I

:1
Ze.piski predavanj ntl VTS v
Izd'lla Visja t er.nisk:i sole. 'l M3.ribl)ru
, .
, I, . I
"I '. ' -.
J 1 I"
I . RACIC?:AL:: ;" , IRAC:O!iAL:1A, R;:AL:P. ,
':="T =.'1: LA I I:lJUi' ::IJ.\
':noZico "tvor ':'jo eler:;enti glede no. njih 9ttupnc ::; ri?aa.!'!us"; .
de pripada el.,,::lent x mnaZic! !.1, napisemo x E Mal i 1.1: 7
x (mno':'i:a vsebuje element x ) . Taka tVOl'ijo na ;'1'1me1' naravna 9t evi -
+
le. mnoZico N, niCle funkcija Y '" sinx mnoHco n .. ... 0 , "!:
it , . ' 2" .
I cr :w latinske S'l ecede mnoz.lco A .,. a . b , . , .
J;inoZica B je del mnoZice A, je podmn')ZicB. mnoHce A, so
nah:l.ja v n.noHc i A, ce sledi za vs a.I< element X , ki je v B :or:: E
D tudi x f. A. To pisemo B e lt ali :. .:> B. Govorimo , B je del n.."lO -
zice A ali A vsebuje lll."loZico B. Znaka C tel' .:> stC'. zna!{h :!.nl:luzije
ali vscoovanja .
C9 je B e A in istocasno D, sta mnoz1ci A in 0 enaki ,
A B.
Vzemimo m!1.oZici A t er D. Sl ernenti , ki se r. anajajo Ysaj 'I eni
izeed mnoZie A ter B tvorijo unijo (zdl'uzenje ali vsoto) mnoZi e , mno-
iiea C. C = A V O.
Ii je oporator un1je . Uvidiroo , A tJ A' A,
A V E", B U A (komutativnost ) .
Vzemimo mnoziei A tfr B. Razli ka mno!ic A in B je A" B in
tvor:" clemente m11oZ1ce A, ki nis' v B. B ..... A so r:;..'!oiHce B,
kl niso v A.
Fr csek mnozic A tel' B so tisti elementi , ki pripadajo obeneo
mnozicl A tel' B. Za njih velja x E A in ohenem x E: B. !.ino:'ieo
obell:iimo 2 operatorjem n in piSemo C :s An B.
brez elementov jc prazna ali nicelna mnoziea v ali
nli O. 0c mnozi ci A tel' B nimata skupnih eleme ntov , jc An B
v.
- 2 -
Pr os ek poljubne mnoz!ce s prazno mnozico j c prazna mnozica . A n v v.
Nadalje uvldlmo , A () A. ::: A, An B '" B n A (komutativnoat) .
lilnoUca j e omejena navzgor , ce obst aj a taka s tevilo iJ , da 90
v s ! el ementi mnoZice manj si ad M, x < M. Mno Zi ca je omej cna ns spod ,
ce obstaja taka koncno s t evi lo ro , da velj a za vs e el emente rnno z!ce
x> m. V naaprotnem je mnozi ca neomej cna .
UnoHca je koncna , ce 1ma koncno s tevilo elementov , llnozlca je
ne s koncna, co vsebuje neekoncno mnogo eleme nt ov.
Ome jeno mnolco 91 morerna predoclt ! s tockami na omc jenam delu
s tcvils}(e premice , intervalu. Interval je zaprt I Co epadatn kraj1s C!
int erval. tudl v =nazl eo, odprt , ce krajiscl ne spadat a v cnoz1co.
Stekallsce mnozl c p. je taka tocka , de se v pol jubno mnj hni oko-
l1e! te tacke naba ja nestat o mnogo elementov mno zi ce .
Neskoncna pa omejena mnoiica i ma vsaj eno s t c!,ali sce . noka1.:
jeer jo omejena , jo morerno nanest1 Da omej en I nterval razpo ..
l ovimo. Ke r je v ne steto mnogo elemantov , jih je vsaj v oni
polov! c! nestato mnogo . To polovico r a zpolOvimo da l j e . v eni no-
vih pol ovl c nes hto e l ement ov. 'Tist o r a z pol ov l llo da ljc itd. Taka
pri demo do pol j ubno ozkih int erva lov., ki mej e proti t ocki , v kat erih
pa je S6 nestato elementov . Proces nns vede s t ekal l scu .
Mcd najosnovne j s e mnoZl ce spadaj o h cvil . :;, t cv1ln s
katcrimi stejemo reel. predme te itd ., so nar avns st evlla I, 2, J , 4.
Vsukemu narsvnemu s t evi1u n marerno prlredi t! l e enega ncslednikn n '
t cr jc n'- n + 1 . Tako je l' .. 2l 2' = J ltd.
Med naravnlmi 9tevili uvedemo os novne opero.c i j e s este-
vanj s , odstovenja . mn?zenjn 1n delj enje.
I
!
"
I
!
i
f
,.
I
- n{' v
, ,
Vsota
- ) -
.!oJ;: 1 ... 1 f=::
stavil a b j IJ
a tcr b skupaj . Sestcva.'1je je komutativno a + b . = b + a , vso-
ta GC n& ce vrstni red
j e asoci ntiv!"lo . Vs" ta a + b + c + 'se ne spre-
ce sumQnde poljubno zdruzuj emo v nove suman de in te se s tejemo .
Sesteva.nj e je v okviru nar avnih stevil onolicno i zvr slj i vo .
K poljubnima naravnima stevilomn n , b j e naj ti eno sarno taka
stevilo c , da bo a + b = c .
Sestevanje je v okv i ru J:l ar avni h stevil neomejeno i zvrsljivo .
a.
l \ poljubn1ma nar a vnima stev!lom(!. , b je vedno mozno najti taka narav-
no stov11o c , de bo a + b = c .
. Unozenje naravnih stcvil je kox:\Utati vno . Produkt a. o.c ... se
ne s pr emeni , ce vrstni red faktorjev poljubno zamenjamo .
-.... ,
.,' I .- i: ,.;'
!.1no;enje 's -;;vil .j a;ocia"t'i V-"no. ... _[ ' 1', ,s e
no spremcni po tv flktorje poljubno zdruzujcmo v p..o ve f ak-
torje in te me d seboj mnoZ1l l o .
1!nozenje naravnlh 5-;ev11 je distri butivno . V produktu A. E
moremo poljubnega izme d f <.:.nor jev r a zdruziti v dve ali vee su.o.a.ndov,
sumandc mnoiiti z ostalim in dobljenc dcIne pro-
dukte sestet! . Pr i tem se rnnozenjs ne spremp.ni . A. J :
"'.1
1
+ A0
2

tlnozenje nara'lnih stevil je enolicno i zvr s1Jivo . j( pol jub-
nir.'la naravnima ste'l ilor.1.8 a , o jo n:oz-no lls j ti enD s aroo take
stovilo c , de bo ab = c .
..--....._-_.
- 4 -
Mnoz.enje naravnih s t evil je neomejeno K nar<lV-
nimB st eviloma a , b je vedno moino tako naravno s tevilo c, da
ds bo ab .. c .
Stavilo c , ki ad1Uvno dopolnjuj'e stevilo b do stevila fl ,
take da j e b + c e fl, je razlika stavil a-b. Taka je b+(8- b) fl .
a-b se ne spreceni, ce minuendu a ter s ubtrahandu b prieta-
jeno al i odstej emo isto stevilo, na primer e.
St evilo C 9 katerim je traba dano stevilo b mnoziti, d o.
doblmo dano stevilo a , tako, de je be = e, j e kollcnik stavil fl tar
d-
b, e (a:b) S . KOllcnik se no spremen! , ce divident a tor
zor b mnozimo eli delimo z istim e tevil om.
Naravna s t evila 90 urejena po velikosti . Zn dve stayi11 fl .
b velja n ) b (a je ve Cj l cd b) , a < b (n je manjai od b) ali a:s b.
Odnos ! neenakosti in enakosti so tranzitlvni. Oe je a > b ,
b > c , je a ) c . Ce je a < b , b < e je a < c . Ca je a '" 0, b .. c
je a = e .
Zakon nam da se enakost ali neenakos t med
dvema naravni ma ateviloma ohranja , ce levi in desni strani pris teje-
000 i s to naravno all ce levo i n desno s tran mnazimo z istim
naravnim stevilom. Ce je ns priOl . a> b , je MC> b+e tor ne ) be .
Deljenje med naravnimi etev11i pa oi neemejeno izvrsljivo.
Nar nvno Stevilo a moremo delHi 7. b, co je a celostevilcni veckr at-
ni k od b , je a c kb , kjer je k naravno stevil o .
ltolicni ke i zvrsljivih ali nehvrs ljiv1h deljenj dveh nnrnvnih
s tavil pisemo kat nakaznna deljenja v ob11ki dvojic teh stavil v da-
j
,

- 5
nem vrstnem redu, torej v oblikl , Nevedene dvojice ireenujemo
Zgornje stevilo je stevec , spodnje imenovalec .
Ce ulomke smatrat i kat in z njimi rccunnti ,
jih mornmo urediti po velikosti in jim ?redplsati r acuns!.e operaci-
je .

Dvo st3 enaka b

d
ce je ad be . Uloreok
CO je od cb .
Ce v ulomku stevec in irnenova l ee mnozi mo z istim s tev!lom,
. k o.e ta l j
nc prim. e , se ul omek ne spremeni . Ulorn a be er b sta cn:1.,{::'. , sa
je (oe )b .= .(be) .
'. a e nd+bc
tor % p0 prayilu b + d
Uvidimo , take definirana vseta. je kOL'lut a tivna in 3soeietivn.:c . Na
c 0
pr im. komutctivnost: d + b

bd
c
Produkt ulornkev definiramo po pravilu b ' d
oc
bd
Kakor '1idimo , je ta.ko defini r nn produkt komutntiven. Je pe.
tudi asoeiativen in distributi'/en .
1 so posebni slueaJ'! ulomkov , nnmrec ulom-
Tudi nnravna f:teYi n
ki , dvojice z i menovalcern 1 .
V okviru ulomkov je divizijn neomej pno
iz.'1rsljiva . Kolicn1k I
a e ru! cd
peljubnih, ulomkov je zopet uloroek . x = b : d b :
ad cd ad
'" be : '(lc;' be'
cd _ 1 = 1 Je nnmrec (cd) 1 = l (dc) .
saj je de - 1
Gela in etevila ai ponazorlroo na stevi13ki premici ,
take , dEl. nanesemo cd zacetkA. atetje. toliko dolgostnih Mot , kolikn
je velikost stevile . Tocke , do kntere pridemo , nem predstnylja ste-
vilo.
Uvidimo , mnozicn ulomkov je povsod gaeta. Vsnk jo
>

stckellsce mnozl ce . Vzemimo ulomka a ter b
,
a b . Ulomek -r- je
gotovo po velikosti med njlma. Ce neenakosti a > b pristcjemo nn
)
a+b ) O+b >
obeh straneh a, dobimo 2a) b+a , a -2-' enaka a+b 2b '""2 b
,
torej (l. b. Med poljubnima ulomkoma je gato,,:> po '4gornjem
)
0+2b )
eden po velikosti vmes med aberne. . vmesnim in predhodnim je zo-
pet eden vmes itd. Med se taka bl iznjima ulomkoma jih je ncateto po
vmeB.
Skupnost eelih in loml jenih stev1l so r ac ioneln
n
zteviln.
Dnsi so ul omki povsod gosto poscjani po stevlls1ci premici,
obBtajaja nn preroici sa stevila , ki niso racional
nn
, ki niso ulomk
V tacki 1 na stevilski premiei potegnirno pravokotnico Z do1-
zinc 1. Daljica, ki veze tocko 0 stevilske premice z drugim
cem postnvljene daljice , je V2. Nanesimo to dnljicO no.
stovilsko premico , pridemo do tacke V2 . -"/2 pa je HaviIo , ki n i ra-
cionalno, je iraci'ona1na ete'lilo. Ne marema ga namre
c
-pisati v obl l-
,
bi a b bili nara.vni stevili. Ce bi namroc bilo
a
kl ulamko. b
1) V2 -, kjer -sta (l' in b naravni stevili , bi il ter' b goto
vo
ne bil i
sodi', b1 bili sodi, hi jih 'Z 2 krajsali fako dcilgo, 'dok'lcr bi
se dala . Kvo.drirajmo enacbo I) , dohino a
2
"'" 2b"2 , Sl edi , 0. ' je z. 2 "(1e-
, , " 2 Iji
v
, e. z ' 4, iz cesar sledi dalje , d'a j e ' sc-' b daljiv z 2 , kar je'
12 je torej irucionalno
Irac10rialnu stevila moremo definirati s preseld , Razdelimo
ulomke s {2 ne. dv3. ' razreda. V zgornjem razredu so ulornki , ' knt erih
kvndrati 80 veoji od 2 , v spodnjero po ulomki, knterih kvndrati sa
manjSi od 2 . V obeh r a zre_dih so ulomki. VSllk u1o
mek
. je vsaj v enem
I '
- 7 -
ro.zrodu . Vsak ulomek zgornjega razreda je vecji ad vsal{ e g
a
u10f.1 ko.
razreda ,
Tuko j uvidimo , do. je vsnk ulomek 1e v eneUl izmed r c zredov .
Ce oi nn. primer u10mek a bil v zgornjem in spodnjom rn.zredu , bi bilo
n ) 11 , kar je protislovje .
tak ulomek spodnjegll razredu, ki S 0 po
vrcdnosti ad dolocenego. ulomka zgornjego. r azredn ruzlikuj a Zll mcmj
kukor poljubno m3jhno stevilo E, Bedi A neki ulornek rn.zre-
du , u neki ulomek spodnjega razred3. . Delima razliko A-a s t:.'cko voli-
kim nc..ravnim stevi::"oro N, d'l bo d = A; n manjse ad poljubno muj
hne
3
a
stcvi'l a f. Tvorimo aritmet i cno za?oredje a , a+d, o.+2d , a+3d ,
..... +{ ii- l)d , o.+ Nd '" A, Ce gremo po Clenih tego zo.poredja, bo eden goto-
vo zadnji v spodnjem r a zredu , sledeci pa zato z o v zgornjem rnzrcdu ,
obo pa se zn d , ki je manjsi kat poljubno mujrillo stevi-
10 E
Preseke r.lore mo t c. ko tvor i ti tudi S poljubnim uloml:or:: , Ie da
go. stejcmo ali v zgornji ali v s podnji razred.
Vzemimo preseka lX. in . Definiramo , presek o.Y.. jo eon}:
prcseltu r) , ce so ulomki zgornjega ro.zredu pre s ck n C( v zc;ornjem
razrodu preseka n? , ulomki spodnjega razredu preseke ci v spodnjem
r Gzrodu presp.k?- p> ' Prosek Je '/ec ji od preseka (3 , c o moremo
t,.ajti ulom!-:e spodnjega rozredc pr es e ku 0' ... v zgornjem rpzrodu pres c-
ka , piSeruo OJ ) 8. Pr osek fhj e manjsi od proselm (3 , 06 (0,
c o norcmo' ulomke rezredn eX" najti v r a z-
rcdu prasek:! Od dveh pre sekov je vecji tisti, ki ima vcc ji
spodnji r a zre d .
- " -
- 8 -
Uadalje definiramo raeunske operacije 5 p!"<!seki in dokn::ct.1o t
da so rezultati take definiran!h rncunskih operacij zopct preseki .
Vaota pr csekov fXJ tar je presak, k1 ima. v spodojer.l rnzredu vao-
te ulomkov spodnjih razredov obah navedenih 9resekov . torej ulomke
zgornjem pe vaote ulomkov obeh gornjlh rnzredov
uloilke A+B .Produkt presokov j e prasek , ki ilna v gornjc!!I
Tazrcdu produk:te ulol:!lkov gornjlh razredov obeh presekov , ulooko AB ,
v spodnj cm r a2redu produkte ulomkov spodnjih rezrodov nb obah yrose-
kov,
Iracionalno stevl10 je presek , ki n1 tvorjen z ulomlroJ:l .
1rocion8.1n1 prasek doloe!). neskoncni decimnlni ulomek . Bodi
prosek a.. . Najvecje calo hevllo spcdnjege. raueda bodi a . Od
ulomkov a ,lj a , 2; a,); &, 9; n+1 je eden zadnji v spodnjen rnz-
redu , 3aj j e a+1 ze v zgornjom. Tn bodi a , a
l
, kjer je n. a
1
+1 ZC v
zgornjec razredu . Od ulookov .. . je eden zndnji v
spodnj em raz.redu , no. prim. a ,a
l
0.
2
; a tal a
2
+ I pa j e ze v zgol'nj em,
Taka dobimo ne skoncni ulome k a , B
1
8
2
A)B4 . ki je vodno v spod-
njom rnzradu . co b! po. zadnjo deeime1ko zvecali za enoto , bi ze
prisli v zgornjl
Navedani decimaln! ulemek j a tem boljSi pribllzek ir=clonal-
neaa atavilo. , eim vee decioalk 11110 . Nste.ncnost jc GnaKa tisti dcl(c-
dicni enot i, 8 katero ulomek prcnehamo . Saj , ce zadnje pove-
came za doticno de kadi eno enoto , ze iracionalno stovilo
ker prioemo v zgornji razred pruseka .
Rncionalna in iraeionalna s1 predocltl na
stevileki premici, eo realns stevl1a.

- 9 -
Odstevanje '/ dos1ej razsirjencl!! ocsegu n1
izvrsljivo . OdstevDnjA St6v:l e, b moremo n b.
Uvedamo in re13tivna stevila . Pozitlvne stcvilo
+:. je tisto , ki
je za. enoto. ,vecje od 0 , neg<l.tlvno ste'l1lo -:1 jA
()., 'r,.QTlJHi 040. Ker se tako def . nn.
I vn;f"hevila . Steviln 'l zntl::om + eo so
tisto , je za
pozitivna , 1. znaxom - negOlti'tna . Stevllo brez zneka nosolutno.
vrodnost ro1ntivnega stevila , pisijmo 1+0. 1= I-n l= n .
Re1ativni !he'lili 6ta enaki, ce S8 ujemata v absolutni vl'ed-
nest! in znaku. Vaako pozitivno stevile je vecje od v9skega negativ-
nega . Od dveh pozitivnih stevil je vecje tlsto, kl ima vecjo ab-
solutno vrednost . Od dveh negativnih ste'll1 je tisto, xi 1ms
ab$o1utno vrednost .
Racunske operacije z relathn1!!!i stevlli definil'ama r.a sle-
deei
( - 0) + ( - b) - (a+b)
8nakopl'edznacena relativne. stevi l a l:Ie9tevamo t ako , da ses-
tevamo absolutne vrednosti i n damo sKupen znek . Bodi a > b . SedaJ
je
(+a) + (-b) : +(a- b) ,
'( - a) + (+b) - (a-b) .
Ro.znopredznaaena ste'llla sesteV81l10 tako , da ad vocje a090-
lutne v:ednooti oditejemo manjeo in damo znak vecjc absolutne vred-
nest!. Dalje je:
- 10 -
(+,) ( +b) ,
( - o) ( -o ) +t'.O,
(+0.) ( - b)
( - o) (+ b) - ab o
Relat i v na stevilo. m.'1oz.irno ta.ko , da mnozimo absolutne vred-
l'!.osti ter upostevamo , da je produkt enakopredznacenih stevil pozi -
tiven , produkt raznopredznacenih stevi1 nega tive n . Eno.ko pr:::.vilo
v e lja za deljenje rclati vnih stevi1.
( +a)
( - a)
( - o)
(+b )
( - b)
( - b)
( +a)
+ ( a : o)
Kompleksna stevila r-oremo dcfinirati z dvoj i c ami roa1nih ste-
vil v doloconer.! vrstnem r(; du , Z '" (a , b) . Prvo stevi10 dvojicc je rc -
alna kamponentCl , drugo imaginarna kornponenta .
Komp1eksJ'1a dvo jic Cl 0 , ee stet obe kon ponent i C. INe kor.l -
p1el{sni stevili Eta enaki , 5e ujemllta v r<3 lllnih in i l"o.,si narnih
komponent uh .
Kompl e ksno stevilo , ki i maginar no komponento 0 , je rc-
ulno . Pi iiemo , a'" (a , 0) . Taka je realml enott. (1 , 0 ) '" 1 . Komp1e!{-
sno stevilo je imaginarno , ce imo. renlno kOlliponc nto 0 , tor<::j (a , b) .
Imaginarna enot a je (0 , 1)
i. Zeto je (a , b) '" bi.
Kornpleksni m dvojicaCl pr edpiserno r a cunske op.;racije n[, 81;:: -

I,
I
- 11 -
je d'l ojica , ki im3 pr vo stevilo 'Isoto prvih .stev i 1 dvojic sumnndov ,
dr ugo stcv il0 drugih stevi1 dvojic zl + z2
'" (a
1
+ 8.
2
' 01 + 02) ' Tako defi nirano je kOr.1utntivno .
z l + z2 '" (a
1
+ a
2
, b
1
+ b
2
) (a
2
+ a
l
, 2 + b
l
) = b 2 ) +
+ (a
l
, hI) = z2 + 2
1
, Eneko b i uvidel l , de je taka defi nirano seste-
,
v anj ') asociat i vno .
Primer : K.Jr.lp1eksno st&vi lo moremo pisati v obl1ki 'Isoto
z (e , b) (a + 0 , 0 + t) ( a , 0) + (O , b) = U + bi .
Razlika kOI:1pleksnih dvoj i c z l '" (a
l
, b
1
) , z2 '" (<1 2 , 02) je
dvojica , ki ima prvD stevilo r uzliko pr vih stevil cbeh dvojic , dru-
go stcvil0 pa razli ko dr ugih ste'l i l obeh dvojic . Je t orej zl ' - 22 =
(U
l
- a
2
, b
1
- b
2
)
Froduk i; ko:npleksnih dvojic definiran:o . Bodita dvo.iiei
(8
2
, 02) ' Pr odukt je dvojica tvorjen
n
po pra-
v ilu 21 Z2 '" (a
1
a
2
- b102 , a
1
b
2
+ 8.
2
b
1
) Tako definirano iT' j "oozenj e
je komut.'ltivno . 2
1
"'2 '" (,) l a2 - b
1
b
2
, e1b2 + ['.2 1) ( ..... 2<11 -
0 2
b
l <1
1
b
2
) = z2
z
1 ' Encko uvidimo , da je t a ko definiranc mnoienj e
acqc i ativno i n dis.tribut ivno .
?r imer : i
2
,;: (.0 , 1) (0 , 1) '" (0 , 0 "" 1.1) = ( - 1, 0) '" -1.
Imuginnrna enota lasnost " dn j e nje kvadrut - 1 . Je
torej i '" v::i . Kvadrat ste'fila je negati'len , Ir!:agi-
narnc:>. stcvilc. so tista , kate r il:. kvadr ati so negativni. So zmnoz ki
yo 1jubneg8. stev i1a z imagi:larno enoto . Vsakemu rea1nemu b
morerno talw pri'redi t i im2. gincrno s t e'li10 bi .
- 12 -
Ha kornpleksna stevila naletirno pri r esevanju enacb z r c -
a1nimi l{oefi c i e nt i. Resirno enacbo x
2
- 2ax .;- a 2 ,. b
2
0 . Rcsit vi
sta xl '" a + bi , x
2
'" a - bi t orej komp1eksni

Stevili 1.1 '" a + bi ter z '" e - bi, ki i rnnt a toreJ .
real:ni J.:oroponenti in nasprotno predznaceni po abso1utni vrednos ti
enaki i maBinarni konpcnent i , sta prirejeni a li !{oniugirani . Vsota
in zmnozek l{oniugiranih stevil ste r ea-lni St evili .
Imaginarna ste'li1a 5i predaci mo na novi i magi narni s t c'li1-
pr:wokotno
. _ ". -'- 1 zgor 0
sl:i premici , ki jo pot egnemn l na real no v to' k' 0 Nov dO
..... eno e , n avz 0 n0gativ-
nanasamo po zitiv:1e veckratni ke ' mag' narne t d 1
ne veckratni ke imaginarne enote .
lCompleksno stevi1r upodobimo 5 toc ko . do kat ere pridemo ,
ce gremo za realno kompanento v zdo1z realne osi , nato pa 1.0. i magi -
narno kanponento vzdo li imaginarne osi ,
-,-2-
'
,
-,
-}i
-3i
s 1. 1
( -&
,
,
o

OglejJ:lO si potel!Ce irlla-
ginar ne enot!! . i O 1,
2 )
i, i '" -1, "1
. 2 .
]. i '" - i ,
1
. :3
, 1
- 1 , . .
Potence imaginnrne enote so
+ i ali -'1,
\
I
i
\
I
I
I
I
\
I
i
I
,
\
I
- 1) -
veckratnikom 4 je 1. Taka ugotavima poljubno potenco imaginarne
enate in. Je na.crec , n 4ro + 0 , kjer je 0 = 0 , 1 , 2 , 3 ter je
in"", i4m. ir:f"", i
O

Abso1utna vrednost korop1eksnega stevile. je razda1je. ad ste-
vila do zacetka stetja. ! z! ;: !z! '" Oz '" l a
2
+ b
2
K'ladrat a0 50-
lutne vrednosti !Z!2 c 8
2
+ b
2
;: zz je zronoz
ek
s tevi1a z njemu
konjugira.nim, je n)rma komp1eksnega. stevila..
Prakticno vrsim'"l racunske operaci je s komp1eksnir,1:" stevi1i ,
kakor z b inomi obUke a. + bi upostevajnc povsod i
2
-1-
Tako je na. prim: ko licnik kompleksnih stevil z1 z 2
8.
1
+ hI i
a
2
+ b
2
i
Racionalizirajmo imenovalec ter razsirimo kolicnil{ s koni -
ugiranim divizorjem.
(a
l
+b
1
i}(a
2
-b
2
i)
('2+b2
1
)("2-
b
2
1
)
+ b 2
2
. 1{.ol1cnik kompleksnih stevil je korop1eksno stevila.
Kompleksno stevi10, tacka Z je enolicno doloceno z a hsolut-
vrad .... oi-lepa

'VOM ,<#:t#N
'no vrednost,jO stevila !z! ter kotom, ki ga abso1utna
5 pozitivno resIna osjo , aroplitudnim kotom S teme
/r/r/mo
remo
izraziti o,be komponenti stevila , dob imo a. ;: !l. !
- H -
b ! z! Stevilo je z
(COScp- i. sin4l) .
Navedeni sistem reelne in ir.mginarne pre:1lice j c
GaUDSOV s i stelJ! . Cela ravnino opiSemo 5 ko;.ple:;s.'limi ::t e -
viIi , ce spreninjamo absolutno vrednost !z! oJ 0 co 00 , ar.lplitudni
kat pa od" 0 do 21\ .
Enotina ali norroirana kom?leksna stevila so tista , ki i ma-
jo vrednost I, tor ej ! z ! = I , :: 1 . Taka stevilo ime.
obliko '" coscp + i . sin>p in koniugirano f ., ccsrp - i . sirtf,p. Nor-
mirano stevilo je funkcije anplitude . Ce amplituda
-:i
opisujel'0 normirana knmpleksna stevila kroz.nico s polmcrom 1. Imamo
,
z = f(cp) cosy + i . siny.
fs
Funkcional nost normiranega

51. 2
Sl erleco J obimo , ce
C (
1, 5 2 =
stevila ina je
f (O) :: I, f( - qJ) '" cosijl - ioai n<p
(cosP+i . sing:) (cosC!J- i: sin)!)
cos:r*i .
1 1

!n!102.imo dye normirani stevil i.
cos(P + 1. s inCil
CI"SIP
l
+ i . sinIP
1
- 15 -
(cost.p + - i . sinIPl)
+ = + -
Fn
,
lforrni rana kornpleksna stevil"\ w')zi!l!o , d2. scstevumo argument e ,
delima , da odstev6mo argumente . N:)roirana pott:r.cirarno , da rono-
zi:no arcument 8 potenc:.lim eksp .... Isto l ast!lOS'; i"'lCtjo pa e kspo-
nentne funkcije , saj alP za t.p = enako a
O
= 1 . jc
;:: at.p+-qJl , a lP : aWl", aftl-t.pl . (a'f)n = anlfl . Uorem!' ton:j pisati
kjer je treba stalnico a pravilnQ dol("cit i, j'l be) lcya s';ran c:1a!{B
desni . Logaritmirajmo dobljeno glede na 0 , dobimo
'P Ina", In(cost.p + i.sinIP) , l!lB = In(cnap + i . Gi np)

LO'la stran je stalnica , ki ima i sto vrednost pri vsakom cp
tudi ?ri 'P ;:: O. Pri 'P : 0 pa je izraz Da strani nedol ocen
Ugotovimo ga na po L' Hospitalovem pravilu (gl ej 17! ) .
,"'
Odvaj amo stevec in imenoval ec po W i n z 'P vrednost 0 , dob i mo :
106
In.
Imarr.o
lim I n{cosp + i . sinp)

i a li a
i
e
lim
qr-- 0
- sin\C + i . cos,?
ccsp + i.
1
" 1.
- 16 -
Vsekemu kompleksnemu stevllU moramo dati eksponent n o obli:-:o
z +
z = !i ! (cos, -
! z!el.
ry
tor
!z!e-
Hp
frimer : Izrazi sinrnx tor cosrnx s sinus! in kosinus i kota x!
Desno stran ra:wijamo po oin::l l:lskern stavku , dobirr.o cosmx + i.si nmx
'" cosrnx + 1. eosm-Ix . sinx + 2cosm- ? x. Si n
2
x + 3
70

,3 (m),4 rn- 4 ,4 (m),5 m-, ,5 . d ' ,
x + 4 l cos X. Sl.t'! X + 5 l cos y + , . IE. csnl. Pl. -
semQ realne sur:ande skupaj in irnaginar-ne skupaj . Iz cn{\:':odi leve in
desne strani sklepamo nLl enakost korr:ponent :
cosmx
sinmx
( m- 1) /2
E
o
m ID- 2 . 2 m m- 4 . 4 m m- 6
cosrnx - (2 ) C09 x . Sl.n x + (4)C08 x. Sl.n x - (6)C05 x.
m/2
E J.: m rn- 2k. 2k
o (.- 1) (2k)cOS X . 51n x
m rn- I .
(1 )cos x . Sl.nx (
m) 0 m- ) . J
x
+ +
J C S x . Sl.n - 5 - . . .,..1._
k(ID 1:l - 2k- I. 2k+l
( - 1) 2k+1)cOS X. S1n x .
Dodi z1 8.
1
+ bli, z2
21 .f: 22 j e 21 + z2 '" (a
1
+. 0.
2
) ib
1
) + (a
2
:z: 1.1 + z2 ' Konjugirano steYilo k z1 - 2.2 je
I
z{
("1 - 8
2
) -
i;: vsoti ali r a zliki je vsota ali razlika konj ugiro. nih vrednosti ste-
vi I.
- 17 -
!ia sliee n nacin uvidimo tudi , da je (z1/z2) ( Zl z2) '
ste,vilo k produktu .!'.li kolicnilm je produkt o.li
kolicnik stevil .
Z lahkoto uvidimo , do. veljajo pr i raEunanju z absolutnimi
stevi l odnosl :
lahko
lahl:o
l'
1) ! a + b ! l a ! + ! b ! I suj je pri sestev!lnju s ar.1i;: stevil
abso1ut ne vrec.nosti debma unieijo .
2) ! a - h!
2
l a! - l h ! , saj se pri odstev<.nju
nbsolutne vrednosti tudi seStevajo .
J) l ab! '" ! e! ! bl .

4) ! b!
Iste odnose dokazemo za korppl eksn a stevila ,
5i v GaU5sovero s i 3temu vso t o stevil z1 + z2
0.. "
4 . "i
s 1. )
tacka , dakatere sma priali , ee
sma s l i vzuolz r ealne os i za
+ a
2
, 'lzdolz ir:1. .. ginarne
-1
osi pl 'loa hI + b
2
, 121 + z2 !'
' z ' so. 3tranice triko-
, 2 '
tnika OAe . Zuto vt:lja:
! Zl + 22 ! .(. ! ZI ! + 12
2
1,
Enakcst 'leIja , co 21 in
22 ist; amplitudo , ce degene -
rira trikctnik v
s1. 4
- 18 -
V tnkotniku 0,0. j e OA =- ! zl !
OB '" ! 2
2
!, An;;: ! 3
2
- 2
1
! .
Ker jc ,str:mico. trL:otnika
ostllih stranie !Z2 ! ter I Z '
. 1"
vclj3 !z2 - 21! // !z2'
Enakost velja Ie. CC imc.ta
stevili z1 tel' z2 iate
tude .
Absol tuna vrednc st produktc. j c torej
produktu ab 1 t 'h
so u n1 vrednosti faktorjev
Absolutna vrednost koli cnikn je kolicnik ubsolutnih
Enn izrned osnovnih metod mcternntic nega je metoda
popolne 1ndukcije . Ce veljn neke v nekaJ' l' .
s Uco.jl.h , s;,lepamo
odtod costo nn splosno vcljavnost pr"v11 "_ . Skl"p
v tCM SQi$lu se irne-
nuje cmpirijska , nepopolna induke1'j" ,'n e'osto ne ..
u voa l. do
rezultatov .
Skle p papelne indukcije pa je : Bodi nak" pl'llvilo izril zljivo
z nnravnim stevilom n. Naj ve1ja t o pravi10 Z.:l sluc.:lj n '" 1. Gc more-
rna iz veljnvnosti .on, sluc'" kl .
.. <.OJ n s ePIl:l. na veljn.vnast pravi1r:. v slu-
c a ju n + 1 , pot em vel' '1
J:l 0 v splnsnem. z a VS:l nQr.:l.vna
.. '- ,
I
- 19 -
n
Prime r: 1. Lk 1 + 2 + J + . . . + n : nCn ;-11.
1
zn slucnj n 0:: 1 pre.vilo velj n. . Iz obl':lzcn zo. slu'::'ll j n s cdi zo.
n+l
sluco.j n + 1 :
....... "'0(0+1) (n+l)(n+2)
2 +n+l: 2
(n + 1)n+1)+1 )
2
To pa. j e nase pra'lilo zn slucaj n + 1 .
vi1:1 za
En
2
+
(n +
n
2 . Dokaiino : , Lk
2
'" 1 2 + 22 + ]2 + 4
2
",
1
2 !!in+l){2n+1 )
+, n "', 6
Uvidilllt) , zn s1ucaj n = I 91'.:1.v110 veIja . Ce iz
sluce.j n n. p1'o.\"i10 za s1ucc.j n + I , dobimo: E(n+l)2 c
(n + 1)2
+ 1 ) (2n + 1) + + 1)2 in <.
2
1)(2n + n + 6n+ 6}
6 6 6
IH2 n
2
+ -in + 6) (n + 1)(2n
2
+ 4n + )n + 6)
6 6
(n + 1)(n + 2 )( 2n + J,)
Ce post::lvimo n + 1 =, t . bo dobljeni rezu1-
6
t
ot Ht + IH2t..!.....ll '1
.... 6 To pc. je tisto pran 0
t.
zn slucaj n + 1 .
:1;1. POTENE , KOREN! , LOGARITEM
Zmnozek enakih fektorjev : a , n . Il . a . a '. :1 :: [" n je pot enco. .
&tcvilo fcktorjev n je eksponcnt , sam fCtktor n je o::movo . on '" 0 ,
In", 1 . Potence sdhevatllo cli, odstev3mo , k:!unr i:r.ajo en",l:e osnove
in cksponento in to de sestevu!.:Io odJ.te\"an;Q kocfici -
ante : o.x
m
+ bx
n
... CX
m
! dx
n
'" (a ! c) xI:! + (b d) xn. Potence L1no-
zimo , imajo :
1 ) enake 03nove ali
enekc eksp0nent e ,
1 ) am . an = ... 0..0. .
n m+n
n. a , a ' " n. n : 0.
a jc vzet m krat , nato s a n krat kot faktor, v m + n
c
- 20 -
kro.t ,
m
Q. !
an
Potence enAkih canov mnozimo, do oanovo poten-
eirama z vaota eksponentoY.
m
'" a , a b . b . h . b ,., b . b .,
a in b je enako &tevllo, vratn1 red jim spremenimo , de. s ledi vsake-
rou a en b , dobimo m par eY ob, t orej ab . ab , ab (llb)M .t am b
m
:a
(ab)m. Potence enak1h eksponentoY de. osnoy po.
tcncirnMO s skupnim eksponantom.
Deljenje patene :
a (m_n}+-+'YI n
m- n
-' -- an
Eks ponentu div1denda sme pr i et al! in ocsteli n . v eksponcn.
tu emo dobili 'Isoto (m-n) + n , nnto smo dividend 1n z an
krajsali . Potence enakih oanov del imo , da osnovo potencircmo z
l ike eksponentov .
a , a . n, a
m
b .o.h. b
m
a
b.b
;0
b
Potence enakih eksponentov delima , da kvlicnik osnov
pot encirnmo B skupnim ekeponentom. Iz 1. deljenju sled! :
o
am-ft 5 am : am = 1, a
O
1 . Ce poljubno stcvilo po-
tenciramo Z 0 , dobimo 1.
- m

0-'
a
a
O
a 1- (l)m. Stev110 potenc1rnrno 2 nega-
am am 0.
tivnim eksponentom t a ko , da reci procno stevilo potencirarno s pozi -
tivnirn cl{sponent om iate absolutne vrednos ti.
Potenci r a njs potenc:
n- kr o.t
m

m

l!!+m+m+

mn

"-- ---
- 21 -
:::.mo spremenili v mnozenje patane en:!kin o rmov ,
m je prisel v produktu n krnt kot sumund . Potence potonci -
ramo , do. PQtenciramo osnavo z zmnozkom eksponentov .
l{ dan1 n- ti potenei xtl .,. a morerno poiskati x, prn-
n
virna , da B korenimo z n ter pisemo : x va: 0 je e
sk1 ek" sponent . Shvilo a koreniti z n se pravi , k a kot n- t i patanei
n
pOis:: o.ti oenovo . Dobljena oanova l.j.lQ" ime. lastllost . da do\)imo zo pct
n
n,.
potenco a, ce jo potenciraUl;o z n , to!'ej (Va)n .. a j Vo. je stevilo I
lei da potencirano z n dano stevilo a . Tni<:o ima tudi stev110
!.
Q.n , kajti
!.
tel' je:
1
a je 1e druga pisnva za
nra :0 an Stevi10 koreniti se pravi , potencirati ga z reciprocni m
ko renakim eksponentom.
!!
m Potenco korenimo , da potencni eksponent
c R
s
Ulornak v l omljen2m eksponentu morerno razsiriti:
!!
m
a
!1 m
m mx I
a = a. '" )_V_ a"
Koren se po vrednoBti ne spr emeni , ce poteneni in kor onslt1
e!csponent z isUm mnoZi!:lo , dobljena operacija je
nje korcnov.
Ce
mx Sx
zgornjo v nasprotni smeri -Vu
H
m,r.n n
a
vidimo , da s e po vrednosti ne spremeni , co poteneni ko -
r enski z stevilom delioo. Dob1jena operacija je
korenov.
- 22 -
:;orenc sestcve.:!1.0 ali odst cvamo , Ce ir:lO!.jo el"'Lkc in
ncnte in to take I da sestcva:no ali odstev:3.r:lt) prif)!1dajocc
ante :
'!'r ,Pr or P-
V A d 'V B '" (a + c) . \1 ,\ + ( b + d) . YD.
KorC_18 mnozimo in delima , kada r irnnjo encke k ore!'l:':t:c Lkspon&tl.te:
! ! .!.
V;.
l !

';(;
'r;=
y;;
Am A 0
A
AID BID (AB)m
!
'b")
VB BID
Ko r-ene enakih korenskih eksponentov ffi!'\oZimo Qzircr:m oe11.-
mo, dn zmnozek oziroma kol!cnik radikandov s skupnim ko-
renskim eksponento!!l . Ce kor eni nimajo enaki h korenskih c!:s !)Onentov ,
r nzsirlno nn skupni eksponent, ki jc skupni mnogokotnik cks po-
ncntov .
l(orene potenc irar::lo :
n0
V A'.
Koren potencirano. da pot(:llcirol!'lO rndik:md.
Korenjenje korenov:
ieoren korcnimo. da korenir.l.o rcdikand z kor,:)hs::ih
I
'.
I
I
I
- 23 -
oksponentov . Enacbe x.Y .. z vete medsebojno J kolicinc . Ce r .:: cunemo
vrednost potence z k dan! 09nov1 x in eksponentu y , potcncirano . Co
racun<U:lo oanovQ x k dani poter:ei z 1n eksponcntu y , !corvnir:lo in do-
b1no:
x '" rz. Ce racunaoo eksponent y k dzmi patenei z z ozirom.
na dQno osnovo x , logaritmiramo , rezultat je y logxZ .
Logari trnlrati stavllo y glede no ,)snovo
P
so pravi . poiskil"
ti rou c!(sponent glede na osnova p. Co j o logp
Y x. potem jc
x
y .

Logar item y je t1stl pateneni eksponent , s keterim
oanovo p potencireti , de dobioo dana stevil o y .
Logaritem produkta:
x ali v eksponentni obliki : pX A
l ' )
enacbl 1 ' ) dohimo pA + Y A. D. Enncba
pave , de x + y ekspanent It: AB z osnovo p ali log AB . torcj :
Loger item prodult:ta je enak vsoti logarit nov faktorjev .
c
bedi 2) ab cAli 2' ) e b
Co logaritrniraoo navadani produl:t 2) . dohimo : log El. + loC; b
r, ali log So .. log e - 1001; b . Enncba pC've , l ogaritao kolicnikn
2 ' ) je cnak l ogeritmov div1denda in
Logarltec potence moremo pretvor iti v logcriteo produkta
- 24 -
foktorj ev ! log J..n " log A. A. A . LA " log .\ + log A +
+ 106 A + log A + log A " n log Ai log An = n log A.
Logariterl potence je enak 'ZllInozku k
e z lognritmow osnovo .
Lognritem korena sprenen'.o v po tence :
n 1
log v-; '" log An
1
n l"g A
Logariten karena je enok k 1
J icniku rad1kunda in
eks ponente .
log 1 '" l . .,gp pO
je O.
o. Logaritem 1 glede poljubno oenovo
- 25 -
III , DEprnICIJE IN GLf,VNE L"STN05TI
TRlGONCME'rRICrlI:I FUrlKCIJ
Vsi pra'lokotni trlkotnik1 , ki se uj e!:l:!jo v e.l eu kotu, no.
priI:ler (X" se ujeoaJo v v geh in 90 s1 zeto podobn1.
e
Ujernajo sa v istol eznih
a
" it d . strcnic se
2
1e , ce so spl.'enen1
kot, strcnic so torej funkcije kotne funkcijc a l i
tri gonomet r icne funkcije .
kotu
raznerj e mad protllezno kat4)to in hipot onuzo je sinus
kotu
r a amerje roed prilezno kateto in h:', potenuzo jc kota ,
kotu
ra.zl!lerje 6.ed protlle2.no kateto in prilezno je t angcus koto. ,
It.:Otu .
razoerje !':led prileino keteto in pr otilezno je kot:c.ngens kat.n. ,
torej : sin e.G .. !. , cos <X. = E. , tg c(, :: -b
a
, cos cG '" .
c c c
o
Ka r v pravokotnem tr ikotniku le koti do 90
raz.sirimo definicijO trigonor:. etricnih funk cij no. poljubn
e
kote .
- 26 -
Pravokotni koordinetni siste- Je.s' ste-. d h ... I.' V I}
sa koordlnatnih os! , k1 sta :
'j
1) x os ali abscisna. as .
7 (x,y)
2) y os ali orrlinatn!l as .
SeCisce osi je koordinatni
'I

X Lego tacke dolocnta. :
-x
X
1) abscisn , k1 pave , . n
koliko morflLlO iti v stIer!
abscisna osi ,
2) ordinata , k1 pave , zn
/ -'1
koliko !:lOraDO it1 v scer i
51. 6
ordinatne osl , d. prldemo
do toc ke .
Abscise 80 na desno cd koordinatnega zacctka. pozitivne , nn
leva nenat lvne , ord1n t a a e na.vzgor pozitivnc , negntivne.
Pozitiven kot dobirr:o z vrtenjem pozitlvne Ilbscisnc osl v
OJrntnl sClar! urnega kaza l ca , negativen kat z vrtenjen pozi t ivne
abscisne osi v emeri urnega kazalca .
Poleg kotnih anot st opinj ,
mi nut I sekW1d n
1 ,,60 ', l ' je 60", u po -
rabljamo nnjc csce locno
-If
mere . Kot ja prcmesorllzrne -
ren s kroznin lokor.t , ki
-)
sred1aco v vrhu kota .
81. 7
- 27 -
Znto !:lerino k")t . de! cerino pripndajoci 10k pri po1oeru 1. Kat I
lti pri pe.de. loku do1zine polracra, je enota , i!1!:l"!ujena jo 1 ro.dio.n .
Polni kat ina. pri po1meru r c 1 10k 2it . z-n'-l.lb Z:lto 2n ro.liicno''' ,
Tako je 360
0
2 radianov n
180
0
j'( r rl.dio.nov
60
0
n/3 radianov
30
0
n/6 radianov
90
0
n/2 radianov
45' n/4 radianov
Nacrtam.o krog s polOlerom 1 v koordinatner:l sista8u. Vc r -
tn.jno pozitiven kot Ci.;.
)(
Znvrten krnk a odsece no.
krogu tocko A. Ordinata
te tockc je y tcr
sin dJ '" f '" Y I abscise. je
x ter je cos Q:; r ::: X.
Definiramo : adnosnO
casinus ncke gn !{ot o. je 01' -
dlnata ozirotla nbscisn tab- .
od
ke , I<.i ja z-nvrton
l: ro.k no. krogu s polmeroc 1. Takoj uvidimo , da je sinus v 1. !(Vc.-
drantu pozitlven in raste od 0 do I , v 2. pozitiven in gada ad 1
do 0, v ) , negativen in p"lda od 0 do - 1 in v 4. nego.tiven in ras-
to. cd - 1 do 0 ,
Enako vidie?, de. pe coa1nus v 1 . kvndrontu pozitivon in
po.de ad 1 0.0 0 , v 2 . negativen in po.da od 0 do - I , v ) . ncgnti
vcn
.q.oQaspo 'Pi: ){9SPO
o atO}!. suo:3ue.+ :
a.+'Cz uT '/J ii.+ = HV
avo 'O){Tu:j.O}Fl zI ' Rli ){ aSpo
s A SO OU:j.
9;?Oso.rd Ual..IA'3Z
1,\
I

"
\I
/'
SO
Ot ' IS
i
- PO..rOdZA (0 ' I) V ,.v'.C, "
-, A ;:!n
1 t a OUATl'!: .zod 0"',0;) ". ""'''." ..,,,, .... "oL l, ('X> + 11Z
}j) soo
(')) + 11.2) so::.
6 ' IS
"'I
\
or
"P
I
' 6 'oqqs z,
, I ,
'2
sc,
' 0
,
' 2
up
' 0
, 2
soo ' I-
2
'f
,
'

' 1- =
,
so,
' 0
,
u u,s
' 0
2
500 ' I
2
;;: ;;:
u,s
, I
(J sc. ' 0
0 UTS
- B2 -
.l
z OU
\
- 29 -
de. jc t::mgens v 1. kvo.aretu pozitiven in 001 11 10 ':. '
tg - 0) = + op ::1. li tocncj c lirJ tg (I - I:) = + (Y)
i->O
vcrtujno topi kat (glej alik:" 10 ) , Njegov tangens je - AD1.
Tnngcns je v 2 , kvadrantu n ... gativan in r astc od - cP cio O.
Vidimo namrec , da je tg a) .. - OIJ ali lin
tg + E) -
""
:>:,-)0 Y
r;
......
"
,
\
/

S1. 11
B
,
\

llcrt nj oo kat J . kvadran-
t.
n + ct
l
njcgov
tangen5 je /.3 tcr jc ta-
1ikse n k:.kar t:; a' l ' tarej
je: ttl. (n = t) (;i, .
Tangens jc v ) . kvudrnntu
pozitivcn kckor v 1 ., v
4 . nogl! tivcn !;:o.ko1" v 2 . , .a-e
periodiCna fun): c ija 9 pcri -
ado 11 . V sp1osm:m tor ej ve1ja tg (Kn + lX, ) ,.
No. kro,g s po1meror:l
1 nacrtamo v taclto A (0 , 1) t.3ngenta , }:otnngen-
--
, 1;, -
y

\V
SI . 12
T;
t no os (51 . 12) . vcrtamo
po ziti van oster !{at 0/. .
Kraka kOr.'.plcr.!cntnrncga ko-
t:l l;:ot:::ne;ent ni
osi odsck AB , :;:i je:
- Aa
AB '" 1 = c() b A.. Tak
adsek dcfinir::l.r.lO kot koto.n-
ge ns kato. d,
Uvidioo :
kot cnge ns jc v I . kvadrv..nt u
- JO -
pozitiven i n pada od t>O do 0 , Vc rtumo topi kat tc;r do:!
jc kotungens v 2. kvcdrantu negcti ven in od 0 do _
Vcrtajno kat tret jego. k'lca ranta (''' :::= Jt + r/, . '":,lOGOV kot -
angcns J' e . .t.B , ki J' e tudi cot r.' iM 0 t ( N ) 06
\,AI ".e.::1 : con +'-' -
pa tud1 cot (Kit + c:t )
cot ct.
II 'j3 /'

S1. 1J
je 'I 3. kvadran_
tu po zi tiven ka::or v 1. , v
4 . ' nC S: :l.tivcn k",kor v 2.,
je periodicna s
periecto n. . V1Jino lim
co t ( +L ) + (iJ lin
".. -') 0
cot ( - L) ;; - ()O . cot 0 :=
'1-. 0
lin cot (n + r)

"
+
""" ,
lio cot (n .- r)
-> 0
<>0 , torcj ; cot 0
"

"'"
, cot_
n
2 "
0 , cot n
.

CO
.
Znak tri gonooet ric nlh f unkcij po pOsul!lezni h kvudrantlh, j c
rnzviden 1z tabele :
I II
s i n
+ +
co s
+ -
tg
+ -
cot
+ -
S1. 14
III IV
-
-
- +
+
-
+
-
1z t r i kot -
nika morc::lO ' 'Ired.
nost fUn-
cij ketov 1!'1 } . iz cnaka-
krakega trikat -
nikn pa vrodna:::t i triGono-
funkcij za tor
- 31 ..
uobino s lcdc'::e ':red:lOsti :
I:10reSO
I
n
!
n n
Kot 0
6" 4
) "2
1

1
{j
1 sin 0
"2 "2
._._---

!\12
1
0 co s 1
2 2
.. -
!1JJ 1 1[3
DO
tg 0
J
--
cot 00 VJ 1 !VJ
3
0
--
S1. 15
. t . t-ic"nih fun'c'j v Vrednos t 1. rlgonooe l'I. ... ...
" v 1. kVlldrc.nt u . 'I:"!:.C/ jc n . pr . ugotoviti s ...
B ..
Y sinus topeg" kob,
... /
./
S1. 16
"
\
/
./
S1 . 17
x
AB ol
s in (n - 1 ) '" j\B ::II 1 '"
( glej sliko st . 16)
cos (It - tt ) '" - OJ) "-
'" -
OB
1
(Cas:nus kotll :
J' . - OA
c03( -'2 - Cl) " - OA 1
. - sin ct (gl ej 01. s t , 17) ,
V 1. 81uc c.ju je nrguncnt
1t - c(, ali (2 ) -0;: , v
2 . s 1ucaju ) . - ex, v

1. s1ucaju nnogakot -
nika. ad Sf:
" 2 . s lu=nj u 1ihl1':;:' J:1nogoko t -
nika a d s e f tm!ti.:ij:t spreI:leni
v kofunkcijo in obratno .
'I ,
,I
,
!
- )2 .
Cc z,,- zno.nujer.lo s f ( x ) fUMcijo , :; cf ' }',)' , " 'ij , 0,
f (2K , +d, ). f ( <t )
cf (2K
,
2 ! (10 ) cf (0'. )
f (( 2;( + 1 )
cf((2K +- 1)
Ii


j; cf ( o!, )
f ( 0(, )
Znnk desn1j. streni zgornjih enacb je tek , b ,krs:'l.!1 ! .... n!:cijn v
tisten kVl.'.dr :mt u , v katerell j e kat lave str:mi , ki lJ.U tl' igono-
i.letricno funkc ijo racunul!1o . Tako je nn. pricer : si!1 ( 1: :.?' ... )
'" - sin ct . ker j e 7t = 2 tor 11 + cJ.... v ) . kjer jc
sinus negativen . C:lS (n +C1v ) :;; - coset , ker je c03inu3 v J . kva-
drnntu ncgativen . Pray te.ko je sin (); +a,) '" - cos 0, , kcr i nano
3. in kcr je .; inus v 4 . kvadrc.ntu negetivcn , cos + d )
sin cl , kor jc cosinus v 4. kvo.dr n.ntu pO;'i. tiven .
Ogltoj l:lO si vrednost trigonocetricni.;. funl: cij
keto'! : sin ( - 0', ) = sin (211 :. a. ) :; - sin0-!.. argur:lcntu soo
nogli zaradi periodicnosti funkcij e sinus 2 7t priStet i. i sti
necin dobieo :
cos ( - OJ ) = cos (2n - OJ ) :: cos C(, . r;(.) =
tg (n -c/, ) - ,.e/, , co, ( - cot (n - 0 ',)=
- cot d, ,
Punkcij c sin . ::t , tg x , cot. '{ so ta.ke , da se ji::l z. n . npreooni ,
CO oesto c.rgueent o. CX/ vneset.1o - qj , jih F'unkcije
cosinus pC!. ge po vrednosti spreneni , ce n(::sto '/1'.0.:30:::0 - ct I
irlenujcno jo sodo funkcijo .
- JJ -
Trigonor..et ri cne funkcije vsot nli r z li;c t.or<'J:lO
(I pomocjo trigonomctricnih funkcij sun:mdov . ZvezZl. med trigono-
funkcijo vaote in trigonoL-:etricno funkcijO sur.andov je
c.dicijsl.:i teorelJ ..
V krog s polmeroJ'l 1 v koordinat nen s istc::1u vcrtaco
zavrt en krak odrezo nn kr ogu tocko r, o ko.t ; re ordinc.til
:B je sin ( 0(. +0 ) , absci s6 DB po. cos ( 0{,+ (l ). Kot EAC je cnc.k
y
)I
s1. 18
,
x
kotu c/.; , ker stn l<rnkn
tega kot a pr::vo::otna nn
,
krakn. kot A ((. Iz. slike
st . 18 v idino ,
+
+ '' '" AE CD.
Iz AEC v1dino ,
d. je ;.E i- AC cos fX" iz
/} OCA P'
do je He .
sin 0
I z 6 ODC vidino , do jn
CD
. Oc sin d..t, iz .6 OCA
pa , do. je I)C '" cos 0 . Vr.}i.nosti navedenih daljic vsta'!i::!o v izrnz
(), ' (3 )" '-C. cos .:t.+ Dc . sin oG ..
sin (ex., + \v ) , dobieo: s1:'1 vv + ...
II', ,
:s sin (? cos dv + sind.,U!, toreJ :
sinus (oG + rJ ) :0 3tn .';/. cos (b + cos sin .
Cos (d.. + 0 ) OB OD - Eo CD - Ee . Iz tJ ODC vidir.lO , dll
ioz ECA pa , da je EC.).C sin lX.t. Tv upostcvamo
jo Co Dc
( d + (?J ) 00 cos d -
v izrezu za cos r., ) in dobilJO:
cos
Ac cos cos C? - sin ti- sin (; .
- 34 -
l1ndalje sledi za funkciji tg in cot :
sin ( 0(,. r, )
cos (0(. + (1 )
sin cos 13 + cos 0(, sin 0
cos cos n - sin 0(, sin l?
:;tevec in imenovalec delimo s cos et C09 r; I dobimo:
CQS
oin (o(.+ {3 )
tgrx. + tg 11
1 - tsoc
cot
cos ()(.. Of's - sino!- sin (l;
sinD(. cos (3 + cos o(. sin "
in Imenova lec delimo S sinO(, 510 (3 in do.bimo :
cot ()(. cot '" - 1
cot t::It + cot
trigonometrl cne funk clje dobimo, ce
r azliko spremenimo v vsota in uporabimo obrazce za vsoto,
oin ()!, - 0) = sin ((c<. ) + ( - (J )) = SincX, COS ( - 0 ) +
+ sin (- " ) .. sin c(. cos (3 - coset. sin 0 sin ( d - (3 ) ,.
oind. coo G - cos c<,sin(lJ; Cos (d., - 0) = cos (0(,+ (- 0 ))
= cos et cos (- r, ) - sin dt sin ( - 0) . cos dcos 0 + sin C(.. oi43;
cos (tiw - C) = cos ol cos + sin f.X sin f'.
N. isti nacin dobimo za tg in cot :
ts (t;I, - (b )
t5 G\, - t g 0
1 + tgO(, tg (l
cot (tiJ- 0 )
cot cot '..h + 1
cot - cot:X.
Trigonome.trlcne flUlkcije dvojni h katov sa izrazajo 9
mocjo trlgonometricnih funkcij enojnih kotov:
- )5 -
sin
2d :; sin ( ol + at ) '" sin ct cos d + cos ri sin at
2 sinoGcos o!,;, torej sin 2a '" 2 sin cicoso.', ; .:05
I N,..J 2 ,,-.,/ . 2 .
cos ( eX. + ) '" cos (.7,,-CDS iiv - sin lA.I Si lJi..A,..- '" cos fA,. sJ.:1 Qf:..
torej cos 2 c<, . cos
2
,x. - 3i,,2('l ; tg 2 (;(. t g ( ,,( + X,)
cot 2 d.t
cot ( a;:: ,. r1v )
Tri gJn0metr icne f unkcije po iovi c nih izra=amo s ?o-
mocjo t rigonometricnih funkcij celih kotov:
at
cosd", cos 2 "'""2
206 .2<::(
cos --2- - S1n --2- (dvojni kati ' )
eX. 0<..
Imamo sist em enacb za sin --2-- in cos -z-
cos
2
GG 2 0<...-
"""'T" + sin --2-
2 <X..
cos --2--' -
1
cos c...->(..
lz tega sistema na vadeni f unkcij i izra.1unc.;:;;c :
20(,
coa --2-
2
c0
1 + +_ '\}1. +
2 cos T
1 -

0(. cos ex..
sin
2"" 2
, sin
T ! V
1
2
C"J
eI_ sin 2
.
cos CI.,
t - - .
cv + cos CL 2
cos --,--
I
I
- J 6 -
00
0:'-
cos - 2-
cos <X,.
cot
- 2-
1 ,
i5I;
1 - cos Cl(,
sin
2"
Vsote in razl ike trigonometricnlh funkcij pretvorimo v
produkte . V vsoti sin <X- + sin (3 plecmo kat d kot vaota dveh
takih !wtov x tar y , de je v njih r :: z;i k;\. r.. tOl' .! j :
X+y",C(,
x-y (l;
Iz navedenege sistema sledita za x in y vrednosti :
x y
Zgornja vsota je : sin cG + sin (x + y ) + sin (x - y)
sin x cos y + cos x sin y +
01.,
2 sin x cos y c 2 sin 2
sin x cos y - cos x sin y =
o
cos
oC (1
2
Enc.lea postopamo z ost'.limi vsotarni oziroma razlikarni in dobimo
obrazce :
ain at + sin r.>
.in eX, - 91n0
co s <X.+ cos 0
cos coa n
2 sin
2 cos
2 r:os
cos
s in
0<-- 0
2
oC ("3
--2--

2 cos 2
- 2 sin eX ; (?J sin 0{ ; G .
- 37 -
IV. ANALITICNA GEOMETRIJA TOCKE , PRE!UICE
IN STOZERliIC V RAVNINI
De moremo recunsko 9 PO$ocj o enach , ugota
v
-
Ijnti zveze med raznimi geometrijski oi tvorl , lastnosti reznih
geomstrijskih tvorov in. n jihove me"dsebojne odnose, uporabljamo
:rs,zne koordinatne sistema . P"'leg pravok"tnaga koordinatnegc.
si stema uporabljamo zel0 pogost " polarni sistem. Izherimo zacet -
no tocko 0 merekega sistema , iz poltrak, po -
larno as .
1ego tocke v tern sisteou
doloea'razdalja tocke od
fl

,
koordinatnega zacctka ali
radij vektor r tel' kot ,
ki ga radij oklepn s 90-
larno osjo ali amplituda
)
1"
Da bi dohili mod pra-
81. 19 vokotnimi in polarnimi koor-
dinatami neke tacke , orientiremo polarno os vzdolz poziti vne abacis-
ne os1.
1'1
y
)(
1z 6 OMU' raz.beremo :
1 ) x .. r cos qJ
y .. r sin qJ
Enncn! 1) stu prehod 1z
polarnih koordinat neke
tacke na pravokotne . Nadal -
je uvidirno iz fj, de je
1'2 .. x
2
+ y2 , = tg .
x
Y, rp .. arc tg x
- 38 -
Enacoi I') prehod iz k
pravo otnih koordlne t nel:e tacks
no palerna . Vzemimo dve, poljubna k
prevo otna koordinatna slstoma
(x . y)
p'Y
sistem tel' ( "'l) sistem.
Tocke. M iroa v (x , y) sis-
. '? ) sistemu po f .1.
Iz l ege (x , y) sistema p1'1-
)(0) demo do lege ( f I '? )'
L sistema , ce (x , y) sist em
.... najprej paralelno
S1. 21
mo , Taka pride izhodlsce v
O' in dobirno sistem {x
o'
Prehod iz sistema (x , y) na ( x y )
o 0 nam povesta enachi :
2)x"x
o
+ a
y .. Yo + b
hvrsili sma n j t
aJpre ransle.cijo v smer! x osi za n , nato
pa v smer! y osl za h.
(xoYo ) sistem zavrtimo za. <X tel' prlrle:no ns ( f . '? )
sistem. Poljubno pret b k
Val' 0 oordinatnega sistema sesta\' lja trans-
lecija in rot acija . IZ slike 19. vidimo:
X
o
"" r cos f+c:xi ) ,
Yo c r sin (y +rt.). tel'
- 39 -
f
r cos

tr;
r sin
Ce zgornji eno.cbi rezvijemo , dobimo :
- r sin <p sin()j , cos <p cos a-:.
sin cos eX
Y" s r
+ r cos <p sin lX .
Zn r cos 'fl r sin <p vstavi!!)o f oziroma IT) in dobimO,
f cos oG - "'l sin eX-
.in 0(, + rr; cos C(;
Enacbi ) st!l. transforrnacijski enach! za rotacijo keor_
dinutnebll sistema . Povesta nam, kako dobimo 1z koordinnt tocke
v z;::.vrtnem aistemu ( f . kOQ'rdinat i tacke v nezavrtenem
(X
o
' Yo) ' Ce upostevo.mo se tranalncijo 2) , dObimo enachi :
4) x < F cos c::t If) .ineX + a
Y f sin + rr; cos c(, + b
Obratno transformacijo , ki nam pove , kako do
koordinat tocka v pravokotnem sistemu (x , y) ali , (xoYo) do ko.
ordinat tecke v ( f I rr; ) sistemu , doblmo , ce r eStmc ) ali 4)
po f in r,; EI".acbl 3) mnoZimo 9 cos ex. oziromn sin a. in see ..
tejer.;o:
1 Xo COS 00 + Yo Nadalje
z - sin d oziroma cos o(, 1n s9stejemo , dOOi!t.O:rt; . - Xo sin a, ..
+ Yo cos e.G . Tnko dobimo k trensformaciji J) obrlltno trallsfor-
mo.cijo :
J') f
rr; =
Xo cos ct + Yo sin <X,
-x Sin d + y cos et.
o 0
,
,I
I'
l
I
,
I
- 40 -
Ce postopamo s sisterr.om 4) I dobirno:
f ", ( x - a) cos C(..+ (y - b) sin r;i,fYj '" - (x - a) sin c +
+ (y - b) I t orej
4 ' ) f '" x cos()V + 'f slntt - e cose( - b sin eX ,
rt; =- - )( sind+ y cos CI..; + a sin d- b cos a.
a cos a:,, + b sinat. '" c je f' komponentE! translaci je , a. sint?(, -
- b cos d '" d je rr; kornpon lrt.e. tre.nslaci Je ter je glede nn to
(glej sliko 2l ! )
4 ' ) F'" x y sin c::t- c
0/ = -x sinc.'t+ y cos!X-+ d .
Velikost in naklonski kat dnljice ugotoviti iz
krajiscnih koordinat daljice :
lz slike 22 vidimo , dn ja
'J
po Pitagorovem izrelcu ro.z-
daljn med dVdma tockcun
d = MI !II 2
Kat I ki ga daljica oklcpa
3 abscisno oajo ,
, I( je nakionski kot I njcga
51, 22
tangcns pn smerni kocfici -
ent.
lz slike 22 vidirr.l) : K
- 41 ..
Du1j ico z danima krEljiScema rJ
1
, fi 2 r azdelimo s Tl
daijici ( notranja de1itev) ali s T
Z
izven deljice (zu-
nanja delitsv) v danem Daijice stcjemo od leve proti
desni pozitiv!l.'"I , ad desne prot i levi negativno tar sta na primor :
daljici MITl in M2T2
81. 2J
deIitve
pEl je poz1t1vnu .
poziti'lni I M2Tl pa n ega-
tivna. Deliino razmerja
notranje
MITl
-- je
M
2
'l'1
negativn:l,
delilno r a zmerje
Koordina.ti .x
,
y razdelisce. dob::'mo 1z krajiscnih koordi nat .
M,
r,'
/'1.
'i:
,

'I,
't
1,
.-
--+
"',
x
x,
81. 24
dobimo x :c
in pray tako
><
y
1z s11ke vidimo , je
daljica MITi'" x - Xl '
dnljica. T2Tl x - x2 '
1z pcaobnosti trikotnikov L
in 1' 1 sledi : Ml Ti : T2Tl .:<

= 11 .
Ce
x - X
2
enacbo
:x - Xl
=
11. po
x ,
x - X
2
I
I'
I
,I
,
- 42 -
Ce dane koordinate ogljisc trikot nl ku, dobimo njegovo
ploscino :
tro.pccov P
AA1C1C
Ploscino trikotnika P
ABe
dohimo , do sestejemo plosein!
ter P
CC
B B in odstejemo ploscino
1 1
y
dobimo:
( 'h)
51. 25
FAA B B' t orej ;
1 1
P
ABC
'" FAA C C +
1 1
Recun da :
Y
1
-+ Y)
p '" 2 'X
J
Xl) +
Ce vrsimo neknzane rncunske in izraz
Tocke ns krlvuljah imajo posebne lastnosti , de vc lja med ebsclsR=
roi in ordinatami tack na kr ivulji iata zveza . Zveza med abscisam1
in ordinatami tack no. krivulji je snacba krivul j e F(x, y) 0 4
Ugotovimc zvezo med absciso in ordinato poljubne tacke lei
n n premici I ki oklepa s pozlti1fno nhsciSDO osja k.o t 0(. , no. ol'di -
osl po odseka ocsek n .
I
I
j
I
1
- 4) -
11. slike !it . 26 'lidimo:
Y - n AI
-x-' '" tg vv = K ali
1) y Kx + n . Enacba
premice je torej line-
arna z\'eza mad spre-
men1jivkaoa X, y .
51. 26
Enncba 1) je razvit L. obl1ka enacbe prernice . Vso.::i linearni
enacbi ax + by + c
ex c
o morerna dnti r a zvito ob1iko y : - - b
ter tOlmaciti : -
K 'Sa.
n krt smerni koeficient in
odsek no. ordinntni os1 . Vsaka 1inea rne. zveza. mcd dVama sPl'cmen1 jiv-
kame. predstavl ja ena.eb) premice . Oblika premi ce ax + by + c ::= 0
je zavisna od kocf!cientcv a , b , c .
Ce je b : 0 , j e enncba ax 2 - c, x '" - . , pri po1jubnem

y je x vedno i sti - , premico v r a zdalji - z
ordinntno osjo .
IY
51. 27
Ce je c '" 0 , imc.mo
X : 0 , tocke so na y
osi , anacba x '" 0 ja
enacbc ordinatnc
Ce je a
c
y - b
0 , je enc.cba
Pri vsckcm x
c .
je y isti - b' :l.I.nar.lO
c
premico v rnzdnlji - b
vzporedno z x osjo ,
(glej aliko 27) .
- 44 -

!Ir
,
S1 . 28
koordinatni zacetek , - pa je: -
" a
koefic ient.
y
-x-)
"
\
Y

X
S1. )0
Ce j e tudi c 0 , je
enacba y o . tocke so no.
absci2ni osi , enncbc y 0
po. je os1 .
Ce je c : 0 , je enncbn
ax + by o ali y = ... 2. x.
a
KaT odgovarja no. pod l agi
te enacbe x 0 tudi Y = 0 ,
gr e navedeno. pl' omica s ka t !
'" tg <X,. = K, torej smern i
Skozi ena tocko morerna
potegnit i poljubno mnogo
premic , dobimo prcoicje .
Izvodi premicjn oklepajo
razl icne kate s pozi t i vno
abscisno osjo. Ce je t uk
izvod Y = kx + n , mo r a
it i
,
tocko skozi
1.11
( xl Y
l
)
ter je Y
1
= kX
1
+ n,
1z enacb y .. kx + n, Y
1
'" kX
1
+ n , eliminirllJ!!o Z para-
met er n ter deblmo :
r
- 45 -
2 ) pred stavl ja pri spret:!enljivem k sku}:nc_': premic
(x1Y
1
) . pri s talnam k pa premico skr>zi tocko Tl " Ce hi
11(1 t a!-':i prenll. (, i poznali se nadalj nj 0 t ocko M:z. (:<2 ' y 2) ,
tern tocki !': 1 t er !J.
2
rlolocata srnerni
po -
K
premica je z dvema tockama popolnoma dolocena
in dabl. oblik..,
Ce za t ocki 1 skazi kateri gre premica , tacki na \{Oor -
dinatnih oseh Li (m , a) , N (0 , n), dobi premica o:-lH:IJ, iz
tere vidir:lo od=eke premice na koordinatnih oseh:
m
/},y
N( O,'h)

S1. )1
Al y
\
if
("('-
J'

""
V
S1. 32
)(
y D- (x- m) al i nx + my mn ,
- m
delir.lC Z J!l1'. dobimo odse!:o\'no
ob1iko :
1.
m n
Koaficiente ene.Cbe preroice
izrazimo z p koor -
dinatnega z '\cetka od prE)mic e
in z njenim na:(lans!dm kotom <p
Dobi:no l'!. (. rmalno ali Hcssejeva abliko premice . Izh3...jamo iz oc.:;ekovne
oblika ;. + ;- = 1 tar ugotovimo i z slike st . )2 . d l je
c.,)s <;
I!. :::: ain C9 , torej 1. '" cos (p
n rn p
- 46 -
1
n'
To vneS,erno v odsekovno obliko in dobi mo x cos <p + y sin cp
p p
:- 1 ,'II!J. 0 ali
5) x cos + y sin - p o .
Vsaki premici ax + by + c 0 moremo dati normal no
obliko 5) , ce J'o razsirimo t k1' 1 P
9 a l!! ::Itavi om da bo !,oefi-
cient pri x enak cos 'P , pr1 y pa s1n <P, Dobiml! _ a JO x + bf Y +
C (J = O. a(D cos Cf , bfJ sin CP , cf "' P. Eno9.cbi a f' '"'
"' cos cp I bp '" sin 'P kvndrirarno in sestejerno. dobimo a2 p 2 +
+ b
2
f 2 5in
2
If! + CO$2 <P '" I , fl' ( 09.
2
+ b
2
) I ,
Va
2 2
+ b
Ce se odlocimo , da stej emo razdaljo ad koordinatnega
zacetkc proti premiCi pozitivno , patem imajo pozit1vno razdaljo
do prern1ce vse tiste tocko , ki so no9. 1sti s trani premice kat
koordinatn1 zacetek . darno v t em slucaju t ak znak , da bo cfD
negativno stevilo , imnmo E - gign c,
Premiea: ax + by + c : 0 je v normalni ob11k1:
5 ' ) ax + by + e
!: Va
2
+ b
2
o
Razdalja tocke P (x y ) od premice a dobimo ,"
o 0
Normalna ob11ka s je: x cos + y sin <p - p '" 0 , vz;poredni ce 8koz1
tocko P (xoyo) pa x cos + y sin - PI C o. Ke r lez1 tockn P (xo 'Yo)
- 47 -
51. 33
nn tej vzporednici, jo
Xo cos <p + y sin -
_
- PI 3/- Xo . cos Cf' - Yo '
sin cp .
R!lzdaIja d :: p - PI :>
p - Xo COB - Yo sin
"-
6) d : - (xc cos <p + Yo sin - p) ,
RazdaIjo od tocke do premicc dobimo , ce pri nevcdeni .
dolocitvi znaka s tevilu (D, vst!l.vimo koordinate tocke I od ko.tere
rnzdaljo isccmo , v negativno norroalno obliko premice . so
ra.zdc.lje tock , ki so n!l. i st i strani premice kot koordinntni U ', -
cetek , pozitivne , Ce bi (D ju izbroli znak SingfD z sing c ,
bi tack z obratne stroni premice , kot je
zo.cctek , do premiee bile pozitivne , razdalja pa bi bila d '" Xo
cos <p + Yo sin 9 - P. dobUi bi jo , ce bi kar v normllno obliko
premice vstavill tocke , od kat ere ruzdaljo isceroo .
I
Ie
51. 34
Tocke slmetrv.lc 8 ltotn ,
ki go. premici 8
1
in 8
2
oklepata, so onako odda-
Ijene od obeh premic 8
1
ter 52' Ie razdalji moreta
bi ('be enako prcdznaccni
ali raznopredznaconi . V
slucaj u enako
nos ti razdalj poljubne
- 48 -
tocke simetrale od obeh pr eoic dohimo
eimo enc.kopredznllceni normaln1 ob11ki preml c , v slucaju r2znopred"
zna.eenost i pa nasprotnopredznaceni norldaln! obliki p1'o -
mi c .

81. )5
Fl(X, y)
o i n P2 (x , y) 0 je tocka
T (x
o
Yo) ' ki lezi nco pr
v
1
in drugi krivulji ter mora
zet o biU
P
l
( x
o
' Yo ) 0
F2 (x
o
' Yo) 0 .
Seclece ' krivulj je
ki ga tvorita
bi krlvulj .
Kot . ki ga premici 9
1
in 8
2
oklepe. t a , dobiroo :
y n.
)
Bod! ct
1
naklonski kat
pr eroice 9
1
in njen Sf:lorni
koefici e nt tg ct, l " AI '
enacba pn y .. Kl x + " 1' c(.2
naklonski kat premice 52 teT
s mer n! koeflcient tg O-t
2
'" K
2
, eneche. pa y K
2
x + n
2

Oklepajoci kat cp '" a
2
.. Gt'l'
tangena tega kate. pa
i> tg (a 2 - 1 )
81. )6
' g a
2
- tg <Xl
1 + tg C(, 2 'giXl
I
I
I
I
I
- 49 -
Dobimo tg oklepajocega kota
K2 - Kl
Premici stn vzporedni , ce okl epcta kat 0 ter je
K2 - Kl
1 +
, 0
r edni , ce inata cnekn smerna koefi cienta.
Premici sta pravokotni, ce oklepata kat
stozerni cc ali stozkosecni ce dobimo. ce konus al i
dvojni stozec z ravninarni:
Ce secemo dvojni stozec
z r3.vnino pravol:otno nn
as , doci no krog 1 , ce se-
eeoa dvo jni posovno-
kotno glade nn as, dobimo
eli pso 2 (slikc 37) .
Ce seceno dvojni st02CC
z r 8vnina vzporedno z
osjo , dobimo hiporbolo ) ,
ce pa se cem9 dvojni stozec
vzporedno s tvornica ,
parabolo 4. (Sliko st . 38) .
81. )7
,I
II
- ;0 -
V z{oordinatner.; sistemu
j e cna.cb::!. st ozcrnicc
kvadratna enacba
Sl . }6
t-Y

/ M (X 'I)
(
/
<'(1/')
'L
I
)I. - 1'1
I
,
,
I
'"
'L
,
/
,
Sl. 39
"
2 2 -'- 2
x + y - 2 px - 2 qy + p , q
- 2
P =
0 , - 2
G
b ,
2 2
p + q -
10)X
2
+y2 + ax + by + c o .
8) A x
2
+ 2 :aX] + cy2 +
+ 2 OX + 2 Ey + F '" o.
Posebaj pa se definiramo
posarnezne stazernice
glede nn njih opccificne
lastnosti.
Xrozn1ca je geomctrijs!:o
rnesto tack v ruvnini , ki
""
sa z/r oddaljene ad sre-
disce. S (p , q) .
Iz slike st . 39
010 :
9) ( x _ p)2 + (y _ q)2
2
= r Dob ili sma normi -
rn.no obliko cnucbe
nicc . i1. katoro stu r0.2-
v1dni koordinati
P , q in palmer r. Ce 9)
dobimo :
2
-
ce
r . 0 , oli je
2
r . c ,
r
I
- 51 -
10) je r a2vitc. enacbc kro1.nice . a i ja se
ro.zjiriti s po1j.u
bni
r:l s-':e/ilom A: Ax2 + Ay2 + Aax + aby + AC '" o.
ali
10) Ax2 + Ay2 + 2 Dx + 2 EY + F ,. 0 (2 D
An t
2 E Ab , F " Ar.) ,
Taka na enncba 8) predstavlja kr oznica , pri ka-
teri je koeficient p1'i x
2
enak kaeficicntu pri :l ( A = c) , mesa-
ni ';;vadratni koeficient pn je 0 (2'0 = 0) .
El ipsn je geomet1'ijskO me9to tack v r avnini , zn kat ere je
rl'.zdalj od dveh stdnih totk F
I
, F2 (zeriSC) stal:;.:l. neiz-
prcr:lenljiva kolicina. . Razdalji r
1
, r2' sta prevodnici .
r
1
+ r
2
const .
,;0..,/
,-.
I,
'"
7,
I

51 . 40
ie iz
vidimo, dn je kr i vuljo.
2 b , ki gre
sko zi razpolovisce glnv-
ne osi TIT2 = 20.
T3T4 2b .
1z pa teka prevodnic v tocki T2 v i dimo , da jc 1'1 + 1'2
2 0. . vsota p1'evodnic jc cnale!'. Gltl. 'f-
I
II
I
I
I
W j Sf
- 52 _ .
nemu elipse r
1
+ r
2
2a .
I z poteka prevodnic v t emenski tocki T) vi dimo : v to cki
1 r
2
:= n . T
J
sta prevodnici zar:l di si:netriJe enak; r
ad do je linearna ekscentr'cnost --- ... .lI.1 '" F
2
0 '"
'" e . 1z Pl OT) vi di mo , da jo
2
a
u. 0 l iko , ce orienti - EnnebD. e1i pse dobi naJenost "vneJso b
r ::uno kooX'din<! tni osi vzdolZ. gl2.vnih osi e1ip3e . Zf'.riSci i:nnt n

... ocki Pi ( -e, 0) , P2 (e , 0) prevodnici v pol Jubn; t
11 ex . y) pa stu:
2
y .
Dob ljeni enaebi odstejemo ,
leva stren r azstavimo in'
upostev.'lmo , do. je r 1 + r 2
:= 2a , dooimo :
4 e x
20
S1 .
2 _
e evanJem in odstevanje:n prevodni ci : 1z sistema. 11) dobimc s s st .
n -
a
,
f-
\
I
- 53 -
nacbo elips e dobima, 5e iz 12} vrednost za 1'1 v9tavimo
2
v ono.l::bo r
1
Kvc.drirmji izvrsioo, enllcbo uredimo in upostevc.mo , do.
b
2
in dob imo koneno:
13)b
22
22
x + a y ., 2.0
ali
1.
Ordinat o. v zariscu je parameter p.
Krajisce pa=c.metrn
kaerdinati P (e,p) ,
b
2 2 2 2
ker lezi nil elipsi , je e + a p
2 2 b
4
b
2
e ) , p P a Prava izsrad-
a
noat ,
numericna ekscentri9nost , je kolicnik iz linearne ekscen-
C. 2 ._.2 b
2
.b
2
'- 2' 1 - 2
n tricnosti in glavne polosi , a
Humcricnll ekscentricnost elipse je manjsc>. od 1 ( f ( 1) . Hiper-
bole. jc geometrijskO mesto tack v rav(lini , zU kat ere je r2.z1ike.
razdalj ad 2 stalnih tock F
I
, F2 stalna, neizprenenljiva kolicin
a

tacki sta go1'isc l, r ;>. zda lji pa prevodnici 1'1 - 1'2 >< xonst.
Premica skozi 281'i5ci, rea Ina os , odse ce nu hipcrboli
elavni premer TlT
z
2 a . Prnvokotnica skozi razpolo
v
is
ce
C;lnv-
nCl!;Co prcmero. (sredisce hiperbole ) je imagtnnrn8. os . 1z petaleo.
temenski tocki T2 vidimo:
I
.I
I
I
II
II
f
I
- 54 -
ali Tl - 1'2 = 2 Q . Rnz-
lika prevodni(; je glnvni
.. ,premer hiperbole . Raz -
r. T"" It) l' \ F, '
dalja ad z2risca do srcdis-
ea je lineurne. e!:scontr!cnost
e J FlO '" ?20 = e . Dcfini -
/ ' j "< '
r amo imaginarno polos
S1. 42 - 2 2 2
b '" OT) kat b '" c - n
i{oor dinatni sisto!:! orientiramo vzdolz glavnih osi tel' do-
bir:lo ze. prevorlic tlredn osti:
levi
nest!
Druga enacbo cd prvc , r3.z1iko kvn dratov na
r azstllvirnQ in upostev.:uno , d ., je r
1
- r
2
2 a, dobine :
2 2
r
1
- r
2 "
4ex , ( r
1
+ r
2
) (r
1
-
"2) "
4 ex
1'1 - 1'2 '" 2 a
S sestevanjem in odstevanjem dobi!!1o 1z sistema 15) vred-
Z11 r
l
tel' r
2
:
- 55 -
Ce iz 16) 'm';SCilO vrednost zo. 1'1 v enacbo 14) I
dobin:o:
2 2
Resimo oklepllje, urodimo in upoStavo.mo , dC'. jc G - e.
'" b
2
tel' dobiuo :
2

b
Tuko.j jc tud1 parameter ordino.ta v zariscu tel' ima njogc. kr8-
jisce koordinnti P (6 , pl . Zeta je
2 2
a p
2 2 2
h(e - o.) ,
b
4
P
a
lluJ!eriCna
e? + b
2
= 1 + b
2
0
2
n
2
. N".lr.leric!'l;":. ekscent r1enod hipcroolc jc
'fceja. od 1 0::-)::) 1) . Pr..; rnicn , ki se hip ... rbole v n0skoncnosti
dotilca. , je l.simptota . Dobin:o jo kot premcr prep':'ce skozi sfC-
disco hiperbole , ki seku hiperbolo v neskoncnost1. Fr omer y :: kx
I' Y
S1. 4)
2 2
secemo s hiperbo10 b x
(!.2y2 o?b
2
ec y cliroi -
b
b2 2
niramo, do x .
2222.22 2
0. k x = 0. 0 , x (b
_ a
2
k
2
) n
2
b
2
2
x
n
2
b
2
"
II
- 56 -
k izbercmo, do bo
2
('.i . b
2 2,2
x --. Zeto mora bi"ti - :-. l{ O.
k
2
2
...
k
:!:
l!.
t i sto
l!.
b
2
,
a
, y x , y x .
a
0 a
Por:1bala j<3 gcornetri.isko mesto tock 'l ravnini I ki so
cn2ko odcnljene od premice in stnlne St nlnc prc-
mica je vodnicn , stnlnn po. Zarisce .
y
Najblizj::l tocka vodnici
teme in zariscc jc as
je t ame T, premica sko zi
/
parDbole . Rnzdnlj :. od
Zo.riSC3 do vodnice je
- p. j{oordinatni
sistem ori::.:ntirano tn::o ,
dn gre os skczi .
terne in zariscc , ordinatna
as po skozi tome T.
Sl , 44
gor is ca so a}, cnacba yodnicc pa jc x
Enacbo pnrnbole dobi mo , ce da je r nzdnlja od toc -
81. 45
ke par'1.bo!e
F MF :0 V{x
M do sori ;3ca.
P 2 2
- 2) + y
cnnka r'.zda!j i tocke M
ad vodnice 1 + x . Enr'.cbu
pECI'llbol e jc .E. + x
2
- 57 -
Go dobljeno in urediroo , dobimo :
18) i
2
x - px +
2 px .

4
2
+ y ali
Enncc,; stozernic rnorcmo izrnziti v po!nrnih ic.oordinut.:lh .
Vzemimo e.1 i pso' b
2
:<2 +
+ o.2y2 '" a::'b
2
, Zncctok
pclurnegn
sistema bodi F2
(e , 0) , od kodc r potcg
nc

7' ,f-
as y proti
. . ,
t emenu T. amplitude stcje-
roo ad t emens:{c tockc T .
iroD-ma : x
-
e r cos
r =
0
-

torej:
a
81. 46
;; a
-
gi.-
(e
n
+ r cos .
0
2 2
-

2 2
b
2
-
0 or cos
jc
imamo:
r =
,

- e
0
b
2
_ t
t"-r
r = y r cos
r + cos
p ,
n
S
0
r (1 + t cos
p , r
1 + E.. cos
19). r
p
1 + -\ cos
Pri hiperbo11 pot egnemo pohrno as iz F2 prot! tcmcnski
tocld 't , od kn.ter c st ejerno amplitudl v obr c. tni smo ri u::.'ncgo.
znlc..Q.. 6c je naklonsk:i kat r nd ijn q>l ' jc mnplit udo. q> '" 1': + <PI f
("
'I
I
I
,'I
"
I
,
"
;1
r
" 58 -
y

X
81.. 47
{
i:n:lmo :
x - e . r C03

r
!'2'
-
",
torcj
0
r .
;;.
(e + r cos
)
a
2 2
e - a + c r cos
r .
a
. ker je
2
-
2
b
2
e
"
0
2
+ e r cos Ifl
r
t
r "" p + tr co s


p + J. r cos (41 - n:) , r ""
E
p - ,. r cos <P , r (1 + j. cos cp)
20 ) r
o
1 + )ij co s Cjl
E
- n,

je
p ,
?ri paraboli y2 2 p x polarno as iz zariscn
skozi tcmensko t oc!CQ T tcr sfejemo amplituda ad temenskc tockc v
/\
/
S1. 48
obrutni smeri urncgn
kaz:l l c<:. . Ce jc nc..klonski
kot rndija q>l ' jc amplituda
<p '" n + CPl ' I z 6 Fill.! ',
. d' 0
Vl lmo x - 2 '" cos CPl'
Y = r . sin ttl
l
,
Dobljcni vrcdnosti vncsorco
v enacbo pnrnbulc in dobimo :
2 P +
+ r cos CPI' , r
2
Sin
2
'fl
1
p2 + 2 p r cos Cf
1
1.
- 59 .,
N 2 2
Dcsrrt strrrni pristf:jcmo in odstejcmo r cos
in dobimo :
r2
sin
2

P
2
+ 2 P
r cos
2 2
2 2
+ r C03

- r cos

r2(sin
2 2

( p

+ cos . + r
2 2
(p 'Pl)2 ,
cos ,
r + r COG
r

(p + r cos

Vstari ;no

<
-
"
r p + r ccs ,
r p - r cos cp , r + cos
? r(l + cos cp) p ,
21) r :::I 1 +' U
cos cp
Ennebc stol.crnice morerna do.ti v pab.rnih koordir!D..tuh
cnotno
obliko r = 1 'i'/P kj or je nuroericno. eksccntric-
+rE cos<p .
slucuju kroga 0 , v slucaju )t <:1 , v sluccjU
nast v
hipcrbole t )
,
1 t er v slucaju pnrabole f.

1.
- 60 -
V . OSNOVE DE'rERl'JI NANT
Vzerni mo n elementov : aI' 0.
2
' 0) 1 a
4
, ' 0 ' on ali zapo.
r "dn'h n"r" vn,'n " ""
" .... _ _ ... :;;tevil : 1, 2 , 3 , 4 ... n " 1, Tn luhko rc, zyo"
redirnc no. vee r a zlicnih nacinov , Pre hod i1. ena take rnzporcdbe
no. drugo aoenujelllo _ permu.tn.cij 0._ Tako bi bila neke. d..ru..go. razpored ...
ba nasih n elementov:
perrr.utacija 'P"- . ki prv-o-tno raz.por? dbo prevede v drugo, jo
I , 2 , J , 4 .. n - I, n
2 , 3 , I , 4 n , n - 1
Rozlicnih permuto.cij n elementov je torej toliko,
!calH:e je r.:lzli cnih razporedb. Najeno.stavnejsa permutacija je
mcdscbojDn. z omonjf!vu me st dveh elementov ali tranapo1<ic.ijC'. .
Vsnli:o razporedbo n element ov r::lOramo i2 pr votne z dolo_
cenim s t evilom trnnspozicij . Ce pridemo i2 prvotnc
nn l"lOYO . S sodim s te vilom je permutacija. sodn, ce
z lihim stevilom, j e lihC'.. .
Ogl ejmo 9i stevilo Inoznih permutacij n elementov ,
Bodi stevilo perruuto.cij n c l ementov TIn ' stevila perl1lutacij
n _ 1 elementov TI
n
_
l
, . . . . . .. dveh elementov n
2
, onoga
olcmc nto. TIL ' Tekoj uvidimo TIL 1 , 1t2 '" 2. Vse moznc ruzpol' odbe
n elementov dobi mo , ce n o. jprej prvi e l ement drzima in astale
'\'I.".,/>lwem"
s prcmescamo ne. vse moine n a cihe , nato dr1.imo/ d:rJ.gi elclimnt in
ost a l e spremesc nmo na vse mozne no.cin e itd . Taka ostan e vs ... \{
- 61 -
elv!!lcnt enl(r -.t nt' s ........ jem m;::!stu , ost a l e pr. premescamo m: vsc
nacin e .
Dobi r::o znt o
"
"
"
n
nn_l '
T::<ko j e
"2
2 n
1
"
2 1 ,
11) "
)
" 2 "
) 2 1 ,
"4
4
") "
4 ) 2 1
nn
"
n ( n
-
1 ) (n - 2) ) 2 1
"
n
,
Stevil oy. vs e h rnoz. nih !Jer l:mtncij n element<J v je n! Sem
jc scv e d:l vs t ato. tudi i den ti cl1a pe r mutncija, ki prevc dc pr'l ot -
no r.:: zporedho v i s t o I t or ej
1 , 2 , 3 , 4 ..... n - I, n
1 , 2, J , 4 . .. .. n - I , n
Uvide t i moremo : vsaka pe r mu t acij a j e a l i liha .
Ce do sezemo d0 1oceno r azpor a dbc.. enkr a t s s odi m s t c'l i lor.J t ran-
spozici j , j o dosez emo v edno s s ocim. I s to v e lja lite pc r mu-
tc.c i jo. Vzerr: i mo n lwl i e in:
a t
)
a
s
Difer cncni produkt kol i c i n defini r amo kat produkt
r azlik vs eh e l ement '1'l 'Z V3:! .. i s ledecimi! t ore)
('1
- a
4
Hal "5)
(a
2
-
" 4 )('2
- "5)
(a) -
" 4)(' )
-
5 )
- 62 -
Vso.ki rnzpo'redbi 1) odgovnrja dclocc:.'J.<l. vrcdnost
difcrcncnega produkta 2) . Kqj se zgodi z diferencnim
CO iZ'Irsimo transpozicijo elementov a
r
ter as ' Bod1
fl.:'.stopn pred as ' ,o. r ter as n.:l.stopnta :
1) v faktorju a
r
- a ,
s
r < s ,
n
r
2) v faktorjih n ,
' 1
- a
r '
at
1
- a
s '
kjer je t1 poljubno
stovilo manjse od r in s ,
3) v faktorjih a
r
r (t2<s,
4) v faktorjih a - at ' n
r 3 s
kjer je t2 r in 5 ,
- a
t '
3
kjer je t J poljubno
stevilo vecje od r in s , r (s <t
J
(n.
Zamenjave. elementov u
r
tar as faktorju pod 1 ) znak
s prcmeni , produktu so zn3k spr emeni , fektorjclJ!a pod 2) za-
menja v produktu vrstni red , produkta ne spr<2?meni , obemn fnk-
torjcma pod J) znak prevrze , produkta ne spremeni , f nktorjel:lD.
pod 4 ) zemenja mesti , produkta ne spremeni . Poljubna transpozi -
cija dveh ol ementev tor<:j produktu Ie znak sprem..'!ni . VS['I,.':i sodi
pcrmutnciji odgovarja prodll.U P , v9aki lihi po - P . 1:er od
6
c:: -
V.:'.l'jll. vsaki permutaciji dolocen produkt , ki more biti saroo +P
SD.ffiO - P, more biti vsnkc permutnciju Ie soda ali Ie lihu.
i{or za. vso.ko soda slcdi lihll , je stevilo sodi h in lihih pcrum-
ta.cij enako po !
Vcasih nas zanirna , na koliko nllcinov moretllo s kol1lJ iniro.-
ti , izvzct i po k rnedsebojno rllzlicnil1 elementov iz n c1c.'7ICntov .
- 6J -
Obc 1eZimo to stavilo s Vst:.ko kombino.cijo k + 1
iz n dl'lbimo , co kcmtinrlciji
k element ov iz n dodamo se en
clement iz r eZE:rve preostlllih n - k elementov .
To 1ahko 0 pre.
celem (n - k) izvzotij
vimo no. n - k nacinov . v A
T
niso vsa med seboj rnz"
1:: + 1 iz n e leli.et"l.toV . u pa
k + 1 e l ement ov a I' "2 ' "3' .. . uk '
Hcno. . Vseko i zvzet.ie;
,., smo naorec dosl]gli
'-k+1
n B
'.< + 1 nacinov in to :: doda.jonj em
a
l
k ostali!:'l k ali 0.
2
k o:,;t211m k ali a
J
k ostali!ll itd. "tevi10
se
'ooJ' razli cnih elementov bo torej
izvzetij k + 1 ned
n
, i !:Il2mo rekurozij ski obr.:1zec (k+l) :=
k + 1 - t i del zgornJeg12 ,
elc
"",enta 1z n oli (In) ;. n . En:>.ko je
Stevilo izvzetij 1
(n) := 1 . Dcfiniraoo se
n
1 . Ce v r ekurzijski obrnzec vstuv-
n - 1
2, 3, . . I dobimo := ---2--
ljumo :?npored za k '.rrednosti I,
n (n) !L:...1.
r' J::: J
n ; 1 I ' itd ....
n(n- l) (n- 2) (n-k+l)
1.2 . J . 4 ..... k
b 1
,. erne tudi binor.J.sk. e simbolo .
Naveanc sim " (l
10 binomski
Kct primer si ogl ejmo NcwtoncvO lormu ,
( b)n.
To. no. pave , kuko potonciramo binom .:l +
to:cev .
l' k ' produktov enukiil fa.l{-
Pisimo n e.vedono potenco v ob L
)
, + b) , (n + b) ." (e + b)
(a +b)m " . la
dobimo 2
m
ki
(0. + b) . 6e to zmnozimo ,
pll nino vol
- V 0 zmnozl<i a - jev
ter
b - jev povsod v
seboj rnz1icni . S1 s
, rn
" , bl'ez b - jev , tOl'GJ 0.
m. ?rvic nastopn en zmnozeK
ni dimcnziji
- 64 -
'1'1 more j 0 imet i biz 1. ali 2 . ali
J .... ali m- tega faktorJ"(! . Je J';," t ... ore.j: olike , na kolilro
razlicnih nac inov morer.;o izvzeti b iz m raznih b - jev, ki na-
stopajo po fektorjih , torej Produktov a
m
-
2
,,2 J'o t l' " <- 0 lko,
na kol i ko ra;zni)'l !lacinav Je mozno iZ'I;>.:eti po 2 b- ja iz m,
torej i . t . d, Produktov am- kb
k
je toliko . ne koliko raznih
nacinov moremo i zvzeti k b- jev iz m ali Dobimo : {a+b)m *
+ + + .. + +
+ (mm)b
m
T m 0 moremc piseti tudi v skrajsani obliki (a +

o
( jo( r,,\:J ,; .1.')'((1,)
Vzemimo n n- toric stevil , katerih prva bodi :
Prvi inciek5 1 !lumpove , da je to ?rva n-torica stevil ,
dr ugi indeks pa nam pave , kCitsI'O stevilo n - torice imar::lo . n . n -
toric tvori kvadratno shemo n
2
et",vi l:
11
11
,
<;'12 '
a
l
} , Ill";"
a
15
,
/l I n '
/121 ' 8
22
' fi 2J /12 4 ' /125 '
a
2n
,
11)1 ' 9.)2 ' a)J '
8
J4
, 11
35
, a
3n
,
J)
<141" "
11
42
,
9.
43
' e,+4 ' /1
45
'
... a
4n
,
'. ,
- 65 -
Prvi indeks nam' o,macuje vrsto , v se nahajc. ste-
vilo , d'rugi indeks p'O!. kalona . Taka je stevilo \k v isti vrsti
in k- ti koloni.
S temi n
2
stevili racunsko operacijo nil
slcdcci nacin : yzemer:lO pro,lutts c l enov zgor nje kvndratnc shcme
tn!;: o , de v sebuj e v sak proi,,:ct po en eleme nt iz vseke v r ste pn
tudi po en e l ement iz \' sak( kalone . Ce faktorje uredimo po
vrstah , bodo tald produkti morali imeti ob liko
k jer so i , k , 1, m . t zopet vsa s t ev i la ad 1 do n v nekcm
dolocenem vrstnem e du . Ce jc razporedba i , k , I , ro , t
dobljene. s soda permutacijo otevil 1 , 2 , 3 , 4
n , dodnmo
ze oOGtojecemu j)!'oduktu fektOl' +1 , ce z liho / dodll:::
o
p!'oJ.utt u
f akt or - 1. Vse mozne take pl' odukte se;ltejemo . Rezul
tat
, ki g a
dobirr.o , je detcrminanta zgor .'1j i h n
2
eleme:1tOY, Ker jc r azl ic-
nih rn.zporcdb drugi:1 i ndeksov n ! , ima deter minant::! n ! sU!!lan-
do\' (pr odukt ov ', .
Pi s amo :
all '
8.
12
' Ill)' " 14
[lIn
a
21
, 8
22
, a
2J
,
'24
a
2n
4) D
0. )1 ' a}2 ' o.)J '
0.
34
...
" In
L
!
al i , u2k o.;1 n4m' .
a
np
a
nl '
a
n2 '
a
nJ '
n
n4
. " nn
, II
- 66 -
Vzcmimo poljuban dosne strani enc5be recimo
?n.k;;orje sU!:!andR 5) morl!r:':o Ul'(;diti tudi po dru&lh ,
l'!'),'!:>iCnih i ndeksih in to t:lko , de. fnktorja v ccloti z::'.l>lcnjujemo .
IJl'odukt Sf.: ne bo Z-:-. to j<:= '>1 10 potrcbnih s tl':-.nspo -
zicij cclotnih f:l.ktorjc'I , dobi li sma
21'1 tem je sedoj iI ' kIt Il' ro
1
. t1 neka r nz poredbn , ::1 jo
nnstaln iz 1 , 2, 3 , 4 , . , .. n s pomocjo s
Kar jc 5) in 5') 15to , uvidi!!!o : 'IS.:!.!': surn"nd d.)tcrmi -
n .....ntc r,:orerno debit i , !Se uredimo po vr3t1 horizontalnc in,l c::;;;c ,
v crtikc.1nimi pc iz z:l.cctne rnzporodb e I , 2 , ) , 4 I I . n i;::'1r -
sioo doloc21'!o stcvilo tra."spozicij ali ce urcuimo po vrnti
ver t ik:l lnc ir.deksc , s horizontulnifli p3 izvrSino 15tO stevl lo
tra.no:.)oz,icij . 15to vrcdnost torej dobi:l.lo, ce urc-
diaD vcrtikc.lnc lndekso. horizont :l lne p:1. vuoh n!
permutacij. prodt:ktom, !d jih dobimo s sodlmi pc r mut o. -
if,
cijo.rlli fo.ktor +1 , produktu z Uhimi p'rmutncijo.r.li
fo.ktor - 1 in vse to.ko dobljenc sestdjcr-O. Detcrf.1i -
jo torej tudi
T.:l. rczultc.t bi dobili tudl , ce bi colotno detcroin<!!1t o zav l'tcli
glavne zo. 180
0
tel' tvorili no.vedene produ::ic
- 67 -
ta. l:o , de. hi uredil1 ole:,;o:1,e po horizont elnih indeI<:sia , "lOrti -
li:a1nc po perrnutirnli . Po vrtenju bi prejsnji horizo}! -
to.l:1i indcksi postali in
all ' 1l'12 , 0.
13
'
8.
14
, flln I aU '
11
21
,
8)1 ' "41
("nl
'XI..
a
2
) ,

a
2
n I l"12 '
8
22
,
8 )2' 13. ,.2 "n2
0.
21
, 8.
22
'
,
"R. I
0.1) ' 0.
2
) ' 8)) , lt
e
)
...
"n)
a)l '
11)2 ' a
JJ
6.)4 '
8)n ,
D
- I

. on I
on '
a
42
, 8
43
,

.. .
" I
I

I
I
ann I
8
2n
, a
3n
,
c'4n
0
anl '
8
n2
,
an)'
8
n4
, ...
a
ln
,
on!
se torej po vregnosti ne spreoeni , ce jo z:l'lrtimo
ol:oli glavne diagonele zu 180
0

Oglejmo si mnozenje daterrr.i:nante s poljubnim stevilOf.l .
Jodi D L 't ali . D.2k . a)l a
4
!!1' , Ilnt '
ee jo nwoiioo s k , morc.Ito vseh n! suoando'l desnc strllni
, l' -, ioer v vseh sum:mdih Ql c - J
mno::Hti s k . Fakt or prik Juclmo na pr .
1 i
. . . 90- na .-rimer! z t'l , dobi -
ccnt u z dolocenin horizonta n !:I
po :
je torej taka , do. i mejo vsi elementi prva
hnri-Loni:o.1ne vrste faktor k.
T
- 68 -
- 69 -
ikul l '
k.:l
12
, k'::lJ
ka 11 I all '
B
12
,
ttl)
u
1n
I
I 0.;: 1 '
Co
2l
' (122 ' "2J
a 1122 a
2
) :::l.2n
2n j
im n
J1
, a
J2
,

...
a I K
0.) 1 ' &)2 '
a
J
)
...

)'\
I
!lnl '
u
n2
, a
nJ
.. .
ann I
nnl '
a
n2 ' "nJ
., .
o.J'1..l1
Jc tal'oj D
Vzeoimo dolvccn detarninante D. ki odgoV.:lrja s
t ranspo zi cijam vert ikalni:l indeksov ,
I
I
Dctcrraino.nto mnozimo s poljubnil:l ste'lilom k , do mnoZif.1.o vse
clene poljubne vrste ali kalone z danim k . Obrc.tno
Tom t ranopozicij ac drugih edgavarja v deter-
sunnnd z indoks! iste razporedbe
po. stevilo , ki se v vseh cl enih poljuone
ali !(ol one . pisa ti kat fnkt or pred deterr.linanto . v
Ge izvr simo Be ene transpozicijo med i in k , dobiuo
determinanti vrcclnost 8umanda D. 113 Z obratnirl znakOf!l . pri
all '
6
12
, a
ly "14
a
in
1.
21
' fiZZ ' u
2
J' 1124 "2n
drugi determinanti morerna doacei iste sumande k3kor pri prvi ,
1e z. 1 transpozicijo vee , ki jim preveh zno.k , determinant::!
D
J1 '
'.)2 ' Co)) . ")4
.. ...
a)n
Dl ina vrednQst - D.
Ce toraj v zo.t:lcnje.mo medsebojno dy e vrst i
u
nl
' <1n2 '
"
nJ '
a
n.
.....
nnn I
ali koloni, deterr1innntn zna k s prcncni.
mcdsc"'>ojno dvc vrsti ali kalani , recino prva in drugo vrsto .
Vzeoi!::lo dcter.::linantc :z, dvema en:..ki!:'lD. vrstama nli ko1o-
nnne , na primer z enake 1 . in 2. vr9tO:
Dobi!,10
0.
21
' 0.
22
' a
2
), 9,2.';. "2n
all '
0.
12
'
a
1
) ,
0.
14
" In
D)
.
a)1 '
a
JZ
' 1l33 '
. .. ..
")n
r"'
<1
12
,
aU '
a
14
ll.1n
I'"'
6
12
, 8
1
) ,
"14
"In
D = <3.
31
' 6)2 ' &J3 '
0.
34
. .. . .
o)n
a
nl'
a
n2 '
a
nJ '
a
n4
a
nn
- 70 -
Ge enaki vrsti mod seboj zo.menj amo , se determinC'-ntni
znak sprcmeni , ost:me pLl ist:;! detcrr.Jina. ..... ta , torej je
D'" - D, 2 D'" 0 , D '" o .
lsta bi dobili , ce bi vrsti bili proporcionalni .
tor proporcionalnosti bi i z determinl!ut e izpostavili in hi
dobili determinanto z dvc!:'.u ennkioa vrst::U:1U. De t ermi n;mtn z
d,vel:la. e nakina oli proporcion:!.lnio:! vrstacD. oziromn kolonnmc. i r:m
vrcdnost o .
Deter minunta D", L : u
1i
a
2k
a
31
. ant imn n l
Dur.landov , (n- l)! sumandov vsebuje fuktor a l l ' 1z tch (Po - I) !
sun:mdov 2. 11 izpostavino , v oklepaju so produk t i ( n-l) cleuen-
to''' , ki il:lC.jo prve i:1dekse stevi l a ad 2 do n , drugc po.
tudi ad 2 do n v vseh L"loz,nih razporedbah. Soai:!! r.:'!zpol'cdbc.n v
produktih odgoverj a znuk + , lihim -, Kar je v oklepaju je n - 1
'1rst;l.o. deter!.:iin:m tCl , ki bi jo dobili iz pr votne , ce bi crto.li
prvo vrsto in prva kalona , torej
D
a
nn
+ ..
bi iz sledecih (n - I) ! ki vsebujcja u
12
kat
f al:tor , izpostnvili 0.
12
' iz nns1ednjih (n - I) ! sUr.JOondov, k i
vsebujejo u
1J
, bi izpostnvi1i a
lJ
i td . V oklepajih bi dobi1 i
1
- 71 -
E- 1 vrstne dEterDinClnte .
. suo:!!1dav , ki gu vsebujejO kat fc.ktor
. fl ik
t
. Clen Co .;" 1ei.i v i - ti vrsti in
dobir.'Q kat' f uk or prl. ai i<: ' .... n.
k - t i
D
C'.ll '
0.
12
' "13
'1 k - 1 '
'1 k '
'1 k+1
r'.1n
.0'.21 '
tl22 '
a
2
) '2 k- l '
'2 k '
'2 1:+1
"2n
tl)2 '
a}} "} k- l '
o}
"
"3 k+1
.. ,
<'l)n
C.
31
,
1 , E'-i _12' c
i
_
1
, J ,o.i _l , k- 1 , .oi _1 , k ' 8. i _1 , o.i _1 , n
aI _I '
a" U ' !.-+1 [lin
o.i1 , 8,i2 ' i3 ' .... ik- 1 ' ik ' 'i n.
n
0.) k - l' a
nk
8.
nk
+
1
. . . nn
V
"_5t' .z i - I . vrsta , t o . z . i 2 it d . : . . , Po i - I .
ZC"!.I:l'3nj;:.Do i - t o ..,
'.r'd5 ; - ta vrst::l. nl! Cl1:; sta prve , det0rr:1in::mtc. ,
t ro.ns po zi c ijah ".... ...
i - I . \o: - to kolono s k-l, to s
I:: i jo dobimo , jc ( - 1) D. Za:J.enJL!.L".o
;c-2 itd . Po k- l tra..'1spo?.icij<:h pride
k-ta kalona na Nesta prve ,
k+i - 2 . ( ,)1(+1 D
( - 1 ) D."'" - ,1.
dct crr.linc..nt a bo
Dobi:no determin
anto
:
. / .
- 72 -
[tik ' <! i l '
a
ik
_
l
,
U
ik
+
1
3.
1n
:llk ' all '
3.
12
u
1k
_
1
a
1k
+
1
BIn
C.2k '
a
21
,
"22
... u
2k
_
1
' a
2k
+
1
. .. a
2n
scdj jc "\1'; ce l ni clem, " kllkor je bil pr ej 8
11
, Pl'l njGm stoj i
I,:ot f a ktor v deter.r.Jinanti ( _l)i+kD poddo t ermiJ'"'..a. nto. , ki jo do-
bi r.:.o i z prvot ne , C8 crt ar:lo i - t o vrsto i n k- to kolono . V snmi
deterninanti D stoji pri elencntu (l.ik kot faktor navedcna
(n- 1) vrs t na deteroinantn Z ( _l)i+k .
Kolicino
ir.lCnujcDo poddeterminnnt o 9. 1i n1gBb rajski komPlCr:Jent 1 elcna
I
I
I
- 7) -
Ce t:l r ej izpoztevirno .!i z sU::l::mdo'1 , ki t vorijo dctc::-r.!i -
I".o.n';o , 1:1cne dolocene vrste . l' ...<'l pr i ::ler i - te. dooi:!lo v o!:lepa-
j.lO ki prip3.dojO tet:1 c l e nan , Pr nvimo , dctcr-
r.1in:-nto 3>:".0 rr.zvili tic doloceni ne prir:;er i - ti vr8ti. Dobir.lO :
Prnv t9.ko r.:orGmo deter!!linanto razviti po poljubni ]:0 -
10"ni : Vzemi no dYe n - torici stevila 03.
1
t a
2
, a 3' ... an tel'
b
l
, -;) 2 ' b ) . b-+ , .. b
n
" Vsot o produkto'l po dveh istolcznih Ko- .
liein cbch n - toric : alb
l
+ 0.
2
2 + c,Jb
J
+ e .J.b
4
+ . + a nbn
incnujeoo sk:Jln rni produkt obeh (I. - toric .
ugoto'limo : de1;erninant a je skelnrni produ l:t po -
I jubno Vl'5te ali kolor!8 s poddeterminant a mi t c vrste nli 1:0-
lone . dobi eo , co 'tv{J ri1:10 sk:11arni produkt nc!: e vrstc s
poddctcrninantG.f.li neke d ruec vzpor edne vrste . Tvori oQ no. prir.wr
skulnrr.i pr odukt prve. vr3t .. s poddet(;rminantami cruge vrs t e
dctcrnip..m'.te :
all '
u
12
, a
13
,
aU
a
ln
u
2
}. ,
a
22
, a
23
,
a
2

a
2n
8.
J1
' 0.
32
' u
J
3' aJ.f
fi
3n
D
1i
41
, a
42
,
3.
43
'
0.
4
,;,
. , .
l!4n
- 74 -
To bo 01lA2l + 3
l2
A
22
+ a
lJ
A
2
) + + . . +
+ U
ln
A
2n
. To bo delo dolJccno ki s1 jo
po prvi vrsti :
ull '
a
12
, 80
1
) ,
R
l l
, 8
12
,
Cl1) '
e)l ' 1l)2 ' fl.)) .
D' .
0.
41
'
a
42
,
a
4
3'
8
1

"11
a)4
a
4

...
a
'n
"'n
a)n
a
4n
a
nn
Rezultat je torej deteroinanta nl , ki ima prva in
druco vrsto enako in irne zato vrednost o .
Ska13rni produkt poljubne yrste ali kolone s poddcter-
minontnr.11 nekc drugc vzporodne vrste eli koionc je o.
Tnko ho dvovrstno determinanta
D
Podcleterninenti prve vrste sta nClnrae All '" a
22
, A12
Deterninento ina Yrednost D = 0.1 1 a
22
- a
12
11
21
,
Tako vplj a v splosnoo ze dvovrs tne determinante
I:
nab - produkt elenov stral'l-
(produkt clanoy glavne
ske diegonale)
- 75 -
trivrstno -leterr.: inanto taka , da jo razvi j e;::o po
prvi '/rsti:
0lb
2
C
J
- + c
1
a
2
b) - b
1
U
2
c) + b
1
c
2
8
J
- c
I
h
2
n) =
3
'" rtl b
2
c
J
+ c
l
o
2
b) + hI C
2
.9.
J
- 8.
1
c
2
b
J
- hI a
2
c) - c
1

Dopisemo trivrstni dsternin:mti prvo in drugo kolono .
'1 "2 ")
a
1
a
2
Vrednost deterr.!inante dohino .
ce 9l!steje:Jo produ;';:te clonov
b
1
b
2
b)
b
,
2 v sLleri gloyne diagonal e
c ) "2
odstejemo produkte i5lenov v
'1 '2
c ,
sr.wri s transke dillgonale .
VCr.limo, do. cleni do1occne vrste kolonc ysate
[\.21
a
22 "23
"2n
'31
" ) 2 33
(\)n
D
a
nl
,
"
n2
un)
,
M
Zgornje determinante po prvi Yrsti , dobimo :
- 76 -
all
12
a
13
a
ln
d
ll
,

. ., ct
1n
a
2l 22 " 2J
Cl
2n
n
21
f a
22
,
" 2J
CL
2n
aJ1 ")2 0JJ
... a
Jn
+ D.
J 1
,
[\. ) 2 ' 0JJ . ..
" I n
a
n1
Q.
n2
a
nJ
... a
anI' 8,n2 '
a
nJ
... a
nn 1m
I)etcr!:lino.l'!.to D mcr.3..I:lO pi sot i kot vsoto en9. ktJvrstnih detDrllli-
n.::: nt . lrcteri h prve. imn v prvi yrsti prve sumande I dr ug.o. v pry!
'Irsti druge sumnnde det erm1nc. nt e D .. Cleni ost:llih ",st suno.n-
dov se ujCtlujo s cI ani deter!:!l.inc.nte n..
Determinant n s e po vrednosti ne spremeni , ce clenom
poljubne vrate nli kalone istolezne clene druge
vrste odnoano kalone, ld j i h I!lOrr.l O tudi mnoz.iti z istim ste.
v11om, Ce clenom prve vrs t e de t ernlnante D pristejeoo no. primer
i stoleznih drugs vrete, dobi DOj
a
21
"2J
.. ' 24
a
Jl
0.)2
"JJ "J4
,
:
"
n1
"
n2
a
nJ
... o.n4
(1,11' Cl
I2
'
" 13
o. ln 8.
21
'
a
22
, a
2J
n
2n
[1.21 '
6
22
,
"2J
a
2n
i.l.
21
' (1,22' '2J
...
"2n
1.)1' 3)2' aJ)
...
In
+k
a)l '
a
32
,
0JJ "In
n
nl '
a
n2 '
a
nJ
... n a
nl'
a
n2 '
a
nJ
... a
nn an
- 77 -
Ke r 1ma zadnjo. dye vrsti , je njcne
vrcdnos t o . To 1nstnost cesto pri racunur.ju deter-
ninCi1.t .
Pri;r.er :
1 , 1 , 1 ,
'I
1 , 1 , 1 , k 1 , 1 . 1
,
-,
"
",
k fo ,
",
0,\ k - o. k k , a , a
= \
",k ( l-a
, k( l-a) .
k,
",
a , a k , ." ,
Ci , h l
n , k , 1
'j
a , k , 1, a' a , k , l ,V
,
1, 1
k ( l - a)(a- k) (l-k) .
k(1 - .) (o- k)
k , 1
Pr vo vrsto deteroinante Si':'lO r.lnoZi1 i z ( - .:I,) i n k drugi
vrsti prist e li. Taka dobljeno deter:':1inant o sma razvi l i po drugi
v rst i. Hndo.ljc sna . . :'.,:):':ili ;Jrvo v r ot o dor.ljeuc t r ivrstno c.eter-
mi n . n t e z ( - e ) ter ':r::ti pristeli. t rivrs t no de -
terT.1i nC'Xl.t o 3r:iO r uzvili po d ru.g,i vr:;ti.
I zrncunc jmo de t or cinante :
all '
u
12
,
" l J
a I m'
0 , 0 , 0
0.
21
, a
22
, u
2J
1:"2m' ",
0 ,
0
an
11
J2
,
0JJ
a
Jm
, 0 , 0 , 0
arr, l'
a a
"
0 , 0 , ... 0
m2' mJ m.!n '
a
::'r:1+1 ,2 '
a a
m+l , m'
U
m
+
1
, m+ 1,
a
1::1+1 , 0+2
r!.m+ln
' .1+1 , 1 ' 1:1+1 ,J
a
o a ... n
unm+l '
a
)1n+2 '
a
nl ' n 2 ' nJ nn '
!l.!1
"
l:
! lIft a 2n
a
3p
a
<.!m+li
u
n
+
2k
... a
n 6
mi
78 -
Pri pI'Vih m horizont".lnih indeksih nllstopnjo v !?r'oduktih
vse :uo:l.ne r czvrstitve '1Grtikalnih indeksov cd 1 do 0, pri s10-
deeih n- 11 horizontalnih indeksih pn Ie v se mozne razvrstitve
vcrt iknlnih indeksov ad m+l do n. Pr'lih rn elena" v vrstah ad
m+l do n v produktih sploh ne nustopo. . Zgornjo 'Isoto mo remo
rej v obliki :
[tr.l+ln
a
nn
To lastnost determinant pri mnozenju dc ter-
rJinant , Produkt dveh en::.>. kovl'stnih determin:!.nt mOrGUlO pi s
n
t l:
all '
a
12
,
aU' "14 o'n
b
U
'
b
12
,
b
U
'
b
'4
bln
0. 21 '
a
22
, n
2J
, a
24
D.
2n
b
2l
,_ b
22
,
b
2
J'
b
24
"2n
llJl '
u
32

llJJ ' [\34
,. , a
Jn
b
31
, b
J2
, b
JJ
b
J4
.. ,
'In
o.nl'
a
n2'
n
oJ '
"
n.j
.. , a b
nl '
b
n2 '
b
nJ '
b
n4
,. , b
nn
M
!
I
I
- 79 -
G
ll
, ft
12
, C
u
In '
0, 0 ,
c , 0
0.
21
' [t22 ' 2J
ft
2n
, 0 , c , c

[1.31' .:132' 0JJ c.)n '
0 , 0, c,

a
r.l '

n2'

nJ
0
nn'
0 , 0 , c ,

- 1 , 0 , 0 ,

b
ll
,
'!:\2 '
b
1J
b
'n
0 , -1, 0 , .. , 0
b
21
, b
22
, b
i
)
b
2n
0 , 0 , - 1 ,
0
b
J1
, b
32
,
oJ)
b
Jn
0 ,
,
0 , 1
b
nl '
b
n2 '
b
nJ
"
nn
V prvih n ko!onuh, ki pripndnjo vrstal':'. ad n + 1 do 211 (11';'11..
spodnji kvedr ull t) , more!r:o nai:!reC piso.ti poljubns stcvilo. , ker
i1e vplivC.jo nn vrednost determin<::nt e . Vrste od n + 1 do 2n
nno:HrJo po vrsti s cleni y rv(l horiz:ontnlne vrste in prib v<:ljemO
prvi vrsti. S t.eLl unici r:o prvih n clenov prvc '/1' ste, na slede-
cih n rocstih prve vrste }: C'.. dobi rao elene ell' c
12
, c1J ... c 1n I
lej or je
c - j i s o t edej skala.!'ni produkt i prve vrst (l det err.in:1!". to ( a j cv)
s kolonani nuge deterninar.te (b-je\')' Do. oi uniCili prvih n
c lenov vrste , r.:nozirr:o od n + 1 do 2n po "rst i s
- 80 -
Clcni
, S :l- prJ.s ejr:!o . iIa . drugih n r.lestin
druge vrste in drugi "r t' . Vt
drUEe vrste dobino clene
C
2l
0.
21
b
11
+ il
22
b
21
+
u
2J
b
31
+ " , +
f!2n
b
nl
c
22
3.
21
b
l2
+ u
22
b
22
+ a
23
b)2
+
'"
+ u
2n
b
n2
c
2
)
. a
21
'0
13
+

+
8,2)b 33 + '"
+
u
2n
b
nJ
c - ji druge vrs te so skal arni produkti v r ste prve de ter-
min::mte s kolonr:.mi druge doterminfmte . Na t o !!U'lozi nO vrste od
n+1 do 2n s tretje horizontalne vrste in pri EtejenO
tretji vrsti , itd . Taka deterr:! i nanto :
0 ,
,
0 ,
c , 0 , 0 ,
D
,
0 , 0 ,
,
0 , 0 ,
- 1 , 0 , 0 ,
,
- 1 , 0 ,
0 , 0 , - 1 ,
o . 0 , 0 ,
0 ,
c
ll
'
c
12
,
c13
" .
0 ,
C'21 '
c
22
, c
23
".
0 ,
c)l ' c)2 '
c
3
) ."
".
0 , c
nl '
c
n2 '
c
n3
".
0 , b
11
, b
12
,
b13
."
0 , b
21
'
b
22
, b
2
)
".
0 ,
b)1 ' b)2 '
b
J
)
. . . - 1 , b
nl
, b
n2
, b
n
) , ..
c
3n
c
2n
c)n
C
nn
b
'n
b
2n
b
Jn
b
nn
iJ.'lcalje izvrsimo zaoenj two prve kolone z n+l , clruge jwlo-
no:: z n+2 , itd . in u po8tevarr:o , de. pri zCllllenjavi determi nanta
prido'bi f8.ktor -1. Vrednost de.terninant e je :
i
I
I
I
I
I
,
-
c
II
' c
12
' c13
c
21
'
c
22
, c
23
... .
D=( - l) C
nl '
C
n2 '
C
n3
b
ll
, b
12
,
b13
21 '
22 ,
b
23
... .
b
nl '
b
1".2 '
b
n3
.. , .
C
II
, c
12
,
c13
=( _1) 0
c
21
'
c
22
, c
n
c)l ' c}2 ' c
".
C
nl '
C
f!2 '
C
n3
81 -
c
ln
'
c
2n
,
c
nn'
In'
b
2n
, _
b
nn '
ell".
c
2n
c
3n
C
on
c 2n
c
nn
0 , 0 , 0 ,
'"

, ,
0 ,
'"
0
0 , 0 , 0 , ".

-1, 0 , 0 , ".

0 , - 1 , 0 , ".

0 , 0 ,
,
- 1
- 1 , 0 ,

",

0 , -1,

".
0
,
0 , - 1
.. ,

0 , 0 , 0
" .
- 1
c
rm
Produ::t'dveh n_vrstnih detcrCJinant je tor ej n- vrstnu dcterni:r-O.
nta
.
Clene poljub'1e vrst e produ:da dooi,?o , ce t'lori oo . slcal".rnc produltte
t o vrst e Pt:
ve
de terr:linant e s kolone.tli druge det Eo!'oin<.lnt e . Kcr pa sc
vrednost u. rug
e
dcterr::inante ne spreoeni , ce jO zuvrtino zu 180
- 82 -
okoli ;;lo'lne dic;;onnlc , c:cre(lO urav taka tvoriti s!(alnrnc Dro-
. d"""'j< .
vrst ar.Ji IdeterOin::.nte (0.1i kolon dul:te vrst prve z
prve s kolonar.:ii druge
PrineI' : dolaei produkt deterr.Jinant :
I, 2 , 2 , -I, 1 , 2 , 7 I 5, 7
J, 2, I, I , - I , 2 , I , ), 9 144
1 , 3 , 2. 2 , 1 , I , 6 , 2, 7
Pry.:!. '1rsta produkta so skalarn! produ:di prve '1rste prve detcr-
r.:inc.n tc z vrstOl!l.i druge . druga '1rsta pr9dukta SO skalarni pro-
dukti druge vrste prve deterr.:ine..nte z vrstami druee itd. ':'ako
bo 1 . clen 1 . vrete produkta; 1. ( - 1) + 2.1 + 3. 2 7 ,
2. clen 1 . 1 + 2.( - 1) + 3. 2 5 , itd . Pray taka oi magi i tvo-
riti stalarne produkte vrst s kolonu-oi , produkt bi bil deter-
7 , 2 , 9
1 , 2 , 11 "" 6 .4 + lo . !2
Linenrna nehor::ogenn enacbn z n nll.znankaroi r.JOl'e i nc ti obli!w:
Nenonogena je , ioa tudi c len b
i
brez "neznanke . N- tori.co stevil
Xl' ;:2 ' Y.J ' X
4
. xn "taka dolociti , da zadosca enacbi 6) , so pravi ,
re.3iti cm.l.cbo . Ts.ke. e nacba ir.m poljubno mnogo rpihte'l. N- l ncznank
31 r" qrcno poljubno iz!':'!isliti , vsakemu takcrJu izboru pu prip:cda ne.
p'JdluGi ene.cbe 6} se n - ta neznnnko. , taka" da bo 6} ustre-
- 83 -
zenO .
vec takih eoacb tvari sister:J . Vzeni r.o toliko enB.cb I koliko
jc nczll;J.nk , dobi::lo sisteD:
all Xl
,
8
12
x
2
+ 813
X
J +
a
21
Xl +
c
22
x
2
+ 8.
23
x) +
uJIx
l
+
8
32
x
2
+
<l:nXJ
+
7)
, ,, +
.. ' +
.. . +
a1nx
n
a
2n
x
n
a " In n
b
"
b
2
,
b
3
'
b
n
ReSiti neho::",agen sisten 7) se prll'li , n- torico ate'li l
taka ugotoviti , do r esi vse enacbe 7} .
Xl ' x
J
' 7.4 . , xn
t
. t koC'ficientov pri
sisten resioo ne. sledeci nac in. De a
neznunkah if.1cnuj eno deternine.'1 to sistena I
all ' ['.12 '
a
13
[tIn
11
21
, a
22
,
"23
D.
2n
D :'..)1 ' 0. )2 ' "33
a
3n
a
"
"
a
nn
nl ' n2 ' n3
vrsti s poddeteroinant$li prve
Mnozir.1o enacbe si3tBIT:<l po
kolone , tarej Z All ' .\21' A) :.. , A41 , AnI
enacbe Ce no. levi Xl ' x 2 , x)' x 4
, , + "21"21 + "31'-')1 + .
docino : Xl ,a
ll
'll
tel' t aka
., . xn izpostavimo,
+ . a
n1
l'nl) +
+ x
2
{a
12
A
U
+ a
22
A
21
+ a
JZ
A
JI
+ + a
n2
'\".I) + . .... .
+ . .+. ankA
nl
) + ' ...
+ a
2k
A
21
+ s)kA)l
't- S)nA::n + .,. + annAnl) '"
- 8..;. -
;{ar je v oklepaju pri xl ' je skalarni produkt clcnov
1 . kolone s poddeter!.'1inant.:l!:ii te kolone , to pa je Vred!10st
determinunte i, . Kar je v oi-: J. c'"'e.jih D . ri osta1;'n k h
.r' _ neznan a x
2
'
x
3
, x
4
.. . . x
n
' so skalerni clenov 2. , 3., 4., .. .
n- te 1<010ne s podcieterr.lin.3.-'ltami 1 . ko1one , t1 so o . SJ.:alar-
nl produkt na desn! strani:
je deter ml nnntn , kl je taka kakor A, Ie de im2 cesta 1. ka10ne
hn ' t orej :
all '
a
12
,
"1n

.a
22
,
"2n
I
I-n; .
a
n2
, a
nn
I
I
- 85 -
Ca hi hoteli dobiti na primer resitev x
k
' hi cnache 1)
po vrsti mnoZili s poddeterr:inantaoi k- te kalone .l,.lk ' A
2k
,
A(fk .. . . Ank l n nato r :lZSirjene enacoe sesteli. Ko bi
Xl' x
2
' x
J
' x
4
., ' x
k
' , .. xn izpostavi1i , bi v ok1epejih
pri vsah x, r azen pri x
k
d)oili skalarne produkte clanov
kolon s poddetarroinantarni vzporndne k- te kolone , ki so 0 ,
Ie pri x
k
bi doblli vrednos t deterr::iinnnte . Ne desni strnni
bi dobili determinanta A
k
, ki je taka kakor determ1nanta 81s-
A, Ie mesto clenov k- te koione ina b
1
, b
2
, b
J
. b
n
,
torej ,
'\
V vseh resitev je
tcrminantn sistema A. Re91tvc torej oostajajo , ce je deteTmi -
l".c.nta A od 0 razlicnn. l r::m pa 3istem I e eno resitcv . Cc hi imel
7)
. 1 1 1 1
siatem nn primer se neko drugo res1tev xl ' , X] , . . xn '
b i jo 110gli dobiti po istsr.\ postopku in oi dobil1 lsti rezultnt.
On nevedene reeitve res res1jo 7) vidimo: v k-to ennabo
r
- 86 -
8)
AX)
\ " 13
,
'2
\ 2 )
+ b
J
A
JJ
+ .. . + b A
n3
I , El
k
)
n
Ax b
,
All!
+
'2
\'n
+
oJ A3n
+ .. . + b A
I ' ''lm n
"
nn
!(er je l e v C'. stran eneene uk1x
1
+ a
k2
x
2
+ ukJx
J
+
+ + B.knX
n
dobioQ vredn ' lSt te . eli; ena-:5be 8) zaporedoma rr.no-
;1](:1 in sestejer:lO. Dobimo :
;Colic i :18 v 0klEOpa,ii:-t l":J. d8sni st r a.ni pri b
1
, b
2
, oJ .
, . , b so produkti k- te s 1 , 2 ,
n
J, , . . h - te vr" t. e . V3i oid8paji so a raze, oklcpajc.. pri b
k
, l:i
i ma vrednos t de terninante A. Imnr'l O
Ena6be pave , d::l. je ZLl. dob l jenc vredn.ast i neznank 8 ) ]. - t i
cnncbi si stCt1a us t r ezeno , so.j i :::l!l Z2. t a ke x levJ. strim enache
9) vrednos t i b
k
, Taka SrlO vi de li , de. dooljeni i zrnzi :
x "
1
x
n
ZD.l' CS rcsijo k - t o ena.cbo sistenf'l i n os t111e , knkor bi uvideli
na ist i nl!cin .
.. 87 -
FriJl<;! l' : ! 'r;,Sl sist en :
A +
..
+ 2? 9
x + y z
"

2x + y - z 1
Dctel'r.'I in:mtn
sisteCltl je
\ 1 ,
1 , 2
\ v ,
0 , J
A
r
1 , - 1
\ 1 ,
1 , - 1
2 ,
"
- 1
2 , 1 , -1
J ( - 1)
9 ,
"
2 1
9
,
1, 2
:'1 '"
0 , 1,
.. 1
1 , 1 , - 1
\0,
1 , - 1
1 - J
"
0,

\ 1 ,
9,
\
A "
1 , 0 ,
2
1
2
,
- 1 1 1 ,
- 1 -11 + 1 - 17
\ 1 ,
1 , 9
1<)'"
\ "
1 ,

2 , 1. 1
0 , 0 , 9
9 . - 1
1 , 1 . 0
2 , 1 , 1
,
HeSi':ev je : Xl
. -2
- J
:1
- 9
- 9
J
ce ns- st opa v vs eil clenih
Linear!l<3. enacae. j ;> homog
ena
,

, ' , ncb z n ne inlLt
linf;arno . Si st o!:! n en
obliko :
10 )
- 89 -
UJ1X
1
+ J2
x
2 + aJ) x
J
+ . + aJnx
n
j .
Det crnin.:::nta. sistema je :
ell '
e
12
,
a13
"In
.:1 21 ' 0.
22
'
'2) "2n
i.
n)l ' 0.
32
'
a
33 "3n
o
o
Determinante , ki nastopajo v resitev , enc
izoed ko l en D, 3 .:!j so kolicinc b
i
'" b
2
" b) " b '" o .
n
I::IC.(1o :
'\ 0 "2 0 ") 0
Xl
Ii>
x
2 A'
x)
7,
A A .-
...... ,
A
x
-ll 2.
n A A
Co je de terminanta sistemll A ad 0 i nano resitc'/ :
Al ,,0 , x
2
'" 0 , ;() '" 0 .. xn " O. Sisten i:'Ja Ie navede!l<,) tri-
viq.Inc reSite.v . Ce po. je sist ena ; ... " D, utegncj o biU
A) An
A . 'A od 0 r ll zlicna , si st em r.lOrc iJ:icti no -
trivinlno res i tev , t o je t a ka , dn ni50 vse neznnnke Xl ' x2 ' x)
. zn cnaka O. Potreben pogoj , de i ma sistem ennco
- 89 -
netrivi e lno T'lsitev ;le . O'l je de t er ninant :l sister.w. ;, '" Co to
jo: r.:: sino no. nacin . V }:vo. ,'. r.:..:ni s heni , matriki
:;:oli :; ir.. ki tvorijo s1sterr.a :
"1.1 '
u
l
2" ' 0.
13
' !!. In
a
2
!. , ;).22 '
u
2
) ,
"24 "2n
0.
31
'
32
, '1)3 ' "34
a
Jn
11)
e
41
, u
42
,
0.
4
) '
... .
",n
I
I an) ' l!r.-i-
a
nn
POiSCC!D tu!:o nizjegn rnnga , ki je Ze od 0 rD.z'"
hcn(' . V sher.l i 11) poisccno vse n- l dotcrninan-
te . Cc so se te vse 0 , po::.sc eno n- 2 vrst nc ltd, p=-idcno
do nclc p k , vTitne det eroi n3.nte , k < n , ki J e pr'!1 oil. 0 r:l.zlicno. .
. -
Ilcz!'1a.nkar.l in e:1.?coo.o tnko spre;7le!1ioo red c,; bo to
dctcrr.::!.nD.nt.:.. z 1cve stro.n_ r:lntrice 11) zgoraj . Vzuoel'lO prvih
k
0 ,
o .
- 90 -
Clena z ncznankc.oi od k+l dalje prcneseno na dest1a str.::.r., dobi!:lo
nehor.1.ogen sister.: za prvih k 'neznank: xl' x
2
, x
J
... x
k
' OS",Cllin
dano poljubne Resimo torcj siston:
:lllki
+ e
12
k
2
+ +
[llkXk
- ""lk+lxk+l
- - e x
In :il
1
21
xl +
'.l22
X
2
+ + a
2k
x
k
- a
2k
+
1
xk+l
- Cl
2n
X
n
13)
'::')1 xl
+
e') 2x.
2
+ .. , +
cJkx
k
<
- a.3k+ l xk+l
.. ,
- nJbx
n
lie. isti nacin r::ore;:;o reihti nOi:logcni sistem, v inar.1o
kakor neznank.
Pri..lOr : reii sisten:
x+y - z 0
4x + Y - 2z 0
+ )y + z 0
Doterr.li nc.ntn sister.:a jc ;
1, 1,
-1
,
.<
,'. 4 ,
1,
- 2 )
A
J , - J , 1
. ' ,
;:i ina vrednost O. Vzecir.:o prvi d'io ene-cbi
x + y z
4x + y 2.
RcSitcv jc x ali 3-
z
- 1
- J' torcj
r
I
- 91 -
z 1 J
11 , '\
I:: :1

:t.
-2
t orej y z "
2 J
z ali
- J
1 I:: :1

1
1
,
4 , 1
y
y z=2 : 3
nc:litcv : x 1 J
y z '" 2
.3 piseti v obliki
A : Y : z = 1 : 2 : .3 c li A = k, Y = 2k , ' z = 3k . kjer je k
po l jubno stevilo .
2) ?.p'.Gi siste::: : x + y - 5z
0 0
2x + v - Jz
"
0
T. sister:: piser.o : x + y 5z
2, .
v
0 J.
I::: :1
I:: :1
x
z
11 , 11
1
1
,
11
2 , 1 2 , 11
ali x : Z 2 -1.
11 , 5Z\
1
1
, :\
2 , Jz h....
y
z
ali y Z =- 7 : - 1 , torej :
,
- 92 -
,. 93 -
VI. ANALI TiK;. TaCKE . VEKTORJI. AtlALITli\A ?REnICE
ravn':':1D , dn do navpicne l' a vnine . v :- 'It'eri
IN R:"VNl;fE V PROSTORU
jo r .dij r . DolZino stej -mo pozit ivno v obratni f:L1CJ ri urnegD.
"
kn z c. lco. t e r j o a d 0
do 2n . kat, ki gu
Sisten (slika st . 58) je
1'/1' , "

,\
i-:l . .
r " _____ pozitivnn., navzdol ad
'if ' n -
r ,_ , 0 do - 2 je sirinn ne -
J. '-..,., . gativnn .
-y-' -"1"
r '2l.di.i cl' lepo. S f'.orizon-
Prn vokotni koordinet ni v prostoI'U je sisteD treh
v trch pravokotno se scko.j oc ih pr emicah , koordinatnih csch .
ad 0 do je sirina
r2.vnino . Nnv z;3or
kotno 56 sekajocih r o.vnin . koordina tnih r o.vnin . Te se selmja
desnorocen I ker ir.1o.jo pozi-
tivne soeri koor dinntnih
03i oedseoojno l ego , 51. 59
prvi trijc prs ti DB. bi ugotovi li zvezo ned prnvokotnimi in
deane roke , ce jih posta- kOO1CJ...1.::l.t af.li , vzer:-:irno za .... acetno (navpicno) (zx) ro.v- ?
Y
nino , za osnovno (hor i zontalno) ravnino po. (xy) r avnino . Iz vino enego. na
drugegn: 6e gl odur.Jo iz
st . 59 vi dirJo :
pozitivne smeri x osi .
or ' '" r cos '1.9 , zeto
oorano os y zavrtet i v
"J
" , -
obrrltni s!:le1' i u1' negu ko.zc.l-
X ::= r cos P cos
!.. )
51. 58
-'
y ., OT
s in 4' , z:tto jc :-r '" r sin (fl cos C\/.
.z ::= r sin '19
co. (v pozitivni) , dn prid0fO po naj krajsi poti do prekritja z z
08jO . KoordillJllt."le r e. vninc so : (yx) :Nvnina . (zx ) r avnina in (xy)
r nvnine . Lege poljubne t o(:ke T je dana 5 trerni koordino.tnni. x
I onr:!.o t ransfor:::ac i jske enacbe za pre hod iz polnrncgo.
koor dina ta je r azdalja ad tocke T do ( y z) ravnine , y koordinatn
na. pro.vokotni
rnzdo.lja od T do (zx) ravlline in z kaordinato. jc 1'az-
x
=
r cos

'1 cos "I
'-J
1)
Y =
r si n y cos V daljn tocke T ad (xy) ro.vnine .
<'
z =
r
sin ,,/ Legn tocke pa mor e biti dana tudi s polarnioi koo1'dina-
tent. Koordinata radij r je r a zdal ja tocke ad koordtnn.tnega zn-
Ce delimo druga enacbo s prvo , dobino;
cetka. Dol zina 1 je kat , za knterega zavrt eti Zo.cctno
2
/ .x +
- 9..+ -
tg = l eli : tg Y
z x
Iz tratje
sin 'rl'') c
r
Co pa cn'lcoe 1) k', nrl riraoo
2 2
+ z . r ali r = \ /,2 + y
in sestej(;!r:lc. , pa d0bimo
2 2
+ z Obratnn transfor-
r.lacijo. prehod iz n9. po larni sifitec je torcj :
l' )
arc tg Y..
x
erc sin
z
2
+ ,
2
+ z
Trctje enacbo. I ' ) nan pove , de je
do koor dinCitnega z:lcctk:'l. r = \/ x
2
+
r adij r a=delje od
y2 + z2 . Uvidcti jo
morODO 1z 51 . st . 58, S3j je d
2 2 2
x + ,/ ,
2 2 2 2
r '" x + y + z
Legll ali soer r :l.dija D::lre biU d:ma t -.:c i s koti , ki
jih olclepa radij s koordinatnir.li Ti koti so,::i
1
= 1 Xl',
d J C Ugataviti jih r:loreLlC' iz slika st . 60
.1', _
1/[\ 1',1
- - - ' )f
Dobino :
cos
CO S d., 2
r
:l.
r
Poljupnn smar v prost oru
j e s casinusi ketov ,
/
I
I X
/ I
/ I
51 . 60
I
I.
- 95 -
j L , s Inenuje!:".o jih SI:1ernc c09i -
nuse . (J./
2
' d ), :1iso f.!ed seb oj n e zavisni, mod
njiJ:! i j e poveznv:.1 :
torcj
o:;ir(H:l
2.-.1 2 .1 2 . .1
co s (.A.l
1
-+- ...:os -+- cos C;V J
2
+ z
1 ,
Vzemi["!iJ dve tocki v pr::lst aru . tocke 1'2 z
so kaardinCite .
I
,-
I

I I
... "'
I
,/
/1
I
Dd
T1
je v 51:':0r1 x 05i
' do T2 -s c x
2
-
xl '
v SDcri
y osi so
Y2
- Y
1
, v sLleri
z os i se
'2
-
zl
ter so
za,t o tP. relntivne koordi -
nate : T
2
( x
2
- x
1
, Y2- Yl '
z2-z1 ) ' d = TI T2
dob i r::o :
1
.;
./;/--

x
Cosinusi katov I ki jih sr.ler
T1T2
s k.:)ordino.tni:'.1i
os-wi so :
- - x
2
xl
cos c.:0
2
Y2 ]1
d
'2
- zl
cos d' l
d d
cos
J d
5r.lcrni cosinusi in:ljo h :.stnost i:
- 96 -
1.
oklepata dve s:::!eri . Re1ativne koor-
dinc.te T 2 Z ozirorn n.:l T . 1 50 ;
Al ,., X
2
"II Xl '
'2 '2
... Y
1
,
A) ., Zz .. zl. '
Relativne ko.ordina..te k. T;J
BO.
ne1ativne koordinate tocke T) z. ozirom na T 2' so I
C
1
.. x
J
- x
2
;. D .. A
1 1
C
2
Y) - , B
2' 2 - "2'
C., z., - z B
.J ..I 2::: J - AJ'
Strnnice trikotnik.:l Q
.1.1 T2 T) so : TIT2 ., A, TIT) .. B, T
2
'J:1) ::: C.
Po cosinusovem izreku iCIll!lo:
2 2 2
C ::: A + B
Leva st ran i tvrSitlo in skrcimo .
Enacbo del1!llo Z
A,
cos,? A
cos
- 2 A3 ter dobioo:

B
I
- 97 -
so:

cosinusi
s::eri T1T2
po
"
cos rN1
'1
,\
,
"2
. cos dJ
2
'2
A
,
"J
. cos 0.1 J

A
so :
soerni
cosinusi
smeri TIT) P"
b
,
.
coS P'l
B,
B
,
b
2
cos O
2
B2
.
B
,
B
J
,
B cos 03 b
J
Kot, ki gO ok1ep.t, sneri T,T2 ('1' '2' oJ) tor T
,
T
J
(b
,
: b
2
,
b
J
) jC dan po pr nvil
u
4) cos ',b, + "2b2 + a)b) .li C09 c09' ;(." CQs(l;, +
COS (}., 2 cos ('2 + cos 0), cos
inus
>0" , ki ge."oklepot'
ove smeri je enek skalarne"u produktu snern
il
, cosinusOv teh suerL
!)Ve 900d 9tO p"vokotni (ort ogonalni) , co je ',b
,
+ +

+ n)b) S coS 2 ::: o .
ove sr.leri stu pravokotl"li , ce je skl'.1;l!'ni produkt stlcrnih
cosinus
Ov
obeh stleri o . ove soeri sta vzporEldni , ce je 0.
1
'0
1
+
+ a2
b
2 + O)b) cos 0 1 . Ker jO vscka sco" s.bi vzpored-
no. , jc
1 . (lastnost cosinusov) .
- 98 -
VEKTORJI
KoliCinc. , kj. jo doloes ve11kost in smer t je ve::tor ..
Vso.kc. usoet'jBw dA1.ltca j.g vek.l..o4;- . Ce.st.a lc:rajJ.SC1. cw.ljice. A
-'
tor B, je vektor daljice AB '" a. VeUkost . daljice jc absolutn!t
-"
Vl"ednost vektorja f a! t AB I. Vektor j& D .. ima ve11ko9"t O.
OVn vektorja sta enaka , ce se v velikostl in
sceri. Ve kt ol"- t..o.rej Imemo parQ,l elno s seboj premikati in osta.-
. velikost1
f
D1ti
Vektorji no. do!ooeni pr eoici aU soen .so k.o.l1.oearn1.
.De!i.n1rajQ.O pkt.n.rj.eY' "la. Ut.:i .a.c.e-rl. A.J. i pretlic ..
kor j e definirono sestevanje dalj1c . Dal jic1 AB ter CD
jauo. do. n O. drugo ic. r c.j i ace dnl jice Ai DaJ:UI&QOO daljiC() ED. V.sota
Ali + CD - Kda j bo Vaot.a. ye.k,t.a:rJev Ai "tar CD. eD.D.kD 0 ... To
ba , ce je CD obratne sueri pc. tste velikosti kskor Air. Bodi
.....>. -'
A13 '" 0., CO'; k1 je anake velikosti pn nasprotna smari
__ ...,. _____ ..,' ....
j) -to' t J;( FC kot Ai bOl!:O obelezili z. -A,
/ (
::;:
n <to t3
51 . 62
- ker de pristct k vektorju a
vrednost O. Ce je tedoj neki
vcktor a., potem je vektor ena ke '1elikost i
-"
p<l naspr atne smsri . 0. .
...l ..l> ...::. _,
v ektor a nn 1sti smer1 veckrat, dobioo a + a + a +
+ + c': .. nt, veletor , le i it;9. aner kat t 1n n-kr:1.tno c.bso-

lutno vrednost . Ina! = n !t !. Ce vsk t or ronoZimo s po1jui.ll1im 91m-
10rn10 stevilom n , dob1no vsletor iste po. n- kratne cbsolutne
vrednoeti . Ce je n negnt1ven , dobi vektor se naaprotno sner .
- 99 -
je torej r; do.ni vektor , 90 v ektorji n::: vektorji ist c ali mls -
.>
!'Jrotne ::meri z absolutno vrcdnostjo n t a ! in se i!!l enujejo 1<01in0-
-'
urni vektorj:i. z vektoI"j ctl El. . Z r:o;)Unjem vektorja a s
-'
skll1 nrnir1 stev11cc dobir::o Yek-::or po1 jubne ve1iko3"ti (I..Ll s.::cri n ,
Defini r e.joo seshva nje vektorjev poljubnih 5,l.:eri nu
kukor sno definirali seatevanJ& obH9.jn1h dal,iic . Vsoto voL:torjev
-> .>
0. tel" b dOh1t:lo , ce naneser:1O vekt or b s seboj ne

krajisce vektorj a n . Vektor vsote j e vekt or , ki gre od 1. !crajiS-
.> -'
en voktorje. a na dru.go kraji9ce v&kt.o.rja h
?--!-
I
51. 63
.>
"I'vor1r.l0 v'SQ,to vee vol:torje',
-l ..1..) -'
0. , b , c, .. e. lia druzo
.>
krajisee vektorjn n
seno paralelno s soooj
->
b I n !l. t aka doh1jeno drur;o
->
krajj,ce vektorja. b vektor
C itd. Vel:tor , ki 'laze 1. kr[!.jisce 1. vekt orja z drugitl krajHc91l
.j ...lo..). -lo
zadnjegn vektorjs, je vekt or vsote a + h + c + + e .
-,
KOl ka dobirr.o rae liko velctorjov
J .....
a - b ? Vektor b naneaomo
9 seboj v zacetno
-' ...\
t oeko vekt orja <1. Ilektor c,
ki gre od drtigcgu kro.jiStn
-'
vektorja b k drugel:lU kr<l-
-'
jiscu vcktorjn a , 13st-
.> -' -'
nost , dajen::b+c.
,..).
C je torej D .. 'ti t saj je a b + (:1 - b ) .
- leo -
Razliko dob i ffio , ce ncnesemo obu vektorja
lclno s seboj v skupno zacctno tocko . Vektor , ' I<i gre od
j,rnjii3ca subtrahenda , k druge:::u krajiscu oinuienda. , jo
rf'.zlike .
Vzeoir.:o v ravnini 2
k1 nista nn 1st1 sneri , l;;i
nista kolinearnn. . s10-
dec i vektor r avni!'e j e 1L1.0-
arne sestev(1 n::wcdenih vel<. -
S1. 66 torjev I je linearno izrc.zljiv

s terJo vektorjeo:l. . Naj bosta dve nekol i nearnn vokt orjn 0. tcr b ,
"""" tretji pa vektor c .
'ii / ;.-
'8


(J 1'1 .r:t J:i
S1. 65.
Vse tri pnra1elno
v skupno zuct}tno
,
Skozi drugo kr a.j1Scc voUtor-
ja poteg:tino ? c. rdeli z t

e ter b . Na vektorjiil c. t er.
-> .>
b ods.::ceco vektorjo. OA '" kla
--' -,
ter OB '" k
2
b . 'lidi:r::lo ,
-' -' -'
dn je c = k
1
0. + 1'2b .
VS3k vektor ro.vnine (it , b) je 1inearno izr!ldjiv z vct -
-'
torjemo. n tE..r b , je lineorna Sestava vektorjev El , b , . c je line-
-> -'
['.1'no ztlviscn od a ter b . Vsi trije vektorji so revni:1i ,
Vzemino ) nekoop1a:1Cornc
-> -'
vektorje Co , h , c v prostoru .
Vsak ve;"tor jc li-
ne:1.rno ZflviSen od te:1 , se
u
51.67
linenrno s teoi,
I
I
- 101 -
-'
je sesta'la ten . Eadi sledeci vektor d . Vse .; nt'.J.losif;'!O
.->
v skupna zucetno tocko . Skozi drugo r.r!:!.jisco vektorjo. d poteg-
-lo..J ..l..l ..l..l
nio.o vzporedne rD.'lninc z pari (a , :' ) , (1 , c) , (b , c) .
_'..l"'\
Ne. vcktorjih a , b , c dobieo sec1Sca A, B, C. Dob ino 0/, "'- :'10. ,
-..-,) ..l -l ...J
on = k
2
b , DC 3 K)C . Potegnjene rnvnine tvorijo
.J..! -'_,
d = kla + k
2
b + k)c .
- "
Tclesna diagonala jc vektor d, don ieo :
Poljuben s i sten nekornplanurnih vc!ctorjev nllT.l Dore
sluZiti kot osnovni ali bazicni vaktorski triedcr . Z vcktorj i
b'lzicnega triedra so vsi vektorji v prcstcru line::r.rno izrllz1jivi.
4 vektorji v prostoru so torej vedno r::Iedsebojno linearno Zo.'115ni l
'1se:t iZr.l.ad njih je linearnu eestllva ostalih treh .
Bodi be.z1Cni trieder sistem treil. nekoll!plcnarnih vc:: torsklh
jih nnne3li v skupno zacctno toc!.o O.
S1. 68
Sedaj je po l juoen vel(tp,:r
(1) -' ( 2)-' k '! . .eP.
a '" fl e
1
+ a e,. . Koll.cl.no
e(l) , a(2) , a()) zn
koUko r.;oramo itl vzdol z vck-
-\
t orje e
l
, lH, ,. "
ZQ
...
koliko nato vzdolz e
2
in za koliko koncno vzdoli 0
3
, dn dobirno
Ycktar a(l) . a(2) , nO) so kontreve.rinantne kOf.Jponentc vei( -
..l. (1)..J
t orj.2 . Co seo pisali a '" n a
l
+ a(2}e:
2
+ a ( );) 5r.;0 dekonpo-
nirali ali vektor -;; na kOr.1ponente \1zdolz bUzicnih
..1 -.!
ve:dorjcv
1
, a
2
, e) .

rnogli bi pa poiskc.ti pr :l.Vokotne projekcija vcktol'ja C'.
.->
no vektorje . T 508
1
'" a
2
'"
S1. 69
- 102 -
->
u
J
= so
kati , ki jih it oUepa.
z bn.ziCl".imi vcktorji. ilnve-
dene prcYokotnc projekcije
vektorj'l no. b.:l.z1cne vel:torjc
so kavariantne konponento vck-

Vzemio.:l Z:l ba zicni siste!'!! vektorski h en:Jt desno -
r ocncga k .. Vektorske enete x ,
...) ..) -,
y, z as1 so i I j . k . na vedeni po.ralalep'ped ... be pre.vo!:otcn , ko-
koordi nate sovpedajo s tor
a(2) = u
2
(J)
0y a
J .
! c.! COSql) . cosql1 ' COSql) so kosinusi
vcktorjo. . Uvidir.:o . ee j , -I e cnota la!: I , potem
so kooponontc vektorske cnote a x = cos'P
1
, a
y
:: cosCP2 ' Lt.
z
. <.: cosCj'J '
StlCrni kosinusi kt . v e orJ::t so komponente vekto'rsk'e enots n.:l 5[101"1
vcl;:torja .
Bodi vekt or usr.;erjenv dllijice ;: dan s skrajiScc-r:w.
Tl
(Xl ' Yl' zl) ' T (x ) -> ---' , -I 2 2 ' Y2 ' z2 ' a = T
1
T
2
KOLlponente ve:..torjo.
: .. Tl T
2
, ax ' B.
y
' a
z
so rsletiv:1e koordi nate daljice Tl T2 .
/ 7
a X
2
-
xl '
a ;
Y2
- Y
1
,
-
1
1"4 ,,,, ... "'0;:-
Dl
1I: 0-
Il'
I
y
_ .. :_ .,L ____ . _: . ;
all I , ' I
:/ i/ ,, ___ _____ __ _I
, Oy 51. 69
x y
n
Z2
- zl .
Nad.J.lje je
z
-,
a ! a ! coscp1 '

! n ! cosCP2 '
x y

n I !l.1 COSCf'J '
kjer so costpl '
z
COSCj'2 ' COSql ) sf.lerni kosinusi
vektorske a li kOT.1poncn-
te vekt orske enate
- 10) -

Vcl,':orsk:l en(.; t.:'!. sr:::J"-' l j,; a
e

i . costfl
1
+ j . cosqJ2 + k . COSI,;:)
"
'" i - x +

! c.!
..,
+
! u i
Konponente vektorslte enota 3.1i norl31r::m j;)l
i
':.IO ,
ce konponente delimo z absolutno vrednastjO.
Kcr so konponente usoerjene dnljice
kocrdinnte x
2
- xl c a
A
, Y
1
= e
y
20 2 - z1
lutnn vrednost vektorja ali velikost daljice
.>
!a!
If:laoo, kvadrnt aosolutne vrednosti vektarja je veote kvadr:-.tov
-" 2 2 2 2
konponente : !a ! = ax + ny + a
z
'
TI" r.lr.ozireo
Z vektorji u\' ('!deno slcdcca nnozen.11;'I.. vektorl
s
polj ubnio
skc.larnir:l stoviloo k . Dobi ao vektor i stc sneri , kolineo.ren ve!( -

tor k:l, ki inn k- kr .. tno o.b:;olutno vrednost . Inano ! lm! '" k!:\! ::
2 i .
k V + o.y + :: V (ke.) + (ko.
y
) + (ka
z
) , kaT pn J? o.bso-
lu";no. vrednost vektorj3 (k':'t ka ka ) . Vektor 5 ska-
x y z
l o.rnin steviloo taka , do. ko;:!ponente nnozir::o s toe sko.lnrnin
i5tevilOtl .
->
vektorja a ter b . sKnl nrno r-nozenje

voktorjcv n!\ slGdeci ne.ci!l . Projekcijo v ektorje. a vci:torju
j ...I J....I
b n_'1oi.ir:,o z absolutno vrednostjo vektorja b . Dobir.l0 , e. b ..
. --' -'
kjer je projekcijel vektorje. a na vektor b
J .J ...J.
al) l o. I COSCP , ce jt; cp kot , ki go. vekt orja a in b oklepdU. Jc
11
,
--'
.0-
'I.
"
Of}

S1. 70
- 104 -

>it

'" l a !
uv idioo ,
-'
! b! cos'P. TrJ.koj
da je
Ce
n:!r.1reC vektorj a f u!<tcr jD.
zancnj at a vrstni Ted , dobir :o z::mozek projekcije vekto rja b ne
-'
-,
vaktor a z abs::>lutno vrednnstjo vektorja
-' -' ,
Jo torej e b '" b
a , kar je zopet ist o
no.r.l rec
...lo _'
! n ! ! b ! cosCfl . a ,
Ska!ur ni produkt jt distribut iven. Vzel!li r.lO vs oto dveh
vektorjev -; + ter jo ska l a rno z vektorjer.l c . Vektor
i uej zacetno tocko 0
{II '&
A 11 \\
ter drugo krn jisce A. Njegova proje!. -
c ij a

TIe. vekt o r c jc
-'
"\ '" OA
I
Vektor b ina
>

?q.
ZD.cetno tocko J; ,
krajisce B, njegovc pra-
jekcija n:::! vektor t J' C
Alll '
81. 71 3 , B
1
, B2 "00 v 1'2.'1n=-ni skozi
B , pra vokotno r!O. t . Zat o je ;:lTojekciJ"a vekto_"ja -: - ,
...:l - + "0 nr!. ve::tor
c cnukn .03
2
, (a + b) - -' 0 ' . -
c 1 - 1D2 == DC , j o (c+b ).c '"
- B
2
Ker Je AB - A .
s e vekt orjev nn tretji vektor jc vso tn nc + b
c
' v at
proje}::cij sunandov nu ... vekt or . Sk.:t l arni produ): t vsote
-I. \ _\ _' ....
rt+bz.vektor jencjo(a+b)c,(o+ <.' b) I e !", a. ! c !
....:> ....1 ..! C C
OJ. (; + b c .
Skalerni produkt vsote dveh . v e kt orjev s tretjin Ycl(torjem
j C 'fsota skal arnih produkt ov sumandov s trotJ' ;,-" ,t . Pri ner :
Vcktor sila F vrsi d 1 -' e 0 vzdoli vokt orja pot i s . D 1 e 0 opravlj u Ie
I
- 105 -
-'
-'
-'
kooponentn sile F vzdolZ. s , torej
pravokotna.
pr ojekci j a sile F

..> -'
nn pot s . De l o je A
.
Fs
! s!
, ! P! ! 5 ! . cos:p
kjeT'j e cp kot
oea s i lo in pctj o. Delo t orej
skalarni
produ kt sile in pat i o

Vektor a ina soerne
kos inusc

-'
_x J
-
vekt or b p.
..
r-

' -',
l a !
b b
_x, J,
Kat, xi ge
Qklepoto.
___ __
- ) )
/F'/ CO S if'
,-"
!b!
,,,,
! b!
! o!
51 . 72
...
veHorja. a in b je. dolocen po pre.vilu: '"
-'
(ax/! e ! ) . (Ox/! O! ) +
-' ...
pr odukt j e u b
-'
(a/la!)(b/! b l ) . Skale.rni
ab + eh +ab
'
-'-b! x x y y z z
. , ...l
l a! . l b !
.. ab + ub +
ab
xx y y zz
Ska1ar ni produkt dveh vektor jeV je vsot a produktov odgo-
', ar jO-jocih komponent teh vektorjev . Ske..lar , ki go. toroj dobino
..l ..l
S sko.l!1rni::1 ;:mozenjen dveh vektorjev je n b == !a ! !b !. cosql ,
kjer je ok1epajoci kat vektorjev . Ska l urni produkt vektorjeV
j'
t orej 0 , c e s t a
vektor.j n
prav::lkatna ,
sa j j e
,
0 , 5knl ar-
C052'
.
-' 2
2 2
ni produkt
vektorjo. s sebl)j je
"
n .
ax
+ n +
a j'
kvadro.t
y

o.bsolutne vrednosti vektor jo. .
-' ... -'
Bezicni vekt orji i , j . k pravokot nega ai s -
ki stoje
prnvo kot no
ene no dr-ubi.
zOot 0
tene. so
vek"torske
enote .
-' -'
J"k'! 2
je
-'-
i
-'
i
-'
j

Jr! 2
-' -'
i . 1 , j j . J .
. I, k k .
,
1,
-' -'

i O.
. j k .
"
.
-" ->
Tvorif'lo sedaj skalnrni produkt vektorjeV 0. b '"
...l ..l ....:> \
(ia + jo. + ka ) (io + jby + kb z ) upos t evajoc c.ledseboj nc
x :.l z x
sku1arne produkte vektorj GV, i n dist r ibutivnos
t
sknlar-
--'
nc,Su r:U10zenjn . Dobi r.:o : .::!.
- 106 -
-> ->
b i
--'
i !l b + i
x x
= 0xbx + uyb
y
+ uzb
z
CD. produkt'.. dveh vek torjev .
Don1li soo pr'.!vilo h oree s::,, 1<'.r:1e -
I
-> ->
Iz definicije a :, = c.xb
x
+ ayb
y
+ o.zb-z sledi takoj
-> -'
skslarnega fJnozenja . Inaoo n . b ;. ub + D.b
x x y y
+
--' -'
+ : bxa
x
+ by!ly + = b . a .
-' -'-'
Eneka uvidir.lo di stributivnost (a + b)c . (n + bx}c
x
+
x
+ (, + b
y) c
y
+ (n . + bz} C
z
.
"
e +
"
C + a c + b e + b e +
y

x x y y

z x x y y
-'-' -'
-'
+ b c o,c + 0 c .
z z
Nacrtajmo v krogu ' enoto kata tar w, kj cr jc
<? >. w. Pr lpadajocc. drug=:. krak:l katov imata snerne k;)sinuse : costp,
5in9 , 0 ter cosw, einw, 0 ,
-<, MnoZi!:lo jih sk:::tlnrno ,
dobimo : ;.
je adicijski teorcr.t
Zil funkc i jo kosir.us . Ce
pi sel:lo v doblj e llo mcsto
w . . .. -w, + w) ;. coSW - . sin W.
-'
Vzemino 3 vektor je a (a I I a,) ,
x y _
-'
C (::x ' c
y
' c
z
) ' DeteT'oin:mto , tvorjeno 1z tell vek-
to:::'j CV , inenuj et'lo o.es.:mi ali pseudoskalerni produkt . Pisctlo :
"
x'
a
y '
0
z
-> -' -'
(a , b , c) b
x '
b
y '
b
z
e
x '
e
y '
e
z
- 107 -
-'
' t J'n." tcr b v tCf.J.
Tudi to. je sk:!I!l. T. ZJ.r.lenj'J.jrJo ncdsebo jno ve or . ....
dob i ::o :
,
x '
by'
b
z
'x'
a
y
' Oz
-' ->
-"
.> --'
by '
b
z
- (a. , b , c)
(".J ,
"
c) '.
x '
0.;; ' ",
C
x! e y '
c, "x'
Co y '
C

l.1c3o.ni produkt ni kO:""1ututi!e, t .
meds.oojno zUr:l e n jU!":lo d'1U
pr oduktu znnk
vcktorja fukt orju , s a r.:esanet:!u
pTod\.l.kt je d istributi
ven
,
...l....l. \ax+ox ,aY+bY ' 'J. Z+ OZ\ lax , e.
y
' :!.'" 'ox ' by ' oz
_ _ ) 0 - e c e + ex ' ':y ' C z
(0.+'0 , e , d '" e x' c
y
' ... - x ' l ' z.
d
d' d , d
x
' dy ' dz
dx' d
y
' Z z' u'J ' Z
..... ..l..). ...t...)....:t ) Ee:2o:.n1. pr::ldukt veietorj(!V
(3. , c , d ) + (t . c , ci ,
3 slcCiec i !!lc dveI:'.a vel';torje::Hl jc vsota r.;es.:tnih produk to'l 5U'-1o.n-
do'! 3 t een
-' '
Inano dve. v ektor p. ' l. , b .
-'
vektor e , ki stoji
ne. teh vek-: orji" . Ve l jnto. en.:"!.cbi
nmo:: ino
a c +
r. c + a c 0
x x y y z z
b c + e + b e O.
x x 'y y
,
z
d
n elioinirano i z enacb c
y
'
I ... e x -
ter jih sestejer.o ,
z by - c.
y
t, 0y \
c
z \ :Y'
::1-
t:.:1ako eliDinirar.lo c.
by \ y '
ax l
,
y ' ",
\ ax '
u
y
I r
z
'
ali e : e '"
e
z
x z
by '
b
z
bx ' by b"
Ox
ir. dobir.'o :
lax.
0y
bx '
by
- 108 -
a z ' "x
a
y
r
X
'
e
;/ C z
b
torej
ex
e c
b
x
b:{ , b
Y z
z ' y
lk.V6deni nu vektorjih i , b\ pravokoten vek t or t i nn konponcllte :
ax I
b
x
P:l:i t Gt1 nore biti k ?o ljubna ste'lilo . IZJereno k 1. Dobino

vc::tor prnvokoton

na a in O. k1 1m. kOMponente
-<
"y . a
I
El z
ax
j
I ax '
:: I
e " " ... .. .. (
z
b
Oz
b b
x
,
y ' z '
b
x
'
' "
Kvnclrnt absolutne vrecn0sti je !c! 2 (0 b
Y z
2 2
(ox + f.!y
2
- a b) +
z y
+ (a b _ a b )2 + ( 2
z x x z a xb
y
- " yo)
+ [/)(0
2
+
::: .x
b
2
0
2
)
Y + z
...I. 2 -' 2 2
! il : ! o! -! o ! . ! b !
Sl:!r:::l absolutna vredr.ost

: c !
....
! a !
kJer J" e (1') k' ....:I. .J
y ot , Ki ga vektorjc. a in b oklcpntn.
51. 7J
Geo!!:etricno nan poceni
navedenn ubsolutrtn vred-
nost plascino
mn r,'!cd vektorjcr.:a. t in i .
[)efipirar.;o : 'le;(tor , ki
stoji nu
vel:tor,jih -cr, if in ioa 30-
s:)lut n o VrednoRt numericno enako ploscilli tied
- 109 -
-' -'
vektol'jeotl. c te!' b
.>
torej ! a ! ! b ! s intp . je v cktorski vek-

tcrjcv a , h . i\onp:mente navedenega pr.Jdukto. so c1.':o -
vrstne deterr.iin;!:lte tVI) !"jene 1z kOJ:lponent o:'eh '/ektorjc"/ po
pravilu
0
y '
"
a
z '
a a
x'

Z
..I
X
-'
Y
ax b i
+j +k
b
y '
b
b z '
b b
x'
b
z x Y
VektoTskerou definiramo soer n& sledeci nncin ,
C:e zc.vrtioo 1. vektor fnktor po nnj;.; r :-.jsi poti v poziti-,:".i s:leri
do dr'..le;ega vek t orja kflkor des:'lorocni vijak , ina vektor .,eor gi -
bo..n ja vijc.ka .
-' -'
Ce oprir.1eco no. n. , '::l ?ruvokotno S::Jcr v iesrto
- '
tako , da grado prsti od prvega f3.ktorja a j.J drugeg
n
fc.k-
..I
torja b po poti , nan pnlec s ncr \ektor.,::cG.::'
dulttn.

Vidino , vcktor ex:-. ista velikost p:'. !1rtsprotno otler
....:0 .l.. ...:. ...:. -: -'
kat c.xc , veljo. bxc. "" - a xb . Vektar ski pl'udukt I"!.i katlutC'.tiven.
hi r:ogh , do. je t-::!ko vektors!d prO-
...) j ....!; ....l ....l ...I"':>
6.ukt distrioutiven . '/elj:l (.'l + b) xc '" axe + bxc .
....I J.
vckto r ske produktc bazicnih vek"'; orjev i , j , A .
j j..:l ....:0 ...) J,
T::o.ko je ixj '" k , jxk '" i , kxi", j , i xi :: jxj:: kxk '" O.
Vo"bce je vE:ktorski produkt veoktor jo S scboj 0 , s,-j jc : .:1.xo.
".
!;! . s inO"'" O.
Tvori::lo seda.j produkt dveh polju!mih
J J ...I
prcdpost:l.vijc.joC distribut 1vnost fJnOzenj:l. . nxb (lo. x+j:ly+ka. z )
J, ...lo ..) ..!
(ib +jb +kb ) "'" b _ a. bl + b - a. b ) + ken b - 0. b ) c
X y.. yZ"loy z.x xz. xy y x
- 110
-, ..)"
i , J , k
ax ' a
y
' .:l.z
b
x
' by ' b
z
Ce VZi:!..':Ieoo Z:l definicijo produkta ve!:tor ,
kooponente so dvovrstne tvorjcno iz koo-
-' -'
ponent n , b po pravilu
do. vc1i:torski produkt ni kO:':!utat 1ven.
-'4 -'
hxo. '" i
-'
- j
-'-'
- (axb) .
Ce v yektor sken pr1duktu vektorja faktorja oedsebojno
. zenenj::l.!'Jo , se produktu z n:l.lt sprer.l eni .
w _ , _ ,
Slieno u'li di a o (c + b )xc
t /0; +
c
,Y
->
+ k
-> I (l +b ,
+j z Z
Ie .
I '
-'
+j
) .
a +b
x x
c
,x
...
+k
<lX+b
X
' :y+b
y
/ -
cx ' y
) +
r
,
.1
"
- 111 ....;
, -- '. _ i \ 'I ' t , j"
(.;;:':' .
"
, U' _':
. . ( ...: ,:.
tvo'r 'ijo' axe I - .
-1 ..}, ...l. ...)-1 ...)-1
+ b) xc = axc ._+
. .. . . r, .... , \ ! - '
Vektorski produkt je pro.vokoten .nn. f.nkto:r;jih :
.,'.
_'-" ' 01
" :; z
6. . ,
x b b
. . y' z
...l....\. ...\..l
-'
0 , Enako je (axb).b (h i 0. , b) c 0
Skalar ni pr odukt z vektor jen fak-
torjcm je mesani produkt , v kc. teram nast bpata dv'D. enn k'o. vcktorjc.
fc.1:t;orjo, , ja triv'rstna determinlnta z ijvelDl!1 _enokimc. y'r5tc.rno., jo
" , -,
0 , Vc!ttorski produkt je pravokoten n<l
-'-'
Oglejwo, 5i :/e,ktlorskO mnozen j !l p'rodukt:t nxb
...l ,., ...l..l
s trctjim vektorjem c . To.k pr odukt (axb) xc je no. Qxb ,
J j _ ,
zato je v rlvnini a , b , je 1inenrna sestQva 0 , b .
Pisnti !:loremo
_,
1 ) (axb)xo + s2b
kjor sto. 51 in s2 princrnn Mnozi mo enacbo 1) skularno

z vcktorjem c . Uti. levi dobimo meSani produkt (axb , c , c) , ki 10a
2 cnakrl.> '\'oktorjo. in je O. Dobi,mo
...) ..l. ...l....l.
2) sl(o. . c) + s2( b . c) = 0 al1
...l..l.
- (b. c) : (l. c) , torej s l - k( b .c) ,
...
5
2
-k(n, c) ,
\'
je k priceren sOl'azmernostni ,fektor. Enacba 1 ) dobi sedo. j
- 112 -
oolilto
"\'..l._\
J) (oxb) xS - k(b . c)a + k(n . c)b .
J) je vcktorska enucba . Se neznuni toko , do
jo pi semo za 1, komponento . ita l evi st rani je to Q,eter mi nantn
( a)(o) ,
y
c
y '
(a)(b ) z
,
a
z '
a 0
aY I
x x '
c
z
b b b
z' x
c
y
'
c
x ' by I
z'
Cz(Czb
x
- -
k{-u b c
x x x
- ab c - abe + c b e + b a e + bx"zc
z
)
xy y xzz xxx xy y
KOl i cl na nn l evi strani enacbe 4) je enaka kOli cini v
oklepo.ju na desni st r c.ni . . Sl edi k =' 1 . N.:1 se pravi lo vektor skego.
MOz.enjo vektorskega pr odukta _dveh vektarjev s tretjin yektorjec
se glo.si
...... _, ...... ...... ...l. ..Jo.
5) (axb)xc (a . c)b - (b , e) . a .
. l" Y
Ogl ejrr.o si skai arno L1nozenje dveh vektorskih
. l(' x.C{)
I zracuna jlllo izra z. (nxb )(c!l) . PiSi!:',o go. \' obliki r.1e3aneGc. pro-
.... '
dukta
..)..),. _ oJ ...l. .,j
6) (o.xb)(exd) '" (axb , c
t
d)
..,I.
axb)xc) . d .
V desna st r om 6) '1stavimo izraz nn desni str.:t.'1.i 5} ,
..1...l...1- .l. ...... ..!...1...l....Jo
7) ( axb)(cxd) , o. c)b - (b . c)a)d , (n . c)(o . d) -
...l. ...l...1
(b . c ) (o . d) .
- 113 -
Dobili sno pravilo cnozenja dveh produkt ov ,
Lcgrangevo ldentitet o:

8 ) (axb) ( cxd) (a . c)(b . d) - ( a . d)(b . c)
Priner: Doloei ahs:J1utno vrednost vekt or skaga r-rodukt a dveh vek-
torjev . Kvadrat aosolutne vr ednoat i je skal arni produkt vcktor-
s Jtega. produkt a teh vektorjev so!':! s seboj .
..) ..l 2 ' ..l...l. -'..l .Jo...l...Jo ..Jo ...l...l..!. ..).
9) taxh! (oxb)(oxO) (a )(b . b) - (a . b)(a. b)
..) 2...l.2 2 ...l2...lo 2 2
! a l !b ! (l-coa 'i') '" ! a ! !b ! si n <p .
Ge levo in desno stran korenino , dobino;
..l.
I O} !axb J .. !!i! .! b ! sinep .
Pri(,er . V krogu s po l r.:eron 1 nacrtMo kote. ep in w, tp > w.
Vektorja pol r.1erov nn kr <l.ki h kotav sta sinrp , 0) ,
-'0 J
r l.d ( eoaw, sinw, 0) . Njih vektor ski pr odukt je rwxr<:p ..
(0 0 SinW \ ) . Od 0 je tretja Kooponentn,
a , , eos,+" sin<:p
za kater o velj a :
11 ) sin(r.p- w) :0 \ COSW , '" sino;p . cosw - eoscp. sinw.
coscp , sl.nip
Dobi l i s ea adicl j ski teor eo zn funkcijo slnx .
-> J -'
nazv1jno atermeninanta mesani produkt vektor jev (a , h , c)
<l x' ny, <lz
b
x
' by ' b
z
cx ' c
y
'
c
z
12)
.->
( n ,
po tret ji vrs ti, dob1mo :
.>.
b , c) c
I fly '

I +
c
x z
by , b
z
a z '
+
Cz I flX ' . y I
y x
oz , b
x
b
x
' by
1
,
I
!
i
- 114 -
ile$uni produkt jc torcj sko.lnrni produkt poljubnego. ve!,:torjo. z
vcktorskio produ;{ton nadaljni h dveh vektorjev .
lIf'.nesir::o vektorje Desonegn
produktn vista zccetno tocko

O. Vektorski produkt exb
oklepa s vcktorjeu
-"
C kat . Nevedoni trije v ek-
torji zajem.:jo prizeo p:lr o. -
lclepiped . Visir.a tc priZfJO
je pravokotnica iz drugcgo
-loo ...} _,
:crllj i sca vektorja c na r avnino vCktorjev n , b . Tn znnsn
-'
v c ! c ! cos t. Meliani produkt je
....) J...l. ..l...1...1 .
13) (a , b , c); c(:J.xb)::< ! c ! . !axb ! cos f = !axb! !c ! cos E
-'-'
PrY! ic.ktor no. "desni strani 13) ! ax:;, ! je plosclm. osnovncca pa.-
-'
r aleloerana ! c ! cos E po. je visina 1'.n tn osnovni
paral elogr an. Desne. strom je vo l unen paralelepi pcda . Mesoni pro-
dukt J vektorjev ja .,0 'H: likost1 ennk volur..nu perale1epi!1cc.a , ki
go okl cpajo ti t r ije vektorji .
Veziuo.drugn kraji3ca nasih

! a.''(b !
Osnovna pl askev totraedrn je ---2--'
j c :
vektarjev ,

pa v '" ! c ! cos r .
1
10 V '" )'
-'..>
! axb !
- 2-

! c ! cos E
-'
(a ,
-> .l
b , c}
6
I
I
S1.
ki go.
t v orija trije vektol'j i z
l a t o zacetno tocko je
setina produkta
tah vektorjev . Ce je vektor
- 115 -
-' .l -'
c !;:ouplnnnren Z '1ektorje::-a a , b . t'lori z njir::a paralelepiped '10-
..I. ..1 y
lU!.l!ta O. Inama (0 , b , c) '" O. Trije'vektorji so konpl:ma.rni , ce
jc njih nesoni produkt O. To uvidino tudi algeJ rajsko . Cc so
JjJ ..I. J....l
vektarji Il , b . c konplan::!.rni , jc c " SIB + 9
2
b Njih
produkt je
.... ..1 .>.
-'
-'
..1
5
2
b)
15) (a , b , 0) (a , b , 5
1
0. +
.
..> -' ..1 ..l -' -'
(a , b ,
'l
C
)
+ (a , b , S2
b
)
. 0
Mesena produkto. nn desni 15) s t e deternin3nti s proporci -
onnlnir.1D. vrstar:-,a in Z!l.to O.
Vzer.;ino dve. prostorna pravokotna koor dinntn:l sisteaD. , Frvi
d i
' I)') , Po1jubn-'" tockn prostara iuo.
iocj osi x , y , z , rug t ' " ) . -
glede nu (xyz.) sistem T(X , y , z) , glode nn cf , "?, ( )
sisteJ:l pn T( ,rr; ,
,
sisteou

;-.;nncb"e, ki no.tl poveda , kako se koardinate tocko v ( xy:z.)
izro.zajo s j1or.ocj o te tockc v (f ,;, f ) s ietc-
r.:u y ohratno ,
1. 1\ '<,
y
x S1. 76
siatenn .
Kr:lj'evni vektor tocke T v
prveo sistElr.:lu je -:(x, y , z),
v sistOLlU -;. ( { ,'7, f ) I
vekt or oed koord1nntniT.1:l ze-
--" -'
OOr ro '
r,'ed nnvcdel1ir.li treni vcl;: -
torji obstsja zvoza
_, ....l
16) r = r 0 + r '
..J, _\ _\
Bazicni vektorji (xyz) sistO!.ln s o i , j , k , vcl, t or ji
- 116 -
( f ,"'), f ) sisteo. pa
...
i ' ,
...
j ' ,
-'
k ' Vektorji
-'
i ' ,
.J
J k ' so vcktorske
enotc , kl ir.mjo glede M. (xyz) . t k -I (
..1 ..1 - eo orlpono2!nte i ' all '
a
23
) , k'(a
31
, a
32
, 3
33
) , vcktor
rO(n"l ' tL
42
, a
43
) Onenjene vekt orje nor eno pisoti :
...
-> -' -'
r ' ix + jy + kz
.1
-' ...
r ,. 8
41
i +
ja
42
+ ka
43
0
r '
h
...

+ j '''1 +
17)
-' -' ...
1/
i a
ll
1-
jOl12 + kal)
-> -'
-'
j ' :: 18
21
+ j9.
22
+
ktL
2
)
-> ..\
-' ->
k ' i a
31
+
jan + k'
JJ
No. vcdeno upohevll!':lo v 16). dobir.1o:
18)
t (i a
ll
-' -'
+ j a
12
+
kelJ) +
+ f (Ta
Jl
..\ . ..\
+ jan + ka
33
)
18) je vektorska enacbe . Pi sat i jo coreDO po kooponantah v obliki
treh skalarni h enaco . Prva kOr.Jponenta l eve pri
-'
v clctorju i) je enoka 1. kooponenti desna strani (koeficientu prl
v e}:t orju I) it d . Dobioo :
19 )
EnO,cbe 19) povedo , kako se koordinate to cks Tv ( xyz) sisto::1U
/ f izrazo.jo S pOr.Jocjo kaordinat te tocke v (t , 1', ) sistC:1U.
- 117 -
C.
U
' <:,].2 ' a
4
) so koordinl'.te tocke f '" 0 , '? :c n , f ., 0 , torej
koordinate koordlnat!1eg3. zacetka ( f I \Yf f) v (xyz) 8i 3 -
tcr::u . Inenuje!:1O jih koefi ':iente transl 3.cije . Poveio r.n:-.1 nru:1rcc ,
za Sr.lO (f ,Ill, f) -lis t en precakni li v sme:-l x , y , 20si ,
de soo pris1i iz 0 v 0 '. C( so koefi c i ent i 0 , jc
trc.nsfor'!:l<lci ja ortogonalne. homogene. Gl asi ge :
x'" allf + (l21 rfJ + O)l f
19 ' )y. , a
12
Y + "22 '1 +
z a
13
f + fl.2) '1? + a
J
) 5
Retlin.o a ist e:':l 19) po f ,?, f. Enac!le 19) tmoZi:-.lo znporod z
fl.
ll
, 0.
12
' 80
1
) in jih sestejer.-.o . Na desni f ' rr; , f izpostuvir.lo .
Koefici ent pri f je t , . t, '" 1 , pri Ifj , jl . t , .= 0 , pri f,
_, .1 )
k ' i ' '" 0 , dobioo 1. 20) . Drugie. r:mozir.lo enacbe 19 ze.-
poradz 0.
21
,0.
22
, 0,2) in ji;" seSt'.3jeoo . Pri f dOOiInO l' : 0 ,
pri If! . j' . t, '" 1 , pri f , k' . j , ,.. 0 , dobi,:'!o 2 . em\t:t.o 20) .
Kon CIlO ( ::1 ':' Z11]0 enacbe 19) zapcred z
D 31 ' ll32' (\)3 '
dobi rao
J . en,:>.cDo 20) . V r.eloti je
f
nl1x +
a
12
y + aDZ + 8
1
4-
20) '1 -
8
21
x + a
22
y + a
2
)z + 8
24
f
a
3I
x +
il)2Y + .aJJz. +
a)4
J J J
kjcr so
' 14
. - La
li
a
l
" 3
24
.
- ia4ic-2i l
0.
34
. - [e.
4
. 4'. );
l ' , 1 ' -
kocficienti translacijc od siste::lo. ( f, "1, ( ) do s isteua (;{yZ. ) .
...) j
PiBino vektor s ke komponente baz.ienih vekt orjev i ', j ', k ' bl ade
- 118 -
nn sisteo (xyz ) . Ti tvorijo koeficiente hooogenega dele
r:mcije 20) , so koeficienti trnnslacij e .
x y z
F-->


,f,
all ' 1112 e13
a
21
, a
22
,
e
2
)
f->
IlJl ' B.)2' 0J J
Vrste kvadrntne ureditve koeficientov t r ansforr.w.c ij e 21) eo S:.lorni
kosinusi f , rt) , F' , 1 d () I gee ne xyz sisteo. Stolpei navedenih
koeficiontov 90 sr.lerni kosinusi X, y . z os! glede na (f, , f)
siateo. De terminanta kv9.d:l'!!.tne ureditv,e 21) je ortogonc.lna doter-
r.llna.nta
all '
e
12
,
a1)
22) a
21
,
0.
22
'
"2J D
' 0.)2 ' aJ)
Njena vrednost je 1. Izrncunajroo
0.
11
, 8
12
,
.1) al l'
11
12
,
a , )
D2
B. 21 ' 8. 22' e
2
) a
21
' 0. 22 '
e
2J
taka , de nnOZitlO
a)1 '
8
32
,
e
J
)
u
31
, a
J2
,
oJ)
vTste z vr st aoi . !}abino :
...I .. ->...1 ..>...1
i ' i' I i' j' I 1 ' k '
1 , 0 , 0
.!>->
D2
->.> ->->
j ' i ' I
j j , ,
j ' k ' 0 , 1 , 0 . 1 ali D
!
1-
->"> ->->
0 , 0, 1
k ' i '
k ' . k ' k '
J ,
..>
----"
V vektor e T
1
T
2
, kjer ino.ta T
"
T2 v
sistcoih (xyz),
- 119 -
( f. "1, f ) koordinate r
1
V -ktor it".n
V sister.;.u koopone!lte!l. ... X - x e. '" Y2 - Y n
x 2 l ' y l ' Z
v (f f) sisteJ:.u po. ir.1<1. vektor kocpo nsnte Il
f
'" 12 -fl ,
" "/ ' ,2 - 7" a
f
f 2 - f" Sodej
I
I
Enako bi postop!lli Z ostalioi kooponentaoi vektorjo. . DobiDO
foroacijske enacbe vektorGkih pri prehodu iz enea pro.-
vokotncsa sistem<:. ne drugi:
a I
Cl.111l
X
-+
+
n
13
a
z
2)
a
. 1l
21
a
x
+ u
22
D.
y
+
e
23
a
z
I
a t
-+ 2.)2
8
y
+ 8))8.
Z
ObratnCl. transforcacije je
Vektorske kooponente se transfornirajo pri prchodu iz ene-
GG pro.vokotnegJ. sisteoa nil drugi ortogonalno hooogeno . 1'rojico. je
vcl:tor , ce se trunsformira pri prehodu iz enege pr!l.vOkot::1a,;;D. J:oor-
dinatneGCl. sisteoa na drugi ortogonalno hO:1og
eno

- 120 -
To.ko hi mogIi dokszati vektorski znacaj vsote I
razlike vektorjev I v ek torskee;a produkt!! .
O!;lejoo 51 skelcrni produkt dveh vektorjev v ( f, 'P, f )
sistcnu. Vzcnino vektorja ;: t ar t. skaiarni produkt v ( f' rr; If )
sistenu bo
25) b
t
+", ' ''I + a
f
bf ("11", + '12'y + " l J'z) '
(u11b
x
+ 8
12
b
y
+ slJb
z
) +(a
21
s
X
+ S223y + n
2
)a
z
)
DeS:10 stran uredioo take , de. VZru!lCr.lO skupaj elene , ki vsebujejo
axb
X
' nato take Z Rxby . . . Koeficientl pri exo
x
' ayo
y
szb
z
so I , 'l si ostal! pa O. DobiClO :
26) f b{ + "'} ' 7 + a
f
J' axb
x
+ ayby + " zb
z
26) nan pove , de je produkt invariantn Blede na
ortogonalno koordlnatncga sistcDa. Skalarni pro-
dok t dVah v ektorjev je v vseh pravokotnih si st er.l ih po obl ild in
vrednosti isti .
1z. naveder-ega poyz :lr.'leno nadal je . Trojica Ax ' "y ' A
z
t vori
vektor , ce je nje produkt 5 po l j ubnim vektorjem

anta. Bodi b poljuben vektor . Sedej jc
27)
kxb
x
+ Ayb
y
+ Azb
z ,I f
b
f
+
''7 b?
+ Af
b
f
A
(al lb
x
+
8
12
b
y
+ a
13
b
z
) + A
(a
2l
b
x
+ o.22b
y
+
+ e
2
)b
z
) + A ( (8)lb
x
+ a
J2
b
y
+ uJJb
z
)
r
- 121" -
en: u :". "i Ox l'!.a lesr.i, S:1j ("0T3. e n:lcba 27) "izJ"jnt i 23. 90ljubcn
-,
ve!: tC'r Bn::l.ko "/elj a ::'1 ';J te::- 0: , !)Obi::1o:
23)
A
x
2) t,y
a ll t. ;
- I
0.12'""
r

+
"JIAr
+
"22"' 'I
.
C.
J2
A f
'n je vekt o r s<a za kollcine Ax ' Ay l A
z
'
Tako n::! prioer uvi !ioo vektcrski znacaj vekt ::l rs::cB,rI.
..l .....) .....) -I
prodl:ktr" ?,) lj .l bnih R, b , Skalarni produkt 5 po -
.. '
c je uesani produkt , t .:t. pa je in'fnri -
cnter , ., i st:! ko liCi:111 , saj je volu:"Jen pnr.:l.lele -
treni v ektorji
I

b . c.
Fr c::lic'" jr d.1t" ,. s t ' 'Iektorr;-ko e:1oto ali poljubnin
no. pr':'r.lic i. T( x, y , z) pao pc-
t oc kc. :""0. preni c L ZVGZD.
ned koordin .... tr:..:!i poljubne tccke
ne anncoa preoico .
------'r
Y Bodi poljucc-. d::.n vekt or no.
prenicl , ki T:! l"e l) i ti tudi
VektC'T , '{ i .ece od znnnc
do t 'c;<: e , je kolL:l'l' ren z vektorjen n ,
;: .i.r .;: -; sorr:-'lf'rnostni para:':lc'\.er ,
- 122 -
Voljn enacb:!.

29) r ::1 r 1 ;. S!l
prcD1c1 vsotn krajevnBg:J. i . tO!" jll c1.!lilC tocJ:e na '.): :-e01ci in prc-
v11no odr.lerjenegn koli.1ealneg'l vektorje Z H!ktor .je::1 pre::;ice . To
jo voktorska. oblika en.:lcb o prer.l1ce . Ce sor nzmcrn)3tni p:lrarneter
s spreninjru.lo , debieo kre.'e r.e vektorjo tack preuicc .
Vektorska enacba :?9) je eno.kovredn:l s tree i sknlc.rni.::i

x
Xl + sal
30 ) y:c y 1 + s1l2
z
30) povedo , de. !>o koordinnte poljubne tocze nll prcLl1ci
lincarnc funkcije anese. in istega p:lr3r.!etrC". g . 30} je paro.oet -
r1cno. oblika prenice .
1z enn;:b JQ) no reno elil:liniro.ti pllrar:3cter s , dobil.1o :
31) s
Jl} je obiclljnn zve=::l ::led koordi:n.tani x , y , z tocl<:e ::0.
pre:!1icc . HS3.ti jo torej 'Iedno, ce pozna.Do

vel;:torsko enoto ali pa poljuben vektor a ne p::',mici in 9no tocko
nn prer.lic i.
1z 31) r:Ior oJr.o izpis:lti tri el".Etcoe !:'led po dver.lO.
tocke nn
r
I
,
- 123 -
1z dveh en'lC::' 32) slec! i vedno tretjn. Enncbc 32) so cno.c-
be }rojckcij 9l'cnice v koordinatnih ravnin:lh .
..l. _, ....
Pl'ir.l er: Doloei scciscc preoic r = r
1
+ sa tel'
-'
r
.... ....\. <":eC1see bo tocku , kjcr so koor dinnte tocke 1.
1'2 + s1
b
, ...
prcoice e.1I:!.ite tOCke ne. 2 . pren1c i. Vc1jat i nora
enacbe
..l ..l
J)} 1'1 + sa '" r
2
+ 51 b
nli po kooponentoh
sal
-
b
l
+
xl
- x
2
0
sa
2
- 9
1
b
l
+
?1
-
Y2
0
sa) - SIb) + Zl -
'2
0

-' -'
-'
Enacba 33) , ki ji !'-areno dati o'!:lliko r
1
- r
2
sl
b - sn pove ,
de. so prenici se.cet"" ce jn vektcr od dane t OCkf 1. prcnicc do
,
da:1c tocke druGc prerlicc
z a tel'
ce so 'l si trije v isti
sistcm treh enach 3 dvcol!. neznankao
3
tel' sl
.>
Ijiv , ce je deterr.:inanta I) ..
a
l
,
' 1'
xl
- x
2
34 ' ) a
2
, b
2
,
" 1
-
Y2
O.
a
3
, b
J
,
zl '2
..\ ...)
Tc dctcrrninanta pa je ncsani proQukt vekt o rjev a , h , r
1
- r 2 ,
ki je 0 , nave::de ni vektol'ji so !(onplannrni. Cc pogoj n1 iz-
polnjon , stn prenici oir.lobeznL
:z
\
- -
Le;;o r :J.Vll".ne dol'Jcata 2
J
nek(line:cn:J. ve!:torja. a
t",I b. Cf} poznano f:c do -
l oceno t o:5ko ra.vnine na
- ... r avninn r!.lna popolnott<l. .
J
Yettorja a tel' b dolocata
S1. 78 v ektor nn nOr'rJal i ravnine ,
...l. ---I..l
ki jc n :: !lxb . Vsc istira vektorje:n na normaE i naja isto
so vzporerlne .
1z T1( X
1
, Y
1
, Zl) po lj uono tocko ravnine , CO ; re-
...l. ...l. _ \
no za pril:1eren vel<tor slu vzdolz a , n:lto po. za prirteron -....e!ctor S2b

'1zdolZ b . Velja (macho.
J
)5) r
_, --l
r
1
+ SIB. ... 52!:>
v 35) sta. 8
1
tel' 3
2
;:p:'Er:::::lljiva purE':n:etra , ee s . tel' 9.., sprer.tin-
jorJO , dobino 'Iekt ,.1'[' ,:) ra.znih tcck l' evni.ne . 35) je vek-
torsk.:l. enc,cba' ra'lninc . Pisi.::-.o jo po kOrJponento.h
x
Xl + SIal + s c':ll
)6)
Y Y1 +
9
1
0.
2
+ 5
2
b
2
z
zl + sl
a
) +
"2
b
)
En.::.c be )6,> nact pove do , da so koordinate. toc.k v ravnini linecrnc
fWlkcija dveh paro..-net r c'l . 36) jf:- p::tr.lmetricne. obli ka enD-ebc rav-
nine . 12 pr'lih dv eh enacb 36) bi r:!oeli 9
1
tel' 32 izracunati in
vncsti v tretjo e nacbo . D( bi11 bi linoarno zvezo med treDi s?r c-
r.ler.. lji"kani x, y , ::., koordinatani - poljuone t ocke ravnino . Dobil i
- 125 -
'J i o')i cnjno ena cbo r:l'll"'ine
0
t.!noZico enacbo
)5) -; -
-'
sl:a.Io.r no z noreal o z vektorjem n
J J J

J
)8) ( r rl )n +
3
2
b)(ax-=
-' -' J
(r rl )n
0 ,
J -'
-'
Vc::tor norr'l c.le bodi n iAl + j.\2 + kA) .
JJ
axb . Dobi::lo :
0 , t or ej
Enacbu ravnino
obliko (x - xl )!. l
+ (y
-
Y
1
}A
2
+ (z -
"1 )")
. 0 2.11
)9) A x + A ... y + A)z + A. '" O.
1;:: 'T
dobi
Enacba )9) pove , de. ,ie enacb!!. rlJ.vnine poljuonn line::lrnn .:veza
lled treni sprer.enljivk:u:;i. Koefi c ienti pri st>renenljivkah pone-
vektorJ' a Norr:li ro. .j :'o vektor norr.)ule v
nijo konponen te
cnacb1 39) t el'
norno.le torej z \j. ...i
em:ci: ) z vredno9tjO v ektorj a
... A2 + A)2 . Koeficionti 1-'r1 spr er.lenlji',kah
2
bodo s::lern1 kosinusi n)r;:;ul oJ ali kcr.;jloncnts vktorsl{c enote nor -
c a l e
"2
"1
"1
VAi +
"
"2
V 2
2 2
2
A}
Ai
+ .\2 + :\)
'2 +
lIornir<!no:t enacba r avninc dobi obliko
- 126 -
10 )
Y +
A4
z +
\
!A,2 .2 A2
V - +""2 + J
o.
o.
Oblika 40) je normalnn oblika e!"lc.cbe r:lVnjne . Normnlna ohlil(<l
cnnc')e ravninc je tista , pri kateri so koeficienti pri sprcr.:en-
Ijivkah srJerni kosinusi normale . Dol)it:lo jo , ce obicajno cnncho
rnzsiriuQ s faktorjem

" (X,y. I.,) razdaljo od poljubne
tocke izven ravnine do
Pravokotnica iz
T1 (xl '
Y"
zl )
I

naj $cka ravnino v tocki T
(X
o
'
0
S1. 79
Yo'
zo) .
Enncba. r avnine pa bod! dana v nornoln' b"" ... 0 1iU 0.
1
x + a
2
y +
+ uJz + 04 O. Soern1 kosinus1 so ;
Xl
- X
4')
0
d
"
Y -
Yo
,
d
.?
z, - z
0
d "J
- 127 -
i.inohr.IO enacbe 4') z:lpored z
."
2 '
a
J
ter jih sestejtlO, dobino
xl
-
:{ y -
Yo '1
- z
0 1 0 2 2 2
d
a, +
d "2
+ a
J
.
., +
2
+
.J
L
d
Do!l ljeno enecbo z d in dobillO
42) d
Dcsna .. je leva stran norr.-.al ne ohlike ru.vnine . Dobljeno
pOL,mi : ....

nazdaljo ad t ockc do ravnine dabioo , ce v norco.lno obliko
rc.vnine vncseoo koordi nate tistc tacke , od keterc r azdaljo isccno .
Oc no pr1ner vstnvico v obrazec 42) koor dino.tni zacetek , dobirJO
d
q
: Koe fi cient 114 v norDalni obl iki revnine poceni rnzdaljo
..>d zacetka do
Pri ocr : Doloei nCt klaSicen nnein in vektorsko enacbo
rav:line skozi tri dOone tocke T
1
( X
1
, Y
1
, 2
1
) , T
2
{x
2
, Y
2
, 2
2
) ,
Y)' zJl !
R<wnina bod! Al x + J',.2Y + AJZ + A4 = O. Koeficientc AI ' "2 '
:'J ' A, norc.t:o tako do1oc1ti , do. bo ravnint'. 81:\ :;kozi no.vedenc toc-
"
ke . Koor( i no.te tock T
l
, T
2
, T) oornjo zadoscati zgornji
Bit! noro.
A
1
X
1
+ A
2
Y
1
+ A
J
2
1
+ A4
A
I
X
2
+ A
2
Y2 + A
J
2
2
+ 114-
Al x) + + AJZ) + A4
o
o
o
o
- 128 -
43) je hor.logen sist etl za iskace koeficiente AI ' ,'\. 2 ' A) . '\.r Iua
n<'ltrivi::l no resitev, ce sistefJu 0 , ee vclja
x , y , z , 1
xl ' Y1 ' zl '
1
41 ) O.
x
2
'
Y
2
,
"'2 '
1
x3' Y3' z)'
1
pa je linenrna enacba 5 treni sprei.:enljivkani. Zadoscaj o pn
ji tack T
I
, T
2
, T
J
saj dej a deterninanto z dvcnu pa-
ralclnir.w. enakina vrstnma , k1 je O. 44) je torej nase 18-
ko.nc r c.vnine .
81. 80
Vektorja v ravnini sta

X
2
-
Xl ' Y2
- Y1 ,/ ter x) - xl '
YJ
- Y
l
,
zJ
-
zl '
Vektor no1' -
elale je tvrej vekto1."ski pro-
dui( t n = (x
2
- xl ' Y2 - SI '
22 - 2
1
) x ( x) - xl ' Y
J
- Y
l
,
Zy - zl) . Foljuben v
r ovnini gre na priner ad clnne
tocke
T1
do poljubne tocli:e lj .
Inc. kOr.1po nente T1l,j' (x
- xl ' Y -
Y
1
'
Z - 2
1
) Za tacke II v r':l.Vnini
---' -" --'

jc Tlil pl'avokoten nn n ter je enacba ravnine
TIAl
n . 0 eli
45) (x - xl Y - Y
1
, Z - zl) ' X
2
- xl ' Y2 - Y
l
, z2 - ,'1;1)
x(x) - xl ' Y) - Y
1
, z) - ' z1 :
segpentno n11 odsekovna ooliko. enache rc.vnine je tisto ,
"
i z itr:ttere nori no v i dQti odseke , ki jih ravninQ odre2.e nn koordi -
!!:ltnih oseh. Ibj bo odsek nn x osi 0 , na Y os i 1". , nn z osi 1.
- 129 -
1(6) X , y , 20 , 1
O.
0 , n . 0 , 1
a. 0 , I , 1
poter. gre ravnina sko zi
tocke 0 , 0),
N(O , n , 0) , L( O, 0 , 1) ,
Ce upostev'lloo enacbo 44) I
jc l:"'Racba te r:lvninc
pr vi vrs
ti , dobioo x (nl) - y( - ml) + z(mn) -
R(:!.zvij mo jo po
nnl U. Enacbo delimo z nnl , dobioo :

m n 1
vzcnino d'Ie rllvnini
48) A
1
X + A
2
Y + A)Z + A4
0 l x + B
2
Y + B) 'Z + 8
4
o
o
-"
-, ) t B(13 D
2
, B) koli-
Co sta nn nornalah A(A
1
, A
2
, A) er l '
k J'!l n iato. ko1ine-
neo.rn('" sta ravnini vzporcdni. Ce na'fedenn to r
itt! 48) po x t or y .
se r
nvnini secet 9. v preoic i. Resieo sse,
nrno. , ....
ter Y
kot 11nearni funkciji z , debine
Do'uir.lo x
49) x L1 ( z)
Y L2 (z )
Z z,
,19) je !?!!.l'OJ::etricnc. oblikn secisC!l ravnin.
130 -
Prf.. J':! icQ r.oremo tudi de f i nirati kot sccHice ravnin . To.k:.
onacoa pr o,-"lcc J' e dan:>' b
- Z uveos enac ama r avn!n . torej
48)
Pricer: Dolce i vektor ne ki je dana v obliki
cnncb dveh r evnin 48) . Vek t or precice prosecnice je prnvokcten
nu norn.1' p . -" ...>
... r Ye r aVnl.ne A tor ne. normal 1 drugs r avn ins B in jc
zato vektorakl pr odukt ob'eh navedenih norroo1 . -,
..... Ir:l amo p '"
-'-'
AxS .
Nil premi ci se sedf'. j izb&rir.o po l Jubno .t ocko . z1 izberi:1O
poljubno . Iz sister:o. 48) slecl.ita zl se pr1pada.joc i vrednosti Xl '
11 ' fins a obicajna oblika enn-cbe precice bo potern
y - y
___ 1
P2
Dol cei cnacbo r o. vnine , ki gre skozi secisce
48 ) A1X + A
2
Y + AJZ + A4 >:: 0
B1x + B
2
y + BJz + B4 0
Vsnka tocka S (x , y , z) scc i sca ravnin r esi abo cnacbi 48) . Na-
prn.vioo nO'/o enacbo
Nnvedenn t ocks. S, ki r.eS! abe en'3.cbi 48) , re si nto tudi cnncha
50) , Ravnina 50) gre t orej tudi . skozi seci sce r avni n 46) pr i
poljubnem s , Ca s druzino skozi sc -
cisCQ danin r avnin. To druzino 50) so p rnvnin
s!:oz sec i sce danih r .:l vnin 48) .
- 131 -
Pricer : I zb eri sko zi ravnin )x + y + Z - 1 '" 0
tor x + )y - z + 1 '" 0 tisto , ki stoji pravc ko tno na prvi r:lV-
nin! .
3
skozi seei sce dnnih r avnin je izvod sope x(t + 9 ) +
+ y(l + J s) + z ( l - s) - 1 + s ... o . s corar::.o taka izbrati , dn bo
ro'mino. pr nvokot n3 nn ravnini ) x + y + z - 1 O. Skalnrni pro-
dukt nornal r nvni n je O. Bi ti mor a J (J + s ) + I ( 1 + 3s) +
+ 1 ( 1 - s) 0 , 1z cesar s ledi s '" - . Ravninn je
(
11) ( 33) ( l.l ) 11 1'211
x 3 -"5 + y 1 - "5 + z 1 + 5 - 1 - 5'" 0 a.}. x - .y +
+ Bz - 6cO.
- 1)2 -
VIII . Z . .:.POREDJ,\ ! Z;,POREDIJ , LDlIT.\
Pascben rr.nozice je zeporedje . Tukaj tvorino
elenente , elene , po dolocenen pravilu , ki elene uredi po vr-
stnen redu ter moreT.O clene s -t 1'
_'-'...... s ;o::e.mi , indel.:si ,
dobimo :
an . 0. .
je torej stevil, ki jih tvorirno
po pr evilu ter je glede na te pravilo vrstni red
ysal<eruu steyilu ze vnaprej do l ocen. Tudi zaporedje more biti
ncskoncno , pa nc.vzgor in nn spod omejeno . l.iore po. biti tuch
neor.'lcjeno .
Zaporedje more iI:'.eti natancno zgornjo rlejo .
omejeno zaporedje i r::tt:. natancno zgornjo r.lejo i.l, ce so vsi cleni
ZU!Jorcdjn nanjsi oc. j,I . t orej a
n
( M, marerna pa dob iti elene , ki
Z2. poljubno r:J!ljimo stevilo zvecani ie po velikosti presezoje I.! I
tcrej 2.
n
+ (- > M ali an't !,j - E.: Natancna ozgornja mejc. M j e
torej v ecja od vseh elena\' zaporedja , ce po. jo za l:1.aj -
hna :::ita"lila f z:nanj s Q.."llo, noreno v ze najti elene , ki
s o v<;lcji od t ako zmnnjsaocg3. Stevila l,\ - E
Dokazati bi !!:ogli : vsako l'Hlvzgor otlejeno zaporcdjc ir.11l
nntnneno zgornjo nejo . Pray tako morerno uvideti : vsake nn spod
or.lCjcno zaporedje ina. spodnjo mejo , to je nuj ti r.lOrCr.lO
r.1. , ki je manjse od vseh clenov znporcdjll, ce pn stcvi lo
r:l zo. poljubno majhno stevilo t zvecnmo , dobi[Jo v zaporcdju ze
elene , k i ad tnko dobljsnega stevila rtl + t. ' torcj
r - 1)) -
i!:l:::ti Cl".o
an rn + f . Neskoncno , todn ooejeno more
ali vee stekn.lisc . Ce ioa Ie 1 stekaliSce , n!l pricer
D. , je ypoljUOnO J:lujhni okolici stevila a nesteto onago elena'" in
Ie v okolici stevila a je nesteto onego clencv , Skora vsi cleni
zaporodja so v neposredni okolici stevila n , ad se za
poljubno oalo razlikujejo. Ce Ie v vrstneo redu
dovolj se vsi nadaljnji clcni ad a za poljubno 1:10.10 r8.Z-
likujejo, pra:fitlO, cleni z r astocim vrstnim redon teze , liL1iti-
r o.jo I;: a, 2B.poredje je kovergentno in iron limito n .
Zeto definirnmo : zaporedja a
l
, u
2
, u} ' 0. 4 . , un
je konvergentno i n iroa linit o a , lim an '" a., ce je absolutna

vrednost ruzlike dovolj poznega elena an in stevila n nnnjsu
ad poljubno majhnega stevi ln , ce je 10' n dovolj velik , nn
prir.lcr vecji od nekega N (e) , torej
1) 10 - el <
n
, n ) 11 (t) ,
Mejni indeks N. ki go. ooreao prekoraciti , bo znvisen
od t . klljti cio oanjsi 'lochteva.f.:O , ten '1ecji mor:). biti N.
Uvideti noreoo , du je potreben pogoj 'loa konverg
enco
n
zaporedja tudi ta , de. je absolutne. vrednost razlike poljubni h
dvch dovolj poznih clenov r.1.'3.njcia od poljubno oajhneg
n
stevilo:o. E
Dokezeno , ce je z aporedje 0.
1
, 0.
2
' 8), 8 4 .... un
in iron limito a , je
2) In - a I < f:
n+P n
ce je le n ) N (f ).
2) jc torej pot reben pogoj konvergencO Ve jc
zgornje zuporedje konvergentno . je /un+ p - ' a/, <
n
'i
!
- 1)';' -
ce jo 10 n) til ( ,- ) pc 'udi Ian - 01 < co je Ie n '1 "Z ( ),
:kj ,gre n prcko if ) , ki je '!'ecji ad Nl ter N2 ter st" r-ri
n aba prcj13nja pogojo. hkrati lzpolnjena . Izracunajr.1o a.!J -
solutno Vred!lOst razl1ke la - a I ::1 11. _ I
n+p n n+ p an + a - n
'" I(a
n
+
p
- 0.) + ( a - u
n
)/ , Dobill absolutno vsotc ,
je oanjse ali kvecjeou eneka vsoti c.bso lutnih' vrocinosi;i su-
nundov ,
J) la - a I 1(, - a) + (a - a )1/
n+p n Mp n
Illn+
p
- 1.1 + Ian - n/ < (+S
1 ,
Absolutni vrednosti no. desni strani neenacbe 3) stc llri
n> N (C) oiJ.nj Si od po zE, c- 1$- t ., c: dob1 -_0
e p 0 po
no dcs ni vee in i mrumo :
J) ;,
- n I. '" 1(0 - a) + (a - a
n
)/
n+p n n+p
,
t
h - al l +
Ian 01 ( +
n+p -
2"
'!orcj i.:1c.mo:
4)/. - ol<F
n+p 'n
ce jo I e, n > N
Pogoj 2) je torej po'; r f:b lf.l:l pogoj za konvl::ogonco ZllpO-
redjc , Je pa tudi zados tfrn . Ce vecja 2) , ion zaporedjc Ie eno
stcka.lisce in je konvergent no .
Ce hi 11':1e10 zLpol'edje kljub pogoju 2) dye stek.'llisci
no. primer a in h , bi poznimi cleni tipo. a iz 2)
n+p
bUi taki na primer a n ' ki se od a po volji oalo razElcuj ojo
1
pc. tudi nt". prir.wr a , ki sa ad b po volji melo r ozlikujcjo.
"Z
hi :
r
,
I
I
I
5) ' a - at < [
! n
1
n
1
,> HI
U:' )
v Z) bod1 N vecji ad
"1
F"
od 0 za r:enj kot po volji
n
oko:.ici okoli a Zaredi 5)
n
- 1J5 -
tor
tudi od
najhcn
in 6)
"2 '
0 tar a s, zat o t u di
n
1
n
Z
E
aba stu v Z [
pa sta a in b v 2 [ okolici
okoli 1111. tar a
1 n
Z
Sn
2
se razlikujeta po aosolut -
ni vrednosti kvecjer.;u 2 .
4 t t utor b sta v -+ f. okolici okoli an ' Kar po. Doro':,O z doyolj
volikin N (. poljuono majhen , a ter b tak" malo
razlikujeta mad seboj , kukor hoeev.o , i;vorite. ena steke.llsce in
zcporedje je kcnvergentno . tako Ceyhy- jev kriterij kon-
vergenc e zupor e dje je konvergentno , ce je
pogoj 2) /ll.n+p
Vloetlir.:o 2 konv'7rgentni z!lporet:.ji :
an'
7) b
1
,
b
Z
' b y
o. " ., b ,
rI
I bn - bl <
(
.. '

2"
,
a , lin :In :c< a ,
n --') ro
b , liD
,
n
= b ,
n-7oo
n ) li2
()
- 136 -
Dokezer.lO , do. je Z!lporedje vsot po c'feh istolezn"h Clei10v
a + b
"- n
tudi konvergentno in ica za lir:l1to vsota limit obeh z :lporedij
0. + b , Uvidioo na:nrec , da. je absolutna vre dnost rezlikc la + b
"- n
- (a + b)/ clUnjsa ad poljubno najhnega stevile , ce Ie gre!:l0 z n
doyolj dulee . n ") U ( . ). , kjer je N ( ) vecji cd Nl in u
2
'

+ /b - b/
,
""'-
b) / ,/ /. - ./ +
"> n
Absolutn9. vrednost vsate je nar.:rec ccnjse ali kvecj'cr)U
vsoti absolutnih vrednosti sumandov 0<. ter (3, ti po. ate
zeradi konvergence zaporedij 6) ter 7) manj9i "od po snj 300
(n + b)/ ( c, ce je
1" n '> N ( E ) ali Ii!:! (an + b
n
) .. Il + b = lii:! an + liu c
n
'
r. -7 00 . Lioes IIsate je e:1ek v soti limit sUf.lc.ndov .
Enako za r azliko , saj je Ian
al + Ibn -
/ n - b - (n - 0)/ < c. , liD (a - b i
n n n n
- b
n
- (. - b)/ =
/
<
F.
b 2'" + '"2 in
a - b : lin a
"-
Lines razlike je enak razliki limit .
Vzet!ino konvergcntni zaporedji 6) ter 7}
6) a
l
, a
2
, 8. ) a n . a , an a , n -) co .
Ian - ./ < E; .. n ) N
l
( E) .
I
- 137 -
7) b
l
, b
2
, 'tJJ on . . b , 11:-,1 b
n
;; b, n ---7 oc .
n ) N2 ( ,: ) .
Za?o!'torlje p!' :J'iukt ov ;:'0 dveh i stol..:znih c 1e:"!.:)\'
jo tudi k::mvergentno in i::.2. liL.ito ab , se.j je a-solatnn vred-
I(cnb
n
- ab) Jr:.::mjse od poljubno naj shviln,
cc lc grc:-.:o z n preko N (E l , kl je vecj e.,d Nl CC ) ter
a;:) - ab - 3 b +
n It n n
+ . Desni 'st!".:J.ni- in c.dstejeno ::lb , :!.)bL,o:
It!ncn nbl
/n -
"
( / a
, n
<. 2 +
/' a '.J nli
(a b - 30) - Deb - b) - - a) , t orej
n n n n
-. a / . /', - b/ + /0/, Ibn - b/ + /b/
/., / + / b/E , / ab - ob I ( 10( + /a/+
n n
Ke r kolicina :1! dcsni ' , pJ l juf):10 rmjPJ'lrl , je lin
10 )
an
b
n
.. . in il:'.ll. ze

kolicnik linit obeh znporedij ;
saj je
a
0
- b
n
na:r.jse od poljubno l:il'l. j hnc:ga s t ay.U n f:.
oe j e le o ) :r
/
( ) ,
kjer je ;1 'Iccji oj :'1 ( f ), ter :-12 (f. ) . cosolutno
- 138 -
" /n
a b
-
ab
vrcdnost razlike l,.!l
- -
ill
, n
n/
,
0 b
'" f
b b
n n n
a b - 3b
n
nb + cb
I " I
'o2+ b (b
n
- b)
bee a) + a(b - on:
/ ___ ____________ -"'-I.
,2 + (b _ b)
n
Ce nest o
stevca vzaoeco 'Isoto absolutnih vrednost1
su:umdo'l ter absolutni vre In05:1 r !.z l1k len - n/, Ibn - bl
no. dODcs tino 5 S9 vecjir:a s:ey1l0tm. E: dobino n.:l. desni strani
gotovo vee , ce oesto i nenoy.::. !ca '0
2
+ b (b
n
- b) vneseso mUlj ,
nD:::rec b
2
- /bIt je ul:l'Jek ne desni gotOVQ vecji in inano ;
/n _!'. / <
b
n
b
Ib/< + lal (
/b/ . (/b/ -, )
I.
an a <- Ibl + lal
o - ,;/ < " - /b/ . (/bl - <I
n
'" C/, Ker je koliCina t J no. desni strani neen:l.kost1 po l jubno
a li!:la
DC!.jr..nn , je liD b n <:: n . Lines kolicnika je enak kolicnDu
n n
lioit . Zaporedj e 8
1
, . :l. 2 ' :I.) . a 4 . . an . . j e no. -
rascnjoce, ce je vsalt sledeci Clen '/8cj1 od
:In+l ) an> an_I) 3.
n
_
2
')'. ') aI ' Vsako novzgor
oncjeno nonotono noraseo.joce zoporedje jc konvergentno in ina
nc.t:mcno zgornjo nejo za linito . Ce je nllt oncna zgornja Deja. M,
ve.lja za vsok .:l.n neenakost an < !.l , za dovolj pozne cleno , za
kotcre je n ) N ( f. ) pa. v elja an > M - E.. , kjer je t po1julJ-
no na.jhno stevilo , torej t.t - an < F.
k:-.r j' e kriter ij konvergence zaporedja.
PraY t ako je '1s ako no. s pod onejeno oonotono padnjoce
zllporedje konv ergentno in iJ::lEl nntancno spodnjo nejo 0 zn 1inito .
lJonotono padajoce zeporedje je tisto , pri kllterer:! je '1ScU{ s l cdeei
Clen wmjsi od predhodnego. , an < 0n_1 < lln_2 .. . <0.
2
( 0.
1
'
- 139 -
IX. DEPINICIJA FUNKC1J . Df..NOST FUNKCIJ III
VRsrE FUNKCIJ
Poljubno po dvah ali vec kolieln je
funkcija . Kolicine, ki soodgovorjajo, 90 sprenenljivkc . Oneji-
co se v n::.da1jnjer:l na 2 sprenenljivki. Soodgovarjonje ocd dver.1a
spr eoen1 ji'lkaJ:!a ali zavisnost n ed dve:::a sprenenlj1vkaca tloro
biti dana t ahElle ri cno , odgovarjajoce '1rednosti spreoenljivke so
1c.hko dane na 09nov1 te.be1e . Najcesee pa je Z'Ieza ned sprenen-
1j!'1kaui dana nn oanov! po1juone enachs .
1) ' p (x , y ) 0
P po1jubno povezavo !":led X, y . Enacba 1 ) je oznaka za
po l jubno nerllzvit::> ali implicitno funkcijo dveh
Cc iz cnacbe 1) enD s ponocjo dru5c ,
na pri oer y 9 ponocjo x, dobioo
2)y=f(x) ,
kjcr je f poljubcn izraz v x . 2) je r azvita ali ekspl1citna. flm-
kcija , x j e nezavisnu spreuenl jivk:t , y je spreuenlj iv\;:n
ali funkcijska vrednost.
Ha podlngi enacbe 1) _li 2) vS3kernu x pri r cditi
odgovar jajoci y . Ce snatrano take prircjene vrednosti x , y kot
abscise in ordinate tock v koordinatnen siateou. dobiao Lmogo-
terost tock , ki tvori krivuljo . Ce je povezava x in y dana
nn oanov1 krivuljc. graficne predocbe , praviao , da je funkcija
da.na grafi cno . Na. osnovi grafikona , gratlcne predocbe I ooreno iz-
tlerit i funkcijske vrednosti , ki odgovarjaj o poslllll.6:mi tl vl'odnostin
/ \
Y

"
S1. 81
- .140 -
nezavisne sprener:ljivke x .
Enacbi 1) a.li 2) st.:o.. zVezi
oed abscis<:!Ji in ordinntuai
tack, ki so nu krivulji K,
sta enacbi krivuljc K.
FunkcijOl 1) ali ,2 ) je enolicnn , ce odgo""arjn vsah vrcd-
nosti nezt'.vl::me sprer.Jenljivke x ena sana Vred.'103t funkc .ijC Y.
F'.lnkcija nora bit i dvolicno. , trolicna . . mnogn!icno. , cc odgo-
vc.rja vs.:tki '1rcdnosti .
sprer.lenlji"ke x , 2, J ali vee
vrednosti fU'1y.cije .
runk loheo glude ne vrsto , nncin pu"/eznvo t(x) , Ce
jo f(x) pOlino!:!, , je funkcija celc. r ac ionalna
)y<f(x) a >:n .'1 - 1 .'1 - 2
o + a
1
x + l!2X +. , . +
slu'::njt ::'0
funkcij u
y ax + b ,
2
Y
kve.dratna funkci Jll
+ bx +
" ,
kublcna funkcija
Y
ax) +
bx
2
+ ex + d
itd .
Kolicnik pol i.norJQV j e l oolj ena racione.lna. fun;:cija
Pn(x) n
xn
+
1: - 1 n- 2
:1,)
0
nIx + e
2
x
+ + a x + n
y
",,( x)
. n - l ,0
b
"-
b ,/' - 1 b ::1 - 2
x
+ + . 2x .;
+ b
m-l x
+ b 0 1
0
I
I
I
I
i
I
- -
funkcije J) in 4) so enolier.e.
Ce je y kot fu.'1.Kcija od x dan nn osn:>vi a1eebra.js:tc
poljubne stopnje v y , kjcr so koeficienti polinoni v x , je
f'.mkcija algebl"o.jska .
VS2.ki vrednosti nezQvisne sprer.lenljivke x odgovnrju ZQ
y enacba n- te stopnje , ki ioa n resitev . Algebrnjska funkcijn
je torcj tol i kokrat rnnogolicna funkcij n , kolike st opnjo jc
enacbo. 5) Zll y . Ce je 5) enacbn prve stopnje Z8 y . je funkcijn
looljena rncionalna , ce je poleg tega se Pn_1( x) : 1 ali 'co je
Pn{x) s Pn_l(x) deljiv, jo funkcija cela racionalna. .
ki ni nlgebrajsko. , je transccndentna. Prioer tranac e ndcntnih
fun!;:cij so kotna funkcije ali trigonooetricne f unkcije .
6) y sin x ,
y cos x,
y tg x,
y :z cot x.
K funkcij oI!l spadajo tudi eksponentne funkcije .
7) y
y
, 7 ' ) y
x
> ,
a.
X
, ter logaritec,ska funkcijB
VSllko funkcijo Illore:r.o povadll ti v obratni .9.o:1eri , kako so nczavisna
- 1 42 -
': Lzraza s. pooocjo funkc i jske vrednosti y . Tal:o
ne. prif.lor '/ o')l'!l't ni :;meri poveno enacbi 7) . de j e x oks poncnt
k y - g10'::; nu osnovo e oziroma a a li x :z: lny ozlrm:lo x=logllY'
Uovi znvisni .JJI!' er:lf: nljiyk:.. dano zopet Qznnko y, noznvisni po
x in ioe.rJo
7') lnx, odnusno y '" lagex ,
Logariten,sk.::. !'unkc i ja 1 ' ) je obretna ali inverzna funkcijn
cksponen te I'u,'l kcij e 7) .
Sli::lJ.;) po,er.lO anacbe 6) v obr atni smeri , da j a nezn-
visna spreoenljivka x ka t nli 10k , ki pripada vrednosti trigo-
nor.letricne t unkcij e Y. kar nu"HitulO :
x nrc sin y, (arcus sinus), x == ';,1$ y ,
x t.rc y , x '" erc cot y .
Ce sprcr.Je!'!.1-jivke
fj,,'. , iu ?, /rcl j'am
fI I'??VlAJ'.e
zopet preznznacujemo ,
6 ' ) y a::'c X,
c. ': c co - x ,
y a:-:-c
t"
x,
y a rc co-: x.
CH:locotricne Iunkcije laatajo vrednost kote 8 porJocjo vrod-
nosti ::' .1:
Bodi
Y =
arc si.1
"
ali- x sin y
=
cos
-
y) i n
n
'Iorej : za.to
2" -
y
=
arc cos x ,
n
arc sin x . ore cos x , dobieo :
2" -
8) arc sin x + arc
n
ena1:0 cos x
2'
arc tg x + arc cot
n
x
2'
- 14) -
Zveza oed tri Gonooet ricnimi funkcij a mi 1n kofunl:cij cm
a B )
se Odraza pri y klooet r i c ni h funkcijah v obliki ena b 8
X. ZVEZtlOST FUNKCIJ ! LI MITE FUUKCIJ ! LASTNOSTI
GREDE NA GRAPICNO PONAZORITEV
Funkcija y 3 f(x) je v nekem intervalu ( 0 , b ) nozavisne
spr ct'.enlji'lke x definira na, ce odgovarja. vsaki vrednost! neZQ-
visne spreoenljivke x v teo intervalu dolocena , koncna , rculna
vrednost f unkcije y f(x) .
Oglejco sl I nstnost funkcijo
A
f(A+R)- f(x) v nekl tock! x nnvedenegB
intervala . Ce nezo.vi s no sprc-
--...p" nenljivko x spreoonlt'Jo U!. h ,
ffK.) od x no. x + h , sc funkcija
spreceni za f (x + h) - rex) .
Ce odgovo.rja v tocki x dovolj
Sl. 82 mjhni neza v1sne
spremenlj i vke h poljubno spreneoba funkci j ske vrednonti
fex + h ) - f( x }. provino , ti n je funkcija v tej t ock1 zvozn n .
Tako definiramo: f unkcija y = f(x) je v e naki tocki x
zve:zna , ce je v tej tocki vrednost razlike If (x + h) -
- f(x) i oonj30 od po l jubno kolicine t I ce je lo lh l dovol j
j "i d eke a majhnega stevila ('f .
nnjhen, nn prirne r can;:; 0 n g '-\
To napiseQo v ob liki neenakosti .
1) If(x + h) - , ce j e Ie I hl < d' .
- 144 -
VzeI!l.irJo 2 ali vee funkcij , ki so na do!oceneo intervalu
Vsotc ali rllzlika teh funkcij je zvezna funkcija :.,ovsod tun ,
kj er ste obe funkciji :ovezn! . Noj bosh'. fU.lkc i.jn 'Yl(x) tor
i n na j bo
,
<:f
2)
+ h)
<

ce 111 1
T'
je 1,
. 1
N
2
(x + h)

<
t
ce jc 1, /h/
< d;
T'
Oglejmo si funkcijo vsote ali rnzlike f(x) = !
Tvorioo nbsolutno vrednost razlike: /f (x + h) - fex)/ = (x + h) :
+ h) - + P1SBI!l.o jo kat absolutno vrednost Ysoto ,
ki je rnanjsa ali kvecjeou enaka vsoti absolutnlh vrednosti sumandov.
,Mesto naveden1h Sunllllldov po. piSemo glade nn neenachi 2) kvecjetlU po
2' l:cr sne Zll fhl vzeli manjso vrednost . ki je manjsi ad c:J 1 tor
J
2
If(x + h) - f(x)1 Nl (x + h) ! + h) - (x) ;:
;:
+ h) - + + h) - -
- (x)1 + N
2
(x + h) - < + ce je Ie Ihl (d.
Vsotn ali razlika zveznih fU:1l cij jc z/ezno. funkc ijo. na
skupneo obcocju zveznosti funkcij,
Produkt funkcij t er kjer jc
2' ) Nl (x + h) co j. 1. Ihl < or l '
+ h) - 'r
2
(x)1 < E ce je Ie Ihl <
J
2
,
ja funkcijn no. skupneo obcocju zveznosti obeh foktorjov .
30di f{x) = Tvorico nb aolutno vrednoBt razlike
Pisoti jo noramo kot absclutno vrednost vsote , ki je ccnjsn ali
I
r
- 145 -
enoka vsot i nbsolutnih vrednosti 9uoandov, ze kat ere po
Gledo ' lC. 2 ' ) ugotovimo, da eta poljuhno tlO.jhno. . Razliki
) pristejeoo in odstejeco + h) in
If(x + h) - f(x)/ 0 (x+h) + h) - 'r.l (x)
h) 'r
2
(x + h) - + h) 'r
2
(x) + + h) 'r
2
(x)
'r
1
(x ) <jl2(x)1 (x + + h) - +
(x + h) - (x)) I (x + h)/. + h) - +
+ N';'x)l. (x + h)1 +
Za h vza!'!lemo oanj od J' , kjer je cl manjsl od J
1
ter J 2' Kol1cll".a na desni stranl je zmnozek poljubno majhne
koliCine . 1n koliclne v oklepnju, ki je koncna , saj ata fun-
kclji v navedanem !nta!VOolu konen!. Ker je tnk
produkt pri zgoraj navodenem h poljubno msjhen, je produkt zveznih
funkcij zvczna funkcija na skupneo zveznoati'
faktorjev .
Kolicnik zveznih funkcij (x) I 1f
2
( X) . f(x)
(x)
'P
2
(X) j.
na sknpnen obnocju zveznosti dividendo. in d1vizorjo. zvezna fun-
k(l ijn. 'locke nezveznosti so t ::,c , kjcr je inenovalec O. 0Gl ejmo
s1 r.1Js.olutno vrednost razlike
(x + h)
',) I + h)
pri pogoju zveznost1 dividendo.
in diviiorja 2' ) , Razliko 4) spravimo nn skupni imenovolec t ar
st cvcu pri stejeno in odstejemo kolicino tfl l (x) ter pisano
st evec kat ysoto suoanaov .
vrednost Stevea je TlIe.njoo ali kvecjeDiu ennka vsoti
llJoalutnih vrednOeti sumandov v ti pa so prl pogoju 2') po-
- 1-+6 -
1jubno majhni .
<



+ h ) "'2 ( X) I
1'I'2(X)1 N
1
(x + h ) m ()I I ( )1 - '1 x + x /<P2(x +. h) - 'l' 2(x)1
+ 1'1'1 (x)1 t:
+ h)1 :
f (/<Pi (x)1 + /<P2.(x)/)
+ h)1
s tern eel u10oek , CC desne stron1 je p01jubno majhen <n
jc 1e od 0 r ozl!cen . Nezvezna je torej funkcij:-. I e tau , kjcr
je ioenova1ec : O.
Tako hi mog1i dokaznti zveznost posameznih funkcij . Cala
zv wnEl. za oncne x , 1oo1jena rc.ciona.lna funkcij ' je e" k
no. funl"cij Q j e ne zvozna pri niclah i oenove.lca , Trigonor.let r icni
, \
fun],ciji sin x in cos x ste. zvezni za vsak koncen x , funi(ciji tg x
,.. sinusn- o
in cot x po ste nezvezni pri n1clah cosinusa. oz1ro".'
Eksponentna funkcija je zvezna pri vseh koncnih vrednostih
neznviene apreoenljivke x.
Cola r ac10nalna f unkcija: y
-
- ! 47 -
( ) ) (
n n-l n 2
fx+h -f(x :o ax + h) +E1.
1
(x+h) + a
2
( x +h) - + +
+. ( h) + _ ( .. xn n-1 n-2
a
n
_
1
x + en '"'"0 + a
1
x + 9.
2
+ + an_Ix + an) '
Binooe v oklepajih de sne st r ani potenclraoo . Prvi sumnndi
n n- 1
spotcncirnnih binoeov so 00x , e
1
x , '" on ' to unici j o
nasprotno predznaceni cIani suhrnhenda . Clcni , ki vse-
bujejo vai h v rnznih potencah kot f aktor . Zc.l':lc-.i tc:gc. nOf coo
na. desni strani h izpost nviti in dobill'lo : fex + h) - t(;.::) = il .
a(x), kjel' je a( x) palinol!! v x . Ker je fex + h) - f(x}
dovo1j oa.jhnega steviln h s polinomoo a(x) , ki je za vse koncne
x koncen , je celn racionalna funkcija zvezna zn vse koncnc
nosti ne zavisne sprooenljivke x.
Ko l icnik zveznih funkcij je zveznn fun kcija , zuto je
Ijena r acionalnn funkcij a zveznn funkcija za vse koncne x , tocke '
nezveznosti i na tam, kjer je irnenovulec O.
OGlejoo s1 zveznost trigonooetricnih funkci j :
f(x) = sin x , f(x + h) - r(x)
sin ex + h) - sin JC ..
z: 2 cos (x + sin
5) f(x) 0
"'-
cos -C',
f(x + h) - f(x)
cos ex + h) - cos x
.. - 2 sin ex + Bin
rri dovo1j maj hneo h je sin poljubno oejhen , sin (x + t er
cos ( x + pa sta za yank x Zcnozka desne etreni anacb
5) sta po1jubno majhna , funkcij 1 f(x) = sin x t ar fex) .. cos x
stu Z Cl '1se x zvezni .
/
- He -
Kcr . je kol i cpik zveznih funkcij zvezna stn funk- "
cij i tg x '"' tar cot x "" zvezni Z<l vsc kOnCn&
XI tocke nezveznosti pa imata pri ni clah funkcije cos x azironil
sin x. Tocke nezvzn.osti f unkc i je tg x so: '
E . .l!!. 5n-- lOh k t "'1 ... 1t toob
a
nezvozno.s t i
2' 2' .. 1 onaga r& Ou 2'
"
funlt c ijo cot x pa so D, n, 2n . )n s odi rnnogoklJi6tniki ad 2'
x
Oglejmo ai eksponent.o "flUlk cijo f(xl '" 0. ".
. ,
Ua h U!l8n;l..SjUjemo proH a I S8 a
h
p.roibliiuje vt'ecinosti 1...1
a
h
_ 1 pa vrednosti O. a X je koncen z.a vse koncne x , zn.to jo
no. stran ena.cbe (6 ) za dovolj roo.jlme h po.ljubno t:l.:ljlma .. . E:: sponon..
tno. funl(cija je zvezna za vse kanen!! x.
funkcija log x:
x + h (h,
f(x + h) - fex) := log (x + h) - l.og(x} - log (--x-> .. loS 1 + x'-
Co gre h prot! 0 , gre (1 + prot! 1 za vsak konccn x ,
r u zen z a x = O. l og - pa gre pr ot i O. Lo garitem je zveznn funkc ljn
zn vsc kone ne x, razen- za x = O.
Funkcij a y .. f{x) ' C1.ore bit i definirana za vse toc!i:o nclrega
intervale. (D. , b), Ie v do l oceni tocki Xo l ma nedoloceno vrecrn.ost.
Co v poljubno mnjhni okolici tocks Xo vrednost i , ki so polj ubno
00.10 rnzlikujejo od neke kancnc vrednost i A.
ce je torej If(x) - AI (
,
<.
' / / < r t de i mn v t acki xo' 1i0.1-
z o. :t - Xo ( , po en ..........
to f .. V navadani nee no.cbi je poljubno lI'.aj hen, co je Ie dovolj
mnjhen. PiSer.Jo : lim (f(x) -= A.

o
I
Ii
- 149 -
Funkc ij1 predpiseDo v tack i Xo vrednost A.
Ce bremo po poljubnen zaporedju vrednasti nezevisne spre-
nenljivke proti xo ' gre zaporedje odgovnrjajoc i h funkcijskih vred-
nosti vedno proti isti koncni vrednosti A. Funkc ija y '" f(z) ina.
v Xo lin ito, ce odgovarjajo poljubnio zuporedj t!;,
Sl)rcDcnljivke , ki linitiI.'ajo . proti xo' zaporedjo. fWlkcijskih
vre dnonti, ki liQitira jo vsc k isti koncni vrednosti A. CO gremo
po vrednostih nezevisne spremenljivke ,
dobieo leva lioita . Levo lioito torej
ki so canjse od x k x ,
o o.
'\) rF'lnf(!I)"
dobimo , ce vsto.vir.lO/ r.!est o
x vrednost xa - f in grana z C proti 0 , torej lim f(x
o
- f ).
: -) 0
nez.E\vismi' sprer.ten- Desno linito dobimo , co greDo po vrednostih
Ijivko , ki so vacje od Xo proti xo ' V flL"lkc i jo vst nvino zo. no:z.a-
visno s prenenljivko Xo + i n greno z E. proti 0 ,
Potrobcn pogoj zn eksistenco linite je torej , dn je
ka. desn!.
torej lin f(X
o
+)'
t->O
l eve lirJitn e na-
Punkcija
X2 + 2x - J
x
2
+ Jx - 4
ima " tocki x 1 nedoloc'::rIo '1rcd-
nost
Leva limi ta je
(1 - f) 2 .+ 2(1 -i.)
lim
(1 _ ( )2
+ 3( 1 -t)
, 2
4
lim
<.
5
- 5
c
lim
lim
- 3 1
-
lim
- 4 1
([ - 4)
<(;_ 5)"5
-
-
2 [
+
(.2
+ 2 -
2 t +
<
2
+ 3 -
Desna limi ta je l
(1 + ;)2 + 2(1 +f ) _ )
2
(1 + ) + 3(1 + l - 4 1 + 2 . +
t. -> 0
",lim
f 2
+ 4 t (E + 4) 4
2
lim
( (; +5)
-"5
' < +
,

t-) 0
2
- 3
)!'
- 4
(: '- "1 '0
- 4
- 150 -
Desna je cnaka l evi, navedenn v
tocki x = 1 lini to ter ji t olTJ pripiseno Virok ne-
dolaccnosti navedne v tacki x = 1 jO , da stovoc
in i:ncnoval ec korenski f9.ktor x - I , ki povzroci, dEl i oo
ja v tock! x = 1 vradnost Pravo vrec!nost funkcije v to. !tl to'cki
dobino take , da s tevec in icenovalec r a zs tavi oo , S Bkupnio fak-
torjem krajsaoo, nato pn vstavioo vrednost nez2visne spreoen-
I jivko , ki pripada tej ta cki . Prejsnjo limito torej izracunaoo:
+ 2x - )
+ Jx - 4
x 1
l iD ( x + 3)( x - 1 )
(x +-\)( x 1)
x -..,. 1
liD X + J
x + 4
X -) 1
i
5
Mejne vrednosti looljenih racionalnih f unk cij I co c;r o
pratt 00 . dabloo , co stevec in
ioclnova.lec z najvi sjo potence ns-zOovisne sprecenlji'lke , ki v funk-
cij i nustopc . Stevec in sta izrazena z re ci pr ocno vo -
tonc:lni nezQ.visnc spremenlj ivke, t", po. gredo proti 0 , ce grc
' x --7 0)
Pric.l(lr
.2
liD 2
Dx
T Ex + C '" 1 \1:1
+ Ex + F
I
V n.:;slednjeo booo :'.i .1:'to liD x Zar a.di lihosti
x -4 0
funkcije s in Be moreco oroejit i no. lioitironje po pozit i vnih
I
vrodnostih ne znv1sne proti 0 , snj je
liu 910( - x) '" lin - sin x = PredoCi r.1O si v kro{,u s
-x - x x
- 151 -
polneron 1 vrecllost x , sin x ter t g x . Iz slike 63 l'J.zb cl'Coo :
--'
.=
OB 1 , AB x, BC sin x,
AD t5 x. 'l'l'ikotnik OAB i cc
ploseino
1. sin x
!Irozni --2 - ,
izsek OAB ploscino
x.1
U l :l - 2- ,
t riko tnik OAD yloscino
)
h!.s....!
I
2 .
Ce to pl os":'
tJ
(
A X
cine po velikosti, dobino:
6)
si n x
<
x
< t '3 x kjer
61. 8)
2 12 2 '
. jo x poljuben pozUven kat , Neen:lcbO 6) kro.js:::.co z 2 in vznucr.1O
reeiproCllO vrednosti , pa dobino :
6 ' ) 1 "-
sin -,:. /
.l > x
x . 5l.n x
1.1nozioo s pozitivno koli c i no s in x in dobino :
7) 1 '; x '> cos x.
Co lir."! itirnoo z x prott gre cos x pr ot i I , funkcijo.
jc torej po velikosti oed 1 in kolicino cos x, ki teU
proti I, co gr e x -?
k i
Z" 0
0 , oejnn vrednost fun C Je x 1
ja tCd2j tudi 1 in
8 ) lin 1
x
x -4 0
Z:l grD.ficno prcdocbo funkc ij e j e dobro , d!l. poznnoo nekr'.-
t cre l :lstnos ti funkcij . Krivulj n je sir.letricna no.
ordinctno as , ce nastopc x 1e v sodi potenei . Co
2
ir.l:1 krivul je obliko F( x y) = 0 , odgovnr jc pozitivneou
in nCu:Ltivnaou x iste Il bsolutna vrednosti ist .:\. enncba zn y . tortlj
- 152-
e
1sti y. Bnnko vidit:lo , ce no stopn. v en:J.cbi krivul j ;:. y I e -; 8:)Ci.
. .(
h o

i" l
-)( (
-Xo

X,->
,
)<
S1. 84
l' '/
L _ . )<, -X"
81. 85
pote.nei, do. je krivuljn
gl ede
obs ci sno as , Cc jc enoc-
jo sprecen-
Ijivke y
f(::) , kjer
je fe-x) = - f(x) , jc
krivulj n posevno sinct-
ricna ( glej sli ko 8t . 85) .
Dore ineti._<llllllP-
e
tote . Asioptotn krivuljl
j e preoica , -kl s o kri -
v neskoncnoDti do-
(x)
Loolj ena funkcijO
i on osioptote zc taD, kjcr
jc ::>. ee ;ie
= "0 (x - - tY'2)
(x .- (/' ) '" I so asioptote
preoice pnrolelne z crdi-
nutno osja;
9) x - cGI :: 0 I X - oJ
2
:: 0 I X - d
J
== 0
'\sicptote I ki ni so vzporedne Z ordinntna Dsja . ionjo ob-
liXa
10) Y == kx + n . Ce greno z x dovolj dale
c
, se
prer.lice ad krivulje Y "" f( x) zn po ljubnc oalo razlikujcjo .
'F-
'1'
1/
S1. 86
- 153 -
'\-'"
,
I "
, '."
I IY
I
I
I
I
'v
Dobirao: ll ) f(},')
kjer je l io Cf( x)
J4. -) Co-'
kx+n+Cf(x) ,
o. Funk ..
cijske vrednosti funJ,cije
ordinate krivul je
e
s$1 od ordinc.t prenice nsiop-
tot e rnzlikujejo za kolicino
ki liuitirn z r nzsto-
oi o X prot! o. 1z 11) dob1eo
soerni koefi cient k in a dsok
nn ordinatni os i n nsinptote .
V enacbi 11) limi tirQ.r:o Z x
11') lio f(x)
lim (kx + n) + lim
x -4 ro
DruBi
sUI:'\2..nd dcsne atrnni je 0 , torej :
lin kx lim f ( x)
-
n, x -) 00 , k litl X lio f (x)
.
k lin
!.W
- lin

Drugi
x x
x -) 00
sae rni koeficient asimptote :
12) k lin
x --1 00
x->
sunnnd desne s tra ni
iz 11') izrn.cunallo n : n '" lim f(x) - lim kx ali :
12 ' ) n < lim (f(x) - kx)
x -7 00
00
je
-
n,
0 , dobimo
Ce jc enncba kr ivulje vsata. ali r azli ka funkcij , dobimo ordinate
- 154 -
o z rome odstejeno funkcij krivulje , do._ sestejer!o i
suncndov , ki pripadajo posarnezn1m ,tocknm.
- - - - --- - ----
funkcije
."
H-...J..l.J..----->
87 31-
Y
IIV ,
I y
I '
/
I '
/
I '
, '
,
, I
/ .
/ I
,
31 . 88
,

x = + + '1
3
(x)
iz slike at . 87 .
Primer : predoci funkcijo
2
x - 0
y = x:). Funkci j a i m).
asi optot o vzporedno z or-
di nat no osjo x - J '" o.
Ca st avee delioo z ioeno-
va l e am, dobimo :
2
-:....i
x _ J", x+ J
+ _5_
x- J
(tora j kolicnik x + J in
ostanek 5) . Kar liDitirn
.2....
x-J z rustocin x prot i 0 , '
je nsinptota pl'e!:lico.
y = x + 3: Funkcijo piseno
tudi y '" ( x + 2 )(x - 2)
x - 3
Znak , . ki gn ina funkc i jn no.
od t ockc -2 dobi no I ce
vst a vioo zn x "" - 2 - t (kjcr
j e E po l jubno rJujhno. pozi -
tiv nn keli cina) . Tako debieo
sign Y.
- . -
, - - - . -
debi oo med - 2 in +2 :
l:I ndn1je
y c: +
, deano od 2
v stnv100 za x kolicino
I'
I
I
I
- 155 -
x = 2 +
t
0
sign y
0

= -.
Desne od tach 3
dobino znct ,
..,.
-.!2.
=
so tabelo
co vstnvi!.lo x = 3 + E- 0
sign y =
+.
Ugat- 0vioo
+
ne kc.j prirejeni h vrednosti :
11
y
o "
. 3
. . 12
Kri vulja , ki soo jo je: hipcrbela.
Mogli bi krivtll jo s sesteva-
njen ordinat preoice y = x + 3 ter hiper-
bol e y
_5_
x- 3
XI. NEKATERE LA3TNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ
t1gotoviti Doremo , de. je ki je nf'. intcrvnlu (o. , . b) ,
kc.l: or tudi nn krnjiscih zve zn.'l , taka , da morer.lO Lo a cel intcrval
najti t ake dovolj mujhno koliCino J , da. je zn v.;Clk par nez:;lvis-
nih s prcncn1jivk Xl ' x
2
nn intervalu: I f( x
2
) - f l:1) /< t. !, ce
jc le / x2 _ x/ < d. je tuka j poljubnC' L:ljhnU s':.evilo . Prc,vi- .
00 , funkcijo. Y = f(x) je na intervalu ennkonerno zvezria. Dokuzuti
DoreDO obrlltno . Ce je fW1k ci j a y = f(x) no. nekeD intervalu enc.ko -
Derno zveznn , je zvezna v vsnki tocki interval
a

VzcLlino nil intervalu (a , b) t.vezno funkcijo , ki iw\ 1ust -
nest , do. je v Co negativno: , v b pozitivna ali obrctno , sign a. '" -sign b .
Un i ut ervalu (0. , b) je ysc.j ena t o.ko. tocka., de. je funkc ijo. taD o .
Rc.zpo levir:lo inter val s tocko J: 1 " ce f ( f 1) ni 0 , ir.,o. ftmkcija
vso.j v cni izned polovic eba znc.kn . Interval z obel1Cl. znni;:ooo. raz-
polovine s tocko f 2' ..... snj v eni izoec. novih po lovi c iDa funlccijn
"
- 156 -
2 zno.lca . Ce taka nndaljujem'o I pridemo do zapor edja intervc. lov .
k1 so vse ozji in ozji , in do zoporedjn rnzpolovisc
f ( f
f) .... r' V poljubno ozker.t interval u okoli .r hi funkci -
ja. iDeti e ba znaka . Ce je interva l taka ozek , do. je /x .- F l(cJ,
torej v intervalu ( l -,[ f + c:f ), so funkcijsko vrednoati
oed II. - in A + C Ce A n1 0 tar je pozitiven ali negat iven ,
oor etlQ zllrndi poljubne oajhnosti koli cine E kol1iSino,; tako 1z.-
brat1 , da bo A - t 1n A + 11111910 ist! znak , znak , k1 il1 1ma A.
Funkci ja hi iocla v t eo intervalu 1st i znak , je protislovje ,
f( f ) n orn bit i 0 , f( f) = o . Funkcija, ki je v n eko!:l i ntcrvnlu
(0 , b) in no. krajiscih zvezna , je nn i ntervalu navzGor in no
spod omejenll . Ce ne pri me r bila navzgor neor-ejena , hi ostajllin
tock" , kj cr bi ir.tela funkcij.:l ve cjo vrednost od poljubno
koncneea stevila M. Interval (a , b) r a zpolovi oo . Vsoj v en! pol o-
viei so tocke . kjer so funkcijske vrednosti v ccj e od poljubno ve-
1ikeSCl stcvila M. Dobljeno polovico znova r azpolovi::w itd. Pridcr:1o
do. polj ubno ozkih intervalov I v kat erih ico. funkcijll polju0no ve-
like vrednost i. Zaradl zveznost! PIl se v dovol j 'ozkeo intervalu
(J dovol j rnnjhen) (f -J, F + fJ) funkcijske vrednosti ro.zliku-
jej o zu poljubno mal o I so v mejah oed f ( f) -t in ref) + t in
ne tlorejo biti po1jubno velika. Funkc1ja. io3. povBod no. i ntervo.1u
koncn<! vrednost . Te.ka navzgor in nn spod ooej ena zvcznn funkcija
inn nntnncno zgornjo mejo M in natancno spodnjo oejo o .
Dokazloo cks1stenco nntancne zgornje ne je M. no.
int ervalu zve zno funkcijo y .. f{x). VzemiJjo stevili /. tor '\ 1' tako ,
do. bo 1'. vecji od vseh funkc.1.j skih V'rednosti, f(x) < A,. n cl:o.j
funkciJskih pa bo se vecj i h od A
l
St evl1ski interval
- 157 -
(AI ' A) razpolovimo z A
2
, Al < ;'.2 < A. Ce je A2 v ecji od vseh
f(x) , vzcoino v nCjJrej (AI A
2
) , ce ne , vzameno nadalje (i'2'\) '
Vsckakor vedno nadalje razpolovino interval , ka t e rega ena noja
jo stevilo , xi go.. nekaj vrednosti po velikosti prc-
ko.su, eno. meja pa j e vecjo. ad vseh funkc1jskih vrednosti. Ko
r o.zpol nvljanje dovolj dol go nadaljujemo , prideoo do poljubno
ozkih intervalov , ka ter1h oeji lir.lltirata prot1 natoneni
ncji M. Tako tudi oostoj nat a ncne spodnjo :::ejo .
Funkoija vrednost natancne zgornje o. li spodnje
r.l cje no. i n terva.lu za.res zavzace . Moreoo. torej no. (a , b)
najti t a ko tocko ;( , do. ja f(:C) M ozirotlo. tocko 1'0 ' d'. je
-1,' . -"11
f (x
m
) o. on no. pr iner obstaja no. intervalu t aka tockn 4l '
jo f(A
n
) = M, uvidir.Jo s ponocjo razpolnvlj anjc. interva.la . Inter-
va.l zapolovino s tocko Xl no. 2 polovici . Vsa.j v eni po1ovici inn
funkcijn nnto.ncno zgornjo nejo M. To polovico ra.zpolovi ::lQ...s tocko
x
2
v eni novi polovici zavzano fW1kcija vrednost M, to r az-
po l ovitlO da.lje itd. Dobi:::lo zaporedje x l ' x
2
, x) , XyJ in
za.poredj.e intervalov , od katerih j c vsak sledeci ozji od prcdhod-
Ce s no sli Z delitvijo dovolj dul ec , soo pris11 do intervale.
okOli . XM ' - J , + J ), v se zeI'!ld1 zvowosti funkcij -
ske vrednosti
oo.jhen , Ci je
gibljej o med
1e d dovo1j
M + t
in M - , kjer je C poljubno
najhen. Intervali lit:. itirajo proti
kjor iOIl funkcija vrednost M, r'A1.t) ::; M.
V intervalu (a, b) , kjer je funkcije:. in ina.
cno spodnjo. nejo m in natnncno zgornjo mejo M, ::o. vzeuD. funkcijo.
vso.ko vrednost A, ki je po velikosti oed r:t in rd , vsaj enk.ra.t .
- 158 -
torej vsoj ena. taka tocks f . do. je f( 'f ) '" A. Kar je A
po veli kost i oed m 1n M, t!l < A <I.!, je 1 ( )
c - Ani f Xo - A naga-
Hvno M - A all - .\ pozitlvr.o. Punkciju f(x) _ A jc torej
no interva lu (x
o
' 1M) zvezna , ne krajiscih pa i ce r azlicnn znnka .
Za to mora obstajati na tee intervalu vsaj ont: taka t,!cka. ,
kjer je funkcija. 0 , torej f( f ) - A '" 0 , :1'( I ) ,. ; ..
v intervalu (a, b) conotono f unkc ija jo taka ,
do. z rcstoco nezavisno sprernenljivko tudi funkoijsk!l vrednost ne-
prestano r aste . Ce je X
2
1 Xl ' x) x
2
' x
4
) x) , j.e tudi
f(x
2
) > f(x
1
) , f(x}) ') f ( x
2
), f(x
4
f(x}) '" feu) =
feb) IJ . Yanko vrednoet A mad f(a) c c in feb) .. hi zavzc.me
cij c. 1 0 enkrut . Ce hi bila f( f 1) '" f ( f 2) '" A, kjcr je 12) f 1/
bi !':lorc.lo. funkc i ja ad f 1 narascati in padati in hi no bila !'lono-
tono
lato velja tud1 za monotono pada joeo funkcij o , k1 ja taka ,
da z r c.st oco nezavisno spremenlj1vko funkcijsk.::J. vrednost neprastano
pada . Za taka funk cijo je x
2
> Xl' x x
2
, x) f(x
2
) <
f("J,), f(x} ) < f(X
2
), f(x
4
) < f ( x}) .. , f(a) " hi , feb) _ m.
T"d/ fa/fa {ll?filet/a 'ioui
o
/.1 v>kO"
'nOS7 ' lied n.c./conc,,, ..,,, .
. .. t)')'?C(1./.' r. S'on)c/
R711r7'a 7. .
- 159 -
VII. DEP:NICIJA I n G-:,or . ETRI CfI! POMEN ODVODA
?unkcija J f(x) bodi na i nt ervnlu (a. b ) definirana i n .
zvezne . Tocki x od&ovar ja vrednost y f(x) . Co x za
.t
h 9;Jr eoeniJ:\o . odovar ja t 'll,o dor 1jeni tQ.ck1 Xl '" x + h fun!,cijsku
vrednost Y
1
f(x + h) Ce toraj neza,visno sprerncnljivko x t. premo -
nir.lo loa h = x
2
_ xl:> L) x , so funkcijsku vrcdnos t s preoe ni za.
Y
1
.. Y CI /), y,. f(x + h) - f(x), Ker odsov a r j n spror:lcc;' i nc zn.-
visne s)remenl jivke Ll :< spr eneobo. funkcije y f( x + h) - f(x) ,

jo .6 v :::>
.6x
e noti s preosmbe ne zavisne sprewen1jivke spr c nl eo".).n funkci-
f(x + h) - f(x)
h
Spr eoenba funkcije , ki odgova,rjo. enoti sprcoenbo uozavisno
spreoenl jivke, j e mad spreoembo tunkcijc in odGo-
aprerJecbo ne za vi s na sprer.Jenljivke ter se ioonuje difo-
kolicnik f(x + h) - f( x)
ox h "
y
,
Diferencni kolicni!c n.:.stop!l
povs od I kj er opazujcrJo 90 -
ko1iein, zn-
visnost oed in
kako se enn Glede
->'1 , ::, i(;<t-lIr..n dr ugo s pr cninju. V ki -
nenutiki (nauk 0 Biban ju)
j e pot zo.vi sna od Cc.so. . V
!)
----- )(, : l( t -?
1,.
6 t oprc.vi pot
31 , .89
enati opr nvi tockn pot
L\ s

L>. t
S2 - S1 '" .1 s. V cc.oovni
Diferencni kolicnik rued pot j o
- 160--
in CCoSOD je torej povprecna hitrost v cnsovnem t .
Tudi hi t rost 58 n a prestnno spreninja tar je funkciju casn . Ce se
v casovnen pr e sl edku t2 - =
6. t hitrost sprameni ZU v
2
- VI ::
se v enoti hitrost spremeni a . Diferen-
eni ];:olicnik oed hitrostjo irl caSaD je povpreeni pospcsek v ca.saV-
nen prcsledku .6. t .
kol' cn'_ k _ f(x + h) - f(x) , 1 ... .... A X' : h po. JO pri do 0 -
eanem x se funkciju rieznvisne spreoenljivke h. Co h spre-
minjOJ:lo , 58 difereneni kolicnik spreI:linja . More ob stuj c.ti tudi
nejnn vrednost dferencnegll ko l ienikc. , ce r 1'e h pro ti o . Imenu j eIDO
jo odvod funkcije v . tocki x in pisemo :
iiu I () I ' f(x + h) - f(y.)
h
f ' (x ) ,,!z
dx
C X -7 0 h--7
o
Potre nen pogoj za abstoj advoda je , du je v na-
vedoni tocki x zveznll . Ca bi ze l o mujhni vrednosti h --)r 0 odgo-
vurjalu koncna vrednost spreoembe f{x + h) - f(x) , bi sel kolicni k
ce z vse neje , kcr je za nas pojeCl brez pOLlena . To. poc;oj pa n i
n :dno zo.dosten . Funkcij8, ki je zveznn v naki tocki , ni nujno ,
du je to.n odvedljiva .
Odvod poti po casu dobimo , ce lir.litirano v difcrencnom ko-
\
licniku oed potjo in cason s caso vnim
presledkoD 6 t o. Tn od-
l in a , trenutni pospe-
I.l t 0
vod je trenutnn hitrost . Pray t ake je
sek .
Kakor je rnzvidno iz s like s t . 89 , j ' : dif.;t'encni kol icnik
tanGcns n aklonskega kota sekante skozi t ocki z absc iso x in absci-
,
so x .1- h o.li smerni koeficient sekante skozi 2 bliZnji tocki. Ce
- 161 -
li'.litirur.1o s h pr ot i 0 , gre drugu tocka proti prvi , sekanta se
s pre,ni njr'. v j e t Ol'e j odvod s n erni koefici -
ent t a nsente krivu lje v od'/ odn .
XIII. ZA ODVAJJ..NJE FllfKCIJ
' I
1;(
'if :
Vzenimo produkt stalnice c
z dana funk ::i j o ql (X) ,
y f(xl
kolicnik
c p (x
"'" CCj.l( x) . Difcrencni
j e -6 y '"
(\ x -
+ h ) - cr.p(x)
h
fe") ;
I 0 c -p(x + hh) - p(XL, odvod
.pt. x -: fJ.
____ -L ______________ CL __ 6 "
pa y ' '" lin -
.ox ';:1\ -> 0
)
+ h) - ",(xl _
c lio h -
h ---1' 0
S1. 90
Cql ' (x) .
Dah ili soc l} (cl.\l(x)) , =- c cp'(x). Odvo d produkt" konstnn-
te s funl{cijo jc produkt konstflnte z odvodon funkcijc. Bodi funk-
f(xl
vasta ali funkc i j Y
cni lwl i cnik je
tl v. f(x + hl - f(x)
llX h
h) t + h) - +
h
+ h) -
Odvod dobi n.o , ce linitirc.:;o s h pr o ti 0 :
!: h
y ' '" lin A y := li:u
o x
x __ 0
t
+ h) -
h
0
h -'; 0
- . 162 -
Od%d '/sate ali r ... zl1ke funkcij je enak vS'Jti eli rllzliki odvodov
posc.neznih funkcij.
s1 odvod produkta funkcij y: f(x)
Diferencni kolicnik je
(x + h) 9
2
(x+1o) - (x)
---. h
Stoveu prHitej81!lo in odsteje::Jo_ lute kolicin.:> <PI ( x + h) c.p2 (x) .
.f::..y = (x+h) '1'1 (x+h) 'l'2(x) + '1'1 (x+h) 'l'2(x) - '1'1 (x)'I'2(x)
Q,x h
Prvi in drugi clen ter tretji in cetrti c l en steven VZO,l:lCr:l0 s!cupaj
in delino shin
..Ay. _
I.,\x -
'l'2(x+h) 'l'2(x) '1'1 (x+h) - \'1 (x)
'1'1 (x+h) -=---7
h
-''--- + 'l'2(x) h S h limi-
tiraDe k 0 , doblmo : y'
'l'2+h) - 'l'2(x)
'" lir.! qJl (x+h) . 1io h +
Ax
AX -)C
h...." 0
'1'1 (x+h)" - '1'1 (x)
lim h
h 0
00011:10 pravilo za oavod produkta:
Ce vs ebuje funkcija poljubno mnogo fnkt orjcv f(x) = "lex) . u
2
{x) ...
un(xL se pravl10 glasi:
.. + u
1
u
2
uj .,..
u +
n
- 16) -
Odvod kollcnika y f(x) Difer-eneni kolicnik jc
'1'1 (nh) '1'1 (x)
_1_y = .:, '1=.2(_X_+_h.:, )
6 x h h
ijtevcu prl stejeno in odstejeno isto kolicino : q.o l ( x) C!l2(X) , dobioo :
h
Prvi in drugi suoand ter tretji in cetrti sU!!land '! ZOLler.IO slmpaj
in delioo s h , dohino :
'1'1 (x + h) - '1'1 (x) - Q' 2(x)
_ _ ____ h"-____ -_'I'=-1(_x_)_ -_-_-J!"==
[} x - 'l'2(x+h)
S h lil:,itirD!:"lo k 0 in dobino
h 0
Linitiranje 1zvrsino in dobimo pravilc :
'1'1
4) ( - )
'1'2
t orej
/
Punkcija y '" f(x) more biti posredno zavi ::m:l od x , t'lko
. da jc ziw1sna no.jprcj od sprencnljivke u , ki j (l od X,
- 1(.; -
tnl:o do. im81!lo : U = f (u(x}) . y je funk':!lje ali indirel<tna
Ce je u zveznn funk c ij a. ad x in f 7.ve zn.:? " funkc ijo. ad u ,
je tudi f zveznn funkcija ad x. Ce nanrec x spremeniQo za dovo lj
r.:.njhno !colicino h ter je / h / ($ ( J dovol j lwlicino.) , je
n.bsolutnn vrednost spremembe funkcije U Clo. nj sc DC 1Jo l jubno r.'L'l j hne-
&n 3tevila. '? . /u(x+ h ) - u(x)/ <'? Ce u zo. dovolj
uajhno kolicino 1 ter je 1 < "'7 ( ft] dovo l j j C: /r(u+1 ) -
- f (u) / <f I kjer je E: poljubno O.:.j:l(,n . wvo.i.j r.t. j lm!
h nczo.visne s pr Gr.!enljivke x odgov!lrjo. najhna. s prcmcnba.
u - ja, ki jc oa. n jsa ad dovalj oajhnegn s tcvilu 1 I tej lK'. odcovo.r -
ja. poljubna oajhno sprcmeobo. funkc i je f . Punkcijo f j u torcj 2 VOZ-
nc. funkcijo. sprer.;enljivke x .
Odvod posredne funkcije y = f (u(x) dobimo :
loe x s prencnir.!a . za. h, se u s prei.leni ZOO u(x+h) - u(.x)
u(x+h) ::. u(x) + k ., Diferencni kolicnik je
f (u(X+h)) - f (u(X))
h
k tar jc
Za u(x+h) vne'Semo u(x) -+ k tar stevec in icencv.:1l cc r :;!. z3irino 8 k ,
V f(u+k) - f eu) .! Paktorja v i tlen ovu-l cu
h k
..Ax _ f(u+k) - f eu) u{x+h) - uC>:)
h ax - k
(;0 grct10 9 h proti 0 , gre zaradi zveznost i u ;c proti 0 ,
za.redi zvcznosti funkcl je feu) po. J"e 'stavec 1. f nl(tor ja pol ju'Jna
r.!o.j hen I dabiea :
y ' . lim
A:t
<l x
f{u+k) - feu) lim u(x+h) - u(x)
lim k h
(I x
->
0 k - ) a
h -) 0
1
- 165 -
Prvi fakt or desne strani je odvod funkcije f po posredu-
joei sprcmenl j ivki U, drugi fo.ktor pa je odvod sprc-
oenljivke u po nezavisni spremenljivki x . Je tore j y ..
obelczimo odvod
y ' lio
6 "
(tx --> 0
z

dx
odvod y pa x) , potem mareoa dabljeno prav ilo piso.ti :
5)
df , du
dx du ' dx
'Odvod" poaredne funkci je" je enak zmno zku odvodo. fQn!;cijo
po spreme nljivki 2. odvodom posred.ujoce sprCDcnljivke
po
- 166 -
XIV . ODVODI ELEMENTARNIH FUNKCIJ
Odved stulnice: y = f(x) c , "1 f(x+'n) "" c , difcre.n--._
j e - f(x) c - c
.() x h --h- '" a . Od"/ad j c
Y
' .. Ii c - e
n -h- ' lim 0 .. o . (c) ' o. Odvod st olnice jc O.
h
OdvOd fun kcije y f( ) f() x .. x , Yl '" x+h <; x+h , diferencni ko-
licnik:
Il..x h "- = 1 , odvod Y' 11111 1 ,. L (x) =
Odvod potence s celosteT11cnim ekaponentom: y xn
"" x. x . x . x ' " x . x . Y' (x.x.x. x . x .. . x . x)' '" l . x. x . x. x . ,.
x. x + x.l.x.x.
x. 1
n -1
r.x
, . x. x + x . x. 1.x. t x.x . + x. x.x.x.
Odvod ..z.gonl.jega produ.k:ta. .vse.buje namI\Cc.
dov , v katerih nas t opa f."'OT x 1 k t po n- 1"3. Do rezultatu
pridei.10 na sledeci nabn : y " rex) _
diferencni kalicnik J'e (x+h)n
,6, x;;' h
h xl - x 1n dob1mo:
- x
St ovec t 1 ' razs av rno Z xl - x
2
x + .t. +
n- l n-2 n- J x2 n-2 n-1
xl + xl x + xl + . + xl x + x
Ce lirJitirar.to s h proti 0 , gre xl -) x in dobimo :
y' ::: xn-1 + xn-1 + xn-1 + + x
n
-
l
+ x
n
-
1
:: nx
n
-
l
. I
I
I
I
I
- 167 -
Potenco y "" xn odvajano po prnvi1u 1) (x
n
) ,
Fravilo soo izvedl1 za celoStcvilcne n .
n-1
nx

Dokazeoo gc. za lomljene eks"ponente n ,..Po y '" x
q
,

Funkcljo ' potencirano s q, dobimo : yq
x
p
Levo in desno
stran odvajamo tar up0SteVflnlo! da je leva Gt r an posredno funkci -
jn od x ( y j e funkcijn, "ki posreduje) .
Zn y vneseno vrednost
y ' '" p.
q
p- l
x
q::I
Y

q
p- 1
!--
xP- ,P.
q
- 1
Izvrsino del jenjo : y ' ::: E xQ
q
Ker je n , deb100 1)
q
Izvedir:lo prnviln zo odvojanje tr1gonol!1etricnih funl;:cij .
y sin x , Y
1
'" f(x + h) 3 sin (x + h) , difercncni kolic-
nilt jc
sip.(x+h) - sin x
h
2x + h h
2 cos --2- sil'! '2
h
Stevec in imenovalec desne strani de11mo z 2 in ianno
h
::: cos{ x + '2) ,
sin h
2
- h-
'2
Ce linitirnmo s h proti 0 , doblco :
cosx. 1", snj je limita drugeg:! faktorja desne strani I , torcj
2) (a1n x) ' c cos x.
Ennlto lzvedemo odvod tunit cij Y
cos x. Difercncni kolicnik
- 168 -
cos (x+h) - cos x
h
- sin (x + h)
2
sin h
2
- h-
2
- 2 sin (x +
h
y ' - lirJ sin (x +
h

0
%
,
0

lit!.
sin h
2
.. - sin x. ( cos x) ' - s in x .
2
tg x odvajarno kat kolicnik
cos x
y '
( s10x) ' cos x - (cos x) ' s in x
2
y'
cos x
1
- -.,- torej (tg x) '
c.os - x
1
--2-
cos x
No ennk nncin dob1no odvod funkcije y Got x
(cos x) ' sin x - (sin x) ' cos x
. 2
- 1
sin
2
x
x
torej ( cot x) '
1
- . - 2-
51n x
y

sin x
Ciklome tricne funkc i je so obr a ti t r i gonomet ricnih . Co jc
torej y = nrc sin x , je x s sin y. Odvajano l eva in deSha st r on
x :: sin y ter upos tevcmo , do je deSha st r ah p03redno funk-
cijc. 0:1 x , \{je r je y posredujoca sprenenl j i vkll .
Dobino : 1 . cos y y ',
_ 1_
y ' .
cos y
2 2
Je p' cos y + sin y >
i n
\/
1
2
. Ii 1
2
torej cos y .
- sin y - x ,
1
- 169 -
1
(arc sin x ) '
1
Ennko dobimo odvode ost alih f unkcij :
y arc cos x . x :: cos y , 1 :: - sin y y ' , y ' -' -
1
sin y ,
2
sin y - cos Y '"
y
y ' '" -
____ ___ ., (nrc cos x) '
v;-7
nrc tg x , x
L--
2 '
cos y
y '
,
_ .. _-_ .. -
2
cos y ,
2
1 + tg Y
1
----2-'
cos y
2
cos y
1
2
1 + tg Y
1
2
1 + x
, torej
y
y '
1 1
----,, 2 I (ere tg x) ' ., ---2
l+x l+x
a r c cot x , x
cot y , 1
-L- y '
2
sin x
1
1 s in
2
y
--.--2-'
Bl.n y
1
---2
1 + x
1
---2
1 + x
, ( nrc cot x) '
";I ' '" -
t orej
-no. b 1 ugotovili odvod logn riterJske funkdje , ogl cjoo
lioi t o
6) lio (1 + 1 )n
n
n -) ' 00
'"
Ii
Ta lioite ist o vredno st , ce pozit ivnih cc-
lo;:t evilcnih n ce z vse rncje a li ce gr eco po looljenih a li tudi
- 170 -
stevilih vse Deje. Naj b:)st d Ii tc. r n + 1 dYe
Zc.porcdni pozitivni celi stavili , x pa lao) ali. i ro.cionc.lno
stevilo , ki je po '/elikosti r:led obe::! <l cBlir,IU_ nc. ... (: denl::!u stevilonu ,
torej
6) n < x < n + 1.
Za rc ciprocne vrednosti velja
.!. '> 1
x X+!'
Zaradi 7) vel ja tudi
1 l '
8) 1 + n '; f + x) 1 +
Ce navedene kollclne neennkosti 8) z iatim
stcvilon x iz 6 , znaka k
za neena ost ostnneta , dobi mo :
(1 + .!.)x
x
>
(1 + _1_)<
n+l
Co prvo najvecjo kol1cino neennkosti r.lOsto
z x S SEl vc cjim cksponentom n + 1, tret J"o 7. od , v "
'( r.l3.nJ ,nrJ CIi:SpO-
nentor:J n , oatane prva kolicina najvecjn , t re ':jD. nuj'JllnjsD. in intu:10
10) (1 + > (1 + > (l + n:1/' ali
10 ' )
Z r cs tocim n gre 1 + 1:. k 1 1 + 1 k 1
n ' r.;:n I
(1 + _1_ )n+1
n+l
1
1 + n+I
1 n+1
lin (1 + r;n) po iste vrednost , ki jo iDa
n+1 -,/ro
- 171 -
1 x
tudi liD (1 + x) , s o. j je po '1clikostl med o':lena navedenioQ liei-
x -) CO
tci.ca . Navedena liroitn ima isto vradnos t . ee greno po po zitivnih
ali n cez vse rneje; lim (1 + ..lJ-c ,. lim {...R..;O ..
-n 0-1
r.l -) OJ
liD (tl ... 1 + I)D ,. lie (1 + _l_}D
tl-l tl-l
lio ( 1 + -'-1) 0- 1 , (1 + -1-)
r.l - D-l
l i n ( 1 + ' ssJ' je liD (1 + __ 1 __ ). 1
0 - 1
- Lioita lio (1 + m:l)o- 1- je po vrednosti enoka liniti 110
r.l -1 -> co 0 -ry: 00
Po oil'lo!:lsken obrazeu izracunajoo ( 1 ... 1}!1 nato po. Z.Jl. liDi -
n '
tirajr.io eez v So:! neje .
(1 + -n
1
)n. 1 + (!!1).!.+ .!!)...1.+
n \2 2
n
1 n
.,' (1 + it)
1 + !l
1
1. + n ( n-l)
n 1.2
1 n(n- 1Hn- 2)
"2 + 1.2. 3
+ n(n-l)(n-2)(n-))
1.2. 3. 4
n
n(n- I)
1. 2. 3
(n-k+1)
K
(
n) ...1.
k k
...1. ..
3
0
, n
ldno ii.enj a z drugi m faktorjen posame znih suo:l ndov desno stromi
"t{)..l(o
iZ.Vl'iHr.lO , da deliroo vsak faktor steven pfvegD. de l ". nW:Hmdov Z & in
dobioo:
1(1 - (1 - .?-)(1 _ .I.)
+ ______
1 , 2. ).4
+
1
1(1 - ;;)
1.2
+ 1(1
1
- it)(l
1. 2. 3
+
1 2 k-l
1(1 - it)(l - ;;) .. . (1 - n)
+ . + + ..
- 172 -
Ce linitiraoo z n -) 00 , dobino :
1 1 1 1
1 + r + Q + 'l.2:'J +
ll)
1
+ " . + k ,l +
ysot n clenoy deane strc.ni od tretjega chna ualje _je _8;0 :--
t .. d 2) 1 1 1
ova ;.lo.nJ SIl 0 1 "2 + 2;'2 + 2.2.2
+ 2 + .,., suj so lato"
geooetrijskeg<.l. zaporedja 3 1. c ! enoC\
tcr znuso.
1 -
1
'2
1
'2
1.
PQ.- j e 'Isoto..
vsot c. 12)
1
1
in -koliC.ni.k.a.m. -'2 .,
Lini t a: j e t orej po vrednosti roanj SU ad ) , j e ned 2 in J .
Izraz $':; 1io .( 1 + . .!.)n je osnova pr irodnih l og2..rito
ov
, stevilo
. n
c
no -7 OJ
2 , 7162818 . .IlJar.l O l im'_ ( 1+ 1:. )n '" e .
- n
n -)' 00
Stevilo e no rcuo iz-
racu'!J.a.ti no,tancno po. po1jubno stevi10 decir.lalk , ce Ie sestcjemo
dovolj suna ndov desne strani 'enacbe " ll ) .
odvod f unkcije Y l O&ax, Di feren
cni
kol i cnik
je _6J " l olli - lop; x. Razliko. l ogaritnov v .stevcu je 1og
a
-

ritem kolicnika
( 1 + h) .
x
x
log ( 1
+ te )
. x
h
_1 l og (1 +!l)
h x
l og (1 +
1:. i)'-1. upostevano : ce 5['.0 1Hi '" '!1 pro ti 0 ,
n
Vstavil!lo !:!
x
rJorar.1o iti tl _) U) . Ker je 1:. =- E , je dii' cre:'.cni kolicnil<
h x .
- 173 -
log (l +
log 1 +
Gdved je lines dobljenega , ce 6re h -.'
0 , oziroT.1n
y '
1. lin l og (1 + 1:. ):':i
:1. I:l
0 -) 00
D -) 00
Dobi li sno :
Co i anDo prirodni lognriteo ( 05nO
V
3. e) , t0rej y
je
Vzenino potenco s polj u bnin eksponentoo , ki r..ore b i ti
tudi irnci onnlen : y :; xn . Enacbo l ogaritniruno :
Iny :; nlnx . OdvajnnO u postevo.j oC , dn je leva. strq,n in-
dil'ektna funkcija od x:
L
y
y ' =
n
x'
n
!0...
x
y '
!1Y Za y v stavi no xn in rlo'uiuo
x
n-l
nx
(xn ) , :t n xn-
1
veljo. torej za polju:; cn ek"pone:nt . OdvajanO
c li sponent no funkcijo Y :; eX . Obrat na funkc ij::l j( Iny -; x . Odvajo.Ill0
dobljeno enncbo po x , dobi[!lo f:; I, y ' :; Y. y ' :; eX , ter cj
(eX) , :; eX , Vzenir.lo potenco s poljubno osnDv'Y: .Y
Izr['.cunCfJO x, dobi no x =- Ibhljcno enl:::'O odvnjaOO
po x : 1
L
y
log e a li y' " -X---
l og e
x
" y ' -
l og e
1.;) (ex ) ,
x
e
x ' x
(a ) ' :; a Ina ,
::?lno. , torej
V prcdhouni enacb i sno upo stevcli, do. je lognc " I , znto je
.....L- = lnn .
100 c
- l7-i -
X:O/ . NARASCANJE IN PADANJE FUNKCIJE . ROLLEJEV
IZREK , LAGRANGEV IZREK
Bodi v (a , b) zvezna in odvedljiva fun kcijo.
y ; f(x) . Ker je lines diferencnega ouvodu funk-
cij , so diferencni kolienik ad odvoda t er.l r.l;;ll!j r n zlikuje I eio-
bo1j smo 90 s h priblizali o.
Pisat1 coreno :
/(X+h}h - f (x) _ f t (x)
/h/ { J
=. 0' , pc JU no DnJ ega ste- Absolutna vrednost leve str""'i je manJs"." l' h 'hn "
vilQ L. t I ce je I e h dovolj najhen. Diferen;: ni so od odvada
ro.zlikujo zo. neko kalieino rr; , ki gr t' pro":i
f(x + h) - f(x)
= f ' (x) + '"? ali
17, 1'0 h proti o .
1) f(x+h) - f(x) = h ( f ' (x) + "I ).
M o'/: 'Yoa 8'
l CJ.cl o hdOV1j 'h I o o nJ en , je , pol jubno oajhcn in oklepo.j
ioo. pradznak odveda f ' (x) . Ce je pri h odvod pezitivcn ,
jc f(x+h) - f(x) > 0 , f(X+h f(x) , funkcij:l. z rnstoee nczaviano
y spreoenljivko Punk-
51. 91
Cijll n.:l ro.sc:l. tarJ , kjcr je
prvi odvod Ce je
v enact i 1) pri pozitivneo
h otlvorl f ' (x) ncgntivon, je
f(x + 0) - f(x) .( o .
f(x+h) < r(x), funkc i jo.
Z l'o$l;-lCO spreuon-
- 175 -
ljivko pada . Funkcijn tan , kjcr je odvod Vzeoi no
'I
b) in na
zvczno in odved-
ir.l..': v tocli:uh in-
tOl'y;... lu 1re:J.nest 0 , f( C.) '" 0 ,

v suj cnn
t aka tockU intorvulu , da
Sl. 92
je tan odvod O. Kcr je funkcije zvezna in onejena . iun
zEornjo ali natancno spodnjo oejo . Ce je v vseh tockuh a , je stal-
nic.:l in i nc pOVGod odvod 0 , ce ne, nnreste in zopet pade nu 0 i n
ina. nat::meno z gornjo uejo ali pa pade in zopet nar:).ste no 0 in inn
goto
vo
natoneno spodnja ocjo . V tocki natencne zgornje ali natancnc
spodnje ocje ioa gotovo odvod o . Vzeuir.'!o zgornjo r.:ejo . bi itlClc.
t uu funkcija pazitiven odvod , \.)i nnro.scnlo. ter bi v slodeCi tocki
inola vecjo vrednost , kar je ner.'!ogoee . Co bi i nela. funkcija v
tocld nllta.ncne zgornje oeje ncgat iven odvod , hi t::Ll pndal
a
in h i
-. d t d 11 k'r J'c Odvod
v prcdhodni tocki inela vecJo vre nos 0 I ,
v tocki zgornje nejo nora biti torej O. Isto dok:lzeI.o zn nntuncno
spodnja oeja .
'I
S1. 9)
V tacki Xtf '" ali ., f je
torej bo t ';\O '" O.

sto.vak nan pave :
ee i oono v intervalu (a , b)
zvezno in odvc d1 jiva funkcijO
y := f(X) , poten obs tnjo nn i n-
t ervnlu vsaj ClUl taKa. toekn f
"" 176 -
fib ) f(a)
t gO" , f - f ' )
J to - a. - de. je turJ od'lod t '
b - a \
Al
y
Kal;:or jy J" .l zvi dno iz slike
,
st . 19 -1 ,
11 !1 tn fJto.vek pave ,
":0. ,- ':: at :i ; ;"J. intervalu
. rrl, > .'(C tockb. t I v
;
-; a ngcntn vzpored-
rin. s sek.'lllto slwzi: kro.jiscni
tacki interval:> . . V:!.cnir:lo funk-
cijo F(x) f(x) - fen) +
SJ . 94
+ A(X - i!,) . Tn fu ... jc
zvczna, cdvedljivu in i oo v tacki a vrednost O. stalnico 1. dolocir.lo
taka . do. bo l'unkcija F(x) ioein tudi v tacki b vrednost o . V, teu
sluc.aju bo 0 '" feb) - r(a) ' + ACb- a) ter ' ba zar .....di teg!! ntulnica
, f(b) - " " --
" '" _ b _ a . Punkc:l.J9. F( x) zadosca seduj predpostavkon Ro-
llejevegc. 7.ato obst:lja nn intervalu (3 , b) vsaj ena. taka
tocku F ' do. je F ' ( ) := O.
f( h) )-
Del futcrvala
b - u
b -
a , torej f - 8 < b - n ,
"D , kjer je
f- a
a - b
je
o
Zato je + A'o 0, f l ( f)
f - a. j c
J - a
b-=-n
nanjsi ad intervo.ln
(1 '." 1"':
nn intorvo.lu
f -
a
,
(b -
0) ,
h odtocl t= a +
h
iz enacbc
I
2) izr,.cunano f(b) ; fib) fi n) +
(b-a) f ' ( f )
ali
3) f(a+h) =
f(a) + h f' (a +

Lq.ng,rangev stavek ) nnLl pove , da j e spremmbo funa:cijc ,
ce nczuvisno s!'reoenljivko spre!:lenino za h, enaka zLlnozku npretlCrl-
be "'Z. odvodoLl funkcije v neki vnesni tocki nn inter-
vulu Dcd n in n+h. Cc je funkcijn nn int e rvnlu ned a. in b taka ,
r
- 117 -
dn je njen odvnd povsod 0 , je stalnica .
Ce n,ezav isno sprer:.lsnljivko Z:l poljubne h sprecenir.lo . je
f(c.+h) :; f(a) + h .f' (a. + " h) . Kar je za vsak h f ' (a + -D h) '" 0 ,
je v vsaki tocki a + h nB. i nterval u f (a+h) :; f{a) '" c, funkcija
je stalnice .
XVI. DIFERENCIAL .F UNKCIJE . VISJI ODVODI
Ker j e lin es difere ncnega koli cnika odvod , lir.1 X '"

se difere ncn1- ko1icnik od odvoda razlikuje 20. do1oceno
'" f ' .(x) ,
kolic i no
ter je !;: :::> f ' (x) + f'f) Ce gre ;.;: ---7 0 , ere
"1-> 0, torej lin '?:; 0 . Ir:mmo
(\ x 0
Spreuenbo funkcije D. y tvorita sur..lenda f '(x). D.. x. ter -t;dx.
Kcr Gre z (j x tudi '''I k a , je f' (x-) .1x gl.:lvni del sprcncube
funl{cijc , ki gn. i menuj en o dHereI!cial funkcija , piseno
2) dy = f ' (x) . a. x .
Di.fc.rencie.l funkcije je ennk zn:-a zku advada s spreT.lci.lbO
neznvisne spr eoenljivke . 170 sl i ke st . 95 vidi oo , do je difercn cial
fjx. f ' (x) . Difcrencio.l funkcije jc gcometri cnl
sprcnoTJbo. ordinn. te tangente krivulje . potegnj enc v tacki x do tocke
X do tocke x + Dx, Drugi sUr:1and spreneo b c funkcije
, ,
I' 'I
- 178 -
v

Y'
( -
ely
l)'

Difcl' -3 nc inl nez.J.visno spre-
2) dx '" 1. 6 x . Difcrencio.l
nezo.visne sprcnenljiv!i:c je
sprer.lenba nezavisnc spre- '

7'-----"->---,f,c-' J( oenljivke . Enncbo. 2) dobi
S1. 95 ohlika
2 ' ) dy '" f ' (x) dx ali f ' (x)
' Odvod narema pisati kat kolicnik diferencio.lov ali dife-
1'enci0.1;1i kol1Cn' k . Za od"od ' t ' k ' - i1 df '" f'(xl . lmaDa o1'eJ ozna e y - dx dx
Odvad posredne funkcije y '" f (u(x y ' '" f ' (u)u ' , diferen-
cinl pn dy "" f ' (u)u ' dx , Kalicina u' dx je difu' cnciul iJosrcdujoce
s p r(JrJon1jivke U, torej du '" u ' dx , diferencinl indireKtne funkcijc
je :
oblild:
Jll
) dy '" f ' (u), ali
df
dy '" du ' du ,
) ' ) y ' : df du
du dX'
Vsa pravila zo. odvajanjo oororJo pisati v d lf e!.'vncio.1ni
4)
dxn
n-1
nx dx ,
0 sin x cos x d x,
d cos x - s i n x d x ,
d tg x
1
ox --2-
cos x
d
1
cot x - --2- dx,
sin x
" 179 -
1
----- dx ,
d arc sin x -'
1
dx , d c ,;..; :; __
U o.1'c t ,; __
d arc cot x
-
l+x
2
ox ,
d
x X
dx ,
e e
d
x
,/'lnadx , u
d1n x

x,
loga
e dx
d loga
x
x
d(uv) == vd1t+ udy ,
vdu - udv
--2---'
,.
Casto j-c ad.vod funkcije Z\'ozna in odvedl j iv,"l fun!<cijo. tor
[lorCUO (' ':-! OC. odvoda ali drugi odvod :
lin
x
f ' ' (x)
df ' ( x)
dx
Tako drugi d
2
y " f ' (x) dx . Slir.no ,je trotji
f ' '(x+h ). - . f l' (.'X) D
odvod druGcga odvoda : y". '" f 'J ' (x) = lit.. h '"' dx)
h ----7" 0
Tako i .-,uoo visje odvode f " (x) , f' '' (x), f(4)(x) ,
6
dx
n
pa t udi visje diforen-
cialo , na prioer d if eroncial dky
.. ) po tenca s celiO
:- 180 -
eksponentoc Y xn ina n zaporedni h odvodov . ( n + 1) . Odvod je 0 1
1'i s o :
5) y
n
x
y x,
y sin x
y'
y"
y ,<i. 1
(n )
y
y' '" cos x -
6i n .. x)
yrt . -ain
x .. s i n (1' + x)
y" "
" :::I -cos
X __ .s,i.p.
t J2 +
.
y(kl...
sin {x
n- l
nx
n! n ... l)x
n
...
2
' n .. )
-
n{n-1 Xn. 2).>
n(n-l)(n- 2)( n-) ,., ) . 2.1
y cos x
" y'
. -
sin x
c"",""" 21
y " - cos x
cC's (x + :It )
-:1 ' '''!.
_ ,<;:in Jt r c-,oa1,'1 ..
(k )
( x +
"
Y
co s k-Z) '
Vs i odvodi funkcile Y .. e X SD enoki Q.ll1.i :u.n,.kcJ..j1 :t
y(4).
-
y '
y
x
e
ee'
'je y
hl
x4
, .. ,
(k) x
y = e
1
y "
1
y "'
2
lnx, je y' .
x'
.
-""2 '
x
J
x
/n)
(_1)n-1
(n-1)
.
n
x
- 181 -
XVII . T,\ YLOROVA R,'.,ZVRSTITEV FUNKCIJ
!
Bodi polinom
1) f(x) a
2 J n
y + a1x +
a
2
x +
oJ'
+ ... +
"
x
0
n
za x vncseno a + h i n
f(ll+h) '" a
o
+ 8
1
(a+h) + a
2
(a+h)2 + a)(ah)J r -"4(a+h)4 +
0 + a (a+h)n .
r,
Ce izvr s i ma i n po !4
d:>hir.:a :
2) f(o+h)
Koeficient e Ao ' AI ' A2 '0 ' An izrncunc.::lo in taka dahimo ,
nt'. kolika narast e funkcija palinoL! rex) , ce s rrenenina argument
ad a no. a+h. Ce za h vneseno x, dobino :
Folinm:! n- te stapnje i ma n zaparednih odvodov, Ce tvorir.to te odvo-
de dobina :
f'(t.) A 2 J 2 ,,) kAkX:< - l
'" 1 + A
2
x + A)x + 4i' 4
x
+ +
o + nAnx
n- l
f " (a+x ) = 2A2 + 2. )A)X +
n-2
+ . 0. + n(n-l) Anx ,
f " I ::: 2 . )A) + 2 .) . 4 "4x + . ,.
+ 0 + n(n-l ) (n- 2) AnX
n
-)
+ .,.
- 182 -
f(k)(a+x ) k(k- l)(k- 2)
(n- rl: +1 ) A x
n
-
k
n
3. 2 . 1 Ak + . .. + n(n- l)(n- 2)
n(n- l)(n- 2)(n- 3) . 3 . 2. 1 An
Po i sc eno vrednost fun kcijo 2 ' ) in njenih odvodov v tacki
X 3 0 , dobino :
3) f(a)
Ao
f ' (a)
Al
f l. (a)
1.2
'2
[ ''' (a)
o 1. 2. 3 A3
f(4)(a)
1.2. 3. 4 A4
f(k)(a)
k ! Ak
f(n) (a)
n!
An
1z coach J) dobir:lo koefiCi!::!lte : .
4) A f(o)
0
1'1
!.:.lil
1
"2
:r.::.hl
1. 2
A
J

1. 2. J
- 183 -
Do;, ljcnc koeficiente 4) vncse::10 v encb') 2 ) 1.'\ U )')iuo :
f ' f e ' r " (n) 2
5) f(a+h) '" f(a) + h + 1. 2 h +
+ [ "' (a) hJ + ... + r(k)( a)
1. 2, 3 k!
Enll.cba 5 ) pave I na kol i ko narll.::;te .>t'I:',', ':) :'. l'gt1aent
tl s preoanioo ze. h , in kako se vredr:ost f( c: L) odvodi
funkcijo 'f v tocki a in 9 po tencaiJi spl'eoe!:loc r,cza-/i3no sprer.len-
Ijivke h . Vrednost polinonu n- te stopnje v tacki u+h Dorer:.lO r az-
viti po potencah spreoeohe nezavisne h , razvrstitcv
se koncnn z n- to potenco .
Izrazu 5} analogen izrn.z pa moreno tvoriti zn vsako funk-
cijo y : f(x), ce je Ie n - kret odvedl jivn. Dobljeni izroz n e bo
f(o+h) , ternvec se bo od f (a+h) razlikovol zo neki dodatek Rn'
ostnnck . Inano :
6) fCa+h)
+ f ''' {a)
1. 2. J
!.:.lil 2
f(a) + 1 h + 1.2 n +
Ce je f u nkcija y c f ( x ) v s aj n+l kr ..... t 0."ff'cIj iva . r.torcr.lO
ostnnek Rn ugotoviti .
Vcnei h je f unkcija taka , da it:u :nnogo. zuporedni h
odvodov . No d esni strllni- enocbe 6) coreco t voriti poljubno r:m9go
clenov . Ostnnek po. se casto mc.njsa tenbolj , c lavee clenov VZnr.1CrJO
no. des!!.i ter z n proti o . 'Dobieo Tay-
r.:Lzvrstitev funkc l je f(n+h) po potencah spr"enel.1be nczavisne
s;)rc:.lOnIjivke h .
- 184 -
Ostanek izracunaco:
Tvorioo funkcijo :
7) P(x) : f (b) - f(x) - (b - x ) _ (b_x)2 _
1 1.2
f' '' (x) )
- - (b-x) -
1. 2 . )
... -
(n)
f (x) (b_x)n
n!
- R (=!)p kJ"er J' e poljubno stev110
n b-a .
'l'ukaj jc b "" D.+h. Funkcija 7) iC::L l sntnost , da je 0 v
tock! intervale b
,
pc tudi v t acki a no. podlagi eno.c0e 6) .
po Rollejeveo stavku obstnja vso.j ena taka tockn f nc. intcrvalu
(0. , bL a < {( b , da bo odvod v tej tack! 0 , torej F' ( i )" o .
TvorltJo odvod funkcije 7) , dobioo:
f..:i!l _ f " (x' [ H {X)
p ' (x) : - f ' (x) + 1 (b- x) + -l--(b"-x) _
2
2 r (4) (x)
(b -x ) ;:
1.2 (b- x) +
1. 2 (b -x)
1. 2. J
:;
-
r(n)(xl
(b_x)n- 1
+
f(n) (xl
(b_x ) n-1
(n- 1)1
(n- l ) !
f(n+1) n __ P__ p 1
(b) - R (b- x) - .
- - n-!- - x + (b- n) P n
Po dvc. z.:.!porednll elena deane stroni se oed seboj un1 citll in
dOll i uo koncno
8) P' (x)
_ f ( n+1)(x)
- - Co- x)n + --2--
n! (b- a)P
Odvod 8) v tecki f j e 0 ali
R (b_x )P- 1
n
I
I
I
I
!
r
- 185 -
R.'1 oC:.tori io:racun.::.co :
(' _ f )n( b __ , )"
n ! p 1
n ! p

v 9) vstavil!lo l
,
9 " Q
a + 1; h, kjer je V stevjlo , ki je ned 0
torej
R
n
( 1) q a n- p+1 p
f n+ ( 8.+ Vh) (b- a-V h ) :t
n ! p
,n+1
1
( 6+ ,yh ) hn- r>+l
n! p
(a+ h
n
+
1
n! p
dve O"l \ki ostank:l . Ce v uporabljano .... ...
10) za p '" n+l , (!obino obliko
r(n+l) ( .... +.oOh) hn+l
(n+l) !
Go Z<l p :. I , dot-ino dru 50 obliko
(
1) " n+1 1)n
f n+ (n+Vh) h 0 - 1,
n!
" ) tvor' no , do. vneseLlO v zadnji (n ... l) - ti c len I"ilZVr- 11 ..
stit vc 6) ncsto a vrednost v neki v!':lesni t0ck:' int nrv:llu J;.lOU
t orej .+ J h . 6) no!"o<::.) :: tOGo. Jcnjo.ti 0. i n n+h ,
. . cHen Llesto 0. vred-
s po ljubnl r. l clenon toke , do. vst uvil.l0 Y
nest R.."l.zvrstHcY 6 ) dobi o!)l. i :,e :
13) f (o+h )
- 186 -
h4 + +
hn + __ l
(n+1)!
Ce jenjaDo razvrstitev z . drugin dobi rno ka t paseben
slucaj Lcgrangev izrek ; f(a+h) f (a) + hf ' (0. + {}h ) . V ra;.wr sti -
tev 1 ) vstavino za a+h x - a in dobimo :
i:.W. c.w. 2
14) f(x) ,(.) + 1 ( x - a) + 1.2 (x- a) +
f "' (a) J O!u n
+ 1.2 . 3 ( x- a) + . .. + n ! ( x- a) +
n+1 (I n+1
,f __ ___
+ (n+1 ) !
v 14) SDO funkc ij Q f(x) razvili po potencah (x- a) , pr av i r.lO , razvili
Sr.la jo v pot encno vrsto akali n . Konvergentna je 'loa take vrednosti
nezo.visne sprenenljivke x , za katere gre ostanek
, (n+1) ( , ( . (x_a)n+l
R, '-____
n (n+l) !
z n proti o.
t; c v 14) pisel:'!o 'loa a ;< 0 , dobir.lO Mac Laurinova razvrstitev fun;(cij e
f{ x ) v potencno vrsto po potancah x ali akali 0 in inaI:l o :
15) f(x) f(o)
d2J.
+
1
f(4)(0)
x' +
41
+
f(n+1) .()
+ ( V x)
(n+l) 1
x +
f.:..:.W.
... +
n+l
x
2 1
f(n)
nl
2 x)
x +
)1
(0) n
x
+
+
'\
Kat pl'it::crc !' ... ?,V ljeo v 1)ot encne Yrste P:l potencah x I UI'Jcci-
jc y = eX , y sin x , y ; cas x , y
In x, y = ar c tg x ter
eX, 90 vsl odvo1i eX; y ; izrek (f( x ) ::
(n)
y = eX , v toc;Ci a pa inaja v r-edn.ost 1. . .Po-obra..z.cu
15) dohi::ilo :
2
x) x4
n lJx n+l
,
16)
x
J. +
x x x e . X
e
1 +
2!
+
JT +
... + -- +
(n+l) !
4'
n l
,'x n+l
e . x
Ostunek je
'\,
(n+l) I
Za vsak. koncen x je e
$. k
oncen.
Ge n pove3nmo za 1, pridobi ostanek f aktor n:2 ' ki postano
ih ad 1 , ka n+2 pr ckarac1 x . Ostanek se z r astoci;:J. n
gro [aoot! 0 , ce gre n (l) . Vrstll za eX je konvergentnn zn vse
koncne x . Oglej ao g1 trigonametrtcni funkciji sin x in COs x .
y . !:lin x , odv'Jdi so :
y ' cos x . sin (x +
2
y " - sin x s in (x + 2
2
y '" - cos x ain (x + )
2
y(4)

x sin (x + 4
2
(n)

n 1!. ) y !'l in ( ;< +
iI
Y
cos x, odvodi so;
y ' - sin x co. ( x + .'!.)
2
y "

- cos x cos (x + 2
2
y ' "

sin x cos (x +
) .!!) . .
2
V tocki 0 so sodi odvodi sinusa 0 I Iihi odvodi "!: 1 , lil11
odvodi cosinusa 0 , sodi pa ! 1 . Vrst i sta po obrazcu 15):
- 188 -
17) sin x "-
I
+ +
9 '
cos x
Ost<:!. nl :a stu R
n
oziromo.
2
x
1 - 2T
sin ( {jx + (n+l)
(n+l) !
cos (
") n+1
x + (n+l) 2' x
(n+ 1) !
Prvi f a kt or stevc e.v v ostankih je po absolut ni vrcdnosti
mn.njsi ali kvecje!:lu enc.k 1. Ce .;remoz n dovolj dal e c , n
po absolutni vrednosti v9ak konene x, astahek pa dob i , ce n p(lve -
CB.L10 Z2. 1 , faktor ki je manJ'$i od 1 , z r astocim n
n+2
padnjo in limitirnjo k o. Vrsti 17) stn konvergentni zo. vs e kon-
cne x.
Ca darno v vrati zc. eX imaginarno vre dnost i Xt
d00imo :
ix ix
2
ix
3 4
ix
5
6
ix7
8
ix
9
1 "--
x x x
c
,
+ - -
)!
+
4T
+
51
-
6T
-
71+
+
1
2' 8 ' 9 '
Realn0 in irnagi narne elene locimo , iz imaginarnih iZpos -
i in dobimo :
i:;{
C
x
8
8'
. ( x
.. 1'-
9
x -
9! + ... )
ix
e jc kompleksno stevil o z renlno kornponento CDS x in irnaein .. rno
l:omponcnt o sin x , torej :
18)
ix
c cos x + i sin x.
S:,!'..cb i 10) L , l 8
1
) sis teD z.s. sin x in cos x , iz kn-
sin x i :: c os
ter dobimo :
1:-: -ix
8 C
- - 2--
ix - 1x
Z c.eJ.j e l_jeU (.nncb 19) dobi ma
e - C
i{eiX+a - iX)
t g
cot x
i(eix + e-
iX
)
ix - ix
c - c
Tako morer.:.o trigonoce t ricne funk c i Je i 'l:rLziti in d cfi ni -
rati z c funkc i jo. Iz Instnosti trigonomeiricnih f u rrkcij slcdc
ne. podlagi 18) "n eka; ere lastnosti ek 2pOne)l1 ne fun kcijc ,
Ker str:. sin x in cos x pe riodicni funkciji s peri-odo :2 "It , je e
f u;nkcij l per iodicna lunkcij'l. s pe riado 2 i T.
v : 8 ) vstavimo
x=-2 1t in dalJimo :
2i-r.
2 Ii .. i 5i::1 2
"
1.
c
0
x+k2 n i x -(:::" i
y
lk
x
Zut o j c ; c
e e
e
c
Za
x
e ,
f, x + k . 2ni) = f(x) .
1z 18 ) :"n 1 ' ) _-' i{-ent-itr:""'"f "- t!lorcmo Inhko
uvidcti lastnos i i in OSn0\C
:we,:e med tri.ononeti'icnimi fUi1.kcijnni ,
un prir.!Cr a dic i ' jski tear er <
x + i s i n x) .
, (cos y + i sin y) .
Mnozenje nC' desni s truni i zvrsi:nlJ in dobi!!lo :
( x+y )
0 co::; x cos Y - sin :-:: sin y + i (sin :x cos Y +
cos(x+y) + i sin
+ cos x sin y ) .
- 190 -
Dobljena enacba je enakost iz
na enakost kO!":lponent :
20) cos ( ny)
cos x cos y - sin x sin y)
s in ( x+y )
sin x cos y + cos x sin y) ,
Enacbi 20) sta adiacijski teorem fun kcij sinus in cosinus .
ooreoo razlociti v eX sode potence od lihih i n dobimo :
Dobljcna
( 1 +
x
6
6T + )
111-
1 \ 3
x
+ (3T
x
5
+ 51 +
dele definirar:;o
kat hyperbolicni f un kciji
x
2
,4
x
6 8
21 ) ehx 1 +
2T+
+
6T+
L
+ . ".
4 ! 8 !
8hx
1>.
x
3
x
5
x
7
x
9
.
1
+
TI+
51
+
7T
+
9T
+ , t
'"
I
Eonko
incnujer:!o jih cosinus hyperbolicus odnosno sinus hypoxbolicUB.
,\nalogno definiraoo :
Torcj je
21 ' ) tghx"
chx
22)
x
e '" chx + shx
-x
e = chx - shx ,
cthx
chx
shx
snj vidino , de je prva funkcija 21) soda . druga 1ihe i n jo ch( - x)
chx, 5h (-x) '" - shx . -Iz 22) i zracunama hyperbolicni funkcij i in
.de bieo :
x - x
23) ehx
s - e
2
sh'"
- 191 -
upostcvajoc 21' ) pn se : thx
eX _ a-x
x - x'
e + C

x - x
"1 + e
x -x
e - e
defiflicijski enacbi hypero01icnih f unkcij .
Odvode teh funkcij dob i mo :
(chx) ,
x
e
-x
+ e ) '
2
-x
+ e
2
chx .
No.daljc je: X
e -x
(thx) ' ,
x -x
(cthx) '
, +e
4
- x 2
+ e )
1
---2
(chx )
x
-x 1 /
(e
x
e I \ ' (e
+
-
x - x
,
- e
- 4
- 1
x -x 2
- 2-
(0 e ) sh x
-
2) (shx) '
(chx) '
(thx ) ,
'(cthx) "
chx ,
shx ,
1
- 2-
eh x
- 1
- 2-
sh x
shx, (shx ) I
- x 2
e 1 -
(e
x
-
torej
C,
x
-x 2
e )
+
e-
x
)2
e - x)2
- x
- c ) '
2
funkcijaro inverzne funkcije
(:tren funkcije) . pur.kciji y '" shx je inverzna f lmkcija Y

ennko y = chx , Y '" archx , dal je jc Y = thx , y : arthx in y = cthx,
- 192 -
y nrcthx. Ce v9tavi mo v vrs to zn si n x meato argurnenta imaginnren
ur&uoent i x,
sin i :x
cos i x == 1 +
lr.l<:uno:
25) s in 1 x
x4
4'
6
x
+ 6T + chx .
ish x,
cos 1 x ch x,
t gi x it ghx.
cot: 1 x -1 cthx
ishx, anologno
Un podlagi tah e nach odgovarja vaM,! zvezi .tiled trl!;onooct-
r icni oi funkcijami analogna zveza hyperbollcnini , odicijsketlu
teoreou funkcij adicijski t eareo hyporbolicnih
fun kcij . Taka je 9in
2
1x + c09
2
1x '" ch
2
x sh
2
x '" 1.
.6)
1
--2-
cos 1x
1
--2- , t orej
- sh x
ch
2
x - sh
2
x . 1
1 t h
2
x
1
- = - 2-
ch x
cth
2
x - 1
_1_
sh
2
x
1
- 2-
ch x
1
-2-
ch x
1

sin ix
Odvode hyperbollcnio funkcij am funkcij dobimo :
Ce jc y '" arshx , je x shy. Le vo in des ne stran d,rugc enC'.cbe
- 193 -
odvnj ano po x, scatrajoc , de je desna s tran posredno ad
x (y je ponadujoca sprellle n1jivka ) .
1 '" ch y . y'. y' : 12 prve enacbe 26)
Zate je odvod : y'
__ 1_
Vl+x2
chy .. VI + Bh
2
y
(o.rshx) I __ 1_ Enako dooi mo odvode osta11h area fWlkcij:
V1+X
2
y = archx , x = chy , -1
I .l . I en"c"be ")
shyy , J '" shy ' z pr ve <.0 ':0
dobioo shy .. V 2
- 1

odvod y '
=
__ 1_
ch Y
\/ x
2
_1
.
1
Uadalje y .. erthx, 1 =
1
y' , y '
(archx) I
- 2-
Vx2-1
ch Y
2
12 druge enacb e 26) dobimo ch y
. 1
l_th
2
y
1
--2
l-x
torej y' =
Ch
2
y .
1
--2
l - x
1
y' , y ' -
,2
Iz trctj 0
y . nect hx , x cthy t 1 . - 2-
= so
sh Y
2 1 _1_
tarej y'
1
enocbe 26 ) dobioo : - sh y
.
--2
l- cth
2
y
2'
l-x
l - x
Dobili sma odvode hyper bolicnim funkcij ao inverznih
funkcij :
27) (arshx) I '" __ 1_
Vl+i
( arc'hx) ,
_1 __
\f x
2
_1
(arthx) ,
1
--7
l - x
(arcthx)
1
--2
l-x
- 194 -
Binomski obrazec dobioo , ce funkcijo f(x)
(l+x)ti , Odvodi so :
f ' (x)
f " (x)
f "' (x)
r:J.(l+x)o-l
o(n_l)(1+x)D.- 2
0(0_1)( 0 _2)(1+x) o-J
0(0- 1)(0-2)
(oo-n ) (1+x )m-n-l
Vrcdnosti v tock! 0 so f (o) '" I , f ' (0) !l , f " (o)
1
r( k\o ) ,. 0(0- 1 ) . (o- k+l). Funkcija je:
kjer je
Rn=
29) Rn
f(n+l)( 0x}x
n
+
1
(n+l)!
, torej
0(0- 1) ...
Ce je m celo stevilo , r nzvrst!tev jenja 2 o-t o potenco ,
ce ne , dobimo neskoncno vrsto , ki je kon'lergentna za tistc x, za
ko.terc gre ostanek 29) proti 0 z r n:stocim n. o"st1lnek morcuo pisa.ti :
Kolicina v glavnel!l oklepaju je konona t er je pri poljubneo n po
nbsolutni vrednosti manjsa od nekega koncnega stevi i a M. Za pozi -
, x <
tivne x , ki so manjsi od 1 pn Je 1+ .\' x x
< I , ostnnck jc po
- 195 -
n.b solutni vrednosti: Rn < IM/ kar limitil'a Z .o.stocio
n proti o . Vrsb. 18) je konvergentne. zn 0 < x: { 1. No. slicen n1l-
ein bi uc otovili konvergenco zgornje vrste no. obmocju - 1 < x < 0 ,
ce bi pis:lli drugo obliko ostanka .
koeficienti i mejo lastnost , do. je:
(
'0) 'j (0) _
m- k I saJ e k - 1 . 2 . 3 . 4 k
Desna stran razsirioo z (n- k) ! in dobir:lo";
(m- k+l) (o- k) . 3,2.1
k! (m-k)l
PraY taka vidimo , da je :
m ) o(m-l) ... .
(rn- k :c
(r.l- r.l+k+l) - m(rn-l ) . (hI)
(o-k ) !
Deano stran razs iriDo s k! in dobio6 :

(rn-ld! k ! .
Dobino torej : "
Druga taka lc.stnost je:
. n( r.:! - l) (o- k+l)
1.2. 3 . 4 ... k
r:l(I!l- !) . (r.l- k+l){l:1- k) ..
+ 1.2. 3 . . k . {k+l)
"m)J(":t .. -"l",lc"k"! -'.-!.J(1""" .. -:1
k
,,+:..!1,"-) (l +
_ (m+l) (Co' ) (m) (n+1)
- hI '. torej k + k+1 '" k+1 .
(0+1) fi(O-I) ( n - k+l )
1.2, J .. ' k ( k+1)
(Glcj Pnscniov trikotnik!) . Ro.zvi jemo v potencno vrsto .) koli 0 funk-
cijo Y '" In(l+x) . Zaporedni odvodi so :
,i
f
f ' I (0)
y'
y "
y " ,
_1_
l+x
1
.- ---2
(1+x)
2
+ (1+x) 3
- 196 -
V tack! 0 imejo odvodi vrednost : f(o) :; 0 , f l (o)
(4) (0)
-I, f ' " (0) '" 2 . 1 , f (0):; - 31 f (0) =
Vrstn obliko :
30) 1n(1+X)
'" +
xn
n + Rn ' kjer je ostanek Rn
ali Rn
z, pozitivne vrednosti sprarnenljivke x mad 0 in
(x
<
1
x
< <
1 , ostnnek
absolutni
0 j e 1+ 19 x
x
nosti
<
Ix/ n+l
kar limi tira
r nstoCio n proti
Rn
z
0 ,
n + 1
1,
1,
vred-
cclo za
x
1. Vr s ta je konvergentna za vse 0 < x I , torej tudi za
x =- 1. l\onvergento ne podrocju - 1 <. x < 0 bi ugotovili nc. slicen
neein , ce bi r a zvili drugo obliko ostanka .
r
- 197 -
Logaritroe nur a v:1ih stevil bi dobili , ce bi u go tovili. 10-
gnrit o e prastevil. Logarit rJi s est a,vljenih stevil so vsate loga-
ritr.lOV faktorjev (pr astevil) . (Taka vidino , d9. je kakor s18di 1z
)0).
log 2
Ttl vrsta zel0 poce.s! konvergira ill bi sesteti tnl10L;O
ce bi hoteH rlahiti rezultat na prin er na 5 decinalk tocno. Ce v
vrsto )0) vstav i no za x vrednost -x t;1 , inemo :
In(l- x)
x
I
Odtod dobimo
l+x
1n
l=n ::
1n (1+ x) - In(I- x) 0
+ .... , torej
7.
l+x
3 ,,5
31) 1n 2 (x +
x
;; +
!S..+
r:x
)+
7
Co pos tavino v Jl) x
1n
1
1 + '3
1
1 - ")
1n 2
2 (1
")+
1
) ' dobif.lo
1
3
5
. 5 +
doil lj ena vrsta ?cIo hitro .
2x
1 +
,9
9+
1
InJ dobimo , ce vstavir.'lO v 31) za x '" 2' inano :
1
1n3
--+
2
5
, 5
2, 2x
5
2x
7
)+
--+ - 7-
+
5
... )
.... ) ,
Cc hocm:lo dobiti In poljubnega stevila p . vst o.Vir.10 v
)1) Ul. x vrednost x '" .E.:.l. DooirJo v vsnken slucnju konver[;entno
".1
- 198 -
vrsto , saj je vrsta 31) za vsak x < 1 , vsaj taka ,
kakor geof:1etricno. vrsta x + x
J
+ x
5
.. ... ,
E:l
p+1
po. je yravi ul Of:1 ek.
Razvi jeno funkcij o Y arc tg x . Zaporedne odvode je tezko
i zrazit i z ne zavisno spr enenlj i'lko X, onago laze pn s funkcijsko
"If ""'.7Y'4/'>1 ' /p'a 'i'd, 1)1'
vredno stjo y. Pisemo f unkCijJj in zaporedoo
8
odvnjano
tcr dobimo :
y "
y " I
y" ,
( <I )
y
tg Y
x,

2
cos y
1 ,
2 sin y cos yy ' , y "
2 cos 2y cos
2
yy ' + 2
2
y ' - cos y
2
sin 2y cos y :
sin 2y cos y sin yy '
- 2 y' co a y (cos 2y cos y -
sin 2y sin y) I
-
2 y ' C03 Y
cos ) y
,
- 2 cos J:! C09\:: z
+ 2. 3 sin )y COSJy y ' + 2. 3 cos Jy
2. 3 C05
2
y y' (51n Jy cos Y + cos )y sin y),
4
2 . 3 sin 4y . cos y
,
( n)
12 gornjega uvi dimo s pl osno p'ravilo . Lihi odvod y
. "
n =' 2p + 1 je /2 p+l) =' ( -l )P (Zp) ! cos(2p+l)y
2p+l
cos Y
Sodi odvodi v t ockah 0 so o. Ce je tg Y
x 0 , je y
tcr so vrednosti odvodov:
o
I
- 199 -
f(o) c 0
f' (0) 1
f ' ! (0) , 0
f ''' {o) - 2
f(4)(o) c 0
f(5)(o)
4!
'1 rsta se glasi:
x)
5
x
7
x
9
)2) tg x
x
arc x -
J
+
"5 '7
+
9+
.. . Rn,
kjcr j e
-0 x )
cos n :d
n
x)
n+l
Rn
:':
cos :t.
x
n+1
ali po
,Ii,)
19x)
sin

n
n+1
Rn
:':
n

cos- v
n+1
I x
Vaekakor je JIDnozek prvih dveh faktorjev nanjsi od 1 ,
ostunek pC'. za. x , ki so po vrednosti rued 0 in 1, 0 < x (. l Z,
r;:!.s tocin n proti o . Vrsta j u konvergentna zoo vrednosti neznvi snc
sprcmcn1jivke , ki so ad 1 po. tudi se v tac ki 1.
f
Co vsto.vimo v )2) za x vrednost x 1 , dabioo Leibnizovo
"
vrst a z a 4 ' ker je arc tg 1
TI
4' . Dobimo :
,
))) "4
Tu vrsto. je slaba konvergentnu ter bi nor ali vzeti zel0 clc-
nov , do. bi dob ili no. primer n nn 5 decinalk tacna .
Vz eni::io kota oG in za katera je tg ex.: '" tg (3
torej d == arc t g 0 '" ar c tg
1
"3
- 200 -
Vidimo : ot + 0 je t ak ka t , da je tg + 0)
tOi(X' + to!: 0
1 - t g!Nt g ('
1 1
2 + 3
--1
1 - "6
I, torej tg (3 )
1 ,
N 11 n b ' 1t ,1 1
V .J+ I J '" arc t g 1 == 4 ' Do l.CW "4 = arc t g'. 2 + arc tg "3
Vrednost arc tg in arc t b dobioo iz vrste 32). Imnno :
34)
n 1 1 1 1
1
)
4"
(2 -
-- +
2
5
. 5
- -- +
--+ .. ,
2
3
.)
2'. ,
9 -
2 . 9
+(1 .:
1 1 1 _1_ + )
i/I
--+
)5 . 5
- --+
.. ,
)
)).)
)' . ,
)9 . 9 -
No. osnovi obra zea 34) marerno r nzmeroma h itro uga t oviti vrednost
stovila n nn po l jubno onago decinalk .
r
I
I
I
I
\
- 201 -
XVIII , I MPLICITNO ODV':"JANJE , NEOOLOCENI IZR,\ZI
Y = f(x) core biti posredno funkcija ad x , kjer
t udi 2 vee posr edujoeih funkcij . Bodi
1) Y 0 f (u(xl , v (x ll.
f bodi zvezna funkcija spreLlen1j,ivke u , pa. tudi s preoenljivke v ,
u in v pa naj basta zvazni funkcij i spremen1jivke x . OglejI:lO a1
nojprej funkcijo posredujoe ih s pr eoen1jivk 1 ) y == feu , v) . Co v
1) Ie u v pa drz i no pri stalni vrednosti , i ClaT.iO
ene nezavisne- spreClen1jivke , Odvod y po u pri s talncr.1
v jc pareia lni (delni) odvod po u , pisemo :
lin f {u+k . v ) - feu , v)
k
k 0
Pray tcko imomo
parci alni odvod funkcije po


lio feu . v +1) - feu . v)
1
1 -> 0
PareiO-lni n odvodor: )dgovnrjnjo sevetia po.rcialni diferen-
cia1i . V slucaju funkcije
cialnn di fcrcncin1a d- f .:
U
dveh
'Of
ou
ne zavisnih
stu pur-
il f
du , dvf dv .
Odvod funkcije 1 ) Y '" f {u( x} , v( x) po x bo :
2 ) df f ( u(xt h) , v(x+h) - f (u(x) , vex)
dx h
h -'> 0
c: e x spremenir,lO za h , s e u sprer.!eni zo. k , v po. za 1 , torej
u(x+h ) "" u(x) + k , v ( x+h } '" v( x) + 1. Ce je le h dovolj m::tjhen , sta
;.c in 1 po abso1utn i vrednosti poljubno rnnj hna zaradi zvcznosti .
- 202
f'l1l 1(cij u .in v . 2} ali s jJremembo funkci j e f . :. i odgo-
v <:!.rj a spremembi neza\'isnp. "' l'r emenlji \k e h mo remo pisnti :
6 f f(u+k , "1+ 1) - f ( u, v) '" f(u ... k , v+l) - :' (u+l: , v) +
+ f(u+k , v) - .t( u, v) .
Prvn dve s uroanda sta s"rem"1'1' a. funkci j e Ie ,; lede :'le
v , c!ruga dva pa spren.emoa .... Ie glede ne u . f retvorimo jih
po langrnngevem izrcku 1n ' kbi mo :
. 1 +
lJ f (
au u +
Prvi Iaktor prvega sumanda' odvod PC) v v :leki vmesni tocki mod
v i n v-tl , prvi fakt o:' surn2.nda pa odvod po u v neld vDlesni
tacki med 11 ill u+k . Ce je tor"p.j f unkcija f zvezna funkci j::l. ad u
in v in po u in v odvedl jivu in" ce sta u in v zv cz:ti funl;:ciji ad
_, ' od30varjata !Jovol ,) majhnGmu h poljClbno rnajhni k in 1.
:Jovo lj majhnilll k i :1 1 oigov .... l'ja p("Iljubno majhen 4 f , ':-unkci ja
y;: f (u(:<) , je :L;1!7.n a fi.l.nkcija nd A. . Odv od 2 ) bo sedaj :
y!.
dx
(u +
lim
h
h 0
Ce gre h proti n, gresta k '" 6 u in 1 '"' d v p!"'ot': 0 , parcialnB
odvoda v vrnesnih tockah prE:i et a v odvoda v i;ockah u in v in dobimo :
" " "J )
dv
dx
eEl b i imEli funkcijo IMogo posredujocih ::;prcrr:ci11jiv!;: :
U- jev , u- ;H ;;a zv czne funkcije od x , bi dobili :
I
- 20) -
df
()f
dU
1
Of
dU
2 Of
4) +

+
i> u) dx i)u
1
dx dx
Of
du
n
... +
DU ti x
n
Vzer.1i'1l0 neraz-/it o funkc ijo rl veh spremenlj ivk :
o .
"
dU)
dx
+ .
F
' kompli c irana in j e tezko
povezave. Je }- -
funkcijo pisati v eksplicitni
5' ) y ,. f ( x) .
Zato j e t u di po tej poti tezko prlti do odvodov y '
df
dX' Srr:o.traj -
't 5) za posredno f unkci jo dveh
mQ 0
sprcr.lcnljivk x '" x, y '" y {x) '" f{ x). Enac90 5) od'/tljamo po x po
pravilu J) in doc imo :
0, 0F
,
,) F
dx !Y
'JF
y '
0 ali -- +

;:'x dx
+
Oy 1 x 0 X
Iz dob lj eM
enacbry morp.mo izracunati y '
y '
Dobil i sma t aka obrazec .0
odvajanjc :
OP OF
6) --+
-SCi
y 0 ali y '
Dx
doloci odvod nerazvite
, J}'
e
XY
= o. odvoda sta : =
x xy
+ e - xe .
,l .

-

0
fun kcije '"
eY + ye
X
_ ye
xy
,
o .
xeY + yc
X
Z 0 xe
Y
+
- 204 -
Po pravilu 6) dobimo e
Y
+ yeX - ye
xy
+ ( xe
Y
+ eX - xeXY)y l
odv?d jc torej:
0 ,
y'
oY + ye
X
ye
xy
xeY + eX - xe
xy
Gesta je funkcija dana t aka I da s ta abe spl'emcnl j ivki Y tcr x
funkcij i same tretj a spremenljivke t:
7) y
y (t)
Xox( t) .
Funkcija je da.na paramet ri::!no. Odvo,l po 1' -.l';.::1Ctru t Qzna-
e imo s p' ko t k d ' :!.Y. dx . a 0 a Je dt '" y , dt '" y.:. y mO!'(:rl":) sm:, trati kot
posredno f unkcijo od x, saj je na osnovi pr"8 <Jnacbe 7) y zaviscn
ad t , "t pa na osnod druge enacbe 7) od x . Zat o je
:i._:i.
dx - dt
1 '" dx
dt
dt
. dx
. Ce pa odvajamo enacbo x x(t) po x, dobimo
dt
dX '
torej je dt 1 1.
dx dx i
dt
Zgornji odvad bo ;
dy
:i.
:y '
i 2.1
Drugi o:lvod dobimo :
dx x dx
CIt
L

dt
y "
_x _ _ x_
dx dx dt dx
y " .
1 y ' ,
' Y:k - 1
y "
xi' -
'xl
x x
0
.2 x , 3
x
" (!()
SUeno dobimo po l juben v isji odvad t j<.: Js.n y dobimo
( k+1 )
y
- 20 5 -
parn- n,ctricno x ': a cos t I Y
b sin t . Pr',i odvod je y '
b cos t
e. ein t
y' = _ cot t saj je x - a sin t ,
a
y " ::
y "
(_ Q cot t)' 1-
a x
b
"2
a
1
sin\
Y" o(_E.
a
y = b cos t . Drugi o dvad j e
_ 1_ )
. 2
t
___ 1 __
a sin t
Funkcija f( x ) ima c est'o v daloceni tacki a nedoloceno vred-
nost :
f(a)
a)
f(a)
2. , ali f(a)
o
, ali
V vsaki poljubni blizini a pa ad nake dolocene vrednosti
A za pol,jubno malo razlikujc/,i. Omejiti se smemo I e na pry! slucaj ,
rlrug
c
je mocno dOVGsti na 1 . ee je nnmre
c
f(a)
Cc je f(a)
La jc


.!E.. , moreI!lO to pi sat i kot. f(a)
00
a .J) , je f(a)
<fICa) - <tl
2
(a):::o - co , je
1

1

2-
o
1
<i;W


2-
o
o
punkcija Y :: f(x) i1:lej v tocki a nedoloceno vrednost '0' tore-j
2-
o
2-
o
- 206 -
vrodnost funkcije vzemil!lo v bliznii
I- ". in dobimo :
8) f(a+h)
+
+
(a+h)


n !

n!
+
+
h
n
+
h
n
+
.,.
0, dohimo provo vradnost izraz
a
, CO v B)
5 h krajsamo in gremo 5 h proti o. Imamo :
f(a) =
(a)
(a)
Co sta tudi prva odvoda v tocki a se nie , krajsamo stren s h
2
in limitiramo s h protl a t dobimo:
f(a)
itd .

<tl2 ' (a)
Go sta t aka k- ta odvod'.l. zadnja , ki st r, 0 , Yr 1. j ;'\r.!1) d-:- sno atran 5 h k+l
5 h. pe. limitirar.lo k nie , dobimo :
+1)( )
f(a) = . '
.
Ozlcjrno 9i so drugi
slucaj : y
1
rex) .
i( .)
Piso.ti marernO
rex)
;p;w
1

kar ima v tocki a vrednost
o
Slucaj obr:.wnav':l.lno po pravkar L' Ho,,:,italo
vcm
prnvi l u :
, .
lim f(x)
- 207 -
( _1_ )

l im -
( _'_) .

x -) a
.'} ..
DVojni ulomek na desni strani odpravimo in
x -7 a
'l'2(x)
. 'l'l(x)
lim
'l'i (x)
hm Cf'2(x)
x
"
x - > a

=
lim

---r-

x -:; a
Produkt l i mit love strani jc limes produkta , imemO:
'I'l (X)
2
'1'2 (x)
'l'2(x)
'l'2(x)
'l'2(x)
lim

2
lim -- ali
lim

lira 'Pi (x;

'l' i (X)
x ->
a
x - ) a
X-7
6
X --->
Dobljeno morcmo pisati : lim
lim
x -7 a
a
Tudi pravo vrednost limite . ki 1me v doloceni tocki a nc-
doloc
cno
vrodnost -2L r acunamo po L' Hospitalo
vcm
pravilu.
<D
- 208 -
XVI'!. EKSTREM PUNKCI JE
Vzemimo funkcijo y '" f ( x), ki je ne n ekera int crvnl u ( a , b)
definirann , zv;zna in odvodljiva . Oglejr:1O si ft;.nkci j o v t ocki x
o
VSaKl. 'J cki v doloccne m LIorc nastopiti sl uca J' , da ima funkeiJ'. v " t'
intcrvalu (x - J d ) o ' Xo + oko li Xo povf.od 'Ie -':j . ..; vre di1.osti lcnkor
v xo ' da je t orej :
za vsak h , pozit iven ali negativen , e'e j 1 1'1 < J
e en . Funkcija
imn v tern slucaju v tocki Xo relativen e kstrem minimum. Ce jo
funkci j a t aka , de i ma v dolocenern intervnl u ( x
o
otoli x
o
povsad manjse vrednosti v ce
xo '
- J x +J
, 0
j c torej
f(x
o
+ h ) - f ( x
O
)<0
Ihl < J, im.
za vsnk pozit iven a li negntiven h , - zo. ka-
t ercea j c
funkcijo v t ocki Xo rela tiv an ekst rom mak-
Xo 1'0 nt i ven oks trem,
uffi4 FWlkci ja y '" f(x) im3 v neki t oOk! 1
c e imD. tum funkcijska spr eme mba 1) t (x + 'n ) f ( ) i o - Xo _ sti prod
4i
znuk nc na pred zna k sprcmembe nezav isne spremenl ji'lke h .
C c j c mwcdeno. s pr emembo. 1) pozi t ivnn . il:lll ! unl<c i j a v x minimum,
o
ce maksimum.
mo r eroo: ce i ma' funkcijn v t ock i x ck;,t r Of' i , jo tam prvi
o
Vzemima sluee. j mak sir.lUma v tocki x . (1;: 1:: i bi l tum odvod
o
poz:].ttven , hi tam funltcija narai3calu i n bi imela v sl edoei t ocki
v ccjQ vrednos t , kar je nemozno . Cc bi hi1 prvi odv od n egativen , bi
.dIL.. 0 , .
tar bi imel u v predhodni t ocki x - h vec jo vrodnost
o
v
xo ' kar jo Odvad v Xa mora bit i a Vzem' mo slucaj
- 209
minimuma v xo ' Ce bi bil v Xo advod pozitiven, bi funkc ija n a r3scalu
in bi .imcl:J. v predhodni tocki Xo - h manjso vrednost kat v xo ' ko.r
je n emozno . Co bi bil v Xo rdvod negativen , hi funkc ija pa dala in
imclu v sledeJ::t t ocki Xo + h manjso vrednost , kar je neL1ozno. Odvo'd
mora b iti 0 , f'(X
o
) " o .
To uvidimo tudi, ce si ag1edamo f unk cij'sko spremcmbo 1)
f( xO+h) _ f(x
o
}' Tn mor a imeti v slucaju ekstrema st alen znnk , brcz
ozira nn znak nezavisne spremen1jivke h. Po Lagrangcv crn
s tavlcu morerna spremembo 1) pisati :
2) f (X., + h) - f(x
o
) '" f ' ( x
o
+ h .
!i"adc.lje je f l (X
O
+ 3 h) '" f ' (x
o
) +. '?
qe grc h proti' 0 I
'1 proti o . Ce j e h dovalj majhen , f ' (X
a
) po ab solutni vrcd-
i ma isti znak kakor f ' (x
o
) '
no sti. prevladu nad
spromcmba j e :
'? in f ' ( x ) + rtJ
, 0 '(
Vzemimo , da bi v tocki ekstrema Xo Jdvod bil p0 7>it ivcn ali
negut ivcn.'..,..
Potem bi ogl oti oklepaj v 2 ' ) v dov01j majt n i
ok01101
akoli x
0 '
(x - h , x +
h ) imel isti znak .
funkcijski SPl'C-
0 0
mcmbi 2 ' ) pa bi se znak sprcmeni1 , ce bi nezavi s ni
spremc nljivki h
zll <.tk sprcmenili , kar j e n emoz nc . Qdvod v Xo mora biti o.
potreben P? goj nastop ekstrema j e, do. i ma v
tisti tocki odv od o . Pogoj pa n i zadosten . Vzemimo , do. imn funkcija
Y'" f(X ) v x advod a , f l {X ) ::= o . Oglajrno si funkcijsko sPl"cmembo ,
o . 0
ki jo uGotovimo po Ta ylorovi razvrstitvi in kancajrno s clono!'J , ki
ima odvod :
- 210 -
f(x +h) - f(x ) = f ' (x / +
o 0 0 "
Je pa f ' ' (x
o
f ' '(x
o
+
1. 2
limitira a , ce
ima. pri dovol j majhnem poljubno predz.no.-
cencm h znak u d f I, ( ) o 0 a xo ' Ke r je f' (x
o
) :: a i:n&. spremcmbo. funl:ci -
jo pri poljubno predznacenem, po absolutni dovolj maj hon
h znnk drugegn odvoda f" (x
o
) ' tor ej stalen
0 ,
imomo znr C$ minimum, ce j f " ( ) < e Xo 0" pn "',' ''' 3imum. Co jo ao drugi
. 0 ' bi r azvr st i te'l koncnli odvod 0 , trctj i pa ad a razll'c,n v toc-ki x
s clcnoo 5 tretjim odvodom t er bi funkcl'jska
sprcmembo. bilo.
f" ' ( X
o
+ -Jh).h
J
Q
3 ' f " ' (x + 'V h) I hi pri dovolj majhncm
o-duoc/v un1IlS'h/ I(lc-"',: 0
o \,.:e h znak sprcmeni . tud1 funkcijska
h! imel znnk odvoda f " ' ( x) x
sprcmcmba znnk spremeni , ekstrema n1 . Ce j f '" ( )
e Xo negativcn , je
funkcijska sprememba 1) do Xo poziti vna , f ( x
o
- h) ') f(X
o
) >
f( xo+h) , funkcija. po.do. , po Xo j e funkcij sZ: ::. sprcmemb a negativna,
f(x +h) - f(x ) <: 0,
o 0
< f(x
o
) ' Funkcij.:!. zopet padtl. , imruno
tako imcnovani prevoj . Ce jc f'" ( X
O
) pozi tiven , j e funkeij sk .... spr e -
mambo. glede no f(X
o
) do x negativna I
f "' ( X
O
+
Jh) . ( _h)J
<
,
J !
0,
1\
f(xo- h) -
f(X
o
)
.( 0 ,
.....,
f (xo- h)
,.-
f ( x
0) ,
f(X
o
) >
f ( x
o
-h),
"
"
"
'"
,
0 ,
f unkc i ja do x nC'.ro.sco. . Po
"
je
?!.

0
0
"'-
.... ....
funkci j3;;:o. sprencrnbn
(?
x;.
)x
f ''' (x
o
+
Vh)
h
3
>"fJ1"" "
J ! >
0 ,
S1. 96
nnrasea , ekstrema ni , imnmo prevoj.
- 211 -
'1obee v idimo , ee je prvi od nie r o. :ll.;"' 1. c :v 1 sodi , je
\
- --'>
,
'<.
"
- f(x
o
) :
r(2')(x .,
o

__ Ta. imo. st.:l.lGn z.no.k
(J I )to ;! ...
odvodo. , snj jo
S1. 97
potence. sprememb e h
vedno pozitivna , imamo ekstrem. Co bi bil lihi odvod prvi , ki je
od 0 razlicen , je funkcijska sprememba
f ( x +h) - r(x )
o 0
Dasi tlJlS advod sto.len znak, ga. cdatna nim!l , leer
se lihi pa tene! I h2k+l zno.k spremeni , ce spr E' m l.:!:",':wisnc spre-
oenl jivlcc h znai': spremenimo . Ekstrem'3- ni , ::'c.o . ,1 '!Oj .
\
Ekst rem funkcije dob imo : pOi llcem" r ...,j L' . ,)d t c r ugoto
v
it'10
vrnanasti x , pri ko.terih je prvi odvod 0 , l'esimo e no.0bo f ' (x) ... o
Co jc prvi ad nie razlicen odvod sodi jc pozitiven , imaroo mi -
nimum , e c negativen , imamo rnaksimurn . Ce je prvi od 0 r azlicen od-
vod lL,i , cKst rerna. ni .
Slu c a j ekstremn ugotovimo tudi s POr.loc jo prveg
a
odvoda . Ce
imn funkciJ8 rnaksimum v t ock1 XO ' pot em do Xo nara9ca , po xo pada .
Prvi 01vod j 0 Xo poz! tiven I postane pri Xo enck 0 I po Xo pa po-
stune ncgativen. Ce iroa funkcij a mi nimum v x o ' pote
m
do Xo
pada , po Xo narasea. Prvi odvod j e do Xo ncgut io/ en . postnnc pri
- 212 -
Xo enuk a , po Xo pa postnne pozitivn . C(;J i (1D. :uj1 -ct;i j a ima
prvi odvod do xo isti zn<lk kG-kor po xo ' saj ;]1. x ,) funkcijn. nnro.sCn. ,
se v Xo ustali, po Xo pa zopet narasca oziroma do Xo pada , so v
Xo po Xo pa zopet pada .
1 2
Primer : 1 ) Doloei ekstrer.'l funkci jc Y '" x - Jx + 3x .
Prvi odvod je y'
3 x2 _ 6 x + 3. EI(strem bi utagnil bit i taro ,
kjcr je 3 x
2
- 6 x + 3
'" 0 ,
x
2
_ 2:< + 1
0 , Xl = 1, x
2
'" 1 , torcj
{) x _ y " (1) '" o.
v tacki T (1, 1). Drugi odvod je y "
Trotji odvod y ' " '" 6 je od nic razlicen , im;:u:1O pr,;:voj . Funkcijo.
do x '" 1 narasca , pri x '" 1 se ustali , n<".to z,opet narasea. Ima lliO
sliko st . 98). Prvi odvod je y ' '" J(x - 1)2, To. je
prevoj (glcj
"y
pri vscker.l x, rTzen pri x '" 1 ,
pozitivcn . ' 0 x'" 1 funkc l jn
na r as
ca
t;- l ' y ' = 0 , pri
x = 1 ker je
__ ________ ________________ y'(l) = 0 , po x '" 1 naras
ca
,
kt:r je y.) o .
51. 98
Primer : 2) Doloei ek5trem funkc i je y '" 2 x
J
- 9 x2 + 12x.
Prvi odvod je y ' = 6 x2 _ 18 X + 12 . Ekstrewno vrcdnost ima fun-
kcija tam , kjer je y ' '" 0 , x2 - J x + 2 = 0 , Xl = I , x
2
:: 2 .
Drug
i
odvod y " 12 x _ 18. Nj egova vredno
st
pri x:: l jc
y " -6 , pri Xl 1 irna funKcij" mcksirn
a
lno vredno
st
, pri x
2
2
jey" =6 , pri
x
2
2 ime. funkci j a minioa1no vrednost. Oooil 1 smo
Ymx 5 pri x 1 , Ymin 4 pr i x 2, OglcjrnO 5i prvi odvod okoli
tacke x '" 1 . Njcg
ov
?flak pred x 1 dobimo , c:! vnesl:f!lO za x v rodnost
"
- 213 -
dovolj majhno pozitivno :; t c','i10 t dobi mo
2
_ 18(1-E) + . Y' ( l-E) 6 E+6 E .
x 1 - r. kjer je L
y' (+1- L) 6(1 _
2
E+
E2
)
1'r ..... i odvod je pred J{ := 1 pozitiv"n , funkcij a naras
ca
Po x
2 .
1
je prvi odvod y ' (l+E) 6(1+2E+E ) - 18(1+L) + 12. Y' (I+
L
)
2
2
'
:: -9 r. + 6 r. . Pri dovolj majhnen r. je L <. L. , prvi odvo d jc nc-
gativen.
Funkcija d,c 1 raSte . po 1 pada , imD. torej v 1 maksir:lUI!!. .
PraV tako bi videli znaCa.j ekstrero
a
v tocki J{ '" 2 .
xx . a OOLOCENEM INTEGRALU
. . t a1 a /x / b z,, "'zno funkciJ'o " '" f(x) ,
Vzeml.
mO
na l.n erv u J
ki bodi
na intervalu pozitivna . Ro.zde1i
mo
int e rval z vmcsni
mi
t ockct;fi no. vee d'clo
v
, podintcrvalov . Razdel i s
ca
59 tockc : Xo'" a ,
be' spodnj<l McjC funkcijstih vrcd-
Xl ' x
2
' x
J
. . x
n
_
l
' x
n
:= e Je
nos
ti
funkcije m, zgornja
' /
I:1eja ,10\ , potem vclja zo. vse
\
\ i""
funkcijskc vrcdno
sti
:
'\
m < f(x) < hi.
Sirine.
ce-
lego. intcrvn.lo.
je Xu
- x
0
!ft."'11
'" b- ::l. ,
StrinE!.
posnlllCz
nih
\
rl..I
podint .: rvn. l
ov
n ed razdelit -
- 214 -
... vsakem podi nter'l a1u i ron f unkc i j a ne ko spodnjo 1:1cjo Dlk
in n eko zgo r njo r.lejo M
k
, tar v c 1jn: spodnjll P.I",ia. ce10tnega intcr-
vn1n j c od s podnj ih mej pos.:unczn ih podi:lterva l ov m tn
1
,
lil {. m
2
, m .( !ll ) .. m rn
k
, zgornj a me j c. ce 10tnega int ervala
jc ve cjn od zgor n jih Illej podlnhrvalov Ml r.i, 1"'2 ?II 14:
n
,< 1,1-
Ugotov i mo in defi nirajmo ploclno , ki jo ooejuje ordinata v
tocki a , koncna v tocki b , abs cisoa os in
s podnje mojo funkcije s Sirino interva l e j e go tO\'O r.:anjifii od t e
plosc ine , znmoZe k zgornje me je s Sirino inter\<..:l.:l po. vccji . Zmno-
zek src dn je funkc i jsk e vr ednost i f ( t ), v ned vLldsni t ocki f
Z s i r javo int e rva la ima vrednos t, ki je vec ja od prvega in ma njsa
od drugoea zmnoz ka . Tvorit i morerno vsot o produktov spodnjih mcj
funkc i j v posamezni h podi nt ervo.1ih S sl:r'inloi podi nt e rvalov , dob imo
spodnjo vsoto Sl m
l

, A x
I
( + I!ln .D xn
To je ploscina, le i jo oklc-
pa znc!:tnc. ordinata , obsc i s na o s , kon cna or dina t e t e l' poUgonalna
ki po t oka vsa pod krivulj o . Tn spodnj a jo oo t ovo vecja
od r,l ( b- a ) . Ka r j e b-o. v 50t a dolZ1n podi ntcr \' a lov je :
1) m(b-a ) = Ill, Xl + m' II x
2
+ t1 ' .Q x ) + + m.l:l x
n
'
2)
sl '" IllI '
c:, Xl + m
2
,/lx
2
+ Il), !.J x ]
m ' Llx.
n n
s o m
l
, 1!l 2 ' In) mn od m, so c l eni enacbe 2)
vea j i od isto leznih clenov v s ote 1) tel' j e , ( a
l
Tvorimo
vso t o produk t ov s rednj ih funkt i j ski h ;; ihrinam1 podintcr-
vnlov nl i s r ednj o v50 to , dobimo :
3) ()
1
f ( f 1) /}; Xl + r( f 2 ) L\ x
2
+ +
+ f ( f n) L\ xn i" f ( f k) L\ x
k

I
I
- 215 -
].:tvede!'la vso t a j e vecjc. od spodnje vsote 51 ' Ker jc
mI.K f( F 1) ' :::12 { f (f 2) "', so istolez,ni cleni V50tC 0
vcc j i od ir>toleznih c l enov vsote Jl: torej 5
1
.(. 6
1
, Vsota
1
6
jc mnnjsn. od vsote tvorjone z zgorn.:! ir,i i funkcij po podi n -
so. j j e f ( 1 ) .(. f( f 2) '; 1" 2 . , f( f n ) Ce
i s t o1 e zne c l ene obeh vsot
, 4) ,. M
I
, L). Xl + M
2
, Ll x
2
+ MJ ' f .... } J
d"'(\O, cia 0 t t1l') / '1}1, II) 1Jt{-/'. ' ad or/y, 'f')!';"; v !<Jt v :i I!
5) (b- a)r.t = M, A x
1
+ !,1 'Ax
2
+ M,A x) +
',, : '
+ l.i , d xn
n

n
1
Istolczni c1eni spodnje vsot<t 5) so '/ccj i oj i .7 t c l')tnio clonov vsote
4 ) , Z(lto je S1 $:. (b- a) M. Vel j a :
6) (b- a)m sl {, Sl (b- a)M,
Dolitcv n:t podintervale zgost i t'lo . VZE:::1ir.!:) llil. pr i mer k-ti podint crva l ,
lei Go. r u zdelirno na 1 novi h podin tcrva lov :
j \
,-- - - - - -
1
,j .;-,..-

'12 '-
-. ------ / - _.
<ff\

.I, J.,.
i
spodnj c me j c
+
f ' mkr' ij '! podintor v alih; s o :
Sl . , 100 r.wje pn Mi ' 1'2 ' IJ ) ,." Mi'
sumo.nd apodnje vsote 51 ' ki pr i pada k- temu ,ie (7) IDle L1 X
k
==
= J 1 + fI\: + Ok dJ'+ ..... + m
k
J I' f;..;J '; v orj e ne s ,
spodnj i rn i [lcj a mi funkci j po pod i ntervalih j.i '.li litvc , It i pripada
k-t enu podint e r vnlu j e
I.
- 216 -
8) s ( k ) " c ' J , c5 , r
2 1 1 + !!l 2 ' 2 + 0 J .{j J + . .
, ,J
T D1 - l '
s o spod njc ncj e funk c ij nov e , gost ej se de Etve podint e l'valov i:1 to r -
val a
X
k
ad ok ' je d el v sate , ki .. r ipada X-tenH i n te!'valu
8) vecji ad 7 ) . s e j so suma ndi v sct e 8) v e cj i ad istole ini '1 sumnn -
dov vsate 7) . Ker so doprinosi posan:eznih podint e rvEl l ov L)x
1
, ..
pri delitev na nove podintervale vec ji , spodnj e
Ax
- n
vsat e p1' i r azdel j evanj u podint erval ov no. nove
ras tcj o, i ma mo : m(b- e.) $1 52 ' ,{.6
2
, Enak:> vi di no , zgor nj e
Deja funkc i j po po dint e r vaHh interval a ..d x
k
:
v sete z z go rnj i mi mejami vzdolZ.
x
k
'
l,ti
1 2+
J
(
9) + 1.1
2
M' + " ,
,
iAi.
,J
l ' ) )
pr ejsnj i sunA.nd zgornje vsot e , ki pripada intcrve lu .L\ x
k
p. jO:
10)
" k,il
X
k
" Ilk
,J
+
Mk J 2 + illk
(J) +
'"
+
!.lk
J
1
,
1
Kc r so zgornj e meje f unk :::ij na vih int e rval ov tlon ji' e o j !,j k ' su-
v so t e 9 ) oanjsi ad i stol ezni h v sot e 10) . zgornje
vsotc t or e j z zgo3c eva nj em padajo , YCd:10 rn so spodnje
""fl--
od
r;li''1'n// l'l Moyn;',-rn.' u' o (,
vso t c r.10)"1_jSC od zgornjih . -,lrd ovail po s o p.:. v c likosti vsote tvor -
!'; srcdnji::i f unlw ijski::i vrednos t o : . Ce zgos cc'Ionjc dcli -
t;v nndo.ljujemo I kOllcno do po lj ub no oz kii""_ do
t.:.l::ih , '1 ka t er1h s e funkc i jrl k e vrednosti zn r .:ldi 'Zvezn osti za po l jubno
v te h bo a bsolutnn vre dnos t r a zlikQ
i n spodnj e mc j e funkc ij e polj ubno majhnn .
kar s mo de l ili i n t e rva l e dO-/ ol j gosto . Gl e de zgornj l-' it' spounjih
- 217 -
vsot velj a neenacba:
12 )
"I
s2 { s) t 5
p
< e: (, , ,
5
p

< 5
" p- l

5
p
_
2
52 5, f..
"
( b- a) ,
Z zgosceve.njell razdelitev nC'. s;:c,d in ome j eno
z aporedje spodnjih v sot :
t or nc spod 1n nevzgor ooejeno pndajoee zgornjih vsot :
Desi vsoto narescajo V50t O pndcjo , gO
Odrl t7l1C( """4 / (r(.''/!,
spOdtlje "sote vedno manjse od / zgorn jih. Ugot oviti noreoo : zaporedje
spodnjih "sot 1) ter zgornjih v sot 1 4) stu konv ergentni in
limit o , ki jo iea tudi vsote in k i jo definirano
kot ploseino , ki jo oroejuje zacetna ordinata , konc na oruinat a, ab-
s c is!'\<J. os in krivulja , ee sma sli s stevilom d.clitvenih cez
vs e n cje . Ce z deli t vami intervala pri s li dovo lj so n cm-
Odg(1)".L "r/o../o{i/.
ree spodnjc vsote od/ zgornjih Zil poljubno r.:;o.lo r:lzlikujejo . Po dovOlj
n
po zni dc litvi , na primer p-ti, je spodn J :! V2-:lt n s '" Em, ' Ll x. , zsor-
p n l( .I(
n j c vsoto. po. Sp ""
n
EM, ll x
k
,
1 K
Razlika obeh
Kcr . smo a l i z delitvaCli dovol j d:llec , j e zve znosti:
! iJ
l
-
m
1
!
( E
1 '
- m
2
1
<-
f: 2 .. .. !M - n ! .
n n
<
C
n'
kj cr so
t l' E. 2'
[ 3 t:n
poljubno majhna StQvila . Co V'7..p..memo nb-
s ol utno vrednost razlike !Sp - Sp ! in je absolutna
,
-I
!
,
;
- 218 -
vrcdnost vsote mnnjsn. ali kvecjemu enaka vsoti absolutnih vrcdnosti
sumnndov , dobimo :
Ce vnesemo mesta absolutnih vrednosti r a zlik maks i roalnih in mini-
ruo. l nih funkcijskih vredn osti po i nteX:Vallli "najvecji 'ad nnvcdenih
t. , smo vnesli prevect i mnmo : ! Sp- sp ! < E ( .a xl + /J. Xz +
+ .6. x) + + fj x
n
). je v sota podintervo.lo
v
v okl epoju
b - n , iii'.D.l:'Io : ISp-Sp! < (b- a) , kjer je . poljubno mp.jhno Gte"
vilo .
! Sp- Sp ! torej Z vecanjem stevl 1a podinter val ov limitira
k a , spodnje in zgornje vsote imajo isto limito , ki je tudi
limG '" lim
v mejch med a
f ( ! k ) LI x
k
in ki
1
n-)oo
i n b ter pisemo' lim G
jo imenujemo doloceni integral
b
! f(x)dx = I.
n
defini r amo ' kot ploscino med zacetno ordina.to, koncno
ordinato , abscisno osjo in krivuljo .
vprasanjc , ali pr i demo s poljubno delitvijo , ki jo
v cdno oolj zgoscuj emo vedno do i ste limite , ce je tarej taka dcfi -
nirC'.n integral anol i cen. . Vzemimo, do smo vzeli doloceno dc:Iitev,
k i nas je po r zaporednih zgosti tvah lntervaloY privedla do vsotc
E
- 2- ( t
poljubno mnj -
hno stev ilo) . Neka druga delitev bi nas po r ' zgoatitvah delitev
privcdla no. vsoto S' ( r' ) ' ki limito . I
I
ter je - II !
Nndnljujmo 1 . del i tev tako , do.
drugo delitev z r ' zgoatitvami
no. 1. delitev z r zgost itVll!'.li 110r..CSCwo
-'7'It:kdd.t,'"j'1"rlfJ d 'f
1l
9
t1
.;("e,'fdV
nl tf do. iato . Dobimo v 80ti
Sr+r ' ali S ' r '+r' ka r je i sto . Vaota n ove delit v e j e nad.":.\ljevt:.njc 1.
ali 2. i n se torej ad I kakor t u di od II za poljubno malo
II .. I l' _'1 ' //'
f
- 219 -
dobimo : J
I (Sr+r' - I) + ! Sr+r,-1! +
<+.+.E.
Radike mad tako dobl jenima integralom::. je manjsa od po-
ljubno lllaj hne ga etevila .
I v ebeh s luc<.j i:1 UO. bo limi to .
vrcdnest integrala je po velikost.,i v oojah r:H;d n {b - u.! ter M( b - n) ,
WI. b
oaj jc m(b-o) ,< ! f (x) dx / LI(b- a) .
. .
Ce d 81imo n eenacbo s pozitivno kolicino b - a , dobino :
_1_
b-a
b
S
f ( X) dx ,{)I ,
e
Kcr z a v zame funkcija vs a ko vradnost oed n a tancno spodnjo
in l'!.otc.ncno zgornjo mejo m odnosno M vsuj enkr at , obs t nja no. in-
tam funkcija vred-
f(x)dx f( f ), ali
tcrvnlu vsnj tnka tocka
do bo
.,
b _1_
nost h=o. f t orej bo b- a
a ' '
('
a
mor e!':"lo izvrs i ti od tocko n do
f(x) dx = sumacijo
poljubna tocke x , dobiTllO
x I Y
1 f(t )d t. Rezultat je isti
a
kakor ko li ooe1czinio nezo.-
/
"--.,1\
c
/
;{
I. visno sr ' :enljivko funkcije,
"

pod int ugra1om. Vredno
st
i n-
I'
"
t eg
r ala
je zo.visna 1c od
,
-
-f:- :J.. or J e meJ' e , ,j C eno1icne.
a )l..1I. l ;..... ir x zg n
if - I
.o.x -x ;t ,-; '')1 P<j t", 11,; funkciJ'a zgornJe mcje .
K' 0(- "'- (t
,
s 1. 101
de J
' e integr,nl' zvezna funkcija zgornje nejc
,
F (X)
Uv idcti "[;Ioreno ,
I

- 220 -
x
f fet) dt. Vidimo tudi , da je
a
t f(x)dx
n
lio E f(? )
1 r k
n -> CD a
lin (f( r n) (x
n
_
l
- xn) + f )(
fn-l x
n
_
2
- xn_l ) + .. , +
b
r
+ f( - x, = lim f( f )( -b x ) = -
1 ,k k
'1\ _.> CO
f(x)dx.
a
CO integri ramo v obratni i ./'
Sr.H:r , ffirj i
zamenjamo , dolzine
b
podintcrva-
a
J f(x)dx = - f f(x)
b
dx .
lov znnk spremene, integral znak s premeni.
y
a
Ce vzamemo nr:. intervalu med a
in b tocko c tar zgos-
titve podintervalov na-
daljujemo , da celi i n-
tervali na levo in desna od c ,
vidi mo , da celotno
vsoto, ce v soti ad a do c
pristejemo vsoto od c do b
,
31. 102 torej :
b c b
b
f
f
c
+
l'
. Ker je na primer
f
f
ir.ll?ITIO :
.
a
a c
c b
b c c c b c
( f
-
l'
ali
f r
+
r
a b
a a b
zveznost i ntegrala kat funkc1.je zgornje roeje
dobina : Ce zgornjo
x+h
mejo
zvecnmo za h , dobimo F{X) =
x
x+h
I
,
f(t) dt + I' f (t )dt l'
n
x
x
r.
f(t)dt ; F( x+h) = r f(t)dt
a
F{x+h) - F(X)
x+h
r f(t) dt .
x
- 221 -
Po prejsnjem je desna s tran enake. zm!1ozku iz Hrj avc inter-
I
s funkcijsko vrcdnostjo integranda v neki vnesni tocki f I
torej
15) F(x+h) - F( X) = h f( f ).
Dovolj majhni sprc1:;embi nezav isne spremenljivke x. ali zgor-
nje mej'; odgovarja na podlagi enaebe 15) pal jubna ronjhna sprememb
a
funkcije integral
a
. Ce enacbo 15) delil!lo 9 h , 'lidimo , de je diferen-
eni kolienik integral. integrand v vmesni t aeki na intcrval
u
h .
. I
Ce s h limitirumo k 0 , gre f k x in imamo :
l i m p( x+h} - F(xl. - r(x} .
h -
h ,
Integral je tudi odvedlj iva funkcija po zgornji meji . Odvod
integral. po zgornji meji je integrand. Integr.eija je tarej abraten
post apek k odvejanju. Vzemima funkcija f (x) , ki j O integrirajmo . 00-
"
bljena funkcija F( x }
f(t)dt je taka , da njen odvod prvotno
podintegral no funkcijo.
f(x) . ali dF( x ) f( x ) v diferencial
ni
obliki
dx ' I
dF(x) = f(X) dx . Integr.' funkcije f(X) je taka funkcija , de da
, njcn odvod dana funkcijO f(x) .
Vzemim
o
, da je integrapd vsata ali r e.zlika funkcij ter imamo:
J (f(x) : g( xdx. Tapisemo kot limito vso
te
, dobimo ,
a
b
li';' l: (f(f k)
a
b
b
b
:
lim E g( f)
fj
x
k
'
t or ej : J
(f( X)
!
g(x
dx
=f
f(x)dX
:
a
a
n
b ,
:
J g(x)dx.
0
I
I
i\
'I
Ii
I" "
r
I ,
\.
il
II
,
I
1
\
1
,
I
I
- 222 -
Integral vsote ali razlike funkcij
je enak nli 1'az-
b
liki integraloY teh funkcij . Enako vidirno :
f c . f(x) dx
a
lim c . f( f k) !J x
k
1z dcsne vsote c izpostavimo , dobimo :
o
b b b
r cf(x)dx c . lir.1; f( f k) ,6X
k
=' c l f ( x)dx. produkta
a
stulnice s f unkcijo je enak produktu stalnice z integral om funkcije .
Vzemimo zvezno funkcijo f(x) , ki je v i ntervnlu n {. x {.. b
b
pozitivna. Ugotoviti morerno , da je integral f f ( x ) dx > o . Ce
a
vzamemo navedeni integr al kot limit o vsote , ima ta Ie pozitivne su-
munde in i mn zato pozltivno vrednost . Vr ednost 0 imn Ie v slucnju,
ce je Yzdol z celege intervala funkcija O. Ce iM3 funkcija vzdolZ
b
.celega inter vala a {. x b negativno vrednost je integral f' f( x)dr
a
nogativen . Od tod s l edi , ce je na intervalu a .{. x ,( b funk c i jn f(x) <
b b
g(x) velja: f f(x) dx < { g(x) dx . Po prejsnjem je nnmrec :
a a
b
b
b
f(x) - g(x) ( o in zato :
f
(f- g) dx
<-
0 ,
J'
f(x )dx
< r
g(x)dx .
Ce je torej
0
0
a
n a nekem interv nlu : f,(x)
( f 2(X) <
f J (x)
velja :
f
2
( x) dx < ( fJ( X) dx, Vzemimo no intervalu
zvezni funkciji f(x) in g( x } , kjer pa iDa g(x) vedno po-
zitivno vrednost . f(x) natancno spodnjo mejo m in
zgornjo mejo fL Fa."1kcijskn vrednost zmnozk3. funkcij ( (x) g(x) je
torej po :vrednosti med mg(x) in Mg(x) , torej mg(x) f(x)g(x} ,<
. b
r.1g(x) . Zato je tudi int egrnl:
, b
m r C;(x) dx in M l' g( x )dx ,
a a
r f( x ) g( x ) dx po vrednosti [Jf}r1.
a
- 223-
b b
\f(x)g(X)dX g(x)dx.
b
Ker je \f(x)g( X)dX
:>
spodnje in nntnncne
,bg(X)dX , je enCl.k zonoz7
0. n 0.
po velilwst i :."ied nat:mcne
zg'Jrnje je funkcije z integrnloo
ku neke srednje funkcijske vrednost i fU ) s ten integrnloT,l
b b
torej : , f(x)g(x) dx::: f(;) g( X)dXf To je 1 . integralski sto.-
e:. ) (\
vek 0 povprecni vreCn.ost ig
XXI . NEDOLOCElI INTEGRAL
Doloceni integral ,xf(t)dt je taka f unkcije:. zgornje oe-
"
de:. dd
f(K) .
po zgornji oeji Veljn:
Doloceni integro.l je tore j eden iZTJed
" rezultntov obrntnegn pos topkn k odvnje:.nju , prirejn donenu
odvodu f(x) p r votno funkcijo .
Poise ina danenu odvodu f(x) prvotno Bodi tn
F( x ) ter je Velja tudi
f (x )
K dnnenu odvodu l corerJo prirediti poljubno on aga prvot-
nih funkcij , ki jih dobiriO , ce polj.ubni resltvi F(x) pri-
poljubno stnlnico c , Reziiltat obr:ltne k
odvnjanju i nenujeno ne doloce ni in tegro.l , piseJ:lo, prvotna.
funl{Cija k doner:u odvodu f(x) je F(x)= )f(x) dx +c .
S por-oeja nedolocenego. integrala neke funkcije f( x) do-
- x
b i na dolaeeni : Doloecni , f(t)dt i n ncdoloceni
[\
inte grnl F( x ) k funl{ciji r(x) i natn i sti advod in se zc.to
nedsebojno.le za. konsto.nto razlikujetn. Velja:
No.vedeno.
tudi zo.
Velje. :
\xf(t)dt F(x) +0
a
ennebo. veljn Zil vso.k x nn integro.cijsken inte r vo.lu
in je Z[\to : +0 al i -F( a) .
x
)f(t)dt - F(n)
n
je nQIJI' CC 0 , ker je dolzino. inter -
- 224 -
valn o . Vrednosc dolcl!enega integrale. !!led. dvema nejc.or. dobir=;o , ce
od integralske vrednosti v tack! zgornje oeje od6tejemo vrednost
lntcgrala v tacki spodnje
Dgl<:-jsoo ai int eg!'ul : [ (f(X) g(x . dx .
Bod! : / f(X )d.X:S F(xL f g{X)dX ::o G(::c). uta je rex) '" p ' (x) ,
g(x) " C' (x) , f(x) g(x) F' (x) G' {x) (F(x ) G(x ' ali v
obliki integra.ls : j Cf( X) g(x . dx '" p( x ) :!: G(x) 1E j'f(X)dX !

: j g(x)dx . Imamo :
1) [ ( f(x) g(x))dx , j f( X)dX I
N('d v( o/e7l ;
, Integral vsote ali razlike funkcij je enak vsoti ali r az liki lnte-
gral ov teh funkclj .
integral : Bodi 3 F(x) ali
f(X) p i (x) . cf(x) '" cF ' (x) (cP(x ' ali v integrnlski oblikl :
2) / Cf(X)dX
,ve rl o ro c'&l1t'
cp(x) ::0 C f(x)dx ./Integral stal -
nice s funkcijo je e!!nk zonoxku stalnice z integralom fWlkcijc . Iz
tabl 1 ce Qdvodov no. pravila za integriranjc raznih
n+1
fWl!ceij . Odvodu xn odgavarja funkc i ja i ntegral X
n
+
1
, saj je
n+1
J) ( _x ___ ) , xn nli
n+1
n x
(
n+1
x dx '" ---- + c .
n+1
Taka moreco vse
obrazee za odvode pisnt1 v integralskih ob li kah , s teu do. povemo ,
do. je integral dobljenega odvoda funkc ija, ki seo jo odvajali .
(sin x) I ,. cos x , I' cos x dx sin x + c
( - cos x) ' sin x, ( sin x dx -CDS X + c,
(tg x) '
1
! dx tg x + c --2-
cos
2
x
.
cos x
I.
I
- 225 -
( - cot x) ,
1
--2-
sin x
(arcsinx) ,
__ 1_
Vl - x
2
( - arcc osx ) ,
__ 1_

(aretgx) I .. --\'
l+x
( - nrceat x ) I
(chx) I . shx ,
(shx) ' chx ,
1
--2
1 ..
1
- 2-
x +a
shxdx
chxdx
/ dx --2- ' - cot x + c
sin x
f dx
V1-x
2
.
'1rcs1nx + c
( dx
V1- x
2
- arceosx +
f
dx
--2 "
1.+x
aretgx -;- c ,
f
dx
--2 "
1+x
- arCCD tx + e ,
I
dx , r;o-
- 2-- '" In(x+ VX +a)+c ,
x +a
f x - x
. -.
dx chx + c , " --2-
J x - x +.
dx + c , " --2-
(thx) '
_1_
I dx t hx
chx
- 2- + c ,
ch x
(cthx) '
...:1....
[ 4-" -
cthx + c ,
Sh
2
x sn x
c ,
1
f dx In(x+ \Phc
,
Vl+x
2
'"
arshx + c
Vl+x2
(o.rchx) .
(artgx) ,
__ 1_
W;
1
--2
1- x
archx + c In(x+ VX.
2
- 1)+C ,
f
dx
VX
2
- 1
f
dx 1 x+l
l _x
2
E archx + c ,. "2 In x- I + e,
- 226 -
(or'. thy \:
r o"'d,<
x
0 + 0 ,
x
f
x "
t!: dx
.!!-
+ c ,
lna
(In::) ' , A
f 9-:5-.
lnx c
,
x
"
f
3 2 ' J{2' ....
l'rj:'1e!. Rnsi .. (4( - Jx +.j . Vx +l)dx . Ker
j c 'lfot a .p pisemo kat 'isoto i.nt eg.!':l.l ov p090.-
'!'l""JCi.Q) \ : ki po 1. obra'Zocu J}, dobimo :
4)
I' 1 ,
"
x'ox- ) . I
,
+ '
2, 5 f'
X C-;! ,. 3"
1
T
'j
+ '( + c
K
3 +
3 /
5
Vx + x + c .
Ces t o ::IcreClO integ_':l pocnostaviti v:: tavitvij o nove s pre -
... (J. " : er uve emo no';o -sprcr:'!cn_ J l.V. 0 ,
nc:-!.lJ' ivke . c
Y
e r t d ," k t
:,"_ je s prv0tno i zraz:jiv.J." obliki 4) x '" fl ( t), dobimo z dJ. f e-
Jo:ako se dif,) dx izraz. t'. s diferencinl
a
Izraza i7 -l) ;l.'l ' :, \- l: e .:-etlo v iLt e g:':"31 in dobi no :
ZmHozck pod znnko::l f (fl{ t fi(t} ... f)(t) je novi, mordn
ifltegl'6.t1'l :) , .:.ntegrnl je f r./'; }dt.
r F"" "
; .J ' - "'-
" \ / P.x . ),'- (

od'io.jarjern
./ bx + c
/ 3t
2
dt
J t
= 3 , / tdt
- 227 -
2
2
grncijO poenostavillo s t nkozvnno integracijo po delih (per partes) .
Ver.10 , da je odvod produkta funkcij : (uv) ' '" u 'v + uv '. En::::.cbo in-
tegriro.no in dobimo uv '" ( u'vdx +
6) / u ' vdx '" uv - )" uv" dx
/ uv ' d:< . Odtod sledi:
a l i j vdu ::. uv .. ! UdV.
InteGrand leve s trani, ki more biti kompliciro..'1 , r o. zsto.Vil':lO v
produkt funkcije v in dif erencnl a u ' dx, ki gn znomo lnteGriratl .
Rezulta.t lntegracije je po obrazcu 6) YSota izintogriro.-
ncga deln uv, ter integral
kjer je morda inte-
grand uv ' enost avnejsi .
1) Ce eXdx zu diferencial
, x x
zn<lnc funkcij, e e , ki IllU je integral e , dobi mo po obrnzcu 6) :
! (AX+B)eXdX (AX+B)ex _ j Af/dX'" (AX+B)ox - Ae
x
+ c '"
'" (Ax+B-A)e
x
+ C. ' 2) I (Ax+B)lnxdx = , (Ax+B)dx kot
" . Ax2
znane f unkciJc - 2- + BX , dobimo po obro.zcu 6) :
, 2
I
Ax f ",,2 _dx Ax
2
(Ax+B)lnxdx '" ( - 2- + Bx) lnx - (2 + BX) x (7 + Bx)lnx -
fo.X2
- 4 - 'Bx + c.
- 228 -
nIl . INTEGRAL! RACIONAL:HH FUNKC!J ,
DITEGRJ..LI ALGEBRAJSKIH FUNKCIJ ,
INTEGRAL! TR;.USCENDENTUI H FUNKCIJ .
Ce je poljuben polinoa n- te stopnje P (x)
od .glJIJOltiDlj'.uC"'l. n
+ .,' n- 2
.... 2:;( +
+ 0n_lx+an ' irna/ enacba n- te stopnjo obliko :
Uvideti I:J.oremo : Vs-".k:l algebrajskl enncba 1) i ma vsnj 1
koren , bodisi realen a li Moreco t orej dcbiti vsa.j en
to.k x l' do. b o
o .
. Levt'
+
Vsi surn:mdi desne stran! so deljivi 5 korenskim faktorjern
x - Xl ' ki go. izpostnviti in dobimo: Pn(x) (x-x1)Pn_1(x) .
l{ cr je f aktar pri x - xl polinom n - 1 stopnje , sled! : Ce je x .. xl
rcsitev poljubne algebrajske enacbe 1 ) Po( x) c 0 , je leva strnn
enocbe z x xl deljiva .
Enncbe dobi sedaj obliko (x - x1)Pn_1(x) 0 , redi cesar
!:lorn hi ti .
I
- 229 -
tnko sklepur.lo dalje . Ce Je x = x
2
ro3itev en::!.che . 4), je
POlihO!:l Ph_lex) Z X-X
2
deljiv , "" (X- x
2
)P
n
_
2
( x ) , je
Pn(x) = (x-x
1
)(x-x
2
) Pn_2(X) ' Ce tako nadeljujemo , pridewo po
n- 1 korakih do polinoffia 1 , po n do
dabina :
'Enacbn Pn(X) 0 i mo tolika resitev , kaliks je stopnja anQcbe .
llcknteri koren! morejo nastopati tudi ve ckl'at , Ce n.:lstopa xl
OG kr.:-.t I x
2
r.> kra t .... xn t kr nt , imo. pOlinotl Pn(x)
(J. 0<. I'> I'
Pn(x) : I ( x-x
l
) ,, (x- x
2
' , (x- x) , (x- x
p
) kjer je

Vzernimo polinom P (x)
n
,tel' Pm{ x ) , kje:r jc stapnjn 1. po l i - '
nona n vecja od stopnje dl'ugegs polinome. m, n
/
m. Pry! polinot:l
marauo z drugim delHi , dobieo polinoo kolicnik , ki jo n- m - te
stopnjo in dol ocl::ni os tU!1ek , ki je nizje stopnje od n Dobioo :
ali
Pn(x) Doremo delit i z "lex) , dobirno kolicnik Q2( x ) in ostnnek
R
2
(x), ki je nizje stopnje od R1( x) , R1(X) delimo z R
2
(x) , dabimo
kalicnik Q)(X) in ostanek R) , itd. Koncno pridemo do ostonkn R
p
_
1
"
ki jo a ,sledeclm deljiv , dobimo :
5) Pn(x) Q1( x)
p ( x) +
m
H1 (x) ,
.,Pr:l(x)
Q2(x) R1 (x) + H2 (x) ,
( x ) Q)(x) R2 (x) + R)(X) .
R
p
_
2
(X)
R
p
_
l
( x )
- 2)0 -
Qp(X) R
p
_
1
(x) + Rp(X) ,
QP+l ( x ) Rp(x) .
Polinom M{x:), s kate rim je deljiv ostanck Rp je ner Rp_1 '
R
p
_
2
' R
3
, R
2
, Rl ter 2. enacbe 5) tudi Pm' radi 1 . pc
P
n
, M(x) je tor ej skupne. nera po linomov Pn(X) ter P ( x) . No.jvecjn
"
tuka. skupna. !:lera je sam ost ;:mek Rp ' Dobimo jo Z T-<lv edeno verizno
delitvijo .
Ova pOlinomo. sta sti tuja I ce i mat a st al:1i cO za slmpno
nero. Palinao P(x) i mej kor enski faktor lx-xl) ' E1so.ti ga
oorena : P( x } = ( x _ x1)np1(x) . Ce polinom pex) odvo.jnmO , dobiroo :
p l ex) = n( x- xl) P
1
(x) + ( x - Xl) Pi (x) , Guvod vsebuje se koren-
n-1 n
ski faktor (x _ x
1
)n- l , po1inom in nje gov odvod skupno
(x _ x
1
)n- 1 . kor eni enncbe p(x) a re s ijo torej abe
en.:l.cbi p(x) 0 ter p' ( x) o. Veckrat ni karen nnstopa v polinomu
za I veckr atno kakor v skupni me ri polinoma in njegoveg
a
odvoda .
Racionalna f unkcij a 'more biU cela ali 1or.11jcna . Ce je:
integrand cela r ac ional nn funkcij8 , razpade integral v vsoto in-
togralo
v
, kjer so int egrandi potence :
+ , +
n+1
f n- l
I n- 2
,
r
/ xdx +
dx
x
+
a
1
x dx+a
2
x dx+ ... + e an I
0 -+
n-l
a n+1
n
n- l
2
+
x
x
x
'i.--:n+ ' 2 ---n:l
+ ... + a
n- l
2+
anx+c .
LW
Ce i roama lomljeno r acionalno funkeijo f (x) , kjer je stevec
vis j e stopnje ad imenavalea , stevec delima z imenavalceo, dobimo :
- 231 -
LW
f(x) Q(x) +
, kjer je f1 (x) kvec jt1U n- l stopnje ,
ce je f(x} n- te stopnje . probleo se re ?ucira M!. resitcv inte-
kjer je stevec ysaj za 1 nij e stopnje ad
i oenovalca . I nt eg,rand ul one""
misliti kat r ezultat sestevanjo. ulomkov :
_
_ _ A;,.l_
7)
( x-x, )CX-
A2
+ - 1 +
B,
B2
+
+
(X-X2)(',
+ (\ _1
(x- x
2
) .
C,
C
2
+
+
(x- x )if
{-l
(x- x )
p
p
B)
(x-x
2
)
., .. ,
s i mo retlla
+
+

...
,. - 2
(x- x 2)
+
3-"-. ,
x- x
p
t
Ce geatevanj e novedenih n ulo
mkOV
izvraimO,
dobino tocno 1 st1 I menovalee , .teve
e
pa je po li
noe
,,- 1 stopn je ,
ltuterega koefici ent 1 ao l inearna sestave stevce
v
AI ' A2 . ,
.. ,
d. bo dobl jeni Stev, o id, nticno , nak polin
omu
f,(X) , Izen
eCimo
',oohoi ent e prl 1st1h potenodh v obeh poUnomih . Dobioo sistom n
lin.er nih eno
cb
z n nezna
nkoo1
, k1 j' enolicno reslji
v
: Lonljen
o
( )
f( ) en01i6no razs
tavi
ti v Vso-
Stevee pareialnih ulomkov t ako ugotovimo ,
racional
no
funkc i ja f1 X + x marema
to n parcialnih u1omko
v
po obraz
Cu
1) .
Pri mer : Razstavi v vsota pnrcialnih
JX2 - 8x + 6
(
22
x-1) (x- 2)
+ __ c __ + D
( x_2 )2 i(.:2'
Resimo oklepaje:
- 232 -
3x
2
- ax -+ 6
> (X1)2 (x_2)2
__ A_ ,. +
(x- 1)'
L+
x-1
3x
2
- ax + 6 = Ax2 - .fAx + 4A + DX) - 5Bx
2
+ 8Bx _ 4B + Cx
2
_
- 2Cx + lJ + OX
J
- 4.DY.
2
+ 5Dx - 2D;
. dcsno stran uredioo po padajocih potencah sprenenl jivke x ,
JX2 - ax + 6 = xJ(B+D) + x
2
(A - 5B + C - 4D) + x(-4A + BB _
- 2C + 5n) + 4A - 4:8 +. C - 20.
Kor sta s1 polinooe i dent i cno enaka , so s1 enaki koeficienti pri
istih patencah,
D + D '" a
"A - 5B + C - 40 3
-4A + 8B - 2C + ?D - a
4/\ - 4B + C - 2D = 6
B - D iz prve enacbe vstavimo v os tale J , dabima sisten:
-4A 2C - 3D - 8
4A + C + 2D '" 6
Tn sisteo r f'sieo , dobioo : A", I, B=o , Cc 2 , 1)::0. UloI!lck j e :
Jx
2
- ax + 6
(x_1)2(x_ 2)2
1 2
---+ ---
(x_1)2 ( x_2 )2
Ce taka razstavljeni i nte-
I
I
I
I
I
I
- 23) -
grand 7) integri r ana , dobieo :
r
f1 (x)
8) f(x) dx
( x- x )1'
p
C
2
+ -_-"-:-,
( x- x ) J-l
P
I
A B
+ ) dx + (x:;x- + + . .. +
.uJ. 1 2
1. . d..eA.-y';
+ +
MfJ1'l'l1../ D# I
., 1 . Int egral des ne st rani izvrsen i C!<l v ioenovalcih naj -
c(.-1 B-1 , y - 1
visje potence ( x- xl) I ( x-x
2
) .. (x-XpJ<l' Skupni io.e-
, 0::-1 (1-1 {-1
novalec izintegriranega dele. je : ( x- xl) . (x-x
2
) . .. . . (X-X
p
' I
vrcdnost i nt egrals je :
. f f
1
( x )
9) f ( x ) dx
Ste'r ec p(x). je za 1 niZje st.)pnje ad ir.lcnovalcil ,
praY tako pa je tudi Qp_l(x) polinol:! za ena niZje stopnje ad adga-
f (x)
v .... rj.:::.jocega i !:!enovalca. R:\cun 5i mnogokritjoenc5tavit:lo , CO i(x)
no v pa rcia.lnJ p05tavimo abrazcc 9) ,
cnacbo 9) odvajamo te r dolacimo koeficiente polinomov P(x) tor Q( X) ,
ka smo odpravi li ulomke , s prirnerj avo s polinomoc f1( X) . Priner :
integral:
- 1
OdvajD.I:10 ,dobir.::Jo:
- 2l + llx 1
dx
--::-A<>;X",+f::!' B", .. t. Cx + D
(x- 2)(x-1) +j (x - 2)(X- l) dx .
AA,,( -'!( A>;Xp+" B,,)-->. ( "2x,,-,,,3"')41 ex + D
- 2 2 (x- 2)(x-l ) '
( x- 2)
- 2)4 -
) 2
)x - 12x + 11x _ 1_= Ax2 _ 2
Jl..x + 2A - 2Ax - 2Bx + 3Ax
+ JB +
+ ex ) + 2ex + nx
2
- JDx + 20
Jx
J
_ 12x2 J 2
+ 11x - 1 '" ex + x (A - 2A - )C + D)
+x( - JA - 2B +
+Je + D) + x ( - JA - 2B
+ JA + 2C - 3D) + 2A + )B - 20.
koeflcientov do sistem:
C )
- A - JC + D '" - 12
- 28 + 2C - 3D '" 11
2A + JB + 2D ", - 1.
CP. resiDo zgornji sistem, dobioo :
A:2 , B", - l , C=J , 0=- 1, Int egr a l je :
+ I Jx - 1
(x- 2)(x- 1) (x- 2)(x- 1) dx
2:;( - 1 I d I
( x- 2)(x- l) + 5 -
2x - 1
(X- 2)(X- 1)'
+ 51n(x-2) - 21n . (x_l )+c .
V n:J.jenostavnejser:: sluc!.ju ina int egral obliko :
I
[, (X)dx
(x- x
1
) ( x x
2
) (x- x ) kjer je fl ex} polinom Zfl 1 nizje
n
stopnjc ad ioenovalca . tor j ,
: n- stopnje . Razstnvljanj c v vsoto
p::!rcialnih ulooko\' da :
A
. + _ _ n_
x-x
n
I
I
I
I
,
/,
I
I
I
- 235 -
Ce se resieD ulookov dobieo:
'0) ,(x) = A,(X- x
2
)( x- x)) .. (X- X
n
)+A
2
(X- .
,
)(x- x)) . ..
(X- x
n
) + + 1'n(X-X
1
)(X- X
2
) .. ( X-X
n
_
1
)
Ce vstevioo v enacbc x xl ' dobiroo :
Ce v 10) x x
2
, dob1rno :
... .. . Taka dobimc integral ;
J
) x-1 I A
( x- 2)(x-l ) dx x- 2 dx +
dx , kj er je A
3x-1
2x- J
v tocki % : 2 , kar da A a 5 , B 3x- l V tocki X E I , knr du B = - 2.
2x- 3
Vrednost integr a.ls je po pre j snjec: 51n(.:<- 2)-21n(x- 1)+c .
I ntegrnnc.1 more: biti r ac iona1na zveza , '/ kat eri DQ,stopn kva-
dr atni koren kvadr ntne funkcl je' x
2
+ + c , core 1eet! obli ko
P(x, Vax
2
+bx+c), kj er je P poljub,nll 1oo1jma r!lcione.1no. f unkcijn,
\ ,1
. Vex +bc+c nore v poljubni stopnji . Ce ko-
r onov izvrsill'lo 1n po1inooa v stevcu in illlenovelcu ur edi oo I dobi
integrand ob1iko:
P( x) + O( x) \/ax
2
+ bx + c
PI (x)+ Q
1
(x) V ax
2
+ bx + c
Iceno'lo.l cc raoi onaliziramo ter ulomek razSirimo z raz11ko
PI (x) .. Q
1
(x.) yax
2
+ bx + c o .. Ko nnozenja in deljenja iz.vrsimo ,
- 236 -
+ x ,
01 racionalni funkcij1. Integr:3.l bo : ! P2(x) dx + ! Q Vax2+bX+C
Prvi sunand resino z integrandn v parcialne ulomke .
V integrandu 2 . integrale. re.cionaliziraDo stevec , tako , da go.
rlnoZino in delimo s 'Vax
2
+bx+c . Integral bo :
f
P3(x)
Vax
2
-:bX+C
dx , kjer more biti PJ(X) ce l a ali lonlj ena
rncionalno. f unkcija . Ce je P3(x) looljena racionalna
dx.
in je stcvec visje stopnje od inenovalce , delieo stevec z ioenoval -
. P4(X) . P
5
(x) .
cem, doblno Q4(X) C(x) + Q4(x) . Drugl
desne strani raz-
stovimo v parcialne ulomke , docirno :
C(x) +
Al
---n +
(x- a)
__ A=:2,..-,; +
(x_a)n- 2
Ineli booo torej oprnvka z integrali
!
Al dx
Ox ,
C(x)
+ bx + c
.. ::::,d== X =
+ bx + c
kjer je C(x) cela racionalna funkcija . Integrale oblike
+
I
'" dx
(x_a)n \ / ax
2
+ bx + c
pretvorino no. int egrale , ki imajo
v imenovalcu Ie \!ax
2
+ bx + c z vstnvitvijo nove spremenljivke
,
- 237 -
t -...!...... ReSiti je torej tr"ba Ie integral oblike j __ r?CX)dX
x- a
Vax
2
+bX+C
kjer jc p(x) cola racionalna funkcija . Integral 001ike
, kjer je Pn(x) poljuben polinoe n- te stopnjc
resipo : Ugotoviti careno , dll je uozno v enacbi :
P
n
_
1
(x)
2
+bx+c
stalnico Al tako izbrati , da je polinoo Pn_1 (x) v stevcu no. desni
etrnni n- 1. stopnje . Ce nnorec v 11) izvrSi:'lQ odvajenje in se rcsir:lO
ulonkov , dobieo :
n- l(
,AI x 2nx+b)
2P Polinae 1eve streni uredimo po padajocih pctencah x,
n- l '
n n- 1 ) . 2P (.)
dobiDO : x (2a
o
2(n- 1) + x ( + .. = n-1 x .
'0
pri xn je 2a 1 - 2nA a . Ce vzamepo v cnacbi E) AI'" no.
, 0' 1
bo polinou
2P (x) n- 1 stopnje . Nt:\. slicen naCin moreno stnlnica
n- l
,
- 238 -
A2 take izbrati , de. bo v
Vax
2
+ bx + ,0
Pn_2(X) n- 2 at epnje. To tako nadaljuJemo , dok1 er ne dobieo
nn deani v s t evcu sta1ni ce . To bo po n kora kih , dooi e o zapo-
rcdje enacb :
'" (AI
1x
n
-
1
V
a
x
2
+ bx + c) ' + Pn ... 1{x )
Vax
2
+ bx + 0
Pn_1(x)
Vax
2
+, bx + C
n 3 V 2 P
n
_
3
( X)
.. (AJX - ax + bx + 0) I +
Yax
2
+ bx + 0
P
2
(x)
(A x
V
a x2
P
1
(x)
+ bx + 0 )' +
Vnx
2
+ bx
n- 1
V
ax2
+ c + bx + c
F
1
(x )
(An V ax
2
+' bx + c) I , +
k
Vax
2
+ bx + c V ax
2
+ bx + c
Ce 1eve in d t i _.
es ne s ran enacb 1) ses t ejemo , se vs! kolicnik1 ob1 i ke
p, ( x)
V';'2 + bx + c
no. obeh straneh dobljene enacbe unicijo r azen
14)
- 239 -
ter ._;=:;:::: k===
V
a
x
2
. +
bx + c
p (x)
n
= (,Qn- 1 (x)
V
a
x
2
+ bx + c
I
k
+
Vax
2
+ bx + c
in dobir.:o enacbo
yax
2
+ bx + c) ' +
Enacbo 14) i nt egr1rano , dobioo obr azec :
15) n
1;
P (x) dx
Vnx2 + bx + c
Qn- l ( x ) V
ax2
+ bx + c +
+ c
V obrazcu 15) je ( x ) polinorn n- 1 stopnje . Integral oblilto
iscemo v abliki i zr aza desne
enncbc 15) . ga , ce Qn_l (x) ter stnl nica
k talw delacioe , dn bo enaebn 15) identicno i zpolnjcna . Enacbo 15)
odvajnoo , se resino v.1ookoY ter 5 prioerjavo kooficientoY pri istih
potencnh polinollov leve in desne s trani n koeficientov po-
linooQ Qn_l( x) ter stnlnice k. Zato dobimo ravna n+1 enncb z n+1
nczno.nkani .
Resi integrel.:
dx . i oziroo nc obra-
zec 15) piseno :
+ 2x2 + )x + 2 dx

- - .
16) odvnj3J:lo in se resino Ul Oi.lkov , dobioo :
JxJ + 2x2 + )x + 2
w:-;.
(AX
2
+ Bx + c)x
+
(2 iI.x + B) Vx2 + 1 +
+ _---'D"-_
\(T:7.
Jx ) + 2x 2 + ) x + 2 '" (2 Ax + B) ( x
2
+ 1) + (Ax
2
+ Bx + C) x + D.
PolioOD desne s trani uredi no po padajocih potencah spr enenlj ivke
x t e r dobi mo : Jx) + 2:;< 2 + J x + 2 '" ) AX) + 2 Bx
2
+ x ( 2A + C)+B+D.
Priocrjnva koe fi cientov pr i 1s t ih potencah poilnomov obeh strani da
sisten: JA,. J , 2B", 2 , 2A + C os ) , B + D:; 2 . Resiao gll in dobimo :
A 1 , B = I , C '" I, '" 1 . Integral 16) je :
)
' )xJ + 2:;( 2 + J x + 2 dx

( x
2
+ x + 1) +
- V x- + 1
dx z::(:x? +x+ l)

I ntegral obl1ke: I p(
?r-r
V x
c _ _
V X
S
.. ) dx moreno Inhko
prevosti na int egral raciQnalne funkcije . Bodi III najl':!anjsi skupni
anogoltrntnik korenski h eksponent oY ll, b , c Uvedemo nov o spre-
nenl jivko t nn pod1agi enacbe x E t
m
, dx
0- 1 \) "h tJ"tVv,,,
ot dt . vGtnvino ! za .
x, se vsi korcnski eksponent i oakr ajsajo , 'dobioo :
funkcija. Priner : Resi i ntegr al
Vst{lvi!!lO X t4 . dx 4t
3
dt, dobi obl iko:
- 241 -
J
zllX. 4 (
. J

dt . St evec i nt egr anda dc snc stl'ani
dol ieo z ioenovalcsc, j
f
Vx't:.
\ 4
t
.....ffH't
V x + 1
4t
5
_ t
4
+
- 5-
4,3
- 3-
0 -x - t
.
i
5
.3 + t
2
_ t + 1 _ 1 ) dt
t;l'
_ 2 ..
2
+
4'
- 41n (t +l ) + c
4 -.
-41n
4
\ /<3 - 2
Yx + 4 (n +l ) + c .
1ntesral ob Uk e J -;=' ::;::= 0" resi oo , da kvadratno f unkci jo pod
Vax.
2
+ bx + c
kOl' cnoo pri[1ernO 1z kvo.drnt nego. tri nol':w. pod \coronom
a , nato linearni in kvadrat ni clen v okl cpaju dop01-
nioo do popolnega kvadratn s pr ist evanj en kvndrata polovi cc 11nc-
ar nCOl koefi cientn v o:<lepaju.
Dobi DO :
Pr vi t r i jc cle ni v ok l cp:t j u $0 (x + i n inar!o :
(
lL)2 D
: a x + 2a - 4a
D jc diskrimi nent a b
2
- 4nc . Integral j e 17}
I Va( x
jc kvadr ntni koeficient ga izpost av i oo i n piscr-o
prcd integr a l ski znnk ,
D
4a
2
. In x+ 2a ) + ( x + 40) -
b V b 2
)
a .
- 242 -
Ce je kvadratni koefi cient
negativen, izpostavirno iz r ..l. dlkanda
- a in dobieo :
18) _1_
V::;;
Vsta.viaQ
b Vo
x+'2a"'2;-,t ,
dx. Yo dt . t b
2e I 1n egral o
__ 1 _
'Fa
_ 1_
VD
2-.;-
1
v:a
arcsint + c '"
_ 1_
arcsin
-.r-;.
V2c.x + b e
Cesto norerno datl integralu iracionalne funkcijl + c .
VD
oblii:o f x
m
(0 +
bxn)Pdx , kjer so 0, n, p racionalna stevila (cela
oli lOr.llj ena)
Prevesti go. ooreoo no. elecentarne integrale v treh
SlUClljih :
1 . ) je p cela stevilo. Potem je r a cionalna
funkcija korenov sprenenljivke x. Ce ste 10 ter
viI 0 t er n, yst aviao novo sprei-enljivko Z: x :
i inenovnlca ste-
n
m;,(i , i) k.
zen I -Jer
je on (1
0
, i n) najeanjsi skupni cnogorratnik i nenovalcev i tar i
!.l n
2. ) Ce stu stevili m in n takl, do. je In + 1 cela stevilo,
n
n i .
vs tavl::1O a + bx '" z p. KJ er je ip loenovalec stevila p.
) . ) Ce so stevila m, n , p taka , da je + p celo stevilo ,
n
Yst c.vi oo ax-
n
+ b .. zip, kjer je i ir.J.enova!ec
p
n
2
2 1
dx j J-2
::0 x( l + x )
If;2
J' P
1
- .,
stevila p.
dx , n I,
) , zato V!:l t :>.v ino :
I
I
! '.
k
- -
2/3 2
2/)x-
l
/) dx
)
1 +
)z , dz \IX
x = z , 2z.dz , dx
. '
x =
\](z2 - 1) , i1:1:)'oo :
) 1 )
- 1) . z . ) Vi" . z dz
. ) J' (z2 _ 1)2 dz = ) / (z4 _ 2z2 + 1) dz ) _
j c z = V
r
1-.-W-X -2
2/) 2
x = z -I,
dz =
z)
Integrale trnnscendentnih " funkcij oblike / R( eX)dx, ,kjer
je R ro.cionalna funkcija , resino z vstavitvijo" nove sprenenljivke
eX z t , cXdx = dt, dx = integral je :t , inteGrand
jc torej zopet raciona1na funkcija nove sprecenljivke t. Integral
I ja R racionalnn funkcijc: , res1co , co vstc.vioo
lox = t, x e
t
, dx : etdt, int egral je etdt . Co jc R(t)
cciD. rc.cionnlnn fi.,mk ci ja; ClOrCtlO r esit i nnvedeni integral z in-
teGrc.cijo per partes:
= R{t) e
t
- j'R'(t)etdt . Drugi integral deane
strani je integral iste vrste kot prvotni, "Ie d:l je R' (t) za I
ni zje stopnje kakor R(t). Pbstopek z integracijo per partes nadn-
Ijuj eoo , dokler ne prideno n3. desni _d_O integraln k / etdt , b .. ga
resino. Ce je R(t) , loolj ena r acionalnn funkcij a , delimo stevec z
ioenovaloeo , dobiruo
Prvi integral desne
strani resino po prejsnj em z integracijo per partes , pri drugeo in-
tcgrand razstnvico v pnrcialne ulomke , ki dajo integrnle oblike
A J' (t
:.
dt . To integrirano z integracijo per partes
sontra.joc
(t -
t
d t
t ) 0(,
1
- 244 - '
'loa du debioo :
e
t
,\ /
c A
dt =
t )"'-1 (t - t )'"
1
- d + 1 (t ' -
1
. f(t
etdt
"" - 1
- t
1
)
A
- a: + 1
Integral desne strani nn i st i nacin , dokler ne prideoo
, _ t
Dncno do integrala oblike f a . (t _ t ) dt, de novo transconden-
tno funkcijo . Integral f' ! .J. unKcij R(sinx , cosx)dx ,
kjer jc R funkcija resuJ"eno
. I .
de vstavioo novo sprcocn-
Ijiv!.to nil podlagi
t tg dt
2 dt
2
2 x
cos '2
2 dt
dx 2 C05
2
f dt ,
2 dt
dx

2 x
tg '2 + 1
sin x
cos x
1

2 sin
2 2
C05
2
. .! _ sin2 x 1
2 2' '" tg2 x
1
- -1 --
+ 1
t
2' + 1
2t
1
1
+ 1
j (
2t
il - 2--'
t + 1
dt ,
2t

cionclne ki sno gu ocravnavali .
to pa je integral ra-
Integral f 2 dx
x + bsi n
2
x
re sirno ; iz irnenovnlca iz-
postl.lvioo cos2x in dob"ioo:
2
cos x
. vstavimo tgx t .
dobi:lo :
r dt
Z zaoenjavo t
= u.
dt
n ... bt
2
.
dx
- -2- dt ,
cos x
'If" du prideno M
V"-
( du
_1_
(1
du
Tega
integriraoo ,
dvbimo :

b
-L
'lOb
arctgu
J a
> c
db'

2
'(8';
+ au
_ I_
. arctgt .
V"'-
2
+ u
_1_
'l Ob
, arctg .
oblike I kjer ste m in n celi po -
zitivni ali neQativni ste/ili , sprecinjaoo 2 integracijo per partes
v integrale ist!? ob like z vedno oonjsioa potencnir..a ej{sponentol:tn D '
tor IntegrOlnd pise!':lo (sinmxcosxdX) t er Sl!'1atratlo koliCino
v 1. oklepaju za u , v drugeo za c.v . Int egracijo per perte9
in dobioo :
j
' n n cosn-lx.sinn+l,
19) sin x . cos x.dx ::: I:l + 1
f
l n-2
sin }t.,. cos x . dx .
1z cn;;\.cbe 19) integral desn..) strani izracune.r:O in obe leZino :
11 + 2 = 0 ' I n - 2 '" n ',
- 246 -
n- 1 . 0+1
cos x. 91n x rn+1
/
,1:1+2 n-2
Sl.n X, cos x . dx
n- 1
+ ---
n- 1
f
. m
Sl.n x
0 ' - 1
+ --
n ' +1
f
. n ' n ' .
Sl.n } . . cos x. dx
n ' +1 . 0' - 1
cos x . Sl.n x
n ' + 1
f
c ' -2 n ' +2
sin x . cos xcx .
20)
f
. m n
Sl. n X, cos x.dx
s n xeo!! xdx .
/
i
r.l - 2 n+2
Dobimo obrezec
cosn+1x . sinC- Ix
n + 1
m- 1
+ n+1
+
Rekurzijsko formula 19) uporabljamo pri poz1tivnOfJ n in
negativnco m 20) po pri pozitivnem m in negati vnem n .
V integralu desne strani enacbe 19) piseno sinr:1+2x .,
[l ( 2 1:1 I:l 2
Sl.n x I - cos x) = sin x - sin x. cos x , integral razpade na dva
integral a , od katerih ima drugi integrand sinux . cosnx , Tega pre-
nasena no leva strnn in ga pristejemo integralu leve stl'llJ1i , iz
1zr9.cunano I sinI!l.x , cosnx , dx . Racun da :
Sl.n x . cos x. dx =
!
. n n cosn- Ix. s!n0l+1x
n + 1
n- 1 f
cos x . dx - i;:;l
+ f sinr:1x
r
n n
sin x.cos x . dx
n- 1 .:n+l
cos x . x + n-l
n + 1 0+1
(
m n- 2
sin X.cos x . dx . Taka dobieo obrazec
21)
j
rn n- 2
sin x . cos
Slicho pre1rugacirno enacbo 20' , ce piserno v integralu desne stranl
za cosn+
2
x : coa
n
x(l - sin
2
x) . Dobimo obrazec
- 247 -
22) sin x . cos x . dx :
f
0 n
m + n n+rn
x . cos x . x . "
J
. 0- 2 n d
Obrazca 21) in 22} uporao1jar.lo , C8 ho ceco v navedenem in-
tegrt'.lu zniZevati eksponcnt I e pri sinox ali cosnx. Z zaporedno
uporaho obrazcev 19) , 20) , 21) eli 22) , na elementerne in-
tegrale ! s 1nx, dX , ! Sinx , cosx , dX ,
Ce inano v integrandu produkt dveh trigonometricnih funkcij , pre-
tvorirno ta produkt v vaoto . Ker je
sin(a+b)x + sin(e- b}x = 2 ainex. cosbx,
cos(etb)x + cos(a- b)x '" 2 cosax. cosbx ,
cos(atb)x - cos(a-e)x -2 sinux , sinhx ,
jc f sinax . cosbx . dx .. f sin(a+b}x . dx + j 'sin(a- b)X, dX
' ''' - 2(;+b) f - J cos(a- b)x+c ,
! coaax, coShX. dX '" J cos (a+b)x. dx + J '"
1
2(a+b)
1
sin (a+b)x + 2{a- b) 4 sin(e- b)x+c ,
! Sinax, Sinbx, dX = - cos(stb)x. dx + J cos(e-b) . dx '"
1 1
2(u+b) sin(a+b) x + 2(a-b) sin (a- b)xtc .
Integrale produktov algebrajskih funkcij s transcendentnimi
,
POSkuSQ.I:lO . poenostaviti z int egracijo per partes .
Prioeri :
1) Resi integral
I
dx , Uporabimo per
(x
p
+ 1)11
,
1
I
j I
,
- 248 -
partes , kjer '1zamaoo 7.n u
1
, za d'l pa dx . dobi r.lo :
(x
p
+ I)n
2) ) --""-"n
j
dx
(x
p
+ 1)
x
x
x . px;:O- ldx
(xP+l,:n+l
Stevcu integrele strnni priStejeoo i n odstejcoo l,
piseco v obl1ki vsote dveh integr.e. l o'l , dobit:1o :
+ pn
1z dobljcne enacbe
x .
( x P+l ) - 1
( xP+l)n+l
izracunnrno :
J
' dx
+ (pn- I) ...
(x" +1)n
x
+ pn-l
pn
+
ali
V dobljeni enacbi vpel jemo oznal{o 0+1 '" 0 , dobico obrnzec :
24) f
dx
s navedene rekurzijske zniiujemo eksponent v ioe-
novalcu integrcl e . V slucaju p 3 2 , dobioo obrazec :
25) / 2
dX
tl .. m- l
(x +1 ) 2(m- 1)( x +1)
- 249 -
2) Resi
/
ox ' P
2 2 - 0
(x +1)
obr!!zcu 25) dcoL10 :
J
ox
x
2
+1
x 1
+ '2 arctg :.:+c .
2(x
2
+1)
J) ReSi integral : f __
(x_2)2 Vx
2
- 4x + 3
. Vpeljor::o novo
1
sprcQenljivko x:2 t ,
1 dt
x- 2 t ' dx = -
t
x + 2. liE;vedena
t
vneseno v integral in
dt t
2
2)2 - <I (f + 2) + )
t t . dt
! , V(f 2 - 1 )
f
L....!tt
2 2
Vstavir-o novo sprcrnenljivko I - t : Z ,
. -
- 2tdt
r ',/1 -
4) ReB
V
1
_,2
2zdz, integral bo f z:z
2 ' I .
V
1
-
1
, + c ---2 + c
(x- 2)
/
dx
in' ,grc1 , -Y;;x::; 2;:::= ==
- 4x + J
i
dZ He
1
V
x2
- 4x + J + c .
. - 2
Prva
dx
dopolni[lo do popo l ncga kvadre.ta , dobimo :
- .+x+4 - 4 + 3
of
dx
V 2 1 (x- 2) -
zanenjilvo x- 2 ,. t , imano
f
dx
V ( x_2)2. - 1
. f dx
Nx
2
- 4x + )
In( t+
f
d<
o V,2 _ 1
In(x - 2 + Vx
2
- 4.x + J) + c .