1. Kateri procesi so preoblikovali povrje? NOTRANJE PREOBLIKOVANJE-tektonska premikanja,gubanja,dvigovanje povrja ZUNANJE PREOBLIKOVANJE-ledeniki, reke,razstavljanje apnenca,nastajanje obal,lovek 2.

Kako se je preoblikovalo povrje v mezozoiku in kenozoiku? V pred kambriju paleozoiku in mezozoiku se je na obmoju dananje Slovenije kopno vekrat menjavalo z morjem. V MEZOZOIKU (Trias, Jura,Kreda) se je ozemlje dananje Slovenije nahajalo na obmoju velikanskega (Sredozemskega) morja Tetis, ki je lealo med Azijsko in evrazijsko litosfersko ploo. V njem so se odlagale ve kilometrov debele skladovnice apnencev in drugih sedimentnih kamnin. Zaradi trka obeh litosferskih plo se je konec mezozoika zaela alpitska orogeneza. V Tetisu odloene sedimentne kamnine so se zaradi pritiskov z juga in severa zaele dvigovati,gubati in razlamljati (ogrodja Alp,Predalpskega hribovja in dinarskega gorstva). Svoj vrh je doivela v KENOZOIKU in sicer v terciarju. eprav se je povrje v veini dvigovalo so se nekateri deli tudi ugrezali (kotline). e v terciarju jih je za nekaj asa znova zalilo morje (Jadransko morje, Panonsko morje). V kvartarju in sicer v plejstocenu so se najprej menjavale ledene in medledene dobe. Nae Alpe in del Dinarskega gorstva so bili v obdobju poledenitve pokriti z ledom. Ta je dodatno preoblikoval povrje ponekod so segali tudi v doline. V medledenih dobah je bilo podnebje celo topleje kot danes. Ledeniki so se talili, reke pa so po dolinah odlagale debele nanose reno-ledenikega drobirja (prot,pesek,glina, puhlica). 3. Razloi starost kamnin na povrju Slovenije? PREDKAMBRIJ geologi si glede tega niso enotni. Nekateri za nae najstareje kamnine tejejo metamorfne kamnine na Pohorju in Kozjaku. Nastale naj bi z metamorfozo starejih kamnin, ki izvirajo iz paleozoika, po nekaterih razlagah pa iz predkambrija. PALEOZOIK obilica sedimentnih kamnin, predvsem glinavcev in peenjakov, najdemo jih v nijih delih Karavank ter v predalpskem hribovju. MEZOZOIK najve kamnin, sestavljajo Alpe, vije dele predalpskega hribovja ter krake planote in ravnike v dinarskem gorstvu. Po veini gre za apnence in dolomite; nastale z usedanjem v morju. KENOZOIK (Terciar) najdemo predvsem v robnih delih Slovenije na Jugozahodu in Vzhodu. Terciarne kamnine v JZ delu po veini tvorijo grievja iz flia, ki je nastal v zatoku (zaprtem zalivu) tedanjega Jadranskega morja, v vzhodnem delu pa so poveini ostanek usedanja v nekdanjem Panonskem morju v katerega so se iz dvigajoih se Alp odlagale usedline, iz katerih so nastale dananje kamnine. Veinoma gre za laporje in nesprijete peske. KENOZOIK (Kvartar) najmlaje kamnine, nanosi rek, ki so jih v obdobju pleistocena (ledenih in medledenih dob) ter holocena (geoloka sedanjost) odlagali vodotoki v dolinah n kotlinah ter na krakih poljih, predvsem pa na ravnina predvsem na Vzhodnem delu Slovenije. Veinoma gre za nesprijete kamnine (prot,pesek, glina). 4. Kako delimo kamnine po nainu nastanka in keminih lastnostih? GLEDE NA NASTANEK loimo 3 vrste magmatske, metamorfne in sedimentne. MAGMATSKE KAMNINE v Sloveniji na povrju le 3 %. Nastale so bodisi kot: GLOBOINE,s strjevanjem magme v zemljini notranjosti (granit, tonalit(granodiorit)-jedro Pohorja), bodisi kot PREDORNINE s strjevanjem lave na povrju (Bazalt, Andezit). Najve jih najdemo ob Periadriatskem ivu (med S in J verigo Karavank), ki se iz Avstrije vlee v Slovenijo ter v osrednjem delu Pohorja. Manje otoke magmatskih kamnin najdemo povsod po Sloveniji predvsem v predalpskem hribovju. SODIJO MED SILIKATNE (odporne proti odnaanju). METAMORFNE KAMNINE nekaj ve kot 4 %. Nastale so s preobrazbo oz. metamorfozo iz magmatskih ali sedimentnih kamnin vendar ne na povrju ampak globoko v zemljini notranjosti, kjer so velikanski tlaki in visoke temperature. S kasnejimi dviganji in znievanji povrja so prihajale na povrje. Najve jih je na obmoju SV predalpskega hribovja na Kozjaku, Strojni in robnih delih Pohorja pa tudi ob Periadriatskem ivu.

Med najbolj znane kamnine sodita gnajs in marmor (nastal s preobrazbo apnenca,uporabljamo ga kot okrasni in gradbeni kamen). SEDIMENTNE KAMNINE na povrju kar 93 %. MEHANSKE SEDIMENTNE KAMNINE so nastale tako, da so tekoe vode delce preperelih kamnin od nokot odnaale in jih drugod odlagale. Osnovni delci lahko izvirajo od katerih koli treh vrst kamnin, ko pa se odloijo govorimo le e o sedimentnih kamninah. Delimo jih na nesprijete in sprijete. Vse se najprej odloijo kot nesprijete s asoma pa se sprimejo oz. zlepijo, razen e zato nimajo dovolj asa. Nesprijete so npr. gru, prot in pesek. Sprijete pa brea, konglomerat in peenjak. Iz najbolj drobnih delcev, ki jih s prostim oesom ne vidimo je sestavljena glina. Iz gline s sprijetjem nastane glinavec, e pa se sprimejo drobna zrna gline in apnenca ali dolomita,nastane lapor. Posebna mehanska sedimentna kamnina je fli (menjavanje plasti predvsem laporja in peenjaka). NESPRIJETE MEHANSKE SEDIMENTNE KAMNINE-ob vseh glasnih rekah v dolinah predvsem pa so z njimi na debelo zasute kotline v predalpskem hribovju in ravnine ob panonskem delu Slovenije. Sestavljajo vse najbolj ravne dele naega povrja (kraka polja), so najmlaje kamnine. SPRIJETE MEHANSKE SEDIMENTNE KAMNINE-najdemo v grievjih (fli v flinih grievjih na Primorskem ali lapor v vinorodnih grievjih obpanonske Slovenije). Konglomerati ali peenjaki so zelo odporni, zato tvorijo trdno osnovo za gradnjo naselij, medtem ko glinavci , laporji in fli zelo hitro preperevajo in so podvreni hitremu odnaanju. KEMINE SEDIMENTNE KAMNINE nastanejo s keminim usedanjem v morju ali slanih jezerih, tako nastane kamena sol, apnenec in dolomit. So trdne kamnine odporne proti odnaanju, zato sestavljajo najvije dele povrja (Alpe, najviji vrhovi predalpskega hribovja, visoke Dinarske planote). Vendar povrje iz teh kamnin nima velike nadmorske viine (Kras in Bela Krajina). BIOKEMINE SEDIMENTNE KAMNINE nastanejo z usedanjem ostankov organizmov v morju(apnenci) 5. Kako delimo Alpe? Julijske Alpe, Karavanke in Kamniko-Savinske Alpe 6. Imenuj osnovne tipe reliefa in reliefne oblike? Glede na nastanek razlikujemo vsaj 4 razline tipe reliefov-ledenikega, renega, krakega in obalnega (morskega).Posameznemu tipu pa poleg delov povrja,ki so nastali z erozijo pritevamo tudi tiste, ki so nastali z akumulacijo (hribovja, ravnine, kotline). LEDENIKI RELIEF-preoblikovanje v obdobju poledenitve v pleistocenu. Ledeniki so pokrivali Alpe in delek dinarskega gorstva (tudi dele trnovskega gozda). Marsikje so segali tudi v dolino in kotlino;Soki ledenik, bohinjski ledenik. Ledenikemu reliefu uvramo naa najvija gorovja z vmesnimi dolinami pa tudi vse nije dele povrja do koder so segali ledeniki. V gorah so nastajali priostreni vrhovi ledenike doline so dobile znailno obliko rke U,pred eli ledenikov pa so se odlagale znamenite elne morene;ni primeren za poselitev,izrabljajo za gozdarstvo, planinsko panitvo ter rekreativne dejavnosti. RENI RELIEF-pritevamo vsa obmoja iz kamnin nepropustnih za vodo, ter vse doline in kotline v katere so reke odloile nanose proda,peska in gline. V toplejih obdobjih pleistocena pa vanje vrezovale svoje struge in tako izoblikovale znailne rene terase.Za reni relief je znailno prepletanje slemen in vmesnih dolin;primerneji za poselitev, za poboja in slemena predalpske Slovenije je znailna redka poselitev (prisojne lege),ira dna dolin predvsem pa doline in kotline obpanonske Slovenije so gosto naseljena KRAKI RELIEF (kras)-uvramo vsa obmoja iz karbonatnih kamnin (kemino raztapljanje) in podzemno pretakanje vode. Kraki relief je najbolj znailen za juni del Slovenije, ki sodi k dinarskemu gorstvu, najdemo pa ga tudi v vijih predelih predalpske Slovenije. Razlikujemo

apnenike (znailni izraziti povrinski in podzemeljski kraki pojavi) in dolomitni kras (fluviokrasneizraziti kraki pojavi, spominja na reni relief). Znailne so krake planote (krake uravnave,ki pa niso vse v enakih viinah, vijeplanote, nije-ravniki;belokrajnski ravniki) in krake globeli (najveja so kraka polja, e se vrstijo v nizu govorimo o krakih podoljih (notranjsko podolje), manje globeli so uvale,najmanje pa vrtae). Pod zemeljskimi krakimi oblikami so najbolj znane krake jame in brezna;manj primeren za poselitev,pomanjkanje obdelovalnih zemlji, najredkeje poseljen del Slovenije. OBALNI (MORSKI) RELIEF-k njemu pritevamo le nekatere dele slovenske obale,kjer so se zaradi delovanja valov izoblikovala strma poboja-klifi.

7. Na osnovi reliefa razdeli prsti v Sloveniji! Terarosa (kras), sive prsti (gore), rjava prst (dolina), lapornate (grievje), renzina 8. Natej in razloi dejavnike podnebja, 3 podnebna obmoja in padavinske reime. PODNEBNI ELEMENTI-sonno sevanje, temperatura, zrani tlak, vetrovi, vlaga in padavine DEJAVNIKI PODNEBJA-geografska irina, relief, oddaljenost od morja, zrane gmote, cikloni, anticikloni, lovek PODNEBJA: SUBMEDITERANSKO PODNEBJE-najmanje. Zajema obalni pas z zaledjem do dinarske gorske pregrade, po dolini Soe pa sega vse do Bovca. Njegovi bistveni znailnosti sta povprena temperatura z najhladnejega meseca nad 0C in submediteranski padavinski reim, ki ima viek padavin pozno jeseni in ne pozimi, kot ga ima pravi mediteranski reim (Koper in Bilij) GORSKO PODNEBJE-ne zajema le visokogorskih delov Julijskih in Kamniko-savinjskih Alp ter Karavank, ampak tudi niji gorski svet Pohorja in nekatere vmesne doline ter dva manja otoka v Dinarskem gorstvu (Trnovski gozd in Snenik). Bisttvena znailnost je povprena temperatura najhladnejega meseca manj kot -3C, v Z delu pa tudi zelo velika koliina padavin (Kredarica, martno pri Slovenj Gradcu) ZMERNO CELINSKO PODNEBJE-zajema veji del Slovenije. Povprene januarske temperature znaajo od 0 do -3C, padavinski reim pa je na Z in JZ e submediteranski, proti V in SV pa postane subkontinentalni. Od Z proti V vedno manj padavin (Postojna in Radenci) 9. Opii bioklimatske viinske pasove. 1. Najnije leei pas so dna kotlin, dolin in krakih depresij. Ker je zanje znailen temperaturni obrat, so temperature pogosto nije kot na nekoliko vijih legah; veina naega prebivalstva, najveje obdelovalne povrine, manj primeren za nekatere obutljive rastline (pozeba) 2. TOPLI ALI TERMALNI PAS-je topleji od pasu pod njim kot od tistega nad njim, ker je med vsemi pasovi najtopleji je najprimerneji za toploljubne kulturne rastline; uspevajo vsi slovenski vinogradi, sadovnjaki. Vinogradi se zaenjajo 10m nad dnom kotlin in segajo do nekaj 100m visoko 3. HRIBSKI PAS-uspevajo obiajne kulturne rastline iz nijih pasov (koruza); poselitev redkeja, omejena na prisojne lege 4. NIJI GORSKI PAS-sega do 1250m, razmere za pridelovanje itaric niso ve ugodne. Poudarek je na ivinoreji in gozdarstu; poselitev v obliki zaselkov ali samotnih kmetij. Poleg listavcev, je e veliko iglavcev 5. VIJI GORSKI PAS- ni ve stalne poselitve; med iglastimi gozdovi najdemo le e senoeti in planinske panike

6. SUBALPSKI PAS- sega do zgornje gozdne meje, ki je med 1600 in 1900m; iglasti, v posoju tudi bukovi gozdovi SNENA MEJA (3000m) 7. ALPSKI (GORSKI) PAS-ruevje z gorskim travnikim rastlinstvom in planinskimi paniki ter skalovje z gruem 11. Katere naravne nesree se pojavljajo pri nas in zakaj? Pozebe poplave (jeseni, zaradi izrazitega deevja in spomladi zaradi hitrega taljenja snega; nevihte, hudourniki znaaj rek, nepropustna podlaga, lovek) potres (lega na Jadranski ploi, ki povzroa premikanja; stisnjena med Afriko in Evrazijsko litosfersko ploo) sua (pomanjkanje padavin) plaz (Posavsko hribovje-zemeljski plazovi, del poboja drsi dlje asa; usadi-manji, ki se zgodijo v trenutku; zaradi slabe sprijetih kamnin, posegi v prostor) 12. Kakna je raznolikost Slovenskih voda? Ledenika, umetna, presihajoa jezera. 13. Razloi rene reime vejih rek. Spreminjanje tega pretoka ez leto imenujemo RENI (PRETONI) REIM, je rezultat razlinih dejavnikov. Prikazujemo jih s HIDROGRAMI. Med pretonimi reimi slovenskih rek sta dva enostavna (deni, sneni) in dva meana (sneno-deni in deno-sneni). SNENI REIM- ima viek ob prehodu pomladi v poletje; znailen za reki Dravo in Muro, ki imata visoko vodo v asu topljenja snega v Avstrijskem visokogorju od koder dobivata veino vode. DENI REIM- viek ima v pozno jeseni (Novembra), niek pa poleti. Znailen je za primorske reke v J delu Jadranskega povodja, kot so Reka, Riana, Dragonja. SNENO-DENI REIM- ima glavni viek pozno pomladi, ko se uti uinek taljenja snega v gorah, drugi manj izrazit viek pa jeseni. Najlaje si ga zapomnimo po tem, da ima glavni niek pozimi, ko so v visokih gorah temperature globoko pod 0C. Znailen je za zgornje tokove rek ki teejo iz alpskega visokogorja: Soo, Savo, Savinjo in Meo DENO-SNENI REIM- ima dva vika, pri emer je glavni viek zgodaj pomadi drugi pa jeseni. Glavni niek ima poleti. Taken reim je v Sloveniji najpogosteji, saj ga imajo veinoma vse reke v osrednji Sloveniji-Sora, Sava, Krka in Kolpa. 14. Opii krake vode, podzemeljske vode in naravna jezera. Vsa kraka obmoja prejemajo veliko padavin, po drugi strani pa ravno na krasu - z izjemo ponikalnic - skoraj ni tekoih voda, saj vse prenikajo v notranjost. e je za povrje znailno pomanjkanje vode, pa se pod njim navadno hranijo velike vodne zaloge. To je e posebej znailno za globoki kras. Voda se dokaj hitro in nemoteno pretaka skozi razpoke v kompaktnem apnencu, ki imajo zelo omejeno sposobnost filtracije. Zato se isti izredno poasi ali pa sploh ne. PODZEMELJSKE VODE lahko delimo na skalno in talno vodo. Skalno vodo, ki se nabira v razpokah in votlinah v ivi skali, imamo pri nas pred vsem na krasu. e veji pomen za pridobivanje pitne vode v Sloveniji pa ima talna voda ali podtalnica, ki se nabira v kotlinah in renih dolinah, zasutih s sipkimi sedimenti (prod, pesek). NARAVNA JEZERA-so razlinega nastanka, vendar po navadi niso nastala le zaradi enega dejavnika. Tako kot drugod po svetu se tudi pri nas jezera starajo, zmanjujejo svoj obseg in se poasi spreminjajo v movirja (Bohinjsko jezero). Ker so jezera stojee vode so zelo ranljiva za onesnaevanje, e posebej, e imajo ibek pretok ali so brez njega. Med jezeri ledenikega nastanka je najveje Bohinjsko jezero. Nekoliko manje je Blejsko jezero. Kotanje visokogorskih krakih jezer so nastale zaradi ledenikega delovanja in korozije (Krnsko jezero, Krika jezera, Triglavska jezera). Med nae najpomembneje naravne znamenitosti sodijo kraka presihajoa jezera (Cerkniko jezero). Poleg teh poznamo tudi stalna kraka jezera (Podpeko jezero in Divje jezero pri Idriji). Sem pritevamo tudi rena jezera v mrtvih rokavih (ob Muri, Barjansko jezero na Pohorju) 15. kaken je bil potek poselitve Slovenije do danes 6.,7. stoletje-niina danes ljubljanska kotlina,dravsko polje, mursko polje 16. Kaj je urbanizacija, suburbanizacija, industrializacija, agrarizacija in deagrerizacija? AGRARIZACIJA-razvoj kmetijstva DEAGRARIZACIJA-opuanje kmetijstva

URBANIZACIJA-preoblikovanje podeelskih naselij v mesta, oziroma irjenje mestnega naina ivljenja na podeelju SUBURBANIZACIJA-proces razseljevanja mestnega prebivalstva iz mest v obmestje 17. Kje ivijo Slovenci v zamejstvu? ITALIJA (najtevilneji; priobalni in niinski svet na Trakem in Gorikem; podeelski hriboviti svet v Videmski pokrajini, kamor sodijo Nadike in Terske doline v Beneki Sloveniji ter Rezija) AVSTRIJA (koroki slovenci- J del avstrijske Koroke, obsega verige Karavank, alpske doline Ro, Podjuno in Zilijo, planota Gure; avstrijska tajerska- Radgonski kot pri avstrijski Radgoni; Celovec in Beljak MADARSKA- ob tromeji med Avstrijo in Slovenijo, ki pa po reki Rabi imenujemo Slovensko Porabje; Monoter 18. Kakno je bilo izseljevanje Slovencev posvetu? eprav Slovenija danes velja za dravo priseljevanja, je bila e do 60. let 20. stoletja tipina deela izseljevanja. Razmere za bolj mnoino izseljevanje so dozorele z zemljiko odvezo sredi 19. stoletja, ko je bila kmetom zagotovljena svoboda gibanja. Ker si preseki sproene kmeke delovne sile poveini niso mogli najti dela doma, so si ga zaeli iskati v tujini. Odvena delovna sila s kmetij se je najbolj mnoino izseljevala iz JZ in SV delov naega ozemlja. Po veini so odhajali v ezmorske deele (ZDA), delno tudi v industrijsko bolj razvite drave Z in S Evrope. Poleg ekonomskih so v 20. stoletju odhajali v tujino tudi politini emigranti. Med svetovnima vojnama se je iz primorske, izselilo ve 10.000 Slovencev. Ob koncu 2. svetovne vojne je iz Slovenije odla skoraj celotna nemka manjina ter okoli 18.000 Slovencev. Najveja slovenska skupnost ivio v ZDA (300.000 Amerianov slovenskega rodu). V Kanadi ivi okoli 35.000 Kanadanov slovenskega rodu. V Latinski Ameriki ivi najmoneja slovenska skupnost s 30.000 lani v Argentini (s primorske). Mona skupnost s 25.000 lani ivi tudi v Avstraliji. Kar se tie evropskih drav, ivi najve Slovencev v Nemiji. 19. Razloi naravno naraanje prebivalstva v 20. stoletju in danes? 20. Opii tipe podeelskih naselij in njihovo spreminjanje. Najmanja oblika podeelskega je SAMOTNA KMETIJA;leijo precej oddaljene druga od druge,znailne so predvsem za hribovito povrje alpske in predalpske Slovenije (kofjeloko hribovje, Pohorje). ZASELEK je manje naselje,ki praviloma nima ve kot 10 domaij; eprav ima svoje krajevno ime je ponavadi manji loeni del kakega vejega podeelskega naselja, znailni za hribovit svet predalpske Slovenije. Posebna oblika so RAZLOENA NASELJA, v katerih so posamezne domaije med seboj oddaljene od nekaj 10 do nekaj 100 metrov; naselja lahko prehajajo druga v drugo brez izrazitih prehodov, najbolj znailna so na vrhovih slemen obpanonski Sloveniji (Slovenske gorice).Najbolj razirjena so SKLENJENA oz STRNJENA NASELJA med katerimi lahko v grobem razlikujemo gruasta, obcestna in suburbanizirana naselja. GRUASTA NASELJA imajo stavbe dokaj strnjene, vendar brez reda razmetane okoli sredinega prostora kjer se stekajo prometnice. OBCESTNA NASELJA imajo hie postavljene pravokotno ob eni ali obeh straneh ceste, in sicer tesno druga ob drugi, znailna za ravnine obpanonske Slovenije ter kotline (Norinci v Prekmurju). SUBURBANIZIRANA NASELJA nahajajo se po vsej Sloveniji predvsem v bliini mest, nastala so na obmoju nekdanjih vasi, ki so se zelo preoblikovale, predvsem pa razirile z novimi deli naselij s povsem nekmekimi hiami ob premortno zgrajeni mrei prometnic. Nastala so s suburbanizacijo (irjenje mestnega naina ivljenja na podeelja). 21. Kaken je policentrini razvoj mest na Slovenskem? ft6 22. Imenuj kmetijska obmoja Slovenije in razloi posestno sestavo kmetijske zemlje 23. Kako je razvito poljedelstvo, ivinoreja in vinogradnitvo? Slovenija sodi med drave z najmanjo stopnjo specializacije v kmetijstvu. Vodilne kulture so koruza, penica, silana koruza. ita ne pridelamo dovolj zato ga moramo uvaati. Specializirana ivinoreja- govedoreja, perutninarstvo. V Sloveniji so naravne in drubene danosti v kmetijstvu primerneje za dohodkovno intenzivnejo ivinorejsko proizvodnjo kot specializirano poljedelstvo. ivinoreja je najpomembneja panoga, saj zajema skoraj devet desetin vseh kmetijskih gospodarstev in prispeva tri etrtine kmetijske proizvodnje. Veji dele goveda imata v Evropi le Irska in Luksemburg.

Vinogradnitvo obdelujejo predvsem na druinskih kmetijah. Imamo tri vinorodne deele: podravska in primorska (enako), posavska pa precej manj. Priblino 3/4 so bele vinske trte. 24. Analiziraj osnovne energijske vire Razlikujemo primarno in konno energijo. Med primarno energijo oz. primarne vire energije sodijo razline vrste premoga, nafte, zemeljski plin, potencialna energija vode, sonce, veter, jedrsko gorico. Gre za energijo, ki je v obliki kot jo ponuja narava. To moramo najprej pretvoriti v sekundarne ali transformirane vire energije, kot sta npr. elektrina in toplotna energija, potem pa sledi e prenos energije do uporabnika. Kot konno energijo razumemo tisto, ki jo uporabnik v resnici porabi za svoje potrebe, torej gre za primarno energijo od katere odtejemo razline izgube. Primarne energijske vire lahko delimo e na trajne ali obnovljive in neobnovljive. Pri so v naravi trajno na razpolago (hidroenergija, energija vetra, sonca), pri drugih pa so zaloge omejene (nafta, premog). V Sloveniji porabimo od primarne energije najve naftnih derivatov, premog in jedrsko energijo. Konna energija je povsem drugae sestavljena, skoraj polovico predstavljajo naftni proizvodi sledita elektrina energija in zemeljski plin. NAFTNI PROIZVODI (ekoloko manj kodljivi, nartujemo manjo rast porabe, uvaamo-terminal v Kopru) ZEMELJSKI PLIN (uvaamo, domaa proizvodnja zadostuje le za 0,5%, pridobivamo po plinovodu iz Rusije, najbolj prijazen do okolj) PREMOG (uvaamo, pridobivamo le lignit, rjavi premog- imata manjo energijsko vrednost) Od obnovljivih virov energije prinas prevladuje energija biomase (les). 25. Katere so razvojne stopnje industrije in katere so najbolj razvite industrijske panoge 1. FAZA- zajema razvoj do propada Avstro-Ogrske monarhije (1918) . Poleg rudnikov so obstajale razline manufakture delavnice, manji elezarski obrati, ki so jih imenovali fuine, ter steklarne imenovane glaute. Prve prave industrijske obrate, smo dobili ele na zaetku 19. stoletja. Ustanavljali so jih ob premogovnikih. Ta nain proizvodnje se je dokonno uveljavil v drugi polovici 19. stoletja, konec stoletja pa se je zaela tudi elektrifikacija. Med industrijskimi panogami so prevladovali: elezarstvo, barvna metalurgija, kovinskopredelovalna industrija. 2. FAZA-zajema razvoj do konca 2. svetovne vojne (1945). Z vstopom v kraljevino SHS je Slovenija postala najbolj industrializiran del. tevilo industrijskih obratov se je poveevalo, industrija pa se je edalje bolj osredotoala na industrijski polmesec (Gorenjska-Ljubljana-rni revir-Maribor). Zunaj njega so nastala skoraj povsem neindustrializirana obmoja. Prevladovala so podjetja lahke in potroniko usmerjene industrije, najbolj so napredovale kovinska, lesna in tekstilna industrija. 3. FAZA-zajema socialistino obdobje do osamosvojitve (1991).Temeljno vodilo gospodarstva je postala industrializacija s poudarkom na teki in predelovalni industriji. Ostala je na nizki tehnoloki ravni ion je zelo onesnaevala okolje. Najpomembneje panoge so postale kovinskopredelovalna, strojna, tekstilna in elektrotehnina industrija. Slovenski izdelki Gorenja, Iskre in drugi so uivali velik ugled. Industrijska podjetja so se najprej osredotoala v industrijskem polmesecu, ko pa je zaela zoreti zavest o regionalnih razlikah, so zaeli konec 60. let v skladu s politiko policentrinega razvoja nartno industrializirati tudi regionalna sredia zunaj polmeseca (Koper, Nova Gorica, Novo mesto, Velenje, Ptuj, Murska sobota, Koevje). Dele industrijskega prebivalstva je presegal kmekega in malo pred osamosvojitvijo dosegel svoj vrh. Takrat pa se je zaela kriza in tehnoloko zaostajanje. 4. FAZA- od osamosvojitve do danes je slovenski industriji prinesla velikanske spremembe. Pomen industrije se je zmanjal, takoi glede delea BDP kot tudi delea industrijskega prebivalstva. Po razpadu Jugoslavije je Slovenija veinoma izgubila tria, za prodor na Z trge pa je bila preslabo pripravljena. tevilne prej dobro stojee panoge (tekstilna, lesna, obutvena) so zale v teave. Obmoja kjer so beleili enostransko gospodarsko usmeritev (Maribor) je prevladovala velika brezposelnost. Po slabih asih in propadih podjetij so se zaeli kazati znaki okrevanja. K nam je zael dotekati tuj kapital. Obratovati so zaela podjetja ki temeljijo na visoki tehnologiji, inventivnosti in razvojnem raziskovanju. Slovenska industrija se je reorganizirala in modernizirala. Del so kupile multinacionalke, del pa se je zael zaradi novih trgov in ceneje delovne sile iriti v balkanske drave ter v Azijo. Zaposlitev v industriji se e naprej zmanjuje vendar pa se je dvignila produktivnost.

Danes so najpomembneja proiztvodna podjetja (Lek, Krka, Revoz, Gorenje). Glede na dele zaposlenih so na prvih mestih proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, proizvodnja elektrine in optine opreme ter proizvodnja strojev in naprav. Na lestici deleev vrednosti prodaje so na prvih mestih proi. kovin in kovinskih izdelkov, proizvodnja kemikalij, keminih izdelkov in umetnih vlaken ter proi. strojev in naprav. 26. Kaj je industrijski polmesec veriga industrializiranih naselij od Gorenjske prek Ljubljane in Celja do Maribora in Meike doline, ki po svoji obliki spominja na polmesec.

27. Kakna je vloga eleznikega in cestnega prometa (prometni kri) Prometni kri sestavljata dva kraka avtocest SLOVENIKA (Koper-Postojna-Ljubljana-Celje-Maribor-entilj) ter ILIRIKA (Karavanke-Jesenice-Kranj-Ljubljana-Novo mesto-Breice-Obreje). Omogoata hitro povezavo med Z in V ter SZ in JV. Naa prva eleznica je bila povezava Dunaj-Trst v 19. stoletju. Ne glede na to pa so eleznice mono izgubile pomen. Imamo zelo zastarele in slabe povezave. Ena najbolj prioritetnih nalog je izgradnja drugega tira na enotirni progi Koper-Divaa. Promet in Luke Koper se je namre tako poveal, da je ogroeno delovanje luke. 28. Analiziraj naravne monosti za razvoj turizma v Sloveniji Glavna primerjalna prednost nae drave je izjemna naravna in kulturna raznolikost. OBMORSKI TURISTINI KRAJI (Portoro, Piran, Izola, Strunjan) - mono zastopana oblika turizma GORSKI TURISTINI KRAJI -gorski (rekreativne dejavnosti;planinstvo, sprehodi-Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Bovec) in zimski turizem (smuanje-Kranjska Gora, Vogel, Krvavec, Pohorje) REKREATIVNI TURIZEM-vodni porti (rafting), adrenalinski porti (padalstvo) ZDRAVILIKI TURISTINI KRAJI-Rogaka Slatina, Radenci, Dobrna, Ptuj, Terme Olimia POSLOVNI TURIZEM-kongresna dejavnost (Maribor, Ljubljana, Bled) TRANZITNI TURIZEM-ob prometnicah PODEELSKI TURIZEM-vezan na etnoloko dediino; turistine kmetije (Zgornja Savinjska dolina) DOIVLJAJSKI TURIZEM - vezan na prireditve; festivali, zabavini parki KRAKI TURIZEM-spomeniki, jame, jezera