Prof.

D-r Dimitar Ivanov

Borislav Nikolovski
KOMBUHA - IZVOR NA ZDRAVJE
[TO SODR@I I KAKO DELUVA KOMBUHA TE^NOSTA
Vo pravilna fermentiranata te~nost ima nekolku pati pogolemo koli~estvo
vitamin S odkolku kaj limonot. Od V kompleksot sodr`i V1, V2, V6, V8, V12, po
koli~estvo be konkuren!ija. "a odbele`uva#e se i rani vidovi enimi. $ako
mnogu na~ajno e da se istakne prisustvoto na mle~nata % kiselina koja vo 1 litar
te~nost mo`e da dostigne i do &ml. $ako kruna na seto ova e sodr`inata na okolu
2'2,(ml glukoranska kiselina, a ima i drugi poleni komponenti. Obidite
glukoranskata kiselina da se dobie po sinteti~ki pat mo`e da se o!enat kako
nedovolno uspe)ni. *aa go nosi epitetot na glaven ~ista~ na otrovite koi se
pojavuvaat vo pro!esot na metabolimot vo ~ove~kiot organiam kako i )tetnite
materii koi se vnesuvaat vnatre od nadvore)nata sredina preku +ranata,
vodu+ot, vodata i drugi ivori. "arobenite otrovi se otstranuvaat nepovratno
preku `ol~kata i !revata, kako i preku bubreite i urinata vo vid na glukoronoidi,
odnosno ko#ugirana glukoranska kiselina. Vo normalni uslovi glukoranskata
kiselina ja la~i draviot !rn drob vo dovolni koli~estva. ,e-utoa, kako )to
naj~esto slu~uva problemot se pojavuva toga) koga na)iot organiam, .e go
optovarime so golemeno koli~estvo otrovi, od nadvore)nata sredina. *ie
vleguvaat vo na)iot organiam na rali~ni na~ini, a nastanuvaat i vo pro!esot na
vare#eto na +ranata, di)e#eto i sl. *oga) na)iot !rn drob ne uspeva da proivede
dovolno koli~estvo na ovaa kiselina i taka se sodavaat povolni uslovi a pojava
na rak i drugi degenerativni aboluva#a.
/apraveni se eksperimentalni prou~uva#a kaj pa!ienti vo odnos na sodr`inata
na otrovite vo urinata pred i po upotrebata na kombu+a te~nosta. 0naliata
poka`ala deka vo vtoriot slu~aj e konstatirano golemeno koli~estvo na ila~eni
otrovi1 olovo, `iva, benen, !eium i drugi, koi pred pie#eto gi imalo no vo pomali
koli~estva.
"na~e#eto na glukolarnata kiselina e vo toa )to taa vleguva i kako gradiven i
svruva~ki materjal na ~ovekovoto telo vo vid na polisa+aridi, kako )to e
+ilauronskata kiselina 2osnovna materija na tkivata3, potoa +ondroitinfulsfat
2osnovna materija na rskavi!ata3, likoitin sulfatot i +eparinot. "aradi ova
kombu+ata uspe)no se koristi protiv slabee#e na tetivite, pri artroata, artitisot,
pri o)tetuva#e na sluni!ata na `eludnikot i rani o~ni aboluva#a. Spomenatata
kiselina pomaga i pri tromboata i trombo4ebitisot.
1
0ntibiotskata komponenta na kombu+a te~nosta pretstavuva edna kiselina so
asileno antibiotsko, a delumno i antivirusno dejstvo.
,le~nite kiselini % i 5 nastanuvaat so raspa-a#eto na sa+aroata.
0ko vo tkivoto dominira mle~nata % kiselina, toa e prednak na golemeni
igledi na pojava na nekoe tumorsko aboluva#e. /edostatokot na mle~nata %
kiselina vo +ranata predivikuva namaleno .elisko di)e#e. 6dnovremeno
prisustvo na dvete kiselini vo ist odnos, poradi vaemno poni)tuva#e,
pridonesuva isto taka a pojava na tumor.
7nteresno e toa deka abolenoto tkivo ima naru)ena kiselo'bana ramnote`a
so r/ 8,(6. $ombu+ata pomaga da se popraviovaa neramnote`a. 9ranata bogata
so mle~na kiselina %, potoa :i~kata aktivnost, gimnastikata, saunata, joga'
ve`bite i sl ovomo`uvaat otstranuva#e na ne~istotiite od organimot , a
istovremeno i osloboduva#e od ovaa kiselina , )to isto taka pridonesuva a
namaluva#e na kiselosta .
$ombu+ata e prou~uvana i od aspekt na bioelektronikata. *aa poka`a isti
biofotonski ra~e#a kako i mnogu lekoviti bilki ili dravi ~ove~ki kletki. So
pomo)ta na bioelktronskite testovi se utvrdilo deka preparatite od kombu+ata
iraito ja podobruvaat regula!iskata sposobnost na ~ove~kiot organiam. *aka,
po ;ernobilskata +avarija ,dravstveniot status na ora~eni li!a, na~itelno se
podobril otkako po~nale da pijat kombu+a.
0ko se ima predvid seto dosega ka`ano , toga) mo`e da se konstatire deka,
upotrebata na kombu+ata ima opravduva#e a )irok spektar na bolesti, koi na
ovoj na~in mo`at de se lekuvaat.
NA [TO KORISTI KOMBUHATA
/ajmnogu primeri a efektite od kombu+ata poteknuvaat od aiskite emji i
od <usija, kade )to ~ajnata gaba mnogu odamna uspe)no se koristi kako priroden
lek. ,e-utoa takvi primeri se pove.e ima i vo apadnite emji.
=okraj faktot, deka ovoj pijalak skoro site go koristat a osve`uva#e, mo`e da
se aklu~i deka navistina stanuva a ~udesno lekovito sredstvo.
Od publikuvani podato!i, mo`e da se sostavi podolg spisok na bolesti pri koi
kombu+ata deluva blagotvorno, po~nuvaj.i od najobi~nata ma~nina, pa do
najte)kite aboluva#a. =otvrda na ova nao-ame vo 9ageroviot prira~nik a
farme!evtska praksa 21>8&3 str.2(?'2(6.@ Se upotrebuva vo narodnata medi!ina'
koristi skoro kaj site abolovu#a , kako diuretik pri oto!i, posebno protiv
arterioskleroata, kostobolki i protiv kame#a vo `ol~kata@.
"a ralika od mnogute sinteti~ki medikamenti, so neprijatni sporedni efekti,
polenite materii vo kombu+ata deluvaat na vkupniot telesen sistem preku
metabolimot , pridonesuvaj.i a obnovuva#e na normalnite sostojbi na .elijskite
membrani, be nepo`elni pojavi.
Vo dene)ni uslovi na `ivee#e, opkru`eni so )tetni vlijanija na vodu+ot,
+ranata, vodata i dr. pod itno spasot treba da go barame od prirodata. Vo toj
pogled mo`at da ne okura`at veri:kuvanite reultati na ruskite nau~no'medi!inski
krugovi a e:kasnosta na ~ajnata gaba. $ombu+ata mo`eme da ja prifatime kako
2
)ansa a regenera!ija i stabilia!ija na odbrambenata sposobnost a odr`uva#e i
obnovuva#e na na)eto dravje.
INDIKACII
/a dale~niot istok so mileniumi se koristi kako delotvorno prirodno sredstvo
protiv amor, malaksanost,nervoa, a abaveno staree#e, protiv stesnuva#e na
krvnite sadovi, apek, ravmatiam i )e.erna bolest.
Vo <usija kombu+a'te~nosta ja smetaat a delotvorno lekovito sredstvo protiv
site bolesti a posebno protiv apek. Vo prvata kniga napi)ana a kombu+ata se
boruva a uspe)no lekuva#e na vospaleni krajni!i, vnatre)ni bolesti, pred se
vospalenie na `eludnikot poradi +ipo!idnost, vospalenie na tankoto i debeloto
!revo, proliv predivikan od agadenost na +ranata i vodata, stesnuva#e na
krvnite sadovi, visok krven pritisok, skleroa i sli~no.
%itvan!ite i pripi)uvale ~udesna sposobnost a lekuva#e na site bolesti.
5r. 5an =on od Aaponija , vr osnova na svoite iskustva so primena na
kombu+a'te~nosta vr golem broj pa!ienti, napravil prili~no dolg spisok na
bolesti koi se lekuvaat na ovoj na~in. Spisokot e pro)iren so pomal broj bolesti,
potvrdeni od nekolkumina ponati lekari od minatoto1
' go prodol`uva `ivotniot vek,
' spre~uva sodava#e br~ki,
' slu`i kako preven!ija protiv kar!inomot,
' go podobruva di)e#eto,
' otsranuva artroa, poitivno deluva kajglobniot revmatiam,
' gi ~isti krvnite sadovi, povolno deluva kaj regenera!ijata na
kleto~nite membrani i kaj sr!eviot infrakt,
' go podobruva vkusoviot uset kaj jade#ata,
' otstranuva poremetuva#a kaj !rniot drob,
' ja namaluva telesnata te`ina,
' otstranuva ma~nini pri voe#e,
' pomaga pri pojasen +erpes i sipani!i,
' donesuva olesnuva#e pri menopauata,
' gi ajaknuva muskulite na noete,
' ja asiluva poten!ijata,
' lekuva bolesti na ra!ete, noete, grbot, siva mrena i nesoni!a,
' gi ajaknuva bubreite,
' gi omeknuva, rastvoruva i gi ~isti `ol~nite kame#a,
' apira proliv,
' lekuva +emoroidi,
' poitivno vlijae vr raste#eto i kvalitetot na kosata,
' ja ~isti krvta,
' lekuva miom na ko`ata,
' go otstranuva +olesterolot od krvta,
' ja bogatuva polenata mikro'4ora vo !revata,
' go ajaknuva oslabnatiot imunitet,
' ja normaliira kiselo'banata ramnote`a.
&
ODGLEDUVAWE NA KOMBUHATA
Se rabira na prvo mesto doa-a samata ~ajna gaba'kombu+ata. =ri nejinata
nabavka treba da se povede smetka a nejiniot kvalitet.
[E]ER
Bidej.i kombu+a'te~nost pijat lu-e koi se gri`at a svoeto dravje tie gi sledat
dvi`e#ata vo modernata i tradi!ionalnata medi!ina koja prepora~uva drava
is+rana kade )to pokraj drugoto se isfrla beliot ra:niran )e.er. ,e-utoa vo odnos
na kombu+ata toa e osnovna i neodminliva surovina a ispravna podgotovka na
+ranitelniot rastvor vo koj se odgleduva samata kombu+a. "a nejiniot opstanok
funk!ionira#e, sproveduva#e na metaboli~kite pro!esi avisat od )e.erot koj nie
go vnesuvame vo nejinata `ivotna sredina.
=ri sodava#e na kombu+a'te~nosta vnatre se ravivaat !ela nia bio'+emiski
pro!esi. Vo toa vreme sa+aroata se ralo`uva na glikoa i fruktoa, a potoa kako
produkti se javuvaat vitamini, enimi, kiselini , antibiotski materii, voda, jaglen
dvooksid i dr. materii.
;ajnata gaba so svojata aktivnost mo`e da go potro)i skoro !eliot )e.er
dokolku nie ne go prekineme kvasniot pro!es, toga) kombu+a'te~nosta ima
prili~no kisel vkus no e podrava a dijabeti~ari i aboleni od kar!inom. =od
dejstvo na vnatre)nite faktori vo te~nosta se abele`uva asileno sodava#e na
mle~na i glukoraonska kiselina pome-u 6'tiot i 12'tiot den od po~etokot na
fermenta!iskiot pro!es. 6dnovremeno so sodava#eto na kiselinite se namaluva
vrednosta na r/ odnosno pijalokot stanuva se pokisel. =ri optimalna temperatura,
glikoata napolno e is!rpena okulu 18'tiot den dodeka od fruktoata ostanuvaat
mali koli~estva.
"a podgotovka na +ranlivata te~nost a kombu+ata, spored publikuvanite
podato!i koli~estvoto na )e.erot varira vo )iroki grani!i od ?C gr na litar voda pa
duri do 18C. /ajgolem broj na predloi se okolu 1CC gr na litar voda. Se smeta ako
)e.erot bide pomalku od 8C'1CC gr deka kombu+ata bi gladuvala, a te~nosta ne
bi gi imala sakanite svojstva.
Ve)ta~kite asladuva~i kako sa+arin, /a tren i sl. nemaat ni)to aedni~ko so
)e.erot pa ne treba da se koristat.
$afejaviot )e.er koj se smeta a pokvaliteten od beliot i toa aradi sodr`inata
na ivesni koli~ini vitamini, min.soli, mikro elementi i amino kiselini, isto taka ne
se prepora~uva.
,edot kako ~ist priroden produkt sodr`i mno)tvo vitralni materii no ne se
prepora~uva kako asladuva~. *oj obedinuva pove.e od stotina rani blagotvorni
i aromati~ni materii i od pamtivek se koristel kako lekovito sredstvo. Sodr`i okou
?
8C'8CD invertni )e.eri, glikoa i fruktoa koi nastanuvaat so ralaga#e na
sa+aroata. ,no)tvoto od eteri~ni masla od medot od koi nekoi deluvaat
bakteriostati~ki a drugi bakteri!idno mo`at stabilnata simbioa na
mikroorganimite vo kombu+ata na~itelno da ja naru)at i promenat i po ivesno
vreme kombu+ata mo`e da umre.
^AJ
Vo site popularni nau~ni trudovi se boruva a !rniot ~aj kako vtor neop+oden
elemnent a opstanokot na kombu+ata. *oj isto taka pretstavuva osnovna sirovina
koja kombu+ata ja prerabotuva vo lekovita te~nost. Vo trgovijata ~aevite se
imenuvani kako1
<uski,7ndijski, Eejlonski, $ineski, Fruiski itn.vsu)nost toa se rali~ni sinonomi
bidej.i ~aevite poteknuvaat od edni isto rastenie'grmu)ka. Vkusovite mo`at da
se ralikuvaat osobono pome-u !rniot i eleniot. Se pravat i sme)i koie se dosta
dobri.
VODA
Vodata kako sredina vo koja se rastvoraat )e.erot i ~ajot, a potao se
ravivaat spomenatite pro!esi, e od primarno na~e#e. /ejiniot kvalitet bitno
vlijae na privedenata te~nost. ,ekite vodi se poprepora~livi.
Po!otovka na "i#alokot$
Potr%&ni ra&oti 'a o!l%(va)% na kom&(*ata1
1. ;ajna gaba G kombu+a
2. Voda
&. Staklen, por!elanski ili kerami~ki sad
?. *enko retko platno
(. Fumen lastik ili kone! odnosno vrvka
6. Okolu 8C gr. )e.er na 1l. voda
8. ? ' ( gr. ~aj na 1l. voda
8. /ajmalku 1CC ml. fermentirana te~nost
Po!otovka -'a +l voa
1. Vodata se stava vo drav emajliran sad i se agreva do ovriva#e.
2. Otprilika 8C gr. )e.er se stava vo ladna voda se prome)uva i se
ostava da provrie
&. Vedna) po ovriva#eto se trga nastrana i se stava ? G ( gr. ~aj . ;ajot
kisne 1C G 1( min. so povremeno me)a#e. Vremetrae#eto na kisne#eto na
~ajot,a ralika od voobi~aenoto e prodol`eno & '( pati a da se obebedi
poplodna sredina a odgleduva#eto na kombu+ata.
?. =otoa ~ajot se !edi ni gusta !edalka ili ni pove.e katna gaa.
(. =ro!edeniot ~aj se ostava da se is!edi na okolu 2(HS. *oj ne smee da
bide `e`ok bidej.i visokata temperatura mo`e da ja uni)ti kombu+ata.
=o`elno e da se koristi termometar.
(
6. Oladeniot ~aj se stava vo podgotveniot staklen, por!elanski ili glinen
sad vo koj .e se odgleduva kombu+a.
8. Vo ovoj ~aj se dosipuva minimum 1C D od afatninata na sadot so
fermentirana kombu+a G te~nosta koja slu`i kako maja a fermenta!ija.
8. /a povr)inata na ime)anata te~nost, vnimatelno se stava
kombu+ata i toa so manata i posvetla strana odogora, odnosno kako )to
bilo i porano.
>. Otvorot na sadot treba da se pokrie so dvojna gaa ili retko platno i da
se a!vrsti so gumen lastik ili podebel kone!. *aka pokriena kombu+a e
a)titena od pra)ina i vinski mu)i~ki.
1C. =odgotvenata kombu+a se ostava na mirno, polumra~no i toplo
mesto, a)titeno od direktnite son~evi ra!i. ,estoto treba da bide
dostapno a sve` vodu+ i na sobna temperatura. Vo prostorijata a
odgleduva#e ne treba da ima pra)ina, ~ad od !igari, mirisi od silni apr)ki,
da nema nikakva muvla ili trule#e na organski materii. 9igienata da bide na
visoko nivo.
=ri povolni uslovi kombu+ata bi trebalo da ja fermentira podgotvenata
te~nost a okolu 8'1C dena, odnosno taa e stasana a konsuma!ija.
11. =o ovoj period , so ~isti ra!e se vadi kombu+ata, se stava vo
por!elanska ~inija so mlaka voda, prevrtena taka dolnata strana da dojde
odogora. So ra!ete se otstranuvaat rani otpadni materii i dobro se imiva.
Ovaa opera!ija se povtoruva pri sekoja podgotovka na ~aj.
12. Fotoviot pijalok se pro!eduva i se tura vo stakleni )i)i#a koi se
ostavaat na ladno mesto a da sed spre~i prodol`uva#e na fermenta!ijata.
1&. Od fermentiranata te~nost se ostava najmalku 1CD , a mo`e i
pove.e vo avisnost od goleminata na sadot vo koj .e se stava kombu+ata
a noviot proivoden !iklus. /ovopodgotveniot ~aj oladen do sobna
temperatura se me)a so ostavenata kombu+a'te~nost, a odogora se
postavuva imienata kombu+a vo ista polo`ba kako )to bila i porano. *aa
treba !elosno da le`i na povr)inata, kako bi mo`ela so svojata gorna strana
da bide vo kontakt so vodu+ot, a dolnata strana so +ranitelnata te~nost.
0ko kombu+ata !elosno potone vo te~nosta toga) bi trebalo da se ise~t
trkal!a od plutena tapa, provrijat i podmetnat pod nea, )to .e ovomo`i
kontakt so vodu+ot i normalno funk!ionira#e. =onekoga) vo takvi slu~ai
kombu+ata i sama ileguva na povr)inata. Be vodu+ taa prestanuva da
raste.
1?. 6dna) ili na dva mese!i kombu+ata temelno se mie i ~isti.
Sadot se imiva si `e)ka voda, a talogot od dnoto se isfrla. 6dnovremeno
dolniot del od kombu+ata se otstranuva i se frla bidej.i toj ne funk!ionira
dobro. /a toj na~in kombu+ata se podmladuva.
Vo pro!est na fermenta!iija oslobodeniot jaglen dioksid, mo`e da ja
podigne kombu+ata obi~no vo sredinata taka taa gubi kontakt so supstratot
i tuka ne funk!ionira. Vo takov slu~aj so pritiska#e odgore treba da se
istisne ovoj gas i gabata !elosno u~estvuva vo prerabotkata na te~nosta.
USLOVI ZA ODGLEDUVAWE NA KOMBUHATA
6
Sekoj odgleduva~ nema optimalni uslovi a proivodstvo na kvaliteten pijalok.
Vo spomenatite uslovi vleguvaat1 kvalitetna voda, sostav na vodu+ot, pogodna
temperatura, soodvetna obu~enost na odgleduva~ot i sl. <alikite vo uslovite
reutiraat soodvetni raliki vo kombu+ite, a preku niv i vo dobienata te~nost. ,e-
utoa i pokraj site nastojuva#a ~ajnata gaba kako integralno `ivo su)testvo e
ilo`ena na rani vlijanija koi naj~esto ne e vomo`no da se kontroliraat. $ako
posledi!a od toa nitu gotoviot pijalok nema sekoga) konstanten sostav, vkus,
boja i delotvornost. *aa varijabilnost doa-a i aradi promenite vo mikrobiolo)kiot
sostav na kombu+a'aedni!ata. =ogodnite uslovi a nekoi nejini mikroorganimi
go forsiraat, a drugi go ako~uvaat nivniot ravoj. $valitetot avisi u)te i od
odnosot pome-u goleminata na samata kombu+a i koli~inata na te~nosta. Vo
golem sad so mala viso~ina so plitka te~nost fermenta!ijata se abruva, a
te~nosta ima golemena a 2'( pati bakteri!idnost.
Sekoja rabota so mikrobiolo)kite kulturi bara golemeno vnimanie,
ramisluva#e, saka#e i ~istota. Ito se odnesuva do ~istotata tuka vo prv red se
misli na rabotnata prostorija, sadovite, priborot, oblekata i ra!ete1
' sadovite da se mijat redovno so `e)ka voda,
' ra!ete da se mijat so sapun,
' priborot isto taka da se odr`uva ~ist i da se koristi isklu~ivo a kombu+ata,
Sadot vo koj se odgleduva ne smee da bide bliu do ivori na gnie#a, muvli,
saksii so !ve.e i rani sobni rastenija, stari obuvki i sl, bidej.i od tamu mo`at da
navleat rani nepo`elni mikroorganimi vo sadot so kombu+ata.
*emperutarata e eden od mnogute va`ni faktori. /ejinite optimalni grani!i se
pome-u 2C i &CHS. =od 18H S kvasnite baterii pointenivno rabotat od drugite.
Brinata na fermenta!ioniot pro!es se golemuva a dvapati ako temperaturata
se poka~i a 1CHS. =roletno i letno vreme se asiluva ravojot na kombu+ata i se
dobiva pokvalitetna te~nost otkolku vo drugite dve seoni. =ri~inite a ovaa
pojava , dosega ne e rajasneta. 5nevnata svetlina, son~evite ra!i i niskite
temperaturi gi abavuvaat `ivotnite pro!esi na kombu+ata, no ne gi prekinuvaat
napolno.
RAZMNO@UVAWE NA KOMBUHATA
/aj~esto se apo~nuva so edna kombu+a. ,e-utoa, koga ~lenovite na
semejstvoto .e se uverat vo prijatniot, poleniot i osve`uva~kiot vkus na
kombu+a'pijalokot, se javuva potreba od golemeno proivodstvo. =ostojat
pove.e mo`nosti da se stori toa. ,o`e da se nabavat pove.e kombu+i odedna),
postoe~kata da se premesti vo mnogu pogolem sad ili da se po~eka, pa
postoe~kata koga .e se golemi od nea da se asadi nova. /aj~esto se
postapuva taka )to postoe~kata kombu+a se prefrla vo 2'& pati ili pove.e
pogolem sad vo koj pret+odno se tura soodvetno golemeno koli~estvo na dobro
fermentirana te~nost, na primer 2C'&CD od afatninata na sadot i na istata i se
8
dodava tolku ~aj. /e e adol`telno sadot da se polni do gore. Fabata treba da se
postavi da pliva odogora na povr)inata na te~nosta. *aa po~nuva da se )iri vr
te~nosta, a po podolgo vreme i da se debeluva, no pobavno. $oga .e se debeli
okulu eden !m, so +oriontalno odvojuva#e na starata od novoprirasnatiot del se
dobivaat dve kombu+i' odogara novata pogolema i ododola starata pomala.
/ovata kombu+a ja ostavame vo istiot sad kade )to bila i dosega , samo so
pret+odno podgotvena me)avina od nov ~aj i rela te~nost.
Stariot del mo`e u)te edna) i na ist na~in da se iskoristi a dobiva#e u)te
edna malada kombu+a. =o avr)eniot vtor !iklus taa se frla, a ostanuvaat dve
novi i pogolemi kombu+i.
0ko pri odvojuva#eto se pojavat problemi se slu`ime so ostar no` ili skalpel,
vnimavaj.i noviot del, po mo`nost da ne se iskine. Stava#e na pove.e kombu+i
vo eden sad ne e !elis+odno.
KOGA KOMBUHA PIJALOKOT E GOTOV ?
Osnovno pra)a#e a kvalitetot na kombu+ata'te~nosta e vo koj moment od
fermenta!ijata taa sodr`i maksimalno delotvorni materii, odnosno kolku denovi
kombu+ata treba da stoi vo ~ajot. =oradi rali~itosta na faktorite koi vlijaat vr
kvasniot pro!es, postojat rali~ni misle#a a toa koga pijalokot e gotov.
9ans 7rion vo svojata kniga J $urs a stru~ni farma!evtski )koli J,
prepora~uva gabata da stoi vo ~ajot ('6 dena. 5rugite predlagaat 8'1C dena, a
nekoi 1C'12 dena ili 12'1? dena. "a 12'1? dena obi~no kombu+ata go
prerabotuva !eliot )e.er, te~nosta ima kosel vkus i e osve`uva~ka.
5ragan =ua~ prepora~uva stoe#eto na gabata vo ~ajot da inesuva 8'1C
dena, koga te~nosta ima najsilno antibiotsko dejstvo. *akviot pijalok ima
kilibarsko'`olta boja i slatkasto kisel vkus.
^UVAWE NA GOTOVIOT PIJALOK
=ijalokot se pro!eduva ni gusta plasti~na !edalka vo stakleni )i)i#a i se ~uva
na ladno mesto. Vo fri`ider mo`e da stoi !el mese!, no pred sekoe pie#e treba da
se pro!eduva. 0ko te~nosta od fri`iderot e mnogu ladna, mo`e da se dodade
topla voda pa da se pie, pri toa da ne se iska~i temperaturata na te~nosta nad
?CHS bidej.i toga) mo`e da stradaat kvasnite bakterii i enimite. Flukoronskata
kiselina i antibioti!ite opstojuvaat i pri 1CCHS.
KONSUMIRAWE NA PIJALOKOT
/i do dene)en den ne e utvrdena nekoja !vrsta doa. =orano pa!ientite vo
ruskite bolni!i dobivale po eden litar dnevno, kolku i )to piel i <egan.=rose~nata
dnevna doa inesuva C,& litri rasporedena na tri ednakvi doi od po 1CC mli i toa
8
nautro na praen stomak 1C'1( min pred pojadok, okulu pladne na ist na~in i
nave~er 2'& ~asa pred legnuva#e. <edovnoto pie#e trae ?'6
sedmi!i,neprekinato i do 2 mese!i, pa da se pauira 2'& sedmi!i i pak da se
prodol`i. %u-eto od kade poteknuvaat kombu+ite so godini go pijat ovoj pijalok i
sosema se dravi.
ANOMALII LA@NI I VISTINSKI
/aj~esta pojava se temni vlakna koi visat oddolu ili lebdat vo te~nosta ili pak
na samata nea koga e potonata. *oa vsu)nost se mrtvi delovi od kombu+ata i ne
pravat nikakva )teta. So mie#e na gabata i !ede#e na te~nosta se otstranuvaat.
"amatenosta na te~nosta doa-a od prisustvo na delovi na gabata i mrtvi kletki
od kvasnite bakterii. *oa e ~esta i normalna pojava. =onekoga) se prisutni i ligavi
materii kako novosodadeni delovi od kombu+ata koi so !ede#e se otstranuvaat.
,nogu ~esto na povr)inata na kombu+ata, sodava#eto na nov mlad sloj
apo~nuva to~kasto vo vid na beli iolirani ostrov!a koi posle se )irat pokrivaj.i
istovremeno golem del od gabata. /ekoi po~etni!i pomisluvaat deka kaj
kombu+ata se pojavila muvla, odnosno po~nala da propa-a.
Vo slu~aj kombu+ata navistina da fati muvla toa mo`e da se oslobodi so
temelno mie#e i posilno akiseluva#e na +ranlivata te~nost so provrien o!et. 7sto
taka i samata gaba mo`e da se prema~ka so o!et. Opasnosta od pojava na muvla
e pogolema vo prostorii kade se pu)i. 0ko na povr)inata na gabata se abele`i
pojava na temno'kafejavi idol`eni puknatini'rabovi, toa e nak deka gabata
propa-a i treba da se frli.
Vinskite mu)i~ki se najnesakanite posetiteli na kombu+ata, osobeno vo letnite
topli periodi. =o vleguva#eto vo sadot tie snesuvaat jaj!a vr samata gaba, od koi
naskoro se ileguvaat sitni !rv~i#a koi mo`at da ja uni)tat gabata. "a da nedojde
do ova treba da se prevemat sklednite merki1
' sadot so kombu+ata terba postojano da bide pokrien so soodvetna
pamu~na pokrivka'dvojna gaa, tenko platno ili sl,
' gabata da ne se otvora be potreba, a posebno da ne se dr`i dolgo
otvorena,
' sekoga) pokrivkata da bide dobro pri!vrstena so gumi~ka, kone! ili tenok
konop,
' vo slu~aj na podolgo odsustvo, taa mo`e da se ostavi kaj prijateli, koi bi
naele da se gri`at a kombu+ata. 0ko toa ne e vomo`no, toga) pred
aminuva#e taa mo`e da se stavi vo sve` silno a)e.eren ~aj i da se ostavi
na poladno mesto. =ri temperatura od 8HS taa mo`e da pre`ivee i pove.e
mese!i. *reba da se nae deka taa mo`e da `ivuraka i vo fri`ider na ?H S, no
potoa nejinoto obnovuva#e podolgo .e trae.
>
@IVOTEN VEK
0ko vo `ivotniot rastvor se is!rpat site +ranlivi materii, kombu+ata prestanuva
da raste, ama ne umira. $oga vo rastvorot .e se dodade )e.er taa povtorno ja
obnovuva svojata aktivnost. $ako negativni faktori se javuavaat visokata
temperatura, son~evata svetlina, rani infek!ii, nedovolen dostap na sve` vodu+
ili lo) kvalitet na vodata. /o kako najva`en negativen faktor pri odgleduva#eto na
kombu+ata e nedovolnata obu~enost na odgleduva~ot.
So pravilno odgleduva#e kombu+ata nema ograni~en vek.
1C