MichaelFaraday

(*1791-#1867)
Michael Faraday |e b angek fzk n kemk. Ro|en |e b v
Newngtonuv grof| Surrey22. septembra1791.
Faradayevoce |e b kovacn se |e s svo|m desetm otrok prese v
London.V deavsk druzn z desetmotrok denar|ana|brz n preosta|ao,
zato |e tud mad Mchae hod v oo e toko, da se |e nauc brat n
psat, natopa so ga eta1805da za va|encanekemukn|govezu.
Kot se |e pokazao, |e ba to zan| zrednosrecnazbra, ka|t seznan se
|e s kn|gam. Uradno na| b se scer ukvar|a e z n|hovo zunan|cno,
vendars n mogeka|, da ne b pokuka tud v n|hovonotran|ost.Tako se
|e naprmerprkopa skoz sestavkeo eektrk v Brtansk enckoped|,
prebrapa |e tud vecastnLavoserovucbenk kem|e.
Tud pr zbr mo|stra mu |e usoda nakona srecno roko; dob |e
takega,k |e razumen|egovoze|o po znan|u, n ga ovra pr bran|u kn|g
n mu ceo dovo obskovat znanstvenapredavan|a.
Leta 1812 |e nek kupec podar Faradayu vstopnce za Davyeva
predavan|ana Kra|evskemnsttutu( Roya Insttuton ). Mad Faraday
s |e vestnodea zapske,k |h |e pozne|eoprem e s skcam v barvah.
Do konca|e zvezeknarase na 386 stran, Faradayga |e veza v usn|e n
posa Banksu,predsednkuKra|evskedruzbe,v upan|u,da b z n|egovm
posredovan|emdob deo, k b ga spravo v tesne| stk z znanost|o.Ker
od Banksan bo odgovora,|e posa drug zvod Davyu s pron|o, da b
ga vze za pomocnka. Na Davyaso zapsk naprav zredenvts, neka|
zato, ker mu |e askaa ponzna kretn|a, neka| pa tud zarad octne
sposobnostmadegazapsovaca.N mu scer tako| ustrege, mestomu |e
ponud nekoko kasne|e, ko |e mora zarad pretepatva nagnat
tedan|ega pomocnka. Pr tem se |e ravna po nasvetu nekega cana
upravnegaodbora:" Vzemtega, na| vamcst stekenno! Ce |e za rabo,
bo spre|e ; ce pa ne bo spre|e, tako a tako ne b bo nc z n|ega."
Faraday |e eta 1813, v starost dvandva|set et deo spre|e n - za
man|opaco, kot |o |e me v kn|goveznc - pomva stekenno.
Prav kmau zatemse |e Davy odprav na svo|e veko potovan|e po
Evrop n Faraday ga |e sprem|a kot ta|nk n osebn suga. Tu se |e
gospeDavy ponuda proznost, da se |e nad "suzabnkom" znaaa s
svo|m muhamn prezrom.Davyu |e gotovotrebatet v sabo, da tega
n skua preprect. Faraday pa |e vse skupa| prenaa s ponzno
potrpez|vost|o. Na potovan|use |e Faradayuponuda tud proznost,da
|e od daec vde Napoeona( k |e takratze zgub|a svo|o moc ). Bo|
pomembno|e bo, da se |e sreca z |udm, kot staba Vota n Vauqen.
Faradayse |e pokaza vec kot vredensvo|egagospodar|a.Zve |e samo
za aborator| n tud dobesednov n|em,n nkdarn potrebovasodeavca
a pomocnka. Pocas |e Davy doume, da ga bo n|egov varovanec
prerase, zarad tega |e posta |edek n zamer|v. To se |e e posebe|
mocnopokazao potem,ko |e mora Faraday oment nekateresabost v
Davy|evemzumu,rudarsk svetk, cetud se |e to zgodo na sodcu,ko
|e Faradayprca pod prsegon |e bo - vsa| za covekan|egovegakova-
vsakrnozv|an|enemogoce.
Leta 1825 |e posta nekdan| kn|govek va|enecdrektor aborator|a,
eta1833pa profesorkem|ena Kra|evemnttutu.
Tu se |e pogob v svo|e razskaven odkan|a vse drugedoznost,
tako tud dobro pacanomestostanegasodnegazvedencan ceo mnogo
prvacne|osuzbona ondonsk unverz.
V kem| se |e na|pre|, eta 1823, prosav z metodoza utekocn|an|e
pnov, kot so og|kov doksd, zvepovodk, bromovodk n kor.
Uporab |e zvan tak. Prv |e v aborator|u dosege temperaturepod
nco po Fahrenhetov ska. Zarad tega ga ahko mamo za ponr|a
modernekrogenke( fzke skra|no nzkh temperatur). Davyu |e s tem
ponud e novo proznost za zamero, sa| |e v svo|em porocu o
utekocn|an|u pnov ( po Davy|evemmnen|u ) pozab oment n|egovo
prvenstvona tempodroc|u.
Na|vec| prspevek organsk kem| |e da eta1825z odkrt|embenzena,
spo|ne, k |e mea gavno vogo v Kekue|ev predstavtv strukturnh
formu.
Poeg tega|e Faradayrazr Davy|evo deo v eektrokem|. Davy |e z
eektrcnm tokomzoc ceo vrsto novh kovn z n|hovh razta|enh
so. Faraday|e menova ta postopekeektrozo. Tano a raztopno, k
preva|aeektrcn tok, |e menova eektrot, kovnsk pac potop|en v
eektrot, pa eektrod: eektrodo s poztvnm prk|uckom anodo,
eektrodo z negatvnm prk|uckom pa katodo. Imena, k so v rab e
danes,|e zbra po nasvetubrtanskegaucen|akaWamaWhewea, k |e
v trdesetheth tud skova besedo" znanstvenk" ( " scentst" ).
Leta 1832 |e Faradaypostav po|movan|eeektroze na kvanttatvno
osnovo: z poskusov |e zuc zakontost, k sta danes znan kot
faradayevazakonaeektroze:
1. Kocna snov, k se zoc na eektrod, |e sorazmernaeektrcnemu
nabo|u,k preteceskoz eektrot.
2. Masa snov, k se zoc na eektrod ob prehodu doocenekocne
eektrne, |e sorazmernaatomsk mas eementan obratno sorazmerna
n|egov vaenc.
Vaenca|e tevo, k mer vezavnosposobnosteementa.Atom natr|a a
srebrase na prmervezez enmatomomkora, medtemko se atombakra
veze z dvemakorovmaatomoma.Zato pravmo, da matanatr| n kor
vaenco1, bakerpa vaenco2. Natr| ma atomskomaso23, srebro108n
baker 64. Kocna eektrne, k zoc 23 gramovnatr|a, zoc tud 108
gramov srebra, vendar e 32 gramov bakra, ker |e trebaatomsko maso
det z vaenco.
Ta dva zakona, k sta ustvara tesno zvezo med eektrcnm n
kem|skm po|av navzc trdovratnemuoporekan|u Harea, Fechner|a n
drugh, se dasta zeo epo razozt z atomsko zgradbo snov, vendar
Faradaysamzacudankdar n b posebnonavduenatomstn se |e, k|er
se |e e moge, govor|en|u o atomh zogn. Zakona podprata tud
mnen|e,da |e eektrcn tok tok decev. Do konca|e to teor|o zdea ee
po stoet|akasne|eArrhenus.
Faradayevazakonasta teme| moderneeektrokem|e. Avtor|u v cast |e
kocna eektrne a nabo|, k zoc en gram-ekvvaent eementa23
gramov natr|a a 108 gramov srebra a 32 gramov bakra menovana
Faradayevnabo|. Tud enota za kapactvnost, farad, |e zbrana v cast
temusavnemuznanstvenku.
Kot skora| vse znanstvenesodobnke |e tud Faradaya preseneto
Oerstedovoodkrt|e, da eektrcn tok ahko odkon eektrcno go. Leta
1821,eto dn po oerstedov ob|av, |e faradaynaprav poskuss prpravo,
k |e ba sestav|ena z dveh posod z zvm srebrom, to pa |e bo s
kovnskmapacamaskoz dno posod povezanos poomabater|e. Na
eno paco |e prtrd staenmagnet,na drugopa |e natakn ma|henvrt|v
magnet. obe posod |e zgora| poveza s kvnskm okom, da |e b
krogotoksken|en.Lok |e b v posod z vrt|vm magnetomprtr|en nad
os magneta,v drug posod pa se |e konceva s prosto obeenovrt|vo
zco.
Ko |e po krogu steke tok, se |e zacea prostovsecazca vrtet oko
stanegamagneta,prosto vrt|v magnetv drug posod pa se |e zace
obracat okrog svo|e os. Tako |e Faraday prv uresnc spremn|an|e
eektrcnhn magnetnhs v stanomehanskogban|e.
( Zd se, da |e ob temposkusuDavy|eva|ubosumnostprekpeav zbruh
odkrtegasovratva.Davy |e obtoz Faradaya,da |e dob zamse za ta
poskus, ko |e veke na uesa pogovor med n|m, Davyem, n
Woastonom. Faraday |e ugovar|a, da ga |e ta pogovor mogoce res
nape|a na ekspermentran|ez eektrko, da pa |e n|egovanapravacsto
drugacnaod one, o kater sta se pogovar|aa Davy n Woaston. In
povedat |e treba, da se tema mozema poskus n posrec. Se vec,
Woaston|e prcakova, da se bo zca vrteaokrogsvo|e os, ne pa, da bo
kroza oko drugegaprk|ucka. Danes|e spono prznano, da |e me
Faraday prav n da |e zamse n|egova. Nasprotno od Davy|a pa se
Woastonn prav nc razbur|a, temvec|e osta s Faradayeme napre| v
pr|ate|skh stkh.)

Cepravso be Faradayevevrtecezce n magnetprav zanmvanovost,
|e b ta eektrcn motor e ucen|akagracka, neka| takegakot Heronov
parn stro|. Faraday|e b na sed mnogovec|emuodkrt|u. Ker |e Oersted
z eektrcnmtokomustvar magnetnoso, |e hote Faradaypokazat e
nasprotnopot n z magnetnoso ustvart eektrcn tok.
Stvar se |e ot takoe: na zeezenobroc |e na en stran nav neka|
ovo|ev zce, oba koncapa |e prek stkaa sken z bater|o. Ce |e stkao
sken, |e navt|e ustvaro magnetnopo|e, kakor |e pokaza ze Ampere,
to po|e pa se |e zgosto v zeeznemobrocu,kot |e pokazaSturgeon.
Vzemmozda|, da |e na drug stran okrog obrocanavtae enatu|ava,
katere prk|ucka sta zvezanaz gavanometrom.Magnetno po|e, k ga
ustvar prvo navt|e, b utegno ( po nasprotnemucnku ) pognat tok po
drugemnavt|u n gavanometerb ta tok pokaza.
Poskus se |e posrec n Faraday |e z n|m naprav tud prv
transformator,vendarso stvar potekaedrugace,kot |e prcakova. Stano
po|e v obrocun pognaopo drugemnavt|u stanegatoka. Po|av se |e e
kratek sunek toka, k ga |e gavanometer pokaza s kratkm nha|em
kazaca, ko |e Faraday vk|uc tok; podoben sunek, toda nasprotno
usmer|en, se |e po|av ob zk|uctv toka. ( Deset et pre| |e opaz
Amperepodobenpo|av, pa ga |e prezr ).
Faraday|e hote svo|e odkrt|e razozt. Ker pa n me pravezobrazbe,
|e b v matematk poponomaneuk.( Na|brz |e na|vec| znanstvenkvseh
casov, k |e sha|a brez matematke.) Mora s |e pomagat s svo|o
ntuc|o, s sposobnost|o predstave,v kater na|brz tud n me prmere
medznanstvenk.
Ze pre| |e preuceva vzorce, k so |h zarsa na stu papr|a zeezn
opk, ce |e pod st pooz magnet. ( Te vzorce |e opazova ze Peter
Peregrnus pred eststo et.) Vede pa |e tud za Amperov dokaz, da
magnetnasa obkrozazco s tokom.
Iz tegas |e ustvar predstavoo magnetn s, k se r v vse smer
navzvenod eektrcnegatoka n napon|u|e prostor kot magnetnopo|e.
Skoz po|e s ahko msmo crte, k ma|o v vsak tock smer se.
Faraday|e te crtemenova "snce" n men, da se opk ured|o vzdoz
n|h n |h tako nared|o vdne.Z n|hovo pomoc|o s |e ustvar sko po|a
z razcnh zvrov, po|a zc s tokom, po|a pacasth, podkvasthn ceo
krogasth magnetov, kakrna |e naprmer Zem|a. To |e b zacetek
predstaveo veso|u, k |e preprezenoz razcnm po|. Ta ska |e gotovo
bogate|a, prozne|a n natancne|akot Gae|eva n Newtonova csto
mehanskaska. Veso|e kot po|e s |e zazveo po stoet|a kasne|e v
Maxweovh deh n se e po stoet|a nato obogato z Enstenovm
prspevkom.
V Faradayev nazorn n nematematcn dom|| so zadobe snce
opr|em|vo resncnost.Ko |e po eektrcnemkrogu steke eektrcn tok,
so se snce pognaena vse stran v prostor. Ko |e b krog prekn|en, so
se sesuenaza| v zhodce.Po te| predstav |e Faradayugotov, da se v
vodnku nducratok e enkrat,kadarvodnk preseka|omagnetnesnce.
Ko |e v svo|em transformator|u pogna tok po prvem navt|u, so
razpen|a|oce se snce presekae zce v drugem navt|u n po n|em
pognae kratek sunek toka. Ob stanemtoku se potemsnce nso vec
premkae n v drugemnavt|u n bo vec toka. Ko pa |e tok po prvem
navt|u neha tec, so snce pr stekan|unaza| v zvor spetpresekaezce
drugeganavt|a n po n|em spet pognaesunek toka, tokrat v nasprotn
smer.
Faraday |e v tem casu me vecastenuspeh s predavan| za roko
obcnstvo,podobnokot n|egovnekdan| gospodarDavy. Res b potem,ko
se |e Davy umakn v poko|, Kra|evsk nsttut skora| propade, podobno
kot predDavy|evmnastopom.Tokrat so ga sprava na nogeFaradayeva
predavan|a.
Predavate|ska karera se |e za Faradayazacea, ko |e mora nekoc
neprcakovanovskoct, ker |e Wheatstoneodpoveda svo|e predavan|e.
Na predavate|skemodru se |e tako zkaza, da |e ocara ceo Charesa
Dckensa,k |e b tud samodcenpredavate|, posuatpa sta ga hoda
tud prnc Abert, moz kra|ce Vktor|e, n prnc Edvard,n|en sn. V svo|
program |e vedno vk|uc posebna bozcna predavan|a za madno:
nekatera od n|h, na prmer "zgodovna svece", so postaa kascno
madnskodeo.
Med enm teh predavan| |e Faradayseb n obcnstvunazornorazoz
svo|o teor|o o sncah.V tu|avo, k |e ba prk|ucenana gavanometer,
|e vtakn magnet.Medtem, ko se |e magnetpremka, |e gavanometer
pokaza, da tecev tu|av tok. Tud ce |e magnetmrova, po n|empa se |e
premkao navt|e, |e tok e vedno teke. V obeh prmerh so namrec
sncesekaezco navt|a. Ce pa stamagnetn navt|emrovaa,bods da
|e b magnetv navt|u a zuna|, tokan bo.
S tem|e Faradayodkr eektrcnondukc|o - v stemcasukot v Amerk
Henry. Iz tegaodkrt|a so zrasenedosezneposedce,vendars takrattega
e nhcen mogemst.
Faraday|e b navduu|ocucte|, v znanost|e prtegn |ud, kot staba
Dane n Perkn. N|egoveteor|e o sncah sprva nhce n |ema resno.
Ko pa se |e Maxwe ot eektromagnetzma z natancnm orod|em
matematke, |e v n|egovh rokah nastaapodoba, k |e v matematcnem
|ezku povedaa prav to, kar |e Faraday skua zrazt s preprostm
besedam.
Ko |e Faraday pokaza, da |e z magnetzmom mogoce nducrat
eektrcn tok, se |e tako| ot e nasedn|egakoraka.Zee |e dobt staen
tok, ne e kratkh sunkov. To |e dosegetako, da |e obrn poskus,k ga |e
prv opsa Arago: vrtecase bakrenapocaahko odkon magnet,k |e
obeennadn|o. Faradays |e po|av razoz takoe: Pocapr vrten|ureze
magnetnesnce, zatostecev n|e| tok, ta tok pa ustvar magnetnopo|e, k
ucnku|ena magnetn ga odkon. Vendarzda| n potrebovamagnetnega
po|a z toka,temveceektrcn tok z magnetnegapo|a.
Zato |e postav bakreno koo tako, da se |e vrteo med pooma
podkvastegamagneta.Po koesu|e teke tok, k n presahn, doker se |e
koo vrteo. Ta tok |e mogoce spe|at z koesa n ga uporab|at za
po|ubne namene. Faraday |e tako zum prv eektrcn generator.
Odkrt|e, brzcasna|vec|ev zgodovn eektrke,|e z eta1831.
Bakreno poco |e bo trebazda| e povezat z os|o parnegastro|a a
vodnegakoesa, pa se |e energ|a gorva a pada|ocevodespremn|aav
eektrko. Do Faradayevegaodkrt|a |e ba edn vr eektrcnegatoka
kemcnabater|a, ta pa |e dragan bka. Zda| pa |e dob mocann pocen
vr eektrcnegatoka.Scer |e moraopretece po stoet|a,da |e postopek
posta uporaben,n nov generator| skora| nso me nc vec skupnegaz
Faradayevmbakrenmkoesom,vendar|e nt razvo|a |asno vdna, kot |e
danesna|brz vsakomur|asentud pomentegaodkrt|a.
V pozne|heth |e Faradayna tempodroc|unaprav e neka| odkrt|, v
nekaterh|e pokaza ceo ucnekpo| na svetobo.
Leta 1839pa |e dozve zvcn zom n s po n|em, kot Newton, n vec
opomoge.Zarad sabegaspomna|e opust deo v aborator|u ( ker se n
moge vec zanest nase,|e ra|e neha, pomocnkapa tako a tako nko n
me ), n to mu |e zagreno zadn|a eta. Csto mogoce|e, da se |e, kot
Scheee a Davy, pr svo|em deu pocas zastrup|a z ma|hnm
kocnamstrupenhsnov.
Faraday|e b goboko verencovek. Po porok se |e eta 1821prdruz
zenn cerkv, sandemansksekt, k |e danesn vec. Ta sekta|e predvsem
prezraaposvetnencevost n Faraday|e spre|emaprznan|a,meda|en
castnenasove, k |h |e bo na ducate,z v|udno prkrtm odporom.Ko
mu |e ord Mebournena nesramnovzven nacn ponud "penz|o", |e
Faradaymrno zapust przorcen se n hote vrnt, doker se ord n
opravc. Pa mu n bo za astnocast, |e pozne|epo|asn, temvecza cast
znanost.
Edno prznan|e, k ga |e cen, |e bo canstvo v Kra|evsk druzb,
kamor|e b zvo|en eta 1824ob mocnemDavy|evemnasprotovan|u. V
resnc |e Davy edn gasovaprot.
Faradayse |e vnetozavzemaza vec|o vogo znanost v ostvu, vendar
se ob svo|embagemznaca|u n moge strn|at z mnogobo| radkanm
Babbageom,k |e dv|e napadaKra|evskodruzbon znanstvenopotko
Veke Brtan|e naspoh.
Leta 1857 |e Tynda Faradayuponud predsedntvo Druzbe, vendar
Faradaytegan spre|e, tako kot tud n spre|e pemkegastanu.Zee |e
ostat Mchae Faraday,k |e vedno|ub samoznanost.
Prav tako |e zavrn moznostvec|egazasuzka,ko mu |e ord Wengton
omen, da b se ot bo| praktcnh- n sevedadonosne|h- razskav.
Leta 1844 |e b Faradayneko nede|o povab|en na koso h kra|c
Vktor|, prav teda| pa b mora bt navzoc pr obreduv domac cerkv.
Po dogotra|nemn mucnemomahovan|u, se |e odoc, da moraubogat
svo|o kra|co, nezprosno obcestvo domacecerkveneobcne pa ga |e
zobco. Naza| so ga spre|e eepo prece|hud pokor.
Brez strahua obotav|an|apa |e zasere vpraan|e,k taretud mnoge
danan|e znanstvenke - nasprot|e med zahtevam domovne n med
sponocovecanskm dea. V petdesetheth |e medkrmskovo|no ( v
kater se |e Veka Brtan|a bo|evaa prot Rus| ) brtanska vada
pozvedovaapr Faradayu,a b se dao prpravt dovo| veko kocno
strupenh pnov za uporabona bo|cu n a b Faradayspre|e vodstvo
tega pro|ekta. Faraday |e tako| n dokoncno odgovor, da |e pro|ekt
gotovozved|v, da pa on s temv nobenemprmerune bo me opravt.
Faraday|e vod tud skrbenn nadrobendnevnk svo|egadvantrdeset
et tra|a|ocegarazskovanegadea ( 1820- 1862). Dnevnk |e ze eta
1932v sedmhzvezkh.
Faraday|e umr 25. avgusta1867v HamptonCourtubzu Londona.
Zahteva |e, na| ga pokop|e|o pod "csto navadennagrobnk" n na| se
pogrebaudeez|o e na|oz| sorodnk n pr|ate|. Ze|o so mu zpon.
N|egovprav spomenkpa |e sevedaeektrfcran svetdanan|edobe.
Tadejepin
3.EC