You are on page 1of 13

Izrabotil:

Dimitrievski Antonio
Klas: 1

15

Voved

Helenite, ne mo`ej}i da si gi objasnat raznite prirodni


pojavi i natprirodni sili, po~nale da veruvaat vo niv i
za niv da sozdavaat razli~ni religiozni pretstavi.
, ,
, , , ,
.
, .

,
, .
,
; ,
. . ,
. (
) .
. .

( ).
, .

Bogovi
Vo gr~kata mitologija postojat mnogu bogovi.Vrhoven
bog bil Zevz.pove}eto od svoeto vreme Zevs go
pominuval vo oblacite na vrvot na planinata Olimp.Nego
go smetale za gospodar na neboto i na zemjata,kako
silen ma` so dolga brada {to sedi na svojot prestolna
planinata Olimp.

Bogot Zevs na prestolot

Toj imal dva brata-bogot na moreto Posejdon i bogot na


podzemniot svet Hades.Posejdon se smetal kako bog i
na zemjotresite in na kowite.Negoviot dvorec se nao|al
vo dnoto na moreto.Koga Posejdon ke se razgnevel,na
povr{inata na moreto se pojavuvale ogromni
branovi,duvale silni bvetri{ta,za razlika od negoviot brat
Hades koj se smetalo deka `ivee vo podzemniot svet i
upravuval so du{ite na mrtvite luge.Mnogumina go
smetale za lo{ bog bidejki bil neprijatel na `ivotot.

Posejdon-bogot na moreto

Zaedno so Zevs `iveele i drugi bogovi,a tie se:


-Hera-bo`ica na brakot iupravuvala so neboto.Taa sedela
desno od Zevs i mu davala sekakvi soveti.

Hera-bo`ica na brakot

-Atina-bo`ica na mudrosta,}erka na zevs.Pod nejzina


za{tita stoele site ~ove~ki dela i podvizi koi barale
smelost i mudrost.

Atina-bo`ica na mudrosta

-Afrodita-Taa bila mnogu ubava i zatoa ja smetale za


bo`ica na ubavinata.Se smeta deka Afrodita se rodila od
morskata pena.

Afrodita-bo`ica na ubavinata

-Ares-toj bil pro~ueniot voin koj ~uvstvuval ogromna


radost koga nekade izbuvnuva vojna.
-Hefest-kuciot bog darovan so kova~ki ve{tini.Isto taka
upravuval I so ognot.Poradi negovata grdost majkamu go
frlilaod Olimp,no morskite bo`ici go spasile.

-Hermes-glasnik na neboto i na zemjata,koj imal krilja na


glavata i na nozete.Toj kako oblak letal od edno mesto
do drugi i gi nosel vestite od zemjata.

Hermes-glasnik na neboto

Demetra-bo`ica na poljodelstvoto.Taa sekoja prolet i


sekoja esen gi daruvala poliwata so plodovite.taa gi
navodnuvala so solzi.

Apolon-sin na Zevs i na Leta.Toj bil bog na sonceto i bil


najubav me|u ma`ite.Ja sakal poezijata i muzikata.

Apolon-bog na sonceto

Dionis-se smeta deka e bog na vinoto i na veselbata,no


nekoi go smetaa i a bog na plodnosta.

Dionis-bog na vinoto I veselbata

Postoelo i drugi bogovi za koi lu|eto raska`uvale ubavi i


~udni prikazni.

Heroi,nimfi,sireni,demoni
Starite Grci osobeno se interesirale za `ivotot I dejnosta
na heroite.Za niv raska`uvale mnogu mitovi,vo koi tie
`iveat I rabotat kao I lu|eto,no izvr{uvaat fantasti~ni
podvizi I dobro dela.Najpoznati heroi
bile:Prometej,Herkules,Tezej,Edip,Argonautite I mnogu dr.

. .
.Ima pove}e vidovi na nimfi:
a)Zemjeni nimfi
-Alseidi(nizini,dolini)
-Leimakaidi(livadi)
-Oreaidi(planini,pe{teri)
-Hesperidi(gradini)
b)Hajadrijadi(drvja)
-Lus(jasika)
-Epimelijada(jabolkovo drvo)
v)Vodni nimfi
-Okeanidi(bilo kakva voda,obi~no solena)
-Limandi(ezera)
-Potameidi(reki)
9

Sirenite bile zamisluvani kako prekrasni morski su{testva


poluribi-poludevojki.Tie `iveele zaedno so bogot
Posejdon vo negovoto carstvo pod moreto.Vo gr~kata
mitologija sirenite gi mamele moreplovcite so svoite
pesni do smrt.

Demnoni se lo{i su{testva pomo{nici na bogot na


podzemniot svet Hades.Zmisluvani se kako ma`i vo vid
na duhovi koi mu nanesuvale {teta na narodot.Za niv
isto kako i za Hades ne smeelo da se ka`e nitu edne
lo{ zbor,bidejki posle }e nastapelo smrt.

10

Hramovi na bogovite
Helenite gradele golemi i ubavi harmovi vo koi se
izvr{uvale obredite vo cest na nekoj bog.Najgolem
haram e hramot na Artemida.
Se smneta deka e izgraden okolu 550 godina pr.n.e.od
gr~kiot arhitekt Kresifron.Toj bil ukrase so bronzeni
statui napraveni od najpoznatite umetnizi od toa
vreme.Hramot e sostaven od 127 stolba koi se visoki
18.288.000metri.

11

Moreplovcite od celata zemja se soborale vo gradot


Sunion,za da se pomolat vo hramot na Posejdon, za
moron more I dobro vreme.

Napoznat e hramot Pratenon {to se nao|al vo Atina.

12

Koristena literatura

U~ebnik po istorija za petto oddelenie-vtoro izdanieTabernakul


U~ebnik po istorija za 1 klas prirodno-matemati~ka
gimnazija I pravna struka-2izdanie-Prosvetno delo
U~ebnik po istorija za prva godina gimnazizsko
obrazovanie-Prosvatno delo
Encikolopedija-1000 zo{to,1000zatoa-Vuk Kraxi} Belgrad
Bogovi i heroi(starogr~ki mitovi i legendi)-makednoska
misla
http:www.wikipedia.com

13