You are on page 1of 16

HIDROSTATIKA

Hidrotehnika predstavlja tisti del tehnike mehanike, ki preouje kapljevine v mirovanju in gi anju! " prin#ipu hidrotehnika ra$iskuje gi anje tekoin, tekoine pa delimo na pline in kapljevine! %o$namo dve idealni tekoini& ' idelani plin p"(mRT ' idelna tekoina "(konst! Realne kaplevine imajo $elo majhno stisljivost, visko$nost jim s temperaturo pada! Realni plini pa imajo veliko stisljivost in visko$nost s tem temperatura raste! Termina ena a stanja&
dV = + dt )*+ dp V

eta'vol!ra$te$nostni koe,i#ient

Tekoina kot $ve$no telo& %opis tekoin lahko o ravnavamo na dva naina& ' mikroskopski model, kjer o ravnavamo tekoino kot sistem masnih tok ' makroskopski model, je narejen na predpostavki da je tekoina $ve$no telo

= m 'povprena gostota V

= lim

V -

m dm = 'lokalna gostota v toki . V dV

Sile ki nastopajo v tekoinah& /!) "olumske sile& k njim pritevamo 0e1tonovo te2nostno silo, sile el! in mag! polja,3 "olumske sile delujejo na vsak dele# tekoine v opa$ovanem tekoinskem prostoru!
dFm fm = dm

4m'volumska sila

fm 'gostota mase

5!) %ovrinske sile& k njim pritevamo silo tlaka, visko$nost silo trenja,3 S povrinskimi silami o$naujemo sile, ki delujejo na povrini tokovnega prostora!
d FA fA = dA

4A'povrinska sila

'gostota povrinske sile

Te2nostni tlak& p =

dF d *mg ) d * gAh ) = = = gh dA dA dA

Tlak v tekoini&

sin =

dx dz / 6 #os = 6 m = + V 6 d *m + g ) = + + g + dx + dy + dz 6 p7(p ds ds 5

Realne tekoine prenaajo poleg tlanih e tangen#ialne napetosti! Idealna tekoina pa prenaa samo tlane napetosti! Tlana napetost je vedno pravokotno k opa$ovalni toki in je samo ,unk#ija kraja! O ravnavajmo ravnote2je na tristrani pri$mi! p$ ( p6 p( p7 ( p8 ( p$ "isko$nost tekoin& %ri realnih tekoinah o staja sila trenja $aradi drsenja enega del#a tekoine po drugem! To tekoinsko trenje imenujemo visko$nost, o$! visko$nost je tudi merilo njegovega upora, proti tangen#ialnim silam!

A + VD Ns 9 5 : ' koe,i#ient dinamine visko$nosti hD m F + vD = = = ' Stri2na nepetost ' kinematina visko$nost A hD ;ulerjeva ena a $a idealne kapljevine& Idealna kapljevina ni stisljiva, nima visko$nosti, posledi#a tega je da se ne pojavljajo tangen#ialne sile! I$ mirujoe nevisko$ne kapljevine i$trgamo elementarni dele# $ volumnom d"(d7+d8+d$ F =+

p + fx x p ay = + fy y p az = + fz z

ax =

<e mno2imo ena e $ d7, d8, d$ in jih setejemo do imo& = fx + dx + fy + dy + fz + dz 0estisljiva tekoina v te2nostnem polju& p = po + gH

dp

0estisljiva kapljevina pri enakomernem rota#iji okoli vertikale osi&

= 5 +

x5 y5 + 5 + + gz + C 5 5

= 5 +

r5 gz + C 5

"elikost in prijemalie re$ultante na ravno ploskev&

dF = + g + z + dA = + g + r + sin + dA r 5 + dA = Ix

"$trajnostni moment ploskve pri& %ravokotnik&


Ix rTA b + h= /5

krog&

d ? >?

d =

r 5

trikotnik&

b+h =>

<e upotevamo e Steinerjevo pravilo, ki se glasi I7(I7t@ r- + A 5


rp = rT +

"elikost re$ultante na ukrivljeni osi&

dF = gzdA dA x = dA + #os x dA y = dA + #os y dA z = dA + #os z

A7,A8,A$, so koti, ki jih oklepa sila $ 7, 8 in $ osjo! B integra#ijo po povrinah a7, a8, a$ do imo sile 47, 48, in 4$!
Fx = + g + z Tx + Ax Fxz = + g + V Fy = + g + z Ty + Ay

I$ $apisanih ena je ra$vidno da sta projek#iji sile 47 in 48 na vkrivljeno povrino A eneki silam na projek#irani povrini a7 in a8! "ertikalna komponenta pa je enaka te2i tekoine na povrino A!

"$gon in plavanje&

Ker je volumen "ea #, veji od "ead#,, je sila v$gona vedno usmerjena nav$gor! "$gon je enak te2i tekoine, ki jo telo i$podriva! %rijemalie sile v$gona je v te2iu volumna i$podrinjene tekoine!
Fvzgona = gV Fg = m + g = telesa + Vtelesa + g

tone t e l e s av o d'telo e

telesa = vode 'telo le di

t e l ve os ad e

'telo plava

%rin#ip delovanja podmorni#e&

p o d m o rv no i d'podmorni#a potaplja ce

podmornica

= vode

'podmorni#a le di

t e l ve os ad e

'podmorni#a plava

" glo inah nam alasti ne omogoajo v$dr2evati lege, $ato podmorni#e upora ljajo dinamino potapljanje s pose ej o likovanimi povrinami , ustvarjajo dinamiCni v$gon da omogoa natannoplov o!

HIDRODI0A.IKA
Kinematika tekoin& Hidrodinamika o ravnava takno gi anje tekoin, kjer se del#i tekoin medse ojno premikajo! %ri taknem gi anju delujejo na del#e naslednje sile& /!) "olumska sila *gravita#ija, v$trajnostna sila) 5!) Tlana sila *napetosti na povrinah) =!) "isko$ne sile *tangen#ialne napetosti) ?!) ;lastine sile *$aradi stisljivosti tekoin) S kinematinega vidika po$namo sta#ionarno strujenje *tok) tekoin, ki je asovno neodvisen in nesta#ionarni tok! Ba realne tekoine je $elo va2na e dinamina pora$delitev! Kadar se del#i tekoine gi ljejo po paralelnih poteh, imenujemo laminarni tok, v nasprotnem primeru je tok tur olenten ki je vrtinast in neurejen! %retoni prere$, ki je ploina ploskve sko$i katero se pretaka kapljevina! <e nariemo tokovni#e po sklenjenem o odu! Do imo tokano #ev! Dejanski potek hitrosti imenujemo pro,il hitrosti!

Srednja pretona hitrost, je neka namiljena hitrost, s katero i se gi ali vsi del#i kapljevine v opa$ovanem prere$u!

Kontinuitetna ena a& Drugi osnovni $akon mehanike tekoin, je $akon ohranitve mase ali kontinuitetna ena a! Bamislimo si elementarni paraleliped!

dV = dxdydz dm = + dV = dxdydz

dA = dxdz dm = v + + dA + dt ! dm = dm = V + + dA dt dm = dm = v + + dA = Av
! !

Ba tehniko prakso je najpomem neji primer enodimen$ijskega toka! ! m = Av 'kontiunitetna ena a $a enodimen$ijski tok "olumski pretok&
!

x*

m= m + m5 ) =v+ A = s 5
!

m = konst ! m = + kg ) s = konst ! v = konst !


!

v*

konst ! m = konst !6 v konst !


!

%ovprena hitrost& v sr =

v + dA
A

vsr'srednja hitrost

Dinamika tekoin& ;ulerjeva ena a toka nevisko$ne tekoine&


= +
dv Ba tekoino velja naslednji $akon, e opa$ujemo dele# tekoine $ maso dm! dF = dm + dt dv " tem primeru je potre no $apisati o$nako ker je splona hitrost ,unk#ije proti asu! v d t
dv dy

%ri vsakem gi anju je osnova mehanike 0e1tonov $akon F = m + a = m +

dv dt

(,*s,t)! " tem primeru je potre no pospeek del#a tekoine $apisati v naslednji o liki& Dv dv v = + ! %rvi len v ena i predstavlja tisti del, ki ga dele# do iva $aradi D t dt t spremem e polo2aja, med tem ko drugi len nastopa $aradi nesta#ionarnosti toka, ki pov$roa spremem o hitrosti v vsaki toki prostora!

Opa$ujemo elementarni del# tekoine, ki se gi lje v$dol2 tokovni#e v o$naeni smeri! 0e1tonova ena a $a gi anje tega del#a se glasi& dF = dm + elementarni del# so tlane sile! 5!) sile mase&g+dm /! ena e& " primeru
v5 dp v + + gz + + ds = konst ! 5 s + ds ) + dA /!) tlane sile& p!dA 6* p + s p

Dv ! Sile ki delujejo na Dt

nevisko$nega

*nestisljivega)

,luida

nam

$gornja

ena a

preide

v&

v5 p + gz + = konst ! 'Dernulijeva ena a $a nestisljive tekoine *voda)! 5

" primeru stisljive tekoine *plini) $a sta#ionarne tokove nam /! ena a preide v o liko&
v5 dp + gz + = konst ! 5

<e Dernulijevo ena o delimo $ g&

v5 p konst ! +z + = = konst ! 5g g g v/5 p v5 p + z/ + / = 5 + z 5 + 5 5g g 5 g g

Hidravlika& Elede na tok idealnih tekoin so gi alne ena e $elo te2avne $a reevanje, $ato v tehniki praksi upora ljamo posploitve $a tehniko prakso na podroju hidrotehnike sta

najpomem neji Dernulijeva ena a in Kontiunitetna ena a! <e si ogledamo Dernulijevo ena o i$ energijskega stalia, lahko vidimo da je
9FGkg: 'tlana energija E$9FGkg: Hpoten#ialna energija
p

v5m5 ! Nm = = len $a kinetino energ! 5 kg kg 5s

Iahko pa energije merimo $ dol2inskimi enotami&

v5 p 6 6z 5g g

hk / + hp/ + ht / = hk 5 + hp 5 + ht 5

in do imo Dernulijevo ena o v naslednji o loki& v/5


5g

+ z/ +

p/ v5 p = 5 + z5 + 5 g 5 g g

" toku realnih tekoin, se nekaj energije v$dol2 tokovni#e vedno i$gu i, o$! pretvori v drugi o liko energije! Te i$gu e nastanejo $aradi ra$linih trenj! Ta len imenujemo ;i e govorimo o energijskem ;i'igu ljena energija hi'i$gu ljena viina Tekoini pa lahko med pro#esom tudi dovajamo energijo! <e dovajamo energijo *rpalka, kompresor) ;d'odvedena energija hd'odvedena viina Iahko pa sistemu tudi energijo odv$amemo *tur ina) ;o'odv$eta energija ho' odv$eta viina
hk / + hp/ + ht / hi + hd = hk 5 + hp 5 + ht 5

I$gu e v toku tekoine& I$gu e se pojavljajo $aradi trenja tekoine o steno, kadar $aradi trenja med posame$nimi del#i! " hidrotehniki ra$delimo vse i$gu e na& /!) linijske i$gu e, ki astanejo $aradi trenja sko$i #ev s konstantnim prere$om! Dar#8'eva ena a& hi =
=
v5 5g " +v5 D + 5g

5!) lokalne i$gu e, ki pa nastanejo na tistih mestih kjer se potek toka lokalno spremeni!

$a doloanje tipa toka so $ eksperimenti ugotovili, da je mirodajno Re8noldsovo tevilo& $a okrogle prere$e Kritina vrednost& Rek(5=5Re = v+d

Ba ne okrogle prere$e pa velja ena a $a Re8noldsovo tevilo& v = * Rh je de,iniran kot hidravlini polmer& #h =
A D = o ?

v + ? + #h

"e$ave #evovodov&

hi = hi/ + hi5 + hi=


!

v = v/ = v 5 = v =

velja $a vodo

hi = hi/ = hi 5 = hi =
!

v = v/ + v 5 + v =

%ora$delitev tangen#ialnih napetosti pri pretakanju tekoine v valjasti #evi&

p/ p 5 5l + r ghi = +r 5l

p = p/ p 5 p = + g + h h = hi p = " g

hi = +

" v5 + D 5g

hi v5 = + " D 5g

S pomojo hidrodinamike lahko i$peljemo ena o $a doloitev koe,i#ienta linijskih i$gu


>? v podroju laminarnega toka v tur olentnem toku pa se je uveljavila empirina Re / 5 $ 5,K/ = * + ) ! " praksi pa se in2enirji hidrotehnike Jole rukora ena a g =,L d Re

poslu2ujejo diagramov $a doloitev koe,i#ienta ! " laminarnem toku lahko tudi i$peljemo ghi r + r-5 */ * ) 5 ) 'dinamina visko$nost! ena o $a hitrost v = ? " rSrednja hitrost v laminarnem toku v sr =
v + dA A = v ma7 5

%retakanje kapljevin po kanalih s prosto gladino&

Kapljevina se pretaka po kanalih tako, da imamo prosto gladino, ki meji na $rak! O ravnavali omo sta#ionarno enakomerno pretakanje! Ba takno pretakanje je $nailno, da so ! karakteristike veliine v , v asovno konstantne! Tudi gladina in nagi kanala smatramo konstantne! Srednja hitrost je v sr = komponenta sile te2e v smeri pretakanja je dg + sin ! Da o hitrost kapljevine konstanta more delovati v nasprotni smeri sila, ki se pojavi na stenah kanala *stri2na sila 4 o$! stri2na napetost - )!
- = +
M +v5

! Sila te2e kapljevine je d% = g + + dV = + g + dlA

v=

MN +

A dhf + o dl
/

#h =

v = Cc + #h + I

J#'Jhe$ejev koe,i#ient
Cc =
!

Jhe$ejev koe,! po .aningu

Cc = & + #h >

A o dhf hf = =I dl l

ML + #h #h +
/

Jhe$ejev koe,! po Da$inu


/ /

v = A& + #h > + #h 5 + I 5 / v = + A + #h = + I 5 h
5 /

& =

/ h

n -,-/5 -,-/=K -,-5 -,-?


d' d

-,-?? -,/L -,MK 5,/ a'hitrost $raka


$

0esko ljane deske, eton Eladek eton $ veliko vse nostjo #ementa 4ini prod, tlakovana re2ina Eorske reke lahko i$peljemo ena e $a hitrost $raka!
a=

%reraun tokov idealnih plinov Hitrost $raka& Brak je ,i$ikalna veliina! " termodinamiki smo i$peljali ena o $a hitrost $raka o$!

" trdnih snoveh pa lahko i$raunamo hitrost $raka s pomojo naslednje ena e& a = K'modul stisljivosti

.ajhne motnje se irijo s hitrostjo $raka in te spremem e lahko o ravnavamo s pomojo


a= #T

i$entropne preo ra$ e&

& a =

v a

.a'.a#hovo tevilo

Dernulijeva ena a $a stisljiv ,luid*plin)& v5 dp + = konst ! 5


/ 5 v/ dp v 5 dp + = + 5 5 5 v/ v 5 dp = 5 / n(/(i$oterma 5 5 5 5

p + v n = konst !

n(politropni eksponent

n( (i$entropa

%olitropna preo ra$ a& 5 v/5 v 5 p p n = +* 5 / ) 5 n / 5 / I$otermna preo ra$ a& 5 v/5 v 5 p = # + T + ln 5 5 p/ Sile pri gi anju tekoin&

e je n(/ te ena e ne moremo upora ljati

Opa$ujemo sta#ionarno pretakanje tekoin v tokovni #evi s konstantnim masnim pretokom!


$ = $ 5 $ / = m*v 5 v/ ) ! d$ dm = = *v 5 v/ ) = m*v 5 v/ ) = F dt dt $ / = m + v/ $ 5 = m + v5 F 'aktivna sila s katero deluje okoli#a na tekoino

%ogosteje nas $animajo sile s katerimi vpliva tekoina na telesa po prin#ipu ak#ije in reak#ije so te sile enako velike in nasprotno usmerjene! " tur inah deluje ,luid na lopati#e s silo R v rpalkah pa delujejo lopati#e na ,luid s silo 4! # = F Opor pri gi anju teles sko$i tekoino& Skupni upor nekega telesa je sestavljen od sil o$iroma uporov $aradi o like in od sil $aradi visko$nosti! 0a splono so ena e sile $a i$raun upora&
F(pora = F + F p Fx = x + pk + A

x 'koe,i#ient upora pk'kinetini tlak 9%a:

A'povrina

/!) upor $aradi delovanja visko$nih sil&

s tem uporom $ajamemo re$ultanto vseh tangen#ialnih sil, ki delujejo na povrini telesa F = Cf + pk + A J,'koe,i#ient upora $aradi delovanja visko$nih sil A' skupna povrina, ki je i$postavljena delovanju visko$nih 5!) upor $aradi o like telesa& Ta upor nastane $aradi o like telesa o$iroma ra$like tlakov pred in $a telesom! Imenujemo ga tudi upor $aradi v$trajnosti ali tlani upor!
Fp = C) + pk + A

J1' upor $aradi o like telesa A'projek#ija telesa

"P %olo .a$da =5= Audi AM

J1 -,?K -,K5 -,5M

%rin#ip letalskega krila&

Ietalsko krilo se gi lje s konstantno hitrostjo sko$i mirujoo tekoino! Komponento, ki je v$poredna smeri hitrosti imenujemo upor, ki je usmerjen proti smeri gi anja! %ravokotno komponento imenujemo v$gon! Osmerjena je nav$gor ali nav$dol, odvisna od o like telesa! %rin#ip leta letala&

'kot theta*potovalni kot letala)


I'sila v$gona P'sila te2e

T 'kot pod katerim deluje potisk letala

D'sila upora T'potisk letala *v 7 smeri) dV T + #os T D * + sin = m + dT

# "odoraven let pri konstantni hitrosti&


R( neskonno, (-6 T (-6 I'P(I(P
dV (- T'D(dT

"T T + sin T

* + #os = m + v

T(D

<rpalke& Tur o rpalke& ' po$namo radialne rpalke, ki so $nailne po radialnem pretoku vode sko$i #ev

' '

diagonalne rpalke, ki so vmesna varianta med aksialnimi in radialnimi po$namo aksialne rpalke $ aksialnim pretokom vode

p5 p/ c5 c/ + + g + Hg + , + +T 5 Hg'viinska ra$lika med spodnjim in $gornjim 5 5 p p/ c 5 c/ H= 5 + + Hg + hi + +T g 5g

Q(energijska ra$lika

-=

H =* y =*

5 p 5 c5 p c5 + + , 5 ) * / + / + ,/ ) g 5 g g 5 g

p5

5 c5 p c5 + , 5 + g ) * / + / + ,/ + g ) 5 g 5 g

') = v + + g + H

') 'g

Tur inska ena a&

Relativna hitrost P je tista hitrost s katero se voda relativno premika sko$i rotorski kanal! A solutna hitrost J, je rista hitrost s katero se voda dejansko premika na podroju vodilnika in rotorja! O odna hitrost O je hitrost materialne toke tur inskega rotorja in je doloena s hitrostjo vrtenja in ustre$nim premerom rotorja! D D c/ = (/ + )/ (/ = + / = 5n + / n + D/ 5 5 c 5 = ( 5 + )5 ( 5 = n + D5 Dernulijeva ena a v rotirajoem koordinatnem sistemu ima naslednjo o liko& )5 ( 5 p + + g + z = konst ! 5
)/ )5 p5 ) 5/ (/ p/ + + g + z5 = + g + z/ 5 5 )/5 = (/5 + c/5 (/ c/ + #os /
5 5 5 )5 = (5 + c5 ( 5 c 5 + #os 5 5 c5 p c5 p + 5 + g + z 5 ) * / + / + g + z/ ) = ( 5 c 5 + #os 5 (/ c/ + #os / = gH 5 5 5 5 5

gh = ( 5 c 5 + #os 5 (/ c/ + #os / ' = m+ g + h = m*( 5 c 5 + #os 5 (/ c/ + #os / )


! !

"odne tur ine& Opora ljamo skoraj i$kljuno $a prido ivanje el! energije! 0ajveje tur ine& ' Kitajska /M=--.P ' Italpu *%aragvaj) /?---.P ' "ene$uela ' Turija 5?--.P ' Rerdap 5/N5.P ' Blatolije /=.P Investi#ijski stroki hidroelektrarn so veji od klasienhe termo vendar je voda $astonj! %arametri vodne tur ine so energijska ra$lika&

y = gh * m*
!

. ) kg

kg ) s ! m= v* ) s n*min / )

.nogokrat pa upora ljamo karak! t! Ba doloitev tipa tur ine!


ns = n*min / ) + '* $& ) K H * m) ?

%ri o#enjevanju energetske $mogljivosti ra$p! vodnega toka in tur ine'elektrarne ra$likujemo pojem ruto in neto energijske ra$like
/r(to = y b = g + hg + ca 5 cb 5 ! * ) 5 5 kg

To je ra$lika med spe#i,inih energij med dvema vodnima gladinama


Neto = y n = y b z c *
!

! ) kg

Fe spe#i,ina energija na vstopu v tur ino 0eto mo 'n = m+ y n I$koristek tur ine
=
'g /*okoli NKS) 'n
!

%g' doloitev moi vodne tur ine

'g = 'n + = m+ y n S stalia energijske pretvor e je prehod i$ kinetine, tlane in poten#ialne energije pri - enak masnemu pretoku, odvisen le od ra$poreditve energijske ra$like! Elede na prehod vode loimo& ' radialne ' aksialne ' radialno aksialne ' diagonalne 'rever$i ilne Elede na pretvor o poten#ialne v hitrostno ra$likujemo enakotlane tur ine! %oten#ialna energija se v #eloti spremeni v hitrostno v vodilniku!

0adtlane'reak#ijske tur ine&

Del se spremeni v vodilniku in del v rotorju! " prin#ipu je tur ina sestavljena i$& ' vodilnika ' rotorja ' sesalne #evi ' di,u$orja "odilnik spreminja poten#ialno energijo v #eloti v hitrostno energijo Rotor spreminja hitrostno v mehansko s pomojo el! generatorja pa v elektrino energijo "odilnik in rotor imata lopati#e, ki $agotavljajo poevni tok vode v rotor! Sesalna #ev omogoa optimalno postavitev tur ine v odnosu na spodnjo tur ino! Di,u$or omogoa doseganje optimalnega i$koristka glede na i$tone i$gu e! Kavita#ija&

%ri toku kapljevine sko$i #evovod ali druge $aprte prostore lahko pride do spremem e agregatnega stanje! <e o ravnavamo primer sko$i $o2eni del #evovoda veljata $a prere$ / in 5 kontinuitetna in ernulijeva ena a! I$ ena sledi da se $aradi $manjanja prere$a spremeni pretona hitrost %5 pa se $manja'o staja mo2nost da je %5 taken, da se kapljevina uparja! %ojav meani#e imenujemo kavita#ija'posledi#aje najedanje #evovoda, rpalk! Baradi kodljivosti kavita#ije je potre no pri vseh hidravlinih napravah to prepreiti! %oten#ialna mesta $a nastanek so tam, kjer se pri prehodu kapljevin $ni2a tlak po tlak uparjanja! 0ajpogosteja mesta so mesta $a ventili, o vstopih v rotorje rpalk, gonilnikih tur in! Baradi najedene povrine se vea trenje in i$gu lja energija'sla e delovanje!