MIGRACIJATA I BEZBEDNOSTA:ULOGATA NA DR@AVNITE AKTERI I CIVILNITE SLOBODI VO

LIBERALNITE DEMOKRATII
Vo vreme na zgolemena gri`a okolu bezbednosti i zajaknatite dr`avni napori za bitnata imigracija vo svetot,zapadnite
demokratii se zateknati me|u nivnata liberalna etika i nivnatasposobnost za sfektivna i sigurna kontrola vrz nivnite granici.
Prou~uvaweto na implementaciskata politika vo SAD i Evropa poka`uva deka liberalnite dr`avi odgovorija na ovoj pritisok
so:
a) obnovuvawe na nivnite modeli za imigraciska regulacija; i
b) prifa}aj}i strategii koi se dosledni na taa tematika.Dr`avite go prefrlija donesuvaweto na odlukite na nedr`avni
akteri,koi imaat ekonomski ili politi~ki izbori da gi obrabituvaat pra{awata za patuvawata,migracijata i vra}aweto.Ova
isklu~uva i kompleksna mre`a od akteri vmetnati od strana na dr`avata i transferot na dr`avni funkcii na ne-centralizirani
instanci.Liberalnite dr`avi se vo mo`nost da gi pro{irat svoite granici na aktivnost i da nadminat odredeni okolnosti so
promena na vnatre{nite i nadvore{nite mesta,da vklu~at:privatni(t.e.avio kompanii,agenciii za patuvawe,drugi
vraboteni),lokalni(t.e.civilni akteri,kako crkvite,izbrani pretstavnici,unii za trgovija)i megunarodni(stracionalni agenti t.e
EU,Meksiko,ICAO).Zaedno tie ovozmo`uvaat zgolemeno"pole za migracii"vo zgolemeniot globalen svet.Dr`avnite agencii
go napravija toa bidej}i se sposobni da ja re{at dilemata za kontrola vo na~ini deka mo`at da gi povikaat javnite anketi
okolu migracijata i bezbednosta kratko-oblasni sudski organi i normativni ograni~uvawa i seu{te ja promoviraat trgovijata
i turisti~kite tekovi.
Ekspanzijata na imigraciskata regulativa e evidentna vo SAD i zemjite od EU u{te od 1980 t.e.koga imigracijata zapo~na
da se obvrzuva so zakonodastvoto.Ovie pristapi go prezentiraat trguvaweto odnosno ramenata na odredenidemokratski
vrednosti,sankcionirani od gra|anite,odredbi za kompromis me|u li~nite slobodi za zgolemena sigurnost od
imigracijata,terorizmot i globalizacijata.
Tie se soglasni so ostar repertoar od mehanizmi na liberalnite dr`avi koga bezbednosnote praznini se
zgolemuvaat.Bezbednosta e mo}no pra{awe koe gi motivira glasa~ite da go prefrlat takviot avtoritet na nedr`avni faktori
obvikuvaj}i se na zakonot i redot.Va`no e da se ispi{at izvorite(t.e okolnostite vo javnoto mislewe,mediumskata obrabotka)
i mislewata koi gi inspiriraat ovie procesi kako i implikaciite okolu imigracijata,normite bazirani na pravoto i
demokratskite zemja.Pretstavuvaj}i ja konvergencijata na ovie modeli zazemaat mesto me|u demokratskite zemji,do koi
stepen se ishodite vo SAD so tie vo zemjite od EU i zo{to?
Koi se lekcite koi liberalnite demokrati mo`at da gi ponudat edni na drugi vo pogled na politi~kite instrumenti?Dolu
slu~uvawataokolu 9/11 mo`at da podnesat kontinuitet ili promeni?
Sledniov del od ovaja statija se odnesuva najprvin na pretpostavkite deka nastanite od 11 septemvri go smenija poleto na
regulacija na imigracijata.Ja ispi{uva vrskata pome|u migracijata i bezbednosta i go istra`uva istoriskiot kontekst na ovaa
vrska.Delovite III i IV go prika`uvaat prodol`etokot koi liberalnite dr`avi mo`at da go napravat vo kontroliraweto na
nivnite granici vo liberalnata era, i gi identifikuva kompleksnite na~ini na regulacija koi se dostapni do nosa~ite na
politi~ki odluki,pod uslovi na zgolemena bezbedosna zakana.Racionalnosta za ovie regulatorni modeli na politi~ka
elaboracija i implementacija se obraboteno vo V del.Na krajot zaklu~ocite doneseni za ovie dvi`ewa da se re~e ne{to za
bezbednosta i demokratskite uslovi za nedr`avniote foktori vo imigraciskata regulacija.
A-[TO SE PROMENI? "NOVO "Vino"VO STARI "[i{iwa"

Na 11 septemvri alarmot za terorizam se objavi vo granicite na SAD.Implikaciite za stranski mre`i be{e mnogu
diskutirano vo mediumite i izrasna spektar na nebulozi i dvi`ewa i dovede do argumenti deka vlasta na liberalnite
demokrati }e bidat Obvrzani da gi prerasdelat nivnite kontroli okolu granicite vo globalniot svet ispolnet so "lu|e vo
dvi`ewe".Odbele`an rast vo bilateralna i multilateralni aktivnosti.Na internacionalnata migracija koja gi vklu~uva dvete
ekspertizi na ON,kordinacioni sostanoci i lansirawe na nova nezavisna globalna komisija za internacionalna imigracija
koja e golem svedok kon promenlivata priroda na migracijata.So odnosite na me|unaroden plan pra{awata za migracija se
prefrlija od tehni~ki domen na "niska politika"kon onie poovrzani so bezbednosta ili "Visoka politika".Raste~kata
tendencija da se vodi internacionalna migracija i pra{aweto za nea povrzani so nacionalnata bezbednost istotaka se
predideni so potrebata so antimigraciskata politika od ekstremnata desnica.Se nametna pra{aweto {tose smenilo?Osobeno
od tragi~nite nastani od 11 septemvri 2001g.
Vrskata pome|u migracijata i bezbednosta ne e novo.Bezbednosta vo svoite razli~ni formi prezema razli~ni zna~ewa niz
vremeto i kulturite.Tradicionalnata bezbednosna agencija e smestena vo misleweto za za{tita od nadvore{na agresija ili
nacionalnite interesi vo stranskata politika i od toga{ e obvrzana so dr`avni~ki suverenitet i identitet.Ovoj termin e {iroko
obvrzan so op{testvenata personalna, nacionalna ili od bazi~na ~ovekova bezbednost vklu~uvaj}i ekonomski,psihi~ki,
zdrastveni,kulturni i politi~ki dimenzii(vidi 1994g. ~ovekov razveden izve{taj od UNDP).Nekolku stipendisti razvija
vrska pome|u internacionalnata migracija i bezbednosta vo ranite 80-ti.Dodeka Majron Vejner(1992-1993) be{e prviot
politi~ki nou~nik na koj mu be{e nadovrzana vrskata pome|u migracijata i pra{awata za bezbednosta.Nekolku misliteli
indirektno ja postavija vrskata vo nivnata povrzanost pome|u migracijata i stranskata politika na SAD

(Titelbaum,1934,zolber 1995).OD poskoro vreme u~enite za evropska politika gi pro{irija nivnite fokusi okolu
bezbednosta i migracijata za da gi vklu~at demografskite (kozlojski 2000,2001,Vejner i Tikelbaci 2001) op{testvenite i
kulturni konflikti(vidi Hizmans1994,Hejsler i Lerton-Henri 1993,Lovenesk 1999) kako i politikite okolu identitetot ( Viver
1993).Iako bezbednosnite problemi okolu imigracijata bea evidentni dolgo vreme,po{irokata bezbednosna mre`a koja od
poskoro vreme proizleze pravi ~ista razlika deka seu{te nema konsenzus vo pogled na definiraweto na bezbednosta kako
{to se odnesuva na internacionalnata migracija.Sli~no na toa mehanizmite {to dr`avata gi prifa}a vo odnos na kontrolata
vrz mmigracijata kako i bezbednosnite pra{awa ne se prika`uvaata kako novi.Vo pogled na bezbednosta i globalnite
pritisoci dr`avite vo Post-Studenata vojna i sistemot se vo soodnos na postojniot repertoar na strategii koi se primenuvaat
vo postrogata i poefektivna imigraciona kontrola(Li Hiv 1998,Li Hiv i Tirodon 2000).Tie inkoporiraat i vmetnuvaatfaktori
od privatni,lokalni i internacionalni nivoi vo funkciite na za~uvuvawe na principite.Tuka ima dve inovacii : Prvoglobalizacijata nametna migraciona kontrla na ekstraruiniran stepen na sofisticirana i ekstenzivna nova tehnologija.
Vtoro-post Vtora Svetska vojna kon tesno na liberalni sutski normi koi dr`avite morat da gi nadminat vo nasoka da gi
ostvarat ovie nacionalni interesi. tie se formalni konstitucionalni garancii isto kako i aktivisti~kiot administrativen i
konstitucionalen-ustavnite sudovi imaat zna~ajni osnovi vo avtoritetot i kontinuitetot na dr`avite da spre~at familijarni
unifikacii (vidi [uk 1998,Letomski 1997,Holifend1992,Giardon 2000,^ogpe 1998).Liberalnata epoha na ~ove~ki prava i
normi koi se odnesuvaat na humanitarna migracija vo soglasnost so pra{awata za rabotna raka (familijarna migracija i
azil).Koi silno se razlikuvaata od porane{nite periodi.Treba da se
obvikame na
izgonuvaweto na 400 000 polski dr`avjani od Germanija vo 1884-1886 (Herbert 1990) ili progonot na kineskite migranti
pred po~etokot na vekot vo SAD za da se realizira normativnata evolucija skoja se slu~i vo domenot na migracionata
politika.Kako i da e liberalnite dr`avi zagri`eni so prisustvoto na modernata trgovija i komercijalizacijata nemo`at
neambiciozno da japrifatat politikata koja go proklamira dvi`eweto na lu|eto preku granicite.Slobodnata trgovija bara
stepen na otvorenost koja implicira pra{awa za stepenot na grani~nata kontrola(Sosem 1996).Vo era na zgolemena
zagri`enost za bezbednosta zapadnite demokratii se zgolemeno zafateni pome|u nivniot globalen pazar i pazarni normi vrz
pravoto od edna strana,a i postoe~ki bezbednosen pritisok za efikasni kontroli na svoite granici.Klu~no pra{awe e kolku
daleku mo`at jasno da odat liberalnite dr`avi vo gonewe na nacionalninte bezbednosni interesi.

KOLKU DALEKU LIBERALNITE DR@AVI MO@AT DA ODAT?

Stepenot do koj emigraciskata regulativa stigna niz Evropa i S. Amerika go ponovuva dvi`eweto kon samite imigraciski
regulacii i obvrskite na niv kon toa.Najsilniot politi~ki razvoj kon ovaa cel vklu~uva posilna kontrola na granicite,
zgolemeni vizni regulacii, funkciski sankcii, proceduri za zabrzano vra}awe rabotodava~ki sankcii, trudova inspekcija,
zadr`uvawe i otstranuvawe na kriminalnite zdru`enija, smena na benificii i sistem na kompjuterska registracija.Ovie
inicijativi bea identni vo docnite 80ti godini a se zasilija po nastanite od 11 septemvri.Evropa usvoi slobodni zoni,
eurodok-dokomentacija za otpe~atoci od prsti i sistemska baza na podatoci za {engen vizi."Bezbedni zemji od tretiot svet"
i principi na zgolemena koordinacija.Vo slu~aen pogled amerikanskite nabquduva~i go donesoa t.n. patriotski zakon od
2001g. i donesuvaweto na novata pravi~na besbednost i reformskiot akt za vizen vlez od 2002g. Direktni legislativi
odgovaraa na teroristi~kite napadi, ovie akti go donesoa patot na elektronskite inovacii za vizniot re`im,rasen i etni~ki
profil, zabrzuvawe na procedurata, bezbednosni proverki modernizacija na imigracionata kontrola so najnova tehnologija,
kako {to e upotrebata na biometri, data bazata ili baza na podatoci na SEVIS za stranski studenti, kako i formiraweto na
nova kancelarija za doma{na bezbednost, koja donese 22federalni agencii pod eden ~ador da gikoordiniraat aktivnostite
soreorganiziranioot INS . Skalata goreprezentira prvoto zna~ajno izdanie kon vladata na SAD od 1947g koga Hari
Truman gi sobra raznite granki na Vooru`enite sili na SAD vo t.n.Sovet za bezbednost za da ja podobri koordinacijata
dr`avnata bezbednost vo odnos na voenite zakani,(SAD Sovet za doma{na bezbednost , www.dhs.gov) . Najgolemiot
kontinuitet (40%) e patni~ki i baga`en pregled federalna rabota koja ne postoela pred 11 septemvri 2001 i napadite od
toga{, koga privatnite kompanii sami ja vodea bezbednosta na aerodromite.(Chattanooga Times Free Pres, August, 26,
2003)
Dodeka nacionalnata legislativa i imigraciskite reformi gi pretstavuvaa najo~iglednite politi~ki odgovori kon imigracijata,
administrativni re{enija i politi~kata inplementacija mo`ea da ovozmo`at prakti~na implikacija kon karakterot na
imigraciskata kontrola. Se ona {to pomina nezabele`ano po siot toj politi~ki razvoj
be{e potpora na tretata-strana nedr`avni akteri koi ovozmo`uvaa uslugi i ne-javni praktiki koi se inaku nepristojni kon
centralnite vadini oficijalni lica(Gilbaj, 1997). Pospecifi~ni, politi~kata implementacija se potpre na sorabotkata (ili
poznata kako "delewe na tovarot" vo politi~ki `argon) na ne-dr`avni akteri koi gi imaat ekonomskite, sociujalnite i/ili
politi~kite izvori da ja praktikuvaat ili zaprat imigracijata i povratat. Tie gi pretstavuvaat naporite na dr`avite da go izdr`at
implementacijata i da go poodale~at od centralnoto vladeewe i nacionalnite granici, i kon izvorot na kontrola, so
zgolemuvawe na na nacionalnata efikasnosti i namaluvaj}i gi tro{ocite od centralnite vlasti. Najgole del od ovie procesi se
povrzani ili se del od mehanizmite na t.n."Dale~insko upravuvawe" koe ja onemozvo`uva {ansata na dr`avite da ja
kontroliraat migracijata. Razvojot na vrskite me|u dr`avite i ne-dr`avnite akteri vo povrzuvaweto na bezbednosnite celi

povika globalna era obele`ana od politi~kata `elba da go kontrolira dvi`eweto i agentite koi se vo mo`nost da doprinesat vo
vrskite pome|u migracijata, kriminalot i bezbednosta. Zatoa koj bilo analiti~ar od"poleto za igra" na migracijata treba da
odi podaleku od tipi~nite analizi na dr`avnata politika vo nasoka na legislativata i fokusot na implementira~kata struktura
vo ovaa ramka, nie mo`e da gi raspoznaeme dr`avnite i javnite regulatorni modeli so identifikuvawe na brojot nivoata
dostapni do tvorcite na politi~kata vo kontroliraweto na migracijata.
slika 1: Ne-dr`avni akteri vo "dale~inska kontrola" vrz imigracionata politika.
<<<<<<TREBA DA SE NACRTA TABELATA>>>>>>
Liberalnite dr`avise vo mo`nost da go pro{irat svojot poseg na aktivnosti i da nadminat odredeni zadr`uvawa so
prefrluvaweto na nesposobnosta vrz: internacionalnite i supranacionalnite akteri, privatni akteri (niz privatizacija), i
lokalni agenti (niz decentralizzzacija), kako {to poka`uva narednata {ema,ovie strategii ne se novi. Tie se zamisleni kako
zdru`enost na ~lenovite za migracija be{e najzastapeno vo bezbednosnite pra{awa.

KOMPARATIVNA ANALIZA
Vmetnuvaweto na ne-dr`avnite akteri vo regulacijata na imigracijata e evidentno na dve nivoa na politi~ka-imigracija,i
imigraciona politika(istra`uvawe).Tri tipa na akteri-privatni,lokalni i internacionalni-se vmetnati od liberalnite dr`avi da
gi nadgleduvaat nadvore{nite i vnatre{nite mislewa,vklu~uvaj}i gi pra{awata na vlez,prestoj i izlez na migrantite.Pokraj
strukturalnite i kulturni razliki me|u EU i SAD,koj ja sproveduva politi~kata organizacija,implementacija i
efektivnost,komparativna analiza na amerikanski i evropski slu~ai otkriva deka politi~kite alati se transferabilni.Toa
sugerira deka internacionalniot re`im na imigracija e mo`en.Kako i da e za razlika od re`imite za kopital i
dobra,interncionalniot re`im na imigracija mo`e da bide pove}e orientiran kon protekcionalizam,so nekoi sprotivniefekti
na civilnata sloboda.
PRIVATNI AKTERI.
Privatnite akteri se nezavisni avtoriteti koi se potpiraat na pazarnite sili i postojat zna~ajni imigracioni agenti vo
pro{iruvaweto na oblasta koja e nare~ena kako "dale~inska kontrola"na imigracionata politika(Zolberg 1999).Ovie akteri
vklu~uvaat-avio kompanii,brotski transporteri,transportni kompanii,bezbednosni agencii za vlez,rabotodava~ki grupi za
rabota,univerziteti,privatni u~ili{ta kako jazici,hoteli,zdrastveni centri,servisi i civilni akteri kako crkvi,familii,trgovski
unii i NGO za imigranski prestoj.Tie isto taka vklu~uvaat centri za zadr`uvawe privatni i bezbednosni agencii i prostor za
deportacija i izlez.
^esto obvrzai so internacionalni dogovori ovie akteri se inkorponirani od dr`avata ili se izneseni.Za prodol`uvaweto na
nivnite funkcii tie se proizniseni od sklu~uvawe na dogovori vo regulatori-od javnosta vo privatnata svera,mo`eme da
zboruvame za ovie procesi kako za "privatizacija na regulacijata".Celite na ovaa sorabotka se ekonomski,ograni~uvawe so
sankcii ili kazni.Zatoa so malku investicii za obuika,privatnite nositeli i agenciite se vo mo`nost da zemat u~estvo vo
kontrolata na migracijata kako agenti na dr`avata.Vo zamena za vladinata sorabotka,tie se obezbedeni so pomek tek na
beznisot,trgovijata,trudot i turizmot.
Centralen faktor vo zgolemeniot sistem na kontrola na vlezot i transportot ili kamionite za prevoz.Ova ne e
novoto.Karierite dolgo vreme bea zadol`itelni no nivniot protok da prevezat neprifatlivi patnici nazad vo nivnite zemji od
kade zaminale.Sankciite protiv brodovite bea vo sila vo SAD u{te od aktot za patnici od 1902 g. kako i da e prifa}aweto na
vode~kite nasoki od 1944 konvencijata za me|unarodna civilna avijacija ICAO pransportnite kompanii bea primorani da
ja prezemat ulogata na internacionalnite imigracioni oficeri nametnati na niv od dr`avite.Standardite na konvencijata
osnovana za odgovornosta na aviokompaniite koi se odgovornai za sigurnosta na patnicite koi moraat da imaat potrebnite
dukumenti za prestoj.I pokraj ICAO i nejzinite vode~ki nasoki,mnogu kompanii imaat doneseni zakoni koi ja zgolemuvaat
odgovornosta na nosa~ite kako i kazni protiv niv za neispolnuvawe na obvrskite.Vo 1994 site zamji vo EU so isklu~ok na
[panija,Irska i Luksemburg donesoa zakoni za zgolemuvawe na odgovornostite na prevoznicite.
Abolicijata na vnatre{nite granici,kriti~ni za evropskata integracija bea esencijalno mitigirana od obvrskata za legislacija i
implementacija na mo`nosta da se potpre na prenositelite da gi proverat patnicite so sigurnost.Sekako postrogite
bezbednosni proverki na aerodromite za-kartite za identifikacija,biletite,propusnicite i dr.ja napravija otsutnosta na
paso{ka kontrola skoro nepotrebna.Internacionalnite instrumenti postanaa u{te postrogo sankcionirani so potrebata od
kontrola na dr`avnite granici.Vo EU zemjite ~lenki se osvrnuvaat kon nivnite obvrski po ~l.26 od 1990 godina,od
spogodbata za suplementacija na {engenskata konvencija vo potpiraweto na prevoznicite da slu`at kako oficeri za
imigracija.Iako privatnite akteri dolgo vreme bea vklu~eni vo evropskata obrabotka na donesuvaweto na politika niz
neokorporativnite spogodbi,duri i vo SAD nezavisni komisii bea osnovani vo 1880-te da ja reguliraat vnatre{nata
komercijalizacija vo dr`avata.

Prenosot na vnatre{no-dr`avnite regulativi na ekspertskite tela vo SAD mo`e da se povrze nazad so prifa}aweto od strana
na federalnata vlada,na vnatre{no dr`avniot komercijalen akt koi gi regulira `eleznicite i postavuva edno regulatorno telo
koe odgovara na taa potreba(vnatre{na komercijalna komisija).Kongresot na SAD zatoa prenese del od svoite ovlastuvawa
za regulirawe na va`en del od vnatre{nata trgovija najve}e okolu `elezni~kiot soobra}aj na agencii specijalno dizajnirani
za ova.Ova be{e va`na institucionalna inovacija na federalno nivo.Toa go pretstavuva{e transverot na aktivnosti od
dr`aven interes na privatni akteri(lica).Na ovoj na~in pazarnite aktivnosti mo`at vo globala da bidat regulirani vo oblasti
koi se smetaat za vo`ni i koi imaat potreba za za{tita i kontrola.
Bezbednosnite pra{awa ja postavija osnovata za vklu~uvawe na privatni faktori vo dr`avnite regulacii,i se opravdani so cel
da dadat kompromis za odredeni civilni slobodi.Nabrzo po 11 septemvri bezbednosnata agencija za prevoz-TSA se zakani
da ja upotrebi svojata sila da nametne bezbednosna direktiva za da gi prisilat aviokompaniite da gi predavaat informaciite
za patnicite za da mo`e federalnata vlada da gi uo~i mo`nite teroristi~ki zakani(Va{ington Post,27 septemvri 2003).Ovie
opcii gi postavija privatnite kompanii vo mnogu delikatna pozicija kako na primer tu`bata za aviokompanijata JET BLUE
koja be{e podignata vo 2003 od strana na 5 000 000 patnici bidej}i taa davala informacii za niv na eden od oddelite za
bezbednost.Takvite slu~uvawa proizlegoa od ideolo{koit konflikt koj postoe{e pome|u za{titata na pravoto na privatnost i
bezbednosnite interesi (~uvaj}i ja privatnosta" protiv kr{eweto na pravata,Wu Jork Tajms,28 septemvri 2003).Ponatamu
so razvojot na korporativnata kultura i odredeni grupi od patnata industrija pokrenaa pra{awe deka novata aerodromska
bezbednost mo`e da i na{teti na industrijata (SNN,29 oktomvri 2003).Sepak bezbednosnote pra{awa nadvladeaa i se silen
motiv da se opravda inkorporacijata na nedr`avnite ili privatni akteri koi mo`at da pomognat okolu funkciite na
monitoring na na~ini koi ne im se dostapni na vladinite oficijalni lica.Na vnatre{no nivo na imigraciskata kontrola
privatniot pridones kon odpu{taweto na regulativi vo sektorot na vrabotuvaweto kade imigracionata kontrola mo`e
ednakvo da bide efektivna.Pritoa pristapite kon voo~uvaweto na nelegitimnata migracija na rabotnite mesta se razvi i gi
postavija pra{awata na imigraciskata kontrola nadvor od centralnite dr`avni organi i praveweto na vrabotuva~kite grupi
poefikasni.Vo ranite -do srednite 70-ti najnaprednite evropski zemji vnesoa sli~ni re{enija prifateni od Francuzite u{te vo
1926 godina i gi prifatija i gi redefiniraa rabotodava~kite sankcii.
Tabela 2-Treta strana-ne dr`avni faktori vo industriskata regulacija
(vo odredeni liberalni demokrati)
==========TABELA==========

Strategiite za stapuvawe vo sila na ovie regulativi so tek na vreme evoluiraa, i bea odbele`ani so porastot na legalniot
arsenal i brojot na faktori. Francuskiot pristap kon kontrolata na nelegalnata migracija na rabotnite mesta be{e
razgleduvana kako model za koristewe vo drugi zapadni zemji vklu~uvaj}i ja i SAD(vidi,Miler,izve{taj za komisijata na
SAD za emigraciski reformi,1995)koncentrirani na pretpostavkata deka bitkata za imigraciona kontrola mo`e da bide
dobiena ili izgubena na lokalno nivo vo poedini industrii i rabotni mesta, Francuskiot model za komisii na nivo na oddelite
gi spojuva opi{anite organi za bezbednost,izvr{nite oficijalni lica i pretstavnicite na vrabotuva~ite i vrabotenite (Miler
1995).Sli~no na ova e i spogodbata od1990 pome|u oddelot za trud i agencijata za imigracija i nacionalizacija, za da im
dozvolat na trudovite inspektori da gi proverat 1-9 odgovorot kaj pretstavuva ~ekor napred kon francuskiot pristap.Ima
va`ni razliki koi proizleguvaat od konceptnite razliki me|u evropskite zemji,agenciite so najgolemi ekspertizi za pazarot na
trud,agencijata za trud,ima odgovornost da gi pronajde i otstrani neovlastenite rabotnici od nivnite rabotni mesta.Evropa
na primer ima dolga istorija vo za{titata na svoite rabotnici so kontrolata na pristap do nejziniot pazar na rabotna sila od
ilegalci.Nejzinata agencija za trud se osvrnuva na otstranuvaweto na rabotnicite na crno kako na~in za za{tita na legalno
vrabotenite.Za razlika pak vo SAD,inspektorite od imigracionoto i organite za nacionalizacija bea tradicionalno zasegnati
so rabotni~kiot legalen status,otkolku so nivnite alati ili rabotni ulovi.Dodeka pak dr`avnite trudovi inspektori se
zanimavaat so platite no ne so legalniot status na vrabotenite.So tekot na vremeto kontroverziite vklu~uvaj}i gi i dr`avnite
trudovi inspektori koi ne uspeaa da se vo soglasnost i sorabotka so federalnite lica dojdoa do stepen na revizija na taa
sorabotka.
Zboruvaj}i vo po{iroka smisla,ovie kulturni razliki dovedoa do sva}awe deka stepenot na potpora e reguliran od razni
konceptualni {emi-sva}awa koi doveduvaat do razli~ni ishodi duri i koga se koristat sli~ni metodi.Vo SAD sankciite na
rabotnoto mesto bea vmetnati vo ramki na(ilegalnata) migracija nasproti mi`nosta da bide del od uslovite i standardite na
vrabotuvawe.Za razlika od Francija kade vrabotuva~kite sankcii bea del od zakonot za trud duri vo docnite 20-ti vo SAD
pred IRCA (1986) ilegalcite bea smetani kako prekr{uva~i na federalniot zakon za vlez vo dr`avata i rabotewe no
rabotodavcite ne bea smetani kako takvi.Sankciite za rabotodava~ite ja potvrdija ovaa asimetrija i go napravija svesnoto
vrabotuvawe na ilegalci kako prekr{ok na federalniot zakon za trud.Vo dodatok na ova,rabotodava~ite bea obvrzani da go
utvrdat statusot na svojot novo vraboten so izbor od golem broj na dokumenti i vodewe zabele{ki za nivnoto ispolnuvawe.
Poradi ova i poradi evropskiot sistem na te{ka socijalna mre`a koja gi postavi dava~kite i taksite na rabotodavatelite na
povisoko nivo odkolku {to se vo SAD.Sistemot na kazni vo Evropa e mnogu poostar otkolku toj vo SAD (monitoring na
ON,1997).Kako {to e zabele`ano od eden nabquduva~, motiviti za razli~nosta(t.e. pazarot na trud i merkite na
kontrola,vrabotuva~kiot standard,kontrolata na nelegalnata migracija) dovedoa do porast na razli~nite o~ekuvawa od

sekoj vid na slu~ai i zatoa merkite na efikasnost isto taka se razlikuvaat(Papademetriu 1993: 211).
Iako mnogu od nametnatite kriteriumi za kontrola na kapitalot zavisea od verifikacijata na dokumentacijata, ima
dramati~ni razliki pome|u sistemot na SAD prifatenite re{enija od Evropskiot sistem koi proizleguvaat od razli~nite
civilni proceduri i politi~ki kulturi. Iako Frrancija na pr. mandator na nacionale identifikacion sistem na dokumentacija,
se veruva deka preku 90% od francuzite se grizat za nacionalnata identifikaciona karta(Miler, 1994:26). Nedostatokotod
takvi tradicii kaj amerikanskiot sistem, strategiite za regulacija na raboptnite mesta bea naso~eni kon namaluvawe na
problemite so izmamite ili so falsifikuvani dokumenti.Pove}e ili pomalku politi~kata kultura e naso~ena kon biznisot ili
korporativnite intervencii koi ja pravat ulogata na rabotodava~ite pomalku ranliva kon propusti otkolku kaj nivnite
evripski istomislenici. Ne e za potcenuvawe ni faktot deka ima bazi~ni promeni na ova pole. Vo 1989 IVSja ja revizira{e
t.n. "zelena karta" i vo 1996 zapo~na so zamena na nekoi zastareni formi na rabotna avtorizacija so nov "otporen na
izmami" dokument za vrabotuva~ka avtorizacija-EAD baziran na brojot nasocijalno osiguruvawe(SSN) i na podobreni
dokumenti za utvrduvawe na identitetot.IBS isto taka zapo~na da gi razviva i testira sistemite na podatoci i datoteki kako i
pristapnite sistemi za biznis,so cel da koristi vo sigurnosta pri vrabituvaweto.Vo noemvri 2003 nov zakon be{e donesen
kako pro{iruvawe na zakonot od 1996 koristen od rabotodava~ite vo 6 po~etni dr`avi pa se do federacisko nivo(Wu Jork,
Tajms, nosmvri 19,2003).So ovoj program rabotodava~ite mo`at da se konsultiraat so socijalnata bezbednosna
administracija i so INS da se uverat deka broevite id socijalnoto osiguruvawe i identifikacioniot broj na stranecot se
identi~ni.Usvojuvaweto na rabotni~ki avtorizacionen sistem be{e najprvin naso~en kon nacionalni identifikaciona karta, i
ne e iznenaduva~ki faktot {to se dojde do zna~aen premin od za{tita na civilnite prava i kon ona {to zna~i ekspanzija na
ovlastuvawata za vrabotuvawe. U{te od 11 septemvri ponovenite barawa za nacionalni identifikacioni karti dobija pogolem
legitimitet, i javnoto mislewe se pove}e gi iska`uva{e svoite simpatii kon ova mislewe.
Sistemot na kontrola na rabotnite mesta za imigracija go pretstavuva koordiniraniot napor da se ograni~i migracijata vo
svojot izvor, vo istovreme so obezbeduvaweto na neophodnite rabotnici potrebni da se odr`i kompetitivna ekonomijata. I vo
Evropa(osobeno Germanija) i vo SAD u{te raste~kiot broj na tristrani dogovori pome|u dr`avite, rabotodava~ite i
trgovskite unii, ili pak koordiniranite aktivnosti koi prevzemaat centralna uloga vo kontrolata nad imigracijata od strana
na rabotodavcite.
Ovie spogodbi se poklopija so potrebata od rabotni programi za strancite, ishod od po~etniot 30-god post voen period se
do 1973 vo centarot na ovoj sistem se kvotite pregovorite me|u vladite, rabotodava~ite i trgovskite unii, iako kako
posledica programata od Bracero od 1942-64 i negovite nenamerni posledici, proizleze amandmanot od 1996 na reformata
na SAD za ilegalna migracija i imigracionata odgovornostso Aktot za nejze i se garantira{e privremeni rabotni vizi za
skoro 250 000 stranski rabotnici. Takvi inicijativi bea dizajnirani da ja zabavat ilegalnata migracija i nejzinite tekovi. Vo
interesna smisla, ovie dinami~niprocesi zna~at deka sezonskite rabotnici poseduvaat ve{tini i zarabotuvaat plata koja
mo`e da se koristi pri vra}aweto nazad vo svojata dr`ava.Ovie dadeni benificii se rezultat na potrebata na vlez na izvori na
pove}e visoko-kvalifikuvana rabotna raka. Kompaniite koi gi vrabotuvaat ovie rabotnici profitiraat od niskite plati i
slobodata od pote{ki kazni od najmuvaweweto na ilegalni rabotnici, i zemjata doma}in ja namaluva stapkata na ilegalna
migracija a i tro{ocite na grani~na kontrola i izvorite za legalnite proceduri eventualnata deportacija. Vo soglasnost so i
od dr`avata isto taka mo`e da se profitira i od taksite i pridonesite za socijalno osiguruvawe za ovie privremeni ili sezonski
rabotnici.
Zasiluvaweto na grani~nata kontrolavrz imigracijata i pra{aweto za imigrantskiot status se pojavuvaat vo mnogu
formi, kako oficijalni taka i neoficijalni. Ovie strategii se pomalku koristeni otkolku {to se formalno naglaseni. SAD na pr.
dolgo vreme gi obvrzuva{e stranskite studenti da potpi{at ovlastuvawe koe im ovozmo`uva na nivnite registracioni
institucii da obezbedat informacii na oficijalnite migracioni vlasti kako uslov vo najgolemiot broj na rabotni zanimawa
preku INS, vo vreme na 11 septemvri, 220 izjavija deka bile vo kontakt so FBI ili so agenti na INS za informacii vo vrska
so studenti od Sredno-isto~nite zemji(Wu Jork Tajms 12, noemvri, 2001 B8). Vo 2001g sistemot za informacii okolu
studentite i posetitelite po osnov ns razmena (SEVIS) osnova datoteki i bazi na podatoci na inicijativa na federalnata vlada
so cel da se sledat stranskite studenti. Dodeka oddelot za doma{na bezbednnost na SAD koj rakovodi so SEVIS veti deka
nivnite sistemi }e bidat vo mo`nost da rakovodat so masovniot tek na rabotata nivnite kolegi bea zagri`eni deka tie isto
kako i stranskite studenti }e stradaat(Hroniki za povisoko obrazovanie, Avgust, 1, 2003).
Vo SAD pred posledniot zamav na kontrola na imigracioniot i nacionalniot servis od mart 2003g i zgolemeniot fokus na
zasiluvaweto na kontrolata vrz imigracijata, dojde na smetka na komponentite na samiot servis, funkciite na servisot vo
postapkite bea zgolemeni i redelegirani na crkvite trgovskite unii, koi od porano operiraa i imaat dopirni to~ki so legalnite
servisi, edukativnite programi, i informaciskite klampawi pome|u imigrantite i legislativata. Otsustvoto od agenti na INS i
federalni javni servisi vo odredeni oblasti od golemata zemja doprinesoa za zgolemena uloga na op{tinskite
oficeri,zatvorite, bezbednosnite servisi i centrite za zadr`uvawe vo postapkite so migrantite od strana na federalnite
inspektori.(Konferencija za imigracija i smena na izgledot na Ruralna Amerika, juli, 13, 1996)
Dr`avite isto taka gi prefrlija osnovite na regulacijata vrz privatnite individui i civilni akteri vo monitring, misiite niz
deportacija i praktikuvaweto na praviloto za izlez. Aktot vo SAD od 1996 garantire{e novo ovlastuvawe na dr`avata i
lokalnata policija da gi zadr`at strancite koga im pretstoi zaminuvawe(vidi go slednoto poglavie) i tie prtpostavuvaat
zgolemeni kazni. Za izmama so dokumentite za ilegalnite migranti kako {to se civilnite kazni i zabrani za iden
vlez(seriozna kazna za nekoi koj ima bliski vo taa dr`ava). Vklu~uvaweto na centri za zadr`uvawe i nadgleduvawe vo
privatni bezbednosni organi, kompanii i prostori bea dodeleni na privatni, dr`avni i lokalni lica so podr{ka na vladata.
Ovie trrendovi proizlegoa so zgolemenoto vnimanie vrz zadr`uvaweto, i gi ostavija nastrana site vidovi na kritiki okolu

usvoenite prava, kako i protiveweto okolu ocenetite ustanovi. Vo SAD Aktot za odgovornost i reformata za ilegalna
imigracija dovedoa do smena na prioritetite okolu sudovite i migrantite. Eliminiraj}i go avtoriteto na federalnite sudovi da
gi revizira odlukite na IVS vo slu~aite na deportirawe i legalizacija. Aktot potrebno gi namali pravata na ne-gra|anite da
podnesat `alba protiv agencijata vo sudot i pravata na sudovite okolu {to be{e razgleduvano vo minatoto no posledna
linija na odbrana e upotrebata na oficijalna sila. So ova prakti~no se stava IVS nad sudstvoto. Od 11 septevmri
neopredelenoto vnimanie e validno bez po~etno sudsko soslu{uvawe kako del od antiteroristi~kata kampawa.
So patriotskiot akt na SAD generalniot obvinitel John Ashcroft gi stavi vo sila novite promeni koi gi vklu~uvaat
nedefiniranite zadr`uvawa na onie koi bleguvaat vo zemjata ilegalno. Dodeka vo minatoto odbivawe na otpusnost bara{e
sudsko soslu{uvawe so koe li~nosta be{e vo opasnost ili }e be{e ako e otpu{teno u{te vo 2001g, nelegalniot imigrant
mo`e{e da bide zadr`an vo pritvor ako toj ili taa be{e povrzana so odredeni bezbednosni pra{awa(bez da e so rizik).
Fokusot na zadr`uvaweto i pritvorot na imigrantite be{e vo toa deka stanuva interesen biznis, i dojde od naod na
advokatite koi se borea za civilni prava koi pove}ekratno gi izgubija bitkite za bezbednosnite interesi. Zatoa na pr. vo SAD
vrhovniot sud gi prikriva{e vladinite tajni soslu{uvawa vo pritvor kade prete`no be{e smetan kako slu~aj od specijalen
interes. Sudot gi odbiva{e `albite od amerikanskata unija za civilni slobodi nadgleduvawe i razuanavawe, i onie od
internacionalnata zaednica okolu zadr`uvaweto na stotici zatvorenici zemeni vo Avganistan i dr`ani vo Gvantanama,
Zalivot vo Kuba, bez nekoi seriopzni obvinenija i bez prisustvo na advokat. Ovie odluki bez napraveni vrz osnova na toa
deka nacionalnata bezbednost go nadminuva javniot pristap do takvite prislu{uvawa.(St.Louis Post-Cispatch, Missouri,
May 28, 2003)
Vo centarot na privatiziranosta na regulaciite za imigrantski prestoj be{e ulogata na familijarni i privatni gra|ani vo SAD
tovarot na familiiti izrasna vo farmi na porestriktivno sponzorstvo na pravna i praktiki koi se sega primenlivi.Novi pravila
se odnesuvaat na legalnite imigrantinti koi se tipi~no sponzorirani od rodnini ili biznismeni. Se do dosore{nite
imigracioni zakoni, sponzori na imigrantite bea barani za da dadat osiguruvawe deka nikoj od oni {to }e gi vnesat vo
zemjata nema da se zakana. U{te od vremeto na ovie odredbi tie ostanaa nenamestlivi pred sud, ponovite zakoni celea kon
toa da ja napravat ovaa podr{ka obvrzuva~ka. Sponzorite za razlika od pla}awe na danok se obvrzani da podnesat
posigurni dokazi za imigrantite koi gi sponzoriraat so potpi{uvawe na obvrzuva~ki dokument. potrebni se duri do 10g za
emigrantot stane gra|anin. Za prv pat vnimanieto i zabele{kata da se stane javna zaklana e vnimatelno definirana so
namera da se napravi ova realno tlo za deportacija pri obredi na pravmnite pravila i normi obvrzuva~ki so ovaa tema.
Sli~no so ova se i kontroverziite so prilo`enoto vo Francija okolu prilo`eniot vladin zakon koj se celi kon prevencija na
ilegalna imigracija reflektirani preku dr`avnite napori da gi transformira site gra|ani vo policiski izvestuva~i. Noivoot
zakon predlo`en od Francuzite koi imaat stranski gosti so specijalni frazi informira za vremeto koga tie gosti zaminuvaat,
dozvolluvaj}i im na fdrancuzite i nivnite vladi da gi vodat kompjuterskite zapisi za dvi`ewe na strancite. Iako poradi
te{kite protesti del od ~lenot na zakonot be{e smenet i tovarot na regulacijata be{e prefrlen vrz stranecot, od kogo se bara
da podnese negov sertifikat za smestuvawe i akomodacija pred da zamine od zemjata.
Ulogata na ne-dr`avnite akteri vo delewe na tovarot na regulacijata se razvi skoro uniformno vo zemjite na Evropa kako i
vo SAD, i e manifestiran so upotreba na postrogi metodi kako sankciite. Od edna strana ovie promeni vo pro{iruvaweto ja
prezentiraat inkorporacijata na privatnite akteri vo dr`avnite regulatorni funkcii, na druga strana tie sozdavaat po op{ti
trendovi na slu~uvawa vo drugipoliti`ki oblasti. Imeno da gi prefrlat eksternalnite od praveweto na politika kon nadvor vrz
centralnata vlada. Privatizzacijata polabavo definirana kako smena na funkciite od javniot sektor vo privatniot isklu~uva
zavisnost na pazarnite sili za potragata po socilnite dobra i mo`e da gi svrti lokalnite akteri ili dogovara~i vo regulatori.
(Feingenbaui i Henig, 1994). I inkorporacijata na privatni akteri niz sankciite i privatizacijata na regulacijata okolu
imigracijata niz"dogovarawe" za implementaciski funkcii ja vklu~uvaat zgolemenata dr`avna kontrola vrz emigracikata
odnadvor i zad svoitte granici. Ovie strategii koi imaat pred granicata ili so kontrolata na rabotnoto mesto sozdavaat
dvizewe od turisti i biznismeni koi vo isto vreme so prevencija od nesakani imigranti. Vo ovaa nasoka posledicite od
globalizacijata:zgolemeni migraciski pritisoci, turizam, slobodni trgovski tekovi i globalnite teroristi~ki mre`i
Dodeka mnogu od ovie instrumenti ne se novi nivnata novost le`i vo tekovniot konteks na liberalnata norma. Tie se sega
skoncentrirani vo nadomestuvaweto na legalni propisi koi bea otsutni vo raniot 20-ti vek. Kako i da e ovie oblasti se onie
kade se slu~uvaat najzna~ajnite problemi, kako {to be{e poznato so slu~ajot na avio kompanijata Jet blue. Tie ja
predizvikaa zapadnata obvrska kon civilnite slobodi i demokratskite vrednosti da ja priznaat klimata na zgolemeni zakani.
LOKALNI AKTERI (FAKTORI)
Lokalnite akteri isto takadobija odreden presti`od nivnite pro{ireni ovlastuvawa na pravno nivo. So procesot na
decentralizaci, nacionalnite vladi delegiraa odredeni re{ava~ki ovlastuvawa na lokalnite izvr{ni oficijalni lica, na na~ini
koi bea smetani za ekskluzivni i re{ava~ki za pravata na strancitte. Glavna pri~ina zad ovoj vid na decentralizacija e deka
nacionalno izvr{nite oficijalni lica zavisat od lokalno izbranite, koi pod finansiski i politi~ki pritisok da soberat pove}e
fondovi(sredstva) i glasovi odat kon usvojuvawe na isklu~itelni postrogi merki protiv imigrantite.
Vo Francija na pr. gradona~alnicite stanaa faktori vo migraciskata kontrola preku nivniot avtoritet vrz sertifikatite
vleguvawe i prestoj. Gradskite sobranija imaat obvrska da ja ispitaat vistinitosta i opravdanosta na brakovit me|u doma{ni
lica i stranci. Zakonot od 1993 im ja dade mo`nosta na gradona~alnicite da razgledaat brak koj vklu~uva stranec pred
dr`avniot obvinitel koj mo`e da ja odlo`i ven~avkata za eden meseci toga{, ako uvidat deka e vo sprotivnost od zakonot da
ja spre~at.

Razgleduvawata od 1996g na ovaa merka iznesoa zna~ajna geografska razli~nost na svojata implemetacija i upotrebata
na ovie merki da gi uapsat ilegalcite(Veil 1997). U{te od 1982g koga odnosnite zakoni za decentralizacija bea glasani vo
Francija gradona~alnicite dobija sila vo svoite debati i bea pod vlijanie i od nadvore{nite izbira~ki
kampawi.Gradona~alnacite vo urbanite sredini na jugoistokot, kade nacionalniot front sozdade izbira~ki nasoki, gi
koristea svoite nadgleduva~ki ulogi vo politikata na migraciskata kontrola do maksimum(Lohov i Giradon, 2000). Vo
trendot na liberalnite demokratii da koristat ispra{uvawe za da vlijaat vrz migraciskite tekovi, nacionalnite vladi zna~ajno
gi prefrlija monitoring funkciite na migrantskite prestoi i prava kon lokalnite faktori. So podelba na implementacijata na
vakvi merki kako zabrani za decata na nelegalnite migranti od javnite {koli teorijata e deka nezakonskite migranti }e bidat
obeshrabreni od migracijata ili od ostanuvaweto vo ilegala.
Vo Francija, sledej}i go donesuvaweto na Aktot za imigraciona kontrola i uslovite za vlez i prestoj na stranci(1993)
strancite koi`iveea vo dr`avata ilegalno pove}e ne bea kvalificirani da koristat socijalna pomo{ (t.e.detski dodatok,
zdravstveno osiguruvawe), (ON 1997:368). Vo ovie slu~ai lokalnite vladi gi snosat direktnite tro{oci, vo SAD so predlogot
187 i amandmanot Galegli, merki da se zadr`at nelegalnite i nivnite deca od javnite {koli i socijalnite programi se
prezemat, dodeka pak krajno ne uspevaat vo toa so nivniot fokus vrz o~ekuvanata podr{ka od lokalnite akteri za
implementacija. Ovie barawa za pogolema lokalna vlast so nau~ni planovi za restrikcii na stranskite prava se slu~uvaat vo
isto vreme. Reformskiot akt za socijalno osiguruvawe od 1996g go ozna~i krajot na 61g federalna garancija za pari~na
pomo{ na najsiroma{nite deca na nacijata, toj gi povle~e federalnite ovlastuvawa kako {to bea kuponite za hrana i
osnovnite sigurnosni prihodi od imirantite koi ne bea dr`avjani na zemjata(Wu Jork Tajms, 1997:18). Ovoj nov zakon isto
taka i dade na dr`avata pro{irena nova vlast za da gi stavat vo praksa nivnite socijalni programi so pomo{ od federalniot
kasa, toa go pretstavuva noviot napor da im se garantira od dr`avata (na likalnite akteri) pove}e kontrola nad
tradicionalno nefundiranite mandati, sozdavaj}i mehanizam za sorabotka na policijata so dr`avata i gra|anite.
Sekako inkorporacijata na lokalnite akteri vo migraciskata regulaci ne e novost. Vo SAD dr`avata i lokalnite vladi imaat
dolgovremeno regulirawe na dvi`eweto na lu|eto preku legalnite granici, preku upotrebata na kriminalnite zakoni, zakonite
za karantin registracija, i pred 1865 preku zakonot za robstvo (Wuman 1996). Se do sredinata na docniot 19-ti bek
dr`avite se u{te imaa golem broj na prednosti vo oblastite na migracijata vklu~uvaji gi pravata zagarantirani za stranci
([uk 1998), ne e za~uduva~ko {to sudovite gi reciziraa ovie prava na dr`avata posle civilnata vojna. So zgolemeno tempo
vo tekot na 20tiot odlukite na vrhovniot sud gi namalija federalnite ovlastuvawa vo oblasta na imigraciskata regulacija
preku plenarnata mo} na doktrinite i opasnosta od dr`aven kolaps. Zatoa iako nekoi se raspravaa deka devolucijata na
imigraciskata politika na dr`avata e raste~ka realnost, i legitimno dadena na golem broj na dr`avi koi se najgolemite
fiskalni i politi~ki akcioneri na imigracijata (Spiro, 1994), od istoriska perspektiva privremenitee politi~ki barawa za
dr`avna uloga vo imigracionata politika e oblik da se vratime nazad.
Vo mnogu slu~ai iako kompleksnosta me|u lokalnite i nacionalni akteri da gi otkrivaat strancite be{e evidentno na
neformalno nivo sepak zgolemuvaweto na ovlastuvawata prezede legalna forma, preku zakoni i implementacija preku
decentralizira~kite merki. Vo Francija osnovnata sprotivnost be{e nastanata poradi "sertifikatot za naseluvawe"
rpoklamiran od gradskoto sobrani so cel da se ovozmo`i naseluvawe na stranci. Kreiraweto na sertifikatot od 1982g
postana alatka za migraciska kokntrola vo racete na gradona~alnicite duri vo 1993g, U{te od zakonot od 24 avgust 1993g
sertifikatot moze{e da bide odbien od gradona~alnicite po naredba na istraga na internacionalnata kancelari za
migracija(OMI). Vsu{nost nekoi gradona~alnici odbija da gi utvrdat ovie formi ili pak sistematski ne gi ispolnuvaa, i
preku 5o% bea vrateni da baraat dokumenti koi ne bea barani od zakonot (Le Mond, 19 fevruari, 1997)
Pred ovie promeni ima}e golem broj na na~ini na koigradona~alnicite go pro{iruvaa svojot avtoritet da gi o{tetuvaat
dtrancite no tie bea sudski osuduvani. Novostite vo 1990g zo{to ne se konkurentni okolu lokalnite faktori na novite
ovlastuvawa koi tie gi imaa garantirani da igraat va`na uloga vo migraciskata kontrola (Lahav i Girodo, 2000).
Da bideeme sigurni dodeluvaweto na mandatite sporeni od dr`avata na nivo na oblastite lokalnite akteri da go
nadgleduvaat imigraciskiot prestoj se spori strategii doneseni koga najve}e imaa potreba da nametnat postroga kontrola
vrz migracijata. Imigracionata politika odamna delegirala na dr`avata i lokalnite vladi da implementiraat i osnovaat ~esto
so nefundirani mandati od federalnata legislacija i sudskite odluki e ozna~ena so zgolemenata legitimna kontrola i
odgovornosti nametnati od centralnite vladi. So vra}aweto na lokalnite avtoriteti, odovornosti i avtonomija vo
imigrantskata politika, federalnite vlasti bea vo mo`nost efektivno da ja zgolem emigrantskata kontrola niz razmena na
aktivnostite. Sepak kako {to u~enite od pravoto se raspravaa vo amerikanskiot slu~aj sepak se raboti na kongresot na SAD
da gi ovlasti dr`avite da igraat va`na uloga vo imigrantskata politika, kako {to podocna napravija vo 1996g vo odnosite
okolu socijalnoto osiguruvawe. ovie trendovi dovedoa do novi konflikti pome|u federalnite dr`avi i lokalnite mandati (vidi
Wuman, 1993, Olivas, 1994). Zatoa imigraciskata reforma za ilegalci i migraciskiot akt za odgovornost od 1996g koi
dozvoluvaa INS da odlu~uva i da ovlastuva lokalni policajci da gi primen imigraciskite zakoni zazemaa duri i politi~ki
odluki. Vo Wu Jork doma na edna od najraznovidnite imigraciski populacii vo SAD gradona~alnikot Blumber na pr. pod
pritisok na imigraciskite grupi i gratskiot sovet be{e primoran da ja smeni svojata imigraciska politika i da napravi
odstapka za gradskite agencii da gi prijavat ilegalnite migranti na federalnite vlasti (Wu Jork Tajms, 18, septemvri 2003,
B1).
Takvite politi~ki previrawa ne se prisutni samo vo ekot na vojnite, tuku i vo odnosite pome|u lokalnite i federalnite vlasti.
Decentralizacijata i inkorporiraweto na lokalnite faktori za imigrantskite tekovi se po sprotivnni, diverzni lokalni rashodi i
duri i go dobivaat zaemnoto gri`a na politi~kite mislewa.

Univerzitet "Sv.Kiril i Metodij"

Institut za odbranbeni i mirovni studii

Prevod od stranski jazik po predmetot Nacionalna bezbednost

MIGRACIJATA I BEZBEDNOSTA:ULOGATA NA DR@AVNITE AKTERI I CIVILNITE SLOBODI VO

LIBERALNITE DEMOKRATII

Mentor:
Prof. d-r Mitko Kotov~evski

Izrabotil:
Stojkovski Igor