MED RAZGL 2007; 46: 221228 PREGLEDNI ^LANEK

221
Luka Klemen
1
, Janez Svet
2
, Katja Prok{elj
3
Koarktacija aorte pri odraslih bolnikih
Coarctation of the Aorta in Adult Patients
IZVLE^EK
KLJU^NE BESEDE: aortna koarktacija, odrasli
Koarktacija aorte je prirojena zo`itev aorte, ki jo ve~inoma odkrijemo in kirur{ko popravi-
mo `e v otro{tvu. Diagnosti~ni postopek, s katerim ugotavljamo napako in spremljamo bolnike,
poleg klini~nega pregleda zajema elektrokardiogram, rentgenogram prsnih organov, ehokar-
diografijo, magnetno resonanco ali ra~unalni{ko tomografijo aorte, obremenitveno testiranje
ter 24-urno merjenje krvnega tlaka. S preiskavami ocenjujemo morfologijo koarktacije aor-
te in njeno hemodinami~no pomembnost. Zdravljenje je praviloma kirur{ko, v dolo~enih
primerih napako zdravimo tudi s perkutano katetersko intervencijo. Kljub uspe{ni kirur{ki
ali perkutani popravi napake ti bolniki niso ozdravljeni, saj se pogosto pojavijo pozni zaple-
ti (npr. sistemska arterijska hipertenzija, rekoarktacija ali rezidualna koarktacija in dilatacija
ali anevrizma ascendentne aorte), ki vodijo v obolevnost in kraj{o `ivljenjsko dobo. Redno
spremljanje bolnikov in ustrezno ukrepanje ob pojavu poznih zapletov izbolj{ujeta pre`ivet-
je in kvaliteto `ivljenja.
ABSTRACT
KEY WORDS: aortic coarctation, adult
Coarctation of the aorta is a congenital aortic stenosis, which is usually diagnosed and sur-
gically treated in childhood. Diagnostic work-up for initial diagnosis and follow-up in these
patients comprises clinical examination, electrocardiogram, chest X-ray, echocardiography,
magnetic resonance imaging or computed tomography of the aorta, exercise testing and 24-hour
blood pressure study. These investigations are used to evaluate the morphology of the defect
and to determine its hemodynamic significance. The treatment of choice is surgical repair
or percutaneous catheter intervention. Despite successful surgical or percutaneous repair,
patients with coarctation of the aorta are not cured. Late complications (systemic arterial
hypertension, recoarctation or residual coarctation, and dilatation or an aneurysm of the
ascending aorta) lead to increased morbidity and mortality. However, regular follow-ups and
prompt treatment of late complications improve survival and quality of life in these patients.
1
Luka Klemen, dr. med., Klini~ni oddelek za kardiologijo, Univerzitetni klini~ni center Ljubljana, Zalo{ka 7,
1525 Ljubljana.
2
Janez Svet, abs. med., Klini~ni oddelek za kardiologijo, Univerzitetni klini~ni center Ljubljana, Zalo{ka 7,
1525 Ljubljana.
3
Asist. dr. Katja Prok{elj, dr. med., Klini~ni oddelek za kardiologijo, Univerzitetni klini~ni center Ljubljana,
Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana.
L. KLEMEN, J. SVET, K. PROK[ELJ KOARKTACIJA AORTE PRI ODRASLIH BOLNIKIH MED RAZGL 2007; 46
222
UVOD
Prirojene sr~ne napake se pojavljajo pri 810 od
1000 `ivorojenih otrok. Zaradi napredka
v diagnostiki in zdravljenju danes skoraj 90%
otrok s prirojeno sr~no napako pre`ivi v odra-
slo obdobje, s tem pa se pove~uje tudi {tevilo
odraslih bolnikov s prirojeno sr~no napako.
^eprav je {tevilo bolnikov s prirojeno sr~no
napako v primerjavi z drugimi sr~no-`ilnimi
boleznimi majhno, je pri vodenju teh bolni-
kov potrebna posebna skrb, ki zahteva dobro
poznavanje patomorfolo{kih in hemodina-
mi~nih zna~ilnosti posamezne prirojene sr~ne
napake (1, 2).
Koarktacija aorte (KoA) predstavlja 58%
vseh prirojenih sr~nih napak. Vzrok zanjo ni
znan. Pojavlja se sporadi~no, znani pa so tudi
genetski vplivi. Mo{ki obolevajo od 1,3- do
2-krat pogosteje (3, 4, 5).
MORFOLOGIJA
KoA je prirojena zo`itev aorte, ki se najpo-
gosteje pojavlja na prehodu aortnega loka
v descendentni del, to je tik za odcepi{~em
leve podklju~ni~ne arterije v predelu arterij-
skega ligamenta (lat. ligamentum arteriosum)
(slika 1). Redko je prizadeta trebu{na aorta.
Glede na morfologijo KoA lo~imo omeje-
no (lokalizirano) in raz{irjeno (difuzno) obli-
ko, glede na pridru`ene napake pa enostavno
in zapleteno KoA. Pri omejeni obliki KoA se
medija aorte razobli~i v polici podobno tvor-
bo, ki {trli v svetlino aorte. Pri raz{irjeni obli-
ki KoA je zajet aortni lok ali aorta distalno
od odcepi{~a leve podklju~ni~ne arterije (3).
Enostavna KoA je KoA brez pridru`enih dru-
gih sr~nih napak. Zapleteni KoA so pridru`e-
ne druge prirojene sr~ne napake. Najpogosteje
gre za dvolistno aortno zaklopko (v 85%), manj
pogosto za defekt prekatnega pretina, nepra-
vilnosti mitralne zaklopke, nepravilnosti bra-
hiocefalnega `ilja (nepravilen izvor desne
podklju~ni~ne arterije) in anevrizme mo`-
ganskih arterij. Razmerje med enostavno in
zapleteno KoA je 1: 1. Pri nekaterih bolni-
kih (do 25%) so prisotne tudi nepravilnosti
drugih organskih sistemov dihalnega, pre-
bavnega, se~il in rodil ali mi{i~ja in okostja.
Lahko je prisotna tudi difuzna arteriopa-
tija (3, 4, 6).
Zo`enje aorte povzro~i nastanek obvodne-
ga arterijskega obtoka, ki ga tvorijo predvsem
medrebrne arterije (3).
KLINI^NA SLIKA
Klini~na slika KoA je odvisna od stopnje zo`i-
tve, mesta zo`itve in razvitosti obvodnega
`ilja.
Simptomi se pri bolnikih s KoA ve~ino-
ma poka`ejo `e v otro{tvu, nekateri bolniki
pa so tudi v odraslem obdobju brez simpto-
mov in jih odkrijemo naklju~no pri rutinskem
klini~nem pregledu (3, 6). Simptomi so posle-
dica sistemske arterijske hipertenzije nad
mestom KoA in slab{e arterijske prekrvitve
pod mestom KoA. Ti so: glavobol, omotice,
krvavitve iz nosu, {umenje v u{esih, hladna
stopala, abdominalna angina, utrujenost nog
ob naporu in simptomi sr~nega popu{~anja.
Tipi~na klavdikacijska bole~ina je zna~ilna za
koarktacijo abdominalne aorte (6).
S klini~nim pregledom ugotovimo vi{ji
sistoli~ni krvni tlak na zgornjih okon~inah,
v diastoli~nem krvnem tlaku pa ni razlike.
Posledica je za KoA zna~ilen povi{an pulzni
tlak. ^e je KoA pred odcepi{~em leve pod-
klju~ni~ne arterije, je sistoli~ni krvni tlak
povi{an le na desni zgornji okon~ini. S palpa-
cijo ugotovimo zna~ilne odsotne ali {ibke in
zakasnele femoralne pulze. Pri pregledu srca
lahko tipamo zna~ilno suprasternalno sistoli~-
no predenje, sr~na konica je lahko pomaknje-
Slika 1. Koarktacija aorte; Asc Ao ascendentna aorta, Desc
Ao descendentna aorta, KoA koarktacija aorte, PA plju~na
arterija.
MED RAZGL 2007; 46
223
na v levo in navzdol. Pri avskultaciji sli{imo
poudarjen drugi sr~ni ton. Nad mestom KoA,
levo ob prsnici in na hrbtu sli{imo iztisni sisto-
li~ni {um. Zaradi obvodnega `ilja je na hrbtu
sli{no sistoli~no {umenje. Pri 30% bolnikov
s KoA je kot posledica dvolistne aortne zaklop-
ke nad bazo srca sli{en sistoli~ni {um. V tem
primeru je lahko prisoten {e iztisni sistoli~-
ni tlesk dvolistne aortne zaklopke (3, 4, 6).
PREISKOVALNE METODE
Pri obravnavi in vodenju bolnikov s KoA se
poslu`ujemo slede~ih preiskovalnih metod:
elektrokardiogram, rentgensko slikanje prsnih
organov, ehokardiografija (EHO), obremeni-
tveno testiranje, magnetna resonanca (MR)
ali ra~unalni{ka tomografija (CT) aorte in
24-urno merjenje krvnega tlaka, le redko pa
opravimo sr~no kateterizacijo (3, 4).
Elektrokardiogram nam razkrije morebit-
no hipertofijo levega prekata (4). Na rentge-
nogramu prsnih organov lahko ugotovimo
pove~ano sr~no senco, dilatacijo ascendentne
aorte in uzure reber, ki nastanejo zaradi raz-
{irjenih medrebrnih arterij (2, 6). Obreme-
nitveno testiranje izvajamo za ugotavljanje
sistemske arterijske hipertenzije pri obre-
menitvi, redkeje pa za ugotavljanje sistemske
arterijske hipertenzije opravimo tudi 24-urno
merjenje krvnega tlaka (3, 7).
EHO je osnovna diagnosti~na metoda za
ugotavljanje KoA. Uporabljamo dvodimenzio-
nalno in doplersko EHO. Dvodimenzional-
na EHO omogo~a morfolo{ki prikaz aortnega
loka in mesta KoA (slika 2). Z barvno dopler-
sko EHO prika`emo pospe{en pretok skozi
mesto KoA (slika 3). S kontinuirano dopler-
sko EHO izmerimo hitrost toka krvi in izra~u-
namo gradient tlaka skozi aorto na mestu
KoA(8). Najve~ja hitrost toka krvi = 3,2m/s ali
najve~ji gradient >30mmHg ka`eta na hemo-
dinami~no pomembno KoA (2, 3). ^e s kon-
tinuirano doplersko EHO v descendentni
aorti prika`emo antegradni tok krvi v diasto-
li (t. i. diastoli~ni rep), to ka`e na hemodina-
mi~no pomembno KoA ali obse`en obvodni
obtok (3, 9). Z EHO ocenjujemo tudi more-
bitno hipertrofijo levega prekata, sistoli~no
in diastoli~no funkcijo levega prekata, delo-
vanje zaklopk in ugotavljamo morebitne pri-
dru`ene sr~ne napake (8).
MR in CT aorte omogo~ata natan~en
prikaz morfologije KoA. MR aorte je metoda
izbora, ker nadome{~a invazivne slikovne
preiskave, bolnik pa ob tem ni izpostavljen
Slika 2. Aortni lok in mesto koarktacije aorte. Na suprasternalnem vzdol`nem preseku je prikazan aortni lok in
mesto koarktacije aorte (pu{~ica); KoA koarktacija aorte, AoL aortni lok, AKK arteria carotis communis.
L. KLEMEN, J. SVET, K. PROK[ELJ KOARKTACIJA AORTE PRI ODRASLIH BOLNIKIH MED RAZGL 2007; 46
224
Slika 3. Barvna doplerska ehokardiografija. Na suprasternalnem vzdol`nem preseku je viden barvni doplerski signal turbulentnega pretoka
na mestu koarktacije aorte (pu{~ica); KoA koarktacija aorte.
Slika 4. Kontinuirana doplerska ehokardiografija. Prikazana je najve~ja hitrost pretoka skozi koarktacijo aorte; V max najve~ja hitrost
pretoka skozi KoA, Dia rep diastoli~ni rep.
MED RAZGL 2007; 46
225
sevanju (9). Z MR ocenimo morfologijo aort-
nega loka, izmerimo premer aorte na razli~nih
mestih, ocenimo stanje aorte pred KoA in za
njo ter raz{irjenost obvodnega `ilja (10). Aor-
to je mogo~e ocenjevati pred popravo KoA in
za njo (3, 4, 6). Pri bolnikih, kjer je MR kon-
traindicirana, opravimo CT. Pomembno je, da
bolnike sledimo ves ~as z isto preiskovalno
metodo, s ~imer se izognemo morebitnim raz-
likam v meritvah (11, 12).
Sr~na kateterizacija se v nekaterih centrih
{e vedno uporablja pri oceni KoA, saj omo-
go~a natan~no oceno morfologije KoA in
meritev invazivnega gradienta tlaka skozi
KoA (3, 4).
NARAVNI POTEK KoA
Sistemska arterijska hipertenzija povzro~i
hipertrofijo levega prekata, ki lahko s~asoma
vodi v levostransko sr~no popu{~anje. Povzro-
~i lahko tudi zgodnjo aterosklerozo (4, 13).
Vzroki obolevnosti in umrljivosti bolnikov
po popravi KoA so sr~no popu{~anje (28%),
disekcija in ruptura aorte (21%), infekcijski
endokarditis (18 %), mo`ganska krvavitev
zaradi rupture anevrizme mo`ganske arterije
(12%), prezgodnja koronarna bolezen in druge
pridru`ene sr~ne napake (obi~ajno dvolistna
aortna zaklopka). @enske z nezdravljeno KoA
imajo med nose~nostjo visoko tveganje za di-
sekcijo aorte. @ivljenjska doba nezdravlje-
nih bolnikov je skraj{ana. Do 46. leta starosti
umre 75% nezdravljenih bolnikov, do 60. leta
pa 92% (4, 6, 13).
ZDRAVLJENJE
KoA na~eloma zdravimo kirur{ko. Prvi~ so
KoA kirur{ko popravili leta 1945 (13). Zdrav-
ljenje s perkutano katetersko intervencijo pri-
haja v po{tev predvsem pri rekoarktaciji (3).
Ve~inoma se KoA popravi `e v zgodnjem
otro{kem obdobju. Poprava KoA je indicirana
pri bolnikih z neinvazivno izmerjenim gra-
dientom tlaka na mestu KoA>30mmHg (6).
Kirur{ko zdravljenje
Obstaja veliko razli~nih kirur{kih tehnik za
zdravljenje KoA. Najpogostej{a je anasto-
moza konca s koncem (angl. end-to-end), pri
kateri se zo`eni del aorte izre`e in prosta kon-
ca za{ije skupaj. Druga pogosta tehnika, ki pa
se danes ne uporablja ve~, je plastika z obr-
njenim re`njem leve podklju~ni~ne arterije
(angl. subclavian flap), kjer se za premostitev
uporabi leva podklju~ni~na arterija. Ta teh-
nika je primerna, kadar anatomske razmere
ne dovoljujejo neposredne anastomoze, in je
lahko povezana s kasnej{imi motnjami v pre-
krvitvi leve zgornje okon~ine. Ostale tehnike
so vstavitev `ilnega vsadka (angl. graft inter-
position) in premostitev KoA z obvodom iz
umetnega materiala (angl. bypass tube jump
graft). V~asih so za popravo KoA uporablja-
li tudi material Dacron (angl. prostetic patch
aortoplasty), vendar je pri tej tehniki zelo veli-
ka mo`nost nastanka anevrizme in kasnej{e
rupture. Vsaka od omenjenih tehnik ima svo-
je prednosti in ne`elene posledice (3, 14, 15).
Perkutani posegi
Perkutani posegi vklju~ujejo balonsko {irjenje
KoA in vgraditev `ilne opornice. Uporabljajo
se za zdravljenje nativne KoA pri ve~jih otro-
cih, adolescentih in odraslih ter za ponovno
popravo rezidualne koarktacije ali rekoarktaci-
je (4, 16). Nativna KoA se zdravi z vgraditvijo
`ilne opornice, pri rekoarktaciji pa pride
v po{tev balonsko {irjenje KoA ali vgraditev
`ilne opornice. ^eprav je poseg ve~inoma
Slika 5. Magnetna resonanca aorte. Slika prikazuje aorto pri
odraslem bolniku po operaciji KoA; Asc Ao ascendentna aorta,
Arkus Ao aortni lok, Desc Ao descendentna aorta, Lpa leva
podklju~ni~na arterija.
L. KLEMEN, J. SVET, K. PROK[ELJ KOARKTACIJA AORTE PRI ODRASLIH BOLNIKIH MED RAZGL 2007; 46
226
uspe{en, dolgoro~no pri 32% bolnikov pride
do hemodinami~no pomembne rekoarktaci-
je (17). Vstavitev `ilne opornice prepre~i
zo`itev lumna aorte zaradi elasti~nosti stene.
Kratkoro~ni rezultati perkutanih posegov so
dobri, vendar so mo`ni zapleti, kot sta ane-
vrizma in disekcija aorte (16).
Zdravljenje z zdravili
Arterijsko hipertenzijo po popravi KoA in
morebitno posledi~no sr~no popu{~anje zdra-
vimo po ustaljenih smernicah (15, 18). Bolniki
po operaciji KoA potrebujejo antibioti~no
za{~ito za prepre~evanje bakterijskega endo-
karditisa po doktrini (4, 19).
POZNI ZAPLETI PO
OPERACIJI KoA
Arterijska hipertenzija
Arterijska hipertenzija v mirovanju ali pri
obremenitvi se pogosto pojavlja tudi po uspe-
{ni kirur{ki popravi KoA (20, 21). Vzrok ni
povsem pojasnjen. ^e obstaja rezidualna
KoA ali ~e se pojavi rekoarktacija, sta ti lah-
ko vzrok za sistemsko arterijsko hipertenzijo.
Rezidualna KoA in rekoarktacija sta vzrok za
arterijsko hipertenzijo le pri manj{em dele-
`u bolnikov, saj se arterijska hipertenzija
pojavlja tudi pri bolnikih, ki nimajo rezi-
dualne zo`itve aorte (22, 23). Drugi mo`ni
vzroki so nenormalen `ilni odgovor arterij nad
mestom KoA, zmanj{ana ob~utljivost barore-
ceptorjev, spremenjeno delovanje sistema
renin-angiotenzin-aldosteron, zvi{ane kon-
centracije kateholaminov v plazmi in so~asna
esencialna sistemska arterijska hipertenzija.
Eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na pojav
arterijske hipertenzije, je tudi vi{ja starost ob
operaciji, zato se KoA operira ~im prej po
odkritju. Pri bolnikih, ki so imeli arterijsko
hipertenzijo `e pred popravo napake, se ta
pogosteje pojavi kot pozni zaplet (2426).
Posledica arterijske hipertenzije je tudi prez-
godnja koronarna ateroskleroza (26).
Rekoarktacija in rezidualna
koarktacija
Rekoarktacija in rezidualna KoA povzro~a-
ta sistemsko arterijsko hipertenzijo in njene
posledice. Rekoarktacija se po operaciji poja-
vi v 311%(24). Rekoarktacija in rezidualna
KoA se na mestu operacije lahko pojavita pri
vseh kirur{kih tehnikah. Perkutana angiopla-
stika z vstavitvijo `ilne opornice je uveljavljen
na~in zdravljenja rekoarktacije in rezidualne
KoA (27).
Anevrizma ascendentne aorte
Anevrizma aorte je najnevarnej{i zaplet pri
bolnikih po popravi KoA in lahko vodi v rup-
turo aorte. Vzrok nastanka anevrizme ascen-
dentne aorte ni povsem pojasnjen. Anevrizme
so pogostej{e pri bolnikih z dvolistno aort-
no zaklopko, kjer so verjeten vzrok nastanka
strukturne spremembe v steni ascendentne
aorte (28, 29). Sistemska arterijska hiperten-
zija je dodaten dejavnik tveganja za nastanek
anevrizme ascendentne aorte. Pogostnost
nastanka anevrizme na mestu predhodne
poprave KoA je odvisna tudi od kirur{ke teh-
nike in od starosti bolnika ob kirur{kempose-
gu (13, 26).
Anevrizme mo`ganskih arterij
Anevrizme mo`ganskih arterij (anevrizme
Willisovega kroga) se pri bolnikih s KoA
pojavljajo v do 10%. Ruptura anevrizme mo`-
ganske arterije, ki je pogostej{a pri bolnikih
z neurejeno arterijsko hipertenzijo, je pove-
zana z visoko umrljivostjo (3, 6, 26).
Ishemi~na bolezen srca
Prezgodnja koronarna ateroskleroza je pri bol-
nikih s KoA pogostej{a. Njeni zapleti so vzrok
smrti pri ve~ kot tretjini bolnikov s KoA(26).
Ker se lahko pozni zapleti pojavijo kadar
koli, moramo bolnike slediti celo `ivlje-
nje, zaplete prepoznati in jih ustrezno zdra-
viti (19, 30).
PRIPORO^ILA ZA VODENJE
BOLNIKOV S KoA
Bolniki z neoperirano ali operirano KoA
potrebujejo redne ambulantne kontrole celo
`ivljenje, in sicer pri kardiologu, ki je usmer-
jen v vodenje bolnikov s prirojenimi sr~nimi
napakami. Po Evropskih smernicah za obrav-
navo odraslih bolnikov s prirojenimi sr~nimi
napakami iz leta 2003, ki jih je Zdru`enje
MED RAZGL 2007; 46
227
kardiologov Slovenije prevzelo leta 2005, je
potrebno vse neoperirane in operirane bol-
nike s KoA spremljati enkrat letno. Ob vsaki
obravnavi je potrebno opraviti klini~ni pre-
gled, EHO, MR ali CT aorte in obremenitveno
testiranje (19). Ob pregledu zaradi ugo-
tavljanja morebitne arterijske hipertenzije
v mirovanju izmerimo krvni tlak v mirovanju,
ki ga vselej merimo na desni roki, saj je leva
podklju~ni~na arterija pogosto odstranjena ob
kirur{kem posegu. Ker je lahko arterijska
hipertenzija prisotna le ob obremenitvi, pri
vseh bolnikih opravimo obremenitveno testi-
ranje. Priporo~ljivo je tudi 24-urno merjenje
krvnega tlaka. Z EHO ocenjujemo mesto KoA
(izmerimo gradient tlaka skozi KoA in i{~emo
morebitne anevrizme), ocenimo morfolo{ke
in funkcijske spremembe aortne zaklopke,
morebitno hipertrofijo levega prekata ter
sistoli~no in diastoli~no funkcijo levega pre-
kata (4, 8, 19). Z MR oziroma CT aorte oce-
njujemo stanje aorte, morebitno rezidualno
koarktacijo ali rekoarktacijo, dilatacijo ali ane-
vrizmo ascendentne aorte ter morebitne dru-
ge pridru`ene spremembe (4, 19). Pri vseh
bolnikih je potrebna dosmrtna antibioti~na
za{~ita pred infekcijskim endokarditisom po
doktrini (19). Bolniki brez rezidualne stenoze
in z normalnim krvnim tlakom ne potrebu-
jejo omejitev pri vsakodnevnih aktivnostih in
lahko `ivijo normalno `ivljenje. Bolniki z rezi-
dualno stenozo, arterijsko hipertenzijo ali
drugimi poznimi zapleti se morajo izogibati
telesnim naporom, predvsem izometri~nim
obremenitvam (npr. dviganju bremen) (3, 4, 19).
@enskam s KoA odsvetujemo hormonsko
kontracepcijo, ker zvi{uje krvni tlak. Bolnice
po operaciji KoA brez poznih zapletov sodi-
jo v skupino z majhnim tveganjem za nose~-
nost. Bolnicam s hemodinami~no pomembno
KoA ali poznimi zapleti po popravi KoA
pa nose~nost do poprave napake odsvetuje-
mo. Med nose~nostjo je potrebno sprem-
ljanje nose~nice in skrben nadzor krvnega
tlaka (4, 19).
ZAKLJU^EK
Koarktacija aorte je prirojena sr~na napaka,
ki jo ve~inoma odkrijemo in zdravimo `e
v otro{tvu. Kljub uspe{nemu zdravljenju ti
bolniki niso ozdravljeni, saj se lahko pozni
zapleti (npr. sistemska arterijska hipertenzi-
ja, rekoarktacija ali rezidualna koarktacija
in dilatacija ali anevrizma ascendentne aor-
te) pojavijo {ele ve~ desetletij po operaciji
KoA. Zato je potrebno redno spremljanje
bolnikov pri kardiologu, ki je usmerjen
v zdravljenje bolnikov s prirojenimi sr~nimi
napakami. Le enotna strokovna obravnava in
ustrezno ukrepanje bolnikom omogo~i opti-
malno kvaliteto `ivljenja.
LITERATURA
1. Warnes CA, Liberthson R, Danielson GK, et al. Task force 1: The changing profile of congenital heart disease
in adult life. J Am Coll Cardiol 2001; 37: 1175.
2. Stocker FP. Adults with congenital heart disease the important role and obligation of paediatric cardiologist
and the general paediatrician. Eur J Pediatr 1995; 154: 824.
3. Kaemmerer H. Aortic coarctation and interrupted aortic arch. In: Gatzoulis MA, Webb GD, Daubeney PEF, eds.
Diagnosis and management of adult congenital heart disease. Edinburgh: Churchill Livingstone, 2003: 25362.
4. Therrien J, Gatzoulis M, Graham T, et al. Canadian Cardiovascular Society Consensus Conference 2001
update: Recommendations for the management of adults with congenital heart disease Part II. Can J Cardiol 2001;
17: 94059.
5. Gotzche CO, Krag-Olsen B, Nielsen J, et al. Prevalence of cardiovascular malformations and association with
kariotypes in Turner's syndrome. Arch Dis Child 1994; 71: 4336.
6. Brickner ME, Hillis LD, Lange RA. Congenital heart disease in adults. First of two parts. N Engl J Med 2000;
342: 25663.
7. Vriend JW, van Montfrans GA, Romkes HH, et al. Relation between exercise-induced hypertension and sustai-
ned hypertension in adult patients after successful repair of aortic coarctation. J Hypertens 2004; 22: 5019.
8. Otto CM. The adult with congenital heart disease. In: Otto CM, ed. Textbook of clinical echocardiography. 3rd
edition. Philadelphia: Elsevier Saunders, 2004: 45591.
9. Tan JL, Babu-Narayan SV, Henein MY, et al. Doppler echocardiographic profile and indexes in the evaluation
of aortic coarctation in patients before and after stenting. J Am Coll Cardiol 2005; 46: 104553.
10. Therrien J, Thorne SA, Wright A, et al. Repaired coarctation: a cost-effective approach to identify complica-
tions in adults. J Am Coll Cardiol 2000; 35: 9971002.
L. KLEMEN, J. SVET, K. PROK[ELJ KOARKTACIJA AORTE PRI ODRASLIH BOLNIKIH MED RAZGL 2007; 46
228
11. Hager A, Kaemmerer H, Leppert A, et al. Follow-up of adults with coarctation of aorta: comparison of helical CT
and MRI and impact on assessing diameter changes. Chest 2004; 126: 116976.
12. Hager A, Kaemmerer H, Hess J. Comparison of helical CT scanning and MRI in the follow-up of adults with
coarctation of aorta. Chest 2005; 127: 2296.
13. Jenkins NP, Ward C. Coarctation of aorta: natural history and outcome after surgical treatment. Q J Med 1999;
92: 36571.
14. Maia MM, Aiello VD, Barbero-Marcial M, et al. Coarctation of the aorta corrected during childhood. Clinical
aspects during follow-up. Arq Bras Cardiol 2000; 74: 17480.
15. Celermajer DS, Greaves K. Survivors of coarctation repair: fixed but not cured. Heart 2002; 88: 1134.
16. Muellen MJ. Coarctation of the aorta in adults: do we need surgeons? Heart 2002; 89: 35.
17. Mendelsohn AM, Lloyd TR, Crowley DC, et al. Late follow-up of balloon angioplasty in children with a native
coarctation of the aorta. Am J Cardiol 1994; 74: 696700.
18. Bolger AP, Coats AJS, Gatzoulis MA. Congenital heart disease: the original heart failure syndrome. Eur Heart J 2003;
24: 9706.
19. Deanfield J, Thaulow E, Warnes C, et al. Management of grown up congenital heart disease. Eur Heart J 2003;
24: 103584.
20. Kaemmerer H, Oelert E, Bahlmann J, et al. Arterial hypertension in adults after surgical treatment of aortic
coarctation. Thorac Cardiovasc Surg 1998; 46: 1215.
21. Hauser M. Exercise blood pressure in congenital heart disease and in patients after coarctation repair. Heart
2003; 89: 1256.
22. O'Sullivan JJ, Derrick G, Darnell R. Prevalence of hypertension in children after early repair of coarctation of
the aorta: a cohort study using casual and 24 hour blood pressure measurement. Heart 2002; 88: 1636.
23. Vriend JW, Zwinderman AH, de Groot E, et al. Predictive value of mild, residual descending aortic narrowing
for blood pressure and vascular damage in patients after repair of aortic coarctation. Eur Heart J 2005; 26: 8490.
24. Freed MD, Rocchini A, Rosenthal A, et al. Exercise induced hypertension after surgical repair of coarctation
of aorta. Am J Cardiol 1979; 43: 2538.
25. Ong CM, Canter CE, Gutierrez FR, et al. Increased stiffness and persistent narrowing of the aorta after success-
ful repair of coarctation of the aorta: relationship to left ventricular mass and blood pressure at rest and with
exercise. Am Heart J 1992; 123: 1594600.
26. Cohen M, Fuster V, Steele PM, et al. Coarctation of the aorta: long-term follow-up and prediction of outcome
after surgical correction. Circulation 1989; 80: 8405.
27. Yetman AT, Nykanen D, McCrindle BW, et al. Balloon angioplasty of recurrent coarctation: a 12-year review.
J Am Coll Cardiol 1997; 30: 8116.
28. Perloff JK. Congenital heart disease in adults. In: Braunwald E, ed. Heart disease: a textbook of cardiovascular
medicine. 5th ed. Philadelphia, WB Saunders, 1997: 96387.
29. Niwa K, Perloff JK, Bhuta SM, et al. Structural abnormalities of great arterial walls in congenital heart disea-
se: Light and electron microscopic analyses. Circulation 2001; 103: 393400.
30. Toro-Salazar OH, Steinberger J, Thomas W, et al. Long-term follow-up of patients after coarctation of the aor-
ta repair. Am J Cardiol 2002; 89: 5417.
Prispelo 26. 6. 2007