J O 2 E

R U S

KRST
PRVIH HRVATOV IN SRBOV
NOVA POGLAVJA O ZGODOVINI
KRALJEV SVEVLADICEV
614 - 654

L J U B L J A N A

1 9 3 2

Kazalo.

/<\'. :L
V

Stran

Kazalo
Pogl.

. . . . . , , , , , ,
I. Poroeila o Dalmaciji 7. stoletja . . .

1. Dukljanska pripoved in njene nejasnosti

2. Deformirani Konstantin-Ciril
3. 5,Budimir" in ,,Svetopelek" . . ,
4. Glosatorji in interpolatorji

. 1626
17
21
24

III. Boji po primorju in mir (614640)

5. Boji po padcu Salone
6. Zacetek miroljubne politike Hrvatov
7. Cesar Heraklij in Hrvatje v
8. Rimska cerkev in Hrvatje
9. Vloga nadskofije v Ravenni
10. Datiranje dogodkov

715
9

II. Anahronizmi v dukljanskem letopisu.

U N I V E R Z I T E T N A T I S K A R N A J . B L A S N I K A NASL., D. D. V L J U B L J A N I
O D G O V O R E N L. M I K U S

. . 2753
28
31
34
43
47
,50

IV. Opat Martin in kralj Budimir (641654) . 5480

11. Vojna odprava Hrvatov v Juzni Italiji
12. Opat Martin
13. Kralj Budimir - Budko
14. Martin Budimirov krstitelj
15. Kapela bl. Martina v Splitu

55
, , , , , 57
65
72
77

V. 31. pogl|avje Konstantina Porfirogeneta . . 8187

16. Porfirogenetov ozir na dobo 614654

81

Porocila o Dalmaciji 7, stoletja.

,,Sedmo stoletje spada vobce k historijsko najmanj
osvetljenim dobam srednjega veka", tako pravi F. I. Uspenskij, ki se je izmed vseh Slovanov najbolj poglobil v te
case. V moji knjigi ,,Kralji dinastije Svevladicev, najstarejsi skupni vladarji Hrvatov in Srbov (454614)", ki je
izsla v Ljubljana 1931, so dani glede iste dobe, obenem uajzgodnejse minulosti Slovenov, Hrvatov in Srbov iz dinarskih
dezel Balkanskega polotoka, novi pogledi, vendar le deloma,
saj je potek bojev za romansko primer je Dalmacije obdelan samo do padca mesta Salone (614). Ustavil sem se ob
tern dogodku, ker je nekaj let prej ustvarjena drzavna zajednica Slovenov, Hrvatov in Gotov prejela svoje krscenje
s tern, da je bilo ob trdem boju z bizantinsko drzavo in
njeninai legitimisticnimi zahtevki avarsko kakor tudi gotsko ime zamenjano s hrvaskim.
To se je zgodilo najkasneje v prvih letih vlade cesarj a
Herajklija. Ali doba vladanja tega znameniteg'a cesar ja je
obsegala visoko stevilo 31 let, namrec od 610 do 641 po Kristu, zaradi tega so se mogle v tern dolgem casu izvrsiti se
mnoge druge stvari, med njimi tudi one, ki jih nasteva
Konstantin Porfirogenet v svojem delu ,,De administrando
imperio". Tu so namrec pripisani dobi cesarja Heraklija
tile vazni dogodki hrvaske zgodovine: prihod Hrvatov, padec Avarov, naselitev Hrvatov po Heraklijevem ukazu,
njihov krst in cerkvena organizacija njihove drzave (gl.
besedilo pri J. Rus, Svevladici, 19293).
Za Karla Velikega je prepadla avarska premoc samo v
Panoniji in dnu Srednjega Podonavja sploli, v zagorski
Dalmaciji pa je zginila vendar ze davno prej, za cesarja

Krscanstvo sredi 7. stoletja

Papez Janez IV. i. dr.

Heraklija. Tega ne taji niti F. Sisic, ki je pri Konstantinu

Porfirogenetu dobro opazil, kako je neposredno po prihodu
Hrvatov v Dalmacijo urejeno tudi ze njihovo drzavno in
cerkveno zivljenje (Vjesnik hrv. art. dr. 10, 46). ,,Posihdob
so gospodovali torej Hrvatje v tej zemlji44, ta konec Konstantinove pripovedi o postanku hrvaske drzave nam zavrsuje jasno obe predhrvaski dobi Dalmacije, romansko in
gotsko, a zacenja hrvasko.
Ostali zgodovinski viri o Dalmaciji naglasajo za is to
dobo okoli srede 7. stoletja vrhu tega se izredno zivahnost
glede krscanstva. Sem gredo v prvi vrsti pripovedi o delovanju opata Martina. Fr. Kos nam jih navaja v svo jem Gradivu (I, st. 169) iz treh razlicnih virov: Liber pontificalis,
Bernoldi Chronicon in Danduli Chronicon, k njim je.treba
dodati se dvoje pripovedi, in sicer Martini Oppavieusis
Chronicon (MG, SS XXII 423) in Gesta episcoporum Neapolitanorum (MG, SS Lang. 415). Ker se vseh pet besedil po
svoji vsebini bistveno nic ne loci, nam zadostuje, ako ponatisnemo samo tekst iz Knjige papezev (Liber pontificalis),
ki je vsekakor najstarejsa.
,,Johannes IV., natione Dalmata, ex patre Venantio scolastico, sedit annum unum, menses novem, dies duodeviginti.
Hie temporib;n suis misit per omnem Dalmatian! seu Istriam
multas pecunias per sanctissimum et fidelissimum Martinum abbatem propter redemptionem captivorum, qui depraedati erant a gentibus. Eodem tempore fecit ecclesiam
beatis martyribus Venantio, Anastasio, Mauro et aliorum
multorum martyrum, quorum reliquias de Dalmatia et
Istria adduci praeceperat, et recondit eas in ecclesia supra
scripta iuxta fontem Lateranensem, iuxta oratorium beati
Johannis Evangelistae, quam ornavit et diversa dona obtulit" (MG, Gest. pont. Rom. I, 177).
Slicna pripoved o opatu Martinu je vtaknjena v drugi
najstarejsi dalmatinski domaci vir, v Historijo Salonitauo
Tome arhidijakona:
,,His etenim modis Salonitani aerumnosam vitam ducentes multo tempore in insulis commorati sunt. Eodem tempore Johannes summus pontifex apostolicae sedis, cum esset
Dalmatinus natione, audiens suae gentis miserabilem castim.

valde condoluit, missitque abbatem quemdam, Martiimm

nomine, cum multa pecuniae quantitate pro redimendis
captivis. Qui veniens ad partes Dalmatiae multos redemit
captivos a Sclavis, eosque ad parentes suos remisit. Iste
Martinus ex apostolica iussione multorum sanctorum reiiquias accepit in partibus Dalmatiae, et Istriae, et detulit eas
Romam ad praedictum papam Johannem. Qui venerabilis
pontifex eas reverenter suscipiens, recondidit aqud ecclesiam beati Johannis Lateranensis, ubi est fons baptisterii;
et ibidem iuxta fecit dipingi imaginem beati Domnii cum
pallio et ceteris pontificalibus indumentis, totum ex musivo
aureo. Similiter fecit imaginem beati Anastasii inter alios
sanctos 44 (MHSM 26, SS III 29).
Te pripovedi so zapisane primeroma zelo pozno, sele v
10.13. stoletju, kar bi moglo biti vzrok, da jim ne zaupamo.
Ali na sreco hrani lateranska bazilika v Rimu materijalno
prico iz samega 7. stoletja, namrec mozaik v kapeli sv. Ve~
nancija, ki nam te doigodke le potrjuje.
Tudi stevilni katalogi salonitansko-splitskih skofov oziroma nadskofov, ki jih je obdelal Fr. Bulic v razpravi Kronotaksa.. . spljetskih nadbiskupa (Prilog Basd 1912, oziroma Bogoslovska Smotra 1912), nam trdijo enoglasno, da
je dobil Split prvega nadskofa^ze v 7. stoletju. Kar v sredino stoletja pa deva prvega nadskofa, po imenu Janeza iz
Ravenne, tudi Toma arhidijakon (str. 33 do 35).
Vse nastete vesti, ki kazejo v 7. stoletje s toliko vztrajnostjo, nas torej nujno silijo, da jih vzamemo za podlago
raziskovanja. Morda se nam bo pri tern zopet posrecilo
zbrati nekaj novih verjetnosti, da tici v njih vsaj koscek
zgodovinske resnice.
1. p o g 1 a v j e.

Dukljanska pripoved in njene nejasiiosti.

V prav iste case, kakor zgoraj nasteti zanesljivi viri,
nas vodi Letopis popa Dukljana. Njegova verodostojnost ni
sicer v oceh nasih sluzbenih zgbdovinarjev od dobe J. Ch.
Engia (17701814) do danes se prav nic narasla in ni niti
po mo jem lanskem poskusu opaziti nobene dobre volje v to

10

7. poglavje Dukljaria

8. poglavje Dukljana

smer. Kljub temu, in da se ne bi reklo, da sem odnehal sredi

pota, hocem v tej razpravi nadaljevati v knjigi Svevladicev
zapoceto delo>, da spravim v Dukljanovo pripoved vec jasnosti in ji tako pridobim priznanje zanesljivega vira hrvaske preteklosti. Zaceti hocem tarn, kjer sem v prvem delu
koncal, torej s 7. poglavjem Letopisa, nadaljevati raziskovanje skozi 8. in prvo polovico 9. poglavja, ki se ji zgodovinarji kaj radi ogibljejo. V ta namen, da bomo mogli imeti
besedilo stalno pred ocmi, je treba najprej, da ta poglavja
ponatisnemo iz Sisiceve izdaje (Posebna izdanja akad. Beograd 1928, knj. 67, p. 299302, 391394).
VII. Defuncto etiam Ratii^iro, ex eius progenie
regnaverunt post eum quatuor iniqui reges, non in
uno quidem tempore, sed
unus post alium temporibus
suis; quorum temporibus
semper in pers^utione fuerunt christiani. Et quia
inimici et persecutores christianorum erant, longum
duximus narrare eorum iniquos actus et vitam, quoniam ad meliora et delectabiliora tendere festinamus.
Attamen diebus eorum multi christianorum ex maritimis et transmontanis regionibus, nolentes se inquinare eorum pollutis moribus, fugiebant quotidie undique iungebant se illis, qui
in montanis et in locis fortioribus manebant, eligentes magis cum eis sustinere
persecutions et penuriam
et salvare animas suas,

VII. I umri Ratimir i ne .

ostavi sina na njegqvu misti. I stavi se kraljevati jedan od njegova kolina a
potom drugi. I on umrvse,
ne bi se vece kralji togaj
kolina. Ki oba nemilostivo
krstjane progonjahu. I po
ovih dviju, jedan za druzim, druga dva kraljevase,
i ne mnogo lit zivise po dopuscen ju onogaj, ki sve moze. Koji svi cetiri vele ne~
pravdeni i krstjanorn neprijatelji i suprotiva njim
tvrda srca bihu, i tolika progon jenja cinjahu, koliko bi
bilo mnogo govoriti, zasto
mnogo suproc krstjanom cinjase, tako ki u primorske
kako ki i u zagorske strane
bihu. I tako mnogi krstjane
ne mogahu trpiti i mnozi
stisnuti od nevolje k poganom se pricinjahu i k njih
zakonom pristavahu. A ki
u vrsih i u tvr javah obrase

quam gaudere ad tempus

cum gentilibus et in eorum
societate perdere animas.

'

VIII. Post mortem vero

quatuor iniquorum regum,
natus est ex eorum progenie quidam Zuanimirus
(Svetimirus), qui dccepto
regno destitit christianos
persequi.
Temporibus huius floruit, ut rosa, ex civitate
Thessalonica quidam philosophus Constantinus nomine, filius cuiusdam Leonis
patricii, vir per omnia sanctissimus atque in divinis
scripturis profundissime a
pueritia edoctus. Hie vir
sanctus, a spiritu saucto
admonitus, exiens de civitate sua Thessalonica, venit
in Casariam provinciam ibique cum pluribus philosophis disputans diebus plurimis, convicit eos suaque
doctrina et praedicatione
convertit totam Casariam
provinciam ad fidem Jesu
Christi et baptizati sunt
omnes in nomine patris et
filii et spiritus sancti.
Post haec convertit totam gentem Bulgarinorum
et similiter baptizati sunt in
fide sanctae trinitatis.
IX. Inter haec mortuus
est rex Zuanimirus (Sveti-

11

i volise trpiti onu tugu i nevolju prijimati i njih progonjenje, ko jest vrimenje,
nego li u vike dusu izgubiti.
VIII. I pomanjkavse ti
receni i nepravdeni kralji,
osta sin jednoga ki bi napokonji, komu bise ime
Zvanimir. I ta kako prija
gospodstvo, poce ljubiti krstjane i ne da jih progoniti.
I za njega opet poce vira
procvitati i ocitovati se
krstjane, jere cica straha
krijahu se.
I u torn vrimenu bise u
gradu, ki se zovise Tesalonika, jedan clovik mnogo
naucen i filosof, imenom
Kostanc. I taj muz bise sasvima dobar i sveta zivota
i u onom mistu velik mestar i velmi spametan i od
ditinstva muz svet.
I nadahnut duha svetoga, izide iz Tesalonike i
pojde u Kazariku i onde
pripovida viru krstjansku
i krscase, ki se obracahu,
u ime oca i sina i duha svetoga.
I na viru krstjansku
obrati svu Bulgariju.
IX. I ta umri kralj Zvanimir i prija kraljevstvo i
poca kraljevati muz dobar
i pravden, imenom Budimir,

12

9. poglavje

mirus) et accepit regnujn

filius eius Budimir nomine.
Regnante vero rege Sf etopelek misit papa Stephanus
litteras ad venerabilem virum Constantinum doctorem, vocans eum ad se.
Audierat enim de eo, quod
sua praedicatione convert!
fecerat innumerabilem gentem et ob hanc causam desiderabat eum videre.
Ita^|ue Constantinus, vir
sanctissimus, ordinavit
presbyteros et litteram lingua sclavonica componens,
commutavit evang6Iium
Christi atque Psalterium et
omnes divinos libros veteris et novi testamenti de
graeca litera in sclavonicam, nee non et missam eis
ordinans more Graecorum,
confirmavit eos in fide
Christi et valedicens omnibus, quos ad fidem Christi
converterat, secundum apostolicum dictum Romajn
pergere festinabat.
Dum autem pergeret
transiens per regnum regis
Budimiri, honorifice ab eo
suceptus est.
Tune vir dei Constantinus, cui nomen postea Kyrillus a papa Stephano impositum est, quando consecravit eum monacum, caepit praedicare regi evange-

koga bise meju inimi obratil receni boziji sluga i muz.

Ki Kostanc bise naucen,
koji za mnogo dan pricase
se s filosofi, kojih razumom
svojim dobivase.
I pojde on u Kazariku i
onde dobrovoljno primise
ga, i veseljahu se gospodstvu njegovu.
I onde pribiva kraljujuci Sveti-puk, koji Kostanc bise obratil.
I tada bise papa Stipan
i posla listove ka svetu muzu Kostancu zovuci ga k
sebi, jere slisal bise, kako
pripovidase viru Isusovu i
da bise tolik puk obratil
na viru Isusovu, i zato ga
viditi zelise.
I tako sveti muz Kostanc
naredi popove i knjigu hrvacku i istumaci iz grckoga
knjigu hrvacku: istumaci
evanjelja i sve pistule crikvene i tako staroga kako
novoga zakona, i ucini kn jige s papinim dopuscenjem,
i naredi misu i utvrdi zemIju u viru Isukrstovu.
I vaze proscenje i obrati
k Rimu put svoj, koji mu
pod posluh zapovidin bise.
I gredujuce navrati se na
kral jevstvo Svetoga - puka,
koga bise na viru obratil,
kojih gospodovase mudri i
dobri kralj Budimir, koji

Letopis popa Dukljana

Hum Christi et fidem sanctae trinitatis.
Ad cuius praedicationem
rex Budimir credidit Christo et baptizatus est cum
omni regno suo et effectus
est orthodoxus et verus
sanctae trinitatis cultor.
Aliquantis post haec diebus
immoratus cum rege vir
beatissimus confirmavit
eum in fide atque doctrina
Christi et valefaciens omnibus christicolis, Romiam
profectus est.
Tempore isto facta est
laetitia magna et christiani
descendentes de montanis
et locis abditis, quo dispersi erant, caeperunt nomen
domini laudare et benedicere, qui salvos facit sperantes in se. Post haec Budimir rex iussit christianis,
qui latina utebantur lingua, ut reverterentur unusquisque in locum suum et
reaedificarent civitates et
loca, quae olim a paganis
destructa fuerunt.

13

po Kostancu bise naucen u

viru. I razumivse kralj prisastje Kostanca, bi vele vesel i s poctenjem primi ga.
I tada poce Kostanc zivot i
cudesa Isukrstova pripovidati i napuni i utvrdi kraIja u viri svetoga jedinstva
i trojstva bozanstvenoga. I
u svem kralj vir ova i krsti
se sa svimi, ki jos u kraljestvu njegovu bihu nekrsceni.
I papa kada bise poslal
po blazenoga muza Kostanca, posal koji k njemu dojde, po papinu dopuscenju
posveti ga za koludra.
I pribivse blazeni muz s
kraljem nikoliko dan, koji
jure utvrjen u viri i u zakonih Isukrstovih bise, vazam proscenje od obraza
kraljeva i onoga Svetogapuka, pojde k Rimu.
I u to vrime ...
I tako kralj Svetoga puka zapovidi svim, koji latinski govorahu, da se vrate
svi u mista svoja i da podvizu i naprave gradove, koji bihu rasuti i pozgani. I
tako iskase Budimir kralj
Svetoga-puka, kako bi rasute gradove sazidal i napunil."
Ze na prvi pogled je mogoce iz teh Dukljanovih poglavij spoznati, da vsebujejo prav velike nejasnosti. Misli
tu ne prehajajo gladko druga v drugo ter so v smislu

Resevanje nejasnosti

Nejasna imena spadajo v 7. stoletje

pripovedi vidni dokaj nasilni presledki. Predvsem nas preseneca dejstvo, da je v nasih ^primeroma zelo obsirnih poglavjih govora o slovanskih cerkvenih apostolih, solunskili
bratih sv. Cirilu in Metodu. Besedilo spravlja krst neromanskega ljudstva Dalmacije v zvezo z misijonarskim
delom sv. Konstantina ali Cirila, vladala pa da sta tedaj
tarn zaporedoma kralja Zvanimir in Budimir (Svetopelek).
Obe poglavji dajeta zaradi tega od nekdaj povod prav
raznovrstnim razlagam in odpirata zaradi svoje deloma
od drugod znane vsebine moznost mnogih zamotanih vprasan j. Skratka, ves ostali del Letopisa skupaj ni zanimal raziskovalce v toliksni meri, kakor samo 8. in 9. poglavje.
O kraljih teh imen razen pri Dukljanu res ni nobenih
porocil; edjjii Konstantin Porfirogenet omenja za isto dobo
pod cesarjem Heraklijem dva hrvaska ,,arhonta44, enemu
je ime Porga, drugemu, Porgovemu oeetu, pa ne pove imena.
Glede sv. Cirila in Metoda ve vsakdo, da sta zivela sele v
9. stoletju in delovala med Sloveni Velikomoravske in Panonije v 1. 863.885. Ce pa pogledamo z znan jem teh letnic
v katerokoli knjigo hrvaske zgodovine, bomo nasli, da so
Hrvatom vladali kot sodobniki obeh svetili bratov za povrstjo knezi tehle imen: Trpimir (od ok. 845), Domagoj,
Iljko, Zdeslav in Branimir (do 892), torej kar peter o njih,
ki ne more jo imeti z imenoma Zvanimir in Budimir (Svetopelek) nic skupnega.
2e v samih razlikah teh imen tici velik kamen spotike^
ki se mu je doslej previdno izognil vsak raziskovalec. Iz
tega in pa iz casovne razlike, ki jo da primerjanje dobe
kraljev Zvanimira in Budimira iz 7. stoletja z dobo druge
polovice 9. stoletja, ko sta zivela in misijonarila po Srednjem Podonavju sveta brata, se mora roditi vsakomur opravicen sum glede resnicnosti vsebine in zvez, ki jih hoceta
ti dve poglavji napraviti med dalmatinskima kraljema
na eni, a solunskima bratoma na drugi strani. Le.nekateri
so skusali, da dolocijo ,,legendarnemu" kralju BudimiruSvetopeleku in njegovemu kronanju na velicastnem shodu
na Duvnjanskem polju o tern govori druga polovica
9. poglavja mesto v hrvaski zgodovini 10. stol., ces, da je
pod gornjim imenom misljen Tomislav, prvi hrvaski vladar,

ki nosi naslov ,,kralj44. Tern razpravam nasproti, ki so zbrane

v Zborniku kralja Tomislava (Posebna djela akad. 17, Zagreb 1925), se je menda edini F. Sisic zavedal, da za enacbo
,,Budimir = Tomislav" ni mogoce dobiti nobene trdne podlage in je zato priporocal skrajno previdnost (Letopis popa
Dukljana 431). Ker se pa iz svojega gotofobskega razpoloze>nja do dukljanske pripovedi ne more izviti (]. Rus, Svevladici 14), se kljub temu le nic ne potrudi, da bi prisel
glede te zagonetne osebnosti na jasno; gotomanskega inventarja imen, ki ga smatra, da je prosto izmisljen, se pa se
celo ne dotika.
No, jaz hocem ob roki zgoraj nastetih zanesljivih virov
in na podlagi pogledov, ki nam jih odpira geografija zgodovine daljnih krajev, pokazati, da se v teh poglavjih opisane stvari v glavnih crtah razvijajo v neprekinjenem nadaljevanju onih, ki so ze obdelane v moji knjigi ,,Kralji
dinastije Svevladicev64 za dobo 454614. S tern bodo po eni
strani dobila novo potrdilo ,,ex posteriori" moja dosedanja
izvajanja in kroinoloski racuni o kraljih dukljanske genealoske vrste ter bo podan posreden dokaz, da vsebuje prvih
devet poglavij Letopisa popa Dukljana vesti o resnicnib
osebah, dogodkih in stvareh, ki so v najtesnejsih zvezah
z dobo 454700 dalmatinske zgodovine. Kar se tice same
pricujoce razprave, pa bo v njej zablestela v redko in
mracno zgodovino Balkanskega polotoka predvsem pripoved
o pokrscenju prvih prednikov danasnjih Hrvatov in Srbov
v jarki luci zgodovinske resnice.

14

Krstitelj dinastije

17

2. p o g l a v j e .

Deformirani Konstantin-Ciril.

II.
Anahronizmi v dukljanskem letopisu.
Kdor na hitro prebere 8. in 9. poglavje Letopisa, ga
ponavlja^oci se imeni Svetopelek-Sveti puk in KonstantinCiril res toliko premotita, da posumi o avtenticnosti prav
vseh sporocil. Zaradi tega je potrebno, da vzameino najprej v pretres te pripovedi in jih primerjamo z drugod
pridobljeno zgodovmp-* istih oseb; pri tern rabim delo
Fr. Grivec, Slovanska apostola sv. Ciril in Metod, Ljubljana 1927. Tu moremo upostevati samo besedilo o sv. Konstantinu-Cirilu, ki ga beremo v 8. in prvi polovici 9. poglavja. Da bodo stvari bolje razvidne, hocem vse v Letopisu zapisane dogodke, ki zadevajo tega svetnika, odbrati
na dva dela. V prvem odstavku so nanizani dogodki, ki
jih je mogoce najti v zanesljivih, znanih zgodovinskih virih, docim dajejo ostali odstavki pregled onega, kar najdemo ali samo v virih poznega srednjega veka ali pa sploh
nikjer drugje razen v nasem Letopisu.
Osmo poglavje Letopisa poroca o Konstantinovih za~
cetkih v mestu Solunu, kjer se je rodil 1. 826/27. Potem se
dotakne znanega njegovega misijonarjenja med narodom
Kazarov ob severnem Pontu v 1. 851.863. V 9. poglavju
pa najdemo Konstantina ze na Velikomoravskeni, kamor
je dospel, kakor vemo, v drugi polovici 1. 863. Tu je zivel
in delal stiri leta in pol, ko je dobil od pape^a povabilo,
naj pride v Rim, ,,ker je papez slisal o njem, da je s svojo
propovedjo pripravil k spreobrnjenju brezstevilno Ijudstvo in ga zaradi tega zeli videti". Konstantin se je po apostolskem narocilu konec 866 ali v zacetku 867 odpotil proti
Rimu.

Prva trditev o Konstantinu, ki se z resnico ne strinja,

je ta, ces, da je po svoji misiji med Kazari nastopil med
Bolgari in tudi nje pokrstil. Druga neresnica je celo pripoved o Cirilovem delovan ju na Velikomoravskem, v drzavi
kralja Svetopolka-Budimira. Letopis namrec pravi, da je
bila vladarska dinastija krscena sele od Cirila, v resnici
pa vemo, da sta prisla sv. brata na Velikomoravsko po prosnji tamkajsnjega kneza Rastislava, ki pa je bil pokrscen
ze prej po vsiljivih nemskih misijonarjih. Tudi v primeru,
da je to misljen, ce tudi pod Svetopolkovim imenom, pet
in polmesecni Cirilov pomudek pri panonskem knezu KocIju, imamo se vedno posla s potvorbo resnice, ker tudi
o teh knezih nam je znano, da so postali kristjani poprej
in da je imel Pribina poleg svojega dvora cerkev ze 1. 850.
Tretja sumljiva stvar je pripoved, da je KonstantinCiril popotoval k papezu v Rim sam. Na* to pot sta sla oba
brata, potovala sta pa skozi Panonijo, kjer je vladal tamkajsnjim Slovenom knez Kocelj (861874) s sedezem ob
Blatnem jezeru. Pri tern knezu sta ostala priblizno pol leta
ter pridigovala in krstila tamkajsnji narod, nakar sta sredi
1. 867. odrinila dalje. To nJuno misijonarsko delo po Panoniji je v Letopisu tudi zanemarjeno, namesto njega pa je
govor o kralju, ki mu je po latinski redakciji ime Svetopelek, po hrvaski pa Budimir; skozi drzavo tega kralja da
je pripeljala pot samega Konstantina, ko je sel v Rim (cetrta deformacija). Ker pa nam daje nas Letopis genealosko
vrsto kraljev hrvaske Dalmacije, moramo sklepati, da je
bil tudi tu omenjeni moz kralj Hrvatov in Slovenov Dalmacije, ceprav je cisto izkljuceno, da bi se bila pot obeh
bratov dotaknila teh dezel (peta deformacija). Saj vemo,
da so jima bile prvi smoter Benetke, pot od Blatnega jezera
v Benetke pa ju je mogla voditi le skozi slovenske dezele,
tako, da so jima ostali hrvaski kralji dalec na strani.
(Lj. Hauptmann trdi v svoji najnovejsi razpravi (Rad 243,
p. 243), da sta oba brata dobila papezevo povabilo, naj pri-

18

Menih krstitelj

deta v Rim, sele ko sta dospela v Benetke v nameri, da se

po neuspehih na VeMkomoravskem vrneta po mor ju domov.)
To je bilo edino potovanje, ki ga je napravil Konstantin v Rim, od tu se namrec ni vec vrnil, ker v Rimu ga je
zasacila smrt. Ce pa pristanemo na moznost, da v pripovedi
ni misljen Konstantin-Ciril, ampak preostali njegov brat
sv. Metod, potem bi mogel ta res potovati skozi hrvaske dezele. Legenda namrec pripoveduje o pomorskih nevarnostih, ki da jih je pretrpel Metod kot nadskof. Vsi raziskovalci so mnenja, da je tu misljeno Jadransko morje, samo
v vprasanju, kam je bil Metod namenjen, si niso na jasnem. Velika vecina domneva, da si je sv. Metod izbral pomorsko pot, ko je bil 1. 882. poklican k cesarju Baziliju v
Carigrad, vpot pa da ga je vodila skozi hrvaske dezele in
potem po mor ju do Draca, k jer je imela svoj zacetek velika
,,via Egnatia" proti Solunu in Carigradu. Sele v novejsem
casu se nagibljejo nekateri mnenju A. Lapotrea, da je bil
Metod prisiljen potoyati skozi hrvaske kraje in cez morje,
ko je sel ob koncu 1. 879. ali pa spomladi 880 tretjic v Rim,
da se opravici zaradi obtozb krivoverstva, ki so jih proti
njemu naperili Franki. Do tega zakljucka je privedlo Lapotrea zgodovinsko dejstvo, da so bile slovenske in langobardske dezele tedaj trdno v oblasti Frankov, Metodovih
nasprotnikov, docim so se Hrvatje osvobodili frankovske
vrhovne oblasti bas malo poprej (875879) (St. Sakac, Croatia sacra 1, 1931, 66).
Sesta deformacija je pripoved o meniskem stanu sv. Cirila. Letopis, in sicer samo v hrvaski redakciji, pise, da je
Konstantin postal menih tedaj je tudi prejel menisko
ime Ciril ze pred odhodom iz Velikomoravske v Rim.
,,I papa kada bise poslal po blazenoga muza Kostanca, posal koji k njemu dojde, po papinu dopuscenju posveti ga
za koludra." To pomenisenje si je deformator predstavljal,
da se je izvrsilo se na Velikomoravskem, ces, da ga je izvrsil papezev poslanec, ko je prinesel Konstantinu povabilo iz Rima. Latinsko besedilo pise samo, da je papez dal
Konstantinu ime ,,Kyrillos" pozneje, ko ga je posvetil za
meniha. In res je v skladu s tern obce znano, da se je Konstantin pomenisil sele, ko je dospel z bratom Metodom v

F. Sisic in dukljanske nejasnosti

19

Rim in je ob svojem sibkem zdravju spbznal, da se mu bliza

zadnja ura. V meniskem stanu je zivel samo 50 dni v Rimu
do svoje smrti dne 14. februarja 869. Sprico tega steje ze
F. Sisic gornji stavek med interpolacije, ki so jih zagresili
neuki prepisovalci.
Zadnja, sedma deformacija, ki jfe za nas posebno zanimiva, je dejstvo, da govori Letopife v tern delu samo o
enem izmed dveh bratov, o sv. Cirilu, to pa kljub temu,
da mu je tudi drugi brat sv. Metod prav dobro znan, ker
v drugi polovici 9. poglavja pise zopet zgolj o tern bratu.
Samo o sv. Cirilu pise celo za ono dobo, ko sta brezdvomno
zivela se oba brata in delovala skupno v bratski slogi.
Kakor vidimo, so deformirane stvari o KonstantinuCirilu nasproti resnicnim dalec v premoci. Ce se vecina
stvari z resnicno bijografijo sv. Cirila ne da spraviti v
sklad, s tern pa vendar ni tudi receno, da jih je treba zavreci kot sploh neporabno, nezgodovinsko navlako. One
so le prevec tesno vtkane v pripoved in nas spravljajo do
vere, da so bile v glavnih obrisih zapisane v Letopisu ze
davno, preden je bilo besedilo spremenjeno do danasnje
oblike. To domnevo je izrazil po svoje ze F. Sisic s temle
stavkom: ,,Pop Dukljanin (odn. njegov izbor, ako je sve
to u gl. VII. i IX. preuzeto iz nekoga starijega predloska,
kako mislim) nije ,Zice sv. Konstantina6 prosto ispisivao
ili prepisivao, nego ga je men jao i prilagodivao s v o j i m
tendencijama i ciljevima; on je to cini svesno i hotimice"
(Letopis 143). Vendar se v nadaljnje razpredanje tega vprasanja Sisic ni spuscal iz dveh vzrokov. Prvic mu tega ni
dovolilo njegovo dokaj tesno zacrtano podrocje; zato je
mnenja, da interpolacije v 8. in 9. poglavju niso obsirne,
ampak da zadevajo le posamezne besede in izraze predvsem v terminologiji. Drugic pa gleda svojo nalogo le v
tern, da iz besedila odbira avtenticne osebe od izmisljenih,
cesar mu ne smemo zameriti tudi se zaradi tega, ker si ne
ve z inienom Budimira nikamor pomagati.
Do pravilne razlage pripovedi o Komstantinu - Cirilu
pridemo le na ta nacin, ako gledamo v njej v prvi vrsti
anahronizem, a sele v drugi resnicno osebnost svojega casa.
Tako bomo ugotovili tole: Pripoved o Konstantinu je v

20

Vprasanje prvotnega besedila

vsebini nasih poglavij samo epizoda, vpletena v nepretrgano

genealogijo kraljev Svevladicev-Silimirovicev, ki je osnovna vsebina dukljaftskega letopisa. Ta pripoved pa je kontaminirana z legendo o nekem drugem misijonarju, cigar
spomin je sprico popularnosti sv. bratov v Dalmaciji scasoma zelo obledel. Ta izrecena slutnja bo, upam, v nadaljnjem dokazana za temeljito resnico, na katere podlagi
bo zavrzena vsaka moznost, da bi imela prvotna vsebina nasih poglavij z dobo solunskih bratov casovno in zgodovinsko sploh kaj skupnega. Obe nasi poglavji nam v danasnji
obliki torej predstavljata spremembe velikega obsega, ki
jih je napravila tuja roka s tern, da je besedilo predelala,
zamenjala imenski inventar deloma z drugim in zagresila
na ta nacin velike anahronisticne interpolacije. Sicer moramo resnici na ljubo ugotoviti, da se je sam Sisic (427)
glede 9. ipoglavja zavaroval proti misli, kakor da bi bil v
svojem komentarju izcrpal moznosti vseh glos in interpolacij pa tudi poznejsih popravkov Dukljanovega teksta.
V poslednjem ca&u se bavi z istimi vprasanji tudi M.
Kuzmic. Ta pise: ?5Sto koristi popravljati neke zablude
popa Dukljanina, kad ima sva sila zabluda, koje se ne daju
ispraviti?" (Nast. Vj. 1931/32, 51). Ali Kuzmic jemlje vprasanje od napacne strani. To poglavje je pokazalo, da so
posameznosti iz dosti avtenticno znanega nam zivljenjepisa
sv. bratov in slovanskih apostolov Cirila (Konstantina) in
Metoda v Letopisu popa Dukljana pokvar jene kar v sedmih
tockah, tako da ostanejo stvari, ki se ujemajo z zgodovinsko resnico, dalec v ozadju. Prav to pa se zdi meni zadosten
vzrok, da obrnem vprasanje v cisto drugem smislu. Po mojem mnenju tu ne gre za to, da se popravijo v letopisu mrgolece zablode, ampak vprasati je treba, all je mogoce iz danasnjega, toliko pokvarjenega besedila izlusciti naj si bo
ze kakrsenkoli drobec prvotnega teksta. Da gre res za to,
bomo spoznali posebno jasno tudi se v naslednjem poglavju,
kjer bo neizpodbitno dokazano, da je treba za gloso in interpolacijo steti celo tolikokrat ponavljano ime ,,SvetopelekSveti puk".

Dezela misijona Hrvaska

21

3. p o g l a v j e .

,,Budimir" in ,,Svetopelek".
Poleg Konstantinovega imena nastopa iz istega 9. stoletja se drugo ime, ki dela razumevanju dukljanske pripovedi velike preglavice. To je ime kralja ,,Svetopelek" latinske, a ,,Sveti-pukt4 hrvaske redakcije, ime, ki je tembolj
zamotano, ker najdemo v hrvaskem poleg njega tudi se ime
kralja Budimira. Da resimo to vprasanje, se je treba poglobiti najprej v geografski inventar, ki je okrog njega
opleteno delovan je Konstantina - Cirila. V pripovedi obeh
poglavij nastopa bolj ali manj jasno tehle sestero geografskih objektov: Solun kot mesto Konstantinovega rojstva,
dalje stiri dezele, koder je misijonaril: Kazarija, Bolgarija,
Velikomoravska kralja Svetopolka in Hrvaska kralja Svetopeleka-Budimira, skozi katero potuje, ko je namenjen k
papezu v Rim. Solun in Rim, Kazarija in Bolgarija so zapisane s svojimi pravimi imeni, ni pa vedel glosator zgodovinskega imena Svetopolkovi drzavi. Velikomoravska se nam
ovaja le po imenu svojega kralja Svetopolka, za cigar vlade
(849-970-894) sta solunska brata res tarn misijonarila. Tudi
za drzavo kralja Budimira-Svetopeleka nas vir ne pozna
imena, pridobiti pa se da iz razlikovanja, ces, da je Konstantin prvo dezelo, t. j. Velikomoravsko, zapustil in da je
potoval v Rim gredoc skozi drugo dezelo. ,,Dum autem pergeret transiens per regnum regis Budimir ..." Sicer hoce
letopis obe dezeli, Velikomoravsko in Hrvasko, kar nekako istovetiti, ker pise, da je obema vladal isti kralj Budimir-Svetopelek. Ako pnoniknemo globoko v smisel besedila, bomo vendar iz njega izluscili kot cetrto dezelo Konstantinovega delovanja hrvasko Dalmacijo, ki sta ji vladala najprej Zvanimir, za njim pa Budimir. Saj je nesporno
glavni namen Dukljanove pripovedi v obeh poglavjih ta,
da nam v okviru genealogije kraljev opise, kako je bil pokrscen prvi kralj hrvaske drzave in z njim njegovo ljudstvo.
Nastane vprasanje, kako je bilo hrvaskemu kralju
ime. Po besedilu latinske redakcije bi namrec dvema drzavama vladal samo eden kralj, in sicer oni, ki je iz zgodovine dokazan za kralja Velikomoravske. Po sreci pa v hr-

Budimir kralj Hrvatov

vaskem besedilu ta glosa ni izvedena do dna, ampak se nam
je v njem poleg Svetopolkovega imena ohranilo tudi ime
,,Budimir44. Tudi to ime ni docela nesporno, ker poleg njega
je zapisan se ,,Sveti-puk44, ime, ki nas spominja zopet na
Svetopolka. Ta dvojnost kraljevega imena je dala povod
ze mnogoteremu razmisljanju. Orbini* je izrekel domnevo,
da je Budimir kraljevo pogansko ime, ime Svetopelek pa
da je dobil, ko je bil krscen; moz pac ni sprevidel, da je
govor o dveh drzavah, ki morata imeti vsaka svojega kraIja. Vj. Klaic sklepa, da se pravo osebno ime tega kralja ne
da dolociti, naglasa pa, da nas ime Svetopelek navaja na
velikomoravskega kneza Svetopolka posebno se zaradi tega,
ker taksno ime na hrvaskih tleh sploh ne nastopa nikjer in
nikoli (Zbornik Matice Hrv., Zagreb 1925, 7). Sprico tega se
je menda F. Sisic ob izdaji Letopisa (136) naslonil na hrvasko redakci jo z iijenim Budimirom, ki je med Srbi in Hrvati
prav pogosto ime, in naglasil, da je to ime ,,starije i korektno" in da ni nobenega vzroka, da bi se zavrnilo kot neresnicno. Ime Svetopelek (Sveti-puk) v zvezi s Konstantinom pa je spoznal za anahronisticno gloso, ki jo je hotel
ob urejevanju Letopisa popraviti na ta nacin, da je na vseh
stirih mestih latinskega 9. poglavja izpustil Svetopelekovo
ime in ga nadomestil z imenom ,,Budimir". Vendar pri tern
je el nekoliko predalec, kar je opazil ze M. Kuzmic, ko
pise: ,,Sisic ocito nije popa Dukljanina razumio, kad je u
latinski Ijetopis svuda metnuo Budimir mjesto Svetopelek".
Dejstvo, da niti hrvaska redakcija ni brez Svetopolkovega imena, razlaga Sisic za ,jak dokaz, da je pred njime
(hrvatskom prevodiocem) lezao latinski tekst, u kojem jos
nije bila konzekventno provedena promena od ,Budimir6
na ,Svetopelek6 (392 n. 17). Meni se pa sprico gornjih ugotovitev zdi, da je bil hrvaski prepisovalec ob svojem delu
mnogo pozornejsi od latinskega, o<ziroma, da je bilo hrvasko besedilo v svoji prvotni obliki manj pokvarjeno nego
latinsko, in sicer v tern smislu, da je bilo v prvem zapisano
izkljucno le Budimirovo ime, docim je bil v latinski redakciji hrvaski kralj ze vseskozi poistoveten z velikomoravskim knezom Svetopolkom. O tern se uverimo, ako pretehtamo smisel hrvaske pripovedi okoli obeh imen, ,,Budi-

,,Svetopelek" glosa

23

mir" in ,,Sveti-puk44. Tu stoji ime Budimir trikrat, docim je

na stirih mestih zapisan ,,Sveti puk" v tehle zvezah:
Budimir (1) je naslednik kralja Zvanimira. Preden pride
Konstantin k Budimiru, gre misijonarit ,,u Kazariku...
I onde pribiva kraljujuci Sveti-puk (a), koji Kostanc bise
obratiF4. Na potu v Rim Konstantin ,,gredujuce navrati se
na kraljevstvo Svetoga puka (b), koga bise obratil, kojih
gospodovase mudri i dobri kralj Budimir (2)." Cez nekaj
casa Konstantin ,,vazam proiscenje od obraza kraljeva i
onoga Svetoga puka (c), pojde k Rimu". ,J tako iskase Budimir (3) kralj Svetoga puka (d), kako bi rasute gradove
sazidal i napunil44.
V zvezi a) imamo prav jasno se opravka z osebnim
imenom nekega kralja, v ostalih zvezah pa izraz ,,Sveti
puk 44 ne more biti vec nikaksno osebno ime, ampak je
rabljen za oznako naroda, kateremu vlada kralj Budimir.
To zvezo si je mogoce razlagati le na ta nacin, da je imel
hrvaski prepisovalec pred sabo obe redakciji, latinsko z
vsepovsod vrinjenim Svetopelekom, a hrvasko s samini
Budimirovim imenom. Ali v latinski redakciji ga je motila
nemoznost, da bi misijonar prisel na svojem potu iz drzave
Svetopolkove zopet v isto njegovo drzavo, se preden je
prisel v Rim. Spoznal je, da je treba razlikovati dve dezeli
Konstantinovega misijonarjenja. In ker si ob tejn vprasanju ni vedel pomagati drugace, je kratko dezelo Kazarov
povezal na Svetopolka in imenoval tega kot vladarja Kazarike. ,,I pojde on (Konstantin) u Kazariku . . . I onde pribiva kraljujuci Sveti-puk, koji Kostanc bise obratil." Iz
tega nam je dan dokaz, da prepisovalec o zgodovinskem
Svetopolku ni bil nic poucen, zaradi cesar je tudi mogel
Budimira imenovati v zvezah b e d kralja Svetoga puka.
Ako si po tern studiju hrvaskega besedila ogledamo
latinsko redakci jo, bodo popravki njenega besedila precej
drugacni, nego nam jih daje F. Sisic. Ime Svetopelek najdemo v prvi polovici 9. poglavja petkrat, po smislu pripovedi pa spada to ime samo na eno mesto, in sicer v stavek: ,,Regnante vero Svetopelek..." Samo tu je opisan
dogodek, ki spada po nasem znanju v zgodovino veliko-

Close so iz 14. stoletja

Glosatorji glagoljasi

moravske drzave, ostali pa spadajo k povestnici hrvaskega

kralja Budimira. V tern smislu je popravljeno tudi zgoraj
natisn jeno besedilo.
*

roc ju hrvaske zgodovine. Saj Budimir ova drzava ne more

biti drugo ko Hrvaska, ker samo s to se bavi nas Letopis.
Kdo pa so bili glosator ji in interpolator ji? Bili so vsekakor
otroci svoje dobe. In glej, prav o Dalmaciji 13. in 14. stoletja vemo, da so divjali v njej zelo strupeni boji med
latinasi in glagoljasi; to se nam kaze jasno ze v ,,zlobnosti?
tendencijoznosti in pristranosti" (F. Sisic, Povijest hrvatskog naroda za narodnih vladara, Zagreb 1925, 25), ki jih
razvija tedanji sodobnik, splitski arhidijakon Toma (1201
do 1268) v svotjem spisu ,,Historia Salonitana". Povsem drugacno lice nam kaze v tern pogledu Letopis popa Dukljana.
Glede barve tu obravnavanih porocil moramo soglasno z
L. Thalloczyjem (AslPh 20, 207) reci, da so bili pisatelji
teh poglavij katoliki, ki so pripadali k glagolski liturgiji,
in so torej prepisovalci dukljanskega letopisa imeli prozoren namen, da to branijo latinaskih napadov.
Ako zdaj pomislimo, da je delo sv. Konstantina-Cirila
veljalo vedno za odlocno glagoljasko, potem nam ne preostane drug izhod kakor domneva, da je bilo prvotno
besedilo letopisa pobarvano v latinaskem smislu. Po vseh
zvezah je moglo besedilo naglasati le to, da so bili predniki glagoljasev pokrsceni na prizadevanje iz latinskega
Rima. To je bilo seveda latinaski cerkveni politiki voda na
mlin, glagoljasem v njihovem tezkem defenzivnem boju
pa ni bilo nic ka j pogodi. Predstaviti si smemo, da je delala
latinaska stran glagoljasem celo ocitke, ces, da o kaksnih
zvezali med Dalmacijo in Ciril-Metodom ne pise noben
domac zgodovinski vir, pac pa o zvezah z Rimom in da se
je morda pri tern sklicevala m. dr. tudi na nas Letopis. Pri
taksnih razmerah potem ni cudno, da so zaceli glagoljasi
vihteti svoje orozje ter obnavljati pripoved o sv. slovanskih bratih in njunem delu v glagoljasko smer. Prvi glosator je nevsecnosti v besedilu Dukljanovih poglavij izravnal na ta nacin, da je zabelezil ob robu njune 200 let
mlajse zasluge za uvedbo slovenskega obrednega jezika.
Ali prisel je prepisovalec, ki je radi latinaskih napadov
posebno trpel in torej imel pred ocmi le to, kako bi nasprotnikovo dokazovanje na podlagi samega dukljanskega
letopisa enkrat za vselej izpodbil. Ker pa kronologije

24

4. p o g l a v j e .

Glosatorji in interpolator^.
V katerem casu in pod kaksnimi zgodovinskimi omejitvami so bile izvrsene te interpolacije, na to vprasanje
daje zadovoljivo pojasnilo ze F. Sisic v svojem komentarju
Letopisa (427). Tu nas namrec opozarja na to, da je neresnicna pripoved o krstu Bolgarov po Konstantinu-Cirilu
nastala sele v 13. stolettju, ker je prvic zabelezena v ,,ceski
legendi", ki je iz dobe okoli 1. 1300. Avtor glos je torej
zivel kvecjemu v tern casu, ne pa ze poprej. Sisic je tudi
mnenja (136), da je glosatp? vpletel pripoved o moravskem
knezu zaradi tega, ,,jer ga ,Zice sv. Metodija' zove ,slovenskim' knezom", v zivljenjepis dveh hrvaskih vladar jev
pa da je stvar vtaknjena, ker se je glosator ,,kod toga
poveo za primerom vladan ja kneza Rastislava legende Konstantinove, kao predhodnika Svatoplukova" (143). Vendar
ti dve razlagi se mi zdita dokaj prisiljeni in brez vsakrsne
notranje zveze, zato hocem dati tu drugo.
Prvi, osnovni vzrok glosiranja je treba iskati v vsebini
prvotnega besedila; le pod mocnimi vtisi tega so mogle
biti vrinjene nove stvari prav v ti dve poglavji. V posebnih
poglavjih razprave bodo podrobno razpredena vsa stevilna
vprasanja o prvotnem besedilu. Tu naj za zdaj samo naglasim, da je v 8. poglavju bilo prvotno pisano o tern, kako
se je kralj Zvanimir priblizal krscanstvu in prenehal zasledovati njegove vernike, docim je imelo prihodnje poglavje za glavno vsebino pripoved, kako se je dal pokrstiti po nekem misijonar ju najprej kralj Budimir, natp
pa se vse njegovo ljudstvo. Mala slicnost teh dalmatinskih
dogodkov z velikomoravskimi je bila torej prya pobuda,
ki je spravila v eno samo pripoved oddaljene stvari.
Vzrokov ali povodov temu tudi ne smemo iskati na
Velikomoravskem, ampak zopet na hrvaskih tleh in v pod-

26

Misijonar je bil eden

sicer nedatirane pripovedi ni prav nic poznal, je v svoji

slepi strasti dobil prepricanje, da je v onih poglavjih pripoved o njegovih toliko cescenih slovanskih apostolih opisana nezadostno. Zaradi tega je obrobne opazke vpletel v
tekoce besedilo in mutatis mutandis povezal med seboj casov.no dosti oddaljena dogodka, kakrsna sta krst prvega
hrvaskega kralja in razsirjenje slovanske liturgije, nerazdruzno na ta nacin, da je oboje pripisal med zasluge
sv. Konstantina-Cirila. Glosatorja je pri njegovem delu
prvotna pripoved dukljanskega besedila motila prav obcutno; le tako si je mogoce razlagati vse deformacije.
Najbolj nas osupi, da govori nas letopis o samo enem
izmed obeh bratov. Tega si zopet ne moremo pojasniti drugace kakor s tern, da tudi staro besedilo ni govorilo o dveh
misijonar jih, ampak le ox enem. Nastane pa drugo/ od sile
zanimivo vprasanje, zakaj ge* je glosator odlocil za Konstantina-Cirila, zanemaril pa Metoda. Pojasnilo najdemo
zopet pri Tomi arhidijakonu, ko pise: ?,Dicebant enim,
gothicas literas a quodam Methodic heretico fuisse repertas, qui multa contra catholicae fidei normam in eadem
sclavonica lingua mentiendo conscripsit; quamobrem divino iudicio repentina dicitur morte fuisse damnatus" (49).
Glagolica je torej Tomi veljala za iznajdbo sv. Metoda
samega, prav kakor je bilo glagolsko bogosluzje na vseh
pokrajinskih sinodah 10. in 11. stoletja v Splitu ze preganjano kot 55Methodii doctrina" (J. K. Jirecek, Dkschr. Akad.
Wien 48, p. 49). O sv. Cirilu pa ni nobenega govora in ga
Toma v svojem spisu sploh ne pozna. Da, obrekovanje
enega samega izmed obeh slovanskih apostolov je slo celo
tako dalec, da je zgodnjo smrt sv. Cirila umrl je komaj
42 leten pripisalo sv. Metodu, ces: Bog ga je kaznoval
z naglo smrtjo, ker je v slovenskem jeziku napisal mnogo
laznega. (Sv. Metod je v resnici umrl v castitljivi starosti
okoli 70 let, ko so mu dusevni in telesni nappri zlomili
telesne moci.) Ker se je moralo glagoljastvo dolga stoletja
braniti zaradi sumnicenja, da je njegov pocetnik krivoverstva obdolzeni sv. Metod, je torej umljivo, da so njegovi pristasi uporabili v obrambi ime onega brata, ki je
ostal cist, neobrekovan, in ta je bil sv. Konstantin-Ciril.

III.

Boji po primorju in mir (614-640).

Metodicni obziri so zahtevali, da smo najprej obdelali
pripovedi, ki so vpletene anahronisticno. Zdaj, ko je odgrnjena gosta koprena, ki je spravljala pripoved- v luc
sumljivosti, bo mogla razprava o dalmatinskih vladarjih
in njihovi cisti zgodovini teci gladkeje. Clani genealoske
vrste, ki jo navajajo zgoraj ponatisnjena poglavja dukljanskega letopisa, t. j. stirje tirani, Zvanimir in Budimir,
so po nasih racunih ziveli, oziroma vladali v Dalmaciji
nekako po 1. 614. dalje. Iz sosescine, ki je morala imeti z
Dalmacijo kolikor toliko zvez pa so nam iz nesporno iste
dobe znani tile sodobniki: iz Bizanta slavni povisevalec
sv. Kriza, cesar Heraklij (610641), oz. njegovi neposredni
nasledniki, a iz Rima papezi, med njimi Janez 1^., ki je
bil celo dalmatinski rojak. S pomocjo izvestij avtenticne
zgodovine o delu teh moz bomo nasli logicno pot do hrvaske istodobnosti ter bodo domneve, da so med Heraklijevici
in papezi na eni, a tirani, Zvanimirom in Budimirom na
drugi strani mozne neke zgodovinske zveze, postale nujna
notranja potreba stvari. Na ta nacin bodo pridobljeni temeljni osnutki, v katere bo mogoce po logicni nujnosti
vtkati vsebino pripovedi o dalmatinskih kraljih nasega letopisa, razlozeno po sodobnih bizantinskih in rimskih dogodkih. Pokazalo se bo, da nosilci imen Dukljanovih kraIjev niso nikaksne osamljene prikazni razgrete fantazije,
ampak da so bile to historicne osebnosti, s katerimi je treba
racunati z vso resnostjo. Tako bo ob vzajemni pomoci vseh
drobnih vesti vendar mogoce izpolniti zopet del ,,historijske praznine" F. Sisica, sestaviti skladno in jasno sliko

T
Stirje kralji-tirani

Boji od mesta do mesta

nadaljnjih kraljev Svevladicev-Silimirovicev in razsvetliti

glavne politicne dogodke pri Hrvatih one dobe do nepricakovano visoke mere.
Pri tern nelahkem delu nam bo poleg Konstantina Porfirogeneta mnogo pomagala tudi pripoved Tome arhidijakona, ki postaja prav za dobo tik po padcu Salone ze dokaj
zgovorna, a tudi ona v podrobnostih se ni imela nobene
cene. Seveda sprico nedostajanja nedvomnih in jasnih
podatkov brez hipoteticnih trditev pri tern delu tudi ne bo
mogoce zdelovati. Ali vse na ta nacin pridobljene stvari
vendar ne bodo imele konstruktivnega znacaja, one bodo
slike na eksakten nacin pridobljenih dogodkov samo spopolnjevale, zato ne bo menda v njih nikaksne neverjetnosti.
-^

nji sorodniki, ,,iniqui reges" ali tirani. Tudi ti preganjajo

kristjane z vso strastjo in se morajo kristjani umikati v
gore in trdnjave v cedalje.bolj rastocem stevilu; sele za
njimi nastopi vlado kralj, ki ,,poce ljubiti krstjane i ne da
jih progoniti". Tirani so torej imeli s krscanstvom se vedno
dovolj posla. To si razlagam s tern, da so s Salono Hrvatje
in Sloveni dosegli sele prvo utrjeno mesto dalmatinskega
primorja, poleg nje pa da je stala dalje na severu oziroma
jugu se dolga vrsta romanskih mest, ki si jih je bilo treba
osvojiti posamez, od mesta do mesta. Da se je moralo zavojevanje vrsiti res od tocke do tocke, za to najdemo primerov iz prav iste dobe v zgodovini barbarskega osvajanja
ostalih bizantinskih dezel. Langobardi so prisli v Benesko
nizino ze 1. 568., vendar je trajalo se dolgo vrsto let, preden
so postali njeni neomejeni gospodarji. Dobro utrjeno Mantovo so n. pr. drzali Bizantinci prvic do pred 588, drugic
pa so jo zgubili na Langobarde sele 603. Ob istem casu sta
padli Mons Silicis (601) in Padova (603), najdalje pa sta
kljubovala Langobardom Altinum, posebno pa Opitergiuna
(Oderzo), in sicer do 663667 (drugo obleganje) ali celih
sto let po langobardskem prihodu v Italijo (Ch. Diehl,
Etudes sur ... 1' exarhat de Ravenne, Paris 1888, 46, 50; H.
Kretschmayr, Gesch. v. Venedig, Gotha 1905, I 25)TSlicno
je trajalo v Spaniji celih petnajst let, od 616631, preden
sta zahodnogotska kralja Sisebut in Svintilla pomedla zadnje ostanke vzhodnorimske vladavine na Pirenejskem
polotoku (H. Gelzer, AbriS der byzant. Kaisergesch. 949).
Kakor zahodni Gotje v Spaniji ali Langobardi v Severni Italiji, na isti nacin so morali ob istem casu tudi Hrvatje izpodrivati iz primorske Dalmacije silo iste bizantinske drzave. In ce sta se imenovana cvrsto organizirana
naroda borila s toliko tezavo, preden sta neomajno zagospodarila zasedenim dezelam, koliko tezje je moralo iti
izpod rok slicno delo nedavno rojenemu narodu Gotov,
Hrvatov in Slovenov Dalmacije. To blizu 25 letno dobo
bojev in osvojevanja po primorski Daifnaciji najdemo torej opisano samo v nasem dukljanskem letopisu, in sicer v
njegovem 7. poglavju, voditelji bojev na hrvaski strani pa

28

5. p o g l a v j e .

Boji po padcu Salone.

V knjigi Svevladicev (174) sem poudaril, da se vsa dela
sovraznosti proti primorskim mestom in njihovemu krscanstvu sploh, a proti Saloni in Salonitancem se posebej, pripisujejo samo dobi kralja Ratimira. V prvih letih cesarja
Heraklija je res uspelo Slovenom, Hrvatom in Gotom, da
so pod Ratimirovim vodstvom zavzeli glavno mesto romanske Dalmacije. Izrabili so pac dobo, ko so bile bojne sile
Bizanta zelo razrahljane, oziroma osredotocene na vzhodu
proti Perzom. Te vojne dogodke na bizantinskem vzhodu
in v Dalmaciji je spravil v medsebojno zvezo ze St. Sakac^
ni pa umel iz njih najti stratesko-politicnih posledic za
Dalmacijo tudi za nadaljnja leta Heraklijeve dobe. Moc
gotske drzave v zagorju Dalmacije takoj za nastopom
vlade cesarja Heraklija se davno ni upadla, to moram
tu naglasiti v nasprotju s svojo trditvijo, ki jo dajem v
knjigi Svevladicev (185). Pripovedi o trpljenju dalmatinskega primorja namrec se davno ni konec, ker priblizno
iste stvari kakor o Ratimiru najdemo vpisane zopet v
7. poglavju, ki pripoveduje o stirih tiranih.
Za bojevitim Ratimirom, ki je ostal brez naslednika,
so vladali drug za drugim stirje neimenovani njegovi bliz-

29

Heraklij pa Avari in tirani

L. 614.630.

so bill stir je tirani prav v casih, ko je bil Bizant cez glavo

drugod zaposljen.
O cesarju Hera^liju vemo, da je prav tedaj s tezko
muko vzpostavil v bizantinski vojski staro disciplino in se
odpotil v Azijo na vojno zoper mogocnega perzijskega
kralja Hozroa IL, ki je iztrgal Bizantu vso Srednjo Azijo.
L. 622. se je vojna sreca v Aziji nagnila odlocno na cesarjevo stran in ker je to njegovo pod jetje zahtevalo koncentracijo vseh vojnih sil drzave, je umljivo, da so bile
tedaj posadke po Evropi obcutno skrcene. To pa je dalo
seveda tukajsnjim velikim nasprotnikom Bizanta, Avarom,
pobudo za dotlej nepricakovefna, najdrznejsa vojna podjetja, ki so bila naperjena nara^nost proti glavnemu mestu
Bizantu v letih 611. in 618., 623. in 626. V vzajemne vznocne
zveze med dogodki v Aziji in Evropi iz 30ih let 7. stoletja,
se je poglobil E. Gerland (Byz. Ztschr. 3, 1894, 334) in nam
dal tale pregled:
L. 622. prvi pohod Heraklija v Aziji,
1. 623. prvi vpad Avarov pred Bizant,
1. 624. drugi pohod Heraklija v Aziji,
1. 626. drugi vpad Avarov pred Bizant (junij), a tretji
pohod Heraklija v Aziji (december),
1. 628. smrt perzijskega kralja Hozroa IL, Heraklijevega tekmeca v Aziji.
Pred prvim pohodom v Azijo je Heraklij ponudil avarskemu kaganu prijateljstvo in ga imenoval za skrbnika
svojega sina-prestolonaslednika. Cim pa se je cesar umaknil v Azijo, se je ze zganila avarska sila in spravila v
nevarnost samo n jegovo glavno mesto, tako da je bil cesar
prisiljen vrniti se Bizantu na pomoc. (Za isto 1. 623. imamo
pri frankovskem kronistu Fredegarju zapisan dogodek iz
dezel danasnjih severnih Slovanov (Kos, Gradivo I, st. 154).
Ti so se dvignili zoper tlacitelje Avare in postali samostojna drzava s kraljem Samom na celu, kar si razlagajo
vsi raziskovalci pravilno s tern, da so bile prav'tedaj vse
avarske vojne sile odsotne in zaposljene pred Carigradom.)
Med Hrvati se zdi, da notranje razmere tedaj niso bile
prav trdne. Da se je kljub temu vzdrzala moc stirih tiranov
na povrsju, zato je nudila pogoje pravkar omenjena sib-

kost, ki jo je kazala bizantinska drzava na tleh Balkanskega polotoka. Prav verjetno pa je, da so Avari ob svojih
pohodih po Balkanskem polotoku obrnili svoje osti tudi
proti Hrvatom Dalmacije, tako da so morali ti priznati
Avare znova za politicne gospodar je in se morda celo udeleziti pohodov pred Carigrad (gl. str. 38, 85). Tudi ni izkljuceno, da so bile avarske nasilnosti glavni vzrok, zakaj se
stirje ,,krivicni" vladarji Hrvatov vrstijo takonaglo drug
za drugim.
Kar se tice dobe njihovega vladanja, je gotovo, da
spada v sredino vlade cesarja Heraklija. Terminus post
quern njihove vlade je leto obleganja Salone, ker to podjetje je vodil se kralj Ratimir. In ce racunamo, da je Ratimir kmalu umrl, potem smemo reci, da so stirje tirani
vladali prav v dobi po 1. 614. in do okoli 1. 630., kar bi dalo
za vsakega le po 45 let vlade, a se obenem popolnoma
sklada z leti, ko so bile politicne in vojne sile cesarja Heraklija najsibkejse, a Avarov najtrdnejse.

30

31

6. p o g l a v j e .

Zacetek miroljubne politike Hrvatom.

Stirje tirani so spravili notranje sile svoje drzave na
rob prepada. Ob tej sibkosti je bila sreca, da energicni
Heraklij ni utegnil poseci aktivno in obrniti stvar v svojo
korist. Ali prihodnje poglavje Letopisa nam poroca o novem vladarju, ki je sicer potomec tiranov, a cigar nastop
pomeni v dotedanjem razmerju do Bizanta velik preobrat.
Glede imenske oblike tega kralja vlada precejsnja
zmeda. Sisic se je naslonil, ne vem iz kaksnega vzroka, na
Orbinijevo besedilo in je dal kralju ime Svetmir (Suetmirus). Ker pa pise Lucius v svoji izdaji Letopisa dvakrat
Zuanimirus, enkrat Zaramirus, in je Zvonimir zelo obicajno
ime tudi v poznejsi hrvaski zgodovini^e mi zdi pravilneje,
da se drzimo tega, in sicer v obliki Zvanimir.
Kar se tice porekla tega imena, slutim v soglasju z ze
dano razlago imen vecine kraljev Svevladicev (Svevladici
61, 154) v nasprotju z Miklosicem (Etym. Wb.) tudi v njem

Kralj Zvanimir

Se ni dal pokrstiti

germanski koren ,,Svani-". V znanem delu E. Forstemanna,

Altdeutsches Namenbuch (I., Bonn 1900), najdemo iz korenov Svani ozirom^ Sunja napravljeni imeni Svanihild in
Suniemir, od katerih nas zadnje zelo spominja na latinski
,,Svinimir" za hrvaskega kralja 11. stoletja. Na gotski znacaj tega imena nas privede tudi Broz-Ivekovicev Rjecnik,
ki pise s. v. Zvonimir: ,,Srbi (oko Zvornika) pripovijedaju,
da je Zvornik zidao nekakav Zvonimir neznabozac."
Za vlade kralja Zvanimira se je zunanje-politicni polozaj Hrvaske spreobrnil vsekakor v neko odvisnost od Bizanta; zaradi tega pripoved S^oglavja tudi nima vec na
sebi one svecanostne zunanje oblike, kakrsno lahko opazamo v vseh dosedanjih poglavjih. V 6. in 7. poglavju se
imenujejo Ratimir in njegovi neimenovani stirje nasledniki se kot ,,inimici nominis christiani", ki kristjane strastno
preganjajo in se morajio ti umikati v gore in trdnjave, o
nasem Zvanimiru pa beremo, da je prenehal zasledovati
kristjane. Latinska redakcija pise kratko: ,,Zuanimirus,
qui destitit christianos persequi", hrvasko besedilo pa je
zgovornejse, ko pravi: ,,poce ljubiti krstjane i ne da jih
progoniti. I za njega apet poce vira procvitati i ocitovati se
krstjane, jere cica strata krijahu se". Ta stavek 8. poglavja je sprico obsezne, zgoraj obdelane interpolacije o
sv. Konstantinu-Cirilu edino porocilo, ki spada brezdvomno
v case 7. stoletja. Vendar z njim je opisano med Zvanimirom in romanskimi kristjani razmerje, ki je videti bolj
pasivno nego aktivno.
Da bi se pokristjanjenje hrvaske kraljevske hise zacelo ze za Zvanimira, se namrec iz tega ne more sklepati.
Prvi stavek 9. poglavja nam z besedami: ,,poca kraljevati
muz dobar i pravden, imenom Budimir, koga bise meju
inimi obratil receni boziji sluga i muz", nam sieer govori,
kakor da je bil Zvanimir prvi krsceni kralj. All dalje zopet
pise, kako je misijonar prisel na potu v Rim na hrvaska
tla, nasel tukaj Budimira ter ga pokrstil, ko je bil ze na
vladi in je bil torej njegov oce Zvanimir ze mrtev. Tej
zablodi v dva smisla najti resitev samo v eno smer ni tezka
naloga, ako si ogledamo nadaljnjo pripoved istega poglavja. Po tej bi moral misijonar priti v Dalmacijo dvakrat,

prvic, ko je pokrstil Zvanimira in njegovega sina Budimira, drugic pa, ko je po Zvanimirovi smrti krstil samega
Budimira.
V naslednjih poglavjih razprave bodo zbrani znaki in
dokazi, da je pripoved prvega stavka o Zvanimiru zgodovinsko resnicna, da pa ta kralj svojega cisto osebnega razmerja nasproti krscanstvu ni spremenil in se ni dal krstiti.
Ostal je v stari veri do svoje smrti, vendar krscanstvu ni
bil nasproten. Zvanimir je bil taksen kakor njegov sodobnik
na langobardskem prestolu, kralj Rothari (636652), ki je
ostal arijanec, a o cigar dobi pise vendar Paulus Diaconus
(IV 42): ,,Langobardi
sacerdotum facti sunt adjutores";
bil je tudi precej podoben prvemu kristjanu med rimskimi
vladarji, Konstantinu Velikemu (306537), ki je ze 324
izrekel zeljo in nado, da se vsi njegovi podlozniki odrecejo
poganstvu in sprejmejo krscansko vero, a je glede samega
sebe odlasal ^krst do konca svo jih dni, ko se je dal 65 let
star pokrstiti od nekega arijanskega skofa. Dalje bo tudi
pokazano, da kralj Budimir (ne Zvanimir) ni bil pokrscen,
dokler ni prisel skozi njegovo dezelo misijonar, ki je bil
poklican v Rim.
Ker imata torej s krscanstvom opraviti oba kralja Zvanimir in Budimir, a so v pripoved vrinjene stvart o Konstantinu-Cirilu, si moramo predstaviti, da je zmesnjava nastala le pod vtisom dogodkov iz Velikomoravske. Tu je
namrec sv. Ciril svoje delovanje pricel pod knezom Rastislavom in nadaljeval pri panonskem knezu Koclju, ko je
bil na potu v Rim. To zgodovinsko dejstvo je mo'rda imel
glosator pred ocmi, ko je pisal 8. in 9. poglavje o dveh
kraljih Zvanimiru in Budimiru. Seveda so spremembe besedila izvedene dokaj nerodno iz enostavnega vzroka, ker
glosatorju niso bili jasni niti geografski pojmi, niti ni znal
razlikovati posameznih oseb. Ta glosa^e vidi v zvezi besedila vsega 8. poglavja tudi precej prisiljena, ker vsi stavki
himajo razen prvega s kraljem Zvanimirom prav nobene
zveze, saj se v njih govori le o Konstantinu-Cirilu in
njegovem delu po cisto drugih dezelah Kazaroy in Bolgarov. Ker pa je vpletena ze semkaj, ne pa samo v prihodnje
poglavje o Budimiru, se ne morem ubraniti vtisa, da je

32

33

Heraklij Konstantin Porfirogenet

Heraklij v hrvaski sosescini

moral imeti iprvotni tekst na istem mestu tudi ze pripoved,

ki je cisto v nadaljevanju smisla prvega stavka opisovala
neke dogodke mod krscanskim svetom na eni, a kraljem
Zvanimirom na drugi strani. Besedilo te pripovedi nam bo
o>stalo sicer neznano, vendar tedanje hrvaske razmere se
dajo overoviti po drugih, doslej se nehojenih potih. V ta
namen nam je treba poseci za drugod sporocenimi dogodki,
ki spadajo prav v iste case poslednjih let vlade cesarja
Heraklija.

rov nove politicne gospodar je in kako so pod gotskim vodstvom ok. 614 oblegali in porusili glavno mesto Dalmacije,
Salono. Nekako ob tern casu so se zacela bolgarska plemena
vzdolz severnega Ponta blizati vzhodnim pokrajinani Balkanskega polotoka. O podjetjih Heraklijevih proti Hrvatom res nimamo razen pri Porfirogenetu nobenega porocila,
F. Sisic (Povijest 266) pa k temu se trdi, da Heraklij ni
mogel uspeti nasproti Hrvatom posebno zato, ker se je
skoro nato pojavil zopet grozece od mladega mohamedanstva razgreti arabski narod. S tern hoce Sisic nekako nagiasiti, ces, da cesarju ni v ta namen preostajalo prav nic
casa. Vendar to ne drzi.
Cesar Heraklij je v svoji silni zaposljenosti na vzhodu
komaj cakal, kdaj bo nastopila prilika, da se posveti obnovi
prejsnjega stanja na Balkanskem polotoku, pred vrati
svoje sijajne prestolnice. Po sramotnem odhodu izpred
Bizanta v avgustu 626 so namrec Avari prenehali biti za
drzavo nevarni (F. I. Uspenskij, Istorija Vizantijskoj Imperiji, 696). Tudi glede bizantinskih skrbi v Aziji pomenijo
leta 627634 dobo miru, ker tedaj je bil z bitko pri Ninivah perzijske nevihte konec, arabska se pa se ni pricela.
Na ta nacin je bilo cesarju vendarle na uporabo kakih sedem let. In res nismo brez dokazov, da se je ^Heraklij
mnogo bavil z balkansko politiko prav v teh in prihodnjih
letih.
Cesarjevi pogledi so se najprej obrnili v okolico Bizanta, koder so prav tedaj zaceli strasiti Bolgari. Glede
Slovenov kakor Bolgarov je bil postavljen pred dvoje moznosti, ali da jih izzene s polotoka ali pa da si jih pokori,
oziroma na kakrsenkoli nacin pridobi na svojo stran. Glede
Bolgarov ni mogel zasledovati drugacne politike, kakor da
si jih pridobi z znanimi sredstvi bizantinske diplomacije^
ker so bili zelo mocno organizirani pod, kaganom Rubratom
(585643). Zal, da dela V. Zlatarski, Istorija na pervoto
blgarsko carstvo I/I (Sofija 1918), nimam pri roki in da se
moram sklicevati le na F. I. Uspenskega (p. 661). Kubrat in
Heraklij sta bila velika prijatelja. Prostrano Kubratovo
gospodstvo ob severnem Pontu je n. pr. nastalo ob cesarjevi podpori, oba vladar ja sta sklenila zvezo za skupno vo-

34

7. p o g 1 s^v j e.

Cesar Heraklij in Hrvatje.

Sredi enolicne uboznosti pri imenih moli pri Konstantinu Porfirogenetu kakor otok na visokem morju ime ene
same osebnosti, cesarja Heraklija. V 31. pogl^vju svojega
spisa trdi namrec pisatelj, da je Heraklij Hrvate naselil,
jih pokrstil in tudi cerkveno organiziral. Kljub temu, da
drugega neposrednega dokaza za to ne najdemo, so vsi vaznejsi raziskovalci kakor J. B. Bury (Byz. Ztschr. 15, ozir.
Vjesnik arhiva 10), J. K. Jirecek (Istorija Srba I 75), Lj.
Hauptmann (Bulicev zbornik), da, celo F. Sisic (Povijest
234), v poslednjem casu pa se F. Dvornik (Les Slaves, Byzance et Rome au IXe siecle, Paris 1926, 71), soglasni v
mnenju, da se je moral Heraklij v resnici baviti s hrvaskim
vprasanjem na bolj ali manj odlocen nacin, vendar se
vprasanju niso priblizali kakor treba. Jaz sem se ga dotaknil ze v knjigi Svevladicev (186), a tudi nezadostno, le
na koncu knjige. Zdaj, ko sem se priblizal hrvaski zgodovini iz vse 31 letne dobe Heraklijeve vlade, sem prisi1 jen, da pristopim k njemu v vsem njegovem obsegu. Pogledati hocem v blizn jo sosescino Hrvatov (in Srbov) in
ugotoviti iz Heraklijeve politicne delavnice nekaj dogodkov, s pomocjo katerih nam bo mogoce napraviti tudi
poglede na istodobno Dalmacijo kralja Zvanimira.
V knjigi Svevladicev je bilo pokazano, kako se je 598
razlila na juzno stran Save povodenj Slovenov in Hrvatov,
kako so ti dobili v Gotih zagorske Dalmacije namesto Ava-

35

Mesto Heraclea v Beneciji

Begunski Roman! in Heraklij

jevanje v prvi vrsti proti Avarom, a Sloveni dariasnje

Bolgarije v letih 635641 so se iztrgali iz avarske odvisnosti predvsem s Kubratpvo pomocjo.
Tudi na Jadranskeni mo>rju imamo majhen znak Heraklijeve delavnosti. Bojev, ki so divjali za posamezne trdnjave Beneske nizine, smo se ze doteknili ob drugi priliki
(29). Prav iz poslednjih let cesarja Heraklija vemo, da je
vodil langobardski kralj Rothari (636652) zelo srdite boje
okoli Opitergija ob spodnji Pijavi (prvo obleganje). To
mesto je bilo sedez poveljnika bizantitiske uprave in vojske za Benecijo, zato je bila cesarju njegova obramba gotovo jako pri srcu. Ko pa je bilo mesto izgubljeno in so
begunski mescanje s skofom in poveljnikom vred naselili
neki lido pred izlivom Pijave, se jim je cesar zopet izkazal
zelo naklon jenega. Novo mesto je< namrec dobilo ime Heraclea, in ima Ch. Diehl (24, 51) prav, ko pise: ,,Ime Heraclea nas spominja skrbi cesarja Heraklija, ki je beguncem iz ^Opitergija poslal mnogo denar ja v pomoc, da so si
sezidali drugo mesto na lagunah in ga zato imenovali po
njem."
Po teh ogledih po sosescini se vrnimo h kralju Zvanimiru. Preobrat v hrvaski politiki, ki ga je prinesel nastop
imenovanega vladarja, se ni mogel izvrsiti brez vsakega
vzroka. Notranji, hrvaski vzrok bi bil samo ta, da so zavojevaci ob Jadranskem morju, ki pljuska ob kopno na
vzhodu po vsej dolzini Dalmacije, dosegli skrajno mejo
svoje ekspanzivnosti. S prihodom do morske obale je torej
napocila Hrvatom doba, ko so mogli brez nasprotnikov
okoli sebe zaziveti vsakdanje gospodarsko zivljenje in
stopiti s sosedi v stike miroljubnosti. A kljub temu se njihov romanski protivnik kot begunec ni pomiril in tudi ni
bil dalec.
Pri Dukljanu (6. in 7. poglavje) se kristjani umikajo v
gore in trdnjave/kjer so bili izroceni milosti in nemilosti
osvajacev. Vendar poleg tega so imeli beneskim lidom
enako vlogo kot pribezalisce tudi otoki, ki so razvrsceni
pred kopno obalo Dalmacije na veliko dolzino od Dubrovnika do Kvarnera. Za siroko ograjo z Ijudmi nenaseljenega
morja so se zbirali predvsem oni, ki jih je vojna usoda

pregnala iz rodnih mest srednje in severne Dalmacije.

Dukljanski letopis nam sicer tega ne omenja, pac pa je
pri Tomi arhidijakonu (28) sporocena tradicija, da so salonitanski begunci naselili otoke Solto, Brae, Hvar, Vis in
Korculo. Ker je bilo morje Hrvatom tedaj se zelo tuj element (gl. str. 55), je bilo razmerje nasproti otoskim beguncem za Hrvate prav tezavno: pomorsko gospodarstvo otocanov na eni, a preko globoke kopne notranjosti razprostrta hrvaska drzavnost na drugi strani sta si postala dva
docela tuja politicno-geografska pojma. Da, na otokih stanujoci, morja vajeni begunci so celo ob vsaki priliki vznemirjali Hrvate ob dalmatinski obali s svojimi naglimi liburnijskimi colni. Niso jih niti pustili, da bi prisledili na
morje. To nam pove Toma arhidijakon:
,,Tunc electi iuvenes armatis liburnis coeperunt per
Dalmatiae litora discurrentes hostibus insidiari. Tantas
enim caedes et praedas de ipsis quotidie faciebant, quod
nullus Sclavorum erat ausus ad mare descendere" (29).
To nasprotje se je se povecalo ob skrbi, ki jo je po
mnogih znakih razvijal do teh edinih drobcev bizantinske
Dalmacije cesar Heraklij. Zgoraj smo v mestu Herakleji
spoznali ze eden objekt Heraklijeve politicne skrbi v jadranskih vodah in ta primer nam odpira poglede tudi nS njegove geografsko-politfene zveze z Dalmacijo. Ker so kopne
zveze iz Bizanta skozi Sirmium in ob Savi navzgor ze davno
zamrle, je bil Cornji Jadran dostopen Bizantincem samo
se po morskem potu. To se da sklepati iz zgodovine bojev
okoli Opitergija. Najvecja moc te bizantinske trdnjave je
namrec obstajala v tern, da jo je moglo doseci njihovo
vojno brodovje. In ko se je Langobardom sredi 1. 640. po~
srecilo dobiti trdnjavo prvikrat v svoje pesti, se je njihov
kralj Rothari prav zaradi tega rajsi odlocil, da je obzidje
in mesto porusil, kakor pa da bi postavil van je svo jo posadko in jo prepustil stalnim bizantinskim nevarnostim od
morske strani. Iz tega smemo sklepati, da je cesar posiljal
iz Bizanta svo jo pomoc v severno Italijo predvsem v obliki
svojega vojnega brodovja, zlasti ker so tega v Aziji prav
lahko pogresali. Kar pa je za naso potrebo posebno vazno:
pot iz Bizanta v severno zakotje Jadranskega morja

36

37

39

Cesar Heraklij in kralj Zvanimir

Miroljubnost kralja Zvanimira

je drzala tik ob Dalmaciji in njenem otocju; tik ob

suhi zemlji je drzala zaradi tega, ker je bilo obalsko jadranje s porabo isttfsmernega vetra se absolutno na vladi
(J. Rus, Svevladici 130). Ze na podlagi skrbi, ki je vezana
za imeni Opitergium in Heraclea, se torej ni mogoce ubraniti veri, da je moralo biti cesarju Herakliju mnogo do
tega, kako bi ublazil napeto razmerje med otoskimi Romani
in Hrvati Dalmacije. Ker so bile potem varnejse tudi zveze
proti Gornjemu Jadranu, tudi ni izkljuceno, da sta se podjetij, ki jih pripisuje Toma arhidijakon samo otocanom,
udelezevali tudi bizantinska drzavna vojska in mornarica.
Taksno vojno podjetje HeTaJdija je bilo celo zmozno
ustvariti na Hrvaskem prilike, ki bi nam docela razlozile
stavek Konstantina Porfirogeneta: ,,Tedaj so Hrvatje na
povelje cesarja Heraklija zgrabili orozje, prepodili iz tistih
krajev Avare in se naselili po ukazu cesarja Heraklija v
dezeli Avarov, kjer danes prebivajo", seveda pod pogojem,
da so Avari za stirih tiranov Hrvatom znova zavladali
(gl. str. 31, 85).
Nekako ob istem casu, ko so minula Bizantu leta velikih stisk na vzhodu, si smemo predstavljati, da je v Dalmaciji umrl poslednji izmed stirih tiranov. Po dogodkih
vojnih sovraznosti kralja Ratimira in tiranov je nastopil
vlado kralj Zvanimir. Njegove miroljubne politike nasproti
kristjanom, ki jo prvi stavek tako naglasa, pa si ne moremo razlagati drugace, kakor da ga je Heraklij v bizantinsko politiko prav resno zaplel. Zvanimir se je res znasel ob nastopu svoje vlade sredi dveh mocnih mrez, ki ju
je razpel tedaj Heraklij na vzhodnem Balkanu z ene, a
na Jadranu z druge strani. Lotil se ga je strah, da ga bodo
Bizantinci napadli, cim bodo reseni skrbi v Aziji, zato je
hitel, da se s cesarjem pomiri. Cesar se pa v kaksno nevarno igro s Hrvati tudi ni upal spuscati, ker se je cutil
trenutno preslabega. Zato se je zadovoljil s tern, da ga je
Zvanimir priznal za svojega vrhovnega politicnega gospodarja, saj to je tudi zadostovalo, da se je Bizant cutil
pred mogocimi neprijateljskimi nakanami Hrvatov enkrat
za vselej zavarovan. S tern je bil priznan politicno-geografski ,,fait accompli" in so Hrvatje prejeli castni naslov

,,foederati", kar je potem sluzilo bizantinskim diplomatom,

med njimi Konstantinu Porfirogenetu, v stalno tolazbo, ces,
da ni Bizant nikoli prenehal biti gospodar hrvaskih dezel.
Y resnici je bil to akt preproste mirovne pogodbe, ki je
napravila konec casom medsebojnih sovraznosti.
Vendar poleg te teoretske vrhovne oblasti si je umel
Heraklij pridobiti na hrvaskih tleh tudi se realnih politicnih prednosti. Postavil se je v pozo zascitnika trpecih in
stradajocih kristjanov, ki so ziveli po gorah in trdnjavah
sredi med Hrvati. Iz besed popa Dukljana: 5,Za njega opet
poce vira procvitati i ocitovati se krstjane, jere cica straha
krijahu se," se da sklepati, da je Zvanimir pristal na to,
da pridejo begunski kristjani iz svojih skrivalisc in zavetij, da poleg drugega v miru izpovedujejo tudi svojo
krscansko vero in zazivijo znova organizirano krscansko
zivljenje. Na cesarjevo prizadevanje je pa Zvanimir tudi
dovolil, da so mogli begunci vsaj deloma priti zopet v posest svojih zapuscenih domov in goispodarstev. O tern nam
pripoveduje Toma arhidijakona ,,Historia Salonitana" v
10. poglavju, ki govori o postanku mesta Splita.
V opisu konca Salone pripoveduje Toma arhidijakon,
kako si je vecji del mescanov resil v panicnem l^egu golo
zivljenje s tern, da so odrinili v colnih iz mestnega pristana na morje. Obubozani in brez vsakih sredstev so se
naselili po bliznjih otokih in se s tezavo prezivljali vecjidel
s pomorskim gospodarstvom. Otoska tla so bila namrec zelo
nerodna in brezvodna in je bedno zivljenje spravljalo
begunske Salonitance v cedalje vecjo zadrego. Lotila se jih
je goreca zelja, da se vrnejo domov na dalmatisko kopno,
kjer je vendar vec orne zeml je, niso pa imeli do barbarskih
prislekov nobenega zaupanja. ,,Sic ergo miseri cives hinc
rerunx urgebantur inopia, illinc metus adhuc deterrebat
hostilis" (31).
Ker je od nekdaj vsa moc Romanov lezala na morju, je
umljivo, da so si poiskali tudi na dalmatinskem kopnem
selisca, ki so jih mogla varovati prevelikih zvez s prostrano,
od nasprotnika naseljeno dezelo. Tej njihovi potrebi pa
ni bilo mogoce v primorju nikjer ustreci v toliki meri,
kakor na tesnih pomolih, ki jih od vec strani obliva tekoca

38

Begunci se vrnejo v Split

Hrvatje jih nadlegujejo Toma arhid.

voda ali oplakujejo valovi Jadranskega morja (J. Rus, O

tipu nasega mesta na pomolu, Ljub. Zvon 1930, 688). V
taksnih zavetnih legh, kakrsne imajo Rab, Zader, Trogir,
Budva, Skader, Ljes i. dr., po mnenju J. K. Jireoka kontinuiteta romanskega naselja ni bila nikoli pretrgana, edini
Epidaurus (Cavtat) je bil unicen po Slovenih. Zdaj so poleg
njih nastala se stiri nova romanska^jnesta slicnega polozaja,
Split, Dubrovnik, Kotor in Bar. Nas tu zanima samo Split.

so zaceli hitro proti njim vojevati s tern, da so jim pustosili

vse njive in jim niso pustili prihajati iz mestnega obzidja.
Tedaj so se mescanje sporazumeli in poslali so do carigrajskih imperatorjev poslanstvo z vdano prosnjo, da bi
jim bilo dovoljeno stanovati v Splitu in ostati po starih
pravicah gospodar zemljisca rodnega mesta Salone. Receno, storjeno.
Ko so dosegli vse, kar so hoteli, so se namrec poslanci
vrnili k svojim somescanom, prinesli pa so s seboj sveti
odlok (sacrum rescriptum) cesarskih gospodarjev.
Ukaz (iussio) pa je bil poslan tudi h knezom Gotov in
Slovenov z odlocno zapovedjo, da ne smejo v Splitu naseIjenih salonitanskih mescanov nikoli in z nicimer nadlegovati. Ko so prejeli cesarski ukaz, se niso nikdar vec upali
dvigniti orozje zoper Splicane.
Tako je tedaj nastal med njimi mir in so Splicani zaceli polagoma s Sloveni obcevati, trgovati in se vzajemno
zeniti in sklepati medsebojna prijateljstva in ro^binske
zveze" (3233). f
Tomovo porocilo o ,,svetem odloku4' sprejema F. Sisic
za cisto resnico, in sicer prav na podlagi izraza ,,sacrum
rescriptum", ki kaze po njegovem mnenju, da je Toma
uporabljal prav dobre vire iz dobe bizantinske cesarske
oblasti (Povijest 282, n. 35). Tudi J. K. Jirecek (1st. Srba,
I2 69. n. 1) sklepa iz imena ,,Lysia" za otok Vis, da je bil
vir, ki je iz njega crpal Toma svo jo pripoved, silno star>
saj se ime te oblike najde le se pri Prokopiju (6. stol.).
Splitsko poslanstvo je doseglo pri bizantinskem dvoru
svoj namen v izredno visoki meri, saj je bil razen Splicanom namenjenega ,,svetega odloka" poslan neki ukaz
?,iussio" celo tudi na naslov samih Hrvatov z odlocno zapovedjo, da ne smejo Splicanov nikoli in z nicimer vec
nadlegovati. Dejstvo, da cesar Hrvatom ukazuje, si moremo tolmaciti samo s tem, da je Bizant ze poprej pokazal
nasproti njim svojo premoc. Sprico tega se da ukaz primerjati z ,,demarsami", ki jih mora danes dozivljati vsaka
majhna drzava in s katerimi ,,velike sile" nikoli ne zgresijo svojega namena.

40

Salona je bilo kot bivse glavno mesto po prizadevanju

clo^eka utrjena neprimerno mpcneje kakor druga mesta,
ali njeno obzidje in stolpi so bili poruseni, dalec razkropIjeni mescanje pa preslabi, da bi jih mogli pozidati v staro
stanje. Zaradi tega so se odlocili, da se v svoje rojstno
mesto ne vrnejo vec. Ker pa so hoteli obdelovati svojo
staro zemljisko posest, si novega selisca nisb smeli iskati
dalec od starega. Tako so se domislili, da se vselijo v blizu
stojeco, opusceno palaco cesarja Dijoklecijana. To selisce
sicer ni nudilo prirodne zavetne lege na pomolu, pac pa
je bilo umetno prav mocno utrjeno v obliki obzidja bivse
cesarske palace. Tu so si torej v juznem, primorskem
traktu palace uredili, kakor pise Toma, ,,habitacula vilia,
sibut temporis necessitas cogebat" (32). S seboj so prepeIjali z otokov vse svoje imetje razen zivine. Iz tega smemo
sklepati, da so naprej racunali s tern, da bodo mogli uzivati le majhne, blizu mesta lezece dele bivsega svojega
zemljisca, in sicer o>ne, ki jih bodo obdelali intenzivno.
Pastirski del gospodarstva pa so vrsili se dalje na otokih,
s cimer so bili tudi zavarovani, da jim ne bodo Hrvatje
zivine uplenili.
Salonitanci so se komaj naselili in ze so jih spravili
bliznji Hrvatje v silno zadrego; interesi mestnih Romanov in podezelskih Hrvatov so se namrec zaceli takoj krizati in so postajali medsebojni spopadi cedalje pogostejsi.
Nas edini vir, ,,Historia Salonitana" Toma arhidijakona,
pise o tern takole:
,,Tedaj so zaceli (Splicani) pomalem prihajati iz mesta
in obdelovati blizu lezeca zemljisca. Ali ko so vojvodi Gotov zvedeli, da so se salonitanski mescanje vrnili z otokov.,

Intervencije cesarja Heraklija

Cerkvena politika na Jadranu

Burno, nadlog polno zivljenje begunskih Salonitancev

je bilo zavrseno, ker po napravljeni demarsi se pricno po
besedah istega Tome*med obema dotlej sovraznima strankama ,,commercium et connubium". S tern je bil obstoj
Splita za vedno zagotovljen in se je med bizantinskimi
cesarji in kralji Hrvaske obnovilo razmerje medsebojne
vljudnosti in vdanosti, ki ga naglasa Konstantin Porfirogenet s taksno ucinkovitostjo (Svevladici 183).
Zgoraj je bila izrazena domneva, da sta Heraklij in
Zvanimir sklenila pogodbo in m. dr. zagotovila begunskim
Romanom povratek na dalmatinsko kopno. To je bila se
samo domneva. Zdaj sifto pa v ugodnem polozaju, da na
osnovi pravkar pridobljenih dejstev in po sklepih ,,ex posteriori" dvignemo domnevo ze kar med nepobitne zgodo^inske dogodke. Hrvatje se sicer te pogodbe, kakor smo
videli iz obsirne Tomove pripovedi, niso drzali, iz cesar
bi se moglo sklepati, da pogodbe sploh ni bilo in da je zato
tudi nimamo sporocene v nobenem viru. Vendar druga nepobitna dejstva silijo, da sklepamo nan jo z zadostno gotovostjo. Prvic moramo pomisliti, da je bila Salona ze dobrih
20 let v hrvaskih rokah in da Bizantinci z njenim zemljiscem (ager Salonitanus) niso mogli vec svobodno razpolagati, se manj pa jim je bilo mogoce naseljevati tja svoje
podloznike. Ako se je to kljub temu zgodilo, so pa morala
obstajati neka zagotovila, da Hrvatje vsaj oficijalno ne
bodo delali Salonitancem nobenih tezav, ako se povrnejo
na tla dezele, iz katere so bili pregnani; tudi jim njihov
voditelj Severus Magnus k temu koraku sicer ne bi bil
prigovarjal. Ko so pa zaceli Hrvatje naseljence Dijoklecijanove palace stiskati in so ti poklicali bizantinski dvor
na pomoc, so morali biti o teh prvih zagotovilih, ki so jih
sklenili Hrvatje in Bizant, prav dobro pouceni, ker sicer
ne bi posiljali poslancev v Carigrad. Roncno si tudi oblike
cesarskega ukaza in njegovega naglega ucinka ne moremo
razlagati drugace, kakor da si zamisljamo neko starejso
pogodbo, ki sta jo bila sklenila cesar Heraklij in kralj
Zvanimir.

8. p o g 1 a v j e.

42

43

Rimska cerkev in Hrvatje.

V 30. poglavju pise Konstantin Porfirogenet, da so
Hrvatje za vlade kneza Porina prosili misijonarjev sami.
Ta ,,Porinos" je po soglasnem mnenju vseh Borna (okoli
810821), knez, ki je igral kot pristas frankovske stranke
veliko vlogo v bo jih Ludovika Poboznega z Ljudevitom
Posavskim (ok. 810823) in ki mu hoce dati Sisic (Pov. 664)
naslov ,,osnivaca hrvatske drzave". Povsem drugace zveni
pripoved o krscenju, ki je zvezano v 31. poglavju istega
pisatelja na ime cesarja Heraklija (610641). Tu vidimo,
kako cesar Heraklij Hrvatom misijonarje kar posilja in
jim nekako ukazuje, da se pokrstijo. ,,Cesar Heraklij pa
je poslal iz Rima svecenike in napravil iz njih nadskofa,
skofa, prezbiter je in dijakone ter pokrstil Hrvate. Imeli pa
so ti Hrvatje ob tel priliki arhonta Porga" (ed. Bonn. 148
do 149). Po tern zatrjevanju je bil torej ze cesar Heraklij
oni, ki mu je uspelo, da so dalmatinski Hrvatje odprli vrata
krscanskemu nauku.
Ta cesar, ki je vzbujal zaradi krscanske vnetosti posebno kot povisevalec sv. Kriza najvecje obcudovanje ze
za svojega zivljenja, je res razvijal veliko skrb v cisto
cerkvenih zadevah m. dr. tudi v dezelah okoli Jadranskega
morja. O tern najdemo prav zanimive podatke v Kosovem
Gradivu (I p. LI in st. 158). Ko je namrec razkolniski patrijarh Fortunat oropal glavne cerkve v Gradezu in Istri
in zbezal k Langobardom v Krmin, je zelel njegov naslednik patrijarh Primigenius (628648) dobiti cerkvene zaklade nazaj. Ker mu langobardski kralj v tern pogledu ni
hotel ustreci, se je Primigenius pritozil pri cesarju Herakliju. Cesar pa je nato Primigeniju povrnil skodo kar iz
svojih zakladov na ta nacin, da mu je poslal zlata in srebra
vec, kakor ga je bil odnesel Fortunat, in ga vrhu tega se
pbdaril s stolico sv. Marka evangelista, ki je se danes dragocen spomenik te cesarjeve skrbi. (Nekaj let poprej, za
cesarjevanja Mavrikija in skofovanja Maksima II. (594 do
602), je prejela po Fr. Bulicu (Basd 38, 1915) slicen dar iz
Bizanta tudi salonitanska cerkev.)

44

Cesar Heraklij in papez Janez IV.

Na podlagi dokazanih prizadevanj cesarja Heraklija

za Heraklejo in Gradez kakor tudi na osnovi mir>oljubnih
tezenj, ki jih naglasa pop Dukljan glede njegovega sodobnega hrvaskega kralja Zvanimira, je torej treba verjeti, da so zavladale tedaj med Hrvati razmere, ki se kazejo
kot skrajna posledica v tern, da so zaceli Hrvatje prestopati v okrilje krscanske cerkve. Ob prvi pogodbi s Heraklijem je Zvanimir dovolil krscanskim misijqnarjem prost
vstop samo zastran zapuscenih romanskih kristjanov, poznejsa cesarjeva ,,iussio" pa se po vseh znakih v svojih
zahtevah pred Zvanimirom ni omejevala samo na to. Posegla je mnogo globlje, ker je dobila od kralja Zvanimira
pristanek, da se smejo od papeza poslani misijonarji svobodno kretati po vsej hrvaski drzavi in propovedovati resnice krscanske vere tudi med pripadniki hrvaskega*naroda.
Hrvatje niso videli v tern nikake nevarnosti, vendar je ta
ukaz po svojih ucinkih segel silno globoko, da, epohalno
v notranje-politicne razmere, saj na ta nacin so bili Hrvatje uvrsceni med krscanske narode in usposobljeni za
nadaljnje zivljenje v vrsti narodov tedanje Evrope.
Po teh izvajanjih je potrebno, da si ogledamo popoJnoma zanesljivi vir takratne zgodovine, to je ze uvodoma
navedeni ,,Liber pontificalis". Njega so se izkljucno drzali
vsi dosedanji raziskovalci in delali na njegovi podlagi
sklepe, ki bi mogli postaviti Porfirogenetovo pripoved o
Heraklijevih misijonarjih naravnost na laz. Porocilo o misiji opata Martina je namrec vezano za pontifikat Janeza IV. (640642), kaksna zveza med tern pajpezem in
cesarjem Heraklijem je pa ze casovno prav malo verjetna.
Papez je nastopil dne 24. decembra 640, cesar Heraklij pa
je umrl se isto zimo, 11. februarja 641, tako da se pontifikat
Janeza IV. ujema z 31 letno vlado cesarja Heraklija samo
za poslednji mesec in 17 dni cesarjevega zivljenja. Zdaj
pa pomislimo se na proslulo monoteletsko ,,Ekthesis", ki
jo je bil izdal Heraklij kot drzavno veroizpoved proti
koncu 1. 638. Rim je bil zaradi nje silno razburjen in je bfl
s papezem Janezom na celu nasproti Bizantu zelo neprijateljsko razpolozen, posebno ker je po smrti papeza Honorija (638) ravenski eksarh Izak zasedel Lateran in zaplenil

Papez Honorij I.

45

velik del papezevih zakladov in posesti (H. Gelzer, Hist.

Ztschr, 50, 212). Rim je zahteval od Heraklijevih naslednikov, Konstantina in Hera^leona, da se ,,Ekthesis" ukine,
ali prevrat, ki je kmalu dvignil na bizantinski prestol Konstanta, je napetost med obema Rimoma le poostril (Uspenskij 714). Papez Severin (639640) Honorijev naslednik,
je moral zaradi teh razprtij cakati skoro dve leti, preden
ga je cesar potrdil za papeza, in tudi pri nasem Janezu je
trajalo to pet mesecev.
Kakor vidimo, imajo raziskovalci, med njimi J. K. Jirecek, prav, ko trdijo, da je bilo razmerje med obema Rimoma dalec od vsake prisrcnosti in da je nemogoce, da bi
cesar Heraklij dajal papezu Janezu pobudo, naj poslje
misijonar je v Dalmacijo. Toda kljub temu se bo pokazalo,
da Porfirogenetovo vezanje prve krscanske misije med
Hrvati na Heraklijevo ime ni brez zgodovinske podlage.
Naslednja razmatranja nas bodo dovedla v nekoliko bolj
rane case, nego se je mislilo doslej, in v dobo drugega papeza, namrec Honorija L, ki je bil cesarju Herakliju v
resnici sodobnik.
Prvi, ki se je lotil naloge, da to vprasanje pravilno
o;svetli, je F. Dvornik (Les Slaves, Byzance et Rome au IXe
siecle, Paris 1926, 73). Pokazal je, da so pred zgoraj opisanimi napetostmi bila tudi leta Heraklijeve vlade, ko sta
si bila oba Rima v dokaj dobrih odnosih. To pa je bilo
prav v dobi Honorijevega pontifikata.
Za Gregorjem Velikim (590604) se je kaj naglo vrstilo drug za drugim pet papezev. Sele s Honorijem I. je
nastopil 1. 625. papez, ki je vodil krmilo katoliske cerkve
celih 13 let, od 625 do 638. Njegovo delovanje je bilo zajetno in mnogostransko ter nas v vsakem pogledu spominja
na Gregorjevo dobo. Kako tesni pa so bili Honorijevi
stiki z Bizantom, o -tern nam prica dejstvo, da je bila glede
poravnave verskih razprtij njegova popustljivost nasproti
cesarju toliksna, da bi se papez mogel smatrati celo za
pospesevatelja herezije. Skrb ,,fidei servandae" je narekovala papezu odlocne nastope proti cerkvam po Sardiniji, v
Sirakuzah in Epiru, in ker so bile to same bizantinske dezele, sklepa Dvornik tudi iz tega, da je bil papez z bizan-

Skrb ,,de propaganda fide"

Ravenna misijonsko izhodisce

tinsko vlado v prav dobrih odnosih, in konea z izjavo:

5?Tako pade Jireckov prigover sam po sebi in Heraklijeva
prosnja pri papezu, da pokrsti Hrvate in Srbe, postane
cisto prirodna, sa j je bila n jihova zeml ja ^ cerkvenih zadevah odvisna od rimskega patrijarhata." Isti papez je
imel opravka tudi v Veneciji in Istri zaradi ponovnega
izbruha razkolnistva treh poglavij. (Kos, Gradivo I, st. 156.,
158., 160.) ter so se na njegovo prizadevanje tamkajsnji
prebivalci zopet zedinili z rimsko cerkvijo.
Ali kot poglavar cerkve je Honorij vendar zasledoval
tudi se druge smotre. Kakor pri vseh papezih one dobe,
tako je morala tudi pri njem imeti skrb ,,de propaganda
fide" prav veliko vlogo; saj vemo, da je pokrscevanje An^
gli je (kakor tudi Langobardov) napredovalo ob 5 cvrstem
sodelovanju prav tega papeza in se je 1. 627. z zborom
modrih vred pokrstil Edvin, kralj prostrane Northumbrije.
Ce je bilo delo misijonov obrnjeno ze proti tej toliko
odrocni dezeli, koliko bolj je morala biti misijonska gorecnost v Rimu opozorjena na sosednjo Dalmaci jo, iz katere
je zivelo razkropljenih po vsej Italiji toliko krscanskih
beguncev.
Zdaj pa pomislimo, v kaksni geografski legi so ziveli
nasi Hrvatje v Dalmaciji. Zasedli so najbolj gorate pokrajine Balkanskega polotoka in iz njih ograzali krscanstvo
Juzne Evrope, da ga razdelijo na dvoje in zabijejo geografski klin celo med oba Rima. Vrhu tega je bila Dalmaci ja ob crti obalskega jadranja bizantinskih brodov proti
Ravenni in beneskim lagunam, ki jim je Heraklij posvecal
toliksno skrb. Ali ni ob tern vec ko verjetno, da je bilo
obema Rimoma prav mnogo do tega, da se ta nevarnost
enkrat za vselej odvrne. Ker pa jfe bila Dalmaci ja v duhovni
oskrbi rimskega papeza, politicno pa del vzhodno-rimskega
cesarstva, je bilo potrebno, da se glede nameravanega misi jonskega dela v tej dezeli oba Rima med seboj sporazumeta. Za teh pregovorov je imel bizantinski eksarh v
Ravenni nedvomno mnogo posla in kaj je bolj prirodno,
kakor da je bila pri tern prisojena nemajhna vloga tudi
tamkajsnjemu nadskofu. -

9. p o g 1 a v j e.

46

Vloga nadskofije v Ravenni.

Knst prvih clanov vsakega naroda v srednjeveski Evropi je v tesnih zvezah z njegovim razmerjem do mogocnejse sosednje krscanske drzave. Tako je tudi Heraklijeva politika nasproti Zvanimiru glavni pogoj pokrscenjci
Hrvatov, ker sele ta je pripravila tla za uspesno propagando. Oglejmo si primer, ki nam je znan o zacetkih
krscanske misije med karantanskimi Slovenci. Tudi tu so
nastopili misijonar ji sele potem, ko je moral pod pritiskom
politicnih razmer knez Borut okoli 748 priznati bavarsko
vrhovno oblast. In ker je bila bavarska skofija v Solnogradu tej novo odprti dezeli najblizja, je umljivo, da so
trije tedanji papezi, Caharija (741752), Stefan II. (752
do 757) in Pavel I. (757767) po vrsti odredili, naj bo Karantanija v cerkvenem pogledu del solnograjske *skofije
(Fr. Kos, Gradivo I, st. 224., 231., 235.) Solnograd je torej
zacel posiljati svoje misijonarje, ko pa se je stevilo kristjanov ze dosti namnozilo, je dal dezeli celo namestnega
skofa (chorepiscopus) Modesta.
Slicno si smemo predstavljati, da se je godilo tudi v
Dalmaciji dobrih sto let poprej. Ali kje naj iscemo cerkev, ki je igrala enako vlogo, kakrsno je imel Solnograd
pri Karantancih? Salona je lezala v rusevinah, o Splitu
pa se ne more biti govora. Res da Romani brez neke vrste
cerkvene organizacije niso^ostali niti za svojega begunstva
in da se je z njimi vred vrnil na kopno tudi oni del duhovscine, ki je vztrajal vseskozi med njimi. Da pa bi Splicani tedaj dobili zastran samih sebe tudi ze nadskofijo,
to je vsekakor ne verjetno; v tern primeru tudi tradicija
salonitanske cerkve, ki se izraza v katalogih skofov, ne bi
bila prekinjena. Ako pogledamo zdaj na karto, bomo hitro
ugotovili, da dalmatinskim Hrvatom ni moglo biti nobeno
mesto blize nego Ravenna, sredisce bizantinske politike
vsega Jadrana. A. S. Dabinovic (Rad akad. Zagreb 239),
ugotavlja, da je bila Dalmacija do prihoda Slovenov in
Hrvatov pod jurisdikcijo rimskega papeza in le v izjemnih

Misijonska ustava

Nadskof Bonus

primerih da sta vrsila posamezne dele cerkvenega sodstva ravenski all oglejski nadskof (189). Ko pa je Salona
padla, so ostanki bizantinske drzave v Dalmaciji prisli v
oskrbo in upravo Ravenne, iz cesar sklepa Dabinovic po
nedolocnih znakih dalje, da je bila od tedaj Dalmacija
Ravenni podrejena tudi v cerkvenem pogledu (192, 205).
To je verjetno prvic, ker je Dalmacija preko tega mesta
obcevala z Rimom in so se preko Raverfne selili tudi begunci dalje v notranjost Italije, v Bolonjo, Peruzijo in
Rim (190). V Ravenno so bili preneseni tudi ostanki nekaterih svetnikov (197), oziroma iz nje je prejela Dalmacija
cescenje specificno ravenskih svetnikov (192). Dabinovic
naglasa tudi pravne analogije med Ravenno in Dalmacijo.
Drugic pride na tehtnico se dejstvo, da je bila Ravenna tudi sedez bizantinskega eksarha. Nekateri so mnenja, da je bil prokonzul province Dalmacije odvisen od
tega eksarha. Ch. Diehlu (171) je to malo verjetno; po njegovem vtisu je bila Dalmacija slicno kakor Sicilija upravno
podrejena naravnost cesarju v Bizantu. Temu nasproti se
zdi meni, da moramo v tern vprasanju vendarle razlikovati
dve razlicni dobi, prvo, ko je Salona se stala in vodila
upravo vse prostrane province, in drugo, ko je bila bizantinska Dalmacija skrcena le na dalmatinske otoke, katerim
se je pozneje se pridruzilo nekaj primorja. In ce ne drugace, je postal ravenski eksarh, zascitnik teh ostankov, kakor pravi F. Sisic (Povijest 280), vsaj pod pritiskom razmer.
Eksarhu slicno vlogo je moral po zgoraj razlozenih
zvezah prevzeti tudi drugi oblastnik Ravenne, namrec tamkajsnji nadskof. Zato smemo tudi onega nadskofa, ki ga
je po zatrjevanju Konstantina Porfirogeneta postavil Hrvatom cesar Heraklij, iskati amo v Ravenni, potemtakem
izven same Dalmacije. Heraklij in Honorij sta se torej
dogovorila, naj se oznanjanje krscanstva v barbarizirani
Dalmaciji pricne na ta nacin, da jo bosta imela na skrbi v
imenu drzave eksarh, ravenski nadskof pa v imenu cerkve.
Za Dalmacijo je bila torej uvedena misijonska, ne skofijska
ustava.
Nagibe, ki so odlocali pri papezu, da je na to pristal,
nam prav nazorno razlozi nekoliko starejsi primer iz Anglije. Anglesko otocje ni sosednje mlade krscanske drzave

Frankov prav nic mikalo, ampak so ga ti pustili, da je zivelo svoje samostojno politicno zivljenje. Sprico tega je
papez Gregor Veliki odlocil, naj se na Angleskem izvede
kar takoj iz pocetka samostojna organizacija krscanske
cerkve; 1.601. si jo je zamislil v obliki dveh nadskofij in
12 sufraganov. Ali papez je bodoce uspehe mnogo precenjeval, ker Avgustinu iz Canterburyja je bilo mogoce ustanoviti samo dve skofiji. Tega neuspeha si je bil Rim najbolj v svesti prav v dobi papeza Honorija, zato je ravnal
v primeru nase Dalmacije mnogo previdneje in oprezneje,
ko je v -soglasju s cesarjem dolocil, naj bo za prvo izhodisce misijonskega dela dezela na nasprotni strani Jadrana,
Italija, oziroma najblizja tukajsnja nadskofija v Ravenni.
Marsikdo bo na to porekel, da sta si Dalmacija in Italija
po Jadranskem mor ju bolj vsaksebi, nego je sirok doverski
morski preliv. Vendar tu obstoji prav velika razlika prometno-geografske prirode. Anglija lezi na robu tedaj znanega sveta, docim je Dalmacija ne samo del *istega polotoka, na katerem je stal Bizant, temvec se s svojim primorjem in otocjem razteza na tisoc km dalec od SE proti
NW v smeri jako prometne pomorske poti do Ravenne,
sedeza bizantinskega eksarha za Italijo in Adrijo.
Agnelli Liber pontificalis ecclesiae Ravennatis (MG
SS Langob. 348), nam navaja, da je imela Ravenna v Heraklijevi dobi dva nadkofa, to sta bila Janez VI. (612 do
630) in Bonus (633641/2). Ali metropolitanske skrbi za
misijone v Dalmaciji so se pricele sele za skofovanja Bonovega. To bomo spo^nali iz kronoloskih racunov prihodnjega poglavja, isto pa nam pove zopet Agnellus, ko
naglasa v pripovedi o Bonn m. dr. tole: ,,Ab istius (Boni)
tempore vexationes gentium coeperunt crescere et fluctus
illidere." Za Bona je torej postajalo gibanje narodov in
njihovo butanje proti njegovi nadskofiji cedalje mocneje.
Ob teh besedah bo vsakdo pomislil najprej na Langobarde
severne Italije za kralja Rotharija (636652), ki je bil
poslednji kralj arijanske vere. Ali langobardsko butanje
proti Ravenni je zacelo rasti ze nedolgo po njihovem prihodu v Italijo (568), ne pa sele za nadskofa Bona, zato je
menda treba te besede razlagati, da se nanasajo bolj na

49

Vrstni red dogodkov

Split naseljen ok. 1. 635.

Dalmacijo; saj z njo se ravenska nadskofija ni samo povecala na nasprotni breg Jadrana, temvec se je celo urasla
v dezelo, ki jo je bilo treba ob tezkem delu za krscanstvo
sele pridobiti. Bonus je torej bil oni nadskof,-Jki je poleg
papeza odlocal, kdo pojde v Dalmacijo, da pokori narod
Hrvatov z orozjem svete vere.

gornjih poglavjih je bilo pokazano, da zavzema prvi dve

tretjini Heraklijeve vlade nekako do 40ih let se doba hrvakih vojnih sovraznosti, ki jih je vodil najprej kralj Ratimir, nato pa zaporedoma stir je kratko dobo vladajoci tirani.
Sprico tega smemo za Heraklijevo misijonsko skrb vzeti v
postev samo zadnja leta njegove vlade, ko je Hrvatom viadal kralj Zvanimir, v dobo, ko je Heraklij res pricel v zahodnih delih svoje drzave razvijati intenzivnejso politiko.
Prva pogodba med Bizantom in Hrvati ni nikjer zapisana, ta je bila pridobljena per inductionem tekom
nase razprave (str. 38 s). Pac pa je vrnitev Salonitancev z
otokov na kopno prvi dogodek v virih sporocene zgodovine. Kdaj se je to zgodilo, oziroma koliko casa je trajala
doba begunskega zivljenja Salonitancev, s tern vprasanjem
so se bavili ze mnogi, toda zelo povrsno. Glavni raziskovalec Fr. Bulic n. pr. ne daje dvakrat enakega odgovora.
Enkrat pravi (Basd 1906, 274), da so Salonitanci naselili
Dijoklecijanovo palaco deset let po Martinovr^ odpravi,
torej okoli 650., v ,,Kronotaksi skofov" pa trdi na treh zaporednih straneh (139, 140, 141) prvic, da je bil Split ustatiovljen najbolj zgodaj proti koncu 8. stoletja, drugic za
pontifikata Vitalijana (657^672), a tretjic v dobi malo
pred 1. 817.
Nas dokaj goistobesedni vir, Toma arhidijakon, pise o
tern tako-le: ,,His etenim modis Salonitani aerumnosam
vitam ducentes multo tempore in insulis commorati sunt/ 4
(29). Z izrazom ,,multo teypore" res ne moremo kaj poceti.
Ali poleg tega ni se nihce opazil, da najdemo iskano dobo
pri is tern Tomi nekoliko dalje izrazeno na taksen nacin, da
je mogoce preracunati, na kaksno stevilo let se razteza
izraz ,,multo tempore". Toma (31) pise: ,,Magnus Severus . . .
majori auctoritate pollebat. .. coepit adhortari concives
suos, ut ad patriam redirent." Magnus Severus je bil torej
oni, ki je dal svojim Salonitancem pobudo za naselitev
Splita. Glede tega moza so si ysi edini v mnenju, da si je
mogel naslov ,,Velikega" pridobiti samo v Saloni, ko je se
stala v -svojem sijaju, torej pred 1. 614. (F. Sisic, Povijest
281); predstavljati si ga moramo, da je bil tedaj v zreli
moski dobi 3040 let. Ker ob vrnitvi beguncev z otokov
na kopno se zivi in daje pobudo za to, si ga moramo misliti,

50

10. po g 1 a v j e.

Datiranje dogodkov.
Kakor vidimo, se dogodki v tedanji Dalmaciji kopicijo
precej na gosto. Razvrstimo jih v red, kakor so se dogajali. Najprej sta bizantinski cesar in hrvaski kralj sklenila pogodbo, ki je dala pogoje, da so se Salonitanci brzkone ze istega leta ali pa vsaj prihodnje pomladi vrnili na
kopno in naselili Dijoklecijanovo palaco v Splitu. Cim pa
so prve pomladi skusali obdelovati svoje polje, jim sosednji Hrvatje tega niso privoscili, ampak so jih zaceli odganjati, oziroma loviti za suznje. V strahu, da bodo sredi
rodovitne, a neobdelane zemlje ostali brez vsakdanjega
zjveza in prisli celo v hujse zadrege, nego so jih bili doziveli na neplodnih in brezvodnih otokih, so se Splicani
odlocili ze takoj prvo'leto, da zaprosijo cesarskega posre-^
dovanja. V jeseni istega leta je prineslo splitsko odposlanstvo iz Bizanta cesar ski reskript, oziroma oddalo Hrvatom
cesarsski ukaz, da Splicanov ne smejo vec nadlegovati. S
tern ukazom pa je zvezan tudi pristanek Hrvatov, da jim
sine cesar poslati misijonarje. Ker sta bila Dalmacija in
Ilirik v cerkvenem pogledu podrejena papezu, se je moral
cesar obrniti v Rim, ce je hotel dobiti v Dalmacijo potrebno
stevilo misijonarjev. Do pomladi prihodnjega leta so bili
ti pogovori med cesar jem in papezem dokoncani, nakar so
bili preko Ravenne poslani prvi propovedniki krscanstva,
ki so jih morali Hrvatje sprejeti brez upiranja.
Vse to se je torej dogajalo po vrsti brzkone dokaj naglo v kratkih presledkih dveh, kvecjemu treh let. Nastane
pa vprasanje, ali se dajo ti dogodki vplesti v kronologijo one dobe in spraviti v sklad z ostalo zgodovino. V

51

52

jjmperatores Constantinopolitani"

da je bil zdaj star ze 5060 let. Po teh racunih se je posvetovanje o povratku vrsilo, ^o je po begu preteklo kakih
20 let, kar nas privede v case okoli 1. 635., ko je na hrvaskem prestolu sedel ze miroljubni kralj ZvaniBair.
Nekako na iste case 7. stoletja nas navaja posredno
besedilo istega vira tudi se na drugem mestu, namrec tarn,
kjer govori o ze obravnavanem cesarskem ukazu. Ta ukaz
imenuje nas vir izrecno kot ,,sacrum rescriptum dominorum imperatorum". Ze J. K. Jirecek in za njim F. Sisic sta
opazila, da so Splicani po tej pripovedi poslali svoje poslance k ,,bizantinskim cesarjem" (,,ad imperatores Constantinopolitanos") in da so se poslanci vrnili ,,portantes
sacrum rescriptum dominorum principum". Spoznala sta,
da gre tu za sovladarje, vsaj za dvoje njih. Sisic je glede
na to sestavil pregled bizantinskih sovladarjev in ugotovil,
da pozna zgodovina do srede 9. stoletja v Bizantu sovladarje samo v dobi od januarja 613 do maja 641, t. j. skoraj
za vso dobo Heraklijeve 31 letne vlade in se prvo leto po
njegovi smrti. Najprej, od januarja 613, sta vladala samo
dva, oce in sin, od julija 638 sta bila poleg oceta sovladar ja
kar dva sinova, ki sta upravljala drzavo skupno tudi po
ocetovi smrti do 25. maja 641. K temu daje Sisic tole
mnenje: ,,Iz ovoga se pregleda carskih suvladara vidi, da
za pitanje o postanku Splita moze doci u obzir jedino
vrijeme suvlade cara Heraklija i Herakleona od 638. do
641. ili ono brace Konstantina III. i Herakleona (od februara do maja godine 641). Svak^iko je vjerojatnija prva
mogucnost, to jest Splicani su osnovali svoj grad s carskim
dopustenjem u palaci cara Dioklecijana postkraj vladanja
Heraklijeva" (Sisic, Povijest 267, 282, n. 35).
Sisic domneva, da sta odlok in ukaz prisla iz rok Heraklija, in sicer v casu, ko je imel poleg sebe za sovladar ja
ze dva svoja sina, Konstantina in Herakleona. Na ta nacin
bi bil Split ustanovljen, oziroma koncno zavarovan zoper
napade hrvaskih sosedov v "dobi od julija 638 do februar ja
641. Ali nasa gornja izvajanja kazejo, da si zaradi hudih
razprti j med obema Rimoma skupnega krscevalnega podjet ja prav v letih od konca 638 do februar ja 641 ni mogoce

Cesar Heraklij in papez Honorij I.

53

zamisliti. Ker pa se je to podjetje izvrsilo kot zadnje med

vsemi zgoraj nastetimi, se nam pokaze leto 638. nenadoma
kot zelo dragocen casovni termin. Konec 1. 638. je namrec
cesar izdal usodno veroizpoved ,,Ekthesis", zato je nemogoce, da bi se po tern dogodku mogla cesar in papez dogovarjati glede kakrsnegakoli skupnega podjetja, torej
tudi ne glede misijona za Dalmacijo. Sprico tega nam
preostane prvi del 1. 638. kot skrajni cas, ko je bilo med
Rimoma za taksne dogovore se dosti prijateljskih stikov.
Zdaj, ko smo pridobili datum najpoznejsega izmed
opisanih dogodkov, nam ne bo tezko povedati, kdaj so se
izvrsiti tudi ostali. Kot predzadnji dogodek moremo upostevati cesarski ukaz (sacrum rescriptum dominorum imperatorum). In ker je znano, da je Heraklij vse odredbe, ki
jih je izdal po kronanju najstarejsega sina v januarju 613,
opremil tudi z imenom tega sovladarja, stoji zdaj neizpodbitno, da je cesarski ukaz nosil podpise samo dveh cesar jev, namrec Heraklija in njegovega sina Herafelija Konstantina III. (613641); edino tedaj, ce je bil ukaz izdan
po 4. juliju 638, bi moralo stati poleg omen jenih dveh imen
tudi se ime Herakleona (638641).
V prejsnjem poglavju smo dobili na podlagi nujnih
notranjih zvez tedanje zgodovine tudi v cisto kronoloskem
pogledu potrjeno Porfirogenetovo porocilo, da je Hrvate
pokrstil cesar Heraklij. Postavimo si to zgodovinsko dejstvo v ospredje, predocimo si se enkrat politicni odnos cesarja Heraklija do hrvaskega kralja Zvanimira, oziroma
do Splicanov, naseljenih^na hrvaskih tleh. Vzemimo potem v roke'spisek papezev, ki so bili Heraklijevi vrstniki,
pa pridemo do prepricanja, da oni rimski papez, od katerega je cesar izprosil misijonarje za dalmatinske Hrvate,
ni mogel biti Janez IV., ampak le Honorij I. (625638).
Cesar Heraklij in papez Honorij z ravenskim nadskofom
Bonom so torej prvi mozje zgodovine, ki so po premisljeni
politiki in trdnem nacrtu utrli pot Kristusovi veri med
mladi narod Hrvatov. Prvi misijonarji so prisli potakem v
Dalmacijo ali ze 1. 637. ali pa spomladi 638, tako da so
vrsili svoje vzviseno delo ze par let prej, preden je nastopil
za papeza dalmatinski rojak Janez IV.

Paul. Diac., Hist. Langob. IV 44

55

11. p o g 1 a v j e.

Vojna odprava Hrvatov v Juzni Italiji.

IV.
Opat Martin in kralj Budimir (641-654).
Z gornjim datiranjem smo se ustavili tik pred leti in
dogodki, o katerih nam porocata dva docela zanesljiva
zgodovinska vira. V misli imam na eni strani po^ocilo iz
,,Liber pontificalis", ki je natisnjeno zgoraj (8), na drugi
pripoved Pavla Dijakona. Prvi vir pripoveduje, kako je
papez Janez IV. poslal opata Martina z denarjem in narocilom v Dalmacijo, da odkupi krscanske ujetnike ter izkopIje in prinese telesne oistanke dalmatinskih svetnikov v Rim.
Pavel Dijakon pa opisuje neki vojni pohod, ki da so ga
napravili Sloveni proti Langobardom v Juzni Italiji. Doba
teh dogodkov je opredeljena ha dosti omejeno stevilo let
od 640 do 642. In ker daje to dejstvo povoda novim dvomom
o resnicnosti zgoraj pridobljenih stvari, je potrebno, da se
ustavimo ob njih in razmislimo, ali je mogoce spraviti te
poznejse dogodke v sklad s stare jsimi in na kaksen nacin.
Na jpre j hocem obdelati dogodek, ki je opisan pri Pavlu
Dijakonu in zadeva odnos Hrvatov do Bizanta, nato pa se
bo treba v vecjem obsegu pomuditi ob prvi pripovedi, ker
tu nam je sporoceno celo ime onega, ki je v imenu rimskega papeza po Dalmaciji hodil in delal. Na koncu bomo
prisli do spoznanja, da sta oba dogodka, poslanstvo opata
Martina med Hrvate, kakor tudi vojni pohod v Italijo
taksne vrste, da najdeta svoje korenito pojasnilo le na ta
nacin, ako ju smatramo za posledici diplomatsko-politicnih
aktov mirovnega znacaja, kakrsna sta zgoraj pridobljena
akta med cesarjem Heraklijeni in hrvaskim kraljem Zvanimirom, pogodba in demarsa.

5,Ko je vladal v Beneventu vojvoda Ajon, so prisli Sloveni z mnogimi ladjami cez mor je ter se utaborili ne dalec
od mesta Siponta. V blizini svojega tabora so krog in krog
izkopali skrivne jame. Ko je hotel Ajon iti nadnje, da bi
jih premagal, je padel njegov konj v tako jamo. Nato so
Sloveni planili nadenj ter umorili njega in se nekoliko
drugih moz. Ko je to zvedel Radoald, sin Gizulfov, je prisel
hitro blizu ter s Sloveni pricel govoriti v njih jeziku. Zato
so ti postal! mlacnejsi ter jim vojskovanja ni bilo vec tako
mar. Ko je Radoald to opazil, je planil nadnje, jih premagal,
masceval Ajonovo smrt ter prisilil tiste, ki so se zivi ostali,
da so zapustili ondotne kraje" (Kos, Gradivo I, st. 170).
Tako je opisal Pavel Dijakon (IV, 44) vojno odpravo,
ki jo G. Waitz datira z 1. 641., Fr. Racki pa s 642 (Sisic, Povijest 287, n. 44). Izkrcali so se v blizini Garganske gore pri
Sipontu, izkopali po svojem taboriscu jame in iih zakrili.
Beneventanski vojvoda Ajon jih je hotel pregnati, je pa
poginil, ker se je s konjem vred vdrl v jamo. Njegov naslednik Radoald pa je nagovoril Slovene v njihovem jeziku,
jih na ta nacin premotil in premagal, tako da so moral!
preostali pobegniti cez mor je (J. K. Jirecek, 1st. Srba I, 75).
Vsi raziskovalci soglasajo v mnenju, da gre tu za Slovene
iz Dalmacije, ker samo tern sta bila Sipont in Garganska
gora blizu, na nasprotni strani Jadranskega morja. Radoald,
ki je bil sin furlanskega vojvode Gizulfa, pa se je po vsej
priliki naucil slovenscine v svoji mladosti doma v Cedadu
od prednikov danasnjih beneskih Slovencev, ki stanujejo
se danes strnjeno pet km dalec od tega mesta.
Kako je prislo do tega, da so tarn v Juzni Italiji trcili
Sloveni in Langobardi? 2e zgoraj je bilo pokazano, kako
tuj je bil se tedaj Slovenom morski element. Ce so bili
Sloveni vzhodnih delov Balkanskega polotoka ze v zacetku
7. stoletja dobri pomorscaki, kakor dokazuje F. I. Uspenskij (617), s tern vendar ni receno, da so bili taksni tudi
nasi, ki na svojem potovanju skozi Srednje Podonavje
morja sploh niso videli, dokler niso dospeli v Dalmacijo

56

Bizantinci langobardski sovrazniki

(J. Rus, Svevladici 83122, prim, tudi P. Skoka razpravo:

Od koga naucise Jadranski Jugosloveni pomorstvo i ribarstvo? v Jadr. Strazi 1932). Morja pa tudi Langobardi niso
bili vajeni. Zaradi tega si je nemogoce zamisliti, da bi si
bili Sloveni Dalmacije z ene, a juznoitalski Langobardi z
druge strani morja skocili v lase sami od sebe.
V razliko od tega se zdi vsem, da je nasprotje med Langobardi in Bizantinci vec ko verjetno, saj gre za dobo ze
tolikokrat omenjenega kralja Rotharija. In res nam poroca
isti Pavel Dijakon na drugem mestu (IV, 46), da je okoli
1. 650. dospela bizantinska mornarica na prav isto langobardsko obalo pod Gargansko goro in jo pustosila; po mnenju Ch. Diehla (199, n. 5) gre tu za odpravo, ki je prisla
naravnost iz Bizanta, ker tu rabljena beseda ,,Graeci" pri
Pavlu ne pomeni nikoli Bizantincev iz eksarhata. Sprico
vsega tega je moral biti nas napad, ki je deset let stare jsi,
tudi le delo Bizantincev (J. K. Jirecek, Dkschr. Ak. Wien
48, 30). F. Sisic (Povijest 287) pise k temu pohodu: ,,Tada
je vizantijsko carstvo smatralo Langobarde svojim dusmanima, jer su drsko provalili u rimsku Italiju i zauzeli je-,
no i pape bijahu jos od Alboinovih vremena u stalnom
dusmanstvu s ovim arijanskim naslednicima Ostrogota. Stoga je vjerojatno, da se slovenski napadaj na Sipont zbio
po nagovoru i po zelji carevoj." Pod crto navaja enako
mnenje J. K. Jirecka: ,,Es ist wahrscheinlich, dafi dieser
Zug der Slaven gegen die unteritalis^hen Langobarden von
den Byzantinern angestiftet war", h koncu pa se pripominja: ,,Ako je to tako, onda bismo imali oslona pomisljati,
da su vec oko toga vremena, bar neki od primorskih Slovena podrzavali izvjesne veze s carstvom."
Zdaj nam bo tudi jasno, na kaksen nacin so prisli Sloveni preko morja kljub temu, da svojega brodovja se niso
imeli: prevezli so jih Bizantinci,' oziroma njihovi podlozniki, dalmatinski Romani, na svoiih slovitih liburnah. V
kaksnem pravnem razmerju so si Dili pri tern pohodu Hrvatje in Bizantinci med seboj, ni tezko izreci dolocno sodbo.
Enakovredni tovarisi si pac niso bili, pac pa se da na podlagi
ostale bizantinske zgodovine reci z gotovostjo, da so bili
Hrvatje le vojni placanci, ki jih je prisla bizantinska mor-

Hrvatje bizantinski najemniki

57

nariea nabirat v Dalmacijo (Jirecek, Ist. Srba I, 75); Sisiceva domneva, da je posredoval pri tern najetju papez
Janez IV., se mi zdi odvec, ker Zvanimirovi Hrvatje so bili
ze bizantinski ,,foederati". Najeto slovensko vojsko so vodili domaci staresine; to se da sklepati iz bojnega nacina.
Skupni vojni pohod proti Langobardom in mirno sozitje Hrvatov, Romanov in Bizantincev na tesnih ladjah
sredi morja, oziroma v istih nevarnostih pred skupnimi
sovrazniki, so ze St. Sakacu (16) dokaz nekih politicnopravnih zvez, ki so morale bivati med Hrvati in Bizantinci.
Res, to so bili oni Hrvatje, o katerih poroca Porfirogenet
in o katerih smo pridobili zgoraj verjetnosti, da so prisli
prav v dobi cesarja Heraklija z Bizantom v neke zveze. V
tern pohodu Slovenov cez morje moramo gledati prvi izraz
novega politicnega polozaja, ki ga je ustvarila bizantinska
demarsa med Hrvati, oziroma pri njihovem kralju Zvanimiru. Ta prva zapisana pot Hrvatov po morju je tembolj
znamenita in potr juje mo jo teoxijo o politicnih zvQzah med
Heraklijem in nasledniki na eni, a kraljema Zvanimirom in
Budimirom na drugi strani v prav izredni meri, ako pomislimo, kako budno so se nedavno pazili begunski Romani
s svojih otokov, da niso Hrvatje zapluli na mor je. Dalmatinski Romani in Hrvatje, ki so si bili se nedavno sovrazniki, nastopajo torej v tern primer u prvikrat kot skupni
vojni tovarisi, priznavajoc bizantinskega cesar ja za skupnega vrhovnega politicnega gospodarja (commercium).

12. po g 1 a v j e.

Opat Martin.
Druga zadeva, ki je se trdneje datirana od prve, je misi ja opata Martina. Dne 24. decembra 640 je zasedel papeski
presto! moz, cigar ime je prav t/dno zvezano z naso Dalmacijo, to je papez Janez IV., umrl pa je 12. oktobra 642.
Bil je po rodu Dalmatinec, ki ga je privedla v Italijo usoda
begunca. In ko. je postal papez, je po pripovedi nasih virov
narocil opatu Martinu, naj gre v Dalmacijo in odtod prenese ostanke mucenikov, oziroma odkupi ujete kristjane.

Papez dalmatinski rojak

Resevanje mucenikov in ujetnikov

Na podlagi te suhe pripovedi sklepa Fr. Kos, da se je

papez odlocil resiti telesne ostanke salonitanskih svetih
mucenikov radi tega, ker da je bila krscanska stvar v Dalmaciji tedaj se v splosni nevarnosti in se mu niti muceniski
grobovi niso zdeli varni (Gradivo I, st. 169). Kar se tice
izkopavanja in prenasanja telesnih svetniskih ostankov, je
treba naglasiti, da je bilo tedaj splosno v navadi. Po 1. 568.
vemo (Kos, Gradivo I, st. 73), da so prenesli trupla 42 mucenikov iz porusenega Tergesta (Trsta), a iz Ogleja ostanke
sedmih svetnikov in jih shranili z veliko castjo po cerkvah
otoskega Gradeza. Pri tern pa ni odlocala, kakor misli Fr.
Ko'S, nevarnost teh grobov, saj se jim sredi rusevin ni zgodilo nic drugega, kakor da sta jih porasla trava in trnje.
Odlocalo je le to, da so hoteli begunski kristjani imeti
svoje nekdaj toliko ceseene svetniske grobove kakor doma
tako tudi na tujem zopet blizu sebe.

morda celo njemu bliznjih sorodnikov, zadeva cisto osebnega zanimanja.

Ker je Martinovo resevanje ujetnikov v vseh pisanih
virih omejeno strogo na do-bo Janezovega papezevanja (640
do 642), so stari raziskovalci dalmatinske zgodovine, kakor
J. Lucius (1604 do 1679) in D. Farlati (16901773), sklepali,
da se je padec Salone dogodil pred nastopom imenovanega
papeza, to je v 1. 63S./9., od Martina resene ujetnike pa so
steli tratko za salonitanske mescane. Odkar pa so nam arheoloske najdbe porinile ta datum nazaj tja v prva leta
Heraklijeve vlade, v leta okoli 614, je tudi vprasanje o poreklu teh ujetnikov pomaknjeno v cisto drugacno luc; saj
lezi med prvim in drugim dogodkom dolga doba kaikih
25 let. Fr. Bulic si predstavlja (Basd 1906, 272), da je slo
pri tern vendarle za resitev onih, ki so bili ujeti v Saloni,
ker oteti jih je bilo mogoce sele, ko je prisel papez Dalmatinec do potrebnih sredstev. Da bi pa slo samo za tako
stare ujetnike, si je sprico poznejsih bojev tezkojzamisliti.
Zato je ver jetno, da je Martin odkupoval z velikimi denarnimi vsotami, ki so mu bile na uporabo, prav vse, ki so bili
ujeti od padca Salone do osvojitve poslednje romanske
postojanke na dalmatinskem kopnem, in koncno tudi one
Splicane, ki so prisli iz svojega obzidja, a so jih Hrvatje
tudi ujeli in odgnali v suznost.
Ker je odkopavanje svetnikov vezano le na dve mesti,
Salono in Porec (Fr. Babudri, Atti e memorie, Parenzo 1911,
41, 180), je dovoljena celo domneva, da se je papez rodil v
Saloni, kjer je bil njegov oce ,,scolasticusss, Porec pa da mu
je bil prva postaja na begunskem potovanju v Italijo. S
tern nam je povedana tudi plovbena crta, po kateri je krenil opat Martin in katere izhodisce v Italiji je mogla biti
zopet le Ravenna (prim. B. Benussi, LTstria, Trieste 1924,
72, 7). Ker pa vemo, da so ostanki bizantinstva in krscanstva po padcu Salone prisli v oskrbo in upravo bizantinskega eksarha v tern vaznem mestu, menda od resnice nismo
dalec, ako trdimo, da je bil opat Martin, ce ze ne odtod
doma, pa vsaj iposlan iz Ravenne, s tern pa dobi svo jo vecjo
verjetnost tudi vloga ravenske cerkve, ki smo jo zgoraj
zamislili in opisali.

58

Nas primer pa je treba gledati samo s stalisca papeza

kot dalmatinskega rojaka. Cescenje domacih svetnikov mu
je bila osebna, srcna zadeva in mu je bilo tezko ob misli,
da so bili cislani grobovi nenadoma tako zanemarjeni. Zato
je dal ukaz, naj se grobovi izkopljejo ter ostanki preneso
v Rim in polozijo v kapelo poleg baptisterija v lateranski
baziliki. Kapelo je dal papez okrasiti z velikim mozaikom,
ki je ohranjen se danes in so na njem upodobljeni m. dr.
vsi oni svetniki, katerih ostanki so nasli v kapeli svoje pocivalisce (najlepso, barvito sliko mozaika prinasa Zbornik
Matice Hrv., Zagreb 1925, 200). Svetnikov je deset, med
njimi je eden, skof sv. Maver, prenesen iz Poreca v Istri,
vseh o'stalih devet pa je bilo po mnenjii vseh hagijografov
iz Salone; dva sta bila skof a, Venancij in Domnij (Dujam),
stir je iz Di jokleci janove telesne straze, eden di jakon, en
svecenik in en civilist (Anastazij).
Izkopavanje mucenikov je tofrej omejeno samo na dve
tocki, na Porec v Istri in Salono v Dalmaciji. Ker pa pise
nas vir, da je bil Martin poslan ,,per omnem Dalmatiam et
Istriam", je treba ta izraz omejiti na drugo Martinovo delo,
namrec na resevanje med Hrvati zivecih ujetnikov. Za
papeza je bil tudi odkup ujetih dalmatinskih Romanov,

Vprasanje opata Martina

Heraklij in krst prvih Hrvatov in Srbov

Kratka pripoved, ki jo daje ,,Liber pontificalis", ne

pove o opatu Martinu nic drugega, kakor da je prenesel
mucenike in odkupil ujetnike. Na podlagi te skope pripovedi sta Lucius in Farlati sklepala, da je nemogoce devati
krst Hrvatov ze v to tako rano dobo. Po njunem zgledu
vidi tudi Jirecek v papezevi skrbi za mucenike in ujetnike
dokaz, da so bili Hrvatje pogani se 1. 642., t. j. v zadnjem
letu papeza Janeza IV. Da, Jirecek je prisel na podlagi
svojih korenitih studij o starokrscanskih latinskih elementili med Srbi in Hrvati do prepricanja, da so mogli latinski
sveceniki tudi Srbe, to je vzhodni del dalmatinskih Slovenov, pokrstiti se le v dobi med 642731 (1st. Srba I, 125).
Razlicno od Jirecka pa so vsi ostali zgodovinarji, ki so
se zamislili v polozaj opata Martina v Dalmaciji, dqbili obcutek, da je opat nasel Hrvate 5,za cudo krotke", ker mu
niso delali ob izkopavanju nikakih ovir; F. Sisic je pri tem
dobro opazil, da so imeli vazno vlogo stare jsi Splicani, ker
so edini vedeli pokazati, kje v prepadli Saloni lezi eden ali
drugi iskani grob (Povijest 284). Sprico tega se s skopo pripovedjo niso zadovoljili, ampak so zaceli v^erovati, da je
opat vrsil med Hrvati tudi misijonsko delo. Prvi je izrekel
to mnenje menda Vj. Klaic (Povjest Hrvata. Zagreb 1899,
I., 31), za njim I. Markovic (Slaveni i pape, Zagreb 1903, 32),
po D. Gruberju pa je Martin pokrstil le posameznike in
neke rodbine (J. Kocijanic, Pape i hrvatski narod, Zagreb
1927, 3). Pojasnil in vzrocnih zvez tem domnevam in obcutkom omenjeni zgodovinarji niso yedeli dati nobenih, ker
se niso slutili nikaksnega diplomatskega pritiska od bizantinske straai. Edini I. Markovic se je vprasanju nekoliko
priblizal s tole slutnjo: . . . njegovo (Martinovo) poslanstvo predpostavlja, da se je u politickim prilikama osjecalo
pravo; jer se ne salje goleme svote novaca u puk, koji ne
poznaje drugih zakona do sile i nasilja" (32).
Povsem drugacnega mnenja sta v tem pogledu oba novejsa raziskovalca, Fr. Bulic in F. Sisic. Zadnji se zdi, kakor
da hoce gornjo verjetnost zanikati. Na eni strani dopusca
samo to, ,,da je opat Martin torn prilikom, svakako jos prije
negoli je posao medu ,,pogane", to jest medu Slovene, stupio
u saobracaj s krscanskim Romanima po ostrvima i na

kopnu, stp je moglo da bude od nekog utjecaja na njih i na

njihovu organizaciju" (Povijest 283), po drugi strani se mu
pa tudi ne zdi verjetno, da bi se kaka pocasna infiltracija
krscanstva med Sloveni Dalmacije zacela ze za Heraklija.
Poslednjega mnenja je tudi Fr. Bulic, ko pravi, da so
bili tedaj pokrsceni samo oni, ki so po tokolnostili dospeli
v tesnejse stike z romanskim <prebivalstvom primorsfkih
mest; njim pa da je bilo usojeno, da so se kaj kmalu poromanili. Bulic pripominja, da za vse to ni nobenega dokaza, konca pa s tem zanimivim stavkom: ,,Da su bili Hrvati
pokrsceni 7. vijeka i da su njihovi banovi prigrlili tada
vjeru Kristovu, bio bi hrvatski narod usao ovoga vijeka u
evropsku povijest" (Kronotaksa 113).
Ta Bulicev stavek je docela na mestu, vendar ne v negativnem smislu, kakor hoce on, ker na tej osnovi si lahko
pridobimo prav dragocen zakljucek pozitivne vrednosti, Vse
raziskovanje v tej razpravi kakor ze v prejsnji knjigi o
Svevladicih ima namrec prav namen dokazati, da se hrvaska
zgodovina res pricenja ze sredi 7. stoletja, za kronsko prico
pa klicem pripoved cesarja Konstantina Porfirogeneta, ki
govori izrecno, da je ze cesar Heraklij Hrvate pokrstil in
jim dal nadskofa, skofa, prezbiterje in dijakone. V cisto
dobesednem smislu drugega dela tega porocila le ne smemo
verjeti, ker je izkljuceno, da bi bil isti Heraklij v par svojih
zadnjih letih zasejal prvo seme krscanstva, obenem pa tudi
ze uvedel po dezeli cerkveno upravo, ki je navadna le tarn,
koder ze neomejeno vlada krscanski mir in red. Split-ska
cerkvena hijerarhija torej glede na Hrvate ne more biti
pogoj njihovega pokrscenja, ampak le primeroma pozna
posledica.
(
Imamo sicer se drug domac vir, ki kaze v prav isto dobo
in bi bil tudi zmozen, da nas spravi iz tira. To je Toma arhidijakon, ki nam sporoca iz casov okoli 650 ime Janeza Ravenata, ces, da je bil on tedaj prvi nadskof v Splitu. Tudi
Toma veze zacetke krscanske propagande in organizacijo
dalmatinske cenkve prav tesno med seboj s tem, da imenuje
Janeza Ravenata ne samo kot prvega splitskega nadskofa,
temvec tudi kot prvega misijonarja hrvaske Dalmacije. Da
se to nanasa res na sredo 7. stoletja, spoznamo iz dvoje

60

61

Opat Martin prvi krstitelj

Doha Martinovega misijona

mest. Na prvem mestu pise Toma, da je tedaj daroval

cerkvi v Splitu prostor za nadskofijski dona isti Severus
Magnus, ki je privedel Salonitance z otokov v Split, ta
trditev je pa pripravila nekega prepisovalca do tega, da je
v rokopisu Barberini izvolitev nadskofa celo datirana z
letnico 650. V resnici osebnost prvega nadskofa se ne spada v
sredino 7. stoletja (A. S. Dabinovic, Rad 239, 201). Ali v to
pripoved so vpletene okoli osebe prvega splitskega nadskofa tudi stvari, ki po vseh notranjih nasprotjih niso
mogle biti socasne, mislim na pripoved o prvih zacetkih
krscanske propagande v Dalmaciji.

enega leta in devetih mesecev je vsekakor prekratka, da bi

bil mogel v njej Martin izvrsiti stavljene mu naloge. Vrhu
tega trdi Porfirogenet prevec dolocno, da je glede zacetkov
krscanske propagande v Dalmaciji odlocal se cesar Heraklij. Ker pa sta si bila ta cesar in nas papez sodobnika
prav kratke mesece pozimi 640/1, si ne morem zamisliti, da
bi bil Martin poslan v Dalmacijo ob zimski burji, za katere se danes jadranje po nasem morju tako rado zastane.
Sprico teh pomislekov moramo reci: Martin je nastopil
svoje misijonsko delo v zadnjih letih Heraklijeve vlade, za
papezevanja Honorija I. in ga je potem nadaljeval za njunih naslednikov. Njegovo delovanje se je potem nadaljevalo preko dolge sedisvakance po Honorijevi smrti, pa
preko kratkih papezevanj Severina in Janeza in se dalje.
Le tako si je mogoce razloziti, zakaj ob kretanju opata
Martina po Dalmaciji za papeza Janeza IV. o kaksnih nevarnostih ze ni vec nobene besede.
Zdaj si lahko pojasnimo tudi pripoved o pafpezu Janezu IV. in njegovem razmerju/do opata Martina. Tudi v
tern primeru bomo dobili pojasnila v zgodovini pokrscenja karantanskih Slovencev. Fr. Kos (Gradivo I, p. XLVI)
pise: ,,V prvih stoletjih srednjega veka je bila navada, da
so tisti duhovniki, ki so vrsili po oddaljenih krajib svojo
nestalno sluzbo, prisli vsako leto med veliko nocjo in binkostmi k svojemu skofu ter mu porocali o svojih uspehih ... Ko so izvrsili pri skofu 'svoje delo, jih je ta iznova
poslal med Slovence (v Karantanijo) ter jim dodal se novih
tovarisev... Razume se, da svete vere po obsirni Karantaniji niso oznanjali samo zgoraj nasteti duhovniki, temvec
tudi drugi. To nam potrjuje neki vir dvakrat z besedami
,,cum aliis clericis" enkrat pa ,,et alios clericos cum eis".
Slicno si moramo misliti, da je bil tudi nas opat Martin
dolzan, da je sel vsako pomlad porocat o svojem delu k
nadskofu v Ravenno. Ko je zasedel presto! sv. Petra papez
Janez IV., je bila hrvaska Dalmacija krscanski propagandi
ze popolnoma dostopna. Teh sprememb pa ni bil nihce
bolj vesel ko novi papez-Dalmatinec, s katerim sta se Rim
in Dalmacija nenadoma tako zelo priblizala med seboj
kakor le redkokdaj. Zato je zelo verjetno, da si je dal

62

Osebi opata Martina se sicer ne pripisuje nobeno misijonarsko delo. Ali Letopis popa Dukljana nam pripoveduje
o nekem krscanskem delavcu (gl. sir. 22), ki pa * vrsi po
Dalmaciji potujoc cisto misijonske posle. Po nasih racunih
je vladal Hrvatom kot sodobnik Ortega papeza, ki je poslal
v isto Dalmacijo opata Martina, kralj Zvanimir. Ker pa je
bilo ime misijonarja Konstantina oznaceno za anahronisticno gloso in smo zaradi tega prisiljeni iskati ime neke
druge osebe, smemo z oziroim na^@menjeno ujemanje po
casu in kraju reci: menili, ki je zacel krscevati Hrvate in
Srbe, ni mogel biti nihce drugi kot opat Martin.
O opatu Martinu pise tudi isti Toma in v istem smislu>
kakor Liber pontificalis. Ker pa so podatki o prvem nadskofu, oziroma opatu Martinu crpani iz cisto razlicnih virov^
je umljivo, da jih pisatelj ni umel spraviti v soglasje.
Sprico vsega tega moramo reci: ce je vest o tern, da je Severus Magnus odstopil ,,domicilium suum cum turri angulari et palatio", resnicna, potem je ne smemo pritakniti na
Janeza Ravenata, ampak na nekoga drugega, ki je res zivel
v onem casu, ta pa je opat Martin. Seveda Martinovo glavno
delo v Dalmaciji potem ni bilo resevanje ujetnikov in
muceniskih kosti, temvec misijonska sluzba na spreobracanju Hrvatov, med njimi v prvi vrsti vladarske Rise s
kraljem Budimirom na celu.
Delovanje opata Martina je sicer v virih omejeno na
dobo papeza Janeza IV., ki je sedel na Petrovem stolu le
od 24. decembra 640 do 12. oktobra 642. Ta kratka doba

64

Papez Janez IV. in opat Martin

spomladi 641 ali 642 opata Martina poklicati naravnost k

sebi v Rim, da je na svoja usesa slisal porocilo o uspehih
krscanstva v njegovi rojstni dezeli Dalmaciji iu da je nato
podprl Martinovo pod jet je iz sredstev,' ki so bila neprimerno
obilnejsa od ravenskih. Ob tej priliki je papez tudi izrazil
Martinu zeljo, da mu je potem Martin spravil v njegovo
blizino v Rim ostanke eescenih mucenikov.
Martinovo bivanje v Dalmaciji se s prenosom mucenikov ni koncalo, kakor domneva F. Sisie, raztegniti ga
moramo se dalje v leta papezevanja Janezovega naslednika
Teodorja (642649), posebno ker je mogoce, da so bili muceniki preneseni v Rim sele za tega papeza. Papez Janez IV.
je sicer dal pobudo za ta prenos kakor tudi za zidanje tern
mucenikom posvecene kapele sv. Venanci ja, vendar szivel je
prekratek cas, da bi bil mogel doziveti tudi dograditev
kapele. Dogradil jo je sele papez Teodor, kar se da sklepati iz dejstva, da je poleg svojfega prednika na mozaiku
tudi on upodobljen. O nadaljnji dobi Martinovega delovan ja spregovorim pozneje (76).
Da je treba zacetek Martinovega misijonar jenja v resnici devati v zgodnejso dobo, nego bi se dalo sklepati iz
pontifikalne knjige, za to nam govori tudi Letopis popa
Dukl jana, kjer je pripoved o delovan ju Konstantina-Cirila,
pravilmo Martina, vpletena ne samo v dobo prvega krscenega kralja Budimira, temvec tudi ze njegovega oceta.
Kralj Zvanimir je nastopil vlado nekako v poslednjih letih
Honorijevega papezevanja (625638), s cesarjem Heraklijem je napravil prvo pogodbo in dozivel bizantinsko demarso, katere posledica je bila tudi ta, da je papez Honor!j
poslal misijonar je pod vodstvom opata Martina krscevat
Hrvate. Zvanimira smemo primerjati s karantanskim vojvodom Borutom, ki je bil prisiljen priznati frankovsko
vrhovno oblast, a sam je ostal pogan do svoje sjoirti. Ko pa
je moral v porostvo svoje zvestobe poslati na Bavarsko sina
Gorazda in necaka Hotimira, je izrekel zeljo, da bi se oba
talca poucevala v krscanski veri, kar se je tudi zgodilo
(Kos, Gradivo I, p. XLIII). Ali sele za kralja Budimira se
je stevilo pokrscenih Hrvatov prilicno pomnozilo, ker jim
je dal dober zgled kralj sam, ko se je pustil pokrstiti od
misijonar ja-meniha.

Znamenitost kralja Budimira

65

13. p o g 1 a v j e.

Kralj Budimir - Budko.

O Budimiru poroca Dukljan nepricakovano, da je vladal 40 let in stiri mesece, umrl da je 17. marca, ne pove pa
k temu nobene letnice. Vendar ko smo ze njegovim prednikom po zvezah med njihovimi deli in znano zgodovino
dolocili priblizen cas zivljenja, nam ne bo delalo tezave,
da vpletemo tudi njega v dolocno dobo. Ce spada vladanje
oceta Zvanimira v zadnje desetletje Heraklijevega cesarjevanja in potem se v prihodnje desetletje, potem moramo
za vec ko 40 letno kraljevanje njegovega sina smatrati, da
se je zacelo nekje v 50ih letih, a koncalo v 90ih letih 7. stoletja, trajalo je torej od (650660) do (690700).
V zgodovini najdemo precej primerov, da je kak vladar
sedel na svojem prestolu dolgo vrsto let. 2e to dejstvo samo
na sebi, ne glede na vladar jeve osebne vrline, je dalo vsakomur mnogotere prednosti glede notranjega kakor tudi
zunanjega politicnega prestiza. Navznoter povzroca dolgoletno vladanje drzavnemu organizmu enakovesje in trdnost, docim zraste navzven ugled drzave do nepricakovane
visine. Isto opazujemo tudi v pripovedi dukljanskega letopisa, kjer so zajpisani iz zivl jenja kralja Budimira za hrvasko zgodovino tile prav znameniti dogodki: da je vladal
40 let in stiri mesece, da se je dal pokrstiti in s tern zacel
novo epoho hrvaske zgodovine, dalje da je sklical na Duvnjansko polje velicasten shod Hrvatov ob prisotnosti odposlancev iz Bizanta in Rima, na katerem je uredil svo jo
drzavo po zgledu sosednjih Bizantincev ter organiziral
hierarhijo krscanske cerkve in se tudi kronal za kralja. Ta
razprava ima namen obdelati samo prvi veliki dogodek,
Budimirov vstop v obcestvo krscanske vere, in z njim dokazati, da je ime tega kralja zanesljivo ter izven vsakega
dvoma zasidrano v zgodovini 7. stoletja.
Visoko razvita kultura in civilizacija krscanskih Romanov v primorju sta privlacili barbarske sosede nase v
cedalje visji meri in pripravljali ugodna tla tudi za krscansko propagando. Oni Hrvatje, ki so prisli z Romani v stike

Dinastija in krscanstvo

Budimirov krst

mirnega gospodarskega poslovanja, so inieli takoj in vedno

dovolj prilike, da se seznanijo z velikimi prednostmi in
udobnostmi civiliziranega zivljenja; glede njih imata J. K.
Jirecek in Fr. Bulic prav, ko trdita, da so se pokrstili prvi,
a se kmalu nato tudi poromanili. Poleg tega sloja je imela
glede vsakdanjega prometovanja najvec potreb vladarska
hisa Hrvatov. J. K. Jirecek je to ze dobro slutil, ko je napisal: ,,Pre ce mozda biti da se hriscanstvo sirilo postepeno
iz rimskih gradova dalmatinskih, i to prvo po dvorovima
vladalaca" (1st. Srba I, 125).
Ta visji sloj Jhrvaske druzbe je bil, kakor je pokazano
v knjigi Svevladicev, gotske narodnosti, uzival je v zagorski Dalmaciji dobrote vise civiliziranega zivljenja ze drugo
stoletje in tako napravil v svojem razvoju in blizanju h
kulturi in civilizaciji rimskega sveta ze neprimerno daljso
pot nego pozni prisleki Hrvati in Sloveni. To se da videti
posebno jasno na dejstvu, da so se bili ze davno seznanili
z arijansko obliko krscanske vere in se tako po vplivih
krivovernosti katolicanstvu zelo priblizali. Vsi kulturni zgodovinarji imenujejo arijanizem prvo, v bistvu go-tsko stopnjo germanskega krscanstva. Ali v procesu druzbene asimilacije, ki se je zacela med Goti in Sloveni, je arijanizem
kmalu pokazal, da je v svoji organizaciji preslab, nedostaten. Ni bil zmozen, da izravna razlike, ki so se vedno znova
porajale in pretile uniciti oblast in moc stevilcno sibkega
vladajocega sloja Germanov.
V taksnih razmerah je zavladal kralj Budimir, sin
kralja Zvanimira. Da si prisleke pokori s silo, za to ni imel
kakor ze njegovi predniki ne sredstev ne moci. Namesto
tega pa je sprevidel, da bi mu moglo krscanstvo s svojimi
m'onarhisticnimi gesli pomagati v prav obilni meri k velicastju, slavi in absolutizmu, kakrsne je razvijala moc bizantinskega cesarja prav na isti krscanski podlagi. Tudi
med samimi Goti je bilo pojmovanje o vladar ju se zelo
sirovo, napol pogansko. Knez jim je bil le vodja, ki ga njegova okolica vzdrzuje in sciti in ga, ce jim ni po volji, ali
spodi ali ubije. To pa je krscanska cerkev pobijala z vsemi
sredstvi in si mnogo prizadevala, da dvigne veljavo knezje
oblasti, ko je zahtevala od podloznikov, naj bodo nasproti

vladar ju prijazni, naj ne delajo nicesar proti njemu in naj

ga stejejo za bozjega izvoljenca. Tako je torej Budimir
spoznal, da mu krscanstvo' nudi prav izvrstno sredstvo,
kako naj si spravi svoj mladi narod v pokorscino in si tako
utrdi svo jo monarhijo. Sprevidel je, da krscanstvo njegovi
vladi ne le ni nevarno, ampak da mu je zmozno vlado pospesevati v neprimerno vecji meri nego arijanstvo. Tudi
zunanje-politicni nagibi so mu prigovar jali na vso moc, naj
se preokrene v smeri krscanstva.
Kakor vidimo, so bili vse to sami zgolj politicni nagibi,
na podlagi katerih se je zazdelo kralju Budimiru umestno,
da vpelje v svo jo drzavo katolicizem. Cimbol j je prisel Budimir v stike s katolisko duhovscino, tembolj ji je postajal
naklonjen. Tako je slednjic dozorel v njem sklep, da se je
dal pokrstiti. Po pripovedi letopisa je Budimir sprejel z
vsemi castmi misijonarja-meniha, ki je potoval skozi njegovo drzavo, nakar ga je ta spreobrnil in ga napravil pravovernega castilca sv. Tro jice. ,,Tunc vir dei ... coepit praedicare regi evangelium Christi et fidem sanctae trinitatis.
Ad cuius praedicationem rex Budimir credidit Christo et
baptizatus est cum omni regno suo et effectus est ortliodoxus et verus sanctae trinitatis cultor."
Prva posledica krsta fcralja Budimira je bila, da je podelil krscanski propagandi svo jo polno zascito. Stare prometne zveze med primorjem in zagorjem so bile s tern
znova vzpostavljene, pricela se je politika odprtih vrat. To
zvisano razmerje miroljubnosti med Hrvati kralja Budimira in krscanstvom se da opaziti ze, ako primer jamo, kar
pise letopis o Zvanimiru, s tern, kar beremo o Budimiru.
Zvanimir ,,poce ljubiti1 krstjane i ne da jih progoniti", o
Budimiru pa pove, da je zacel kristjanom kar ukazovati,
naj se vrnejo, in sicer zaradi tega, da bodo pozidali mesta
in tako dvignili gospodarski ustroj drzave. ,,Post haec Budimir (Svet.) rex iussit christianis, qui latina utebantur lingua, ut reverterentur unusquisque in locum suum et reaedificarent civitates et loca, quae olim a paganis destructa
fuerunt". Le pod tern prijetnim pritiskom, ki ga je dozivelo
krscanstvo, si moremo predstavljati, kar pise letopis v
stavku poprej: ,,Tempore isto facta est laetitia magna et

66

67

Vprasanje arhonta Porga

Porga = Bifdimir

christiani descendentes de montanis et locis abditis, quo

dispersi erant, coeperunt nomen domini laudare et benedicere, qui salvos facit sperantes in se".
V knjigi Svevladicev je bilo deloma ze pokazano, da je
dal Konstantin Porfirogenet (905959) zelo zgoscen, a dosti
zanesljiv pregled politicnih dogodkov iz Dalmacije, kolikor
so bili zanamivi za bizantinski cesarski dvor. Krst prvih
Hrvatov, oziroma njihovega vrhnjega sloja, je vendar tudi
dogodek, ki je za vse poznejse politicno razmerje Hrvatov
do Bizanta se posebno velike va^nosti, zato smemo pri Porfirogenetu tudi njega z vso pravico pricakovati. In res nam
ga omenja kratko, a jedrnato, pri tern pa nam sporoca celo
osebno ime, ki je poleg legendarnih imen petih bratov in
dveh sestra prvo in na jstare jse iz hrvaske preteklosti in,
kar je se posebno tehtno, prvo iz vrste imen hrvaskih in
srbskih arhontov-kraljev. V stavku, kjer govori o Heraklijevi krstilni odpravi med Hrvate, namrec pise: ,,Imeli pa
so Hrvatje ob tej priliki arhonta Porga." Vendar to ni edino
mesto, kjer se omenja Porga. Ko nam daje v odstavku poprej sliko o dogodkih pred Porgovim nastopom, to je o
prihodu, bojih in naselitvi Hrvatov po ukazu cesarja Heraklija, pravi na koncu zopet tale: ,,Imeli pa so Hrvatje v
tistem casu za vladarja Porgovega oceta." Iz dejstva, da
nam tedanjega arhonta ne pove po imenu, ampak nam ga
le oznaca s tern, da je bil ta arhont Porgov oce, se da sklepati, da je moral biti sin neprimerno imenitnejsi od svojega oceta.
Po teh ugotovitvah se vrnimo k Letopisu popa Dukljana
in primerjajmo imena, ki nam jih sporoca iz iste dobe ta
domaci zgodovinski vir, s Porfirogenetovimi. Ta razprava
je pokaz&la po nasih racunih za dobo cesarja Heraklija in
Heraklijevicev, namrec za leta nekako od 610 do blizu 700,
med Hrvati sedmero vladar jev: Ratimira, stiri tirane, Zvanimira in Budimira. O prvem, ki je bil poveljnik Hrvatov
ob osvojitvi Salone okoli 1. 614., sem govoril v knjigi Svevladicev (174), z ostalimi se bavi pricujoca razprava. Iz
vsega posnemamo m. dr. tudi to, da se prvih sest vladar jev
h krscanski veri se ni priznavalo, ampak da je bil kralj
Budimir prvi, ki se je dal pokrstiti. Tudi oba hrvaska ,,ar-

honta", ki ju omenja Konstantin Porfirogenet, oce in sin,

vladata po zatrdilu samega pisatelja v dobi, ko je sedel na
bizantinskem prestolu cesar Heraklij. Vendar ju pisatelj
razlikuje na ta nacin, da pripisuje dogodke pred krstom
Hrvatov ocetovim casom, krst pa da se je zgodil v dobi njegovega sina Porga.
Imenski inventar o uvedbi krscanstva med Hrvati nam
torej nudi pri Porfirogenetu samo enega arhonta Porga.
Temu nasproti najdemo pri popu Dukljanu v enakih zvezah omenjena kar dva kralja, Zvanimira in Budimira, ki
sta si kakor oce in sin. En vladar proti dvema, to neskladje
je mogoce odpraviti le na ta nacin, da izluscimo tudi iz porocil letopisa samo enega kralja. Prve diplomatsko-politicne dogodke, ki so odlocali o bodocnosti krscanstva med
Hrvati, je sicer dozivel se Budimirov oce Zvanimir. Vendar
njihove koncne posledice, ki zivijo se danes, namrec krst
samega kralja in s tern vstop njegove drzave v drustvo
ostalih krscanskih drzav, so se dogodile sele za kralja Budimira. Sprico tega nam je dovoljeno, da Zvanimira zanemarimo, tembolj pa naglasimo zasluge kralja Budimira.
S tern je stopila nenadoma pred nas uganka v obliki
enacbe, ki pravi, da je arhont Porga ista oseba, kakor kralj
Budimir. Obe imeni si v njunih danasnjih oblikah nista
prav nic podobni in ker sta nositelja obeh, Porga kakor Budimir, vsak v svojem zgodovinskem viru, vladarja istega
hrvaskega naroda, bi bilo mogoce staviti zivljenje vsakega
v drugo dobo. Ali taksnega pocetja nam ne dovolijo zveze
z dogodki, ki so pripisani Porgu v tujem, a Budimiru v
domacem viru hrvaske' preteklosti. Kakor se namrec omenja Budimir v dukljanski genealogiji kot prvi hrvaski vladar, ki je sprejel od potujocega rimskega misijonarjameniha krst in nauk Jezusa Krista, prav tako je v bizantinskem viru Porga oni arhont, za cigar vlade sta poslala
Bizant in Rim med Hrvate prve oznanjevalce Kritove vere.
Zaradi tega je enacba ,,Budimir = Porga" tako nujna, da se
ji ne moremo izogniti, niti je zavreci, ampak da jo moramo
sprejeti kot zlata vredno zgodovinsko resnico. Da pa bo ta
resnica tembolj zasidrana, je potrebno, da se poglobimo v
razlago imena ,,Porga".

68

69

Hypokoristikon

,,Budko"

Ob tern imeiiu se je ustavil ze marsikdo. J. Marquardt

(181282) in za njim F. Sisic sta postavila trditev, da pomenita arhont Porga in arhont Porinos isto osebo, namrec
ze omenjenega kneza Borna (gl. str. 43), za Porgovega (Bornovega) oceta pa smatra Sisic ninskega kneza Viseslava
(800810). Oba torej vladarja taksnega imena, ki bi bil v
zvezi s Heraklijevimi casi, kratko zanikata. Sisic v svojem
gotofobskem strahu pred ,,historijsko praznino" namrec v
malobesedni zgodbvini 7. stoletja ne more najti nobenih
zvez, ki naj bi doticne dogodke Vendarle prihranile tej od
Porfirogeneta toliko naglaseni dobi. Da, ob primerjanju
Porgu in Porinu pripisanih dogodkov z njemu znano zgodovino je sel se dalje in hoce pripoved o obeh pripisati
celo knezu Branimiru (879892) (Vjesnik arh. dr. 13, 44,
46). Okoli Porgovega imena je razmisljal v najnovejsem
casu tudi St. Sakac (Croatia sacra 1931). Ko isce v tej razpravi dobo, kdaj so Hrvatje sklenili s papezem mirovni
pakt, ki ga opisuje Konstantin Profirogenet, pise tudi tale:
,,Hrvatski vladar ,,Porga", u cije doba stavlja Porfirogenet
taj ugovor sa sv. Petrom proti ratu, mora da se zapravo
zvao ,,Borko", kako je vec naslucivao Fr. Racki" (5); je pa
mnenja, da je treba v Porgu in Porinu gledati dvoje oseb,
izmed katerih racuna Porga za sodobnika papeza sv. Agatona (678681). S vprasanjem Budimirovega imena se je
bavil edini K. Nikolajevic (Letopis Matice Srp. 1866, 28),
ko je ob domnevi, da je Budimir imenovan v letopisu kot
vrstnik sv. Cirjla, napravil enacbi: Vlastimir = Zvanimir,
oiziroma Mutimir = Budimir.
Kar se tice oblike arhontovega imena, soglasa Sakac z
Raokim, ki sluti v imenu ,,Porgas< med Hrvati zelo domace
ime ,,Borko". Ali ob svoji enacbi ,,Porga = Borko" nista pomislila ne Racki ne Sakac na to, da so osebna imena, ki se
koncujejo na ,,-ko", med Slovani redno le hipokoristika all
imenca, ki jim je torej treba prvotne, enostavne oblike sele
poiskati. Imenca se tvorijo bodisi iz imenskega debla ali
pa iz koncnice. Pri nasem imenu gre pac za prvi primer po
tehle zgledih: Branimir-Branko, Jerolim-Jerko, FerdinandFerko, Miroslav-Mirko, Vladimir-Vladko in Rudolf-Rudko.
Ze Sakac je naglasil, da osnove ,,por", od katere bi bilo na-

pravljeno osebno ime, v slovanskih jezikih ne poznamo.

Tako je prisel do imena ,,Borko", od katerega pa ni mogel
potem nikamor naprej; imence Borko je namrec mogoce le
iz imena Borislav, -sav, s katerim se pa ni mogoce v zapisani
zgodovini nikamor nasloniti.
Iz te zagate nam pomore ze zgoraj pridobljena enacba
,,Budimir = Porga". Na njeni podlagi moramo v imenu
Porga iskati koren, ki nam ostane od imena Budimir, ako mu
odtegnemo koncnico -mir. Ta pridobljeni koren je ,,bud", a
iz njega napravljeno imence se mora glasiti ,,Budko".
Bizantinski Porga naj bo torej isto, kar je slovanski
Budko. Ali je to mogoce, ko izmed vseh petih glasov prvega
imena ni v drugem ohranjen nobeden? Od bizantinskih uses
slisana slovanska imena so pri Porfirogenetu vedno spremenjena, kolikor zahtevata grsko glasoslovje ali blagoglasje.
Vprasanje, koliko in kako je bilo ime ,,Budko" prekrojeno
po zakonih grskega jezika v ,,Porga", prepuscam strokovnjakom. Dokler pa ne povedo ti svojega mnenja, moramo
reci, da je bilo morda ime ze od vsega pocetka nepravilno
slisano, se bolj nepravilno pa zapisano, pozneje pa da so
mu njegovo pravo obliko se dalje kvarili oni, ki so Porfirogenetov spis ,,De administrando imperio" urejevali in prepisovali.
Po kaksnem potu je bizantinski cesar-pisatelj zvedel
Porgovo ime? Ker je gotovo, da je bil o hrvaskih dogodkih
zelo odvisen od vesti, ki jih je prejel preko svojih zaupnikov iz ust samih Hrvatov (S^evladici 181), je moralo tudi
ime nasega arhonta dospeti po istem potu v Bizant. Da je
ta sklep pravilen, vidim mocen dokaz v tern, da je cesar to
ime dobil v obliki imenca-hipokoTistika. Imence se je torej
hranilo do 10. stoletja budno v narodni zavesti, kar nam je
zopet jasen dokaz, da je bil njegov nosilec visokega spostovanja vreden moz, vreden, da se mu ime prenasa iz roda
v rod; saj je nanj vezana najstarejsa zgodovina krscanske
cerkve med Hrvati Dalmacije, cerkve, katere odlicna clana
sta bila m. dr. tudi oba dalmatinska pisatelja pop Dukljan
in Toma arhidijakon.
, Vtis, ki so ga napravila dela kralja Budimira na hrvaSko ljudstvo, je bil tolik, da mu je tradicija ovila okoli

70

71

Budimir narodni svetnik

Krstitelj opat Martin

glave celo venec svetnistva (I. Kukuljevic, Zbornik kralja

Tomislava, Posebna djela akad. Zagreb 1925, 17, 70). Kakor
so mnogi narodi dvignili svoje slavne prve kralje med posvecena bitja, tako se je morda zgodilo v tern primeru pri
Hrvatih. Vendar je treba naglasiti, da za to menda nimamo
dokazov, ki bi segali dalje nazaj, kakor samo do A. KacicaMiosica (17041760). Zaradi tega bodo morali hrvaSki zgodovinarji v to vprasanje se pogledati prav natanko, ker
obstojita dve moznosti. Po prvi je Budimir morda dobil
naslov svetnika od krscanskega duhovnistva ze kmalu po
svoji smrti, torej v 8. stoletju, v priznanje zaslug, ki si jit
je bil pridobil za uvedbo in razsir jenje krscanstva za svoje
40 letne vlade. V tern primeru bi bili pridobljeni globlji
vzroki, zakaj je zacel glosator dukljanskega letopisa namesto Budimirovega imena rabiti ime Svetopelek (Sveti-puk).
Ali isto vrinjeno ime je moglo vplivati tudi obratno in izzivati predstave o kraljevem svetnistvu sele v zelo poznem
casu, kar nas potem privede v Kacicevo dobo.
Kako je moralo biti ime Budimir cislano med starimi
Hrvati, se da sklepati tudi iz tega, da je to ime pri hrvaskih
odlicnikih kaj pogosto, n. pr. v drugi najstarejsi ohranjeni
zgodovinski listini hrvaske preteklosti, v povelju kneza
Mutimira iz 1. 892., nastopajo kot price: dvorni zupan Budimir, zupan kneginje Budimir in Stefan, sin Budimirov. To
ime rabi se danes kot pogost priimek, po svojem poreklu je
pa brzkone po slovensko prikrojeni gotski ,,Vidimer".

tega mnenja. Nastane pa vprasanje, kako je bila mogoca

glosa, ki trdi o Konstantinu-Cirilu taksno neresnico, ces?
da je v Rim prisel ze kot menih, ko vemo, da se je pomenisil sele v Rimu malo pred svo jo smrtjo. Tega stavka si
ne moremo razloziti na noben drugi nacin, kakor da je moralo biti v prvotnem besedilu letopisa mnogo govora o tem>
da je bil oni misijonar, ki je krsceval Hrvate, menih ze od
vsega pocetka. Ta trditev prvotnega teksta je potem deformatorja toliko vezala, da se je ni mogel otresti, zaradi tega
je v njenem smislu obrnil tudi resnico, ki mu je bila znana
iz bijografije sv. Konstantina-Cirila.
Tako se nam je izluscilo glavno pozitivno zgodovinsko
jedro, da je bil kralj Budimir pokrscen od nekega meniha^
ki je potoval po njegovi drzavi. To novo ugotovitev, ki je
pridobljena iz dukljanskega letopisa, je mogoce zdaj overoviti s pomocjo zanesljivih virov, ki so nasteti ze v prvem
poglavju razprave in ki nam sporocajo, da je bilo temu
menihu ime opat Martin. In ako gremo do kraja: s tern
je znova potrjena vera, da opat Martin po Dalmaciji ni
samo odkupoval ujetnike in izkopaval kosti mucenikov. To
je bilo le njegovo stransko delo, glavna njegova zasluga
pa je bilo misijonarjenje, v prvi vrsti pa v dejstvu, da je
pokrstil prvega hrvaskega kralja Budimira-Budka.
Oglejmo si zdaj ponovno stavek Konstantina Porfirogeneta, ki pise o Herakliju in Porgu. Tu stoji trditev, da
so bili krscanski sveceniki, ki so delali med Hrvati, ze za
vlade imenovanih vladarjev cerkveno organizirani, ker
arhont Porga da je dobil od Heraklija ne samo nadskofa,
temvec tudi skofa. Vprasanja o nadskofu smo se doteknili
ze zgoraj, tu nam preostane da razlozimo, kdo je bil tu
misljeni skof. Porfirogenet je napravil kralja BudimiraBudka in cesarja Heraklija za sodobnika, v resnici pa po
nasih racunih Budimir svoje vlade med Hrvati, dokler je
vladal v Bizantu Heraklij, se ni nastopil. Bil pa je za svoje
40 letne vlade vrstnik Heraklijevih potomcev in naslednikov Konstansa (646668), Konstantina IV. Pogonata (66S
do 685) in Justinijana II. (685695). Ze v knjigi Svevladicev
(75) >sem pokazal, kako je Porfirogenet ob svojem pisanju
rad zagresil ,,epicno atrakcijo". Ali v nasem primeru ne gre

72

14. p o g 1 a v j e.

Martin Budimirov krstitelj.

Kaj je bil oni, ki je Budimira pokrstil? Ze zgoraj izvrsena kriticna analiza danasnjega besedila dukljanskega
spisa je pokazala, da je v njem mnogo interpoliranih glos.
Vendar nam je ostal iz hrvaske redakcije neobdelan stavek,
ki ga je treba ogledati ob tej priliki natancneje. ,,I papa,
kada bise poslal po blazenoga muza Kostanca, posal koji
k njemu dojde, po papinu dopuscenju posveti ga za koludra." F. Sisic je oznacil ta stavek za vrivek in tudi jaz sem

Papez Agaton in Sloveni

Skof v Dalmaciji 7. stol.

za nikako varitev slicnih dogodkov. Pisatelj le omejuje

dobo pokrseenja prvih clanov hrvaskega naroda na dobo
vlade enega samega cesar ja, namrec Heraklija, ne pripusca
pa dejstva, da bi ta misijonska doba trajala tudi se za vlade
njegovih naslednikov. To napako je bilo pisatelju napraviti tern laze, ker so prvi trije Heraklijevici, ki so vladali
do 668, Heraklios Konstantinos III., Herakleonas in Konstantinos Herakleios tako se imenuje v sodobnih spomenikih cesar Konstantin (J. K. Jirecek, Dkschr. Akad. Wien
48, 30 n. 3) nosili v svojih imenih tudi ime svojega velikega prednika. (Kar se tice Konstantina IV. Pogonata, trdi
Farlati (III 359), da je nosil tudi pridevek Flavios Herafcleios.)
Dolga 40 letna Budimirova doba je videla i v Itali ji i
v Bizantu pac mnogo do<godkov, ki so vsaj posrednb zadevali m. dr. tudi zahodne dele Balkanskega polotoka. In ako
pomislimo, da so pri Porfirogenetu pod imenom Heraklija
delno skriti Heraklijevici, najdemo res iz te dobe pismo
papeza sv. Agatona (678681), ki trdi: ,,Znano je, da zivijo
sredi med narodi i med Langobardi i Sloveni ter med Franki
i Gali in Goti kakor tudi Britanci, mnogi nasih drugov
(confamulorum nqstrorum), ki si venomer prizadevajo tudi
na tern, da bi spoznali, kako je treba ravnati, da se zadeva
apostolske vere dovrsi (qui et hoc curiose satagere non desistunt, ut cognoscant, quid in causa apostolicae fidei peragatur). To,pismo (gl. St. Sakac, Croatia sacra 1931, 27),
ki ga je na cerkvenem zboru v Rimu o veliki noci 680 podpisalo 125 skofov, je bilo poslano cesarju Konstantinu IV.
Pogonatu, da se prebere na 6. cerkvenem koncilu v Bizantu
istega leta. Ob pazljivem studiju navedenega stavka bomo
morali le pritrditi domnevi Gaya, da tu ne gre za prosto
delo misijonarstva, temvec da so tedaj delovali med tu omenjenimi narodi tudi ze posamezni skof je (Compte - rendu
bizantol. kongresa v Beogradu 1929, 95). Poleg Slovenov se
omen ja jo Langobardi, Franki, Gali, (spanski) Gotje in Britani. In ker so v resnici za ono dobo dokazani skof je ze
med vsemi peterimi tu omenjenimi narodi, zato tudi Sloveni med njimi ne more jo biti nikakrsna izjema.

Kdo so tu misljeni Sloveni? Iz pravkar povedanega gre

pac za Slovene, ki so bili blize Rimu ko Bizantu. Da bi to
papezevo pismo zadevalo karantanske Slovence, je izkljuceno (prim. Kos, Gradivo I, st. 162.), se manj se more jo upostevati severneje stanujoci slovenski rodovi, saj tedaj niti
Nemci se niso bili vsi pokrsceni. Slovenci panonskega jarka
pa so bili po ugotovitvah Lj. Hauptmanna se dolgo potem
trdno v oblasti Avarov. Na ta nacin nam ostanejo samo se
Sloveni Dalmacije in Ilirika, obeli bivsih rimskih provinc,
ki sta tedaj spadali se nesporno pod cerkveno jurisdikcijo
zahodnega Rima.
Vsa ta izvajanja in datiranja nas dovedejo nujno zopet
k edinemu misijonarju, ki nam je znan po imenu, da je
delal v 7. stoletju med Hrvati, opatu Martinu. Ze I. Markovic je slutil glede Konstantina Porfirogeneta, da je ,,pisac
spomenika, sto ga je (car) valjada nasao u drzavnim arhivima Carigrada, (je) naslonio tvrdenje o krstenju Hrvata
pod onim carem (Heraklijem) na cinjenici Martinova poslanstva u Dalmaciji" (32). In ako gremo v analizi bizantinske pripovedi do konca, bomo dospeli do trditve: oni
skof, ki pise o njem Porfirogenet, da ga je cesar Heraklij
poslal poleg nadskofa v Dalmacijo krstit Hrvate, je bil
opat Martin. Za papeza Agatona pa seveda opat Martin ni
vec zivel, zato je v onem pismu misljen ze njegov neznani
naslednik.
Ali na to bo kdo napravil prigovor, ces, da Martin ni
bil skof, ampak opat. V rimski cerkvi je bilo res tedaj najIbolj obicajno, da so postavili misijonarjem na celo skofa,
imamo pa tudi drugacnih primerov. Tako je bil menih Avgustin iz Canterburyja 1. 596., preden je sel prvic na Anglesko, posvecen za opata, v Solnogradu pa je bil tamkajsnji skof obenem opat samostana sv. Petra vse do konca
10. stoletja; slicno je bilo v Regensburgu. Po teh primerih
iz Nemci je si moramo predstavljati, da je bil tudi Martin
opat in skof obenem; skof je morda postal pozneje, je pa
tudi mogoce, da so dobili ta naslov sele njegovi nasledniki.
To pa se ni bil nikaksen skof z dolocenim sedezem.
Okoli 1. 600. je bilo med Bavarci krscanstvo ze precej razsirjeno, saj nastopa tedaj bavarska princesa Theodolinda

75

,,Episcopus Creatorum"

Porta aurea Dijoklecijanove palace

na arijanskem dvoru Langobardov kot posrednica katolicanstva. Kljub temu je imela ta prostrana dezela se dolgo
samo pokrajinske all potujoce skofe (chorepiscopi) brez
stalnega sedeza (H. Widmann, Gesch. Salzbg. I 59). Pred
1. 739. je stela samo tri potujoce skofe, Ruperta, Emerama
in Korbinijana in je sele sv. Bonifacij (680754) organiziral v dezeli stiri stalne skofije, Salzburg, Freising, Regensburg in Passau. Ko pa se je ^odrocje solnograjske skofije
okoli 748 razsirilo4 se preko Borutove Karantanije, vidimo,
kako je zopet ta dezela dobila svojega potujocega skof a all
namestnega skofa Modesta. Tudi nas Martin je bil brzkone
te vrste skof. In ako pomislimo, da so imeli Hrvat je poznejsih stoletij res skofa, ki ni imel pravega sedeza, ki pa je
zivel najrajsi v blizini vladarskega stana in vrsil svoje delo
z neprimerno vecjo avtoriteto nego skof je romanskih mest
primerja, potem lahko recemo, da je bil opat Martin prvi
,,episcopus Croatorum" (Fr. Sisic, Povijest 309). S tern je
dobljen dokaz tudi za Sisicevo trditev, da se je dijeceza
,,lirvaskega skofa" ,,se od svojega postanka razprostirala
po vsej hrvaski knezevini, docim so zivele dalmatinske skofije skrcene znotr"aj mestnih obzidij", in da je potujoci pokrajinski skof res dobil svojo stalno residence v Ninu sele
scasoma (F. Sisic, Povijest 362, 392, 394, 414, 660).
V enem prejsnjih poglavij je bilo pokazano, da je opat
Martin zacel svoje misijonarsko delo po Dalmaciji v zadnjih letih papeza Honorija I. in ga nadaljeval pod papezi
Severinom, Janezom IV. in Teodorom. Ker pa je ta papez
umrl ze 1. 649., a tedaj po nasih racunih Martinov glavni
krscenec, kralj Budimir, med Hrvati svoje vlade se ni nastopil, smo prisiljeni, da podaljsamo dobo Martinovega delovan ja tudi se v leta prihodn jih dveli papezev, sv. Martina L
(149653) in sv. Evgenija (65457). Sele sredi 60ih let, nekako 1. 654., je bil kralj Budimir pokrscen in so bili s tern
v visoki meri kronani vsi silni Martinovi napori, ki so trajali kakih 17 let (638655). (2e zaradi tega in ne glede na
to, da je bil papez Martin I. pred nastopom pontifikata
apokrizijarij (papeski nuncij) na bizantinskem dvoru, St.
Sakac nima prav, ko gleda v nasem opatu Martinu in papezu
Martinu isto osebo (Croatia sacra 1931, 22).

15. p o g 1 a v j e.

76

Kapela bl. Martina v Splitu.

Na mozaiku v lateranski kapeli sv. Venancija so upodobljeni in zapisani svetniki, katerih kosti so bile prenesene iz Dalmacije in Istre, kakor tudi oba papeza, ki sta
dala pobudo temu podjetju, oziroma dogradila kapelo, pogresamo pa na mozaiku podobo in ime onega, ki je bil poslan v Dalmacijo, da je to tezko delo izvrsil. Glede Rima
je to cisto umljivo, zameriti pa bi morali Dalmaciji, ako
ne bi ohranila na svojega krstitel ja v tradicijah prav nobenega sledu.
Budimir, ,,kralj sveti", je bil le nacelnik pasivne stranke v pokrstitvi hrvaske Dalmacije. In ce je ze pri povisanju
njegovega imena imela glavno vlogo hijerarhija hrvaske
cerkve, ali si moremo misliti, da bi ista hijerarhija ostala
hladna in ne bi zacela castiti v istem smislu tudi onega, ki
je bil njen pocetnik in ki ima na Budimirovem krstu neposredne zasluge kot propovednik in krstitel j. O tern prvem
nacelniku aktivne krscanske stranke v Dalmaciji, opatu
Martinu, se mi zdi, da imamo ohranjen v Splitu dragocen
spomenik, namrec kapelico ,,sv." Martina. Odkril jo je
Fr. Bulic, a ji postanka ni znal raztolmaciti (Vjesnik arh.
dr. 1915/16).
Kapela je urejena v delu hodnika za obzidjem nad severnimi vrati (porta aurea) Dijoklecijanove palace in je
siroka le 1*64 m, a dolga 10m. Na ikonostasu je vklesan
na^pis njegovo sliko ima tudi Sisic (Povijest 336), ki ga
berejo po Bulicu vsi tako-le: ,,Hoc in templo patrocinia in
honorem beati Martini ac genetricis Dei Mariae Sanctique
Gregorii Papae" (Bulic, Stopama hrv. nar. vladara, Zagreb
1928, 86). V tern napisu so torej ohranjena tri imena, blazeni Martin, Marija, mati bozja, in papez Gregor. Da je kapelica posvecena sv. Gregor ju, si razlaga Bulic pravilno s
tern, da je bil ta papez z zadnjima skofoma Salone v posebno tesnih zvezah in si je mnogo prizadeval, da dvigne
ugled tedaj neslozne salonitanske cerkve. Vprasanje zavetnice Marije, matere bozje, nas pribliza k zgodovini prvih
let splitskega naselja. Ker so namrec arijanci odrekli Je-

Blazeni Martin

Apostol Hrvatov in Srbov

zusu Kristu bozanstvo, njegovi materi Mariji pa svetost, a

so bill Hrvatje v svojem gotskem sloju tudi arijanski, je
umljivo, da so bill prvi kristjani na tleh hrvaske Dalmacije
za cescenje teh dveh osebnosti posebno vneti. Zato so napravili Marijo za glavno zascitnico romanskih naselbin na
hrvaskih tleh in ji posvetili m. dr. tudi iz Dijoklecijanovega mavzoleja urejeno glavno cerkev v Splitu.
Ostane se vprasanje ,,bla|enega Martina", ki je med
patroni kapelice na castnem prvem mestu. Med svetniki katoliske cerkve sta dva tega imena, eden je bil papez, drugi
skof. Da bi mogel ta nas Martin cikati na sv. Martina papeza iz srede 7. stoletja (649653), te moznosti ni vzel nihce
v pretres, vsakdo pa je spravil napis v zvezo z velikim svetnikom Galije in Frankov, sv. Martinom skofom iz 4. stoletja
(316397). K temu jih je pripravilo tudi dejstvo, da je bila
hrvaska Dalmacija od ca 800 do 878 pod vrhovno oblastjo
Frankov (Sisic, Povijest 307). In ker je sv. Martin skof nacijonalni svetnik Frankov, smatrajo vsi kapelico sv. Martina v Splitu za klasicen dokaz frankovskega vpliva v Dalmaciji; pri tern pa nihce ne pomisli, kar je poudaril deloma
ze Fr. Bulic, da je bil Split z ostalimi romanskimi mesti pod
frankovsko oblastjo komaj sest let 806812 (Sisic, Povijest
309).
V svojem znanem stremljenju, da sluzi njihovi politiki
tudi cerkev, so Karolingi kot politicnj gospodarji hrvaske
Dalmacije iztrgali dezelo iz cerkvene jurisdikcije primorskih mest, ki so bila bizantinska, ustanovili zanjo v Ninu
posebno skofijo, a jo podredili oglejskemu patrijarhu v Cedadu. Umljivo, da je nioralo biti zaradi.tega razmerje med
splitsko cerkvijo in Franki zelo napeto. Zato smemo od tedanjih Splicanov pricakovati vse prej, kakor pa da bi pospesevali cescenje kateregakoli frankovskega svetnika in
mu posvetili kapelo celo nad mestnimi vrati, pred katerimi
so ze stale prednje straze frankovskih bojnih sil. Da pa si
glede sv. Martina skofa tega se celo ne moremo zamisliti,
nam odsvetuje dejstvo, da je bil ta svetnik Karolingom naravnost simbol njihovega politicnega razmaha.
Na osnovi teh ugotovitev je jasno, da o kaksnem vplivu
Frankov na cerkev v mestu Splitu ne more biti govora in

da se v imenu blazenega Martina ne sme gledati frankovski

svetnik in skof. To pa nas povede dalje do nove moznosti,
da je treba pri splitskem Martinu misliti v prvi vrsti na zasluznega domacega Martina. Cescenje svetnikov Martinovega imena med Hrvati stopa s tern v cisto novo luc. In ako tici
v tern res kaj spomina na galskega sv. Martina, potem moramo reci, cla je to le kontaminacija spomina na dva imenjaka, pri cemer so tradicije o domacem Martinu scasoma
obledele in se zlile v cescenje samega Martina skofa. Saj
sta si oba imenjaka v mnogocem tudi zelo slicna. Eden je
utrdil in razsiril krscanstvo po Galiji (A. Regner, Saint
Martin, Paris 19172), drugi pa tri sto let pozneje po hrvaski
Dalmaciji, in kakor velja prvi za apostola Galije, tako
smemo drugega imenovati apostola Hrvatov in Srbov.
Da tu prvotno res ne gre za sv. Martina Turonskega,
nam jasno namigava napis na ikonostasu kapelice tudi s
tern, da govori le o ,,blazenem" Martinu. Ce so sv. Martina
skofa slovesno slavili ze 1. 461., mu zaceli staviti cerkve in
so ga mogocni frankovski kralji izvolili za zascitnika svojemu kraljestvu, je vendar neimogoce, da bi po toliko stoletjih pokrsceni Hrvatje Dalmacije istega svetnika zaceli
castiti le kot blazenega. Ako bi pa tu bil misljen Martin
papez, ne bi bilo nobenega vzroka, da bi se njegov spomin
v primeri s sv. Gregorjem potisnil na nizjo stopnjo. Beatifikacija in kanonizacija kot cerkvena akta sicer se davno
nista bili uvedeni. Kljub temu smemo reci, da tici v izrazih
,,beato" na eni, a ,,sancto" na drugi strani neko hoteno razlikovanje med svetostjo Martina, oziroma Gregorja. Slovar
Du Cangea in ^Thesaurus linguae latina^" pravita s. v.
beatitude, beatus, da se je rabil ta izraz pri klerikih, menihih, skofih in papezih ne glede na to, ali so veljali za moze
zgledno svetega zivljenja ali ne. Ker pa je dobil Martin
Dalmatinec v Splitu sebi posveceno kapelico, vidim v tern
znak, da je ostal njegov spomin vendar svetal in vzvisen
nad vsakdanjost vsaj v mejah Dalmacije, ki je bila torisce
njegovega uspesnega misijonskega dela.
Kdo je pa to kapelico uredil in kdaj? Vsi, ki so se ba~
vili z ornameniiko in napisi, zivijo pod vplivom Sisiceve
,,historijske praznine" za 7., pa tudi se 8. stoletje. Zaradi

80

Graditelj kapele

tega in v zvezi s frankovsko do-bo Dalmacije se nagibajo k

mnenju, da je kapela sele iz 9. stoletja. Tudi vse epigrafske
posebnosti da ga izdajajo za isto dobo (P. Skok, Basd 1915).
Na to stoletje jih je spravil se drugi napis, ki je vklesan nad
vhodom v kapelo in ki nosi poleg imena ,,beati Martini66
tudi sporocilo, da je kapelo uredil ,,skromno in po svojih
sredstvih svecenik Dominik66 (presbyter Dominicus). V znameniti listini kneza Trpimira od 4. marca 852 je namrec
podpisan tudi neki duhovnik? Dominik (Sisic, Povijest 331),
kar je pripravilo 'Bulica k mnenju, da sta ta Dominik in
graditelj Martinove kapele ena sama oseba, a da je kapela najstarejsa splitska cerkev iz dobe narodne dinastije.
Kljub temu se n. pr. Bulic in Abramic ne moreta ubraniti vtisu, da gre vendarle za objekt iz nekoliko zgodnejse
dobe, kakor je 9. stoletje, sta pa proti datiranju s 7. stoletjem. Sprico tega in ker priznava Bulic, da nastopa line Dominicus v stari epigrafiji Salone 6.7. stoletja kaj pogosto,
dajem o postanku kapele tole razlago s pridrzkom, da jo
glede ornamentike na ikonostasu overijo tudi umetnostni
zgodovinarji. Dominik je moral biti prezbiter v Splitu, ali
ko je med Hrvati misijonaril opat Martin, ali ne dolgo potem, vendar pa se pred nastopom prvega splitskega nadskofa.
Bil je moz, ki mu je bila zgodovina dalmatinskega krscanstva prav dobro znana. Zato imamo v treh svetnikih kapele
ohranjen s^pomin na dobo najhujsih katastrof, ki jih je dozivela Dalmacija, na dobo, ki je privedla Slovene in Hrvate
preko reke Velije (598) in skozi poruseno Salono (614) k
bogabojecemu cescenju Krizanega in njegove matere Marije (554). Sv. Gregor papez (590604) je bil namrec poslednji cuvar starega romanskega krscanstva, blazeni Martin
opat in skof (638655), ki je zasadil sv. Kriz med Hrvate,
sv. Marija pa je bila ona, ki so se ji v Split vrnivsi se Romani priporocali, da bi se jim vrnili stari casi miru in dela
na rodnem salonitanskem zemljiscu. Kar pa je posebno znacilno: kapeli je ,,presbyter Dominicus" izbral prostor nad
izhodom, ki drzi iz Splita po glavni cesti proti severu in
skozi klisko gorsko grlo naravnost med Hrvate zagorske
Dalmacije, fcoder je sluzil visokemu misijonarskemu poklicu tlazeni Martin in pokrstil prvega vladar ja Hrvatov.

V.

31. poglavje Konstantina Porfirogeneta.

Ze v knjigi Svevladicev nam je sluzila pripoved Konstantina Porfirogeneta, da smo dobili bezen pregled obeh v
knjigi obdelanih dob Dalmacije od 454 do 614, gotske kakor zacetkov hrvaske (J. Rus, Kralji dinastije Svevladicev,
Ljubljana 19315 7382, 181188). Spoznali smo, da nam
nudi ta vir perspektivne poglede iz 10. stoletja nazaj tja do
casov Atila in Julija Nepota (454480). 29. poglavje daje
kratek, a jedrnat pregled dalmatinske dobe od 454 do 565,
torej casov tik pred doselitvijo Slovenov in vislanskih Hrvatov, pac za uvod naslednji ,,razpravi o Hrvatih in Srbih".
Besedilo o tej dobi je se dokaj jasno in razumljivo. Glavno,
kar smo ugotovili v nasprotju z njegovim smislom, je bilo
to, da v dalmatinskem zagorju Hrvatje niso bili neposredni nasledniki Romanov, ampak da so se nekako v 60ih
letih 5. stoletja naselili Gotje, ko so dezelo napadli iz Panonije sem, omejiili ze tedaj silo rimskega imperija na
malostevilna n^esta v primorju. (Svevladici 75) in v organizirani drzavi pricakali prihod Slovenov in vislanskih
Hrvatov.
16. p o g l a v j e .

Porfirogenetov ozir na dobo 614-654

Drugace je z besedilom 30. in 31. poglavja, kjer so obnovljeni dogodki iz zgodovine slovenske, hrvaske in srbske
Dalinacije. V 30. poglavju je pripoved o prihodu Hrvatov,
ako izvzamemo imena petih bratov in dveh sester, brez

Prvi prihod Slovettov in Hrvatov

Bolia 598 Konst. Porf.

osebnih imen, zivahnejsa pa je slika, ki jo dobimo iz pripovedi 31. poglavja. Silovitih napadov, ki so bizantin.sko
oblast nad Dalmacijo omajali, a po vojnem pravu spravili
v posest zdruzenih Gotov, Hrvatov in Slovenov koncno vso
to provinco (Svevladici 137188), sicer pisatelj nic ne omenja, ker njegovim nameram niso biU ljubi. Tern neumorneje pa goni pesem: Heraklij pa Heraklij in zopet Heraklij
(Svevl. 183), s cimer hoce nk vso moc naglasiti, ces, da so
Hrvatje prisli v Dalmacijo na cesarjev poziv in da so vse
od tedaj od Bizanta politicno odvisni.
,,Le-ti Hrvatje so se bili zatekM k bizantinskemu cesar ju Herakliju..., ko so Avari z oroz jem pregnali odondod Romane... Ko so bill potemtakem Roman! za easov
istega cesar ja Heraklija od Avarov pregnani, je ostalo njihovo ozemlje prazno. Tedaj so Hrvatje na povelje cesar ja
Hetaklija zgrabili orozje, prepodili dz tistih krajev Avare
in se naselili po ukazu cesar ja Heraklija v dezeli Avarov,
kjer danes prebivajo. Imeli pa so Hrvatje v tistem casu
Porgovega oceta za vladarja. Cesar Heraklij je Hrvate pokrstil s tem, da je dobil iz Rima svecenike, jih poslal (med
Hrvate) in napravil iz njih nadskofa, skofa, prezbiterije in
dijakone. Imeli pa st> ob oni priliki ti Hrvatje arhonta
Porga."
Ako se ne oziramo na zadnji del, ki govori o krstu
Hrvatov in cerkveni organizaciji njihove dez^le po cesar ju
Herakliju, je tu v glavnem govora o prihodu Hrvatov. To
je tudi premotilo raziskovalce, da ste je jo celo pripoved za
eno samo nedeljivo enoto. Vendar ako si besedilo ogledamo
natancneje, bomo opazili v njegovem smislu velike razlike
in razlocili predvse'm opisa d^eh dob in dogodkov. Prvi
dogodek je obdelan v dolgem stavku, ces, da so Avari pridrli z oroz jem v Dalmacijo, pregnali iz dezele staro prebivalstvo in jo opustosili; ker je stalo ozemlje prazno, da so
se Hrvatje zateldi k bizantinskemu cesarju Herakliju, ki
jim je dovolil, da so se t ja naselili. Da gre tu res za prosn jo
in dovoljenje, sklepam iz besede, da so se Hrvatje k cesarju ,,zatekli".
2e v Svevladicih (183) je bila poudarjena historijska
vrednost mirotvornih tendenc pri Porfirogenetu in njegove

teorije o bizantinskem darovanju dezel Hrvatom. S takimi

primeri je pretkana ze vsa gotska doba Dalmacije (Svevl.
85). Po moji gotski teoriji je bila namrec hrvaska drzavnost
spoceta ob ocetovski skrbi cesar ja Justini jana, ko je postavil okoli 550 zagorskim, Gotom prvega arhonta Silimira
in mu prepustil v upravo zagorske kraje Dalmacije (Svevladici 69, 77, 185). S tem je bila izorana in zasejana njiva
gotske drzavnotvorne druzbe poznejsega hrvaskega in srbskega naroda. Zaradi tega sem (Svevl. 79, 185) izrazil domnevo, da je treba v Porfirogenetovem 31. poglavju, kjer
pise o pozivu in pristanku cesar ja Heraklija, namesto tega
cesarja misliti Justini jana. Vendar po izsledkih, pridobljenih v tej razpravi, mirotvornih tendenc, ki jih hoce naglasiti Porfirogenet tudi glede prihoda Slovenov in vislanskih
Hrvatov kakor tudi glede cesarja Heraklija, ne smemo
kratkomalo zavracati.
Sloveni in Hrvatje so, kakor smo ugotovili ze v ,>Svevladicih" (122), iskali pribezalisc pred Avari vselej, kadar
sta jim postala v planem Srednjem Podonavju avarski pritisk in nasilje neznosna. Ta gibanja so se dogajala za cesarja Heraklija v neprimerno manjsem obsegu kakor za
njegovih prednikov od Justini jana sem, niso pa imela navadno nobenega bojnega znacaja. Tudi v Porfirogenetovem
porocilu, da so se Sloveni miroljubno zatekli k cesarju Herakliju, moramo gledati dogodek, ki je stareji od imenovanega cesarja. In ker nam vedo vsi ostali viri, bizantinski
(Theophylaktos, Theophanes) kakor dalmatinski (dukljanski letopis), porocati izmed vseh stevilnih selitvenih gibanj
dosledno le o dogodku ob reki Boliji-Veliji iz 1. 598. (Svevl.
138), se ne bomo prav nic zmotili, ako verjamemo, da je
prinesla tradicija iste dogodke na uho tudi Konstantinu
Porfirogenetu, da jih je tudi on po svoje napisal.
Boli ja nam da je po jasnilo tudi o oborozeneim vpadu
Avarov. Kot prvi so namrec tedaj vdrli v zagorsko Dalmacijo Avari. Morali SQ se sicer umakniti, ali opustosili so
krasko Zavrsje (zahodno Bosno) in tako pripravili prostor
miroljubnim rojem Slovenov in Hrvatov. Ti roji so se pomikali proti jugu za prodirajoco avarsko vojsko istocasno,
a se po avarskem porazu ob Veliji niso umaknili nazaj v

83

6*

84

Drugi prihod Slovenov in Hrvatov

Srednje Podonavje, ampak so se ustavili in naselili v izpraznjenem dalmatinskem zagorju (Svevl. 144). Pri tem jih
nista prav nic ovirala ne gotski kralj Vladin, ne bizantinski
general Gudoin, ki je bil z nenadnim nocnim napadom povzrocil avarski umik. Na eni strani je bila mnozica prislekov prevelika, na drugi pa dezela prevec potrebna novih
prebivalcev (Svevl. 120, 144), zato sta se obe pasivni stranki
hoces noces vdali usodi in natihoma pristali na neizbezno
dejstvo, da so prisleki ze tu. Ker pa ta prihod ,,mnostva
brez cisla" starega, od Justinijana vpeljanega politicnega
razmer ja med zagorsko Dalmacijo in Bizantom rui prav nic
spremenilo, je uniljivo, zakaj ga nas pisatelj v svoji legitimisticni tendencnosti tudi toliko naglasa.
Slika, ki jo dobimo iz drugega dela pripovedi, je v primeri z gornjo povsem drugacna. Na jpre j so morali Hrvatje
zgrabiti orozje in prepoditi iz dezele Avare, sele po tem
trdem boju so prejeli od cesarja Heraklija ukaz, naj bivso
avarsko dezelo naselijo. Ta naselitev je potakem druga, ki
jo sporoca nas vir, izvrsila pa se je, kakor navadno, zopet
zaradi avarskega pritiska. Obenem stoji tu nekaksna trditev, kakor da so bili Avari ono starejse prebivalstvo, ki so
ga morali premagati prisleki. Da se v tem pogledu pisatelj
moti, je bilo zadosti pokazano ze v knjigi Svevladicev. Starinci zagorske dezele so bili Gotje pod vlado SvevladicevSilimirovicev. Ker se pa ti prihodu vislanskih Hrvatov in
Slovenov niso upali upreti, a nam nas vir kljub temu govori
o nekem vojnem stanju, potem si tega ne moremo tolmaciti
drugace, kakor da gre tu vendarle za upor Hrvatov in Slovenov zoper njihove stare tlacitelje Avare.
Ta upor je po smislu besedila v tesni zvezi z Dalmaci jo,
zato se je moral dogoditi sele po Boliji, ko so Hrvatje in
Sloveni ze stali v zagorski Dalmaciji pod vodstvom tamkajsnjih Gotov. V Svevladicih (177) sem pokazal, da se je
hrvaski upor proti Avarom mogel dogoditi ze okoli 1. 599.,
s tem, da so se Sloveni, Hrvat je in Gotje udelezili uspesne
protiavarske ofenzive cesarja Mavrikija (Svevl. 100, 178,
178). Do tega mnenja sem dospel, ker mi je bil cesar Heraklij edino ime, ki se mi je zdelo zgodovinsko dokazano,
a zaradi njegovega mnogokratnega ponavljanja tudi njemu

Upor zoper Avare ok. 1. 626.

85

nisem dosti verjel. Ali v pricujoci razpravi smo spoznali,

da je imel ta cesar s Hrvati res mnogo posla, zato ne bi bilo
prav, ako bi odrekali Heraklijevi dobi tudi omenjeni upor.
O tem nas preprica isti Konstantin Porfirogenet, ko nam te
dogodke datira se z druge strani, namrec z vlado hrvaskega
arhonta.
,,Imeli pa so Hrvatje v tistem casu Porgovega oceta za
vladarja." Kako je bilo temu arhontu ime, nam sicer ne ve
povedati, pove nam samo to, da je bil ta neimenovani vladar
Hrvatov oce svojega naslednika, arhonta Porga. Vendar, da
pridemo glede neznanega osebnega imena na jasno, nam
tudi ta vest ze popolnoma zadostuje. Zgoraj so v posebnem
poglavju zbrani dokazi, da je arhont Porga ista osebai kakor
Dukljanov Budimir. In ker vemo iz dukljanske genealogije,
da je bilo Budimirovemu ocetu ime Zvanimir, nam je s tem
resena tudi uganka, kdo je bil arhoiitu Porgu oce. Ta je
bil kralj Zvanimir, ki je bil zares tudi sodobnik Heraklija.
Dolgo 31 letno vlado tega znamenitega cesarja je treba
glede na razmer je do Hrvatov deliti na dobo stirih tiranov
in dobo kralja Zvanimira, ki sta si, kakor smo videld, dokaj
razlicni. In ako si ogledamo pripoved Konstantina Porfirogeneta, bomo spoznali, da moramo tudi tu razlikovati dogodke dvojne vrste. Na spomin arhonta-oceta je vezan na
eni strani bo j Hrvatov z Avar! kot gospodar ji nove domovine, na drugi pa naselitev Hrvatov po cesarjevem ukazu.
Prvega dogodka kralju Zvanimiru sprico njegovega znanega miroljubnega razmerja nasproti Bizantu ne moremo
pripisavati, pac pa je ta dogodek bistvena vsebina dobe stirih
tiranov, katerih spomin pa je Porfirogenet kratko zdruzil
na osebo Porgovega oceta Zvanimira. Ce je bila v tem pogledu zgoraj izrecena le gola domneva: po tej razlagi Porfirogenetove pripovedi je pridobljen jasen dokaz, da so bili
Hrvatje pred 1. 626., ko je stala avarska moc na vrhuncu,
za stirih tiranov res zopet pod avarskim jarmom, ce tudi le
za kratko dobo.
Stvar, ki se nanasa v Porfirogenetovi pripovedi res na
Porgovega oceta, kralja Zvanimira, je naglasanje ,,povelja"
in ,,ukazass. V prvem delu pripovedi so Hrvatje se prisleki,
ki prosijo pri cesar ju milosti, v drugem pa nastopajo ze kot

Heraklij in Zvanimir

Epicna atrakcija okoli Heraklija

zvesti vrsilci vsega, kar jim cesar ukaze. Hrvat je da so zgrabili orozje zoper Avare ,,na povelje cesarja Heraklija" in
se nato celo naselili ,,po ukazu" istega cesar ja. Ukazu joco
Heraklijevo vlogo ob pokrscenju Hrvatov smo naglasili
ze zgoraj ( . . . ) Isto razmerje poudar ja bizantinski pisateljcesar tudi glede naselitve Hrvatov s toliko ucinkovitostjo,
da se je ob njem ustavil z zanimanjem vsak raziskovalec. Ali cesar Heraklij to je spoznal ze J. K. Jirecek (Dkschr. Akad. Wien 48, 31 n. 2) z dezelo ni mogel
svobodno razpolagati. <5e bi bil cesar res toliko srecen, da
bi mogel dezelo nakazovati, komur bi se mu zdelo, potem
bi jo bil vrnil najprej samemu sebi. Potakem razmerje med
Bizantom in Hrvati ni bilo taksno, kakor nam ga slika nas
vir, in ga je treba sele raziskati. In res nam ni tezko najti
stvaren primer cesarskega ukazovanja v Dalmaciji, 55mssio*
in ?5sacrum rescriptum", ki nam o njih poroca Toma arhidijakon v svoji knjigi 5,Historia Salonitana". Ta dva akta smo
obdelali podrobno ze zgoraj (38), tu hocemo naglasiti le
vaznejse dejstvo, da sta se dogodila v dobi prav istih vladarjev kakor ukazovanje, ki ga spominja Porfirogenet,
namrec v dobi, ko je vladal v Bizantu cesar Heraklij, na
Hrvaskem pa kralj Zvanimir. Tedaj je bila sklenjena med
Bizantom in Hrvati prva mirovna pogodba, nakar se je
kmalu zgodila ona odlocna demarsa v korist nadlegovanih
Splicanov.
Razmerje v taksni obliki je znal Bizant vzdrzevati se
dolgo od prvega diplomatskega sestanka s Hrvati. Ce pa bi
se kljub vsemu temu reklo, da so si Hrvatje pridobili Dalmacijo po vojnem pravu, z orozjem v roki, potem bi prepadle vse teorije bizantinskega legitimizma, ki si jih prizadeva Porfirogenet sporociti svojemu prestolonasledniku
(Svevl. 82, 183, 187). Zaradi tega je pisatelj postavil delni
prihod Hrvatov kar sele v dobo prvega mirovnega sklepa,
oziroma prve diplomatske demarse in zapisal, ces, da je
cesar Heraklij Hrvatom Dalmacijo velikodusno daroval,
oziroma jim celo ukazal, naj jo naselijo. V resnici pa je pri
Porfirogenetu omenjeni ukaz istoveten z ,,iussio", ki jo je
bil cesar poslal kralju Zvanimiru, da enkrat za vselej zavaruje nedavno naseljene Splicane pred nadlegovanji Hr-

vatov. Ker je ta primer mirotvornosti najmlajsi izmed vseli,

je malo verjetno, da bi v njem ticala tudi kaksna epicna
atrakcija slicnih dogodkov iz stare jse dobe, kakor sem mislil
v knjigi Svevladicev (79). Na ta nacin .potvorjena resnica
nas mnogo spominja, kako je umela prefinjena bizantinska
diplomacija z znanimi svojimi sredstvii napraviti celo pred
upornim gotskim kraljem Teoderikom Velikim 488 vtis,
kakor da mu cesar Zenon daje ukaz, naj Odoakar jevo Dalmacijo in Italijo zasede v bizantinskem imenu (Svevl. 55.)
O generaciji, ki ji je po osvojitvi nove domovine vladal
Porgov oce, Porfirogenet se ne pise, da bi bila krscena, pac
pa da so bili Hrvatje pokrsceni za vlade arhonta Porga.
Cerkveno organizirani so bili po nasih izvajanjih najprej
s tern, da so dobili v ravenskem nadskofu svojega vrhovnega pastir ja, v potujocem pokrajinskem skofu-opatu Martinu ter prezbiterijih in dijakoinih pa propovednike verskih
resnic in krstitelje. Nas vir pripisuje pokrstitev in organizacijo dobi ce^arja Heraklija na eni, a hrvaskega arhonta
na drugi strani. Za Porga smo pokazali, da je ista oseba kakor Dukljanov kralj Budimir, ki pa ni bil nikaksen Heraklijev sodobnik, pac pa njegovih potomcev in naslednikov
Heraklijevicev iz druge polovice 7. stoletja. Kljub temu
nesklad ju je treba naglasiti, da je dogodke, ki so odlocali
o bodocnosti krscanstva med Hrvati, sprozil vendar se sam
Heraklij v dobi, ko je vladal Hrvatom Budimirov oce Zvanimir. Ker pa so se glavne posledice, kakor krst prvega
hrvaskega vladarja, priznanje krscanstva za drzavno vero
in hijerarhicna ureditev, zgodile za 40 letne vlade kralja
Budimira, ne moremo zaradi tega Konstantinu Porfirogenetu
ocitati nobenega anahronizma, ampak zopet le epicno atrakcijo stvari in oseb, ki si stojijo celo casovno in vzrocno
zelo blizu.

86