Univerza v Ljubljani

Filozofska fakulteta
Kar JE bilo
Profesor: tudent:
dr. Lev Kreft Tomislav Mileta
Uvodne besede
Ujeti trenutek v asu je bilo neko ne mogoe. Od samega zaetka lovetva je
lovek teil k obvladovanju narave in svojega jaza. Zaelo se je z risbami po raznoraznih
votlinah v katerih je lovek imel prebivalie. Danes je precej drugae, a smoter je e
vedno isti. lovek se preko !otogra!ije poistoveti z punctumom na zavedni, ali nezavedni
ravni. "z tega sledi, da se je lovek vedno hotel nekako izraati. "zraati svojo ud. # tem
dobi !otogra!ija navdih, svojega stvaritelja. $mpak le trenutek, ki je dovolj za prikazati
nekaj, kar ni vsem vidno. %e bolje reeno& odkrivanje 'asa(.
)
Bliskavica
* '+oland ,arthes(
+azlika je, e ve da si gledan, ali ne ve. - prvem primeru se to opazi tako, da si
v harmoniji z objektivom, morda tudi v rahli podrejenosti. .,r ko zautim, da me gleda
objetiv, se namre vse spremeni& konstituiram, vzpostavim se v .poziranju/, nemudoma
si izdelam drugo telo, e v naprej se spremeni v podobo. 0a trans!ormacija je aktivna&
utim, da 1otogra!ija ustvarja moje telo, ali pa ga omrtvi 2 kakor se ji zahoe./
3

4recej me je presenetilo, da je ,arthes dal !otogra!iji neko mo. 5elo nesmrtnost. "n s tem
omejil loveka na minljivost, a kljub temu najde prostora v venosti.
.0o, kar hoem v bistvu dosei na !otogra!iji, za katero poziram '.namera/, v
skladu s katero jo gledam( je smrt& smrt je eidos te 1otogra!ije tukaj./
)
Umre takrat ko
nisi ve osebek, ampak predmet. 4redmet, katerega si vsi lastijo in doloijo po svojih
parametrih. 1otogra!ove elje, aparatove zmonosti in okolica determinira kaken je uboj,
smrt subjekta. ,arthes pravi, da je portretna 1otogra!ija zaprto polje sil ina da se na njem
kriajo oz. sooajo tirje imaginarni registri, ki ga oznaijo& tisti za katerega se ima sam,
tisti za katerega bi hotel da ga drugi imamo, tisti za katerega ga ma !otogra! in tisti, kateri
je uporabljen, da razkazuje to umetnost. 6ed tem dejanjem ga spreletevajo raznorazni
obutki. Obutki neavtentinosti, opeharjenja. %e najbolj pa uti to, da ni ne objekt in ne
subjekt, ampak subjekt, ki uti, da postaja objekt.
.Ugotovil sem, da je lahko !otogra!ija treh praks& utrditi, utrpeti, gledati. Operator
je !otogra!. #pekator smo mi vsi, ki po asnikih, knjigah, albumih, arhivih kopiijo zbirke
!otogra!ij. "n tisti ali tisto, ki je ali kar je na !otogra!iji, je tara, re!erent, nekaken
majhen simulaker, eidolon, ki ga izareva predmet, ki bi ga prav rad imenoval spektrum
!otogra!ije, saj beseda v korenu ohranja povezavo s .spektaklom/ in mu dodaja e nekaj
grozljivega, kar je na vsaki !otogra!iji& vraanje smrti./
7
3
5amera lucida, +oland ,arthes
)
5amera lucida, +oland ,arthes
7
5amera lucida, +oland ,arthes
7
,arthes pravi, da je piktoralizem zgolj pretiravanje v tem, kaj 1otogra!ija misli o sebi. %e
pred tem je treba omeniti ,arthesovo pojmovanje in pomenskost besede studium. Dva
elementa sta potrebna za zanimanje do !otogra!ij. Oba sta povezana in delujeta hkrati. 0a
prvi element je raztezljiv v irino in ima .razsenost polja/, ki se opazi z vednostjo,
kulturo. 4rimer& 8ikaragva& revni borci v civilu, uniene ulice, mrtvi, boleina. 0akih
!otogra!ij je precej. "n ,arthez pravi& .do teh !otogra!ij lahko kajpada utim nekakno
obe zanimanje, vasih ganotje, katerega ustvo pa prenaa razumski pretvornik moralne
in politine kulture. 0o, kar utim do teh !otogra!ij, prihaja iz povprenega a!ekta,
malone iz dresure. ...latinina ima to besedo 'izraanje te vrste lovekega interesa(& to
je studium. 0o pomeni zavzetost za nekaj, nagnjenje do nekoga, posebne ostrine./ 8a tak
nain se ,arthez zanima za veliko !otogra!ij, ki jih gleda kakor politina prievanja, ali
kot zgodovinske prizore.
Za drugi element pravi, da poudari studium. $mpak, da le*tega ne najde sam,
ampak .prileti kakor puica iz prizoria in me prebode/.
9
"n ta element poimenuje
punctum ki pravtako izhaja iz latinine. 4omnov ima ve& pik, luknjica, made, zareza
in:ali met kocke. .4unctum !otogra!ije je tisto nakljuje, ki me na njej zbode 'pa tudi
smrtno rani, zadene(./
;
<lede studiuma ,arthes pravi, da je to polje brezbrine elje, raztresenega zanimanja,
nedoslednega okusa& rad imam!nimam rad v"e# mi je!ni mi v"e#. $tudium sodi k v"e# ne
k rad. "n da to zbuja polovino eljo, polovino hotenje. .... to je tista vrsta nedolonega ,
gladkega, neodgovornega zanimanja, ki ga kaemo do ljudi, predstav oblail, knjig, ki se
nam zdijo v redu/.
.4riznati studium pomeni usodno se sreati s !otogra!ovimi namerami,
harmonino se povezati z njimi, se strinjati z njimi ali jih spodbijati, vselej pa jih
razumeti, jih v sebi premlevati 2 kultura 'iz katere prihaja studium( je pogodba, sklenjena
med ustvarjalci in uporabniki. $tudium je nekakna omika 'vednost in vljudnost(, ki me
pripelje do operatorja, omogoa mi iveti cilje, ki utemeljujejo in oivljajo njegove
prakse, vendar iveti nekako narobe, v skladu s hotenjem, ki ga imam kot spektator.
8ekako tako, kot bi moral na 1otogra!iji razbirati !otogra!ove mite, se bratiti z njimi, ne
da bi vanje popolnoma verjel. 0i miti kajpada hoejo 'to je vloga mita( spraviti
9
5amera lucida, +oland ,arthes
;
5amera lucida, +oland ,arthes
9
1otogra!ijo in drubo 'je to potrebno= 2 4a& 1otogra!ija je nevarna(, tako da 1otogra!ijo
opremijo s funkcijami, ki !otogra!u rabijo za alibije. 0e !unkcije so& in!ormirati, prikazati,
presenetiti, ustvarjati pomen, zbujati eljo. >az, spektator, pa jih z vejim ali manjim
veseljem razpoznavam& vanje investiram svoj studium 'ki ni nikoli moj uitek ali moja
boleina(./
?

,arhez v svoji knjigi izpostavi zanimivo tezo 2 da je 1otogra!ija ista kontingenca
in ne more biti ni drugega. 4rimerja jo z besedilom, ali slikani portreti. @ajti besedilo in
portret imata subjektivno nrav. 6edtem ko !otogra!ija obsega tako objektiven spekter kot
tudi subjektivnega. # tem tudi nadaljuje in primerja !otogra!ijo z primitivnim gledaliem
2 ivo sliko, !iguracijo nepreminega in nalienega oblija pod katerim vidi mrlie.
.-emo, da je bilo gledalie izvirno povezano s kultom mrtvih& ko sose naliili, so se
oznaili za telo, ki je ivo in mrtvo hkrati.../
A
4recej pozornosti odvrne na punctum !otogra!ije. @ar je tudi smisel in bistvo
!otogra!ije. Da globji pomen in sploh pove smoter. # tem tako imenovanim izzivanjem,
!otogra! gre vasih preko meja, da ustvari presenetljivo sliko. .... s kaknim motivom ali
kaknim interesom naj bi kdo !otogra!iral golo telo v nasproni svetlobi med podbojem
vrat, sprednji del starega avtomobila v travi,... Da bi !otogra!ija presenetila, sprva
!otogra!ira , kar je vredno pozornostiB potem pa s pomojo znanega obrata razglasi za
pozornosti vredno to, kar !otogra!ira. Kar koli postane tedaj sofisticirani vrednostni
vrhunec.
C
4rej sem omenil, da ,arthez pojmuje !otogra!ijo kot kontingenco 2 s tem je je tudi
zunaj smisla, lahko 1otogra!ija pomeni 'prizadevanjr za obost( samo, e si nadene
masko. .4rav s to besedo 'maska op.a.( 5alvino zaznamuje tisto, zaradi esar obraz
postane proizvod drube in njene zgodovine... maska je pomen, kolikor je absolutno ista
'kakrnaje bila v antinem gledaliu(./
D
.Zdi se, da druba ne zaupa istemu smislu& hoe sicer smisel, vendar pa hkrati
hoe, da je smisel zavit v hrup 'tako pravijo v kibernetiki(, ki ga rahlo otopi. 0ako
!otogra!ijo, katere smisel 'noem rei uinek( je preve impresiven, hitro zavrnemoB
!otogra!ijo konsumiramo estetino, ne politino. 1otogra!ija maske je v resnici zadosti
?
5amera lucida, +oland ,arthes
A
5amera lucida, +oland ,arthes
C
5amera lucida, +oland ,arthes
D
5amera lucida, +oland ,arthes
;
kritina, da vznemirja 'leta 3D79 so nacisti cenzurirali #anderja, ker njegovi .obrazi
asa/ niso ustrezali arhetipu rase(, po drugi strani je preve diskretna 'ali preve
.imenitna/(, da bi bila zares uinkovita drubena kritika,.../
3E
"z tega je razvidno, da
mnoica dojema smisel !otogra!ije, ampak je e vedno nekako konzervativna, in je
zadrana glede istega smotra in smisla, ki ga zajema !otogra!ija. @ritinost le*tega je
vzbujajoa impresija. Fros smisla naj bi bil rahlo prikrit, ampak s tem se smisel
porazgubi.
.Punctum jez elo pogost .detajl/, se pravi, delen predmet. Dajati zglede za
punctum je na neki nain predajati se./
33
Ge*ta ima bolj ali manj potencialno ekspanzijsko silo. 0a sila je pogosto metonimina.
Drugo razsenost zajema paradoksalno tezo, da je punctum e vedno detajl, ki ima
monost zapolniti oziroma napolniti vso !otogra!ijo. Detajl 2 punctum preobrne
zanimanje kakor preblisk. Zato je potrebno gledati na !otogra!ijo brez vednosti, znanja,
kot tabula rasa, celo zavraanjem. $vtor poudari, da je pomembna podzavest. 4ravi, da
pozna bolje sliko, ki se je spominja, kakor pa tiste, ki jo gleda. "n to primerja z razpotjem
med studiem 1otogra!ije. "zpostavi, da se le takrat, ko je !otogra!ija .dale/ opazi in
morda celo vidi punctum.
Zadnja stvar o punctumu, ki jo ,arthes omenja je to, da je le*to zmeraj in vedno
dodatek. 0am je e bil in bo ostal kot tak. - navzonosti tega punctuma nastane neko
slepo polje , ki louje erotiko od pornogra!ije. #polni organi so v pornogra!skih posnetkih
statini !etii oziroma nepremini objekti. Frotina !otogra!ija spolnega organa ne
povzdiguje v osrednji objekt in prav v tej igri nas oivlja, kakor da podoba preganja eljo
onkraj tistega, kar ponuja na ogled.
3E
5amera lucida, +oland ,arthes
33
5amera lucida, +oland ,arthes
?
kljoc za prihodnost
8a zaetku drugega dela knjige ,arthez zane s prologom o .sestavljanki/ o
njegovi materi, na katero je bil precej navezan. # sestavljanjem kokov spomina in
zbledeleimi spomini 'ravno nasprotno je 1otogra!ija(, je prepoznaval in ponovno odkrival
identiteto.
+azlika med re!erentom 1otogra!ije in drugih reprezentativnih sistemov&
!otogra!ski re!erent ni !akultativno realna stvar, h kateri napeljuje podoba ali znak,
temve je nujno realna stvar, ki je postavljena pred objektiv in brez katere ne bi bilo
!otogra!ije. #likarstvo lahko le hlini realnost, ne da bi jo videlo. Dejansko pri 1otogra!iji
enostavno se ne more zanikati, da je stvar bila tu. ."ntencionalni korelat !otogra!ije je
treba postaviti hkrati na dva naina& v realnost in preteklost./
3)

"me za noem 1otogra!ije avtor uporabi besedno zvezo& 0o*je*bilo ali neujemljivo.
6eni, da kar vidi, je bilo tam, na kraju, ki se umea med neskonnostjo in subjektom
'operatorja ali spektatorja(B je bilo tam, a vendar pa je bilo e nemudoma izloenoB je bilo
absolutno, nespodbitno navzoe, pa vendar e odloeno. -se to pove glagol intersum.
,arthez je zelo skeptien glede resninosti in avtentinosti re!erenta. +esnico je
spojil v emocijo in s tem je dobil naravo, duh 1otogra!ije. 0rdil je, da ga noben naslikan
portret, kolikor se mu je sploh zdel .resnien/, ni mogel prepriati, da je njegov re!erent
resnino obstajal.
8aravo 1otogra!ije utemeljuje poza. 0rajanje !izino:asovno poze ni pomembno.
6iljoninka sekunde nekega dogodka je e poza. 4oza ni v tem kako se dri tara...
0renutek, naj je bil e tako kratek, ko seje realna stvar znala nepremina pred oesom.
4otemtakem se ta nepreminost prenese na minuli posnetek in to se imenuje poza. 0ukaj
lei skrivnost. 8oem 1otogra!ije se spremeni, ko ta 1otogra!ija oivi in postane !ilm.
1ilm je le izpeljan iz !otogra!ije.
....s stalia !enomenologije se !ilm zaenja razlikovati od 1otogra!ijeB '!ikcjski(
!ilm namre mea dve pozi& .to*je*bilo igralca in .to*je*bilo/ vloge, tako da 'in tega pred
sliko ne bi doivel( igralcev, zakatere vem, da so mrtvi, v !ilmu ne morem gledati ali
3)
5amera lucida, +oland ,arthes
A
znova gledati brez nekakne melanholije& melanholije same 1otogra!ije. 'Fnako ustvo
doivljam, e posluam glas pevcev, ki so preminuli.(/
37

,arthez se ne strinja z trditvijo, da so 1otogra!ijo iznali slikarji. On pravi, da so
jo iznali kemiki. @ajti to je zanj edina prava in resnina preslikava. .1otogra!ija je
dobesedno emanacija re!erenta./
39
"n takne podobe loveki !aktor ni mogel narediti.
$mpak treba je e omeniti, da se ni strinjal oziroma !otogra!ija je izgubila pomen, e je
bila prevleena z barvo. Fdina prava !otogra!ija je zanj v rno*beli tehniki. ,arva bi naj
bila le ponaredek, .liilo s kakrnim prepleskajo truplo./
1otogra!ija ne priklie preteklosti. 4a pa je zgolj potrdilo o resninosti, da je tisto
kar se vidi, res bilo. - drugo roko, !otogra!ija ne govori o tem esar ni ve, amapak
zagotovo o tem, kar je bilo. .0a subtilnost je odloilna. Zavest se pred !otogra!ijo ne
usmeri nujno na nostalgino pot spomina 'koliko !otogra!ij je zunaj individualnega asa(,
pa pa z vsako !otogra!ijo, ki obstaja na svetu, stopi na pot gotovosti& bistvo 1otogra!ije
je, da potrdi, rati!icira, kar prikazuje./
3;
4omembno je to, da ima !otogra!ija konstativno, potrjevalno mo in da se
konstativ 1otogra!ije ne nana na objekt, pa pa na as. Od tod lahko sklepam, da
sstalia !enomenologije pri 1otogra!iji je potrjevalna mo nekoliko v prednosti na
predstavo.
,arthes se za asa pisanja knjige domisli e enega punctuma. 0a ni detajl, ni stvar
oblike, ampak intenzivnosti, je as. 0o bi bilo in to je bilo 2 najdemo predprihodnik, ki
nakae smoter.
"z tega izpelje, da je dejansko zelo podobna sedanjosti. -sebina na !otogra!iji nas
lahko vara, ne more pa s svojo eksistenco 2 zato !otogra!ija ne lae. #mrt prikazana pri
!otogra!iji je zgolj takrat, ko je prisotna indi!erentnost med statusom subjekta in objekta.
$mpak podobe so e vedno ive dokler jih gledamo.
37
5amera lucida, +oland ,arthes
C
Svetovna zbirka
* '#usan #ontag(
4onavadi ljudje !otogra!irajo na popotovanjih, poitnicah, dopustu. #usan izpostavi
prebivalce drav v katerih prevladuje neusmiljena delovna etika. 6ed njih spadajo
8emci, >aponci in $meriani. # svojim obnaanjem z !otoaparatom izgledajo precej
manini. #usan pravi, da je to zaradi utesnjenosti. #aj deloholiki ne morejo ne delati. #
tem si ublaujejo pomanjkanje delovnega mesta in snemajo dogodke, da se zaposlijo z
neim. #pominjanje dogodkov s potovanja ni prvoten namen. 0o pride ele kasneje.
8ajbolj zagonetni snemalci:!otogra!i so tisti, ki so oropani svoje preteklosti.
Danes, ko je !otogra!ija postala ve kot vsakdanjik, se !otogra!ija uporablja za nekako
vizualno a!irmacijo. 1otogra!ija je postala izprijena, voajerska. 4ovsod je prisotna, a
niesar ne presoja.
1otogra!ija lahko obuja spomineB je nostalgija, slikamo ko smo utesnjeni, ker
elimo trenutke ujeti v as in nas je strah za ivljenje. #trah nas je smrti. 4orodi se
magini obutek za vstopanje v stik z drugano resnico, ki je ni ve. 1otogra!ija kot taka,
lahko vpliva na gledalca zelo intenzivno. #like iz vojne so prvovrstna streznitev, e jih
gledalec razume. #e pa sooa s problemom, da slika ni ve tako intenzivna. 8ekatere
slike so postale manj vplivne in nimajo ve takega e!ekta. 4ostale so vsakdanje, navada.
"n tako izgubile pomen. Zasienost z nacistinim nasiljem pripelje do le malih
prizadetosti in okov. Zato je potrebna vedno nova in nova metoda okiranja javnosti.
1otogra!ija je podobna pornogra!ski industriji, ki zasipava ljudi z vedno novimi
!etii, ki pa ljudi vse manj vzburjajo. 0ako je !otogra!ija iz preteklosti le e prazen patos
minulega asa. Fstetska distanca pa je vgrajena samo v doivetje gledanja !otogra!ij. %e
najbolj amaterske !otogra!ije s asom postanejo umetnost, ker as umea vse. e
gledamo !otogra!ijo le kot estetsko podobo, je na pogled precej povren. Ustavljamo se
na zunanji podobi, ki pa kot ponavadi ne pove veliko. 0ukaj je pomemben punctum. ,rez
punctuma !otogra!ije se vidi samo lepa podoba brez vsebine.
8ajtrajneja zmaga !otogra!ije je dovzetnost oziroma gon za odkrivanje lepote v
skromnem, pustem, skoraj bednem. #tvarnost ima svoj patos. 0a patos pa je lepota.
1otogra!ska kamera je lahko prizanesljiva. Gahko je tudi celo ignorantska. >e pa tudi
D
izvedena v krutosti. $mpak iz te krutosti se izcimi drugana vrsta lepote, po kalupu
nadrealistinih tenjah, ki vladajo v !otogra!skem okusu. #ploh ni udno, da potemtakem
!otogra!e, modna !otogra!ija temelji na !aktu, da je nekaj lahko lepe na !otogra!iji kot v
resninem ivljenju, hkrati privlai ne!otogeninost. 1otogra!ija je razirila estske pojme
o tem kaj je estetsko ugodno.
8azor, da je za !otogra!sko kamero vse kar obstaja delovno gradivo, temelji na
dveh osnovnih pojmovanjih. 4rvo& lepota, ali vsaj zanimivost v vsem, e le gledamo bolj
globoko in pozorno. Drugo& vse obravnava kot predmete kake sedanje ali prihodnje rabe,
kot material za vrednotenje, odloitve in napovedi. 4o enem ne obstaja ni, esar ne bi
smeli videti, po drugem pa tisto esar ne bi smeli posneti. 1otogra!ske kamere nam
posredujejo stvarnost z zbiranjem podatkov, ki nam omogoa ustrezno in:ali hitreje
odzivanje na dogajanje. Gahko ima represiven, ali dobronameren smoter& vojaki sateliti
posredujejo in!ormacijo kje ubiti, rentgenske slike kje zdraviti.
@onsekvence dananje !otogra!ske tehnologije so prinesle e vejo uporabo
kamere za narcistino rabo. 4roblem se poraja pri video .nadzoru/ na javnih mestih. 4o
vsej verjetnosti bo v blinji prihodnosti nastopila neka druga vrsta diktature, v kateri bo
kljuni pojem zanimivost.
4otreba po !otogra!iranju vsega kar vidimo je verjetno v razmerju z logiko
porabe. 4oraba pomeni pouitje, izrabo in iz tega sledi dobava. 4roizvajamo in
pouivamo podobe. 4ostanemo nezasitni. #usan vidi !otoaparat kot !alus. - primerjavi z
laserskimi pukami in avtomobili, katerih uporaba je zasvojljiva, opijat. "meti kamero ali
!otoaparat lahko zbuja nekaj sorodnega poelenju. 0ega ni mogoe poteiti, ker so
monosti !otogra!ije neskonne in ker se ta projekt nazadnje sam pouije v sebi. 4oskusi
!otogra!ov, da bi obogatili osiromaeni ut za stvarnost, prispevajo siromaenju. @amera
je zdravilo in bolezen, sredstvo za polaanje stvarnosti in sredstvo za preraanje
stvarnosti kot nekaj primitivnega. 4odobe so stvarneje, kot bi si bil kdorkoli lahko mislil.
"n prav dejstvo, da so neomejen vir, ki ga porabnika potrata ne more izrpati, e dodatno
opraviuje konzervativno ravnanje. e obstaja bolji nain, da resnini svet vkljui vase
svet podob, bo za to potrebna le ekologija pravih stvari in ekologija podob.
3E
Semiologija in fotografija
* '0om Hendriks(
0om Hendriks pravi, da po de #aussurovem pojmovanju jezik sestoji iz znakov.
Znak je de!iniran z dvemi naeli& pojem in zvona slika. 0a znak se imenuje beseda.
Znak se de!inira kot neko vozlie, kombinacija, prehod med oznaevalcem in
oznaencem. 4ierce loi tri vrste znakov& slika, indeks in simbol. Hendriks pravi, da nam
slika kae podobo z realnostjo. Dim vzame kot indeks, pokazatelj, da se nekaj dogaja 2
ogenj. #imbol pa se nanaa na nekaj, esar ne vidimo. Ob pogledu na sliko z razkonim
spektrom, se to nanaa na bogastvo.
,arthes prevzame Hjelmslevo razloanje med denotacijo in konotacijo. 4ri
denotaciji * je !otogra!ija, ker je slikovno znamenje 2 popolna analogija realnosti. ,arthes
imenuje denotacijo tudi sporoilo brez koda. @onotacija se sama izraa v stilu
!otogra!ske predstavitve, toda tudi v doloenih elementih, ki se pojavljajo v podobi.
@onotacija je !otogra!ski kod, s katerim je denotacija to, kar je upodobljeno, poslana v
doloeno smer. Denotacija je popolnoma podrejena konotaciji in jo tako komaj lahko
upotevamo kot samostojno sporoilo. 1otogra!ija ni samo slikovni znak, ampak je zaradi
svojega meta!orinega sporoila 2 indeks. Denotacija je postala prenaalec meta!orinega
pomena.
33
VIRI:
* %amera lucida &oland 'art(es KU%) Filozofska fakulteta Ljubljana *++,
* $usan $onta- . foto-rafiji tudentska zalo/ba zbirka Koda ,001
* Tom 2endriks$emiolo-ija in foto-rafija34idos Foto-rafije3 Foto-rafija kot
metafora v Mars "t *+5+
3)