaja preverjanje teorij

Prej kot katerakoli oseba izvede preverjanje na neki drugi, je morala gradivo sama prebrati ali posluati. To ji omogoi, da osebo, ki je preverjana, naravna na razumevanje in na sposobnost, da gradivo uporabi. Pomembne toke pri besedilu so: 1. specifina pravila, aksiomi 1 in osnovna naela; 2. dejavnosti v podrobnostih, kako se kaj izvede in 3. teorija o tem, zakaj se to naredi. Vse drugo (razen seveda, da tudent ve, kaj besede pomenijo) je nepotrebno. Vse, k a r morate zahtevati, so zgoraj omenjene toke. 1. tudent mora poznati pravila, zakone, teorije, aksiome in temeljna naela in mora biti v stanju pokazati, da pozna tudi njihov pomen. 2. Natanno je treba poznati vrstni red in akcije dejavnosti, toda ne dobesedno (z enakimi besedami kot v besedilu). 3. Teorija mora biti kot logien potek misli, kot razlogi zakaj ali kot podatki o medsebojnem odnosu natanno obvladana, toda ne dobesedno. D a t u m knjige, predavanja ali prironika je razmeroma nepomemben in po drugih posameznostih te vrste naj se nikoli ne sprauje. Ce naj tudent kdajkoli podatke uporabi, mora imeti zgornjo toko (1) v malem p r s t u (temeljito obvladati), toko (2) mora znati doiveti in toko (3) mora popolnoma razumeti. Ce se osebo, ki se jo sprauje, vpraa po emerkoli drugem, se s t e m zavraa njeno zanimanje in seji daje obutek, daje odpovedala. Spraevale ali tudijski p a r t n e r naj bi toko (1) natanno preveril, toko (2) budno preveril in pri toki (3) gledal, e tudent to razume. Spraevalec ali tudijski p a r t n e r naj ne bi el prek t e h tok in
Poglejte tudi besedo znanost v slovarku.
' aksiomi: uveljavljeni principi ali zakoni v znanosti, umetnosti in podobno.
216
POGLAVJE SEDEM
postavljal vpraanj kot n.pr., k a t e r a oseba je bila imenovana, kdo je test naredil, kateri je d a t u m natisa, kako se glasijo prve besede. Nepomembna vpraanja samo upoasnjujejo tudenta in podaljujejo teaj. To naj bo e omenjeno, da je treba pri preverjanju teajnih gradiv v p r a a t i t u d i po demonstracijah. Uporabljajte pisarnike sponke, gumijaste trakove itd. Spraevalec ali dvojek naj postavlja vpraanja, ki terjajo sposobnost uporabe. Dajte tudentu situacijo in mu pustite, da pojasni, kako bi jo reil. Bodite tako trdi, kot elite, toda le glede zgornjih tok (1), (2) in (3).
217
Vaja
1. Najdite drugega t u d e n t a ali prijatelja, da bi z njim izvajali to vajo. Priskrbite si primerek neesa, k a r sta oba tudirala in zanesljivo
v
obvladate. (Ce ni gradiv, ki sta jih oba prebrala, poiite nekaj, k a r lahko uporabita pri tej vaji in tudirajta to oba.) Postavljajte osebi nepomembna vpraanja o tem gradivu in od nje zahtevajte, naj doloene stavke in fraze citira dobesedno. Napiite, kaj ste naredili in kaj se je zgodilo. 2. Izvedite sedaj standardno preverjanje gornjih gradiv na drugi osebi, s tem da uporabite podatke v zgornjem poglavju. Napiite, kaj ste naredili in kaj seje zgodilo.
POGLAVJE OSEM:
UENJE KAKO SE UITI
221
Una vaja
Kot je bilo e prej obravnavano v tej knjigi, uenje ni vedno isto kot tudiranje. Nekateri ljudje lahko naredijo celoten teaj, dobijo dobre ocene 1 pa se sploh niesar ne nauijo. Nekdo lahko naredi vse mogoe izpite in se podatkov kljub t e m u ni nauil tako, da bi jih znal uporabljati. Naslednja vaja se uporablja, da bi poveali sposobnost tudiranja in zmonost uenja. IME: Una vaj a
V V
vrstico uporabi. I n t r u k t o r bere tudentu. Intruktor poskua tudenta pripraviti le do tega, da ponovi vrsto zvokov. Ni vam jih treba oznaiti kot besede. To ni mehanino spominjanje. To je duplikacija. Intruktor ponovi vrstico vsakokrat, ko tudent zgrei, dokler je tudent natanno ne duplicira.
POLOAJ: tudent in intruktor sedita za mizo eden proti drugemu. SMOTER 2 : Z razumevanjem in duplikacijo 3 razviti zmonost presoje. POUDAREK PRI VADBI: 1. Prvi korak je duplikacija. Intruktor vzame stavek ali besedno skupino iz Alica v udeni deeli4. Ni pomembno, katero
ocene: rke, tevilke ali znaki, ki se v oli uporabljajo za oznaevanje kvalitete dela ali obnaanja. 2 smoter: kar se hoe dosei s prizadevanjem; cilj. 3 duplikacija: prizadevanje, dejavnost s ciljem, da se nekaj e enkrat naredi oz. narediti ali povzroiti, da se to e enkrat zgodi; dejavnost izdelave
- . -. ,~w, , . . . . d 1 ] TI ?1 M ( . T1 - J t." 11 (T'' 1
Alica v udeni deeli: zgodba, ki jo je leta 1865 napisal Lewis Carroll (celoten naslov je: Aliine dogodivine v udeni deeli). Govori o majhni dekHci z imenom Alica, ki skozi rov pade v udeno deelo, kjer se dogajajo zelo nelogine stvari. To knjigo uporabljamo kot vir neznailnih fraz za uno vajo.
222
POGLAVJE OSEM
U E N J E KAKO SE UITI
223
ALI MAKE JEJO NETOPIRJE?
ALI MAKE JEJO NETOPIRJE?
224
POGLAVJE OSEM
2.
Drugi korak je
razumevanje.
Potem, ko je tudent pravilno dupliciral, kar mu je trener prebral, ga trener prosi: "Povej mi primer tega." tudent pove primer ali ve primerov, dokler nista oba zadovoljna.
P O V E J M I PRIMER TEGA.
225
Intruktor potem vpraa: "Kaken obutek ima o tem?" Ce se tudent pouti v redu, nadaljujeta z naslednjo vrstico. e tudent ni popolnoma preprian glede primerov, se intruktor vrne na korak 1 in vajo zane znova z uporabo iste vrstice.
226
POGLAVJE OSEM
227
POVEJ MI EN PRIMER TEGA.
NOBENEGA SE NE MOREM SPOMNITI.
228
POGLAVJE OSEM
229
e ima tudent e vedno teave s primeri, naj intruktor vpraa: "Ali v tej vrstici esa ne razume?" in vse, esar tudent ne razume, se razjasni. Uporabite slovar.
230
POGLAVJE OSEM
231
POMO: e ima tudent e vedno teave s primeri, naj intruktor ree: "Povej mi primer, ko ta podatek ne dri," in tudent pove primere, dokler oba nista zadovoljna. Potem intruktor ree: "Povej mi primere, ko to dri," dokler oba nista zadovoljna. Vedno konajte s tem, ko to dri.
Rezultati
v
tudent naj bi po duplikaciji in razumevanju imel dober obutek o podatku. Po nadaljevanju naj bi tudent imel spoznanja. Z uporabo teh dveh osnovnih korakov se bo tudent konno nauil presojanja. Vajo je treba i n t r u i r a t i p o stopnjah. Konala naj bi se z dobrim uspehom. tudent bi moral izgledati dobro. Konni rezultat p r i vsakem tudentu je sposobnost hitrega in natannega uenja podatkov.
POGLAVJE
OSEM
Vaja
1. Poiite tudenta ali prijatelja, ki bo z vami delal uno vajo. Oseba, s katero boste delali vajo, naj pred tem prebere to poglavje iz knjige. Uno vajo naredite najprej kot intruktor, nato pa kot tudent, in sicer tako, kot je zapisano. Napiite, kaj ste naredili in kaj ste pridobili s to vajo.
235
Podatki in sposobnost izbire

Obstaja nadaljnja metoda izobraevanja, kije kar neverjetna. tudentu lahko pomaga pridobiti sposobnost izbire podatkov. Tukaj je primer.
Prvi del
POVEbALA BOM TRI TEVILA IN ELIM, DA JIH PONOVI ZA MENOJ, V REDU?
%f ENA, DVE,
236
POGLAVJE OSEM
237
238
POGLAVJE OSEM
239
Preden nadaljujete, preverite, e tudent z lahkoto ponovno priklie prvi niz tevil, ki ste mu jih povedali. To naj se nadaljuje, dokler tudent z lahkoto ne priklie in ponovi nepomembnega podatka.
240
POGLAVJE OSEM
Drugi del
241
242
POGLAVJE OSEM
243
244
POGLAVJE OSEM
podatku.
245
Tretji del
246
POGLAVJE OSEM
247
248
POGLAVJE OSEM
249
250
POGLAVJE OSEM
251
252
POGLAVJE OSEM
Ta p o s e b n a m e t o d a pouevanja v z a m e nepomemben podatek in nekoga poui, da ponovitev podatka ne povzroi zmede, mu ne povzroi ni slabega in da on to lahko naredi. Potem ga pouite, da se tega lahko spomni. To bi seveda delali z nepomembnim podatkom: ena, dve, tri, sto, dvesto, eststo. Enostavno tevila. Dobite ponovitev tega in potem se on tega lahko spominja. Sedaj delajte z njim e nekaj drugega. On je tako navajen, da mu ivljenje daje une lekcije s prisilo in ne s sposobnostjo lastnega odloanja, da sedaj vzamete popolnoma zgreen podatek. Pri tem ne bi bilo nobene debate, kar se tie zgreenosti podatka in pustite mu, da ta podatek zavre. Dajte mu nadaljnji podatek, zopet nekorekten, in mu pustite, da ga zavre. In e ima z nekorektnimi podatki katerekoli teave, bi s t e m seveda nadaljevali, da jih ponavljate tako dolgo, dokler tega ne zmore z lahkoto narediti. Sedaj ste mu pokazali, da se lahko neesa spominja ali pa to zavre. In to je definicija za sposobnost odloanja.
Potem mu dajte podatek, o katerem ga elite pouiti. Dajte mu mo izbire glede tega podatka. Toda trik pri tem je, da mu ta podatek nekoliko pretirano vsiljujete. "Intruktor naj s tudentom vedno soglaa." To ni res. Pustite mu, da se s tem spoprime, pustite mu to preveiti 5 , pustite mu, da za to najde mono pojasnitev in da razie svojo izkunjo. Pripravite ga do tega, da vam da nek stvaren 6 primer. To je neobhodno potreben del te operacije neobhodno potreben del tega. Pustite mu postaviti modelno situacijo . Ce ga uite, da je napano zapeljati z avtom s ceste, naj vam na mizi pokae cesto in pomakne solnico s ceste. Date mu stvaren primer. On mora potem vao izjavo spremeniti 8 v akcijo. To akcijo mora narediti in dela naj jo toliko asa, da jo zmore narediti, tako da izjava ne bo ve samo kup besed.
3 b
preveiti: na dolgo in iroko diskutirati. stvaren: neodvisno od uma obstoje; realen, resnien. ' modelna situacija: nanaajoa se na izdelavo modela za ponazoritev, prikaz nartovane ali obstojee situacije. 8 spremeniti: prenesti v drugo obliko.
UENJE KAKO SE UITI
253
Vaja
1. Najdite kakega drugega tudenta ali prijatelja, da bi z njim delali to vajo. Pustite osebi, ki z vami dela to vajo, da prebere to poglavje knjige, e ga prej e ni prebrala. Delajte vajo o podatkih in svobodi odloanja kot je opisana v besedilu - najprej kot intruktor, potem pa kot tudent. Napiite, kaj ste naredili in kaj ste pridobili z izvajanjem te vaje.
254
POGLAVJE OSEM
Napani podatki
Ce nekdo na svojem delovnem mestu, pri svojem delu ali v ivljenju svoje funkcije ne izpolnjuje dobro, se vekrat izkae, da je njegove teave pripisati neznanim osnovnim definicijam in zakonom ali napanim definicijam, napanim podatkom in napanim zakonom; to vodi v nesposobnost, da bi z besedami in pravili tega podroja dejavnosti mislil, in v nesposobnost, da bi izpolnil najenostavneje p o t r e b n e funkcije. Oseba n a p o d l a g i t e h nedefiniranih in napano definiranih besed ne bo nikoli postala zanesljiva z osnovami svojega podroja dejavnosti in bo vasih videti celo idiotska. Svetovalec pripoveduje politiku naslednje: "Nobene vloge ne igra, koliko denarja vlada zapravi. To je koristno za drubo." Politik uporablja to "pravilo" in naslednje seveda je, da inflacija 9 vsakogar ene v umiranje od lakote, vlado pa v bankrot 1 0 . Politik tega ne spozna kot napaen podatek, ker ve, da mu je to rekla od vseh najbolja kapaciteta. S tem pa nadaljuje tako dolgo, dokler ga razjarjena drhal ne postavi pred eksekucijsko komando 1 1 in ustreli. In najbolj alostno pri tem je, da politik nikoli tudi posumil ni, da je s tem podatkom karkoli narobe - eprav z njim ni mogel delati. V celotni drubi ni podroja, na katerem se napani podatki ne bi nepreverjeno irili naokrog. "Eksperti", "svetovalci", "prijatelji" in "druina" se le malokdaj potrudijo, da bi pogledali v osnovne ubenike strokovnih podroij, celo e je znano, da ti obstajajo; namesto tega si privoijo 12 vse mogoe vrste interpretacij in celo lai brez olepav, da bi bili videti modri in izkueni. Stroki, ki s tem nastanejo v izgubljeni proizvodnji in na pokodovani opremi, so ogromni. To je mogoe videti na vseh drubenih podrojih. Ljudje ne morejo misliti v skladu z osnovami o njihovem delu. Norci. Stvari uniujejo. To, kar so pravkar naredili, morajo narediti e enkrat. Napani podatki na nekem podroju lahko izvirajo iz netetih virov. Tekom vsakodnevnega ivljenja sreujejo ljudje vse mogoe ideje, ki se jim lahko zdijo smiselne, v resnici pa niso, in jih pogosto sprejmejo, ne da bi jih preverili. Reklame, asopisi, televizija in drugi mediji so polni takega gradiva. Celo matere imajo tu prste zraven, n.pr. pri: "otroke je treba gledati, ne posluati".
inflacij a: porast koliine denarja in posojil v primerjavi z obstojem blaga in storitev, kar vodi v porast splone ravni cen. Inflacija obstaja tam, kjer je v obtoku ve denarja kot blaga. bankrot: stanje ali dogodek, ko je nekdo pravno razglaen za nesposobnega, da bi poravnal svoje dolgove. " eksekucijska komanda: skupina vojakov, kije odrejena, da tistega, ki ga
. i:xx v. 1:1 v . + ,,o+,./^l;
"privoiti si: brez zadrka izvajati prepovedana ali vpraljiva ravnanja.
255
256
POGLAVJE OSEM
Kjer na podroju kot je na primer umetnost obstaja neteto avtoritet in mnenj, ki bi napolnila knjige, boste verjetno ugotovili, da so vsi ubeniki na 13 to temo nabasani z napanimi podatki. Veljavnost besedil je pomemben dejavnik pri tudiju. Glede na to je pomembno, da vsak nadzornik ali uitelj, ki poskua odstraniti napane podatke, uporablja uporabna besedila. Najvekrat je mo ugotoviti, da so ta besedila napisali prvi raziskovalci podroja. K a d a r ste v dvomu o pravilnosti podatkov, odklanjajte besedila, ki so interpretacije dela drugega. Skratka, izbirajte samo tekstovna gradiva, ki so najblije temeljnim dejstvom podroja in odklanjajte tista, ki ta temeljna dejstva okrasijo 14 . Ce naj kdo sploh uinkovito uporablja to, k a r se ui, potem mora najprej loiti resnina dejstva od protislovnih fragmentov (drobcev) informacij ali mnenj, ki si jih je prisvojil. To odstrani napane podatke in omogoi, da lahko napreduje.
veljavnost: trdnost, kakovost dejstev, ki so potrjena (dobro utemeljena na principih ah dokazih) v zakonih ali dokazilih, preskusih itd. 14 okrasiti: (pripoved ah poroilo) izboljati, s tem da se dodajo nadrobnosti, pogosto fiktivne ali fantastine vrste.
257
Vaja
1. Napiite primer, ki ste ga sliali ali doiveli o napanih podatkih, ki imajo opraviti s tem, kako tudirati. Pojasnite, kako ste doloili, daje bilo to napano. 2. Napiite, kako bi lahko pomagali komu drugemu, ki poskua resnine podatke nekega strokovnega podroja loiti od napanih podatkov.
258
POGLAVJE OSEM
V teku svojega ivljenja lovek dobiva podatke (dejstva, informacije) na mnogotere naine - od prijateljev, do sorodnikov, v oli, po televiziji, iz asopisov itd. Vsi podatki niso enako pomembni. Nekateri podatki so bolj koristni kot drugi in nekateri nimajo sploh nobene vrednosti.
e se sooamo s celim "oceanom" dejstev, potem bi lahko celo vsaka posamezna kapljica tega oceana izgledala kot vsaka druga. Ker pa bi lahko bile nekatere od t e h vodnih kapljic neznansko pomembne, bi morali iskati za odloilnimi podatki tiste vodne kapljice sredi oceana, ki so odloilne vodne kapljice.
15
nadrejeni: vijega ranga, vijega poloaja.
259
Ljudje vasih v svojem ivljenju sliijo tudi toliko nekoristnih mnenj, da se odloilnih podatkov nikoli ne nauijo. Potem jim manjkajo odloilni podatki, ki jih potrebujejo, da bi reevali svoje probleme.
ivljenje sledi doloenim zakonom in ti zakoni zavzemajo med vsemi podatki kot nadrejeni podatki najviji rang. Podatki, ki jih dobite v tej knjigi, so zelo temeljni podatki in ti vam nudijo orodja, s katerimi lahko obvladujete ivljenje.
260
POGLAVJE OSEM
Razpolaganje s temi orodji vam lahko pomaga, 16 da postanete v ivljenju bolj vzroni . Ce se nauite misliti s temi orodji in jih uporabljati, boste imeli nadrejene podatke, ki vam omogoajo reevati
lb
bolj vzroen: v veji meri uinkovit kot vzrok; uinkoviteji.
Vaja
1. Napiite primer, ki ste ga opazili pri nekomu, ki na doloenem podroju svojega ivljenja ni imel nadrejenih podatkov. Kako je ta oseba ravnala na tem podroju? 2. Napiite tri primere nadrejenih podatkov, ki ste se jih nauili na tem teaju
POGLAVJE DEVET:
POVZETEK
Povzetek
Razlika med " p a m e t n i m " t u d e n t o m in "neumnim" tudentom, med tudentom, ki je zelo, zelo hiter in tudentom, kije zelo, zelo poasen, je v resnici le razlika med skrbnim in povrnim tudentom. Skrben
v
tudent
uporablja
tudijsko
tehnologijo. tudira z namenom, da se nekaj naui. On razjasni vse ovire pri tudiju, ki nastopijo, medtem ko dela s svojimi gradivi. Ce bere odstavek in nenadoma opazi, da nima blagega pojma o tem, k a r pravzaprav bere, gre nazaj in ugotovi, kje je zael v teave. Natanno pred tem je bila beseda, ki je ni razumel. Ce je skrben tudent, potem ne dela naprej, dokler ne ugotovi, k a t e r a je ta beseda in kaj pomeni. To je skrben tudent. In kako p a m e t e n na nekem podroju je, je odvisno od tega, v kolikni meri uporablja to tehnologijo. To ni odvisno od kakrnegakoli prirojenega t a l e n t a ali esarkoli drugega. To je obvladovanje tudijskega podroja, ki ustvarja razliko.
267
O avtorju
L. Ron Hubbard je popolno obvladal podroje izobraevanja. eprav je bil njegov glavni poklic profesionalni pisatelj, je v svojem dolgem, doivetij bogatem in produktivnem ivljenju prebil tisoe ur v raziskavah na podroju izobraevanja, predavanja in uenja. Rojen je bil 13. marca 1911 v Tildenu v Nebraski. Svoje otrotvo je prebil na ranu deda v divjini Montane. Kot sin k o m a n d a n t a mornarice Zdruenih drav je bil v starosti osmih let e na poti izkuenega popotnika. Ko je bil star devetnajst let, je prepotoval e prek 400.000 km. 1930. leta se je vpisal na Univerzo Georgea Washingtona, kjer je tudiral m a t e m a t i k o in inenirstvo. Vendar ni vodil mirnega akademskega ivljenja. V pionirskih letih letalstva se je lotil letenja. Najprej se je nauil pilotirati jadralno in nato motorno letalo. Delal je kot reporter in fotograf v svobodnem poklicu. Vodil je ekspedicije na Karibe, Puerto Rico in pozneje na Aljasko. Svet je bil njegova uilnica. Nenasitno je tudiral in zbiral izkunje za svoja pozneja dela, raziskave in odkritja. Nekateri od njegovih objavljenih lankov so bili stvarna literatura, ki je temeljila na njegovih izkunjah iz letenja. Kmalu je zael ustvarjati na nodlaei svojih izkuenj s potovanj in napisal raznotero k r a t k i h zgodb in romanov: pustolovskih, kriminalnih, vesternov, fantazijskih in znanstvene fantastike. Iz prihodkov od pisateljevanja je financiral glavno smer svojih raziskav in odkritij - kako je mogoe izboljati lovekovo stanje. Njegova stvarna literatura obravnava tako raznotera strokovna podroja kot so rehabilitacija drogatva, zakon in druina, uspenost pri delu, statistine analize, stiki z javnostjo, umetnost, trenje in e mnogo ve. Toda poel je ve kot le pisal knjige - imel je t u d i prek 6.000 predavanj. Vodil je teaje z namenom, da bi svoja lastna odkritja posredoval drugim. Da bi se lovek uil, mora biti v stanju, da bere in razume. Zato se je L. Ron Hubbard lotil problema tako, da je uil druge, kako se uiti. Njegova raziskava je odkrila glavni razlog, zaradi katerega t u d e n t odpove p r i dojemanju poljubnega strokovnega podroja. Odkril je ovire do popolnega razumevanja tega, k a r se tudira in razvil je metode, s katerimi lahko vsakdo izbolja svoje sposobnosti za uenje, kakor tudi za uporabo podatkov, ki se jih je nauil. Napisal je dokajnjo koliino del o tem podroju, ki gaje poimenoval tudijska tehnologija. L. Ron Hubbardovo n a p r e d n o tudijsko tehnologijo sedaj i n t e r n a c i o n a l n o u p o r a b l j a
268
priblino dva milijona tudentov in tisoe uiteljev na univerzah in v olskih sistemih. Njegova izobraevalna gradiva so bila prevedena v dvanajst jezikov, da bi odgovorili povpraevanju po vsem svetu po tej prvi, resnino uinkoviti tudijski tehnologiji. V Zdruenih dravah, Avstraliji, J u n i Afriki, Kanadi, Avstriji, Veliki Britaniji, Pakistanu, Mehiki, Nemiji, Danski, Franciji, Italiji, Venezueli in Kitajski so bile ustanovljene organizacije, ki dobavljajo tudijsko tehnologijo L. Rona Hubbarda. L. Ron Hubbard je zapustil svoje telo 24. j a n u a r j a 1986. Njegovi d o p r i n o s i v s v e t u izobraevanja pomenijo za milijone tudentov in izobraevalcev po vsem svetu novo upanje za bolje razumevanje in veje sposobnosti.
269
Slovarek
aksiomi: uveljavljeni principi ali zakoni v znanosti, umetnosti in podobno. Poglejte tudi besedo znanost v tem slovarku. aktivnost: delovanje, dejavnost. Alica v udeni deeli: zgodba, ki jo je leta 1865 napisal Lewis Carroll (celoten naslov je: Aliine dogodivine v udeni deeli). Govori o majhni deklici z imenom Alica, ki skozi rov pade v udeno deelo, kjer se dogajajo zelo nelogine stvari. To knjigo uporabljamo kot vir neznailnih fraz za uno vajo. apostrof: znak v obliki vejice za oznaevanje izpuene rke, opuaj (primer: na'ga [naegal). Applied Scholastics International: organizacija, ki propagira L. Ron Hubbardovo tudijsko tehnologijo in jo uporablja s ciljem, dvigniti kakovost in uinkovitost izobraevanja po celem svetu. Licencira in koordinira prek 150 i z o b r a e v a l n i h centrov in ol na p e t i h kontinentih. Za nadaljnje informacije se prosimo o b r n i t e n a naslov Applied S c h o l a s t i c s International, kije naveden zadaj v tej knjigi. arbitraren: izpeljan samo iz mnenja ali naklonjenosti (komu/emu); ni osnovan na bistvu stvari. arhitektura: znanost, umetnost ali poklic planiranja in grajenja zgradb, mostov, itn. V tem slovarku
rtnalpit.p tudi h f i s f i d n
aroganten: biti ponosen in porogljiv; na podlagi p r e t i r a n e g a obutka nadrejenosti drugim vsiljevati svojo voljo. bankrot: stanje ali dogodek, ko je nekdo pravno razglaen za nesposobnega, da bi poravnal svoje dolgove. b e s e d n e v r s t e : pojmi za mnoice besed z enakimi vlogami in drugimi lastnostmi, kot ime osebe, kraj ali re (samostalnik), ki povedo akcijo ali stanje (glagol), ki drugo besedo modificirajo ali opiejo (pridevnik ali prislov), itd. biologija: znanost o ivih stvareh; preuevanje ivljenja rastlin in ivali. V tem slovarku poglejte tudi besedo znanost. Bismarck: Otto von Bismarck (1815-1898), nemki politini vodja in prvi kancler (vodja vlade) od 1871 do 1890. Bismarcka so imenovali "elezni kancler"; spopadal se je v vojnah z Dansko, Avstrijo in Francijo kot del njegovih nartov za zdrueno Nemijo. bistveni: glavni; najbolj pomemben. blow: pobegniti, odnesti pete (iz angleine). bolj vzroen: v veji meri uinkovit kot vzrok; uinkoviteji.
znanost.
270
OSNOVNI TUDIJSKI PRIRONIK
checkout: akcija preverjanja tudentovega znanja tistega, kar je tudiral. ekanje: brezciljno risanje: posebno, ko je pozornost drugje. definicija: navedba o pomenu besede. dejavnik: kakrnakoli okoliina, stanje, itn., ki povzroi rezultat. delovni zapisnik (worksheet): zapisnik, ki ga vodi razjasnje vale besed med zasedanjem o besedah, ki so bile poiskane in razjasnjene, kakor tudi o vseh drugih pomembnih informacijah, ki se nanaajo na razjasnje vanje besed. demo: kratka oblika besede demonstracija. V tem slovarku poglejte tudi besedo demonstracija. demonstracija: predstavitev (ki ima opraviti z dejanjem ali rabo in ne z mislijo ali teorijo) kako kaj deluje ali kako se kaj uporabi. Z uporabo demonstracije tudent pridobi maso za ideje, ki jih tudira. Poglejte tudi masa in pomen v tem slovarku. demo kit: kratka oblika za demonstracijski kit: zbirka razlinih majhnih predmetov, kot na primer zamakov, pokrovkov, sponk za papir, zamakov od pisal, gumijastih trakov, itn., ki jih tudent uporablja za demonstriranje ideje ali principa. V tem s l o v a r k u poglejte tudi besedo demonstracija.
dimenzija: katerakoli izmerljiva velikost, kot npr. dolina, irina, globina, itn. Nekaj, kar je v dveh dimenzijah, bi imelo npr. samo dimenziji viine in irine; z drugimi besedami: bilo bi ravno (ploato). dobesedno: z enakimi besedami kot v besedilu. doingness: (angl. poetje) ravnanje, da bi dosegli uinek. S poetjem je miljena akcija, funkcija, povzroanje neesa, doseganje ciljev, izpolnitev namena ali poljubna sprememba poloaja v prostoru. dolgovezen: govorjenje ali pisanje na dolgo, pogosto dolgoasno. dope-off: utrujen, zaspan, zamegljen (kot bi bil dopiran ali pod vplivom mamil). dopisni teaj: teaj po poti, ki ga izvaja ola (oddaljena ola), ki tudentu redno poilja lekcije in preverke znanja ter nazaj poslane odgovore korigira in ovrednoti. drailna reakcija: reakcija, ki ima opraviti z doloenim draljajem (nekaj, kar osebo ali stvar vzpodbudi k aktivnosti ali energiji ali da povzroi reakcijo v nekem organu ali tkivu), ki to reakcijo izzove. duplikacija: prizadevanje, dejavnost s ciljem, da se nekaj e enkrat naredi oz. narediti ali povzroiti, da se to e enkrat zgodi; dejavnost izdelave neesa natanno enakega.
SLOVAREK
271
ednina: oblika besede, ki oznauje ono osebo, prostor ali stvar, o kateri se govori. ekonomski: gospodarski. eksekucijska komanda: skupina vojakov, ki je odrejena, da tistega, ki ga je vojako sodie obsodilo na smrt, ustreli. faisti: ljudje, ki verjamejo v faizem in ga prakticirajo. Faizem so principi ali metode vladavine ali politine stranke, ki dajejo prednost vladanju z diktatorjem, pri emer centralna oblast strogo nadzira industrijo in delo, obstaja mona omejitev osebne svobode ter skrajni nacionalizem in militarizem. flunk: neuspeh na izpitu ali checkoutu. V tem slovarku poglejte tudibesedo checkout. fragment: drobec. geografija: ukvarja se z znanstvenim tudijem zemeljske povrine in njene fizikalne strukture, podnebja, produktov in poselitve ali ima s tem opraviti. gnetilna demonstracija: trening, ki ga izvede tudent in je nain razjasnjevanja gradiv, dodajanja mase k pomenu in izdelovanja stvari. tudentu je dana beseda ali situacija, dajo demonstrira. To naredi z gnetilno maso in vsak del oznai z etiketo. Gnetilna masa KAZE stvar. Poglejte tudi demonstracija, m a s a in p o m e n v tem
grobe: ne skrbno narejene ali izvedene; surove. groggv: slaboten ali omotien, kot od udarca, pomanjkanja spanja itd. histerija: kakrenkoli divji izbruh, nekontroliranega razburjenja ali obutka: na primer napadi smeha in joka. idiom: fraza ali izraz, ki ga ne moremo razumeti iz obiajnih pomenov besed. imeti v malem prstu: temeljito obvladati. inflacija: porast koliine denarja in posojil v primerjavi z obstojem blaga in storitev, kar vodi v porast splone ravni cen. Inflacija obstaja tam, kjer je v obtoku ve denarja kot blaga. i n e n i r i n g : nartovanje, planiranje, gradnja, ali upravljanje strojev, cest, mostov, zgradb, vodnih poti, itn. izgovorjava: nain, kako kaj izgovorimo. izkljuno: ni drugega, kot neka doloena stvar; solo. izvor besede: razlaga, od kod beseda prvotno izvira. Johannesburg: mesto v Juni Afriki. klju: stvar za pojasnitev ali razreitev neesa drugega, kot kniga odgovorov ali nabor simbolov za izgovarjavo besed.
272
kompetenten: kdor stvar strokovno obvlada. koncept: misel, ki je popolnoma brez simbolov, slik, besed, ali zvokov. Je neposredna ideja neesa in ni njen zvok ali simbol.V tem slovarku poglejte tudi besedo simbol. konfrontirati: sposobnost udobno biti tu in zaznavati; gledati v oi, ne da bi se zgroeno umaknili ali izognili; konfrontiranje je rezultat in konni produkt. Samo po sebi to ni poetje, pa pa sposobnost. kontekst: besede tik pred ali za doloeno besedo, povedjo, itn., ki pomagajo razjasniti pomen te besede ali povedi. Leipzig: mesto v Nemiji; kraj Univerze Leipzig, kjer so Wilhelm Wundt in drugi razvili "sodobno" psihologijo. Poglejte tudi psihologija in Wundt v tem slovarku. lotiti se:prevzeti: nalogo, delo, itn.; poizkusiti. masa: nekaj, kar je sestavljeno iz materije in energije in obstaja v materialnem svetu. Poglejte tudi besedo pomen v tem slovarku. matematika: znanost o tevilih, koliinah in prostoru. Poglejte tudi besedo znanost v tem slovarku. meglen: neist; zatemnjen; nejasen. mnoina: oblika besede, ki oznauje tri ali ve oseb, prostorov ali stvari, o katerih se govori.
modelna situacija: nanaajoa se na izdelavo modela za ponazoritev, prikaz nartovane ali obstojee situacije. nadarjenost: hitrost pri uenju ali razumevanju, nadrejeni: vijega ranga, vijega poloaja, naglo: zelo hitro premikanje, naleteti na: sooiti se z neem. navigator: oseba, ki uravnava smer (ladje, letala, vozila, itn.). navtini: pomorski. neaberiran: tisti, ki razumno razmilja in ravna. neoptimalen: ne najbolj ugoden ali ustrezen; ne najbolji. nerazumljen: ki ni miselno poznan. obnovitev: vrnitev v prejnje stanje. obseen: zelo velik po obsegu, koliini, velikosti, stopnji, itn. ocene: rke, tevilke ali znaki, ki se v oli uporabljajo za oznaevanje kvalitete dela ali obnaanja. oklepaji: znaki [()], uporabljeni za vstavljanje dodatnih informacij v ugotovitev, vpraanje ali definicijo. Primer: Ona ima roe (vrtnice).
SLOVAREK
273
okrasiti: (pripoved ali poroilo) izboljati, s tem da se dodajo nadrobnosti, pogosto fiktivne ali fantastine vrste. opraviuje: pokae, da je pravino ali prav; za to daje dober razlog; brani. optimalno: najbolj naklonjeno ali zaeljeno; najbolje. panorama: zbirka; koliina ali obseg odstopanja. pobeg: primer, ko oseba opusti tudiranje predmeta in zapusti teaj ali razred. pojasnjevalec besed: oseba, ki na nekom drugem uporablja tehnologijo razjasnjevanja besed. pojav: dejstvo, dogodek ali sprememba, ki ga lahko zaznamo s katerimkoli utom ali z miljenjem. pomen: kakrnakoli misel, odloitev, koncept, ideja ali namen, ki je v zvezi z neim, kar je razlino od mase tega. Poglejte tudi besedo masa v tem slovarku. posledica: toka sprejema toka (misli, energije ali akcije). Ce na primer opazujemo reko, ki tee v morje, bi bilo mesto, kjer reka izvira toka izvora ali vzrok in mesto, kjer se izliva v morje, bi bila posledina toka in morje bi bilo posledica reke.
prepreka: nekaj, kar stoji na poti ali prepreuje napredovanje. preveiti: na dolgo in iroko diskutirati. princip: zakonitist, pravilo v znanosti; nain delovanja, funkcioniranja esa. pripie: ima mnenje, da je povzroeno ali prihaja od (motiv, vzrok, itn.). privoiti si: brez zadrka izvajati prepovedana ali vpraljiva ravnanja. p r i roki: na dosegu; blizu. psihologija: preuevanje lovekih moganov in drailno-reakcijskih mehanizmov. Trdila je: "Ce lovek hoe biti sreen, se mora prilagoditi svojemu okolju." Z drugimi besedami: "Da je lovek sreen, mora biti popolna posledica." Poglejte tudi drailna reakcija in posledica v tem slovarku. razdraen: jezen, zelo vznemirjen. razjasnjevanje besed: postopki za iskanje in razjasnjevanje besed, kijih tudent pri tudiranju ni razumel.
274
reakcija: kar nastane kot posledica doloenega dejstva in ima temu dejstvu nasprotne lastnosti, znailnosti. realiteta: 1- tu na Zemlji pomeni uskladitev o tem, kar obstaja. To ne pomeni, da so pregrade ali as silno, neznansko realne, niti ne pomeni, da so prostor, energija in as iluzije. To obstaja, ker vemo, da to obstaja. 2 - uskladitev o zaznavah v fizinem svetu. 3 - uskladitev na duevni ravni in trdne stvari na fizini ravni. 4 - trdni predmeti, realne stvari ivljenja. robotinost: stanje, lastnost ali primer, ko je nekdo robot - oseba, ki se obnaa in dela na mehanien ali avtomatien nain. sestavni del: slui kot element ali sestavina celote. simbol: nekaj, kar lahko predstavlja misel ali stvar. sinonimi: besede v istem jeziku, ki imajo podoben pomen kot druga beseda v istem jeziku. Primer: obiren in razseen sta sinonima. skok: nenadna sprememba stopnje: navzgor ali navzdol. sleng-definicija: zelo leerna oblika pogovornega jezika (posebno v angleini). slovar: Slovar vsebuje pomene besed in druge informacije o njih. Slovar lahko uporabljamo, da bi ugotovili, kaj beseda pomeni, kako besedo izgovoriti, kako besedo rkovati, kako besedo uporabiti in mnogo drugih stvari o besedi.
slovnica: nain, kako so besede razvrene v govoru in pisanju, da lahko sporoajo natanne misli, ideje in mnenja med ljudmi. Pravzaprav je to sistem uskladitev o zvezah med besedami, da dobimo smiselno komunikacijo. smoter: kar se hoe dosei s prizadevanjem; cilj. spremeniti: prenesti v drugo obliko. starinski: starodaven in ni ve v sploni uporabi. stvaren: neodvisno od uma obstoje; realen, resnien. supervizor: oseba, ki skrbi za tudij in za tudente. Delo supervizorja je zagotavljanje, da njegovi tudenti duplicirajo, razumejo in uporabijo materiale iz tudija, ki jih tudirajo. V tem slovarku poglejte tudi besedo duplikacija. tehnologija: metoda uporabe umetnosti ali znanosti v nasprotju s samo golim vedenjem o umetnosti ali znanosti. tekoe: tako, da je sposoben pisati ali govoriti z lahkoto, tekoe in slikovito. teorija: tista veja umetnosti ali znanosti, ki se ukvarja z znanjem njenih principov in metod in ne z njeno uporabo. V tem slovarku poglejte tudi besedo znanost. tokovi: napredovanje energije ali snovi med dvema tokama.
SLOVAREK
275
valj:
p o l n ali votel p r e d m e t z r a v n i m r o b o m in o k r o g l i m a koncema.
uporabljanih slovarjev razlinih o b s e g o v in razlinih k a k o v o s t i e v e d n o n o s i VVebsterjevo i m e . P o g l e j t e tudi besedo s l o v a r v t e m slovarku.
veljavnost: (dobro
trdnost,
kakovost na
dejstev,
ki ali
so
potrjena v vvorksheet (delovni zapisnik): zapisnik, ki ga vodi razjasnjevalec besed med zasedanjem o besedah, ki so bile p o i s k a n e in razjasnjene, k a k o r tudi o v s e h drugih p o m e m b n i h informacijah, ki se n a n a a j o na razjasnjevanje besed.
utemeljena
principih
dokazih)
z a k o n i h ali dokazilih, p r e s k u s i h itd.
vodilne besede (gesla):

rno pisavo na oznaujejo prvo
besede, ki so natisnjene s krepko vsake strani na slovarja tej in zadnjo besedo strani
vrhu in
s l o v a r j a . V t e m s l o v a r k u poglejte
tudi
besedo
slovar. Wundt, W i l h e l m :
(1832-1920), n e m k i p s i h o l o g in fiziolog i v i h bitij in njihovi deli in organi delujejo); (strokovnjak v p r e u e v a n j u funkcij nainov, kot ival. slovarku. kako
v r t o g l a v i c a : neprijeten obutek koga po vrtenju, zaradi viine, s l a b e g a t e l e s n e g a stanja, da se vrti s a m ali da se vrtijo p r e d m e t i okoli n j e g a oz. da se v s e vrti v krogu.
zaetnik n a p a n e g a nauka, da lovek ni ni ve
Poglejte tudi
besedo p s i h o l o g i j a v tem
vzpon:
postopno priblievanje n e e m u ; delamo korak za zastajati: na n e s p r e t e n ali zavlaujo nain govoriti, posamezen korak ali vsako posamezno ravnati. z a s t a r e l : ki se ne uporablja ve.
korakom, stopnjo za stopnjo, pri e m e r je m o g o e vsak stopnjo z a s e z l a h k o t o p r e m a g a t i - t a k o da je na koncu mogo e razmeroma z lahkoto izvesti povsem z a p l e t e n e in t e a v n e dejavnosti ali dosei v i s o k a stanja biti.
zlog:
m a j h n a b e s e d a ali del n e k e b e s e d e ,
k i jo l a h k o
izgovorimo s posameznim, neprekinjenim glasom.
VVebster, Noah:
( 1 7 5 8 - 1 8 4 3 ) a m e r i k i vzgojitelj i n pisatelj,
American Dictionary ofthe English Language (Ameriki slovar anglekega jezika) ( 1 8 2 8 ) i n p o p r a v o p i s u Blue-Backed Speller (Pravopis v modrih platnicah). M n o g o p o g o s t o
kije z n a n p r e d v s e m po svojem
zmeda:
vsaka
zmenjava,
nered
stvari,
komunikacij,
d e j a v n o s t i , m i s l i itd., ki - k o t je v i d e t i - n i m a j o n i k a k r n e g a s m i s l a . Bolj s p l o n o , z m e d a j e brezciljno gibanje.
276
Indeks
abeceda, 114 beseda, kako razjasniti, 71 primer razjasnjevanja, 72 besedila, napani podatki, 256 veljavnost, 256 b e s e d n e vrste, 120 c h e c k o u t (preverjanje), demonstracije, 216 kako izvajati, 215 pomembne toke pri besedilu, 215 primer, 213-214 razlaga, 213 Razjasnjevanje besed, 71 definiranje z razstavljanjem, 127 delno pismeni, 197 dobro Razjasnjevanje besed je sistem zasledovanja nazaj, 157 enostavne besede, 79 nesposobnost, da bi mislili z besedami in pravili nekega podroja, 254 otroci, 197 pismenost, 204 Metoda 3, 151-157 Metoda 7, 197-204 Metoda 9, 159, 194 metode, 151 tuje govorei ljudje, 197 definicije, 71, 122 izpuene, 131 napane, 131, 254 sleng, 122 specializirane, 71 starinske, 72 tehnine, 71 v slovarjih niso vedno popolne in v nekaterih primerih niso popolnoma pravilne, 113 zastarele, 72 d e l n o p i s m e n i in Razjasnjevanje besed, 197 d e m o kit, 137 demonstracija, glejte tudi g n e t i l n a demonstracija; d e m o kit gnetilna demonstracija, 140 pravilo: e neesa ne morete demonstrirati v dveh dimenzijah, ste na napani poti, 145 preverjanja, 216 skiciranje, 145 uporaba, 137 distancira, 93 doingness, nerazumljena beseda, 66 odsotnost mase, 31 prestrm vzpon, 47 duplikacija, 221 d u e v n i stroj, 99 e k o n o m s k a znanost, 79 enostavne besede, 79 g n e t i l n a d e m o n s t r a c i j a , 140 morajo biti velike, 142 oznaevanje, 142 predstavitev misli z gnetilno maso, 143 vse je mogoe demonstrirati z gnetilno maso, 144 h i t r i t u d e n t , 104 i d i o m , 72 slovarji, 122 i n t r u i r a n j e , 209 izgovorjava, definirana, 118 slovar, 118 kljui, 188 i z o b r a e v a n j e , nerazumljena beseda, 66 i z p u e n e definicije, 131 izvor, 72, 124, 131 p o j m o v n o r a z u m e v a n j e , 71 k o n f r o n t i r a t i , 108 k o n t e k s t , 71
INDEKS masa, glejte tudi odsotnost mase definirana, 24 doingness, 31 filmi, 31 fotografije, 31 odsotnost, 24 odsotnost, pomo, 35 pomanjkanje, glejte odsotnost mase ravnovesje mase in pomena, 140, 142 Metoda 3 razjasnjevanja besed, 151 konni rezultat, 157 postopek, 152-157 Metoda 7 razjasnjevanja besed, 197 pismenost, 204 postopek, 197-203 Metoda 9 razjasnjevanja besed, 159 postopek, 159-194 nadarjenost, 64 nadrejeni podatki, 258 napane definicije, 131, 254 napani podatki, 254 nepomemben podatek, 252 nerazumljena beseda, glejte tudi ovire pri tudiranju definirana, 49 doingness, 66 dva pojava, 83 drugi pojav, 91 prvi pojav, 83 izobrazba, 66 kako razjasniti, 71 nadarjenost, 64 neumnost, 79 pravilo: Najbolj zgodnja napano razumljena beseda na nekem podroju je klju do poznejih napano razumljenih besed na tem podroju, 80 reakcije, nervozna histerija, 52 nezmonost dojemanja ah uenja, 53 obutek "ne biti tukaj," 51 obutek izrpanosti, 50 obutek praznine, 50 pobeg (opustitev tudija), 58-59 zmeda, 53 sledi nerazumevanje (praznina), 91, 108 talent, 66 nervozna histerija, 52 neumnost, 79 obutek izrpanosti, 50 obutek "ne biti tukaj," 51 odsotnost mase, glejte tudi masa; ovire pri tudiranju reakcije, na nek nain mrtev, 28 razdraen, 30 upognjen, 26 vrtoglav, 27 zdolgoasen, 29 zmekan, 25 pomo, 35 opombe o uporabi, 72 otroci in razjasnjevanje besed, 197 ovire pri tudiranju, 23 nerazumljena beseda, 49 odsotnost mase, 24 prestrm vzpon, 37 pobeg (opustiti tudij), 58-59, 97 podatki, nadrejeni podatki, 258 najbolj nadrejeni podatki od vseh, 259 napani podatki, 254 pameten tudent, ki ne more uporabiti podatkov, 104, 108 podatki in sposobnost izbire - vaja, 235 vsi podatki niso enako pomembni, 258 ivljenje in nadrejeni podatki, 259-260 pojavi, dva pojava pri nerazumljenih besedah, 83 pomanjkanje mase, glejte odsotnost mase pomen, 140, 142 praznina, 50, 84, 108 stvaren primer, 252 prepreka, prva prepreka pri uenju, 14-15 presojanje, 233 psihologija, 79 razdraen, 30 reakcije, odsotnost mase, 33 na nek nain mrtev, 28 razdraen, 30 upognjen, 26 vrtoglav, 27 zdolgoasen, 29 zmekan, 25
277
278
OSNOVNI TUDIJSKI PRIRONIK tudent, skrben, 165 razlika med pametnim in neumnim tudentom, 265 ki teko dojema, 108 hitri, 104v pravilo: e neesa ni mogoe reiti, stvar, s katero ima tudent navidezno teave, ni stvar, s katero ima zares teave, 157 kdor ne more uporabiti podatkov, 104, 108 kdor uporablja tudijsko tehnologijo, 151 tudij, ovire, 23 nerazumljena beseda, 49 odsotnost mase, 24 prestrm vzpon, 37 definiran, 3 Una vaja se uporablja za poveanje sposobnosti tudiranja in zmonosti uenja, 221 zakaj, 3 talent, 66 t e h n i n e definicije, 71 t e h n i n i slovarji, 127 t e k o dojemanje, razlika med tudentom, ki teko dojema in pametnim tudentom, 265 pomo tudentu, ki teko dojema, 108 tuj jezik, 80 osebe in razjasnjevanje besed, 197 uenje, nezmonost, 53 optimalno uenje zahteva uravnoteeno ravnovesje mase in pomena, 142 prva prepreka, 14-15 Una vaja se uporablja za poveanje sposobnosti tudiranja in zmonosti uenja, 221 U n a vaja, 221 drugi korak, razumevanje, 224 pomo, 231 prvi korak, duplikacija, 221 rezultati, 233 v o d i l n e b e s e d e (gesla), 116 vrtoglavica, 37 vrtoglavo, 27
reakcije, (nadalj.) nerazumljena beseda, 50 nervozna histerija, 52 nezmonost dojemanja aH uenja, 53 obutek "ne biti tukaj," 51 obutek izrpanosti, 50 obutek praznine, 50 pobeg (opustitev tudija), 58-59 zmeda, 53 prestrm vzpon, 37 zmeda, 37, 47 vrtoglavica, 37 simboli, 71, 72 sinonimi, 72 skiciranje, 145 s k r b e n tudent, 265 s l e n g definicije, 122 slovar, 113 abeceda, 114 besedne vrste, 120 definicije, 122 niso vedno popolne in v nekaterih primerih niso popolnoma pravilne, 113 definiran, 113 dober, 72 idiomi, 122 izgovorjava, 118 izvor, 124 kako uporabljati, 113 majhni, 130 primer vodilne besede (gesla), 125 priporoeni slovarji, 129 simboli in okrajave, 72 tehnine besede, 127 tuji jezik, 127 vodilne besede (gesla), 116 zlogi, 118 slovnica, 80 s p e c i a l i z i r a n e definicije, 71, 122 s p o s o b n o s t izbire, podatki, 235 definirana, 252
INDEKS vzpon, definiran, 37 vzpon, prestrm, glejte tudi ovire pri tudiranju doingness, 47 ovira pri tudiranju, 37 pomo, 40 reakcije, zmeda, 37 vrtoglavica, 37 zastarele definicije, 72 zdolgoasen, 29 zlogi, 118 zmekan, 25 zmeda, nerazumljena beseda, 53 prestrm vzpon, 37, 47 "e v s e ve," 14-15 ivljenje, 259-260
279
Clb
} O LIG
i ie
oaviseii
o a vase
mio mom
ucenuu
e greste na fakulteto ali e zaenjate kariero, potrebujete zmonost za uporabo vsega, kar ste se nauili. Tako lahko v ivljenju ponete to, kar hoete. Ali ste e kdaj prebrali stran v knjigi in niste vedeli, kaj je na njej pisalo? In celo, ko ste jo e enkrat prebrali, se vam ni posvetilo?
v
Ce je tako, ste naleteli na eno od treh preprek pri tudiju, ki jih L. Ron Hubbard opisuje v tej knjigi. Osnovni tudijski prironik vam omogoa: - Izboljati vao koncentracijo - Izboljati vao zmonost uenja - Uivati pri tem, kar se uite - Uporabiti, kar tudirate
v v
ivljenje je proces uenja. Ce ne veste, kako se uiti, kako sploh lahko ivite? Pridobite znanje, ki ga potrebujete, da odprete vrata do uenja in do ivljenja.

Osnovni Študijski Priročnik (Part 2)

Загружено:

Сведения о документе

Оригинальное название

Авторское право

Доступные форматы

Поделиться этим документом

Поделиться или встроить документ

Параметры публикации

Этот документ был вам полезен?

Это неприемлемый материал?

Авторское право:

Доступные форматы

Osnovni Študijski Priročnik (Part 2)

Загружено:

Авторское право:

Доступные форматы

POGLAVJE TRI:

Razjasnjevanje nerazumljenih besed

Kako razjasniti besedo

Primer razjasnje vanj a besede

trzalica ploica, s katero se s trzljaji igra na glasbilo s strunami.

"ZA BRENKANJE STRUN NA KITARI UPORABI TRZALICO." ZDAJ R A Z U M E M !

popolna posledica." Glejte tudi drailna reakcija i n posledica v slovarku.

ker a podlag podlag na

Dva pojava zaradi nerazumljenih besed

f KJE JE T O ? TEGA I SE NE SPOMNIM!

NA TEJ STRANI, KJER GOVORI O RAZVOJU AVTOMOBILA ...

SEVEDA SEM JIH. POPOLNOMA SEM JIH RAZUMEL.

NO, POGLEJ! SAJ PREJ SPLOH NISEM VIDEL NADALJEVANJA TE STRANI

RAUNALNIKO IZOBRAEVANJE 101

[ U J E L I SMO TE PRI DIVJAKEM I UNIEVANJU DRUGIH PROSTOROV.

odhod, pobeg (blow).

OBISKOVANJE SOLE J E M O J E IVLJENJE NAREDILO BEDNO. Z A P U S T I L J O BOM.

"opraviuje: pokae, da je pravino ali prav; z a t o daje dobe

HEJ! KAJ PA PONETE?! ALI VAS V OLI NISO NIESAR NAUILI?

Kako uporabljati slovar

KAKO UPORABLJATI SLOVAR

Vodilne besede (gesla)

KAKO UPORABLJATI SLOVAR

KAKO UPORABLJATI SLOVAR

KAKO UPORABLJATI SLOVAR

sleng-definicija: zelo leerna oblika pogovornega jezika (posebno v angleini).

KAKO UPORABLJATI SLOVAR

KAKO UPORABLJATI SLOVAR

Primer vodilne besede (gesla)

KAKO UPORABLJATI SLOVAR

Nasveti glede slovarjev

Tehnini strokovni izrazi

tekoe: tako, da je sposoben pisati ali govoriti z lahkoto, tekoe i n slikovito.

KAKO UPORABLJATI SLOVAR

KAKO UPORABLJATI SLOVAR

Napane in izpuene definicije

KAKO UPORABLJATI SLOVAR

Izobraevanje z gnetilno mizo

Gnetilna m a s a demonstrira. tudent se mora nauiti razlikovanja med maso in pomenom.

valj: poln ali votel p r e d m e t z ravnim robom in okroglima koncema.

Velikost gnetilne demonstracije

Oznake gnetilnih demonstracij

optimalno: najbolj naklonjeno aH zaeljeno; najbolje.

Predstavitev misli z gnetilno maso

Izdelava stvari v gnetilni masi

" tokovi: napredovanje energije ali snovi m e d d v e m a tokama.

Vse to spada k demonstraciji in je del tega, da nekaj razdelamo.

Metode razjasnje vanj a besed

Metoda 3 razjasnje vanj a besed

naglo: zelo hitro premikanje.

Metoda 3 razjasnje vanj a besed se naredi na slede nain:

' ekanje: brezciljno risanje: posebno, ko je pozornost drugje.

RAZJASNJE VANJE B E S E D 153

KAJ POMENI "PLUTI" ?

Metoda 9 razjasnje vanj a besed

tudent naglas bere besedilo pojasnjevalcu besed.

Ko tudent bere, pojasnjevalec besed sledi besedilu, gleda tudenta in ga poslua.

zastajati: na nespreten ali zavlaujo nain govoriti, ravnati.

tudent ki ni bil najdena mestu),

Ko je nerazumljena beseda najdena, mora biti popolnoma razjasnjena s pomojo slovarja.

tudent prebere pojasnjevalcu besed definicijo besede naglas.

tudent razjasni izvor besede.

Potem prebere tisti stavek e enkrat.