5.

ELEKTRONSKI MERILNI INSTRUMENTI

Elektronski (izhaja iz besede elektronka prvotni osnovni sestavni del) merilni instrumenti so sestavljeni iz dveh delov: pretvornika pretvorimo elektrine (napetost, tok, upornost...) in neelektrine veliine (tlak, temperauro, ...) v enosmerno napetost. indikatorja kazanje dobljene vrednosti.
M5 - 1

Pri pretvornikih uporabljamo elektronske sestavne dele: ojaevalniki, filtri, modulatorji, oscilatorji, integrirana vezja itd. Indikatorji: tevilski (digitalni) prikazovalnik, rasterski prikazovalnik,
instrument z vrtljivo tuljavico, Braunova elektronka.
M5 - 2

Lastnosti: Za delovanje potrebuje instrument pomoni vir elektrine energije, vpliv prikljuitve instrumenta na merilni objekt je manji kot pri elektrinem instrumentu. Ojaevalniki in atenuatorji poveajo obmoje merilne veliine. S filtri zajamemo samo del frekvennega prostora in zmanjamo vpliv motenj. Visoka frekvenna meja ( 10GHz ).

M5 - 3

 Z digitalizacijo pa dobimo tudi monost obdelave, pomnenja in prenosa izmerjenih vrednosti. Vkljuitev mikroprocesorja omogoa programirljivost: nadzor merilnega postopka, spreminjanje obmoij, izbor vrste merilne veliine itn. Raznovrstnost elektronskih merilnih instrumentov je velika: elektronski voltmetri, elektronski osciloskopi, univerzalni elektronski tevec, itn.
M5 - 4

5.1 Elektronski voltmetri

Delitev na: analogne, odklon kazalca je anlogon merjene veliine. kvantizacijo dobimo z oditanjem doloitvijo poloaja kazalca na skali. digitalne. prikazuje vrednost v tevilski obliki. Obe vrsti imata v pretvorniku podobne sestavne dele, ki proizvajajo enosmerni signal proporcionalen merjeni veliini. ali delitev na: enosmerne in izmenine.
M5 - 5

Analogni elektronski voltmeter

Slika 5.1 Blokovna shema voltmetra za merjenje enosmerne napetosti

Osnovna shema je setavljena iz: vhodnega atenuatorja, ojaevalnika, prikazovalnika (npr. instrument z vrtljivo tuljavico).
M5 - 6

Slika 5.2 Preprost enosmerni analogni elektronski voltmeter

Lastnosti: Vhodna upornost je odvisna od uporovne verige (tipino 10 M ) in neodvisna od obmoja. atenuator je praktino neobremenjen (FET tranzistor) R1 in R2 sluita za nastavitev nile in polnega odklona (obutljivosti).
M5 - 7

Taken voltmeter ni primeren za merjenje zelo nizkih enosmernih napetosti. ker se spreminja nielna toka imamo lezenje ali drift. Vzroki so: temperaturna odvisnost, spreminjanje napajalne napetosti, staranje elementov itn. Reitev problema je lahko z ojaevalnikom, ki uporablja razsekalec (chopper amplifier).

M5 - 8

Slika 5.3 Blokovna shema voltmetra za merjenje nizkih enosmernih napetosti

Enosmerna napetost se najprej pretvori v izmenino (2) z razsekalcem - modulatorjem. Izmenini ojaevalnik (3) ne ojauje enosmernih in nizkofrekvennih signalov. Ojaan signal se na koncu usmeri (4) v enosmerno vrednost - demodulira. Preklaplanje krmili krmilni len (5).
M5 - 9

Za razsekanje se uporabljajo razlina stikala: tranzistorska in fotouporovna, kapacitivne magnetno spremeljivi upori.

diode,

Slika 5.4 Voltmeter za nizke enosmerne napetosti s fotouporovnim razsekalcem

M5 - 10

Fotoupore F1 do elektronki) z bliski.

F4 osvetljujeta tlivki T1 in T2 (plinski

ko prevaja tlivka T1, prevajata fotoupora F1 in F4 (sta osvetljena), ko prevaja tlivka T2 prevajata fotoupora F2 in F3 , frekvenca preklapljanja je reda 100 Hz . oscilator je galvansko loen in ne povzroa motenj.

pred ojaevalnikom imamo izmenino napetost modulacija, ki se ojaa. na izhodu ojaevalnika imamo obraten proces - demodulacija. izhodni filter je nizkoprepusten ovojnica signala
M5 - 11

Obstajajo tudi ojaevalniki, kjer se z merjeno enosmerno napetostjo modulira nosilni sinusni signal ( f (U )). izhodina frekvenca mora biti vsaj 10 krat veja kot je najvija frekvenca merjenega signala.

M5 - 12

Izmenini elektronski voltmetri

Pri merjenju izmenine napetosti razlikujemo dva tipa voltmetrov: a. izmenino napetost najprej ojaimo in potem usmerimo odklon je ponavadi odvisen od usmerjene vrednosti izmenine napetosti (polnovalno usmerjanje),

b. izmenino napetost najprej usmerimo in potem ojaimo odzivanje na temensko vrednost,

M5 - 13

Slika 4.17 Polnovalno usmerjanje

Voltmetre ponavadi umerimo v efektivnih vrednostih izmenine napetosti e ni sinus sistematski pogreek

Slika 4.19 Voltmeter, ki se odziva na temensko vrednost

M5 - 14

Obstaja e tretji tip elektronskih voltmetrov, ki se odzivajo na efektivno vrednost izmenine napetosti. kaejo pravilno ne glede na faktor oblike in temenski faktor uporablja se termoelektrini pret. - termopretvornik

Slika 5.6 Blokovna shema voltmetra za merjenje efektivne vrednosti napetosti

M5 - 15

 Signal gre preko atenuatorja (1) in irokopasovnega ojaevalnika (2) na ogrevno nitko termopret. (3); Nizko vrednost enosmerne napetosti termopretvornika je potrebno ojaiti (4). Enosmerna napetost je propocionalna moi dovedenega toka oz. kvadratu toka kvadratina skala;

M5 - 16

Lineariziramo jo z uporabo e enega termopretvornika v povratni zanki: Termoelementa sta vezana v protistiku.

Slika 5.7 Voltmeter za merjenje efektivne vrednosti napetosti z linearno skalo

Napetost na vhodu ojaevalnika je praktino ni, kadar sta efektivni vrednosti izmeninega toka na T-3a in enosmernega toka na T-3b enaki. za enakost poskrbi ojaevalnik z zelo velikim ojaanjem! M5 - 17

Najbolj pogosto se uporablja popolna elektronska realizacija definicije:

2 U = ux - koren povpreja kvadratov (rms)

napetost kvadriramo, povpreimo s filtrom in korenimo (kvadratna funkcija v povratni zanki oja.)

Slika 5.8 Pretvornik za merjenje efektivne vrednosti napetosti z analognim postopkom

M5 - 18

Uporaba elektronskih analognih voltmetrov za izmenine napetosti: Pozorni moramo biti, na kateri parameter se odzivajo; v mislih moramo imeti tudi asovni potek napetosti. Trenutne vrednosti so lahko precej veje kot povpreja merjene napetosti (usmerjena ali efektivna vrednost) in pride do nasienja v pretvorniku. povpreek ni ve toen! podaja se mejna vrednost temenskega faktorja.

M5 - 19

Digitalni elektronski voltmeter

Temeljni len je analogno-digitalni pretvornik (ADP ADC analog to digital converter). Analogna vhodna veliina je u (ali i), izhodna veliina pa njen digitalni ekvivalent Z kodirana beseda Z ( 2 ) = lb(Z (10 ) ).

uporablja se binarno kodiranje ( zapis z 0 in 1) beseda je binarno vemestna (6-bitna, 8-bitna, ...).
Z n-bitnim ADP imamo 2n diskretnih izhodnih nivojev. so predstavniki (reprezentanti) kvantizacijskih intervalov - podobmoij
M5 - 20

Slika 5.9 Kvantizacijska karakteristika 3-bitnega ADP

M5 - 21

Primeri karakteristik ADP: n = 2

UD
11 10 01 0 00 0

UD
11

UD
11 10

UD 2
01

10 01

00 0 00

UD UD = n = 2 1 3

UD UD = n = 2 4

UD UD = n = 2 4
M5 - 22

Ker ima vhodna analogna veliina neskonno nivojev digitalna pa konno, nastane kvantizacijski pogreek (pri analognih instrumentih ustreza temu pogreek oditavanja). LSB ali mejni kvantizacijski pogreek: 2 2 LSB - najmanj pomebni bit

Izhodni merilni parameter ADP je (ne)prisotnost impulza (0 ali 1) impulzno kodna modulacija Za predstavitev izhodne besede imamo dva bistvena naina prikaza: zaporedni (serijski), vzporedni (paralelni), obstajajo e vmesni serijsko-paralelni.
M5 - 23

Negativne vrednosti pretvarjamo: z usmernikom: predznak nam doda MSB bit (najbolj tehten bit: 0.. U < 0 , 1 .. U > 0 ; Sign+Magnitude)

Slika 5.10 Raziritev unipolarnega ADP v bipolarnega z usmernikom

M5 - 24

 z enosmerno prednapetostjo: Z = 000 U D 2 ; Z = 111 U D 2 1LSB (Offset Binary)

Slika 5.11 Raziritev unipolarnega ADP v bipolarnega z enosmerno prednapetostjo

M5 - 25

Slika 5.10 Blokovna shema ADP z znailnimi prikljuki

M5 - 26

ADP ima vrsto prikljukov: referenni potencial 'analogna masa' (Agnd), skupni potencial izhoda 'digitalna masa' (Dgnd), referenna napetost U r za primerjavo z merjeno napetostjo, urni signal, ki daje takt korakov pri pretvarjanju, proilni signal za zaetek pretvorbe (START), signal zasedenosti z delom (BUSY), ko preide v stanje 1, lahko sproimo novo pretvarjanji z 1 0 , e je ADP izkrmiljen (prevelika napetost na vhodu), nam ADP to sporoi na prikljuku OVERLOAD, prisotnost 8-bitnih podatkov na vodilu (HI ali LO ENABLE) s pomojo 'tristate' gonilnikov.
M5 - 27

Znailni podatki ADP: dolina besede doloa relativni kvantizacijski pogreek eq , max = 2 U D = 12 2 n ( = U D 2 n ), 7 primeri: 6-bitni ADP: eq , max = 1 2 0,8 % uporabljena koda, od nje je odvisna interpretacija predznaka,

18-bitni ADP: eq , max = 1 2 2 ppm

19

as pretvorbe, odvisen od vrste pretvornika: najdalji pri integrirajoem ADP, najkraji pri paralelnem ADP, doloa asovni presledek med zaporednima podatkoma oz. najvejo hitrost merjenja.
M5 - 28

 pogreek razdelimo na: kvantizacijskega - a, nielnega b, naklonskega c, pogreek nelinearnosti d. diferencialna (DNL) in integralna (INL)

a)

b)

c)

d)

Slika 5.11 Pogreki analogno-digitalnega pretvornika

M5 - 29

Bistveno za ADP je tudi postopek vzorenja: trenutni izhod ustreza trenutni vrednosti: U j (t j ), integrirajoi izhod ustreza tekoi povpreni vrednosti: tj 1 Uj = U x dt Ti t j Ti

a)

b)

Slika 5.12 Trenutni in integrirajoi ADP

M5 - 30

Lastnost integrirajoega ADP da filtrira (odziva se na povpreno vrednost) izkoriamo za izloanje motnje. integracijski as Ti mora biti enak periodi ali vekratniku periode motnje (omrena frekvenca):

1 (U x + uomr ) dt = Uj = NT t j NT 1 =Ux + uomr dt U x NT t j NT

Slika 5.13 Izloitev periodine motnje pri integrirajoem ADP
M5 - 31

tj

tj

e as integracije ni mnogokratnik periode motnje, je izloanje motnje odvisno od relativnega poloaja glede na motnjo. analiza za sinusno obliko: a) izloanje motnje je popolno, sredina integracijskega intervala se ujema s prehodom motnje skozi nielni nivo. b) izloanje motnje je najslabe. sredina intervala se ujema z vrhom motnje.

a) b) Slika 5.16 Vpliv poloaja integracijskega intervala na slablenje motnje

M5 - 32

Najveja povprena vrednost motnje v primeru b:

U omr

1 ) ) sin Ti 2 uomr cos t dt = uomr = Ti Ti 2 Ti 2

Ti 2

Pri doloanju slablenja jo primerjamo s temensko vrednostjo: integracijski ADP se primerja s trenutnim!
M5 - 33

Slablenje:

) uomr Ti T oz. A dB = 20 lg A dB = 20 lg U omr sin ( Ti T )

krivulja podaja najmanjo vrednost slablenja!

Slika 5.17 Slablenje integrirajoega ADP

M5 - 34

Pri sinusni obliki se tekoa povprena vrednost in trenutna vrednost razlikujeta, nastane relativni pogreek, ki je v najslabem:

) sin ( Ti T ) ) u u sin ( Ti T ) Ti T e= = 1 ) u Ti T
pri integrirajoem ADP tekoa povprena vrednost je enaka trenutni, ko je ta konstantna!

M5 - 35

Vrste ADP
Pretvornik s postopnim priblievanjem (sukcesivna aproksimacija)

Slika 5.14 ADP s postopnim priblievanjem

Zaradi trajanja AD pretvorbe imamo na vhodu len za vzorenje in zadranje,

M5 - 36

Napetost U j primerjamo z znano U r z digitalno analognega pretvornika (DAP) v povratni zanki, ki jo spreminjamo zaporedno z vedno manjimi (polovinimi) koraki.

Slika 5.15 asovni potek postopnega priblievanja

M5 - 37

 krmilno vezje najprej postavi bit z najvejo vrednostjo na ena (1000 ustreza U r U D 2 ), komparator primerja neznano napetost U j s trenutno vrednostjo referenne napetosti U r , ker je veja U j > U r , se postavljeni bit potrdi in se preizkua naslednji bit s pol manjo utejo itd.
M5 - 38

Trajanje pretvorbe je neodvisno od merjene napetosti. e potrebuje n - bitni ADP za vzpostavitev enega bita as ( 1s), je skupni as enak: n - n korakov k = n , potrebno tevilo referenc: r = n (ena za vsak bit),

k r = n2
Dekoder pretvori binarno obliko v desetiko: 16 bitov 5 dekad Pretvornik s postopnim priblievanjem je najboj razirjen v industrijskem okolju: 16 bitov/1MHz , 12 bitov/80 MHz ,
M5 - 39

len za vzorenje in zadranje

Ojaevalniki omogoajo impedanno loitev.

Slika 5.16 len za vzorenje in zadranje

V trenutku t j nastopi ukaz zadri (H - hold), stikalo S se odpre in kondenzator C bi naj zadral vrednost trenutne napetosti U j !
M5 - 40

 stikalo potrebuje aperturni as Tap (lat. aperire - odpreti), da se odpre (nekaj nanosekund) - imamo asovni zamik. napetost na kondenzatorju zaradi konnih upornosti upada imamo upad napetosti (drop rate).
M5 - 41

Ko nastopi ukaz vzori (S - sample) zane V/Z len slediti signalu, stikalo se sklene in napetost na kondenzatorju sledi signalu preko prvega ojaevalnika, V/Z len potrebuje akvizicijski as Tac (lat. acquirere pridobiti), da dosee signal v mejah toleranc. Tac 50 Tap mejna vzorna frekvenca: f s 1 (Tac + Tap )!
M5 - 42

Najveja dopustna sprememba vhodne napetosti v asu pretvorbe Tc naj bo manja od loljivosti ADP: dU x UD = n U D - doseg ADP dt max 2 Tc e je na vhodu sinusna napetost: du x ) ) ux = u sin t =u dt max ) UD , je najveja kadar je ADP polno izkorien u = 2 frekvenca signala (vsi biti ADP so verodostojni) : 1 ) UD 2 f u = n f = n 2 Tc 2 Tc
M5 - 43

Zgled: Kolikna je najveja dopustna asovna sprememba vhodne napetosti pri 12-bitnem ADP? U D = 10 V , Tc = 10 s du UD 10 V = n = 12 = 244 V s dt max 2 Tc 2 10 s

Koliko je najveja dopustna frekvenca? 1 1 f = n = 12 = 7,8 Hz 2 Tc 2 10 s Koliko je frekvenca, e ima V/Z-len Tap = 5 ns ?

1 1 f = n = 12 = 15,5 kHz 2 Tap 2 5 ns

M5 - 44

Paralelni trenutni pretvornik (flash converter)

Slika 5.17 Paralelni pretvornik

Uporablja se za zelo velike hitrosti pretvarjanja f s > 1GHz pretvoba se izvri v enem koraku ( k = 1).
M5 - 45

Referenne napet. so realizirane z uporovnim delilnikom. komparatorji pod nivojem napetosti U x imajo vrednost 1 in nad 0 - termometerska koda.
Eksponentno se povea poraba pri realizaciji: tevilo potrebnih referenc in komparatorjev je r = 2n 1 k r = 2n 1 Postopek kvantizacije je pred vzorenjem!

8 bit./10 GHz
M5 - 46

Integrirajoi ADP
Pretvornik z dvakratnim integriranjem ali pretvornik z dvojnim naklonom

Slika 5.18 ADP z dvojnim naklonom

Merilni ciklus se zane: ko proilnik (1) postavi RS bistabilnega multivibratorja (2) v logino stanje ena, in preklopnik (3) v zaetno stanje.
M5 - 47

Zane se integracija neznane napetosti U x z integratorjem: operacijski ojaevalnik z RC lenom v povratni zanki Impulzi referennega oscilatorja f 0 gredo skozi odprta IN vrata (5) na tevec (6). ko se napolni z Z 0 impulzi, se kona integracija U x , as integracije napetosti U x je enak Z 0T0 = Z 0 f 0 ,
M5 - 48

Slika 5.19 asovni diagram ADP z dvojnim naklonom

Po asu Z 0T0 se stikalo (3) preklopi na U r , referenna napetost U r mora biti nasprotne polaritete, da se spremeni tendenca integracije.
M5 - 49

Ko napetost ui dosee nivo ni, komparator (7) resetira flipflop (2), vrata se zaprejo in meritev se ustavi. na vhodu je napetost ni, ADP aka na nov merilni ciklus.
M5 - 50

Imamo dva takta integriranja:

Za prvi takt velja:

ui uC Ux dui vsota tokov na vhodu integ.: +C =0 R dt tj U 1 Z 0T0 1 U x 1 dt U 1 = U x1 integracija: dui = RC t j Z 0T0 RC 0

- napetost na C:
M5 - 51

Za drugi takt velja: integrira se napetost U r

Ur dui vsota tokov na vhodu integ.: +C =0 R dt dui 1 naklon izhodne napetosti: = Ur dt RC t j +t x 1 0 1 t x1 U r dt U 1 = Ur integracija: dui = RC t j RC U1

M5 - 52

Izenaenje napetosti obeh integracij nam da:

Z0 t x1 Z 0T0 t x1 = U x1 ; ker je Z = , dobimo: Z = U x1 Ur T0 Ur tonost pretvornika ni odvisna od R in C pa tudi f 0 ne

Vmesna veliina pri ADP pretvorniku je as ( t x1, t x2 ) asovno oz. frekvenno kodiranje. monost izloanja motilnega izmeninega signala s povpreenjem integracijo. hitrost pretvarjanja ni velika. Zelo razirjena instrumentaciji. uporaba, e posebej v precizni

Obstajajo pretvorniki z ve nakloni.

M5 - 53

ADP s frekvenco kot analogno vmesno veliino

U f pretvornik deluje na principu izenaevanja naboja (charge balance).

Slika 5.20 U/f pretvornik na principu izenaevanja naboja

V prvem delu integracije imamo samo tok U x R (in iC ), napetost ui monotono upada.
M5 - 54

Ko dosee referenni nivo U r , se sproi monostabilni multivibrator, za as T0 se priklopi referenni vir I 0 - drugi del integracije dui 1 Ux Ux du i I0 + C =0 = I0 R dt dt C R
M5 - 55

Napetost integratorja niha med vrednostima U 1 in U r :

U r

1 1 du i + du i = 0 = U x dt + RC 0 C U1 U r I 0T0 1 1 = U x dt + C RC 0 RC
t1 +T0
t1 t1 +T0

U1

t1

t1 +T0

t1

I U x dt 0 R
t1 +T0

in dobimo:

1 U x dt = RC t1

U
0

dt

Tx 1 1 I 0T0 = U x dt = U x (Tx = t1 + T0 ) Iz R Tx 0 Rf x frekvenco ponavljanja: 1 fx = Ux RI 0T0

izrazimo

M5 - 56

1 fx = Ux RI 0T0 V prvem delu integracije pritee toliko elektrine na kondenzator C, kot jo v drugem odtee izravnava naboja. frekvenca agaste napetosti je odvisna od tekoe povprene vrednosti merjene napetosti.
M5 - 57

Digitalizacija se izvri s tetjem impulzov frekvence, ki nosi informacijo o povpreni moi.

Slika 5.21 Digitalno merjenje frekvence oziroma napetosti

IN vrata se odpro za doloen as TM . Na tevec pride Z = f x TM impulzov, ki jih tevec preteje in prikae na prikazovalniku.
M5 - 58