Koloniija

,
Edicija: ZAPISI
Izdava~:
-
ul. 21
www.sofjaprint.com.mk
Prireduva~:

:

:
-
: 300

,

Prevod na Makedonski jazik
Bogdanci, 2014
Naslov na originalot:
\or|o Krsti}
Kolonizacija u Ju`noj Srbiji
Izdava~:
Bosanska po{ta - Saraevo
Izdanie: 1928 g.
Faksimil na koricata od originalnoto izdanie

M
A
K
EDONIJA
9
SODR@INA:
Predgovor.............................................................................................................................11
Voved.....................................................................................................................................13
I del: Razvitok i sostojba.................................................................................................16
II del: Gre{ki, pre~ki i te{kotii................................................................................42
III del: Va`nost i uspesi...................................................................................................63
Zabele{ki...........................................................................................................................82
Prilog: Etni~ka karta na podra~jeto za kolonizacijata
11
Po~ituvani ~itateli,
Mislewata na sovremenicite na odredeni nastani {to vo minatoto mu
se slu~uvale na Balkanot, a so toa i na Makedonija kako negov centralen del,
izrazeni, se razbira, vo avtenti~ni zapisi od koi nekoi idni percpienti }e
moàt da izvle~at svoi zaklu~oci za nastanite, ne se kojznae kolku prisutni na
ovie prostori.Osobeno ne se prisutni vo izdanija na makedonski jazik.
Pred mnogu godini vo edna antikvarnica , , do race mi
dojde knigata Kolonizacijata vo Ju`na Srbija. Pomisliv deka nema da bide
lo{o ako ja priberam za mojata biblioteka znaej}i deka kako Ju`na Srbija vo
Kralska Jugoslavija go narekuvale prostorot na Metohija, Kosovo i delot od
Makedonija koja so delbata na etni~kiot prostor na Makedoncite i pripadnal
na Srbija.
Koga vo nekoi vlijatelni
politi~ki krugovi vo SFR Jugoslavija se obidoa da go aktueliziraat
Zakonot za kolonizacija od vremeto na Kralska Jugoslavija sakaj}i na toj
na~in, za smetka na edna politika, na nekoi gra|ani na SFR Jugoslavija da
im se priznaat imotnite prava steknati vrz osnova na toj zakon, povtorno ja
razgledav knigata.
Toga{ za prvpat pomisliv deka knigata Kolonizacijata vo Ju`na
Srbija od \or|o Krsti} izdadena vo 1928 g. bez isklu~ok treba da i se predo~i
na makedonskata ~ita~ka publika. Me|utoa nikako ne moèv da najdam na~in da
go napravam toa. Nabrgu dojde do raspa|awe na SFR Jugoslavija i Makedonija se
zdobi so samostojnost, o mojata razmisla i natamu ne moè{e da se oìvotvori.
Duri sega uslovite, od tehni~ki aspekt gledano, stanaa popovolni i mislam
deka ve}e navistina nema nikakvi pri~ini so koi }e se opravduva nejzinoto
nepreveduvawe na makedonski jazik i nejzinoto nepublikuvawe.
Preveduvaweto brzo be{e napraveno i koga ustanovi edicija Zapisi
knigata se najde na spisokot za pe~atewe.
Jazikot na koj knigata e pi{uvana vo original e arhai~en i poln so
lokalizmi, kako vo zborovniot fond taka i vo strukturata na re~enicite,
taka {to prevodot na nekoi re~enici na standarden makedonski jazik pove}
e nalikuva{e na preraskaùvawe otkolku na preveduvawe. Za da se izbegne
preraskaùvaweto, prevodot na nekoi mesta malku otstapuva od pravilata na
standardniot makedonski jazik.
, , .
, , .
, , ,
,
.
,
12
, ,
.

,
,
1927 ,
,
.
. 1941
,
. , -

.
,
.

.

1913
.
8 1992 ,
. 2008
. , ,

.

. , , ,
.
, ,
, .
Kako i da e knigata ja imate , pa se nadevam deka vloèniot trud
nema da bide zaluden i korpusot na znaewe kaj ~itatelskata publika }e bide
zbogaten so izvesni soznanija.
Normalno e, pokraj drugite, da se najdat i takvi koi na knigata }e i ja
stavat vo zabele{ka nejzinata vonvremenost povikuvaj}i se na bajatosta na
temata vrz koja se potpira sodrìnata. Smetam deka toa e nivno li~no mislewe
i tie imaat pravo na toa. Kako {to im pravo na misleweto deka vo
istorijata nikoga{ ni{to ne e bajato i vonvremeno. Se razbira, ako
se prifati kako u~itelka. Vo toj slu~aj temata na sodrìnata ne samo {to e
presna tuku nejzinata sveìna nikoga{ nema da bide pomatena od vremeto
zo{to na prostori se povtoruva vo ciklusi odnovo i odnovo
ispi{uvaj} sodrìni .
.
Prireduva~ot
13
Vo mesec maj 1927 godina bev povikan na slu`ba vo Ju`na Srbija

1
vo svojstvo
na vr{itel na dol`nosta Glaven agraren poverenik vo Skopje. Na taa funkcija
se zadràv, so kratok prekin preku zimata, se do 1- avgust 1928 g. Za toa vreme
ja zapoznav organizacijata na rabotata, teìnata i serioznosta na doverenata
misija, aktuelnosta i kompliciranosta na siot agraren problem, sostavot i
vrednosta, kako na doma{niot element taka i u{te pove}e na naseleni~kiot
element, a {to e najglavno i site uslovi i tegobi pod koi se razviva{e tamo{niot
ìvot. Glavnata zada~a na mojata funkcija be{e podredena na kolonizacijata.
Vo pogled na ostanatite aktuelni pra{awa se ograni~iv samo na nivnoto
prou~uvawe i podgotvuvawe materijal za zakonodavni raboti.
Pri vr{eweto na svojata dol`nost ja po~uvstvuvav seta va`nost na
kolonizacijata, ama istovremeno iskusiv deka nema nitu edno drugo pra{awe od
dràvnata uprava koe ostana tolku neobjasneto i tolku povr{no obraboteno kako
ova. Ministerstvoto za agrarni reformi ne stasa da prisobere nitu poedine~ni
statisti~ki podatoci, a ne pak da gi objavi rezultatite od dosega{nata rabota.
Pokraj toa i privatnata inicijativa potpolno zatai.
Se {to i e na javnosta poznato poteknuva od napisite vo vesnicite,
prateni~kite interpelacii i ministerskite odgovori i izjavi. Vra}aj}i se
na svojata prvi~na postojana dol`nost morav, dodu{a, da gi prekinam site
slu`beni odnosi so doverenata funkcija, ama zatoa i ponatamu ostana duhovnata
i moralna vrska.
So ogled na va`nosta i aktuelnosta na kolonizacijata sovesta ne
moè{e da mi dozvoli da go skrijam bogatoto iskustvo od mojata rabota i moite
zabele{ki i vo vistinskoto vreme da ne go privle~am sestraniot interes, ne
samo na poedinci tuku i na site op{testveni i dràvni faktori.
Dvete predavawa koi za taa cel gi odràv na Narodniot univerzitet
vo Saraevo bea nedovolni. Be{e potrebno da se zapoznae i ostanatata javnost.
Zatoa go odbrav ovoj pat. @alam {to za obrabotka na vaka vaèn i obemen
1 Spored toga{nata terminologija, avtorot so terminot Ju`na Srbija ja narekuva oblas-
ta na koja deneska se prostiraat Metohija i Kosovo koi vo toa vreme bile del od Srbija i oblas-
ta na dene{na Republika Makedonija ~ija teritorija, ponata i kako Vradarska Makedonija, so
podelbata na Makedonija i bila dodelena na Srbija (egejskiot del od Makedonija poznat i kako
Egejska ili Belomorska Makedonija i bil dodelen na Grcija,a pirinskiot del od Makedonija
poznat i kako Pirinska Makedonija i bil dodelen na Bugarija). Vo odredeni slu~i toj pravi i
druga podelba narekuvaj}i go Kosovo i Metohija kako Kosovo,a Makedonija kako Ju`na Srbija.
14
predmet nemav na raspolagawe dovolno vreme nitu mo`nost da gi priberam site
potrebni podatoci za sostojbata na koloniite i naselenicite.
Aktuelnosta na kolonizacijata vo vrska so najavenoto skoro donesuvawe
na agrarniot zakon za Ju`na Srbija kako i zakonot za centralnata uprava me
prisili da pobrzam, za moite zabele{ki i izneseni idei da ne ja proma{at
svojata cel. Sepak se nadevam deka mi pojde od raka kolonizacijata sestrano da
ja osvetlam. Sekoj }e moè da dobie jasna slika za nea. Agrarnite interesenti,
odnosno naseleni~kite reflekanti }e moàt da gi najdat potrebnite
informacii kako za naselenite na dràvnoto zemji{te isto taka i za naselenite
na zemjata koja Turcite, selej}i se, ja ostavaa. Na dràvnite faktori im pruìv
tolku materijal i im ja pokaàv idnata linija na rabota za {to apsolutno mora
da se vodi smetka ne samo pri re{avaweto na agrarnite tuku i na celokupnite
problemi na Jugot.
Moite izlagawa za kolonizacijata gi podeliv na tri dela.
Vo prviot del gi opi{av razvojot i sostojbata na kolonizacijata i toa,
zaradi podobar pregled, po oblasti odnosno po kolonizacioni podra~ja. Gi
opi{av site karakteristiki na podra~jata posebno od klimatsko-zdravstvenite
i od tehni~ko-stopanskite gledi{ta. Za nekoi kolonii se osvrnav tolku kolku
{to be{e potrebno za da se vidat nivnite uspesi ili neuspesi i rabotata i
ìvotot na naselenicite. Posebno vnimanie posvetiv na vrednostite i
odlikite na naseleni~kiot element spored rodniot kraj i ja oceniv nivnata
asimilaciona sila i sposobnost vo postignuvaweto na celta koja i e nameneta
na kolonizacijata. Vo ovoj del se osvrnav i na aktuelnosta na privatnata
kolonizacija koja se odviva sama od sebe skoro bez nikakva dràvna intervencija.
Vo vtoriot del se prikaàni prilikite, pre~kite i te{kotiite. Bez ovoj
del bi bilo nevozmo`no da se ocenat postignatite rezultati, a u{te pomalku da
se prezemat potrebnite merki za sanirawe na ovaa sostojba koja dosega ja ko~e{e
sekoja zdrava i uspe{na akcija. Vo ovoj del }e se vidi deka vo Ju`na Srbija ne
samo {to ne postoe{e nikakva dràvna agrarno-kolonizaciona politika tuku
nema{e nikakov sistem po koj bi se sproveduvala kolonizacijata. Naseluvaweto
e uredeno so poseben zakon, a reguliraweto i sigurnosta na ostanatiot imot i
deneska u{te visi vo vozduh. Uredbata za naseluvawe ja ispu{tila od predvid
sekoja agrarno-kulturna programa vo tie krai{ta, a kaj doma{niot selski
element stvori, bez nekoja potreba, ubeduvawe deka naselenicite uìvaat
privilegirana polo`ba. Rabotata na agrarnata vlast be{e celosno izolirana
od rabotata na ostanatite ustanovi. Od decentralizacijata na upravata vo
Ju`na Srbija trpe{e ne samo kolonizacijata tuku i re{avaweto na celokupniot
tamo{en problem.
Se zboruva za osnovawe Centralna uprava za obnova na Ju`na
Srbija. Izveduvaweto na samata rabota be{e predadeno vo racete na slabo,
nekvalifikuvano, a mnogu ~esto i nesigurno ~inovni{tvo. Glavna prepreka se
narodnite pratenici. Niv gi smetav za najgolemo zlo na na{ata akcija, pa nivnata
razorna rabota morav da ja podloàm na najostra kritika. Se {to e re~eno
za niv e premalku. Istorijata na kolonizacijata }e dade najcrni podatoci za
istorijata na na{iot parlamentarizam. Op{tinskata kako i poniskata upravno
policiska vlast se potpira{e na mo}ta i vlijanieto na narodnite pratenici.
Be{e potrebo da se prikaè postignuvaweto i na ednata i na drugata vlast
15
da se vidi do kakov apsurd dovede tamo{nata dràvna administracija. Zatoa
is~ezna vistinskiot interes za kolonizacijata. Naporedno so toa narodnite
pratenici znaeja vo odredeni krugovi da stvorat raspoloènie za prestanok
na kolonizacijata bidej}i nejzinoto natamo{no prodolùvawe e opasno za
pravilniot ekonomski razvoj na doma{niot element. Jas smetav za potrebno da se
otfrli sekoja zasnovanost na ovie tvrdewa, pa mi uspea da dokaàm deka na{ata
akcija ni najmalku ne e vo kolizija so interesite na doma{noto naselenie i
deka ima apsolutna mo`nost za natamo{no naseluvawe. Vo ovoj del morav da
se osvrnam i na rabotata na Sojuzot na agrarnite zaednici koj do 1926 g. be{e
najta`nata strana na na{ata organizacija za kolonizirawe.
Vo tretiot del gi prikaàv va`nosta i uspesite na kolonizacijata koja
nema{e za cel samo smestuvawa na novi semejstva i osiguruvawe na nivnata
egzistencija tuku i po{iroka kulturno-ekonomska zada~a od nacionalen
karakter. Nesporno e nejzinoto direktno i indirektno vlijanie vrz javnata
bezbednost. Se pokaà mnogu vaèn, a so pametna kolonizacija }e se pokaè{e
u{te povaèn, faktorot na nacionalizacija i asimilacija na tamo{nite
krai{ta zo{to }e ima{e odlu~uva~ko vlijanie vrz razvitokot na socijalnata
higiena na seloto i na sozdavaweto novi karakteri. Osobena va`nost obrnav
na podigaweto na kulturno-ekonomskata sostojba na celokupnoto naselenie
i odrazot na taa sostojba vrz zgolemuvaweto na nacionalniot proizvod.
Podigaweto na nacionaliziraweto na gradovite se smeta, isto taka, za mnogu
zna~aen uspeh. Site svoi tvrdewa i zaklu~oci gi potkrepiv so potrebnite
statisti~ki podatoci i na toj na~in na kolonizacijata i go priznav rangot na
prvoklasen dràven zafat.
I pokraj pozitivnite rezultati, koi vo nikoj slu~aj ne smeat da se potcenat,
objektivniot posmatra~ ne moè so niv da bide zadovolen. Vremeto {to izmina
i na{ite o~ekuvawa treba{e da dadat drugi rezultati. Kolonizacijata, a u{te
pove}e kolonizacionata politika mora da dobie druga nasoka so drugi sodrìni.
Vo vrska so toa bev sloboden za mnogu pra{awa, koi niz moeto izlagawe gi
doprev, da iznesam konkretni predlozi, a osobeno predlogot za reorganizacija
na Ministerstvoto za agrarni reformi.
Na krajot smetav deka mi e dol`nost da konstatiram deka vo posledno
vreme nastapija promeni vo korist na kolonizacijata. Odgovornite faktori
zazedoa odlu~en stav i po~naa da obezbeduvaat sredstva za sozdavawe uslovi za
naseluvawe. Napraven e izbor pri postavuvaweto na izvr{nite agrarni organi,
a so upravno-policiskata vlast vospostavena e tesna sorabotka taka da moème
so sigurnost da gledame vo idninata na na{ata akcija.
Saraevo, dekemvri 1928 g.
\or|o Krsti}
Sudija na Vrhovniot sud
16
I

Pra{aweto na kolonizacijata na Ju`na Srbija datira od onoj ~as,
koga pobedonosnata srpska vojska gi skina vekovnite okovi od taa zarobena i
napatena zemja. Tradicionalnata qubov kon Kosovo i Ju`na Srbija u{te toga{
natera mnogu semejstva od drugite krai{ta da se zagreat na novoto sonce i da
prodolàt so rabotata tamu kade {to starite morale da prestanat. Za àl
toj proces be{e so kratok vek bidej}i go prekina svetskata vojna. Me|utoa,
posle definitivnata presmetka na svetot i na na{eto osloboduvawe i polno
obedinuvawe dojde do obnova na toj proces, no ovoj pat so posilen zamav i so
svoeto podlaboko zna~ewe.
No pred da se vpu{tam vo su{tinata na samata rabota, a so cel za posilna
zainteresiranost potrebno e da se spomne ovaa:
Kolonizacijata na Ju`na Srbija be{e postavena na tesna i sosema
ednostrana osnova. Ja smetaa, mnozina i denes ja smetaat za takva, kako pra{awe
za naseluvawe na naselenici-stranci koi se dojdeni da baraat leb. Toa mislewe
e sosema pogre{no. Kolonizacijata ima sosema drugo zna~ewe i koga se odlu~iv
da pi{uvam za nea ne pojdov od toa tesno gledi{te, tuku od siot zbir na pra{awa
koi se na dneven red tamu.
Od na{eto gledi{te kolonizacijata e prvoklasno dràvno pra{awe na
Jugot. Pridonesuvaj}i za re{avawe na ekonomsko-socijalnite problemi taa
sproveduva nacionalizacija i asimilacija na tamo{nite krai{ta, nositel
e na slobodnata ideja i ekonomsko-kulturniot napredok, garancija na javnata
bezbednost i najdobra zalo`ba za stabilnosta na na{ite dràvni granici.
Va`nosta na ovoj problem zasluùva dostojno mesto vo dràvniot interes
i àlam, {to vedna{ na po~etokot na na{iot predmet moram da izjavam deka
nas na toa pole od dràvniot ìvot ne moàt da ne zadovolat nitu gledawata
na celite na kolonizacijata, nitu metodite na rabotata, a nitu postignatite
rezultati.
Kako i site po~etoci na rabotite vo dràvata, koja tuku{to se sozdava i
organizira, taka i po~etocite na kolonizacijata bea vo sostojba na nesigurnost
i talkawe. Kolonizacijata na ju`nite krai{ta ne be{e podgotvena. Nea
ja diktira{e neodlo`na potreba. Be{e zbir na administrativni merki za
ublaùvawe na ekonomsko-socijalnoto dvièwe i za zadovoluvawe na tie
elementi, koi posle svetskata vojna najmnogu stradaa i stanaa seriozna opasnost
za odrùvawe na postojnoto op{testveno ustrojstvo. Celi ~eti zemjodelski
semejstva gi poplavija dràvnite ustanovi baraj}i zemja. Ju`na Srbija so svoite
prostrani i neobraboteni poliwa i napu{tenite i zapusteni imoti prva ja
17
ponudi svojata pomo{ za re{avawe na nastanatata socijalno-ekonomska kriza.
Dràvata vo toa vreme ne be{e ja sprovela vnatre{nata organizacija. Taa u{te
ne be{e po~nala da zakrepnuva od vojnata koga po~naa da i se postavuvaat takvi
barawa, od site strani, {to be{e apsolutno nevozmo`no da bidat ispolneti.
Masite toa nitu sakaa da go slu{nat nitu, pak, da go razberat. Toga{ u{te gi
nema{e potrebni zakoni nitu finansiski sredstva, nema{e nikakov stru~en
plan nitu odbirawe na naselenicite. Katastarot i katastarskite knigi bea
nepoznata institucija, a najavenata agrarna reforma sosema nova granka na
dràvnata uprava za celoto ~inovni{tvo koe be{e prateno na dol`nost tamu.
Kolonizacijata, pokraj toa, ja prate{e i nepoznavawe na prilikite od strana
na dràvnite organi, nestru~nost na personalot i celosna li~na i imotna
nesigurnost na celata teritorija.
Postapkata kaj tamo{noto naseluvawe be{e ednostavna i brza. Treba{e
da se zadovolat {to pove}e zainteresirani. Be{e pra{awe samo dali zemjata e
slobodna, a ne se obrnuva{e mnogu vnimanie na eventualnite tu|i prava. Turcite
i Albancite bea ja izgubile seta prisebnost. Pove}eto Albanci, a osobeno
nivnite voda~i, se odmetnaa vo ka~aci. Zemja ima{e tolku, {to nikade osetno
ne se zavleguva{e vo interesite na me{tanite, ako za toa nema{e potreba.
Zatoa naseluvaweto ode{e bez nikakvi pre~ki.
Vakvata rabota kolku i da be{e korisna, mora{e da napravi isto tolku i
{teta. Mnogu kolonisti moraa podocna da se raseluvaat, bidej}i nemaa uslovi za
ìvot, nekoi malarijata sosema gi uni{ti, vo nekoi kolonii mora{e povtorno
da se napravi premeruvawe, a nekade mora{e da se pristapi kon pregrupirawe
na kolonijata.
Edinstvena sre}a za toj period be{e toa {to za glaven poverenik be{e
postaven gospodinot Sreto Vukosavlevi}, snaodliv ~ovek i patriot, poln
so sila i ìvot. So polna odgovornost ja sfati svojata te{ka dol`nost: vo
nedostatok na dràvni sredstva li~no ja angaìra{e toga{nata Amerikanska
misija i Angliskoto zdruènie na srpskite prijateli. So pomo{ na ovie
dru{tva gi podigna dvete najgolemi kolonii i toa vo Vitomirica kaj Pe} so
130 ku} i Kara|or|evac
2
na Dolen Vardar so 120 ku}i. So humanosta na ovie
na{i prijateli im se pomogna i na drugi na{i naselenici i toa ne samo so
hrana tuku i so nabavka na razni zemjodelski ma{ini. Ama ovaa pomo{, kolku
i da be{e dobrodojdena, ne be{e vo sostojba, vo vrska so ostanatite nesre}i
koi ja pratea kolonizacijata, da gi zadrì naselenicite i trajno da gi privrze
za zemjata. Glavniot poverenik ne moè{e da se bori so prirodnite sili, koi
pove}epati ja skr{uvaa i najcvrstata volja kaj poedinci. Kolonizacijata,
zna~i nastrada na samiot po~etok. Vistinskata organizacija na rabotata na
kolonizacijata po~na so osnovaweto na Agrarnata direkcija vo Skopje spored
Uredbata za Organizacija na Ministerstvoto za agrarna reforma od 12.II.1920 g.
i postavuvaweto Okoliski agrarni poverenici vo site pogolemi kolonizacioni
centri vo Ju`na Srbija.
Samoto naseluvawe dobi odredena forma so Uredbata za naseluvawe na
ju`nite krai{ta od 24.IX.1920 godina.
Po taa Uredba za naseluvawe se odredi ovie zemji{ta:
2 Dene{no Josifovo vo op{tina Valandovo
.
18
1.slobodni dràvni zemji{ta;
2.op{tinski i selski zemji{ta i utrini dokolku ovie gi nadminuvaat
vistinskite potrebi na tie op{tini i sela za isteruvawe i napasuvawe na
nivnata stoka;
3.Zapusteni zemji{ta i zemji{ta koi sopstvenicite trajno gi napu{tile;
4.Zemji{ta koi, po prethodnite odredbi za podgotvuvawe na agrarnata
reforma (~len 9) i Uredbata za delumna eksproprijacija na zemjata od 12.II.1920
g. moè da se odvoi od privatnata sopstvenost.
Najmalku po 5 hektari zemja se predviduva za naseluvawe na edno
semejstvo. Vo okolinata na gradovite i stopanskite centri se dava i pomalku,
no ne pod 2 hektari. Osven toa sekoj oènet ~len na semejstvoto, ne smetaj}i go
stare{inata, ima pravo na u{te 4 hektari, e neoènet od 16 do 21 godina na 3
hektari.
Vo isklu~itelni slu~ai so ogled na kvalitetot na zemjata i na semejnite
priliki na naselenicite se dava u{te po 5 hektari, a ako so sebe ponele
neophodno potreben alat za obrabotka na zemjata u{te po 3 hektari.
Za podignuvawe na ugledni stopanstva se predviduva i do 50 hektari, a na
sekoj naselenik moè da mu se dade u{te po 2 hektari, takanare~ena, {umska
zemja vo rok od 2 godini da ja po{umi.
Za iznao|awe zemja za kolonizacijata propi{ana e posebna postapka
koja e mnogu liberalna i koja pominuva niz tri institucii. Vo taa postapka
pokraj organite na agrarnata vlast u~estvuvaat, so isti prava, i organite na
op{tinskata, na policiskata kako i organite na {umskata uprava.
Naseluvaweto e vrzano za odredeni uslovi predvideni so ~len 13
od Uredbata, od koj eden e da se bide ~len na Agrarnata zaednica, a samoto
naseluvawe e zadolìtelno vo rok od 6 meseci po dodeluvaweto na zemjata inaku
naselenikot go gubi pravoto na naseluvawe.
Pri naseluvaweto naselenicite imaat pravo na besplaten prevoz na
site ~lenovi na semejstvoto, stokata i predmeti na site dràvni èleznici.
Ovaa pravo vo golema merka go iskoristija golem del Bosanci od Bosanska
Kraina kako i nekoi Li~ani. Tie prenesoa celi ku}i, pa na dobienite imoti
gi sostavija. Ni najmalku ne treba da se ~udite koga nasred Kosovo, Ov~e Pole
ili okolu Poduevo }e vidite nekoja bosanska ili li~ka ku}a od drva iako vo tie
krai{ta zaradi nedostatok na {umi ne moè ni da stane zbor za drveni ku}i.
Po uredbata naselenicite imaa pravo na besplatna gra|a od dràvnite ili
od op{tinskite {umi za podigawe na ku}i, na pa{a po selskite i op{tinskite
pasi{ta i na site uslugi koi i drugite selani gi imaat.
Naselenicite gi steknuvaat site gra|anski prava vo odredenata op{tina,
a se oslobodeni od site dràvni danoci i okru`ni, okoliski i op{tinski
pridonesi za tri godini (sega za pet godini).
Po Uredbata se predvideni slu~ai koga na naselenicite moè da im se
odzeme zemjata, a po pravo na sopstvenost moàt da se steknat posle 10 godini
pod pretpostavka deka se ispolneti site uslovi koi od niv se baraat pri
obrabotuvaweto na zemjata.
Uredbata, {to e mnogu va`no, predviduva osnovawe zdruènija za
snabduvawe i op{to kulturno podigawe na naselenicite.
Kolku pove}e be{e olesneta rabotata na agrarnata vlast so pomo{ na
19
ovie zakoni tolku kolonizacijata pote{ko napreduva{e.
Pozgodnite i podobrite zemji{ta ve}e bea podeleni, a ostanati bea
samo nekulturni kompleksi obrasnati so grmu{ki i pomalku plodni pasi{ta.
Dràvata ni vo ovoj period ne be{e vo sostojba da gi pruì potrebnite pari~ni
sredstva za sproveduvawe melioracija, pa se slu~i da se naseluvaat samo
agrarnite interesenti koi bea prinudeni da go primat zemji{teto.
No pokraj site te{kotii, za koi podocna }e stane zbor, na{ata
kolonizacija postigna relativno dobar uspeh.
Spored statistikata koja se vodi vo tehni~kiot otsek na Glavnoto
agrarno povereni{tvo vo Skopje do 1.I.1928 g. za potrebite na kolonizacijata
razgrani~eno e 225.397 hektari zemja vo 1923 kompleksa. Od toa premereni se
143.724 hektari, a podeleni se 111.602 hektari dodeka ostatokot skoro celosno
e sporen. Zabeleùvame deka me|u podelenoto zemji{te se nao|a{e i imotot na
pokojniot Nikola Pa{i} od okolu 3.000 hektari vo okolinata na Muratovoto
Turbe na Kosovo.
Podelenata povr{ina od 111.602 hektari opfa}a 173 kolonii i 419
pomali naselbi i e podelena vaka:
1. na kolonistite, na dobrovolcite i na ~etnicite 43.861 hektar na 6.250
domakinstva;
2. na domorodcite 18.173 hektari na 5.000 semejstva;
3. na sopstvenicite vo zamena, po ~len 27 na Uredbata za naseluvawe, 1.149
hektari na 107 semejstva;
4. na voenata vlast, na {kolite i raznite humanitarni ustanovi 1.604
hektari na 190 mesta;
5. na sopstvenicite na samoto mesto na razgrani~uvawe ostaveno im
224.556 hektari;
6. na ime potrebni utrini za pa{a ostaveno e 17.839 hektari dodeka na
pati{ta, reki i gradili{ta pripadnaa 4.420 hektari.
Najmnogu kolonii ima na Kosovo i toa: vo gra~ani~ka okolija ima 24
kolonii i 22 pomali naselbi, vo vu~itrnska okolija 20 kolonii i 35 mali
naselbi, vo gilawska okolija 10 kolonii i 22 naselbi, vo nerodimska okolija 9
kolonii i 23 naselbi. Od drugite pova`ni okolii na skopska doa|aat 10 kolonii
i 12 naselbi, na ègligovska 10 kolonii i 19 naselbi, na pe}ka okolija 11
kolonii i 34 naselbi, |akovi~ka 10 kolonii i 17 naselbi, na dreni~ka 7 kolonii
i 25 naselbi, na gevgeliska 6 kolonii i 5 naselbi, na prilepska 10 kolonii i 5
naselbi, na ov~epolska 4 kolonii i 3 naselbi dodeka vo kavadarska, radovi{ka,
ko~anska, bitolska i ohridska okolija se osnovani samo po edna ili dve
kolonii i po nekolku naselbi od koi 18 vo bitolska okolija. Site ovie kolonii
se podignati do 1925 godina. Od 1925 g. pove}e se rabote{e na popolnuvawe na
starite kolonii.
Ne moème da se vpu{time vo razgleduvaweto na sostojbite na nekoi od
koloniite. ]e gi podelime go grupi i vo glavni crti }e gi ozna~ime glavnite
karakteristiki na grupaciite poedine~no.
Od site kolonii najdobro uspeaa i najnapredni se koloniite na Kosovo.
Tamu zemjata e so odli~en kvalitet, osobeno po dolìnata na rekata Sitnica, a
specijalno vo vu~itrnska okolija. Klimatskite priliki se povolni. Edinstven
nedostatok e {to nema {umi, pa zaradi toa silnite vetrovi koi tamu duvaat, se
20
postojana opasnost za posevite. Na Kosovo se smesti na{iot najdobar element
i toa ne od eden tuku od site krai{ta na dràvata. Ima homogeni, no ima i
me{ani kolonii. Site kolonii se prili~no dobri. Kolonistite se vistinski
selani koi se dojdeni da rabotat i na koi im se poznati site te{kotii koi gi
~ekaat. Za kratko vreme postignaa ubavi uspesi. Malku se tie {to ne podignaa
ku}i, a nekoi ve}e starite gi zamenija so novi. Ku}ite im se moderni, dosta
higienski napraveni i naredeni pokraj ulici. Ve}e ja po~uvstvuvaa potrebata od
{umi i toa ne samo zaradi gorivo tuku i zaradi za{tita na posevite od vetrovi.
Zatoa po~naa da odgleduvaat {umi i toa najmnogu bagremi i crnici, a nekade
podignaa ubavi dabovi ili cerovi {umi~ki. Zemjata ja obrabotuvaat mnogu
racionalno. Nekoi nabavija razni zemjodelski ma{ini, pa imaat i nekolku
ma{ini za vr{ewe. Kako primer za ekonomski razvoj i sostojba }e se posluàm
so izjavata na nekoj Gavrilo Tepav~evi} od Piva koj na pra{aweto za negovata
sostojba mi odgovori: Eve kako stojam. Kaj mojot dedo Joja Pejov Tepav~evi} se
prikaùva{e koga ima{e 1.000 kgr p~enica. Jas ovaa su{na godina (1927)
}e imam eden vagon. Moram da priznam deka ovoj, dodu{a, e eden od
podobrite i povrednite selani, ama ni kaj najslabite ne e lo{o. Sekoj na
Kosovo mi vele{e deka ne bi se vra}al nazad doma. Isklu~ok od toa se eden
del naselenici vo kolonijata Vrelo koi dobija mnogu te{ka zemja za obrabotka
i vo ~ija kolonija postojano vladee nekoja sto~na bolest. Kolonistite od
Kosovo seu{te ne moàt da podignat dovolno {koli, me|utoa ve}e gi prezedoa
potrebnite ~ekori za da gi dobijat. Crkvi nemaat: edna edinstvena vidov vo
Vrelo pod planinata Gole{, ama i taa sirota se sru{i.
Vrednosta na kolonistite na Kosovo te{ko e da se iznijansira. Sepak
Bana}anite i Slovencite se najdobri bidej}i se najkulturni i zatoa {to so
sebe donele nekakov inventar i pari. Ima i nekolku dobri srpski semejstva,
pove}e vo plodnite krai{ta, ama, kolku {to moèv kaj niv da zabeleàm, mnogu
se nezadovolni, osobeno onie od Ma~va. Isto taka najdov i nekolku Germanci
koi se odli~ni selani i so Srbite-naselenici ìveat vo najdobri odnosi. Od
Hercegovcite najprimerni i najnapredni se naselenicite vo Pojati{te, pa
moàt da se natprevaruvaat so najdobrite naselenici na Kosovo; od Crnogorcite
najdobri se naselenicite vo Petrovi} vo blizinata na [timqe.
Op{tiot vpe~atok za kolonizacijata na Kosovo e dobar. Vo me{anite
kolonii mnogu podobro napreduva otkolku vo homogenite. [to e mnogu interesno
site pome|u sebe dobro se soglasuvaat. Postoi natprevaruvawe vo rabotata i
ugleduvawe na ponaprednite zemjodelci kako i na podobrite stopanstva. Vo
kolonijata Milo{evo ne moè da se rapoznae edna crnogorska ku}a nitu po
nadvore{niot izgled, nitu po vnatre{noto ureduvawe, a ni po rabotata okolu
ku}ata od ku}ata na nekoj Bana}anec ili Ma~vanin od istata kolonija. Vo
ovaa kolonija konstatirav deka nitu eden naselenik ne se zadràl na svoite
doneseni doma{ni, nacionalni ili verski obi~ai. Sekoj primil od site obi~ai
doneseni vo taa kolonija. Posledica od toa e {to vo ovaa kolonija najmnogu i se
tro{i.
3
Uviduvaj}i go napredokot vo ovaa kako i vo drugite pome{ani kolonii
3 Naselenicite od ovaa kolonija podignale 80 higienski nu`nici i 80 moderni |ubri{-
ta po inicijativa i so pomo{ na Ministerstvoto za narodno zdravje. Pokraj rabotata na se-
koj zemjodelec sekoj nu`nik ~ini po 250, a sekoe |ubri{te po 480 dinari. Na ovaa akcija i se
pridruìle i 20 mesni albanski semejstva.

21
se obidov, zaradi {irewe na primerno i napredno zemjodelstvo, da ufrlam po
nekoj Bana}anin ili Sremec vo nekoi kolonii kade {to se samo Hercegovci. Ne
mi pojde od raka bidej}i na toa site se protivea. Pri~inata e taa {to tie kako
gor{taci ne podnesuvaat Lali, kako {to gi narekuvaat, a u{te i se uvereni deka
me{aweto so niv }e im go donese vo seloto onoj moral na koj Hercegovcite ne
se naviknati i {to, toj moral odnosno obi~ai, ne gi poznava nitu kosovskata
tradicija nitu, pak, spored nivno mislewe, moè da gi podnese .
Koga zboruvame za koloniite na Kosovo ne moème da premol~ime,
a da ne se setime na na{iot nacionalen deec, poznat u{te od zagrepskiot
velepredavni~ki proces i skromen patriot Adam Pribi~evi}. Toj se smestil vo
kolonijata Svra~ak vo blizinata na Vu~itrn. Bev kaj nego. Vistinski ekonom e.
Posedev polovina ~as. Ne razmenivme nitu edna misla koja ne se dviè{e strogo
vo granicite na zemjodelskiot ìvot. Celiot se posvetil na ekonomijata i toa
ne samo zaradi sebe tuku pove}e zaradi svojata okolina. Ima{e nesre}a da se
naseli vo slaba kolonija, a posebno toj dobil lo{a i bezvodna zemja pri vrvot na
samata kolonija vo ridot. Pribi~evi} e vistinski u~itel na svoite zemjodelci,
vo sekoj pogled. Mnozina izgradija ubavi kameni ku}i po negova inicijativa
i po negov sovet. Za site nivni potrebi se griì. Nara~al razni semiwa od
Amerika osobeno nekoj vid detelina koja podnesuvala golemi su{i, pa saka da
ja isproba. Detelinata ja dobil, ama proletva ne moèl da ja upotrebi. Mi se
àle{e deka od Amerika dobil predupreduvawe zaradi nepla}awe, a na{ata
carinska vlast ne bila vo sostojba nitu da ja ocarini detelinata. Isto taka
nabavil i seme od edna treva od Sudan smetaj}i deka dobro }e uspee v ovie
su{ni krai{ta bidej}i, inaku, sekoja treva izgoruva. @ivee sosema povle~eno,
se bori so prirodata i vr{i golema kulturna misija. Kaj nego e i do`domernata
stanica.
I ako od kolonizacijata na Kosovo moème na prv pogled da bideme
zadovolni i ako crvenite }eramidi ja za{arenija seta kosovska ramnica sepak
se pokaà deka Kosovo seu{te ne e na{e. Novata narodna oprema so{iena e so
slabi konci, treba da se zacvrstat bidej}i i se zakanuva opasnost od raspa|awe.
Za toa ima mo`nost i toa kolku vistinska tolku i zakonska. Ispituvawata
koi se napravija minatata godina pokaàa deka na Kosovo ima u{te zemja koja
neovlasteno se poseduva i koja treba da se nameni za potrebite na agrarnata
reforma. Taka vo seloto Gladnica, na primer, pred balkanskata vojna imalo
40 ku}i, a sega se tri koi go dràt siot imot na izbeganite Albanci. Vo Mal
Suv Dol imalo 30 ku}i, a denes se samo 4, vo Kowevo nad Qiplan se iselile 30
ku}i, a ostanale 13 od koi samo 4 ku}i dràt 300 hektari zemja. Pome|u selata
Sazlija, Papaz, Orahovica i Pojati{te pronajden e ovaa godina kompleks
prvoklasna zemja na koja }e moàt da se smestat najmalku 70 novi semejstva. So
ovie i u{te so drugi primeri kako i so prisvoenite pasi{ta se pokaà deka
na Kosovo treba povtorno da se oìvee na{ata zaspana akcija. Vrz osnova na
spomnatite ispituvawa i predvidenite o~ekuvawa ovaa godina se pristapi kon
novi razgrani~uvawa, pa na Kosovo i vo delot na Drenica koj grani~i so Kosovo
do krajot na juni se pronajdeni 4.099 hektari i 50 ara nova zemja. Koga }e se
proveruva katastarskiot premer i zemji{nite knigi }e se najde mnogu pove}e.
Za toa li~no se uveriv. Albancite ve}e denes ja prodavaat seta onaa zemja koja
bespravno ja prisvoile i koja moàt da ja izgubat. Seta taa zemja }e mora da se
22
stavi na potrebite na agrarnata reforma.
Bidej}i Kosovo ne e neposredno vrzano so starite granici na Srbija,
posveteno e golemo vnimanie na naseluvaweto na prirodniot spoj koj odi po
dolinata na rekata Lab. Na toj prostor, vo labinska okolija - bidej}i e re~en
- osnovani se 20 kolonii i 35 pomali naselbi. Duri e podignata i edna nova
kolonija, Poduevo, koja stana okru`no mesto.
So osnovawe kolonii, postignatata podobra javna bezbednost po~na za
ovoj kraj da gi interesira i drugite selani od starite srpski granici. Taka so
kupuvawe zemja se dojde do mnogu naselbi. I sega vo labinska okolija, kade vo
1913 g. nema{e nitu edna srpska du{a, na{ata kolonizacija zaedno so privatnoto
naseluvawe go promeni etni~kiot izgled na celiot kraj i kosovskata ramnica,
na siguren na~in, ja vrza za svojata prirodna nacionalna matica.
Na àlost moram da konstatiram deka na nekoi kolonii vo ovaa okolija
ne se posvetuva{e dovolno vnimanie, ne samo od drugata vlast tuku i od samata
agrarna. Kolonistite na samata stara granica kaj Merdar se vo najlo{a sostojba
moèbi zatoa {to Merdar e edna bolna i tragi~na to~ka vo istorijata na na{ite
osloboditelni vojni. Naidov i na takvi koi i posle nekolku godini ìveeja
vo obi~ni jami. Mi zboruvaa deka za niv, od kako se naselile, ve}e nikoj ne se
interesiral. Za da se ispravat ovie gre{ki minatata godina im se odobreni
potrebnite krediti za gradewe ku}i i sega }e imaat barem pristojni ìveali{ta.
Vo kolonijata Raduevci, kade {to se smesteni obi~no Slavonci ima te{kotii za
koi nikoj ne vodi smetka. Vo Svetla, pak, naidov na vdovica naselenica od 1913
godina po ime Stanica, vdovica na pokojniot Todor Paunovi}, koja i denes vodi
te{ka borba so nemilosrdnata priroda. Nikoj ne i obrnal vnimanie i pokraj
toa {to ma` i zaginal, a Bugarite vo 1916 g. na nejzinoto dete vo kolepkata mu
gi skr{ile dvete noze, pa sega odvaj se vle~e.
Vo ostanatite kolonii na ovaa okolija sostojbata e pristojna i ima dosta
dobar broj ugledni naselenici.
Vo podra~jeto na kosovskite kolonii spa|a i gilawska okolija. Ovaa
e edna od najgolemite okolii vo Ju`na Srbija kako po povr{ina taka i po
naselenie. Naselena e pove}e so Albanci, doma{ni Srbi ima malku i toa vo,
op{testveno, sosema podreden odnos; isto taka ima i pravoslavni Cigani koi
nekoi gi vbrojuvaat me|u Srbite. Okolijata e povrzana so dobar pat koj odi pokraj
Morava skoro do Vrawe, inaku niz samata okolija nema dobri komunikacii. Od
porane{ni vremiwa e poznata po ~estite akcii na ka~acite, a i denes odvreme
navreme se pojavuvaat ka~a~ki bandi koi vo ovoa okolija sekoga{ nao|aat
sigurni jataci. Edinstvena okolija na Kosovo kade {to akciite na ka~acite
ne se ugu{eni. So ogled na goleminata na prostranstvoto na ovaa okolija,
moè da se re~e deka se do posledno vreme ostana po{tedena od naseluvawe.
Pokraj ve}e razgrani~enoto zemji{te koe ~eka na naseluvawe }e se najde u{te
mnogu raspoloìva zemja. Treba komisiski da se obikoli seta okolija i da se
opredeli kade treba da se sprovede razgrani~uvawe. Duri toga{ }e se vidi
{to moè taa okolija da ni dade za kolonizacija. Toa, vo prv red, go baraat
na{ite nacionalni interesi, bidej}i kako {to e labskata okplija isto taka
i gilanskata e prirodna vrska pome|u starite granici na Srbija i kosovskata
ramnica. Ne se pomalku va`ni nitu ekonomskite interesi bidej}i nikade ne
zabeleàv zemjata polo{o da se obrabotuva i da se odgleduva taka lo{i vidovi
23
stoka kako vo gilanska okolija koja ima podobri uslovi za ìvot od site drugi
delovi na Kosovo. Vo ovoa okolija se naseluvaat pove}e Vrawanci, ama ima
naseleno i ne{to Hercegovci.
Posle kolonizacijata na Kosovo najmnogu vnimanie se posveti na
naseluvaweto na Metohija.
Zborot Metohija e od gr~ko poteklo. Zna~ela crkovno-manastirski imot.
Albancite ja vikaat Duka}in. Metohija nekoga{ bila centar na narodnata sila
i na na{ata duhovna veli~ina. Osloboduvaweto vo 1912 godina ja zatekna sosema
odrodena. So isklu~ok na nekolku na{i pomali i nezna~itelni nacionalni oazi,
srpskiot element be{e sosema iskorenet. Do 1876 godina vo Metohija ima{e
8600 srpski ku}i od koi Crnogorcite vo 1912 godina zateknale samo 1.830 ku}
i. Uni{tuvaweto na na{iot element se sproveduvalo ili so raseluvawe ili so
prisilno preminuvawe vo Islam. Se znae, na primer, deka poznatiot zlostornik,
takanare~eniot Haxi Zeko
4
, koj e odlikuvan so najgolemiot avstriski orden,
neodamna gi raselil selata Le{ani, Svrka, i Trbuhovac, pa ovie napu{teni sela
se naseleni so katoli~ki Malisori. Deka se sproveduvala islamizacija se gleda
po toa {to i denes ima nekoi sela kaj koi e ìv spomenot na nivnoto minato.
Taka, na primer, semejstvoto Stojkovi} od seloto Bu~an - so okolu 14 ku}i -
u{te vo 1806 g. preminale vo Islam pod uslov da ne odat vo xamija. Tie i denes gi
~uvaat srpskite grobi{ta, sekoja godina vikaat sve{tenik da gi okadi, go slavat
sveti Jovan, ~uvaat nekoe pismo od knezot Milo{ i vladikata Rade i na Golema
Bogorodica davaat prilozi za De~ani i Patrijar{ijata. Vo seloto Junik na
samata albanska granica vo Stefan Maalata i sega postoi muslimansko albansko
pleme Beri{a koi gi ~uvaat srpskite grobi{ta i ru{evinite na crkvata koja
ja podignal vtoriot igumen na manastirot Visoki De~ani nare~en Danilo.
5
Za
nego i denes vo Junik ima za~uvano predanie deka e od Junik i toa od semejstvoto
Stefanovi}. Kolku e cvrsta vrskata na Albancite so nivnoto minato osobeno
se gleda od nivniot odnos kon manastirot Visoki De~ani. Se do balkanskata
vojna vo manastirot prestojuva{e po eden ugleden i hrabar Albanec od dobro
koleno so dvajca svoi rodnini. Ima{e naziv Vojvoda i dol`nost mu be{e da
go ~uva manastirot i za negova za{tita, ako treba, i da zagine. Toa be{e golema
~est i odlikuvawe koi i turskite carevi gi cenea. Taka nekoj vojvoda Rust Alija
od sultanot dobil posebno odlikuvawe. Posleden vojvoda be{e Bilal Rusti,
a negoviot sin Sali Rustemi, Negovoto Viso~estvo za zaslugi go odlikuva
so ordenot Sveti Sava. Nas denes vo Metohija na na{eto slavno minato ne
potsetuvaat samo istoriskite spomenici Visoki De~ani i Patrijar{ijata. Da
ne se tie i da ne se krstovite koi vo nekoi albanski grobi{ta stojat izme{ani
4 Ovoj Haxi-Zeko vo 1903 godina ubil nekoj Mahmud Zaim od Novo Selo Zaimovo, za koj se
zboruva deka preminal vo Islam pod uslov da ne odi vo xamija.Toj Mahmud Zaim vo 1912 i 1923
godina bil srpski ~etnik i tokmu vo toa vreme crnogorskata vlast, koga ja zazela Metohija, mu
go odzela negoviot imot vo Novo Selo i mu go dodelila na nekoj Milovan [}epanovi}. Zaim
izgubil sekakva nade` deka do toa zemji{te povtorno }e dojde. Duri vo tekot na ovaa godina se
prezemeni energi~ni ~ekori da mu se povrati zemji{teto i blagodarej}i na usetot i razbirawa-
ta na nadle`nite agrarni organi, mu uspealo povtorno da stane gospodar na svojot dom.So toa e
popravena dosega{nata protivzakonska postapka.
5 Danilo bil postaven od Sv.Kral De~anski za pomo{nik na igumenot Arsenij za vreme
na yidaweto na Visoki De~ani. Negovata freska se nao|a na leviot stolb na vlezot vo crkvi~ka-
ta Sveti Nikola. Na freskata pi{uva: Danil vtori igumen svjatago mjesta sego.Albancite
od Junik i denes zaradi toa ja posetuvaat crkvata i prinesuvaat darovi (Spored Bratstvoto od
Manastirot Visoki De~ani od Arhimandritot Leontij Ninkovi .
24
so nivnite kamewa (na primer vo Istini}, Junik i dr.) kako i imiwata skoro na
site sela voop{to ne bi se znaelo deka nekoga{ tuka imalo Srbi.
Metohija e eden od najplodnite kraevi vo na{ata zemja. Obrabotlivoto
zemji{te e so prvoklasen kvalitet. Prednosta e vo toa {to ne oskudevaat so
voda. Albancite se ve{ti za navodnuvawe. Gi iskoristile site vodi po~nuvaj}
i od rekata Istok, pa se do Lo| i Erenika; zaradi toa su{ata im e nepoznata.
Osobeno se na cena livadite. Vo Lumbardi, na primer, 1 hektar livada {to
se navodnuva ~ini 50.000 dinari i dava 5.000 kgr seno i prekos. Zemjata gi
ra|a site vidovi ìto, a uspeva i vinova loza so odli~en kvalitet. Klimata
e povolna, malarija ima malku vo samoto grat~e Pe}, a moè da se najde i vo
|akovi~ka okolija; komunikaciite za sega se mnogu lo{i, ama so pominuvaweto
na jadranskata èlezni~ka pruga }e bidat mnogu podobri. Javnata bezbednost e
celosno osigurana.
Osven plodorodni zemji{ta po celata Metohija, po~nuvaj}i od dreni~kata
granica, pa preku Pe} i \akovica na site mesta moè da se najdat nepregledni
kompleksi obrasnati so sitna {uma, za sega, bez upotrebna vrednost.
Crnogorcite vo 1913 g. potpolno ja sfatija va`nosta na Metohija za Crna
Gora, ne samo od nacionalno tuku i od ekonomsko gledi{te. Tie nacionalizacija
i kolonizacijata na Metohija po~naa da ja sproveduvaat na svoj poseben i sosema
originalen na~in. Samo se svrtea kon svoeto minato i ednostavno go kopiraat.
Agrarnata reforma kako {to nie deneska ja zamisluvame i ja sproveduvame, vo
toga{nata mala Crna Gora ne bi donela nikakva polza bidej}i }e se soo~e{e so
sosema nekulturni zemji{ta na koi ne bi moèle da se odràt nitu ìvotinski,
a ne, pak, ~ove~ki ìvoti. Metohija za Crnogorcite u{te od porano bila vetena
zemja. Taa e priroden rezervoar za podmiruvawe na zemji{nite potrebi na Crna
Gora. Crnogorcite ne moàt da ja razberat dene{nata agrarna reforma koja vo
celost gi prizna ste~enite prava. Nivnite nacionalno - ekonomski aspiracii ne
se stremea za nekultiviranite pasi{ta i zemji{ta bez ìvot. Zatoa agrarnata
reforma gi razo~ara, pa do denes ne moàt da se pomirat so nea. ]e spomnam
samo eden primer za crnogorskite pogledi na svoite prava vo Metohija. Nekoj
Crnogorec koj u{te vo 1913 g. zaposednal edno zemji{te i vo 1919 g. povtorno se
vratil na nego od agrarnata vlast dobil re{ewe da ja napu{ti taa zemja i da ja
predade na porane{niot sopstvenik i toa pod zakana na prisila. Protiv ovaa
re{enie toj se àlel li~no kaj Ministerot za Agrarna reforma gospodinot
Krste Mileti} so ovie zborovi: Do Kosovo zemjata be{e moja, posle Kosovo
albanska, 1913 g. stana povtorno moja, 1915 g. albanska, 1919 g. povtorno ja
zazedov, a koga albancite povtorno so nea }e zagospodarat jas nema da ~ekam
sila tuku dobrovolno }e ja napu{tam . Se zboruva deka Krste Mileti} toga{
mu ja ostavil zemjata.
Pokraj site povolni uslovi za ìvot problemot so naseluvawe na
Metohija e teòk bidej}i e svrzan so golemi materijalni izdatoci. Pokraj
golemata i skapa fizi~ka sila za iskopa~uvawe potrebna e golema dràvna
pomo{ kako za navodnuvawe na zemjata, bez koe vo Metohija e nevozmo`no bilo
kakvo zemjodelsko proizvodstvo, taka i za izgradba na ku}i za naselenicite za
da se privrzat vedna{ za dodelenata zemja.
Na{ite nacionalni interesi, ekonomskite potrebi na naselenieto na
Crna Gora za specijalna javna bezbednost na toj kraj ni diktira{e ne samo da se
25
forsira kolonizacijata tuku da se obezbedat potrebnite uslovi za odrùvawe
na koloniite.
Site kolonii koi se formirani vo Metohija so isklu~ok na onie kaj
Pe}, odnosno Vitomirica i Dobru{a odvaj se odrùvaat bidej}i nemaat voda.
Dràvata ja uvide nevozmo`nosta za naseluvawe, pa u{te od porano e izraboten
generalen plan za navodnuvawe na Metohija. Od toj plan vo 1922 i 1923 g.
izveden e samo eden mal del so koj se sluàt samo dvete spomenati kolonii.
Zatoa ovaa godina se pristapi kon izveduvawe na odamna stvorenata programa
za navodnuvawe. Ve}e se pravi kanal koj od De~anska Bistrica }e moè da gi
navodnuva takanare~enite Ere~ki [umi pome|u De~ani i \akovica kako i kanal
koj }e gi iskoristuva vodite od Drim i }e gi navodnuva |urakovi~kiot atar vo
isto~ka okolija i okolinata. Ovie dva kanala }e ~inat 1,250.000 dinara i do
prolet }e bidat sosema gotovi. Moram da predupredam deka pri upotrebuvaweto
na vodata od postojnite kanali se pokaà deka vodata ne se iskoristuva
racionalno i deka kolonistite se nesvesni za dol`nosta pri odrùvaweto na
kanalite i postojniot red za upotreba na vodata. Poradi neurednoto odrùvawe
na kanalite i razlevawe na vodata }e se javi opasnost od razvoj na malarija.
Obidot za osnovawe vodni zadrugi dosega nema{e uspeh. Za ovaa nesovesnost na
naselenicite mora u{te pove}e da se vodi smetka sega koga e vo izgradba seta
mreà dovodni kanali. Kako {to sega stojat rabotite na{ata agrarna politika
nema da se zadrì samo kaj ovie kanali tuku si postavi zada~a vo rok od 2 godini
da go zavr{i i ostatokot od neizvedeniot generalen proekt za navodnuvawe.
Isto taka e izrabotena i programa za iznao|awe i doveduvawe na voda
za piewe vo mnogu kolonii, pa Higienskiot zavod vo Skopje na sebe ja prezede
dol`nosta taa programa da ja izvede na tro{ok na Ministerstvoto za agrarna
reforma. Za naseluvawe na novi kompleksi koi }e se navodnuvaat, a vo vrska
so kompleksite koi nema da moàt da dobijat voda, ovaa godina izraboten e
nov plan za kolonizacija, koj, vo prv red, }e vodi smetka za podmiruvawe na
potrebite na crnogorskata siroma{tija, ama koj }e vodi smetka i za agrikulturno
usovr{uvawe na site naselenici so me{awe so ugledni i primerni zemjodelci
od drugite napredni krai{ta. Opasno e samo deka toj plan nema da moè da
se izvede bidej}i za taa kolonizacija e napraveno premnogu propaganda bez
soodvetna organizacija i malku obezbedeni krediti.
Za ispituvawe na najdobrite vidovi rastenija, tehnikata na navodnuvawe
i upotrebuvaweto na vodata vo seloto Rastovica e napravena opitna-
melioraciona stanica na 20 hektara, a pokraj nea se predviduva i selekciona
stanica za sozdavawe odnosno odbirawe na najdobrite rastenija.
So toa za nekolku godini Metohija }e stane ìtnica, a pra{aweto za
snabduvawe na Crna Gora so hrana }e bide olesneto i osigurano.
Vo Metohija e naselen isklu~ivo crnogorski element. Edinstveno vo
kolonijata Lug Bunar kaj \akovica se naseleni Hercegovci od Nevesiwe i
Bile}a za koi voop{to ne se znae kako zaskitale tamu.
Sostojbata na naselenicite vo Metohija ne moè da ne zadovoli. Tie
se site od sto~arski krai{ta. Sto~arite nikoga{ ne bile dobri poledelci,
pa normalno e {to vo poledelstvoto vo Metohija ne gi postignaa potrebnite
rezultati. Metohiskite naselenici cvrsto odlu~ile da rabotat i obrabotuvaat
samo tolku zemja kolku {to mislat deka im e potrebno, a zemjata da ne im se
26
odzema po zakonot, ili kolku {to mislat deka im e dovolno za prehranuvawe.
Tie nikoga{ nemale mnogu zemja, pa kolku i da obrabotat im se ~ini deka
mnogu obrabotile. Najdobrata kolonija Vitomirica i denes, posle nekolku
godini, polovinata stoi neiskopa~ena i neobrabotena. Vo Drenica kaj De~ani
konstatirav deka mnozina primile zemja samo za da moàt sekoja godina da gi
ise~at grmu{nicite i da gi prodadat ise~enite grani. Otkako se naselile za
tri godini ne obrabotile tolku zemja kolku {to Hercegovcite vo Lug Bunar
za edna esen i zima imaat iskopa~eno. Toa i samite moraa da mi go priznaat.
Metohiskite naselenici se naviknati na gradski i kafanski ìvot, pa nerado
se odlu~uvaat za kolonii daleku od gradot. Od tamu doa|a toa {to mnogu ja
zapostavuvaat zemjodelskata rabota. Zatoa koloniite do Pe} i \akovica se
mnogu polo{i od poodale~enite. Naselenicite vo Dobru{a kade {to pove}eto
se Belopavli}ani, mi priznaa otvoreno deka pokoro }e ìveat vo Dobru{a
otkolku vo Vitomirica bidej}i vo Dobru{a pomalku tro{at, a podobro
rabotat. (Vitomirica e poblisku do Pe} od Dobru{a). Ovie, a i drugi ne{ta
se pri~ina {to me|u naselenicite vo Metohija se nao|aat mnogu mal broj
primerni zemjodelci. Neophodna potreba e, tokmu zaradi toa, pome|u niv da se
pome{a po nekoj dobar zemjodelec od ponaprednite krai{ta. Najdobro, za taa
potreba bi posluìle Bana}anite i Srbite. Uveren sum deka Crnogorcite so
zadovolstvo }e gi primat bidej}i i tie na niv im pozajmija golem broj svoi lu|e.
Vodej}i za toa smetka minatata godina ni uspea da pridobieme tri semejstva od
Banat koi ve}e se naselija kaj Pe}. Prirodno ovie Bana}ani moraa da gi sobujat
svoite tradicionalni vle~ki i da obujat ~evli. Toa ne im be{e udobno, ama
toa go bara{e nivniot li~en interes. Slu{am deka tie Bana}ani mnogu dobro
se sna{le, deka vedna{ ja pokaàle svojata sposobnost i deka ve}e napravile
celosni planovi za stopansko izdignuvawe na toj kraj. Vo \akovica, isto~ka
okolija ovaa godina, vo dve grupi, se naseleni 30 semejstva od Ba~ka od okolinata
na Srbobran. Tie se neobi~no iznenadeni od izgledite na svojata idnina.
Mnogu Crnogorci imaat edna mana koja ne moàm da ja premol~am. Za
svoja prva dol`nost i ~est smetaat deka najprvo treba da izgradat ku}a za koja
ne samo {to }e go potro{at siot svoj kapital tuku u{te i }e se zadolàt. Toga{
im nedostasuvaat sredstva za normalno razvivawe na imotot, te{ko im e da
gi najdat i taka vedna{, na po~etokot, go onevozmoùvaat zdravoto stopansko
napreduvawe. Stopanskiot ìvot mora prirodno da se razviva i samo takov
moè da gi dade onie udobnosti koi mu se potrebni na ~ovekot.
Ovaa navika im go popre~uva pravilniot razvoj na ekonomskoto
vozdignuvawe. Ama i pokraj site maani i zaostanatost vo zemjodelstvoto, ako
se sproveduva pametna i zdrava agrarna politika vo ovie kraevi, vo najskoro
vreme }e mora da se postignat izvonredni rezultati.
Crnogorcite se sposoben i ìlav element. Treba da se zapoznaat so ìv
primer na napredno doma}instvo. Tie se slabi koga se sami, no koga se sme{ani
so drugi se natprevaruvaat vo trudoqubivost i ne davaat nikomu prednost. Ovaa
nivna osobina treba da se znae da se iskoristi. Od toa }e zavisi zabrzuvaweto
na stopanskiot napredok na Metohija i nejzinata podobra idnina.
Vo pogled na pomiruvaweto tie kraevi se nenadminlivi. So Albancite
se eden ist soj. Najdobro se soglasuvaat bidej}i najdobro i se razbiraat. Na
Albancite im imponira juna{tvoto. Crnogorcite od taa strana se dobro
27
poznati me|u Albancite, pa zaradi toa i se po~ituvani. Crnogorcite lesno go
nau~uvaat albanskiot jazik i tamu kade {to se vo malcinstvo site zboruvaat
albanski.
Pokraj site krvavi sudiri so Albancite i li~nite zagubi Crnogorcite
gi zadràa svoite steknati pozicii. Nema opasnost od koja }e se upla{at. Vo
edno albansko selo od 200 ku}i najdov samo 3 crnogorski semejstva. Koga ~ovek
bi go videl izgledot na toa selo i ìvotot vo nego ne bi moèl da sfati kako
tie tri semejstva se osmelile da se smestat vo toa selo. U{te po~udno e koga
se znae deka tie semejstva ìveat vo ka~a~ki ku}i, ja obrabotuvaat nivnata
zemja, a ne vodat smetka dali ka~acite im podgotvuvaat ne{to. Ima slu~ai koga
ka~akot se vratil ama Crnogorecot ne si odi i ìvee so ka~akot vo ista ku}a
ili ka~akot pla}a kirija. Ako ìveat zaedno decata im se izme{ani, pa ne se
razlikuvaat crnogorskite deca od albanskite. Koga eden Crnogorec go pra{av
dali se pla{i za ìvotot mi odgovori: Kako da se pla{am koga e dobra zemjata.
(Ka~a~kite imoti imaat najdobra zemja.)
Ovie odnosi kako i ovie nekolku tipi~ni primeri zboruvaat vo polza
na tvrdeweto deka Crnogorcite se najpogodni za kolonizacija na Metohija i za
stabilizirawe na na{ite tamo{ni granici.
Naporedno so kolonizacijata vo Metohija se razviva i kolonizacijata
na Drenica. Toa e na{iot najpitom kraj. Drenica po svojot izgled e sli~na
na na{ata Bosanska Kraina zaradi {to Krai{nicite se grabaat za nea. Vo
Drenica za vreme na na{ata najsilna kolonizacija vladee{e i najgolema
nesigurnost. Ima{e momenti koga tamu voop{to ne postoe{e dràvna vlast.
Poznatiot otpadnik Azem Bajta be{e vistinski gospodar na Drenica. Me|u
Albancite be{e tolku popularen {to, za sram na toga{nata dràvna vlast,
narodot so kuluk mora{e da mu pravi kula. Vo takvi okolnosti se sproveduva{e
kolonizacijata vo Drenica. Duri posle poznatoto zaginuvawe na Azem Bajta vo
1924 g. , koga mora{e i vojskata so artilerija da u~estvuva, nastana novo vreme
za kolonizacijata i za ìvotot na naselenicite.
Javna nesigurnost vo Drenica predizvika i gradeweto na kolonijata
Srbica. Ovaa kolonija ja podigna Sojuzot na agrarnite zaednici. Odale~ena e
od Kosovska Mitrovica 19km i vo nea e sedi{teto na okoliskiot poglavar. So
isklu~ok na 4 hercegovski semejstva naselenicite se se Crnogorci. Kolonijata
se razviva dosta dobro samo e {teta {to ne e smestena na glavniot pat. Za nea
e karakteristi~no {to vo 1928 g. nemala nitu eden smrten slu~aj. Isto taka e
interesno {to vo Srbica, vo potokot Drenica moè da se najde ribata jagula.
Naselenicite se mnogu lo{i zemjodelci bidej}i imale prilika pove}e da se
zapoznaat so manite na gradskiot ìvot.
Sli~ni se prilikite i vo ostanatite kolonii na Drenica, pa site se
razvivaat dobro. Dokolku nemaat voda za piewe ovaa godina i taa }e se najde. Vo
Drenica naseleni~kiot materijal e dobar. Pove}e se Bosanci, ama gi ima i od
drugite krai{ta.
Interesite na javnata bezbednost diktiraa da se posveti pove}e vnimanie
i na ovoj kraj na Drenica koj se protega po dolìnata na glavniot pat Kosovska
Mitrovica - Pe}. Toj del od patot e potpolno pust i nesiguren bidej}i tamu se
glavnite ka~a~ki premini.
Ministerstvoto za agrarna reforma sproveduvaj}i ja nacionalnata
28
agrarna politika minatata godina donese re{enie da se kolonizira i
najopasniot del od ovoj pat. Kolonistite koi }e se naselat na toj sektor, od
koi eden dobar del ve}e i se prijavija, }e dobijat besplatno gotovi, solidno
napraveni, ku}i od kamen, iskopani bunari, a so ogled na sto~arskiot kraj,
pogolema kompetencija vo zemjata i pomo{ od po 5.000 dinari za iskopa~uvawe
i nabavka na stoka. Gre{kata e napravena edinstveno {to na 15 km od Kosovska
Mitrovica se predvideni golem broj ku}i koi od odredeni pri~ini nema da
moàt da se naselat. Na ovie naselenici dràvata }e mora u{te nekoja godina da
im dava pomo{ dodeka ne se stabiliziraat. Za sega tamu se naseleni Hercegovci
od stola~ka okolija i Kola{inci.
Taka, ovoj nekoga{ najnesigurniot pat koj i denes se nao|a pod postojana
za{tita na àndarmeriski straì i po koj preku no} se prekinuva sekakov
soobra}aj, za kratko vreme na sekoj patnik }e mu pruà polna li~na i imotna
sigurnost i nepre~eno dvièwe so {to }e se ukinat site onie sigurnosni merki
koi seu{te potsetuvaat na zemja so najgolema li~na nesigurnost.
Pominuvame na kolonizacijata na skopskata oblast.
Kolonizacijata vo ovaa oblast gi opfa}a samo skopska, kumanovska,
pre{evska i delimi~no ka~ani~ka okolija. Ostanatite okolii doa|aat mnogu
malku predvid.
Dodeka na Kosovo i Metohija za sproveduvawe na kolonizacijata,
pokraj ekonomskite pri~ini odlu~uva~ki bea i nacionalnite, ovde glavni
bea ekonomskite zatoa {to, iako po~nuvaat vedna{ kaj Ristovec, albanskite
naselbi sepak ne se taka kompaktni kako {to se na Kosovo i Metohija.
Zemji{tata koi se odzemeni za kolonizacija mnogu se pozgodni, edno {to se
protegaat po dolìnata na prugata Pre{evo-Kumanovo-Skopje, a vtoro {to
se mnogu polesni za kultivirawe od onie vo Metohija. Bonitetot na zemjata
vo ramninite pokraj Vardar e odli~en, dodeka vo poodale~enite kraevi kako i
okolu Kumanovo i Pre{evo e od ne{to polo{ vid. Klimatskite uslovi se dosta
nepovolni zatoa {to nema {umi i zatoa {to mnogu mesta se malari~ni. Na
nekoi mesta ima dobra voda, a nekoi se bezvodni. Antimalari~niot institut
vo Skopje na ~ie ~elo stoi d-r. Rankov, so poteklo od Tuzla, pokaùva odli~ni
rezultati. Postoi mislewe deka vo seta dràva nema taka organizirana rabota
i red kako {to se vo ovoj zavod. So posredstvo na ovoj zavod za kratko vreme }e
se namali opasnosta od malarija. Vo samoto skopsko pole, kade {to malarijata
e i najgolema, }e pomogne mnogu i melioracijata koja {to se sproveduva sega.
Site kolonii imaat dobri komunikacii. Izgledite vo zemjodelstvoto se
odli~ni bidej}i uspevaat site vidovi ìto, a skoro na celoto podra~je se sadi
tutun i se see afion. Vinova loza nema, ama ve}e so golemi rezultati se zafa}a.
Okolu Skopje se razviva gradinarstvoto i mlekarstvoto. Javnata bezbednost e
celosno sprovedena. Is~eznaa nekoga{nite periodi~ni komitski upa|awa, koi
vsu{nost nikoga{ ne bea naso~eni protiv na{ite kolonisti.
Naseleni~kiot kadar e regrutiran od site kraevi na dràvata. Okolu
Kumanovo najmnogu ima Li~ani, tie nerado se odvojuvaat. Inaku, vo drugite
kolonii naselenicite se sosema izme{ani. Site kolonii se dosta dobri,
imaat izgradeno ku}i koi se mnogu solidni, naselenicite go imaat potrebniot
inventar i za site, osven za 2-3, moè da se kaè deka se celosno stabilizirani.
Pokraj kolonizacijata na naselenici od strana na celoto podra~je se
29
obrna vnimanie i na kolonizacijata na doma{niot element. Treba da se znae
deka severno do Skopje se nao|a eden na{ najnacionalen kraj, takanare~enata
Skopska Crna Gora. Toa e zbir na sela kade {to nikoga{ ne zaspala kosovskata
tradicija. Tie sela ostanaa zasekoga{ verni na zavetnata misla. I dodeka
drugite sela go primile mirno tu|iot jarem i ostanale na starite mesta,
ovie, napu{taj}i gi plodnite ramnici, se povlekle vo ridi{tata i taka do
posledniot ~as ja za~uvale svojata nacionalna svest. Vo toa ne moèla da gi
pokoleba ni najsilnata bugarska propaganda. Na niv, kako na ~uvari na na{eto
ime i golemata ideja trebalo vo prv red da im se pomogne i da im se vrati
odzemenata zemja. Agrarnata reforma so pomo{ na Uredbata za eksproprijacija
na golemite imoti kako i so ~len 11 od Uredbata za naseluvawe na novite ju`ni
krai{ta, be{e vo mo`nost kolku tolku da go zadovoli toj element. Istoto toa
e napraveno i so domorodcite od p~inskiot okrug, pa eden del od niv e naselen
vo okolinata na Pre{evo kako i so domorodcite od pore~ka okolija, tetovska
okolija i onie od krivopalane~ka okolija.
Nitu vo ovaa oblast ne moème da se osvrneme na site kolonii. Vo
pre{evska okolija, kako edna od podobrite kolonii }e ja istakneme kolonijata
Cakanovec. Ovaa kolonija ja spomenuvame i zaradi toa {to ja podignale u{te
Turcite i vo nea smestile bosanski muhaxiri. Denes od ovie muhaxiri nema ni
traga, nitu se znae {to stanalo so niv. Nekoi od nivnite ku}i ostanale i denes
vo niv ima naseleno 27 semejstva Srbi i Makedonci. Dobro se soglasuvaat i
ubavo napreduvaat. Tuka vo blizinata ima edna mnogu dobro uredena kolonija,
Trnavska Reka so 11 ku}i. Me iznenadi koga doznav deka tuka na krajnata severo-
isto~na to~ka se naselile Crnogorci. I ovaa kolonija pokaùva deka tie se
mnogu podobri zemjodelci vo tu|ina otkolku kaj svoite ku}i. Od koloniite vo
kumanovska op{tina najdobra e Tabanovci kade najmnogu se naseleni Bana}
ani i Qubodrag kade {to kolonistite se izme{ani. Vo ovaa kolonija se bara
arteriska voda. Ne moàm da ja odminam ovaa kolonija a da ne spomnam eden
odli~en zemjodelec, nekoj Lazar Devi} od Banat. Toj e primer za trudoqubivost
i izdr`livost. Po negovoto mislewe sekoja zemja e podednakvo dobra i selanecot
koj saka i znae da raboti mora da napreduva. Na nego od 1920 do 1922 godina mu
propadnale 40 grla goveda i kowi, a mu se urnal i bunarot 31 met dlabok koj
~inel 10.000 dinari; seto toa go nadomestil, nov, u{te podlabok bunar iskopal,
podignal {tali za primer, podignal celosno stopanstvo i pokraj site nesre}i
koi go pogodile se odràl kako najdobar zemjodelec. Sega e na mislewe i za sebe
podobra ku}a da si izgradi.
Vo skopska okolija najdobra kolonija e Ognanci, pa Ràni~ino kade
pove}e se naseleni Srbi, Du{anovac ~ie jadro go so~inuvaat Hercegovcite i
Gorno Lisi~e kade {to se nao|aat kolonisti od celata dràva.
Vo kolonijata Ràni~ino kolonistite razvile neobi~no dobro
stopanstvo, izgradile prekrasni i zdravi ku}i i sluàt za primer. Vo
Du{anovac podignale sosema moderna mlekarska zadruga, proizveduvaat puter
i svoite mle~ni proizvodi gi prodavaat vo Skopje. Mnogu dobro napreduvaat,
dràt simentalska rasa na kravi, imaat moderno uredeni {tali. Zadrugata
ja so~inuvaat 30 zadrugari, pa im uspealo da pridobijat i nekolku me{tani.
Ministerstvoto za zemjodelstvo i vodostopanstvo ovaa godina im odobrilo
200.000 dinari zaem za podigawe moderna zgrada za mlekarnica i za nabavka
30
na potrebnata oprema. Od agrarnata vlast pobarale edno planinsko pasi{te
za odgleduvawe stoka. Ima izgledi i ovaa potreba da im bide zadovolena. Taa
kolonija e gordost na na{ata kolonizaciona akcija.
Kolonijata Gorno Lisi~e vo neposredna blizina na Skopje postavena e na
edno dosega najneplodno zemji{te. Vo ovaa kolonija, so isklu~ok na 3-4 posvetli
primeri, se smestija samo onie kolonisti koi ne se naviknale na te{ka rabota
i koi ne moèle vo celost da se odviknat od gradskiot ìvot. Na mestoto na
kolonijata porano bile selski pasi{ta. Vegetacijata ne uspeva bidej}i pod
plitkiot sloj humus ima dlabok peso~en sloj, pa vo su{nite godini izgoruva se.
Kolonistite pred nekolku godini do{le na ideja da donesat voda za navodnuvawe
od Vardar. Napravile kanal do kolonijata i zastanale. Ministerstvoto za
agrarna reforma uviduvaj}i gi site polzi koja }e im gi obezbedi vodata minatata
godina im odobri zaem od 300.000 dinari i ovozmoì da se zavr{i kanalot.
Glavniot kanal e dolg 5 km, sporedniot 12 km, a osven toa, sekoj kolonist trebalo
da napravi kanal do svojot imot. Spored izjavata na stru~nacite izgradbata
na ovoj kanal se smeta za najmoderna i najdobra rabota na pretprijatijata od
vakov vid vo zemjata. Formiranata vodna zadruga dava garancii deka kanalot
propisno }e se odrùva i vodata pravilno }e se iskoristuva. Taka pustoto i
neplodno pasi{te, so mali sredstva, e pretvoreno vo najplodno zemji{te. Vo
ovaa kolonija ve}e denes ima selani koi eden hektar zemja go procenuvaat po
100.000 din. Naselenikot Ne{o Popovi} koj minatata godina samo eden ipol
mesec moèl da ja koristi vodata, od svojot imot od 5 hektara zemja imal
dobivka od 50.000 dinari, a pokraj toa za zelkata dobil 20.000 dinari. Koga }
e se zeme deka vo kolonijata ima 40 naselenika toga{ moè da se pretpostavi
vistinskata nejzina vrednost, kako za naselenicite taka i za skopskiot pazar.
Pri formiraweto na kolonijata ne se misle{e na ovaa melioracija nitu na
izborot na podobar naseleni~ki materijal. Se slu~i i toa mnogu naselenici da
trguvaat so zemjata, a mnogu ne sakaat da ja obrabotuvaat tuku ~ekaat da premine
vo nivna sopstvenost, pa da ja prodadat. Ovaa sostojba dade povod i minatata
esen e napravena revizija kako na subjektite taka i na objektite, poni{teni se
mnogu re{enija, predvideni novi naselenici kako vistinski zemjodelci, ama,
na àlost, Ministerstvoto za agrarna reforma site tie re{enija na na{ata
vlast, na intervencija na neodgovorni faktori, gi ukina.
Moe mislewe e deka treba da se napravi povtorno revizija i tamu da se
naseli onoj element koj taa zemja vistinski ja zasluùva. Ne moè da se odmine
ovaa kolonija, a da ne se spomene nekoj naselenik Gojakovi}, svr{en ekonomist,
koj svojot imot go uredil po site principi na ekonomijata, najracionalno go
obrabotuva, pa za dve godini ima postignato neverojatni uspesi vo sekoj pogled.
Za primer samo }e navedam deka vo Gorno Lisi~e do krajot na 1925 godina nema{e
nitu edno lozje, a samo dve ovo{ki. Denes, odnosno na po~etokot na 1928 godina
podignati se 56 lozja, site po~naa da sadat ovo{ki i toa site so posredstvo i pod
vlijanie na naselenikot Gojakovi}. Ako nekoj moè da se nare~e zemjodelski
mesija za ovoj kraj, toj takviot naziv go zasluùva.
Ima u{te edna kolonija, mnogu bogata i napredna, na 7 km oddale~enost od
Skopje, nare~ena Hasanbegovo. Ja spomenuvam samo zatoa {to vo nea se soedineti
dva vida kolonisti. Ednite se turski, a drugite na{i. Prvite se dojdeni vo
1884 godina, skoro site se od seloto Gra~anica, gata~ka okolija, od semejstvoto
31
Krvavac. Vtorite do{le posle osloboduvaweto, od site kraevi i se smestile
vo ku}ite i na imotite od izbeganite Turci. Na{ite muslimani si ostanale
verni na svojot jazik i na svoite obi~ai, a donekade i na svoite ~uvstva bidej}
i, kako {to velat samite, ne sakale da ja delat sudbinata na Turcite. Navistina
na po~etokot ne moèle da se sloàt so na{ite naselenici bidej}i ovie gi
napa|ale, ama koga podobro se zapoznale ìveat kako bra}a. Vo toa li~no se
uveriv.
Kolonizacijata na ka~ani~ka okolija za sega se razviva samo okolu Star
Ka~anik. Vo ovaa okolija, so mali isklu~oci, naseleni se samo Hercegovci. Vo
nivni race se nao|a i poznatiot an na kr~markata Jana, poznat po narodnata
pesna za Xemo Brdjaninot i Krali Marko. Temelite na ovoj an, koj bil dolg
preku 30 metri, i bunarite seu{te dobro se raspoznavaat.
Kolonizacionoto podra~je vo ka~ani~ka okolija se smeta za najdobro
podra~je bidej}i e pogodno kako za zemjodelstvo taka i za sto~arstvo. Go poznavam
naselenikot Arsenij Milenkovi} koj od Ba~ka se preselil vo Ka~anik bidej}
i procenil deka uslovite za ìvot se mnogu podobri. Naselenicite od Gorna
Hercegovina poneseni se od prirodnite ubavini i od uslovite za ìvot. Mnozina
se naselile so kupuvawe na zemja, a, {to e mnogu va`no, postojat mo`nosti za
natamo{no naseluvawe so otkup na zemja.
Vo tetovska okolija ima od porano samo edna kolonija vo Ropotovo, a vtora
se vospostavuva ovaa godina vo Brvenica. Pokraj najsiroma{nite me{tani od
Tetovo i nekoi od tamo{nite ~etnici vo ovaa kolonija se smesteni i 19 semejstva
od Lapovo (Srbija), a vo nivna blizina i 5 Hercegovci. Taa kolonija za kratko
vreme }e bide najdobrata kolonija vo Ju`na Srbija. Pa|a vo o~i deka Lapov~ani
dobro se sna{le i deka vedna{ gi steknale simpatiite na tamo{nite me{tani.
Vo tetovska okolija, kade gi ima samo ovie dve kolonii, se ~uvstvuva potreba
za kolonizirawe po dolìnata na èlezni~kata pruga Tetovo-Gostivar, makar
i vo najmal obem. Tamu zemjata e najdobra i odgleduvaweto na agrikulturite
neminovno bara vo taa najbogata vardarska kotlina da se ufrlat barem nekolku
ugledni i napredni zemjodelci.
Vo vele{ka okolija nema raspoloìva zemja za kolonizacija. Edinstveno
vo Otavica, na prvata èlezni~ka stanica Veles-[tip, pokraj porane{nite
nekolku naselenika, ovaa godina e naseleno u{te 5 semejstva Bana}ani i 8
Krai{nika od Bosna.
Iako kolonizacijata na skopskata oblast izgleda donekade sovr{eno,
sepak se utvrdilo deka so to~no premeruvawe i istraùvawe moè da se najde
u{te raspoloìvo zemji{te koe }e moè da posluì, ako ne za osnovawe novi
kolonii toga{ za popolnuvawe i zajaknuvawe na starite. Osobeno vo okolinata
na Skopje, koga }e se isu{i skopsko pole i katlanovsko blato }e moè da se
prodolì rabotata na kolonizacijata. Melioracijata koja se ve}e sproveduva
tamu, vo prv red se sostoi od odvodnuvawe, no, dokolku bide potrebno, }e se
prilagodi i za navodnuvawe. Kreditite za ovie zafati se osigurani.
Za kolonizacijata na ostanatiot del od Ju`na Srbija i za postignatite
uspesi ne samo {to e te{ko tuku e i nezgodno da se zboruva. Tuka najmnogu se
pokaà na{ata nesposobnost i vlijanieto na neodgovornite faktori.
Najprvo }e se osvrneme na bregalni~kata oblast. Ovde nas najmnogu }e ne
interesiraat koloniite vo Ov~e Pole. Toa e nepregledna ridesta ramnica koja,
32
zaedno so Eèvo Pole, e dolga okolu 40 km, a {iroka 10-30 km, retko naselena i
toa pove}e so turski element. I vo Ov~e Pole bile smesteni bosanski muhaxiri,
no i od ovde sosema is~eznale. Vo Ov~e Pole vladeat posebni mesni, kako
klimatski taka i agrokulturni priliki. Ov~e Pole za na{eto zemjodelstvo
e seu{te nere{en problem. Vo taa ogromna ramnica, kade {to zemjata e
dobra, na mesta i so odli~en kvalitet, najmoderno i skoro edinstveno orudie
e raloto. Zemjata se ora po 4 ili 5 pati dodeka se osposobi za seewe zaradi
{to ogromni povr{ini se pod ugar. Se seat site posevi, koi, ako ne e su{na
godina, odli~no uspevaat. Jas minatata godina se obidov, li~no, od povikani
stru~waci da gi dobijam potrebnite podatoci za uspe{no sproveduvawe na
kolonizacijata, barav informacii ne samo za sega{niot zemjodelski sistem koj
vladee kaj doma{noto naselenie, tuku i za eventualna promena na toj sistem
i poracionalno iskoristuvawe na zemjata, no, za àl, ne moèv da dobijam
nikakov odgovor. Do odgovor te{ko }e moè da se dojde bidej}i ne se ispitani
klimatskite, a osobeno zemji{nite priliki. Vo Ov~e Pole nikade nema {uma
nitu drvo. Osven kaj starite naselbi vodata za piewe e retka, a navodnuvaweto
zasega e isklu~eno. Su{ite se redovni, na nekoi mesta ima malarija, dodeka
javnata bezbednost e normalna.
Pod vakvi okolnosti se pristapi kon naseluvawe. Toa be{e neprostliva
gre{ka, ~ii posledici bea dotolku pote{ki, {to vo ovaa golema pusto{ e
doveden najneotporniot element-na{ite optanti od Ungarija. Tie so sebe go
donesoa siot podvièn imot, pa duri ima{e i klaviri. Im se dopadnalo Ov~e
Pole bidej}i, po svojot izgled, odgovara na ungarskite ramnici i sami si odbraa
mesta za postavuvawe na selata. Nikoj ne be{e vo sostojba da im predo~i deka
toa }e bide nivna propast, kako {to fakti~ki i be{e. Izgradbata na ku}ite
~ine{e preku 10.000.000 dinari. Imaa nesre}a godinite da im bidat nerodni.
Se napravija za da se odràt. I dràvata {tedro gi pomaga{e. Nema{e nikakva
polza. Samo za da se prehranat moraa da gi prodadat i pernicite so perduvi
od pod glava. Najposle bea prinudeni da ja napu{tat kolonijata, pa denes vo
toa selo koe go narekoa Nova Batawa od 160 naseleni~ki semejstva se nao|aat
u{te 16. Nova Batawa ne be{e samo zaguba na kolonijata i potro{eni pari,
taa zna~e{e i gubewe na na{iot nacionalen i dràven presti`. Optantite
od Ungarija prestanaa da smetat na na{ata zemja kako na svoja nova i tolku
o~ekuvana tatkovina; tie so pravo se pla{at za sudbinata na Batawanci, koi
kako primerni doma}ini otidoa vo Ju`na Srbija polni so nade`, a se vratija
kako formalni prosjaci. I sudbinata na kolonijata Erxelija ne be{e podobra.
I od ovde se iselija golem del kolonisti. Edinstveno se odrà kolonijata
Kadrifalkovo koja be{e unazadena so onoj poznat bugarski kole` vo 1923 godina.
Me|utoa kolonistite go zaboravija ovoj upad na bugarskite komiti. Nekoi koi
toga{ pobegnaa se vratija. Vo kolonijata ima golem broj Bosanci i Dalmatinci
koi, kako {to sami priznavaat, mnogu dobro se razvivaat i napreduvaat. Ovaa
godina ima obilna ètva. Seno ima za nekolku godini, a sekoj od niv ima barem
po eden vagon hrana za lu|e dodeka nekoi imaat po dva, a za eden se zboruva deka
}e ima i tri vagona hrana.
Za da moè da se pristapi kon natamo{no i sigurno naseluvawe na Ov~e
Pole be{e potrebno da se ispitaat pri~inite zaradi koi naselenicite se raselija
kako i uslovite pod koi bi moèl da se odrì ìvotot. Zatoa Ministerstvoto
33
za agrarna reforma ovaa godina formira komisija za pedolo{ki ispituvawa
pod rakovodstvo na univerzitetskite profesori Aleksandar Stebut i d-r
Dobroslav Todorovi}. Taa komisija gi napravi potrebnite ispituvawa. Spored
nivnoto mislewe najgolemiot del od zemjata vo Batawa e apsolutno nepogodna
za bilo kakvo kultivirawe duri i toga{ koga }e se najde voda za piewe i }e se
sprovede navodnuvawe. Za kultivirawe bi moèle da se oddelat samo poedini
pojasi. Po nivnite upatstva i predlozi vedna{ e prezemeno se da se odredat
tie pojasi i podocna da se namenat za kolonizacija. Za kompleksot Mustafino,
koj isto taka e golem, komisijata izjavi deka moè da se namene za obrabotka, a
za zemji{teto vo kolonijata Erxelija, nasproti na{ite o~ekuvawa, komisijata
izjavi deka e so odli~en bonitet: vo slu~aj vo kolonijata da se dovede voda, bi
moèla, so intenzivna rabota, da se pretvori vo g r a d i n a na Ov~e Pole.
Agrarnata reforma ne moè i ne smee da ja napu{ti mislata za
kolonizirawe na Ov~e Pole. Toa nekoga{ be{e ìtnica, mora taka da ostane.
Ministerstvoto za agrarna reforma od svoja strana vo tekot na minatata
godina odobri kredit od 800.000 dinari za da se dovede zdrava voda za piewe.
Re{enieto na Ministerstvoto ve}e e izvr{eno. Napraven e vodovod dolg 13 km
(najdolg vo Ju`na Srbija) koj dobiva voda od izvorot nare~en Domuz Bunar vo
Golemo Crnili{te. So napravenata kaptaà na izvorot dobien e kapacitet na
vodata od 2 litri vo sekunda. Od ovaa koli~ina na voda na seloto mu ostanuvaat
7 decilitri za zadovoluvawe na site dosega{ni potrebi. So toa ni najmalku
nema da bidat o{teteni dosega{nite vodokorisnici. Ostatokot od 1,3 litri
}e gi snabduva patem seloto Malo Crnili{te, Hamzabegovo, èlezni~kata
stanica Ov~e Pole i Kadrifalkovo. Eden krak se predviduva i za Erxelija.
Nad Kadrifilkovo e izgraden eden golem rezervoar za 30.000 litri voda i taka
vodata e obezbedena vo sekoe vreme. Nitu Ministerstvoto za {umi ne ostana
indiferentno kon va`nosta na Ov~e Pole. Na molba na ovaa Ministerstvo
minatata esen agrarnite vlasti oddelija povr{ina od 600 hektari za po{umuvawe.
I drugite odgovorni faktori ne bi smeele da ostanat so zatvoreni o~i pred
golemiot problem za kultivirawe na Ov~e Pole. Va`no e da se spomne deka ovaa
godina se predviduva i edna pomala naselba okolu samata èlezni~ka stanica
Ov~e Pole koja denes leì sosema osamena vo taa prostrana pustelija. Tuka }e
bidat naseleni Uì}ani od arilska okolija i ovaa naselba }e ja koristi vodata
od spomnatiot vodovod. Za na{ata privatna kolonizacija va`no e da se istakne
deka turskiot element vo Ov~e Pole e vo podgotovka za preselba i deka so mnogu
povolni ceni moè da se dojde do dobri imoti.
Vo bregalni~kata oblast ima u{te nekoi nezna~itelni kolonii, ama za
niv nema {to osobeno da se kaè. Pokraj Radovi{ vo koj se smesteni nekolku
odli~ni naselenici }e se zadrìme samo na naselbata Peh~evo na samata bugarska
granica. Naselenicite se od Galipole. Vo na{ata dràva do{le vo 1914 godina
so posredstvo na ruskiot konzul vo Carigrad i toa na nivno izri~no barawe
da gi upati vo Srbija, koja ja poznavale samo po imeto i po vojnata koja taa ja
ima{e so Turcite. Za vreme na svetskata vojna ne moèj}i da begat so srpskata
vojska Bugarite gi internirale vo Aleksinac i okolinata kade {to ostanale
se do 1918 godina. Koga ~ule deka Grcite go dobile Galipole vedna{ trgnale
nazad, ama duri vo 1921 godina vo Galipole moèle da se smestat. Koga Turcija
povtorno zavladeala so nivniot kraj zaradi te{kiot pritisok i stradawata po
34
vtorpat morale da se selat, pa na{ata dràva povtorno gi prezede i gi naseli
vo Peh~evo.
Kaj ovie naselenici i denes postoi predanie deka Turcite posle
kosovskata tragedija gi povele so sebe i gi napravile svoi ov~ari. So vreme
stanale samostojni zemjodelci i moèle da kupat celo edno tursko selo na
Galipole nare~eno Bajramagi}. Gi so~uvale srpskiot jazik i obi~aite samo pod
vlijanie na okolnite Grci krsnata slava ja zamenile so imenden. Pri zboruvaweto
upotrebuvaat akcent na gr~kiot govor. Sega povtorno si ja prezedoa krsnata
slava. Imaat blag temperament, neobi~no vredni zemjodelci se i blagodarej}i
na svojata trudoqubivost se nao|aat vo mnogu povolna sostojba.
Bitolskata oblast zaradi podobar pregled na kolonizacijata i posebnite
priliki koi vladeat tamu }e ja razdelime na tikve{ka okolija i na ostanatiot
del na bitolskata oblast. Vo tikve{ka okolija, {tom }e se pomine klisurata
Demir Kapija nastapuva mediteranska klima se do gr~kata granica; severno
od Demir Kapija pominuva vo srednoevropska. Po vidot vegetacijata seta e
pro{arena, bidej}i pokraj ramnici ima i mnogu planinski pasi{ta i ridesta
zemja, golemi {umi, ama i sosema goli bregovi. Ramnite zemji se neobi~no plodni
dokolku ne se podloèni na buici. Pokraj site vidovi ìto uspevaat i razni
industriski rastenija kako {to se tutunot, afionot, orizot, pamukot i razni
lekoviti rastenija; vinovata loza e na poseben glas, a odgleduvaweto svileni
bubi nosi neobi~no golema korist. Ima mnogu malarija, no i ovde intenzivno
se raboti na suzbivaweto. So usovr{uvaweto na agrikulturata i po{umuvaweto
postepeno }e is~ezn. Komunikaciite se dobri osven vo strumi~ka okolija koja
so èlezni~kata stanica Udovo ja vrzuva eden istro{en i mnogu nesiguren pat.
Vo tikve{ka okolija najdobra kolonija e Kara|or|evac vo blizina na
èlezni~kata stanica Udovo. Kolonijata broi 120 naseleni~ki semejstva od
site krai{ta na zemjata. Podignata e na prostorot kade {to porano imalo tri
turski sela od koi deneska nema ni traga. Edinstveno se ostanati crnicite koi
se vidliv znak na minatiot ìvot. Kolonijata spa|a me|u najnaprednite naselbi
vo Ju`nite Krai{ta. Naselenicite sosema se sna{le; obrabotuvaat lozja, seat
afion, odgleduvaat svileni bubi. Crnogorcite i ovde, ugleduvaj}i se na drugite,
se pokaàa odli~ni zemjodelci. Edinstvena nesre}a za kolonistite {to go
ko~i pravilniot razvoj na kolonijata e {to ne se soglasuvaat me|u sebe. Toa e
edinstven primer na nesoglasuvawe na naselenicite vo izme{anite kolonii.
Podeleni se vo dva neprijatelski tabora. Edniot go predvodat Bosaci, a drugiot
Crnogorci. Srbite se dràt neutralno. Postoeweto na tri agrarni zaednici e
posledica od nivnoto me|usebno nedorazbirawe.
Ne moàm da propu{tam, a da ne se osvrnam na sostojbata so kolonijata
Palikura vo kavadarska okolija. Vo vremeto na Turcite ovoj bil imot na nekoj
Germanec Cajzler. Imotot bil najmoderno ureden i imal golema vrednost. Go
navodnuval izvlekuvaj}i voda so pumpa od rekata Crna. Pri naseluvaweto na
ovoj imot naselenicite ne se odbiraa nitu se pra{uva{e dali tie se dorasnati
da go prodolàt ekonomskiot ìvot koj {to go zateknaa na imotot. Kolonistite
go eksploatiraa imotot se dodeka sosema ne go iscrpea i dobieniot inventar ne
go upropastija. Toga{ nekoi najdoa mana deka kolonijata nema uslovi za ìvot i
deka pati od malarija. Eden dobar del od tie naselenici prezedoa ~ekori da se
premestat na nekoe dobro mesto i skoro }e im uspee{e da ne se sprotivstave{e
35
odlu~no Glavnoto povereni{tvo vo Skopje.
Kolonizacijata vo strumi~ka okolija }e mora da se sprovede po odnapred
podgotveniot plan. So iznao|awe na napu{tena zemja i so isu{uvawe na
Monospitovskoto blato }e se dobijat golemi povr{ini neobi~no plodna zemja.
Potrebite na na{ata kolonizacija treba vnimatelno i mudro da se dovedat
vo harmonija so potrebite na mesnite interesenti. Vo momentot se raboti na
katastarskoto premeruvawe na seto strumi~ko pole vo vrska so isu{uvaweto
bidej}i bez tie raboti ne moè da se pristapi kon kolonizacija. So ogled na
golemata plodnost na zemjata ovde }e mora da se utvrdi druga povr{ina zemja
(pomalku) za edno semejstvo otkolku na drugite mesta. Elementite koi }e se
pratat vo strumi~ka okolija mora da bidat so najdobar kvalitet - vistinski
konstruktivni zemjodelci. Dosega{nite tamo{ni kolonisti, so mali isklu~oci
ne gi opravdaa na{ite nadeì, a nekoi se pokaàa mnogu nezgodno.
Vo dojranska okolija se predviduva kolonizirawe okolu Dojransko ezero,
a pra{aweto za obnova na Stariot Dojran koj za vreme na ovie vojni sosema
propadna napolno e sozreano. Ima izgledi ve}e idnata godina da se pristapi
kon toa. Edinstvena te{kotija }e bide toa {to me|u ru{evinite ima mnogu
neeksplodirani granati koi }e mora vnimatelno da se otstranat. Prezemeni se
~ekori da se naseli i crni~insko pole.
Koloniite vo gevgeliska okolija ubavo se razvivaat.Tamu najdobri
se naselenicite vo Selemlija na gr~kata granica.Tie se od Pirot, Vrawe i
Leskovec. Naselenicite vo Bogdanci imaat mnogu dobra zemja, ama nekoi od niv
ja izdavaat na drugi na polovina. Interesno e {to ovde se imaat naseleno 2-3
semejstva od Gorna Hercegovina koi se imaat odli~no snajdeno. Vo ovaa okolija
so katastarsko premeruvawe moè da se najde u{te zemja. ]e navedam samo eden
primer. Vo seloto Pobregovo vo 1912 godina imalo blizu 200 turski ku}i. Vo
vojnata so nas Bugarite go uni{tile seloto i gi isklale site Turci. Se spasile
samo tri semejstva od koi edno preminalo vo pravoslavie. Seta taa zemja si
ja podelile me{tanite od seloto Stojakovo i toa nekoi vo vid na ~if~isko
pravo. Golem del od livadite vo stoja~ko pole im pripa|ale na obregov~ani.
Za kolonizacija ostana prostor zamo za 5 semejstva. Ist takov slu~aj ima i vo
seloto [ebi, kavadarska okolija, koe Turcite morale da go napu{tat vo 1915
godina bidej}i Bugarite go zapalile seto selo. Takvi primeri ima u{te; za seto
toa agrarnata reforma mora da vodi smetka.
Pokraj dràvnata kolonizacija vo ovaa okolija se sproveduva i privatna
kolonizacija. Turcite, osobeno tie od negotinska okolija na Vardar, odlu~ija
da se selat. Nekoi ve}e se iseleni, a drugite vedna{ bi se selele da moàt da
ja prodadat zemjata. Ne moàt da se najdat kupuva~i, pa zatoa iseluvaweto e
usporeno.
Dosega se iseleni Turcite od Pepeli{te. Vo ovaa selo pred vojnata ima{e
500 ku}i, samo 300 ku}i zateknati vo 1918 godina, a deneska celoto selo so svoite
4.000 hektari , od koi 2.500 hektari obrabotliva zemja, se nao|a vo racete na 43
novi sopstvenici. Pove}e od niv se Bana}ani od koi ~etvorica se inèneri po
agronomija. Gi ima i od Istra. I od Timjanik se iseleni dobar del Turci, a isto
taka i od Krivolak. Vo Timjanik se naseleni 20 banatski Srbi i 1 Germanec,
a vo Krivolak okolu 700 hektari kupija 6 du{i od koi 1 inèner, 2 lekara i 1
{ef na finansiskata uprava vo Be~kerek. Zemjata ne ja obrabotuvaat sami tuku
36
donesoa 18 ungarski semejstva i gi postavija tamu kako slugi. Polovina od seloto
Sopot go kupija 20 ungarski semejstva i 1 Srbin, nekoj Jovan Petrovi}, pa i ovoj
donese slugi Ungarci. Ovie rabotnici se mnogu siromasi, pokraj toa i mnogu
pijat. Kupeni se pogolemi delovi od selata Sirkovo, Voj{enci, Bistrenica i
Muànci, ama poradi nekoi sporovi ne moèa da se zaverat tapiite. Vo dvièwe
se i Turcite od Rosoman.
Vo site ovie sela zemjata e dobra, a osobeno vo Sopot i Sirkovo.
Nekade ima dobra voda, no nekade e bez voda. Cenata na zemji{tata prose~no
e po 1000-1500 dinari za 1 hektar pri toa se pla}a samo obrabotlivata zemja, a
neobrabotlivata i ku}ite voop{to ne se presmetuvaat. Malarija ima skoro vo
site sela.
Moram da istaknam deka vo ovie krai{ta dràvnata vlast do denes
nema povedeno nikakva seriozna akcija za naseluvawe na zemjata koja Turcite
ja prodavaat ili ostavaat. Taka }e se slu~i ovaa zemja da ja otkupat sto~ari
Vlasi i da ja pretvorat vo pasi{ta ili }e ja prezemat stranski kapitalisti
i nenacionalni elementi, koi po~naa ve}e da se interesiraat od site strani,
zaradi nejzinata ekonomsko-industriska vrednost.
Poznavaj}i ja va`nosta na vardarskata dolina, od nacionalno-ekonomsko
gledi{te, Glavnoto agrarno povereni{tvo vo Skopje, za da gi zapre nesakanite
posledici poradi neorganiziranata akcija okolu otkupuvaweto na zemjata, be{e
spremilo predlog koj treba{e da se vnese vo zakonot za finansii za 1928/1929
godina. Motivacijata na toj predlog se sostoe{e vo faktot {to Turcite koi
se selat, so posredstvo na svoite op{tini so svojata zemja ja prodavaat i taa
koja ja prisvoile od svoite kom{ii koi za vreme na poslednite vojni is~eznale
kako i tie koi svojata zemja trajno ja napu{tile. Celta na ovoj predlog be{e da
se spre~i seta zloupotreba pri prodavaweto na imotite, pa spored nego, se do
donesuvaweto na agrarniot zakon za Ju`na Srbija, vo okolii koi }e gi opredeli
Ministerstvoto za agrarna reforma, treba{e da se zabranat sekakvi ottu|uvawa
na zemja bez dozvola na istoto ministerstvo. Od ovaa zabrana se izzemaa:
a) ku}ite, dvornite mesta i bav~ite vo gradskite atari;
b) zemjata koja spored ~len 27 od Uredbata za naseluvawe na ju`nite
krai{ta im e dadena na biv{ite sopstvenici kako obe{tetuvawe za odzemenite
imoti;
v) zemjata koja prethodniot sopstvenik ja ottu|uva za smetka na nov
sopstvenik ako ovoj e od istoto selo i ako ottu|enata zemja ne nadminuva
povr{ina od 5 hektari i
g) zemja koja prethodniot sopstvenik kako nejzin obrabotuva~ i kako
ìtel na seloto ja ottu|uva za drug ìtel na istoto selo dokolku se dokaè
deka vo atarot na toa selo posle 1912 godina nema ostanato nikakva zemja bez
sopstvenik nitu takva koja prethodnite sopstvenici trajno ja napu{tile.
Za da se so~uvaat od opasnost agrarnite interesi, poradi la`nite
op{tinski uverenija, spored spomnatiot predlog se bara{e da se proglasat
za nevaè~ki dogovorite sklu~eni vrz osnova na takvi la`ni uverenija, a vo
nekoi slu~ai i toga{ koga zemjata bi pre{la vo treti race. Za potpisnicite na
takvi la`ni uverenija se predviduvaa strogi kazni.
Me|utoa Ministerskiot sovet ne go usvoi ovoj predlog iako podocna
mnogu ~lenovi na Ministerskiot sovet ja prifatija negovata opravdanost i se
37
soglasija da se izdadat drugi administrativno-pravni merki za da moè kolku
tolku da se postigne postavenata cel. Tie merki se prezemeni i dokolku nema
pre~ki Turcite da moàt da ja prodadat zemjata, pokraj privatnite interesenti
na koi im se dozvoluva otkup i Sojuzot na Agrarnite zaednici -iako so skromni
sredstva- ja prezede dol`nosta da otkupuva zemja i da vr{i naseluvawe.
Po moe mislewe toa e sosema nedovolna akcija. Sojuzot na Agrarnite
zaednici raspolaga so mnogu ograni~eni sredstva, a inicijativa za selewe na
Turcite se pojavi i vo drugite krai{ta na Ju`na Srbija, pa posreduvaweto na
Sojuzot }e bide minimalno. Za vakva akcija potrebna e posilna organizacija i
mnogu pove}e sredstva. Kaj otkupot na ovaa zemja se pokaà deka se postignuva
poeftina cena koga se kupuvaat celi sela. Dodeka za kompleksi od 10-15 hektari
se pla}a{e po 3-4000 dinari po hektar pri kupuvawe celi sela za kupuvawe na 1
hektar ne treba{e pove}e od 600-1100 dinari. Ovoj fakt bezuslovno bara sosema
poinakva organizacija na kapitalot i nie morame da ja napravime.
So odeweto na Turcite, koj nikoj ne moè da gi odvrati od preselbata,
se sozdava eden problem za koj dràvata se nema spremeno i koj od agrarno-
nacionalno gledi{te e mnogu vaèn i dalekuseèn. Tezata za va`nosta na
vardarskata dolina ni ne nasetuva{e deka }e ja naselat Ungarci i nekoi
stranski kapitalisti tuku na{iot doma{en nacionalen element koj pokraj
{to }e ja iskoristuva{e neprocenlivata sila na toj kraj istovremeno }e be{e
i negova najdobra za{tita. Zatoa ni se nametnuva dol`nosta {to poskoro da ja
otstranime spomenetata opasnost i toa ne samo vo vardarskata dolina tuku i na
siot Jug kako vo politi~ko-nacionalen taka i vo ekonomski pogled.
Ministerot za agrarna reforma, gospodinot d-r V. Andri}, ima{e vo ovoj
pogled mnogu ubavi zamisli, no mnogu malku odlu~nost. Dali kaj odgovornite
faktori bilo {to se prezema za natamo{no re{avawe na ovaa pra{awe ne mi
e poznato. Sudej}i po sostavot i rabotata na Narodnoto sobranie nitu e toa za
vakva akcija sposobno nitu narodnite pratenici pokaùvaat dovolno smisla i
interesirawe. Koga bi se rabotelo za nekakov partisko-politi~ki aran`man
vdna{ bi se donel zakon i bi se na{le sredstva kako {to be{e slu~aj so noviot
beglu~ki zakon. Od tie pobudi Narodnoto sobranie na svoeto ovogodi{no
esensko zasedanie go izglasa beglu~kiot zakon, spored koj dràvata se obvrza da
gi isplati site beglu~ki zemji{ta
6
vo Bosna i Hercegovina, koi po beglu~kata
odredba od 1921 godina samite selani bea dol`ni da gi platat. Finansiskiot
efekt od ovoj zakon vo sekoj slu~aj }e iznesuva najmalku 100 milioni dinari. Jas
sum uveren deka, osven bosanskite pratenici, nikoj ne e upaten vo vistinskata
priroda na ovie zemji{ta, a u{te pomalku vo imotnata sostojba na selanite koi
baraat begluk. Site tie selani i bez toj begluk imaat osigurana egzistencija, pa
tolkavo optovaruvawe nitu odgovara na potrebite, a u{te pomalku na obvrskite
na koi dràvata po Ustavot e dol`na. Narodnoto sobranie da vode{e smetka za
prvenstvoto na potrebite i interesite nikoga{ nema{e otkupot na beglu~kata
zemja vo Bosna da go pretpostavi na otkupot na ovie zemji{ta vo Ju`na Srbija.
Nie ja smetame za svoja dol`nost i kon ovaa da obrnime vnimanie. Na{ite
selani vo nekoi planinski krai{ta vo Ju`na Srbija se vo kade-kade polo{a
6 Dràvno zemji{te ili imot koe vo tursko vreme sultanot im go dodeluval na begovite i
agite. Spored noviot beglu~ki zakon ovie imoti na biv{ite agi i begovi moèle da se zemaat
pod zakup i da se obrabotuvaat

38
sostojba od onie selani vo Bosna koi baraat beglu~ka zemja.
Dodeka ovie bosanski selani imaat osigurana egzistencija tie vo Ju`na
Srbija moraat da odat na pe~alba za da preìveat. Me|u niv ima i takvi koi
so najgolemi `rtvi go is~uvaa svoeto nacionalno ime i steknaa neosporni
zaslugi za osnovaweto na ovaa dràva. Ako tie ni{to ne baraat, ne zna~i deka
ni{to i ne im treba. Tie selani bi bilo najdobro da gi prezemat imotite na
Turcite, a toa, pokraj drugoto, bi bilo i najpravedno. Kako {to dràvata najde
sredstva za otkup na beglu~kite imoti vo Bosna treba da najde za otkup i na
ovie dotolku pove}e {to ju`no-srbijanskiot selanec e spremen samiot so vreme
da gi isplati. Ako dràvata nema mo`nost samata da se zafati so otkup na
zemjata neka ja pottikne i neka ja pomogne privatnata inicijativa. Tuka i stoi
{iroko i otvoreno pole. Nie imame dobar broj na{i iselenici vo stranstvo so
za{tedeni zarabotuva~ki koi pomisluvaat na vra}awe. I od toa gledi{te treba
ovaa pra{awe da se prou~i. Starite naselbi, koi se nao|aa vo racete na Turcite,
slobodno moè da se smetaat za vetena zemja ako dojdat vo drugi-pokulturni
race. Za na{eto nacionalno stopanstvo }e bide nenadomestliva zaguba ako na
vreme ne se zaposednat so zdrav nacionalen element.
[to kaàvme za selskite imoti toa isto vaì i za gradskite , bidej}i
branot na preselbi gi zafati i gradovite.
Vo drugiot del na bitolskata oblast najmalku dosega e napraveno za
kolonizacijata. Za toa ima pove}e pri~ini, a najglavni se me{aweto na
neodgovornite faktori vo rabotite na kolonizacijata i nivniot mnogu silno i
~uvstvitelno vlijanie kako i nedostatok na sekakva rabota za osposobuvawe na
onie golemi zemji{ni povr{ini koi leàt sosema neiskoristeni. Kako okolu
Prilep, taka i u{te pove}e okolu Bitola se nao|aat nepregledni ramnici koi
~ekaat na reìm koj }e znae da go oceni nivnoto neproceneto i neiskoristeno
bogatstvo i koj }e bide vo sostojba za toa da pribere sredstva.
Se {to e napraveno so kolonizacijata vo ovie krai{ta skoro se e lo{o.
Vo prilepska okolija se postaveni 10 kolonii. Nitu za edna ne moè da se
kaè deka ima{e sre}a. Pove}e od niv lo{o stojat. Za vakvata sostojba golem del
od vinata pa|a na dràvnite organi, a u{te pogolem na neodgovornite faktori.
Mnozinstvoto kolonisti se Dalmatinci koi i samite dadoa pomalku otkolku
{to se o~ekuva{e od niv. Vo prespanska, stru{ka i debarska okolija u{te
ni{to ne e po~nato. Edinstveno vo prespanska okolija, pogore od patot {to se
odvojuva od glavniot drum na Prespanskoto ezero, minatata godina e ograni~en
eden kompleks od 400-500 hektari, koj e apsolutno pogoden za kolonizacija. Tuka
bi moèla da se otvori edna od najubavite kolonii, a nejzinoto ostvaruvawe
go baraat site vozmo`ni interesi na toj kraj. Me|utoa od strana na narodnite
pratenici se prezemeni ~ekori i ovaa edinstveno ograni~uvawe da se spre~i
iako, po moeto najdlaboko uveruvawe, za toa nema nikakvi opravdani pri~ini.
Jas sepak se nadevam deka ekonomsko-kulturnite interesi na toj kraj kako i
povisokite dràvni interesi na taa grani~na to~ka }e gi frlat vo zadnina
la`nite interesi na na{ite pratenici koi nikoga{ podlaboko ne yirnaa vo
problemot na kolonizacijata i ne se potrudija barem da ja ispitaat opravdanosta
na prigovorite od nivnite izbira~i. Vo kru{evska, ki~evska, bitolska,
mariovska i ohridska okolija do 1.1.1927 godina se naseleni samo 80 naselenici,
8 ~etnici i 140 domorodci. Site ovie kolonii se taka mali e izli{no da se
39
zboruva za niv. Edinstveno zasluùva da se spomne kolonijata na kraguev~ani vo
Ribarci blizu do Bitola koja se razviva ubavo i kolonijata Germijan na samata
granica kade {to vo biv{ite kralski voeni {tali se smesteni nekolku kolonisti
Dalmatinci od ostrovot Bra~. I ovie Dalmatinci potfrlija vo o~ekuvawata. I
dvete kolonii se slabi, pa ovaa godina se zasileni so novi naselenici. Ne moàm
da propu{tam, a da ne ja istaknam mo`nosta za vospostavuvawe edna kolonija
vo neposredna blizina na samata Bitola na ledinata za koja se raspravaat
bitolska i orizarska op{tina. Taa ledina pretstavuva najplodna zemja. Denes
eden dobar del prisvoi bitolska op{tina od koj napravi redoven izvor na svoi
prihodi iako taa e edna od najbogatite op{tini vo dràvata. Ostanatiot del
go uzurpiraa nekolku posilni selani od Dolno Orizari, a me|u prvite samiot
kmet na seloto, koj duri i lozje zasadil. Zaradi ovie uzurpacii vo bitolska
okolija postojat 35 izvr{ni presudi na poglavarite na bitolska okolija, ama
nema koj da gi izvr{i. Selanite od Dolno Orizari zemaat ovci od tu|i sela i
za pari, pod svoe ime, gi pasat ovde. I bitolska op{tina i Orizari se protivat
na naseluvaweto. Nivnite àlbi se fakti~ki opravdani bidej}i eden dobar
del e podelen na lu|e koi ne se zemjodelci, a drugiot del na li~ni prijateli
i rodnini i toa vo takvi koli~ini {to vo sekoj del moàt da se smestat po
trojca naselenici. U{te pove}e bitolska op{tina se protivi eden del da se
otstapi na bitolskata bogoslovija kade {to bogoslovite bi se obu~uvale vo
prakti~na ekonomija. Site tie odnosi na ovaa utrina treba da se pretresat i
da se revidiraat, pa da se stvori edna naselba na sosema druga osnova vodej}i
smetka i za opravdanite interesi na siroma{nite mesni selani. So toa }e se
re{i problemot na taa mnogu va`na utrina i }e se otstrani nezadovolstvoto
koe, od sosema opravdani pri~ini, deneska postoi.
Kolonistite vo Ohrid se vistinski ma~enici. Gi ima samo 12, site
se Topli~ani, doseleni se u{te vo 1923 godina, no i deneska pra{aweto na
stabilnosta im visi vo vozduh. Ohridska op{tina prezema se da gi raseli.
Pretsedatelot na op{tinata, Te{ko Popovi}, na{ nekoga{en nacionalen
funkcioner go smeta pra{aweto za naseluvawe na ovie zaskitani nesre}nici
seu{te otvoreno i, kako {to samiot veli, nema da prestane da se bori dodeka i
posledniot naselenik ne go istera od Ohrid.
Jas ja razbiram te{kata socijalno-ekonomska sostojba na ohridskite
ìteli, no nikako ne ja opravduvam bezo~nata kampawa protiv ovie nekolku
naselenici.
Zna~i na{iot kolonizaciski bilans vo najgolem del od bitolskata
oblast e potpolno pasiven. Akcijata koja treba da se sprovede tamu mora da se
postavi na sosema nova osnova, da se eliminira vlijanieto na neodgovornite
faktori i da se predade vo racete na najsposobnite i najsovesnite slu`benici.
Ako kolonizaciskata politika vo isto vreme bide i sostaven del na merkite
koi mora da se prezemat za podigawe na zemjodelskoto proizvodstvo vo toa na{e
bogato podra~je, toga{, uveren sum, deka , na primer za Bitola nema da se zboruva
kako za gradot na propa|aweto. Toj }e bide grad na obnovata i toa vremeto }e go
pokaè.
Ni ostana u{te eden kraj koj, kako od nacionalen, taka i od ekonomski
aspekt e mnogu vaèn. Toa e prizrenskiot okrug. Vo ovoj okrug postojat site
uslovi za ìvot. Klimata e mnogu povolna, malarija skoro nikade nema. Krajot
40
kolku {to e pogoden za sto~arstvo isto e pogoden i za zemjodelstvo. Uspevaat
site vidovi ìto, p~enka isto kako i p~enica. Ovo{jeto e so odli~en kvalitet,
a specijalno jabolkata. Prizrenskite lozja se poznati kako po koli~inata na
rodot taka i po kvalitetot na vinata. Uspevaat skoro na celata teritorija, a
gi najdov i vo seloto Volujak vo blizina na najvisokiot vrv vo toj kraj nare~en
Du{i. Od varivata osobeno se istaknuva gravot koj ne zaostanuva mnogu zad
tetovskiot ili gostivarskiot. Naàlost i ovoj kraj, kako {to velat nekoi,
ostana po{teden od agrarno me{awe. Me|utoa kako i sekade i ovde postojat
mo`nosti za naseluvawe. Toa go uviduvaat i samite Albanci za {to li~no
minatata esen se uveriv pri odvojuvaweto na zemjata za kolonizacija vo Suva
Reka. Na siot drum [timle pa se do blizinata na samiot Prizren, a potoa i od
drugata strana se do [vanskiot most, kade {to ve}e postoi edna kolonija na
Crnogorci, leì neiskoristen golem kompleks zemja. Vo prizrenskiot okrug
ne smee da se ispu{ti od vid i faktot deka javnata bezbednost dosta e zagrozena.
Toa go dokaùvaat i ~estite àndarmeriski stanici i straàri po dolìnata
na spomnatiot drum. Tie se vistinski utvrduvawa. Site so okopi i dlaboko
iskopani rovovi. I vo ovoj okrug na{iot nacionalen element treba da go re{i
pra{aweto na javnata bezbednost kako {to go re{i vo drugite krai{ta.Treba
da se znae deka vo gorska i haska okolija ima samo 700 du{i Srbi, vo podrimska
okolija (okolisko sedi{te Orahovec) od 4.500 ku}a samo 500 se srpski, a
vo podgorska okolija od 14.000 du{i vo 1920 godina samo 1.900 bile srpski.
Edinstveno vo {arplaninska okolija -isklu~uvaj}i ja op{tinata Prizren koja
ima 4.650 Srbi- od 17.127 du{i 6.268 se Srbi. Pred ovie podatoci ne smeat da se
zatvarat o~ite.Kaba{kite aferi moraat edna{ za sekoga{ da se onevozmoàt.
Ministerstvoto za agrarna reforma stoej}i pred golemi nacionalno-
ekonomski problemi odlu~i vo ovoj okrug da se iskoristi seta zemja {to mu
stoi na raspolagawe.Taka i ovaa godina se pristapi kon op{to ograni~uvawe
na zemjata. Vo podrimska okolija kade {to do denes za kolonizacijata ne e
ni{to napraveno se najdeni golemi povr{ini slobodna zemja. Vo {arplaninska
i podgorska okolija ve}e se pristapi i kon naseluvawe.Taka ovaa esen vo
Qutoglava, 10 km odale~eno od Prizren, postavena e edna celosna kolonija.
Dadeno i e imeto Kre~kovi}, vo ~est na okru`niot na~alnik Kre~kovi} koj{to
vr{e{e direktna kontrola na gradbata na naselbata i koj novite naselenici,
pri gradbata na ku}ite, na site mo`ni na~ini gi pomaga{e. Vo taa kolonija se
naseleni 37 semejstva od Lapovo. Planot za kolonijata odnapred e napraven. Taa
}e bide edna od najubavite i najdobrite. Moram da istaknam deka zemjata na ovaa
kolonija be{e izdelena na me{tanite, ama tie ne moèa da ja kultivirat bidej}
i kaj niv vladee{e misleweto deka taa zemja e sposobna samo za seno i deka na
nea ne moè da se rodi ni{to drugo. So stru~no ispituvawe se ustanovi deka na
ovaa zemja moàt da se naselat samo dobri zemjodelci so silna stoka za vle~ewe.
Zatoa ovaa zemja im e ponudena na Lapov~ani kako odli~ni zemjodelci, pa ovie
se pokaàa podobro otkolku vo samata Morava. Ovoj primer najdobro pokaùva
kakva ekonomsko-kulturna misija i e nameneta na na{ata kolonizacija. Isto
taka od Qutoglava kon Suva Reka podelen e i kompleksot Ginovci. Kompleksot
[iroko kaj Suva Reka go dobija naselenici od Kur{umlija. Ovie mislea
da go koristat od svoite ku}i bez da se naselat, me|utoa taa nivna namera so
energi~en nastap na okru`niot poverenik vedna{ e prese~ena. Kaj [vanski
41
Most pokraj dosega naselenite Crnogorci neodamna se naseleni 18 semejstva
od smederevskiot okrug i nekolku Hercegovci. Vo crnopolevska klisura se do
Dule Han i ponatamu }e se izgradat 20 mnogu ubavi planinski ku}i pove}eto
za naselenicite sto~ari, pa i toj tesnec }e dobie sosema nova fizionomija. Za
izgradba na ovie ku}i osiguren e kredit, nekoi naselenici od Hercegovina ve}
e se prijavija za naseluvawe.
Kolonizacijata vo Sanxak se sproveduva samo od sebe kako {to se
naseluvaat site pogolemi trgovski centri.
Od ovaa sostojba na kolonizacijata proizleguva deka na{ata
kolonizatorska akcija so agrarno-nacionalna zada~a go nema pominato nitu
polovina pat. Na zainteresiranite politi~ari im uspea na{ata neinformirana
javnost, a so toa i odlu~uva~kite faktori da gi ubedat vo nepotrebnosta i
izli{nosta na sekoja natamo{na intenzivna rabota na kolonizacijata. Na nas,
koi bevme povikani po svojata slu`bena dol`nost da navlezeme vo su{tinata
na ovoj problem, ni uspea vo tekot na minatata i ovaa godina da utvrdime deka
kolonizacijata ne samo {to ne e izli{na tuku treba da se postavi so mnogu
pove}e energija i intenzivnost, no so sistem koj ja predviduva seta teìna i
seta zna~ajnost na toa pra{awe.
Na{eto gledi{te i na{ata rabota naide na celosno razbirawe i
odobruvawe od dene{nite odgovorni faktori. Zaradi toa letoska na istap
na narodnite pratenici, koi se po~uvstvuvaa zagrozeni vo svojot li~en
partisko-politi~ki presti`, dojde i do kriza vo vladata od koja Ministerot
za agrarna reforma izleze pobednik. Nasproti se, toa ne zna~i ni{to ako
idnata kolonizatorska politika ne bide prodolùvawe na onaa linija koja
deneska e vospostavena bidej}i taa se bazira na barawata koi se integralen
del na re{avaweto na problemite na Ju`na Srbija. Na toa nas, vpro~em, ne
prisiluva povremenata glad vo nekoi na{i pasivni krai{ta kako i faktot deka
vo Glavnoto agrarno povereni{tvo vo Skopje se nao|aat 20.000 nerealizirani
re{enija za naseluvawe.
42
II
,
Jas vedna{ na po~etokot naglasiv deka kaj kolonizacijata vo Ju`na Srbija
ne moème da bideme zadovolni nitu so postavenite celi, nitu so metodite na
rabota, nitu so postignatite rezultati.
Dol`nosta mi nalaga da gi iznesam vistinskite pri~ini za ovaa te{ka
konstatacija, koja sekako nema da bide prijatna za nekoi krugovi, a u{te pomalku
za dosega{nite odlu~uva~ki faktori.
Jas za toa nema da vodam mnogu smetka bidej}i pra{aweto na Ju`na Srbija
vo na{iot dràven problem go smetam tolku va`no {to sekoe premol~uvawe na
vistinata bi zna~elo isto kako i indirektnoto odobruvawe na rabotata koja mu
smeta na pravilnoto re{avawe na na{ata zapo~nata akcija.
Ne razbiram zo{to za pra{awata za Ju`na Srbija se zboruva tainstveno,
so nekoja posebna sentimentalnost i nerazbirlivo vnimanie i se postapuva
taka kako Ju`na Srbija da ne e del od na{eto narodno telo, kako taa da e na{a
privremena svoina, kako nie na nea da nemame nikakvi zakonski prava i kako
dol`nosta da ne ni nalaga, pri re{avaweto na problemite na Ju`na Srbija, da
gi prezememe site merki koi }e bidat vo interes kako na tamo{niot element
taka i za dràvnata celina. Jas tie sfa}awa ne gi delam, pa zatoa preminuvam
na rabota tvrdo uveren deka po moite konstatacii i po iznesenite idei }e se
povede smetka.
Celata agrarna reforma, pa i kolonizacijata e sega{na momentalna
dràvna potreba, a nacionalno-selanskiot karakter na dràvata i ja odbeleà
to~nata nasoka. No i pokraj seto toa kaj re{avaweto na ovoj aktuelen problem vo
Ju`na Srbija ne samo {to nitu edna politi~ka partija ne stekna vistinska slika
za prilikite koi vladeat tamu, ne samo {to ne napravi programa i ja postavi
linijata na de, tuku nitu dràvnata uprava, se do dene{no vreme, ne
pokaà takov interes i sistematsko postapuvawe za da moè da se zboruva za
nekakva dràvna politika vo tie krai{ta.Toa ne treba ni malku da ne ~udi koga
se znae deka nitu eden minister za agrarna reforma ne navleze vo su{tinata na
toa pra{awe i ne gi postavi temelite na rabotata. Naprotiv, ima{e i takvi koi
do sednuvaweto vo ministerskiot stol nemaa dovolno soznanie za dol`nostite
i odgovornosta koja ja prezemaat na sebe.
Sekoja partija i sekoj minister go smetaa toj resor kako sredstvo za
pridobivawe na partiskite ili svoite prijateli i istomislenici. Glavnata cel
na Ministerstvoto za agrarna reforma ostana nastrana. Ovaa Ministerstvo
pokaà takov uspeh {to do denes gi nemame dobieno potrebnite agrarni zakoni.
Isklu~ok od toa e edinstveno Bosna i Hercegovina. Tamu agrarot e kon krajot.
Za drugite provincii agrarnoto pra{awe e vo stadium kako {to be{e i vo 1919
godina. Za nekoi be{e podobro da ne rabotat ni{to bidej}i napravija takov
43
haos koj te{ko }e go sredi bilo koj minister.
Agrarnata reforma e postulat na site na{i pogolemi partii. Vo nejzinoto
ostvaruvawe nivnite gledi{ta ne se razlikuvaa vo osnova. Treba{e vedna{
da ja stavat na cvrsta zakonska osnova, a nejzinoto sproveduvawe da se dade vo
racete na eden nezavisen forum osloboden od sekojdnevno partisko-politi~ko
vlijanie. Vaka agrarnata reforma, so mali isklu~oci, ja upropastivme skoro
na celata teritorija. Se razbira deka vo takvi uslovi se upropasti i agrarnata
reforma na Jugot.
Taa e prvata gre{ka so koja se rodi kolonizacijata.
Vtorata gre{ka, so koja po~na kolonizacijata i od koja donekade i deneska
boleduva, e vo toa {to kolonizacijata se sproveduva{e bez nikakov sistem.
Kolonizacijata, kako {to porano naglasiv, e stavena na edna mnogu
tesna i ograni~ena osnova. Nejzinata cel ne odi preku socijalno-ekonomskite
potrebi na lu|eto koi baraat zemja. Nema{e {iroki pogledi vo kolonizacijata,
pa spored toa ne be{e iznajden nitu sistem nitu metoda na rabota. Uredbata za
naseluvawe i ja dade samo formalnata strana na rabotata i gi utvrdi objektite
za naseluvawe. Samite principi na rabota zavisea od spremnosta, voljata,
odlu~nosta, po`rtvuvanosta, patriotizmot, pa i karakterot na izvr{nite
organi.
Taka se slu~i vo nekoi krai{ta kolonizacijata da bide zavr{ena, a vo
nekoi da ne e u{te ni po~nata. Negde se naseluva{e, a koloniite ne moèa nitu
da se odrùvaat. Mestata kade {to najgolemite dràvno-nacionalni interesi
baraa bezuslovno naseluvawe ostanaa celosno po{tedeni, a {to e najglavno
golem del kolonii po site kraevi ili taka nezgodno se postaveni ili se taka
mali i slabi {to za nivno odrùvawe }e mora da se povede seriozna smetka.
Mnogu golema gre{ka e i toa {to zaedno so Uredbata za naseluvawe ne se
donese i agrarniot zakon za Ju`na Srbija. So ovoj agraren zakon treba{e da se
povrze i kolonizacijata i taka so sozdavaweto novi selski egzistencii so zakon
da se utvrde{e i sostojbata na ~if~iskite imoti.
Vo Ju`na Srbija ne samo {to pravno ne e odreden poimot ~if~ija, tuku
i nivniot imot e neodreden i so toa nesiguren. Turskata uprava go regulirala
pra{aweto na ~if~iite od pravno gledi{te samo vo Bosna i Hercegovina i
Sanxak. Vo drugite krai{ta, osobeno vo Makedonija, toa pra{awe i natamu
ostana pra{awe na sila. Prakti~no ne se znae{e koja povr{ina zemja koj
~if~ija ja drì. Taa sostojba u{te pove}e se promeni posle osloboduvaweto
vo 1912 godina koga sekoj si zazede zemja kolku {to moè{e, a u{te pove}e
posle 1918 godina koga selanite po~naa da si ja prisvojuvaat ne samo zemjata na
is~eznatite i pobegnatite semejstva tuku i selskite i dràvnite utrini samo
za da ja stavat kolonizacijata pred svr{en ~in. Zatoa se slu~uva{e agrarnata
vlast za kolonizacija da ja zemaat samo zemjata koja nikoj ne ja obrabotuva{e.
Drugata ostanuva{e redovno vo racete na bespravnite obrabotuva~i.
Agrarniot zakon ili Zakonot za ~if~iskiot imot povrzan so
kolonizacijata i so komasacijata na zemjata bi imal za cel, vo prv red, da ja
utvrdi sostojbata so ~if~iskite imoti, da ja iznajde seta raspoloìva zemja
i zadovoluvaj}i gi, vo prv red, zemji{nite potrebi na doma{niot element
i obezbeduvaj}i postojanost na nivnite imoti da sprovede nadvore{na
kolonizacija spored edna kulturno-ekonomska programa koja, pokraj
44
nacionalizacijata i asimilacijata na tamo{nite elementi, do temel bi go
promenila dosega{niot patrijarhalen i primitiven ìvot i rabotewe i na toj
na~in bi go zabrzalo totalnoto preporoduvawe na Ju`na Srbija. Vakviot zakon
bi sozdal tesni vrski i pointimni odnosi na na{ite kolonisti so doma{niot
element i ne bi izgledalo, kako {to denes so mali isklu~oci postoi, na{ite
kolonisti da so~inuvaat poseben, svet oddelen od me{tanite i so niv mnogu
retko da odrùvaat bilo kakvi vrski.
Zatoa pri donesuvaweto na agrarniot zakon za Ju`na Srbija za toa mora da
se vodi smetka. No i ovoj zakon }e ostane nepotpoln ako istovremeno so nego ne
se donese i zakon za zemji{nite knigi spored koi so sproveduvawe na katastar
bi se utvrdila i zagarantirala postojanost i sigurnost na celokupniot selski
imot. Vo sprotivno pra{aweto za sigurnosta na selskite imoti }e ostane i
natamu otvoreno.
Idniot agraren zakon zatoa mora da go opfati siot agraren problem
koj go ~eka svoeto re{enie. Normalno-kako {to naglasivme- toj }e mora da go
opfati i pra{aweto na kolonizacijata, no vo ovaa prilika na sosema druga
osnova otkolku so taa na uredbata od 1920 godina so koja, morame otvoreno da
priznaeme, postojanosta na naseleni~kite imoti ja privilegira{e na smetka na
site drugi imoti.
Re{avaweto na agrarnoto pra{awe postaveno na ovaa baza bi stvoril
pravno-imoten poredok i sigurnost, pogolema vrednost na zemjata i podobar
kredit. Dràvniot ugled bi se podignal na soodvetna visina, vo narodot bi
se po~uvstvuvala griàta na pravnata dràva, a dràvata kako organizirana
narodna zaednica bi dobila celosna sodrìna i selanecot, koj so vekovi ~eka
polna garancija za postojanosta i sigurnosta na svojot imot, za takva dràva bi
bil spremen na sekakva `rtva.
Se razbira deka re{avaweto na agrarnoto pra{awe vo vrska so
sproveduvawe na katastarot i zemji{nite knigi bara ogromni finansiski
sredstva. Me|utoa treba da se znae deka taa rabota bi bila rentabilna ne samo
od aspekt na nacionalnoto stopanstvo i nacionalno- kulturnoto zacvrstuvawe
tuku i od aspekt na samiot buxet.
Nie bi imale smetka zaradi sproveduvawe na na{ata agrarna programa da
zememe i nekakov zaem bidej}i pra{aweto za sreduvawe na agrarnite i imotnite
odnosi vo Ju`na Srbija se mnogu aktuelni i ne smeat da bidat odlagani.
Za va`na gre{ka isto taka ja smetam i taa {to pri sreduvaweto na
odnosite vo Ju`na Srbija ima celosna izoliranost ne samo na rabotata na
agrarnata vlast i drugite slu`bi tuku i na site slu`bi me|u sebe.
Ju`na Srbija kako pokraina e problem sam po sebe. Taa duri sega dojde vo
dru{tvo na svoite posestrimi koi ve}e odamna ìveat pokulturen i ponapreden
ìvot. Vo Ju`na Srbija duri sega po~nuvaat da se pokaùvaat znaci na ìvot i
na vistinska dràvna grià. Taa mora brzo da se preporodi i kako takva da moè
da odi vo ~ekor so ostanatite krai{ta na na{ata dràva. Bidej}i pra{aweto
na prerodbata e vrzano so site granki na dràvnata uprava bi moèlo uspe{no
da se re{i samo ako se koncentriraat, a taka i najekonomi~no }e se iskoristat,
ne samo site materijalni sredstva tuku i site administrativni, moralni i
umni sili. Vo Ju`na Srbija go nema{e toa. Nikakov dogovor vo rabotata na
poedini dràvni organizacii. Site slu`bi dodelenite raboti gi obavuvaa, ne
45
samo individualno tuku i teritorijalno sosema nezavisno. Taka se slu~uva{e,
ne samo slu`bi so razli~ni zada~i da se razijduvaat vo rabotata tuku i slu`bi
so srodni celi. So toa se pravea, ne samo nekoi izli{ni i ponekoga{ zaludni
tro{oci, tuku mnogu ~esto ostanuva{e neiskoristeno individualnoto stru~no
znaewe i poznavaweto na prilikite, koe vo tie krai{ta igra golema uloga.
Kako tipi~en primer }e navedam samo deka Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti do den dene{en se nema seriozno zainteresirano za kolonizacionata
politika i nema pobarano sorabotka, a da ne zboruvame za drugite ministerstva
koi se do minatata godina ni na kraj na pemet ne im ide{e deka so akcijata za
kolonizacija imaat nekoja dopirna to~ka.
Zatoa apsolutno e potrebna koncentracija na site ustanovi koi se
nadle`ni za kulturnata i materijalna prerodba na ju`nite krai{ta.
Taka koncentriranata slu`ba bi ja narekol, a taka i bi ja organiziral
kako Centralno biro za prerodba na Ju`na Srbija. Toa biro bi gi eliminiral
site anomalii i ~udovi{ta koi vo na{ata tamo{na dràvna administracija
vladeat. Normalno deka pod toa biro bi padnal i kolonizacioniot oddel
dokolku za agrarna reforma ne bi se formiralo posebno samostojno dràvno
biro.
Kaj vakvata organizacija na rabotata za prerodba na Ju`na Srbija
mnogupati igraa uloga i li~nite motivi i li~nata zavidlivost, pa moè da se
razbere deka mnogu slu`bi koi inaku bi pripadnale pod toa centralno biro
ne samo {to bea so indiferenten odnos me|u sebe tuku ponekoga{ istapuvaa i
neprijatelski.
Specijalno moram da se osvrnam na oblasnite zemjodelski referenti
i nivnite okoliski ekonomisti. Pove}eto nikoga{ ne ja voo~i va`nosta na
kolonizacijata ne samo za podigaweto na produktivnosta tuku i za ekonomskoto
izdignuvawe na doma{niot element. Taa najsterilna granka od dràvnata
uprava so svoite pretstavnici od tie krai{ta ne samo {to ne saka{e da ja
iskoristi pojavata na kolonistite so cel za napreduvawe na op{toto stopanstvo
tuku pokaà celosna indiferentnost i antipatija kon na{ata akcija. Krutiot
birokratizam koj se vovle~e i vo zemjodelstvoto, vo najmnogu slu~ai, ne moè
da ja opravda nivnata pasivnost. Mnogu zemjodelski dràvni organi rabotata
na agrarnata vlast kako i na Sojuzot na agrarnite zaednici ja smetaa za
potpolno nekompetentna po pra{awata od stopanskiot napredok na na{iot
tamo{en zemjodelski stale`. Najmnogu neraspoloènie pokaùvaa kon na{ite
primerni ekonomi koi, so svoja sopstvena oprema i so na{a pomo{, na mnogu
mesta pokaàa mnogu uspe{ni rezultati.
So àlewe moram da istaknam deka glavnite poverenici odnosno
Agrarnata direkcija vo Skopje mnogu malku baraa kontakti i pomo{ od drugite
ustanovi i, so svoeto odnesuvawe, so mnogu od niv dojdoa vo direkten sudir.
Zaradi nedostatok na sekakva sorabotka na poedini ustanovi kako
posledica na sosema nesistemati~na rabota osobeno nastradaa na{ite tehni~ki
raboti bidej}i nikoga{ ne se dojde vo kontakt so Generalnata direkcija na
katastarot. Spored toa i tie raboti imaa pominliva vrednost, bea neracionalni
a mnogu od niv i nesigurni, od koi sekako podocna }e ima lo{i posledici. Dodu{a
od strana na odgovornite tehni~ki organi odamna se uviduva{e deka taa rabota
e neracionalna, no nivnoto mislewe ne se zede predvid. Duri minatata godina
46
se uspea da se pristapi kon stabilizacija na trigonometriskite i poligonskite
to~ki i toa samo za novite zafati. Posle nekolku konferencii isto taka se
uspea da se zainteresira i Generalnata direkcija, pa ovaa godina, blagodarej}
i na razbiraweto na generalniot direktor na Katastarot, gospodinot
Stanoe Nedelkovi}, po~na kombinirana tehni~ko-teoriska akcija me|u nas i
Direkcijata na katastarot.
Pominuvame na te{kotiite i pre~kite koi ja pratea kolonizacijata.
Prvata i najglavnata bolest koja kolonizacijata ja donese so sebe i od koja
donekade i deneska pati e slaboto, nekvalifikuvano, a mnogu ~esto i nesigurno
~inovni{tvo.
Jas ne zabeleùvam tolku za sostojbata koja ja sozdade vojnata i prilikite
poradi koi ~inovni{tvoto mora{e da se bori za opstanok. Jas ja osuduvam
samo nebre`nosta pri izbiraweto na ~inovni{tvoto koe ode{e dotamu da
ne se vode{e smetka na kogo se doveruva taka golemata i odgovorna akcija vo
Ju`na Srbija. Za Glaven poverenik moè{e da bide postaven sekoj. Ne se baraa
nekoi osobeni kvalifikacii. Toa mesto go zazemaa lu|e so protekcija, spored
partiskata pripadnost ili po potreba. Kaj Glavniot poverenik ne se bara{e
da go poznava pravoto. Taka se slu~uva{e Glavnite poverenici da bidat i lu|e
so tolku tesni pogledi na svojata dol`nost {to mnogu od niv ne bea dorasnati
nitu za vr{ewe na dnevnite raboti, a ne pak za sproveduvawe na tolku golema
akcija na koja i go davame zna~eweto na prvoklasno dràvno pra{awe. So toa
pokaàvme celosno nepoznavawe na va`nosta na taa polo`ba i na celata akcija
za na{eto nacionalno delo kako i totalna indiferentnost kon prilikite koi
vladeat na Jugot.
Taka se slu~i nitu eden Glaven poverenik da nema pregled na svojata
teritorija, retko koj od niv ima{e kontakt so naselenicite, nitu eden ne
napravi programa za rabota barem za edna godina, a ima{e i takvi koi dolgo
vreme ostanaa na taa funkcija, a nitu edna{ ne go obikolija svoeto glavno
kolonizaciono podra~je- Kosovo.
Toa {to go kaàvme za glavnite poverenici moè da vaì i za okru`nite.
o isklu~ok na nekoi ~esni isklu~oci, osobeno kaj Okru`noto povereni{tvo
vo Pri{tina, tie se regrutiraa od lu|e koi bea otpu{teni od drugite dràvni
ustanovi, bilo kako vi{ok bilo po kazna ili koi smetaa deka vo Agrarnata
reforma po~vata e najpogodna za zadovoluvawe na najsebi~nite materijalni
interesi. Bea vo situacija da rabotat bez bilo kakva kontrola; ne dobivaa
voop{to nikakvi direktivi osven tie od Ministerstvoto koi ne bea dovolni za
prakti~na rabota bidej}i bea od sosema op{ta priroda.
Spored toa kaj mnozina od niv nema{e sistem vo rabotata. Vo svoite
moralni kvalifikacii ne moèa da go steknat potrebniot avtoritet nitu
kaj svojot pot~inet personal, a u{te pomalku kaj narodot. Tie mnogu ~esto
bea lo{ primer i za svojot pomo{en personal. I ovde moè{e da se najdat
isklu~oci, ama retki. Tehni~kiot personal go so~inuvaa Rusi me|u koi ima{e
odli~ni rabotnici, ama ima{e i potpolno nesigurni. Od ovoj pomo{en, kako
administrativen i arhivski, taka i tehni~ki personal, be{e sme{no da se bara
maksimalno zalagawe i po`rtvuvanost, koga pred sebe gi imaa mnogu lo{ite
primeri na svoite {efovi iako sum ubeden deka tie, spored svoite kvaliteti,
pod dobra, sposobna i pravedna raka moèa da dadat odli~ni rezultati.
47
Dobar del od na{ite organi ja imaa i taa mana da bidat neodlu~ni i
zavisni. Posledicite od ovaa mana se ~uvstvuvaa osobeno kaj materijalnata
strana na kolonizacijata. Za da ja pokrijat rabotata pred povisokata vlast
~esto ograni~uvaa zemji{ta koi voop{to ne bea za obrabotka, a gi
ispu{taa tie koi moè mnogu dobro da se iskoristat za kolonizacijata. Zatoa i
deneska imame kompleksi koi se ograni~eni ve}e pet godini, ama zaradi nivnata
nepodgotvenost ne moèa da se podelat.
Celata ovaa postapka ja diskreditira agrarnata reforma vo o~ite na
poznava~ite na rabotata na agrarnata vlast i sosema go ubi avtoritetet na
dràvnite organi vo tie krai{ta. Pri toa najàlosno e {to so vakvata rabota
bea zapoznati odgovornite dràvni faktori i {to seto toa so svoi o~i go
i dràvniot potsekretar za Ju`na Srbija. Duri doa|aweto na Negovoto
Viso~estvo vo Ju`na Srbija, vo vtorata polovina na 1926 godina, predizvika
naglo svrtuvawe vo rabotata na agrarnata vlast i od toga{ na pra{aweto na
kolonizacijata kako i na seta rabota na Agrarnata direkcija po~na da se gleda
so drugi o~i.
Golema nepravda bi napravile kon na{ata vlast i nejzinite organi koga
eden golem del od neuspesite, ako ne i najgolemiot, ne bi im go pripi{ale na
faktorite koi za svojata rabota ne odgovaraat pred nikogo. Mislam na narodnite
pratenici. Tie otvoreno im objavija vojna ne samo na kolonizacijata tuku i na
samite naselenici. Na àlost, vo taa nesovesna i nepatriotska akcija najmnogu se
istaknuvaa pratenicite-Srbi. Tie za svoi domeni gi smetaa samo svoite izborni
okruzi i izborni edinici. Nitu edna pogolema rabota ne moè{e da se napravi
bez nivno znaewe. Slu`benicite bea nivni pretstavnici, a ne pretstavnici na
dràvnata vlast. Tie {to ne znaeja da odrùvaat vrska so niv bea progonuvani.
Treba{e da se ima golema doza samodoverba za da im se sprotivstavi. Pratenicite
od teritorijata na bitolskoto okru`no povereni{tvo bea najbezobyirni. Vrz
tamo{nite slu`benici pravea takov pritisok i teror, duri ni okru`niot
poverenik, a nitu drugiot personal, za vreme na inspekcijata na gospodinot
Minister za agrarna reforma ne se osmelija da mu gi dadat baranite izve{tai
bidej}i odgovornosta po site pra{awa }e moraa da ja prefrlat vrz pratenicite.
Stravot od pratenicite be{e posilen od dol`nosta pred svojot minister.
Nekoi od pratenicite Srbi vo spre~uvaweto na kolonizacijata gi
nadminaa duri i xemietskite pratenici. Tie barem imaa humano ~uvstvo
kon naseleni~kata siroma{tija. Ja poznavale kolonizacijata za vreme na
mladoturskiot reìm, pa i na{ata ja sfatile dosta pravilno. Pratenicite
Srbi svoeto neprijatelstvo kon kolonizacijata i kolonistite nikade ne go
krieja. Na{ata rabota ja popre~uvaa sekade kade {to moèa. Interesno e deka
poslednite godini nitu samite Albanci ne ja baraa nivnata intervencija.
Albancite se svesni za grevovite kon tamo{nite Srbi. Tie i deneska se ~udat
na vnimatelnosta na na{ata vlast niv po pra{awata na kolonizacijata.
Na niv ne im e nepoznata postapkata na Kemal Pa{a kon Grcite, a isto
taka i postapuvaweto na Grcite kon slovenskiot element. Tie javno gi
priznavaat dràvnata potreba i dràvniot interes, pa pri sproveduvaweto na
kolonizacijata ne barat nikakvi otstapuvawa pokraj postojnite zakoni. Spored
toa polo`bata na narodnite pratenici Srbi bi bil sosema olesneta. Ama tie
ne sakaat toa da go uvidat. Golema sre}a e {to na izborite od 1925 g. gi ima{e
48
vo mal broj, inaku nema da go postignevme nitu ovaa {to go imame deneska. Zatoa
kolonizacijata treba da ja àli propasta na xemietskite pratenici od 1925
godina.
Vo Metohija eden naroden pratenik javno na sobirite se zakanuva{e
deka site Crnogorci }e gi protera preku êkor; eden, pak, od porane{nite
pratenici vo ra{ko-zve~anskiot okrug ne se pla{e{e od nikakvi merki za
ote`nuvawe i onevozmoùvawe na ìvotot na naselenicite; od 5 pratenika
od kosovskiot okrug nitu kaj eden od niv kolonistite ne najdoa nitu najmala
potkrepa, a ne, pak, za{tita; pratenicite od prizrenskiot okrug znaeja, mnogu
ve{to, od svojot okrug da ja odvratat taa golema opasnost i da ja upatat na druga
strana; vo gilanska okolija pet godini trae{e borbata so tamo{nite pratenici
za eden kompleks od 2.000 hektari nare~en Slatina, pa zaradi ovaa borba
nikoj ne se osmeluva{e da pristapi kon natamo{no ograni~uvawe, koe vo taa
okolija moè{e da ni donese u{te nekolku iljadi hektari zemja. Toj kompleks
se brane{e i vo onaa vreme koga ka~acite, tokmu vo toj kraj, go isterale vo
{umata naselenikot Mile Dimi} od Poàrevac, mu zele dva vola, a nego, po 24
~asa ma~ewe, go pu{tile. Pratenicite od bitolskiot okrug postavija rekord vo
suzbivawe na kolonizacijata. Ovde, posle 8 godini, kako {to porano navedovme,
ni pojde od raka da smestime samo 80 naselenici i 8 ~etnika.
Presmetav kolku ne ~ine{e sekoj naselenik, pa ustanoviv deka za
istite pari moèvme da gi smestime i na kupena zemja. Podobro be{e taka
da postapevme: barem naselenicite }e bea zadovolni. Na pratenicite vo ovaa
podra~je pa|a najgolemata odgovornost, {to naselenicite, so isklu~ok vo
2-3 kolonii se smetaat za najgolemi ma~enici. Mnozina od niv bi se vratile
doma ili bi se preselile koga bi imale kade. Vo Ministerstvoto i denes
leì molbata za iseluvawe na naselenicite od Aleksandrovo kaj Prilep. Na
taa molba }e mora da i se izleze zadolìtelno vo presret ako se saka spas
na tie lu|e. Interesiraj}i se za pri~inite na ovaa nepodnosliva sostojba
moèv da konstatiram deka ovie, kako i nekoi drugi naselenici namerno se
smesteni na lo{i mesta. Celta be{e providna. Na{ata akcija treba{e da se
diskreditira i da se raselat kolonistite. Pri ocenuvawe na odnesuvaweto
na bitolskite pratenici ne moàm da go premol~am ovoj karakteristi~en
slu~aj. Eden sega{en naroden pratenik kako agraren ~inovnik i pretsedatel na
komisijata za naseluvawe vo prilepska okolija vo 1922 g. naselil nekoj ~etnik,
Dragomir Stefanovi}, na zemji{te vo atarot na prilepska op{tina i samiot
mu gi potpi{al dokumentite za naseluvawe. Poradi protestite protiv ovaa
naseluvawe {to usledile toga{, ovoj agraren ~inovnik, pokraj drugoto, go navel
i ovaa: Vpro~em zemja dobivaa mnozina koi bea avstriski i bugarski vojnici, pa
sigurno ne zgre{iv nitu kon svojata dol`nost, nitu, pak, kon dràvniot interes
koga mu dadov zemja na eden srpski ~etnik, na eden rezerven oficir, komandir
na juri{na ~eta od solunskiot front, zo{to, ako lu|eto koi so svojata krv i so
svoite koski ja sozdavaa ovaa zemja, nemaat pravo na nekolku hektari grmu{ki
vo ovaa dràva, toga{ u{te pomalku na toa imaat pravo mnogubrojnite Frawovi,
Karlovi ili Ferdinandovi vojnici na koi taka {tedro im se davaat re{enija
. Toj ist prijatel i za{titnik na ~etnicite, koga stana naroden pratenik, po
povod povtorniot protest na prilepska op{tina protiv ovaa naseluvawe, ne
samo {to ne se drè{e pasivno, tuku najborbeno povede i predvode{e akcija
49
od toa isto zemji{te da se otstrani toj ~etnik i negovite drugari koi tamu
imaa dobieno zemja. [to da pravite? Takov e moralot na nekoi na{i narodni
pratenici. Istorijata na kolonizacijata na ju`nite krai{ta so najcrni bukvi
}e go zabeleì nesovesnoto i nehumanoto odnesuvawe na bitolskite pratenici
od koi dvajca bea i na{i nacionalni rabotnici.
Zaradi pouspe{no sproveduvawe na agrarnata reforma, a so toa i
kolonizacijata, kaj Ministerstvoto za agrarna reforma be{e ustanoveno mesto
dràven potsekretar. Ovoj dràven funkcioner za Ju`na Srbija ne be{e samo
tolkuva~ i izvr{itel na èlbite na pratenicite koi direktno se bea zdruìle
protiv kolonizacijata tuku i samiot ja ko~e{e rabotata koja {to treba{e da
ja sproveduva. Kolonistite nikoga{ nema da zaboravat na momentot koga li~no
na lice mesto ja isteral svojata sopstvena agrarna komisija vo Star Ka~anik
i ja spre~il zakonskata rabota, a na naoruènite Albanci koi go donele
im naredil, vo znak na veselba, da pukaat so pu{kite. Koga zboruvam za ovoj
slu~aj ne moàm da go zaobikolam podocne`noto lojalno i pametno dràwe
na narodniot pratenik, Tur~inot, [ain Idriz. Toj minatata esen, vo istiot
kompleks, na intervencija na Albancite, bara{e samo minimalni otstapki i
obyiri, a ne moè{e da gi brani neosnovanite prigovori na Albancite, kako
{to nekoga{ gi brane{e toj dràven funkcioner. Vistina morame da priznaeme
deka dràvniot potsekretar, pokojniot Boro Milovanovi}, se interesira{e za
zadovoluvawe na domorodcite od Skopska Crna Gora, ama ni taa rabota ne moè
da go oslabi na{eto veruvawe bidej}i, sudej}i po na~inot na podelba na zemjata,
taa podelba be{e rezultat na negovata ~ista partisko-politi~ka smetka.
Najàlosna uloga odigraa narodnite pratenici pri naseluvaweto na
Prapa{tica vo labska okolija. Toa selo e na starata srpska granica, poznato
u{te od tursko vreme zaradi svoite grabeì i razbojni{tva. Toa postojano
im zadavalo strav i trepet na srpskite grani~ni naselbi: Lisica, Prepolec,
Tulari i drugi. Za vreme na vojnata pri povlekuvaweto na srpskata vojska i
begaweto na narodot po toj pat, Albancite pravea nevideni nasilstva iako i
toga{ bea na{i dràvjani. Seto toa ne im be{e dovolno, pa tamo{nite nivni
najgolemi zlostornici vo 1920 godina ja podignaa poznatata takanare~ena
labska pobuna, koja ja ugu{i potpolkovnikot Radovan Radovi} so eden bataljon
vojnici, 2 topa i 4 mitralezi i toa taka da vo Prapa{tica, koja be{e leglo
na zaverata, ne ostana nitu edna ku}a zdrava i neo{tetena. Na intervencija
na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, agrarnite vlasti, po naredba na
Ministerstvoto za agrarna reforma, na mestoto na uni{tenite i izbeganite
semejstva naselija ili, podobro e da se re~e, pu{tija da se naselat 22 semejstva
Jablani~ani koi vo najgolema li~na opasnost i postojano so pu{ki vo racete
ìveeja i go ~uvaa toj kraj se do 1923 godina koga i poslednata pomisla za nekoja
nova pobuna is~ezna. I namesto ovie Crnogorci da se nagradat so najgolemi
odlikuvawa zaradi svoite zaslugi, na na{ite narodni pratenici im pojde od
raka, od Ministerstvoto za agrarna reforma da izdejstvuvaat suspendirawe
na kolonizacijata na Prapa{tica, a policijata ve}e be{e dobila nalog
kolonistite prisilno od tamu da gi iseli. Poniskite agrarni organi, me|u niv
osobeno eden Rusin, moraa da ja spasuvaat ~esta na dràvnata vlast. Najdoa na~in
da dojde od formalna strana, do legitimno opravduvawe na naseluvaweto i taka
da gi za{titat interesite na naselenicite, koi, so seto pravo, bea spremni i so
50
oru`je vo racete da ja branat svojata nova krvavo steknata pozicija. Toj spor, koj
lesno moè{e da se pretvori vo nova krvava pobuna, no ovojpat mnogu pote{ka,
se razvlekuva{e se do 1927 godina koga odvaj se re{i vo korist na naselenicite.
Samo ovoj slu~aj e dovolen za da se vidi nepatriotskoto i nehumanoto deluvawe
na na{ite pratenici i nivnoto sevozmo`no vlijanie vo centralnata uprava na
na{ata dràvna vlast.
Taka kaj na{ite pratenici vo pogled na kolonizacijata sosema zatai
nacionalno-ekonomskata strana na nivnata dol`nost.Tie imaa samo edna cel:
da ostanat i natamu pratenici. Izbira~kata vojska za niv bea domorodcite
so top~iwata, kolonistite ne gi broeja, ama vo politi~kite licitacii
kolonistite im dojdoa mnogu dobro.So nivna pomo{ i na nivna {teta gi
odrùvaa i gi zacvrstuvaa svoite pozicii. Za izborite samo so kolonizacijata
se agitira{e. Edni vetuvaa deka }e gi raselat kolonistite, a drugi, pak, gi
pla{ea svoite izbira~i deka }e se naseluvaat kolonisti ako ne glasaat za niv.
Nivnite politi~ki protivnici gi narekuvaa za{titnici na naselenicite
zaradi {to ovie propa|aa. Silata na nekoi partii zavise{e, a zavisi i deneska,
od odnesuvaweto na nivnite pretstavnici kon kolonizacijata.Politi~kite
{pekulani i ponatamu }e ja crpat svojata sila na smetka na na{ata akcija.
Takvo e politi~koto vospituvawe na tamo{nite izbira~i. Toa }e ima zna~ewe
i toga{ koga kolonizacijata }e se sproveduva spored na{ata golema agrarno-
kulturna programa. Na toa nie i smetame ako problemot i organizacijata na
agrarnata reforma ne se postavi na druga osnova.
Vakvoto odnesuvawe na narodnite pratenici go smetame za nemoralna,
nepametna, protivnacionalna i protivdràvna akcija. Toa e dotolku poopasno
{to me|u tamo{nite konzervativni, a donekade i nacionalno nesvesnite
elementi moè lesno da predizvika lo{o raspoloènie, ne samo protiv
naselenicite kako na{ najdobar element, tuku i protiv samata dràva koja gi
pra}a tamu. Narodnite pratenici treba da ja pomagaat rabotata na agrarnite
vlasti, koi sekoga{ se spremni da gi ispravat onie gre{ki koi pri raboteweto,
nesakaj}i ili od neznaewe, se pravat. Narodnite pratenici ne go odbraa toj pat.
Tie ne gi podnesuvaat naselenicite, za{to, ako me|u tamo{niot narod zavladee
duhot koj naselenicite go nosat so sebe, za dene{nite narodni pratenici nema
da ima mesto vo Narodnoto Sobranie.
Vo sekoja nacionalna dràva spomenatata agitacija so zakon bi se
zabranila. Vo na{ata se trpi i pomaga. Nie nemame nikakov na~in da i zastaneme
na patot na taa bezo~na i bezobyirna rabota.
Li~no na nas edinstveno zadovolstvo ni e {to eden dobar del od ovie
narodni pratenici na poslednite sobraniski izbori preminaa vo politi~ki
mrtovci. Da se nadevame deka so prvata prilika istata sudbina }e im se slu~i i
na nekoi drugi.
Ovaa rabota na narodnite pratenici, koja moè da bide i fatalna,
ja iznesovme samo za da ja zapoznaeme javnosta so se te{kotii se bori
kolonizacijata i da go svrtime vnimanieto na merodavnite faktori da baraat
pat i na~in, kolonizacijata da se oslobodi od mo}noto vlijanie i nepotrebnoto
me{awe na tamo{nite narodni pratenici.
Nivnoto vlijanie vo vrska so ostanatite te{kotii, koi do sega ja
pratea kolonizacijata, ja dovedoa do mrtva to~ka. Agrarnata vlast prestanaa
51
da dobivaat dovolno impulsi odozgora, a u{te pomalku potrebnite krediti;
inicijativata za naseluvawe se pove}e i pove}e slabee{e taka {to izgleda{e
deka 1927 godina }e bide likvidaciona godina na celokupnata rabota.
Narodnite pratenici uspeaa rabotata na agrarnata vlast da ja svedat
na minimum, prikaùvaj}i deka sekoja natamo{na i osobeno sistematska
akcija bi bila {tetna ne samo za interesite na tamo{noto naselenie tuku i za
konsolidacija na prilikite na Jugot.
Kaj pre~kite i te{kotiite koi ja pratat kolonizacijata, ne moàm
da odminam, a da ne se osvrnam na odnesuvaweto na op{tinskata i upravno-
policiskata vlast vo tie krai{ta.
Mislam deka e izli{no specijalno da se istaknuva kakov stav kon
kolonizacijata zazedoa mesnite op{tinski vlasti. Na selanecot zemjata mu
e sekoga{ malku. Prirodno e {to tamo{nite op{tinski vlasti ne gledaa
so zadovolstvo na doa|aweto na naselenicite i na stesnuvaweto na nivnite
zemji{ni interesni sferi. Sekoja kolonizacija, pa i na{ata, e najgolem
protivnik na ekstenzivnoto stopanstvo i vo propa|aweto na toj stopanski
sistem tamo{niot element ja voobrazuva i svojata propast. Zaradi ovie fakti
op{tinskata vlast ne se pla{i od nikakvi dejstvija samo za da se ote`nuva
na kolonizacijata i da se onevozmoùva. Konstatirav deka skoro site izve{tai
i uverenija od op{tinskite sudovi za zemji{teto so koe se raspolaga ili za
imotnata sostojba na me{tanite se sosema la`ni. Nitu vo eden izve{taj ne
moète da imate celosna doverba. Koga bi se progonuvale site slu~ai na la`ni
izve{tai, golem del od pretsedatelite na op{tinite }e mora da odat na sud. ]e
navedam samo nekolku slu~ai.
Vo op{tinata Trol, {tipska okolija, prvostepenata agrarna vlast, vrz
osnova na la`nite op{tinski uverenija im go prizna na me{tanite ~if~iskoto
pravo i na onie imoti za koi podocna se ustanovi deka na niv bile bosanski
muhaxiri koi is~eznale posle balkanskata vojna. Isto taka, po prijava na
op{tinskiot sud, vo ovaa op{tina nema{e nikakva raspoloìva zemja, a so
dopolnitelno katastarsko premeruvawe se najdoa 178 hektari. Sli~na la`na
prijava se ustanovi i za seloto Orel. Poznat mi e eden slu~aj za pretsedatel na
edna makedonska op{tina vo strumi~ka okolija koj vo Belgrad sede{e 15 dena
samo za da go povle~e nazad svoeto la`no uverenie bidej}i mu se zakanuva{e
opasnost da bide krivi~no gonet i toj i negovite odbornici koi - kako {to
velat - go potpi{ale uverenieto od neznaewe. Naselenicite vo Krnina, isto~ka
okolija, koi se naseleni na ka~a~ki imoti me molea da ne se obra}am vo op{tina
Rako{ za uverenie za sostojbata na ka~a~kite imoti bidej}i nivnite imoti gi
obrabotuvaat samite me{tani na ~elo so pretsedatelot i kmetot i im davaat
nadomestok na ka~acite preku nivnite jataci. (Ako ne se laàm pretsedatelot
na op{tina Rako{ e Srbin). Naselenicite od Crna Gora koi bea povikani
da gi prezemat imotite na izbeganite Albanci po povod na takanare~enata
Kaba{ka afera, ne moèa da se naselat na niv edinstveno od tie pri~ini {to
zainteresiranata kaba{ka op{tina izdade uverenija deka tie imoti ne im
pripa|aat na izbeganite Albanci, iako vo vistinitosta na tie uverenija ne
veruva{e nikoj. Tie ka~a~ki imoti zaradi toa do denes ostanaa nepodeleni.
Op{tinskite vlasti i nanesuvaat mnogu golemi {teti na kolonizacijata,
a so toa i na sreduvaweto na agrarnite odnosi pri izdavaweto tapii. Posilnite
52
i povlijatelnite lu|e, osobeno vo albanskite op{tini, se vo sostojba vo sekoe
vreme da izvadat tapija za nekoe dràvno, op{tinsko ili napu{teno zemji{te.
Zatoa ~esto predmet na kupoproda`ba se onie zemji{ta za koi prodava~ite
nemaat tapii, a mnogu ~esto i tie na koi nemaat nikakvi prava. Poznat mi e
slu~ajot koga nekoj Vrawanec, \orge Krsti}, naselenik od Gorna Slatina,
kupil za 13.000 dinari par~e dràvno zemji{te bez tapija, a Hercegovecot
[piro Mili}evi}, naselenik od Suv Dol, kupil za 200.000 dinari zemja za koja
prodava~ot - kako {to se tvrdi - nitu danok ne pla}al. Jas li~no se uveriv deka
Albancite vo babu{ka op{tina, vo seloto Orahovica, im prodale na nekoi
Srbi, me{tani, ~isto dràvna utrina. Vo taa prilika zateknav dvajca kako ja
kopa~at dràvnata zemja (grmu{nik), pa duri vedna{ i za proda`ba ja nudea.
Isto taka doznav deka za par~eto zemja na budri~ka utrina, blizu do Gwilane,
kade {to se nao|a àndarmeriskata straàrnica, op{tinata informira deka
e svoina na nekoj [erif, a koga li~no se raspra{av utvrdiv deka otsekoga{
bila utrina. Za toa, pokraj drugoto, svedo~i i eden izvor vo neposredna blizina,
kako i polo`bata i povr{inata na samoto zemji{te. Prirodno, treba{e da se
spre~i na toa par~e zemja da ne se izgradi àndarmeriska kasarna. Vo spor so
manastirot Visoki De~ani bea nekoi Albanci koi poseduvaa tapija vrz osnova
na nasledstvo vo pogled na nekoi sporni parceli. Sporeduvaj}i gi tapiite na
lice mesto, se utvrdi deka tie nitu vo pogled na granicite, nitu vo pogled na
povr{inata, a nitu - kategorijata na zemjata ne odgovaraa na spornite parceli.
Tie tapii postoeja i pokraj toa {to manastirot Visoki De~ani skoro za
siot toj sporen imot ima{e nesomneni dokazi za sopstvenost i gi koriste{e
sopstveni~kite prava, {to im be{e na site poznato, a najprvo na op{tinata koj
gi izdala takvite tapii.
Ovie nekolku tipi~ni primeri, moàt u{te bezbroj da se navedat, gi
istaknav za da gi potkrepam moite tvrdewa, no istovremeno i da predupredam
kolku golema gre{ka napravivme koga Zakonot za op{tinite, vo pogled na
nadle`nostite, go prenesovme i na onie krai{ta kade {to problemot so
imotite ne e re{en i kade {to interesot na op{tinite e vo direkten sudir so
interesite koi treba da gi sproveduva agrarnata reforma.
Iako op{tinskite vlasti se dol`ni na na{ite organi da im ja pruàt
potrebnata pomo{ pri rabotata, sepak na{ite organi retko im se obra}aat bidej}
i se uvereni deka pomo{ nema da dobijat. Zaradi odnesuvaweto na op{tinskite
vlasti rabotata ~estopati zapnuva{e. Za uslu`nosta i odnesuvaweto na
op{tinskite vlasti sprema agrarnite organi podobro da ne zboruvame zo{to
seto toa mu pripa|a na minatoto, a vo ovoj slu~aj samo sakam, neprijatnite
slu~ai pove}e da ne se povtorat. Za àlewe e samo {to vakvoto raspoloènie na
nekoi mesta se odrazi i kon samite naselenici. Karakteristi~no e deka pokraj
kolonizacijata, tamu kade {to pratenicite imaa najgolemo vlijanie, i samite
naselenici mnogu patea.
Me|u Makedoncite kolonistite najmnogu stradaa na podra~jeto na
okru`noto agrarno povereni{tvo vo Bitola, a specijalno okolu Prilep.
Kolonijata Aleksandrovo najmnogu se izma~i i opravdano se strahuva{e deka
}e se iseli, no ne - kako {to velea tie - vo granicite na na{ata zemja, tuku
vo stranstvo. Pratenicite nemaa po~it nitu kon imeto koe go nose{e ovaa
kolonija. Na kolonistite vo podra~jeto na bitolskoto povereni{tvo apsolutno
53
im be{e onevozmoèno sekakvo napreduvawe. Ako klonistot zasade{e ovo{ki,
preku no} me{tanite }e mu gi ise~ea ovo{kite; ako podigne{e ograda }e mu ja
sru{ea; od polski {teti nikoga{ ne bea sigurni, a ako stokata na kolonistite
naprave{e nekomu {teta op{tinskiot sud nemilosrdno kaznuva{e. So eden
zbor sudbinata i napredokot na naselenicite be{e vo racete na domorodcite,
protiv koi naselenicite bea nemo}ni. Vo skopskata oblast ovie {ikanirawa
gi nema{e, pa i sostojbata na kolonistite be{e poinakva. @ivotot me|u
Albancite be{e kade kade popodnosliv.
Nie ne se ~udime na raspoloènieto na doma{niot element. Nikoj so
zadovolstvo ne go gleda stranecot pred svojata ku}a, a osobeno pokulturniot i
posposobniot od sebe. Nas ne ~udi samo {to ovie {ikanirawa se slu~uvaa pred
o~ite na samata dràvna vlast. Site àlbi od naselenicite do policiskite
vlasti ostanuvaa bez uspeh. Intervenciite na policiskite vlasti ili bea
nemo}ni, ili bea neefikasni, a vo najmnogu slu~ai i izostanuvaa, bidej}i
okoliskite poglavari zaradi nekolkumina naselenika ne sakaa da se zamerat
so pretsedatelot na op{tinata, a u{te pomalku so op{tinskiot delovoditel,
koj ponekoga{ be{e pomo}en faktor od samiot okoliski poglavar. Bev svedok
na eden slu~aj koga naselenicite se àlea na postapuvaweto na pretsedatelot
na op{tinata i negoviot delovoditel vo Erxelija i toa vo prisustvo na
samiot golem ùpan. Toga{, na àlost, konstatirav deka i samiot ùpan be{e
protivnik na naselenicite i toa samo zatoa {to be{e vo najbliski odnosi
so ovoj delovoditel. Za ilustracija na moralnite kvalifikacii na ovie lu|e
moram da spomenam deka podocna dojde vreme koga ovoj dolovoditel, zaedno so
svojot pretsedatel, poradi zloupotreba mora{e da ja po~uvstvuva strogosta na
zakonot, dodeka ùpanot ve}e porano be{e penzioniran.
Po na{eto razbirawe dol`nost na okoliskiot poglavar be{e da gi
sti{uva strastite i da gi izgladuva site nedorazbirawa koi }e se rodat pome|u
naselenicite i domorodcite. Po dosega{noto razbirawe na tamo{nite vlasti
takvoto posreduvawe e nepopularno. Poglavarot, koj bi se bavel so takvi raboti,
ne bi ja opravdal doverbata na onaa koterija, koja na vakvata pozicija go ima
doneseno. Poznati ni se slu~ai koga poglavarot so svoeto me{awe sporovite
u{te pove}e gi zaostruva, a nekade i gi predizvikuva.
Nie, moèbi, i bi preminale preku odnesuvaweto na upravnite vlasti,
koga nivnoto neraspoloènie kon kolonizacijata bi se manifestiral samo na
ovoj na~in.
Upravnata vlast se do minatata godina, nikoga{ ne ja sfatija va`nosta
i serioznosta na akcijata. Spored Uredbata za naseluvawe upravnata vlast
e dol`na da isprati eden pratenik vo komisijata za ograni~uvawa. Kolku
pati se slu~i da ne se javat na povikot, a ako ispratea pratenik, mnogu ~esto
se slu~uva{e pratenikit, po stariot nalog, da dava odvoeno mislewe protiv
ograni~uvaweto. Edna{, tokmu pred moi o~i, se slu~i eden poglavar so razni
pra{awa i opi{uvawa na zemji{teto i prilikite direktno da vlijae na
Timo~ani, koi bea dojdeni da ja primat zemjata, samo za da gi odvrati od toa i
taka da se prepora~a u{te podobro kaj Albancite koi seto toa na lice mesto go
slu{aa. Pretstavnicite na upravnata vlast ponekoga{ nemaa ni najprirodno
~uvstvo za humanost. Ima{e slu~ai koga na{i kolonisti i toa vo zimski uslovi
moraa po nekolku dena pod otvoreno nebo me|u svoite raboti da preno}evaat, a
54
nikoj nitu da gi pogledne. Poznato e i pasivnoto dràwe na upravnite vlasti
kon postapuvaweto na mesnite ìteli koi ja iskoristuvaa te{kata polo`ba
na naselenicite prodavaj}i im kilogram p~eni~no bra{no po 6-7 dinara, a
kilogram slama za 3-4 dinari. Taka se saka{e, kolonistite moraa i toa da go
podnesat.
Interesiraweto na pretstavnicite na upravnata vlast za naselenicite,
so ogled na nivnoto odnesuvawe, nitu nekoj go bara{e nitu go o~ekuva{e.
Naselenicite bea sre}ni koga ovie me|u niv voop{to i ne doa|aa. Ako nekoj
pretstavnik na vlasta se pojave{e me|u kolonistite, vedna{ se znae{e deka se
nasetuva zloto. Konstatirav deka ovie dràvni funkcioneri me|u niv doa|aa
samo toga{ koga sakaa da gi kaznat ili koga od niv baraa glasovi. Druga pri~ina
nema{e. No toa ne e za ~udewe, bidej}i na{iot upravno-policiski kadar vo
Ju`na Srbija, so nekoi ~esni isklu~oci, do denes ne be{e nositel na kulturata
i progresot tuku nositel na brutalnata sila i instrument na partisko-
politi~koto presmetuvawe.
Zaradi ilustracija na odnesuvaweto na pretstavnicite na upravnata
vlast morame da navedeme nekolku tipi~ni primeri, àlej}i {to ne moème da
gi po{tedime nitu redovite na tamo{nite nivni najvisoki funkcioneri.
Na nekoj naselenik, \uro Vigwevi}, ka~acite mu ukrale dva kowa kako
negova edinstvena rabotna sila. Toj do{ol da se poàli na golemiot ùpan
vo Pri{tina i od nego da pobara za{tita. Namesto naselenikot da naide na
razbirawe i pomo{, a vo najmala raka na potrebnata uteha, nai{ol na ~ovek koj
sakal da go uceni so toa {to vo najte{kiot moment mu ponudil na proda`ba dva
svoi dobro zgoeni kowi. Ovaa odnesuvawe na najgolemiot pretstavnik na vlasta
ne treba komentirawe.
Drugiot slu~aj e mnogu poteòk ama porazbirliv bidej}i se odnesuva na
eden okoliski poglavar od redot na onie lu|e koi prete`no tamu se pra}aat.
Vo 1925 g. Albancite isklale edno naseleni~ko semejstvo nare~eno Ra{anin
vo barawska op{tina. Doma}inot, koj vo momentot na koleòt ne bil doma i
ostanal ìv, go prijavil slu~ajot na vlasta. Okoliskiot poglavar izlegol na
lice mesto da sprovede istraga. Namesto da postapi kako {to treba, toj im ja
konceptiral, li~no so svoja raka, na Albancite molbata so koja tie baraat toj
naselenik da se iseli ottamu.
Konceptot na taa molba e najden vo negoviot kaput koj, poglavarot, vra}
aj}i se doma, go izgubil po pat. Nitu za ovoj primer ne treba komentar.
Okoliskiot poglavar vo Suva Reka donese re{enie protiv nekoj Pavle
Mili} od Grekovica da se postapi po paragrafot 359 od Krivi~niot Zakon
poradi izmama na vlasta samo zatoa {to ovoj podnel prijava deka eden ka~ak
doa|al kaj svojata majka i toa tokmu vo taa ku}a koja vlasta mu ja dodelila na
Mili}. Re{enieto e doneseno vrz osnova na iskaùvaweto na samite Albanci,
a Mili} patem e osuden da gi nadomesti site tro{oci okolu soslu{uvaweto na
svedocite. Treba da se znae deka toj e edinstven naselenik vo toa selo koj bi
moral da uìva za{tita barem kaj dràvnata vlast. Rezulatot od re{enieto e
toa {to kaj ovoj naselenik e ubiena i poslednata doverba vo tamo{nata dràvna
vlast.
Nekoj okoliski poglavar koj, za àl, bil i rezerven major, do~ekal
eden naselenik so najpogrdni zborovi, koga ovoj doverlivo mu soop{til {to
55
pravel so nego eden ka~ak i kade go vodel, samo za da go zapoznae so ka~a~kata
organizacija i nivnata sila, za da go zapla{i, vo prv red nego, a potoa, preku nego
i ostanatite naselenici. I toa be{e razbirlivo bidej}i toj ka~ak istovremeno
bil poverenik na istiot toj poglavar i, vo toa svojstvo, zaedno so nego go delel
plenot.
Za vreme na bugarskata okupacija nekoj Dimitrievi} izgradil vodenica
na brni~kata reka vo Dolna Brnica. Zaradi vodenicata ja svrtel vodata vo rekata
Lab iako taa otsekoga{ te~ela pokraj Muratovoto Turbe. So taa reka moèle
da se sluàt koloniite Lazarevo i Obili}. Na ovaa postapka kolonistite
se àlele i Ministerstvoto za zemjodelstvo i vodi donese re{enie vo nivna
korist. Ovaa re{enie nikoga{ ne be{e izvr{eno. Duri, do denes, nikoj ne se
najde da se zainteresira za izvr{uvaweto na ovaa re{enie i da im go olesni
ìvotot na spomenatite dve kolonii bidej}i stra{no se ma~at bez voda.
Vo gilanska okolija, vo albanskoto selo Poàrawe, u{te vo 1922 godina
se naseleni 30 ku}i, vo najgolem del Vrawanci. Vo mestoto kade {to se smesteni
kolonistite ne moè da se dobie bunarska voda iako e kopano do 26 metri. Zaradi
toa baraa da im se dozvoli da se sluàt so vodata od mestoto nare~eno Trpeza.
Albancite ne im go dozvolija toa iako ne se sluàt so nea bidej}i site imaat
bunarska voda. Na kolonistite ne im ostana ni{to drugo osven voda za piewe da
nosat so buriwa i po nekolku kilometri daleku od mestoto nare~eno Ravnani.
Kako {to se uveriv taa voda e taka ne~ista {to ~ovek moè da ja pie samo vo
najgolema nevolja. I ovde nikoj ne se najde na ovie lu|e da im pomogne ili da gi
spasi iako ovaa polo`ba im e poznata na site povikani i nepovikani faktori.
Najmnogu àlbi protiv upravnite vlasti doa|aat zaradi odzemawe i ne
davawe oru`je. Dodeka na sekoj ~ekor gledate Albanci so pu{ka vo race, a naedno
i kako ~uvari na javnata bezbednost dotoga{ retko }e najdete kolonist, koj e
udostoen so taa golema milost i negova fakti~ka potreba. I dodeka minatoto
leto vo seloto Livo~, vo blizinata na Gwilane, koga zagina àndarmeriskiot
kaplar Sakovi}, ima{e 34 pu{ki, a nitu eden Albanec so pu{ka ne istr~a na
ulica da vidi {to se slu~uva ili da pruì eventualna pomo{ i dodeka sekoj
~as se slu{a za nekakov sudir na àndarmite so ka~acite dotoga{ brojot na
pu{kite vo na{ite kolonii e sosema ograni~en i pokraj toa {to seu{te ne se
pamti i ne se znae za slu~aj kolonisti da go zloupotrebat oru`jeto {to go imaat.
Nie nemame ni{to protiv toa na Albancite da im se davaat pu{ki, ama ne moè
da se razbere kako ne se uvaùva potrebata na naselenicite da imaat pu{ki.
Naselenicite od kolonijata Du{anovo (Pomazatin), koja e pod planinite na
Kosovo i za koja se znae deka Albancite svoevremeno dvapati ja ograbuvale,
dobija samo edna pu{ka iako taa kolonija, po sostavot na naselenicite i po
svojata primerna rabota i odnesuvawe, zasluùva sosema poinakvo vnimanie od
strana na upravnata vlast. Istoto vaì i za drugite kolonii. Pretstavnicite
na upravnata vlast po barawe na narodnite pratenici smetaat deka na ovoj
na~in podobro i se sluì na dràvata.
Po povod te{kite krivi~ni dela na {teta na naselenicite bi moèle
mnogu ne{ta da se napi{at. Pri toa, pokraj partiskite, bea odlu~uva~ki
i povisokite dràvni interesi . [to da pravime? Takva sudbina do denes
imaa na{ite nacionalni interesi vo Stara Srbija. Taka ostana zabo{otena
i kaba{kata afera vo koja Albancite vo 1915 godina, za vreme na na{ata
56
evakuacija, vo manastirot Sv. Marko ubija 60 na{i vojnika i 4 oficira. Duri vo
1924 g. ja aktuelizira toga{niot na~alnik na okolijata Matei}, no samo zatoa
{to eden od glavnite voda~i na toj kole`, Jusuf Uka be{e izbran za pretsedatel
na op{tinata kako demokrat , a ne Zenun H. Rustem kako radikal (Petar
Kosti}: Crkoven ìvot t.d. str. 143)
7
. Edna objektivna anketa bi moèla da go
razotkrie vistinskoto raspoloènie i postapuvaweto na upravnata vlast kon
na{ite kolonisti, a toga{ duri }e se vidi {to trpe{e na{iot element i kakva
àlosna uloga igra{e na{ata upravna vlast.
Zaradi odnesuvaweto na dràvnata vlast vo nekoi krai{ta kolonistite
smetaat za zarobenici vo albanskoto more . Taka ~uvstvuvaat vo du{ite
i ne go krijat toa. Toa e tragedijata na seta na{a dràvna i nacionalna rabota
vo tie krai{ta.
Vakvoto odnesuvawe na upravnata vlast predizvika kaj naselenicite
razbirliva omraza i revolt samite nejzini pretstavnici. Koga tie ne
bi bile svesni za dràvnata sila i svojata nacionalna dol`nost nikoga{ tie
krai{ta ne bi moèle da gi nare~at svoi.
Duri minatata, a osobeno ovaa godina vo golem broj okolii dojde do
promena vo odnesuvaweto na dràvnata vlast. Pri~ina za toa se tesnite slu`beni
kontakti i bliskite odnosi pome|u pretstavnicite na agrarnite i upravno-
policiskite vlasti kako i faktot deka vo Ju`nite krai{ta se isprateni golem
broj podobri i poispravni okoliski poglavari. Isklu~ok od toa i denes pravat
onie okolii ~ii {to poglavari se nao|aat pod za{tita na narodnite pratenici i
za koi vladee uveruvawe deka na svoite pozicii ne se zaradi ~uvawe na op{tite i
dràvnite interesi tuku zaradi interesite na samite pratenici. Da se nadevame
deka naskoro }e is~eznat i ovie posledni ostatoci na diskvalifikuvani i, za
op{tite interesi, {tetni dràvni funkcioneri.
Za da moè kolonizacijata {to podobro i {to pouspe{no da se sprovede,
a i na kolonistite vo po~etokot na opstanuvaweto da im se pruì potrebnata
pomo{, dràvata so sila gi organizira{e Agrarnite zaednici. Tie bea
odredeni za snabduvawe i za op{to kulturno napreduvawe na naselenicite.
Zaradi polesno i pouspe{no postignuvawe na celta tie se, pak, organizirani
vo Sojuz na agrarnite zaednici koj be{e pod kontrola na Ministerstvoto za
agrarna reforma.
Toj Sojuz e avtonomna institucija koja Ministerstvoto za agrarna
reforma vo vremeto od 1920 do 1926 g. go subvencionira{e so 63.702.328
dinari i 14 pari. Vo upravata na ovoj Sojuz znaeja da se vovle~at lu|e so pove}
ekratno somnitelno minato koi vo Sojuzot najdoa dosta pogoden teren za razni
vnosni raboti. Tie lu|e vo pove}e slu~ai ne bea ni naselenici, pa so niv ne gi
vrzuvaa nikakvi zaedni~ki interesi. Glavna namera im be{e da ja iskoristat
svojata pozicija vo {to mnozina i uspevaa. Svojata rabota ja pokrivaa ili
so naklonetosta ili so celosnata pasivnost na Glavnite poverenici, a na
sobranijata na Sojuzot, me|u delegatite na poedini agrarni zaednici, znaeja da
pridobijat tolku privrzanici {to sekoga{ dobivaa doverba za svojata rabota.
7 Za ilustracija na odnesuvaweto nana{ata dràvna vlast kon partiski eksponiranite
lu|e treba da se znae deka na{ata vlast najmalku ja voznemiri {to Jusuf Uka i Zenum H.Rustem
bea voda~i na toj kole` kako {to be{e utvrdeno so sudskata presuda spored koj i dvajcata bea
kazneti so p o dve godini zatvor.)
57
Nivnata glavna cel be{e da gi zadovolat svoite interesi i interesite na svoite
prijateli dodeka za napredokot na kolonistite ili za sozdavawe na zadovolstvo
me|u niv nemaa nitu smisla, a mnozina, ni èlba. Preku ovie lu|e Sojuzot se
pokaà sosema nezrel za poverenata misija i ja izigra doverbata na dràvnata
vlast. Sekoja rabota so koja se zafatija ili krahira{e ili be{e direktno
vperena protiv interesite na Sojuzot taka {to rabotata na Sojuzot be{e edna
od najsramnite i najàlnite strani na na{ata kolonizaciona organizacija.
Sojuzot so svojata rabota dojde do tamu {to na kongresot na agrarnite
zaednici vo 1926 g. seriozno se postavi pra{aweto za likvidacija na Sojuzot.
Za da ja ilustrirame rabotata na Sojuzot, barem vo vremeto od 1922 do
1925 godina, }e navedeme nekolku primera.
Sojuzot go prezede yidaweto na kolonijata Nova Batawa vo Ov~e Pole.
Taa kolonija ~ine{e preku 10.000.000 dinari. Kako {to se slu{a, taa kolonija
ne samo {to se raselila tuku i ku}ite koi bile nesolidno praveni bile vo
takva tro{na sostojba {to moèlo da se spasi samo eden del od potro{eniot
materijal.
Zamisluvaj}i golemi potrebi za snabduvawe na kolonistite so razni
ìvotni produkti i specijalni stopanski alati vo Sojuzot vedna{ se pristapi
kon gradewe golemi magacini vo razni mesta, od koi dva se napraveni vo Veles,
koi nemaat nikakva cel bidej}i vo vele{ka okolija voop{to nema kolonisti,
înea golemi sumi iako nekoi od niv ne bea ni upotrebeni.
Izgraden e i Dom na Agrarnite zaednici vo Skopje iako za toa nema{e
nikakva vistinska potreba.
Sojuzot ja napravi kolonijata Srbica, pa i vo nea svoj Dom. Ovie raboti,
dodu{a, gi nametnuva{e potrebata, ama tie tolku ~inea i taka nesolidno se
praveni {to i tie samite bea dovolni da ja zasen~at rabotata na Sojuzot.
Upravata na Sojuzot se frli i na iskoristuvawe na presudite i
obvrznicite od voenite {teti za nabavka na alati. Taa rabota be{e mnogu vnos
kako za ~inovnicite na Sojuzot taka i za nivnite prijateli. Voenata {teta koja
toga{ vrede{e 130 dinari se prezema{e za 600 dinari, a kaj nekoi lica i po 700
dinari. Na nekoj naselenik, Pupavec, mu e priznato 300.706 dinari za nominalna
vrednost od 600.000 dinari. Za àl ima{e lu|e i od visoki pozicii koi vaka
povolnata konjunktura ja iskoristi na {teta na siroma{nite naselenici.
Ministerstvoto za agrarna reforma prati grade`ni materijali vo
vrednost od 6.000.000 dinari za gradewe na naseleni~kite ku}i. Sojuzot
grade`nite materijali gi dele{e bez nikakov red i bez to~na evidencija, pa i
tuka ima{e straotni zloupotrebi.
Sojuzot napravi i stolarska rabotilnica koja zaradi konkurencijata
i golemite transportni tro{oci na izrabotenite materijali za odale~enite
kolonii mora{e da prestane so rabota.
Ugledniot imot Ribnica kaj Skopje za koj e potro{eno preku 500.000
dinari ve}e odamna e napu{ten.
Za da gi snabdi kolonistite vo Metohija so drvena gra|a Sojuzot se
spogodi za nekoi stari ise~eni stebla vo Budisavci. So ovaa rabota taka se
manipulira{e {to Sojuzot vo nea izgubi preku 400.000 dinari. So vakvata
rabota be{e proma{ena glavnata cel i namalena pomo{ta koja naselenicite
ja o~ekuvaa od Sojuzot. Ako gi odbieme ovie {teti i zagubite od primenata
58
dràvna subvencija od 63.702.328,14 dinari toga{ dobivame, makar bleda,
slika za pomo{ta koja Sojuzot im ja dava{e na nekoi agrarni zaednici za
zadovoluvawe na potrebite na naselenicite. Kako i vo ostanatite raboti taka
i pri razdeluvaweto na ovie pozajmici Sojuzot ne moè{e da ostane na visinata
na svojata dol`nost. Dodeka nekoi bogati i ugledni zadrugari na ime na zaem
primaa i po 70.000 dinari ima{e siroma{ni semejstva koi moèa da dobijat
odvaj 2-3.000 dinari i toa ne odedna{ za da moàt so niv da napravat ne{to tuku
na dva-tri pati.
Kako {to se delea nepravedno parite taka i se vra}aa. Bogatite lesno
primenite pari gi potro{ija i ne moèa da gi vratat, a siroma{nite zaradi
ovie zloupotrebi, ne sakaa voop{to da gi vra}aat. Taka ovaa godina mora{e da
se pristapi kon valorizacija na dolgovite za da se utvrdi koj {to e dolèn i
{to treba da plati, pa duri toga{ da se po~ne so naplatuvaweto na istite.
Dràvata, zna~i, ima{e volja da im pomogne na kolonistite, ama
nesovesnite lu|e ja zloupotrebija svojata pozicija i doverba, pa se slu~i so eden
relativno golem kapital da se postignat mnogu mali uspesi.
Spored ovaa sostojba, kako {to ja prikaàvme, }e be{e vistinsko ~udo vo
kolonizacijata da postignavme pogolemi uspesi otkolku {to deneska gi imame.
Kolonizacijata nikoga{ ne be{e seriozno sfatena, pa ne i be{e posveteno
dovolno vnimanie. Deka moè{e mnogu pove}e da se napravi najdobar svedok moè
da ni bide Grcija koja svojata kolonizacija, posle izgubenata vojna so Turcija,
ja sproveduva{e vo mnogu pote{ki okolnosti. Taa, spored edna statistika koja
seu{te ne pretstavuva kone~en rezultat, sistematski i so uporna rabota, za
mnogu kratok period, vo 1.402 naselbi primi 116.842 semejstva so 459.964 ~lena
od koi samo zemjodelci, bez lozari i ovo{tari, 100.350 semejstva.
Osven 50.368 ku}i koi gi napu{tija Turcite taa za naselenicite izgradi
40.973 ku}i. Na nabavka na stoka, za smestuvawe i za izdrùvawe na naselenicite
kako i izgradba na ku}i potro{i skoro edna milijarda drahmi ne smetaj}i gi vo
ovoj iznos izdatocite za razni zemjodelski alati kako i za seme. I dodeka nie
za 8 godini na 43.801 hektar smestivme 6.250 naseleni~ki semejstva, na Grcite
za nepolni dve godini im pojde od raka da smestat skoro dvaeset pati pove}e
semejstva i toa na prostor od 568.094 hektari.
Rezultatot od na{ata kolonizaciona politika ni po brojot na naselbite
i naseleni~kite semejstva, nitu po sostojbata na naselenicite, nitu po na~inot
na nivnoto rasporeduvawe i smestuvaweto na koloniite, a nitu po potro{enoto
vreme i sredstva ne pretstavuva nikakov osoben uspeh so koj na{ata dràvna
uprava moè da se gordee.
Dodu{a predsedatelot na uredot za ~e{kata agrarna reforma d-r Jan
Voènilek se izrazi najpovolno za na{ata kolonizacija na Kosovo i Metohija
koja sekako se odviva{e vo mnogu pote{ki uslovi otkolku nivnite vo ê{ka,
pa im dade prednost na na{ite rezultati vo sporedba so nivnite. Gospodinot
Veèlnik dade to~na ocenka, ama preku edno premina. Izgleda deka ne zabeleà
dovolno vo ~ija zasluga treba da se pripi{at tie golemi uspesi. Kon misleweto
na gospodin Voènilek se pridruùvame i nie bidej}i postignatite rezultati
sepak se eden uspeh, pa makar i so relativna vrednost. Od negovoto mislewe
se razlikuvame samo po toa {to mislime deka za postignatite rezultati ne e
zaslu`na dràvnata vlast kolku {to se zaslu`ni samite naselenici. Uspesite
59
leàt vo golemata otporna sila, izdr`livosta, solidarnosta, samoodbranata,
sposobnosta i neizmernata qubov kon tamo{nata zemja na onie lu|e, na koi
sudbinata im odredi od site strani na na{ata dràva povtorno da se vratat na
svoite stari ogni{ta.
Tie osobini gi dovede vo Ju`na Srbija, tie tamu gi odrùva i tie }e i
dadat nov karakter. Naselenicite vo Ju`na Srbija ne otidoa tamu da prezemat
uredeni imoti i da si naplatat za svoite uslugi na narodot i dràvata tuku
da go prodolàt nezavr{enoto krvavo oro i vo najte{ka borba so prirodata
da gi obnovat svoite stari napu{teni ogni{ta. So narodna pesna na usnite i
kopne` vo srceto za svoite starini pristignuvaa grupa po grupa da ja vratat
izgubenata nacionalna ~est. Naselenicite bea svesni deka tamu nema sekade da
bidat primeni kako bra}a, svesni bea za opasnostite koi gi pratat, a najsvesni
za te{kata rabota za osiguruvawe leb i egzistencija. Seto toa ne gi spre~uva{e
do kraj da ja ispolnat nacionalnata zada~a i za toa u{te denes im velime
.
Za silata na na{ite kolonisti i nivnata golema kulturna i ekonomska
misija odlu~uva~kite faktori moraat da vodat seriozna smetka i pri toa }e go
najdat najdobriot na~in za re{avawe na problemite na Ju`na Srbija.
D-r Holman, ata{e za zemjodelie vo germanskata ambasada vo Var{ava
i honoraren univerzitetski profesor po obikolkata na na{ite kolonii
ovaa godina, najpofalno se izrazi za tvore~kata mo} na na{ite naselenici.
Toj apsolutno ne veruva{e deka naselenicite za taka kratko vreme i u{te vo
najte{ki uslovi stvorija taka zdravi i solidni stopanstva. Se iznenadi koga mu
se soop{ti deka eden naselenik ne ja ~ine{e dràvata pove}e od 15-16.000 dinari
i toa po pat na pozajmici od koi }e mora da se vrati eden dobar del. Toj imeno
ostana voshiten od energijata i sposobnosta na na{iot naseleni~ki element i
izjavi deka germanskiot narod, a posebno germanskata dràva ne moè da ostane
indiferentna kon kulturno - ekonomskiot razvoj na tamo{nite krai{ta i deka
naseleni~kiot element vo Ju`na Srbija pri izgradbata na svojata ekonomska
sostojba moè da smeta na presretlivosta od site germanski zainteresirani
krugovi. Toj kulturen Germanec za vreme na svoite nau~ni ispituvawa na
kolonizacijata vo Ju`na Srbija ne propu{ti da go sporedi ìvotot i rabotata
na na{ite naselenici so ìvotot i rabotata na doma{niot element, pa vrz
osnova na tie sporeduvawa i dade na na{ata kolonizacija zna~ewe na prvostepen
dràven zafat. Toj sud mora da bide zna~aen i re{itelen i za na{ite vode~ki
krugovi bidej}i toga{ nema da skr{neme od patot po koj, barem vo posledno
vreme, trgna na{ata agrarno-kolonizaciona politika.
Me|utoa, pri re{avaweto na problemite na Ju`na Srbija, dodeka nie
na kolonizacijata i davame va`nost na prvostepeno dràvno pra{awe se
be{e sozdalo, kako {to ve}e istaknavme, ne samo vo na{ata javnost tuku i
kaj merodavnite faktori uveruvawe deka kolonizacijata e pri kraj i deka
natamo{noto nejzino prodolùvawe bi moèlo da go naru{i pravilnoto
razvivawe na ekonomskite odnosi na sega{noto naselenie na Ju`na Srbija.
I, po nekoe ~udo, da ne se povtori toa uveruvawe, potrebno e dokumentirano
da se utvrdi, ako ne negovata sme{nost, toga{ negovata celosna neosnovanost.
Duri toga{ }e moème da se vpu{time vo razgleduvawe na rezultatite koi
kolonizacijata so sebe gi nosi za kulturno-nacionalniot i ekonomskiot ìvot
60
na tamo{nite krai{ta.
Statistikata i ovde }e ni bide glaven dokument, so koj se sluìme.
Ju`na Srbija opfa}a prostor od 45.717 km2, a spored popisot na
naselenieto od 1920 godina 1.474.560 ìteli ili 32,3 ìteli na 1 km2. Taa e,
zna~i, posle Crna Gora (20,7 na 1 km2) i Hercegovina (29 na 1 km2) najretko
naselena.
Severna Srbija na 49.950 km2 so 2.655.078 du{i ima 53,2 ìteli na 1
km2, Bosna i Hercegovina na 51.199 km2 so 1.829.929 ìteli ima 36,9 na 1 km2,
Slovenija so Prekomurje na 16.197 km2 so 1.056.464 ìteli ima 65,2, a Vojvodina
na 19.702 km2 so 1.380.413 ìteli ima duri 70,1 ìtel na 1 km2.
Ve}e samite ovie podatoci za naselenosta dovolno se silni za gledi{teto
koe odi vo prilog na natamo{nata kolonizacija. Spored ovie podatoci Ju`na
Srbija sporeduvaj}i ja nejzinata naselenost so Bosna i Hercegovina bi trebala
da ima 222.395, a sprema Slovenija 1.766,188 du{i pove}e otkolku {to ima{e vo
1920 godina.
Za da ne ni se prefrli povr{nost vo operiraweto so brojkite za
gustinata na naselenieto }e se osvrneme i na pogodnosta i kvalitetot na samata
zemja i }e gi sporedime so zemji{tata vo nekoi drugi pokraini odnosno delovi
na na{ata dràva i sprema samata zemja }e go utvrdime odnosot i mo`nosta za
naseluvawe.
Dodeka vo Bosna i Hercegovina od sevkupnata povr{ina na zemjata
46,6% e {umska povr{ina i spored toa samo 53,4% e povr{ina upotrebliva za
zemjodelsko stopanisuvawe, dotoga{ vo Ju`na Srbija imame samo 20% {umska,
povr{ina.
8
Ako na ovaa povr{ina i dodademe u{te 20% koi bi otpadnale na
kamenlivi tereni i golini, toga{ ni ostanuva 60% za zemjodelsko stopanisuvawe
{to e za 7% pove}e otkolku vo Bosna i Hercegovina. Spored ovaa sostojba na
1 km2 zemja upotrebliva za zemjodelie vo Bosna i Hercegovina bi do{le 69,1
ìtel, a vo Ju`na Srbija 53,7 ìteli. Ako naselenosta vo Ju`na Srbija ja
posmatrame od ovaa gledi{te i ja sporedime so naselenosta vo Bosna toga{ vo
Ju`na Srbija vo 1920 godina treba{e da ima 1.895.413 du{i ili 429.853 pove}e
otkolku {to fakti~ki ima{e.
Ako, od ovaa gledi{te, ja sporedime sostojbata so naselenosta na Ju`na
Srbija so sostojbata vo Slovenija koja ima 41,3% povr{ina pod {umi, toga{
brojot na ìteli na 1 km2 zemja upotrebliva za zemjodelie }e iznesuva 111 ili
za 1.570.170 pove}e otkolku {to iznesuva{e vo 1920 godina.
Sostojbata }e ni bide u{te pojasna ako sporedbata ja pravime spored
povr{inite na direktno produktivnoto zemji{te. Za ovaa sporeduvawe da
zememe dve oblasti so razni golemini na naselbite i razni stopanski sistemi.
Toa go pravime bidej}i za toa imame sigurni podatoci spored statistikata od
1895 godina, pa vo ednata oblast selanskiot element ima dovolno zemja i site
uslovi za pravilen ekonomski razvitok, a vo drugata ima golem nedostatok na
zemja, pa selanecot se odrùva edinstveno so najracionalno iskoristuvawe na
zemjata. Ednata oblast e vrbaska, a drugata hercegovska.
8 Pri ustanovuvaweto na povr{inata na zemja vo Bosna ne presmetavme nikakva nepro-
duktivna zemja zatoa {to taa e mnogu malku.Vo 1895 godina taa iznesuva{e 1,93%,pa ovaa sos-
tojba nitu deneska ne moèla da se promeni.Isto taka i kaj povr{inata na Ju`na Srbija ne
odbivme ni{to na smetka na barite i mo~uri{tata bidej}i ovoj vid zemji{ta vo site ~etiri
oblasti na Ju`na Srbija iznesuva samo 9,75% od celokupnata povr{ina ili 30.484 hektari.)
61
Vo Hercegovina, spored statistikata od 1895 godina imalo 14,06%
direktno produktivno zemji{te so 154 lica na 1 km2. Ako zememe deka taa
povr{ina do 1920 godina se zgolemila na 17% -vo {to se somnevam- toga{, spored
ìtelite od taa godina od 265.330, na 1 km2 direktno produktivno zemji{te bi
do{le po 172 ìteli.
Vo vrbaskata oblast vo 1895 g. imalo 41,54% direktno produktivna
zemja so 78,78 ìteli na 1 km2. Ako zememe deka taa povr{ina do 1920 godina se
zgolemila i do 60% toga{ taa godina, so ogled na brojot na ìtelite od 423.240
du{i, na 1 km2 bi do{le po 78 lica. Zgolemuvaweto na povr{inata na 60% ja
zedov namerno samo za da moè polesno da se sporedi so sostojbata vo Ju`na
Srbija iako e nevozmo`no da se zgolemila do toj procent.
Vo Ju`na Srbija, pretpostavuvaj}i deka ima 60% direktno produktivno
zemji{te, spored brojot na ìtelite od 1920 godina na 1 km2 takva zemja bi
do{le po 53 lica.
Toa zna~i deka vo Hercegovina naselenosta na direktno produktivnata
zemja e tri pati pogolema, a vo vrbaskata oblast za 32% od taa vo Ju`na Srbija.
Po ovaa sporeduvawe vo Ju`na Srbija vo 1920 godina treba{e da ima
471.840 du{i so ogled na naselenosta vo vrbaskata oblast, a blizu tri miliona
pove}e so ogled na naselenosta vo hercegovskata oblast. Pri sporeduvaweto
na naselenosta vo Hercegovina, za Ju`na Srbija morame da zememe odredena
korektura, bidej}i na taka golem broj ìteli vo Ju`na Srbija bi im pripadnale
premalku pasi{ta koi za sto~arskiot ìvot na Hercegovina, pa spored toa i
na Ju`na Srbija igraat golema uloga. Od toa gledi{te bi morala da se namali
povr{inata na direktno produktivnoto zemji{te vo korist na pasi{tata, a
so toa bi trebalo da se namali i brojot na ìtelite koj, bez ovaa korektura,
kako {to rekovme, bi iznesuval za 3 milioni pove}e. Se razbira, sostojbata so
naselenosta vo Hercegovina spored direktno produktivnoto zemji{te ne moè
da bide merodavna za broj~enoto utvrduvawe na mo`nostite za naseluvawe vo
Ju`na Srbija, ama ovaa sporeduvawe be{e apsolutno potrebno da se napravi za
da se vidi, ne samo sega{nata ogromna razlika vo naselenosta tuku i da se utvrdi
apsolutnata mo`nost za naseluvawe na Ju`na Srbija i toa vo mnogu pogolem
obem otkolku {to izgleda denes.
Da se vidi kako i vo koja merka kolonizacijata e vozmo`na jas }e navedam
eden primer od kolonizacionata akcija na avstriskata uprava vo Bosna.
Vo prwavorska okolija, vo bawalu~kiot okrug, Avstrija vo vremeto od
1895 g. do 1910 godina naselila najmalku 2.500 naseleni~ki semejstva, taka {to
naselenieto od 30.457 du{i vo 1895 godina se ka~ilo na 43.389 vo 1910 godina ili
od 25,52 ìteli na 1 km2 vo 1895 godina na 39 ìteli vo 1910 godina. I dodeka
prwavorska okolija so 38 pati pomala povr{ina od Ju`na Srbija (Prwavor ima
1.192 km2) za spomnatoto vreme primila pove}e od 1/3 od onoj broj naselenici
koi Ju`na Srbija gi prim do denes i dodeka, spored moeto li~no soznanie, so
taa kolonizacija skoro nikade ne e doveden vo pra{awe ìvotniot interes na
doma{niot element, dotoga{ na{ata kolonizaciona akcija -kako {to vidovme-
saka da se prikaè kako opasnost za ekonomskiot napredok na doma{niot svet
na Jugot.
Primerot so kolonizacijata vo Grcija }e ni dojde u{te pove}e vo prilog.
Taa i pokraj toa {to glavniot uvozen artikal i e hranata, za dve nepolni godini
62
smesti preku 2.000.000 begalci i toa eden mnogu golem del tokmu vo samata Gr~ka
Makedonija. Kako }e go pretstavat toa protivnicite na na{ata kolonizacija?!.
Me|utoa, ako nekoj ne saka da im veruva na na{ite zaklu~oci zasnovani na
statisti~kite podatoci za naselenosta i produktivnosta na zemjata neka vo toa
go uveri samata stvarnost. Spored podatocite za ograni~uvawe na zemji{teto
za potrebite na kolonizacijata od 1 januari do krajot na juni 1928 godina na
samoto podra~je na Okru`noto agrarno povereni{tvo vo Pri{tina i Pe}
ograni~eni se 34.306 hektari {to zna~i deka na novopronajdenoto zemji{te
moè da se smestat najmalku 3.000 semejstva.
Vo makedonskiot del na Ju`na Srbija, barem zasega, nema da najdeme vaka
golemi povr{ini, osobeno ne vo pogolemi kompleksi. Ama so sproveduvawe na
melioracijata i sozdavawe povolni uslovi za ìvot kako i voveduvawe katastar
i zemji{ni knigi i tamu }e dobieme pove}e raspoloìva zemja otkolku {to
izgleda denes. Toa osobeno vaì za bitolskata oblast.
Po seto toa moème da go navedeme samo zaklu~okot deka kolonizacijata
ne e naso~ena protiv interesite na doma{niot element na koj, i pri kade kade
pointenzivno naseluvawe otkolku {to e toa denes, mu ostanuvaat site uslovi za
da moè bezgri`no da ìvee i slobodno da se razviva.
63
III

Nikoj so takva radost ne go do~eka svoeto osloboduvawe kako na{iot
narod vo Ju`na Srbija. Nikade taka silno ne se ~uvstvuva{e branot na slobodata
kako kaj ju`no-srbijanskite robovi posle pet vekovnoto najte{ko i najsramno
ropstvo. Nikade glasot na osloboditelite ne se oboùva{e pove}e otkolku
vo taa zemja kade {to na{iot element posle gubeweto na pridobivkite na
svojata sloboda i samostojnost treba{e da izdrì nat~ove~ki napori za svojot
spas o~ekuvaj}i ja novata sloboda. Turskoto gospodstvo i dràvniot raspad se
sproveduva{e na smetka na na{ata nacija. I toga{ koga se donese mladoturskiot
ustav i site gra|ani po zakonot stanaa ednakvi, srpskiot element treba{e da gi
projavi i poslednite ostatoci od svoite sili, pa da se odrì. Mladoturskiot
reìm be{e samo mamka za Srbite: toj stana poopasen od onoj na Abdul Hamid.
Dodeka na{iot element za vreme na Abdul Hamid ima{e otvoren i direkten
neprijatel od koj moè{e da se brani, Mladoturcite, vo imeto na svojata
kolonizacija koja prisilno ja sproveduvaa, bea odlu~ile na{iot element
definitivno da go istrebat. So svojata agrarna ili, podobro re~eno, ~if~iska
politika, osobeno vo Sanxak, podgotvija celosno li{uvawe na na{ite selani
od imotite, postavuvaj}i ~if~iski odnosi na baza na ~isti dogovori za zakup so
otkazen rok.
Vo takvi priliki, koi posle svetskata vojna u{te pove}e se vlo{ija, moè
da se zamisli vo kakva sostojba povtornoto osloboduvawe go zatekna celokupniot
ìvot vo Ju`na Srbija. Na site strani vladee{e pusto{. Nekoga{nite prirodni
i uredeni imoti kako izvor na ìvotot celosno is~eznaa; za niv i ne se znae:
naprednoto zemjodelstvo koe se natprevaruva{e so zemjodelstvoto na toga{
poznatiot svet se vrati vo prviot i najprimitivniot stadium na razvitokot. Za
nekoga{nata duhovna kultura zboruvaat samo so~uvanite spomenici. Narodot
stana raja koja mora{e da gi slu{a svoite gospodari i da gi izdrùva, a silata
na na{ata nacija be{e vo posledniot gr~.
Zna~i ne e nikakvo ~udo {to na{ata nacionalna dràva vo ovie krai{ta
naide na eden golem problem koj mora{e {to pobrzo da se re{i. Zatoa, vo nizata
merki {to gi prezede dràvata za re{avawe na toj problem, na kolonizacijata
i se nameni osobena misija.
Vo ovoj del od mojata zada~a }e se obidam da prikaàm od kakvo zna~ewe
e kolonizacijata za re{avawe na vkupnite problemi vo Ju`na Srbija i kakvi
rezultati postigna vo taa nasoka. Istovremeno imam namera da gi razbijam
site onie somnevawa koi kolonizacijata tendenciozno ja prikaùvaat kako
nasilstvo svrzano so zagrozuvaweto na pravilniot ekonomski razvitok na
doma{niot element, koe, po potreba, odi tolku daleku {to i ja odrekuvaat
sekoja kulturna zada~a. Pri toa se nadevam deka na{ata javnost }e stekne sosema
64
drugo mislewe za ovaa dràvna akcija i deka ve}e edna{ }e gi prisili na{ite
dene{ni odgovorni dràvni faktori, so pomo{ na dràvata da i go dadat
mestoto koe taa spored zna~eweto go zasluùva.
Gledaj}i i na vistinata v o~i morame da priznaeme deka posle 10 godini
rabota ne moème da se pofalime so nikakvi golemi uspesi: nitu so samata
kolonizacija, a u{te pomalku so kolonizacionata politika. Pre~kite i
te{kotiite bea tolku golemi {to poinakvi uspesi ne moèa ni da se o~ekuvaat.
Na{ata kritika, kolku i da e silna, vo nikoj slu~aj ne gi potcenuva
rezultatite koi kolonizacijata gi postigna i koi postojano gi postignuva.
]e se zadrìme najprvo na sozdavaweto na javnata bezbednost.
Posle golemata svetska vojna vo koja nie i po tretpat, so najte{ki
`rtvi, gi dokaàvme i oìvotvorivme svoite dràvno - nacionalni prava na
Ju`na Srbija, ostanaa seu{te tragi od razni nacionalni aspiracii koi ne
moèa da se pomirat so novosozdadenata sostojba. Isto taka i dobar del od
tamo{niot element se odviknal od gra|anskite zakonski stegi, pa ne mu ode{e
vo prilog sreden normalen ìvot. Seto toa doveduva{e do toa da na edna strana
komitskata, a na druga strana ka~a~kata, akcija onevozmoùvaa sekakov miren
ìvot i rabota, kako na tamo{niot svet, a u{te pove}e, i na na{ite naselenici.
Ka~acite bea gospodari na Kosovo i Metohija, a komitite na Bregalnica
i Vardar. Se razlikuvaa samo po toa {to komitite ja sproveduvaa svojata
organizacija vperena pove}e protiv dràvata kako celina i kako institucija
kako i nejzinite eksponenti, pa go ucenuvaa narodot za da ja postignat svojata
cel, dodeka ka~acite bea postojana opasnost za imotite i ìvotite na seto
naselenie. 3atoa, za sostojbata na javnata bezbednost, }e se osvrneme samo na
sostojbata vo albanskite krai{ta.
Vo prvite denovi od op{tata nesigurnost dràvnata vlast postoe{e
samo kako poim, a nikako kako faktor. Kolonizacijata naiduva{e na najgolemi
te{kotii. Kolonistite ìveeja vo postojan strav i vo najte{ka borba za
odrùvawe. Vo taa borba izrasnaa vo najsigurni ~uvari na mirot i za{titnici
na slobodata bidej}i vo pra{awe be{e nivniot ìvot i nivniot leb. Postojano
bea pretpazlivi i spremni. So pu{kata legnuvaa, so pu{kata stanuvaa i so
pu{kata pokraj sebe i poliwata gi obrabotuvaa. Ako nave~er doma}inot spie{e
doma}inkata ~uva{e straà. Pri sekoja pojava na ka~acite dolovite i potocite
bea zasolni{ta na ènite i decata i tamu ostanuvaa mnogupati i po dva dena
dodeka situacijata ne se pro~iste{e. Ubistvata i grabeìte bea redovna pojava.
@ivotnata nesigurnost be{e tolku golema {to naselenicite ne se osmeluvaa
na izloèni i osameni mesta nitu solidni ku}i da pravat. Mnozina taka i po
dve godini ìveaja vo zemjanki koi i deneska se ~uvaat, ama samo kako spomen
na najte{kite vremiwa. Pomo{ta od dràvnite organi be{e, od edna strana,
mnogu mala za da gi za{titi, a od druga strana, nesigurna bidej}i àndarmskiot
materijal, kako povoen, be{e mnogu slab i nesiguren. Vo krai{tata kade {to
soobra}ajot ne be{e dovolno razvien dràvnite vlasti bea apsolutno nemo}ni
so svoite redovni merki.
Koloniziraweto na takvite krai{ta be{e edinstvenata nade`.
Agrarnite vlasti dokolku dobivaa pomo{ i za{tita ja sproveduvaa svojata
dol`nost. Pod kakvi uslovi se vr{ea naseluvawata }e navedam samo nekolku
primeri. Tipi~en primer e naseluvaweto na Prapa{tica za {to stana zbor i
65
vo prethodniot del. Ne samo vo ovoj slu~aj tuku i vo drugite, najgolema zasluga
za smiruvawe na Albancite im pripa|a na Crnogorcite.
Taa ista, 1920 godina, nekoi Albanci od seloto Arila~a pod Gole{, zaradi
izvr{eni ubistva i grabeì se odmetnaa, so ènite i decata. Crnogorcite
koi ~ekaa na dodeluvawe zemja se prijavija prvi da se naselat vo napu{tenite
albanski ku}i. Iako za niv nikoj ne smee{e da prifati odgovornost, iako toa
izri~no im e soop{teno, nikoj ne moè{e da gi odvrati od taa zamisla. Vlasta
ja stavija pred svr{en ~in, a na zakanata od Albancite vo {umata im odgovorija
deka tie }e go prifatat sekoj napad, ama istovremeno im se zakanija deka
ostanatite Albanci }e im odgovaraat za se, pa i vo slu~aj da im is~ezne samo
edna koko{ka. Rezultatot na ovaa juna{tvo be{e toj {to tie isti Crnogorci i
deneska se nao|aat vo tie ku}i, nikoj ne moè{e da gi premesti. Od porane{nite
sopstvenici nekoi se vo zatvor ili se strelani, a mnozina pobegnaa vo Turcija
i Albanija. Razvivaweto na kolonizacijata so doveduvawe i me{awe na
nacionalniot element so mesnoto albansko naselenie, ne samo {to ne gi zapla{i
i ne gi smiri Albancite, tuku, zaradi dosega{niot zagrozen na~in na ìveewe
i tradicionalniot fanatizam, kaj niv predizvika organizirana akcija so cel
za spre~uvawe na kolonizacijata. Za da gi prisilat kolonistite na raseluvawe,
Albancite vo 1922 godina po~naa sistematski da ubivaat poedini naselenici
vo razni kolonii. Taka najprvo zagina nekoj Todor Aci} od Drvar, petrova~ka
okolija. Posle nego vo Novo îkatovo zaginaa dvajca Hercegovci, Jawi}, i toa
na sred den na svojata niva, a koga pod î~evica zagina Crnogorecot Bo{ko
Be{i} so svoeto devoj~e, Crnogorcite napravija op{ta presmetka. Zaklaa 17
Albanci, a za da gi upla{at proturija vest deka ubile ne pomalku od 100 od koi
5 ìvi vo bunar gi frlile.
Ovaa odmazda kako i op{tata odlu~nost i hrabrost na na{ite lu|e
sozdade sosema nova ìvotna atmosfera vo albanskite krai{ta. Re{itelnosta
na Crnogorcite ne samo {to ja zagarantira sigurnosta na starite naselenici
tuku im ja otvori vratata i na novite. Me|u najopasnite naselbi sekako spa|a{e
klisurata Krivovo niz koja od kosovskite ramnini preku Krvavo Sedlo se
preminuva{e vo Drenica. Koj ne ja poznava taa klisura toj ne moè dovolno
da ja oceni ìvotnata sposobnost na na{ite Crnogorci. Taa klisura e dolga
okolu 8-10 kilometri. Nikoj ne se osmeluva{e da pomine od tamu. Na dvete
strani od klisurata se ridi{ta bez niedna ku}a. Glavniot agraren poverenik
pominuva{e od tamu vo 1923 godina so pridru`ba od 30 àndari. Pogodnosta
na taa klisura za tie koi go zagrozuvaat mirot i poredokot se procenuva i po
toa {to vo nego svoevremeno Albancite ja do~ekuvale i samata turska vojska.
Vo dolìna na klisurata se nao|aat nekolku dolgnavesti livadi koi nikoga{
ne se obrabotuvaa i koi bea pod sitni grmu{ki. Crnogorcite ja zabeleìja
prirodnata prednost na toj kraj i mo`nosta za naseluvawe. Prv odlu~i da se
naseli nekoj Stanko Popovi} od Golija. Dojde so ènata, se smesti vo {umata i
napravi koliba od {tici. Znae{e deka nema {to da izgu6i, a ìvotot - kako {to
toj vele{e - ne mu zna~e{e ni{to. Za da bide siguren od Albancite pu{ti me|u
niv glas deka ima 30 rodnini, pa ako nemu mu se slu~i ne{to site tie -Albancite-
}e zaginat. So svoeto hrabro, a donekade i drsko odnesuvawe za kratko vreme se
zacvrsti. Denes ima dosta uredena sostojba i prili~no dobro stoi. Na nego se
ugledaa i drugi Crnogorci. Vo taa klisura, koja se smeta{e za najopasna, denes
66
vladee celosen mir, a nekoga{nata pustina Crnogorcite ja pretvorija vo ubavo
uredeno stopanstvo. Ovie Crnogorci ovozmoìja ovaa godina jugoisto~no od
niv da moè da se vospostavi edna kolonija Srbi vo seloto nare~eno Stankovci.
Denes Krivovo i Stankovci ja pravat edinstvenata i sigurna vrska pome|u
koloniite na Kosovo i koloniite vo dreni~ka okolija.
Na sli~en na~in kolonizacijata se razviva{e i po ostanatite delovi na
Kosovo.
I naseluvaweto vo Metohija se sproveduva{e pod najte{ki i najopasni
priliki. Site tie priliki ne i pre~ea na re{itelnosta na na{ite naselenici.
Moè da se re~e deka ka~a~kata akcija i pomaga{e na kolonizacijata bidej}i
Crnogorcite voop{to od site zemji{ta najrado gi primaa ka~a~kite imoti. Vo
Metohija ima tolku takvi naseluvawa {to pra{aweto na zafatenite ka~a~ki
imoti stana aktuelno, pa duri ovaa godina, vrz osnova na zakonskoto ovlastuvawe,
be{e definitivno re{eno na zaedni~kata konferencija na pretstavnicite na
Ministerstvoto za Agrarna reforma i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
Kolonistite, kako {to gledame, gi sovladaa site te{kotii. Normalno deka
za javnata bezbednost pridonese i podobrata organizacija na àndarmerijata i
vojskata i po nekoj niven posilen i poodlu~en nastap, ama glavnata zasluga im
pripa|a na na{ite naselenici koi za odbrana na svojot ìvot i za osiguruvawe
na svojot mir baraa i nao|aa na~ini sekoja opasnost da ja sovladat i trajno da ja
suzbijat.
Kolonizacijata po sovladanite najte{ki pre~ki po~na nepre~eno da
se razviva i stasa do tamu {to deneska imame naselbi i na onie mesta koi vo
1923 i 1924 godina bea neosvoivi ka~a~ki zasolni{ta. Ku}ite na kolonistite
postojano se ka~uvaat pokraj samata planina î~evica, pa duri doprea i pod
Galica kade {to nekoga{niot gospodar na Drenica zloglasniot Azem Bajta,
renet, si misle{e deka u{te za nekoj den }e go prodolì svojot ìvot. Tuka
gordo i bestra{no se izdiga edna kamena ku}a na nekoi Cerovina od Nevesiwe
koja so svoite varosani prozorci, {to se gledaat oddaleku, saka sekomu da
pokaè deka vo toj kraj slobodata i sigurnosta sosema zavladea.
Vo labska okolija, kade {to u{te vo 1922 godina ima{e preku 2.000
ka~aci, denes vladee najprimeren mir, a vo gra~ani~ka kade {to vo 1924 godina
duri pred samata Pri{tina ka~acite ja zagrozuvaa sigurnosta moète na sekoe
mesto i vo sekoe vreme na no}ta da bidete sosema sigurni.
Vo makedonskiot del na Ju`na Srbija ja nema{e ovaa nesigurnost bidej}
i celta na komitite, kako {to rekovme, be{e poinakva. Dràvnata uprava
ima{e mnogu maka dodeka gi istisne komitite od narodot. Javnata bezbednost
e dojdena do tamu {to u{te denes moè da se nare~e sosema normalna. Ako pri
toa kolonizacijata be{e so sporedna va`nost, pri~inata e vo toa {to taa vo
Makedonija be{e preslaba i celosno nesistematski sproveduvana.
Me|utoa kolku i da smetame deka javnata bezbednost e sprovedena i sigurna,
sepak nemame garancija deka taa }e ostane i trajno sigurna. Takva sigurnost moè
da pruì samo natamo{nata kolonizacija. Toa go bara sigurnosta na na{ite
gra|ani i potrebata na dràvnite granici. Vo albanskite krai{ta mora da se
sproveduva po edna, odnapred utvrdena programa, da se suzbijat ne samo sega{nite
ka~a~ki akcii tuku za navek da se onevozmoàt site eventualni iznenaduvawa.
Vo makedonskiot del na Ju`na Srbija, po eden agrarnokolonizacionen plan, a
67
vo vrska so utvrduvaweto na sopstveni~kite odnosi i me{aweto na doma{niot
element so kolonistite i so onie koi imaat namera da se koloniziraat, treba
da se sozdade atmosfera koja vo najskoro vreme }e proizvede srodnost na du{ite
i ~uvstvo za edna golema nacionalna celina. So toa }e se raskinat duhovnite
vrski koi bugarskata propaganda niz dolga niza godini kaj tamo{niot svet gi
sozdade i so toa }e se onevozmoì sekakva nadvore{na akcija koja bi odela na
toa da go naru{i mirot i spokojstvoto na tamo{nite na{i gra|ani.
Me|u problemite na Ju`na Srbija, bez somnevawe, spa|a jakneweto i
zacvrstuvaweto na nacionalnata svest na doma{nite Srbi kako i podignuvaweto
na nivniot ropski vo slobodoqubiv odnos. Pokraj toa ne e pomalku vaèn i
problemot na moralniot karakter.
I pri izvr{uvaweto na ovaa uloga na kolonizacijata i pripa|a posebno
mesto i nesomnena zasluga. Toa vaì osobeno za Kosovo i Metohija. Turskata
uprava i, posebno, samovolieto na Albancite go rastera na{iot element od tie
krai{ta, a nekade sosema go istrebi. Za sostojbata na na{iot element imam
sigurni podatoci samo za kosovskiot okrug. Od 25.407 domakinstva vo kosovskiot
okrug vo 1919 godina ima{e samo 6.311 srpski i toa 5.601 pravoslavni, 710
katoli~ki i u{te 330 pravoslavni ciganski semejstva. Turci, Albanci, muhaxiri
i cigani muslimani taa godina ima{e 18.544 domakinstva. Ima{e samo 42 ku}
i naselenici i 50 koi sami si kupile zemja. Vo procenti taa godina ima{e 24%
Srbi, 72% Muslimani, 3,5% Cigani i 0,5 Evrei. Od ovaa statistika moè da se
vidi deka nacionalniot element be{e mnogu malku zastapen. I se slu~i, so mali
isklu~oci, vo borbata za ìvot da se izgubi ne samo sekakva otpornost tuku i
sekakva nacionalna aktivnost. Se is~uvaa, kako {to samite velat, edinstveno
na toj na~in {to davaa se {to se bara{e od niv. Napravi most za da vrvat
preku tebe Turcite i Albancite, pa nema da ima pri~ina da te ubivaat, taka
tamo{nite Srbi go opravduvaat svoeto odrùvawe. Me|u tamo{nite Srbi se
smetaat i pravoslavnite Cigani koi isklu~itelno se bavat so poledelstvo. Gi
ima najmnogu vo gra~ani~ka okolija, a inaku gi ima po site okolii. Poslabo
zboruvaat srpski, a vo seloto Mihali} najdov nekoj Radoe Kosti} koj znae{e
samo nekolku srpski zborovi. So nego se razbirav edinstveno preku negovata
èna. Srbite zemjodelci na Kosovo ìveat ist ìvot kako i Albancite, pa i
samite naselbi skoro po ni{to ne se razlikuvaat i toa samo od pri~ini stranec
da ne moè da raspoznae albansko od srpsko selo.
Vo Ka~anik, niz koj pominuva èleznicata me|u Skopje i Kosovo , kako
edinstven pat {to gi povrzuva ovie dva na{i najva`ni kraja vo Ju`na Srbija ima
u{te ponepovolen odnos. Spored statistikata od 1921 godina vo ovaa okolija
ima samo 2,5% Srbi, a site ostanati se Albanci.
Za sostojbata na na{iot element vo prizrenska okolija spomnavme vo
prviot del na na{ata rasprava. Vo procenti, vo 1921 godina vo ovaa okolija ima
samo 17% Srbi od koi 10% pripa|aat na podrimska okolija, 14% na podgorska,
na gorska 5,5%, a na haska 0%. Edinstveno vo {arplaninska (prizrenska) okolija
ima 33%.
Ist e odnosot i vo Metohija. I tamu ima samo 17% Srbi, no vo pote{ka
polo`ba bidej}i Albancite se poagresivni. So nosijata Srbite se izedna~ija so
Albancite, da ne ste vo sostojba da gi raspoznaete. Site znaat albanski, a koga
zboruvaat srpski izgovaraat albanski akcent; mnogu i od ènidbeni obi~ai im
68
se isti. Za na{ata tema va`no e da istakneme deka od spomenatite 17% Srbi
na |akovi~ka okolija otpa|aat samo 3% dodeka ostatokot go so~inuvaat 16%
katoli~ki i 81% muslimanski Albanci.
Doma{niot srpski element vo Metohija kako i na Kosovo so
osloboduvaweto stana, dodu{a, politi~ki sloboden, ama i ponatamu ostana
op{testveno zaroben. Negovoto vlijanie vo op{testvoto, pa i vo javnite raboti
ne dojde do izraz. Nema socijalni, a nitu politi~ki aktivnosti. Svesta za silata
na nacijata i sigurnosta na dràvata u{te e vo razvoj.
Doa|aweto na na{ite naselenici po~na da dejstvuva na preobrazuvaweto
na duhovite. Doma{nata srpska du{a dobiva svoja metamorfoza, se podiga
li~nata i nacionalnata gordost. Nekoga{nite robovi so pomo{ i pod vodstvo
na svoite novi bra}a, postepeno stanuvaat slobodni. Toj proces osobeno po~na
da se razviva so razvivaweto na politi~kite i partiski borbi i so podobro
zapoznavawe na kolonistite. Cvrsto sum uveren deka da ne se na{ite naselenici,
tamo{nite Srbi u{te mnogu vreme }e go zadràt ropskiot karakter. Partiskite
i prateni~ki interesi nikoga{ ne dozvolija du{evno osloboduvawe na srpskiot
doma{en element. Srpskite ìteli, kako malcinstvo, skoro sekade, vo odnos
na Albancite, se vo podreden odnos. Op{tinite se vo racete na Albancite.
Dokolku se pominati vo racete na Srbite moè da se zablagodari samo na
ve{tinata i silata na naselenicite. Srbite nemaat pravo da reflektiraat na
vlasta vo selskite op{tini. Tie treba i natamu da ostanat raja. Minatata esen
bev svedok pri sproveduvaweto na op{tinskite izbori vo talinova~ka op{tina
vo nerodimska okolija. Za pretsedatel treba{e da bide izbran domorodecot
Cvetko Stankovi} ~ija {to kandidatura ja istaknaa samite naselenici. Zad
taa kandidatura stoe{e i izvesen broj Albanci. I {to se slu~i? 3a vreme na
glasaweto na mestoto na izborite dojdoa narodni pratenici -Srbi- koi istapija
javno protiv taa kandidatura i go popre~ija izborot na Srbin vo polza na
Albanec. Toa se slu~i iako i dvajcata kandidati pripa|aa na ista partija.
Du{evnata i op{testvenata zavisnost, i politi~kata neprosvetenost
ima{e svoe vlijanie {to doma{niot srpski element na Kosovo ne dojde nitu
do zemjata koja mu ja nude{e agrarnata reforma. Doma{niot srpski element,
vo prvite godini od na{eto dejstvuvawe, od strav pred Albancite ne smee{e da
bara zemja, a dokolku mu be{e dodelena, mnozina ne se osmeluvaa da ja primaat.
Nesvesni za dràvnata sila ne veruvaa vo postojanosta na dràvata, pa spored toa
nitu vo postojanosta na delbata na zemjata. Na doma{nata srpska inteligencija
dol`nost i be{e da mu se pribliì na ovoj selanec, da mu vlee verba vo dràvata
i da mu pomogne da dojde do svoite prava. Ama taa ne go napravi toa. Treba{e da
se zameri so Albancite kako mnozinstvo, pa partiskiot interes i partistvoto
be{e posilno od sekoja socijalna i nacionalna dol`nost. Zatoa pri~inata na
àlbite deka doma{nite Srbi do denes nemaat dobieno dovolno zemja treba da
se bara vo niv samite i vo nivnite dosega{ni voda~i, a ne vo agrarnite vlasti.
I prosvetnata politika malku rabote{e na du{evnoto osloboduvawe na
doma{niot srpski element. Taa, isto taka, se stavi vo slu`ba na partiskata
politika. U~ili{tata pove}e se pravea vo albanskite sela. Za srpskite
sela malku se vode{e smetka, osobeno tamu kade {to Srbite se izme{ani so
Albancite. Vo koloniite u~ili{ta duri sega se gradat, no so posredstvo na
agrarnite vlasti.
69
Poznat mi e slu~ajot, vo edno domorodno srpsko selo -{to se veli- preku
no} e izgradeno u~ili{te samo zaradi toa decata od toa selo da ne bi odele vo
u~ili{teto na kolinistite, koi po~naa da go gradat i koe od nivnoto u~ili{te
e odale~eno okolu 500 metri. Poradi vakvite i sli~ni raboti mora{e i da se
intervenira, ama zaludno.
Spored se izgleda deka vo nekoi krai{ta edinstveno na naselenicite im se
padna dol`nosta, kako slobodni gra|ani, da gi preobrazuvaat duhovite na svoite
bra}a po selata. O~ebijno e deka nivnoto vlijanie vrz domorodcite postojano
se zasiluva i pokraj site propagandi koi velat deka Srbite starosedelci treba
zaedni~ki so Albancite da istapuvaat protiv naselenicite. Nacionalnata
svest e sepak probudena i zapalena od naselenicite i taa }e ostane merodavna
za natamo{noto opredeluvawe na domorodcite. Toa, bez somnenie, se rezultati
koi ne se dovolno vrednuvani. Kolku pove}e }e ima kolonisti, tolku pove}e }
e se zasiluva nacionalnata svest kaj doma{nite Srbi. Sega{nata statistika za
naselenosta na Kosovo pokaùva deka nie, vo nacionalen pogled, postignavme
sepak golemi uspesi. Toa seu{te e malku bidej}i na krajot na 1927 godina na{iot
nacionalen element vo kosovskiot okrug moè{e, od 24% vo 1919 godina, da
se ka~i na 37% od vkupnoto naselenie. Od vkupno 26.444 domakinstva 10.286 se
srpski, 59% se muslimanski, 3,5% Cigani, a 0,5% Evrei.
Nekoi posakuvaat, a toa so pravo i go o~ekuvaat, asimilacionata sila na
na{ite naselenici da se prenese i na Albancite. Toa e pra{awe na idninata
koe, se razbira, ne zavisi samo od naselenicite tuku i od drugi okolnosti.
Denes za toa ne moè da stane zbor. Iako pri sproveduvaweto na kolonizacijata
agrarnite vlasti strogo se pridrùvaat do zakonot koj ne dozvoluva nikakvo
zagrozuvawe na egzistencijata na doma{niot element, sepak interesite
na na{ite kolonisti i Albancite na mnogu mesta se sosema sprotivni.
Utvrduvaweto na interesnite sferi na ednite i na drugite, zacvrstuvaweto i
konsolidiraweto na imotite na naselenicite i naviknuvaweto na Albancite
na noviot intenziven zemjodelski sistem }e moàt da gi ublaàt sega{nite
sprotivnosti, pa i ednata i drugata strana da se upatat po zaedni~kata linija,
kako vo ekonomskiot taka i vo socijalno-nacionalniot ìvot. Albancite u{te
denes na mnogu mesta pokaùvaat znaci na ~uvstvoto na qubovta i humanosta.
Zabeleàv deka ponekade mnogu dobro se soglasuvaat so naselenicite, pa
~estopati im se od golema korist. Im pomagaat pri gradeweto na ku}ite,
kopaweto na bunari, dovlekuvaweto na drva i toa, skoro sekoga{, besplatno.
Ako se vo malcinstvo me|u naselenicite sosema im se odani; normalno toa
naselenicite go uviduvaat i im vozvra}aat. Vo procesite na asimilirawe, bez
somnenie, golema uloga }e odigra naseleni~kiot materijal koj e povikan da ja
izvr{i taa uloga. Taa uloga im pripa|a, vo prv red, na Crnogorcite bidej}i
vo nivnite krai{ta se najbrojni. Me|utoa, Albancite iako gi cenat, bidej}i
im se najblisku i najmnogu im imponiraat, sepak, zaradi lo{ite iskustva so
niv, najmnogu i gi mrazat. Od taa gledna to~ka Crnogorcite ne se najzgodni za
kolonizacija. Drugite naselenici se premnogu meki i vnimatelni, iako se svesni
za svojot odnos i svojata misija me|u Albancite, pa, poradi nedostatok na onie
li~ni i rasni albanski osobini, nema da bidat vo sostojba da gi oblagorodat
Albancite so svoite nacionalni i op{testveni pogledi i potrebi.
Na{ata dol`nost e da najdeme na~in, pri sproveduvaweto na ovoj proces,
70
pa crnogorskata prirodna sposobnost za asimilacija na Albancite da ja
dopolnime so potrebniot takt i ve{tina, koi denes napolno im nedostasuvaat
na Crnogorcite. Vo taa dol`nost treba da se istaknuvaat na{ite sve{tenici i
u~iteli. Me|utoa i ednite i drugite po toa pra{awe se sosema indiferentni.
Ovaa posebno go naglasuvam za Metohija. I ednite i drugite ovde bi morale
da vodat smetka za ìvite spomeni i neskrienite ~uvstva kaj mnogu albanski
semejstva kon nivnoto hristijansko i srpsko minato. Na{eto sve{tenstvo vo
toj pravec, so mnogu malku isklu~oci, e i slepo i gluvo. Ja izgubilo smislata
za vistinska nacionalna rabota koja vo tie krai{ta ni e neobi~no potrebna.
Staroto, neuko i ne{koluvano sve{tenstvo be{e borbeno i sekoga{ go
predvode{e narodot. Sega{noto -{koluvano- vturnato e vo dnevnata politika,
a vo kulturno-op{testven pogled ne pokaùva nikakva aktivnost. U~itelite se
u{te polo{i. Od 80 u~iteli vo Metohija 70 se Crnogorci. Te{ko nekoj od niv
da napi{al ili da prou~il ne{to vo toj neispitan svet. Istoriskite spomenici
koi se nao|aat tamu pretstavuvaat vrednost samo kako materija, a ne kako izvor
na na{ata visoka kultura i nacionalno minato. Isto taka nikoj od niv i ne
pomisluva na ispituvaweto na dvièweto i na potekloto na nekoi albanski
plemiwa i semejstva. Formiraweto na Juèn pregled vo Skopje ne moè{e
da predizvika nikakva duhovna aktivnost. Za kulturno-ekonomskite institucii
koj bi gi podignal toj nema ni zbor. Pove}eto se bavat so politika i trgovija.
Po nadvore{niot izgled i ureduvawe mnogu àndarmski kasarni pokaùvaat
pogolem red i napredok otkolku nivnite u~ili{ta. Retko okolu u~ili{tata
}e najdete uredeni ogradi, zasadeni ovo{ki i cve}iwa. Voop{to ne moè da
se vidi deka tie vr{at nekakva misija koja od niv ja bara nivnata funkcija i
nacijata koja gi pratila tamu. Dali za toa vr{at kontrola nivnite stare{ini
ne moèvme da proverime. Ne e ni ~udo {to vo vakov ambient se najde eden niven
drugar vo \akovica koj, samo za da se dograbi do pari, na najordinaren na~in go
otstrani od ovoj svet svojot najdobar prijatel.
Na{eto op{testvo, no i dràvnata uprava koja na sebe prezede golema
kulturno-nacionalna zada~a moraat za ovaa pojava dobro da razmislat. Dodeka
ovie na{i nacionalni rabotnici ne se posvetat na pravata i vistinskata svoja
dol`nost, }e i ostane na kolonizacijata taa da ja vr{i kulturno-nacionalnata
i op{testvenata prerodba na svoite sogra|ani - Albancite.
Za asimilacija na Makedoncite vo prv red se povikani dràvnite vlasti
so svoeto odnesuvawe i so svoite kulturni i ekonomski institucii.
Rabotata za kolonistite, bidej}i se malku, zasega e od sporedno zna~ewe,
no sepak ne bez va`nost. Makedonecot e sebi~en, skràv, nedoverliv i mnogu
konzervativen. Na{iot naselenik, naprotiv, mnogu tro{i, socijalen e, otvoren,
doverliv i liberalen. Nema da bide nikakvo ~udo ako dva vaka sprotivni tipa so
razli~ni moralni osobini ne moàt vedna{ da se soglasat. Me|utoa, vo najnovo
vreme, po~na i me|u niv da se razviva procesot na stopuvawe. Ve}e imame pove}
e slu~ai na me{awa so ènidba, {to mnogu povolno vlijae na izramnuvaweto
na sprotivnostite, a osnovaweto na zaedni~ki privatni prosvetni i ekonomski
institucii }e predizvika celosen presvrt vo dosega{nite me|usebni odnosi.
Vzaemnoto odbirawe na dobrite i napu{taweto na lo{ite moralni
osobini }e sozdadat srodnost na du{ite i }e se izgradi nov, no mnogu podobar
moralen karakter. Za sproveduvawe na spojuvaweto na moralnite osobini i za
71
celosna asimilacija na Makedoncite najpogodni se doselenicite od Srbija. Tie
najdobro ja sfatija svojata dràvno-nacionalna misija.
Vo toa najmnogu se odlikuvaat naselenicite od okrugot na Vrawe i
Pirot bidej}i im se najblisku i im se najsrodni. Naselenicite od drugite
krai{ta seu{te ne se dojdeni vo situacija da zazemat dovolno pogoden stav
kon Makedoncite, pa i tuka }e bide potrebno na{eto posreduvawe za pravilno
procenuvawe na me|usebnite odnosi. Golema gre{ka na na{ite agrarni vlasti
be{e {to me|u Makedoncite naseluvaa Crnogorci koi se sosema poinakov
mentalitet i od koi golemo mnozinstvo voop{to ne bea vistinski zemjodelci.
Se pojavuva pra{aweto na dejstvoto na na{ata kolonizaciona akcija vrz
zemjodelskoto proizvodstvo vo Ju`na Srbija.
Ako frlime pogled vo zemjodelskoto minato na na{ata srednovekovna
dràva, osobeno vo vremeto na Nemawi}ite, }e vidime deka zemjodelstvoto bilo
na zabele`liva visina. Na{eto ìto, a vo prv red p~enicata, preku na{ite
pristani{ta Dra~ i Ulciw, se koristelo i dubrovni~koto pristani{te, se
izvezuvala. Mle}anite bile zna~aen pazar za na{ite proizvodi. Vinoto tolku
gi osvoilo stranskite pazari {to mnogu op{tini zaradi za{tita na svoeto
vino morale da se branat so visoki za{titni carini. Kratko re~eno, seto
narodno proizvodstvo znaelo, spored toga{nite uslovi, do kraj da gi iskoristi
prirodnite bogatstva koi ni gi davala zemjata.
Me|utoa dene{nata sostojba na zemjodelstvoto na Ju`na Srbija so ogled
na koli~inata na celokupnoto narodno stopanstvo e od sosema sporedna i
bezna~ajna va`nost. Toa e, so ogled na vremenskoto rastojanie za koe stana zbor,
vo potpolno opa|awe.
Po podatocite koi gi izvadiv od knigata Na{eto nacionalno stopanstvo
i nacionalniot prihod od V. M. \uri~i} i drugarite od 1927 godina, za vrednosta
na siot ètven pridones vo dràvata za 1923 godina na Ju`na Srbija i pripa|alo
samo 6,36%, na Slovenija, koja e skoro tripati pomala po povr{ina 7,31%, na
Bosna i Hercegovina 8,56%, na Severna Srbija 20,82%, na Vojvodina 24,27%, na
Hrvatska i Slavonija 27,62%, a na Crna Gora samo 0,30%. Vakov sli~en odnos,
kako {to podocna }e se vidi, ima i kaj sostojbata so stokata kako i kaj prihodite
od sto~arstvoto. Za da dojdeme do zaklu~ok za mo`nostite za pogolem ètven
prinos }e gi sporedime gornite podatoci koi se odnesuvaat na Ju`na Srbija,
na Slovenija i na Bosna. Ako vo Slovenija gi odbieme {umskite povr{ini na
zemji{teto, a vo Ju`na Srbija pokraj {umskite povr{ini u{te i kamenitite
predeli i golinite i gi zememe bonitetite na zemji{teto da bidat isti vo dvete
pokraini }e dojdeme do zaklu~ok deka vo Ju`na Srbija vo 1923 godina procentot
na celokupniot ètven pridones sprema onoj vo Slovenija bi moral da iznesuva
21, a sprema onoj vo Bosna najmalku 9,56%.
Pri toa ne smee da se zaboravi deka skoro vo cela Makedonija ima dve
ètvi i deka uslovite za odgleduvawe na site ìta se odli~ni.
9
Vo vrska so ètveniot prinos od 1923 godina treba u{te da se znae deka
Ju`na Srbija toga{ u~estvuva{e so 13,5% prihod od industriskite rastenija
vo vrednost od 180.397.830 dinari ili so 1/6 od siot svoj ètven pridones, a ovaa
9 Po izjavata na d-r T.Lakota ,profesor na belgradskiot univerzitet,vo Ko~ani i na ne-
koi drugi mesta imalo primer 100 zrna p~enica da teàt 7,2 grama {to go nema zabeleàno nitu
stru~nata literatura vo najnaprednite evropski zemji.
72
godina ima{e samo afion 200.000 kgr vo vrednost od 140.000.000 dinari. Ovie
vidovi na proizvodstvo gi nemame vo Slovenija i Bosna, pa zatoa rentabilnosta
na zemji{teto vo Ju`na Srbija mora u{te pove}e da se ceni i da se podobruva.
Do istiot zaklu~ok doa|ame koga }e se osvrneme i na sostojbata so
govedata. Spored spomnatata statistika Ju`na Srbija vo vkupniot broj goveda
vo celata dràva u~estvuva so 12,03% dodeka Bosna i Hercegovina, na primer,
u~estvuva so 24,33%, a Slovenija so 9,42%. Ako go sporedime brojot i vrednosta
na vozrasnite grla vo ovie tri pokraini, toga{ }e vidime deka Ju`na Srbija
ne samo {to ima premalku goveda, tuku ni od daleku ja nema vrednosta {to bi
trebalo da ja ima. Vo 1923 godina vo Ju`na Srbija ima{e 123.579 vozrasni grla vo
vrednost od 305.858.025 dinari; vo Bosna i Hercegovina 178.938 grla vo vrednost
od 441.139.050 dinari, a vo Slovenija samo 94.617 grla, zna~i za 1/4 pomalku
otkolku vo Ju`na Srbija, ama so vrednost pogolema za 13.474.350 dinari. So
sviwi Ju`na Srbija u~estvuva samo so 1/25 vo vkupniot del od vrednosta dodeka
so prinosot od odgleduvawe na ovci, koi se smetaat za specijalnost na Ju`na
Srbija, ne moè da bideme ni najmalku zadovolni bidej}i ovoj iznos e samo malku
pogolem od 1/5 od vkupniot pridones. Karakteristi~no e {to pridonesot od
odgleduvawe ovci vo Ju`na Srbija e malku pove}e od dvojno od istiot pridones
vo Vojvodina za koi neinformiraniot svet bi pomislil deka tamu voop{to
ne moè da stane zbor za nekakvo intenzivno odgleduvawe ovci i nivna
produktivnost. Ako gi sporedime podatocite za vkupniot dohod od sto~arstvo
smetaj}i ja tuka i svilenata buba koja igra mnogu zna~ajna uloga vo stopanstvoto
na Ju`na Srbija i koja se smeta za najrentabilna zemjodelska granka, duri toga{
}e vidime kolku malku ovaa pokraina proizveduva, kolku pove}e bi moèla da
proizveduva i {to bi zna~elo toa za napredokot na toj kraj i za vkupniot bilans
na na{eto narodno stopanstvo.
Po istata statistika toj dohod vo 1923 godina iznesuva{e:
za Severna Srbija ..........................2.571.893.806 dinari
za Ju`na Srbija...............................1.495.498.193 dinari
za Bosna i Hercegovina.................2.015.675.724 dinari
za Hrvatska i Slavonija................3.677.815.270 dinari
za Vojvodina..................................... 2.017.762.983 dinari
za Slovenija .....................................1.198.816.144 dinari
Toa se rezultati od na{iot dosega{en zemjodelski ìvot vo tie krai{ta
i posledica na najprimitivna rabota i najekstenziven na~in na zemjodelstvo.
No toa e i dokaz deka prirodnite bogatstva na zemjata ne se ni najmalku
iskoristeni.
Zada~a na kolonizacijata, a u{te pove}e na kolonizacionata politika,
e na zemjodelskoto proizvodstvo na Ju`na Srbija da mu se dade onaa mesto vo
sevkupnoto narodno stopanstvo koe mu pripa|a kako spored prostorot na zemjata
taka i spored negovoto bogatstvo. Taa zada~a kolonizacijata ja obavuva na
direkten na~in i so indirektno u~estvo. Direktno so toa {to od nekultiviranoto
zemji{te iskultivirani se preku 100.000 hektari povr{ina. Taa e ~ista dobivka
zatoa {to na povr{inata koja e kultivirana na direkten na~in se stvori vi{ok
vo zemjodelskoto proizvodstvo. Vo idnina nego }e go ima u{te pove}e bidej}
i kolonizacijata od sega pove}e }e se vr{i na takvi selski pasi{ta koi se
obrasnati so sitna niska {uma (grmu{ki) kako i onie koi se pod voda, pa na toj
73
na~in }e se kultivira i onaa zemji{te koe, od ekonomsko gledi{te, denes ima
minimalna vrednost i na toj na~in vi{okot vo zemjodelskoto proizvodstvo }e
bide kade kade pogolem.
Kaj indirektnoto unapreduvawe na zemjodelstvoto se gleda zada~ata
na kolonizacijata, preku primerni ekonomii, da go izmeni dosega{niot
zemjodelski sistem i da se postigne podobro zemjodelsko obrazovanie na
doma{niot element.
So samata pojava na kolonistite i zazemaweto na prostranite poliwa
i pasi{ta tamo{niot svet po~na da preminuva od ekstenzivno na intenzivno
stopanisuvawe. Od poludiviot Albanec koj pove}e ìvee{e od grabeì stana
miren zemjodelec koj se privrzal za zemjata i najracionalno ja iskoristuva.
Pretsedatelot na edna op{tina vo labska okolija, Albanec, vo razgovorot so
mene, neznaej}i so kogo razgovara, otvoreno mi prizna deka sega mnogu negovi
zemjodelci se podobri bidej}i pove}e i popametno rabotat otkolku porano, pa
imaat pove}e i pokraj toa {to kolonistite im ja zafatile skoro seta slobodna
zemja. I toa e fakt, koj jas vsu{nost go utvrdiv i so statistikata za brojnata
sostojba na stokata, kako {to podocna }e se vidi, Albanecot svojata vrodena
sposobnost ja pokaà i na poleto na zemjodelstvoto. Ako ne{to zabeleì deka
e dobro, toa i }e go prifati. Ve}e denes vo Kosovo, a po nekade i vo Metohija, }
e videte kaj Albancite bezbroj èlezni plugovi i brani, }e videte kako orat so
kowi, a skoro site na Kosovo vr{at so ma{ini za vr{ewe.
Kaj Makedoncite toj presvrt vo zemjodelstvoto e mnogu pospor, pa kaj niv,
so isklu~ok na nekoi krai{ta vo neposredna blizina na Skopje, mnogu retko }
e naidete na èlezen plug, a za drugite moderni zemjodelski ma{ini i da ne
zboruvame. Svoite rala i yevgarite sitni volovi ili bivolici ne gi napu{taat.
Pokraj Vardar gledav kako istovremeno vo neposredna blizina orat Bana}
anin so {est golemi kowa i Makedonec so ralo i dve volov~iwa. Okoliskiot
ekonom na bitolska okolija mi kaùva{e deka po nalog na Ministerstvoto za
zemjodelstvo i vodstopanstvo trebalo da najde dvajca primerni zemjodelci. I
pokraj site nastojuvawa i molbi me|u Makedoncite ne moèl da pridobie nitu
eden. Se sna{ol taka {to izbral eden naselenik i eden gr~ki begalec. Se obidel
da obrazuva i zemjodelska zadruga, ama ni vo toa ne uspeal. Najkarakteristi~no
e deka gi prepravile po svojot doma{en sistem skoro site plugovi koi gi dobile
od reparacijata, pa denes vo edna op{tina moè da se najdat po eden ili najmnogu
dva moderni pluga.
Za ovaa postapka imaa edinstven odgovor: Tatko mi ne rabote{e so
toa. Vo Dolna Morava, gnilanska okolija najdov nekoj Petko Mihajlovi} koj
p~enkata najprvo ja poseal vo brazda, a koga ne mu niknala, toga{, ja poseal
po nivata i ja izoral. Vo razgovorot so nego konstatirav deka ne ja znae
pri~inata zo{to ne mu niknala p~enkata i deka voop{to ne e svesen za svojata
rabota. Ovoj slu~aj osobeno go istaknav bidej}i zemjata vo Dolna Morava e
so prvoklasen bonitet, a selanecot, pak, ìvee najbedno. Se razbira deka i
tamu glavnata zemjodelska alatka e- raloto. Branata e nepoznata, se branuva
najprimitivno, a stokata za vle~ewe e pod sekoja vrednost. Vo kolonijata Gorno
Lisi~e kaj Skopje site domorodci se protivea da vlezat vo vodnata zadruga
i vo po~etokot, pokraj najdobrite rezultati, ne veruvaa deka izraboteniot
proekt vo seta svoja potpolnost }e moè da gi zadovoli site predvideni potrebi.
74
Istiot slu~aj se slu~i ovaa godina pri osnovaweto na vodna zadruga za Skopsko
Pole i Katlanovsko Blato. Tuka }e se sprovede melioracija na celoto podra~je.
Iako sekoj ja uviduva potrebata od melioracija sepak za vodnata zadruga se
prijavija samo naselenicite. Doma{niot element na kogo zadrugata mu e mnogu
popotrebna zazede sosema pasiven odnos. Ete kakov e na{iot zemjodelski element
na Jugot. Na{ata zemjodelska politika }e mora da najde na~in i me|u toj svet
da go vnese noviot stopanski duh i sistem na proizvodstvo. Nie smetame deka
edinstven na~in e sistematskoto naseluvawe lu|e od ponaprednite podra~ja,
bidej}i kaj sekoj konzervativen element toj sistem se pokaàl kako najuspe{en,
a istovremeno i najeftin.
Deka na{ata dosega{na kolonizaciona akcija kako i kolonizaciona
politika, pa neka se i minimalni, postignaa ubavi rezultati, }e bideme slobodni
da gi izneseme slednite podatoci, kolku {to moèvme da gi pribereme.
]e se ograni~ime samo na rezultatite na Kosovo kako glaven centar na
na{ata kolonizacija.
Spored izve{tajot na Ministerstvoto za zemjodelstvo i vodostopanstvo
za obrabotenata zemja i ètveniot prinos za 1920 i 1921 godina vo kosovskiot
i prizrenskiot okrug, koi denes ja so~inuvaat kosovskata oblast, o`neanata
povr{ina vo 1920 godina iznesuvala 92.705 hektari, a vo 1921 godina 89.530
hektari. Spored istiot izve{taj vo 1926 godina taa povr{ina vo kosovskata
oblast iznesuvala 143.469 hektari. Moram da zabeleàm deka vo 1926 godina
pod kosovskata oblast spa|aa i okoliite: prokupska, dobri~ka, kosani~ka
i jablani~ka, a otpadna gnilanska okolija koja e golema skoro kolku dve od
dodadenite okolii. Spored toa ako zememe kako razlika na povr{inata,
nasproti onaa od 1920 rodina, povr{ina od 30.469 hektari, {to bi do{la kako
zgolemuvawe na teritorijata od 1926 godina, toga{ bi dobile deka povr{inata
na obrabotenata zemja na taa teritorija (kosovska i prizrenska okolija) koja
postoe{e 1921 godina do 1926 godina porasnala za 23.470 hektari. Ovaa cifra
dokaùva deka i domorodcite u~estvuvale vo zgolemuvaweto na povr{inata na
obrabotenata zemja bidej}i na naselenicite ne im e podeleno tolku.
Rezultatite od ètveniot pridones zboruvaat pove}e. Po istiot izve{taj
ètveniot pridones na taa teritorija vo 1920 godina bil 954.708 metri~ki
centi; vo 1921 godina se zgolemil na 1.130.245; vo 1925 godina vo kosovskata
oblast iznesuva{e 1.635.557, a vo 1926 godina dostigna visina od 1.724.999
metri~ki centi.Ako i pri ustanovuvaweto na koli~inite na hrana, so ogled na
zgolemenata teritorija vo 1925 godina, za koja sakame da ja utvrdime vistinskata
sostojba, go namalime dadeniot pridones spored povr{inata od 30.469 hektari,
toga{ na taa teritorija koja vo 1921 godina dala ètven pridones od 1.130.245
metri~ki centi za 1925 godina bi i se presmetalo 1.287.561 metri~ka centa ili
za 157.316 metri~ki centi pove}e, a vo 1926 godina 1.357.985 metri~ki centi
ili za 227.740 metri~ki centi, odnosno za 2.277 vagoni pove}e otkolku vo 1921
godina. Toa sekako e uspeh koj ne moè da se poreknuva i koj ne e postignat samo
zaradi prirastot od rabotata na naselenicite tuku od op{toto podigawe na
produktivnosta vo zemjodelstvoto.
Ovoj rezultat u{te poizrazeno moè da se vidi od sostojbata so izvozot
na hranata od ovaa podra~je.
Slednata tabela }e ni go prikaè dvièweto na izvozot na ìto, grav
75
i zob od glavnite èlezni~ki stanici na Kosovo. (Kaj stanicata vo Pri{tina
staven e i izvozot na bra{noto).

Od
stanica
Toni za edna godina
1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927

Pri{tina 442 2744 2737 3115 1221 1862 3734 4306 6976

Uro{evac 2825 6350 6770 5605 1500 7875 9845 10915 9900

Vu~itrn 946 2357 2350 2620 2375 1529 ------ 4915 3455

Obili} 184 2146 3202 2742 1051 2032 5889 8870 5419

Lipqan 1602 2954 5247 4855 2461 4935 ------ 9820 ------

(Vo 1923 godina rodot be{e mnogu slab, a vo 1927 godina, kako {to na
site ni e poznato, be{e neobi~no golema su{a, a na Kosovo pokraj toa i silni
vetri{ta koi mnogu gi o{tetija posevite).
Karakteristi~no e deka i pokraj site àlbi na mesnoto naselenie i
stravuvaweto deka zna~ajno }e se namali brojot na stokata zaradi stesnuvaweto
na selskite utrini i pasi{ta, toj broj vo ovoj period postojano se zgolemuva{e.
Vakov be{e izvozot na èlezni~kata stanica vo Pri{tina:

Za
godinata
GOVEDA OVCI
Grla Vagoni Grla Vagoni

1919
260 13 3.450 23

1920
1.300 65 4.050 27

1921
80 10 600 4

1922
240 10 10.188 66

1923
1.836 102 16.400 76

1924
1.840 92 10.200 68

1925
1.925 94 7.350 49

1926
7.050 470 3.384 24

1927
13.492 746 42.515 274

Na èlezni~kata stanica Uro{evac izvozot be{e vakov: 1919-0, 1920-
85 glavi ovci, 1921-204, 1922-0, 1923-508, 1924-7.019, 1925-6.455, 1926-9.421, 1927
izvozot se ka~i duri na 20.571 glava ovci.
Bidej}i nekoj, vrz osnova na ovie podatoci, moè da dojde do sprotiven
zaklu~ok, odnosno da zaklu~i deka zgolemuvaweto na izvozuvaweto na stokata
se dolì na gubeweto na pasi{tata i prisilnoto namaluvawe na stokata zaradi
samata kolonizacija, bev prinuden da soberam podatoci za fakti~kata sostojba
na samata stoka. Toa go napraviv za trite glavni okolii na Kosovo, pa spored
iznesenite podatoci }e se utvrdi deka sostojbata so izvozuvaweto na stokata e
vo soglasnost so fakti~kata sostojba i postojaniot porast.
76
Spored ovie podatoci brojnata sostojba be{e vakva:

O
k
o
l
i
j

a

God
ina
Kowi Ma
ga-
ri-
wa
Go-
veda
Bi-
vo-
li
Ovci Kozi Svi-
wi
@i-
vina
Ko{-
nici
p~e-
li
Vkup
-no
bez
ì-
vina

G R L A
L
a
b
s
k
a
1924
1925
1926
1927
377
580
777
1072
20
32
36
38
7038
7586
7084
8532
227
270
271
378
8663
10532
20124
13577
3326
3060
6515
6967
123
270
964
1004
19733
22339
35471
32688

N
e
r
o
d
i
m
s
k
a
1924
1925
1926
1927

771
821
1004
996
118
133
140
123
9089
8578
10165
9032

802
237
622
461

15232
18428
22303
19861
5953
4106
5173
4227
734
1536
2056
1759
24175
22849
29597
29037
698
1037
1309
1307
33397
34912
42772
37776
G
r
a
~
a
n
i
~
k
a
1923
1924
1925
1926
1927
644
940
971
1092
1332
84
169
172
209
312
13633
14917
14956
13840
14615
1165
981
985
832
730
31610
30524
30879
29602
29821
6282
8620
8693
6432
8363
2384
2162
2273
2887
3503
15231
20289
21434
25351
29626
1035
797
810
1310
1367
56837
59110
59739
56204
60043

Ovaa tabela vo vrska so tabelata za izvozuvaweto na stokata e najdobar
dokaz deka na{ite konstatacii se to~ni. Okolnosta deka brojnata sostojba na
stokata vo nerodimsko i labsko vo 1927 godina potfrli ne e dokaz deka taa
godina nema{e porast na stokata. Nagliot porast na izvozot vo 1927 godina
treba da se razbere taka {to taa godina vo okoliite ima{e zgolemen porast
na stokata vo odnos na minatite godini, bidej}i izvozot vo 1927godina be{e
posledica na nerodna godina, pa stokata mora{e da se prodava ne{to za nabavka
na hrana za lu|eto, a ne{to i zaradi nedostatok na sto~na hrana. Istoto vaì i
za gra~ani~ka okolija od koja na pri{tinskata stanica vo 1927 godina e izvozeno
29.000 ovci, pove}e otkolku vo 1926 godina, {to zna~i deka vo brojnata sostojba
na ovcite vo 1927 godina ne e presmetan dobar del od izvozenite ovci. Pa|a vo
o~i deka za 4 godini vo sekoja op{tina brojot na kowite e udvostru~en odnosno
utrostru~en, brojot na sviwite vo site tri okolii e udvostru~en, brojot na
ovcite se zgolemil za 20%, a najinteresno e {to brojot na kozite vo gra~ani~ka
okolija se zgolemil za 25%, a vo labska okolija skoro za 100%.
Po podatocite koi gi sobra i gi sredi Trgovsko-industriskata komora
za Ju`na Srbija za izvozot na stoka vo 1927-1928 godina i 1928-1929 god. na{ite
konstatacii ne samo {to se to~ni i, vo pogled na sostojbata so stokata vo celata
Ju`na Srbija, tolku ubedlivi {to protivnicite na na{ata kolonizacija ne }
e moàt i ne }e smeat na seriozniot svet da mu zboruvaat i da agitiraat deka
77
kolonizacijata e najgolema opasnost za ekonomskiot napredok na tamo{noto
naselenie.
Spored tie podatoci vo izvoznata 1927-28 godina za izvoz ima{e 25.000 grla
ìvi goveda, a 243.000 grla ìva sitna stoka dodeka za 1928-29 godina se predvide
izvoz od 40.000 grla goveda i eden milion sitna stoka. Koga kolonizacijata bi
bila {tetna za sto~arstvoto toga{ izvozot odamna }e se namale{e, a osobeno vo
1923 godina koga kolonizacijata be{e vo najgolem ek i nema{e sekoja godina da
se zgolemuva. Normalno deka za zgolemuvaweto na sitnata stoka mnogu pridonese
i javnata bezbednost koja zavladee na na{ite granici bidej}i se isklu~eni
ograbuvawata na celi stada kako {to toa se slu~uva{e nekolku godini nanazad.
Za podra~jeto koe ne interesira nas postojat sosema drugi pri~ini. Tuka
kolonizacijata sproveduvaj}i javna bezbednost i voveduvaj}i nov zemjodelsko
- stopanski sistem go prinudi doma{niot albanski element seriozno da mu se
posveti na zemjodelieto i edinstveno vo zemjodelskiot ìvot da go gleda svoeto
zanimawe i ìveewe. Taka treba da se objasnuva postojanoto zgolemuvawe na
stokata. Kolonizacijata ne samo {to ne be{e {tetna po zateknatata sostojba vo
sto~arstvoto, ami ne mu gi namali nitu mo`nostite za posilen razvoj. Naprotiv,
taa se pokaà kako mo}en faktor za postojan napredok na sto~arstvoto koe nitu
po kvantitetot, a u{te pomalku po kvalitetot e dojdeno vo svojata zavr{na faza.
@alosnata konstatacija na godine{niot kongres na stopanskite komori
vo Belgrad za postojanoto opa|awe na na{iot izvoz, a osobeno na zemjodelskite
proizvodi }e moè da se ublaì edinstveno ako na zemjodelstvoto mu se posveti
posebno vnimanie. Kolonizacijata dokaà deka taa e najva`niot faktor za
podignuvawe na zemjodelskoto proizvodstvo vo Ju`na Srbija. Zatoa morame
da ja sproveduvame i tamu kade {to dosega ja zanemarivme i tamu kade {to
naiduvavame na pre~ki.
I na razvivaweto na socijalno-higienskite priliki i potrebite na
doma{niot ìvot, kolonizacijata vr{i svoja blagotvorna misija. Isto taka
i na razvivaweto na doma}instvata. Poznat e faktot deka tipot na ju`no-
srbijanskiot selanec, so isklu~ok na onie koi ìveat vo ridskite krai{ta, e
eden od najsiroma{nite tipovi od na{iot narod. Toj tip e produkt na politi~ko-
sigurnosnite priliki koi tamo so stoletija vladeele, no istovremeno i produkt
na nehigiensko ìveewe i mnogu slaba ishrana koja go pravi specifi~en ìvotot
na tamo{niot selanec. Socijalnata higiena na selata spa|a me|u apstraktnite
poimi koi moè da gi razbere samo kulturen ~ovek. Taa spa|a vo idealnite blaga
koi primitivniot i konzervativen svet ne gi ceni, pa za javnite institucii
najteòk problem e kako {irokite narodni masi da se zagrejat za kulturata na
higienata vo seloto.
Kako i kaj sekoj progres taka i kaj razvivaweto na smislata za higiena i
higienskite potrebi najdobro moè da vlijae ìviot primer. Kolonistite, a
osobeno tie od ponaprednite krai{ta dadoa mnogu ubav primer na higienskite
potrebi i deneska na site strani }e zabeleìte na samo gradewe na novi
higienski stanovi, tuku i sosema poinakvo ureduvawe okolu ku}ite taka {to
i samiot na~in na ìveewe na doma{niot element, dokolku doa|a vo direkten
dopir so naselenicite, po~na da prima nekoi osobini od ìvotot na kulturniot
~ovek. Toa vlijanie ne ostana nezabeleàno i koj samiot razvitok na doma}
instvata, kade {to doma{niot selanec po~na da se upatuva vo podgotvuvaweto
78
na site ìvotni sredstva koi do sega bea ili vo najgolema merka nepoznati ili
bea podgotvuvani na eden sosema nehigienski i neekonomski na~in. I vo ovaa
prilika moram da naglasam deka nitu za ovaa pri~ina ne moè da se preàli {to
kolonizacijata ne se sproveduva{e po eden zakonski pat utvrden so kulturno-
ekonomska programa.
Me|u direktnite i indirektnite posledici od na{ata kolonizacija
spa|a i razvitokot na gradovite. Prv po red doa|a Skopje. Toj grad, ne{to so
direktno naseluvawe, a ne{to so razvojot na potrebite i prirastot na na{ite
naselenici vo okolinata i vo poodale~enite krai{ta, dobi takov zamav {to
go udvoi brojot na naselenieto i stana glaven trgovski centar na seta Ju`na
Srbija. Istata pojava se gleda i kaj nekoi drugi gradovi makar i vo pomala
merka. Vo Pre{evo, nekoga{ ~isto turski grad, deneska skoro polovinata
se srpski doma}instva. Kumanovo, ne{to so direktno naseluvawe, a ne{to so
kupuvawe imoti, po~nuva da dobiva izgled na moderen i napreden grad. Tamu
ima celo predgradie novi naseleni~ki ku}i. Uro{evac ne e pove}e albanski
grad, tuku denes so mnogubrojni hercegovski naselbi e opkolen i ne e daleku
~asot koga tie i so samiot grad potpolno }e zavladeat. Pri{tina ima izgledi
da bide moderen i mnogu napreden grad. Nekoga{niot Pe}, vo koj odvaj moè{e
da se zabeleì na{ ~ovek, denes vrie od naselenici. Tie mu davaat ìvot, tie,
so vreme }e mu go smenat i karakterot. Gradovite po Makedonija se u{te ne se go
po~uvstvuvale prisustvoto na naselenicite bidej}i se malubrojni. Interesot i
na ovie gradovi bara da razmislat za va`nosta na kolonizacijata, pa i samite
da ja pomognat. Toa vaì za site pograni~ni gradovi, koi, poradi nezgodno
postavenata granica, izgubija od nivnite dosega{ni podra~ja na interes, a
specijalno za Bitola, Prizren, i \akovica.
Va`nosta na kolonizacijata za re{avaweto na problemite na Ju`na
Srbija nesomneno e dokaàna. Kolonizacijata ne naide na pravilno razbirawe.
Praveni i se golemi pre~ki i storeni se tolku gre{ki, {to za ovie devet
godini i ne moèvme da dobieme podobri uspesi. Odgovornosta za toa ja nosi
dosega{nata vlada, a najmnogu ministrite za agrarna reforma, od koi najgolem
del i ne yirnaa vo ju`nite krai{ta, a ne, pak, da ja po~uvstvuvaat seta teìna
na toj golem dràven problem. Od 23 ministri, kolku {to se izmenija vo ovie 9
godini, samo ~etvorica najdoa za potrebno da ja posetat odnosno da ja obikolat
Ju`na Srbija (Krste Mileti}, Simonovi}, Andri} i sega{niot minister
gospodinot Daka Popovi}).
Vo tekot na minatata godina se dojde do uveruvaweto deka e napraven
golem grev na na{eto narodno telo zatoa {to pra{aweto na kolonizacijata i
temelnata prerodba na tie na{i krai{ta sosema e zanemareno.
Zatoa vladata, na predlog na ministerot za agrarna reforma gospodinot
d-r V. Andri}, odlu~i na kolonizacijata na Ju`na Srbija da i posveti najgolemo
vnimanie i za taa namena da obezbedi dovolno materijalni sredstva. Nasproti
minatite godini rezultatite od toj presvrt nesomneno se golemi. Za niv na
pove}e mesta zboruvavme. Ni ostana samo da utvrdime deka kako najglaven
rezultat, vo tekot na prvite {est meseci od ovaa godina na celata teritorija se
naseleni 938 naseleni~ki semejstva od koi samo na podra~jeto na pri{tinskoto
agrarno poverenstvo se smesteni 552 semejstva. Ako se uvaì deka na podra~jeto
na okru`noto agrarno poverenstvo vo Pe} istovremeno se pravat vistinski
79
organizirani naseluvawa na novite zemji{ta {to stojat na raspolagawe i deka
ovde u{te do dekemvri se naseleni okolu 1700 semejstva toga{, so sigurnost,
moème da smetame deka brojot na novite naselenici do krajot na 1928 godina,
na celata teritorija, }e se ka~i na najmalku 2500 semejstva, {to pretstavuva
poveke od 1/3 od vkupniot dosega{en broj za 8 godini. Toj rezultat e u{te pogolem
koga se znae deka ve}e odamna se podeleni site podobri i pozgodni zemji{ta i
deka ve}e be{e zavladeelo misleweto deka nema izgledi da se napravi bilo {to
poseriozno.
Organite na koi im e doverena dol`nosta da ja oìveat akcijata koja
ve}e be{e zamrena i kolonizacijata da ja postavat na zdrava osnova smetaa
deka e potrebno najprvo da se vospostavi sistem na rabota, spored toj sistem
da se ustanovi programa za rabota i duri toga{ da se pristapi kon vistinsko
naseluvawe na onie semejstva koi ~ekaat naseluvawe.
Sistemot na rabota koj e ve}e utvrden i so koj ve}e se zapoznati site
pot~ineti agrarni organi gi opfati ovie principi:
1. Pridrùvaj}i se do zakonskite propisi, najrigorozno da razgrani~at i
za potrebite na kolonizacijata da se odvojat site onie kompleksi za koi postoi
etnografska potreba i ekonomska opravdanost;
2. Po utvrdeniot bonitet na zemji{teto, koj vo nekoi krai{ta na Ju`na
Srbija e mnogu razli~en, da se ustanovi naseleni~ka kompetencija na zemjata po
poedini krai{ta za razlika od dosega{nata, koja za site krai{ta be{e ednakva;
3. Zemji{tata koi deneska se pusti so melioracija treba da se osposobat
za agrikultura;
4. Naseluvaweto na zemji{te so poslab bonitet, tamu kade {to nema
tehni~ki mo`nosti za sproveduvawe melioracija, moè da se sprovede samo so
zgolemuvawe na zemji{nata kompetencija i davawe materijalni subvencii za
gradewe ku}i bilo vo materijali bilo vo pari;
5. Vo predelite kade {to nema voda za piewe, prvenstveno treba da se
donese voda, bilo so izgradba na vodovod bilo po pat na arteriski ili na obi~ni
bunari. Istoto vaì i za obezbeduvawe na voda za stokata;
6. Da se obrne vnimanie na po{umuvaweto i strogo da se vnimava na uspeh
i od toa da se napravi zavisno prenesuvaweto na sopstvenosta na zemjata;
7. Zasiluvawe na slabite kolonii so novi doselenici;
8. Sproveduvawe na agrarnata politika so sozdavawe na razni zemjodelski
zadrugi i so ekonomsko podignuvawe po pat na nabavka na soodvetni semiwa,
zemjodelski alati i so podobruvawe na rasite na doma{nite ìvotni;
9. Popolnuvaweto na sega{nite kolonii i izborot na naselenicite za
novite kolonii treba da se sprovede ne samo spored èlbite na zainteresiranite
tuku i spored op{to priznatite korisni principi za gradewe na stopanstva,
vodej}i pri toa smetka za moralnite osobini i ekonomskata mo} na sekoj
poedine~en naselenik taka {to nitu edna kolonija ne smee da ostane bez dvajca
ugledni, ekonomski silni i napredni zemjodelci;
10. Doteruvawe na rabotata vo zaednicata i spogodba so site drugi
ustanovi koi, isto taka, rabotat na prerodbata na Ju`nite krai{ta.
11. Izrabotka na programa za rabota za sekoja tekovna godina.
Reorganizacijata na agrarnite zaednici kako i nivniot sojuz, isto taka,
e mnogu va`no i aktuelno pra{awe. Zaradi zloupotrebite koi nekoga{ se
80
slu~uvaa vo Sojuzot, edno vreme i kaj merodavnite faktori vladee{e mislewe
Sojuzot da se ukine. Sre}a toa mislewe se napu{ti. Ne e dovolno naselenicite
da se dovedat, pa da se krene raka od niv. Na niv im treba za{tita i pomo{ se
dodeka dovolno ne se stabiliziraat. Organizacijata za ekonomsko zajaknuvawe
na naselenicite mora da se odrì. Vo kakov oblik i so kakov karakter }e bide
taa organizacija e pra{awe na celishodnosta. Vo izveduvaweto na na{ata
kulturno-ekonomskata programa, dene{niot Sojuz bi moral da dobie drug
karakter so kade-kade po{iroki ovlastuvawa. Ovaa pra{awe zasluùva posebna
studija, vo vrska so mnogu drugi pra{awa, pa vo negovoto detalno raspravawe na
ovaa mesto nema da se vpu{tame.
Taka vo glavni crti gi iznesovme principite po koi treba da se sproveduva,
ne samo na{ata kolonizacija, tuku i agrarnata politika vo Ju`nite krai{ta.
Pri toa naglasuvame deka ovie principi nemaat i ne moàt da imaat
nitu apsolutna va`nost nitu trajna primenlivost , dodeka sproveduvaweto
na agrarnata reforma e vo racete na minister koj e zavisen od momentalniot
sostav na Narodnoto Sobranie.
Nitu moralnite, a nitu stru~nite kvalifikacii na novite lu|e na koi,
donekade, im e doverena rabotata na kolonizacijata na Ju`nite krai{ta, nema
da bidat dovolni da ja postavat kolonizacionata politika na zdrava osnova i da
ja oslobodat od site dosega{ni opasni i nepotrebni vlijanija.
Zatoa apsolutno e potrebno celata agrarna reforma, a so toa i
kolonizacijata da se postavi vrz sosema nova podloga.
Smetame deka edinstveniot izlez od dosega{nata haoti~na sostojba
i edinstvena garancija deka agrarnata reforma }e se sproveduva vo duhot na
na{ite nacionalno-ekonomski interesi e, taa da se postavi na svoite sopstveni
noze. êsite toa go po~uvstvuvaa vedna{ na po~etokot, pa zatoa formiraa
posebna Dràvna slu`ba za Agrarna reforma. Na ~elo na taa slu`ba stoi
eden pretsedatel koj go imenuva Pretsedatelot na Republikata na predlog na
vladata, a negovoto mesto e postojano. Zakonodavna kontrola vrz izveduvaweto
na rabotite vr{i odbor od 12 lica koi gi imenuva Narodnoto sobranie. Taka
êsite celosno go eliminiraa sekoe opasno vlijanie pri sproveduvaweto na
svojata agrarna reforma. Nie za toa imavme, sekako, pove}e pri~ini otkolku
tie.
Me|utoa, vo na{eto Narodno sobranie vladee sosema drugo mislewe.
Iskustvoto nas na ni{to ne ne nau~i. Vo raspravata za zakonot za centralna
uprava se pokaà deka narodnite pratenici ni najmalku ne se zainteresirani za
konstruktivna rabota i za nacionalniot i dràvniot napredok. Spored proektot
na zakonot za centralna uprava Ministerstvoto za agrarna reforma treba da se
likvidira, a negovite nadle`nosti da gi prezeme Ministerstvoto za zemjodelie
i vodi. Toa e znak na sovr{ena indiferentnost kon agrarnata reforma i siot
agraren problem koj stana tolku zamrsen i mnogusloen {to likvidacijata na
Ministerstvoto za agrarna reforma vo ovoj moment bi predizvikalo mnogu
pogolem haos od ovoj {to denes postoi.
Mojata rasprava sekomu jasno mu pokaà kakov uspeh do sega ima{e
kolonizacijata i {to u{te ja ~eka. Taa, kako i sevkupnoto agrarno pra{awe
na Ju`na Srbija, za ~ie sproveduvawe ne bevme vo sostojba nitu zakonot da go
doneseme, seu{te e edno mnogu aktuelno i otvoreno pra{awe i kaj povikanite
81
organi zasluùva poinakva orientacija od taa {to denes postoi.
Nie ja smetame za svoja dol`nosta za seto ovaa na vreme da gi predupredime
odlu~uva~kite faktori bidej}i sekoe izbrzuvawe, pokraj postojnite nepriliki
i te{kotii }e predizvika i novi, za Ju`na Srbija kade-kade pote{ki od ovie
dene{nive.
Sega{nata haoti~na agrarna sostojba kako i dràvnite i nacionalni
interesi kategori~ki baraat pri sproveduvaweto na agrarnata reforma,
a osobeno na kolonizacijata, da go napu{time patot po koj dosega odevme
i agrarnata reforma da ja prepu{time vo takvi race, koi }e moàt, ne samo
da gi likvidiraat nastanatite te{ki sostojbi vo agrarot, tuku, so uspeh da
gi sprovedat site onie pra{awa za koi moè da se kaè deka do denes ne se
nitu dopreni. Dokolku Ministerstvoto za agrarna reforma bi se ukinalo, za
Ju`na Srbija bi morala da se vospostavi samostojna agrarna slu`ba koja, pokraj
kolonizacijata, treba da gi re{i site aktuelni pra{awa {to se odnesuvaat na
imotot na ju`no-srbijanskite selani. Iskrena èlba na site patrioti e da se
najdat vistinski maì koi toa i }e go sprovedat. Pra{awe e dali gi imame, a
ako gi najdeme, dali }e bidat vo sostojba da go sprovedat.
82
Licata koi sakaat da se naselat vo Ju`na Srbija za pobliski

informacii moàt da se obratat kaj:
A) Glavniot agraren poverenik vo Skopje i do kru`nite agrarni
poverenici vo Skopje, Pri{tina, Pe}, Novi Pazar, [tip i Bitola;
B) Sojuzot na agrarnite zaednici vo Skopje;
V) Naselenicite i toa:
1. Vo gra~ani~ka okolija (Pri{tina) kaj Novica Xelatovi} od Lipqan,
kaj [piro Mili}evi}, Savo Mili}evi} i Vladimir Radokovi} od Suv Dol, kaj
Savo Komada od Nova Ruica, kaj Petar Suboti} od Obili}, kaj Mirko Samarxi}
od Novo Dobrevo, kaj Milan Dragovi} od Star Grad, kaj Nikola Tabakovi} od
Devet Jugovi}i, kaj Milo{ Pecarski od Kosovo i kaj Rade Obradovi} od Lepina.
2. Vo nerodimska okolija (Uro{evac) kaj Obren Savi} od Staro Selo,
Du{an Vrtikapa od Babu{a, [piro Slep~evi} od Uro{evac, Simo [kuli} od
Pojati{te i Ilija Krtolica od Gatwa.
3. Vo ka~ani~ka okolija kaj Ilija Loevi} i Nikola Slavi} od Grlica.
4. Vo gwilanska okolija kaj Mihajlo Cupara, u~itel vo penzija i ~etnik
od Gorna Slatina i kaj Rade Milani} od Gorna Slatina.
5. Vo vu~itrnska okolija kaj Milorad Mitrovi} od Golemo Sviwari, kaj
Milo{ Vu~urovi} od Pantina, kaj Milo{ Radmanovi} od Buko{e i kaj Zdravko
Slavkovi}, op{tinski delovoditel od Pantina.
6. Vo dreni~ka okolija (Srbica) kaj Mladen Popovi} od Zve~ansko
Kole{ino, kaj Mirko Kova~evi} od Car Du{an Silni, kaj \oko Krivokapi} od
Galica i Milinko Jaukovi} od Kralica.
7. Vo prozrenska okolija kaj Milutin \orgevi} od Kre~kovi} i Vukota
Vlahovi} od [vanski Most.
8. Vo |akovi~ka okolija kaj \uro \ura{kovi} od Vogovo, @ivko Sekuli}
od Ere~, Jovan êlebi} od Lumbarda, Bogdan Vukovi} od Piskot i Nikola
Dra{kovi} od Rastovica.
9. Vo pe}~ka okolija kaj Marko Baevi} od Papra}ani, Du{an Vukomirovi},
Nova Gili}, Vuk Boòvi} i Nikola Bu}a (Bona}anin) od Vitomirica, kaj
Novica Avramovi} od Zagrmje, Nikola \urovi} od Po~e{}e i Jovan Radulovi}
od Gora`dovec.
10. Vo isto~ka okolija (Istok) kaj Vidak Go{evi} od \urakovce, Nikola
Drekalovi} od Krnina i Miwa Vujadinovi} od Dobru{a.
11. Vo skopska okolija kaj Budo Grahovec, sorabotnik na Politika od
Skopje, Bo{ko @erai} od Du{anovo, @ivoin Lazi} od Marino Selo, Danilo
Bajata od Hasanbegovo, Jovo Popovi} od Belimbegovo i Dimitrie Supajkovi}
od Ràni~ino.
12. Vo kumanovska okolija kaj Savo Nikolovi} od Kumanovo, Marko
Boì~kovi} od Umin Dol, \orge Tomovi} od Kumanovo, Qubomir Tasi} od @
egligovo i Milenko Pavlovi} od Mr{evci.
13. Vo pre{evska okolija kaj Veli~ko Gorunovi} od Pre{evo.
14. Vo ov~epolska okolija (Sveti Nikole) kaj Marinko Marinkovi}
83
od Sveti Nikole, Luka Kastratovi} i Stefan Tadi} od Erxelija, Stojan
Kurtulovi} od Nova Batawa , Milo Radi} i Nikola Kneèvi} od Kadrifalkovo.
15. Vo {tipska okolija kaj Vu~en Ba{i} od Tarinci.
16. Vo radovi{ka okolija kaj Radosav Veleti} od Radovi{.
17. Vo negotinska okolija (na Vardar) kaj Risto Dimovi} od Negotino i
Gligor Trifunovi} od Palikura.
18. Vo dojranska okolija kaj Petar Radovi} od Kara|or|evac.
19. Vo gevgeliska okolija kaj Velimir @ivoti} od Stojakovo.
20. Vo prilepska okolija kaj Dragomir Stefanovi} i Petar Aleksi} od
Prilep i Mojsie Kova~evi} od Kralevi} Marko.
21. Vo bitolska okolija kaj Du{an Zari} (Uì~anin) od Kravari i
Nikodim Pavi}evi} od Orizari.
22. Vo ohridska okolija kaj Milovan Novi~i} od Ohrid.
Osven ovie naselenici potrebnite podatoci }e gi dadat i naselenicite
koi se spomnati vo knigava.

Koloniija

Загружено:

Сведения о документе

Авторское право

Доступные форматы

Поделиться этим документом

Поделиться или встроить документ

Параметры публикации

Этот документ был вам полезен?

Это неприемлемый материал?

Авторское право:

Доступные форматы

Koloniija

Загружено:

Авторское право:

Доступные форматы

,

Vo mesec maj 1927 godina bev povikan na slu`ba vo Ju`na Srbija

Licata koi sakaat da se naselat vo Ju`na Srbija za pobliski

Вам также может понравиться