MODELIRANJE IN PRENOVA

POSLOVNIH PROCESOV
1. OSNOVNI POJMI
! POSLOVNI PROCES
Poslovni proces opredelimo kot takno sestavo logino med seboj povezanih izvajalskih in
nadzornih postopkov, katerih posledica oziroma izid je nartovani izdelek ali storitev.
Poslovni proces lahko definiramo kot proces, ki je bistven za ustvarjanje dodane vrednosti, saj
pretvori inpute (material, informacije, energija) v outpute (izdelki, storitve).
! MODEL
Model opredelimo kot sliko originala, ki jo izdelamo in uporabimo kot sredstvo za:
! pridobivanje spoznanj,
! prenos znanj in
! preizkuanje brez tveganja za original.
! MODELIRANJE POSLOVNEGA PROCESA
Modeliranje poslovnega procesa predstavlja:
! zajemanje in izbiranje znanja o procesu,
! natanno definiranje dogajanja v procesu.
Namen modeliranja poslovnega procesa je:
! opis poslovnega procesa,
! specificiranje ustreznih podatkov, funkcij in poslovnih pravil.
! PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA - REINENIRING
Prenova poslovnega procesa pomeni:
! TEMELJNI VNOVINI PREMISLEK O POSLOVNEM PROCESU (zakaj delamo to,
kar delamo zakaj to delamo tako, kot delamo) in
! KORENITO PREOBLIKOVANJE POSLOVNEGA PROCESA (pozabiti na vse
obstojee strukture in postopke ter izumiti popolnoma nove naine izvajanja dela).

2. VRSTE POSLOVNIH PROCESOV

Najvaneji poslovni oziroma podjetniki procesi so:
1. LOGISTINI PROCESI,
2. PROCESI RAZVOJA NOVIH IZDELKOV in
3. INFORMACIJSKI in KOORDINACIJSKI PROCESI,
kar prikazuje slika 1.

KOSOVNICE

TEHNOLOKI POST.

KI

AQ

P, C

NO
OV I
N R E N TA B I L

IN

CAM
CAQ

Krmiljenje NC,
Fino krmiljenje CNC, DNC strojev
in robotov
Zajemanje
Upravljanje z
podatkov
orodji
Krmiljenje
skladi
Kontrola koliin,
asov in strokov
Krmiljenje
transporta
Vzdrevanje
Izvedba
Krmiljenje
kontrolinga
kakovosti

IN

NC-programiranje

CA

EN

EM
C IJ S K I M A N A G

Planiranje dela,
preizkuanje

TV

MA
OR

Konstrukcija

K NJIG O V O D
S

RO

Razvoj
izdelka

NO

A
ST

Zahteve
izdelka

AN

Spustitev naroila
KRMILJENJE PROIZVODNJE

R
JE

SI

FIN

JE
DN
VO
OIZ
PR
NJE
IRA
AN
PL

Kalkulacija
Planiranje
primarnih potreb
Gospodarjenje z
materialom
Terminiranje
kapacitet
Izravnava
kapacitet

PROCESI
RAZVOJA NOVIH
IZDELKOV

Obdelava
naroila kupca

OC

DELOVNA
SREDSTVA

LOGISTINI
PROCESI

PR

CA
PLA
D
NIR
CA
AN
E
JE
Ma
IZD
rke
EL
t
KA

OOR DIN A
C IJ S
I IN K

REALIZACIJA IZDELKA

IN

FO

RM

SK
C IJ

K
I,
ST

TR

Slika 1: Poslovni procesi (A. W. Scheer)

2.1. LOGISTINI PROCESI

Pod besedo LOGISTIKA se razume plansko in dispozicijsko spremljanje toka blaga v
podjetju.
Ko govorimo o logistiki oziroma logistinih procesih pa je potrebno razlikovati med:
! logistiko proizvodnje,
! logistiko nabave in prodaje,
! logistiko osebja.

2.1.1. LOGISTIKA PROIZVODNJE (planiranje in krmiljenje proizvodnje)

Logistika proizvodnje oziroma logistini proces proizvodnje spremlja tok naroila od
planiranja primarnih potreb pa do konanja naroila.
Logistini proces proizvodnje se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, kar prikazuje
funkcijsko drevo, prikazano na sliki 2.
LOGISTINI
PROCES
PROIZVODNJE

PROCES PLANIRANJA

"PRIMARNIH
POTREB"

PROCES PLANIRANJA

"MATERIALNIH
POTREB"

PROCES PLANIRANJA

"ASOV in
KAPACITET"

PROCES PLANIRANJA

"IZDELAVE"

Slika 2: Funkcionalno drevo LOGISTINEGA PROCESA PROIZVODNJE

! PROCES PLANIRANJA PRIMARNIH POTREB
Primarna potreba sestoji iz:
! potrebne koliine konnih izdelkov,
! potrebne koliine sklopov in sestavnih delov namenjenih prodaji,
! potrebne koliine nadomestnih delov (servisna sluba).
! PROCES PLANIRANJA MATERIALNIH POTREB
Proces planiranja materialnih potreb zajema:
! doloitev potrebe po sklopih in sestavnih delih, ki jih bomo sami izdelali,
! doloitev potrebe po sklopih in sestavnih delih, ki jih bomo kupili na trgu,
! upravljanje skladi in oskrbo s kupljenci.
Proces planiranja materialnih potreb se deli na delne procese, kar prikazuje slika 3.

PROCES PLANIRANJA

"MATERIALNIH
POTREB"

UPRAVLJANJE S
KOSOVNICAMI

BRUTO/NETO
RAUN

SPREMLJANJE
POTREB

Slika 3: Funkcijsko drevo PROCESA PLANIRANJA MATERIALNIH POTREB

! PROCESA PLANIRANJA ASOV IN KAPACITET
Srednjerono planiranje asov in kapacitet pomeni, da asi in kapacitete ostanejo
nespremenjene, dolgorono planiranje pa, da se asi in kapacitete e lahko spreminjajo.
Srednjerono planiranje asov in kapacitet zajema:
! doloitev asovne toke zaetka in konca izvedbe posamezne operacije naroila,
! pregled obremenitve kapacitet,
! izravnavo kapacitet (ozka grla).
Proces planiranja asov in kapacitet se deli na delne procese, kar prikazuje slika 4.
PROCES PLANIRANJA

"ASOV in KAPACITET"

UPRAVLJANJE Z
OSNOVNIMI PODATKI

OSKRBA S
PODATKI

VREDNOTENJE
PODATKOV

DISPOZICIJA
ASOV in KAPACITET

UPRAVLJANJE S
PODATKI O
NAROILU

TERMINIRANJE
KAPACITET

IZRAVNAVA
KAPACITET

Slika 4: Funkcijsko drevo PROCESA PLANIRANJA ASOV IN KAPACITET

! PROCES PLANIRANJA IZDELAVE
Planiranje materialnih potreb, asov in kapacitet se nanaa na srednjerono asovno obdobje
in zato esto prihaja do motenj:
! storniranje naroil kupcev,
! sprememba potreb po izdelkih,
! sprememba podatkov o kapacitetah.
S spustitvijo naroila v izdelavo, naroilo preide iz faze planiranja v fazo realizacije.

Proces planiranja izdelave se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, kar prikazuje
funkcijsko drevo, prikazano na sliki 5.
PROCES PLANIRANJA

"IZDELAVE"

SPUSTITEV
NAROILA

FINO
KRMILJENJE

CAM

ZAJEMANJE
PODATKOV

ANALIZA
PODATKOV

Kontrola
stanja naroila

Upravljanje z
osnovnimi
podatki

NC-programi

Povratno
javljanje
operacije

Analiza
asov

Kontrola
razpololjivosti

Upravljanje z
naroilom

Krmiljenje
orodij

Gibanje
materiala

Analiza
koliin

Spustitev

Fino
terminiranje

Krmiljenje
skladi

as mirovanja
orodja

Analiza
kakovosti

Razdeljevanje
naroila

Kontrola
razpololjivosti

Krmiljenje
transporta

as
obratovanja

Analiza
strokov

Spustitev
operacije

Zagotavljanje
kakovosti

Motnje

Realizacija
operacije

Vzdrevanje

Slika 5: Funkcijsko drevo PROCESA PLANIRANJA IZDELAVE

Na sliki 6 je prikazan CELOTNI PROCES IZDELAVE, torej CAM, kot regulacijski krog.
NAJ-vrednosti
(planirane vrednosti
po spustitvi operacije)

FINO KRMILJENJE
NAJ/JE - primerjava
Nastavne vrednosti
(termini, hitrost, gibanje
v skladiu, transport,
tolerance)

JE-vrednosti
(zajeti podatki)

Proizvodni faktorji

IZDELAVA

(surovci, stroji,...)

Motnje

Slika 6: Regulacijski krog IZDELAVE

5

Enota finega krmiljenja je obiajno izmena, as pa merjen v minutah ali sekundah.

Planiranje kapacitet se izvede za posamezni stroj torej ne za skupine strojev.

2.1.2. LOGISTIKA NABAVE IN PRODAJE

Logistika nabave in prodaje oziroma logistini proces nabave in prodaje spremlja tok blaga med
podjetjem in njenimi eksternimi partnerji, dobavitelji in kupci.
Logistini proces nabave in prodaje se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, kar prikazuje
funkcijsko drevo, prikazano na sliki 7.
LOGISTINI PROCES
NABAVE in PRODAJE

LOGISTINI PROCES
NABAVE

Upravljanje z
osnovnimi
podatki

LOGISTINI PROCES
PRODAJE
Tuji deli

Konni izdelki

Dobavitelj

Kupci

Pripravljenost
dobaviteljev

Pripravljenost
kupcev

Upravljanje z
osnovnimi
podatki

Obdelava
zahtev

Obdelava
povpraevanja

Sprejem
ponudbe

Izdelava
ponudbe

Naroanje

Nadzor
naroila

Izbor
dobaviteljev

Zajetje naroila

Posredovanje
naroil

Obdelava
naroila

Povpraevanje

Obdelava
povpraevanja

Opominjanje

Opominjanje

Kontrola
kakovosti

Kontrola
kakovosti

Razdeljevanje

Komisioniranje

Transport

Planiranje tur

Knjienje

Knjienje

Zajemanje

Zajemanje

Kontrola

Pisanje

Knjienje

Knjienje

Vhod blaga

Kontrola
rauna

Plailo

Sprejem
naroila

Spremljanje
naroila

Odpoiljanje

Fakturiranje
rauna

Plailo

Slika 7: Funkcijsko drevo LOGISTINEGA PROCESA NABAVE IN PRODAJE

6

2.1.3. LOGISTIKA OSEBJA

Naloga logistike osebja je, da ohranja in razvija loveke potenciale podjetja.
Osebje lahko v podjetju opravlja naslednje naloge:
! Administrativne naloge:
!
raunanje pla,
!
izdelava internih statistik osebja,
!
upravljanje s podatki o osebju,
!
javljanja in odgovori na razline naslove,
!
socialna sluba.
! Dispozicijske naloge:
!
zbiranje informacij o sodelavcih oziroma delovnih mestih,
!
dolgorono planiranje osebja,
!
oskrba z osebjem,
!
razvoj osebja.
! Informativno/statistine naloge
! Finanno gospodarske naloge
! Zakonsko predpisane naloge
Za opravljanje nalog je potrebno za osebje doloiti oziroma zagotoviti:
! potrebo po osebju,
! oskrbo z osebjem,
! ohranjanje osebja,
! razvoj osebja.
Logistika osebja oziroma logistini proces osebja se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, kar
prikazuje funkcijsko drevo, prikazano na sliki 8.

LOGISTINI PROCES
OSEBJA

Upravljanje z
osnovnimi podatki
o osebju

Obraun
osebja

Planiranje
osebja

Sodelavci

Doloanje
asov

Planiranje potreb
po osebju

Mesta

Izraun
bruto pla

Planiranje oskrbe
z osebjem

Plani izmen

Izraun
neto pla

Strukturiranje
dela

Plan
izobraevanja

Stroki
potovanj

Planiranje
vstavitve osebja

Kontroling
osebja

Planiranje
razvoja osebja

Poroila

Simulacija

Slika 8: Funkcijsko drevo LOGISTINEGA PROCESA OSEBJA

2.2. PROCESI RAZVOJA NOVIH IZDELKOV

Procesi razvoja novih izdelkov dobivajo edalje veji pomen in to zato, ker je ivljenjski cikel
izdelkov vedno kraji in je potrebno pogosteje dajati na trg nove izdelke.
Tisto podjetje, ki da nov izdelek prvo na trg, lahko postavi visoko ceno izdelka in s tem velike
stroke razvoja izdelka hitro amortizira. Naslednji ponudniki izdelka lahko ponudijo enak izdelek
trgu, vendar po niji ceni in imajo zato teave pri pokrivanju strokov razvoja.
Proces razvoja novih izdelkov se zaradi kompleksnosti deli na delne procese, kar prikazuje
funkcijsko drevo, prikazano na sliki 9.
PROCES RAZVOJA
NOVEGA IZDELKA

Proces
MRKETING/
PRODAJA

Proces
KONSTRUKCIJA

Proces
PLANIRANJE
DELA

Proces
ZAGOTAVLJANJE
KAKOVOSTI

Proces
Proces
PLANIRANJE
PLANIRANJE
ORODIJ in
ODSTRANJEVANJA
NAPRAV
IZDELKA - RECIKLAA

Slika 9: Funkcijsko drevo PROCESA RAZVOJA NOVEGA IZDELKA

2.2.1. PROCES MARKETING/PRODAJA

Marketing predstavlja element razvoja novega izdelka.
Po novi definiciji se razume pod pojmom marketing usmeritev vseh funkcij podjetja na
izpolnitev zahtev trga.
Slika 10 prikazuje funkcijsko drevo procesa marketing/prodaja.
PROCES
MARKETING/PRODAJA

MARKETING

Planiranje
izdelka

Reklame

Raziskave
trga

PRODAJA

Servis

Obdelava
naroila

Odpoiljanje

Slika 10: Funkcijsko drevo PROCESA MARKETING/PRODAJA

2.2.2. PROCES KONSTRUKCIJA

Naloga konstrukcije je tehnini razvoj izdelka.
VDI-smernica 2210 razlikuje med:
! novo konstrukcijo,
! prilagoditveno konstrukcijo,
! variantno konstrukcijo.
Izhodina toka konstruiranja je marketinko obdelana ideja izdelka.
Po tradicionalni delitvi dela se proces konstruiranja deli v faze:
! PLANIRANJE (doloitev zahtev, definiranje razvojnega naroila, konkretiziranje marketinke
ideje),
! KONCIPIRANJE (analiza zahtev, obdelava variantnih reitev, vrednotenje reitev),
! OBLIKOVANJE (konkretiziranje koncepta reitve, nart v ustreznem merilu, izdelava
modelov, vrednotenje reitev),
! DETAILIRANJE (prikaz posameznih sestavnih delov, vrednotenje reitev).
Dananji nain dela konstrukterja je FUNKCIJSKO ORIENTIRAN. Torej, konstrukter izhaja
iz definirane naloge, izbere funkcijske elemente ter jih sestavi in tako pride do reitve.
Uspenost konstrukterja je v veliki meri odvisna od raunalnike podpore (CAD), saj je bilo
ugotovljeno, da se v fazi koncipiranja izdelka izdela 70 % podlog v grafini obliki, v fazi
oblikovanja in detajliranja pa kar 95 %.
CAD poleg funkcije risanja omogoa tudi:
! funkcijo avtomatinega dimenzioniranja,
! funkcijo urejanja in ponovnega iskanja rezultatov konstruiranja,
! funkcijo izdelave modela izdelka (pokae vse relevantne lastnosti izdelka).
Da bi skrajali as razvoja izdelka, se v konstrukcijo uvaja pojem SIMULTANEGA
INENIRINGA, ki omogoa:
! prehod od individualnega na timsko delo konstrukterjev,
! prehod od zaporednega na vzporedno izvajanje dejavnosti konstrukterjev (slika 11)
Planiranje

izmenjava
informacij

Planiranje
Koncipiranje

Koncipiranje
Oblikovanje

Oblikovanje
Detajliranje

Detajliranje

Slika 11: Prehod od zaporednega na vzporedni ineniring

Simultani ineniring je strategija za koordinirano sodelovanje vseh v ivljenjskem ciklu izdelka
sodelujoih funkcijskih podroij s ciljem dosei im kraji as razvoja izdelka.
10

Pregled nad funkcijami konstrukcije podaja funkcijsko drevo prikazano na sliki 12.
PROCES
KONSTRUKCIJA

Upravljanje z
osnovnimi
podatki

Planiranje
funkcij

Obdelava
idealnih reitev

Oblikovanje

Izvedba

Izbor modela
izdelka

Doloitev
bistvenih funkcij

Doloitev
principa delovanja

Iskanje
ponovljivih delov
- sklopov

Iskanje
ponovljivih delov
- sest. delov

Vzdrevanje
podatkov

Doloitev
funkcijskih
struktur

Simulacija
principa reitve

Izvedba izraunov

Optimiranje
oblike

Izbor funkcijske
strukture

Izbor in
vrednotenje
principa reitve

Uporaba variant

Izdelava
konstrukcijskih
kosovnic

Prikaz principa
reitve

Dimenzioniranje
modela

Izdelava risb

Simulacija

Vrednotenje
rezultatov

Slika 12: Funkcijsko drevo PROCESA KONSTRUKCIJA

GRAFINA DOGODKOVNOKRMILJENA procesna veriga KONSTRUKCIJE je
prikazana na sliki 13.

11

Sprejem ideje
izdelka

PLANIRANJE

Izvedba predrazvoja
Pregled patentnih zait
Vpraanje onesnaenja okolja
Naroilo za razvoj

Naroilo razvoja
spustiti

KONCIPIRANJE

Lista zahtev
Razlenitev funkcij
Iskanje principov reitve delnih funkcij
Kombiniranje principov reitev
Tehnino-ekonomsko vrednotenje

Principielni
koncept reitve
spustiti

OBLIKOVANJE

Razvoj strukture gradnje

Izdelava v ustreznem merilu sestavnih risb
Izbor materialov
Tehnino in gospodarsko vrednotenje

Oblikovanje
konano

IZVEDBA

Optimiranje posameznega sestavnega dela

Izdelava risb
Izdelava kosovnic, navodil za proizvodnjo
Izdelava in preizkus prototipov
Izdelava konstrukcijske dokumentacije

Spustitev za
proizvodnjo
Slika 13: Grafina dogodkovnokrmiljena procesna veriga KONSTRUKCIJE

12

2.2.3. PROCES PLANIRANJE DELA

Plan dela tehnoloki postopek opisuje pretvorbo obdelovanca iz surovca v konni izdelek.
Tehnoloki postopek podaja:
! opis surovca,
! vrsto in zaporedje operacij,
! prireditev strojev in pomonih sredstev operacijam,
! normirane ase izvedbe operacij,
! plailne grupe.
Potek izdelave tehnolokega postopka prikazuje slika 14.
Delavnika risba

Sornik

List Datum: 5.4.2002.

Termin
1
zaetka:
Izdelal:
Opis:
tev. naroila:
1332
Sornik
tevilo kosov: Surovec - dimenzije:

OPIS
SUROVCA

DOLOITEV
VRSTNEGA REDA
OPERACIJ

t.
OPIS
opera. OPERACIJE

Strokovno
mesto

Plailna
grupa

Grupa
strojev

Tpz
te1
[min/nar] [min/kos]

t.
OPIS
opera. OPERACIJE

Strokovno
mesto

Plailna
grupa

Grupa
strojev

Tpz
te1
[min/nar] [min/kos]

Strokovno
mesto

Plailna
grupa

Grupa
strojev

Tpz
te1
[min/nar] [min/kos]

05

aganje

10

Struenje

15

Vrtanje

t.
OPIS
opera. OPERACIJE

IZBOR
DELOVNIH
SREDSTEV

05

aganje

010

06

10

Struenje

360

08

15

Vrtanje

450

07

Strokovno
mesto

Plailna
grupa

Grupa
strojev

t.
OPIS
opera. OPERACIJE

DOLOITEV
NORMIRANIH
ASOV

Termin
Tehnoloki
konca:
postopek t.:
Identifikac.
Material:
tevilka: 004
Tea surovca: Tea izdelka:

Tpz
te1
[min/nar] [min/kos]

05

aganje

010

06

7,4

1,2

10

Struenje

360

08

6,5

3,1

15

Vrtanje

450

07

6,0

2,0

Slika 14: Potek izdelave TEHNOLOKEGA POSTOPKA

13

Pregled nad FUNKCIJAMI PLANIRANJA DELA podaja funkcijsko drevo, prikazano na sliki 15.

PROCES
PLANIRANJA DELA

Priprava na
planiranje dela

Izdelava plana dela

- tehnolokega
postopka

Kontrola
rezultatov
konstruiranja

Doloitev
surovca

Izdelava
proizvodnih
kosovnic

Doloitev
vrstnega reda
operacij

Izdelava
montanih
kosovnic

Izbor strojev

Izbor orodij
in naprav
Doloitev
normiranega asa

Slika 15: Funkcijsko drevo PROCESA PLANIRANJA DELA

2.2.4. PROCES ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

Izhodine podatke za izvedbo procesa zagotavljanja kakovosti predstavljajo rezultati
konstrukcije in planiranja dela.
Osnovni cilj zagotavljanja kakovosti je manje tevilo napak (odkrivanje in odstranjevanje
napak).
Bistvena metoda za preventivno zagotavljanje kakovosti je metoda FMEA (metoda monih
napak in uinkov).

14

2.2.5. PROCES PLANIRANJA ORODIJ IN NAPRAV

Zahteve po orodjih in napravah se doloijo v konstrukciji in pripravi dela.
Orodja uinkujejo neposredno na spremembo oblike materiala, naprave pa zagotavljajo pravilno
lego materiala na stroju.

2.2.6. PROCES PLANIRANJA ODSTRANJEVANJA IZDELKA

Glede na konstruiranje odstranjevalno-reciklano pravih izdelkov VDI-2243 predlaga:
! vstavitev ponovno uporabljivih materialov,
! vstavitev reciklantov,
! demontano pravilno konstruiranje z modulno gradnjo, dobro dostopnostjo,
! demontao brez poruitve.
Za opis izdelka je poleg proizvodne strukture pomembna tudi reciklana struktura.
Slika 16 podaja proizvodni in reciklani gozintograf izdelka P1
P1
P1

SK1

SD1

PP1
*
1

SK2

SD2

SD3

SK1*

SD4

SK3*

SK2*

SD2*

SK4*

ponovna uporaba

Slika 16: Proizvodni in reciklani gozintograf izdelka P1

Stari deli izdelka P1 so oznaeni z zvezdico.
Proces demontae izdelka P1 se izvaja na drugi nain kot proces montae.
Sklopa SK1* in SK2* ni mono razstaviti na vse sestavne dele, temve je mono demontirati le
sestavni del SD2*. Ostaneta pa za nadaljnjo uporabo namenjena sklopa SK3* in SK4*.

2.3. INFORMACIJSKI IN KOORDINACIJSKI PROCESI

Za naravnanje logistinih procesov in procesov razvoja novih izdelkov na cilje podjetja so
zahtevani spremljajoi informacijski in koordinacijski procesi, kamor tejemo:
! RAUNOVODSTVO, kot informacijski proces (finanno knjigovodstvo, raunanje strokov,
izraun rentabilnosti, kontroling),
! INFORMACIJSKI MANAGEMENT, kot koordinacijski proces (upravljanje z osnovnimi
podatki, potek projekta).
15

3. ORODJA ZA MODELIRANJE IN PRENOVO

POSLOVNIH PROCESOV
Na trgu najdemo veliko proizvajalcev orodij za modeliranje in prenovo poslovnih procesov.
Najpomembneja orodja so:
! OPTIMA
! INCOME (Inkam)
! SAP R/3 pridrueno orodje in arhitektura ARIS
! Oracle Designer (Orakel dizainer)
! Power Designer (Paver dizainer)
Orodja za modeliranje poslovnih procesov morajo:
! zagotoviti vodenje uporabnika skozi celoten proces modeliranja,
! omogoiti podporo pri analizi modelov (evaluacija, simulacija),
! omogoiti uporabo rezultatov analiz v nadaljnih postopkih oblikovanja modela poslovnega
procesa.

3.1. OPTIMA
Optima je orodje za modeliranje poslovnih procesov, ki operira s simboli:
- zaetek ali konec procesa
- funkcija
- odloitev ali razvejanje
- tok izvajanja poslovnega procesa
Slika 17 prikazuje rezultat modeliranja poslovnega procesa NAROANJA MATERIALA z
orodjem OPTIMA.

16

Proizvodnja

Oblikovanje
zahtevka za
nabavo

Zaetek

Nad 1
milijon
SIT

Izdelava
naroila
dobavitelju

Zakljuek
naroanja

Da

Nabava
Zahtevek
dobavitelju
za ponudbo

Finance

Ne

Ugotavljanje
skladnosti s
finannim
planom in
razpololjivimi
sredstvi

Izbira
dobavitelja

Skladno?

Da

Ne

Slika 17: Modeliranje poslovnega procesa NAROANJA MATERIALA z orodjem "OPTIMA"

17

3.2. INCOME PETRIJEVE MREE

Petrijeve mree se obiajno uporabljajo za modeliranje elektronske strojne opreme (tiskanih
vezij). Namenjene so kontroli obstoja neskonnih zank ali prekinjenih povezav.
Uporabnost Petrijevih mre pa se kae tudi pri modeliranju poslovnih procesov, saj se z njimi
laje doloijo vhodi in izhodi funkcij poslovnega procesa ter potrebni podatki (baza podatkov).
Petrijeve mree je razvil C. Petri leta 1962. Petrijeva mrea predstavlja urejen petorek:
C = (P, T, I, O, m)
pri emer predstavlja:
P = {p1, p2, ...,pn}
T = {t1, t2, ...,tm}
I
O
m = {m1, m2, ...,mn}

- konna mnoica mest

- konna mnoica prehodov med mesti
- mnoica vhodnih funkcij
- mnoica izhodnih funkcij
- vektor oznaitve prehodov

Petrijevo mreo prikaemo z grafom petrijeve mree oziroma diagramom prehajanja mest (slika 18).

Slika 18: Graf Petrijeve mree

V grafu Petrijeve mree so uporabljeni naslednji simboli
p - MESTO
t

- PREHAJANJE med mesti

- ETON, ki se uporabi za prikaz razlinih situacij npr. e mesto predstavlja delovno
sredstvo, potem pomeni eton na tem mestu razpololjivost delovnega sredstva, ve
etonov na tem mestu pa, da je na razpolago ve delovnih sredstev.
- usmerjena povezava

Vhod

- vhod je mesto iz katerega kae puica

Izhod

- izhod je mesto v katerega kae puica

18

OZNAEN GRAF Petrijeve mree vsebuje etone. etoni se nahajajo na mestih in potujejo
vzdol povezav. Gibanje etonov skozi mreo je regulirano s prehodi.
IZVAJANJE Petrijeve mree je mono z vigom omogoenih prehodov (prehod je omogoen, e
vsebuje vsako vhodno mesto najmanj en eton).
VIG PREHODA pomeni premik etona iz vsakega vhodnega mesta na vsako izhodno mesto
prehoda. Posledica viga prehodov je potovanje etonov skozi Petrijevo mreo.
Poglejmo si zaporedje viga prehodov preprostega grafa Petrijeve mree.
Slika 19 prikazuje zaetno oznaitev
m0 = (1, 1, 0, 1, 0)
ki omogoa vig prehoda t1, ne pa prehoda t2.
p1

t1

p3
t2

p5

p2
p4
Slika 19: Graf Petrijeve mree pred vigom prehoda t1
Po vigu prehoda t1 pridemo do oznaitve
m1 = (0, 0, 1, 1, 0)
kar prikazuje slika 20 in s tem do monosti viga prehoda t2.
p1

t1

p3
t2

p5

p2
p4
Slika 20: Graf Petrijeve mree po vigu prehoda t1

19

Po vigu prehoda t2 imamo konno oznaitev

m2 = (0, 0, 0, 0, 1)
kar prikazuje slika 21.
p1

t1

p3
t2

p5

p2
p4
Slika 21: Graf Petrijeve mree po vigu prehoda t2

3.3. ARIS
Architektur Integrierter Informationssysteme
V podjetjih obstaja stalna potreba po prenovi-reineneringu informacijskega sistema oziroma
poslovnega procesa in to zaradi:
! tehnolokega razvoja in
! vedno novih trnih zahtev.
Prenova informacijskega sistema oziroma poslovnega procesa pa ni enkratno dejanje, temve
stalen proces.
Osnovna ideja nartovanja prenove informacijskega sistema oziroma poslovnega procesa podjetja
izihaja iz Deming-ovega kroga stalnih izboljav (slika 22).
RAZISKAVE

PRODAJA

RAZVOJ

PROIZVODNJA

Slika 22: Deming-ov krog stalnih izboljav

20

Analiza vrste in zaporedja aktivnosti znotraj Deming-ovega kroga stalnih izboljav je pokazala, da
se lahko tudi prenova informacijskega sistema oziroma poslovnega procesa podjetja izvede v
krogu stalnih izboljav (slika 23).
ANALIZA
STANJA

VPELJAVA
PRENOVE

NARTOVANJE
PRENOVE

IZVEDBA
PRENOVE

Slika 23: Krog stalnih izboljav izvedbe prenove

e elimo prepoznati kritina mesta v informacijskem sistemu oziroma poslovnem procesu
podjetja in pripraviti izboljave potrebujemo model informacijskega sistema oziroma model
poslovnega procesa podjetja.
Najbolj razirjen predstavnik orodij za modeliranje in prenovo informacijskega sistema
oziroma poslovnih procesov podjetja je:
Arhitektura integriranega informacijskega sistema ARIS (slika 24).

ORGANIZACIJSKI
MODEL

FUNKCIJSKI
MODEL

KRMILNI
MODEL

PODATKOVNI
MODEL

Slika 24: Arhitektura integriranega informacijskega sistema ARIS

Kot prikazuje slika 24, kompleksni model poslovnega procesa podjetja tvorijo:
! funkcijski model,
! organizacijski model,
! podatkovni model ter
! krmilni model.
21

FUNKCIJSKI MODEL opisuje funkcije, podfunkcije in njihovo hierarhino povezanost.

Komponenta funkcijskega modela je:
!

funkcija " simbol

ORGANIZACIJSKI MODEL opisuje organizacijske enote nosilce nalog.

Komponenti organizacijskega modela sta:
!

organizacijska enota " simbol

izvajalec (referent) " simbol

PODATKOVNI MODEL daje poudarek hranjenju podatkov v podatkovni bazi in se opira na

objekt zveze model ali kratko ERM-model (Entity-Relationship-Model).
Komponenti podatkovnega modela sta:
!

dogodek " simbol

stanje " simbol

KRMILNI MODEL povee funkcijski, organizacijski in podatkovni model v model podjetja.

3.3.1. FUNKCIJSKI MODEL

Funkcija oznauje operacijo in opie:
KAJ je potrebno izvesti
Kompleksna funkcija se lahko razleni v delne funkcije in grafino predstavi s funkcijskim
drevesom.
Slika 25 prikazuje funkcijsko drevo "Planiranja asa in kapacitet".
PLANIRANJE
ASA IN
KAPACITET

UPRAVLJANJE Z
OSNOVNIMI
PODATKI

Oskrba s
podatki

Vrednotenje
podatkov

DISPOZICIJA
ASA IN
KAPACITET

Upravljanje s
podatki o naroilih

Terminiranje
kapacitet

Izravnava
kapacitet

Slika 25: Funkcijsko drevo "Planiranja asa in kapacitet"

22

Simbol za prikaz funkcije je pravokotnik z zaokroenimi vogali (slika 26).

Slika 26: Grafini prikaz funkcije

Proces razlenjevanja kompleksne funkcije se kona, ko se doseene funkcije, ki jih ni smiselno
naprej razlenjevati, torej ko doseemo elementarne funkcije.
Funkcija se prine z zaetnim dogodkom in kona s konnim dogodkom. Za izvedbo funkcije je
potreben as.

3.3.2. ORGANIZACIJSKI MODEL

Organizacijsko strukturo podjetja prikaemo s pomojo organizacijske sheme oziroma
organigrama.
Slika 27 prikazuje organigram podjetja.

VODSTVO

ODDELEK
1

Delovno
mesto 1

ODDELEK
2

Delovno
mesto 2

Delovno
mesto 3

Delovno
mesto 4

Delovno
mesto 5

Slika 27: Organigram podjetja

3.3.3. PODATKOVNI MODEL

Medtem ko imamo pri funkcijskem modelu opravka le z enim pojmom, namre funkcijo, imamo pri
podatkovnem modelu opravka z ve pojmi in to:
! ENTITETAMI (objekti),
! ZVEZAMI (odnosi),
! ATRIBUTI (lastnostmi) in
! DOMENAMI.

23

3.3.3.1. KONSTRUIRANJE STRUKTURE PODATKOV

Najvekrat se napravi grafii opis strukture podatkov s pomojo Chen-ovega diagrama oziroma
ER-modela.

ENTITY RELATIONSHIP MODEL (ERM)

OBJEKTI ZVEZE MODEL
V ERM je potrebno razlikovati med:
! ENTITETAMI (objekti),
! ZVEZAMI (odnosi),
! ATRIBUTI (lastnostmi).
3.3.3.1.1. OSNOVNI ERM
! ENTITETA
Entiteta je realna ali abstraktna stvar, ki je interesantna za podjetje kot npr. stranka, artikel,
naloga. Entiteta je v ERM oznaena s pravokotnikom, ime entitete pa je vedno vpsiano z velikimi
rkami (slika 28).
STRANKA
Slika 28: Prikaz entitete v ERM
! ZVEZA
Zveza predstavlja logino povezavo med dvema ali ve entitetami. Zveza med entitetama
stranka in naslov se lahko imenuje: stanovati (slika 29).

STRANKA

STANOVATI

NASLOV

Slika 29: Prikaz zveze v ERM

Zveze so v ERM prikazane z rombi, ki so povezani z ustreznimi entitetami. Tip zveze je v ERM
vpisan z velikimi rkami.
Za ERM velja splono pravilo, da so entitete opisane s samostalniki, zveze pa z glagoli. Pri branju
zveze med dvema entitetama je prava le ena smer. Na sliki 29 je prava smer branja: Stranke
stanujejo pod naslovi, ne pa smer Naslovi stanujejo pod strankami. e smer branja ni
enoznano dololjiva, se doda pojem pripada k.

24

V ERM lahko obstajajo naslednje zveze med dvema entitetama (slika 30):
ZAP.
T.

TIP ZVEZE

PRIMER IN OPIS
1. koliina

MO

x x x

1 : 1 zveza

x x x

2. koliina

JE V
ZAKONU

1. koliina

x x x

1 : n zveza

1. koliina

x x x

n : 1 zveza

n
DELAVEC

1. koliina

1
DELA

PROJEKT

Ena entiteta prvega tipa

je v zvezi z eno entiteto
drugega tipa, ena
entiteta drugega tipa pa
je v zvezi z ve
entitetami prvega tipa.

2. koliina
x x x

n : m zveza

x x x

Ena entiteta prvega tipa

je v zvezi z ve
entitetami drugega tipa,
ena entiteta drugega tipa
pa je v zvezi le z eno
entiteto prvega tipa.

2. koliina

x x x

ENA

2. koliina

x x x

Ena entiteta prvega

tipa je v zvezi z eno
entiteto drugega tipa

Ena entiteta prvega tipa

je v zvezi z ve
entitetami drugega tipa
in obratno.

Slika 30: Zveze med dvema entitetama

Pri 1:1-zvezi je vsakemu elementu prve koliine prirejen tono en element druge koliine in
obratno.
Pri 1:n-zvezi je vsakemu elementu prve koliine prirejenih n elementov druge koliine,
vsakemu elementu druge koliine pa je prirejen tono en element prve koliine.
Za n:1-zvezo velja isto kot za 1:n-zvezo, vendar v obrnjenem zaporedju.
Pri n:m-zvezi je enemu elementu prve koliine prirejenih m elementov druge koliine in
enemu elementu druge koliine n elementov prve koliine.
25

! ATRIBUTI
Atributi predstavljajo lastnosti entitet in zvez kot npr.: tevilka stranke, Ime, Naslov stranke,
Datum prihoda.
Atribut je v ERM prikazan s krogom in vpisan z malimi rkami (slika 31).
STRANKA

tevilka

Ime

Slika 31: Prikaz atributov v ERM

Atributi so lahko prirejeni tako entitetam kot tudi zvezam (slika 32).

STRANKA
1
1
tevilka

STANOVATI

1
n
Ime

n
1
Naslov

NASLOV
1

Datum

1
tevilka

n
1
Kraj

Slika 32: Prireditev atributov v ERM

V ERM lahko obstajajo naslednje povezave med entitetami oziroma zvezami in atributi:
1:1
1:n
n:1
n:m

povezave
povezave
povezave
povezave

3.3.3.1.2. RAZIRITEV ERM-a

V osnovni Chen-ov ER-model so bili uvedeni dodatni konstrukcijski operatorji in to:
! operator GENERALIZIRANJA,
! operator AGREGATIRANJA,
! operator PREINTERPRETIRANJA tipa zveze,
! operator GRUPIRANJA,
! operator KOMPLEKSNOSTI zvez in
! operator EKSISTENNE ODVISNOSTI.

26

! GENERALIZIRANJE
Operator generaliziranje slui za prireditev podobnih tipov entitet nadrejenemu tipu entitete (slika 33).
POSLOVNI
PARTNER

POSLOVNI
PARTNER

ali

TIP
"IS-A"

STRANKA

DOBAVITELJ

IS-A

IS-A

STRANKA

DOBAVITELJ

Slika 33: Operator generaliziranja v ERM

Lastnosti, ki so skupne izhodinima entitetama se prenesejo na nadrejeno entiteto.
Operator generaliziranje se grafino predstavlja s trikotnikom.
! AGREGATIRANJE
Operator agregatiranje opisuje tvorbo novih pojmov z zdruevanjem razlinih razpololjivih tipov
entitet (slika 34).
STRANKA

AS

NAROILO
STRANKE

ARTIKEL
Slika 34: Operator agregatiranje v ERM
Nov pojem t.j. NAROILO STRANKE vsebuje delne informacije prvotnih pojmov
STRANKA, ARTIKEL in AS.
Operator agregatiranje se grafino prikae z rombom.

27

! PREINTERPRETIRANJE TIPA ZVEZE

Primer preinterpretiranja tipa zveze prikazuje slika 35.
ST

ST, Datum

STRANKA

Datum

GLAVA
NAROILA

AS

ARTIKEL

AT

POZICIJA
NAROILA

AT, ST, Datum

Slika 35: Operator preinterpretiranje tipa zveze v ERM

Iz tipov entitete STRANKA in AS je bil z agregatiranjem tvorjen tip zveze GLAVA
NAROILA. Atributa tevilka stranke (ST) in datum (Datum) opisujeta lastnosti GLAVE
NAROILA.
Ker pa ima neko naroilo ve pozicij, obstaja zveza med GLAVO NAROILA in tipom
entitete ARTIKEL in ta zveza se imenuje POZICIJA NAROILA. Ker pa zveze lahko
nastopajo le med entitetami, je potrebno originalni tip zveze GLAVA NAROILA
preinterpretirati v tip entiteta, kar se dosee s tem, da se romb obda s pravokotnikom. Za
tvorbo nadaljnjih zvez z drugimi entitetami se preinterpretirani tip zveze smatra kot
normalna entiteta.
Linije, ki izhajajo iz preinterpretiranega tipa zveze, se ne nanaajo na romb, temve na
pravokotnik, zato izhajajo iz pravokotnika.

28

! GRUPIRANJE
Operator grupiranje je v ERM prikazan z 1:n-zvezo. Slika 36 prikazuje primer grupiranja med
ODDELKOM in DELOVNIM MESTOM.
1

ODDELEK

PRIPADA K

DELOVNO MESTO

Slika 36: Operator grupiranja v ERM

Enemu oddelku pripada ve delovnih mest.
! KOMPLEKSNOST ZVEZ
Na sliki 37 je prikazan operator kompleksnosti zveze med dvema entitetama.
a1, b1

A
najmanj
(0)

a2, b2

AB

najve
(POLJUBNO)

najmanj
(0)

najve
(POLJUBNO)

Slika 37: Operator kompleksnosti zveze med dvema entitetama v ERM.

! EKSISTENNA ODVISNOST
Na sliki 38 je prikazan operator eksistenna odvisnost med dvema entitetama.
ODDELEK

1:n

DELOVNO MESTO

Slika 38: Operator eksistenna odvisnost med dvema entitetama v ERM.

Oddelek je smiselen le v primeru, ko mu pripada najmanj eno delovno mesto in obratno, eno
delovno mesto je smiselno le, ko je prirejeno enemu oddelku.
Slika 39 podaja pregled nad operatorji razirjenega ER-modela.

29

ZAP.
T.

OPERATOR

PRIMER

OPIS

AGREGATIRANJE

B in C sta delni
koliini A

ali

GENERALIZIRANJE
B

ABC

ABC je tvorjen iz
entitet A, B in C

AB

PREINTERPRETIRANJE
TIPA ZVEZE
ABC
C

GRUPIRANJE

EKSISTENNA
ODVISNOST

AB

Med A in B
obstoja 1:n-zveza
(enemu elementu
A se lahko priredi
"n" elementov B)
B je eksistenno
odvisen od A

Slika 39: Pregled nad operatorji razirjenega ER

3.3.4. KRMILNI MODEL

Krmilni model povee funkcijski, organizacijski in podatkovni model v model podjetja.
3.3.4.1. POVEZAVA FUNKCIJSKEGA IN ORGANIZACIJSKEGA MODELA
Povezava funkcijskega in organizacijskega modela mora poskrbeti za prireditev funkcij
organizacijskim enotam ter za doloitev oblike obdelave (v dialogu ali avtomatino).
Slika 40 prikazuje primer prireditve funkcij organizacijskim enotam.

30

ORGANIZACIJSKA
ENOTA
PRODAJA

OBDELAVA
PONUDBE

OBDELAVA
NAROILA

ODPOILJANJE

FUNKCIJE

OBLIKA OBDELAVE

statistika

avtomatino

obdelava povpraevanja kupcev

kalkulacije
izdelava ponudbe
terminiranje
rezervacije
zunanje naroanje
fakturiranje
dokumenti
planiranje odpoiljanja
komisioniranje
sproitev odpoiljanja

dialog
dialog
dialog
avtomatino
dialog
dialog
avtomatino
avtomatino
avtomatino
dialog
dialog

Slika 40: Prireditev FUNKCIJ ORGANIZACIJSKIM ENOTAM

3.3.4.2. POVEZAVA FUNKCIJSKEGA IN PODATKOVNEGA MODELA
Povezava funkcijskega in podatkovnega modela mora poskrbeti za krmiljenje dogodkov in
tok podatkov.
a) DOGODKI simbol
Dogodki sproijo funkcije in so njih rezultat. Dogodek se vedno nanaa na asovno toko.
Iz enega dogodka lahko ve funkcij paralelno izhaja (slika 41).
D1

F1

F2

F3

Slika 41: Izhodi iz dogodka

po drugi strani pa tudi konanje ve funkcij vodi k enemu dogodku (slika 42).
F4

F5

D2

Slika 42: Vhodi v dogodek

31

b) LOGINI OPERATORJI simboli

# , V , XOR

Z loginimi operatorji opiemo povezave dogodkov oziroma funkcij.

Potrebno je razlikovati med:
! povezavo vhodov v operator in
! povezavo izhodov iz operatorja.
e bi obstajal le en vhod in en izhod iz operatorja, potem krog, ki ponazarja operator, ni potreben
(slika 43).
D1

D1

F1

F1

napano

pravilno

Slika 43: Operator ni potreben

e obstajata dva ali ve vhodov oziroma izhodov iz operatorja, pa je operator potreben.
Obstajajo tri vrste loginih operatorjev in to:

IN operator (obvezno vsi tokovi), ki se uporabi takrat, ko pride do zdruevanja dveh ali

ve dogodkov oziroma funkcij, kar prikazuje slika 44.

D1

D2

F1

F2

Slika 44: Logini IN-operator

ALI operator (poljubni tokovi), ki se uporabi takrat, ko pride do razvejanja dveh ali ve

dogodkov oziroma funkcij, kar prikazuje slika 45.

V

D1

D2

F1

F2

Slika 45: Logini ALI-operator

32

XOR EKSKLUZIVNI ALI-ALI-operator (le eden od tokov), kar prikazuje slika 46.
XOR

D1

XOR

D2

F1

F2

Slika 46: Ekskluzivni ALI-ALI-operator

Za prikaz ve vhodov oziroma ve izhodov iz operatorja se krog, ki ponazarja operator, deli na dva
dela (slika 47).
oznaka VHODNIH povezav (V, # ali XOR)

oznaka IZHODNIH povezav (V, # ali XOR)

Slika 47: Delitev operatorja

Poglejmo si nekaj primerov vpeljave loginih operatorjev:
Primer 1: Ko nastopita dogodka D1 in D2, se prine funkcija F1.
D1

D2

F1

Primer 2: Ko nastopi dogodek D1 ali D2, se prine funkcija F1.

D1

D2

F1

33

Primer 3: Ko nastopita dogodka D1 in D2, se prineta funkciji F1 in F2.

D1

D2

#
#

F1

F2

Primer 4: Ko nastopi dogodek D1 ali D2, se prine ekskluzivno ali funkcija F1 ali funkcija F2.
D1

D2

V
XOR

F1

F2

Primer 5: Ko nastopi dogodek D1 ali D2, se prine funkcija odloitve F, s katero se odloi ali
nastopi dogodek D3 ali D4 (ekskluzivno), ki sproita prietek funkcije F1 oziroma F2.
D1

D2

XOR

D3

D4

F1

F2

34

Primer 6: Ko nastopi dogodek D1 ali D2, se prine funkcija F1; ko nastopi dogodek D1 ali D2 in
dogodek D3, se prine funkcija F2.
D1

D2

D3

V
#
#

F1

F2

Primer 7: Ko je konana funkcija F1 ali F2, nastopi EKSKLUZIVNO ali dogodek D1 ali dogodek D2.
F1

F2

V
XOR

D1

D2

c) DOGODKOVNOKRMILJENA PROCESNA VERIGA

Dogodkovnokrmiljena procesna veriga prikazuje osnovno logiko med dogodki in funkcijami
in jo lahko prikaemo:
! grafino ali
! tabelarino.
Slika 48 prikazuje grafino dogodkovnokrmiljeno procesno verigo OBDELAVE NAROILA.

35

Sprejem
povpraevanja
stranke
XOR

Zbiranje podatkov
za izvedbo
kalkulcije
Podatki za
izvedbo kalkulacije
so kompletni

Izdelava kalkulcije
- ponudbe

XOR
0,6
Ponudba
sprejeta

0,3
Ponudba
zavrnjena

0,1
Rezultati
kalkulacije
nezanesljivi

Slika 48: Grafina dogodkovnokrmiljena procesna veriga OBDELAVE NAROILA

Slika 49 pa prikazuje tabelarino dogodkovnokrmiljeno procesno verigo OBDELAVE
NAROILA

36

DOGODKI

Sprejem
povpraevanja
stranke

FUNKCIJE

Zbiranje podatkov
za izvedbo
kalkulcije

Podatki za
izvedbo kalkulacije
so kompletni

Ponudba
sprejeta

Ponudba
zavrnjena

Rezultati
kalkulacije
nezanesljivi

Izdelava kalkulcije
- ponudbe

0,6
0,3

XOR

0,1

Slika 49: Tabelarina dogodkovnokrmiljena procesna veriga OBDELAVE NAROILA

d) DOGODKOVNOKRMILJENA PROCESNA VERIGA dopolnjena s TOKOM

PODATKOV
Poleg krmiljenja dogodkov je potrebno posvetiti posebno pozornost tudi toku podatkov
transformaciji vhodnih v izhodne podatke.
Slika 50 prikazuje grafino dogodkovnokrmiljeno procesno verigo OBDELAVE NAROILA
dopolnjeno s TOKOM PODATKOV

37

Sprejem
povpraevanja
stranke
XOR
Sestavni
deli

Kol
iin
a

Kalkulacija

Tehnoloki
postopki

i
as

Zbiranje podatkov
za izvedbo
Stro
kalkulcije
eno ki na
to
asa
Podatki za
izvedbo kalkulacije
so kompletni

Delovna
sredstva

Izdelava kalkulcije
- ponudbe

Ponudba,
zavrnitev

XOR
0,6
Ponudba
sprejeta

0,3
Ponudba
zavrnjena

- kontrolni tok

0,1
Rezultati
kalkulacije
nezanesljivi

- informacijski objekti

- tok podatkov
Slika 50: Grafina dogodkovnokrmiljena procesna veriga OBDELAVE NAROILA
dopolnjena s tokom podatkov
Slika 51 pa prikazuje tabelarino dogodkovnokrmiljeno procesno verigo OBDELAVE
NAROILA dopolnjeno s tokom podatkov.

38

DOGODKI
Sprejem
povpraevanja
stranke
Podatki za
izvedbo kalkulacije
so kompletni

FUNKCIJE

PODATKI

INFORMACIJSKI
OBJEKTI

Koliina

Sestavni deli

asi

Tehnoloki
postopki

Stroki na
enoto asa

Delovna
sredstva

Kalkulacijski
postopki

Kalkulacija

Podatki ponudbe,
podatki zavrnitve

Ponudba,
zavrnitev

Zbiranje podatkov
za izvedbo
kalkulcije

Ponudba
sprejeta
Izdelava kalkulcije
- ponudbe
Ponudba
zavrnjena

Rezultati
kalkulacije
nezanesljivi

0,6
0,3
0,1

XOR

Slika 51: Tabelarina dogodkovnokrmiljena procesna veriga OBDELAVE NAROILA

dopolnjena s tokom podatkov
3.3.4.3. POVEZAVA ORGANIZACIJSKEGA IN PODATKOVNEGA MODELA
Analogno kot se funkcije priredijo organizacijskim enotam se priredijo tudi podatki
organizacijskim enotam.
Slika 52 prikazuje primer prireditve podatkov organizacijskim enotam.
CENTRALNA
NABAVA

DOBAVITELJI

ATRIBUTI
A1, A2 ,. . . . . . . . . ,An

NABAVA TUJI TRG

NABAVA DOMAI TRG

D1
D2
.
.
.
.
.
Dn

Slika 52: Prireditev podatkov organizacijskim enotam

39

3.3.4.4. POVEZAVA FUNKCIJSKEGA PODATKOVNEGA IN ORGANIZACIJSKEGA MODELA

Od dvostranske povezave modelov:
! povezava funkcijskega in organizacijskega modela,
! povezava funkcijskega in podatkovnega modela,
! povezava organizacijskega in podatkovnega modela,
konno preidemo na trostransko povezavo funkcijskega, podatkovnega in organizacijskega
modela v popolni model poslovnega procesa podjetja.
Slika 53 prikazuje popolno grafino dogodkovnokrmiljeno procesno verigo OBDELAVE
NAROILA.
Sprejem
povpraevanja
stranke
KONSTRUKCIJA

XOR
Sestavni
deli

Kol
iin
a

asi

Zbiranje podatkov
za izvedbo
Stro
ki
kalkulcije
enoto na
asa

Kalkulacija

Podatki za
izvedbo kalkulacije
so kompletni

Tehnoloki
postopki
Delovna
sredstva

PRODAJA

Ponudba,
zavrnitev

Izdelava kalkulcije
- ponudbe

XOR
0,6
Ponudba
sprejeta

0,3
Ponudba
zavrnjena

0,1
Rezultati
kalkulacije
nezanesljivi

- kontrolni tok

- informacijski objekti

- tok podatkov

- organizacijska enota

Slika 53: Popolna-grafina dogodkovnokrmiljena procesna veriga

OBDELAVE NAROILA
40

Slika 54 pa prikazuje popolno-tabelarino

OBDELAVE NAROILA.
DOGODKI

FUNKCIJE

Sprejem
povpraevanja
stranke
Podatki za
izvedbo kalkulacije
so kompletni

PODATKI

dogodkovnokrmiljeno

Koliina

Sestavni deli

asi

Tehnoloki
postopki

Stroki na
enoto asa

Delovna
sredstva

KONSTRUKCIJA

Izdelava kalkulcije
- ponudbe
Ponudba
zavrnjena

Rezultati
kalkulacije
nezanesljivi

0,6
0,3
0,1

verigo

INFORMACIJSKI ORGANIZACIJSKA OBLIKA OBDELAVE

OBJEKTI
ENOTA
Dialog Avtomatsko

Zbiranje podatkov
za izvedbo
kalkulcije

Ponudba
sprejeta

procesno

PRODAJA

Kalkulacijski
postopki

Kalkulacija

Podatki ponudbe,
podatki zavrnitve

Ponudba,
zavrnitev

XOR

Slika 54: Popolna-tabelarina dogodkovnokrmiljena procesna veriga

OBDELAVE NAROILA

41