Македонска Енциклопедија 1: А-Љ

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
1
AQ
SKOPJE 2009
GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR

akad. BLA@E RISTOVSKI
SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR

akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski,
akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski
GLAVNA REDAKCIJA
akad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006),
akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006),
akad. Blagoj Popov, akad. Blaè Ristovski (glaven redaktor), akad. Gane Todorovski
prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)
PREDGOVOR
Pojavata na prvata Makedonska enciklopedija e istoriski ~in. So nea Republika Makedonija vleguva vo redot na zemjite i narodite {to sozdale enciklopediska sinteza na svoeto minato i na svojata sovremenost, na ona {to bilo ili
ostanalo po nejziniot civilizaciski pat. Toa e nau~no fundirano ogledalo na
generaciite i na sovremenicite {to gi reflektira soznanijata samo za ovie
prostori od praistorijata do deneska. So toa sovremenata makedonska nau~na
misla se obiduva sublimirano da gi pretstavi razvojnite epohi, periodi, podra~ja
i struki i da go formulira sopstvenoto gledi{te vrz makedonskite raboti
voop{to.
So decenii vo Skopje postoe{e Redakcija na Enciklopedijata na Jugoslavija
za Makedonija. Izlegoa samo prvite dva toma od Enciklopedija na Jugoslavija.
Izdanie na makedonski jazik (Zagreb, 1983 i 1985). Vo niv zainteresiraniot korisnik te{ko }e moè da ja sogleda celosta i seopfatnosta na Makedonija. A vo
stranskite enciklopedii, osobeno vo enciklopediskite izdanija na sosedite,
premnogu se skromni, izme{ani i izobli~eni selektiranite fakti i argumenti
za Makedonija i Makedoncite za da se sfati i da se prifati vistinata# za vekovniot kompleks na Makedonskoto pra{awe#.
Makedonskata enciklopedistika u{te e vo svojot zarodi{. Vo poslednive decenii se pojavija pove}e individualni pe~ateni i elektronski obidi za parcijalno
leksikonsko pretstavuvawe na oddelni oblasti i struki. Od institucionalnite pe~ateni leksikonski izdanija treba da se spomnat Makedonskiot istoriski re~nik#
(2000) na Institutot za nacionalna istorija vo Skopje i Re~nikot na narodnata mitologija na Makedoncite# (2000) na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep,
a sli~en e i obidot na MI-AN vo Skopje so publikacijata Li~nosti od Makedonija#
(2002). Prv poseriozen enciklopedisti~ki potfat napravi Knigoizdatelstvoto
Detska radost vo Skopje so izdavaweto na pettomnata Makedonska enciklopedija za deca (1990), a od prevodnata produkcija (so makedonski priop{tuvawa) zasluùva
vnimanie skratenata verzija na Britanika. Enciklopediski re~nik (110,
20052006) na Toper MPN vo Skopje. Me|utoa, najambiciozna se pretstavi ~etiritomnata MI-ANova enciklopedija op{ta i makedonska# (2006), pod redakcija na
Jovan Pavlovski, vo koja nekolku iljadi odrednici se odnesuvaat na Makedonija vo
nejzinite istoriski, geografski i etni~ki granici#.
Prvata inicijativa za podgotovka na nacionalna enciklopedija vo Makedonskata akademija na naukite i umetnostite e pokrenata od Odborot za nau~noistraùva~ka rabota i umetni~ki istraùvawa (27. VI 1994). Po izvesni novi inicijativi, Pretsedatelstvoto na MANU na 23. IX 1999 god. ja prifa}a idejata, formira
Inicijativen odbor i zapo~nuvaat podgotovkite za sozdavawe administrativnopravni pretpostavki za realizacijata. Vo slednata godina e osnovan Leksikografskiot centar i se napraveni postapkite za izbor na negovite organi i tela. Naskoro
e sostavena i Glavnata redakcija na Makedonskata enciklopedija (od pretstavnici na pette oddelenija na MANU) i postepeno se oformuva {iroka redakcija od
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
redovite na ~lenovite na Akademijata, od Univerzitetot i od oddelni nau~ni instituti od raznite oblasti i struki.
Pravnite akti za strukturata i rabotata vrz Makedonskata enciklopedija Pretsedatelstvoto na MANU gi donesuva na 25. VI 2002 god. Zamislata be{e
da se podgotvi pove}etomna nacionalna (a ne op{ta) enciklopedija. Se uvide deka sredstvata od Nau~niot fond na MANU ne moàt da gi pokrijat narasnatite
potrebi. Zatoa, na 28. VI 2005 god., Glavnata redakcija donese re{enie da se podgotvi kratka Makedonska enciklopedija, a re~isi podgotveniot prv tom od pove}etomnata da pri~eka poblagoprijatni uslovi. Na 22. XI 2005 god. Glavnata redakcija go usvoi skrateniot azbu~nik i so dobienite namenski sredstva od Vladata
na RM ja zapo~na realizacijata.
Kratkata Makedonska enciklopedija nema pretenzii da bide pokaz i prikaz
na celokupniot ìvot i razvitok vo Makedonija, da bide inventar na site istoriski, kulturni i op{testveno-politi~ki nastani, sostojbi, li~nosti, pojavi i projavi. No taa pretendira da stane po~etna objektivna integralna informacija za
nas i za na{ata zemja i da go skenira makedonskoto gledi{te za kulturnoto i nacionalno-politi~koto minato i za na{ata tranziciska sega{nost. Taa treba da
stane prv doma{en prira~nik za podobro samozapoznavawe i kompetentna osnovna informacija za stranskiot korisnik, bez infiltracija na ideolo{ki i dnevnopoliti~ki aktualizacii, bez megalomanski i megalofilski mitologizacii i bez
vozbuduvawe nacionalno-politi~ki istoriski i sovremeni antagonizmi. Vo nea
nema crni i beli likovi, nastani i procesi. Makedonskiot gra|anin i me|unarodnata zainteresirana javnost moàt da najdat sublimirani egzaktni odgovori za
elementarnite pra{awa od makedonskata geografija, istorija, etnografija, jazik,
literatura, kultura, ekonomija, sport itn., informacii za vekovnite borbi, vostanija i programi za kulturno-nacionalna i dràvnosna afirmacija. Vo nea se
reflektiraat vo opredelena forma re~isi site nau~ni oblasti i struki, site
pozna~ajni pojavi i procesi {to nastanale ili se odrazile vo mileniumskiot civilizaciski razvoen tek na prostorot vo Makedonija ili vo vrska so nea, so akcent
na odrednicite za trajnite vrednosti vo kulturata na ovaa po~va.
Redakcijata nastojuva{e po mo`nost srazmerno da gi zastapi raznite disciplini i struki i od op{testvenite i od prirodnite nauki. Istovremeno, taa e
svesna deka, i pokraj stremeòt za {to poobjektiven kriterium pri izborot i
obrabotkata na odrednicite, toj vo krajna linija sekoga{ ostanuva individualen,
avtorski, pa zatoa vo stesnetiot obem na ova izdanie e mo`no i zna~ajni li~nosti,
nastani i pojavi da ne se pretstaveni ili da ne se soodvetno tretirani. Pritoa,
Redakcijata be{e ograni~ena i pri sobirot i izborot na ilustrativniot materijal. Obemot nalaga{e mnogu li~nosti, nastani i sostojbi da ostanat bez soodvetno likovno-grafi~ko oblikuvawe. No, poznato e deka niedna enciklopedija ne
e vo sostojba da bide ni seopfatna ni zavr{ena. Se nadevame deka idnata pove}etomna ME }e ovozmoì posoodveten prostor i tretman za pokompletno i pokompleksno pretstavuvawe na s# {to e relevantno vo istoriskiot i vo sovremeniot razvitok i status na Makedonija.
Redakcijata isto taka be{e svesna i za istoriskite dadenosti. Sudbinata
na zemjata i narodot naloì i specifi~en pristap kon istorijata, kulturata i
tretmanot. Vo razni vremiwa Makedonija potpa|ala pod razni i razli~ni vladenija. Minuvale imperii i civilizacii, se slu~uvale migracii i pogromi, no vekovite
sozdavale kulturno nasledstvo {to pretstavuva nacionalna, a istovremeno i
svetska pridobivka. Dol`nost be{e seto toa da se registrira, da se pretstavi i
da se vrednuva, za{to taa materijalna i duhovna kultura pretstavuvala fundament pri formiraweto na profilot na narodot i na opkruùvaweto. Zatoa vo
ME soodvetno se odrazeni osnovnite vrednosti i pridobivki na celoto ova geo-
VI
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
grafsko i etno-istorisko prostranstvo. Za{to, iako zemjata bila vladeana od

razni gospodari, taa geografski, ekonomski i etno-kulturno, i pokraj site nadvore{ni vlijanija, ostanuvala integralna celina. Po Balkanskite vojni so Bukure{kiot dogovor (1913) taa go zagubi teritorijalniot integritet {to kako status e potvrden i po Prvata svetska vojna so Versajskite dogovori (1919), no
makedonskiot narod ja prodolùva svojata istorija i kultura i vo granicite na
~etirite sosedni dràvi i vo emigracijata. Neprekinatata borba za osloboduvawe i obedinuvawe i manifestaciite na nacionalnata svest pretstavuvaat del
od duhovnoto edinstvo {to vo tekot na Vtorata svetska vojna doveduva do op{ta
nacionalnoosloboditelna borba, vo koja e izvojuvana prvata sovremena makedonska dràva, makar i samo na teritorijata na eden del od podelenata zemja. Toj
istoriski fakt ne moè da ne se ima predvid. Zatoa vo Makedonskata enciklopedija teritorijata i istorijata na Makedonija do 1913/1919, pa vo odredena mera
i do 1944 godina, e tretirana kako integralna celina. Inaku, bi trebalo da se
li{ime, na pr., od stolbovite kako Del~ev, Misirkov, Sandanski i Vlahov. Sledstveno, i antifa{isti~kata borba na Makedoncite e gledana kako celina, so site specifi~nosti, iako mnogu podetalno e obrabotena Narodnoosloboditelnata
borba vo Vardarskiot del na Makedonija.
Vrz tie principielni opredelbi se obrabotuvani i naselbite, kulturnoistoriskite spomenici, sakralnite objekti i arheolo{kite nao|ali{ta, starite
rakopisi, dnevnite i periodi~nite publikacii, raznite konfesionalni, politi~ki, nacionalni, revolucionerni i idejni dvièwa i formacii; raznite istoriski sobranija, kongresi i re{enija; popoznatite ajduti, revoluciioneri i
vojvodi, organizatori, borci i komandanti; istoriskite mesta i nastani; op{testveno-politi~kite i dràvnite strukturi; nau~nite, obrazovnite, zdravstvenite, socijalno-ekonomskite, stopanskite i drugite vladini i nevladini institucii i asocijacii.
Po konstituiraweto na Demokratska Federalna Makedonija vo ramkite
na Demokratska Federativna Jugoslavija (2. VIII 1944), me|utoa, geopoliti~kata
teritorija e ve}e ome|ena so granicite na Republika Makedonija. Iako, ME ne
gi ispu{ta od predvid i manifestaciite na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija, Bugarija, Srbija, Albanija i Kosovo, kako i na makedonskoto naselenie vo dijasporata, raseleno vo Evropa i po site meridijani vo svetot, nezavisno od nivnoto teritorijalno poteklo. Pritoa posebno vnimanie e posveteno na
u~estvoto na Makedoncite vo Dvièweto na otporot vo Grcija (19411945), osobeno pak vo Gra|anskata vojna (19461949) i egzodusot na decata-begalci rasfrlani vo evropskite i vonevropskite dràvi.
Makedonskata enciklopedija ne moè{e da ne ja vklu~i i kulturno-nacionalnata avtonomija vo Pirinskiot del na Makedonija (19471948) i posebno
sovremenata makedonska borba za nacionalni i ~ovekovi prava vo Republika Bugarija. Toa se odnesuva i za manifestaciite na makedonskata kulturno-nacionalna svest vo Republika Albanija i neprekinatata borba za u~ili{ta, u~iteli i
u~ebnici na makedonski jazik, za politi~ko organizirawe, za svoja samouprava i
za osnovni ~ovekovi prava i slobodi. Nezavisno od s u{te nedodefiniranata
politi~ka sostojba na Goranite, ne moè{e da se odmine i nivnata borba za malcinski nacionalni, konfesionalni i ~ovekovi prava vo novata dràva Kosovo.
Vo odrednicite, razbirlivo, dominantno mesto ima makedonskiot narod
vo zemjata, no se zastapeni i etni~kite zaednici i nivnite kulturi, so poseben
akcent na albanskata kako pobrojna. Isto taka soodvetno se opfateni i relevantnite vrski i odnosi na RM so drugite dràvi, kako i li~nosti od stranstvo {to
dale poseben pridones za prou~uvaweto i afirmiraweto na na{ata zemja vo oblasta na stopanstvoto, politikata, jazikot, naukata i kulturata.
VII
Taka strukturirana, Makedonskata enciklopedija pretstavuva sumarum na

znaewata prezentirani od 265 sorabotnici od site profili, ~esto i vrz sosem
novi istraùva~ki postapki. Taa kondenzacija na makedonskata nau~na misla vo
sistematiziran enciklopediski vid, pri otsustvo na enciklopedisti~ka tradicija i stru~no iskustvo, nesomneno pretstavuva svoeviden nacionalen podvig i
istoriska pridobivka. Preku fragmentirani celini, so nau~na konciznost,
Makedonskata enciklopedija nastojuva da pridonese za zadovoluvawe na narasnatata èd vo zemjata i vo stranstvo za provereni koncentrirani informacii
za minatoto i sovremenosta na Republika Makedonija.
Redakcijata ~uvstvuva dolg da odbeleì deka vo podgotvitelniot period
na ova izdanie, kako ~lenovi na Glavnata i na [irokata redakcija, kako i na
Sovetot na Leksikografskiot centar, povremeno u~estvuvaa i drugi sorabotnici. Integralno go pretstavuvame, me|utoa, samo aktuelniot sostav {to ja grade{e
koncepcijata i u~estvuva{e vo realizacijata na ova izdanie vo periodot po 28
juni 2005 godina.
Redakcijata na Makedonskata enciklopedija
VIII
Glaven redaktor
akad. BLA@E RISTOVSKI
Nau~en sekretar
prof. d-r SIMO MLADENOVSKI
REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE
Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika

Akad. Vera Bitrakova-Grozdanova
Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period
(posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija
Prof. d-r Mihajlo Minoski
Prof. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005)
Istorija na umetnostite
Prof. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)
Pravo&voeni nauki&politologija&diplomatija&sociologija
Akad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006)
Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006)
Literaturna istorija; pe~atarstvo&izdava{tvo&publicistika&novinarstvo
Akad. Gane Todorovski
Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)
Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006)
Lingvistika
Akad. Petar Hr. Ilievski
Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)
Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio

Prof. d-r Dragoslav Ortakov
Filozofija&psihologija&logika&etika&estetika&metodologija&antropologija&pedagogija&istorija
na prosvetnoto delo vo Makedonija
Prof. d-r Violeta Panzova
Prof. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005)
Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika&heraldika&filatelija&bibliotekarstvo&muzeologija
&epigrafika&nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija&folklor; fotografija
Prof. d-r Simo Mladenovski
Ekonomija&stopanstvo&industrija&zanaet~istvo; {umarstvo&lovstvo; ugostitelstvo&turizam;
finansii&trgovija; demografija&iseleni{tvo
Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006)
Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006)
Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006)
Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)
IX
Matematika&fizika&hemija; elektrotehnika&ma{instvo&tehnologija&energetika&informatika;
arhitektura&grade`ni{tvo&geodezija; pati{ta&soobra}aj&vrski
Akad. Blagoj Popov
Geografija&meteorologija&seizmologija&astronomija;
geologija&mineralogija&rudarstvo&petrografija
Prof. d-r Aleksandar Stojmilov
Zemjodelstvo: pedologija&poledelstvo&ovo{tarstvo&lozarstvo&sto~arstvo;
biologija&botanika&zoologija; {umarstvo&hortikultura&lovstvo; ekologija
Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006)
Prof. d-r Qup~o Grup~e (od 12. H 2006)
Medicina-stomatologija-farmacija-veterina
Akad. Momir Polenakovi}
Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igri
Prof. d-r Du{an Stanimirovi}
OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA

akad. Blaè Ristovski
STRU^NI SORABOTNICI
m-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska
LEKTORI
prof. d-r Slavica Veleva, d-r Sneàna Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska,
d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski
KOREKTORI
Gordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski
KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT
Zdravko ]orveziroski
KOMPJUTERSKA REALIZACIJA
Branislav Gali}, Vesna Krèvska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski
ILUSTRACII
Internet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Blaè Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski
KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE

m-r Ko~o Fidanoski
PEÂT
Skenpoint, Skopje
INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE

A. Ago
m-r Aktan Ago, profesor

vo DSU Josip Broz Tito#, Skopje
Bl. B.
prof. d-r Blaò Boev,

Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip
A. V.-M
m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos,

Muzej na grad Veles, Veles
Bl. P.
akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje
Bl. R.
akad. Blaè Ristovski, MANU, Skopje
A. G.
prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven

bogoslovski fakultet Sv. Kliment
Ohridski#, Skopje
Bl. S.
Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`.,

Hortiekspert#, Skopje
A. P.
prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki

fakultet Blaè Koneski#, Skopje
Br. N.
prof. d-r Branislav Nikodievi},

Medicinski fakultet, Skopje
A. [uk.
prof. d-r Aneta [ukarova,

Institut za nacionalna istorija, Skopje
Br. R.
Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist,

Stokopromet#, Skopje
Al. And.
prof. d-r Aleksandar Andonoski,

Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
Br. Sv.
Al. St.
prof. d-r Aleksandar Stojmilov,

m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik

rakovoditel na Sektorot za za{tita
na arhivskata gra|a vo Dràvniot arhiv
na RM, Skopje
Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis,

V. Arn.
prof. d-r Violeta Arnaudova,

Filozofski fakultet, Skopje
Al. Tr.
prof. d-r Aleksandar Trajanovski,

V. B.-Gr.
akad. Vera Bitrakova-Grozdanova,

Al. Cv.
Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren

urednik na Detska radost#, Skopje
V. V.-V.
d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik,

Am. J.
prof. d-r Amalija Jovanovi},

V. G.-P.
prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska,

An. Sv.
prof. d-r Aneta Svetieva,

V. D.
d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik,

Institut za staroslovenska kultura, Prilep
V. D.-J.
B. V.
d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik,

Institut za folklor Marko Cepenkov#,
Skopje
prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova,

V. Dask.
prof. d-r Vasa Daskalovski ,

B. Il.
prof. d-r Bor~e Iliev,

[umarski fakultet, Skopje
V. \.
prof. d-r Van~o \or|iev,

B. J.
Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka

kultura, pretsedatel na Sojuzot za sport
i rekreacija na invalidizirani lica, Skopje
V. Jot.
prof. d-r Vasil Jotevski,

B. N.
prof. d-r Bo{ko Nikov,

Nikov konsalting#, Skopje
V. K.-G.
prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja,

Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje
B. Ort.
prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet

za muzi~ka umetnost, Skopje
V. L.
prof. d-r Viktor Lil~i},

B. P. \.
Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje
V. M.
akad. Vitomir Mitevski,

B. Petr.
doc. d-r Boban Petrovski,

V. M.-^.
B. R.
prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet

za zemjodelski nauki i hrana, Skopje
prof. d-r Vesna Mojsova-êpi{evska,

Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#,
Skopje
V. Mal.
B. R.-J.
prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska,

prof. d-r Vladimir Maleti},

V. Masl.
B. [.
akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje
Vesna Maslovari}, vi{ filmolog,

NU Kinoteka na Makedonija, Skopje
XI
V. P.
prof. d-r Vesna Pendovska,

Praven fakultet Justinijan Prvi#, Skopje
V. P.-K.
d-r Viktorija Popovska-Korobar,

kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija,
Skopje
D. E.
prof. d-r Dimitar Eftimoski,

Fakultet za administracija i menaxment
na informaciski sistemi, Bitola
D. Z.
d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik,

NU Muzei na Makedonija, Skopje
V. Panz.
prof. d-r Violeta Panzova,

D. J.
prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet

V. Petr.
d-r Vesna Petreska,

nau~en sovetnik, Institut za folklor
Marko Cepenkov#, Skopje
D. Jov.
doc. d-r Dalibor Jovanovski,

D. N.
V. S.
Voislav Sanev , kustos-sovetnik,

prof. d-r Dimitrija Nova~evski,

Ekonomski fakultet, Skopje
D. Nik.
V. S.-A.
prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{ki

fakultet Blaè Koneski#, Skopje
prof. d-r Dijana Nikodievi},

D. P.
V. Sid.
d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik,

NU Prirodonau~en muzej na Makedonija,
Skopje
m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik,

Muzej na grad Skopje, Skopje
D. Pr.
prof. d-r Dana Preli},

V. St.
prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet,

Univerzitet Goce Del~ev#, [tip
D. R.-Z.
prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova,

V. T. K.
d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik,

Skopje
D. S.
prof. d-r Du{an Stanimirovi},

Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje
V. T.
prof. d-r Vesna Tomovska,

D. S.-B.
prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska,

V. Toc.
d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik,

Institut za makedonska literatura, Skopje
Dr. V.
prof. d-r Dragan Vasileski,

V. Ur.
prof. d-r Viktor Urumov,

Dr. \.
prof. d-r Dragi \orgiev,

V. F.
prof. d-r Vladimir Filipovski,

Dr. \o{.
prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultet

Vl. Iv.
d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik,

Dr. J.
prof. d-r Drage Janev,

Vl. K.
akad. Vlado Kambovski, MANU, Skopje
Dr. M.
prof. d-r Dragi Mitrevski,

Vl. M.
prof. d-r Vlado Matevski,

Dr. O.
prof. d-r Dragoslav Ortakov ,

Vl. S.
akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje
Dr. R.
prof. d-r Dragoslav Rai~i},

Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje
G. V.
Georgi Vasilevski, urednik

na Filmskata redakcija,
Makedonska radiotelevizija, Skopje
\. Z.
prof. d-r \or|i Zafirovski,

G. Efr.
akad. Georgi Efremov, MANU, Skopje
\. K.
G. P.
akad. Goran Petreski,

\oko Kuzmanovski, sekretar,

Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje
\. M.
G. Pet.
prof. d-r Goce Petreski,

prof. d-r \or|i Mladenovski,

\. M. \.
G. St.
akad. Georgi Stardelov, MANU, Skopje
prof. d-r \or|i M. \or|iev,

G. T.
akad. Gane Todorovski, MANU, Skopje
\. Malk.
G. Cv.
d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik,

Institut za makedonski jazik
Krste Misirkov#, Skopje
prof. d-r \or|i Malkovski,

\. P. At.
d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik,

Gl. K.
akad. Gligor Kanev~e, MANU, Skopje
\. F.
akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje
Gor. L.-B.
prof. d-r Gordana Laèti}-Buàrovska,

\. Cen.
\ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot

pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje
\or. Iv.
D. G.
d-r Dafina Gerasimovska,

prof. d-r \orge Ivanov,

D. D.
prof. d-r Don~o Donev,

E. Al.
m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos,

XII
E. J.-U.
d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik,

E. M.
prof. d-r Eftim Mir~ev,

Stomatolo{ki fakultet, Skopje
E. C.
prof. d-r Emilija Crvenkovska,

Skopje
El. M.
J. ^.-F.
Jasmina ôkrevska-Filip, kustos-sovetnik,

J. B.
prof. d-r Jovan Bo{nakovski,

Veterinaren institut, Skopje
J. Doko
Jeton Doko, pomlad asistent,

J. J.
prof. d-r Jove Jovanovski,

prof. d-r Elica Maneva,

J. Jan.
prof. d-r Jovan Janev,

Em. X.
Emilija Xipunova, balerina,

Makedonski naroden teatar, Skopje
J. M.
prof. d-r Jo{ko Milenkovski,

J. Nam.
@. A.
prof. d-r @ivko Atanasovski,

Jasminka Nami~eva, kustos,

J. R.-P.
m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova,

asistent, Institut za folklor
J. Str.
Jovan Strezovski, pisatel, Struga
J. T.
Jelica Todor~evska, bibliotekar,

NUB Sv. Kliment Ohridski#, Skopje
J. Tak.
prof. d-r Jovan Takovski,

Pravoslaven bogoslovski fakultet
Sv. Kliment Ohridski#, Skopje
Z. Al.-B.
Zaharinka Aleksoska-Ba~eva,
kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata
umetnost, Skopje
Z. B.
prof. d-r Zorica Boìnovska,

Z. D.
prof. d-r Zoran Desovski,

Gradeèn fakultet, Skopje
Z. R.
prof. d-r Zoran Radi},

J. F.
Jovan Filip, novinar, Makedonska

radiotelevizija, Skopje
Z. R.-N.
Zagorka Rasolkoska-Nikolovska,
Skopje
J. C.
m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institut

za folklor Marko Cepenkov#, Skopje
Z. T.
akad. Zuzana Topoliwska, MANU, Skopje
K. Ax.
Z. Tod.
prof. d-r Zoran Todorovski,

Dràven arhiv na RM, Skopje
prof. d-r Kosta Axievski,

K. B.
Z. X.
prof. d-r Zlatan Xikov,

d-r Kosta Balabanov,

po~esen generalen konzul na Japonija, Skopje
K. Bic.
Zd. R.
d-r Zdenka Ribarova,

nau~en sovetnik, Institut za makedonski
jazik Krste Misirkov#, Skopje
prof. d-r Kita Bicevska,

Skopje
K. Bog.
prof. d-r Krste Bogoevski,

K. Gr.
prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultet

za arhitektura i dizajn,
Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje
K. K.-P.
prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska,

K. Kamb.
prof. d-r Kiro Kamberski,

K. Kep.
Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik,

NU Zavod i muzej, Prilep
K. Q.
prof. d-r Kostadinka Qap~eva,

Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje
K. M.-R.
m-r Katerina Mladenovska-Ristovska,

asistent-istraùva~, MANU, Skopje
K. Min.
doc. d-r Konstantin Minoski,

K. P.
prof. d-r Kosta Peev,

Skopje
K. Tal.
prof. d-r Kosta Talaganov,

Institut za zemjotresno inènerstvo
i inènerska seizmologija, Skopje
I. B.
prof. d-r Ivan Blinkov,

I. Vel.
d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik,

Iv. O.-T.
Ivona Opet~eska-Tatar~evska,
sorabotnik za folklorni dobra,
Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo,
Ministerstvo za kultura na RM, Skopje
Iv. X.
prof. d-r Ivan Xeparoski,

Ig. St.
m-r Igor Stardelov, rakovoditel

na Filmskiot arhiv, NU Kinoteka
na Makedonija, Skopje
Il. P.
Ilindenka Petru{evska,
rakovoditel na javna dejnost,
NU Kinoteka na Makedonija, Skopje
Il. T.
prof. d-r Ilo Trajkovski,

Il. X.
prof. d-r Ilija Xonov,

Ir. K.-N.
Irena Koli{trkoska-Nasteva,
Skopje
K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar,

XIII
K. Trajk.
d-r Katica Trajkova,

nau~en sorabotnik, Institut za makedonski
Kr. B.
prof. d-r Kristi Bombol,

Tehni~ki fakultet, Bitola
Kr. Il.
prof. d-r Krasimira Ilievska,

Skopje
Kr. Nik.
prof. d-r Kristina Nikolovska,

Skopje
Kr. T.
akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje
L. J.
Len~e Jovanova, kustos-sovetnik,

L. K.
M. I.
Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik,

Nacionalen konzervatorski centar, Skopje
M. K.
prof. d-r Mitko Karadelev,

M. Kar.
prof. d-r Maksim Karanfilovski,

Skopje
M. Kit.
d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik,

M. Kol.
Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar,

M. Kr.
Mirjana Krpa~,
Entomolo{ko dru{tvo za istraùvawe
i konzervacija na biodiverzitetot
i odr`liviot razvoj, Skopje
Liljana Kepeska, kustos-sovetnik,

NU Zavod i muzej, Prilep
M. L.
prof. d-r Mom~ilo Lazarevski,

L. M.
d-r Liljana Makarijoska,

M. M.
Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik,

Nacionalen konzervatorski centar, Skopje
M. Mark.
L. N.
Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik,

NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje
prof. d-r Marjan Markovi},

Skopje
L. P.-T.
prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi,

Farmacevtski fakultet, Skopje
M. Min.
prof. d-r Mihajlo Minoski,

L. S.-L.
d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska,

nau~en sovetnik, Institut za folklor
M. Mirk.
prof. d-r Milica Mirkulovska,

Skopje
M. Mih.
prof. d-r Mile Mihajlov,

M. Pol.
akad. Momir Polenakovi}, MANU, Skopje

prof. d-r Metodija Stojkov,
Q. A.
Qup~o Altiparmakov, dipl. in`. metalurg,

Makstil AD, Duferco Group, Skopje
Q. Gr.
prof. d-r Qup~o Grup~e,

M. S.
Q. P.
prof. d-r Qubica Pavlova,

M. T.
d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik,

JNU Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid
Q. Sp.
prof. d-r Qudmil Spasov,

Skopje
M. Ta{.
prof. d-r Marija Ta{eva,

M. C.
Q. T.
prof. d-r Qubomir Tan~ev,

prof. d-r Maja Cvetkovska,

M. [oq.
Q. X.
m-r Qubinka Xidrova,

vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija,
Skopje
prof. d-r Marija [oqakova,

N. V.
prof. d-r Novica Veljanovski,

M. ûnd.
prof. d-r Milan ûndev,

Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje
N. Dum.
prof. d-r Nikola Dumurxanov,

M. B.-P.
Marika Bo~varova-Plavevska,
kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata
umetnost, Skopje
N. P.-J.
prof. d-r Nada Pop-Jordanova,

N. S.
M. Bilb.
Milo{ Bilbija, vi{ kustos,

prof. d-r Nehas Sopaj,

Skopje
M. G.
d-r Mihajlo Georgievski,

nau~en sovetnik, Institut
za staroslovenska kultura, Prilep
N. T.
prim. d-r Nada Temelkoska,

Zavod za sportska medicina pri JZO
Zdravstven dom Skopje, Skopje
M. Gr.
doc. d-r Melina Grizo,

N. C.
prof. d-r Naum Celakoski,

Ma{inski fakultet, Skopje
M. D.
prof. d-r Mihail Danev,

Veterinaren institut, Skopje
N. Cv.
prof. d-r Nade`da Cvetkovska,

M. Z.
prof. d-r Mihailo Zikov,

O. Iv.
M. Zdr.
prof. d-r Milka Zdraveva,

d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik,

XIV
P. B.
prim. d-r Petar Bojaxievski,

Klini~ka bolnica D-r Trifun Panovski#,
Bitola
P. Gil.
Paskal Gilevski, pisatel, Skopje
P. Iv.
prof. d-r Petre R. Ivanovski,

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje
P. J.
S. X.
prof. d-r Sowa Xikova,

Sv. K.
prof. d-r Svetislav Krsti},

Sv. P.
m-r Pero Josifovski, vi{ kustos,

d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik,

Skopje
Sv. H. J.
P. N.
prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski

fakultet, Skopje
prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov,

Sv. [.
P. T.
m-r Predrag Trpeski, asistent,

prof. d-r Svetomir [kari},

Sl. A.
P. Hr. Il.
akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje
prof. d-r Slave Armenski,

Ma{inski fakultet, Skopje
Pet. G.
prof. d-r Petre Georgievski,

Sl. \.
m-r Slavjan \or|iev,

etnolog i kostimograf, Skopje
Sl. M. P.
prim. d-r Slobodan M. Powavi},

Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje
Sl. N.
d-r Slavica Nikolovska,

pomo{nik rakovoditel na Sektorot
za avtomatska obrabotka na podatoci (AOP),
Dràven arhiv na RM, Skopje
R.
Redakcija
R. V.
d-r Rodna Veli~kovska,

nau~en sorabotnik, Institut za folklor
R. Gr.
Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU

Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje
R. D.
prof. d-r Radojka Don~eva,

R. L.
akad. Risto Lozanovski, MANU, Skopje
R. R.
prof. d-r Radoslav Rizovski,

R. Rib.
prof. d-r Risto Ribarovski,

R. St.
Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje
R. H.
Sl. N.-K.
Slave Nikolovski-Katin, publicist, Skopje
Sl. P.
Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog,

Alkaloid#, Skopje
Sn. ^.-An. m-r Sneàna âdikovska-Anastasova,

profesor vo MBUC Ilija Nikolovski-Luj#,
Skopje
St. D.
prof. d-r Stoj~e Deskovski,

Tehni~ki fakultet, Bitola
St. Dod.
d-r Stanislava Dodeva,

[vajcarska kancelarija za sorabotka,
[vajcarska ambasada, Skopje
prof. d-r Risto Hristov,

St. Kis.
prof. d-r Stojan Kiselinovski,

Rad. Gr.
prof. d-r Radmila Grup~e,

St. N.
prof. d-r Sterja Na~eski,

Rat. Gr.
prof. d-r Ratomir Grozdanovski,

Pravoslaven bogoslovski fakultet
Sv. Kliment Ohridski#, Skopje
St. P.-A.
d-r Stoja Pop-Atanasova,

S. Ab.-D.
Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik,

NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje
T. And.
prof. d-r Tome Andonovski,

S. I.
Iliev, dipl. in`. metalurg,

Rudnik Bu~im#, Radovi{
T. B.
akad. Tome Bo{evski, MANU, Skopje
S. Ml.
prof. d-r Simo Mladenovski,

T. Vr.
d-r Tanas Vraìnovski, nau~en sovetnik,

Institut za staroslovenska kultura, Prilep
S. Nov.
prof. d-r Sowa Novotni,

Dràven univerzitet, Tetovo
T. P.
Tatjana Petkovska,
redoven profesor po scenski dvièwa i
tanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje
S. Pil.
d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik,

Institut za folklor Marko Cepenkov#,
Skopje
T. Petr.
prof. d-r Tatjana Petru{evska,

S. R.
prof. d-r Slave Risteski,

T. S.
Trajko Stamatoski,
S. S.
Sneàna Slavkova, dipl. in`. tehnolog,

partner vo M-6 Investments, Skopje
T. Ser.
prof. d-r Todor Serafimovski,

Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip
S. T.
prof. d-r Simeon Tanev,

T. F.
akad. Taki Fiti, MANU, Skopje

m-r Toni Filipovski, asistent,
prof. d-r Todor êpreganov,
S. H. P.
prof. d-r Stefanka Haxi Pecova,

T. Fil.
S. C.
d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik,

NU Muzej D-r Nikola Nezlobinski#, Struga
T. ^.
XV
Tr. P.
d-r Trajko Petrovski,

vi{ nau~en sorabotnik, Institut
za folklor Marko Cepenkov#, Skopje
Ub. G.
d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik,

F. \.
XVI
Foti \atovski, profesor po fizi~ka

kultura, Sojuz na sportskite federacii
na Makedonija, Skopje
F. M.
prof. d-r Fim~o Muratovski,

Hat. O.
m-r Hatixe Odai, asistent,

Dràven univerzitet, Tetovo
Cv. Gr.
akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje
X. K.
prof. d-r Xoko Kungulovski,

UPOTREBENI KRATENKI
a) kirili~ni
a.n.v.
AAM
AB
ABI
AVII
AVNOJ
AGITPROP
AD
akad.
AKRM
AKUD
AMN
anest.
ANOK
ANSSSR
ANUBiH
AO
AOP
AP
ar.
ARM
arh.
Arh. fak.
AS
ASNOM
ASSEE
ASU
ATD
ATRO
ATC
AUO
AUP
AF@
AF@M
BAN
BANTAO
BB
BDP
BEN
BIBL.
BJRM
apsolutna nadmorska viso~ina

Asocijacija na arhitekti na Makedonija
armiska bolnica
akutna bubre`na insuficiencija
Arhiv Vojno-istorijskog instituta
(Arhiv na Voenoistoriskiot institut),
Belgrad
Antifa{isti~ko vee narodnog
osloboewa Jugoslavije
(Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto
osloboduvawe na Jugoslavija)
Agitaciono-propagandno oddelenie
na KPM
akcionersko dru{tvo
akademik
Advokatska komora na RM
akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvo
Avstralisko-makedonski nedelnik#
anestezija
Akcionen narodnoosloboditelen
komitet
Akademija na naukite na SSSR
Akademija na naukite i umetnostite
na Bosna i Hercegovina
armiska oblast
avtomatska obrabotka na podatocite
avtobusko pretprijatie
arapski
Armija na Republika Makedonija
arhitekt
Arhitektonski fakultet
avtobuska stanica
Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto
osloboduvawe na Makedonija
Arhitektonski sovet za Centralna
i Isto~na Evropa
Avtosoobra}ajno u~ili{te
antituberkulozen dispanzer
Avtobuska transportna rabotna
organizacija
avtomatska telefonska centrala
Arhiepiskopski upraven odbor
arhitektonsko-urbanisti~ki plan
Antifa{isti~ki front na ènite
Antifa{isti~ki front na ènite
na Makedonija
Bugarska akademija na naukite
Balkanska asocijacija za nefrologija,
dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki
organi
banovinska bolnica
Bo{wa~ka demokratska partija;
bruto doma{en proizvod
balkanska endemska nefropatija
bibliografija
Biv{a Jugoslovenska Republika
Makedonija
BKP
BKP(t.s.)
BKF
BMB
BNA
BND
boln.
BRP(k)
BRSDP(t.s.)
BRSDP({.s.)
BCAK
Bugarska komunisti~ka partija

Bugarska komunisti~ka partija
(tesni socijalisti)
Balkanska komunisti~ka federacija
bezoloven motoren benzin
Bugarska narodna armija
bugarsko nacionalno dvièwe
bolnica
Bugarska rabotni~ka partija (komunisti)
Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska
partija (tesni socijalisti)
Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska
partija ({iroki socijalisti)
Bugarski centralen akcionen komitet
v.
v.d.
V. f.
Va
VA
VB
Vb
VBS
VV
VVA
VIP
Vk
VK
VKV
VM
VMA
VMK
VMOK
VMORO
vek; vesnik; vidi

vr{itel na dol`nost
Veterinaren fakultet
voena ambulanta
Voena akademija
Velika Britanija
voena bolnica
Voena bolnica, Skopje
voeno vozduhoplovstvo
Voenovozduhoplovna akademija
mnogu va`na li~nost (Very Important Person)
Veterinarna komora
Vrhoven komandant; Vrhoven komitet
visokokvalifikuvan
Voena mornarica
Voenomedicinska akademija
Vrhoven makedonski komitet
Vrhoven makedonsko-odrinski komitet
Vnatre{na makedonsko-odrinska
revolucionerna organizacija
VMRO
Vnatre{na makedonska revolucionerna
organizacija
VMRO(Ob)
Vnatre{na makedonska revolucionerna
organizacija (Obedineta)
VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna
organizacija Demokratska partija
za makedonsko nacionalno edinstvo
VN
visok napon, visokonaponski
VOZ
Vostani~ka operativna zona
vonr.
vonreden
VP[
Vi{a pedago{ka {kola
VS
voen sanitet
VSU
voeno-sanitetski ustanovi
VT[
Vi{a tehni~ka {kola
VHF
frekvencija na dolgi branovi
V[RT
Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari
pri M.F.
g.
g. d.
g/t / g/t
g. {.
godina
geografska dolìna
grama na ton
geografska {irina
XVII
GA
GZ
GIM
GINI
GIT
GMC
GO
GP
gr.
Grad. fak.
GSP
GTM
GTC
GUC
G[
DAG
DARM
DD
DDV
dek.
DEM
den.
DZGR
dipl. geod. in`.
dipl. grad. in`.
dipl. el. in`.
dipl. in`. arh.
dipl. in`. geol.
dipl. ma{. in`.
dir.
distrib.
DLUM
DLU[
DMFM
DN
DNZ
DNU
DNU[
DOZ
DOO
DPM
d-r t. n.
DSZ
DSU
DT
DUP
DFJ
DFM
EANU
XVIII
garnizonska ambulanta
Gerontolo{ki zavod
Gosudarstvenn istori~eski muze
(Dràven istoriski muzej), Moskva
Glasnik na Institutot za nacionalna
istorija
Gastrointestinalen trakt
Grade`no-ma{inski centar
Gradski odbor; Glaven odbor
grade`no pretprijatie
grad
Gradeèn fakultet
Gradsko soobra}ajno pretprijatie
gradski trigonometriski mreì
Gradski trgovski centar
Gradeèn u~ili{ten centar
Glaven {tab
Demokratska armija na Grcija
Dràven arhiv na Republika
Makedonija
detski dispanzer
danok za dodadena vrednost
dekemvri
Dru{tvo na ekolozite na Makedonija
dene{en
Dràven zavod za geodetski raboti
diplomiran geodetski inèner
diplomiran gradeèn inèner
diplomiran elektrotehni~ki inèner
diplomiran inèner-arhitekt
diplomiran inèner po geologija
diplomiran ma{inski inèner
direktor
distribucija, distributiven
Dru{tvo na likovnite umetnici
na Makedonija
Dru{tvo na likovnite umetnici
na [tip
Dru{tvo na matemati~arite
i fizi~arite na Makedonija
Dru{tvo na narodite, @eneva
Dom za narodno zdravje
Dru{tvo za nauka i umetnost
Dru{tvo za nauka i umetnost na [tip
Dràven osiguritelen zavod
dru{tvo so ograni~ena odgovornost
Dru{tvo na pisatelite na Makedonija
doktor na tehni~kite nauki
Dràven zavod za statistika
dràvno sredno u~ili{te
Doj~e telekom
Detalen urbanisti~ki plan
Demokratska Federativna Jugoslavija
Demokratska Federalna Makedonija;
Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija
Evropska akademija na naukite
i umetnostite
EAPS
egip.
EDES
EE
EES
EZ
EKKA
EKS
EKTS
el.
ELAS
elektromagn.
EM
ECRP
Evroatlantski partnerski sovet

egipetski
Gr~ki nacionalen demokratski sojuz
elektroenergetski, elektroenergetika
elektroenergetski sistem
Evropska zaednica
Nacionalna i socijalna prerodba
Emigrantski komunisti~ki sojuz
Evropski kredit transfer sistem
elektri~en; elektroGr~ka narodnoosloboditelna vojska
elektromagneten
Egejska Makedonija; Egejskiot del
na Makedonija
Slobodna Golema Grcija
Elektro-ma{inski u~ili{ten centar
Elektro-ma{inski fakultet vo Skopje
Etnografsko oddelenie na
Imperatorskoto rusko geografsko
dru{tvo
Nacionalna segr~ka organizacija
na mladite
Nacionalna armija
Elektrostopanstvo na Makedonija
Zdruènie za elektronika,
telekomunikacii, avtomatika
i informatika na RM
Elektronika, telekomunikacii,
avtomatizacija i nuklearna tehnika
Elektrotehni~ki fakultet
Evropska Unija
Evropska slobodna alijansa
(European Free Alliance)
elektri~ni centrali i razvodni postrojki
`.
`. l.
@SK
@TP
ìtel
èlezni~ka linija
@elezni~arski sportski klub
@elezni~ko transportno pretprijatie
Z
ZAVNOBiH
zapad
Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog
oslobo|ewa Bosne i Hercegovine
(Zemsko antifa{isti~ko sobranie
na narodnoto osloboduvawe
na Bosna i Hercegovina
Zbornik
Zdruènie na energeti~arite
na Makedonija
Zemjodelsko-industriski kombinat
zapadjugozapad
Zavod za osiguruvawe imoti i lica
Zavod za preventivna medicina
Zavod za preventivna medicinska
za{tita
zdravstvena slu`ba
EME
EMUC
EMF
EO na IRGD
EPON
ES
ESM
ETAI
ETAN
ETF
EU
EFA
Zb.
ZEMAK
ZIK
ZJZ
ZOIL
ZPM
ZPMZ
ZS
I
i.g.
IARM
istok
istata godina
Institut za akreditacija
na Republika Makedonija
IB
IVE
IVZ
IGA
IGCP
IZV.
IZIIS
IK
IKT
IMJ
INI
inst.
Inst. za inf.
Inst. za mat.
instal.
IPM
IS SRM
ISRM
istra`.
JA
JAZU
JDP
JZ
JI
JIE
JJZ
JJI
JLZ
JNA
JNS
JOVB
JP
JPAU
JRZ
JSDS
JSP
JUGORAS
KARIL
KV
KEP
KI
Kl.
km/km
km/km
km/~as / km/h
Informaciono biro (Informbiro) na

komunisti~kite i rabotni~kite partii
Za{tinici na Severna Grcija
Islamska verska zaednica
Me|unarodna geotermalna asocijacija
Me|unarodna programa za geolo{ka
korelacija (IGCP International Geological
Correlation Program)
izvori
Institut za zemjotresno inènerstvo
i inènerska seizmologija
Izvr{en komitet
Informaciona i komunikaciska
tehnologija
Institut za makedonski jazik,
Krste Misirkov, Skopje
Institut za nacionalna istorija,
Skopje
institut
Institut za informatika
Institut za matematika
instaliran
Institut za preventivna medicina
Izvr{en sovet na SRM
Institut za standardizacija
istraùva~, istraùva~ki
Jugoslovenska armija
Jugoslavenska akademija znanosti
i umjetnosti, Zagreb
Jugoslovensko dru{tvo za pati{ta
jugozapad
jugoistok
Jugoisto~na Evropa
jug-jugozapad
jug-jugoistok
Jugoslavenski leksikografski zavod
Jugoslovenska narodna armija
Jugoslovenska nacionalna stranka
(partija)
Jugoslovenska mladina na Vardarska
Banovina
javno pretprijatie
Javno pretprijatie za aerodromski uslugi
Jugoslovenska radikalna zaednica
Jugoslovenska socijaldemokratska partija
Javno soobra}ajno pretprijatie
Jugoslovenski rabotni~ki sojuz
Klinika za ansteziologija, reanimacija
i intenzivno lekuvawe
kvalifikuvan
Komesarstvo za evrejski pra{awa
Komunisti~ka internacionala,
Kominterna
klinika
kilometar
kilometar kvadraten
kilometar na ~as
kn.
KNOJ
KFOR
kniga
Korpus na narodnata odbrana
na Jugoslavija
kwiga
Komunisti~ka organizacija
na Egejska Makedonija
komitet
Konferencija za evropska bezbednost
i sorabotka
Kontraobave{tajna slu`ba
(Kontrarazuznava~ka slu`ba)
komunisti~ka partija
Komunisti~ka partija na Albanija
Komunisti~ka partija na Bugarija
Komunisti~ka partija na Grcija
Kazneno-popraven dom
Komunisti~ka partija na Jugoslavija
Komunisti~ka partija na Makedonija
Komunisti~ka partija na Sovetskiot
Sojuz
kulturno-umetni~ko dru{tvo
Komunisti~ki univerzitet
na nacionalnite malcinstva na Zapad
Kosovo Force
l.
l/sek / l/sec
lab.
LDI
LIT.
LK
litar; lica
litar vo sekunda
laboratorija, laboratoriski
Laboratorija za dinami~ki ispituvawa
literatura
Lekarska komora
kw.
KOEM
kom.
KOS
KP
KPA
KPB
KPG
KPD
KPJ
KPM
KPSS
KUD
KUNMZ
m.
m. v.
M.f.
m/sek
m/s
MAGA
MAIM
mesnost, mesto
minatiot vek
Medicinski fakultet
metri vo sekunda
kubni metri vo sekunda
Makedonska geotermalna asocijacija
Makedonska asocijacija za istorija na
medicinata
Mak. sekc. IEEE Makedonska sekcija na IEEE (v.)
MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGR (v.)
vo Republika Makedonija
MANAPO
Makedonski naroden pokret
(Makedonsko narodno dvièwe)
MAND
Makedonsko arheolo{ko nau~no
dru{tvo
MANS
Makedonsko-amerikanski naroden sojuz
MANU
Makedonska akademija na naukite
i umetnostite
MAO
Makedonska antifa{isti~ka
organizacija
Mat. inst.
Matemati~ki institut
Mat. fak.
Matemati~ki fakultet
MACEF
Makedonski centar za energetska
efikasnost
Ma{. fak.
Ma{inski fakultet
MBUC
Muzi~ko-baletski u~ili{ten centar
MVIO
Makedonska voeno-inspekciska oblast
MVR
Ministerstvo za vnatre{ni raboti
XIX
MVRNZ
MV[
Med. fak.
Med.c.
MES
MEFO
M@
M@S
MZNDTVO
MZT
MK
MKD
MKNOUB
MKNS
MKP
ML
MLD
MLK
mln.
MMKD
MMP
MMS
MMTRO
MNI
MNLD
MNOB
MNOK
MNOUB
MNOUK
MNR
MNS/MANS
MNSG
MNT
MON
MONSS
MORO
MPO
MPC
MPCO
MR
XX
Ministerstvo za vnatre{ni raboti

i narodno zrdavje
Mesten voen {tab
Medicinski fakultet
Medicinski centar
Me|unaroden evrejski sojuz
Makedonska emigrantska federativna
organizacija
Makedonski èleznici
Makedonski ènski sojuz
Makedonsko zdruènie za nefrologija,
dijaliza, transplantacija
i ve{ta~ki organi
Metalski zavod Tito
Mesten komitet
Makedonsko kulturno dru{tvo
Makedonsko-kosovska
narodnoosloboditelna udarna brigada
Makedonsko-kanadski naroden sojuz
Makedonska kolonija vo Petrograd
Makedonska liga
Makedonsko lekarsko dru{tvo
Makedonski literaturen kruòk
vo Sofija
milion
Mlada makedonska kniòvna druìna,
Sofija
Makedonski medicinski pregled
Makedonski mladinski sojuz
(vo Bugarija)
Makedonska mladinska tajna
Makedonski nau~en institut, Sofija
Makedonsko nau~no-literatutno
drugarstvo vo S.-Peterburg
Makedonska narodnoosloboditelna
brigada
Makedonski narodnoosloboditelen
korpus
Makedonska narodnoosloboditelna
udarna brigada
Makedonski narodnoosloboditelen
udaren korpus
Ministerstvo za nadvore{ni raboti
Makedonski naroden sojuz/Makedonskoamerikanski naroden sojuz
Makedonska narodna studentska grupa,
Sofija
Makedonski naroden teatar
Ministerstvo za obrazovanie i nauka
Makedonski op{t naroden studentski
sojuz, Sofija
Makedonska omladinska revolucionarna
organizacija (Makedonska mladinska
revolucionerna organizacija)
motoren benzin
Makedonska patriotska/politi~ka
organizacija
Makedonska pravoslavna crkva
Makedonska pravoslavna crkovna
op{tina
Makedonsko radio
MRK
MRO
MRSG
MRTV
MU
MFRO
MFS
MHK
n. v. (n.m.v.)
n. m.
NANU
nar.
NATO
NBKM
NBS
NV
NV
NVO
NG[ na ARM
ND[O
NEAP
NIP
NIR
NKAMA
NKOJ
NM
NN
NNSG
NO
NOAVM
NOB
NOV i POM
NOV
NOVA
NOVJ
NOVM
NOD
noem.
NOK
nom.
NOMS
Makedonski revolucioneren komitet,

Petrograd
Makedonska revolucionerna
organizacija (TMORO, VMORO)
Makedonska rabotni~ka socijalisti~ka
grupa
Makedonska radiotelevizija
ma{insko u~ili{te
Makedonska federativna revolucionerna
organizacija
Ma{inski fakultet Skopje
Metalur{ko-hemiski kombinat
nadmorska viso~ina
naseleni mesta
Nacionalna akadem navuk Ukrani,
Kiv (Nacionalna akademija na naukite
na Ukraina, Kiev)
narodno
Severnoatlantski pakt
Narodna biblioteka Kiril i Metodij,
Sofija
Narodna biblioteka Srbije (Narodna
biblioteka na Srbija)
Narodna vol, vesnik na Bugarite
i Makedoncite vo SAD
Narodna vojska
nevladina organizacija
Na~alnik na General{tabot
na Armijata na RM
Nacionalna demokratska {iptarska
organizacija
Nacionalen ekolo{ki akcionen plan
nau~noistraùva~ki proekt;
Novinsko-izdava~ko pretprijatie
nau~noistraùva~ka rabota
Nacionalen komitet za avtonomija
na Makedonija i Albanija
Nacionalen komitet na osloboduvaweto
na Jugoslavija
Nacionalen muzej, Praga
nizok napon, niskonaponski
Nau~no-nastavna studiska grupa
Narodnoosloboditelen
Narodnoosloboditelna antifa{isti~ka
vojna na Makedonija
Narodnoosloboditelna borba
Narodnoosloboditelnata vojska
i partizanskite odredi na Makedonija
Narodnoosloboditelna vojna;
Narodnoosloboditelna vojska
na Albanija
na Jugoslavija
Narodnoosloboditelna vojna
na Makedonija
Narodnoosloboditelno dvièwe
noemvri
narodnoosloboditelan korpus
nominalen
Narodnoosloboditelen mladinski sojuz
NOMSM
NOO
NOPO
NOPOJ
NOPOM
NOR
NOU
NOUB
NOF
NOFM
NRB
NRM
NRPJ
NS SRM
NUB
nukl.
NFP
OGNB
odd.
OZ
OZN, OZNA
OK
ok.
OKNE
okt.
OKTA
OMO
ON
ONA
ONO
ONR
OOZT
OON
ORK
ORL
OU
OHIS
p.o.
PAA
PAO
PARP
PVM
PVO
PVC
PV[
Narodnoosloboditelen mladinski sojuz

na Makedonija
narodnoosloboditelen odbor
narodnoosloboditelen partizanski
odred
Narodnoosloboditelni partizanski
odredi na Jugoslavija
Narodnoosloboditelni partizanski
odredi na Makedonija
Narodnooslobodila~ki rat
(Narodnoosloboditelna vojna)
Narodnoosloboditelna udarna [brigada]
Narodnoosloboditelna udarna brigada
Narodnoosloboditelen front
Narodnoosloboditelen front
na Makedonija
Narodna Republika Bugarija
Narodna Republika Makedonija
Narodna rabotni~ka parija
na Jugoslavija
Narodno sobranie na SR Makedonija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka
Sv. Kliment Ohridski, Skopje
nuklearen
Narodna federativna partija
Odeska gosudarstvenna nau~na
biblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeska
dràvna nau~na biblioteka Gorki)
oddelenie (bolni~ko)
operativna zona
Oddelenie za za{tita na narodot
okoliski komitet; oblasten komitet
okolu
Mladinska komunisti~ka organizacija
na Grcija
oktomvri
Rafinerija vo Skopje
Obedineta makedonska organizacija
Obedinetite Nacii
Osloboditelna nacionalna armija
Okoliski narodnoosloboditelen odbor
operativno-nastavna rabota
Osnovna organizacija na zdruèn trud
Organizacija na Obedinetite Nacii
okoliski/op{tinski revolucioneren
komitet
otorinolaringologija
osnovno u~ili{te
Organsko-hemiska industrija & Skopje
partizanski odred
protivavionska artilerija
Segr~ka osloboditelna organizacija
Proces za planirawe i pregled
na programata Partnerstvo za mir
Privremena vlada na Makedonija
Protivvozdu{na odbrana
polivinil-hlorid
Pokrainski voen {tab
PV[M
PDVG
PEEA
PEES
PEN
PK
pl.
PMF
PNS
PO
POJ
polk.
POM
pom.
POS
postdipl.
po~.
pr. n.e.
prof.
PS MLD
psevd.
PTT
R
r.
RA
rakov.
RAN
RB
RG/RGr
RGB
RGO
RGF
RDG
red.
REK
rep.
R@
RZZZ
RZT
RK
RM
RNB
RNB
RO
ROZT
RPC
RS
RSVR
RSIZ
Pokrainski voen {tab za Makedonija

Privremena demokratska vlada
na Grcija
Politi~ki komitet za nacionalno
osloboduvawe
prenosni elektroenergetski sistemi
Poets, Essayists, Novelists (Me|unarodna
asocijacija na knièvnicite)
Pokrainski komitet
planina
Prirodno-matemati~ki fakultet
Privremeno narodno sobranie
partizanski odred
Partizanski odredi na Jugoslavija
polkovnik
Partizanski odredi na Makedonija
pomo{nik
Partizanski odredi na Srbija
postdiplomski
po~etok
pred novata era
profesor
Pedijatriska sekcija pri MLD
psevdonim
Po{ta-telegraf-telefon
Republika
reka
Republika Albanija
rakovoditel
Ruska akademija na naukite
Republika Bugarija
Republika Grcija
Ruska gosudarstvenna biblioteka
(Ruska dràvna biblioteka), Moskva
Rabotna grade`na organizacija
Rudarsko-geolo{ki fakultet
rendgen
redoven
rudarsko-energetski kombinat
republi~ki
Rudnici i èlezarnica
Republi~ki zavod za zdravstvena
za{tita
Republi~ki zavod za transfuziologija
Reonski komitet
Republika Makedonija
Ratnici za napredk na blgarinata
(Borci za napredok na bugar{tinata)
Ruska nacionalna biblioteka (Ruska
nacionalna biblioteka), S. Peterburg
Rabotna organizacija
Rabotna organizacija na zdruèn trud
Ruska pravoslavna crkva
Republi~ko sobranie; Republika Srbija
Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni
raboti
Republi~ka samoupravna interesna
zaednica
XXI
RSl
RF
RFr
RH
Republika Slovenija
Ruska Federacija
Republika Francija
Republika Hrvatska
S
s.
SAD
SADJ
sever
selo, sekunda
Soedineti Amerikanski Dràvi
Sojuz na arheolo{kite dru{tva na
Jugoslavija
Sojuz na arhitektite na Makedonija
Srpska akademija nauka i umetnosti
Savez bankarskih, osiguravajuih,
trgova~kih i industriskih ~inovnika
(Sojuz na bankarskite, osiguritelnite,
trgovskite i industriskite ~inovnici)
Sveti
sveti; sveska
Stru{ki ve~eri na poezijata
Sekretarijat za vnatre{ni raboti
sredna godi{na temperatura
Stranka na demokratskata akcija
Sojuz na dru{tvata na istori~arite
na Jugoslavija
Sojuz na dru{tvata na istori~arite
Sojuz na dru{tvata na matemati~arite
(na Makedonija)
Sojuz na dru{tvata na matemati~arite
i informati~arite (na Makedonija)
severen
sekundaren
septemvri
Savez ìdovskih omladinskih udruèwa
(Sojuz na evrejskite mladinski
zdruènija)
severozapad
Sojuz na zdruènijata na borcite
Sojuz na zdruènijata na borcite
od Narodnoosloboditelnata vojna
Svetska zdravstvena organizacija
severoistok
Me|unaroden komitet za golemi
elektri~ni sistemi (CIGR Conference
international des grands rseaux lectriques)
Samoupravna interesna zaednica
Voenorazuznava~ka slu`ba na Italija
Sojuz na istori~arite na Makedonija
Sojuzen izvr{en sovet / Savezno
izvr{no vee
sportski klub
Skopska armiska oblast
Sojuz na komunistite na Jugoslavija
Sojuz na komunistite na Makedonija
Savez komunisti~ke omladine
Jugoslavije (Sojuz na komunisti~kata
mladina na Jugoslavija)
Sojuz na makedonskite dru{tva
Svetska meteorolo{ka organizacija
sreden napon, srednonaponski
sanitetska slu`ba
SAM
SANU
SBOTI^
Sv.
sv.
SVP
SVR
SGT
SDA
SDIJ
SDIRM
SDM
SDMI
sev.
sek.
sept.
S@OU
SZ
SZB
SZBNOV
SZO
SI
SIGRE
SIZ
SIM
SIRM
SIS/SIV
SK
SkAO
SKJ
SKM
SKOJ
SMD
SMO
SN
Sn. sl.
XXII
SND
SNOV
SNOF
SOE
SOFA
sp.
SPb
SPbSBD
spec.
SR Germanija
Srb.
sred.
SRJ
SRM
SRNAO
SRPJ
SSZ
SSI
SSJ
SSNO
SSRNJ
SSRNM
SSSR
st. e. (s. e.)
st. st.
St. f.
SFRJ
SHS
t/~ / t/h
TAM
TANJUG
Skopsko nau~no dru{tvo

Slavjanomakedonska nacionalnoosloboditelna vojska
(vo Egejskiot del na Makedonija)
Slavjanomakedonski nacionalnoosloboditelen front
(vo Egejskiot del na Makedonija)
Slu`ba za specijalni operacii
na Velika Britanija (SOE Special
Operations Executive)
Dogovor za statusot na silite
spisanie
Sankt-Peterburg, S.-Peterburg
S.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno
dru{tvo
specijalist
Sojuzna Republika Germanija
Srbija
sredina
Sojuzna Republika Jugoslavija
Socijalisti~ka Republika Makedonija
Srpska nacionalna omladina
(Srpska nacionalna mladina)
Socijalisti~ka (socijaldemokratska)
rabotni~ka partija na Jugoslavijakomunisti
sever-severozapad
sever-severoistok
Sojuz na sindikatite na Jugoslavija
Sojuzen sekretarijat za narodna odbrana
Socijalisti~ki sojuz na rabotniot
narod na Jugoslavija
Socijalisti~ki sojuz na rabotniot
narod na Makedonija
Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki
Republiki
stara era
star stil
Stomatolo{ki fakultet
Socijalisti~ka Federativna Republika
Jugoslavija
Kraqevina Srba, Hrvata i Slovenaca
(Kralstvo na Srbite, Hrvatite
i Slovencite)
toni na ~as
Telegrafna agencija na Makedonija
Telegrafska agencija na Nova
Jugoslavija
TBI
terminalna bubre`na insuficiencija
TBC
tuberkuloza
TVN
tehnika na visok napon
TE
termoelektrana
Teh. fak.
Tehni~ki fakultet
tehn.
tehni~ki
Tehn.-met. fak. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet
TEC
termoelektrocentrala
TM
Trudova Makedoni, mese~en organ
na MNS vo SAD
TMOK
Taen makedonsko-odrinski kruòk
(vo Rusija)
TMORO
TNG
TO
TOMO
transf.
ts
TS
tur.
TF
TC
UDB
UIA
UIC
UKIM
univ.
UNIKOMB
UNPREDEP
UNPROFOR
UO
URS
URSS
USAOJ
UHF
UCMN
UCMTN
Fak. za mat.
Farm. f.
FAS
FVM
FDU
fev.
fenik.
FECC
FIDE
FILA
Tajna makedonsko-odrinska
te~en naften gas
Teritorijalna odbrana
Tajna makedonska osloboditelna
organizacija
transformator
tesni socijalisti
transformatorska stanica
turski
Tehni~ki fakultet
termocentrala
Uprava za dràvna bezbednost
Me|unarodna unija na arhitektite
Me|unarodna unija na èleznicite
Univerzitet Sv. Kiril i Metodij,
Skopje
univerzitet, univerzitetski
Partija za na cionalno obe di nu vawe
na Albancite
United Nations Preventive Deployment [Force]
United Nations Protection Force
Upraven odbor
Ujediweni radni~ki sindikat
(Obedinet rabotni~ki sindikat)
Ujediweni radni~ki savez sindikata
(Obedinet rabotni~ki sojuz na
sindikatite)
Ujediweni savez antifa{isti~ke
omladine Jugoslavije (Obedinet sojuz
na antifa{isti~kata mladina
na Jugoslavija)
frekvencija na ultrakratki branovi
Univerzitetski centar za medicinski
nauki
Univerzitetski centar
za matemati~ko-tehni~ki nauki
Fakultet za matematika
Farmacevtski fakultet
Fabrika za avtobusi Skopje
Fakultet za veterinarna medicina
Fakultet za dramski umetnosti
fevruari
fenikiski
Zdruènie na evropskite karnevalski
gradovi
Federation Internationale des Echecs
(Me|unarodna {ahovska federacija)
Fdration Internationale des Luttes Associes
(Me|unarodna bora~ka federacija)
Filoz. fak.
FISOM
FK
FMR
FNRJ
FOD
FON
FTU
FF
ha
HAZU
HBI
HBC
HD
HE
HEK
HEMTEKS
HEO
HEC
HE~
HZ
HI
HMS
HOBB
hon.
Hrv.
HS
HC
CANU
CVZU
CDA
CK i CP
CK
CNS
CSO
Filozofski fakultet
Fiskulturen sojuz na Makedonija
fudbalski klub
fizikalna medicina i rehabilitacija
Federativna Narodna Republika
Jugoslavija
Fabrika za oprema i delovi
Fakultet za op{testveni nauki
Fakultet za turizam i ugostitelstvo
Filozofski fakultet
hektari
Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti
(Hrvatska akademija na naukite
i umetnostite)
hroni~na bubre`na insuficiencija
Hristijanska baptisti~ka crkva
hemodijaliza
hidroelektrana
hidroelektro kombinat
Hemisko-tekstilna industrija Skopje
higiensko-epidemiolo{ki odred
hidroelektrocentrala
higiensko-epidemiolo{ka ~eta
Higienski zavod
Higienski institut
hidromeliorativen sistem
hroni~na opstruktivna belodrobna
bolest
honoraren
Hrvatska
hidrosistem
hidrocentrala
Crnogorska akademija nauka i umetnosti
Centar za voeno zdravstvena ustanova
na ARM (Armija na RM) (VB Skopje)
Centralen dràven arhiv, Sofija
Crven krst i Crvena polumese~ina
Centralen komitet
Crkovno-naroden sobor
Centar za sredno obrazovanie
~
^SSR
~asot
êhoslova~ka Socijalisti~ka
Republika
[RA
[um. fak.
[panska republikanska armija

[umarski fakultet
XXIII
b) latini~ni
Ag
Ah
AIESEE
As
Au
BHWR
Bi
Cd
CIGR
CIHA
CNC
Cu
DAAD
DIN
DTM
EDF
EFMA/WHO
ERA/EDTA
ERCP
ESAO
EU-COST
Fe
FISP
srebro
amper-~asovi
Association Internationale d Etudes du
Sud-Est European, Paris
arsen
zlato
Boiling heavy water reactor
(reaktor za zagreana te{ka voda)
bizmut
kadmium
International Council on Large Electric
Systems
Internacionalen komitet za istorija
na umetnostite
Computer numerical control
(kompjuterska numeri~ka kontrola)
bakar
Deutscher Akademischer Austausch Dienst
(DAAD Germanski servis za akademska
razmena)
Deutsches Institut fr Normung
(DIN Germanski institut
za normirawe)
Digital Terrain Model (DTM Digitalen
model na terenot)
lectricit de France
(Elektrostopanstvo na Francija)
Evropski forum na lekarskite
asocijacii pri SZO
European Renal Association/ European
Dialysis and Transplant Association
Endoskopska retrogradna
holangio-pankreatografija
European Society for Artificial Organs
European Cooperation in the Field
of Scientific and Tehnical Reserch
(Evropska sorabotka na poleto
na naukite i tehni~kite istraùvawa)
èlezo
Fdration Internationale des Socits
de Philosophie (FISP Me|unarodna
federacija na filozofskite dru{tva)
INALCO
IVF
Institut National des Langues et Civilisations

Oriental, Paris
(Nacionalen institut za orientalni
jazici i civilizacii, Pariz)
International Society for Artificial Organs
International Society of Nephrology
International Organization for Standardization
(Me|unarodna organizacija
za standardizacija)
in vitro fertilizacija
kV
kWh/g
kilovolti
kilovat-~asovi godi{no
mk
MKS
makedonski doseg na Internet

Metre-kilogram-second system
(MKS metar-kilogram-sekunda sistem)
molibden
megavolt-amperi
megavati
ISAO
ISN
ISO
Mo
MVA
MW
Ni
NIH
NUK
OSS
Office of Strategic Services (Kancelarija

za specijalni slu`bi na SAD)
p.
Pb
Pd
PHWR
page (stranica)
olovo
paladium
pressurised heavy water reactor
(reaktor za te{ka voda pod pritisok)
platina
Pt
Sb
Se
SEEFMA
antimon
selen
Forum na nacionalni lekarski
asocijacii od Jugoisto~na Evropa
Tl
talium
UIAS
Internacionalen komitet
za slovenska arhelogija
United Nations Disaster Relief Organization
(UNDRO Organizacija na ON
za pomo{ pri katastrofi)
United Nations Educational, Scientific
and Cultural Organization (UNESKO
Organizacija na ON za obrazovanie,
nauka i kultura)
United Nations Industrial Development
Organization (UNIDO Organizacija
za industriski razvoj na ON)
UNDRO
Ga
GAME
GCI
Ge
GWh/g.
IAEA
IEEE
IFAC
IFTOMM
In
XXIV
galium
Globalna organizacija za medicinska
edukacija
Getty Conservation Institute
(GCI Geti institut za konzervacija)
germanium
Gigavat ~asovi godi{no
International Atomic Energy Agency
(Me|unarodna agencija za atomska
energija)
Insitute of Electrical and Electronics Engineers
International Federation of Automatic Control
(IFAC Me|unarodna federacija
za avtomatsko upravuvawe)
International Federation for the Theory
of Machines and Mechanisms
(IFTOMM Me|unarodna federacija
za teorijata na ma{inite i mehanizmite)
indium
nikel
Nacinalen institut za zdravje
vo Betedza (SAD)
Narodna in univerzitetna knji`nica (Narodna
i univerzitetska biblioteka), Qubqana
UNESCO
UNIDO
Vol.
volume (tom)
WAA
WIZO
WMA
WVA
World Apheresis Association

Womans International Zionist Organization
(Svetska organizacija
na cionisti~kite èni)
Svetska lekarska asocijacija
World Veterinary Association
Zn
cink
A
A, a prvata bukva vo azbukata,
so brojna vrednost eden. Vo kirilicata od gr~. alfa < vertikalno
svrten alep od feni~. azbuka so
zna~ewe bikovska glava, simbol na egip. bog Apis, personificiran vo sv. Bik od Memfis. Vo
glagolicata ima forma na krst,
so koj zapo~nuva sekoja rabota na
hristijaninot (v. glagolica, pismo).
P. Hr. Il.
uloga u elektrotehnici (1973) i doktoriral na tema Storniranje i neutraliziranje elektrostati~nog naboja u

tankim izolacionim filmovima
(1977) na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb. Prvin bil izbran za docent (1973), potoa za
vonreden (1979) i redoven profesor (1985) po predmetot elektromagnetika na Tehni~kiot i na
Elektrotehni~kiot fakultet i
dekan na Tehni~kiot fakultet vo
Pri{tina (19791981). Bil viziting-profesor na Akademijata na
naukite vo NR Kina (1981), na
Univerzitetot Vest Virxinija
(1981/1982), na Univerzitetot vo
Tirana i na Univerzitetot Iai vo
Romanija. Bil pretsedatel na Odborot za nau~noistraùva~ka rabota vo Institutot Inkos na
Elektrostopanstvoto na Kosovo,
potpretsedatel na Odborot za nau~noistraùva~ka rabota YU-
Aba
ABA ènska volnena potko{ula, bez rakavi, sostaven del na mariovskata ènska narodna nosija,
izrabotena od samopredeno volneno platno, nare~eno aba, po
koe i go dobila imeto.
J. R.-P.
ABA, Jisrael (XVII v.) rabin vo
Skopje. Sluèl vo sinagogata
Bet Jakov# (1617). Poteknuval
od semejstvo so golema rabinska
tradicija. Vo istiot period se
spomnuva kako rabin i negoviot
sin [lomo ben Aharon Abajov.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990.
J. Nam.
ABAZI, Alajdin (Tetovo, 1. XI

1942) elektroinèner, univ.
profesor, ~len na MANU. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo rodniot grad, a potoa diplomiral na Elektrotehni~kiot
fakultet vo Zagreb (1965). Prvin
bil pripravnik vo fabrikata
Jugohrom vo Tetovo (1965) i inèner za razvoj vo Elektrostopanstvo na Makedonija (1966
1969). Bil izbran za asistent na
Tehni~kiot fakultet vo Pri{tina. Magistriral so trudot
Novi izolacioni materijali i njihova
Alajdin
Abazi
USA i ~len na Odborot za razvoj

na Elektrostopanstvo na Jugoslavija. Po prestojot vo SAD (1992
1993) za realizacija na proekti
finansirani od DOEUSA, se
vratil vo RM. Prvin bil nazna~en za direktor na Fondacijata
na Univerzitetot na Jugoisto~na
Evropa (2001), a potoa bil izbran
za prv rektor na ovoj univerzitet
vo Tetovo i pretsedatel na Interuniverzitetskata konferencija
na RM. Kako avtor i koavtor objavil nad 40 nau~ni i stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo za
novite izolacioni materijali i
elektrotehni~ki konstrukcii,
razvojot i primenata na aplikativnite elektrostati~ni sistemi, tenkite polimerni filmovi,
presmetuvaweto i mereweto na
elektri~nite veli~ini i dr. Koavtor e i na nekolku univerzitetski u~ebnici. Izbran e za ~len na
MANU (2006).
BIBL.: Merewe i snimawe stati~kog
elektriciteta metodom probe, Savetovawe o za{titi od stati~kog elektriciteta, III, Beograd, 1978; Dobivawe elektriciteta elektronskim bombardovawem, na istoto mesto; Analitical and Numerical Capacitance, Proceedings of IMECO VIII,
Moskva, 1979; Upravljana eliminacija elektrostati~kog naboja, Za{tita, br. 1, Sarajevo,
1979; Nelinearni efekti kod sfere i rotacionog
elipsoida u homogenom i elektrostati~kom polju, ETAN, Maribor, 1979; Kontrolisana
eliminacija stati~kog naelektrisawa,
SMEITJ-GES 80, Dowi Milanovac, 1980.
LIT.: Prof. d-r Alajdin Abazi, Bilten,
Petnaesetto izborno sobranie. Predlozi
na kandidati za izbor na redovni ~lenovi
na MANU podneseni od tri ~lena na Akademijata, od nastavno-nau~ni soveti na visokoobrazovni ustanovi, od soveti na nau~ni ustanovi i od sobranija na nau~ni i
umetni~ki zdruènija, I tom, prv del,
Skopje, fevruari 2006, 223244.
S. Ml.
ABAZI, Nexat (Abazi Nexhat) (s.

Kolibari, Ki~evsko, 1948) pedagog i univ. profesor. Osnovno
i sredno u~ili{te zavr{il vo
Ki~evo, u~itelska {kola vo
Skopje i Filozofski fakultet
(Grupa za pedagogija) vo Pri{tina. Magistriral na tema Razvojot na albanskite u~ili{ta vo
Makedonija (19451958)# na Pri{tinskiot univerzitet, a doktoriral na Univerzitetot vo Tirana na tema Razvojot na obrazovanieto, u~ili{tata i pedago{koto mislewe na Albancite vo Republika Makedonija (18301912)#.
Rabotel kako u~itel, nastavnik vo
gimnazija i kako sovetnik vo Pedago{kiot zavod vo Skopje. Sega e
profesor po pedagogija na Tetovskiot dràven univerzitet. Pokraj nastavno-pedago{kata dejnost,
objavil pove}e od 100 nau~ni trudovi od oblasta na pedagogijata.
A. P.
ABAZI, Refet (Tetovo, 17. I

1964) akter i pedagog. Diplomiral na Fakultetot za dramski
umetnosti (1989). ^len na Albanskata drama (1989-1999). Od 1999
g. docent na FDU vo Skopje, kade
{to ja vodi klasata akteri na albanski jazik. Ulogi: Ekart (Ba1
ABAJOV
Institutot za nacionalna istorija. Literaturnata rabota vo

tatkovinata ja zapo~nuva so raskazot Dvajcata drugari#, {to e
objaven vo zbornikot Ilinden#
(Skopje, 1948). Vo 1972 g. se objaveni negovite Izbrani dela# vo ~etiri toma. Vo site negovi dela temite i fenomenite na istorijata
imaat istaknato mesto i so pravo
se smeta za istoriski beletrist.
Refet
Abazi
al#); Edgar (Kral Lir#); Mark

Alen (Koskite {to doa|aat docna#); Osip (Platonov#); Kirilov (Demoni#); Ahmet Nuredin
(Dervi{ot i smrtta#) i dr. R. St.
ABAJOV, Aharon (XVI v.) rabin vo Skopje. Vo 70-tite godini
od XVI v. sluèl vo sinagogata
Bet Jakov#. Pri donesuvaweto
re{enija vo rabinskiot sud
aktivno sorabotuval so pro~ueniot solunski rabin [muel de
Medina. Vo 1596 g., vo Solun ja
objavil knigata [emen ha-mor#.
DELA: Izgrev (raskazi, 1950), Epopeja na

noòt (raskazi, 1951), Posledna sredba
(raskazi, 1953), Aramisko gnezdo (roman,
1954), Pustina (roman, 1961), Raskazi
(1962), Balkanskite vojni i Makedonija
(monografija, 1972).
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
makedonskata knièvnost XX vek (1990);
Venko Andonovski, Strukturata na makedonskiot realisti~en roman (1997);
Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 1952-2000 (2002).
V. M.-^.
LIT.: P. Ta{kov, Istori na na{eto

zanaet~istvo po Osvobo`denieto ni,
Sofi 1922; St. Hinkov, Zanat~istvoto v Blgari, Sofi 1926.
S. Ml.

Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990;
Evreski izvori za obestvenoikonomi~eskoto razvitie na Balkanskite zemi prez XVI vek, I, Sofi, 1958.
J. Nam.
Sowa
Abaxieva
\or|i
Abaxiev
ABAXIEV, \or|i (Dojran, 7. X

1910 Skopje, 2. VIII 1963) raskaùva~, romansier, istoriograf,
publicist i scenarist. Od pettata godina na ìvotot emigrant vo
Sofija. Sredno obrazovanie zavr{uva vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad). Studira na Pravniot fakultet vo Sofija, kade {to zema
aktivno u~estvo vo organizaciite
na progresivnata makedonska
emigracija vo Bugarija. ^len e na
Makedonskiot literaturen kruòk (19381942) i na Makedonskiot literaturen kruòk Nikola
Vapcarov# (19461947). Negovite
prvi umetni~ki crtici, reportaì i raskazi se pomesteni vo knigite Posledna sredba# i Trud i
lu|e# (Sofija, 1936). Vo 1948 godina se vra}a vo Makedonija, kade
{to vo Skopje e eden od osnova~ite, v.d. zamenik-direktor i eden
od najaktivnite sorabotnici na
2
tvoto, a poseben zamav zelo po voveduvaweto na redovnata turska

armija (1826), bidej}i voenite
uniformi bile izrabotuvani od
aba. Makedonskata aba bila izvozuvana i na pazarite vo drugite
balkanski zemji, a preku Carigrad i vo Mala Azija (posebno vo
Anadolija), pa i vo Afrika (Aleksandrija) i Indija. Vo tretata i
~etvrtata decenija na XIX v. se
pojavile i prvite manufakturni
rabotilnici za aba. Me|utoa, vo
poslednite decenii na vekot, so
konkurentskata pojava na {ajacite i suknata od zapadnite zemji i
zapostavuvaweto na narodnata za
smetka na evropskata moderna obleka, zapo~nalo naglo opa|awe na
abaxistvoto. Takvi zanaet~ii ve}e nema. Abaxiskata tradicija e
zadràna vo prezimiwata na nekoi semejstva.
ABAXIEVA-DIMITROVA,
Sowa (Sofija, 20. V 1941) istori~arka na umetnosta, zna~ajna za
istraùvaweto i afirmacijata
na makedonskata likovna umetnost i na me|unaroden plan. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1965). Bila kustos i direktor na Muzejot na sovremenata umetnost, Skopje. Avtor
e na 15 monografii, na pove}e od
300 izlo`bi (Antologija na makedonskata likovna umetnost 1984
1994, Bienale vo Venecija, Zra~ewa) i na knigi (Dlaboko di{ewe,
2002; Ideja-teka, 2003; Kontinuitet, 2004). Taa e osnova~ i urednik
na sp. Golemoto staklo#. Objavuva
kritiki i teoriski napisi {to se
odlikuvaat so su{tinski odrednici za sovremenata likovna umetnost, so akcent vrz zna~enskite i
aksiolo{kite funkcii na umetni~kite pojavi.
M. B.-P.
ABAXISTVO (tur. abacilik, od
ar.) zanaet za proizvodstvo na
aba, debela volnena tkaenina od
koja se izrabotuvala glavno ma{ka obleka. Vo Makedonija bilo
osobeno razvieno kon krajot na
XVIII i vo po~etokot na XIX v., kako edna od najzna~ajnite dejnosti
na makedonskoto zanaet~istvo.
Negoviot razvitok bil tesno povrzan so razvitokot na sto~ars-
ABDERMANOV, Kosta (s. Patele, Lerinsko, Egejskiot del na

Makedonija, 15. H 1927) akademski vajar. Zavr{il Akademija za
likovni umetnosti vo Belgrad
(1954). ^len e na DLUM. Izlagal
na pove}e grupni i revijalni izlo`bi. Avtor e na nekolku bisti
na narodni heroi i prvoborci i
koavtor na Spomenikot na padnatite borci vo s. Bogomila. S. Ml.
Faik
Abdi
ABDI, Faik (Skopje, 2. III 1937)

stopanstvenik i politi~ki deec.
Zavr{il sredno obrazovanie, a
potoa rabotel kako sovetnik vo
sektorot za ekonomika i plan vo
Fabrikata za hartija Komuna#
vo Skopje. Bil odbornik vo Sobranieto na Skopje i pratenik vo
Sobranieto na SRM (19691974) i
na RM (19901994). Pove}e godini
bil pretsedatel na KUD Pralipe# vo Skopje i na Partijata za
celosna emancipacija na Romite
vo Makedonija (PCERM). S. Ml.
ABDUL AZIS (Istanbul, 9. II
1830 Istanbul, 4. VI 1876) trieset i vtori osmanliski sultan, koj
vladeel i vo Makedonija (27. V 1861
ABDURAMANOV
porazite vo vojnite so Rusija i

Avstrija.
LIT.: A. D. Alderson, Osmanl` hanedan`n`n
yap`s`, Istanbul, 1998.
J. Jan.
Sultanot
Abdul
Azis
1. VII 1876). Gi prodolìl reformite vo Imperijata, zemal golemi

zaemi i daval koncesii za izgradba
na èlezni~ki linii. Vo negovo
vreme, do vostanijata vo evropskite vladenija: vo Bosna i Hercegovina (1875), Aprilskoto vostanie
vo Bugarija (1876) i Razlove~koto
vo Makedonija (1876), eskalirala
Isto~nata kriza, a sultanot bil
prinuden da abdicira.
LIT.: E. Z. Karal, Osmanl` tarihi, VII. Cilt, Islahat ferman` devri (1861-1876), Ankara, 1995;
H.-J. Kornrumpf, Biographisches Lexikon zur
Geschichte Sdosteuropas, Sdosteuropaische
Arbeiten,75/Li ef. 1., Mnhen, 1972.
J. Jan.
Sultanot
Abdul
Mexid I
ABDUL MEXID I (Istanbul, 23.

IV 1823 Istanbul, 25. VI 1861)
trieset i prvi osmanliski sultan, poznat kako Gazi#. Vladeel
i vo Makedonija (3. VII 1839 25.
V 1861). Go izdal pro~ueniot dràvno-praven akt Hati{erif (3.
XI 1839), nare~en u{te i \ulhanski hati{erif, so koj dràvata
im gi garantirala imotot i slobodata na site podanici. So noviot hati{erif, t.n. Hatihumajun
(18. II 1856), im bile zgolemeni
pravata na hristijanite vo Imperijata.
LIT.: H. Ganem, Etudes d histoire orientale les
sultans ottomans, t. II, Paris, 1902; H.-J. Kornrumpf, Biographisches Lexikon zur Geschichte
Sdosteuropas, Sdosteuropaische Arbeiten, 75/
Lief. 1, Mnchen, 1972.
J. Jan.
ABDUL HAMID I (Istanbul, 20.

III 1725 Istanbul, 17. IV 1789)
dvaeset i sedmi osmanliski sultan {to vladeel i vo Makedonija
(21. I 1774 7. IV 1789). Pred i za
vreme na negovoto vladeewe osmanliskata dràva bila vo vnatre{na kriza, prodlabo~ena so
Magistriral na tema Pre{evo

vo NOB 19411945# (1977), a doktoriral za Polo`bata na rabotni~kata klasa na Kosovo me|u
dvete svetski vojni (1919-1941)#
(1982) na Filozofskiot fakultet vo Pri{tina. Do doktoriraweto bil u~itel, nastavnik, profesor i novinar vo Kumanovo i
vo Skopje, a potoa nau~en i vi{
nau~en sorabotnik vo Institutot za istorija na Kosovo vo Pri{tina (19781991), vi{ nau~en
sorabotnik i nau~en sovetnik
Sultanot
Abdul
Hamid II
ABDUL HAMID II (Istanbul,

21. IX 1842 Istanbul, 10. II 1918)
trieset i treti osmanliski sultan, {to vladeel (31. VIII 1876
27. IV 1909) i vo Makedonija. Na
po~etokot od vladeeweto go izdal prviot osmanliski ustav (23.
XII 1876), formiral dvodomen
parlament i vovel reformi vo
polza na hristijanskite podanici. Krizata kulminirala so vojnata so Rusija, zavr{ila so preliminarniot Sanstefanski (3. III
1878) i so Berlinskiot dogovor
(13. VII 1878). Vladeel apsolutisti~ki, go vovel t.n. reìm na
zulumot#. Od sovremenicite bil
nare~en Krvav sultan#. Od vlast
bil simnat vo 1909 g., vo vremeto
na Mladoturskata revolucija.
LIT.: A. N. Baykal, Gwnw Kurtarma Sana` II
Abdwlhamidin yqneticilik s`rlar`, Istanbul,
1999; H. W. Duda, Biographisches Lexikon zur
Geschichte Sdosteuropas, Sdosteuropaische
Arbeiten#, 75 Lief. 1., Mnchen, 1972. J. Jan.
ABDULAH, Avni (Avni Abdullah)

(Uro{evac, 1948) raskaùva~,
eseist, preveduva~ (od turski).
Diplomiral na Pedago{kata
akademija vo Skopje. Novinar vo
Redakcijata Birlik# pri NIP
Nova Makedonija# vo Skopje,
bil lektor, novinar i kratko
vreme urednik na sp. Sesler#.
Literaturnite trudovi mu se objaveni vo vesnikot Birlik# i
Tan#, vo detskite spisanija Tomurxuk#, Sevin~#, Ku{#, Sesler# i êvren#. Avtor e na zbirkite raskazi Patot kon vojnata#
(1976), Maj~ino srce# (1977),
Toj e najubav den# (1986) i No}
so mese~ina# (1992). ^len e na
DPM od 1988 g.
A. Ago
ABDULI, Ramiz M. (Ramiz M.
Abdyli) (s. Lojane, Kumanovsko, 1.
II 1944) istori~ar, redoven profesor na Dràvniot univerzitet
vo Tetovo. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto selo, U~itelska {kola vo Skopje i diplomiral na Filozofskiot fakultet
(Grupa istorija) vo Skopje (1969).
Ramiz
Abduli
(1999) vo Oddelenieto za periodot me|u dvete svetski vojni na

Institutot za nacionalna istorija vo Skopje (1. II 1994 2006).
Izvesno vreme be{e rektor na
neregistriraniot albanski univerzitet vo Mala Re~ica.
BIBL.: Bajram Shabani, Flaka e Vllazrimit#, Shkup, 1976; Gjedja dhe pozita e klases
puntore n Kosov (1918-1941), Instituti i Historis, Prishtin 1988; Zef Lush Marku, Rilindja#, Prishtin, 1988; Albanskoto osloboditelno dvièwe 1908-1912, INI, Skopje,
2003; Lvizja Kombtare Shgiptare 19111912,
Instituti i Historis, Prishtin, 2004.
LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998, Skopje, 1998, 130131.
S. Ml.
ABDURAMANI, Adem (psevdonim: Adem Gajtani) (Poduevo, Kosovo, SR Jugoslavija, 21. VII 1935
Skopje, 19. III 1982) poet, novinar i preveduva~. V. Gajtani,
Adem.
S. Ml.
Dino
Abduramanov
ABDURAMANOV, Dino Kqusev

(Dine Dirman~ov) (s. Patele, Lerinsko, vtora polovina na XIX v.
s. Ptele, 2. VI 1902) komita
na TMORO i naroden junak. Kako
3
ABDURAHMAN-ABDU[
~len na TMORO od 1896 g., bil vo

ilegalstvo, a od 1901 g. komita vo
~etata na vojvodata Marko Lerinski (G. I. Georgiev). Pri prestoj vo svojot dom, bil opkolen od
osmanliskata vojska i ba{ibozuk. Vo bezizleznata polo`ba,
prvin gi ubil svoite najbliski, a
potoa samoubistveno so sabja se
vturnal kon naso~enite pu{ki i
bajoneti. Opean e vo nekolku narodni pesni.
LIT.: Makedonski vozro`denci i revolucioneri, Album, Skopje, 1950, 73; Trpko
Bicevski, Makedonski narodni pesni od
Vodensko, Skopje, 1989, 186; Marko Kitevski, Makedonski borbeni narodni pesni.
Antologija po povod 60 godini od ASNOM, Skopje, 2004, 197-198 i 315. S. Ml.
ABDURAHMAN-ABDU[, Husein (Skopje, 2. II 1921 Skopje, 4.

XI 2001) diplomec na prvata generacija na Dràvnata teatarska
{kola, dramski reìser i akter,
osnova~ i prv direktor na Teatarot na narodnostite vo Skopje.
U~esnik vo NOB od 1941 g., borec
vo Prviot partizanski odred.
Osuden na smrt, a Osloboduvaweto go zateknuva vo }elijata na
smrtta. Pozna~ajni reìi: Somnitelno lice#; @enidba#; Ko{tana#; So sila lekar#; @or`
Danden#; Pokondirena tikva#;
Ne se ènam za pari#.
R. St.
ABDURAHMAN-PA[A (vtora
polovina na XVIII v. Carigrad,
1843) osmanliski feudalec od
albansko poteklo {to go upravuval Tetovskiot pa{alak. Bil sin
na Rexep-pa{a Tetovski i Miljana od Gnilane. Zaedno so bra}ata,
upravuval i so po{irokata oblast od Prizren do [tip. Za li~na za{tita ja dogradil tvrdinata
na ridot Bal-Tepe nad Tetovo
(1843). Poradi u~estvoto vo albanskoto buntovni~ko dvièwe,
bil povikan na odgovornost vo
prestolninata i poguben zaedno
so dvajcata bra}a.
LIT.: G. Toskov, Tetovskite pa{i,
Sbornik na narodni umotvorenix, nauka i kni`nina#, XI, Sofix, 1894; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe,
tom IV. Buni i vostanija, Misla#, Skopje,
1983.
S. Ml.
ABEDINOSKI, Mustafa (s. Zagra~ani, Ohridsko, 1922) rabotnik, prvoborec i politi~ki deec.
Bil u~esnik vo NOB (od 1942).
Po Osloboduvaweto bil sekretar, potoa pretsedatel na Op{tinskiot naroden odbor vo rodnoto selo, pretsedatel na Okoliskata kontrolna komisija vo
Ohrid i naroden pratenik vo Sobranieto na NRM (1957).
S. Ml.
ABECEDAR (ABECEDAR) bukvar na makedonski jazik za makedonskoto nacionalno malcinstvo
4
Abecedar# - makedonski bukvar otpe~aten vo Atina (1925) i novoto izdanie vo Solun (2007)
vo Grcija, podgotven od specijalna komisija na gr~kata vlada (Papazahariu, Sijakcis i Lazaru),

pod me|unaroden pritisok i pokrovitelstvo na Dru{tvoto na
narodite vo @eneva, otpe~aten
vo Atina vo 1925 g. na prilepskobitolsko-lerinski naroden govor so specijalno prisposobena
latini~na azbuka i so naglaseno
fonetski pravopis. Prv makedonski u~ebnik objaven od edna
legalna vlada. Poradi reakciite
od Sofija i od Belgrad, vedna{ e
i povle~en od upotreba vo predvidenite u~ili{ta vo Egejskiot
del na Makedonija. Fototipno
objaven vo Skopje (1985) i preobjaven vo Solun (so pridru`ni
tekstovi na gr~ki, angliski i
makedonski jazik) pod naslov
Abecedar - Bukvar - Anagnwstiko#
(2006).
Azbukata vo Abecedar-ot ima 29
bukvi, pri {to afrikatite y x se
pi{uvaat kako diftonzi dz d`
(dzid, dàm), a ~ { ` se predavaat
so hrvatsko-~e{kite ~, {, ` (~a{a,
èna), dodeka za temniot poluglasnik () pred slogovnoto r (r)
e upotrebena romanskata grafema (krpata). Makedonskite palatali } | q w se gradat so pomo{ta
na j ili (kukja / kti, Gjorce, lljam,
sirenje). Akcentot e obeleèn na
tretiot slog od krajot na zborot
ili na akcentskata celost, a ~lenot e troen (-ot, -ov, -on).
za Makedonija, Kosovo, Sanxak i

Crna Gora. Po Osloboduvaweto
bil ~len i pretsedatel na Ulek
Mexlijata za SRM (1945-1954), a
potoa pretsedatel na Stare{instvoto na IVZ na SRM i pretsedatel na Vrhovniot sobor na IVZ
S. Ml.
na SFRJ.
ABJANI], Dragan (Kumanovo, 7.
V 1953 Skopje, 15. III 1999) video i televiziski avtor. Go unapreduva televiziskiot izraz vo
Republika Makedonija i vnesuva
inovacii vo televizuelniot jazik. Eden od prvite i najzna~ajni
makedonski videoavtori. Videodela: Potoa#; Procesija#; Vev~ani#; Ena#; ... i belo#. Koavtorstvo: Kokino#; NEP#; Sabvej#; Ana#.
K. Tr.-Abj.
ABRAVANEL, Haim (Pirot, Srbija 25. XII 1896 Izrael, 1986)
spec. internist, Evrein. Med. fak.
zavr{il vo 1926 g. Specijaliziral interna medicina, a potoa rabotel privatno, kako internist
vo Skopje. Vo 1945 g. bil upaten
na rabota vo Internoto oddelenie na Bitolskata bolnica, so
koe rakovodel (kako na~alnik i
primarius) do penzioniraweto
(1964), koga emigriral vo Izrael.
P. B.
LIT.: Abecedar / Abecedar. Jubilejno izdanie 19251985. Vtoro izdanie, Skopje,

[1985]; Voislav D. Ku{evski, Za pojavata
na Abecedarot#, Istorija#, XIX, 2,
Skopje, 1983; Blaè Ristovski, Atinskiot Abecedar makedonski bukvar objaven
od gr~kata vlada, MANU, 2006.
Bl. R.
ABIS HAMIT, Bedri (Skopje,

5. V 1905?) funkcioner na Islamskata verska zaednica na
SRM. Diplomiral na Teolo{kiot fakultet Lijazher# vo Kairo.
Pred Vtorata svetska vojna bil
profesor po arapski jazik vo
Skopje i ~len na Ulek Mexlijata
Kosta
Abra{evi}
ABRA[EVI] (ABRA[), Kosta

(Ohrid, 20. V / 11. VI 1879 [abac, 20. I 1898) prv proleterski
ABRA[EVI]#
ternacionala#, Budi se istok i

zapad#, Bile}anka# i dr.).
J. T.
Abra{evi}#, ma{ki hor (Bitola, 1933), so dirigentot Kalipso Nal~a
poet# vo Srbija, borec za rabotnoto ~ove{tvo#. Zavr{uva III oddelenie gr~ko u~ili{te vo Ohrid, a po
odeweto na semejstvoto na pe~alba
vo [abac, Srbija (1888) go prodolùva obrazovanieto vo srpskoto
u~ili{te. Poradi te{ko zaboluvawe, vo V klas go napu{ta u~ili{teto. Go moli Ministerstvoto za
nadvore{ni raboti (1896) da se zapi{e kako stipendist vo U~itelskata {kola za da $ bidam pi{uva polezen na tatkovinata, a posebno na moeto rodno mesto#. Molbata mu e odbiena. Po usvojuvaweto
na socijalisti~kite idei (1894),
usileno pi{uva egzaltirani stihovi i objavuva svoi i prevedeni
pesni (od germanski) vo vesnicite
Socijal-Demokrat# (1895) i
Vra~# (1896). Posmrtno mu e objavena edinstvenata stihozbirka
Pesme# (1903). Pesnite Sviri vetre, Crvena, Put u zavi~aj i dr.
stanuvaat popularni vo borbata za
rabotni~ki prava i slobodi. Patron na kulturno-umetni~ki dru{tva vo Makedonija.
na horistite se zgolemil do 120,

koga negov dirigent stanal Velko
Petrovski-Paskali. Repertoarot mu bil sostaven od toga{ popularnite masovni i revolucionerni pesni (Marseleza#, In-
ABRA[EVI]#, RABOTNI^KA KULTURNO-UMETNI^KA

GRUPA, KUMANOVO (1927
1940) prvoto osnova~ko sobranie go odrùva na 15. I 1928 g.,
iako idejata za nejzino formirawe vo Kumanovo poteknuva od
1927 godina. Spored dokumentacijata, vo po~etkot postoele samo dve sekcii: Me{an hor i Mal
orkestar. Politi~kata klima vo
Kumanovo ~esto go popre~uvala
kontinuitetot vo rabotata na
Abra{evi}#. Za najzna~aen period se smeta vremeto koga dirigent na horot stanal prvoborecot
Pan~e Pe{ev (1935-1936). Vo Monopolot vo Kumanovo, po inicijativa na P. Pe{ev, bile sobrani
materijalni sredstva od rabotnicite za kupuvawe na muzikite instrumenti za Monopolskiot orkestar. Osven na izletite za Prvi maj, horot prireduval koncerti vo gradot so bogat repertoar
od ednoglasni i dvoglasni revolucionerni i masovni pesni. J. T.
LIT.: Jovan Skerli, O pesmama Koste

Abra{evia, SKG, 4, Beograd, 1903; In`.
Moma Popovi, Kosta Abra{evi wegov ìvot, rad i ideje, Beograd, 1940; D-r
Stojan Risteski, Kosta Abra{. Proleterski poet od Ohrid. Prilog odbrana
poezija, Ohrid, 1981.
Bl. R.
ABRA[EVI]#, MA[KI HOR,

BITOLA (19331940) osnovan
vo Bitola (1933) od Zdruènite
rabotni~ki sindikati na Kralstvoto Jugoslavija. Negovata cel
bila zdruùvawe na rabotni~kata klasa za borba protiv toga{niot kapitalisti~ki reìm. Prv
dirigent na ovoj hor bila Kalipso Nal~a, diplomiran pijanist na
Muzi~kata akademija vo Atina.
Vo po~etokot horot broel 30 peja~i, no potoa (1936-1940) brojot
Abra{evi}#, rabotni~ka kulturno-umetni~ka grupa - Kumanovo
ABRA[EVI]#
ABRA[EVI]#, RABOTNI^KA KULTURNO-UMETNI^KA

GRUPA, PRILEP (19341939)
osnovana vo 1934 g. od mladinci,
pripadnici na SKOJ. Imalo nekolku sekcii: Me{an hor, Orkestar od usni harmoniki, Dramska
i Recitatorska sekcija i Duva~ki
orkestar. Rakovoditel na Horskata sekcija i na orkestrite bil
Asparuh Korubinovski (19101972); so Dramskata sekcija rakovodel Kiro Yale, so Recitatorskata Trajko Bo{kovski-Tarcan,
a Literaturnata druìna ja vodel Mile Korubin. Sepak, osnovnata zada~a na grupata bila partiskata rabota so koja isto taka
rakovodel Mile Korubin. Repertoarot na sekciite naj~esto se sostoel od makedonski narodni pesni, kako i od pesni so revolucionerna sodrìna.
J. T.
ABRA[EVI]#, SOJUZ NA
KULTURNO-UMETNI^KI
DRU[TVA prvata samostojna
Rabotni~ka umetni~ka grupa Abra{evi}# bila osnovana vo Belgrad (30. X 1905) vo ramkite na Rabotni~kiot sojuz i Socijaldemokratskata partija. Podocna bile
formirani istoimeni KUD i vo
pove}e drugi gradovi. Vo Makedonija prvite vakvi KUD bile formirani vo Skopje (1919) i Kumanovo. Vo Kralstvoto Jugoslavija
imalo vkupno 42 dru{tva (vo Bosna i Hercegovina, Makedonija,
Srbija i Crna Gora). Poradi rascepot na rabotni~koto dvièwe
na Komunisti~ka i Socijalisti~ka partija, so vreme se podelile na dve grupi (1923-1929). Ednite bile pod vlijanie na Nezavisnata rabotni~ka partija i Nezavisnite sindikati, predvodeni
od KPJ, a drugite (t.n. centruma{i) bile pod kontrola na Socijalisti~kata partija i bile favorizirani od vlasta. Po {estojanuarskiot prevrat (1929) bila zabraneta rabotata na Nezavisnite
sindikati i nezavisnite KUD
Abra{evi}#. Bile obnoveni duri vo 1937 g. vo ramkite na URSovite sindikati. Vo dekemvri
1940 g. pak bila zabraneta dejnosta na ovie sindikati, a so toa i
na KUD Abra{evi}#, a nivniot
imot bil predaden na reìmskata
sindikalna organizacija JUGORAS i na reìmskoto KUD
Abra{evi}#, koe vo Srbija prodolìlo i vo vremeto na Vtorata
svetska vojna. Vo 1944 g. pak bila
obnovena rabotata na KUD
Abra{evi}# vo sostav na Mesniot sindikalen sovet na Belgrad.
Do 1950 g. vo Jugoslavija rabotele
vkupno 20 KUD Abra{evi}#, a
vo 1970 g. imalo edno dru{tvo vo
Bosna i Hercegovina, 19 vo Srbi-
ja (od koi edno vo Vojvodina) i

S. Ml.
dve vo Makedonija.
ABULAFIJA, Jakov (XVII v.)
rabin vo Skopje. Sluèl vo skopskata sinagoga Bet Jakov# (1680)
vo isto vreme so rabinot Jichak
Jihja. Poseduvale del od spisite
na {abtaistot prorokot Natan
od Gaza, koj pri svoeto propatuvawe niz Makedonija odnenade`
umrel vo Skopje, kade {to bil pogreban.
Toa ureduvawe bilo nare~eno

principat. Vladeeweto na Avgust se smeta za najsvetol period
vo rimskata istorija. Po smrtta
bil slaven kako boèstvo.
LIT.: A.H.M. Jones, Augustus, London 1970;
A. Massie, Augustus, London, 1987.
K. Ax.

J. Nam.
AVARSKI KAGANAT (VIIX

v.) dràva vo Panonija, osnovana od Avarite (nomadski plemiwa od tursko-mongolsko poteklo). Kon sredinata na VI v. se naselile vo Panonija i formirale
golem sojuz od plemiwa (Sloveni,
Huni i dr.) na ~elo so kagan. Od
Panonija Avarite prezemale
pqa~ka{ki napadi vrz Vizantija.
Zaedno so Slovenite u~estvuvale
vo napadite na Solun (586, 618) i
na Carigrad (626), kade {to doìveale teòk poraz, nivnata
mo} zapo~nala da slabee. Vo po~etokot na IX v. Karlo Veliki go
uni{til Avarskiot Kaganat. Kaj
slovenskite narodi Avarite se
poznati pod imeto Obri.
LIT.: J. Kova~evi, Avarski Kaganat,
Beograd, 1977.
K. Ax.
Imperatorot
Avgust
Gaj Julij
Cezar
Oktavijan
AVGUST GAJ JULIJ CEZAR

OKTAVIJAN (64 g. pr. n.e. 14 g.
n.e.) rimski imperator (27 g. pr.
n.e. 14 g. n.e.), vnuk na Julij Cezar i negov naslednik. So Antonij i so Lepid go osnoval Vtoriot triumvirat (43), a po bitkata
kaj Akcij (31) stanal edinstven
vladetel vo rimskata dràva. Vo
27 g. Senatot mu ja dodelil titulata avgust (vozvi{en#). Gi prezel site republikanski ovlastuvawa, a vo Senatot bil princeps
(prv), rimskata dràva se pretvorila od republika vo monarhija.
Alija
Avdovi}
AVDOVI], Alija (s. Sin|eli},

Skopsko, 1912 logor Bawica,
septemvri 1941) komunisti~ki
deec. Zavr{il osnovno u~ili{te
vo rodnoto selo i medresa vo
Skopje, kade {to se vklu~il vo
progresivnoto mladinsko dvièwe. Kako student na Filozofskiot fakultet vo Skopje i pripadnik na progresivnoto studentsko
dvièwe, bil progonuvan od srpskata policija, a vo edna partiska provala bil uapsen (kon krajot na 1934) i osuden kako komunist spored Zakonot za za{tita
na dràvata. Kaznata ja izdrùval vo zatvorot vo Sremska Mitrovica, kade {to steknal bogato
revolucionerno iskustvo. Po izleguvaweto od zatvor, poradi naru{enoto zdravje, izvesno vreme
prestojuval vo bolnica i sanatorium, no prodolìl so komunisti~kata dejnost vo rodnoto selo
i okolinata. Vo Sin|eli} formiral i grupa aktivisti (1939),
angaìrani vo Selskata samopomo{ i vo Narodnata pomo{ za
u~esnicite vo rabotni~kite
{trajkovi vo Skopje. Po fa{isti~kata okupacija, poradi antifa{isti~kata dejnost pak bil
uapsen (6. VIII 1941), sproveden vo
logorot Bawica i so grupa zatvorenici strelan od Gestapo. Pred
strelaweto spasil nekolku zatvorenici da bidat vrateni od
streli{teto, koga na pra{aweto
od gestapovcite za izdvojuvawe
na komunistite, odgovoril: Ovde nema drugi komunisti osven
Boro Todorovi} i mene.#
LIT.: Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969,
22-23; Tiho Milo{evski, Se}avawa od
NOB, Arhiv na Skopje, 1975, 10; Krsto
Zdravkovski, Da ne se zaboravi, Skopje,
1982, 65-66.
S. Ml.
AVZIU, Servet (s. Mala Re~ica,

Tetovsko, 1. X 1946) politi~ki
deec, novinar i stopanstvenik.
AVRAMOVSKI
Zavr{il Zemjodelsko-{umarski
fakultet vo Skopje (1969). Bil
~len i sekretar za zemjodelstvo
vo Izvr{niot sovet na Sobranieto na Op{tinata Tetovo i direktor na Centarot za unapreduvawe na individualnoto zemjodelstvo vo Tetovo. Izvesno vreme
bil novinar vo RTV Skopje i rakovoditel na Pretstavni{tvoto
na OP Ereniku komerc# Skopje vo Tetovo, a potoa (kako kandidat na PDP-NDP) minister bez
portfeq vo Vladata na RM. S. Ml.
ja, Holandija, Anglija, stasal vo

Rusija. Od carot Mihail Teodorovi~ i patrijarhot Filaret Niketi~ dobil pravo (gramoti) da
sobira milostina. Po prestojot
vo Rusija povtorno zaminal vo zapadna Evropa i tamu sobiral milostina za da ja spasi ohridskata
soborna crkva Vovedenie Bogorodi~ino# da ne bide pretvorena
vo xamija. Za otkup dal 25.000
zlatnici.
IZV. i LIT.: CGADA, f.: 52, op. 1, d. 8, ll.
1-55; I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i, II, Sofi, 1995.
Al. Tr.
AVRAMOV, Vasil (s. Osoj, Debarsko, 1812 1903) graditel i

rezbar od rodot Filipovci od s.
Osoj. Toj e sin na Avram Di~ov,
koj sorabotuval so Petre Filipovi~ Garkata i so Dimitar Stani{ev vo izvedbata na ikonostasite vo Bigorskiot manastir i vo
Skopje. Nema poprecizni podatoci za negovata dejnost.
LIT.: A. Vasiliev, Blgarski vzro`denski mastori, Sofi, 1965, 247. V. P.-K.
Avijacija vo zemjodelstvoto
AVIJACIJA VO ZEMJODELSTVOTO Kaj nas za~etocite datiraat od 1962 g., koga se koristele dva aviona od markata ^melak#, sopstvenost na RO Agrohemizacija# Skopje. Privatnata
aviokompanija BONIER# formirana kako dru{tvo za aviouslugi (1996). Vo tekot na 2004 kompanijata raspolagala so 13 avioni od tipot AN-2 i so svoj aerodrom vo Sveti Nikole. Odreden
broj avioni rabotat na stranski
pazari (Bugarija i Srbija na Balkanot; Sudan i Alìr vo Afrika). Osnovni dejnosti vo oblasta
na zemjodelskoto proizvodstvo
se: seewe na ìta od avion, osnovno |ubrewe i prihranuvawe so ve{ta~ki |ubriva, prskawe na zemjodelskite kulturi so insekticidi, herbicidi i za folijarna ishrana; vo oblasta na {umarstvoto: prskawe na {umskite povr{ini protiv {tetnici, gasnewe na
{umski poàri, modifikacija na
vremeto: predizvikuvawe ve{ta~ki do`d, gradobijna za{tita, rasteruvawe oblaci i magla.
Dr. \o{.
AVNOJ - v. Antifa{isti~ko
sobranie (ve}e) na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija
AVRAMIJ, Mesapsa (XVII v.)
ohridski arhiepiskop (1629
1634). Na 6 mart 1631 g. dobil gramota od Svetiot arhierejski sinod na Ohridskata crkva da sobira milostina. Prestojuval vo Venecija i vo Rim, a preku Franci-
1953) publicist, istori~ar i

aktivist na makedonskoto revolucionerno dvièwe. Zavr{il
gimnazija i u~itelstvuval vo
Ohrid i Bitola (19031907). Od
1902 g. se vklu~il vo TMORO.
U~estvuval vo borbite so srpskata propaganda vo Azot (Vele{ko)
i vo Pore~e. Po Prvata svetska
vojna bil aktiven vo Ilindenskata organizacija, podocna i nejzin
pretsedatel (19441947). Avtor e
na trudovi za revolucionernoto
dvièwe vo Makedonija.
LIT.: Almanah na blgarskite nacionalni dvièni sled 1878, Sofi, 2005.
Z. Tod.
AVRAMOV, Filip (s. Osoj, Debarsko, 1814 1900) graditel i

rezbar od rodot Filipovci od s.
Osoj. Toj e sin na Avram Di~ov i
zaedno so svojot brat Vasil Avramov i so sinovite izrabotuval tavani, dolapi i vrati vo mnogu domovi, konaci i manastiri vo Makedonija i vo Srbija.
AVRAMOV, Krsto (s. Treson~e,

1866 Skopje, 1939) zograf, sin
na Avram Di~ov od s. Treson~e.
U~el od svojot tatko i rabotel so
nego do 1890 g. Od malkute podatoci za negovata aktivnost se
znae za crkvite Sv. Voznesenie#
vo s. Izvor i Sv. Troica# vo s.
Bojnica, obete vo Vidinsko, i za
nekolku dela vo Severozapadna
Bugarija.
LIT.: A. Vasiliev, Blgarski vzro`denski mastori, Sofi, 1965, 189190.V. P.-K.
AVRAMOV, Nikola (Lazaropole, 1856 Serez, 1911) zograf od

rodot Ko{evski. Toj e sin na
Avram Ko{evski (18051880), za
kogo se pomni deka rabotel vo
Egejskiot del na Makedonija. N.
Avramov rabotel vo Tetovsko,
Gostivar, Debarsko, Ohridsko i
vo Skopsko.
AVRAMOV, Nikola Jakov~ev (s.

Slatina, Ohridsko, 1880 Ruse,
1939) ohridski selski vojvoda,
u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. So svoja ~eta (od s. Slatina)
u~estvuval vo napadot na osmanliskiot garnizon vo seloto Sirula, Ohridsko (borbite na Sirulski Rid od 20. VII 1903 g.). Vo tekot na Balkanskite vojni u~estvuval vo IX vele{ka dobrovole~ka (opol~enska) ~eta vo sostavot na Bugarskata armija.
IZV. i LIT.: CDA, f. 1, op. 1, a.e. 4, l. 8;
Ilstraci Ilinden#, 34, Sofi,
1936.
Al. Tr.
AVRAMOV, Stefan (îrpan,

Bugarija, 1884 Sofija, 28. IX
Borka Avramova, Planinski ~ovek (1962)
AVRAMOVA, Borka (Tetovo, 9.

X 1924 Zagreb, 25. III 1993)
skulptorka. Diplomirala na
Akademijata za likovna umetnost
vo Zagreb (1953). Do 1960 g. dejstvuvala vo Skopje, kade {to vo
1954 g. imala samostojna izlo`ba,
prva na makedonski skulptor. Izloìla portreti so etnografski
obele`ja, no so moderna forma i
bez klasi~ni anatomski proporcii ([iptar, 1954).
M. B.-P.
AVRAMOVSKI, Dimitar Pandilov (s. Treson~e, 1. III 1899
Skopje, 26. VII 1963) slikar,
eden od najzna~ajnite osnovopolo`nici na makedonskata moderna umetnost i najeminenten pretstavnik na impresionizmot. Poteknuval od poznata zografska
familija. Diplomiral (1924) na
Dràvnata hudoèstvena akademija vo Sofija (Bugarija). Od
AVRAMOVSKI
hofonija II (1974) za kameren orkestar;

Koncert za pijano i orkestar (1990); 8
simfonii; oratoriumi: Makedonija, 1968;
Povesnica, 1977; dve operi: Bolen Doj~in
(1982), Lidija od Makedonija (2001); orkestarski kompozicii (Harmosin Prokolnatiot Vizantiec (2002) i dr.); Tuba
mirum, za glas i orkestar (2005); Balkanski rekviem (2005).
M. Kol.
Dragutin
AvramovskiGute
Ostavil zna~aen beleg vo ramkite na enformelot i lirskata apstrakcija vo slikarstvoto i grafikata (Kompozicija, 1959; Gotska katedrala, 1961; Studija br.
Z. Al.-B.
27, 1962).
Petar
Avramoski
D. P. Avramovski, @etvarki, maslo na platno (1935)
1927 do 1928 g. prestojuval vo Pariz i Monpelje. Do 1945 g. ìveel

vo Bugarija (s. Hajredin), a potoa
se vratil vo Makedonija i rabotel kako likoven pedagog vo
Skopje. Ja priredil prvata samostojna izlo`ba na makedonski
moderen slikar vo Skopje (1926).
Samostojno izlagal i vo ]uprija
(1926), Skopje (1956, 1962), Monpelje (1928), Sofija (1930, 1934,
1937). Najgolema retrospektiva
imal vo Muzejot na sovremenata
umetnost vo Skopje (1983). Rabotel masla, akvareli i crteì, a
ànrovski se opredelil za pejzaì, mrtvi prirodi, portreti,
aktovi. Vo po~etokot go sledel
akademizmot so blago realisti~ni naznaki, a podocna se opredelil za impresionizmot so elementi na ekspresionizam, na mesta so akcioni potezi. Vo ovoj duh
se naslikani negovite najzna~ajni dela vo koi dominira pastoralata, poetikata na prostorot,
svetlinata, optimisti~kata vedrina na atmosferata (Pokraj
voda, 1925; @etvarki, 1926; Akt,
1928; Tovaren voz, 1950; Esen,
1951; Vr{idba 1951; @etva 1954).
LIT.: Cvetan Grozdanov, Dimitar Pandilov, Razgledi#, god. V, br. 1, Skopje,
1963, 59; Elena Macan ûki}, Dimitar
Pandilov (katalog), Umetni~ka galerija,
Skopje, 1966; Sowa Abaxieva-Dimitrova,
Dimitar Avramovski Pandilov, Skopje,
1984.
S. Ab.-D.
AVRAMOVSKI, Dragutin (Gute) (Kumanovo, 11. III 1931 Skopje, 12. IX 1986) slikar, grafi~ar,
scenograf, profesor na Fakultetot za likovna umetnost vo
Skopje. Diplomiral na Akademijata za primeneta umetnost vo
Zagreb (1955). Imal retrospektivna izlo`ba vo Skopje (Muzej
na sovremenata umetnost, 2002).
8
Risto
Avramovski
AVRAMOVSKI, Risto (s. Selce, Stru{ko, 20. VIII 1943 Skopje, 8. VII 2007) kompozitor. Kompozicija u~el vo Skopje (Vlastimir Nikolovski) i vo Belgrad
(Enriko Josif). Eden od najistaknatite makedonski kompozitori vo poslednite tri decenii.
Avtor e na nad sto dela od site
muzi~ki ànrovi. Pi{uval i
filmska muzika, muzika za teatarski pretstavi kako i za radiodrami i televiziski serii. Se zanimaval i so publicistika, objavuvaj}i stru~ni tekstovi i muzi~ki recenzii. Negovoto tvore{tvo proizleguva glavno od duhovnite prostori na Makedonija.
Muzi~kiot jazik mu e umeren i
avtorot re~isi voop{to ne se
vpu{tal vo eksperimenti, tipi~ni za muzikata od vtorata polovina na XX v. Delata na A. se izveduvani vo mnogu zemji vo svetot, a
najgolem broj od niv se snimeni
vo Muzi~kata produkcija na
MRT. ^len e na Sojuzot na kompozitorite na Makedonija, vo nekolku navrati negov pretsedatel
i sekretar. Pove}e godini gi vodel Denovite na makedonskata
muzika, a bil i pretsedatel na
Upravniot odbor na festivalot
Ohridsko leto. Vo 2006 g. e izbran za redoven ~len na MANU.
DELA: Bibliofonija, za sifoniski orkestar (1970); Psihofonija I (1972) i Psi-
AVRAMOSKI, Petar (s. Ta{maruni{ta, Stru{ko, 11. VII 1945)

gradeèn tehni~ar, istori~ar,
muzeolog, poet i publicist. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto selo i vo s. Labuni{ta
(Stru{ko), a Sredno tehni~ko
u~ili{te (Gradeèn otsek) vo
Struga (1964), po {to rabotel kako gradeèn tehni~ar. Diplomiral na Filozofskiot fakultet
(Grupa istorija) vo Skopje (1972).
Do penzioniraweto rabotel kako
kustos-istori~ar vo Narodniot
muzej D-r Nikola Nezlobinski#
vo Struga (19832001). Kako kustos podgotvil 11 tematski izlo`bi za minatoto na Struga i Stru{ko. U~estvuval na 12 nau~ni sobiri, objavil 6 monografii, edna
poema i desetina pozna~ajni nau~ni prilozi (glavno od kulturnoto
minato na Struga i Stru{ko).
BIBL: Bra}ata Miladinovci, Struga,
1992; Letopisna kniga na crkvata Sveti \or|ija# vo Struga, Struga, 1996;
Misle{evo i knigata na dariteli na crkvata Sveti Jovan Krstitel#, Struga,
1998; Nezaborav i ~estvuvawe, Struga,
2000; Slovo za besmrtnite (poema), Struga, 2002; Velikanite od Struga, Struga,
2002; Vrani{ta, Struga 2005.
S. Ml.
Vladimir Avram~ev, od ciklusot Metamorfoza
AVRAMÊV, Vladimir (s. Stojakovo, Gevgelija, 1. IX 1939) kerami~ar. Studiral na Akademijata za primeneta umetnost vo Belgrad, Otsek keramika. Sozdava
AVTOBUSKI PRETPRIJATIJA
plasti~ni asocijativni formi so

duhoviti re{enija i primesi na
fantastika, koi se dviàt me|u
primenetata i likovnata umetnost. Izlagal samostojno i na kolektivni izlo`bi vo Skopje i vo
stranstvo. Dobitnik e na pove}e
makedonski i stranski nagradi i
priznanija.
LIT.: Vladimir Veli~kovski, Vladimir
Avram~ev, Skopje, 2004.
Al. Cv.
AVSTRALISKOMAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI se

vospostavuvaat so po~etokot na
iseluvaweto na Makedonci vo
Avstralija (krajot na XIX v.). Vo
Melburn se formira ogranok na
MPO (1936), vo Pert prvo makedonsko kulturno zdruènie
Edinstvo# (1939), mreà makedonski organizacii (19411946),
se odrùva konferencija za nivno obedinuvawe vo Makedonskoavstraliski naroden sojuz (1946)
i vo Melburn se formira prvata
makedonska crkovna op{tina vo
stranstvo (1960). Avstralija ja
priznava RM na 15. II 1994 g. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 20. X 1995 g. Prv vonreden i
opolnomo{ten ambasador na Avstralija vo RM e Noel Donald
Kembel (Noel Donalld Campbell).
Prv vonreden i opolnomo{ten
ambasador na RM vo Avstralija e
Viktor Gaber.
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonskata
politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1994; Ahil Tunte, Republika Makedonija prva dekada (19901999), Skopje, 2005.
T. Petr.
AVSTRISKOOSMANLISKITE VOJNI I MAKEDONIJA (XVII v.). Vo vremeto na vojnata od 1683 g. na sojuzot Sveta liga#, ju`noto krilo na avstriskata
vojska kon krajot na septemvri
1689 g. prodrelo vo severniot del
na Makedonija, kade {to izbuvnalo vostanie predvodeno od martolozba{ijata Karpo{ so okolu
3.000 vostanici i bunt na Ivo
[tipjanecot so okolu 500 vostanici. Vo po~etokot na 1690 g. avstriskata vojska bila porazena
kaj Ka~anik i prisilena na povlekuvawe. Vo vremeto na vojnite
(17161718 i 17371739), ohridskiot arhiepiskop Joasaf II vospostavil tajni vrski so Avstrija,
no ne uspeal da ja pridobie Habzbur{kata monarhija za osloboduvawe na Makedonija i drugite
hristijanski zemji na Balkanot
pod vlasta na Osmanliskata dràva. Vo Avstro-osmanliskata
vojna (17881791) vo dobrovole~kite odredi (frajkori) se vklu~ile pove}emina Makedonci od
Mavrovsko-rekanskiot kraj, Debar, Ohrid i drugi mesta na Makedonija. Nekoi se steknale so vi-
soki voeni ~inovi. Vo XIX v., vo

vremeto na krizata 18751878 i
potoa Habzbur{kata monarhija
vodela politika na zadrùvawe na
Makedonija pod vlasta na Osmanliskata dràva za za~uvuvawe na
nejzinata teritorijalna celost.
XVII do prvite decenii na XX vek, Skopje,

2002; Mihajlo Minoski, Politikata na
Avstro-Ungarija sprema Makedonija i
makedonskoto pra{awe 1878-1903, Skopje, 1982; Avstriski dokumenti za reformskata akcija vo Makedonija, 19031909, Skopje, 2002.
M. Min.
*
LIT.: Joseph von Hammer, Historija Turskog/Osmanskog carstva, tom 2 i 3 (Prijevod i

stru~na redakcija Nerkez Smailagi}), Zagreb,
1979; D-r Du{anka Bojani, Ustanak Karpo{a 1689. godine, Makedonski oruàni
ustanak protiv Turaka u doba Austroturskog rata krajem 17. veka, Vesnik#, 17,
Vojni muzej, Beograd, 1971.
M. Zdr.
Vo Solun (od 1768) postoi avstriski vicekonzulat (vo 1830 g. se

spomnuva kako efektiven konzulat, a od 1846 g. kako konzulat), vo
Bitola (od 1851), a konzularni
agentstva ima vo Seres, Kavala i
Volos. Posleden se otvora konzulatot vo Skopje. Avstrija ja priznava RM na 5. V 1993 g. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na
23. XII 1994 g. Prv vonreden i
opolnomo{ten ambasador na Avstrija vo RM e Kurt Spalinger
(Kurt Spalinger). Prv vonreden i
opolnomo{ten ambasador na RM
vo RA e Ognen Maleski.
AVSTRISKOMAKEDONSKI
(AVSTROUNGARSKOMAKEDONSKI) VRSKI I ODNOSI
politi~ki, stopanski i kulturni vrski i odnosi niz minatoto.
Pred krajot na XVI v. arhiepiskopite na Ohridskata arhiepiskopija vospostavile politi~ki vrski so Avstrija za da ja pridobijat za osloboduvawe na hristijanite od vlasta na Osmanliskata
Imperija. So takva misija vo Avstrija patuval arhiepiskopot Gavril (1586), a i arhiepiskopot
Atanasij I (1598/1599). Pred krajot na XVII v. (esenta 1689), koga
avstriskata vojska navlegla vo
severniot del od Makedonija, na
stranata na avstriskata vojska se
borele okolu 3.500 do 4.000 makedonski vostanici predvodeni od
Karpo{. Imperatorot Leopold I
izdal akt (IV 1690) za pokrovitelstvo i za za{tita na makedonskiot narod. Preselnicite od
Makedonija vo Avstrija od XVII
v. i ponatamu kontinuirano odrùvale trgovski i kulturni vrski. Vo Avstrija ìveel i tvorel
prviot makedonski heraldi~ar,
golem umetnik i prerodbenik
Hristofor @efarovi~, koj ja
sozdal Stematografijata so makedonskiot zemski grb vo Viena
(1741). Na Berlinskiot kongres
(1878) Avstro-Ungarija bila protiv sozdavawe makedonska dràva, kako vo vremeto taka i po
Ilindenskoto vostanie. Taa so
Rusija (1903) podgotvila programa za reformi vo Makedonija i
go kontrolirala Skopskiot vilaet (do 1908). Vo vremeto na Balkanskite vojni zazela neutralen
stav i ja priznala okupacijata i
podelbata na Makedonija me|u
Grcija, Srbija i Bugarija. Vo Prvata svetska vojna na Balkanot
Bugarija bila poddràna da go
okupira i da go anektira pogolemiot del od Makedonija. Vo periodot me|u dvete svetski vojni
Viena bila nadvore{en centar
na makedonskoto osloboditelno
dvièwe; tamu (1925) bila osnovana VMRO (Ob.).
LIT.: Milka Zdraveva, Makedonsko-avstriski vrski od poslednite decenii na
IZV.: Avstriski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, t. 1,

19051906, 19071908, Skopje, 1977, 81.
LIT.: \or|i Stoj~evski, Reformite na
Avstro-Ungarija vo Skopskiot sanxak i
vo nekoi delovi na vilaetot Skopje od
1903-1904 godina, Zb. Evropa i makedonskoto pra{awe. Materijali od nau~niot
simpozium, Del~evo, 29, 30 septemvri i 1
oktomvri 1994 godina, Del~evo, 1995;
Ahil Tunte, Republika Makedonija - prva
dekada (1990-1999), Skopje, 2005. T. Petr.
AVSTROUNGARSKORUSKA
TAJNA KONVENCIJA (Budimpe{ta, 3/15. I 1877) me|udràven
dogovor za balkanskoto vladeewe
na Osmanliskata Imperija. So nea
bilo dogovoreno vo slu~aj na vojna
na Rusija protiv Osmanliskata
Imperija i teritorijalni promeni Avstro-Ungarija da ja okupira
Bosna i Hercegovina, a Rusija da ja
okupira Besarabija. Na Balkanot
se isklu~uvalo sozdavawe slovenska ili druga golema dràva; Bugarija, Albanija i drugiot del od Rumelija (Makedonija) moèle da
stanat nezavisni dràvi, a Tesalija, del od Epir i ostrovot Krit
da se soedinat so Grcija. Carigrad
so bliskata teritorija, ~ii granici bi se opredelile, moèl da stane sloboden grad.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1875-1919. Izbor, redakcija i komentar d-r Aleksandar Hristov i d-r Jovan Donev, Skopje, 1994.
M. Min.
AVTOBUSKI PRETPRIJATIJA I AVTOBUSKI STANICI.

Prvoto pretprijatie za javen
prevoz go formirale bra}ata Popovi} od Skopje (1925), a podocna
vo Bitola e formirano pretprijatieto Jug (1932). Na 2. XII 1944
g. ATRO Proleter ja pu{ti
prvata avtobuska linija na relacija Skopje Bitola, a prvoto
pretprijatie za prevoz na patnici FAP e formirano vo 1945
g. Denes ima vkupno 32 AP. Na 8.
AVTOMATIZACIJA
IV 1953 g. e sozdadeno Zdruènieto za javen avtobuski soobra}aj.

Izgradeni se nad 190 avtobuski
stojali{ta, kako i avtobuski stanici niz RM. Pri formiraweto
na Delovnata zaednica (1973) egzistiraa okolu 14 AS, vo 1983 g.
22 AS, a vo 2004 g. ima{e 31 AS.
LIT.: M. Stefanovski, Soobra}ajot vo
Makedonija, Matica Makedonska, Skopje,
2001 g.
R. D., Kr. B.
AVTOMATIZACIJA I MEHANIZACIJA NA TEHNOLO[KITE PROCESI VO DRVNATA INDUSTRIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA integralen del na drvnoindustriskite tehnologii. So niv ~ovekoviot
trud se zamenuva so rabota na visokoproizvodni ma{ini, uredi i
sistemi za kontrola i upravuvawe. Kako rezultat na taa zamena
se ovozmoùva samostojno te~ewe
na proizvodnite operacii i procesi (bez ili so delumno u~estvo
na ~ovekot). Drvnata industrija
ima svoi specifi~nosti koi imaat vlijanie vrz tipot na tehni~kite sredstva za avtomatizacija i
mehanizacija. Specifi~ni karakteristiki ima i kaj razli~nite vidovi na drvnoindustriskite
proizvodstva, koi isto taka imaat vlijanie pri izborot na tipot
na tehni~kite sredstva i na tipot
na sistemite so koi se realizira
avtomatizacijata vo konkretnite
proizvodstveni operacii i procesi. Vo drvnoindustriskite pretprijatija vo RM postojat poluavtomatizirani, avtomatizirani i
mehanizirani tehnolo{ki procesi. Avtomatizacijata i mehanizacijata se prisutni podednakvo
vo proizvodstvenite kapaciteti
od primarnoto i finalnoto proizvodstvo.
B. Il.
AVTOMOBILSKA BRIGADA
NA NOV I POJ ZA MAKEDONIJA (Skopje, XI 1944) voena
edinica na NOV i POJ za Makedonija. Vo formaciskiot sostav
imala 70 kamioni. Gi opsluùvala site edinici vo snabduvaweto
so hrana, municija i dr.
V. St.
Prviot broj na v. Avtonomija# (1898)
AVTONOMI# (Sofija, 10. V

1898 23. X 1899 i 7. XII 1901 30.
III 1902) makedonski vesnik. Vo
podnaslovot prvin se deklariral
kako organ na politi~kite interesi na hristijanskoto naselenie
vo Turcija (br. 1-5), potoa kako
nezavisen organ na makedonskite
10
interesi (br. 6-19), kako organ na

politi~kite interesi na makedonskoto naselenie vo Turcija
(br. 20-24) i pak kako prviot podnaslov. Prviot broj bil pe~aten
vo pe~atnicata na Ivan P. Daskalov, a podocna smenil u{te osum
pe~atnici. Odgovoren urednik
prvin bil D. G. ôhaxiev, a potoa
St. Ivanov, A. S. Vasilev, Ivan
Stojmenov, Ivan Nedev, Todor
Arsov i A. K. âkarov. Izleguval sekoja sabota. Objaveni se
vkupno 54 broja. Objavuval napisi od politi~ki karakter i dopisi od site krai{ta na Makedonija za polo`bata na naselenieto.
Vo prodolènija e objavena i poemata na Rajko @inzifov Krvava ko{ula#. Sodrì i napisi na
francuski jazik.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 179-181; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993.
S. Ml.
AVTONOMI# (Sofija, 116.

VIII 1903, st. st.) zadgrani~en
vesnik na Vnatre{nata makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija. Izleguval na bugarski i francuski jazik. Bil pe~aten vo pe~atnicata na Georgi A.
Noàrov, najaven deka }e izleguva sekoja sabota, no izlegle samo
tri broja. Uvodnikot na prviot
broj ima naslov Pred revolucijata#, so napomena: pred sudbonosnite nastani {to se odvivaat
vo na{ata tatkovina nie nema da
zboruvame. Ostavame na samite
nastani da zboruvaat. Ako denes
Organizacijata se re{ava da izleze so svoj zadgrani~en list, toa
go pravi za da gi iznesuva pred
svetot barawata na naselenieto
{to se bori i da go za{titi negovoto delo od onie {to sakaat da
go klevetat.# Vo istiot prv broj
na francuski jazik e objavena i
Deklaracija na VMORO#, potpi{ana od zadgrani~nite pretstavnici vo Bugarija d-r Hristo
Tatar~ev i Hristo Matov. Vtoriot broj od 5 avgust, (st. st.) soop{tuva: @repkata e frlena, borbata po~na. Na 20 juli ve~erta vo
tri ~asot po tursko, soglasno so
re{enieto na Centralniot revolucioneren komitet, zapo~naa
dejstvata vo celiot Bitolski vilaet... Pretsedatel na Bitolskiot vostani~ki {tab e Dame Gruev,
a ~lenovi se: Pere To{ev, Boris
Sarafov i A. Lozan~ev...# Tretiot i posleden broj od 16 avgust e
ispolnet so svedo{tva za tekot
na Ilindenskoto vostanie.
LIT.: D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885-1992), Skopje, 1993, 29-30.
S. Ml.
Prvata stranica na v. Avtonomna Makedonija# (1905)
AVTONOMNA MAKEDONIJA (La Macdoine autonome)#

(Belgrad, 12. H 14. XII 1905) nedelen neoficijalen organ na Makedonskiot klub vo Belgrad. Podnaslovno moto: Balkanot na balkanskite narodi Makedonija na
Makedoncite# (Gledston). Glaven
urednik Grigorie Haxita{kovi}
(od Voden), sopstvenik i odgovoren urednik \or|e \er|ikovi}
(od Gevgelija), a me|u sorabotnicite se i J. Veli}, A. Atanasov i
E. Sprostranov. Vesnikot izleguva na srpski jazik (so uvodnicite
i na francuski), so programska
koncepcija vo prviot broj so podnaslovi: I. Idejata za avtonomija
na Makedonija pod garancija na
golemite sili i na malite balkanski dràvi. II. Makedonskoto
pra{awe ne e nacionalisti~ko
pra{awe; toa ne e nacionalno
pra{awe na niedna od balkanskite dràvi, sekoja od koi go smeta
kako takvo za sebe i so toa go pravi nevozmo`no negovoto re{enie; toa e politi~ko pra{awe na
site hristijanski narodi {to
ìveat vo Makedonija. III. Idejata za Balkanska konfederacija so
Makedonija kako nejzin ~len#.
Koga izdava~ite formiraat jadra
i vo Makedonija i vospostavuvaat
li~en kontakt so rakovodstvoto
na TMORO za u~estvo kako posebna makedonska grupa na pretstojniot Rilski kongres, vo Belgrad nastanuvaat uli~ni demonstracii i doa|a do smena na vladata. Po verbalnite i fizi~kite
napadi i zastra{uvawa, po br. 12
vesnikot prestanuva, a redaktorite-izdava~i moraat da ja napu{tat Srbija. Taka e zadu{en i
Makedonskiot klub i raznebitena organizacionata struktura vo
zemjata i vo stranstvo.
AGATIJ
LIT.: Blaè Ristovski, Makedonskiot

klub vo Belgrad i vesnikot Avtonomna
Makedonija# (1905), Sovremenost#,
XXXI, 4 i 5, 1969, 501-542 i 619-639. Bl. R.
Organot na makedonskata emigracija

Avtonomna Makedonija# (1920&1923)
AVTONOMNA MAKEDONI#
(Sofija, 1. XII 1920 26. I 1923)
vesnik, organ na makedonskata
emigracija vo Bugarija, a od broj
53 (15. XII 1921) organ na Makedonskata federativna emigracija vo Bugarija. Izleguval edna{
nedelno, na bugarski jazik. Prviot broj bil pe~aten vo pe~atnicata na v. Pravo#, vo tira` od 2.500
primeroci, a podocna vo drugi
tri pe~atnici. Urednici bile
Ivan Snegarov i Vladislav
(Slav~o) Kova~ev. Objaveni se
vkupno 97 broja. Imal cel da gi
obedini Makedoncite-emigranti
i da sozdade silna politi~ka organizacija koja povtorno }e go pokrene makedonskoto pra{awe i
negovoto re{avawe po miren pat.
AVTOHTONI CVE]IWA (ENDEMI^NI, RELIKTNI, ZAGROZENI) ukrasni, zeleni, grmu{esti i polugrmu{esti rastenija, koi se avtohtoni, odnosno
poteknuvaat i prirodno se rasprostraneti na podra~jeto na Makedonija (Astragalus physocalyx,
Astragalus cernjavskii, Colchicum macedonicum, Potentilla doerfleri, Ranunculus degeni, Osmunda regalis,
Salvia jurisicii, Silene paeoniensis,
Asplenium macedonicum, Crocus cvijici, Crocus pelistericus, Drosera rotundifolia, Thymus oehmianus, Tulipa mariannae, Viola arsenica, Viola allchariensis i dr.). êsto se endemi~ni ili
reliktni vidovi, nekoi se vklu~eni vo listite na zagrozeni vidovi. Tie se od posebno zna~ewe za
biolo{kata raznovidnost, kako
genofondovi za nau~ni istraùvawa, vo selekcionite zafati i
kako potencijalni vidovi za pejza`noto oblikuvawe i ureduvawe.
LIT.: Studija za za{tita na prirodata, Zavod za za{tita na prirodata, Skopje, 1988.
S. H. P.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
309-312; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at
(18851992), Skopje, 1993, 30-31.
S. Ml.
Spored Skilica, semejstvoto na carot Samuil

na svadbata na }erkata Miroslava
Avtopatot Skopje&Tetovo
AVTOPAT najvisoka soobra}ajna klasa na javni pati{ta, so

dva razdvoeni kolovoza, gradeni
za brzini od 80 do 120 km/~as. Prvata delnica {to e rekonstruirana i izgradena kako avtopat e
Kumanovo Miladinovci, so 21,8
km (1978). Kompletno nov avtopat
e izgraden na delnicata Veles
Motel Makedonija (koridor 10),
so dolìna od 600 km (1985).
Vkupno izgraden avtopat ima
196,80 km, a vo tek e izgradbata na
u{te 45 km (v. patna mreà).
IZV.: Dokumentacija na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta, Skopje. R. D.
AGATA (XXI v.) makedonska

carica, èna na carot Samuil.
Poteknuvala od vizantiska blagorodni~ka familija od gradot
Dra~. Nejziniot tatko Jovan Hrisilij bil proteuon na Dra~ i
imal golemo vlijanie vo gradot i
vo okolinata. Vo brakot so Samuil Agata imala ~etiri }erki i
sinot Gavril Radomir.
LIT.: Ioannis Scylitzae Sinopsis historiarum,
rec. I. Thurn, Berolini et Novi Eboraci, 1973; S.
Pirivatri, Samuilova dràva, Beograd,
1997.
K. Ax.
AGATANGEL BITOLSKI, sv.

(? Bitola, 11. III 1727) novoma~enik, Makedonec nastradal kako `rtva na prisilnoto islamizirawe (so me~ mu bila otse~ena
glavata). Za negovite stradawa i
pravedniot ìvot se {irelo usno
predanie vo Bitola i niz Makedonija. Prvoto ìtie go napi{al
jeromonahot Atanasij od manastirot Simonopetra# na Sveta
Gora. Del od negovite sveti mo-
{ti se vo Bitola i del vo Bigorskiot manastir.

LIT.: Aleksandar Donski, Site svetiteli od Makedonija, [tip, 2006; Dobrila
Milovska i Jovan Takovski, Makedonska
ìtijna literatura IXXVIII vek, Skopje, 1996; Mihajlo Georgievski, Makedonski svetci, Skopje, 1997.
Rat. Gr.
Mitropolit
Agatangel
AGATANGEL, mitropolit (Atanas Stankovski) (Skopje, 11. III

1955) arhierej na Makedonskata
pravoslavna crkva. Pred da primi mona{tvo bil sve{tenik na
parohiska dol`nost. Zavr{il
Makedonska pravoslavna bogoslovija (1975/76) i diplomiral na
Bogoslovskiot fakultet vo Skopje (1995), rakopoloèn za |akon
na 7. I, na 9. I 1979 g. za sve{tenik, a
za protoerej bil proizveden vo
1988 g. Parohiski sve{tenik bil
vo hramot Sv. vm~. \or|i# vo âir,
a vo Avstralija vo Sv. Bogorodica# vo Brizbejn, vo Sv. vm~. Dimitrij# vo Springvel i vo Sv. Nikola# vo Preston, izvesno vreme bil
i arhierejski zamenik za Avstralija. Po vra}aweto vo Makedonija
bil parohiski sve{tenik vo crkvite Sv. vm~. Dimitrij# i Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje. Rabotel
i kako referent na AUO, na Bogoslovskiot fakultet i vo Sinodot.
Se zamona{il na 5. II 1998 g., na 24
juni bil izbran, a na 12 juli ist. godina hirotonisan za vikaren episkop na Skopskata mitropolija, so
titula Episkop veli~ki. Na 13. II
2000 bil izbran i vostoli~en za
Mitropolit povardarski. Od 2002
do 2006 bil Bregalni~ki mitropolit, a od 1. X 2006 povtorno Mitropolit povardarski. Nekolku godini ja rakovodi i Makedonskata pravoslavna bogoslovija vo Dra~evo
(Skopsko) i HO \akonija#.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000.
Rat. Gr.
AGATIJ (]Agaq%az)?? (ok. 536582)

vizantiski istori~ar i poet,
rodum od Mala Azija. Po zavr{uvaweto na studiite po knièvnost vo Aleksandrija i pravo vo
Bejrut, se zanimava so advokatura
vo Carigrad. Avtor e i na istoriskoto delo vo pet knigi Za Justinijanovoto vladeewe, koe{to so11
AGENT
drì edinstveni vesti za nastanite od 552558 g.

IZV.: Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, I, Beograd, 1955.
LIT.: Volfgang Buhvald, Armin Holveg,
Oto Princ, Re~nik gr~kih i latinskih
pisaca antike i sredweg veka, Beograd,
1984.
B. R.-J.
AGENT NA RM PRED EVROPSKIOT SUD ZA ÔVEKOVI

PRAVA lice {to RM go opolnomo{tuva da ja zastapuva pred
Evropskiot sud za ~ovekovi prava
(Strazbur, RF). Prv vladin agent
na RM pred ovoj sud e d-r Cvetan
Cvetkovski (19. X 1998 20. X
2001).
IZV.: Arhiva na Ministerstvo za pravda na RM, Skopje, 2006.
T. Petr.
AGENCIJA ZA VRABOTUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA slu`ba osnovana od

strana na Vladata na SFRJ (1952)
{to go pomaga vrabotuvaweto. Od
1960 g. prerasnuva vo Dràven zavod za vrabotuvawe na NRM, po
{to nejzinoto ime e menuvano vo
pove}e navrati. Od 2004 g. se
transformira vo Agencija za
vrabotuvawe na Republika Makedonija. Organizaciono, Agencijata e etablirana na tri nivoa:
Centralna slu`ba na Agencijata
vo Skopje, Centar za vrabotuvawe na gradot Skopje i 29 centri
za vrabotuvawe za podra~jata na
edna ili pove}e op{tini. Nejzinata dejnost e od javen interes,
naso~ena da im dava uslugi na nevrabotenite lica, rabotodava~ite i na dràvata, vo soglasnost so
odredbite od Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na
nevrabotenost i so odredbite od
Statutot na Agencijata. Agencijata, kako {to e toa slu~aj vpro~em so ovoj tip institucii i vo
drugite pazarni ekonomii, izvr{uva vonredno zna~ajni ulogi vrzani za funkcioniraweto na pazarot na trudot. Vo ovoj kontekst,
posebno treba da se potenciraat
slednive: istraùvawe i analiza
na pazarot na trudot (analiza
na sostojbite i promenite vo domenot na vrabotenosta i nevrabotenosta, t.e. ponudata i pobaruva~kata na trudot, strukturata na
rabotnata sila, posebno na licata {to baraat vrabotuvawe, izgotvuvawe na razni programi i proekti za implementacija na aktivni pristapi vo vrabotuvaweto i
za zgolemuvawe na fleksibilnosta na pazarot na trudot i sl.);
osiguruvawe na pravata vo slu~aj
na nevrabotenost (ovozmoùvawe pravna i materijalna pomo{
vo slu~aj na nevrabotenost, kako
i na pravna i materijalna za{tita vrzana za penziskoto i invalidskoto i za zdravstvenosto osiguruvawe na nevrabotenite lica,
12
a vo soglasnost so doma{nite zakoni i me|unarodnite dogovori i

konvencii); registracija i evidencija (vklu~uvaj}i i sreduvawe,
~istewe# na evidencijata na nevrabotenite lica) i sl. Vo ponovo vreme, Agencijata posebno e
fokusirana na promoviraweto i
implementacijata na aktivnite politiki za vrabotuvawe:
obuka, dokvalifikacii i prekvalifikacii na nevrabotenite,
profesionalna orientacija na
u~enici, studenti i nevraboteni
lica, soveti i pomo{ za samovrabotuvawe, organizirawe na javni
raboti, pottici i povolnosti za
vrabotuvawe na invalidi, stimuli za rabotodava~ite za vrabotuvawa na licata evidentirani vo
Agencijata, profesionalna selekcija na nevraboteni lica spored potrebite i barawata na rabotodava~ite itn.
IZV.: Interni materijali na Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija.
P. T.
AGENCIJA ZA SANACIJA
NA BANKA specijalizirana
institucija osnovana za sproveduvawe na procesot na sanacija na
bankarskiot sistem na RM. Formirana e vo po~etokot na 1994 g.
od strana na makedonskata vlada,
so po~eten kapital obezbeden od
buxetot. Osnovna zada~a na Agencijata e da upravuva so lo{ite
plasmani otstraneti od bilansite na bankite. Nejzinoto portfolio vklu~uva dva vida pobaruvawa
od nad 300 trgovski dru{tva i javni pretprijatija: pobaruvawa vo
iznos od 336 milioni dolari po
osnova na koristeni stranski
krediti od nekoi me|unarodni doveriteli (Pariskiot klub na doveriteli, Londonskiot klub na
doveriteli, Svetskata banka
itn.) i nenaplatlivi denarski pobaruvawa vo iznos od 12,7 milijardi denari (317,5 milioni dolari). Za iznosot na nenaplatlivite pobaruvawa prezemeni od Stopanska banka AD Skopje, od 1995
g., Agencijata izdava obvrznici za
sanacija i rekonstrukcija na bankata. Obvrznicite glasat na donositel, tie se emitirani so rok na
otplata od 15 godini, so mese~na
isplata na kamatata i so godi{na
isplata na glavnicata. Za naplata
na pobaruvawata od krajnite korisnici na kreditite Agencijata
primenuva razli~ni formi na regulirawe na pobaruvawata, kako:
naplata na kreditite spored
sklu~enite dogovori, predvremena naplata na kreditite so diskont, reprogramirawe na kreditite, proda`ba na pobaruvawata
na treti lica, pretvorawe na pobaruvawata vo vlogovi vo pretprijatijata, aktivirawe na hipo-
tekite i inicirawe postapki za

likvidacija i ste~aj. Organi na
upravuvawe na Agencijata, imenuvani od strana na Vladata, se
Upraven odbor, sostaven od sedum
~lena, i Direktor. Od 2001 g.,
imeto na Agencijata e promeneto
vo Agencija na Republika Makedonija za upravuvawe so sredstva.
Vo tekot na 2003 g. Agencijata
prestana so svojata rabota.
LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo, Economy Press, Skopje, 2003, 560-563;
Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kargov,
60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na
Republika Makedonija, Skopje, 2006,
141145.
G. P.
AGIS (? 359 g. pr.n. e.) pajonski kral, sovremenik na Filip II,

pretendent na makedonskiot carski prestol vo periodot na politi~ka nestabilnost vo Makedonija. Bil vo sojuz so Atina protiv
makedonskiot car Filip II. Zagovorot propadnal. Po smrtta na
stariot pajonski kral, Filip II
gi pokoril Pajoncite.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999.
A. [uk.
S. H. V. Agjej
AGJEJ, Sa~idanand Hiranand

Vatsjajan (Sachidanand Hyranand
Vatsyaynan Agey) (Lakno, Indija,
7. V 1911 Wu Delhi, 8. III 1989)
najzna~aen indiski poet na hindski jazik; vo literaturata vleguva so prekarot Agjej (neznajniot
ili onoj {to ne moè da se dolovi). Avtor e na 15 knigi poezija,
tri romani i pove}e zbirki esei.
Bil urednik na spisanija i avtor
na antologii. Negovata lirika se
odlikuva so dlabok intimizam i
filozofski problesoci. Vo 1983
godina go dobil Zlatniot venec na
Stru{kite ve~eri na poezijata.
BIBL.: Trepet, Ostrovi vo strujata,
Mig na zelenata treva, Glasnik na porazot, Ludiot lovec, Znaci i mol~ewa.
LIT.: Ante Popovski, Kon poetskiot opus
na Agjej, Pesni, SVP, Struga, 1983. P. Gil.
AGO, Arif (Arif Ago) (Ohrid,

1935) univerzitetski profesor
od turskata nacionalnost vo RM.
Zavr{il Filolo{ki fakultet
vo Belgrad, doktoriral na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Rabotel kako profesor na Pedago-
AGRARNA POLITIKA
stanal sorabotnik na v. Socijalisti~ka zora# (Skopje, 1919

1921). So grupa istomislenici ja
podrùval III komunisti~ka internacionala. Kako emigrant i
publicist vo Sofija (1921 1925)
po~nal da go izdava v. Svetska
Makedoni# (8. III 1923) i se zalagal za makedonskite nacionalni
prava, poradi {to bil uapsen i
ubien.
Arif
Ago
{kata akademija Kliment Ohridski# vo Skopje. Bil glaven i

odgovoren urednik na redakcijata
Birlik#. Od 1979 g. do penzioniraweto e vo nastavni~ki zvawa
predava~, vi{ predava~, vonreden
i redoven profesor na Katedrata
za turski jazik i knièvnost na
Filolo{kiot fakultet Blaè
Koneski# vo Skopje, tri mandata
bil prodekan na istiot fakultet
i viziting-profesor na Univerzitetot Lung vo [vedska. Ima objaveno brojni stru~ni i nau~ni
trudovi od oblasta na literaturata na turskata nacionalnost vo
RM, sostavuva~ e na bukvarot na
turski jazik, turskata gramatika,
rakovoditel na pove}e nau~ni
proekti od dijalektologijata na
turskiot jazik i turskata literatura. U~esnik na pove}e me|unarodni kongresi i nau~ni sobiri,
simpoziumi vo zemjava i vo stranstvo.
IZV.: Univerzitet Kiril i Metodij, Bilten, 1996.
A. Ago
Ivan
Serafimov
Agovski
AGOVSKI, Ivan Serafimov

(Debar, 24. VI 1887 Sofija, prva
polovina na 1925) revolucioner, prosveten deec i publicist.
Osnovno u~ili{te zavr{il vo
rodniot grad. Poradi ~lenstvo vo
socijalisti~ki kruòk, bil isklu~en od Pedago{koto u~ili{te
vo Skopje (1905). Po zavr{uvaweto na vi{oto obrazovanie, u~itelstvuval vo Ki~evo i u~estvuval vo tamo{niot u~itelski bunt
(1908). Bil aktivist na Skopskata socijaldemokratska grupa
(19101911). Podocna se vklu~il
vo komunisti~koto dvièwe i
LIT.: Bane âdikovski, Prilog kon biografijata i dejnosta na makedonskiot

socijalist, revolucioner i publicist
Ivan Serafimov Agovski, Glasnik# na
INI, XI, 1, Skopje, 1967, 77-116; Dan~o Zografski, Koncepcii, programi i proekti
za dràvno konstituirawe na Makedonija, Zb. ASNOM. Pedeset godini makedonska dràva 1944-1994. Prilozi od nau~niot sobir odràn na 17-18 noemvri
1994, MANU, Skopje, 1995, 48.
S. Ml.
AGOLI, Kemal (Debar, 1918

Goli Otok, po 1948) komunisti~ki deec od albansko poteklo.
Kako apsolvent po filozofija i
pedagogija, stanal ~len na diverzantska grupa (oktomvri 1941),
~len na KPA i borec na partizanski odred vo Albanija (1942).
Kako zadninski aktivist vo Debar (od krajot na 1942) bil uapsen
i sproveden vo zatvorot vo Tirana. Po kapitulacijata na Italija
(8. IX 1943) stapil vo partizanskiot odred na Haxi Le{i, bil
politi~ki komesar na Prviot
NOPO, politi~ki komesar na
bataljon na Prvata makedonskokosovska NOU brigada (11. XI
1943) i politi~ki komesar na
êtvrtata mladinska NO {iptarska brigada (1944). Bil izbran
za delegat od Makedonija za Vtoroto zasedanie na AVNOJ i delegat na Prvoto zasedanie na
ASNOM. Po Osloboduvaweto
bil ~len na Glavniot odbor na
NOFM (1945) i dr., po {to bil
osuden za neprijatelska dejnost
protiv FNRJ (1948).
LIT.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945. Dokumenti, Ki~evo, 1985, 207, 324 i
395; Tetovo i Tetovsko vo NOV 19411945. (Materijali od nau~niot sobir odràn na 20, 21 i 22 noemvri 1985 godina vo
Tetovo i na Popova [apka), prva kniga,
Tetovo, 1991; Dim~e Naj~eski, Golooto~ki svedo{tva. Posledici, zbornik, III,
Skopje, 2006, 27.
S. Ml.
AGOLI, Nexat (Debar, 1914

Goli Otok, 1949) pravnik, komunisti~ki deec od albansko poteklo. Zavr{il pravo vo Rim i
bil sudija vo Tirana, no poradi
komunisti~ka dejnost bil premesten na slu`ba vo \akovica
(Kosovo), kade {to stanal borec
na partizanski odred (1942). Naskoro se vratil vo Debarsko i
bil na~alnik na [tabot na Prvata operativna zona na NOV i
POM (1943), a potoa politi~ki
komesar na êtvrtata mladinska
{iptarska brigada (1944). Bil

izbran za delegat od Makedonija
za Vtoroto zasedanie na AVNOJ,
a podocna bil kooptiran za ~len
na ASNOM (27. X 1944) i izbran
za vtor potpretsedatel na Prezidiumot na ASNOM (30. XII 1944).
Vo prvata Vlada na DFM bil
imenuvan za minister za socijalna politika (16. IV 1945), a potoa
i reizbran (31. XII 1946). Po prifa}aweto na Rezolucijata na Informbiroto (1948), bil uapsen i
osuden na robija, kade {to i po~inal.
LIT.: Makedonski vladi. 60 godini,
DARM, Skopje, 2005, 23 i 29.
S. Ml.
AGONISTIS# (AGONISTIS#)
(êhoslova~ka, 1949) vesnik, godi{nik, organ na politi~kata
emigracija od Grcija vo êhoslova~ka. Sodrèl i makedonska
stranica Borec#. Ja ureduvale
Dimitar Veli~kov (Velaki) i
Dinko Kozinakov.
S. Ml.
AGRAREN MAKSIMUM VO
DFM/NRM/SRM voveden so Zakonot za agrarna reforma i kolonizacija od 23. VIII 1945 g. Vrz osnova na ovoj zakon, zemji{niot
posed na zemjodelskite semejstva
be{e ograni~en od 20 do 35 ha, a
na crkvata do 10 ha obrabotlivo
zemji{te. Za nezemjodelcite zemji{niot maksimum iznesuva{e
tri ha. So Zakonot za zemji{niot
fond od 1953 g. zemji{niot maksimum be{e opredelen na 10 ha
obrabotlivo zemji{te za edno
zemjodelsko semejstvo. Zemji{niot maksimum be{e ukinat so ustavnite amandmani od 1988 g., bidej}i go smetaa za pre~ka vo razvojot na privatnata sopstvenost
vo oblasta na zemjodelstvoto.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo,
kniga prva, Skopje, 1991.
Sv. [.
AGRARNA POLITIKA del

od ekonomskata politika {to se
primenuva vo zemjodelskoto proizvodstvo od odredena dràva
ili zaednica. Vo Republika Makedonija, s do nejzinoto osamostojuvawe kako dràva, se vode{e
agrarna politika {to se odnesuva{e za cela Jugoslavija. Od 1991
g. RM vodi sopstvena agrarna politika. So potpi{uvaweto na bilateralnite dogovori za slobodna trgovija so: Slovenija i Srbija i Crna Gora (1996); Hrvatska
(1997); Bugarija i Turcija (1999);
Ukraina i zemjite na Evropskata
asocijacija za slobodna trgovija
(2001); Albanija i Bosna i Hercegovina (2002); Romanija (2003); i
Moldavija (2004); potoa so vklu~uvaweto vo Svetskata trgovska
organizacija (2003) i so aplikacijata za ~lenstvo vo EU (2004),
agrarnata politika na RM zapo~13
AGRARNA REFORMA
na so prisposobuvawe kon zaedni~kata agrarna politika na zemjite-~lenki na EU (CAP). Dr. \o{.

AGRARNA REFORMA promena vo zemji{nite imotni odnosi
i na imotnata struktura so intervencija na dràvata. Edna od najzna~ajnite merki na agrarnata politika, zatoa {to gi re{ava
klu~nite pra{awa na agrarnata
struktura. Se javuva vo uslovi na
stopanska nerazvienost i agrarna
prenaselenost. So Zakonot za
agrarna reforma i kolonizacija
(1945) se izvr{i likvidirawe i
eksproprijacija na kapitalisti~kite stopanstva pri {to
imotot be{e ograni~en na 35 ha
vkupna povr{ina kaj zemjodelcite i na 3 ha kaj nezemjodelcite. So
Zakonot za zemjodelskiot zemji{ten fond (1953) be{e ograni~en
agrarniot maksimum na 10 ha kaj
zemjodelcite i na 3 ha kaj nezemjodelcite. Zemji{niot maksimum e
ukinat vo 1988 g.
Dr. \o{.
AGRARNA STRUKTURA sostaven del na ekonomskata struktura so koja zemjodelstvoto e povrzano vo procesot na reprodukcijata. Taa e zbir na proizvodnite odnosi vo zemjodelstvoto na
odreden stepen na razvoj na proizvodnite sili. Do 1990 g. vo Republika Makedonija ima{e 211
zemjodelski stopanstva vo op{testvena sopstvenost, 147 agrokombinati i 64 zemjodelski zadrugi, vo koi rabotea okolu
30.000 lica. Vo 1993 g. zapo~na
proces na privatizacija na pretprijatijata {to stopanisuvaat so
zemjodelsko zemji{te. Individualnite zemjodelski stopanstva,
~ij broj iznesuva 180.000, poseduvaat okolu 450.000 ha, so prose~na
golemina na posedot od 2.5 ha, a vo
struktura u~estvuvaat: so 82% vo
obrabotlivoto zemji{te, so 63%
od dolgogodi{nite nasadi, so
93% od livadite, so 14% od pasi{tata, so 60% od kapacitetite vo
ribarstvoto, so 95% od vkupniot
broj goveda, so 62% od brojot na
sviwite, so 92% od ovcite i so
60% od ìvinarstvoto. Dr. \o{.
AGRESIJA VRZ RM VO 2001 G.
primena na vooruèna sila preku upatuvawe vooruèni bandi,
grupi, neregularni ili iznajmeni
vojnici od Kosovo kako del od RS
(po 1999 g. pod protektorat na
OON), protiv suverenitetot i
teritorijalniot integritet na
RM, zabraneta so Povelbata na
OON. Ovoj fakt e konstatiran
vo Rezolucijata 1345 (21. III 2001)
na Sovetot za bezbednost na OON
so formulacijata izvr{iteli
na nasilstvoto vo RM se albanski
ekstremisti od Kosovo#. Pret14
Makedonskite braniteli vo akcija (2001)
hodno e izvr{ena agresija vrz

SRJ od strana na 19 dràvi-~lenki na NATO (bez odobrenie od
Sovetot za bezbednost na OON)
pri {to se izvr{eni te{ki povredi na pove}e granki na me|unarodnoto pravo, osobeno humanitarnoto, so posledici vo odnos na
celokupniot me|unarodno-praven
poredok i ekolo{ka katastrofa
so regionalni razmeri. Vo tekot
na traeweto na agresijata (22. III
10. VI 1999), vo RM se stacioniraat NATO trupi so razli~en sostav, mandat i traewe.
LIT.: Mitre Arsovski - Stojan Kuzev Risto Damjanovski, Vojnata vo Makedonija vo 2001 godina, Skopje, 2001; Tatjana
Petru{evska, Napadot na NATO vrz SRJ
- presedan vo funkcioniraweto na me|unarodnata zaednica, Makedonsko vreme#, Skopje, 1999.
T. Petr.
AGRIJANI (Grai) pajonsko

pleme, koe gi naseluva teritoriite vo gorniot tek na rekata
Strimon (spored Tukidid). Herodot gi spomnuva me|u plemiwata
{to ne gi pokoril persiskiot
vojskovodec Megabaz (V v. pr.n.e.).
Vo vremeto na Filip II bile makedonski sojuznici. Nivniot vladetel Langar so najdobrite vojnici mu se pridruìl na Aleksandar Makedonski protiv ilirskoto pleme Avtarijati. Vo Aleksandroviot pohod u~estvuval pod
zapovedni{tvo na Atal. Kako naemnici se spomnuvaat vo vojskite
na dijadosite (kraj na III v. pr.n.e.)
vo Egipet, kaj Antigon Doson,
Antioh III, no i vo vojskite na poslednite makedonski carevi Filip V i Persej (po~. vo II v. pr.n.e.).
Posleden pat se spomnuvaat vo
169 god. n.e. kako vojnici {to se
borat za gradot Kasandreja.
nastavna disciplina {to gi izu~uva me|usebnite odnosi na ìvite organizmi (rastitelni i ìvotinski), od edna strana, i ambientot (ìvotnata sredina) vo zemjodelstvoto, od druga. Posoodvetna
definicija iznesuva Molnar
(1995): Agroekologijata gi prou~uva zakonitostite vrz koi vo
zemjodelskoto proizvodstvo se
zasnovuva zaedni~kiot ìvot,
odrùvaweto i proizvodnata dejnost na kulturnite rastenija i
doma{nite ìvotni.# Agroekologijata, kako i ekologijata vo
celina, opfa}a dve osnovni komponenti: agrobiotopi i agrobiocenozi, koi se povrzani vo eden
sistem: agroekosistem. Agrobiotopite se karakterizirat so pove}e ili pomalku izedna~eni fizi~ki i hemiski komponenti
(klima, reljef, petrografija, hidrografija, po~vi i sl.) vo opredeleni teritorijalni edinici,
vo koi se odvivaat ìvotnite
funkcii na oddelni asortimani
zemjodelsko proizvodstvo. Agrobiocenozite gi pretstavuvaat
LIT.: Thucidides, II, 96, Harvard Univessity

Press, 1958; Herodotus, V, 16.1, Loeb Classical
Library, Harvard University Press, 1961; E. Petrova, Pajonija,Skopje, 1999.
A. [uk.
AGROEKOLOGIJA (st.gr~. `grz niva; okz okolina, sredina; lgoz nauka) nau~na i
Agroekolo{ki nasadi za proizvodstvo na biodizel
AGROTEHNIKA
asortimanite na ìvite organizmi (vidovi, sorti, hibridi, rasi)

koi, zaedno so spontanite organizmi (pleveli, {tetnici, bolesti), se odgleduvaat vo oddelni
agrobiotopi. Me|u dvete komponenti integralno se odvivaat
procesite na razmena na materiite i protok na energijata, taka
{to povrzanosta na agrobiotopite so agrobiotopite funkcionira kako edinstven sistem agroekosistem (vo slobodnata priroda
ekosistem). RM so svojata geografska polo`ba, klimatski uslovi, reljef, hidrografija, hidrologija, petrografija, po~vi, i
dr., se odlikuva so golem broj
agrobiotopi, koi ovozmoùvaat
produktivno funkcionirawe na
raznovidni agrobiocenozi. Vo
ovaa nasoka golemo nau~no i aplikativno zna~ewe ima agroekolo{koto reonirawe.
R. L.
AGROINDUSTRIJA zaemna
povrzanost na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo i prerabotuva~kata industrija na zemjodelski proizvodi. Zemjodelskoto
proizvodstvo (rastitelnoto proizvodstvo i sto~arstvoto) e osnova za razvoj na nekolku prerabotuva~ki industrii, koi go ~inat
t.n. agroindustriski kompleks.
Tuka spa|aat: prehranbenata industrija, proizvodstvoto na pijalaci, proizvodstvoto na dobito~na hrana i industrijata za tutun i cigari. Ovie industrii
imaat silno vlijanie vrz razvojot na primarnoto zemjodelsko
proizvodstvo. Istoriski gledano, prehranbenata industrija
vo Makedonija svoite koreni gi
vle~e u{te pred Vtorata svetska
vojna, koga najgolem del od prerabotkite na zemjodelskite proizvodi se vr{ea vo samite selski
doma}instva. Po Vtorata svetska
vojna ovie dejnosti sukcesivno gi
prezedoa novoizgradenite indu-
Fabrikata @ito Luks# vo Skopje
striski kapaciteti. Denes asortimanot na prehranbenata industrija broi okolu 120 proizvodi.
Vo proizvodstvoto na pijalaci,
od pred Vtorata svetska vojna,
be{e nasledeno samo proizvodstvoto na pivo, dodeka vo ponovo
vreme ovaa industriska granka
celosno go prezede i proizvodstvoto na drugite vidovi alkoholni i bezalkoholni pijalaci.
Proizvodstvoto na èstoki alkoholni pijalaci od 5.090 hl vo
tekot na 1947 g. porasna na 10.548
hl 2005 g., dodeka proizvodstvoto
na pivo, vo istiot period, porasna od 50.000 hl na okolu 720.000 hl.
Industriskoto proizvodstvo na
dobito~na hrana nema{e nekoja
pogolema razvojna tendencija,
{to ne moè da se re~e i za prerabotkata na tutunot. Pred Vtorata svetska vojna, prerabotkata na tutunot se vr{e{e vo
industriskite skladi{ta, kako
obi~na manipulacija. Po Vtorata svetska vojna taa tehnolo{ki
be{e usovr{ena so celosna fermentacija. Proizvodstvoto na
fermentiran tutun porasna od
10.742 t vo tekot na 1947 g., na
31.962 t 1983 g., za 2005 g. da se namali na 15.904 toni. Fabri~ko
proizvodstvo na cigari pred
Vtorata svetska vojna nema{e.
Proizvodstvoto na cigari od 890
milioni par~iwa vo tekot na
1947 g. porasna na 14.030 milioni
par~iwa vo 1983 g., a vo 2005 g. se
namali na 5.793 milioni par~iwa. Republika Makedonija raspolaga so relativno golem broj
kapaciteti na prerabotuva~kata
industrija. Pove}eto od niv bea
izgradeni pred osamostojuvaweto na dràvata i vo osnova bea
nameneti za pazarot na porane{na SFRJ. Golem del od niv denes
go nadminuvaat doma{noto proizvodstvo na surovinska baza
(maslo, {e}er, tutun i drugo). Po
osamostojuvaweto na zemjata,
stesnuvaweto na pazarot, niskata

investiciona aktivnost i visokata amortiziranost na postojniot fizi~ki kapital, pridonesoa za dopolnitelno namaluvawe
na nivnata iskoristenost.
LIT.: Strategija za razvoj na zemjodelstvoto vo Republika Makedonija do 2005
godina, MANU, Skopje, 117119; N. Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija, 19451990, MANU, Skopje, 2001,
333-340; Dràven zavod za statistika,
Statisti~ki godi{nici na Republika
Makedonija, 1955-2006.
D. E.
AGRONOM (st.gr~. `gronmoV

nadgleduva~ na nivite) zemjodelski stru~wak. Vo Republika
Makedonija i vo drugi zemji terminot agronom e voobi~aen naziv
za zemjodelski stru~wak so zavr{en zemjodelski fakultet, a vo
nekoi zemji i so zavr{ena vi{a
zemjodelska {kola od koja bilo
zemjodelska nasoka.
R. L.
Prou~uvawe na po~vata
AGRONOMIJA (st.gr~. `grV

niva i nmoV zakon) kompleks
od nau~ni i stru~ni disciplini
od site specijalnosti na zemjodelstvoto. Vo potesna smisla,
ovoj termin se odnesuva na prou~uvaweto i primenata na zakonitostite vo op{toto i posebnoto
poljodelsko proizvodstvo, a kako
posebno priznata granka na zemjodelskite nauki, spored Martin et
al. (1969), postoi od 1900 g.
R. L.
AGROTEHNIKA (st.gr~. `grV
niva i tcnh umeewe, ve{tina).
Obemna, nau~na i stru~no-aplikativna materija od kompleksot
na zemjodelskite nauki. Prou~uva
i iznao|a tehni~ki i tehnolo{ki
re{enija za intervencii vo agrobiotopite i vo agrobiocenozite
vo oddelni agroekosistemi, so
koi se ovozmoùva dobivawe na
{to postabilni, poekonomi~ni i
pokvalitetni proizvodi od oddelni asortimani na zemjodelskoto proizvodstvo. Agrotehnikata
opfa}a kompleks od tehni~ki i
tehnolo{ki merki koi moàt da
se grupiraat vo dve osnovni grupi: 1. Merki so koi se vr{at promeni vo po~vite od oddelni agrobiotopi; i 2. Merki so koi se vli15
ADAJ
Instalacija za sovremeno navodnuvawe
jae vrz oddelni agrobiocenozi

(vidovi posevi ili vidovi nasadi) poradi vospostavuvawe na
{to pousoglaseni odnosi me|u oddelnite agrobiocenozi i oddelnite svojstva na agrobiotopite.
Najzna~ajni merki od prvata grupa se po~venite agromelioracii
i obrabotkata na po~vata.
Po~venite agromelioracii, spored potrebata, opfa}aat pogolem
broj merki, kako {to se: nivelirawe na neramni povr{ini; regulirawe na vodniot reìm na
prevla`ni povr{ini po pat na
soodvetni zafati odvodnuvawe
so kanalska mreà, so poseben
drenaèn sistem, meliorativno
prodlabo~uvawe na po~veniot
sloj i dr.; ~istewe na povr{inata
od prethodnata drvenesta i zeljesta vegetacija; nivelirawe na povr{inite i parcelizacija spored
uslovite na terenot i spored nasokite (asortimanot) na zemjodelskoto proizvodstvo i sl.
Obrabotkata na po~vata pretstavuva intervencija vo gorniot
po~ven sloj so opredeleni ma{ini i orudija, so ~ija funkcija nastanuvaat nekolku, mnogu zna~ajni, tehnolo{ki procesi, kako
{to se: drobewe i razrovkuvawe
na po~venata masa, prevrtuvawe
na izoraniot plast, me{awe na
oddelnite sloevi me|u sebe, ramnewe na povr{ina na po~vata, a
po potreba nabivawe na po~vata.
Sekoj od navedenite procesi pridonesuva za sozdavawe i odvivawe
na opredeleni fizi~ki, hemiski
i biolo{ki fukcii vo po~vata,
koi pridonesuvat za {to pouspe{en rast i razvitok na odgleduvanite agrobiocenozi (zemjodelski
kulturi) vo dadeniot agrobiotop
(zemjodelski lokalitet). Obrabotkata na po~vata za odgleduvawe na nivski i gradinarski kulturi naj~esto se sostoi od dva osnovni dela: del na osnovna obra16
botka i del na dopolnitelna obrabotka. Naj~est vid na osnovna

obrabotka e orawe na po~vata so
plug so {tica za odmetuvawe.
Pri oraweto na po~vata so vakov
plug se vr{i prevrtuvawe i drobewe na po~vata na pomali grutki i positni agregati i me{awe
na po~vata do dlabo~inata na
oraweto (naj~esto 20-30 cm). Dopolnitelnata obrabotka na po~vata opfa}a pove}e operacii so
koi se osposobuva gorniot po~ven
sloj za uspe{no izveduvawe na seidbata i za obezbeduvawe povolni vodno-vozdu{ni uslovi za nepre~eno niknewe i razvoj na prestojnata kultura.
Vo grupata agrotehni~ki merki
so koi se vr{i vlijanie vrz odgleduvanite agrobiocenozi (oddelnite kulturi) spa|aat: plodoredot, semeto, seidbata, neguvaweto na kulturite.
Plodoredot e plan za poefikasno iskoristuvawe na uslovite vo
agrobiotopite preku plansko menuvawe na agrobiocenozite (oddelnite kulturi) po prostor i
vreme. Mnogu vidovi nivski i
gradinarski kulturi, ako pove}ekratno se odgleduvaat na isto mesto, ne nao|aat povolni uslovi za
normalen rast i razvitok. Plodoredot opfa}a dve komponenti:
polesmena i plodosmena. Plodosmenata pretstavuva menuvaweto
na kulturite po vreme, t.e. na
isto mesto sekoja vegetaciska sezona se odgleduva druga kultura;
polesmenata zna~i deka ako zemjodelskiot objekt ima pove}e
parceli, vo ista vegetaciona sezona, planski, na sekoja parcela
se odgleduva posebna kultura
(agrobiocenoza).
Semeto i seidbata kako agrotehni~ki merki gi so~inuvaat metodite za izbor i primena na kvaliteten semenski materijal i, zavisno od nasokata na proizvods-
tvoto, primena na soodveten metod i tehnika na seidbata. Podgotovkata na seidbeniot materijal

opfa}a obezarazuvawe, ~istewe
na semeto od mehani~ki ne~istotii, ~istewe od plevelni semiwa
i od seme na drugi sorti od istata
kultura i sl. Seidbata, zavisno
od vidot i nasokata na proizvodstvoto, naj~esto se izveduva so soodvetni redosealki.
Neguvaweto na kulturite podrazbira sproveduvawe na opredeleni
agrotehni~ki merki od seidbata
do pribiraweto na kulturite.
Po~esti merki se: valawe na po~vata, razdrobuvawe na povr{inskata korka na po~vata, me|uredno kultivirawe i okopuvawe kaj
okopnite kulturi, proreduvawe
na posevite poradi obezbeduvawe
pooptimalen sklop (broj na individui po edinica povr{ina) na
posevite, zagrnuvawe na rasteniR. L.
jata kaj nekoi posevi i dr.
ADAJ (V v. pr.n.e.) makedonski
poet. Za vreme na makedonskiot
vladetel Arhelaj (413-399) Adaj
go sostavil epitafot za nadgrobniot spomenik na tragi~arot
Evripid, koj umira vo Makedonija i tuka bil zakopan. Za epitafot kako i za poezijata na Adaj
nema soznanija.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004.
A. [uk.
Neolitski naod Adam od Govrlevo# (ok. 4500 g. pr. n.e.)
ADAM OD GOVRLEVO kerami~ko torzo na ma`, arheolo{ki

naod od neolitskata naselba Govrlevo, otkrien vo istraùvawata vo 2000 g. Edinstven primer od
neolitskata epoha, so modelirawe na ma{ka statueta i sosema
realen prikaz na ~ove~ko telo, so
prikaùvawe na grbot so rbetot
i trtnata koska, rebrata stomakot, kolkovite i bedrata, so naglasuvawe na muskulaturata i realno pretstavuvawe na poloviot
organ. Figurata e fragmentirano so~uvana (vis. 12 cm). Nejziniot vremenski kontekst e 4-ti horizont vo ramkite na zrelata faza od sredniot neolit, okolu 4500
pr.n.e.
ADVOKATSKA KOMORA
LIT.: M. Bilbija, Adam od Makedonija,

Biznis Katalog 2006, Agencija za marketing i izdava~ka dejnost Marili, 2006,
2023.
M. Bilb.
ADAMOVI], Lujo (Roviw, Hrvatska 1886 Dubrovnik, 1935)

poznat fitogeograf od po~etokot na XIX v., koj ja prou~uval
florata i vegetacijata na Balkanskiot Poluostrov. Negovata
monografija Die Vegetationsverhaltnisch der Balkanlndern# (1909)
ima golemo zna~ewe za florata i
vegetacijata na balkanskite zemji, me|u niv i za Makedonija. Pravi obid za horizontalno i vertikalno zonirawe na rastitelnosta
na Balkanskiot Poluostrov i voveduva nekoi novi vegetaciski
poimi (psevdomakija).
Vl. M.
Mir~e
Adam~evski
ADAMÊVSKI, Mir~e (Skopje,

25. XI 1949) novinar. Diplomiral na Tehnolo{kiot fakultet
vo Skopje. Najgolem del od rabotniot vek (1979-2004) go minal vo
Nova Makedonija#. Go ureduval
prilogot Ekonomija i pazar#. Vo
periodot 1993-1999 g. e dopisnik
od Moskva. Po vra}aweto e urednik-komentator vo Nadvore{nopoliti~kata i Stopanskata rubrika. Vo poslednite godini na
Nova Makedonija# glaven i odgovoren urednik. Avtor e na publikacijata Makedonsko-ruska sorabotka# (januari 2003). Eden od
osnova~ite i prv glaven urednik
na spisanieto za grade`ni{tvo,
arhitektura, ekologija i investicii Porta 3#. Od april 2006 g.
pretsedatel na Sovetot za radiodifuzija na RM.
B. P. \.
ADAMÊSKA, Sneàna Mirkova (Del~evo, 8. V 1950) pedagog,
univerzitetski profesor. Diplomirala (1973), magistrirala
(1983) i doktorirala (1988) na
Filozofskiot fakultet vo Skopje. Nau~en interes $ e didakti~ko-metodi~kata problematika,
posebno inovativnite tehniki i
metodi na nastavata. Avtor e na
nad 80 stru~ni i nau~ni trudovi i
na nekolku u~ebnici za osnovno
obrazovanie. Bila prodekan i v.d.
dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje i ~len na Senatot
sto~noevropskata unija i e podredena na transverzalnoto oddelenie na Generalnata konferencija. Vo istata godina doa|a do
rascep i ottoga{ vo Makedonija
dejstvuvaat dve hristijansko-adventisti~ki crkvi.
LIT.: V. Timovski, Obrazovanieto i religijata, Skopje, 2005.
V. G.-P.
Sneàna
Adam~eska
na Univerzitetot Sv. Kiril i

Metodij#.
BIBL.: Tandemskata rabota na u~enicite, 1991; Metodski prira~nik za u~eni~ka lektira, 1994; Aktivna nastava, 1996;
Po~etno ~itawe i pi{uvawe, 1997 i dr.
LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje:
192019462006, Skopje, 2006, 205. K. Kamb.
ADANA makedonsko ma{ko narodno oro {to se izveduva vo polukrug, so po~etno drèwe na racete za ramo, a kon krajot tie se
slobodno spu{teni i se dràt za
kitkite. Se igra vo 2/4 metar vo
umereno brzo tempo. Oroto zapo~nuva so balansirawe, a potoa
so potskoknuvawa, vrtewa i potkleknuvawa. Naj~esto se igra vo
Vele{ko.
LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski narodni ora, Skopje 1977, 91.
\. M. \.
ADVENTISTI (lat. adventus =

doa|awe) pripadnici na adventisti~kite religiski zaednici
so protestantska nasoka, koi veruvaat vo advent, t.e. skoro povtorno doa|awe na Hristos. Adventizmot se pojavil vo ranite
godini na XIX v. me|u pripadnicite na sredniot i na siroma{niot sloj na farmerite, trgovcite i
na najniskiot sloj na gradskoto
naselenie vo Severna Amerika.
Posebno mesto za {ireweto na
adventizmot ima propovednikot
Vilijam Miler (17821849), porane{en oficer vo amerikanskata armija. Vo Makedonija adventizmot se pojavil pri krajot na
XIX i po~etokot na XX v. Prvite
sobranija na adventistite se konstituiraat vo 1880 g. vo Skopje, a
potoa se {irat vo Strumica i vo
Radovi{. Po~etocite na {ireweto na adventizmot vo Makedonija se povrzani so dejnosta na
Andreas Sifrajd i lekarot i misioner Garabet Jeram. Po raspadot na SFRJ doa|a do reorganizacija na ovaa verska zaednica. Vo
1992 g. od Jugoslovenskata unija
se sozdadeni dve posebni edinici:
Jugoisto~noevropska unija (kade
{to vleguvaat i adventistite od
Makedonija) so sedi{te vo Belgrad i Hrvatsko-slovene~ka konferencija. Vo 1993 g. misijata vo
Makedonija e izzemena od Jugoi-
Hristijanskata adventisti~ka crkva vo Skopje
ADVENTISTI^KA CRKVA vo
Makedonija hristijanska sekta
{to propoveda brzo doa|awe na
Hristos na zemjata. Adventizmot
e prenesen vo Makedonija vo 1920
g. ^lenstvoto se pridrùva kon
strogi pravila na ìvot, koi
vklu~uvaat vozdrùvawe od alkohol i tutun i celosno posvetuvawe na Boga vo sedmiot den od sedmicata (sabotata). Postojat dve
adventisti~ki crkvi: Hristijanska adventisti~ka crkva (Crkva
na adventistite na sedmiot den)
so okolu 1.000 vernici, i Hristijanska adventisti~ka crkva so
okolu 4.000 vernici, dvete so sedi{te vo Skopje.
LIT.: Stark Rodney, Religious Movements: Genesis, Exodus and Numbers, New York, 1985;
Adresar na verskite zaednici vo Republika Makedonija, Skopje, 2006. M. Ta{.
ADVOKATSKA KOMORA NA
MAKEDONIJA osnovana so
Re{enie na Vladata na DFM od
13. VI 1945 g. So Zakonot za advokaturata od 2002 g., AKRM se
opredeluva kako samostojna i nezavisna ustanova. Najvisok organ
na Komorata e Sobranieto, a rakovoden organ e Upravniot odbor. Akti na Komorata se: Statutot na AKRM, Pravilnikot za
disciplinska odgovornost na advokatite i Kodeksot za profesionalna etika na advokatite. Od
1995 g., Advokatskata komora e
polnopraven ~len na Internacionalnata unija na advokatite, od
2001 g. e primena za ~len-nabquduva~ vo Sovetot na advokatskite
komori i pravni dru{tva pri
Evropskata unija, a od 2002 g. e
polnopraven ~len na Asocijacijata na advokatskite komori od
dràvite na Crnomorskiot region. Prv pretsedatel na Advokatskata komora e Georgi Haxi Ma17
ADVOKATURATA
nev, advokat od Veles (1951

1955), a sega{en pretsedatel e
Nenad Jani}ievi}, advokat od
Skopje (od 2000).
IZV.: Advokaturata vo Republika Makedonija (19452005), AKRM, Skopje, 2005.
Sv. [. i Gor. L.-B.
ADVOKATURATA VO MAKEDONIJA organizacija na licata {to izvr{uvaat advokatska dejnost. Osnovite na advokaturata vo
Makedonija se postaveni vo Pravilata (Ustavot) na Makedonskiot vostani~ki komitet od 1878 g.
So ovoj akt za prv pat se garantiraat pravoto na obvinetiot na odbrana i pravoto na branitel pred
sudot. Vo periodot me|u dvete
svetski vojni vo Vardarskiot del
na Makedonija rabotele pove}e od
160 advokati. Me|u niv se istaknuvale: Jovan Altiparmakov od Bitola, Ilija Kocarev od Ohrid,
Janko Caca od Prilep, Ilija êlimanov od Strumica, Vasilie
Stefanovski od Skopje i Kadri
Salih od Tetovo. Vo vremeto na
Vtorata svetska vojna rabotele
pove}e advokati, me|u koi i: Grigor Anastasov, Kiril Drangov,
Blagoj Pop-Pankov, Borislav
Blagoev, Kiro Gligorov i Krum
Organxiev. Na tretata sednica
odràna na 2-3. IX 1944 g., Prezidiumot na ASNOM donese odluka
da se vovede advokaturata kako
slobodna profesija i kako del od
pravosudstvoto na DFM. Ustavot
na RM od 1991 g. ja opredeluva advokaturata kako samostojna i nezavisna javna slu`ba {to obezbeduva pravna pomo{ i vr{i javni
ovlastuvawa vo soglasnost so zakon. Vo periodot od 1. I 1953 do 1.
XII 2006 g. vo Imenikot na advokatite se zapi{ani 2.249 lica.
IZV.: Advokaturata vo Republika Makedonija (19452005), Skopje, 2005.
Sv. [. i Gor. L.-B.
delenieto za prosveta na Sobranieto na Op{tinata vo Gostivar

(19471958). Kako ~len na SKM
(1951), vr{el razni op{testveni
i politi~ki funkcii: pretsedatel na Op{tinskiot komitet na
mladinata i ~len na Sekretarijatot na Okoliskiot komitet na
mladinata vo Gostivar, ~len na
CK na mladinata na Makedonija,
~len na Glavniot odbor i pretsedatel na Op{tinskata konferencija na SSRNM (19601962), ~len
na Glavniot odbor na SSRNM i
sekretar na Okoliskiot komitet
na SKM vo Gostivar. Ja zavr{il
Visokata {kola za politi~ki nauki vo Belgrad i potoa bil na~alnik na Oddelenieto za op{testveni slu`bi pri Sobranieto na
Op{tinata Gostivar, politi~ki
sekretar na Op{tinskiot i na
Okoliskiot komitet na SKM vo
Gostivar, ~len na CK na SKM, vo
dva mandati potpretsedatel na
Republi~kiot sovet na SSM, pratenik vo Sobranieto na SRM i
SFRJ, pretsedatel na Komisijata
za sledewe i ostvaruvawe na Zakonot za zdruèn trud, na Komisijata za delovni~ki pra{awa i
na Administrativnata komisija
na Sobranieto na SRM i vo dva
mandati potpretsedatel na Sobranieto na SRM, sekretar i pretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM. Bil u~esnik
na pove}e kongresi na SKM i na
XII kongres na SKJ.
LIT.: Biografija na Burhan Ademi, Nova Makedonija#, XXXVIII, 12714, Skopje,
16. VI 1982, 3; (Burhan Ademi), Nova Makedonija#, 14. VI 1985.
S. Ml.
ADING# Skopje fabrika za

proizvodstvo na hemiski proizvodi za grade`ni{tvoto. Osnovana e vo 1969 g., a od 1978 g. raboti
samostojno. Od 1980 g. kako Adi-
Fabrikata ADING# & Skopje
tivi inìnering# (ADING) gi

pro{iruva kapacitetite i asortimanot. Vo 1987 g. proizvodniot
pogon e celosno razru{en vo eksplozija. Pro{irena moderna fabrika e izgradena na nova lokacija {to proizveduva, primenuva,
plasira i intenzivno izvezuva:
aditivi za cement i malter, hidroizolatori, plastifikatori,
kitovi, epoksidni i silikonski
sistemi, lepila, sredstva za za{tita od korozija i od poàr i dr.
LIT.: 35 godini ADING, monografija,
Skopje, 2004.
Sv. H. J.
ADMINISTRATIVNO-TERITORIJALNA PODELBA NA
DFM/NRM/SRM/RM. Dràvnata
teritorija na DFM po Vtorata
svetska vojna be{e podelena na
narodni odbori, okolii i op{tini, kako oblici na lokalna uprava i samouprava. So Op{tiot zakon za narodnite odbori od 1946 g.
ovie odbori bea opredeleni kako
lokalni organi na dràvnata
vlast na svoeto podra~je. So ovoj
zakon bea vovedeni tri stepeni na
lokalnite organi na narodnata
vlast: mesni, okoliski i okru`ni
narodni odbori. Okolijata i op{tinata, kako lokalni teritorijalni edinici, prvpat bea vovedeni so Zakonot za podelba na NRM
na okolii, gradski op{tini i op-
Burhan
Ademi
ADEMI, Burhan (Gostivar, 4. I

1930) u~itel i politi~ar. Po
Osloboduvaweto ja zavr{il gimnazijata vo Gostivar (1947) i bil
primen za ~len na SKOJ (1946/
47). Vedna{ potoa se vrabotil kako u~itel, potoa kako nastavnik
vo gimnazijata i na~alnik na Od18
Administrativno-teritorijalna podelba na Republika Makedonija
{tini od 1952 g. Vo istata godina

NRM be{e podelena na 18 okolii,
27 gradski op{tini i 205 op{tini. Spored Zakonot za podra~jata
na okoliite i op{tinite od 1955
g., vo NRM ima{e 7 okolii i 73
op{tini. Vo tekot na 1962 g. brojot na op{tinite be{e namalen
na 61. Okoliite bea ukinati vo
1966 g. Vo tekot na 1982 g. nastana
nova podelba, pa vo SRM ima{e
34 op{tini, so prose~na golemina od 756 km2, so po 52 naseleni
mesta i po 54.000 ìteli. So Zakonot za teritorijalna podelba
na RM i opredeluvaweto na podra~jata na edinicite na lokalnata samouprava od 1996 g. bea vovedeni 123 op{tini. So Zakonot za
teritorijalna organizacija na
lokalnata samouprava vo RM od
2004 g. bea vovedeni 84 op{tini.
Op{tinite Vrane{tica, Drugovo
i Oslomej ostanuvaat i natamu posebni op{tini do lokalnite izbori vo 2009 godina. Nezavisno od
izbornite rezultati, ovie op{tini, po sila na Zakonot, treba{e
vo 2008 g. da se priklu~at kon Op{tinata Ki~evo.
LIT.: Gordana Siljanovska-Davkova i
Vladimir Mitkov, Lokalna samouprava,
Skopje, 2000; Svetomir [kari}, Ustavno
pravo, Skopje, 2006.
Sv. [.
EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (po 1913). Po Vtorata
balkanska vojna i po silata na
Bukure{kiot miroven dogovor
(10. VIII 1913) gr~kata dràva anektirala 34.000 km2 ili 51% od
makedonskata teritorija. Teritorijata na Egejska Makedonija
bila podelena na tri generalni
ADMINISTRATIVNO
Administrativno-teritorijalna podelba na Egejskiot del na Makedonija (po 1913)
direkcii: Centralna Egejska Makedonija so centar vo Solun (so

okruzite Solunski, Halkidi~ki,
Kuku{ki, Vodenski i Berski),
Isto~na Egejska Makedonija so
centar vo Kavala (so okruzite
Serski, Dramski, Kavalski) i Zapadna Egejska Makedonija so centar vo Koàni (so okruzite Koànski, Kosturski i Lerinski).
Na ~elo na provincijata bil naimenuvan guverner so funkcija minister za Severna Grcija.
LIT.: Istorija na Makedonskiot narod,
IV, Skopje, 2000.
St. Kis.
MAKEDONIJA VO ANTIKATA. Vo vremeto koga postoela makedonskata dràva (VIIII v. pr.
n.e.) anti~kite avtori razlikuvale glavno Gorna i Dolna Makedonija. Dolna Makedonija (Pierija,
Administrativno-teritorijalna podelba na anti~ka Makedonija oblastite zapadno od rekata Aksij
Botiaja, Eordaja, Almopija, Migdonija, Krestonija, Bisaltija i

dr.) gi opfa}ala ju`nite, prete`no ramni~arski predeli, so
prestolnina prvin vo Ajga, a podocna vo Pela. Gorna Makedonija
opfa}ala prete`no planinski
predeli (Orestida, Linkestida,
Pajonija, Pelagonija, Dasaretija
i dr.) i vo golem del se sovpa|ala
so teritorijata na dene{na RM.
Prirodnite granici {to ja razdvojuvale makedonskata dràva od
sosednite teritorii, naj~esto se
prostirale po visokite planinski venci, no i niz pogolemite
re~ni dolini (na jug pl. Olimp,
Kambunskite Planini i r. Penej;
na jugozapad pl. Pind; na zapad
pl. od [arplaninskiot masiv; na
sever pl. Jakupica, r. P~iwa,
Osogovskite Planini do pl. Rila
i na istok isto~nite padini na
pl. Pirin i r. Mesta). Ovie gra-
Administrativno-teritorijalna podelba na anti~ka Makedonija - oblastite isto~no

od rekata Aksij
19
ADMINISTRATIVNO
nici na makedonskata dràva re~isi vo potpolnost se sovpa|aat

so istorisko-geografskite granici na Makedonija, a edinstveno
pozna~itelni otstapuvawa ima
na sever. Vo vtorata polovina na
IV v. pr. n.e., vo vremeto na kralevite Filip II i Aleksandar III
Makedonski granicite na makedonskata dràva bile enormno
pro{ireni. Vo vremeto na Filip
II dràvata na zapad dopirala do
Jonskoto More, na istok do Crnoto More, a na sever, so pomali
pro{iruvawa, ostanala starata
nejzina granica, dodeka na jug se
protegala do gr~kite oblasti
Etolija i Fokida. Aleksandar III
Makedonski, po pro{iruvaweto
na severnite granici, celosno se
naso~il kon osvojuvawata vo Azija, po {to isto~nata granica bila
pomestena do r. Ind. Po negovata
smrt ogromnata dràva ne se raspadnala vedna{ i nekoe vreme
formalno bila odrùvana. Vo
prvata ~etvrtina na III v. pr.n.e.
zavr{il procesot na nejzinata
dezintegracija, a delovite od makedonskata dràva prerasnale vo
posebni dràvi, vladeani od posebni dinastii: Egipet (dinastijata na Ptolemeidite), Sirija i
glavninata od porane{nite persiski teritorii (dinastijata na
Selevkidite) i Makedonija so
pogolem del od Grcija (dinastija-
ta na Antigonidite). So pa|aweto na makedonskata dràva pod

rimska vlast (168 g. pr. n.e.), nejzinata teritorija bila podelena
na ~etiri meridi, sekoja so svoe
sedi{te: Amfipol, Tesalonika,
Pela i Pelagonija. Takvoto ureduvawe bilo promeneto koga bila
formirana provincijata Makedonija (148 g. pr. n.e.), koja bila
upravuvana od pretor. Vo dva navrati provincijata Makedonija
bila privremeno delena. Pri prvata podelba (kon krajot na IV v.)
taa bila podelena na Makedonija
Prima (so sedi{te Tesalonika) i
na Makedonija Salutaris (so sedi{te Stobi). Pri vtorata podelba (sredinata na V v.) bile formirani Makedonija Prima (so sedi{te Tesalonika) i Makedonija
Sekunda (so sedi{te Stobi).
LIT.: Nade Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004.
T. Fil.
MAKEDONIJA VO OSMANLISKATA IMPERIJA (XIV
XX VEK) podelena na: vilaeti
(ejaleti), sanxaci, kazi i nahii.
Vo tekot na XV i XVI v. re~isi celata teritorija na Makedonija
bila podelena vo pet sanxaci: Pa{a (Odrinski) sanxak, ]ustendilski, Ohridski, Solunski i
Skopski sanxak, a site tie vlegu-
Administrativna podelba na Makedonija vo XVXVII vek
20
vale vo Rumeliskiot beglerbegluk ili ejalet. Taa administrativna podelba na teritorijata na

Makedonija, bez nekoi pokrupni
promeni, traela do 30-tite godini
na XIX v. So administrativnata
reforma vo Osmanliskata Imperija od 1834 g. teritorijata na Makedonija vlegla vo ramkite na tri
ejaleti: Rumeliski, Skopski i
Solunski ejalet. Rumeliskiot ejalet vo najgolem del od vremeto
(1838, 1846, 1859/ 60) se sostoel od:
Bitolskiot (Pa{a) sanxak, Kosturskiot, Ohridskiot i Skadarskiot sanxak. Vo Skopskiot ejalet (1846; 1853) vleguvale: Skopskiot, Pri{tinskiot i Prizrenskiot sanxak, a vo Solunskiot ejalet (1846; 1853): Solunskiot, Serskiot, Dramskiot i sanxakot Tirhala. Vo soglasnost so Zakonot za
administrativna podelba na Osmanskata Imperija (1864), vo 1867
g. bil formiran Solunskiot vilaet so sedi{te vo Solun, vo ~ij
sostav vleguvale sanxacite: Bitolski, Skopski, Solunski, Serski i Dramski. Vo 1873 g. so odvojuvawe na eden del od teritorijata na Solunskiot vilaet bil formiran Bitolskiot vilaet so
centar vo Bitola. Vo negoviot sostav vleguvale: Bitolskiot, Prizrenskiot, Skadarskiot, Skopskiot i Debarskiot sanxak. Tretiot vilaet {to ja opfa}al teri-
ADMINISTRATIVNO
torija na Makedonija bil Kosovskiot vilaet, formiran vo 1877

g. so odzemawe teritorii od Bitolskiot vilaet, so centar vo
Pri{tina, a od 1888 g. vo Skopje.
Vo nego vleguvale sanxacite:
Skopje, Pri{tina, Novi Pazar,
Ta{lixa (Plevle) i Pe}.
LIT.: A. Stojanovski, Administrativno-teritorijalnata podelba na Makedonija pod osmanliskata vlast do krajot
na XVII vek, GINI, XVII/2, Skopje, 1973;
Turkiyede idare te[kilat, Hazrlyan: Vecihi Tonuk, Ankara, 1945; 18. yzyln ilk yarsnda osmanli devletinin idari taksimati. Eyalet ve sancak
tevcihat, dr. Orhan Kl, Elazig, 1997; Die Provinzen des Osmanischen Reiches von Andreas
Birken, Wiesbaden, 1976.
Dr. \.
MAKEDONIJA VO SREDNIOT
VEK. Vo vremeto na vizantiskata
vlast vo Makedonija postoele temi
kako administrativni edinici:
Solun, Strimon, Nov Strimon,
Draguvitija i Verija. Bugarskata
administrativna struktura se sostoela od komitati: Bregalni~ki,
Devolski, Kutmi~evica i dr. Vo
vremeto na Samuila Makedonija
bila podelena na pove}e pomali
ili pogolemi voeno-administrativni oblasti: Strumi~ka, Meglenska, Vodenska, Kolidron, Servija i dr. Mo{ne zna~ajni promeni
vo statusot na makedonskite teritorii se slu~ile vo vtorata polovina od X v., koga sinovite na komitot Nikola, komitopulite David,
Mojsej, Aron i Samuil, kako porane{ni pretstavnici na bugarskiot
voeno-administrativen aparat,
formirale posebna i napolno nezavisna dràvna formacija, {to e
poznata kako Samuilovo Carstvo
(prva pretstolnina Prespa, potoa
Ohrid). Jadroto na novata dràva
vo golem del se sovpa|alo so teritoriite od porane{niot Devolski
komitat. Kon prostranite mati~ni makedonski teritorii, bez Solun, Samuil (9761014), so osvojuvawa, kon svojata dràva gi vklu~il slednive teritorii: Tesalija,
Epir, Albanija, Dukqa, Dalmacija,
Bosna, Ra{ka i pogolem del od dene{nata Bugarija. Teritorijata na
Makedonija i po{iroko verojatno
bila podelena na pove}e pomali
ili pogolemi voeno-administrativni oblasti, a sekoja od niv za
svoj centar imala nekoj pogolem i
dobro utvrden grad. Na ~elo na sekoja oblast se nao|al upravnik
(naj~esto vo vizantiskite izvori
imenuvan kako arhont), pod ~ija neposredna vlast se nao|ale i okolnite tvrdini.
Po 1018 g., koga bilo uni{teno Samuilovoto Carstvo, Makedonija
bila odnovo vklu~ena vo vizantiskiot tematski voeno-administrativen sistem. Od krajot na IX do
XIII v., poznati se slednive temi:
Solunska, Strumi~ka, Berska, Kosturska, Meglenska, Pelagoniska,

Ohridska, Vardarska, Skopska i
dr. Vo periodot koga vo Vizantija
vladeela dinastijata na Paleolozite, najrasprostraneta administrativna edinica e katepanatot.
Od vtorata pol. na XIII v. poznati
se slednive katepanati: Kalamarija, Ermilija, Jeris, Kasandrija,
Apros, Strimon, Rendina, Stefanijana, Zavaltija, Popolija, Zihna,
Ser, Langada, Vardar, Hristopol,
Valavi{te i verojatno Meglen,
Melnik, Verija, Slanica, Anaklusiron i Pelagonija.
Kako del od centraliziranata Du{anova dràva, Makedonija bila
razdelena na pove}e oblasti, a od
niv nekoi bile imenuvani kako ùpi. Po smrtta na Du{an bile formirani nekolku nezavisni feudalni oblasti so visok suverenitet.
LIT.: Branko Panov, Makedonska srednovekovna dràva, Skopje, 1999.
T. Fil.
ADMINISTRATIVNO-TERITORIJALNA PODELBA na
Vardarskiot dal na Makedonija
pod vlasta na Srbija, Bugarija i
Kralstvoto na SHS/Jugoslavija
(19121915; 19151918; 1919april
1941). Od 1912 do 1915 g. Vardarskiot del na Makedonija bil okupiran od Srbija. Administrativno-teritorijalno bila podelena
na 7 okruzi, a ovie na okolii i
op{tini. Od esenta na 1915 do
esenta 1918 g. Vardarskiot del na
Makedonija bil okupiran od Bugarija, proglasen za edinstvena
voeno-administrativna upravna
oblast pod ime Makedonska voeno inspekciska oblast# (MVIO).
Taa bila podelena na 9 okruzi, od
koi 7 bile celosno na makedonska
teritorija. Od 1918 do april 1941
g. Vardarskiot del na Makedonija
bil vo sostavot na Kralstvoto na
SHS/ Jugoslavija. Vo po~etokot
bil podelen na 7 okruga, okolii i
op{tini. So Ustavot od 28. VI
1921 ovoj del na Makedonija bil
Administrativno-teritorijalnata podelba na okruzi

vo Vardarskiot del na Makedonija (1918-1922)
Administrativno-teritorijalna podelba na oblasti

na Vardarskiot del na Makedonija
podelen na 3 oblasti: Bitolska,

Bregalni~ka i Skopska, a ovie na
okolii (31) i op{tini. So Zakonot za imeto i podelbata na
Kralstvoto na upravni podra~ja#
od 3. X 1929 g. Vardarskiot del na
Makedonija e vo sostavot na Vardarska banovina i bil podelen na
29 okolii i op{tini.
LIT.: Nade`da Cvetkovska, Lokalnata uprava vo Vardarskiot del na Makedonija
me|u dvete svetski vojni (19191941), Istorija#, br. 1-4, Skopje, 1988/1989.
N. Cv.
Administrativno-teritorijalna podelba na
Pirinskiot del na Makedonija (po 1912)
ADMINISTRATIVNO-TERITORIJALNA PODELBA na Pirinskiot del na Makedonija pod

vlasta na Bugarija (1912 ). Ovoj
del na Makedonija stanal okrug na
Carstvoto Bugarija (okt. 1912
20. II 1920), imenuvan kako Strumi~ki okrug, so administrativen
centar gradot Strumica. Administrativno bil podelen na okolii,
so okoliski centri: Gorna Xumaja
(Blagoevgrad), Mehomija (Razlog),
Petri~, Nevrokop (Goce Del~ev)
i Melnik. So odluka na Versajskata mirovna konferencija Strumica so del od nejzinata dotoga{na
okolija $ bila odzemena na Bugarija i bila dodelena na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Okrugot bil preimenuvan vo
Petri~ki okrug (II 1920 1934) so
okruèn centar gradot Petri~,
potoa bil ukinat (19341943) i
21
ADMINISTRATIVNO
Gornoxumajskata, Petri~kata i
Svetivra~kata okolija bile prisoedineti na Sofiskata, a Nevrokopskata i Razlo{kata okolija na
Plovdiskata oblast. Po Vtorata
svetska vojna nekolku pati bile
praveni administrativno-teritorijalni promeni. Pirinskiot del
na Makedonija pretstavuval Gornoxumajski okrug (19501987), potoa bil ukinat i prisoedinet na
Sofiskata oblast.
LIT.: Desanka Todorovi}, Okupacijata
na Strumica 1919 godina, Glasnik#, X/1,
Skopje, 1966; Enciklopedi Blgari, 1,
BAN, Sofi, 1978.
V. Jot.
ADMINISTRATIVNO-CENTRALISTI^KI EKONOMSKI
SISTEM VO DFM/NRM (1945
1950) ekonomski sistem vo koj
razre{uvaweto na centralniot
ekonomski problem ({to da se proizveduva, kako da se proizveduva i
za kogo da se proizveduva), t.e. razmestuvaweto na postojnite resursi
vo ekonomijata, kompletno e prepu{teno na dràvata (vladata)
preku centralno i direktivno planirawe. Sistemot na administrativno-centralisti~koto upravuvawe na stopanstvoto vo NRM trae
relativno kratko (19451950). Toj
e fundiran vrz dràvna (socijalisti~ka) sopstvenost nad sredstvata
za proizvodstvo, nastanata so nacionalizacija i konfiskacija na
imotite na porane{nite sopstvenici. Negovite bitni karakteristiki se identi~ni so onie na stopanskiot sistem na SSSR i na drugite toga{ni komunisti~ki zemji.
Alokacijata na resursite e tipi~no nepazarna. Detalnite dràvni
planovi se zadolìtelni i vo osnova se sveduvaat na direktivi za
pretprijatijata. NRM po~nuva da
go realizira prviot petgodi{en
plan od 1947 g., otkako vo prethodnite dve godini brojot na vrabotenite i nivoto na industriskoto
proizvodstvo go nadminuvaat predvoenoto nivo. Od 1945 do 1950 g.
brojot na vrabotenite vo NRM porasnuva od 26.437 na 105.237, no so
mnogu niska produktivnost, a industriskoto proizvodstvo se zgolemuva za 2,6 pati, no presmetano vrz
mnogu niska osnova. Centralniot
plan im go opredeluva na pretprijatijata, po administrativna logika, koli~estvoto na dobra i uslugi
{to treba da se proizvede i site
drugi uslovi povrzani so proizvodstvoto od kade da gi nabavat
inputite (surovini, poluproizvodi i sl.) i po koja cena, na kogo da gi
prodadat finalnite proizvodi i
po koja cena. Platite na vrabotenite, isto taka, se odnapred opredeleni i fiksirani. Krajniot rezultat od vakvata alokacija na resursite se sveduva na nedovolno
iskoristuvawe na postojnite kapa22
citeti i na niska ekonomska efikasnost. Nadvore{na manifestacija na ovoj problem e maloto proizvodstvo i evidentniot nedostig
na dobra i uslugi. Deficitarnosta
na dobra i uslugi e determinirana
od dejstvoto na pove}e faktori: nerealno planirawe (centralnite
planski organi predviduvaat pomali koli~ini dobra i uslugi od
fakti~kite potrebi); od {iroko
rasprostranetata praktika pretprijatijata da izdejstvuvaat poniski planski zada~i od nivniot realen proizvodstven kapacitet, bidej}i neispolnuvaweto na planovite se sankcionira; od nisko postavenite ceni na dobrata i uslugite, vo ovaa situacija se slu~uva
planskite organi dobro da isplaniraat, pretprijatijata da gi ispolnat planovite, no poradi niskite ceni potro{uva~ite da pobaruvaat pogolemi koli~ini dobra i
uslugi i sl.
IZV.: Republi~ki zavod za statistika.
Razvojot na SR Makedonija 19451984,
Skopje 1986.
LIT.: N. Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 19451990, MANU, Skopje, 2001; K. Gligorov, Site jugoslovenski
(stopanski) reformi, Skopje, 2006. T. F.
ADMINISTRATIVNO-CENTRALISTI^KI SISTEM NA
UPRAVUVAWE VO MAKEDONIJA (19451953). Se karakterizira so dràvno upravuvawe na
stopanstvoto i so administrativno regulirawe na zemjodelstvoto
od strana na dràvnata vlast. Dràvnoto upravuvawe so stopanstvoto nastana kako rezultat na
dràvnata sopstvenost vrz sredstvata za proizvodstvo i te{kite
uslovi za obnova i izgradba na
zemjata. Vrz osnova na dràvniot
monopol vrz sredstvata za proizvodstvo, dràvata stana osnovna
sila vo op{testvoto. Vo simbioza
so KPM, taa upravuva{e so stopanstvoto i so op{testvoto vo celina na centralisti~ki na~in i
vrz osnova na seopfaten dràven
plan. Vo takov sistem na rakovodewe so stopanstvoto sekoe pretprijatie se tretira{e kako dràven
organ vo stopanstvoto i be{e napolno podredeno na nekoja od generalnite direkcii, kako oblici na
administrativno rakovodewe so
grupa istorodni pretprijatija
(AOR). Rakovodna uloga vo upravuvaweto so stopanstvoto imaa sojuznite centralni organi. Administrativnoto regulirawe na zemjodelstvoto se javi kako prodolèna
raka na dràvnoto upravuvawe so
stopanstvoto. Dràvniot aparat
so mnogubrojni propisi regulira{e golem broj pra{awa: zadolìtelen otkup na zemjodelskite proizvodi za prehrana na gradskoto
naselenie i na vojskata i snabduva-
we na industrijata so zemjodelski
proizvodi; plansko odvivawe na
seidbata; racionirawe i planska
raspredelba na postojnite koli~estva zemjodelski proizvodi;
opredeluvawe stokovi kontigenti
na zemjodelski proizvodi za oddelni delovi na zemjata i dr. Dràvata be{e prisilena ovie pra{awa
da gi regulira so svoi propisi, bidej}i se zakanuva{e opasnost od
glad na naselenieto. Kon ukinuvawe na racioniranoto snabduvawe
so prehranbeni proizvodi se pristapi vo tekot na 1949 g., a kon ukinuvawe na zadolìtelniot otkup
na zemjodelskite proizvodi vo
1951 g. Od 1953 g. e vovedeno samoupravuvaweto.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo
na SFRJ, prva kniga, Skopje, 1986. Sv. [.
Admiral,
dnevna
peperuga
ADMIRAL (Vanessa atalanta L.)

dnevna peperuga. Sredno golema,
so usten aparat za lièwe. Se
hrani so nektar i rastitelni sokovi. Leta mnogu ìvo, po son~evi i cvetni livadi. Se pojavuva od
maj do oktomvri. Rasprostraneta
e niz cela Evropa. Vo Makedonija e zabeleàna kako leta poedine~no.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna
Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno izdanie, Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G.
Higgins and Norman D. Riley, A field guide to
the Butterflies of Britain and Europe, London
and Glasgow, 1970; Paul Scheider Predrag Jakic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien
Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Mnchen, 1990.
V. T. K. M. Kr.
Ali Ahmad
Said Esber
Adonis
ADONIS, Ali Ahmad Said Esber (Ali Ahmad Said Esber Adonis)
(Kasabina, 1. I 1930) poet i eseist, roden e vo Sirija, a podocna
stanuva libanski dràvjanin. Toj
e najgolem sovremen arapski poet. Negovoto tvore{tvo pretstavuva sjajna lirska sinteza na
AEROP II
Istok i Zapad, edno novo literaturno izrazuvawe i tolkuvawe.

Vo 1997 godina go dobil Zlatniot
venec na SVP.
BIBL.: Pesni na Mijar Damaskinecot,
1961; Kniga na metamorfozite i selidbata vo predelite na denot i no}ta, 1965;
Teatarot i ogledalata, 1968; Vreme me|u
pepli{tata i rozite, 1970; Ednina vo
forma na mnoìna, 1977; Kniga na opkruùvaweto, 1985; Pohota {to napira vo
mapite na materijata, 1987; Svetlosni
sve~enosti, 1988; Vtor alfabet, 1994.
Avtor e i na pove}e eseisti~ki knigi.
LIT.: Yves Bonnefoy, Violance et paix, Institut
du monde arabe, Paris, 2000.
P. Gil.
ADRIJANOV, Georgi (Belica,

Razlo{ko, 14. XII 1897 Bansko,
dek. 1931) revolucioner, komunist. Bil ~len na BKP vo Pirinskiot del od Makedonija i deec na
VMRO(Ob). Vo Septemvriskoto
vostanie (1923) bil komandir na
~eta. Bil na studii vo Francija i
vo Belgija (19251928). Vo Viena
(1928) imal sredba so Vladimir
Poptomov i so Dimitar Vlahov i
od niv gi dobil instrukciite za
ponatamo{nata aktivnost vo
VMRO(Ob). Bil kidnapiran od
teroristi na VMRO na Ivan Mihajlov (16. XII 1931), odveden vo
Bansko i tamu bil ubien.
LIT.: Georgi Gradinan, @ertva na mihalovizma. Belica krepost na komunizma v Pirinski kra, Sbornik ot statii,
spomeni i o~erci, Sofi, 1967; Jordan
Gradinan, Georgi Adrinov. Zb. Pirinski sokoli, BKP, Sofi, 1970.
V. Jot.
AERODROM ALEKSANDAR
VELIKI, SKOPJE izgraden e
vo 1928 g. vo dene{nata skopska
naselba Jane Sandanski. Prviot patni~ki avion {to sletal na
ovoj aerodrom na 15. VI 1928 g. bil
avionot Potez-29 (od francusko proizvodstvo) na avioprevoznikot Aeroput, koj letal na prvata redovna vozdu{na linija
Belgrad Skopje Podgorica
Mostar Saraevo Belgrad. Godi{no se prevozuvaat okolu polo-
vina milion patnici i se izvr{uvaaat okolu deset iljadi poletuvawa i sletuvawa so avioni na desettina avioprevoznici, povrzuvaj}i go ovoj aerodrom so svetot.
LIT.: 1. Vojna enciklopedija, Beograd,
1970; Microsoft Encarta Encyclopedia 2003;
T. Tuntev, Istorija na vozduhoplovstvoto, Letra, Ohrid, 2003.
St. D. i R. D.
Aerodromot Sveti Apostol Pavle#, Ohrid
AERODROM SVETI APOSTOL PAVLE, OHRID zapo~nal so rabota na 5. VII 1953 g. so

sletuvaweto na JAT-oviot avion
DC-3 na relacijata Belgrad
Skopje Ohrid, na trevna poletno-sletna pateka so dolìna od
1.200 m. Godi{no se prevozuvaat
okolu {eeset iljadi patnici i se
izvr{uvaaat okolu iljada poletuvawa i sletuvawa so avionite
na 4-5 avioprevoznici, povrzuvaj}i go ovoj aerodrom direktno so
razni evropski destinacii.
LIT.: 1. Vojna enciklopedija, Beograd,
1970; Microsoft Encarta Encyclopedia 2003;
T. Tuntev, Istorija na vozduhoplovstvoto, Letra, Ohrid, 2003.
St. D. i R. D.
AERODROMI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA. Vo RM

funkcioniraat me|unarodnite
aerodromi vo Skopje (Aleksandar Veliki#) i vo Ohrid (Sv.
Pavle#), sportskite aerodomi
Stenkovec, Axitepe, Kowari, Logovardi i Su{evo, zemjodelskite
aerodromi Pe{irovo, Karatmanovo, Vrsakovo, Gradsko, Crveni
Bregovi, Sarandinovo, Dame Gruev# i Logovardi (so betonska
PSP), Mezdra, Lakavica, Brod,

Kle~ovci i Vita~evo (trevnata
PSP), Petrovec, Ebeplija (Pla~kovica), Ponikva (Osogovija),
Gali~nik i Jasenovo (pro{iruvawe na patot), kako i voeni aerodromi vo Godivje, Gorno Pole,
Vitoli{te, Gatenovo, Orel i Karatmanovo. Mo`ni (registrirani) aerodromi se i vo Strumica,
Bitola, Ov~e Pole, Umin Dol i
Romanovce, a heliodromi se Solunska Glava, Jarebino, Voenata
bolnica vo Skopje i site kasarni
V. St.
na ARM.
AER (gr~. vozduh) (crkva Sv. Sofija# vo Ohrid ok. 1216) bogoslu`ben vez na crvena svila izraboten vo Konstantinopol so
pretstava na Bogorodica Oranta,
podaren od epirskiot despot Teodor Komnen i negovata sopruga
Marija Duka Komnena. Denes se
~uva vo Nacionalniot istoriski
muzej vo Sofija.
LIT.: R. Lozanova, Icones et manuscrits bulgares, Bruxelles, 2002, 86.
J. ^.-F.
AEROP (707/8 659 pr.n.e.)

brat na prviot makedonski kral
Perdika, osnova~ot na makedonskata dinastija Argeadi. Spored
legendata (raskaàna od Herodot) trite bra}a, Perdika, Aerop
i Gavan od gr. Arg doa|aat vo gr.
Lebaja da rabotat kaj kralot; ottamu begaat i pristignuvaat vo
drug del na Makedonija i se naseluvaat do takanare~enite Gradini na Mida (sin na Gordij). Otkako go zazele toa mesto, bra}ata,
trgnuvaj}i ottamu, prezemale napadi, pa gi pokorile i drugite delovi na Makedonija#. Imeto na
Aerop e epigrafski posvedo~eno: A(e)iropos vo Linkestida.
LIT.: Herodotus, IIV, 4 Vols., Loeb Classical
Library, Harvard University Press, 1961; Herodot, Istorija. Prev. D. âdikova, Skopje,
1998; N. Proeva, Studii za anti~kite
Makedonci, Skopje, 1997.
A. [uk.
AEROP I (st. gr. Aeropoj A/; Aeropus I) (ok. 639 574 g. od pr.n.e.)
makedonski kral od dinastijata
na Argeadite, sin na makedonskiot kral Filip I; vojuva so Ilirite i Trakijcite. Spored primo genitura, za kral e proglasen u{te vo
lulka, na bojnoto pole pred bitkata so Ilirite, za{to (spored
Justin) na Makedoncite ne im
nedostiga hrabrost, tuku kral#.
Ja zajaknuva makedonskata voena
organizacija i vo negovo vreme
dràvata se pro{iruva.
LIT.: Herodotus, IIV, 4 Vols., Loeb Classical
1998.
A. [uk.
Aerodromot Aleksandar Veliki#, Skopje
AEROP II (ok. 396393 pr.n.e.)

na Argeadite. Prvite tri godini
23
A@DER
vladee kako regent na maloletniot kral Orest, sin na Perdika II.

Vo 394 pr. n.e. mu se protivstavuva na spartanskiot basilej Agis
da pomine so vojska preku makedonskata teritorija.
LIT.: Diodor Siculus., 12 Vols., Loeb Classical
Library, Harvard University Press, 1963; R. Iljovski, Koj i koga vladeel so Makedonija,
Skopje, 2003.
A. [uk.
A@DER (A@DA, A@DAJA,

LAMJA), (tur. ejderha) demonska pretstava vo vid na pove}eglavo zmijoliko ~udovi{te {to
ìvee vo ezerata i vo dlabokite
virovi, vo {uplivite drvja i pe{terite, so isklu~itelno negativni osobini. Negoviot ènski
oblik e lamjata. Vo veruvawata
se pojavuva samo vo ìvotinski
oblik, a vo narodnoto tvore{tvo
se pretstavuva i kako ~ovek. Negovoto poteklo se povrzuva so preobrazbata na stogodi{nite smokovi ili zmejovi vo demonski bitija: telo so ribja lu{pa, so edna
ili pove}e ku~e{ki ili kowski
glavi (od tri do ~etirieset), golema kosa, vilici, zabi i jazik, ~etiri noze, ostri nokti, golemi krilja, opa{ka, so lakom i krvoèden
karakter i mo`nost da isfrla
ogan i plamen od o~ite i ustata.
Se smeta za nenasitno su{testvo,
odrazeno i vo narodnite poslovici i pogovorki. Vo nekoi veruvawa e glavatar na zmiite, predizvikuva zatemnuvawe so napad na Sonceto, gi sproveduva gradonosnite
oblaci i sl. Se veruva deka so nego moàt da se spravat samo sv.
\or|i so kopjeto i sv. Ilija so
gromovite. Vo toa begawe od opasnosta, moè da se sokrie i vo
stomna na ètvarite (Pore~e).
LIT.: Tanas Vraìnovski, Narodna demonologija na Makedoncite, Skopje-Prilep, 1995, 47-51; istiot, Narodna mitologija na Makedoncite, kn. 1, Skopje-Prilep, 1998, 188-193.
S. Ml.
AZBIJA nasilnik, zulum}ar

vo vremeto na osmanliskoto vladeewe vo Makedonija. Nivniot
broj posebno narasnal vo vremeto
na Rusko-turskata vojna (1877/
1978), koga zele u~estvo kako dobrovolci vo osmanliskata armija
i popatno gi pqa~kosuvale makedonskite naseleni mesta. Pritoa
debarskite azbii go opqa~kale i
gradot Kru{evo. Narodniot peja~ gi prokolnal: bog da ubie debrani... / {to nastanaa azbii / po
taa reka Radika, / po tie sela risjanski, / staro i mlado kolea#.
LIT.: Zbirka na makedonski narodni pesni. Redaktiral Blaè Koneski, Skopje,
1945, 324; Makedonski narodni pesni, sobrani od festivalite vo Bitola i [tip
na 11 oktomvri 1947. Redaktiral Vasil
Iqoski, Skopje, 1948, 37; Trajan Nikodinoski, Narodni pesni od Ohridsko,
Ohrid, 1974, 142.
S. Ml.
24
Grafemskiot izgled na makedonskoto kirili~no pismo
A, a
B, b
V, v
G, g
D, d
\, |
E, e
@, `
Z, z
Y, y
I, i
J, j
K, k
L, l
Q, q
M, m
N, n
W, w
O, o
P, p
R, r
S, s
T, t
], }
U, u
F, f
H, h
C, c
^, ~
X, x
[, {
AZBUKA utvrden redosled na

grafi~kite znaci i na glasovite
vo pismenoto i usnoto izrazuvawe vo jazicite {to koristat kirilica. Imeto go dobiva spored
prvite dve bukvi (az, buki) vo izvornoto slovensko pismo. Sovremenata makedonska azbuka e reformirana po Osloboduvaweto i
ima 31 bukva, kolku {to ima i
glasovi vo makedonskiot standarden jazik. Ministerskiot sovet
na NR Makedonija, po pove}emese~na rabota na nekolku komisii,
vrz osnova na Rezolucijata na
poslednata Komisija za jazik i
pravopis pri Ministerstvoto za
narodna prosveta, vo sostav: Venko Markovski, poet; Vasil Iqoski, direktor na gimnazija; Mirko Pavlovski, profesor; Blaè
Koneski, lektor; Krume To{ev,
{ef na stru~nite {koli; Ivan
Mazov, urednik na Mlad borec#;
Gustav Vlahov, publicist; Vlado
Maleski, direktor na radio
Skopje; Kiro H. Vasilev, publicist i kapetan Ilija Topalovski,
na~alnik na propagandnoto oddelenie na Glavniot {tab, go usvoi
nejziniot grafemski sostav na 3.
V 1945 godina. Makedonskata azbuka e zasnovana vrz fonetskiot
princip, {to zna~i za sekoj oddelen glas vo jazikot ima bukva vo
azbukata.
Ostrovot Ail vo Prespanskoto Ezero
LIT.: Bl. Koneski, Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Skopje,

1982; K. Kamberski, Od bukvar do univerzitet, Skopje, 1994.
K. Kamb.
AZMAK (SVETINIKOLSKA)
REKA desna pritoka na r. Bregalnica. Nastanuva od tri pomali vodoteci: Karata{, Peri{ i
Mavrovica, koi se soedinuvaat
kaj gradot Sveti Nikole, po {to
go dobiva imeto Svetinikolska
Reka, a pred slivot vo r. Bregalnica e poznata pod imeto Azmak.
Izvira od planinata Mangovica,
na viso~ina od 610 m, a se sliva vo
Bregalnica na viso~ina od 203 m.
Dolga e 35 km, ima vkupen pad od
407 m i prose~en pad od 11,6 .
Povr{inata na slivot iznesuva
658,7 km2. Vo najgolemiot del od
slivot ima poroen karakter.
LIT.: Milovoj Ga{evski, Osnovni hidrografski osobenosti na glavnite pritoki na Vardar vo SR Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979;
Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF,
Skopje, 2002.
Dr. V.
AIL, MALA PRESPA (vo Maloto Prespansko Ezero, R. Grcija) ostrov na ~ija teritorija se
nao|a trikorabnata, katedralna
bazilika vo urnatini, posvetena
na Sv. Ahilej od vremeto na vladeeweto na Samuil. Pokraj ju`niot yid (od vnatre{nata strana)
AJGI
se otkrieni tri groba. Tretiot

(Grobot G) pripa|al na ma` vo
zreli godini. Po opse`nata analiza na skeletot, naodite na al~iwata od pancirnata ko{ula i
na ostatocite od svilenata, skapocena ode`da, istraùva~ot A.
Mucopulos Grobot G go pripi{uva na Samuil. Naodite se ~uvaat
vo Solun.
LIT.: N. K. Moutsopoulos, Ereines stin Kastoria
kai ton Agio Ahilleio, Thessaloniki, 1965. El. M.
Georgi
Ajanovski
AJANOVSKI, Georgi (Voden,

Grcija, 25. II 1941) novinar. Diplomiral novinarstvo vo Skopje.
Vo periodot 19621966 g. bil sorabotnik a potoa i urednik vo v.
Ve~er#, @urnal# i Nova Makedonija#. Postojan dopisnik od
Moskva (1979/83). Glaven i odgovoren urednik na Nova Makedonija# (1989-1995) i zamenik generalen direktor na NIP Nova
Makedonija# (1996). Osnova~ i
direktor na dnevniot vesnik
Makedonija denes# i nedelnikot
Denes# (od 2001). Publicisti~ki trudovi: Mirka Ginova#, Sibirskite godini na Krasnaja#,
Priznavaweto na Makedonija#,
Bitka za demokratija#. ^len e na
DPM (1974), avtor na romanot
Vani#.
B. P. \.
Voden ja osnoval i ja rakovodel

MAO. Vo 1945 g. vo Voden ja osnoval i ja rakovodel TOMO i bil
sekretar na Okru`niot komitet
na NOF za Vodensko. Vo 1946
1949 g. bil organizacionen sekretar na Glavniot odbor na NOF za
Egejska Makedonija. Po 1949 g.
ìveel i rabotel vo NR Makedonija. Avtor e na trudot Egejski
buri# (1975).
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB 1948,
V, Skopje, 1981 (Redakcija d-r R. Kirjazovski i F. Buckova-Martinova).
St. Kis.
AJANOVSKI, Ta{o (Mimi)

Ristov (Voden, 6. II 1908 Skopje,
8. IV 1978) nacionalno-politi~ki deec i borec. Otkako se vklu~il vo rabotni~koto dvièwe
(1928), bil pretsedatel na Serabotni~kiot sojuz vo Voden (1932),
u~esnik vo antifa{isti~kata vojna (1941), organizator i rakovoditel na voenata organizacija
OPLA (Za{tita na narodnite
borci) vo gradot (1943). Vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija
bil politi~ki komesar na makedonski bataljon na NOF vo Vodensko (od juli 1946), organizacionen
(od dekemvri 1946) i politi~ki
na NOF za Vodensko (od mart
1948), kako i ~len na Glavniot
odbor na NOV na Egejskiot del na
Makedonija (od januari 1948).
LIT.: Vangel Ajanovski-O~e, Egejski
buri. Revolucionernoto dvièwe vo
Vodensko i NOF vo Egejska Makedonija,
Skopje, 1975.
S. Ml.
prestolnina na prviot makedonski kral Perdika (707/6659 g.

pr.n.e.), pa s do Arhelaj I (413
399 pr.n.e.) koj zasnovuva nova
prestolnina vo Pela (den. s. Postol). Vo amfiteatarot Filip II,
kralot na Makedoncite i hegemon na Helenite, prireduva (336
g. pr. n.e.) golema sve~enost za
svadbata na }erka mu Kleopatra
so Aleksandar od Epir. Vo Ajga e
pronajden dvorec, zdanie za sve~enosti i proslavi, so dimenzii
104,50 h 88,5 m, so vnatre{en dvor
opkruèn so 60 stolba. Vo nekropolata e otkriena golemata mogila (so pre~nik 110 m i visina od
12 m) so pove}e monumentalni
kralski grobnici; grobot II od golemiot tumulus najverojatno e na
Filip II; grobniot oblik vo vid
na mogila (tumulus) e karakteristi~en i tipi~en za makedonskiot na~in na pogrebuvawe u{te od
èleznoto vreme (tumulusi vo X
v. pr.n.e. vo Vergina); vo grobovite se pronajdeni golem broj artefakti u{te od VI v. pr.n.e., prestol, sarkofag od mermer so son~eva rozeta (naj~est simbol kaj
anti~kite Makedonci), freskodekoracija (na fasadata na grobnicata Filip II i Aleksandar
se prikaàni vo scena od lov) i
dr. Pokraj kralskite grobnici,
pronajdeni se i hramovi posveteni na vladetelite, kako {to e
hramot na Filip II (go izgradil
Aleksandar, spored Psevdo-Kalisten) ili hramot na Aminta III.
Ajga, prvata prestolnina na makedonskite argeatski kralevi

Vangel
AjanovskiO~e
AJANOVSKI-OÊ, Vangel (Voden, 5. II 1909 Skopje, 19. V 1996)

pripadnik na makedonskoto nacionalno dvièwe (NOD) vo
Egejskiot del na Makedonija. Vo
periodot me|u dvete svetski vojni bil ~len na KPG, vo 1941 g. bil
sekretar na Reonskiot komitet
na KPG za Voden. Vo 1942 g. vo
AJGA prvata prestolnina na

makedonskite kralevi od dinastijata Argeadi, locirana kaj
den. s. Palatica, vo okolinata na
Ber (Berrhoia). Lokalitetot e potvrden so najnovite arheolo{ki
naodi na kralskata nekropola vo
Vergina (Kutle{) kraj Ber (~lenovite na kralskata ku}a se pogrebuvani tuka i po prenesuvawe
na prestolninata vo Pela). Ajga e
LIT.: Justini, Historiarum Philippicarum; Ex

Trogo Pompeio, Lib. XLIV, Parisiis MDCCCXXIII; N. L. G. Hammond, History of Macedonia I, Oxford, 1971; M. Andronikos, Vergina, the
Royal Tombs and Ancient City, Athena, 1984;
Justin, Filipovata istorija. Prev. Q.
Basotova, Skopje, 2000.
A. [uk.
AJGI, Genadij (Genadi Agi)

(Zajmurzin, RF, 31.VIII 1934) poet, eseist i preveduva~, po nacionalnost e ûva{; od 1960 g. se
opredeluva da pi{uva na ruski ja25
AJDINSKI
vi na defektolo{kata teorija i praktika, 1999; 50 godini za{tita, rehabilitacija, vospitanie i obrazovanie na

lica so pre~ki vo razvojot vo Republika
Makedonija, 2000 i dr.
LIT.: V. Andreevski, ôvek so blagorodno delo prof. d-r Qup~o Ajdinski,
Skopje, 2003.
K. Kamb.
Genadij
Ajgi
zik (do toga{ pi{uva na rodniot

~uva{ki). Negovite knigi se objavuvani vo pove}e evropski zemji. Vo 1993 g. e dobitnik na Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Na ~uva{ki jazik objavil sedum
knigi: Muzika za cel ìvot, 1962; Od imeto na tatkovcite, 1958; êkor, 1964;
Rasvetluvawe, 1971; Jazol, 1975; Pesni,
1980; Testament, 1988; Poliwa bliznaci,
1987; Tri poemi za Malevi~, 1989 i Sega
postojano sneg.
LIT.: Jovan Pavlovski, Pesnata kako del
na svetot, Poezija#, Struga, 1993.
P. Gil.
Qubomir
Ajdinski
AJDINSKI, Qubomir (Qup~o)

Eftimov (Novo Selo, Strumi~ko, 28. IV 1930) defektolog, univerzitetski profesor i humanist. Go zavr{il Filozofskiot
fakulet vo Skopje (pedagogija) i
Defektolo{kite studii vo Belgrad. Doktoriral na defektolo{kite nauki (Belgrad, 1980). Redoven profesor na Defektolo{kiot fakultet vo Belgrad (do
1992) i na Filozofskiot fakultet vo Skopje (Institut za defektologija, 19932000). Objavil
nad 120 stru~no-nau~ni trudovi i
15 knigi i u~ebnici. Vtemeluva~
na sistemot za integralen pristap vo rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica kaj nas
i eden od osnovopolo`nicite na
defektolo{kite studii na Filozofskiot fakultet vo Skopje.
Bil republi~ki pomo{nik-sekretar za zdravstvo i socijalna
politika i delegat na Sojuzniot
sobor na Sojuznoto sobranie na
SFRJ (19851992).
BIBL.: Integralna rehabilitacija na
mentalno retardirani deca, 1982; Osno-
26
AJDUTSKI NARODNI PESNI ciklus epski narodni pesni

{to gi opevaat podvizite i nastanite od ìvotot na ajdutite. Tie
se pojavile kako naroden poetski
izraz kon ajdutskoto dvièwe, pa
go odrazuvaat protestot protiv
socijalnite nepravdi i stremeìte za sloboda. Vo niv ajdutite
se pretstaveni kako borci protiv osmanliskite porobuva~i.
Osobeno vo XIX v., so epska idealizacija bil izgraden likot na ajdutite prvenstveno kako hrabri
antiosmanliski borci i junaci,
izdr`livi, itri, sekoga{ podgotveni da podnesat i najte{ki izma~uvawa. Ovoj ciklus e eden od
najbrojnite vo na{ata narodna
epika, a osven poedine~nite pesni za oddelni ajduti, za nekoi od
niv ima i celi grupi pesni. Osnoven motiv na pesnite e bore~kata
sudbina na ajdutite, nivnite stremeì za sloboda i sloboden ìvot, oddelnite podvizi, no pred s
li~nite samootkaùvawa od
udopstvata na mirniot sekojdneven ìvot: Aramija ku}a nema, /
ku}a mu e planinata. / Aramija tatko nema, / tatko mu e tenka pu{ka. / Aramija majka nema, / majka
mu e ostra sabja. /Aramija bra}a
nema, / bra}a mu se ~ift pi{toli.# Posebno impresivni se poetskite opisi na izbiraweto na vojvodite, podgotovkite za borba,
me|usebnite juna~ki natprevaruvawa, juna~kata smrt, vernoto
drugarstvo i samo`rtvuvaweto.
Najopeani ajduti se nivnite vojvodi: Dedo Iqo (Markov-Male{evski) od Berovo, Karaman od
Ohridsko, Jane Pletikosa, âvdar Vojvoda, Spiro Crne, \or|ija
Laòt, Petre Maxar~e, Bogdan
[alvarina, Strahil Vojvoda i dr.
So posebna qubov se opeani i likovite na ènite-ajdutki: Sirma
Vojvoda (od s. Treson~e), Rumena
Vojvoda (vo Osogovskite Planini), Bojana, Bosiqa, Grozdena, Guga, Elena, Cveta i dr. Tie se pretstaveni kako junaci ramni na maìte vo sposobnostite i juna~kite podvizi, vklu~itelno i vo ve{toto rakuvawe so oru`jeto.
LIT.: Efrem Karanov, Rumena-vovoda,
o~erk iz Osogovskite planini, Sofix,
1886; D. Dobrev, Makedonect v narodnite pesni, Makedonska misl#, II, 5-6,
Sofix, 1947; Vasil Iqoski, Narodni ajdu~ki pesni, Literaturen zbor#, br. 1,
Skopje, 1954; Kiril Penu{liski, Crven
se bajrak razveva. Narodni borbeni pesni,
Skopje, 1965.
S. Ml.
Ajduti na pusija, gravura
AJDUTSTVO (XVXIX v.) najdolgotrajnata i najmasovna oruèna borba protiv osmanliskata

vlast do pojavata na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe. Se pojavilo kako otpor na
feudalnata eksploatacija, nacionalnata i verskata pot~inetost
i zulumite. Posebno se zasililo
od po~etokot na XVI v. navamu.
Poznati se pove}e vidovi od
drumsko razbojni{tvo do oruèn
otpor na narodot protiv op{testvenoto ureduvawe i ekonomskata
eksploatacija. Ajdutite pretstavuvale vostani~ko jadro na poznatoto Karpo{ovo vostanie (v.).
Ajdutskite druìni broele 20
30, a ponekoga{ i do 300 vooruèni lica, na ~elo so aramba{a ili
vojvoda i pomo{nik na aramba{ata bajraktar. Se sobirale okolu
\ur|ovden, a se rasturale okolu
Mitrovden. Pri dejstvuvaweto,
glavno zasolni{te im bile gorite, a zimuvale kaj svoite jataci vo
selata. êsto zasolni{te im bile
i manastirite, osobeno za lekuvawe na bolnite i ranetite. Vo nivnite redovi imalo i èni, pa duri
i kako voda~i (Rumena vojvoda,
Sirma vojvoda i dr.). Tie so nenadeen napad, od busija, gi presretnuvale i gi ograbuvale trgovskite karvani i sobira~ite na danoci, gi napa|ale feudalnite posedi, osobeno ~iflicite na spahiite, gi palele imotite i gi ograbuvale orudijata za proizvodstvo i
dobitokot, gi rasteruvale ~ifligarite i sl. Zabeleàni bile i
navleguvawa na ajdutski druìni
vo gradovite vo Bitola (1646 i
1661), Lerin, Ohrid i Resen, ograbuvaj}i gi trgovskite du}ani.
Protiv nivnoto dejstvuvawe osmanliskite vlasti organizirale
AKADEMSKO
poteri, se odmazduvale na selanite

{to gi {titele i pomagale so palewe na nivnite sela, apsewa, ma~ewa i ubistva, osobeno na nivnite
rodnini, gi se~ele krajpatnite {umi, gradele kuli i tvrdini so voena posada, nazna~uvale dervenxii,
martolozi i sl. Fatenite ajduti
èstoko gi kaznuvale, gi ispra}ale na dolgogodi{na ili ve~na robija, okovani na galii i sl. No ajdutstvoto prodolìlo i se razvivalo, pa tie i go so~inuvale jadroto na site narodni buntovi i vostanija. Vo narodnoto tvore{tvo ajdutite se opeani kako junaci i borci
za sloboda. So pojavata na MRO kako organizirano osloboditelno
dvièwe, ajdutstvoto go izgubilo
svoeto porane{no zna~ewe.
IZV.: Turski izvori za ajdutstvoto i
aramistvoto vo Makedonija, I-V. Izbor i
prevod Aleksandar Matkovski, INI,
Skopje, 1961, 1973, 1979 i 1980.
LIT.: B. Cvetkova, Hajdutstvoto v
bqlgarskiote zemi prez 15/18 vek, t. 1,
Sofix, 1971; D-r Aleksandar Stojanovski, Dervenxistvoto vo Makedonija,
INI, Skopje, 1974; D-r Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, t. III. Ajdutstvoto, Misla#, Skopje, 1983.
S. Ml.
Ajdu~ka
treva
AJTIJA makedonska boìca na

svetlinata; spored legendite Makedon e sin na Ajtija (Ajtrija) i
Dion; spored druga verzija Makedon e sin na Yevs i Tija }erka na
Devkalion; imeto na boìcata se
povrzuva so makedonskata glosa
adraja, so zna~ewe svetlo, jasno
nebo#.
A. [uk.
Sabina
AjrulaTozija
AJRULA-TOZIJA, Sabina (Skopje, 17. IV 1946) akterka vo Dramski teatar (od 1967). Ulogi: Olga
(êhov#); Gertruda (Hamlet#);
Fatima (Solunski patrdii#);
Lisijen (Bolva v uvo#); Kostadinka (Jane Zadrogaz#); Xesi
(Dobra no} majko#); Laura (Tatko#); Leni (Zlostori na srceto#) i dr. Kako gostin u~estvuvala vo proekti na Turskata drama
i na Dramata na MNT.
R. St.
Ajshin
AJDU^KA TREVA (Achillca millefolium) pove}egodi{no lekovito

zeljesto rastenie visoko 2080 cm,
so beli ili rozovi cvetovi i silna
mirizba. Ima osobeno zna~ewe vo
narodnata medicina. Se veruva deka ima najlekoviti svojstva ako e
nabrano vo vremeto na me|udnevicata. Se upotrebuva za varewe ~aj
ili se stava direktno na rana pome{ana so urina za da zapre krvaveweto. Bidej}i za prevrska i zale~uvawe na ranite posebno ja koristele ajdutite, po niv i go dobila
ova narodno imenuvawe. Spored
narodnata tradicija, toa lekovito
svojstvo tokmu tie i go prona{le.
Vo zejtin ako se pie taa e lek protiv skrofuli (skrofulozen èlki~av), stavena vo rakija (plus baewe so devet povtoruvawa) lekuva
treska, ~ajot pak lekuva mrzlivost
(malaksanost), stoma~ni bolesti i
zabobolka. Kaj slovenskite balkanski narodi se zabeleàni nad
50 razli~ni imenuvawa.
AJSHIN (Atina, 389 pr.n.e.

Samos, 314 pr.n.e) politi~ar,
glaven protagonist na Makedonskata partija vo Atina. Politi~kata dejnost ja zapo~nuva po
osvojuvaweto na Olint (349) od
Filip II, koga vo Sovetot i vo
Sobranieto go poddrùva predlogot za otpor protiv Filip II,
no nabrzo preminuva na stranata
na plutokratite, koi sakaat mir
so Filip II. Kako atinski pratenik u~estvuva vo pove}e mirovni
dogovori so Filip II; dvapati patuva so atinski pratenici vo Pela kaj kralot Filip II. Po pobedata na Filip kaj Hajroneja (338)
u~estvuva vo mirovniot dogovor
pome|u Helenite i Filip. Po
govorot Protiv Ktesifon#
(330), Sobranieto na Atina go
obvinuva i go kaznuva so proteruvawe od gradot; odi vo Efes, a
po smrtta na Aleksandar se seli
na Rodos; umira vo progonstvo na
Samos.
LIT.: Bogoslav [ulek, Jugoslavenski imenik

bilja, Zagreb, 1879; Dragutin Simonovi}, Botani~ki re~nik imena biljaka, Beograd, 1959; Vaso Dervenxi, Sovremeno lekuvawe so lekoviti bilki, Skopje, 1992, 355-357. S. Ml.
LIT.: Aechines, The Speeches of Aeschines, Loeb Class. Library, Harvard University Press,
1958; Ana [ukarova, Filip II Makedonski i atinskite retori, Skopje, 2003.
A. [uk.
Statut i
Pravilnik na
Politi~koto
dru{tvo
Makedonija na
Makedoncite#
vo Cirih (1919)
AKADEMSKO DRU[TVO MAKEDONIJA# (@eneva, 1915)

prodolènie na Akademskoto
dru{tvo na makedonsko-odrinskite studenti vo @eneva ([vajcarija) po Ilindenskoto vostanie (1904), a po po~nuvaweto na
Prvata svetska vojna obnoveno
pod imeto Makedonija#. Organizatori na Dru{tvoto: Anastas
Kocarev (Ohrid), Petar Zdravev
(Tetovo), Dimitar Nestorov
(Struga), Trifun Grekov (Enixe-Vardar), Blagoj To{anov
([tip), A. Kopandonov i Aleksandar Kraj~ev (Veles) i dr. Vo
istata godina i grupa makedonski studenti na Ciri{kiot univerzitet go formiraat Politi~koto dru{tvo Makedonija
na Makedoncite#, vo slednata godina vo Lozana e konstituirano
Politi~koto dru{tvo Makedonija za odbrana na pravata na
Makedoncite#, a vo @eneva Politi~ko dru{tvo za nezavisnost
na Makedonija. Podocna postojat 25 makedonski dru{tva vo
[vajcarija {to vo vremeto na
Versajskata mirovna konferencija formiraat i Glaven odbor
na makedonskite dru{tva vo
[vajcarija (Lozana, 1919) za odbrana na celosta i dràvnata
konstitucija na Makedonija. Pe~aten organ e sp. LIndependance
Macdonienne#.
LIT.: Quben Lape, Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo
[vajcarija 1918-1919 g. i dokumentacijata za toa, Glasnik na INI#, IX, 1, 1965,
131-191; Quben Lape, Pridonesot na makedonskite studenti vo stranstvo za
razvitokot na makedonskata nacionalna misla i odbrana na makedonskiot nacionalen individualitet. Momenti od
27
AKAKIJ
rabotata na nekolku studentski dru{tva, Istorija#, 2, Skopje, 1970; Mihajlo Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje,
1985.
Bl. R.
AKAKIJ jeromonah i igumen

(mirsko ime Joanikij), ktitor na
manastirskata crkva Sv. Nikola# vo s. Manastir (Mariovo).
Igumen stanal vo 1261 g. Vo 1266
g. na mestoto na postarata izgradil nova preubava crkva. Vo 1271
g. ovozmoìl crkvata da bide ìvopisana, so posredstvo na |akonot Jovan, verojatno ista li~nost
so |akonot Jovan Pedijasim (referendar na Ohridskata arhiepiskopija). Ktitorot jeromonah
Akakij e naslikan so modelot na
crkvata v race, kako predvoden od
sv. Nikola, patronot na crkvata,
mu ja podaruva crkvata na Isus
Hristos.
LIT.: D. Koco P. Miqkovi}-Pepek, Manastir, Skopje, 1958; F. Bari{i, Dva
gr~ka natpisa iz Manastira i Struge,
Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#, 8/2, Beograd, 1964, 13-27; V. J. uri,
Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; Z. Rasolkoska-Nikolovska,
Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija, Civilizacii na
po~vata na Makedonija, MANU, Skopje,
1995.
Z. R.-N.
AKAMIR (VIIIIX v.) arhont

(knez) na slovenskoto pleme Velegeziti (vo Tesalija). Se zame{al vo dinastiskite borbi vo
Vizantija vo vremeto na caricata
Irina. Se obidel da gi oslobodi
sinovite na Konstantin V (III
799), koi bile zatvoreni vo Atina i da izbere eden od niv za car.
Irina go zadu{ila buntot. Negovata natamo{na sudbina ne e poznata.
LIT.: T. @ivkovi, Ju`ni Sloveni pod
vizantijskom vla{u (6001025), Beograd, 2002.
K. Ax.
AKVAS patna stanica od rimsko vreme, zabeleàna na Pojtingerovata karta (IIIIV v.). Se nao|ala na delnicata od rimskiot
pat pome|u Skupi i Stobi, na odale~enost od XXI rimska milja od
Skupi. Se identifikuva so Katlanovska Bawa vo blizina na
Skopje.
LIT.: N. Vuli, Teritorija rimskog
Skopqa, Glasnik Skopskog nau~nog
dru{tva#, I/1 (1925), 14; T. Tomoski, Prilog za rekonstrukcija na Tabula Peutingeriana na delnicata ScupiStobi, @iva Antika#, XI, 1, Skopje, 1961.
K. Ax.
AKVEDUKTOT VO SKOPJE
bil dolg 12 km, po~nuvaj}i od kaptaìte kaj s. Gluvo, zapadno pod
Gradi{te s. Brazda i s. Gorno
Orizari, pome|u Vizbegovo i [uto Orizari, pod isto~nata padina
na ridot kaj kasarnata Ilinden#, po dolìnata na ul. Diònska# kon isto~noto podno`je
na Skopskoto Kale. Vo tursko
28
Akveduktot vo Skopje (XVI v.)
vreme gi snabduval so voda brojnite amami i xamii na srednovekovniot grad Skopje. Za~uvaniot
del go premostuval dolot na r.
Serava, severno od ridot na koj se
nao|a kasarnata Ilinden#. Sega
toj e dolg 386 m, so 55 masivno yidani arki ({iroki 4,5 5 m, visoki do 6 m) i so dve fazi na prenos
na vodata. Prvata faza e yidan
kanal so ~etvrtest presek (0,8 h
0,9 m), a vtorata faza se kerami~ki cevki (dolgi 0,34 m, so dijametar 0,23 m odnadvor i 0,20 m odnatre). Izgraden e vo tursko vreme
(XVI v.) za potrebite na turskata
kasarna na Skopskoto Kale i na
Starata skopska ~ar{ija.
LIT.: K. Petrov, Akvaduktot kraj Skopje i problemot na negovoto datirawe,
MakNas, 7, Skopje 1998, 86-111; N. Katani M. Gojkovi, Graa za prou~avawe
starih kamenih mostova i akvedukata u
Srbiji, Makedoniji i Crnoj Gori, Beograd, 1961.
V. L.
AKIMOVSKI, Radovan (s. Bogomila, Vele{ko, 25. V 1922

Skopje, 1992) redoven profesor
na [umarskiot fakultet vo
Skopje, specijalist za {umski
transportni sredstva. Diplomiral na [umarskiot fakultet vo
Belgrad (1949), a potoa bil nazna~en za asistent na Zemjodelsko{umarskiot fakultet vo Skopje.
Doktoriral na Visokata {umarska {kola vo Viena (1961). Publikuval brojni nau~ni i stru~ni
trudovi. Izvr{uval pove}e op{testveni, nau~ni i stru~ni
funkcii (pokraj drugite, dekan
na [umarskiot fakultet i prorektor na Skopskiot univerzitet).
Al. And.
AKINDIN, Grigorij (Prilep,
ok. 1300 ok. 1348) srednovekoven teolog i filozof. Se {koluval vo Solun, kade {to steknal
solidno obrazovanie od anti~kata filozofija i literatura. Se
zapoznal so sv. Grigorij Palama i
izrazil èlba toj da go vovede vo
mona{kata duhovna praktika. Vo
1332 god. vo Solun se sretnal so
Varlaam, glavniot oponent na sv.
Grigorij Palama. Do 1341 god. bil
posrednik me|u niv. Poddràn od

patrijarhot Jovan Kalekas, Akindin istapil so kritika na Varlaamoviot traktat Protiv mesalijanite#. Vo gra|anskata vojna zapo~nal otvorena i ostra kritika
na isihasti~kiot metod za koj se
zalagal Palama. Na Crkovniot
sobor vo 1352 godina (posmrtno)
bil anatemisan. Avtor e na pove}e tekstovi. Vo Antieretiki# ja
napa|a osnovnata ideja na monasite isihasti. Akindin ja zastapuva
tezata deka Bog moè da mu se javi
na ~ovekot samo preku simboli, a
me|u bo`jata su{tina i bo`jata
energija nema razlika.
LIT.: V. Stoj~evska-Anti}, Akindin vo
ju`noslovenskata rakopisna tradicija,
Prilozi#, IV, 1, MANU, 1979, 3559; V.
Georgieva, Vizantiska filozofija,
Skopje, 2001.
V. G.-P.
AKSAK (tur. aksak) oznaka za

formite na ritamot vo asimetri~nite merki vo koi site merni edinici ne traat podednakvo
dolgo. Na pr. kaj trivremenite
taktovi, kade {to prvoto vreme e
podolgo. Posebna grupa vo ritmikata na makedonskoto peewe
pretstavuvaat i specifi~nite
asimetri~ni merki, kako {to e
7/8 takt, vo koj trodelniot segment se nao|a na prvoto akcentsko mesto, vrz ~ija osnova leàt
trohejot i daktilot, karakteristi~ni za ritamot na makedonskoto oro.
R. V.
Ivan
Sergeevi~
Aksakov
AKSAKOV, Ivan Sergeevi~ (s.

Nade`dino, Orenburgska gub.,
Rusija, 26. IX / 8. H 1823 Moskva,
AKCIONEN
27. I / 8. II 1886) ruski slovenofil, publicist, poet i literaturen kriti~ar. Ja zavr{il Moskovskata {kola za pravni nauki
(1842). Rabotel vo Senatot i vo
M-stvoto za vnatr. raboti, no
podnesol ostavka (1852) i rabotel kako publicist i redaktor na
vesnici i spisanija (Russka beseda#, Parus#, Den#, Moskva#,
Moskvi~#, Rus#). Eden od organizatorite na Moskovskiot slovenski komitet i organizator na
Slovenskiot kongres (1867). Teoreti~ar na slovenofilstvoto. Veruval vo mesijanskata uloga na Rusija za Slovenite, vo seslovenstvoto# i vo svesta za slovenskata
op{nost i ednoplemenost# od vremeto na petrovskite reformi, koga Rusija se pretstavi na me|unarodnata scena kako mo}na pravoslavno-ruska dràva i so svoeto
novo bitie gi razbudi drugite slovenski zemji#, se pribliùva do
oficijalniot ruski panslavizam,
podrazbiraj}i go glavno kako duhovno i moralno, a ne politi~ko
prvenstvo na Rusija vo slovenskiot svet#. Rajko @inzifov bil blizok negov sorabotnik, no gi poddrùval bugarskite nacionalni pozicii vo Rusija. Neposredno pred
smrtta se ubedil deka Makedoncite se oddelen etnikum vo slovenskiot svet i gi sovetuval svoite
vospitanici Makedonci vo 1886 g.
da izdelat makedonski literaturen àrgon#. Edna godina potoa P.
Draganov i nau~no gi obosnoval
tie stavovi vo Rusija.
BIBL.: So~ineni, 17, Moskva, 1886
1887; Ivan Sergeevi~ Aksakov v ego
pismah, 1-4, Moskva, 18881896; v. Svoboda#, VI, 786, Sofi, 13. IV 1892, 3. Bl. R.
AKSIJ (Axios) anti~koto ime

na r. Vardar, koja ja spomnuvaat
pove}e anti~ki literaturni izvori: Herodot, Tukidid, Plinij i
dr. Najrano se spomnuva vo vremeto na Trojanskata vojna kako reka {to {iroko te~e# (Hom., II.II844-850). Strabon (Strab. 7, 327,
329) kaùva deka A. izvira od regijata na Agrijanite, koi se pajonsko pleme. Rekata ja delela
starata oblast Pajonija i potoa
vleguvala vo Makedonija vo oblasta Amfaksitida. Pome|u 168 i
148 g. so rimskata uprava gi deli
dvete od ~etirite meridi; vtorata ostanuva na istok, a tretata na
zapad od rekata.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957, 5862.
V. B.-Gr.
AKT ZA OPREDELUVAWE NA
GRANICATA ME\U KNE@EVSTVOTO BUGARIJA I OSMANLISKATA DR@AVA NA
DELOT KON MAKEDONIJA
(Carigrad, 20. IX 1879) dogovor
na Evropskata komisija sostave-
na od pretstavnici-komesari od
Germanija,
Avstro-Ungarija,
Francija, Velika Britanija, Rusija, Italija i Osmanliskata Dràva. Kako sostaven del na aktot
(od 14 ~lena) bile priloèni
skici. Granicata poa|ala od srpskata granica, Crn Vrv, \ue{evo,
severno od Gorna Xumaja, ju`no od
Rilskiot manastir (koj $ se ostaval na Bugarija), planinata Dospat. Spored Berlinskiot dogovor
Makedonija vo nejzinite prirodni i etni~ki granici ostanuvala
vo Osmanliskata Dràva.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i
multilateralnite dogovori, Skopje,
2000.
M. Min.
AKT NA SENATOT I NA PRETSTAVNI^KIOT DOM NA KONGRESOT NA SAD ZA DAVAWE

POMO[ NA GRCIJA (Va{ington, 22. V 1947) akt so sila na zakon za davawe finansiska i ekonomska pomo{ i za bezbednosna
za{tita na Grcija. Odrùvaweto
na vlast na monarhisti~kata vlada, zagrozena od KPG so organiziranoto gr~ko protivmonarhisti~ko dvièwe i masoviziranoto makedonsko nacionalno dvièwe vo Egejskiot del od Makedonija, bilo pretstaveno kako
pra{awe za opstanok na gr~kata
dràva, zagrozuvana i odnadvor,
od komunisti~kite dràvi Jugoslavija, Bugarija i Albanija. Bezbednosnata za{tita na Grcija dobiva tretman na pra{awe od vitalno zna~ewe za bezbednosta na
samite SAD.
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, III, Priredio
M. Stojkovi}, Beograd, 1999.
M. Min.
AKTA# (ACTA#) (Skopje, 28.

VII 1953 1995) spisanie, organ
na Prirodonau~niot muzej na Makedonija. Objavuva{e prilozi od
oblasta na geata i taksonomijata,
biogeografijata i ekologijata na
florata i faunata na Makedonija i drugite delovi na Balkanskiot Poluostrov. Prvata redakcija
ja so~inuvaa: Hans Em, Petar T.
Ikonomov, Roko Vukovi} i Stanko Karaman. Vo prviot broj separatno e objaven trudot Vidovi
na flebotomini vo Skopsko# od
Jordanka V. Keckaroska. Do 1995
g. se objaveni vkupno 19 toma so
159 separati.
K. Bog.
AKTA HIRURGIKA JUGOSLAVIKA# (ACTA CHIRURGICA IUGOSLAVICA#) stru~no
spisanie na Zdruènieto na hirurzite vo SFRJ. Osnovano vo
1950 g. od Hirur{ko-ortopedskata sekcija na Zdruènieto na lekarite vo Hrvatska kako Acta
chirurgica#, a od 1953 izleguva kako
Acta chirurgica Iugoslavica. Prviot
Ureduva~ki odbor e vo Belgrad.
^lenovi vo Ureduva~kiot odbor
od makedonskite hirurzi bile

Sotir Stavridis i Pan~e Kara|ozov. Od 1971 do 1987 g. Ureduva~kiot odbor e vo Skopje, a glaven i odgovoren urednik na spisanieto bil Ko~o Serafimov.
Al. Stavr.
AKTINIDIJA (KIVI) (Actinidia chinensis Pl.) suptropsko

ovo{no rastenie. Kaj nas se odgleduva glavno kako dvorna ovo{ka, vo predeli kade {to mikroklimata e poblaga. Na otvoreno moè da se odgleduva pokraj
ezerata i vo podno`jeto na Belasica, kade {to dava redovni i visoki prinosi (50100 kg po steblo). Plodot e so niska energetska, no so visoka dietalna i lekovita vrednost.
B. R.
Nedelen wuz-magazin Aktuel#
AKTUEL# nedelen wuz-magazin. Prviot broj bil otpe~aten

na 23 mart 2001 g., izdava~ NIK
Pres# od Skopje. Osnova~i: Aleksandar [oljakovski (direktor)
i Julijana Ko~ovska-Krtolica
(glaven i odgovoren urednik).
B. P. \.
AKCENT (< lat. accentus < ad

cantus priglas : gr~. prosdia) biten element so koj eden jazik se
diferencira kako poseben idiom. Maked. a. e tretosloèn, pa|a
na poslednite tri sloga, odn. mori, od krajot na zborot. Toj e dinami~en, so silinata na glasot
vr{i razdeluva~ka funkcija na
zborovite i zborovnite celini.
Vo osnovata leì prastariot
balkanski ritam, no sodrì i ne{to specifi~no vo zvu~eweto i
intonacijata.
LIT.: Bl. Koneski, Gramatika na maked.
lit. j., I del; P. Hr. Ilievski, Vnatre{ni i nadvore{ni faktori vo razvojot na
maked. tretosloèn akcent, Lit. zb.#,
28/4, 1981, 35-42; U~estvo na gr~ko-roman.
jazi~na sredina vo formiraweto na maked. tretosloèn akcent, Prilozi#,
MANU OLLN, 6, 2, 1981, 35-58.
P. Hr. Il.
AKCIONEN NARODNOOSLOBODITELEN KOMITET (1943)

glavno nacionalno politi~ko
telo (od makedonski intelektualci i pretstavnici od makedonskoto gra|anstvo), najvisok organ na revolucionernata vlast#
na okupiranata teritorija vo
Vardarskiot del od Makedonija.
Objavil Proglas do makedonskiot narod (IX 1943) so povik za masovna vooruèna borba za nacionalno osloboduvawe i za obedinuvawe vo samostojna makedonska
nacionalna dràva. ^lenovite
na ANOK se protivstavile na re29
AKCIONEN
{enieto vo Manifestot na Glavniot {tab (X 1943) za sozdavawe

makedonska dràvnost vo Vardarskiot del na Makedonija vo ramkite na federativna Jugoslavija.
Vo Prigovorot ANOK go osporil legitimitetot na [tabot kako voeno rakovodno telo da donesuva politi~ko re{enie za vitalnoto nacionalno pra{awe {to e
vo isklu~itelna nadle`nost na
politi~ko pretstavni~ko telo,
so potsetuvawe deka borbata se
vodi za obedinuvawe na makedonskiot narod, ne za parcijalno re{enie vo ve{ta~kata kombinacija Jugoslavija.# Predupredil
deka vo toj slu~aj podelbata na
Makedonija se sankcionira zasekoga{. Po odgovorot od G[ i od
Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM ( I 1944 ) za mo`no
obedinuvaweto na makedonskiot
narod vo ramkite na Titovata Jugoslavija, ~lenovi na ANOK
vlegle vo Inicijativniot odbor
i bitno vlijaele na donesuvaweto
na re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM za sozdavawe suverena makedonska nacionalna
dràva Demokratska Makedonija
i za obnaroduvawe zavet za obedinuvawe na makedonskiot narod.
LIT.: ASNOM 1944-1964, Skopje, 1964;
Zb., Kuzman Josifovski-Pitu, Skopje,
1995; Mihajlo Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe (1943-1946), Skopje, 2000.
M. Min.
AKCIONEN CENTRALEN KOMITET (Sofija, 1934 Sofija,

1936) koordinator i predvodnik
na makedonskoto progresivno
dvièwe za proteruvawe na vrhovistite od Nacionalniot komitet, od rakovodstvata na mladinskite, studentskite, ènskite i
ilindenskite dru{tva. Dejstvuval za sozdavawe edinstven makedonski osloboditelen front za
izvojuvawe sopstvena nezavisna
makedonska dràva. Bil progonuvan od bugarskite vlasti kako
ogranok na VMRO (Ob).
IZV. i LIT.: VMRO (Ob) Centralen partiski Arhiv. Fond. 204; Istoriska vistina, Skopje, 1981.
O. Iv.
AKCIONERSKI KAPITAL
kapitalot {to pretprijatijata,
organizirani kako akcionerski
dru{tva (korporacii), go dobivaat so emisija na svoi akcii. Akcijata pretstavuva dolgoro~na
hartija od vrednost {to na sopstvenikot mu nosi dve osnovni
prava: pravo na u~estvo vo raspredelbata na eden del od profitot na pretprijatieto vo forma
na dividenda i pravo na u~estvo
vo upravuvaweto so pretprijatieto (spored principot edna akcija eden glas). Istoriski gledano,
akcionerskiot kapital i akcio-
30
nerstvoto vo Makedonija, imaat

skromna tradicija. Vo periodot
me|u dvete svetski vojni i vo vremeto na Vtorata svetska vojna
brojot na bankite i pretprijatijata na teritorijata na dene{na
RM, organizirani kako akcionerski dru{tva, bil nezna~itelen: Gevgeliska banka AD Gevgelija, Skopska popularna banka,
Ribarsko akcionersko dru{tvo
Ohrid, Tetovska kreditna banka
Tetovo i sl. Vo socijalisti~kiot op{testveno-ekonomski sistem, od ideolo{ki pri~ini, akcionerskiot kapital ne postoe{e. So donesuvaweto na Zakonot
za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital (v.
Privatizacijata vo Republika
Makedonija) i po zavr{uvaweto
na kontrolata na privatizacijata izvedena spored jugoslovenskite zakoni, se izvr{i i pretvorawe na internite (ovie de facto bea
kvazi-akcii) vo obi~ni akcii.
Zakonot za transformacija na
pretprijatijata so op{testven
kapital naloùva{e golemite i
srednite pretprijatija (malite
po isklu~ok) da se transformiraat vo akcionerski dru{tva. Na
krajot od 1992 g. (pred po~etokot
na privatizacijata) vo Republika
Makedonija postoeja okolu 400
golemi i sredni pretprijatija.
Spored Zakonot za trgovski
dru{tva, akcionerskata forma na
organizacija na pretprijatija e
zadolìtelna dokolku kako osnova~i na dru{tvoto se javat pove}e
od 50 lica. Niz procesot na privatizacijata brojot na akcionerite vo Republika Makedonija
nadmina 250.000 lica. Vo me|uvreme, preku slobodniot promet na
akciite i pregrupiraweto na akcionerskata sopstvenost, toj broj
e sveden na 138.000. Vospostavuvaweto na Makedonskata berza (v.
Makedonska berza na hartii od
vrednost AD Skopje) i donesuvaweto na noviot Zakon za izdavawe
i trguvawe so hartii od vrednost
(II 1997), koj naloì site transakcii so hartii od vrednost vo RM
da se realiziraat na berza, dadoa
nov pottik za razvoj na akcionerskiot kapital i akcionerstvoto
vo zemjata. Kontinuiraniot porast na brojot i vrednosta na berzanskite transakcii, postepenoto zbogatuvawe na portfolioto
na hartiite od vrednost, kotacijata na najdobrite makedonski
firmi na berzata, zgolemeniot
priliv na stranski portfolio
investicii vo Republika Makedonija, zgolemeniot interes na
fizi~ki lica za trguvawe so hartii od vrednost i sl., pridonesuvaat za postepeno {irewe na akcionerskata kultura vo zemjata.
LIT.: Agencija na Republika Makedonija

za transformacija na pretprijatijata so
op{testven kapital, Prira~nik za primena na Zakonot za transformacija na
pretprijatijata so op{testven kapital, Skopje, mart 1994; Makedonska berza
AD, 10 godini Makedonska berza, Skopje,
2006.
T. F.
ALA (tur. ala) v. a`der.

ALABAKOT, Ivan v. Ivan Naumov-Alabakot.
ALAN\UZI veruvawa za bolest kaj malite deca do {est nedeli, predizvikana od viduvawe
na ritualno ne~ista èna (od
menstrualen ciklus ili seksualen odnos), poznati i kako murdarlak (Isto~na Makedonija) i
brut (Ju`na Makedonija). Se veruva deka decata se za{titeni
ako ènata ja priznae svojata sostojba, vo sprotivno okolu obrazite i na glavata se pojavuvaat
pluskavci. Za za{tita se koristele razni amajlii, a lekuvaweto se vr{elo so bawawe so veligdensko (gospodovo) jajce.
LIT.: Stefan Tanovi, Srpski narodni
obi~aji u evelijskoj Kazi, SEZb @ivot i obi~aji narodni#, XL, kw. 16, Etnografski institut, SKA, Beograd-Zemun,
1927, 108; Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite. Redaktor Tanas
Vraìnovski, Skopje, 2002, 36.
S. Ml.
ALARIH (370410) kral na Vizigotite (394/5410). Po smrtta

na imperatorot Teodosij I (395),
gi opusto{il Trakija, Helada i
Makedonija. Vo po~etokot na V v.
so Vizigotite navlegol vo Italija i go osvoil Rim (24.VIII 410).
Ottamu se upatil kon Ju`na Italija so cel da se prefrli vo Severna Afrika. Tuka go zateknala
smrtta. Bil pogreban pod koritoto na rekata Butrinto.
LIT.: L. Schmidt, Geschichte der deutschen
Stmme bis zum Ausgang der Vlkerwanderung.
Die Westgermanen2, Mnchen, 1941.
K. Ax.
Violeta
Alarova
ALAROVA, Violeta (Skopje, 3.

VII 1945) novinar, op{testvenik i poet. Zavr{ila Praven fakultet vo Skopje. Bila novinar i
glaven i odgovoren urednik na
Vtorata programa na Radio Skopje (Makedonskoto radio), pretsedatel na Upravniot odbor na
ALBANSKI
MIA (1998&2000) i gradona~alnik na Op{tinata Centar Skopje (2000-2009). Ima objaveno tri
knigi poezija i desetina dramski
tekstovi.
BIBL.: Vrata bez izlez, Skopje, 1995;
Razgovor so do`dot, Skopje, 2001; Jas i
tagata, Skopje, 2009. S. Ml.
ALATINI (XIX v.) evrejsko

trgovsko-bankarsko-industrisko
semejstvo vo Solun, me|u 20 najbogati firmi vo Solun so S. Fernandes i sin#, Saul Modiano# i
Isak Josua Modiano#. Ovie ku}i
imale filijali i vo Marsej. Od
sredinata na XIX v. otvorile industriski pretprijatija vo Makedonija, glavno vo Solun: fabrika
za bra{no, dve za pamuk, za tuli,
za }eramidi, melnica so parni
turbini vo [tip i dr. So Saul
Modiano i Fernandes Mizraki
otvorile pivarnica Olimbos#
vo Solun. Vo 90-tite godini na
XIX v. imale koncesii za eksploatacija na èlezni rudi na Halkidik i hrom vo Skopsko, Sredna i
Ju`na Makedonija. Zaedno so
francuskiot rudarski inèner
[arto, eksploatirale antimon i
arsenik blizu Krivolak i rudnikot Al{ar, koj gi nosi prvite bukvi na Alatini i [arto. Alatini bile ~lenovi na trgovskata
komora vo Solun. Od Makedonija
izvozuvale ìto, pamuk, volna,
koùrci, susam, tutun i magnezium, a uvozuvale oriz, {e}er, kafe, tkaenini i dr. Vo 1875 g. osnovale sopstveno moderno evrejsko
u~ili{te so ok. 500 u~enici.
LIT.: M. T., Fabri~ka industrija u
Evropskoj Turskoj, Ekonomist#, 2, 11, Beograd, 1913; D-r Dan~o Zografski, Razvitokot na kapitalisti~kite elementi
vo Makedonija za vreme na turskoto vladeewe, Skopje 1967.
M. Zdr.
ALAXA xamija vo Tetovo. v.

[arena (Alaxa) xamija.
ALAXAJKOV, Lazar (s. Smokvica, Gevgelisko, 17. III 1918) agronom, redoven prof. na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana
vo Skopje. Gimnazija zavr{il vo
Kraguevac, Jugoslavija (1937/
1938). Diplomiral na Zemjodelskiot fakultet vo Sofija (1942).
Po diplomiraweto rabotel kako
agronom vo Berovo i vo Bujanovac, a potoa vo Zemjodelskiot institut vo Skopje, kade {to e {ef
na Otsekot za gradinarstvo (1945
1954). Doktoriral na Agronomskiot fakultet vo Zagreb (1961)
na tema: Neke gospodarske osobine
raj~ice (L. Esculentum Mill.). Izbran e za docent na Zemjodelskiot
fakultet vo Skopje (1954) i potoa
za vonreden i redoven profesor.
Se penzioniral vo 1982 g. Specijalizacii: vo Institutot za zelen~ukovi kulturi vo Plovdiv,
Bugarija (1948), vo Holandija i vo

Anglija (1958) i vo Italija
(1966). Bil mentor na pove}e doma{ni i stranski doktoranti i
magistranti. U~estvuval na pove}e nau~ni simpoziumi vo zemjata
i vo stranstvo. Ima objaveno brojni nau~ni i stru~ni trudovi od
oblasta na gradinarstvoto. D. J.
ALBANSKI NELEGALNI ORGANIZACII NA TERITORIJATA NA RM: marksisti-leninisti od Kosovo, Narodno Dvièwe za Kosovo, Bali kombetar
(preku sojuzot na Kosovari od
SAD), ogranoci na UNIKOMB
(Partija za nacionalno obedinuvawe na Albancite), Nacionalno
dvièwe za osloboduvawe na Kosovo, Nacionalna partija na trudot, Povik za sloboda# so razli~na ideolo{ka opredelba, samostojni ili ogranoci na organizacii od Kosovo, Albanija, Zapadna Evropa i SAD. Dejstvuvale
za realizacija na golemoalbanskata ideja, konspirativno i legalno. Konspirativno dejstvuvale nelegalnite zdruènija i organizaciite od redovite na albanskata emigracija. Legalnata
dejnost ja vr{ele vo koordinacija i so poddr{ka od Albanija.
Prezemale i poekstremni dejstva, kako masovni demonstracii,
oruèni akcii i sabotaì. Imale vooruèni teroristi~ki i paravoeni grupi za borba za Golema Albanija#.
LIT: Branislav Boòvi - Milorad Vaki, Surova vremena na Kosovu i Metohiji, Beograd, 1991; D-r ore Borozan, Velika Albanija, Beograd, 1995; Tome Batkovski, Velikoalbanskata igra vo Makedonija, Skopje, 1994.
\. Malk.
ALBANSKI
POLITI^KI
KLUBOVI VO MAKEDONIJA
(19081909). Po vospostavuvaweto na parlamentarniot sistem so
voveduvaweto na Ustavot vo otomanskata dràva vo 1908 g. vo vilaetskite centri vo Makedonija
Skopje, Bitola i Solun, potoa i
vo Debar bile osnovani i albanski politi~ki klubovi. Klubot
vo Skopje bil osnovan vo po~etokot na septemvri od oficeri vo
vojskata i ~inovnici vo vilaetskite organi na vlasta na otomanskata dràva. I Solunskiot albanski klub bil osnovan i rakovoden od li~nosti na visoki dràvni slu`bi. Solunskiot klub
do proletta 1910 g. go rakovodel
Mithat Fra{eri, direktor na
Politi~koto oddelenie na vilaetskata uprava. Dvata albanski
kluba ja pretstavuvale prootomanskata struja. Bitolskiot albanski klub Edinstvo# ja pretstavuval nacionalnata struja,
imal rakovodna uloga na celiot
Zgradata kade {to se odràl eden od kongresite

za albanskata azbuka (Bitola, 1908)
juèn i centralen del od Albanija (zemjata na Toskite). Sekoj od

klubovite imal svoja programa i
dejstvuval samostojno. Glavno
pra{awe vo dejnosta na klubovite bilo otvorawe u~ili{ta i obrazovanie na albanski jazik i
pismenost. Po inicijativa na Bitolskiot klub, vo Bitola se odràl albanski kongres (1421. XI
1908) so u~estvo na 32 delegati, za
pra{aweto na albanskata azbuka.
Na Kongresot ne bila postignata
soglasnost i pra{aweto za azbukata ostanalo otvoreno. Latini~nata azbuka, prisposobena na
fonetskite osobenosti na albanskiot jazik, postepeno gi istisnuvala: arapskata azbuka vo severniot i gr~kata vo ju`niot del na
Albanija. Vo 1909 g. vo klubovite
bile formirani i tajni komitetiti za organizirawe oruèni
akcii. Po donesuvaweto na Zakonot za zabrana na politi~koto
dejstvuvawe, Solunskiot i Bitolskiot klub ja prekinale dejnosta,
a Skopskiot klub prisilno bil
rasturen (28. XI). Vo dekemvri
1909 g. zabranetiot albanski politi~ki klub vo Skopje se konstituiral kako Prosveten klub#.
LIT.: Il. Gologanov, Mladoturcite i
albancite, Blgarska sbirka#, kn. 7, Sofi, 1912; I. Senkevi~, Osvoboditelnoe
dviènie albanskogo naroda v 19051912,
Moskva, 1953; Manol Pandevski, Politi~ki partii i organizacii vo Makedonija (19081912), Skopje, 1965.
K. Min.
ALBANSKI, Atanas Jakimov (s.

Gorno Elovci, Gostivarsko, 1880
Sofija, 30. X 1943) tetovski
vojvoda, ~len na Skopskiot okruèn revolucioneren komitet. Go
zavr{il Pedago{koto u~ili{te
vo Skopje, u~itelstvuval vo Tetovo. Vo Ilindenskoto vostanie
u~estvuval kako vojvoda na ~eta vo
Tetovsko i Gostivarsko. Bil sekretar na ~etata na vojvodata Van~o Srbakov (1904) i na vojvodata
Ivan Naumov-Alabakot (1907). Od
1928 do 1934 g. bil polnomo{nik
na CK na VMRO vo Petri~.
LIT.: G. Pophristov, Revolcionnata
borba v Bitolski okrg, Sofi, 1953; H.
Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, , 62, Sofi, 1983.
Al. Tr.
31
ALBANSKO-MAKEDONSKI
ALBANSKO-MAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI. Po~etocite im se vo formiraweto na prvata Albansko-makedonska revolucionerna liga (1887). Od nea vo
1902 g. proizleguva Proekt za
avtonomija na Makedonija, Albanija, Stara Srbija i Odrin, dostaven do britanskiot Foreign office. Albanci u~estvuvaat vo aktivnostite na MRO i vo Ilindenskoto vostanie. Vo avgust 1913 g.
vo Elbasan VMRO i Albanskiot
revolucioneren komitet na ~elo
so Sefedin Pustina dogovaraat
vostanie protiv srpskata vlast
vo Debarsko, Ohridsko, Stru{ko, Ki~evsko i Gostivarsko.
Po kapitulacijata na Italija
(1943), Germanija formira nezavisna dràva Albanija {to go
opfa}a delot od Zapadna Makedonija, prethodno pod italijanska okupacija. Se vospostavuva
celosen albanski administrativen, voen, policiski i prosveten
aparat i do osloboduvaweto (noemvri 1944) se sproveduva asimilacija i nasilstvo vrz Makedoncite od albansko-balisti~kite
bandi. Od 1945 do 1948 g. RA i
DFJ sklu~uvaat nekolku spogodbi za sorabotka koi, vo delovite
vo koi ìveat pripadnici na makedonskoto malcinstvo, ovozmoùvaat organizirawe nastava na
makedonski jazik so u~iteli od
DFM. DFJ u~estvuva vo obnovata
na RA, no poradi celosnata zatvorenost na RA do po~etokot na
90-tite godini od XX v., ne postojat poseriozni odnosi. RA ja
priznava RM na 26. IV 1993 g., no
pod akronimot PJRM. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na
24. XII 1993 g. Prv vonreden i
opolnomo{ten ambasador na RA
vo RM e [aban Murati. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RA e Nikola Todor~evski. Vo 2005 g. se formira prva politi~ka partija na Makedoncite Makedonska alijansa
za evropska integracija. Na lokalnite izbori vo 2007 g. nejziniot ~len Edmon Temelko e izbran za gradona~alnik na Op{tinata Mala Prespa.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Prilog kon makedonsko-albanskite vrski vo
minatoto, Odbrani dela, t. 3, Skopje,
1981; Viktor Gaber, Za makedonskata
diplomatija, Skopje, 2002.
T. Petr.
ALBANCITE VO MAKEDONIJA najbrojna etni~ka zaednica vo RM, del od albanskiot narod {to gi naseluva zapadnite
prostori na Balkanskiot Poluostrov. Kaj drugite balkanskite
narodi se poznati i kako Arbanasi, Arnauti ili [iptari (Planinci). Po veroispoved se glavno
muslimani.
32
Doseluvawa vo Makedonija se zabeleùvaat glavno po XVI v. Nezabeleìtelno se doseluvale ve}e

islamizirani. Doseluvaweto imalo pogolem intenzitet vo vtorata
polovina na XVIII v., koga albanskite feudalci dejstvuvale za osamostojuvawe od centrlnata vlast i
pro{iruvawe na svoite vladenija
i vo Makedonija. Ali-Pa{a Janinski (od krajot na XVIII v.) ja pro{iril svojata vlast i vo jugozapadnite kraevi na Makedonija, po {to
vsu{nost i zapo~nalo doseluvaweto na Albancite. Toga{ se doseluvale po edno ili pove}e semejstva
vo okolu triesetina sela. Site tie
pristignale od Severna Albanija
i pripa|ale na plemeto Gegi. Vo
Tetovo, Gostivar i vo drugi mesta
se pojavile poluzavisni pa{i od
albansko poteklo {to gi pottiknuvale doseluvawata. Bile koristeni ka~a~ki bandi {to go terorizirale makedonskoto naselenie i go prisiluvale da se iseluva. Vo makedonski domovi i sela
se naseluvale albanski semejstva.
Nivniot broj do po~etokot na
XIX v. iznesuval okolu 20.000 du{i. Vo periodot od 1780 do 1800 g.
doselenicite bile od plemiwata
Krasni}i i [aqa i eden fis od
Ju`na Albanija. Tie se naselile
vo Bitolsko (Nièpole i Staro
Zmirnevo), vo Gostivarsko (Srbinovo, Gradec, Re~ani i êgrane), vo Ki~evsko (Zajas, Arangel i
Popovjane, Orizari, Srbica i
êlopek), vo Kumanovsko (Lipkovo), vo Prilepsko (Desovo, @ito{e i Debre{te), vo Skopsko (nekolku sela na Dervenot, Gumalevo, Novo Selo i Brest), vo Stru{ko (Dolna Belica) i vo Tetovsko (Tearce, Poroj, Gajre, Mala
Re~ica, [ipkovica, Tetovo, Kali{te i Lisec).
Vtoriot period na nasilnoto doseluvawe se odvivalo od po~etokot do ~etvrtata decenija na XIX
v. Toga{ albanskoto naselenie
narasnalo na okolu 50.000, pa od
2,43% (nasproti 97,57% Makedonci) ok. 1800 g., ve}e vo 1840 g.
se zgolemilo na 6,10% (nasproti
93,90% Makedonci). Novodoselenite rodovi Albanci do{le od
oblastite na Severna Albanija:
Elbasansko, Quma i Mat, a od
Kampusot na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa

vo Tetovo
Ju`na Albanija do{le od Kor~ansko i od drugi kraevi. Se naselile vo Radoli{ta i Frangovo

(Stru{ko); Gorwani, êgrane,
Strajane, Raven i Dobro{te (Gostivarasko); Bozovce, Grgurica,
Nera{te, Kali{te, \ermol, Dobri{te, Slatino i [em{evo (Tetovsko); [i{evo, Vrtekica, Dlga, Raovi}, Aldinci, Dobrino,
Radu{a, Tisovica i Dra~evica
(Skopsko); Ropalce (Kumanovsko) i vo Ki{ava (Bitolsko).
Periodot od 1840 g. do po~etokot
na XX v. se karakteriziral so pomal broj doseleni Albanci. Vo
ovoj period Albancite se infiltrirale vo golem broj naseleni
mesta: vo Bitolsko imalo ok.
6.990 lica vo 21 od vkupno 150 n.
m.; vo Vele{ko ok. 1.150 l. vo 3 od
vkupno 150 n. m.; vo Debarsko ok.
11.905 l. vo 8 od vkupno 71 n. m.; vo
@eleznik Demir Hisar ok. 1.410
l. vo 5 od vkupno 43 n. m.; vo Ki~evsko ok. 5.915 l. vo 19 od vkupno 84
n. m., vo Ko~ansko ok. 45 l. vo 2 od
vkupno 78 n. m.; vo Kru{evsko ok.
Kumanovsko ok. 6.576 l. vo 26 od
vkupno 109 n. m.; vo Ohridsko ok.
Polog ok. 34.861 l. vo 119 od vkupno 205 n. m.; vo Tetovsko ok. 18.260
l. vo 67 od vkupno 109 n. m.; vo Prilepsko ok. 1.305 l. vo 3 od vkupno
88 n. m.; vo Resensko ok. 1.551 l. vo
12 od vkupno 30 n. m.; vo Skopsko
ok. 8.551 l. vo 46 od vkupno 149 n.
m., vo Stru{ko ok. 5.831 l. vo 18 od
vkupno 32 n. m.; vo Tikve{ imalo
ok. 24 l. vo 2 od vkupno 96 n. m. Do
po~etokot na XX v., kako i potoa
s do 1944 (so nezna~itelni promeni) Albanci se doselile vo 298
od vkupno 2.017 naseleni mesta vo
Makedonija, vo koi ìveele okolu 90.000 Albanci.
Posledniot (~etvrtiot) bran doseluvawa go opfa}a periodot po
1944 g. Taka poradi golemiot natalitet i mehani~kiot priliv od
Kosovo, Metohija i Ju`na Srbija,
nivniot broj postojano se zgolemuval. Do Balkanskite vojni
(19121913) vo Makedonija ìveele 128.711 Albanci ili 5,70% od
celokupnoto naselenie. Po podelbata na Makedonija, pogolemiot
del od albanskoto naselenie ìveelo na dene{nata teritorija na
RM. Vo 1948 g. vo NR/SRM ìveele 197.389 (17,1%) Albanci, vo
1981 377.208 (19,8%), a spored
popisot od 2002 se deklarirale
509.083 Albanci ili 25,17% od
celokupnoto naselenie. Najgolem del od niv ìveat vo pro{irenata op{tina vo Skopje (103.891),
Tetovo (60.886), Gostivar (54.038),
Struga (36.029), Kumanovo (27.290),
Lipkovo (26.360), @elino (24.195),
Studeni~ani (11.793), Zajas (11.308)
ALEKSA
itn. Od vkupno 85 op{tini, albanskata etni~ka zaednica e mnozinski etni~ki element vo 16 op{tini. Rasteòt na albanskoto
naselenie vo RM se dolì na visokiot natalitet i na migracionite dvièwa od Kosovo i Metohija. Vo vremeto na Kralstvoto
Jugoslavija Albancite ne uìvale nacionalni prava.
Vo periodot na Vtorata svetska
vojna (19411945) pogolemiot del
od niv se orientirale kon albanskoto nacionalisti~ko dvièwe
(Bali Kombetar), a pomal del kon
antifa{isti~koto (komunisti~ko) dvièwe. Po Vtorata svetska
vojna Albancite vo RM dobile
polna politi~ka i ustavna ramnopravnost. So Ustavot od 1946 g.
dobile status na malcinstvo, a so
Ustavot od 1963 g. status na narodnost. So Ohridskiot ramkoven dogovor (2001) i amandmanite
na Ustavot na RM nivnite nacionalni prava se zna~itelno pro{ireni. Namesto malcinstvo, dobija status na etni~ka zaednica
(del od albanskiot narod). Tie
slobodno go razvivaat i afirmiraat svojot nacionalen identitet
(jazik i kulturni tradicii).
Albanskiot jazik e prisuten na
site nivoa vo prosvetniot proces
(osnovno, sredno i visoko obrazovanie). Brojot na u~ili{tata i
brojot na u~enicite postepeno
raste. Vo u~ebnata 1950/51 g. nastavata na albanski jazik ja sledele 26.702 u~enici, vo 1990/91
72.121, a vo u~ebnata 2005/06 g.
80.247 u~enici. Vo u~ebnata
2005/06 g. vo RM imalo 286 osnovni, 28 sredni u~ili{ta, edno
sredno islamsko u~ili{te, Fakultet za islamski teolo{ki nauki (Kondovo), Albanska sekcija
na Pedago{kiot fakultet Sv.
Kliment Ohridski# vo Skopje i
dva univerziteta vo Tetovo Tetovskiot dràven univerzitet i
Univerzitetot na Jugoisto~na
Evropa. Albanskiot jazik e prisuten sekojdnevno vo dràvnite
elektronski mediumi (radio i televizijata), a privatnite TV stanici (Alsat, Era, Toska, Art kanal, Koha) sekojdnevno emituvaat
programi na albanski jazik. Na
albanski jazik vo NRM/SRM izleguvaa vesnici (Flaka e velazerimit#), spisanija za vozrasni
(Jehona#) i spisanijata za deca
(Gezimi# i Fatosi#). Vo RM izleguvaat tri vesnici na albanski
jazik (Koha#, Lajm# i Fakti#),
spisanieto Jehona e re# i spisanieto za deca Ilberi#. Pove}e
izdava~ki ku}i, kako Vatra#,
[kupi# âbej#, Quma# i drugi, izdavaat dela od albanski
avtori i dela od svetskata literatura na albanski jazik.
Kulturnite tradicii na Albancite gi neguvaat pove}e kulturno-umetni~ki dru{tva, kako

Emin Duraku# (Skopje), Ibe
Paliku}a# (Skopje), Xeladin
Zekiri# (Tetovo), Besa# (Gostivar), Mi|eni# (Struga) i dr. Vo
Skopje i Tetovo postoi i Albanski teatar. Albancite imaat i
svoj nacionalen praznik (28 Noemvri Den na albanskoto zname). Tie se prisutni i aktivno
u~estvuvaat vo politi~kiot ìvot na RM. Nivnite interesi gi
artikuliraat albanski politi~ki partii: Partija za demokratski prosperitet (PDP), Demokratskata partija na Albancite
(DPA), Demokratskata unija za
integracija (DUI) i dr.
LIT.: Vasil Kn~ov, Makedoni. Geografi i statistika, Sofi, 1900; Kaplan
Burovi}, Potekloto na Albancite, @eneva, 2005; Jovan Trifunoski, Albancite
vo Makedonija, Beograd, 1998; D-r Milo{
Konstatinov, Od kade i koga [iptarite
navlegoa vo Makedonija, Kulturen ìvot, XXV, 7-8, Skopje, 1990; Zavod za statistika na SR Makedonija. Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite,
1981, Skopje, 1984; Zavod za statistika na
R. Makedonija. Popis na naselenieto od
1994 g., Skopje, 1997; Zavod za statistika na R. Makedonija. Popis na naselenieto, doma}instavata i stanovite vo R.
Makedonija, Skopje, 2004; D-r Stojan Kiselinovski, Etni~kite promeni vo Makedonija (1913-1995), Skopje, 2000; D-r
Stojan Kiselinovski d-r Irena Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot
(XX vek), Skopje, 2004. St. Kis. i \. Malk.
Rafael
Alberti
ALBERTI, Rafael (Rafael Alberti) (Puerto de Santa, 16. XII 1902

28. X 1999) poet, slikar, dramski avtor, sozdava eden od najimpresivnite i bogati lirski opusi
na sovremenata {panska poezija.
Po~nuva so lirikata na neopopularizmot (Mornar na kopno, 1924,
Sakanata, 1925, Zorata na {eboite, 1925, Za angelite, 1928). Negovata poezija podocna se svrtuva
kon motivite i temite na socijalnata i politi~kata stvarnosta
(pesni za ulicata i sekojdnevjeto), a vo tekot na Gra|anskata vojna, toj e poet i borec na Republikata (pesni za borbata, `rtvata i
verata). @iveej}i vo politi~ka
emigracija (Evropa i Latinska
Amerika), toj pee za ~emernata

tu|ina, lirika polna so nostalgija i kopne`. Koga se vra}a doma
pre~ekan e kako najgolem ìv poet na [panija. Dobitnik e na
Zlatniot venec na SVP (1978).
BIBL.: Me|u karanfilot i me~ot, 1945;
Plima, 1945; Za slikarstvoto, 1948; Vra}awe na ìvotot dale~no, 1954.
LIT.: M. Matevski, Rafael Alberti,
Poezija#, Skopje, 1978.
P. Gil.
ALBICIJA (rod Albizzia Durazz.,

fam. Leguminosae) alejno drvo
{to opfa}a okolu 50 vida listopadni drvja i grmu{ki od tropskite i suptropskite delovi na zemjata. Edinstveniot vid {to e vnesen
vo Makedonija pred pedesetina godini e A. julibrizin Durazz., so {iroko zaoblena do ~adoresta kruna,
krupni, parni, peresti, ne`ni listovi i òlto-crvenikavi krupni
cvetovi. Se koristi kako alejno
drvo ili soliter. ûvstvitelna na
golemi studovi.
Al. And.
ALGOLO[KA KOLEKCIJA
kolekcija na algi vo forma na herbarium, nativni primeroci ili
trajni preparati, sobrani od razni
stani{ta vo RM i od svetot. Sodrì pove}e od 3.000 primeroci i nad
8.000 dijatomolo{ki preparati.
Zbirkata se ~uva na Katedrata za
algologija pri Institutot za biologija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje.
Sv. K.
ALGRETA#, AD Resen proizvodstveno pretprijatie, osnovano vo 1974 g. od Sobranieto na
Op{tina Resen. Vo periodot
19811997 g. e vo sostav na RO Metalski zavod Tito Skopje, a od
april 1997 e prestruktuirano vo
AD. Raspolaga so 6 ma{ini za leewe pod pritisok (1.000, 950, 380,
400 i 250 t), so kompletna pridru`na oprema: pe~ki za topewe
na legurata (od 2 i 5 t), alati za
leewe, ma{ini za mehani~ka obrabotka na odlivkite i za spojuvawe na radijatori, laboratorija
za ispituvawe na kvalitetot na
odlivkite, bojaxilnica i druga
oprema. Osnovni dejnosti: proizvodstvo na aluminiumski grejni
tela, odlivki za elektroindustrijata, ma{inskata i avtomobilskata industrija i galanterija od aluminiumski leguri. Sl. A.
ALEKSA prezviter, eden od
ktitorite na crkvata Sv. Spas#
vo s. Dobri Dol (Skopsko). Zaedno so prezviter Petko i so popovite Jovan i Stanko, kako i so selanite od seloto, vo 1576 g. ovozmoìl izgradba i ìvopisuvawe
na malata ednokorabna crkva.
LIT.: B. Vidoevska, Crkva Sv. Spas# s.
Dobri Dol Skopsko, Zbornik na Muzejot na Makedonija#, br.2, Skopje, 1996, 167168.
Z. R.-N.
33
ALEKSANDAR I
drahmata na koja, namesto kruna

kako kralska insignija, nosi bela
lenta vrzana za tilot, ili monetata so negov lik so dijadema).
Pronajdeni se brojni moneti na r.
Tigar, koi se potvrda za trgovskite vrski so Persija. Poetot Pindar mu posvetuva epinikij dodeka
e gostin vo kralskiot dvorec.
Aleksandar I, moneta
ALEKSANDAR I ([Alexandroz
A Filellhnoz Alexandros I Philhellenos / 498 g. pr.n.e. 454 g.
pr.n.e.) makedonski kral od dinastijata Argeadi; postar sin na
Aminta I; vladee vo Dolna Makedonija od Olimp s do r. Struma
(Strymon) i vo eden del od Gorna
Makedonija (Linkestida, Orestida, Elimeja); podocna nare~en
Filhelen# (Qubitel na Helenite#). Teritorijata na Makedonija vo ova vreme e pod kontrola
na persiskata vojska. U~estvuva
so vojska vo Gr~ko-persiskata vojna na strana na Persijcite.
Kserksoviot vojskovodec Mardonij go ispra}a vo Atina so poraka
Atiwanite da vlezat vo sojuz so
Persija. Pred bitkata kaj Plataja (479), Aleksandar Makedonecot# (spored Herodot) tajno izleguva od logorot na persiskata vojska za da im go prenese na Atiwanite planot na Mardonij. Poradi
naklonosta i prijatelskite odnosi so Atina, proglasen e za Proksen# i Everget# (Dobrotvor# i
Prijatel#) na Atina, a po Gr~kopersiskata vojna mu e postavena
zlatna statua vo Delfi. Ekonomski ja zajaknuva dràvata, sproveduva voeni reformi, zapo~nuva
monetokovewe (poznata e okto-
Karta na osvojuvawata na Aleksandar III Makedonski
34
LIT.: Herodotus: IIV, 4 Vols., Loeb Classical

Library, Harvard University Press, 1961; Herodot, Istorija. Prev. D. âdikovska,
Skopje, 1998; N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997; Istorija na makedonskiot narod 1, Skopje,
2000.
A. [uk.
ALEKSANDAR II ([Alexandroz
B ; Alexandros II) (370368 pr.n.e.)
na Argeadite; najstar sin na
Aminta III i na Evridika, brat na
Perdika III i na Filip II; kove
bronzeni moneti; voeno se vklu~uva vo vnatre{nite sudiri vo
Tesalija, ja osvojuva Larisa i postavuva makedonska vojska vo gradot; ubien e vo zagovor na Ptolemaj od Alor.
LIT.: Diodor Siculus., 12 Vols., Loeb Classical
Library, Harvard University Press, 1963; Justini,
Historiarum Philippicarum; Ex Trogo Pompeio,
Lib. XLIV, Parisiis MDCCCXXIII; Justin, Filipovata istorija. Prev. Q. Basotova,
Skopje, 2000.
A. [uk.
ALEKSANDAR III Makedonski

(Veliki) ([Alexandroz G ; Alexander Magnus) (Pela, 356 g. pr.n.e. Babilon, 13. VI 323 pr.n.e.) makedonski car (336323 pr.n.e.) od dinastijata na Argeadite, sin na Filip II i na Olimpijada, }erka na
moloskiot vladetel Neoptolem.
Rimjanite mu go davaat prekarot
Magnus# Velikiot osvojuva~ na
Svetot#. Vospituvan vo duhot na
Aleksandar III Makedonski (Veliki)
makedonskata aristokratska tradicija; na 13-godi{na vozrast e

podu~uvan od filozofot Aristotel vo maloto mesto Miesa (blizu
do Beroja); negovoto obrazovanie
opfa}a: poezija, astronomija, geometrija, retorika/eristika, natprevar vo gimnasti~ki ve`bi, javawe i lov. Na 16-godi{na vozrast
Filip mu go doveruva upravuvaweto na Makedonija (340) dodeka toj
e vo pohod protiv Bizantion. Prviot voen pohod mu e protiv Majdite (pleme na gorniot tek na r.
Strimon), ja izvojuva prvata pobeda i tuka go osnova gradot Aleksandropolis. Na 18 godini u~estvuva vo slavnata bitka kaj Hajroneja (338) i zaedno so tatko mu Filip gi pobeduvaat zdruènite sili na Helenite.
Po ubistvoto na Filip (336) Makedonskoto sobranie go proglasu-
ALEKSANDAR IV
Aleksandar III vo bitka so Persijancite (reljef)
va za vladetel na Makedonija. Prvata voena akcija e naso~ena kon

helenskite polisi {to se obiduvaat da ja otfrlat makedonskata
vlast i gi prisiluva da go po~ituvaat Korintskiot dogovor, spored koj toj ja nasleduva titulata
Hegemon na Helenite#. Vo pohodot (335) gi porazuva Tribalite i
nivnite sojuznici Getite, potoa
i ilirskite plemiwa, pa od ilirskata teritorija se spu{ta vo Helada, kade {to povtorno izbuvnuva antimakedonsko vostanie (pottiknato od Demosten), so àri{te vo Teba; gi porazuva Tebancite, a Atina go prifa}a ponudeniot miroven dogovor. Vo 334
pr.n.e. trgnuva vo pohod protiv
Persija so 40.000 vojnici i so
1.600 voeni brodovi; vo Mala
Azija navleguva preku Helespont, kaj Sest; prviot voen sudir
so persiskata vojska se slu~uva
kaj r. Granik na Propontida
(334). Pobedata mu go otvora patot za natamo{en probiv; lidiskiot grad Sard se predava bez
borba, a potoa i gradovite na
Ajolida i na Jonija, me|u koi e
Efes, kade {to e do~ekan kako
osloboditel od persiskoto ropstvo; edinstveno Milet i Halikarnas davaat otpor (334). Po
ovie osvojuvawa ja deli vojskata
na dva dela: edniot del, na ~elo so
Parmenion, odi da prezimi vo
Sard, a drugiot trgnuva vo pohod
preku Karija, Likija i Pamfilija, osvojuvaj}i gi site gradovi i
tvrdini. Vo 333 g. pr.n.e. celata
vojska se sobira vo Gordion, prestolninata na frigiskite kralevi (Gordij i Mida), kade {to, spored edna legenda, Aleksandar go
presekuva so me~ nerazvrzliviot
jazol na jaremot na kralot Mida,
so {to go ispolnuva proro{tvoto deka }e zagospodari so Azija.
Vo osvoenite teritorii naj~esto

go zadrùva postojniot administrativen sistem: satrapiite
osnovni administrativni edinici so satrapi, a naj~esto Persijci, ja imaat civilnata i voenata
vlast (osven vo Lidija, kade {to e
postaven Makedonec), dodeka finansiskata vlast ja rakovodat
Makedonci; makedonskata vojska
ja kontrolira osvoenata teritorija. Prvata bitka so Golemiot
car# Darij III se slu~uva kaj Isos
(333), kade {to Aleksandrovata
vojska pobeduva, a Darij bega od
bojnoto pole. Vo Fenikija gi
osvojuva utvrdeniot grad Tir i
gr. Gaza. Vo Egipet e do~ekan kako osloboditel i proglasen e za
faraon; vo Memfis egipetskite
sve{tenici mu ja predavaat dvojnata kruna na egipetskite faraoni; na deltata na r. Nil go osnova
(331 g.) gr. Aleksandrija (teritorijata na gradot ja iscrtuva so
bra{no od ja~men (spored drevniot makedonski obi~aj). Preku Sirija vleguva vo Sev. Mesopotamija; kaj Gavgamela (331) ja izvojuva
pobedata nad golemata persiska
vojska; se proglasuva za car na
Azija i carski vleguva vo drevniot grad Babilon, glaven centar
na Persiskoto Carstvo; ja osvojuva i vtorata persiska prestolnina Suza, a potoa gr. Ekbatana. Poterata po persiskiot car zavr{uva vo Hekantopil, kade {to go nao|a mrtvoto telo na Darij III Kodoman, ubien od persiskiot satrap Bes. Otkako so carski po~esti go pogrebuva, Aleksandar, noviot persiski car, prodolùva na
sever kon Hirkanija i Partija,
oblasti na jug od Kaspiskoto More. Od 330 do 327 g. pr.n.e. prestojuva vo Baktrija i vo Sogdijana.
Vo Baktrija (327) se èni so edna
od najubavite èni Irankata
Roksana, koja, po negovata smrt,

go ra|a sinot Aleksandar IV. Vo
pohodot vo Indija na r. Hidasp ja
vodi poslednata golema bitka so
kralot na Penxab Por (326). Po
golemata pobeda, kon svoeto carstvo gi prisoedinuva i zemjite od
onaa strana na Ind; na mestoto na
pobedata go osnova gr. Nikai
(Pobeda), a vo blizina go gradi
gr. nare~en Bukefala (vo spomen
na svojot slaven kow Bukefal).
Na bregovite na r. Hifast podignuva dvanaeset `rtvenici na bogovite i stolb na koj pi{uvalo:
Ovde zastanal Aleksandar#.
Na vra}awe, na bregot na Ind, osnova nova Aleksandrija (edna od
17-te Aleksandrii). Na bregot na
Indiskiot Okean Aleksandrovata vojska se deli na dva dela, edniot del, pod vodstvo na Aleksandar, se dviì po kopno, a drugiot,
pod vodstvo na Nearh, plovi 80
dena. Vo 324 g. celata makedonska
vojska se sobira vo Suza, kade {to
organizira proslava vo ~est na
Golemata sveta svadba#: se ven~avaat 10.000 Makedonci so Persijki; me|u niv i samiot Aleksandar, koj se èni so }erkite na Darij, Brasida i Parisatida i so
najmalata }erka na Artarkserks,
Ohos. Planira natamo{ni pohodi, mnogu pove}e istraùva~ki
otkolku osvojuva~ki: pomorsko
patuvawe okolu Arapskiot Poluostrov do Kartagina i do ostrovite na Herakle (ili Melkart),
najstariot tesnec me|u Evropa i
Afrika (den. Gibraltar). Planovite propa|aat so negovata smrt.
Ostanuva zapameten kako najgolem svetski vojskovodec i nepobediv voin, tvorec na noviot
svet, na novata epoha, na noviot
poredok.
LIT.: Plutarch, Alexander, Loeb Classical Library, Harvard University Press, 1959; Curtius
Rufus, De Rebus Gestis Alexdri Macedonis vol.
I, Parisiis, 1822; W. L. Adams and E. N. Borza,
Philip II, Alexander the Great and the Macedonian heritage, Washington, D. C., 1982; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995; J. N. Borza, Vo senkata
na Olimp, Skopje, 2004; P. Bose, Alexander
the Great, London, 2003; Arijan, Aleksandrovata anabasa. Prev. M. Buzalkova,
Skopje, 2000; Kvint Kurtij Ruf, Istorija na Aleksandar Makedonski. Prev. Q.
Basotova, Skopje, 1998.
A. [uk.
ALEKSANDAR IV (Babilon,
323 pr.n.e. Amfipol, 310/9
pr.n.e.) posledniot makedonski
car od makedonskata dinastija
Argeadi, sin na Aleksandar III
Makedonski i na Roksana (roden
tri meseci po smrtta na tatko
mu). Vladee zaedno so formalniot naslednik, ~i~ko mu Filip III
Aridaj, ubien vo 317 g. Po naredba na Kasandar, Aleksandar IV e
ubien zaedno so majka mu vo Amfipol.
35
ALEKSANDAR
LIT.: Diodorus Siculis, 12 Vols., Harvard University Press, 1963; F. Papazoglu, Istorija
na helenisti~kiot period, Skopje 1995.
A. [uk.
ALEKSANDAR
VELIKI,
ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Lorein, Wujork, SAD,
1924 ?) organizacija na Makedoncite doselenici, mnozinstvoto po poteklo od Resensko i Dolna Prespa. Po~etnata inicijativa za formirawe na organizacijata bila dadena vo mart 1924 g., a
vo juni ve}e bilo svikano sobranie, na koe bile postaveni temelite na MPO Aleksandar Veliki.
Sl. N.-K.
ALEKSANDAR
VELIKI,
ISELENI^KO DRU[TVO (Geri, Indijana, SAD, 1927 ?)
dru{tvo na Makedonci doselenici od Kostursko, Lerinsko, Ohridsko i od drugi delovi na Makedonija vo gradot Geri i vo bliskite naseleni mesta. Razvivalo
humantirani i drugi dejnosti.
Sl. N.-K.
Srednovekovna ilustracija od Aleksandrida#
ALEKSANDRIDA (Roman za
Aleksandar) popularen srednovekoven roman za Aleksandar III
Makedonski. Nastanuva vedna{ po
smrtta na Aleksandar; mu se pripi{uva na Psevdo-Kalisten, koj
na fantasti~en na~in raskaùva
za ìvotot i podvizite na Aleksandar Makedonski. Za~uvani se
podocne{ni verzii prevedeni od
gr~ki na latinski, ermenski,
koptski i na siriski jazik. Napraveni se golem broj verzii na razni
jazici niz svetot, a najstarata verojatno poteknuva od Aleksandrija (III v. pr.n.e.). Makedonska verzija na Aleksandridata od vtorata polovina na XIX v. se sodrì vo
36
Slavjansko-ma}edonskata op{ta
istorija# od \. M. Pulevski.
Vo srednovekovnata makedonska
knièvnost, kako i vo drugite
slovenski knièvnosti, va`no
mesto vo ànrot na romanite zazema romanot poznat vo slavistikata so naslovot Aleksandrida.
Vo srednovekovnata sholastika
prozvu~uvaat novite svetovni
motivi vo proznoto tvore{tvo,
osobeno onie so istoriska tematika. Slavniot makedonski vojskovodec go dobiva prvoto mesto,
za{to svoevidno preraboten napolno im odgovaral na riterskite maniri, karakteristi~ni za
srednovekovnoto feudalno op{testvo i dava primeri za pobedite na Aleksandar Veliki
(365323 pr.n.e.). Vo srednovekovniot roman provejuvaat bogati
borbeni nastani i podvizi, pome{ani so fantasti~ni vmetnuvawa, so neobi~ni i neistoriski dodatoci, so cel da se privle~e vnimanieto na ~itatelot so neobi~ni sodrìni. Osnovata na romanot e bazirana vrz istoriski i literaturni izvori, usni predanija
i legendi, ~ii tragi vodat i do
III v. pr.n.e. Vo ju`noslovenskata
sredina prevodot nastanal kon
krajot na X v., spored Psevdo-Kalistenovata verzija, sostavena na
gr~ki jazik. Romanot se pro{iril
i vo starata ruska literatura, a
najbrojni prepisi doìveal vo
srednovekovnata srpska literatura, no se pro{iril i vo cela
Evropa i Azija, s do skandinavskite zemji i na istok do Indija.
IZV. i LIT.: Kvint Kurci Ruf, Istori Aleksandra Makedonskogo. Sohraniv{ies knigi, Moskva, 1963, 915; Iz na{e
kwièvnosti feudalnog doba. Izbor, redakcija, prevod i komentari dr Dragoqub
Pavlovi, dr Radmila Marinkovi, Beograd, 1969, 129133; Pseudo-Kalesten, @ivot i djela Aleksandra Makedonskog.
Starogr~ki roman o Aleksandru prema
rukopisu, I. Prevod, predgovor i komentar
Dr Zdeslav Dukat, Novi Sad, 1980, 2139;
storix Aleksandra Velikog cara makedonskog, ko opisue negovo roene, ìvot i hrabrost bezsmrtnu. Prepe=atio
po drug putq na srbskij ezk ore
irovi, Piroanac. U Beogradu, 1851;
Pripovetka o Aleksandru Velikom u
staroj srpskoj kwièvnosti. Kriti~ki
tekst i rasprava od Stojana Novakovia,
Beograd, 1878; Makedonska Aleksandrida.
Podgotovka i transliteracija Blaè Ristovski i Biljana Ristovska-Josifovska,
Skopje, 2005; Aleksandar kralot na Makedoncite. Predgovor d-r Simo Mladenovski, Skopje, 1994; Biljana RistovskaJosifovska, Romanot za Aleksandar kako
izvor za Slavjansko-ma}edonskata op{ta istorija# od \or|ija M. Pulevski,
Balcanoslavica#, 32-33, Prilep-Skopje, 2003,
113-134; A. Kostwhin, Aleksandr Makedonskij v literaturnoj i fol\klornoj
tradicii, Moskva, 1972; Vera Stoj~evskaAnti}, Istorija na makedonskata knièvnost. Srednovekovna knièvnost, II,
IML, Skopje, 1997.
B. R.-J., A. [uk. i V. S.-A.
Aleksandriskiot svetilnik (rekonstrukcija)
ALEKSANDRIJA najgolem i
najzna~aen grad vo Egipet, izgraden od Aleksandar III Makedonski (331 pr.n.e.) na deltata na Nil
po osvojuvaweto na Egipet za da ja
ovekove~i svojata slava. Granicite na gradot gi opredelil spored makedonskiot obi~aj, gi iscrtal# so bra{no od ja~men vo
forma na ma{ka nametka (hlamida) {to ja nosele Makedoncite na
patuvawe. Planot e izraboten od
arhitektot Dinokrat, spored
idejata na Aleksandar. Vo gradot
se kovat pari so pretstava na Herakle. Vo poslednite emisii likot na monetata li~i na Aleksandar III. Vo vremeto na vladeeweto
na makedonskata dinastija Ptolemaidi gradot se izdignuva vo
najgolem centar na kulturata vo
antikata, osobeno so Muzejot,
Aleksandriskata biblioteka i
Aleksandriskata {kola, i so razvojot na naukite: filologija,
astrologija, kako i matematika,
poetika, poezija.
LIT.: Plutarch, Alexander, Loeb Classical Library, Harvard University Press, 1959; Arrian:
History of Alexder and Indica, Loeb Classical Library, Harvard University Press, 1960; Q. Curtius Rufus, De Rebus Gestis Alexdri Macedonis
vol. I, Parisiis, 1822; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje,
1995.
A. [uk.
ALEKSANDROV, Todor (Novo

Selo, [tipsko, 4. III 1881 s. Sugarevo, Melni~ko, Pirinskiot
del na Makedonija, 31. VIII 1924)
eden od voda~ite na VMRO. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te vo
Skopje (1898), koga i se vklu~il
vo TMORO. Bil u~itel i rakovoditel na mesnite komiteti vo Ko~ani, Vinica, Kratovo, Novo Selo i [tip, sekretar na ~etata na
{tipskiot vojvoda Mi{e Razvigorov (1905) i na ko~anskiot okoliski vojvoda Simeon GeorgievKo~anski (1907), okruèn vojvoda
ALEKSI]
skite (19751978) i seniorskite

prvenstva na Jugoslavija (1980
1990) osvoil 11 zlatni, 14 srebreni i 10 bronzeni medali vo poedine~na i ekipna konkurencija vo
me~, sabja i floret. Uspe{no nastapuval za jugoslovenskata reprezentacija i na golem broj me|unarodni prvenstva i turniri.
Br. R.
IZV. i LIT.: Centralen dràven arhiv,

Sofija, fond 396Makedonska vtre{na
revolcionna organizaci, op. 2, a. e. 2, l.
2425; De~o Dobrinov, Poslednit car
na planinite. Biografi~en o~erk za Todor Aleksandrov 18811924, Sofi, 1992;
Todor Aleksandrov, @ivot legenda.
Sstavitel Co~o V. Bilrski, Sofi,
1991; Todor Aleksandrov. S za Makedonija. Dokumenti 19191924. Izbor, predgovor i redakcija Prof. d-r Zoran Todorovski, Skopje, 2005.
Z. Tod.
Tomi
Aleksandrovski
ALEKSANDROVSKI,
Tomi
(Skopje, 12. III 1955) profesor
po fizi~ka kultura, me~uvalec.
Zavr{il Fakultet za fizi~ka
kultura vo Skopje (1995). Bil
~len na Me~uva~kiot klub Rabotni~ki# vo Skopje. Na junior-
èwe. Pobornik za samostojna

obedineta Makedonija; gemixija,
ilindenec, ~etnik na Sandanski,
komunist, ~len i sekretar na Gornoxumajskiot okruèn partiski
komitet na BKP, komandir na
odred vo Septemvriskoto vostanie (1923), koga bila sozdadena
tridnevnata Razlo{ka Republika. Poradi makedonskite projavi
bil ubien od privrzanici na Todor Aleksandrov.
LIT.: Ivan Ra{enov, Metodi @iglov,
Biografi~eski o~erk, Sofi, 1924; Todor
ôpov, Odbrani tvorbi. Priredil Blaè Ristovski, Skopje, 1982.
O. Iv.
Todor
Aleksandrov
na Skopskiot revolucioneren
okrug (1907), ~len na CK na
VMORO (1911), ~len vo [tabot
na III makedonska brigada vo Balkanskite vojni i vo [tabot na
partizanskata ~eta na III brigada
na XI makedonska divizija vo Prvata svetska vojna. Po vojnata, zaedno so Protogerov i P. âulev,
ja obnovil organizacijata pod
imeto VMRO (1919) i vo 1920 ja
zacvrstil vo Pirinskiot del na
Makedonija, kade {to sozdal organizaciona i voena baza i ottamu gi obnovil oruènite ~etni~ki akcii vo Vardarskiot del na
Makedonija. Dejstvuval protiv
politikata na Zemjodelskata vlada na A. Stamboliski za zbliùvawe so Kralstvoto na SHS. Go
potpi{al Majskiot manifest za
obedinuvawe na makedonskite revolucionerni sili vo edinstven
makedonski
revolucioneren
front (1924), no (pred ubistvoto)
javno se otkaàl od svojot potpis.
Aleksandar
Aleksiev
ALEKSIEV, Aleksandar (Ko~ani, 28. VIII 1929 Skopje, 22. II

2006) univerzitetski profesor,
poet, romansier, kriti~ar, knièven istori~ar, teatrolog, preveduva~. Zavr{il Filozofski
fakultet vo Skopje. Dolgogodi{en glaven i odgovoren urednik
na spisanieto Sovremenost#, direktor na Makedonskoto radio i
na Dràvniot arhiv na Makedonija, profesor na Fakultetot za
dramski umetnosti. Se projavil
so edinstvenata stihozbirka
Pesni# (1955). Kako knièven
istori~ar ostavil dela od trajna
vrednost za makedonskata drama i
teatar. Gi redaktiral sobranite
dela na Vojdan êrnodrinski vo
pet toma (1975) i na Vasil Iqoski vo tri toma (1979).
DELA: Pesni, Sk., 1955; Osnovopolo`nici na makedonskata dramska literatura, Sk., 1972; Makedonskata dramska literatura, Sk., 1976; Makedonskata drama me|u dvete svetski vojni, Sk., 1976;
Ilinden i makedonskata dramska literatura, Sk., 1983; Niz literaturnoto
minato i sega{nost, Sk., 1985; Qubov za
qubov, Sk., 1994; romani Devette kruga
na pekolot, Sk., 2000 i ârdak ni na nebo
ni na zemja, Sk., 2003.
V. Toc.
ALEKSIEV, Vladislav (Solun,

1884 Sofija, 1962) univerzitetski profesor, pravnik. Zavr{il klasi~na gimnazija vo Bitola. Odbranil doktorat po pravni
nauki vo Lajpcig, Germanija
(1910). Bil nastavnik vo gimnazijata vo Solun (19101912) i profesor po slovensko pravo na
Pravniot fakultet vo Sofija
(19281950). Vnuk od }erka na Dimitrija Miladinov.
Sv. [.
ALEKSIEV, Metodij (Veles, 27.
II 1888 Petri~, septemvri 1924)
makedonski revolucioner i
aktivist vo komunisti~koto dvi-
ALEKSIJ protostrator, prv

ktitor na malata crkva izgradena
vo 1095 g. posvetena na sv. Nikola
vo s. Manastir (Mariovo). Bil
rodnina na imperatorot Aleksij
Komnen. Otkako bila urnata malata crkva (1266), ~ij{to ktitor bil
Aleksij, na nejzino mesto igumenot Akakij izgradil preubava nova crkva {to opstojuva do deneska.
LIT.: D. Koco P. Miqkovi}-Pepek, Manastir, Skopje, 1958; F. Bari{i, Dva
gr~ka natpisa iz Manastira i Struge,
Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#, 8/2, Beograd, 1964; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd,
1974.
Z. R.-N.
ALEKSIJ I Komnin (10481118)

vizantiski imperator (1081
1118), osnova~ na dinastijata
Komnini, pretstavnik na voenoto blagorodni{tvo. Vojuval protiv Normanite, Pe~enezite, Srbite, Kumanite i Selxucite vo
Mala Azija. Uspeal da ja stabilizira Vizantija i da ja spasi od
raspa|awe. Na vnatre{en plan,
sistemot na pronii dobil voen
karakter, sozdal nova vojska i
flota. Naseluval Pe~enezi i Kumani vo Makedonija (Meglensko).
LIT.: F. Chalandon, Essai sur la rgne dAlexis
I Comnne (10811118), Paris, 1900 (reprint
New York 1971).
K. Ax.
ALEKSIJ III Angel (11531211)

vizantiski imperator (1195
1203). Do{ol na vlast so prevrat.
Vo vremeto na negovoto vladeewe
se prodlabo~ila krizata vo Vizantija. Uspeal da ja neutralizira nezavisnosta na Dobromir Hrs
vo Makedonija. Vo IV krstonosen
pohod bil zaroben od krstonoscite, a podocna otkupen od Epircite. @ivotot go zavr{il vo manastir kaj Nikeja.
LIT.: M. Angold, The Byzantine Empire
10251204: A Political History, LondonNew
York, 1997.
K. Ax.
ALEKSI], Vasilka Dimitrova

(Prilep, 30. XI 1938) redoven
profesor (1987) na PMF (Institut za hemija). Diplomirala
(1961) kako prvenec na generacijata na Grupata za hemija na PMF
i doktorirala (1974) isto taka na
37
ALEKSI]
PMF vo Skopje. Drèla nastava

po pove}e predmeti za studentite
po hemija, no i na drugi fakulteti vo Skopje i vo Vrawe. Nau~nata rabota $ e od oblasta na organskata sinteza. Svoite trudovi
(okolu 40) gi objavuvala glavno
vo doma{ni spisanija i vo zbornici. Na nau~ni sobiri prezentirala 40 soop{tenija. Bila prodekan na Hemiskiot fakultet. Vo
penzija od 2001 g.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, 19461996, Skopje, 1996, 211;
60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, 230. B. [.
V. Na{a re~# / Na{ list# / Na{ glas#,

pod redakcija na Dejan Aleksi} (1939&1941)
ALEKSI], Dejan (Skopje, 21. VI

1914 Belgrad, 2001) pravnik,
politi~ki deec, novinar i publicist. Go zavr{il Pravniot fakultet vo Belgrad, kade {to
aktivno u~estvuval vo makedonskoto studentsko dvièwe kako
~len na Kulturno-prosvetnoto
dru{tvo Vardar# i MANAPO.
Bil ~len na KPJ (od 1939), glaven
i odgovoren urednik na v. Na{a
re~# (Skopje, 19391941) so tekstovi i na makedonski jazik. Istovremeno bil ~len na Gradskiot
odbor za Crvena pomo{ (od krajot
na 1939) i pretsedatel na advokatskite pripravnici pri Skopskata
advokatska komora (od 21. III 1941).
Vo vremeto na NOAVM bil ~len
na Mesniot voen {tab na Kumanovskata organizacija na KPJ
(septemvrioktomvri 1941). Po
razbivaweto na kumanovskite
partizanski odredi (oktomvri
1941) se ilegaliziral vo Skopje,
no bil uapsen od bugarskata policija, predaden na Nedi}evcite i e
sproveden vo zatvorite Glavwa~a
i Ada Ciganlija vo Belgrad (do
krajot na 1942). Po Osloboduvaweto bil novinar na v. Nova Makedonija# (od krajot na 1944), vr{itel na dol`nosta direktor na
Uredot za informacii pri Vladata na NRM (19481949) i na pretstavni{tvoto na Tanjug# vo
Skopje, a potoa urednik za nadovore{na politika na Tanjug vo Belgrad (od 1947). Projavil bogata
publicisti~ka dejnost.
BIBL.: Kako go izdadovme vesnikot Na{a re~#, Nova Makedonija#, XII, 3654,
38
Skopje, 2. VIII 1956, 7; Tri demonstracii

vo Skopje, Nova Makedonija#, XV, 4518,
12. II 1959, 2; Na{a re~# 1939-1959, Nova
Makedonija#, XV, 4530-4532, 26-28. II 1959;
MANAPO, Nova Makedonija#, XV, 4580,
25. IV 1959, 4; Prvata redakcija vo slobodno Skopje, Nova Makedonija#, XXV,
8181, 29. X 1969, 13; Na{a re~# zna~aen
faktor vo istorijata na progresivniot pe~at vo Makedonija, 13 Noemvri#,
VIII, 8, Skopje, 1969, 22; Martovskite nastani vo Skopje, Skopje vo NOV 1941,
Skopje, 1973, 95-118; Podgotovkite za oruèno vostanie vo Kumanovo i Kumanovsko, Kumanovo i Kumanovsko vo NOV
1941-1942 godina, Kumanovo, 1979, 576-601;
Na{a re~ 1939-194. Od istorijata na napredniot pe~at vo Makedonija, Skopje,
1980; Martovskite nastani vo Makedonija silni sudiri vo borbata za osnovnite prava na makedonskiot narod, Beseda#, VIII, 21-22, Kumanovo, 1981, 10-29;
[to i kako pi{uvavme za stopanskite
problemi na Tikve{ijata vo Na{a re~#,
Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, kn. prva,
Tikve{ijata me|u dvete svetski vojni, KavadarciNegotino, 1983, 241-249; Stra{o
Pinxur revolucioner i komunist, Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, kn. sedma,
Stra{o Pinxur naroden heroj, KavadarciNegotino, 1985, 35-56; Du{ko Popovi}-\oko, Skopje, 1985; 40-godi{nina od
formiraweto na brigadata Jane Sandanski#, Beseda#, XXI, 33-34, Kumanovo,
1985, 64-68.
LIT.: Mitre Inadeski, Hronologija na
Skopje. Rabotni~koto i narodnoosloboditelnoto dvièwe 1939-1945, kniga vtora, Skopje, 1974; Kumanovo i Kumanovsko vo
NOV 1941-1942 godina, (Materijali od Nau~niot sobir odràn na 12, 13 i 14 dekemvri 1978), Kumanovo, dekemvri 1979. S. Ml.
Aco
Aleksov
ALEKSOV, Aco (Strumica, 3. XI

1932) artist i reìser. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il
vo rodniot grad, a Teatarska akademija (Oddel za akteri) vo Belgrad (19531958). Prvin bil akter i reìser na Strumi~kiot
teatar, kade {to ja formiral
Malata eksperimentalna scena, a
potoa asistent na filmska reìja vo Vardar-film vo Skopje
(19591961) i televiziski reìser vo MRTV.
LIT.: Risto Stefanovski, Teatarot vo
Makedonija od partizanskiot do mladinsko-detskiot, Skopje, 1998.
S. Ml.
ALEKSOV, Darko (Skopje, 23. VIII

1976) pravnik. Izvr{en direktor na nevladinata organizacija
MOST {to pridonesuva za fer i
demokratski izbori vo zemjata. R.
Blaga
Aleksova
ALEKSOVA, Blaga (Tetovo, 24. I

1922 Skopje, 12. VII 2007) arheolog, akademik. Gimnazija zavr{ila vo Skopje, a diplomirala na
Grupata za istorija na umetnosta
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1950). Doktorirala na tema od oblasta na srednovekovnata
arheologija na Univerzitetot vo
Qubqana (1958). Rabotela kako
kustos vo Gradskiot muzej na
Skopje (1948 1950) i vo Arheolo{kiot muzej na Makedonija
(1950 1975), kade {to go rakovodela Oddelenieto za srednovekovna arheologija. Od 1962 do
1975 g. bila direktor na ovaa nacionalna institucija. Specijalizirala vo Centarot za vizantiski studii na Harvardskiot univerzitet vo Va{ington (1971 i
1983). Od 1975 g., pa s do penzioniraweto (1983) rabotela vo Institutot za istorija na umetnosta
so arheologija kako profesor po
srednovekovna i ranohristijanska arheologija.
Se zanimavala so prou~uvawe na
srednovekovnite nekropoli, nakitot i kerami~kata produkcija,
kako dokaz za obi~aite, veruvawata i kulturata na Slovenite.
Go otkrila i go protolkuvala
prodorot na ranoto hristijanstvo vo Makedonija, preku iskopuvawata na pove}e ranohristijanski centri. Nejzinite istraùvawa bile naso~eni kon dokaùvawe na kulturolo{kiot kontinuitet me|u ranoto hristijanstvo i
srednovekovjeto vo Makedonija.
Ja otkrila najstarata hristijanska crkva vo Makedonija (Starata
episkopska bazilika vo Stobi).
Vr{ela iskopuvawa na lokalitetite: Demir Kapija, Bargala,
Krupi{te, Strumica, Polog,
Ohrid, Prespa, Dojran, Orizari,
Radoli{ta i Stobi. Korakovodela so me|unarodnite istraùva~ki proekti (jugoslovensko-amerikanski) vo Bargala i vo Stobi.
U~estvuvala na golem broj nau~ni sobiri vo Makedonija, SAD,
Avstrija, Anglija, Rusija, Romanija, Turcija, Bugarija, Italija,
Hrvatska, Srbija, Grcija i vo Albanija. ^len e na MANU (1997).
ALIN
BIBL.: Prosek Demir Kapija: Slovenska nekropola i slovenske nekropole u Makedoniji, Beograd-Skopje,1966; Episkopijata na Bregalnica, Prilep, 1989; Loca Sanctorum Macedoniae: kultot na martirite vo Makedonija od IV do VI vek, Skopje, 1995. D. Z.
ALEKSOVA, Rajna (Bitola, 25.

XII 1882 Bitola, 23. II 1959)
farmacevt. Diplomirala na
Farm. f. vo Lozana (17. VII 1906),
kako prva èna farmacevt vo Makedonija. Rabotela vo familijarnata apteka locirana na [irok
sokak# vo Bitola (postojat aptekarski dnevnici od 1883 do 1930
g.) s do penzioniraweto (1944).
LIT.: P. Bojaxievski, Zdravstvoto vo
Bitola niz vekovite, Bitola, 1992. P. B.
ALEKSOVSKI, Vasil (s. Drenoveni, Kostursko, 1911 s. Trebenica, Kostursko, 4. III 1944)
deec na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe. Bil
~len na OKNE (1933) i na KPG
(1936) i nejzin prateni~ki kandidat za parlamentarnite izbori
(1936). Poradi komunisti~kata
dejnost bil uapsen (1939), a kako
voen obvrznik, u~estvuval vo
Gr~ko-italijanskata vojna (19401941). Po fa{isti~kata okupacija, podgotvuval radiovesti i se
zalagal za formirawe makedonski partizanski odredi. Bil sekretar na EAM vo reonot na Vi{eni-Gorenci, Kostursko (juli
1943), eden od osnova~ite i ~len
na Oblasniot komitet na SNOF
vo Kostursko (dekemvri 1943) i
sekretar na Oblasniot komitet
za Vi{eni-Gorenci. Bil ubien od
bugarskata policija. Opean e vo
narodnata pesna.
Lit.: D-r Risto Kirjazovski, Demokratski
i antifa{isti~ki partii i organizacii
vo Egejskiot del na Makedonija 1941-1945,
INI, Skopje, 1991; M-r Liljana Panovska,
Terorot vo Egejskiot del na Makedonija
pod germansko-italijanska okupacija
(1941-1945), INI, Skopje, 1995.
S. Ml.
ALEKSOVSKI, Du{ko (s. Topolovi}, Kratovsko, 1948) filolog,

profesor po francuski jazik. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo Kratovo, a Filozofski fakultet (Romanska filologija) vo
Skopje. Prvin rabotel kako profesor po francuski jazik vo Kratovo, a potoa magistriral (1976) i
doktoriral na Univerzitetot
Franc Konte vo Pariz na tema
Romen Rolan vo Jugoslavija#. Vo
Kratovo formiral Dru{tvo za
nauka i umetnost i Makedonski
centar za karpesta umetnost (1992).
BIBL.: Zaginaa za da ìveat, Kratovo,
1985 (so koavtor); Stranskite zborovi vo
Kratovskiot region, Kratovo, 1985;
Toponimijata na Kratovskiot region,
Kratovo, 1986; Vrskite na Romen Rolan so
Jugoslavija, Kratovo, 1986; D-r Pavel
[atev vo narodnite pesni, Kratovo, 1995.
LIT.: B. Burnazovski, Po~etocite na svetskata pismenost. Zna~ajni arheolo{ki
istraùvawa. Nova Makedonija#, XLVIII,

16317, Skopje, 26. VI 1992, 10-11.
S. Ml.
ALEKSOVSKI-KARÊ, Boris
(Ki~evo, 10. X 1918 Skopje,
2002) ~evlarski rabotnik, komunisti~ki deec i politi~ar.
Bil ~len na SKOJ (1938) i na
KPJ (oktomvri 1941), sekretar na
MK na KPJ vo Ki~evo (oktomvri
1941 mart 1943), ~len na Okru`niot komitet na KPJ vo Tetovo
(septemvri 1942 mart 1943),
~len na Prviot oblasten komitet
na KPM (april avgust 1943), zamenik politi~ki komesar na Prvata operativna zona na NOV i
POM i politi~ki komesar na bataljon na Prvata makedonsko-kosovska NOUB (11. XI 1943 1944).
Bil kooptiran za ~len na
ASNOM (oktomvri 1944). Po Osloboduvaweto bil na zna~ajni
partiski i dràvni~ki dol`nosti: pretsedatel na Republi~koto sobranie na SSM (1950), pretsedatel na Glavniot odbor na
SZB od NOB na Makedonija
(19591970), ~len na CK na KPM/
SKM, pratenik vo Republi~koto
i Sojuznoto sobranie i dr. Vo me|uvreme ja zavr{il Vi{ata partiska {kola \uro \akovi}#. Nositel e na Partizanska spomenica 1941 i pove}e odlikuvawa.
IZV.: Boris Aleksovski-Kar~e, Se}avawa, rakopis, AOINI, Skopje.
LIT.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941
1945. Dokumenti, Ki~evo, 1985.
S. Ml.
ALEKSOSKI, Blaè (Prilep, 1.

II 1933) akter. ^len na Narodniot teatar od Prilep (19531992).
Avtor e na dramski tekstovi i na
popularni istoriografski knigi.
Bil i reìser na nekolku pretstavi. Ulogi: Maroe (Dundo Maroe); Lukov (Crnila); Tarvald
Hermer (Nora); Teodos (ôrbaxi
Teodos). Reìi: Pe~albari; Antica; Mister Dolar; Nie sme angeli; Naàlena familija; Begalka i dr. Avtor e na dramskite tekstovi: Itroman Pejo; Prikazna
za polno}niot gostin; Koloban;
Kosta Sarufte i dr.
R. St.
ALI, Fahri (Fahri Ali) (Skopje, 9.
VI 1948) poet, eseist, kriti~ar,
preveduva~ od turskata etni~ka
zaednica. Zavr{il sredno obrazovanie. Rabotel kako urednik vo
vesnikot Birlik# pri NIP
Nova Makedonija#. Studiral na
Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Od 1970 godina po~nuva da raboti kako novinar vo Redakcijata
na Birlik# vo Skopje. Bil odgovoren urednik na detskite spisanija Sevin~# i Tomurxuk# i
urednik na literaturnoto spisanie Sesler#. Be{e pretsedatel
na Kulturno-umetni~koto dru{tvo Orhan Veli# vo Skopje. ^len
e na DPM (od 1978). Poet na egzi-
Fahri
Ali
stencijalnite pra{awa i dilemi

na ~ovekot i svetot. Kratkite poetski formi se gradat nad iskustvata od isto~nata mudrost i neretko se iskri na mudrosta.
DELA: Mangal, Sk., 1973; So dve srca, Sk.,
1978; Potkovica, Sk., 1984; Ostra strela na slobodata, Sk., 1989; Vodata ste`na, Sk., 1991; Neotkinato od karpa, Sk.,
1995; Okoto na makata, Sk., 1997; Evoluciono te~am, Sk., 1999; Delba na osamenosta, Sk., 2003; stihozbirka za deca Detski vetrovi, Sk., 1993. V. Toc. i A. Ago
ALI ÂIR (Prilep) arheolo{ko nao|ali{te, otkrieno pri

izgradbata na gradskata naselba
Ali âir. So za{titni sonda`ni iskopuvawa (1968 i 1972) bile
otkrieni kerami~ki sadovi i
drugi artefakti od ednoslojna
naselba, spored koi e izvr{ena
vremenska i kulturna determinacija na docniot neolit vo Pelagoniskata kotlina. Severno od
nea na okolu 100 m bile najdeni
dve mermerni plo~i so reljefni
pretstavi na rimskite boìci
Venera i Minerva.
LIT.: Blagoja Kitanoski, Ali âir
Prilep, neolitska naselba, AP, 11, Beograd, 1969.
V. S.
ALIN DOL (s. Nemawici, Sv.

Nikole): 1. Neolitska i rimska
naselba i nekropola. Na leviot
breg na Orelska Reka, na 1,8 km
sz od seloto, denes delumno pod
vodata od ezeroto Mavrovica.
Za{titni istraùvawa se izvr{eni vo 1981 g. Keramikata e od
raniot, sredniot i od docniot
neolit. Hronolo{ki i kulturno
odgovara na bliskata naselba vo
Anzabegovo i na kulturnata grupa Anzabegovo Vr{nik IIV.
Vo rimskiot period egzistirala pomala naselba so kerami~ki
rabotilnici. Otkriena e pe~ka
za keramika. Pokraj rekata e
otkriena bawa. Rimska nekropola so skeletni pogrebuvawa
vo kameni cisti, koi datiraat
od IIIIV v.
2. Arheolo{ko nao|ali{te 1,8
km s-z od seloto. Vo tekot na izgradbata na HA Mavrovica, Arheolo{kiot muzej vo Skopje
(1981), a potoa i Narodniot muzej od Sveti Nikole (2003), izvr{ile za{titni iskopuvawa
39
ALINSKA
so koi bile otkrieni ostatoci

od neolitska naselba od postariot neolit, stratigrafski
identi~na na naselbata Barutnica vo Anzabegovo, temeli od
stanbeni objekti, skara od pe~ka za pe~ewe teguli i imbreksi,
kako i grobovicisti {to pripa|ale na mala ruralna naselba
od rimsko vreme (IV v.). Del od
nao|ali{teto ve}e e pod vodite
na akumulacijata.
LIT.: Dragi{a Zdravkovski Mila [urbanoska, Izve{taj od za{titnoto
istraùvawe na HA Mavrovica vo s.
Nemawici, Svetinikolsko, ZAM, XXI,
Skopje, 1983.
V. S.
na turskoto vladeewe, tom IV. Buni i vostanija, Misla#, Skopje, 1983.

S. Ml.
ALI-PA[INA XAMIJA (Ohrid, veroj. XVIII v.) spomenik na

kulturata i aktiven verski objekt.
Poznata i pod imeto Sulejman-pa{ina xamija. Podignata od Defterdar Ali-pa{a. Ima kvadratna
osnova so dimenzii 12,50 h 12,50 m,
zasvodena so kupola na dvojni
trompi; renovirana vo XIX v.
LIT.: Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanlw Mimarw Eserleri. Yugoslavya#, lll cild, 3.
kitab, stanbul, 1981; Prof. Dr. Semavi Eyice,
Ohrinin Trk Devrine Ait Eserleri, Vakiflar dergisi, sayw V1, stanbul, 1965.
Dr. \.
ALINSKA BITKA (s. Alinci,

Prilepsko 6. XI 1912) bitka pome|u srpskata i otomanskata vojska vo Prvata balkanska vojna. Vo
nea u~estvuvale i Makedonci kako del od srpskite voeni edinici.
Otomanskite sili bile primorani da se povlekuvaat preku Crna
Reka kon Bitola. Vo borbite srpskata vojska zagubila 1.378 vojnici, a turskata vojska okolu 500
vojnici.
LIT.: Milutin Lazarevi}, Srpsko-turski rat 1912
godine, k. III, Beograd, 1931.
V. St.
Ali-Pa{a
Janinski
ALI-PA[A JANINSKI (Tepedelenli; Tepelena) (1741 5. II

1822) osmanliski feudalec od
albansko poteklo, pa{a na Janina, a potoa odmetnik od centralnata osmanliska vlast i nezavisen vladetel. Po vernoto podani{tvo na sultanot Selim III, se
osamostoil i se proglasil za nezavisen vladetel na Albanija,
Epir i Moreja (Peloponez)
(1803), a potoa ja pro{iril svojata vlast i vo Makedonija, Tesalija i Grcija. Poradi surovosta vo
upravuvaweto, vlegol vo narodnata tradicija kako besprimeren
zulum}ar. Vospostavil diplomatski vrski i vlegol vo pregovori
so Napoleon I, a potoa i so Anglija. Po dvegodi{na vojna so sultanot Mahmud II, so izmama bil
zaroben i ubien.
LIT.: Ohrid i Ohridsko niz istorijata,
kniga vtora. Od pa|aweto pod osmanliska
vlast do krajot na Prvata svetska vojna,
INI, Skopje, 1978; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto
40
Abdurahman
Aliti
ALITI, Abdurahman (s. @elino,

Tetovsko, 1945) pravnik, ambasador na RM vo RB. Diplomiral na
Pravniot fakultet vo Skopje
(1969). Se vrabotil vo Gradskiot
sovet i podolgo vreme ostanal na
rabota vo Sobranieto na Op{tinata vo Tetovo (1969 1988). Kako
pretsedatel na Komitetot za
zdravstvo i socijalna politika,
poradi zalagawe za pogolemi politi~ki prava na Albancite vo
SRM, bil otpu{ten od rabota. Be{e lider na PDP vo vremeto koga
be{e vode~ka partija na Albancite vo RM. Na prvite demokratski
parlamentarni izbori be{e izbran za ~len na Parlamentot
(1991). Kako pratenik na PDP od
vtorite parlamentarni izbori
(1994), zaedno so Tito Petkovski
od SDSM i Kiro Popovski od SP,
be{e izbran za zamenik-pretsedatel vo Parlamentot.
S. Ml.
ALIU, Ali Ferik (Ali Ferik Aliu)
(s. Krani, Prespa, 1. IV 1934) eseist, kriti~ar, teoreti~ar na literaturata, preveduva~, profesor,
akademik. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Bitola, U~itelska {kola vo Skopje i diplomiral na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad.
Doktoriral na tema Knièvnoto
delo na Petro Marko# na Univerzitetot vo Pri{tina. Rabotel kako novinar i urednik vo Nova
Makedonija#, kako i vo spisanijata Mlad borec#, Flaka# i Jehona#. Od 1972 g. e angaìran kako
predava~ i profesor po predmetite Teorija na literaturata i So-
Ali
Aliu
vremena albanska knièvnost na

Filolo{kiot fakultet na Pri{tinskiot univerzitet. ^len e na
KANU, MANU nadvor od rabotniot sostav, kako i na DPM (1975).
Se zanimava so knièvna kritika
i so eseistika i e eden od najistaknatite albanski knièvni kriti~ari. Pi{uva kriti~ki osvrti na
dela od makedonskata, balkanskata i svetskata knièvnost.
BIBL.: Istraùvawa, 1971; Vremeto i
tvorecot, 1975; êtiri romani na Petro Marko, 1979; Knièvni studii, 1982;
Teorija na knièvnosta, 1984; Don Kishoti
nd[r Shqiptar[t, 1998; Reflekse letrare, 1999;
Antologija na sovremenata albanska poezija, 2000; Don Kishoti nd[r shqiptar[, 2000;
Don Kihot me|u Albancite, 2003. A. P.
ALIU, Lindita Ali (Skopje,

1962) novinar, pisatel. Osnovno obrazovanie zavr{ila vo
Skopje, a sredno u~ili{te vo
Pri{tina. Diplomirala na Grupata za angliski jazik i knièvnost na Filolo{kiot fakultet
vo Pri{tina. Odreden period
rabotela kako novinar vo Rilindja#, a potoa stanuva lektor
po angliski jazik i knièvnost
na Filolo{kiot fakultet vo
Pri{tina. Pi{uva poezija i
proza.
BIBL.: Mure ( Yidovi), 1984; Ndoshta do t[
ishim m[ t[ m[dhenj ( Moèbi }e bevme pogolemi), 1990.
A. P.
ALKALOID# Skopje vode~ka farmacevtska, hemiska i kozmeti~ka industrija vo RM. Od

1936 g. prerabotuva surov opium
na Balkanot. Od 1946 g. stanuva
dràvna fabrika za alkaloidi.
Beleì postojan rast na asortimanot, kapacitetot, brojot na
vrabotenite i na proizvodstvoto.
Od 1957 g. po~nuva i so galensko
proizvodstvo na gotovi lekovi.
Brojot na vrabotenite e 38 vo
1947, 255 vo 1965 i 3.200 vo 1982 g.
Od 1966 g. se integrira so fabrikite za lekoviti bilki Bilka#,
za hemikalii i fotomaterijali
Lafoma# i za sapuni i kozmetika Cvetan Dimov#. Vo sorabotka
so stranski firmi, prezema licenci, dorabotuva i proizveduva
prekursori. Vr{i ekstrakcija na
opiumski alkaloidi, prerabotka
ALPSKA
ALPEZ vid ukras za na glava

od srednovardarskata etnografska celina. Bil izraboten od naniàni srebreni pari {to se
stavale na glavata, spu{teni niz
grbot.
Sl. \.
Alkaloid# & Skopje, Pogon za lekovi
na lekoviti rastenija, proizvodstvo na farmacevtski surovini,

lekovi za humana i veterinarna
medicina, laboratoriski i industriski hemikalii, premazni
sredstva, sanitetski i rentgen
materijali, kozmetika i sapuni.
LIT.: 40 godini ALKALOID, Skopje,
1976; Alkaloid 82, katalog. Sv. H. J.-S. P.
ALKETA (ok. 573541 pr.n.e.)

na Argeadite, sin na Aerop I i na
Nikanoja. Vladee so zemjata na
Makedoncite# (Herodot) i dràvata ja pro{iruva na cela Pierija, Botiaja i Almopija.
LIT.: Herodot, Istorija. Prev. D. âdikova, Skopje, 1998; N. Proeva, Studii za
anti~kite Makedonci, Skopje, 1997.
A. [uk.
ALMOPIJA oblast vo t.n.

Dolna Makedonija, koja ja opfa}a
malata dolina po gorniot tek na
r. Ludija (den. Moglenica), me|u
oblastite Eordaja i Pelagonija.
Makedoncite ja osvojuvaat (sp. Tukidid) spu{taj}i se od Gorna Makedonija vo Botiaja i Pierija. Bila gusto naselena u{te vo antikata. Ptolemaj spomenuva tri grada:
Almopa, Horma i Apsal. Oblasta
e poznata kako Moglenska Dolina,
opkolena so pl. Nixe i Pajak.
LIT.: Thucydides, 4 vols., Harvard Univessity
Press, 1958; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.
Adaptirano drvo vo Makedonija (Abies concolor Lindl.)
nato. Introdukcijata na egzoti

vo Makedonija, sistematski i na
nau~na osnova, zapo~na po Vtorata svetska vojna, koga se vnesuvaa
drvni vidovi za stopanska i za
hortikulturna namena. Vo tekot
na izminatite {eeset godini, nekoi od vidovite za stopanska namena dobro se adaptiraa i pokaùvaat izvonredni rezultati vo
pogled na produkcijata na drvnata masa i se nametnuvaat kako
mnogu zna~ajni za {umarskata
operativa. Me|u pova`nite se:
Abies concolor Lindl., Abies grandis
Lindl., Abies nordmanniana Spach.,
Calocedrus decurrens Torr., Cedrus atlantica Man., Cedrus deodara Loud.,
Cedrus libani Laws., Chamaecyparis
lawsoniana Perl., Cupressus arizonica
Greene, Cupressus sempervirens L.,
Fraxinus americana L., Ginkgo biloba
L., Juglans nigra L., Larix decidua DC.,
Picea pungens Engelm., Pinus brutia
Ten., Pinus excelsa Vall., Pinus maritima Mill., Pinus monticola Dougl., Pinus strobus L., Pseudotsuga menziesii
Franco, Robinia pseudoacacia L., Sequoiadendron giganteum Endl., Sophora japonica L., Quercus aegylops L.,
Quercus rubra L., Ulmus pumila L.
LIT.: Aleksandar Andonoski, Introdukcija na stopanski va`ni {umski drvja vo Makedonija, vo: Zbornik na trudovi
na Sovetot za stopanisuvawe so golinite.
Al. And.
ALPINETUM harmoni~en
aran`man od karpi, drvja, grmu{ki i tereni postaveni na odredena povr{ina za hortikulturno
ureduvawe. Prvite registrirani
alpinetumi datiraat od 1880 g. na
Britanskite Ostrovi, a podocna
bile podigani vo [vajcarija i vo
drugi evropski zemji. Vo Makedonija nivnoto podigawe e od ponov
datum (poslednite decenii od HH
v.). Voobi~aeno e da se podigaat na
strmni povr{ini so pad od 100400.
Najsoodvetno e karpite da poteknuvaat od blizinata na lokacijata
na alpinetumot, no toa ne e strogo
pravilo. Pri izborot se vnimava
karpite da bidat patinirani, izabeni od vremeto, {uplivi, pokrieni so li{ai i mov, bez ostri rabovi i varijabilni po golemina.
Sadniot materijal treba da bide
xuxest. Upotrebata na vakov kompakten materijal ovozmoùva sozdavawe uspe{ni kompozicii na
mali povr{ini.
Bl. S.
ALPSKA VEGETACIJA VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
vegetaciski tip {to se razviva
nad gornata {umska granica, nad
subalpskite pasi{ta i subalpskite grmu{esti zaednici, po visokite planini od umereniot
klimatski pojas (nad 2200 m nadmorska visina). Vo nejziniot sostav dominiraat niski bazdovidni ili perni~esti pove}egodi{ni trevesti ili grmu{esti rastenija, prisposobeni kon specifi~nite ekolo{ki uslovi na visokoplaninskiot pojas kratok
vegetaciski period, mnogu niski
ALOSAN ÔVEK (ALOVITI

LU\E) lice vo koe vlegol demon ili e obzemeno so stapnuvawe na demonsko mesto; deca rodeni vo ko{ulka, od polov odnos
me|u èna i zmev ili ~ovek vo koj
vlegla samovila, so natprirodni
sili i mo`nosti, za{titnici od
gradonosnite oblaci.
LIT.: Re~nik na narodnata mitologija
na Makedoncite. Redaktor Tanas Vraìnovski, Skopje, 2002, 38-39.
S. Ml.
ALOHTONI (EGZOTI^NI)
VIDOVI DRVJA I GRMU[KI
(gr~. eksotikos stran, nadvore{en) drvja preneseni od drugi
delovi na svetot (kontinenti) za
da se odgleduvaat i da se koristat
nadvor od svojot priroden areal.
Za razlika od avtohtonite (doma{ni) vidovi, egzotite vo novata tatkovina ne rastat samonik-
Alpska vegetacija vo RM
41
ALPSKA
temperaturi vo zimskiot period,

dolgotrajna sne`na pokrivka,
sveì leta, silni vetrovi, do`dovi, intenzivno son~evo osvetluvawe i dr. Opfa}a raznovidni
rastitelni zaednici {to se razvivaat na heterogena podloga (kiseli po~vi, karbonati, planinski
treseti{ta, sipari, to~ila, kamewari, karpi i dr.), koi pripa|aat kon razli~ni vegetaciski
klasi - Elyno-Seslerietea, Caricetea
curvulae, Salicetea herbaceae, Scheuchzerio-Caricetea fuscae, Drypetea
spinosae, Asplenietea trichomanis i
dr. Pokraj raznite pretstavnici
od familijata na trevite (Poaceae), nejzinata fizionomija ja
opredeluvaat golem broj vidovi
od rodovite: Androsace, Gentiana,
Geum, Primula, Saxifraga, Soldanella,
Thymus i dr. Alpska vegetacija se
razviva na golem broj planinski
masivi vo Evropa (Alpi, Karpati, Pirinei, Kavkaz, planini na
Balkanskiot Poluostrov) i dr.
Vo RM alpski zaednici se prisutni na pove}e planinskite masivi [ar Planina, Jakupica,
Korab, De{at, Bistra, Stogovo,
Jablanica, Gali~ica, Pelister,
Nixe i drugi.
Vl. M.
visoka vozdu{na vlaga ja spu{ta

granicata i deka taa e formirana
od buka (Fagus sylvatica), dodeka
kontinentalnata klima ja poka~uva taa granica i e formirana od
smr~a i molika ili samo od molika (Pinus peuce).
Vo RM alpskata granica na {umata e formirana od buka (Fagus moesiaca), molika (Pinus peuce), smr~a
(Picea abies) i od bel bor (Pinus
sylvestris). Vo subalpskiot pojas se
nao|aat i sostojki od borot krivuq (Pinus mugo), no tie se polegnati, a ima i sostojki od planinskiot javor (Acer heldreichii), no
tie se nao|aat na zasolneti mesta. Na [ar Planina alpskata
granica na {umata e formirana
od smr~a ili od smr~a i molika i
vo triesettite godini na XX v.
preselen vo Izrael. Izdava~ na
Sinajskiot psaltir (Psalterium
Sinaiticum, an 11th glagolitic manuscript from St. Catherines monastery,
mt. Sinai, MANU, Skopje, 1971).
Z. T.
ALTIPARMAKOV, Dimitar
(Bitola, 3. VIII 1949) dipl. elin`., d-r na tehni~ki nauki.
Istraùva~ vo Institutot za
nuklearni nauki vo Vin~a (Srbija) i vo kompanijata Atomska
energija na Kanada (Atomic Energy
of Canada Limited). Dal prilozi
kon teorijata na neutronskite
poliwa vo nuklearnite reaktori
i modeliraweto na fizi~kite
procesi vo ciklotronite. Dr. R.
Spored Skilica, Petar Deljan po svoeto krunisuvawe go prima negoviot rodnina Alusijan (XI v.)
se nao|a na 1.800 m nadmorska visina, a grupi stebla se nao|aat do

2.000 m nadmorska visina. Na Pelister molikata formira {umi
do 1.800 m nadmorska visina, a
grupi stebla se nao|aat do 2.200 m
nadmorska visina. Na Kajmak~alan beliot bor formira {umi do
1.800 m nadmorska visina, a grupi
stebla se nao|aat do 2.000 m nadmorska visina. Bukata formira
alpska granica na golem broj planini: Korab, De{at, Bistra, Pore~ki Planinski Venec, Jakupica, Belasica i dr. Taa formira
{uma do 1.800 m, a se sre}avaat
R. R.
grupi do 2.000 m.
Pelisterska molika (Pinus peuce)
ALPSKA GRANICA NA [UMATA nivoto do koe dostignuva

sklopena {uma {to raste ispraveno povisoko od 5 m. Taa e zakonita
pojava na site visoki planini na
site kontinenti, samo {to e formirana od razni vidovi drvja i se
nao|a na razli~na nadmorska visina. [vajcarskiot botani~ar H.
BrockmannYerosch (1919) ja ispituval alpskata granica na {umata
na Severnite, Centralnite i Ju`nite Alpi i konstatiral deka taa
pominuva po srednojulskata izoterma od +10 S. Sporedbena analiza na alpskata granica na {umata
na Rila, Bjela{nica i Riswak napravil i Horvat (1942) i konstatiral deka maritimnata klima so
42
ALUSIJAN (XI v.) makedonski

blagorodnik, vnuk na Samuiloviot brat Aron i sin na carot Jovan
Vladislav. Po likvidiraweto na
Samuilovoto Carstvo bil odveden vo Vizantija da go upravuva
kako strateg Teodosipol. Doa|a
vo Makedonija vo vremeto na vostanieto na Petar Deljan (1040/
41), koj{to mu ja doveruva komandata nad 40.000 vojnici za da go zazeme gradot Solun. Neuspehot doveduva do izmena na tekot na vostanieto, a naskoro i do razdor vo
vostani~kite redovi. Na edna
gozba Alusijan uspeva da go oslepi i da go predade Deljana na Vizantijcite, po {to bil proizveden vo magister.
IZV. i LIT.: V. N. Zlatrarski, Molivdevul Samoila Alusina, Izvesti na
blgarski arheolo`ki institut, Sofi, 1921; Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, III, Beograd, 1966;
Branko Panov, Srednovekovna Makedonija, III, Skopje, 1983; Milan Bo{kovski,
Makedonija vo XI i XII vek (nadvore{ni
upadi na teritorijata na Makedonija),
Skopje, 1997.
B. R.-J.
Mo{e
Altbauer
ALTBAUER, Mo{e (Altbauer,

Moshe) (P{emi{l, Polska, 12. XI
1904 Tel Aviv, Izrael, 14. X
1998) lingvist, specijalist za
starocrkovnoslovenski, Evrein,
roden i {koluvan vo Polska, no
ALU[EVSKI, Ilija (s. \avato,

Bitolsko, 1928 Bitola, 8. II
2004) sredno{kolski profesor,
folklorist. U{te kako u~enik
vo U~itelskata {kola Bra}a
Miladinovci# vo Bitola po~nal
da sobira makedonski folklor, a
pove}e zapisi napravil i na
Folklorniot festival vo Bitola (1947) i na Mladinskata rabot-
AMAM
po pijano i kompozicija gi zavr{uva vo Muzi~koto u~ili{te

Stankovi}# vo Belgrad. Nastavnik po muzika e vo [kolata za slepi deca vo Zemun; inicijator i osnova~ na Muzi~koto u~ili{te vo
Titov Veles i negov direktor
(1945-1954 i 1963-1968). Vo me|uvreme, predava vo Srednoto muzi~ko u~ili{te vo Skopje (1954
1963). Avtor e na muzika za deca i
Dr. O.
za guda~ki instrumenti.
Ilija
Alu{evski
na akcija Mavrovo#. Po zavr{uvaweto na U~itelskata {kola

(1948/1949) studiral na Vi{ata
pedago{ka {kola vo Skopje i bil
eden od prvite ~lenovi vo Dràvniot ansambl za narodni pesni i
igri Tanec#. Po diplomiraweto
bil stru~en sorabotnik na Institutot za folklor vo Skopje (1.
II 31. XII 1953), prosveten rabotnik vo Ko~ani, [tip, Smilevo i
Bitola, pri {to ja prodolìl sobira~kata dejnost, a del od sobranite materijali gi objavuval vo
dnevniot i periodi~niot pe~at i
vo dve zbirki. Ima osoben pridones vo dejnosta na KUD Stif
Naumov#, KUD Ilinden#, KUD
Aleksandar Turunxev#, KUD
Goce Del~ev# i KUD Dame Gruev# od Bitola i vo KUD Stiv
Naumov# od s. Logovardi. Be{e i
eden od inicijatorite za formiraweto na Festivalot za narodni
pesni i igri Ilindenski denovi# vo Bitola. Zamina vo penzija
kako profesor vo Srednoto tehni~ko u~ili{te vo Bitola.
BIBL.: Zalude ludo, polude (narodni pesni), Bitola, 1990; Cvilit kow~e vo gora
zelena (narodni pesni), Bitola, 1994.
LIT.: Pande Manojlov, Ilija Alu{evski
19282004, Prilozi#, II, 3-4, Bitola, 2004,
209-210.
S. Ml.
ALÊV, Petre (s. Ra{tani, Vele{ko, 1880 Veles, 21. XI 1956)

stolar, socijaldemokratski i komunisti~ki deec. Bil ~len na rabotni~koto dru{tvo Klasovo
edinstvo# i eden od osnova~ite na
Vele{kata socijaldemokratska
organizacija. Kako nositel na
komunisti~kata lista na op{tinskite izbori (22. VIII 1920),
stanal pretsedatel na Crvenata# op{tinska uprava vo Veles.
Bil eden od inicijatorite za pokrenuvaweto i sorabotnik na v.
Socijalisti~ka zora# vo Skopje.
Poradi zakani i bolest, podnel
ostavka na pretsedatelskata funkcija i politi~ki se pasiviziral.
(Na negovoto mesto bil izbran
Jov~e Xipunov). Aktivno ja pomagal NOB (1941-1944).
S. Ml.
ALÊV, Stojan (Veles, 12. III 1903
Titov Veles, 26. IV 1969) muzi~ki pedagog i kompozitor. Studiite
Loranditova ruda od rudnikot Al{ar
AL[AR rudnik na Sb, Tl, As ruda. Niskotemperaturnoto hidrotermalno Sb-As-Tl-Au nao|ali{te

Al{ar e locirano vo metalogenetskiot reon Koùf. Go karakterizira sloèna mineralna parageneza i relativno visoko
u~estvo na taliumovi minerali
(lorandit, bernardit, parapierotit, rebulit, pikopaulit, ragenit, simonit, vrbait i dr.). Nao|ali{teto prostorno i genetski
e vrzano za kompleksite na pliocenska kalko-alkalna magma
vtisnata vo trijaski i kredni
karbonatni karpi (dolomiti i
varovnici). Najzna~ajniot del od
rudnata mineralizacija e sozdadena vo temperaturen interval
od 1002500C.
LIT.: S. Jankovi}, B. Boev i T. Serafimovski, Magmatizam i Tercierna mineralizacija vo Koùfskata metalogenetska oblast vo Makedonija so poseben
osvrt na nao|ali{teto Al{ar, Posebno izdanie br. 5, RGF, [tip, 1997.
T. Ser.
AMAK SP# AD Ohrid firma za proizvodstvo i promet na

avtogalanterija i delovi od plastika, nastanata so transformacija na Zastava heroj Toza Dragovi}#. So odluka na Narodniot
odbor od 1960 g. e formirano metaloprerabotuva~koto pretpri-
Eden od pogonite na AMAK SP# AD & Ohrid
jatie Zastava heroj Toza Dragovi}# Ohrid, a izgradbata po~nala vo 1961 g. Glavno se proizveduvani pet proizvodi za vozilata
Zastava, FSO i FSM Polska,
Avtovoz i GAZ vo Rusija, kako i:
bravi i ra~ki za vozila; podignuva~i na staklo; vnatre{ni i nadvore{ni retrovizori; {arki za
vrati i bezbednosni pojasi i dr.
Vo septemvri 1994 g. firmata
Zastava heroj Toza Dragovi}#
se transformira vo 6 novi dru{tva, od koi samo ova dru{tvo gi
prodolùva istite aktivnosti.
AMAK SP# voveduva svoja tehnologija za avtogalanteriski
proizvodi za 250.000 vozila, koe
se ostvaruva so 533 vraboteni
(2.5002.800 porano). Instaliranite ma{inski kapaciteti (305
ma{ini i 30 linii) se postaveni
na ogradena povr{ina od 85.000
m2 (32.780 m2 pod pokriv). Denes
so uspeh se ostvaruva proizvodstvoto i montaàta na 1.900.000
edinici bezbednostni pojasi za
vozilata Avtovaz i GAZ, kako i
artikli za 15.000 vozila od proizvodnata programa na Zastava
avtomobili.
Sl. A.
AMAM javna bawa gradena vo
gradovite vo Makedonija vo periodot na turskoto vladeewe. Sekoj
amam sodrèl pet grupi prostorii: {adrvan (garderoba) so kvadratna osnova, kapaluk (del za
adaptacija) so pravoagolni osnovi, halvet (prostor za kapewe)
eden kvadraten prostor na koj moè da se nadovrzat pove}e mali
prostorii, hazna (rezervoar za
voda) i }ulhan (loì{te). Vo
halvetot po obemnite yidovi se
izgradeni kameni bankini i kameni korita kurni. Pokrivani
se so kupoli i svodovi. Osvetluvaweto e zenitalno. Gradeni se
od kamen i tula. Zatopluvaweto e
podno i preku yidovite. Vnatre{nosta bila ukrasuvana so dekorativna plastika, glavno, vo
trompite, vo lacite i vo gornite
yidni partii. Amamite bile gradeni kako dvojni, t.n. ~ifte amami so posebni delovi za èni i za
maì ili kako ednodelni. Poznati se îfte amam (XV) i Daut-pa{in amam (14891497) vo Skopje
(i dvata adaptirani vo umetni~ki
galerii), amamot Deboj (XVI v.)
vo Bitola, Voska amam vo Ohrid,
amamot vo Tetovo i dr.
LIT.: M. Zdravkovi, Restauracija i
adaptacija Daut-pa{inog amama u Skopqu, Zbornik za{tite spomenika kulture,
1, Beograd, 1950, 45-56; I. Zdravkovi}, Izbor grae za prou~avawe spomenika islamske arhitekture u Jugoslaviji, Beograd, 1964; K. Tomovski, Amamot Deboj vo
Bitola, Zbornik na Arheolo{kiot muzej
na Makedonija, Skopje, 1975, 263-270; K.
Tomovski, Konzervatorski i restavratorski raboti na îfte amamot vo
43
AMAM
Skopje, Kulturno nasledstvo#, 5, Skopje,

1973, 1-5; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998,
169-195.
Kr. T.
AMAM (s. Lopate, Kumanovsko)

neolitska naselba. Se nao|a
sretselo, vo prostorot okolu stariot turski amam, blizu do desniot breg na Lipkovska Reka. Spored karakteristikite na materijalnite ostatoci, posebno tipologijata na oblicite i dekorativnite motivi kaj kermi~kite
sadovi, a i kultnite predmeti
otkrieni vo 1978 g., determinirana e kako docnoneolitska naselba od vremeto na t.n. vin~anska
kulturna grupa.
LIT.: Voislav Sanev, Arheolo{ko bogatstvo na SR Makedonija, katalog,
Skopje, 1980, 27.
V. S.
Amandmani na Ustavot na RM
AMANDMANI NA USTAVOT
NA RM (19922005) dopolnenija i popravki na postojnite ustavi. Prvite amandmani na Ustavot
na RM, Amandmanot I i Amandmanot II, bea doneseni 1992 g. So
ovie amandmani se konstatira deka RM nema teritorijalni pretenzii kon sosedite i deka nema
da se me{a vo vnatre{nite raboti na drugi dràvi. Amandmanot
III be{e donesen 1998 g. So ovoj
amandman se promenija odredbite
za vremetraeweto na pritvorot.
U{te 15 amandmani (IVXVIII) bea
doneseni 2001 g. Amandmanot IV ja
sodrì novata preambula na Ustavot na RM. Amandmanot V na nov
na~in go ureduva pra{aweto na
slu`beniot jazik, negovoto pismo
i negovata upotreba pri izdavaweto na li~nite dokumenti. Osven
makedonskiot jazik i kirilskoto
pismo, slu`ben jazik e i jazikot
{to go zboruvaat najmalku 20% od
gra|anite na RM. Amandmanot VI
ja voveduva soodvetnata i pravi~nata zastapenost na gra|anite {to
im pripa|aat na malcinskite zaednici vo organite na dràvnata
vlast i vo javniot ìvot vo zemjata. Amandmanot VII gi nabrojuva
verskite zaednici vo RM: Makedonska pravoslavna crkva, Islamskata verska zaednica, Katoli~kata crkva, Evangelsko-metodisti~kata crkva i Evrejskata zaednica.
Amandmanot VIII gi regulira pra44
vata na pripadnicite na zaednicite vo RM. Amandmanot IX gi garantira za{titata, unapreduvaweto i

zbogatuvaweto na istoriskoto i
umetni~koto bogatstvo na site zaednici vo dràvata. Amandmanot
X go regulira dvojnoto odlu~uvawe vo Sobranieto na RM za pra{awata {to gi zasegaat malcinskite
zaednici. Amandmanot XI gi regulira izborot i nadle`nostite na
Narodniot pravobranitel. Amandmanot XII go voveduva Komitetot
za odnosi me|u zaednicite. Amandmanite XIII, XIV i XV ja obezbeduvaat zastapenosta na pripadnicite na malcinskite zaednici vo Sovetot za bezbednost na RM, vo Republi~kiot sudski sovet i vo
Ustavniot sud na RM. Amandmanite XVI i XVII go ureduvaat pra{aweto na nadle`nosta i donesuvaweto na zakonite od oblasta na lokalnata samouprava. Amandmanot
XVIII ja regulira postapkata za izmena na Ustavot na RM za pra{awa od interes za malcinskite zaednici. Amandmanot XIX be{e donesen 2003 g. So ovoj amandman se
ovozmoùva otstapuvawe od nepovredlivosta na tajnosta na site oblici za op{tewe. U{te 11 amandmani (XXXXX) bea doneseni 2005
g. i so niv se izvr{ija po{iroki
reformi vo pravosudniot sistem,
kako i promena na ustavnite
odredbi so koi se reguliraat pravoto na imunitet na ministrite i
nespoivosta na sudskata i obvinitelskata funkcija so drugi funkcii i profesii.
proteus L. Postojat i parazitski

vidovi (rod Entamoeba), koi ìveat vo crevata na ~ovekot i predizvikuvaat bolesti (na pr.,
amebna dezenterija), a se sre}ava
i eden vid vo usnata praznina {to
se prilepuva za karioznite zabi i
moè da predizvika bolesti na
zabite.
LIT.: J. [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991.
V. T. K. M. Kr.
AMERIKANSKA VOENA MISIJA PRI GLAVNIOT [TAB

NA NOV I POM (juli 1944 maj
1945) vtora stranska linija na
teritorijata na Vardarskiot del
na Makedonija. Misijata pristignala preku teritorijata na
Srbija, vo sostav: major Skot Dikenson, {ef na misijata, Ted, radiotelegrafist, Stevo Buzi~ i
Stiv Siljanov (po poteklo Makedonec), preveduva~i, i Stefan
Bizik, narednik. Bila nezavisna
misija koja ispra}ala politi~ki,
voeni i ekonomski podatoci do
{tabot na Kancelarijata za specijalni slu`bi (OSS). Misijata
od Makedonija bila povle~ena vo
maj 1945 g.
LIT: Velika Britanija i Makedonija.
Dokumenti 1942-1945. Izbor, prevod i redakcija d-r Todor êpreganov, Skopje,
2000; Voenite misii na Soedinetite
Amarikanski Dràvi vo Makedonija
1944-1945. Izbor, prevod i redakcija d-r
Todor êpreganov, Skopje, 2007.
T. ^.

Skopje, 2006.
Sv. [.
AMEBI (Amoebina) najprosto

gradeni protoplazmati~ni organizmi. Imaat golo telo, poradi
{to se narekuvaat goli praìvotni. Oblikot na teloto postojano go menuvaat, po {to go dobile imeto (amoibein gr. = menuvam);
se dviàt so pomo{ na la`ni noìwa psevdopodii. Se hranat so
cvrsti ~esti~ki kako bakterii i
drugi sitni organizmi {to gi fa}aat so la`nite noìwa. Se
razmnoùvaat glavno na bespolov
na~in. Najpoznata ameba e Amoeba
Amebi
Makedonskata crkva Sv. Kliment# vo Toronto
AMERIKANSKO-KANADSKA MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA NA MPC

(1967) formirana na Tretiot
crkovno-naroden sobor vo Ohrid
(1618. VII 1967), koga e proglasena i avtokefalnosta na MPC, registrirana vo SAD. Prv nejzin
eparhiski arhierej bil mitropolitot Kiril, koj 20 godini ja
upravuval eparhijata (19671987).
Od 1987 do april 1989 g. mitropolitot Stefan ja nosel titulata
Amerikansko-kanadski, od april
1989 do 1992 eparhijata ja administriral arhiepiskopot Gavril, a
potoa eparhijata bila pod administrativna nadle`nost na Sinodot. Arhiepiskopot Mihail go
AMETI
prezel administriraweto od 1993

1999, arhiepiskopot Stefan od
1999 do 2006, a mitropolitot
Amerikansko-kanadski Metodij
(Zlatanov) od 2006 g. Crkvi na
eparhijata ima vo Geri Indijana (1963), Kolumbos Ohajo (1965),
Toronto Kanada (1965), Sira}uz
Wujork (1968), Hamilton Kanada (1971). Eparhijata ima 30
sve{tenosluìteli, 30 crkvi i
dva manastira. Sekoja godina,
po~nuvaj}i od 1975 g. organizira
crkovno-naroden sobir na Denot
na trudot (prviot vikend vo septemvri), na koj u~estvuvaat site
crkvi od eparhijata. Vo crkvite
rabotat nedelni u~ili{ta za veronauka, makedonski jazik, istorija na makedonskiot narod i
istorija na MPC.
Rat. Gr.
AMERIKANSKO-MAKEDONSKA ASOCIJACIJA (SAD, XI

2001 >) asocijacija na Makedonci doseleni vo SAD (prete`no
od Tetovsko) so Makedonskiot
fond za pomo{. Osnovana za da
pridonesuva za zbliùvawe i
unapreduvawe na politi~kata i
ekonomskata sorabotka pome|u
SAD i RM. Organizirala mirni
sobirawa so osudi na etni~koto
~istewe na Makedoncite od Tetovsko vo 2001 g., realizirala
sredbi i razgovori so raselenite
Makedonci i izvr{ila pritisok
kaj makedonskite i kaj amerikanskite vlasti za nivno vra}awe vo
svoite domovi.
Sl. N.-K.
AMERIKANSKO-MAKEDONSKA BIZNIS ASOCIJACIJA (Detroit, Mi~igen, SAD,
1990 ) organizirana od biznismeni od makedonsko poteklo
(prete`no od tetovskiot kraj),
koi ìveat vo Detroit i vo drugi
gradovi vo SAD. Formirana so
cel da odrùva kontakti i zaedni~ki da pridonesuvaat za ekonomskiot razvoj na Republika
Makedonija, posebno na Tetovskiot kraj.
Sl. N.-K.
AMERIKANSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Zapo~nuvaat kako trgovski vo 1776
g. Prvata politi~ka aktivnost
SAD ja prezemaat na Carigradskata konferencija (1876/1877)
kako predlog za avtonomija na
Makedonija. Prv indirekten kontakt so makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe vospostavuvaat po povod kidnapiraweto na protestantskata misionerka Elen Marija Ston (Ellen Maria
Stone), zaedno so Katerina StefanovaCilka (septemvri 1901
mart 1902). SAD ne se angaìraat
Mis
Ston
vo nastanite povrzani so Ilindenskoto vostanie, nitu vo sproveduvaweto na reformite, no ja

poddrùvaat britanskata politika vo interes na Makedonija.
Vo balkanskite vojni se vozdrùvaat od neposreden anga`man, no
stavot na SAD vo odnos na Bukure{kata konferencija e celosna gra|anska i verska sloboda za
ìtelite na oblastite {to bi
potpadnale pod suverenitetot na
koja bilo od pette sili#. Vo Vtorata svetska vojna voena misija na
SAD e akreditirana pri G[ na
NOV i POM. [efot na misijata,
major Dikenson (Dickenson) drì
govor na Prvoto i na Vtoroto zasedanie na ASNOM, kako izraz
na de facto priznavawe na novosozdadenata makedonska dràva.
Procesot na iseluvawe Makedonci vo SAD zapo~nuva vo XIX v. i
prodolùva do denes. Prvoto makedonsko iseleni~ko dru{tvo se
formira vo 1899 g. vo Nord
Adams (Masa~usets). Vo 1920 g. na
sobirot vo Fort Vejn (Indijana)
makedonskite organizacii se
obedinuvaat vo MPO, ~ie rakovodewe vo 1924 g. e prezemeno od
antimakedonski (probugarski)
sili, poradi {to vo 1931 g. vo Geri (Indijana) se formira nova
makedonska politi~ka organizacija Makedonski naroden sojuz
(MNS) ~ija cel e so sopstveni si-
li i sredstva da ja pomaga borbata za konstituirawe na Makedonija kako nezavisna dràva. MNS

funkcionira do 1949 g. Prvata
makedonska crkovna op{tina se
formira vo 1961 g. (Geri). Vo vtorata polovina od XX v. makedonskite emigranti se seriozno
etablirani vo ekonomskiot, politi~kiot, kulturniot i sportskiot ìvot na SAD. Vo 1963 g.,
po katastrofalniot zemjotres vo
Skopje, pripadnici na Armijata
na SAD u~estvuvaat vo negovata
izgradba (ul. Ruzveltova#, Xon
Kenedi# itn.).
Vo 90-tite godini od XX v. SAD
vo RM u~estvuvaat so sopstven
kontingent vojnici vo misijata
UNPROFOR/UNPREDEP kako
izraz na de facto priznavawe na
RM. Kancelarija za vrski na
SAD vo Skopje se otvora vo dekemvri 1993 g. SAD ja priznavaat
RM na 8. II 1994 g. pod referencata Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija#. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na
13. IX 1995 g. Prvata ambasada na
RM vo SAD se otvora na 25. IX
1995 g., a prviot konzulat na 15.II
1996 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na SAD vo RM e
Kristofer Hil (Christopher Hill).
ambasador na RM vo SAD e Qubica A~evska. Od fevruari 1994 do
juni 2003 g. komunikacijata na
SAD so RM se odviva pod privremenata referenca PJRM, vo soglasnost so odredbite sodràni
vo Rezolucijata 817/93 na Sovetot za bezbednost na OON. Na 30.
VI 2003 g. vladite na SAD i na RM
sklu~uvaat Dogovor za predavawe
lica na Me|unarodniot krivi~en
sud (12. XI 2003), vo koj se upotrebuva imeto Makedonija, odnosno
Vlada na Makedonija vo svojstvo
na opolnomo{ten organ za sklu~uvawe na Dogovorot. Od 4. XI
2004 g., so odluka na pretsedatelot na SAD Xorx Bu{, SAD $ se
obra}aat na RM pod ustavnoto
ime.
IZV.: Manol Pandevski, Aferata Mis
Ston niz amerikanskata diplomatska
prepiska, Odbrani dela, 4, Skopje, 1981.
LIT.: Mihajlo Minoski, SAD i Makedonija 1869-1919; Viktor Gaber, Za makedonskata diplomatija, Skopje, 2002; Svetomir [kari}, Makedonija na site kontinenti, Skopje, 2000.
T. Petr.
Godi{en zbornik na CK na Makedonskiot

naroden sojuz vo Amerika (1937)
AMETI, Re{at (Reshat Ameti)

(Gostivar, 15. V 1964) slikar.
Diplomiral (1989) na Fakultetot za likovna umetnost vo Skopje, magistriral (2001) na Fakultetot za likovna umetnost vo
Pri{tina. Profesor na Pedago{kiot fakultet vo Skopje i na
Tetovskiot dràven univerzitet.
Samostojno izlagal vo Viena,
45
AMZABEGOVO
Aminta, pravnuk na Aleksandar I.

Izvesno vreme vladee zaedno so
istoimenikot Aminta, nare~en
Maliot#, sin na Aridaj. Za nivnata vlast svedo~at srebreni i
bronzeni moneti, datirani vo
394/3 g. od pr.n.e.
LIT.: Diodorus Siculis, 12 Vols., Harvard University Press, 1963; Justini, Historiarum Philippicarum, Parisiis, MDCCCXXIII; Aristotel, Politics, Harvard University Press, 1960, 4.A. [uk.
Re{at Ameti, Od tradicijata# (detaq)
Skopje, Wujork, Pariz, Tirana.

Slika vo duhot na geometriskoasocijativnata apstrakcija. L. N.
Amzabegovo: kerami~ki sadovi od raniot neolit
AMZABEGOVO sovremena selska naselba vo Ov~epolskata Kotlina. Vo makedonskata i balkanskata arheolo{ka literatura e
prisutna u{te i pod imiwata Anzabegovo i Anza zaradi rezultatite od istraùvaweto na nao|ali{teto Barutnica vo nejziniot
atar. Se raboti za materijalni i
drugi artefakti od pove}eslojna
neolitska naselba, spored koi e
izvr{ena vremenskata i kulturnata determinacija na postariot neolit vo Isto~na Makedonija. V. S.
AMINTA I (540498 pr.n.e.) makedonski kral od dinastijata na
Argeadite, sin na Alketa. Vo po~etokot vladee so Pierija i Botiaja, gi osvojuva oblasta pokraj deltata na Aksios i Zapadna Migdonija (oblasta Anatemunt) do severnata granica na dràvata, pl.
Disoros. Ima dobri politi~ki i
trgovski vrski so Pizistratite
od Atina. Po pohodot na Darij
protiv Skitija, Makedonija e prinudena da ja priznae persiskata
vlast; persiskiot vojskovodec Megabaz ispra}a sedum persiski pratenici da pobaraat zemja i voda#
za Darij (sp. Herodot); na gozbata
sinot na Aminta, Aleksandar, gi
ubiva Persijcite zatoa {to pobarale i èni, {to bilo sprotivno
na makedonskite obi~ai.
LIT.: Herodotus: IIV, 4 Vols., Loeb Classical
1998.
A. [uk.
AMINTA II (ok. 393 pr.n.e.) makedonski kral od dinastijata na

Argeadite; sin na Aridaj, vnuk na
46
AMINTA III (393/2 370/69

pr.n.e.) makedonski kral od dinastijata na Argeadite. Oènet
so Evridika (}erkata na vladetelot na Linkestida, Arabaj); imaat tri deca, idnite makedonski
kralevi: Aleksandar II, Perdika
III i Filip II. Otkako ja obezbeduva vnatre{nata stabilnost na
Makedonija, Aminta vo sojuz so
Sparta go osvojuva Olint (prethodno Olint ja napa|a Makedonija i ja osvojuva Pela), vospostavuva dobri politi~ki i trgovski
vrski so gradovite na Halkidik,
koi uvezuvaat drven materijal i
smola od Makedonija. Vospostavuva dobri odnosi so Atina i dr.
Aminta III, moneti
helenski polisi; zema u~estvo na

op{tiot sobir svikan vo Sparta
(371), kade {to go priznava pravoto na Atina da vladee so Amfipol. Ja pro{iruva vrhovnata
vlast i nad gornomakedonskite
plemiwa, vo Elimeja, sev. del na
oblasta Perebija; ima namera da
ja pro{iri dràvata kon Tesalija, no tuka mu se protivstavuva tiraninot od Fere, Jason, so koj e
prinuden da sklu~i sojuz. Kove
moneti so koi gi razviva trgovskite vrski vo Makedonija.
LIT.: Diodorus Siculis, 12 Vols., Harvard University Press, 1963; I. Kacarov, Car Filip
II Makedonski, Sofi, 1922.
A. [uk.
AMIHAJ, Jehuda (Yehuda Amichai) (Vircburg, Germanija, 2. IV

1924 Erusalim, 1. X 2000) eden
od prvite izraelski poeti {to
svojata poezija ja pi{uval na hebrejski jazik. Objavil 13 knigi poezija na hebrejski, desetina izbori na angliski jazik (od koi ~etiri se izdadeni dvojazi~no), potoa
dva romana, od koi romanot Ne od
ova vreme, ne od ova mesto (1963)
e eden od naj~itanite vo Izrael,
edna zbirka raskazi, tri knigi za
deca i edna zbirka so drami. Negovite poetski knigi doìvuvaat
ogromni tiraì. Preveden e nad
dvaeset svetski jazici. Dobitnik
Jehuda
Amihaj
e na mnogu nagradi za literatura

(Izrael), a stanuva i prv poet od
stranstvo {to ja dobil nagradata
Knièven lav# (Wujor{ka biblioteka), kako i Zlaten venec na
SVP (1995).
BIBL.: Pesni (1948-1962), Erusalim,
1963; Poezija, SVP, Struga, 1995.
LIT.: Z. An~evski, Poetskata arheologija na Amihaj, Poezija, SVP, Struga,
1995.
P. Gil.
AMNESTIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA akt vo

forma na zakon so koj Sobranieto na RM gi osloboduva od gonewe
za krivi~ni dela neopredelen
broj lica ili pak licata gi osloboduva celosno ili delumno od
natamo{noto izdrùvawe na kaznata ili im ja zamenuva izre~enata kazna so poblaga kazna. Vo RM
bea doneseni tri zakoni za amnestija. So prviot zakon (II 1999 g.)
bea amnestirani 913 lica: potpolno osloboduvawe od izdrùvawe na kaznata zatvor dobija 4
lica; 412 lica bea oslobodeni za
25%; 350 lica za 15% i 147 lica
za 10% od neizdràniot del na
kaznata. So vtoriot zakon (III
2002 g.) be{e izvr{ena celosna
ili delumna amnestija na 898 lica {to u~estvuvaa vo vojnata vo
RM od 2001 g.; celosna amnestija
dobija 164 lica, a preostanatite
delumna. So tretiot zakon (VI
2003 g.) bea opfateni 265 lica za
koi postoe{e osnovano somnevawe deka storile krivi~ni dela
neotpovikuvawe na povik i odbegnuvawe na voenata slu`ba, ili
samovolno oddale~uvawe i begstvo od oruènite sili.
IZV.: Zakon za amnestija (1999, 2002 i
2003 g.), Skopje, 2003.
Gor. L.-B.
AMURI detali od nevestinska

kapa. Izraboteni se so redewe
raznobojni monistra, pletewe i
potkit, dolgi ok. 37 cm.
Sl. \.
AMFAKSITIDA staromakedonska oblast {to go zafa}ala
tesniot pojas dol` dvete strani
na dolniot tek na rekata Vardar,
od Demirkapiskata Klisura do
Egejskoto More. Vo vremeto na
Filip V (II v. pr. n.e.), Amfaksitida e edna od pette oblasti koi
AMFITEATROV
vo Tesalonika kovat srebreni i

bakarni moneti. Spored Homer,
vo vremeto na Trojanskata vojna
ovaa oblast bila centralna pajonska teritorija od kade {to (od
gradot Amidon) Pajoncite trgnale vo odbrana na Troja. Vo èleznoto vreme, osobeno vo VII i VI v.
pr.n.e., vo ovaa oblast bila sozdadena isklu~itelno silna lokalna
kulturna grupa so centar vo Valandovsko-gevgeliskiot region,
poznata kako Dolnovardarska
ili Gevgeliska grupa. Od toa vreme datiraat nekropolite vo: Dedeli Valandovo, Zeleni{te
Valandovo, Lisi~in Dol Marvinci, Bi{ov Javor Smokvica,
Suva Reka Gevgelija, Milci
Gevgelija, kako i nekoi nekropoli na dene{nata gr~ka strana
(âu{ica, Bohemica i dr.). Spored Herodot, vo VI v. pr.n.e. ovaa
oblast s u{te bila poznata kako
pajonska zemja. Ve}e vo V v. pr.n.e.
Tukidid ja spomnuva Amfaksitida kako makedonska oblast so ~e-
lovska, Isar Marvinci i Povardarjeto

vo anti~ko vreme, Skopje, 1986; I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo Makedonija,
Skopje, 2003; grupa avtori, Vardarski
rid, Skopje, 2005.
Dr. M. i A. [uk.
AMFIPOL zna~aen anti~ki

grad vo oblasta Bisaltija, na utokata na r. Strimon. Smesten e vo
plodorodna ramnina i so zna~ajna
strategiska pozicija. Osnovan e
kako atinska kolonija, koja Filip II ja osvojuva vo 357 g. pr.n.e.
Gradot stanuva eden od najzna~ajnite makedonski pristani{ta na
Egejskoto More, centar za eksploatacija na pangejskite rudnici
(za zlato i srebro) i centar za trgovija so Trakija. Pod rimska
vlast (od 148 g. pr.n.e.) e glaven
grad na Prvata makedonska oblast, a po primaweto na hristijanstvoto e episkopsko sedi{te.
Zabeleàn vo rimskite itinerarii i vo Tabula Peutengeriana kako
raskrsnica na Via Egnatia. Ostanuva zna~aen grad do krajot na antikata. Gradot e poznat kako eden
od prvite episkopski sedi{ta,
kogo u{te vo I v. od n.e. so hristijanskata misija go posetuva apostol Pavle.
LIT.: Demosthenes II, Harvard University
Press, 1963; Diodorus Siculis, 12 Vols., Harvard
University Press, 1963; Strabo: Geography, 8
Vols., Harvard University Press, 1960; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba,
Skopje, 1957.
A. [uk.
Od iskopuvawata na Ju`nata terasa, Vardarski Rid
tirite grada (Idomene, Gortinija, Europ i Atalante), koi se na{le na patot na pohodot na trakiskiot vojskovodec Sitalk vo Makedonija, (429 g. pr.n.e). Brojnite
arheolo{ki ostatoci od gradski
naselbi od predrimsko vreme na
Isar Marvinci, Vardarski Rid
Gevgelija i vo okolinata na Kuku{ upatuvaat na mo`nosta za
nivno identifikuvawe so starite makedonski gradovi Idomene,
Gortinija i Europ.
LIT.: Thucydides, 4 vols., Harvard Univessity
Press, 1958; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957; V. Soko-
AMFITEATRALNI IGRI VO
MAKEDONIJA. Se odvivale vo
golemite gradovi vo ramkite na
anti~kite teatri po doa|aweto
na Rimjanite. Vo Stobi i Skupi
orkestrite sluèle kako arena,
so podigawe za{titna ograda ili
yid postaven vo prviot red od gledali{teto. Vo Herakleja, u{te
pri gradeweto na teatarot, bila
planirana dvojnata namena: za izveduvawe teatarski pretstavi i
za amfiteatralni igri, so inkorporirawe na kafezi za ìvotni
vo ramkite na gledali{teto. Kako vo Herakleja taka i vo Lihnid
orkestrata imala dvojna uloga,
samo {to taa verojatno vo Hadrijanovo vreme bila pro{irena so
ru{ewe na prvite devet sedi{ta,

koga e podignat cvrst yid sprema
gledali{teto i vo nego se postaveni kafezi za ìvotnite. Se
smeta deka vo Makedonija se prifateni vo ovaa zabava samo venationes# igrite, odnosno borbata na
gladijatorite so ìvotni. V. B.-Gr.
Aleksandar
Valentinovi~
Amfiteatrov
AMFITEATROV, Aleksandar
Valentinovi~ (Kaluga, Rusija,
1862 Levant, Italija, 1938)
ruski pisatel-romansier (so sobrani dela vo 37 toma), politi~ki publicist-patopisec, ~etiripaten posetitel na Makedonija
(so ~etiri knigi za nea i za Balkanot), redaktor-izdava~ na v.
Rossi# i na sp. Sovremennik#,
sibirski zato~enik i postoktomvriski politi~ki emigrant. Iako go zavr{il Pravniot fakultet vo Moskva, nikoga{ ne se zanimaval so pravoto. Opozicioner vo Rusija i avtor ~itan od inteligencijata. Za satirata za
carskoto semejstvo vo romanot
Gospoda Obmanovi# e ispraten
na nekolkugodi{no zato~enie vo
sibirskoto grat~e Minusinsk
(1902). Nezadovolen od situacijata po Oktomvriskata revolucija,
emigrira vo Italija (1920).
Toj e eden od retkite poznava~i
na Balkanot i na Makedonija od
krajot na XIX i po~etokot na HH
v. (18941909). Vo negovite balkanski statii i intervjua glaven
predmet mu e makedonskoto pra{awe od dràvno-politi~ki i
kulturno-nacionalen aspekt. Vo
Anti~kiot teatar vo Ohrid
47
ANAEROBEN
Makedoncite gleda poseben slovenski entitet i direktno ili

po~esto indirektno spori so bugarskite, srpskite i gr~kite oponenti. Za Makedoncite pi{uva
deka ne se ni Srbi, ni Bugari,
tuku prvobiten slovenski narod,
so prost osnoven jazik {to vo pogolem stepen e sposoben da se pot~ini na kakva-gode forma {to }e
mu ja predloì druga, povlijatelna i porazviena slovenska kultura. Makedonci-Bugari ima tamu,
kade {to se zacvrstila bugarskata {kola i crkva, a Srbi ima tamu, kade {to pismenosta e vo racete na Srbite#.
BIBL.: Strana razdora. Balkanski vpe~atleni, SPb., 1903; V moih skitnh, SPb., 1903 (i 1907); Slavnskoe gore#, M., 1912; ho, M., 1913.
LIT.: Cvetan Stanoevski, Kako ja vidoa
Makedonija (Ruski publikacii za Makedonija 18281913), Skopje, 1978, 151159;
Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski
(18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, II,
Skopje, 1978, 85.
Bl. R.
ANAEROBEN LAGUNAREN SISTEM. Prv anaeroben lagunaren

sistem vo Makedonija za tretman
na otpadni vodi od sto~arsko
proizvodstvo e izgraden od sviwarskata farma locirana vo
blizina na seloto Ràni~ino,
Skopsko. Sistemot se sostoi od
~etiri zemjeni laguni: edna anaerobna, dve fakultativno-anaerobni i edna akumulacija. So izgradbata na sistemot se re{ava
problemot na zagaduvawe. Stepenot na pro~istuvawe na otpadnata voda e pogolem od 85%. Ovoj
sistem postignuva visoka produkcija i na biogas. Prose~no se
proizveduva okolu 0,218 m3/sviwa/den biogas, odnosno prose~na
godi{na produkcija od 0,41
m3/m2/den biogas.
X. K.
ANAEROBNI FUNGI mikroorganizmi {to ìveat vo otsustvo na kislorod izdvoeni od rumenot na preìvari vo RM. Anaerobnite fungi vo svetot se izolirani vo najmalku 19 zemji od
brojni predèlude~no i krajnoèlude~no fermentira~ki herbivorni cica~i. Prvi~nite rezultati od istraùvawata pokaùvaat deka i vo na{ata zemja se
prisutni anaerobni fungi kako
sostaven del od normalnata mikroflora na preìvarite. So koristewe na anaerobni tehniki se
izolirani kako me{ani, taka i
~isti, akseni~ni kulturi od anaerobni fungi. Dobieni se trieset izolati od ~isti kulturi. So
toa i na{ata zemja se priklu~uva
kon listata na zemjite vo koi e
otkrieno prisustvo na anaerobni
fungi.
X. K.
48
ANAL MUZEI SERBI MERIDIONAL# (ANALES MUSEI

SERBIE MERIDIONALES#) (Skopje, 1939) spisanie na Zoolo{koto oddelenie pri Muzejot na
Ju`na Srbija vo Skopje (na germanski jazik). Urednik bil d-r
Stanko Karaman. Toa e separatno
nau~no spisanie od oblasta na geata i taksonomijata, biogeografijata i ekologijata na florata
i faunata na Kralstvoto Jugoslavija, posebno od Vardarska Makedonija. Prviot trud e na d-r Stanko Karaman ber die verbeitung der
reptilien in Jugoslavien#. Objaveni se
samo sedum broja.
K. Bog.
ANALITI^KA HEMIJA VO
MAKEDONIJA kako nastaven
predmet vo Makedonija zapo~nala vo 1948 g. Prv predava~ na Katedrata za hemija pri Filozofskiot fakultet bil d-r Krsto
Stavri}, koj gi organiziral i gi
opremil prvite laboratorii za
kvalitativna i kvantitativna hemiska analiza. Od 1960 g. nastava
po Analiti~ka hemija redovno se
izveduva i na Tehnolo{kiot oddel na Tehni~kiot fakultet (podocna TMF), a podocna i na Farmacevtskiot fakultet. Prvi nau~ni podra~ja bile: analizata na
mikroelementi vo vodite i tutunite od Makedonija, prigotvuvaweto i primenata na jonoselektivni elektrodi i interferometriskite metodi za analiza. Spektrofotometriski metodi primenuvale Q. Klisarova, A. Nikolovski, I. Spirevska, L. [optrajanova, a kvantitativni ispituvawa na elementi vo tragi so primena na atomskata apsorpciona i
emisiona spektrometrija vr{ele
T. Stafilov i K. ûndeva. Od elektrohemiskite metodi najgolema
tradicija imaat polarografijata
i kvadratnobranovata voltammetrija. Vo ponovo vreme aktuelna
e i visokoefikasnata te~na hromatografija. Prakti~no va`ni
analizi se vr{at i vo Zavodot za
za{tita na zdravjeto.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, 19461996, Skopje, 1996., 217;
ANALFABETIZAM v. nepismenost
ANANIEV, Jovan (s. Ratavica,
Probi{tipsko, 29. VIII 1947
Strumica, 17. V 2003) arheolog
od Zavodot i muzej vo Strumica.
Rakovodel so sistematskite istraùvawa i konzervacija na termite vo Bansko kaj Strumica
(19782003) i so iskopuvawata na
prostranata nekropola na kompleksot Vodo~ki crkvi Sv. Leontij# vo s. Vodo~a kaj Strumica
Jovan
Ananiev
(19792003). Avtor e na dvaesetina trudovi od oblasta na docnoanti~kata i srednovekovnata arheologija, sfragistikata i numizmatikata.
BIBL.: Turska bawa Pana|ur Rimski
termi, AR#, 27 (1986), Ljubljana, 1987; Vizantiskie pe~ati na teritorii Respubliki Makedonii, 6th ISBS, Veliki
Preslav, 1978.
El. M.
ANANIJ (Carigrad, XVIII v.)

ohridski arhiepiskop (maj-juni
1763). Kako jeromonah, bil velik
protosingel na Carigradskata patrijar{ija. Po smrtta na arhiepiskopot Jeremij, negoviot izbor za
ohridski arhiepiskop bil nametnat od carigradskiot patrijarh
Joanikij III Karaxa i vostoli~en
vo carigradskata crkva Sv. Georgi#. No ohri|ani odbile da go primat i vedna{ bil razre{en.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, t. 2. Od padaneto $
pod turcite do neYnoto unioènie
(13941767), Sofi, 1931; Slavko Dimevski, Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1989.
S. Ml.
ANARHISTI^KI GRUPI I
ORGANIZACII vo Makedonija grupi i kruòci {to se pojavile pred krajot na XIX v. pod
vlijanie na anarhizmot od Zapadna Evropa i nihilizmot i anarhizmot od Rusija. Vo 1898 g. od
@eneva se vratile vo Makedonija
Petar Manxukov i Slave Merxanov i formirale anarhisti~ki
kruòci vo Solun od u~enici od
Solunskata egzarhiska gimnazija,
a vo Skopje od redot na u~enicite
na egzarhiskoto Pedago{ko u~ili{te. Skopskiot anarhisti~ki
kruòk gi {irel ideite na anarhizmot so konspirativno rasturawe na materijalot nasloven
Azbukata na anarhisti~koto
u~ewe#. Pred Ilindenskoto vostanie aktivna bila grupata revolucioneri privrzanici na individualnata borba poznati kako
gemixii#, koi gi izvr{ile solunskite atentati (28. IV 1. V
1903). Konspirativniot socijalisti~ki anarhisti~ki kruòk
vo Solun (19111912) pod imeto
Me|unarodno balkansko revolucionerno zdruènie Crveni
ANASTASOV
bra}a# go izdaval svojot litografiran vesnik Far#. Organizirani grupi imalo i vo Kuku{, Strumica, Kumanovo i Kratovo. Za
pra{aweto na Makedonija upatile Otvoreno pismo# (1911) do
Vladata i do pe~atot vo Carigrad, Sofija, Belgrad i Atina.
Vo Privremenoto pretstavni{tvo na porane{nata VMRO (1919)
bila pretstavena i grupa od privrzanici na anarhisti~ko-bol{evi~ki idei. Vo 1946 g. vo NRM
bila otkriena konspirativna
grupa, so svoe rakovodstvo, koja
samata se narekuvala anarhisti.
LIT.: Petar Manxukov, Predvesnici na
burata. Memoari, 1, Skopje, 1997; Manol
Pandevski, Socijalisti~ko-anarhisti~kiot kruòk. Crveni bra}a vo Makedonija vo 19111912; , Rabotni~koto dvièwe vo Makedonija do 1929 godina, Skopje,
1971; Mihajlo Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe
(19431946), Skopje, 2000.
K. Min.
ANASTASIUS, Mihail (Makedonecot) (Negu{, 70-tite godini

na XVII v. Moskva, 1725) op{testvenik, jeromonah. Studiral
medicina vo Hale. Poradi znaeweto na gr~kiot i slovenskiot jazik, pome|u 1713 i 1715 g. bil angaìran vo Moskva kako 5-ti
~len na Komisijata za prevod na
Biblijata na ruski jazik. Se potpi{uval: Anastasius Michaelis Nausius Macedonius.
ANASTASIJ (SPASO) RADOVI[KI, Sv. (Radovi{, 1774

Solun, 11. IX 1794) novoma~enik, Makedonec. Na dvaeset godini roditelite go ispratile vo
Solun da u~i zanaet. Tamu go prisiluvale da primi islam, no otkako ne se otkaàl od svojata vera,
bil izma~uvan, gi podnel site
stradawa i odej}i kon besilkata
izma~eniot Anastasij padnal i ja
predal svojata du{a na Gospoda.
LIT.: Aleksandar Donski, Site svetiteli od Makedonija, [tip, 2006; Dobrila
Milovska i Jovan Takovski, Makedonska
ìtijna literatura IX-XVIII vek, Skopje,
1996; Mihajlo Georgievski, Makedonski
svetci, Skopje, 1997.
Rat. Gr.
ANASTASIJ I (ok. 430 518)

vizantiski imperator (491518).
Bil dobar administrator i reformator. Izvr{il reformi vo
monetarniot i vo dano~niot sistem. Gi favoriziral trgovcite
i zanaet~iite. Gi zadu{il pobunite vo Carigrad (512) i vo Trakija (513). Za odbrana na Carigrad od napadite na varvarskite
plemiwa, go podignal t.n. Dolg
yid (512), koj se protegal od Mramornoto do Crnoto More.
LIT.: C. Capizzi, Limperatore Anastasio I
(491518), Rome, 1960.
K. Ax.
LIT.: Revolucionernite borbi vo Tikve{ijata. Spomeni i materijali, kniga 2,

Skopje, 2001; Voislav D. Ku{evski, Makedonskoto pra{awe vo Dru{tvoto na narodite, Skopje, 2001.
Z. Tod.
LIT.: Eduard Winter, Die pflege der west-und

sudslavischen sprachen in Halle im 18. Jahrhundert, Deusche akademie der wissenschaften zu
Berlin, Veroffentlichungen des Instituts fr Slavistik herausgegeben von H. H. Bielfeldt, No. 5,
Berlin, 1954.
M. Zdr.
Ivan
Anastasov
Vasko
Anastasov
Sv. Anastasij
(Spaso)
Radovi{ki
ANASTASOV, Vasko (Kavadarci, 15. V 1926) eden od osnovopolo`nicite na makedonskoto novinarstvo. Vo esenta na 1942 g. go
ureduva ilegalniot informativen Bilten# i Radio vesnik za
Tikve{koto podra~je. Vo periodot 1945-1955 g. novinar na Nova
Makedonija# i na Radio Skopje.
Diplomiral na Novinarsko-diplomatskiot fakultet vo Belgrad.
Postojan dopisnik na Nova Makedonija# za Bliskiot Istok vo
Istanbul (1953/54). Od 1955 do
1983 g. direktor i glaven urednik
na nedelnikot Tribina#. Publicisti~ki trudovi: Nov ìvot#
(1951), Patuvawa po turskite poliwa (1955), Po tragite na Nasredin Oxa# (1956), Kade odi Kina# (1981).
B. P. \.
ANASTASOV, Gligor (Kavadarci, 1877 Sofija, ?) advokat, pratenik. Zavr{il egzarhisko osnovno u~ili{te vo Kavadarci, gimnazija vo Solun, a Praven fakultet
vo Zagreb (1902). Bil advokat vo
Kavadarci i Skopje. Po Prvata
svetska vojna bil okoliski na~alnik na Kavadarci, pratenik vo Narodnoto sobranie na Kralstvoto
na SHS (19201927) za Tikve{kiot
okrug, dejstvuval da formira makedonska prateni~ka grupa (1923). So
D. [alev i D. Iliev upatile peticija do Dru{tvoto na narodite vo
@eneva za za{tita na bugarskoto
malcinstvo vo Jugoslavija# (1930)
i emigrirale vo Bugarija.
ANASTASOV, Ivan Gligorov

(Kavadarci, 23. VII 1908 Skopje,
18. XII 1979) univ. profesor, radiolog. Med. f. zavr{il vo Belgrad (1934), rabotel vo s. Dra~evo
(1935), a potoa vo Higienskiot zavod vo Skopje. Specijalizacijata
po radiologija ja zapo~nuva vo
1939 g. vo Dràvnata bolnica vo
Skopje, a ja zavr{uva vo 1942/43 vo
Sofija kako prv specijalist-radiolog vo Makedonija. Od 1944 g. e
na~alnik na RDG odd. vo Dràvnata bolnica; od 1947 osnova~ i v.d.
direktor na Institut za rentgenologija, a od 1956 primarius. Organizira kursevi za rdgtehni~ari, izveduva nastava po radiologija na Med. f. i organizira sorabotka so drugi instituti vo SFRJ.
Od 1969 e dopisen ~len na Sekcijata za radiologija na Francuskoto lekarsko zdruènie. Sl. M. P.
ANASTASOV, Jordan (Kavadarci, 1893 Sofija, 10. X 1976)
pripadnik na MEFO i na VMRO
(Ob). Osnovno u~ili{te zavr{il
vo Kavadarci, a treti klas Duhovna seminarija vo Carigrad (1912).
Po Prvata svetska vojna bil ~len
na Privremenata komisija na makedonskata emigracija i na
MEFO. Po Devetojunskiot prevrat vo Bugarija emigriral vo
Pariz (1923), bil kooptiran za
~len na CK (1927) i ~len na Zadgrani~noto biro na VMRO (Ob)
(1929). Po Vtorata svetska vojna
bil ~len na Makedonskiot nau~en institut i glaven i odgovoren redaktor na sp. Makedonska
misl# (1945). Objavil istorisko-publicisti~ki trudovi.
IZV. i LIT.: Arhiv na Ministerstvoto
za vtre{ni raboti, Sofi, OB-105232,
tom III, l. 38-39; Revolucionernite borbi
vo Tikve{ijata. Spomeni i materijali,
kniga 1, Skopje, 2001; Angel Dinev, Politi~kite ubistva vo Bugarija, Skopje,
1983; Jordan Anastasov, ne Sandanski.
Biografi~en o~erk, Sofi, 1966. Z. Tod.
ANASTASOV, Petar Kostov

(Ohrid, 3. VII 1910 Bitola, 1980)
49
ANASTASOV
spec. epidemiolog (1964), primarius od 1971 g. Dal golem pridones za eradikacija na malarijata. Medicina zavr{il vo Belgrad
(1937). Od 1944 g. do penzioniraweto (1978) rabotel kako epidemiolog vo Higiensko-epidemiolo{kata slu`ba vo Bitola, kako
nejzin osnova~ i na~alnik. P. B.
Rodoqub
Anastasov
ANASTASOV, Rodoqub (Skopje,

25. II 1935) slikar, profesor na
Fakultetot za likovna umetnost,
eden od prvite pretstavnici na
enformelot kaj nas. Diplomiral
na Akademijata za likovna umetnost vo Belgrad (1962). Poradi
verbalen delikt bil zatvoren na
Goli Otok (19631965). Bil ~len
na me|unarodnata grupa Junij. Samostojno izlagal vo Skopje, Novi
Sad, Belgrad, Qubqana, Saraevo,
Zagreb, Pariz. Negovi dela se izlagani vo mnogu zemji vo svetot.
Po fazata na enformelot vo {eesettite (Kompozicija, 1959;
Skopski tiwak, 1967), raboti dela vo duhot na fotorealizmot i
nadrealizmot. Sozdal nekolku
ciklusi (ôvek i nebo, ôvek i
vreme, 19751978). Od 1978 g. raboti na ciklusot ôvek i prostor.
LIT.: Vladimir Veli~kovski, Rodoqub
Anastasov, Skopje, 1995.
L. N.
Ivan
AnastasovGr~eto
ANASTASOV-GRÊTO, Ivan
(Melnik, 1880 1905) dramski
vojvoda na TMORO. Bil u~itel
vo s. Ilumenec, Petri~ko, kade
{to Goce Del~ev go vklu~il vo
redovite na TMORO (1899) i dejstvuval kako organizator na Organizacijata vo Petri~ko, Porojsko, Demirhisarsko i Strumi~ko.
50
Bil komita vo pove}e ~eti i zel

u~estvo vo Ilindenskoto vostanie kako vojvoda na ~eta vo Dramsko. Zaginal vo borba so osmanliskata vojska. Ostavil se}avawa za
revolucionernata dejnost (1904).
IZV.: Spomeni na Jane Sandanski, Sava
Mihajlov, Hristo Kuslev, Ivan Anastasov-Gr~eto, Skopje, 1951; Materili za
istorixta na makedonskoto osvoboditelno dviènie, kn. 7, Sofix, 1927; Osvoboditelnoto dviènie v Makedoni i
Odrinsko. Spomeni i materiali. Sobava L. Mileti~, t. 2, Sofi, 1983 (fototip. izd.).
S. Ml.
ANASTASOVI semejstvo od
Kru{evo {to se zanimavalo so
zografstvo vo tekot na XIX v.
Najstariot za koj se znae e Anastasij Hristov, ~ii potpi{ani
ikoni vo crkvata Sv. Bogorodica# vo s. Bela Crkva kaj Kru{evo
datiraat od 1826 g. Potpi{uvaj}i
se na gr~ki i na crkovnoslovenski jazik, ikonite na Anastasij se
sledat do 60-tite godini na XIX
v., osobeno vo Gevgelisko, Kavadare~ko i vo Zapadniot del na
Makedonija. Vo literaturata se
imenuva i kako Atanas. Negovite
sinovi Vangel, Kosta (Kostadin)
i Nikola Anastasovi se edni od
najplodnite zografi vo obnovenite ili novoizgradeni crkvi od
vtorata polovina na XIX v. Podednakvo rabotat na yidnoto slikarstvo i na ikonopisot, naj~esto
site zaedno ili oddelno. Nivnite
potpisi se sre}avaat vo crkvite
vo Prilepsko, Demirhisarsko,
Kru{evsko, Kavadare~ko, no i na
teritorijata na dene{na Grcija.
Ovie zografi slikaat brzo, ottamu i kvantitetot na delata, bez
umetni~ki ambicii, se na nivo na
zanaet~iska ispolnitelnost.
LIT.: A. Vasiliev, Blgarski vzro`denski mastori, Sofi, 1965, 278279; K.
Balabanov, Kru{evo i Kru{evsko, Kru{evo, 1978, 311313; A. Nikolovski, Evidencija i stru~na dokumentacija na verskite objekti vo Kru{evskiot kraj,
Kulturno nasledstvo#, 14-15, Skopje,
1990, 135136; Cv. Grozdanov, Umetnosta
i kulturata na XIX vek vo Zapadna Makedonija, Skopje, 2004; V. Popovska-Korobar, Ikoni od Muzejot na Makedonija,
Skopje, 2004, 324.
V. P.-K.
ANASTASOVSKI, Petar (Skopje, 16. XI 1930 Skopje, 26. X 2004)

fizi~ar, red. prof. (1979) na
Tehn.-met. f. Diplomiral (1959)
i doktoriral (1965) na PMF so
temata Feritna mikrobranova
le}a so promenlivo fokusno rastojanie i Dopleroviot efekt so
virtuelen izvor na elektromagnetno zra~ewe#. Specijaliziral
vo {vedskata firma Erikson i na
univerzitetot vo [efild. Na
PMF go vovel predmetot Elektronika. Predaval za visokofrekventna plazma, laseri i nivnata primena na univerzitetot
vo Wukasl i îko, Kalifornija.
Toj e avtor na: Theory of magnetic

and electric susceptibilities for optical
frequencies# i Quantum mass theory
compatible with quantum field theory#
(so T. M. Benson), Nova Science
Publishers, New York, 1990, odnosno
1995; Superluminary relativity related
to nuclear forces and structures#, Cultural Life, Skopje, 1998 i Filozofija ili scientizam#, Makedonska kniga, Skopje, 1989. Kako prv
pretsedatel na Komitetot za
energetika na SRM (19791982) ja
organiziral negovata rabota i
vlijael na razvojot na Makedonija na toj plan. Bil sovetnik vo
Institutot za nuklearni nauki
vo Vin~a (Srbija) i dekan na
Tehn.-met. f. vo Skopje (197375).
LIT.: 60 godini Prirodno-matemati~ki
fakultet Skopje, Skopje, 2006, str. 196.
V. Ur.
ANAUSARO patna stanica od

rimsko vreme, zabeleàna na Pojtingerovata karta (IIIIV v.). Se
nao|ala na oddale~enost od XII
rimski milji od stanicata Akvas,
na delnicata od rimskiot pat, koj
vodel od Skupi za Serdika. Se locira vo blizina na kumanovskite
sela P~iwa ili Dobre{ane.
LIT.: T. Tomoski, Prilog za rekonstrukcija na Tabula Peutingeriana na delnicata SkupiStobi, @iva Antika#, XI,
1, Skopje, 1961.
K. Ax.
ANAHORET(I) (st. gr. 3nacwrhtz, = pustinik, isposnik,

osamenik) vid na hristijansko
mona{tvo pustinoìtelstvo,
prvo i spored vremeto na pojavuvaweto i spored strogosta. Se
pojavilo vo Egipet (IV v.), vo Nitriskata (Egipetska) pustina. Vo
Makedonija pustinoìtelstvoto
se pojavilo vo XI-XII v. Hristijanskite anahoreti se monasi, pustinoìteli {to vo pravoslavieto razvile i praktikuvale specifi~na filozofija na ìvotot. Vo srednovekovnata duhovna
tradicija, me|u prvite pustinoìteli se vbrojuvaat sv. Prohor
P~iwski, sv. Joakim Osogovski i
sv. Gavril Lesnovski i drugi {to
se podvizuvale pred Boga vo osamenost.
LIT.: Polnij pravoslavnyj bogoslovskij `nciklopedi=eskij slovarw, III,
reprintnoe izdanie, Moskva, 1921.
Rat. Gr. i V. G.-P.
ANGELARIJ (Cvetko Krsteski)

(s. Dolneni, Prilepsko, 25. III / 7.
IV 1911 Drenovska Klisura, 15.
VI 1986) arhiepiskop, vtor po
red poglavar na Makedonska pravoslavna crkva. Od sve{teni~ko
semejstvo. Se {koluval vo Dolneni i vo Prilep. Srednoto bogoslovsko u~ili{te go zavr{il vo
Bitola (1932) i vedna{ bil rakopoloèn vo ~in |akon. Rabotel kako paroh vo s. Gari, Debarsko (do
ANGELOV
Angelarij,
arhiepiskop
na MPC
1937 g.). Bil parohiski sve{tenik

vo crkvata Sv. Blagove{tenie#
vo Prilep (19371961) i arhierejski namesnik na Prilepskoto arhierejsko namesni{tvo. U~estvuval vo NOB. Bil ~len na Inicijativniot odbor za organizirawe na
MPC (1945) i ~len na Zdruènieto na pravoslavnoto sve{tenstvo
na NRM. U~estvuval vo rabotata
na Prviot crkovnonaroden sobor
vo Skopje (1945) i na Sve{teni~kata konferencija (1946). Odlikuvan so crven krst, potoa so graden krst (1959) i so najvisokoto
sve{teni~ko odlikuvawe protoerej-stavrofor. Bil nazna~en
(1961) za parohiski sve{tenik
pri crkvata Sv. Velikoma~enik
\or|i# vo kvartot Ficroj vo Melburn, Avstralija. Tamu ja osnoval
prvata makedonska pravoslavna
crkovna op{tina i bila izgradena prvata makedonska priznata
crkva vo dijasporata. Po vra}aweto od Melburn (1964) rabotel vo
crkvata Sv. Blagove{tenie# vo
Prilep. Od 1972 g. se zamona{uva.
Bil ustoli~en za episkop Pelagoniski (1975). Za Debarsko-ki~evski mitropolit bil hirotonisan
na 5. VII 1977 g., a za Ohridski i
Makedonski arhiepiskop i skopski mitropolit bil izbran na 19.
VIII 1981 g. Poglavar na MPC bil
ne celi pet godini, do nesre}noto
upokojuvawe.
LIT.: N.P., Protoerejot-stavrofor
Cvetko Krsteski zamina vo Melburn
Avstralija, Vesnik na MPC, III/6, Skopje,
1961; Taka slave{e Angelarij arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Priredil
S. Projkoski, Skopje, 2001.
Al. Tr.
ANGELEVSKI, Tome Petrov (s.

Lavci, Bitolsko, 19. XII 1915
Skopje, 9. II 2001) veterinar,
univerzitetski profesor. Doktoriral na Vet. f. vo Belgrad
(1955). Redoven profesor i dekan
na Zemjodelskiot fakultet vo
Skopje. Objavil 86 nau~ni i
stru~ni trudovi i dve bro{uri.
Nositel e na Partizanska spomenica 1941#.
M. D. J. B.
ANGELI (11851204) vizantiska familija i vladeja~ka dinastija. Osnova~ bil Konstantin
Angel, koj se oènil so najmalata
}erka na Aleksij I Komnin. Negoviot vnuk Isak II Angel (1185

1195) ja prigrabil carskata kruna. Po nego, bez nekoj pogolem ugled, vladeele Aleksij III (1195
1203) i Aleksij IV (12031204).
Mihail I Angel (12041214) ja osnoval epirskata dràva, a negoviot naslednik Teodor I Angel
(12141230) go osvoil Solun
(1224) i se proglasil za imperator. Angeli vladeele vo Epir i
vo Tesalija do 1318 g.
konsultant pri realizacijata na

industriski objekti, mostovi i
betonski brani. Bil dekan na
Grade`niot fakultet (1985
Q. T.
1987).
LIT.: G. Ostrogorski, Uspon roda Angela,

Sabrana dela Georgija Ostrogorskog, kw.
III, Beograd, 1970.
K. Ax.
ANGELKOV, Boris Atanasov

(Bitola, 17. VIII 1942) veterinar, univerzitetski profesor.
Doktoriral na Vet. f. vo Zagreb
(1993). Profesor na Fakultetot
za biotehni~ki nauki vo Bitola.
Ima objaveno 125 nau~ni i stru~ni trudovi. ^len e na Dru{tvoto
za nauka i umetnost vo Bitola,
~len na Balkanskata unija za za{tita na florata i faunata i
~len na Frankofonskata alijansa vo Bitola. Dobitnik e na
Akademska palma# od Ministerot za obrazovanie na Francija.
M. D. J. B.
ANGELKOVCI semeen rod so

poteklo od s. Gari, koi se zanimavale so zografstvo kon krajot na
XVIII i po~etokot na XIX vek.
Najstariot od rodot bil Angelko
i imal sin Petar, ~ii pak dvajca
sinovi Spas i Done (Andon) Petrovi ostavile potomci koi se
zanimavale so ovoj zanaet vo Makedonija do 1938 g. Rabotele ikoni vo okolinata na Strumica,
Prilep, Kavadarci i vo Mariovo. Vo grupata se poznati sinovite na Done (Andon): Dimitar Donev (18561934), Georgi Donev
(18621933) i Nestor Donev (1866
1926). Od nivnite potomci se slikani nekoi crkvi vo Ki~evsko.
ANGELOV, Aleksandar (Kriva

Palanka, 25. X 1931 Skopje, 23. X
2000) dipl. grad. in`., red.
prof. na Grade`niot fakultet
vo Skopje (19781996) po predmeti od oblasta na tehni~kata mehanika, jakosta na materijalite i
teorijata na konstrukciite. Zavr{il Gradeèn fakultet vo
Skopje, kade {to ja odbranil i
doktorskata disertacija (1973).
Specijaliziral vo Moskva i Tbilisi (19651966). Objavil pove}e
trudovi od oblasta na povr{inskite nosa~i i dinamikata na
konstrukciite, me|u koi i knigata Teorija na povr{inski nosa~i# (1987). Intenzivno rabotel
na stru~en plan kako proektant i
Dimitar
AngelovGaberot
ANGELOV, Dimitar Ta{ov

(Dimkata Gaberot) (s. Vata{a,
Kavadare~ko, 14. X 1916 mesnosta Klinska Lesa, Kavadare~ko,
10. VI 1943) u~itel, deec na komunisti~koto dvièwe i eden od
organizatorite na Narodnoosloboditelnoto dvièwe vo Tikve{ijata, voen rakovoditel. Zavr{il u~itelska {kola vo Belgrad,
Zae~ar i Negotin Kraina. Bil
~len na MK na KPJ vo Kavadarci
(1940). Izvesno vreme bil uapsen
vo Vele{kiot zatvor. Po fa{isti~kata okupacija bil u~itel vo
selata Dabni{te i Radwa, a potoa preminal vo ilegalstvo
(1942). Bil politi~ki komesar na
Tikve{kiot NOPO Dobri Daskalov# i na Tretata operativna
zona na NOV i POM (1943). Zaginal vo postavena zaseda od bugarskata vojska i policija pri preminot na Crna Reka. Opean vo pove}e narodni pesni.
LIT.: Aleksandar Grkov, Tikve{ijata vo
NOB. Zbornik na padnatite borci i `rtvi na fa{izmot od Kavadare~ko, Kavadarci, y.a.; Dime Boev, Dimkata AngelovGaberot, u~itel i revolucioner,
Kavadarci, 1987; \or|i Malkovski, Posledniot kur{um za sebe. Kon 45-godi{ninata od herojskata smrt na Dimkata Angelov-Gaberot i Todor Angelovski To{o
Daskalot, Nova Makedonija#, XLIV,
14864, Skopje, 11. VI 1988, 14.
S. Ml.
ANGELOV, Ivan (s. Radovo,

Strumi~ko, 28. VII 1941) botani~ar, univ. profesor i dràvnik. Diplomiral na Zemjodelsko{umarskiot fakultet (Oddel za
zemjodelie) vo Skopje (1964), magistriral na temata Ispituvawe na fakultativnosta kaj nekoi
doma{ni i stranski sorti
p~enica kaj nas# (1972) i doktoriral na temata Nasleduvawe na
nekoi kvantitativni osobini
pri krstosuvaweto na p~enicata
(Tri ti cum durum)#. Prvin bil
asistent vo Institutot za pamuk
vo Strumica, Odlelenie za selekcija i samoproizvodstvo (1964), a
51
ANGELOV
kti, osobeno povrzani so regulirawe na vodotecite i hidroenergetikata. Bil dekan na Grade`niQ. T.

ot fakultet (19831985).
Ivan
Angelov
potoa preminal na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje (1968), kade

{to bil prodekan (19821986) i
redoven profesor po Botanika
(od 1991). Dal zna~aen nau~en
pridones vo sozdavaweto na novi
genotipovi ìtni kulturi, glavno p~enica. Bil izbran za postojan konsultant na FAO (1973) i
sorabotuval so brojni institucii vo stranstvo. Bil minister
za zemjodelstvo vo Vladata na RM
(20. III 1991 4 IX 1992 i 20. XII
1994 30. XI 1998). Avtor e na
golem broj stru~ni i nau~ni trudovi.
S. Ml.
ANGELOVSKI, Blagoj (Bitola,

24. X 1947 Skopje, 20. VIII 2000)
truba~. Diplomira na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Belgrad (1971), a specijalizacijata ja
zavr{uva vo Pariz, vo klasata na
pro~ueniot francuski truba~ i
pedagog Moris Andre. Stanuva
prv truba~ na Simfoniskiot orkestar na Radio-televizija Belgrad (1973-1993), a potoa, do svojata smrt, se nao|a na mestoto profesor na Fakultetot za muzi~ka
umetnost vo Skopje. Virtuozen
reproduktivec vo pove}e muzi~ki
ànrovi, od serioznata muzika,
preku xezot, do zabavnata i popmuzikata. Koncertiral vo muzi~kite centri na porane{nite jugoslovenski prostori, kako i vo
pove}e evropski zemji.
B. Ort.
ANGELOV, Traj~e (Veles, 9. VIII

1945) astrofizi~ar, red. prof.
(1996) po Yvezdena astronomija i
Struktura i evolucija na yvezdite na Mat. fak. vo Belgrad. Zavr{il astrofizika na PMF vo
Belgrad (1969). Tamu magistriral (1972) i doktoriral (1981) so
temi za yvezdite vo stadium na vodorodni reakcii, odnosno so Teorijata za yvezdenite obvivki. Ja
istraùva strukturata na yvezdite, stabilnosta na nivnata atmosfera i strukturata na galaksiite. Go podgotvil u~ebnikot Galakti~ka yvezdena astronomija.
Bil upravnik na Institutot za
astronomija na PMF vo Belgrad
(1992-96). Toj e ~len na Komisijata za strukturata i evolucijata
na yvezdite na Me|unarodnata
astronomska unija i na Redakcijata na Bulletin astronomique de BelV. Ur.
grade.
ANGELOVSKI, Vladimir (Dadi) (Skopje, 22. V 1946) akter vo

Dramskiot teatar od 1967 g. Osobeno se istaknuva kako tolkuva~
na likovi vo komedii i pretstavi
za deca, kako na teatarskata scena taka i vo TV serii i emisii.
Ulogi: Hod de Bolt (Dve vr~vi
voda#); Pejo (Solunski patrdii#); Jankula (Jane Zadrogaz#).
êst gostin e na estradata, posebno vo programi od revijalen karakter.
R. St.
ANGELOVSKI, Angel (Debar, 8.

X 1930 Skopje, 19. IX 1992) grad.
in`., red. prof. na Grade`niot
fakultet vo Skopje (1981) po
predmetite Hidraulika so hidrologija i Re~na hidrotehnika. Doktorska disertacija od oblasta na
hidraulikata odbranil vo Skopje
(1980). Objavil pove}e trudovi,
me|u koi i u~ebnicite Osnovi na
hidraulikata# (1987) i Hidraulika# (1990). Toj e osnovopolo`nik na Hidrauli~kata laboratorija na Fakultetot i gi vr{el prvite hidrauli~ki modelirawa kaj
nas. U~estvuval vo realizacijata
na zna~ajni hidrotehni~ki obje-
ANGELOVSKI, Krste Filipov

(s. Dolno Dupeni, Resensko, 26. II
1931) pedagog, istaknat op{testven deec. Po U~itelskata {kola
vo Bitola (1950) i studiite po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1956), magistriral
vo Belgrad (1974), a doktoriral
vo Skopje (1981). Bil direktor na
pove}e ustanovi i profesor po
pedagogija na Pedago{kata akademija vo Bitola (19691973) i na
Pedago{kata akademija vo Skopje (19731987). Bil pratenik vo
Prosvetno-kulturniot sobor na
Sobranieto na SFRJ (19671974),
glaven urednik na jugoslovensko-
52
Krste
Angelovski
to spisanie Pedagogija# (Belgrad, 19841988). Objavil nad 100

stru~ni i nau~ni trudovi. Najpoznato delo: Nastavnicite i
inovaciite# (1985), prevedeno i
na ruski (Moskva, 1991).
LIT.: Krste Angelovski ìvot i pedago{ko tvore{tvo, Skopje, 2005.K. Kamb.
Lazo
Angelovski
Vladimir
AngelovskiDadi
ANGELOVSKI, Lazo (s. Gra`dano, Lerinsko, 1925 Lerin,

1948) deec na makedonskoto nacionalno dvièwe. Eden od organizatorite na makedonskata prosveta vo Egejska Makedonija vo
periodot na Gra|anskata vojna vo
Grcija (19461949). Osnovno i
sredno obrazovanie zavr{il na
gr~ki jazik. Vo 1944 g. vo Bitola
zavr{il kurs po makedonski jazik. Vo 1947 g. se vratil vo Egejskiot del na Makedonija i se posvetil na prosvetnata dejnost. Vo
s. German, Prespansko, go zavr{il kursot za makedonski narodni u~iteli Goce Del~ev#. Otvoril 87 makedonski u~ili{ta vo
koi{to u~ele 10.000 u~enici. Vo
1948 g. e faten od gr~kite vlasti,
ma~en i osuden na smrt. Ostavi
trogatelno pretsmrtno pismo.
LIT.: Hr. Ristovski, Lazo Angelovski,
u~itel i revolucioner, Skopje, 2000; S.
Kiselinovski, KPG i makedonskoto nacionalno pra{awe (19181940), Skopje,
1985.
St. Kis.
ANGELOVSKI, Nikola (Kole)

(Skopje, 14. III 1943) dramski i
filmski akter i reìser. Diplomiral na Otsekot za gluma na Teatarskata akademija vo Belgrad.
Vo Dramskiot teatar e od 1968 g.
Se istaknuva so realizacii vo
dramski i filmski komedii, a po-
ANGLISKA
Nikola
(Kole)
Angelovski
seben interes pokaùva za reìi

na pretstavi za deca {to imaat
antologisko zna~ewe. Pozna~ajni
ulogi: Sekula (Jane Zadrogaz#);
Ragbi (Bolva v uvo#); Dop~inski
(Revizor#). Reìi: Solunski
patrdii#; ûk, ~uk Stojan~e#;
Revizor#; Ba{ ~elik#; [ekspir vo prikazni# i dr. Ulogi vo
filmovi: Sa{a#; Do pobedata i
po nea#; Crveniot kow#; Sobiren centar#; Makedonska krvava
svadba# i dr. Reìser e na filmot
Tatko# (Kolnati sme Irina#) i
na Vikend na mrtovci#.
R. St.
Petar
Angelovski
ANGELOVSKI, Petar (s. Lukovo, Kratovsko, 16. IX 1943 Skopje, 1999) hidrobiolog. Osnovnoto obrazovanie go zavr{il vo
Zletovo, a srednoto vo Strumica.
Vo 1964 g. se zapi{al na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo
Skopje, kade {to diplomiral
(1968). Istata godina e izbran za
asistent. Magistriral vo 1976 g.,
a doktoriral vo 1980 g., koga e izbran za docent. Vo 1986 e izbran
za vonreden profesor, a vo 1992 g.
za redoven profesor. Izvesno
vreme prestojuval vo Hidrobiolo{kata laboratorija vo Zagreb
i vo Institutot za biolo{ki
istraùvawa Sini{a Stankovi}# vo Belgrad. Se zanimaval so
hidrobiologija na kopnenite vodi, potesno so taksonomijata i
ekologijata na hironomidnata
fauna. Objavil dvaesetina nau~ni trudovi.
D. Pr.
ANGELOVSKI, Todor Petrev
(To{o Daskalot) (psevd. Strogov) (s. Lavci, Bitolsko, 16. VII
Todor
Angelovski
(To{o
Daskalot)
1908 s. Lavci, 12. VI 1943) u~itel, komunisti~ki deec, eden od

organizatorite i rakovoditelite na NOD vo Bitolsko. Kako
~len na KPJ (1937), bil ~len na
MK na KPJ za Bitola (1939). Kako rezerven poru~nik na Kralstvoto Jugoslavija, so svojata edinica oruèno se protivstavil na
germanskata armija kaj monopolot vo Bitola. Od po~etokot na
1942 g. bil vo ilegalstvo, a potoa
borec na NOPO Pelister#, komandant na NOPO Jane Sandanski#, na NOPO Goce Del~ev#, na
NOPO Dame Gruev# i na Vtorata operativna zona na NOV i
POM (maj 1943). Se samoubil pri
blokada na rodnoto selo od bugarskata policija.
LIT.: Ilija Jankulovski, Svetliot lik
na u~itelot Todor Angelovski-Daskalot, Prosvetno delo#, VII, 4-5, Skopje,
1951, 72-77; Ace Ristevski, Todor Angelovski-Strogov, Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitola,
1982, 454-456; Pande Ta{kovski, U~itelot i revolucioner Todor Angelovski
To{o Daskalot-Strogov, Razvitok#,
XXII, 8-9, Bitola, 1984, 505-537; Jovan Dimkov Ko~ankovski, Todor Petrev Angelovski-Strogov, Bitola, 1987.
S. Ml.
ANGELOVSKI-GAREFI, Atanas (s. Lobanica, Kostursko,

1925) pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno
dvièwe (NOD) vo Egejskiot del
na Makedonija, komunisti~ko
dvièwe. Vo Gra|anskata vojna
bil komandant na Republikanskata armija na Grcija (DAG). Po porazot na DAG (1949) emigriral vo
SSSR. Vo 1963 g. se vratil vo
SRM.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, V,
1948. Redakcija d-r R. Kirjazovski i F.
Buckova-Martinova, Skopje, 1981.St. Kis.
ANGELU[EV, @ivko Dimitrov

(Plevna, Dramsko, 1897 Wujork,
juni 1979) lekar otorinolaringolog. Vo mladite godini emigriral vo SAD. Vo vremeto na [panskata gra|anska vojna, kako dobrovolec od SAD, stignal vo [panija (1937) i bil direktor na bolnicata na [panskata republikanska vlada. Kako viden amerikanski lekar i op{testvenik od
makedonsko poteklo, aktivno ja
pomagal NOVJ i bil eden od osnova~ite i potpretsedatel na

Dru{tvoto na prijatelite na
Nova Jugoslavija vo Wujork. Na
iseleni~kata konferencija vo
Klivlend (fevruari 1946) ednoglasno bil izbran za pretsedatel
na Inicijativniot odbor za izgradbata i ekipiraweto na bolnicata vo Skopje (1946). Ja posetil Makedonija (1957), a po Skopskiot zemjotres (26. VII 1963) ja
zapoznaval amerikanskata javnost so posledicite od katastrofata i u~estvuval vo ispra}aweto pomo{ od SAD. Se zanimaval
so istraùvawa za pri~inite za
gubeweto na sluhot i objavil
pove}e nau~ni i stru~ni trudovi.
LIT.: Vo srceto na [panija. Se}avawa na
interbrigadisti od Makedonija. Skopje,
1975, 239; D-r Simo Mladenovski,
U~estvoto na Makedoncite vo [panskata gra|anska vojna, Vo Internacionalnite brigadi na [panija. Zbornik. Skopje,
1989, 221.
S. Ml.
ANGELCI sovremena selska

naselba, 7 km jugozapadno od
Strumica. Vo arheolo{kata literatura e poznata po neolitskata naselba Stranata, otkriena so
iskopuvawata vo 1985 g. Vo kulturniot sloj od 1,80 m bile otkrieni arhitektonski i drugi ostatoci od dvoslojna naselba od vremeto na docniot neolit. Karakterot na naodite ja povrzuvaat so
naselbite vo dolinata na r. Bregalnica i Skopskata kotlina (v.
Zelenikovo IIAngelci kulturna
grupa).
V. S.
ANGLISKA VOENA MISIJA
PRI GLAVNIOT [TAB NA
NOV I POM (septemvri 1943
24. VI 1945). Vo septemvri 1943 g.
britanskata Slu`ba za specijalni operacii (SOE) ispratila dve
voeni misii na teritorijata na
Makedonija {to trebalo da se
pridruàt na G[ na NOV i PO
na Makedonija vo Crvena Voda.
Prvata misija, so kodirano ime
Monkeywrench, bila predvodena od
Xorx Kvajn, a vtorata, so kodirano ime Mulligatawny, bila predvodena od Mostin Dejvis. ^lenovite na dvete misii bile spu{teni
na teritorijata na Albanija. Pri
krajot na septemvri dvete misii
do{le na teritorijata na Makedonija. Na 5 oktomvri 1943 g. misijata na Mostin Dejvis pristignala vo G[ na NOV i POM, kade
{to prethodnite denovi pristignala i misijata na Xorx Kvajn.
Do krajot na vojnata sedum britanski voeni misii bile isprateni vo pogolemite edinici na
NOV i POM i direktno sledele
i go izvestuvale svojot {tab vo
Kairo za borbata na makedonskite partizani. Prvite koli~estva
53
ANDAJ
ka od Stobi). Od 1970 do 1981 g.

bila ~len na Amerikansko-makedonskata ekipa, za istraùvawe
na Stobi. U~estvuvala i vo drugi
istraùvawa vo Grcija i Makedonija. Profesor e na Vilson kolexot vo [amberzburg, Pensilvanija, SAD (Wilson College, Shambersburg, USA).
BIBL.: Italy and Macedonia in the 2nd and 1st
centuries B.C.: The Ceramic Evidence, Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta, 23-24, 1984;
Stobi: The Hellenistic and Roman pottery, Princeton, 1992.
R.
ANDOV, Stojan (Kavadarci, 30.

XI 1935) ekonomist, politi~ar,
publicist i romansier, prv pretsedatel na pluralisti~koto Sobranie na Republika Makedonija.
Osnovno obrazovanie i gimnazija
zavr{il vo rodniot grad, a dip^lenovi na Angliskata voena misija pri Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija
britansko oru`je pristignale na

7 oktomvri 1943 g. Po Osloboduvaweto misiite se prefrlile vo
Skopje, del od niv bile evakuirani, a del ostanale da izvestuvaat
za nastanite vo Makedonija. Britanskite misii na teritorijata
na Vardarskiot del na Makedonija se zadràle s do juni 1945 g.,
koga bil otvoren prviot Britanski konzulat (24 juni 1945). Prv
britanski konzul po Osloboduvaweto bil Leonard Artur Skoup.
Makedonija) i ufrluvani vo Makedonija za nametnuvawe na gr~ko

vlijanie so terorizirawe na makedonskoto pravoslavno naselenie. Bile organizirani od pangr~ki organizacii poddrùvani
od gr~kata Vlada i od Carigradskata patrijar{ija, upatuvani na
terenot na dejstvuvaweto na gr~kite mitropoliti vo Makedonija. Sorabotuvale so osmanliskite
vlasti i sodejstvuvale so nivnite
organi na progonot vo akciite
LIT.: D-r Todor êpreganov, Britanskata uprava za specijalni operacii (SOE)

vo Makedonija: Britanskite voeni misii vo Makedonija (19421945), Skopje,
2001; Velika Britanija i Makedonija.
Dokumenti 19421945. Izbor, prevod i redakcija d-r Todor êpreganov, Skopje,
2000.
T. ^.
ANDAJ, Melih Xevdet (Melih

evdet Anaday) (Istanbul, 1920
2000) poznat poet, romansier,
dramski avtor, preveduva~ vo Republika Turcija. Bil profesionalen novinar i kolumnist vo
najtira`niot vesnik Xumhuriet#. Bil poznat publicist i profesor po estetika na Dràvniot
univerzitet za teatar vo Istanbul. êst gostin na kulturnite
manifestacii odràni vo RM.
Po~esen ~len na DPM.
BIBL.: ûden, 1941; Drvoto {to si go
zagubi mirot, 1946; Istok i zapad, 1961;
Okovaniot Odisej, 1963; Onie {to se
vnatre, 1965; Tajna na zapoved, 1970; Dnevnik na Isus, 1974; Novi bogovi, 1974; Zbor
vrz jazik, 1975; Izbor od sovremenata makedonska poezija, Istanbul, 1978, Izbor
od poezijata na makedonski jazik. Eden
nov svet, Skopje, 1998.
LIT.: Makedonski pisateli, Sk., 2004;
Ahmet Oktay, Cumhuriyet Dnemi Edebiyat,
Ankara, 1993.
A. Ago
ANDARTI (krajot na XIX po~.

XX v.) vooruèni ~eti formirani vo Grcija (od Grci od Krit,
od gr~kata dràva i mal del od
54
êta gr~ki andarti
protiv ~etite na Makedonskata

revolucionerna organizacija.
Masovno navleguvale po neuspehot na Ilindenskoto vostanie,
koga nivnoto dejstvuvawe zdobilo karakteristiki na nadvore{na oruèna agresija vo Makedonija. Andartskite ~eti bile koordinirani od gr~kite konzulati
i vladici.
LIT.: Krste Bitovski, Gr~kata makedonska borba#, Skopje, 2001; Douglas Dakin,
The greek struggle in Macedonia 18971913,
Thessaloniki, 1993.
D. Jov.
ANDERSON-STOJANOVI],
Virxinija (Virginia Anderson-Stojanovic) (Portland, SAD, 1945)
arheolog, specijalist za rimska
keramika. Studirala na Univerzitetot vo Va{ington, a doktorirala (1977) na Univerzitetot Teksas vo Ostin (za docnohelenisti~kata i ranorimskata kerami-
Stojan
Andov
lomiral na Ekonomskiot fakultet vo Skopje i magistriral na

Fakultetot za politi~ki nauki
vo Belgrad (1972). Bil sekretar
na Sredno{kolskiot i na Op{tinskiot komitet na Narodnata mladina, profesor vo Gimnazijata so ekonomski paralelki J.
B. Tito# (19591963) i vo Rabotni~kiot univerzitet Mo{a Pijade# vo Kavadarci. Rabotel vo
Zemjodelskiot kombinat Tikve{# vo Kavadarci (19631964),
kade {to bil sekretar na Osnovnata organizacija na SKM i direktor na Analiti~ko-planskiot
sektor. Potoa zaminal na rabota
kako profesor vo Politi~kata
{kola na CK na SKM vo Skopje
(19641965) i sovetnik vo Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM
(19651967). Bil pretsedatel na
Sobranieto na Op{tinata Kavadarci (19671970), a potoa pretsedatel na Republi~kiot centar
za ideolo{ko-politi~ko obrazovanie i studii vo Skopje (1970
1971) i ~len na Sekretarijatot na
CK na SKM. Bil izbiran i na
razni republi~ki i sojuzni op{testveno-politi~ki funkcii.
Na Pettiot kongres na SKM bil
izbran za ~len na postojaniot del
na Konferencijata na SKM, pretsedatel na Komisijata na CK na
SKM za op{testveno-ekonomski
odnosi i ekonomska politika, ~len
ANDONOV-ÊNTO
liti~kiot sistem, kako i od oblasta na knièvnosta.

BIBL.: Raspolagawe i upravqawe dru{tvenim kapitalom, Beograd, 1985 (vtoro
izdanie 1987); Na moj na~in, Skopje, 2003
(se}avawa); Od moj agol, Skopje, 2004 (kolumni od vesnici 19972004); Stravot i
qubovta, Skopje, 2005 (roman, vtoro izdanie 2006).
S. Ml.
Sednica na Sobranieto na RM pod pretsedatelstvo na Stojan Andov
na Pretsedatelstvoto na Postojanata konferencija na gradovite

na Jugoslavija, ~len na Upravniot odbor na Zdruènieto na ekonomistite na Makedonija i ~len
na Ekonomskiot sovet na Sobranieto na SRM. Podocna vo tri
mandati bil ~len na Sojuzniot
izvr{en sovet vo Belgrad (1971
1982), pretsedatel na Sojuznata
komisija za ekonomska sorabotka
so zemjite vo razvoj, pretsedatel
na Me|urepubli~kiot komitet za
devizen i nadvore{no-trgovski
sistem, pretsedatel na del od Jugoslovenskiot me{ovit komitet
za sorabotka so Egipet, Libija,
Tunis, Turcija i Francija (1971
1982), pretsedatel na Komisijata
za koordinacija na sorabotkata
so Evropskata ekonomska zaednica i zemjite na EFTA (19781982),
potpretsedatel na Izvr{niot
sovet na Sobranieto na SRM
(19821986), pratenik vo Op{testveno-politi~kiot sobor na
Sobranieto na SRM, pretsedatel
na Odborot za pra{awa od oblasta na op{testveno-ekonomskoto
ureduvawe, stopanskata politika, narodnata odbrana, op{testvenata samoza{tita, bezbednosta
i odnosite so stranstvo na Izvr{niot sovet na Sobranieto na
SRM i ~len na Delegacijata na
Sobranieto na SRM vo Soborot
na republikite i pokrainite na
Sobranieto na SFRJ (19861987),
pretsedatel na Odborot za op{testven plan i razvoj, kako i
vonreden i opolnomo{ten ambasador na SFRJ vo Irak (1987 januari 1991). Pretsedatelot na
Sojuzot na reformskite sili na
Jugoslavija go nazna~i za glaven
koordinator vo formiraweto na
Sojuzot na reformskite sili na
Makedonija (15. VIII 1990), po {to
stana osnova~ i lider na politi~kata partija Reformski sili
Liberalna partija (Skopje, 5.
IX 1990), registrirana kako Liberalna partija na Makedonija (16.
X 1990), ostanuvaj}i nejzin pretsedatel do spojuvaweto so Demokratskata partija (DP, 19. IV 1997),
koga e izbran za pretsedatel na Sovetot na novoformiranata Liberalno-demokratska partija (LDP,

registrirana na 12. VI 1997). Na
prvite pove}epartiski izbori
(1990) e izbran za pratenik, a podocna i na site naredni izbori vo
RM. Vo tri mandati bil pretsedatel na Sobranieto na RM (8. I
1991 19. XI 1994; 19. XI 1994 6.
III 1996 do raskinot na koalicijata Sojuz za Makedonija; 30. XI
2000 3. X 2002). Po atentatot na
pretsedatelot na RM K. Gligorov
(3. X 1995), vrz osnova na ~l. 82,
stav 3 od Ustavot na RM, izvesen
period ja vr{i i funkcijata
Pretsedatel na Republika Makedonija (5. X 199510. I 1996). Isto
taka, po izborot za pratenik vo
1998 g. bil pretsedatel na Komisijata za monetarna, kreditna i
bankarska politika. Na izborite
od 31. X 1999 g. bil kandidat na
LDP za pretsedatel na Republika Makedonija, no ne se kvalifikuval za vtoriot izboren krug. Po
obnovuvaweto na Liberalnata
partija (1999), bil izbran za ~len
na nejziniot Izvr{en komitet.
Povtorno bil izbran za pretsedatel na Sedmiot (Vonreden)
kongres na LP (juni 2001) i potoa
pak reizbran na Osmiot Kongres
na LP (juli 2004). Osven toa, kako
pratenik, bil i pretsedatel na
Postojanata anketna komisija za
~ovekovite prava i slobodi na
gra|anite (20022006) i pretsedatel na sobraniskata Komisija za
ustavni pra{awa (od 2006). Poznat e kako politi~ar od vremeto
na SFRJ orientiran kon pazarnata ekonomija, iskusen i uspe{en
politi~ki pregovara~ vo sovremeniot doma{en politi~ki ambient, no i kako politi~ar so me|unarodna reputacija vo pregovorite so stranskite eksperti od
oblasta na ekonomskite odnosi,
politi~kiot sistem i ~ovekovite
prava. Se zanimava i so teoretski
pra{awa od oblasta na ekonomijata, so publicistika i so knièvnost. Avtor e na pove}e knigi
od oblasta na ekonomskiot i po-
ANDONOV, Di~o (s. Lobanica,

Kostursko, 1882 s. Smrde{, Kostursko, 31. V 1903) kosturski
reonski vojvoda. Zavr{il petti
klas vo Bitolskata egzarhiska
gimnazija, koga stanal ~len na
MRO. Od 1901 g. e nelegalen, a od
1903 g. nazna~en za reonski vojvoda. Vo poznatite borbi pri mesnosta Lokvata i Viwari (krajot
na V 1903), zaobikolen od osmanliskata vojska, za da ne padne ìv
vo nivnite race, se samoubil.
LIT.: A. Bliznakov, Epopejata na Lokvata i Viwari, Prilozi za Ilinden 1978,
, Kru{evo, 1979; H. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, 1 (fototipno izdanie), Sofi, 1982.
Al. Tr.
Metodija Andonov-ênto
ANDONOV-ÊNTO, Metodija
(Prilep, 17. VIII 1902 Prilep,
24 VII 1957) prv pretsedatel na
sovremenata makedonska dràva
DFM vo DFJ. Vo Prilep zavr{il osnovno obrazovanie i trgovsko u~ili{te. Zapo~nal so
privatna trgovska dejnost (1926).
Bil nacionalno-politi~ki aktiven, se zastapuval za legalna borba zaedno so naprednite opoziciski politi~ki partii za federativno ureduvawe na Jugoslavija i
za avtonomija na Makedonija. Bil
apsen i osuduvan za dejstvuvawe za
slobodna Makedonija (1935, 1936).
U~estvuval vo organiziraweto
na mitingot i na protestnata demonstracija vo Prilep (2. VII
1940), odràl govor i povikal na
samostojna borba za slobodna Makedonija. Bil uapsen i osuden (3.
VII 1940); kaznata ja izdrùval vo
zatvorite vo Srbija Ada Cigan55
ANDONOV-ÊNTO
Metodija Andonov-ênto govori vo oslobodenoto Skopje (1944)
lija i Velika Kikinda. Vo po~etokot na 1941 g. povtorno bil uapsen kako makedonski nacionalist
i separatist i bil vo zatvorot
Baina Ba{ta. Voeniot sud mu
izrekol kazna smrt so strelawe,
no po kapitulacijata na Jugoslavija kaznata ne bila izvr{ena, pa
bil osloboden i se vratil vo Makedonija. Vo Skopje (26. IV 1941)
pred bugarskite okupatorski
vlasti izjavil deka e Makedonec
i deka ne se borel za obedineta
Bugarija, tuku za obedineta Makedonija. Vo Prilep (12. VII 1941)
bil uapsen za povikuvawe na borba protiv fa{izmot i protiv bugarskata okupatorska vlast. Pove}epati bil apsen i zadrùvan
vo zatvorot vo Prilep i vo Bitola (1942). Vo po~etokot na 1943 g.
bil interniran vo Bugarija do
krajot na april, a od krajot na maj
bil zadràn vo logorot û~uligovo do po~etokot na avgust. Pristignal na slobodnata teritorija
vo Debarca (1. X 1943), kade {to
bil kooptiran za ~len na Glavni-
ot {tab na Narodnoosloboditelnata vojska, a potoa bil izbran za

pretsedatel na Inicijativniot
odbor za svikuvawe na ASNOM.
Vo juni 1944 g. ja predvodel makedonskata delegacija (vo sostav:
ênto, Mane û~kov i Kiril Petru{ev) na Vis, koja na sostanokot so Tito i so ~lenovite na Nacionalniot komitet za osloboduvawe na Jugoslavija go postavila
pra{aweto za obedineta Makedonija. Na prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944), pri konstituiraweto na sovremenata makedonska nacionalna dràva, Metodija
Andonov-ênto bil izbran za
pretsedatel na Prezidiumot, vrhovno zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo i najvisok organ na dràvnata vlast
na Demokratska Makedonija. Po
dobienata vest za pregovori na
sojuznicite so Bugarija za uslovite za nejzinoto izleguvawe od
vojnata, ênto se obratil (11.
VIII 1944) so telegrama do Tito so
barawe da se postavi makedonski-
te barawa za Pirinskiot del od

Makedonija. Na fukcijata pretsedatel na Prezidiumot na ASNOM bil izbran i na Vtoroto zasedanie na ASNOM (29-30. XII
1944), a na Tretoto zasedanie
(1945) bil izbran za pretsedatel
na Narodnoto sobranie na DFM/
NRM. Vo pozdravniot govor na
Prviot crkovno-naroden sobor
(4. III 1945), ênto stavil na znaewe deka makedonskiot narod ima
istorisko pravo na svoja avtokefalna makedonska pravoslavna
crkva. Na sobraniskite izbori
bil izbran za pratenik vo Sobranieto na NRM i vo Sobranieto
na Jugoslavija. Neotstapno se zastapuval za obedinuvawe na makedonskiot narod, za pogolema samostojnost na DFM/NRM vo jugoslovenskata federacija. Na Nacrtot na Ustavot na FNRJ podnel
amandman i vo Ustavot bila vnesena odredbata za pravoto na narodite na samoopredeluvawe,
vklu~uvaj}i go i pravoto za otcepuvawe. Potoa komunisti~koto
rakovodstvo go upotrebilo celokupniot aparat protiv ênto, obvinuvaj}i go deka bil protivnik
na socijalisti~ka Jugoslavija,
makedonski nacionalist i separatist, reakcioner, zastapnik za
buròaska demokratija, a seto
toa bilo za da se izvr{i negovo
eliminirawe od dràvnoto rakovodstvo pred pretstojnata Mirovnaa konferencija vo Pariz.
Pod èstokiot pritisok, na 14.
III 1946 g. podnel ostavka na site
fukcii. Se vratil vo Prilep i se
podgotvuval da emigrira vo SAD,
sakal da otpatuva vo Pariz i vo
svojstvo na dotoga{en pretsedatel na makedonskata dràva na
Mirovnata konferencija da postavi barawe za obedinuvawe na
Makedonija so primena na pravoto na makedonskiot narod na samoopredeluvawe. Bil uapsen na
14. VII 1946 g. i obvinet za dejstvuvawe protiv Jugoslavija, za obedinuvawe na Makedonija pod protektorat na SAD. Bil osuden na
kazna zatvor vo traewe od 11 godini (23. XI 1946). Bil osloboden
uslovno (IX 1955). Po~inal vo
Prilep. Vo 1990 g. semejstvoto
pokrenalo postapka za sudska rehabilitacija. Okru`niot sud vo
Skopje na 22. X 1990 g. ja ukinal
osuditelnata sudska presuda i donel re{enie so koe ja ukinal sudskata presuda od 23. XI 1946 g.
LIT.: Metodija Andonov-ênto, Dokumenti i materijali, Skopje, 2002; ênto,
~ovek, revolucioner, dràvnik, zbornik
na materijali od Trkaleznata masa odràna na 26. XI 1991 vo Prilep, Prilep, 1993;
Ilija Andonov-ênto, Mojot tatko
Metodija Andonov-ênto, Skopje, 1999.
M. Min.
Metodija Andonov-ênto so grupa makedonski voeno-politi~ki rakovoditeli (1944)
56
ANDONOVSKI
ANDONOV, Nikola Vladimirov

(Skopje, 17. IV 1934) anesteziolog, redoven prof. na Med. f. vo
Skopje. Diplomiral na Med. f. vo
Skopje (1959). Specijaliziral
anesteziologija i reanimacija
(Skopje, 19611965), se usovr{uval vo Obedinetoto Kralstvo
(British Council 1972), Belgrad i
Zagreb. Istraùval vo poleto na
perfuzijata pri {okova sostojba
(1973), endotrahealnata aplikacija na adrenalin (1986) i avtologna
normovolemi~na hemodilucija
(19931996). Bil osnova~ i prv direktor na Klinikata za anestezija, reanimacija i intenzivno lekuvawe (KARIL). Dobitnik e na pove}e priznanija. Objavil 76 trudovi i ja osnoval edicijata Kriti~ni sostojbi vo medicinata#.
u~ni statii i prilozi, recenzii,

bibliografii i dr., od niv 40 oddelni knigi. Golem pridones dal
za osvetluvaweto i za afirmacijata na li~nosta i deloto na Goce
Del~ev so pove}e knigi.
BIBL.: Prilog kon bibliografijata po
arheologija na Makedonija, Skopje, 1952;
Britanska bibliografija za Makedonija,
Skopje, 1966; Britanski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, I-II,
Skopje 1968 i 1977; Goce Del~ev, t. 1-6, Skopje, 1972; Makedonija i Slovenija, Skopje,
1978; Odbrani dela, t. 1-5, Skopje, 1983.
LIT.: Hristo Andonov Poljanski 19271985, Ohrid, 1990; Hristo Andonov Poljanski, ìvot i delo, Skopje, 1996.
M. Min.
BIBL.: [ok, srcevo belodrobno oìvuvawe, Skopje, 1994; Urgentna medicina

prakti~ni postapki, Skopje, 1999; Smrt
i umirawe, Skopje, 2001; Srcevo belodrobno oìvuvawe, Skopje, 2004; Akutna
bolka, Skopje, 2006.
M. [oq.
ANDONOV-POLJANSKI, Hristo (Dojran, 21. IX 1927 Skopje, 7.

X 1985) istori~ar i univ. pro-
Hristo
Andonov
Poljanski
fesor. Osnovnoto i srednoto obrazovanie i Filozofskiot fakultet (Grupa istorija) gi zavr{il vo Skopje. Bil izbran za asistent na Katedrata za istorija
(1953), doktoriral (1958), bil izbran za docent (1959), za vonreden
profesor (1966), a potoa za redoven profesor (1970) po predmetot
Op{ta istorija na noviot vek.
Bil prodekan (1960 1963), {ef
na Katedrata za istorija
(19711974 i 19741976) i rektor
Metodij# (1984-1985). Kako profesor dal evidenten pridones za sozdavawe stru~ni i nastavno-nau~ni
kadri. Istraùval vo zemjata i vo
stranstvo. Del od arhivskata dokumentacija objavil vo oddelni
zbornici na dokumenti, kako {to
se trite toma Britanski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod#. U~estvuval na nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo. Negovoto nau~no delo se sostoi od nad 500 edinici stru~ni i
nau~ni trudovi, monografii, na-
Makedonka
Andonova
ANDONOVA, Makedonka (Skopje, 16. VIII 1944) kerami~arka,

dizajnerka i profesorka. Diplomirala na Akademijata za primeneta umetnost vo Belgrad. Dizajnirala staklo i porcelan za industriski potrebi. Predava na
Jovan
AndonovRegan
ANDONOV-REGAN, Jovan (Peh~evo, 15. VIII 1940) elektroinèner, stopanstvenik i politi~ar. Diplomiral na Elektrotehni~kiot fakultet (slaba struja)
vo Zagreb (1963). Kako stopanstvenik, bil upravnik na Pogon za
merno regulaciona tehnika i telekomunikacija, glaven inèner
i pomo{nik direktor na OOZT
za slaba struja vo Rudnici i èlezarnica Skopje# (19641973),
v.d. i tehni~ki direktor na RO
Hemteks# vo Skopje (19751980),
zamenik generalen direktor na
Rudnici i èlezarnica Skopje#
(19801983), ~len na Rabotovodniot odbor na FENI vo Kavadarci (19831985), sovetnik na generalniot direktor vo SOZT
OHIS# vo Skopje, privremen
upravnik na RO za proizvodstvo
na bezalkalni i stakleni vlakna
GES# vo Gostivar (19851986),
pomo{nik generalen direktor za
tehni~ki pra{awa i razvoj na
SOZT OHIS# vo Skopje (1986
1990), pretsedatel na Privremeniot odbor na REK Bitola (1989)
i zamenik generalen direktor na
Pretprijatieto OHIS Naum
Naumovski-Bor~e# vo Skopje
(19901991). Bil potpretsedatel
na Vladata na RM (20. III 1991 4
IX 1992) i imal svoj patentiran
pronajdok vo jugoslovenskiot Sojuzen patenten zavod od oblasta
na elektronikata i telekomunikaciite. Se zanimaval so privaten biznis preku svojata firma
Sibra#.
S. Ml.
Makedonka Andonova, Transformacija#
Fakultetot za likovna umetnost

i na U~ili{teto za primeneta
umetnost vo Skopje. Raboti unikatna keramika, skulptura i dizajn. Izlagala samostojno i na
grupni izlo`bi.
Al. Cv.
Aleksandar
Andonovski
ANDONOVSKI, Aleksandar
(Leskovo, Demir Hisar, 1. III
1939) fizi~ar, red. prof. (1988)
na PMF. Diplomiral na PMF
(1965). Tamu magistriral (1972) i
doktoriral (1977) so temi za rasejuvaweto na svetlinata kaj polimernite rastvori vo i nadvor
od elektri~noto pole. Specijaliziral vo Sofija i Berlin. Dr57
ANDONOVSKI
èl nastava glavno po predmetite biofizika i atomska fizika

so spektroskopija i za niv oformil praktikumi. Istraùval i
objavuval prilozi za disperznite
sistemi, polimeri, biomolekuli
i te~ni kristali i za taa cel
formiral laboratorija vo koja
se zastapeni rasejuvaweto na
svetlinata, elektrooptikata, viskozimetrijata i dr. eksperimentalni tehniki zaedno so uslovite
za podgotovka na obrascite. Rakovodel so izrabotkata na 4 doktorski i 6 magisterski disertacii.
Bil prodekan na PMF (1985-87),
{ef na Institutot za fizika
(1989-91) i prorektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij
(1996-98).
BIBL.: Ne`noto srce na Varvara, poezija, 1986; Kvartot na liri~arite, raskazi, 1989; Freski i groteski, raskazi, 1993;
Azbuka za neposlu{nite, roman, 1994; Papokot na svetot, roman, 2000; Ve{tica,
roman, 2006; Tri drami (Adska ma{ina,
Bunt vo domot za starci, Slovenskiot
kov~eg); Kandid vo zemjata na ~udata, roman, 2004. Avtor e na serija dela od oblasta na naukata za literaturata: Mato{evite yvona, 1996; Tekstovni procesi,
1996; Strukturata na makedonskiot realisti~ki roman (doktorska disertacija), 1997; De{ifrirawa, 2000; kako i na
publicisti~kite tvorbi: Ki~ mitologii, 2001; antologiite: Izlazak iz senke,
1989 i Pesna zad pesnite, 1997; prevodite
od Teri Iglton: Literaturni teorii,
2000 i Slavko Mihali}: Gradina na crnite jabolki, 1997.
Kr. Nik.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet - Skopje 1946-1996, Skopje, 1996, str.

153; 60 godini Prirodno-matemati~ki
fakultet - Skopje, Skopje, 2006, str. 162163.
V. Ur.
Veroqub
Andonovski
Venko
Andonovski
ANDONOVSKI, Venko (Kumanovo, 30. V 1964) poet, raskaùva~, romansier, dramski avtor,
eseist, kriti~ar, publicist, preveduva~, kolumnist, antologi~ar,
univerzitetski profesor. Diplomiral na Katedrata za op{ta i
komparativna knièvnost na Filolo{kiot fakultet vo Skopje.
Postdiplomski studii po makedonska i hrvatska knièvnost zavr{il vo Skopje i Zagreb. Magistriral i doktoriral na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, kade
{to e vraboten kako redoven profesor po predmetite Nova hrvatska literatura i Teorija na literaturata (na Katedrata za makedonska i ju`noslovenski knièvnosti). ^len e na DPM i na makedonskiot PEN-centar. Ploden
avtor {to se projavuva so uspeh vo
pove}e ànrovski oblasti na sovremenata makedonska literatura,
a negovite knigi re~isi redovno
doìvuvaat povtoreni izdanija.
Specifi~noto pismo mu go krasi
prepoznatliv stepen na bogata literaturna naobrazba, avtoritetna
rasudo~nost i nau~na objektivnost, poradi {to se izdvojuva kako
mo{ne popularen avtor na sovremenata makedonska literatura.
58
ANDONOVSKI, Veroqub (Kumanovo, 22. I 1938 Skopje, 16. X

1998) novinar i publicist. Osnovno obrazovanie i gimnazija
zavr{il vo rodniot grad, a diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Grupata jugoslovenska knièvnost). U{te
kako student se vrabotil kako novinar vo v. Nova Makedonija
(1960), kade {to go minal siot raboten vek od sorabotnik do komentator i urednik od oblasta na
obrazovanieto, naukata i kulturata. Posebno se posvetil na pi{uvawe feqtoni za makedonskoto minato (19701994). Avtor e na
pove}e publicisti~ki knigi za
NIP Nova Makedonija i na izbori od negovite feqtoni.
BIBL.: Predavstva i politi~ki ubistva. Istoriski feqtoni. Kumanovo,
1983; VMRO podem i raskol, Skopje,
1992; Seni{tata na minatoto Van~o
Mihajlov, Skopje, 1990; Sto godini sega{nost. Skopje, 2003; Vo ~ekor so dràvnosta. Prilog za monografija Nova
Makedonija 19441984, Skopje, 1984; Pe~at na vremeto - pe~atot na Nova Makedonija#, Skopje, 1994.
S. Ml.
ANDONOVSKI, Zoran (Skopje,

4. VI 1954) novinar. So novinarstvo po~nal kako sorabotnik
vo v. Nova Makedonija#, potoa
stanuva eden od uspe{nite dopisnici od stranstvo vo Atina
(19881993) i urednik na Nadvore{no-politi~kata rubrika na
vesnikot. Odgovoren urednik na
v. Vreme# od osnovaweto (2004) i
urednik na nedelnikot Nedelno
Zoran
Andonovski
vreme#, kolumnist. Nadvor od novinarstvoto - koordinator za odnosi so javnosta na Svetskata

banka (19972000) i koordinator
za komunikacii vo USAID
B. P. \.
(20002004).
ANDONOVSKI (VALAIÂRSKI), Mirko (Skopje, 25. III
1950) arhitekt, urbanist i slikar. Diplomiral na Arhitektonsko-grade`niot fakultet vo
Skopje (1972). Se vrabotuva vo
Mavrovoproekt (1976), a podocna e i direktor. Nazna~en e za potsekretar vo Ministerstvoto za
urbanizam, grade`ni{tvo, soobra}aj i za{tita na ìvotnata
sredina (1994), a potoa e na rabota vo Javnoto pretprijatie za
prostorni i urbanisti~ki planovi (1998). Se zanimava so urbanisti~ko i arhitektonsko proektirawe. U~estvuval na pove}e arhitektonsko-urbanisti~ki konkursi na koi osvojuva vrvni nagradi.
Se zanimava so karikatura i slikarstvo i imal dve samostojni i
pove}e grupni izlo`bi.
Kr. T.
ANDONOVSKI, Sotir (Kr~i{ta, Kostursko 1918 1985) deec na makedonskoto osloboditelno dvièwe. U~esnik vo antifa{isti~kata borba (19431945),
zamenik komandant na Kosturskiot bataljon vo Karakamen i komandant na bataljon vo Prvata
osloboditelna brigada od Egejskiot del na Makedonija.
LIT.: R. Kirjazovski, Makedonski nacionalni institucii vo Egejskiot del na
Makedonija (19411961), Skopje, 1987.
St. Kis.
ANDONOVSKI, Tome (Lazaropole, 5. IX 1940) geograf. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il

vo Bitola, a Prirodno-matemati~ki fakultet, (Institut za geografija) vo 1964 g. vo Skopje. Rabotel kako profesor po geografija vo gimnaziite vo Debar i vo
Bitola. Vo 1971 g. bil primen za
asistent na Institutot za geografija pri PMF vo Skopje. Vo
1977 g. zavr{il postdiplomski
studii na Institutot za geografija na PMF vo Belgrad, a vo
1983 g. na Prirodno-matemati~-
ANDREVSKI
Tome
Andonovski
kiot fakultet vo Skopje ja odbranil doktorskata disertacija Ki~evskata Kotlina geomorfolo{ki prou~uvawa#. Bil izbran za
predava~ (1977), za docent (1984),
za vonreden profesor (1987) i za
redoven profesor (1992). Predaval matemati~ka geografija, geomorfologija i metodika na nastavata po geografija. Bil {ef
na Institutot za geografija,
prodekan na PMF, pretsedatel
na Sojuzot na geografskite zdruènija na Republika Makedonija
i generalen sekretar na speleolozite na SFRJ. Objavil okolu 50
nau~ni truda, koi se glavno od oblasta na geomorfologijata.
BIBL.: Ki~evska Kotlina geomorfolo{ki prou~uvawa, Prirodnomatemati~ki
fakultet, Skopje, 1983; Karakteristiki
na reljefot vo R. Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 30, Skopje, 1995; Geomorfolo{ka karta na R. Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 32-33, Skopje, 1998.
LIT.: Vasil Daskalovski, Blagoja Markoski, Prof. d-r Tome Andonovski (po povod {eeset godini od ìvotot), Geografski razgledi#, kn. 35, Skopje, 2000.
Al. St.
Hristo
Andonovski
ANDONOVSKI, Hristo (s. Cakoni, Meglensko, 15. IX 1917

Skopje, 1. VII 2002) u~itel, deec
na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija, novinar,
publicist i op{testvenik. Zavr{il gimnazija na gr~ki jazik vo
Voden, a diplomiral na Pedago{kata akademija vo Solun (1940).
Nekolku godini rabotel kako nastavnik vo meglenskite sela i vo
gradot Sbotsko (Arideja). Vo
esenta na 1941 god., kako organi-
zator na mladinata vo s. Dolno

Poàrsko, stapil vo Dvièweto
na otporot vo Grcija. Bil odgovoren po Agitprop vo Reonskata organizacija na KPG vo Sbotsko i
odgovoren vo Reonskiot komitet
na EAM za Juèn Meglen, so sedi{te vo s. Dragomanci (Apsalos). Bil nazna~en za organizacionen sekretar (letoto 1944), a potoa i za politi~ki sekretar na
Gradskiot komitet na KPG za Voden (Edessa). Naskoro bil kooptiran za ~len na Po{irokiot sostav na Okru`niot komitet na
KPG za Vodenskiot okrug (dekemvri 1944 26. II 1945). Poradi nesoglasuvawata so diskriminatorskata politika na KGP po makedonskoto nacionalno pra{awe,
preminal vo NRM (FNRJ). Kako
iskusen makedonski revolucioner, od patriotski pri~ini, pak
se vratil vo rodniot kraj i zel
u~estvo vo Gra|anskata vojna vo
Grcija (januari 1947) kako odgovoren za pe~atot pri Agitprop
na Glavniot odbor na NOV za
Egejska Makedonija (do dekemvri
1948). No, poradi nov sudir so
KPG po makedonskoto nacionalno pra{awe, pak doa|a vo NRM,
kade {to raboti kako urednik na
emisiite na Radio Skopje za na{ite sonarodnici vo Egejskiot i
Pirinskiot del na Makedonija,
kako glaven urednik na v. Glas na
Egejcite (19511954), dopisnik
na Nova Makedonija od Sofija
(19541955) i 15 godini e urednik
na stranicata Na{ite vo svetot vo istiot vesnik. Potoa stanuva glaven i odgovoren urednik
na sp. Makedonija na Maticata
na iselenicite od Makedonija, od
kade i zaminuva v penzija (1969
1983). Avtor e na golem broj statii vo razni spisanija (Glasnik
na INI, Kulturen ìvot, Makedonska revija, Makedonsko
vreme, Razgledi, Sovremenost i dr.). U~estvuval i na pove}e nau~ni sobiri. Negova osnovna publicisti~ka opredelba e
minatoto i sovremenosta na Egejskiot del na Makedonija.
BIBL.: Egejska Makedonija, Skopje, 1951;
Meglenskata oblast vo NOB, Skopje,
1961; Postoi li za Grcija malcinsko pra{awe vo Egejska Makedonija, Skopje, 1968;
Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot, Skopje, 1968; Lazo Trpovski, Skopje, 1968; Dramskoto vostanie,
Skopje, 1968; Diplomatska antimakedonska igra, Skopje, 1970; Vistinata za Egejska Makedonija, Skopje, 1971; Lazo Trpovski, Skopje, 1975 (romanizirana biografija); Strancite za Makedonija i Makedoncite, Skopje, 1978; Ju`na Makedonija
od anti~ka do dene{na Makedonija,
Skopje, 1995.
S. Ml.
ANDONOSKI, Aleksandar Vasilev (Prilep, 31. I 1937) redoven profesor na [umarskiot fa-
kultet vo Skopje, specijalist za

oblasta odgleduvawe na {umite i
za predmetite dendrologija i {umarska genetika. Diplomiral na
[umarskiot fakultet vo Skopje
(1959). Specijaliziral {umarska
genetika na Visokata nacionalna
{kola za vodi i {umi vo Nansi,
Francija (19631964). Doktoriral 1969 g. Bil dekan na [umarskiot fakultet (19881990). Publikuval pove}e od 60 truda vo doma{ni i vo stranski spisanija,
dva sredno{kolski i eden univerzitetski u~ebnik; rakovodel
ili u~estvuval vo brojni doma{ni i me|unarodni proekti.
Otkril i opi{al nov vid grmu{ka na Gali~ica (Cotoneaster mariana And. A. et And. V., 1994). Izvr{uval pove}e odgovorni, op{testveni, stru~ni i nau~ni funkcii.
Al. And.
ANDRAGOGIJA nauka (teorija) za obrazovanieto i u~eweto na

vozrasnite, ~ii po~etoci datiraat okolu sredinata na XIX v. Vo
Makedonija se razviva zaedno so
razvojot na obrazovanieto na vozrasnite kako prakti~na op{testvena dejnost. Zabrzan razvoj dobiva po otvoraweto na rabotni~kite univerziteti vo po~etokot
na pedesettite godini na XX v.,
osobeno po voveduvaweto na predmetot Andragogija vo nastavniot
plan na Grupata za pedagogija na
Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1962/63) i po doa|aweto
na belgradskiot profesor (v.) d-r
Borivoj Samolov~ev za predmeten nastavnik. Toj ja organizira i
nau~noistraùva~kata dejnost vo
ovaa oblast kaj nas. Vo po~etokot
na 80-tite godini na minatiot
vek se otvoraat postdiplomski andrago{ki studii i se branat prvite doktorski disertacii na andrago{ki temi. Vo ramkite na
Institutot za pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje
postoi posebna nasoka za osposobuvawe visokostru~ni kadri za
rabota vo oblasta na obrazovanieto na vozrasnite.
LIT.: Filozofski fakultet: 19461996,
Skopje, 1996, 41-47.
K. Kamb.
ANDREVSKI, Dragan Van~ev (s.

Obr{ani, Prilep, 5. VIII 1950)
general-major na ARM. Zavr{il
Voena akademija vo rodot artilerija vo JNA. Oficerskata kariera ja zapo~nal kako komandir na
vod, potoa na baterija i na divizion. Zavr{il Komandno{tabna
akademija i [kola na narodnata
odbrana. Od povisokite oficerski dol`nosti, bil na~alnik na
{tab na brigada, na~alnik na oddelenie za operativni raboti vo
G[ na ARM, voeno ata{e vo Republika Turcija, na~alnik na G-3
59
ANDREVSKI
vo G[ na ARM, pomo{nik na na~alnikot na G[ na ARM za planirawe i voen ata{e vo Republika Hrvatska.

V. St.
Jovan
Andrevski
ANDREVSKI, Jovan Minev (s.

Turje, Ohrid 14. I 1942) generalpotpolkovnik, na~alnik na General{tabot na ARM. Zavr{il
sredno voeno u~ili{te, Voena
akademija, Komandno{tabna i
[kola na narodnata odbrana vo
JNA. Zapo~nal kako komandir na
inèneriska ~eta, potoa gi izvr{uval dol`nostite komandant na
inèneriski bataljon, na~alnik
na {tab na inèneriska brigada
i komandant na inèneriski
polk vo JNA. Vo ARM gi vr{el
dol`nostite komandant na I i III
korpus i na~alnik na G[ na ARM
(11. II 2000 16. VI 2001). Bil sovetnik na pretsedatelot na RM za
voeni pra{awa, a potoa penzioniran (14. III 2002).
V. St.
gi~na razvojna linija na arhitektonskiot jazik i tretmanot na

plastikata, ukrasite, dekoracijata i drugite elementi vo objektite. Osven vo Makedonija, toj izgradil crkvi i vo Prizren (1889)
i vo Kosovska Mitrovica. Od negovata ikonopisna dejnost e registrirana samo edna ikona (Sv.
Pantelejmon) {to se nao|a vo vele{kata crkva Sv. Pantelejmon#.
K. Gr.
ANDREEV, Blagoj (Veles, 27. III
1932) prviot diplomiran reìser vraboten vo Radioto (19571963), a potoa vo Makedonskata
televizija (1964-1996). Zna~ajni
ostvaruvawa mu se reìjata na
emisiite od ciklusot Raspeani
gradovi#, dramata Zalez nad
ezerskata zemja#, {to e na{a prva
televiziska serija vo {est epizodi, detskite serii Kurirot na
Goce#, Juna~ko koleno#, Maliot odred#, Edno leto# i dr. Rabotel vo re~isi site televiziski
ànrovi i reìral mnogu pretstavi vo teatrite niz Makedonija.
J. F.
ANDREEV, Nikola (s. Mokreni,

Kostursko, 1889 kaj s. Mokreni,
april 1911) kosturski reonski
vojvoda na TMORO/VMORO i
u~itel. Zavr{il {esti klas vo
Bitolskata klasi~na gimnazija, a
potoa Voeno u~ili{te vo Sofija. Kako vojvoda na ~eta, zel
u~estvo vo Ilindenskoto vostanie (1903) i posebno se istaknal
pri osloboduvaweto na Neveska i
Klisura. Po vostanieto dejstvuval so ~eta vo Kostursko i Lerinsko (19031907). Po Mladoturskata revolucija bil u~itel vo
rodnoto selo, a potoa pak oformil ~eta (1911) i zaginal vo borba so osmanliskata vojska. S. Ml.
Andrej
(Damjan)
Andreev
ANDREEV, Andrej (Damjan) Damev (1847-1921) graditel i ìvopisec od tajfata na Renzovci.

Sin na A. Damjanov, eden od poslednite pretstavnici na renzovskite graditeli i eden od najplodnite avtori, ~ie dejstvuvawe
}e go ozna~i i krajot na graditelskite tajfi vo Makedonija. Crkvata Sv. Kiril i Metodij# vo
Tetovo (1885, osvetena vo 1925)
pretstavuva eden od najinteresnite objekti vo negoviot opus.
Drugite crkvi {to gi izgradil
vo Makedonija (Sv. Bogorodica#
vo Veles dovr{ena, Sv. Konstantin i Elena# i Sv. Dimitrija# vo Skopje) svedo~at za edna lo60
Traj~e
AndreevPetkanovski
ANDREEV (PETKANOVSKI),
Traj~e Lazov (s. Bistrica, Vele{ko, 7. X 1919 pl. Kadiica,
Vele{ko, 6. VIII 1943) u~itel,
orgnizator na NOB vo Vele{ko.
Zavr{il u~itelska {kola vo Jagodina (Svetozarevo, Srbija),
kade {to bil eden od rakovoditelite na mladinskoto dvièwe.
Po Aprilskata vojna bil ~len na

prvata partiska }elija na KPJ vo
Azot, Vele{ko (avgust 1941). Po
sedumdneven pritvor vo Centralniot zatvor vo Skopje (juni 1942),
stanal borec na Tretata ~eta na
Vele{kiot NOPO Dimitar Vlahov#. Po razbivaweto na negovata
~eta vo borba so bugarskata vojska i kontra~etnicite (dekemvri
1942), so grupa soborci se zasolnile vo atarot na selata Oreov
Dol i Teovo i se povrzale so Prilepskata organizacija na KPM i
so partizanskata grupa prodolìl da dejstvuva vo Azot (fevruariavgust 1943). Zaginal vo borba protiv bugarskata policija i
kontra~etnicite. Podocna, po
naredba na G[ na NOV i POM.
eden novoformiran vele{ki teritorijalen NOPO go dobil negovoto ime (Vele{ko, kon krajot na
april s. Oti{tino, Vele{ko, 2.
IX 1944).
LIT.: D-r Petar Stojanov \or|i Malkovski, Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945. Spomen
kniga na zaginatite borci vo NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Veles i
Vele{ko, Titov Veles, 1985, 21.
S. Ml.
Bane
AndreevRonkata
ANDREEV-RONKATA,
Bane
(Veles, 12. VIII 1905 Skopje, 3. XI
1980) komunisti~ki deec, zatvorenik, borec, politi~ar i dràvnik. Kako ~len na SKOJ (1922) i
na KPJ (1923), bil ~len na MK na
SKOJ, na MK na KPJ vo Veles,
~len na PK na SKOJ za Makedonija (1924), delegat i u~esnik na
Pokrainskite konferencii na
SKOJ za Makedonija, delegat na
Tretiot kongres na SKOJ (1926)
i dr., po {to bil uapsen i osuden
(avgust 1926 maj 1927). Kako student na Belgradskiot univerzitet, bil ~len na PK na SKOJ za
Srbija (noemvri 1927 juni 1928),
kandidat-~len i potoa kooptiran
~len na CK na SKOJ. Povtorno
bil uapsen (januari 1929) i osuden
na 15 godini, a kaznata ja izdrùval vo zatvorite vo Sremska Mitrovica i Lepoglava (januari
1929 juli 1941). Po vra}aweto
vo Makedonija bil politi~ki sekretar na PK na KPJ za Makedonija (septemvri 1941 maj 1942) i
ANDREEVSKI
~len na CK na KPM (28. II 1943

1948). Po apseweto vo Bitola
(april juni 1943), bil interniran vo s. [ijakovo (Severna Bugarija) (juli noemvri 1943). Po
vra}aweto bil vklu~en za ~len
(do maj 1944), a potoa i politi~ki
komesar na G[ na NOV i POM
(juni oktomvri 1944). Bil delegat na I zasedanie ASNOM, ~len
na AVNOJ i na Ustavotvornoto
sobranie, minister za rudarstvo
vo Vladata na DFJ/FNRJ i kandidat za ~len na CK na KPJ. Opredeluvaj}i se za Rezolucijata na
IB, bil isklu~en od KPJ (dekemvri 1949), no bil ostaven na rabotni dol`nosti vo SR Srbija do
penzioniraweto (1965). Nositel
e na Partizanska spomenica
1941#.
BIBL.: Aktiven partiski i sindikalen
rabotnik, Ko~o Racin vo spomenite na
sorabotnicite, Kultura#, Skopje, 1972,
13-126.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod,
kniga treta, INI, Skopje, 1969; Kiril
Razmov, Bane Andreev ne re{aval za Goli
Otok, Nova Makedonija#, XLVI, 15536,
Skopje, 25. IV 1990, 11; Istorija na makedonskiot narod, tom petti, INI, Skopje,
2003.
S. Ml.
Katina
Andreeva
ANDREEVA, Katina (Tina) Kuzmanova (psevd. Cveta) (s. Mokreni, Kostursko, 1928 vrv Kulkaturje, nad Crnoglava Padina, na
Neretskata Planina, me|u selata
Neret i Trsje, Lerinsko, 13. V
1949) voen komandir i heroj na
DAG. Vo vremeto na Vtorata
svetska vojna bila ~len na Gr~kata antifa{isti~ka mladinska
organizacija EPON. Psevdonimot Cveta go dobila poradi tolkuvaweto na istoimeniot lik vo
dramskata pretstava Makedonska krvava svadba# od V. êrnodrinski, izvedena vo s. Embore,
Kajlarsko (1944). Poradi podocne{noto ~lenuvawe vo NOMS i
NOF (od letoto 1945), bila uapsena i yverski ma~ena, no poradi
nedostig na dokazi bila oslobodena. Naskoro preminala vo ilegalstvo i stanala borec na DAG
(6. IX 1946). Go posetuvala kursot
za podoficeri vo s. Kotelci na
pl. Gramos (po~etokot na 1947), a
potoa kako komandir na vod

u~estvuvala vo okolu 90 borbi na
pl. Vi~o, na Gramos, kaj Siwa~a,
kaj Kowica i na drugi mesta.
Kako pretstavnik na XVIII brigada na DAG, bila delegat i vo
pretsedatelstvoto na Prvata
konferencija na Segr~kiot sojuz
na demokratskite èni (1949), a
potoa i na Vtoriot kongres kako
pretstavnik na partizankite od
Vi~o. Zaginala vo napad za osvojuvawe na strategiski vrv. Dvapati bila odlikuvana so Orden za
hrabrost i e proglasena za Heroj
na DAG. Vo nejzina ~est brigadnoto rakovodstvo go pokrenalo
izdavaweto na vesnikot Cveta#.
LIT.: Fanija Buckova, Heroinata na
Vi~o i Gramos Tina Andreeva-Cveta,
Istorija#, IX, 2, Skopje, 1975, 3442;
Ta{ko Mamurovski, Svetli likovi od
Egejska Makedonija 19451949, Skopje,
1987, 116120; istiot, Hrabra, no i vesela
partizanka. Edno potsetuvawe na Tina
Andreeva-Cveta (1928-1949), Makedonija#, XXXIV, 411, Skopje, juni 1987, 2526;
istiot, Omilenata partizanka. Tina
Andreeva-Cveta, heroinata od Gramos i
Vi~o, Odbrana#, III, 16, Skopje, martapril 1995, 42.
S. Ml.
ANDREEVA, Liljana Nikolova

(Skopje, 6. III 1946) redoven profesor (2006) na PMF, Institut
za hemija. Dodiplomskite studii
gi zavr{ila vo Harkov (Ukraina), magistrirala (1982) na Hemiskiot fakultet, a doktorirala
(1994) na PMF vo Skopje. Izveduvala nastava od podra~jeto na fizi~kata hemija za studentite od
RGF vo [tip, za studentite po
hemija na PMF, kako i na dvopredmetnite studii biologija-hemija, kako i nastava po predmetot
Istorija na hemijata (napi{ala

60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, 229-230.
B. [.
Jana
Andreevska
ANDREEVSKA, Jana (Skopje, 27.

IV 1967) kompozitor. Studiite
po kompozicija (1990) i postdiplomskite (1999) gi zavr{uva na
Fakultetot za muzi~ka umetnost
vo Skopje, vo klasata na prof. T.
Zografski. Dobitnik e na Specijalnata nagrada na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# za najdobar student (1989-1990). Podocna posetuva tri kompozitorski
rabotilnici vo Ohrid (19992001). Docent na FMU. Avtor e
prete`no na orkestarski, kamerni i dela za pijano, koi se izveduvani vo Evropa.
B. Ort.
Aleksandar
Andreevski
Liljana
Andreeva
i u~ebnik). Nau~nata rabota $ e

predimno vo vrska so izu~uvaweto na klatrati. Objavila 24 truda
(18 vo me|unarodni spisanija), a
na nau~ni sobiri u~estvuvala so
{eesetina soop{tenija. U~estvuvala vo 11 nau~noistraùva~ki
proekti (5 me|unarodni). Imala
studiski prestoi vo Upsala, London i Istanbul. Bila rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija
na Institutot za hemija pri
PMF vo Skopje.
ANDREEVSKI, Aleksandar Dimitrov (s. Ko`le, Skopsko, 9. II

1922 Skopje, 28. X 2005) spec.
po ORL, redoven profesor na
Med. f., akademik. Diplomiral
na Med. f. vo Zagreb (1948). Specijaliziral ORL vo Zagreb i vo
1953 go poloìl spec. ispit po
{to bil izbran za asistent za
predmetot ORL na Med. f. vo
Skopje. Vo 19531954 g. se usovr{uval vo Pariz, za podra~jata na
funkcionalnata rekonstruktivna hirurgija na malignite tumori
na larinksot i hipofarinksot,
bronhoezofagologijata, mikrohirurgijata na srednoto uvo, plasti~nata hirurgija vo ORL i vo
audiovestibulogijata. Prestojuval pove}e pati na renomirani
ORL kliniki vo Pariz, London,
61
ANDREEVSKI
Moskva, Leningrad, Praga, Var{ava, Berlin, Hamburg, Hanover,

Frajburg, Bordo, Lion i vo drugi
centri pri {to posebno vnimanie $ posvetil na rekonstruktivnata funkcionalna hirurgija kaj
malignomite na laringofaringealnoto podra~je, kako i na drugi
oblasti od ORL: timpanoplastika, stapedoplastika, rinoplastika, hirurgija na vratot i plasti~ni zafati vo ovaa regija. Habilitiral na tema Frontobazalni
povredi# na Med. f. vo Skopje
(1956). Izbran e za docent vo 1957
g., vonreden profesor od 1961, a
redoven od 1967 g. Direktor na
Klinikata za ORL na Med. f. vo
Skopje (19571987). Bil prodekan
na Med. f. vo Skopje (19601963),
a vo dva mandata i dekan na istiot fakultet (19651967 i 1967
1969). Bil prv direktor na Univerzitetskiot centar za mediciniski nauki (UCMN) vo Skopje
(19781980), a bil i rektor na
Univ. Sv. Kiril i Metodij#
(19821984). Za dopisen ~len na
MANU bil izbran na 14. V 1979
g., a za redoven na 24. VI 1986 g.
Bil sekretar na Odd. za biolo{ki i medicinski nauki. Vo dva
mandata bil potpretsedatel na
MANU (19921995, 19961999).
Bil pretsedatel na Zdruènieto
na ORL na Jugoslavija (1964
1968) i organizator na VIII kongres vo Ohrid (1968), kako i na
Internacionalniot kongres na
oto-neuro-oftalmo-nevrohirurzite na Jugoslavija, Italija i Grcija odràn vo Ohrid (1984). Bil
~len na Pretsedatelstvoto i UO
na Zdruènieto na ORL na SFRJ
od negovoto osnovawe. Pove}e od
dvaeset godini bil pretsedatel
na ORL sekcijata pri MLD. Bil
~len na Redakcijata na spisanieto Symposia oto-rhino-laryngologica
Yugoslavica# vo Zagreb i urednik
na sp. Prilozi# (MANU). Sozdal moderna ORL klinika so visok ugled vo zemjata i vo stranstvo, osobeno poradi rekonstruktivnata funkcionalna hirurgija na malignite tumori na larinksot. Avtor i koavtor e na nad 285
stru~no-nau~ni trudovi i soop{tenija, so koi u~estvuval na
brojni nau~ni sostanoci vo zemjava i vo stranstvo prikaùvaj}i gi
na{ite dostignuvawa vo ORL. Rakovodel 13 nau~noistraùva~ki
proekti finansirani od MANU
i od Republi~kiot SIZ za nau~na
dejnost. A. Andreevski e osnova~
na modernata ORL vo RM. Se
vgradil vo razvojot na Med. f. i
Metodij# i se vbrojuva me|u vidnite medicinski dejci kaj nas.
IZV.: Bilten, posebno izdanie, Petto izborno sobranie (referati i prilozi), VI,
62
1, Skopje, mart 1979, 118133; Sve~en sobir

Aleksandar Andreevski 80 godini od ìvotot i 55 godini nau~no-nastavna dejnost, MANU, 2003, 994; SPOMENICA
posvetena na Aleksandar Andreevski, redoven ~len na Makedonskata akademija na
naukite i umetnostite, Skopje, 2006, 957.
BIBL.: Otorinolaringologija (I del:
Otologija), Skopje, 1975.
M. Pol.
ANDREEVSKI, Blagoe Dimitrov (Skopje, 22. I 1927) ma{inski inèner. Diplomiral na Ma{inskiot fakultet vo Zagreb
(1954). Potoa rabotel vo Fabrikata za ~okoladi i keksi Josip
Kra{# vo Zagreb (19541955); vo
Jugoproekt vo Skopje (19551962);
vo organsko-hemiskata industrija OHIS# Skopje (19611969);
na Ma{inskiot fakultet vo
Skopje (19691988). Vo 1962 e izbran za honoraren docent, od 1969
e vo redoven raboten odnos, a potoa redoven profesor (1978
1988). Doktoriral vo 1978. Bil
dekan na Elektro-ma{inskiot
fakultet vo Skopje (19731975).
Pod negovo mentorstvo magistrirale i doktorirale pove}e kandidati. Avtor e na osnovniot u~ebnik po termodinamika. Nau~na i
stru~na oblast: termoenergetika
i termotehnika (energetski postrojki, ladilna tehnika, geotermalna i son~eva energija i dr.).
Avtor e na golem broj nau~noistraùva~ki studii, idejni i
glavni proekti vo oblasta na termoeneretikata i termotehnikata. Dodeleno mu e zvawe ekspert
na UNIDO od Sojuzniot zavod za
me|unarodna sorabotka Belgrad.
Sl. A.
ANDREEVSKI, Ivan (Dolenci,
Demirhisarsko, 25. VI 1947) novinar. Zavr{il studii po politi~ki nauki vo Belgrad i od 1971
g. stapil na rabota vo Makedonskata radiotelevizija, kako nejzin stipendist. Rabotel na reportaì, dokumentarni filmovi, feqtoni i dr. Bil direktor i
odgovoren urednik na Televizija
Skopje (1986-1990); angaìran od
Rojters, Slobodna Evropa, Jutel
i kako pretsedatel na Zdruènieto na novinarite na Republika
Makedonija. Od 2006 g. e ~len na
Sovetot za radiodifuzija.
J. F.
ANDREEVSKI, Petre M(ilanov) (s. Sloe{tica, Demirhisarsko, 25. VI 1934 Skopje, 25. IX
2006) poet, romansier, raskaùva~, dramski avtor. Dolgi godini
raboti kako urednik vo Makedonskata radiotelevizija. ^len e na
MANU od maj 2000 g. ^len e na
DPM (1964) i na Makedonskiot
PEN-centar. Pi{uva stihovi,
raskazi, romani, drami i filmski scenarija. Andreevski sozdade delo {to ne samo {to ja smeni
Petre M.
Andreevski
svesta za literaturata kaj makedonskiot ~itatel, koe ne samo

{to inicira celi generacii {to
se ugleduvaa na toj model, tuku ja
smeni i makedonskata kriti~ka
svest. Svojata ve~na preokupacija
ja situira vo rodniot kraj, no so
toa, ne stana lokalen ili regionalen avtor, za{to uspea preku
univerzalizacijata na lokalnoto, svojot kraj da go postavi kako
centar na svetot. Ima {iroka ~itatelska publika i negovata
prozna kompozicija ne e potprena vrz fabulata, tuku vrz samiot
~in na raskaùvaweto. Osobeno
za romanite (kako edno vreme za
romanite na Stale Popov) se veli deka se naj~itani, t.e. bestseleri kaj narodot. Romanot Pirej# makedonskata kritika go
proglasi za remek-delo na makedonskata sovremena proza (isto
onaka kako {to zbirkata Denicija# ja ozna~i kako himna na kosmi~kata qubov, himna na ènata
i tatkovinata i zlatna kniga na
makedonskiot modernizam). Ima
objaveno i dve zbirki stihovi za
deca ([aram baram# i Kasni
porasni#). I vo pesnite za deca
Andreevski e poet na metaforata
i aluzijata, na jazi~nata igra i
nostalgi~nata meditacija.
DELA: zbirki poezija: Jazli (1960), I na
nebo i na zemja (1962), Denicija (1968),
Dalni nakovalni (1971), Pofalbi i poplaki (1975), Ve~na ku}a (1987) i Lakrimarij (1999); zbirki raskazi: Sedmiot den
(1964), Neverni godini (1974) i Site lica
na smrtta (1994); romani: Pirej (1980),
Skakulci (1983), Nebeska Timjanovna
(1988), Poslednite selani (1997) i Tunel
(2003); drami: Vreme za peewe, Bogunemili
(1984), Beànci (2007, posthumno).
Nata{a Avramovska, Travestija na usnata istorija (1999); Hristo Georgievski,
Makedonskiot roman 1952-2000 (2002);
Vesna Mojsova-êpi{evska, Liceto na
zborovite, (2004).
V. M.-^.
ANDREEVSKI, Strahil (Skopje, 19. III 1910) bokser. Bil na pe~alba vo Egipet (od 1924) kade
{to stanal trikraten dràven
prvak vo boks (19301933). Za Reprezentacijata na Egipet boksu-
ANKETNI
val protiv Alìr, Tunis, Libija

i Grcija. Od 30 profesionalni
borbi imal 24 pobedi, 4 nere{eni i 3 porazi. Se vratil vo Makedonija (1946) i bil organizator i
trener na nekolku skopski klubovi i na Makedonskata reprezentacija.
D. S.
lasti vo Pore~je i Ki~evsko. Vodi odvoeni finansii od kralot

Marko, kove moneti i izdava povelbi, a vo negovata ktitorska
aktivnost spa|a izgradbata na manastirot Sveti Andreja# (1388/
89) vo Matka na r. Treska kaj
Skopje. Zaedno so brat mu Dimitar ja napu{ta Makedonija i preku Dubrovnik, zaminuva vo Ungarija vo slu`ba na ungarskiot
kral Sigizmund (1393/4).
LIT.: Georgije Ostrogorski, Serska oblast posle Du{anove smrti, vo kn.: Vizantija i Sloveni, Beograd, 1970, 435-456;
Lazar Mirkovi, Mrwav~evii, Starinar#, III (1924 - 1925), Beograd, 1925, 11-26;
Sima irkovi, Poklad Kraqa Vuka{ina, Zbornik Filozofskog fakulteta,
XIV-1. Spomenica Frawa Bari{ia, Beograd, 1979, 153-161.
B. R.-J.
Cane
Andreevski
ANDREEVSKI, Cane (Kratovo,

10. VII 1930) poet, raskaùva~,
pisatel za deca. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Rabotel kako novinar i urednik vo Radio Skopje. ^len na DPM od 1957
god. Negovata poezija se odlikuva
so ispovednost i lirska refleksivnost.
BIBL.: Son~eva poraka, poezija za deca,
Sk., 1951; Jagotki, raskazi za deca, Sk.,
1955; Dobrina, poezija, Sk., 1956; [to ima
novo poezija za deca, Sk., 1959; Sve~enosti, poezija, Sk., 1964; Srebren potok,
poezija, Sk., 1969; Vrski, poezija, Sk.,
1982; Razgovori so Koneski, Sk., 1991; Belata me~ka, siniot kit i drugite, poezija i proza za deca, Sk., 1998; Do`dot,
poezija, Sk., 2007.
LIT.: Petar T. Bo{kovski: Poet na dobrinata, vo kn. Esei i kritiki, Matica,
1997.
P. Gil.
Andronik II Paleolog, vizantiski imperator
ANDRONIK II PALEOLOG
(1259/60 1332) vizantiski imperator (12821328). Sprovel dano~ni reformi i gi zgolemil dràvnite prihodi. Se otkaàl od
unijata so Rimokatoli~kata crkva. Za borba protiv Osmanliite
vo Mala Azija povikal platenici od Katalonija (1303). Poslednite godini gi pominal vo borba
so vnuk mu Andronik III, koj go
prinudil da abdicira. Po~inal
kako monah Antonij.
LIT.: A. E. Laiou, Constantinople and the Latins. The foreign policy of Andronicus II,
12821328, Cambridge/Mass.,1972.
K. Ax.
Crkvata Sv. Andreja#, Matka kaj Skopje
ANDREJA (ANDREJA[) (?
1399) vtoriot sin na kralot
Volka{in i brat na kralot Marko, mlad kral po smrtta na tatka
si (1371). Ja upravuva teritorijata po dolinata na r. Treska i ob-
ANDRONIK III PALEOLOG

(1296/97 1341) vizantiski imperator (13281341), {to ja obnovil vizantiskata flota i sprovel sudski reformi. Ja osnoval
institucijata generalni sudii
na Romeite# (1329) so zada~a da
vr{i nadzor nad sudstvoto vo celata dràva. Gi prisoedinil kon
Vizantija, Tesalija (1332) i Epir
(1337), no vo Makedonija zagubil
pove}e utvrduvawa koi bile osvoeni od Srbite.
LIT.: U. V. Bosch, Kaiser Andronikos III, Palaiologos, Amsterdam, 1965.
K. Ax.
AN\ELKOVI], Dragan (s. Poljana, Kru{evac, Srbija, 5. XII
1926) arhitekt. Diplomiral na

Arhitektonskiot fakultet pri
Tehni~kata velika {kola vo Belgrad (1953). Se zanimava so arhitektonsko proektirawe i izvedba
na objekti. Rabotel vo GP Trudbenik vo Belgrad, vo GP Beton
vo Skopje i vo proektantskite
organizacii Proektant i Pelagonija. Se zanimava glavno so
proektirawe i izvedba na induKr. T.
striski objekti.
AN\ELKOVI], Milorad @.
(Me|uhana, Prokuple 16. XI 1927)
geolog, univerzitetski profesor. Diplomiral geologija na
Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Belgrad (1951), doktoriral
od oblasta na geolo{kite nauki
(1956), pove}e godini bil {ef na
Geolo{kiot otsek i stanal redoven profesor (1967), prodekan i
dekan na Rudarsko-geolo{kiot
fakultet na Belgradskiot univerzitet. Objavil okolu 170 nau~ni i stru~ni statii i drugi prilozi od oblasta na stratigrafijata, tektonikata i regionalnata
geologija na Jugoslavija, vklu~itelno i za Makedonija. Isto taka,
avtor e i na 6 univerzitetski
u~ebnici. Negovite trudovi pretstavuvaat zna~aen pridones kon
kompleksnoto izu~uvawe na geolo{kiot sostav, tektonskata
gradba i istoriskata geologija vo
Makedonija, posebno vo mezozojskiot i paleozojskiot period.
S. Ml.
ANIMIRAN FILM site vidovi crtani, kukleni i filmovi

so animirani predmeti, naj~esto
bez ìvi akteri i bez priroden
ambient. Go odlikuva fantasti~nost so humoristi~na ili satiri~na ozna~enost, so muzi~ka
pridru`ba. Najpopularen e crtaniot film. Denes animacijata
naj~esto se pravi kompjuterski.
Prv izvel snimawe slika po slika (24 kadri vo sekunda) Xejms
Blekton (1906). Najuspe{en avtor na animiraniot film e Volt
Dizni. Vo Makedonija, animiraniot film bil vo podem vo 70-tite i 80-tite godini (D. Markovi},
P. Gligorovski i B. Pej~inov).
Al. Cv.
ANKETNI KOMISII VO RM
privremeni rabotni tela na
Sobranieto na RM. Tie se formiraat so odluka na Sobranieto na
RM za izvr{uvawe posebni zada~i. Naodite na anketnite komisii se osnova za poveduvawe postapka za utvrduvawe na odgovornosta na nositelite na javnite
funkcii. Po isklu~ok, aketnata
komisija se javuva i kako postojano rabotno telo. Takov e slu~ajot
so Anketnata komisija za za{ti63
ANSAMBL
ta na slobodite i pravata na gra|anite, osnovana pri Sobranieto

na RM na po~etokot od mandatot.
Vo periodot od 1991 do 1997 g. Sobranieto ima osnovano vkupno
pet anketni komisii: za ispituvawe na okolnostite okolu protestnite sobiri vo Kukli{, Radovi{ i Skopje (1992); za nastanite na Bit-pazar vo Skopje
(1993); za nastanite vo REK-Bitola, predizvikani so {trajkot i
havarijata (1993); za utvrduvawe
na odgovornosta za uvoz na domatite i krastavicite vo RM vo
1995 i 1996 g. (1996); za sogleduvawe na eventualnite pre~ekoruvawa na ovlastuvawata pri intervencijata na policijata vo Gostivar (1997). Prateni~kata grupa
na Liberalnata partija podnese
inicijativa za osnovawe anketna
komisija za rasvetluvawe na
okolnostite okolu atentatot na
pretsedatelot na Republikata
Kiro Gligorov (na 4. X 1995)
Inicijativata ne be{e prifatena od parlamentarnoto mnozinstvo, predvodeno od pratenicite
na SDSM. Ne be{e prifatena ni
inicijativata za formirawe anketna komisija za ispituvawe na
aferata Prislu{uvawe (2001)
od strana na parlamentarnoto
mnozinstvo
predvodeno
od
VMRODPMNE.
LIT.: Svetomir [kari}, Sporedbeno i
makedonsko ustavno pravo, Skopje, 2004.
Sv. [.
ANSAMBL ZA NARODNI PESNI I ORA GOCE DELÊV#

v. Goce Del~ev#, ansambl za narodni pesni i ora.
ANSAMBL ZA NARODNI PESNI I ORA KOÔ RACIN#
v. Ko~o Racin#, ansambl za narodni pesni i ora.
ANSAMBL ZA NARODNI IGRI I PESNI NA MAKEDONIJA TANEC# v. Tanec#,
ansambl za narodni igri i pesni
na Makedonija.
ANSAMBL ZA NARODNI PESNI I ORA ORCE NIKOLOV#
v. Orce Nikolov#, ansambl za
narodni pesni i ora.
ANSKA REKA leva pritoka na
r. Vardar. Izvira od zapadnata
strana na pl. Belasica, na viso~ina od 1.260 m, a se sliva vo Vardar
na viso~ina od 58 m. Dolga e 28,6
km, ima vkupen pad od 1.202 m, a
prose~niot pad iznesuva 42,03.
Na viso~ina od 550 m od desnata
strana gi prima vodite od najgolemiot karsten izvor vo slivot.
Vkupnata povr{ina na slivot iznesuva 168,0 km2. Vo izvori{niot
del rekata ima planinski, a vo dolniot del ramni~arski karakter.
64
Spomenik na
Ilija
AntevskiSmok
vo Skopje
Anska Reka
Skopje, 2002.
Dr. V.
Makedonija pod italijanska okupacija. Kako politi~ki komesar

na Mavrovskiot NOPO, bil zaroben od balistite (27. III 1943) i
sproveden vo Tirana. Po kratko
soslu{uvawe bil osuden na smrt
so besewe i kaznata bila izvr{ena vo Tiranskiot zatvor.
LIT.: Dim~e Saveski, Prvoborecot i revolucioner Ilija Antevski-Smok, Tetovo i Tetovsko vo NOV 19411945, kn. 2.
Vl. Iv.
ANTERIJA gorna obleka izrabotena od pamuk.

J. R.-P.
Vasil
AntevskiDren
ANTEVSKI-DREN, Vasil (s.

Omorani, Vele{ko, 28. X 1904
Sofija, 18. VIII 1942) aktivist
vo Nacionalnoosloboditelnoto
dvièwe. Od 1915 do 1919 g., kako
maloletnik, prestojuval vo
Francija, kade {to go zavr{il
osnovnoto u~ili{te. Vo Veles
zavr{il gimnazija, a vo Belgrad
Praven fakultet. Rabotel kako
advokat vo Skopje, Veles i Kumanovo. Poradi svojata revolucionerna dejnost bil osuduvan na zatvorska kazna (1937 i 1940). Bil
~len na KPJ (od 1941), borec vo
Skopskiot partizanski odred (od
avgust 1941). Na 15. XI 1941 g. vo
Veles bil uapsen od bugarskata
policija, a vo maj 1942 g. vo Skopje osuden na smrt so besewe. Kaznata bila izvr{ena vo zatvorot
vo Sofija.
LIT.: Stoilko Ivanovski-Planinski,
Vasil Antevski - Dren, Skopje, 1981; Veles i Vele{ko vo NOV 19411945. Spomen
kniga, T. Veles, 1985.
\. Malk.
ANTEVSKI-SMOK, Ilija (Tetovo, 25. VII 1919 Tirana, 16. V

1943) pripadnik na naprednoto
studentsko i komunisti~ko dvièwe. Bil vraboten vo monopolot vo Tetovo, vonreden student
na Pravniot fakultet vo Belgrad (1939), ~len na KPJ i na MK
(1941) i instruktor na Okru`niot komitet na KPJ za delot na
ANTI grupa slovenski plemiwa, glavni predci na isto~nite

Sloveni. Imeto ne e slovensko.
Od po~etokot na VI v., sami ili
zaedno so Slovenite, zapo~nale
da napa|aat na Vizantija. Vo VI v.
me|u Antite i Slovenite nemalo
pogolemi razliki. Izvorite gi
opi{uvaat zaedno i im pripi{uvaat zaedni~ki jazik, veruvawa i
obi~ai. Okolu 560 g. bile pot~ineti od Avarite. Potoa, sklu~ile sojuz so Vizantija. Posleden
pat vo izvorite se spomenuvaat vo
602 g., koga Avarite ispratile
vojska protiv niv.
LIT.: B. A. Ribakov, Anti i Kievska
Rus, Vestnik drevne istorii#, 1, Moskva, 1939; P.N. Tretkov, Vosto~noslavnskie plemena, Moskva, 1953. K. Ax.
ANTIGON I Ednookiot (Pela,

382 ?, 301 pr.n.e.) makedonski
vojskovodec od blagorodni~ko
poteklo, u~esnik vo pohodot na
Aleksandar Makedonski, eden od
vladetelite (dijadosi). Bil satrap na Golema Frigija, potoa
(331) i na Pamfilija i Likija.
Vojuva vo Mala Azija so ostatoci
od persiskite vojski i ja osvojuva
Likaonija. Toj i negoviot sin Demetrij Poliorket (roden vo Makedonija) se dominantni vladeteli na del od Aleksandrovoto
carstvo.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.
ANTIGON II Gonat (277239

pr.n.e.) osnova~ na dinastijata
Antigonidi, koi vladeat od 277
do 168 g. pr.n.e. Sin na Demetrij I
Poliorket i na Fila, }erka na
Antipatar. Go prezema makedon-
ANTIFA[ISTI^KA
dar (ok. 20 km nizvodno od Stobi),

kade {to se najdeni tragi od naselba. Spored nekoi istori~ari,
eden e od trite istoimeni grada
osnovani od Antigon Gonat.
Antigon II Gonat, moneta, avers/revers
skiot prestol po pobedata nad

Keltite kaj Lisimaheja. Dobar
vojskovodec i ve{t diplomat; vojuva so Pir, koj vo toa vreme go
vladee Epir; ja pro{iruva makedonskata vlast do Korint. Ja poveduva Hremonidskata vojna
(261255) i kako pobednik ja potvrduva dominacijata na Makedonija nad helenskite polisi. Ja zajaknuva pomorskata flota, {to
mu ovozmoùva da ja pobedi flotata na egipetskiot kral Ptolemaj II (255 g.) i da vospostavi prevlast vo Egejskoto More. Vojuva i
so Ahajskata liga. Se smeta deka
bil qubitel na filozofijata i
knièvnosta.
LIT.: Pausanias, Description of Greece, 5 vols.,
Harvard University Press, 1960; Tarn, W. W.,
Antigonos Gonatas, Oxford, 1913; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period,
Skopje, 1995.
A. [uk.
Antigon III Doson, moneta, avers/revers
ANTIGON III Doson (229221

pr.n.e.) tret makedonski vladetel od dinastijata Antigonidi,
odli~en voen strateg i diplomat.
Vo po~etok vladee kako regent na
osumgodi{niot sin na Antigon
Gonat, Filip V. Proglasen e za
legitimen kral otkako se èni
so majkata na Filip i go posinuva mladiot kral. Gi zacvrstuva
granicite na Makedonija, povtorno vospostavuva makedonska
vlast vo Tesalija i ja obnovuva
nejzinata dominacija na Balkanot. Vo voeniot pohod na Peloponez gi osvojuva Korint, Argos i
dr. gradovi i tvrdini vo Arkadija i vo Ajtolija, so {to se vospostavuva povtorna dominacija na
Makedonija nad helenskite polisi. Po pobedata nad Ilirite vo
Gorna Makedonija, po~inuva od
tuberkuloza.
LIT.: Polybius, The Histories, 6 vols., Harvard
University Press, 1960; B. Helly, Gonnoi, Amsterdam, 1973; Istorija na makedonskiot
narod, 1, Skopje, 2000.
A. [uk.
ANTIGONEA anti~ki grad, se

spomnuva kako soseden grad na
Stobi na 12 rimski milji na patot
za Tesalonika (sp. Tabula Peutengeriana), moèbi kaj Tremnik na Var-
LIT.: Die Peutingersche Tafel odeer Welkarte

des Castorius, Stuttgard, 1929; F. Papazoglu,
Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957.
A. [uk.
ANTIGONIDI (277168 pr.n.e.)

vtora makedonska dinastija vladeteli. Osnova~ e Antigon Gonat
(277239); slednite vladeteli se:
Demetrij II (239229), Antigon
Doson (229222/1), Filip V (221
179) i Persej (179168), posledniot vladetel vo Makedonija koj,
zaedno so Filip V, gi vodi Makedonsko-rimskite vojni. Vo nivno
vreme ureduvaweto na dràvata e
tradicionalna monarhija, kako
vo vremeto na Filip II.
LIT.: Polybius, The Histories, 6 vols. Harvard
University Press, 1960; W.W. Tarn, Antigon Gonatas, Oxford, 1913; Istorija na makedonskiot narod, 1, Skopje, 2000.
A. [uk.
ANTIPATAR
(398319
g.
pr.n.e.) eden od dijadosite {to
upravuvaat so Carstvoto po
smrtta na Aleksandar III Makedonski, osnova~ na dinastijata
Antipatridi, koja vladee vo Makedonija kon krajot na IV i po~.
na III v. pr.n.e. Bil istaknat vojskovodec i diplomat u{te vo vremeto na Filip II; vo vremeto na
Aleksandar Makedonski e imenuvan za strateg na Evropa#; raspolaga so golema vojska za da ja kontrolira teritorijata na Helenite; go zadu{uva vostanieto na Peloponez (323 322). Svoite aktivnosti gi zapi{uva vo dve dela:
epistolografskiot spis, prepiska so atinskiot retor Isokrat,
i Ilirska vojna.
LIT.: Arian, History of Alexander and Indica, 2
Vols., Harvard University Press, 1960; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995.
A. [uk.
ANTI], Milorad (s. Dolni Neradovac, Vrawsko, 1. VIII 1926

Skopje, 31. III 1997) lekar primarius, univ. profesor na Medicinskiot fakultet vo Skopje.
Osnovno obrazovanie zavr{il vo
Skopje, sredno obrazovanie vo
]uprija i Vrawe, a Medicinski
fakultet vo Belgrad (1953). Poslednite godini od studiite rabotel kako demonstrator na fakultetot. Specijaliziral ginekologija i aku{erstvo na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1957)
i kako {ef na Ginekolo{ko-aku{erskoto oddelenie vo Ohrid
(1959) bil izbran za asistent na
Ginekolo{ko-aku{erskata klinika pri Medicinskiot fakultet vo Skopje (1959). Habilitiral na temata Problematikata
na nemalignite promeni i fa-
Milorad
Anti}
kultativnite prekancerozi na
cerviksot dijagnostika i postapka# (1971). Osven ginekologijata i aku{erstvoto, negova preokupacija bila i perinatologijata. Posebno se posvetil na ranata dijagnoza na karcinomot na
cerviksot. Bil na ednogodi{en
prestoj i specijalizacija vo Univerzitetskiot centar na Karolinskata bolnica i vo Radio hemet institutot vo Stokholm. Kako {ef na Oddelenieto za aku{erstvo, u~estvuval vo edukacijata na specijalizantite od negovata nau~na oblast. U~estvuval na
pogolem broj nau~ni sobiri i objavil okolu 80 nau~ni trudovi i
S. Ml.
prilozi.
ANTIFA[IZAM (19361945)
dvièwe protiv fa{izmot na
razli~nite op{testveno-politi~ki sili, od gra|anskite liberali i demokrati, do komunistite. Antifa{isti~koto dvièwe
vo Makedonija se projavilo vo
1936 g. so u~estvoto na Makedoncite dobrovolci vo borbata protiv fa{izmot vo [panija. Vo
Vtorata svetska vojna antifa{izmot vleguva vo nova odlu~uva~ka faza i do sozdavawe Antifa{isti~ka koalicija predvodena od SAD, Velika Britanija i
SSSR, vo koja pripa|a i
NOAVM.
V. V.-V.
ANTIFA[ISTI^KA KOALICIJA (1941 1945) sojuz na
dràvi, osloboditelni dvièwa
i organizacii {to se borele protiv silite na Trojniot pakt vo
Vtorata svetska vojna. Na 12 juli
1941 vladite na Velika Britanija i SSSR vo Moskva potpi{ale
dogovor so koj se obvrzale za me|usebna pomo{ vo vojnata i da ne
sklu~uvaat separatni primirja
bez soglasnost na drugata strana.
Na 2. VIII 1941 i SAD potvrdile
deka im se pridruùvaat na dvete
Sili. Frenklin Delano Ruzvelt
i Vinston Spenser êr~il ja objavile Atlantskata povelba (14.
VIII 1941) za pravoto na sekoj narod da go odbere oblikot na vladeewe i da im se vratat site prava na narodite na koi so sila im
65
ANTIFA[ISTI^KI
ANTIFA[ISTI^KI FRONT
NA @ENITE VO EGEJSKIOT
DEL NA MAKEDONIJA (AF@,
1945 1949) makedonska politi~ka organizacija formirana na
23. IV 1945 g. Na 29. IV 1948 g., so
u~estvo na 420 delegati, vo s. Trnovo, Lerinsko, bil odràn prviot kongres. Organizacijata bila
aktivna vo 220 sela i vo 4 grada.
Vo edinicite na DAG u~estvuvale 3.000 Makedonki. Go izdavala
sp. Nova Makedonka#. Po porazot na DAG, na VI plenum (9. X
1949) KPG ja raspu{tila organizacijata.
LIT.: D-r R. Kirjazovski, Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii na Makedoncite od Egejska Makedonija 19451949, Skopje, 1985. St. Kis.
Pretstavnicite na Antifa{isti~kata koalicija êr~il, Ruzvelt i Stalin vo Jalta (1. II 1945)
bile odzemeni. Na 24. IX 1941 Povelbata ja potpi{ale deset zemji,

me|u koi i vladite na Jugoslavija
i na Grcija. Dvaeset dràvi na 1.
I 1942 g. ja potpi{ale Deklaracijata na Obedinetite nacii so koja se obvrzuvale deka }e gi upotrebat site svoi sredstva, voeni
i ekonomski, protiv dràvite
~lenki na Trojniot pakt i na nivnite sojuzni~ki i deka so neprijatelskite dràvi nema da sklu~uvaat separatno primirje ili mir.
T. ^.
ANTIFA[ISTI^KI FRONT
NA @ENITE (AF@) (Skopje,
14. XII 1944 1953) antifa{isti~ka organizacija na ènite vo
vremeto na NOAVM i DFM/
NRM. Na formiraweto mu prethodelo organizirawe na ènite
vo Komisiite za rabota so ènite pri Mesnite komiteti na KPJ/
KPM, imenuvani i kako @enski
Naslovnata stranica na prviot broj

na organot na AF@ (1944)
66
antifa{isti~ki komisii. Organizaciraweto zapo~nalo vo proletta na 1943 g. so formiraweto

odbori na AF@ vo Kavadarci i
Negotino, a oficijalno bila
formirana vo slobodnoto Skopje
na Prvata glavna konferencija
na AF@ na Makedonija vo kinoto
Uranija# (sega Kultura#). Vo
prvite godini po Osloboduvaweto bile organizirani dobrovolni
akcii za u~estvo na ènite vo obnovata na zemjata i osobeno vo organiziraweto na analfabetskite
kursevi za opismenuvawe i emancipacijata na ènite. Podocna
bila transformirana vo Sojuz na
ènskite dru{tva na Makedonija
kako del od Sojuzot na ènskite
dru{tva na Jugoslavija.
IZV.: DARM, fond: GO na AF@M,
19401945.
LIT.: D-r Vera Veskovi}-Vangeli, Antifa{isti~kiot front na ènite na Makedonija (1943-1945), Zbornik na dokumenti. Skopje, 1994.
V. V.-V.
Grupa partizani od Pirinskiot del na Makedonija
ANTIFA[ISTI^KO I NACIONALNOOSLOBODITELNO DVI@EWE VO PIRINSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (19411944). Makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija predvoden od makedonskite komunisti, vo vremeto na Vtorata svetska vojna borbata za nacionalna sloboda ja vodel zaedno
so borbata na bugarskite komunisti protiv fa{isti~kiot reìm.
Do septemvri 1941 g. na ~elo na
Okru`niot komitet na BKP za
Pirinskiot kraj bile Grozdan
Nikolov, Nikola Kalap~iev,
Stanke Lisi~kov i Vlado îmev.
So doa|aweto na ~elo na Nikola
Parapunov zapo~nalo zasileno
organizirawe na antifa{isti~kata i nacionalnoosloboditelna
borba na Makedoncite od ovoj del
na Makedonija. Pod negovo rakovodstvo bile formirani prvite
partizanski ~eti i odredi vo Razlo{kata i vo Gornoxumajskata
okolija. Toj na CK na BKP (1942)
mu ja soop{til zacrtanata linija
celite i zada~ite na partizanskite odredi vo borbata za nacionalna sloboda na makedonskiot
narod. Pri formiraweto na par-
ANTIFA[ISTI^KO
tizanskite odredi (1943) bile

istaknuvani revolucionernite
tradicii na makedonskiot narod
od vremeto na Ilindenskoto vostanie, nacionalnata revolucionerna dejnost na Jane Sandanski i
na VMRO(Ob). Razlo{kiot partizanski odred go nosel imeto
Jane Sandanski#. Partizanskiot
vesnik Rabotni~esko zname# gi
povikuval progresivnite lu|e vo
Bugarija da se oslobodat od izmamata {to ja {irela bugarskata
propaganda za obedinuvawe na
bugarskite zemji# po okupacijata
i vo drugite delovi od Makedonija, deka toa zna~elo novo porobuvawe na makedonskiot narod i novi katastrofi za bugarskiot narod. Voenite i politi~kite rakovoditeli na makedonskoto NOD
ja afirmirale nacionalnata osloboditelna borba celite i
kontinuitetot od Ilinden 1903,
liderstvoto na Goce Del~ev i
Majskiot manifest (1924), so odbeleùvawe na godi{ninite. Vo
site okolii vo Pirinskiot kraj
imalo partizanski odredi (1944).
So masovnoto u~estvo vo antifa{isti~kata borba vo tekot na ~etiri godini, makedonskiot narod
vo Pirinskiot del na Makedonija go izvojuva pravoto na samoopredeluvawe i na obedinuvawe
so mati~niot del. Negovi pretstavnici u~estvuvale na zasedanieto na ASNOM i vo konstituiraweto na makedonskata nacionalna dràva vo Vardarskiot del
na Makedonija. Po vojnata Bugarija privremeno priznala samo
nacionalna kulturna avtonomija
vo t.n. Dimitrovski period#
(19441948), no potoa ja prodolìla politikata na denacionalizacija i bugarizacija.
LIT.: Dimitar Mitrev, Pirinska Makedonija vo borba za nacionalno osloboduvawe, Skopje, 1950; Vorènata borba
na blgarski narod protiv fa{izma
19411944. Dokumenti, Sofi, 1962; Vasil Jotevski, Revolucionernata dejnost
na Nikola Parapunov vo periodot
19411943 godina, Prilozi za Ilinden, III,
Kru{evo, 1979.
V. Jot.
ANTIFA[ISTI^KO SOBRANIE (VE]E) NA NARODNOTO OSLOBODUVAWE NA

JUGOSLAVIJA (Biha}, 2627.
XI 1942 Jajce, 2829. XI 1943)
politi~ko pretstavni~ko telo na
jugoslovenskite narodi. Prvoto
zasedanie bilo odràno na inicijativa na Josip Broz Tito, komandant na Vrhovniot {tab na
NOV I POJ i sekretar na KPJ,
so cel da go prejudicira vozobnovuvaweto i idnoto ureduvawe na
Jugoslavija. Se odràlo bez u~estvo na pretstavnici od Makedonija i od Slovenija. Za Makedonija nemalo zna~ewe. Me|utoa zasedanie koe isto taka se odràlo
Govorot na Tito na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (28&29. XI 1943)
bez u~estvo na pretstavnici od

Makedonija, go prekinalo kontinuitetot so Kralstvoto Jugoslavija, vo koja ne bilo priznato postoeweto na makedonskiot narod.
Sobranieto usvoilo Deklaracija
vo koja delumno bile zastapeni i
interesite na idnata makedonska
dràva. Doneslo odluki so koi
bile konstituirani najvisokite
organi na dràvnata vlast i go
opredelilo dràvnoto ureduvawe: konstituirawe na Avnojska
Jugoslavija kako federativna dràva sostavena od {est republiki, a pet nacii. Makedonija bila
proglasena za konstitutivna
~lenka na jugoslovenskata federacija. Za potpretsedateli na
AVNOJ bile predloèni Dimitar Vlahov i Vladimir Poptomov, koj ne ja prifatil funkcijata. Odlukite na Vtoroto zasednie
na AVNOJ vo izvesna smisla posluìle kako osnova za konstituiraweto na Makedonija kako posebna dràva vo jugoslovenskata
federacija, so ograni~en suverenitet.
LIT: D-r Novica Veljanovski, ASNOM dràvotvorni dimenzii, Skopje, 1994; Dr Mihailo Minoski, Avnojska Jugoslavija
i makedonskoto nacionalno pra{awe
1943-1946, Skopje, 2000; D-r Branko Petranovi}, AVNOJ revolucionarna smena vlasti 19421945, Beograd, 1976.
N. V.
ANTIFA[ISTI^KO SOBRANIE NA NARODNOTO OSLOBODUVAWE NA MAKEDONIJA (manastir Sv. Prohor

P~iwski, 2. VIII 1944 Skopje,
2830. XII 1944; 1416. IV 1945)
vrhovno pretstavni~ko i izvr{no telo, najvisok organ na dràvnata vlast na DF Makedonija. Na
Sobranieto u~estvuvale nad 60
delegati. Zasedanieto zapo~nalo
vo ve~ernite ~asovi na 2 avgust
1944 g. i go otvoril najstariot delegat Panko Bra{narov. Pokraj
Izve{tajot za rabotata na IO,
bile podneseni dva referata:
Borbata protiv okupatorot
politi~ki ocenki za tekot na
borbata, nejzinata osloboditelna cel i sozdavaweto na makedonskata dràva, i Narodno-demokratskata vlast vo Makedonija
nejzinata su{tina i zada~i poopredeleni stavovi za formiraweto na novata vlast i viduvawa
za idniot ustavnopraven razvoj
na Makedonija. Po usvojuvaweto
na referatite bile doneseni devet dokumenti (re{enija, Dekla-
Delegati na Prvoto zasedanie na ASNOM (manastirot Sv. Prohor P~iwski#, 2. VIII 1944)
67
ANTIFONO
izbran Metodija Andonov-ênto,

za potpretsedateli Panko Bra{narov i Emanuel û~kov, a za sekretari Qubomir Arsov i d-r
Vladimir Poleìnoski. Prezidiumot na ASNOM istovremeno
ja vr{el zakonodavnata i izvr{nata funkcija.
Vtoroto zasedanie na ASNOM se
odràlo na 28-30 dekemvri 1944 g.
vo Skopje, vo uslovi na oslobodena zemja. Vo dokumentite e poznato kako Prvo vonredno zasedanie,
poradi Delovnikot spored koj re-
pesni, koi naj~esto gi izveduvaat

dve grupi od po tri peja~ki. Pri
peewe na oro ili na ètva, tie
me|usebno si go olesnuvaat peeweto, peej}i vo dve grupi, no
istovremeno i se natpejuvaat, taka {to sekoja ispeana melostrofa od prvata grupa, vedna{ ja prezema vtorata grupa, koja bukvalno
ja povtoruva nejzinata celokupna
melopoetska sodrìna.
LIT.: Mihailo Dimoski, Orskata tradicija vo selo Iwevo (Radovi{ko), Biblioteka na spisanieto Makedonski
folklor, Skopje, 1974, 20.
\. M. \.
Salata vo koja e odràno

Prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944)
racija, Delovnik i sl.), koi na zasedanieto mu dale karakter na dràvno-konstitutivo sobranie. Vo

taa smisla posebno zna~ewe imaat Re{enieto za odobruvawe na
odlukite, re{enijata, drugite dokumenti i aktivnostite prezemeni od IO i G[ do ASNOM i Re-
Re{enieto i Manifestot
na Prvoto zasedanie na ASNOM
Delegati na Vtoroto zasedanie na ASNOM (Skopje, 28-30. XII 1944)
{enieto za ASNOM za vrhovno,

zakonodavno i izvr{no narodno
pretstavni~ko telo i najvisok
organ na dràvnata vlast vo Demokratska Federalna Makedonija. So prvoto re{enie bil potvrden kontinuitetot na borbata, a
so vtoroto bile utvrdeni najvisokite organi na dràvata. So
Deklaracijata za osnovnite prava na ~ovekot i gra|aninot DFM
gi garantirala demokrtskite
prava na gra|anite, bez ogled na
nivnata verska i nacionalna pripadnost, me|u koi i pravoto na
privatnata sopstvenost. Dokument so dràvotvorno, istorisko
i politi~ko zna~ewe e Re{enieto za voveduvawe na makedonskiot jazik za slu`ben jazik vo makedonskata dràva, vrz baza na koe
po~nale aktivnosti za utvrduvawe na makedonskata azbuka i pravopisot. Bile doneseni i drugi
dokumenti, kako, na pr., Re{enieto za proglasuvawe na 2 avgust za
naroden i dràven praznik na
Makedonija, Re{enieto za iskaùvawe blagodarnost na makedonskata vojska i dr. zna~ajni akti. Zasedanieto izbralo Prezidium (Pretsedatelstvo) na ASNOM od 22 ~lena. Prezidiumot
od svojot sostav imenuval poverenici za oddelnite resori. Za
pretsedatel na Prezidiumot bil
dovno zasedanie na ASNOM se

svikuvalo na 6 meseci, no, spored
negovata su{tina, bilo redovo
zasedanie. Na nego bile razgledani rezultatite od rabotata na poverenstvata i drugite organi na
vlasta, a bile dogovoreni zada~ite za idnata rabota.
Tretoto zasedanie na ASNOM se
odràlo na 14-16 april 1945 g. So
zakon se transformiralo vo Narodno sobranie na Makedonija, a
po izborot na Vladata bil izbran
Prezidiumot na Narodnoto sobranie na Makedonija, no so bitno
namaleni funkcii. Za pretsedatel na Prezidiumot na NSM bil
izbran Metodija Andonov-ênto,
koj ja vr{el funkcijata do mart
slednata 1946 godina.
68
IZV.: ASNOM. Dokumenti od rabotata

na Prezidiumot na ASNOM me|u Vtoroto i Tretoto zasedanie i od Tretoto
zasedanie na ASNOM, t. I, kn. 3, izbor i
redakcija d-r Novica Veljanovski, Skopje, 1987; ASNOM. Dokumenti, t. I, kn. 4,
Skopje, 1994; t. I, kn. 5, Skopje, 1994; t.I, kn.
6, Skopje, 2001.
LIT.: D-r Novica Veljanovski, ASNOM.
Dràvotvorni dimenzii, Skopje, 1994;
ASNOM. Kulturolo{ki refleksii,
Skopje, 2004.
N. V.
ANTIFONO PEEWE peewe

so prezemawe, karakteristi~en
na~in na interpretirawe na
dvoglasnite bordunski narodni
ANTI^KA MAKEDONIJA
(so oblasti: Pierija, Botiaja,
Almopija, Amfaksitida, Migdonija, Anatemunt, Botika, Krusida, Bisaltija, Krestonija, Pierija, Edonida, Eordaja, Timfaja,
Paravaja, Dasaretida, Orestida,
Linkestida, Pelagonija, Deriop,
Pajonija, Parorbelija, Sintika
i Odomantika) go opfa}a severoisto~niot del na Balkanskiot
Poluostrov: na sever od helenskata oblast Tesalija, so koja se
grani~i so r. Peneios (Pen~a),
pl. Olimp i pl. Pind; zapadnata
granica e [arplaninskiot masiv; severnata granica se dviì
od pl. Jakupica, po dolinata na r.
P~iwa i Osogovskite Planini s
do pl. Rila, a na istok po isto~nite padini na Pirin Planina
do utokata na Mesta. Ovaa geografska opredelba ja pretstavuva
dràvnata granica na Anti~ka
Makedonija.
Prvite zapisi za istorijata na
Makedonija se sodràt vo Homerovata epopeja Ilijada# (krivolakite Pajonci# od {irokiot
Aksij, i najstarite toponimi
Pierija i Ematija). Spored mitopejata, zemjata e nare~ena Makedonija po Makedon, sin na Yevs i
na Tija, }erka na Devkalion (Hesiod). Etimologijata na imeto
ANTI^KA
Anti~ka Makedonija
Makedonija ne e potvrdena, najverojatno poteknuva od supstratniot sloj na is~eznatite balkanski

jazici od indoevropsko poteklo.
Jadroto na makedonskata dràva
e oblasta me|u rekite Ludijas i
Aksij (Herodot). Prv makedonski
kral e Perdika I (sp. anti~kite
zapisi), koj vladee kon krajot na
VIII v. pr.n.e.; od nego zapo~nuva
vladeeweto na makedonskata dinastija Argeadi (Argeas e eponimniot heroj na Makedon) i obedinuvaweto na makedonskite plemiwa. Kralevite od dinastijata Argeadi (707310/9) se: Perdika, Argaj, Filip, Aerop I, Alketa,
Aminta I, Aleksandar I, Perdika
II, Arhelaj I, Orest, Aerop II,
Aminta II, Pavsanija, Aminta III,
Aleksandar II, Ptolemaj Alorski, Perdika III, Filip II, Aleksandar III, Filip III, Aleksandar
IV. Prvata prestolninata e Ajga,
kade {to e i kralskata nekropola, a vtorata prestolnina, izgradena vo vremeto na Arhelaj I
(413399), e Pela, koja vo vremeto
na Filip II (359336) stanuva metropola na Balkanot, pogolema i
od Atina. Mo}ta na makedonskata
dràva se dolì na bogatstvoto i
mestopolo`bata na zemjata, sposobnite vladeteli, voenoto ureduvawe, ve{tinata na vojuvaweto
na Makedoncite i stremeòt za
hegemonija ne samo nad Balkanot,

tuku i nad toga{niot Svet. Makedonija i Makedoncite stanuvaat
dominanten faktor na Balkanot
vo vremeto na Filip II Makedonski, a negovot sin Aleksandar III
Makedonski sozdava svetska imperija, go obedinuva Svetot# na
najblagoroden na~in preku svetite svadbi# na starite kontinenti. Po smrtta na Aleksandar
III Makedonski, so Makedonija
vladeat (334168) negovite naslednici, dijadosite i epigonite:
Antipatar, Kasandar, Filip IV,
Aleksandar V, Demetrij I, Pir,
Lizimah, Ptolemaj. Po 277 god.
pr.n.e. sledi poslednata makedonska dinastija Antigonidi: Antigon I Gonat, Demetrij II, Antigon
Doson, Filip V i Persej. Makedonija (sp. Strabon) na zapad grani~i so bregot na Jadranskoto
More, na istok so utokata na r.
Hebar (Marica) i gr. Kipsela; na
sever se {iri preku pl. Bertisk
(den. severnoalbanski pl.), Skard
([ar), Orbel, Rodopa i Hemus
(Stara Pl.), na jug so Via Egnatia,
{to vodi od Dirahion (Dra~) kon
istok do Tesalonika.
Najstarite makedonski gradovi
se formirani u{te vo VI v.
pr.n.e.: prvata prestolnina e Ajga, a vtorata Pela; na padinite na
pl. Beroja se gr. Edesa i Beroja,
vo Pierija gr. Pidna, a vo podno`jeto na pl. Olim: Dion, makedonskoto svetili{te, Lejbetra,
Herakleijon, Metona, Pidna; vo
Botiaja: Edesa, Beroja, Kir, Skidra, Mieya, Ihna, Aloros; vo
Migdonija: Tesalonika (osnovana
vo 316/5 g. pr.n.e.), Terma, Ematija, Sindos, Aretusa, Leta; vo Amfaksitida: Idomena, Gortinija,
Atalanta i Evrop; vo Pierija
(krajbre`jeto pri utokata na r.
Strimon): Ejon, Amfipol, Galeps, Ojsimna, Neapol i Akontisima; vo Edonija: Filipi (osnovan od Filip II); na Halkidik:
Kasandreja (postariot g. Potidaja), Apolonija, Antigoneja, Stratonikeja, Uranopol, Stagira; vo
Dasaretida: Lihnidos, Evija i
Uskana; vo Deriop: Stubera, Alkomena i Brijanion; vo Pajonija:
Argos, Stobi (na utokata na Crna
Reka vo Vardar), Antigoneja,
Evrist, Stena, Bilayora, Astibos, Dober, Astraj i Bargala; Arg
Orestikon vo oblasta Orestida;
vo Pelagonija: gr. Pelagonija,
Keramija i Kolobajsa. Do rimskiot period vo Makedonija ima
pove}e od stotina gradovi.
Po trite Makedonsko-rimski
vojni Makedonija potpa|a (168 g.)
pod rimski protektorat. Upravno e podelena na ~etiri dela (meridii). Rimjanite nametnuvaat
69
ANTI^KI
surovi uslovi i Makedonija e

uni{tena i politi~ki i ekonomski. Po obidot za osloboduvawe
so vostanieto na Andrisk, Makedonija e pretvorena vo rimska
provincija (146 g.), glavna voena
baza za rimskite osvojuvawa na
sever (Tribali, Mezi) i na severoistok (Trakijci). Vo vreme na
rimskiot imperator Oktavijan
Avgust, Makedonija dobiva status na provincia inermis#.
Vo 40-tite god. na II v. pr.n.e. e izgradena najzna~ajnata soobra}ajnica me|u Rim i Konstantinopol
Via Egnatia, koja so dva kraka, edniot od Apolonija, drugiot od
Epidamnos, gi povrzuva makedonskite gradovi Lihnidos, Herakleja Linkestiska, Edesa, Tesalonika so Konstantinopol. Se gradat i drugi pati{ta: Via militaris
po dolìnata na Aksios, koj gi
povrzuva Tesalonika Idomena
Antigoneja Stobi Bilazora
Skupi, prodolùvaj}i kon Naisos, po tekot na r. Morava dopira
do Viminacium; trasiran e i dijagonalen pat od Herakleja Linkestiska Stobi Astobo Tranupara do Pavtalija i Serdika. Vo
docnorimskiot period Makedonija stopanski opa|a, teritorijalniot opfat na gradovite se
stesnuva, a raste brojot na dobro
utvrdenite mesta poradi postojanite napadi (VVI v.) od Goti, Huni, Avari i Sloveni (sved. na letopiscite); edinstveno Tesalonika se razviva kako metropola
na Balkanot.
Vo Makedonija hristijanstvoto
ima golem broj privrzanici od
samiot po~etok; taa e prvata zemja vo koja pristignuva apostol
Pavle (49 g.) za da go {iri hristijanstvoto; podocna se formiraat mo}ni episkopski sedi{ta
vo gradovite: Tesalonika, Filipi, Stobi, Lihnidos, Herakleja,
Skupi, Dion, Beroja, Tiveriopol,
Justinijana Prima.
LIT.: Justin, Filipovata istorija.
Prev. Q. Basotova, Skopje, 2000; K. K.
Ruf, Istorija na Aleksandar Makedonski. Prev. Q. Basotova, Skopje, 1998; N. G.
L. Hammond, The Macedonin State, Oxford,
1989; E. Petrova, Brigite, Skopje, 1996;
N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997; Istorija na makedonskiot narod 1, Skopje, 2000; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995; M. Bo{koski, Imiwata Makedonija i Makedonci vo srednovekovnite izvori, Skopje, 2003; A. [ukarova, Filip II Makedonski i atinskite retori, Skopje, 2003.
A. [uk.
ANTI^KI MAKEDONCI paleobalkanska populacija od indoevropsko poteklo; poseben etnos {to se formira vo VIII v.
pr.n.e. od populacii {to u{te vo
III milenium go naseluvaat Centralniot Balkan. Vo etnogenezata na Makedoncite vleguvaat po70
ve}e etnosi {to ìveele na teritorijata na anti~ka Makedonija:

Brigi (Frigi vo Mala Azija),
Pajonci, Pelagonci, Linkesti,
Engelani, Dasareti, Oresti, Eordai, Elimei, Botiajci, Pierijci,
Almopi, Migdonci, Krestonci,
Bisalti, Eordajci, Edoni i dr.
pomali etnosi. Vo VIII v. zapo~nuva procesot na obedinuvawe na
makedonskite plemiwa vo edinstvena dràva so makedonskite
kralevi od dinastijata Argeadi,
koja prerasnuva vo svetska imperija vo vremeto na Aleksandar III
(336323 g. pr.n.e.).
Anti~kite izvori svedo~at za posebnosta i drugosta na a. Makedonci vo odnos na dr. sosedni etnosi: Heleni, Trakijci, Iliri.
ot jazik i slovenskata kultura, a

hristijanstvoto, koe se {iri od
samiot po~etok (vo I v. n.e.), vo IV
v. stanuva glavno obele`je na Makedoncite, koe{to e potvrdeno so
mnogubrojnite hristijanski baziliki i seslovenski prosvetiteli.
LIT.: Herodotus, 4 Vols., Harvard Univerity
Press, 1960; Thucydides, 4 Vols., Harvard University Press, 1958; Polybius, The Histories, 6
vols. Harvard University Press, 1960; N. G. L.
Hammond, The Macedonin State, Oxford, 1989;
E. Petrova, Brigite, Skopje, 1996; N.
Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997; Istorija na makedonskiot narod, 1, Skopje, 2000; F. Papazoglu,
Istorija na helenisti~kiot period,
Skopje, 1995; M. Bo{koski, Imiwata Makedonija i Makedonci vo srednovekovnite izvori, Skopje, 2003; A. [ukarova, Filip II Makedonski i atinskite retori,
Skopje, 2003.
A. [uk.
Anti~kiot teatar vo Herakleja (II v.)
Posebnosta se prepoznava po: makedonskata basileja (monarhija)

so nasledna dinastija i makedonski zakoni# (sp. anti~kite politikolozi); posebnite no i op{tite balkanski obi~ai, obredi i
sve~enosti posveteni na makedonskite boèstva i na mitskite
heroi Karan, Temen, Makedon,
Mida, kultovite (kult na vodata
Bedi, kult na sonceto, ku~eto) i
misti~nite kultovi na boèstvata: Bakhos, Sabasios, Yeirena,
Herakle, Orfej, Muzi; posebniot
makedonski jazik (spored Helenite, Makedoncite se barbari#,
poradi razli~niot mentalitet, a
jazikot im e barbarski# nerazbirliv). Pokraj mnogubrojnite
potvrdi kaj anti~kite avtori za
posebniot makedonski jazik, objaveni i nedovolno etimolo{ki
potvrdeni se samo 150 makedonski glosi, koi pokaùvaat deka
makedonskiot e indoevropski jazik, sroden so brigiskiot i so
drugite indoevropski jazici.
Po pa|aweto na Makedonija pod
rimska vlast (146 g. pr.n.e.) zapo~nuva procesot na romanizirawe
na naselenieto. Prisustvoto na
rimskite vojski, no i na Gotite,
Hunite, Avarite i Slovenite nosi promeni vo etni~kiot sostav
na avtohtonoto naselenie. Slovenskiot etnos, kako dominanten,
vleguva vo etnogenezata na Makedoncite, gi nametnuva slovenski-
ANTI^KI TEATRI VO MAKEDONIJA teatri izgradeni

vo najgolemite gradovi {to ostanale da ìveat i po rimskoto
osvojuvawe. Eden od najstarite
teatri, koj{to e najgolem, e izgraden vo Lihnid (Ohrid) vo I v.
pr.n.e., graden spored helenskite
grade`ni normi, so koristewe na
prirodnata padina na terenot za
postavuvawe na gledali{teto.
Kaj teatrite vo Herakleja (II v.) i
vo Stobi (II v.) pri gradeweto se
upotrebeni i helenski i rimski
normi so vnesuvawe substrukcii
za podignuvawe na gledali{teto,
pokraj koristeweto na prirodniot teren. Teatarot od Skupi e
kompletno podignat na substrukcii, izgraden vo rimskiot imperijalen period. Najrano e otkrien teatarot vo Stobi, so najdobro
za~uvana arhitektonska plastika.
LIT.: B. Saria, Pozori{te u Stobima,
Godi{wak muzeja Ju`ne Srbije#, I, Skopqe, 1937, 168; N. Vuli}, Rimsko Pozori{te kod Skopqa, Posebna Izdanija
SAN, kw. 346 (39), Beograd, 1961, 123; T.
Janakievski, Anti~ki teatri i spomenici so teatarska tematika vo Republika Makedonija, Bitola, 1998. V. B.-Gr.
ANTOV, Stojan (s. Sekulica,

Kratovsko, 1877 Sofija, 16. III
1934) pretsedatel na Kratovskiot OK na TMORO. Zavr{il
tri kursa vo Pedago{koto u~ili{te vo ]ustendil. U~itelstvuval vo Kratovo, Kriva Palanka i
vo Odrinsko. Od 1900 g. stanal ra-
ANTONIN
kovoditel na OK za Kratovo. Vo
Balkanskite vojni bil zatvoren
vo Odrin i ispraten na zato~enie
vo Mala Azija.
LIT.: v. Makedoni#, br. 2218-2220, Sofi, 1934.
Al. Tr.
Magdalena
Antova
Metodi
Antov
ANTOV, Metodi (Tote) Jordanov

(psevd. Ranko) (Kumanovo, 11. V
1924 Skopje, 18. VII 1996) komunisti~ki deec i borec. Zavr{il
gimnazija vo Kumanovo, a potoa
studiral pravo. ^len na SKOJ
(1941), u~esnik vo NOAVM (1941
&1944), ~len na KPJ (od 1943),
sekretar na Mesnoto poverenstvo
na KPM vo Kumanovo (od 3. XII
1943) i ~len na Okru`niot komitet na KPM (od mart 1944). Borec
vo edinicite na NOV i POM, a
po Osloboduvaweto okruèn na~alnik na OZN-a, pomo{nik-minister za vnatre{ni raboti na
NRM, republi~ki sekretar za narodna odbrana na SRM, pretsedatel na Op{tinskata konferencija na SSRNM na Kisela Voda,
pretsedatel na Gradskata konferencija na SSRNM vo Skopje,
potpretsedatel na Republi~kata
konferencija na SSRNM (1970) i
pretsedatel na Sobranieto na
Skopje. Na Prviot kongres na
KPM bil izbran za kandidat za
~len na CK na KPM, a na Devettiot kongres na SKJ za ~len na
Komisijata za statutarni pra{awa na SKJ. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Kumanovskata partiska organizacija, Viorni dni, Skopje, 1957, 295-301;
1919-1969 SKJ Kumanovo, Kumanovo, 1969
(koavtor).
LIT.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV
1941-1945. Dokumenti. Izbor i redakcija:
Vasil Jotevski, d-r Simo Mladenovski,
\or|i âkarjanevski i Todor êpreganov,
Kumanovo, 1988. S. Ml.
ANTOVA, Magdalena Jordanova

(Kumanovo, 20. VI 1920 14. X
1941) {iva~ka rabotni~ka, prva
zaginata partizanka vo NOAVM.
Kako ~len na SKOJ (1939), po fa{isti~kata okupacija na gradot
uspeala da oslobodi nekolku zarobeni vojnici od vojskata na
Kralstvoto Jugoslavija, a so bratot Metodi pribrala pogolemo
koli~estvo oru`je za potrebite
na MK na KPJ. Bila borec na Karada~kiot NOPO (12-14. X 1941),

koj (po predavstvo) bil opkolen
od bugarskata vojska i policija
vo edna selska vodenica i zaginala zaedno so pove}e svoi soborci.
IZV.: @enite od Makedonija vo NOV
1941-1945, Zbornik na dokumenti, Skopje,
1976.
LIT.: Iv(anka) Murga{anska, @enski
hor Magdalena Antova# 1946-1978, Kumanovo, juni 1979; Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1942 godina, Materijali
od nau~niot sobir odràn na 12, 13 i 14 dekemvri 1978, Kumanovo, dekemvri 1979;
D-r Simo Mladenovski, Magdalena Jordanova Antova, Prosveta#, XXV, 531-532,
Skopje, 12, X 1981, 8.
S. Ml.
Stjepan
Antoljak
ANTOLJAK, Stjepan (Doboj, 29.

VIII 1909 Zagreb, 14. V 1997)
istori~ar, univerzitetski profesor, ~len na MANU. Zavr{il
istorija (1933) i doktoriral
(1935) na Filozofskiot fakultet vo Zagreb. Na istiot fakultet rabotel kako asistent (1934
1941) i kako docent (19411946)
na Katedrata za nacionalna istorija. Bil direktor na Dràvniot
arhiv vo Zadar (19461952), rabotel kako nau~en sorabotnik na
Dràvniot arhiv vo Rieka (1953
1956), profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1956
1969, 19691975 honorarno), vo
Pri{tina (19631969) i vo Zadar
(19691979). Bil rakovoditel na
Oddelenieto za anti~ka i srednovekovna istorija na INI vo
Skopje (19671971). ^len na
MANU nadvor od rabotniot sostav (od 1979). Na Filozofskiot
fakultet vo Skopje predaval istorija na narodite na Jugoslavija
(sreden vek) i Pomo{ni istoriski nauki. Dal golem pridones vo

prou~uvaweto na makedonskoto
srednovekovje (Sklavinite, bogomilstvoto i dr.). Posebno vnimanie posvetil na prou~uvaweto na
makedonskata srednovekovna dràva (9691018) i pridonel za
rasvetluvawe na pove}e pra{awa
vo vrska so nejzinoto sozdavawe i
egzistirawe. Avtor e na golem
broj monografii, nau~ni i stru~ni trudovi.
BIBL.: Izbor za istorijata na FNRJ za
sreden vek, Skopje, 1962; Pomo{ni istoriski nauki, Skopje, 1966; Samuilovata
dràva, Skopje, 1969; Izvori za historiju naroda Jugoslavije, Zagreb, 1978; Srednovekovna
Makedonija, 1, Skopje, 1985.
LIT.: Bibliografija radova nastavnika i suradnika Filozofskog fakulteta u Zadru, Posebna izdanja, Zadar, 1970.
K. Ax.
ANTONIJ, Ioanoi~ jeromonah

ikonopisec (Bitolsko, krajot na
XVIII v. ok. sredinata na XIX v.)
spored nekolku potpisi na ikoni
moè da se zaklu~i deka poteknuva od okolinata na Bitola i bil
monah vo manastirot Sv. Pre~ista Ki~evska#. Negovata zografska aktivnost zasega se sledi od
1810 g. vo Bigorskiot manastir, vo
crkvata Sv. Atanasij# vo s. Oktisi (1812), vo s. Dolno Melni~ani
(1816), vo manastirot Sv. Pre~ista Ki~evska# (1819), vo s. Sobino
kaj Vrawe (1821), vo Sv. Nikola
Gerakomija# (1830) i vo Sv. Vra~i Golemi# (1838) vo Ohrid. Blagodarenie na negoviot individualen stil, koj e naglaseno baroken,
moè da mu se pripi{at pove}e
datirani, no nepotpi{ani dela vo
Makedonija, vo Srbija i vo Bugarija. Karakteristikite na negoviot slikarski rakopis se precizna,
naglasena i razbranuvana linija
na crteòt, studena gama na inkarnatot, slikan so svetol oker i
sivi senki. Negovite dela imaat
slovenski i gr~ki natpisi.
LIT.: A. Vasiliev, Nkolko neizvestni
ikonopisci ot Makedoni, Makedonska
misl#, 3-4, Sofi, 1945, 164165; A. Nikolovski, Umetnosta na XIX vek vo Makedonija, Kulturno nasledstvo#, IX, Skopje,
1984, 15; V. Popovska-Korobar, Ikoni od
Muzejot na Makedonija, Skopje, 2004, 321.
V. P.-K.
Moneta na Antonin Pij, rimski imperator
ANTONIN PIJ (86 161) rimski imperator (138161) od dinastijata na Antoninite. Sprovel
71
ANTONOV
administrativni reformi. Se
grièl za finansiite i za pravilnoto funkcionirawe na sudovite vo dràvata. Negovoto vladeewe se smeta za period na najgolem podem i rascut na Rimskoto
Carstvo. Vo tradicijata ostanalo zapameteno negovoto po~esno
ime Blago~estiv# (Pius), a po nego i celata dinastija go dobila
toa ime.
bedata na Oktomvriskata revolci,

Sofi.
O. Iv.
LIT.: M. Grant, The Antonines: The Roman

Empire in Transition, Routledge, 1996. K. Ax.
ANTONOV, Aleksandar (psevd.

A. Gorov, Sevastijanov) (Pirdop,
RB, 1881 Sofija, 3. IV 1907)
Bugarin, socijalist od grupata
proletari. Po zavr{uvaweto na
Bitolskata gimnazija kratko
vreme u~itelstvuval vo Ko~ansko, a potoa se vklu~il vo makedonskoto socijalisti~ko dvièwe Klasno soznanie#. Go prou~uval ekonomskiot i revolucionerniot problem vo Makedonija i
Evropska Turcija. Inteligencijata ja smetal za predvodnik na
osloboditelnata borba. Te{ko
bolen, se samoubil.
LIT.: Makedono-odrinski pregled#, II,
47, 18. III 1907; v. Ve~erna Poa#, br. 2020,
1907.
O. Iv.
Dimitar
S. Antonov
ANTONOV, Dimitar Sotirov

(psevd. Mihail, M. A. Pirin)
(Nevrokop, RB, 1889 Moskva, 28.
XII 1948) makedonski i sovetski
revolucioner, diplomat. Poteknuva od makedonsko revolucionerno semejstvo. Po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie u~itelstvuval vo rodniot kraj. Zaminuva vo Rusija za doobrazovanie i
se druì so ~lenovite na Makedonskata kolonija vo Petrograd.
U~estvuva vo Oktomvriskata revolucija vo zazemaweto na zimskiot carski dvorec. Od 1924 do
1925 g. bil komesar na Crvenata
armija. Po vojnata bil pretsedatel na Me|usojuzni~kata komisija vo Budimpe{ta, a potoa vo
Praga.
LIT.: \or|i Miqkovi}, Revolucionernata dejnost na Mihail Antonov i Anton
Pe{kovski vo Petrograd vo 1918 godina,
Prilozi za Ilinden, , Skopje, 1983; P.
Panaotov, Prinost na Blgari za po-
72
Ivan
Antonov
ANTONOV, Ivan (s. Huma, Gevgelija, 1. V 1924 Skopje, 14/15.

XII 1983) najistaknat pretstavnik na makedonskoto radio i televizisko spikerstvo. Po osloboduvaweto bil prviot u~itel i
rakovoditel na analfabetskite
kursevi vo Negorci, Gevgelisko.
Vo Radio Skopje e od 1947 g., a od
1963 stanal spiker na Televizija
Skopje. Bil rakovoditel na Oddelenieto za realizacija i proizvodstvo na programata so spikeri
i najavuva~i i potpretsedatel na
Zdruènieto na spikerite na Jugoslavija. So vroden talent za
pravogovor, toj ostana najprepoznatlivoto TV lice, bez koe ne moè{e da se zamisli soop{tuvaweto na koja i da e zna~ajna ili
isklu~itelna vest od kaj nas ili
od svetot.
J. F.
ANTROPOGENI PO^VI. Antroposol antropogena po~va. Golema grupa po~vi {to se razlikuvaat od prirodnite po~vi po toa
{to se obrazuvaat pod vlijanie
na antropogeniot faktor so procesi na antropogenizacija. Se odlikuva so prisustvo na antropogeni horizonti ili antropogeni
po~veni materijali. Vo ovaa golema grupa po~vi spa|aat {est
po~veni tipa: rigosol, hortisol,
rizosol, iragri~en antroposol,
deposol i flotisol.
Rigosol rigoluvana po~va. Se
obrazuva so rigoluvawe na prirodni po~vi, podlaboko od 60 cm.
Se odlikuva so prisustvo na ari~en (rigosoli~en) horizont, koj
leì vrz ostatokot od solumot
ili vrz supstratot na rigoluvani
prirodni po~vi. Zafa}a povr{ina od nad 40.000 ha. Na nego se podignati lozja, a pomalku i ovo{ni gradini.
Hortisol gradinarska po~va.
Antropogena po~va, dobiena so
antropogeno zbogatuvawe so organski materii na gorniot del na
solumot na prirodnite po~vi,
glavno vo gradinarstvoto i cve}arstvoto. Del od hortisolite se
terasirani. Se odlikuva so prisustvo na horti~en horizont pod

koj se nao|a dolniot del na solumot na prirodnata po~va. Se odlikuva so pogolema plodnost od prirodnata po~va od koja nastanal.
Zafa}a mo{ne mali povr{ini.
Rizosol orizova po~va. Antropogena po~va dobiena so procesi
na rizosolizacija na razni tipovi
prirodni po~vi na koi se odgleduva oriz. Del od rizosolite se kolmirani ili terasirani. Se odlikuva so prisustvo na hidrargi~en
horizont. Se koristi za odgleduvawe oriz. Zafa}a pove}e od 5.000 ha.
Iragri~en antroposol kolmirana po~va. Antropogena po~va,
koja se odlikuva so prisustvo na
iragri~en horizont. Se obrazuva
so dolgotrajno kontinuirano navodnuvawe so voda bogata so irigacionen nanos, koj se taloì i
kolmira. Kolmacijata naj~esto
se javuva zaedno so rizosolizacijata pri odgleduvaweto na oriz.
Del od na{ite rizosoli se vo
isto vreme i kolmirani po~vi.
Deposol antropogena po~va,
obrazuvana so suvo deponirawe
(nanesuvawe) na geogeni, pedogeni ili tehnogeni materijali vo
rudnicite za jaglen, bakar i cink,
so razni zemjeni raboti vo grade`ni{tvoto, vodostopanstvoto
i vo termocentralite. Zafa}a
mala povr{ina (okolu 2.000 ha).
Deposolot dobien so nanesuvawe
jalovina vo otvorenite kopovi za
jaglen moè so uspeh da se meliorira (rekultivira).
Flotisol tehnogena antropogena po~va, obrazuvana od otpaden
materijal, dobien so flotacija na
ruda vo rudnicite i prenesen i nataloèn so voda. Ovoj materijal e
bogat so olovo i so cink. Se odlikuva so prisustvo na toksi~ni
flotacioni po~veni materijali.
Pokriva sosem mali povr{ini.
LIT.: \. Filipovski, Po~vite na Republika Makedonija, VI. Antropogeni po~vi
(antroposoli), MANU, Skopje, 2004.
\. F.
ANTROPOGENIZACIJA NA
PO^VATA procesi i promeni
predizvikani od ~ovekot vo prirodnite po~vi i sozdavawe novi
po~vi. Vo RM antropogenizacijata e mo{ne intenzivna bidej}i se
raboti za zemja so stari civilizacii, so dolgotrajno vlijanie na
~ovekot vrz po~vite. Najsilna antropogenizacija e izvr{ena po
Vtorata svetska vojna. Taa moè
da ima negativni (v. degradacija
na po~vata) ili pozitivni posledici (v. regradacija na po~vata).
LIT.: \. Filipovski, Po~vite na Republika Makedonija, tom VI. Antropogeni
po~vi, MANU, Skopje, 2004.
\. F.
ANÊVSKI
ANTROPOLOGIJA a) filozofska disciplina {to go prou~uva ~ovekot kako socijalno su{testvo; b) akademska disciplina {to vo RM se institucionalizira vo vtorata polovina na XX
v., koga na Grupata za sociologija
na Filozofskiot fakultet se voveduva predmetot Socijalna antropologija (1975). Podocna antropologijata kako nastaven
predmet e zastapena i na drugite
grupi i fakulteti. Se pravat napori Oddelenieto za etnologija
na Prirodno-matemati~kiot fakultet da prerasne vo Institut
za etnologija i antropologija.
Kako antropolo{ki moàt da se
smetaat prvite sistematski sobirawa na folklorni materijali
od sredinata na XIX i po~etokot
na XX v. (D. Miladinov, M. Cepenkov, K. [apkarev i dr.), kako
i istraùvawata na srpskite i
bugarskite etnografi na makedonskata narodna kultura (St.
Verkovi}, V. Kn~ov, J. Cvii}, J.
Haxi-Vasilevi}, T. \or|evi} i
dr.). Vo triesettite godini na XX
v. polskiot etnolog i antropolog
Jozef Obrembski prezema prvo
moderno antropolo{ko terensko
istraùvawe na ovie prostori.
Po 1950 godina narodnata kultura i folklorot se istraùvaat
vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# i vo Institutot za
makedonska literatura vo Skopje, kako i vo Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep.
LIT.: \. Mladenovski, Antropolo{ki
ogledi, Skopje, 2005.
\. M.
ANCEL, \uro (Velika Gorica,

Hrvatska, 16. VI 1901 ?) arhitekt. Diplomiral na Tehni~kiot
fakultet vo Zagreb (1926). Negovata aktivnost vo Hrvatska (1952)
se odvivala, glavno, na proektirawe, rekonstrukcii i adaptacii na
industriski objekti. Na rabota e
na Arhitektonskiot otsek pri
Tehni~kiot fakultet vo Skopje
kako docent, vonreden i redoven
profesor (19521972). Osven nastavna i nau~noistraùva~ka dejnost, razviva i plodna proektantska aktivnost, glavno na proektirawe industriski objekti. Negovi
pozna~ajni realizacii vo Makedonija se: Fabrikata za volneni tkaenini Teteks vo Tetovo, Fabrikata za svila vo Veles, Tutunskiot
kombinat vo Kru{evo, Fabrikata
za konzervi vo Tetovo, poluotvoreni {tali za Zemjodelskiot kombinat Crvena yvezda, kako i
gradskata poliklinika Bitpazar vo Skopje.
Kr. T.
ANÊ (s. Krani) naselba od helenisti~ko vreme na bregot na Prespanskoto Ezero. Otkrieni se ostatoci od temeli na ribarski ku}i,
ekonomski objekti, naselbinska keramika i moneti od II v. pr.n.e.

LIT.: V.Bitrakova Grozdanova, Za{titni iskopuvawa kaj Krani-Prespa 1989,
MAA#, 11,Skopje, 1990, 127133. V. B.-Gr.
delsko-{umarskiot fakultet vo
Skopje (1947) toj se vrabotuva (1.
IX 1948) i raboti s do penzioniraweto (31. XII 1980). Za svoe usovr{uvawe prestojuva vo nekolku
evropski zemji (Italija, Holandija i êhoslova~ka). Na Zemjodelskiot fakultet predaval pove}e predmeti: specijalno poledelstvo; poledelstvo; poledelstvo so fura`no proizvodstvo; zrnesti i klubenesti kulturi. Kako
avtor ili koavtor ima publikuvano pove}e nau~ni i stru~ni
trudovi od oblasta na zemjodelstvoto. Avtor e i na privremen
u~ebnik po fura`no proizvodP. Iv.
stvo.
Eftim
An~ev
ANÊV, Eftim (27. III 1945)

entomolog, univ. profesor. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1968) i
doktoriral na Zemjodelskiot fakultet vo Novi Sad (1980) od oblasta na zemjodelskata entomologija. Prvin bil agronom vo Zemjodelskiot institut vo Skopje
(19681970), a potoa asistent na
Zemjodelskiot fakultet. Po doktoriraweto bil direktor na Institutot za za{tita na rastenijata (19801982) i prodekan za nastava na Zemjodelskiot fakultet
(19821986), a potoa bil izbran za
redoven profesor po entomologija (1990). Bil minister vo Vladata na RM za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo (4. IX
1992 20. XII 1994). Avtor e na pogolem broj nau~ni i stru~ni trudovi za razni bolesti i {tetnici
na ovo{tarskite kulturi, maslodavnata repka, masovnata pojava
na skakulcite, upotrebata na pesticidite i za{titata na ~ovekovata okolina.
S. Ml.
Aleksandar
An~evski
ANÊVSKI, Aleksandar Dimitrov (Skopje, 9. II 1947) dermatovenerolog, redoven profesor.

Med. f. (1972) i specijalizacija
(1977) zavr{il vo Skopje. Doktoriral od oblasta na trihologijata (1986). Izbran e za nastavnik
(1987). Osnova~ e na Ambulantata
za bolesti na kosata na Klinikata za dermatovenerologija. [ef
na Katedrata po dermatovenerologija (19881991 i 19951997)
prodekan na Med. f. (19951999) i
rektor na Univ. Sv. Kiril i Metodij# (19982004). Dobitnik e na
pove}e nagradi i priznanija: Socius honoris causa na Bugarskoto dermatolo{ko zdruènie i nositel
na Sina lenta#; nagrada od Japonskoto zdruènie na dermatovenerolozite. Avtor e na pove}e od
100 stru~no-nau~ni trudovi objaveni vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Alopecii, Skopje, 1993; koavtor:
Sovremena dijagnostika i terapija vo
medicinata, Skopje, 2000; Dermatovenerologija, Beograd, 2000; Dermatovenerologija, Skopje, 2006.
Q. P.
Tihomir
An~ev
ANÊV, Tihomir (Skopje, 15. V

1915 Skopje, 19. V 1987) agronom, redoven profesor na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana vo Skopje. Osnovno i sredno
obrazovanie zavr{uva vo Skopje.
Se zapi{uva na Zemjodelskiot
fakultet vo Zagreb na koj i diplomira. Po osnovaweto na Zemjo-
ANÊVSKI, Zoran (Skopje, 16.

V 1954) preveduva~, eseist, poet.
Profesor na Katedrata za angliski jazik i knièvnost. Bil pretsedatel na Stru{kite ve~eri na
poezijata. ^len e na DPM i na
Makedonskiot PEN-centar. Se
istaknal vo prevodot na poezija
od angliski jazik, osobeno za potrebite na SVP. Vo svojata poezija inspiracija bara vo modernite tekovi na svetskata lirika,
73
APELACIONI
ski vojvoda. U~estvuval vo Srpsko-turskata vojna (1876) vo ~etata na vojvodata Iqo Markov Male{evski, vo Rusko-turskata vojna (1877/1878), i vo Kresnenskoto
vostanie (1878/1889). Od 1902 g.
stanal vojvoda na ~eta vo Nevrokopsko. Aktivno u~estvuval i vo
Ilindenskoto vostanie.
IZV. i LIT.: NBKM-BIA, f.: Kolekci
br. 47, a.e. 58, II 1-35; A. Trajanovski, Novi
soznanija za ìvotot i dejnosta na vojvodata Iqo Markov-Male{evski (1805
1898), zb. Vojvodata Iqo Markov-Male{evski i negovoto vreme, Berovo, 2002, 5-35.
Al. Tr.
Zoran
An~evski
eksperimentiraj}i vo iznao|awe
na razni formi i re{enija.
BIBL.: Patuvawe niz skr{eni sliki,
Sk., 1984; Strategija na porazot, Sk.,
1994; Linija na otporot, Sk., 1998; Prevod na mrtvite, Sk., 2000. Sostavuva~ na
Antology of Macedonian P.E.N. poets; Sk.,
2001.
P. Gil.
APELACIONI SUDOVI VO
sudovi od vtorostepena nadle`nost vo dràvata. Za prv pat se
voveduvaat vo sudskiot sistem na
Republika Makedonija so Zakonot za sudovite od 1995 g. Se osnovaat za podra~jeto na pove}e osnovni sudovi. Postojat tri apelacioni sudovi so sedi{te vo Skopje, [tip i Bitola. Vo trite apelacioni sudovi ima vkupno 89 sudii, od koi 49 vo Skopje, 25 vo Bitola i 15 vo [tip. So Zakonot za
sudovite od 2006 g. se voveduva nov
apelacionen sud vo Gostivar.
IZV.: Zakon za sudovi (1995 i 2006 g.),
Skopje, 2006.
Gor. L.-B.
APISAON (XII v. pr.n.e.) pajonski heroj pod Troja, sin na Favsij. Toj bil najdobar borec po
Asteropaj. Zaginal vo borba so
Evripil od Tesalija.
IZV.: Homer, Ilijada, prepev na M. D.
Petru{evski, XI pesna (Rapsodija Lamda),
575-585.
K. M.-R.
APOSTOL PAVLE VO MAKEDONIJA (49, 56 57 god.) eden

od Apostolite na Hristos, hristijanski misioner. Vo Makedonija do{ol da go prenese hristijanskoto u~ewe vo Evropa. Prvata
hristijanska propoved ja odràl
pred yidinite na makedonskiot
grad Filipi. Tuka ja osnoval prvata hristijanska zaednica, a so
toa i prva vo Evropa. Propovedi
drèl vo Amfipol, Apolonija i
Tesalonika. Naselenieto masovno go prifa}alo hristijanstvoto.
Progonuvan od evrejskata zaednica, zaminal od Tesalonika i Beroja. Uspeal vo Makedonija da go
pro{iri hristijanstvoto i da
formira hristijanski zaednici.
Povtorno se vratil vo 56 i 57 god.
vo ve}e organiziranite crkvi vo
Filipi i Tesalonika.
74
Sv. Apostol Pavle, ikona vo crkvata

Sv. \or|i# vo Struga (XV v.)
IZV.: Sveto Pismo na Stariot i na Noviot zavet, vtoro izdanie, Skopje, 1991.
LIT.: \. Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija i za Makedoncite, Skopje, 1995;
Istorija na makedonskiot narod, I, Skopje, 2000. I. Velev, Vizantisko-makedonski
knièvni vrski, Skopje, 2005.
A. [uk.
Konstantin
Apostolov
LIT.: Biografski podatoci: Aleksandar

Apostolov, Vini~kata afera, Skopje,
1997.
M. Min.
APOSTOLOV, Konstantin Todorov (Ko~ani, 17. IV 1933

London, 16. VIII 2008) mikrobiolog, virusolog, akademik. Med. f.
zavr{il vo Skopje (1957). Vo
Birmingem (Anglija) se usovr{uval vo dijagnosti~kata virusologija (19591960). Vo Skopje polagal specijalisti~ki ispit po mikrobiologija i rabotel na Medicinskiot fakultet do 1963 g. Ja
osnoval Virusolo{kata laboratorija pri RZZZ. Po 1963 g. svojata kariera ja prodolùva vo Anglija, prvin vo Regionalnata virusna laboratorija vo bolnicata
Birmingham, kade {to i specijaliziral elektronska mikroskopija.
Potoa raboti vo Wellcome Research Laboratories na antivirusni
drogi i morfologija na virusi, a
potoa (do svoeto penzionirawe)
kako Senior Lecturer i Consultant vo
Hammersmith Hospital, vo Royal Postgraduate Medical School vo London.
Izbran e i nazna~en za redoven
profesor po mikrobiologija so
parazitologija na Med. f. vo
Skopje (1983). Za ~len na MANU
nadvor od rabotniot sostav e izbran na 21. IV 1994 g. Osnova~ i
pretsedatel na Makedonsko-angliskoto dru{tvo za prijatelstvo
vo London i ~len na Upravniot
odbor za dodeluvawe angliski
stipendii za na{i postdiplomci.
Ima publikuvano preku 70 nau~ni
trudovi vo stranski spisanija.
APOSTOLOV, Ivan (Vane Makedonecot) (s. Belica, Razlo{ko,

1847 s. Dolna Bawa, Kostene~ko, Bugarija, ok. 1926) nevrokop-
BIBL.: Morfologija na mikovirusi i

nivnata interakcija so citoplazmati~ni membrani so specijalna referenca
na Sendai virus (PhD thesis, University of
London), London, 1974; Izolacija na Coro-
Aleksandar
Apostolov
APOSTOLOV, Aleksandar (Zletovo, 1920) istori~ar, univ. profesor. Zavr{il gimnazija, Vi{a
pedago{ka {kola i Filozofski
fakultet (Grupa istorija). Bil
nastavnik i sredno{kolski profesor. Bil izbran za asistent na
Filozofskiot fakultet (1956),
doktoriral na tema: Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija# (1962). Kako nastavnik
po predmetot istorija na narodite na Jugoslavija nov vek bil biran vo site nastavno-nau~ni zvawa. Penzioniran vo zvaweto redoven profesor (1983). Avtor e na
80 nau~ni i stru~ni trudovi i
u~ebnici. Prviot publikuvan monografski trud mu e: Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija# (Skopje, 1966), a potoa
Zletovskata oblast, istoriski
osvrt# (Skopje, 1974) i Vini~kata afera# (Vinica, 1997).
APOSTOLOVA
navirus od biopsija na bubreg na pacienti

od endemska balkanska nefropatija,
Nephron#, 1999.
IZV.: Bilten od Edinaesetto izborno
sobranie na MANU, Skopje, mart 1994,
4553.
M. Pol.
APOSTOLOV, Quben Konstantinov (Kriva Palanka, 27. IV 1895

Kavadarci, 1945) polkovnik
na bugarskata armija. Bil oficer
na Prviot makedonski pe{adiski polk (1914). Kako komandant
na 56-ot vele{ki polk (septemvri 1942 1944), toj e eden od direktnite vinovnici za strelaweto na Vata{kite mladinci (16. VI
1943) i za drugi voeni zlostorstva, poradi {to bil uapsen vo Bugarija (noemvri 1944), doveden vo
DFM i osuden na smrt.
IZV.: Vojniot zlo~inec polkovnikot
Apostolov e izveden pred naroden sud vo
Kavadarci i osuden na smrt, Bilten#, II,
20, Kavadarci, 23. I 1945, 7-8; Tikve{ijata
vo NOV 1941-1945, kniga {esta, Dokumenti, Kavadarci Negotino, 1984.
LIT.: Tikve{ijata vo NOV 1941-1945,
kniga prva petta, Kavadarci Negotino, 1984.
S. Ml.
APOSTOLOV-VANDETO, Ivan
(s. Belica, Razlo{ko, 21. IX 1924
Raven, Razlo{ko, 16. V 1944)
mladinski aktivist i partizan na
Razlo{kiot partizanski odred
Nikola Parapunov#. Zaginal vo
borba so bugarskata àndarmerija i kontra~etite kaj m. Raven, na
padinite na planinata Rila.
LIT.: Georgi T. Madolev, Vrènata
borba v Pirinski kra 19411944, Sofi, 1966; Georgi Dòdòv, Za kogo pet
murite, Sofi, 1971.
V. Jot.
APOSTOLOV-GRANITI, Mihali (s. Kr~i{ta, Kostursko, 25. XI

1923 pl. Gramos, 31. III 1948) nacionalen deec i borec vo Egejskiot del na Makedonija. Bil u~esnik
vo ELAS (od po~etokot na 1943),
borec na NOPO Lazo Trpovski#,
politi~ki komesar na ~eta na Kosturskiot makedonski NO bataljon, komandir na vod vo Kosturskolerinskiot makedonski NO bataljon Go~e#, ~len na [tabot na DAG
za Vi~o (noemvri 1946) i politi~ki komesar na bataljon na DAG, na
koja dol`nost i zaginal.
IZV.: Egejska Makedonija vo NOB 1944
1945, I, Skopje, 1971.
LIT.: Hristo Andonovski, Makedoncite
pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot
(1940-1944), Skopje, 1968; Ta{ko Mamurovski, Svetli likovi od Egejska Makedonija
(1945-1949), Skopje, 1987, 9097.
S. Ml.
APOSTOLOV-MATOV, Ko~o
(psevd. âu{ot) (Veles, 1888
Titov Veles, 11. X 1962) muzi~ki deec, dirigent na duva~ki orkestar i flejtist. Inicijator i
rakovoditel na orkestar vo rodniot grad (1911-1913), kako i po
Prvata svetska vojna (do 1928 g.).
Rabotel i kako muzi~ki pedagog,
podu~uvaj}i gi, me|u drugite, i

idnite kompozitori St. Gajdov i
@. Firfov. Se obidel i kako
tvorec na mar{evi i obrabotuva~
Dr. O.
na folklorni temi.
Qupka
Apostolova
Mihail
ApostolovPopeto
APOSTOLOV-POPETO, Mihail (s. Dikawa, Perni~ko, Bugarija, 1871 s. Gavaljanci, Kuku{ko,

21. III 1902) nacionalen deec,
eden od organizatorite na ~etite
i vojvoda na ~eta na TMORO. Negovite roditeli bile makedonski
begalci od s. Bistrica, Gornoxumajsko (den. Blagoevgradsko).
Zavr{il gimnazija vo Sofija, a
potoa otsluìl voena obvrska vo
Bugarskata armija vo Sofija.
Kako ~len na TMORO i komita,
zel u~estvo vo oruènite akcii
vo Isto~na Makedonija (1895).
Bil blizok sorabotnik na Goce
Del~ev i negov pridru`nik vo
obikolkata na Pirinsko (1899).
Pri plenuvaweto na Nazlam-beg
projavil osobena snaodlivost. So
svojata ~eta 7 godini dejstvuval
vo Gevgelisko, Vodensko, Gornoxumajsko, Demirhisarsko, Enixevardarsko, Kuku{ko, Male{evsko, Pijanec, Porojsko, Sersko,
Solunsko i Strumi~ko. Imal
neposredna uloga vo formiraweto na ~etite na vojvodite Marko,
Hristo êrnopeev, Krsto Asenov
i dr. Otkako dobil nalog od CK
na TMORO da zamine za Petri~ko, patem bil ubien od potera na
osmanliskata vojska.
LIT.: I. Kr{ovski, Mihail Apostolov
Popeto êrkez Mihal#, Sb. tur. zverstva, No 6, Sofi, 1902/1903, 19-21; B.
Lazarov, Vovodata Mihal Popeto.
Prinos km biografita mu. (Po spomeni na Stojan Manolov Kur{umliev). Rodina#, No 6-7, Sofi, 1930, 6-7; Mihail
Apostolov Popeto#, Makedonski vesti#, br. 7, Sofi, 9. III 1935, 1; G. Serafimov, Vovodata nad vovodite (90 godini od ubistvoto na M. Apostolov-Popeto), Pirinsko delo#, No 73, Blagoevgrad,
17. IV 1992.
S. Ml.
APOSTOLOVA, Qupka (Gostivar, 10. VI 1932) interpretatorka na zabavni melodii, spiker.

Apsolvirala na Medicinskiot
fakultet, a diplomirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje.
Stanala vokalen solist na Ritmi~kiot sekstet (1953), koj pro-
fesionalno gi postavi osnovite

na makedonskata zabavna muzika.
So Sekstetot dvapati nedelno
nastapuvala vo ìvo na javni nastapi i vo Koncertnoto studio na
Radio Skopje. Snimila golem
broj magnetofonski zapisi so zabavni melodii. Profesionalnata spikerska kariera ja zapo~nala vo 1960 g. Do penzioniraweto
rabotela i kako pedagog so mladiJ. F.
te spikeri.
Pavlina
Apostolova
APOSTOLOVA, Pavlina (Tetovo, 16. V 1927) operska pevica, sopran, prvenka na Operata
na Makedonskiot naroden teatar. Peewe u~ela kaj vokalnite
pedagozi: N. Kuneli, Z. [ir i P.
BogdanovKo~ko, a se usovr{uvala vo Italija i vo Viena. Vo 1950
g. debitirala na operskata scena
na MNT so ulogata na Mimi vo
operata Boemi. Postojan ~len na
Operata i na MNT (19501983).
Realizirala 40 ulogi od klasi~niot, sovremeniot i doma{niot
operski repertoar. Me|u niv se
izdvojuvaat: Konstanca (Grabnuvawe od sarajot), Rozina (Sevilskiot berber), Violeta Valeri
(Travijata), Mimi (Boemi),
Abigaila (Nabuko), Norma, ôô-San (Madam Beterflaj). Nastapuvala i na koncertniot podium, posebno neguvaj}i go makedonskoto muzi~ko tvore{tvo.
Kako lirsko-koloraturen sopran, vo tolkuvaweto na ulogite,
uspe{no go soedinuva vokalniot
moment so razigranosta i scenskiot {arm. Avtor e na monografijata Mojot pat vo operskata
umetnost. Gostuvala vo site po75
APOSTOLOVSKI
golemi operski centri na porane{na Jugoslavija.

F. M.
Mitko
Apostolovski
APOSTOLOVSKI, Mitko (Bitola, 7. III 1955) akter. Diplomiral na Vi{ata muzi~ka {kola vo
Skopje (Otsek za dramski akteri). Raboti vo Narodniot teatar
vo Bitola (19731974) i vo Narodniot teatar vo Kumanovo
(19801995). Od 1995 g. e povtorno
vo Narodniot teatar vo Bitola.
Ulogi: Fezliev (Crnila#); Vojdan (Tetovirani du{i se vra}aat doma#); Kreont (Medeja#); Didro (Razvratnikot#).
R. St.
{est godini bil sovetnik vo Kabinetot na pretsedatelot na Narodnoto sobranie na NRM, na~alnik na Biroto za odnosi so stranstvo na Izvr{niot sovet na SRM
i republi~ki sekretar na Izvr{niot sovet na SRM (19601966).
Podocna bil i generalen direktor na NIP Nova Makedonija#
(noemvri 19731982), direktor na
Uredot za informacii na Makedonija, pratenik, potpretsedatel
na Sobranieto na SRM (od maj
1969), ~len na CK na SKM (vo pet
mandati), ~len na Sekretarijatot na CK na SKM (januari 1967
maj 1969), ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM, ~len
(april 1982 25. IV 1985) i vo
eden mandat pretsedatel na
Pretsedatelstvoto na SRM (25.
IV 1985 25. IV 1986). Osven toa,
bil i pretsedatel na Zdruènieto na novinarite na SRM i
pretsedatel na Republi~kiot
op{testven sovet za me|unarodni
odnosi so stranstvo, potpretsedatel na Maticata na iselenicite od Makedonija i dr. Avtor e na
pove}e trudovi za makedonskoto
nacionalno pra{awe i odnosite
so sosedite.
APOSTOLSKI, Mile Despotov

(s. Gali~nik, 5. V 1927) generalmajor na JNA. Zavr{il Vi{a voena akademija. Bil u~esnik vo
NOAVM (1944) kako politi~ki
komesar na ~eta i na bataljon. Po
osloboduvaweto stanal politi~ki komesar na artileriski divizion i polk. Ja vr{el dol`nosta
na~alnik na otsek na Vtorata
uprava za balkanskite zemji, na~alnik na razuznava~kiot centar
na Tretata armiska oblast, zamenik-na~alnik na Vtorata uprava
i vr{itel na dol`nosta na~alnik na Vtorata uprava na General{tabot na JNA, kako i na~alnik na Katedrata za zadnina vo
CVV[ Mar{al Tito#. Ja zavr{il i General{tabnata akademija Mar{al Voro{ilov# vo Moskva i postdiplomski studii na
Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Bil voen pretstavnik na
JNA vo Moskva (19721975). Penzioniran vo ~inot general-major
(1985).
V. St.
BIBL.: Sovremenite aspekti na velikobugarskiot nacionalizam, Skopje, 1981;

Na velikobugarski nacionalisti~ki pozicii, Skopje, 1979.
S. Ml.
Mihailo
Apostolski,
portret od
Dan~o
Kal~ev
Van~o
Apostolski
APOSTOLSKI, Van~o ([tip,

22. XII 1925 Skopje, 2008) novinar, publicist, op{testvenik i
dràvnik. Zavr{il gimnazija vo
[tip i bil ~len na SKOJ i
u~esnik vo NOB (1941). Po Osloboduvaweto bil ~len na KPM
(od fevruari 1945), glaven i odgovoren urednik na oblasniot vesnik Naroden glas# ([tip), sorabotnik i urednik na v. Nova Makedonija#, glaven urednik na nedelniot vesnik Reporter#
(Skopje) i dopisnik na v. Borba#
(Belgrad) od NRM. Vo me|uvreme
zavr{il Politi~ka {kola i
potoa bil na~alnik na Oddelenieto na CK na KPM za propaganda vo stranstvo i ~len na
Upravata za agitacija i propaganda na CK na KPM (avgust 1950
krajot na 1951), zamenik na
glavniot urednik na v. Nova
Makedonija# (1951 juli 1956) i
direktor na Uredot za informacii na Izvr{niot sovet na NRM
(juli 19561959). Vo narednite
76
Kiril
Apostolski
APOSTOLSKI, Kiril Mitev

([tip, 4. V 1917) ekspert po
slatkovodno ribarstvo, univ.
profesor. Bil aktivist na studentskoto dvièwe vo Sofija i
u~esnik vo NOB. Po Osloboduvaweto bil direktor na Zavodot za
ribarstvo vo Skopje (19531965),
profesor na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje, sovetnik po ribarstvo na FAO pri OON vo
Kampu~ija (1961), Izrael (1965),
Kongo (1979), Jordan i Uganda.
Isto taka, bil i konsultant na
UNESKO za ribarstvo pri Institutot za okeanografija i ribarski istraùvawa vo Atina
(Grcija) i ~len na Me|unarodnata
akademija na nau~nicite za ribarstvo vo Rim (Italija). Avtor
e na pogolem broj nau~ni i stru~ni trudovi.
S. Ml.
APOSTOLSKI, Mihailo Mitev (Novo Selo, [tipsko, 8. XI

1906 Dojran, 7. VIII 1987) general-polkovnik, komandant na G[
na NOV i POM, naroden heroj,
akademik. Osnovnoto i srednoto
u~ili{te gi zavr{il vo [tip.
Vo 1927 g. ja zavr{il Voenata
akademija vo Belgrad, vo 1933 Visokata voena akademija, a vo 1938
g. i General{tabnata akademija.
Vtorata svetska vojna go zateknala vo ~inot general{taben major
na slu`ba vo Qubqana (na dol`nosta na~alnik na {tab na divizija). Po kapitulacijata na
Kralstvoto Jugoslavija bil vo
zarobeni{tvo vo italijanskiot
logor Vestone#, a potoa e prefrlen vo Rieka. So grupa Makedonci bil osloboden. U~estvuval
na sostanokot vo Skopje (11. IX
1941) na koj bil formiran Pokrainskiot voen {tab (PV[) za
Makedonija, stanal negov ~len, a
podocna i komandant. ^len na
KP stanal vo april, vo juni 1942
g. bil nazna~en za komandant na
G[ na NOPOM, a od avgust 1943
komandant na G[ na NOV i
POM. Na Vtoroto zasedanie na
ARABAJ
AVNOJ (29. XI 1943) bil izbran

za ~len na Pretsedatelstvoto, a
na 15. XII 1943 od V[ na NOV i
POJ go dobil ~inot general-major. Bil ~len na Inicijativniot
odbor za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM. Vo fevruari 1945 g. bil postaven za pomo{nik na na~alnikot na Vrhovniot
{tab, odnosno na General{tabot
na JA. Vo periodot od 1946 do
1952 bil komandant na Saraevskata voena oblast. Do 1958 g. ja
vr{el dol`nosta na~alnik na
Visokata voena akademija i na~alnik na pe{adijata na JNA.
Penzioniran e vo ~inot generalpolkovnik. Vo 1976 g. stanal prv
doktor po voeni nauki. Od 1965
do 1970 g. bil direktor na Institutot za nacionalna istorija. Vo
1967 g. e izbran za ~len na
MANU, a vo 1968 za ~len na
SANU. Od 1976 do 1983 g. bil
pretsedatel na MANU. Vo 1977 e
izbran za ~len na Slovene~kata
akademija na naukite i umetnostite, a vo 1978 g. i na Akademijata na naukite i umetnostite na
BiH. Od 1978 do 1981 bil pretsedatel na Sovetot na akademiite
na naukite i umetnostite na
SFRJ. Od 1979 g. e ~len na JAZU.
Vo 1986 g. stanuva pretsedatel na
Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na Makedonija. ^len e i
na Akademijata na Kosovo, kako i
na nau~nite dru{tva vo Bitola i
[tip i na Nau~noto dru{tvo za
istorija na zdravstvenata kultura vo Belgrad. Nositel e na Partizanska spomenica 1941, proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1953) i, me|u drugoto, dobitnik e i na najvisoka nagrada vo
SFRJ AVNOJ# (1978).
BIBL.: Proletnata ofanziva vo 1944
godina vo Makedonija, Skopje, 1957; Fevruarskiot pohod, Skopje, 1975; Zavr{nite operacii za osloboduvawe na Makedonija, Skopje, 1975; Studii i statii,
Skopje, 1975; Pogledi na jugoslovenskobugarskite odnosi vo Vtorata svetska
vojna, Skopje, 1980.
V. St.
APOSTOLSKI, Nikola (Kratovo, 1914 Skopje, 2003) protojerej-stavrofor. Se {koluval vo

Kratovo, gimnazija zavr{il vo
Skopje, a vo Prizren {estoklasna bogoslovija. Zavr{il Bogoslovski fakultet vo Belgrad i
Filozofski fakultet vo Skopje.
Vo 1963 g. bil rakopoloèn za |akon i sve{tenik, a istovremeno
bil verou~itel i profesor vo
srednite u~ili{ta vo Skopje.
U~esnik e vo NOB od oktomvri
1941, ~len na Inicijativniot odbor za obnovuvawe na Ohridskata
arhiepiskopija so osnovawe na
Makedonskata pravoslavna crkva; eden e od organizatorite na
Prviot crkovno-naroden sobor
(1945), sekretar na Sve{teni~ka-
ta konferencija (1946), u~esnik

na Soborot vo Ohrid (1958), kustos arheolog vo Narodniot muzej vo Skopje, profesor, crkovnoprosveten referent i glaven i
odgovoren urednik na Vesnik#
Slu`ben list na MPC i novinar
vo Op{toobrazovnata redakcija
na Radio Skopje.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto
pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987.
Rat. Gr.
APOSTOLSKO PREEMSTVO
NA MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA (st. sl.
premstvo prezemawe, nasledstvo,
lat. succesio apostolica sledewe)
nasledstvo na vlasta, odnosno
kontinuirano predavawe na Bo`jata blagodat i u~eweto na 12-te
apostoli. Zakonska i blagodatna
povrzanost na crkovnata erarhija
od Gospoda Isusa Hrista, preku
apostolite do episkopite i od
niv do sve{tenicite i |akonite.
MPC e dostojna nasledni~ka na
apostolskoto preemstvo; crkovanata erarhija i prvi episkopi se
hirotonisani od kanonski podobni arhierei.
teòt, grafikata i skulpturata.

Vo makedonskata umetnost, od pedesettite godini navamu, se razvivaat nekolku varijanti na apstraktno slikarstvo: enformel
(R. Anastasov, R. Kal~evski, D.
Avramovski, I. Velkov, R. Lozanoski, A. Jankuloski), apstrakten ekspresionizam (P. Mazev),
geometriska apstrakcija (D. Kondovski, D. Per~inkov) i vidovi
na postmodernisti~ki koncepti
(D. Petkovi}, B. Manevski, J.
[umkovski). I vo skulpturata se
javuvaat sli~ni tendencii (P.
Haxi Bo{kov, J. Grabul, S. Manevski, B. Nikoloski, D. Poposki, S. Pavleski).
LIT.: Sowa Abaxieva-Dimitrova, Za nefigurativnoto slikarstvo.., Razgledi#, Skopje, 1975, 6; Vladimir Veli~kovski, Geometrizmot i sovremenata makedonska umetnost, Skopje, 1997.
L. N.
LIT.: Polnyj pravoslavnyj bogoslovskij `nciklopedi=eskij slovarw, I

i II, reprintnoe izdanie, Moskva,
1921.
Rat. Gr.
APRILSKATA VOJNA VO
MAKEDONIJA (617. IV 1941).
Pri fa{isti~kata agresija vo
Vtorata svetska vojna, germanskata vojska navlegla vo Makedonija od pravcite na ]ustendilKumanovoSkopje, Gorna
XumajaCarevo Selo (Del~evo)[tip i Petri~Strumica, a
avioni gi bombardirale Skopje,
Kumanovo, [tip, Veles, Bitola i
pozna~ajnite mostovi i tuneli
po komunikacijata SkopjeSolun. Jugoslovenskata vojska najseriozen otpor pokaàla na
frontot kon Albanija, od kade
{to napad vr{ela italijanskata
divizija Firence#. Germanskite sili so ofanzivni dejstva $ zadale re{ava~ki udar na jugoslovenskata vojska (610. IV), gi zazele vitalnite objekti (1117.
IV) i ja primorale jugoslovenskata vlada da potpi{e bezuslovna
kapitulacija (17. IV). Makedonija bila podelena pome|u Italija
i Bugarija. Bugarskite akcioni
komiteti (formirani od 13
april) se aktivirale da ja pretstavat bugarskata okupacija kako
osloboduvawe i obedinuvawe.
5, INI, Skopje, 2003.
V. St.
APSTRAKTNA UMETNOST
pojava vo umetnosta od po~etokot
na XX v. Gi podrazbira nemimeti~kite dela vo slikarstvoto, cr-
Viktor
Apfelbek
APFELBEK, Viktor (Viktor Apfelbeck) (Ajzenerc, [taerska, 1859

Saraevo, 1. V 1934) entomolog,
holeopterolog. Kako kustos na
Zemskiot muzej vo Saraevo
(18891925) osnoval edna od najgolemite zbirki na insekti na Balkanot. Po penzioniraweto bil
honoraren entomolog na Higienskiot zavod vo gradot. Ja istraùval faunata na bezrbetnicite i
bil eden od vode~kite evropski
entomolozi. Uspeal da otkrie i
da opi{e okolu 500 novi oblici
na insekti na Balkanot, vklu~itelno i vo Makedonija. Avtor e na
okolu 100 bibliografski edinici vo razni izdanija niz Evropa.
BIBL.: Fauna insectorum balcanica, I-VI, Sarajevo, 1894-1916; Die Kferfaune der Balkanhalbinsel, I, Berlin, 1904.
S. Ml.
ARABAJ (V v. pr.n.e.) vladetel

na Linkestite, sovremenik na
Perdika II i na Arhelaj I. Tukidid go spomnuva imeto na kralot
na linkestidskite Makedonci
Arabaj, protiv kogo vojuvaat makedonskiot kral Perdika II (424)
i spartanskiot vojskovodec Brasida, podocna i Arhelaj. Postoi
epigrafski natpis vo Pelagonija
(365/4 pr.n.e.) na koj e za~uvana prvata bukva od imeto na pelagoniskiot vladetel. Na epigrafskiot
77
ARAMISKO#
natpis, delumno za~uvan na atinskiot Akropol, se zapi{ani dogovori za sojuzni{tvoto me|u

Arabaj od Linkestida i Atina
(ok. 423 pr.n.e.).
LIT.: Thucydides, 4 vols., Harvard University
Press, 1958; Aristotle, Politics, Harvard Universiy Press, 1959; J. N. Borza, Vo senkata na
Olimp, pojavata na Makedon, Skopje,
2004.
A. [uk.
Aramisko oro#
ARAMISKO# makedonsko ma{ko narodno oro so metar 13/16

(3,2,3,2,3). Naj~esto se igralo vo
Bitolsko. Ima borbena sodrìna
i mimi~ko-dramski elementi: frlawe bombi, strelawe so pi{toli, se~ewe so sabja i sl. Vo po~etokot racete se dràt za ramo, a
potoa, koga igraorcite se dviàt
eden zad drug, racete slobodno se
spu{teni, bez drèwe.
LIT.: Mihailo Dimoski, Makedonski narodni ora od repertoarot na ansamblot
za narodni pesni i igri Tanec, Skopje,
1977, 203.
\. M. \.
ARAMISTVOTO VO MAKEDONIJA razbojni{tvo povrzano so ajdutstvoto, no i vo podocne{nite vremiwa, vo periodot me|u dvete svetski vojni i
NOAVM. Aramiskite druìni
broele od mali grupi do nekolku
iljadi odmetnici od vlasta, na
~elo so aramba{a. Niv gi formirale pripadnici na razni etni~ki zaednici ili voeni dezerteri.
Vo vremeto na osmanliskoto vladeewe ~esto se poistovetuvalo so
ajdutstvoto, bidej}i odmetnicite
od makedonsko poteklo gi napa|ale glavno zloglasnite agi, begovi
i bogatite trgovci. No imalo i
mnogu primeri na aramistvo od
odmetnati mesni nasilnici od
vlasta, oddelni dezerteri od voenite edinici i pripadnici na ba{ibozukot. Registrirani se i povremeni navleguvawa na aramiski druìni od Albanija. Okolu
1000 aramii od oblasta na Mat
(Albanija) go napadnale i gradot
Bitola (1711). Posebno karakteristi~ni bile primerite na
ograbuvawe na pe~albarite pri
nivnoto vra}awe, ~esto vo sorabotka so mesnite vlasti. Toa go
vr{ela i aramiskata druìna od
okolu 40 ka~aci na Kaqu{ od s.
78
Zajas, Ki~evsko (do 1927). I vo

vremeto na NOAVM aktivni bile oddelni ka~a~ki druìni.
Opeani se vo mnogu narodni pesni, so razli~no odrazen odnos na
narodnite tvorci kon nivniot
lik i delo, vo zavisnost od opeanite nastani.
IZV.: Aleksandar Matkovski, Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija, I-V (1620-1810), Skopje 1961-1980.
LIT.: Aleksandar Matkovski, Otporot
vo Makedonija vo vremeto na turskoto
vladeewe, III, Skopje, 1983; D-r Gligor Todorovski, Zapadna Makedonija za vreme na
okupacijata (1941-1944), Skopje, 1998, 1311.
S. Ml.
ARAPICA reka so vodopadi

kaj Negu{. Po zadu{uvaweto na
vostanieto vo Negu{ (april 1822)
osmanliskata vojska i ba{ibozukot vr{ele teror vrz naselenieto vo gradot. Mladi èni i devojki bile siluvani, a deca i starci
ubivani. Za da ja za~uvaat ~esta,
mnogu devojki i mladi èni so
svoite deca se frlale od vodopadot i se samoubivale.
LIT.: Todor Simovski, Negu{koto vostanie vo 1822 godina, Nova Makedonija#, X, 2708, Skopje, 2. VIII 1953; D-r Risto
Poplazarov, Negu{koto vostanie od
1822 godina i u~estvo na Makedonci vo
Gr~koto vostanie, Prilozi#, 34-35, Bitola, 1981.
M. Zdr.
ARA^ (xizie) (XIVXIX v.) dràven danok vo Osmanliskata Imperija {to rabotosposobnite nemuslimanski podanici go pla}ale
na dràvata kako znak na pokornost i na lojalnost. Za vozvrat
ovie podanici steknuvale odredeni gra|anski prava i sloboda na
veroispoved. Bil ukinat vo sredinata na XIX v. Sinonim: xizie.
LIT.: Hamid Hadìbegi}, Dìzja ili hara~,
Prilozi za orijentalnu filologiju i istoriju jugoslovenskih naroda pod turskom vladavinom#, III IV, Sarajevo, 1952-53; Nerkez Samilagi}, Leksikon Islama, Sarajevo, 1990, 163, 239; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija
vo vremeto na turskoto vladeewe, I,
Skopje, 1983.
Dr. \.
ARAN\EL, Sv. (Arhangel Mihail) na~alnik na angelite, vi{

angel. Pred da go sozdade materijalniot svet (zemjata, neboto,
yvezdite, ~ovekot i sl.), Gospod go
sozdal duhovniot svet - angelite.
Vo po~etokot site tie bile dobri. Podocna nekoi od niv stana-
S. Ara~inovo, Skopsko
le lo{i, se odmetnale od Boga i

po~nale da pravat zlodela. Niv
gi vikame |avoli. Eden me|u niv
po ime Denica, zaslepen od golemata mo} {to mu ja dal Bog, se odmetnal, sobral golemo dru{tvo i
sozdal celo nevidlivo nebesno
duhovno carstvo. Sveti Arhangel
Mihail go pobedil, go simnal od
neboto, a i podocna prodolìl da
se bori za slavata Bo`ja, poradi
{to e pretstaven vo vojvodska obleka so me~ i kopje vo racete. Vo
narodnoto veruvawe toj e pretstaven kako so me~ im gi zema du{ite na lu|eto, poradi {to vo nekoi mesta e nare~en Arangel du{evadnik.
LIT.: Jevrem A. Ili, O praznicima pravoslavne crkve, Beograd, 1860.
M. Kit.
ARAN\ELOVDEN hristijanski praznik Sobor na sveti Arhangel Mihail (21/8 noemvri), kaj
narodot poznat kako Aran|el i
Aran|elovden. Mnogu semejstva
go imaat za doma{en praznik i go
praznuvaat so doma{ni slu`bi.
Spa|a me|u pogolemite praznici.
Koga nekoi angeli po~nale da go
napu{taat Boga i stanale lo{i,
gi sobral Arhangel Mihail site
angeli i kako znak na vernost kon
Boga po~nal zaedno so niv da ja
slavi Sveta Trojca so pesnata:
Svet, Svet, Svet e Gospod Savaot#. Vo spomen na toj sobir crkvata go vostanovila ovoj praznik. So nego im se oddava priznanie na site angeli. U{te eden den
od pravoslavniot kalendar e povrzan so imeto na sv. Arhangel
Mihail. Na 19/6 septemvri se
praznuva Spomen na ~udata na sv.
Arhangel Mihail vo spomen na
~udoto vo Hon, mesto vo Frigija,
koga toj ja spasil crkvata od urivawe od nevernicite, koga vodata
{to trebalo da ja potopi ja svrtel vo druga nasoka.
LIT.: Srpski narodni obi~aji u \ev|eliskoj kazi, prikupio i opisao Stefan Tanovi, u~iteq, Beograd, 1927; Marko K.
Cepenkov, Kniga devetta, Narodni veruvawa, detski igri, redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska,
Skopje, 1972.
M. Kit.
ARAÎNOVO selo vo Skopsko. Se nao|a vo severoisto~niot

del na Skopskata Kotlina na nadmorska visina od okolu 260 m. So
ARGIROV
regionalen pat e povrzano so

Skopje od koe e oddale~eno 7 km.
Ima 7.315 `., od koi 594 se Makedonci i 6.677 Albanci. Toa e sedi{te na op{tina koja zafa}a
povr{ina od 3.130 ha, ima 4 naseleni mesta so 11.597 `. Vo seloto
postoi osumgodi{no u~ili{te,
zdravstvena i policiska stanica.
Al. St.
ARBATSKI, Jurij (Moskva 15.

IV 1911 îkago, 3. IX 1963) orgular, folklorist, pedagog. Muzika studiral vo Lajpcig. Podocna
bil katedralski orgular i direktor na Katedralskiot orkestar vo
Belgrad, a od 1942 g. rabotel vo
Institutot za slavistika vo Praga. Go prou~uval folklorot na
slovenskite narodi. Doktoriral
(1943) na Filozofskiot fakultet
vo Praga so temata Svireweto na
makedonskiot tapan#. Kaj nego
u~el makedonskiot kompozitor
Pan~e Pe{ev. A. pokraj drugoto,
izveduval i dela od makedonski
kompozitori. Na edno za~uvano
programsko liv~e od koncertot vo
Lajpcig stoi deka gi izvel [estata sonata za orguli# od Pan~e
Pe{ev i Fantazijata za orguli#
od @ivko Firfov.
M. Kol.
Arboretumot na PMF vo Skopje
ARBORETUM (lat. arbor drvo)

prostor na koj se odgleduvaat
drvja i grmu{ki nameneti za eksperimentalni, odgleduva~ki, nau~ni, ornamentalni i edukativni
celi.
Al. And.
ARBORETUM KRU[EVO#
formiran 1950 g., kako terenska
opitna stanica na [umarskiot
institut od Skopje. Lociran blizu gradot Kru{evo na 1.300-1.400
m n.v., odigra mnogu va`na uloga
vo procesot na introdukcija na
golem broj iglolisni egzoti, koi
denes masovno se zastapeni vo na{ata zemja i zazemaat va`no mesto vo makedonskoto {umarstvo.
Al. And.
ARBORETUM TRUBAREVO#
se nao|a 7 km ju`no od Skopje, kaj
seloto Trubarevo. Organiziran e
vo 1953 g. na poplavni tereni kraj
rekata Vardar na povr{ina od 3,3
ha so cel da se sozdade ìva zbirka od drvja i grmu{ki {to }e slu-
ì kako nagledno u~ebno pomagalo za studentite po {umarstvo.

Do 1968 g. se vneseni 642 doma{ni
i stranski vidovi, od koi 84,6%
{irokolisni i 13,6% iglolisni
vidovi. Osven za nastava vo Arboretumot se vr{eni i nabquduvawa na reakcijata na oddelni vidovi vo ekolo{kite uslovi: otpornost kon zimski mrazevi i
letni su{i, pojava na fito i zooparaziti, plodonosewe, vegetativno razmnoùvawe i dr. Neposredno do Arboretumot se podignati nasadi od razni klonovi na
topoli na povr{ina od 24,5 ha. Na
niv se vr{eni merewa na rasteòt i produktivnosta na drvnata
masa. Vo 1965 g. Arboretumot e
proglasen za spomenik na priroR. R.
data i kulturata.
ARGEADI ([Arge2dai) prvata
makedonska kralska dinastija
(ok. 707/6310/9 pr.n.e.) so kralevite (basilevsi, monarsi): Perdika, Argaj, Filip, Aerop I, Alketa, Aminta I, Aleksandar I,
Perdika II, Arhelaj I, Orest, Aerop II, Aminta II, Pavzanija,
Aminta III, Aleksandar II, Ptolemaj Alorski, Perdika III, Filip
II, Aleksandar III, Filip III i
Aleksandar IV. Imeto Argeadi se
povrzuva so gr. Argos vo Orestida, osvoen od Perdika. Etimologijata na imeto se povrzuva i so
mitskiot predok Argeas, sin na
eponimniot heroj Makedon. Dràvata na Argeadite zapo~nuva da se
{iri od teritorijata me|u r. Ludijas (Moglenica) i r. Halijakmon (Bistrica), kade {to se smesteni dvete kralski prestolnini
Ajga i Pela. Kon krajot na VIII v.
pr.n.e. zapo~nuva proces na obedinuvawe na makedonskite etnosi
pod vodstvo na Argeadai Makedones;
za vreme na Filip II i na Aleksandar III Makedonski so osvojuvawata sozdavaat svetska imperija.
LIT.: Herodotus, 4 vols., Harvard University
Press, 1960; Stephan von Byzanc, Ethnika, Graz,
1958; N. Proeva, Istorija na Argeadite,
Skopje, 2004.
A. [uk.
ARGIR(OVSKA)-NAUMOVA,
Jelena (Eli) Kostova (psevd.
Ilinka) (Kru{evo, 16. II 1921)
rabotni~ka, borec i politi~ki
rakovoditel vo NOAVM. Bila
aktiven ~len na Dru{tvoto Esperanto# vo Kru{evo. Kako zamenik-politi~ki komesar na ~eta
vo Kru{evskiot NOPO Pitu
Guli# (od juni 1942), bugarskiot
Voen preki sud vo Prilep ja osudil vo otsustvo na 15 godini zatvor (22. XI 1942). Izvesno vreme
bila borec i politi~ki rakovoditel vo Mavrovsko-ki~evskiot
NOPO, NO bataljon Mir~e
Acev#, Vtorata makedonska
NOUB (zamenik-politi~ki ko-
mesar) i opolnomo{tenik na
OZNA vo êtvrtata divizija na
NOVJ. Nositel e na Partizanska
spomenica 1941 i pove}e odlikuvawa.
IZV.: Kru{evo, faktografski materijali i rekonstrukcija na nastanite od
NOAVM, AOINI vo Skopje; @enite od
Makedonija vo NOV 1941-1945. Zbornik
na dokumenti, Skopje, 1976.
LIT.: Zlatko Biljanovski, Odredot Pitu Guli#, Misla#, Skopje, 1973; Vtora
makedonska udarna brigada. Se}avawa i
dokumenti, Na{a kniga#, Skopje, 1973.
S. Ml.
ARGIRIJADES, Panagiotis (Paul Argyriads) (Makedonija, 1849

Pariz, 1901) pravnik, publicist. Vo Pariz bil advokat vo
Apelaciskiot sud. Se zastapuval
za sozdavawe balkanska federacija (od 1869). Dejstvuval i preku
Me|unarodnata liga za mir#, koja za toa raspravala na kongresite vo Lozana (1869) i @eneva
(1876 i 1886). Go izdaval sp. La
Question Sociale# (1885), vo koe objavil statija Makedonija#, vo
koja go obrazloùva proektot za
dràva Makedonija vo balkanska
konfederacija postavena od zemjite pod vlasta na osmanliskata
dràva. Pod negovo pretsedatelstvo (1894) bila osnovana Ligata
za balkanska konfederacija, so
cel da raboti na realizirawe na
proektot.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, P. Argirijades za Balkanskata konfederacija
i re{avaweto na makedonskoto pra{awe-Makedonskoto pra{awe, Skopje, 1990;
Mihajlo Minoski, Idejata za konfederacija vo makedonskata politi~ka misla,
Godi{en zbornik na filozofskiot fakultet, Skopje, 1990-1991.
M. Min.
ARGIROV, Dimitar (Mito) (s.

Kr~ovo, Demirhisarsko, Sersko,
1882 s. Petrovo, Demirhisarsko, Sersko, 25. XI 1936) serski
vojvoda. Sin na poznatiot Ilija
Kr~ovalijata. Zavr{il osnovno
obrazovanie. Do 1905 g. dejstvuval
vo ~etata na vojvodata Jane Sandanski. Potoa bil izbran za samostoen vojvoda na ~eta {to dejstvuvala glavno vo Sersko.
IZV. i LIT.: CDA, f. 396, op. 2, a.e. 16, l.
165; NBKM-BIA, kol. 42, a.e. 68, l. 68; v.
Obzor#, br. 45. Sofi, 1935-1936.Al. Tr.
ARGIROV TRIOD makedonski

kirilski rakopis od XIII v. Imeto go dobil po St. Argirov, porane{en sopstvenik na 56 lista od
kodeksot so vkupno 59 pergamentni listovi. Se ~uva vo Narodnata
biblioteka Sv. Kiril i Metodij# vo Sofija pod br. 933. Eden
list se nao|a vo DARM, Skopje,
inv. br. 74/76, sign. AM-MF-1. Jazi~nite osobenosti upatuvaat na
Prespanskiot kraj. Nekoi pravopisni osobenosti, kako i dvata
zbora ispi{ani so ubavo glagoli~ko pismo na l. 2v, ukaùvaat
79
ARGIROV-KRÔVALIJATA
na glagoli~ka predlo{ka. Na l.
31v so crveno mastilo se ispi{ani notni znaci (neumi).
V. D.
LIT.: P. Darvingov, Istori na Makedono-odrinskoto opol~enie, t. 1, Sofi,

1919; v. Ilinden#, br. 6, 7, Sofi, 1922.
Al. Tr.
ARGIROV-KRÔVALIJATA,
Ilija (s. Kr~ovo, Demirhisarsko, 1856 s. Kr~ovo, juli 1918)
deec na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe i vojvoda na TMORO. U~estvuval vo
Kresnensko-razlo{koto vostanie
(18781879) vo ~etata na Stojan
vojvoda, a potoa bil ajdutin vo
razni ajdutski druìni vo Makedonija. Se vklu~il vo TMORO
(letoto 1899) i stanal vojvoda na
prvata ~eta na Organizacijata vo
Serskiot revolucioneren okrug,
a potoa stanal vojvoda vo Demirhisarsko (19021903). Zel u~estvo vo Ilindenskoto vostanie i
bil punktov na~alnik vo Rila
(19021908). Vo vremeto na Mladoturskata revolucija (1908) se
legaliziral, no naskoro bil
uapsen, osuden (1909) i dve godini
pominal vo Solunskiot zatvor
(19091911), po {to postepeno se
pasiviziral od revolucionernata i politi~kata dejnost. S. Ml.
ARGOS (Argos) anti~ki makedonski grad vo Pajonija kaj s. Vodovrati (Vidin Grad) ju`no od
Veles, spomnuvan vo izvorite od
Hierokle (Hier. 641, 3) koj go smestuva vo rimskata provincija Macedonia Secunda, me|u gradovite
Stobi i Astraion. Spored eden
natpis od Lete pokraj gradot vo
119 god. pr.n.e. se odvivala borbata pome|u Rimjanite i Keltite.
Otkrieniot natpis kaj Vodovrati, kade {to se registrirani
ostatoci od edna prostrana naselba, so tragi od fortifikacija od
predrimskata i rimskata epoha, ja
potvrduva lokacijata na ovoj grad.
Dragi
Argirovski
ARGIROVSKI, Dragi (Kumanovo, 17. III 1939) novinar, publicist. Vo Makedonskata televizija
bil od nejzinite za~etoci (1960).
Toj se potpi{al na prviot televiziski prilog na makedonski jazik,
emituvan na zaedni~kata programa od Belgradskoto studio. Rabotel kako dopisnik od Kumanovo,
urednik na Dopisnata redakcija
na Vesti# i kako pomo{nik-direktor na MRT za programski pra{awa. Bil direktor i urednik na
Stopanski vesnik# i Makedonski vodi#. Avtor e na nekolku publicisti~ki trudovi.
J. F.
ARGIROV-ÂU[OT, Hristo
(s. î~egs, Enixevardarsko, 1884
Sofija, 7. II 1922) vodenski
vojvoda. Bil ~etnik vo ~etata na
vojvodata Apostol Terziev
Enixevardarsko Sonce, a potoa
samostoen vojvoda so svoja ~eta vo
Vodensko i vo Enixevardarsko.
Po 1912 g. bil vojvoda vo Bersko.
U~estvuval vo osloboduvaweto
na Ber od Osmanliite.
80
LIT.: B. Josifovska Dragoevi, Prilog

lokalizovawu grada Argosa u Peoniji,
@A#, 15, Skopje, 1965, 117136; F. Papazoglou, Les villes de Macdoine lpoque romaine,
Paris, 1999, 311312.
V. B.-Gr.
AREALNA LINGVISTIKA
lingvisti~ka disciplina {to go
prou~uva vlijanieto na faktorot
prostor vo ìvotot i evolucijata na jazikot. Arealnata lingvistika gi istraùva promenite vo
strukturata na jazikot niknati
kako rezultat na negovite prostorni kontakti so drugi jazici,
kako na dijalektnoto, taka i na
standardnoto nivo. Vo interesot
na arealnata lingvistika spa|aat
pojavite kako: lingvisti~kata
interferencija, me{aweto na jazi~nite kodovi, bilingvizmot,
multilingvizmot, diglosijata i
dr. Najtipi~ni metodolo{ki
pristapi: kontrastivnata / konfrontativnata analiza i (na dijalektno nivo) lingvisti~kata
geografija. Istraùvawata od
oblasta na arealnata lingvistika se od golema va`nost za op{tata teorija na jazikot, za teorijata
na negovata evolucija i za dijahroni~nata i sinhroni~nata tipologija na jazi~nite sistemi.
Balkanot kako multilingvalna
teritorija pretstavuva atraktiven objekt za istraùvawa od oblasta na arealnata lingvistika.
Pri MANU (2000) e osnovan
Istraùva~ki centar za arealna
lingvistika (ICAL). Glavnite
dolgogodi{ni proekti realizirani vo ICAL se: Me|unarodnite lingvisti~ki atlasi# i Funkcionalnata i geografskata karakteristika na morfo-sintaksi~kite balkanizmi#.
Z. T.
AREV, Ilija ([tip, 3. XI 1914
[tip, 12. I 1977) akter i reìser na Narodniot teatar od
[tip. Be{e pove}e pati upravnik na teatarot i eden od negovite osnova~i. Ulogi: Jerotie
Narodniot teatar vo [tip
(Somnitelno lice#), Axi Trajko

(Begalka#), îbutkin (Tri sestri#), Vojnicki (Vujko Vawa#)
i dr. Reìi: Tatko#, Makedonska krvava svadba#, Stapica za
bespomo{niot ~ovek# i dr. R. St.
ARZAVAL (ARZOVAL) (tur. arsuhal od arap.) grupna pismena
molba, àlba ili pretstavka vo
vremeto na osmanliskoto vladeewe vo Makedonija. Bil pi{uvan i
dostavuvan do nadle`nite osmanliski vlasti i velikodostojnici
(valija, vezir ili sultan) vo osobeni priliki na izrazena narodna potreba, vo znak na poplaka
ili protest. Ima {irok odraz vo
narodnoto tvore{tvo, posebno vo
narodnite pesni, sekoga{ so nade` deka }e inicira intervencija na oficijalnite vlasti (Sobrale se selanite, / teòk arzoval
dadoa / na bitolskiot valija#).
LIT.: Bitola, babam Bitola. Narodni
pesni vo koi se spomenuva Bitola. Sobral, predgovor i re~nik napi{al prof.
Filip Kavaev, Bitola, 1959, 58.
S. Ml.
ARIJAN, Flavij (Flavius Arianus)

(Nikomedija, ok. 95 g. pr.n.e. 175
pr.n.e.) avtor na filozofski i
istoriski dela i na patepisi. Vo
glavnoto negovo delo Aleksandrovata Anabasa# (napi{ano od
166 do 168 g. pr.n.e.) e zapi{ana
(vrz osnova na istoriski izvori)
istorijata na pohodot na Aleksandar Makedonski. Kako prodolènie na ova delo ja pi{uva
Indiskata istorija# (spored zapisite na Aleksandroviot vojskovodec Nearh). A. ima golem
broj istoriski dela {to ne se za~uvani ili od niv ostanale samo
fragmenti: Nastani po Aleksandar#, Istorija na Bitinija#,
Partska istorija#, Alanska
istorija#.
LIT.: Arrian, History of Alexander, Loeb Classical Lybrary, Harvard Univesity Press, 1959;
Arijan, Aleksandrovata Anabasa. Prev.
M. Buzalkova, Skopje, 2000.
A. [uk.
ARIJANSTVO u~ewe na sve{tenikot Arij (ok. 260336) od

Aleksandrija, hristijanska sekta
{to go prifatila i go {irela
negovoto u~ewe. Arijanstvoto ja
odrekuvalo istovetnosta i ednakvosta na BogOtec i BogSin,
odnosno ja odrekuvalo boèstve-
ARI[
nata priroda na Isus Hristos, deka Isus Hristos, sinot bo`ji,

bil samo sli~en na tatko mu, no
ne bil ist i ednakov (ramen) so
nego, bidej}i bil sozdaden od nego, odnosno, poteknuval od nego.
Na Prviot vselenski sobor vo
Nikeja (325) arijanstvoto bilo
osudeno kako eres, no prodolìlo da se {iri, a na Vtoriot sobor
vo Carigrad (381) bilo odvoeno
od hristijanskata crkva.
LIT.: H.M.Gwatkin, Studies of Arianism, Cambridge, 1900; R.P.C. Hanson, Search for the
Christian Doctrine of God: The Arian Controversy 313381, Edinburg, 1988.
K. Ax.
ARISTOBUL od Kasandreja
vojkovodec na Aleksandar Makedonski. Napi{al (po 301 g.
pr.n.e.) istorija na vojnite na
Aleksandar, delo (koe ne e za~uvano) so apologetski karakter,
verodostoen izvor za ponatamo{nite Aleksandrovi anabasi
(Arijan, Aristobul i Ptolemaj).
LIT.: Arrian, History of Alexander, Loeb Classical Lybrary, Harvard University Press, 1959;
F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995.
A. [uk.
Aristotel
ARISTOTEL (Stagira na Halkidik, 384 pr.n.e. Halkis, Evboja, 322/1 pr.n.e.) filozof {to
zastapuva celi oblasti duhovnost, filozofija i nauka. Rasne
vo Pela, vo prestolninata na makedonskite kralevi, ìvee na
dvorot na makedonskiot kral
Aminta (tatko mu Nikomah e
dvorski lekar), drugaruva so kralot Filip II Makedonski, u~itel
mu e na Aleksandar Makedonski;
prijatel i {titenik e na makedonskiot vojskovodec, strategot
na Evropa, Antipatar. @ivee i
raboti mnogu godini vo Atina
(kako metek, bez atinsko gra|ansko pravo), kade {to go osnova
gimnazionot Likej (Peripetat),
pod za{tita na Aleksandar Makedonski i na Antipatar. Po
smrtta na Aleksandar e obvinet
za bezbo`nost, bogotvorewe na
tiranin i za makedonofilstvo i
prinuden e da se povle~e vo Halkis na Evboja, kade {to umira
(otposle ostankite mu se odneseni vo Stagira). Ostavil mnogubrojni rakopisi, obraboteni i
izdadeni od filologot Andronik

od Rodos; korpusot bil sobran i
prenesen vo Aleksandriskata
biblioteka vo vremeto na Ptolemaj Filadelf (285247 g. pr.n.e.).
Po 20-godi{en prestoj vo Platonovata akademija, vo Atina ja osnoval svojata filozofska {kola
Likej, poznata i pod imeto Peripateti~ka ({eta~ka) {kola. Bil
obvinet za bezbo`ni{tvo i poradi toa ja napu{til Atina so zborovite: Za Atiwanite povtorno
da ne zgre{at# (aludiraj}i na Sokratovoto tragi~no pogubuvawe).
Predmet na negovoto interesirwe bile site podra~ja na ~ovekovoto toga{no znaewe, a osobeno
logikata, metafizikata, fizikata, psihologijata, etikata, poetikata, astronomijata, meteorologijata, zoologijata i dr. Aristotel napravil prva klasifikacija
na toga{nite znaewa vo tri grupi: teoriski (metafizika, fizika, matematika), prakti~ni (etika, politika, ekonomija) i poeti~ki (poetika, gramatika, retorika). Logikata ne ja smestil vo
ovaa klasifikacija za{to smetal
deka taa e organon (instrument)
za filozofirawe. Negovata logika e formalna zatoa {to toj gi
formuliral zakonite na logi~ki
korektnoto mislewe. Prvata filozofija# (podocna nare~ena metafizika) gi ispituva poslednite, najvisoki i najop{ti principi
na s {to postoi. Predmet na prvata filozofija se materijata,
formata, dvièweto i celta. Nasproti Platon, Aristotel smeta
deka op{toto ne postoi nadvor od
poedine~noto.
Poedine~nite
stvari ja so~inuvaat prvata supstancija, {to e najva`na kategorija od desette kategorii so koi
se opi{uva bitieto. Spored misleweto na Aristotel, postojat dva
vida doblesti: dianoeti~ki (razumski) i eti~ki (moralni, volevi). Negovata aretologija se zasnovuva vrz principot zlatna sredina#. Vo politi~kata teorija go
definira ~ovekot kako politi~ko su{testvo# (zoon politikon) imaj}i predvid deka ~ovekot e racionalno i op{testveno su{testvo.
Zna~ajna e i negovata esteti~ka
teorija vo koja centralno mesto
zazema idejata za katarzis.
BIBL.: Aristotel, Nikomahova etika.
Predgovor i prevod, E. Koleva, Skopje,
2003; Aristotel, Retorika. Prev. V. Tomovska, Skopje, 2002; Politika. Prev. M.
Buzalkova-Aleksova, Skopje, 2006. Organon, Metafizika, Fizika, Za du{ata, Za
neboto, Poetika i dr.
LIT.: F. Koplston, Istorija filozofije, Gr~ka i
Rim, Beograd, 1991.
V. G.-P. i A. [uk.
ARIFI, Arif (s. Lipkovo, Kumanovsko, 15. VI 1935) politi~ki deec. Ja zavr{il Visokata
{kola za politi~ki nauki vo

Belgrad. Bil u~itel i direktor
na osnovno u~ili{te, pretsedatel na Op{tinskata konferencija na SSRNM vo Kumanovo,
pratenik vo Republi~kiot sobor
na Sobranieto na SRM i vo Soborot na narodite na Sobranieto
na SFRJ (1970) i ~len na Sojuznata konferencija na SSRNJ. S. Ml.
Teuta
Arifi
ARIFI, Teuta (Teuta Arifi) (Tetovo, 1969) univ. profesor, politi~ar i pratenik. Osnovnoto i
srednoto obrazovanie gi zavr{ila vo Tetovo. Diplomirala na
Grupata za albanski jazik i knièvnost na Filolo{kiot fakultet vo Pri{tina. Magistrirala
Skopje. Doktorirala na tema Likot na ènata vo albanskata knièvnost# na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Rabotela kako docent po predmetot Albanska knièvnost na Katedrata za albanski
jazik i knièvnost na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski#
vo Skopje. Eden period rabotela
kako novinar-dopisnik na Doj~e
vele. Angaìrana e kako profesor po Albanska knièvnost na
Univerzitetot na Jugoisto~na
Evropa vo Tetovo. Vo momentov e
potpretsedatelka na DUI i pratenik vo Sobranieto na RM.
BIBL.: Gjeografia ime (Mojata geografija), poezija, 1996; @enskiot feminizam,
1997; @enata vo sovremenite trendovi
vo Makedonija, studii, 1997; Sedum magi~ni denovi, raskazi, 1998.
A. P.
ARI[ (rod Larix Mill., fam. Pinaceae) rod so okolu deset listopadni iglolisni vida, rasprostraneti vo studenite zoni i regioni na severnata hemisfera.
Visoki drvja (do 40 m), so tenki,
nepravilno rasporedeni granki,
vrz koi se razvivaat dva tipa letorasti (dolgorasti i kratkorasti). Igli~kite se ne`ni, svetlozeleni, 34 cm dolgi, spiralno
rasporedeni vrz dolgorastite, a
vrz kratkorastite po 3040 vo
snop~iwa. Naesen poòltuvaat i
opa|aat. Ma{kite cvetovi imaat
òlti ispraveni resi, a ènskite purpurno crveni {i{ar~iwa.
Soplodijata {i{arki se dolgi
81
ARJE
do 4 cm. Vo RM pred polovina vek

se vneseni evropskiot (L. decidua
Mill.) i japonskiot ari{ (L. leptolepis Gord.).
Al. And.
ARJE, Josef (? Skopje, 1936)
Evrein, bankar vo Skopje. Bil
sopstvenik na bankata Vardar#,
pretsedatel na Evrejskata zaednica vo Skopje (1936). Iako nemal razbirawe za cionizmot, bil
poznat kako golem donator za pomo{ na mnogu organizacii i ustanovi, nezavisno dali bile evrejski ili ne. Osobeno se zalagal za
pomo{ na siroma{nite.
graf od rodot Arnaudovci, koj od

Gali~nik se preselil vo s. Karakoj kaj Nevrokop. Vo sorabotka
so lokalniot rezbar Josif Petrov i negoviot sin Ilija Josifov, vo okolinata izrabotuval
ikoni. M. A. go obu~il i svojot
sin Leontij (Lev~o), koj se preselil vo Dupnica i tamu zografisuval do smrtta vo 1914 g.
Violeta
Arnaudova

J. Nam.
ARMENSKI, Slave Gligorov

(Berovo, 4. II 1950) diplomiran
ma{inski inèner. Diplomiral
na Elektroma{inski fakultet vo
Skopje (1974) (Oddel ma{inski,
nasoka energetski ma{ini), magistriral (1980) na Ma{inskiot
fakultet vo Belgrad, a doktoriral (1987) na Ma{inskiot fakultet vo Skopje. Vo 1984 g. prestojuval vo ASEA-ATOM vo [vedska,
a vo 1985 vo EDF vo Francija. Vo
1975 g. e izbran za asistent, 1987 za
docent, 1992 za vonreden profesor, a 1997 g. za redoven profesor.
Glaven stru~en interes termoenergetikata, obnovlivite izvori
na energija, nekonvencionalnite
TEP. Prodekan na Ma{inskiot
fakultet (19891992), pretsedatel
na SZTK na Republika Makedonija (1998 2002), ~len na Komisijata
za nastavni pra{awa na Univerzitetot. Ima objaveno pove}e od
120 nau~ni i stru~ni trudovi.
Avtor e na 3 osnovni u~ebnici i
dve zbirki.
Sl. A.
ARNAUDOV, Dimitar Sotirov
(s. Libjahovo, Nevrokopsko, ?
SSSR, 1937) u~itel i publicist,
komunist, ~len na OK na BKP. Vo
1925 g. bil eden od osnova~ite na
VMRO (Ob) i ~len na CK. Dejstvuval za obedinuvaweto na makedonskite revolucionerni sili
okolu VMRO (Ob). Vo 1930 g.
u~estvuval na sostanokot so Balkanskiot revolucioneren centar
za formirawe Edinstven front
na nacionalno potisnatite narodi. Bil privrzanik za sorabotka
na VMRO (Ob) so site balkanski
revolucionerni dvièwa vklu~itelno i so komunisti~kite. Vo
stranstvo go populariziral makedonskoto osloboditelno delo. Vo
1937 g. zaminal vo Moskva.
LIT.: BKP, Kominternt i makedonskit vpros (19171946), I, Sofi, 1998,
II, 1999; Dimitar Vlahov, Memoari, Skopje 1970.
O. Iv.
ARNAUDOV, Milu{ (Gali~nik,

vtorata polovina na XIX v.) zo82
Mihail
Arnaudov
ARNAUDOV, Mihail (Ruse, 1878

Sofija, 1978) istaknat bugarski nau~nik folklorist, etnograf, literaturen istori~ar, kulturolog, teoreti~ar. Po ma{ka
loza vodi poteklo od Makedonija
(s. Vratnica, Tetovsko). Mo{ne
ploden avtor. Me|u brojnite negovi studii, monografii, istraùvawa i ogledi vidno mesto zazemaat monografijata za Miladinovci
(1943 i 1969) i golemata studija za
Stefan Verkovi} i Veda Slovena# (1968). Srednoto obrazovanie
go zavr{il vo rodniot grad, visokoto vo Sofija, a podolga specijalizacija imal vo Germanija. Bil
~len na Bugarskata akademija na
naukite, rektor na Sofiskiot
univerzitet i pretsedatel na Sojuzot na pisatelite na Bugarija.
Bil ~len i na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija i ~est sorabotnik vo negoviot organ Makedonski pregled#. Avtor e na bogat folkloren zbornik na makedonski narodni pesni od Tetovsko, sobrani vo tekot na Prvata
svetska vojna.
G. T.
ARNAUDOV, Naum (Ohrid, 2.
1876 Sofija, 1. VIII 1941) u~itel, ~len na MRO. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje. Bil
u~itel vo Bitola, Solun, Ohrid,
Voden, Nevrokop i na drugi mesta. Vo tekot na 1905 g. stanal
~len na Okru`niot revolucioneren komitet vo Bitola kako pretstavnik na Ohridskata okolija.
6; T. Nikolov, Spomeni iz moeto minalo,
Sofi, 1989.
Al. Tr.
ARNAUDOVA, Violeta Vidanova (Skopje, 22. V 1956) psiholog,

univerzitetski profesor. Stu-
dii po psihologija zavr{uva na

Skopje (1979), kade {to i magistrira (1986) i doktorira (1995).
Izveduva nastava po predmetite:
Op{ta psihologija, Psihologija
i Psihologija na kreativnosta,
za studentite od Filozofskiot
fakultet i od Prirodno-matemati~kiot fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje.
BIBL.: Ajde da mislime kako da mislime
101 ideja za razvoj na kreativnoto mislewe, koavtor, 1995; Pottiknuvawe i
razvivawe na kreativnoto mislewe so
tehniki na divergentna produkcija,
1996; Priodi kon vizuelno razmisluvawe,
koavtor, 2000.
192019462006, Skopje, 2006, 209. V. Arn.
Qup~o
Arnaudovski
ARNAUDOVSKI, Qup~o (Ohrid, 16. III 1931) univerzitetski

profesor, pravnik. Osnovno i
sredno obrazovanie zavr{il vo
rodniot grad. Diplomiral na
(1960), a magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1966). Na
Pravniot fakultet vo Skopje ja
odbranil doktorskata disertacija na tema Vonzatvorskite vospitni merki vo jugoslovenskoto
krivi~no pravo (1975). Rabotel
kako vi{ nau~en sorabotnik vo
Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa vo
Skopje (19631979). Izbran za
vonreden prefesor na Pravniot
fakultet vo Skopje po predmetite kriminologija i penologija
(1979), a potoa i za redoven profesor na istiot fakultet (1985).
Bil ~len na SKOJ (III 1944), ~len
ARSENIJ II
na KPJ (V 1949), sekretar na

Gradskiot komitet na SKM (1969
1973). Gi vr{el funkciite ~len
na RIS i sekretar za vnatre{ni
raboti na SRM (19711973). Od
ovie funkcii bil otstranet vo
periodot na liberalizmot# poradi sfa}awata i javnite nastapi
od tie pozicii. Bil ~len na Republi~kiot sudski sovet (19942000). Izbran za pretsedatel na
Moralniot sud na RM (2003). Objavil preku 200 nau~ni truda i
tri u~ebnici.
BIBL.: Qup~o Arnaudovski, Vonzavodskite vospitni merki vo jugoslovenskoto krivi~no pravo, Skopje, 1979; Penologija nauka za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii, Skopje, 1988.
LIT.: Zbornik vo ~est na Qup~o Arnaudovski, Skopje, 1995. Sv. [. i Gor. L.-B.
ARNAUTOVSKI, Mile Klimev

(Belgrad, 22. VI 1925) generalpotpolkovnik. Bil ~len na SKOJ
(1941) i rakovoditel na Organizacijata na SKOJ vo Ohridskata
gimnazija i vo Rezbarskoto u~ili{te, ~len na KPM (oktomvri
1943) i na MK na SKOJ (oktomvri
1943); borec na Prvata makedonska
NO brigada (juni 1944) i sekretar
na Brigadiniot komitet na SKOJ.
Zel u~estvo i vo probivot na
Sremskiot front (april 1945). Po
Osloboduvaweto bil mladinski
rakovoditel vo êtirieset i osmata (makedonska) divizija na NOVJ
(19451947). Studiral na Tehni~kiot fakultet (Brodogradeèn otsek) vo Zagreb (19481954), a po
diplomiraweto bil proektant i
rakovoditel na Brodograde`niot
sektor vo Mornari~ko-tehni~kiot
institut na JVM (19541969), ~len
na Komandata na Skopskata armiska oblast (19691976) i republi~ki sekretar za narodna odbrana
na Makedonija (19761984), koga
bil i penzioniran (1988).
S. Ml.
lum (razijan, mora~, komora~) (Poeniculum officinale L.); anason (anis)

(Pimpinella anisum L.); luta menta
(Mentha piperita L.); origan (rigan)
P. Iv.
(Origanum vulgare L.).
ARON (H v.) komitopul, sin
na komesot Nikola. Zaedno so
svoite bra}a David, Mojsej i Samuil u~estvuva vo vostanieto
protiv Bugarija (969) i vo vospostavenata tetrarhija. Naskoro po uspe{noto vostanie protiv Vizantija (976) toj e ubien
od Samuil na mestoto Razmetanica, zaedno so celoto semejstvo. Po molba na Gavril Radomir, ìvotot mu e po{teden samo na sin mu Jovan Vladislav,
koj{to podocna go ubiva svojot
bratu~ed-spasitel i vladee do
1018 g. Podocna Aronoviot vnuk
Alusijan se javuva kako pretendent na prestolot vo vostanieto
na Petar Deljan (1040/41).
IZV. i LIT.: Vizantiski izvori za
istoriju naroda Jugoslavije, III, Beograd,
1966; Boìdar Proki, Postanak jedne
slovenske carevine, Glas#, LXXVI, Beograd, 1908, 213-224; N. P. Blagoev, Caruval li e Aaron, bratt na car Samuila, i koga?, Makedonski pregled#, III,
4, Sofi, 1927; A. Leroa - Molingen, Sinovite na Petar Bugarski i Komitopulite, zb.: Iljada godini od vostanieto na
komitopulite i sozdavaweto na Samoilovata dràva, Skopje, 1971, 59-64; Antoljak
Stjepan, Srednovekovna Makedonija, I,
Skopje, 1983; Branko Panov, Srednovekovna Makedonija, III, Skopje, 1983; Milan
Bo{kovski, Makedonija vo XI i XII vek
(nadvore{ni upadi na teritorijata na
Makedonija), Skopje, 1997.
B. R.-J.
ARSENIJ (XIII v.) monah od Veles. Na praznikot na svetiot

otec Joakim Osogovski do{ol vo
negovata crkva da se pokloni na
mo{tite na svetecot i ukral eden
od malite prsti na svetecot. No
ne uspeal da ja zadrì za sebe svetata koska. Utredenta, so pomo{
na svetecot, bil otkrien i moral
da go vrati prstot.
LIT.: V. Anti}, Lokalni hagiografi vo
Makedonija, Skopje 1977, 35; K. Axievski,
Vele{kata oblast vo XIII vek, Glasnik
na INI#, 45, 2, Skopje, 2001.
K. Ax.
Bel sinap (Sinapis alba L.)
AROMATI^NI RASTENIJA
rastenija {to vo svoite plodovi,
stebla, cvetovi ili lisja, sodràt
eteri~ni (isparlivi) masla. Pozna~ajni aromati~ni rastenija se:
bel sinap (Sinapis alba L.); feniku-
ARSENIJ (Lazaropole, ok. 1770

1775 27. VI 1839) igumen na
manastirot Sv. Jovan Bigorski
(Prete~a)#. Gi pro{iril manastirskite zgradi i vr{el zografisuvawe so zografite Mihail i
sin mu Dimitar (mona{ko ime
Danail) od Samarina. Na metohot vo Raj~ica ja izgradil crkvata Sv. \or|i#. Go sostavil manastirskiot pomenik (1833). Rakopisot na slovenski i na gr~ki jazik verojatno e prepi{an od monahot Danail.
LIT.: D-r Kosta Balabanov, Novootkrien portret na igumenot na manastirot
Sv. Jovan Bigorski Arhimandritot Arsenie od 1833 godina delo na zografot
Arsenij, igumen na manastirot Sv. Jovan Bigorski#
Danail Mohah, Bigorski nau~no-kulturni sobiri 1974-1975, Skopje, 1976, 5674.

M. Zdr.
ARSENIJ I (HVII v.) ohridski

arhiepiskop (16561659). Na prestolot na Ohridskata crkva do{ol po arhiepiskopot Dionisij,
od 8. VI 1656 do 10. II 1657, koga go
zamenil arhiepiskopot Atanasij
. Vtorpat bil ohridski arhiepiskop od 28. II 1657 do 21. X 1658 g.,
koga prestolot mu go odzel arhiepiskopot Ignatij. Tretoto arhiepastiruvawe bilo do juni 1659 g.,
koga go zamenil povtorno Ignatij.
LIT.: I. Snegarov, Istorix na Ohridskata arhiepiskopix-patriar[ix, II, Sofix, 1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok
na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik na
Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002.
Al. Tr.
ARSENIJ II (Ohrid, XVIII v.

Sveta Gora, ?) posledniot ohridski arhiepiskop (1763 16. I 1767).
Poteknuval od semejstvoto Balas~evi od Ohrid. Bil nakleveten
pred Portata od vselenskiot patrijarh Samoil Hanxera deka odrùval vrski so Venecija i so Rusija i deka e niven {pion. Za da se
odbrani sebesi i da ja odrì avtokefalnosta na Ohridskata arhiepiskopija, vo pridru`ba na rodninata Georgi Balazov od Ohrid, so
dosta hrisovuli i avtenti~ni dokumenti, arhiepiskopot trgnal za
Carigrad. No gavazite na Patrijar{ijata go odnesle na Sveta Gora, kade {to i po~inal. Potoa Ohridskata arhiepiskopija nekanonski bila ukinata.
LIT.: A. Matkovski, Odnosite pome|u
Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dràva, Glasnik na INI, XVI, 2,
Skopje, 1972; A. Trajanovski, Stremeòt
na Carigradskata patrijar{ija za ukinuvawe na Pe}skata patrijar{ija i
Ohridskata arhiepiskopija i prisvojuvawe na nivnite eparhii, Godi{en zbor-
83
ARSENIJ III
nik na Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Ohridski# , kn. 4, Skopje, 1998.

Al. Tr.
ARSI], Bogoqub (Volkovija,

Tetovsko, 2. VII 1914 Belgrad,
25. VII 1999) polkovnik, spec.
epidemiolog, univ. profesor.
Med. f. zavr{il vo Belgrad, kade
{to i doktoriral (1962). U~esnik vo NOB od 1944. Kako voen
lekar raboti vo Skopje i Saraevo, a od 1962 g. na VMA. Zaklu~ocite od doktoratot se prezemeni
kako doktrinarni stavovi na ZS
vo SFRJ i JNA za prevencija na
revmatskata treska, koi se primenuvaat i denes. Rabotel na golem broj nau~ni studii od oblasta na epidemiologijata {to imaat i prakti~na primena. Objavil
preku 160 nau~ni i stru~ni trudovi i 4 u~ebnika po epidemiologija. Rabotniot opus go zavr{il kako na~alnik na Epidemiolo{kiot institut i redoven profesor
na VMA.
IZV.: Arhiv na VMA.
Sl. M. P.
Arsenij III Crnoevi}
ARSENIJ III CRNOEVI] (s.

Baica, Crna Gora, 1633 Kru{edol, 1706) patrijarh pe}ski, koga
pod jurizdikcija na Patrijar{ijata se najduvale i eparhiite vo severniot del od Makedonija. Po zadu{uvaweto na Karpo{ovoto vostanie i porazot na avstriskite
vojski kaj Ka~anik vo po~etokot
na 1690 g. mnogu od naselenieto od
Severna Makedonija, zaedno so
toa od Kosovo i od Ju`na Srbija,
predvodeni od patrijarhot, se iselile na teritorijata na Avstrija.
Boris
Arsov
ARSENOV, Arsen (Pavle{enci,

1. V 1947) red. prof., rakovoditel na Institutot za ECRP, prodekan na ETF vo Skopje. Avtor/koavtor na pove}e trudovi vo zbornici od me|unarodni i doma{ni
sobiri, vo stru~ni spisanija, studii, analizi, NIP i AP. Honoraren profesor na TF vo Bitola,
TF vo Pri{tina i na Elektronskiot fakultet vo Ni{. Avtor na
tri univerzitetski u~ebnici:
Elektri~ni delovi na elektri~ni centrali, Proizvodstvo na
elektri~na energija i Termi~ki i
dinami~ki napregawa vo ECRP.
ARSOV, Boris (Kriva Palanka,

1906 Skopje, 1954) ~len na
ASNOM i univerzitetski profesor. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a gimnazija vo Kumanovo. Vo tekot na
1926 g. zaminal na studii vo Monpelje, Francija, kade {to studiral pravo i filozofija, steknuvaj}i dve diplomi, za zavr{en
praven fakultet i za filozofija. Na Sorbona vo Pariz ja odbranil doktorskata teza: La vie economique de la Macdione au XIX sicle (1936). So grupa intelektualci go izdaval spisanieto Lu~ vo
Skopje (19371938) i bil negov
urednik. Toj e prviot makedonski
avtor {to pi{uva sociolo{ki
trudovi vo 30-tite godini od minatiot vek. Se vklu~il vo Narodnoosloboditelnata vojna od samiot nejzin po~etok. Stanal ~len na
Zakonodavnata komisija na Prezidiumot na ASNOM (XI 1944).
Namenuvan e za pomo{nik-poverenik za sudstvoto vo Makedonija
(I 1945). Izbran e za profesor na
Pravno-ekonomskiot fakultet
vo Skopje (1953).
LIT.: Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# Skopje, br. 703, mart
1998.
Dr. R.
BIBL.: Boris Arsov, Ekonomskiot ìvot na Makedonija vo 19-tiot vek, Skopje, 2000.
Pet. G.
LIT.: Jov. N. Tomi, Deset godina iz

istorije srpskog naroda i crkve pod Turcima (16831693), Beograd, 1902; Patrijarh Arsenije Treti ârnojevi} i Velika
seoba Srba 1690. godine, Zbornik radova o
trista godi{wici Velike seobe, Beograd,
1997.
M. Zdr.
84
Dimitar
Arsov
ARSOV, Dimitar Todorov (Kriva Palanka, 28. IX 1908 Skopje, 2.

VII 1974) spec. internist, revmatolog, redoven prof. na Med. f.,
akademik. Maturiral vo Kumanovo (1926), studiral vo Pariz,
Francija (19261932) i doktoriral na Sorbona (1936). Od 1932 g. e
asistent vo klinikite na Univerzitetot vo Pariz. Od 1939 do 1941
g. e honoraren lekar na Internoto odd. vo @elezni~kata i vo Armiskata bolnica vo Skopje, lekar
na Internoto oddelenie i {ef na
Gradnoto oddelenie pri Dràvnata bolnica vo Skopje (1941
1944) i {ef na Internoto oddelenie pri Zemskata bolnica vo
Skopje (19441947). Vo 1947 g. e izbran za asistent, potoa za docent
(1950) i vonreden profesor
(1957), a vo 1958 g. za redoven profesor na Katedrata za interna
medicina na Med. f. vo Skopje. Od
1952 g. bil upravnik na Internata
klinika pri Med. f. vo Skopje (do
negovata smrt). Dve godini istovremeno bil i v.d. upravnik na
Infektivnata klinika vo Skopje. Za redoven ~len na MANU bil
izbran na 18. VIII 1967 g., kako prv
redoven ~len od oblasta na medicinskite nauki. Bil ~len na Association des medicine de langue franaise, na Dru{tvoto na kardiolozite
na Jugoslavija, na Evropskoto i
na Internacionalnoto kardiolo{ko dru{tvo, na Dru{tvoto na
revmatolozite na Jugoslavija, na
Evropskoto i Internacionalnoto revmatolo{ko dru{tvo, dolgogodi{en pretsedatel na Internisti~kata sekcija pri MLD, pretsedatel na Revmatolo{kata sekcija pri istoto dru{tvo, bil ~len
na Upravata na Zdruènieto na
kardiolozite na Jugoslavija, i na
Zdruènieto na endokrinolozite
na Jugoslavija. Dobil plaketi od
Svetskoto hematolo{ko dru{tvo
vo Pariz, od Univerzitetot i
Gradskoto sobranie na Bezanson
(Francija). Promoviran e za doctor honoris causa na Univerzitetot
vo Bezanson (Francija) (1961).
Objavil nad 200 nau~ni i stru~ni
trudovi, soop{tenija i diskusii
vo makedonski, jugoslovenski i
stranski spisanija, na simpoziu-
ARSOV
mi i kongresi. Avtor e na pove}e

u~ebnici. Vo niv voveduva niza
stru~ni izrazi, koi vleguvaat vo
makedonskata stru~na terminologija, a gi karakteriziraat osnovnite propedevti~ki poimi vo internata medicina. So istraùvawata navleguva vo site podra~ja
od internata medicina. Vo negovite izu~uvawa vidno mesto zazemaat socijalnite bolesti; klinikata na pegaviot tifus, malarijata i nejzinite posledici vo godinite pred Vojnata i vo prvite godini potoa, do eradikacijata na
ovaa endemi~na bolest od Makedonija; kalaazarot kaj vozrasnite
bolest vo period koga se smetalo deka kaj nas se javuva samo kako
parazitoza vo detskata vozrast;
hepatitot vo prvite negovi manifestacii vo Makedonija kako
epidemi~na bolest; istraùval
za dijabetesot kaj nas; za problemite na zgolemeniot krven pritisok i srcevite bolesti; za problemot na urolitijazata vo Makedonija; za problemot na pothranetosta; za èludo~nite i crevnite
bolesti vo na{ata patologija; za
sovremenoto lekuvawe i dijagnosticirawe na bolestite na krvta;
na miokardniot infarkt i na hipertireozata. Originalen pridones e negovata studija za intravenskata primena na adrenalinot
vo lekuvaweto na revmatskata
treska i revmatskiot endokardit.
Vo poslednite godini od ìvotot
svoeto vnimanie osobeno go svrtuva vrz revmatskite zaboluvawa
voveduvaj}i novi dijagnosti~ki
metodi i moderna terapija. Bil
redaktor i ~len na redakciite:
Makedonski medicinski pregled#, Acta medica Iugoslavica#, Bulletin Scientifique#, Prilozi#
(MANU). Preku dnevniot pe~at
objavil brojni napisi za aktuelnite pra{awa od oblasta na medicinata. Vo svojata aktivnost gi
soedinil kvalitetite na vrven
zdravstven rabotnik, lekar specijalist internist, pedagog i nau~nik. Toj e kreator na modernata
interna medicina kaj nas. Kako
vrven pedagog, profesor po interna medicina na Med. f. u~estvuval vo dodiplomskata i podiplomskata nastava.
IZV.: Referati za kandidatite za ~lenovi na MANU, Skopje, 1967; Letopis na
MANU, Skopje, 1968, 9192; SPOMENICA posvetena na Dimitar Arsov, redoven
~len na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 1978, 739.
BIBL.: Pregled na zaraznite bolesti.
U~ebnik za studenti po medicina, Skopje,
1961; Pregled na vnatre{nite bolesti.
Revmati~ni bolesti. U~ebnik za studenti po medicina, kn. I, Skopje, 1963; Elementarna interna medicina za studenti po
stomatologija, Skopje, 1964; Vnatre{ni
bolesti. U~ebnik za srednite medicinski
u~ili{ta, Skopje, 1967.
M. Pol.
ARSOV, Qubomir Dimitrov

(Skopje, 1944) profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na
Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje, magistriral na
Tehnolo{kiot fakultet vo Zagreb (1972), a doktoriral na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Belgrad (1980). Specijalizacii i studiski prestoi vo
Evropa i vo SAD. Na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo
Skopje e od 1968 g., a od 1989 g. e
redoven profesor. Podra~ja: fizi~ka hemija, struktura i karakterizirawe i organski soedinenija so opti~ki i elektrohemiski metodi. Avtor e na 2 u~ebnika;
nau~ni trudovi i proekti vo zemjata i vo stranstvo.
LIT.: Bilten na Univerzitetot ,Sv. Kiril i Metodij# (Bilten UKIM#), br.
702, 30. III 1998, 57; 40 godini Tehnolo{kometalur{ki fakultet Skopje, monografija, TMF, Skopje, 2000 g., 65. Sv. H. J.
Qup~o
Arsov
ARSOV, Qup~o (psevd. Goce)

([tip, 19. V 1910 Skopje, 18. XI
1986) komunisti~ki deec, organizator na NOAVM, borec, rezerven polkovnik na JNA, naroden heroj na Jugoslavija (1953),
politi~ar i dràvnik. Zavr{il
Komercijalno-ekonomska {kola
vo Zagreb, a potoa bil slu`benik
vo Belgrad i Valevo. Kako ~len
na KPJ (juni 1940), bil instruktor na MK na KPJ vo Valevo, a
po vra}aweto vo [tip (juni 1941)
bil eden od organizatorite na
NOAVM; ~len na MK na KPJ vo
[tip (juni oktomvri 1941),
~len na MK na KPJ vo Bitola
(oktomvri 1941), ~len na Privremeniot PK na KPJ za Makedonija (juni 1942) i ~len na G[ na
NOV i POM (juni 1942). Bil uapsen i interniran vo Bugarija (juli 1942 mart 1943). Po vra}aweto bil partiski sekretar na
êtvrtiot oblasten komitet na
KPM (27. II 17. VIII 1943), politi~ki komesar na [tabot na Pettata operativna zona na NOV i
POM (27. III 17. VIII 1943), partiski sekretar na Pettiot oblasten komitet na KPM i instruktor na CK na KPM (maj avgust
1944), koga bil kooptiran i za

~len na CK na KPM. Na Prvoto
zasedanie na ASNOM bil izbran
za sekretar na Prezidiumot na
ASNOM. Po Osloboduvaweto
bil ~len na Politbiroto i na
Izvr{niot komitet na CK na
KPM, ~len na CK na SKJ, potpretsedatel i minister za finansii vo prvata Vlada na DFM (16.
IV 1945), minister za trud vo Sojuznata vlada (januari 1948 dekemvri 1953), pretsedatel na Izvr{niot sovet na Sobranieto na
Makedonija (19. XII 1953 25. VI
1963), ~len na SIS (196062),
pretsedatel na Narodnoto sobranie na Makedonija (196263), pretsedatel na RK na SSRNM i na
Izvr{niot sovet na Makedonija
(196367), pretsedatel na Soborot na narodite na Soobranieto
na SFRJ (196769), potpretsedatel na CK na SSRNJ (196771),
~len (197479) i pretsedatel na
Pretsedatelstvoto na SRM (oktomvri 197982). Nositel e na
Partizanska spomenica 1941, Orden naroden heroj na Jugoslavija
(1953), Orden junak na socijalisti~kiot trud i dr.
BIB.: Borbata za realizacija na osnovnata linija na CK KPJ za vooruènoto vostanie protiv fa{isti~kite okupatori vo Makedonija, Bitola i Bitolsko vo
NOV 1941 i 1942, kn. prva, Bitola, 1978,
73-101; Sozdavaweto i razvojot na Komunisti~kata partija na Makedonija, Osnovaweto i razvojot na Komunisti~kata
partija na Makedonija, kn. prva, Skopje,
1980, 21-92; 11 Oktomvri predvesnik na
slobodata i dràvnosta, Istorija#,
XVII, 1, Skopje, 1981, 27-40; Dejnosta na
Prezidiumot i na poverenstvata na
ASNOM, Istoriski denovi na Gorno
Vranovci, Skopje, 1984, 15-26; Se}avawa,
Skopje, 1984.
LIT.: Qup~o Arsov moèn kandidat za
pretsedatel na Pretsedatelstvoto na
SRM, Komunist#, XXXVII/41, Skopje, 28.
IX 1979, 6.
S. Ml.
Milan
Arsov
ARSOV, Milan (s. Oraovec,

Vele{ko, 1885 zatvorot vo pustinskiot grad Murzuk, vo oblasta
Fezan vo Libija, 1908) ~len na
grupata gemixii, najmlad solunski atentator. U~el vo gimnaziite vo Bitola i Solun, no ne go
dovr{il {koluvaweto. Zaedno so
Dimitar Me~ev i Ilija Tri~kov
85
ARSOV
vo Solunsko ja minirale èlezni~kata linija SolunDede-Aga~

(29. IV 1903). Pri podmetnuvaweto bomba vo letnata bav~a na hotelot Alhambra# bil ranet i
uapsen od policijata. Bil osuden
na smrt, a potoa pomiluvan na doìvotno zato~eni{tvo. Vo zatvorot se razbolel i po~inal. Negovite drugari Pavel [atev i
Georgi Bogdanov ja donele i im ja
predale negovata glava na roditelite za pogreb.
LIT.: D-r Krste Bitoski, Solunskite
atentati 1903, INI, Skopje, 1985; Jovan
Pavlovski, Gemixiite, Matica makedonska#, Skopje, 1997.
S. Ml.
Slavejko
Arsov
ARSOV, Slavejko ([tip, 17. VIII

1878 s. Guganci, Kratovsko, 9. VII
1905) resenski vojvoda. Se {koluval vo gradovite [tip, Skopje
i vo Sofija. ^len e na TMORO od
1896 g. Bil u~ili{ten inspektor
vo Ki~evsko (1899). Zatvoren e od
vlastite (X 1900). Na krajot od
1901 g. dejstvuval vo ~etata na vojvodata Marko Lerinski. Od II
1902 g. stanal vojvoda na ~eta so
koja se dvièl vo Bitolsko i vo
Prespansko. Bil delegat na Smilevskiot kongres. Aktivno u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie
kako resenski vojvoda. Vo bitkata
kaj mesnosta Lingura, blizu s. Guganci, Kratovsko, bil te{ko ranet i za da ne padne ìv vo racete
na Osmanliite se samoubil.
IZV. i LIT.: Vstani~esko dviènie v gozapadna Makedoni (do 1904) Po spomeni na
Slaveko Arsov, Sobava L. Mileti~;
Osvoboditelnoto dviènie v Makedoni i
Odrinsko Spomeni i materiali (Fototipno izdanie), , kn. H, Sofi, 1978. Al. Tr.
ARSOV, Ta{ko (Ohrid, 1882

Ohrid, 1950) kru{evski i demirhisarski vojvoda. ^len na
TMORO od 1900 g. Od 1901 g. bil
vo ~etata na N. Rusinski i vo drugi ~eti. Bil izbran za kru{evski
(1905), a potoa za demirhisarski
vojvoda (19051907). Vo tekot na
1907 g. zaminal na pe~alba vo
SAD, no po Mladoturskata revolucija se vratil vo Makedonija.
IZV.: CDA, f.: 1075, op. 1, a.e. 29, l. 56; Ta{ko Arsov, Zapiski. Redakcija, komentar
i predgovor na H.A.-Poljanski, Skopje,
1983.
Al. Tr.
86
Todor
Arsov
ARSOV, Todor Don~ov ([tip, 12.

IX 1919 Vinica, 21. V 1943)
komunisti~ki deec, organizator i
borec na NOB. Osnovno u~ili{te
zavr{il vo rodniot grad, a gimnazija vo Vrawe i Zae~ar (1933/1934),
kade {to bil ~len na Literaturnata druìna Jovan Skerli}# i stanal ~len na SKOJ. Kako student na
Pravniot fakultet na Belgradskiot univerzitet, bil aktiven
u~esnik vo studentskoto dvièwe
i ~len na KPJ (septemvri 1935),
pri {to bil upasen i pominal tri
meseci pod istraga vo zatvorot
Glavwa~a (1935). Po izleguvaweto
bil proteran vo [tip, kade {to
stanal ~len na obnoveniot MK na
KPJ. Povtorno bil uapsen (april
1937) i po tri meseci istraga vo
zatvorot vo Veles i vo Centralniot zatvor vo Skopje, bil suden vo
Belgrad, a kaznata ja izdràl vo
zatvorot Lepoglava. Aprilskata
vojna (1941) go zateknala na otsluùvawe na voeniot rok vo avto-edinica vo Ohrid, a po brziot slom na
kralskata vojska se vratil vo [tip
i stanal ~len na obnoveniot MK na
KPJ (juni 1941). Baraj}i vrabotuvawe, izvesno vreme rabotel
kako advokatski pripravnik vo Okru`niot sud vo Skopje (kon sredinata na 1942). Pred opasnosta da
bide provalena negovata partiska
dejnost, se zasolnil vo ]ustendil, a
potoa pak se vratil vo [tip (20. IV
1943). Kako istaknat organizator na
NOB, bil nazna~en za politi~ki
komesar na [tabot na êtvrtata
operativna zona na NOV i POM.
Zaginal vo sudir so bugarskata vojska i policija kako politi~ki komesar na Vtoriot pla~kovi~ki ({tipski) NOPO Goce Del~ev#.
LIT.: Quben Georgievski-Qupta, Studenti revolucioneri, II del, Skopje, 1973, 7-24;
[tip i [tipsko vo narodnoosloboditelnata vojna 19411945, Prilozi od nau~niot
sobir odràn na 17, 18 i 19 maj 1990 vo [tip,
kniga 1-4, Skopje, 2000-2001.
S. Ml.
ARSOVA, Len~e Stojanova (Bitola, 16. VIII 1919 Skopje, 2002)

komunisti~ki deec, borec i op{testvenik. Kako ~len na KPJ
(1940), bila eden od organizatorite na NOAVM; ~len na MK na
KPJ vo [tip i na Voeniot {tab
(od juli 1941), ~len na Vtoriot ob-
lasten komitet na KPM (1943),

instruktor na Pettiot oblasten
komitet na KPM, zamenik-komandir na bazata na G[ na NOV i
POM (od avgust 1944), {ifrant
na Vrhovniot {tab na NOV i POJ
na ostrovot Vis, rakovoditel na
{ifrantskata slu`ba pri G[ na
NOV i POM i sekretar na MK na
KPM vo [tip. Po Osloboduvaweto se nao|ala na razni op{testveno-politi~ki dol`nosti i bila
dolgogodi{en pretsedatel na Crveniot krst na Makedonija.
BIBL.: Polo`bata na partiskata organizacija vo Bitola od sredinata na juli
do po~etokot na oktomvri 1943 godina,
Bitola i Bitolsko vo NOV 1943 i 1944, I,
Bitola, 1982, 291-297; Moi se}avawa za
drugarot Mir~e Acev, Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 15 maj 1945 godina, II,
Skopje, 1985, 99-104.
IZV.: @enite od Makedonija vo NOV
1941-1945. Zbornik na dokumenti, Skopje,
1976.
LIT.: [tip i [tipsko vo narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945, Prilozi od nau~niot sobir odràn na 17, 18 i 19 maj 1990
vo [tip, 1-4, Skopje, 2000-2001.
S. Ml.
Tamara
Arsova
ARSOVA, Tamara (Kraguevac, 9.

IV 1933) novinar, publicist i
preveduva~. Od 1961 do 1990 g. rabotela vo Makedonskoto radio.
Bila urednik na Radiou~ili{te# i na Redakcijata za op{toobrazovnite emisii: Denovive
pred godini#, Radiouniverzitet#, Svetlini na minatoto#,
Vidici# i drugi. Avtor e na nekolku knièvno-publicisti~ki
knigi.
J. F.
ARSOVSKI, Bodan (Kumanovo,
22. IV 1956) instrumentalist i
kompozitor. ^lenuva vo pove}e
rok-grupi (Dijamanti#; Iris#);
eden e od osnova~ite na grupata
Leb i sol# (1976). Po prestanuvaweto na rabotata na grupata,
formira Ezgija orkestar, vo koj
~lenuvaat pove}e instrumentalisti, me|u koi i P. Atanasovski
(na gajda), K. Dimu{evski (na klavijaturi) i dr. So Leb i sol# i
so Ezgija orkestar nastapuval vo
pove}e svetski centri (London,
Pariz, Amsterdam, Wujork, Los
Angeles, îkago i dr.). Kako instrumentalist (bas gitarist) i
ARSOVSKI
BIBL: Neotektonika na SR Makedonija

(koavtor), publ. 49 na IZIIS, Skopje,
1975; Tektonika na Makedonija, monografija, 1997; Tektonska karta na Makedonija, 1:200 000, 1998.
N. Dum.
Bodan
Arsovski
kako avtor ima izdadeno 11 LPplo~i, 10 CD i dve DVD. Komponiral muzika i za teatarski pretstavi (Divo meso#; Sre}na Nova 49#; Let vo mesto#; Medeja#;
Orest# i dr.), televiziski serii
i dr.
M. Kol.
Qup~o
Arsovski
(1972). Bil vicekonzul vo Generalniot konzulat na SFRJ vo Solun (1979-84); pomo{nik na ministerot za nadvore{ni raboti na
RM (19911995); {ef na pregovara~kiot tim na RM za Privremenata soglasnost za normalizacija
na odnosite pome|u RG i RM
(1995); prv {ef na Kancelarijata
za vrski vo RG (1. II 1996) i vonreden i opolnomo{ten ambasador
(nerezidenten, od Atina) vo
Izrael (25. VI 1997). Ambasador
na RM vo Bukure{t (od 2008).
IZV.: Arhiva na Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM, Skopje, 2006.
T. Petr.
Vladimir
Arsovski
ARSOVSKI, Vladimir Panev

(psevd.: lajtnant \or|evi}, îslov Oqeg, Blaò) (Negotino,
1910 Haramski front kaj Madrid, [panija, 2. II 1937) inèner, tenkist vo [panskata gra|anska vojna vo sostavot na internacionalnite brigadi. Se {koluval vo Negotino, Kavadarci,
[tip, Veles i Belgrad, kade {to
zavr{il sredno tehni~ko u~ili{te (1928), a potoa kako geometar
rabotel vo Skopje (1929) i Bitola. Koga zaminal na Fiskulturniot slet vo êhoslova~ka (1932),
od tamu se prefrlil vo Germanija, a po tri godini vo Vorone`,
Sovetskiot Sojuz. So nezavr{eni
studii vo Vorone`, zaminal kako
dobrovolec vo [panskata gra|anska vojna (9. XII 1936) i zaginal na
frontot kako tenkist na tenkovskata brigada.
interbrigadisti od Makedonija, NIK
Na{a kniga#, Skopje, 1975, 239; Pero Korobar Boò Stefanovski, Vo internacionalnite brigadi na [panija, zbornik, NIO Studentski zbor#, Skopje,
1989, 215; Kiro Andonov, Vladimir Arsovski, Negotino, 1998.
S. Ml.
ARSOVSKI, Qup~o (Skopje, 19.

X 1948) diplomat od kariera.
Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje. Diplomiral na
Milan
Arsovski
ARSOVSKI, Milan (s. Ska~inci, Vele{ko, 18. II 1924 Skopje,

3. I 2000) redoven profesor na
Rudarsko-geolo{kiot fakultet
vo [tip. Diplomiral na Geolo{kiot fakultet (MGRI) vo Moskva, Rusija (1952), a doktoriral
na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo Belgrad, Srbija (1960).
Eminenten geolog-tektoni~ar,
koj celiot svoj raboten vek go posvetil na prou~uvawata vo oblasta na tektonikata, neotektonikata i seizmotektonikata. Realiziral pove}e nau~no-istraùva~ki proekti vo Rusija, Makedonija, Crna Gora, Hrvatska, Bosna i
Hercegovina, Alìr, Tunis, a kako ekspert na UNESKO po seizmotektonika rabotel vo Burma,
Bugarija, Romanija i dr. Najgolem
del od svojot raboten vek go posvetil na regionalnite i seizmotektonskite prou~uvawa na teritorijata na RM, od koi ima publikuvano pove}e nau~ni trudovi.
Mitre
Arsovski
ARSOVSKI, Mitre (s. Stari

Grad, Vele{ko, 11. XI 1936) general-polkovnik. Osnovno i
sredno obrazovanie dobil vo Veles, a potoa gi zavr{il Voenata
akademija na kopnenata vojska
(1960), Komandno-{tabnata akademija (1966) i [kolata za narodna odbrana na JNA (1978). Slu`buval vo 11 garnizoni na JNA niz
Jugoslavija na razni dol`nosti i
komandi i vo Teritorijalnata odbrana na Makedonija, od komandir na vod i ~eta do komandant na
bataljon, polk i brigada, na~alnik na [tabot i komandant na 42.
divizija na JNA. Bil i komandant na Komandata na odbranata
na gradot Skopje, na~alnik na
[tabot na korpus, pomo{nik na
komandantot i na~alnik na [tabot na Tretata armiska oblast na
JNA (od 8. VIII 1991). Po osamostojuvaweto na RM bil nazna~en
za prv na~alnik na General{tabot na ARM (16. III 1992 3. III
1993), po {to zaminal vo penzija.
Vo pluralizmot projavi aktivnost vo pove}e politi~ki partii.
S. Ml.
ARSOVSKI, Pan~e Krstev (Skopje, 1922 13. XI 1944) rabotnik,

politi~ki i voen rakovoditel.
Poteknuva od u~itelsko semejstvo. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te, go izu~uval ~evlarskiot zanaet. Kako kalfa, stanal
~len na Ursovite sindikati (1938)
i ~len na Upravniot odbor na
Sindikalnata podru`nica na koàrskite rabotnici (1939 krajot na 1940). Bil eden od organizatorite na Muzi~kata sekcija na
KUD Abra{evi}#. Po Aprilskata vojna (1941) bil primen za
kandidat-~len, a naskoro i ~len
na KPJ i rakovoditel na Partiskata }elija na koàrskite rabotnici (juni 1941). Bidej}i bila
zabraneta rabotata na KUD Abra{evi}#, bil eden od inicijatorite za formiraweto na Muzi~-
87
ARSOVSKI
koto dru{tvo Makedonija# (krajot na juni 1941), koe od odrùvanite priredbi sobiralo materijalni
sredstva za Narodnata pomo{.
Partiski dejstvuval i vo skopskite sela. Po edna akcija bil
uapsen (septemvri 1941) i osuden
na tri godini i ~etiri meseci, a
zatvorskata kazna ja izdrùval vo
Skopskiot zatvor i vo Pleven i
Varna (Bugarija). Po vra}aweto
(mart 1944) ja prodolìl partiskata dejnost i stapil vo edinicite na
NOV i POM (juni 1944). Naskoro
bil nazna~en za politi~ki komesar na ~eta vo Tretiot bataljon na
Dvanaesettata makedonska (skopska) NO brigada (septemvri 1944).
Kako komandir na udarna grupa vo
borbite za osloboduvaweto na
Skopje bil ranet i zaginal vo
uli~nite borbi.
LIT.: Boro Kralevski, Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 28; Kuzman Georgievski, Sudskite procesi protiv skopskite komuniti vo 1941 godina. Skopje
vo NOV 1941. Materijali od nau~niot
sobir, Skopje, 1973, 355 i 357; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i narodnoosloboditelnoto dvièwe
19391945, kniga vtora, Skopje, 1974, 53,
54, 56 i 178.
S. Ml.
1971; Staro Skopje evolucija na urbanite formi (5200 g. pr. n.e. XIX vek); Staro Skopje prilozi za urbanata istorija na Skopje (XIX-XX vek), II, so Nada Ta{kovska-Arsova, Skopje 1988; Skopje urbanizam i arhitektura (HH vek), Skopje
Kr. T.
Slobodan Arsovski, velosipedist
1983) i ~len na Jugoslovenskata

reprezentacija (19721981), za koja nastapuval na trkite BerlinPragaVar{ava (1974, 1977
1979), Tour de l Avenir (1977 1979),
niz Bugarija, a na trkite niz Jugoslavija negov najdobar rezultat
e osvoenoto VI mesto, etapno i
XV vo generalniot plasman. Bil
trener na BK Skopje# (od 1985) i
pretsedatel na Velosipedskata
federacija na Makedonija (od
\. K.
2005).
Tihomir
Arsovski
Petar
Arsovski
ARSOVSKI, Petar (Mokreni,

Vele{ko, 12. VI 1945) filmski i
teatarski akter. Diplomiral na
Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. Na film debitiral
vo voenata drama Makedonski
del od pekolot# (1971), ostvaruvaj}i ja so mnogu spontanost ulogata na mladiot partizan, ~ija
smrt predizvikuva ritualen povik na odmazda. Sleduvaat posloèni dramski zada~i vo filmovite: Istrel#, Presuda#, Vreme, vodi# i Neli ti rekov#. Vo
Sre}na Nova 49# ostvari lik na
cini~en mafija{, vo najdobrite
tradicii na gangsterskiot film;
vo Tetovirawe# ja potvrdi tezata deka i epizodistot moè da napravi remek-delo od mala uloga.
Drugi pozna~ajni ulogi ostvari
vo filmovite: Najdolgiot pat#,
Opasna traga#, Jazol#, Balkankan#.
G. V.
ARSOVSKI, Slobodan (Skopje,
2. VII 1953) velosipedist (1969
88
ARSOVSKI, Tihomir (Skopje,

18. V 1929) arhitekt i urbanist.
Diplomiral na Arhitektonskiot
fakultet vo Skopje (1959). Rabotel vo Zavodot za urbanizam i arhitektura na grad Skopje i vo Komitetot za urbanizam i za{tita
na ~ovekovata okolina pri Sobranieto na grad Skopje. Bil izbran za vonreden profesor na
Institutot za zemjotresno inènerstvo i inènerska seizmologija (1981). Osven so arhitektonskoto i urbanisti~koto proektirawe, se zanimava i so nau~noistraùva~ka rabota na tematika
od arhitektonskoto nasledstvo.
U~estvuval na pove}e anonimni
konkursi. Bil glaven proektant i
rakovoditel vo izrabotkata na
Generalniot urbanisti~ki plan
na grad Skopje (1965) i na proektot za Starata skopska ~ar{ija.
Pozna~ajni realizacii: trgovsko-zanaet~iski objekti vo Starata skopska ~ar{ija (1968) so M.
Tomi} i A. Ban~otovski, Stokovnata ku}a Most vo Skopje (1977),
Gradskiot trgovski centar vo
Skopje (1973, so tim).
BIBL.: Gradski trgovski centar, Skopje 1970; Stara skopska ~ar{ija, Skopje
Tome
Arsovski
ARSOVSKI, Tome (Kosovska Mitrovica, 23. IX 1928 Skopje, 21. IV

2007) poet, raskaùva~, dramski
avtor, preveduva~. Dolgi godini
raboti kako dramaturg vo Makedonskata radiotelevizija, a ~len e
na DPM od 1959 godina. Debitira
so stihozbirkata Grst smea#
(1958), no vnimanieto na makedonskata kritika go svrtuva vistinski so svojata prva drama Aleksandra# (1958). Avtor e na golem
broj drami, koi ja praktikuvaat
poetikata na lirsko-realisti~kiot i psiholo{ko-realisti~kiot
dijalog. Negovite dramski tekstovi moè da se grupiraat vo tri grupi: drami so istoriski temi, angaìrani sovremeni drami i komedii, a dramite Paradoksot na Diogen#, Obra~i# i êkor do esenta# pretstavuvaat svoevidna trilogija za paradoksalniot junak situiran vo sovremeno vreme i vo sosem konkretna sovremena sredina.
Od osumdesettite godini na XX v.
se svrtuva kon tvore{tvoto za deca i objavuva golem broj romani.
DELA: drami: Maturska ve~er (1964),
Obra~i (1965), êkor do esenta (1969),
Skok preku koà (1976), Blagiot dopir
na qubovta (1984); komedii: Bumerang
(1969), Ubavinata ~ekori sama (1974); televiziski drami: Grst sre}a (1962); Stotiot ~ekor (1964), Grdiot narcis (1964),
Koktel za ~etvorica (1970), Zalez nad
ezerskata zemja (1973).
Jelena Luìna, Makedonskata nova drama (1996).
V. M.-^.
ARTEMIDA edno od najpo~ituvanite boèstva vo Makedonija, ènski pandan na Dionis. Kako boìca na prirodata i {umite, na karpite vo Filipi e pretstavena so teonimot Artemis Dendrophoros; na terakotite najdeni
vo Varo{ i vo Pela e prikaàna
so ~a{ki afion vo kosata; vo Amfipol e boèstvo-bik Artemis
Tauropolos. Dobiva razli~ni nazivi povrzani so makedonski topo-
ARHELAJ I
je, 16. XII 1944) bila formirana

od dotoga{nata samostojna baterija na êtirieset i devettata
(makedonska) divizija na NOVJ.
Pri rasformiraweto bore~kiot
sostav vlegol vo sostav na Prvata
makedonska artileriska brigada.
Glava na
Artemida,
(Stobi, I v.)
nimi (Blaganitis, Gazoretis), koi govorat za avtohtono boèstvo. Teonimite: Agrotera, Digaia, Kynagogos se tipi~ni za makedonskata
mitologija. Herodot ja narekuva
kralica# na koja ènite Pajonki
i Trakijki $ prinesuvaat darovi
zavitkani vo slama od p~enica.
Vo Debre{te (Pelagonija) e pronajdena terakotna bista na Artemida Enodia, pretstavena so kowski
protom na ramoto, ku~e{ka glava
pod nego, dijadema i bilje vo kosata; sli~na terakota e pronajdena i
vo êpigovo (II vek pr. n.e.).
IZV.: Arhiv na VII, Belgrad, k. 1364,

reg. br. 6-5/2.
LIT.: Makedonija od ustanka do slobode
19411945. (Zbornik radova), Beograd, 1987;
D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 1944-1945, INI, Skopje, 1999,
156-157.
S. Ml.
LIT.: K. Tomovski, B. Petkovski, Arhitekturata i monumentalnata umetnost vo Skopje me|u dvete svetski vojni,
Skopje 2003, 37, 42, 48, 53; K. Gr~ev, Arhitekt Ivan Artemu{kin (1897), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od
sredinata na XIX do krajot na HH vek,
Prilozi za istraùvaweto na istorijata
na kulturata na po~vata na Makedonija,
14, Skopje 2006, 7378.
Kr. T.
ARTILERISKA (BITOLSKA)
BRIGADA NA ÊTIRIESET
I DEVETTATA DIVIZIJA
NA NOVJ (Bitola, 15. XI Skop-
tentna HD se lekuvaat nad 1100

pacienti vo RM (vo Skopje, Tetovo, Kumanovo, Kriva Palanka,
Del~evo, Ko~ani, Veles, Strumica, Gevgelija, Prilep, Bitola,
Struga, Debar i Gostivar). Vo
RM se vgraduvaat i protezi, endoprotezi, srcevi valvuli, stentovi, zabi, vnatre{no uvo i dr. pri
lekuvaweto na razni zaboluvawa
M. Pol.
kaj ~ovekot.
ARTILERISKI BRIGADI NA
NOV I POM (10. X 1944 18. II
1945) prvin bila formirana artileriska brigada na 50-tata (makedonska) divizija na NOVJ, sostavena od ~etiri baterii, so 350
borci (s. Laki, na Pla~kovica,
10. X 1944), potoa na 51-ta (makedonska) divizija na NOVJ ([irok Dol, Strumi~ko, 19. X 1944),
na Kumanovskata divizija, sosta-
LIT.: D. Srejovi, A. Cermanovi, Re~nik gr~ke i rimske mitologije, Beograd,

A. [uk.
ARTEMU[KIN, Ivan (1897 ?)

arhitekt, ruski emigrant. Negovata plodna arhitektonska dejnost go opfa}a periodot me|u dvete svetski vojni. Proektiral pogolem broj individualni semejni
ku}i i stanbeni zgradi vo Skopje
kade {to imal tehni~ko biro. Vo
negovite objekti se istaknuvaat
neorenesansni i neoklasicisti~ki elementi (do 1932), a potoa gradi vo duhot na moderniot racionalizam. Po Vtorata svetska vojna
(do 1978) rabotel vo Arhitektonskoto oddelenie pri Ministerstvoto za grade`ni{tvo, po {to se
otselil vo Bugarija. Pozabeleìtelni objekti se: stanbena zgrada
na d-r Ruben (1927), stanbena zgrada na bra}a Bojaxievi (1931), stanbena zgrada na bra}ata Radulovi
(1934), stanben objekt (Arapska
ku}a) na Agat Dikaxijan (1937),
kako i pove}e individualni semejni ku}i od koi pogolemiot del ve}e ne postojat.
Arti~oka
Artilerci na XV korpus na JNA na obuka

za Sremskiot front
vena od tri baterii, so 9 topovi i

154 borci (krajot na okt. 1944), na
49-ta (makedonska) divizija na
NOVJ, so dve haubici, osum protivtenkovski topovi i 742 borci
(Bitola, 15. XI 1944) i na 42-ta i
48-ta (makedonska) divizija na
NOVJ, so po 4 divizioni (Skopje,
18. II 1945).
V. St.
ARTIFICIJALNI ORGANI
VO RM. Primenata na t.n. ve{ta~ki bubreg# vo lekuvaweto na
akutnoto otkaùvawe na bubrezite (akutna bubre`na insuficiencija) vo RM zapo~na vo 1969 g. vo
Republi~kiot zavod za transfuziologija kaj pacient od Internata klinika (Oddel za nefrologija). Principot na lekuvaweto
so hemodijaliza e otstranuvawe
na degradacioni materii, uremi~ni toksi~ni materii preku
semipermeabilna membrana. So
ve{ta~ki bubreg# se zamenuva
glavno filtracionata funkcija
na bubrezite. Od 1965 do 1971 g. so
ve{ta~ki bubreg se lekuvaat pacienti so ABI, a od 1971 g. zapo~nuva lekuvaweto na bolnite so
terminalna bubre`na insuficiencija (TBI) na Klinikata za nefrologija pri Med. f. vo Skopje.
So ovoj vid hroni~na intermi-
ARTIÔKA (Cynara scolymus L.)

pove}egodi{no rastenie. Se
spomnuva prvpat vo Evropa ([panija, Italija, Francija) vo XV v.
Vo svetot se odgleduva na okolu
130.000 ha, glavno vo Evropa i vo
Afrika. Kaj nas re~isi e nepoznata. Se odgleduva zaradi socvetijata nare~eni jabolkovi#, koi
se konsumiraat kako variva ili
marinirani. Bogata e so proteini, jagleni hidrati, vitamini od
grupata B, kalium, fosfor i èlezo.
D. J.
Moneta so likot na Arhelaj I, avers/revers
ARHELAJ I ([Arclaoz A; Archelaus I) (413399 g. pr.n.e.) makedonski kral od dinastijata Argeadi; sin na Perdika II. Sproveduva voeni i monetarni reformi,
prestolninata od Ajga, od strategiski pri~ini ja prenesuva vo Pela; gradi golem broj utvrduvawa i
pati{ta. Kako u~esnik vo Peloponeskata vojna vospostavuva
prijatelski odnosi so Atina i ja
dobiva po~esnata atinska titula
proksen. Go smetale za barbarin# vo odnos na Helenite (Trasimah) i zatoa ne moè da stane
~len na Peloponeskiot sojuz. Vospostavuva makedonski Olimpiski igri (gimnasti~ki, muzi~ki i
89
ARHEOLOGIJA
dramski natprevari vo ~est na

Dionis i Muzite) vo svetiot grad
Dion; vo Pela doa|aat vidni maì od helenskiot svet: istori~arot Tukidid, tragi~arot Agaton,
epskiot poet Hojril, zografot
Yevksis, koj go islikal dvorecot
vo Pela i osnoval makedonska slikarska {kola. Tragi~arot Evripid poslednite godini od ìvotot
gi pominuva na makedonskiot
dvor, kade {to gi pi{uva dramata
Arhelaj (posvetena na vladetelot)
i tragediite Bakhi# i Ifigenija vo Avlida#. Pred krajot na ìvotot vojuva so linkestiskiot vladetel Arabaj i Sira za prevlast vo
Makedonija. Ubien e na lov.
LIT.: Thoucidides, 4 vols., Harvard University
Press, 1958; Diodorus Siculus, 12 vols., Harvard
University Press, 1963; J. N. Borza, Vo senkata na Olimp, pojavata na Makedon, Skopje, 2004.
A. [uk.
ARHEOLOGIJA JUGOSLAVIKA (ARCHAEOLOGIA IUGOSLAVICA) spisanie na Arheolo{koto dru{tvo na Jugoslavija,

odnosno na Sojuzot na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija.
Odlukata za negovoto izleguvawe
bila donesena vo 1950 g. so cel arheolozite od toga{na SFRJ nau~no da se obedinat zaradi zaedni~ko re{avawe na problemite vo
unapreduvaweto na istraùva~kata metodologija i koordinacija vo sinteti~koto objavuvawe na
postignatite rezultati. Za pogolema dostapnost do nau~nata javnost vo stranstvo trudovite se
pe~ateni na angliski, francuski,
germanski ili ruski jazik. Od prviot broj (1954) do dvobrojot
22/23 (1986), AI izleguva vo Belgrad, a so brojot 24 (otpe~aten vo
Qubqana) prestanuva da izleguva. Spisanieto e zna~ajno i za makedonskata arheologija bidej}i
vo nego se objaveni i soop{tenija
od istraùvawata na pomarkantnite arheolo{ki nao|ali{ta vo
Makedonija (Isar Marvinci,
Lihnid, Herakleja, Stobi i dr.).
V. S.
ARHEOLO[KI MUZEJ NA
MAKEDONIJA. Po~etocite se
vrzuvaat za Arheolo{koto oddelenie vo Muzejot na Ju`na Srbija
(1924), so lapidarium vo Kur{umli An. Vo vremeto na fa{isti~kata okupacija na Makedonija, toj
e vo sostav na reorganiziraniot
Naroden muzej (1942), koj pri
bombardiraweto na Skopje bil
razurnat. Po Osloboduvaweto
prodolùva kako Oddelenie vo
novoformiraniot Naroden muzej
na Makedonija, otvoren na 1 maj
1946 g. Podocna, so reorganizacijata (1949) se transformira vo
Arheolo{ki muzej na Makedonija. Do 1952 g. raboti vo istata
90
redakcija e vo Belgrad, a od 1985

g. taa se preseluva vo Qubqana,
kade {to se otpe~atuvaat u{te 4
broevi, so nova ureduva~ka koncepcija: dobiva format A4, prilozite se bogato ilustrirani, a
tekstovite prevedeni na angliski
jazik. Vo AP redovno se objavuvani i soop{tenija od istraùvanite nao|ali{ta vo Makedonija.
Prestanuva da izleguva vo 1988 g.
V. S.
Postavka vo Arheolo{kiot muzej, Skopje
zgrada so Etnografskiot muzej, a

vo 1953 g se vseluva vo nekoga{nata kasarna na tvrdinata Kale, koja zemjotresot (1963) ja uriva. Do
1976 g. Muzejot prodolùva da raboti vo del od }eliite na rekonstruiraniot Kur{umli An i vo
baraka izgradena vo negoviot
dvor. Vo 1977 g. zaedno so Etnolo{kiot i Istoriskiot muzej se
vseluva vo dene{nata muzejska
zgrada i se zdruùvaat vo edna organizacija SOZT Muzei na Makedonija. Do 1984 g. AM, zaedno so
svojata srednovekovna zbirka, realiziral pove}e arheolo{ki
istraùvawa (vo Demir Kapija,
Stobi, Isar-Marvinci), pribiral podatoci za arheolo{kata
topografija na Makedonija i dr.
Priredil izlo`bi posveteni na
srednovekovnoto yidno slikarstvo i ikonografija, a so kopii na
freski u~estvuval vo izlo`bata
za Srednovekovnata umetnost
priredena vo Pariz (1950). Go izdaval svojot Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija
(11 broevi). Vo 1982 g. ja ureduva
postojanata arheolo{ka postavka Makedonija od praistorijata do doa|aweto na Slovenite.
So poslednata reorganizacija na
SOZT vo Muzej na Makedonija
(1984), Arheolo{kiot muzej ja gubi svojata samostojnost i odnovo
se vra}a na statusot do 1949 g.
kako Arheolo{ko oddelenie.
LIT.: ore Miqkovi, Muzejska delatnost u Makedoniji, Skopqe, 2001. V. S.
ARHEOLO[KI PREGLED (ARHEOLO[KI PREGLED) godi{en informator na Arheolo{koto dru{tvo na Jugoslavija,

odnosno na Sojuzot na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija.
Sodrì preliminarni soop{tenija od arheolo{ki istraùvawa
vr{eni na teritorijata na nekoga{na SFRJ, podredeni spored
hronologijata na nao|ali{tatata, kako i spored jazikot i pismoto na avtorite. Prviot broj izlegol vo 1959 g. Do broj 25 negovata
ARHEOLO[KO DRU[TVO NA
MAKEDONIJA (Skopje, 1975)
nevladina stru~na organizacija,
osnovana od desetina arheolozi
na nekolku muzei vo SRM. Dejstvuvalo kako del na Arheolo{koto dru{tvo na Jugoslavija (do
1991). Negova osnovna cel bila
afirmacijata na arheologijata
vo SRM, vospostavuvaweto na me|unarodnite stru~ni standardi
vo vr{eweto na arheolo{kite
istraùvawa i primena na kodeksot na stru~nata etika. Prv pretsedatel bil arheologot Bo{ko
Babi}. Na godi{nite konferencii na Dru{tvoto se prezentiraat trudovi od rezultatite na arheolo{kite istraùvawa vo izminatata godina. Negov organ e
spisanieto Macedoniae Acta Archaeologica#.
K. Bog.
Arheolo{ko-istoriskiot muzej vo Resen

(nekoga{niot Saraj)
ARHEOLO[KO-ISTORISKA
ZBIRKA RESEN (Resen, 1968)
lokalen arheolo{ko-istoriski
muzej. Osnova~ bilo Sobranieto
na Resen, a kako po~eten izlo`ben materijal posluìle lokalnite naodi od okolinata na gradot. Vo natamo{noto postoewe
zbirkata se popolnuvala so predmeti od sistematskite arheolo{ki istraùvawa vo Prespa, osobeno na ostrovot Golem Grad, razni novoprisobrani istoriski i
etnolo{ki predmeti, kako i numizmati~ki primeroci. Muzejot
e smesten vo zgradata na nekoga{niot Saraj na povr{ina od nad
250 m . Vo negoviot sostav se nao|aat Spomen galerijata na umetni~ki dela na Keraca Visul~eva,
Spomen-ku}ata na narodniot heroj Mite Bogoeski vo s. Bolno i
Spomen-ku}ata na revolucionerot Naum Veslijoski-Ov~arot
vo s. Zlatari. Sega e pod stru~na2
ARHITEKTURA
ta nadle`nost na Muzejot na Makedonija.

K. Bog.
ARHIV NA MAKEDONIJA
v. Dràven arhiv na RM (DARM).
Od prvata sednica na Crkovno-narodniot sobor

na MPC (1958)
ARHIEPISKOPSKI CRKOVNO-NARODEN SOBOR NA MPC

(1958) najvisoko crkovno-upravno i zakonodavno telo so postojan
i izboren sostav. Arhiepiskopot,
po svojata polo`ba, e pretsedatel
na Soborot. Go svikuva toj ili arhierejot {to go zamenuva na redovno godi{no zasedanie, a po potreba i na vonredni. Izborniot
sobor moè polnova`no da odlu~uva ako se prisutni najmalku 2/3
od aktivnite arhierei i najmalku
2/3 od vkupniot broj ~lenovi. Za
Arhiepiskop se smeta deka e izbran onoj kandidat {to dobil pove}e od polovinata glasovi od
prisutnite ~lenovi. So toa izbraniot stanuva Arhiepiskop na
Makedonskata pravoslavna crkva.
Prviot izboren Arhiepiskopski
sobor se odràl vo Ohrid (46. X
1958), na koj za prv Arhiepiskop
bil izbran g.g. Dositej.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000; Slavko Dimevski, Istorija na
Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1989.
Rat. Gr.
ARHIEREJSKI @EZOL NA
OHRIDSKITE ARHIEPISKOPI ukrasen arhipastirski stap
{to ja simbolizira vlasta od
Svetiot Duh, koja im se predava
na Ohridskite arhiepiskopi
poglavarite na MPC, od vremeto
na apostol Pavle i
sveti Klimet Ohridski do deneska.
Ovoj apostolski
Svetiklimentov
èzol go dobiva
Poglavarot pri
intronizacijata.
Toj e od srebro i e
ukrasen na vrvot so
krst i so dve zmii.
Arhierejski
èzol

Rat. Gr.
ARHITEKTONSKA AKADEMIJA NA ASOCIJACIJATA

NA ARHITEKTITE NA MA-
KEDONIJA osnovana e na 16.

IV 1997 godina. Vo Arhitektonskata akademija ~lenuvaat dobitnicite na nagradata za red i razvoj na makedonskata arhitektura
Andreja Damjanov {to ja dodeluva AAM edna{ godi{no. Od
2004 g. za ~lenovi na Akademijata
moè da se biraat i arhitekti
koi dale osoben pridones vo razvojot na makedonskata arhitektura. Vo Akademijata se biraat i
po~esni ~lenovi. Osnovni celi
na Arhitektonskata akademija se:
razvojot, unapreduvaweto i afirmacijata na makedonskata arhitektura; prou~uvawe, neguvawe i
unapreduvawe na tradicionalnata makedonska arhitektura niz
sovremeni formi, organizirawe
stru~ni sobiri, izlo`bi, kako i
izdava~ka dejnost i sorabotka so
srodni institucii vo zemjata i vo
stranstvo.
Kr. T.
Zgradata na Arhitektonskiot i Grade`niot

fakultet vo Skopje
ARHITEKTONSKI FAKULTET. So re{enie na Vladata na

NR Makedonija e formiran Tehni~kiot fakultet so dva oddela
Arhitektonski i Gradeèn vo
ramkite na Univerzitetot vo
Skopje (1949), so cel da se unapredi nastavno-obrazovniot proces
spored op{testvenite potrebi vo
sferata na grade`ni{tvoto i
formirawe kadri vo oblasta na
urbanizmot i arhitekturata. So
prerasnuvaweto na Tehni~kiot
fakultet vo tri novi fakulteti
(1965), Arhitektonskiot oddel e
vo sostav na Arhitektonsko-grade`niot fakultet s do 1975 godina koga prerasnuva vo poseben,
Arhitektonski fakultet. Svojata
nastavna, nau~noistraùva~ka i
aplikativna dejnost Fakultetot
ja razviva preku katedri, a po nivnoto ukinuvawe se formirani instituti. Vo tekot na osumdesettite godini izvr{eno e prestruktuirawe vo nastavniot proces so voveduvawe na potesno naso~uvawe
od V semestar vo oblastite na proektiraweto, urbanizmot, visokogradbata, za{titata i konzervacijata i enterierot i dizajnot,
koi vo tekot na godinite pretrpele i izvesni promeni.
Kr. T.
ARHITEKTURA VO MAKEDONIJA. Vo istorijata na kultura-
Kulten predmet vo vid na model na ku}a,

keramika, Tumba, Porodin, Bitolsko, neolit
ta na Makedonija arhitekturata e
prisutna so razli~en intenzitet
u{te od prvite predistoriski
kulturi, pa s do denes. Od predistorijata na teritorijata na
Makedonija sre}avame mnogu lokaliteti od vremeto na neolitot,
na eneolitot, od bronzenoto i od
èleznoto vreme. Od arhitektonska i urbanisti~ka gledna to~ka
bitno e da se istakne formiraweto na naselbite lokacija, organizacija i za{tita. Naselbite
se postavuvani na viso~ini lesni
za odbrana opkruèni so odbranben yid. Vo naselbata na istekot
na Drim od Ohridskoto Ezero, vo
dene{na Struga, ku}ite bile postavuvani na brojni drveni kolci
so {to bile za{titeni od napadi
otkaj bregot. Drvenite ku}i, nivnata osnova (pravoagolna, kvadratna, trapezoidna), vnatre{nata podelba na pove}e prostorii
vo koi se pronajdeni ogni{ta i
ambari, jami, stopanski objekti, konstrukcijata, potoa, nekropolite, grobovite i nivnite
konstrukcii, kako i upotrebata
na kamen kako gradeèn materijal prvpat e zabeleàna vo eneolitot. Preku ostatocite od antikata, elinizmot i Rim, go sledime
izgledot na gradovite, nivnata
urbanizacija, kako i oddelni
gradbi od op{testven karakter
hramovi, teatri, termi, potoa, palati vo Skupi, Stibera, Stobi,
Herakleja Linkestis, Lihnidos i
dr. Za za{tita od napadi gradovite bile obikoleni so yidovi zajaknati so kuli.
Ranohristijanskiot paleovizantiski period, koj se karakterizira so {irewe na hristijanstvoto vo Makedonija, pridonese
za pobrz razvoj na gradovite, osobeno na onie {to stanuvaat sedi{ta na episkopite. Taka, paleovizantiskite naselbi vo svoite
urbani koncepcii neposredno se
vrzuvaat za elinisti~kite tradicii, a arhitekturata ima op{ti
elinisti~ki i rimski karakteristiki. Izgradeni se brojni sakralni i profani objekti od IV
do VI v., posebno bazilikite, naj~esto, so krstilnici vo Stobi:
Episkopska bazilika, Centralna
bazilika, izgradena vrz ostato91
ARHITEKTURA
Bazilika vo anti~kiot lokalitet Herakleja Linkestis (V VI v.)
cite od Sinagogata, Severna bazilika, kako i bazilikite vo Herakleja i vo Bargala, pettokorabnata bazilika i polikonhalnata
crkva vo Lihnidos i dr., ukraseni
so podni mozaici. ]e gi navedeme
palatite vo Stobi: Teodosijanska, Parteniusovata i Palata na
Psalmite, so peristili, trikliniumi i drugi prostorii.
So naseluvaweto i stabilizacijata na Slovenite na teritorijata na Makedonija vo tekot na VI i
delumno vo VII v. i so nivnoto me{awe so doma{noto naselenie,
vo novonastanatite op{testveni
i kulturni uslovi se sozdava i postepeno se razviva edna nova makedonsko-slovenska kultura koja
ja sledime vo tekot na sredniot
vek i koja osobeno doa|a do izraz
vo izgradbata na sakralnite objekti. Poìva graditelska aktivnost kaj makedonskite Sloveni
beleìme po nivnoto hristijanizirawe od sredinata na IX v., vo
Isto~na Makedonija vo Bregalni~kata i vo Strumi~kata oblast, koja se povrzuva so vremeto
Katedralnata crkva Sv. Sofija# vo Ohrid
92
na Kirila i Metodija pa navamu,

a osobeno za vremeto na Klimenta i Nauma, kako i podocna za vreme na Samuilovata makedonska
dràva. Vo periodot na raniot
sreden vek vo Isto~na Makedonija se izgradeni pove}e crkvi, na
{to ukaùvaat arheolo{kite
istraùvawa i iskopuvawa koi se
vo tek. Zastapeni se raznovidni
krstoobrazni formi koi se temelat na postarite tradicii od
ovaa oblast. Ednokorabnata crkva vo seloto Krupi{te, [tipsko (IX-X), krstovidnata crkva
kraj Krupi{te (IX-X), crkvata vo
selo Morodvis, Ko~ansko, vo
forma na vpi{an krst (obnovena
vo IX-X v.), potoa crkvite vo @iganci i vo Tarinci, dvete vo forma na sloboden krst, koi datiraat
od krajot na IX i po~etokot na H
v. Kon krajot na IX v., vo Ohrid,
Kliment ja podignal manastirskata crkva Sv. Pantelejmon vo
forma na trikonhos, ~ii ostatoci se otkopani od D. Koco, pod temelite na Imaret xamijata. So
arheolo{ki istraùvawa e utvr-
deno deka Kliment svojata crkva

ja izgradil vrz ostatocite na
eden postar urnat trikonhos (podignat vo VI-VII v.), koj bil izgraden vrz ostatocite na izgorena,
u{te postara, ranohristijanska
bazilika. Ne{to podocna, no za
vreme na Klimenta, na zapadnata
strana crkvata e dogradena vo
forma na krst so kube kade {to
bil postaven i Klimentoviot
grob. Izgraden e i narteks, a podocna se dogradeni paraklisi
kapeli i trensovi i kula kambanarija na zapadnata strana. So
pro{iruvaweto na crkvata stariot trikonhos dobil funkcija
na oltar. Crkvata e obnovena vrz
starite ostatoci vo 2002 godina.
Kon krajot na IX ili na samiot
po~etok na H v. Naum ja podignal
crkvata Sv. Arhangeli na ju`niot breg na Ohridskoto Ezero.
I ovaa crkva, ~ii temeli se otkopani pod temelite na dene{nata
crkva Sv. Naum, od D. Koco,
imala trikonhalna osnova, re~isi identi~na so Klimentovata
crkva. Dene{niot izgled na manastirskata crkva podignata na
temelite na Naumovata crkva nastanal podocna, gradena e vo nekolku fazi koi pripa|aat na turskiot period. Vo ova vreme izgradeni se u{te nekolku pomali crkvi vo okolinata na Ohrid vo
forma na trikonhos (na Gorica,
vo s. Zlesti i vo s. Izdeglavje),
{to zboruva za zna~eweto i vlijanieto {to ja imala Klimentovata crkva, ~ija forma vo ovoj
kraj bila primenuvana, a ja sre}avame i vo drugi krai{ta vo Makedonija: Kubelitisa vo Kostur,
crkvata Sv. Nikola vo Vineni
vo Mala Prespa i dr.
Makedonskite Sloveni vo tekot
na X-XI v. sozdavaat svoi lokalni
avtonomii, a vo vremeto na car
Samuil izvojuvale i samostojnost. Vladeeweto na Samuil ozna~uva i emancipacija na makedonskata crkva so arhiepiskopija
vo Ohrid, kako i reurbanizacija
na gradovite vo negovata dràva.
Materijalnite mo`nosti ovozmoùvale izgradba na reprezentativni zgradi. Zatoa vo ova vreme se gradat baziliki, me|u koi
spa|a bazilikata Sv. Ahilij
(okolu 983) na ostrovot Ail kaj
Mala Prespa (denes na teritorijata na Grcija), za~uvana vo urnatini, potoa crkvata vo selo Vrani{te kaj Struga, kako i bazilikata Sv. Sofija, katedralna crkva vo Ohrid. Izgradena e vrz temelite na starohristijanska bazilika i pretstavuva spoj na docnoanti~ko-ranovizantiskiot
period, na Samuilovoto vreme i
na podocne`nata srednovekovna
arhitektura od XII do XIV v. Sv.
ARHITEKTURA
Sofija e trikorabna bazilika

so transept i kupola koja denes ne
postoi. Ima dvokaten narteks.
Vaka koncipirana, crkvata Sv.
Sofija pretstavuva edinstveno
re{enie za teritorijata na Makedonija. Za vremeto na nejzinoto
gradewe ne postojat to~ni podatoci, se smeta deka ja podignal
Samuil, a za vreme na arhiepiskopot Leon (10371056) moèla
da bide obnovena koga e i ìvopisana. Vo po~etokot na XIV v. e izgraden i dvokaten eksonarteks
koj pretstavuva edno od najubavite arhitektonski ostvaruvawa vo
srednovekovna Makedonija. Dene{nata forma crkvata Sv. Sofija ja dobila vo vremeto na
Turcite, koga bila pretvorena vo
xamija. Po osloboduvaweto se izvr{eni obemni konzervatorskorestavratorski raboti na arhitekturata i na ìvopisot. Od krstovidnite crkvi izgradeni vo
ova vreme, }e ja navedeme crkvata
Sv. German, vo istoimenoto selo na Mala Prespa (na teritorijata na R Grcija) prvpat ìvopisana vo 1006 godina. Potoa, crkvata Sv. Bogorodica vo Drenovo, kaj Kavadarci, vo forma na
zbien vpi{an krst obikolen od
trite strani so korabi. Ovde spa|a i zapadnata krstovidna crkva
Sv. Leontij na manastirot Vodo~a, kaj Strumica, so delumno
za~uvani yidovi i svodovi, no bez
kupolata koja postoela nad presekot na krstot. So arheolo{ki ispituvawa se otkrieni ostatocite
na temelnite yidovi na apsidite
na oltarot, proskomidijata i |akonikonot, koi bile urnati poradi povrzuvaweto so malku podocna izgradenata crkva, taka {to
zaedno so postojnata crkva formira edinstven prostor. Potoa
crkvata Sv. \or|i kraj seloto

Gorni Kozjak, [tipsko od X v.
Zgradite od ovoj period i ponatamu se potpiraat na op{tite postavki na isto~nata i na vizantiskata koncepcija, vo nekoi detali i vo sekundarni re{enija pokaùvaat novi postigawa, pred
s, vo poslobodniot odnos i neobi~nata gruba monumentalnost,
{to ukaùva na mo`nosta deka
tie objekti moèle da bidat delo
na doma{nite majstori, koi ne
bile tolku tesno privrzani za
strogosta na vizantiskite koncepcii. Site ovie zgradi se gradeni od kamen i tula vo mnogu
slobodna kombinacija.
Po raspa|aweto na Samuilovata
dràva nastanuvaat izmeni, ne samo politi~ki tuku i vo umetni~kite koncepcii. Dvovekovnata
vizantiska uprava vo Makedonija
ja naso~uva i arhitekturata i likovnata umetnost na po~isti vizantiski formi. Ktitorite, sega
~esto i pretstavnici na vizantiskiot dvor, se stremat vo novata
sredina da gradat crkvi srodni so
crkvite od vizantiskata prestolnina. Od ova vreme se za~uvani
izvesen broj objekti raznovidno
re{avani vo osnovata. Osven zasvodeni trikorabni baziliki,
kako Sv. Nikola vo Mariovo
(1095), se sretnuvaat i crkvi so
krstovidni re{enija, na primer,
prvobitnata crkva vo Staro Nagori~ane, za koja se smeta deka ja
podignal vizantiskiot car Roman
IV Diogen (XI v.), potoa crkvata
Sv. Pantelejmon vo seloto Nerezi kraj Skopje (1164) izgradena
od Aleksej Komnen, koja po svojata arhitektonska koncepcija kako petkupolen objekt se vrzuva za
vizantiskata crkva. Taa vo Carigrad e eden od najzna~ajnite obje-
kti od ovoj period. Vo forma na

vpi{an krst so edna kupola pred
krajot na XIII v. e izgradena crkvata Bogorodica Perivleptos, sega Sv. Kliment, vo Ohrid, zadu`bina na Progon Zgur i
crkvata Sv. Jovan Bogoslov
Kaneo. Vo ovoj period se izgradeni i crkvi so pomali razmeri i
so drugi formi, kako na primer:
tetrakonhalnata crkva Bogorodica Eleusa kaj Strumica (1085),
trikonhalnata crkva Sv. Nikola vo s. Vineni na Mala Prespa,
kako i nekolku ednokorabni crkvi me|u koi najzna~ajni se: crkvata na manastirot Sv. \or|i
vo s. Kurbinovo (1191), crkvata
Sv. Nikola vo s. Varo{ Prilep (1299) i crkvata na manastirot Treskavec kraj Prilep.
Vo vremeto koga Makedonija e
priklu~ena kon srednovekovnata
srpska dràva (XIV) se obnovuvaat i gradat pove}e manastirski
crkvi, kako od strana na srpskite
vladeteli, taka i od srpskite i od
makedonskite feudalci. Ovie crkvi, naj~esto se gradeni kako krstovidni so edno centralno kube
izdignato na visok tambur, a se
Crkvata Sv. Arhangel#, s. Ku~evi{te, Skopje
Crkvata Sv. Pantelejmon# vo s. Nerezi, Skopsko (XII v.)
sre}avaat, poretko, i crkvi re{eni vo drugi formi. Naj~esto se

podigaat na imotite na feudalcite, glavno se so pomali dimenzii, no so bogata nadvore{na
obrabotka. Ovde e va`no da se
istakne deka i pokraj novonastanatite politi~ki promeni gradbata prodolùva da gi sledi mesnite tradicii. Za~uvani se pove}e manastirski crkvi vo okolinata na Skopje: Sv. Nikita
(1307), Markov Manastir (1377),
potoa crkvata Sv. Arhangel Mihail i pustinoìtel Gavril vo
Lesnovo (1341), Sv. Nikola vo
Psa~a (1358), Sv. Bogorodica
Zaumska na isto~niot breg na
Ohridskoto Ezero (1361) i dr.
Pogolema po dimenzii e petkupolnata crkva Sv. \or|i vo
Staro Nagori~ane (dogradena vo
93
ARHITEKTURA
1313). Izgradeni se i nekolku crkvi so trikonhalna forma: Sv.

Andreja (1389) i Sv. Arhangeli vo okolinata na Skopje, kako
i pove}e crkvi so sosema ednostavna ednokorabna forma zasvodeni so polucilindri~ni svodovi
Car Konstantin i carica Elena, Sv. Nikola Bolni~ki, Sv.
Bogorodica Bolni~ka vo Ohrid,
Sv. Dimitrija vo Veles i dr.
Na krajot na ovoj period koga vo
Makedonija se razvival hezihazmot, versko dvièwe kon isposni{tvo so zasiluvawe na mona{kiot ìvot vo pe{terite, se
pravat i pe{terni crkvi vo karpite na krajbre`jeto na Prespanskoto i na Ohridskoto Ezero i vo
drugi krai{ta (Sv. Erazmo,
Sv. Bogorodica Pe{tanska vo
blizinata na Ohrid, Sv. Atanasij i Sv. Bogorodica vo Kali{ta kaj Struga, Sv. Arhangel vo
s. Rado`da i dr.). Kaj objektite od
ovoj period se ~uvstvuva pogolema stilska povrzanost, makar
{to sekoj objekt nosi i svoi specifiki. Golemo vnimanie e posveteno na nadvore{nata obrabotka na objektite, na nivnata prostorna plastika, na ras~lenuvaweto na fasadite so pilastri,
slepi arkadi, ni{i, na dekorativnoto yidawe i na primenata na
keramoplastika, {to pretstavuva logi~en razvoj vo obrabotkata,
koristena u{te vo objektite od
XIII v. Po potpa|aweto na Makedonija pod osmanliskata vlast vo
izmeneti politi~ki i op{testveni priliki e namalena arhitektonskata aktivnost koja se
sveduva, glavno, na izgradba na
mali ednokorabni crkvi zasvodeni so polucilindri~ni svodovi,
so skromen izgled, {to }e potrae
s do vremeto na makedonskata
prerodba. Pokraj sakralnata arhitektura, vo tekot na sredniot
vek vo Makedonija se razvivala
profanata i voenata arhitektura, Samuilovite tvrdini vo
Ohrid, Markovi kuli vo Prilep,
Kale vo Skopje, a go sledime i urbaniot razvoj na gradovite vo tekot na reurbanizacijata na naselbite vo slovenskiot period, posebno od krajot na IX v. i podocna.
Osmanliskoto vladeewe so Makedonija, novite ideolo{ki i op{testveni uslovi nametnaa potreba od izgradba na objekti so
nameni koi treba da gi zadovolat
op{testvenite, verskite i drugite potrebi na osvojuva~ot. Arhitekturata dobiva novi sodrìni
i belezi karakteristi~ni za islamskiot svet. Od sakralnite islamski objekti najmnogu se gradat xamii. Tie naj~esto imaat
kvadratna osnova so trem, a pokrieni se so kupoli ili so drvena
94
Mustafa-pa{ina xamija vo Skopje
pokrivna konstrukcija. Gi podigale turskite upravuva~i pa{i

i begovi. Najzna~ajni xamii se:
Sultan Muratova (1436), podocna
obnovena, Isak-begova, nare~ena
[arena xamija (1438), Gazi Isabegova (1475), Mustafa-pa{ina
(1492), Jahja-pa{ina (1506), site
vo Skopje, potoa vo Bitola Isakija (1508), Jeni-xamija (1558) i
Hajdar Kadiina xamija (1561),
[arena xamija vo Tetovo i drugi,
potoa tekiwa i turbiwa. Od profanite objekti }e gi spomneme:
Kur{umli an, Suli an i Kapan an
vo Skopje, bezistenot vo [tip i
vo Bitola, Daut-pa{iniot amam
i îfte amam vo Skopje. Posebno
Daut-pa{iniot amam vo Skopje
obele`je na gradovite im davale

saat kulite (Skopje, Bitola,
Prilep i dr.). Zna~ajna komponenta na graditelstvoto vo turskiot period pretstavuva stanbenata arhitektura. Posebno vnimanie e obrnuvano vo izgradbata
na konacite za pa{ite i za begovite od koi posebno se istaknuval konakot na Avzi-pa{a vo selo Bardovci kaj Skopje (1830
1845).
Poseben interes vo razvojot na
arhitektonskoto tvore{tvo vo
Makedonija pretstavuva periodot na prerodbata, koga op{testvenite sili, blagodarej}i na izvojuvanite prava vo ramkite na
Otomanskata Imperija, vo zna~itelna mera vlijaele vrz kulturnata, prosvetnata, religioznata
i ekonomskata aktivnost, {to soodvetno se izrazi i vo arhitektonskata dejnost. Taka, izgradbata na crkvi po gradovite i po
selata niz Makedonija, so obnova
na bazilikalnata forma, vrz osnova na tradicijata i so elementi
od sovremenite arhitektonski
dvièwa od Zapad, pretstavuva
objektiven izraz na novonastanatite op{testveni uslovi i potrebi, sozdavaj}i edna nova estetika.
Golemite dimenzii na crkvite so
impozanten vnatre{en prostor,
kako {to se, na primer: crkvata
Sv. Dimitrija vo Bitola (1830),
Sv. Pantelejmon vo Veles
(1840), Sv. Nikola vo Kumanovo
(1851) i mnogu drugi, najizrazito
ja istaknuvaat mo}ta na op{testvenite i ekonomskite sili vo
navedeniot period kako i ume{nosta na majstorite graditeli,
me|u koi posebno se istaknuva
protomajstorot Andreja Damjanov (18131878).
ARHITEKTURA
Manastirot Sv. Jovan Bigorski#
Seloto Gali~nik
No, osven zasilenata izgradba i

obnova na crkvi i na manastiri
(Sv. Jovan Bigorski, Sv. Joakim Osogovski, Sv. Bogorodica
Pre~ista i dr.), XIX v. se karakterizira i so intenzivna izgradba na ku}i za ìveewe. Zbogatenite trgovci i zanaet~ii gradat
ku}i koi davale relativno visok
stanben standard. Toa se naj~esto
asimetri~ni zgradi na pove}e nivoa vo koi se re{eni prostornite
problemi, kako vo pogled na
funkcijata, taka i vo pogled na
sozdavaweto intimnost i udobnost, vo prakti~noto koristewe
na prostorot so vgradena poku}nina, vo neposrednata komunikacija na vnatre{niot i na nadvore{niot prostor. Pritoa, ako se
istakne i primenata na logi~nata
konstrukcija i oblikuvaweto na
nadvore{niot izgled na objektite, {to e odraz na vnatre{nata
funkcija i konstrukcija, moè da

zaklu~ime deka vo realizacijata
na stanbenata arhitektura, makedonskite gradovi se zbogatile so
visoko kvalitetna arhitektura,
koja pretstavuva i glaven beleg vo
sevkupniot izraz na urbanite ansambli na makedonskite gradovi
(Ohrid, Kru{evo, Kratovo, Veles, Tetovo i dr.). Ku}ite na muslimanskoto naselenie, naj~esto,
se simetri~no re{eni so prizemje i kat, so izdvoeni delovi za ìveewe na semejstvoto haremluk i
za priem selamluk. I arhitekturata vo makedonskite sela nosi
svoi karakteristi~ni belezi. Taa
e organski povrzana so terenot i
pejzaòt, posebno vo planinskite
sela kako {to se Gali~nik, Jan~e,
Bitu{e. Ku}ata ~ardaklija, so
otvoreni tremovi i ~ardaci, e
svojstvena na ramni~arskite sela.
Arhitekturata i urbanizmot na
Ku}ata na Robevci vo Ohrid
HH v. nosat novi poraki. Vo Makedonija moè da ja razgledame vo

dve celini. Arhitekturata pome|u dvete svetski vojni (1918
1941) se manifestira niz zadocneti prodori na eklektikata od
Zapad Narodniot teatar vo
Skopje, arhitekti J. Bukovac i D.
M. Leko (1927), Oficerskiot dom
vo Skopje, arh. V. Baumtartner
(1929), kako i pove}e stanbeni
zgradi vo Skopje, vo Bitola, vo
Ohrid. Vo ovoj period spa|aat i
prvite nikulci na modernata so
delata na arh. D. Ibler, Okruèn
ured za socijalno osiguruvawe na
rabotnicite vo Skopje denes
Gradska bolnica (19331934) i na
arh. M. Zlokovi}, Privredna komora denes kafeana Metropol
(19331935). Izraboten e urbanisti~ki plan na grad Skopje od J.
Mihajlovi} (1929) i izgradeni se
zna~ajni komunalni objekti vo
gradot.
Po Osloboduvaweto, vo novosozdadenite uslovi i mo`nosti se
razvi mo{ne intenzivna arhitektonska aktivnost. Urbanisti~kite re{enija koncipirani vrz
humanite principi na organiziraweto na prostorot vo site gradovi vo Makedonija bea preduslov za nivniot brz razvoj. Po osamostojuvaweto na RM, so novite
urbanisti~ki tekovi, gradovite
dobivaat zgusnata struktura so
predimenzionirani stanbeni blokovi i kuli so {to se dehumanizira prostorot. Vo pedesettite godini se formira generacija makedonski arhitekti koi postignaa zna~ajni rezultati: S. Brezovski (Rabotni~ki dom vo Skopje, 1958, Stokovna ku}a vo Skopje,
1959); D. Dimitrov (zgrada na
Vardar eksport-import vo Skop95
ASAEL
Micevski (1987) i dr. Vo devedesettite godini se izgradeni pove}e individualni semejni ku}i
i stanbeni zgradi. Pozna~aen objekt e hotelot Aleksandar Palas (1998) vo Skopje od J. Konstantinov. Izgradeni se i pove}e objekti so obidi tradicionalnoto da se vklopi vo novosozdadenite arhitektonski sodrìni, stremej}i se, pritoa, da se
sozdade sovremen arhitektonski
izraz. Go sledime kaj ohridskite
arhitekti K. Zarov (hotel Gorica, 1971), S. i M. Haxievi
(gradska kafeana Letnica,
1973), P. Mitkov (hotel Desaret, 1974), T. Paskali (hotel
Biser, 1976), V. i A. Zar~evi
(hotel Metropol, 1974), P. Balabanov (OU Kliment Ohridski, 1980) i dr.
Kr. T.
Studentskiot dom Goce Del~ev# vo Skopje
je, 1978); A. Serafimovski (stanbeni kuli na kejot na Vardar vo

Skopje, 1959); D. Tomovski (pove}e stanbeni zgradi vo Skopje).
Tuka pripa|aat i arhitektite: D.
Pecovski, Q. Malenkova, R. Gali}, K. Tomovski, D. Petkov, A.
@upan, V. ]osevski, R. [ekerinski, Q. Tomi}. Vo pedesettite i
{eesettite godini rabotat i pove}e arhitekti od drugite centri
od porane{na Jugoslavija i od
stranstvo, {to dojde do izraz posebno po katastrofalniot zemjotres vo Skopje (1963), koi dadoa
pridones vo razvojot na makedonskata arhitektura A. Urlih, E.
Mihevc, \. Ancel, J. Rankovi}, K.
Tange, E. Ravnikar, A. Rot i dr.
Kon krajot na {eesettite i vo sedumdesettite godini od zna~ewe e
dejnosta na pove}e mladi arhitekti vo ~ie tvore{tvo se prisutni
sovremenite tendencii me|u koi
bi gi izdvoile: \. Konstantinov-
ski (Istoriski arhiv, 1968, Studentski dom Goce Del~ev, 1971,

vo Skopje); P. Muli~kovski
(zgrada na CK SKM, 1970, Univerzitetska biblioteka, 1971, vo
Skopje); B. Kolev (zgrada na
NIP Nova Makedonija, 1982,
vo Skopje); @. Popovski (Gradski trgovski centar, 1973, vo
Skopje, so grupa koavtori); @.
Gelevski (hotel Kontinental,
1972, vo Skopje); T. Dimitrov (Zatvoren pliva~ki bazen, 1979, vo
Skopje); B. îpan (zgradata na
MANU, 1976); K. Muratovski i
M. Tomi} (kompleks na muzeite,
1977, vo Skopje). I vo osumdesettite godini prodolùva izgradbata na novi naselbi so stanbeni
blokovi i kuli so sovremen arhitektonski izraz, kako na primer, stanbenite blokovi vo Kapi{tec, vo Skopje, od M. Tomi}
(1985), stanbeno-trgovskiot kompleks Skopjanka vo Skopje, B.
Zgradata na Makedonski po{ti# i na Makedonski Telekomunikacii# vo Skopje
96
ASAEL, Becalel ben Simantov

([tip, 1904 Treblinka, 1943)
kniàr, osnova~ na Mladinskiot
evrejski hor i Mladinskata dramska sekcija vo [tip. Samiot gi
reìral pretstavite izveduvani
na jazikot ladino. Go formiral
fudbalskiot evrejski klub Hakoah# (1929), organiziral akcii
za evrejskite nacionalni fondovi (KKL i Keren hajesod).
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990,
247-249.
J. Nam.
Na bregot na naselbata Asamati
ASAMATI sovremena turisti~ka naselba na bregot na Prespanskoto Ezero. Vo praistoriskata arheologija poznata e po
nao|ali{teto Sv. Nedela, na koe
so probno iskopuvawe (1978
1979) bile otkrieni ostatoci od
objekt i vo nego grupi od fragmentirani kerami~ki sadovi. Se
smeta deka se raboti za grn~arska
rabotilnica na mala ribarska
naselba od docnoto bronzeno vreme, so etnokulturna pripadnost
kon paleobalkanskoto pleme Brigi {to go naseluvale ohridskoprespanskiot basen, del od teritorijata na Albanija i Epir (vo
Grcija). Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija i vo Muzejskata zbirka vo Resen.
LIT.: Eleonora Petrova, Brigite na
centralniot Balkan vo II i I milenium
pr.n.e., Skopje, 1996.
V. S.
ASIMOV
Krsto
Asenov
Faksimil od Asemanovoto evangelie str. 132,

inicijal V# (XI vek)
ASEMANOVO EVANGELIE
glagoli~ko kratko izborno evangelie so meseceslov, prva pol. na XI
v., 158 l. Pronajdeno e vo 1736 g. vo
Erusalim od X. S. Asemani (Josef
Simon Assemani), sega vo papskata
Vatikanska biblioteka (sign. Slav.
3). Prepisot se locira vo Jugozapadna Makedonija i tesno e povrzan so tradiciite na Ohridskiot
knièven centar. Sodrì arhai~ni paleografski i jazi~ni crti,
pokraj poizraziti inovacii na site jazi~ni ramni{ta (zapo~natiot
proces na zamena na nosovkite, ispu{tawe i vokalizacija na erovite). Rakopisot ima izvonredno bogata ornamentika, na marginite se
nao|aat brojni bele{ki pi{uvani
so glagolica i kirilica koi potvrduvaat deka bil vo liturgiska
upotreba u{te vo vremeto koga
glagolicata vo Ohridskiot centar
ve}e bila istisnata. Vo mesecoslovot se spomenuvaat Kiril i Metodij, Kliment Ohridski i dr. svetiteli od Solunsko i bliskata okolina (Dimitrij Solunski, Ahil
Lariski, Strumi~kite ma~enici i
dr.). Izdavan pove}ekratno, jazi~nite osobenosti kompleksno gi
razgleduva u{te V. Jagi} vo prvoto
izdanie na kodeksot od F. Ra~ki.
LIT.: (izbor) F. Racki, Assemanov ili Vatikanski evangelistar, Zagreb, 1865 (prepis so
glagolica so opis na jaz. osobenosti od V.
Jagi}); I. Crn~i}, Assemanovo izborno evangjelje, Rim, 1878 (lat. transkr.); J. Vajs, J. Kurz,
Evangeliarium Assemani, I, Praha, 1029 (fototip.), J. Kurz, Evangelir Assemanuv II, Praha,
1955 (kir. transkr., parakrit. aparat), I.
Du~ev (red.), Asemanievo evangelie. Codex vaticanus Slavicus 3 Glagoliticus, Sofi,
1981 (faksimil; prilog: V. Ivanova-Mavrodinova, A. Dùrova, Asemanievoto
evangelie. Staroblgarski glagoli~eski
pametnik ot X vek. Hudoèstveno-istori~esko prou~vane).
Zd. R.
ASENOV-ME^KATA, Krsto
(psevd. êrkezot) (Sliven, Bugarija, 1877 s. Korni{or, Enixevardarsko, 8. IX 1903) u~itel,
vojvoda na Kuku{kiot i Enixevardarskiot revolucioneren reon i solunski okruèn vojvoda na

TMORO; od bugarsko poteklo.
Bil sorabotnik na G. Del~ev i J.
Sandanski. U~estvuval vo grabnuvaweto na misionerkata Elena
Ston (1901-1902). Nesre}no zaginal po predavstvo.
LIT.: Makedonski vozro`denci i revolucioneri, album, Skopje, juni, 1950, 38.
S. Ml.
ASIMILACIJA NA MAKEDONCITE VO GEOGRAFSKITE RAMKI NA MAKEDONIJA proces vo koj odreden etnikum, del od nego ili oddelni negovi pripadnici, so grubi ili
suptilni metodi, gi prisiluvale
Makedoncite da se odre~at od
sopstveniot identitet i da go
prifatat identitetot na dominantniot etnikum. Procesot na
asimilacija vo HH v., vo geografskite ramki na Makedonija grubo
i naglo se intenzivira po Balkanskite vojni (19121913), po
raspar~uvaweto na nejzinata teritorija na tri dela, so Versajskiot dogovor (1919). Toj proces
zapo~nuva so preimenuvawe na teritoriite na trite dela: Egejskiot del e preimenuvan vo Severna
Grcija, Vardarskiot vo Ju`na
Srbija, a Pirinskiot del stana
sostaven del na Bugarija, so izostavuvawe na zborot Makedonija. Nastana promena i na toponimite, iako so Versajskiot dogovor Grcija be{e obvrzana da ne gi
promenuva. Grcija go napravi toa
so poseben zakon (1924). Osven
toa, vo trite dela se preimenuvaa
i li~nite imiwa i prezimiwa na
Makedoncite. Po Gra|anskata
vojna vo Grcija (19461949) procesot na asimilacija na Makedoncite u{te pove}e se zabrza, ne
samo preku nivnoto iseluvawe vo
drugi dràvi, tuku i preku sklu~uvawe etni~ki me{ani brakovi,
so {to gr~kiot jazik dobi status
na maj~in jazik za mladite pokolenija. Asimilacijata se pro{iri i so zabranata na makedonskite pokolenija da u~at na makedonski jazik, donesena od instituciite na obrazovniot sistem. Na
Makedoncite vo Grcija im se zabranuva da gi odbeleùvaat ilindenskite praznici i da gi praktikuvaat semejnite slavi i obi~ai.
Vo Bugarija procesot na asimilacija s# pobrzo napreduva{e poradi bliskosta na makedonskiot i
bugarskiot jazik, bidej}i mladite generacii so makedonsko etni~ko poteklo se {koluvaat na
bugarski jazik (so isklu~ok vo
periodot 19461948 g.). I denes
prodolùva pritisokot od bugarskite vlasti vrz Makedoncite da
se odre~at od pravoto na makedonskiot identitet i da formiraat sopstvena politi~ka partija. Asimilacijata vo Grcija i vo
Bugarija se sproveduva so progonuvawe na onie Makedonci {to
javno go izrazuvaat svojot makedonski identitet, so zabranuvawe na upotrebata na makedonskiot jazik vo instituciite, kako i
so uni{tuvawe na drugite belezi
na makedonskiot etni~ki identitet. Poseben e procesot na asimilacijata na makedonskoto naselenie vo Albanija. Vo periodot na
osmanliskoto vladeewe toa se
pravelo preku pritisok za proteruvawe, no i za napu{tawe na rodnite ogni{ta. Po Vtorata svetska vojna se izvr{i promena na
toponimijata, no vo periodot do
Rezolucijata na IB postoeja makedonski u~ili{ta na makedonski jazik, koi potoa se svedoa samo za hristijanskoto naselenie
vo Dolna Prespa. Makedoncite
so islamska veroispoved administrativno se registrirani kako
Albanci, so u~ili{ta na albanski jazik. Vo tekot i po NOB, Makedoncite vo Vardarskiot del
formiraa svoja dràva vo ramkite na DFJ/FNRJ/SFRJ, po principot nacija dràva, so {to
prestana procesot na asimilacija vo ovoj del od teritorijata na
Makedonija.
LIT.: Stojan Kiselinovski, Malcinstvata na Balkanot, Skopje, 2004. Pet. G.
Muxahit
Asimov
ASIMOV, Muxahit (Mcahit Asimov) (Bitola, 1940) univerzitetski profesor od turskata nacionalnost vo RM. Zavr{il Filozofski fakultet vo Saraevo.
97
ASKEZA
Doktoriral na Filolo{kiot fakultet vo Pri{tina. Od 1998 godina se vrabotuva na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# vo
Skopje. Ima objaveno pove}e
stru~ni i nau~ni trudovi od oblasta na dijalektologijata, istorijata na turskiot jazik i turskata literatura. U~esnik e na me|unarodni kongresi i simpoziumi.
LIT.: Univerzitetot Kiril i Metodij,
Bilten, mart 2000.
A. Ago
AAM e ~lenka na Me|unarodnata

unija na arhitekti (UIA), ~lenka na vtorata regija na UIA i
~lenka na Arhitektonskiot sovet za Centralna i Isto~na Evropa (ASSEE). Vo ramkite na
AAM dejstvuva i ArhitektonskaKr. T.
ta akademija.
ASTRAI paleobalkanska populacija od pajonskata grupa plemiwa. Gi naseluvale teritoriite
vedna{ potoa bila ubiena i Kleopatra i nejzinoto bebe, za da nema drugi pretendenti na makedonskiot carski prestol.
ATANAS BABATA & v. Dimitrov-Babata, Atanas.

ATANAS BLIZNAKOV#
fondacija za stipendirawe talentirani studenti na Univerzi-
ASKEZA & v. asketizam

ASKETIZAM (st. gr. 5skhsiz)
na~in na hristijansko dobrodetelno ìveewe so primena na
askeza za ostvaruvawe na hristijanski ìvot spored Evangelieto. So molitva i so fizi~ka rabota, so celo angaìrawe na sopstvenoto bitie, asketot se vozvi{uva, bogoupodobuva, se oboùva
i postignuva svetost. Asketizmot go razvivale judaizmot, mnogubo{tvoto, filozofite, osobeno stoicite, no najmnogu hristijanstvoto so svetite otci i crkovni u~iteli, po~nuvaj}i od
Origen i Kliment Aleksandriski, egipetskite pustinici, do
dene{noto Isto~no mona{tvo.
Vo Makedonija asketizmot opstojuva od vremeto na makedonskite asketi, od mona{tvoto na
sv. Naum Ohridski do sega{nite
mona{ki bratstva vo makedonskite manastiri.
LIT.: Polnyj pravoslavnyj bogoslovskij `nciklopedi=eskij slovarw, I
i II, reprintnoe izdanie, Moskva,
1921.
Rat. Gr.
ASKLEPIJ mitski heroj, bog

na medicinata vo gr~kata mitologija, sin na Apolon i nimfata
Koronida, odgledan od kenotaurot Hiron, koj mu go predava
iskustvoto od medicinata. Najgolemo svetili{te ima vo Epidaur.
Vo Filipi e poznat golemiot
reljef, vo koj centralno mesto
ima Asklepij i }erka mu Higieja.
Vo Makedonija e po~ituvan kako
boèstvo, a kako glaven atribut
ja ima zmijata.
LIT.: Re~nik gr~ke i rimske mitologije,
Beograd, 1979.
A. [uk.
ASOCIJACIJA NA ARHITEKTI NA MAKEDONIJA

osnovana vo Skopje (1952) kako
Dru{tvo na arhitekti na NRM.
Raboti kako Sojuz na arhitekti
na Makedonija (19801999), a podocna (1999) kako Asocijacija na
arhitekti (AAM) na Makedonija.
Celite, opredelbite i delokrugot na rabotata na AAM se podredeni na po{irokiot interes
za razvoj, unapreduvawe i afirmacija na arhitektonskata profesija, kako na teritorijata na
RM, taka i vo me|unarodni ramki.
98
Stipendisti na Fondacijata Atanas Bliznakov# so fondatorot (vo sredinata)
isto~no od sredniot tek na r.

Vardar. Kako nivni centar se
spomnuva gr. Astraion, koj s
u{te ne e lociran.
A. [uk.
ASTRAION dreven grad vo Pajonija, smesten na prostorot

isto~no od Vardar, najverojatno
centar na plemeto Astrai. Spored
geografot Ptolomej Astraion se
nao|al severno od Dober, no denes
negovata lokacija e nepoznata.
A. [uk.
ATAI Uskubi (Atai od Skopje)

(vtora pol. na XV po~. na XVI v.)
eden od najpopularnite osmanliski poeti na preminot od XV
vo XVI v. Bil pripadnik na
Nak{bendiskiot dervi{ki red.
Negovata poezija osobeno bila
slavena i po~ituvana vo Rumelija. Po~inal vo vremeto na sultanot Selim I (15121520).
LIT.: Dragi \orgiev, Skopje od turskoto osvojuvawe do krajot na XVII vek,
Skopje, 1997.
Dr. \.
ATAL (? 335 pr.n.e.) makedonski vojskovodec vo vojskata na

Filip II. Vo 337 god. pr.n.e. Filip II se oènil so }erkata na
Atal Kleopatra. Atal bil ubien po naredba na Aleksandar III
Makedonski vo 335 g. pr.n.e., a
tetot Sv. Kiril i Metodij# vo

Skopje, osnovana spored li~no
izrazenata èlba na sonarodnikot Atanas Bliznakov (Dmbeni,
Kostursko, 15. XII 1901 Skopje,
10. VII 1998), koj{to ìveel i rabotel pove}e od 50 godini vo SAD
(Geri, Indijana). Odlukata za osnovawe e donesena na sednica na
Univerzitetskiot sovet na 18. IV
1977. Fondacijata, spored nejziniot statut, ja rakovodi Upraven
odbor. Osnovnata cel e stipendiraweto na studenti na Univerzitetot {to pokaùvaat osobeni
rezultati vo studiite, a nemaat
dovolno sredstva za {koluvawe.
Do u~ebnata 2002/2003 godina od
Fondacijata se dodeleni 252 stipendii na studenti od site visoko{kolski ustanovi na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#.
LIT.: Sl. Nikolovski Katin, Atanas
Bliznakov, Skopje, 2000.
K. Kamb.
ATANAS-VULGARIS, Kosta
([tip ili [tipska kaza, 1797
Navpaktos, pred 1865) u~esnik
vo Gr~koto vostanie. Od 1822 do
1824 godina bil pod komanda na
Teodor Kolokotroni. Od 1825 g.
bil vo kowicata na Haxi Hristo.
Se istaknal i stanal oficer. Od
1828 g. bil na~alnik na 25 du{i.
Vo 1841/2 bil odlikuvan so bakaren medal. Se smetal onepravdan
i vo 1844 g. baral srebren medal.
ATANASOV
LIT.: Nikola Todorov - Veselin Trakov, Blgari u~asnici v borbite za osvobo`denieto na Gci 1821-1828, Sofi,
1971.
M. Zdr.
ATANASIJ I arhiepiskop na
Ohridskata arhiepiskopija (vtora polovina na XVI - po~etok na
XVII v.). Po doa|aweto na arhiepiskopskiot prestol se aktiviral za osloboduvawe od vlasta na
na Osmanliskata Dràva so pomo{ od zapadnoevropskite vladeteli. Vo po~etokot na 1596 g. vospostavil vrska so Venecija koja
ne pokaàla interes. Istata godina otpatuval vo Neapol, kaj
{panskiot vicekral za da ja pridobie [panija za planiranoto
osloboditelno vostanie. So dobiena mala pomo{ arhiepiskopot vo avgust vo Himara, primorska oblast pod negova crkovna
vlast, krenal vostanie, no izostanalo o~ekuvanoto voeno angaìrawe na [panija. Esenta 1897 g.
otpatuval vo Rim. Vatikan ja uslovil poddr{kata so prifa}awe
unija. Arhiepiskopot Atanasij
bil vo Avstrija (1598 i po~etokot na 1599) od koja dobil samo
finansiska pomo{. Vo po~etokot na 1600 g. se vratil vo Makedonija, vo Ohrid. Otpatuval vo
Rusija ( 1604) da bara poddr{ka za
osloboduvawe na pravoslavnite
vo negovata crkva. Rusija ne pokaàla interes. Povtorno se svrtel kon Zapadna Evropa (1613,
1614 i 1615) za da ja pridobie
[panija. Evropskite golemi dràvi ostanale nezainteresirani.
LIT.: M. Minoski, Osloboditelni dvièwa i vostanija vo Makedonija (1564-1615),
Skopje, 1972; Nikola Milev, Ohridskit
patrirh Atanasi i skitanita mu v
~u`bin (1597-1615), Izvesti na istori~eskoto druèstvo#, V, Sofi, 1922. M. Min.
ATANASIJ II (vtora pol. na

XV v.) ohridski arhiepiskop
(16531660). Kako poglavar na
Ohridskata arhiepiskopija se
spomenuva me|u II i 20. XII 1653 g.
Stapil vo vrska so papata Aleksandar VII za unija (16551667) i
zaedno so pelagoniskiot mitropolit Eremija i dra~kiot Hariton prestojuvale vo Rim, kade
{to barale milostina. Vo tekot
na 1658 g. Atanasij II mu gi pretstavil svoite gramoti na ruskiot
car Aleksej Mihajlovi~ (1645
1676) i na eden od najpoznatite i
najkontroverzni ruski patrijarsi Nikon (16521658), od koi baral materijalna i moralna pomo{ (milostina) za zapustenite
crkvi i manastiri vo dijacezata
na Ohridskata arhiepiskopija.
LIT.: I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i, II, Sofi, 1995.
Al. Tr.
ATANASOV, Angel (s. Kru{evo, Sersko, 1879 Krxali, Buga-
rija, 1952) u~itel i revolucioner. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Ser (1900) i u~itelstvuval vo \umurxina. Kako direktor
na Serskoto klasno u~ili{te
(1902) stanal ~len na Serskiot
OK na TMORO. Vo tekot na V
1903 g. bil zatvoren i osuden na
tri godini zatvor. Po amnestijata (1904) povtorno stapil vo redovite na TMORO. U~estvuval
kako delegat na Serskiot okruèn kongres (1905).
LIT.: V. Nov ìvot#, Kqrdàli, 1983,
br. 55, 4.
Al. Tr.
Vasil
Atanasov
ATANASOV, Vasil (Strumica,

16. IV 1957) oboist. Diplomira
na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (1980), vo klasata
na prof. K. Davidovski, kaj kogo gi
zavr{uva i postdiplomskite studii (1987). Od 1980 g. e prv oboist
na Makedonskata filharmonija.
^len e na Skopskiot duva~ki
kvintet i profesor po oboa vo
MBUC Ilija Nikolovski-Luj#
vo Skopje. Umetnik so {irok dijapazon na dela. Koncertira vo pove}e zemji na svetot, a ima ostvareno i brojni snimki na CD. B. Ort.
ATANASOV, d-r Filip (s. Smrde{, Kostursko, Egejsiot del na
Makedonija, ? Sovetski Sojuz,
1956) lekar, pripadnik na
MEFO. Potpisnik na Tiranskiot protokol so Kosovskiot albanski komitet (1921), zadgrani~en
pretstavnik na MFRO (1922).
Emigriral vo Viena (1923), kade
{to u~estvuval vo formiraweto
na Balkanskiot revolucioneren
komitet, vo objavuvaweto na vienskite dokumenti (aprilmaj 1924)
i vo osnovaweto na VMRO(Ob)
(1925). Bil vo Privremenoto rakovodstvo na nacional-federalisti~kata struja na Organizacijata, izbran na Konferencija vo
Carirad (1929). Se vratil vo Bugarija (1931), a po Vtorata svetska
vojna emigriral vo Sovetskiot
Sojuz, kade {to i po~inal.
IZV. i LIT.: Arhiv na Ministerstvoto na
vtre{nite raboti, Sofi, OB-16199, l.
125-135; AINI, sl. IV. 242/II, br. 69, Nikola
Kirov-Maski, V stro za Makedoni, Sofi, 1957, kn. II (rakopis); Darinka Pa~emska, VMRO(Ob), Skopje, 1985.
Z. Tod.
Nikola
Atanasov
ATANASOV, Nikola (s. Orese~en, Egejsiot del na Makedonija,

28. X 1939) flejtist. Studiite
gi zavr{uva na Muzi~kata akademija vo Qubqana (B. âmpa,
1964), a specijalizira na Akademijata Santa ê~ilija# vo Rim
(S. Gayeloni, 1970). Kako student
vo Qubqana, ~len e na Operskiot
i na Filharmoniskiot orkestar,
a potoa, do penzioniraweto, prv
flejtist na Skopskata opera.
Osven toa, (od 1974 g.) raboti kako honoraren profesor na FMU
vo Skopje i na Umetni~kata akademija vo Pri{tina. A. so uspeh
nastapuva vo zemjata i vo pove}e
evropski i vonevropski zemji kako solist i so Ansamblot za sovremena muzika Sveta Sofija#,
kako i so trioto Skopje#. Interpretator na mnogu dela za flejta
od doma{ni kompozitori. Dr. O.
Petar
Atanasov
ATANASOV, Petar (s. Uma, Gevgelisko, 25. XII 1939) lingvistromanist, univerzitetski profesor. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Gevgelija. Studiite gi zavr{il vo Skopje na Grupata za romanska filologija na
Filozofskiot fakultet. Magistriral vo 1975 g. vo Belgrad, a
doktoriral vo 1979 g. vo Skopje
na tema Meglenoromanskiot denes. Fonetika i fonologija#. Na
Katedrata za romanski jazici i
knièvnosti gi predaval predmetite: Romanski jazik, Fonetika i
fonologija na francuskiot jazik, Istorija na francuskiot jazik, Sporedbena gramatika na romanskite jazici, Istorija na italijanskiot jazik, a isto taka i
99
ATANASOV
Balkanska lingvistika za postdiplomskite studii pri Filol{kiot fakultet vo Skopje. Bil

{ef na Katedrata za romanski jazici i knièvnosti vo dva mandata, pretsedatel na Sovetot na Filolo{kiot fakultet, kako i
~len na Univerzitetskiot senat.
Dobitnik e na ordenot Akademski palmi od Vladata na Francija (1995). Objavil 13 re~nici i
monografii.
M. Mark.
ATANASOV, Sotir Janakiev (s.
Klisura, Gornoxumajsko, 30. III
1876 s. Draìnci, Belogradi{ko, 7. IX 1940) {tipski vojvoda, polkovnik vo Bugarskata armija. Zavr{il voeno u~ili{te vo
Sofija (1900). Bil ko~anski, kratovski i {tipski vojvoda (1902
1903) i u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie. U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna
(vo XI makedonska divizija) vo
Bugarskata armija.
LIT.: Ilstraci Ilinden#, kn. 5, Sofi, 1935-1936; S. Tasev, Selo Klisura,
Blagoevgrad, 1972.
Al. Tr.
ATANASOV-BO@ANIN, Atanas (Petri~, 1921 Petri~, 10. V

1975) partizan na Petri~kiot
partizanski odred Andon Popov# i ~len na Prvoto, Vtoroto i
Tretoto zasedanie na ASNOM.
Vo svojot pozdraven govor na Vtoroto zasedanie na ASNOM gi
prenel èlbite na makedonskiot
narod od Pirinskiot del na Makedonija za obedinuvawe vo edna
makedonska nacionalna dràva.
LIT.: Velimir Brezoski Mile Todorovski, Politi~kiot, nacionalniot i
socijalniot sostav na narodnite pretstavnici na Prvoto zasedanie na ASNOM, Glasnik na INI#, VIII/1, Skopje,
1964; ASNOM. Dokumenti od Prvoto i
Vtoroto zasedanie na ASNOM, I, 2, Arhiv na Makedonija, Skopje, 1984. V. Jot.
ATANASOV-INXETO, Ivan (s.

Vatrena, Demirhisarsko, Sersko,
ok. 1846 s. Crvi{te, Dupni~ko,
11. IV 1896) male{evski vojvoda.
U~estvuval vo Rusko-osmanliskata vojna (1877/1878) kako dobrovolec vo IX dobrovole~ka (opol~enska) ~eta. Aktivno u~estvuval vo
Kresnenskoto vostanie (1878/
1879) kako vojvoda so ~eta na desniot breg na rekata Struma, kako
vojvoda vo Razlo{koto vostanie,
kako i vo Srpsko-bugarskata vojna (1885) vo edinicite na bugarskata vojska. Po 1895 g. dejstvuval
so ~eta vo Male{evsko i vo Porojsko.
IZV. i LIT.: CDA, f.: 173, op. 6, a. e, 663,
ll. 34-42; A. Trajanovski, Novi soznanija
za ìvotot i dejnosta na vojvodata
Iqo Markov-Male{evski (18051898).
zb.: Iqo Markov-Male{evski i negovoto
vreme, Berovo, 2002, 5-35.
Al. Tr.
ATANASOVA, Janka (Debar, 19.

XII 1935 Skopje, 1980) baleri100
na. Go zavr{uva Baletskoto u~ili{te vo Skopje, vo klasata na \.

Makedonski i N. Kirsanova. Angaìrana e vo MNT (1950-1961).
Stanuva ~len na Baletot pri Narodnoto pozori{te vo Belgrad
(1961-1980). Izrazito lirska balerina so dobra klasi~na baletska tehnika i ubava razvojna linija na dvièweto.
niori so me~ osvoil 6 zlatni, 5

srebreni i 5 bronzeni medali vo
poedine~na i ekipna konkurencija. So sabja osvoil eden (1970), a
vo floret dva srebreni medala
(1973 i 1974). Za jugoslovenskata
reprezentacija nastapil okolu 90
pati. Go osnoval MK Vardar# vo
Br. R.
Skopje (1991).
ULOGI: Odeta (P. I. âjkovski, Lebedovo ezero#), Carska ubavica (I. Stravinski, @ar-ptica#) i dr.
Em. X.
ATANASOVDEN praznik posveten na golemiot hristijanski

svetitel sv. Atanasij Veliki. Na{iot narod go praznuva dva pati
vo godinata. Na 31/18 januari, so
doma{ni slu`bi, se praznuva
Atanasovden-zimen, kako zaedni~ki spomen na dvajcata aleksandriski arhiepiskopi sv. Atanasij
Veliki i sv. Kiril Aleksandriski, za nivnite zaedni~ki zaslugi
vo odbranata na pravoslavieto od
dvete eresi: arijanstvoto i nestorijanstvoto. Praznikot narodot
go smeta za sredzimo i se veruva
deka glavnite studovi ve}e se pominati. Vo narodnoto veruvawe
toj e pobednik nad silnite studovi i mrazevi. Se praznuva i na 15/2
maj, den na upokojuvaweto na svetitelot, praznik poznat kako
Atanasovden-leten.
LIT.: Srpski narodni obi~aji u \ev|eliskoj kazi, prikupio i opisao Stefan Tanovi, u~iteq, Beograd, 1927; Zorka Delinikolova, Obi~ai svrzani so poedini
praznici i nedelni dni vo Radovi{,
Glasnik na Etnolo{ki muzej, 1, Skopje,
1960.
M. Kit.
Kiro
Atanasovski
ATANASOVSKI, Kiro Krstev

(psevd. Stra{o) (Kavadarci,
1923 Kavadarci, 7. IV 1944)
nalbat, borec i naroden heroj.
Zavr{il dva klasa gra|anska
{kola. Kako ~len na SKOJ
(1940) i na KPJ (1941), bil eden
od organizatorite na NOAVM
vo Tikve{ijata: ~len na MK na
KPJ vo Kavadarci (1942) i ~len
na Oblasniot komitet na KPM
vo Veles (1943). Bil borec na Tikve{kiot NOPO Dobri Daskalov#. Pri ilegalen prestoj vo
Kavadarci so sekretarot na OK
na KPM vo Kavadarci Dim~e
Mir~ev za prifat na okolu 60
novi borci, bile provaleni i
blokirani od okolu 700 bugarski
vojnici, kontra~etnici i policajci. Po sedum~asovna oruèna
presmetka, otkako im privr{ila
municijata, D. Mir~ev se samoubil, a toj zaginal vo obidot da se
probie. Proglasen e za naroden
heroj na Jugoslavija (20. XII
1951).
IZV.: Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, VI,
dokumenti, Kavadarci Negotino, 1984.
LIT.: Aleksandar Grkov, Tikve{ijata vo
NOB. Zbornik na padnatite borci i `rtvi na fa{izmot od Kavadarsko, Kavadarci, y. a., 14; Aleksandar Popovski, Atanasovski Krsto Kiro (1923-1944), Narodni
heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 36-43;
Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, 1-5, Kavadarci Negotino, 1984.
S. Ml.
Me~uvawe
ATANASOVSKI, Aleksandar
(Skopje, 15. XI 1945) gradeèn
tehni~ar, me~uvalec. Zavr{il
Gradeèn u~ili{ten centar vo
Skopje (1964). Bil ~len na Me~uva~kiot klub Rabotni~ki# vo
Skopje (od 1959). Na prvenstvata
na Jugoslavija (19671976) za se-
ATANASOVSKI, Miho (Skopje, 10. IV 1934) poet, dramski

avtor, pisatel za deca i mladi,
basnopisec. Rabotniot vek go minal kako novinar i urednik vo
Makedonskoto radio.
DELA: stihozbirki: O~ite i izmaglinite, Sk., 1955; Nikoga{ ne sum sam, Sk.,
1957; Minuvat proleti, Sk., 1959; Boùriki, Sk., 1963; Otade rekata, Sk., 1985;
knigi za deca: Marko novinarko, Sk., 1969;
Ku}i~kata so bela {amija, Sk., 1987; Tutule bale, Sk., 1994; Uli~eto so obetki
ATANASOSKI
Miho
Atanasovski
od cre{i, Sk., 1995; Qubovniot ìvot na

Simsile, Sk., 1998; Ve~eri kaj {adravanot, Sk., 2000.
V. Toc.
ATANASOVSKI-KRSTANÊ,
Slave Krstanov (Ohrid, 1915)
rezbar. Go zavr{il Rezbarskoto
u~ili{te vo Ohrid (1935/1936).
Bil u~enik na akademskiot vajar
Branislav Jovan~evi} od Kraguevac (19291932) i na Branko [otra, se usovr{uval vo Belgrad kaj
poznatiot ~e{ki majstor-rezbar
Anton Kniha i kaj rezbarot-skulptor Ante Bihi}. Po Osloboduvaweto bil nastavnik vo Rezbarskoto u~ili{te vo Ohrid (19471949)
i vo U~ili{teto za primeneta
umetnost vo Skopje, a potoa rabotel vo Rezbarskoto atelje Andon
ATANASOVSKI, Sande (s. Trnovo, Krivopalane~ko, 22. V 1949)

dipl. grad. in`., red. prof. na
Grade`niot fakultet vo Skopje
(1996) po predmeti od oblasta na
betonot, armiranobetonskite i
prednapregnatite konstrukcii,
dekan (od X 2003), pretsedatel na
Sojuzot na grade`nite inèneri
na RM. Magistriral i doktoriral (1987) na mati~niot fakultet. Objavil pove}e trudovi i
univerzitetski u~ebnik Armiranobetonski konstrukcii I. Bil
pretsedatel na Dru{tvoto na
grade`nite konstruktori (1990
95) i urednik na spisanieto Gradeèn konstruktor#.
Q. T.
ATANASOVSKI-BARBAK, Tomo (Bitola, 9. IV 1929 Popova

[apka, 10. II 1985) univ. professor po fizi~ka kultura, sportski
rabotnik. Diplomiral na Visokata {kola za fizi~ka kultura
vo Belgrad (1958). Bil profesor
po fizi~ko vospitanie vo Bitola (19581965), na Vi{ata {kola
za fizi~ka kultura vo Skopje
(19651980) i vi{ predava~ po
predmetot ko{arka na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje
(19781985). Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje
(1977), na tema: Zavisnost na
preciznosta od vozrasta i rastojanieto pri frlaweto na topkata
vo ko{ so edna raka vo visina na
glavata #. Objavuval stru~ni i nau~ni trudovi.
D. S.
voeno-politi~ki komentator. Bil

aktiven u~esnik vo rabotni~koto
dvièwe sproti Vtorata svetska
vojna i u~esnik vo NOB (1941),
podocna kako politi~ki komesar
na bataljon i na brigada. Po Osloboduvaweto zavr{il Vi{a
voena akademija i kako aktiven
oficer bil na~alnik na [tabot
na Narodnata odbrana na Skopje,
operativen na~alnik i komandant na Teritorijalnata odbrana
na Makedonija. Isto taka, bil
~len na CK na SKM i pretsedatel na SZB od NOV. Po osamostojuvaweto na RM bil ~len na So-
Todor
Atanasovski
vetot za nacionalna bezbednost.

Avtor e na golem broj komentari
vo dnevniot pe~at i nekolku
stru~ni studii.
Slave Krstan~e, vo svojata rezbarska rabotilnica
Tomo
AtanasovskiBarbak
Dukov# vo Ohrid (19501962) i vo

Muzejot na Ohrid. Ima izraboteno
nad 2.660 primeroci rezbaren
mebel, kopanici, ikoni od drvo,
ikonostasi, maski, rozeti i dr. Pove}e negovi izrabotki se nao|aat
vo novata Soborna crkva vo Skopje, vo crkvata Sv. Atanas# vo s.
Bolno, Resensko, crkvata Sv. Bogorodica# vo s. Kali{ta, Stru{ko,
25 dela vo Muzejot 25 Maj# i vo
Palatata na Federacijata, vo t.n.
Makedonska sala, vo Belgrad.
Posebno impresivni se rezbarenite stolbovi so visina od 10,5 h
0,50 m {irina vo sve~enata sala na
MANU i dvete rozeti vo Palatata
na Federacijata vo Belgrad. Od
osnovaweto bil ~len na Zdruènieto za primeneti likovni umetnici na Makedonija. Imal 17 samostojni izlo`bi.
LIT.: G. K., Izlo`ba na posledniot
rezbar, Ve~er#, XXIX, 8761, Skopje, 8. X
1991, 11; Tomislav Osmanli, Pesni vo oreovo drvo. Sredbi so doajenite: Slave
AtanasovskiKrstan~e, Nova Makedonija#, XLVII, 16067, Skopje, 16. X 1991, 13;
Boge Petreski, @ivot i darba izdlabeni
vo drvo, Makedonija#, br. 512, Skopje,
dekemvri 1995, 32-33.
S. Ml.
ATANASOVSKI, Todor (psevd.

Jane) (Kavadarci, 1925) nacionalno-politi~ki deec, generalpolkovnik na JNA vo penzija i
BIBL.: ûdniot mar{ niz Tikve{ijata,

Vtora makedonska udarna brigada, Skopje,
1973, 67-72; Fevruarskiot pohod na
edinicite na NOV i POJ na Makedonija.
Strategijata na upotrebata na OS vo
NOV. Sovremenost#, XXIX, 4, Skopje,
1979, 17-32; Formiraweto i aktivnosta
na Mesnoto poverenstvo na KPM vo Kavadarci vo periodot april sredinata
na juli 1943 godina, Tikve{ijata vo NOV
1941-1945. Kn. vtora: KPJ-KPM vo Tikve{ijata 1939-1945, 147-155; Formirawe i
razvoj na voenite edinici, na istoto mesto. Kn. treta: Partizanski odredi i voeni
edinici, KavadarciNegotino, 1984, 7-17;
Voeno-operativen osvrt vrz dejstvijata
i aktivnostite na prostorot na
Tretata
operativna
zona
i
Tikve{ijata vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna, na istoto mesto, 89121; Mladinskoto rabotni~ko dvièwe
vo Kavadarci vo 19411943 godina, na istoto mesto. Kn. ~etvrta: Politi~kite
organizacii i narodnata vlast, 113-124;
Voeno-strategiski implikacii po
Prvoto zasedanie na ASNOM 1944 godina, ASNOM. Pedeset godini makedonska
dràva 1944-1994, Skopje, 1995, 445-447.
LIT.: Sto makedonski godini. Redaktor
Jovan Pavlovski. Skopje, 2004, 339, 347,
690 i 697.
S. Ml.
ATANASOSKI, Pece (Dolneni, Prilepsko, 25. X 1925 Skopje, 14. IX. 1996) igraorec i instrumentalist, najpoznat makedonski gajdaxija i eden od najproduktivnite sobira~i na makedonski narodni pesni i ora. Bil profesionalno angaìran vo Radio
Skopje (1946) i vo Dràvniot ansambl za narodni pesni i igri
101
ATANACKOVI]
Pece
Atanasoski
Tanec# vo Skopje (1950). Od 1959

g. do penzioniraweto bil rakovoditel na Orkestarot od narodni
instrumenti vo Radio Skopje i
koreograf na pove}e od dvaeset
KUD vo RM. Od 1966 g. polni 29
godini ja rakovodel Folklornata
{kola za stranci vo Ote{evo. So
svoite gostuvawa so razni kulturno-umetni~ki dru{tva niz
svetot gi afirmiral visokite
dostoinstva na makedonskiot melos. Nositel e na 19 me|unarodni
nagradi na svetskite festivali
vo Langolen (Anglija), Brno i vo
drugi gradovi. Vo konkurencija
na 1.800 gajdaxii od celiot svet,
go osvoil prvoto mesto i nagradata Zlatna gajda# na festivalot
vo Eri~e, Italija (1968). Kako
svetski priznat naroden instrumentalist, drèl ~asovi na razni
univerziteti vo svetot, od Los
Anxeles do Tokio. Ima sobrano
impozantna folklorna zbirka od
okolu 20.000 narodni pesni i ora.
Po~ina kako direktor na Dolnenskiot festival, ~ij osnova~ be{e
(1973), a koj sega e imenuvan kako
Festival na narodni instrumenti i pesni Pece Atanasoski#
s. Dolneni, Prilep (v).
LIT.: Atanas ûposki, Pece Atanasovski: Celosno $ pripa|am na makedonskata
izvorna muzika, Dnevnik#, I, 63, Skopje, 4.
VI 1996, 12; C. S., Pro{ev, Nikolovski,
Atanasovski, In memoriam, Studentski
zbor#, XLVII, 1243, Skopje, 16. X 1996, 23.
S. Ml.
ATANACKOVI], Dimitrie (Cazin, BiH, 5. H 1914 Rieka, Hrvatska, 27. VII 2004) farmakolog,
redoven profesor i eden od prvite nastavnici na Med. f. vo Skopje (1947). Osnovopolo`nik i prv
direktor na Institutot za farmakologija. Diplomiral na Med.
f. vo Belgrad i bil izbran za asistent po farmakologija. Vo Vtorata svetska vojna rabotel kako
lekar vo Zemun i aktivno ja pomagal NOVJ. Vo eden mandat bil i
dekan na Med. f. vo Skopje. Vo
1957 g. zaminal na Farm. f. vo Belgrad, a potoa na Med. f. vo Rieka.
ili atalar sz# (govor na predcite#). Spored najstariot re~nik

na turskiot jazik i istorijata na
turskata kultura Divan Lugat-it
Trk#, turskiot termin za poslovica e sav, a vo literaturata se
sre}avaat terminite mesel i darbimesel. Dene{nite tekstovi se sovremeni varijanti od najstarite
zapisi. Taka, na pr., poslovicata
Kurt kurti yemez# (Volkot volk
ne jade) ~esto se sre}ava me|u turskoto naselenie vo Makedonija,
~ija varijanta od XI v. glasi: Bori ko[misn yemez#, a vo XV v. taa se
javuva kako Kurt ko[misn incitmez#. Kako rezultat na me|unarodnite kontakti, za najgolemiot
broj poslovici sosema e nemo`no
da se odredat pati{tata na nivnoto prifa}awe i tatkovinata
na nivnoto nastanuvawe. Pri sporeduvaweto na nekoi dene{ni
turski poslovici od Makedonija
so nivni varijanti vo starite zapisi, se zabeleùvaat jazi~ni
promeni, a vo drugi nekoi zborovi se zameneti so drugi.
LIT.: Qmer Asim Aksoy, Atasqzleri ve deyimleri sqzl, Atasqzleri sqzl, Trk Dili Kurumu Yaynlar, Ankara, 1971; Sevim Pili~kova, Prilog kon prou~uvaweto na narodnite poslovici kaj Turcite od Makedonija, Skopje, 1987; Poslovicite kako mikrostruktura na anegdotite, Nau~en
sobir za folklorot na Resen i Resensko#,
1992, Ote{evo, Makedonski folklor#
48, XXIV, Skopje, 1991, 335-342; Bone Veli~kovski, Comparison between the Turkish
and Macedonian Medical Proverbs: Health in
the hands of ordinary people, Proceedings of the
38th International Congress on the History of
Medicine, Turkish Historical Society, v. III, Ankara, 2005, 1863-1870.
S. Pil.
ATEIZAM gledi{te so koe se

odre~uva postoeweto na Bog, bezbo`ni{tvo, antiteizam. Ateizmot go prifa}aat i teoretski go
zastapuvaat mnozina makedonski
intelektualci, me|u niv i onie
od marksisti~ka proveniencija.
premierot na Obedinetoto Kralstvo Velika Britanija Vinston

Spenser êr~il i pretsedatelot
na SAD Franklin Delano Ruzvelt, potpi{ana na sostanokot na
Atlantskiot Okean vo blizina
na Wu Faudlend. Deklarirale
otkaùvawe od kakvi bilo teritorijalni pro{iruvawa; pro{iruvawa da ne se dozvolat ako ne se
vo soglasnost so slobodno izrazenata volja na narodot; po~ituvawe na pravoto na site narodi da
izberat oblik na vladeewe {to
im odgovora; vra}awe na pravoto
na narodite samite da se upravuvaat, dokolku od toa pravo bile
li{eni so sila; pristap do surovini i trgovija vo svetot pod isti
uslovi i na golemite i na malite
narodi i vospostavuvawe mir i
bezbednost za site narodi i site
lu|e vo site zemji da ìveat oslobodeni od stravot i bedata. T. ^.
V. G.-P.
ATICI (s. Crni~ani, Bogdanci)

naselba od docniot neolit. Arheolo{ki artefakti na povr{ina od 500 h 200 m vo parcelite 5 i
10 na Vinojug. Naselbata leì
vo dolniot tek od obete strani na
Kavakdere, koe od sever se spu{ta
vo Crni~anska Reka. Istraùvawata vo 1988 g. go pokaàa kulturniot sloj od 1,80 m. Keramikata e
so dobra faktura i so mazneta povr{ina, so siva ili so kafeava
boja (karakteristi~na za docniot
neolit). Od kultnata plastika se
najdeni minijaturni statuetki.
Br. N.
LIT.: D. Zdravkovski, Arheolo{ki

istraùvawa na lokalitetot Atici
vo selo Crni~ani, Gevgelisko, MAA, 10,
Skopje, 1989, 7987.
D. Z.
ATASOZU (Atasqy) poslovica,

{to deneska se imenuva Atasqy#
ATLANTSKA POVELBA (14.

VIII 1941) zaedni~ka izjava na
102
Faksimil od Atlantskata povelba (1941)
êdo [arevski i Lazo Milo{evski

vo trka na 400 m (1953)
ATLETIKA VO MAKEDONIJA sportski natprevaruvawa vo

odewe, tr~awa, skokawa, frlawa
i vi{eboj. Vo vid na sovremeno
tr~awe se spomnuva vo Skopje
(1902). Atletikata bila zastapena so nekoi elementi vo predmetot gimnastika i vo gimnasti~kite organizacii (1908 1941), kako
i vo nastavata po fizi~ko vospi-
AHMED
tanie (19452006). Vo pove}eto

sportski klubovi bile formirani atletski sekcii (po 1945), a
pri Fiskulturniot odbor na Makedonija poseben referat. Potoa
bile sozdadeni atletski klubovi
i Atletski sojuz (1949), a sega se
vika Atletska federacija na Makedonija (2002). Prvata atletska
pateka bila izgradena vo Skopje
(1949), podocna i vo drugite pogolemi gradovi. Prvo republi~ko
prvenstvo bilo organizirano za
seniori vo poedine~na (1950), a
potoa vo ekipna konkurencija,
kako i natprevari za juniori (od
1953) i za juniorki (od 1955). Bile odrùvani i me|urepubli~ki
(od 1949) i me|unarodni sredbi
(od 1955). Sobir na atletskite sudii na Makedonija e formiran vo
Skopje (1957). Trenerski kadar e
osposobuvan preku kursevi (od
1947), a potoa i na visoko{kolskite ustanovi. ^lenovi i na jugoslovenskata reprezentacija bile: Lazo Milo{evski, Vera Veljanovska, Elizabeta Boìnovska,
Milo{ Bucevski, Elica Zmejkova, Qubi{a Trboevi}, Janko Jakimovski, êdo [arevski i dr.
Z. R.
ATLETSKA (PE[A^KA) TRKA. Vo ramkite na kowi~kata trka {to bila odràna vo Skopje
(1902) bil organiziran i natprevar vo tr~awe. Vo nego u~estvuvale {est natprevaruva~i. Prv na
celta pristignal Rahman Bekir
od seloto Bajovce (Kosovo) so
vreme od 5,45 minuti. Vtor bil
Mehmed Bilal od Sjenica. Nastanot pretstavuval prv moderen
natprevar vo atletskata disciplina tr~awe na 1650 metri. Toj se
odlikuva i so drugi karakteristiki na modernoto atletsko natprevaruvawe, kako {to se start,
cel, sudii i to~no merewe na postignatoto vreme.
D. S.
ski (19931999) i Qup~o Stankovski (od 1999). Vesnikot ima

redakcija (11 novinari) vo Skopje i dopisna mreà od svetot, a se
rasprostranuva, pokraj vo Avstralija i RM, i vo Egejskiot,
Pirinskiot i Maloprespanskiot
del na Makedonija.
Bl. R.
Mis
Ston
AFERATA MIS STON (1901

1902) afera {to nastanala so
plenuvaweto na amerikanskata
protestantska misionerka mis
Elen Ston i nejzinata pridru`ni~ka Katerina Cilka Stefanova od ~etite na TMORO (Jane
Sandanski, Hristo êrnopeev i
Krsto Asenov). Plenuvaweto bilo izvr{eno na 21. VIII / 3. IX 1901
g. vo Pirinskiot del na Makedonija pome|u Bansko i Gorna Xumaja kaj mesnosta Potprena Skala za dobivawe otkup. Pregovorite za isplata na otkupot i za osloboduvawe na zalo`ni~kite
traele 6 meseci. Po~etniot iznos
na sredstvata za otkup bil opredelen na 25.000 turski liri.
Sredstvata za otkup bile sobrani
preku dobrovolni prilozi. Na 31.
I 1902 god. vo Bansko bile isplateni 14.500 tur. liri. Plenetite
misionerki bile oslobodeni na
23. II 1902 g. vo s. Grada{orci
Strumi~ko. Aferata Mis Ston
stanala svetski poznata i go
afirmirala makedonskoto osloboditelno delo.
LIT.: Van~o \or|iev, Aferata Mis
Ston, Istorija, XXXVIII/1, Skopje, 2002.
V. \.
Faksimil od Avstralisko-Makedonski nedelnik#
AVSTRALISKO-MAKEDONSKI NEDELNIK# (AUSTRALIAN-MACEDONIAN WEEKLY)

(Melburn, Avstralija, 5. V 1986
) najtira`niot makedonski
vesnik nadvor od RM. Osnova~i
se Anxelo Pateras, Xim Tomev,
Petar Korunovski i Krste Naumovski (pod glavna redakcija na
Xim Tomev). Se pe~ati na makedonski i angliski jazik, vo tira`
od 6.000 primeroci. Podocna
sopstvenici-redaktori se: Aleksandar Georgiev (19911993),
Zlatko Blajer i Qup~o Stankov-
AFION (Papaver somniferum L.)

odgleduvan nekolku veka pr. n.e.
vo Mala Azija. Vo Makedonija go
Niva so afion
prenele Turcite. Se odgleduva za

maslo i kako lekovito rastenie.
Maslo se dobiva od semeto, koe
sodrì 50-60%, a od ~u{kite
morfium, kodin, naracein, tebein, papaverin i dr. Za odgleduvawe na opiumskiot afion e potrebna posebna dozvola. Vo Republika Makedonija e sozdadena
P. Iv.
sortata Pionir#.
AHIL, Prespanski i Lariski,
sv. (se upokoil 330 g.) episkop
vo Prespa i vo Larisa. U~esnik
na Prviot vselenski sobor vo
Nikeja (325). Pokrovitel na Ohridskata arhiepiskopija i patron na car Samuil. Samuil gi
donel negovite mo{ti na ostrovot Sveti Ahil vo Prespanskoto
Ezero, vo istoimenata crkva nare~ena Golema crkva#, kade {to
eden period bilo i sedi{teto na
Ohridskata arhiepiskopija.
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje,
1989; Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, 1 i 2, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod
turska vlast, Skopje, 1997.
Rat. Gr.
Sultanot
Ahmed III
AHMED III (Haxioglu Pazari,

31. XII 1673 Istanbul, ?. VI 1736)
dvaeset i tretiot osmanliski
sultan, koj vladeel (i so Makedonija) 27 godini (23. VIII 1703 1. X
1730). Vo negovoto vreme vladeela buntovna sostojba, izrazena
so ajdutski napadi vo Imperijata.
Jani~arite bile nezadovolni od
reformite i go simnale od prestolot.
LIT.: A. Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe,
III, Skopje, 1983.
J. Jan.
AHMED, Oktaj (OktayAhmed)

(Skopje, 1967) poet i nau~en rabotnik od turskata nacionalnost
vo RM. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Magistriral vo
2001, a doktoriral vo 2004 godina
od oblasta na turskata lingvistika. Vraboten e na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# vo
Skopje so zvawe docent. Pokraj
nau~nite i stru~nite trudovi od
oblasta na turskiot jazik, me|u
koi i u~ebnikot Voved na mor103
AHMEDOV
SAD oficijalno e proglasena za

teroristi~ka organizacija, a Ahmeti staven na crnata lista na
licata so zabranet vlez vo SAD
(podocna i vo [vajcarija i vo
drugi evropski dràvi); obvinet
od pravosudnite organi na RM za
storeni voeni zlostorstva vo RM
vo 2001 g., pretsedatel na Demokratskata unija za integracija
(od 2002); pratenik vo Sobranieto na RM (20022006; 2006).
Oktaj
Ahmed
fologijata na turskiot jazik

2008, ja ima objaveno i poetskata
kniga Simfonija (1994). ^len e
na DPM od 1995 godina.
LIT.: Jean - Marc Balencie, Arnaud de la Grange, Lencyclopedie des acteurs, conflicts, violences politiques, Paris, 2001. Sv. [. i T. Petr.
LIT.: Makedonski pisateli, Sk., 2004, 32.

A. Ago
AHMEDOV, Mehmed (s. Ko~ica,

[tipsko, 1918) rabotnik, borec
i op{testvenik. Zavr{il tursko
versko u~ili{te vo rodnoto selo.
Kako u~esnik vo NOAVM (od
avgust 1944), bil zamenik-komandant na bataljon, a po demobilizacijata rezerven kapetan na JNA.
Po Osloboduvaweto bil ~len, sekretar i pretsedatel na Okoliskiot naroden odbor vo [tip. Kako rabotnik vo Fabrikata Makedonka# vo [tip, bil ~len na Glavniot odbor na SSRNM.
S. Ml.
Ali
Ahmeti
AHMETI, Ali (Ali Ahmeti) (s.

Zajas, Ki~evsko, 4. I 1959) azilant, vrhoven komandant na
ONA, lider na DUI, pratenik.
Li~nost so kontroverzna uloga
na vnatre{en i na me|unaroden
plan. Lider na Studentskoto dvièwe vo Kosovo (1981-1983); po
politi~kiot azil dobien od
[vajcarija (1986) koordinator
na kosovskite/albanskite grupi;
lider na studentsko-rudarskite
protesti vo Trep~a# vo Kosovska Mitrovica (19881989) protiv reìmot na Milo{evi} i
glaven organizator na protestite na albanskata dijaspora vo
Evropa (19891990); komandant
vo Osloboditelnata armija na
Kosovo vo Kosovskata vojna
(1999); vrhoven komandant na
ONA (2001) koja vo juni 2001 g. od
104
Gafur
Xabir
Ahmeti
AHMETI, Gafur Xabir (Gafur

Xhabir Ahmeti) (s. Pr{evce, Tetovsko, 29. X 1945) pisatel, publicist i preveduva~. Osnovno
obrazovanie zavr{il vo rodnoto
mesto, u~itelska {kola vo Tetovo, a potoa diplomiral na Grupata za albanski jazik i knièvnost
Skopje. Rabotel kako novinar vo
v. Flaka e velazerimit#, a potoa
kako dopisnik na Rilindja# vo
Pri{tina. Vraboten vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti
na RM. Pi{uva proza, romani i
drami. Preveduva od albanski na
makedonski i obratno.
BIBL.: Steblata na edno drvo, 1982;
Osven zborovite na pesnata, raskazi
1989; Povtorno se vrati, 1977; Pasardhsit
e Katit; prevod: M. Fotev, Potomcite na
Kat; Cve}iwa vo }erpi~, roman, 1984; Dve
drami, 1979.
A. P.
AHMETI, Lindita Xabir (Lindita Xhabir Ahmeti) (Prizren, 1974)

poetesa. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te (1986) i gimnazijata vo Tetovo, od 1998 g. studirala na Grupata za klasi~na filologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. @ivee i raboti
vo Skopje.
BIBL.: Malina i bluz, 1993; Ostrovot
Adular, 1996; Kamena mese~ina, 1998; Boìlak, 2000; Sin son, 2002.
N. S.
ACEV, \or|i (s. Oreovec, Prilepsko, V 1883 mesnosta Kurtov

most na pl. Dautica, Vele{ko, 25.
VI 1906) u~itel, revolucioner,
prilepski vojvoda. Od revolucionernoto semejstvo Acevi, brat
na Mir~e i na Petar. Zavr{il
\or|i
Acev
Pedago{ko u~ili{te vo Skopje,

u~itelstvuval vo Bitolsko i vo
Tikve{ko. Stanal ~etnik vo ~etata na brat mu Petar (1904). Bil
izbran za vele{ki vojvoda (1905)
i okolu dve godini vodel borba
so osmanliskata vojska i àndarmerija i so gr~kite i srpskite
~eti. Vo sudir so srpska ~etni~ka formacija vo Vele{ko, za da
na padne ìv vo nivnite race, se
samoubil.
LIT.: G. Tra~ev, Grad Prilep, Sofi,
1925; H. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, , Sofi, 1983.
Al. Tr.
Mir~e
Acev
ACEV, Mir~e (s. Oreovec, Prilepsko, 1853 & s. Ulanci, Vele{ko, 20. IX 1901) & prilepski
vojvoda na TMORO, brat na makedonskite vojvodi \or|i i Petar Acevi. Zavr{il osnovno
u~ili{te. Po ubistvoto na
tatko mu od osmanliski zulum}ari, stanal ajdutin vo ~etata na
Kone Pavlev. Prvin bil terenski vodi~ i intendant na ~etata.
Bil uapsen od osmanliskite
vlasti (1885) i osuden, a kaznata
ja izdrùval vo solunskiot
zatvor Beaz Kule. Uspeal da
izbega od zatvorot i emigriral
vo Sofija. Obvinet za ubistvoto
na Stefan Stambolov, tri godini bil zato~en vo t.n. Crna xamija vo Sofija. Po izleguvaweto
od zatvor (1899) likvidiral
nekolku narodni zulum}ari vo
Prilepsko i potoa pak emigriral vo Bugarija. Od tamu izlegol
kako vojvoda na ~eta na TMORO
vo Nevrokopsko (den. Gocedel~evsko), Pirinskiot del na Ma-
ACEVI
kedonija (1899). Na Pirin vodel

dve borbi protiv osmanliskata
potera, ednata na Papaz-~air, po
{to zaminal za Prilepsko. Podocna pak se vratil vo Nevrokopsko (1901). Po predavstvo,
~etata bila opkolena od osmanliskata vojska i po te{ko ranuvawe, po~inal.
majskiot vostani~ki odred Hristo Botev#. Po porazot bil uapsen,

zlostavuvan i obesen vo centarot
na Gorna Xumaja.
LIT.: Septemvrijskoto antifa[istko
vqstanie 1923. Dokumenti i materiali, t. 1, Sofix, 1973; Dimitqr Kosev,
Septemvrijskoto vqstanie 1923, 2.
izd., Sofix, 1973; Istorix na Blagoevgradskata okr`na organizacix na
BKP, Sofix, 1981.
S. Ml.
LIT.: Vovoda Mir~e Acev, Makedoni#,

No 3, Sofi, 1903, 13-15.
S. Ml.
Petar
Acev
Mir~e
Acev
ACEV, Mir~e Donev (psevd.

Stoj~e) (s. Oreovec, Prilepsko,
20. IX 1915 Skopje, 4. I 1943)
u~esnik vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno komunisti~ko i studentskoto dvièwe,
aktiven ~len na Studentskoto
dru{tvo Vardar#. Vo 1938 g. bil
~len na KP, aktiven vo organiziraweto partiski organizacii vo
Ohrid i Struga. Progonuvan od
policijata (1940), preminal vo
ilegalstvo i ja rakovodel partiskata pe~atnica na PK na KP vo
Makedonija. Na ilindenskata demonstracija vo Ohrid povikal na
organizirana borba za sloboda.
Po fa{isti~kata okupacija bil
eden od istaknatite organizatori i rakovoditeli na NOB, ~len
i sekretar na PK na KPJ. Rabotel na organizirawe na partizanskite odredi i stanal ~len na
Glavniot {tab na NOV i POM.
Rakovodel so borbite vo okolinata na Prilep i Veles. Na 17.
XII 1942 g. bil uapsen od bugarskata policija. Po èstoko ma~ewe
bil ubien. Za naroden heroj bil
proglasen na 16. VIII 1944 g. Negovoto ime go dobi Prviot partizanski bataljon na NOV na Makedonija.
LIT.: Narodni heroi od Makedonija,
Skopje, 1973; Narodni heroji Jugoslavije,
Beograd, 1975.
O. Iv.
ACEV, Petar (s. Oreovec, Prilepsko, 7. VI 1877 Plovdiv, 20.

IV 1939) u~itel, revolucioner,
prilepski okoliski vojvoda. Bil
u~itel vo s. Pletvar, Prilepsko
(18971901), sekretar na ORK na
TMORO (18981902), okoliski
prilepski vojvoda (19021907),
u~esnik na Smilevskiot kongres
(1903) i izbran za rezerven ~len
na Vostani~ki {tab, a vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta. Po Vostanieto u~estvuval vo

borbite kaj s. Raj~ani, Ko~ansko
(1905), kade {to bil ranet; na Noòt (1907) i na drugi mesta. Bil
~len na Bitolskiot ORK (1906)
na VMORO. Po Mladoturskata
revolucija se pribral vo Prilep.
Bil u~ili{ten inspektor vo
Kru{evo (19081909). U~estvuval
vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna.
LIT.: G. Tra~ev, Grad Prilep, Sofi,
1925; H. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, , Sofi, 1983. Al. Tr.
Dimitar
Acev
ACEV ([UMANOV), Dimitar

(Berovo, 15. X 1894 Gorna Xumaja, 9. X 1923) komunisti~ki deec.
Bil ~len na BRSDP(t.s.) (od 1912).
Go zavr{il Skopskoto sredno pedago{ko u~ili{te, a potoa bil
u~itel vo s. Bosilovo, Strumi~ko (19131914) i vo Petri~ko. Vo
Prvata svetska vojna agitiral
protiv militarizacijata. U~estvuval vo Vojni~koto vostanie
(1918). Potoa stanal u~itel vo
Krupnik, Gornoxumajsko (den.
Blagoevgradsko) (19201921), kade {to osnoval grupa na BKP i
bil sekretar na Gradskiot komitet (od april 1921), a podocna i
na Okru`niot komitet na BKP
vo Gorna Xumaja, poradi {to bil
uapsen (1921). Vo mesnoto ~itali{te osnoval amaterski teatar,
orkestar so koj dirigiral, a bil
osnovopolo`nik i na fudbalskata igra vo gradot. Bil sorabotnik na Rabotni~eski vestnik#.
Vo Septemvriskoto vostanie (1923)
bil komandir na ~eta vo Gornoxu-
Vera
Aceva
ACEVA, Vera Don~eva (psevd.

Dosta) (s. Oreovec, Prilepsko,
24. IX 1919 Skopje, 10. XI 2006)
makedonski politi~ar, partiski
i dràven deec, prvoborec. Poteknuva od istaknato revolucionerno semejstvo. Kako mlada stapila vo naprednoto rabotni~ko i
komunisti~ko dvièwe. ^len na
SKOJ od 1935, na KPJ od 1940 g.
Bila izbrana za ~len na PK na
KPJ, a od septemvri do krajot na
1941 g. bila sekretar na Mesniot
komitet vo Prilep. Po okupacijata go rakovodela Voeniot {tab
za podgotovki na oruènoto vostanie na 11 oktomvri 1941 g. Do
1943 g. ilegalno gi rakovodela
partiskite organizacii i vostanieto vo Tikve{ijata, [tip,
Strumica i Skopje. Po stapuvaweto vo [arskiot partizanski
odred bila zamenik politi~ki
komesar na Makedonsko-kosovskata brigada. Po Osloboduvaweto izvr{uvala partiski i dràvni funkcii: ~len na CK na KPM
i na CK na KPJ, ~len na Pretsedatelstvoto na ASNOM i minister vo makedonskata Vlada. Redovno bila izbirana za republi~ki i sojuzen pratenik. Nositel na
odlikuvaweto Naroden heroj.
Skopje 1973; @enite na Makedonija vo
NOV 19411945, Skopje, 1976.
O. Iv.
ACEVI revolucionerno semejstvo (od Prilep), u~iteli i

revolucioneri so 160-godi{no
kontinuirano u~estvo vo makedonskata borba za sloboda i sopstvena dràva. Vo osloboditelnata
borba se projavile vo predilindenskiot period kako voda~i na
ilegalni vostani~ki druìni.
Po osnovaweto na MRO se vklu-
105
ACEVSKA
~ile kako borci i vojvodi na organizacioni ~eti, u~esnici vo

Ilindenskoto vostanie, vo Mladoturskata revolucija i protiv sosednite dràvi. Po Prvata svetska vojna Acevi bile vo redovite
na VMRO(Ob) i istaknati organizatori i rakovoditeli vo NOB
od po~etokot na Vtorata svetska
vojna. Vo borbite za osloboduvawe i sozdavawe samostojna makedonska dràva semejstvoto dalo
14 `rtvi i dvajca narodni heroi
od NOB.
LIT.: Orde Ivanoski, Borbeniot pat na
revolucionernoto semejstvo Acevi, zb.:
Prilep i Prilepsko 18931908, Prilep,
1991.
O. Iv.
kade {to ispolnuval pomali teF. M.

norski ulogi.
Ilija
Acevski
ACEVSKI, Ilija (s. Slivje, 27.

VI 1952) univerzitetski profesor, sociolog. Zavr{il filozofija na Filozofskiot fakultet
vo Skopje (1975), kade {to i doktoriral na tema Rasprostanetosta na naselenieto vo prostorot
na grad Skopje vo zavisnost od nekoi socio-ekonomski belezi (1982).
Ima objaveno pove}e knigi i
u~ebnici od oblastite na urbanata sociologija i tranzicijata.
Vesna
Acevska
ACEVSKA, Vesna (Skopje, 10. XI

1952) poet, raskaùva~ i preveduva~. Zavr{ila Filolo{ki fakultet vo Skopje. Raboti vo vesnikot Republika#, a od 1992 raboti kako lektor vo Institutot
za nacionalna istorija vo Skopje.
^len e na DPM (1991). Se zanimava i so preveduvawe i go prepeva
finskiot ep Kalevala#, za {to
ja dobi nagradata za prepev Grigor Prli~ev# (2000). Vo svoite
stihovi Acevska se protivstavuva na tradicijata na ènskoto peewe i na feminiziraniot lirizam vo koj dominira edna ispovedna i subjektivna intonacija.
DELA: zbirki poezija: Podgotovki za
pretstava (1985), Karpa za skok (1991),
Kotva za Noe (1994) i Nered vo ogledaloto (1996); romani: Lavirint (1992), Rok
vidri (1993) i Skalila vo zeleniloto
(1994).
LIT.: Jasna Koteska, Makedonsko ènsko
pismo (2002).
V. M.-^.
ACEVSKI, Boro (psevd. Pa{ata) (Skopje, 14. IX 1914 Skopje,

28. IV 1959) slikar-ikonograf.
Slikarstvo u~el kaj Dimitrija
Papradi{ki, a solo-peewe kaj S.
Zikova i P. Holotkov. Na po~etokot na Vtorata svetska vojna,
(1941) se priklu~uva kon Narodnoosloboditelnata borba i vo
1943 kako partizan i ~len na
Agitprop vo seloto Gorno Vranovci e eden od osnova~ite na
KUD Ko~o Racin#. ^len e na
Operata i Baletot na Makedonskiot naroden teatar (19481951),
106
A^KOSKA, Violeta (Ohrid, 4.

IX 1954) redoven profesor na
Skopje, na Institutot za istorija. Se {koluvala vo Ohrid i vo
Skopje, zavr{ila istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje,
kade {to magistrirala (1988) i
doktorirala (1993). Bila stru~en
sorabotnik vo Marksisti~kiot
centar Mito Haxi Vasilev#
(19781988), vi{ nau~en sorabotnik vo Institutot za nacionalna
istorija vo Skopje (do 1998), docent, vonreden i redoven profesor na Filozofskiot fakultet
(od 1999) so specijalnost Najnova
istorija na makedonskiot narod,
Metodika na nastavata po istorija i Metodologija na istoriskata nauka. Objavila nad 60 trudovi.
BIBL.: Ilija Acevski, Op{testvoto i

~ovekot vo tranzicijata, Skopje, 2002.
IZV.: Filozofski fakultet 1920 1946
2006, Skopje, 2006.
Il. T.
A^KOV, Ivan (Struga, 27. VII

1874 Sofija, 21. XII 1939) u~itel, revolucioner, ~len na
TMORO. Zavr{il pedago{ko
u~ili{te. Bil u~itel vo Solun,
Veles, Strumica i na drugi mesta.
Vo TMORO vlegol (1895) po
predlog na Goce Del~ev, koj i go
pokrstil. Bil kasier na Vele{kiot (18951896) i na Strumi~kiot okruèn komitet (1896
1897).
IZV.: CDA, f. 1075, op. 1, a.e. 28, l. 466.
Al. Tr.
A^KOVSKI, Risto (Skopje, 14.

II 1950) el. in`., d-r na tehni~ki
nauki, red. prof., rakovoditel na
Institutot za PEES, dva mandata prodekan na ETF vo Skopje.
Pretsedatel na Studiskiot komitet za nadzemni vodovi. Negovata istraùva~ka dejnost opfa}a prilozi kon primenata na simulacijata Monte Karlo za usovr{uvawe na metodite za planirawe i eksploatacija na EES, podobruvaweto na metodite za analiza na EE mreì i razvojot na
metodite za analiza na sloèni
zazemjuva~ki sistemi vo stacionarna sostojba. Toj e avtor na dva
univerzitetski u~ebnika: Visokonaponski mreì i sistemi i
Prenosni i distributivni sistemi.
LIT.: Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij Skopje#, br. 793, januari
2002.
Dr. R.
Violeta
A~koska
BIBL.: Zadrugarstvoto i agrarnata politika 19451955, Skopje, 1994; Bratstvoto i edinstvoto pome|u harmonija
i disharmonija 19441974, Skopje, 2002;
Predavstvata i atentatite vo makedonskata istorija, Skopje 2004.
IZV.: Bilten na Univerzitetot Sv.
Kiril i Metodij, br. 118, Skopje, 8 januari, 2003.
D. Jov.
AÔVSKI, Du{ko Jovanov (s.

Robovo, Peh~evo, 18. VI 1938) pedagog, univerzitetski profesor.
Zavr{il Visoka pedago{ka {kola (matematika i fizika, 1960) i
Filozofski fakultet vo Skopje
(Institut za pedagogija, 1981),
kade {to magistriral (1991) i doktoriral (1996). Predaval na Pedago{kata akademija, a potoa na
Pedago{kiot fakultet Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje. Bil
direktor na Pedago{kata akademija i potsekretar vo Ministerstvoto za obrazovanie. Glavna preokupacija: metodikata na nastavata po matematika. Avtor e na
u~ebnici po matematika za osnovnoto obrazovanie.
BIBL.: Metodika na nastavata po matematika, 1998 i Metodika na vospitno-obrazovnata rabota po matematika,
2000.
K. Kamb.
AXALARSKI, Vasil Stojanov

(s. Axalari, den. Miladinovci,
Skopsko, 1880 Skopje, 14. XI 1909)
skopski vojvoda na VMORO.
AXI]
Kako obu~en komita (od proletta

1903), zel u~estvo vo Ilindenskoto vostanie. Podocna bil skopski vojvoda i u~estvuval vo pove}e
borbi so osmanliskata vojska vo
Skopsko i Kumanovsko (1905). Po
Mladoturskata revolucija (1908)
se legaliziral vo Skopje, poddrùvaj}i gi sandanistite i federalistite i bil osobeno popularen sred skopskoto gra|anstvo.
Bil ubien na doma{nata porta od
zaseda na osmanliskite vlasti.
Negoviot pogreb se pretvoril vo
golema demokratska demonstracija, a ubiecot ]or Rasim bil
obesen kaj Kameniot most.
LIT.: Z. Petrov, Pod V# vojvodite
makedonski. Koj i {to se krie# zad imiwata na skopskite ulici? (IV), Nova
Makedonija#, XLVI, 15580, Skopje, 10. VI
1990, 5.
S. Ml.
Kosta
Axievski
rija na stariot vek (19781984),

op{ta istorija na sredniot vek
(od 1984 g.) i istorija na balkanskite narodi sreden vek (od 1996
g.). Bil rakovoditel na Institutot za istorija (20012005) i na
Oddelenieto za anti~ka i srednovekovna istorija vo INI (1993
1998), rakovoditel na Sovetot na
postdiplomskite studii (1999
2001), glaven i odgovoren urednik
na sp. Istorija# (19992004),
~len na Republi~kiot pedago{ki
sovet. Ja istraùva srednovekovnata istorija na makedonskiot
narod. Avtor e na pogolem broj
nau~ni i stru~ni trudovi. B. Petr.
Ilija Axievski, Se}avawe (1996)
AXIEVSKI, Ilija (Struga, 25.

XII 1926) skulptor. Bil u~esnik
vo NOB (1942). Avtor e na Spomenikot na padnatite borci vo Strumica (1959), Mavzolejot na padnatite borci vo Kratovo (1962),
Spomenikot na bratstvoto i revolucijata vo Debar (1989), vo
Negotino i dr. Imal pove}e samostojni izlo`bi: Struga (1965),
Bitola (1966), Veles (1967), Skopje, (1991, 1994 i 2001) i Pariz
(1997). Negovite skulpturi imaat
realisti~ki i ekspresionisti~ki obele`ja. Posebno zna~ajni se
skulpturite-portreti na negovite sovremenici Petre Andreevski, Georgi Boìkov, Borka Lazeski, Todor Nikolovski, Ante
Popovski, Petre Prli~ko, Dimitar Solev, Gligor êmerski i
drugi poznati makedonski sovremenici.
S. Ml.
AXIEVSKI, Kosta (s. Elevci,
Debarsko, 28. X 1943) istori~ar,
univ. profesor. Zavr{il istorija na Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1968), magistriral (1976)
i doktoriral (1990) na katedrata
za vizantologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Na Institutot za istorija e izbiran vo
site zvawa. Predava op{ta isto-
AXIMITRESKI, Dim~e (Prilep, 1916 Skopje, 1994) pravnik,

nacionalen i komunisti~ki deec,
borec i univ. profesor. Kako gimnazijalec vo Skopje stanal ~len na
SKOJ (1932), a potoa i na KPJ
(1935) i rakovoditel na MORO.
Bil eden od organizatorite na
NOAVM: ~len na MK na KPJ vo
Skopje i PK na SKOJ za Makedonija (krajot na 1941 do krajot na
1942) i instruktor na PK na KPJ
vo Makedonija vo Ohrid i Strumica. Bil vo bugarski zatvor (april
1943 8. IX 1944), a potoa e nazna~en
za organizacionen sekretar na MK
na KPJ vo Skopje (esenta 1944). Po
Osloboduvaweto izvr{uval razni
op{testveno-politi~ki i dràvni funkcii. Bil potpretsedatel
na Vrhovniot sud na SFRJ. Opredeluvaj}i se za Rezolucijata na
Informbiroto, bil uapsen i ispraten na Goli Otok (1949 noemvri 1953).
BIBL.: Dejstvata na [esnaesettata
brigada na priodite na gradot, Dokumenti i materijali za osloboduvaweto na
Skopje, Skopje, 1968, 246-251; Inteligencijata i nejzinoto u~estvo vo NOB 1941
godina, Skopje vo NOV 1941, Skopje, 1973,
207-230; Formiraweto na partiskoto
rakovodstvo vo Strumica i negovata
aktivnost vo periodot oktomvri 1942
do maj 1943, Strumica i Strumi~ko vo
NOV 1941-1943, Strumica, 1980, 259-277;
Begstvoto od Centralniot zatvor vo
Skopje be{e organizirano, Okovani vo
prangi, Skopje, 1981, 51-56; Podgotovka,
aktivnost i formirawe na partiskoto
rakovodstvo vo Ohrid, Ohridsko-Stru{ko vo NOV 1941-1945, KPJ-KPM, I,
Struga, 1990, 135-145; Metodija Andonovênto vo svetlinata na vistinata.
Prilog kon rasvetluvaweto na negovata
li~nost i delo, ênto ~ovek, revolucioner, dràvnik, Prilep, 1993, 117-122; Se}avawa, INI, Skopje, 1997.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Prilozi kon
prou~uvaweto na prviot razvoen period
na Ko~o Racin (1924-1934), Razgledi#,
XXI, 3, Skopje, 1979, 158-183; istiot, Makedonskiot stih 1900-1944. Istraùvawa i
materijali, II, Misla#, Skopje, 1980, 258263; Dim~e Naj~eski, Golooto~ki svedo{tva. Posledici, III, Skopje, 2006, 33.
S. Ml.
Tome Axievski, od ciklusot Mesta# (1993)
AXIEVSKI, Tome (Strumica,

29. XI 1958) skulptor. Diplomiral na Akademijata za likovni
umetnosti vo Zagreb (1983). Samostojno i grupno ja afirmiral
makedonskata umetnost vo Berlin, Man~ester, Venecija, Los
Anxeles. Sozdava apstraktni i
figurativni formi postaveni vo
razli~ni ambienti. Raboti i angaìrani interaktivni proekti
(Arhitektura na agresijata,
2001).
M. B.-P.
Mirjana
Axi}
AXI], Mirjana Qubomirova

(Ni{, Srbija, 13. VI 1950) internist, gerontolog. Medicina zavr{ila vo Skopje (1976), a specijalizira interna medicina (1991),
107
A[IK
orientirana kon gerijatrija i palijativna medicina. Od 1988 g. e

direktor na Gerontolo{kiot zavod 13 Noemvri# vo Skopje. Od
1997 e ~len na Bordot na Fondacijata Sue Rider Care London. Vo
2000 stanuva primarius. Objavila
nad 50 trudovi.
Sl. M. P.
A[IK êlebi (Prizren, 1518
Skopje, 1572) nau~nik, poet i
skopski kadija, identi~en so Kadi
Baba ili Gazi Baba, ~ie turbe se
nao|a vo Skopje, na istoimeniot
rid. Bil mutevelija vo Bursa, potoa kadija vo pove}e mesta vo Imperijata, a vo Makedonija vo: Serfixe, Kratovo i Skopje, kade {to
i po~inal. Poznat e po brojnite
prevodi od arapski jazik, po sopstvenite literarni tvorbi, a osobeno po deloto za biografiite na
poetite (Me[air e[-[uara), koe pretstavuva prvostepen izvor za srednovekovnata turska literatura.
LIT.: F. Babinger, Die Geschichtsschreiber der
Osmanen und ihre Werje, Leipcig, 1927; Herbert
Duda, skub im 17. Jahrhundert, Balkanische
Studien, Wien, 1949, 30, zab. 72; Evlija êlebi,
Putopis. Odlomci o jugoslovenskim zemljama.
Preveo, uvod i komentar Hazim [abanovi}, Sarajevo, 1967, 287, zab. 67.
Dr. \.
A[KENAZI Evrei od severnoevropskite zemji, ~ij govoren
108
jazik jidi{ e kombinacija od nekolku jazici so hebrejsko pismo.

Pomali grupi A{kenazi se naseluvale na Balkanskiot Poluostrov u{te vo vremeto na krstonosnite vojni. Nivnata migracija se zasilila pod pritisok na
Katoli~kata crkva vo vtorata
polovina na XIV v. Golemi
a{kenaski op{tini bile formirani i vo Makedonija vo Solun (op{tinata Budin) i vo SeJ. Nam.
rez.
Anton
A{kerc
A[KERC, Anton (1856 1912)

istaknat slovene~ki poet. Vo
svoeto bogato literaturno delo
opfa}a motivi i od borbata na
ju`noslovenskite narodi. Obja-
vil trudovi od oblasta na poezijata, dramata, patopisot. Preveduvan e na makedonski od Bistrica Mirkulovska i Gane Todorovski. Vo januari 1904 g. ja objavil
pesnata Makedonskiot vostanik# vo sp. Ljubljanski zvon#. Voshiten od Ilindenskoto vostanie
poetot opi{uva eden detaq od
makedonskata epika. Poznata mu
e i pesnata Nade`da Gareva
G. T.
makedonska drama#.
A[OT sin na duksot Grigorij
Taronit i zet na carot Samuil.
Dodeka se nao|al vo zarobeni{tvo kaj Samuila, vo nego se vqubila Samuilovata }erka Miroslava. Taa mu se zakanila na tatka
si so samoubistvo dokolku ne $
dozvoli da se ven~aat. Po svadbata Samuil gi ispratil vo Dra~ i
go postavil A{ota za upravnik.
No A{ot i Miroslava preminale na vizantiska strana, otplovile vo Carigrad i gi dobile titulite magister i zoste.
LIT.: Stjepan Antoljak, Srednovekovna
Makedonija, I, Skopje, 1983; Branko Panov, Srednovekovna Makedonija, III, Skopje, 1983; Milan Bo{kovski, Makedonija vo
XI i XII vek (nadvore{ni upadi na teritorijata na Makedonija), Skopje, 1997.
B. R.-J.
B
BABA visoka planina vo jugozapadniot del na Republika Makedonija so najvisok vrv Pelister (2.601 m). Niz pove}efaznite
tektonski aktivnosti, planinata
e izdignata vo tipi~en horst, pome|u Pelagoniskata Kotlina na
istok i Prespanskata na zapad.
Na sever so prevalot \avato
(1.167 m) i Caparsko Pole morfolo{ki e odvoena od planinata
Bigla (1.656 m), a na jug prodolùva vo Grcija do prevalot Vigla
(1.505 m), preku koj vodi patot
Lerin Kostur. Ima meridijanski pravec na protegawe vo dolìna od 35 km. Preku nejziniot
juèn del vodi makedonsko-gr~kata granica. Na teritorijata na
na{ata zemja se 436 km.
Planinata Baba e izgradena vo
najgolem del od paleozojski
{krilci, {krilesti i gnajsni
graniti, a od magmatskite gabro i
dijabazi. Baba e isprese~ena so
pove}e nadol`ni i popre~ni rasedi koi ja raspar~ile na pove}e
blokovi. Dominantna geomorfolo{ka pojava na visokoplaninskiot predel pretstavuva glavniot planinski greben koj istovremeno e i vodorazdel pome|u Jadranskiot i Egejskiot sliv. Na nego pokraj Pelister se izdvojuvaat
pove}e planinski vrvovi povisoki od 2.000 m. Toa se: Stiv (2.468
m), Visoka ûka (2.182 m), Vrte{ka (2.010 m), Ilinden (2.542
m), Golemo Stapalo (2.415 m) i
dr. Kako posledica na intenziv-
nite tektonski dvièwa, geolo{kiot sostav i intenzivnata

denudacija i plaknewe, e izvr{ena izrazita morfolo{ka diferencijacija, {to pridoneslo da
se pojavat raznovidni geomorfolo{ki formi. Kako posledica od
pleistocenskata glacijacija imame pojava na fosilni cirkovi vo
koi se nao|aat Golemoto i Maloto glacijalno ezero Pelisterski o~i#. Raznovidnite geomorfolo{ki formi, izvonrednite
pejza`ni vrednosti, planinskata
klima, bujnata vegetacija, kako i
prisustvoto na endemi~niot bor
molika, pridonesle eden del od
Baba Planina Pelister vo 1948
godina da se proglasi za Nacionalen park.
skata Kotlina na sever i karstnoto Cersko Pole na jug. So najvisokiot vrv Golem Sa~ (1.698 m),
koj se nao|a vo sredi{niot centralen del, se protega vo naporedni~ki pravec istok zapad. Na
zapad so prevalot Turla (1.099 m),
e odvoena od planinata Baben
(1.220 m), dodeka na istok preku
plitko sedlo prodolùva vo povisokata Bu{eva Planina (1.780
m). Zafa}a mala povr{ina od 35
km. Vo geolo{kiot sostav dominiraat paleozojski masivni mermeri so debelina do 1.000 m, koi
ovozmoìle nivna eksploatacija
i intenzivna karstifikacija. Na
ju`noto podno`je se nao|aat dve
selski naselbi, Cer i Crsko.
T. And.
LIT.: T. Andonovski, D. Kol~akovski, Geomorfologija na Pelister i Gali~ica,

Prirodnogeografski i socioekonomski
karakteristiki na Pelister i Gali~ica,
proekt-rakopis, Skopje, 1990.
T. And.
BABA \UR\A# makedonsko

narodno oro od Skopsko, so me{an sostav na igra~ite, drèwe
za kitkite so slobodno spu{teni
race, so ritam 7/16 (2, 2, 3). Tempoto e poletno, so brzi ~ekori na
polustapalata, pri {to maìte
igraat so povremeni potskoknuvawa i izraziti balansirawa na
teloto.
LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski narodni ora, Skopje, 1977, 91.
\. M. \.
BABA SA^ srednovisoka planina koja se izdiga pome|u Ki~ev-
Vasil
Babamov
BABAMOV, Vasil (Skopje, 1942)

teoriski hemi~ar i urednik na
spisanieto Chemical Abstracts#,
Columbus, Ohajo, SAD. Diplomiral na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje i bil asistent (1968). Doktoriral na Univerzitetot vo Urbana, Ilinois,
SAD, kade {to bil asistent i istraùva~ (od 1971). Sorabotnik
na nobelovecot R. A. Markus.
Bil postdoktorant na Kaliforniskiot institut za tehnologija
(California Istitute of Technology) i
predava~ na Dràvniot univerzitet vo Kalifornija (California State University), profesor po hemija
vo Tihuana, Meksiko. Bil analiti~ar vo Chemical Abstracts Service
(od 1986). Pretsedatel e na makedonskoto dru{tvo i na odborot
na MPC St. Mary# vo Kolumbus.
Sv. H. J.
Baba Planina
BABAMOV
BABAMOV, Lazar (Ko~ani, 21.

XII 1906 Skopje, 10. IX 1976) agronom, redoven profesor na Fakultetot za zemjodelski nauki i
hrana vo Skopje. Zemjodelski fakultet zavr{il vo Zemun Belgrad. Potoa raboti kako okoliski zemjodelski referent i upravnik na rasadnik vo Ko~ani,
Veles i vo Gevgelija (19331938).
Po Osloboduvaweto stanuva direktor i {ef na oddelenie vo
Zemjodelskiot institut vo Skopje (19441956). Objavil pove}e nau~ni i stru~ni trudovi, kako avtor ili koavtor, od oblasta na selekcijata i agrotehnikata na
ìtnite kulturi. Na specijalizacija za proizvodstvo na oriz
pretstojuval vo Italija. Bil
~len na pove}e komisii i odbori
vo Zemjodelskiot institut i na
Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje. U~estvuval na pove}e seminari i simpoziumi od
oblasta na orizot i p~enkata.
vaj}i ja i HEC Kozjak#. Aktivno

rabotel vo nau~nostru~ni zdruènija i bil pretsedatel na Sojuzot na grade`nite inèneri na
Q. T.
RM.
BABAS (VI v.) vizantisko utvrduvawe, se locira desetina kilometri severoisto~no od Prilep.
Go izgradil ili go obnovil vizantiskiot imperator Justinijan
I pome|u 532 i 545 godina. Utvrduvaweto trebalo da gi ~uva i da gi
brani priodite kon Pelagonija
preku Prisadskiot Prood i preku Pletvar od napadite na Slovenite i na drugite varvarski plemiwa od sever.
LIT.: J. Kova~evi}, BabaV, Zbornik posveten na Bo{ko Babi}/Melange Bosko Babic, Prilep, 1986.
K. Ax.
fakultet vo Zagreb (1923), a potoa bil gimnaziski profesor vo

Saraevo. Kako u~esnik vo NOB,
bil ~len na Pretsedatelstvoto
na ZAVNOBiH i ~len na
AVNOJ. Po Osloboduvaweto bil
minister za prosveta vo prvata
Vlada na NRBiH i potpretsedatel na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRBiH, redoven
profesor (19501970) i prv dekan
Saraevo, redoven ~len od osnovaweto na Nau~noto dru{tvo na
BiH i na ANUBiH i prv pretsedatel na Dru{tvoto na istori~arite na BiH. Negova nau~na
specijalnost bila istorijata na
srednovekovna Bosna.
BIBL.: Istorija naroda FNRJ sredwi
vijek, Sarajevo, 1946; Bosanski heretici,
Sarajevo, 1963; Iz istorije sredwovjekovne Bosne, Sarajevo, 1973.
S. Ml.
P. Iv.
BABAMOV, Neofit (Ofe) (Ko~ani, 2. II 1909 Ko~ani, 19. III

1994) sindikalen i komunisti~ki deec, borec. Kako ~len na
SKOJ (od 1929) i na KPJ (od
1938), bil interniran vo logorite Ivawica i potoa vo Tanasko
Rai}# vo Kraguevac (5. V 1940 6.
IV 1941). Kako rakovoditel na
Mesniot voen {tab vo Ko~ani
(od april 1942), bil uapsen (27. XI
1942 8. II 1943), a potoa vr{el
podgotovki za prifat na NOPO
Goce Del~ev. Bil interniran
vo logorot Vidbil (kaj Vidin,
Bugarija, martseptemvri 1944), a
po vra}aweto bil politi~ki komesar na Tretata voena oblast,
partiski rakovoditel na Narodnata odbrana, komandant na Voenoto podra~je za Isto~na Makedonija (od oktomvri 1944), komandant na garnizonot vo Peh~evo
(1945), direktor na orizovite
mlinski fabriki vo Ko~ani, po
{to bil penzioniran kako voen
invalid (1963).
Vangel
Babinkostov
BABINKOSTOV, Vangel Ristov (s. German, Lerinsko, Grcija,

5.VII 1938) matemati~ar. Diplomiral (1962) vo Samarkand, Uzbekistan. Red. prof. na PMF od
1998 (asistent od 1967). Magistriral (1974) na PMF vo Belgrad, a doktoriral (1992) na
PMF vo Skopje so temata Prilog kon numeri~koto re{avawe
na diferencijalnite ravenki i
objavil nau~ni trudovi od taa oblast.
N. C.
BABITE v. Sveti Pokrov na
Bogorodica.#
LIT.: Ko~ani i Ko~ansko vo NOV

19411945, Ko~ani, 1985; [tip i [tipsko vo Narodnoosloboditelnata vojna
19411945. Prilozi od nau~niot sobir
odràn na 17, 18 i 19 maj 1990 vo [tip, kn.
14, Skopje, 2001-2002.
S. Ml.
BABAMOV, Petar (Skopje, 13.

VI 1937) grad. in`., red. prof. na
(od 1982 do penzioniraweto vo
2002) po predmetite Tehnologija
na betonot i Betonski i armiranobetonski konstrukcii. Magistriral vo IZIIS (1968), bil na
studiski prestoj vo SAD (1974).
Glavno e orientiran kon eksperimentalni istraùvawa, bil
konsultant pri izgradbata na pove}e objekti vo zemjava, vklu~u110
Anto
Babi}
BABI], Anto (s. Grahovac, kaj

Travnik, 3. I 1899 Saraevo, 12. I
1974) istori~ar, redoven ~len
na ANUBiH i ~len na MANU
nadvor od rabotniot sostav (od 4.
V 1972). Zavr{il Filozofski
Bo{ko
Babi}
BABI], Bo{ko (Bosanska Gradi{ka, BiH, 16. I 1924 Prilep,

11. I 1998) arheolog. Diplomiral istorija na umetnosta vo
Belgrad (1955), a doktoriral na
Univerzitetot
vo
Lublin,
Polska (1980). Osnova~ na
Narodniot muzej vo Prilep i
negov direktor (19551980).
Osnova~ i direktor na Institutot za staroslovenska kultura vo
Prilep (19801989). Organizira
pove}e likovni kolonii (plastika vo drvo i mermer). Urednik na
spisanieto za kultura Streme`. Pretsedatel na SADJ
(19721976). Osnova~ na MAND
(1970) i negov prv pretsedatel.
Vospostavuva sorabotka so arheolo{ki i so konzervatorski institucii od Polska. Vr{i arheolo{ki istraùvawa vo Prilep, Markovi Kuli, Debre{te,
Kale vo Skopje, Skupi, Vodovrati i na drugi lokaliteti. Gi prou~uva materijalnite ostatoci na
Starite Sloveni vo Makedonija.
BIBL.: Skopsko Kale, Kulturno nasledstvo, Skopje, 1983, 5564; Materijalnata
kultura na Makedonskite Sloveni vo
svetlinata na arheolo{kite istraùvawa vo Prilep, Prilep, 1986.
D. Z.
BABI]-\OR\EVI], Gordana
(Valevo, Srbija, 22. II 1932 Belgrad, 25. XII 1993) istori~ar na
BABUNA
umetnosta, akademik. Koavtor na

knigata Ikone, kade {to gi obrabotuva srednovekovnite ikoni od
Makedonija.
BIBL.: Ikone na ikonostasima u srpskoj
umetnosti, ZLU, 11, Novi Sad. Cv. Gr.
BABJAK, @LEZDESTOCVETEN (lopen) (Verbascum adenantum

Bornm.) lokalen makedonski
floristi~ki endemit od fam.
Scrophulariaceae, poznat samo za
okolinata na Prilep Markovi
Kuli, Treskavec, Sele~ka Planina i Mariovo.
Vl. M.
ri{niot del najprvo te~e vo pravec severozapad-jugoistok, potoa

do seloto Bogomila tekot dobiva
juèn pravec, a od seloto Omorani taa laktesto svrtuva vo pravec
jugozapad-severoistok i se sleva
vo r. Vardar po kratkata klisura
Pe{ti. Dolga e 65 km, ima vkupen
pad od 1.565 m i prose~en pad od
24,0%. Slivot zafa}a povr{ina
od 612 km . Po tekot od dvete
strani prima pove}e pritoki, me|u koi pozna~ajni se: Neìlovska, Ora{ka, Brezni~ka, Crni~ka Reka i rekata Bela Voda.
2
Bablika
plodovite top~esti (do 2 cm vo

dijametar), òlto-crvenikavi,
gusto vlaknesti. Se koristat za
dobivawe ocet i rakija. Al. And.
Lesnovski babjak (lopen)
BABJAK, LESNOVSKI (LOPEN) (Verbascum lesnovoensis Micevski) endemit vo florata na

RM od familijata Scrophulariaceae, od okolinata na Probi{tipLesnovski manastir, s. Zletovo, opi{an od akademik Kiril
Micevski.
Vl. M.
BABJAK, MAKEDONSKI (LOPEN) (Verbascum macedonicum Kosanin & Murbeck) lokalen makedonski floristi~ki endemit od
familijata Scrophulariaceae, poznat samo za okolinata na Tikve{koto Ezero (Polo{ki manastir)
i okolinata na Demir Kapija.
Rekata Babuna
BABUNA reka, desna pritoka

na Vardar. Izvira na isto~nata
strana od planinata Jakupica,
pod vrvot Solunska Glava (2.540
m), od silen karsten izvor, koj se
nao|a pod Ne`lovskite Karpi, na
viso~ina od 1.720 m, a se sleva vo
Vardar vo Vele{kata Klisura,
na viso~ina od 155 m. Vo izvo-

Skopje, 2002.
Dr. V.
BABUNA srednovisoka planina {to se nao|a vo sredi{niot

del na Republika Makedonija, a
se izdiga pome|u dolinata na rekata Babuna i Prilepsko Pole.
Vo sredi{niot del e poznata ka-
Vl. M.
BABJAK, HERCOGOV (LOPEN) (Verbascum herzogi Bornm.)

lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Scrophulariaceae. Se razviva vo klisurata na Crna Reka niz Mariovo i vo
po{irokata okolina na Prilep
(Pletvar, Kozjak i Sivec). Vl. M.
BABLIKA (vid Sorbus aria L.,
fam. Rosaceae) vid vo evropskiot areal, koj vo RM ima op{ta
rasprostranetost vo visokite delovi na planinite. Malo drvo do
15 m ili grmu{ka so prosti,
elipsovidni listovi, gusto, belo
do sivo vlaknesti od dolnata
strana. Cvetovite se beli, sobrani vo {titovidni socvetija, a
Planinata Babuna
111
BABUNSKA
ko Mukos Planina so najvisok

vrv Luta (1.499 m). Najvisok vrv e
Kozjak (1.746 m). Na zapad Babuna
prodolùva vo planinata Zlatovrv so istoimeniot vrv (1.422 m).
Biloto ima dinarski pravec na
protegawe SZJI. Geolo{kiot
sostav e pretstaven so gnajsevi,
mika{isti, granodioriti, a na
jug nakaj Sivec, Kozjak i Pletvar
se javuva debela serija mermeri.
Me|u prevalite najzna~aen e
Prisad preku koj minuva regionalniot pat VelesPrilep. Na
Babuna od kulturno-istoriskite
spomenici se izdvojuva manastirot Treskavec.
LIT.: A. Stojmilov, Fizi~ka geografija
na Republika Makedonija, PMF, Skopje,
2003.
T. And.
BABUNSKA, Vera \o{eva (Veles, 21. III 1920 Skopje, 2. XI 1999)

revolucioner, u~esnik vo rabotni~koto i ènskoto dvièwe vo
Veles (od 1935) i ~len na KPJ (od
1940). Po okupacijata rabotela so
ènite od Veles za nivno vklu~uvawe vo NOD. Vo 1942 g. bila dva
pati zatvorana, a potoa vo dekemvri internirana vo Belograt~i~ko, Bugarija. Vo istata godina
povtorno bila osudena na 15 godini strog temni~en zatvor. Kaznata
ja izdrùva vo zatvorot vo Stara
Zagora. Od septemvri 1944 g. e borec na brigadata Goce Del~ev.
Po vojnata raboti kako bankarski
slu`benik. Nositel na Partizanska spomenica 1941 godina.
LIT: @enite na Makedonija vo NOV
19411945, Skopje, 1976.
\. Malk.
Jovan
Babunski
BABUNSKI (STOJKOVI]), Jovan (s. Martolci, Vele{ko, 25.

XII 1875 Veles, 17. II 1920) srpski ~etni~ki vojvoda. Pred Ilindenskoto vostanie bil u~itel vo
Veles i vo Azot, a potoa srpski
~etnik za sproveduvawe na golemosrpskata politika vo Makedonija. Vo Balkanskite i vo Prvata
svetska vojna (19121918) bil srpski oficer vo dobrovole~kite i
~etni~kite odredi pod komanda
na srpskata Vrhovna komanda. Vo
1919 g. zastanal na ~elo na odred
od 250 prosrpski ~etnici, so cel
da se onevozmoì kakvo bilo po112
liti~ko i nacionalno projavuvawe na makedonskiot narod. Poradi golemite zlostorstva {to odredot gi izvr{il vo Bitolsko,
Vele{ko, Bregalni~ko, Tikve{ko i vo Pore~ieto, bile predizvikani èstoki protesti na naselenieto, po {to Odredot bil rasformiran (1920).
LIT: Stojan Kiselinovski, Makedonski
dejci (XX vek), Skopje, 2002.
\. Malk.
BABUNSKI, Nikola Ristov

(Veles, 13. XI 1914) rabotnik,
komunisti~ki deec. Bil ~len na
SKOJ (od 1934), ~len na KPJ i
sekretar na MK na SKOJ vo Veles (od 1935). Bil v zatvor (1937),
a potoa sekretar na MK na KPJ
vo Veles (19371938 i 1939 maj
1940), po {to pak bil uapsen (maj
1940 maj 1941). Potoa bil sekretar na MK i na OK na KPJ vo Veles (majdekemvri 1941). Pak bil
uapsen vo Skopje (dekemvri 1941
mart 1942) i po nekolku meseci
odnovo e apsen i odveden vo Glatograd (Bugarija, avgust 1942
1943). Po vra}aweto bil sekretar
na OK na KPM vo Veles (septemvridekemvri 1944), a potoa funkcioner na NOF i na OZNA. Se
izjasnil za poddr{ka na Informbiroto (1949) i bil ispraten na
Goli Otok (19541956).
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941 godina, Titov Veles, 1973; Veles i Vele{ko vo
NOV vo 1942 godina, Titov Veles, 1969;
Veles i Vele{ko vo NOV od 1943 do maj
1945 godina, Titov Veles, 1977; Dim~e
Naj~eski, Golooto~ki svedo{tva, Posledici, III, Skopje, 2006, 34.
S. Ml.
BAGERI, Jovan Josif (Jovan Josif

Bageri) (s. Nistrovo, Gorna Reka,
Gostivarsko, 1870 Pri{tina,
1916) eden od najistaknatite albanski kulturni dejci od po~etokot na XX vek. Go ureduval spisanieto Shqypja e shqypnis vo Sofija. Vo po~etokot na XX vek aktivno u~estvuval vo prosvetuvaweto na albanskoto naselenie vo
rekanskiot region i po{iroko.
Kako kulturen i prosvetitelski
deec, dejstvuval vo Sofija, Debar, Skopje, Dra~ i vo Pri{tina.
BIBL.: Avzi Mustafa, Figura m[suesish shqiptar[, Tetov[, 1995.
A. P.
BAGESKI, Nikola (Prilep, 15.

XI 1924) epidemiolog. Medicina zavr{il vo Belgrad (1956),
specijaliziral epidemiologija
(1967) i sportska medicina (1974)
vo Skopje. Bil na~alnik na Higienskoepidemiolo{kata slu`ba
vo Prilep, direktor na Zavodot
za zdravstvena za{tita, upravnik
na DNZ i direktor na Medicinskiot centar vo Prilep. Zvaweto
primarius go dobil vo 1979 g. Bil
u~esnik vo NOB od 1941 g. i pratenik vo Sobranieto na SRM
(19631967).
P. B.
Bagrem (Robinia pseudoacacia L.)
BAGREM (vid Robinia pseudoacacia

L., fam. Leguminosae) eden od prvite stranski vidovi (Severna
Amerika), vnesen u{te od XIX
vek vo Makedonija. Drvo do 30 m
visoko, so top~esta ili so ovalna
kruna. Listovite sloèni neparno peresti, so so~nozeleni, elipsovidni, prosti liv~iwa (921).
Pri osnovata na lisnata dr{ka
ima dva, ostri, odrveneti trna.
Cvetovite se beli, retko rozovi,
sobrani vo grozdesti socvetija.
Plodot e kafeava me{unka. Semeto e bubregovidno, so mnogu
tvrda semena lu{pa. Moè da se
odgleduva na razli~ni stani{ta.
Se koristi kako {umski vid za
po{umuvawe na goli i erodirani
tereni, no i kako parkovski vid.
Osobeno e cenet medonosniot
vid.
Al. And.
Atanas
Badev,
portret od
Pavle
Kuzmanovski
BADEV, Atanas (Prilep, 14. I

1860 ]ustendil, 21. IX 1908)
kompozitor i muzi~ki pedagog.
Osnovno u~ili{te zavr{uva vo
rodniot grad. [koluvaweto go
prodloùva vo Solun, potoa vo
Bugarija, kade {to maturira so
odli~en uspeh vo I ma{ka gimnazija vo Sofija. Vo letniot odmor
(1879) formira crkovno-u~ili{ten hor vo rodniot grad. Po èlba na semejstvoto, dve godini studira fizika i matematika vo
Odesa. Po vra}aweto od Rusija, se
vrabotuva kako u~itel vo Solun,
BADENTER
cvrsto re{en da studira muzika,

otkako }e sobere sredstva za taa
cel. Vo tekot na vtoriot prestoj
vo Rusija, za dve godini go zavr{uva Moskovskoto sinodalno
u~ili{te, prodolùvaj}i gi studiite vo Pridvornata peja~ka kapela na Sankt Peterburg, pod
griàta na vidni profesori (M.
Balakirjev, N. Rimski-Korsakov). Po zavr{enite studii, B.
stanuva nastavnik po muzika vo
Solunskata gimnazija, kade {to
vospituva brojni idni muzi~ki
dejci vo pove}e gradovi vo Makedonija. Po buntot na u~enicite
od Solunskata gimnazija (1896),
B. e premesten vo Ruse, potoa vo
Samokov i vo ]ustendil. Za vreme na prestojot vo Ruse ja oformuva svojata Zlatoustova liturgija#, otpe~atena vo Lajpcig
(1898) edno od profesionalno
najizdrànite dela me|u kompoziciite od ovoj rod vo ju`noslovenskite zemji kon krajot na XIX
vek. Nastapuva so svoj referat na
II kongres na Muzi~kiot sojuz vo
Sofija (1904), kade {to za prv
pat se postavuvaat osnovnite elementi na teorijata za me{anosloènite taktovi. Trudot ne e
pe~aten, kako i negovata zbirka
harmonizirani narodni pesni,
~ii rakopisi do denes ne se pronajdeni.
LIT.: L. Vitanova-Staleva, Atanas Badev, Izvesti na Instituta za muzika pri
BAN, kn. II-III, Sofi, 1956; D. Ortakov,
Atanas Badev i negovata Zlatoustova liturgija#, Ogledi za vizantisko-slovenskata muzika vo Makedonija, Skopje,
2001.
Dr. O.
BADEV, Ilija (Kavadarci 17. VII

1923 Skopje, 10. III 1997) pripadnik na prvata generacija makedonski novinari. Vo 1945 g. dopisnik na agencijata Tanjug. Vo
narednata godina preminuva vo
Nova Makedonija# a od 1950 do
penzioniraweto vo 1985 g. vo Radio Skopje i Makedonskata televizija, kako reporter i komentator. Nositel na Partizanska spomenica 1941.
B. P. \.
BADEV, Jordan (Bitola, 1888
Sofija, 1944) bugarski literaturen kriti~ar, projaven kako
ekstremen portparol na desnicata vo redovite na brojnata makedonska emigracija vo Bugarija,
vrzan za militantnoto krilo na
Todor Aleksandrov i Ivan Mihailov. Vo tekot na Vtorata svetska vojna otvoreno se stava na
stranata na fa{isti~kite krugovi vo Bugarija. @estoko go napa|a Venko Markovski na stranicite na skopskiot mese~nik Makedonija# (1943). Ubien e vo Sofija
od bugarskite partizani vedna{
po 9 septemvri 1944 godina, bez
sudewe i sudsko obvinenie. Sred-
no obrazovanie zavr{il vo Bitola, studiral na Sofiskiot univerzitet i vo [vajcarija (Lozana). Bil u~itel vo Bitola i vo
Sofija i sekretar na Narodniot
teatar vo Sofija. Sorabotuval
vo avangardnoto literaturno sp.
Zlatorog# a najmnogu vo sofiskiot dneven vesnik Zora#, sopstvenost na Danail Krap~ev, isto
taka profa{isti~ki orientiran. Svoevremeno bil nare~en
gebelsovski apologet na golemobugarskiot {ovinizam i monarhofa{izam#. Terminot badev{tina# se zemal kako sinonimija
za policiski progon na tvorcite
vo Bugarija pome|u dvete svetski
G. T.
vojni.
Badem (Amygdalus L.)
Nikola
Badev
BADEV, Nikola (s. Gli{i}, Kavadare~ko, 8. VIII 1918 Skopje,

25. IX 1976) interpretator na
makedonski narodni pesni. Po
osvojuvaweto na prvoto mesto na
folklorniot festival vo Skopje
(1948), zabeleàn od etnomuzikologot Vasil Haximanov, naskoro
zapo~nal i profesionalna kariera kako peja~ i instrumentalist
na tambura (1950). Bil ~len na
Narodniot orkestar na Radio
Skopje, a podocna i negov rakovoditel. So Dràvniot ansambl
za narodni pesni i igri Tanec#
od Skopje go afirmiral makedonskiot melos {irum svetot. Za potrebite na Radio Skopje snimil
nad 500 makedonski narodni pesni, me|u koi i antologiskite
Zbogum, majko, jas otidov#,
Se~i, mome, rusi kosi#, Oj Jano,
Jano#, Parahodot mi pristigna#,
Te{ka be{e na{ata razdelba# i
dr. Snimil pesni i vo dueti so
Anka Gieva, Blagoj Petrov-Kara|ule i Aleksandar Sarievski.
Dobitnik e na pove}e nagradi i
priznanija, me|u koi i tira`nite
Srebrena i Zlatna plo~a na RTV
Belgrad.
LIT.: Roska Badeva, Zbirka na narodni
pesni na Nikola Badev, Skopje, 2004. S. Ml.
BADEM (MIGDAL) (rod Amygdalus L., fam. Rosaceae) rodot opfa}a okolu 40 vida, rasprostraneti vo Evropa, Azija, Afrika i
vo Severna Amerika. Toa se lis-
topadni drvja ili grmu{ki, so

tesni elipsovidni listovi, beli,
rozovi ili crveni, pettodelni
cvetovi, a plodovite se spleskani koski~ki. Vo RM, spontano
ili supspontano, se zastapeni tri
vida:
a) div badem (A. webbii Spach.)
bodliva, razgraneta grmu{ka do
malo drvo od isto~niot Mediteran i submediteran. Ima sitni
listovi, beli ili rozovi cvetovi
i sitni, gor~livi plodovi. Vo
RM e zastapen vo toplata, submediteranska zona na karpesti, naj~esto varovni~ki tereni.
b) stepski badem (diva praska) (A.
nana L.) mala grmu{ka so tesnoelipsovidni listovi, rozovi do crveni cvetovi i so ovalni, vlaknesti plodovi. Vo RM e zastapen
na su{ni i pripe~ni mesta vo Kumanovsko i vo Sredno Povardarie.
v) badem (pitom badem) (A. communis L.) malo drvo od zapadna
Azija i od severna Afrika, so pokrupni listovi. Vo RM subspontano rasprostraneto niz {ibjacite na beliot i crniot gaber.
Al. And.
Robert
Badenter
BADENTER, Rober (Robert Badinter) (Pariz, 30. III 1928) francuski advokat i politi~ar. Zavr{il studii po literatura i pravo vo Pariz. Magistriral na
113
BADENTEROVA
Univerzitetot Kolumbija (SAD,

1949). Doktoriral komparativno
pravo vo Pariz (1951). Bil advokat vo Apelacioniot sud vo Pariz (19511981), minister za
pravda na Francija (19811986) i
pretsedatel na Ustavniot sovet
na Francija (19861995). Bil i
pretsedatel na Arbitra`nata
komisija na Konferencijata za
Jugoslavija (formirana vo 1991),
koja, pod negovo pretsedatelstvuvawe, konstatira deka RM gi ispolnuva site op{ti i posebni uslovi za me|unarodno priznavawe.
Poradi toa bil proglasen za po~esen doktor na pravni nauki na
Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (1996). Vo vreme
na konfliktot vo RM (2001) dva
pati ja posetil RM. Na 2627. VI
2001 g. go otfrlil albanskoto barawe za transformacija na RM vo
multietni~ka dràva, dodeka na
2829. VIII 2006 g. izjavil deka vo
BIBL: Robert Badinter R., Une approche trop

ethnique risquerait daggraver le mal actuel, Le
Monde, le 28 juin, 2001.
LIT.: Svetomir Skaric, De lEtat-demos a lEtat
pluriethnique et vice versa: le cas macedonien,
Melanges offerts d Slobodan Milacic, Bruylant,
Bruxelles, 2007.
Sv. [. i T. Petr.
BADENTEROVA (ARBITRA@NA) KOMISIJA NA KONFERENCIJATA ZA PORANE[NA JUGOSLAVIJA komisija

sostavena od pet ~lena izbrani
me|u pretsedatelite na ustavnite
sudovi na dràvite-~lenki na EU
na ~elo so Robert Badenter, vrz
osnova na Deklaracijata za Jugoslavija (27. VIII 1991) za da go definira prestanokot na postoeweto na SFRJ, da go oceni stepenot
na zadovoluvawe na kriteriumite,
koi se postaveni so Deklaracijata, za priznavawe na novite dràvi i da mu predloì na Sovetot na
ministrite koi od niv treba da
bidat me|unarodno priznati. Od
Baderskata klisura
rekata P~iwa. Se protega pome|u

s. Bader vo Skopskata Kotlina do
vlivot na rekata P~iwa vo Vardar vo dolìna od 9,5 km. Taa e
vse~ena vo paleozojski {krilci
pome|u ridovite Kamenica (479
m) i Veterski Rid (508 m), na istok i Mramor (418 m) i Prnar
(489 m), na zapad. Vo klisurata se
izgradeni izraziti vkle{teni
meandri. Niz klisurata minuva
del od avtopatot SkopjeVeles.
T. And.
Izve{taj na Badenterovata komisija za porane{na Jugoslavija (15. I 1992)
Ramkovniot dogovor ne gleda nikakov problem, bidej}i e vo soglasnost so principite na evropskata demokratija i gi povikal
pratenicite vo Sobranieto na
RM da glasaat za nacrt-amandmanite na Ustavot od 1991 g. zatoa
{to od toa zavisi zrelosta na
makedonskata demokratija#. Toj e
predlaga~ na dvojnoto glasawe vo
Sobranieto na RM za zakonite od
interes za malcinskite zaednici.
Poradi toa, mnozinstvoto glasovi od pratenicite na malcinskite zaednici se narekuva Badenterovo mnozinstvo#.
114
10. I 1992 do 13. VIII 1993 g. Komisijata usvojuva 15 mislewa. Vo Misleweto br. 6 (11. I 1992) Komisijata ja ocenuva RM kako dràva {to
gi zadovoluva uslovite za priznavawe navedeni vo Deklaracijata,
otkoga, prethodno (6. I 1992), RM
poradi pritisokot od RGr gi usvoi Amandman I i Amandman II od
Ustavot na RM od 1991 g.
LIT.: Tatjana Petruevska, International Recognition of the Newly-Created States at the Treshold of the XXIst Sentury, Balcan Forum, vol. I,
1/1995.
T. Petr.
BADERSKA KLISURA epigenetska klisura vo dolniot tek na
BADIVUKU, Sihana Husein (Sihana Husein Badivuku) (Pri{tina,

4. VIII 1967) violinistka, univ.
profesor. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{ila vo Pri{tina, a potoa diplomirala na Konzervatoriumot Petar Ili~ âjkovski# vo Moskva. Postdiplomski studii zavr{ila vo klasata
na prof. E. ûgajeva. Profesor
po violina na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Pri{tina,
koncert-majstor na Guda~kiot
orkestar na Kosovskata filharmonija, violinistka vo ansamblot Vivendi i ~len na Trio
Harkor Kosova. U~estvuvala na
pove}e me|unarodni festivali
vo zemjata i vo stranstvo. Sorabotuva so svetski poznati dirigenti, vokalni i instrumentalni
solisti.
A. P.
BADIEV, Blagoj Simeonov
([tip, 7. IV 1930) hirurg-urolog, redoven profesor na Med. f.
vo Skopje. Bil direktor na Klinikata za urologija (19871995).
U~estvuval vo timot {to gi izvr{il prvite transplantacii na
bubrezi od kadaver i ìv donor.
Objavil pove}e od 60 nau~nostru~ni trudovi. Se zanimaval so
lekuvawe na urogenitalna tuberkuloza i tumori na mo~niot meur.
BAZERKOVSKI
Vovel imunoterapija kaj superficielnite tumori na mo~niot

meur.
BIBL.: Tumori na mo~niot meur, Kumanovo, 1992.
Al. Stavr.
BADNA VEÊRA (BADNIK)

hristijanski romski praznik. Kaj
pravoslavnite Romi, bogata so
razni jadewa i ovo{je. Toga{ se
se~e badnikot (kupen na pazar
ili se se~e od drvo). Badnikot za
Romite pretstavuva eden vid
sveto drvo, od koe se o~ekuva
napredok, sre}a, radost i bogatstvo vo domot.
T. S. P.
BADNIK den sproti golemiot
praznik Ro`destvo Hristovo
Boìk. Osobeno bogati obi~ai
se izveduvaat ve~erta sproti Boìk, koga se izvr{uvaat poslednite podgotovki za praznikot. Za
nego e karakteristi~na bogatata
trpeza so isklu~ivo posna hrana:
pitulici, sarma, grav, kompir,
riba, zelnik, ovo{je i sl. Obi~aj
e po ve~erata sofrata da ne se
kreva, tuku taka zaedno so hranata da ostane celata no}, a vo nekoi mesta taka ostanuva vo tekot
na trite dena dodeka se praznuva
Boìk. Ova e povrzano so veruvaweto deka no}ta }e dojde Dedo Boè i }e se nahrani. Sofrata se
stava vrz slama za spomen na jaslite od Vitleemskata pe{tera vo
koja e roden Isus. Podocna so
ovaa slama se vrzuvaat ovo{nite
drvja, so veruvawe deka taa }e gi
{titi od bolesti i {tetnici i
deka }e dadat bogat rod. Vo pove}e regioni na Makedonija na ovoj
den se mesi kravaj~e, pita ili poga~a vo koja se stava srebrena para i so nea se prognozira sre}ata
na site ~lenovi na semejstvoto.
(Vo nekoi krai{ta istiot obi~aj

se izveduva na Vasilica.) Bogati
obi~ai i veruvawa se povrzani so
obredniot ogan, kako i so goreweto na drvoto (dab, smreka, diva
kru{a i sl.) nare~eno badnik ili
badnikojca. Vo vrska so obrednite ognovi e i obi~ajot koledica,
koga decata palat ogan, peat koledarski pesni i odat po domovite kade {to dobivaat darovi. Vo
koledarskite pesni se slavi ra|aweto na novoto (mladoto) sonce,
se najavuva ra|aweto na maliot
Bog, no i doa|aweto na golemiot
hristijanski praznik Boìk.
LIT.: Sbornik ot blgarski narodni
umotvoreni, ~ast treta, otdel I i II,
Blgarski obi~ai, obrdi, sueveri i
kostmi, kniga VII. Sqbralq i izdava
K. A. {apkarevq, Sofix, 1891; Srpski
narodni obi~aji u \ev|eliskoj kazi. Prikupio i opisao Stefan Tanovi, u~iteq,
Beograd, 1927; Vera Kli~kova, Boì}ni
obi~ai vo Skopskata Kotlina, Glasnik
na Etnolo{kiot muzej#, 1, Skopje, 1960;
Naum Celakoski, Debarca. Obredi i obredni pesni, Skopje 1984; Blaè Ristovski, Makedonskiot folklor i nacionalnata svest, I i II, Skopje, 1987.
M. Kit.
BAEWA vid arhai~en ostatok

od romskata magija {to Romite ja
nasledile, spored veruvaweto, od
Indija. I denes se bae za da
ozdravi deteto, protiv uroci,
demoni, epilepsija, vrtoglavica
i sl.
Tr. P.
Georgi
Ba`darov
Ro`destvo Hristovo, ikona

od crkvata Sv. Petka#, s. Malovi{ta (XIX v.)
BA@DAROV, Georgi (s. Gorno

Brodi, Sersko, Egejskiot del na
Makedonija, 8. II 1881 Varna, 19.
IX 1919) novinar, publicist, istori~ar, revolucioner i op{testvenik. Zavr{il istorija na Sofiskiot univerzitet. U{te kako
u~enik vo Bitolskata gimnazija
vlegol vo redovite na TMORO.
Kako sekretar na ~etata na Ilija
Kr~ovalijata (1901 1903) u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Po ubistvoto na Aleksandar
Protogerov, stanal eden od voda~ite na negovoto krilo i ogor~en
protivnik na van~omihajlovistite. Bil glaven i odgovoren urednik na vesnikot Makedonija#,
eden od osnova~ite na Makedonski pregled# i na Makedonskiot
nau~en institut vo Sofija i negov potpretsedatel (1927). V. Toc.
BAZALT izlivna, vulkanska

karpa od grupata na gabrovite i
bazaltite, odnosno od grupata na
bazi~nite magmatski karpi. Se
odlikuva so holokristalestoporfirska do vitrofirsko-porfirska struktura i so masivna,
fluidalna do mandolesto-meuresta tekstura. Bazaltot obi~no
se pojavuva vo vid na slivovi na
lavi ili pogolemi plo~i, pri
{to la~eweto e naj~esto stolp~esto. Kaj bazaltite koi se submarinski izlieni se pojavuva i
la~ewe vo vid na pernici ili
pilou# la~ewe. Bazaltite se izgradeni od bazi~ni plagioklasi,
monoklini~ni pirokseni i olivin. Na podra~jeto na Republika
Makedonija bazalti se pojavuvaat
vo nekolku geolo{ko-stratigrafski formacii: kako sostavni
delovi na okeanskata kora vo
ramkite na ofiolitskata sekvencija na Vardarskata zona vo kompleksot Demir KapijaGevgelija,
pri {to nivnata geolo{ka starost e jurska; i kako trahibazalti, odnosno alkalni bazalti vo
ramkite na Vardarskata zona, pri
{to nivnata geolo{ka starost e
kenozojska (pliocensko-pleistocenska).
LIT.: B. Boev, Y. Yanev, Tertiary magmatism
within Republic of Macedonia, Acta Volcanologica, Vol. 13, Skopje, 2001.
Bl. B.
BAZERKOVSKI-LANSKI,
Stefan (Prilep, 1921 Prilepec, Prilepsko, 20. XII 1942) radiomehani~ar i komunisti~ki deec. Kako ~len na SKOJ (1940) i na
KPJ (1941), bil eden od organizatorite na NOAVM vo Prilep i
Prilepsko, borec vo Prilepskata partizanska ~eta (septemvrioktomvri 1941) i vo Prviot prilepski NOPO Goce Del~ev
(oktomvridekemvri 1941), a po
rasformiraweto na odredot bil
ispraten na partiska rabota vo
Skopje. Podocna se vratil vo
Prilep i pak zaminal partizan,
kako intendant na Vtoriot prilepski NOPO Dimitar Vlahov
i borec vo Prilepskiot NOPO
\or~e Petrov (maj 1942). Zaginal vo borba so bugarskata vojska
i policija.
Stefan
Bazerkovski
-Lanski
115
BAZILIKA
LIT.: Prilep i Prilepsko niz istorijata, kniga vtora, Me|u dvete svetski vojni
i Narodnoosloboditelnata vojna, Prilep, 1972; Prilep i Prilepsko vo NOV
1941 godina, Kultura, Skopje, 1976; Prilep i Prilepsko vo NOV 1942 godina, kn.
I-II, Kultura, Skopje, 1978.
S. Ml.
BAZILIKA DE (Herakleja
Linkestis) isto~no od gradskite bedemi natsloena od srednovekovna nekropola. Vo periodot
19801986 pri iskopuvaweto na
trikorabnata, grobi{na Bazilika De extra muros, gradena vo vremeto na Justinijan I, e otkriena
nekropolata {to egzistirala do
krajot na VI vek, za potoa vo vremeto od krajot na X-XI v. da se locira srednovekovna nekropola,
vrz sredniot i ju`niot brod i vrz
postarite grobovi. Ima indicii
deka srednovekovnite grobovi
(so tipi~en nakit od preminot na
X vo XI v.) se vkopuvale okolu istovremenata kapela izgradena
vrz urnatinite na prezviteriumot na Bazilikata De.
LIT.: E. Maneva, Bazilikata De od Herakleja Linkestis, Lihnid#, 7, Ohrid,
1989, 5161; Ead., Srednovekovna nekropola kaj Bazilikata De vo Herakleja, Istorija#, XXII, 1, Skopje, 1986.
El. M.
BAZILIKA, PALATA NA
PRAVDATA bazilika od po~etokot na IV v. n.e. identifikuvana kako javna gradba sudnica, otkriena vo Skupi. Se nao|a vo zapadniot del od gradot, so vlezot
orientirana kon glavnata gradska ulica. Objektot (27,5 h 21,70
m) se sostoi od dve prostorii:
{iroka centralna sala i obikolen koridor vo oblik na izdolèna potkovica. So {irokiot
apsidalen yid e orientiran kon
sever. Sredi{nata apsidalno
terminirana sala ima mozai~en
pod so geometriska dekoracija.
Vnatre{nata sala bila so kolonada i arkada, od tri strani oddelena od obikolniot koridor. Korintskite kapiteli, postaveni
na visoki koloni vrz niski, profilirani postamenti, bile pokrieni so bogato profilirani arhitravi i so vene~ni kameni elementi, montirani vo masivnite
yidani stolpci.
dve extra muros baziliki (Begov

Dab i Keramidnica); vo Vini~ko
Kale (Vinica) 2 intra muros i 2
extra muros baziliki. Vo grani~nite gradovi episkopii: 1 intra
muros bazilika kaj s. Krupi{te, 1
intra muros i 1 extra muros kaj Bargala i 1 intra muros i 1 extra muros
(martirium so centralen plan rotonda vgradena vo pravoagolnik) vo Kowuh. Vo Jugozapadna
Makedonija se otkrieni 3 intra
muros (dve na Plao{nik, temeli
pod Sv. Sofija#) i 2 exstra muros
(Sv. Erazmo#, Studen~i{ta), a
osobeno se istaknuvaat katedralnata crkva so centralen plan Polikonhosot i Golemata bazilika
od docniot V i VI v. na Plao{nik). Vo delot od provincijata
Makedonija Prva (ju`na Pelagonija i Strumi~ko-Gevgelisko) dominira episkopijata Herakleja
Linkestidska kaj Bitola, so 2 intra muros i 1 exstra muros baziliki.
LIT.: V. Bitrakova Grozdanova, Starohristijanski spomenici vo Ohridsko,
Ohrid, 1975; B. Aleksova, Loca Sanctorum
Macedoniae, Skopje, 1997.
V. L.
BAZNA ORGANSKA I NEORGANSKA HEMISKA INDUSTRIJA VO RM industrija za

proizvodstvo na surovini za hemiskata industrija, od koi natamu se dobivaat poluproizvodi i
na kraj finalni proizvodi. Na
primer, so elektroliza na got-
LIT.: D. Kora~evi}, Skupi, Skopje, 2003;

V. Lil~i}, Makedonskiot kamen za bogovite, hristijanite i za ìvot po ìvotot, Skopje, 2001, 164-173.
V. L.
BAZILIKI, RANOHRISTIJANSKI episkopski, katedralni baziliki (registrirani

okolu 300) otkrieni vo Skupi,
Stobi, Lihnid, Herakleja itn. Vo
Stobi se otkrieni 4 intra muros i
4 exstra muros baziliki. Najstara e
Starata episkopska bazilika (IV
v. n.e.). Vo Severoisto~na Makedonija (Sredozemna Dakija) kaj
Kalata, s. Lukovica, se otkrieni
116
Ranohristijanskata bazilika, Bargala, [tip
varska sol (NaCl) se dobivaat baznite hemikalii hlor i natriumhidroksid. So niv se proizveduvaat poluproizvodi, kako hartija, plasti~ni masi i drugo, a od
niv najrazli~ni proizvodi. Bazni hemikalii se proizveduvaat vo
golem broj pogoni na hemiskata
industrija vo Makedonija. Taka,
vo OHIS Skopje se proizveduvaat: natriumhidroksid (NaOH),
hlor (Cl2), solna kiselina (HCl),
kako i polivinilhlorid, polivinilalkohol i poliakrilonitril;
vo Alkaloid Skopje: tehni~ki
hemikalii kako i alkaloidi
(morfiumbaza, morfiumsulfat,
kodeinbaza i kodeinfosfat i
drugi); vo Rafinerijata OKTA
Miladinovci: organski rastvoruva~i i sli~no; vo Jugohrom#
Jegunovce: kalciumkarbid, cijanamid, natriumbihromat i drugo;
vo Tehnogas# Skopje: acetilen,
var i drugo; vo Metalur{ko-hemiskiot kombinat Zletovo# Veles: sulfurna kiselina (H2SO4),
cinksulfat (ZnSO4), cinkoksid
(ZnO) i drugo (vo pogonot Metalurgija) i fosforna kiselina,
monoamoniumfosfat i drugo (vo
pogonot za ve{ta~ki |ubriva).
Osven toa, vo pove}e mali proizvodstveni pogoni, nastanati vo
2000-tite, se proizveduva i var
(vo pove}e pogoni), bentoniti (vo
Bentomak), zeoliti (vo Probi{-
BAJALXIEV
sitel e na Partizanska spomenica 1941.

BIBL.: Formiraweto na Bugarskiot bataljon Hristo Botev, êtirieset godini 19411945, kn. 6, Skopje, 1962, 502504;
Obnovuvaweto i dejnosta na KPJ vo Gevgelija i Gevgelisko vo periodot 19361940
godina, Gevgelija i Gevgelisko vo NOV od
1941 do april 1943 godina, Gevgelija, 1979,
3349; Aktivnosta na MK i organizaciite na KPJ vo Gevgelisko od april do juli
1941 godina, na istoto mesto, 169181; Reorganizacijata na Mesniot komitet vo noemvri 1941 i dejnosta na KP do april 1943
godina, na ist. mesto, 207224; Dejnosta na
Okoliskiot komitet na KPM za Gevgelisko vo periodot od mart do noemvri 1944
godina, Gevgelija i Gevgelisko vo NOV
(april 1943 maj 1945 god.), Gevgelija, 1982,
5974; Obnovuvaweto na KPJ vo Kavadarci,
Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, kn. prva,
Tikve{ijata me|u dvete svetski vojni, KavadarciNegotino, 1983, 201206 i 308309.
LIT.: Gevgelija i Gevgelisko vo NOV
(1941 april 1943), Gevgelija, 1979; Gevgelija i Gevgelisko vo NOV (april 1943
maj 1945), Gevgelija, 1982.
S. Ml.
OHIS, Skopje
tip), kako i modar kamen (CuSO4),

aluminiumsulfat (Al2(SO4)3) i
dr.
Sv. H. J. - B. N.
Sultan
Bajazid II
H. Ganem, Etudes d`histoire orientale. Les sultans ottomans, I., Paris, 1901.
J. Jan.
Sultan
Bajazid I
BAJAZID I (Odrin, 1354/1360

Ah{ehir 8. III 1403) ~etvrti osmanliski sultan, poznat kako Ildirim# (Molwa#). Vladeel so Makedonija 13 godini (28. VI 1389 28.
VII 1402). Vo negovo vreme bile osvoeni Solun (april 1394, vtorpat),
Kratovo (1390), Voden, Skopje (kr.
na 1391 ili po~. na 1392 g.), Serfixe (1393) i drugi pomali mesta vo
ju`na Makedonija.
LIT.: A. Stojanovski, Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek,
Skopje, 1981; H. J. Kornrumpf, Biographisches
Lexikon zur Geschcte Sudosteuropas, Sdosteuropaische Arbeiten#, 75/Lief. 2 u. 3. Mnchen,
1973.
J. Jan.
BAJAZID II (Dimetoka, 1447 /

1448 / 1452/1453 26. V 1512) osmanliski sultan. Vladeel so Makedonija 30 godini (5. V 1481 25.
IV 1512). Se posvetil na vnatre{noto ureduvawe na dràvata. Bil
soboren od jani~arite (1512), a na
vlast do{ol negoviot sin Selim I
Javuz (Svirepiot#), koj go otrul.
LIT.: H. J. Kornrumpf, Biographisches Lexikon
zur Geschichte Sdosteuropas, Sdosteueropaische Arbeiten#, 75/Lief. 2 u 3., Mnchen, 1973;
BAJALSKI, Risto (Solun, 27.

IX 1916 Skopje, 2. III 1999) nacionalen komunisti~ki deec i
politi~ar. Kako ~len na SKOJ
(1935) i na KPJ (1936), bil sekretar na MK na KPJ (1936) i na Okru`niot komitet na KPJ vo Gevgelija (1942 po~etokot na
1943). Vo NOV i POM bil politi~ki komesar na Gevgeliskiot
NOPO Sava Mihajlov, politi~ki komesar na NO bataljon
Stra{o Pinxur i politi~ki
komesar na Prviot bugarski NO
bataljon Hristo Botev, formiran na makedonska teritorija.
Bil izbran u~esnik na Prvoto
zasedanie na ASNOM i delegat
na Tretoto zasedanie na AVNOJ.
Po Osloboduvaweto bil minister za trgovija i snabduvawe vo
Vladata na NRM, ~len na CK na
KPM, sekretar na GO na NFM,
pretsedatel na Trgovskata komora na Makedonija, generalen sekretar i pretsedatel na Trgovskata komora na Jugoslavija, potpretsedatel i generalen sekretar na Stopanskata komora na
SFRJ, sojuzen i republi~ki pratenik vo pove}e svikuvawa. No-
BAJALSKI, Risto (Stojakovo,

Gevgelisko, 1926 Moskva, 20. XI
1998) novinar koj celosna afirmacija postignal pi{uvaj}i dolgi godini za Borba# i Politika#, nedelnikot NIN i Jugoslovenskata televizija. Po~nal vo
skopskite sportski vesnici Fiskulturen glas#, Sportski glas# i
Sport# (1947-1951). Vo Nova
Makedonija# bil sorabotnik vo
Vnatre{nopoliti~kata rubrika
(1952) i dopisnik od Belgrad, izvestuval i od burnite denovi vo
Ungarija (1956). Vo 1960 g. minal
vo Borba#, kako dopisnik vo
Moskva, za po tri godini povtorno da se najde tamu kako dopisnik
na Politika# s do penzioniraweto. Uìval visok ugled kako
izvonreden poznava~ na sovetskite priliki i sostojbata so socijalisti~kata zaednica.
B. P. \.
Dimitar
Bajalxiev
BAJALXIEV, Dimitar (s. Lagunci, Egejskiot del na Makedonija,

pravnik. Osnovno obrazovanie i
gimnazija zavr{il vo Gevgelija.
Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1968), kade {to magistriral (1977) i doktoriral,
branej}i ja temata Moralnata
osnova na kategorijata pravo
117
BAJRAKTARI
(1985). Izbran za asistent po predmetot Teorija na dràvata i pravoto (1965), a potoa za redoven profesor po predmetot Voved vo pravoto
(1995). Bil ~len na Sekretarijatot
na CK na SKM (19701973), minister za obrazovanie i fizi~ka kultura (1992 1994) i dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (2000
2004). Objavil pogolem broj nau~ni
trudovi i u~ebnici od teorijata na
pravoto i politi~kite nauki.
BIBL.: Voved vo pravo, kniga prva
Dràva i kniga vtora Pravo, Ko~ani,
1999; Politologija, Skopje, 2000.
LIT.: Praven fakultet Pedeset godini 1951 2001, Skopje, 2001.
Sv. [.
BAJRAKTARI, Mehdi (Gostivar, 7. I 1936 Skopje, 26. V 1995)

akter vo Albanskata drama na
Teatarot na narodnostite vo
Skopje od 1954 g. Tipi~en karakteren akter so {irok izrazen dijapazon, so ubava dikcija i scenska pojava. So zabeleìtelen uspeh igra{e i vo proekti na Turskata drama. Poedine~no gostuval na Festivalot klasika na jugoslovenskata scena vo Leskovac
(Gospo|a ministerka#). Ulogi:
Astrov (Vujko Vawa#); Horvat
(Vu~jak#); Boris Ganov (Aleksandra#); Jago (Otelo#); Angele
(Parite se otepuva~ka#). R. St.
BAJRAKTAROVA, Bona Lazarova (s. Novo Selo, Strumi~ko, 25.
IX 1946) specijalist po detska i
preventivna stomatologija, redoven profesor na St. f. Doktorirala vo 1988 g. Publikuvala 70
stru~no-nau~ni trudovi. Avtor e
na prira~nikot Mle~ni i trajni
zabi# i na u~ebnikot Trajna denticija dentalna embriologija i
histomorfologija#.
E. M.
BAJRAKTAROVA-\ORÛLOVSKA, Nade`da Hristova (Prilep, 12. XII 1936) specijalistortodont, redoven profesor na
St. f. Sredno obrazovanie zavr{ila vo Strumica, St. f. vo Belgrad. Specijalist po ortodoncija
(1970), habilitirala (1977) i doktorirala (1986). Prestojuvala vo
Finska i vo Norve{ka. Publikuvala 82 statii. Nau~niot interes
$ e fokusiran kon rastot i razvojot na strukturite na kraniofacijalniot kompleks. Ja objavila
monografijata Osnovi na ortodoncijata# (I del).
E. M.
BAJRAM, Amdi (Skopje, 30. VIII
1956) biznismen i politi~ar.
Sopstvenik na konfekcijata [uteks#. Eden od osnova~ite i pretsedatel e na PCER i osnova~ i pretsedatel na partijata Sojuz na Romite od Makedonija (od 1996). Pratenik vo tri mandati vo Sobranieto na RM (19962002 i od 2008). R.
118
Gazanfer
Bajram
BAJRAM, Gazanfer (Gazanfer

Bayram) (Skopje, 17. III 1943) akademski slikar, mozai~ar i profesor od turskata nacionalnost vo
RM. Zavr{il postdiplomski studii na Otsekot za monumentalno
slikarstvo na Akademijata za likovna umetnost vo Belgrad. Specijaliziral fresko-slikarstvo i
mozaik. Dve godini rabotel na
Otsekot za mozaik na Akademijata za ubavi umetnosti vo Ravena.
Mozaicite se izloèni vo muzei
i vo privatni kolekcii vo Makedonija, Italija, Turcija, Kanada,
SAD, Avstralija, Bugarija i vo
mnogu gradovi na porane{na Jugoslavija. Avtor e na Mozaicite vo
MNT vo Skopje, vo Sobranieto na
RM, vo VIP salata na aerodromot Aleksandar Veliki#. U~estvuval na mnogu grupni i samostojni izlo`bi.
A. Ago
Esad
Bajram
BIBL.: poetski dela: Pletenki, 1978; Bukvar v srce, 1979; Dnevni pro{etki, 1981;
Ba`darina, 1982; Dete vo godini, 1982; Ve~erni pro{etki, 1986; Palata na du{ata,
1989; Veseli deca, 2001; avtor e i na zbirkata raskazi Pelivani vo kujnata 1996.
LIT.: Abdulkadir Hayber, Makedonya ve Kosova
Turklerinin Edebiyat?, Istanbul, 2001. A. Ago
BAJRAM, Ferid F. (Skopje, 1. III

1880 Skopje, 23. II 1965) prosveten deec, op{testvenik i novinar;
po nacionalnost Tur~in. Zavr{il
turska gimnazija vo Skopje, a potoa
bil u~itel vo turskoto osnovno
u~ili{te vo Veles (2. VIII 1902
1907), kade {to vospostavil vrski
so makedonskite socijalisti Ilija
i Lazar Plavev. Izvesno vreme bil
u~ili{en inspektor na Kosovskiot
vilaet vo Skopje (1907). Bil pripadnik na Mladoturskoto dvièwe,
eden od osnova~ite na Socijaldemokratskata organizacija vo Skopje (1909), u~esnik na osnova~kiot
Gazanfer Bajram, mozaik vo Sobranieto na Republika Makedonija
BAJRAM, Esad (Esad Bayram) (Ohrid, 1934) poet, raskaùva~, preveduva~ od turskata nacionalnost
vo RM. Bil op{testveno-politi~ki rabotnik, direktor vo osnovno
u~ili{te, dopisnik i novinar vo
v. Birlik# vo Skopje. Pi{uva na
turski i na makedonski jazik.
^len e na DPM od 1987 g.
kongres na Narodnata federativna

partija (Solun, 1909) i eden od osnova~ite na Demokratskiot klub i rakovoditel na Komunisti~kiot klub
na SRPJ(k) vo Skopje. Na op{tinskite izbori bil izbran za odbornik i prv potpretsedatel (kmet) na
Crvenata op{tinska uprava vo
Skopje (1920) i za komunisti~ki
BAKARNO
sedatel na Sobranieto na RM,

prorektor na Univerzitetot Sv.
Kiril i Metodij# vo Skopje i
pretsedatel na Zaednicata za nau~ni dejnosti na Makedonija.
LIT.: Bilten na UKIM# od 2. VII 1982 g.;
40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija, TMF,
Skopje, 2000 g., str. 111.
Sv. H. J.
Ferid F.
Bajram
pratenik vo Ustavotvornoto sobranie na Kralstvoto SHS. Bil urednik na v. Socijalisti~ka zora

(Skopje) na turski jazik. Vo podocne{nite godini bil aktiven ~len
na KPJ. Po fa{isti~kata okupacija na Makedonija (april 1941) ìveel vo Kosovska Mitrovica.
BIBL.: Prvoto crveno zname na Skopskata op{tina, Nova Makedonija, XV,
4735, Skopje, 1959, 5.
LIT.: Devedeset denovi na Skopskata
crvena op{tina, Skopje, 1970; Du{ko
Konstantinov Milo{ Konstantinov
Kuzman Georgievski, Sindikatite vo
Skopje (1900-1908 do 1971), Skopje, 1971;
D-r Orde Ivanoski, Crvenite komuni vo
Makedonija vo 1920 godina, Skopje, 1980;
Rabotni~koto sindikalno dvièwe vo
Makedonija do 1918 godina. Dokumenti za
revolucionernite i edinstveni sindikati na Makedonija, I, Skopje, 1985. S. Ml.
BAK, Rozina (Ruà) Joha ([id,

Srbija, 7. III 1923 Skopje, 7. III
1994) komunisti~ki deec, novinar i op{testvenik. Bila ~len na
Literaturnoto dru{tvo Jefimija, na Crveniot krst i na Skautskata organizacija, a poradi ~lenstvoto vo SKOJ (1939) bila isklu~ena od @enskata gimnazija vo
Skopje (kon krajot na 1940). Toga{
stanala ~len na KPJ (dekemvri
1940), a potoa i ~len na MK na
SKOJ vo Skopje (maj 1941). Bila
uapsena od Gestapo, no uspeala da
izbega i preminala vo ilegalstvo
vo Skopje, Veles, [tip i Ko~ani, a
potoa stanala borec na Vele{kiot
NOPO Dimitar Vlahov (maj
1942). Po zarobuvaweto od bugarskata policija (27. VI 1942), bila
osudena na deset godini strog zatvor. Vo 1944 g. bila oslobodena od
zatvorot i deportirana vo Maribor (Slovenija), kade {to se nao|ale nejzinite roditeli, pa tamu se
priklu~ila na Osvobodilna fronta. Po Osloboduvaweto se vratila
vo Skopje i bila novinar, urednik
i glaven urednik na vesnicite
Edinstvo i Nova Makedonija,
spisanijata Makedonka i Prosvetena èna i vo Radio-Skopje.
Bila eden od osnova~ite na Zdruènieto na novinarite na Makedonija i pretsedatel na Komisijata
za informirawe pri Republi~koto sobranie na SRM. Nositel na
Partizanska spomenica 1941.
Ruà
(Rozina)
Bak
BIBL.: Dvete drugarki od Skopskiot

odred, Prosvetena èna, Skopje, juli
avgust 1971, 4; Bele{ka za Blagoj JankovMu~eto, Strumica i Strumi~ko vo NOV
19411943, Strumica, 1980, 635642; I
bomba padna vrz na{eto oddelenie, Okovani vo prangi, Skopje, 1981, 6364.
LIT.: Tomislav Osmanli, Na{ite lekcii za hrabrosta. Intervju: Ruà Bak.
Mlad borec, XXXVI/1305, Skopje, 3. III
1980, 1617.
S. Ml.
BAKALOV, Georgi Ivanov (Stara Zagora, Bugarija, 1873 Moskva,

SSSR, 1939) pripadnik na bugarskoto socijaldemokratsko i komunisti~ko dvièwe. Istaknat nezavisen publicist, isklu~uvan od
BKP. Go poddrùval i go pomagal
makedonskoto osloboditelno delo, so devizata: Makedonija na
Makedoncite. Vo anketata na
Balkanska federacija (1925) za
re{avawe na makedonskoto pra{awe ja osudil podelbata na Makedonija i plediral makedonskoto
pra{awe da se re{i vrz pravoto
na samoopredeluvawe na makedonskiot narod i za sozdavawe sopstvena dràva.
LIT.: Evropa za Makedonija. Istaknati
evropski intelektualci za makedonskoto nacionalno pra{awe (19251929 god.).
Izbor i predgovor d-r Orde Ivanoski,
Skopje, 1991; Istoriska vistina. Progresivnata op{testvena javnost vo Bugarija i Pirinska Makedonija za makedonskoto nacionalno pra{awe. Dokumenti, studii, rezolucii, apeli i publicisti~ki prilozi 18961956 god. Izbor i redakcija Pero Korobar, d-r Orde Ivanoski, Skopje, 1981.
O. Iv.
BAKALOVSKA, Marija (Ohrid,

1928) univerzitetski profesor
i stopanstvenik. Diplomirala na
Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Belgrad (1954). Rabotela vo Jugohrom# Jegunovce. Specijalizacii i studiski prestoi vo
Belgija, [vajcarija, Polska, Bugarija i vo V. Britanija. Bila rakovoditel na laboratorija, kontrola i na slu`bata za razvoj vo
Teteks# Tetovo (od 1956). Rabotela na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje (od 1970)
kako predava~, pa s# do penzioniraweto (1988) kako redoven profesor. Podra~je: Tekstilni vlakna. Avtor/koavtor e na 4 u~ebnici
i pomagala i na nau~ni i stru~ni
trudovi i proekti. Bila potpret-
BAKARNO VREME (eneolit lat.

cuprum bakar, gr~. i
? kamen)
kulturno-istoriski period {to
ja ozna~uva pojavata i obrabotkata
na prviot metal, bakarot ( IVIII
milenium pr. n.e.). Dosta dolgo
trael, taka {to negovata evolucija
se odvivala vo tri fazi, obeleàni
kako ran, sreden i docen eneolit.
Po~etocite mu se sovpa|aat so
vremeto na t.n. golemi migracii na
indoevropskite narodi, koi, poradi promenite na klimatskite
uslovi vo stepsko-karpatskite predeli, vo branovi se raseluvale vo
razni pravci. Kon Sredna Evropa
tie bile intenzivni i dolgotrajni.
Taka, vo eden od niv (preku Oltenija i Dolnoto Podunavje) tie
navlegle i vo balkanskiot prostor
{to predizvikalo nemiri kaj naselenieto, prostorni pomestuvawa,
pa duri i etnokulturni promeni.
Vo Makedonija ostatoci od eneolitski naselbi se otkrieni na
nao|ali{tata: Bakarno Gumno,
[uplevec i Crnobuki vo Pelagonija; Ustje na Drim vo Struga;
Skopsko Kale vo Skopje; Kostoperska Karpa kaj s. Mlado Nagori~ane,
Kumanovsko; Pilavo kaj s. Buril~evo, Ko~ansko; kako i Gradi{te
vo s. Grad, Del~evsko. Iako s# u{te
nedovolno istraèno, potekloto
na negovite nositeli se vrzuva za
populaciite od BubawSalkuca
Krivodol kulturniot kompleks vo
Jugoisto~na Evropa. Vo makedonskata i balkanskata arheologija e
poznat kako [uplevec Bakarno
Gumno kulturna grupa, {to pretstavuva sinonim za negoviot kulturen karakter.
LIT.: Milutin Gara{anin Dragica Simoska, Kontrolni iskopuvawa na [uplevec i nekoi problemi na grupata [uplevecBakarno Gumno, Maced. acta archaeol.,
2, 1976; Nikola Tasi}, BubanjSalkucaKrivodol kompleks, PJZ, III, Sarajevo, 1979; Irena
Nasteva-Koli{trkoska, Eneolit (vo Makedonija), AKRM, 1, 1994, 43.
V. S.
BAKARNO GUMNO (s. êpigovo) praistoriska naselba, na

okolu 500 m j-z od seloto. Pretstavuva dominantna viso~inka na
koja, so iskopuvawata vo 1959 g.
od Narodniot muzej vo Prilep,
bile konstatirani tragi od ~etvrtesti nadzemni ku}i od drvo i
kal, fragmenti od kerami~ki sadovi, kultna plastika i orudija
od kamen i od koska, od krajot na
eneolitskoto i po~etokot na
bronzenoto vreme.
119
BAKEVSKI
LIT.: Blagoja Kitanoski, Praistoriski

sadovi od êpigovo kaj Prilep, Streme`, VI, 3, Prilep, 1960.
V. S.
tamini B1 i B2 i so antikancerogeni materii. Taa e edna od najstudootpornite me{unkasti kulturi.

D. J.
Terakota: Satiri i Bakhos vo igra
Petre
Bakevski
BAKEVSKI, Petre (Kavadarci,

5. I 1947) poet, romansier, raskaùva~, publicist, teatarski kriti~ar. Rabotel kako novinar, teatarski kriti~ar i urednik. Bil
urednik na Kulturnata rubrika
na vesnikot Ve~er# i direktor i
glaven urednik na Knigoizdatelstvoto Detska radost# pri
NIP Nova Makedonija#. Urednik vo vesnikot Makedonija denes#. ^len na DPM (1974). Bil
pretsedatel na Sovetot na SVP.
BIBL.: Pat do letoto (poezija, 1972),
Zemjoqubec (poezija, 1975), Krikot na paunot (poezija, 1982), Premieri (teatarski kritiki, 1983), Raskinata mapa (poezija, 1984), Liceto na vremeto (poezija,
1985), Lica i maski (teatarski kritiki,
1988), Zamaglen pogled od nesonici (poezija, 1990), Senkata na sonot (poezija,
1990), Terra Magica (poezija, 1991), @ivi
yvezdi (poezija, 1992), Niz zlatniot prsten na sonceto (poezija, 1994), Vo senkata na me~ot (poezija, 1994), Pokosnica
(poezija, 1995), Sto soneti (1997), Vavilon (libreto za simfoniska poema, 1997),
Elegii (1998), Baladi (1999), Glamni (noveli, 2000), Crven vetar (2001), Te{ki oblaci (2002), Zajazlen kamen (2002), Skrb
(zapisi, 2003), Mojata Itaka (poezija,
2003), Eden gavran (raskazi, 2002), Dva
gavrana (raskazi 2002), Jato (povesti,
2003), Crno jagne, div Balkan (roman,
2004). Avtor e na nekolku drami.
R.
BAKLA (Vicia faba L.) ednogodi{no zeljesto rastenie od fam.

Fabaceae. Najra{irena e vo Evropa, Afrika i vo Azija. Se odgleduva zaradi mladite me{unki ili
za zrnoto. Bogata e so: belkovini
(6,5%), nezasiteni ekstrakni materii (9,7%), celuloza (2,1%), vi-
Bakla
120
BAKHOS (Bahus, Dionis) boèstvo {to e povrzano so kultot za
Nikola
Bakulevski
BAKULEVSKI, Nikola (Bitola,

27. XI 1928 Skopje, 2002) pravnik, op{testvenik i dràvnik.
Osnovno u~ili{te zavr{uva vo
Bitola, a gimnazija vo Skopje.
Vi{a upravna {kola zavr{uva vo
Zemun, a diplomira na Pravniot
fakultet vo Belgrad. Se vrabotuva
vo SVR Skopje, potoa vo Republi~kiot sekretarijat za vnatre{ni
raboti kako pomo{nik na pravniot sovetnik, a potoa stanuva
sudija vo Republi~kiot sovet za
prekr{oci. Kratko vreme raboti
vo RSVR vo Skopje, a od 1956 do
1960 g. e potpretsedatel na Narodniot odbor na Op{tinata Bitola,
pomo{nik-minister za industrija
vo Skopje i sovetnik vo Upravata
na carinata na FNRJ vo Belgrad
(19611963). Izbran e za pretsedatel na Sobranieto na Op{tinata
Bitola (1963196), pa sekretar na
Izvr{niot sovet na Sobranieto
na SRM (19671972), sekretar na
Sobranieto na SRM (19721975),
republi~ki op{testven pravobranitel na samoupravuvaweto (od
mart 1975), ~len na Izvr{niot sovet na SRM i republi~ki sekretar
za pravosudstvo (19821986) i sudija na Ustavniot sud na Makedonija
(19861988), od kade {to zaminuva
vo penzija.
Bl. R.
BAKULEVSKI, Nikola (Bitola,
26. V 1939) redoven profesor na
Tehni~kiot fakultet vo Bitola.
Diplomiral na Arhitektonskograde`niot fakultet vo Skopje
(1963). Magistriral na Arhitektonskiot fakultet vo Zagreb
(1981), vo oblasta na urbanizmot i
prostornoto planirawe i habilitiral vo oblasta na prostornoto
planirawe. Predaval urbanizam,
prostorno planirawe i nacrtna geometrija. Bil pretsedatel na Komisijata za nastava i nauka vo Sovetot na Bitolskiot univerzitet.
Avtor e na pove}e nau~ni i stru~ni
trudovi i u~esnik vo nau~ni proekti od oblasta na urbanizmot i prostornoto planirawe.
Gl. K.
besmrtnosta na du{ata i reinkarnacijata; kaj anti~kite Makedonci ova boèstvo na vegetacijata se

narekuva: Bakhos, Sabos, Sabazios,
Savadios (pridru`nicite na Dionis se Sileni, vo Makedonija nare~eni Saboi); ova boèstvo e nare~eno i Bassareus, {to bi zna~elo
oble~en vo krzno od lisica#. Kultot na Bakhos ima ritualen karakter (agrios, erykriptos). Vo Makedonija kultot i ritualite imaat orgijasti~ki karakter: mani~ni tanci na sledbeni~kite na Bakhos
bakhidite i majnadite (rodona~elnik na bakhidite e Aithia, Aithria,
adraia makedonska glosa, se povrzuva so Tija, koja so Yevs go ima sinot Makedon). Spored Plutarh,
bakhidite vo Makedonija od najstari vremiwa se narekuvaat klodonki i mimalonki; vo nivnite
sve~enosti u~estvuva i majkata na
Aleksandar Makedonski, Olimpijada. Dramata Bakkhai, koja Evripid
ja pi{uva na dvorot na makedonskiot kral Arhelaj I, e posvetena
na vakviot makedonski kult. Vo
Aleksandrija Ptolemaj Filadelf
organizira sveti povorki vo koi
se dviàt mimalonki vooruèni
so me~ (makedonska tradicija, koja
postoi u{te od VII v. od st.e.). Na
edna votivna plo~ka od Stobi e
pretstaven bogot Dyalis / Dionysos
so tirs vo desnata i so grozd vo levata raka, vo pridru`ba na poluboèstva daemones i na edno ènsko boèstvo; na votivnata stela
od 215 g. vo Melnik Dionis so avtohtoniot teonim Asdoules e prikaàn so vinova loza, kako java na
kow vo pridru`ba na Pan i na Silen, koi gi sledi panter.
LIT.: Plutarch, Alexander, Harvard University
Press, 1959; D. Srejovi, A. Cermanovi,
Re~nik gr~ke i rimske mitologije, Beograd, 1979; R. Bart, Knjièvnost, mitologija,
semiologija, Beograd, 1979; A. Fol, Dionis,
Sofi.
A. [uk.
BALABAN (Balabanidis, Balabanoglu), Avram Prodrom (Endurquk, Mala Azija, 1865 Bitola,
1913) lekar, hirurg. Medicina zavr{il vo Carigrad (1890). Kako
lekar, hirurg i ginekolog rabotel
BALADA
vo Ohrid, Pri{tina i Elbasan, a

od 1899 g. vo Bitola, kade {to otvoril prifatili{te so ordinacija,
operaciona sala, nekolku bolni~ki kreveti i apteka. Rabotel i vo
bolnicata Blagove{tenie#. Vo
Balkanskite vojni se zarazil od
pegaviot tifus i po~inal.
P. B.
BALABANOV, Aleksandar Mihailov ([tip, 18/30. I 1879 Sofija, 30. II 1955) klasi~en filolog, univ. prof., poet. Do II klas
u~el vo [tip, prodolìl vo Solun i vo Sofija vo klasi~na
gimn., studiral klasi~na filologija vo Lajpcig, kade {to i doktoriral (1905). Kako univ. prof. vo
Sofija, razvil {iroka prevodna
i originalna knièvna dejnost.
Osnoval i redaktiral nekolku
knièvni spisanija. Avtor e na
Starogrcka lirika I, Starogrcka drama, Lbov i poezi,
Istori na klasi~eskata literatura i dr., ~esto preizdavani.
Negovite stihovi za Ohrid se
peat kako narodna pesna.
LIT.: Iz edin ìvot, S., 1934; Literaturen glas, 6, br. 218, 1934; P. Hr. Ilievski, @A, 5, 2, 1955, 407410.
P. Hr. Il.
Kosta
Balabanov
BALABANOV, Kosta Lazarov

([tip, 5. IV 1929) istori~ar na
umetnosta, op{testvenik, specijalist za srednovekovnata umetnost vo Makedonija, po~esen generalen konzul na Japonija vo
RM. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo rodniot grad
(1948). Prvin se vrabotil vo
pretprijatieto Avtotransport
i {pedicija#, a potoa kako scenograf vo Narodniot teatar vo
[tip. Po preseluvaweto na semejstvoto vo Skopje, diplomiral
na Filozofskiot fakultet (Grupa Istorija na umetnosta so arheologija) vo Skopje (19501955),
a doktoriral na istiot fakultet
na tema Ikonopisot i ikonopisnite centri vo Makedonija od
doa|aweto na Turcite do krajot
na XVII vek (1965). U{te kako
student vo prva godina rabotel na
otkrivaweto na arheolo{kiot
lokalitet vo Demir Kapija i se
vrabotil vo novoformiraniot
Centralen/Republi~ki zavod za
za{tita na spomenicite na kulturata vo Skopje (noemvri 1952).
Bil na specijalizacija vo Viena
(Avstrija) vo centarot za konzervacija Bundestdekmalamt. Po vra}aweto (1956) zapo~nal da raboti
na evidentiraweto i dokumentacijata na dvi`nite spomenici na
kulturata, posebno na ikonite.
Posetil nad 1.340 naseleni mesta
so nad 1.700 crkvi i manastiri na
teritorijata na Makedonija i
evidentiral i dokumentiral nad
18.000 ikoni, so nad 5.000 stranici terenski bele{ki so crteì i fotografii. Niza godini go
istraùval Vini~koto Kale i
vini~kite ikoni. Bil komesar na
prvata me|unarodna izlo`ba na
srednovekovnite ikoni od Makedonija vo Pariz (1965), vo Tokio
i vo Kjoto (Japonija, 1967). Bil
gostin profesor na Merton kolexot na Univerzitetot Oksford (1970) i drèl predavawa
na pove}e drugi univerziteti vo
Evropa i vo Japonija. Edna u~ebna godina prestojuval vo BAN
(Sofija). Vo INI bil izbran vo
zvaweto nau~en sovetnik (1974).
Rabotnata kariera ja zavr{il
kako direktor na Muzeite na Makedonija (1981 5. IV 1989). Toj e
pretsedatel na Makedonsko-japonskoto dru{tvo za prijatelstvo i sorabotka (1990) i po~esen generalen konzul na Japonija
vo RM (1974). Po~nuvaj}i od
1953 g. objavil okoli 85 nau~ni i
okolu 120 stru~ni trudovi.
Napi{al scenarija i tekstovi za
34 realizirani dokumentarni
filmovi. Bil pretsedatel na
Dru{tvoto na konzervatorite na
Makedonija i ~len na Komisijata
za kulturni vrski so stranstvo.
BIBL.: Novi podatoci za manastirot i
manastirskata crkva Sv. Nikola Topli~ki, Skopje, 1956; The Cultural Monuments of the Peopls Republik of Macedonia,
Skopje, 1961 (so koavtori); Icnes de Macdoine du XI-e au XVII-e sicle, Skopje, 1965;
Icons from Macedonia, Skopje, 1969; Spomenicite na kulturata vo Socijalisti~ka Republika Makedonija, Skopje, 1971 (so
koavtori); Sv. Pantelejmon-Nerezi, Skopje, 1975; Freske i ikone u Makedoniji (IV
XV vek), Skopje, 1983; Medieval Wall Paintings of Macedonia, Skopje, 1988; Stara skopska ~ar{ija, Skopje, 1994; Terakotnite
ikoni vo Makedonija, Skopje, 1995; Makedonski freski, Skopje, 1995; Ikonite vo
Makedonija, Skopje, 1995; Terakotnite
ikoni vo Makedonija, Skopje, 1995.
LIT.: D-r Kosta Balabanov, Bilten,
êtirinaesetto izborno sobranie. Predlozi na kandidati za izbor za redovni
~lenovi na MANU podneseni od visokoobrazovni i nau~ni ustanovi, od nau~ni i
umetni~ki zdruènija i od tri ~lena na
Akademijata, I tom, prv del, Skopje, fevruari 2003, 319-350.
S. Ml.
BALABANOV, Pavel (Ohrid,

20. VIII 1942) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot fa-
kultet vo Belgrad (1969). Rabotel

vo Zavodot za urbanizam i arhitektura vo Ohrid. Ja osnoval Arhitektonskata rabotilnica Balaban i partneri vo Ohrid
(1991). Proektiral pogolem broj
objekti so raznovidna funkcija
vo koi uspe{no go vklopuva duhot
na tradicionalnata arhitektura.
arhitektonski konkursi. Pozna~ajni realizacii: OU Sveti
Kliment Ohridski vo Ohrid
(1979); delovni prostorii na Zavodot za urbanizam i arhitektura
na ZOIL Makedonija vo Ohrid
(1981); OU Hristo Uzunov vo
Ohrid (1983); Trgovskiot centar
Gevgelija vo Gevgelija (1984).
Kr. T.
Oliver
Balaburski
BALABURSKI, Oliver (Skopje, 14. VI 1969) dirigent. Vo 1995

g. diplomiral dirigirawe na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo
Skopje (F. Muratovski). Od 1996
g. e dirigent na Operata i Baletot na Makedonskiot naroden teatar. Gostuval vo Bugarija, Anglija, Srbija i Crna Gora. Na scenata na MNT gi dirigiral operite:
Rigoleto, Trubadur, Nabuko, Toska, Boemi, Aida i Turandot.
Nastapuval i kako simfoniski
dirigent, izveduvaj}i pove}e simfoniski i vokalno-instrumentalni dela. Umetni~ki direktor
na Operata i Baletot na MNT
(20002002). Vo 2004 g. zaminuva
vo Kanada, kade {to magistrira
na temi po izvedba i po muzika i
se zanimava so dirigentska i so
pedago{ka dejnost.
F. M.
BALADA lirsko-epska pesna,
naj~esto so dramski elementi i
sekoga{ so tragi~en kraj. Poradi
toa me|u narodot se nare~eni àlovni, àlni, àloviti ili
ta`ni pesni. Vo Zbornikot na
Miladinovci edna tematska grupa od 34 narodni pesni ima naslov
@aqovni pesni. Iako e o~igleden nivniot raskaùva~ki karakter, {to gi dobliùva kon epikata, vpe~atlivi se i silnite emocii na junacite, {to gi priklonuva kon lirikata. Vo makedonskata poezija ovoj ànr e prisuten
kaj Rajko @inzifov, Marko Ce121
BALA@I
penkov, Grigor Prli~ev, Trajko

Kitan~ev i drugi poeti. Spored
sodrìnata, vo makedonskata narodna poezija ima mitolo{ki, religiozno-legendarni, semejni, istoriski i dr. baladi. Vo mitolo{kite baladi razni mitolo{ki su{testva (samovila, zmej,
lamja, ~uma i sl.) se pri~ina za
mno{tvo ~ove~ki tragedii. Vo
religiozno-legendarnite baladi
se pee za razni tragedii na ovoj i
onoj svet, za odnosite me|u svetcite, za `rtvite, za gre{nite du{i itn. Ima i baladi {to opevaat nekoi istoriski li~nosti od
na{eto minato (Mom~il vojvoda,
Marko Krale, Bolen Doj~in, Goce Del~ev i dr.). Baladite so semejna sodrìna opevaat mno{tvo
odnosi me|u ~lenovite na semejstvoto, svekrva snaa, odnosite
me|u jatrvite i sl.
LIT.: Kiril Penu{liski, Makedonski
narodni baladi, Skopje 1983; Fanija Popova, Makedonskata narodna balada,
Skopje, 1990.
M. Kit.
BALA@I, Nazif (s. Srbica,

Ki~evsko, 1911) slu`benik. Zavr{il nià gimnazija. Po Osloboduvaweto bil u~itel, pretsedatel na Op{tinskiot naroden odbor vo rodnoto selo i naroden
na Narodnoto sobranie na NRM
(1957).
S. Ml.
Georgi
Balas~ev
BALASÊV, Georgi Dimitrov

(psevd. Ezerski) (Ohrid, 10. IV
1869 Sofija, 6/7. X 1936) istori~ar, epigraf i arheolog. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Ohrid, egzarhiska gimnazija vo Solun, a potoa na Vi{oto u~ili{te
vo Sofija diplomiral istorija
(1897), specijaliziral vo Viena i
vo Carigrad, a se usovr{uval i vo
Pariz, Rim i Atina. Bil gimnaziski profesor vo Sofija (1899
1902, 19041908, 19241934), kustos na etnografskata zbirka vo
Narodniot arheolo{ki muzej
(19021903) i vo Narodniot etnografski muzej (19191923) vo Sofija i inspektor vo Ministerstvoto na narodnata prosveta
(19341936). Bil eden od inicijatorite za osnovawe na Mladata
makedonska kniòvna druìna
122
pe{ni vojni protiv Vizantijcite

vo Mala Azija. Se obidel da ja zadu{i pobunata na vizantiskoto
blagorodni{tvo vo Trakija, pomognata od Bugarite, no bil pobeden i zaroben od Bugarite vo
bitkata kaj Adrijanopol (1205).
Po~inal vo zarobeni{tvo.
LIT.: J. Longnon, LEmpire latin de Constantinople, Paris, 1949; R. L. Wolff, Baldwin of Flanders and Hainault, First Latin Emperor od Constantinople: His Life, Death, and Resurrection,
11721205, Speculum, vol. 27, 3 , July 1952.
K. Ax.
Bro{ura
od Georgi
Balas~ev (1936)
(1891) i na sp. Loza vo Sofija

(1892), obeleàn kako separatist.
Go ureduval nau~noto sp. Minalo (19091919). Bil ~len na Makedonskiot nau~en institut vo
Sofija. Objavil okolu 80 nau~ni
trudovi od srednovekovnata makedonska i bugarska istorija.
BIBL.: Nxkolko kratki letopisni bele`ki po sqstoxnieto na zapadnite
Makedonci za pqrvata 45-godi[nina
na nastox]ij vek, Sofix, 1890; Izdanixta, prepisite i zna=enieto na kodeksa na Ohridskata arhiepiskopix
za nejnata istorix, P.Sp, 5556, Sofix, 1897, 183222; Kliment, episkop
slovenski i slu`bata mu po star slovenski prevod, S edna =ast grqcki
paralelen tekst, Sofix, 1898; Severna Makedonix, Istori=eski izdirvanix ot Jordan Ivanov, Sofix, 1906;
Finansovoto poloènie na Ohridskata arhiepiskopix i nejnoto uni]oènie, Sofix, 1908; Korespondencixta me`du carigradskix patriarh i
ohridskix arhiepiskop od XV v., Minalo, No 1 i 2, Sofix, 1909, 114 i
123125; Bratx Miladinovi i portretite im, Sofix, 1912; Slovenski nadpisi v |gozapadna Bqlgarix, Minalo, No 56 i 78, Sofix, 1912, 346 i
191-210; Ohrid, Sofix, 1915; Najstarata dqràva na Balkanskix poluostrov prez VII i VIII vek, Sofix, 1924;
Nau=nata dejnost na prof. akademik
L. Mileti=, Sofix, 1934.
LIT.: P Glu[kov, Georgi Balas=ev,
Minalo, No 910, Sofix, 1942, 8196;
Nau=nite trudove na Georgi Balas=ev, Minalo, No 910, Sofix, 1942,
1115.
S. Ml.
BALDUIN I Flandriski (1172

1205/6) grof na Flandrija i na
Eno, voda~ na IV krstonosen pohod, imperator na Latinskoto
Carstvo (12041205/6). Vodel us-
Skulptura
na Balduin I
vo Flandrija
BALETOT I BALETSKOTO
[KOLSTVO VO MAKEDONIJA baletskiot ansambl be{e
osnovan 1948 g. Srodno na drugite
baletski ansambli vo Evropa, osnovniot del na baletskiot repertoar i negovoto koreografsko
oformuvawe bea vrzani za ruskata baletska {kola. Tie bea prisposobeni na mo`nostite na mladite no talentirani po~etnici:
N. Penu{liska, M. Janeva, E. Xipunova, J. Popovska, K. La{kov i
dr. Ve}e vo 1960 godina makedonskiot balet zabeleà isklu~itelen napredok. Toj vo mnogu kratok period sozdade ansambl sposoben za izvedbi na mnogu seriozen repertoar. Vo ovoj period se
izveduvani i dela so poinakva sodrìnska i stilska fizionomija:
muzi~ki vtemeleni na narodniot
(vklu~itelno i makedonskiot)
melos. Realizirani se i pretstavi posoobrazeni so toga{nite
tendencii vo baletskata umetnost niz svetot. Slednite generacii makedonski baletski umetnici gi prodlabo~uvaa ve}e ostvarenite rezultati na osnovopolo`nicite, stremej}i se kon moderniot baletski izraz. Se namaluvaa razlikite me|u klasi~niot
i sovremeniot balet, {to pridonese modernata igra da se razvie
vo pove}e nasoki i preku pogolemo stilsko bogatstvo. Vo devettata decenija se vkrstuvaa raznovidni stilovi i nasoki, a se izbegnuva{e primenata na akademiziraniot klasi~en balet. Vo po~etokot na XXI vek, makedonskite
baletski umetnici, so svojata
Scena od baletska pretstava (Skopje)
BALKANEC#
tehnika i artizam, postignuvaat

golemi estetski vrednosti, a baletskata umetnost vo Makedonija
go dostignuva nivoto na razvoj na
drugite umetnosti so podolga
tradicija.
Razvojot na baletskoto {kolstvo
vo Makedonija zapo~nuva so baletski kurs, niò baletsko u~ili{te i sredno baletsko u~ili{te. Vo nego kako pedagozi rabotea
poznati koreografi i baletski
umetnici: \. Makedonski, A. Dobrohotov, N. Kirsanova, J. Mja~in.
Podocna, pove}emina od makedonskite baletski umetnici se
vklu~ija kako pedagozi vo rabotata na u~ili{teto, {to mnogu
pozitivno se odrazi na profesionalniot habitus na baletskata
umetnost vo Republika MakedoT. P.
nija.
BALI KOMBETAR (Nacionalen front) albanska nacionalisti~ka i profa{isti~ka organizacija, formirana vo noemvri
1942 g. vo Albanija od strana na
Italijancite, so pomo{ na kvislingot Mustafa Kruja. Organizacijata ja rakovodele golemoposednicite, glavno agi i begovi,
bajraktari od Severna Albanija.
Najva`nata parola so koja dobivale najve}e privrzanici bila
sozdavawe na golema Albanija.
Za borba protiv narodnoosloboditelnite voeni edinici vo Makedonija i vo Albanija, vo mart i
septemvri 1943 g. sklu~ile sojuz
so italijanskata i germanskata
vojska, od koi podocna dobile
oru`je i municija. Kon krajot na
1943 g. go formirale Kosovskiot
polk. Vo Makedonija, pokraj voenite dejstva, balistite izvr{ile
mnogubrojni paleì, grabeì, siluvawa i ubistva. Ovie akcii gi
izveduvale sami ili vo koordinacija so italijanskite i so germanskite voeni sili. Vo Makedonija i vo Srbija bile napolno
razbieni vo 19441945 g.
za ma{ki). Postoela s# do kapitulacijata na Italija (1943).

LIT.: \or|i Malkovski, Politi~kite
partii i organizacii vo Makedonija vo
Vtorata svetska vojna 19411944, Skopje, 2002.
\. Malk.
Balisti~kata ~eta na Murat Labuni{ta (1942-1944)
BALISTI pripadnici na albanskoto nacionalisti~ko i profa{isti~ko dvièwe, organizirani vo nacionalniot front Bali kombetar. Dejstvuvale za sozdavawe na Golema Albanija. Go
so~inuvale oruèniot del na organizacijata i bile ispra}ani
direktno vo sudir so partizanskite edinici vo Makedonija, Srbija i Crna Gora. Osobeno èstoko se presmetuvale so pripadnicite na NOV od Zapadna Makedonija, vr{ej}i ubistva, teror i
pqa~kosuvawe na makedonskoto i
na drugoto nealbansko naselenie.
LIT.: \or|i Malkovski, Balisti, Skopje, 2002; istiot, Politi~kite partii i
organizacii vo Makedonija vo Vtorata
svetska vojna 19411944, Skopje. \. Malk.
LIT: \or|i Malkovski, Politi~kite

Vtorata svetska vojna 19411944, Skopje, 2002; istiot, Balisti, Skopje, 2002; mr Pavle Xeletovi, Balisti~ki pokret
19391952, Beograd, 2000.
\. Malk.
BALILA,
MLADINSKA
PROFA[ISTI^KA ORGANIZACIJA vo Makedonija
(19421943 g.) albanska organizacija vo Makedonija formirana
od italijanskite voenookuptorski vlasti za da se {iri i veli~a
italijanskiot fa{izam kako ideologija so pobedni~ki duh i qubov kon Italija i Germanija. Bila organizirana u~ili{nata
mladina, sekoj klas pretstavuval
odred. ^lenovite nosele uniformi (posebna za ènski i posebna
V. Balkan#, neoficijalen organ na MNLD (Sofija, 1903)
BALKAN / LE BALKAN (Sofija, 5. IV 4. V 1903) neoficijalen organ na MNLD vo S.-Peterburg. Red. A. S. Vasilev. Redaktor-izdava~ e porane{niot
sopstvenik na organot na Make-
donskiot klub vo Belgrad Balkanski glasnik (1902) i ~len-osnova~ na Drugarstvoto Stefan

Jakimov Dedov (Ridski). Se pe~ati na bugarski jazik (so uvodnicite i na ruski). Objavuva i prozni
tekstovi na makedonski jazik (E.
Sprostranov). Publikuva (vo
prodolènija) skratena verzija
na Memorandumot na MNLD do
ruskata vlada. Vesnikot ima osnovna javna platforma: avtonomija na Makedonija za Makedoncite i nezavisnost na Balkanot
za Balkancite. Izleguva dvapati nedelno i zapira po br. 12.
Prodolùva vo slednata godina
kako nova publikacija pod imeto
Kurier.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Makedonski
letopis. Raskopki na literaturni i nacionalni temi, I, Skopje, 1993, 250 279.
Bl. R.
BALKAN @URNAL OF MEDIKAL GENETIKS (BALKAN JOURNAL OF MEDICAL

GENETICS) me|unarodno nau~no spisanie {to objavuva originalni nau~ni i pregledni trudovi i kratki soop{tenija od site
oblasti na humanata gentika: citogenetika, molekularna genetika, klini~ka genetika, imunogenetika, onkogenetika, farmakogenetika, populaciona genetika,
genetski skrinirawa i dijagnoza
na monogenski i poligenski bolesti, prenatalna i preimplantaciona genetska dijagnoza, genetski konsultacii, terapija i
prevencija. Prviot broj e otpe~aten vo 1998 g. Glavni urednici se
G. D. Efremov i D. Ton~eva, so
ureduva~ki odbor od 30 nau~nici
od 19 zemji. Izdava~ na prvite
broevi na spisanieto be{e Med.
f. vo Sofija, a od 2000 g. e MANU.
Spisanieto izleguva dva pati godi{no i istoto e indeksirano vo
EMBASE (the Excerpta Medica database), Elsevier Biobase (Current Awareness in Biological Sciences), Elsevier GeoAbstract, Scopus i Chemical
Abstracts. Spisanieto se pe~ati na
angliski jazik. Trudovite se recenzirani od anonimni recenzenti. Elektronskata verzija na spisanieto e dostapna na veb-stranicata: www.bjmg.edu.mk.
G. Efr.
BALKANEC# bore~ki klub
od [tip, formiran kako sekcija
na DTV Partizan# (1958) pod
vodstvo na Risto Takov. Sega{noto ime go dobiva podocna (1961).
Najuspe{en e vo poedine~nite
prvenstva vo borewe sloboden
stil vo Makedonija i vo Jugoslavija (19621987). Petpati u~estvuval vo Kupot na evropskite
{ampioni, edna{ osvoil treto
(1972) i dvapati vtoro mesto
(1974 i 2000). Po osamostojuvawe123
BALKANIZMI
noslavica# se pe~atat nau~ni i

stru~ni prilozi za makedonskiot
narod i za razvojot na negovata
kultura arheologijata, istorijata na umetnosta, istorijata, antropologijata, lingvistikata, arheografijata, etnologijata i
folklorot.
V. D.
Borewe: Balkanec#, [tip
to na Makedonija bil dràven

prvak ~etiripati (1995, 1999,
2000 i 2001). Najuspe{ni poedinci vo Klubot bile bora~ite: Zoran [orov, Kiro Ristov i Simeon [utev i trenerite: Risto Takov, Tome Atanasov, Traj~e Dimkov. Pretsedateli bile Aleksandar Buri} i Qup~o Samonikov, a
sekretari Bor~e Zejtinikov i
Stojan Kolev, poznat i kako me|unaroden sudija vo borewe.
F. \.
BALKANIZMI (lingv.) jazi~ni konstrukcii karakteristi~ni
za jazicite {to mu pripa|aat na
t.n. balkanski jazi~en sojuz. Kaj
del od balkanskite jazici tie se
nasledeni, a kaj drugiot del
niknati preku jazi~na interferencija kako rezultat na vekovniot kontakt so jazicite od prviot tip. Makedonskiot spa|a kon
jazicite od vtoriot tip; negovata
nasledena slovenska struktura,
kako rezultat na mileniumskite
kontakti so balkanskata jazi~na
sredina, primila golem broj balkanski jazi~ni karakteristiki
balkanizmi. Specijalistite ocenuvaat deka makedonskiot deneska e najbalkanski# me|u balkanskite jazici. Balkanizmite se
prisutni na site nivoa na makedonskata jazi~na struktura: vo
glasovniot sistem, vo gramatikata i vo leksikata.
Z. T.
BALKANOSLAVIKA#/BALCANOSLAVICA# organ na Institutot za staroslovenska kultura, Prilep (do br. 1112, 1984
1985 god. - Institut za istraùvawe na stsl. kultura). Se pe~ati
od 1972 godina. Soglasno so interdisciplinarniot karakter na
dejnosta na Institutot, vo Balca-
Naslovot
na sp.
Balkanoslavika#,
Prilep
124
BALKANSKA ANTANTA (Atina, 20. VII 1934) dogovor pome|u

Grcija, Jugoslavija, Romanija i
Turcija za sozdavawe balkanska
antanta, pod pokrovitelstvo na
Francija, za odbrana na povoeniot versajski poredok na Balkanot. êtirite dràvi, ~lenki na
paktot, zaemno si garantirale
bezbednost na svoite granici, se
obvrzale da se dogovaraat za prezemawe zaedni~ki merki vo slu~aj na zagrozuvawe na nivnite interesi i da ne prezemaat politi~ki akcii protiv koja bilo druga
balkanska dràva bez prethodno
me|usebno informirawe i bez
soglasnost na drugite dogovorni
strani. Bugarija i Albanija poddrùvani od Italija ne go priznavale teritorijalnoto status
kvo, odnosno versajskite granici
na balkanskite dràvi.
LIT.: @ivko Avramovski, Balkanska antanta, Beograd, 1986; M. Minoski, Makedonija vo me|unarodnite dogovori I
(1913-1940), Skopje, 2006.
M. Min.
Sofija, Berlin i Moskva. Odràla 8 konferencii na koi bile

donesuvani akcioni deklaracii
za aktuelni pra{awa, me|u koi i
za makedonskoto pra{awe. Vo po~etokot ne go priznavala postoeweto na makedonskiot narod. So
razvitokot na organiziranoto
makedonsko osloboditelno dvièwe toj stav go izmenila. Vo
1923 g. se dobliìla do pozicijata na makedonskata nacija. Vo
1928 g. Makedoncite gi legitimirala kako poseben narod so pravo
na sopstvena dràva i primena na
pravoto na samoopredeluvawe.
LIT.: BKP, Kominternt i makedonskit vpros 19171946, I, Sofi, 1998:
Rezolucija na VIII konferencija na BKF
po nacionalnoto pra{awe na Balkanot i
za razre{uvawe na makedonskoto pra{awe so sozdavawe na nezavisna i obedineta
Makedonija vo ramkite na Balkanskata
Federacija na rabotni~ko-selskite republiki, Moskva, septemvri 1928. O. Iv.
BALKANSKA MINISTERSKA KONFERENCIJA (Belgrad, 24-26. II 1988) prva konferencija na ministrite od balkanskite dràvi po Vtorata svetska
vojna. U~estvuvale ministrite za
nadvore{ni raboti na: NR Albanija, NR Bugarija, Republika Grcija, SR Romanija, Republika
Turcija i SFR Jugoslavija. Ministrite konstatirale pozitiven
razvitok vo bilateralnite odnosi i zainteresiranost nacionalnite malcinstva da bidat faktor
na stabilnosta, prijatelskite odnosi i natamo{nata sorabotka.
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, III, Beograd,
1999.
M. Min.
Balkanska Zvezda#, organ na na{ata emigracija vo Kanada
BALKANSKA ZVEZDA (Toronto, Kanada, 1. IV 1912 19. IX

1913) vesnik, glasilo na makedonskata emigracija vo Kanada, a
od brojot 51 sedmi~en vesnik za
politika i prosveta. Nosi moto:
Soglasnost, rodoqubie, prosveta, trudoqubie. Urednik bil
jeromonahot Teofilakt. Se zalagal za avtonomija na Makedonija
i sodrèl vesti za Balkanot i za
ìvotot na makedonskata emigracija. Objaveni se vkupno 53 broja.
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 32. S. Ml.
BALKANSKA KOMUNISTI^KA FEDERACIJA (Sofija,

1920 Moskva, 1933) sekcija na
Komiternata na obedinetite balkanski kompartii, so zada~a da ja
koordinira i da ja obedini proleterskata borba vo zaedni~ki
front za sozdavawe na Balkanska
federacija. Sedi{teto $ bilo vo
BALKANSKA MINISTERSKA KONFERENCIJA (Tirana, 2425. X 1990) konferencija

na ministrite od balkanskite dràvi. U~estvuvale ministrite od
site balkanski dràvi. Konstatirale bitno izmeneta situacija
vo Evropa i vo svetot i deka noviot koncept za bezbednost vo Evropa nalagal multilateralna sorabotka. Se soglasile deka malcinstvata imaat pravo, vo ramkite na ustavniot poredok, slobodno da go izrazuvaat, da go neguvaat i da go razvivaat svojot etni~ki, kulturen, jazi~en i verski
identitet, bitno za dobrososedstvoto, zaemnata doverba, zbliùvaweto i za demokratijata na
Balkanot.
1999.
M. Min.
BALKANSKA FEDERACIJA/
KONFEDERACIJA proekt za
sozdavawe makedonska dràva i
balkanska federacija / konfederacija {to go pretstavil vo Evropa i go populariziral Pol Argirijades (1869-1894). Makedonskiot intelektualec Spiro Gu-
BALKANSKI GLASNIK#
lap~ev (od Lerin) objavil (1887)

svoj proekt za Isto~na federacija na Balkanot od osum dràvikonstituentki: Makedonija (vo
nejzinite geografski i etni~ki
granici), Epiroalbanija, Evropska Turcija, Crna Gora, Romanija,
Srbija, Bugarija i Grcija. Makedonskite socijalisti se zastapuvale za sozdavawe samostojna Makedonska Republika vo Federacija na balkanskite republiki. Vo
po~etokot na XX v. makedonskite
intelektualci, grupirani vo Srbija okolu v. Balkanski glasnik# (Belgrad, ureduvan od Stefan Jakimov Dedov) i tie vo Rusija, organizirani vo Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo, se zastapuvale za sozdavawe samostojna makedonska nacionalna dràva, piemont# za
obedinuvawe na slovenskite i
pravoslavni narodi na Balkanot,
balkanskoto slovenstvo i pravoslavie#. Neposredno po Ilindenskoto vostanie (januari 1904),
pretstavnicite na Makedonskata
revolucionerna organizacija Boris Sarafov i Mihail Gerxikov
otpatuvale vo Rim za da ja zainteresiraat Italija zaedno so Francija i Anglija da se angaìraat
za sozdavawe makedonska dràva,
jadro za formirawe Balkanska
konfederacija. Makedonskiot
klub vo Belgrad i negoviot
organ, v. Avtonomna Makedonija# (1905), {to go izdavale
Gr. Haxita{kovi} i \. \er|ikovi}, se zastapuval isto taka
za balkanska federacija/konfederacija. Narodnata federativna
partija na Jane Sandanski (1908)
se opredelila za sozdavawe Isto~na federacija so Makedonija
kako oddelna federalna edinica.
Za sozdavawe Balkanska federacija, odnosno konfederacija se
zastapuvale i socijaldemokratskite organizacii 19081913, makedonskite intelektualci vo Rusija (19131914 i 19171924), a makedonskite dru{tva vo [vajcarija (1919) barale sozdavawe makedonska dràva i balkanska, odnosno ju`noslovenska federacija. Po vojnata VMRO(Ob.) se opredelila za makedonska republika vo balkanska federacija. Makedonskite komunisti vo Vardarskiot del na Makedonija (1941
1944) go realiziraa proektot za
makedonska nacionalna dràva
vo Jugoslovenska federacija. Vo
1991 g. Republika Makedonija
proglasi dràvna nezavisnost.
LIT.: M. Minoski, Federativnata ideja
vo makedonskata politi~ka misla (1887
&1919), Skopje, 1985; A. Hristov & M. Minoski, Idejata za federacija vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe i negovite programski osnovi (1893&
1935), Zbornik na dokumenti, Skopje,
Srpskata artilerija na pozicija vo Kumanovskata bitka (1912)
MANU, 1994; M. Pandevski, Politi~ki

partii i organizacii vo Makedonija
(1908&1912), Skopje, 1965; B. Ristovski,
Makedonskiot narod i makedonskata
nacija, II, Skopje, 1983, 75&144; istiot,
Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd od 1917
godina za Balkanska federativna demokratska republika (Prilog kon prou~uvaweto na idejata za Balkanska federacija
vo makedonskoto revolucionerno dvièwe), Istorija#, 1, 1977.
M. Min.
Balkanska Federacija#, organ na nacionalnite

malcinstva i na narodite na Balkanot
BALKANSKA FEDERACIJA
/ La Federation Balkanique (Viena, 15. VII 1924 1930) vesnik,
organ na komunisti~kite partii
od balkanskite zemji (Albanija,
Bugarija, Grcija, Makedonija, Srbija i Hrvatska). Izleguval dvapati mese~no. Go redaktirale Dimitar Vlahov, Georgi Dimitrov,
Nikola Harlakov i drugi emigranti-komunisti od balkanskite
zemji. Spored uvodnikot vo prviot broj, imal zada~a da propagira osloboduvawe i samoopredeluvawe na balkanskite narodi i
nivno federalizirawe. Pokraj
urednicite, avtori na tekstovite
se i d-r Filip Atanasov, Petar
âulev, Pavel [atev i dr. Avtorite se zastapuvale glavno za balkanska federacija. Imal osobeno
zna~ewe za osoznavaweto na makedonskata vistina vo svetot.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od
prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 360-362; D-r Boro Mokrov M-r
Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 33. S. Ml.
BALKANSKI VOJNI (oktomvri 1912 31. VII 1913) Prvata i

Vtorata balkanska vojna. Prvata
balkanska vojna se vodela me|u
dràvite od Balkanskiot sojuz
(Srbija, Bugarija, Crna Gora i
Grcija) i osmanliskata dràva
(oktomvri 1912 maj 1913) za nejzinite balkanski vladenija. Vo
sostavot na armiite na dràvite
~lenki na Balkanskiot sojuz se
borele i mnogu Makedonci, vo
o~ekuvawe na osloboduvaweto i
dràvnoto osamostojuvawe na
Makedonija. Najzna~ajni bile severnoalbanskoto, kosovsko-metohiskoto, makedonskoto, trakiskoto, tesaliskoto i epirskoto vojuvali{te. Sojuznicite mobilizirale okolu 720.000 vojnici. Pribli`no tolku mobilizirala i
osmanliskata dràva. Vtorata
balkanska vojna se vodela za podelba na Makedonija (30. VI 31.
VII 1913). Zapo~nala so bugarskiot napad vrz armiskite edinici
na Srbija i Grcija. Crna Gora ja
poddràla Srbija, a podocna vo
vojnata protiv Bugarija se vklu~ile i Turcija i Romanija. Borbite glavno se vodele na srpskobugarskiot i na gr~ko-bugarskiot
front vo Makedonija. Makedonskoto naselenie vo brojnost od
okolu 100.000 lica bilo prisilno
mobilizirano vo dvete zavojuvani strani. Vo ovie vojni zaginale
okolu 40.000 lica od Makedonija.
Vojnata bila zaprena na 31 juli, a
na 10. VIII 1913 g. bil potpi{an
Bukure{kiot miroven dogovor,
so koj Makedonija bila podelena
pome|u Srbija, Grcija i Bugarija.
V. St.
BALKANSKI GLASNIK / Revue Balkanique (Belgrad, 7. VI

25. VIII 1902) neoficijalen organ na Makedonskiot klub vo
Belgrad {to izleguva na srpski
jazik (so uvodnicite i na francuski). Sopstvenik Stefan Jakimov Dedov, urednik Dijamandija
Trpkov Mi{ajkov. Vesnikot prv
javno gi afirmira osnovite na
programata na makedonskiot nacionalen separatizam za make125
BALKANSKI
Balkanski glasnik, organ na Makedonskiot klub (Belgrad, 1902)
donska nacija, makedonski jazik,

makedonska crkva i makedonska
avtonomija i stana istoriski
prethodnik na MNLD vo S.-Peterburg. Po osmiot broj vesnikot
e zabranet, a izdava~ite izgoneti
od Srbija.
klub vo Belgrad i vesnikot Balkanski
glasnik#, Sve~en sobir.., MANU, 2002.
Bl. R.
BALKANSKI ENDEMITI VO
FLORATA NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA rastitelni
vidovi, ~ii razvoen centar i areal se nao|aat na Balkanskiot Poluostrov. Se razvivaat vo pove}eto balkanskite dràvi, a delovi
od nivniot areal se prisutni i na
teritorijata na RM. Nekoi od
niv imaat reliktno poteklo, kako ostatoci od florata od minatite geolo{ki periodi (tercier), koi vo minatoto se razvivale
na po{irokiot evropski prostor, a denes se ograni~eni samo na
Balkanskiot Poluostrov. Balkanskite endemiti pripa|aat na

razli~ni florni elementi meziski, ilirski, skardo-pindski,
ju`nobalkanski i drugi. Pozna~ajni balkanski endemiti prisutni na teritorijata na RM se:
Alchemilla catachnoa, Androsace hedreantha, Dioscorea balcanica, Fumana
bonapartei, Jovibarba heuffelii, Moltkia petraea, Pinus peuce, Pinus heldreichii, Ramonda nathaliae, Ramonda
serbica, Saxifraga grisebachii, Saxifraga sempervivum i drugi. Pokraj
balkanskite endemiti vo RM se
prisutni i balkanski subendemi~ni vidovi, ~ij areal osven na
Balkanskiot Poluostrov se prostira i vo sosednite evropski
(Apenini, Sredna Evropa), zapadnoaziski i maloaziski regioni,
kako {to se Bruckenthalia spiculifolia, Campanula versicolor, Convolvulus compactus, Lamium garganicum,
Phelipaea boissieri, Potentilla apenniVl. M.
na, Saxifraga cymosa i dr.
BALKANSKI JAZIÊN SOJUZ strukturalna i gramat. nivelacija na balkanskite jazici,
rezultat od aktivniot soìvot
na balkanskite narodi vo region
bez granici pod isti ekonomski i
kulturni okolnosti: polunomadsko sto~arstvo, zaedni~ki pazari, me{ani brakovi i dr. Dominacijata na gr~kata kultura i rimskata administracija postavile
osnova na BJS. Pogodni uslovi za
takov razvoj imalo i pod Vizantija, a procesot bil zabrzan pod
osmanl. dominacija, koga hristijanskata vera na nemuslim. naselenie mu sluèla i za nacionalna identifikacija. Potrebata od
zaemno razbirawe gi dovela lu|eto do masovna dvo- i trojazi~nost,
{to pridoneslo za spontano obrazuvawe na zaedni~ka struktura
vo raznorodnite balk. jazici.
Nivnite zaedni~ki strukturni
osobenosti - balkanizmi (analiti~ka deklinacija, opisna komparacija, udvojuvawe na objektot i
dr.) pretstavuvaat unikatna pojava. Spored merkata do koja e stignat razvojot na ovie osobenosti
vo eden balk. j-k, se sudi i za stepenot na negovata balkanizacija.
Makedonskiot pripa|a kon centralniot krug (arom., ju`noalb.
toskiski dijalekt i bugarskiot).
Vo jazicite od vtoriot krug (novogr~ki, severnoalb. gegski dijalekt, jugoist. srp. govori i evropski turski) razvojot na nekoi
balk. crti e nedovr{en.
LIT.: P. Hr. Ilievski, Balkanolo{ki
lingv. studii, Sk. 1988, passim. P. Hr. Il.
Endemitot Dioscorea balcanica
126
BALKANSKI PRVENSTVA
VO BOREWE. Desettoto balkansko prvenstvo vo gr~ko-rimski i
sloboden stil za seniori e odràno vo Skopje (1961) so u~estvo
na reprezentaciite na Bugarija,
Turcija. Prvak stanala Jugoslavija, a vo sloboden stil vtoro
mesto osvoile makedonskite bora~i: Mustafa Adem, Tefikov
Ramiz, Ekrem Alija i Rizvani
Arslan. Devettoto balkansko prvenstvo vo gr~ko-rimski i sloboden stil za mladinci e odràno
vo Skopje (1976) so u~estvo na
Bugrija, Grcija, Jugoslavija, Romanija i Turcija. Vo sloboden
stil prvo mesto osvoile makedonskite bora~i: [aban Seidiu, Kiro Ristov i Risto Darlev. Vo Radovi{, ve}e afirmiran centar na
borewetosloboden stil, bilo
odràno Dvaeset i ~etvrtoto balkansko prvenstvo vo gr~ko-rimski i sloboden stil za mladinci,
so u~estvo na Albanija, Bugarija,
Turcija. Prvo mesto vo sloboden
stil osvoile makedonskite bora~i: Vlatko Sokolov, Nikol~e KaF. \.
lajxiev i Toni Tan~ev.
BALKANSKI PRVENSTVA
VO KO[ARKA. Tie se odràni
vo Skopje, od koi ~etiri za maì
i edno za èni. Ma{kata ko{arkarska reprezentacija na Jugoslavija gi pobedila site protivnici i go osvoila prvoto mesto
pred Bugarija, Romanija i Turcija (1961). @enskata ko{arkarska
reprezentacija na Jugoslavija gi
zagubila dvata natprevara i go
zazela poslednoto mesto, zad Bugarija i Romanija (1966). Ma{kata reprezentacija gi pobedila site protivnici i go osvoila prvoto mesto pred Bugarija, Grcija,
Romanija i Turcija (1967). I po
tretpat Reprezentacijata gi pobedila site protivnici i bila
najdobra, pred Romanija, Grcija,
Bugarija i Turcija (1977). Na posledniot natprevar Jugoslovenskata ma{ka reprezentacija bila
porazena samo od Bugarija, a gi
pobedila drugite protivnici i
go osvoila prvoto mesto pred Romanija, Bugarija, Grcija, Turcija
i Albanija (1990). Nekoi od natprevarite bile igrani i vo Kumanovo.
LIT.: Almanah, KSJ 19451988, Beograd,
1988.
D. S.
BALKANSKI PRVENSTVA
VO SKIJAWE. Vtoroto balkansko prvenstvo vo skijawe (1947)
bilo odràno na Popova [apka,
a skija~ite od Jugoslavija (samo
od Slovenija), Bugarija, Romanija
i Ungarija se natprevaruvale vo
alpska kombinacija (spust i slalom). Vo poedine~na konkurencija najdobar bil Petar Sikola od
Ungarija. Vo ekipna konkurencija Jugoslavija go osvoila prvoto
mesto. Na êtvrtoto balkansko
BALKANSKI
|u Srbija i Crna Gora bil podgotven vo april, a potoa bil oficijaliziran (23. IX / 6. X 1912), so
sklu~uvawe Politi~ka i Voena
konvencija za zaedni~ka voena akcija, so {to bil kompletiran
Balkanskiot sojuz.
LIT.: Makedonija vo vojnite 1912-1918,

Skopje, 1991; Makedonija vo bilateralnite i multilateralnite dogovori na
balkanskite dràvi 1861-1913, Skopje,
2000; Aleksandar Histov - Jovan Donev,
Makedonija vo me|unarodnite dogovori
1875-1919, Skopje, 1994; Balkanski ugovorni
odnosi, 1876-1918, I, Beograd, 1998. M. Min.
Skija~kiot centar Zare Lazarevski# vo Mavrovo
prvenstvo vo Mavrovo (1971)

u~estvuvala A# i B# reprezentacijata na Jugoslavija, Bugarija,
Romanija i Turcija. B# reprezentacijata, sostavena samo od
Makedonci, ne postignala nekoi
zabeleìtelni rezultati. Se
natprevaruvale vo alpskite i vo
klasi~nite disciplini (tr~awe
i {tafeti) za seniori, mladinci
i mladinki. Jugoslovenskata reprezentacija go osvoila prvoto
mesto so 3 zlatni, 7 srebreni i 6
bronzeni medali. Na Devettoto
balkansko prvenstvo vo Mavrovo
(1976) se natprevaruvala A# i
B# reprezentacijata na Jugoslavija (B# sostavena glavno od makedonski skija~i, koja ne postignala zna~ajni rezultati), Bugarija, Grcija i Romanija. Tie se natprevaruvale vo alpskite i vo klasi~nite disciplini za seniori,
mladinci i mladinki. Jugoslavija go osvoila vtoroto mesto so 4
zlatni, 6 srebreni i 4 bronzeni
medali.
D. S.
BALKANSKI SOJUZ (18661868)
bilateralni dogovori me|u
Kneèvstvoto Srbija i Kneèvstvoto Crna Gora i me|u Kneèvstvoto Srbija i Kralstvoto Grcija. Prviot dogovor bil potpi{an
na 23. IX 1866, vtoriot na 26. VIII
1867, a so Gr~ko-srpskata voena
konvencija od 16. II 1868 g. bil
sozdaden prviot Balkanski sojuz
protiv Osmanliskata Dràva. So
Konvencija bilo utvrdeno celata
teritorija na evropskiot del od
Osmanliskata Dràva da bide zaedni~ko voi{te, bile opredeleni liniite na voenite dejstva na
sojuzni~kite armii i da se vr{i
kordinacija na dejstvata. Pritoa
bilo potencirano strategiskoto
zna~ewe na teritorijata pome|u
definiranite nesporni interes-
ni zoni, posebno na Makedonija

so glavnite strategiski to~ki:
Solun, Bitola, Veles, Skopje,
Kumanovo, so glaven centar Bitola. Obidot na Grcija i na Srbija
da ja pridobijat i Romanija da mu
pristapi na Sojuzot ne uspeal.
Grcija i Srbija se spogodile, po
uspe{noto zavr{uvawe na vojnata, prvata da gi dobie Epir i Tesalija, a vtorata Srbija, Bosna i
Hercegovina. Za drugite teritorii, vo prv red za Makedonija, ostavile dopolnitelno da se dogovorat i da sklu~at specijalen dogovor.
multilateralni dogovori na balkanskite dràvi 1861-1913, Redakcija i komentar M. Minoski, Skopje, 2000.
M. Min.

sojuz me|u Bugarija, Srbija, Grcija i Crna Gora za vojna protiv
Osmanliskata Imperija za osvojuvawe na nejzinite balkanski
vladeewa. Sojuzot bil sozdaden
so potpi{uvaweto dvostrani dogovori. Bugarija i Srbija potpi{ale Dogovor za sojuz (29. II / 13.
III 1912). So Dogovorot zaemno si
garantirale dràvna nezavisnost
i teritorijalen integritet, zaedni~ki da vojuvaat i da sklu~uvaat
mir zaedni~ki, po prethoden dogovor. Vo Tajniot dodatok kon
Dogovorot za sojuz se obvrzale da
vospostavat zaedni~ka vlast (kondominium) na zazemenite teritorii do vospostavuvaweto na mirot, najdocna tri meseci potoa da
se izvr{i podelba i teritorijalno razgrani~uvawe. Bugarija i
Grcija nominalno potpi{ale Dogovor za odbranben sojuz (16 /29. V
1912), zaemno da se pomagaat so site svoi oruèni sili, separatno
da ne sklu~uvaat mir, osven po
prethodna soglasnot. Sojuzot me-

sojuz me|u Kralstvoto Grcija,
FNR Jugoslavija i Republika
Turcija sozdaden so Dogovorot za
prijatelstvo i sorabotka vo Ankara (28. II 1953). Bil potpi{an
dopolnitelen dogovor kon Ankarskiot dogovor (7. XI 1953) vo
Belgrad, Tajna konvencija potpi{ana vo Ankara (28. II 1954), Dogovor za sojuz, politi~ka sorabotka i zaemna pomo{ na Bled (9.
VII 1954) i Dogovor za sozdavawe
Balkansko sovetodavno sobranie
vo Ankara (2. III 1955). Sojuzot za
trilateralna sorabotka bil
transformiran vo voen sojuz za
obezbeduvawe teritorijalen integritet i politi~ka nezavisnost. Se vospostavil sistem na
kolektivna bezbednost na dràvite-potpisni~ki. Dogovorot za
sojuz bil potpi{an so va`nost od
dvaeset godini. Za efikasno funkcionirawe na Sojuzot bilo dogovoreno vospostavuvawe Postojan
sovet, sostaven od ministrite za
nadvore{ni raboti, i Sovetodavno sobranie, sostaveno od pretstavnici na parlamentite na trite dràvi, kako zaedni~ki organ.
Do realizacija ne do{lo poradi
promenite vo nadvore{nata politi~ka pozicija na Jugoslavija.
LIT.: Me|unarodni ugovori Federativne Narodne Republike Jugoslavija, 3, Beograd, DSIP,
1953; 1, 1955.
M. Min.
BALKANSKI FESTIVAL NA
NARODNI IGRI I PESNI
formiran vo 1962 g., kako prva
Balkanski festival na narodni igri i pesni, Ohrid
127
BALKANSKI
organizirana folklorna manifestacija vo Makedonija. Gi prezentira i afirmira folklornite tradicii na balkanskite zemji. Se odrùva vo letniot period
vo Ohrid (juli i avgust), a poslednive decenii vo standardniot
termin od 5 do 12 juli. Vo izminatite godini na nego u~estvuvaa
golem broj, glavno amaterski
folklorni ansambli i grupi od
balkanskiot, no i od po{irokiot
region. ^len e na me|unarodnite
folklorni asocijacii CIOF i
IOF.
M. Kol.
Sredba na pretstavnicite na Jugoslavija, Grcija,

Bugarija i Albanija (1943)
BALKANSKI [TAB (1943).

Delegatot na CK na KPJ i na Vrhovniot {tab, Svetozar Vukmanovi}Tempo, vo letoto 1943 g.
iniciral sozdavawe Balkanski
{tab za koordinirawe na dejstvata na narodnoosloboditelnite
antifa{isti~ki dvièwa na Jugoslavija, Grcija, Bugarija i na
Albanija. Politi~kata sorabotka trebalo da se ostvaruva preku
popularizirawe na borbata na
balkanskite narodi za osloboduvawe i so me|usebna pomo{. Voenata sorabotka trebalo da se realizira so formirawe edinstvena
komanda Vrhoven balkanski
{tab na narodnoosloboditelnite vojski. Se odràle sostanoci
na pretstavnicite na dvièwata,
na koi na~elno bila dogovorena
voena i politi~ka sorabotka.
Gr~kata strana ne prifatila
formirawe zaedni~ki Balkanski
{tab, po {to J. B. Tito vo oktomvri 1943 g. ja zaprel akcijata na
Tempo.
it, Mi~., SAD, I, 1, ni 1931 IV,

36, ni 1934) mese~en organ na
Makedonskiot naroden sojuz vo
Amerika, pod redakcija na Georgi D. Pirinski. Kako vesnik na
makedonskata progresivna emigracija vo SAD, ima zada~a da izgradi edinstven balkanski front
protiv fa{isti~kata grupa na
Iv. Mihajlov okolu Makedonska
tribuna# i za izgraduvawe Balkanska federacija. Vo t. 6 od Rezolucijata na Prviot osnova~ki
kongres na MNS, objavena vo br. 1
na vesnikot, se naveduva: Zaradi
sorabotka za izgraduvawe na edna
zaedni~ka tatkovina Balkanska
federacija, se osnovuva pe~aten
organ ,Balkansko sdruènie na
nekolku jazici. Me|u balkanskata emigracija Sojuzot treba da
razvie golema dejnost za izgraduvawe na edinstven front {to }e
bide najgolema garancija za makedonskoto osloboditelno dvièwe.# Iako e predvideno vesnikot
da izleguva na site balkanski jazici i na angliski, se pe~ati samo na bugarski so oddelni statii
i na angliski. Bidej}i se smenile
parolite na makedonskoto progresivno dvièwe# i vesnikot ne
ja konkretizira makedonskata
borba#, stanal nepogoden naslovot Balkansko sdruènie#, pa na
IV kongres na MNS vo îkago
(1934) e smenet naslovot vo Trudova Makedoni#, za{to gi opredeluva jasno karakterot, celta i
zada~ite na Makedonskiot naroden sojuz#.
narod i makedonskata nacija, II, Skopje,
1983, 511512.
Bl. R.
BALNEJ OD BANSKO edinstveniot balneum (termalno lekuvali{te) od anti~kiot period

vo Makedonija, otkrien vo 1978 g.
i arheolo{ki istraèn do 1995
g., na lokalitetot Turska Bawa Pana|ur vo selo Bansko (Stru-
LIT.: Svetozar Vukmanovi}-Tempo, Revolucija koja te~e, 1, Beograd, 1971; istiot, Borba
za Balkan, Zagreb, 1981.
M. Mih.
BALKANSKO SDRU@ENIE.
BALKAN UNIFICATION# (Detro-
Balkansko sdruènie#, organ na MNS vo Amerika
128
Bansko, edinstveniot anti~ki balneum vo RM
mi~ko). Kompleks od 10 prostorii na povr{ina od 1.000 m. Yidovite {to se so~uvani vo viso~ina od 2 do 6,70 m se yidani glavno vo opus mixtum tehnikata, a ozgora presvodeni so obi~ni svodovi, krstest svod i so polukalotest konhalen svod. Centralnata
sala e so golem bazen poplo~en so
kvadratni tuli, do koj se doa|a
preku 4 skalila, {to se snabduva
so topla voda od izvorot Parilo.
LIT.: J. Ananiev, Preliminaren izve{taj od arheolo{koto iskopuvawe na lokalitetot Turska Bawa Pana|ur, selo
Bansko kaj Strumica 19781987, Zbornik
na trudovi, Strumica, 1989, 333349. V. L.
BALTEPE# suita za me{an

hor, ansambl od duva~ki instrumenti i udiralki, vo pet stava. M:
T. Skalovski, T: naroden. Deloto
e sozdavano od 1960 do 1973 g.
Dr. O.
BALXAR, GRADI[TE, ZLETOVSKO visok rid nad isto~nata periferija na Zletovo, 150
m nad leviot breg na Zletovica,
so izdolèno ovalno plato (167 h
90 m), fortificirano po rabot
so odbranben suvoyid, identifikuvano kako refugium. Posebno
oformena akropola so malteren
yid, golema 110 h 35 m, identifikuvana kako kastel. Vo dvete utvrdeni povr{ini se nao|aat mal
broj fragmenti od docnoanti~ka
kujnska keramika, teguli, delovi
od dolii, bronzeni moneti od III i
IV v. n.e. i od Justinijan.
LIT.: I. Mikulcik, Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien, Mnchen, 2002, No. 159, Zletovo Balcar, 253254.
V. L.
BAQOVA-VERA, Evdokija Foteva (s. Dmbeni, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 2. VIII
1926) pripadnik na makedonskoto i na gr~koto komunisti~ko
dvièwe. Vo Vtorata svetska vojna (19411945) aktivno u~estvuvala vo antifa{isti~kiot otpor
BANOVINA
Evdokija
Foteva
Baqova-Vera
vo Grcija. Deec na SNOF, sekretar na ènskata organizacija vo

Kosturskiot region, sekretar na
NOF vo okolijata Sorovi~ Kajlari, sekretar na AF@ za Lerinskiot okrug. Po noemvri 1946 g.
sekretar na AF@ za Egejskiot
del na Makedonija. U~esnik vo
Gra|anskata vojna vo Grcija (1946
1949). Po porazot na gr~kite republikanski sili (DAG) bila obvineta od KPG za agent na me|unarodnata reakcija i sprovedena
vo sovetskite zatvori i logori
(Lubjanka, Lefortovo i Burtika). Po osloboduvaweto od logorot (1956) se vratila vo NRM.
BIBL.: Do pekolot i nazad, Skopje, 2004.
St. Kis.
romanist, slavist, komparatist,

univ. profesor, prou~uva~ na makedonskata epika. Izvesno vreme
rabotel kako gimnaziski profesor vo razni gradovi, a potoa doktoriral na tema Ronsarovata
poetska {kola i po~etocite na
francuskata klasi~na tragedija#
(Pariz, 1923). Naskoro potoa se
vrabotil na Filozofskiot fakultet vo Skopje (19241941). Vo
nastojuvaweto da gi izu~i vrskite na ju`noslovenskite knièvnosti so literaturite na Zapadot, posebno vnimanie mu posvetil na Markoviot i na Kosovskiot ciklus narodni pesni. Go zastapuval misleweto deka za tie
vrski bile presudni kontaktite
preku Jadranskoto Primorje i
pravel sporedbena analiza na
raznite motivi vo narodnite pesni. Osobeno se zna~ajni i negovite istraùvawa na istoriskite
izvori za minatoto na balkanskite narodi vo sredniot vek.
BIBL.: Ekspanzivna mo francuske kwièvnosti, Skopje, 1924; Ciklus Marka
Kraqevia i odjeci francusko-talijanske vite{ke kwièvnosti, Skopsko
nau~no dru{tvo, Skopqe, 1935; O postanku i razoju Kosovskog i Markovog cuklusa, Beograd, 1936; Letopis popa Dukqanina i narodna predawa, Beograd, 1971.
LIT.: Bibliografija, Zbornik Filozofskog fakulteta#, kw. 4, sv. 2 (za 194555),
Beograd, 1959; Bibliografija, Anali
Filolo{kog fakulteta#, kw. 1 (za 195660)
i 1966 (za 196165), Beograd, 1961.
S. Ml.
BANDA popularen naroden

orkestarski sostav od limeni
duva~ki instrumenti, karakteristi~en za svira~i od romska nacionalnost, koi muziciraat na
razni veselbi, glavno na otvoren
prostor, a ponekoga{ i kako slobodni uli~ni svira~i.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 113.
\. M. \.
BANDERA (s. Dolni Kozjak)

kastrum so svetili{te od rimsko
vreme (IIIII v.). Pretstavuva rid

so izdolèno plato {to se izdiga
nad seloto. Vo 1967/68 g. Narodniot muzej od [tip otkril ostatoci od temeli na bedem {irok 2
m, {to go opkruùval platoto, a
vo negoviot s-z kraj temeli od
~etvrtest objekt so dim. 4 h 4 m,
vo koj bile najdeni votivni plo~i
od mermer so reljefni pretstavi
na Zevs i Zevs i Hera, Trakiski
kowanik, Herakle i Asklepij.
Istite imaat vreàni zavetni
posveti i imiwa na dedikanti,
koi se trakiski i trakizirani
latinski imiwa. Se smeta deka
svetili{teto bilo koristeno od
vojnici od vnatre{nosta na
Trakija, stacionirani vo kastrumot zaradi za{tita na gradot
Bargala, ~ii ostatoci se locirani vo mesnosta Be{ Tepe.
LIT.: Aleksandar Panev Marijana Ricl,
Nouvelles inscriptions votives de Macdoine orientale, ZPE, 101, 1994, 139149.
V. S.
BANICA,
ISELENI^KO
DOBROTVORNO DRU[TVO (Toronto, Kanada, 26. VII 1911) dru{tvo na Makedoncite po poteklo od
seloto Banica (Lerinsko). Mozinstvoto se so posvedo~ena makedonska
nacionalna opredelba, a pomal del
progr~ki opredeleni i organizirani vo dru{tvoto Vevi, formirano
vo 1929 g.
Sl. N.-K.
BANKOV, Nikola (s. Belica,
Razlo{ko, 27. VI 1924 Raven,
Razlo{ko, 16. V 1944) mladinski aktivist i partizan na Razlo{kiot partizanski odred Nikola Parapunov. Zaginal vo borba so àndarmerijata i so kontra~etnicite kaj m. Raven na Rila.
LIT.: Belica krepost na komunizma v pirinski kra, Sbornik od statii, spomeni
i o~erci, Sofi, 1967; Georgi T. Madolev,
Vorènata borba v Pirinski kra
19411944, Sofi, 1966.
V. Jot.
BANOVINA administrativno-teritorijalna edinica vo vre-
Bamja
BAMJA (Hibiscus esculentus L.)

ednogodi{no rastenie od fam.
Malvaceae. Se odgleduva zaradi
mladite (4-5 dena) plodovi, koi
se konsumiraat zgotveni. Poznata e od pred 3.000 godini vo Egipet i vo Azija. Kaj nas e zastapena na mnogu mali povr{ini. Edna
od najtoploqubivite gradinarski kulturi. Po~nuva da niknuva
na 15oS, optimalna e 25oS. Aktivnata vegetacija e pri temperatura me|u 26 i 28oS. Isklu~ivo e
svetloqubiva pripadni~ka na
dolgiot den.
D. J.
BANA[EVI], Nikola (Zavala,
Piperi, 2. II 1895 Belgrad, 4. VII
1992) literaturen istori~ar,
Gradot Bansko so vrvovite na Pirin (RB)
129
BANSKO
meto na Kralstvoto Jugoslavija.

V. Vardarska banovina.
BANSKO grad vo Pirinskiot del
na Makedonija, Republika Bugarija
so 9.384 `. (1992). Se nao|a vo severnoto podno`je na planinata Pirin,
na jugozapadnata strana na r. Glazne.
Preku B. pominuva regionalniot
pat BlagoevgradRazlogGoce Del~ev. Po dolinata na Mesta do B. dopira vlijanieto na promenetata mediteranska klima. Kako naselba e
formirano vo IX i X v. so pripojuvawe na nekolku maala. Vo pi{uvanite dokumenti za prvpat se spomenuva
vo 1576 g. Gradot brzo se razviva vo
vtorata polovina na XVIII i po~etokot na XIX v. Toga{ stanuva zna~aen
trgovsko-zanaet~iski centar vo severoisto~na Makedonija. Kako rezultat na ekonomskiot napredok bile izgradeni originalni gradbi od
koi nekoi i do denes se za~uvani. Vo
1838 g. vo sklop na crkvata bilo izgradeno golemo }elijno u~ili{te, a
e otvoreno i umetni~ko u~ili{te,
vo koe rabotele poznati ikonopisci od debarskiot kraj. Naselenieto
od B. aktivno u~estvuvalo vo Ilindenskoto vostanie, me|utoa, po zadu{uvaweto na vostanieto golem broj
semejstva bile prinudeni da go napu{tat gradot i da se preselat vo
Sofija i vo drugi gradovi na Bugarija. Toga{ negovoto naselenie se
namaluva od 6.500 `., kolku {to broelo vo 1900 g. na 4.532 `. vo 1920 g. Vo
poslednive godini toa zapo~nuva da
stagnira, pa i da se namaluva. Taka,
dodeka vo 1985 g. vo B. ìveele
10.015 `., vo 1992 g. toj broj se namaluva na 9.384 `. Od industriskite
objekti vo B. postoi Zavod za telefonski aparati, Fabrika za stolovi Pirin#, Fabrika za detski igra~ki Izgrev#, ima dobro razviena
trgovska mreà i moderni ugostitelski objekti. Gradot e poznat zimsko-sportski centar so pove}e skiliftovi {to vodat kon skija~kite
pateki na severen Pirin.
Naume
Spasev
Banxo
BANXO, Naume Spasev (psevd.

Spas, Banxov, Banxovi~) (Ohrid,
1904 Ohrid, 15. VIII 1942) sindikalen i partiski deec vo Romanija, Kuba, Francija, Belgija i
Makedonija. Vo 1928 g., kako
francuski rabotnik, sindikalno
se aktiviral, a vo 1931 g. stanal i
~len na KPF. Bil progonuvan,
zatvoran i proteran vo Belgija,
kade {to zasnoval semejstvo. Vo
1937 g., kako makedonski dobrovolec, se borel vo Gra|anskata
vojna vo [panija za odbrana na
Republikata. Se istaknal vo borbite i stanal poru~nik na [panskata republikanska armija. Po
porazot negovata brigada se povlekla vo Francija, a toj se vratil vo Belgija, kaj semejstvoto.
Po fa{isti~kata okupacija na
Makedonija se vratil vo Ohrid i
se povrzal so partiskata organizacija.
interbrigadisti od Makedonija, Skopje,
1975.
O. Iv.
BAWA BANSKO Strumi~ka

Bawa, se nao|a vo podno`jeto na
planinata Belasica, 12 km jugois-
LIT. : Ivan Batakliev, Grad Bansko, Slavni, 1972.

Al. St.
BANTAO (Balkanska asocijacija za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi)

asocijacija formirana od nefrolozi i drugi eksperti {to se zanimavaat so problemi na bolesti
na bubrezite i so ve{ta~ki organi, od gradovite na Balkanskiot
Poluostrov (Ohrid, 9. X 1993).
Inicijator za formiraweto na
BANTAO be{e MZNDTVO. Odràni se osum kongresi: vo Varna
(1995), Struga (1997), Belgrad
(1998), Izmir (1999), Solun (2001),
Varna (2003), Ohrid (2005), Belgrad (2007). Izdava spisanie
BANTAO Journal#. Pretsedatel
na BANTAO vo periodot 2005
2007 e M. H. Polenakovi}. M. Pol.
130
Bawa Bansko
to~no od Strumica, vo blizina na

s. Bansko, poradi {to e poznata i
pod imeto Bawa Bansko. Hidrotermalniot sistem e od puknatinski tip, a negoviot rezervoar se
nao|a vo graniti. Terenot e izgraden od staropaleozojski granit pokrien so debeli tercierni
sedimenti. Izvorite koi gi ima
13 se nao|aat na nadmorska visina
od 270 m. Najsilen e izvorot Parilo so kapacitet od 40 l/sec, a
ima i edna dupnatina so ista ja~ina. Izvorot Parilo ima najvisoka temperatura na vodata vo RM
72S. Vodata e od natriumsko-sulfaten tip i vo sebe sodrì kalcium, magnezium, natrium, kalium i èlezo, potoa sulfati, hloridi, hidrokarbonati i hidroarsenati, kako i rastvoreni oksidi
na silicium, mangan i aluminium. Se koristi za lekuvawe na degenerativen revmatizam, zaboluvawe na èludnikot i na dvanaesetpale~noto crevo, vospalenie
na òl~nite pati{ta i na krvnite sadovi, povredi na kostozglobniot sistem, ginekolo{ki zaboluvawa i hormonalni naru{uvawa. So otkrivaweto na Rimskata
Bawa, nedvosmisleno e konstatirano deka bawata aktivno ja koristele Rimjanite, a preku prisustvoto na Viran Amam i Turcite. Prviot posovremen smestuva~ki objekt e izgraden vo 1923 g.
Deneska S. B. raspolaga so pove}e
od 400 legla rasporedeni vo 5 vili, 4 paviljoni i 2 hotela.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Strumi~ka
Bawa Bansko, Geografski razgledi#,
kn. 13, Skopje, 1975.
Al. St.
BAWI[TE Debarska Bawa

se nao|a na 4 km severozapadno od
Debar, vo podno`jeto na planinata Kr~in, na nadmorska viso~ina
od 870 m. So Debar e povrzana so
asfalten pat. Termomineralnite
izvori koi gi ima tri, se predis-
BARBAROVSKI
mladinski rakovoditel, prva

partizanka od Pirinskiot del na
Makedonija. ^len i sekretar na
Rabotni~kiot mladinski sojuz
(1938), partizanka vo Gornoxumajskiot partizanski odred Nikola
Kalap~iev (VII 1943). Po toj povod Nikola Parapunov ispratil
direktivno pismo do site partizanski odredi i partiski organizacii nasloveno Prvata.
LIT. : Georgi T. Madolev, Vorènata
borba v pirinski kra 19411944, Sofi, 1966; Bezsmrtnite 1922/1944, zb.:
Zaginali v borba protiv kapitalizma i
fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi, 1971; Hristo Dinev, Pirinski sokoli, Sofi, 1970.
V. Jot.
Bawi{te, Debarska Bawa
ponirani so dlabinski rasedi. Se

nao|aat vo teren pokrien so fluvioglacijalni sedimenti i termalen bigor. Vkupnoto koli~estvo voda od trite izvori iznesuva 90 l/sec so temperatura pome|u 36 i 39S i radioaktivnost od
17 do 27 M.E. Po hemiskiot sostav, vodata spa|a vo grupata sulfurno-karbonatni, zemno-alkalni i murjati~ni vodi. Vo sebe sodrì rastvoreni gasovi, osobeno
sulfurvodorod i jagleroden dioksid. Tie, zaedno so visokata
temperatura i radioaktivnost,
preku kapewe i piewe uspe{no
lekuvaat pove}e vidovi bolesti
kako revmati~ni, ginekolo{ki i
ko`ni bolesti, i vospalenie na
di{nite organi. Dvata bazena,
koi i sega se koristat, se izgradeni vo dale~nata 1797 g., a prviot
sovremen hotel vo 1925 g. Deneska
vo bawata ima dva hotela i 6 vili
so vkupen kapacitet od 400 legla.
Godi{no vo bawata prestojuvaat
po okolu 10.000 posetiteli, koi
ostvaruvaat prose~no 80.000 no}evawa.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Debarski
Bawi, Bawi{te i Kosovra{ka Bawa,
Geografski razgledi#, kn. 8-9, Skopje,
1971.
Al. St.
BAPTISTI vo Makedonija
privrzanici na baptistizmot (reformisti~ko dvièwe od XVII
v.), vo Makedonija pro{iren vo
1892 g. od misioneri dojdeni od
Anglija. Baptistite se zastapnici na Biblijata i pravoto na nejzino li~no tolkuvawe. Hristijanskata baptisti~ka crkva Radosna vest (HBC) so sedi{te vo
Skopje ima okolu 100 ~lenovi,
organizirani vo lokalni zaednici vo Skopje i Radovi{.
LIT.: Wallis, Roy (Ed.), Salvation and Protest:
Studies of Social and Religious Movements, St.
Martin Press, New York, 1979; Adresar na
verskite zaednici vo Republika Makedonija, MCMS, Skopje, 2006.
M. Ta{.
BARABAN membranofon udira~ki muzi~ki instrument, najmal od familijata na tapanite.

Vo podale~noto minato se koristel na otvoren prostor samo od
slu`beno zadolèni lica za prenesuvawe na razni maalski ili
selski izvestuvawa. Po ~ukaweto
na barabanot prvin se sobiralo
mesnoto naselenie, a potoa sledelo usnoto izvestuvawe ili ~itaweto na slu`benoto soop{tenie.
Skopje, 1986, 34.
\. M. \.
BARAKOV, Dimitar (Bansko, 5.

X 1888 Bansko, 9. VIII 1931) komunist, eden od osnova~ite na organizacija na BKP (t.s.) vo Bansko. Bil kmet na Bansko (1921
1923). U~estvuval vo Septemvriskoto vostanie (1923), postojano
bil prosleduvan od VMRO na
Ivan Mihajlov i od policijata,
bil zatvoran i podloùvan na ma~ewa. Umrel od izma~uvawata.
LIT.: Svoboda i ote~estvo. Statii, dokumenti, o~erci i literaturni materiali za Pirinski kra, Sofi, 1972; Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi, 1971. V. Jot.
BARAKOVSKA-ROZA, Vesa
(Blagoevgrad, 18. III 1922 s. Lisija, Gornoxumajsko, 29. I 1944)
Vesa
Barakovska
-Roza
BARANOV, Nikolaj Ili~ (Rusija, 1887 ?) entomolog. Vo periodot me|u dvete svetski vojni i vo
Vtorata svetska vojna bil entomolog vo Higienskiot zavod vo
Skopje i vo Higienskiot zavod vo
Zagreb (19201944) i nau~en sorabotnik na Zavodot za parazitologija pri Veterinarniot fakultet
vo Zagreb. Otkril nad 200 novi
vidovi dvokrilci od Evropa,
Azija, Afrika i Avstralija. Gi
obrabotil muvite od familijata
Tachinidae i gi otkril leglata na
poznatata goluba~ka mu{i~ka vo
Dunav (1936).
BIBL.: Morfologija marokanskog skakavca,
Za{tita bilja, 1925; O goluba~koj mu{ici (pogolem broj statii) Veterinarski arhiv 193439; Maslinova mu{ica, Arhiv Ministrarstva poljoprivrede, 1940.
S. Ml.
BARBARESKO, Jani (Kostur, ?

Negu{, prvite denovi na april
1822) eden od prvencite na Kostur i u~esnik vo Negu{koto vostanie. U~estvuval na sostanokot
na prvencite od Negu{ odràn vo
manastirot Sv. Bogorodica Dobra blizu do Ber vo po~etokot na
1822 g., na koj bilo odlu~eno za
vremeto i mestoto na krevaweto
na vostanieto. Zaginal vo borba
gradi v gradi so askerot pred crkvata Sv. Dimitrij vo Negu{.
LIT.: D-r Risto Poplazarov, Negu{koto
vostanie od 1822 godina i u~estvoto na
Makedonci vo Gr~koto vostanie, Prilozi, 34-35, Bitola, 1981.
M. Zdr.
BARBAROVSKI, Georgi (s. Dabile, Strumi~ko, 6. V 1949) no-
Georgi
Barbarovski
131
BARBAROVSKI
vinar i pisatel. Karierata ja

po~nal kako sorabotnik na zemjodelskiot vesnik Tribina# (1974).
Od 1986 g. se afirmiral vo Politi~ko-ekonomskata rubrika na
Nova Makedonija#. Bil ~len na
prviot redakciski sostav na
Dnevnik#, a od fevruari 2004 g.,
zaedno so Aleksandar Damovski,
e osnova~ i glaven redaktor na
dnevniot v. Vreme#. Pi{uva poezija, raskazi i publicisti~ki
trudovi. Objavil ~etiri poetski
knigi Oko i me~#, Zgrom#, Zlaten do`d# i Sovr{en lov#.
B. P. \.
Mile
Barbarovski
BARBAROVSKI, Mile (s. Dabile, Strumi~ko, 1. IX 1952) kompozitor na popularna muzika.

Diplomiral na FMU vo Skopje,
na Oddelot za udarni instrumenti vo klasata na Emil Klan. Avtor e na nad 300 novosozdadeni
pesni i ora vo duhot na narodnoto
tvore{tvo. U~esnik na site festivali {to se odrùvaat vo Makedonija i na koi osvoil golem
broj nagradi. Me|u pesnite {to
ve}e se del od antologijata na novosozdadenite pesni vo naroden
duh se: Ako zgre{am neka izgoram, Molitva, Dali ~eka{ stara
maj~ice, Pesnata moè s, Goceva
poraka i dr.
M. Kol.
a vo Prvata svetska vojna bil i na

Makedonskiot (Solunski) front.
Avtor e na antivoeniot roman
Ogan (1916). Kako ~len na
Komunisti~kata
partija
na
Francija (1923), bil pretsedatel
na Svetskiot komitet protiv
fa{izmot i vojnata i pretsedatel
na Komitetot za odbrana na
`rtvite od beliot teror na
Balkanot, so sedi{te vo Pariz. Se
projavil kako golem prijatel na
makedonskiot narod. Me|u drugoto,
u~estvuval vo anketata za terorot
od van~omihajlovistite i zaedno so
drugi intelektualci ispratil
protestna telegrama do bugarskata
vlada (1925). Vo negovata kniga Les
bouraux (Pala~ite, Pariz, 1926)
go osudil terorot na bugarskata
vlada na Aleksandar Cankov vo
Pirinskiot del na Makedonija.
Kako redaktor na v. Mond, me|u
drugoto, napi{al: Makedoncite,
koi{to imaat svoj avtenti~en
poseben jazik i svoja nepobitna etni~ka originalnost, go nemaat
duri ni pravoto da se narekuvaat
Makedonci. Nam ni pripa|a pravoto jasno i visoko da protestirame protiv porobuvaweto i ugnetuvaweto na eden narod (juni 1930).
LIT.: To{o Popovski, Suewe petnaestorici komunista, Komunist, XVIII,
89, Beograd, 8. I 1959, 7; \ur|evka Donevska-Tren~evska, Vo slu`ba na beliot
teror, Makedonsko vreme, II, 14, Skopje,
oktomvri 1995, 17-18.
S. Ml.
BARGALA (Goren Kozjak) utvrdena naselba od docnoanti~ko

vreme i episkopski centar. Gradot
izrasnal od rimsko voeno utvrduvawe (kastrum), za {to svedo~i
natpisot na kamenata plo~a od 371
g., slu~ajno pronajden vo s. Karbinci. Spored nego, gradot se nao|al vo provincijata Sredozemna
Dakija. Hierokloviot sinegdem go
naveduva episkopot Dardanius kako
u~esnik na Halkedonskiot sobor vo
451 g., koga gradot se nao|al vo
provincijata Makedonija Salutaris. Utvrduvaweto ima nepravilna
pravoagolna forma (280 h 185 m), so
Anri Barbis
BARBIS, Anri (Henri Barbusse)

(Pariz, 17. V 1873 Moskva, 30. VIII
1935) francuski pisatel i
op{testvenik, {to se zalagal za
za{tita od terorizirawe na makedonskoto naselenie. Ja pridruùval srpskata vojska vo vremeto
na Balkanskite vojni (1912 1913),
132
Bargala, docnoanti~ki episkopski centar
~etvrtesti odbranbeni kuli i yid

{irok 2,20 m. Na zapadnata strana e
glavniot dvoen vlez vo gradot. Kon
voeniot karakter na gradot se
nadovrzuva i se razviva i civilniot. Vo tekot na IVVI v. gradot
prerasnuva vo mo}en episkopski
centar na Sredna Bregalnica,
postignuvaj}i najgolem podem vo
vremeto na Justinijan. Nastradal
vo pohodite na varvarite vo docniot VI i raniot VII vek. Vo
19661970 g. e otkriena trikorabna
bazilika so pod od kameni plo~i, a
vo severniot korab mozaik od krupni teseri. Prezviteriumot e so pod
vo opus sectile. Vnatre{nosta bila so
bogata arhitektonska kamena plastika. Na eden kapitel stoi imeto na
episkopot Eremija. Na severniot
perimetralen yid (od nadvore{na
strana) se nao|a baptisterium so
dve grade`ni fazi. Vo kompleksot
na episkopskata bazilika vleguva i
gradskata piscina i stanben kompleks za episkopskata rezidencija.
Bazilikata bila izgradena kon krajot na IV v., a dograduvana vo V i vo
VI v. Vo istraùvawata e otkrieno
depo od 277 ranovizantiski moneti
od Anastasij I, Justin I, Justinijan I,
Justin II, Tiberij i Mavrikij.
Lokalitetot go istraùvale I.
Venedikov, B. Aleksova, S. Mango i
Z. Beldedovski.
LIT.: I. Venedikov, Bargala. Raskopki i
prou~vani, I, Sofi, 1948, 8297; B.
Aleksova C. A. Mango, A Preliminary Raport,
DOP, 25, Washington, 1971, 263277; B.
Aleksova, Episkopijata na Bregalnica,
Prilep, 1989, 4169.
D. Z.
BARI^ eden od ~etirite kawoni vo izrazitata klisuresta dolina na Radika, koj e predisponiran
so rasedna linija. Se protega od
slivot na Ribni~ka Reka do slivot na @irovni~ka Reka vo dolìna od 9 km. Dolinskoto dno na
kawonot e tesno, a vertikalnite
otseci {to se izdigaat od dvete
dolinski strani se visoki pome|u
300 i 350 m, dodeka dlabo~inata na
kawonskata klisura se dviì pome|u 1.200 i 1.300 m.
T. And.
BASAROV
izgraden kultot kon Skenderbeg,

so zna~ajna uloga vo procesot na
formiraweto na albanskoto nacionalno osoznavawe vo XIX vek.
Avtor e i na zbirka za ìvotot
na papite i carevite (Compendium
vitarum Summorum Pontificium usque
ad Marcellum II Imperatorumque
Romanorum), za~uvana od vtoroS. Ml.
to izdanie (od 1555).
Ladislav
Bari{i}
BARI[I], Ladislav (âkovec,

6. VI 1941 Skopje, 2. VI 1991)
likoven kriti~ar. Studiral na
Univerzitetot vo Zagreb. Vodel
likovni rubriki vo makedonskiot i vo hrvatskiot pe~at (Nova
Makedonija#, Ekran#, Osten#,
Oko#). Gi odbegnuval ideolo{kite stapici i preku polemiki se
zalagal za nadminuvawe na provincijalizmot vo likovnata umetnost i vo kritikata.
M. B.-P.
BARSKI, Vasilij Grigorovi~ (?,

1701 Kiev, oktomvri 1747) ruski patepisec. Vo Makedonija gi
posetil Sv. Gora, Solun, Ser, Pela, Voden, Ohrid, Struga, Bitola,
Prilep, Veles, Skopje i ostavil
podatoci za site mesta. Za manastirite Grigorijan, Dohijar i
Ksenov pi{uva deka se pogr~eni.
LIT.: Mihail Kova~ev, Blgarski ktitori v Sveta Gora, Istori~eski o~erk - isledvani i dokumenti, Sofi, 1943;
Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371-1777, Podgotvil Aleksandar Matkovski, Skopje, 1991.
M. Zdr.
sija za osnovaweto na MANU

(1967). Go ureduval sp. Anali
Pravnog fakulteta vo Belgrad.
Avtor e na golem broj knigi,
studii, statii i drugi prilozi.
BIBL.: Expoz de droit international commercial, Paris, 1927; Kriza meunarodnog privatnog prava, Beograd, 1939; Me|unarodno javno pravo, IIII, Beograd, 19541958.
Celosna bibl.: Anali Pravnog fakulteta u Beogradu, 1-3, Beograd, 1972, 594-640.
S. Ml.
BARUTNICA (s. Amzabegovo)

neolitska naselba raspoloèna
na blaga padina od levata strana
na Svetinikolska Reka, oddale~ena okolu 2 km j-z od seloto.
Istraùvana e vo 1961 g. od Paula i Josip Koro{ec i vo 1969/70 g.
od M. Gara{anin i M. Gimbutas.
Vo kulturniot sloj od 4 m se izdvoeni ~etiri horizonti na
ìveewe od postariot neolit
(IIV) i edna od docniot neolit
(vin~anska faza). Spored nejziniot, a i spored kulturniot karakter na naselbata Vr{nik, neolitot vo Isto~na Makedonija e
izdvoen kako posebna kulturna
celina, odnosno Anzabegovo
Vr{nik kulturna grupa. Na eden
kraj od nao|ali{teto, bila podignata vila rustika (IIIIV v.).
LIT.: Paula i Josip Koro{ec, Predistoriska naselba Barutnica, Prilep, 1973;
Milutin Garaanin, Centralnobalkanska zona,
PJZ, II, Sarajevo, 1974, 79.
V. S.
Marin
Barleti,
Istorija za
ìvotot
i dejnosta
na epirskiot
princ
Skenderbeg
BARLETI, Marin (Skadar, ok.

1450 Rim, 1512) katoli~ki
sve{tenik i istori~ar, osnoven
istoriski izvor za biografijata
na Georgi Kastriot Skenderbeg.
Ja preìveal opsadata na rodniot grad i podocna zaminal vo
Italija (1479). Avtor e na izve{tajot za opsadata na Skadar (De
obsidione Scodrensi, Venecija, 1504)
i na knigata: Historia de vita et
gestis Skanderbegi Epirotarum princepis (Rim, me|u 1506 i 1510 g.); De
vita, moribus ac rebus, praecipue adversus Turcas, gestis Georgii Castrioti,
clarissimi Epirotarum principis, qui
propter celeberrima facinora Skanderbegus, hos est Alexander Magnus, cognominatus fuit, libri tredecim, per
Marinum Barletium Scodrensem conscripti, ac nunc primum in Germania
castigatissime aediti. Argentorati, apus
Gratonem Mylium, mense Octobri, ano
MDXXXVII (1537). Knigata bila
prevedena na mnogu evropski jazici, pa i na albanski (Pri{tina, 1967). Vrz nejzinata osnova e
Milan
Barto{
BARTO[, Milan (Belgrad, 10.

XI 1901 Belgrad, 12. III 1974)
pravnik, univ. profesor po me|unarodno privatno pravo, redoven
~len na SANU i ~len od nadvore{niot sostav na MANU(od 4. V
1972). Diplomiral pravo vo Belgrad (1924) i doktoriral vo Pariz (1927), po {to bil profesor
na Belgradskiot univerzitet
(1928). U~estvuval vo niza zasedanija na Generalnoto sobranie na
OON (19451953), bil arbitar na
Postojaniot me|unaroden arbitraèn sud vo Hag (1945), glaven
praven sovetnik za nadvore{ni
raboti vo zvaweto ambasador
(19491963), pretsedatel na Svetskoto zdruènie za me|unarodno
pravo (19561958) i po~esen doìvoten pretsedatel, {ef na jugoslovenskata delegacija na Prvata i na Vtorata ènevska konferencija za pomorsko pravo
(1958 i 1960), generalen sekretar
(19611965) i potpretsedatel
(19651971) na SANU, pretsedatel na Komisijata na OON za
me|unarodno pravo (1965), pretsedatel na Ha{kata akademija za
me|unarodno pravo i dr. Bil
pretsedatel na Mati~nata komi-
Jovan
Andreev
Basarov
BASAROV, Jovan Andreev (Rudnik, 15. VIII 1922 Skopje, 21. III
1943) prvoborec, organizator
na oruènata borba vo Veles i
Vele{ko i eden od prvite borci
vo NOPO Dimitar Vlahov vo
1942 g. U~estvuval vo pove}e borbi protiv bugarskata vojska i policija i nivnite pomaga~i kontra~etnicite vo Vele{ko i vo
Skopsko. Gi predvodel oruènite napadi na Odredot na èlezni~kata stanica Klajman, na s.
Papradi{te i vo drugi mesta vo
Vele{ko. Bil faten od kontra~etnicite vo s. Oti{tino (Vele{ko) na 5. XII 1942 g. i predaden
na bugarskite vlasti, koi go osudile na smrt so besewe. Kaznata
bila izvr{ena vo Skopskiot centralen zatvor.
133
BASNA
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 19411945,

Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki
partizanski odred 1942, Skopje,1999.
\. Malk.
BASNA (lat: fabula kratok raskaz) kratka prikazna vo proza

ili vo stihovi, vo koja glavna uloga imaat ìvotnite, ponekoga{
rastenijata, neìvite predmeti
ili nekoi prirodni sili. Tie
obi~no se prikaàni so ~ove~ki
osobini (antropomorfozirani)
preku govor, karakterni osobini,
sklonosti, stremeì i sl. Odnosite me|u lu|eto obi~no se dadeni
alegori~no, pri {to se ismevaat
nivnite slabosti i nedostatoci i
se davaat moralni pouki, koi na
krajot moàt da se izrazat i
eksplicitno vo vid na poslovici,
pogovorki ili maksimi. Prenesuvana od pokolenie na pokolenie
kako usna ili kako knièvna
tvorba, nejzinata cel e da pou~i,
da oceni ili da dade nekoj mudar
sovet. êsto se koristi za ismevawe na nekoja negativna osobina,
na pr., gluposta. Vo makedonskata
narodna knièvnost e poznata kako prikazna za ìvotni. Prvite
zapisi se na K. A. [apkarev i na
M. K. Cepenkov. Vo niv e evidentna i pojavata na lokalizcija na
dejstvoto na prikaznite. Druga
osobina e davaweto imiwa na ìvotnite: za lisicata Kuma Lisa,
Kuma Lina i Mara, za volkot Kum
Vol~ko, za ku~eto Bosilko, za
jazovecot Jasko, za kozata
Patila. Vakvoto imenuvawe na
ìvotnite se pravi za da bidat
posli~ni na lu|eto, so specifi~ni nacionalni obele`ja. Vo motivite i sièata na{le izraz starite mitolo{ki pogledi vo odnos
na svetot i prirodata.
Marko (S. Hristi}, Ohridska legenda#),

Romeo (Prokofjev, Romeo i Julija#) i dr.
Em. X.
Qubinka
Basotova
tor e na sedum u~ebnika po latinski jazik za srednite u~ili{ta.

Dolgogodi{en sorabotnik na me|unarodnoto spisanie @iva antika; ~len na Redakcijata na Portal, glasnik na Asocijacijata
Makedonski duhovni konaci vo
Struga. Za svojata preveduva~ka
dejnost dobila pove}e nagradi i
V. D.-J.
priznanija.
Bastarej, moneta, avers/revers
BASTAREJ (IV v. st. e) pajonski

vladetel, poznat samo spored parite {to gi koval tetradrahma
({lem so ~elenka na aversot i bik
{to besno kopa, a nad nego imeto
na vladetelot, na reversot).
A. [uk.
LIT.: Kiril Penu{liski, Prikazni za

ìvotni, Skopje, 1973; Makedonsko narodno
tvore{tvo, izbor i redakcija Kiril
Penu{liski, Skopje, 1973; Makedonski narodni prikazni za ìvotni. Podgotvil Tanas
Vraìnovski, Skopje, 1977.
B. V.
BASOTOVA, Qubinka (Skopje,

15. H 1934) klasi~en filolog, redoven profesor na Institutot za
klasi~ni studii na Filozofskiot
fakultet vo Skopje. Objavila pove}e nau~ni trudovi od oblasta na
klasi~nite studii vo doma{ni i vo
stranski spisanija. Avtor e na mnogubrojni prevodi i prepevi od latinski i starogr~ki jazik na zna~ajni dela od klasi~nata i od srednovekovnata literatura. Osobeno
se zna~ajni nejzinite prevodi i
prepevi vo originalen metar na delata od Kikeron, Kaesar, Vitruvij,
Kurtij Ruf, Justin, Erazmo Roterdamski, Avgustin, Vergilij, Ovidij, Horatij, Sofokle, kako i prevodite na latinskite i gr~kite izvori za prou~uvaweto na makedonskata srednovekovna istorija. Av134
BATALI, Perikli (Kru{evo,

ok. 1870 Kru{evo, 1903) op{t
lekar. Medicina zavr{il vo
Atina, a kako lekar rabotel kuso
vreme vo Kru{evo. Vo Ilindenskoto vostanie, zaedno so d-r Nikola Dimku, bil lekar na Privremeniot izvr{en sovet, odreden za le~ewe na bolnite i povredenite vostanici vo sudirite so
turskiot asker. Bil faten od
turskiot ba{ibozuk, zaklan i ostaven na patot kako brutalna
opomena.
P. B.
BATALJON BORIS VUKMIROVI] v. Vtori kosovsko-metohiski bataljon Boris Vukmirovi}.
BATALJON JORDAN NIKOLOV v. Prv kumanovski narodnoosloboditelen bataljon Jordan Nikolov Orce.
BATALJON MIRÊ ACEV
v. Narodnoosloboditelen bataljon Mir~e Acev.
BATALJON RAMIZ SADIKU v. Prv kosovski narodnoosloboditelen bataljon Ramiz
Sadiku.
BATALJON STIV NAUMOV
v. Narodnoosloboditelen bataljon Stiv Naumov.
BATALJON STRA[O PINXUR v. Narodnoosloboditelen bataljon Stra{o Pinxur.
BATALJON HRISTIJAN TODOROVSKI-KARPO[ v.
Vtori kumanovski narodnoosloboditelen bataljon Hristijan
Todorovski-Karpo{.
BATALJON HRISTO BOTEV v. Bugarski narodnoosloboditelen bataljon Hristo
Botev#.
Toni (Anton)
Batalakov
BATALAKOV, Toni (Anton),

(Skopje, 20. IX 1945) baletski igra~ i repetitor. Naporedno so gimnazijata go zavr{uva Srednoto baletsko u~ili{te vo Skopje. ^len e
na Baletot pri MNT (19641992),
kade {to stanuva prvenec so izrazena individualnost, tehni~ka sigurnost i partnersko umeewe. Direktor na Baletot pri MNT
(19791989) i nastavnik vo Baletskoto u~ili{te pri MBUC Ilija
Nikolovski-Luj# vo Skopje.
ULOGI: Girej (B. Asafjev, Bah~isarajska fontana#), Jago (J. Hanu{, Otelo#),
Hristo
Batanxiev
BATANXIEV, Hristo Ivanov

(Gumenxe, Enixevardarsko, 1865
Egejsko More, 18. VI 1913) eden
od osnovoplo`nicite na MRO,
~len na Centralniot komitet. Se
{koluval vo Gumenxe i vo Solun.
U~itelstvuval vo Gumenxe, Ku-
BAHOLI&SUQ
ku{ i vo Solun. Bil sekretar na

egzarhiskata Crkovno-u~ili{na
op{tina vo Solun. Za revolucionernoto osloboditelno delo bil
pridobien od Ivan Haxi Nikolov. Vo negoviot stan bil odràn
osnova~kiot sostanok na MRO
(23. X / 4. XI 1893). Bil ~len na
Centralniot komitet i u~esnik
na Solunskiot kongres (1896). Od
CK se povlekol vo 1899 g. Po
se projavil kako aktivist vo Sojuzot na bugarskite konstini klubovi. Vo Vtorata balkanska vojna
gr~kite vojski go uapsile vo Solun. Pri interniraweto kon ostrovot Trikeri bil ma~en i bil
frlen vo moreto.
LIT.: Il. Ilinden, br. 9-10, Sofi,
19321933.
V. \.
BATERII# Probi{tip fabrika za olovni akumulatori. Izgradena za finalizirawe na olovoto, ~ija{to ruda se kopa i se
zbogatuva vo rudnikot Zletovo# Probi{tip, a kako metal se
proizveduva vo Topilnicata za
olovo i cink vo Veles. Gradena
spored licenca na Varta# Germanija, Fabrikata za akumulatori Zletovo# raboti od 1976 g. Vo
1983 g. e izgraden vtoriot pogon i
e postignat kapacitet od eden milion akumulatori godi{no. Asortiman: starterni akumulatori od
12 V, od 36 do 210 Ah, nameneti za
motorni vozila, zemjodelska i
grade`na mehanizacija i drugo.
Najgolem del od proizvodstvoto
se izvezuval vo zemjite na nekoga{na Isto~na Evropa, kako i vo
drugi zemji. Privatizacijata e
zavr{ena vo 2001 g. i ottoga{
fabrikata raboti pod imeto
SAP#.
Sv. H. J - B. N.
BATINO, Aseo @ulija (Bitola,
1914 Jasenovac, Hrvatska, 1942)
poznata antifa{istka, sestra
na Rafael Batino. Bila pretsedatel na internacionalnoto ènsko evrejsko dru{tvo Vizo (do
1939). Od Bitola se preselila vo
Zagreb (sept. 1939). Tamu se vklu~ila vo zadninata na antifa{isti~koto dvièwe, bila uapsena,
sprovedena vo koncentracioniot
logor Jasenovac i tamu strelana.
Rafael
Batino
Mitrovica bil zaedno so Mo{a

Pijade i stanal profesor na Crveniot univerzitet. Tamu po~nal da podgotvuva re~nik i gramatika na makedonskiot jazik, go
podgotvil prviot prevod na Marksoviot Kapital na makedonski.
Izbegal od zatvorot (1941) i stapil vo Podrinskiot partizanski
odred. Bil polit. sekretar na Oblasniot komitet za Sanxak pod
imeto Mi{o Cvetkovi} (1942).
Bil zaroben od ~etnicite na planinata Qubi{i i strelan.
\or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993.
J. Nam.
BATINCI selo vo Skopsko.

Se nao|a vo dolinata na Markova
Reka. So regionalen e povrzano
so Skopje. Naselenieto e vo postojan porast. Taka, dodeka vo 1961
g. vo nego ìveele 845 `., vo 2002
g. toj broj se nagolemil na 5.364 `.
Od niv Makedonci bile 36, Albanci 3.217, Turci 407, Bo{waci
1.660 i drugi 44 ìteli. Toa e selo so najgolema koncentracija na
Bo{waci vo Republika Makedonija. Tie ovde se doseleni od Bosna i od Sanxak pome|u 1950 i 1960
g. Vo B. ima osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica.
Al. St.
BATOVSKI, Henrik (Henryk Batowski) (Lvov, 12. V 1907 Krakov,

28. III 1999) istori~ar, ~len na
MANU nadvor od rabotniot sostav. Studiral orientalistika, slavistika i istorija, a potoa i doktoriral (1929). Bil dopisnik od Praga i od Belgrad (1930), a potoa sta-
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993.

J. Nam.
BATINO, Rafael Josef (psevd.

Mi{o Cvetkovi}) (Bitola, 1910
Vu~ja Kleka, Srbija, VII 1942)
komunist, sindikalen aktivist.
Studiral vo Meksiko, kade {to
stanal istaknat lider na mladinata i ~len na KP na Meksiko.
Bil proteran i vraten vo Bitola
(1934), kade {to gi organiziral
{trajkovite na Ursovite sindikati (1935), poradi {to bil osuden (1936). Na robija vo Sremska
Henrik
Batovski
nal docent na Jagelonskiot univerzitet Katedra za politi~ki nauki

vo Krakov (1936). Habilitiral na
tema Osnovite na Balkanskiot sojuz vo 1912 godina. Bil eden od osnovopolo`nicite na studiite po
balkanistika na Jagelonskiot univerzitet. Fa{istite go deportirale vo koncentraciniot logor Saksenhauzen (Sashenhausen, 1. IX 1939),
a potoa vo Dahau (Dachau), kade {to
ostanal do pobedata nad fa{izmot.
Po Osloboduvaweto bil izbran za
vonreden (1956) i za redoven profesor na Jagelonskiot univerzitet
(1966). Od 1977 godina bil ~len na
Polskata akademija na umetnostite so sedi{te vo Krakov, a od 1981 g.
i ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav. Avtor e na pove}e od
800 bibliografski edinici od diplomatskata istorija, balkanistikata i slavistikata.
BIBL.: Balkanskite dràvi i makedonskoto pra{awe pred i po Ilindenskoto
vostanie, zb. Ilinden 1903. Skopje, 1970;
Istorija na politi~kite granici i teritorijalniot oblik na Socijalisti~ka Republika Makedonija, Glasnik na
INI, 1, Skopje, 1972; Diplomatskata
borba okolu Balkanot vo po~etokot na
XX vek, Prilozi za Ilinden 1979, Skopje,
1983; Planovi za podelbata na Makedonija vo minatoto, Zbornik na trudovi posveten na akademikot Mihailo Apostolski po povod 75-godi{ninata od ìvotot,
Skopje, 1986.
V. V.-V.
BAUER, Stevan Frawov (Pre{evo, Srbija 9. I 1934) farmacevt, redoven profesor na Farm.
f. i prodekan po negovoto osnovawe. Rakovoditel na Institutot
po toksikolo{ka hemija i eden od
prvite nastavnici na fakultetot. Prethodno bil rakovoditel
na toksikolo{kata laboratorija
vo Institutot za medicina na
trudot vo Rudnici i èlezarnicaSkopje. Ima objaveno brojni
nau~ni i stru~ni trudovi. L. P.-T.
BAHOLISUQ, Sulejman (Debar, 1923) u~esnik vo rabotni~koto i vo komunisti~koto dvièwe vo Albanija i vo Makedonija.
Se {koluval vo Debar i vo Skadar. Po okupacijata na Albanija
bil aktiven vo dvièweto na otporot. So formiraweto na KP na
Albanija (8. XI 1941) stanal nejzin ~len; ~len e na OK za Dra~, a
podocna i sekretar. Od juni 1943
g. bil na partiska rabota vo Debar. Bil ~len i sekretar na MK
na Debar i ~len na Prviot oblasten komitet na KPM za Zapadna
Makedonija. Aktiven e vo formiraweto na NOO vo mestata naseleni so albansko naselenie. Od
krajot na 1943 g. se vratil na partiska rabota vo Albanija.
LIT.: Masar Kodra, U~estvoto na albanskata narodnost vo pro{iruvaweto na
slobodnite teritorii vo Makedonija,
Zb. Slobodnite teritorii vo Makedoni-
135
BAHÊVANXIEV
ja 1943, Skopje, 1975; Albanskata narodnost vo NOV (doktorska disertacija vo

rakopis).
M. Mih.
sebna edinica vo Me|unarodniot

sojuz#. Avtor e na pove}e statii
vo odbrana na makedonskite inteS. Ml.
resi.
Frawo
Ba~i}
Slav~o
Bahx~evanxiev
BAHÊVANXIEV, Slav~o (Ohrid, 23. VIII 1928 Skopje, 14. III

na PMF. Diplomiral (1951) na
Filozofskiot fakultet vo Skopje na Grupata za fizika. Doktoriral (1960) na PMF so temata Za
osobinite na zonskite mreì~ki#. Specijaliziral vo Vin~a,
Zagreb i Pariz za detekcija na neutroni, spektralna analiza i fizi~ka optika. Oformil laboratorii za holografija i optika na
tenki filmovi. Rabotel i na rasejuvawe na svetlinata vo rastvori, interferometrija i Moare
figuri. Vo 1969 g. na PMF go organizira po~etokot na postdiplomskite studii po Fizi~ka optika. Toj e mentor na 3 doktorski i 5
magisterski raboti i aktiven vo
kreiraweto na politikata vo obrazovanieto i naukata, i vo stimuliraweto na mladite za tvore{tvo. Toj e inicijator na [kolata
Mladi fizi~ari# i na spisanieto Impuls. Koavtor e na prviot
sredno{kolski u~ebnik po fizika od makedonski avtori (1963, so
O. Pe~ijare). Bil prorektor na
Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij (196871) i dekan na Fakultetot za fizika (197981).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje 19461996, Skopje, 1996, str.
V. Ur.
BAÎ], Frawo (Sew, Hrvatska,

12. I 1923) univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno u~ili{te i
gimnazija zavr{il vo rodnoto
mesto. Praven fakultet zavr{il
vo Zagreb, a doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad, na tema
Po~etokot na izvr{uvaweto na
krivi~noto delo i kaznivite podgotvitelni dejstvija (1954). Izbran za docent po predmetot krivi~no pravo na Pravniot fakultet vo Skopje (1957) g., a potoa i za
vonreden i redoven profesor. Objavil pogolem broj nau~ni trudovi
i nekolku u~ebnici od oblasta na
krivi~noto pravo. Bil dekan na
136

(1971/72 i 1972/73). Zaminal na
Pravniot fakultet vo Zagreb za
redoven profesor po predmetot
krivi~no pravo (1974).
BIBL.: Frawo Ba~i}, Jugoslovensko krivi~no pravo, Prva i vtora kniga, Skopje,
1961; Kazneno pravo op}i deo, Zagreb,
1998.
LIT.: Praven fakultet Pedeset godini, 1951 2001, Skopje, 2001.
Sv. [.
E}rem
Ba{a
BA[A, E}rem (Eqrem Basha) (Debar, 1948) poet, prozaist i preveduva~. Osnovnoto i srednoto
obrazovanie gi zavr{il vo rodnoto mesto. Diplomiral na Grupata
za albanski jazik i knièvnost na
Pri{tinskiot univerzitet. Eden
period raboti kako novinar i
urednik-redaktor vo Bota e Re
(Nov svet) i vo Rilindja (Preporod), a potoa vo RTV Pri{tina. ^len e na KANU. Pi{uva poezija, proza, esei i radiodrami.
BIBL.: Opuset e Maestros (Opusite na Maestro), poezija 1971; Poliptikon (Poliptikon) poezija, 1974; Yjedet (Yvezdomore), poezija, 1977; Atleti i [nd[rrave t[ bardha (Atletot na belite sni{ta), poezija, 1982;
Akull n[ zem[r (Mraz vo srceto), poezija,
1989; Zogu i zi (Crna ptica), poezija, 1995;
Sh[titje n[p[r mjegull (Pro{etka po magla),
1971; M[ngjesi i nj[ pasditeje (Utroto na edno popladne), raskazi, 1978.
A. P.
BA[EV, Andreja Naumov (Elena, Bugarija, 13. II 1900 Sofija,

24. IX 1929) lekar i op{testvenik, sin na lekarot Naum Ba{ev
od Resen. Zavr{il medicina na
Minhenskiot univerzitet (1923).
Kako student bil sekretar na
Izvr{niot komitet na Me|unarodniot studentski sojuz, kade {to
se zalagal za priznavawe na makedonskoto studentstvo kako po-
Dimirat
Ba{evski
BA[EVSKI, Dimitar (s. \avato,

Bitolsko, 27. VI 1943) romansier,
poet, preveduva~. Zavr{il Filolo{ki fakultet na Univerzitetot vo Skopje. Dolgo rabotel kako
novinar, urednik i postojan dopisnik na vesnikot Nova Makedonija# od Atina. Bil direktor i glaven urednik na izdava~kata ku}a
Kultura#. Sega e glaven urednik
na izdava~kata ku}a Slovo#.
Pretsedatel na Makedonskiot
PEN centar. ^len na DPM (1969).
Negovite dela se objaveni vo
stranstvo na angliski, ~e{ki, romanski, srpski i albanski.
BIBL.: Tu|inec# (roman, 1969), Vra}awe# (roman, 1972), Raska# (roman, 1974),
Nema smrt dodeka yvoni# (roman, 1980),
Edna godina od ìvotot na Ivan Plevne{# (roman, 1985), Ku}ata na ìvotot#
(poezija, 1987), Sarajanovskiot karanfil# (roman, 1990), Dnevnikot na Awa#
(roman za deca, 1994), Privremen prestoj# (poezija, 1995), Sovladano vreme#
(poezija, 1998), Bunar# (roman, 2001). R.
@. Ba{eski: spomenikot na Aleksandar Veliki, Prilep
BA[ESKI, @arko (Prilep, 11.

VII 1957) skulptor, univerzitetski profesor. Diplomiral vo klasata na Petar Haxi Bo{kov (1988) i
magistriral vo klasata na Dragan
Popovski-Dada (1998) na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje.
Imal studiski prestoj vo London
(1979-1982). Profesor e na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. ^len e na DLUM (od 1988). Imal
sedum samostojni izlo`bi vo RM:
Prilep (1984 i 1993), Bitola (1993)
i Skopje (1994, 1997, 1998 i 2004).
U~estvuval na grupni izlo`bi vo
zemjata i vo stranstvo (Skopje,
Templi Arizona, SAD, Istanbul
BEGALKA#
Turcija, Fejtfil Arkanzas,

SAD i Gorni Milanovac - Srbija),
na javni izvedbi (Skopje i Vodo~a)
i vo umetni~ki kolonii (Maru{i~i
vo Slovenija i vo Prilep). Negovi
dela se nao|aat i vo privatni
kolekcii vo zemjata i vo stranstvo.
LIT.: @arko Ba{eski/Zarko Basheski, (Katalog), predgovor Kon~a Pirkoska, Skopje,
1997; @arko Ba{eski/Zarko Basheski, Skulptura Hram / Sculpture Temple, Skopje,
1998; @arko Ba{eski/Zarko Basheski, Skulpturi/Sculptures, Skopje, 2004.
S. Ml.
BA[IBOZUK neregularni pe{adiski i kowani~ki ~eti, koi

vo vreme na vojni i vostanija, osobeno po Krimskata vojna (1853
1856), dejstvuvale so redovnata
osmanliska vojska. Ne nosele
uniformi i bile vooruèni so
razli~no oru`je. Prete`no bile
sostaveni od Albanci, êrkezi i
Kurdi. Bile hrabri, no nedisciplinirani i poznati po svojata
svirepost i nasilstvo kon civilnoto naselenie. Vo zadu{uvaweto na Ilindenskoto vostanie
u~estvuvale i odreden broj ba{ibozu~ki ~eti.
LIT.: slam Ansiklopedisi, 15. cz, stanbul, 1943;
Encylopedie de lislam, livraison 17, 1109. Dr. \.
BA[KIMI DIBRAI (DEBARSKO EDINSTVO) (Debar

i Pi{kopeja, 19411943) malubrojna albanska organizacija vo
Makedonija, so privrzanici osobeno vo debarskite sela so albansko naselenie. Eden od predvodnicite bil Dema Husni. Dejstvuvala vo poddr{ka na okupatorskite vlasti vo Makedonija. Se
rasformirala po kapitulacijata
na Italija.
\. Malk.
BA[MAKOV, Alksandar Aleksandrovi~ (Odesa, 1858 ?, 1943)

ruski slovenofil, publicist, redaktor i izdava~ na vesnici (na ruski i na francuski jazik). Srednoto obrazovanie go zavr{uva vo
@eneva, a Pravniot fakultet vo
S.-Peterburg i Odesa (1881). Vedna{ e ispraten na raspolagawe na
ruskiot pretstavnik vo novooslobodena Bugarija P. A. Matveev. Vo
1882 g. osum meseci e bibliotekar
vo Plovdiv i ja osnovuva Narodnata biblioteka na Isto~na Rumelija. êsto gi krstosuva Rodopskite
Planini, go opservira krajot i zapi{uva narodni pesni. Podocna ja
posetuva Makedonija i (naj~esto
pod psevdonimot Vei Oleg) objavuva knigi, statii i karti so
probugarski tendencii. Kako potpretsedatel i podocna pretsedatel na Sovetot na SPbSBD kontaktira so K. Misirkov (1901
1903), a na slovenskite sobiri i
vo pe~atot (Peterburgska gazeta, 1913) polemizira so D. ûpovski i so drugite Makedonci, branej}i go bugarskoto gledi{te po
makedonskoto pra{awe.
LIT.: Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978, 291; istiot, Makedonski letopis. Raskopki na literaturni i
nacionalni temi, I, Skopje, 1993, 300307;
istiot, Dimitrija ûpovski i makedonskata nacionlna svest,Skopje, 1996,
140145.
Bl. R.
BA[TINA nasledstvo od tatko, tatkovina vo obi~ajnoto pravo. Posebno e karakteristi~na

kako nasleden feudalen imot vo
srednovekovjeto ili nasleden zemji{ten imot na edno hristijansko
rainsko semejstvo na dràvna
(miriska) zemja vo vremeto na
osmanliskoto vladeewe vo Makedonija. Goleminata bila opredeluvana spored bonitetot na po~vata: 7080 dunumi mnogu dobra,
80120 dunumi sredna i 120 150
dunumi lo{a zemja. Za samovolno napu{tawe na zemjata bil
pla}an danok za napu{teno ralo
(75300 ak~iwa). Ako nasledstvoto minuvalo od tatko na sin,
ne se pla}ala nasledna taksa. Se
sre}ava i vo narodnata poezija
(Edrene mi e ba{tina, / Carigrad
mi e dedovina#; zemja da oslobodi{, sinko, na tatko ba{tina#).
LIT.: Makedonsko-slavski sbornik s
priloèniem slovar. Sostavil P. Draganov. Vypusk I, S.-Peterburg, 1894, Vasil Haximanov, Makedonski borbeni narodni pesni, Skopje, 1960, 30; Aleksandar
Matkovski, Kreposni{tvoto vo Makedonija vo vreme na turskoto vladeewe,
Skopje, 1978; istiot, Kanuni i fermani vo
Makedonija, Skopje, 1990.
S. Ml.
BDEEWE namerno vozdrùvawe od son vo vremeto na najzna~ajnite nastani vo semejniot ìvot

(pogreb, ra|awe, svadba, vo vreme
na kalendarskite praznici Boìk, Veligden, \ur|ovden, Sveta
Troica) ili vo odredeno vreme na
denot (pri zao|aweto na sonceto,
napladne i sl.).
S. Ml.
Nexbedin
Beadini
BEADINI, Nexbedin (Beadini

Nexhbedin) (Tetovo, 1963) biolog,
univ. profesor. Diplomiral biologija na Univerzitetot vo
Pri{tina (1990) i doktoriral na

Univerzitetot vo Zagreb (1996).
Toj e eden od osnova~ite i rektor
na Tetovskiot dràven univerzitet. Ima objaveno pogolem broj
nau~ni i stru~ni trudovi od
oblasta na biologijata, citologijata, molekularnata fiziologija
S. Ml.
i histologijata.
Beaz-kule, solunska tvrdina i zatvor
BEAZ-KULE (tur.: Bela kula)

kula vo Solun, izgradena vo vremeto na osmanliskiot sultan Sulejman Veli~estveniot (1520
1566) vrz temelite na postara kula podignata vo vremeto na Latinskoto Carstvo (XIII v.). Osmanliite ja koristele kako tvrdina, garnizon i zatvor. Poradi
brojnite egzekucii i ma~ewa na
zatvorenicite vo nea, bila poznata i kako Krvava kula#. Vo 1912
g., koga Grcite go osvoile Solun,
kulata bila oboena vo belo po
{to i go dobila dene{noto ime.
LIT.: Avrupada Osmanl mimar eserleri. Bulgaristan, Yunanistan, Arnavudluk, XV. cild, 4, 5,
6 kitab, Dr. Ekrem Hakki, stanbul, 1982,; M.
Keil, Note or the exacte date of konstrukction the
White Tower of Thessaloniki, Balkan Studies,
1973.
Dr. \.
BEG KOSTADIN (Konstantin

Dejanov-Draga{) samostoen feudalen vladetel vo Makedonija,
opean lik vo narodnata epska poezija.
S. Ml.
BEGALKA neregularno sklu~en brak so kr{ewe na pravoto na
roditelite za izbor na bra~niot
partner, pri {to devojkata samovolno bega za sakanoto mom~e, bez
voljata na roditelite.
J. C.
BEGALKA# (Len~e Kumanov~e#) drama na makedonski jazik
od Vasil Iqoski, prvpat izvedena na 16. VI 1928 g. vo Narodnoto
pozori{te vo Skopje, a ja reìral Josif Srdanovi}. Ve}e slednata sezona bila simnata od repertoarot za povtorno da bide
prikaàna na 16. XII 1936 g. Po
Vtorata svetska vojna, kako Begalka#, e izvedena vo Narodniot
137
BEGINOV
Arheolo{ki raskopki na lokalitetot Bederijana (Taor)
Scena od pretstavata Begalka# (Len~e Kumanov~e#)
teatar vo Skopje na 13. I 1947 g., vo

reìja na Petre Prli~ko. Na
scenite na makedonskite profesionalni teatri imala 25 premieri.
R. St.
Boris
Beginov
BEGINOV, Boris (Veles, 18. I

1911 Veles, 15. I 1996) direktor, akter i reìser na Narodniot teatar vo Veles (19481952 i
19541966). Pred Vtorata svetska
vojna raboti kako amater. Eden
od osnova~ite na NT od Veles
(19481966).
RE@II: Dlaboki koreni#; Pe~albari#; Begalka#; U~enik na |avolot#; Rascvetan jasmin#; Legenda za Racin# i dr.
ULOGI: Osman beg (Makedonska krvava
svadba#); Velko (Vejka na vetrot#); @ivota (D-r#); Mitke (Ko{tana#). R. St.
BEGOV DAB (s. Dulica) arheolo{ki lokalitet na 17 km zapadno od Del~evo i 0,3 km zapadno od
vlivot na Kameni~ka Reka vo
Bregalnica. I. Mikul~i} i A.
Keramit~iev vo 1968 g. ovde otkrile ranohristijanska bazilika
od VI v., a zapadno od nea i del od
nekropola na redovi. Grobovite
se cisti od kameni plo~i, a nakitot otkrien vo niv (nau{nici i
obetki, |erdani i prsteni) se datira vo X i preminot vo XI vek.
Postariot period se vrzuva za
bezimenata docnoanti~ka naselba Kalata (s. Kamenica), dodeka
srednovekovniot moèbi za Lukovica.
LIT.: I. Mikul~i} A. Keramit~iev, Neki novi
oblici ranog slovenskog nakita u Makedoniji,
Materijali#, IX, 1972, 161171.
El. M.
BEGOVSKA, Bedrija (Skopje, 22.

I 1951) akterka od turskata nacionalnost. Od 1971 g. raboti vo
Teatarot na narodnostite vo
138
Bedrija
Begovska
Skopje. Pi{uva dramski tekstovi

za deca.
ULOGI: Hasanaginica (Majka Hrabrost#); Jerma vo istoimenite piesi; Sowa
(Zlostorstvo i kazna#); Kosen Sultana
(Ludiot Ibrahim#) i dr.
R. St.
BEGSTVO OD LOGORITE I
ZATVORITE VO ALBANIJA
na politi~kite zatvorenici od
Makedonija (1943 g.) po kapitulacijata na Italija oslobodenite politi~kite zatvorenici bile
prifateni od albanskoto narodnoosloboditelno dvièwe. Del
od niv zaminale vo albanskite
partizanski edinici i na teritorijata na Albanija od niv bil
formiran bataljonot Boro Vukmirovi}, koj vedna{ potoa zaminal vo Makedonija i se vklu~il
vo borbata kako eden od bataljonite na Prvata MKNOUB, a drugiot del od politi~kite zatvorenici vo Zapadna Makedonija se
aktiviral vo rabotata na zadninskite organi na NOV na Makedonija.
LIT.: Okovani vo prangi. Se}avawa na
politi~kite zatvorenici, internirci
i deportirci pripadnici na Narodnoosloboditelnoto dvièwe na Makedonija (19411944), Skopje, 1982.
M. Mih.
BEGSTVOTO NA POLITI^KITE ZATVORENICI OD

ZATVOROT IDRIZOVO kraj
Skopje (29. VIII 1944 g.) vo tekot
na juli avgust 1944 g. zatvorskiot Komitet na partiskata organizacija i Gradskiot komitet na
KPM na Skopje podgotvile organizirano begstvo od zatvorot. Na
29 avgust 1944 g. pove}e od 350 politi~ki zatvorenici izbegale i
im se priklu~ile na edinicite na
NOV i POM na planinata Kitka.
LIT.: Zb. Skopje vo NOV 19431945,
Skopje, 1981.
M. Mih.
BEDERIJANA (VI v.) vizantisko utvrduvawe, kastel, koe se nao|alo vo blizina na seloto Taurisium, rodnoto mesto na vizantiskiot imperator Justinijan I
(525 565), i na gradot Justinijana
Prima. Kako {to izvestuva istori~arot Prokopij Kesariski,
Justinijan go obnovil kastelot
od temel i mnogu dobro go utvrdil. Se spomenuva i kako rodno
mesto na imperatorot Justin I,

vujkoto na Justinijan. Naj~esto se
identifikuva so seloto Bader,
20-tina kilometri jugoisto~no od
Skopje, na desniot breg na rekata
P~iwa.
LIT.: T. Tomoski, Taorskoto gradi{te
(TaurisiumBederianJustiniana Prima). Makedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdini,
komunikacii, Skopje, 1999.
K. Ax.
BEDUA (Beddua) kletvata e

povrzana so veruvaweto vo razni
natprirodni pojavi, kako: pretskaùvawa, baewa, predodredenost na slu~kite i nastanite,
{to dovelo do veruvaweto vo natprirodnata sila na govorot. Se
veruvalo deka me|u slu~kite vo
ìvotot i zborovite so koi tie
se imenuvaat postoi tesna vrska i
organska zavisnost, deka zborovite, kako izraz na edna èlba,
imaat vlast da gi predizvikaat
samite tie ne{ta ili sostojbi.
Vo momenti koga ~ovekot se nao|a vo neizvesnost pred nekoj zna~aen nastan od ìvotot, toga{ se
pribegnuva kon govorna magija so
cel da se olesni psihi~kata napregnatost. Vo takvi momenti na
o~ajuvawe i nesre}a, maka ili
omraza i zavist se ra|a kletvata.
Naj~esti kletvi se onie {to poradi ~estata upotreba se javuvaat
kako svoevidni formuli. Pri izgovaraweto na kletvite, isto
kako i pri blagoslovite, svoite
èlbi ~ovekot naj~esto gi iskaùva povikuvaj}i se na neprikosnoveniot bo`ji avtoritet. Naj~esti èlbi vo kletvenite formuli se: Allah versn ermesn haftasna!# (Alah nesre}a da mu dade!),
Allah canni alsn!# (Alah du{a da
ti zeme!), Allah versn doymasn
gen yana!# (Alah mladosta da
mu ja zeme!), Allah fukaralktan kurtarmasn!# (Alah od siroma{tvo
da ne te izbavi!), Allah gzlerni
kretsn!# (O~ite da mu oslepat!), Gleri yolda kalsn!# (O~ite na pati{tata da mu ostanat!), Allah versn karni tok, gzleri
a kalsn!# (Stomakot sit, o~ite gladni da mu bidat!), Allah
kanli yalar versn!# (O~ite krvavi
solzi da mu ronat!). Spored
turskite narodni veruvawa, kletvite imaat zadolìtelna sila i
neminovno se ispolnuvaat, a
BELI-MAKEDONECOT
ispolnuvaweto e ramnosilno na
zakonitost, bidej}i rezultira od
veruvaweto vo magiskata sila na
zborot. Se veruva deka e najte{ka
majkinata i tatkovata kletva,
osobeno ako se izre~eni vo konkretni lo{i momenti.
dvojuva Male{ i Pijanec ili Berovska i Del~evska Kotlina. Geolo{kiot sostav e pretstaven so
paleozojski {krilci, granitoidi i plioceni sedimenti koi se
dosta erodobilni. Toa ovozmoìlo razvoj na recentnata erozija
T. And.
na po~vata.
LIT.: Sevim Pili~kova, Kon prou~uvawe

na veruvawata kaj Turcite od Makedonija, XII me|unaroden simpozium za balkanski folklor, Ohrid, 1997, Makedonski
folklor#, XXVII, 54, Skopje, 1999, 3337;
Magiskata sila na zborot, XXXVIII me|unaroden seminar za makedonski jazik,
literatura i kultura. Nau~na konferencija, Ohrid, 525. VIII 2005.
S. Pil.
BEZRBETNICI (Invertebrata)
grupa organizmi od ìvotinskoto carstvo {to nemaat rbet. Ne
pretstavuvaat taksonomska kategorija, bidej}i nivnoto obedinuvawe ne e prirodno grupirawe,
iako konvencionalno, toa ime s#
u{te e zadràno vo upotreba.
Spored bogatstvoto na vidovite,
raznovidnosta na formite i odlikite na ìvotniot ciklus bezrbetnicite se dominantna grupa
na planetata Zemja. Dosega vo
svetot se registrirani vkupno
1.300.000 vidovi ìvotni, od koi
na bezrbetnicite otpa|aat 1.262.000.
Dokolku se isklu~at insektite,
okolu edna polovina od site drugi bezrbetni organizmi se ìteli na moriwata, sredina vo koja
se za~nal ìvotot. Vo Makedonija se prisutni 11 tipovi bezrbetni organizmi, so vkupno 9.339 vidovi, od koi 579 se makedonski endemiti: tip protozoi ili praìvotni (Protozoa), zastapen so 113
vidovi (32 endemiti); tip sun|eri
(Porifera), so devet vidovi (pet endemiti); tip spleskani crvi (Plathelminthes), so 85 vida (35 endemiti); tip koprivarki (Cnidaria) so
dva vida tip vrv~ari (Nemertea),
so eden vid tip rotatorii (Rotifera), so 60 vidovi; tip nematodi
(Nematoda), so 553 vidovi (tri endemiti); tip mekoteli (Mollusca),
so 276 vidovi (95 endemiti); tip
prstenesti crvi (Annelida), so 160
vidovi (42 endemiti) i tip ~lenkonogi (Arthropoda) so 7.574 vidovi (367 endemiti). Bezrbetnata
fauna kaj nas s# u{te ne e dovolno prou~ena, pa ottamu se o~ekuva
definitivniot broj na vidovite
da bide daleku pogolem.
LIT.: S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). Ministry of Environment and Phisical Planning, Skopje, 2003,
217; P. A. Meglitsch, Invertebrate Zoology, Oxford, 1972; J. Illies, Limnofauna Europaea. A
Cheklist of the Animals Inhabiting European Inland Waters, with Accounts of their Distribution
and Ecology (except Protozoa), StutgartNew
YorkAmsterdam, 1978.
Sv. P. V. Sid.
BEZISTEN (Skopje, XV v.) izgraden vo centarot na Skopskata

~ar{ija od Ishak-beg, vtoriot
Bezisten, Skopje
osmanliski zapovednik na gradot. Imal pravoagolna forma,

zasvodena so sistem od kupoli, so
povr{ina od 775 m. Uni{ten vo
poàrot od 1689 g., obnoven vo tekot na 1899/1900 g., so ista povr{ina, koga mu bil daden dene{niot izgled, mnogu porazli~en od
prvobitniot bezisten.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje,
1998; Skopski bezisten, Zbornik II-III,
Muzej na grad Skopje, Skopje, 1965 / 66; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar
Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul,
1981.
Dr. \.
BEZISTEN trgovski ku}i gradeni vo Makedonija vo periodot

na turskoto vladeewe, vo koi se
prodavalo platno i skapocena
stoka. Naj~esto bile gradeni od
kamen, pokrieni so kubiwa i polucilindri~ni svodovi i izgledale masivno. Bile locirani vo
sklop na ~ar{iite. Vo odnos na
arhitektonskata kompozicija na
osnovata, moèle da bidat podeleni vo pomali du}ani so vnatre{ni komunikacii ili kako ednodelni prostori. Vratite obi~no bile èlezni ili okovani so
èlezo. Osvetluvaweto bilo zenitalno, so otvori na kubiwata i
na svodovite. Bezistenite vo Makedonija poteknuvaat od XV i
XVI v., a nekoi se obnovuvani podocna. Za~uvan e bezistenot vo
[tip (XVI) adaptiran vo Umetni~ka galerija, vo Bitola i vo
Skopje (XV), koj e obnoven vrz
starite ostatoci na krajot na
XVIII vek.
LIT.: K. Tomovski, Bezistenot vo
[tip, Zbornik na [tipskiot muzej, 1961,
97-102; T. Arsovski, Stara skopska ~ar{ija, Skopje, 1971; L. Kumbaraxi Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje,
Skopje, 1998, 144-147.
Kr. T.
BEJAS TEPE srednovisoka

planina (1.348 m) {to se nao|a vo
Berovsko-del~evskiot rov. Pretstavuva tipi~en horst koj gi iz-
Jahja
Kemal
Bejatli
BEJATLI, Jahja Kemal (Yahya

Kemal Beyatli) (Skopje, 1884 Istanbul, 1958). Vo Istanbul studiral politi~ki nauki. Devet godini ìveel vo Pariz. Profesor vo
razni sredni u~ili{ta. Bil pratenik na Golemoto narodno sobranie i ambasador na R. Turcija
vo Var{ava, Madris i Kara~i.
Toj e me|u najpoznatite turski
poeti. Sozdava nova poezija pome|u klasi~no-divanskata i zapadnoevropskata. Vo Pariz gi prifa}a duhot i stilot, pa duri i
formata na pove}e zna~ajni poeti od Zapad. Se obiduva da pi{uva na sovremeniot turski jazik,
no sepak ostanuva privrzanik na
osmanskoturskiot jazik i na divanskata literatura. Pi{uval za
ubavinite na Istanbul i za Bosforot. Avtor e na naslovite: Na{eto nebo, Rubai, So veterot
na starata poezija.
LIT.: F. Kaja, Sovremena turska poezija,
Sk., 1985, 19; N. S. Banarl, Resimli Turk Edebiyat, stanbul, 1976; A. Kabakl, Turk Edebiyat,
stanbul, 1967.
A. Ago
BELI-MAKEDONECOT, Baron
Kostadin Aleksandrov (s. Blaca,
Egejskiot del na Makedonija, 7. II
1772 Viena, Avstrija, ?) makedonski patriot, dobrotvor. Poradi albanski nasilstva, bogatiot tatko Aleksandar so semejstvoto se preselil vo Carigrad i
vo 1802 g. bil blizok so vla{kiot
knez J. Karaxa, pa se preselile vo
Bukure{t, a ve}e zamo`niot Kostadin se prefrlil vo Viena, kade
{to i ostanal do krajot na ìvotot. Za blagorodnite dela {to gi
pravel, od imperatorot Fozef II
ja dobil titulata baron. Kako
golem makedonski patriot, svojata bogata biblioteka so testament mu ja podaril na novoosnovanoto u~ilite vo Nova Pela. Na
9. XII 1835 g. potpi{uva testament, so koj ja izrazuva svojata
139
BELJAEVA
po~it kon skoro oslobodenata

Grcija i, pokraj toa {to sum se
rodil vo Makedonija#, zavetuva
svoj imot vo Atina za da se izdrùvaat izvesen broj kliniki vo
koi da se lekuvaat Makedonci bolni od sekakva bolest# i tie bolni~ki mesta da se vikaat Legla
na bolniteza{titnici na baronot Kostadin BeliMakedonecot#. Bil predloèn za po~esen
gra|anin na Atina, a vo novata
naselba Nova Pela bile izgradeni crkva i u~ili{te, na koe mu ja
podaril svojata bogata biblioteka, so li~na poraka: koga Makedonija }e dostigne takov stepen
na razvitok za da sozdade svoi
u~ili{ta, toga{ Op{tinskiot
sovet na Nova Pela e dolèn knigite da $ gi otstapi na javnosta vo
Makedonija#. B. stanal ~len-osnova~ i donator na edno Prosvetno dru{tvo i bil inicijator za
osnovawe i na Arheolo{ko dru{tvo vo Atina. Potoa potpi{al zave{tanie pri Bavarskata vlada,
od ~ija{to kamata da se dava stipendija na dvajca mladi Makedonci za vreme od 6 godini {to bi
studirale vo Akademijata vo Minhen#. Stipendistite se vikale
Posvoeni sinovi na g-n Beli# i
od niv se baralo da ja sakaat i da
ja po~ituvaat na{ata draga, nekoga{ slavna, tatkovina Makedonija#. Podocna ovoj fond bil prefrlen od Bavarija vo Grcija i vrz
osnova na kupenite 85 akcii na
Nacionalnata banka se davale
stipendii od specijalnata Komisija za smestuvawe na Makedonci od ostavninata na K. Beli#.
Od 1850 g. Komisijata stipendirala i pove}e od dvajca stipendisti, pa do 1908 g. brojot na stipendistite studenti iznesuval
354 mladi Makedonci#. Verojatno so sredstvata od taa stipendija studiral vo Atina i Grigor
Prli~ev, koj vo svojata Avtobiografija# naveduva deka vo
1849 g. vo Atina imalo edno bogato zave{tanie od eden bogat Makedonec, ìtel na Blac, se vika
Veqo, koe bilo nameneto isklu~ivo za stipendii na siroma{nite Makedon~iwa#. Za ovoj ve}e
pokoiniot Makedonec Baron
Kostadin Beli# pi{uva vo januari
1892 g. Redakcijata na sp. Loza#
deka pred 54 godini od Viena upatil patriotski apel do svoite sonarodnici, vo koj gi prekoruva: A
vo poslednite si minuti, stresnati
ot svesta, umirame mone naàleni, i tatkovinata ni, sladkata ni
maika rodina ne oblekva za smrta
ni traur, nito pk molitvite na
ostanalite bratia ni pridruàvat:
tatkovinata ni otritva kato nedostoini ~eda za neinata liubov, kato
~u`denci i izrodi s dumite: mahni
140
se ot mene, izrode! I potomstvoto

ni os`da bez~uvstvieto i ravnodu{ieto ni s obiknovenite dumi:
I ìv be{e bezpolezen, i umrel
dostoen za os`dane!#.
LIT.: ,
, 1909, ', 19-36; Grigor Prli~ev,
Odbrani stranici, Skopje, 1959, 194; Loza#, I, 1, Sofia, 1892, I; Blaè Ristovski,
Krste P. Misirkov (18741926), Skopje,
1966, 108109; istiot, Makedonski letopis. Raskopki na literaturni i nacionalni temi, Skopje, 1993, 107-108. Bl. R.
Julija
Beljaeva
BELJAEVA, Julija Dmitrievna

(Beleva, li Dmitrievna)
(Moskva, Rusija, 8. V 1927) slavistka, makedonistka. Po zavr{uvaweto na Filolo{kiot fakultet na MDU Lomonosov
(1950) i odbranata na kandidatskata disertacija po filolo{kite nauki (1963) se specijalizirala po istorijata na ju`noslovenskite literaturi. Rabotela vo
Institutot za slavistika i balkanistika na AN na SSSR vo
Moskva, prvin kako nau~en sorabotnik (19541977), a potoa kako
vi{ nau~en sorabotnik (1977
1990). Otkako samostojno go nau~ila makedonskiot jazik, se zanimavala so makedonistika (od
1964) i objavila pove}e prikazi
(vo ruski, makedonski i srpski
izdanija) i izbori, antologii i
prevodi od makedonski avtori na
ruski jazik. U~estvuvala so makedonisti~ki prilozi i vo kolektivni izdanija: Pot goslavii HH v., Moskva, 1957; goslavskie povesti i rasskaz, Moskva,
1961; goslavska pozi XIXXX
vv., Moskva, 1987; Literatur
narodov goslavii v Rossii. Posledn ~etvert XIX v. na~alo
HH v., Moskva, 1979.
BIBL.: Sovremenna makedonska proza

razvitie zarube`nh slavnskih literatur na sovremennom tape, Moskva, 1966,
401449; Ko~o Racin i ro`denie makedonsko proletarsko literatur, Zarube`ne slavnskie literator. HH vek,
Moskva, 1970, 369384; goslavska kritika o makedonsko literature, Napravleni i tendencii v sovremennom zarube`nom literaturovedenii i literaturno kritike, vp. 2, Moskva, 1976, 136 148;
Ko~o Racin. Bele zori. Predislovie,
Moskva, 1982, 523; Koncepci realizma v
goslavsko kritike konca 50-h70-h
gg. XIX v., Realizm v literaturah stran
Centralno i go-Vosto~no Evrop,

Moskva, 1983, 127167; Makedonska literatura v SSSR (19451987), Nau~na diskusija na Seminarot za makedonski jazik, literaura i kultura, 14, Skopje, 1987, 112.
LIT.: Ivan Dorovski Emilija Crvenkvka, Leksikon na stranski makedonisti
XX i XXI vek, Skopje, 2008, 10.
Bl. R.
BEKTA[I (XIII v. 1826 g.) heterodoksen dervi{ki red. Osnovan od Haxi Bekta{ Veli, oficijalno ukinat (1826) od sultanot
Mahmud II (18081839). Bile smetani za za{titnici na jani~arite. Se karakterizira so misticizam, zasnovan vrz ereti~ki elementi od predislamskiot period,
so zanemaruvawe na verskite obvrski, vklu~uvaj}i ja i zadolìtelnata molitva. Tajnite u~ewa
im se {iitski. Tie gi priznavaat
dvanaesette imami, a glavna li~nost za niv e Ali, kogo go povrzuvaat so Alah i so Muhamed. Vo
nivnite obredi ima mnogu hristijanski elementi, primeni vo
Anadolija i pri nivnoto {irewe
na Balkanot, osobeno vo Albanija, a ottamu i vo Zapadna Makedonija. Odigrale va`na uloga vo islamizacijata na hristijanskoto
naselenie poradi bliskosta na
nivnite obredi so hristijanskite. Aktivni se i denes, posebno vo
Republika Albanija i na Kosovo,
a vo Republika Makedonija sedi{teto im e vo Arabati baba te}e vo Tetovo.
LIT.: John Kingsley Birge, The Bektashi order
of Dervishes, London, 1965; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija, II,
Skopje, 1983; M. Sertoli, Bektailik nedir?, stanbul, 1969; M. Shoublier, Les Bektashis et la
Roumelie, Revue des etudes islamiques, III, Paris, 1927.
Dr. \.
BEL TEROR dràven teror po

podelbata na Makedonija (1913),
koga balkanskite monarhii
sproveduvale politika na èstok teror protiv makedonskoto
naselenie. Makedonskoto ime i
makedonskiot jazik bile zabraneti i progonuvani, kako i sekakvo javno izrazuvawe na makedonskata etni~ka svest (jazikot,
tradiciite i narodnite obi~ai).
Razni teroristi~ki organizacii
(Gr~ko-makedonska tupanica#,
Zdruènie protiv bugarskite
banditi#) go terorizirale makedonskoto naselenie da ja prifati denacionalizacijata i asimilacijata ili da emigrira. Vo
Vardarskiot del na Makedonija
srpskite vlasti isto taka sproveduvale dràven teror protiv
makedonskiot narod so izgovor
deka vodat borba protiv VMRO.
Vo Egejskiot del na Makedonija
gr~kite vlasti sproveduvale politika na etni~ki genocid nad
makedonskoto naselenie. Vrz osnova na Konvencijata za dobro-
BELASI^KA
volno iseluvawe#, 86.000 Makedonci bile prinudno proterani

vo Bugarija. Se vr{el silen pritisok za iseluvawe i na ostanatoto makedonsko naselenie (tragedijata vo s. Trlis, 1924). Gr~kata politika na terorot kulminirala vo periodot na Metaksasovata diktatura (19361940), koga 5.000 Makedonci, poradi upotrebata na makedonskiot jazik,
bile prateni po gr~kite zatvori
i logori. Vo Pirinskiot del na
Makedonija VMRO so likvidacii se presmetuvalo so svoite
politi~ki oponenti. Vo periodot na Vtorata svetska vojna
prodolìla politikata na teror protiv makedonskoto naselenie. Vo Egejskiot i vo Vardarskiot del na Makedonija bile
progonuvani privrzanicite na
makedonskoto nacionalno i antifa{isti~ko dvièwe. Vo periodot na Gra|anskata vojna vo
Grcija (19461949) politikata
na bel teror na gr~kata dràva
kulminirala: pove}e od 20.000
Makedonci go zagubile ìvotot,
a teror se vr{el i vrz civilnoto
naselenie (tragedijata vo s. Bmboki i Zagori~ani); 60.000 (me|u
niv i 20.000 deca) bile prinudeni da emigriraat vo isto~noevropskite zemji. Vo Pirinskiot
del na Makedonija, po ukinuvaweto na Kulturnata avtonomija
(1948), prodolìla politikata
na progon. I vo NRM vlastite
vr{ele odredeni vidovi represija vrz politi~kite neistomislenici i oponenti (avtonomisti#, nacionalisti# ili informbirovci#).
LIT.: S. Kiselinovski, Gr~kata kolonizacija vo Egejska Makedonija (19131940),
Skopje, 1981; Hr. Andonovski, Vistinata
za Egejska Makedonija, Skopje, 1971.
St. Kis.
BELA KNIGA ZA TERORIZMOT NA ONA kniga na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti

na RM za terorizmot na Osloboditelnata nacionalna armija
na albanskoto malcinstvo vo Makedonija vo periodot od 22. I do
10. VIII 2001 g. i hronologija na
nastanite od 1. II 2001 do 11. I 2002
g. Knigata sodrì spisok na zaginatite i povredenite pripadnici
na policijata vo vremeto na oruènite dejstva, spisok na zaginatite i na povredenite stare{ini
i vojnici na ARM, spisok na ubienite i povredenite civili vo
teroristi~kite napadi na ONA,
spisok na fizi~ki napadnatite i
izma~uvani gra|ani od strana na
pripadnicite na ONA, kako i
spisok na kidnapiranite lica od
ONA. Taa sodrì i pregled na
teroristi~kite napadi i provokacii na ONA vo periodot od
11. I do 10. VIII 2001 g., pogolem

broj fotografii od koi se gledaat kriminalnite dela na ONA,
kako i 11 krivi~ni prijavi protiv rakovodnite lica na ONA,
podneseni od strana na MVR. Belata kniga e izdadena so cel dokazite za zlostorstvata na ONA
da im se stavat na raspolagawe na
telata i organite na me|unarodnata zaednica.
IZV.: Bela kniga terorizmot na t.n.
Osloboditelna nacionalna armija,
Skopje, 2002.
LIT.: Qube Bo{kovski, Mojata borba za
Sv. [.
BELAZELKOSKA, Zlatanka Kirilova (Skopje, 26. III 1948)

spec. po bolesti na ustata i parodontot, redoven profesor na St.
f. vo Skopje. Magistrirala (1981)
i doktorirala (1989) na istiot.
Publikuvala 100 statii. Avtor
na u~ebnikot Oralna patologija#. Ja istraùva ulogata na enzimite vo etiopatogenezata na progresivnata parodontopatija. E. M.
Panorama od Planinata Belasica
BELASICA planina vo krajniot jugoisto~en del na Republika Makedonija. Se izdiga pome|u

Strumi~kata i Petri~kata Kotlina na sever, Dojranskata, Butkovskata i Valandovskata Kotlina na jug i malata kotlina rovot
Kosturino na zapad, a na istok do-
linata na rekata Struma. Najgolemata viso~ina iznesuva 2.029 m.

Ima naporedni~ki pravec na protegawe i pome|u prednite reljefni celini e ograni~ena so rasedi
i se izdiga kako tipi~en horst.
Planinskoto bilo e zaobleno i
neras~leneto so dolìna od 58
km. Na na{ata strana najvisok
vrv e Tumba (1.883 m). Osobeno se
strmni severnite strani vo ~ie
podno`je se javuva bawata Bansko
(Strumi~ka Bawa) so temperatura od 72C. Na Belasica se nao|a
trome|eto me|u Makedonija, Grcija i Bugarija.
LIT.: D. Manakovi}, T. Andonovski, Reljefni karakteristiki na Isto~na Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 17,
Skopje, 1979; A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF,
Skopje, 2003.
T. And.
BELASI^KA BITKA (29. VII

1014) re{ava~kata bitka na car
Samuil so Vasilij II. Za da go sopre katagodi{noto probivawe na
vizantiskiot imperator Vasilij
II, carot Samuil postavuva pregrada kaj Klu~kata Klisura. Kako
takti~ki manevar, za da go prinudi imperatorot da ja razdvoi vojskata, go ispra}a Nestorica so
vojska kaj Solun, no ne uspeal. Vo
po~etokot Vasilij II bezuspe{no
se obiduval da ja probie preprekata i koga bil gotov da se otkaè
strategot Nikifor Ksifija predlaga plan za napad i so zabrzan
mar{ ja zaobikoluva Belasica od
ju`nata strana, se iska~uva do vrvot i vo juri{ napa|a so golema
vreva, spu{taj}i se kon Strumi~koto Pole. Istovremeno i Vasilij II izvr{uva napad, a Samuilovata vojska, nao|aj}i se pome|u dve
vizantiski vojski, se razbeguva.
Golem broj od Samuilovite vojnici se zarobeni ili ubieni. Samuil e spasen od Gavril Radomir, koj
na kow go odnel vo Prilep.
Belasi~kata bitka na Samuila so Vasilij II (1014)
141
BELGISKO&MAKEDONSKI
LIT.: Stjepan Antoljak, Srednovekovna

Makedonija, I, Skopje, 1983; Branko Panov, Srednovekovna Makedonija, III, Skopje, 1983; Istorija na makedonskiot narod, I Skopje, 2000; Van~e Stoj~ev, Voena
istorija na Makedonija, Skopje, 2000;
Milan Bo{kovski, Makedonija vo XI i XII
vek (nadvore{ni upadi na teritorijata
na Makedonija), Skopje, 1997.
B. R.-J.
BELGISKOMAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI. Zapo~nuvaat so Vienskite (fevruari 1903)
i so Mirc{tegskite (oktomvri
1903) reformi na turskata àndarmerija, preku rasporeduvawe
mal kontingent me|unarodni
(vklu~itelno i belgiski) voeni
sili. Pretstavnici na makedonskoto nacionalno-osloboditelno
dvièwe od Belgija vr{at snabduvawe so oru`je na VMRO. Zna~ajni makedonski intelektualci
prestojuvaat ili studiraat vo
Belgija (na pr., gemixijata Pavel
[atev vo 1912 g. diplomira na
Pravniot fakultet vo Brisel).
Kralstvoto Belgija ja priznava
RM na 6. I 1993 g. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 14. II
1994 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na Kralstvoto
Belgija vo RM e Gaston van LuisAdams (Gaston van Louis-Adams).
ambasador na RM vo Belgija e Jovan Tegovski. Pripadnici na Armijata na Belgija doa|aat vo RM
kako del od UNPROFOR/UNPREDEP, od Kosovskiot verifikacionen koordinativen centar, od Zadninskiot {tab na
KFOR, od [tabot na NATO, od
misijata Neophodna ètva#, od
[tabot na Kilibarna lisica# i
od Konkordija#.
LIT.: Ahil Tunte, Republika Makedonija-prva dekada (19901999), Skopje, 2005.
T. Petr.
BELEV, Zafir \or~ev (Ohrid,

1845 s. Kostenec, Sofisko, 1907)
makedonski deec i op{testvenik, u~esnik vo Ohridskiot zagovor i avtor na memoarski (avtobiografski) zapis na makedonski jazik. ^len na Op{tinskiot sovet.
Poradi narodopolezna dejnost
osuden e na {estmese~en zatvor
(1871). Godina i pol prestojuval
vo Rusija, a po vra}aweto rabotel
vo rodniot grad kako kafexijagostilni~ar. Kako ~len na ohridskata zagovorni~ka grupa {to razvila revolucionerna aktivnost
vo Jugozapadna Makedonija, bil
eden od sostavuva~ite i dostavuva~ite na edna peticija (so 24 pe~ati od okolnite sela) {to mu bila
predadena na ruskiot konzul vo
Bitola (1880), poradi {to bil
osuden na doìvoten zatvor vo
krepost. Po tri i polgodi{en
prestoj vo Bitolskiot zatvor, bil
ispraten na zato~enie vo PeasKale (Jemen), no bil amnestiran i
142
se pribral vo Sofija (1894). Po

vra}aweto od zato~enie napi{al
beznasloven i nezavr{en memoarsko-literaturen tekst na makedonski jazik so gr~koto pismo
Zapis za taksiratot i makata#.
BIBL.: Memoarski zapisi za Ohridskiot zagovor (Raskaz na makedonski jazik).
Podgotvile: Blaè Ristovski i Nikola
Celakoski, Ohrid, 2001.
LIT.: Blaè Ristovski, Memoarskite
zapisi za Ohridskiot zagovor# na makedonski jazik od Zafir Belev, Prilozi#,
OLLN MANU, XXV, 12, 2001, 4967.
Bl. R.
Krsto Belev
BELEV, Krsto Dimitrov (s. Gorno

Brodi, Sersko, 5 III 1908 ?, 1978)
bugarski pisatel (od makedonsko
poteklo), avtor na mo{ne popularniot i ~esto izdavan roman Planino, Pirin-planino# (1934) vo koj
se komentira smrtta na Goce Del~ev. Avtor na raskazi, romani, patopisi i reportaì. Po balkanskite vojni so semejstvoto se preseluva vo Bugarija. Kako mladinec
zema u~estvo vo komunisti~koto
dvièwe vo Bugarija za {to e progonuvan i pove}epati osuduvan i
dolgo leì v zatvor, kako politi~ki delikvent. Bil emigrant vo
Francija i vo Romanija, podolgo
vreme prestojuval i vo SSSR, a vo
tekot na Vtorata svetska vojna e
interniran vo logorite za politi~kite oponenti na fa{izmot vo
Bugarija (Gonda-Voda i Krsto-Pole). Mo{ne ploden kako avtor. Dobar del od negoviot bogat opus e
posveten na makedonski temi.
BIBL.: Probivot, 1937; Planino, Pirin-planino, 1934, 1939; Prokudenite povest za begalcite od Makedonija, 1945;
Nova Makedonija, patopis, 1945; Rodna
zemja, povest, 1945; Vo mojata tatkovina,
Makedonija, rodinata pod ropstvo, 1945;
Begal~e, povest, 1949.
G. T.
BELEV, Trajan (psevd. Goce) (s.

\avato, Bitolsko, 4. I 1902 s.
Klenoec, Ki~evsko, 6. X 1943)
pe~albar i nacionalen deec. Bil
~len na KPJ (1938) i prvoborec
vo NOAVM; ~len na Okru`niot
operativen voen {tab vo Bitola
(1942), politi~ki komesar na
NOPO Damjan Gruev i zamenikpoliti~ki komesar na Prviot bataljon na Vtorata operativna zona na NOV i POM Mir~e
Acev. Zaginal vo borba so balisti~kite sili.

LIT.: Beno Ruso, Revolucionerniot lik
na Trajan Belev, Pelister, jubileen vesnik, br. 3, Bitola, 22. IV 1971; Kole Bendevski Mijal Grbevski, Revolucionernata dejnost na Trajan Belev-Goce, Bitola i Bitolsko vo NOV 1943-1944, kn. vtora, Bitola, 1982, 563-594; \or|i DimovskiColev, Trajan Belev-Goce, Bitola, 1987.
S. Ml.
BELEZI# (april 1967 1968)

mese~no spisanie za literatura,
kultura i umetnost vo Skopje.
Negovata pojava e izraz na zabrzaniot razvoj na sovremenata makedonska literatura, na previrawata vo nea i na mlade{kiot entuzijazam karakteristi~en za {eesettite godini. Glaven i odgovoren urednik Dimitar Ba{evski.
Redakcija: Todor âlovski, Dragica Stoilkovska, Konstantin
Popovski, Arslan Ismail, Hasan
Merxan i Aqu{ Kamberi. V. Toc.
BELIJA, Boìdar (Rieka, Hrvatska, 20. XI 1904 Zagreb, Hrvatska 1981) redoven profesor na
Med. f. vo Skopje. Vo 1948 g. doa|a
od zagrepskiot Farm. f. (Katedra
po galenska farmacija) i formira Katedra po hemija i biohemija
na novoformiraniot Med. f. Bil
{ef na Katedrata (1948 1960), a
do 1954 g. ja vodel i nastavata po
biohemija na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet i na PMF.
IZV.: Zbornik na Medicinskiot fakultet vo Skopje#, Skopje, 1967.
D. S.-B.
BELISTOJANOSKI,
Petar
(Prilep, 11. X 1973) profesor po
fizi~ka kultura, karatist. Diplomiral na Fakultetot za fizi~ka
kultura vo Skopje (2003). Bil ~len
na Karate klubot Vodno# vo Skopje i kadetski i juniorski reprezentativec na Jugoslavija. Na Balkanskite prvenstva osvoil zlaten,
srebren i 3 bronzeni medali, a na
Evropskoto juniorsko prvenstvo vo
Madrid (1994) bronzen medal. Toj e
seniorski prvak na Makedonija
(1993 2001 i 2004). Nastapil ~etiri pati na svetski prvenstva. Izbran e za najdobar sportist na Makedonija (1994).
D. S.
BELI], Aleksandar (Belgrad, 2.
VIII 1876 Belgrad, 26. II 1960)
lingvist, profesor i rektor na
Belgradskiot univerzitet, ~len i
pretsedatel na Srpskata kralska
akademija (podocna SANU), ~len
na pove}e akademii na naukite i
nau~ni dru{tva vo FNRJ/ SFRJ i
vo stranstvo. Studiite gi zavr{il na Univerzitetot vo Moskva
i vo Odesa, doktoriral na Univerzitetot vo Lajpcig. Na Belgradskiot univerzitet vo 1899 g. e imenuvan za docent i ponatamu e izbiran vo site zvawa. Bil profesor
po srhr. jazik i slovenska filolo-
BELOSKI
nosi so verskite zaednici

(19861991). U~estvuval vo rabotata na Venecijanskata komisija
na Sovetot na Evropa kako nejzin
~len (19982004). Koavtor e na
nekolku u~ebnici od oblasta na
samoupravno-zdruèniot trud,
trudovoto pravo i pravoto na
dru{tvata. Aktivno e vklu~en vo
privatizacijata na op{testvenata sopstvenost (1993 2003).
Aleksandar
Beli}
gija. Po~esen profesor na Moskovskiot dràven univerzitet,

osnova~ i urednik na sp. Ju`noslovenski filolog i Na{ jezik.
Objavil nad 600 nau~ni prilozi.
Se zanimaval so dijalektologija i
istorija na srpskiot, hrvatskiot
i slovene~kiot jazik, so normata i
leksikografijata na srpskiot
(srpskohrvatskiot) jazik. Makedonskiot jazik najnapred go smetal za arhai~en srpski dijalekt od
Stara Srbija, podocna evoluiral
vo svoite sfa}awa i gi istaknuva
posebnostite na mak. jazik. Po
1945 g. gi priznava postoeweto i
istorijata na mak. jazik.
LIT.: Praven fakultet Pedeset godini 19512001, Praven fakultet, Skopje,

2001.
Sv. [.
BELOV BAIR mesnost na 6 km

od gradot Razlog kon Predel kade
{to, po èstoki ma~ewa, bile
strelani 13 antifa{isti (29. V
1944), sorabotnici na partizanite. Bile zakopani vo zaedni~kata
grobnica.
LIT.: Georgi T. Madolev, Vorènata
borba v pirinski kra 19411944, Sofi,
1966; Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi,
1971.
V. Jot.
BELOMOREC (Solun, 2-7. XI

1912) dneven politi~ko-op{testven vesnik. Go ureduvale A. Tomov, K. Dimitrov, Pavel [atev
(podocna zamenet so Emanuel Ljap~ev) i I. Nedelkov (odgovoren
urednik). Bil pe~aten vo pe~atnicata na K. Ten~ov. Objaveni se
vkupno 6 broja. Vo prviot broj se
deklariral kako prodolènie na
v. Pravo. Se pojavil vo vremeto
na vospostavuvaweto na bugarskata
okupacija na Solun i se zalagal za
naj~istiot demokratizam, so Makedonija vo granicite na Bugarija.
Gr~kata voena cenzura go dala na
sud (5. XI 1912), po {to bil prodaden na grupa evrejski novinari koi
prodolìle da go izdavaat pod istoto ime, no na francuski jazik.
LIT.: St. Simeonov, Blgarski pe~at v
Makedoni, Sbornik Solun, Sofi, 1934,
256; D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980;
(1885-1992), Skopje, 1993, 34-35.
S. Ml.
BELORUSKOMAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI. Republika
Belorusija ja priznava RM na 20. IV
1992 g. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 20. I 1993 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador
na RM vo Belorusija e Gane Todorovski (nerezidenten, od Moskva).
IZV.: Zbornik lingvisti~kih i filolo{kih rasprava u ~ast A. Beliu o ~etrdestgodi{wici wegova nau~na rada, Beograd, 1937; Zbornik radova o Aleksandru
Beliu, SANU, Beograd, 1976.
LIT.: Izabrana dela Aleksandra Belia
u 14 tomova, Beograd, Zavod za izdavawe
uxbenika, 19952000.
BIBL.: O jezi~koj prirodi i jezi~kom
razvitku (1941); Dijalekti Isto~ne
Ju`ne Srbije (1905), Gali~ki dijalekat
(1935) i dr.
Q. Sp.
IZV.: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM, Skopje, 2006.

T. Petr.
Qubomir Belogaski: Pestingrad (1956)
Tito
Beli~anec
BELIÂNEC, Tito (Prilep,

24. VII 1946) univerzitetski
profesor, pravnik. Osnovno u~ili{te, gimnazija i Praven fakultet zavr{il vo Skopje (1969).
Doktoriral na istiot fakultet
na tema Institucionalnite oblici na samoupravno-zdruèniot
trud (1979). Izbran e za asistent
(1970), a potoa za redoven profesor po delovno pravo na Pravniot fakultet (1991). Izbran za
~len, a potoa i za potpretsedatel
na IS na Sobranieto na SRM i za
pretsedatel na Komisijata za od-
BELOGASKI, Qubomir (Del~evo, 15. IV 1911 Skopje, 15. II 1994)

slikar, univerzitetski profesor, najpoznat makedonski akvarelist, osnovopolo`nik na makedonskata moderna umetnost. Diplomiral na Umetni~kata {kola
vo Belgrad (1938). Toj e osnova~
na Grafi~kiot otsek vo U~ili{teto za primeneta umetnost vo
Skopje (1949). Bil redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Vo Muzejot na
sovremenata umetnost vo Skopje,
imal golema retrospektiva
(1978). Rabotel impresionisti~ki pejzaì od Makedonija i od
Jadranskiot breg (Vezilka, 1945;
Bled, 1958; Pestin grad 1, 1955).
LIT.: Qubica Damjanovska, Qubomir Belogaski, Skopje, 1978; Lazo Plavevski, Qubomir Belogaski, Skopje, 1991. S. Ab.-D.
Dim~e
Beloski
BELOSKI, Dim~e ([tip, 25. X

1923) nacionalen deec, politi~ar, op{testvenik i diplomat.
Studiral pravo. Bil ~len na
SKOJ (1941) i na KPM (1943). Kako istaknat u~esnik vo NOAVM,
bil politi~ki komesar na ~eta i
na bataljon vo voenite edinici na
NOV i POM, a potoa politi~ki
komesar na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944). Po Osloboduvaweto ja zavr{il Vi{ata politi~ka {kola \uro \akovi}# vo
Belgrad i izvr{uval razni partiski, op{testveni i diplomatski
dol`nosti: politi~ki sekretar
na Oblasniot komitet na KPM vo
Skopje, sekretar na PK na SKOJ
143
BELUR
za Makedonija, ~len na CK SKM,

pratenik vo Sobranieto na NRM,
direktor na NIP Nova Makedonija#, ~len na Izvr{niot sovet na
SRM, zamenik na postojaniot
pretstavnik vo Postojanata misija na SFRJ vo Wujork, ambasador
na SFRJ vo Kanada i vo SAD i
pretstavnik na SFRJ vo OON, pomo{nik dràven sekretar na
SFRJ za nadvore{ni raboti
(19651969), ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ i sekretar na CK na SKJ. Nositel e na
BIBL.: Tito i makedonskoto nacionalno
pra{awe. Progresivnata misla za makedonskoto pra{awe i barawe za samoopredeluvawe (1878-1945), Del~evo, 1988, 225-231.
IZV.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411945. Dokumenti, Kumanovo, 1988.
S. Ml.
Irfan
Belur
BELUR, Irfan (Irfan Belur) (Skopje, 1954) artist vo Turskata drama pri Teatarot na narodnostite
vo Skopje. Sega ìvee i raboti vo
Danska. Isto taka e poet i dramski avtor. ^len e na DPM (od
1984 g.) i avtor na poetskoto delo: Crniot krug (1980), na dramskite tvorbi: Mehmet (1982),
Lu|e i gulabi (1984), Kartonska kutija (1986).
LIT.: Poeti od Makedonija, Skopje, 2002.
A. Ago
BELÊV, Ivan (s. Rusinovo, Male{evsko, 1867 s. Rusinovo, Male{evsko, 24. I 1921) male{evski selski vojvoda. U~estvuval vo
borbite kaj s. Rusinovo, kade {to
zaginal Dame Gruev. Bil dobrovolec (1913) vo XIII kuku{ka ~eta
vo borbite za osloboduvawe na Makedonija od otomanskata vlast.
Bil ubien od srpskite vlasti vo
blizina na rodnoto selo.
IZV.: CDA, f.: 1, op. 1, a.e. 2, l. 159. Al. Tr.
BELÊV, Kostadin (s. Capari,

Bitolsko, 1874 Sofija, 19. IV
1945) u~itel, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, bitolski vojvoda. Vo tekot na maj 1902 g. bil
zatvoren i leèl vo osmanliskiot zatvor Katilane vo Bitola. Vo
Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta. Potoa stanal sve{tenik i |akon pri Bugarskata egzarhija vo Carigrad.
IZV.: CDA, f.: 933, op. 1, a.e. 95, l. 269. Al. Tr.
144
rok~iwa na glavata, so krvavi

o~i i vlaknesto telo. Liceto mu e
crno, so {ilesta brada, a nosot
iskriven. Ima i opa{ka, a u{ite
mu se kako na koza. Na racete ima
Tr. P.
dolgi prsti.
Jovan
Bel~ovski
BELÔVSKI, Jovan (s. Rusinovo,

Male{evsko, 7. VIII 1941) univerzitetski profesor. Se {koluval
vo rodnoto selo. Zavr{il Sredno
bogoslovsko u~ili{te vo Prizren,
Filolo{ki fakultet (romanistika) vo Belgrad, magistriral vo
Skopje (1982), a doktoriral vo Zagreb (1993). Bil nastavnik vo s. Argulica, [tipsko, vo Oxaci (Vojvodina), vo Srednoto bogoslovsko
u~ili{te Sv. Kliment Ohridski
vo Dra~evo i na Pravoslavniot bogoslovski fakultet Sv. Kliment
Ohridski vo Skopje. Redoven profesor i dve godini dekan na Fakultetot. Avtor na nau~ni i stru~ni
prilozi i na monografii. U~esnik
na nau~ni sobiri i konferencii.
BIBL.: Istoriskite osnovi za avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna
crkva, (Skopje, 1985, 188); Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast,
(Skopje, 1997, 663); Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do zabranata na
nejzinata dejnost 1767 godina, (Skopje,
2006, 118).
Al. Tr.
BEN LEV, Josef (Bitola, 1500

Solun, 1580) rabin, specijalist
za evrejskoto pravo. Se preselil
vo Solun (1534), stanal pretsedatel na Evrejskiot sud vo Solun.
Gi branel interesite na solunskite esnafi za proizvodstvo na
tkaenini vo ramkite na feudalnoto esnafsko zanaet~istvo. Se
pro~ul kako za{titnik na bednite Evrei. Do{ol vo sudir so
pretstavnicite na evrejskata
elita, pa negovite sinovi bile
ubieni, a toj moral da izbega vo
Istanbul. Avtor na ~etiritomno
delo (pra{awa i odgovori) pe~ateno vo Carigrad (1556, 1573 i
1597). Negovite responces bile
prepe~ateni vo dva toma vo Amsterdam (1726).
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993; Evreski izvori
za obcestvenoikonomi~eskoto razvitie na Balkanskite zemi prez XVI vek, I,
Sofi, 1958; Evreski izvori za obestvenoikonomi~eskoto razvitie na Balkanskite zemi prez XVII vek, II, Sofi,
1960.
J. Nam.
BENG romsko imenuvawe na |avolot. Ima indisko poteklo

(Bengalski Zaliv vo Indija). I
spored romskite veruvawa |avolot ima lik na ~ovek, so mali
BENDEVSKI, Kole (s. \avato,

Bitolsko, 17. VI 1908 Skopje, 25.
IV 1991) prvoborec i op{testvenik. Na petnaesetgodi{na
vozrast zaminal pe~albar vo
SAD, rabotej}i kako voza~-taksist i rabotnik vo èlezarnica
vo Geri i vo îkago i se zapoznal
so komunisti~kata ideologija.
Poradi ilegalniot prestoj, bil
uapsen i sproveden vo zatvorite
vo Wujork i na ostrovot Wufeundland, a potoa deportiran vo Solun (1932). Po vra}aweto rabotel
kako avtoprevoznik, a politi~ki
se aktiviral vo vremeto na izborite (1938) i potoa stanal ~len
na KPJ (1939). Kako aktivist na
NOAVM, bil uapsen (19421944)
vo zatvorite vo Bitola, Skopje i
Idrizovo, po {to zaminal kako
borec na Sedmata makedonska NO
brigada. Po Osloboduvaweto bil
direktor na avtosoobra}ajni pretprijatija vo Bitola i vo Skopje,
na~alnik na Vozniot park na
Vladata na NRM, direktor na
Makedonija pat i e penzioniran kako na~alnik vo Avtosoobra}ajnoto u~ili{te Boro
Petru{evski# vo Skopje (1964).
Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Vo Skopskiot centralen zatvor, 13 Noemvri, X, 10, Skopje, 1971, 2;
La`ni svedoci, Okovani vo prangi, Skopje, 1981, 71-75; Formiraweto i rabotata
na prvata partiska }elija vo seloto \avato 1941 i 1942 godina, Bitola i Bitolsko vo NOV 1941 i 1942, kn. vtora, Bitola,
1978, 359-375 (koavtorstvo so Todor âtalovski i Mijal Grbevski); U~estvoto na
\ava{tani vo akcijata na s. Kaàni, Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitola, 1982, 158-160 (koavtorstvo so Todor âtalovski i Mijal
Grbevski); Revolucionernata dejnost na
Trajan Belev-Goce, Bitola i Bitolsko vo
NOV 19431944, kn. vtora, Bitola, 1982,
563-594 (koavtorstvo so Mijal Grbevski).
S. Ml.
Trajan
Bendevski
BENDEVSKI, Trajan (s. \avato,

Bitolsko, 1937) pravnik, univ.
profesor. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Bitola. Dip-
BERANÊ#
lomiral na Pravniot fakultet

vo Skopje (1962). Magistriral
(1973) i doktoriral (1985) na
Pravniot fakultet vo Skopje.
Predaval Me|unarodno privatno
pravo na Pravniot fakultet vo
Bitola (19841994) i Me|unarodno privatno pravo i Pravo na EU
na Praveniot fakultet vo Skopje (19942003) i na FON vo Skopje (od 2003). Bil generalen sekretar na Univerzitetot Kiril i
Metodij# vo Skopje (19651980) i
dekan na Pravniot fakultet vo
Bitola (19861988). Arbiter e vo
Postojaniot izbran sud (Arbitraà) pri Stopanskata komora na
RM (1993) i vo me|unarodni trgovski arbitraì. Avtor e na nad
60 nau~ni i stru~ni trudovi od
oblasta na me|unarodnoto privatno pravo i pravoto na EU.
BIBL: Pravo na EU, Skopje 2000; Me|unarodno privatno pravo, Skopje 2005.
IZV.: Arhiva na Praven fakultet Justinijan Prvi#, Skopje, 2007.
T. Petr.
BENDEREV, Anastas Georgiev

(Gorna Orahovica, 25 III/6. IV 1859
Sofija, 17. XI 1946) ruski general. Se interesiral za vostanicite i za begalcite po Kresnenskoto vostanie i za polo`bata vo Makedonija po Ilindenskoto vostanie. Avtor e na knigata
Voennax gograf%x i statistika
Makedonii i sosednh sq ne\
oblaste# (S.-Peterburg, 1890).
LIT.: General Anastas Benderev. Spomeni pisma. Sstavitel, redaktor i avtor
na Predgovora Nikola Igov, Sofi,
1990.
M. Zdr.
BENDIDA edonsko-pierisko
boèstvo, so kult kaj Struma.
Bendida ja pretstavuva Golemata
Majka# (Megale Thea#). Ikonografski se pretstavuva so: kus
hiton, nametka od ìvotinska
koà (nebris), ~izmi, frigiska
kapa i kopje. Kultot se povrzuva
so pajonskite kultovi posveteni
na Artemida i so brigiskoto boèstvo Bendida. Posebno e po~ituvana kaj Bitinite preseleni
od Strimon vo Mala Azija, {to e
posvedo~eno so nazivot na mesecot Bendideios i so likovnite
prikazi na monetite na bitinskiot kral Nikomed (III v. od
st.e.): boìca so me~, {tit i dve
kopja.
poznata kako rudnik Bentomak

kaj Kriva Palanka. So prekini
Bentomak do denes vr{i eksploatacija na fino disperzni bentonitski glini so visok kvalitet.
Debelinata na podinskiot sloj
kaj Rankovci e 6 m, a vo krajnite
delovi postoi listest bentonit
so debelina od 11 m.
LIT.: S. Raki}, K. Petrovski, Nemetali~ni mineralni surovini vo Makedonija, Sovetuvawe vo Ohrid, 1990; M. Stojanovi}, Nao|ali{ta na nemetalni mineralni surovini vo Makedonija. Skopje,
2005.
T. Ser.
BER (VERIJA) grad vo Egejskiot del na Makedonija, Republika Grcija, so 43.500 `. (2002 g.).
Se nao|a vo isto~noto podno`je
na Negu{ka Planina, na koja zapadno od gradot se izdiga vrvot
Sirovuna (1.804 m), a na istok se
{iri prostranoto Solunsko Pole. Jugoisto~no od gradot pominuva me|unarodniot pat E-75, koj
go povrzuva B. so Solun, a preku
gradot vodi i èlezni~kata linija SolunVodenBitola. Raspoloèn na preodot od ramnica
vo ridskoplaninski prostor, so
mediteranska klima, B. otsekoga{ imal odli~ni prirodni uslovi za razvoj. Se smeta za eden od
najstarite gradovi vo Makedonija. Na 11 km jugoisto~no od gradot
se nao|a anti~kiot arheolo{ki
lokalitet Vergina, kade {to e
otkriena grobnicata na makedonskiot kral Filip II so zlatniot
sarkofag, na koj e izgravirano
{esnaesetkrakoto sonce, simbolot na makedonskata dinastija.
Od krajot na VI v., koga teritorijata na Makedonija bila naselena
so Sloveni, gradot prodolìl da
se razviva pod makedonskoto ime
Ber. Za vreme na osmanliskoto
vladeewe vo nego glavno ìveele
Makedonci i Turci. Promena vo
etni~kata struktura na naselenieto e izvr{ena vo periodot me|u
dvete svetski vojni. Toga{ del od
makedonskoto naselenie nasilno
e preseleno vo Bugarija, a musli-
mansko naselenie vo Turcija. Na

nivno mesto vo B. se naseleni Grci od Trakija i Turcija. B. osobeno brzo se razviva vo vtorata polovina na minatiot vek. Negovoto naselenie od 29.500 `. vo 1971
g. se nagolemuva na 43.500 `. vo
2002 g. Denes B. e centar na okolija, so razviena industrija, a vo
Solunskoto Pole se podignati
golemi povr{ini pod ovo{tarnici, posebno nasadi od praski.
LIT.: Todor Simovski, Naseleni mesta
vo Egejska Makedonija, kn. II, Skopje, 1978.
Al. St.
Ma{ko oro Beran~e
BERANÊ makedonsko ma{ko

narodno oro so ritam 18/16 (2, 2, 3,
2, 2, 2, 2, 3). Se igra so drèwe za
kitkite na racete, koi se malku
svitkani vo laktite. Toa e tipi~no ma{ko borbeno oro, so visoki balansirawa vo bavniot del,
a so potskoci, doskoci i ostri
dvièwa vo brziot del. Vo vtoriot del se igra i vo parovi, pri
{to leviot igra~ go podignuva
desniot visoko nad sebe (race za
race). Vo minatoto naj~esto se
igralo vo Bitolsko.
\. M. \.
LIT.: D. Srejovi, A. Cermanovi, Re~nik gr~ke i rimske mitologije, Beograd,

1979; D. Popov, Bendida, Sofi, 1981; N.
Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997.
A. [uk.
BENTOMAK rudnik na bentonitski glini kaj Kriva Palanka.

Pod imeto Bentomak e opfatena
kompanija koja vo 70-tite godini
na minatiot vek vr{ela eksploatacija na bentonitskite glini vo
Slavi{ko Pole. Toa se nao|ali{tata Rankovci, Ginovci i Lubanci. Kaj nas taa kompanija e
Ber (Verija)
145
BERAR
vata operativna zona na NOV i

POM, voen rakovoditel na Prvata makedonsko-kosovska NOUB i
komandir na ~eta vo Vtorata makedonska NO brigada. Zaginal vo
borba so germanskite sili.
LIT.: Zbornik na zaginati borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Kru{evo
i Kru{evsko vo NOV 1941 15 maj 1945,
Kru{evo, 1994, 84-85.
S. Ml.
Viktor
Berar
BERAR, Viktor (Victor Brard)

(Morez di @ira, Francija, 10.
VIII 1864 Pariz, 13. XI 1931)
francuski politi~ar i univ.
profesor, balkanolog, istraùva~ na makedonskoto minato. Bil
profesor vo cole des Hautes
tudes i cole suprieure de Marine, a
potoa senator i konzul. Objavil
prevod na Odiseja# so komentari, pove}e knigi za Isto~nata
kriza (18751881) i za istorijata
na balkanskite narodi. Osobeno
zna~ajni se negovite knigi Makedonija (1897) i Za Makedonija (1904).
BIBL.: La Turquie et lhellnisme contemporain, Paris, 1893; Lorigine des cultes arcadiens,
Paris, 1894; La Macdoine, Paris, 1897; Les
affaires de Gr#te, Paris, 1898; L Angleterre et
limprialisme, Paris, 1900; Pro Macedonia, Paris, 1904; La Rvolution Turque, Paris, 1909; La
Serbie: son histoire, ses victoires, son peuple, Paris, 1915 i 1916; La pierre de Kossovo, Revue
yougoslave, Paris, 1919.
S. Ml.
Dimitar
Berberovski
BERBEROVSKI, Dimitar (psevd.

Ta}a, Eftim, Berber-Klime)
(Kru{evo, 23. VI 1921 Tu{in,
Meglensko, 18. I 1944) nacionalen deec i prvoborec. Po primaweto za ~len na KPJ (fevruari
1942) preminal vo ilegalstvo i
stanal borec na Kru{evskiot
NOPO Pitu Guli (16. IV do
krajot na noemvri 1942). Potoa so
grupa borci od odredot preminal
na ilegalen prestoj na teritorijata pod italijanska okupacija
(Ki~evo, Gostivar i Tetovo). Naskoro stanal borec na Gostivarskiot NOPO (mart 1943), potoa
borec vo Ki~evsko-mavrovskiot
NOPO, vo NO bataljon Mir~e
Acev, zamenik komandant na Pr146
BERGER, Josip (Novi Sad, 1929)

klini~ki psiholog, univerzitetski profesor vo Belgrad i vo
Skopje. Gi zavr{il studiite po
psihologija na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad (1955) i rabotel na Nevropsihijatriskata
klinika na Medicinskiot fakultet vo Belgrad. Redoven profesor na Filozofskiot fakultet
vo Belgrad (1991). Vo periodot
19782003 bil angaìran i vo nastavata na dodiplomskite i postdiplomskite studii na Institutot za psihologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (Klini~ka psihologija). Ja razvil
klini~kata psihologija kako
predmet na psiholo{kata nauka i
gi postavil osnovite za prakti~nata rabota na klini~kite psiholozi. Objavil nad 200 stru~ni i
nau~ni trudovi.
BIBL.: Psihodijagnostika, 1979; Ror{ahova tehnika procene li~nosti: teorija
i prakti~na primena, 1979; Trei roditeq novi pravci grupne terapije, 1980.
LIT.: 80godina Instituta za psihijatriju Klini~kog centra Srbije u Beogradu, 19232003, Beograd, 2003.
V. Arn.
BERDANKA pu{ka od po~etokot na vtorata polovina na XIX

vek, opeana vo makedonskite narodni pesni. Taka e imenuvana
spored amerikanskiot general i
konstruktor na oru`je Hajrem
Berdan (Hiram Berdan) (?1893).
Taa e so usovr{en zatvora~ so
preklopuvawe nanapred i so ~epno vrtewe i toga{ bila koristena vo vooruùvaweto na evropskite armii.
LIT.: Pan~o Mihailov, Blgarski narodni pesni ot Makedoni, Sofi, 1924,
259; Zbirka na makedonski narodn i pesni.
Redaktiral; Blaè Koneski. Skopje, 1945,
330; Bitola, babam Bitola. Narodni pesni vo koi se spomenuva Bitola. Sobral,
predgovor i re~nik napi{al prof. Filip
Kavaev. Bitola, 1959, 90.
S. Ml.
BERDE najgolem ì~en trza~ki muzi~ki instrument, vid tambura so ~etiri ìci i basovska
harmonska funkcija. Mnogu retko se sre}ava vo makedonskite
tambura{ki orkestarski sostavi.
LIT.: Dragoslav Devi, Etnomuzikologija, III deo (skripta), Beograd, 1977, 192.
\. M. \.
BERZA NA ZEMJODELSKI
PROIZVODI specijalizirana
produktna berza za razni vidovi
zemjodelski proizvodi i repro-
materijali. So Zakonot za berzi

na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi (1992), formirana e Agroberza, kako javno pretprijatie.
Vo dosega{noto rabotewe Agroberzata, poradi nedostig na finansiski sredstva, ne uspea da ja
ostvari svojata funkcija i da postigne zabeleìtelni rezultati.
Dr. \o{.
BERZITI slovensko pleme vo

Makedonija, v. Verziti.
BERZITIJA oblast i sklavinija vo Makedonija, v. Verzitija.
BERI], Milenko Borislavov
(Stara Palanka, Srbija 12. X 1899
Belgrad, Srbija, 1986) ginekolog-aku{er, redoven profesor na
Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo Berlin (1924) i specijaliziral ginekologija i aku{erstvo vo Berlin i vo Pariz. Vo
1951 g. e imenuvan za redoven profesor, {ef na Katedrata po ginekologija i aku{erstvo i direktor na Ginekolo{koaku{erskata klinika vo Skopje i na ovie
funkcii ostanuva do 1957 g. Z. X.
BERKE[, Ivan (Bjelovar, Hrvatska, 1910 Belgrad, Srbija
1997) biohemi~ar, redoven profesor na Med. f. Doktoriral vo
Zagreb (1939). Vo Makedonija pristignal od zagrepskiot Med. f. i
go osnoval Institutot za biohemija pri Med. f. vo Skopje (1954)
i bil direktor i {ef na Katedrata po biohemija (19541960). Karierata ja prodolìl na Farm. f.
vo Belgrad.
LIT.: Zbornik na Medicinskiot fakultet vo Skopje#, Skopje, 1967.
D. S.-B.
BERLINSKI KONGRES (13. VI

13. VII 1878) kongres na {este
evropski golemi sili: Rusija, Germanija, Avstro-Ungarija, Velika
Britanija, Francija i Italija, od
edna, i Osmanliskata Dràva od
druga strana za revidirawe na teritorijalnite re{enija sodràni
vo preliminarniot Sanstefanski
miroven dogovor (3. III 1878), ednostrano nametnat od Rusija po
pobedata vo Vojnata (1877/1878).
So Dogovorot potpi{an na 13. VII
bil anuliran preliminarniot
Sanstefanski dogovor i utvrden
nov poredok na Balkanot spored
koj Makedonija vo nejzinite prirodni i etni~ki granici se zadrùvala vo sostavot na Osmanliskata Dràva. Vladata vo Carigrad bila zadolèna (~l. 23) da vovede ureduvawe utvrdeno so Statut, po primerot na Statutot za
ostrovot Krit prisposoben na
mesnite potrebi. Trebalo da se
vovede oddelna uprava na provincijata so generalen guverner i so
Upraven sovet na op{tata uprava,
finansiska uprava i sudska vlast,
BEROVSKA
Berlinskiot kongres (1878)
so soodvetna zastapenost na naselenieto (muslimani i hristijani)

vo site organi.
LIT.: Aleksandar Hristov Jovan Donev,
18751919, Skopje, 1994; Dokumenti za
borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dràva, 1,
Skopje, 1981.
M. Min.
Samuil
Borisovi~
Bern{tejn
BERN[TEJN, Samuil Borisovi~ (Bern[tejn, Samuil Borisovi~) (Barguzin, Ist. Sibir, 3. I

1911 Moskva, 6. X 1997) ruski
lingvist, etnolog, slavist, bugarist i makedonist. Dolgogodi{en
rakovoditel na Katedrata za slovenska filologija na Moskovskiot univerzitet Lomonosov# i na
Oddelot za slavistika i balkanistika na AN SSSR. Avtor na
ok. 400 nau~ni trudovi, vklu~itelno i 18 knigi. ^len na MANU nadvor od rabotniot sostav (1969).
Eden od prvite slavisti {to (vo
prvoto izdanie na Golemata sovetska enciklopedija, 1938) go odbeleà postoeweto na makedonskiot jazik kako poseben ~len na
slovenskoto jazi~no semejstvo. Vo
Odeskiot arhiv (1934) ima najdeno
del od korekturite od neobjavenoto sp. Vardar# na K. P. Misirkov.
Objavi dve statii za toa spisanie.
se igra vo 2/4 ritam, so drèwe na

racete slobodno spu{teni nadolu.
Se igra poletno, so sitni brzi ~ekori na polustapalata i so dosta
potskoknuvawa i doskoknuvawa.
LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski narodni ora, Skopje 1977, 73.
\. M. \.
BEROVO grad vo isto~niot del

na Republika Makedonija so 7.002
`. (2002). Se nao|a vo Male{evskata Kotlina na krajnite severni ogranoci na Male{evskite
Planini od dvete strani na r.
Bregalnica. Zafa}a povr{ina od
224 ha. Ima umereno-kontinentalna klima. Kako naselba po~nala da se formira vo sredinata na
XVII v., koga ìtelite od okolnite sela vo Male{ po~nale da se
berat# vo karavanskata stanica
po {to taa go dobila i imeto Berovo. Od 1900 do 1931 g. naselenieto vo B. stagnira, potoa od 1948
g. pa navamu beleì blag porast i
vo 2002 g. vo gradot ìveele 7.002
ìteli. Od niv 6.404 ili 91,5%
bile Makedonci, 459 ili 6,5%
Romi, 91 ili 1,3% Turci, Srbi 14,
Vlasi 6, Bo{waci 3 i drugi 25
ìteli. B. e sedi{te na op{tina
koja zafa}a povr{ina od 59.807
ha, ima 9 naseleni mesta so 13.941
`. Od industriskite objekti vo
gradot pova`ni se fabrikata za
pamu~ni tkaenini Male{evka#,
drvniot kombinat Ogra`den# i
rudnikot za jaglen Ratevski [irini#. B. e centar na razvieno

ovo{tarstvo, posebno za odgleduvawe slivi. Berovo so okolinata
raspolaga so povolni uslovi za
razvoj na turizmot. Toa osobeno
se odnesuva za klimatskite, hidrografskite i pejza`nite pogodnosti. Poznati se turisti~kite
lokaliteti: Ablanica, Lakite,
Breza, Klepalska Reka, Ratevsko
Ezero i dr. Na bregot na Ratevsko
Ezero e izgraden centarot za odmor i rekreacija Male{evo#, vo
koj ima objekti so 150 legla, a vo
gradot hotel Makedonija#. Vo B.
se nao|a manastirot Sv. Arhan|el Mihail#, so crkva izgradena
vo 1818 g. Vo konacite na manastirot i porano i sega ìveat kalu|erki. So manastirot tesno se
povrzani nastani od poznatite
vostanija na makedonskiot narod
Razlove~koto i Ilindenskoto.
Toj e staven pod za{tita na zakonot i vo nego e smesten muzej vo
koj e prikaàno istoriskoto minato na Male{evijata. Vo B. ima
gimnazija, biblioteka, zdravstven dom.
LIT.: Kiril Miljoski i dr., Ekonomski
potencijali na op{tina Berovo, MANU, Skopje, 1985.
Al. St.
BEROVSKA KOTLINA Berovskata ili Male{evskata Kotlina se protega vo krajniot isto~en del na Republika Makedonija, vo izvori{niot del na Bregalnica. Pripa|a na najstaroto Rodopsko kopno na Balkanskiot Poluostrov. Formirana e so radijalnite tektonski dvièwa za
vreme na pliocenot i pretstavuva juèn tektonski del od Berovsko-del~evskiot rov. Od tri strani e zagradena so planini i toa:
na istok so planinata Vlaina
(Kadiica, 1.932 m), na zapad
Pla~kovica (Lisec, 1.754 m i
Obozna, 1.181 m), a na jug se Male{evskite Planini (1.801 m). Na
sever so horstot Bejaz Tepe (1.348
m) e odvoena od Del~evskata Kotlina. Ima meridijanski pravec
na protegawe so dolìna od 20 km
i {iro~ina od 10 km. Kotlinskoto dno e na viso~ina od 700 do
LIT.: R. Usikova, Akad. Samuil Borisovi~ Bern{tejn (19111997), MJ, XLVIIIL,

Skopje, 2000, 4057.
Z. T.
BEROVKA makedonsko ènsko

narodno oro od Male{evsko, koe
Berovo
147
BEROVSKA
1.000 m, a vkupnata povr{ina iznesuva 806 km. Poradi golemata

nadmorska viso~ina vladee kontinantalna klima. Ovde e zabeleàna najniskata minimalna temperatura vo RM -31C. Razvieni
se dve gradski naselbi: Berovo i
Peh~evo.
Damjanovski. Spisanieto posebno vnimanie im posvetuvalo na

rodnokrajnite avtori i na sevkupniot kulturen ìvot vo Kumanovo, a ja neguvalo i me|urepubli~kata knièvna sorabotka vo
V. Toc.
SFR Jugoslavija.
Skopje, 1979; A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na R Makedonija, PMF, Skopje,
2003.
T. And.
BEROVSKA, Lika Stojanova

(Struga, 1885 Struga, 1955) revolucionerka i nositelka na
Ilindenska spomenica. U~estvuvala vo Ilindenskoto vostanie.
Vo NOB nejziniot dom vo Struga
se pretvoril vo ilegalno mesto
za sostanoci, sobirawe na lekovi
i raneti borci. Bila uspe{na kurirka vo okupiraniot i vo oslobodeniot del na Zapadna Makedonija vo tekot na NOB.
LIT.: P. Karajanov i dr., Li~nosti od
Al. Tr.
BEROVSKI MANASTIR v.
Sveti Arhangel Mihail#.
BESA albanska organizacija
(Belgrad, 19351941), formirana
od studentite Albanci od Makedonija i od Kosovo, po instrukcii na Voenorazuznava~kata
slu`ba na Italija (SIM), preku
Albanskoto pretstavni{tvo vo
Belgrad. Razgranok vo Makedonija (Tetovo) bil formiran pri
krajot na 1938 g. od [aip Kamberi, Idriz Ibrahim Crcr i Seap
Selman (Selim Sehati) za da dejstvuva za nacionalno osvestuvawe
na Albancite vo Kralstvoto Jugoslavija. Se rasformirala vo
1941 g. po doa|aweto na Italijancite vo Makedonija.
\. Malk.
BESVINA, ISELENI^KO
DOBROTVORNO DRU[TVO
(Toronto, Kanada, 1916 >) dru{tvo na Makedoncite po poteklo
od seloto Besvina (Kostursko),
Egejskiot del na Makedonija. Edno od najstarite makedonski
dru{tva vo Kanada. Formirano
pod imeto Spomagatelno dru{tvo Dva vrva, podocna preimenuvano vo Besvina. Dru{tvoto
e aktivno na razni poliwa.
Sl. N.-K.
BESEDA (juni 1972 septemvri 1987) spisanie za kultura i

umetnost vo Kumanovo. Izdava~ e
Kulturno-prosvetnata zaednica
na gradot. Glavni i odgovorni
urednici bile: Metodi Petrovski, Blagoja Igwatovski, Ratko
148
DG Beton# AD - Skopje
Beskrilni insekti: Collembola
BESKRILNI INSEKTI (Apterygota) najprimitivni insekti. Mali, bez krilja (apterygos gr.
= bez krilja) po {to i go dobile
imeto. Se pojavuvaat vo pogolemi
populacii vo opredelen period
od godinata. @iveat po vla`ni i
temni mesta pokraj bregot na neiste~nite vodi, lokvi, bari i ezera, vo movovi, po gle~eri i na
snegot po planinite. Vo Makedonija potklasata beskrilni insekti e pretstavena so redovite: zemjeni bolvi (Collembola), zastapeni
so 6 vida, od koi vidot Tomocerus
skopjensis e makedonski endemit;
bezantenski insekti (Protura),
ima 2 vida, i dvoopa{esti (Diplura), zastapeni so 10 vida.
LIT.: J. Bogojevic, Collembola. Catalogus Faunae Jugoslaviae, Acad. Sci. Art. Slov., Ljubljana, 1968, III/6: 1-31; Jon~e [apkarev, Zoologija na Bezrbetnite ìvotni, Skopje,
1991; Vladimir Krpac and Branislava Mihajlova,
Biodiversity of Macedonia from a view point of
hitherto faunistic investigations. Participation
with Underproject: Klass Insecta, Macedonian
Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30.
V. T. K. M. Kr.
BETAR (Brit trumpeldor) (Skopje, 1923) evrejska mladinska organizacija vo Makedonija, militantna revizionisti~ka cionisti~ka
organizacija so filijala vo Bitola. Poradi militantniot nastap
na nejzinite ~lenovi, bila nepopularna me|u ~lenovite na zaednicite i vo Skopje i vo Bitola. Vo
Skopje kenot go rakovodel Viktor
Avraham Kasuto. Organizacijata
bila vo postojan sudir so ~lenovite na mladinskata organizacija
Ha{omer Hacair.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993; Zeni Lebl, Plima i
slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije,
Gornji Milanovac, 1990.
J. Nam.
BETON#, Grade`no pretprijatie formirano e na 22. XII 1947

g. vo Skopje. Osnovopolo`nik na
pretprijatieto i prv direktor e
dipl. in`. Van~o Karajanov (do

1952 g.), a potoa Blaò Ristomanov (do 1982 g.). Organizirano e
za izgradba na javni, stanbeni, industriski i inènerski objekti,
a podocna se zanimava i so izgradba na objekti od hidrogradba i
niskogradba, kako i so proektirawe, istraùvawe, nadzor i kontrola na site vidovi grade`ni
objekti. Vo eden period e so najgolem broj vraboteni (okolu
8.700). Uspe{no sorabotuva so pove}e zemji (Germanija, êhoslovakija, Libija, Irak, Rusija, Latvija, Ukraina, Bugarija), kade
{to ima izgradeno zna~aen broj
objekti (javni, delovni, obrazovni, medicinski, industriski, verski, stanbeni, mostovi, silosi i
dr.). Od 1995 g. e transformirano
vo akcionersko dru{tvo, podeleno na pove}e subjekti Beton#:
Bitola, Veles, Ko~ani, Ohrid,
Radovi{, Strumica, [tip, Tetovo i Kumanovo. Kako najgolemo
dru{tvo vo Makedonija se konstituira DG Beton# AD Skopje
(so devet rabotni edinici).
LIT.: Materijali od dokumentacijata na
GP Beton#.
R. D.
Dimo
Be}ar
BE]AR, Dimo (Prilep, 3. V 1910

Skopje, 1983) redoven profesor
na [umarskiot fakultet vo Skopje, specijalist za oblasta ekonomika i za predmetot ekonomika na
{umsko-stopanskite organizacii.
Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Belgrad
(1933). Bil na slu`ba vo Direkcijata za {umi vo Bosna i Hercegovina,
kade {to izvr{uval razni dol`nosti vo pove}e gradovi
BIGLA
(19341941). Za vreme na Vtorata

svetska vojna bil apsen pove}epati,
uspeal da izbega, da se prefrli vo
Makedonija i da se priklu~i vo
NOB, vo VII Makedonska udarna
brigada. Po vojnata raboti vo Ministerstvoto za zemjodelstvo i {umarstvo, kade {to e nazna~en za pomo{nik-minister (1946). Bil nazna~uvan na razni republi~ki i sojuzni rakovodni funkcii vo {umarstvoto (19481961). Izbran za
redoven profesor na Zemjodelsko{umarskiot fakultet vo Skopje
(1961). Avtor e na pogolem broj trudovi i proekti.
Al. And.
BE]AROV, Kosta Trajanov (s.
Rusinovo, Male{evsko, ? Male{evsko, 1907) u~esnik vo makedonskoto revolucionerno delo,
vojvoda na Male{evskata ~eta i
u~esnik vo bojot so srpska ~eta vo
letoto na 1906 g. kaj mesnosta Crnel, Male{evsko. Zaginal vo
borbite kaj mesnosta Slivnica,
Male{evsko.
LIT.: A. Dinev, Ilindenska epopeja, II,
Skopje, 1949.
Al. Tr.
SVR na SRM, ~len na Op{tinskata

konferencija na SKM vo Ki~evo i
pratenik vo Republi~kiot sobor na
S. Ml.
Sobranieto na SRM.
Valentinijan, moneta (IV v.)
BE[ TEPE (An~e) (s. Karbinci)

mikrolokacija na anti~kiot
grad Bargala. Se nao|a na okolu
700 m j-i od seloto, na desnata
strana na Radawska Reka. Ovoj
turski toponim se odnesuval na
visoki mogili od koi denes se za~uvani tri. Vo Vtorata svetska
vojna (19411943) so orawe na nivite bila najdena plo~a so latinski natpis vo pet reda, {to podocna ja objavil bugarskiot arheolog I. Venedikov. Vo sodrìnata na tekstot, datiran vo 371 g., se
soop{tuva deka vo vreme na imperatorite Valens i Valentinijan,
po naredba na upravnikot Antonij Alipij, naselenieto na Bargala podignalo kapija.
LIT.: Ivan Venedikov, Bargala, Razkopki i prou~vani 1, Sofi, 1948, 88. V. S.
Nehat
Be}iri
BE]IRI, Nehat (Nehat Beqiri)

(Tetovo, 1. VIII 1967) slikar,
profesor na Tetovskiot univerzitet. Diplomiral (1991) i magistriral (2001) na Fakultetot
za likovni umetnosti vo Pri{tina. Samostojno izlagal vo Tetovo, Skopje, Pri{tina, Pariz.
Sozdava ekspresivni figurativni kompozicii i dela vo duhot na
novata apstrakcija.
L. N.
BE^VI ma{ka dolna obleka,
izrabotena od kla{na. Po rabovite, kako i okolu xebovite i cepovite, bile ukrasuvani so crni
gajtani, delo na lokalnite terzii. Za razlika od ma{koto mija~ko naselenie {to noselo be~vi izraboteni od bela kla{na, vo
prilepskiot region (s. Krivoga{tani) tie bile izrabotuvani
od podebela kla{na ({ajak) vo
temnocrvena boja.
J. R. - P.
BEXETI, Bexet (s. Gre{nica, Ki~evsko, 14. VII 1942) politi~ki deec. Studiral na Prirodno-matemati~kiot fakultet. ^len na SKM (od
1958). Bil u~itel i slu`benik vo
Biblija (Sveto pismo) & prviot poln sovremen

makedonski prevod (1991)
BIBLIJA (Sveto pismo) makedonski prevod. Bra}ata sv. Kiril

i Metodij ja prevele biblijata vo
IX vek na dijalektniot govor na
makedonskite Sloveni od okolinata na Solun. Makedonski prevodi na bibliskite tekstovi bile raboteni i vo XIX vek na naroden govor so kirilsko ili so gr~ko pismo. Toa se: êtirijazi~nikot na Danail od Moskopole, Konikovskoto evangelie, Kulakiskoto evangelie, Bobo{~anskoto
evangelie i dr. Biblijata na sovremen makedonski literaturen
jazik ja prevel Arhiepiskopot

Gavril (svetovno ime \or|i Milo{ev), a redaktori na bibliskiot tekst bile profesorite-teolozi: Metodi Gogov, Trajan Mitrevski i Boris Bo{koski.
IZD.: Evangelie od bogoslu`ben karakter, 1952; Apostol, prvo izdanie, 1957 i
vtoro, 2002; Noviot zavet, prvo kompletno izdanie, 1967; Noviot zavet, Sinodska
redakcija, 1976; Biblija, prvo celosno izdanie na na sovremen makedonski literaturen jazik, 1990 (sedum izdanija); Noviot zavet, revidirano izdanie, 2006.
LIT.: \or|i Pop-Atanasov, Rakopisni
tekstovi na makedonski naroden govor,
Misla, Skopje, 1985; Aco Aleksandar Girevski, Makedonskiot prevod na Biblijata, Pravoslaven bogoslovski fakultet
Sveti Kliment Ohridski Skopje,
Skopje, 2003.
A. G.
Prvata univerzitetska biblioteka

vo Republika Makedonija vo Skopje
BIBLIOTEKA NA FILOZOFSKIOT FAKULTET (Skopje,

19221941) prva univerzitetska
biblioteka vo Vardarskiot del
na Makedonija. Toa e prva pogolema javna biblioteka po Vele{kata biblioteka (1833). Naslednik na nejziniot knièn fond e
dena{nata NUB Kliment Ohridski#.
S. Ml.
BIBLIOTEKARSKA ISKRA# (Skopje, januarimart 1955
) spisanie na Dru{tvoto na
bibliotekarite na Makedonija.
Go izdava Bibliote~niot centar
pri NUB Kliment Ohridski# vo
Skopje. Izleguva dvapati godi{no, nekoga{ i so dolgi pauzi i
prekini (19561965). Prv odgovoren urednik bil Mitko Zafirovski.
(18851992), Skopje, 1993, 308.
S. Ml.
BIGLA srednovisoka planina

{to pretstavuva prirodno prodolènie na Ilinska i Plakenska Planina. Ima dinarski pravec na protegawe szji vo dolìna od 16 km. Na zapad ograni~ena
so Resensko Pole i dolinata na
Golema Reka, na istok so dolinite na [emnica i Boi{ka Reka, a
na jug so prevalot \avato (1.167
m) e odvoena od planinata Pelister. Vo ovie granici zafa}a povr{ina od 179 km. Ima sedum vr149
BIGORSKI
vovi povisoki od 1.500 m, a najvisok e Crni Vrv (1.935 m), koj se

nao|a vo krajniot severozapaden
del. Geolo{kiot sostav e pretstaven so paleozojski {krilci,
granitoidi i trijaski konglomerati. Geolo{kiot sostav, klimatskite odliki i golemata po{umenost uslovile pojava na
kratki vodoteci.
T. And.
BIGORSKI MANASTIR v.
Manastir Sveti Jovan Bigorski#
lo{ka koncepcija za prognozirawe na dràvnite slu~uvawa i

ishodot od voenite sudiri.
BIB.: [ahot simbol na kosmosot, Skopje, 1972.
LIT.: Prvi makedonski {ahovski majstor,
Politika#, LXXIX/24740, Beograd, 21. VIII
1982, 16; M. \o{evski, {ahot kako klu~ za
ontolo{kata struktura na kosmosot
otkritieto na Pavle Bidev, Istorija na
ideite na po~vata na Makedonija, 11,
Skopje, 2000, 181-186.
S. Ml. V. Panz.
st.e.) za da ja za{titi severnata

makedonska granica. Gradot posleden pat se spomnuva vo 168 g. od
st.e. vo vremeto na makedonskiot
kral Persej. Vo ovaa oblast se
pronajdeni golem broj epigrafski natpisi na gr~ki jazik.
LIT.: I. Mikul~i}, Ubikacija na Bilazora, GZFF, 28-2, Skopje, 1976, 149&165;
G. Mikul~i}, Gradite/Kne`je, pajonski grad
Bilazora, Arheoloki pregled, 27, Ljubljana,
1997, 77980; S. Danev, Iskopuvawa vo
Kne`je 1994, Maced. acta archaeol., 14,
Skopje, 1996, 57-65; E. Petrova, Pajonija,
Skopje, 1999.
D. Z. A. [uk.
Vladislav
Bidikov
Pavle
Bidev
BIDEV, Pavle (Priepole, 22. VI

1912 Igalo, 16. I 1988) profesor po filozofija, poliglot,
stru~en preveduva~, {ahovski teoreti~ar, publicist, prv makedonski {ahovski majstor, preveduva~
od pove}e jazici. Vo {ahovskata
igra go upatil negoviot o~uv d-r
Aleksej Stepanovi~ Polkanov
u{te na 11-12-godi{na vozrast.
Poradi negovata bole{livost,
otprvin se zanimaval so dopisen
{ah. Na {ahovskata arena prvpat
se pojavil na Dràvniot amaterski {ahovski turnir vo Skopje
(1937). Bil nekolkukraten {ampion na NRM vo {ah (19461955). Na
Tretiot {ahovski {ampionat na
FNRJ (Qubqana, 1947) ja osvojil
titulata {ahovski majstor. Podolgo vreme rabotel kako stru~en
preveduva~ vo INI vo Skopje do
penzioniraweto (1. XII 1957 1.
VIII 1972). Go smetale za najgolem
{ahovski strateg vo Jugoslavija.
Pove}e od ~etiri decenii ja prou~uval filozofijata i istorijata
na {ahot, posebno drevnata kultura na Indija i Kina. Objavil
okolu 60 nau~ni trudovi. Kapitalno delo mu e [ahot simbol na
kosmosot#, objaveno po povod [ahovskata olimpijada vo Skopje
(1972), so predgovor od nekoga{niot svetski prvak vo {ah i pretsedatel na FIDE d-r Maks Eve. Za
nea se zdobi i so titulata doktor
na naukite. Toj ja istraìl genezata na {ahot od kineskata astrologija do indiskata mistika, gi otfrlil dotoga{nite teorii na raznite istraùva~i na minatoto na
{ahot i dokaàl deka toj vodi
poteklo od kineskiot pra{ah od
569 g. i deka nastanal kako astro150
BIDIKOV, Vladislav Dimitrov (Kratovo, 7. IV 1930) internist-gastroenterohepatolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. i specijalizacija zavr{il vo Skopje. Bil direktor na
Klinikata za gastroenterohepatologija (19871995). Vovel novi
dijagnosti~ki i terapevtski metodi: ERCP, endoskopska polipektomija, endoskopsko postavuvawe na ezofagealni endoprotezi. Avtor i koavtor na 312 stru~ni trudovi.
IZV.: Arhiv na Klinikata za gastroenterohepatologija.
Sl. M. P.
BIZNIS prv makedonski ekonomski dneven vesnik. Prviot broj

izlegol na 18 maj 2005 g. Izdava~:
Dru{tvo za izdavawe, pe~atewe i
uslugi Ekonomski pogledi# DOO
uvoz-izvoz Skopje. Osnova~i-sodru`nici: Pande Kolemi{evski
(glaven i odgovoren urednik), Du{an Petreski, Zdravko Josifovski, Ace Dimitrievski. Biznis#
tretira nastani, slu~uvawa i dvièwa na doma{nata i na svetskata
ekonomska scena.
B. P. \.
BILAZORA (s. Kne`je, Svetinikolsko) anti~ka naselba na dominanten rid so zaramneto plato
(o{teteno od erozija) i mo}ni odbranbeni bedemi, na 3 km zapadno od
patot Sveti Nikole s. Kne`je, na
lok. Gradi{te. Zaedno so podgradieto zafa}a povr{ina od 20 ha.
Spolii vgradeni vo selskite ku}i i
vo crkvata. Vo istraùvawata
(1986) e otkriena crnofirnajsirana
anti~ka i lokalna siva keramika od
IV v. pr.n.e. Vo 1994 g. e otkriena cisterna za voda.
Bilazora (Vilazora) e najgolem
grad vo Pajonija kaj den. gr. Veles, utvrden od Filip V (221 179
Salaetin
Bilal
BILAL, Salaetin (19. III 1942)

akter. Od 1964 g. e ~len na Turskata drama na Teatarot na narodnostite. Nastapuval na scenata na Albanskata drama i vo drugi teatri, kako i vo nezavisni
proekti i na film.
ULOGI: Slugata (Sluga na dvajca gospodari#); Hasan-aga (Hasanaginica#); Omer
(Omer i Merima#); Simon (Argatot Simon#); Hlestakov (Revizor#); Don @uan;
Timon Atiwanin vo istoimenite dela;
Istref Veri (Kosan~i}ev venec#) i dr.
Nastapuval vo filmovite: Najdolgiot
pat#; Vreme, vodi#; Xipsi mexik#; Pra{ina# i dr.
R. St.
Kiril
(Kiro)
Bilbilovski
BILBILOVSKI, Kiril (Kiro)

(Skopje, 3. V 1920 Ohrid, 24. IX
1989) fotograf, filmski snimatel, scenarist i reìser. Rabotel kako profesionalen fotograf, potoa kako filmski snimatel, scenarist i reìser vo Vardar film# (1947). Reìser, snimatel ili scenarist e na dokumentarnite filmovi Sto~arstvoto denes# (1948), Makedonski
tutun# (1954), Na gosti vo rodniot kraj# (1957), Sfinga# (1961),
BILTEN#
Leto Gospodovo 77# (1978), Svilen konec# (1970) i dr. Direktor

na fotografijata na filmovite
Frosina#, Denovi na isku{enie# (1965), Kade po do`dot#,
Najdolgiot pat# i dr.
S. Ml.
BILETIN (BILTEN) (17. VII
1945 15. III 1946) vesnik na
NOF na Makedoncite i prv vesnik pe~aten na makedonski literaturen jazik vo Egejskiot del na
Makedonija. Glaven urednik bil
Pavle Rakovski, ~len na rakovodstvoto i odgovoren za Agitprop na NOF. Od br. 5 se imenuva
Bilten. Za Ilinden 1945 g. bil
izdaden i vonreden broj. Prvin
bil pe~aten na {apirograf (do
br. 6) vo tira` od 300400 primeroci, a potoa vo pe~atnica vo tira` od 1.0001.500 primeroci.
LIT.: Lidija Simoska, Biltenot# organ na Glavnoto rakovodstvo na NOF na
Makedoncite od Egejska Makedonija i negovata revolucionerna uloga, Oddelen
otpe~atok od Godi{nik na Institutot
za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, III, 1, Skopje, 1977.
S. Ml.
BILINO srednovisoka planina {to se protega vo krajniot severoisto~en del na Republika

Makedonija na granicata so Republika Srbija. To~nite granici
na planinata te{ko moàt da se
odredat poradi golemata deseciranost na reljefot. Na sever se
nadovrzuva ûpino Brdo, koe
morfolo{ki ne se razlikuva
mnogu, pa moè da se smeta za del
od Bilino, dodeka na jug preminot od planinata German e nezabeleìtelen. Glavnoto bilo se
protega vo pravec severjug vo
dolìna od 15 km. Najvisok vrv
vo ju`niot del e Straà (1.547
m), dodeka vo severniot e ûpino
Brdo (1.073 m). Poniskite delovi
se pod {uma dab i buka, a povisokite se pod pasi{ta.
T. And.
Zlatko
Biljanoski
BILJANOSKI, Zlatko (Zlate)

Karanfilev (psevd. Mihajlo) (s.
Pusta Reka, Kru{evsko, 25. I
1920) komunisti~ki deec, prvoborec i dràvnik. Kako pe~albar
niz Srbija stanal ~len na Ursovite sindikati, na SKOJ (1936) i
na KPJ (1939). Vo Aprilskata
vojna (6. IV 1941) bil zaroben vo

Maribor i odveden vo Lukenvald
(Germanija). Po osloboduvaweto
(avgust 1941), izvesno vreme bil
vo logor vo Sofija. Po vra}aweto bil ~len na Okoliskiot komitet na SKOJ, na MK na KPJ i na
Okoliskiot komitet na KPJ vo
Kru{evo, politi~ki komesar na
~eta vo Kru{evskiot NOPO
Pitu Guli (septemvri 1942), zamenik politi~ki komesar na
Mavrovsko-ki~evskiot NOPO,
zamenik komandant, a potoa i komandant na @upskiot NOPO, a
koga toj prerasnal vo bataljon
stanal negov politi~ki komesar.
Bil izbran delegat na AVNOJ i
delegat-u~esnik na Prvoto zasedanie na ASNOM, zamenik politi~ki komesar na Tretata makedonska NOUB, {ef na OZNA
pri G[ na NOVM (avgust 1944).
Po Osloboduvaweto go zavr{il
Ekonomskiot fakultet i izvr{uval razni politi~ki i op{testveni dol`nosti: dràven sekretar za vnatre{ni raboti na NRM,
~len na CK na SKM, ~len na Vladata na NRM, ~len na Izvr{niot
sovet na NRM, direktor na Carinskata uprava na SFRJ, pretsedatel na Komisijata za op{testven nadzor na Sojuznoto sobranie, republi~ki i sojuzen pratenik vo pove}e svikuvawa, potpretsedatel na Sobranieto na
SRM i pretsedatel na Republi~kiot odbor na SZBNOV na Makedonija. Nositel e na Partizanska
spomenica 1941 i odlikuvan so
ordenot Naroden heroj na Jugoslavija (29. XI 1953).
BIBL.: Krvavi tragi, Misla, Skopje,
1969; Man~u Matak, Misla, Skopje,
1975; Odredot Pitu Guli, Misla,
Skopje, 1973; Kru{evski NOP odred, Vojnoizdava~ki zavod, Beograd, 1971; Fevruarski beli no}i, NIK Na{a kniga,
Skopje, 1972; Odredot Pitu Guli,
NIK Na{a kniga, Skopje, 1990.
LIT.: Biljanovski Karanfile ZlatkoMihajlo (1920), Narodni heroi od Makedonija, NIK Na{a kniga Skopje, 1973,
58-63.
S. Ml.
BILJARKI u~esni~ki vo izveduvaweto na obredot na berewe na

bilkite. Obredot e povrzan so
proletnite praznici, no najmnogu
so \ur|ovden. Bilkite (kukurek,
leska, dren, zdravec, vratika, sil i
dr.) se berat ve~erta sproti praznikot ili utroto pred izgrejsonce
na samiot den. Se veruva deka poseduvaat magiska mo} i deka moàt
~ovekot, ìvotnite, no i objektite da gi za{titat od bolesti, poàri, gromovi i drugi nesre}i. Za
taa cel so bilkite se krmi stokata
i se zapotnuvaat objektite.
LIT.: Marko Kitevski, Zlatna ~a{a,
Skopje, 1983; Naum Celakoski, Debarca,
obredi i obredni igri, Skopje, 1984; Kiril Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki trudovi, 2, Skopje, 1988; Marko
Kitevski, Makedonska narodna lirika,

(Obredni pesni), Skopje, 1997.
M. Kit.
BILJARSKI PESNI proletni obredno-kalendarski pesni,

povrzani so bereweto na bilkite,
so krmeweto na dobitokot i so zapotnuvaweto na objektite. Tie se
povrzani so odredeni praznici
od narodniot i crkovniot kalendar, najmnogu so \ur|ovden, no i
so Letnik, Sveti 40 ma~enici,
Blagovec, Cvetnici, Ivanden i
dr. Bilkite se berat nave~er
sproti praznikot ili nautro,
pred izgrejsonce, na samiot praznik. Pritoa se pee: Ajde na bilje,
bela Biljano,/ bilje da beri{,
stado da krm{,/ stado da krmi{,
stado bratovo... itn.. Za pove}eto pesni karakteristi~en e refrenot Biljaro! Slnce grejet,
cve}e pulit, Biljaro!/ Veter vejet, {uma listit, Biljaro!/ Rosa rosit, treva rastet, Biljaro! Pesnite imaat sve~eno-veli~alna smisla. Tie gi opevaat najiskrenite nadeì na lu|eto za
li~na sre}a, zdravje, qubov i napredok na celoto semejstvo i za
zdravje i priplod na dobitokot.
Pesnite se ispolneti so silna
simbolika, prisustvo na hiperboli i sl.
Skopje, 1983; Naum Celakoski, Debarca,
obredi i obredni igri, Skopje, 1984; Kiril Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki trudovi, 2, Skopje, 1988; Marko
Kitevski, Makedonska narodna lirika,
(Obredni pesni), Skopje, 1997.
M. Kit.
BILTEN (Bitola, po~etok na

1942 po~etok na 1943) ilegalen organ na Mesnata organizacija na KPJ vo Bitola. Izleguval
na 1015 dena, na makedonski jazik, a bil pe~aten na tehnikata
(ra~na presa) na MK na KPJ vo
Bitola, vo ku}ata na Tome Dimitrovski. Urednik bil Stefan
Naumov-Stiv, a sorabotnici-avtori bile i Mir~e Acev, Jordan
Mihajlovski-Ockata i dr. Izvestuval za politi~kata i voenata
sostojba vo svetot i kaj nas, a bil
rasturan vo gradot i vo bitolskite sela. Za~uvani se samo tri broja (br. 19, 20 i 21, noemvri-dekemvri 1942).
1980, 412; D-r Boro Mokrov M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 117. S. Ml.
BILTEN (Gostivar, oktomvri

1941 fevruari 1942) ilegalen
organ na Mesnata organizacija na
KPJ vo Gostivar. Objaveni se 56
broja, na makedonski jazik, no nema za~uvani primeroci.
S. Ml.
BILTEN (Kumanovsko, 1. X
1943 20. I 1944) organ na [tabot na Pettata operativna zona
151
BILTEN#
na NOV i POM, na kumanovski

dijalekt. Bil umnoùvan na ciklostil, a za~uvani se samo dva
broja. Vo uvodnata statija od prviot broj Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija go bijat okupatorot, osloba|aat teritorija se
komentira kapitulacijata na
Italija i sozdavaweto na narodnoosloboditelnite komiteti kako organi na borbata, a osobeno
zna~ajni se i napisite za partizanskite dejstvija vo Tikve{ijata i vo Kumanovsko.
1980, 421423.
S. Ml.
BILTEN (Skopje i Debarca,

septemvri 1942 1943) organ na
Glavniot {tab na NOPOM. Objaveni se dva dvobroja na makedonski jazik. Prviot dvobroj e objaven vo Skopje na ciklostil, a vtoriot dvobroj na slobodnata teritorija vo Debarca vo Pe~atnicata Goce Del~ev. Sodrì napisi
za voeno-politi~kata sostojba vo
svetot i kaj nas, kako i za akciite
na partizanskite odredi.
1980, 424425.
S. Ml.
vo Jugoslavija i vo Makedonija. Vo
vtoriot broj e objaven i prvomajski
proglas, so obra}awe i do toga{nite makedonski partizani: Vie prvi so oru`je v race ja povrzavte
borbata na makedonskiot narod so
oruènata borba na drugite porobeni narodi protiv fa{izamot...
Neka na{ata smela oruèna borba
se raspali do stepenot na op{ta
oruèna borba za izgonuewe na
okupatorite od Makedonija!
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
424425; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at
(18851992), Skopje, 1993, 117.
S. Ml.
BILTEN (Skopje, avgustseptemvri 1943) organ na Poverenstvoto na G[ na NOV i POM za

podra~jeto na êtvrtata operativna zona, na makedonski jazik. Objaveni se nekolku broja, a so~uvani se
samo prvite dva broja. Negov glaven
urednik bil Kuzman JosifovskiPitu. Me|u drugoto, vo prviot broj
e objavena i hronika na dejstvuvaweto na edna partizanska edinica
vo Tikve{ijata, a vo vtoriot broj
se soop{tuva i za ubistvoto na vata{kite mladinci.
1980, 420-421.
S. Ml.
BILTEN (Skopje, juli 1940

oktomvri 1940) ilegalen organ
na PK na KP vo Makedonija, na
makedonski i na srpski jazik. Izleguval edna{ mese~no. Bil umnoùvan na ciklostilna tehnika.
Objaveni se vkupno ~etiri broja.
Tie ja reflektiraat politikata
na KPJ kon politi~kite i stopanskite sostojbi (agrarnoto pra{awe, tutunot i sl.) vo Makedonija, no sodràt i napisi za organizacionite i za nacionalnite
problemi, oddelni proglasi i letoci.
1980, 386-387; d-r Boro Mokrov M-r Tome
Bilten, organ na PK na KPJ za Makedonija (1942)
BILTEN (Skopje, januariapril 1942) organ na PK na KPJ za

Makedonija, na makedonski jazik.
Objaveni se samo dva broja. Prviot
broj (januari-fevruari) bil pe~aten na tehnikata na PK, a vtoriot
broj (mart-april) vo Pe~atnicata
Goce Del~ev. Urednik i avtor na
del od napisite bil Ko~o Racin.
Napisite informiraat za politi~kata i za voenata sostojba vo
svetot, so posebna naglaska na borbite na Crvenata armija, sostojbite vo okupirana Makedonija i borbata protiv fa{izmot vo svetot,
152
BILTEN (Skopje, noemvridekemvri 1934) ilegalen organ na

Oblasniot sekretarijat na KPJ
za Makedonija, na srpski jazik.
Bil umnoùvan na ma{ina za pi{uvawe so srpska kirilica. Objaveni se samo ~etiri broja. S. Ml.
BILTEN (Strumica, martmaj
1943) ilegalen organ na MK na
KPJ vo Strumica. Izleguval na makedonski jazik. Go ureduval Stojan
]osev. Objaveni se dva broja, no neS. Ml.
ma so~uvani primeroci.
BILTEN (Tikve{ko, juni 1944
Nova Pazova, maj 1945) organ
na [tabot na Vtorata makedonska NOU brigada, na makedonski

jazik. Bil umnoùvan na ciklostil, na zgolemen broj stranici, so
razni rubriki, od vesti do krstozbori, rebusi i humor.
(1885-1992), Skopje, 1993, 132-133. S. Ml.
BILTEN NA DRU[TVOTO
NA MATEMATIÂRITE I
FIZIÂRITE NA NRM (SRM)
nau~no spisanie. Izleguva po
eden broj godi{no od 1950 do 1976
g., so vkupno 26 knigi. Vo 26-te
broja, na okolu 1.900 stranici, se
objaveni 235 nau~ni i stru~ni
prilozi od koi okolu 180 od oblasta na matematikata, a okolu 55
od oblasta na fizikata, pi{uvani na makedonski, srpski, angliski, francuski, germanski, ruski
jazik ili esperanto. Objaveni se
i statii so informacii za ~lenstvoto. Prviot redakcionen odbor: M. Katalini}, D. S. Mitrinovi}, O. Pe~ijare, B. S. Popov i
J. Ul~ar. Od 1977 g. izleguva kako
Matemati~ki bilten i Bilten
na Sojuzot na dru{tvata na fizi~arite od SRM.
LIT.: Matemati~ki bilten#, kn. 14 (XL),
1990; istoto, kn. 24 (L), 2000.
N. C.
BILTEN NA DRU[TVOTO
NA FIZIÂRITE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
(Bulletin des physiciens de la Republique Macedoine) nau~no i stru~no
spisanie {to go izdava DFM, vo
1977 izdvoeno od Biltenot na
DMFM. Vo periodot 19772003 g.
se izdadeni 15 toma so okolu 1.800
stranici. Objaveni se 185 statii,
glavno nau~ni i stru~ni, i pomal
broj informacii za ~lenstvoto od
op{t karakter ili napisi za oddelni ~lenovi. Poslednive desetina godini pove}eto napisi se
naso~eni kon obrazovanieto po
fizika. Vo ovoj period kako avtori se javuvaat i lica od drugi zemji. Glavni redaktori bile: \. Sinadinovski (197779), Z. Stojanov
(198083), V. Gu~ev (198487), G.
Mavrodiev (1988 91), D. Ger{anovski (199293), Q. Petkovski
(199496), B. Veljanoski (1997), V.
Micevski (199899), M. FukarovaJurukovska (2000 01) i N. Andonovska (200203).
V. Ur.
BILTEN NA MLADITE
(Skopje, vtora polovina na 1940)
ilegalen organ na PK na SKOJ
za Makedonija. Izlegol samo eden
broj, na makedonski jazik. Urednik bil toga{niot sekretar na
PK na SKOJ za Makedonija Dobrivoe Vidi}.
S. Ml.
BILTEN NA REPUBLI^KIOT ZAVOD ZA UNAPREDUVAWE NA [KOLSTVOTO in-
BIOLO[KI
formativno glasilo na Zavodot

za unapreduvawe i prou~uvawe na
{kolstvoto na NRM/SRM (1957
1970). Prvata godina se otpe~ateni 8 broja, a od 1960 godina izleguva vo 6 broja godi{no. K. Kamb.
Informativen
Bilten, organ
na UKiM vo
Skopje
BILTEN NA UNIVERZITETOT SV. KIRIL I METODIJ# slu`ben organ na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje, vo koj se objavuvaat izve{taite na recenzentskite komisii za izbor vo nastavno-nau~ni, nau~ni i sorabotni~ki zvawa,
recenziite na doktorski disertacii i recenziite za u~ebnici vo
visokoto obrazovanie, kako i referatite za izbor vo zvawata
po~esen profesor# i po~esen
doktor# na Univerzitetot Sv.
Kiril i Metodij#. Izleguva od
maj 1957 godina, dvapati mese~no.
Go ureduva generalniot sekretar
na Univerzitetot. Do 2004 godina
se izlezeni 868 broja.
K. Kamb.
BIMBILOVSKI, Risto (Ohrid,
1933) maratonec vo plivawe vo
najte{kiot peperutka stil. Diplomiral na Teatarskata akademija vo Qubqana (1963) i na Filozofskiot fakultet vo Zagreb
(1968). Vo peperutka stil preplival 20-tina razli~ni destinacii
na Ohridskoto i na Prespanskoto Ezero vo dolìna od po
okolu 20 km. U~estvuval i na maratoni vo Egipet, Italija, Liban
i Kanada.
S. Ml.
BIOAKUMULACIJA proces
na akumulacija na odredena supstancija vo biolo{ki sistem.
Kraen produkt na bioakumulacijata e zgolemena sodrìna na supstancijata nare~ena bioakumulant vo biolo{kite sistemi, sporedeno so okolnata sredina (voda,
vozduh, po~va). Bioakumulacijata
moè da se podeli na biokoncentracija (vnesena od neìvata sredina) i biomagnifikacija (vnesena preku sinxirot na ishranata).
Sv. K.
BIODIVERZITET ili biolo{ka raznovidnost raznovidnost na site organizmi na globalno nivo, vklu~itelno i genetska-
Preìvuvawe i vo surovi uslovi: divi zaja~iwa vo {umskiot rezervat Jasen#
ta raznovidnost. Vo po{iroka
smisla, so ovoj poim se otslikuvaat odnosite me|u genite, vidovite i ekosistemite. Vidovite ja
zazemaat centralnata pozicija vo
konceptot za biolo{kata raznovidnost, bidej}i genite se sostaven del na vidovite, a vidovite se
komponenti na ekosistemite. Biodiverzitetot go vklu~uva vo sebe celokupnoto prirodno biolo{ko bogatstvo {to go opkruùva ~ovekot i od koe zavisi negovata blagosostojba i idninata.
Osnovni karakteristiki na biolo{kata raznovidnost vo Republika Makedonija se bogatstvoto i
heterogenosta na vidovite i ekosistemite. Toa e rezultat na specifi~nata geografska polo`ba,
kako i na promenite {to se odvivale vo izminatite geolo{ki periodi, osobeno pri krajot na tercierot, glacijalniot i postglacijalniot period. Seto toa ostavilo trajni belezi vrz dene{nata
flora, fungija i fauna, {to se
potvrduva so prisustvoto na golem broj reliktni i endemi~ni
vidovi. Biolo{kata raznovidnost vo Makedonija vklu~uva pove}e od 18.000 taksoni od florata, fungijata i faunata, od koi
pove}e od 900 taksoni se makedonski endemiti. Golemoto raznoobrazie na ekosistemite, vo ~ii
ramki se registrirani pove}e od
260 rastitelni zaednici, se isto
taka potvrda za visokiot biodiverzitet na na{ata zemja.
LIT.: S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Ma-
cedonia (First National Report). Ministry of Environment and Phisical Planning, Skopje, 2003;
K. J. Gaston R. David, Hotspots across Europe,
Biodiversity Letters#, 2, 1994, 108116; J. Reed, B. Krystufek, W. Eastwood, The Physical
Geography of the Balkans and Nomenclature of
place names, vo: Balkan Biodiversity: Pattern
and Process in the European Hotspot, Dordrecht/Boston/London, 2004; I. R. Savic, S. Petkovski, M. B. P. Curcic, P. K. Beron, O. Popovska, The Faunal Diversity in the Balkan Peninsula, vo: Abstract Book, Second International Congress on the Biodiversity, Ecology and Conservation of the Balkan Fauna, Ohrid, September
1998.
Sv. P. V. Sid.
BIOLO[KI ISTRA@UVAWA VO MAKEDONIJA nema

pi{ani dokazi za postoewe na biolo{kata misla vo Makedonija s#
do XVIII i po~etokot na XIX vek.
Kon polovinata na XIX vek se pojavuvaat prvite botani~ki i faunisti~ki trudovi Frivaldsky (1835,
1834), A. Bou (1840) i A.Grisebach
(1848). Retkite istraùva~i, prete`no poedinci od sosednite ili
od drugite evropski zemji navleguvaat vo dostapnite lokaliteti
vo Makedonija. Do vtorata dekada
od XX vek istraùvawata se ograni~eni i poedine~ni. Podocna
ima nau~nici po poteklo od Makedonija, obrazovani vo stranstvo, koi dale pridones vo razvitokot na biolo{kite disciplini
vo sosednite zemji. Eden od niv e
Boris Kitanov, ~ii roditeli se
od Makedonija, kako i Tomo Hr.
Zahariev, roden vo Prilep, obrazovan vo Sofija, koj ima zna~aen
pridones vo razvivaweto na {umarstvoto. Vo Belgrad e Ksenofon [ahov, roden vo Ohrid. Vis153
BIOMASA
tinskoto vtemeluvawe na biolo{kite disciplini po~nuva po formiraweto na institutite i laboratoriite, osobeno po formiraweto na Biolo{kiot institut vo
ramkite na prvata visoko{kolska
institucija vo Makedonija, na Filozofskiot fakultet (1946). Site
dejnosti, uslovno moàt da se podelat na tri periodi.
Prviot period, vo prvata polovina na XIX vek, e istraùvawe na
florata i faunata vo Makedonija, otkrivaj}i dotoga{ nepoznati
vidovi rastenija i ìvotni. Ceneti prilozi za dotoga{ nepoznati ribi i polàvi od Ohridskoto
Ezero objavilile Sturany (1894) i
Steindachner (188218951897), @.
\or|evi} (1905) za fito i zooplanktonot na Ohridskoto Ezero, a Spiridon Brusina (1896) go istraùva zna~eweto na endemskite ribi vo Ohridskoto Ezero. Od
1900 do 1920 g. se zgolemuva brojot
na publikuvanite floristi~ki i
faunisti~ki trudovi.
Vtoriot period opfa}a otvorawe centri vo Makedonija. Sogleduvaj}i ja zdravstvenata sostojba
na naselenieto so 21% mortalitet (kaj decata 54%), se formira
Antimalari~na komisija (1921)
sostavena od stranski i od doma{ni eksperti. Po inicijativa
na A. [tampar se formiraat pet
bakteriolo{ki stanici, se vospostavuva antimalari~na profilaksa i slezinski indeks. Bakteriolo{kata stanica vo Skopje
prerasnuva vo Zavod za tropski
bolesti (1925), so svoja zgrada, donacija na Rokfeler. Ispituvawata se naso~eni kon suzbivawe na
zaraznite bolesti, opfa}aj}i i
del od socijalnata higiena. Nabrgu se formira i Zoolo{kiot muzej (1926), koj prerasnuva vo Prirodonau~en muzej na Makedonija,
kako institucija vo koja se odviva organizirana kolekcionerska,
nau~no-istraùva~ka i izdava~ka
dejnost. Golem broj rastenija i
ìvotni go dobile svoeto ime
spored lokalitetot kade {to se
najdeni. Vtemeluva~ na muzejot e
d-r Stanko Karaman, koj u{te vo
1923 g. gi izu~uva vodite na ezerata, rekite, blatata i orizi{tata,
istraùvaj}i gi pri~inite za malarijata. Otkriva 5 vida komarci
(Anopheles), od koi dva se dotoga{
nepoznati, i predlaga merki za
nivno suzbivawe so vnesuvawe na
rip~eto gambuzija vo blatata i
orizi{tata. Vo 1935 g. e formirana Hidrobiolo{kata stanica
vo Ohrid so cel da se organiziraat sistematski istraùvawa na
ìviot svet vo Ohridskoto Ezero i proizvodstvo na rip~iwa od
ikra za poribuvawe na ezeroto so
ohridska pastrmka. Inicijativa
154
za organizirawe dava d-r Sini{a

Stankovi}.
Tretiot period zapo~nuva so
otvoraweto na Filozofskiot
fakultet (1946). Biolo{kiot institut e eden od institutite na
Prirodnomatemati~kiot oddel.
Se formiraat neophodnite ve`balni, u~ilnici za nastava po biologija. Taa se izveduva od prof.
Boris Kitanov (botanika), prof.
Petar Ikonomov (zoologija) i
dovi, 7 monografii, 5 univerzitetski u~ebnici. Po 2000 g. se obrazuvaat kadri po molekularna

biologija, encimologija, transfer na geni, interventno oploduvawe, bestelesno oploduvawe, a
so voveduvaweto na elektronskata mikrospkopija e ovozmoèn prodor vo submikroskopskata gradba na kletkite, kako i
na mnogu strukturi na nivo na moRad. Gr.
lekuli i geni.
Biomasa na bukovi ekosistemi vo Nacionalniot park Gali~ica
prof. Lav Lozinski (animalna fiziologija). Deficitarnite disciplini se popolneti so renomirani viziting profesori od jugoslovenskite univerziteti: d-r
S. Stankovi}, d-r M. Radovanovi}, d-r St. Jakovlevi}, d-r R.
Glavini}, d-r Ivan \aja, d-r St.
\ilineo, d-r B. Milovanovi} od
Belgradskiot univerzitet. D-r
Ivo Horvat, d-r St. Horvati}, dr Vale Vouk, d-r Davor Mili~i},
d-r Vanda KohanskaDevide, d-r
Zvonko Devide, d-r St. [oljan i
d-r R. Verner od Zagrepskoto sveu~ili{te, a d-r Miroslav Zei od
Qubqanskiot univerzitet. So
doa|aweto na d-r Roko Vukovi}
(1949) i d-r Mihovil Gra~anin
(1955), biolo{kata nastava se
pro{iruva so citologija, fiziologija i so ekologija na rastenijata. Prvite asistenti, izbrani
me|u najdobrite studenti zavr{eni vo 1951 g., se: Kiril Micevski,
Qubica Arsova, Risto Buzalkov,
Aleksandar Dimovski, Radmila
Vojdanovska, Risto Kocarev,
Qup~o Grup~e, koi po doktoriraweto se izbrani za docenti. Sozdadeni se uslovi za nau~noistraùva~ka rabota, pe~ateni se brojni nau~ni trudovi, monografii,
u~estva na kogresi i simpoziumi.
Vo 1978 g. vo organizacija na Makedonskoto biolo{ko dru{tvo se
odrà V kongres na biolozite na
Jugoslavija (1988), a vo organizacija na Makedonskoto ekolo{ko
dru{tvo se odrà IV kongres na
ekolozite na Jugoslavija. Vo 1998
g. e odràn i Prviot kongres na
ekolozite na Makedonija so me|unarodno u~estvo. Odbraneti se
nad 70 doktorski disertacii, otpe~ateni se nad 1.200 nau~ni tru-
BIOMASA NA NADZEMNI
ORGANI NA BUKOVI EKOSISTEMI ja so~inuvaat site
nadzemni organi na rastitelnite
organizmi vo bukoviot ekosistem
(lisja, stebla, granki, zelenesti
organi na trevesti rastenija).
Goleminata na biomasata zavisi
od starosta na bukoviot ekosistem. Prosekot na biomasa iznesuva 268,5 t/ha suva materija vo gorskiot bukov ekosistem. Vo dabovite ekosistemi, biomasata na
nadzemnite organi (Querceto Frainetum Cerris macedonicum) vo Nacionalniot park Gali~ica za 50godi{na starost iznesuva 231 t/ha
suva materija. Vo ridskite trevesti ekosistemi biomasata varira od 200400 kg/ha suva materija.
Q. Gr.
BIOMASA NA PODZEMNI
ORGANI VO [UMSKI EKOSISTEMI varira vo {iroki
ramki. Vo bukovite ekosistemi vo
Nacionalniot park Mavrovo iznesuva 57 t/ha, a vo daboviot ekosistem od ploska~i cer vo Nacionalniot park Gali~ica iznesuva
67 t/ha. Masata e sostavena od skeletni koreni {to gi dràt steblata ispraveni i od trofi~en del
na korenite, so koi rastenijata
se snabduvaat so voda i so hranlivi mineralni materii.
Q. G.
BIOSISTEMATIKA biolo{ka disciplina {to ja prou~uva raznovidnosta na ìviot svet
(rastenijata, ìvotnite, mikroorganizmite i gabite), nivnite
srodstveni odnosi, pati{tata na
nivnata evolucija i gi sistematizira vo odredeni klasifikacioni sistemi. Biosistematskite
prou~uvawa vo Makedonija se za-
BIS-BEZ#
po~nati u{te kon sredinata na

XVIII vek (Frivaldsky, 1835, 1836;
Grisebach, 1843, 1844 i drugi) i so
razli~en intenzitet se odvivaat
s# do denes. Tie se intenziviraat
so formiraweto na Prirodonau~niot muzej na Makedonija
(1926), Hidrobiolo{kiot zavod
vo Ohrid (1934), Institutot za
biologija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje
(1946) i Zemjodelsko-{umarskiot
fakultet vo Skopje (1947). Dosega se objaveni nad 3.000 trudovi
{to se odnesuvaat na sistematikata na razli~nite grupi od florata, faunata, fungijata i mikroorganizmite od teritorijata
na RM. Postojat razli~ni sistemi so koi se pravi obid da se klasificira celokupnata biolo{ka
raznovidnost. Spored sovremeniot klasifikaciski sistem na Vitaker (Whittaker, 1969), site ìvi
organizmi se grupirani vo 5 carstva: mikroorganizmi (Monera),
algi (Protista), gabi (Fungi), vi{i
rastenija (Plantae) i ìvotni
(Animalia).
Vl. M.
Birlik organ na NOFM na turski jazik
BIRLIK (tur.: Birlik edinstvo) (Skopje, 23. XII 19441998)

vesnik, organ na NOFM, a potoa
organ na SSRNM, na turski jazik,
kako glasilo na turskata nacionalnost vo DFM/NRM/SRM/RM.
Prviot broj bil otpe~aten vo
Pe~atnicata Goce Del~ev. Prvin izleguval kako mese~nik, potoa na petnaeest dena, na deset dena, edna{ nedelno i sekoj vtor
den (od 1971), vo tira` od 2.000
3.000 primeroci. Glavni i odgovorni urednici bile: Daut Nureti, [ukri Ramo, Mustafa Karahasan, Fahri Mehmed-Kaja, Nexati Zekirija, Arif Ago, Vefki
Hasan i Drita Karahasan. Kako
del na NIP Nova Makedonija,
dolgo vreme go koriste{e zaedni~kiot informativen servis,
no ima{e i svoi dopisnici niz
Makedonija, so napisi za politi~kite, ekonomskite, kulturnite i drugite problemi, so naglaska na op{testveniot ravitok na
turskata narodnost vo Makedonija. Ima{e zna~ajno vlijanie za
oformuvaweto na javnoto mislewe na Turcite vo Makedonija.
Prerasnuvaj}i vo novinsko-izdava~ka ku}a, gi izdava{e i detskite spisanija Sevin~ (tur.: Radost, 1952) i Tomurdùk (tur.:
Pupka, 1957), kako i spisanieto
za op{testveni pra{awa i umetnost Sesler (1965).
1980, 433-434; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 124. S. Ml.
BIRMINGEMSKA DEKLARACIJA deklaracija za Jugoslavija na Evropskiot sovet na EZ za

Jugoslavija (16. X 1992) koja, vo
kontekst na zakanuva~kata ~ove~ka tragedija od {iroki razmeri
na teritorijata na Jugoslavija, se
osvrnuva i na vlo{enata ekonomska situacija vo RM i konstatira
potreba za prezemawe soodvetni
merki za spre~uvawe na nesakanite posledici od sankciite na ON
kon SRJ.
IZV.: Deklaracija za porane{na Jugoslavija, Birmingem, 15-16.X 1992, Me|unarodna politika#, br.1012-92.
T. Petr.
BIRO ZA METROLOGIJA osnovano vo 2002 g. vo ramkite na

Ministerstvoto za ekonomija za
da se vovede nacionalen sistem na
mernite edinici so cel da se odgovori na me|unarodnite obvrski
i da se za{titat interesite na
gra|anite preku soodvetna zakonska metrologija. Vo laboratoriite poseduva najsovremena oprema za kalibracija i verifikacija na mernite uredi. RM e ~lenka
na Me|unarodnata organizacija
za zakonska metrologija.
V. Ur.
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO v. Pedago{ki
zavod na Makedonija
BIROKRATIJATA VO DFM/
NRM/SRM/RM op{testven sloj
{to go so~inuvaat administrativnite slu`benici na site ramni{ta na dràvnata organizacija. Birokratskiot sloj vo Makedonija vo periodot 19461990 godina naglo se {ire{e preku
dràvniot i ednopartiskiot aparat i dobi zna~itelno visok status vo hierarhijata na op{testveniot presti` i privelegii.
Negovoto u~estvo vo vkupnoto
naselenie se dviè{e me|u 7,5 i
8,6%. Birokratskiot sloj ima
tri potsloevi. Visoki slu`benici, koi se vraboteni vo najvisokite dràvni organi, po pravilo
se so visoko obrazovanie i so visok presti` vo skalata na profesiite. Sredniot i niskiot potsloj gi so~inuvaat onie {to se
vraboteni vo op{tinskite sobranija i sudovi, kako i {alterskite
slu`benici {to imaat sredno i
vi{o obrazovanie i zna~itelno
poniski prihodi, mo} i presti`.
Vo periodot na tranzicijata (po
1990) op{testvenata pozicija na
administracijata zna~itelno se
menuva, so tendencija za nejzino
vnatre{no raslojuvawe i nadol-
na podvi`nost. Visinata na platite, osobeno na sredniot i na

niskiot potsloj, zna~itelno zaostanuva vo odnos na sli~nite po
obrazovanie kaj pretpriema~kite i menaxerskite sloevi i grupacii. Nejzinata mo} i ostvareniot presti` opadnaa do linija
na nesigurnost vo zadrùvaweto
na rabotnoto mesto poradi politikata za nejzinoto zna~itelno
namaluvawe, no i poradi partiskite vrabotuvawa i otpu{tawa.
LIT.: Mihajlo \uri}, Sociologija Maksa Vebera, Beograd, 1997.
Pet. G.
BISALTI naselenie {to ìveelo vo Bisaltija, zapadno i isto~no od r. Strimon, severno od

Amfipol. Nivnoto naseluvawe
na isto~niot breg na Strimon se
slu~uva, najverojatno, so osvojuva~kite pohodi na Aleksandar I
Makedonski vo V v. od st.e. Nivni
sosedi se Edoncite i Odomantite. Vo 167 g. od st.e. B. bile pripoeni kon prvata makedonska oblast, koja se prostirala od r.
Strimon do r. Mesta.
LIT.: Thoucidides, 4 vols., Harvard University
Press, 1958; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.
BISALTIJA oblast vo Makedonija po dolniot tek na r. Strimon. Naselenieto Bisalti ìvee

zapadno i isto~no od r. Strimon,
oblast naselena od Odomantite i
Edoncite. Spored najstaroto svedo{tvo kaj Herodot, taka se narekuva oblasta okolu gradot Argila (zapadno od Strimon). Tukidid
ja spomnuva vo kontekst na osvojuvawata na makedonskiot kral
Aleksandar I Makedonski i pro{iruvaweto na dràvata do
Strimon. Vo oblasta se nao|aat
gradovite: Berga, neidentifikuvaniot grad Adrijanopol, gradot
Evporija (go spomnuva Stefan
Vizantiski) i dr. Po Makedonsko-rimskite vojni (po 148 g. od
st.e.) B. $ pripa|a na prvata makedonska oblast, t.n. prva meridija.
LIT.: Herodotus, 4 vols., Harvard University
Press, 1960; Thoucidides, 4 vols., Harvard University Press, 1958; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957.
A. [uk.
Grupata Bis-Bez
BIS-BEZ# makedonska rokgrupa formirana 1965 g. so spojuvawe na dvete toga{ najpopular155
BISERNICA
ni grupi Biseri# i Bezimeni#.

Grupata ja so~inuvaa: Konstantin
Ikonomov, Stef~e Janevski, Dimitar êmkov, Lambe Smilevski,
Stanislav Dlaka i Dimitar Popankov. Na svojot repertoar ima{e pesni {to bea inspirirani od
makedonskiot muzi~ki folklor
(Dal da pla~am il da pejam#;
Bilo i pominalo#; [to e vreva
na sred selo#), so {to stana vtemeluva~ na stilot {to podocna
be{e baza na aktivnosta na drugi
grupi (Leb i sol#). Grupata postoe{e sedum godini i ima{e mnogubrojni nastapi vo Makedonija i
vo nekolku evropski zemji. Prestana da raboti 1972 g., a podocna,
nekolku pati, povtorno se sostavuva{e (vo 1994 go snimi edinstveniot album Dal da pla~am il
da pejam#), pred s so nostalgi~en
efekt.
M. Kol.
BISERNICA najmal ì~en
trza~ki muzi~ki instrument, so
~etiri ìci, vid tambura {to
ima uloga na voda~ na glavnata
melodiska linija vo ramkite na
muziciraweto na tambura{kite
orkestri.
LIT.: Daragoslav Devi, Etnomuzikologija, III deo, (skripta), Beograd, 1977, 192.
\. M. \.
BISEROV, Dimitar Janakiev

(Okujli) (Dupnica, den. Stanke
Dimitrov, 1840 Dupnica, 1886)
u~itel, op{testvenik, publicist, preveduva~, poet i sobira~
na narodni pesni za Stefan Verkovi}. Se {koluval vo rodniot
grad i vo Rilskiot manastir kaj
Neofit Rilski, a potoa bil u~itel vo Dupnica (18501860; 1868;
18701879), Berovo, Male{evsko
i Gorna Xumaja (den. Blagoevgrad, 1863-1864). Toj e osnova~ na
~itali{tata vo Dupnica (1858) i
Gorna Xumaja (1864).
LIT.: A. Stoilov, Dokumenti i bele`ki
ot minaloto na blgarite v Makedoni,
ZbBAN, 9, Sofix, 1918, 4; V. [arkov,
Grad Gorna Dùmax. Minalo i dnes, Sofix, 1929, 102104; A. Medìdiev, Dupnica i beleìti dupni~ani prez epohata na
Vzra`daneto, Dupnica, 1940, 198201.
S. Ml.
BISLIMI, Mexit (s. Kopanica,

Skopsko, 15. X 1929) politi~ki
rabotnik. Zavr{il vi{a upravna
{kola. ^len na SKJ (od 1947).
Bil sekretar na Op{tinskiot
naroden odbor, na~alnik na oddelenie i {ef na Mesnata kancelarija, potoa pratenik vo Republi~kiot sobor na Sobranieto na
SRM i ~len na Odborot za buxet
i na Odborot za grade`ni{tvo i
komunalno-stanbeni pra{awa.
S. Ml.
BISTRA visoka planina {to

se protega vo Zapadna Makedonija. Pripa|a kon zapadnomakedon156
Planinata Bistra
skite planini. Se izdiga pome|u

Ki~evskata Kotlina na istok,
dlabokata dolina na Mavrovska
Reka i Radika na zapad, so koja e
oddelena od planinite Korab i
De{at, Mavrovskata Kotlina na
sever i Mala Reka, Garska i Jamska Reka i tektonskiot preval Jama (1.100 m) na jug. Kako jasno izrazena morfostrukturna celina
Bistra zafa}a povr{ina od 572,8
km so 8 vrvovi so nad 2.000 m.
Najvisok vrv e Medenica (2.163
m), a poistaknati se u{te: Trebi{ka Rupa (2.154 m), ]urkov Dol
(2.111 m), Govedarnik (2.018 m) i
dr. Bistra ima sloèna geotektonska gradba. Vo poniskiot del
se javuvaat stari paleozojski
{krilci filitoidi, a najvisokiot del e pokrien so trijaski varovnici so debelina od 400 m.
îstite trijaski varovnici ovozmoìle intenzivna karstifikacija i pojava na skoro site povr{inski i podzemni karstni formi. Od povr{inskite karstni
formi se izdvojuvaat malite karstni poliwa: Toni Voda, Suvo
Pole, Govedarnik, Lazaropole i
dr. Na oddelni mesta, kako {to se
Suvo Pole i Sultanica, se razvieni vrta~i, ~esto i do 50 na 1 km,
taka {to reljefot dobiva izgled
na sipani~av karst. Od podzemnite karstni formi se izdvojuva
pe{terskiot sistem Alilica,
koja se sostoi od Gorna i Dolna
Alilica, Kalina Dupka i [arkoa Dupka. Na Bistra ima pojava
na fosilen glacijalen reljef,
osobeno cirkovi. Vo poniskite
delovi se sre}avaat {umski kompleksi, a na povisokite prostrani planinski pasi{ta pogodni za
sto~arstvo.
LIT.: D. Manakovi}, T. Andonovski, Reljef na planinata Bistra, Bistra I, Pri-
rodni i sociogeografski prou~uvawa na

planinata Bistra#, MANU, Skopje, 1983.
T. And.
BISTRICA reka vo Egejskiot

del na Makedonija, Republika Grcija. Taa e vtora po golemina reka
vo Makedonija. Izvira od jugozapadnite delovi na planinata Vernon, zapadno od vrvot Vitoi (2.128
m), a vo Egejskoto More se vleva
kaj Solunskiot Zaliv i zaedno so
r. Vardar gradat delta. Dolga e
297 km, a slivot zafa}a povr{ina
od 6.971,7 km2. Od izvorot do severno od planinata Vunosa (1.588
m) te~e vo pravec severozapad-jugoistok, a ottuka laktesto svrtuva
vo pravec jugozapad-severoistok.
Pred vlivot vo Solunskiot Zaliv
povtorno dobiva pravec na te~ewe
severozapad-jugoistok. Poradi
maliot pad i ~estite poplavi vo
Solunsko Pole, nejzinoto korito
e regulirano.
Dr. V.
BISTRICA selo vo Bitolsko.
Se nao|a vo isto~noto podno`je
na planinata Baba, raspoloèno
od dvete strani na Krae{ka Reka
na nadmorska viso~ina me|u 600 i
700 m. Vo poslednite godini naselenieto e vo opa|awe, i toa od
1.140 `. vo 1981 g. se namaluva na
1.015 `. vo 2002 g. Od niv 949 bile
Makedonci, 55 Albanci i 11 drugi. Glavno zanimawe e odgleduvaweto ìtni i gradinarski kulturi i ovo{tarstvoto. Ima osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena
stanica.
Al. St.
BISTRICA srednovekovna naselba, na ok. 4,5 km severoisto~no
od Bogomila. Se spomnuva kako
posed na skopskiot manastir Sv.
GeorgiGorg vo gramotite na
Konstantin Asen (ok. 1258) i Milutin (1299/1300). Bistrica mu se
BITKATA
Kowska pateka kon s. Bistrica, Baba Planina
podaruva na manastirot zaedno so

nivite, vodenicite, senokosite,
pasi{tata, letovi{tata i zimovi{tata, kobilite i ovcite i so
site drugi prava na seloto.
LIT.: Spomenici za srednovekovnata i
ponovata istorija na Makedonija, I,
Skopje, 1975.
K. Ax.
BISTRICA, ISELENI^KA
ORGANIZACIJA (Sinsinati,
Ohajo, SAD, 1928) organizacija
na Makedoncite od Lerinsko,
Prespansko i Bitolsko. Organizacijata otvorila u~ili{te, aktivni bile i Mladinskata i @enskata sekcija, a formirana bila
i Dramska sekcija {to davala
pretstavi, me|u koi i Makedonska krvava svadba.
Sl. N.-K.
BITI, Olga (Solun, 1883 Kibuc Gat, Izrael, 1970) pisatelka, cionisti~ka aktivistka. Bila
najaktiven ~len na Svetskata
ènska cionisti~ka organizacija WIZO vo Skopje (do 1941). Go
organizirala celokupniot kulturen ìvot na mladinata vo ramkite na kenot na mladinskata organizacija Ha{omer Hacair.
Po nejzini dramski tekstovi, napi{ani na ladino, se izveduvale
brojni pretstavi, na koi taa bila
reìser, scenograf, svirela na
klavir i bila sufler i kostimograf.
J. Nam.
BITKATA VO TRSJE (s. Lerinsko, krajot na maj 1902) bitka

pome|u ~etata na Marko Lerinski i osmanliska potera. Vo s.
Trsje vlegla osmanliska potera
za da gi razoruà tamo{nite selani i pritoa bile otkrieni ~etata na Marko Lerinski i kosturskite rakovoditeli Pando
Kqa{ev i Vasil âkalarov. Po
nekolku~asovna bitka ~etata se
izvlekla bez zagubi, a od osmanliska strana zaginale 7 vojnici.
Poradi ovoj nastan bile privedeni 120 selani, a od niv 30 bile odvedeni vo Bitolskiot zatvor.
LIT.: Hr. Silnov, Osvoboditelnite
borbi na Makedoni, 1, Sofi, 1933. V. \.
BITKATA ZA LERIN (1949)

edna od najèstokite bitki me|u
edinicite na DAG i vladinata
armija. Na 12 fevruari 1949 g.
edinicite na DAG go napadnale
gr. Lerin. Vo ovaa bitka u~estvuvale 18., 14. i 107. brigada na
DAG, vo koi ok. 70% od vojnicite
bile Makedonci. Po golemite
~ove~ki zagubi (1.200 ubieni),
edinicite na DAG se povlekle vo
regionot na Prespa. Bitkata vo
Lerin (po bitkite na Vi~o i Gramos), bila edna od najkrvavite bitki vo Gra|anskata vojna vo Grcija.
LIT.: d-r R. Kirjazovski, Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii na Makedoncite od Egejska Makedonija 19451949, Skopje, 1985.
St. Kis.
BITKATA KAJ ADRIJANOPOL (14. IV 1205) pome|u Latinite i Bugarite, pomognati od kumanski odredi. Kumanite go napadnale logorot na Latinite kaj
Adrijanopol i prepravaj}i se deka begaat, ja namamile latinskata
vojska vo zaseda. Latinite pretrpele stra{en poraz. Na bojnoto
pole ostanale golem broj ricari
i baroni, a carot Balduin I bil
zaroben i odveden vo Trnovo.
LIT.: J. Longnon, LEmpire latin de Constantinople et la Principaute de Moree, Paris, 1949.
K.Ax.
BITKATA KAJ GAVGAMELA

(1. X 331 g. od st.e.) bitka na leviot breg na r. Tigar me|u makedonskata vojska predvodena od
Aleksandar III Makedonski i persiskata vojska predvodena od Darij III. Udarnata sila na makedonskata vojska na dvete krilni pozicii e kowicata, a na centralnata e falangata. Aleksandar
primenil odli~en strate{ki
plan so voveduvawe vtor borben
red; zad sekoe krilo postavuva odredi koi, vo slu~aj na napad od
grb ili strani~en, moàt da se
svrtat i da formiraat zatvoren
pravoagolen red so udarnata borbena linija. Glavniot udar go zadava vo centarot, kade {to se nao|a Darij so svoite elitni vojski
(Indijci na slonovi, baktriskata, persiskata i skitskata kowanica so srponosni koli); Persijcite se razbieni, a Darij bega od
bojnoto pole. Po pobedata Aleksandar se proglasuva za Car na
Azija#. Na 100 km od Gavgamela se
zapleneti bogatstvoto na Darij,
negovata borna kola i oru`jeto.
LIT.: Arijan, Aleksandrovata Anabasa.
Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; K. K.
Ruf, Istorija na Aleksandar Makedonski. Prev. Q. Basotova, Skopje, 1998; F.
Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot
period, Skopje, 1995.
A. [uk.
BITKATA KAJ GRANIK vo

Propontida (334 g. od st.e.) prva
bitka na Aleksandar III Makedonski so Persijcite. Vojskata na
Persijcite i helenskite naemnici hopliti od poziciite na strmniot desen breg i vozvi{enijata
okolu rekata lesno go sledat dvièweto na makedonskata vojska.
Aleksandar ne go prifa}a sovetot na vojskovodecot Parmenion
da se povle~at za da is~ekaat popovolna situacija i dava naredba
da se napadne neprijatelot. Vo
èstokata bitka Aleksandar e
ranet. Persijcite imaat iljadnici zaginati vojnici i 2.000 zarobeni. Zarobenite naemnici He-
BITKATA VO MOGILA (s. Bitolsko, 8/21 maj 1903) bitka pome|u ~etata na Paraskev Cvetkov
i turskata vojska i àndarmerija.
Po izvr{eno predavstvo vo no}ta
20/21 maj ~etata bila opkolena.
Vojvodata Cvetkov bil predupreden za opkoluvaweto, no re{il
~etata da se bori. Bitkata prodolìla do naredniot den. Turskite sili upotrebile artilerija.
Od dvaesetina du{i, kolku {to
broela ~etata, zaginale 13-14, me|u
niv i vojvodata Paraskev Cvetkov.
Zaginatite bile pogrebani pokraj
oltarot na selskata crkva vo zaedni~ka grobnica.
Bitkata kaj Granik (334 pr.n.e.)
157
BITKATA
leni Aleksandar gi ispra}a vo

Makedonija na prinudna rabota, a
300 persiski voeni opremi ispra}a vo Atina, kako dar na boìcata Atena vo hramot na Akropol.
A. [uk.
BITKATA KAJ YVEGOR (Carevoselsko, 16. IX 1944) bitka za

osloboduvawe na Carevo Selo
(Del~evo). U~estvuvale i dobrovolci od Gornoxumajsko, a petmina od niv zaginale.
LIT.: Bezsmrtnite 1922/1944. Zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi,
1971; Metodi Petrov i Asen Dermendìev, Pirinski sokoli, Sofi, 1970. V. Jot.
BITKATA KAJ IPSOS (301 g.

od st.e.) bitka me|u dijadosite
(naslednicite) na carstvoto na
Aleksandar. Vo Frigija, za prevlast vo Azija, vojuvaat Lisimah i
Selevk protiv Antigon Ednookiot i Demetrij. Vo bitkata Antigon zaginuva, a negoviot sin Demetrij se povlekuva kon Efes. Po
ovaa re{ava~ka bitka carstvoto
e podeleno: Lisimah ja prezema
Mala Azija do Tauros, Selevk
Ermenija, Kapadokija, Mesopotamija i Sirija; Ptolemaj go zadrùva Egipet.
BITKATA KAJ ISOS (333 g. od

st.e.) bitka me|u makedonskata
vojska predvodena od Aleksandar
III Makedonski i persiskata
predvodena od periskiot car Darij III Kodoman. Vo tesnecot kaj r.
Pinar genijalniot strateg Aleksandar vo od ja postrojuva vojskata vo nov borben red za da onevozmoì napad od grb. Makedonskata
vojska ja pregazuva rekata i vo
èstokata bitka Aleksandar napa|a na bornata kola na Darij,
pri {to bil ranet. Po pobedata
na makedonskata vojska, Darij bega od bojnoto pole, dodeka negovoto semejstvo i carskoto bogatstvo se zapleneti. Zagubite na
persiska vojska se ogromni, okolu
100.000 vojnici, dodeka od makedonska strana 300 pe{aci i 150
kowanici. So ovaa bitka Aleksandar gi osvojuva prednoaziskite zemji na Persiskoto Carstvo.
A. [uk.
BITKATA KAJ KINOSKEFALI (197 g. od st.e) poslednata

bitka vo Vtorata makedonskorimska vojna (200197 g.) me|u makedonskata dràva za vreme na
kralot Filip V i rimskite vojski. I pokraj prvi~nite uspesi,
makedonskata falanga e razbiena
od zdruènite voeni sili na Rimjanite, Ilirite, Dardancite i
helenskite polisi; 8.000 vojnici
zaginuvaat, a 5.000 se zarobeni.
Filip V, pri povlekuvawe vo Larisa, ja zapaluva kralskata arhiva, pred gradot da padne vo racete
na Rimjanite. Kaj Tempa e sklu~eno ~etirimese~no primirje i Filip V so vojskata se povlekuva vo
Makedonija.
LIT.: Polybius, The Histories, Harvard University Press, 1960; Istorija na makedonskiot
narod 1, Skopje, 2000.
A. [uk.
BITKATA KAJ KLOKOTNICA (9. III 1230) pome|u Bugarite, predvodeni od carot Ivan II
Asen, i Epircite na ~elo so Teodor I Angel. Vo èstokiot sudir
na r. Marica epirskata vojska
pretrpela teòk poraz. Teodor
Angel padnal vo zarobeni{tvo,
zaedno so golem broj negovi rodnini, vojskovoda~i i drugi vidni
epirski blagorodnici. Po pobedata Bugarija vospostavila prevlast na Balkanot.
LIT.: D. Nicol, The Despotate of Epiros, Oxford, 1957, 110111.
K. Ax.
BITKATA KAJ KURAPEDION (281 g. od st.e.) poslednata

golema bitka vo epohata na dijadosite; se odigrala vo Lidija, me|u Lisimah i Selevk, za kralskiot prestol vo Makedonija. Vo bitkata zaginuva Lisimah koj, kako
kral na Makedonija (284281), vo
ovoj period uspeva da ja nametne
vlasta vo Tesalija, Fokida i Etolija. Pobednikot Selevk (posledniot od dijadosite, osnova~ na dinastijata Selevkidi, koja vladee
so azijskiot del) istata godina e
ubien od Ptolemaj Keraun, sin na
Ptolemaj Lag, eden od dijadosite,
koj go vladee Egipet, osnova~ot
na dinastijata Ptolemaidi.
LIT.: Diodorus Siculus, 12 vols. Harvard University
Press, 1963; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.
BITKATA KAJ METONA (353

g. od st.e.) bitka {to ja vodi makedonskiot kral Filip II za osvojuvawe na gr. Metona na pieriskiot breg od Solunskiot Zaliv,
sojuznik so Atina. Za vreme na
opsadata, kralot Filip e ranet
od strela i go gubi desnoto oko.
Po osvojuvaweto na gradot gra|anite se proterani, a vo nego se naseleni makedonski kolonisti.
LIT.: Justin, Filipovata istorija. Prev.
Q. Basotova, Skopje, 2000; Demosten, Govori.
Prev. D. âdikovska, Skopje, 1995. A. [uk.
Aleksandar vo bitkata kaj Isos (333 pr.n.e.), mozaik od Pompeja
158
BITKATA KAJ PIDNA (168 g.

od st.e.) poslednata bitka vo Tretata makedonsko-rimska vojna me|u makedonskiot kral Persej
(171168 g. od st.e.) i rimskiot vojkovodec Emilij Pavel. Po èstoka
kratkotrajna bitka (od obete strani vojuvaat po 40.000), makedonskata falanga e razbiena (20.000 zaginati, 6.000 zarobeni). Po porazot
Persej se zasolnuva vo Amfipol,
podocna e zaroben na o. Samotraki.
Zarobenoto kralsko semejstvo i
makedonskata aristokratija se isprateni vo progonstvo, a makedonskoto naselenie e raseleno. Makedonija, po opusto{uvaweto od
rimskata vojska, e stavena pod rimski protektorat i e podelena na
~etiri dela (meridi), so zabrana
za me|usebna komunikacija.
BITKATA
Rovinama, Prilozi za kwièvnost, jezik, istoriju i folklor, XVII/1 (1937).

K. Ax.
BITKATA KAJ S. LISIJA

(Gornoxumajsko, 29. I 1944) èstoka bitka vodena od edniot del
od Gornoxumajskiot partizanski
odred Nikola Kalap~iev, na ~elo so komandantot Arso Pandurski {to dejstvuval po desniot
breg na r. Struma (po naredba na
komandantot na [tabot na IV
vostani~kooperativna zona Nikola Parapunov) za obedinuvawe
so partizanskite edinici vo Vardarskiot del na Makedonija. Vo
bitkata zaginale komandantot A.
Pandurski i 7 borci, a 1 te{ko
ranet bil zaroben i potoa ubien.
LIT.: Anton Velikov, Arso Pandurski,
zb.: Pirinski sokoli, Sofi, 1970; Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi, 1971.
V. Jot.
Bitkata kaj Pidna (168 g. pr.n.e.)
LIT.: Titi Livy, Ab urbe condita libri, Lipsiae,

A. [uk.
BITKATA KAJ RAVEN (16. V

1944) Razlo{kiot partizanski
odred Nikola Parapunov predvoden od zamenikot politi~ki
komesar na Odredot Georgi Topalov bil otkrien i opkruèn od
golem broj policiski i àndarmeriski sili. Vo borbata zaginale G. Topalov i 3 borci, 2 bile raneti i zarobeni i potoa obeseni
vo s. Belica, a 1 vo s. Dolno Dragli{te, dodeka drugi 2 zarobeni
bile zaklani. Vo bitkata zaginale 9 borci.
BITKATA KAJ SETINA (esen

1017) pome|u makedonskata i vizantiskata vojska. Vizantijcite
padnale vo zaseda, {to im ja podgotvil carot Jovan Vladislav. Za
da ja spasi vojskata od uni{tuvawe
li~no interveniral carot Vasilij II. Go napadnal logorot na Jovan Vladislav i ja porazil negovata vojska. Zaginale golem broj makedonski vojnici, 200 te{ko vooruèni bile zarobeni, a Jovan
Vladislav se spasil so begstvo.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dràva,
Skopje, 1969, 101; S. Pirivatri, Samuilova dràva, Beograd, 1997, 127128. K.Ax.
sat kriej}i se me|u zaginatite

vojnici, a vo tekot na no}ta nezabeleàno se povlekle i se vratile vo Prespa. I pokraj porazot,
Samuilovata dràva prodolìla
da jakne i da se pro{iruva.
Skopje, 1969, 4951; S. Pirivatri, Samuilova dràva, Beograd, 1997, 103. K. Ax.
BITKATA KAJ TIR (332 g. od

st.e.) ja vodi Aleksandar Makedonski za osvojuvawe na edinstveniot grad vo Fojnikija {to mu daval golem otpor. Gradot bil smesten na ostrov, no po sedummese~na
opsada i izgradba na ve{ta~ki
nasip (postoi do denes) gradot e
osvoen.
Press, 1959; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.
BITKATA KAJ TRAJANOVATA VRATA (17. VIII 986) bitka

pome|u vojskata na komitopulite, bra}ata Samuil i Aron, i vizantiskata vojska predvodena od
imperatorot Vasilij II. Se odigrala vo tesninata kaj dene{en
Ihtiman, blizu do Sofija. Vizantijcite pretrpele teòk poraz. Zaginale golem broj vojnici,
a Vasilij II odvaj uspeal da se spasi so begstvo, ostavaj}i mu ja na
neprijatelot celata komora so
carskiot {ator i bogatstvoto.
Skopje, 1969, 3536; S. Pirivatri, Samuilova dràva, Beograd, 1997, 9394.
K. Ax.
LIT.: Georgi T. Madolev, Vorènata borba v Pirinski kra 19411944, Sofi, 1966;
Boot na Raven#. Belica krepost na komunizma v Pirinski kra, Sbornik od statii,
spomeni i o~erci, Sofi, 1967.
V. Jot.
BITKATA KAJ ROVINE (17. V

1395) pome|u osmanliskata vojska predvodena od sultanot Bajazit I i hristijanskata vojska na
vla{kiot vladetel vojvodata Jovan Mir~e. Vo bitkata na stranata na osmanliite, kako vazali na
sultanot Bajazit, u~estvuvale i
makedonskite vladeteli kralot
Marko i Konstantin Draga{. Vo
èstokiot sudir kaj mestoto Rovine vo Vla{ko (so neutvrdena
lokacija), hristijanskata vojska
na vojvodata Mir~e izvojuvala pobeda i gi prinudila osmanliite
da se povle~at. Vo bitkata zaginale kralot Marko i Konstantin
Draga{, a nivnite teritorii vo
Makedonija padnale pod direktna
vlast na osmanliite.
LIT.: Sp. Radoji~i, Listina manastira
Petre od oktobra 1395 god. kao izvor za
hronologiju bitke na Rovinama, Bogoslovqe, II/4 (1927); Jedna glava iz @ivota Stefana Lazarevia od Konstantina Filozofa (Bitka na Rovinama), Hri{anski ìvot, 6 (1927); M. Dini, Hronika Sendeniskog kaluera kao izvor za bojeve na Kosovu i
Bitkata kaj Sperhej (spored Skilica)
BITKATA KAJ SPERHEJ

(esenta 996) pome|u makedonskata vojska, predvodena od Samuil i
vizantiskata, predvodena od vojskovodecot Nikifor Uran. Se
odigrala vo Elida, kaj r. Sperhej,
blizu do Termopilite. Samuil se
vra}al od pohodot vo Ju`na Grcija i se ulogoril na desniot breg
na rekata, a Nikifor Uran na
sprotivniot breg. Vizantijcite
uspeale no}e da najdat premin
preku nadojdenata reka i nenadejno go napadnale logorot na Samuil. Makedonskata vojska doìveala katastrofalen poraz. Vo bitkata zaginale golem broj vojnici.
Samuil i sin mu Gavril Radomir
bile raneti, no uspeale da se spa-
BITKATA KAJ FILIPI (42

god. pr.n.e.) pome|u vojskite na
Brut i Kasij (zagovornicite {to
go ubivaat Cezar) i vojskata na
rimskite konzuli Antonij i Oktavijan. Vo Makedonija navleguva
vojskata na Antonij i Oktavijan
i stasala do gr. Filipi. Vo bitkata Antonij mu nanesuva poraz
na Kasij, koj si go odzel ìvotot,
a vojskata na Oktavijan ja porazila vojskata na Brut.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod I,
Skopje, 2000.
A. [uk.
BITKATA KAJ HAJRONEJA (2

VIII 338 g. od st.e.) re{ava~ka
bitka me|u makedonskiot kral
Filip II i sojuzenite vojski na
159
BITKATA
helenskite polisi. Bitkata se

vodi so pribli`no ista brojnost
na vojskite (makedonskata okolu
30.000 pe{aci i 2.000 kowanici)
na hajronejskata ramnina (Bojotija). Triumfot na makedonskata
vojska e celosen; helenskite vojski se razbieni; Filip so po~esti gi pogrebuva zaginatite vojnici kaj Hajroneja (1.000 zaginati
Atiwani), a Aleksandar i Antipatar gi vra}aat dvete iljadi zarobeni Atiwani vo Atina. So
ovaa bitka e zavr{ena vojnata me|u makedonskata dràva i helenskite polisi, po {to sledi miroven dogovor vo Korint, so koj Filip II e proglasen za hegemon, voda~ na zdruènite voeni sili.
vlekle so juri{. êtite imale 25

mrtvi, a zagubite na osmanliska
strana bile okolu 200 `rtvi (ubieni i raneti).
LIT.: Dviènieto otsam Vardara i
borbata s vrhovistite. Po spomeni
na Jane Sandanski, êrno Peev, Sava
Mihalov, Hr. Kuslev, Iv. Anastasov
Gr~eto, Petr Hr. Arukov i Nikola
Pu{karov, Sofi, 1927.
V. \.
LIT.: Justin, Filipovata istorija.

Prev. Q. Basotova, Skopje, 2000; Plutarch,
Demostenes, Harvard University Press, 1959; N.
Hammond, Philip of Macedon, Baltimore, 1994.
A. [uk.
Od bitkata na Kajmak~alan pome|u antantinite

i vojskite na centralnite sili (1916)
Makedonci, partizani od Kostursko
Kolona makedonski partizani na DAG (1948&1949)
BITKATA NA VIÔ (1949)

edna od najèstokite bitki me|u
DAG i Gr~kata kralska armija na
planinata Vi~o vo Gra|anskata
vojna vo Grcija. Na 10. VIII 1949 g.
vladinata dobro vooruèna armija (80.000) gi napadnala poziciite na X i XI divizija na DAG.
Silite na DAG brzo bile porazeni i na 16 avgust bile prinudeni
na povlekuvawe kon Albanija.
LIT.: L. Panovska, Krajot na edna iluzija. Gra|anskata vojna vo Grcija 19461949,
Skopje, 2003; K. Ro{ev, Moeto u~estvo vo
DAG, Skopje, 2002.
St. Kis.
BITKATA NA GOTEN, MALE[EVSKO (6. IV 1903) edna od

najgolemite bitki pred Ilindenskoto vostanie vo isto~niot del
od Makedonija na zdruènite ~eti (250270 komiti) na TMORO
na Hristo êrnopeev (za Strumi~ko), Kosta Maznejkov (Radovi{ko), Del~o Kocov (Ko~ansko), K. Kondov (Prilepsko), Nikola De~ev (Vele{ko), Pitu Guli (Kru{evsko), Van~o Srbakot
(Ki~evsko), Timo Angelov (za
Tikve{ko) i dr. so osmanliskite
sili. Se slu~ila na Veligden (6.
IV) na vrvot Goten na Male{evskite Planini pri nepovolni
vremenski uslovi. Na pomo{ na
opkolenite ~eti se priklu~ila
~etata na vojvodata Nikola Lefterov. Ve~erta opkolenite se iz160
LIT.: Bogdan Krizman, Dobropoljska bitka,

Vojnoistoriski glasnik#, br. 6, Beograd, 1966.
V. St.
BITKATA NA GRAMOS (1949)

re{ava~ka bitka me|u silite na
DAG i gr~kata vladina vojska vo
vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija. Na 24. VIII 1949 g. vladinata
vojska go napadnala poslednoto
upori{te na DAG na planinata
Gramos. Silite na DAG bile zasileni so 6.000 borci, koi od Vi~o se povlekle vo Albanija. Po
te{ki borbi i pretrpeni golemi
zagubi na 29 avgust edinicite na
DAG (ok. 18.000 borci) se povlekle od Gramos i preminale vo Albanija. So edinicite na DAG se
povleklo i civilnoto glavno makedonsko naselenie.
BITKATA NA KAJMAKÂLAN (17. IX 3. X 1916) bitka

pome|u antantinite i vojskite na
centralnite sili. Srpskata vojska gi napadnala bugarskite utvrdeni pozicii (17. IX) i se vodela
borba ~ovek na ~ovek. Bugarskata
vojska izvr{ila protivnapad (26.
IX) i povtorno gi zaposednala poziciite. Srpskata vojska izvr{ila nov silen napad (30. IX), go osvoila Kajmak~alan, a potoa (3. X)
i poziciite na Siviot Breg i na
Starkoviot Zab, pa bugarskite
sili bile prinudeni da se povle~at kon Crna Reka.
LIT: M. Jelisijevi}, Zauze}e Kajmak~alana i
njegovo zna~enje, Ratnik XII, Beograd, 1936.
V. St.
St. Kis.
BITKATA NA DOBRO POLE

(1421. IX 1918) re{ava~ka bitka so koja bil probien Makedonskiot front. Napadot go zapo~nale 1-ta i 2-ta srpska armija vrz poziciite na 2-ta i 3-ta bugarska divizija vo sostavot na 11-tata germanska armija. Najèstoki borbi
se vodele na linijata od Rudina
kon Su{ica, potoa kaj Veternik.
Bugarskite sili se povlekle kon
borovata ûka i kon Kravi~ki
Kamen. Po zagubata na vrvot Sokol, go zagubile i Dobro Pole i
na silite na Antantata im bil otvoren patot za prodirawe kon
Kozjak. Bitkata zavr{ila na linijata KrivolakGradskoVeles.
Po bitkata na edinicite na DAG i gr~kata

vladina vojska (Kajmak~alan, 1949)
BITKATA NA KAJMAKÂLAN (1949) me|u edinicite na

DAG i gr~kata vladina vojska. Na
4 juli 1949 g. vladinata vojska zapo~nala ofanziva protiv edinicite na DAG na planinata Kajmak~alan. Na 8 juli edinicite na
DAG bile porazeni i prinudeni
na povlekuvawe.
St. Kis.
BITOLA
BITOLA grad vo zapadniot del

na RM, so 74.550 `. (2002). Se nao|a na preminot od isto~noto podno`je na pl. Pelister i Pelagoniskata Kotlina, od dvete strani
na r. Dragor. Zafa}a povr{ina od
2.245 ha. Niz gradot pominuvaat
magistralniot pat OhridBitolaPrilep (M-5) i èlezni~kata
pruga, koja od Veles, preku Prilep i Bitola, vodi za Lerin i Solun vo Grcija. Bitola ima umereno-kontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura od
11,4S, i godi{no koli~estvo vrneì od 600 mm. S# do doseluvaweto na Slovenite vo Pelagonija
vo neposredna blizina, ju`no od
Bitola, se nao|al anti~kiot grad
Bitola, topografska karta
Herakleja Linkestis. Sega{niot grad go osnovale Slovenite i

mu go dale slovenskoto ime Obitel Bitola, {to zna~i ìveali{te ili mesto so pove}e manastiri. Gradot pod sega{noto ime
prvpat se spomenuva vo 1014 g., vo
vremeto na Samuilovoto vladeewe, kako sedi{te na episkopija.
Niz celiot sreden vek, osobeno vo
XIII i XIV v., Bitola stanala zna~aen trgovski centar vo Pelagonija. Kon krajot na XIV v. (1382)
gradot go zazele Turcite. Vo sredinata na XV v. stanal vaèn stopanski i kulturen centar na Evropska Turcija i sedi{te na Bitolskata nahija vo koja imalo 150
naseleni mesta. Poznatiot patopisec Evlija êlebija ja posetil
Bitola vo 1662 g. i zabeleàl deka
gradot ima okolu 3.000 mali i golemi ku}i na prizemje i kat, grupirani vo 21 maalo, ~ar{ija so 900
du}ani i bezisten#. Vo po~etokot
na XIX v., po doseluvaweto na zna~itelen broj Vlasi od izgoreniot
grad Moskopole, vo Bitola silno
se razvilo zanaet~istvoto i trgovijata. Vo 1835 g. gradot imal okolu 40.000 `. Vo sredinata na XIX v.
Bitolskiot pazar vo XIX vek
brojot na zanaet~iskite du}ani

dostignal nad 2.000 so okolu 140
vidovi zanaeti, organizirani vo 70
esnafski organizacii. Viden pridones vo razvojot na gradot dale i
diplomatskite pretstavni{tva i
konzulatite na pove}e stranski dràvi. Toa dovelo Bitola da stane
grad na konzulite#, no i arena na
stranskite propagandi. Za unapreduvaweto na trgovijata i za podigaweto na prvite industriski objekti od osobeno zna~ewe bila izgradbata na èlezni~kata linija Solun Bitola (1894).
Vo periodot me|u dvete svetski
vojni Bitola stanuva pograni~en
grad i gi izgubila gravitaciskite
podra~ja kon Grcija i Albanija.
Sepak, vo ovoj period gradot prvpat zapo~nuva planski da se gradi
i toa spored oddelni urbanisti~ki planovi. Najbrz razvoj doìvuva vo vtorata polovina na XX v.
Toga{, od 31.761 `. vo 1948 g., brojot na naselenieto vo 1991 g. se
zgolemuva na 84.002 `. Vo slednite godini naselenieto zapo~nuva
da se namaluva, prisuten e silen
bran na iseluvawe i toa glavno vo
prekuokeanskite zemji. Vo 2002 g.
vo gradot ìveat 74.550 `. Od niv,
66.038 `. ili 88,6% se Makedonci,
2.360 `. Albanci, 1.562 `. Turci,
2.577 `. Romi, 997 `. Vlasi, 499 `.
Srbi, 20 `. Bo{waci i 497 `. se
izjasnile kako drugi#.
Bitola e sedi{te na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 78.795 ha,

ima 66 naseleni mesta so 95.385 `.
Vo gradot postojat fabriki od
tekstilnata, koàrskata, prehranbenata, ma{inskata, elektroindustrijata, grafi~kata industrija i dr. Po Skopje, B. e najgolemiot administrativno-politi~ki, kulturno-obrazoven i zdravstven centar vo RM. I denes 7
stranski dràvi (Turcija, Velika Britanija, Francija, Grcija,
Slovenija, Romanija i Hrvatska)
imaat svoi konzularni pretstavni{tva. Od oblasta na obrazovanieto, ima 22 zabavi{ta, 10 osumgodi{ni u~ili{ta i 7 u~ili{ta
za sredno obrazovanie. Vo 1979 g.
e osnovan Univerzitetot Sv.
Kliment Ohridski# koj denes go
so~inuvaat 11 visokoobrazovni
nastavno-nau~ni institucii od
jugozapadniot del na RM. Vo gradot postoi Dom na kulturata, Mati~na i univerzitetska biblioteka, teatar i kino, Istoriski
arhiv, Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, prirodnite
retkosti, muzej i galerija, seizmolo{ka stanica, zoolo{ka gradina i pove}e zdruènija so kulturno-umetni~ka i prosvetna
funkcija. Mreàta na zdravstveni objekti e dobro razviena. Vo
1966 g. e formiran Medicinskiot
centar D-r Trifun Panovski#
so 14 specijalisti~ki oddelenija,
a postojat i pove}e privatni
zdravstveni ordinacii i ambulanti. Bitola e bogata so spomenici od minatoto, kako: anti~kiot grad Herakleja, crkvata Sv.
Dimitrija#, Ajdar-Kadir xamija,
Isak êlebi xamija, Jeni xamija,
Bezistenot, Debojot, Zandana-kulata, Gradskiot saat, Bitolskata
~ar{ija i dr.
LIT.: Nikola Dimitrov, Bitola urbanogeografski razvoj, DNUB, Bitola 1998;
Bitola - Monografija, Bitola 1986.
Al. St.
[irok sokak, Bitola
161
BITOLJANU
BITOLJANU, Ko~o (Kru{evo,

8. I 1924) komunisti~ki deec,
prvoborec i op{testvenik. Kako
~len na MK na SKOJ e rakovoditel na diverzantskite grupi vo
Skopje. Poradi taa dejnost bil
osuden na doìvoten zatvor
(1942-1944). Po Osloboduvaweto
bil poverenik i sekretar na
Gradskiot naroden odbor, rakovoditel na OZNA za Makedonija
i na UDB za Jugoslavija, dràven
potsekretar i sekretar za vnatre{ni raboti na SRM, potpretsedatel na Sobranieto na grad
Skopje i pratenik vo Sobranieto na SRM. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Taka se borea sredno{kolcite,
Mlad borec, II, 41, Skopje, 10. X 1945; Golem konspirator, Tikve{ijata vo NOV
1941-1945, kn. sedma, Stra{o Pinxur, naroden heroj, Kavadarci-Negotino, 1984,
295-297; Ilegalni akcii vo Skopje, Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija
19411945, tom I, kn. prva, Skopje, 1984,
4061.
S. Ml.
BITOLSKA ARTILERISKA
BRIGADA v. Artileriska (Bitolska) brigada na êtirieset
i devettata divizija na NOVJ.
BITOLSKA BITKA (1619. XI
1912) bitka pome|u srpskata i
otomanskata vojska vo Prvata
balkanska vojna. Se vodela vo reonot na s. Gope{ i kaj preminot
\avato. Vo borbite u~estvuvale i
makedonskite mesni ~eti, koi ja
oslabuvale frontovskata linija
na otomanskata vojska i $ ovozmoùvale pregrupirawe i polesno
prodirawe na srpskata vojska.
Najte{ki borbi se vodele na poziciite kaj Bel Kamen (18. XI), pa
otomanskite sili bile prinudeni da se povle~at kon Lerin i kon
Kor~a, a srpskite sili go zazele
gradot Bitola (19. XI).
LIT.: \orgi Abaxiev, Balkanskite vojni
i Makedonija, Skopje, 1958; Borisav Ratkovi}, Prvi balkanski rat 19121913, Beograd,
1975.
V. St.
BITOLSKA GUSLARSKA [KOLA eden od najzna~ajnite guslarski centri na Balkanot. Bil

osobeno poznat u{te pred doa|aweto na Osmanliite. Naj~esto se
sobirale okolu crkvite i manastirite. Bile zdruèni vo esnaf i
imale svoi esnafski praznici
(Sv. Petar, Sv. Nikola, Sv. pr.
Ilija). Imale i svoj taen govor.
Povremeno go obikolkuvale celiot Balkan, na istok do Crnoto More, na sever do Belgrad, a na zapad
do Jadranskoto More. Niven instrument bila ednostrunata gusla,
a potoa bila zamenata so dvostruna ili trostruna. Vo dvaesettite
godini na XX vek vo crkvata Sv.
Arh. Gavril# u~itelot Ta{ku mu
gi prenesuval svoite znaewa na
162
Kosta Mihajlov Naj~e, posledniot

guslar od ovoj kraj, so kogo zgasnal
ovoj guslarski centar.
LIT.: P. îlev, Tanit ezik na slepcite v Bitolsko, Sbornik za naroodni
umotvoreni, nauka i kni`nina#, kn. XVIXVII, Sofi, 1900, 148; Aleksandar Sterjoski, Makedonskite slepi guslari,
Skopje, 1999.
M. Kit.
BITOLSKA EPARHIJA, v. Pelagonska eparhija.

BITOLSKA SINAGOGA VO
IZRAEL (Jagel Jaakov vo Erusalim, vo 30-tite god. na XX v.)
hram na Evreite od Bitola. Pretstavuvala centar na makedonskata evrejska zaednica Monastirlija formirana vo naselbata
[ama, na padinite na bregot Cion vo Izrael.
LIT.: Mark Cohen, Last Century of a Sephardic
Community. The Jews of Monastir 18391943,
New York, 2003.
J. Nam.
SAD (WujorkMenheten, 1912)
hram na Evreite iselenici od
Bitola. Zaednicata imala pove}e
od 1.000 ~lenovi (1915) i do ok.
2.000 ~lenovi (1919), so organizirana Talmud Tora so 150 u~enici
(1919). Bitolski evrejski zaednici i sinagogi imalo i vo Ro~ester (1906).
New York, 2003.
J. Nam.
ÎLE (Temuko, 1919) hram na
Evreite iselenici od Bitola.
Prviot iselenik bil kroja~ot
Alberto Levi Arueste (1900). Vo
1919 g. bila osnovana Centro Macedonico vo Temuko, so pove}e od 40
evrejski semejstva {to vodele biznis so trgovija na tekstil. Evrejskata zaednica e mnogu aktivna.
New York, 2003.
J. Nam.
BITOLSKI VILAET (tur. Manastr vilayeti, 18731912) administrativno-teritorijalna edinica vo Osmanliskata Imperija
so sedi{te vo Bitola, formirana vo 1873 g., so povremeni teritorijalni promeni. Vo po~etokot
go opfa}al re~isi celiot Vardarski del i zapadnata teritorija od Egejskiot del na Makedonija, navleguval dlaboko na teritorijata na Albanija, a so pomal
del i na gr~ka teritorija. Vo 1875
g. vo negov sostav vleguvale sanxacite: Bitolskiot sanxak so
kazite: Bitola, Kor~a, Prilep,
Ohrid, Kostur, Koàni, Naselica (Anaselica), Lerin, Serfixe,
Ki~evo i Kolowa; Prizrenskiot
sanxak so kazite: Prizren, Tetovo, Pri{tina, \akovo, Pe}, Gwi-
lane, Vu~itrn i Gusiwe; Skadarskiot sanxak so kazite: Skadar,

Podgorica, Tirana, Kavaja, Ak~e
Hisar (Kruja) i Le{; Skopskiot
sanxak so kazite: Skopje, Kumanovo, [tip, Kriva Palanka, Radovi{, Ko~ani i Kratovo, i Debarskiot sanxak so kazite: Goren
Debar, Elbasan, Dolen Debar i
Mat. So formiraweto na Skadarskiot vilaet (1876) od Bitolskiot vilaet bil odvoen Skadarskiot sanxak, a so formiraweto na
Kosovskiot vilaet (1877), od
Bitolskiot vilaet bile odzemeni kazite od Isto~na Makedonija
i od Kosovo, koi vlegle vo sostav
na novoformiraniot Kosovski
vilaet. Kon krajot na XIX v. vilaetot imal me|u 800.000 i 900.000
ìteli, a vo 1908 g. toj broj porasnal na 1.000.576 ìteli. Se prostiral na teritorija od okolu
32.000 km2. Na sever grani~el so
Kosovskiot vilaet, na istok i jugoistok so Solunskiot vilaet, na
jug so Kralstvoto Grcija, na jugoistok so Janinskiot vilaet i na
zapad i severozapad so Skadarskiot vilaet. Na ~elo na vilaetot stoel valija, so titula pa{a,
koj bil nazna~uvan so sultansko
irade. Vilaetot prestanal da
postoi so srpskoto osvojuvawe na
Bitola (noemvri 1912).
LIT.: Manastr vilayeti salnamesi, ikinci defa,
Manastr, sene 1308; Manastir vilayetine mahsus
salnamesi, beinci defa, Manastr, sene 1312;
Ahmed Ali~i}, Uredba o organizaciji vilajeta
1867 godine, Prilozi za orijentalnu filologiju#,
XII-XII/1962, br. 3, Orijentalni institut u Sarajevu, Sarajevo, 1965; Die Provinzen des Osmanischen Reiches von Andreas Birken, Wiesbaden,
1976; Mehmed Tevfik, Kratka istorija
Bitoqskog vilajeta. Preveo Gli{a Elezovi}, Bratstvo# XXVII, 43, Beograd,
1933.
Dr. \.
BITOLSKI NARODNOOSLOBODITELEN
PARTIZANSKI ODRED (avgust 1944 noemvri 1944) partizanska edinica
na NOV i POM. U~estvuval vo
borbite za osloboduvawe na Bitolsko, a potoa vlegol vo sostav
na Sedmata makedonska (bitolska) NO brigada.
LIT.: Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitola, 1982;
Vlado Strezovski \or|i Dimovski-Laskov, 7. makedonska brigada i 49. divizija
na NOVJ, Bitola, 1987; Makedonija od ustanka do slobode 1941-1945. (Zbornik radova),
Beograd, 1987.
S. Ml.
PARTIZANSKI ODRED GOCE DELÊV#
(kaj s. Prekopane na pl. Vi~o,
Kostursko, 22. V 1943 Tikve{ijata, sredinata na septemvri
1943). Bil formiran od borcite
na Bitolskiot NOPO Damjan
Gruev# i novopristignatite borci. Zaedno so Lerinskiot NOPO
Vi~o# gi razoruàl kontra~et-
BITOLSKI
NOVJ, Bitola, 1987, 1923; Makedonija od ustanka do slobode 19411945. (Zbornik radova),
Beograd, 1987.
S. Ml.
Borcite na partizanskiot odred Goce Del~ev# (1943)
nicite na lerinsko-kosturskoto
podra~je (23. V 1. VI), a potoa se
prefrlil vo Bitolsko (11. VI),
kade {to izvr{il napad na italijanskata karaula me|u selata
GermanBraj~ino, kaj s. Lavci vodel borba protiv bugarskata policija (23. VI), a kaj s. Rajci, na
pl. Baba i na Slivni~ka Planina
(vo Prespa) vodel borba protiv
italijanskite karabineri (28.
VIII). Po kapitulacijata na Italija, kaj s. Ote{evo razoruàl
grupa od 60 italijanski vojnici, a
kaj s. Qubojno, zaedno so Bitolskiot NOPO Damjan Gruev#, razoruàle nad 200 italijanski vojnici. Po naredba na G[ na NOV
i POM (prva polovina na septemvri 1943), odredot se podelil
na dva dela edniot del ostanal
vo Prespa, a glavninata zaminala
na pl. Kajmak~alan i Koùv, vr{ej}i diverzii na èlezni~kata
linija LerinVodenSolun i, po
mitinzite vo selata vo Vodensko,
Lerinsko, Meglensko i Tikve{ko, vlegol vo sostav na NO bataljon Stra{o Pinxur#. Delot {to
ostanal vo Prespa vlegol vo sostavot na NO bataljon Stiv Naumov#.
ùval politi~ki mitinzi po bitolskite sela (zimata 1942/43), a

potoa vlegol vo sostav na Bitolsko-prespanskiot NOPO Dame
Gruev#, so koj se prefrlil na
kostursko-lerinskoto podra~je.
LIT.: Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitola,
1982; Vlado Strezovski \or|i Dimovski-Laskov, 7. makedonska brigada i 49.
divizija na NOVJ, Bitola, 1987; Makedonija od ustanka do slobode 19411945. (Zbornik radova), Beograd, 1987.
S. Ml.
BITOLSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI

ODRED PELISTER# (nad s.
Lavci, Bitolsko, 22. IV Oreovska Planina, kaj s. Oreovo, Bitolsko, 3 V 1942). Bil formiran
od 19 borci i vr{el glavno obuka
na borcite. Otkako bil lociran
od bugarskata vojska i policija (2.
V), naredniot den bil opkruèn i
napolno razbien, so 5 zaginati
borci, a preostanatite uspeale
da se ilegaliziraat vo Bitola.
LIT.: Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitola, 1982; Vlado Strezovski \or|i Dimovski-Laskov, 7.
makedonska brigada i 49. divizija na
BITOLSKI NATPIS zna~aen makedonski epigrafski spomenik od 10151016, otkrien pri ru{eweto na bitolskata âu{-xamija (1956) i se ~uva vo Bitolskiot muzej. Natpisot e izdlaben vrz
pravoagolna mermerna plo~a i
sodrì vkupno dvanaeset reda.
Del od tekstot e o{teten, bidej}i plo~ata dolgo vreme bila koristena kako prag pri vlezot na
xamijata. Natpisot e ispi{an po
povod gradeweto na bitolskata
tvrdina od strana na carot Ivan
Vladislav. Kako epigrafski spomenik pretstavuva vaèn izvor
za prou~uvawe na makedonskoto
kirilsko pismo, makedonskiot jazik i makedonskata istorija. Paleografskite formi na bukvenite znaci pokaùvaat sli~nost so
bukvite vo drugite makedonski
epigrafski spomenici, kakvi
{to se Samuiloviot natpis od
993 i Varo{kiot natpis od 996
god., kako i so paleografskite
osobenosti na najstarite makedonski kirilski tekstovi. Jazikot gi odrazuva osobenostite na
zapadnomakedonskiot dijalekten
govor i makedonskata pismena
tradicija od toj period. Va`ni se
i istoriskite podatoci {to gi
dava ovoj epigrafski spomenik
vo vrska so Samuilovata dràva
i borbata na komitopulite protiv vizantiskite napadi.
LIT.: Vl. Mo{in, Bitoqska plo~a iz
1017 godine, Makedonski jazik#, 17, 1966,
51-61; J. Zaimov, Bitolski nadpis na
Ivan Vladislav samodqrèc bqlgarski, Sofix, 1970; Iv. Boìlov,
Bitolskixt nadpis na car Ivan Vladislav i nxkoi vqprosi na srednovekovnata bqlgarska istorix, Istori=eski pregled#, 27, 1, 1971, 84-100; Vl.
Mo[in, U[te za bitolskata plo=a
od 1017 godina, Istorija#, 7, 2, 1971,
255-257; R. Mathiesen, The Importance of the
Bitolja Inskription for Cyrillic Paleography,
The Slavic and East European Journal#, 21, 1,
1977, 12.
\. P. At.

na NOVJ, Bitola, 1987; Makedonija od ustanka do slobode 1941-1945. (Zbornik radova),
Beograd, 1987.
S. Ml.
PARTIZANSKI ODRED JANE SANDANSKI# (kaj s. Lavci, Bitolsko,
septemvri 1942 Bitolsko, krajot na mart 1943). Bil nare~uvan
i Narodnoosloboditelna partizanska ~eta. Izvr{il napad na
bugarskiot ekipa` kaj èlezni~kata stanica SrpciBeranci (10.
XI 1942); podelen po grupi, odr-
Bitolski natpis na carot Ivan Vladislav (1015-1016)
163
BITOLSKI
Bitolskiot triod, makedonski rakopis (XII v.)
BITOLSKI TRIOD makedonski rakopis od XII v. Go prona{ol

Jordan Ivanov vo 1907 g. vo Bugarskoto trgovsko pretstavni{tvo vo Bitola, kade {to bil donesen od okolnite sela vo 1898 g. Toj
gi dava prvite podatoci za rakopisot, a detalen opis podocna
(1969) pravi Hristo Kodov vo
svojot Opis na rakopisite. Pi{uvan e na pergament i ima 101
list. Ne e celosno za~uvan (nedostigaat pove}e listovi). Ne
postoi podelba na posen i cveten
ciklus, a se razlikuva od drugite
triodi poradi skratuvawata {to
se napraveni so cel {to pobrgu
da se zavr{i prepi{uvaweto. Pi{uvan e od gramatik Georgi, najverojatno vo Zapadna Makedonija, vo crkva, selo ili manastir po
ime Sv. Vra~i#, vrz osnova na
glagoli~ka predlo{ka {to se
potvrduva od faktot {to vo nego
ima oddelni pasusi, kako i zapisi
na gramatikot Georgi, pi{uvani
so glagoli~ko pismo. Pokraj prevodnite himnografski tekstovi
pi{uvani od vizantiski crkovni
pisateli, rakopisot sodrì i
originalni literaturni dela od
ànrot na crkovnata poezija, ~ij{to avtor e poznatiot srednovekoven pisatel Konstantin Preslavski. Triodot e od maked. jazi~na redakcija, a negovite jazi~ni
osobenosti pretstavuvaat vaèn
izvor za prou~uvawe istorijata
na maked. jazik.
LIT.: Jordan Ivanov, Blgarski starini iz Makedoni, Sofi, 1931, 452467;
Hr. Kodov, Opis na slavnskite rkopisi v bibliotekata na Blgarskata akademi na naukite, Sofi, 1969, 6275; Jordan Zaimov, The Kicevo Triodium (Cod. Sofia,
BAN, 38), also known as the Bitola triodium an
old Bulgarian manuscript from the XI-XII century. Text in transcription, polata k7nigopis6naja, Nijmegen, november 1984, 1011,
164
202 str.; Stoja Pop-Atanasova, Lingvisti~ka analiza na Bitolskiot triod,

Skopje, 1995, 142 str.
St. P.-A.
~o# u~estvuvale vo razbivaweto

na mesnite kontra~eti (aprilmaj 1943). Potoa pak se vratil vo
Bitolsko, so zgolemen priliv na
novi borci, a od izdvoenite borci od Bitolsko bil formiran noviot Bitolski NOPO Goce
Del~ev#(22. V). Podocna glavninata od odredot preminala vo Debarca (17. VII), kade {to izvr{uvala diverzantski akcii i vlegla
vo sostavot na novoformiraniot
NO bataljon Mir~e Acev#. Delot od odredot {to ostanal vo
Prespa, po kapitulacijata na
Italija, zaedno so Bitolskiot
NOPO Goce Del~ev#, kaj s. Qubojno razoruàle nad 200 italijanski vojnici (12. IX), a podocna
vlegle vo sostavot na Bitolskiot
NO bataljon Stiv Naumov# (noemvri 1943). Narednata godina
pak bil formiran istoimen odred (4. IX 1944) i dejstvuval dol`
patot ResenBitola vo sostavot
na 49-ta divizija na NOVJ.
BITOLSKI UNIVERZITET
v. Univerzitet Sv. Kliment
Ohridski.

na NOVJ, Bitola, 1987, 2331; Makedonija
od ustanka do slobode 19411945. (Zbornik radova), Beograd, 1987.
S. Ml.
BITOLSKO-PRESPANSKI
NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED
DAMJAN GRUEV# (nad s. Zlatari na pl. Bigla, Resensko, 6. VII
1942 s. Slivovo, Ohridsko, 18.
VIII 1943) voena edinica na
NOV i POM. Naskoro po formiraweto ja uni{til op{tinskata
zgrada i odràl miting vo s. Smilevo (2. VIII), izvr{il napadi na
bugarskite sili vo selata Kaàni (Bitolsko, 18. VIII), Zlatari
(21. VIII), s. Sopotsko (Resensko,
21. X 1942) i dr., a potoa se podelil na dve grupi i se prefrlil na
teritorijata na Prespa pod italijanska okupacija. Vo negoviot
sostav vlegol i Bitolskiot NOPO Jane Sandanski#. Po zaminuvaweto vo Lerinsko i Kostursko,
zaedno so Lerinskiot NOPO Vi-
BITOQSKE NOVINE (Bitola, 19131915) srpski vesnik

vo Makedonija. Glaven urednik
bil advokatot Johanan Mandil, a
pomo{nik-urednik [amuel-Samuilo Alkalaj.
S. Ml.
BITOSKI, Krste (s. Gabre{,
Kostursko, 15. IX 1926 Skopje, ?,
200?) istori~ar, nau~en sovetnik na Institutot za nacionalna
istorija vo Skopje. Zavr{il Filozofski fakultet Grupa istorija (1956) i doktoriral na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje so disertacijata
Dejnosta na Pelagoniskata mitropolija (1878 1912)# (1965). Nau~nata kariera do penzioniraweto ja minal vo Institutot
(19671987), vo Oddelenieto za
prerodbenskoto i nacionalnoosloboditelnoto dvièwe. Avtor e
Bitolsko-prespanskiot narodnoosloboditelen partizanski odred Damjan Gruev (1943)
BICEVSKI
Krste
Bitoski
na pove}e monografii, statii i

drugi prilozi. Redaktor na Istorija na makedonskiot narod, t.
III (INI, Skopje, 2003).
BIBL.: Dejnosta na Pelagoniskata mitropolija (18781912), Gr~ki religioznoprosvetni i vooruèni akcii, Skopje,
1968; Makedonija i Kneèvstvoto Bugarija 18931903, Skopje, 1977; Makedonija
vo vremeto na Golemata Isto~na kriza
(18751881), Skopje, 1982; Diplomatski
odglasi na Ilindenskoto vostanie,
Skopje, 1983; Solunskite atentati
1903, Skopje, 1985; Kontinuitetot na
makedonskite nacionalnoosloboditelni borbi vo XIX vek i po~etokot na XX
vek, Skopje, 1998.
LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998, Skopje, 1998, 179
182.
S. Ml.
BITRAKOV, Dimitar Kirilov

(Ohrid, 12. IX 1925) matemati~ar. Diplomiral (1950) na Filozofskiot fakultet i stanal asistent po matematika (1953) na Tehni~kiot fakultet, red. prof.
(1979) na Matemati~kiot fakultet, a od 1985 na Grade`niot fakultet. Eden od prvite avtori na
u~ebnici po programirawe i
programski jazici. Dekan (1982
84) na Matemati~kiot fakultet.
BIBL.: Uvod vo programskiot jazik
FORTRAN IV, Skopje, 1972.; D. Bitrakov, S. Georgievska, Kurs po diferencijalno i integralno smetawe, Skopje,
1975; PL/1 Programski jazik, Skopje,
1981; Programirawe na FORTRAN IV,
Skopje, 1982.
LIT.: Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija, MANU,
1987; 50 godini Gradeèn fakultet
Skopje 19491999, Skopje, 1999, str.
185186.
N. C.
BITRAKOVAGROZDANOVA,
Vera (Ohrid, 19. VII 1939) arheolog, univ. profesor. Gimnazija zavr{ila vo Ohrid (1958), a diplomirala na Otsekot za arheologija na
Filozofskiot fakultet vo Zagreb
(1963). Od 1963 do 1972 g. rabotela
kako kustos po anti~ka arheologija
i numizmatika vo Narodniot muzej
vo Ohrid. Vo toj period vr{ela iskopuvawa vo Ohrid i vo okolinata.
Rabotela kako kustos vo Arheolo{kiot muzej vo Skopje (19721975).
Magistrirala vo oblasta na anti~kata arheologija na Filozofskiot
fakultet vo Zagreb (1974), a doktorirala vo oblasta na klasi~nata ar-
Vera
BitrakovaGrozdanova
heologija na Zagrepskiot univerzitet (1984). Redoven ~len na MANU

(2009). Od 1975 do 2004 g. raboti kako profesor po Istorija na umetnosta na starite narodi, Klasi~na
arheologija i Anti~ka arheologija
na Balkanot vo Institutot za istorija na umetnosta i arheologija na
Filozofskiot fakultet vo Skopje.
Izbrana za redoven ~len na MANU
(2009). Go ureduva spisanieto Macedoniae acta archaeologica# (915).
Specijalizirala vo Pariz i vo
Atina. Se zanimava so prou~uvawe
na urbanizacijata na anti~kite naselbi, gi interpretira umetni~kite dela i nivnata vrska so anti~kite kultovi vo Makedonija, gi otkriva zanaet~iskite centri vo domenot na keramikata, nakitot i monetokoveweto i ja prou~uva umetnosta na ranoto hristijanstvo vo Makedonija. Vr{ela istraùvawa na
lokalitetite: Plao{nik Ohrid,
Oktisi, Studen~i{ta, Delogo`da,
Bargala, Stobi, Krani, Pretor,
Kurbinovo, Golem Grad. U~esnik e
na pove}e nau~ni sobiri vo Makedonija, Hrvatska, Grcija, Italija,
Ukraina, Slovenija, Avstrija, Albanija, Bugarija i vo Romanija. Dobitnik e na Herderovata nagrada na
Univerzitetot vo Viena (1999) za
poseben pridones vo naukata i za zapoznavawe na Evropa so kulturnoto
nasledstvo na Makedonija.
BIBL.: Starohristijanski spomenici
vo Ohrid i Ohridsko, Ohrid 1975; Spomenici od helenisti~kiot period vo SR
Makedonija, Skopje 1987; Religija i
umetnost vo antikata vo Makedonija,
Skopje, 2000.
D. Z.
BITUMENSKI PROIZVODIBIM Sveti Nikole

fabrika za proizvodstvo, plasman i vgraduvawe bitumenski
hidroizolaciski materijali. Raboti od 1957 g. Vo 1976 g. e pu{tena nova fabrika so 124 vraboteni, so kapacitet od 25.000 toni
izolaciski materijali i asortiman od 100 proizvodi. Privatizirana e od 1991 g. i ottoga{ e akcionersko dru{tvo. Ima sertifikat ISO 9001.
Sv. H. J. - D. Sl.
BICEVSKA, Kita (s. Malino,
Svetinikolsko, 10. II 1946) filolog, redoven prof. na Filo-
lo{kiot fakultet (Katedra za

slavistika) vo Skopje. Osnovno
u~ili{te i gimnazija zavr{ila
vo Sveti Nikole (1965), a Filozofski/Filolo{ki fakultet (slavistika) vo Skopje (1969). Magistrirala na temata Jazi~nite
osobenosti na Karpinskiot apostol (1977), a doktorirala na temata Pravopisni i fonetski
osobenosti vo makedonskite rakopisi od Severna Makedonija od
XIII i XIV vek (1991). Prvin rabotela vo Institutot za make-
Kita
Bicevska
donski jazik Krste Misirkov

(19701988), a potoa preminala
na Filolo{kiot fakultet kako
profesor po Gramatika na sovremeniot ruski jazik i Voved vo
slavistikata. Pove}epati u~estvuvala kako lektor ili predava~
vo rabotata na tradicionalniot
Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid. Kako lektor po
makedonski jazik rabotela na Katedrata za makedonski jazik na
Univerzitetot Lomonosov vo
Moskva (19811983) i na Katedrata za slavistika na Univerzitetot Jotvo{ Lorand vo Budimpe{ta (19911993). ^len e na Makedonskiot slavisti~ki komitet.
Nejzina nau~na preokupacija e
istorijata na makedonskiot jazik. U~estvuvala na pove}e me|unarodni simpoziumi i kongresi.
Avtor e na okolu sto bibliografski edinici.
BIBL.: Po~eten kurs po makedonski
jazik za stranci, Skopje, 1995; Karpinsko
evangelie, SkopjePrilep, 1995 (so V.
Despodova redaktor, D. Pandev i Q.
Mitrevski); Pravopisni i fonetski
osobenosti vo makedonskite rakopisi od
Severna Makedonija od XIII i XIV vek,
Skopje, 2000.
S. Ml.
BICEVSKI, Petre Ristov (s.

Gorno Poàrsko, Vodensko, 19. X
1939) raskaùva~, romansier,
folklorist i slikar. Vo vremeto
na Gra|anskata vojna vo Grcija so
semejstvoto go napu{tile rodnoto selo i se doselile vo s. Erxelija, Svetinikolsko (1948). Zavr{il sredno zemjodelsko u~ili{te vo Strumica (1964) i Vi{a pedago{ka {kola vo Skopje (1968).
Rabotel kako nastavnik po make165
BICEVSKI
ni pesni i objavil dve monografii i 12 zbornici so makedonski

narodni pesni, od koi 4 vo koavtorstvo so d-r Lazo Karovski.
Petre
Bicevski
donski jazik vo Sveti Nikole

(19681971) i vo Skopje (1971
2000), po {to zaminal vo penzija.
^len e na DPM (1993). Se zanimaval i so sobirawe folkloren i
onomasti~ki materijal od Meglensko. Priredil i dve samostojni izlo`bi na sliki.
BIBL.: Begalci, Skopje, 1982 (raskazi),
Klasje, Skopje, 1989 i vtoro izdanie 2004
(raskazi); Na{ite koski, Skopje, 1993 i
vtoro izdanie 2005 (roman); Orlovoto
sedelo, Skopje, 1996 (raskazi za deca);
Dimitrija i Lena, Skopje, 1997 (roman);
Otec Aleksij i jas, Skopje, 2001 (roman);
Od dvete strani na Dobro Pole, Skopje,
2001 (roman); Sudbina, prv del, Skopje,
2003 (roman); Za nas nema zbogum, Skopje,
2007 (roman); Golemata qubov, Skopje,
2008 (roman); i Sudbina, vtor del, Skopje,
2008 (roman).
S. Ml.
BICEVSKI, Trpko Ristov (s.

Poàrsko, Vodensko, Egejskiot
del na Makedonija, 5. III 1938)
etnomuzikolog, melograf i kompozitor, nau~en sovetnik i istraùva~ na vokalnata narodna muzika vo Oddelot za narodna muzika vo Institutot za folklor
Marko Cepenkov# vo Skopje, vo
penzija. Vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija, zaedno so semejstvoto, preminal vo NRM. Osnovno obrazovanie zavr{il vo s.
Erxelija (Svetinikolsko), sredno muzi~ko u~ili{te vo Skopje, a
potoa diplomiral na Fakultetot
za muzi~ka umetnost (Oddel za
muzi~ki folklor) vo Belgrad
(1967) i doktoriral na Muzi~kata akademija vo Skopje na tema
Dvoglasjeto vo SR Makedonija
arhitektonika i ritam vo svetlinata na teoretskite muzikolo{ki soznanija# (25. III 1983). Dve
godini bil nastavnik po muzi~ko
vospituvawe vo Sveti Nikole, a
po diplomiraweto na muzi~kata
akademija ostatokot od rabotniot vek go minal kako etnomuzikolog vo Institutot za folklor
Marko Cepenkov# vo Skopje, od
stru~en sorabotnik i asistent do
nau~en sorabotnik (1. XII 1967
1986), vi{ nau~en sorabotnik
(1986) i nau~en sovetnik (1992) vo
Oddelot za narodna muzika. Eden
mandat bil i direktor na Institutot (od 1. VII 1967). Melografiral nad 15.000 makedonski narod166
BIBL.: Makedonski pe~albarski narodni

pesni, Skopje, 1979 (so koredaktor); Makedonski narodni humoristi~no-satiri~ni pesni, I i II, Skopje, 1982 i 1986 (so
koredaktor); Dvoglasjeto vo SR Makedonija, Skopje, 1986; Makedonski narodni
pesni od Meglensko, Skopje, 1985 (izbor i
muzikolo{ka obrabotka, so koredaktor);
Dvoglasni makedonski narodni pesni,
Skopje 1988; Makedonski narodni pesni
od Vodensko, Skopje, 1989 (izbor i redakcija); Makedonski narodni pesni od Kuku{ko, Skopje, 1989 (izbor i redakcija),
Makedonski narodni pesni od Dramsko,
Skopje, 1995 (izbor i redakcija); Makedonski narodni pesni od Lerinsko, Skopje, 1995 (izbor i redakcija); Makedonski
narodni pesni od Sersko i Demirhisarsko, Skopje, 1997 (izbor i redakcija); Melodikata na makedonskata narodna pesna
i nejzinite relacii so drugite ànrovi
i kulturi, Skopje, 1997; Makedonski narodni pesni od Kostursko, Skopje, 1999
(izbor i redakcija); Narodnata pesna na
Goranite, Skopje, 2001.
S. Ml.
BICILI, Petar Mihajlovi~

(Odesa, 1. IX 1879 Sofija, 24.
VIII 1953) istori~ar i filolog.
Diplomiral op{ta istorija na
Novorosiskiot univerzitet vo
Odesa (1904), a potoa specijaliziral vo Germanija, Francija i
Italija. Magistriral na istoriski nauki na Peterbur{kiot univerzitet (1917), a potoa bil profesor po op{ta istorija na Novorusiskiot univerzitet vo
Odesa (19181920). Kon krajot na
zimata 1920 g. so semejstvoto pristignal vo Vrawe, po {to bil izbran za docent na Katedrata za
op{ta istorija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (19201923).
Vo Skopje ja napi{al knigata
Uvod u svetsku istoriju# (Beograd, 1923). Do iznudenoto penzionirawe bil rakovoditel na
Katedrata po nova istorija na Sofiskiot univerzitet (1924
1948). Negovite istraùvawa bile
naso~eni vo oblasta na novata op{ta istorija, literaturnata istorija i istorijata na rusko-balkanskite politi~ki i kulturni
vrski. Avtor e na desetina monografii i golem broj drugi nau~ni
prilozi. Vo 1993 g. vo Bugarija
zapo~na objavuvaweto na negovite
izbrani dela.
LIT.: Hr. Gandev, Prof. Petqr Mihajlovi= Bicilli, Vekove#, No 2, Sofix, 1980, 38-42; Milivoje Jovanovi, Istori~ar evropske kulture. Otrgnut od
zaborava: Petar Bicili, Politika#,
XCIV, 29912, Beograd, 1. II 1997, 20. S. Ml.
BIÊNA GRA\A kraen proizvod na pilanskoto proizvodstvo.

So pomo{ na tehnologijata na bi~ewe od drvoto se izrabotuvaat
sortimenti so razli~ni napre~ni
preseci. Formite na bi~enata
gra|a na napre~niot presek moàt
da bidat: ~etirirabni, poligonalni, kombinirani i merkantilni.

Ovie ~etiri formi po dolìna
moàt da bidat so paralelni rabovi, so prizmati~na i so konusna
forma ili kako prese~ena piramida. Spored stepenot na nadol`nata obrabotka postoi: neokraj~ena, poluokraj~ena i okraj~ena
gra|a. Neokraj~enata gra|a od dvete strani po nadol`nata strana na
debelinata e lisi~ava (bi~ena samo po {irina). Poluokraj~enata
gra|a od ednata strana po dolìnata na debelinata e lisi~ava, a e
bi~ena po {irina i samo od ednata strana po debelina. Okraj~enata gra|a e ostrorabna, bi~ena na
site ~etiri strani po nadol`nata
strana i moè da bide paralelno
B. Il.
ili konusno okraj~ena.
Vaska
BixovaGajdova
BIXOVA-GAJDOVA, Vaska (Prilep, 26. VI 1924) operska pevica

koloraturen sopran, prvenka i
edna od prvite solistki na Operata na MNT. Solo-peewe u~ela
kaj P. Bogdanov-Ko~ko, N. Kuneli, P. Holotkov i vo Qubqana (J.
Beteto). Postojan ~len na Operata i Baletot na MNT (19481978).
Vo me|uvreme (1958) diplomira
na Visokata {kola za muzi~ka i
teatarska umetnost vo Viena so
ulogata na Kralicata na no}ta vo
operata Vol{ebnata flejta. Nastapuvala i na koncertniot podium, osobeno ispolnuvaj}i vokalni tvorbi od makedonski kompozitori. Od 15 ostvareni ulogi, se
izdvojuvaat: Konstanca (Grabnuvawe od sarajot), Lu~ija (Lu~ija
di Lamermur), Rozina (Sevilskiot berber), Xilda (Rigoleto),
Adina (Quboven napitok). Poseduva ~ist koloraturen sopran, so
{irok dijapazon, tehni~ki sovr{en, sposoben so svojata izraznost da predade i najsuptilni du{evni sostojbi.
F. M.
BI[EV, Gligor Pavlov (Strumica, 5. IV 1958) ekonomist, bankar
i univ. profesor. Ekonomski fakultet (19761980) i postdplomski studii (monetarno-kreditna
teorija i politika) zavr{il vo
Skopje (1980&1982) so magisterskiot trud Ponudata na pari vo sovremenata monetarna teorija#
Gligor
Bi{ev
(1985) i ja odbranil doktorskata

disertacija Ponudata i pobaruva~kata na pari slu~ajot na Jugoslavija# (1991). Gostin-istraùva~
bil na Vienskiot institut za sporedbeni ekonomski studii (1997)
i na Londonskata {kola za ekonomija i politi~ki studii (1995), a
posetuval i kursevi vo Centarot
za centralno-bankarski studii vo
Bankata na Anglija, vo Institutot
na MMF vo Va{ington i Viena,
vo Bankata na Francija, vo Nacionalnata banka na Avstrija i vo Nacionalnata banka na Grcija. Rabotel kako ekonomist vo Narodnata
banka na Makedonija (od 1984), generalen direktor (1993), viceguverner (1994) i zamenik guverner
na NBM (19972000), a potoa stanuva prv generalen direktor na Stopanskata banka AD - Skopje. Istovremeno e vonreden profesor na
Ekonomskiot fakultet vo Prilep
(bankarski menaxment i me|unrodni finansii, kako i na postdiplomskite studii), profesor na
Postdiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (monetaren sistem i politika, kako i
me|unarodni finansii i finansisiki sistemi i bankarstvo) i predava~ na kursevite na Komisijata
za hartii od vrednost. Objavil dve
knigi i nad 200 razni prilozi vo
nau~ni i stru~ni publikacii vo
R.
BLAGA RAKIJA obred so
za{e}erena topla rakija vo svadbenite obi~ai, povrzani so prvata
bra~na ve~er i proslavata na
~esnosta na nevestata#. Vo nedelata nave~er ili utroto vo ponedelnikot nevestata gi po~estuva svadbarite vo domot na mladoènecot, a
obredni lica deverot, svekrvata
ili mladoènecot im nosat blaga
rakija na roditelite na nevestata i
na kumot, zaedno so nevestinskata
ko{ula, presna pita, jarec i kitka
vrzana za sadot so crven konec. Od
ovoj obi~aj denes e zadràna samo
izbledneta formalna tradicija.
LIT.: Simo Mladenovski, Bele{ki za
prvata bra~na ve~er kaj Makedoncite,
Makedonski folklor#, VII, 14, Skopje,
1974, 239249.
S. Ml.
BLAGAJNI^KI ZAPISI NA
NBRM kratkoro~ni hartii od
BLAGOVEC
vrednost {to gi izdava NBRM. na blagajni~kite zapisi {to go

Blagajni~kite zapisi se prodava- prodava i gi namaluva nivnite
at po diskontiran iznos, a na de- kamatni stapki. Vo prodolènie,
not na dostasuvaweto se ispla}a ako centralnata banka saka da gi
nivnata nominalna vrednost, pri stabilizira pazarnite kamatni
{to razlikata me|u nominalniot stapki, toga{ taa primenuva teni diskontiraniot iznos ja pret- deri so iznosi, a ako saka da ja
stavuva kamatata {to ja nosat pottikne ulogata na pazarnite
blagajni~kite zapisi. Blagajni~- sili vo formiraweto na kamatkite zapisi moàt da se se izda- nite stapki, taa primenuva tendevaat so razli~ni rokovi na dosta- ri so kamatni stapki.
suvawe, kako: 3, 7, 14 i 28 dena. LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo,
Blagajni~kite zapisi se izdavaat Economy Press, Skopje, 2003, 502506; Kiki
vo dematerijalizirana forma, a Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godiNBRM vodi registar na sopstveni centralno bankarstvo vo Republika
Narodna banka na Republika
nosta na blagajni~kite zapisi. Makedonija,
G. P.
NBRM gi prodava blagajni~kite Makedonija, Skopje, 2006, 133.
zapisi na aukcii, na koi moàt da BLAGOVEC (Sveto Blagove{teu~estvuvaat samo komercijalnite nie, Blagoec, Blagovest) nepodbanki. Aukciite se odrùvaat vo vièn ili postojan hristijanski
redovni termini, a postojat dva praznik (25/7 april). Se smeta za
osnovni tipa tenderi: tenderi so teòk praznik. Nekoi duri go
iznosi i tenderi so kamatni stap- smetaat za golem praznik kako
ki. Kaj tenderite so iznosi, vkup- Veligden, poradi {to se veli:
niot iznos na blagajni~kite za- Blagovec prv den Veligden#.
pisi {to se nudi na proda`ba i Svetoto evangelie spored Luka
kamatnata stapka se odredeni od raskaùva deka arhangel Gavril
NBRM, a bankite dostavuvaat ponudi samo za iznosot na blagaj- bil ispraten od Boga da $ soopni~kite zapisi {to sakaat da gi {ti na devojkata Marija od Nazakupat. Kaj tenderite so kamatni ret deka taa e odredena od Boga da
stapki, centralnata banka odnap- go rodi Spasitelot: Raduvaj se
red go utvrduva samo vkupniot iz- blagodetna! Gospod e so tebe! Blanos na blagajni~kite zapisi {to goslovena si ti me|u ènite# $
go nudi na proda`ba, dodeka ban- rekol toj. A koga Sveta Deva Makite licitiraat so iznosite i karija pomislila: Kakov }e bide
matnite stapki. Aukciite na bla- ovoj pozdrav?#, angelot $ rekol:
gajni~kite zapisi za prv pat se Ne boj se Marija, za{to si na{vovedeni kako instrument na mo- la milost pred Boga; i ete ti }e
netarnoto regulirawe na
14. II 1994 g. Po~nuvaj}i
od 2000 g., blagajni~kite
zapisi se osnovniot instrument preku koj se vodi
monetarnata politika vo
RM, dodeka nivnata kamatna stapka e glavnata
referentna
kamatna
stapka na NBRM. Pritoa,
preku promena na visinata na kamatnata stapka na
blagajni~kite zapisi i
na tipovite tenderi, centralnata banka ispra}a
signali za nasokata na
monetarnata politika.
Vo uslovi na vi{ok na
likvidni sredstva vo
bankarskiot sistem, t.e.
pri zgolemena ponuda na
pari, centralnata banka
gi upotrebuva aukciite
na blagajni~kite zapisi
kako instrument za povlekuvawe pari. Toga{,
taa go zgolemuva iznosot
na blagajni~kite zapisi
{to go nudi za proda`ba
i gi zgolemuva nivnite
kamatni stapki. Obratno, dokolku centralnata
banka oceni deka koli~estvoto pari vo optek e
pomalo od potrebnoto, Blagove{tenie, carski dveri, Nerezi, Skopsko (XVI v.)
taa go namaluva iznosot
167
BLAGOVE[TENIE#
za~ne{ vo utrobata i }e rodi{

sin i }e go krsti{ so imeto Isus.
On }e bide golem i }e se nare~e
sin na Sevi{niot i }e mu go dade
Gospod Bog prestolot od negoviot
tatko Davida i }e caruva nad domot Jakovov sekoga{ i carstvoto
negovo nema da ima kraj#. (Luka
1/27-33). Crkvata go vostanovila
ovoj praznik vo ~est na taa blaga
vest. Se praznuva to~no devet meseci pred Ro`destvo Hristovo
(Boìk). No, nema poprecizni podatoci od koga se praznuva ovoj
praznik. So sigurnost se znae sigurno deka se praznuval vo VII v.,
no nekoi svedo{tva ukaùvaat deka toj se praznuval i nekolku vekovi porano. Kako blag den, se veruvalo deka toga{ ranata ne boli,
pa na malite ènski deca im gi
dupele u{ite. Kako proleten
praznik, so ovoj den e povrzano i
izleguvaweto na zmiite i doa|aweto na pticite preselnici od
toplite krai{ta ({trkot, lastovicata, pupunecot, slavejot i dr.).
Se veruva deka tie na ovoj den }e
dojdat duri i da vrne sneg. Iako se
pa|a vo te{kite veligdenski posti, na Blagovec se jade riba. Duri
toa se smeta i za potrebno, za
zdravje. Zatoa i siromasite se
trudele da kupat riba, samo da se
oblaèt so ribino#. Toga{ izleguvale v planina aramiite, veruvaj}i deka tokmu toj blag den }e
spe~alat mnogu blagota, mnogu pari i nema da pretrpat nekoja {teta ili nesre}a.
LIT.: Srpski narodni obi~aji u eveliskoj kazi, prikupio i opisao Stefan
Tanovi, u~iteq, Beograd, 1927; Lazar
Mirkovi, Heortologija, Beograd, 1961;
Marko K. Cepenkov, Kniga devetta, Narodni veruvawa, detski igri. Redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava
Spirovska, Skopje, 1972; Naum Celakovski, Debarca, obredi i obredni igri,
Skopje, 1984;. Sveto pismo na Stariot i
Noviot zavet, Skopje, 1990.
M. Kit.
BLAGOVE[TENIE# najstarata op{tinska bolnica vo Bitola i vo Makedonija, koja postoela od vtorata polovina na XVIII
vek. Pripa|ala na patrijar{iskata op{tina vo gradot, koja i
finansiski ja izdrùvala. Lekuvaweto bilo besplatno za privrzanicite na Patrijar{ijata. Vo
1901 g. bila predadena vo upotreba novata moderna bolnica, izgradena na istiot plac, koja raspolagala so 100 bolni~ki kreveti i so sovremena operaciona sala. Do nejzinoto bombardirawe
(1917) vr{ela zdravstvena, socijalna, vospitna, propagandna i
politi~ka dejnost.
LIT.: Velimir T. Arsi}, Crkva sv. velikomu~enika Dimitrija u Bitoqu, 1930,

46; Petar Bojaxievski, Zdravstvoto vo
Bitola niz vekovite, Bitola, 1992, 217.
P. B.
168
Borislav
Blagoev
BLAGOEV, Borislav (Skopje,

1912 Skopje, 23. I 2009) univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno obrazovanie i gimnazija
zavr{il vo Skopje (1930), a Praven fakultet vo Belgrad (1936).
Doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad, na tema Me|unarodnoto regulirawe na trudovite
odnosi (1939). Izbran za docent
na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1947), a potoa
za docent (1951) i za redoven profesor na Pravniot fakultet vo
Skopje (1956). Predaval Trudovo
pravo, Statistika i Istorija na
pravoto. Osnovopolo`nik na Me|unarodnoto trudovo pravo vo Jugoslavija i osnova~ na predmetot
Trudovo pravo na Pravniot fakultet vo Skopje. Objavil pogolem broj u~ebnici i nau~ni trudovi za trudovite odnosi i statistikata (na makedonski, srpski,
slovene~ki i albanski jazik). Poznanik so \or~e Petrov, Pavel
[atev i Metodija Andonov-ênto. Izbran za ~len na Zakonodavnata komisija pri Prezidiumot na
ASNOM (XI 1944) i za referent
za socijalni pra{awa. Na barawe
na Metodija Andonov-ênto, go
napi{al prviot stru~en trud na
makedonski jazik od oblasta na
federalizmot (XII 1944 g.). Bil
dekan na Pravniot (19531955) i
dekan na Ekonomskiot fakultet
(19561960) vo Skopje. Osnovnite
idei {to gi sledi vo pravoto se
polo`bata na rabotni~kata klasa
vo op{testvoto i pravnoto regulirawe na trudot.
BIBL.: Borislav I. Blagoev, Federalizmot vo teorijata i praksa, Skopje, 1944;
Trudovite odnosi kako predmet na pravoto, Skopje, 1955; Statistika za samoupravqa~e, Beograd, 1980; The Federalism
and Events in the Soviet Unioin and the Balkans,
Balkan Forum, No 5, Skopje, 1993.
LIT.: Praven fakultet Pedeset godini, 19512001, Skopje, 2001.
Sv. [.
BLAGOEV, Dimitar Nikolov

(psevd. Dedoto, Bratanov, Seneks) (s. Zagori~ani, Kostursko,
1856 Sofija, 7. V 1924) revolucioner, u~itel, pisatel i publicist. Osnovopolo`nik i predvodnik na socijaldemokratskoto
i komunisti~koto dvièwe vo
Dimitar
Blagoev
Bugarija (18911923). Revolucionerna aktivnost projavuva i vo

makedonskoto osloboditelno dvièwe. Vo 1917 g., kako {ef na Socijaldemokratskata parlamentarna grupa vo Bugarskiot parlament, site bugarski vojni {to se
vodele vo Makedonija gi okvalifikuva kako zavojuva~ki i, kako
Makedonec, bara Makedonija da
se oformi vo samostojna balkanska dràva. Negovata pismena revolucionerna aktivnost e objavena vo XX toma.
BIBL.: Dimitr Blagoev, Prinos km istorita na socializma v Blgari, Sofi, 1906; Socijaldemokracita protiv
voinata (Re~ v Narodnoto sbranie ot
10. XII 1917). Stenografski Dnevnici na
XVII-to Obiknoveno Narodno sbranie,
~etvrta redovna sesi, kn. I, Sofi, 1930,
217.
O. Iv.
BLAGOEV, Nikola Popov (s. Rakita, Kajlarsko, 15. II 1868 Sofija, 1944) pravnik, univ. profesor. Zavr{il klasi~na gimnazija vo Bitola (1889) i Praven
fakultet na Univerzitetot vo
Belgrad (1894). Bil redoven docent (19161925) i vonreden profesor (19261934) po istorija na
bugarskoto i slovenskoto pravo
na Sofiskiot univerzitet. Bil
~len na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija. Ima objaveno
zna~ajni trudovi za bogomilstvoto, Samuilovata dràva i za vostanieto na Petar Deljan.
BIBL.: Pravni i socialni vzgledi na
bogomilite, Sofi, 1912; Besedata na
prezviter Kozma protiv bogomilite,
Godi{nik na Sofiski universitet
ridi~eski fakultet, 18, Sofi, 1923,
1-80; Proizhod i karakter na car Samuilovata dràva, Godi{nik na Sofiski universitet ridi~eski fakultet, 20, Sofi, 1924-1925, 1-107; Deln i
negovoto vstanie v Moravsko i Makedoni protiv vizanticite, Makedonski pregled, No 2, Sofi, 1928, 2-22.
S. Ml.
BLAGOEV, Spiridon (s. Patele,

Lerinsko, Egejskiot del na Makedonija, RGr, 7. II 1926 Skopje,
2009) pravnik i istori~ar. Zavr{il {estgodi{no u~ili{te vo
rodnoto selo na gr~ki jazik (1938),
a podocna se vrabotil vo dràvno
pretprijatie (1940). Po germanskata okupacija na Grcija (1941)
BLAGOJ JANKOV-MUÊTO#
stitut za nacionalna istorija 1948

1998, Skopje, 1998, 193194.
S. Ml.
Spiridon
Blagoev
stanal aktivist na OKNE i na

EPON, a potoa i ~len na Sekretarijatot na selskata mladinska organizacija EPON (po~etokot na
1942) i ~len na KPG (maj 1942).
Otkako bil ispraten na partiska
rabota vo Sorovi~kiot reonski
komitet na KPG (prvata polovina
na 1943), naskoro stanal profesionalen revolucioner (od letoto 1943 do krajot na Vtorata svetska vojna). Vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija stapil vo redovite na DAG (letoto na 1946) vo
[tabot na Vi~o i bil politi~ki
komesar na vod, komandir na ~eta
vo bataljonot na Pando [iperkov, pomo{nik na bataljonskiot
politi~ki komesar i odgovoren za
Makedoncite vo bataljonot (1946
1947). Potoa se vklu~il vo 107-ta
brigada na DAG, u~estvuvaj}i vo
site nejzini borbi i vojnata ja zavr{il vo ~in poru~nik (po~etokot na 1948 oktomvri 1949). Narednite tri decenii gi minal vo
Ta{kent (SSSR) na razni rakovodni proizvodstveni dejnosti.
Vo me|uvreme diplomiral na Fakultetot po mehanika (specijalnost tehnologija, 19511955), a podocna diplomiral i na Pravniot
fakultet na Ta{kentskiot univerzitet V. I. Lenin (1960
1966). Izvesno vreme rabotel kako
pomlad nau~en sorabotnik vo Institutot za filozofija i pravo na
Akademijata na naukite na Uzbekistan (19721978) kade {to i ja
odbranil kandidatskata disertacija Pravnata polo`ba na subjektite vo sostavot na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija (1979), so {to go dobil zvaweto kandidat na pravnite nauki.
Po vra}aweto vo Skopje (1979) se
vrabotuva vo INI kako nau~en
sorabotnik do penzioniraweto
(19801989). Avtor e na pogolem
broj statii za Makedoncite vo
Egejskiot del na Makedonija i ima
zna~aen pridones vo arhivskite
istraùvawa vo SSSR za sovremenata istorija na Makedonija.
LIT.: Referat za izbor na nau~en sorabotnik vo Institutot za nacionalna
istorija vo Skopje, Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij, br. 346,
Skopje, 1. IX 1980, 1921; 50 godini In-
BLAGOEV, Trajko (s. Vladimirovo, Male{evsko, 25. VIII 1876

Sofija, 1937) u~itel, ~len na
Strumi~kiot okruèn komitet i
rakovoditel na Komitetot vo
Male{evsko. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo ]ustendil i pedagogija na Univerzitetot vo Sofija (1904). Bil u~itel vo Vladimirovo, Male{evsko (18961897).
^len na MRO od 1895 g. i zamenik-pretsedatel na Strumi~kiot
okruèn komitet (18981899) i
rakovoditel na Male{evskiot
revolucioneren reon (18991900).
Od 1901 do 1905 g. bil zamenik-redaktor na vesnikot Reformi i
aktivist na Male{evskoto bratstvo vo Sofija. Avtor e na pove}e u~ebnici po geografija.
LIT.: Boris Nikolov, Vtre{na makedono-odrinska revolcionna organizaci
(vovodi i rkovoditeli 18931934), Sofi, 2001.
V. \.
BLAGOEVGRAD (porano: Gorna

Xumaja) grad vo Pirinskiot del
na Makedonija, Republika Bugarija: 71.343 `. (1992). Se nao|a vo
Blagoevgradskata Kotlina, vo
podno`jeto na jugozapadnite razgranoci na planinata Rila, od
dvete strani na r. Blagoevgradska
Bistrica, na nadmorska viso~ina
od 400 m. Niz gradot pominuva me|unarodniot pat E79 i èlezni~ka pruga koi na sever go povrzuvaat so Sofija i na jug preku preminot Kula so Solun. Na zapad preku preminot Del~evo, B. se povrzuva so magistralniot pat M5 vo
Republika Makedonija preku koj
se povrzuva so Skopje, a na istok
so isto takov pat e povrzan so Razlog i Bansko. Do B. dopira promeneta sredozemnomorska klima.
Glaven hidrografski objekt e rekata Blagoevgradska Bistrica,
leva pritoka na r. Struma. Vo
okolinata na gradot se nao|aat

Blagoevgradskite mineralni vodi so vkupna {tedrost od 16,8 l/sec
i temperatura na vodata od 54,6C.
Blagoevgrad, koj do 1950 g. se vikal Gorna Xumaja, se razvil vrz
starata trakiska naselba Skaptopara. Kako grad pod imeto Xuma
Pazari za prvpat se spomenuva vo
dokumenti od 1576 g. Vo po~etokot na XIX v. B. stanuva centar na
Gornoxumajskata kaza i se razviva
kako zna~aen zanaet~iski i trgovski centar. Spored V. Kn~ov koj
go posetil gradot kon krajot na
XIX v. vo nego ìveele 6.440 `. Od
niv 1.250 `. bile hristijani, 4.500
`. Turci, 250 `. Vlasi, 200 `. Cigani, 180 `. Evrei i 60 `. Grci
hristijani. Ottoga{ pa navamu
naselenieto vo B. e vo postojan
porast. Najgolemo zgolemuvawe e
zabeleàno pome|u 1965 i 1975 g.,
koga e nagolemeno od 32.000 na
50.000 `. Vo B. se razvieni pove}e
industriski granki kako prehranbenata, tutunskata, tekstilnata,
ma{inskata, osobeno elektrotehni~kata industrija i dr. Vo gradot ima 10 osnovni u~ili{ta, tri
gimnazii, ~etiri tehni~ki u~ili{ta, Vi{ pedago{ki institut
i Amerikanski univerzitet. B. e
zna~aen zdravstven centar so obedineta reonska bolnica, ima teatar, opera, istoriski muzej i pove}e kulturno-istoriski spomenici.
LIT.: [arkov V., Grad Gorna Dùma, Sofi, 1930; Trukov M., Blagoevgrad, Sofi, 1964.
Al. St.
BLAGOJ JANKOV-MUÊTO#
STRUMICA (1971) spomenku}a so postojana izlo`ba posvetena na narodniot heroj na
NOAVM Blagoj Jankov-Mu~eto
(v.). Toa e vsu{nost negovata rodna ku}a, preuredena vo memorijalen muzej kako depandans na Muzejot na Strumica. Sodrì dve
Blagoevgrad
169
BLAGORODNICI
izlo`beni prostorii, ambientalno uredeni spored na~inot na

ìveeweto vo triesettite godini na XX vek. Vo niv se smesteni
poku}ninski predmeti, kako i
predmeti povrzani so kroja~kiot
zanaet, upotrebuvani od B. Jankov-Mu~eto. Vo poseben izlo`ben del pak, preku fotografii,
dokumenti i predmeti e prikaàn negoviot ìvoten pat kako
kroja~ki rabotnik, ~len na URSovite sindikati na Kralstvoto
Jugoslavija, komunist i revolucioner vo periodot pred po~etokot na Vtorata svetska vojna, aktivist i borec na NOAVM.
K. Bog.
BLAGORODNICI MAKEDONCI VO EVROPSKITE ZEMJI

(XVXVIII v.). Vo Habsbur{kata
monarhija blagorodnici Makedonci bile Dan~o Makedonski
(vo dene{na Vojvodina), Nikola
Makedonec (ùpan vo ânad), Ladislav Makedonski, Volk Makedonski (vrhoven ùpan na Kraso),
semejstvoto Monasterlija vo Rac
Kovin i potoa vo Komoran i Samoil. Vo XVIII v. blagorodnici
bile kir Haxi Manojlo vo Budim,
Teodor Nikoli~ od Veles; Georgi i Jovan Kalinovi~i od Dojran,
Teodor Jankovi~ Mirijevski, Danilo @efarovi~ vo Viena, Kirilo Nako vo Veliki Sen Miklu{,
Marko Serviski (\or|evi~) vo
Kawià, Dimitrie Anastas/ievi} Sabov od Negu{, semejstvoto Bai~i od Blaca vo Mitrovica,
kako i semejstvata Duka, Darvar i
Spirta od Klisura, vo Zemun i vo
Viena.
LIT.: V. A. Dui{in D. J. Popovi, Plemike porodice, Vojvodina, 2, Novi Sad,
1939; Aleksandar Matkovski, Grbovite
na Makedonija (Prilog kon makedonskata heraldika), Skopje, 1970.
M. Zdr.
BLAGORODNI[TVO vo Makedonija (XIVXVI v.) po osmanliskoto osvojuvawe starata hristijanska blagorodni~ka klasa vo
Makedonija uspeala vo eden izvesen period da se zadrì vo gradovite. Vo XV v. vo Skopje ìveel
vlastelinot To{nik, ~ija èna
Milica vo 1497 g. go obnovila manastirot Matka. Vo 1466 g. vo izvorite se spomenuvaat boljarite
na mestoto Kratovo#, a vo istoto
mesto ìveele kneèvskite semejstva Boi~i}evi i Pepi}evi.
Boljari kako op{testven sloj vo
koj vleguvale najvlijatelnite
hristijani postoel i vo Ohrid vo
XV v. Vo april 1448 g. so posebna
sultanska naredba na Radinos od
Kostur mu bila dadena na uìvawe crkvata Zaharija#, a pak manastirot Sveti Nikola# vo samiot grad Strumica vo 1573 g. kako semeen vakaf mu pripa|al na
170
popot Dobre. Vo positnoto makedonsko blagorodni{tvo vleguvale i hristijanite spahii, koi

pretstavuvale ostatok od starata
predosmanliska voena klasa. Tie
bile vklu~eni vo osmanliskiot
voen sistem i aktivno u~estvuvale vo voenite pohodi na imperijata. Brojot na ovie pretstavnici
na staroto krupno i sitno blagorodni{tvo vo Makedonija so tekot na vremeto postepeno se namaluval i ve}e kon krajot na XVI
v. napolno is~eznale.
LIT.: A. Stojanovski, Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. Demografski prou~uvawa, Skopje 1981; Kon
pra{aweto za hristijanite spahii vo
Makedonija, GINI, IV, 12, Skopje, 1960,
304-316; B. Cvetkova, Novye dannye o
hristianah-spahih na Balkanskom poluostrove v period turckogo gospodstva,
Vizantijskij vremennik#, XIII, Moskva,
1958.
Dr. \.
BLAGOSLOVI kratki ànrovi na usnoto narodno tvore{tvo,

spored formata bliski do poslovicite, a spored porakata i èlbite {to gi sodràt se dobliùvaat do zdravicite i baewata. So
veruvaweto vo magi~nata mo} na
zborot, kako i kletvite, tie pretstavuvaat magiski formuli. No,
za razlika od kletvite {to sodràt zla kob, èlba da se slu~i
nesre}a, blagoslovite se dviàt
vo sprotivna nasoka ja sodràt
èlbata da se slu~i ne{to ubavo.
Tie se genetski svrzani so semejnite i kalendarnite obredi i poteknuvaat od vremiwata koga ~ovekot veruval deka so odredeni
magiski formuli moè da se naso~uva ~ovekovata sudbina vo pozitivna nasoka. Kako apelativen
ànr, naj~esto se pridru`nik na
obredite i obi~aite. Blagoslovuvaweto moè da bide svedeno
samo na nekolku zbora vo silno
zgusnat iskaz, iako ~esto pretstavuva retori~ki ukrasena i poetski razviena formula. Von sistemot na apelativnite ànrovi e
samo potencijalno oblikuvana
knièvna forma i negovata ànrovski nestabilna polo`ba
pridonela da dobie i imenuvawa
kako molitva i zdravica. Pri
kaneweto na svadba se izrekuvaat
blagoslovi od tipot: Da blagoslovi{ da dojde{ na slava! Kanetiot replicira: Bog da te blagoslovi, sre}na svadba da ti e! Pri
slava doma}inot nazdravuva i
blagoslovuva: Gospod zdravje
neka dava, beri}et vo pole,
ma{ki deca vo ku}a! Ima
blagoslovuvawa pri gradewe
ku}a, pri vr{ewe zemjodelskite
raboti itn. Koga se zasejuva, na
nivata se zaboduva vreteno vo
oranoto i se veli: Kako {to e
vreteno polno, taka da se polni
beri}et (da se mota ìto!).
LIT.: Marko Kitevski, Za nekoi kratki

govorni narodni umotvorbi od Kumanovsko, Prilozi za makedonskiot folklor,
Skopje, 1989; istiot, Na kletva lek nema,
Skopje, 1991; Bone Veli~kovski, Kratkite ànrovi i detskiot folklor vo Kumanovo i Kumanovsko, Folklorot i etnologijata vo Kumanovo i Kumanovsko,
Skopje Kumanovo, 255-289.
B. V.
BLAGOSOSTOJBA poim {to

se odnesuva na kvalitetot na ìvotot na lu|eto (v. Kvalitet na
ìvot). Problemot na blagosostojbata e povrzan so eden cel pravec vo ekonomskata nauka ekonomija na blagosostojbata. Vo
fokusot na vnimanieto na ovaa
nau~na disciplina e blagosostojbata na poedinecot. Zbirot na
blagosostojbata na site poedinci
vo op{testvoto ja dava t.n. op{testvena blagosostojba. Ekonomijata na blagosostojbata, vo
su{tina, se sveduva na dva koncepta: 1) konceptot na ekonomskata efikasnost i 2) konceptot
na distribucijata na dohodot.
Konceptot na ekonomskata efikasnost vo osnova se odlikuva so
pozitivisti~ki pristap i se odnesuva na goleminata na pitata#,
dodeka konceptot na distribucijata na dohodot vo osnova se odlikuva so normativisti~ki pristap
i se odnesuva na raspredelbata
na pitata#. So cel {to e mo`no
pove}e da se oddelat konceptite
na ekonomskata efikasnot i na
distribucijata na dohodot, ekonomistite ja koristat t.n. Pareto efikasnost, spored koja distribucijata e Pareto efikasna
dokolku nitu edna redistribucija na dobrata ne vodi do podobruvawe na sostojbata na edni lica,
bez pritoa da se vlo{i sostojbata
na drugi lica. Vo RM nivoto na
blagosostojbata naj~esto se meri
preku indeksot na ~ovekoviot
razvoj, kako i so dohodovnite (monetarnite) merila na siroma{tijata, kako {to se glavniot zbiren indeks i indeksot na dlabo~inata na siroma{tijata. Spored
indeksot na ~ovekoviot razvoj,
Makedonija se nao|a vo grupata
zemji so sredno nivo na blagosostojba (v. ~ovekov razvoj), dodeka
dohodovnite merila na siroma{tijata pokaùvaat postoewe na
golemi dispariteti vo kvalitetot na ìvotot na lu|eto (v. siroma{tija).
LIT.: D. Begg et al. (2000): Economics, sixth
edition, McGraw-Hill, 257-277.
D. E.
BLAER, \or|i (Stara Pazova,

Srbija 28. H 1908 Skopje, 19. III
1970) Evrein, dentist, komunist, u~esnik vo NOB. Se doselil vo Skopje (1932) i bil eden od
voda~ite sindikalisti, podocna
postaven i za sekretar na KPJ za
okolijata Nerodim (1939). Uap-
BLATNA
sen vo Prizren (1940). Se vratil

vo Skopje (1941), kade {to organiziral zdravstvena slu`ba za
lekuvawe na ranetite ilegalci.
Bil otkrien i zatvoren vo Idrizovo (1942). Go organiziral begstvoto od zatvorot na 350 politi~ki zatvorenici (1944). êtiri dena po begstvoto ja organiziral bolnicata na 42. brigada, koja{to bila i bolnica na Vrhovniot {tab. U~estvuval vo osloboduvaweto na Skopje. Potoa bil
pretsedatel na Evrejskata op{tina vo Skopje. Nositel na
Skopje 1984; Objektot za domuvawe vo

tretata ìvotna doba, Jubileen zbornik 50 godini Arhitektonski fakultet#,
Skopje 1999; Razvoj na arhitektonskata
tipologija na niskata stanbena struktura. Me|unarodna konferencija Stanot potreba, mo`nosti i perspektivi#;
Zbornik na trudovi, Ohrid, 1998. Kr. T.

J. Nam.
BLAER, Zlatko (Skopje, 1946)

novinar. Apsolviral na Ma{inskiot fakultet vo Skopje. Od
1971 g. vo Nova Makedonija# pripravnik vo Gradskata rubrika, sorabotnik vo Nadvore{nopoliti~kata, urednik na Dnevnata redakcija, pomo{nik na
glavniot urednik. Dopisnik od
Atina (1983/88). Vo periodot
1979/81 g. urednik na Ekran#.
Glaven i odgovoren urednik na
vesnikot Ve~er# 1990-1991. Vo
juni 1991 g. zaminuva vo Avstralija: kosopstvenik i urednik na
Avstralisko-makedonski nedelnik# vo Melburn.
B. P. \.
BLA@EV, Negrija (Gali~nik,
1783 1843) pretstavnik na
Debarskata rezbarska {kola.
U~estvuval vo vnatre{noto ukrasuvawe na Bigorskiot manastir
zaedno so trite negovi sina
Makarija, Trajan i \ur~in.
LIT.: As. Vasilev, Blgarski vzro`denski mastori, Sofi, 1965, 211.
S. Ml.
BLA@EVSKA, Zorica (Skopje,

6. H 1948) arhitekt. Diplomirala na Arhitektonsko-grade`niot
fakultet vo Skopje (1973). Vrabotena e na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje kako asistent i
po izborot vo drugi nastavni~ki
zvawa e izbrana za redoven profesor (2003) po predmetot Proektirawe stanbeni i ugostitelski objekti. Doktorirala na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1991). Osven so pedago{ka dejnost, se zanimava i so nau~noistraùva~ka rabota, so arhitektonsko proektirawe i so publicistika. Nejzinata proektanska
aktivnost rezultira so realizacija na pove}e individualni semejni ku}i, a zabeleìtelno e i
u~estvoto na anonimni arhitektonski konkursi.
BIBL.: Socio-psiholo{ki viduvawa na
stanbenite sredini vo Skopje, Zbornik
na Arhitektonskiot fakultet, Skopje
1983; Za kvalitetot na domuvawe vo
Skopje, Kultura na prostorot, SAM 2#,
Katerina
Blaèvska
BLA@EVSKA, Katerina (Veles,

12. VII 1967) novinar. Po diplomiraweto na Fakultetot za interdisciplinarni studii po novinarstvo na UKIM vo Skopje (1989) raboti kako novinar vo Makedonskoto radio (19901997), kolumnist vo
nedelnikot Denes# (19971999) i
urednik na Politi~kata rubrika
na v. Makedonija denes# (1998
1999); urednik-komentator (1999
2003), zamenik glaven i odgovoren
urednik (20032004), glaven i odgovoren urednik (20042008) i urednik-komentator vo v. Dnevnik#
(od 2008).
Bl. R.
BLA@ESKI-RASOLKOSKI,
Andreja (s. Malo Crsko, Ki~evsko, 1861 s. Mogila, Bitolsko, 8.
V 1903) prilepski vojvoda. Prvin bil ajdutski vojvoda (ok.
1885), a potoa zaminal na pe~alba
vo Romanija. Po vra}aweto vo
Makedonija (1900) bil vo ~etata
na M. Acev, M. Lerinski i J. Piperkata. Od 1901 g. stanal prilepski vojvoda. Dvièj}i se vo
~etata na P. Cvetkov zaginal vo
borbite kaj s. Mogila, Bitolsko.
IZV. i LIT.: N. Rusinski, Spomeni,
Skopje, 1997; D. Pa~emska-Petreska, Vojvodata dedo Andreja od Malo Crsko,
Skopje, 1999, 198.
Al. Tr.
BLA@I], Zdravko (Stari Be~ej,

19. IV 1917 Belgrad, 14. IX 1979)
Zdravko
Blaì}
slikar i vi{ konzervator. Diplomiral na [kolata za vizantinska umetnost vo Belgrad (1936).

Studiral i na Akademijata za likovni umetnosti vo Praga. Rabotel na konzervacija na ikoni i
freski i na nivnoto kopirawe.
Ima zaslugi za konzervacijata na
freskite vo crkvite Sv. Sofija#, Bogorodica Perivleptos#
(Sv. Kliment#) vo Ohrid, crkvata Sv. \or|i# vo Kurbinovo i
crkvata Sv. Spas# vo s. Ku~evi{Al. Cv.
te, Skopsko.
BLATEC selo vo Vini~ko. Se
nao|a na severnite padini na planinata Pla~kovica, na nadmorska visina od okolu 700 m. So Vinica e povrzano preku regionalniot pat Vinica Berovo. Vo minatoto bilo me{ano, naseleno so
makedonsko i tursko naselenie.
Vo 1912 g. vo nego imalo okolu 350
turski i 150 makedonski ku}i. Denes e naseleno so Makedonci, a
nivniot broj vo 2002 g. iznesuval
1.587 `., a od malcinstvata imalo
samo sedum Srbi. Vo B. ima osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena
stanica i pove}e trgovski i zanaet~iski du}ani.
Al. St.
BLATNA (MOÛRI[NA) VEGETACIJA VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA se sozdava so
zarasnuvawe na vodnite baseni
ili so zadrùvawe na vodata vo
livadskite, {umskite, planinskite i drugi ekosistemi. Na teritorijata na RM se sre}avaat
dva tipa blata i mo~uri{ta nizinski (eutrofni) i visinski
(oligotrofni). Nizinskite blata i mo~uri{ta se formiraat vo
kotlinite, na mestata od porane{nite ezera ili dolini na reki, od podzemnite i re~nite vodi,
od vrneìte i od povr{inskite
tekovi {to se sobiraat od okolnite izdignati tereni i vo niv se
sobiraat golemi koli~estva mineralni materii. Eutrofnata
blatna (mo~uri{na) vegetacija
koja se razviva vo niv ima golemi
potrebi od mineralni materii i
vo nea dominiraat trskata, pretstavnici od familijata Juncaceae,
Cyperaceae, Poaceae i dr. Zaednici
od ovoj tip sre}avame vo pove}e
kotlini Strumi~ka (s. Bansko,
s. Monospitovo), Gevgeliska (Negorska Bawa), Pelagonija (s. êpigovo, s. Novaci), Prespanska (s.
Ezerani, s. Stewe), Ohridskostru{ka (Studen~i{te, Stru{ko
blato) i drugi. Najzna~ajni blatni zaednici se ass. Scirpeto-Phragmitetum (zaednica na trska), Sparganio-Glycerietum fluitantis, Cyperetum longi, Caricetum elatae subass.
lysimachietosum, Marisecetum serrati
i drugi. So melioracijata, golem
del od niv se uni{teni ili se
171
BLATSKA
sre}avaat vo fragmentarna sostojba. Visinskite (oligotrofni)

blata (mo~uri{ta) se razvivaat
vo planinskiot i vo visokoplaninskiot pojas, se odrùvaat od
atmosferskite vodi i se siroma{ni so mineralni materii.
Dominiraat vidovi na Sphagnum
(Sphagnum-ovi treseti{ta), zaedno so drugi movovi, pretstavnici
na familijata Cyperaceae (Eriophorum, Carex); fam. Scheuchzeriaceae
(Scheuchzeria) i drugi. Vakvi zaednici sre}avame na [ar Planina,
Korab, Jakupica, Pelister, vo okolinata na Peh~evo i drugi. Vl. M.
BLATSKA GAJDA (Me{nica)
lokalen termin za duva~kiot
instrument gajda (v.) vo regionot
na Skopska Blatija. Spa|a vo grupata pomali gajdi, so visok melodiski
registar (najnizok ton na gajdarkata E1). Spored brojot i konstrukcijata na delovite, ne se razlikuva
od pomalite makedonski gajdi.
Skopje, 1986, 96.
\. M. \.
Bojan Petkov
Blgaranov
BLGARANOV, Bojan Petkov

(Bogdan; baj Ivan) ([umen, 20 X
1896 Sofija, 26. XII 1972) bugarski komunisti~ki deec i dràvnik, general-polkovnik, heroj na
NRB (1966) i heroj na socijalisti~kiot trud (1961). Bil istaknat
~len na BKP (od 1920) i u~esnik
vo Septemvriskoto vostanie
(1923), poradi {to bil osuden na
smrt (1925), no kaznata mu e zameneta so doìvoten zatvor i potoa e
amnestiran (1933). Kako emigrant
vo Moskva, se {koluval i bil funkcioner na Kominterna, a podocna
~len na CK na BKP (od 1937). Vo
vremeto na NOAVM bil polnomo{nik na CK na BKP pri Vrhovniot {tab na NOVJ, no so mesto na
prestojot vo Makedonija (1942 do
po~etokot na 1944). Po vra}aweto
vo Bugarija bil na razni voeni komandni dol`nosti. Od 1945 g. do
krajot na ìvotot neprekinato
bil ~len na CK na BKP, sekretar
na CK na BKP (1956-1967) i pretsedatel na Nacionalniot sovet na
Ote~estveniot front (1967-1972).
IZV.: Zbornik dokumenata o NOR-u, tom
172
VI, kw. 14 (Borbe u Makedoniji 1941

1944), Beograd, 1954 i 1954; Izvori za osloboditelnata vojna i revolucijata vo
Makedonija od 19411945, tom I, kn. 17,
Skopje, 19681983.
LIT.: Makedonija od ustanka do slobode 19411945. (Zbornik radova), Beograd, 1987; Istorija na makedonskiot narod, tom petti,
INI, Skopje, 2003.
S. Ml.
BLGARIN (Solun, 5. XI 1.
XII 1912) dneven vesnik za politi~ki i op{testveni pra{awa.
Redakcijata ja so~inuvale: G.
Ba`darov, G. Kuli{ev, A. Razbojnikov, Stojan Simeonov i Pavel
[atev (glaven urednik). Podocna
P. [atev bil zamenet od D. Krap~ev. Bil pe~aten vo pe~atnicata
na Kone Samarxiev. Se pojavil vo
turbulentnoto vreme na Prvata
balkanska vojna, vedna{ po vleguvaweto na bugarskite sili vo Solun i se zastapuval za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija.
Objaveni se vkupno 22 broja.
cii predizvikuvani od Grcija i za

site drugi va`ni me|unarodni
problemi koi gi zasegale interesite na dvete Strani; 6. razvivawe
maksimalno mo`na kulturna sorabotka; 7. Vladata na FNRJ da objavi specijalna deklaracija za bratski gest deka se otkaùva od reparaciite {to $ se opredeleni so
Mirovniot dogovor so Bugarija vo
iznos od 25 milioni dolari. Sostaven del na Protokolot se i 4-te
prilozi: usoglasen tekst na Dogovorot za prijatelstvo, sorabotka i
me|usebna pomo{; Spogodba za
ekonomska sorabotka; Spogodba za
carinski olesnuvawa i za podgotovki za carinska unija i Spogodba
za dvosopstveni~kite imoti.
LIT.: Dokumenti o spoljnoj politici SFRJ, II,
1947; Balkanski ugovorni odnosi, III, Beograd,
1999.
M. Min.
BLGARSKI NOVINI (NOVINI, RABOTNIÊSKI NOVINI) (Hopkins, Mi~igen i îkago, SAD, 5. III 1905 31. X 1908)
vesnik, organ na bugarskata i
makedonskata emigracija vo
SAD. Izleguval dvapati mese~no, na 5-ti i na 20-ti. Glavni
urednici bile Spas Iv. [umkov
i Ilija Ribarov. Objaveni se
vkupno 125 broja. Prvin bil preimenuvan vo Novini. a potoa vo
Rabotni~ki novini. Niz sodrìnite provejuva socijalisti~kata orientacija.
(1885-1992), Skopje, 1993, 38-39.
S. Ml.
BLEDSKI PROTOKOL (1947)

protokol me|u delegaciite na vladite na FNR Jugoslavija i NR Bugarija. Po pregovorite (30. VII 1.
VIII), na 1 avgust potpi{ale Protokol za politi~ka, ekonomska i
kulturna sorabotka: 1. dvete vladi
da potpi{at dogovor za prijatelstvo, sorabotka i me|usebna pomo{; 2. maksimalna ekonomska sorabotka, usoglasuvawe na planovite za ekonomski razvoj i podgotovki za sozdavawe carinska unija; 3.
so poseben dogovor da se vospostavi nov reìm za dvosopstveni~kite imoti na jugoslovensko-bugarskata granica, da se poednostavat
paso{kite formalnosti, da se
ukinat vleznite i izleznite vizi;
4. da se pro{irat èlezni~kite i
patnite vrski; 5. koordinirawe za
odnos sprema grani~nite provoka-
Atanas
Bliznakov
BLIZNAKOV, Atanas (s. Dmbeni, Kostursko, 15. XII 1901 Skopje, 1998) makedonski iselenik vo
SAD i povratnik, osnova~ na
Fondacijata Atanas Bliznakov#
pri Univerzitetot Sv. Kiril i
Metodij#. Kako emigrint vo SAD
(1920) i rabotnik vo Geri (Indijana), bil aktiven ~len na MANS,
osnova~ na spomagatelnite dru{tva Aleksandar Makedonski# i
Lazar Poptrajkov# i eden od
glavnite inicijatori za izgradba
na prvata makedonska pravoslavna
crkva vo Geri. Se zbogatil preku
berzanska trgovija so akcii. Bil
pretsedatel na Bolni~kiot komitet vo Geri za sobirawe pari~ni
sredstva za izgradba na Dràvnata bolnica vo Skopje. Vo 1976 g. so
soprugata se preselil vo Skopje,
(1976) i zaedno so nea, so del od
steknatiot kapital (800.000 dolari) ja osnoval Fondacijata Atanas Bliznakov# za stipendirawe
nadareni studenti (1977).
BIB.: Dmbeni i revolucionernoto minato na Kostursko, Skopje, 1982; Spomeni za nacionalno-politi~kata i kulturnata dejnost na Makedoncite vo
SAD i Kanada, Skopje, 1985.
LIT.: Tale Sotirovski, Biznisot ne poznava starost. Atanas Bliznakov, ~ovek
koj i vo 92-ta godina aktivno u~estvuva vo
vrteweto na svojot kapital, no im pomaga
i na studentite, Ve~er#, XXXII, 9456,
Skopje, 8 i 9. I 1994, 9-10.
S. Ml.
BOGDANOVA-IKONOMOVA
proekti. Bil {ef na Institutot

za hemija na PMF (19911995).
60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, 230-231.
B. [.
Stefan
Bobev
BOBEV, Stefan Milanov (Veles, 1911 Veles, 9. XI 1944)

u~esnik vo revolucionernite aktivnosti vo Veles (od 1937). Vo
1941 1942 g. u~estvuval vo podgotovkite za oruènoto vostanie:
sobiral oru`je i raznesuval letoci, proglasi i drugi materijali i go snabduval Partizanskiot
odred Dimitar Vlahov so hrana,
oru`je i municija. Vo 1943 i 1944
g. go organiziral masovnoto zaminuvawe na mladincite od Veles vo partizanite. Zaginal vo
sudir so Germancite.
BOGDANOV, Mom~ilo (Kriva

Palanka, 15. II 1932) dipl. el.
in`., d-r na tehni~ki nauki, red.
prof., prodekan na ETF vo Skopje. Rakovoditel na Katedrata za
teoretska elektrotehnika i na
Institutot za elektronika i smeta~kiot centar. Rabotel na univerzitetot vo Belgrad (Srbija),
Mons (Belgija) i Oran (Alìr).
Toj e avtor/koavtor na trudovi od
primenata na banki na filtri i
vejvleti, a najzna~ajni mu se trudovite od oblasta na sintezata na
aktivnite filtri. Knigi: Digitalno procesirawe na signali#
(univerzitetski u~ebnik, koavtor Sofija Bogdanov), Teorija
na elektri~nite kola I i II #.
LIT.: Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij & Skopje#, br. 520, maj 1989.
Dr. R.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 19411945.

Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki partizanski odred 1942, Skopje, 1999. \. Malk.
BOGDAN (X XI v.) makedonski

blagorodnik i krupen velikodostojnik, toparh na vnatre{nite tvrdini
{to se protegale, spored Skilica,
od Prilep kon zapad, i najverojatno
gi zafa}ale centralnite oblasti na
Samuilovoto Carstvo. Osven Skilica, ne go spomenuva nieden drug
izvor. Toj odamna bil privrzanik na
vizantiskiot car, go ubil i svojot
test Mateica, pa kako takov koga mu
se predal na Vasilij II (proletta
1018), bil po~esten so visokata titula patrikij. No ne bil zadovolen
od toa {to go dobil od Vizantija za
uslugite, pa Skilica podocna go
spomnuva kako eden od u~esnicite
vo zagovorot protiv vizantiskiot
car Konstantin VIII (1026), pri {to
bil faten i oslepen.
LIT.: Kosta Axievski, Pelagonija vo
sredniot vek, Skopje, 1994.
\. Malk.
BOGDANOV, Bogdan Tomev (s.

Kru{evle, Sombor, 9. V 1949)
redoven profesor (1996) na
PMF, Institut za hemija. Diplomiral (1973), magistriral (1981)
i doktoriral (1985) vo Skopje.
Izveduval nastava od oblasta na
organskata hemija. Nau~noistraùva~kata dejnost mu e od oblasta
na sintezata i reakciite na organskite soedinenija, kako i od
teoriskata organska hemija. Objavil, vo stranski i vo doma{ni
spisanija, pedesetina nau~ni trudovi. Bil rakovoditel ili sorabotnik na nekolku doma{ni i me|unarodni nau~noistraùva~ki
Petre
BogdanovKo~ko
BOGDANOV-KO^KO,
Petre
(Skopje, 12. III 1913 Skopje, 22. II
1988) kompozitor, operski peja~
i op{testvenik. Se zapi{uva vo
Srednoto muzi~ko u~ili{te vo
Belgrad (1933), a potoa i na Filozofskiot fakultet. Opredelen za
naprednoto revolucionerno dvièwe, u~estvuva vo niza mladinski akcii. U~esnik vo NOB, nositel na Partizanska spomenica
1941. Po Osloboduvaweto e eden
od pettemina prvi organizatori
na muzi~kiot ìvot. Najgolem
pridones ima vo osnovaweto na
Operata na MNT, vo nejzinata rabota i prosperitet, kako solist
na glavni tenorski partii (19471954): Turidu (Kavalerija Rustikana#), Alfredo (Travijata#),
Kanio (Palja~i#), Mario Kavaradosi (Toska#), Jenik (Prodadena nevesta#) i dr. Direktor e na
Operata (1958 1962). Vr{i i drugi op{testveni funkcii.
Negovoto tvore{tvo re~isi iscelo $ e posveteno na Revolucijata i proizleguva od revolucionerniot zanes na avtorot. Toa se
ogleda kako vo negovite horski

kompozicii (Brigadata ide#,
Majka Ugra#, Oj Milevo#, Manifestacija# i dr.) i vo borbenite pesni (Ovde e mladosta na Jugoslavija#) taka i vo pesnite za
glas i pijano najbrojnata oblast
vo tvore{tvoto na kompozitorot
(Lenka#, Kupuva~ na staro#,
Karaorman#, Dojdovme#, Slovo
za slobodata# i niza drugi). Dr. O.
BOGDANOV-LARGO, Mino (Veles, 1913 1989) komunisti~ki
deec, voen rakovoditel vo NOAVM. Bil ~len na KPJ (1932),
MK na KPJ vo Veles i MK na
KPJ vo Skopje. Pred Vtorata
svetska vojna dvapati bil apsen i
osuduvan spored Zakonot za za{tita na dràvata, a podocna interniran vo logorot vo Bile}a.
Vo vremeto na NOAVM bil eden
od organizatorite na NOD vo Vele{ko, politi~ki komesar na Ki~evsko-mavrovskiot NOPO, politi~ki komesar na Prvata operativna zona na NOV i POM
(1943), intendant na G[ na NOV
i POM i delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil republi~ki pratenik
vo Narodnoto sobranie. Po Rezolucijata na Informbiroto bil
uapsen i sproveden na Goli Otok.
BIBL.: Materijalnata baza na borbata
za sloboda, 13 Noemvri#, V, 5, 1966, Skopje, 1966, 13.
IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941
LIT.: Mitre Inadeski, Grafi~ki zavod
Goce Del~ev#, Skopje, 1979; D-r Blaè
Ristovski, Ko~o Racin, Prilozi za razvitokot na makedonskata kulturno-nacionalna misla, Skopje, 1983; Dim~e Naj~eski, Golooto~ki svedo{tva. Li~nosti i sudbini, kniga vtora, Skopje, 2002; istiot, Posledici, kniga treta, Skopje, 2006. S. Ml.
BOGDANOVA-IKONOMOVA,
Nada Milanova (psevd. Stojna)
(Solun, 3. VIII 1914 Skopje, 20. III
1987) pravnik, komunisti~ki deec, prvoborec, novinar. Kako student vo Belgrad stanala ~len na
KPJ (1940). Vo vremeto na NOAVM bila ~len na MK na KPJ vo
Skopje (1942), vrska na PK na KP
za Makedonija i na CK na KPM so
partiskite komiteti vo vnatre{nosta, so CK na BRP(k) i so Ju`na
Srbija i Kosovo. Kako instruktor
na CK na KPM (ok. 12. VI 1943),
dvapati bila apsena od bugarskata
policija vo Skopje (1943), a potoa
internirana (maj 1944) vo Simitli i vo Gorna Xumaja. Po vra}aweto bila borec vo êtirieset i vtorata (makedonska) divizija na
NOVJ (septemvri 1944). Po Osloboduvaweto bila ~len na Glavniot
odbor na AF@ na Makedonija, sorabotnik, a i potoa glaven urednik na sp. Makedonka#. Nositel e
na Partizanska spomenica 1941.
173
BOGDANOVSKI
BIBL.: Prenesuvawe na ilegalen materijal Od ilegalnata rabota na KPJ, Prosvetena èna#, XV, Skopje, 1959, 10; Se}avawe za rabotata vo Gorno Vranovci, Istoriskite denovi na Gorno Vranovci,
Skopje, 1984, 162-165; Formite i sodrìnite na rabota so ènite i ènskata
mladina vo Bitola 1941/1942 godina, Bitola i Bitolsko vo NOV 1941 i 1042, kniga prva, Bitola, 1978, 517-520.
IZV.: Zb. NOR, t. VII, kn. 2; Izvori, t. I,
kn. treta; Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i Revolucijata 1941-1945, Skopje, 1976.
S. Ml.
negovo pretsedatelstvo. Zaminal

vo [vedska, kade {to i po~inal,
no e pogreban vo Kumanovo.
LIT.: Stavre Xikov, êtvrta emigrantska Makedonija, Skopje, 2007.
Z. Tod.
Ignatie
Bogdanovski
Dragan
Bogdanovski
BOGDANOVSKI, Dragan (s.

Kle~ovce, Kumanovsko, 19. IX
1929 [vedska, 1. VII 1998) makedonski publicist, pisatel, politi~ki emigrant i politzatvorenik, eden od osnova~ite na
VMRO-DPMNE. Zavr{il Sredno zemjodelsko u~ili{te (Bitola i Skopje), studiral na Zemjodelskiot fakultet vo Zemun
(1949), kade {to za politi~ka aktivnost bil osuden na ~etirimese~na kazna zatvor vo Belgrad. Vo
1951 bil isklu~en od Fakultetot
(bez pravo na studirawe vo Jugoslavija). Izbegal vo Grcija (1951),
bil vo logor, a po osloboduvaweto otpatuval vo Francija. Vo Pariz studiral politi~ki nauki, ja
formiral Makedonskata studentska grupa Naroden front i
go izdaval v. Makedonska iskra#.
Go organiziral osnovaweto na
organizacijata Makedonski nacionalen front (Lozana, 1957). Vo
Oslo (Norve{ka) go izdaval v.
Makedonska loza# (1959) i v.
Makedonija# i Slobodna Makedonija# (Oslo, 1960). Nekolku godini go objavuva najzna~ajniot
emigrantski vesnik na makedonski jazik Makedonska nacija#.
Vo 1976 bil kidnapiran od tajnata policija i donesen vo Skopje,
kade {to bil osuden (1979). 13 godini zatvor izdràl vo Idrizovo. Po osloboduvaweto zaminal
vo stranstvo, kade {to prodolìl so politi~kata aktivnost,
u~estvuval vo formiraweto na
VMRO-DPMNE, se vratil vo RM
i bil izbran za po~esen pretsedatel na partijata. Vo 1993 ja napu{til partijata i formiral Makedonski nacionalen front, pod
174
BOGDANOVSKI, Ignatie Bogdanov (s. Radibu{, Kriva Palanka, 14. XII 1938) specijalist po
stomatolo{ka protetika, redoven profesor na St. f., kade {to
i habilitiral (1977), a doktoriral vo Saraevo (1989). Publikuval 130 statii. Urednik na edicijata Za stomatolo{kata bolka#.
Direktor na Stomatolo{kiot
klini~ki centar (19781998) i organizator na sobiri (1987 i 1991)
i kongresi na stomatolozite od
Makedonija (1994 i 1998).
E. M.
komunisti~ki deec, op{testvenik

i politi~ar, eden od najmladite
u~esnici vo NOB i ~len na
Glavniot odbor na NOMSM. Po
Osloboduvaweto stanal ~len na
KPM (1948) i diplomiral na
Vi{ata socijalna {kola vo Zagreb. Bil pretsedatel na Op{tinskiot komitet na Narodnata mladina, organizacionen i politi~ki
sekretar na OK na SKM, ~len na
sekretarijatot na Okoliskiot
komitet na SKM, na~alnik za
Narodno zdravje, potpretsedatel i
Op{tinata Kumanovo, ~len na
Izvr{niot sovet na SRM (vo tri
mandata), republi~ki sekretar za
vnatre{ni raboti i republi~ki
sekretar za zdravstvo i socijalna
politika na Izvr{niot sovet na
SRM, ~len na CK na SKM (izbran
na IV kongres na SKM) i ~len na
postojaniot del na Konferencijata na SKM (izbran na V kongres na SKM), ~len na RK na
SSRNM i na SK na SSRNJ, pratenik i potpretsedatel na Op{testveno-politi~kiot sobor na Sobranieto na SRM, ~len (od 28. IV
1986) i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM i ~len na Pretsedatelstvoto na SFRJ.
S. Ml.
Parkot vo Bogdanci
Rusomir
Bogdanovski
BOGDANOVSKI, Rusomir (Ni{,

11. X 1948) dramski avtor, tematski svrten kon otslikuvawe na karakterite i mentalitetot niz humoristi~ko sogleduvawe na ~ove~kite slabosti. Diplomiral dramaturgija na Akademijata za teatar i
film vo Belgrad, kade {to i magistriral. Dramaturg vo MTV i
profesor vo FDU vo Skopje, na
Katedrata filmsko i TV scenario
i dramaturgija. Izvedeni drami:
Farsata za hrabriot Naume#; Na
zaboraveniot ostrov#; Panurgii#; ûdoto na Sveti \or|ija#;
Patentalie i Tantelina#; Ni{to bez Trifolio#; Reklamna bajka#. Avtor na pove}e TV-drami, kako i na scenarioto za filmot Neli ti rekov#.
R. St.
BOGDANSKI, Jezdimir (Kumanovo, 17. XI 1930 Skopje, 2007)
BOGDANCI grad vo ju`niot

del na Republika Makedonija:
6.011 `. (2002). Se nao|a na isto~niot kraj na Gevgeliskata Kotlina, od desnata strana na Stara Reka, na nadmorska viso~ina od okolu 80 m. Preku B. vodi regionalen
pat koj na jugozapad go povrzuva so
Gevgelija, a na severoistok so Nov
Dojran i Dojranskoto Ezero. Zafa}a povr{ina od 311 ha. Ima
promeneta sredozemna klima. Za
grad e proglasen vo 2004 g. Naselenieto glavno se sostoi od Makedonci, a od malcinstvata se zastapeni Srbite (176 `.), potoa Turcite (48 `.), a kako drugi se izjasnile 26 `. Vo stopanski pogled B.
se karakterizira so razviena agrarna funkcija. Po izgradbata na
branata Paqurci i sistemite za
navodnuvawe se {iri oranèriskoto proizvodstvo na ranogradinarski kulturi. Toa sega e najdohodovno zanimawe. B. e sedi{te na
op{tina koja zafa}a povr{ina od
BOGOEV
11.454 ha, ima 4 naseleni mesta so

8.707 `. Vo gradot postoi fabrika
za prikolki, renomirano soobra}ajno pretprijatie, pe~atnica,
centralno osnovno u~ili{te,
zdravstvena stanica.
Al. St.
nomskiot fakultet vo Belgrad

(1951). Doktoriral ekonomski nauki na Univerzitetot vo Belgrad
(1962). Za profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje e izbran vo
1952 g. Na redovnite studii na
Bogovinsko Ezero
BOGOVINSKO EZERO postglacijalno ezero na [ar Planina. Se nao|a vo dolinata na Bogovinska Reka (Ezerska Reka), na
nadmorska viso~ina od 1.936 m i e
najgolemo od ovoj tip ezera vo
RM. Nastanato e vo terminalniot bazen, na mestoto kade {to se
topel planinskiot lednik, zad
~elnite moreni, i e prote~no. Vo
pravec jz-si e dolgo 245 m, {iroko 210 m, a najgolemata dlabo~ina
iznesuva 2,2 m. Dolìnata na
ezerskiot breg iznesuva 1.200 m, a
vo ovie ramki toa zafa}a povr{inata od 66.880 m2. So voda se
polni od podzemnite vodi i od izvorite, vrneìte, povr{inskite
vodi i drugo, a ja gubi vodata preku isparuvawe, podzemno istekuvawe i preku povr{inska isteka.
LIT.: D. Krivokapi}, [ar Planina, Turisti~ka
{tampa, Beograd, 1969; Aleksandar Stojmilov, Turisti~ki vrednosti na planinite vo SR Makedonija, PMF, Skopje, 1975.
Dr. V.
BOGOVIWE selo vo Tetovsko.

Se nao|a na preminot na [ar
Planina vo Polo{kata Kotlina,
na nadmorska viso~ina od okolu
550 m. So regionalen pat e povrzano so Tetovo. Ima 6.328 `. site
od albanskoto malcinstvo. Toa e
sedi{te na op{tina, koja zafa}a
povr{ina od 14.555 ha, ima 14 naseleni mesta so 28.997 `. Vo seloto postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St.
BOGOEV, Ksente (s. Leunovo, 20.
X 1919 Skopje, 20. IV 2008) ekonomist, univerzitetski profesor,
op{testvenik, akademik. Osnovno
u~ili{te zavr{il vo Gostivar,
gimnazija vo Skopje (1937), a Eko-
Ekonomskiot fakultet predaval

finansiska teorija i politika, na
postdiplomskite studii na istiot
fakultet fiskalna politika, a na
postdiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet vo Zagreb komunalni finansii. Bil vizitingprofesor na Dràvniot univerzitet vo Florida, SAD. Toj bil i direktor na Ekonomskiot institut
vo Skopje (1945), prodekan na Ekonomskiot fakultet vo Skopje
(19521954), dekan na istiot fakultet (19611963), rektor na Univerzitetot vo Skopje (1966 1968),
pretsedatel na Zaednicata na jugoslovenskite univerziteti (1966
1968), dopisen (1974) i redoven
~len na MANU (1979), sekretar na
Oddelenieto za op{testveni nauki na MANU (1983 1991), pretsedatel na MANU (19921999) i rakovoditel na Centarot za strategiski istraùvawa na MANU
(2000). Kako poznat ekonomski ekspert, izvr{uval brojni i vonredno zna~ajni op{testveno-politi~ki funkcii: zamenik-minister za
finansii na NRM (19451952),
Ksente
Bogoev
ekonomski sovetnik na Postojanata jugoslovenska delegacija pri

OECD vo Pariz (19551957), potpretsedatel na Izvr{niot sovet
(Vladata) na SRM (19671968),
pretsedatel na Izvr{niot sovet
na SRM (19681974), ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (19741977),
guverner na Narodnata banka na
SFRJ (19771981). Po osamostojuvaweto na zemjata, bil sovetnik na
Ministerstvoto za finansii
(19941998) i sovetnik na pretsedatelot na Vladata na RM (2005
2006). Bogoev vleguva vo redot na
doajenite na makedonskata ekonomska nauka. Avtor e na pove}e
od 250 nau~ni i stru~ni trudovi
(knigi, nau~ni proekti, monografii, statii), objaveni vo zemjata i
vo stranstvo. Osnovopolo`nik e
na nau~nite disciplini od oblasta na fiskalnata i monetarnata
teorija i politika, so nesporen
pridones za nivnoto moderno koncipirawe i za nivniot kontinuiran razvoj do dene{ni dni. Toj e i
eden od osnova~ite na prviot postdiplomski studium od oblasta na
monetarnite problemi vo jugoslovenski ramki, studium na koj se
educiraa najpoznatite eksperti od
ovaa oblast od porane{nata SFRJ.
Kako profesor na Ekonomskiot
fakultet vo Skopje, se zdobi so reputacija na vrven predava~, ~ovek
so {iroki i moderni pogledi za
problematikata {to ja izu~uva i
predava, nau~nik koj sekoga{ e vo
tek so najnovite dostignuvawa na
svetskata ekonomska nauka, a so
toa i so golem respekt pome|u studentite na redovnite i na postdiplomskite studii i pome|u negovite kolegi od zemjata i od stranstvo. Pod vodstvoto na akad. Bogoev magistriraa i doktoriraa golem broj ekonomisti od zemjata i
od porane{nite jugoslovenski
prostori, vklu~uvaj}i gi tuka i na{ite najpoznati ekonomisti, denes, glavno, univerzitetski profesori. Kako iskusen i vrven nau~en istraùva~, toj be{e rakovoditel na brojni nau~ni proekti,
me|u koi i onie od fundamentalno
zna~ewe za razvojot na zemjata
reformata na dano~niot sistem,
nacionalnata strategija za razvoj,
izvoznata strategija na RM i dr.
Akad. Bogoev e i eden od avtorite
na Blue Ribbon Report (Siniot izve{taj na UNDP) za RM. Negoviot
vonredno bogat nau~en i teoretski
opus, ne samo od oblasta na javnite
finansii, tuku i po{iroko, od oblasta na sovremenata makroekonomija (ekonomskiot razvoj, inflacijata, nevrabotenosta i makroekonomskite politiki), brojnite
trudovi, posebno statii so istraùva~ki karakteristiki, inovativniot pristap i nau~niot prido175
BOGOEV
nes, mu donesoa presti` na renomiran ekonomist, ne samo vo zemjata i vo porane{nite jugoslovenski

prostori tuku i po{iroko. Potvrda za toa e faktot {to Bogoev zna~aen broj od svoite trudovi gi izloùval pred nau~ni rabotnici i
eksperti na stranski univerziteti (Solun, Buenos Aires, Moskva,
Pariz, London, Montreal, Va{ington, Los Anxeles, Stanford,
Blumington, Hale, Regensburg,
Najrobi itn.). Kako vrven i afirmiran ekonomist, akad. Bogoev e
~len na pove}e stranski akdemii:
Evropskata akademija, Mediteranskata akademija i Akademijata na
naukite vo Bezanson, a e profesor
honoris causa na Univerzitetot vo
Hale, SR Germanija. Akad. Bogoev
svoite bogati teoretski znaewa
uspe{no gi aplicira vo realniot
ekonomski ìvot, a odgovornite
funkcii gi izvr{uva so dignitet
na vrven i po~ituvan ekspert i so
nesporna profesionalnost, kompetentnost i eruditivnost. Kako
pretsedatel na MANU vo dva mandata, vo periodot na osamostojuvaweto na zemjata i borbata za priznavawe na nejziniot me|unaroden
subjektivitet, Bogoev dade osoben
pridones za razvojot, zacvrstuvaweto i ponatamo{noto afirmirawe na integritetot i reputacijata
na MANU kako vrvna nau~na institucija. So svojata kontinuirana nastavna i nau~noistraùva~ka
rabota (od pedesettite godini na
minatiot vek do denes) vo edna od
najkompleksnite oblasti na ekonomskata nauka javnite finansii, so svojata reputacija na vrven
ekonomist, so svoeto odgovorno i
kompetentno izvr{uvawe na brojni ekspertski i visoki op{testveno-politi~ki funkcii, Bogoev ostavi neizbri{livi tragi vo razvojot na sovremenata makedonska
nauka i vo nejzinoto afirmirawe
nadvor od granicite na zemjata.
BIBL.: knigi i u~ebnici: Komunalne finansije, Ekonomski fakultet, Zagreb, 1962; Finansiski sistem na FNRJ, I i II del, Skopje,
1962; Fiskalna politika (za postdiplomski studii), Skopje, 1964; Ekonomika
na SFRJ (koavtor), Skopje (I izd. 1980, II
izd. 1983, III izd. 1987); Ekonomika na Jugoslavija, (koavtor), Skopje, 1990; Dano~niot sistem na Makedonija: teoriski i
prakti~ni aspekti (koavtor), Skopje,
1994; pozna~ajni nau~ni proekti (rakovoditel): Lokalne finansije Jugoslavije,
Beograd, 1964; Federalizmot vo oblasta
na finansiskiot sistem na Jugoslavija,
MANU (19821984); Problemi na demografskiot razvoj na SR Makedonija (rakovoditel i avtor), MANU, 1985; Koncepcija za dano~niot sistem na Republika
Makedonija, Ministerstvo za finansii
na Republika Makedonija (19911992);
Makroekonomskata politika vo otvorenite stopanstva vo periodot na tranzicijata, MANU (19931994); Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na
Republika Makedonija, MANU (1996
1997); Ekonomijata na Republika Make-
176
donija vo devedesettite godini, MANU

(1998-2000); Izvozna strategija na Republika Makedonija, MANU (19981999).
LIT.: Ekonomski fakultet Skopje 50
godini (19502000), Skopje 2000; Bilteni
na izbornite sobranija na MANU, 1974;
1979; MANU i Ekonomski fakultet
Skopje: Nau~en sobir: Makroekonomskata politika vo oblasta na finansiite
po povod 80 godini od ìvotot i 50 godini nastavna i nau~na dejnost na akademik Ksente Bogoev, Zbornik na trudovi,
MANU, Skopje 2001.
T. F.
rigradskiot Med. f., otvoril

svoja apteka vo Skopje (1907
1908), so laboratorija za proizvodstvo na farmacevtski preparati. Pretsedatel na Disciplinski sud vo Sekcijata na Aptekarskata komora na Kralstvoto JuL. P.-T.
goslavija.
Vladimir
Bogoev
Mil~o
Bogoev
BOGOEV, Mil~o Ksentev (Skopje,

4. X 1948) internist, endokrinolog, redoven prof. na Med. f. vo
Skopje. Diplomiral, magistriral i
doktoriral na Med. f. vo Skopje.
Bil direktor na Klinikata za endokrinologija, {ef na Katedrata
po interna medicina i dekan na
Med. f. vo Skopje. Avtor na 13 knigi od oblasta na endokrinologijata i nositel na 6 me|unarodni studii. ^len na redakciskiot odbor
na Klini~ka endokrinologija vo
Sofija i ~len na redakciskiot odbor na MMP vo Skopje.
Br. N.
BOGOEV, Ratko Milentiev (Gostivar, 20. III 1922 Skopje, 5. III
1990) deec na KP, prvoborec.
Sredno obrazovanie zavr{il vo
Skopje (1939/40), studiral na
Elektro-ma{inskiot fakultet
vo Belgrad (1940), kade {to stanal
~len na SKOJ, a potoa i ~len na
KPJ (1941) i na MK na KPJ vo
Skopje. Naskoro bil uapsen i osuden (septemvri 1942 septemvri
1944). Vo NOAVM bil politi~ki
komesar na bataljon, a potoa sorabotnik na Agit-prop na G[ na
NOV i POM. Po Osloboduvaweto bil operativen oficer (kapetan) na OZNA (septemvri 1945
april 1947) i na~alnik vo Vladata
na NRM. Po Rezolucijata na Informbiroto bil uapsen i sproveden na Goli Otok (septemvri 1948
mart 1954), a potoa rabotel vo
trgovski pretprijatija. Nositel e
LIT.: Dim~e Naj~eski, Golooto~ki svedi{tva, Posledici, kniga treta, Skopje,
2006.
S. Ml.
BOGOEVI], Gavro S. (Tetovo,

1884 Skopje, 1948) farmacevt.
Diplomiral vo Viena (1906), ja
nostrificiral diplomata na ca-
BOGOEVSKI, Vladimir (Skopje, 1. XII 1953) profesor po fizi~ka kultura, odbojkar. Zavr{il Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1999). Bil kapiten
na Odbojkarskiot klub Vardar#
od Skopje, koj go osvoil prvenstvoto na Jugoslavija (1976) i ~etvrtoto mesto vo Evropa (1977).
Bil dolgogodi{en ~len i kapiten na Jugoslovenskata reprezentacija, za koja odigral 257 natprevari. Na balkanskite prvenstva osvoil 1 zlaten, 2 srebreni i
4 bronzeni medali, na Evropskoto prvenstvo vo Belgrad (1975) i
Pariz (1979), bronzeni, na Mediteranskite igri vo Alìr (1975),
vo Split (1979), i na Univerzitetskite sportski igri vo Zagreb
(1978) zlatni medali. Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija (1975 i 1979). Se afirmiral i kako trener vo zemjata i
vo stranstvo.
J. M.
BOGOEVSKI-GAJDA, Stojan
(Skopje, 30. V 1917 Skopje, 29. XI
1991) fudbaler, rakometar i
fudbalski sudija. Igral fudbal
vo pove}e klubovi: @SK Slavija#, FK Gra|anski#, SK Makedonija# vo Skopje, kako i vo FK
@elezni~ar# vo Ni{. Poloìl
ispit za sojuzen trener vo Belgrad (1947) i uspe{no rabotel vo
zemjata i vo stranstvo. Toj e poznat i kako fudbalski sudija so
poloèn ispit vo Belgrad (1947).
Igral rakomet i e eden od osnovopolo`nicite na ovaa sportska
igra vo Makedonija.
D. S.
BOGOEVSKI, Mite (Dimitar)
Pandev (s. Bolno, Resensko, 31. X
1919 s. Bolno, 12. IX 1942) poet
i revolucioner, naroden heroj.
rodnoto selo, progimnazija vo
Resen (1935) i Trgovska akademija
vo Bitola (19351937). Kako poet
BOGOJAVLENIE
Mite
Bogoevski
se projavil u{te vo progimnazijata vo Resen so pesnite:

Osamoten patnik#, Pokraj reka#,
Malo kow~e#, Nesre}en Ilija#
i Dva vrapci#. Pred malata matura, poznat kako Mom~eto od
Bolno#, ja recitiral svojata
neza~uvana pesna Legenda za
Makedonskite Slavjani#, so izraziti makedonski nacionalni ~uvstva. Sli~na bila i neza~uvanata
pesna Bogomili#. Bil osobeno
nadaren za crtawe, a se zanimaval
i so rezbarstvo. Vo Trgovskata
akademija vo Bitola osnoval
kruòk za zapoznavawe na progresivnata literatura (1936) i stanal
~len na SKOJ (1937). Bil ~len na
upravata na Literaturnata
druìna Ivan Gunduli}#, kade
{to go ~ital referatot Za
pravednite i nepravednite vojni#
i satiri~nata pesna Imela# vo
koja ja ismejuva buròazijata.
Stanal i eden od rakovoditelite
na mladinskoto rakovodstvo vo
Akademijata i kone~no se orientiral kon pi{uvawe na makedonski jazik. Vo 1938 g. ve}e imal
pedesetina napi{ani pesni, me|u
koi i najpoznatata Sproti
Ilinden#. Kako student na
Visokata komercijalna {kola na
Belgradskiot
univerzitet
(19391940) stanal i ~len na KPJ
(1939). Toga{ go pi{uval svojot
nezavr{en i neobjaven roman
Aristidi Brijana#. Poradi
nedostig na materijalni sredstva,
bil prinuden da se vrati vo rodnoto selo. Stanal ~len na MK na
KP vo Resen (1940). Toga{
ispratil pove}e svoi stihotvorbi vo v. Na{a re~# vo Skopje, no
bila objavena samo pesnata
Razdelva~ka# (II/18, 14. VI 1940, 6).
Redakcijata imala namera da mu
izdade i posebna stihozbirka, no
vesnikot prestanal da izleguva, a
potoa (zaedno so negovata arhiva)
se gubi tragata. Bil uapsen vo
Bitola (16. IX 1940) i sproveden vo
zatvorot Glavwa~a, a potoa vo
zatvorot Ada Ciganlija kaj
Belgrad ostanal dva meseci. Po
fa{isti~kata okupacija izvesno
vreme rabotel vo Op{tinata vo s.
Jankovec i bil eden od organizatorite na oruènoto vostanie vo
Prespansko (1941). Zaedno so Ilija

Spirovski izrabotuvale falsifikuvani li~ni karti za ilegalcite, poradi {to bil uapsen (31.
III 1942). No poradi nedostig na
dokazi, za desetina dena bil osloboden od zatvorot i kako sekretar
na Okoliskiot komitet na KPJ
preminal vo ilegalstvo. Vo proletta na 1942 g. ja napi{al i ja
razmnoìl na ma{ina pesnata
Partizanka#, {to stanala popularna kako narodna pesna vo
Prespansko. Bila razmnoèna i
negovata pesna Sproti Ilinden#.
U~estvuval vo formiraweto na
NOPO Dame Gruev#. Koga
odredot ja rasturil planiranata
bugarska ilindenska proslava vo s.
Smilevo, Bitolsko, ja napi{al
pesnata Trieset i devet minaja#
posvetena na borcite od ovoj odred.
Vo edna akcija na bugarskata vojska i policija za blokada na NOPO
Dame Gruev# borcite uspeale da
se probijat, no toj ostanal opkolen
so soborecot, narodniot heroj
Stefan Naumov-Stiv. Se obidele
da izlezat od obra~ot probivaj}i
se vo dva sporotivni pravca, no toj
ostanal vo atarot na seloto {to
go poznaval. Za da ne padnat ìvi
vo neprijatelski race, se re{ile
na samo`rtva. Bugarskata policija prvin gi pogrebala vo dva groba,
potoa gi otkopale i gi prenela kaj
selskata crkva, a od tuka potajno
gi odnesle kaj \avato (pod
Pelister) i gi zapalila so benzin.
Po negovata smrt, borcite na
odredot na {apirograf ja razmnoìle negovata pesna Trieset i
devet minaja#, a vo rakopisno
izdanie na bitolskite zatvorenici bil objaven i fragment od pesnata Zagonetka#. Proglasen e za
naroden heroj na Jugoslavija (2. VIII
1949). Za~uvani se i negovite
pesni: Sat#, U~eni~ka tetratka#, Pokraj reka#, Visibaba#,
Stojanka mlada partizanka#,
Trieset i devet minaja# i dr.
BIBL.: Razdelva~ka, Na{a re~#, II/18,
Skopje, 14. VI 1940, 6; Zagonetka, Na{ pat#
(rakopisno izdanie na bitolskite
zatvorenici), No 1, Bitola, 1944, 15, Arhiv
na INI - Skopje, k. 116, 849/1 i 2 i 15/309.
LIT.: Lazo Karovski, Mite Bogoevski,
Nov den#, IV, 8-9, Skopje, 1948, 66-73; Aco
Filip, Mom~eto od Bolno, Nova
Makedonija#, Skopje, septemvri-oktomvri
1958; Mite Bogoevski, Sproti Ilinden.
Pesni. Knigata ja podgotvil Radivoje
Pe{i}, Skopje, 1959, 7-26 i 41-43; Dejan
Aleksi}, Na{a re~# (1939-1941), Skopje,
1960, 304 i 345-346; Stojan Risteski,
Poetot i revolucionerot Mite
Bogoevski, Mlad borec#, XXV, 24, Skopje,
19. IX 1968, 6; \or|i \or|ievski, Mite
Bogoevski, vo zb. Pet decenii Ekonomsko
u~ili{te, Bitola, 19231972, Bitola, 1972,
72-73; Aleksandar Sterjovski, U~ili{nite
denovi na Mite Bogoevski vo Bitola,
Razvitok#, XI, 6, Bitola, 1973, 537-549;
Miodrag Drugovac, Makedonskata literatura (od Misirkov do Racin), Skopje, 1975,
212-224; Dimitar Mitrev, Reminiscentni
navra}awa kon motivot na borbata protiv fa{izmot, Sovremenost#, XXV, 7,

Skopje, 1975, 3-4; Aco Filip, Mite
Bogoevski, poet i revolucioner, Skopje,
1977; Jordan Konev, Strav od mrtvite
tela. Kako zaginaa Mite Bogoevski i
Stiv Naumov vo bolnskata korija, Nova
Makedonija#, Skopje, 22. XI 1980, 4; Blaè
Ristovski, Makedonskiot stih 1900-1944.
Istraùvawa i materijali, Skopje, 1980,
359-361; istiot, Profili i projavi od makedonskata literaturna istorija, 2,
Skopje, 1982, 262-265.
S. Ml.
Krste
Bogoeski
BOGOESKI, Krste (s. Turje, Ohridsko, 2. IX 1943) istori~ar i

muzeolog, redoven profesor po
muzeologija vo Zavodot za etnologija pri Institutot za geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Zavr{il
Filozofski fakultet (Grupa istorija) vo Skopje (1968), a potoa
rabotel vo Muzejot na grad Skopje kako kustos-istori~ar i muzejski sovetnik (19681995). Na Zagrepskiot univerzitet magistriral po muzeologija na tema Muzejska mreà u Makedoniji# (1978) i
doktoriral po muzeologija od oblasta na informati~kite nauki
na tema Model muzeoloke obrade
povijesnog razdoblja na primjeru
muzeoloke interpretacije agrarnih
odnosa u Skopskoj kazi od 1839. do
1912. godine# (1992). Vo izminatiov period ja izveduval nastavata
po predmetite etnomuzeologija,
op{ta istorija so istorija na
balkanskite narodi i Istorija
na makedonskiot narod.
BIBL.: Etnomuzeologija (interna skripta), Skopje, 1996; Patopiscite za ishranata vo Makedonija, Etnolog#, br. 7&8,
Skopje, 1997, 130 -136; Muzeite vo Makedonija vo periodot na tranzicija.
Museologica Macedonica#, Skopje, 1997,
14&20; Op{ta istorija so istorija na
balkanskite narodi (interna skripta),
Skopje, 1998.
S. Ml.
BOGOJAVLENIE (VODICI)
eden od najgolemite hristijanski
praznici. Spored Biblijata, vo
toj den Isus Hristos e krsten od
Sveti Jovan Krstitel vo rekata
Jordan. Poradi toa na ovoj praznik mu se dava zna~ewe na kr{tevaweto kako edna od pove}eto sveti tajni na hristijanstvoto. Kr{tevaweto zna~i i duhovno ra|awe
ili po~etok na ~ovekovoto ìveewe vo verata. Zatoa kumot se sme177
BOGOMIL
rekle bogomili. Svoevremeno porazena duhovna i filozofska ideologija i socijalno dvièwe, pri
{to site izvori za nego i negovite knièvni dela bile uni{teni.
Za negoviot ìvot i dejnost posredno se doznava od za~uvanite antibogomilski knièvni spomenici: Besedata protiv bogomilite
na Kozma Prezviter, Boriloviot sinodik, Indeksite na zabranetite antikanonski knigi i
dr. Kako negovi sledbenici i protagonisti na bogomilstvoto se
evidentiraat: pop Eremija, Todor, Dobri, Stefan, Vasilij, Petar, Sidor Frajazin i dr.
LIT.: M. Angelovska-Panova, Bogomilstvoto vo duhovnata kultura na Makedonija, Skopje, 2004; I. Klin~arov, Pop Bogomil i negovoto vreme, Sofi/, 1927 (2
izd. Sofi/ 1947).
I. Vel.
le neposlu{nost kon carot i kon

blagorodnicite. U~ele deka vo ìvotot treba da se bide skromen i
umeren. Imalo tri kategorii bogomili: sovr{eni, vernici i slu{ateli. Bile obedineti vo op{tini, na ~ie ~elo stoel dedo (dedec). Vo izvorite se poznati i kako: babuni, krstjani, patareni, katari, valdenzi i dr. Od hristijanskata crkva bile proglaseni za
eretici i bile progonuvani.
LIT.: D. Obolensky, The Bogomils. A Study in
Balkan Neo-Manichaeism, Cambridge, 1948; D.
Dragojlovi, Bogomilstvo na Balkanu i
u Maloj Aziji, I: Bogomilski rodona~alnici, Beograd, 1974, II: Bogomilstvo na
pravoslavnom istoku, Beograd, 1982; B.
Primov, Bugarite. Kniga za pop Bogomil
i negovite posledovateli, Sofi, 1970.
K. Ax.
BOGOMILSTVO op{testveno
i religiozno dualisti~ko u~ewe
Na Bogojavlenie vo s. Bitu{e
ta za duhoven roditel na krsteniot

i najblizok rodnina. So ovoj praznik zavr{uvaat dvanaesette t.n.
Nekrsteni denovi. Se praznuva vo
pogolemi ili pomali grupi, {to se
vikaat kompanii, kumstva ili
bratstva. Nekade tie grupi se formiraat po maalata, a nekade po familiite. Sekoja kompanija ima
svoj kum, kogo u{te go vikaat i
Sveti Jovan. Toj go ~uva krstot i go
ima kumstvoto edna godina, od edni
do drugi Vodici. Se praznuva dva
dena. Prviot den (19/6. I), osven Bogojavlenie i Vodici, se imenuva i
Vojordawe ili Ma{ki Vodici, a
vtoriot den (20/7. I) Sobor na Sveti Jovan Krstitel, se imenuva i
@enski Vodici. So nego se povrzani mnogu obi~ai so bitov karakter. Denot pred praznikot (18 /5. I)
e Vodokr{tenie, (nekoi go vikaat
Vodokrst ili Vodopost), i e strog
post. Toga{ se izveduvaat mnogu
obi~ai, vo koi glaven zbor ima kumot. Glaven nastan e frlaweto na
krstot vo vodata. So toa se veruva
deka se osvetuvaat vodite i imaat
lekovita mo}. Na ovoj den samo maìte odat po koledica i toa samo
po ku}ite od svojata kompanija, peat pesni i sobiraat darovi. Na vtoriot den od praznikot ènite odat
po koledica i peat vodi~arski pesni vo koi se slavi poedinecot, semejstvoto i po{irokata zaednica.
LIT.: Sbornikq otq bqlgarski narodni
umotvoreni, =ast treta, otdelq I i II,
Blgarski obi~ai, obrdi, sueveri i
kostmi, kniga VII, sqbralq i izdava K.
A. {apkarevq, Sofix, 1891; Lazar Mirkovi, Heortologija, Beograd, 1961; Naum
Celakovski, Debarca, obredi i obredni igri, Skopje, 1984; Marko Kitevski, Makedonski praznici, Skopje, 2000.
M. Kit.
BOGOMIL, pop (X vek) osnovopolo`nik na dualisti~koto (ereti~ko) duhovno dvièwe i u~ewe

nare~eno spored negovoto ime bogomilstvo, a privrzenicite se na178
Panorama na s. Bogomila so planinata
BOGOMILA selo vo Vele{ko.

Toa e glavna naselba vo oblasta
Babuna. Se nao|a od dvete strani
na rekata Babuna na nadmorska
viso~ina od okolu 500 m. So Veles e povrzano so èlezni~ka linija i lokalen asfalten pat. Vo
istorijata e poznato kako centar
na bogomilskoto dvièwe, po koe
i go dobilo imeto. Negovoto naselenie e vo postojano opa|awe.
Taka, dodeka vo 1961 g. vo B. ìveele 1.544 `. vo 2002 g. toj broj se
namaluva na 476 `. Naseleno e samo so Makedonci, koi glavno se
zanimavaat so odgleduvawe na
ìtni kulturi i so ovo{tarstvo.
Vo seloto postoi Spomen dom na
Petar Pop Arsov, poznat revolucioner od Ilindenskoto vostanie, i spomenik na borcite od
NOV, potoa ima osumgodi{no
u~ili{te, zdravstvena stanica i
nekolku trgovski du}ani. Al. St.
BOGOMILI privrzanici na bogomilskoto dvièwe, sledbenici
na pop Bogomil. U~ele deka postojat dva boga, od koi Gospod e tvorec
na duhovniot, a \avolot na materijalniot svet. Hristijanskata crkva
ja smetale za delo na \avolot i gi
otfrlale crkovnite kultovi i obredi. Ja priznavale samo molitvata O~e na{. Ne gi prifa}ale
sve{tenicite kako posrednici pome|u Boga i vernicite, propoveda-
i dvièwe vo periodot me|u X i

XV vek, proniknato od prostorot
na Makedonija i pro{ireno niz
Vizantija i vo drugite ju`noslovenski sredini. Imenuvano po osnovopolo`nikot pop Bogomil.
Negovite protagonisti se narekuvale bogomili. Svedo{tvata za
negovata ideolo{ka i verska osobenost se nao|aat vo bogomilskite i vo antibogomilskite knièvni tekstovi, koi{to poteknuvaat od tri osnovni izvori: slovenski, vizantisko-gr~ki i latinski. Vo Vizantija nemalo blagoprijatni uslovi za ereti~ki projavi po porazot na ikonoborstvoto
i so razgoruvaweto na antilatinskite konfrontacii. Vo Makedonija bila vospostavena kirilometodievskata tradicija i {ireweto na slovenskata civilizaciska
svest ve}e po~nala da dobiva antivizantiski karakter. Toa uslovilo vo Makedonija bogomilstvoto podednakvo da bide svrteno
protiv vizantiskoto vladeewe i
protiv pravoslavnata crkva, smetana kako instrument na dràvata. Antibogomilskata duhovna i
politi~ka ideologija na Vizantija stanala korisno sredstvo za carot Samuil da gi vklu~i i bogomilite vo svojata duhovna strategija protiv centraliziraniot vizantiski protektorat vrz hristi-
BOGORODICA
BOGOMOLKI (Mantoidea) mesojadni insekti. Imaat preden

par grablivi noze snabdeni so trnovidni hitinski izrastoci za
fa}awe na plenot. Imeto go dobile po karakteristi~nata po-
leni uslovi (po sparuvaweto)

ima pojava na kanibalizam, koga
ènkata go jade ma`jakot.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991.
V. T. K. M. Kr.
Bogomilski propovedi
janskata crkva. So istiot motiv

bogomilite u~estvuvale vo dvete
makedonski antivizantiski vostanija na Petar Deljan od 1040/41
i na \or|i Vojteh od 1072. Vo periodot na Vtoroto vizantisko carstvo (12611453) bogomilstvoto
imalo vlijanie vrz duhovniot i
kulturniot ìvot, soobrazeno so
novonastanatite idejni tendencii. Ideologijata na bogomilskata eres proizlegla od iskustvata
na postarite dualisti~ki u~ewa:
gnosticizmot, manihejstvoto, masilijanstvoto i pavli}janstvoto,
a nejzinata dualisti~ka ontologija se potpirala vrz dve osnovni
na~ela dobroto (Bog) i lo{oto
(\avolot). Glavnite oponirawa
kon hristijanstvoto bile upatuvani kon crkovnata institucija,
za koja{to smetale deka nema
ni{to zaedni~ko so konkretnata
hristijanska eklezija. Imalo
kriti~ki odnos kon bogoslu`bite i crkovnite obredi, kon nemoralnosta na sve{tenstvoto i nivnoto la`no posreduvawe pome|u
vernicite i Boga, ~inot na kr{tavaweto, pri~esnata, po~ituvaweto na krstot i ikonite, svetite
mo{ti, voskresenieto na mrtvite, praznuvawata na praznicite,
itn. Seto ova svedo~i deka bogomilite ja negirale celokupnata
bogoslu`bena, patristi~ka i propovedno-pou~nata knièvnost, pa
samite sozdavale originalna bogomilska knièvnost. Zatoa, pak,
kako kon negatorska tvore~ka
projava bile napi{ani i antibogomilski knièvni sostavi, me|u
koi najpopularno bilo deloto na
Prezviter Kozma Beseda protiv
bogomilite. Bogomilskite tekstovi, kako tvorbi na progonuvana ideologija, bile prikrivani
kako narodni ili apokrifni.
LIT.: Bogomilstvoto na Balkanot vo
svetlinata na najnovite istraùvawa,
Skopje, 1982; M. Angelovska-Panova, Bogomilstvoto vo duhovnata kultura na
Makedonija, Skopje, 2004; D. Dragojlovi}
i V. Anti}, Bogomilstvoto vo srednovekovnata izvorna gra|a, Skopje, 1978; I.
Velev, Vizantisko-makedonski knièvni
vrski, Skopje, 2005.
I. Vel.
Sv. Bogorodica Pelagonitisa, ikona od jeromonahot Makarij od s. Zrze (Prilepsko), 1421/2 g.
lo`ba na tie noze, koga miruvaat

i se podgotvuvaat za lovewe (kako
da molat). @enkite polagaat jajca na drvo ili na kamen vo penliva, lepliva masa koja na vozduh
formira kapsula. Izleànite
larvi, kako i vozrasnite edinki,
se hranat so insekti i larvi. Poznati se okolu 2.000 vidovi. Kaj
nas e ~esta obi~nata bogomolka
(Mantis religiosa L.). @ivee prete`no na trevni i suvi tereni.
Teloto $ e svetlozeleno dolgo do
7 cm. Aktivna e dewe i e mnogu golema grablivka. Se hrani prete`no so ~lenkonogi. Vo oprede-
BOGORODICA (Bogorotka, Bogomajka, Bo`ja Majka, Deva Marija) spored Biblijata, Bo`ja
majka, majka na Spasitelot Isus
Hristos. Kon nea narodot ima izgradeno poseben odnos na po~it.
Se veruva deka taa e narodna zastapni~ka pred nejziniot sin Isus
i deka mu gi prenesuva molitvite
i èlbite. Prisutna e i vo baewata. Taa e za{titni~ka na leunkite, poradi {to koga se poroduvaat ja povikuvaat da im pomogne.
Isto taka, se veruva deka taa im
pomaga i na ènite {to nemaat
deca. Zatoa vakvite èni odele
179
BOGOSLOVEC
vo crkvite posveteni na Bogorodica i se molele pred nejzinite

ikoni. Vo Makedonija nea ja po~ituvale i Turcite, imenuvaj}i ja
kako Muarem Ana, i ja povikuvale koga nekoja èna se poroduvala. Vo narodnite pesni edni rastenija (p~enica, grozje) taa gi
blagoslovuva, zatoa {to $ se poklonile, a drugi gi prokolnuva
(evla, jasika) zatoa {to ne go storile toa. Ima mnogu predanija za
~udotvorni (ìvotvorni) ikoni
povrzani so nejzinoto ime. Narodot praznuva pove}e praznici povrzani so nejzinoto ime: Ro`destvo na Presveta Bogorodica
Mala Bogorodica, (21/8. IX), Vovedenie na Presveta Bogorodica,
(4. XII/21. XI) Blagove{tenie, (7.
IV/25. III), Uspenie na Presveta
Bogorodica Golema Bogorodica
(28/15. VIII), Sobor na Presveta
Bogorodica (8. I/26. XII), Pokrov
na Presveta Bogorodica (14/1. X),
Pojas na Presveta Bogorodica
(13.IX/31. VIII) itn.
LIT.: Marko Cepenkov, Makedonski narodni umotvorbi, kniga devetta Narodni
veruvawa, Detski igri, redaktirale Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska,
Skopje 1972, 20; Joakim Kr~ovski, Sobrani tekstovi, priredil Blaè Koneski,
Skopje, 1974; Marko Kitevski, Makedonski praznici, Skopje, 2001.
M. Kit.
BOGOSLOVEC niska planina

{to se nao|a 10 km zapadno od
[tip. Najvisok vrv e Sv. Jovanski Rid (755 m), a malku ponizok e
Tiski Vrv (747 m). Bogoslovec e
poznat po eksploatacijata na azbest, koja e vr{ena do polovinata
na XX vek. Bogoslovec e gol, bez
{umska vegetacija, so isklu~ok
na osamenite drvenesti stebla.
Razviena e intenzivna erozija.
T. And.
BOGOSLOVIJA Sv. Jovan Bogoslov (Bitola, 1922 1941) osnovana od srpskoto Ministerstvo za vera, kako dràvno u~ili{te. Zapo~nala so rabota na 1.
I 1922 g., kako pettoklasno internatsko bogoslovsko u~ili{te.
Od u~ebnata 1928/29 g. bila podignata vo rang na vi{e u~ili{te. Vo Bogoslovija so bogoslovsko obrazovanie se zdobile trojca od poglavarite na Makedonskata pravoslavna crkva arhiepiskopite Dositej, Angelarij i
Mihail. Bogoslovijata imala bogata biblioteka. Prestanala da
raboti vo 1941 g.
1989.
Rat. Gr.
BOGOSLOVSKI FAKULTET
v. Pravoslaven bogoslovski fakultet Sv. Kliment Ohridski#
BODIN, Konstantin (? 1101)
kral na Zeta (10811101), sin i
180
naslednik na kralot Mihail, voda~ na vostanieto na \or|i Vojteh (10721073). Vostanicite go

proglasile za car pod imeto Petar. Po izvesni uspesi, vo re{ava~kata bitka so Vizantijcite,
{to se odigrala kaj Pauni na Kosovo, bil porazen i zaroben. So
pomo{ na venecijanski trgovci
uspeal da izbega od zatvor i da se
vrati vo Zeta. Ja iskoristil vojnata na Normanite protiv Vizantija (10811085) i gi priklu~il
Ra{ka i Bosna kon zetskata dràva. Od papata izdejstvuval
Barskata episkopija da se podigne vo rang na arhiepiskopija
(1089).
LIT.: Ljetopis popa Dukljanina, Zagreb, 1950;
Georgius Cedrenus II, ed. I. Bekkerus, Bonnae,
1839.
K. Ax.
BODLEV, Georgi (Ohrid, 1813

1882) {iva~, u~itel i kulturen
deec. Bil u~itel vo Ohrid (ok.
18551856). Imal osoben interes
kon istoriskoto, posebno kon
kulturnoto minato na Makedonija i na makedonskiot narod. Raspolagal so golema biblioteka so
knigi i rakopisi so istorisko
zna~ewe. Bil sorabotnik na profesorot na Kazanskiot univerzitet Viktor I. Gligorovi~ pri
negoviot prestoj vo Ohrid (1845).
Vo negovata biblioteka bile
pronajdeni pergamenti od @itieto na Sv. Kliment#. Avtor e na
prepisot na del od poznatiot
Kodeks na Ohridskata mitropolija#.
IZV.: NBKM-BIA, f. 577, a.e. 1, l. 14.
LIT.: O=erk puto[estvwx po Evropejskoj Turcwi (sq karto\ okrestnostej Ohridskago i Prespanskago
ozerq) Viktora Grigorovi=a, Izdanwe
vtoroe, Moskva, 1877.
S. Ml.
BODLIKA (DIV PRNAR) (Ilex

aquifolium L., fam. Aquifoliaceea)
trajno zeleno, malo drvo, do 10 m
visoko, rasprostraneto vo podra~jata pod vlijanie na atlantskata
klima niz Evropa, Mala Azija i
severna Afrika. Ima mazna kora,
krupni, ovalni, temnozeleni listovi so cel ili so bodlikav rab.
Cvetovite se beli, a plodovite
crveni bobinki. Vo RM e retka
vo podgorskite bukovi {umi. So
temnozelenite listovi i crvenite bobinki e mnogu dekorativen
vid (boìkno drvo).
Al. And.
BODUEN DE-KURTENE, Ivan
(Jan) Aleksandrovi~ (Baudouin de
Courtenay, Ivan Aleksandrovi~)
(1. III 1845 4. XI 1929) polski i
ruski lingvist, univ. profesor
vo Rusija i vo Polska (Petrograd, Kazaw, Krakov i Var{ava),
osnova~ na Kazanskata (podocna
Peterbur{ka) lingvisti~ka {kola i istraùva~ na ju`noslovenskite dijalekti. Gi istraùval
I. A. Boduen
de-Kurtene
makedonskite govori# (od avgust

1877), koi gi izdelil kako posebna slovenska granka, a vo objavenite prilozi go koristi makedonskoto nacionalno obele`je.
Negov student i prijatel bil i K.
P. Misirkov (19011905).
BIBL.: Materili za `noslavnskata
dialektologi i etnografi, t. 1-3, 1895
1913; Vvedenie v ezikoznanieto, 5 izd., s.
l., 1917.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Krste P.
Misirkov (18741926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966, 148,
154155, 788 i 790; istiot, Krste P. Misirkov i I. A. Boduen de Kurtene, Literaturen zbor#, XVI, 6, Skopje, 1969, 815;
istiot, Dimitrija ûpovski (18781940)
i Makedonskoto nau~no-literaturno
drugarstvo vo Petrograd. Prilozi kon
prou~uvaweto na makedonsko-ruskite
vrski i razvitokot na makedonskata nacionalna svest, Skopje, 1978, 210, 211, 306
i 314; istiot, Pridones za me|unarodnata
afirmacija na posebnosta na makedonskiot jazik. Po povod 50-godi{ninata
od smrtta na golemiot polski lingvist
Jan Boduen de Kurtene, Nova Makedonija#, XXXV, 11728, Skopje, 16. IX 1979, 9;
istiot, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, 2, Skopje, 1983, 216, 227, 395
406.
S. Ml.
Blaò
Boev
BOEV, Blaò (Kavadarci, 22. II

1958) redoven profesor na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo
[tip. Diplomiral na Rudarskogeolo{kiot fakultet vo Belgrad
(1980), kade {to i magistriral
(1982). Po nekolku godini rabota
vo rudnikot Rànovo, bil primen kako asistent na Rudarskogeolo{kiot fakultet vo [tip,
kade {to doktoriral od oblasta
na petrologijata (1988). Bil dekan na Fakultetot (199397). Dobitnik e na nagradata za nauka
BO@IGROPSKI
Goce Del~ev# (2002). Pokraj predavawata, negovata nau~noistraùva~ka dejnost e naso~ena vo oblasta na petrologijata, izotopnata geologija i ekologijata, oblasti od koi ima publicirano golem
broj trudovi.
BIBL.: B. Boev, Y. Yanev, Tertiary magmatism within the R. of Macedonia, Acta Volcanologica, Vol. 13 (1-2, 57-71), 2001; Y. Yanev, B.
Boev et all, AMS measurement of Al in quartz to
assess the cosmic ray beckground for the geochemical solar neutrino experiment lorex. Nim B,
223-224, p.660 667, 2002.
N. Dum.
\or|i
Boev
BOEV, \or|i (Ohrid, 18. VI

1935) univ. profesor. Diplomiral na Visokata {kola za fizi~ka kultura vo Belgrad (1961). Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1981), na tema:
Komparativna analiza na nekoi
antropometriski i motori~ki
dimenzii kaj u~enicite od sredno{kolska vozrast (1617 godini)
{to se zanimavaat i kaj u~enicite {to ne se zanimavaat so sportska gimnastika vo Ohrid#. Doktoriral na Fakultetot za fizi~ka
kultura vo Skopje (1990), na tema
Vlijanieto na razli~ni strukturni programi po sportska gimnastika vrz nekoi varijabli na
antropolo{kiot status kaj u~enicite od 17 godini#. Rabotel vo
Srednoto fiskulturno u~ili{te
(19621965), vo Vi{ata {kola za
fizi~ka kultura (1965 1978), predava~ i redoven profesor po gimnastika na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (19781999),
dekan (19971999) i minister za
mladi i sport (1999 2001). D. S.
BO@ESTVATA NA ANTI^KITE MAKEDONCI se odlikuvaat so svoi specifi~ni teonimi i atributi. Vrhovnoto boèstvo zabeleàno vo knièvnite
spisi i vo epigrafskite natpisi
go nosi teonimot Hetaireios (povrzano so makedonskata institucija
hetajri) ili Hyperberetas (mesecot
Hyperberetaios i praznikot Hiperberetaia). @enskoto boèstvo Alkidemnos e ekvivalent na helenskata boìca Atena. Sli~no boèstvo e Gygaia; Zeirene e makedonskata Afrodita#. Boèstvo so
kult kaj Struma e Bendida, ja pret-
stavuva Golemata Majka#. Edno

od najpo~ituvanite boèstva vo
Makedonija e Artemida (Blaganitis, Gazoretis). Teonimite Agrotera,
Digaia, Kynagogos se tipi~ni za
makedonskata mitologija. Vo Makedonija e najstar kultot na boèstvoto Bakhos (Dionis), povrzan so sledbeni~kite {to go slavat bakhte i so majnadite (vo Makedonija se narekuvaat klodonki
i mimalonki). Vo Pierija se po~ituvale kultovite na devette
Muzi i na mitskiot peja~ Orfej.
Kultot na Sonceto i simbolot
son~eva rozeta (naj~est kulten i
vladetelski simbol vo Makedonija) ja odrazuvale besmrtnosta.
Makedonskite sve{tenici se molat na boèstvoto Bedy Vozduh# (na frigiski j. voda), se prinesuvaat obredni `rtvi vo ~est
na vodata Bedy i rekata spasitelka. Makedonskiot bog na vojnata e Xandos. Drevnata religija
vo Makedonija e izraz na duhovnata kultura i identitet na anti~kite Makedonci koi, vo sinkretizam so kulturite na drugite narodi, ja pretstavuvaat anti~kata
civilizacija, poto~no duhovnosta na stariot Svet.
LIT.: Herodotus, IIV, Harvard University
Press, 1960; Plutarch, Alexander, Harvard University Press, 1959; Hes., s. v.; K. Q. Rufus, De
Rebus Gestis Alexandri Macedonis, Parisiis,
1822; R. Bart, Knjièvnost, mitologija, semiologija, Beograd, 1979; D. Srejovi, A. Cermanovi, Re~nik gr~ke i rimske mitologije, Beograd, 1979; D. Popov, Bendida, Sofi, 1981.
A. [uk.
Naslov na
Nedelnoto
evangelie#
na Pavel
Boìgropski
(Solun, 1852)
BO@IGROPSKI, Haxi Pavel

(s. Konikovo, Vodensko, po 1800
s. Vrtokop, Bitolsko, oktomvri
1871) makedonski prerodbenski
deec, borec za crkovna i jazi~na
afirmacija, preveduva~ i izdava~ na Nedelno evangelie. Po
monahuvaweto i {koluvaweto vo
Zografskiot manastir na Aton,
stanuva u~itel vo s. Pati{ka Reka (Skopsko), od kade {to odi vo
Erusalim i go dobiva ~inot arhimandrit i titulata axija. Kako
misioner na erusalimskiot patrijarh zaminuva vo Rusija, od kade
{to donesuva sve{teni~ki ode`di i kirilski knigi, del od koi
podaruva na rodnoto selo. Rano

po~nuva da se zanimava i so kniòvna dejnost. Vo 1841 g. ve}e go
ima prepi{ano na crkovnoslovenski i podgotveno za pe~at
Apostolot (verojatno za pe~atewe vo povtorno izgorenata Solunska pe~atnica na T. Sinaitski, pa e otpe~aten vo Carigrad
vo 1856). Od 1847 g. Boìgropski
e protosingel vo Solun, glaven
pretstavnik na erusalimskite
manastirski taksidioti vo Makedonija (18501856) i postojano gi
krstosuva gradovite, gradi metosi, ~e{mi i sl. i op{ti so porazbudenite dejci, poddrùvaj}i ja
borbata za slovenski jazik vo
crkvite i naroden vo u~ili{tata. Za taa cel go preveduva Nedelnoto evangelie od gr~ki na
makedonski jazik. Rakopisot (paralelno na gr~ki i na makedonski, so 124 stranici) e delumno
pronajden (74 stranici) od finski istraùva~i (2003/04) vo
Bibliotekata na Gr~kata pravoslavna patrijar{ija na Aleksandrija i cela Afrika (Egipet). Za
potrebite na crkvata go objavuva
vo Solun Konikovskoto evangelie (1852) kratka verzija so
prevedeni samo 4 veligdenski
evangelija na makedonski, no so
gr~ki bukvi. Vo mart 1856 g. erusalimskiot patrijarh go nazna~uva za igumen na manastirot Kaluga (kaj Krajova, Romanija). Vo oktomvri 1860 g. preku Bukure{t e
nazna~en na slu`ba vo Carigrad.
Pravi obid vo gr~kata pe~atnica
na Krijak Drìlovi~ da se pe~atat i knigi na slovenski, no e nakleveten od patrijar{iskite pretstavnici, pa turskite vlasti ja
zatvoraat pe~atnicata. Naskoro
patuva po slovenskite zemji
(Belgrad, Praga i dr.) i se sre}ava so vidni li~nosti od naukata i
kulturata, sobiraj}i pomo{ za
erusalimskiot manastir Sv. Mihail. Vo 1866 god. se vra}a vo Voden i vodi borba za crkvata, a vo
Gumenxe otvora slovensko u~ili{te. Po zazemaweto na vodenskata crkva, mora da bega vo Solun i finansiski go pomaga u~ili{teto na Slavka Dinkova. Podgonet od gr~kiot vladika, stanuva
upravnik na Lesnovskiot manastir kaj Kratovo (1867). Tuka gi
sobira i gi budi prvencite od
okolnite gradovi vo Makedonija.
Vo juni 1870 g. e pak pokanet vo
Voden za pretsedatel na Crkovnata op{tina, no naskoro odnovo
e prognat i se zasolnuva vo Solun. Me|uvremeno, Narodniot sobor na novoosnovanata Bugarska
egzarhija, po mnogu otpori, na 1.
VI 1971 g. go izbira za vladika i
go pokanuva da otide vo Carigrad. Po dvomese~en prestoj e naz181
BO@IDAR
na~en za pretsedatel na Crkovnata op{tina vo Bitola. Na pat za

opredelenoto mesto se razboluva
i po~inuva vo vodenskoto selo
Vrtokop.
BIBL.: [Enaggelie na gspoda sp2sa
nasego [Ihsousa Hristw..., Solon, 1852;
Apostolq ili dyxnx i poslanx Svxthq A
postolq..., Caregradq, 1856; Svxennoe i boèstvennoe vaggele novagw zavyta..., Caregradq, 1858.
LIT.: A. P. Stoilov, Arhimandrit hadì Pavel Boìgrobski, negovta obestvena i kniòvna denost, Ob podem, I, 12, Sofi, 1917, 1-19; Hr. [aldev, Narodnoto probu`dane v Bomi,
Makedonski pregled, VI, 4, Sofi,
1931, 54-60; D-r Blaè Ristovski, Portreti od makedonskata literaturna i
nacionalna istorija, I, Skopje, 1989, 96107; Juhani Nuorluoto, Nov naod: rakopisot na Konikovskoto evangelie, zb.:
XXXI nau~na konferencija na XXXVII me|unaroden seminar za makedonski jazik,
literatura i kultura. I. Lingvistika,
Skopje, 2005, 233-237; Jouko Lindstet, Za
istorijata na Konikovskoto evangelie,
zb.: XXXII nau~na konferencija, Skopje,
2006; The Konikovo gospel. Konikovsko evangelie. Bibl. Patr. Alex. 268. Editors Jouko Lindsted, Ljudmil Spasov, Jahani Nuorluoto. Redaktori: Jouko Lindstet, Qudmil Spasov, Jukani Nuorluoto, Societas Saientirum Fennica,
Tamisaari/Ekens, 2008.
Bl. R.
BO@IDAR pop, eden od daritelite i moèn predvodnik i organizator, zaedno so negoviot sin
Petko, na izrabotkata na postariot sloj freskoìvopis vo crkvata Sv. Petka# vo s. Pobu`je
(Skopsko). Crkvata bila ìvopisana vo 80-tite g. na XV v. Naslikanite 9 pretstavi na svetiteli
se prosledeni so natpisi na slovenski jazik. Podocna (1500 g.)
crkvata povtorno bila slikana
od drugi zografi, no bilo po~ituvano i postaroto slikarstvo.
LIT.: Z. Rasolkoska-Nikolovska, Crkvata Sv. Petka# vo s. Pobu`je, Zbornik
na Arheolo{kiot muzej na Makedonija#,
XXI, Skopje, 1983, 3850.
Z. R.-N.
BO@IDARSKI, P. ~len na
Makedonskata kolonija vo Petrograd (Rusija) i na Redakcioniot sovet na Makedonski golos
(Makedonski glas), potpisnik
na dva oficijalni akta (13. VIII
1914) i avtor na patriotski stihovi na ruski jazik za Makedonija i Makedoncite (Makedonski
golos / Makedonski glas), 27. VI
i 22. XII 1913 i 2. III i 20. XI 1914;
Slavnin, 23. VI i 29. VI 1913).
LIT.: Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978, 203219, 372376 i
399406.
Bl. R.
BO@IK eden od najgolemite

hristijanski praznici. Se praznuva vo spomen na ra|aweto na
Spasitelot Isus Hristos. Vo prvite tri veka negovoto ra|awe i
kr{tevawe se praznuvale zaedno
na 6/19 januari kako Bogojavlenie/Vodici. Makedonskiot narod
182
Boìkno praznuvawe na Makedoncite vo Avstralija (crkva Sv. Bogorodica-Pre~ista#, Liverpul, Sidnej, 2008)
go praznuva so golema po~it.

Odrànite obi~ai se ostatoci
od minatoto, no transformirani
vo nov na~in na praznuvawe. Na
prviot den od praznikot se odi
vo crkva, kade {to se slu{a liturgija i vesta za Hristovoto ra|awe. Po liturgijata vernicite
{to postele vo tekot na dolgite
boì}ni posti se pri~estuvaat.
Vo tekot na ovie prazni~ni denovi vernicite se pozdravuvaat so
Hristos se rodi# i otpozdravuvaat so Vistina se rodi#. Prviot pozdrav pretstavuva soop{tuvawe na radosnata vest, a vtoriot
potvrda na taa vest. Prviot den
obi~no se praznuva vo krugot na
semejstvoto, a slednite dva dena
se odi na gosti i se ~estitaat
imendeni. Vtoriot den od praznikot se vika Sobor na Presveta
Bogorodica i e posveten na majkata Bo`ja. Tretiot den se praznuva spomenot na sv. prvoma~enik Stefan. Od Boìk zapo~nuvaat dvanaesette t.n. Nekrsteni
(Pogani, Ristosovi) denovi {to
traat do Vodici. Toa e period ispolnet so religiozen strav i razni magiski za{titi.
LIT.: Sbornik ot blgarski narodni
umotvoreni, ~ast treta, otdel I i II,
Blgarski obi=ai, obrdi, sueveri i
kostmi, kniga VII, sqbral i izdava K.
A. [apkarev, Sofi 1891; Srpski narodni obi~aji u \ev|eliskoj kazi, prikupio i
opisao Stefan Tanovi, u~iteq, Beograd,
1927; Vera Kli~kova, Boì}ni obi~ai vo
Skopskata Kotlina, Glasnik na Etnolo{kiot muzej#, 1, Skopje, 1960; Lazar
Mirkovi, Heortologija, Beograd, 1961;
Naum Celakoski, Debarca, obredi i obredni igri, Skopje, 1984.
M. Kit.
BO@IKEV, Ni(kola) ktitor

na manastirskata crkva Si Sveti# vo s. Le{ani (Ohridsko).
Crkvata bila izgradena i ìvopisana vo 1452 g., vo vremeto na
arhiepiskopot Nikola.
LIT.: G. Suboti, Ohridska slikarska
{kola od XV v., Ohrid, 1980.
Z. R.-N.
BO@IKNI NARODNI PESNI pesni {to se peat na hris-
tijanskiot praznik Boìk. Toa

se tri prazni~ni dena ispolneti
so mnogu sve~enosti, gozbi i peewe. Pesnite i obi~aite pretstavuvaat prodolènie na prethodnite obi~ai i pesni povrzani so
Badnik. U{te pove}e {to vo koledarskite pesni se spomenuva i
maliot Bog Boìk (Deneska e
Badnik, / utre e Boìk ili Tamu
ima mala Boga, / mala Boga i Boìka). I vo ovie pesni gi imame
site odliki na koledarskite pesni radost poradi povtornoto
ra|awe na Sonceto i èlba za
plodna godina, no se ispolneti so
pove}e elementi od hristijanskata religija. Osobeno vpe~atlivi
se pesnite zasnovani na evangelskite tekstovi, vo koi se pee za
silnata svetlina {to se javila
koga se rodil Isus i gi ispla{ila ov~arite i kozarite: Ona
strana ogan gorit, / veter veit,
ne go silit, / rosa rosit, ne go
gasnit. / Ne mi bilo silen ogan, /
tuku bila Ristovata, / Ristovata mila majka, / go stignala
Rista Boga, / Rista Boga male~kago...
LIT.: Vera Kli~kova, Boì}ni obi~ai vo
Skopskata Kotlina, Glasnik na Etnolo{kiot muzej#, 1, Skopje, 1960; Naum Celakoski, Debarca, obredi i obredni igri,
Skopje, 1984; Kiril Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki trudovi, 2, Skopje,
1988; Marko Kitevski, Makedonska narodna lirika, (Obredni pesni), Skopje,
1997.
M. Kit.
BO@IKOV, Georgi (Petri~, Bugarija, 15. IV 1931 Skopje, 21.XI

1986) operski pevec-bas, prvenec na Operata na MNT. Diplomiral solo-peewe na Sofiskata
muzi~ka akademija (1962, H. Brmbarov). Bil ~len na Sofiskata
dràvna opera (19621963), debitiraj}i so ulogata na Don Bazilio vo operata Sevilskiot berber, a vo Operata na MNT od 1964
g. s do svojata smrt. Vo me|uvreme
(19641965) bil i ~len na Zagrepskata opera. Ja zazemal dol`nosta
direktor na Operata i Baletot
BO@INOVSKA
Georgi
Boìkov
na MNT (19771983). Pevec so mo}en i sonoren glas, so golem dijapazon, raspeana fraza, so izraziti akterski sposobnosti i so golema muzi~ka i teatarska kultura. Realiziral pove}e od 40 ulogi.
Pozna~ajni ostvaruvawa: Filip
(Don Karlos), Mefistofel (Faust), Galicki i Kon~ak (Knez
Igor), Dulkamara (Quboven napitok), Don Alfonzo (Taka pravat site), Boris (Boris Godunov). Osobeno vpe~atlivi se negovite kreacii vo doma{nite operi: K. Makedonski Car Samuil
(naslovna uloga) i Ilinden Goce, Velko (T. Pro{ev Pajaìna), Jordan (T. Prokopiev Razdelba) i R. Avramovski Bolen
Doj~in (naslovna uloga). Nastapuval i na koncertniot podium, izveduvaj}i solo-pesni od ruski avtori i od doma{ni kompozitori.
Gostuval vo pove}e evropski zemji i vo muzi~kite centri na porane{na Jugoslavija.
F. M.
BO@INOV, Ivan Kuzmanov

(Sofija, 18071927) poet, pisatel, izdava~ vo Sofija; pe~atar
na spisanieto Loza#, koe ja voznemiri bugarskata javnost so javni zalo`bi za makedonsko nacionalno separirawe, spisanie na
~ii stranici se projavuvaat pove}e istaknati imiwa od makedonskoto revolucionerno dvièwe.
Se zanimaval so literatura i
imal svoja pe~atnica. Pi{uval
na bugarski jazik i ìveel na
preminot od XIX vo XX vek. Vo
tekot na 1903 godina ja izdal svojata golema Narodna pesnopojka#, koja sodrì 425 pesni vojni~ki, juna~ki, narodni, staronarodni, qubovni, orovodni, sme{ni i razni drugi. Vo knigata ima
podatoci deka e debranec po poteklo, izdava~, pe~atar, glaven
redaktor na Loza# i avtor na pove}e knigi poezija.
G. T.
BO@INOV, Panajot (s. Aposkep, Kostursko, ? Kostur, 1913)
u~itel i poet. Ja zavr{il progimnazijata vo Kostur i egzarhiskata duhovna seminarija vo Carigrad. U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie i vo borbite kaj Vi{eni, na Letni~kiot vrv, kaj Klisura i dr. Nekoi od tie nastani gi
opeal i vo svoite pesni (Smrtta
na Lazar Poptrajkov, Letni~kiot vrv). Po Vostanieto rabotel kako u~itel, no do{ol vo sudir so golemobugarski orientiraniot direktor na progimnazijata vo Kostur po makedonskoto
nacionalno pra{awe i emigriral vo Amerika. Podocna pak se
vratil vo Makedonija (1910), no
poradi negovite makedonski nacionalni opredelbi, bil podmolno ubien od gr~kite vlasti. S. Ml.
sestra (Baal#); Mavra (Mrtvi

du{i#); Danica (Naroden pratenik#); Sofrana (Januari#) i drugi. Pratenik vo Sobranieto na
R. St.
RM.
Elizabeta
Boìnovska
BO@INOVSKA,
Elizabeta
(Skopje, 9. V 1963) pravnik, atleti~arka. Zavr{ila Praven fakultet vo Skopje (1990). Mladinska i seniorska reprezentativka
na Makedonija vo atletikata (7
godini) i na Jugoslavija (8). Postavila pove}e rekordi vo Makedonija na kusi pateki. Na deset
balkanski prvenstva osvoila 1
zlaten, 3 srebreni i 2 bronzeni
medala (na 400 i na 4x400 m). Vo
{tafetata 4x400 m na Mediteranskite igri vo Split (1979) osvoila zlaten, a vo Kazablanka
(1983) bronzen medal.
D. S.
Iskra
Boìnovska
Goran
Boìnov
BO@INOV, Goran (Skopje, 15. II

1969) baletski igra~. Obrazovanieto go steknuva vo Srednoto baletsko u~ili{te pri MBUC
Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje, vo klasata na E. Ku{ovska. Primen e za ~len na baletskiot ansambl pri MNT (1988). Zaminuva
na specijalisti~ki prestoj vo
Sankt Peterburg kaj B. Bregvaye
(1989). Prvenec so sigurna i ~ista
baletska tehnika, iskusen partner
i igra~ so sugestivna senzualnost.
ULOGI: Zigfrid (P. I. âjkovski, Lebedovo ezero#), Albert (A. Adam, @izel#), Bazil (L. Minkus, Don Kihot#) i
dr.
Em. X.
Valentina
Boìnovska
BO@INOVSKA,
Valentina
(Skopje, 13. IV 1967) akterka.
Diplomirala na Otsekot za akterska igra pri FDU vo Skopje
(1990). Akterka vo Dramata na
MNT (1993-1999), od 1999 g. asistent na predmetot pravogovor na
FDU vo Skopje. Nastapuvala i na
scenite na drugi teatri, kako i vo
poetskiot alternativen teatar
Skrb i uteha#. Ulogi: Postarata
BO@INOVSKA, Iskra (Skopje,

18. VI 1947) operska pevicasopran. Vo 1970 g. diplomirala solopeewe na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. K.
Trpkov). Solist vo Operata i Baletot na MNT (19701992), vo me|uvreme i direktor (19891990), no
zaminuva vo Avstrija, a potoa vo
Avstralija i se zanimava so pedago{ka dejnost i horsko peewe. Na
operskata scena na MNT ostvarila pove}e od 25 pomali i pogolemi
ulogi, me|u koi: Aida, Evridika
(Orfej i Evridika), Elizabeta
(Don Karlos), Jaroslavna (Knez
Igor), Mimi (Boemi), Leonora
(Trubadur), Tatjana (Evgenij Onegin), Simka (Razdelba T. Prokopiev). So prijaten glas, estraden
{arm i uverliva scenska igra, so
183
BO@INOVSKI
uspeh donesuva razli~ni dramski

i lirski raspolo`bi. Gostuvala
na nekolku operski sceni vo porane{na Jugoslavija i vo Germanija,
Italija i Kanada.
F. M.
BIBL.: Aleksandar S. Pu{kin, Skazni,

Skopje, 1967 (prepev od ruski jazik);
Tvorbi. Izbor od tvore{tvoto na
bra}ata Miladinovci, Skopje 1967; Tuka
e Makedonija. Kniga I. (Izbor na objaveni
makedonski narodni pesni od komitskiot ciklus), Skopje, 1970 (so koavtor);
Vo plamenot na vtoriot Ilinden.
Voeno-politi~ka monografija na Demir
Hisar 19411945, Bitola, 1988 (so koavtor); Vele Markov. Dokumentarna
povest, Bitola, 1997 (Skopje, 2002, vtoro
idopolneto izdanie).
S. Ml.
Vo Internacionalnite brigadi vo [panija, Skopje, 1989, 108-110.

O. Iv.
Petar
Boìnovski
Vangel
Boìnovski
BO@INOVSKI, Vangel (Skopje, 10. XII 1950) arhitekt, diplomiral na Arhitektonsko-grade`niot fakultet vo Skopje (1975).
Se zanimava so arhitektonsko
proektirawe, arhitektonska teorija i kritika. Pozna~ajni realizacii: Galerija Osten vo
Skopje; arhitektonsko urbanisti~ko re{enie na spomenikot na
Anton Panov vo Strumica (1989);
ugostitelski objekt vo Ni{ (1988),
rekonstrukcija i nadgradba na
zgradata na Crveniot krst vo
Skopje (2000); rekonstrukcija i
revitalizacija na Agim-begovata
ku}a vo Tetovo (2001).
Kr. T.
Zdravko
Boìnovski
BO@INOVSKI, Zdravko (s.

Bare{ani, Bitolsko, 1. X 1940)
lektor, preveduva~, folklorist
i istori~ar. Diplomiral na
Filozofskiot fakultet grupa
Knièvnost i makedonski jazik
(1963). Toj e dolgogodi{en aktiven ~len na Makedonskoto nau~no
dru{tvo vo Bitola (1963), sega
Dru{tvo za nauka i umetnost. Od
1968 g. raboti kako lektor vo
Sobranieto na Op{tinata Bitola. Bil na trimese~en studiski
prestoj na Moskovskiot dràven
univerzitet (1973). So svoi referati u~estvuval na petnaesetina nau~ni sobiri i objavil pove}e nau~ni trudovi od oblasta na
makedonskoto narodno tvore{tvo, makedonskata istorija i prepevi od ruski.
184
Kiro
Boìnovski
BO@INOVSKI, Kiro (Prilep,

2. XI 1933 Skopje, 30. X 2006)
flejtist. So muzi~ko obrazovanie se zdobiva vo Srednoto muzi~ko u~ili{te vo Skopje i kaj J.
Srejovi}, vo Belgrad. Dolgogodi{en prv flejtist na Operata i
Baletot na MNT i prv flejtist
Kako solist nastapuva na doma{niot koncerten podium, vo centrite na porane{nata SFRJ i vo
stranstvo. B. e eden od najistaknatite makedonski instrumentalni umetnici, vo ~ij repertoar
se vklu~eni najzna~ajnite dela od
literaturata za flejta, kako i
pove}e ostvaruvawa od doma{nite avtori. ^len na Skopskiot duva~ki kvintet i sorabotnik na
Ansamblot za sovremena muzika
Sveta Sofija#.
Dr. O.
BO@INOVSKI, Pande (s. Kriveni, Resensko, ? Nivici, Prespansko, 1976) pe~albar, komunist, makedonski revolucioner.
Bil na pe~alba vo Argentina
(Buenos Aires), rabotel vo grade`ni{tvoto i bil aktiven u~esnik vo {trajkovite, demonstraciite i mitinzite organizirani
od Argentinskata komunisti~ka
partija. Bil i poverenik na v.
Internasional. So nekolku pe~albari formiral makedonsko
dru{tvo i izdaval makedonski
vesnik vo koj go afirmiral makedonskiot narod i negovata osloboditelna borba. Vo 1937 g. preku
Kanada zaminal vo [panija, kade
{to kako dobrovolec se borel vo
internacionalnata brigada Linkoln. Po zavr{uvaweto na Vojnata se vratil vo Makedonija i
rabotel vo grade`ni{tvoto.
LIT.: Pero Korobar, Boò Stefanovski,
BO@INOVSKI, Petar (Peco)

Ta{kov (psevd. Ko~o) (Bitola,
15. I 1920 Bitola, 1971) prvoborec i naroden heroj. Kako rabotnik stanal ~len na SKOJ i na
KPJ (1941). Po fa{isti~kata
okupacija bil ~len na Voeniot
komitet na MK na KPJ vo Bitola, borec na Bitolskiot NOPO
Pelister# ( 22. IV 1942), Bitolsko-prespanskiot NOPO (6. VII
1942), specijalen kurir pri Glavniot {tab na NOV i POM (juni
1943), zamenik politi~ki komesar na ~eta vo NOPO Damjan
Gruev# (VIII 1943), a potoa zamenik politi~ki komesar na Sedmata makedonska NO brigada (junioktomvri 1944). Vo oruènite
borbi dvapati bil ranuvan. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (2. VIII 1952).
IZV.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto
na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i Revolucijata 19411945. Izbor, redakcija i komentar: d-r Vera Veskovi}-Vangeli i Marija Jovanovi}., Skopje, 1976, 257-258.
LIT.: Aleksandar Popovski, Boìnovski
Ta{ko Peco Ko~o, Narodni heroi od
Makedonija, Skopje, 1973, 70-75.
S. Ml.
Boro
BoìnovskiPrcan
BO@INOVSKI-PRCAN, Boro
Veli~kov (Kumanovo, 1917 manastir Blagove{tenie# na
Skopska Crna Gora, Skopsko, 12.
IX 1942) opin~arski rabotnik i
prvoborec. Bil ~len na SKOJ
(1936) i na KPJ (1937) i osobeno
aktiven vo Koàrskata sindikalna podru`nica. Po fa{isti~kata okupacija stanal borec na Kozja~kiot NOPO (12. X 1941). Po
BOJAXI
sudirot na odredot so bugarskite

sili kaj s. Malotino, Kumanovsko
(17. X 1941), uspeal da se probie i
da se ilegalizira vo gradot, a potoa se vklu~il na Vrawskiot NOPO (proletta 1942). Podocna pak
se vratil vo Makedonija i se
vklu~il kako borec na Skopskiot
NOPO. Zaginal vo borba protiv
bugarskata vojska i policija i balistite od Ka~anik.
LIT.: Spomen zbornik na zaginatite
borci od NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Kumanovo i Kumanovsko
1941-1945. Op{tinski odbor na SZB od
NOV Kumanovo, 1976, 29; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi, Spomenici i
spomen belezi od NOV vo Skopje, Arhiv
na Skopje, Skopje, 1982, 43.
S. Ml.
kar, revolucioner, redoven

prof., {ef na Katedrata po higiena i prv dekan na novoformiraniot Med. f. vo Skopje (1947
1950). Studiral medicina vo Viena i vo Belgrad, kade {to i diplomiral (1933). Vo periodot me|u
dvete svetski vojni poradi progresivnite politi~ki i socijalni
idei i aktivnoto u~estvo vo revolucionernite dvièwa bil progonuvan, zatvoran i osuden na robija. Bil ~len na ASNOM i poverenik za zdravstvo na Makedonija (1944). Od 1950 do 1952 g. e
prorektor na Univerzitetot vo
Skopje i pretsedatel na MLD
(19511952). Od 1952 do penzioniraweto rabotel kako lekar vo
Br. N.
Kumanovo.
Bozdogani
BOZDOGAN (BOZDUGAN; BUZDOVAN; TOPUZ) èlezna

bocliva topka so ra~ka kako bojno ladno udira~ko i frla~ko
oru`je na junacite za bliska borba. Obi~no se sostoelo od glava
so 3-18 pera i ra~ka so dolìna
od 0,5 do 0,8 m. Na na{ite prostori bil upotrebuvan vo stariot
i vo sredniot, a poretko po XVI
vek. Se sre}ava vo golem broj
makedonski epski narodni pesni,
posebno vo pesnite za Marko
Krale. Vo Muzejot na Makedonija
i vo drugite makedonski muzei se
za~uvani pogolem broj primeroci
so razni formi.
LIT.: Miladinovci, Zbornik 18611961,
Skopje, 1962, 190, 193, 195-196, 221, 245 i
246; Deca junaci. Narodni pesni. Redaktiral \or|i Milo{ev, Skopje, 1954, 10-11
i 68; Male{evski narodni pesni. Zbirka
na Stanko Kosti}. Redaktiral Todor
Dimitrovski, Skopje, 1959, 142.
S. Ml.
Sterjo
Bozdov
BOZDOV, Sterjo I. (Kru{evo, 7.

I 1902 Kru{evo, 13. IV 1987) le-
Crven bozel
BOZEL (BOZ, BOZOVINA)

(vid Sambucus nigra L., fam. Caprifoliaceae) malo listopadno drvo
rasprostraneto niz Evropa, zapadna Azija i vo severna Afrika.
Ima {iroka, bela i meka srcevina. Listovite se neparno peresti.
Cvetovite se beli, sobrani vo
{titesti socvetija. Plodovite
se crni i so~ni koski~ki. Higromezofilen i nitrofilen vid. Na
[ar Planina, na ju`nata granica
od ovoj areal se sre}ava i crveniot bozel (S. racemosa L.), mnogu
sli~en na prethodniot, no so mali dimenzii, so kafeava srcevina, òltenikavi cvetovi sobrani
vo grozdesti socvetija i so crveni plodovi.
Al. And.
BOZEL, DEBARSKI (Sambucus
deborensis Ko.) endemit od familijata Caprifoliaceae, ~ii{to
taksonomskiot status s# u{te ne
e sosema jasno definiran. Poznat
e samo za neposrednata okolina
na Debar, a vo ponovo vreme se naveduva i za Bugarija. Zagrozen
vid.
Vl. M.
BOZUK kordofon ì~en naroden instrument od familijata
dvoglasni tamburi, koj raspolaga
so vkupno {est melodiski ìci,
podeleni vo dve grupi za sekoj
glas po tri ìci, na{timani vo
unisono zvu~ewe. [timaweto na
instrumentot e vo interval ~ista
kvarta, a repertoarot e sostaven
od posebni instrumentalni melodii, no u{te po~esto bozukot se
koristi kako pridru`nik na narodnite pesni.

Skopje, 1986, 43.
\. M. \.
Dime
Bojanovski
-Dize
BOJANOVSKI-DIZE, Dime
(Dim~e) (Prilep, 12. VIII 1909
Skopje, 2002) komunisti~ki deec, borec, pravnik, istori~ar,
univerzitetski profesor, publicist i preveduva~. Kako ~len na
KPJ (1932), samoinicijativno go
izdaval
ilegalniot
vesnik
Udarnik# (dekemvri 1932 maj
1933) kako organ na KPJ, poradi {to bil osuden na {est godini
vo KPU Sremska Mitrovica# i
vo KPU Lepoglava#. Podocna
bil isklu~en od KPJ (1939). Neposredno pred Vtorata svetska
vojna bil interniran vo Ivawica
(Me|ure~je, Crna Gora). Vo vremeto na NOAVM rabotel vo
Agitprop pri G[ na NOV i
POM. Po Osloboduvaweto go zavr{il Pravniot fakultet i bil
minister za trgovija i minister
za pravda vo Vladata na NRM
(19491958), profesor po politi~ka ekonomija na Ekonomskiot
fakultet vo Skopje (od osnovaweto do 1956), direktor na Ekonomskiot institut (19501955), pretsedatel na Trgovskata komora na
Makedonija (1962-1967), ~len na
Izvr{niot sovet na SRM i dr. Gi
prevel na makedonski delata od
klasicite na marksizmot Kapital#(I-III) i Uvod vo kritikata na
politi~kata ekonomija#.
BIBL.: Prilog kon prou~uvaweto na op{testveno-ekonomskite odnosi vo Makedonija vo XV i XVI vek, Skopje, 1979; Za
karakterot na revolucijata od 1941
1944 i na bugarskiot fa{isti~ki reìm
vo Makedonija, Osnovaweto i razvojot na
Komunisti~kata partija na Makedonija,
kn. vtora, Skopje, 1980, 893-916.
S. Ml.
BOJANSKI PALIMPSEST
v. Fragmenti na glagolski staroslovenski tekstovi
BOJAXI, Atina (Ohrid, 11. III
1944) pliva~ka maratonka. Zavr{ila Vi{a trenerska {kola
vo Novi Sad (1968) i Vi{a pedago{ka {kola vo Belgrad (1972).
Bila ~len na PVD Ohridski
branovi# vo Ohrid. Prvenka na
185
BOJAXI
izbran za najdobar sportist na

Makedonija (1960 i 1961).
LIT.: Aleksandar Radi~, 50 godini Ohridski branovi#, Ohrid, 1982; Du{an Stanimirovi}, Sportski {ampioni. Izbor
na najdobrite vo Makedonija, 19542004,
Skopje, 2005.
D. S.
Atina
Bojaxi
Makedonija vo 13 disciplini vo
plivawe na kusi pateki, so 8 republi~ki rekordi. Na vrvnite
svetski natprevaruvawa vo maratonsko plivawe osvoila 3 prvi
mesta, na Ohridskoto Ezero, 36
km (1962 i 1966) i od Kapri do Neapol, 33 km (1963) i 2 vtori mesta
od Kapri do Neapol (1966 i 1968).
Bila prva i na silnite me|unarodni maratoni SaidaBejrut 40
km (Liban, 1962) i KabretIsmailija 60 km (Egipet, 1963). Uspe{no u~estvuvala i na drugi maratoni (do 1970). Go preplivala
kanalot La Man{ (9. IX 1969) za
13 ~asa i 20 minuti. Taa e izbrana
za najdobar sportist na Makedonija (1962 i 1963).
LIT.: Aleksandar Radi~, 50 godini Ohridski branovi#, Ohrid, 1982.
D. S.
Diki
Bojaxi
BOJAXI, Diki (Ohrid, 24. II

1939) pliva~ki maratonec. Zavr{il Vi{a {kola za nadvore{na trgovija vo Belgrad (1970) i
Vi{a pedago{ka {kola vo Skopje (1975). Bil ~len na PVD Ohridski branovi#. Prvak na Makedonija vo 17 disciplini vo plivawe na kusi pateki, so 8 republi~ki rekordi. Vo maratonskoto
plivawe osvoil prvi mesta na rekata Sava, 24 km (1959) i na dràvnite prvenstva na Ohridskoto Ezero (1959, 1963 i 1965). Na
vrvnite svetski natprevaruvawa
na Ohridskoto Ezero, osvoil edno vtoro mesto (1966) i dve treti
(1962 i 1965). Na maratonot od
Kapri do Neapol (1960) go osvoil
prvoto mesto i uspe{no nastapuval na nego s# do 1967, kako i na
me|unarodnite maratoni vo SAD,
Kanada, Egipet i vo Sirija. Toj e
186
BOJAXIEV, Vasil Ivanov (Kratovo, 14. XII 1876 Skopje, 1950)

crkoven pevec i u~itel po crkovno peewe. Se {koluval vo Skopje
i vo Hilendarskiot manastir, kade {to zavr{il dvegodi{en kurs
po isto~no peewe. Bil u~itel vo
Strumica, [tip i vo Tetovo. Rabotel vo Ba~kovskiot manastir i
vo Stara Zagora, Bugarija. Od
1941 g. ìveel i rabotel vo Veles
i vo Skopje. B. e avtor na obemen
rakopis so Hrisantova notacija,
na ~ii stranici se nao|aat i
tvorbi od makedonski avtori na
duhovni napevi.
Dr. O.
BOJAXIEV, Dragan (Tetovo, 18.
II 1930 Ohrid, 4. VIII 1981) muzi~ki publicist. Studira na Oddelot za istorija na muzikata na
Muzi~kata akademija vo Qubqana (D. Cvetko). Diplomira na Teorisko-nastavni~kiot oddel na
FMU vo Skopje. Sorabotnik i
dolgogodi{en glaven muzi~ki
urednik na Radio Skopje. Avtor
na prilozi, komentari i kritiki
vo emisiite na Radioto i vo periodi~nite publikacii.
Dr. O.
BOJAXIEV, Ilija Simonov
(Debar, 17. VII 1932 Skopje, 23. X
2006) pedijatar, imunolog, redoven prof. na Med. f. Zavr{il Med.
f. vo Skopje (1958), a se vrabotil
na Klinikata za detski bolesti
(1961), kade {to ostanal do penzioniraweto. Specijalisti~ki
ispit poloìl vo 1965 g., a doktoriral vo 1983. Od 1984 g. stanal
nastavnik na Med. f. po predmetot pedijatrija i bil dolgogodi{en {ef na Katedrata po pedijatrija, so osoben interes za imunologijata vo detskata vozrast.
Objavil kniga Detska imunologija# (1992) i poglavje Ishrana na
zdravo dete, vo knigata Pedijatrija# (1995), kako i mnogubrojni
trudovi od istite podra~ja.
N. P.-J.
BOJAXIEV, Konstantin (Koce)

(s. Bawa, Razlo{ko, 21. V 1880
Sofija, 19. IV 1938) u~esnik vo
Ilindenskoto vostanie, dramski
vojvoda. Se {koluval vo egzarhiskata gimanzija Sv. Kiril i Metodij vo Solun. Vo tekot na 1902
godina vlegol vo ~etata na T. Davidov. Bil u~esnik vo Ilindenskoto vostanie i vo Balkanskite
vojni kako dramski vojvoda.
LIT.: G. Pophristrov, Revol cionnata
borba v Bitolski okrg, Sofi, 1953.
Al. Tr.
BOJAXIEV, Todor (Skopje, 25.

XI 1948) kompozitor, aranèr i
pijanist. Svoeto kompozitorsko
debi go ima na festivalot vo
Subotica, Mladina 72, so pesnata Spomen moj dale~en#. Kako
avtor u~estvuval i na pove}e
izdanija na Skopskiot zabaven
festival, na koj dobival i nagradi (1975, so pesnata Bakni me#;
1976, Te qubam#; 1977, Kaì
mi#). U~estvuval i na drugi makedonski festivali. Napi{al muzika za nekolku teatarski pretstavi. Na poleto na klasi~nata
muzika sozdal desetina kompozicii, glavno, vo periodot 1997
2006 g. Vo 2005 g. go izdade avtorskiot album Yvezdeni no}i#,
so 15 instrumentalni kompozicii
sodadeni vo izminatiot period.
M. Kol.
Todor
Bojaxiev
BOJAXIEV, Todor Blagoev

(Skopje, 22. X 1940 Skopje, 13.
XII 2004) spec. ortodont, redoven profesor na St. f. Habilitiral (1978) i doktoriral (1985) i
bil upravnik na Klinikata po
ortodoncija, a vo dva mandata
prodekan. Bil na stru~en prestoj
vo Pariz. Publikuval 200 statii.
E. M.
BOJAXIEVSKI, Petar Jovanov (s. Kremenica, Bitolsko, 11.

V 1939) oftalmolog. Medicina
zavr{il vo Skopje (1964), specijaliziral oftalmologija (1974) i
rabotel kako oftalmolog na O~noto oddelenie vo Bitola. Primarius stanal vo 1984 g., a doktoriral vo Novi Sad (1989). Avtor
e na pove}e od 80 stru~ni trudovi
i na knigite: Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite# (1992), Zdravstvoto vo Bitola 19442004#
(2006), Zdravstveno-socijalnata
politika na stranskite propagandi vo Bitola# (2003) i koavtor
na u~ebnikot Odbrani poglavja
od oftalmologijata# (1996). P. B.
BOJAXISKI, Boris Dimkov
(Ohrid, 23. II 1915 Skopje, 9. V
1959) eden od prvite sovremeni
pisateli za deca i mladi. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad, V klas gimnazija vo
Pri{tina (1930/1931), a U~itels-
BOJKO
Boris
Bojaxiski
ka {kola vo Skopje (1931/1932) i

vo [abac (19321937). Do Aprilskata vojna (1941) u~itelstvuval
vo debarskite, ohridskite i vo
stru{kite sela, a potoa vo Bitola (1941/1942). Po ubistvoto na
bugarskiot oblasten policiski
na~alnik vo Bitola, bil uapsen, a
potoa, poradi bolest, se otkaàl
od rabotata (noemvri 1942). Iako
bolen, bugarskite vlasti go mobilizirale vo rabotniot logor
vo Demir Hisar. Po vra}aweto od
logorot aktivno se vklu~il vo
NOD. Bil ~len na Literaturniot kruòk vo Ohrid (19431944).
Naskoro, zaedno so soprugata, se
vklu~il vo NOV i POM (avgust
1944) i bil politi~ki komesar na
bataljon na Ohridskata NO brigada, sorabotnik i rakovoditel
na Agit-prop na êtirieset i osmata (makedonska) divizija na
NOVJ. Koga [tabot na divizijata pristignal vo Ohrid, bil naimenuvan za rakovoditel na Kursot za narodni u~iteli. Podocna
zaminal vo Skopje kako sorabotnik na v. Nova Makedonija
(april 1945), bil glaven urednik
na detskoto sp. Titov pioner
(Pionerski vesnik) pri Redakcijata na Detska radost i glaven urednik na NOPOK (podocna
Knigoizdatelstvo Ko~o Racin).
Bil ~len na DPM (1950). Od
zdravstveni pri~ini, ja napu{til rabotata i poslednite godini
gi pominal vo Ohrid. Se smeta za
eden od osnovopolo`nicite na makedonskata dramska literatura
za deca. Ima zna~aen pridones i
kako preveduva~ na golem broj
knigi od balkanski i ruski avtori (K. Belev, A. Dikli}, J. Igwatovi}, A. Karalij~ev, A. Kononov, V. Odoevski, A. S. Pu{kin,
Fadeev, L. ârskaja, A. P. êhov
i dr.).
BIBL.: Dadovme zbor, Skopje, 1948 (piesa
vo {est sliki); Naroden heroj Jordan
Nikolov-Orce, Skopje, 1951 (monografija); Dedo Mraz i kaj nas, Skopje, 1953
(piesa vo tri ~ina); Palavoto zaja~e,
Skopje, 1953 (raskazi); Prvite cutovi,
Skopje, 1953, vtoro izdanie Skopje, 1964
(raskazi); Milka, Skopje, 1954 (piesa vo
~etiri ~ina); êkori {to ne moèa da
zaprat, Skopje, 1959 (raskazi, prevedena i
na srpsko-hrvatski jazik); Galebovo krilo, Skopje, 1960; Ronki, Skopje, 1960;
Kletva, Skopje, 1961, vtoro izdanie

Skopje, 1967; Denes, utre, zadutre,
Skopje, 1964; Izbrani dela, Prva i Vtora
kniga, Skopje, 1979. Ima i pogolem broj
lektirni preizdanija.
LIT.: \or|i Abaxiev, Dadovme zbor,
Nov den, br. 12, Skopje, 1950; Aco
Aleksiev, Prvite cutovi, Nova Makedonija, Skopje, 6. IX 1953; Branko Pendovski, Palavoto zaja~e, Nova Makedonija, 23. VIII 1953; Gane Todorovski,
Pred portite na literaturata, Sovremenost, br. 8, Skopje, 1954; Vidoe Podgorec, Dramskoto tvore{tvo na Boris
Bojaxiski, Makedonskata drama, Petti
Racinovi sredbi, Titov Veles, 1968; Dimitar Mitrev In memoriam, Nova Makedonija, Skopje, 27. II 1959; Vidoe Podgorec, Antologija na sovremenata makedonska proza za deca, Skopje, 1968, 1819.
Muris Idrizovi}, Makedonskata literatura za deca, Skopje, 1988, 4349; Miodrag Drugovac, Makedonskata knièvnost za deca i mladina od Xinot do
îngo, Skopje, 1996, 103108.
S. Ml.
Ognen
Bojaxiski
BOJAXISKI, Ognen Borisov

(Skopje, 1. XII 1945) novinar i
publicist. Po zavr{uvaweto na
Filolo{kiot f-t (Istorija na
knièvnostite na jugoslovenskite narodi) vo Skopje, raboti kako
urednik na emisijata Mladite za
mladite# vo Radio Skopje (1966/
67), a potoa e dopisnik na Nova
Makedonija# i na RTV Skopje od
Zagreb (19691983). Zavr{uva
postdiplomski studii za me|unarodni odnosi na Fakultetot za
sociologija, politologija i novinarstvo vo Qubqana, pa do penzioniraweto (2003) raboti kako
sovetnik za informirawe i analiza na mediumite vo MVR na RH.
Specijalizira za me|unarodnite
odnosi i vlijanieto na Balkanot,
pi{uva za malcinskata problematika i prestojuva vo Francija,
Velika Britanija, Avstrija, Italija i Izrael i kako dopisnik od
Bugarija, Grcija, Italija i Avstrija (19712005). Eden od osnova~ite na Zaednicata na Makedoncite vo Republika Hrvatska
(1990) i glaven urednik na organot Makedonski glas# i eden od
osnova~ite na Makedonskata pravoslavna crkovna op{tina Sv.
Zlata Meglenska# vo Zagreb, kako i na Centarot za interkulturalizam. Avtor na statii i oddelni publikacii za makedonskata istorija i kultura.
BIBL.: Kronologija Ohridske arhiepiskopije,

Zagreb, 1994; Prometeji makedonski, Zagreb,
1998; Krleà i Makedonija. Fragmenti, Zagreb, 2005; Makedonci u Hrvatskoj kronolo{Bl. R.
ki aspekti, Zagreb, 2007.
Gonxa Agneza
Nikolova
Bojaxiu
(Majka
Tereza)
BOJAXIU, Gonxa Agneza Nikolova (Majka Tereza) (Skopje, 27.

VIII 1910 Kalkuta, Indija, 4. IX
1997) katoli~ka misionerka i
humanitarka. Zavr{ila gimnazija vo Skopje i stapila vo redot na
Majkata Bo`ja od Loret (Notre
Dame de Lorette) vo Irska (1928).
Imeto Tereza go zela spored istoimenata francuska svetica.
Naskoro oti{la vo Indija (1929)
kako misionerka za siroma{nite
i bolnite vo Kalkuta i ostanala
pove}e od 65 godini. Tamu go osnovala dru{tvoto Misionerki
na qubovta (1948), koe narasnalo
na okolu 180 kalu|erski domovi
so okolu 1800 kalu|erki, me|u koi
i kalu|erski dom vo Skopje
(1980). Vo nivnite objekti se lekuvale nad 56.000 lu|e. Nositel e
na mnogu svetski nagradi za humanost, po~esni doktorati na univerziteti, Nobelovata nagrada za
mir (1979), najvisokoto indisko
mirnovremensko priznanie Barat Ratna# (Biser na Indija, 26. I
1980) i specijalna nagrada za mir
i obrazovanie na UNESKO (26.
VII 1992). Pokrenata e postapka
za nejzinoto proglasuvawe za svetica na Katoli~kata crkva.
LIT.: Gordana Brajovi, Dve ène jedan
put. @ive slike Indije Indira Gandi i
Majka Tereza, Ve~erwe novosti#, XXVIII,
8.087, Beograd, 29. II 1980, 11; M. K., Majci
Terezi uru~ena zlatna plaketa Skopqa,
Politika#, LXXVII, 23968, Beograd, 15.
VIII 1990, 13; Protest poradi siluvani
kalu|erki. Pismo od Majka Tereza do indiskiot premier, Nova Makedonija#,
XLVI, 15646, Skopje, 15. VIII 1990, 11; Specijalna nagrada za Majka Tereza, Nova
Makedonija#, XLVII, 16348, Skopje, 27, VII
1992, 13; Nata{a Dokovska, Skopjanka od
Kalkuta, Puls#, VII, 312, Skopje, 10. I
1997, 2326; Jasmina Mironski, Skopje e
sveto mesto, Puls#, VIII, 363-364, Skopje,
2. I 1998, 67; Stojan Tren~evski, Skopjankata majka Tereza, Skopje, 2003.
S. Ml.
BOJKO eden od daritelite za

izrabotka na freskoìvopisot
vo crkvata Sv. Petka# vo s. Pobu`je (Skopsko) vo 80-tite g. na
XV v. Negovo darenie bila pretstavata na apostol Petar. Podoc187
BOJKU
na (1500) crkvata povtorno bila

slikana od drugi zografi, no pritoa bilo po~ituvano postaroto
slikarstvo.
LIT.: Z. Rasolkoska-Nikolovska, Crkvata Sveta Petka# vo s. Pobu`je, Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija#, XXI, Skopje, 1983, 3850.
Z. R.-N.
Fejzi
Bojku
BOJKU, Fejzi (Bojku, Fejzi) (s.

Vele{ta, Stru{ko, 24. III 1937)
pisatel, publicist i preveduva~.
rodnoto mesto, a sredno u~ili{te, Pedago{ka akademija i studii
po albanski jazik i knièvnost
vo Skopje. Nekolku godini rabotel kako u~itel vo stru{kite sela. Od 1970 g. raboti kako novinar i urednik vo NIP Nova Makedonija (Flaka) i vo spisanijata za deca na albanski jazik
Gzimi i Fatosi. Pi{uva poezija i proza za deca. Preveduva
od makedonski na albanski jazik
i obratno. ^len e na DPM (1974).
BIBL.: Prvite cutovi, 1968; Dobrobit
za site, 1970; [kolski yvona, 1971; Pesni
za bukvite, 1972; Septemvri na edno detstvo, 1973; Xemper, 1981; Ti go ima{ moeto srce, 1992; Oroto vleze doma, 1974; Boite na moeto nebo, 1976; Belite peperutki, 1980; Zborovi i branovi, 1987.
N. S.
Bokserot Primislav Dimovski vo akcija
BOKSOT VO MAKEDONIJA.
Prv go demonstriral Stefan Rolev vo Bitola (1908) pred pa{ata,
vladikata i mnogubrojnata publika. Me|u dvete svetski vojni se
odràni nekolku boks-me~evi vo
Bitola (1936), Prilep (1937) i vo
Skopje (1938). Po Vtorata svetska vojna, prvata bokserska sekcija e sozdadena od Strahil Andreevski vo @SD Pobeda# vo
Skopje, a podocna i vo Vardar#,
188
Sloga# i Ekipe# vo Skopje, Veles, Bitola, Prilep i vo Kumanovo. Sekciite bile registrirtani
vo Te{koatletskiot odbor na
FISOM. Poedine~no prvenstvo
na Makedonija bilo odràno vo
Skopje (1948), a od narednata godina i ekipno. Bila organizirana i Republi~ka liga (1950). Nekoi klubovi se natprevaruvale i
vo Srpsko-makedonskata i vo sojuznite ligi. Makedonskite bokseri nastapuvale poedine~no na
prvenstvata na Jugoslavija (od
1951). Se organizira Me|unaroden turnir Zlaten gong (od 1969).
@ivko Dukovski go osvoil vtoroto mesto za seniori vo Jugoslavija (1957), a Demir Ajdarov prvoto
(1964). Podocna i drugi makedonski bokseri stanale {ampioni i
reprezentativci na Jugoslavija.
Ace Rusevski i Rexep Rexepovski
od Kumanovo osvoile i olimpiski medali.
Lit.: Vojo Nastevski, Boksot vo SR Makedonija od prvite po~etoci do 1975 godina, Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura na Makedonija#, 1976, 1319 i
1977, 719.
D. S.
BOLVI (Siphonaptera = Aphaniptera) beskrilni insekti so bo~no

spleskano telo. Zadnite noze se
prisposobeni za skokawe. Usniot
aparat sluì za bockawe i za cicawe. Imaat kratki anteni.
Ma`jacite se obi~no positni od
ènkite. Larvite se crvovidni,
bez noze, poseduvaat aparat za
grickawe. Bolvite ìveat parazitski na toplokrvnite ìvotni
i na ~ovekot. Redot opfa}a okolu
1.600 vidovi so golemina od 1 do 6
mm. Poznati vidovi se: ~ovekova
bolva (Pulex irritans L.), parazitira na koàta na ~ovekot, poseduva silni gorni vilici so koi ja
raskinuva koàta i vovlekuva
cevka za cicawe krv; ku~e{ka
bolva (Ctenocephalides canis Curtis),
malku e pogolema od ~ovekovata
bolva i e so sli~en ìvoten ciklus, retko doa|a na ~ovek; ma~kina bolva (Ctenocephalus felis L.), parazitira na koàta od ma~kite;
koko{kina bolva (Ceratophylus
gallinae Schrank), parazitira na
koko{ka.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991.
V. T. K. M. Kr.
BOLEN DOJÎN istoriski

nepoznata li~nost vo predanijata
i vo narodnata poezija, sekoga{
povrzana za Solun. Vo pesnite toj
e pobratim na Marko Krale, so
{to, spored svoite potrebi i
èlbi, narodnite tvorci gi obedinuvaat dejstvuvaweto i ìvotnite pati{ta na omilenite narodni junaci. Vo narodnite pesni
tokmu toj go osloboduva Marka od
aza~kata temnica (Miladinovci,

br. 156). Zaedno so Marko i sirak Janko#, toj e ~uvar i branitel
na gradot Solun. Najpoznata e
pesnata za negovata borba so Crnata Arapina (v). Iako te{ko
bolen, toj ja spasuva svojata ~est,
~esta na svoeto semejstvo, ~esta
na solunskite devojki i obrazot
na gradot Solun (Miladinovci,
153; Jastrebov, 60 i dr). Pritoa
impresionira negovata sredba so
Crna Arapina, megdanot, pobedata i smrtta. Toa e stereotipna
epska fabula na juna~ki megdan
po poznat epski obrazec. Vo preden plan ispaknuva silinata na
~ovekovata volja, pottiknata od
emociite i juna~kata ~est, pri
{to se potenciraat i ritualnite
dvièwa, skladot na vernosta i
griàta na soprugata i sestrata,
koi go podgotvuvaat za bojot. Taa
e edna od najubavite pesni vo makedonskata i vo ju`noslovenskata epika.
LIT.: Kiril Penu{liski, Bolen Doj~in,
Skopje, 1986; Radovan Pavlovski, Bolen
Doj~in, Lik#, prilog na Nova Makedonija#, Skopje, 8. I 1992, 15; Kiril Penu{liski, Makedonski folklor. Istoriski
pregled, Skopje, 1999, 236240.
S. Ml.
BOLNICI VO MAKEDONIJA. Bolni~kata zdravstvena za{tita vo Makedonija do vtorata

polovina na XIX vek bila slabo
razviena. Vo Bitola verojatno
najrano bila izgradena turska voena bolnica. Vo gradot imalo najmalku tri voeni bolnici. Prvata, nare~ena Carska voena bolnica#, se pretpostavuva deka postoela od XVI vek, a do 1844 g. bila
vo blizinata na Gradskiot stadion. Vtorata, nare~ena Golema
voena bolnica# bila izgradena vo
1849 g. Tretata, koja bila najgolema, po~nala da se gradi vo 1885 g.,
a dogradbata zavr{ila vo 1893 g.
Taa raspolagala so Hirur{ko i
so Interno oddelenie, a od 1908 g.
imala i Oddelenie za rentgenski zraci#, koe bilo me|u prvite
na Balkanot. Ovaa voena bolnica
rabotela do 1950 g. Skopskata voena bolnica bila izgradena vo
1844 g. Na 23. X 1884 g. bila izgradena vtora moderna voena bolnica so 150 legla, koja podocna bila
pro{irena. Vo Veles postoela
voena bolnica od 1860 g., a vo 1907
bila izgradena nova. [tipskata
voena bolnica funkcionirala od
1886 g., a Debarskata bolnica postoela od 1847 g. Voena bolnica
imalo i vo Strumica. Pokraj voenite bolnici, vo nekolku makedonski gradovi postoele i civilni bolnici. Najstara bila bolnicata Blagove{tenie# vo Bitola,
koja funkcionirala od vtorata
polovina na XVIII v. Pri krajot
na XIX v. vo gradot funkcionira-
BOLOWSKI
Gradskata bolnica vo Skopje
le i bolnicata za siroma{ni Guraba hasta hane#, bolnicata za du{evni bolni Timar hasta hane#,
bolnicata za ko`no-veneri~ni
bolni Frangi hasta hane#, Karantinskata bolnica# (od 1838),
Vla{kata bolnica# (od 1904) i
Op{tinskata bolnica# (od 1913).
Me|u dvete svetski vojni vo gradovite vo Vardarskata banovina
funkcionirale slednive bolnici: Banovinska bolnica Bitola
(javna ustanova od 1917), za site
bolesti, so 120 kreveti, vo koja
d-r Sotir Atanackovi} bil v.d.
upravnik i pedijatar, d-r Drago{
Popovi} internist, a d-r Svetolik Mili{i} hirurg. Vo Bitola
rabotela i privatnata hirur{ka
bolnica (so 10 kreveti) Sanatorium# na d-r N. Skanteli direktor, d-r Svetolik Mili{i} hirurg. Banovinska bolnica Veles (javna od 1919), za site bolesti (71 bolni~ki posteli). D-r Antun Saso bil v. d. upravnik, a d-r
Leposava Vitanovi} sek. lek. Banovinska bolnica Gevgelija
(javna od 1920) za site bolesti (so
40 posteli), d-r Tanasie Petrovi} okol. lekar. Banovinska bolnica Ohrid (javna od 1920) za site bolesti (60 posteli), d-r Jovo
Ka{ikovi} hirurg i v.d. upravnik. Banovinska ambulanta Kavadarci (javna) za site bolesti
(10 posteli), d-r Dragutin \or|evi} upravnik i okol. lekar. Banovinska bolnica Prilep (javna
od 1919) za site bolesti (36 posteli), d-r Cvetko \or|evi} v.d. upravnik. Banovinska bolnica Tetovo (javna od 1919) za site bolesti (25 posteli), d-r Jovan Petrovi} v.d. upravnik. Banovinska
bolnica [tip (javna od 1919) za
site bolesti (40 posteli), d-r
Viktor Sosi} v.d. upravnik, d-r
Asim Kulenovi} hirurg sek. le-
kar. Dràvna bolnica Skopje

(javna od 1918) za site bolesti
(238 posteli), d-r Radovan Milutinovi} {ef na vnatr. odd. i v.d.
upravnik, d-r Andra Stojanovi}
ginekolog, d-r Valentin Zarubin
{ef na vener. odd., d-r Nikola
\ukni} hirurg, d-r Ilija Bojani}
prosektor, d-r Boìdar Sekuli}
v.d. {ef na ORL, d-r Klementie
Krsti} pedijatar, d-r Dragoqub
Katani} lek. pripr. hirurg, d-r
Zdravko Jeftanovi} rentgenolog, d-r Budimka Kn. Milojkovi}
sek. lek. pripr., d-r Du{an Anastasijevi} asist. na vener. oddel.
Sanatorium Vardar# (privatna
bolnica) vo Skopje, sopstvenost
na Pulizovi} i Kosti}, namenet
za hirur{ki, vnatre{ni i o~ni
bolesti (so 40 kreveti), d-r Jozo
Pulizovi}, direktor i hirurg,
d-r Vladimir Kosti}, direktor i
okulist, d-r Oskar Geqsitijus,
direktor i internist. Sanatorium Balkan#Skopje, sopstvenik
A. Stavridis, za hirur{ki i
vnatre{ni bolesti (so 20 posteli), d-r Aleksandar Stavridis
direktor, d-r Mileta Brankovi},
hirurg, d-r Leon Melkolijan, internist. Sanatorium ôhaxi}#
(privatna bolnica) vo Skopje,
sopstvenost na d-r Kosta ôhaxi}, za poroduvawe i ènski bolesti (so 11 posteli). Direktor
d-r Kosta ôhaxi} ginekolog.
Brojot na bolnicite i bolni~kite posteli ne gi zadovoluval potrebite na naselenieto nitu vo
normalni uslovi, a u{te pomalku
vo povoenite uslovi, koga caruvale brojni epidemii i zarazni bolesti.
Specijalni bolnici za TBC. Tuberkulozata bila postojano prisutna vo Makedonija. Neposredno
po Vtorata svetska vojna (1945)
imalo 30.000 zaboleni, a godi{no
umirale po 4.000 bolni. Vo novata dràva imalo samo eden lekar

specijalist, eden Antituberkulozen dispanzer vo Skopje (od
1927), pomo{en dispanzer vo Bitola (od 1942), bolni~ki oddel vo
Skopje (od 1929) so 24 posteli,
smesten vo baraki, i sezonsko lekuvali{te vo s. Qubanci (so 35
posteli), otvoreno vo 1934 g. Vo
narednite godini brojot na specijalistite i na bolni~kite posteli se zgolemuval. Vo 1946 g. bila formirana Specijalna bolnica za TBC vo konacite na manastirot Sv. Atanasij# vo s. Le{ok,
Tetovsko (upravnik d-r Klimentie Milo{evi}). Vo 1945 g. bilo
otvoreno Gradno odd. vo Bitolskata bolnica, a pri krajot na
1950 e formirana Specijalna
bolnica za belodrobna tuberkuloza (upravnik d-r \or|i Pop Andov). Vo 1947 vo [tip e otvoreno
Gradno odd. (upravnik d-r Rade
Vr~akovski), koe vo 1951 g. prerasnuva vo Specijalna bolnica za
TBC (upravnik d-r Stojka ]oseva-Man~eva). Toga{ e otvorena
Specijalnata bolnica za detska
tuberkuloza vo Skopje (upravnik
d-r Klimentie Milo{evi}), a vo
1955 Specijalnata bolnica vo Jasenovo (upravnik d-r Risto Nanovi}) so 1.865 bolni~ki posteli.
Po osnovaweto na Med. f. (1947)
stacionarot vo Skopje stanal
Klinika za gradni bolesti (na
~elo so prof. d-r Gligor Muratovski), a vo 1956 g. prerasnala vo
Institut za tuberkuloza. Vo 70tite godini na XX vek zapo~nal
procesot na transformacijata na
ftiziolo{kata vo pnevmoftiziolo{ka dejnost koja pokraj belodrobnata tuberkuloza opfa}a
i drugi belodrobni zaboluvawa.
LIT.: Petar Bojaxievski, Zdravstvoto
vo Bitola niz vekovite, Bitola, 1992,
211-249; Medicinski godi{wak Kraqevine Jugoslavije, Beograd, 1933, 247248; 30
godini na MLD, Skopje, 1977, 98.
P. B.
BOLNO selo vo Resensko. Se

nao|a na isto~nite padini na planinata Petrina, od dvete strani
na Bolnska Reka, na nadmorska
viso~ina od okolu 900 m. So Resen e povrzano so lokalen asfalten pat. Naseleno e so Makedonci, a nivniot broj e vo postojano
opa|awe. Vo 1961 g. vo Bolno ìveele 600 `., a vo 2002 g. toj broj
se namaluva na 237 `. Vo istorijata e poznato po zna~ajnite nastani od NOV. Vo seloto postoi
Spomen-ku}a na narodniot heroj
Mite Bogoevski, a vo okolinata
Spomen {uma posvetena na narodnite heroi Mite Bogoevski i
Stiv Naumov, zaginati ovde vo
1942 g.
Al. St.
BOLOWSKI PSALTIR kirili~ki rakopis na psaltir so ko189
BOMBOL
Mihail
Bombol
Bolowski psaltir#, makedonski rakopis (XIII v.)
mentar na Hesihij Erusalimski

od 12401241 g., 264 l., Univ. bibl.
vo Bolowa, sign. 2400 (Ex Bib. S.
Salv. 583). Vo naukata e poznat od
XVII v. Prepi{an e od postara
glagoli~ka predlo{ka (oddelni
glag. bukvi, zborovi i redovi vo
tekstot) vo ohridskoto selo Ramne od piscite Josif, Tihota i Beloslav. Kaligrafski i ubavo
umetni~ki oformen rakopis so
brojni inicijali vo naroden teratolo{ki stil. Tekstot spa|a vo
arhai~nata redakcija na psaltirot karakteristi~na za makedonskata pismenost. Po jazi~nite
osobenosti klasi~en pretstavnik
na Ohridskata {kola, so normirana zamena na nosovkite od ohridskiot tip (go vklu~uva i =3>
=4), upotrebuva ednoerov pravopis so golemiot er, sodrì va`ni
potvrdi za razvojot na makedonskiot jazik vo XIII v. Prou~uvan
od mnogu istaknati slavisti. Detalna studija za jazi~nite osobenosti sogledani vo kontekst na
razvojot na makedonskata pismenost vo XII i XIII v. objavuva V. N.
êpkin.
BOMBOL, Mihail (Bitola, 1928

- Bitola, 2005) redoven profesor na Tehni~kiot fakultet vo
Bitola. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet na Univerzitetot
vo Zagreb. Rabotel vo El. pretprijatie Bitola# za prenos i
proizvodstvo na elektri~na energija vo jugozapadniot del na RM.
Bil tehni~ki direktor na fabrikata vo izgradba Mikron# vo
Prilep. ^len na mati~nata komisija za osnovawe na Vi{ata
tehni~ka {kola (VT[) vo Bitola. Bil profesor po predmetite
Prenos na elektri~na energija,
Razvojni postrojki i Elektri~ni
centrali i direktor na VT[.
Bil redoven profesor, prodekan
i dekan na Tehni~kiot fakultet
po negovoto formirawe. Avtor e
na u~ebnik po Prenos na elektri~na energija.
Gl. K.
BOMBOLEARNICI rabotilnici za izrabotuvawe bombi i
drugi eksplozivni sredstva. Rakovoditelite na MRO Goce Del~ev i \or~e Petrov, so pomo{ na
eden êh, vo letoto na 1896 g. vo
Sofija ja otvorile prvata samostojna bombolearnica. Vo Odesa
proletta 1897 g. Goce Del~ev angaìral dvajca majstorileari
na bombi i pirotehni~ari, so koi
bila formirana rabotilnica, nare~ena fabrika# za leewe bombi
vo pograni~noto s. Sabler, ]us-
tendilsko. Sablerskata fabrika# rabotela re~isi godina i polovina, pri {to bile izraboteni
ok. 1.000 bombi od razli~en vid i
do 35 kilogrami. Bombite isprateni vo Odesa za ruskite revolucioneri bile nare~eni Makedonki#. Imalo obidi da se napravat i bombi so zadu{liv gas (gasna bomba). Bombolearnicata bila otkriena i nabrzo zatvorena,
no novi tajni bombolearnici bile oformeni {irum Makedonija
vo s. Dedino (Radovi{ko), Sarakinovo (Vodensko), edna podzemna rabotilnica vo Bitola, vo
Prilep, vo s. Smrde{ i vo Dmbeni (Kostursko). Ne{to podocna
bombite bile lieni so èlezo, a
polneti so dinamit nabavuvan vo
Grcija. Organizacijata raspolagala i so bro{uri za izrabotka i
za upotreba na bombite.
LIT.: L bomir Panaotov, Ilindenskoto-preobraènsko vstanie ot 1903 g.,
Sofi, 1993.
V. St.
BOMBOLOVI (XVIIIXX v.)

bogato semejstvo vo Prilep. \or|i
Bombol bil daritel na manastirot Treskavec (1788). Vo 1802 g. zaedno so Dimo Mijak, ja podignale
mermernata spomen-~e{ma pod
manastirot Treskavec. Bombolovi imale golemi ~iflici i manufakturna firma. Se zanimavale
so trgovija na manufakturna stoka, trguvale niz Evropa, osobeno
vo Anglija. Mir~e Bombol bil
lihvar vo Prilep. Vo vreme na
~lenuvaweto na Bombolovi vo
Crkovno-u~ili{nata op{tina vo
Prilep 1867/8 g., Op{tinata se
otkaàla od jurisdikcijata na Carigradskata patrijar{ija.
LIT.: Prilep i Prilepsko niz istorijata, kn. prva, Prilep, 1971.
M. Zdr.
BONDRUK specifi~na monta`na drvena konstrukcija {to

se upotrebuva za izgradba na razni tipovi i formi od stanbeni i
stopanski objekti. Se formira
LIT.: (izbor) V. N. epkin, Bolonska

psaltr, S-Peterburg, 1906; V. Jagic,
Psalterium Bononiense, Vindobonae Berolini
Petropoli, 1907 (izd. na psalmi i komentar
so kriti~ki aparat); I. Du~ev, Bolonski
psaltir, blgarski kniòven pametnik
ot XIII vek, Sofi, 1968 (fototip. izd.).
Zd. R.
BOMBOL, Dare (Prilep, 1. I

1907 Skopje, 5. XI 1966) farmacevt, aktiven u~esnik vo NOB.
Diplomiral na Farm. f. vo Zagreb (1935). U~esnik vo NOV od
1941, a po Vtorata svetska vojna
bil prv i dolgogodi{en direktor
na Replek#, pretsedatel na Farmacevtskoto dru{tvo, na Crveniot krst na Makedonija i aktivist
vo drugi op{testveni i humanitarni organizacii.
Br. N.
190
Pravewe bombi i drugi eksplozivi vo ilindenskiot period
BOR
so specifi~no povrzuvawe na
vertikalnite, horizontalnite i
kosite elementi.
K. Gr.
BONDSTIL (BONDSTEEL) voena baza, sedi{te na [tabot na
silite na Armijata na SAD, stacionirani vo blizinata na Uro{evac (Kosovo), na ok. 60 km od
Skopje. Bazata e del od Multinacionalnata brigadaIstok, rasporedena vo t.n. Jugoisto~en sektor na KFOR. Imenuvana e spored narednikot na Armijata na
SAD Xejms L. Bondstil (James L.
Bondsteel), za zaslugite vo Vietnamskata vojna. Podignata e zaedno so kampot Monteit vo blizinata na Gwilane vo juni 1999 g.,
po zavr{uvaweto na napadot na
zdruènite sili na NATO vrz
SRJ i vleguvaweto na silite na
KFOR na Kosovo, na povr{ina od
955 akri (360.000 kvadratni metri) za stacionirawe na 4000 amerikanski vojnici. Toa e najgolemata amerikanska voena baza po
zavr{uvaweto na Vietnamskata
vojna (1976).
Sv. [. i T. Petr.
BONITIRAWE NA ZEMJI[TETO ocenuvawe na stepenot
na proizvodstvenata sposobnost
(produktivnost) na oddelni zemji{ni edinici za zemjodelsko i
{umarsko proizvodstvo vo oddelni teritorijalni edinici.
Spored Upatstvoto za na~inot na
bonitiraweto na zemji{teto (Republi~ka geodetska uprava na
RM, 1991), zemji{teto pogodno za
zemjodelsko i za {umarsko proizvodstvo se rasporeduva vo osum
bonitetni klasi i na soodvetni
iznosi vo potklasi. Za prvata,
vtorata, tretata i ~etvrtata klasa se utvrduvaat po tri bonitetni
potklasi, za pettata, {estata i
sedmata klasa se utvrduvaat po
dve, dodeka osmata klasa ne se deli na potklasi.
Vo drugite bonitetni klasi i
potklasi spa|aat zemji{ta so
mnogu ponepovolni prirodni potencijali za zemjodelsko proizvodstvo.
Za uspe{no sproveduvawe na bonitiraweto na zemji{teto vo RM
pridonesoa poopse`nite nau~ni,
stru~ni i operativni podgotovki. Posebno zna~ewe imaat nau~noistraùva~kite zafati za opredeluvawe na oglednite zemji{ta vo oddelni bonitetni klasi i
potklasi, koi vo organizacija na
Republi~kata geodetska uprava
gi sprovedoa nastavno-nau~ni rabotnici od Zemjodelskiot fakultet, Zemjodelskiot institut i
[umarskiot fakultet vo Skopje.
Ovie istraùvawa, kako i mnogu
drugi pred toa, ja ilustriraat golemata raznovidnost na zemji{niot pokriva~ na RM.
R. L.
BONIFACIJ MONFERATSKI (ok. 11501207) markiz od

Monferat, glaven voda~ na êtvrtiot krstonosen pohod, osnova~ i vladetel na solunskata dràva (12041207). Po osvojuvaweto na Konstantinopol ne uspeal
da stane imperator na Latinskoto Carstvo. Potoa se upatil vo
Makedonija, kade {to osnoval
krstonosna dràva od zapaden
tip so centar vo Solun. Zaginal
vo borba so Bugarite.
LIT.: J. Longnon, LEmpire latin de Constantinople et la Principaute de Moree, Paris, 1949; J.
Longnon, Les compagnons de Villehardouin,
Recherches de la quatrieme croisade, Geneve,
1978.
K. Ax.
Gradinarska izlo`ba na bonsai
BONSAI vo bukvalna smisla

saddrvo, odnosno drvo vo saksija.
Najkratko definirano, bonsaito
pretstavuva harmoni~na celina
na korenot, stebloto i grankite
od rastenieto vo kompozicija so
saksija ili na kamen. Ovoj tip
kultura (ve{tina) poteknuva od
Kina u{te od VII vek, a ve}e vo XI
vek se praktikuva vo Koreja i vo
Japonija. Na evropskiot kontinent primeroci od bonsai prvpat
se pretstaveni vo London (1902),
ne{to podocna vo Pariz, a po
Vtorata svetska vojna fenomenot
bonsai dobiva ogromna popularnost i vo SAD. Postojat pet osnovni stila bonsai (ispraven i
formalen, ispraven i neformalen, nakosen, polukaskaden i kaskaden) so 32 potstila. Za odrùvawe na formata na bonsaite se
primenuva posebna tehnika so koja se kontrolira razvojot na korenot, stebloto i grankite. Inicijator za prenesuvawe na ovaa
tehnika vo Makedonija e B. Sotirovski, koj dosega so svoite sorabotnici ima odràno tri javni
izlo`bi (1992, 1995 i 2000). Bonsaite od makedonskite avtori se
naj~esto od avtohtoni vidovi, a
najzastapena e zelenikata (Buxus
sempervirens L., fam. Vardar Valley#
Sot.).
Bl. S.
BONFOA, Iv (Tur, 24. VI 1923)
francuski poet i eseist, preveduva~. Studiral filozofija, istorija i istorija na umetnosta.
Negovata poezija e hermeti~ka i
te{ka. Pokraj toa {to e poet,
zna~aen e i kako kriti~ar, avtor
Iv
Bonfoa
na esei i studii od oblasta na

knièvnosta, slikarstvoto i muzikata. Golem poznava~ e i preveduva~ na [ekspir. Kako poet debitiral vo 1953 so poetskata kniga Za dvièweto i miruvaweto
na Duva. Vo 1999 g. go dobil Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Anti-Platon, 1947; Ispi{an kamen, 1959; Senka {to di{e, 1963; Vo stapicata na pragot, 1975; Po~etok i kraj
na snegot, 1991; Podaleku, pobrzo, 1996 i
drugi.
LIT.: P. Gilevski: Poezijata me|u dva
sveta, Utrinski vesnik#, 24.07.1999.
P. Gil.
BOR (rod Pinus L., fam. Pinaceae)

rod so okolu 80 zimzeleni iglolisni vida vo Severnata hemisfera. Site vidovi se drvja so pravi
stebla i so piramidalen habitus,
so pre{lenest raspored na grankite vrz koi se formiraat dolgorasti i kusorasti. Igli~kite po 2
do 5 vo kusorast. Ednodomni i ednopolni. Soplodieto e {i{arka
so razli~na forma i golemina.
Drvoto i drugite organi sodràt
golemo koli~estvo smolni materii. Kaj nas najzastapeni se:
a) bel bor (linak) (P. silvestris L.)
evroaziski vid, vo RM e prirodno
zastapen vo visokite delovi na
[ar Planina, potoa vo Mariov-
Molika (elov ili makedonski bor)
191
BORANIJA
skite i Male{evskite Planini.

Dvoigli~est bor so kratki, sivozeleni igli~ki i so mali {i{arki. Ima mnogu kvalitetno drvo i
e eden od borovite so golemo stopansko zna~ewe za {umarstvoto;
b) krivuq (planinski bor) (P. mugo Turra) visokoplaninski bor
so isprekinat areal vo planinite na centralna i ju`na Evropa.
Vo RM e zastapen na [ar Planina i na Jakupica. Polegnata grmu{ka ili malo drvo so pove}e
stebla od korenot. Ima po dve kusi i kruti igli~ki na kusorastot;
v) molika (elov bor; makedonski
bor) (P. peuce Gris.) balkanski
endemit i tercijaren relikt otkrien 1839 g. na Pelister. Pettoigli~est bor rasprostranet po
visokite silikatni planini na
Balkanot;
g) munika (P. leucodermis Ant.)
balkanski subendemit i tercijaren relikt rasprostranet po visokite varovni~ki planini na
Balkanot i vo ju`na Italija. Vo
RM se registrirani negovi ostatoci na [ar Planina i na Gali~ica. Dvoigli~est bor so temnozeleni, kruti igli~ki;
d) crn bor (brica) (P. nigra Arn.)
ju`noevropski, mnogu polimorfen dvoigli~est bor. Vo na{ata
zemja ima op{ta rasprostranetost, a regioni so pogolemi {umski kompleksi se Mariovskiot,
Male{evskiot i Pore~kiot. Eden
od najzna~ajnite iglolisni vidovi
za makedonskoto {umarstvo.
Osven avtohtonite, vo RM se introduirani i ve}e masovno se zastapeni i golem broj alohtoni borovi: vajmutov (P. strobus L.), srebrenest (P. monticola Dougl.), himalajski (P. excelsa Vall.), brutski (P.
brutia Ten.), primorski (P. maritima
Mill.), òlt bor (P. ponderosa
Al. And.
Laws.) i dr.
BORANIJA (Phaseolus vulgaris L.
Savi) ednogodi{no rastenie od
fam. Fabaceae. Poteknuva od Ju`na Amerika. Vo ishranata se koristat sveìte nedozreani me{unki, gotveni, za razni salati i
konzervirani. Vo sveìte me{unki ima: suva materija (okolu
10%); belkovini (3&5%); {e}eri
(3%); skrob (1,5%); celuloza
(1%); vitamini: S, B1, B2; mineralni materii: K2O, Ca, MgO i
P2O5.
D. J.
BORBA (îkago, SAD, januari
15. X 1902) vesnik, organ na
Makedono-odrinskoto dru{tvo
Levski. Izleguval dvapati mese~no. Negovi urednici bile
Marko P. Kaludov i Spas [umkov. Go koristel mototo Makedonija na Makedoncite i poma192
Prviot broj na
vesnikot Borba#
(îkago, 1902)
gal pri formiraweto na spomagatelnite makedonski komiteti vo

emigracijata za pomo{ na makedonskoto osloboditelno dvièwe. Objaveni se vkupno 15 broja.
pe~at (18851992), Skopje, 1993, 3536.
S. Ml.
Del od u~esnicite vo borbata vo s. Banica
BORBATA VO S. BANICA
(45. V 1903) borba vo koja zaginal Goce Del~ev. Osmanliskite
vlasti dobile to~ni informacii
za brojot na ~etnicite, nivniot
raspored i smestuvaweto po ku}ite. No}ta seloto bilo blokirano.
Osmanliskite sili raspolagale
so {est odredi od 300 vojnici,
àndarmeriski i ba{ibozu~ki
formacii. Makedonskite ~eti
imale 21 ~etnik, na koi im se
priklu~ile u{te 40 selani. Utroto zapo~nala borbata. Goce
Del~ev prv strelal kon askerot i
vedna{ zalegnal. Pri vtoriot
obid da se podigne, bil pogoden i
zaginal, dodeka drugite strelale.
Borbata traela 30 ~asa. Zapo~nala na 4 maj vo 10.00 ~asot, a zavr{ila sledniot den vo 16 ~asot.
Borci od bataljonot Jordan Nikolov-Orce#
Pokraj G. Del~ev, zaginale u{te

11 ~etnici. Seloto bilo zapaleno, a 166 selani bile zatvoreni.
Osmanliite imale pet zaginati i
osum raneti.
LIT.: Turski dokumenti za ubistvoto
na Goce Del~ev, Skopje, 1992; Mihail âkov, Sraènieto pri Banica i smrtta
na Goce Del~ev, Spomeni, Sofi, 1982,
540.
V. St.
BORBATA VO S. DRENAK, KUMANOVSKO (10. XII 1943) borba pome|u Prviot kumanovski
NO bataljon Jordan NikolovOrce#, Vardarskiot ~etni~ki
korpus i bugarskata policija. Utvrdeniot bataljon vo seloto, pod
komandata na Hristijan Torodovski-Karpo{, vo svojot sostav
imal 152 borci, 16 bez oru`je, od
koi voen rok imale sluèno samo
64 borci. Nivnoto vooruùvawe
se sostoelo od 3 pu{komitralezi,
2 ma{ingevera, 1 ma{inska pu{ka, 47 pu{ki Mauzer#, 72 razli~ni pu{ki (berdanki, francuski,
italijanski i dr.), 47 ofanzivni
i defanzivni bombi i oskuden
broj municija (po 350 patroni za
pu{komitralezite, 2030 za ma{inskite pu{ki i po 510 patroni za ostanatite). êtni~kite sili izvr{ile kruèn napad so
500600 ~etnici na @egligovskata, Pre{evskata, Krivopalane~kata brigada i Ristova~kata brigada so 20 pu{komitralezi ([arec# i Brno-zbrojevka#), okolu
20 avtomati i drugo formacisko
vooruùvawe, so dovolno koli~estvo municija. Okolu 40 bugarski
policajci, nastapuvaj}i od kaj s.
Rankovce, izvr{ile napad na ~etni~kata Krivopalane~ka brigada. Toa bila presvrtna borba, po
koja ~etni~kite sili zapo~nale
da go gubat politi~koto vlijanie
vo Kozja~ijata. Borbite traele
od 10 do 16,30 i od 19 do 21 ~asot,
po {to site zavojuvani strani se
povlekle. Bataljonot imal 7 zaginati i 6 raneti borci, ~etnicite 20 zaginati i 30 raneti, a bugarskata policija bez zagubi.
BORBATA
IZV.: DARM, f. NOB, k. 18, arh. br. 520 i

k. 28, arh. br. 1251; Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1945. Dokumenti. Izvor
i redakcija Vasil Jotevski, d-r Simo
Mladenovski, \or|i âkarjanevski i Todor êpreganov, Kumanovo, 1988, 271, 272,
279280, 283, 284, 311, 335336, 346, 349, 409,
543, 663.
LIT.: Jordan Cekov-Dane, Kumanovsko vo
NOV 19411945. (Prilozi za istorijata
na Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941
1945), Kumanovo, 1989, 195205.
S. Ml.
BORBATA ZA MEHOMIJA
(Razlog, Pirinskiot del od Makedonija, 1903) bitka na vostanicite so osmanliskite sili na
Krstovden 14/27 sproti 15/28 septemvri 1903 g. Podgotovkite za
napadot bile otkrieni i borbata
zapo~nala predvremeno, zavr{ila neuspe{no. Osmanliskite sili
èstoko se presmetale so naselenieto vo gradot, zapalile 95 ku}i
i ubile 45 maì, èni i deca.
LIT.: Van~o \or|iev, Sloboda ili smrt.
Makedonskoto revolucionerno nacionalnoosloboditelno dvièwe vo Solunskiot vilaet (18931903), Skopje, 2003.
V. \.
BORBATA KAJ ARMENSKO

(Lerinsko, Egejskiot del na Makedonija, 4/17. VIII 1903) borba
na zdruènite ~eti na TMORO
od Kostursko i od Lerinsko
(300400 du{i) so osmanliskiot
garnizon od 250 vojnici, zasilen
so dopolnitelni 2.000 vojnici kaj
mesnosta Bigla vo blizina na s.
Armensko, Lerinsko. Borbata
traela do ve~erta koga osmanliskite vojski se povlekle kon Lerin, ostavaj}i zad sebe stotina
mrtvi i 50-tina raneti. Vostanicite imale 6 mrtvi i 3 raneti.
Pri povlekuvaweto osmanliskata vojska go zapalila s. Armensko, vo koe bile ubieni 120 selani, 33 raneti, a 15 momi i èni
obes~esteni.
BORBATA KAJ GANDA^ (vrv

na Pajak Planina, 1213/2526. IX
1903) borba na vostani~kite ~eti na vojvodite Apostol Petkov
i Ivan Karasulijata so osmaliskite voeni edinici od garnizonite vo Gevgelija i vo Gumenxe. Na
12/25. IX 1903 vostanicite (103 du{i) gi zazele strate{kite pozicii. Osmanliskite edinici (1.200
du{i) napadnale i se vodela èstoka bitka. Na 13/26. IX 1903 g.
vostanicite so juri{ go probile
obra~ot. Zagubite na vostanicite
bile nezna~itelni, a osmanliskata vojska imala nad 180 `rtvi.
LIT.: Angel Dinev, Ilindenskata epopeja, 1. Priredil: Vlado Kartov, Skopje,
1987.
V. \.
BORBATA KAJ LOKVATA I

VIWARI (visovi kaj s. Dmbeni,
Kostursko, 31. V /13. VI 1903) po-
me|u kosturskite ~eti na TMORO i osmanliskata vojska. No}ta

8/21. sproti 9/22. V 1903 g. osmanliskata vojska go napadnala s.
Smrde{ pri {to izgorele 240 ku}i (od 300), 85 du{i bile ubieni,
a 50 raneti. Vojvodite Pando
Kqa{ev i Vasil âkalarov so
7080 komiti na 31. V / 13. VI 1903
g. izvr{ile napad na osmaliskite
sili. Najèstoki borbi se vodele
na vrvovite Lokvata i Viwari.
No}ta vojnicite se povlekle ostavaj}i zad sebe 14 mrtvi. Nekolku vostanici, za da ne padnat ìvi vo osmanliski race, se samoubile. Osmanliskata vojska imala
stotina mrtvi.
BORBATA KAJ MARGARA (kaj

s. âni{te, Mariovsko, 1903) na
zdruènite ~eti (okolu 140 vostanici) pod vodstvo na \or~e
Petrov, Lazar Pop Trajkov, Ivan
Popov, Luka Ivanov i Jovan Ivanovi} (Crnogorec) so osmanliskata vojska (5.500 du{i edna pe{adiska brigada). Bitkata zapo~ala utroto na 2. X 1903. Vostanicite zazele strate{ka pozicija
na vrvot Margara i na bliskite
viso~inki i gi odbivale site napadi. No}ta vostanicite se izvlekle od obra~ot preku Crna
Reka vo pravec na Staromariovskiot reon. Osmanliskata vojska
imala zagubi me|u 200400 vojnici (ubieni i raneti), a kaj vostanicite imalo 4 ubieni i 8 raneti.
Toa bila edna od najgolemite bitki vo Ilindenskoto vostanie vo
Prilepsko.
LIT.: Manol Pandevski, Makedonskoto
osloboditelno delo vo XIX i XX vek, II,
Skopje, 1987.
V. \.
BORBATA KAJ MESNOSTA

REÂNI (6. I 1943) pome|u del
od borcite na Prvata ~eta na Vele{kiot partizanski odred Dimitar Vlahov i bugarskite vojnici i policajci. Predadeni i
opkoleni vo kolibata vo koja se
kriele, ne sakaj}i ìvi da bidat
fateni, vo èstokiot sudir {to
trael nekolku ~asa, zaginale prvoborcite Non~a Kami{ova,
Stojan Bur~evski-Buridan, Kiro
Nedelkovski, Kiro ]u~uk i Jordan Jordanov.
partizanski odred 1942, Skopje, 1999.
\. Malk.
BORBATA KAJ RA[TANSKI

KOLIBI (10. IX 1944) sudir na
borcite od êtvrtiot bataljon
na VIII vele{ka brigada so germanskite vojnici. Borbite se vodele za za~uvuvawe na poziciite
na slobodnata teritorija vo mesnosta Ra{tanski Kolibi (kaj
Ra{tanska ê{ma), nedaleku od

Veles. Vo èstokata bitka {to
traela okolu eden ~as, se koristele site raspolo`livi voeni orudija. Zaginale 15 mladi borci.
Spomen kniga, T. Veles, 1985; Veles i Vele{ko vo NOV 194345, Skopje, 1977.
\. Malk.
BORBATA KAJ S. KARBUNICA (4. VIII 1903) borba pome|u

makedonskite vostanici i osmanliskata vojska i ba{ibozuk. Seloto go branel vostani~ki odred
od okolu 200 vostanici, predvodeni od Arso Mickov. Okolu 8.00
~asot eden bataljon od okolu 800
osmanliski vojnici i ba{ibozukot od okolnite albanski sela go
napadnale seloto. Po ~etvrtiot
obid go zazele. Borbite se prenele kaj mesnosta \ur|evica, kade
{to pristignale u{te 500 vostanici. Osmanliskata vojska dobila zasiluvawe od ki~evskiot garnizon i albanskiot ba{ibozuk.
Po silniot napad na vostanicite,
osmanliskite sili i ba{ibozukot se razbegale. Vostanicite
u~estvuvale so 700 borci, a imale
30 zaginati. Osmanliskite sili i
ba{ibozukot (okolu 1500 voruèni lica) imale 120 zaginati.
LIT.: Dnevnici i spomeni za Ilindenskopreobraènskoto vstanie, Sofi, 1984.
V. St.
BORBATA KAJ SLIVA (1903)

borba pome|u makedonskite vostanici i osmanliskata vojska vo
vremeto na Ilindenskoto vostane. Osmanliskata vojska (5.000
vojnici) nastapuvala od pravecot
Ki~evoPusta Reka za napad na
Kru{evo. Vo mesnosta Sliva poziciite za odbrana gi zazela ~etata na \orgi Stojanov (40 vostanici, me|u koi i edna devojka vo
brsja~ka nosija), za da ja zadrì
vojskata za izvlekuvawe na naselenieto. Po probivot na vojskata
vo rovovite, preostanatite devet
vostanici (me|u niv i devojkata)
se samoubile. Po zazemaweto na
poziciite, komandantot naredil
po~esna strelba za zaginatite
vostanici.
LIT.: Risto Damjanovski, Vostanata
V. St.
BORBATA KAJ FOJNI^KA

PE[TERA (16. XII 1942) pome|u borcite od Vele{kiot partizanski odred Dimitar Vlahov i
bugarskite policajci, vojnici i
kontra~etnici za vreme na dekemvriskata ofanziva (1942), koja Bugarite ja prezele so cel da se
uni{ti Odredot. Grupa od 15 borci od sostavot na Vtorata ~eta se
zasolnile vo Fojni~ka Pe{tera,
vo blizina na s. Fojnica, Vele{ko, no bile predadeni, otkrieni i
opkoleni. Vo èstokata i neram193
BORBATA
nopravna borba, edna grupa od

{est borci so juri{ uspeale da ja
probijat blokadata i da se spasat,
dodeka drugata grupa od sedum
borci, pri obidot da go probijat
gustiot kordon od vojnici i policajci, bile ubieni.
\. Malk.
BORBATA NA BUKOVIK (Planinski prevoj Bukovik, Ki~evsko, 1. X 1943) neramna borba

pome|u nadmo}nite germanski i
balisti~ki sili, predvodeni od
germanski oficeri, i Mladinskata ~eta na Ki~evskiot NO
bataljon Mir~e Acev za odbrana na slobodnoto Ki~evo. Odbranbenite pozicii na ~etata
bile napadnati od mnogupatno
pobrojni balisti~ki sili na
Xemo Hasani, kon koi se priklu~ile i balistite na Mefail [ehu, prethodno staveni pod komandata na G[ na NOV i POM. Borbata zapo~nala utrinata i traela
re~isi ~etiri ~asa. Izvr{uvaj}i
ja naredbata na G[ na NOV i
POM da nema otstapuvawe, najgolemiot del od opkolenite borci na ~etata zaginale, na ~elo so
svojot politi~ki komesar, narodniot heroj Mirko Milevski-Uro{
i sedumnaesetgodi{niot komandir na ~etata Lazar LazarevskiGoce. Neprijatelskite fa{isti~ki sili imale okolu 20 zaginati i pogolem broj raneti.
1945. Dokumenti. Izbor i redakcija: V.
Jotevski, d-r S. Mladenovski i \. âkarjanevski, Ki~evo, 1985, 203204.
LIT.: Slobodata be{e nivniot ideal.
Zbornik na padnatite borci vo NOV i
na `rtvite na fa{isti~kiot teror od
Ki~evo i Ki~evsko, Ki~evo, 1982, 26.
S. Ml.
BORBATA NA KLENOVEC (s.

Klenovec, Ki~evsko, 6. X 1943)
prva frontalna bitka na Ki~evskiot NO bataljon i NO bataljon
Mir~e Acev protiv germanskobalisti~kite sili za odbrana na

slobodnata teritorija. Toa bila
strategiska pozicija za spre~uvawe na prodorot na neprijatelskite sili na slobodnata teritorija
i G[ na NOV i POM naredil da
se brani po sekoja cena. Germanskite sili prodirale od tri
pravci: od kaj s. Br`dani, od s.
Lav~ani i po dolinata na rekata
Treska. Borbata zapo~nala rano
izutrinata, okolo 5,20 i traela
do 9 ~asot. Germanskite sili vo
borbata upotrebile i minofrla~i. Pritoa silite na NOV i POM
imale okolu 20 zaginati, a fa{isti~kite sili okolu 70. Me|u
drugite, toga{ zaginale i politi~kiot komesar na Vtorata operativna zona na NOV i POM, narodniot heroj Josif Josifovski-

Zbornik na padnatite borci vo NOV i
na `rtvite na fa{isti~kiot teror od
S. Ml.
BORBATA NA LISEC (16. VIII

1944) borba pome|u bugarskata
17. divizija i êtvrtata makedonska NO brigada na NOV i POM.
Bugarskata divizija prezela
ofanziva na pl. Pla~kovica, na
vrvovite Paruxa i Lisec, za da ja
razbie brigadata. Borbite na Lisec traele od 14.00 do 18.00 ~asot.
Ofanzivata bila zaprena, bataljonite na bugarskata divizija bile razbieni. Bugarskite zagubi
bile 46 zaginati i 12 zarobeni
vojnici. Makedonskite zagubi bile 9 zaginati i 6 raneti borci.
IZV. i LIT.: DARM, f. 276, IV brigada, k.
44-a, arh. br. 5763; Zbornik NOR, VII, k. 4, 66.
V. St.
Samoubienite vostanici po bitkata na vrvot Noòt (1907)
Sve{tarot, zamenik komandantot

na NO bataljon Mir~e Acev
Mite Trpeski i zamenikot-politi~ki komesar na NO bataljon
Mir~e Acev Trajan Belev-Goce.
IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945. Dokumenti. Izbor i redakcija: V.
Jotevski, d-r S. Mladenovski i \. âkarjanevski, Ki~evo, 1985, 204-206.
BORBATA NA NO@OT (1/14 VII

1907) borba na pl. Babuna pome|u 54 makedonski vostanici i osmanliska vojska od 3.000 vojnici.
Vrvot Noòt bil opkruèn od
osmanliskite sili ve~erta na 13
juli. Utroto ~etnicite bile povikani da se predadat. Po nivnoto odbivawe, zapo~nala èstoka
borba do popladnevnite ~asovi.
Koga im privr{ila municijata,
odlu~ile site zaedno da se samo`rtvuvaat. Devet vostanici ve}e
zaginale, a ostanatite pu{kite gi
iskr{ile, bombite, municijata i
preostanatiot eksploziv gi stavile na kup, zapeale makedonska
patriotska pesna i legnale vrz
eksplozivot i se samo`rtvuvale.
LIT.: Hristo Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, II, Sofi, 1983.
V. St.
Formiraweto na bataljonot Mir~e Acev# (Slavej Planina, 18.VIII 1943)
194
BORBITE VO SOLUNSKIOT
REVOLUCIONEREN OKRUG
(1903). Spored Op{tiot plan za
vostanie (1903) za ograni~eni dejstva vo Solunskiot revolucioneren okrug, okrugot bil podelen
BORIS I
na tri vostani~ki reoni: 1. zapadno od r. Vardar, 2. Koùv i isto~no od Vardar, i 3. vostani~ki okrug Belasica. Vo dvata vostani~ki
reona zasileno dejstvuvale ~etite,
bez da se vovlekuva naselenieto.
Vo II vostani~ki okrug (Koùv)
dejstvuvale ~etite na Apostol
Petkov, Ivan Karasulijata,
Argir Manasiev, Sava Mihajlov,
Petar Jurukov, Lazar Mi{ev i dr.
Pogolemi borbi se vodele kaj s.
Bojmica (24. II 1903), Gumenxe (27.
VII / 9. VIII), s. Kriva (28. VII / 10.
VIII), Ganda~ (12-13/25-26. IX), s. Barovica (2628. VIII), Ostrovo (4.
VIII), s. Gorno Rodevo (10. VIII), kaj
Demir Kapija, Be{ Bunar, Balinci, [e{kovo (3 /16. VIII), Kopri{nica (13 /26. VIII) i dr. Atentati
bile izvr{eni na èlezni~kata
linija me|u Ostrovo i Vladovo
(24. VIII) i na èlezni~kata linija
i mostot kaj Gevgelija (28. VII /10.
VIII). Vo III vostani~ki okrug (Belasica) borbi se vodele vo Kuku{ko, kaj selata Dragomirci, Krondirci, Gramadna, Nemanci, Me|urek, Mutulovo, Murarci, Alaxilari, Kalinovo, Postol i dr.
V. \.
BORBITE VO STRUMI^KIOT REVOLUCIONEREN OKRUG (1903). Oruèni sudiri me|u

~etite na TMORO i osmanliskite vojski i poteri imalo kaj s.
Vladimirovo (12/25. VIII 1903) i
kaj s. Smiljanci, Radovi{ko, vo
istoto vreme. Vo april Hristo
êrnopeev so nekolku ~eti imal
pove}e sudiri so osmanliskite
sili. Vo maj bila likvidirana radovi{kata ~eta na Kosta Maznejkov. Vo majjuli za~estile borbite na ~etite. Vo avgust ~etata na
êrnopeev bila razbiena vo Ko~ansko. Vo Strumi~kiot okrug
oruènite akciii na ~etite bile
vo funkcija na logisti~ka poddr{ka na vostanieto vo Vtoriot
revolucioneren okrug.
V. \.
BORBITE KAJ ARXANSKOTO BLATO (s. Amatovo, Kuku{ko, Egejskiot del na Makedonija,
juli 1903). Osmanliska vojska
(tri bataljona 2.200 du{i) vo juli gi opkolila ~etite na TMORO na Krsto Asenov, Trajko Jotov, Goce Nistorov i Gono Biginin (110115 komiti). Po 20-dnevna opsada ~etite se izvlekle bez
zagubi, no}ta pome|u 34/1617.
VII 1903 g., pred po~etokot na artileriskiot napad.

V. \.
BORBITE KAJ \URI[KIOT

MANASTIR, Svetinikolsko
(18. VIII 1903) vodeni pome|u dve
makedonski vostani~ki ~eti, od
edna strana, i osmanliskata vojska i ba{ibozukot, od druga strana. Po celodnevnata èstoka
borba, no}ta vostanicite se izvlekle od obra~ot na voenite
edinici i ba{ibozukot od [tip,
Veles i Kumanovo. Vo bitkata zaginal eden vostanik (Todor Miras~iev od [tip), dvajca bile raneti, a osmanliskata vojska imala nad 80 `rtvi.
LIT.: M. Pandevski, Makedonskoto osloboditelno delo vo XIX i XX vek, II, Skopje, 1987, 404-405.
Al. Tr.
BORDUN (burdon) ton {to

zvu~i na edna nepromenliva tonska visina, tipi~na za muzicirawe na izvornite narodni instrumenti (gajda, kaval, zurla, tambura, gusle). Kaj dvoglasnoto narodno peewe so slagawe, vtoriot
glas po~esto bordunira na edna
tonska visina, no ponekoga{ bordunski promeni se javuvaat preku
~estite zafa}awa na dolniot soseden ton.
\. M. \.
BOREALNI RELIKTI VO
MAKEDONIJA evolutivno
stari rastitelni vidovi {to se
razvivaat vo iglolisnite {umi
na teritorijata na RM, a se naselile vo glacijalniot i vo interglacijalniot period. Po tercierot bile rasprostraneti vo borealnata zona, vo najsevernite
delovi na Holarktikot (Evroazija i Severna Amerika), a vo tekot
na glacijalniot period migrirale na Balkanskiot Poluostrov.
Pozna~ajni borealni relikti registrirani vo florata na RM se:
Picea abies, Listera cordata, Corallorhiza trifida, Vaccinium vitis-idaea, Polygonum bistorta i dr.
Vl. M.
BOREWETO VO MAKEDONIJA. Ovoj sport datira od 1958 g.,
koga vo [tip e formirana Bore~ka sekcija vo sloboden stil,
eden od vidovite bore~ki sportovi, ~ii{to natprevari se odvivaat spored pravilata na Me|unarodnata bore~ka federacija
(FILA). Prviot natprevar vo
borewe vo gr~ko-rimski i vo sloboden stil e odràn na Trime~ot
me|u Skopje, Tetovo i [tip
(1960). Poradi dolgata tradicija
na pelivanstvoto vo Makedonija
preovladalo boreweto vo sloboden stil. Na Balkanskoto prvenstvo vo Skopje (1961) makedonski-
Bora~i
te bora~i vo sloboden stil osvoile 4 srebreni i 2 bronzeni medali. Najgolemite uspesi na site
vrvni doma{ni i me|unarodni
natprevaruvawa se postignati podocna (1975 do 1985). Vo seniorskata konkurencija na olimpiskite igri bile osvoeni zlaten,
srebren i 3 bronzeni medali, na
svetskite prvenstva 3 srebreni
i 1 bronzen, na evropskite prvenstva 5 zlatni, 4 srebreni i 7
bronzeni, na mediteranskite igri 8 zlatni, 11 srebreni i 7
bronzeni medali, kako i golem
broj medali na balkanskite i na
jugoslovenskite prvenstva. Golem pridones za ovie uspesi dale
trenerite Risto Takov, Bojan
Rangelov, Foti \atovski, Mentas
F. \.
Alajbegu i drugi.
BORIME^KOV, Aleksandar (s.
Gradi{te, Kumanovsko, 1883
Sofija, 28. IV 1925) u~esnik vo
Ilindenskoto vostanie (1903).
Po Balkanskite vojni (19121913)
se preselil vo Sofija. Bil ~len
na BKP(t.s.) (1919). Po atentatot
vo Katedralnata crkva Sv. Nedela (15. IV 1925) vo Sofija, vo akcija na policijata bil otkrien i,
ne sakaj}i da padne ìv vo nivnite race, se samoubil.
LIT.: Todor Pavlov, T zagina Borime~kata; Hristo Kaladìev, Edin simvol na geroizm. Al. Borime~kov, Po slu~a 21 godini ot geroi~nata mu smrt, Sofi, 19 V 1946; Geroi na antifa{istkata borba, I, (19231944), Biografski ukazatel, Sofi, 1966.
V. Jot.
Knez Boris I,
freska
vo crkvata
Sv. Naum#,
Ohrid
BORIS I (? 907) bugarski kan

i knez (852889), posleden paganski i prv hristijanski vladetel
na srednovekovna Bugarija. Gi
195
BORIS III
prodolìl osvojuvawata na tatko

mu Presijan, gi priklu~il kon
Bugarija teritoriite na Centralna i na Zapadna Makedonija,
kako i delovi od Albanija. Go
prifatil hristijanstvoto kako
oficijalna religija vo bugarskata dràva (864/865) i go dobil
hristijanskoto ime Mihail. Go
zadu{il buntot na boljarite i na
sin mu Vladimir, koj se obidel da
go restavrira paganstvoto vo dràvata. Gi primil na svojot dvor
izbeganite u~enici na Kiril i
Metodij od Moravija. Po~inal vo
manastir.
LIT.: V. Gzelev, Knz Boris Prvi, Sofi, 1969.
K. Ax.
Boris III,
bugarski car
BORIS III (30. I 1894 28. VIII

1943) monarh na Carstvoto Bugarija. Na vlast do{ol na 3. X 1918
godina. Objavil manifest (21. IV
1935) i ja prezel celokupnata nadvore{na i voena politika, orientiran za revizija na versajskite
granici i za sozdavawe golema Bugarija. Na sredbata so Hitler (18.
XI 1940) dal soglasnost za vleguvawe na germanskite armiski edinici vo Bugarija. Vo april 1941 g.
Bugarija ja vovlekol vo vojnata i
taa okupirala i anektirala pogolem del od Makedonija.
Poluostrov i vo Mala Azija. Avtor na golem broj trudovi za florata na Makedonija, od koi posebno e zna~aen Beitrage zur Flora Mazedoniens, I-III# (19251928). Opi{al okolu 30 vidovi od teritorijata na Makedonija, novi za naukata. Nekoi od niv pretstavuvaat
makedonski endemiti ili subendemiti, kako {to se Centaurea cylindrocephala, C. leucomala C. rufidula, Fritillaria macedonica, Hedysarum
macedonicum, Heptaptera macedonica, Moerhingia minutiflora, Pedicularis
ferdinandii, Silene paeoniensis, S. viscariopsis, Solenanthus scardicus, Tulipa scardica, Verbascum adenanthum,
V. herzogi, V. pachyrum, V. scardicolum, Viola gostivarensis, V. herzogii i
Vl. M.
dr.
BORO PETRU[EVSKI, Dràvno avtosoobra}ajno u~ili{te, Skopje zapo~nuva kako niò
u~ili{te za avtomehani~ari
(1947), a po serija izmeni i dopolnuvawa se verificira za davawe
op{tostru~en stepen na obrazovanie od oblasta na patniot soobra}aj. So pomo{ od Fare e ovozmoèna generalna promena na
u~ili{niot identitet i denes se
obrazuvaat: tehni~ari za paten
soobra}aj i transport, avtomehani~ari, avtolimeri, avtolakeri
i avtoelektroni~ari. Za taa namena postojat sovremeni u~ilnici. Vo proces na profilirawe se
nekolku novi obrazovni struki i
pove}e vidovi kursna nastava.
196
LIT.: Lazo Plavevski, Borojevi}, Replay

(katalog), Muzej na grad Skopje, Skopje,
1998.
M. B.-P.
Vladimir
Borozanov
Borovinki
BORNMILER, Jozef (Bornmller, Josef Friderich Nikolaus) (1862

1948) germanski botani~ar, odli~en poznava~ na florata od
ju`nite delovi na Balkanskiot
BOROEVI], Vladimir (Skopje,

4. XII 1947) dizajner, karikaturist, slikar. Diplomiral na Vi{ata pedago{ka akademija vo
Skopje (1972). Bil grafi~ki
urednik vo Osten#, scenograf vo
Vardar film vo Skopje, rakovoditel na Studioto za dizajn i propaganda vo Jaka 80, Radovi{. Samostojno izlagal (sliki) vo Skopje, Valevo, Novi Sad, Bitola.
U~estvuval na me|unarodni festivali za karikatura na koi dobil pove}e zna~ajni nagradi (Gran
pri vo Skopje, 1973; Istanbul,
1977 i 1990). Vo karikaturata gi
zadrùva pravilata na komikata,
a vo izrazot iskustvata na magi~niot realizam i nadrealizmot.
LIT.: Boro Petru{evski, monografija,

1997 god.
R. D.
LIT.: Georgi Markov, Blgaro-germanski diplomati~eski otno{eni (1919

1944), vo: Blgarsko-germanski otno{eni i vrzki, 3, Sofi, 1981.
M. Min.
Jozef
Bornmiler
Vladimir
Boroevi}
BOROVINKA (OFINKA) (Vaccinium myrtilus L.) niska grmu{ka

do 50 sm. Vo Makedonija se sretnuva na nadmorska viso~ina od
900 m do 2.300 m. Porano se otkupuvale 500-600 t godi{no. Plot~iwata se sitni (0,2-0,5 g). Sodrì (8%9%) {e}eri, (0,5%2%)
pektin, (4090 mg %) vitamin S,
(3,69 mg %) karotinoidi i dr.
lekoviti sostojki {to go podobruvaat vidot i go razloùvaat
{e}erot kaj dijabeti~arite. B. R.
BOROZANOV, Vladimir Vasilev (Bitola, 20. I 1945) internist-kardiolog, redoven profesor na Med. f. Diplomiral na
Med. f. vo Belgrad (1968), a specijalizacija i subspecijalizacija
na Med. f. vo Skopje. Ima objaveno (so sorabotnici) nad 300 stru~no-nau~ni trudovi i apstrakti.
BIBL.: Kardiologija (koavtor), Belgrad,
2000; Terapevtsko-dijagnosti~ki prira~nik za lekarite po op{ta medicina,
Skopje, 2002; Interna medicina, Skopje,
2004; Interna propedevtika, Skopje,
2004.
Sl. M. P.
BOSANAC, Tomo (Stari Plavnici, RH, 15. V 1918 12. VIII 2003)
el. in`., d-r na tehni~ki nauki,
red. prof. na ETF vo Zagreb, Hrvatska. Toj e ~len na JAZU (HAZU) i ~len na MANU nadvor od
rabotniot sostav (1994). Rabotej-
BOTANIKA
}i vo fabrikata Rade Kon~ar#

(kade {to eden period bil i direktor) realiziral golem broj
kompleksni proekti me|u koi i
generatorite za HC Vrutok#, RM.
Od vladata na FNRJ ja dobil nagradata Nikola Tesla# (1949).
Bil direktor na Institutot Ru|er Bo{kovi}# vo Zagreb. Rabotel na frekventni invertori i na
nivnata primena glavno za termi~ki celi. Knigi: Nuklearna
propulzija# (so Buljan i Stibiq),
Elektromagnetni poliwa# i dr.
LIT.: Bilten na edinaesetto izborno
sobranie#. Posebno izdanie referati i
prilozi, MANU, Skopje, mart 1994. Dr. R.
BOSANSKO-MAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI. Gi vospostavuvaat bogomilite vo sredniot
vek, prodolùvaat so vklu~uvawe
na teritorijata na Bosna vo Samuilovoto Carstvo i se odrùvaat kako intenzivni trgovski i
kulturni (preku rabotata na makedonskiot graditel Andreja
Damjanov od Veles vo izgradba i
freskoìvopisuvawe na crkvi i
drugi objekti). Makedonski dobrovolci u~estvuvaat vo Bosansko-hercegovskoto vostanie protiv osmanliskata vlast (1875),
pod ~ie vlijanie e i Razlove~koto vostanie (1876). Na po~etokot
na Vojnata vo BiH (april 1993),
65.000 begalci nao|aat pribeì{te vo RM. RBiH ja priznava
RM na 20. IV 1992 g., a RM ja priznava RBiH na 12. V 1993 g. Oficijalni diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 12. V 1993 g. Prv
vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RBiH e Mihajlo
Trpkovski, a prv vonreden i
opolnomo{ten ambasador na
RBiH vo RM e Mile Akmaxi}.
LIT.: Quben Lape, Vrski na Bosna i Hercegovina so Makedonija od po~etokot na
XIX vek do 1878 godina, Makedonija vo
XVIII, XIX i XX vek, Skopje, 1992; Ahil
Tunte, Republika Makedonija-prva dekada (1990-1999), Skopje, 2005.
T. Petr.
BOSBOKILAS, Georgi (Istanbul, 1923 Skopje, 1986) osnova~

i direktor na prvata distributerska ku}a vo zemjata Makedonijafilm#, formirana vo 1950 g. Vo
repertoarot gri`livo go odrùva{e kvalitativniot balans me|u
visoko vrednuvanite antologiski
dela, popularnite ànrovi i ostvaruvawata od pomalku afirmiranite kinematografii.
G. V.
BOSILOVO selo vo Strumi~ko. Se nao|a vo sredi{niot del
na Strumi~kata kotlina, na nadmorska viso~ina od okolu 215 m.
Niz seloto pominuva magistralniot pat M6 koj go povrzuva so
Strumica. Ima 1.698 `. Naselenieto glavno se zanimava so odgleduvawe na ranogradinarski
kulturi. Toa e sedi{te na op{ti-
na koja zafa}a povr{ina od

16.199 ha, ima 16 naseleni mesta
so 14.260 `. Vo B. postoi osumgodi{no u~ili{te i crkva. Al. St.
BOTANIKA VO MAKEDONIJA. Vo Makedonija razvitokot na
botanikata se odviva docna, poedine~no i izolirano vo nekoi od
dostapnite podra~ja. Prviot pi{uvan podatok so floristi~ki
bele{ki e od Ami Bue (Ami Bou)
vo negovoto istraùvawe La Turquie dEurope (1840) i od A. Grizebah (A. Grisebach) so trudot Specilegium florae Rumelicae et Bythynicae
(1843). Sleduvaat povremeni, a
potoa i za~esteni istraùvawa
koi davaat opis i popis na lokalnata flora, otkrivaj}i novi vidovi i podvidovi, nare~eni spored mestoto na nao|aweto. Site
ovie istraùvawa i pi{ani podatoci se vr{eni od stranski istraùva~i, nadvor od Balkanot.
Vo po~etokot na XX v. e zgolemen
brojot na istraùva~ite od so-
August
Grizebah,
istraùva~
na botanikata
vo Makedonija
sednite zemji. U~estvoto na makedonski istraùva~i zapo~nuva vo

vtorata polovina na XX v. Istraùvawata se uslovno podeleni na
dve etapi: prvata vo koja celata
botani~ka aktivnost e floristi~ka, nadopolneta so drugi botani~ki istraùvawa, zapo~nata od
polovinata na XIX v. do 50-tite
godini na XX v., i vtorata od 1950
g., pa s# do denes, so {irok dijapazon na botani~ki istraùvawa.
Prva etapa. Poradi nerazvienosta i nesigurnosta na komunikaciskite vrski, mal e brojot na zainteresirani istraùva~i. Se
dviàt po slivot na Vardar, istraùvaj}i gi planinite i ramninite od [ar Planina do planinata Nixe. Rezultatite od istraùvawata se otpe~ateni vo poznatoto delo na A. Grizebah (1843).
Zna~ajni se i istraùvawata na
E. Formanek (R. Formaneck), podocna revidirani od G. Vandas (G.
Vandas, 1909). L. Adamovi} (L. Adamovic, 1909) od Hrvatska gi pro{iruva istraùvawata i vo Srbija i vo Makedonija, postavuvaj}i
osnovi za vegetaciski sogleduvawa, pokraj floristi~kata deter-
minacija na novi rastenija, rastitelni pokrivki, mediteranski

elementi i rastitelni formacii,
zna~ajni i za sega{nosta. J. Dorfler raboti na Al{ar i na [ar
Planina. Prvite podatoci za
mikro i za makrofitskata flora
na ezerata se od St. Petkov (Bugarija). J. Petrovi} (Srbija) dava
pregled na florata na planinite
Jakupica, Dautica, Korab i Bistra. Vo Prvata svetska vojna botanizirale odreden broj germanski i bugarski istraùva~i. J.
Bornmiler (J. Bornmuller) sobranite materijali gi publikuval vo
1925 i vo 1928 g. T. Hercog (Th.
Hercog), toga{en front soldat# dava
floristi~ki opis na mestata kade {to se nao|al, otpe~aten vo
1918/19 vo DBZ. Ungarskiot florist J. B. Kumler (J. B. Kumler) vo
1918 g. rabotel na florata na planinata Korab. T. Nikolov i N.
Stojanov ja opi{ale florata na
planinite vo Isto~na i Sredna
Makedonija. Kon s# pobrojnite
floristi, fitogeografi i fitocenolozi zna~itelna uloga ima N.
Ko{anin. Vo brojnite trudovi
(25) temelno ja opi{uva i ja razrabotuva florata i vegetacijata
na pove}e planini i opredeluva
novi vidovi rastenija, a negovite
soznanija se pe~ateni vo nau~ni i
stru~ni spisanija. Vo svoite devet truda P. êrwavski ima opi{ano {est novi vidovi rastenija
za florata na Ohridskata Kotlina. Na ist na~in, T. So{ka dava
pregled i opis na florata i vegetacijata. Ivo Horvat (Hrvatska)
vo svoite trudovi dava pregled na
visokoplaninskata vegetacija,
kako i na rastitelnite zaednici
na karpi, sipari i {umi. Sli~na
problematika obrabotuva i Stijepan Horvati} (Hrvatska). Ovie
istraùvawa se zna~ajni kako
fundament za razvitokot na fitocenologijata i za otkrivaweto
novi vidovi. Od ne pomalo zna~ewe se trudovite na I. Rudski, K.
Mali, S. Jakovlevi} i Hajek (I.
Rudsky, K. Maly, S. Jakovlevic, Hayek), koi vo tekot na pove}e godini rabotele vrz florata i rastitelnosta na mnogu lokaliteti vo
Makedonija. Rezultatite od nivnoto botanizirawe se pe~ateni
kako brojni publikacii vo renomirani evropski spisanija (1840
1950). Zaklu~no do 1900 g. se otpe~ateni pove}e od 25 trudovi.
Vtora etapa. So formiraweto na
Botani~kiot zavod na Biolo{kiot institut na Filozofskiot fakultet po~nuvaat aktivni botani~ki dejnosti, rakovodeni od
prof. Boris Kitanov. Vo svoite
istraùvawa prakti~no gi obrabotil planinite vo Centralna i
vo Zapadna Makedonija. Prvite
197
BOTANI^KA
Prirodonau~niot muzej vo Skopje
stotici herbarski listovi so negov potpis na pridru`nata etiketa se osnovata na herbariumot na

Botani~kiot institut, praven vo
periodot 19471948 g., koj se dopolnuval so herbarski materijal
od dotoga{ni istraùva~i, no i
oddelno dopolnuvan od slednite
generacii taksonomisti {to prodolùva kontinuirano. Vo 1949
g., rakovoditel na Botani~kiot
zavod stanuva prof. d-r Roko Vukovi}, priznat i poznat citolog.
Obukata se pro{iruva so citologija i anatomija. Voveduvaj}i vo
nastavata prakti~ni metodi i
preparati, postavuva osnovi za
mikroskopski praktikum, so {to
se ovozmoùva istraùvawe na
finata struktura na tkivata i
organelite na kletkata. So doa|aweto na prof. d-r Mihovil
Gra~anin (1955) se voveduva rastitelna fiziologija i ekologija.
Se otvoraat soodvetni laboratorii so neophodna aparatura za da
se obezbedi adekvatno obrazovanie. Bibliotekata se opremuva so
neophodnata literatura. Najdobrite studenti se vklu~eni vo nastavniot proces kako laboranti,
demonstratori, a po diplomiraweto i se izbrani za asistenti.
Se podgotvuvaat i prvite doktorski disertacii, koi se odbraneti
vo 1958 i po 1960 g. Po izborot za
docenti, prvite makedonski doktori po biolo{ki nauki ja prezemaat nastavata po soodvetnite
disciplini i se sozdavaat uslovi
za sozdavawe novi avtohtoni kadri po botani~kite disciplini.
Se otvora Oddel za botani~ki disciplini na Prirodonau~niot muzej na Makedonija so cel da se kolekcionira rastitelniot fond
na Makedonija. Na sli~en na~in
raboti i Botani~koto oddelenie
na Hidrobiolo{kiot zavod vo Ohrid za izu~uvawe na makrofitskata flora i vegetacija kako i
na fitoplanktonot, koj pretstavuva zna~ajna alka vo vnesuvaweto energija vo ovoj voden ekosistem. Na Zemjodelsko-{umarskiot
fakultet se razviva predmetot
botanika. Formirani se laboratorii za nastava i za istraùva~ka aktivnost i se organizirani
198
herbariumi i prira~na botani~ka gradina za potrebite na raznite agronomski nasoki. Nau~nata

podgotvenost ovozmoì botani~kiot kadar da se vklu~i i vo proekti od agroekologijata, lozaroovo{tarskata i zemjodelskata nasoka, kako i vo {umarstvoto i
farmacijata. Posebna aktivnost
vo podgotovkata na kadri e izdava~kata dejnost. Izdadeni se pove}e sredno{kolski i fakultetski u~ebnici, so koi se osovremenuva nastavata na mati~nite i na
aplikativnite fakulteti. Od golemo zna~ewe e izleguvaweto na
pove}etomnata Flora na Republika Makedonija#, kako i obrabotkata na nizinskite, brdskite,
{umskite i visokoplaninskite
fitocenozi. Vo botani~kata gradina na Botani~kiot zavod se zasadeni avtohtoni endemski rastenija i e nabavuvan semenski i saden materijal. Retkite endemski
rastenija se odgleduvaat na prostori {to soodvetstvuvaat na pri-
prirodni granici. Kaj anti~kite

avtori naj~esto se spomnuva kako
posebna oblast i toa kako oblast
vo koja prviot makedonski kral
Perdika, spored proro{tvoto,
treba da osnove grad prestolninata na makedonskite kralevi
Ajga; tuka e i vtorata prestolnina Pela; gr. Beroja stanuva sedi{te na rimskiot provinciski
koinon. Vo rimsko vreme se spomenuvaat gradovite: Kir, Skidra,
Mieza, Ihne, Alor, Tirisa i dr.
LIT.: Strabo, Geography, Harvard University
Press, 19591960; Thucidides, 4 vols., Harvard
University Press, 1958; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje
1957.
A. [uk.
BOTKO (Bojko) (? Sofija, 1041)

blagorodnik na ~elo na ekipaòt
vo sofiskata tvrdina Bojana. Pri
zadu{uvaweto na poslednite otpori od vostanieto na Petar Deljan
(esenta 1041) bil predvodnik na
ugledni i silni voini, koi, branej}i se od napadite na carot Mihail IV i na norve{kite naemnici
(Harold Hardrad), izlegle od yidinite, no bile porazeni, a napa|a~ite izvr{ile kole`.
LIT.: Soveti i rasskazi Kekavmena. Podgotovka teksta, vvedenie, perevod i komentari G. G. Litavrina, Moskva, 1972;
I. Boìlov V. G zelev, Istori na
srednovekovna Blgari VII-XIV vek, Sofi, 1999.
B. Petr.
Od botani~kata gradina pri PMF, Skopje
rodnite nao|ali{ta, a vo nea se

zapo~nati i nau~ni proekti vo
kontrolirani ulovi.
Rad. Gr.
BOTANI^KA GRADINA VO
SKOPJE formirana vo 1951 godina, vo sostav na Botani~kiot
zavod so botani~ka gradina na
Institutot za biologija pri
PMF vo Skopje. Se prostira na
povr{ina od 14 ha i pretstavuva
edinstven objekt od vakov vid vo
Skopje i vo RM. Vo nea se zastapeni nad 200 vidovi od dendroflorata so razli~no geografsko poteklo, kako i golem broj avtohtoni i alohtoni trevesti vidovi,
staklenici i Objekt za aklimatizacija, reprodukcija i odgleduvawe na endemiti~ni, reliktni,
retki i lekoviti rastenija od
florata na RM.
Vl. M.
BOTIAJA anti~ka oblast vo
sredi{niot del na Makedonija
me|u Pierija i Elimeja na jug,
Eordaja na zapad, Almopija na sever i Amfaksitida na istok.
Dolniot tek na Halijakmon (den.
Bistrica) i pl. venci na Bermion
i Pajak pretstavuvaat nejzini
BOTU[ANOV, Ivan (Jakoruda,

Razlo{ko, 9. III 1874 s. Ladène,
êrpinsko, Bugarija, 2. IX 1919)
revolucioner, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Od 1898 g. stanal ~len na TMORO. Bil sekretar na Stefo vojvoda vo Lerinsko (1902), a po smrtta na vojvodata ja predvodel ~etata i dejstvuval vo Lerinsko i vo Vodensko.
U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie kako vojvoda vo Razlo{ko i
vo Balkanskite vojni.
LIT.: N. Dimitrov, Pirinski haduti,
Blagoevgrad, 1972.
Al. Tr.
BOFINAT srednovekovno utvrduvawe vo Pelagonija, ju`no od

Bitola, na patot Via Egnacija.
Go naveduvaat zapadnite izvori
vedna{ po Bitola, na patot na
krstonoscite od Dra~ kon Solun
i kon Carigrad. Se identifikuva
so seloto Buf (Bufi, Akritas)
vo dene{na Grcija. Se locira isto~no od seloto, na lokalitetot
Gradi{te. Utvrduvaweto go
kontroliralo patot Via Egnacija, kako i patot {to vodel od Kostur i od Kor~a, preku prevojot
Pisoderi, vo Pelagonija i tuka
se spojuval so Via Egnacija.
LIT.: K. Axievski, Prviot krstonosen
pohod i Pelagonija, Godi{en zbornik na
Filozofskiot fakultet, 19 (45), Skopje,
1992.
K. Ax.
BOCEVSKI, Bote (Boro) (Skopje,

21. I 1921 s. Katalinec, Vrawsko,
BO[EVSKI
vod, baterija i artileriski divizion na JNA. Vo ARM (od 1992)

bil na~alnik za organizaciskomobilizaciski raboti vo korpus,
komandant na grani~en bataljon i
na pe{adiska brigada. Bil unapreden vo brigaden general (18. VI
2001), a naskoro potoa razre{en
od dol`nosta (24. IX 2001). V. St.
Bote
Bocevski
3. IV 1943) bravarski rabotnik,

komunisti~ki deec i prvoborec.
Zavr{il tri klasa ve~erno zanaet~isko u~ili{te. Bil ~len na SKOJ
(1939), na PK na SKOJ za Makedonija i na MK na KPJ vo Skopje
(1940), organizator na {trajkovi
na metalskite rabotnici. Po fa{isti~kata okupacija bil u~esnik
vo diverzantskite akcii vo Skopje,
borec na Prviot skopski NOPO
(avgust 1941), borec na NOPO Pere To{ev# (od proletta 1942) i ilegalen partiski aktivist vo Strumica, Kumanovo i Vrawe (letoto
1942 proletta 1943). Zaginal vo
zaseda na bugarskata policija na
pat za Skopska Crna Gora.
IZV.: Stojan Ili}, Bocevski Bote, memoarski rakopis vo Arhivot na Skopje.
LIT.: Boro Trajkovski, Formirawe na
Prviot skopski partizanski odred, 13
Noemvri#, br. 10, Skopje, 1971, 11; Mitre
Inadeski, Prvata godina na NOV i Revolucijata, Skopje, 1973; istiot, Hronologija na Skopje, Skopje, 1974; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi, Spomenici i
spomen belezi od NOV vo Skopje, Skopje,
1982.
S. Ml.
Vladimir
Bocevski
BOCEVSKI, Vladimir (Kumanovo, 3. VI 1947) ko{arkar. Zavr{il Sredno fiskulturno u~ili{te vo Skopje (1968). ^len e na
Ko{arkarskiot klub Partizan#
vo Kumanovo (1960 1963), Rabotni~ki# od Skopje (19631979) i
KK Kumanovo#. Bil eden od najdobrite igra~i, so {to pridonel
za uspesite na svoite ekipi.
Odigral 49 natprevari za mladinskata i seniorskata reprezentacija na Jugoslavija (19681973).
Nastapil i na Balkanskoto prvenstvo vo Skopje (1977).
D. S.
Marko
Bo~var
BO^VAR, Marko (Bocaris Markos) (ok. 1788 Misolungi, 21.

VIII 1823) u~esnik vo Gr~koto
vostanie. So naredba od pretsedatelot na vostani~kata vlada,
Mavrokordatos, bil nazna~en za
komandant na gr~kite vostani~ki
sili (1823). Zaginal pri odbranata na Misolungi. Bil blizok so
Bajron, koj izrazil èlba da bide
zakopan do Bo~var.
LIT.: Hristo Poljanski-Andonov, Odbrani dela, II, Skopje, 1981; T. Simovski,
Od kakva narodnost e Marko Bo~var ili
Bocaris, GINI, I/1, Skopje, 1957. D. Jov.
BO[AVA reka, desna pritoka

na Vardar. Izvira vo podno`jeto
na planinata Koùv, na viso~ina
od 1.070 m, a se sliva vo Vardar
pred Demirkapiskata Klisura na
viso~ina od 95 m. Dolga e 51,5 km,
ima vkupen pad od 979 m i prose~en pad 19,0 %. Slivot zafa}a povr{ina od 467,7 km2. Nejzini najgolemi pritoki se Do{nica i Boulska Reka. Zna~aen del od slivot
ima poroen karakter.
Dr. V.
BO[ALE, Nikola (Ohrid, 27.
VII 1929) univerzitetski profesor, sociolog. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto,
a u~itelska {kola vo Bitola.
Diplomiral pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje.
Postdiplomski stidii po sociologija zavr{il vo Belgrad, a doktorat po sociolo{ki nauki odbranil vo Skopje (1975). Bil profesor vo Vi{ata turisti~ka {kola vo Ohrid. Vtemeluva~ na sociologijata na turizmot kako zasebna nau~na disciplina vo RM. Zabeleàni se negovite trudovi za
skopskiot zemjotres od 1963 g. i
za razvojot na nau~noto tvore{tvo vo Makedonija. Bil ~len
na Izvr{niot komitet na CK na
SKM (19681974) i pratenik vo
Sobranieto na SRM (19741982).
LIT.: Filozofski fakultet 19461976,
Skopje, 1976.
Il. T.
BO[EVSKI, Risto Josipov (s.

@ur~e, Demirhisarsko, 7. XI
1948) brigaden general na ARM.
Zavr{il sredno u~ili{te vo Bitola i Voena akademija na JNA vo
Zadar (1975). Bil komandir na
Tome
Bo{evski
BO[EVSKI, Tome (Bitola, 8. X

1937) el.-in`., d-r na tehni~kite nauki, red. prof., rakovoditel na Institutot za ECRP, na
fakultetskata Laboratorija za
obrabotka na podatoci i na postdiplomskite studii. Tri mandati
bil dekan na ETF vo Skopje. Toj e
dopisen ~len na MANU (1988 g.) i
redoven (1994 g.). Bil na usovr{uvawe vo Zapadna Germanija i vo
[vedska. Rabotel vo Laboratorijata za fizika i dinamika na
nuklearnite reaktori vo Institutot za nuklearni nauki Boris
Kidri~#, Vin~a, Srbija. Negovata istraùva~ka dejnost opfa}a:
a) razvoj i usovr{uvawe na metodite za eksperimentalno opredeluvawe na nuklearnite performansi na te{kovodnite reaktorski re{etki i prou~uvawe na neutronskiot fluks vo kletkata na
nuklearniot reaktor; b) razvoj i
usovr{uvawe na metodite za
presmetka na fizi~kite parametri na te{kovodnite reaktori so
uransko gorivo, reciklacija na
plutoniumot, pregrejuvawe na pareata vo BHWRreaktorite, izramnuvawe na neutronskiot
fluks vo aktivnata zona na
PHWR reaktorite i dr. Zna~aen
e i negoviot pridones vo re{avaweto na aktuelnite problemi na
EE vo RM, kako {to se: toplinskoto optovaruvawe na ìvotnata sredina od postojni i predvideni EE izvori (kako i kvantifikacijata na drugi {tetni vlijanija {to proizleguvaat od rabotata na tie izvori), izbor na
lokacii za golemi EE izvori,
dolgoro~no i kratkoro~no planirawe na rabotata na centralite vo EES i dr.
LIT.: Bilten na edinaesetto izborno sobranie#. Posebno izdanie referati i prilozi, MANU, Skopje, mart 1994.
Dr. R.
199
BO[KOV
BO[KOV, Van~o (Negotino,

1934 Skopje, 1984) orientalist, osmanist, univerzitetski
profesor. Vo 1957 godina diplomiral na Katedrata za orientalistika vo Saraevo. Pet godini
rabotel vo Dràvniot arhiv na
Makedonija, prevel pove}e turski sixili (dosieja) i turski dokumenti od 1600-1912 g., tri godini bil na specijalizacija vo Kairo. Dve godini bil na istraùvawe vo Istoriskiot institut vo
Minhen, kade {to ja prou~uval
istorijata na Bliskiot Istok i
turskata kultura, po odobruvawe
na SANU vr{el prou~uvawe na
turskite dokumenti vo Arhivot
na Sveta Gora vo Solun. Bil viziting profesor po Osmanistika
na Univerzitetot vo Viena i vo
drugi univerziteti vo Germanija.
20 godini bil redoven profesor
po osmanski jazik i turska literatura na Saraevskiot univerzitet. Vo 1981 g. preminuva na
Skopskiot univerzitet na Katedrata za turski jazik i literatura.
Go istraùval turskiot jazik i
literaturata vo Makedonija od
XV vek. Doktoriral na Gazelijata na divanskiot poet Ishak êlebi# od Skopje. Ima objaveno nau~ni trudovi od osmansko-turski
dokumenti, divansko-turska literatura, kritiki, i trudovi objavuvani vo pove}e enciklopedii.
LIT.: A. Ago, Vano Bo[kovun Trkoloji Kltrne Katkwsw, Sesler#, say. 50, ocak 1991.
A. Ago
Marija (Meri)
Bo{kova
BO[KOVA, Marija (Meri) (Bitola, 2. V 1924) dramska i filmska akterka, me|u vode~kite makedonski teatarski umetnici.
Izgradila {irok repertoar od
lirski do dramski i karakterni
ulogi, a posebno se istaknuva vo
delata na sovremenite stranski i
na{i pisateli. Dva perioda e vo
MNT (19451956 i od 1963 do penzioniraweto, 1982); vo me|uvreme
e vo Narodnoto pozori{te vo Belgrad (19571963). Ulogi: Baronicata Kasteli (Gospoda Glembaevi#); @ivka (Gospo|a ministerka#); Dezdemona (Otelo#);
Antigona, Nora, Kolomba vo istoimenite pretstavi; Eèni Diboa (Erigon#) i dr. Filmski
200
ulogi: Frosina#; Mirno leto#;

Do pobedata i po nea#; Najdolgiot pat#; Angeli na otpad# i dr.
R. St.
BO[KOVI], \ur|e (Belgrad,

11. IV 1904 Belgrad, 29. XI 1990)
istori~ar na umetnosta i arhitekturata i arheolog, univ. profesor, ~len na MANU nadvor od
rabotniot sostav (od 26. XII 1974).
Diplomiral na Tehni~kiot fakultet (Arhitektonski otsek) vo
Belgrad (1928). Prvin bil kustos
na Istorisko-umetni~kiot muzej
vo Belgrad (1930 1934), a potoa
preminal na rabota na Tehni~kiot fakultet. Vo tekot na Vtorata
svetska vojna bil vo zarobeni{tvo (1941), a podocna vo kazneni~ki logor (1943). Bil izbran za
po~esen doktor na Univerzitetot
vo Belgrad (1971) i ~len na JAZU
(1976), pretsedatel na Nacionalniot komitet i potpretsedatel
na Internacionalniot komitet
za slovenska arheologija (UIAS),
pretsedatel na Nacionalniot
komitet i ~len na Internacionalniot komitet za istorija na
umetnosta (CIHA). Ja prou~uval i
materijalnata i duhovnata kultura na Makedonija, posebno vo
sredniot vek. Vr{el konzervatorski raboti vo Staro Nagori~ane, Kumanovsko.
BIBL.: Arhitektura sredweg veka,
Beograd, 1957 (IV izd. 1976).
LIT.: A. Stojakovi, ure Bo{kovi,
Glasnik Dru{tva konzervatora Srbije,
1, Beograd, 1978, 7&8.
S. Ml.
BO[KOVSKI, Vladimir (Skopje, 5. I 1944) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonsko-grade`niot fakultet (Arhitektonski oddel) vo Skopje (1968). Istata godina e izbran za asistent, a potoa
i vo drugite nastavni~ki zvawa.
Od 1998 g. e redoven profesor na
Arhitektonskiot fakultet po
predmetite Arhitektonski konstrukcii 1 i Strukturni sistemi
i tehnologii na gradewe. Se zanimava so nau~noistraùva~ka rabota i so proektantska dejnost.
arhitektonsko-urbanisti~ki
konkursi. Poseben interes pokaùva vo prou~uvaweto na tradicionalnata arhitektura. Pozna~ajni realizirani objekti: objekti za firmata Miceo export-import vo Skopje (1995) i stanben
objekt vo istiot kompleks (1995);
rekonstrukcija na OU Petar
Pop Arsov vo Veles (2000, koavtor); biznis centarot Ading vo
Skopje (2004).
LIT.: Q. Filipovski, Stanbeni i crkovni objekti vo selo Treson~e, Zbornik na
Arhitektonskiot fakultet, 1, Skopje,
1977, 3952; , Arhitektonski vrednosti
i vlijanieto na materijalite vrz konstrukcijata vo makedonskata tradicionalna arhitektura, Zbornik na Arhi-
tektonskiot fakultet#, Skopje, 1980,

115130; , Arhitektonskite vileri na
malorekanskite sela Rosoki i Selce,
Kulturno nasledstvo# 2223, Skopje,
1997, 247268; , Arhitekturata na malorekanskoto selo Osoj, Kulturno nasledstvo# 24-25, Skopje, 1999, 125138; , Avtohtonata arhitektura na selo Gari,
Kulturno nasledstvo# 2425, Skopje,
1999, 139152.
Kr. T.
Jovan
Bo{kovski
BO[KOVSKI, Jovan (Skopje,

25. XII 1920 Skopje, 10. XI 1968)
raskaùva~, romansier, eseist,
kriti~ar. Negovoto ime se vrzuva
i so objavata na prvata kniga raskazi na makedonski jazik (1947)
pod naslov Rastrel#. Zna~eweto
na ovaa zbirka ne e samo od istorisko-literaturen karakter. Pod
negovoto pero se slu~uva edna
emancipacija na makedonskata
proza sozdavana vo duhot na narodno-realisti~kata tradicija.
Toj e i lektor i urednik na vesnici i spisanija, urednik vo Knigoizdatelstvoto Ko~o Racin#,
direktor na Dramata na MNT, cenet teatarski kriti~ar. ^len e
na DPM (1948).
DELA: Rastrel (1947), Begalci (zbirka
raskazi, 1947), Lu|e i ptici (zbirka raskazi, 1955), Oplemeneta igra (teatarski
kritiki, 1957), Makedonska drama (studija, 1961), Solunskite atentatori (roman, 1962) i Za makedonskata dramska literatura (esei i kritiki, 1968).
Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 19522000 (2002).
V. M.-^.
Jozo T.
Bo{kovski
BO[KOVSKI, Jozo (Jon) T. (s.

Ostrilci, Kru{evsko, 14. I 1933
Skopje, 2. IV 2008) poet, raskaùva~, preveduva~, publicist, eseist i slikar. Diplomiral na
BO[KOVSKI-TARCAN
Filolo{kiot fakultet vo Skopje

i bil novinar na MRT. ^len e na
DPM (1965) i po~esen ~len na
Evropskata akademija za literatura i umetnost vo Neapol (Italija).
Razgledi#. Negoviot moderen poetski senzibiltet ponira dlaboko vo mislata i smislata na individualnoto i negovo vkorenuvawe
vo kolektivnoto memorirawe.
BIBL.: Boj so gadurija, Skopje, 1963 (poezija); Aktiven govornik poet, Skopje,
1966 (poezija); Makedonska tragedija,
Skopje, 1966 (poetska drama); Cvetovina,
Skopje, 1969 (poezija i crteì); Mudrosta
na sonceto Znaja krajni konsekvenci,
Skopje, 1976 (poezija, esei i crteì);
Umi{te glava na vselenata, Skopje,
1980 (monografija); Ve~na reka, Skopje,
1980 (poezija); Deca i cve}iwa, Skopje,
1981 (poezija za deca); Tga za jug, Indija,
1981 (antologija na makedonskata poezija);
Osvetlen ~ovek, Skopje, 1984 (poezija;
Crna poezija, Skopje, 1984; Svetla na vselenata, Skopje, 1989 (poezija); Umi{te,
Skopje, 1990 (monografija); Golemata
eksplozija, Skopje, 1992 (poezija i esei);
Lek protiv smrtta, Skopje, 1994 (poezija i esei); Skopskata ovca, Skopje, 1996
(raskazi); Umàrt, Skopje, 1998 (poezija);
Atlantida vistinskata i Makedonija
visokocvetna Makedonija, Skopje, 1998
(istorija i poezija); Triumf na materijata, Skopje, 2000 (estetika vodi~).
S. Ml.
DELA: stihozbirki: Suvodolica, Sk.,

1962; Postela od trwe, Sk., 1970; Nebesen
kamen, Sk., 1985; Bel veter, Sk., 1991;
Vtoriot isto~en grev, Sk., 1994; Vratika, Sk., 2005; kritiki i esei: Ogledi i
kritiki, Sk., 1978; Kriti~ki odyivi,
Sk., 1986; Premreèto na kritikata,
Sk., 2003; romani: Crniot bik, Sk., 1995;
Nikade mesto, Sk., 1996; Liljaci, Sk.,
1998; Yvezdi na pladne, Sk., 2001; drama:
Aleksandar na istok, Sk., 1994. V. Toc.
Karpu{
Bo{kovski
BO[KOVSKI, Karpu{ Blagoev

(Prilep, 22. II 1951 Skopje, 9. VI
2007) specijalist po sudska medicina, redoven prof. na M. f (od
1997). Medicina zavr{il vo
Skopje. Od 1976 g. rabotel na Institutot za sudska medicina i
kriminalistika pri skopskiot
Med. f., kade {to i specijaliziral. Doktoriral vo 1987 g., ja formiral Katedrata za medicinska
etika i deontologija (1993) i bil
prodekan na Med. f. (1999 2004).
U~estvuval vo nekolku interdisciplinarni proekti. Publikuval
i prezentiral nad 100 truda. Bil
pretsedatel na Zdruènieto za
sudska medicina na RM.
IZV.: Bilten na UKIM, br. 829; Arhiv
na Personalnoto oddel. na Institutot na
Med. f.
BIBL.: Medicinska etika i deontologija, Skopje 1991.
Sl. M. P.
BO[KOVSKI, Qube (Tetovo,

24. X 1960) politi~ar. Osnovno
i sredno obrazovanie zavr{il vo
Tetovo. Diplomiral pravo na
(1986). Po diplomiraweto prijavil novo ìveali{te vo Roviw,
RH (19871999). Vo RM se vratil
Qube
Bo{kovski
po parlamentarnite izbori (1998),

koga stanuva dràven sekretar vo
MVR (31. I 5. V 2001), potoa minister za vnatre{ni raboti na
RM (20012002) i pratenik (20022004). Mandatno-imunitetnata
komisija mu go odzema imunitetot na 1. V 2004 g. poradi somnevawe za vme{anost vo slu~ajot
Ra{tanski lozja#. Na 30. IV 2004
g. incognito zaminuva vo RH, kade
{to po {estmese~na istraga protiv nego se pokrenuva obvinitelen akt za slu~ajot Ra{tanski
lozja#, no ne se inicira postapka
po baraweto na Ha{koto obvinitelstvo za predavawe poradi somnevawe za kr{ewe na zakonite i
obi~aite na vojuvaweto na 12. VIII 2001 g. vo s. Quboten. RH go ekstradira vo Hag na 24. III 2005 g.
Prvoto negovo pojavuvawe pred
Ha{kiot tribunal e na 1. IV 2005
g. Obvinitelen akt vo slu~ajot
Quboten# se pokrenuva na 15. III
2005 g., izmenet i dopolnet na 2.
XI 2005 g. Sudskata rasprava zapo~nuva na 16. IV 2007 g. Osloboden kako nevin na 10. VII 2008 g.
IZV.: Ministerstvo za pravda na RM;
Obvinitelen akt protiv Qube Bo{kovski i Johan Tar~ulovski, 15. III 2005, so izmeni i dopolnuvawa od 2. XI 2005,
http://www.un.org.icty.
BIBL.: Qube Bo{kovski, Mojata borba
za Makedonija, Skopje, 2004.
Sv. [. i T. Petr.
Petar T.
Bo{kovski
BO[KOVSKI, Petar T. (s. Ostrilci, Kru{evsko, 9. I 1936

Skopje, 13. VII 2006) poet, romansier, eseist, krititi~ar,
dramski avtor, preveduva~, antologi~ar. Bil urednik vo Makedonskoto radio i urednik na sp.
BO[KOVSKI, Trp~e Gan~ov

(Skopje, 13. VIII 1913 Skopje, 12.
V 2006) zograf. Zavr{il {kola
za ikonopis vo Rakovica blizu do
Belgrad. Slikal ikoni za crkvata Sv. Paraskeva# vo Leposavi}
(Kosovo), za crkvite vo okolinata na Skopje, a avtor e i na freskata na ju`nata fasada na crkvata Sv. Spas# vo Skopje. Rabotel
vo Arheolo{kiot muzej na Makedonija kako slikar kopist do penzioniraweto (1977). Avtor e na
brojni kopii freski od srednovekovni crkvi i manastiri vo zbirkata na Muzejot na Makedonija i
vo drugi institucii.
J. ^.-F.
Trajko
Bo{kovski
- Tarcan
BO[KOVSKI-TARCAN, Trajko (s. Golem Radobil, Prilepsko,

12. VI 1918 s. Slivnik, Vele{ko,
6. I 1943) stolar, komunisti~ki
deec i legendaren prvoborec. Kako ~len na SKOJ (1935), u~estvuval i vo rabotni~koto dvièwe
vo Belgrad (1937). Vo vremeto na
Ilindenskite demonstracii (1940)
odràl dva zabeleìtelni govora. Kako ~len na KPJ (1941), bil
~len na MK na KPJ vo Prilep,
politi~ki komesar na Prviot
prilepski NOPO Goce Del~ev#,
~len i instruktor na PK na KPJ
za Makedonija (od dekemvri 1941),
politi~ki komesar na Pokrainskiot operativen {tab (od april
1942), politi~ki komesar na vele{kiot NOPO Dimitar Vlahov# (septemvri 1942). Pet pati
bil osuduvan na smrt od bugarskite sudovi. Te{ko ranet (Boìk
1943), borcite go ostavile vo edna koliba, no bil predaden i vo
201
BO[KOSKI
neramna borba so bugarskite voeni i policiski sili, so posledniot kur{um se samoubil.

LIT.: Quben Georgievski, Trajko Bo{koski-Ilindenski, Komunist#, XXI, 302,
Skopje, 15. II 1963, 10; Quben GeorgievskiQupta, Tarcan (Trajko Bo{koski-Tarcan
Ilindenski), Skopje, 1994.
S. Ml.
BO[KOSKI, Boris Krstev (s.

Nikodin, Prilepsko, 26. X 1915
Skopje, 5. I 2004) bogoslov i filolog, gimn. profesor, prv rektor na Maked. pravosl. bogoslovija, prof. na Bogoslovskiot f-t
vo Skopje. U~el Pravosl. bogoslovija vo Bitola, maturiral vo
Saraevo, Bogosl. f-t studiral vo
Belgrad i vo Sofija. Od 1945 do
1952 g. vo Skopje predaval verou~enie (@enska gimn.), ruski i
lat. (vo medic. {koli). Od 1952
do 1967 g. predaval maked. j. vo osmogod. u~ili{te Wego{# i 11
Oktomvri#. Vo 1964 g. izbran za
pedago{ki sovetnik. Od 1967 do
1977 g. prv rektor i organizator
na Maked. pravosl. bogoslovija,
izbran za vonr. prof. na Bogosl.
f-t (1977), kade {to predaval
etika do 1988/9.
DELA: Sv. Evangelie (koavtor), (1952),
Verata na na{ite tatkovci, (1977, 3
izd., 2001); Filozofski eti~ki sistemi
(1981); Sv. Jovan [angajski (2001).
LIT.: P. Hr. Ilievski, Svetol lik vo na{iot crkoven, prosveten i kulturen ìvot, Lit. zb.#, 51, 4-6, 2004, 103110.
P. Hr. Il.
Marko
Stojanov
Bo{nakov
BO[NAKOV, Marko Stojanov

(Ohrid, 1874 Murzuk, vo oblasta
Tripoli Fezan, Libija, 14. II
1908) eden od najstarite gemixii, anarhist. Zavr{il gimnazija, se vklu~il vo TMORO i stanal
komita (1900). Izvesno vreme bil
pod vlijanie na Boris Sarafov.
Se vklu~il vo ilegalniot Gemixiski kruòk vo Solun (1902) i,
zaedno so V. Pingov, se obidel da
gi minira Topaneto i hotelot
Vardar#, no nenadejno bile presretnati od osmanliski vojnici.
Vo prestrelkata negoviot soborec zaginal, a toj bil faten i osuden na smrt, no kaznata mu bila
zameneta so doìvoten zatvor.
Po~inal vo zato~eni{tvo (od mo~uri{na treska). Negovite dru202
gari-gemixii Pavel [atev i Georgi Bogdanov ja donele negovata

glava vo Makedonija i ja predale
na negovite roditeli.
atentati 1903, INI, Skopje, 1985; Jovan
Pavlovski, Gemixiite, Matica makedonska#, Skopje, 1997; Nikola Celakoski,
Gemixijata Marko Bo{nakov. Kon 100 godi{ninata od gemixiskite nastani, Ohrid, 2003.
S. Ml.
BO[NAKOVSKI, Jovan Aleksandrov (Berovo, 17. III 1942) veterinar, redoven prof. na FVM
vo Skopje. Doktoriral na V. f. vo
Qubqana (1992). Ima objaveno 82
nau~ni i stru~ni trudovi. Bil na
specijalizacija (1976/77) na Kornel univerzitetot vo SAD, vo IAEA-Saibersdorf vo Viena (1995), vo
Veterinarniot institut Hanover (1989), kako i vo Pariz, Lion
i Lelistad, Holandija (1995), Upsala, [vedska (2001). Sorabotnik
e na postdiplomskite studii
(Tempus-Phare) pri MANU (1999/
2000). Ekspert e na IAEA Viena
(2002). Validiral novi dijagnosti~ki metodi za bruceloza kaj ovcite i kozite. ^len e na EU-COST
Komisijata za nau~ni proekti vo
zemjodelstvoto, hranata i biotehnologijata. Po~esen ~len e na
Akademijata za veterinarna medicina pri Srpskoto veterinarno dru{tvo.
M. D. J. B.
Dragan
Bo{nakoski
BO[NAKOSKI, Dragan (Gali~nik, 12. VI 1934) arhitekt i dizajner. Diplomiral na Akademijata za

primeneta umetnost Otsek za vnatre{na arhitektura vo Belgrad
(1959). Poznat po sintezata na likovnata umetnost i arhitekturata,
koristej}i gi tradicionalnite arhitektonski formi. Samostojno izlagal vo Skopje (1959 i 1973). Vnatre{no uredil pove}e konaci, Sv.
Pantelejmon# vo Skopje, vo manastirot Sv. Prohor P~iwski# muzejska postavka na Prvoto zasedanie
na ASNOM (1969, 1989), Sv. Sofija# vo Ohrid (1964) proekt na enterier za koncertni izvedbi i ikonostasot vo soborniot hram Sv.
Kliment Ohridski# vo Skopje
(1982).
Bl. R.
BO[WACITE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA etni~ka
zaednica vo RM {to ja so~inuva

islamizirano slovensko naselenie od Bosna i Hercegovina i od
Srbija (Sanxak i Novi Pazar).
Kako poseben etnos (Muslimani)
se priznati vo periodot na FNRJ
(po 1961). Na teritorijata na RM
po Vtorata svetska vojna se naselija 1.100 muslimanski semejstva.
Tie formiraa tri etni~ki bo{wa~ki oazi vo Skopsko, Vele{ko
i Prilepsko. Vo Skopsko se naseleni vo 11 naseleni mesta (412
bo{wa~ki semejstva), vo Prilepsko vo 9 (251), a vo Vele{ko vo 5
naseleni mesta (442 bo{wa~ki
semejstva). Najmnogu Bo{waci
ìveat vo Skopje (7.500), Vele{ko (2.406), Studeni~ani (Batinci
1.660). Bo{wa~koto naselenie
vo RM postepeno raste. Vo 1948 g.
vo RM imalo 1.560 Bo{waci (ili
0,1%), vo 1961 3.002 (0,2%), vo
1981 39.513 (2,1%), vo 2002
17.018 Bo{waci (ili 0,84%) od
celokupnoto naselenie. Po priznavaweto na Muslimanite vo
Bosna i Hercegovina kako nacija,
vo Makedonija del od makedonskoto naselenie so muslimanska
veroispoved vo popisot od 1981 g.
se deklariraa kako Muslimani.
Bo{wa~koto selsko naselenie vo
RM gi neguva i gi prenesuva svoite bo{wa~ki etni~ko-jazi~ni i
religiozni tradicii. Bo{wa~koto gradsko naselenie brzo se
integrira vo makedonskoto op{testvo i stanuva bilingvalno
naselenie. Za izrazuvawe na svojata etni~ka indenti~nost, namesto Muslimani, go prifatija
etnonimot Bo{wak. Istata nominacija ja koristat i za jazikot
{to go zboruvaat. Namesto hrvatski ili srpski, Bo{wacite go koristat poimot bosanski jazik. Od
vkupno 17.018 Bo{waci vo RM,
re~isi 8.560 go opredelile bosanskiot jazik kako maj~in jazik.
Ovoj jazik e prisuten na dràvnite elektronski mediumi (radioto
i televizijata), vo pe~atot (mladinskiot v. Liljan#), a imaat i
svoj praznik (28 septemvri Den
na Bo{wacite). So etnonimot
Bo{wak se zastapeni i vo Ustavot na RM. Tie aktivno u~estvuvaat vo politi~kiot ìvot na RM
organizirani vo tri politi~ki
partii: Stranka na demokratska
akcija (SDA), Bo{wa~ka demokratska partija (BDP) i Demokratska liga na Bo{wacite (DLB).
LIT.: J. Trifunovski, Bo{waci u Makedoniji, Geografski pregled, Sarajevo,
1961; Zavod za statistika na SR Makedonija. Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite, 1981, Skopje, 1984;
Zavod za statistika na R. Makedonija.
Popis na naselenieto od 1994 g, Skopje,
1997; Zavod za statistika na R. Makedonija. Popis na naselenieto, doma}instavata i stanovite vo R. Makedonija,
Skopje, 2004; D-r Stojan Kiselinovski,
Etni~kite promeni vo Makedonija
BRANDES
(1913-1995), Skopje, 2000; D-r Stojan Kiselinovski d-r Irena Stavovi-Kavka,

Malcinstvata na Balkanot (XX vek),
Skopje, 2004.
St. Kis.
BRA@ANSKI, Dim~e (Skopje,

6. XI 1923 Skopje, 23. IV 1976)
pripadnik na prvata generacija
makedonski novinari. Vo povoenite godini po~nal vo Mlad borec# i vo Radio Skopje. Od 1953 g.
pove}e od dve decenii e na zna~ajni funkcii vo Nova Makedonija# (urednik na Skopskata i na
Vnatre{no-politi~kata rubrika,
komentator). Go ureduval i nedelniot prilog Ve~er#, prethodnik na istoimeniot dneven vesnik. Vo 1972 g. prv dopisnik na
Nova Makedonija# od Moskva.
U~esnik vo NOB, vo eden mandat
pratenik vo Sobranieto na SRM.
B. P. \.
BRAZDA SKOPJE agrijanska naselba na 5 km severno od

Skopje, na krajnite jugozapadni
padini na Skopska Crna Gora. Vo
nejziniot atar se registrirani
razni arheolo{ki lokaliteti,
me|u koi centralno mesto ima lokalitetot Gradi{te, dominanten
rid so zaramneto plato na ju`nata periferija na s. Brazda. Lokalitetot e poznat kako predrimska utvrdena naselba, so najintenzivno ìveewe vo tekot na V i
IV v. pr.n.e., i kako monumentalna
yidana grobnica od istiot period. Na lokalitetot se otkrieni i
zna~ajni naodi od postaro vreme
(bronzen nakit i keramika od èlezno i od bronzeno vreme). Na
samoto plato na Gradi{teto se
otkrieni kerami~ki naodi od èleznoto vreme, a na edna od poniskite terasi se pronajdeni pove}e
bronzeni predmeti, privrzoci i
razni formi nakit karakteristi~ni za VII v. pr.n.e. Ovie naodi
upatuvaat na ìvot i aktivnosti
(mo`ni pogrebuvawa) na Gradi{teto u{te vo tekot na polnoto
èlezno vreme. Vo severnoto podno`je na lokalitetot se otkrieni brojni naodi na keramika od
bronzenoto vreme.
LIT.: I. Mikul~i}, Skopje so okolnite
tvrdini, Skopje, 1982; I. Mikul~i} V.
Sokolovska, Grobnica Brazda kaj Skopje,
Macedoniae Acta Archaeologica#, 11, Skopje,
1990.
Dr. M.
BRAJKOVSKI, @ivko (s. Beli~ica, Gostivarsko, 5. IX 1917 Tetovo, 20. VIII 1963) prvoborec,
politi~ar i op{testvenik. Kako
pripadnik na NOD (1941), bil
~len na KPJ (1942), borec na Mavrovskiot NOPO (1943) i ~len na
Reonskiot komitet na KPJ vo
Mavrovo, a od septemvri i sekretar na Okoliskiot komitet na
KPM za Mavrovsko (19431945).
Po Osloboduvaweto bil sekretar na Komitetot na KPM za us-
tanovite pri Vladata na NRM,

instruktor na CK na KPM, sekretar na Oblasniot komitet na
KPM za Skopje i ~len na CK na
KPM (1948) Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
IZV.: DARM Skopje, rakopisna biografija, f. Biografii.
Vl. Iv.
BRAJKOVSKI, Filip (S. Beli~ica, Gostivarsko, 15. VIII 1924)

prvoborec i politi~ar. Kako
pripadnik na rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe, bil ~len
na SKOJ (1941), na KPJ (1942), na
Reonskiot i Okoliskiot komitet
za Mavrovsko-gali~kiot reon,
povle~en vo zadnina (1943), a potoa na partiska rabota vo Debar
(IV 1944 VII 1945). Po Osloboduvaweto bil pretsedatel na Republi~kiot odbor na SZBNOVM.
LIT.: DARM Skopje, rakopisna biografija, f. Biografii.
Vl. Iv.
vac i vo Skopje. Diplomiral na

Tehnolo{kiot fakultet vo Zagreb (1955), magistriral vo Virxinija, SAD (1966), a doktoriral
na Univerzitetot vo Bratford,
V. Britanija (1973). Pove}e specijalizacii i studiski prestoi.
Rabotel vo: Fabrikata za soda vo
Lukavac, BiH, Institutot za nau~ni istraùvawa vo industrijata na SR Makedonija, Elektrohemiskiot kombinat Biljana#>
Skopje (glaven inèner), Organsko-hemiskata industrija Naum
Naumovski Bor~e# (OHIS)
Skopje (rakovoditel na proektantsko biro, direktor na proizvodstvo i generalen direktor).
Raboti na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet Skopje (od
1961), a vo redoven raboten odnos
e od 1970 g. Redoven profesor e od
1979 g., a vo penzija e od 1996 g.
Podra~ja: Operacii i ma{ini i
Merewe i avtomatska regulacija
vo hemiskata industrija, Procesna dinamika so kompleksna regulacija, Primena na kompjuterite
vo procesnata industrija i dr.
Avtor e na u~ebnici i pomagala,
nau~ni trudovi i proekti.
LIT.: Bilten UKIM#, od 30. IX 1986 g.;
40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija, TMF,
Skopje, 2000 g., str. 111.
Sv. H. J.
Petar
Brajovi}-\uro
BRAJOVI]-\URO, Petar (s.

Rieka Crnoevi}, Cetiwe, Crna
Gora, 29. VI 1915 Belgrad, 19. XI
1991) prvoborec i voen komandant, general-polkovnik, naroden
heroj. Gimnazija zavr{il vo 1937,
a Voena akademija vo 1940 g. ^len
na KPJ od 1941, a ilegalec od 1942
g. Vo tekot na NOB (od 1943 do
prvata polovina na 1945) bil zamenik komandant na Karada~kiot
NOPO, komandant na Grupata kosovsko-metohiski bataljoni, na
Prvata makedonsko-kosovska brigada, na Prvata kosovsko-metohiska brigada, na 48-ta (makedonska) divizija, na XVI (makedonski) korpus i na Operativniot
{tab na NOV i PO na Kosovo i
Metohija. Vo 1945 g. bil te{ko
ranet. Po vojnata izvr{uval visoki voeni dol`nosti vo JNA.
LIT.: Vojna enciklopedija, 2, Beograd,
1971; Leksikon Narodnooslobodila~kog
rata i revolucije u Jugoslaviji 1941
1945, 1, Beograd, 1980.
\. Malk.
BRAJOVI], Miodrag (Skopje,

1932) profesor na Tehnolo{kometalur{kiot fakultet vo
Skopje, nau~nik i istaknat stopanstvenik od hemiskoto inènerstvo. Se {koluval vo Lesko-
BRAKO# Veles fabrika za

metalno-ì~eni proizvodi, osnovana vo 1947 godina. Od 2003 e
privatna kompanija so revitaliziran i obnoven ma{inski park.
Na prostor od 120.000 m2 denes
rabotat 260 vraboteni upravuvani od Upraven odbor i menaxer.
Nose~kata proizvodstvena programa e glavno ì~eni proizvodi
so 1.200-1.400 t/mes, ili vkupno
14.000 t/god (2005) proizvodstvo i
godi{en obrt od 18.000.000 . 85%
od ì~enite proizvodi se izvezuvaat vo Grcija, Albanija, Kosovo,
Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Slovenija, Avstrija,
Italija i Ungarija. Pokraj ì~enite proizvodi Brako# ima
programa za medicinski mebel so
paleta od okolu 40 proizvodi; industriski transporteri, tovarni
prikolki, metalni garaì i oprema za specijalni nameni za vojskata: kujni avtoprikolki, oprema za kampuvawe i dr.
Sl. A.
BRANDES, Georg (Kopenhagen,
Danska, 18421927) poznat danski literaturen istori~ar, filozof i literaturen kriti~ar.
Avtor e na pove}e kapitalni trudovi, ~ija problematika naj~esto
se literaturite na evropskite
narodi, pred s srednoevropskite
i skandinavskite. Glavno delo mu
e Glavnite nasoki vo literaturite na XIX vek# (vo {est toma,
18721890). Dolgo prestojuval niz
203
BRAN\OLICA
pove}e evropski zemji (Germanija, Anglija, Francija, Italija).

Se zastapuva za realisti~ka i naturalisti~ka literatura, projavuvaj}i se kako totalno angaìran ~ovek, kako erudit so stil na
umetnik. Toj e evropeizator na
danskata literatura i kultura. G.
B. se proiznesol vrz makedonskata tema na stranicite na kopenha{kiot vesnik Politika# niz poop{irna statija vo denovite na
Ilinden 1903 g. Podatoci za toa
deka progovoril javno za Makedonija nao|ame vo knigata na Vladimir Stojanovi~ Vezenkov Makedonija i pri~inite na Balkanskite vojni# (Moskva, 1913). Vezenkov
priveduva citati od napisot na
B. za Makedonija, polni so èstoka osuda na turskite porobiteli.
B. posebno se zadrùva niz opis i
komentar na zaginuvaweto na ohridskiot vojvoda M. Pat~ev vo
prilepskoto selo Kadino.
G. T.
vee vo Makedonija. Bil korepetitor vo Baletot pri MNT i muzi~ki producent vo MRT. Se projavuval i kako pijanist i baletski
kriti~ar. Negovoto tvore{tvo
im pripa|a na pove}e ànrovi
(klasi~na, pop-muzikata itn.), a
vo nego se zastapeni pove}e muzi~ki formi. Stilski toa moè
da se klasifikuva vo t.n. eklekticizam na XX vek, zna~i, najdobro moè da se opi{e so pomo{ na
prefiksite neo# (neoklasicizam, neoromantizam...). Glaven beleg mu davaat negovite baleti,
koncertantni kompozicii, orkestarski dela, kako i tvorbite
{to $ pripa|aat na popularnata
muzika. Avtor e na muzika za golem broj teatarski pretstavi, televizski serii i filmovi. Golem
del od negoviot tvore~ki opus
spa|a vo podra~jeto na popularnata muzika (130 popularni, 60
detski pesni i tvorbi za tancov i
reviski orkestar).
DELA: 17 baleti: Velegradski varijacii,
1959; Abolicija, 1965; Karamita, 1974;
Dubrovni~ka legenda, 1986; Prostuvaweto so Tawa, 1991; Siljan povtorno leta,
2003 i dr.; golem broj orkestarski i koncertni kompozicii: Koncert za pijano i
orkestar, 1991; Koncert za udiralki i
orkestar, 2005; Koncert za klarinet,
flejta i orkestar, 2006; i dr.; dve operi;
nad 200 popularni i detski kompozicii i
dr.
M. Kol.
Vera
(Boìnova)
Bran|olica
BRAN\OLICA (BO@INOVA),
Vera (Skopje, 16. VII 1936) balerina. Niò i sredno baletsko
u~ili{te zavr{ila vo Skopje, vo
klasata na \. Makedonski i N.
Kirsanova. ^len na Baletot pri
MNT (1949-1976). Istaknata solistka, izrazito muzikalna, so
~uvstvo za dramatur{ko oblikuvawe na likovite.
Ulogi: Tamara (M. Balakirjev, Tamara#),
Vodeni~arka (M. de Faqa, Trirogata
{apka#), Dadilka (S. Prokofjev, Romeo
i Julija#), Karmen (Bize-[~edrin, Karmen#) i dr.
Em. X.
Qubomir
Bran|olica
BRAN\OLICA, Qubomir (Herceg Novi, Crna Gora, 19. VIII

1932) kompozitor. Od 1954 g. ì204
Mavrovskata brana
BRANI vo Makedonija objekti so koi se pregraduvaat vodoteci i se formira akumulacija, koja se koristi za navodnuvawe,
proizvodstvo na elektri~na
energija, vodosnabduvawe, za{tita od poplavi i dr. Vo RM se
izgradeni 24 golemi (povisoki
od 15 m) i 110 mali brani, so vkupen akumulacionen prostor od
2,42 km3. Malite brani se nasipni, a od golemite 16 se nasipni, 8
betonski. Najvisoka e kamenozemjenata brana Kozjak# (114 m),
na rekata Treska, so akumulacija
0,5 km3, potoa Tikve{# (104 m) i
[pilje# (101 m). Prvata izgradena brana Sv. Andreja# (la~na, 29,5 m, 1938 g.) za proizvodstvo na elektri~na energija (Ni =
3,2MW) i denes e vo upotreba. Od
1952 do 1972 g. se izgradeni 13 golemi brani sedum nasipni
(Mavrovo#, visoka 54 m, Globo~ica#, 82,5 m, Vodo~a#, 42 m,
Tikve{#, 104 m, Kalimanci#,
85 m, [pilje#, 101 m i Turija#,
77,5 m) i {est betonski (Lipkovo#, 29,5 m, Grad~e#, 29 m, Mladost#, 27 m, Prilep#, 35 m, Ratevska Reka#, 49 m i Gla`wa#,
71,5 m). Do 1972 g. se zavr{eni
u{te pet nasipni brani, od koi
najgolema e Streèvo# (76 m,
osobeno zna~ajna za Bitola i
okolinata). Poslednive 10 godi-
BRATSKI TRUD#
Tabela 1. Golemite brani vo Makedonija

Ime
Reka
Sv. Andreja
Mavrovo
Lipkovo
Grad~e
Mladost
Globo~ica
Vodo~a
Prilep
Tikve{
Kalimanci
[pilje
Ratevska
Turija
Gla`wa
Mantovo
Streèvo
Paqurci
Suvodol
Podles
Mavrovica
Ilovica
Kozjak
Lisi~e*
Lo{ana*
Treska
Mavrovska
Lipkovska
Ko~anska
Otovica
Crn Drim
Vodo~a
Oreove~ka
Crna Reka
Bregalnica
Crn Drim
Ratevska
Turija
Lipkovska
Lakavica
[emnica
Luda Mara
Suvodolska
Vodnik
Mavrovica
Ilovi~ka
Treska
Topolka
Lo{ana
Godina
na izgradba
1938
1952
1958
1959
1962
1965
1965
1966
1968
1969
1969
1972
1972
1972
1975
1982
1982
1982
1985
1982
1999
2003
(2006)
(2006)
Tip
m
L
Z
L
L
L
K-Z
K-Z
P-L
K-Z
K-Z
K-Z
L
K-Z
L
K-Z
K-Z
Z
Z
L
Z
K-Z
K-Z
Z
K-N
H
m
29,5
54,0
29,5
29,0
27,0
82,5
44,0
35,0
104,0
85,0
101,0
49,0
77,5
71,5
37,5
76,0
21,1
33,9
18,0
24,0
27,8
114,0
66,0
41,0
Hk
m
38,0
62,0
40,0
43,0
34,0
90,0
48,7
38,5
113,5
92,0
112,0
53,0
93,0
80,0
49,0
84,6
21,5
38,3
22,5
29,0
29,8
126,0
76,9
45,2
L
m3
64,0
210,0
203,0
150,0
73,0
196,0
185,0
408,5
338,0
240,0
330,0
194,0
417,3
344,0
138,0
632,0
310,0
941,0
92,0
360,0
274,0
300,0
579,6
165,0
VB
m3103
3000
777000
13000
12000
2560
998000
316800
25500
272200
1389000
2699000
21700
1978000
168000
261000
4300000
185000
1740000
6660
400000
131000
3340000
3295000
260000
VR
3550
357000
2250
2400
8000
58000
27600
6000
475000
127000
520000
10500
48000
22000
47500
112000
2900
7880
310
2800
500
550000
23000
1080
Namena
HE
HE, NA
NA, V
V, NA
NA
HE
NA, V
NA
NA, HE
NA, HE
HE
V, NA
NA, V, HE
NA, HE
NA, V
NA, V, HE
NA
R, V
NA, V
V, NA
V, NA
R, HE, V
V, NA
V
Klu~: H viso~ina nad terenot; Hk konstruktivna viso~ina; L dolìna na branata vo krunata; VB volumen na branata; VR vkupen volumen na
akumulacijata; Z zemjena brana; K-Z kamenozemjena ; K-N kamenonasipna brana; L la~na brana; P-L pove}ela~na brana; V vodosnabduvawe;
NA navodnuvawe; HE hidroenergija; R retenzija; * vo izgradba
ni izgradbata na branite e povtorno intenzivirana, pa e izgradena Kozjak# (2003), a vo zavr{na faza se zemjenata brana Lisi~e# (66 m) i kamenonasipnata
Lo{ana# (41 m, prva so ekran od
geosintetika). Zapo~nata e gradbata na Sv. Petka#, na rekata
Treska, a vo plan se desetina drugi brani.
Q. T.
BRANKOVI], Vuk (? 6. X 1398)
blagorodnik, potisnat od Volka{ina, se povlekol od Ohrid na
ba{tinskite posedi vo Kosovo (po
1365). Pomagan od testot, knezot
Lazar gi osvoil Skopje i severniot del na oblasta (najdocna vo
1376/1377) i gi vladeel do osmanliskoto osvojuvawe (1391/1392).
U~estvuval vo bitkata na Kosovo
(1389). Vo narodnoto tvore{tvo e
pretstaven kako predavnik {to e
istoriski neto~no. Po bitkata
stanal osmanski vazal, no poradi
sorabotkata so Ungarcite bil proteran (po 1396 g.).
LIT.: M. Stevanovi, Vuk Brankovi, Beograd, 2004.
B. Petr.
BRANNIK bugarska mladinska fa{isti~ka organizacija,

formirana od Bugarskoto sobranie vo dekemvri 1940 g. Bila formirana po ugled i kopija na germanskata Hitler jugend (Hitlerovata mladina). Vo Makedonija e
organizirana vo esenta na 1941 g.
^lenovite bile privilegirani

kako vo u~ili{tata taka i vo javniot ìvot. Celta bila od sekoj
mladinec da se napravi eksponent
na fa{izmot i da go mrazi sekoj
{to ne e Bugarin ili Germanec.
Organizacijata ja rakovodele glaven rakovoditel i Glaven {tab.
Organizaciono bila podelena na
oblasti, na druìni i na ~eti i
jadra. Policijata gi koristela za
pribirawe informacii za u~enicite i mladincite pripadnici na
NOD vo Makedonija. Se rasformirala vo septemvri 1944 g.
(Anostraca, Notostraca, Spinicaudata, Haplopoda, Ctenopoda, Anomopoda) vo Makedonija,

vo: Fauna na Makedonija 5, Zav. izvestaj.
Mac. Mus. Sci. Nat., Skopje, 1998, 355.
Sv. P. V. Sid.
BRATSKI TRUD# (Moskva,

18591861) literaturno periodi~no glasilo, organ na kniòvna druìna na bugarski i makedonski studenti vo Rusija (Quben Karavelov, Marin Drinov,
Ne{o Bon~ev, V. Popovi~, Rajko
LIT.: \or|i Malkovski, Bugarskata fa{isti~ka organizacija Branik vo Makedonija 19411944 godina, Skopje, 1992.
\. Malk.
BRANHIOPODI (Branchiopoda) potklasa na arhai~ni, primitivni, rakoobrazni organizmi ili àbronogi, ìteli na
kopnenite stoe~ki vodi. Grupirani se vo ~etiri reda, site prisutni i kaj nas: vilinski rak~iwa (Anostraca), polnoglav~esti
rak~iwa (Notostraca), {kolkesti
rak~iwa (Conchostraca) i kladoceri (Cladocera).
LIT.: S. Petkovski, Anostraca, Notostraca and
Cladocera, vo: B. Sket et al., Bogatstvo in raziskanost jugoslovanske favne: nizji nevretencarji
(Metazoa, Invertebrata, ex. Insecta), Plenarni referat na 2. Kongresu biosistematikov Jugoslavije,
Biol. vestn.#, 39 (1, 2), Ljubljana, 1991, 3752;
S. Petkovski, Fauna na Branchiopoda
Bratski trud# - bugarsko-makedonsko sp. (Moskva, 1859-1861)
205
BRATSTVO#
@inzifov i Konstantin Miladinov). Od peroto na Rajko @inzifov vo poslednata kni{ka e

objaven prilogot Dva zbora kon
~itatelite# so programska namera da se spasi narodot od te{koto ropstvo i da zableskoti
sonce nad porobenata zemja#. Na
stranicite na ova spisanie e objavena statijata na Konstantin
Miladinov za Ohridskata arhiepiskopija, kako i raskazot na
Rajko @inzifov Pro{edba#.
Spisanieto deklarira zalo`bi
za postojana qubov kon rodnoto,
kon svoeto.
G. T.
BRATSTVO (Debarca i Meglen Voden, 1 dekemvri 1943 1.
IV 1944) vesnik, organ na Prvata makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada.
Neposredno po formiraweto,
bila formirana specijalna Komisija za agitacija i propaganda,
koja pokrenala i izdavawe vesnik. Spored nacionalniot sostav
na brigadata, izleguval na makedonski i na srpski jazik, na 1216
stranici golem format, a bil
umnoùvan na ciklostil vo
150200 primeroci. Objaveni se
vkupno ~etiri broja (posledniot
trobroj 24). Prviot broj e objaven vo Debarca, a trobrojot vo
reonot na MeglenVoden. Sodrì razni statii i napisi, reportaì od borbite na brigadata i
sekojdnevniot ìvot na borcite,
naredbi na [tabot, rubriki za
mladinata, padnatite borci i sl.
Vo prviot broj politi~kiot komesar na brigadata Mita Miqkovi} dava pregled na dotoga{niot
borben pat na brigadata. Tekstovite se ilustrirani od Branko
[otra.
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 135.
S. Ml.
BRATSTVO (Tetovo, 1723. VIII 1942) vesnik, organ na Okru`niot komitet na KPJ, na makedonski jazik. Go ureduval Krste
Crvenkovski, a bil rasturan i vo
Gostivar, Ki~evo i Debar. Objaveni se dva broja, umnoèni na
okru`nata partiska tehnika. Vo
uvodniot napis, me|u drugoto, se
veli deka vesnikot treba da e
rasklinka celokupnata la`na
fa{isti~ka propaganda i da mu
se na narodo kaì pravinata za
poloènieto vo sveto i za borbata na porobenite. Na{ata novina
treba da stani glasilo na vistinata i borben povik.
206
Spomen-ku}ata na bra}ata Miladinovci vo Struga
Bratstvo#, organ na OK na KPJ (Tetovo, 1942)
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 118.
S. Ml.
BRATSTVO#, AD Ohrid zanaet~isko pretprijatie osnovano

vo 1949 g. pod naziv Marko Nestoroski#, a negova osnovna dejnost bila vr{eweto lamarinarski uslugi. Vo 1952 g. so re{enie
na Narodniot odbor na Op{tinata Ohrid pretprijatieto e registrirano pod naziv: Dràvno industrisko zanaet~isko pretprijatie Ohrid. Od krajot na 1954 g.
po~nuva da raboti pod novo ime:
Industrija za metalni proizvodi
Bratstvo# Ohrid. Osnovni dejnosti bile: proizvodstvo na metalen mebel, aluminiumski i hromiran pribor za jadewe i razni
delovi i alati. Od 1974 g. zapo~nuva so proizvodstvo na pribori
za jadewe, sadovi za doma}instvo
i ugostitelstvo i oprema za: bolnici, restorani, prehranbenata
industrija i za armijata, od ~elik
koj ne `r|osuva. Brojot na vrabotenite varira i se dviì: 1963
332, 1989 620, 1994 510, 2003
210.
Sl. A.
BRA]A MILADINOVI, ISELENI^KA ORGANIZACIJA
(Los Anxeles, Kalifornija,
SAD, 27 I 1935) organizacija na
makedonski doselenici, prete`no od Gostivarsko, Tetovsko i od
drugi krai{ta od zapadniot del
na Makedonija. Bila edna od poaktivnite organizacii, aktivna
i deneska vo Los Anxeles.
Sl. N.-K.
BRA]A MILADINOVCI#
STRUGA (1962) spomen-ku}a so
postojana postavka za ìvotot i
deloto na bra}ata Dimitrija i
Konstantin Miladinovi (v).
Bila otvorena po povod 100-godi{ninata od nivnata smrt. Vo

edna soba e uredena izlo`ba na
originali i supstituti (fotografii, dokumenti i trodimenzionalni predmeti), knigi i statii za nivniot ìvot i delo. Vo
izlo`bata posebno e potencirana nivnata prosvetitelska i
sobira~kata dejnost na makedonskoto narodno tvore{tvo (Zbornikot na narodni umotvorbi),
kako i poetskite tvorbi na Konstantin, osobeno elegijata Tga
za jug#, edna od najzna~ajnite
makedonski literaturni tvorbi
K. Bog.
od XIX v.
BRA^ naroden ì~en instrument od tri udvoeni ìci, prvenstveno namenet za orkestarsko
muzicirawe, pri {to bra~ot ima
pridru`ni~ka uloga. Se sviri so
udirawe na ìcite so perce. So
svojot prili~no jak i prodoren
zvuk, ima primena kaj ~algiskite
sostavi, vo uloga na pridru`nik
na glavnata melodija.
Skopje, 1986, 43.
\. M. \.
Bra{nar, tvrdokrilen insekt
BRA[NARI (Tenebrionidae)
tvrdokrilni insekti. Imaat silno hitinizirano golo ili vlaknesto telo; nozete im se dolgi
ili kratki, no silni. Se hranat,
glavno, so gabi, so gnili rastitelni materii i so listovi. Imeto go dobile spored na~inot na
ishranata na larvite. Se sre}avaat vo ~ove~ki ìveali{ta. Gi
ima i vo magacinite za bra{no i
za hrana, poradi {to se ozna~eni
kako {tetnici. Poznati se 15.000
vidovi, pove}eto kako ìteli na
BREGALNICA#
toplite podnebja, stepi i pustiwi. Vo Makedonija e ~est vidot

obi~en bra{nar (Tenebrio molitor
L.), poznat kako golem {tetnik.
Vozrasnite edinki se aktivni no}e, se zabeleùvaat koga letaat
na svetlina. Negovite brojni
larvi ìveat vo bra{no. Se upotrebuvaat kako hrana za organizmite vo terariumi i akvariumi.
bil osuden na sedum godini zatvor. Vo 1939 g. prestanal da ~lenuva vo KPJ. Aktivno se vklu~il vo

so 15.855 `. Vo B. postoi osumgoAl. St.
di{no u~ili{te.

V. T. K. M. Kr.
Panko
Todorov
Bra{narov
BRA[NAROV, Panko Todorov

(Veles, 9. VIII 1883 Goli Otok,
Hrvatska, 17. VI 1951) u~itel,
makedonski politi~ki aktivist,
u~esnik vo socijalisti~koto i vo
komunisti~koto dvièwe vo Makedonija, eden od organizatorite
na VMRO(Ob) vo Vardarskiot
del na Makedonija, delegat i prv
pretsedava~ na Prvoto zasedanie
na ASNOM. Osnovno u~ili{te
zavr{il vo Veles, a Pedago{ka
{kola vo Skopje (1901). U~itelstvuval vo pove}e gradovi vo Makedonija (19011912). Vo 1914 g.
zastanal na ~elo na novoformiranata Socijaldemokratska organizacija vo Veles. Od 1915 do 1919
g., kako regrutiran bugarski vojnik, u~estvuval vo borbite na Makedonskiot front. Na krajot na
1919 g. se vratil vo Veles i stanal
~len na SRPJ-komunisti. Ja prekinal u~itelskata dejnost i prodolìl da raboti kako vodeni~ar, bav~ovanxija i bakal so celosen politi~ki anga`man. U~estvuval vo rabotata na Vukovarskiot kongres na KPJ i na parlamentarnite izbori (1920), na Prvata zemska konferencija na KPJ
vo Viena (1922), kade {to vo tretata glava na donesenata Rezolucija se zboruva i za makedonskoto
pra{awe. Prisustvuval na Osnova~kata konferencija na legalnata NRPJ vo Belgrad i vo osnovaweto na mesnata organizacija na
NRPJ vo Veles (1923). U~estvuval
vo rabotata na Tretata zemska
konferencija na KPJ vo Belgrad
(1924), a na osnova~kiot kongres
na VMRO(Ob) vo Viena (1925) bil
izbran za ~len na nejziniot CK.
Poradi politi~kata aktivnost
Gorniot tek na rekata Bregalnica
NOB i oruènoto vostanie

(1941). Vo april 1944 g. zaminal
vo partizani kako delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. U~estvuval vo Proletnata ofanziva.
Na 2. VIII 1944 g. go otvoril Prvoto zasedanie na ASNOM, a potoa
bil izbran i za prv potpretsedatel na Prezidiumot. Na 11. XII
1950 g., pod obvinenie deka e za Rezolucijata na Informbiroto,
bil uapsen. Osuden bil na 24 meseci zatvor na Goli Otok, kade {to
bolen i razo~aran po~inal po samo desetina dena.
LIT.: Panko Bra{narov ìvot i delo
(18831951), T. Veles, 1991.
\. Malk.
BRA[NAROV, Hristo (Prilep,

27. XII 1918) ginekolog, aku{er,
u~esnik vo NOB. Med. f. vo Belgrad go zavr{il vo 1946 g. Rabotel vo Bitola i vo Skopje (1947),
kade {to specijaliziral ginekologija (1952) i bil direktor na
Srednoto medicinsko u~ili{te.
Primarius stanal vo 1966 g. Kako
ginekolog rabotel vo Strumica,
Prilep i Skopje (19711981), kade {to bil na~alnik na Dispanzerot za èni vo poliklinikata
Centar#.
P. B.
BRVENICA selo vo Tetovsko.
Se nao|a vo sredi{niot del na
Polo{kata Kotlina, na nadmorska viso~ina od okolu 436 m. So
regionalen pat e povrzano so Tetovo. Ima 2.918 `. od koi 2.834 se
Makedonci i 68 Srbi. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe ìtni i gradinarski kulturi i ovo{tarstvo, posebno so proizvodstvo
na jabolka. Toa e sedi{te na op{tina koja zafa}a povr{ina od
BREGALNICA reka, leva pritoka na Vardar. Izvira vo zapadnite padini na Male{evskite

Planini, pod vrvot êngino Kale, na viso~ina od 1.720 m, a vo
Vardar se sliva na viso~ina od
137 m. Vkupnata dolìna na re~niot tek iznesuva 225 km, ima vkupen pad od 1.583 m, so prose~en
pad od 7,04. Slivot zafa}a povr{ina od 4.307 km2. Od izvorot
do vlivot po dolìnata na svojot
tek r. Bregalnica prima 23 pogolemi i pomali pritoki ~ija dolìna e pogolema od 10 km. Dolinata na rekata ima kompoziten
karakter. Od izvorot do Male{evskata Kotlina ima planinski
karakter, a potoa do Razlove~kata Klisura te~e kako ramni~arska reka, od Razlove~ka Klisura
(19,1 km) navleguva vo Pijane~kata Kotlina, a od vlivot na O~ipalska Reka do vlezot vo Ko~anskata Kotlina te~e niz poznatata
Istibawska Klisura (39 km), potoa niz Ko~anskata Kotlina, a
kaj s. Krupi{te izgradila kratka
sateska, dodeka nizvodno od [tip
do vlivot vo r. Vardar dolinata
ima meandriski karakter. Srednogodi{niot protek kaj vodomernata stanica O~i Pale e 3,9
m3/sec, a kaj [tip e 12,21 m3/sec.
LIT.: Milovoj Ga{evski, Geografski
razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979; Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002.
Dr. V.
BREGALNICA# najgolem
hidromeliorativen sistem vo
RM, lociran vo Isto~na Makedonija, izgraden vo 60-tite godini.
Pokriva plodna povr{ina od
207
BREGALNI^KA
Vini~ko (21. V), pri {to Odredot bil razbien i pritoa zaginale narodniot heroj Van~o Prke,
Todor Arsov i Aleksandar Mitrev. Borcite \o{o Slamkov i
Mitko U{inski uspeale da go
probijat obra~ot, a zarobenite
borci Van~o Kitanov, Nikola
Nehtenin i Mitko Cekov podocna bile ubieni vo policiskite
ma~ewa.
LIT.: Quben Georgievski-Qupta, Studenti revolucioneri, II del, Skopje, 1973,
20-24; [tip i [tipsko vo narodnoosloboditelnata vojna 19411945, Prilozi od nau~niot sobir odràn na 17, 18 i 19
maj 1990 vo [tip, kniga 1-4, Skopje, 20002001.
S. Ml.
Branata na akumulacijata Kalimanci, del od hidromeliorativniot sistem Bregalnica#
28.000 ha, a glaven izvor e akumulacijata Kalimanci#, od koja vodata so zafatot Istibawa# se
svrtuva vo dva glavni kanala desen i lev, koi ja doveduvaat do Ko~ansko, [tipsko, Vini~ko i do
Ov~e Pole. Do visokite zoni desno od Bregalnica vodata se izdiga so 12 pumpni stanici. Vo periodot 19972002 sistemot be{e rehabilitiran so finansiska pomo{ od Holandija i Germanija.
Q. T.
BREGALNI^KA BITKA (30. VI

8. VII 1913) odlu~uva~ka bitka
vo Vtorata balkanska vojna. Protiv srpskata vojska Bugarija ja
angaìrala 4. armija (7. rilska
divizija, 9. tunxanska divizija, 3.
divizija i 2. trakiska divizija).
Srbija gi angaìrala 1. i 3. armija (175.000 vojnici, 62 artileriski baterii i 34 kowani~ki eskadroni). Bitkata zapo~nala
no}ta na 30 juni i zavr{ila na 31
juli 1913 g. So potpi{ano primirje zavr{ila Vtorata balkanska vojna. Srpskata vojska imala
16.200 zaginati i raneti, a bugarskata okolu 25.000 zaginati.
LIT.: A. Hristov, Istori~eski pregled
na vojnata na Blgari sreu vsi~ki
balkanski dràvi 1913 g., Sofi, 1924.
V. St.
BREGALNI^KA PRAVOSLAVNA EPARHIJA na MPC (1959)

formirana kako nasledni~ka na
Zletovsko-strumi~kata i e edna
od trite najstari eparhii vo Makedonskata pravoslavna crkva.
Pod imeto Zletovsko-strumi~ka
postoela i vo periodot na vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija vo liceto na Makedonskata pravoslavna crkva. Toga{,
pokraj sega{nite, eparhijata gi
opfa}ala i op{tinite: Strumica, Veles, Kavadarci, Negotino,
Valandovo, Dojran i Gevgelija,
koi podocna se priklu~eni kon
eparhiite: Povardarska i Stru208
mi~ka. Od 1980 g. se vikala [tipska eparhija, a devet godini potoa

(1989) Bregalni~ka eparhija. Prv
domoroden arhierej bil mitropolitot Zletovsko-strumi~ki Naum (19591977). Od 1977 do 1979 g.
administriral mitropolitot
Angelarij, a potoa episkopot Gorazd (19791986). Vo 1986 g. administriral mitropolitot Stefan, koj vo 1989 bil nejzin arhierej Mitropolit bregalni~ki i
ja rakovodel do izborot za Poglavar (10. X 1999) i potoa do krajot
na fevruari 2000 g. Od 1. III do 10.
XI 2000 g. administriral episkopot Dremvitski Jovan (koj podocna se odmetna od Makedonskata
pravoslavna crkva). Od 10. XI
2000 g. eparhiski arhierej e mitropolitot Agatangel, a od 1. X
2006 g. mitropolitot Ilarion.
Eparhijata ima okolu 150 crkvi i
30 manastiri, 250.000 ìteli, 100
sve{tenosluìteli i nad 20 monasi i monahiwi.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000; Jovan Bel~ovski, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva,
Skopje, 1990.
Rat. Gr.
BREGALNI^KI NARODNOOSLOBODITELEN ODRED GOCE

DELÊV (mesnost P~elarnik,
[tipsko, 19. V 1943 mesnost
Vr{i Dol, Vini~ko, 21. V 1943)
partizanska edinica na NOV i
POM. Po intenzivnite podgotovki za formirawe, Vera Aceva,
~len na PK na KPJ za Makedonija, go izvestila PK deka e opredeleno operativnoto rakovodstvo i zonata na dejstvuvaweto na
Odredot (8. V 1943). Na opredeleniot den (19. V) na zbornoto
mesto prvin izlegle 8 borci, koi
go pretstavuvale jadroto na Odredot. No popat, kon bazata na pl.
Pla~kovica, bile predadeni na
bugarskata policija i do{lo do
borba kaj mesnosta Vr{i Dol,
BREGALNI^KO-STRUMI^KI NARODNOOSLOBODITELEN KORPUS (3. X XII 1944)

voena edinica na NOV i POM.
Vo formaciskiot sostav vlegle
50. i 51. divizija so pridru`nite
edinici. Borbenite dejstva za osloboduvawe na teritorijata od
grani~nata linija kon Bugarija
do rekata Vardar i od rekata Bregalnica do rekata Strumica gi
zapo~nal na 15. X 1944 g. Gi oslobodil site mesta vo Bregalni~ko-strumi~kiot reon: Ko~ani (22.
X), [tip (8. XI), Strumica (5. XI)
i Valandovo (7. XI). Po osloboduvaweto na Strumica, 51. divizija
bila ispratena na grani~noto
trome|e za da go zatvori pravecot
od Grcija i Bugarija, a 50. divizija go prodolìla dejstvuvaweto
kon Skopje. Vo prvata polovina
na dekemvri 1944 g. e rasformiran, a borcite bile priklu~eni
kon drugite edinici na NOV i
POM.
LIT.: Mihailo Apostolski, Zavr{ne
operacije za osloboewe Makedonije, Beograd, 1953; Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodila~kom ratu jugoslovenskih naroda. VII. Borbe u Makedoniji, Beograd, 1954.
V. St.
BREZA (Betula L., fam. Betulaceae)

rodot opfa}a okolu 60 vida listopadni drvja i grmu{ki, rasprostraneti niz Severnata hemisfera. Vo na{ata zemja se sre-
Breza
BREJLSFORD
}ava samo eden vid (B. verrucosa L.)

so op{ta rasprostranetost po visokite planini. Drvo do 30 m visoko, so pravo steblo, bela kora,
svetla i razgraneta kruna i so
tenki, provisnati granki. Letorastite imaat bradavici (verruca). Listovite se rombi~ni vrz
dolga dr{ka. Ima sredno tvrdo,
svetlo drvo. So belata kora i provisnatite granki pretstavuva mnogu cenet dekorativen vid nare~en
u{te i kralica na parkovite#.
Al. And.
Risto
Brezjanin
BREZJANIN, Risto Trifunov

(s. Brezno, Tetovsko, 1907 Skopje, 1968) infektolog. Med. f. zavr{il vo Bukure{t, Romanija
(1934). Kako op{t lekar rabotel
vo Tetovo. Podocna doa|a vo
Skopje i od 1944 g. e lekar na Internoto oddelenie na Zemskata
bolnica. Go formiral Infektivnoto odd., koe podocna prerasnuva vo Infektivna klinika na
Med. f. vo Skopje. Vo 1948 g. dobil zvawe spec. infektolog, a vo
1958 primarius. Napi{al pove}e
u~ebnici za Srednoto medicinsko u~ili{te, kade {to predaval,
i okolu 70 truda za razni oblasti
na medicinata i zdravstvenata
kultura vo Makedonija, a vo rakopis ostavil Istorija na medicinata vo Makedonija.
Istoriskoto oddelenie na CK na
SKM (1954-1959) i me|uvremeno
diplomiral na Filozofskiot
fakultet vo Skopje Grupa istorija (juni 1955). Po priklu~uvaweto na Istoriskoto oddelenie
na CK na KPM kon Institutot
za nacionalna istorija (1960
1986), doktoriral na navedeniot
fakultet na temata Osloboditelnata vojna vo Makedonija 1943
godina# (1965). Avtor e na knigi,
zbornici so dokumenti, statii i
prilozi od nau~ni sobiri za periodot me|u dvete svetski vojni i
NOAVM.
BIBL.: Album na narodnite heroi na Makedonija, Skopje, 1956 (so koavtor); Istoriski arhiv na SKM, t. II: Statii od vesnicite i spisanijata od periodot na Narodnoosloboditelnata borba vo Makedonija
1941-1944, vtora kniga, (1944), Skopje 1958,
(so koredaktor); Dokumenti za mladinskoto dvièwe vo Makedonija 1941 1945,
Skopje, 1961, 1494 (so koredaktor); Dokumenti i materijali za osloboduvaweto
na Skopje, Skopje, 1968, 1-286 (so koredaktori); Dokumenti i materijali na PK
KPJ i CK KPM 19411944. Izvori za Osloboditelnata vojna i Revolucijata vo
Makedonija 19411945, tom I, kn. prva, vtora i treta, Skopje, 1968, 1969 i 1970 (izbor
i redakcija so sorabotnici); 90 dena na
Skopskata komunisti~ka op{tina, Dokumenti i materijali, Skopje, 1970, (izbor
i redakcija so sorabotnici); Osloboditelnata vojna vo Makedonija vo 1943 (na
teritorijata na SR Makedonija), Skopje,
1971, 1415; Izvori za osloboditelnata
vojna i revolucijata vo Makedonija (19411945), tom I, kn. {esta: Dokumenti za Pettiot oblasten komitet na KPM, septemvri 1943 juli 1944 godina, INI, Skopje,
1975; Komunisti~kata partija na Makedonija, INI, Skopje, 2003.
LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998, Skopje, 1998,
205207.
S. Ml.
LIT.: Acta Historica medicinae, pharmaciae,

veterinae#, Anno IX, 12, MCMLXIX, 295.
D. S.-B.
di (19701987). U~estvuva vo pove}e domeni na arhitektonskoto tvorewe proektirawe, edukacija, nau~noistraùva~ka rabota i publicistika. Negoviot arhitektonski
opus go so~inuvaat mnogubrojni
proekti i realizacii so {irok
programski dijapazon i razli~en
arhitektonski izraz. Privrzanik
e na modernata, a vo nekoi proekti
se inspirira i od tradicionalnata arhitektura. U~estvuval na pove}e anonimni arhitektonski konkursi na koi osvojuva vrvni nagradi. Proektiral i realiziral pove}e stanbeni objekti vo Skopje, Veles, Strumica, Sveti Nikole itn.
Negovi pozna~ajni realizacii se:
Komunalna banka vo Skopje (1955
1956); Rabotni~ki dom vo Skopje
(1958); sportskata sala vo sportskiot centar Crni~e# vo Skopje
(1959); Stokovna ku}a Skopje# vo
Skopje (1959); objekti na Jugobanka# vo Skopje (1960); zgradata na
Ambasadata na SFRJ vo Brazil
(1960); hotelot Popova [apka# na
Popova [apka (1964); Sobornata
crkva Sv. Kliment Ohridski# vo
Skopje (1970); stokovnata ku}a na
Merkur-import# vo Del~evo
(1972) i vo Probi{tip (1975); hotelite Neda# vo s. Gali~nik
(1976) i Slavija# na Popova [apka (1981); Spomen-dom na [umarica, Hrvatska (1980).
BIBL.: [kolski objekti 196873 vo Skopje, Skopje, 1975; M. Volkanov, Atrium ku}a
denes, Godi{en zbornik na Arhitektonsko-grade`niot fakultet, 11, Skopje, 1976,
5-20; Atrium kaj op{testvenite zgradi,
Zbornik 3, Arhitektonski fakultet,
Skopje, 1979, 19-30; Biblioteki: program,
funkcija, arhitektura, Skopje, 1984; Porta Simbol i funkcija, Zbornik 9-10, Arhitektonski fakultet, Skopje, 1986/7, 3136; Rekanska ku}a, Skopje, 1993.
LIT.: Deset nositeli na Nagradata Andreja Damjanov, Skopje, 1999; Ar{in, br.
1 Arhitektonski portreti 1: Slavko
Brezoski; K. Tomovski, Arhitekt Slavko Brezoski (1922), vo: Arhitekturata na
po~vata na Makedonija od sredinata na
XIX do krajot na HH vek#, Prilozi za istraùvaweto na istorijata na kulturata
na po~vata na Makedonija, 14, Skopje,
2006, 123-128.
Kr. T.
Slavko
Brezoski
Velimir
Brezovski
BREZOVSKI, Velimir (s. Gali~nik, Mavrovsko, 19. X 1924 6.

I 1986) prvoborec, istori~ar.
Bil u~esnik vo NOAVM (1941) i
~len na KPM (1944). Rabotel vo
BREZOSKI, Slavko (Gali~nik,

10. VI 1922) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet
pri Tehni~kata visoka {kola vo
Belgrad (1950). Rabotel vo proektantskata organizacija Proektant# (19501961), Pelagonija#
(19611963) i Makedonijaproekt#
(19631966); vo stranstvo: vo Brazil (19621963) i vo Libija
(19661969). Profesor e na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje
na Katedrata za arhitektonsko
proektirawe op{testveni zgra-
Henri Noel
Brejlsford
BREJLSFORD, Henri Noel (H.

N. Brailsford) (Mirfild, VB, 25.
XII 1873 London, 23. III 1958)
209
BREKLINKA
Naslovnata
stranica od
deloto na
Henri Noel
Brejlsford
viden britanski laburisti~ki novinar, publicist, pisatel, univ.

profesor i ekspert za Balkanot.
Po zavr{uvaweto na visokoto
obrazovanie vo Glazgov, izvesno
vreme predava na Kolexot na
Kralicata Margarita vo Glazgov, no ja napu{ta univerzitetskata kariera i stanuva novinar
i politi~ki komentator. Kako
dobrovolec vo Filhelenskata legija se bori vo Gr~ko-turskata
vojna (1897) {to mu dava motiv za
edinstveniot roman Metlata na
bogot na vojnata (1898). Od 1899 g.
doa|a vo London kako novinar na
v. Morning lider, stanuva vode~ki komentator na v. Dejli wus i
sorabotnik na Star i Nej{n.
Po Ilindenskoto vostanie, kako
sekretar na Pomo{niot komitet
na Balkanskiot komitet vo London, zastanuva na ~elo na petmese~nata angliska humanitarna
misija vo Bitolskiot vilaet vo
Makedonija (19031904). Vrz osnova na sobranite fakti i soznanija od terenot, pokraj izve{tajot vo v. Man~ester gardijan
(25. IV 1904), ja objavuva vo London i dokumentiranata obemna
publikacija Makedonija, nejzinite narodi i nejzinata idnina
(1906). Kako ekspert za Balkanot,
vklu~en e vo ~etvoricata ~lenovi na Istra`niot potkomitet na
Me|unarodnata komisija na Karnegievata fondacija za istraùvawe na pri~inite i posledicite
od Balkanskite vojni (19121913)
i avtor na trite (od sedumte) poglavja na publikuvaniot Izve{taj
na Karnegievata balkanska komisija (1914). U~estvuva i vo anketata na Redakcijata na vienskata
Balkanska federaci (19251929)
na evropskite intelektualci za
osuda na podelbata i sostojbite
vo Makedonija. Vo 1950 g. be{e
dvomese~en gostin na makedonskata Vlada i po vra}aweto ja zapozna angliskata i me|unarodnata javnost so vistinata za kulturno-nacionalniot razvitok na makedonskiot narod vo NRM vo ramkite na FNRJ.
BIBL.: Macedonia: its Races and their Future,
London, 1906; Report of the International Commission. To Inquire into the Causes and Conduct
210
of the Balkan Wars, 1914; Porane{nite balkanski vojni (19121913). Izve{taj na

Karnegievata balkanska komisija, Skopje, 2002.
LIT.: Jovan Pavlovski, Vreme minato,
vreme sega{no, Skopje, 2002, 311329;
Ivan Katarxiev, Henri Noel Brejlsford
i osloboditelnata borba na makedonskiot narod, predgovor vo kn.: H. N. Brejlsford, Makedonija. Nejzinite narodi i
nejzinata idnina, Skopje, 2002, 1143; Evropa za Makedonija. Istaknati evropski
intelektualci za makedonskoto nacionalno pra{awe (19251929). Izbor i redakcija d-r Orde Ivanoski, Skopje, 1991.
Bl. R.
so mazni listovi i letorasti, i

U. m. ssp. tortuosa Janjic, brdski, so
vlaknesti listovi i letorasti;
b) planinski brest (U. montana
With.) arealot mu se protega niz
cela Evropa i zapadna Azija. Vo
RM ima op{ta rasprostranetost
vo planinskiot region;
v) vez (U. effusa Wild.) arealot mu
e vo sredna, isto~na i vo jugoisto~na Evropa, pa s# do Kavkaz. Vo
RM e redok, na aluvijalni tereni.
Cvetovite i plodovite mu se na
ne`ni dr{ki, a krilcata so reAl. And.
si~ki.
BRESTOBURLATICA (s. Vini~ani, Vele{ko) nekropola na
2 km severoisto~no od seloto. Lokalitetot e prese~en so magistralniot pat i so èlezni~kata
linija Skopje Gevgelija, smesten
kon utokata na Bregalnica vo Vardar. Vo 1955 g. bila prekopana nekropolata, pri {to bila najdena i
fragmentirana fibula so maska
od docniot VI raniot VII v. {to
se atribuira na Slovenite t.e. Antite. Arheolo{ki intervencii se
vr{eni vo 1956 g. pri {to se otkrieni grobovi na redovi, a nakitot (glavno obetki i prsteni) se
datira vo IXX v. i po{iroko.
LIT.: M. ]orovi}-Qubinkovi}, Vini~ani, Zbornik posveten na Bo{ko Babi},
Prilep, 1986, 133137.
El. M.
Breklinka
BREKLINKA (Sorbus torminalis

L., fam. Rosaceae) drvo do 25 m
visoko, so areal vo Sredna i vo
Ju`na Evropa, no i vo Severna
Afrika. Vo RM se pojavuva kako
edine~na ili grupna primesa vo
daboviot region. Listovite se
prosti, dlaboko vreàni. Cvetovite se beli, sobrani vo {titesti socvetija, a plodovite se mali
(15 mm), kru{kovidni, so òltokafeava boja.
Al. And.
BREST (rod Ulmus L., fam. Ulmaceae) rod so okolu 20 vida, zastapeni
vo umereniot pojas na Severnata
hemisfera. Visoki drvja so jajcevidni i asimetri~ni listovi so nazaben rab, so koso prese~ena osnova
i so kratka dr{ka. Cvetaat rano
pred prolistuvaweto, a plodovite
se spleskani, krilesti orev~iwa,
koi zreat mnogu rano (april). Imaat kvalitetno drvo, no masovno
stradaat i se su{at od napadot na
gabata Graphium ulmi (holandska bolest). Kaj nas se sre}avaat:
a) polski brest (U. minor Mill.)
rasprostranet niz sredna, ju`na i
isto~na Evropa, na istok do sredna Azija. Vo RM ima op{ta rasprostranetost, a se pojavuva so
dva podvida: U. m. ssp. minor Janjic
od nizinite i krajre~nite {umi,
BREFALKA ornamentirano
par~e tkaenina, sostaven del na
nevestinskata nosija. Se nosela
prika~ena za nevestinskata skutina, na kolkovite i toa po nekolku na broj. Podocna ovie ornamentirani tkaenini, koi ènite samite gi izrabotuvale, bile
zameneti so industriski {areni
{amii.
J. R.-P.
BRIGADA GOCE DELÊV#
v. Narodnoosloboditelna brigada Goce Del~ev#.
BRIGI indoevropska populacija, koja vo II i I milenium od
st.e. go naseluva balkanskiot
prostor, od pl. Pangaj (isto~no
od r. Aksios) do centralniot, jugoisto~niot i ju`niot del od dene{niot albanski prostor, Epir,
Ohridskiot region i Pelagonija.
Tie se sodràt vo etnogenezata
na anti~kite Makedonci i na Pajoncite. Brigite gi smetaat za
najstar narod na svetot (Herodot), za izumiteli na ve{tini
(obrabotka na metali, kovewe pari, izum na trkaloto, muzikata na
Marsijas). Migriraat vo Mala
Azija (se sre}avaat pod imeto
Frigi), pred i po Trojanskata
vojna. Na Balkanot, kako golema
populacija, is~eznuvaat vo po~.
na èleznoto vreme II, no nivniot
jazik i onomastika, kako i ele-
BROD
mentite na materijalnata kultura, ostanuvaat vo kulturata na anti~kite Makedonci.

LIT.: Homer, Ilijada. Prepev M. D. Petru{evski, Skopje, 1982; E. Petrova, Brigi, Skopje, 1996.
A. [uk.
BRIONSKA DEKLARACIJA
(1991) deklaracija za mirno re{avawe na jugoslovenskata kriza.
Zaedni~ka deklaracija od sostanokot (7. VII 1991) na ~lenovite
na Pretsedatelstvoto, pretsedatelot na Sojuzniot izvr{en sovet, ministrite za nadvore{ni
raboti i odbrana na SFR Jugoslavija i dràvni rakovoditeli od
Slovenija i od Hrvatska so pretstavnicite na EU (ministrite za
nadvore{ni raboti na Holandija,
na Luksemburg i na Portugalija).
Dogovoren e prekin na vooruènite sudiri (na JNA so edinicite na teritorijalna odbrana na
Slovenija) i itni pregovori. Za
site aspekti na krizata da se pregovara bez nikakvi preduslovi,
vrz osnova na zavr{niot dokument od Helsinki i na Pariskata
povelba za nova Evropa (~ovekovite prava, pravoto na narodite
na samoopredeluvawe vo soglasnost so Povelbata na OON i normite na me|unarodnoto pravo, kako i tie {to se odnesuvaat na teritorijalniot integritet na dràvite). Site strani se soglasile deka za mirno re{avawe na
krizata, dosledno treba da se po~ituvaat principite: edinstveno
narodite na Jugoslavija moàt da
odlu~uvaat za svojata idnina, spored toa i za dràvnata zaednica;
situacijata vo Jugoslavija nalaga
vnimatelno nadgleduvawe i pregovori pome|u site strani; pregovorite da zapo~nat vedna{, najdocna do 1. VIII 1991 godina. Dogovoreni se modalitetite za podgotvuvawe na pregovorite i Misijata na me|unarodnite nabquduva~i; nejziniot mandat i nadle`nostite bile utvrdeni so posebni
dokumenti Aneks I i Aneks II.
LIT.: Me|unarodna politika, 996&7, Beo-
grad, 1991; Balkanski ugovorni odnosi, III,

Beograd, 1999.
M. Min.
BRISALKA pamu~na tkaenina, {amija.

J. R.-P.
BRITANSKA VOENA INTERVENCIJA VO GRCIJA (XII
1944) antikomunisti~ka voena
intervencija na britanskata
Vlada. Na 18. X 1944 g. vo oslobodena Atina pristignala gr~kata
koaliciona Vlada na ~elo so premierot Papandreu. Pred krajot
na mesecot kulminirala krizata
vo Vladata. Na 1 dekemvri ministrite na EAM podnele ostavka i
go povikale narodot na masovni
demonstracii, koi i pokraj zabranata zapo~nale na 3. XII 1944 g.

vo Atina. Na 4. XII rezervnite
edinici na ELAS po~nale napadi na policiskite stanici vo
Atina. Na 5. XII britanskiot premier Vinston êr~il so telegrama mu naredil na britanskiot general Skobi bezuslovno da go
spre~i prezemaweto na Atina od
komunistite. Na 6. XII 1944 britanskite sili (60.000) gi zapo~nale voenite dejstva protiv ELAS
i ja obezbedile vlasta na gr~kata
monarhisti~ka Vlada.
LIT.: Risto Kirjazovski, Odnosot na golemite sili od antihitlerovskata koalicija sprema Grcija vo tekot na Vtorata svetska vojna i problemot na obedinuvaweto na Makedonija, ASNOM. Pedeset godini makedonska dràva 19441994,
Skopje, 1995; Spiridon Blagoev, Nekoi
aspekti od me{aweto na Soedinetite
Amerikanski Dràvi i Velika Britanija vo vnatre{nite raboti na Grcija
19431945, Glasnik na INI, XXIX/1985;
Liljana Panovska, Krajot na edna iluzija. Gra|anskata vojna vo Grcija i Makedoncite 19461949, Skopje, 2003.
T. ^.
BRITANSKO-MAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI. Po~etok
na politi~kite odnosi e prvata
britanska misija na ovoj prostor
generalen konzulat vo Solun
(1715). Sleduvaat vicekonzulati
vo Serez (1934), Bitola (1851), Kavala (1857) i Skopje (1883). Britanija u~estvuva vo razvrskata na
Isto~nata kriza (18751878). Sloganot na makedonskata osloboditelna borba Makedonija na Makedoncite# prv pat e upotreben
vo pismo do dru{tvoto Bajron#
od britanskiot premier Vilijam
Gledston na 19. I 1897 g. Oficijalna britanska pozicija na Pariskata konferencija (1919) e
priznavawe na teritorijalnata
podelba na Makedonija. Vo Vtorata svetska vojna kaj G[ na NOV
i POM se akreditirani nekolku
britanski voeni misii (19431945).
Pretstavnik na britanskata voena misija drì govor na Prvoto i
na Vtoroto zasedanie na ASNOM kako de facto priznavawe na
novosozdadenata makedonska dràva. Vo juni 1945 g. e otvoren
konzulat vo Skopje {to raboti
do 1957 g. Velika Britanija ja
priznava RM na 8. IV 1993 g. Oficijalni diplomatski odnosi me|u
Kralstvoto Velika Britanija i
Severna Irska i RM se vospostavuvaat na 16. XII 1993 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador
na Obedinetoto Kralstvo vo RM
e Toni Milson (Tony Millson). Prv
vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo Obedinetoto
Kralstvo e Risto Nikovski.
IZV.: Britanski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, t. 1, 1797&
1839, t. 2, 1840&1847, t. 3, 1848&1856, t. 4,
1857&1885, t. 5, 1886&1900, Skopje, 1968,

1977, 1982, 2003, 2005.
LIT.: Viktor Gaber, Za makedonskata
T. Petr.
BRKI], Svetozar (Obrovac na

Zrmawa, Hrvatska, 1916 Belgrad, 1993) istaknat srpski poznava~ na amerikanskata literatura i nejzin projaven preveduva~,
komentator i afirmator na srpski jazik; kriti~ar, eseist i literaturen istori~ar. Se zanimaval
i so makedonskata literatura, vo
tekot na svojot prestoj vo Skopje
kako profesor po angliska i amerikanska literatura na Filolo{kiot fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, za
{to najilustrativno govori negovata kniga Makedonski temi i
drugi esei# (Skopje, 1989). Studiral vo Belgrad i Bristol. Diplomiral na Belgradskiot univerzitet (1939). Predaval angliska i
amerikanska literatura na univerzitetite vo Novi Sad, vo Belgrad i vo Skopje.
DELA: Isku{enie na svetlinata, pesni,
1971; Svetol ulov, esei, 1972; A nad zarodokot - taban, raskazi, 1974; Antologija
na sovremenata angliska poezija, 1957 i
1975 (zaedno so Miodrag Pavlovi}). G. T.
BRNOBI], Josip (Hum, Istra,

Hrvatska, 5. XI 1894 s. Brnobi}i, Rieka, 1984) dirigent, kompozitor, muzi~ki pedagog i muzi~ki recenzent. Zavr{uva (1924)
Konzervatorium vo Qubqana (J.
Ravnik, pijano; K. Jeraj, violina;
J. Mihel, kompozicija i dirigirawe). @ivee vo Skopje (1930
1938), kade {to raboti kako dirigent na Gradskiot me{an hor
Mokrawac# (19301936) i na
Gradskiot me{an hor Vardar#
(19301938). Bil direktor na Muzi~koto u~ili{te Mokrawac#
(19361938), kako i profesor po
pijano (1936 1938). Avtor e na
Himnata na Gradskiot hor Vardar#, a potoa i na nekolku horski,
vokalno-instrumentalni i instrumentalni dela, kako i na scenskoto delo Pingvini. Vo javnite
glasila (Vardar#, Skopski
glasnik#, Ju`ni pregled# i
Zvuk#) objavil pove}e muzi~ki
recenzii.
J. T.
BROD GNEOTINO nao|ali{te na jaglen. Prostorno, nao|ali{teto Brod Gneotino se nao|a
ju`no od nao|ali{teto Suvodol.
Produktivnata jaglenosna formacija gi zafa}a najvisokite delovi na bazalnata formacija. Vo
isto~niot raben del, kade {to isklinuvaat jaglenovite sloevi,
formacijata e podelena na osum
poedine~ni sloevi so promenliva mo}nost od 0,2 do 7,5 m, dodeka
kon zapad se interferiraat vo
eden jaglenov sloj so maksimalna
211
BRODALIJATA
debelina od 15,8 m. Prose~nite

vrednosti na kvalitativnite parametri na jaglenot ukaùvaat
deka stanuva zbor za skoro identi~na jaglenova supstancija so
nao|ali{teto Suvodol. Vkupnite
geolo{ki rezervi na nao|ali{teto Brod Gneotino iznesuvaat
94 h 106 toni, rasporedeni po oddelni kategorii.
LIT.: P. Lazarov i T. Serafimovski, Nao|ali{ta i pojavi na energetski surovini vo Republika Makedonija, Posebno izdanie br. 6, RGF, [tip, 1997.
T. Ser.
BRODALIJATA \OR\I v.
Radev, Georgi.
BRODSKA KLISURA klisura
vo dolinata na Treska. Se protega me|u s. Preglovo vo Ki~evskata Kotlina i Makedonski Brod
vo dolìna od 7,5 km. Klisurata e
vse~ena me|u planinite Pesjak od
sever i Bu{eva Planina od jug, vo
paleozojski {krilci. Dvete dolinski strani se dosta strmni.
Brodskata Klisura nudi optimalni uslovi za izgradba na brana i ve{ta~ka akumulacija. T. And.
Josif
Brodski
BRODSKI, Josif (Leningrad,

24. V 1940 Wujork, 28. I 1996)
ruski poet, nobelovec. So poezija
i prevod se zanimava od 1963. Istata godina bil obvinet za parazitizam#, a negovite stihovi bile
opi{ani kako me{avina od dekadencija, pesimizam, modernizam i
~isto drdorewe#. Poradi toa
bil osuden na pet godini progonstvo i prinudna rabota, pa po edna godina bil pomiluvan. Toga{
vo pove}e zemji se pojavile prevodi od negovite pesni, a na ruski
jazik vo Wujork izlegla knigata
Pesni i poemi (1965). Potoa izleguva i Stanica vo pustinata
(1970). Vo 1976 vo Amerika ja objavil knigata Vid govor. Vo 1987
dobil Nobelova nagrada, a vo
1991 g. Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Kraj na prekrasnata epoha, 1977;
Uranija, 1987 i dr. Najpoznata eseisti~ka
kniga mu e Pomalku od edno, 1986.
LIT.: A. Popovski, ôvek koj nema da se
vrati na mestoto na poniùvaweto,
Poezija#, SVP, Struga, 1991.
P. Gil.
BROZOVI], Dalibor (Brozovi},

Dalibor) (Saraevo, 28. VIII 1927
212
Dalibor
Brozovi}
Zagreb, 19. VI 2009) hrvatski

lingvist, slavist, kroatist, ~len
na HAZU, od 1986 ~len i na MANU nadvor od rabotniot sostav.
Negovata bibliografija broi
nad iljada pozicii, me|u koi i
knigi. Vo centarot na negoviot
interes e fonolo{kata problematika na slovenskite jazici na
standardno i na dijalektno nivo i
sociolingvisti~kata karakteristika i statusot na slovenskite standardni jazici. Vo negovite
trudovi vidno mesto zazema makedonskata problematika. Vo statijata Das Grundgesetz der makedonischen Prosodie (Wiener slavistisches Jahrbuch#, 21, 1975) prv pat ja
formulira deneska op{toprifatenata teza deka vo makedonskata
prozodija treba da se brojat mori,
a ne samo slogovi. Avtor e i na
statijata Makedonski jezik vo Hrvatskata enciklopedija.
LIT.: Radovi, Razdio filolo{kih znanosti
(26), Zadar 1987; Dalibor Brozovi}, Slavisti~ki komitet Hrvatskoga filolo{kog dru{tva,
Zagreb- Zadar 2002.
BIBL.: Rje~nik jezika ili jezik rje~nika (Zagreb, 1969), Standardni jezik (Zagreb 1970),
Fonologija hrvatskoga knjièvnog jezika (Zagreb, 1991).
Z. T.
BROKERSKITE DRU[TVA VO
akcionerski dru{tva koi gi izvr{uvaat aktivnostite vo vrska
so trguvaweto so hartii od vrednost na makedonskiot pazar na
hartii od vrednost. Vsu{nost,
tie gi realiziraat nalozite od
nivnite klienti za kupuvawe i
prodavawe na HV, no moàt da realiziraat i sopstveni nalozi.
Isto taka, brokerskite dru{tva
moàt da vr{at uslugi vo vrska
so emisija na novi HV, potoa uslugi na investiciono sovetuvawe
i uslugi vo vrska so prezemawa na
akcionerski dru{tva. Vo eden
period (1997-2000) samo brokerskite dru{tva moèa da bidat
~lenki na berzata i da trguvaat
na istata, no so podocne`nite zakonski promeni se ovozmoì bankite direktno da u~estvuvaat na
berzanskiot pazar, bez prethodno
da imaat osnovano posebno brokersko dru{tvo. So zgolemuvaweto na obemot na trguvaweto na
berzanskiot pazar za HV, se zgolemi i brojot na brokerskite

dru{tva vo RM. Vo tekot na 2006
g., na berzanskiot pazar na HV
u~estvuvaa 11 samostojni brokerski dru{tva i {est banki.
U~esnici na berzanskiot pazar
vo Republika Makedonija
U~esnici na berzanskiot pazar
U~estvo vo prometot vo 2006 g.
(vo %)
Banki
Komercijalna banka AD Skopje 24,95
Uni banka AD Skopje
12,96
TTK banka AD Skopje
5,85
Stopanska banka AD Skopje
5,15
Ohridska banka AD Ohrid
1,73
Sileks banka AD Skopje
0,54
Brokerski dru{tva
Tutunskabroker AD Skopje
Invest broker AD Skopje
Fer{ped broker AD Skopje
Mak broker AD Skopje
Euro broker AD Skopje
Inovo broker AD Skopje
Ilirika investments AD Skopje
Bitola broker AD Skopje
Bro Dil AD Skopje
Po{tel broker AD Skopje
Alta vista AD Skopje
9,88
7,62
6,75
6,29
3,80
3,65
3,06
2,81
2,53
1,24
1,20
IZV.: Godi{en bilten na Makedonskata

berza za hartii od vrednost 2006,
//www.mse.org.mk//.
LIT.: Zakon za hartii od vrednost,
Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 95, 2005.; Komisija za hartii od
vrednost na Republika Makedonija, (2007),
Izve{taj za rabotata na Komisijata za
hartii od vrednost vo 2006 godina; Godi{en bilten na Makedonskata berza za
hartii
od
vrednost
2006,
//www.mse.org.mk//.
T. F.
Julijan
Vladimirovi~
Bromlej
BROMLEJ, Julijan Vladimirovi~ (Moskva, 21. II 1921 Moskva,

4. VI 1990) etnograf, ~len na
MANU nadvor od rabotniot sostav (od 23. XI 1981).
S. Ml.
BRUTO
Kerami~ki sadovi od bronzeno vreme

(Gradi{te, s. Pelince)
BRONZENOTO VREME VO MAKEDONIJA period {to go opfa}a glavno II milenium pr.n.e.

Se javuva kako svoevidna etnokulturna stabilizacija po najmladite indoevropski prodori
na ovoj del od Balkanot, koi{to
predizvikale prodolèno traewe na prethodniot period na bakarnoto vreme (eneolit) do poslednite vekovi na III milenium
pr. n.e. Ranoto bronzeno vreme go
opfa}a krajot na III i prvite vekovi na II milenium pr.n.e. Ostvaruva kulturni i hronolo{ki relacii so kulturata od ranoto
bronzeno vreme po dolinata na
rekata Morava (Bubaw Hum III),
na sever, i so srednoheladskata
kultura vo Tesalija, na jug. Najzna~ajni otkritija od ovaa faza
se onie na lokalitetot Gradi{te
Pelince, kaj Kumanovo (na sever), i osobeno naselbite vo ramkite na lokalnata Pelagoniska
ili t.n. Armenohori grupa (na
jug). Lokalitetot Gradi{te Pelince pretstavuva retka naselba
so svetili{te, dodeka lokalitetite vo Pelagoniskata grupa se
pove}eslojni naselbi-telovi, t.n.
tumbi, so kontinuiran ìvot u{te od vremeto na neolitot. Srednoto bronzeno vreme se karakterizira so prodolùvawe i so natamo{en razvoj na tradiciite od
prethodnata faza, s do prodorot
na mikenskite elementi i prifa}aweto na kulturnite vlijanija
od egejskiot jug, vo tekot na XIV
vek pr.n.e. Najzna~ajni naodi od
ovaa faza se otkrieni na lokalitetot Tumba Radobor kaj Bitola
(pove}eslojna naselba so bogat
arheolo{ki materijal, najmnogu
kerami~ki sadovi, naj~esto neupotrebuvani, vo izvorna polo`ba
vo nekolkute istraèni prostrani pe~ki za pe~ewe keramika).
Docnoto bronzeno vreme go opfa}a periodot od HIV do XII vek
pr.n.e., koga se vospostavuvaat neposredni kontakti so egejskiot
svet. Najsilen izraz na ovaa faza
e t.n. Povardarska ili Ulanci
grupa na docnoto bronzeno vreme.
Nao|ali{tata od ovaa grupa,
glavno nekropoli, se prostiraat
najmnogu po tekot na rekata Vardar, no i po nejzinite glavni pri-
toki (Crna Reka i Bregalnica)

Vardarski Rid, Ulanci, Vodovrati, Demir Kapija, Dolno Sowe,
Bezanija i dr. Osnovni belezi na
ovaa grupa se pogrebuvawata so
zgr~ena inhumacija, karakteristi~nite formi na monohromna
keramika, lokalnite mat-boeni
sadovi, kopiite na mikenskite
formi, kako i nekoi specifi~ni
formi na bronzen nakit kaj koi
se ~uvstvuva silno vlijanie od
egejskoto bronzeno vreme.
LIT.: M. Gara{anin, Centralno balkanski kompleks bronzanog doba, PJZ, IV, Sarajevo 1983; D. Mitrevski, Prehistory in Republic of Macedonia, Balcan Prehistory, Tessaloniki,
2003.
Dr. M.
BRSJACI (Berziti) naselenie

me|u Ohrid, Prilep, Veles i Ki~evo. Se povrzuvaat so srednovekovnoto slovensko pleme Verziti (Berziti) {to ja naselilo taa
teritorija. Ima mislewe deka
imeto bilo dadeno od Mijacite
kako pogrdno, izvedeno od zborot
brsti#, poradi kozjiot teren (B.
Koneski). Sli~no ime na oblast i
denes postoi vo Belorusija. Vo
izvorite e registrirana Brsja~kata buna vo Ohridsko i Demirhisarsko protiv osmanliskata
vlast (1881).
LIT.: B. Koneski, Makedonski mesta i
imiwa, Skopje, 1991.
B. Petr.
BRSJA^KATA BUNA (14. IX

1880 1881) buna protiv osmanliskata vlast vo Zapadna Makedonija, na teritorijata pome|u Ohrid, Bitola, Prilep i Ki~evo.
Imeto go dobila spored imenuvaweto na naselenieto Brsjaci.
Poradi ~estoto navleguvawe na
albanski ka~a~ki bandi, poddrùvani od osmanliskite vlasti, za
odbrana bile formirani ~eti.
Centarot na otporot se nao|al vo
Demir Hisar. Vo Kru{evo bile
odràni dva sostanoka na koi bilo odlu~eno: bunata da se pro{iri
vo cela Zapadna Makedonija; vo
site krai{ta da se formiraat vooruèni ~eti; vedna{ da se zapo~ne so sobirawe oru`je, municija i
pari; da se organizira odbrana na
selata i da se kaznuvaat neprijatelite i predavnicite. Bunata zapo~nala na Petkovden, so davawe
zakletva na u~esnicite vo crkvata
Sv. Ilija# vo s. Velmevci, pred
popot Jovan. Po izvr{enite podgotovki zapo~nale borbeni akcii,
osobeno vo Ki~evskiot reon. Proletta 1881 g. osmanliskite vlasti
prezele akcii za likvidirawe na
bunata. Vo Kru{evo i vo Ohrid
bile otkrieni organizirani tajni
grupi. Vo Prilepsko bila razbiena ~etata na bra}ata âkre. Po zadu{uvaweto na bunata, bile uapseni okolu 700 lu|e.
kniga vtora, Skopje, 1969.
V. St.
BRUTO DOMA[EN PROIZVOD (BDP) zbir na vrednosta

na site proizvedeni finalni
dobra i uslugi za opredelen vremenski period (godina, kvartal i
sl.). Se presmetuva so pomo{ na
tri metodi: proizvoden, rashoden
i prihoden. BDP po pazarni ceni
pretstavuva finalen proizvod na
proizvodnata aktivnost na rezidentnite proizvodni edinici i e
zbir na bruto dodadenata vrednost od pooddelnite institucionalni sektori ili pooddelnite
dejnosti, plus danokot na dodadena vrednost i carinite minus subvenciite na proizvodi {to ne se
raspredeleni po dejnosti (proizvoden metod). BDP se presmetuva
i kako zbir na finalnata upotreba na dobra i uslugi mereni po
nabavni ceni, namalen za vrednosta na uvozot na dobra i uslugi
(rashoden metod). BDP se presmetuva i kako zbir na primarnite
dohodi raspredeleni me|u rezidentnite proizvodni edinici
(prihoden metod). Sli~na makroekonomska golemina kako BDP e
indikatorot BNP, koj se dobiva
koga BDP }e se korigira za iznosot na t.n. neto dohod od imot vo
stranstvo. BDP se presmetuva po
tekovni i postojani ceni, kako
nominalen i realen, kako fakti~ki (aktuelen) i potencijalen,
vo apsoluten iznos i izrazen per
capita i sl. Koga od BDP }e se odzeme potro{eniot fiksen kapital (amortizacijata) se dobiva
neto doma{niot proizvod ili nacionalniot dohod na edna zemja.
BDP dava globalna pretstava za
ekonomskata aktivnost, za dostignatiot stepen na ekonomskata
razvienost, za mo`nostite za
potro{uva~ka i investicii na
odredena zemja vo opredelen vremenski period. Vo komparativnite prou~uvawa naj~esto se koristat podatoci za BDP per capita, iskaàn vo amerikanski dolari,
ili BDP per capita spored paritetot na kupovnata sila, isto taka,
iskaàn vo amerikanski dolari
(PPP US $). Vo periodot po Vtorata svetska vojna odnosno do sredinata na 90-tite godini na minatiot vek vo RM egzistira{e sistemot na makroekonomski bilansi
i se presmetuva{e agregatnata
golemina op{testven proizvod,
koj gi opfa}a{e rezultatite na
ekonomskata aktivnost vo sferata na materijalnoto proizvodstvo i proizvodnite uslugi. Potoa na{ata zemja go napu{ti sistemot na makroekonomskite bilansi i kategorijata o{testven
proizvod i po~na da go primenuva
sistemot na nacionalni smetki i
da presmetuva BDP. So pomo{ na
stapkite na rast na BDP se izrazuva tempoto na ekonomskiot
213
BR[LEN
Bruto doma{en proizvod na Republika Makedonija spored dejnosti

Tekovni ceni milioni denari
Dejnost
Zemjodelstvo, lov i {umarstvo
Ribarstvo
1997
2000
2004
20.361
23.756
30.073
51
14
21
1.893
1.856
1.042
35.079
40.926
39.963
Snabduvawe so elektri~na energija, gas i vodi
8.346
10.381
11.080
Grade`ni{tvo
9.867
13.361
14.736
21.297
25.402
36.000
2.819
3.463
4.172
Vadewe na rudi i kamen

Prerabotuva~ka industrija
Trgovija na golemo i trgovija na malo

Hoteli i restorani
Soobra}aj, skladirawe i vrski
11.372
21.261
20.642
Finansisko posreduvawe
6.259
7.342
7.610
Aktivnosti vo vrska so nedvièn

imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti
5.490
7.466
8.853
11.326
14.333
17.874
Javna uprava i odbrana,

zadolìtelna socijalna za{tita
Obrazovanie
7.739
8.266
9.913
Zdravstvo i socijalna rabota
8.002
8.987
9.650
Drugi komunalni, kulturni, op{ti

i li~ni uslu`ni aktivnosti
5.295
5.217
5.984
Imputirani stanarini
8.958
10.465
15.662
Minus: Imputirani bankarski uslugi
4.380
5.153
4.720
159.774
197.344
228.156
26.245
39.045
47.101
186.019
236.389
265.257
Eksteritorijalni organizacii i tela

Privatni doma}instva so vraboteni lica
Dodadena vrednost po osnovni ceni

Neto-danoci na proizvodstvo
Bruto doma{en proizvod
Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija (od soodvetnite godini)
rast vo edna zemja. Podatocite za

stapkite na rast na BDP pokaùvaat deka na{ata zemja od Vtorata svetska vojna do denes beleì
neramnomerno tempo na ekonomskiot rast vo oddelni periodi (v.
ekonomski rast). Imeno, vo periodot dodeka zemjata be{e vo
sostavot na jugoslovenskata federacija (SFRJ), najbrzo tempo
na porast na BDP e ostvareno vo
60-tite godini na minatiot vek.
Vo periodot na tranzicijata, odnosno po 1991 g., ima periodi na
namaluvawe na BDP (do 1995 g. i
vo periodot 2001-2002 g.) i periodi na postepeno zabrzuvawe na
tempoto na rast na BDP (19962000 i od 2003 do denes). Oficijalnite statisti~ki podatoci za
BDP, spored vidot na sopstvenosta, pokaùvaat deka vo RM e
mnogu pogolem delot od BDP {to
se formira vo privatniot sektor
(okolu 65% vo 2006 g.) vo sporedba so delot {to se formira vo
javniot sektor.
Vo strukturata na BDP vo RM dominiraat ~etiri dejnosti: prerabotuva~kata industrija; trgovijata na golemo i malo; zemjodelstvoto, lovot i ribolovot; soobra}ajot, skladiraweto i vrskite.
Tie zafa}aat okolu polovina od
BDP na zemjata. So 2.219 amerikanski dolari per capita (2005) na214
{ata zemja se vklu~uva vo grupata

sredno razvieni zemji. Iako iznosot na BDP per capita spored paritetot na kupovnata sila e mnogu povisok, okolu 6.600 amerikanski dolari (2004), toj ne ja menuva
su{tinski sostojbata. Imeno, i
od edniot i od drugiot indikator
se konstatira deka na{ata zemja
mnogu zaostanuva zad soodvetnite
iznosi vo zemjite ~lenki na EU,
kon koja se stremi da se priklu~i.
ta ili na drugi predmeti so pomo{ na vozdu{ni koreni. Listovite se polimorfni (heterofilija). Cveta naesen, cvetovite se
zelenkavi, sobrani vo polutop~esti socvetija. Plodovite se crni bobinki. Dekorativna lijana.
Al. And.
Bubamara (Coccinella septempunctata L.)
BUBALKI (Coccinellidae) tvrdokrilni, korisni insekti. Mali

organizmi, pove}eto so trkalezno telo, so crvena, portokalova i
so crna boja, so to~ki ili so damki, no poznati se i vidovi kaj koi
teloto e vlaknesto ili mazno. Se
hranat so rastitelni vo{ki, isto
kako i nivnite larvi. Poznato e
deka kako prirodni neprijateli
na lisnite vo{ki specijalno se
odgleduvaat (se razmnoùvaat) i
se pu{taat vo staklenici. Vo svetot ìveat okolu 5.000 vidovi. Vo
Makedonija se poznati 19 vidovi.
Najpoznat pretstavnik od ovaa familija e bo`jata bubalka bubamara (Coccinella septempunctata L.),
koja se pojavuva vo rana prolet.
LIT.: Helmut Forsch, Coccinelliden aus dem
Naturhistorischen Museum Skopje, Macedonien.
Fragmenta balcanica, Mus. Mac. Sci. Nat., I1,
Skopje, 1950, 137-143; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991.
V. T. K. M. Kr.
IZV.: Dràven zavod za statistika na

Republika Makedonija (soodvetni godini); Human Development Reports, UNDP.
LIT.: SNA 1993 i ESA 1995.
M. S.
Buv (Bubo bubo)

Br{len (Hedera helix L.)
BR[LEN (Hedera helix L., fam.

Araliaceae) trajno zelena lijana
(polzavec) so areal vo Evropa.
Moè da narasne do 30 m vo viso~ina, prikrepuvaj}i se na stebla-
BUV (Bubo bubo) no}na grabliva

ptica od familijata vistinski
utki (Strigidae), kaj nas pretstaven
so eden vid buv (Bubo bubo). Naseluva {umski karpesti podra~ja
vo nizinite i planinite.
BUGARSKA
LIT.: Birds in Europe: population estimates,

trends and conservation status. Cambridge, BirdLife International Conservation Series#, 12,
Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the
Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. V. Sid.
BUGARSKATA POLITIKA
SPREMA MAKEDONIJA. Bugarskata dràva na Balkanot bila
sozdadena na teritorijata me|u
Dunav i Stara Planina (681), so
prestolnina vo Pliska. Vo VII i
vo prvite decenii na IX v. se pro{irila i se konsolidirala na
prostorot na jug do pod Stara
Planina, na zapad do Serdika
(Sofija), na istok do Crno More.
Vo vremeto na vladeeweto na hanot Presijan (836852) bile osvoeni grani~ni oblasti od Makedonija. Za vladeeweto na Boris I
(852-889) Bugarija gi prodolìla
osvojuvawata vo Makedonija. Bugarite ja prifatile hristijanskata vera (864/865), a vo 870 g. bugarskata crkva bila priznata od
Vizantija. Pri vladeeweto na Simeon (893927), koj se proglasil
za car (917), se zacvrstila bugarskata vlast vo Makedonija. Vo 969
g. vo Makedonija bilo krenato
vostanie za otfrlawe na bugarskata vlast. Vo 971 g. Vizantija go
likvidirala Bugarskoto Carstvo
i vospostavila svoja vlast. Vo 976
g. zapadniot i severozapadniot
del od Bugarija potpadnal pod
vlasta na makedonskata dràva na
carot Samuil, a po nejzinoto propa|awe (po~etok na XI v.) Vizantija gi zavladeala i tie bugarski
oblasti. Na krajot na XII v. bilo
obnoveno Bugarskoto Carstvo i
se odràlo do krajot na XIV v., koga Bugarija potpadnala pod vlasta
na osmanliskata dràva, a Bugarskata crkva bila ukinata.
Vo 1870 g. Rusija izdejstvuvala sozdavawe na Bugarskata egzarhija, so
sedi{te vo Carigrad (so 16 eparhii, 13 bugarski, dve srpski i edna
makedonska Vele{kata eparhija), legalna institucija koja sproveduvala bugarska kulturnonacionalna propaganda vo Makedonija. Bugarskoto Kneèvstvo,
sozdadeno vo 1878 g., usvoilo golemodràvna politika orientirana
kon zavladuvawe na Makedonija.
Bugarija stapila vo sojuz so Srbija, Grcija i Crna Gora (1912) za
vojna protiv Osmanliskoto Carstvo. Po pobedata vo Prvata
balkanska vojna, nezadovolna od
podelbata na Makedonija, Bugarija zapo~na vojna so sojuznicite
(1913). Porazena vo Vtorata
balkanska vojna, taa gi zagubila
osvoenite teritorii. So Bukure{kiot dogovor (10. VIII 1913) $
bil ostaven najmaliot (Pirinskiot) del od Makedonija. Bugarija vlegla vo Prvata svetska vojna
na stranata na Centralnite sili
Karta na Republika Bugarija
(1915) i go okupirala Vardarskiot

del od Makedonija. Po porazot vo
Vojnata, so Versajskiot miroven
dogovor (1919) Strumi~ko $ bilo
odzemeno i dodeleno na Srbija, odnosno na Kralstvoto SHS. Vo 1941
g. Bugarija vlegla vo Vtorata svetska vojna na stranata na fa{isti~kite sili i okupirala pogolem
del od Makedonija. Nacionalnoosloboditelnata borba vo Makedonija zavr{i so sozdavawe nacionalna dràva, ~lenka na Jugoslovenskata Federacija. Vo Bugarija
bil izvr{en dràven prevrat (9.
IX 1944). Komunisti~koto dràvno rakovodstvo ja priznalo makedonskata dràva (nacija i jazik) i
deklariralo soglasnost za prisoedinuvawe na Pirinskiot del so
makedonskata dràva vo ramkite
na proektiranata Ju`noslovenska
Federacija. Privremeno, po
Bledskiot dogovor (1947) se proglasuva kulturna avtonomija vo
Pirinsko. Po Rezolucijata na IB
(1948) Bugarija reterira, se vra}a
na politikata na nepriznavawe na
makedonskata nacija i na makedonskiot jazik.
Padot na komunisti~koto rakovodstvo i vospostavuvaweto parlamentaren sistem (1989) ne donesuva
promena na pozicijata kon makedonskiot narod, nacija i jazik. Vo
1991 g. Republika Makedonija proglasi dràvna nezavisnost. Bugarija prva ja prizna dràvnata nezavisnost na Republika Makedonija
(15. I 1992), a potoa vospostavi diplomatski odnosi (20. XII 1993). Bugarija ja realizira strategiskata
opredelba: stana ~lenka na NATO,
a od 1. I 2007 g. e so polnopravno
~lenstvo vo EU. Me|udràvnite
odnosi so Republika Makedonija
ostanuvaat optovareni so nepriznavaweto na makedonskoto nacionalno malcinstvo.
LIT.: Blgarskata dràva prez vekovete, 1, Sofi, 1999; Istori na Bgarite
v dokumenti 19781912 i 19121918, 12,

Sofi, 1996; Vn{nata politika na Bgari, 13, Sofi, 1978 i 1995; Novica
Veljanovski, Makedonija vo jugoslovensko-bugarskite odnosi 19441953, Skopje,
1998; Vasil Jotevski, Makedoncite vo
Pirinskiot del od Makedonija 19491989, Skopje, 2004; Ivan Katarxiev, Makedonija i nejzinite sosedi, Skopje, 1998.
M. Min.
BUGARSKA EGZARHIJA avtonomna pravoslavna crkva

(18701953). Na 28. II 1870 g. bil
izdaden sultanski ferman za sozdavawe na Bugarskata egzarhija
so sedi{te vo Carigrad. Vo Egzarhijata vlegle site eparhii od
Bugarija, Vele{kata eparhija od
Makedonija i dve eparhii od Srbija. Za egzarh bil izbran vidinskiot mitropolit Antim (16. II
1872). Egzarhijata se ureduvala
spored Ustavot od 1871 g. Vo ~l.
10 od fermanot bilo predvideno
prisoedinuvawe kon Egzarhijata
na pravoslavnite vernici ako 2/3
se izjasnele za toa. Poradi {ireweto na Egzarhijata nadvor od etni~kite granici na Bugarija,
Vselenskata patrijar{ija svikala crkovnonaroden sobor vo Carigrad i ja proglasila Egzarhijata za {izmati~na (otcepni~ka)
crkva (16. IX 1872). Pod {izma
Egzarhijata ostanala s do 1953 g.
Za prv egzarhiski vladika vo Makedonija, na ~elo na Vele{kata
eparhija, bil ustoli~en arhimandritot Damaskin (1. V 1872). Po
izvr{enite izbori (23. III 1874),
bile izdadeni u{te dva berata za
novi vladici vo Makedonija za
Ohridskata eparhija na ~elo so
mitropolitot Natanail Ku~evi{ki i za Skopskata eparhija na
~elo so mitropolitot Dorotej.
Na po~etokot od Rusko-osmanliskata vojna (1877) bile progoneti
egzarhiskite vladici od Makedonija. Proruski opredeleniot egzarh Antim bil zamenet so lov~enskiot mitropolit Josif. No215
BUGARSKA
viot egzarh nemal smelost da otpatuva vo Carigrad, a Egzarhijata do 1880 g. ja upravuval negoviot zamenik kako arhijerejski namesnik arhimandritot Metodij
Kusev(i~) od Prilep. Po podobruvaweto na osmanlisko-bugarskite odnosi egzarhot Josif zastanal na ~elo na Egzarhijata. Vo poslednata decenija na XIX v., Egzarhijata izdejstvuvala novi bugarski vladici vo Makedonija vo Ohridskata, Skopskata, Vele{kata
(1894), Pelagoniskata (Bitolska), Strumi~kata, Debarsko-ki~evskata i Nevrokopskata eparhija (1897). Po Balkanskite vojni
sedi{teto na Egzarhijata bilo
preseleno vo Sofija. Po smrtta
na egzarhot Josif (1915), Bugarskata egzarhija bila upravuvana
od Svetiot arhierejski sinod, na
~elo so vr{itel na dol`nosta
pretsedatel na Sinodot. Po Vtorata svetska vojna bil izbran nov
bugarski egzarh sofiskiot mitropolit Stefan (10. V 1945), a po
negovata smrt, na Tretiot crkovnonaroden sobor (1953) Bugarskata egzarhija bila podignata vo
rang na patrijar{ija. Za poglavar na Bugarskata patrijar{ija
bil hirotonisan plovdivskiot
mitropolit Kiril (19531971).
IZV. i LIT.: Sbirka ot dokumenti za
uredbata i duhovnit pravdini na Blgarskata ekzarhi, Carigrad, 1919; S.
Gruji, Kako je postala Bugarska egzarhija, Beograd, 1897; A. Trajanovski, Bugarskata egzarhija i makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe (18931908),
Skopje, 1982, 300.
Al. Tr.
BUGARSKA NARODNA MAKEDONO-ODRINSKA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (proletta na 19101918) konspirativna organizacija, formirana od Todor Aleksandrov, koj ja
obnovil mreàta na provrhovisti~koto krilo na VMORO. Organizacijata ja rakovodel Glaven
revolucioneren komitet, koj objavil obnovuvawe na oruènata
borba (1. VIII 1910). Organizacijata go promenila imeto i go zela
porane{noto ime na Revolucionernata organizacija VMORO
(po~etokot na 1911), so rakovodno
telo Centralen revolucioneren
komitet (Todor Aleksandrov, Petar âulev i Aleksandar Protogerov). Vo Makedonija zasileno
navleguvale vooruèni ~eti od Bugarija koi ja odrùvale i ja pro{iruvale mreàta na Organizacijata so teror. Do po~etokot na
Prvata balkanska vojna (1911
1912), so mali grupi, spored instrukcii od Todor Aleksandrov,
tie izvr{uvale atentati na èleznicite i vrz naselenieto vo
gradovite i vo pogolemite sela za
da gi predizvikaat osmanliskite
216
vlasti na èstoka reakcija i nasilstva i da go zabrzaat vleguvaweto na Bugarija vo vojna za Makedonija. Vo dekemvri 1912 g. Centralniot komitet ne o~ekuval Srbija da go otstapi okupiraniot
Vardarski del na Makedonija, pa
zatoa baral od carot Ferdinand i
od Vladata na Bugarija da ne pravat otstapki, so vojna da ja prisoedinat cela Makedonija. Koga
Bugarija vlegla vo Prvata svetska
vojna (1915) i go okupirala Vardarskiot del na Makedonija, Organizacijata se vklu~ila vo bugarskiot voenookupatorski reìm.
LIT.: Ivan Katarxiev, Sto gorini od
formiraweto na VMRO, sto godini revolucionerna tradicija, Skopje, 1993;
Co~o Bilrski, Dokumenti na Blgarskata Narodna Makedono-Odrinska revolcionna organizaci ot 1910 godina,
Vekove#, 5, 1986; Istori na Blgarite
1878-1944. Dokumenti, 1, 1878-1912, ~. 2,
Sofi, 1996.
M. Min.
BUGARSKATA
KOMUNISTI^KA PARTIJA I MAKEDONSKOTO NACIONALNO
PRA[AWE (19191989). Vo svojot socijaldemokratski period
BKP makedonskiot narod go smetala za bugarsko naselenie, a Makedonija za bugarska zemja. Isklu~ok bil nejziniot lider Dimitar Blagoev (po poteklo Makedonec), koj vo 1917 g. vo bugarskiot parlament govorel deka vojnite {to Bugarija gi vodela za Makedonija bile zavojuva~ki i pobaral Makedonija da se oformi kako posebna dràva. Od 1919 g. kako BKP nastapuvala so deklarativnata parola za osloboduvawe
na Makedonija vo Balkanska Federacija. Vo 1924 g. bila kritikuvana od Komiternata za stavot
sprema makedonskoto pra{awe,
deka ne trebalo da se gleda kako
na rezerva na proleterskata revolucija, tuku kako nejzin sostaven del. Vo 1926 g. na VII konferencija na BKF vo Moskva BKP
javno ja priznala gre{kata {to
makedonskoto pra{awe go tretirala kako bugarsko pra{awe, a ne
kako makedonsko od pozicija na
makedonskata nacija. Vo 1928 g. na
II pro{iren plenum usvoila rezolucija za postoeweto na makedonskata nacija i deka makedonskiot
narod vo Pirinskiot del na Makedonija e nacionalno poroben i
izloèn na nacionalna asimilacija. Ja izdiga parolata za pravoto na Makedoncite na samoopredeluvawe i sozdavawe na nezavisna
Makedonija. Vo 1937 g. go potvrdila stavot za pravoto na bratskiot makedonski narod vo site delovi na podelena Makedonija na
samoopredeluvawe do otcepuvawe
vo posebna dràva. Vo Vtorata
svetska vojna BKP otstapila od
tie stavovi. Bugarskata fa{is-
ti~kata okupacija na Makedonija

ja proglasila za osloboditelna i
se obidela da ja priklu~i makedonskata partiska organizacija.
Po kapitulacijata na fa{isti~kiot reìm i prezemaweto na
vlasta i po konstituiraweto na
makedonskata nacionalna dràva
vo Vardarskiot del na Makedonija kako federalna edinica na Federativna Jugoslavija, go izmenila stavot i makedonskata dràva
ja proglasila za ~ekor za obedinuvawe na makedonskiot narod. Po
Rezolucijata na IB protiv Jugoslavija BKP pak se vratila na starite golemobugarski pozicii. I
po normaliziraweto na odnosite
prodolìla so istata politika
s# do krajot na nejzinoto opstojuvawe pod imeto BKP.
LIT.: BKP, Komiternt i makedonskit vpros, Sofi 1998 i 1999; Od
priznavawe do negirawe (Bugarski stavovi za makedonskoto pra{awe) Statiigovoridokumenti. Izbor i redakcija Van|a i Kole â{ule, Skopje, 1970;
Lazar Mojsov, BRP i Makedonskoto nacionalno pra{awe, Skopje, 1978. O. Iv.
BUGARSKI MASAKRI (1915)

voeni i paravoeni zlodela. Specijalna edinica na bugarskata okupatorska armija vo Makedonija sostavena od bugarski vojnici i ~etnici na VMORO na Todor Aleksandrov i na Aleksandar Protogerov, pod komanda na polkovnikot
Todor Panov ( 1/14. XI 1915), masakrirala nedol`no makedonsko naselenie. Masovni koleì bile izvr{eni vo Vele{ko, vo selata: Teovo, Oreovdol, Bogomila, a vo
Prilepsko vo selata: Gostira`ni,
Strovja, Slep~e, Kostinci, Dolgaec i Margari. Preìveale samo
maìte {to bile regrutirani vo
srpskata vojska i tie {to uspeale
da pobegnat pred zatvoraweto na
obra~ot. Najmasoven kole` bil
izvr{en vo s. Dolgaec. Maì, èni, deca, vklu~uvaj}i gi i bremenite èni i iznemo{tenite starci,
bile masakrirani. @eni i devojki
bile siluvani. Obezglaven bil i
selskiot sve{tenik, iako se deklariral kako Bugarin i garantiral lojalnost. Vo seloto bile zaklani 167, vo Kostine~kata op{tina 336. Toa se smeta najgolem genocid izvr{en vo Prvata svetska
vojna na Balkanot.
LIT.: Stenografske bele{ke narodne
Skup{tine Kraqevine Srbija, 1918
(INI-Sl. III 250/1918-1); Documents relatifs
aux violations des conventions de la Haye et du
Droit international en general commises des
1915-1918 par les Bulgares en Sebie occupe, I,
Paris, 1919; Stevan Tintoski, Politi~kite ubistva vo Prilep i Prilepsko me|u
dvete svetski vojni, Prilep i Prilepsko me|u dvete svetski vojni, I. Prilep.
1991. 462.
M. Min.
BUGARSKI KLUB (Solun, 1941

1944) politi~ko-propagandna
institucija i voenorazuznava~ki
BUGARSKITE
centar na bugarskata Vlada. Ovaa

razuznava~ko-izvestitelna dejnost ja rakovodele visoki oficeri na Bugarskata armija. Klubot
bil formiran od Makedonci po
rod od Egejskiot del na Makedonija (Dimitar \eramov, Nedelko
âu{ev, Nikola Filipov i dr.).
Vo politi~ko-propagandnata dejnost bile angaìrani probugarski opredeleni i zavrbuvani Makedonci vo Solun i vo vnatre{nosta (Mito [alev od Kuku{,
Petar Dalkala~ev od Vodensko i
dr.), koi vo sodejstvo so Makedonsko-bugarskiot komitet dejstvuvale za sozdavawe probugarsko
politi~ko i oruèno komitsko
dvièwe za borba protiv makedonskoto nacionalno partizansko dvièwe.
LIT.: Ta{ko Mamurovski, Bugarskata
propaganda vo Jugozapadna i Centralna
Egejska Makedonija (19411944), Skopje,
1989.
M. Min.
BUGARSKI KONSTITUCIONI KLUBOVI (19081909)

privremeni bugarski propagandni institucii vo Makedonija. Po
pobedata na Mladoturskata revolucija i vospostavuvaweto na
parlamentarniot sistem, vo Sofija bilo odlu~eno vo Makedonija da se sozdade bugarska politi~ka organizacija koja }e go prodolì deloto na bugarskata propaganda. Za toa bile isprateni
(snabdeni so pari) politi~ki
li~nosti od makedonsko poteklo,
eksponenti na bugarskata dràvna politika. Vo Solun bil formiran Konstitucionen klub (VIII
1908), a potoa bile formirani
mesni klubovi vo pove}e gradovi
vo vnatre{nosta. Osnova~kiot
kongres na Sojuzot na bugarskite
konstitucioni klubovi bil odràn vo Solun (713. IX). Glavno
politi~ko barawe bilo sozdavaweto novi administrativni edinici so grupirawe na nacionalnostite i so oblasna samouprava,
bez zakonodavna vlast. Kongresot
re{il organizacijata da ne se
deklarira kako politi~ka partija, tuku kako nacionalen bugarski
sojuz. Potoa bil odràn Vtoriot
kongres (2026. VIII 1909). Kongresot ostro ja osudil politikata na Vladata na mladoturcite.
Se debatiralo za ~ifligarskoto
i za muhaxirskoto pra{awe so
edinstvena cel zaostruvawe na
vnatre{nite sprotivnosti. Vladata pobarala povlekuvawe od rakovodstvata vo Sojuzot na agentite od Sofija. Po zatvoraweto na
klubot vo Bitola bilo odlu~eno
Sojuzot da se raspu{ti, a da se
formira nova politi~ka organizacija. Centralnoto biro objavilo samoraspu{tawe (18. XI 1909)
i Sojuzot na bugarskite konsti-
tucioni klubovi prestanal da

postoi.
LIT.: Manol Pandevski, Politi~kite
(1908-1912), Skopje, 1965.
M. Min.
BUGARSKI NARODNOOSLOBODITELEN
BATALJON
HRISTO BOTEV (s. Fu{tani,
Meglensko, 19. XII 1943 Crna
Trava, Srbija, mart 1944) voena
edinica na NOV i POM, prva voena edinica formirana od bugarski okupatorski vojnici na teritorijata na Jugoslavija. Vo dogovor so bugarskiot poru~nik Di~o
Petrov, Prviot bataljon na Tretata operativna zona na NOV i
POM Stra{o Pinxur# ja napadnal bugarskata grani~na edinica
vo s. Kowsko (Gevgelisko) i karaulite Kowski Grob i Brce na pl.
Koùv (15-16. XII 1943), pri {to
bile zarobeni 61 vojnik i eden
podoficer so celokupnoto vooruùvawe i oprema. Po odluka na
CK na KPM i G[ na NOV i
POM im bilo predloèno da
preminat na stranata na NOD.
Pritoa 16 od niv odbile da im se
priklu~at, po {to bile razoruàni i pu{teni na sloboda, a
trojca uspeale da izbegaat. Od
preostanatite, porano zarobenite i dobrovolno pridojdenite bugarski vojnici bil formiran noviot bataljon. Za komandant bil
nazna~en D. Petrov, a za politi~ki komesar Bugarinot Trifun
Trifunov-Balkanski. Bataljonot
vlegol vo sostavot na Vtorata makedonska NOUB, a potoa, zaedno
so NO bataljon Stif Naumov,
vlegol vo sostavot na Grupata bataljoni na G[ na NOV i POM.
Bataljonot izvr{il napad na bugarskata grani~na edinica vo s.
Kowsko, vo borbata protiv germanskite sili vo Meglen (10. I
1944) i u~estvuval vo Fevruarskiot pohod (31. I 25. II) i vo razbivaweto na Pre{evskata i @egligovskata ~etni~ka brigada (od
29. II) kaj s. Selce. Tuka im se
pridruìle i site bugarski voj-
nici {to pristapile na drugite

edinici na NOV i POM i POJ
na kumanovsko-vrawskoto podra~je. Po preminuvaweto vo podra~jeto na Crna Trava, vlegol vo
sostavot na novoformiraniot
Trnski bugarski NOPO (mart
1944), od koj podocna bila formirana Bugarskata vtora sofiska
NO brigada.
LIT.: Risto Bajalski, Formiraweto na
Bugarskiot bataljon Hristo Botev,
êtirieset godini 1941-1945, kn. 6, Skopje, 1962, 502-504; istiot, Formiraweto na
Bataljonot Hristo Botev, Vtora makedonska udarna brigada, Skopje, 1973,
126-128; istiot, U~estvoto na Organizacijata na KPJ vo Gevgelisko i na edinicite na NOV i POM vo formiraweto na
prviot Bugarski partizanski bataljon
Hristo Botev, Gevgelija i Gevgelisko
vo NOV (april 1943 maj 1945 god.), Gevgelija, 1982, 360-372.
S. Ml.
BUGARSKI CENTRALEN AKCIONEN KOMITET vo Makedonija (6. IV 1941) formiran so

cel da go pomogne vospostavuvaweto na bugarskiot okupatorski
reìm. Pretsedatel bil advokatot Stefan Stefanov, a organizacionen sekretar Vasil Haxi
Kimov. Sedi{teto bilo vo Skopje. Komitetot pred germanskite
voeni vlasti se pretstavuval kako edinstven praven nositel na
vlasta do doa|aweto na bugarskata vlast i se zanimaval so zasilena propagandna dejnost za da go
ubeduva naselenieto deka e bugarsko. BCAK go izdaval v. Makedonija, a prestanal na 7. VII 1941
g. po naredba na bugarskata vlast.
LIT.: \or|i Malkovski, Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 19411944,
Skopje, 1995; istiot, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo
\. Malk.
BUGARSKITE OKUPACII VO
MAKEDONIJA (19121913, 1915
1918, 19411944). Bugarskite voeni sili, vo sodejstvo i so pomo{
na makedonskite ~eti, do primirjeto na 4. XI 1912 g. ja zazele i se
Bugarskiot bataljon Hristo Botev
217
BUGARSKO
utvrdile na teritorijata na Makedonija isto~no od linijata Varev Vrv Gevgelija Nigrita

Orfanski Zaliv Egejsko More.
Na taa teritorija na Makedonija,
okupirana od bugarskata vojska,
bila vospostavena voeno-policiska vlast. Bila nare~ena Makedonsko voeno gubernatorstvo# na
~elo so gubernator, generalot
Mihail Vlkov i glavniot sekretar Mihail Zelkov. So naredba
(2. XII 1912) toa bilo organizirano vo ~etiri okruzi: Serski,
Dramski, [tipski i Solunski,
koj od 12. XII bil preimenuvan vo
Kuku{ki okrug. Okruzite bile
podeleni na okolii, ~ija teritorija se poklopuvala so otomanskite kazi. Za okru`ni upravnici bile postavuvani lica od Bugarija ili lica po poteklo od Makedonija, koi od porano ja sproveduvale bugarskata propaganda.
Po okupacijata vo Makedonija vo
vremeto na Prvata svetska vojna,
so naredba od 17. XI 1915 g. bila
sozdadena Makedonska voeno-inspekciska oblast vo koja vleguvale teritoriite od Vardarskiot
del na Makedonija, {to so Bukure{kiot dogovor bile dodeleni
na Srbija i del od Kosovo. Vo
proletta na 1916 g., po navleguvaweto na bugarskata vojska vo
Egejskiot del na Makedonija, bila sozdadena Dramskata voenoinspekciska oblast. Dvete voenoinspekciski oblasti na teritorijata na Makedonija bile pot~ineti
na Glavnata komanda na Vtorata
armija. Za na~alnik na Makedonskata voenoinspekciska oblast
bil nazna~en generalot Ra~o
Petrov, a za zamenik polkovnikot Aleksandar Protogerov. So
ogled na toa {to vojskata bila
pozicionirana na Makedonskiot
front, za organizirawe i vospostavuvawe na administrativnata
vlast bil angaìran {tabot na
Partizanskiot odred so koj rakovodel Todor Aleksandrov i ja vr{el dol`nosta ~inovnik za specijalni zada~i#. Vo ovaa sekcija
vleguvale 20 ~inovnici, istaknati rakovoditeli na VMRO, koi
imale zada~a da ja organiziraat bugarskata administrativna vlast
vo Makedonija. Upravata se nao|ala vo Skopje, a po~nala da funkcionira od 8. XII 1915 g. Teritorijata bila podelena na devet okruzi i
40 okolii. So toa bilo dovr{eno
vospostavuvaweto bugarska administrativna, voena, sudska i policiska vlast vo Makedonija.
So okupacijata na Makedonija po
Aprilskata vojna (1941), odnovo
bil vospostaven bugarskiot okupaciski sistem na voena, policiska, dràvno-administrativna i
218
crkovna vlast. Voenata vlast se

sostoela od komandi na oblasti
Skopska i Bitolska, a od 1943 g. i
[tipska. Vo sekoja od niv bila
rasporedena po edna divizija, pove}e polkovski okruzi, a vo pomalite gradovi otvorale i kasarni.
Vo Makedonija bile formirani
dve administrativni oblasti so
centri vo Skopje i vo Bitola, so
pove}e okolii i op{tini. Na ~elo na oblastite se nao|ale direktori, vo okoliite upravnici, vo
op{tinite pretsedateli, a vo selata kmetovi. Policiskata vlast
bila strukturirana po oblasti,
okolii, op{tini i sela. Vo oblastite Skopska i Bitolska, rakovodni organi bile direktorite, a vo okoliite i op{tinite
na~alnicite i komandirite. Vo
policijata postoele oddelenija
A, B, V i G za posebni zada~i.
Sudskata vlast ja pretstavuvale
okoliskite, oblasnite i apelacionite sudovi. Bugarskata crkva
vospostavila svoja crkovna vlast
so tri eparhii: Skopsko-vele{ka, Ohridsko-bitolska i Strumi~ko-dramska, za {to dovela 280
sve{teni lica od Bugarija.
LIT.: Van~e Stoj~ev, Voena istorija na
V. St.
BUGARSKO TAJNO REVOLUCIONERNO BRATSTVO vo Solun (18971899) probugarska organizacija vo Solun formirana
vo mart 1897 g. od Bugari i od Makedonci so probugarski opredelbi, pod pretsedatelstvo na Ivan
Garvanov. Bratstvoto imalo slabi klonovi vo Prilep, Kavadarci,
Veles i Ser. ^lenovite na bratstvoto istovremeno ~lenuvale vo
blagotvoritelnoto bratstvo Milosrdie, ~ij po~esen ~len bil bugarskiot premier Konstantin
Stoilov. Bratstvoto bilo vo vrska so Bugarskata egzarhija, so
VMK i so bugarskata vlada, se
projavilo kako za{titnik na bugarska narodnost vo Makedonija
i zagovaralo likvidacija na ~lenovite na CK na TMORO. Vo septemvri 1899 g. bil postignat dogovor so CK na TMORO, Bratstvoto
se samoraspu{tilo, ~lenovite na
rakovodstvoto J. Kondov i I. Garvanov bile kooptirani, prviot vo
CK, a vtoriot vo Solunskiot okruèn komitet. Toa imalo tragi~ni posledici za makedonskoto osloboditelno delo.
Makedonskoto revolucionerno nacionalnoosloboditelno dvièwe vo Solunskiot
vilaet (18931903), Skopje, 2003.
V. \.
BUGARSKO-AVSTROUNGARSKI VOEN SOJUZ (19151918).

Po zapo~nuvaweto na Prvata
svetska vojna na Balkanot Buga-
rija, nominalno neutralna, zabrzano se podgotvuvala za vleguvawe vo vojna protiv Srbija za zavladuvawe na Makedonija. AvstroUngarija ja zapo~nala vojnata
protiv Srbija (29. VII 1914). Pretsedatelot na Vladata na Bugarija
Vasil Radoslavov (2. VIII) go izvestil ambasadorot na AvstroUngarija vo Sofija za na~elna
soglasnost Bugarija da vleze vo
vojna protiv Srbija. Oddolùvala so pristapuvaweto do letoto
1915 g. za da obezbedi maksimalni
dobivki. Bugarija so Avstro-Ungarija sklu~ila Spogodba za voen
sojuz (24. VIII / 6. IX 1915). AvstroUngarija se soglasila Bugarija da
ja okupira i da ja anektira celata
teritorija na Makedonija pod
srpska vlast, dvete zoni nabeleèni vo Bugarsko-srpskiot dogovor (29. II13. III 1912) spornata#
i nespornata.# Vo slu~aj na vojna
so Grcija Bugarija da gi okupira
i da gi anektira teritoriite {to
gi dobila Grcija so Bukure{kiot
miroven dogovor (1913). AvstroUngarija se obvrzala na Bugarija
da $ dade (zaedno so Germanija)
voen zaem od 200 milioni franci.
Pra{aweto za sklu~uvawe mir
bilo ostaveno da se re{i so sklu~uvawe posebna spogodba. Istiot
den vo Ples Bugarija, Avstro-Ungarija i Germanija potpi{ale
Voena konvencija. Na 14. X Bugarija $ objavila vojna na Srbija.
Bugarskite armiski edinici go
okupirale pogolemiot del od Makedonija, do linijata Ohrid Orfanski Zaliv, kako i Isto~na
Srbija so Kosovsko-metohiskata
oblast, vklu~uvaj}i ja i oblasta
Gora naselena so Makedonci muslimani. Bugarija ostanala lojalna ~lenka na voeniot sojuz do kapitulacijata (29. IX 1918) do potpi{uvaweto na Konvencijata za
primirje so silite na Antantata.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogovori I (19131940), Skopje, 2006; Balkanski ugovorni odnosi, (18761918), Beograd,
1998.
M. Min.
BUGARSKO-GERMANSKI VOEN SOJUZ (19151918). Bugarija

i Germanija gi potpi{ale vo Sofija bilaterelnite dogovori (24.
VIII / 6. IX 1915): Dogovorot za
prijatelstvo i sojuz i Dogovorot
za vojna protiv Srbija i tristrana Voena konvencija: Germanija,
Avstro-Ungarija i Bugarija (vo
Ples). So prviot dogovor Germanija se obvrzala na Bugarija da $
garantira nezavisnost i teritorijalen integritet vo postojnite
granici za vremetraeweto na dogovorot, do 31. XII 1920 g. So vtoriot dogovor Germanija na Bugarija $ garantirala da gi anektira
site teritorii na koi pretendi-
BUGARSKO-JUGOSLOVENSKI
rala: Makedonija pod srpska

vlast (nespornata# i spornata#
zona spored Srpsko-bugarskiot
dogovor od 29. II / 13. III 1912 g.); od
Makedonija pod gr~ka vlast, vo
slu~aj Grcija da vleze vo vojna
protiv Bugarija ili protiv nejzinite sojuznici, da gi anektira
teritoriite {to gi dobila Grcija so Bukure{kiot miroven dogovor (1913), isto~niot del od Srbija do r. Morava; od Romanija, vo
slu~aj da vleze vo vojna protiv
Bugarija ili protiv sojuznicite,
da gi okupira teritoriite {to gi
dobila so Bukure{kiot dogovor
i da ja korigira bugarsko-romanskata granica opredelena (1878)
so Berlinskiot dogovor. So Konvencijata bilo utvrdeno zaedni~ko nastapuvawe na nivnite sili
vo vojnata protiv Srbija, koordinirawe na voenite dejstva, komanduvaweto, kako i obvrskata na
Germanija za voena pomo{ na Bugarija. Vo oktomvri Bugarija
vlegla vo vojna i gi okupirala dogovorenite teritorii. Vo Ni{
(25. XII) bil potpi{an Protokol
za eksploatacija na èlezni~kata linija Ni{Skopjegr~ka granica, a potoa i Spogodba na glavnite {tabovi za snabduvaweto vo
okupiranata Makedonija (4. I
1917), a na 29. XI 1917 g. Dogovor
za snabduvawe na germanskite armiski edinici [ulc na Makedonskiot front. Bugarija ostanala
vo Sojuzot do kapitulacijata (29.
IX 1918).
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogovori (19131940), Skopje, 2006; Istori na blgarite v dokumenti, II. 1912
1918, Sofi, 1997; Keskov, Prinos km
diplomati~eskata istori na Blgari, 18781925, Sofi, 1925.
M. Min.
BUGARSKO-GERMANSKI VOEN SOJUZ (19411944) sozdaden za pomagawe i zaedni~ka

voena sorabotka za borba i likvidacija na site osloboditelni i
antifa{isti~ki dvièwa i voeni formacii vo dràvite na Balkanot. Zapo~nal da funkcionira
na 1. III 1941 g., vedna{ po pristapuvaweto na Bugarija kon Trojni-
Bugarskiot car Boris III vo dru{tvo so Hitler
ot pakt. Za sreduvawe na situacijata na Balkanot Hitler upatil

vo Bugarija silna armiska grupacija od 680 iljadi lu|e. Vo maj
1941 g. pri Glavnata komanda na
bugarskite oruèni sili bil
formiran [tab na germanskata
voena misija so zada~a da ja sledi
borbenata gotovnost i moralnopoliti~kata sostojba na bugarskite oruèni sili i na delo da
ja sproveduva germanskata voena
doktrina. So brojnite germanski
sili bila napadnata Jugoslavija,
odnosno Makedonija i Grcija, a
potoa najgolemiot del od niv bile upateni na Isto~niot front,
pa vo Bugarija ostanale pomali
voeni edinici na germanskata armija. Blagodarenie na voeniot
sojuz, bil vospostaven noviot fa{isti~ki poredok na Balkanot, a
Bugarija okupirala golemi teritorii vo Makedonija, Srbija i
Grcija, {to ovozmoìlo osloboduvawe na golem del od germanskite voeni sili i nivno zaminuvawe na drugi frontovi. Bugarskite i germanskite okupacioni
vojski u~estvuvale vo mnogu voeni operacii protiv edinicite na
NOV vo Jugoslavija i Makedonija. Na 18 juni 1943 g. voenite delegacii na dvete zemji postignale
dogovor VII bugarska pe{adiska
divizija (so 1.858 vojnici) da vleze vo reonot severoisto~no od
Solun do Halkidik, odnosno do r.
Bistrica. Divizijata imala zada~a da se protivstavi na eventualniot anglo-amerikanski desant i
da go obezbedi redot vo navedenite podra~ja od gr~kite nacionalisti~ki voeni i politi~ki organizacii. Voeniot sojuz se raspadnal po kapitulacijata na Bugarija vo septemvri 1944 g.
LIT.: Vitka To{kova, Blgari i Tretit rah (19411944), Sofi, 1975; Vojna enciklopedija, 2, Beograd, 1971.
\. Malk.
BUGARSKO-GERMANSKOAVSTROUNGARSKA VOENA
KONVENCIJA (Ples, 24. VIII /
6. IX 1915) konvencija potpi{ana od na~alnicite na general{tabovite Fon Folkenhajm,
Konrad i Gan~ev. So Konvencijata vrhovnite komandi na armiite
na trite sojuzeni dràvi se obvrzale na zaedni~ko voeno dejstvuvawe protiv Srbija, Bugarija so
armija od ~etiri pe{adiski divizii, pod vrhovna komanda na
germanskiot general-feldmar{al Fon Mekezen. Germanija se
obvrzala na Bugarija da $ dade voena i materijalna pomo{. Bugarija od svoja strana se obvrzala:
najdocna za 35 dena po poti{uvaweto na Konvencijata dogovorenite divizii da gi rasporedi na
srpskata granica podgotveni za

dejstvo; da zadrì stroga neutralnost kon Grcija i kon Romanija do zavr{uvaweto na vojnata
protiv Srbija, ako ostanele dvete dràvi neutralni, kako i da
ovozmoì nepre~en transport na
materijali i voeni edinici od
Germanija i od Avstro-Ungarija
za Turcija. Germanija se obvrzala
na Bugarija da $ dade voen materijal od sekakov vid i voena pomo{ od 2 miliona franci.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogovori (1913-1940), Skopje, 2006; Keskov,
Prinos km diplomati~eskata istori
na Blgari, Sofi, 1925.
M. Min.
BUGARSKO-GR^KI
SOJUZ
(16/29. V 1912) sojuz sozdaden so
sklu~uvawe na tajniot politi~ki
Dogovor za sojuz (oficijalno odbranben) i Voenata konvencija
(22. IX / 6. X 1912), potpi{ani vo
Sofija. Dogovornite strani se
obvrzale da si davaat pomo{ so
site raspolo`livi vooruèni
sili vo slu~aj ednata ili dvete da
bidat napadnati od osmanliskata
dràva, kako i pri sistematsko
kr{ewe na pravata na gr~kata odnosno na bugarskata narodnost.
So Voenata konvencija dogovornite strani se obvrzale vo slu~aj
na vojna Bugarija da upotrebi najmalku 300.000 vojnici, a Grcija so
najmalku 120.000 vojnici; voenite
sili da bidat mobilni i koncentrirani na granicata podgotveni
za voeni dejstva. Grcija u{te se
obvrzala so svojata flota da obezbedi nadmo} vo Egejskoto More i
da gi prekine pomorskite vrski
na Turcija so evropskiot del, a
Bugarija ofanzivno da dejstvuva
so dovolno sili protiv osmanliskite sili vo Makedonija, vo
trite vilaeti (Kosovskiot, Bitolskiot i Solunskiot). Vo slu~aj Srbija da u~estvuva vo vojnata,
Bugarija so site svoi sili moèla da dejstvuva vo Trakija. Stranite-potpisni~ki ne moèle da
sklu~uvaat primirje podolgo od
24 ~asa, nitu da zapo~nuvaat pregovori za mir, bez prethoden dogovor i bez pismena soglasnost od
drugata strana. Za teritorijalnite pra{awa ne postignale soglasnost i gi ostavile da gi re{avaat
dopolnitelno.
multilateralnite dogovori na balkanskite dràvi, Skopje, 2000; A. [opov,
Kak ni se naloì Balkanskata vona.
S pribavlenie plni tekst na vsi~kite dogovori i konvencii s Srbi i
Grci, Sofi, 1915.
M. Min.
BUGARSKO-JUGOSLOVENSKI DOGOVOR ZA KORISTEWE NA DVOSOPSTVENI^KITE IMOTI NA GRANICATA (Sofija, 25. VIII 1947). So nego dràvite-potpisni~ki go re219
BUGARSKO-JUGOSLOVENSKI
gulirale koristeweto na dvosopstveni~kite imoti od dvete

strani na bugarsko-jugoslovenskata granica. Dogovornite strani se obvrzale nivnite nadle`ni
organi da podgotvat spisoci za
dvosopstveni~kite imoti oddelno za sekoe naseleno mesto vo
pograni~nata zona i da gi dostavat na odnosnite organi na drugata strana. So Dogovorot se preciziral poimot dvosopstveni~ki
imot, pravata i pogodnostite na
sopstvenicite, reìmot na preminuvawe na granicata. Dogovornite strani si go zadrùvale pravoto da im zabranat na imatelite
na dvosopstveni~ki imoti preminuvawe na granicata pod uslovite navedeni vo Dogovorot. Incidentite na dvosopstveni~kite
imoti dobile tretman na pograni~ni incidenti. Dogovorot stapil vo sila na denot na negovoto
potvrduvawe (21. XI 1947). Bugarija ednostrano go otkaàla (30.
VI 1950).
LIT.: Sl. list na NRM, 108/ 20 dekemvri
1947.
M. Min.
BUGARSKO-JUGOSLOVENSKI DOGOVOR ZA PREMINUVAWE NA GRANICATA I

ZA DR@AVJANSTVO (Sofija,
27. VIII 1947). So Dogovorot bil
voveden bezvizen reìm. Za patuvawe od ednata vo drugata dràva
bil voveden specijalen paso{ so
koj ne moèlo da se patuva vo treti dràvi, izdavan od ministerstvata za vnatre{ni raboti so
klauzula vaì za FNRJ#, odnosno vaì za Bugarija.# Paso{ite
za jugoslovenskite dràvjani moèle da gi izdavaat i ministerstvata za vnatre{ni raboti na
republikite, pa spored toa i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Narodna Republika Makedonija. Bilo regulirano dobivaweto bugarsko, odnosno jugoslovensko dràvjanstvo vrz osnova
na brak me|u nivni dràvjani.
botka vo site oblasti na duhovnata i materijalnata kultura. Dogovorot bil potpi{an so va`nost
od 20 godini. Po Rezolucijata na
IB Vladata na NR Bugarija ednostrano go raskinala so nota (1.
X 1949).
LIT.: Slu`beni list FNRJ, 4, 1948.
M. Min.
BUGARSKO-MAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI. Od formiraweto na bugarskata dràva vo
VII v. do po~etokot na XI v. koga
delovi od Bugarija mu pripa|aat
na Samuilovoto Carstvo, bugarskite vladeteli se obiduvaat da
osvojat delovi od Makedonija.
Pogolem del od bugarskite eparhii se pod jurisdikcija na Ohridskata arhiepiskopija s# do nejzinoto ukinuvawe (1767). Vo 1870 g.
se formira Bugarska egzarhija so
makedonski eparhii pod nejzina
jurisdikcija preku koi se ostvaruva crkovno i politi~ko vlijanie. Od formiraweto na Kneèvstvoto Bugarija (1878) brojni
se obidite za celosno zazemawe
na Makedonija i za sozdavawe Golema Bugarija. Vo vtorata polovina na XIX v. zapo~nuva masovno
emigrirawe od site delovi na
Makedonija vo Bugarija. Makedonskata emigracija e organizirana vo makedonski organizacii,
dru{tva, kruòci, bratstva i
grupi so dobrotvorna, kulturnoprosvetna, nacionalno-politi~ka, revolucionerno-osloboditelna i druga aktivnost, glavno vo
Sofija, no i vo Haskovo, Burgas,
Plovdiv, Ruse, Varna itn. Nekoi
od niv se vo funkcija na oficijalnata bugarska politika kon
Makedonija. Sleduvaat pritisoci za prezemawe na rakovodeweto
so makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe (MRO),
LIT.: Slu`ben list na NRM,108/ 20 dekemvri 1947.

M. Min.
BUGARSKO-JUGOSLOVENSKI DOGOVOR ZA PRIJATELSTVO, SORABOTKA I

ME\USEBNA POMO[ (Asenovgrad, 27. XI 1947). So nego vladite na NR Bugarija i na FNR Jugoslavija, pretstavuvani od nivnite pretsedateli Georgi Dimitrov, odnosno Josip Broz Tito, se
obvrzale na bratska sorabotka i
zaedni~ka odbrana na teritorijalniot integritet i na nezavisnosta (vo slu~aj na zagrozuvawe
ili agresija od treta dràva),
najtesna ekonomska sorabotka i
prezemawe na site merki za podgotvuvawe carinska unija; postojana najsrde~na kulturna sora220
Makedonska kniàrnica vo Gorna Xumaja (1947)
preku formirawe na Vrhovniot

makedonski komitet vo Sofija.
Osobeno e negativna ulogata na
Bugarija pred i vo vremeto na
Ilindenskoto vostanie. Bugarija
i Srbija se inicijatori za formirawe na Balkanskiot sojuz i za
po~nuvawe na Balkanskata vojna
(1912). Po Balkanskite vojni, del
od teritorijata na Makedonija
vleguva vo sostavot na Bugarija
(Pirinskiot del na Makedonija),
vo soglasnost so re{enijata od
Bukure{kiot miroven dogovor
(1913). Vo Prvata svetska vojna
(19151918), Bugarija i sojuznicite go okupiraat delot od Makedonija {to $ pripa|al na Srbija
(Vardarskiot del na Makedonija). I po vojnata prodolùva istata politika. Me|u dvete svetski vojni, poddràna od vlastite
na Bugarija, dejstvuva VMRO, ~ija{to aktivnost vo odnos na Makedonija varira vo zavisnost od
konkretnata situacija. Vo toj
period vo Bugarija se ubieni vidni makedonski intelektualci
(\or~e Petrov, Arseni Jovkov,
Dimo Haxidimov i dr). Vo april
1941 g., Bugarija povtorno go okupira Vardarskiot del na Makedonija, so isklu~ok na zapadnite delovi, koi se pod italijanska, odnosno pod albanska okupacija,
vospostavuvaj}i celosna administrativna, voena, policiska,
prosvetna i druga vlast s# do kapitulacijata (septemvri 1944).
Po Vtorata svetska vojna Makedoncite vo RB se priznati kako
del od poseben narod, so opredeleni prava na malcinstvo vo Pirinskiot del. Po smrtta na Georgi Dimitrov i Rezoluzijata na
Informbiroto (1948) nastapuva
zaladuvawe na jugoslovensko-bugarskite odnosi i negirawe na
postoeweto na Makedoncite. Na
BUGARSKOTO
popisot od 1946 g. kako Makedonci se izjasnuvaat 250.000, dodeka

na popisot od 1992 g. taa brojka e
samo 10.000, a na popisot od 2002
g., iako bez soodvetna grafa, kako
Makedonci sepak se zapi{uvaat
5.000 lica. RB prva ja priznava
nezavisnosta na RM pod ustavnoto ime (15. I 1992). Oficijalni
diplomatski odnosi na najvisoko
nivo se vospostavuvaat na 20. XII
1993 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RB vo RM e
Angel Dimitrov. Prv vonreden i
vo RB e \or|i Spasov.
LIT.: Krste Bitoski, Makedonija i Kneèvstvoto Bugarija, Skopje, 1977; Ahil
Tunte, Republika Makedonija-prva dekada (1990-1999), Skopje, 2005.
T. Petr.
BUGARSKO-SRPSKA TAJNA
SPOGODBA (Sofija, 19. II 1897)
spogodba za vreme na vojnata me|u Grcija i Turcija, dvete vladi
da ne prezemaat ednostrana politi~ka ili voena akcija, bez soglasnost na drugata, {to bi moèla da go naru{i status kvoto. Isto taka se obvrzale, do dogovorenoto razgrani~uvawe na zonite
na bugarskite i srpskite interesi vo Makedonija i na drugite
vladenija na Turcija, nivnite propagandni institucii i organizacii vo propagandnoto dejstvuvawe da ne si pre~at, tuku zaemno da
se pomagaat. Dogovornite strani
se soglasile da se prisoedini i
Crna Gora, a za toa da bide zapoznaena Rusija. Ruskata vlada ja informiral srpskiot diplomatski
pretstavnik vo Petrograd.
multilateralnite dogovori na balkanskite dràvi, Skopje, 2000; At. [opov,
Kak ni se naloì Balkanskata vona.
S pribavlenie plni tekst na vsi~kite dogovori i konvencii s Srbi i
Grci, Sofi, 1915.
M. Min.
BUGARSKO-SRPSKI DOGOVOR ZA PRIJATELSTVO I

SOJUZ (Sofija, 29. II /13. III 1912)
dogovor so va`nost do 31. XII
1920 god. Dogovornite strani se
obvrzale zaemno da si garantiraat dràvna nezavisnost i teritorijalen integritet; da dejstvuvaat so site svoi raspolo`livi sili vo slu~aj koja bilo golema sila da okupira ili samo privremeno da zazeme del od balkanskite
teritorii pod osmanliska vlast,
ako go smeta ednata toa za sprotivno na nejzinite ìvotni interesi i za pri~ina za vojna. Dogovorot moèl da se objavi ili da
im se soop{ti na drugi dràvi
samo po prethodna soglasnost, uslov predviden i za pristapuvawe
vo sojuz na druga, odnosno drugi
dràvi. Vo Tajniot dodatok dogovorile: na site zazemeni teritorii da se vospostavi zaedni~ka
vlast (kondominium), podelbata

da se izvr{i vedna{ ili najdocna
vo rok od tri meseci po vospostavuvawe na mirot. Bugarija na Srbija $ go priznavala pravoto na
teritoriite severno i zapadno od
[ar Planina, a Srbija na Bugarija pravoto na teritoriite isto~no od Rodopite i od r. Struma.
Za Makedonija, teritorijata me|u [ar Planina, Rodopite, Egejskoto More i Ohridskoto Ezero,
se dogovorile, ako se uverele dvete strani deka ne moèlo da se
organizira vo posebna avtonomna
oblast, da ja podelat. Srbija se
obvrzala da ne bara teritorija
nadvor od linijata {to poa|ala
od bugarsko-otomanskata granica
od Golem Vrv i prodolùvala na
jugozapad i izleguvala na Ohridskoto Ezero. Bugarija se obvrzala da ja prifati taa linija ako
ja potvrdel ruskiot car, vo svojstvo na vrhoven arbiter, kako linija {to odgovarala najmnogu na
interesite na dvete strani. Dogovornite strani se soglasile i sekoj drug spor vo vrska so tolkuvaweto i so ispolnuvaweto na odredbite od Dogovorot da se podnesuva na Rusija za kone~no re{enie. Dogovornite strani potpi{ale i Voena konvencija i gi utvrdile me|usebnite obvrski vo
slu~aj Bugarija da bide napadnata
od Romanija ili pak Srbija da bide napadnata od Avstro-Ungarija.
Za vodeweto na vojnata protiv
Turcija general{tabovite na
nivnite armii potpi{ale dve
spogodbi, vo Varna (19. VI / 2. VII
1912) i vo Sofija (15/28. IX 1912).
Sojuzot bil sozdaden pod pokrovitelstvo na Rusija koja gi izvestila doverlivo za toa Velika
Britanija i Francija.
LIT.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dràva, 1, Skopje, 1981; Makedonija
vo bilateralnite i multilateralni
dogovori na balkanskite dràvi, Skopje,
2000; Al. Hristov - J. Donev, Makedonija
vo me|unarodnite dogovori, Skopje, 1994.
M. Min.
BUGARSKO-TURSKI DOGOVOR (Carigrad (26. III /8. IV 1904)

dogovor za normalizirawe na
me|usebnite odnosi vlo{eni so
Ilindenskoto vostanie vo Makedonija. Do vlo{uvawe do{lo po
obvinuvawata od Carigrad za zame{anost na Kneèvstvoto za
predizvikuvawe na vostanieto.
So Dogovorot Vladata na Kneèvstvoto Bugarija se obvrzala
da go spre~i sozdavaweto revolucionerni komiteti i vooruèni
~eti i nivno dejstvuvawe protiv
Osmanliskoto Carstvo, da gi kaznuva svoite dràvjani zame{ani
vo takvi dejstva, da spre~uva preminuvawe i prenesuvawe eksplo-
zivni materijali i oru`je preku

demarkacionata linija vo Makedonija. Vladata na Turcija se obvrzala da gi sprovede reformite
predvideni so Mirc{tegskata
programa i da gi amnestira u~esnicite vo Ilindenskoto vostanie. Turcija ja ispolnila obvrskata za davawe amnestija, a gi
opstruirala reformite vo Makedonija. Bugarskoto Kneèvstvo
ne go zaprelo, tuku go izntenziviralo propagandnoto i vooruènoto dejstvuvawe na ~etite ufrluvani vo Makedonija.
multilteralni dogovori na balkanskite dràvi, Skopje, 2000.
M. Min.
BUGARSKOTO IME VO MAKEDONIJA pra{awe {to e

sozdadeno od istorijata i se koristi od aktuelnata politika i
strategija do deneska. Se pojavilo vo vtorata polovina na IX v. so
ekspanzijata na bugarskata dràva i vospostavuvaweto bugarska
vlast vo Makedonija (864), koja se
odràla pove}e od edno stoletie.
Osobeno vo Vizantija, koja na Bugarskata dràva $ gi priznala osvoenite zemji i titulata na bugarskiot vladetel Petar I kako
car na Bugarite, site podanici
na dràvata bile narekuvani Bugari. Upotrebata na imiwata Bugarija i Bugari se odràla i po
propa|aweto na Bugarskoto Carstvo (971). Pred krajot na X v., severozapadnite oblasti na dotoga{nata Bugarija bile pod vlasta
na srednovekovnata dràva na carot Samuil. Za Vizantija novoto
carstvo pretstavuvalo prodolùvawe na priznaenoto propadnato
Bugarsko Carstvo. Toa na{lo odraz i vo vizantiskite izvori. I
za Jovan Skilica i Pop Dukqanin Samuilovoto Carstvo bilo
Bugarija, a negovite podanici
bile Bugari. Carot Samuil se soobrazil so duhot na vremeto i za
istaknuvawe na svojot carski
presti` verojatno ja poddràl
tradicijata na propadnatoto Bugarsko Carstvo. Zatoa vizantiskiot vladetel Vasilij II (po 1018)
Makedonija, koja{to bila centarot na Samuilovoto Carstvo, ja
narekol tema Bugarija, a teritorijata me|u r. Dunav i Stara Planina ja narekuva Paristrion. Vo
toj period bugarskoto etni~ko
obele`je se upotrebuvalo samo vo
Makedonija. Od krajot na XII v.,
koga bilo vozobnoveno Bugarskoto Carstvo, koe se odràlo do
krajot na XIV v., bugarskoto ime
bilo reafirmirano vo Bugarija.
Po 1395 g., koga kone~no propadnalo srednovekovnoto Bugarskoto Carstvo i Bugarija se na{la
pod vlasta na osmanliskata drà-
221
BUGARSKOTO
va, ovaa vovela edinstveno upravno ime Rumelija (za site svoi balkanski vladenija). Bugarskoto
politi~ko ime bilo istisnato od
upotreba. Me|utoa, vo titulata
na Ohridskata arhiepiskopija
bugarskoto etnokulturno imenuvawe se zadràlo i toa imalo
vlijanie vo posle{niot razvitok. Vo prvite vekovi na osmanliskoto vladeewe e posvedo~ena
incidentna upotreba na bugarskoto ime za Slovenite vo dijacezata na Ohridskata arhiepiskopija. Poznatiot turski patopisec Evlija êlebija (XVII v.) pi{uva za Bugari i vo Saraevo i vo
Belgrad. I ohridskite arhiepiskopi pridonesle za posvedo~uvawe za bugarskoto ime pri nivnite
brojni patuvawa i drugi kontakti i vrski so evropskite vladetelski dinastii so tituliraweto
kako arhiepiskopi i na Bugarija. Arhiepiskopot Atanasij I, na
pr., koj na arhiepiskopskiot
prestol na Ohridskata arhiepiskopija bil pred krajot na XVI i
vo po~etokot na XVII v., se tituliral so bo`ja milost arhiepiskop na Justinijana Prva Ohridska, Bugarija, Srbija, Albanija,
Vla{ka, Moldavija, Litvanija,
patrijarh na Rusija. Vo XIX v. i
slovenskata i pravoslavna Rusija
izvr{ila presudno vlijanie za
nametnuvaweto na bugarskoto
ime vo Makedonija. Rakovodena
od sopstvenite strategiski interesi na Balkanot, od pozicija na
sila za{titni~ka na pravoslavnite vo Osmanliskoto Carstvo,
dejstvuvala za razre{uvawe na
makedonskoto i bugarskoto crkovno pra{awe kako edinstveno
i pod bugarsko ime. Vo 1870 so
sultanskiot akt bila sozdadena
Bugarskata egzarhija i $ bila dadena uslovna crkovna vlast i vo
Makedonija. Na toa mu prethodelo i angaìraweto na ruskite
slavisti za pridobivawe privrzanici na bugarizmot vo Makedonija. Na makedonskoto crkovno
dvièwe za samostojna crkva so
obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija i razvitokot na prerodbenskiot proces, na borbata
za makedonski literaturen jazik
i knièvnost, kako i na posle{nata borba za politi~ko osloboduvawe i svoja dràvnost, im se
pripi{uval bugarski karakter.
I panslavisti~kata ideja, vo soglasnost so politi~kite i strategiskite interesi na Rusija, bila
transformirana vo balkanski
panbugarizam. Ideen vtemeluva~
i propagator bil hilendarskiot
monah Paisij od Bansko (XVIII v.),
inspiriran od pi{uvaweto na M.
Orbini i J. Rai} i nekoi drugi
drevni zapisi vo atonskite ma222
nastiri. Po formiraweto na Bugarskata egzarhija glavniot legitimen sprovodnik na ovoj proces

vo Makedonija bil egzarhot. So
ozakonetoto obrazovanie na bugarski jazik i so bugarskite knigi i vesnici sistematski se nametnuvalo i se zacvrstuvalo i bugarskoto ime vo Makedonija. Po
1878 g. Bugarskoto Kneèvstvo go
prezelo rakovodeweto i finansiraweto na propagandnata dejnost preku Egzarhijata kako legalna bugarska crkovna institucija vo Osmanliskoto Carstvo, a
podocna i neposredno preku svoite pretstavni{tva trgovskite
agentstva vo Makedonija. Takva
uloga imale i site bugarski dràvni obrazovni institucii vo
koi se {koluvale Makedoncite,
koi, poradi bliskosta na jazikot,
brzo ja usvojuvale bugarskata literaturna norma. Deklariranite
Bugari od Makedonija dobivale
pozicii vo bugarskite nacionalno-politi~ki, obrazovni, kulturni i nau~ni institucii, vo armijata i vo dràvnata administracija, kako i vo diplomatijata i vo
Vladata, i revnosno go eksponirale bugarskoto ime, zastapuvaj}i se i za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija. So organiziraweto na mnogubrojnata egzistencijalno zavisna makedonska
emigracija i so instrumentaliziraweto na golem nejzin del vo
sproveduvaweto na golemodràvnata politika, bugarskoto vlijanie se zasililo. Bugarskata vlada, vladetelot, diplomatskite
pretstavnici, pe~atot, naukata i
publicistikata sistematski go
nametnuvale bugarskoto ime za
makedonskiot narod pred Portata i pred lokalnite vlasti na osmanliskata dràva, kako i vo odnosite so drugite dràvi i pred
evropskata javnost. Sozdavale
ubeduvawe za bugarsko naselenie
vo Makedonija, za makedonski
Bugari i Makedonija kako bugarska zemja. Zaradi toa prisoedinuvawe na Makedonija, Bugarija vojuvala vo dvete balkanski i
vo dvete svetski vojni. Za da se
zdobie so me|unarodno verifikuvano priznavawe na bugarskoto
ime za makedonskiot narod, so
toa i legitimitet za pretenziite
kon Makedonija, vo Nejskiot miroven dogovor (1919) prifatila
obvrska i potpi{ala konvencija
so Grcija za razmena na gr~koto
malcinstvo vo Bugarija za bugarskoto malcinstvo vo Grcija.
Za opstojuvaweto na Bugarija na
taa svoja pozicija silno vlijaele
i bugariziranite Makedonci rakovodeni od Vrhovniot makedonski komitet vo Sofija (1895), Sojuzot na bugarskite konstitucio-
ni klubovi (19081909) i VMORO

na Todor Aleksandrov (1911
1918), a po Prvata svetska vojna
Izvr{niot komitet na makedonskite bratstva i VMRO, pod rakovodstvo na Todor Aleksandrov
i Ivan Mihajlov, dodeka po 1989
g. taa uloga ja igra VMRO-SMD
vo Bugarija. Na ovoj plan su{testveno pridonesla i kompromisnata i nacionalno nedefinirana
platforma na TMORO / VMORO
vo ilindenskiot period, istaknuvaj}i ja kako osnova politi~kata
programa za avtonomija na Makedonija. Od taa osnovna pozicija
nastapuvale site ovie faktori i
pred me|unarodnite instanci na
mirovnite i na drugi me|unarodni konferencii. Vo Pirinskiot
del na Makedonija vo periodot po
1912 g., kako vpro~em i vo drugite
delovi na Makedonija, bugarskoto ime legalno bilo nametnuvano
od organite na bugarskata dràvna vlast, od bugarskata crkva, od
obrazovnite i kulturnite institucii i pe~atot. Denacionalizacijata i prifa}aweto na bugarskoto ime dobile osobeno {iroki razmeri i kaj makedonskata
emigracija vo Bugarija. Pred krajot na 1944 g., po dràvniot prevrat vo Bugarija, dràvnoto rakovodstvo ja prizna sozdadenata makedonska nacionalna dràva (vo
Federativna Jugoslavija) i be{e
ovozmoèno afirmirawe na makedonskoto nacionalno ime, jazikot, istorijata, literaturata i
kulturata i vo Pirinskiot del
na Makedonija. No po Rezolucijata na IB za KPJ (1948) bugarskoto dràvno rakovodstvo se vrati
na starite pozicii na nepriznavawe na makedonskiot narod, proglasi deka makedonskata nacija
vo NR/SR Makedonija se sozdavala vrz antibugarska osnova, ja prodolì starata politika da ne
priznava Makedonci vo Bugarija,
nitu pak makedonsko nacionalno
malcinstvo vo Pirinskiot del na
Makedonija. Republika Bugarija
i po napu{taweto na totalitarniot reìm i proglasuvaweto na
demokratskiot parlamentaren
sistem (1989) ostana na istata pozicija. Vo Bugarskata nacionalna doktrina (1997 i 1998) celiot
makedonski narod e pretstaven
kako bugarsko naselenie, a Makedoncite kade i da se vo svetot
kako Bugari.
LIT. Milan Bo{koski, Imiwata Makedonija i Makedonci vo srednovekovnite
izvori, Skopje, 2003; P. Koledarov, Imeto Makedoni v istori~eskata geografi, Sofi, 1985; Blgarskata dràva
prez vekovete, 1, Sofi, 1982; Blaè Ristovski, Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999; Blaè Koneski, Makedonskiot XIX vek. Jazi~ni i knièvnoistoriski prilozi, Skopje, 1986.
M. Min.
BUE
Anton
Semjonovi~
Budilovi~
BUDILOVI^, Anton Semjonovi~ (s. Komotovo, Grodnenska

gub., Rusija, 24. V / 5. VI 1846 S.Peterburg, 12/25. XII 1908) istori~ar, filolog, publicist, univ.
profesor, slovenofil. Go zavr{il Istorisko-filolo{kiot
fakultet na S.-Peterbur{kiot
univerzitet (18631867), magistriral (1871) i bil na studiski
prestoj za prou~uvawe na slovenskite nare~ja, literaturata i etnografijata na slovenskite oblasti vo Germanija, Avstro-Ungarija, Romanija, Srbija, Crna Gora
i Evropska Turcija (18721875).
Profesor e vo Institutot na
knezot Bezborotko vo Neìn
(18751881), a potoa predaval ruski i crkovnoslovenski jazik na
Univerzitetot i stanuva dekan na
Istorisko-filolo{kiot f-t vo
Var{ava (18811882). Izbran e za
~len na RAN (1882), a potoa i na
drugi slovenski akademii. Stanuva rektor na Univerzitetot vo
Tartu i ja vodi Katedrata za sporedbena gramatika na slovenskite nare~ja (18921901). Kako profesor na S.-Peterbur{kiot univerzitet, stanuva ~len na Sovetot na Ministerstvoto za prosveta i ~len na pove}e nau~ni i slovenofilski dru{tva. Redaktor e
na Slavnskoe obozrenie#, Moskovskie vedomosti# i sorabotnik
na golem broj vesnici i spisanija. Kako potpretsedatel na Sovetot na SPbSBD, na 15. XI 1902 g.
dava pozitivno, no dosta rezervirano mislewe za Programata (od
12. XI 1902) na toga{ osnovanoto
MNLD: ... proektov za postepeno
postignuvawe slovensko edinstvo
vo Makedonija bi moèl da pretstavuva blagodarna zada~a za makedonsko-slovenskata publicistika, no vo realiziraweto na ovoj
proekt Rusija odvaj li bi moèla
da zeme kakvo i da e u~estvo. Takvite evolucioni procesi, kako
{to e obrazuvaweto literaturen
dijalekt vrz osnova na obedinuvaweto na govorite, obi~no se prodolùvaat desetici godini, ako
ne i vekovi, a Makedonija odvaj
li ima pred sebe tolku prodolìtelen rok za miren razvitok...
No ne moème da ne se soglasime
deka za Makedonija treba privremeno da se sozdade polo`ba na avtonomna provincija, bez predre{uvawe na pra{aweto za sudbinata na nacionalnite [...] grupi
vo nea. Samo so takva privremena
sostojba moè za izvesno vreme da
se neutraliziraat pretenziite
sprema nea od strana na sosednite
dràvi, osobeno od Bugarija, Srbija, Grcija...#. Kako privrzanik
na idejata za op{toslovenski jazik (ruskiot) i na panslavizmot,
toj e za avtonomija na Makedonija, no ne i za posebna makedonska
nacija i jazik.
BIBL.: Po voprosu ob avtonomii slavnskih oblaste Evropesko Turcii,
Gra`danin#, 4142, SPb., 1876; O literaturnom edinstv narodov slavnskago plemeni, Slavnskij Sbornik#,
II/3, SPb., 1877, 115; Istoriko-politi~eski zamtki po voprosam Bolgarskomu i lzas-Lotaringskomu, Var{ava,
1887; K voprosu ob obem zk slavn, Var{avskij Dnevnik#, 167, 1888;
Obeslavnski zk v rdu drugih
obih zkov drevne i novo Evrop,
I, Var{ava, 1892; Obrazovanie literaturnh zkov i ih zna~enie v istorii,
U~eni zapiski Imp. arevskago universiteta#, 2, Arev, 1893, 7178; Zna~enie Makedonii v sudbah greko-slavnskago mira, Izvsti SPbSBO#, 1,
SPb., okt. 1903, 521; V ~em zakl~ats glavni trudnosti Makedonskago
voprosa, Izvsti SPbSBO#, 5, 1903,
210.
LIT.: Nov sbornik state po slavnovdni. Sostavlenni i izdanni u~enikami V. I. Lamanskago, SPb., 1905,
VIIXVI; Slavnovedenie v dorevolcionno Rossii. Biobibliografi~eskui slovar, M., 1979, 8688; Blaè Ristovski,
Dimitrija ûpovski (187819440) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978,
190.
Bl. R.
Dragoqub
Budimovski
BUDIMOVSKI, Dragoqub (Skopje, 1. X 1924 Skopje, 6. VI 1994)

eden od osnovopolo`nicite na
makedonskoto novinarstvo (1944).
U~esnik vo NOB od 1941, voen dopisnik na Nova Makedonija# od
Sremskiot front vo proletta na
1945 g. Ja zavr{il Visokata politi~ka {kola \uro \akovi}# vo
Belgrad. Glaven i odgovoren urednik na Mlad borec# (1945/49), na
Nova Makedonija# (1949/52) i na
Radio Skopje (1952/53). Bil i glaven urednik na sp. Makedonija# i
odnovo na Nova Makedonija#

(1968/70). Zamenik, a potoa i sojuzen sekretar za informacii
(1970/74), pretsedatel na Sojuzot
na novinarite na Jugoslavija. Se
penzioniral vo 1985 g. Se zanimaval i so publicistika: Od dnevnikot na voeniot dopisnik# i
Makedoncite vo Albanija#.
B. P. \.
Mogila od rimskoto vreme (ûka, s. Budinarci)
BUDIN GRAD, BUDINARCI

(BEROVSKO) na prastarata
patna komunikacija pome|u Berovskiot i Vini~kiot region, na
linijata Astibo Partikopol, po
gorniot tek na Bregalnica, se nao|aat ostatocite od maloto docnoanti~ko grat~e na lokalitetot
Budingrad, kaj s. Budinarci. Ridot Budingrad se nao|a 600 m severozapadno od seloto. Fortificiranata povr{ina (300 h 60 m) se
sostoi od malterno obyidie sostaveno od dva dela: rombovidna
akropola kastel, 70 m nad rekata, i pribli`no pravoagolno
podgradie {to se nadovrzuva na
severnata strana na kastelot.
Ve{ta~ki prose~en odbranben
rov go deli u{te eden (tret) del
{irokoto severozapadno predgradie od kastelot, okolu koe vo
{irok lak kruì r. Bregalnica.
Posebno cvrsto bil utvrden ju`niot yid na akropolata, zajaknat
so dve agolni kuli. Arheolo{kite podvi`ni naodi ja dokumentiraat egzistencijata na grat~eto
vo dve osnovni fazi: postara,
docnoanti~ka faza (moneti,
bronzeni toki i pojasna toka od
su~idava tip, èlezni fibuli),
vo periodot od IV do VI v. n.e., i
pomlada, srednovekovna faza
(prstewa, delovi od bronzeni i
stakleni belegzii), vo periodot
od XI do XIII v. n.e.
LIT.: I. Mikul~i}, Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija, Skopje,
1996, 136-139.
V. L.
BUE, Ami (Bou, Ami) (Hamburg,

Germanija, 16. III 1794 Voslau,
Avstrija, 21. XI 1881) francuski
i evropski geolog. Od Bue poteknuvaat prvite pi{uvani geolo{ki
podatoci za geolo{kata gradba na
teritorijata na Makedonija. Vo
periodot 18281870, vo ramkite na
geolo{kite prou~uvawa na evropskiot del od Otomanskata imperi223
BU@AROVSKI
Ami Bue
ja gi opfatil i terenite na Makedonija. Vo 1836 g. go posetil Zletovskiot ruden reon, ja opi{al

eksploatacijata i metalur{kata
prerabotka na olovo-cinkovite
rudi. Po pove}egodi{ni ispituvawa, vo 1840 g. go objavil trudot
Geologija na Makedonija# (Geologique de la Macedoin, Bull. Soc. geol.
France, 11, Paris).
N. Dum.
Dimitrie
Buàrovski
BU@AROVSKI, Dimitrie (Skopje, 8. VIII 1952) kompozitor, pijanist i muzikolog. Osven kako
kompozitor, se projavuva i kako
izveduva~, muzikolog, pedagog.
Avtor e na nekolku desetini kompozicii za razli~ni sostavi; eden
od prvite tvorci vo Makedonija
koi gi prifatija i gi vovedoa sovremenite tehni~ki dostreli i pomagala vo tvore{tvoto. Osven
{to se polistilisti~ki, pove}eto negovi dela se pi{uvani so koristewe na digitalnite tehnologii i pretstavuvaat sinteza na
klasi~niot i elektronskiot zvuk.
B. e redoven profesor na FMU vo
Skopje, eden od pokrenuva~ite na
Makedonskiot muzi~ki sovet i na
Institutot za arhivirawe i istraùvawe na muzikata (IRAM)
pri FMU vo Skopje.
B. Ort.
BUZALKOV, Risto (Ba{ino Selo, Vele{ko, 1927) fiziolog,
univ. prfesor. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto
i sredno vo Veles (1946). Istata
godina se zapi{al na Filozofskiot fakultet vo Skopje grupa
biologija. Diplomiral vo 1951 g.
Od prvi april istata godina bil
izbran za asistent pri Fizio224
lo{kiot zavod na Katedrata za

biologija. Doktoriral vo 1960 g.,
koga e izbran i za docent. Vo 1966
g. e izbran za vonreden profesor,
a vo 1971 e izbran za redoven profesor po predmetot sporedbena
fiziologija. Vo 1987 g. zaminal
vo penzija. Vo tekot na rabotniot
vek, prof. Buzalkov bil na specijalizacija vo pove}e eminentni
fiziolo{ki laboratorii. Avtor
e na nad 140 nau~ni trudovi pe~ateni vo doma{ni i vo stranski
D. Pr.
spisanija.
BUZEV, Trifun Petrov (psevd.:
Trajko; Trpko) (Voden, 28. VIII
1889 Skopje, 23. VI 1966) tekstilen rabotnik, pe~albar vo
SAD i u~esnik vo [panskata
gra|anska vojna. Vo vremeto na
Balkanskite vojni dezertiral od
turskata armija i preku Solun
zaminal vo Wujork. Tamu stanal
aktivist i rakovoditel vo
sindikalnoto dvièwe, a potoa i
~len na Komunisti~kata partija
na SAD (1924), poradi {to ~esto
bil apsen. Vo zatvori i logori
minal vkupno 6 godini. Zaedno so
drugi tamo{ni sonarodnici od
Makedonija, zaminal za [panija
(10. I 1937) i stanal dobrovolec
vo XV internacionalna brigada
na Republikanskata armija.
U~estuval vo borbite na 6
fronta, a duri petpati bil ranuvan (vo borbite na Bruneti i dr.).
Dobil voen ~in poru~nik, a po
ranuvawata izvr{uval sanitetski dol`nosti. Po povlekuvaweto (1939) se na{ol vo logor vo
Francija, od kade {to uspeal da
izbega i se vratil vo SAD. Po
Osloboduvaweto do{ol da ìvee
vo Skopje (januari 1947).
BIBL.: Patot MadridValencija, Na
[panskata zemja. Se}avawa na u~esnici
vo [panskata gra|anska vojna, Skopje,
1961, 73-77; Patot MadridValencija,
Makedonci vo [panija, Skopje, juli 1968,
1114; Patot MadridValencija, Vo
srceto na [panija. Se}avawa na interbrigadistite od Makedonija, Skopje, 1975,
205206; Kamuflirani lekari, na istoto
mesto, 206207; Na lekuvawe, na istoto
mesto, 207.
interbrigadisti od Makedonija. Skopje,
1975, 239; D-r Simo Mladenovski, U~estvoto na Makedoncite vo [panskata gra|anska vojna, Vo Internacionalnite
brigadi na [panija. Zbornik. Skopje,
1989, 223.
S. Ml.
BUJAN, Veqko Josipov ( Novska,

Hrvatska 22. II 1905 Skopje, 22. V
1972) spec. po sudska medicina,
ginekologija i aku{erstvo. Redoven prof. na Med. f. vo Skopje,
osnova~ na Institutot za sudska
medicina i kriminalistika i
{ef na Katedrata (od 1952) s# do
penzioniraweto. Studiral medicina i diplomiral vo Berlin, a
doktoriral vo Grac. Istovreme-
no, zavr{il i Praven fakultet

vo Belgrad. Kako vrven stru~wak
i odli~en profesionalec, sozdal
fundament na sudskata medicina
i kriminalistikata vo MakedoBr. N. Sl. M. P.
nija.
Aleksandar
Bujnov
BUJNOV, Aleksandar ([umen,

27. VIII 1879 s. Dobrini{te, Blagoevgradsko, 27. IX 1924) deec na
TMORO/VMORO i naroden pratenik; Bugarin. Kako ~len na
TMORO (1903), bil komita vo
Skopsko, ~len na Serskiot okruèn revolucioneren komitet
(1905), ~len na CK na Narodnata
federativna partija (1908), izbran za pratenik vo Osmanliskiot parlament (1909) i pratenik
vo bugarskoto Narodno sobranie
(1923). Bil ubien od privrzanicite na Todor Aleksandrov.
LIT.: E. Kwostebekov, Aleksandqr Bujnov, {umen i {umensko, kn. 3, Sofix,
1971.
S. Ml.
BUKA1 (rod Fagus L., fam. Fagaceae) rodot opfa}a 9 (10) listopadni vida drvja (do 45 m visoki),
rasprostraneti vo Severnata hemisfera. Imaat pravo steblo so
mazna siva kora i so krupni, vretenovidno za{ileni papki. Listovite se prosti, jajcevidni i
mazni. Cvetovite se ednodomni i
ednopolni, sobrani vo top~esti
socvetija vrz dr{ki. Plodovite
buklinki se smesteni vo ~etiridelna kupola, obrasnata so stipuli. Na Balkanot i vo na{ata zemja, e zastapena meziskata buka (F.
moesiaca Czeczott.) kako planinski
vid, ~ii populacii formiraat
poseben bukov region so tri pojasi (podgorski, gorski i subalpski). Mezofilen vid. Taa pretstavuva najvaèn drven vid za makedonskoto {umarstvo, no nejzinoto zna~ewe e u{te pogolemo od
ekolo{ki aspekt, bidej}i nejzinite ekosistemi se dolgove~ni, a
nejzinite funkcii se presudni za
za{titata i za kvalitetot na ~ovekovata okolina. Cenet vid vo
hortikulturata kako soliter ili
kako alejno drvo.
Al. And.
BUKA2 izdlaben golem trupec
(oluk) po koj se sproveduva i pa|a
voda od jaz vo vodenica. Al. And.
BUKVAR
BUKVAR osnoven u~ebnik za

~itawe i pi{uvawe, za zapoznavawe na glasovite vo jazikot i na
nivnite pe~atni i rakopisni znaci. Vo poslednite dva veka vo Makedonija se objaveni pogolem broj
vakvi u~ebnici. Najprvin razlo{kiot trgovec od Bansko Marko Teodorovi~ (Vezjov) go izdade
u~ebnikot Pervoe ~enje hotxmq
~itisx knigq pismen Slavenskimi,
nazvaemoe B u k v a r } (Viena, 1792),
nape~aten so crkovnoslovenski
bukvi. I vtoriot Bukvar}, izvle~en
otq vzaimnou~itelnite tablici
(Kraguevac, 1835) e objaven pak od
banskalijata Neofit Rilski i vo
osnovata na isto~nomakedonskoto nare~je. Tretiot vakov u~ebnik Na~alnoe ~ene sq molitv trenx slavxnobolgarski i gre~eskx
(Solun, 1838) be{e nape~aten vo
novootvorenata pe~atnica na Teodosija Sinaitski, no ve}e vrz zapadnomakedonskoto nare~je, sostaven od arhimandritot Anatolija Zografski. Vo istata godina
vo Vata{kata pe~atnica na Daskal Kam~e e nape~atena na edna
stranica na centralnomakedonskoto nare~je Tablica pervax od Jordan Haxikonstantinov-Xinot.
Presvrtna e pojavata na u~ebnikot na makedonskoto nare~je na
Partenija Zografski Na~lnoe
u~n na dca-ta (Carigrad,
1858) so osnovata vo zapadnomakedonskiot govor {to po~na da se
zatvrduva vo makedonskoto u~ili{te. Malku potoa i Natanail
Zogrfski nape~ati Bukvar slaveno-blgarski zaradi u~ilie
na Skopsko êrnogorsko selo Ku~evista (Bukure, 1865), a u~enicite Dimitar V. Makedonski i
Dimitar Hr. Uzunov objavija
Bukvar za upotrbenie v makedonsk-te u~ilia (Carigrad, 1867). Vo slednata godina Kuz-
Posledniot bukvar na K. [apkarev (Solun, 1874)
man [apkarev (Edin Makedonec)

ja zapo~na serijata u~ebnici na
makedonskoto nare~je, me|u niv i
Blgarsk Bukvar (Carigrad, 1868) {to be{e prepe~aten
vo nova verzija i pod nov naslov
Ma~in zik. Bukvar~e ili
Prvona~ln uroc po na
lsn metod narden (Solun, 1874). A prviot bukvar podgotven vrz fonetskiot analiti~ko-sinteti~ki metod, no na {opskoto nare~je kako sredno i obedinitelno za Makedoncite i Bugarite, go objavi Josif A. Kova~ev pod naslov Blgarski bukvar
po zvu~nata metoda za narodnite
{koli (Plovdiv, Rus~uk, Veles,
1875).
\or|ija M. Pulevski ne objavi
bukvar kako poseben u~ebnik, no
vo svoite privatno nape~ateni
u~ebnici i rakopisi op{irno
pi{uva i za azbukata i za gramatikata i toa prvpat so makedonskoto nacionalno obele`je. Toa e
osobeno vidlivo vo negoviot
vtor u~ebnik Re~nik od tri jezika (Beograd, 1875), vo Slavnsko-naseleniski
makedonska
slognica re~ovska (Sofi, 1880)
i vo op{irnata (vo rakopis ostanata) zi~nica.
Po obidot na carigradskoto Bugarsko ~itali{te (1869) za izdavawe bugarski u~ebnici na makedonskoto nare~je, dve decenii podocna i srpskata propaganda se
obide preku sli~ni u~ebnici da
vleze vo Makedonija. Prviot
obid e napraven vo vremeto na
Kresnenskoto makedonsko vostanie (1879) od srpskiot u~itel vo
Kru{evo Despot S. Baxovi} pod
naslov Bukvar za osnovna makedonska u~ili{ta u Turskoj carevini, no toj ostana vo rakopis.
Decenija podocna, po pottik od
srpskiot ambasador vo Carigrad
Stojan Novakovi}, i ohri|anecot
Kosta Grup~e i struànecot Naum Evro podgotvuvaat Makedonski bukvar (juni 1888), no i toj
ostana nenape~aten. Toga{ Novakovi} go angaìra Milojko Veselinovi} da sostavi osnoven u~ebnik na dozirano srbiziran makedonski jazik {to be{e i nape~aten pod naslov Bukvar za narodne {kole (Carigrad, 1888), preizdaden kako Bukvar za narodne
{kole u Otomanskoj carevini.
Drugo popravqeno i popuweno
izdawe (Carigrad, 1891). Bidej}i se ocenilo deka u~ebnicive
nemaat nikakov efekt, i srpskata propaganda od 1893 g. ve}e
nastapuva so u~ebnici za svoite
u~ili{ta vo Makedonija na ~ist
srpski jazik, kako {to pravea i
bugarskata i gr~kata propaganda
vo Evropska Turcija.
Vo ramkite na MNLD vo S.-Peterburg vo 1903 g. be{e podgotven

makedonski bukvar za 34 sela vo
Makedonija {to izrazile èlba
da si gi u~at decata na makedonski jazik. Bukvarot e praten vo
Wujork za pe~atewe.
Po Prvata svetska vojna, vo soglasnost so prezemenite obvrski
od me|unarodnite dogovori za
pravata na malcinstvata, pod
pritisok na Dru{tvoto na narodite vo @eneva, gr~kata vlada nape~ati specijalen osnoven u~ebnik na makedonski jazik so posebna latini~na azbuka pod naslov
Abecedar (Atina, 1925). Po reakciite od Belgrad i od Sofija, Grcija ne gi otvori predvidenite
makedonski u~ili{ta i u~ebnikot ne go vovede vo upotreba. Vo
Vtorata svetska vojna vo tekot na
borbite vo Egejskiot del na Makedonija, za potrebite na kursot
za makedonski u~iteli na slobodnata teritorija vo Hrupi{ta,
kosturskiot Okruèn komitet na
EAM otpe~ati (na {apirograf
vo nad 500 primeroci) Bukvar na
makedonski jazik (Grad Kostur,
1944 godina), podgotven od borecot Aleko Ivanovski.
Prviot bukvar vo oslobodena Makedonija (1945)
Prviot osnoven u~ebnik vo slobodnata makedonska dràva na

sovremeniot makedonski literaturen jazik be{e objaven vo Skopje vo 1945 g. od Dràvnoto knigoizdatelstvo na Makedonija pod
naslov Bukvar, podgotven od avtorskiot kolektiv: Dimitar Popeftimov, Spase û~uk, Jon~e Josifovski, Vasil Kunoski, Jordan
Kiranxiski i \or|e Risti}, ilustriran od Vasilie Popovi}.
225
BUKVI]
LIT.: Blaè Koneski, Kon makedonskata

prerodba. Makedonskite u~ebnici od 19
vek, vtoro izdanie, Skopje, 1959; D-r Risto
Kantarxiev, Makedonskoto prerodbensko u~ili{te. Vtoro dopolneto izdanie,
Skopje, 1985, 142150; D-r Blaè Ristovski, Krste P. Misirkov (18741926). Prilog..., Skopje, 1966, 5256; Trajko Stamatoski, Borba za makedonski literaturen
jazik, Skopje, 1986, 103116; Simon Drakul, Arhimandrit Anatolij Zografski,
Skopje, 1988, 347359; D-r Stojan Risteski, Sozdavaweto na sovremeniot makedonski literaturen jazik, Skopje, 1988;
Blaè Ristovski, Atinskiot Abecedar#.
Makedonski bukvar objaven od gr~kata
vlada i sporot za makedonskoto malcinstvo. Sve~en sobir..., MANU, 2006. Bl. R.
BUKVI], Aleksandar (Belgrad,

1936 1985) psiholog, profesor
vo Belgrad i vo Skopje. Gi zavr{il studiite na Grupata za psihologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1959). Rabotel na
Institutot za primeneta psihologija i mentalna higiena na Voeno-medicinskata akademija i na
Filozofskiot fakultet vo Belgrad (Oddelenie za psihologija).
Po formiraweto na Institutot
za psihologija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (1977 1979)
izveduval nastava po Statistika
i Psihometrija. Vode~ki stru~wak vo oblasta na psiholo{koto
merewe na sposobnostite na Balkanot i vo me|unarodni ramki.
BIBL.: Proverite svoju inteligenciju,
1977; Na~ela izrade psiholo{kih testova, 1981 i dr.
LIT.: Bilten Univerziteta u Beogradu#,
7. V 1982.
V. Arn.
BUKEFAL legendarniot kow

na Aleksandar Makedonski so koj
golemiot vojskovodec gi izvojuval site pobedi. Edinstveno
Aleksandar, u{te dete, uspeal da
go skroti diviot kow (Plutarh) i
go narekuva Bukefal. Po pobedata nad indiskiot vladetel Por
(326 g. od st.e.) Aleksandar vo
~est na svojot slaven kow gradi
na r. Hidasp grad Bukefala.

Press, 1959.
A. [uk.
BUKLEVSKI, Tome, (Ki~evo, 21

X 1921) prvoborec i politi~ar.
Kako pripadnik na komunisti~koto i rabotni~koto dvièwe,
bil u~esnik vo NOAVM i ~len
na KPJ (1941), poradi {to bil
zatvoren vo Tirana (IV 1942 X
1943). Podocna bil sekretar na
OK na KPM za Ki~evsko, zamenik politi~ki komesar na bataljoni i brigada. Po Osloboduvaweto bil vraboten vo diplomatijata, pratenik vo Sojuznoto sobranie i vo Sobranieto na SRM,
~len na Pretsedatelstvoto na
SRM, pretsedatel na Maticata
na iselenicite i dr. Nositel na
LIT.: DARM Skopje, rakopisna biografija, f. Biografii.
Vl. Iv.
Kaliopi
Bukleska
BUKLESKA, Kaliopi (Ohrid,

28. XII 1966) interpretatorka na
popularna muzika, avtor. Solopeewe studira vo Skopje, vo klasata na Blagoja Nikolovski. Na
devet godini pobedi na festivalot Zlatno slavej~e. Vo vtorata
polovina na osumdesettite godini od XX vek e ~len na grupata
Kaliopi# so koja u~estvuva na
festivalite vo Opatija (Leo#),
Qubqana, Split (Da more zna#).
Izvesno vreme so uspeh nastapuva
Aleksandar i Bukefal, spomenik vo Bratford ([kotska)
226
vo [vajcarija, a od 1996 g. ìvee

vo Makedonija, kade {to ostvari
bogata izveduva~ka kariera. Avtor e na golem broj popularni
pesni, kako i na muzika za edna
baletska (Jas Isidora#) i edna
teatarskata pretstava (Ana
M. Kol.
Frank#).
BUKOVI] srednovisoka planina vo Zapadna Makedonija, {to se
nao|a pome|u Ki~evskata Kotlina
na jug i Polo{kata Kotlina sever,
i pome|u planinite Bistra na zapad i Dobra Voda na istok. Ima dinarski pravec na protegawe SZ
JI. Najvisok vrv e Tepe (1.528 m).
Isto~niot del na Bukovi} e izdvoen kako poseben poznat pod imeto
Korito. Povr{inata na Bukovi} e
79 km. Geolo{kiot sostav go
oformuvaat paleozojski {krilci
vo podinata, a preku niv leàt
mermerizirani trijaski varovnici, ~ija{to debelina iznesuva 200
300 m, i se silno karstificirani. Bukovi} e tipi~no karstna planina na koja poradi intenzivnata
karstifikacija se izgradeni site
karstni oblici: {krapi, vrta~i,
uvali, karstni poliwa, pe{teri i
dr. \onovi~ka pe{tera e edna od
najatraktivnite i podolgi pe{teri vo Republika Makedonija.
LIT.: D. Manakovi}, T. Andonovski, Geomorfologija na planinata Bukovi}, Godi{en zbornik na Geografskiot fakultet#, kn. 25, Skopje, 1979.
T. And.
BUKOVKA (Pleurotus ostreatus

(Jacq.: Fr.) Kummer) gaba {to raste kako saprob na padnati bukovi
stebla. Se proizveduva na farmi
za proizvodstvo na bukovki. M. K.
BUKURE[KA MIROVNA KONFERENCIJA (Bukure{t, 17 / 30.
VII 28. VII /10. VIII 1913) mirovna konferencija po Vtorata balkanska vojna so u~estvo na delegacii na dràvite-pobedni~ki: Srbija, Crna Gora, Grcija i Romanija, od edna i na porazenata Bugarija, od drugata strana. Turcija,
koja u~estvuvala, isto taka, vo
vojnata i odnovo ja prezela Isto~na Trakija so Odrin, ne u~estvuvala na Mirovnata konferencija vo Bukure{t. Konferncijata se odràla pod pretsedatelstvo na Majoresku, pretsedatel
na Vladata i minister za nadvore{nite raboti na Romanija. Na
prvata sednica bila usvoena odluka za zapirawe na neprijatelstvata, za vospostavuvawe cvrst
mir i pravi~na ramnoteà na silite na Balkanot. Voenite delegati dogovorile ednostran prekin na voenite dejstva i povlekuvawe na silite na demarkaciskata linija na ednakvo rastojanie
od poziciite na pretstraìte.
Na sednicata (25. VII / 7. VIII) bile usvoeni novite granici. Kon-
BULKES
Mateja
Bulev
U~esnicite na Mirovnata konferencija na balkanskite sojuznici vo Bukure{t (1913)
ferencija zavr{ila so potpi{uvawe na Mirovniot dogovor (28.

VII /10. VIII 1913).
multilteralni dogovori na balkanskite dràvi, Skopje, 2000; Makedonija vo
Me|unarodnite dogovori, 18751919,
Skopje, 1994.
M. Min.
BUKURE[KI MIROVEN DOGOVOR (Bukure{t, 28. VII / 10.

VIII 1913) dogovor me|u Grcija,
Srbija, Crna Gora i Romanija, od
edna, i Bugarija od druga strana.
Vo Dogovorot izvr{ile podelba
na teritoriite po promenite sozdadeni so vojnata i utvrdile novi
granici. Makedonija bila podelena me|u Grcija, Srbija i Bugarija. Srbija go zadràla okupiraniot Vardarski del od Makedonija, bez Strumi~ko, a Grcija okupiraniot Egejski del od Makedonija na istok do utokata na r. Mesta
vo Egejskoto More. Na Bugarija $
bil ostaven najmaliot Pirinski
del od Makedonija. Me{anata
srpsko-bugarska i me{anata gr~ko-bugarska komisija bile zadolèni za obeleùvawe na terenot

na novite granici, vo rok od 15
dena od potpi{uvaweto na Dogovorot. Bugarija bila obvrzana
svojata armija da ja prevede vo
mirnovremenska polo`ba, so evakuacijata na okupiranite teritorii (starite i novite) da zapo~ne
vedna{ po demobilizacijata na
armijata i da zavr{i za 15 dena.
Po razmenata na ratifikaciite
se predviduvalo dràvite-potpisni~ki da izvr{at razmena na
zarobenicite.
VMRO(Ob), bil poznat revolucioner vo Sorovi~kata okolija.

Vo vremeto na diktaturata na
Metaksas bil interniran na ostrovot Hios. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna bil borec na
ELAS. Vo Gra|anskata vojna vo
Grcija bil komandant na odred i
dejstvuval na pl. Radu{. Zaginal
po uspe{no zavr{enata {est~asovna borba so vladinite sili.
LIT.: Mateja Bulev (Mati), Glas na
Egejcite, br. 10, Skopje, 2. VI 1951, 3;
Ta{ko Mamurovski, Svetli likovi od
1987, 128134 i 153.
S. Ml.
LIT.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dràva, 1, Skopje, 1981; Skopje,
2000; Makedonija vo me|unarodnite dogovori 18751919, Skopje, 1994.
M. Min.
BULEV, Mateja (Mati) (s. Ek{iSu, Lerinsko, 1904 s. Zeleni~,

Lerinsko, 19. IV 1949) nacionalen deec, major na DAG. Kako
~len na KPG (1932) i na
Karta na podelbata na Makedonija po Bukure{kiot miroven dogovor (1913)
Begalskiot centar Bulkes
BULKES (juni 1948 septemvri

1949) begalski centar za u~esnicite vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Spored dogovorot na KPJ i
KPG, vo vremeto na Gra|anskata
vojna vo Grcija vo Vojvodina bile
zgrièni izvesen broj semejstva
od Egejskiot del na Makedonija,
glavno Makedonci, a bile otvoreni i nekolku domovi po internatski princip za decata-begalci vo
Bela Crkva i na drugi mesta. Istovremeno bil otvoren i begalskiot centar vo Bulkes, kade {to
bile zgrièni okolu 6.000 borci
i politi~ki begalci. Naselbata
prerasnala vo op{tina na politi~ki begalci i raspolagala so
obrabotlivo zemji{te, zemjodelski ma{ini i alati, fabrika,
u~ili{ta, pe~atnica, detska gradinka i sl. Vo septemvri 1949 god.
okolu 4.000 od niv bile preseleni
vo isto~noevropskite dràvi i
centarot bil rasformiran.
LIT.: D-r Risto Kirjazovski, Makedonskata politi~ka emigracija vo Isto~na
Evropa, Kultura#, Skopje, 1989; istiot,
Makedoncite i odnosite na KPJ i KPG
19451949, Kultura#, Skopje, 1995. S. Ml.
227
BUMBARICI
pravnik. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1964).

Bil op{tinski javen obvinitel
vo Skopje (19651969) i zamenik
na okru`niot javen obvinitel vo
Okru`noto javno obvinitelstvo
vo Skopje (19701984). Naimenuvan e za okruèn javen obvinitel
vo Skopje (1984), a ja izvr{uval i
funkcijata javen obvinitel na
RM (1989 VI 1996).
IZV.: Javnoto obvinitelstvo vo Republika Makedonija, Skopje, 2000.
Sv. [.
Mara
Buneva
LIT.: Ldmil Petrov, Podvig i samo`rtva, Voennistori~eski sbornik, 4,

Sofi, 1991; Ivan Mihalov, Spomeni,
III. Osvoboditelna borba 19241934, Louvain, 1967.
Z. Tod.
Bumbarici
BUMBARICI (Bombyliidae)
dvokrilni insekti. Imaat mnogu
vlaknesto telo so {irok abdomen, po {to li~at na bumbarite.
Odli~ni leta~i. Imaat usten
aparat so karakteristi~no dolga
i prava cicalka, prisposobena za
ishrana so nektar od razni cvetovi, okolu koi bumbaricite lebdat sli~no na kolibrite. Larvata
e parazit na gasenici od nekoi
insekti. Poznat e vidot golema
bumbarica (Bombylius major L.).
V. T. K. M. Kr.
BUNATA VO S. \AVATO (1639)

buna protiv osmanliskata
vlast. Neposreden povod za nejzinoto izbuvnuvawe bilo apseweto
na ajdutinot Bel~e. Selanite se
protivstavile. Ja predvodele
Mitre, Nikola, Ilija i Gole. Zapo~nala borba vo koja Turcite
imale pu{ki i sabji, a selanite
vili i stapovi. Nekolku selani
zaginale, Bel~e bil ubien, po
{to mu ja otsekle glavata i mu ja
odnele na kadijata kako dokaz deka bil likvidiran.
LIT.: Aleksandar Matkovski, Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo
Makedonija (16201650), Skopje, 1961,
4045.
V. St.
Marko
Bundalevski
BUNDALEVSKI, Marko (s. Gali~nik, 1936 Skopje, 2003) javen obvinitel na Makedonija,
228
Tomislav
Bundalevski
BUNDALEVSKI, Tomislav Rafailov (s. Gali~nik, 30. IV 1935

Skopje, 20. IV 2004) diplomiran
na Ma{inskiot fakultet vo Belgrad vo 1960 g. Po diplomiraweto
(19601976) rabotel vo R@
Skopje# Skopje i vo Inènering FAKOM# kako direktor.
Vo 1962 g. e izbran za honoraren
nastavnik na Elektroma{inskiot fakultet. Vo 1981 g. e izbran
za redoven profesor. Drèl predavawa i na TF vo Bitola
(19791982). Doktoriral vo 1981
g. Na dvapati e izbiran za dekan
na
Ma{inskiot
fakultet
(19831986). Vo 1986 g. e izbran za
~len na Izvr{niot sovet na SRM.
Vo 1984 g. bil na studiski prestoj
vo EDF Francija. Bil ~len na:
sindikalniot odbor na @elezarnicata, Gradskiot komitet na SK
Skopje, Republi~kiot i Sojuzniot sindikalen odbor, Izvr{niot sovet na Sobranieto na
SRM, Komisijata za nuklearna
energetika na SRM, Odborot za
energetika pri MANU, pretsedatel na Republi~kiot komitet za
Sl. A.
energetika i dr.
BUNEVA, Mara (Tetovo, 1901
Skopje, 15. I 1928) atentatorka
na VMRO. Po Prvata svetska vojna zaedno so semejstvoto emigrirala vo Bugarija i stapila vo
VMRO na V. Mihajlov. Se vratila vo Tetovo (1926), i vo Skopje,
izvr{ila atentat (kaj Kameniot
most) nad policiskiot ~inovnik
Velimir Preli} (13. I 1928), èstok islednik na uapsenite ~lenovi na MMTRO. Po atentatot se
frlila vo r. Vardar, po dva dena
po~inala vo Skopskata bolnica.
BUNTOVI (XVI v.) lokalni

buntovi na hristijanskoto naselenie vo Makedonija. Vo periodot fevruari-april 1560 g. vo Debarskata kaza imalo pogolem
bunt {to zafatil teritorija od
Ohridskoto Ezero do gradot Kruja (Ak~e Hisar) vo Albanija, so
centar vo nahijata Dolni Debar.
Pove}e od 500 vooruèni hristijani so razveani bajraci gi napa|ale i gi palele ku}ite na selskite spahii. Buntot prodolìl do
zimata vo 1560 godina. Vo periodot od 1566 do 1574 god. permanentni buntovi povtorno go potresuvale Debarskiot kraj. Bile napa|ani, ograbuvani i paleni ku}ite
i imotite na jani~arite i na
pretstavnicite na vlasta, davaj}i
im na ovie buntovi pokraj socijalen, i politi~ki i verski karakter. Osobeno seriozen bil buntot
od 1571 g., koga se spomenuva brojka od 3.000 pobuneti selani {to
raspolagale so panciri i oklopi,
a nivni voda~i bile selskite popovi, koi se povrzale duri i so
Venecija. I vo eden izvor od 1583
g. ima potvrda za nemiri vo nahijata Dolni Debar, pri {to pove}e
hristijanski sela se zdruìle vo
zaedni~ki bunt protiv vlasta. Za
suzbivawe na ovie permanenti
buntovi Osmanliite naj~esto gi
koristele provinciskite vojski,
kako i posadite vo tvrdinite {to
bile izgradeni na ovie prostori
za smiruvawe na situacijata.
LIT.: Makedonija vo XVI i XVII vek. Dokumenti od Carigradskite arhivi (15571645), prevod, redakcija i komentar Du{anka [opova, Skopje 1955; A. Matkovski, Otporot vo Makedonija, 4. Buni i
vostanija, Skopje, 1983; Eden zna~aen i
nepoznat bunt vo Debarskata nahija vo
1560 godina, Prilozi#, MANU, I/1, Skopje, 1970; Turski dokumenti za istorijata
na Makedonija. Op{iren popisen defter
za Ohridskiot sanxak od 1583 godina, t.
VIII, kn. 1. Prevod i redakcija d-r Aleksandar Stojanovski, Skopje, 2000. Dr. \.
BUNTOVNIK# (Sofija, (1898

1899) vesnik {to go izdava
ideologot na makedonskoto revo-
BURILÊVO
Naslovot na vesnikot na \. Petrov Buntovnik#
lucionerno dvièwe od krajot

na XIX i po~etokot na HH vek
\or~e Petrov. Glasiloto izleguvalo na bugarski jazik. Izdavaweto mu e tajno, neredovno i so
nenumerirani broevi. Samiot
\or~e Petrov vo svoite Spomeni# kaùva deka izdal okolu 11
broevi od Buntovnik#, vo ograni~en tira` i deka gi daval na
pomali grupi interesenti. Izdanieto bilo rasturano i niz Makedonija. So~uvani se samo tri
broja, vrz osnova na koi treba da
se odbeleì deka namerata na
Buntovnik# bila da gi komentira aktuelnite sostojbi na makedonskoto pra{awe i da ja propagira pravednata borba na Makedoncite za svoi prava. Se sugeriraat pati{tata i na~inite na
svetata borba. Pove}eto od prilozite poteknuvaat od peroto na
\or~e Petrov i ja otkrivaat silata na negovata revolucionerna
razmisla. Buntovnik# bil sredstvo za efikasna agitacija vo
polza na osloboditelnoto delo
vo vreme koga makedonskiot narod ja zema istoriskata odgovornost da se krene na vostanie. G. T.
BUNTOT na artileriskite edinici na Makedonskata vojska
(Skopje, kasarnata na Skopskoto
Kale, 7. I 1945) Pobunetite vojnici i oficeri barale namesto
na Sremskiot front da zaminat
na Solun za osloboduvawe i obedinuvawe na raspar~enata tatkovina. Na plo{tadot vo Skopje izvikuvale paroli: Odime na Solun, Nej}eme na Sremski front,
a se slu{ale i paroli protiv srpskite oficeri. Pobunetite vojnici barale komandanti Makedonci. So intervencija na komandantot na G[ general Mihajlo
Apostolski i drugi visoki voeni
oficeri i toga{ni politi~ki
rakovoditeli, no i so edinicite
na KNOJ, buntot bil lokaliziran. Oficerite i vojnicite bile
vrateni vo kasarnite. Kasarnata
na Skopskoto Kale bila opkolena i pod silno voeno obezbeduvawe. 38 oficeri i vojnici bile obvineti kako organizatori i u~esnici vo buntot, 12 bile osudeni
na smrt, drugite na vremenska
kazna zatvor i prinudna rabota, a
petmina bile oslobodeni.
LIT: \or|i Malkovski, Boì}niot masakar na Skopskoto Kale, Nova Makedonija, 23. II 1991.
\. Malk.
BURDONSKI DVOGLAS dvoglasno peewe kako osnovna forma

na zvu~no oblikuvawe na edna
melodija vrz osnova na nepodvi`niot vtor glas. Makedonskiot naroden dvoglas, kako najstara forma
na pove}eglasjeto, sodrì golem
broj osobenosti. Po~etocite na
burdonskiot na~in na peewe vo
Makedonija se nao|aat vo antifonoto peewe, i toa vo zonata na
smenuvaweto i preklopuvaweto na
glasovite, koga peja~kite od prvata grupa go zavr{uvaat svoeto
peewe na posledniot ili na vtoriot, odnosno na tretiot ton
odnazad. Vo toj moment, od istiot
ton zapo~nuvaat da peat peja~kite
od vtorata grupa, prifa}aj}i ja
melostrofata od prvata grupa.
Grupata se sostoi od tri peja~ki,
Edna od niv vodi#, vika#,
uzvikue# ja pee melodiskata
linija od prviot glas, a drugite
dve bu~at# dràt burdon (ja peat
melodijata od vtoriot glas). R. V.
BUREVA, Blagorodna (Vinica,
23. II 1903 Belgrad, 6. XI 1977)
operska pevica. Diplomirala
(1935) na Filozofskiot fakultet vo Skopje. U~estvuvala vo ispolnuvaweto na prvata operska
pretstava vo [tipskiot teatar
so ulogata na Neda vo operata
Palja~i (29 avgust 1925) pod muzi~koto vodstvo na Sergej Mihajlov, a vo reìja na Du{an Budimirovi}.
F. M.
Van~o
Burzeski
BURZESKI, Van~o (Nemawinci, Svetinikolsko, 2. I 1916

Skopje, 8. V 2007) nacionalen
deec, prvoborec, ekonomist, univ.
profesor i ambasador. Bil u~esnik vo MANAPO vo Zagreb i vo
Belgrad (1938 1941) i ~len na
KPJ (1941). Vo NOAVM bil ~len
na MK na KPJ vo Sveti Nikole
(1941) i organizator na Voeniot
komitet za Ov~epolskata okolija, sekretar na OK na KPM vo
Gostivar, ~len na Okru`niot komitet na KPM vo Tetovo, sekretar na Prviot oblasten komitet
na KPM, izbran delegat za Vtoroto zasedanie na AVNOJ, delegat na Prvoto zasedanie na
ASNOM i zamenik-politi~ki
komesar na divizija na NOVJ. Po

Osloboduvaweto bil sekretar na
Komisijata za agrarna reforma i
kolonizacija i pomo{nik na ministerot za agrarna reforma i
kolonizacija pri Vladata na
FNRJ, na~alnik na Kontrolnata
komisija na FNRJ, ~len na Centralnata reviziona komisija na
KPJ, minister za zemjodelstvo vo
Vladata na NRM, minister za
stopanstvo vo Vladata na SRM,
republi~ki i sojuzen pratenik,
~len na CK na KPM, ~len na
Glavniot odbor na SSRNM i
SZBNOV na Makedonija, ambasador na SFRJ vo Zambija, profesor i dekan na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Nositel e na
BIBL.: Ekonomika na agrarot (u~ebnik),
Skopje, 1959, 1961 i 1973; Izve{taj na
eden pratenik, Skopje, 1976; Titovata
tvore~ka primena na marksizmot vo sovremeni uslovi, Skopje, 1977; Uvod vo nau~nata rabota, (u~ebnik), Skopje, 1981; Dijalektikata na Titovoto delo, Skopje,
1982; Efikasna individualna naobrazba,
Skopje, 1983; Eden od generacijata (se}avawa), NIO Studentski zbor#, Skopje,
1983; Kontraproduktivnoto zna~ewe na
Stalinovata paradigma, Mi-An#, Skopje, 2003.
S. Ml.
BURILÊVO eneolitska naselba smestena od desnata strana

na patot [tip Ko~ani (14 km od
Ko~ani), na ridot Pilavo, nedaleku od s. Buril~evo (2 km kon istok). Postavena e na zaramneto
plato na ridot, na okolu 80 m nad
rekata Bregalnica. Konstatirana e eneolitska dvoslojna naselba vrz koja{to se nao|aat tragi
od helenisti~kiot period. Pronajdeni se ku}i gradeni od plitar
i od kal (dolgi do 8 m, a {iroki
do 6 m). Kako enterierni re{enija na prostorot, toga{nite ìteli koristele parapetni yidovi za
podvojuvawe za opredeleni funkcii. Vo sekoe ìveali{te imalo ogni{te i pe~ka, a nadvor od
niv zemjanki i poluzemjanki {to
se koristele kako raboten prostor za podgotvuvawe hrana (tranìrawe meso, obrabotka na {kolki, proizveduvawe koskeni i kameni alatki i dr.). Sadovata keramika so konusni i bikonusni
formi e dekorirana so grafitno
slikawe vrz temnosiva izmazneta
povr{ina. Otkrieni se koskeni,
kameni, kremeni i glineni alatki, koi se minuciozno obraboteni. Golemiot broj antropomorfni i zoomorfni figurini ukaùvaat na nivniot bogat duhoven
ìvot. Hronolo{ki ovoj lokalitet se vklopuva vo {irokiot kulturen kompleks Bubaw Salkutca Krivodol.
LIT.: I. Koli{trkoska Nasteva, Antropomorfni i zoomorfni figurini od
lok.Pilavo, s. Buril~evo, Macedoniae Acta Archaeologica, 15, Skopje, 1999, 25-32; I.
229
BURMALI
Koli{trkoska Nasteva S. Karpuzova,

Grafitno dekorirana keramika od lok.
Pilavo, s. Buril~evo, Ko~ansko, Arheologija, II, Skopje, 2005, 57.
Ir. K.-N.
si vo Skopje (1937). Podocna bil

interniran vo koncentracioniot
logor Me|ure~je kaj Ivawica (januari 1941). Bil borec na kumanovskiot Karada~ki NOPO
(1214. X 1941) i zaginal vo prvata
i edinstvena borba protiv bugarskata vojska i policija.
LIT.: Spomen zbornik na zaginaite borci od NOV i `rtvi na fa{isti~kiot
teror od Kumanovo i Kumanovsko 1941
1945, Kumanovo, 1976, 22-23.
S. Ml.
Nada
Butniko{areva
Burmali xamija vo Skopje
BURMALI XAMIJA (Skopje,

1495) podignata (vrz temelite
na nekoga{na crkva) od Mehmedbeg Karli-zade na desnata strana
na r. Vardar, do Kameniot most.
Imeto Burmali go dobila po minareto, koe odnadvor bilo izgravirano so {ari vo vid na spirala.
Pokriena so tri koritesti svoda,
a tremot bil presvoden so pet kubiwa koi se potpirale na {est
mermerni stolba. Sru{ena vo
1925 g., a na nejzino mesto bil izgraden Oficerskiot dom.
1998; Podatoci za Burmali xamija vo
Skopje, so poseben osvrt na natpisnata
plo~a, stolbovite, kapitelite i bazisite, Muzej na Makedonija, Arheolo{ki,
Etnolo{ki i Istoriski, Zbornik nova
serija, br. 2, Skopje, 1996.
Dr. \.
Rahim
Burhan
BURHAN, Rahim (Skopje, 1948)

reìser. Osnova~ i rakovoditel na
Teatarot na Romite Pralipe#
(1971). Od 1991 g. teatarot Pralipe# sorabotuva so teatarot Ander
Rur# vo Milhajm, Germanija. Reìi: Ne! Ne#, Boìcata na violinata# (Mautie#), Krvavi svadbi#, Bibahtali# (Nesre}a#), Soske# (Zo{to#), Thagar Edip# (Kral
Edip#), Orestija#, Otelo#, Jerma#, Yidot, vodata#.
R. St.
Kiro
BurnazovskiMumuruznica
BURNAZOVSKI-MUMURUZNICA, Kiro Todorov (Kumanovo, 31. I 1907 s. Beqakovce, Kumanovsko, 14. X 1941) metalski
rabotnik, komunisti~ki deec i
prvoborec od NOB. Zavr{il dva
klasa gimnazija (1922), a potoa go
izu~il metalskiot zanaet. Bil
sekretar na Sindikalnata podru`nica na metalskite rabotnici
(1925), ~len na SKOJ (1926), ~len
(1928) i potoa sekretar na PK na
SKOJ za Makedonija (1929), koga i
bil uapsen, a potoa i osuden na 6
godini na sudeweto vo Belgrad
(januari 1930). Kaznata ja izdràl
vo Kazneniot zavod vo Sremska
Mitrovica zaedno so niza istaknati makedonski i jugoslovenski
komunisti. Po izleguvaweto od
zatvor (1935), zaminal na rabota
vo rabotilnicata na Papa Teodo230
Stojan
Bur~evskiBuridan
BURÊVSKI-BURIDAN, Stojan Jordanov (Rudnik, Vele{ko,

29. IV 1920 mes. Re~ani, Vele{ko, 6. I 1943) organizator i u~esnik vo oruènoto vostanie od
1941 g. Bil borec, a potoa i komandir na ~eta vo partizanskiot
odred Dimitar Vlahov (1942).
Od strana na bugarskiot voen
prek sud vo Skopje, vo dekemvri
1942 g. vo otsustvo bil osuden na
smrt. Zaginuva peej}i ja pesnata
na Odredot, zaedno so grupa partizani vo sudir so bugarskata vojska i policija.
Spomen-kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki
\. Malk.
BUTNIKO[AREVA, Nada Nikolova (Veles, 27. I 1919 s. Vojnica, Vele{ko, 16. XII 1942) revolucioner, organizator na ènskoto i na sindikalnoto dvièwe
vo Veles (1939), ~len na KPM (od
1940) i aktiven u~esnik vo podgotovkite za oruènoto vostanie
(od april 1941). Nejzinata ku}a
bila zasolni{te za golem broj
ilegalci od Makedonija i mesto
na prvata partiska pe~atnica vo
Veles. Progonuvana od Bugarite,
vo 1942 g. zaminala vo Partizanskiot odred Dimitar Vlahov i
u~estvuvala vo pove}e borbeni
akcii. Zaginala vo sudir so bugarskata policija.
\. Malk.
BUF, ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Detroit, Mi~igen,

SAD, 1924) selsko spomagatelno
dru{tvo. Edno od najbrojnite makedonski dru{tva vo SAD vo koe
~lenuvaat doselenicite od seloto
Buf (Lerinsko), koi se doselile
vo SAD me|u prvite (na krajot od
XIX v.). Dejnosta ja pro{irilo i
vo Vindzor (Kanada), kade {to
imalo golem broj Buv~ani, a potoa
i vo Toronto. Dru{tvoto ja prodolùva dejnosta.
Sl. N.-K.
BUF, ISELENI^KO DRU[TVO (Vindzor, Kanada, 26 III 1944)
dru{tvo na doselenici po poteklo od s. Buf, Egejskiot del na
Makedonija. Dru{tvoto razvivalo kulturni dejnosti, osobeno na
selskite proslavi, i gi zbliùvalo doselenicite od seloto Buf
(Lerinsko).
Sl. N.-K.
BUFÂNSKO ORO makedonsko ènsko narodno oro vo metar
2/4, najzastapeno vo Bitolsko.
Racete se dràt za kitkite,
malku svitkani vo laktite, do
ramenata. Dvièwata se mirni i
elegantni, tempoto e umereno, a
kon krajot postepeno se zabrzuva.
\. M. \.
BUCEVSKI, Milo{ (Skopje, 27.

III 1945) ekonomski tehni~ar,
atleti~ar. Go zavr{il Srednoto
BUÎN
ekonomsko u~ili{te Boris

Kidri~# vo Skopje (1966). Bil
~len na Atletskiot klub Vardar# vo Skopje. Bil reprezentativec na Makedonija i na Jugoslavija. Na Evropskoto prvenstvo za
mladinci vo Odesa (1966) osvoil
bronzen medal vo {tafeta 4 h 400
m. Postavil makedonski rekordi
na: 100, 200, 400, 4 h 100 i 4 h 400 m
i jugoslovenski vo {tafeti: 4 X
100 i 4 x 400 m. Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija
(1966).
Z. R.
BUÂLO najdolgata drvena
melodiska cevka na gajdata. Sostavena e od tri me|usebno zaglaveni delovi, a na edniot od niv,
{to vleguva vo gajdata, nare~en
piskar~e, odnatre e pricvrsten
piska od trska. Taa konstantno
proizveduva eden dlabok ton
bordunira, a se {tima so pomo{
na gajdarkata. Pri zatvoraweto
na trite gorni otvora na gajdarkata bu~aloto proizveduva za dve
oktavi ponizok ton od onoj na gajdarkata.
Skopje, 1986, 98.
\. M. \.
BUÎM rudnik na bakarna ruda (Cu), koj gi zazema severnite

delovi od bu~imskiot ruden reon.
Vo geolo{kata gradba na bu~imskoto nao|ali{te u~estvuvaat
glavno prekambriski metamorfni karpi (razni tipovi gnajsevi
i amfiboliti) i tercierni vulkaniti (andeziti i latito-andeziti). Vo nao|ali{teto e utvrdena bakarna mineralizacija od
porfirski tip, lokalizirana vo
4 rudni tela (Centralen del, Bunarxik, Vr{nik i ûkar). Posebno treba da se istaknat trite tipa bakarna mineralizacija: primarna (Centralen del i Bunarxik), supergena mineralizacija
vo oksidaciono-cementacionata
zona (ûkar) i me{ovita (Vr{nik). Sodrìnata na glavnite
rudni metali vo prosek iznesuva:
0,3% Cu, 0,35 g/t Au, 1 g/t Ag, potoa
vo rudata se konstatirani zgolemeni sodrìni na Mo, Se, Pt, Pd, Bi
i dr. Glavni rudni minerali se:
pirit, halkopirit, enargit, bor-
Povr{inskiot kop na Rudnikot Bu~im#, Radovi{
nit, kovelin, molibdenit, halkozin, i dr.
cija se vr{i edinstveno vo rudnikot Bu~im#.
LIT.: Van~o îfliganec, Rudi{ta i pojavi na bakar vo Republika Makedonija: tipovi i reonizacija, poseben osvrt na porfirskoto rudi{te na bakar Bu~im, RGF.,
Posebno izdanie br. 1, [tip, 1993. T. Ser.
LIT.: V. îfliganec, Rudi{ta i pojavi na bakar vo Republika Makedonija,

tipovi i reonizacija, Rudarsko-geolo{ki fakultet [tip, 1993 g.
Sv. H. J. - S. I.
BK Bu~im-Jaka# od Radovi{
BUÎM# Radovi{ akcionersko dru{tvo za rudarstvo i

metalurgija na bakar. Graden e od
1976 g., a raboti od 1979 g. Proizvodna programa: 3.800.000 toni
bakarna ruda godi{no (so sredno
0,25% bakar, 0,81 g srebro i
0,30,4 g zlato vo eden ton ruda)
od koi so flotacija se izvlekuvaat korisnite minerali so prose~no flotacisko iskoristuvawe od 90% za bakarot, 30% za
srebroto i 60% za zlatoto, taka
{to godi{no se dobivaat vo prosek 40.000 toni bakaren koncentrat koj dava 8.000 toni bakar. So
metalur{ka prerabotka na koncentratot (nadvor od RM) se izdvojuvaat i zlato i srebro (i dvata metala so ~istota od 99,99%) i
toa vo koli~estvo sredno od 500
do 600 kg zlato i od 500 do 600 kg
srebro. Leì{teto e sostaveno
od tri rudni tela: ûkar, Vr{nik i centralen del. Osven metalnite minerali halkopirit,
halkozin, pirit, hematit, magnetit, molibdenit (so zastapenost
i na zlatoto i na srebroto), rudata sodrì i nemetalni minerali
feldspat i kvarc. Ima promenliv broj vraboteni, vo 1999 g. re~isi 800. Privatizacijata e vr{ena vo pove}e navrati. So aktivnosta na rudnikot i flotacijata se zafateni i se zagrozeni
golemi povr{ini vo blizina na
Radovi{. Prezemeni se uspe{ni
zafati za revitalizacija na po~vata na branata na hidrojalovi{teto. Eden e od osnova~ite na
Goldmak# Radovi{. Osven vo
Bu~im, rudi{ta i pojavi na bakar se sre}avaat i vo metalogenetskite reoni Borov Dol, Plavica, Zlatica, Crni Vrv, severno
od Gevgelija, podra~jeto Strumica Dojran i drugi. Eksploata-
BUÎM-JAKA# bora~ki klub

vo sloboden stil od Radovi{,
formiran kako BK Partizan#
(1962). Nekolkupati go menuval
imeto, a ovoj naziv go dobil podocna (od 19932003). Klubot e
ekipen prvak na Makedonija pove}e pati (19912004), na Evropa
(1995) i na Interkontinentalniot kup (1996), odràni vo Radovi{. Podemot go doìveal pod
rakovodstvoto na prviot pretsedatel Nikola \or|i~kov, a me|unarodnite uspesi za vreme na
pretsedatelot d-r Van~o îfliganec. Pod stru~noto tridecenisko rakovodstvo na Dim~e Angelov bile postignati site uspesi
na Klubot. Najuspe{ni bora~i na
BK Bu~im-Jaka# od Radovi{ se:
Pavle Jovanov, Toni Tan~ev i
Nikol~o Kalajxiev.
F. \.
BUÎN helenisti~ka naselba
rasposlana na dolgata padina na
Bu~inski Rid, 20 km zapadno od
Prilep. Na povr{inata se voo~livi ostatoci od gradbi, gradeèn materijal i fragmenti od kerami~ki sadovi. Pri obrabotkata na zemjata se najdeni pove}e
moneti od Filip II do Konstantin I i avtonomnite gradovi Amfipolis, Pela, Tesalonika i dr.,
kako i eden srebren medaljon so
pretstava na Artemida datiran
vo krajot na III i po~etokot na II
vek pr.n.e. Brojni mermerni spomenici so reljefni pretstavi
ili so gr~ki natpisi se vgradeni
kako spolii vo crkvite na okolnite sela, a poteknuvaat od ovaa
naselba, koja se identifikuva so
gradot Alkomena (Alcomena) koj,
spored pi{uvaweto na Strabon,
leèl na desniot breg od Crna
Reka (Erigon). Podatokot deka
231
BU^KOVSKI
ovoj grad na izlezot od Demir Hisar vo Pelagonija e gradot Alkomena go potvrduva i Stefan Vizantinec.
u rimsko doba, Skopje, 1957, 221; I. Mikul~i}, Pelagonija u svetlosti arheolo{kih nalaza,
Skopje, 1966, 59.
K. Kep.
Vlado
Bu~kovski
BU^KOVSKI, Vlado (Skopje, 2.

XII 1962) pravnik, univ. prof i
politi~ar. Diplomiral na Pravniot fakultet (pravosudna nasoka) vo Skopje (1986), kade {to i
magistriral (1991), a doktoriral
na temata Rimskoto i sovremenoto zalo`no pravo (1998).
Prvin bil stru~en sorabotnik vo
Sobranieto na SRM (19871988),
a potoa asistent (19881998), docent (1998) i vonreden profesor
(2003) po predmetot rimsko pravo
na Pravniot fakultet vo Skopje.
Bil ~len na Dràvnata izborna
komisija (19982000), pretsedava~ na Sovetot na grad Skopje
(20002001), portparol i potpretsedatel na SDSM, pratenik
vo Sobranieto na RM, minister
za odbrana vo {irokata koaliciona vlada (13. V 26. XI 2001) i
po pobedata na SDSM i negovite
koalicioni partneri na parlamentarnite izbori (2002) stanal
~len na Vladata na RM i minister za odbrana (1. XI 2002 dekemvri 2004), kako i pretsedatel
na Pravniot sovet na Vladata na
RM (od 15. IX 2003), Otkako bil
izbran za lider na SDSM (26. XI
2004), istiot den mu bil doveren
mandatot da formira nova Vlada
(po ostavkata na dotoga{niot
premier Hari Kostov), a potoa
Sobranieto na RM go izbralo za
pretsedatel na Vladata na RM
(15. XII 2004 27. VIII 2006). Pod
negovo vodstvo koalicijata Za
Makedonija zaedno, predvodena
od SDSM, doìvea poraz na parlamentarnite izbori (2006), poradi {to be{e pobarano da podnese ostavka od funkcijata pretsedatel na SDSM, no toj go odbi
baraweto. Na konferencijata na
partijata (7. X) mu be{e izglasana nedoverba i se povle~e od
pretsedatelskoto
mesto
vo
SDSM. Podocna protiv nego
232
be{e podnesena krivi~na prijava

poradi zloupotreba na slu`benata dol`nost i nanasena {teta (1.
VIII 2007), izvr{ena vo 2001 g.
kako minister za odbrana.
Aktuelen pratenik na SDSM vo
S. Ml.
Sobranieto na RM.
BUXET NA REPUBLIKA MAKEDONIJA godi{en plan za
finansirawe na funkciite i obvrskite na dràvata, a se sostoi
od godi{na procenka na prihodite i na rashodite po nameni. Prihodite i rashodite vo buxetot se
predviduvaat i se odobruvaat za
idniot period, po pravilo za edna godina, koja se narekuva buxetska ili fiskalna godina. Spored
makedonskoto buxetsko zakonodavstvo, buxetskata godina se sovpa|a so kalendarskata, odnosno
zapo~nuva na 1. I, a zavr{uva na
31. XII. Buxetot go donesuva Sobranieto na RM. Vo taa smisla, buxetot pretstavuva akt so zakonska i administrativna sila. Od
nego proizleguvaat ovlastuvawa
i obvrski za organite na izvr{nata vlast, koi go izvr{uvaat buxetot, da gi realiziraat prihodite predvideni so buxetot i da gi
izvr{uvaat rashodite vo visina i
za nameni {to se odboreni vo buxetot. Vo buxetot na RM brojkite
za prihodite i rashodite se iskaùvaat spored prethodno utvrdena klasifikacija, a nivniot obem
e usoglasen so ekonomskata politika i materijalnite mo`nosti
na zemjata. Buxetot na RM go so~inuvaat sredstvata na korisnicite od oblasta na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast,
odnosno buxetot na centralnata
vlast, kako i buxetite na: Fondot
za penzisko i invalidsko osiguruvawe, Fondot za zdravstveno
osiguruvawe, Fondot za pati{ta,
Fondot za vodi, Fondot za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata
sredina i prirodata i Agencijata
za vrabotuvawe na RM. Spored
opfatot, buxetot na RM e tip na
konsolidiran buxet {to gi opfa}a buxetot na centralnata dràvna vlast i buxetite na drugite
javnopravni tela koi se nositeli
na javni funkcii i imaat odredena finansiska avtonomija (zasebni prihodi i sl.). Vo terminologijata na javnite finansii, ovoj
tip na buxet e poznat pod nazivot
konsolidiran buxet na centralnata dràva#. Prihodite na buxetot na centralnata dràvna
vlast se obezbeduvaat od: a) danoci (danok na dobivka, personalen
danok na dohod, danok na dodadena
vrednost, akcizi); b) carini i
drugi dava~ki od me|unarodnata
trgovija i transakcii; v) taksi; g)
nedano~ni prihodi; d) donacii
primeni od zemjata i od stran-
stvo; |) drugi prihodi ostvareni

vo soglasnost so zakon. Pokraj
toa, prihodi na buxetot se i zaemite od zemjata i od stranstvo, so
koi se finansira buxetskiot deficit. Prihodite na buxetite na
fondovite, kako sostaven del na
buxetot na RM, se obezbeduvaat
od: pridonesi (od plati), nadomestoci, transferi od buxetot na
centralnata dràvna vlast, donacii od zemjata i od stranstvo i od
drugi prihodi steknati vo soglasnost so zakonot. Rashodite na
buxetot na RM gi so~inuvaat: a)
tekovni rashodi (plati, naemnini i nadomestoci, rashodi za stoki i uslugi, tekovni transferi i
kamatni pla}awa); b) kapitalni
rashodi (nabavka na kapitalni
sredstva i kapitalni transferi);
v) davawe zaemi i sredstva za kupuvawe na hartii od vrednost; i g)
otplata na glavnicata na vnatre{niot i nadvore{niot dolg.
Deficitot na buxetot na RM se
finansira so zemawe zaemi od
zemjata (preku emisija na kratkoro~ni hartii od vrednost, t.e. dràvni zapisi, a od neodamna i na
dràvni obvrznici) i od stranstvo. So finansiskite sredstva
na buxetot na RM upravuva trezorot, koj e vo ramkite na
Ministerstvoto za finansii.
Vkupnite prihodi na buxetot na
RM u~estvuvaat so 35,5% vo bruto
doma{niot proizvod vo 2005 g.
Dano~nite prihodi, {to gi opfa}aat danocite na buxetot na centralnata dràvna vlast i pridonesite na fondovite (PIOM,
za zdravstvo i za vrabotuvawe)
~inat skoro 84% od vkupnite
prihodi na buxetot na RM vo 2005
g. Samo dano~nite prihodi na
centralnata dràvna vlast ~inat
55% od vkupnite buxetski prihodi na RM za 2005 g. Me|u oddelnite danoci, najva`na uloga
imaat: danokot na dodadena vrednost, akcizite i personalniot
danok na dohod. Samo danocite na
potro{uva~kata (DDV i akcizite) imaat u~estvo od re~isi 70%
vo dano~nite prihodi, ili 13,7%
vo BDP, so {to RM se vbrojuva vo
zemjite so najvisoka zastapenost
na ovie danoci vo svetot. Visokoto u~estvo na danocite na potro{uva~kata, od aspekt na ekonomskite efekti na {tedeweto i investiciite, ekonomski e opravdano, no od socijalno-politi~ki
aspekt e nepovolno poradi regresivnite efekti na ovie danoci.
Vo strukturata na vkupnite rashodi dominantno u~estvo imaat
tekovnite rashodi so skoro 90%
vo 2005 godina. Najgolemi rashodni stavki vo 2005 godina se platite i nadomestocite (22,8%) i
socijalnite transferi (46,8%).
Kapitalnite rashodi vo 2005 g.
BU[EVA
beleàt u~estvo od samo 10,2% vo

vkupnite rashodi na buxetot na
RM, {to zboruva za nepovolnata
struktura na vkupnite buxetski
rashodi koja, kako takva, ne e vo
funkcija na pottiknuvawe na
ekonomskiot rast. Zna~ajna karakteristika na buxetot na RM
pretstavuva sostojbata so buxetskiot deficit. Po~nuvaj}i od
1993 g., fiskalnata politika
be{e naso~ena kon ostvaruvaweto na oddr`liva fiskalna pozicija vo ovoj pogled. Merkite na
fiskalnata konsolidacija, koi
glavno se prezemaa vo sferata na
buxetskite rashodi, pridonesoa
buxetskiot deficit vo periodot
1995-1998 da se odrùva na nivo
do 2% od BDP. Po konfliktnite
godini (2001 i 2002), koga buxetskite deficiti naglo se zgolemija (7,2% i 5,7% od BDP, respektivno), vo 2003 g. javnite finansii se konsolidiraa, taka {to vo
ovaa godina deficitot se namali
na 1,7% od BDP, a vo slednite
godini, zaklu~no so 2005 g., se
spu{ti pod 1% od BDP (odnosno
0,6% vo 2005 g.).
IZV.: Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija, Bilten#, 11-12, 2006.
LIT.: @ivko Atanasovski, Javni finansii, Ekonomski fakultet, Skopje, 2004.
@. A.
BUXETSKI SISTEM NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

pozitivni propisi, institucii i
odnosi koi ja konstituiraat celinata na buxetskoto finansirawe na zemjata. Buxetskiot sistem na RM se razviva{e naporedno so razvojot i menuvaweto na
stopanskiot i politi~kiot sistem na zemjata. Vo po~etokot na
devedesettite godini od minatiot vek, buxetskiot sistem nose{e belezi i funkcionira{e spored buxetskoto zakonodavstvo na
porane{nata Jugoslovenska federacija. Vo po~etokot, naporite
na novata samostojna i nezavisna
dràva bea naso~eni kon nadminuvawe na recidivite na neracionalniot i neefikasen sistem
na javnoto finansirawe, {to se
karakterizira{e so ekstremen
buxetski pluralizam. Toj sistem
be{e zasnovan vrz mno{tvo subjekti kako nositeli na odluki i
na razgranet sistem na instrumenti na javnoto finansirawe.
Od edna strana, vo ramkite na
koncepcijata za deetatizacija na
op{testvenite slu`bi i nivnoto
samoupravno organizirawe, se
razvi integralen koncept za samoupravnite interesni zaednici,
preku koi se finansira{e t.n. zaedni~ka potro{uva~ka, od pridonesite {to se pla}aa vrz osnova
na op{testvenite dogovori i samoupravnite spogodbi, od strana
na gra|anite, pretprijatijata i
drugite korisnici na uslugite;
od druga strana, se formira{e
kolosekot na buxetskoto finansirawe na t.n. op{ti op{testveni potrebi (vsu{nost, klasi~nite dràvni funkcii), so sredstva
od fiskalnite dava~ki (danoci i
sl.). So donesuvaweto na Zakonot
za buxetite (1993) od strana na
Sobranieto na novata samostojna
dràva, se napravi presvrt vo
ureduvaweto na nov i moderen buxetski sistem, koj e kompatibilen so sistemite na zemjite so
razviena pazarna ekonomija. So
ovoj zakon se sozdade osnova definitivno da se nadmine buxetskiot pluralizam i da se izgradi
racionalen sistem, vrz principot na buxetskoto edinstvo. Vo
javnoto finansirawe na razli~nite vidovi javni dobra, buxetot
se prifati kako edinstven instrument vo koj se iskaùvaat i
se odobruvaat prihodite i rashodite na centralnata vlast, edinicite na lokalnata vlast (op{tite) i na fondovite, kako posebni
javnopravni tela vo sistemot na
javnoto finansirawe. Soglasno
so principot na buxetskata potpolnost, site prihodi na korisnicite od oblasta na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast
i edinkite korisnici vo nivniot
sostav, kako i na edinicite na lokalnata samouprava i na fondovite, se iskaùvaat vo oddelnite
buxeti. Funkcionalnata struktura na buxetskiot sistem ja so~inuvaat tri segmenti: buxetot na
centralnata dràvna vlast, buxetite na fondovite i buxetite na
edinicite na lokalnata samouprava (op{tinite). Buxetot na
centralnata dràvna vlast i buxetite na fondovite (za PIO, za
zdravstvo, za pati{ta itn.) go so~inuvaat konsolidiraniot buxet
na centralnata dràva, ili spored makedonskoto buxetsko zakonodavstvo, buxetot na RM. Konsolidiraniot buxet na centralnata
dràva, zaedno so buxetite na
edinicite na lokalnata samouprava, go so~inuvaat konsolidiraniot buxet na op{tata dràva.
Buxetite na site nositeli na javnoto finansirawe se alimentiraat od zasebni prihodni izvori
(danoci, nedano~ni prihodi, dotacii i drugi izvori). Fiskalen
suverenitet ima samo centralnata dràvna vlast. Edinstveno
Sobranieto na RM moè da voveduva i da gi ureduva danocite i
drugite javni dava~ki, ednoobrazno na teritorijata na dràvata.
Op{tinite kako lokalni edinici na vlasta se ovlasteni, vo ramkite na odredeni limiti, da gi
ureduvaat edinstveno stapkite na
danocite na imot, koi se tipi~ni

lokalni danoci. Sistemot na raspredelba na prihodnite izvori
(danocite) ne obezbeduva dovolno
sredstva za finansirawe na originarnite nadle`nosti na op{tinite, taka {to sredstvata
{to nedostigaat se obezbeduvaat
vo vid na dotacii od buxetot na
centralnata vlast (za odredeni
nameni i od buxetite na fondovite). Vo odnos na zadolùvaweto,
samo Vladata na RM ima pravo da
zema zaemi od pravni i od fizi~ki lica vo zemjata i od stranstvo,
vrz osnova na zakon, za pokrivawe
na buxetskiot deficit i da dava
garancii za otplata na obvrskite
po osnov na zemeni zaemi za ovaa
namena. Edinicite na lokalnata
samouprava i fondovite moàt
kratkoro~no da se zadolùvaat
kaj centralnata vlast. Buxetskiot proces vo RM e ureden vo soglasnost so modernoto buxetsko
zakonodavstvo. Ovoj proces opfa}a, vo osnova, tri fazi: sostavuvawe (izgotvuvawe) na buxetot,
{to e vo nadle`nost na izvr{nata vlast; donesuvawe (izglasuvawe) na buxetot, {to e vo nadle`nost na Sobranieto na RM (na sovetite na op{tinite vo slu~ajot
so lokalnite buxeti); i izvr{uvawe na buxetot, {to e vo nadle`nost na organite na izvr{nata vlast. Za upravuvawe so finansiskite sredstva na buxetite
se griì trezorot, koj e vo sostav
na Ministerstvoto za finansii.
Trezorot vodi evidencija za site
transakcii na prihodite i rashodite na buxetot na RM, na korisnicite i edinkite korisnici na
sredstva od buxetot, a, isto taka,
vodi evidencija za naplatata za
prihodite na edinicite na lokalnata samouprava i za nivnata distribucija i kontrola.
LIT.: Zakon za buxetite, Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija, Skopje, 1993.
@. A.
BU[EVA PLANINA srednovisoka planina {to se protega

pome|u dolinata na Treska na
sever, prevojot Barbaras (864 m)
na si, Prilepsko Pole na istok,
Crna Reka na jug i rekata @aba
na zapad. Zafa}a povr{ina od 325
km2. Najvisok vrv e Stara Musica
(1.788 m). Na glavnoto planinsko
bilo koe se protega vo pravec
jzsi se izdigaat u{te 10 vrvovi
povisoki od 1.500 m. Na zapad Bu{eva Planina morfolo{ki e
tesno povrzana so poniskite
planini Baba Sa~ i Luben. Dosta
e po{umena so listopadni bukovi, a na mesta i so zimzeleni drvja. Na ovaa planina se nao|a edinstveniot planinski grad vo Republika Makedonija Kru{evo.
T. And.
233
V
ispratil knigi vo Skopje. Bil dopisen ~len na JAZU i SANU.
Andre
Vajan
VAJAN, Andre (Vaillant, Andr)

(Suason, 1. VII 1890 Pariz, 23. IV
1977) francuski slavist, klasi~en filolog i romanist, dopisen
~len na MANU (od 25. XII 1969).
Bil profesor na cole nationale
des langues orienetales, cole pratique
des Hautes tudes i Collge de France, naslednik na Andre Mazon.
Prviot neposreden dopir so Makedonija go imal kako francuski
vojnik na Solunskiot front vo
vremeto na Prvata svetska vojna.
Toga{, kako potporu~nik vo
Glavniot {tab, imal zada~a vo
okolinata na Lerin da ja ispita
jazi~nata situacija, obi~aite i
spomenicite, pri {to zapo~nal
i so sobirawe na makedonski narodni pesni i prikazni. Pritoa,
me|u drugoto, utvrdil deka Vo
Makedonija, srpska i gr~ka, postoi samo makedonski jazik... Vo
negovite nau~ni istraùvawa posebno go interesirale i staroslovenskiot jazik i knièvnosta, komparativnata gramatika na slovenskite jazici i sl. Se zanimaval i
so makedonskata dijalektologija
i makedonskiot jazik
vo ramkite na
ju`noslovenskata jazi~na
grupa. Avtor
e na dvaesetina knigi i na
golem
broj
statii i drugi prilozi.
Po katastrofalniot
Skopski zemAndre Vajan: Komparativna
gramatika na slovenskite
jotres (1963),
jazici (1938)
BIBL.: Marko Kraljevi} et la Vila, Rvue des

tudes Slaves, VII, Paris, 1928; Les chants
piques des Slaves du Sud, Paris, 1932; Le problme du slave macdonien, Bulletin de la Socit
de Linguistique de Paris, vol 39, 2, No 116,
Paris, 1938, p. 195; Mlanges Jules Legras, Paris,
1939; Marko Kraljevi} et son frre Andrija,
Mlanges Henri Grgoire, I, Bruxelles, 1949; Un
lexique macdonien du XVI sicle, Paris, 1958.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Procesi od
makedonskata literaturna i nacionalna istorija, III, Skopje, 1990, 196197;
istiot, Profili i projavi od makedonskata literaturna istorija, I, Skopje,
1982, 1724.
S. Ml.
Gustav
Vajgand
VAJGAND, Gustav (Gustav Weigand)

(Duisburg, Germanija, 1. II 1860
Duisburg, 8. VII 1930) germanski
filolog-romanist i etnograf,
univ. profesor. Otkako doktoriral, bil direktor na Institutot za romanski jazik vo Lajpcig
(od 1894) i profesor po romanska i
balkanska filologija i etnografija na Lajpci{kiot univerzitet (od 1896). Bil pokrenuva~
i redaktor na Godi{nik na
Institutot za romanski jazik vo
Lajpcig (18941919) i sp. Balkanarhiv (t. 14, 19251929). Dve godini
istraùval niz Makedonija i vo
sosednite zemji (Albanija, Epir i
Grcija), prou~uvaj}i go jazikot i
etnografijata na Vlasite, za {to
objavil nekolku knigi i eden atlas
(1888, 1892, 1894 i 1909). Pritoa
projavil interes i za makedonskiot jazik. Bil izbran za dopisen
~len na BAN vo Sofija (1902).
Avtor e na gramatiki na romanskiot (1903), na bugarskiot (1907) i
na albanskiot jazik (1913), na
bugarsko-germanski re~nik (1913),
na re~nik na bugarskite li~ni imiwa potekloto i zna~eweto (1926),

kako i na etnografska karta na
Makedonija (1895), poseben prilog
za Aspiraciite na balkanskite
narodi i na kniga za etnografijata na Makedonija. Gi pomagal makedonskite studenti vo Lajpcig.
BIBL.: Etnographie von Makedonien, Leipzig, 1924;
Etnografi na Makedoni, prevod ot nemski
Elena Pipileva, Sofi, 1998.
S. Ml.
VAJNOV, Pando Gligorov (s.

Srebreno, Lerinsko, 1924) voen
komandant na DAG. Kako potpolkovnik (1948) i polkovnik (1949)
bil komandant na brigada i divizija. Bil ~len na Glavniot odbor
na NOF na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija (januari
1948), ~len na Glavniot odbor na
NOMS na Egejska Makedonija
(maj 1949), zamenik ~len na CK
KPG (oktomvri 1950) i pretsedatel na Organizacijata Ilinden#
na makedonskite begalci vo isto~noevropskite zemji.
IZV.: Egejska Makedonija vo NOB, 1947,
tom IV, AM, Skopje, 1980, dok. 76, 290291.
LIT.: Ta{ko Mamurovski, Svetli likovi od Egejska Makedonija (19451949),
NIO Studentski zbor#, Skopje, 1987,
240-243.
S. Ml.
VAZVANAS, Vangelis komunisti~ki deec. Vo vremeto na

Vtorata svetska vojna bil sekretar na Makedonskoto biro na
OKNE (juli 1941), a potoa ~len
na Gradskiot komitet (od 1941) i
~len na Okoliskiot komitet na
KPG vo Solun, ~len i vtor sekretar na Makedonskoto biro na
KPG, sekretar na Oblasniot komitet na mladinskata organizacija EPON i sekretar na Gradskiot komitet na KPG vo Solun
(od mart 1944). U~estvuval na
mo{ne zna~ajnata pro{irena sednica na Oblasniot komitet na
KPG za Egejskiot del na Makedonija, pri {to bil izbran za ~len
na Oblasniot komitet (vtora polovina na noemvri 1944). Na Sedmiot kongres na KPG bil izbran
za kandidat-~len (1945), a na Pettiot plenum i za ~len na CK na
KPG (januari 1949). Vo vremeto
na Gra|anskata vojna vo Grcija
bil politi~ki komesar na pove}e
VALANDOVO
voeni edinici na DAG vo Egejskiot del na Makedonija i Trakija, a potoa i na [estata dizizija
na DAG.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB (1944
1945), t. II, AM, Skopje, 1973, 80; D-r Risto
Kirjazovski, Demokratski i antifa{isti~ki partii i organizacii vo Egejskiot del na Makedonija (1941 1945),
INI, Skopje, 1991, 40, 54, 75, 86 i 114.
S. Ml.
The Land of the Ancient Corinthians. Studies in

Mediterranean Archaeology, 50, Goteborg, 1978;
Landscape Archaeology in Southern Epirus, Greece, I, Hesperia Supplement, 32, Athens, 2003
(urednik).
A. V.-M.
VAJTOS (Gradi{te) utvrdena

naselba od ranoanti~ko i rimsko
vreme. Na tri kilometri zapadno
od s. Oktisi, na planinata Jablanica, dominira utvrdena naselba
(680x80 m) so pogled kon Stru{ko Pole, od kade {to se nadgleduvala Via Egnatia. Na severnata
Xejms
Vajsman
VAJSMAN, Xejms R. (James R.

Wiseman) (Nort Litl Rok, SAD,
29. VIII 1934) arheolog, univ.
profesor, akademik. Diplomiral
na Univerzitetot vo Misuri
(1957), a potoa zavr{il klasi~ni
studii vo Amerikanskata {kola
vo Atina (19591960). Magistriral (1960) i doktoriral (1966) na
Univerzitetot vo îkago. Negovite profesionalni interesi se
naso~eni kon prou~uvawe na odnosot me|u Rimjanite i avtohtonoto naselenie, trgovijata i ekonomijata vo rimskiot period i
gradovite i naselenite mesta vo
antikata i vo docnoanti~kiot
period vo isto~niot del na Mediteranot. Predaval na univerzitetite vo Ostin (Teksas), Kolorado, Boston i vo Amerikanskata
{kola za klasi~ni studii vo
Atina. Rakovodel so arheolo{ki
istraùvawa vo Makedonija
(Stobi), Grcija (Elis, Korint,
Nikopolis) i vo [panija (Menorka). Od 1970 do 1981 g. bil korakovoditel na arheolo{kite iskopuvawa vo Stobi i urednik na
publikacijata Studii za starinite vo Stobi IIII (Studies in the Antiquities of Stobi), a vo 1979 g., vo negova organizacija, na Univerzitetot vo Boston e odràn simpozium posveten na istraùvawata
na ovoj anti~ki grad. Toj e osnova~ i glaven urednik na spisanieto Journal of Field Archaeology
(19741985), a pokraj golemiot
broj op{testveni dejnosti bil i
potpretsedatel (19811984) i
pretsedatel (1985 1988) na Arheolo{kiot institut na SAD, kade
{to vo 1993 g. e izbran za po~esen
pretsedatel. Za nadvore{en ~len
na MANU e izbran vo 2003 g.
BIBL.: Studies in the Antiquities of Stobi, IIII,
BeogradTitov Veles, 19731981 (urednik);
Utvrdenata naselba Vajtos (Gradi{te)

od ranoanti~ko i rimsko vreme
strana se za~uvani ostatoci od

bedemi ({irina 20,20 m) gradeni
vo suvoyid opus quadratum pseudo
isodomum, a na zapadnata strana e
za~uvan del od Portata od rimsko
vreme, gradena so kamen i malter.
LIT.: V. Bitrakova-Grozdanova, La Via Egnatia entre Lychnidos et Pons Servilii, Ancient
Macedonia#, VI/1, Thessaloniki, 1996, 153165;
Eadem, Moenia Aeacia et la Macedoine, Homage to M. Gara{anin, Beograd, 2006, 587591.
V. B.-Gr.
VAJUNITI slovensko pleme,

kon krajot na VI i po~. na VII v. se
naselilo vo Makedonija, na teritoriite zapadno od Solun, a podocna vo Epir, pome|u Arta i Janina. Vo sojuz so drugite slovenski plemiwa u~estvuvale vo napadite na Vizantija (614616), pusto{ej}i gi ju`nite delovi na
Ilirik i egejskite ostrovi, kako
i vo napadot na gradot Solun
(616). Se smeta deka oblasta Vagenetija vo Epir spored niv go dobila imeto.
LIT.: I. Stefoska, Slovenite na po~vata na Makedonija (od VII do po~etokot
na X vek), Skopje, 2002; T. @ivkovi, Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{u
(6001025), Beograd, 2002; F. Bari{i,
ûda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvori, Beograd, 1953.
K. Ax.
VAKCINACIJA VO RM sistem za rutinska vakcinacija protiv odredeni zarazni bolesti {to

se temeli na zakonska regulativa.
Vo istorijatot na sproveduvaweto
na zadolìtelnata imunizacija,
od 1944 pa navamu, beleìme dva
perioda edniot kampawski na~in na vakcinacija koj trael do
1960 g., a potoa kontinuirana vakcinacija. Vo 1948 g. so Sojuzen zakon vovedeno e zadolìtelno vakcinirawe so BS@ vakcina kaj si-
te deca i mladinci do 18 godini, a

od 1950 g. vakcinirawe na novoroden~iwata. So vakcinacija protiv
difterija i tetanus se zapo~nalo
vo 1951 g., a vo 1960 e vovedena vakcinacijata protiv golemata ka{lica i detskata paraliza. Zadolìtelnata vakcinacija protiv malite sipanici e vovedena na krajot
na 1971, a od 1982 g. u{te dve vakcini se staveni na listata na zadolìtelna imunizacija vakcina
protiv zau{ki i protiv crvenka
(rubeola). Po eden dolg period od
22 godini, vo 2004 g. e vovedena i
zadolìtelna vakcinacija na sekoe novorodeno so vakcina protiv
hepatit B. Efektite od dolgogodi{nata uspe{no sproveduvana
vakcinacija vo na{ata zemja (kontinuirano visok opfat nad 90% i
95% za pooddelni vakcini) se izvonredni i vidlivi. Vo ramkite na
globalnite zalo`bi na SZO za
eradikacija na detskata paraliza
vo 2002 g. RM (kako del od Evropskiot region) dobi sertifikat za
eradikacija na ova zaboluvawe na
N. P.-J.
svojata teritorija.
VALAVNICI metalur{ki pogoni za obrabotka na metalite so
valawe; prvobitno se vo sostav na
Rudnici i @elezarnica Skopje#,
a denes funkcioniraat kako nezavisni proizvodno-prerabotuva~ki fabriki. Valavnicite (t.n.
topli ili ladni, vo zavisnost od
primenetata postapka i debelinata na proizvodot) se industriski postrojki i instalacii za
proizvodstvo na ~eli~ni plosnati proizvodi. Vo Toplata valavnica (denes vo sostavot na Makstil), so pousovr{ena tehnologija, se proizveduvaat slabovi na
kontinuirani linii za leewe i
se valaat toplovalani lenti i
toa debeli limovi (5 do 130 mm) i
sredno debeli limovi (2 do 5 mm).
Vo Valavnicata za lenti se vr{i
prerabotka na slabovite do lenti so valawe vo dve etapi, pri
{to se dobiva me|uproizvod so
debelina na lentite od 22 do 30
mm i lenti debeli od 2 do 10 mm,
od koi, del se dorabotuva vo Ladnata valavnica, kade valaweto se
vr{i na temperaturi pod 100oS.
Se vr{i luèwe na èleznite
oksidi od povr{inata so kiselina, strani~no obreùvawe i ladno valawe do lenti debeli od 0,4
do 2,5 mm, koi natamu moàt i da
se pocinkuvaat i da se plastificiraat, so {to se podobruvaat otpornosta na korozija i izgledot
na proizvodot.
Sv. H. J. - Q. A.
VALANDOVO grad vo ju`niot
del na Republika Makedonija:
4.402 `. (2002). Se nao|a vo severniot kraj na Gevgeliskovalandovskata kotlina, vo podno`jeto
235
VALANDOVO
Valandovo
na planinata Plavu{, na nadmorska viso~ina pome|u 110 i 150 m.

Zafa}a povr{ina od 120 ha. Zapadno od gradot pominuva magistralniot pat M1, a preku stanicata vo s. Miravci e povrzano so
èlezni~kata linija SkopjeGevgelijaSolun. Ima promeneta
sredozemnomorska klima, so prose~na godi{na temperatura na
vozduhot od 14,2S. Otkrienite
rimski mozaici na nekolku mesta
vo gradot svedo~at deka na teritorijata na dene{niot grad V.
postoela rimska gradska naselba.
Kako slovenska naselba V. za prvpat se spomenuva vo 1349 g. Bilo
imenuvano kako Alavandovo, {to
zna~i cveten grad. Turskiot patopisec Evlija êlebija, koj go posetil Valandovo vo vtorata polovina na XVII v. naveduva deka toa
bilo sedi{te na nahija. êlebija
vo svojata patopisna bele{ka veli: Valandovo e kasaba (malo
grat~e), opkoleno so lozja i {umi. Ima 150 ku}i so 900 ìteli,
~ar{ija sostavena od 50 du}ani,
edna mala xamija, amam, dva ana i
golem manastir so mnogu kalu|eri. Nao|aj}i se na Solunskoto
xade#, V. bilo karvanska stanica.
Sepak i ponatamu toa ostanalo
malo grat~e vo koe vo 1931 g. ìveele samo 1.410 `. Taa godina
gradot nastradal od silen zemjotres. Vo 2002 g. vo V. ìveele 4.402
`. Od niv 4.279 `. bile Makedonci ili 97,2%. Me|u malcinstvata
58 `. ili 1,3% bile Srbi, 26 `.
ili 0,6% bile Turci i malku Romi, 13 `. Gradot e sedi{te na op{tina koja zafa}a povr{ina od
so 11.890 `. Naselenieto glavno
se zanimava so zemjodelstvo. Od
industriskite objekti postojat:
konfekciskata fabrika Vateks#, fabrikata za proizvodstvo
na soleni stap~iwa, tutunskiot
kombinat 6 Noemvri#, vinarska
vizba so kapacitet od 1.000 vagoni vino, ladilnik so kapacitet
od 5.500 toni. Vo sferata na obrazovanieto i kulturata postoi
gimnazija, centralno osnovno
u~ili{te, gradska biblioteka,
kino i lokalna radiostanica. Se236
koja godina se odrùva folkfest

Valandovo#. Vo gradot ima hotel, zdravstven dom, po{ta i seizmolo{ka stanica.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Socioekonomska geografija na Republika Makedonija, Skopje, 2005.
Al. St.
VALANDOVO, ISAR anti~ki

i srednovekoven gradski centar
na maloto Valandovsko Pole, vo
mesnosta Isar Izvor Sv. Petar,
1 km severozapadno od centarot
na Valandovo. Dominanten rid,
juèn izdanok na planinskiot srt
Plavu{. Fortifikacijata na
gradot se sostoi od dva dela: visoka severna akropola so pribli`no pravoagolna forma (240 h 180
m, na povr{ina od 3 ha), utvrdena
so malteren yid i so najmalku 7
docnoanti~ki odbranbeni kuli i
prostran dolen grad, isto taka so
pravoagolna forma (330/370 h
180/220 m, na povr{ina od 10 ha).
Na srtot, 200 m severno od akropolata, se otkrieni ostatoci od
ranovizantiska kula (VI v.). Egzistencija od ranata antika (delovi od anti~ka i korintska slikana keramika od VI do IV v. pr.
n.e.), kameni arhitektonski elementi od ranocarski heroon, docnoanti~ki moneti i drugi predmeti od III do VI v. od n.e. Otkrieni se i srednovekovni naodi:
fragmenti od gle|osani vizantiski ~inii, komnenovski keramidi,
bronzen prsten, bakarni skifati,
venecijanska moneta od XII do XIV
v. od n.e. Izneseni se hipotezi za
ubikacija na lokalitetot so anti~kiot grad Idomene i so srednovekovniot grad Alavandovo.
LIT.: T. Tomoski, Valandovski Hisar,
Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija, VI-VII (1967-1974), Skopje, 1975,
271-278; I. Mikul~i}, Srednovekovni
gradovi i tvrdini vo Makedonija, Skopje, 1996, 165-168; istiot, Anti~ki gradovi vo Makedonija, Skopje, 1999, 20-23,
332-333; I. Mikulcik, Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien, Munchen, 2002, No. 387 Valandovo, 448450.
V. L.
VALANDOVSKA AFERA (1915)

bugarska voena provokacija so
makedonski `rtvi i srpski torturi. Na 1/2. IV 1915 g., 3.000 bugarski
vojnici, vo ~ij sostav imalo makedonski vrhovisti~ki, albanski i

turski ~eti, materijalno pomognati i pottiknati od Avstro-Ungarija i od Germanija, gi napadnale i
gi osvoile 15-te sela vo triagolnikot Strumica, Valandovo i Radovi{. Ja napadnale èlezni~kata
stanica kaj seloto Udovo, so cel da
gi urnat mostovite na èlezni~kata linija Demir Kapija i Gevgelija, za da go spre~at va`niot antantin premin na srpskata vojska
preku Makedonija za Solun. Po
aferata bugarskite voeni vlasti
so sebe povele 5.508 makedonski
mesni ìteli od spomenatite 15
sela. Pri protivnapadot srpskite
vlasti izvr{ile nevideni represalii nad nevinoto makedonsko naselenie vo ovie predeli.
LIT.: V. Kartov, Valandovo i Valandovsko niz istorijata, Skopje, 1972; A. Trajanovski, Represaliite vo Lakavi~ko-radovi{kiot reon i vo triagolnikot
Strumica, Radovi{ i Valandovo (1912
1915), Glasnik na INI, 46/2, Skopje,
2002.
Al. Tr.
VALOVI[TA (Siderokastron,
Demir Hisar) srednovekovno
utvrduvawe vo severniot del na
Serskata Kotlina, severno od
Ser, ju`no od Rupelskata Klisura. Imalo golemo zna~ewe vo
obezbeduvaweto na komunikacijata {to vrvela vo pravec severjug, po rekata Struma. Ima
za~uvani ostatoci.
LIT.: Georgii Acropolitae Opera, I, rec. A. Heisenberg, Lipsiae, 1903.
K. Ax.
Maks
Van der
[tul
VAN DER [TUL, Maks (Max van

der Stoel) (Voop{oten, Holandija,
3.VIII 1924) holandski politi~ar i me|unaroden slu`benik.
Minister za nadvore{ni raboti
na
Kralstvoto
Holandija
(19731977; 19811982); prv Visok
pretstavnik na OBSE za nacionalni malcinstva (1993-2000) so
zna~aen anga`man vo RM vo procesot na ostvaruvawe na pravoto
na pripadnicite na albanskoto
malcinstvo na visoko obrazovanie na maj~in jazik (Univerzitetot za Jugoisto~na Evropa popularno e imenuvan kako [tulov
univerzitet, otvoren vo Tetovo
T. Petr.
na 20. XI 2001).
VANKOVSKA
@aneta
Vangeli
VANGELI, @aneta (Bitola, 2.

IX 1963) slikarka, istaknata avtorka na instalacii, video i
filmski proekti. Diplomirala
na Dràvnata akademija za umetnost vo Frankfurt na Majna
(1988). Ja pretstavila RM na Veneciskoto bienale (2003). Raboti
dela vo duhot na neokonceptualata, obrabotuvaj}i sodrìni so
sloèn antropolo{ki karakter:
Porta (1994), ciklus Neprestajna èlba za ve~nost (1998), Sudijata (2002).
S. Ab.-D.
Atanas
Vangelov
VANGELOV, Atanas (s. Bogdanci, Gevgelisko, 6. II 1946) pisatel poet, raskaùva~, romansier, dramski avtor, eseist, preveduva~, publicist, nau~en rabotnik, univerzitetski profesor po
teorija na literaturata. Diplomiral, magistriral i doktoriral
Skopje na Katedrata za jugoslavistika. Tema na magistraturata:
Artizmot i sovremenata makedonska literatura (1977), a tema
na doktorskata disertacija mu e:
Semanti~kite figuri vo makedonskata narodna poezija (1982).
Vraboten e na Filolo{kiot fakultet vo Skopje kako redoven
profesor po Teorija na literaturata. Gi predava u{te predmetite:
Nova hrvatska literatura, Stilistika, Stilistika i retorika i
Istorija na jugoslovenskite literaturi. Bil prodekan i dekan na
Filolo{kiot fakultet vo Skopje; bil pretsedatel na Sovetot na
Stru{kite ve~eri na poezijata i
pratenik vo Narodnoto sobranie
na RM (1994-1998), koga e ~len i na
Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa vo Strazbur. Od

2004 g. e ambasador na RM vo Ungarija. ^len e na DPM od 1967 g.
Prestojuval pove}epati vo Francija na studiski prestoj i kako
lektor po makedonski jazik i literatura na Pariskiot univerzitet.
Za svoite zaslugi vo {ireweto na
francuskata kultura vo RM e odlikuvan (1995) od Francuskata
vlada so ordenot Oficer na univerzitetski palmi.
BIBL.: Zemjata na cvetot, poezija, 1966;
Prepev na planinata, poezija, 1970; @iveali{te, poezija, 1974; Gletki i prividenija, poezija, 1977; Pesme/Pesni, poezija, 1978;
Strogo doverlivo, poezija, 1985; Tragi, poezija, 1991; Na bezglasje glas, poema, 1994;
Glasovi i tragi, poezija, 1995; Vodopad,
poezija, 1998; Div zanes, roman, 2002; Mister Porfirie, TV-drama, 1971; Neodredeni li~ni zamenki, drama, 1986; Artizmot
i sovremenata makedonska literatura,
teoretska rasprava; Literaturni studii,
kritiki, 1983; Re{eto, kritiki, 1985; Semanti~kite figuri vo makedonskata narodna lirika, folklorna studija, 1987;
Prepisite na Boìn Pavlovski, literaturna polemika, 1992; Mikro~itawa, iskazot i stvarnosta, literaturna polemika,
1995; Morfologija na bo(q){evizmot, literaturna polemika, 1998; Pro et kontra
makedonizmi, 1998; Makedonski pisateli, kriti~ki portreti, 2004. Prevodi: Cvetan Todorov, Poetika, 1990; Sproti ekstremnosta, 2000; Odrodeniot ~ovek, 2001;
Dol`nosti i nasladi, 2004; Enciklopediski re~nik na naukite za jazikot od Dikro
i Cv. Todorov, 1994.
Kr. Nik.
VANGELOV, Dimitar Jovanov (s.

Konopi{te, Kavadare~ko, 17. X
1920 Bitola, 17. II 1993) spec.
pedijatar, u~esnik vo NOB. Diplomiral vo Belgrad (1948), a pedijatrija specijaliziral vo 1956 g.
Do penzioniraweto (1985) rabotel
vo Bitola kako na~alnik na Detskoto odd. i direktor na Bolnicata. Vo 1962 g. prv vo Makedonija,
(zaedno so sorabotnicite) primenil eksangvino transfuzija kako
terapevtski metod. Od 1966 g. bil
promoviran za primarius.
P. B.
VANGELOVA-SLAVJANKA,
Sterjana (s. Dobroli{ta, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 1924) deec na makedonskoto i na gr~koto komunisti~ko
dvièwe. U~estvuvala vo Antifa{isti~kiot otpor (19411944).
Vo periodot na Gra|anskata vojna
vo Grcija (19461949) bila sekretar na Okru`niot komitet na
AF@ za Kostursko i Lerinsko i
organizacionen sekretar na
Glavniot odbor na AF@ za Egejska Makedonija. Vo 1948 g. emigrirala vo NRM.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, VI,
Skopje, 1983.
St. Kis.
VANGELOVSKA, Stojna (Skopje, 5. II 1964) ekonomist, ko{arkar. Zavr{ila Ekonomski fakultet vo Saraevo i Vi{a trenerska
{kola vo Belgrad. Igrala za pr-
Stojna
Vangelovska
voliga{kite ko{arkarski ekipi

Student# od Skopje (1983/84),
Partizan# od Belgrad, Jeìce#
od Qubqana, Panatenaikos# od
Atina, i Tikve{-Florida# od
Kavadarci (1993/94), so koi osvoila pove}e dràvni i kup prvenstva. Bila reprezentativka na Jugoslavija (19801990) i 5 godini
nejzin kapiten. Za kadetskata i
mladinskata reprezentacija odigrala 50 oficijalni natprevari i
250 za seniorskata, so koi osvoila medali na balkanskite prvenstva 9, evropskite 3, svetskite 3,
univerzitetskite igri 2 i na
olimpiskite igri 1. Taa e izbrana za najdobar sportist na MakeD. S.
donija (1985 i vo XX v.).
VANDASOVA SESELIKA (Seseli vandasii Hayek) lokalen endemit vo florata na RM od familijata Apiaceae (=Umbelliferae)
({titocvetni rastenija). Se razviva po varovni~kite kamewari i
karpi vo okolinata na Prilep
Kozjak, Pletvar i Sivec. Vl. M.
Biljana
Vankovska
VANKOVSKA, Biljana (Skopje,

14. X 1959) univerzitetski profesor, politolog. Osnovno i
sredno obrazovanie zavr{ila vo
Skopje. Diplomirala na Pravniot fakultet vo Skopje (1982), magistrirala (1987) i doktorirala
na istiot fakultet, na tema Ulogata na vooruènite sili vo politi~kiot sistem (1992). Izbrana za
asistent (1983), za docent (1993), za
vonreden (1998) i za redoven profesor (2003) po predmetite odbranbeno pravo i politi~ki sistem na RM na Institutot za odbrana pri Filozofskiot fakultet vo
237
VANOV
Skopje. Objavila pogolem broj nau~ni trudovi od oblasta na politi~kite nauki i mirovnite studii.
Osnovnata ideja {to ja sledi e demilitariziranata demokratija vo
RM i na Balkanot.
BIBL.: Politi~kiot sistem, Skopje,
2007.
LIT.: Filozofski fakultet 19201946
2006, Skopje, 2006.
Sv. [.
VANOV, Dimitrija (Skopje, 18. IX

Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1959).
Magistriral na Arhitektonskiot
fakultet vo Belgrad (1978). Celiot raboten sta` go razviva na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje, kade se zdobil so zvaweto redoven profesor po predmetot Nacrtna geometrija. Pokraj so pedago{kata rabota, se zanimaval i so nau~noistraùva~ka rabota od oblasta na nacrtnata geometrija i
objavil pove}e trudovi, a se zanimaval i so arhitektonsko-urbanisti~ko proektirawe. U~estvuval na
pove}e anonimni arhitektonskourbanisti~ki konkursi. Izrabotil i pogolem broj urbanisti~ki i
arhitektonski proekti od koi pogolem del se realizirani.
niot logor vo Eni-]oj (Ksantisko, Grcija). Po Vtorata svetska

vojna zazemal visoki politi~ki
funkcii, a po Rezolucijata na
IB se eksponiral vo kampawata
za negirawe na makedonskiot narod i makedonskata nacija.
IZV. i LIT.: Arhiv na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti na Republika Bugarija, Sofija, fond-delo 68-105611; Stefan Nikolov, [estimata ot delo, No585/1942, Sofi, 1985.
V. Jot.
VAPCAROV, Ivan (JONKO)

Prodani~in (Bansko, Pirinskiot del na Makedonija, 1861 Sofija, 21. I 1939) deec na makedonskoto osloboditelno dvièwe,
vojvoda, tatko na Nikola i Boris
Vapcarovi. ^len na TMORO
(1896) i sekretar na revolucionerniot komitet vo Bansko
(1901). U~esnik vo Ilindenskoto
vostanie (1903). Po Vostanieto
bil zatvoren vo Solun i amnestiran po Mladoturskata revolucija
(1908). Bil pripadnik prvin na
VMRO na Ivan Mihajlov, a potoa
na Aleksandar Protogerov.
LIT.: Stojan Kiselinovski, Makedonski
dejci (XX vek), Skopje, 2002, 44; Enciklopedi Pirinski kraj, I, A-M, Blagoevgrad, 1995.
V. Jot.
BIBL.: Kosa perspektiva na rotacionite povr{ini, Godi{en zbornik na Arhitektonsko-grade`niot fakultet, 8, Skopje, 1969, 61-65; Izrabotka na perspektiva
na likoramnina povle~ena niz oskata na
transformacijata na monòvite proekcii, Zbornik na Arhitektonsko-grade`niot fakultet, 9-10, Skopje, 1972, 111-116;
Opredeluvawe kontura na rotacionite
povr{ini vo monòvite proekcii za paralelno i centralno proektirawe,
Zbornik na Arhitektonskiot fakultet,
3, Skopje 1979, 117-126.
Kr. T.
VANOVSKI, Bojan Jovanov (Veles, 25. I 1927) spec. internistgastroenterohepatolog, redoven

prof. na Med. f. vo Skopje. Diplomiral (1952) i specijaliziral
interna medicina na Med. f. vo
Zagreb. Od 1962 g. raboti na Internata klinika na Med. f. vo
Skopje. Od 1964 g. ja voveduva digestivnata endoskopija i e eden
od nejzinite osnovopolo`nici.
Objavil 249 stru~ni trudovi.
BIBL.: Refluksen ezofagit, Skopje,
1966; koavtor: Prira~nik po endoskopija
i biopsija vo gastroenterologijata,
Skopje, 1971; Gastroenterologija, Zagreb,
1987.
Sl. M. P.
VAPCAROV, Boris (Bansko,

29. VII 1915 Sofija, ?) politi~ki aktivist, sekretar na Oblasniot komitet na BKP za Gornoxumajska (Blagoevgradska) oblast, brat na poetot Nikola Vapcarov. Zaedno so brat mu bil uapsen (4. III 1942) i suden vo procesot protiv Cola Dragoj~eva, Anton \o{ev (Jugov) i dr., a potoa
bil sproveden vo koncentracio238
Nikola
Vapcarov
VAPCAROV, Nikola Jonkov

(Bansko, Pirinskiot del na Makedonija, 24. XI 1909 Sofija, 23.
VII 1942) poet, dramski avtor,
kriti~ar, patopisec, publicist,
op{testvenik, revolucioner. Roden vo semejstvo na projaven makedonski komita. Obata roditela
majka mu Elena i tatko mu Jonko
bile od protestantska veroispoved, a toj, pri ènidbata so
Bojka Dimitrova preminal vo
pravoslavie. Se {koluval vo rodniot grad, a vo Varna go zavr{il
Voeno-mornari~koto u~ili{te.
Se vklu~il vo redovite na komunisti~koto dvièwe, pa kako
u~esnik vo ilegalna organizacija
za diverzii protiv profa{isti~kiot reìm na carot Boris III
e zatvoren, osuden e na smrt i
strelan vo Sofija. Mo{ne mlad
zapo~nuva da se projavuva kako
literat. Vo tekot na 1938 g., zaedno so Anton Popov i Mihail
Smatrakalev (Angel @arov) go
Edinstvenata stihozbirka na N. Vapcarov Motorni pesni
osnovaat vo Sofija Makedonskiot literaturen kruòk, vo ~ij

sostav kako ~lenovi se vklu~uvaat literati od levata orientacija, od site tri dela na raspar~ena
Makedonija, me|u koi: Venko
Markovski, Kole Nedelkovski,
Dimitar Mitrev, Mitko Zafirovski, \or|i Abaxiev i dr. Pi{uval glavno poezija, na bugarski jazik, i se vozvi{il kako avtor na dve poetski zbirki: Motorni pesni# (Sofija, 1940) i
posmrtno Antologija# (Sofija,
1946). Avtor e na dramata Devettiot bran#, na kniga so pesni za
deca i na serija kriti~ki zapisi
i prozno-publicisti~ki tekstovi. Posmrtno doìvuva sekavi~no literaturna slava, izvi{uvaj}i se kako golemo ime na novata
bugarska literatura, so {irok
odglas i prifa}awe vo svetot.
Vedna{ po Vtorata svetska vojna
slavata mu se prostira niz brza
recepcija i vo sinorite na slobodna Makedonija, kulturna sredina {to mu go priop{tuva legendarnoto ime vo ìvite razvojni tekovi na mladata makedonska
knièvnost kako dvodomen avtor
(bugarski i makedonski), ~ii stihovi i drugi tvorbi za Makedonija pretstavuvaat visok umetni~ki
dostrel. Makedonskata literaturna nauka mu izdvojuva korektno vnimanie, pa vo prilozite na
pove}emina sovremeni makedonski literaturni rabotnici (Dimitar Mitrev, Georgi Stardelov,
Blaè Ristovski, Gane Todorovski, Miodrag Drugovac, Aleksandar Aleksiev, Petar T. Bo{kovski i dr.) soop{tuva javno viduvawa {to ne nao|aat razbirawe vo
toga{nata bugarska javnost. Bez
opravdani pri~ini, vo sosedna
VARVARA, SV.#
Bojka Vapcarova so soprugot Nikola Vapcarov
Bugarija zapo~nuva histeri~na

hajka protiv takanare~enoto makedonsko prisvojuvawe# na Vapcarovoto knièvno delo, pa se
vr{i presija vrz projavenata specifi~na makedonska po~it kon
li~nosta i deloto na Vapcarov
{to kulminira so bojkot na
Stru{kite ve~eri na poezijata
(1979), koga vo programskite edinici na ovoj me|unaroden i prestièn poetski festival e vklu~eno i spomnato imeto na poetot
od Bansko. Vo bojkotot iniciran
od Sojuzot na bugarskite pisateli solidarno u~estvuvaat nekolku isto~noevropski zemji (SSSR,
ê{ka, Slova~ka, Isto~na Germanija). Ovaa anticivilizaciska
represija demonstrirana po povod sedumdesetgodi{ninata od
ra|aweto na bugarskiot i makedonskiot poet Vapcarov e nastan
bez presedan vo istorijata na evropskite kulturi, pa ostanuva kako neizbri{liva damka vo me|usebnite bugarsko-makedonski odnosi i relacii. Vo tekot na prvata decenija od XXI v., vo uslovi na
poregulirani relacii pome|u Bugarija i Makedonija, tretmanot
na golemoto delo na N. J. Vapcarov odnovo si go zema svoeto normalno mesto na inspirativen
svrznik pome|u dve najbliski literaturi.
BIBL.: I. Izdanija vo Bugarija Motorni pesni, Sofi, 1940; Izbrani stihotvoreni, Sofi, 1946; Sbrani s~ineni, 1959; S~ineni, 1969; S~ineni,
1979; S~ineni, 1983; Rkopisno nasledstvo, Sofi, 1982. II. Izdanija vo Makedonija: Pesni, 1958; Odbrani tvorbi. Priredil, prevel i prepeal i predgovor napi{al Gane Todorovski, 1971; Tvorbi. Izbor i predgovor Gane Todorovski, 1979;
Pesni. Izbor, prepev i redakcija Gane Todorovski, 1988; Pesni za Tatkovinata.
Sobrani stihovi. Podgotovka i prevod
Blaè Ristovski, 1986; Kniga za Vapcarov. Redakcija, prepevi i prevod Gane Todorovski, 2005.
LIT.: I. Izdanija vo Bugarija Nikola
Jonkov Vapcarov. Sbornik (statii, spomeni, stihotvoreni), Sofi, 1947; Elena
Vapcarova, Spomeni za mo sin, 1960; Boris Vapcarov, Mot brat, 1989; Boka
Vapcarova, Kogato milionite vzkrsvat. Spomeni, 1961; istata, Nikola Vapcarov. Letopis za ìvota i tvor~estvoto mu, 1978; istata, Vapcarov sred sbratta si po pero, 1989; Svetlozar Igov, Istori na blgarskata literatura,
1878-1944, Vapcarov, 425443; Istori na

blgarskata literatura, 4. Blgarskata literatura ot kra na Prvata svetovna vona do deveti septemvri 1944 godina,
612-625, Vapcarov, 1976. Re~nik na blgarskata literatura, I, 1976, 188194.
Sbornik - Nikola Vapcarov. Spomeni za
poeta i revolcionera, 70 godini ot
ro`denieto mu, 1979; Vapcarov po sveta,
1969; Petr Pondev, Nikola Vapcarov,
1956; Georgi Karaslavov, Srei i razgovori s Nikola Vapcarov, 1961; Peno Rusev, Nikola Vapcarov, 1963; Radoslav Mutaf~iev, Ezik i stil na Vapcarovata poezi, 1963; Pen~o Dan~ev, Predi i sled
razstrela, 1979; Vasil Kolevski, Ognrt-poet, 1982; Bon Ni~ev, Vapcarov
ili na{it poeti~en dialog ss sveta;
Marin Georgiev, Tretit razstrel,
1993; Todor Balkanski, Nikola Vapcarov,
Blgari i Blgarite, 1996; Cveta Trifonova, Nikola Vapcarov, tekstt i snkata, 2004; Ma Vapcarova, Dnevnik za
dnevnika, 2004; Jordan Kamenov, Vlastta,
istorita i Vapcarov, 2004. II. Izdanija
vo Republika Makedonija: Dimitar Mitrev, Vapcarov, 1954; istiot, Ogledi i kritiki, 1970, 7181; Vasil Tocinovski, Makedonskiot literaturen kruòk, Dokumenti, 1995; Blaè Ristovski, Vapcarov. Pesni za Tatkovinata, 516 i 355 420; istiot,
Makedonecot Vapcarov, 2005; Gane Todorovski, Kniga za Vapcarov, 2005.
G. T.
VAPCAROVA, Bojka publicistka, istori~arka na literaturata, dete na doseleni Makedonci

od Egejskiot del na Makedonija,
sopruga na poetot N. J. Vapcarov.
Zavr{ila matematika na Sofiskiot univerzitet i ednogodi{na
{kola pri Sojuzot na bugarskite
ùrnalisti. So soprugot se zapoznala na soborot vo s. Barakovo (28. VIII 1932) i stapile vo
brak na 11. II 1934 g. Po Vtorata
svetska vojna objavi zna~ajni spomeni za soprugot (za dekadata
1932-1942) i kako sorabotnik na
Institutot za literatura na
BAN se projavi kako ploden istraùva~ i publicist na negovata ostavina.
BIBL.: Spomeni za Vapcarov, Sofix,
1952, (2. izd. 1953 i 3. Dopqlneno i preraboteno izdanie, 1972); Kratka biografi
na Vapcarov, zb. Nikola onkov Vapcarov, Sofix, 1947, 9-18; Kogato milionite vzkrsvat. Spomeni za Vapcarov,
Sofix, 1961; Nikola Vapcarov. Letopis
za ìvota i tvor~estvoto mu, Sofix,
1978; Nikola Vapcarov. S=inenix. Pod
redakcixta na Bojka Vapcarova, predgovor ot Hristo Radevski, Sofix, 1979; Nikola Vapcarov. Rkopisno nasledstvo.
Sstavitel Boka Vapcarova, Podgotvili teksta i komentara Boka Vapcarova i
Magdalena [i{kova, Sofi, 1982.
LIT.: Nikola J. Vapcarov, Tvorbi. Izbor
i predgovor Gane Todorovski, Skopje,
1979; Nikola Vapcarov, Pesni za Tatkovinata. Sobrani stihovi. Podgotovka i
prevod d-r Blaè Ristovski, Skopje, 1986.
S. Ml.
VAPCAROVA (VEZJOVA), Elena (Bansko, 1882 1969) majka na

poetot Nikola Jonkov Vapcarov.
Kako protestantka (evangelistka) go zavr{ila dvegodi{noto
amerikansko misionersko (protestantsko) u~ili{te vo Samo-
Elena
Vapcarova
kov, Bugarija, a potoa izvesno

vreme rabotela kako u~itelka vo
s. Ele{nica, vo Kostenec-bawa,
Vequsa i Bansko. Po stapuvaweto vo brak so Jonko (Ivan) Vapcarov (1909), bila doma}inka, a nivniot dom stanal svrtali{te na
makedonski dejci od raznite politi~ki orientacii.
BIBL.: Spomeni za mox sin, Narodna
mlade`#, Sofi, 1960.
LIT.: Nikola J. Vapcarov, Tvorbi, izbor
i predgovor Gane Todorovski, Misla#,
Skopje, 1979; Nikola Vapcarov, Pesni za
Tatkovinata. Sobrani stihovi. Podgotovka i prevod d-r Blaè Ristovski,
Misla#, Skopje, 1986.
S. Ml.
VARVARA eden od pogolemite

hristijanski praznici, posveten
na svetata velikoma~enica Varvara (17/4 dekemvri). Obi~no se
praznuva so doma{ni slu`bi. Toj
den se vari p~enka za da se zavari, da se zate~e ìto vo poleto i
vo ambarite. Vo nekoi krai{ta
so ovoj praznik e povrzan i obi~ajot polaznik (polaza).
LIT.: Zorka Delinikolova, Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni
vo Radovi{, Glasnik na Etnolo{ki muzej#, 1, Skopje, 1960; Tanas Vraìnovski,
Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite, Prilep-Skopje, 2000. M. Kit.
VARVARA, SV.# ednokorabna,

grobi{na crkvi~ka vo s. Kova~
vo Pore~e, severoisto~no od Ki~evo. Gradena e od kr{en kamen i
glina. Ima delumno za~uvan ìvopis, ~ii stilski krakteristiki upatuvaat na tretata decenija
na XVII v.
LIT.: T. Smiqani, Ki~evija, Naseqa i
poreklo stanovni{tva, SKA/SEZ, LI,
Beograd, 1935, 328.
M. M.
VARVARA, SV.# crkva vo s.

Raj~ica, vo blizina na Debar. Bila metoh na Bigorskiot manastir. Ednokorabna crkva so poluobli~est svod, tristrana apsida
(od nadvore{nata) i polukru`na
apsida (od vnatre{nata strana).
Gradena od kr{en kamen i od malter. Pri gradeweto bile upotrebeni i spolii od nekoj postar
kulten objekt. Za~uvani se natpisite ispi{ani so staroslovenski
bukvi, vo koi se spomnuvaat ktitorite Ov~ina i Vlkove i godi239
VARDAR
nata koga e izgradena i ìvopisana 7105 (1597). Vo vnatre{nosta

na crkvata ima dobro za~uvan
freskoìvopis. Imiwata na zografot i na negovite dvajca pomo{nici ostanuvaat nepoznati.
Nivnoto slikarstvo nema pogolemi likovni vrednosti. Na improviziraniot drven ikonostas ima
nekolku ikoni od istite zografi.
LIT.: K. Balabanov, Studii od kulturno-istoriskoto nasledstvo na gradot
Debar i debarskata oblast, Prilog kon
prou~uvaweto na crkvata Sv. Varvara#
vo s. Raj~ica Debarsko, Kulturno nasledstvo#, VII (1976-1978), Skopje, 1978, 2140; K. Balabanov, Blago na putevima Jugoslavije, Beograd, 1983.
K. B.
at Dervenskata Klisura (21,5

km), Skopskata Kotlina (51 km),
Taorskata Klisura (31 km), Vele{kata Kotlina (7,5 km), Vele{kata Klisura (22,0 km), Tikve{kata Kotlina (55 km), Demirkapiskata Klisura (19,5 km), Gevgelisko-valandovskata Kotlina
(30 km), Ciganskata Klisura i do
vlivot vo Egejsko More r. Vardar
te~e niz Solunsko Pole.
Vo Polo{kata Kotlina od desnata strana poradi karstificiraniot teren na Suva Gora i na @eden r. Vardar prima samo dve pritoki (Dufska Reka i r. Lakavica),
a od levata strana prima pogolem
Vardar - najgolemata reka vo Makedonija
VARDAR najgolemata reka vo

Makedonija. Izvira pod [ar
Planina, vo jugozapadniot del na
Polo{kata Kotlina, vo blizina
na seloto Vrutok, jugozapadno od
gradot Gostivar, na viso~ina od
683 m, a vo Egejskoto More se sliva vo Solunskiot Zaliv, zapadno
od gradot Solun. Vo minatoto poradi zasipuvawe na zalivot bila
izvr{ena regulacija na koritoto
na r. Vardar pri vlivot, taka {to
nejziniot tek e pomesten kon zapad. Vkupnata dolìna na re~niot tek iznesuva 388 km, od koi se
301,5 km na teritorija na RM, a
76,5 km na teritorija na R Grcija.
Vkupnata povr{ina na slivot iznesuva 28.588 km2, od koja na RM i
pripa|aat 20.661 km2 ili 72,27%,
na R Srbija pripa|a 1.210 km2
ili 4,23% (izvornite delovi na
rekite Lepenec i P~iwa), a na
Grcija 6.717 km2 ili 23,5%. Vkupniot pad na rekata od izvorot do
vlivot iznesuva 683 m, a prose~niot pad 1,76, dodeka vkupniot
pad od izvorot do gr~kata granica iznesuva 640 m, a prose~niot
pad 2,12.
Dolinata na r. Vardar ima kompoziten karakter. Od izvorot do
vlivot naizmeni~no se smenuvaat
5 kotlini i u{te tolku klisuri.
Vo izvorniot del e Polo{kata
Kotlina (63,5 km), potoa sleduva240
broj pritoki, me|u koi pova`ni

se: r. Mazdra~a (24,5 km), Bogovinska Reka (20,0 km), Uliveri~ka Reka (13,0 km), r. Pena (37,0 km), Teare~ka Bistrica (19 km), Qubotenska (Vratni~ka) Reka (13,0 km),
Goreni~ka Reka (14,5 km), a na izlezot od Dervenskata Klisura od
desnata strana gi prima vodite od
karstniot izvor Ra{~e. Ovie reki imaat poroen karakter.
Vo Skopskata Kotlina r. Vardar
prima pomal broj pritoki, a dve
od niv se prili~no polnovodni.
Od desnata strana kaj Saraj ja
prima rekata Treska (127 km), kaj
selata Gorno i Dolno Lisi~e
Markova (Su{ica) Reka (29,0 km)
i drugi, a od levata strana gi prima rekite Lepenec (75,0 km) i Serava (21,0 km). Vo Taorskata Klisura od desnata strana ja prima
Kadina Reka (34 km), a od levata
strana r. P~iwa (136 km).
Vo Vele{kata Kotlina i Vele{kata Klisura r. Vardar prima 3
pritoki i toa: r. Topolka (45 km) i
r. Babuna (65 km) od desnata i r.
Otovica (20,5 km) od levata strana.
Vo Tikve{kata Kotlina od desnata strana gi prima vodite na
Vata{ka Reka (33,5 km), Disanska
Reka (17,0 km), Crna Reka (207
km) i r. Bo{ava (51,5 km), a od levata strana vodite na r. Bregal-
nica (225 km), Grade{ka Reka (38

km) i drugi pomali pritoki.
Vo Gevgelisko-valandovskata Kotlina r. Vardar od desnata strana
gi prima vodite na Kovanska Reka
(24 km), Sermeniska Reka (24 km) i
na Konska Reka (30 km), a od levata
strana vodite na Anska Reka (22
km) i na Luda Mara (19,5 km).
Srednogodi{niot protek na r.
Vardar vo Skopje iznesuva 63
m3/sec, a vo Gevgelija 144 m3/sec.
Maksimalen vodostoj vo Skopje e
zabeleàn vo noemvri 1962 g., a
golemi vodi se zabeleàni i vo
1900, 1916, 1937 i 1979 g.
LIT.: Milovoj Ga{evski, Vardar, najgolema i najzna~ajna makedonska reka, Geografski vidik#, kn. 1. Skopje, 1970; Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na
Republika Makedonija, PMF, Skopje,
2002.
Dr. V.
VARDAR# vesnik, izleguva vo

Skopje vo 1932 g. na srpski jazik
po inicijativa od belgradskiot
novinar Milan Jovanovi}. Vo Redakcijata bil i Jovan Kosti}
(Kostovski) koj uredil nekolku
broja. Toa bil tret obid za vesnik so imeto Vardar#. Vo po~etokot kako sedmi~nik, potoa dvapati, a pri krajot, pred da zgasne
(1936) tripati nedelno. Iako e
najaveno deka vo vesnikot }e se
~ue zborot na najsitnite lu|e na
Jugot#, Redakcijata zastanala na
platformata na op{tite principi na jugoslovenskata ideologija
proklamirana so {estojanuarskata diktatura.
B. P. \.
VARDAR# sportsko dru{tvo
vo Skopje, formirano kako Fiskulturno dru{tvo na ~elo so
Dim~e Belovski (20. VII 1947), so
sekcii za: op{tofizi~ko obrazovanie (gimnastika), atletika, velosipedizam, ko{arka, odbojka,
ping-pong i fudbal. Vo narednata
godina sekciite prerasnale vo
klubovi. Bile osnovani i drugi
sportski klubovi za: boks i plivawe (1948), hokej (1958), borewe
(1960), rakomet (1961), xudo i karate (1967), kuglawe (1974), avtomoto sport (1978), umetni~ko
plivawe (1980), strela{tvo, {ah
(1985) i dr. Tie u~estvuvale vo republi~ki, a nekoi i vo sojuzni i
me|unarodni sistemi na sportskite natprevaruvawa. Dru{tvoto pominalo niz nekolku periodi
vo svojot razvoj. Zavisno od op{testveno-politi~kite sostojbi,
materijalnite, kadrovskite i
drugite uslovi, rezultatite na
Dru{tvoto i na negovite klubovi
doìvuvale podemi i padovi.
LIT.: So fuzija na Pobeda# i Makedonija# se osnova novo fiskulturno dru{tvo Vardar#, Nova Makedonija#, 22. VII
1947, 7; Prva konferencija na SD Vardar# Skopje, Skopje, 1973; êtiri decenii na FK Vardar, Skopje, 1988.
D. S.
VARDAR#
Fudbalskiot klub Vardar
VARDAR# fudbalski klub od

Skopje. Pod naziv SK Vardar#
za prvpat se javuva vo 1912 g., a potoa koga SK Edinstvo# go menuva imeto vo SK Vardar# (1922).
Me|u dvete svetski vojni ovoj
klub se spomnuva kako u~esnik vo
natprevarite vo ramkite na
Skopskata fudbalska ùpa i
Skopskiot fudbalski potsojuz
(1927), kako i vo Skopskata fudbalska liga (1943). Po osloboduvaweto bil formiran kako fudbalska sekcija pri Fiskulturnoto dru{tvo Vardar# (1947), a od
narednata g. prerasnal vo poseben klub. Vkupno 34 sezoni bil
~len na Prvata sojuzna fudbalska liga (1947/48 1991/92), 9 vo
Vtorata, a edna se natprevaruval
vo êtvrtata jugoslovenska zona.
Toj e proglasen za prvak na Jugoslavija (1986/87) i se natprevaruval vo Kupot na evropskite {ampioni. Po dvata porazi vo prvoto
kolo od FK Porto# (Portugalija), otpadnal od natamo{nite
natprevaruvawa. Go osvoil Kupot na Jugoslavija so pobeda nad
FK Varteks# od 2:1 (1961). Za
Evropskiot kup bil porazen dvapati vo startot. Odigral pove}e
oficijalni i prijatelski natprevari so ekipi od re~isi site
kontinenti. Igral vo Srednoevropskiot kup (1967) i vo finaleto na Balkanskiot kup (1972 i
1973). Mladinskata ekipa go osvoila prvenstvoto na Jugoslavija
(1949 i 1975), a Pionerskata pobedila na neoficijalnoto Prvenstvo na Evropa vo Nica
(Francija, 1975). Po osamostojuvaweto (1991) igra vo Prvata liga i petpati go osvojuval prvenstvoto na Makedonija (19931995,
2002 i 2003), a Kupot ~etiripati
(1993, 1995, 1998 i 1999).
LIT.: 50 godini fudbal vo Makedonija,
Skopje, 1969; êtiri decenii FK Vardar
Skopje, Skopje, 1988; Ivko Pangovski,
Skopski fudbalski nezaboravi (1903
199Z), Skopje, 1994.
D. S.
VARDAR (BREGALNICA,
MESTA, OGRA@DEN, PELISTER, PÎWA, STRUMA, CRNA) (Sofija, 1. X 1911
12. IX 1912) nedelen vesnik, organ na desnoto krilo na VMORO.
Urednik bil Dane Krap~ev, a bil
pe~aten vo pe~atnicite na P.
Glu{kov, G. M. ômonev, Iskra
i Den. Za polesno rasprostranuvawe niz Makedonija pod osmanliska vlast, del od tiraòt
povremeno nosel i drugi imiwa.
Objaveni se vkupno 46 broja.
pe~at (18851992), Skopje, 1993, 42. S. Ml.
VARDAR (Odesa, 1. IX 1905)

neoficijalen mese~en organ na
MNLD vo S.-Peterburg, prvo nau~no-literaturno i nacionalnopoliti~ko spisanie na sovremeniot makedonski literaturen jazik i pravopis i so decidna makedonska nacionalna programa. Izdava~, urednik i re~isi edinstven avtor na prilozite e K. P.
Misirkov. Poradi revolucionernite nastani i nedostigot na
sredstva, otpe~ateniot prv broj
ostanuva vo odeskata pe~atnica i
se za~uvani samo cenzurnite arhivski primeroci. Celite i zada~ite Misirkov gi predava vo
programskiot voveden zbor (na
makedonski i na ruski jazik): 1,
toi, da uredit izvestni odnosi
megu nego, negovata programa,
ne,
govite posleduva~i makedonckite naciionalni separatisti
od iedna strana, i negovite protivnici svite balkancki narod,
nosti, zainteresuvani
vo make,
donckoto
pra{aine od druga; 2,
,
toi ke trebit so nau~ni dovodi da
se borit so svite slovenofili
i
,
slovenoznaici, koii, opiraik
i
se
,
na istoriiata i filolog
iiata, od,
ri~at
sa' {~estvuvaineto
na od,
,
delna slovencka makedoncka
narodnost; so druzi
zborovi, na
,
,Vardar mu se pagat, toi da pregledat svite nau~ni, istoriicko-lin,
gvisti~ni, pra{aina za narodnosta na makedoncite i da podloìt na stroga nau~na kritika,
opiraiki se na novi lingvisti~ni
materiiali
i teoriii. Naiposle
,
treko i naiglavno, ,Vardar ne samo trebit, da kladit nau~na osnova na makedonckiiot naciionalen
separatizm, no toi trebit da pokaìt nagledno da iet na{iiot iazik samobiten,
da, toi ne iet ni
,
srpcki, ni bugarcki i da iet spo,
soben za literaturno
razvivaine.
,
Redom so dostigain
eto na toi zada,
tok, ,Vardar ke dadit na svoiite
~ita~i, cel red interesni za svekoi makedonec nau~ni i beletris,
ti~ni materiiali i, so toa ke kladit osnova na makedonckata samostoina nauka i literatura.
Brojot sodrì i: prevod na pesnata Pa' tnik od P. Preradovi},
prviot del od istorisko-filo,
lo{kata studija Izniknuvaineto
i razbor na bugarckata i srpcka
,
teoriii za narodnosta na makedoncite, etnografsko-statisti~ki pregled
Spisok sela od
,
iu`na Makedoniia, zapis na epska narodna pesna od Pazarsko
(od Misirkov), dve lirski narodni pesni od Bitolsko (zapi{ani
od F. Nikolov) i hronika
Sovre,
men ìvot. I. Makedoniia i II.
Slovenstvoto. Rusiia).
Vo Vardar Misirkov pravi promeni vo morfologijata i fonetikata na jazikot: ja otfrla elizijata na intervokalniot soglasnik
-v-, ja promenuva formata
na pa, , , ,
latalnite soglaski (k, g, l, n) i ja
dodava grafemata za temniot glas
a' , pa se izedna~uva so dene{nata
literaturna norma.
Faksimil od prvata stranica na sp. Vardar (1905)
241
VARDAR#
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Vardar#.

Nau~no-literaturno i op{testvenopoliti~ko spisanie na Misirkov (Fototipno izdanie na spisanieto Vardar),
Skopje, 1966; istiot, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, II, Skopje,
1983, 275384; istiot, Misirkoviot Vardar#. Prvo spisanie na sovremeniot makedonski literaturen jazik, Skopje,
2006.
Bl. R.
VARDAR (Skopje, kon krajot

na 1908 31. X 1914) organ na
srpskata nacionalna organizacija
vo Skopje. Inicijator za negovoto
pokrenuvawe bil srpskiot konzul
vo Skopje @ivoin Balugxi}. Se
zastapuval za golemosrpskite nacionalni interesi. Izleguval so
prekini. Poradi kritikite na
vlasta, bil ukinat so re{enie na
ministerot za vnatre{ni raboti
na Srbija Stojan Proti}.
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 42. S. Ml.
VARDAR (Sofija, 18981899)

nedelen vesnik, organ na politi~kite interesi na hristijanskoto naselenie vo Turcija. Odgovoren urednik bil D. ôhaxiev.
Negovoto izleguvawe prestanalo
so fuzioniraweto so v. Glas makedonski i izleguvaweto na noviot v. Borba za slobodata na
Makedonija i Odrinsko (1899).
(18851992), Skopje, 1993, 40.
S. Ml.
VARDAR, ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Klivlend, Wujork, SAD, 10. II 1926 ?) osnovana kako Politi~eska organizacija Vardar, ogranok na MPO.
Vo 1929 g. formirala @enska
sekcija, a potoa i Mladinska sekcija. ^lenovite na Vardar bile
organizatori na XI kongres na
MPO (1932).
Sl. N.-K.
VARDAREC veter {to duva po
dolinata na rekata Vardar od
[ar Planina i Skopska Crna Go-
ra, od mestata so visok vozdu{en

pritisok severno od Makedonija
kon Solunskiot Zaliv, odnosno
kon mestata so nizok vozdu{en
pritisok nad Egejskoto More i
isto~niot Mediteran. Duva preku celata godina kako severen veter. Najmnogu duva vo studeniot
del od godinata. Se odlikuva so
sredna godi{na brzina vo Skopje
od 3 m/sec i 5 m/sec vo Gevgelija.
Maksimalna brzina dostignuva vo
[tip od 38,2 m/sec. Vardarecot e
prete`no zimski veter. Toj e slapovit, suv, prili~no studen i odrùva vedro vreme. Postojano nosi
namaluvawe na temperaturata i
vla`nosta na vozduhot i zgolemuvawe na oson~uvaweto, isparuvaweto i vozdu{niot pritisok.
LIT.: Mihailo Zikov, Meteorologija i
Klimatologija, Skopje, 2000; Angel Lazarevski, Klimata vo Makedonija, Skopje, 1993; Mihailo Zikov, Klima i klimatska regionalizacija vo Republika Makedonija, Geografski razgledi#, br. 30,
Skopje, 1995.
M. Z.
VARDARIJA vizantiska tema

vo XI, XII i XIII v. Gi zafa}ala teritoriite vo dolniot tek na rekata Vardar. Se spomenuva kako
posebna voenoadministrativna
edinica na ~elo so upravnik. So
Dogovorot sklu~en me|u krstonoscite i Venecijancite za podelba na Vizantija (III 1204) bilo
predvideno provincijata (temata) pome|u sebe da ja podelat krstonoscite.
LIT.: B. Panov, Teofilakt Ohridski kako izvor za srednovekovnata istorija na
makedonskiot narod, Skopje 1971; K.
Axievski, Podelbata na Makedonija spored Partitio Romaniae, Glasnik na INI,
XXVI, 23, Skopje, 1982.
K. Ax.
Ma{kiot hor Vardar vo Skopje
VARDAR#, MA[KI HOR

(Skopje, 19071941) najstar
ma{ki hor vo Skopje, osnovan
(1907) vo vremeto na Turskata
Imperija od ~e{kiot voen kapelnik Jan Morman, koj vo Gimnazijata predaval muzika (19061909).
Srpskiot kompozitor i dirigent
Pera @. Ili} (18681957) bil
vtoriot dirigent na ovoj hor,
napravil reorganizacija na horskiot ansambl, oformil Statut i
Pravila za rabota, odobreni od
turskata vlast. Istovremeno osnoval i Nià muzi~ka {kola
(1910) za muzi~ko opismenuvawe
na horistite i gra|anite na
Skopje. Ovoj hor P. @. Ili} go
rakovodel vo godinite 1909-1912
i 1919-1922. Koncertniot repertoar bil mo{ne bogat. Me|u profesionalnite dirigenti {to go
rakovodele horot se: S. Krasovski, J. Pleciti, J. Brnobi}, Al.
Zaliev, Trajko Prokopiev i Todor Skalovski.
J. T.
242
VARDARSKA BANOVINA (3.

X 1929 april 1941) upravna ad-
Administrativno-teritorijalna podelba na Kralstvoto Jugoslavija (1929)
VARDARSKI
ministrativna edinica vo Kralstvoto Jugoslavija, so sedi{te vo

Skopje, na ~elo so ban, imenuvan
od kralot, po predlog od Ministerskiot sovet, so mandat od 4 godini. Vostanovena e so poseben
zakon i vo nea vleguvale Vardarskiot del na Makedonija, Ju`na
Srbija i re~isi cela Metohija,
so vkupno 36.672 km2. Bila podelena na 44 okolii i 453 op{tini,
podocna namaleni na 365. Gradot
Skopje bil posebna administrativna edinica, izzemena od Skopskata okolija.
S. Ml.
Vardarski pat na Pojtingerovata karta
VARDARSKI JUNAK# bugarsko gimnasti~ko dru{tvo vo

Skopje (19091912). Pretsedatel
K. Pandov, a glavatar (na~alnik)
Josif Bure{. Dru{tvoto imalo
okolu 500 ~lenovi, glavno u~enici, so uniformi i zname. Bilo
dobro opremeno so golemi gimnasti~ki spravi nabaveni vo
ê{ka. Ve`bale na otvoreno i
vo hodnicite na Gimnazijata,
prosti, stroevi i ve`bi na golemi i podvi`ni spravi, a se zanimavale i so nekoi vidovi sportovi. Po razni povodi javno nastapuvale so gimnasti~ki i so kulturno-umetni~ki sodrìni. So
muzika go pre~ekale sultanot
Mehmed V vo Skopje (1911) i izvele priredba vo negova ~est. Po
negova èlba otpatuvale so nego
na Kosovo i defilirale pokraj
grobot na sultanot Murat. U~estvuvale na seslovenskite sletovi vo Sofija (1910) i Praga
(1912).
IZV.: Du{an Stanimirovi}, Sokolstvo u Vardarskoj Makedoniji nastanak i razvoj, Zagreb,
1986 (doktorska disertacija).
D. S.
VARDARSKI PAT anti~ki

pat zabeleèn na Pojtingerovata
karta. Doa|aj}i od Naisus i Ulpijana, od pravec na dene{no Kosovo, patot minuval niz Ka~ani~ka Klisura, pod gradot na Davina
Kula na izlezot od klisurata,

sproti s. Orman i doa|al do Skupi. Skopskata Kotlina ja minuval za 20 km po kusa linija do
grat~eto na Gradi{te kaj Taor.
Ottamu, narednite 7 km do kastrumot Prezidium, kaj Bader, a
potoa po klisurata na P~iwa,
kraj kastelot Markovi Kuli, vo
rekata pod Ko`le, a preku nejzinata utoka vo r. Vardar do kastelot Kale Sopot (Kefalon od T.
P.). Ottuka, trasata vodela pod
Kale Ba{ino Selo, kon Kale Veles vo Vele{kata Klisura. Po
narednite 7 km magistralata
pristignuvala vo utvrdenata naselba Gurbita, na Gradi{te s.
Zgropolci, a po narednite 13 km
do gradot Stobi. Po 17 km sleduva gradot Antigoneja, a po 13 km
gradot Stenae kaj Demir Kapija.
Niz Demirkapiskata Klisura magistralata vodela po dolìnata
na desniot breg na Vardar, kontrolirana od najmalku tri to~ki
(ûkajlica, s. Klisura, Gradi{te
Golema Javorica i kota 113, s.
Udovo). Magistralata vodela do
mesnosta Gradi{or Mramor, s.
Miletkovo, sproti gradot na
Isar Marvinci, pretpostavenite
IdomeneDober. Trasata na magistralata vo Gevgelisko-Valandovskiot region e s u{te diskutabilna. Predloèni se slednive
delnici: UdovoValandovoDedeliFurka Dojran (Taurijana)
i MiletkovoMarvinciGr~i{te\avato BogdanciDojran (Taurijana). Prvata varijanta nelogi~no gi zaobikoluva golemite
gradovi i naselbi na Isar Marvinci, Glos Gr~i{te, visokata
kontrolna kastel-spekula na lokalitetot Mamino nad \avato i,
sekako, Vardarski Rid, Gevgelija,
koi{to svojot razvoj go dolàt
tokmu na patnata magistrala.
LIT.: V. Lil~i}, Anti~ka patna mreà,
Arheolo{ka karta na Republika Makedonija, I, Skopje, 1994, 114-115; I. Mikul~i},
Anti~ki gradovi vo Makedonija, Skopje,
1999, 225-226.
V. L.
VARDARSKI RID GEVGELIJA pove}eslojna naselba so kontinuiran ìvot od krajot na

bronzenoto vreme i vo tekot na
celiot I milenium pr.n.e. Se nao|a na isto~nata periferija na
Gevgelija, na dva dominantni rida (Rid 1 i 2) na samiot desen breg
na r. Vardar. Sistematski se istraùva od 1995 do 2007 g., na sektorite Akropola, Ju`na i Isto~na Terasa. Vo generalnata stratigrafija se izdvojuvaat 15 sloevi od vkupno 6 razli~ni naselbi.
Prvata naselba (Vardarski Rid
1) podrazbira samo oddelni neolitski naodi, incidentno otkrivani na najniskata ju`na terasa.
Vtorata naselba (Vardarski Rid
Od otkrieniot del na naselbata Vardarski Rid,

Gevgelisko
2) pretstavuva mala naselba od

krajot na bronzenoto vreme, ograni~ena na ju`nite padini na Ridot 1, kako i oddelni pogrebuvawa (zgr~eni inhumacii) na sprotivnata, zapadna strana od ridot.
Tretata i ~etvrtata naselba go
pokrivaat èleznoto vreme, niz
vkupno 7 kulturni sloevi (od X do
V v. pr.n.e.), neposredno povrzani
so nekolkute nekropoli vo okolinata na Vardarski Rid, kako:
Suva Reka, Milci, Raul. Pettata
naselba podrazbira po~etok na
urbanizacija, ranoanti~ka arhitektura i materijalna kultura na
V i IV v. pr.n.e. [estata naselba
se razvivala niz 4 kulturni sloevi ili obnovi, glavno vo tekot na
III i II v. pr.n.e., so prodolèn ìvot na Isto~nata terasa do I v.
Me|u najzna~ajnite gradbi otkrieni na Vardarski Rid se izdvojuva t.n. Gradska Stoa od pettata
naselba (od V i IV v. pr.n.e.).
Najbrojni se gradbite od poslednata VI naselba (delovi od
vnatre{niot bedem so kula, metalur{ki, zanaet~iski rabotilnici, du}ani, ulici, stanbeni objekti i dr.). Osobeno treba
da se izdvoi t.n. Ku}a na kolekcionerot (od II v. pr.n.e.) {to se
karakterizira so bogat inventar na naodi od razli~ni periodi od VII do II v. pr.n.e. Pokraj
golemiot broj moneti od site
makedonski vladeteli (pove}e
od 500 par~iwa), me|u dvi`nite
naodi posebno treba da se izdvoi edna ostava od 51 srebrena
tetradrahma od Aleksandar III,
Kasandar, Lizimah i Seleuk I,
koja go odbeleùva krajot na
ìvotot vo pettata naselba, najverojatno uni{tena od Keltite
vo 279 g. pr.n.e.
LIT.: D. Mitrevski, Staromakedonskiot grad na Vardarski Rid, Skopje, 2001;
grupa avtori, Vardarski Rid, 1, Skopje,
2005.
Dr. M.
243
VARLAAM
VARLAAM (kraj na XVI v.) ohridski arhiepiskop (15971598).

Bil privrzanik na ideite za osloboduvawe na porobenoto naselenie
od osmanliska vlast. Do{ol vo
Veles i se stavil na ~elo na buntot na mesnoto naselnie. Bil uapsen i poguben vo Veles na 28. V
1598 g. Osmanliite mu ja otsekle
glavata i teloto go frlile vo r.
Vardar, a po pronajduvaweto na
trupot bilo pogrebano vo selska
crkva. Po edna godina vele{kiot
episkop mo{tite gi prenel i gi
zakopal vo Ohrid.
IZV. i LIT.: M. Minoski, Nepoznato
ìtie za Varlaam Ohridski kako izvor
za nastanite vo Makedonija od 1598 godina, Glasnik na INI, XX, 3, Skopje,
1976, 181-190; J. Bel~ovski, Hronolo{ki
spisok na poglavarite na Ohridskata
arhiepiskopija /patrijar{ija/, Godi{en
zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv.
Kliment Ohridski, kn. 8, Skopje, 2002.
Al. Tr.
VARNAVA, episkop (Petar Rosi) (Plevqa, Crna Gora, 29. VIII

1880 Belgrad, Srbija, 23. VII
1937) zavr{il Bogoslovija vo
Prizren i Duhovna akademija i
stepen kandidat po bogoslovija
vo S.-Peterburg Rusija (1905).
Vo 1910 g. Sinodot na Carigradskata patrijar{ija go izbral za
episkop na Vele{ko-debarskata
eparhija, so titula Glavini~ki,
prv episkop Srbin na ovaa eparhija. U~esnik vo Balkanskite i
vo Prvata svetska vojna. Bil
Mitropolit skopski (1920) i
Patrijarh srpski (od 10. IV 1930).
Vo Makedonija ja {irel srpskata
propaganda i ja sproveduval srpskata politika.
Nekropola, lokalitet Grobi{ta, Varo{, Prilepsko
od stranite. Site se pokrieni so

plo~i i orientirani Z-I. Najzastapen e nakitot (obetki i nau{nici, prsteni, belezici, kop~iwa
i toki) od XII v. do periodot na
turskoto srednovekovje.
LIT.: B. Babi}, Materijalnata kultura
na Makedonskite Sloveni vo svetlinata
na arheolo{kite iskopuvawa vo Prilep,
Prilep, 1986, 192194, sl. 65, 66.
El. M.
VARO[LIJA, Branko (s. Barilevo, Kosovo, 1. I 1934 Skopje, 1.

I 2004) raskaùva~, romansier,
novinar, dramski avtor. Zavr{il
Filolo{ki fakultet vo Skopje.
Rabotel kako novinar vo Radio
Skopje, Nova Makedonija# i kako dramaturg vo Makedonskiot
naroden teatar. Go smestuvaat vo
prozaistite na srednata generacija (nejzinoto avangardno krilo), glavno prisobrani kon {ee-
LIT.: Sava, ep. {umadijski, Srpski jerarsi od devetog do dvadesetog veka, Beograd-Podgorica-Kragujevac, 1996. Rat. Gr.
VARNALIEV, Jordan (Veles,

1883 s. Karbinci, [tipsko, 11.
III 1903) kratovski vojvoda. Se
{koluval vo Solunskata egzarhiska gimnazija. Otkako zavr{il
~etiri klasa vo spomenatata gimnazija, zaminal vo ilegalnost. Od
po~etokot na 1901 g. stanal ~etnik, a podocna organizator i vojvoda vo Kratovsko. Vo bojot kaj
seloto Karbinci, za da ne padne
ìv vo racete na osmanliskata
vojska, se samoubil.
LIT.: N. Zografov, Stroeà na ìvota,
Sofi, 1927.
Al. Tr.
VARO[ GROBI[TA (Prilep) nekropola locirana na isto~niot kraj od Varo{, severno

od magistralniot pat PrilepVaro{Ki~evo. B. Babi} ovde iskopal 57 grobovi, me|u niv eden del
se vkopani vo karpata. Tie imaat
ili trapezoiden oblik ili se so
antropomorfen dodatok alveola kaj glavata na pokojnicite ili
pak se oformeni so kameni plo~i
244
Branko
Varo{lija
settite godini na HH v. okolu

spisanieto Razgledi# (Dimitar
Solev, Blagoja Ivanov, @ivko
îngo, Branko Pendovski, Bogomil \uzel), ~ii zalo`bi za vklu~uvawe vo pomodernite tekovi na
literaturnata umetnost se povrzani so vnesuvawe na zabrzani
procesi na nadomest vo mladata
makedonska literatura, koja objektivno zaostanala vo mnogu
ne{to zad evropskite standardi.
Vo ovoj nov bran na glasoviti
prozaisti Branko Varo{lija zazema istaknato mesto so svoite
raskazi, koi ponudija promeni i
razdviùvawe na dotoga{nite
potesni tematski i stilsko-ekspresivni ramki na doma{nata literatura. Se voveduva, spored
ocenkata na poavtoritetnite makedonski kriti~ari, treperewe
na eden nov senzibilitet, se operira popretenciozno so introspekcijata, se preferira psiholo{kata analiza.
Kako najmlad vo povorkata na
pretencioznite juri{nici e
Branko Varo{lija, nositel na
neporekliva darba za prozna beletristika. Go privlekuva vnimanieto na ~itatelite so mo{ne
kultiviran stil na izrazuvawe i
so efikasna i efektna smisla za
brz probiv vo vnatre{niot ìvot na sovremeniot ~ovek. Takvite svoi knièvni zalo`bi gi
ilustrira so romanite: Posledniot let na pticata selica#
(1969), obrascov primer na poetskiot roman kaj nas, i so zbirkata
raskazi Osameni minuva~i#
G. T.
(1975).
\or|i
Varo{lija
VARO[LIJA, \or|i (Veles, 2.

VIII 1947 Skopje, 28. I 2006) novinar. Po studiite na Pravniot
fakultet vo Skopje, se vrabotil
vo Radio Skopje, vo Stopanskata
redakcija (1970). Od sorabotnik
do urednik gi pominal site skalila na profesijata. Bil dopisnik na Doj~e Vele i na Radio Slobodna Evropa i kolumnist vo pove}e vesnici. Bil glaven i odgovoren urednik na Prvata programa
(19861990), a potoa i direktor na
Makedonskoto radio (1994 1998).
Rabotel vo rakovodniot tim na
Skaj net televizija, a od 2003 g. e
izbran za ~len i potoa za pretsedatel na Sovetot za radiodifuzija
na Republika Makedonija.
J. F.
VARTOLOMEJ hristijanski
praznik posveten na svetiot
apostol Vartolomej, eden od dvanaesette golemi Hristovi apostoli. Vo nekoi na{i krai{ta
ovoj den se smeta za teòk praznik, poradi {to ne se raboti nikakva rabota. Narodot go povrzuva so vrteweto na sonceto od leto
kon zima, poradi {to i praznikot
e nare~en Vrtolum.
Skopje, 1983.
M. Kit.
VASILEVSKI
VASIL GLAVINOV# VELES (1969) spomen-ku}a so postojana postavka na ambientalno

uredena izlo`ba posvetena na drvodelskiot rabotnik i socijalist Vasil Glavinov (v.). Negovata rodna ku}a, pretvorena vo memorijalen muzej, e reprezent na
vele{kata gradska arhitektura,
so karakteristi~no prizemje i
kat so {irok ~ardak. Vo del od
prizemjeto e uredena drvodelska
rabotilnica, opremena so stolarski alati od vremeto vo koe
ìveel. Na levata strana od ~ardakot se nao|a gradskata gostinska soba, so minder pokraj prozorcite, poslan kilim na podot,
bakaren mangal i polici so bakarni sadovi. Na katot se nao|a i
kujna so yidano ogni{te i soodvetna poku}nina od vremeto vo
koe ìveel. Desno od ~ardakot se
dvete me|usebno povrzani prostorii nameneti za postojanata postavka. Na 29 panoa so 139 fotografii i dokumenti, prezentirani se negoviot ìvot i delo.
LIT.: Atanas Xolev, Spomeni. Premreìwata na makedonskoto revolucionerno dvièwe. Predgovor i redakcija prof.
d-r Zoran Todorovski, Skopje, 2003; Petar [andanov, Spomeni. Predgovor i redakcija prof. d-r Zoran Todorovski,
Skopje, 2002; Angel Dinev, Politi~kite
ubistva vo Bugarija, Skopje, 1951. Z. Tod.
BIBL.: Jugoslovenski muzi~ki folklor,

II. Narodne melodije koje se pevaju u Makedoniji, Beograd, 1953.
S. Ml.
VASILEVSKI, Branko Nikolov (s. Gari, 13. VIII 1940) spec.

po maksilofacijalna hirurgija,
redoven prof. na St. f. Zavr{il St. f. i Med. f., magistriral vo 1982 i doktoriral vo 1989
g. Publikuval 100 statii. Avtor
e na monografijata Hemangiomi, dijagnostika i terapija#, koavtor na Stomatolo{ki terminolo{ki re~nik# i Ambulantni stomatohirur{ki intervencii#.
E. M.
K. Bog.
VASILEV (CVETKOV), Vasil

Grigorov (Petri~, 17. VI 1915
Petri~, IV 2006) partizan na
Petri~kiot partizanski odred
Andon Popov i ~len na Prvoto,
Vtoroto i Tretoto zasedanie na
ASNOM. U~estvuval vo NOV vo
Vardarskiot del na Makedonija,
politi~ki komesar na ~eta i pom.
politi~ki komesar na bataljon
vo II makedonska NOUB i na XIV
makedonska brigada. Bil eden od
osnova~ite na Petri~kiot partizanski odred Andon Popov. Po
Rezolucijata na IB bil apsen i
osuduvan.
LIT.: Velimir Brezoski i Mile Todorovski, Politi~kiot, nacionalniot i
socijalniot sostav na narodnite pretstavnici na Prvoto zasedanie na ASNOM, Glasnik na INI#, VIII/1, Skopje,
1964; ASNOM. Dokumenti od Prvoto i
Vtoroto zasedanie na ASNOM, I, 2,
Skopje 1984; ASNOM. Dokumenti od rabotata na Prezidiumot na ASNOM me|u Vtoroto i Tretoto zasedanie na ASNOM, I, 3, Skopje, 1987.
V. Jot.
VASILEV, Aleksandar (Aleko

Pa{a) (Barakli-Xumaja, Sersko,
1890 Gorna Xumaja, 12. IX 1924)
pripadnik na VMRO. Bil u~itel
vo Sersko, ~etnik vo Serskiot
revolucioneren okrug pod rakovodstvo na J. Sandanski, petri~ki okoliski vojvoda (1919), glaven organizator i rakovoditel na
VMRO vo Pirinskiot del na Makedonija, blizok sorabotnik na
T. Aleksandrov. Po 1923 se distanciral od T. Aleksandrov i gi
prifatil principite na Majskiot manifest (1924). Bil ubien vo
gornoxumajskite ubistva izvr{eni od VMRO na Ivan Mihajlov.
Georgi
Vasilevski
Vasil Vasilev so svoite Asocijativni vertikali (1998)
VASILEV, Vasil (Skopje, 19. IX

1938) skulptor, likoven pedagog, profesor na Fakultetot za
likovni umetnosti vo Skopje,
pretstavnik na figurativnata i
apstraktno-asocijativnata drvena plastika so svesni vlijanija od
primitivnite afrikanski maski
i totemi. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnsti vo
Belgrad (1965). Izlagal samostojno vo Skopje, Bitola, Belgrad.
Serijata egzoti~ni portreti se
izdvojuva so na~inot na stilizacija i so psiholo{kiot tretman
(Portret na devojka, 1967). M. B.-P.
VASILEVI], Miodrag A. (Zakuta, 9. IX 1903 Opatija, 9. VIII
1963) etnomuzikolog, univ. profesor, sobira~ na makedonsko narodno tvore{tvo. Kako nastavnik po muzika vo Skopje i profesor vo Srednoto muzi~ko u~ili{te i na Muzi~kata akademija
vo Belgrad zapi{al okolu 4.000
narodni pesni so melodii i tekst
od Makedonija, Kosovo, Sanxak,
Ju`na Srbija i Crna Gora (1948
1950), od koi se objaveni pove}e
knigi zapisi vo izdanie na Muzikolo{kiot institut na SANU.
VASILEVSKI, Georgi (Gumenxa, Grcija, 24. XI 1935) filmski

kriti~ar i teoreti~ar. Zavr{il
U{te od studentskite godini objavuva filmska kritika. Vo Makedonskoto radio ja vodi emisijata
Niz okoto na filmskata kamera#.
Vo Makedonskata televizija raboti do penzioniraweto, kako urednik na emisijata Vo fokusot na
filmot#. Ima objaveno golem broj
nau~ni trudovi posveteni na istorijata, teorijata i estetikata na
filmot. Avtor e na knigite Vreme na filmot# i Istorija na
filmot (vo ~etiri toma). Ig. St.
VASILEVSKI, @ivko (Bitola,
28. IV 1928) nacionalen deec,
politi~ar i op{testvenik. Diplomiral na Filozofskiot fakultet
vo Skopje. Bil u~esnik vo NOB
(1942), ~len na SKOJ (proletta
1943) i sekretar na skoevska grupa
(1944). Po Osloboduvaweto bil
primen za ~len na KPM (januari
1946) i izbran za ~len na Biroto na
Gradskiot komitet na SKOJ (1946)
i potpretsedatel na Okoliskiot
naroden odbor vo Bitola. Podocna
bil instruktor na PK na SKOJ za
Makedonija (1948), sekretar na
Oblasniot komitet na mladinata
vo Bitola (1949) i sekretar na CK
na
NMM,
pretsedatel
na
Okoliskiot odbor na SSRNM i
~len na Sekretarijatot na OK na
SKM, pratenik vo Sobranieto na
SRM (dva mandata), pretsedatel na
Kulturno-prosvetniot sobor na
Sobranieto na SRM (1964), ~len na
245
VASILEVSKI
Izvr{niot odbor na Republi~kata

konferencija na SSRNM (1970),
republi~ki sekretar za kultura,
~len na Izvr{niot sovet na
Sobranieto na SRM, pretsedatel
na Sekcijata za kultura na RK na
SSRNM (1985), ~len i sekretar (od
14. VI 1985) na Pretsedatelstvoto
na RK na SSRNM. Bil i pretsedatel na Maticata na iselenicite od
Makedonija, potpretsedatel na
Sojuzot
na
sportovite
na
Makedonija i pretsedatel na
Atletskiot sojuz na Makedonija.
Avtor e na pove}e trudovi od
oblasta na kulturata i istoriografijata.
BIBL.: Domot na semejstvoto Vasilevi
ilegalno zasolni{te vo po~etokot na
Revolucijata, Bitola i Bitolsko vo
NOV 1941 i 1942, kn. vtora, Bitola, 1978,
275282.
S. Ml.
Risto
Vasilevski
VASILEVSKI, Risto (s. Nakolec, Prespa, 31. I 1943) poet, eseist, kriti~ar, antologi~ar, preveduva~. Zavr{il sredno stru~no
u~ili{te. @ivee i raboti vo Smederevo, Srbija. ^len na DPM
(1970).
BIBL.: [epoti# (poezija, 1968), Vremenija# (poezija, 1970), Tolkuvawe na patot#
(poezija, 1973), Golemi i drugi raboti#
(poezija za deca, 1974), Od plitari do fasadi# (monografija, 1974), Davawe oblici# (poezija, 1981), Prelistuvawe na vremiwata# (poema, 1984), @itieto na Kole
F.# (poezija, 1984), Bolna ku}a# (poezija,
1984), Golemi i drugi raboti# (poezija za
deca, 1990), Plodorod# (poezija, 1991),
ûdbinata na edno }ese# (roman za deca vo
stihovi, 1991), Pofalba na adot# (poezija,
1993), Igrawe so glavata# (poezija, 1997),
Pari~nikova sudbina# (roman za deca vo
stihovi, 1998), Ogledala# (poezija, 1998),
Tkaenka na zloto# (poezija, 1999), Igri i
pofalbi# (poezija, 2000), Hram, sepak,
hram# (poezija, 2002).
R.
VASILESKA, Ilka Bogoeva

(psevd. Boàna; Prisa|anka) (Prilep, 2. II 1923 s. Nikiforovo,
Gostivarsko, 7. VII 1944) {iva~ka, komunisti~ki deec i organizator na NOB. Bila ~len na mesnoto KUD Kosta Abra{evi}
(1940), ~len na KPJ (1941) i na MK
na KPJ vo Prilep (mart 1942). Po
apseweto od bugarskata policija
(maj 1942), poradi nedostig na
dokazi, bila oslobodena. Po povtornoto apsewe (10. IX 1942) bila
246
internirana na {est meseci vo

Bugarija (prvata polovina na
1943), a po vra}aweto se priklu~ila vo edinicite na NOV i POM.
Izvesno vreme rabotela vo Partizanskata pe~atnica Goce Del~ev,
a potoa bila ~len i instruktor na
Prviot oblasten komitet na
KPM, posebno na podra~jeto na
Gostivar i Gostivarsko. Vra}aj}i
se od sostanok na Prviot oblasten
komitet na KPM od bazata vo
Kremen~uk, nai{la na balisti~ka
zaseda i, za da ne bide zarobena, se
samoubila.
IZV.: @enite od Makedonija vo NOV 19411945. Zbornik na dokumenti, Skopje, 1976.
LIT.: Posledniot rafal na Ilka Prisa|anka, Prosvetena èna, Skopje, oktomvri 1963, 11; Nufre Jovanovski, Aktivnosta na Ilka Vasileska-Prisa|anka-Boàna vo Gostivarsko, Mavrovsko i Ki~evskiot region, Prilep i Prilepsko vo NOV 1943 godina, kn. vtora,
Skopje, 1981, 95-106.
S. Ml.
VASILIDA vizantisko utvrduvawe podignato od carot Vasilij II

na patot od Ohrid kon Prespa, na
planinata Petrino, na eden kamenest rid, koj se izdiga nad Petrinskoto Pole. Bilo mnogu va`no vizantisko upori{te vo centarot na
porane{noto Samuilovo carstvo,
so zada~a da ja kontrolira Ohridsko-prespanskata oblast.
LIT.: T. Tomoski, Prespa vo sredniot
vek, Istorija, XV/2, Skopje, 1979. K. Ax.
VASILIJ (XI XII v.) monah,

glaven voda~ i vrhoven u~itel na
bogomilite vo Vizantija vo vtorata polovina na XI i po~etokot na
XII v. Preku 40 godini go {irel bogomilstvoto vo Vizantija. Najmnogu propovedal vo Trakija. Po naredba na imperatorot Aleksij I
Komnin bil faten, zaedno so negovite u~enici i doveden vo Carigrad, kade bil osuden na smrt i bil
javno zapalen na klada (1111).
Vasilij II - vizantiski car
VASILIJ II (957 15. XII 1025)

vizantiski car (9761025), me|u
najzna~ajnite od makedonskata
dinastija. Vospostavil cvrsta
vlast. So decenii vojuval protiv
Samuilovoto Carstvo; so Samuil
i naslednicite trpel porazi
(Trajanova Porta, 986 g.) i pobeduval (Sperhej, 996; Belasica,
1014), na krajot go uni{til (1018),
a granicata na Vizantija ja vospostavil na rekite Dunav i Sava.
Pri voveduvaweto na vizantiskata vlast prezel nekoi re{enija
od Samuiloviot dano~en sistem.
Ohridskata patrijar{ija ja svel
na stepen na avtokefalna arhiepiskopija i izdal tri gramoti
za nejzinite prava i obvrski.
LIT.: C. Holmes, Basil II and the Governance
of Empire (976-1025), Oxford, 2005; V. Stankovi, Carigradski patrijarsi i carevi
makedonske dinastije, Beograd, 2003.
B. Petr.
LIT.: D. Angelov, Bogomilstvoto v

Blgari, Sofi, 1969; D. Dragojlovi,
Bogomilstvo na Balkanu i u Maloj Aziji,
II: Bogomilstvo na pravoslavnom istoku,
Beograd, 1982.
K. Ax.
VASILIJ I (811 29. VIII 886) vizantiski car (867886), osnova~ na

makedonskata dinastija. Ja zacvrstil pozicijata na Vizantija i go
pro{iril vizantiskoto crkovno
vlijanie vo Bugarija (869/70, pobeda nad rimskite legati za pripadnosta na Bugarskata crkva), kaj
Slovenite od zapaden Balkan i vo
Kievska Rusija. Negovata zakonodavna dejnost e pretstavena vo Vasiliki# ({est knigi), Prohiron#
(prira~nik za prakti~na upotreba)
i Epanagoga#.
LIT.: V. Stankovi, Carigradski patrijarsi i carevi makedonske dinastije, Beograd, 2003.
B. Petr.
Sv. Vasilij Veliki (ikona XI v.)
VASILICA (SUROVA) hristijanski praznik (1/14 januari).

Na ovoj den pravoslavnite hristijani praznuvaat tri praznici:
Obrezanie Gospodovo, Sveti Vasilij Veliki i pravoslavna Nova
VASKOV
Vasili~ari
godina. Go praznuvaat i Romite

muslimani i Romite hristijani,
kako i Vlasite (vl. Ayiu Vasil). Poradi sovpa|aweto so praznikot
na Sveti Vasilij, ovoj praznik vo
narodot naj~esto e poznat kako
Vasilica. Se pa|a vo periodot na
t.n. Nekrsteni denovi, period
{to trae od Boìk do Vodici,
koga spored legendata Isus s# u{te ne bil krsten. Se veruva deka
ovie denovi se opasni za lu|eto,
bidej}i toga{ umrenite se vo dvièwe (razni vampiri, karakonxuli, ve{terki, samovili i drugi
ne~isti sili). Za za{tita od demonite, se izbegnuvaat nekoi pote{ki raboti i se izveduvaat razni za{titni magiski dejstva i
dramski igri na maskirani druìni: vo Ohridsko vasili~ari,
vo Bitolsko babari, vo Skopsko
i Tikve{ijata xamalari, vo Razlo{ko survaskare, vo Kostursko e{kari itn. Iako vo pove}e
mesta ovaa dramska igra se igrala
vo tekot na site dvanaeset Nekrsteni denovi, sepak taa naj~esto e
povrzana so praznikot Vasilica.
Podgotovkite za praznuvawe zapo~nuvaat mnogu porano nabavuvaat pribor za maskirawe, predmeti za tropawe i pravewe vreva
(yvonci, klopotarci, tene}iwa,
tenxeriwa...), no i muzi~ki instrumenti (gajdi, kavali, tapani i
sl.). So ovie rekviziti se sozdava
golema vreva, koja ima za cel da
sozdade vesela atmosfera, no i da
gi zapla{i i izbrka lo{ite duhovi. Obi~aite {to pritoa gi izveduvaat pretstavuvaat vistinska
narodna drama, so to~no opredeleni ulogi na u~esnicite, so maskirawe, so postojani dijalozi, so
zaplet i rasplet i so drugi elementi prisutni vo folklorniot
teatar. Se vnimavalo dve maskirani druìni da ne se sretnat,
za{to redovno doa|alo do tepa~ki so smrtni posledici, za {to
svedo~at toponimite Vasili~arski Grob, Babarski Grob, Xamalarski Grobi{ta i sl. Praznikot
decata go praznuvaat posebno od
vozrasnite. Tie palat ognovi, peat vasili~arski pesni i sekoga{
nosat drenovi ili slivovi pra~ki, so koi gi udiraat lu|eto, osobeno starite i bolnite lica.
Ovoj obi~aj na udirawe se imenuva surovewe, {to zna~i i tie da se
surovi (zdravi) kako pra~kata.
Toa se pravi i so doma{nite ìvotni, poradi {to doma}inot vasili~arite gi odveduva i vo {talata. Za toa decata dobivaat darovi. Na ovoj den se prognozira
sre}ata i napredokot na sekoj
~len od semejstvoto, na stokata i
na rodnosta na zemjodelskite
kulturi. Toa se pravi so zrna ìto ili so àrje, no i so pari~ka
vo pita ili banica, kako {to se
pravi i na Badnik.
LIT.: Srpski narodni obi~aji u \ev|eliskoj kazi, prikupio i opisao Stefan

Tanovi, u~iteq, Beograd, 1927; Vera
Kli~kova, Boì}ni obi~ai vo Skopskata Kotlina, Glasnik na Etnolo{kiot
muzej#, 1, Skopje, 1960; Naum Celakovski,
Debarca, obredi i obredni igri, Skopje,
1984.
M. Kit.
VASILIÂRSKI NARODNI
PESNI lirski obredni kalendarski pesni, po sodrìna i namena sli~ni na koledarskite. Novata godina oddelno ja proslavuvale decata od vozrasnite. Decata ja praznuvale so obi~ai i pesni, koi se bliski do onie od Badnik. I ovie pesni nemaat razviena melodija, tuku se kaùvaat so
skandirawe, so karakteristi~ni
izvici na krajot od pesnata. Niz
pesnite se iskaùvaat ubavi èlbi i blagoslovi za rodna godina:
Surova, surova godina, / golem
klas na niva, / golem grozd na loza, / òlt mamul na lesa, / ìvo
zdravo do godina, / do godina, do
amina. Pesnite {to gi peat vozrasnite se del od obrednata igra
i se vo funkcija na obredot. Tie
se ispolneti so blagoslovi, humor, no i so vulgarni elementi vo
sklad so obredot. Pesnite ja dopolnuvaat prazni~nata atmosfera na ozna~uvawe na po~etokot na
Novata godina i iniciraat zdravje i napredok na poedinecot i po{irokata zaednica, no i bogat
rod na zemjodelskite kulturi.
Skopskata Kotlina, Glasnik na Etnolo{kiot muzej#, 1, Skopje, 1960; Kiril
Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki
trudovi, 2, Skopje, 1988; Marko Kitevski, Makedonska narodna lirika (Obredni pesni), Skopje 1997.
M. Kit.
VASI], Rastko (Belgrad, 1937)

arheolog. Diplomiral vo 1961 g.
na Katedrata po arheologija na
Filozofskiot fakultet vo Belgrad, na koja magistriral (1964) i
doktoriral (1971) so tema od postaroto èlezno vreme vo toga{nata SFRJ. Raboti vo Arheolo{kiot institut vo Belgrad. Objavil pove}e od 250 trudovi (studii, prilozi, kritiki i prikazi),
od koi pogolemiot del se odnesuva na èleznoto vreme na Balkanot. Del od negoviot nau~en opus
ima posebno zna~ewe za izu~uvaweto na t.n. makedonskata bronza# bidej}i objavil golem broj arheolo{ki predmeti od èleznoto vreme, so poteklo od po{irokiot geografski etnokulturen
prostor na Makedonija, a se po
razni osnovi sopstvenost na balkanski i evropski muzei.
BIBL.: Bronze iz Titovog Velesa u muzeju Benaki, @A, 24, Skopje 1974; Eisenzeitlische Funde
von Udovo in Macedonien, vo: Acta. Prachist. et
Arsch., Berlin, 1975; Gevgelijska grupa starijeg
gvozdenog doba, vo: PJZ, Sarajevo, 1987. V. S.
VASKIDOVI^, Emanuel (Manolaki Vaskidov) (Melnik, 1795

30. IX 1875) u~itel i avtor na
u~ebnici i knigi. Se {koluval
vo Melnik, na o. Hios i vo Bukure{t. Bil u~itel vo Melnik, a po
1815 g. go otvora prvoto svetovno
elino-bugarsko u~ili{te vo
Svi{tov. Voveduva zaemnou~ili{na metoda. So N. Bozveli napi{al Slavenobolgarskoe detovodstvo za malkite deca# (Kraguevac, 1835). Preveduval od gr~ki
i francuski.
LIT.: T. Krstanov, Emanuil Vaskidovi~ i
razvitieto na novoblgarskata prosveta, Sofi, 1975.
M. Zdr.
Blagoj
Vaskov
VASKOV, Blagoj Pan~ev (Veles,

4. II 1912 Skopje, 22. IX 1983)
veterinar, redoven prof. na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje,
na koj bil tri pati izbiran za dekan. Doktoriral na Veterinarniot fakultet vo Zagreb (1952).
Bil i prorektor na Univerzitetot vo Skopje i prv na~alnik na
Veterinarnata slu`ba na Makedonija (19451947). Avtor e na prviot veterinaren propis vo RM.
Vo 1947 g. e pomo{nik-minister
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Avtor e na u~ebnicite Anatomija i Biohemija (za
agronomi i sto~ari). M. D. J. B.
VASKOV, Ilija Gan~ov (Veles,
31. XII 1934) spec. po maksilofacijalna hirurgija i redoven prof.
na St. f., akademik. Zavr{il St.
f. vo Belgrad (1959), a Med. fak.
vo Skopje (1968). Za asistent po
stomatolo{ka hirurgija na Sto247
VASKOV
Ilija
Vaskov
matolo{kiot odd. pri Med. fak. e

izbran vo 1961 g. Specijaliziral
vo Skopje, Qubqana, Berlin i
Cirih. Habilitiral na tema Terapija na dolnovili~nite frakturi# (1972), a doktoriral so disertacijata Kompresivna osteosinteza vo terapijata na dolnovili~nite frakturi# (1981) vo
Skopje. Bil direktor na Stomatolo{kiot oddel pri Med. fak. i
na Klinikata za maksilofacijalna hirurgija. Od 19761979 e eden
od trojcata ~lenovi na rabotovodniot organ na UCMN, a potoa
direktor (19791985). Vo ovoj
period e izvr{ena rekonstrukcija na Klini~kiot blok (Interni
kliniki), izgradeni se Klinikite za Kardiologija i Pedijatrija
i starata zgrada na St. f.; zavr{ena e dogradbata na Institutot za
radioterapija i otpo~nata (do
faza na karabina) dogradbata na
Hirur{kite kliniki. Isklu~itelen pedagog i nastavnik, koj
educiral golem broj studenti po
medicina i po stomatologija i lekari-specijalisti.
Negoviot
stru~no-nau~en opus gi opfa}a
site domeni na maksilofacijalnata hirurgija od traumatologija
do onkologija. U~estvuval vo pove}e nau~no-istraùva~ki proekti. Publikuval 120 trudovi i pove}e u~ebnici. Za redoven ~len na
MANU e izbran na 10. V 2000 g.
BIBL.: Traumatologija na licevovili~nite koski, Skopje, 1983; Osteosintezata vo maksilofacijalnata hirurgija,
Skopje, 1990; Rascepi na usnite i nepceto, Skopje, 1993; Hirur{ki atlas na zaboluvawata na maksilofacijalnata regija, Skopje, 1994; Stomatohirur{ki
praktikum, Skopje, 1995; Rendgenolo{ki
atlas na bolestite vo maksilofacijalnata regija, Skopje, 1997; Tumori vo maksilofacijalnata regija, Skopje, 1998;
Ambulantski stomatohirur{ki intervencii, Skopje, 1999; Traumi vo licevovili~nata regija, Skopje, 2005; Dentogeni
sinuzitisi, Skopje, 2006; Anomalii vo
maksilofacijalnata regija, Skopje, 2007;
koavtor: Sovremena nevrohirurgija,
Skopje, 1988.
E. M. Sl. M. P.
VASKOV, Pan~e Nikolov (Veles, 10. VI 1870 Veles, 1951) lekar i revolucioner. Diplomiral
vo Carigrad vo 1896 g. Lekarskata praktika ja zapo~nal vo Kostur, kade {to i pokraj turskiot
248
Pan~e
Vaskov
teror i gr~kata propaganda gi

postavil temelite na MRO. Koga
go otkrile, go osudile na doìvotna robija i go ispratile vo
Mala Azija. Zaradi zaslugite vo
zdravstvenoto pole, vo 1900 g. bil
amnestiran i vraten vo Veles, kade {to ja prodolìl lekarskata
praktika. Vo ilindenskiot period gi snabduval revolucionernite ~eti so lekovi i prevrzo~en
materijal. Do penzioniraweto
(1944), celosno bil staven vo
P. B.
slu`ba na svojot narod.
VASKOV, Petar Nikolov (Veles,
18. V 1875 s. Lxa}oj, Dedeaga~ko,
10. XI 1907) profesor po matematika i fizika i vojvoda na
TMORO. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad, a potoa
u~el vo Solunskata egzarhiska gimnazija, kade {to bil ~len na taen
revolucioneren kruòk. Diplomiral fizika i matematika na
Vi{oto u~ili{te (den. Sofiskiot
univerzitet, 1896), po {to bil
sredno{kolski profesor vo Lom,
Vidin i Silistra, a potoa vo
Odrinskata bugarska ma{ka gimnazija. Bil ~len na Odrinskiot
okruèn revolucioneren komitet
na TMORO. Kako projaven socijalist, bil otpu{ten od gimnazijata i
zaminal za profesor vo Sliven, a
potoa vo [kolata za rezervni oficeri vo Sofija (1902). Bil vojvoda na
~eta na TMORO vo Ilindenskoto
vostanie, a potoa pak profesor vo
Odrinskata gimnazija i pretsedatel na Odrinskiot okruèn komitet na TMORO/VMORO (1904
1907). Po predavstvo od vrhovistite, zaginal vo borba so osmanliskata vojska, zaedno so Lazar Maxarov
i drugi soborci.
S. Ml.
VASOVSKI-KAM[IK, Pan~e
(Tetovo, 1924 Tetovo, 1. VI 2003)
akter, epizodist koj so izvonredna lesnina gi zadovoluva i
najizbirlivite barawa na reìserot i gleda~ite. Vo pove}eto od
dvaesette ulogi, najdobri ostvaruvawa ima{e vo: Vol~a no}#,
Mis Ston#, Solunskite atentatori#, Makedonska krvava svadba#, Planinata na gnevot#, Vreme bez vojna#, Jad#, Najdolgiot
pat#, Vreme, vodi#.
G. V.
VATA[A selo vo Kavadare~ko. Se nao|a od dvete strani na

Vata{ka Reka, neposredno do Kavadarci, na nadmorska visina od
okolu 270 m. Kako prigradska naselba na Kavadarci naselenieto
mu e vo postojan porast. Vo 1961 g.
vo nego ìveele 1.936 `. Vo 2002 g.
toj broj se nagolemuva na 3.502 `.
Od niv 3.224 `. bile Makedonci,
238 `. Romi, 20 `. Srbi, 13 `. Turci i 7 `. drugi. Glavno zanimawe
na naselenieto e odgleduvaweto
vinova loza, a del se vraboteni vo
kavadare~kite pretprijatija. Vo
Vata{a, Kavadare~ko
V. e roden narodniot heroj Stra{o

Pinxur i vo spomen na nego, rodnata ku}a, so bista na herojot vo dvorot, e uredena vo Memorijalen muzej. Mesnosta, pak, Mokli{te e
pretvorena vo spomeni~en kompleks posveten na dvanaesette vata{ki mladinci nevino strelani
od okupatorot vo 1943 g. Vo V. ima
osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena stanica i pove}e trgovski i
zanaet~iski du}ani.
Al. St.
VATA[KA PEÂTNICA (s.
Vata{a, Kavadare~ko, 18471848)
edna od prvite pe~atnici vo
Makedonija, otvorena od mesniot
u~itel i prerodbenik Kam~e Nakov Popangelov (v.), poznat kako
Daskal Kam~e i negoviot finansiski ortak, vata{kiot trgovec
Jovko Markov. Idejata za otvorawe na pe~atnicata ja dobil od
kontaktite so poznatiot makedonski pe~atar arhimandritot
Teodosij Sinaitski. So parite na
J. Markov, nabavil slovenski
bukvi vo Belgrad (1847). Spored
nepotvrdeni izvestuvawa, vo nea
bile nape~ateni kni{ki so izreki, me|u koi i prvoto knièvno
delo od negoviot prijatel Jordan
Haxi Konstantinov-Xinot (v.)
Tablica pervaja#, napi{ana spored Iìce prvi darovi# od Dositej Obradovi}. Tablicata e pe~atena vo dve koloni na eden list
so golemina od 44 cm dolìna i
32 cm {irina, opkruèna so yvezdi~ki, so namena za zaka~uvawe
na yid za da ~itaat u~enicite. Vo
ostavninata na vata{kiot revolucioner i op{testvenik Risto
Xunov e za~uvano i edno neprou-
VAFIJADIS
~eno izdanie od ovaa pe~atnica

so format A4. Koga gr~kiot vladika od Strumica doznal za postoeweto na pe~atnicata (1848), go
zabranil negovoto u~itelstvuvawe vo seloto i na negovoto mesto
ispratil drug u~itel od Seres.
No vata{ani ne go prifatile novonazna~eniot u~itel i go nabrkale od seloto, pa K. N. Popangelov go prodolìl svoeto u~itelstvuvawe, a za da ne ja zaplenat pe~atnicata, potajno ja prenel vo Veles ili Solun.
LIT.:
Haralampie
Polenakovi},
Izbrani dela, 3, Skopje, 1989, 290300; Simo Mladenovski, U~itelot Kam~e Nakov
Popangelov i negovata prosvetitelska
dejnost vo s. Vata{a, Tikve{ko, [kolstvoto, prosvetata i kulturata vo Makedonija vo vremeto na prerodbata#, MANU,
Skopje, 1979, 453464; Blaè Ristovski,
Portreti i procesi od makedonskata
literaturna i nacionalna istorija, I,
Skopje, 1989, 351 i 346347; Daskal Kam~e.
Spomeni i materijali, predgovor i redakcija Petre Kam~evski, Muzej-galerija,
Kavadarci, 2006.
S. Ml.
so) Haxijordanov (28), Dime Blaèv êkorov (20) i Pane Metodiev Xunov (18). So niv bile i ~etirite mladinki od seloto bliski rodnini na nekoi od niv: Steva Ampova, Kata Iceva (êmerska), Pavlina Melova (Kasapinova) i Nevena Haxijordanova, no
tie bile po{tedeni.
LIT.: Aco [opov, Dvanaesetminata od
son~evata kolona na mladosta, Centralen komitet na Narodnata mladina na Makedonija, Skopje, 1961; Rade Gogov, Dvanaesetminata od Vata{a, NIK Na{a
kniga#, Skopje, 1974; Jovan Pavlovski, Sudewata kako posleden poraz, Centar za
informirawe i izdava~ka dejnost Polog#, Tetovo, 1977; istiot, Kaùvawa, Tetovo, 1979; Tikve{ijata vo NOB. Zbornik na padnatite borci i `rtvi na fa{izmot od Kavadarsko, Kavadarci, s.a.;
Hristo Petreski, Dvanaeset gorostasi,
Mlad borec#, Skopje, 1983,
S. Ml.
VATA[KI MINEJ kirilski

prazni~en minej od 1453 g., 228 l.,
Skopje, Filolo{ki fakultet,
inv. br. 1391. Pronajden vo s. Va-
Prenos na koskite na strelanite vata{ki deca
VATA[KI MASAKR (16. VI

1943) strelawe na dvanaeset vata{ki mladinci od bugarskata
fa{isti~ka vojska i policija.
Poradi formiraweto (Vi{e{nica, 14. V 1943) i dejnosta na
Tikve{kiot partizanski odred
Dobri Daskalov#, vo Kavadarci
i s. Vata{a pristignal bugarskiot oblasten direktor Dimitar
Raev i ja prezel Junskata neprijatelska ofanziva (716. VI 1943),
koja, po nad 60 strelani selani,
zavr{ila so zlostorstvoto vrz
vata{kite mladinci vo mesnosta
Mokli{te, koi toj den trebalo da
zaminat partizani. Po polno}nata blokada na seloto i gradot Kavadarci, so postaveni mitralezi
na strategiskite to~ki, zapo~nalo apsewe i krvni~ko isleduvawe, a potoa na patot kon streli{teto bile sprovedeni: Pero Ilov
Videv (15 godini), Van~o Tasev
\urev (19), Danko Gligorov Davkov (18), Ilija (Il~o) D. Dimov
(18), Risto Tripov \ondev (18),
Blaè Dimev Icev (20), Gerasim
Lazov Matakov (18), Pane Metodiev Me{kov (18), Fer~o Gligorov Pop|or|iev (26), Vasil (Va-
ta{a vo 1948 g. pri terenskite istraùvawa vo Tikve{ko predvodeni od H. Polenakovi}. Glavninata e prepi{ana od pisecot
Ra(s)tko od s. Me{ei{ta, Ohridsko, so srpski nejusov pravopis.
Vo jazikot se odbeleùvaat nekoi zapadnomakedonski jazi~ni
osobenosti (na pr. denazalizacijata 4 > o), brojni se podnovuvawa
vo leksikata, osobeno vo zboroobrazuvaweto. Sodrì slu`bi,
parimii, prolo{ki ~itawa za odbrani praznici i upatuvawa od
tipikot. Na krajot e dodaden kanon za sv. Merkurij.
LIT.: Pop-Atanasov \., Prilog kon prou~uvawe na takanare~eniot Vata{ki
op{t minej#, Makedonskiot jazik od Misirkov do denes, Skopje, 1996, 69-77 (repr.
Pop-Atanasov \., Od makedonskoto knièvno minato, Skopje, 2001, 45-49; Cubalevska, M., Vata{kiot minej (so poseben
osvrt vrz leksikata), Skopje, 2007 (doktorska disertacija).
Zd. R.
VATIKANSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Zapo~nuvaat so prestojot na sv. Kiril i Metodij vo Rim (868/869).
Se prodlabo~uvaat preku prisustvo na vatikanski pretstavnici
na krunisuvaweto na Samuil za
car (Prespa, 976). Vodat kon unijatstvo (vo vtorata polovina na

XVII v. ohridskite arhiepiskopi
Porfirij Paleolog, Atanasij I,
Avramij i Meletij tajno go prifa}aat i sproveduvaat katolicizmot), odnosno, kon obnovuvawe na avtokefalnosta na Ohridskata arhiepiskopija vo unija i
kanonsko edinstvo so Rimokatoli~kata crkava vo XIX v. Prodolùvaat preku kontakti me|u pretstavnici na TMORO i na Katoli~kata crkva (pismena komunikacija me|u Goce Del~ev i katoli~kiot nadbiskup vo Plovdiv,
Menini, vo koja toj e informiran
za borbata na makedonskoto revolucionerno dvièwe). Vo bazilikata Sv. Kliment# vo Rim sekoja godina na 24 maj se oddrùva
crkovno-dràvna manifestacija
naslovena Vo ~est na Sv. Kiril#. Poklonenie na makedonska
dràvno-crkovna delegacija na
grobot na sv. Kiril se praktikuva od 1979 g. Vo 1985 g., Papata Jovan Pavle II so specijalen dokument gi proglasuva sv. Kiril i
Metodij za apostoli na Evropa.
Diplomatski odnosi me|u Vatikan i RM se vospostavuvaat na 21.
XII 1994 g. Prv vonreden i opolnomo{ten amabasador akreditiran kaj Papata kako {ef na dràvata sui generis e Dimitar Mir~ev (rezidenten od Qubqana).
Prv apostolski nuncij akreditiran kaj {efot na RM e nadbiskupot Edmont Farhart.
IZV.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i nacionalna dràva, tom I i II, Univerzitet Kiril i Metodij, Skopje, 1981.
LIT.: Viktor Gaber, Za makedonskata
T. Petr.
Markos
Vafijadis
VAFIJADIS, Markos (Kastamoni/Erzerum, Turcija, 28. I 1906

Atina, 23. II 1992) komunisti~ki i voen deec, funkcioner na
KPG. Vo Grcija se doselil vo
1922 g. Bil ~len na mladinskata
komunisti~ka organizacija (OK
NE). U~esnik vo antifa{isti~kata borba, a vo 1942 g. bil izbran
za ~len na CK na KPG i na Makedonskoto biro na KPG. Bil komesar na Grupata divizii na ELAS
249
VGRADENA
vo Makedonija. Vo periodot na
Gra|anskata vojna vo Grcija
(19461949), bil voen komandant
na Glavniot {tab na DAG i pretsedatel na Privremenata demokratska vlada na Grcija. Ja pretstavuval, zaedno so D. Parcalidis, nacionalisti~kata linija vo
KPG vo odnos na makedonskoto
nacionalno pra{awe.
LIT.: D. Kljaki}, General Marcos, Zagreb,
1979; N. Pejov, Makedoncite vo Gra|anskata vojna vo Grcija, Skopje, 1968; G. D.
Kirkides, Gra`danska vona v Grecii
(19461949), Moskva, 1972.
St. Kis.
VGRADENA NEVESTA najreprezentativna makedonska narodna balada od grupata pesni za

vgraduvaweto na ìvo bitie vo
temelite na gradba. Toa e specifika kaj site narodi na Balkanot
i ima razni verzii so svoi karakteristiki. Vo nekoi primeri istiot motiv se transformiral vo
predanie ili prikazna, kako vo
zapisite za kratovskiot Radin
most.
L. S. - L.
VDOVIÎNO CVE]E, REHINGEROVO (Knautia caroli-rechingeri Micevski) lokalen makedonski floristi~ki endemit od
familijata Dipsacaceae, poznat
samo za okolinata na Kavadarci
Al{ar. Se razviva na podloga bogata so arsen i antimon.
Vl. M.
VEVÂNI selo vo Stru{ko.
Se nao|a na zapadnata strana na
Stru{kata Kotlina, vo podno`jeto na planinata Jablanica, na
nadmorska visina pome|u 800 i
900 m. So regionalen pat e povrzano so Struga. Ima 2.433 `. Golem broj od niv se pe~albari. Toa
e sedi{te na op{tina koja zafa}a povr{ina od 2.280 ha, no ima
samo edno naseleno mesto s. Vev~ani. Vo V. postoi osumgodi{no
u~ili{te i zdravstvena stanica.
Poznato e po Vev~anskiot karneval koj se odrùva na praznikot
Vasilica.
Al. St.
VEVÂNSKI KARNEVAL
obi~ai pod maski {to se izveduvaat na Vasilica (14/1 januari). So
tie maskirawa se ispra}a starata
i se do~ekuva novata (pravoslavna)
godina. Celta e da se obezbedi sre}a i plodorodie vo pretstojnata
godina. Praznuvawata traat dva dena (13 i 14 januari) i se posveteni
na sv. Vasilij Veliki. U~esnicite
vo obi~ajot se maskirani so tradicionalni ili aktuelni maski. Za
tradicionalni se smetaat zetot i
nevestata, Glupaviot Avgust, |avolite, popot i muzikantite. So aktuelnite maski pak se ismevaat odredeni sovremeni sostojbi. Do po~nuvaweto na praznuvaweto maskite se ~uvaat vo tajnost, a likovite
pod maskite do krajot na karnevalot. Tradicionalno se maskiraat
250
Vasili~ari od Vev~anskiot karneval
samo ma{ki lica. Na 13 januari

maskiranite vo grupi doa|aat na
sredseloto, kade {to se odrùva
sve~enosta. Vasili~arite se organizirani vo dve grupi, od Gorna i
Dolna Maala. Po sobiraweto na
sredselo grupite odat po domovite
kade {to peat i igraat na licata so
ime Vasil i so toa im go ~estitaat
imendenot, za {to dobivaat darovi. No}ta po polno} odat na izvorite. Po molitvata na sve{tenikot, ènite polnat voda od izvorite i so nea se poprskuvaat prostoriite vo domot i se mesi ka{anik
(turi-potpe~i) vo koj se stava para.
Pri jadeweto, onoj {to }e ja najde
parata, se smeta deka }e bide sre}en vo narednata godina. Vo 1993 g.
ovoj karneval stana ~len na Zdruènieto na evropskite karnevalski gradovi. Do 1996 g. Vev~ani be{e sedi{te na ovaa asocijacija.
Vev~anskite vasili~ari so svoi
maski i programa u~estvuvaat i na
drugi karnevali vo svetot.
LIT.: Ilija Kalanovski, Vev~anski karneval, Vev~ani, 2001; Anastas ]u{kovski,
Svetili{tata vo Vev~ani, Struga, 2002.
M. Kit.
VEGETACIJA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA rastitelniot pokriva~, odnosno sevkupnosta na site rastitelni zaednici {to se razvivaat na teritorijata na Republika Makedonija.
Pretstavuva mozaik od najrazli~ni rastitelni zaednici {to
vleguvaat vo sostav na razli~ni
vegetaciski tipovi, od koi najzna~ajni se slednite:
Vegetacija na ridski pasi{ta
se razviva vo visinskiot pojas od
801000 (1200) m, na heterogena
geolo{ka podloga (silikat, varovnik, dolomit, serpentin, arsen, andezit i drugo). Ima sekundarno poteklo i nastanala so
uni{tuvawe na {umite od nizinskiot pojas. Pretstavena e so nad
10 asocijacii koi pripa|aat kon

klasata Festuco-Brometea.
Vodna vegetacija se razviva vo
prirodnite ezera vo Republika
Makedonija (Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero).
Pretstavena e so 6 asocijacii i 2
klasi Potametea i Lemnetea. Vo minatoto, vodnite zaednici se razvivaa i vo nekoi mo~uri{ta, a so
melioracijata se re~isi sosema
uni{teni.
Livadska vegetacija nizinskite
livadi od site kotlini vo Republika Makedonija (80-1000 m) pripa|aat kon klasata Molinio-Arrhenatheretea (soj. Trifolion resupinati), a povr{inite na koi se razvivaat se
dosta reducirani. Livadite od planinskiot pojas (1000-1400 m) pripa|aat kon soj. Rumicion thyrsiflori.
Nizinska blatna vegetacija
pretstavena e so 13 asocijacii
{to pripa|aat na klasite Phragmitetea i Isoeto-Nanojuncetea. Vo
minatoto be{e obemno zastapena
po mnogubrojnite blata i mo~uri{ta, no so melioracijata na
pogolemite kotlini (Pelagonija,
Strumi~ka, Skopska, Ohridskostru{ka, Ov~epolska i drugi) se
uni{teni golemi povr{ini ili
se sre}avaat vo fragmentarna
sostojba i tie se pretvoreni vo
obrabotlivo zemji{te.
Subalpska i alpska vegetacija
se prostira nad gornata granica
na {umskiot pojas, od 16002770
m, kade {to klimatskite uslovi
se najnepovolni (dolgi zimi,
kratki leta, kratok vegetaciski
period). Opfa}a raznovidni rastitelni zaednici {to se razvivaat na heterogena podloga (kiseli
po~vi, karbonati, planinski treseti{ta, sipari, to~ila, kamewari, karpi i drugo), koi pripa|aat
kon razli~ni vegetaciski klasi
Elyno-Seslerietea, Caricetea curvulae,
Salicetea herbaceae, ScheuchzerioCaricetea fuscae, Drypetea spinosae, Asplenietea trichomanis i drugi. Na teritorijata na RM se razvivaat zaednici i od drugi vegetaciski tipovi zaednici po rabovi na {umi, plevelni (po ìtni i okopni
kulturi), ruderalni zaednici, zaednici na gazeni mesta, grmu{esti zaednici i drugi.
Halofitska i stepolika vegetacija se razviva vo centralnite
delovi na Republika Makedonija
(me|u Veles, Sveti Nikole, [tip
i Negotino). Halofitskite zaednici se razvivaat na zasoleni
po~vi, na mali povr{ini vo Ov~e
Pole, sintaksonomski pripa|aat
kon klasata Thero-Salicornietea i vo
niv dominiraat halofiti - Suaeda maritima, Salicornia herbacea,
Camphorosma annua, Camphorosma
monspeliaca i drugi. Stepolikata
VEGETACISKI
Vegetaciska karta na RM
vegetacija spa|a vo Festuco-Brometea, se razviva na paleogeni i neogeni lapori, so prisustvo na pove}e stepski vidovi Morina persica, Astragalus parnassi, Hedysarum
macedonicum, Onobrychis hypargyrea
i drugi.
[umska vegetacija se prostira
na golem del od teritorijata na
RM, od 1002200 m. Dominiraat
listopadnite {umi (dabovi, crn
i bel gaber, platanovi, kostenovi, bukovi). Zimzelenite ({umi
na bor, ela, smreka) i me{anite
{umi (elovo-bukovi {umi) se
prostiraat na pomali povr{ini.
Poradi golemata eksploatacija
vo nizinskiot pojas tie se mnogu
degradirani i na oddelni mesta
se sosema uni{teni. Pretstaveni
se so nad 80 {umski asocijacii,
opfateni vo 7 klasi, od koi najzna~ajni se klasite Querco-Fagetea
Vl. M.
i Vaccinio-Picetea.
VEGETACISKA KARTA crte` na rastitelni asocijacii
ili pogolemi i pomali sintaksonomski edinici izraboten vo razmer. Sekoja karta se odlikuva so
dve su{testveni karakteristiki
sodrìna i razmer. Spored sodrìnata, se razlikuvaat total-
ni i parcijalni vegetaciski karti. Po~nuvaj}i od 1963 do 1992 g.

vo Makedonija se izrabotuva{e
totalna vegetaciska karta vo razmer 1:200.000. Vo taa karta bea
vnesuvani fitocenozi na {umi,
pasi{ta, blatni tereni, treseti{ta i na drugi tipovi vegetacija. Oddelni kartografski edinici bea pretstavuvani so boi
ili so znaci. Ovaa karta s u{te
ne e dovr{ena. Vo literaturata
se sre}avaat i vegetaciski karti
za oddelni objekti vo razli~ni
razmeri, kako Karaorman, Dub
Planina kaj Dojran, Lipkovska
Reka, Babuna, okolu Mavrovsko
Ezero i dr. Vo {umsko-ureduva~kite proekti se nao|aat vegetaciski karti za oddelni stopanski
R. R.
edinici.
VEGETACISKI PODRA^JA
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA op{t poim za koja bilo
sinhorolo{ka edinica. J. Braunblanquet (1923) razlikuva 4 kategorii vegetaciski podra~ja:
1. Vegetaciskata regija e najkrupnata sinhorolo{ka kategorija. Se karakterizira so pogolem broj klimazonalni fitocenozi i endemizam od povisok rang
(familii, sekcii i rodovi). Regijata se deli na provincii.

2. Provincijata se odlikuva barem so edna klimazonalna fitocenoza i endemizam od rang na vid
i rod. Taa se deli na sektori.
3. Sektorot e vegetacisko podra~je bez svoi klimazonalni fitocenozi, no so svoi endemi~ni
vidovi. Toj se deli na distrikti.
4. Distriktot e vegetacisko
podra~je {to nema svoi fitocenozi i nema svoi reliktni endemni vidovi.
Vo Makedonija se zastapeni slednive vegetaciski podra~ja ili
regii:
1. Mediteranskata regija se protega pokraj Sredozemnoto More i po
dolinite na rekite navleguva podlaboko vo kopnoto. Vo Makedonija
e pretstavena so dve provincii:
Egejskata provincija e trakiski sektor so zonalno rasprostraneta as. Coccifero-carpinetum orientalis. Posebno moè da se izdvoi
migdonskiot distrikt vo dojranskiot kraj, kade {to ima zna~ajna
pojava na as. Coccifero-quercetum
frainetto i demirkapiskiot distrikt, kade {to se pojavuvaat as.
251
VEZENKOV
Aristolochio-Fagetum i as. Carpino

betuli-Buxo-Fagetum.
Jadranskata provincija e crnodrimski sektor. Karakteristi~na e as. Seslerio-Ostryetum carpinifolie, so vidovite: Sesleria autumnalis, Salvia officinalis, Moltkea petraea, Dioscorea balcanica. Od ovoj sektor moè da se izdvoi drena~kiot
distrikt so Aesculus hyppocastanum i Platanus orientalis.
2. Evrosibirskosevernoamerikanskata regija, vo koja pripa|aat site dabovi, bukovi, borovi,
smr~evi, kako i krajre~ni i poplavni fitocenozi. Vo Makedonija site tie pripa|aat na meziskata provincija. Vo ovaa provincija zonalno se rasprostraneti
ploska~evite {umi (as.Quercetum
Frainettum cerris) i {umite na bukata (Fagus moesiaca). Meziskata
provincija vo RM moè da se ras~leni na: mariovski, male{evsko-osogovski, strimonski, pore~ki, zapadnomakedonski i dardanski sektor.
Mariovskiot sektor go opfa}a
planinskiot venec Nixe Koùf dol` makedonsko-gr~kata
granica. Moè da se izdvojat pove}e distrikti:
a. Distrikt na rekata Kowarka,
so beli borovi {umi vo subalpski pojas;
b. Zmei~kiot distrikt so reliktni {umi od crn i bel bor;
v. Dudi~ki distrikt so stari bukovo-elovi {umi;
g. Distrikt Dve U{i so reliktni
{umi od as. Colurno-Ostryetum Carpinifoliae i as. Fagetum Submediterraneum.
Male{evsko-osogovskiot sektor se izdvojuva od drugite sektori so {iroko rasprostranuvawe
na as. Luzulo-Fagetum i so degradirani ploska~evi {umi bez cer i
bez ela. Samo lokalno se sre}avaat gorunovi {umi. Moè da se izdvoi distriktot Crvena Reka so
as. Fago-Aceretum heldreichii i distriktot Planenica so {uma od
Ostrya carpinifolia.
Strimonskiot sektor gi opfa}a planinite Belasica, Ogra`den, Pla~kovica i Elenica. Moè da se izdvojat:
a. Belasi~ki distrikt so pojava
na Taxus baccata, Ilex aquifolium, vo
subalpskiot pojas Alnus viridis, Vitis idaea;
b. Monospitovskiot distrikt se
nao|a okolu Monospitovskoto
Blato. Karakteristi~na e as. Periploco-Alnetum glutinosae so Osmunda regalis, Platanus orientalis, Fraxinus
pallisae i Staphilea pinnata;
v. Distrikt Zrnovska Reka (Ulomia) so pojava na Corylus colurna,
252
Castanea sativa, a {iroko e rasprostraneta i Luzulo fagetum;

g. Distrikt âm îflik (Strumi~ko) karakteristi~na so as.
Coccifero-Carpinetum orientalis i as.
Pinetosum pallasianae.
Pore~ki sektor ja zafa}a Pore~kata Kotlina i kawonot na
rekata Treska. Zapadno od rekata
se rasprostraneti silikatni steni i na niv {umi od ploska~ i od
pitom kosten, a isto~no se rasprostraneti karbonatni steni so
reliktni {umi od Pinus pallasianae,
Quercus trojanae i Fagus moesiaca.
Rekata Studen~ica
Zapadnomakedonskiot sektor
gi opfa}a Pelagoniskata, Prespanskata i Ki~evskata Kotlina,
Debarca, potoa oblastite na rekata Studen~ica i Jama (Bistra).
Toa e zona na Quercetum-Frainneto
Cerris, a dabot cer formira pojas
nad ploska~evata zona.
Dardanski sektor karakteristi~en so {umi od buka, ela i smreka. Se razlikuvaat:
a. radi~ki distrikt so pojava na
as. Aceri Obtusati-Fagetum Ostryo Quercetum pubescentis, a od oddelnite
vidovi se zna~ajni Ramondia serbica i Fraxinus excelsior.
b. gornovardarski distrikt so
{umi od pitom kosten i od gorun.
3. Aralo-kaspiska regija, sarmatska provincija karakteristi~na so stepska vegetacija. Vo Makedonija moàt da se izdvojat:
peonski sektor vo Ov~e Pole
i Tikve{. Karakteristi~ni so:
as. Astragalo morinietum, Eurotietum
ceratoides, Ephedro prunetum tenellae.
desaretski sektor na Gali~ica so Stipa mediteranea.
4. Alpsko-visokonordiska regija
so trevni zaednici i reliktni
vidovi {to rastat na vrvovite na

planinite vo alpskiot pojas. Tie
pripa|aat na visokobalkanskata
provincija. Moè da se ras~leni
na:
korapski sektor so as. LinarioValerianetum Betiscei.
{arski sektor:
a. Qubotenski distrikt so as. Trifolio norici-Caricetum;
b. Distrikt Orlovec-Crn Vrv so
as. Sieversio-Oxyrietum Dyginae, as.
Jasioni Curvuletum. Se ras~lenuva
na:
bistranski sektor so as. Edraiantho-Oxytropetum.
karaxi~ki sektor so as. Dianthi
Jakupicenzi-Elinetum i so vidovite
Rhododendron myrtifolium, Aquilegia
aurea.
pelisterski sektor so as. Dianthi
myrtinervii-Festucetum, as. MutelinoCaricetum foetidae i as. Lino-Seslerietum.
kajmak~alanski sektor so endemi~niot vid Dianthus kaimakcalaniR. R.
kus.
VEZENKOV, Vladimir Stojanov[i~] (Kru{evo, 1866 Sofija,
18. H 1933) sin na Stojan Vezenkov, student vo Moskva so stipendija od Moskovskoto slovensko
dru{tvo, ruski oficer, kako potporu~nik u~estvuva vo Srpskobugarskata vojna (1885), a kako
{esmese~en dobrovolec vo Prvata balkanska vojna e komandir
na H prilepska druìna vo brigadata na polk. Protogerov, koja{to go zaplenuva Javer-pa{a i
ja zazema \umurxina (19121913).
Avtor e na statii i na pogolem
broj voeni prira~nici i posebna
kniga za Makedonija. Oficer na
Prviot lejbgrenadirski ekaterinoslavski polk vo Kremq i redoven ~len na Slovenskoto spomagatelno dru{tvo vo Moskva.
Na druèska beseda# drì predavawe Za Makedonija# (23. I
1902); delegacija na Dru{tvoto
sostavena od negovite ~lenovi V.
S. Vezenkov (Makedonec), Tilev
(Bugarin) i Kastratovi} (Srbin)
vo Troice-Sergievata lavra poloùva rasko{en venec na grobot
na I. S. Aksakov# (27. I 1902);
~len na Komisijata na Dru{tvoto za organizirawe ve~eri, ~itawa i predavawa i ~len na Komisijata za prou~uvawe na makedonskoto pra{awe i za pomo{ na
vostanatite Makedonci (31. H
1902); dobiva zada~a za pi{uvawe
bro{ura so ilustracii za yverstvata vo Makedonija i ispra}awe
statii po vesnicite (28. XI 1902).
Vo sorabotka so TMOK vo S.Peterburg pravi podgotovki za
izdavawe Literaturno-hudoèstven zbornik vo polza na Makedon-
VEZENKOV
cite#. Po Oktomvriskata revolucija emigrira so semejstvoto vo

Bugarija, no naskoro ostanuva
sam, bez rabota i osnovna egzistencija. Povremeno podrabotuva
vo Geografskiot institut vo Sofija i vo Oddelot za voeni spomenici, grobovi i muzei pri Voenoto ministerstvo, kako i vo
Rilskiot manastir. Umira beden,
samoten i sosem zaboraven.
BIBL.: Slu`ba russkago soldata. Po
posldnim ustavnm trebovanim.
Sobral rotn Komandir Kap. Vezenkov, Moskva, 1907 [so bibliogrfija na 11
drugi negovi voeni prira~nici, 1889
1907]; Makedoni i pri~in Balkansko
von, Moskva, 1913; nver-be pod
[arkoem. Sraèni s 21-go po 29-e
nvar 1913 goda.(Vospominani russkago
dobrovolca),Voenn sbornik#, god
57, 6, SPb., 1914, 8798 i 7, 93108.
IZV.: Slvnskoe spomagatelnoe Obestvo v Moskve. Ot~et za 1902 god,
Moskva, 1903; GA RF, Moskva, f. 579, op. 1,
d. 1685.
LIT.: G. V., Polkovnik Vladimir St.
Vezenkov komandir na 10-ta Prilepska druìna, Blgrski dobrovolec#,
VI, 2 i 3, Sofi, 1940, 10-11; D-r Blaè
Ristovski, Makedonski letopis. Raskopki na literaturni i nacionalni temi, I,
Skopje, 1993, 286290.
Bl. R.
VEZENKOV, Konstantin (Kru{evo, 1866 Feodosija, Krim,

1878) revolucioner i brat na
Stojan Vezenkov. Zavr{il Medicinski fakultet vo Moskva. Rabotel vo Sanitetot vo Ki{iwev.
U~estvuval kako dobrovolec vo
Rusko-turskata vojna, vo odredot
na generalot Gurko, kako komandir na kowani~ka ~eta. Vo borbite bil te{ko ranet. Za pokaànata hrabrost bil unapreden vo
dvorski sovetnik#. Za zaslugite
bil odlikuvan so ordenite Sv.
Ana od III stepen so me~evi#, Sv.
Stanislav od II stepen# i Sv.
Vladimir od IV stepen#.
LIT.: Maksim Stojanoski, Stojan Vezenkov 18081897, Bitola, 2004.
V. St.
VEZENKOV (KOSARIN), Aleksandar Petrov[i~] (Kru{evo, 9.

XII 1867 ?) makedonski deec,
sin od bratot Petar na Stojan
Vezenkov, penzioniran ruski
dramski artist vo S.-Peterburg.
Preku Bukure{t stignuva vo S.Peterburg, no ne uspeva da se zapi{e na Voenomedicinskata akademija (1889), pa stanuva student
na Moskovskiot i vedna{ e prefrlen na Pravniot fakultet vo
Novorusiskiot univerzitet vo
Odesa (189195). Organizira grupa od operski i dramski artisti
so cel da prireduva dramski i
operski ve~eri so dela od ruski
avtori (1908) {to prerasnuva vo
Ruski dramski teatar pod negovo
direktorstvo i gostuva so priredbi vo slovenskite zemji (1910
1911) do penzioniraweto. Potpisnik e na prviot Memorandum
na opolnomo{tenite Makedonci
od S.-Peterbur{kata makedonska
kolonija do Londonskata konferencija (1. III 1913), vo Dru{tvoto
za slovenska zaemnost (maj 1913)
odrùva javno predavawe Ulogata na makedonskoto naselenie vo
Balkanskata vojna i negoviot odnos kon sojuznicite i ~esto nastapuva zaedno so D. ûpovski i N.
Dimov vo raspravite na slovenskite sobiri za makedonskoto
pra{awe. Od imeto na makedonskite avtonomisti reagira do v.
R~ za pi{uvaweto na slovenofilite vo v. Novoe vrem za
uslovite za srpsko-bugarskoto
zbliùvawe, pri {to potsetuva:
Avtonomna Makedonija be{e neophodna za zacvrstuvawe na slovenskoto obedinuvawe pod mo}nata egida na Rusija... Vo svoe vreme
nie makedonskite avtonomisti ne
edna{ im ukaùvavme na mnozina
i na nekoi od slovenoqubite politi~ari od ,Nov. Vr. deka ako
Rusija dopu{ti da se podeli Makedonija, toga{ slovenskata ideja }e se razbie kako morski bran
od granitnata stena (Makedonija)
i }e moè da se vidat samo kapkite pri pa|aweto za da is~eznat na
dnoto na morskata {ir, od kade
{to nikakvi ,slovenofili ne }e
moàt ve}e da ja izvadat.
IZV.: AVPRI, Moskva, f. 146, op. 495, ed.
hr. 4711 i 18961911, d. 2809; GA RF, Moskva, f. 579, op. 1, d. 1713.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Dimitrija
ûpovski (18781940) i Makedonskoto
nau~no-literaturno drugarstvo vo
Petrograd, I, Skopje, 1978, 71, 123, 193 i
312.
Bl. R.
VEZENKOV, pop \or|i (s. Vrbeni, Lerinsko, 1871 s. Vrbeni,

Lerinsko, 21. VI 1911) u~esnik
vo Ilindenskoto vostanie, lerinski selski vojvoda. Poradi
u~estvoto vo makedonskoto revolucionerno dvièwe, bil zatvoren i izma~uvan (1902). Po amnestijata u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie kako selski vojvoda
vo ~etata na vojvodata Aleko
Xorlev.
IZV.: CDA, f.: 933, op. 1, a.e. 89, l. 158.
Al. Tr.
VEZENKOV, Stojan (Kru{evo,

1828 Odesa, Rusija, 19. I 1897)
poznat majstor-grade`nik, eden
od prvite dejci za organizirawe
makedonsko-albanska sorabotka
za osloboduvawe od turskoto gospodstvo i aktiven u~esnik vo antiturskite vojni na Balkanot.
Kako zamoèn gradeèn pretpriema~ (ustaba{ija), 25 godini e na
visoko platena turska dràvna
slu`ba i izveduva klu~ni grade`ni objekti vo Bitola (ja gradi
i voenata kasarna vo gradot) i dobiva sultanovi priznanija i privilegii. Po pora~ka od turskata
Stojan
Vezenkov
vlada gradi most na r. Marica kaj

Odrin i na r. Ni{ava kaj Ni{.
Me|uvremeno se zbliùva so vlijatelni mesni turski li~nosti,
no i so ugledni albanski prvenci.
Po Krimskata vojna, od 1861 g.
li~no kontaktira i so ruskite
diplomatski prtstavnici vo Bitola, vo Solun i vo Carigrad Hitrovo, Lagovski i Lobanov i dobiva ne samo moralna, tuku i materijalna pomo{ za organizirawe
vostani~ki aktivnosti vo Makedonija i vo Albanija. Patuva po
Balkanot, se zapoznava i so srpskiot diplomatski pretstavnik
vo Carigrad Jovan Risti}, stapuva vo tajna vrska so srpskata vlada i go prefrla semejstvoto vo
Srbija. Vo duhot na programata
na Milutin Gara{anin i ideologijata na kralot Mihajlo Obrenovi}, vo 1867 g. se obiduva da
organizira oruèno vostanie vo
Makedonija i vo Albanija. Uapsen e od turskite vlasti na srpsko-turskata granica i po pove}emese~en zatvor vo Ni{ e osuden na smrt, no pri beseweto se
skinuva jaèto i e ostaven na doìvoten zatvor. Po mnogu intervencii i so li~no zalagawe na
ruskiot imperator, sultanot go
osloboduva od zatvorot.
Zaedno so Iqo Male{evski, \or|ija Pulevski, Dimitar Berovski
i drugi Makedonci u~estvuva vo
bitkite so turskiot garnizon vo
Belgrad, a potoa vo vostani~kite
dvièwa vo Evropska Turcija,
kako i vo Srpsko-turskata i vo
Rusko-turskata vojna (18771878).
Pod neposredno rakovodstvo na
M. A. Hitrovo sobira dobrovolci po Srbija i Romanija i kako
edinstven Makedonec e prisuten
vo Carigrad pri sklu~uvaweto na
preliminarniot Sanstefanski
miroven dogovor. Brat mu Konstantin zavr{uva medicina vo
Rusija i kako voen lekar e smrtno
ranet vo Rusko-turskata vojna.
Sin mu Vladimir se {koluva vo
ruskata Voena akademija i stanuva visok oficer (podocna dobrovolec vo Prvata balkanska vojna
i avtor na kniga za Makedonija).
253
VEJSELI
Zakiten so ruski ordeni, kako

penzioner se povlekuva so semejstvoto vo Rusija i ìvotot go zavr{uva vo Odesa napolno zaboraven i vo golema siroma{tija. Dimitrija ûpovski ima dopiri so
sin mu Vladimir i e soidejnik i
sorabotnik so vnuk mu (od brat)
A. P. Vezenkov. Golemata slika
na St. V. e postojano vo Biroto na
ûpovski, objavena i vo sp.
Makedonsk golos (Makedonski glas)# so visoka ocenka deka e
viden makedonski voda~, borec
za nezavisnosta na Makedonija#.
LIT.: Patrioti~eski i nasrd~itelni
razkazi izbrani iz avtobiografita
na izvstni: truènik, apostol,
zato~enik i biv{ u~itel pri Petro-Pavlovskata duhovna seminari Ivan
B. [umkov, Sofi, 1907, 326327; Ston Vzanko, Makedonsk golos (Makedonski glas)#, I, 4, S.-Peterburg, 14. VIII
1913, 1; Sistema kovarstva i predatelstva, MG, I, 6, 10. H 1913, 102103; Graa za
istoriju makedonskog naroda iz Arhiva
Srbije. Priredio dr Kliment Xambazovski, tom II, kwiga II (18641868), Beograd,
1982, 178180; Georgi Tomalevski, Mastor Ston Vezenkov. Povest za edin
ìvot, Sofi, 1964; Zagorka Prisa|anecTodorovska, Zapis za Stojan Vezenkov
(Poglavje od kulturno-politi~kata istorija na Makedonija), zb.: Bigorski nau~no-kulturni sobiri 1974-1975, Skopje,
1976, 121134; Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (1878-1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo
Petrograd, I, Skopje, 1978, 328329; istiot, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i naconalna istorija, I, Skopje, 1989, 263 i 484.
Bl. R.
VEJSELI, Xemail (s. Gajre, Tetovsko, 15. XI 1927) politi~ar.

Bil ~len na SKOJ, u~esnik vo
NOAVM (1944) i ~len na KPM
(1948). Po Osloboduvaweto zavr{il gimnazija i prvin bil u~itel, a potoa rabotel vo resorot za
vnatre{ni raboti vo Tetovo i
kako sekretar na Op{tinskiot
komitet na KPM vo s. [ipkovica. Kako student i apsolvent na
Filozofskiot fakultet, bil
~len na Univerzitetskiot komitet na SKM vo Skopje. Podocna
bil sekretar na Okoliskiot komitet na SSRNM i politi~ki
sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM vo Tetovo, pratenik
i potpretsedatel na Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM,
~len na CK na SKM i pretsedatel na Komisijata na CK na SKM
za razvoj na SK, pretsedatel na
Op{tinskata konferencija na
SKM vo Tetovo i pratenik vo Soborot na narodite na Sobranieto
na SFRJ.
S. Ml.
VEJSI Efendi (Uveis bin
Mehmned), (Ala{ehir, 1561
Skopje, 1628) kadija, poet i prozaist. Vo periodot 16051627 g.
sedum pati bil nazna~uvan za kadija na Skopje. Vaì za eden od
najgolemite umetnici na turska254
ta srednovekovna proza, so isklu~itelen stil. Napi{al 11 knièvni i poetski dela. Negovo najpoznato delo e knigata za Muhamed Siyeri Veysi#, kako i negovata
Kniga za soni{tata# (Hvabnama),
koja pretstavuva politi~ki opis
za pri~inite za padot na Osmanliskata Imperija. Negovata poetska zbirka sodrì 170 prekrasni kasidi.
LIT.: Evlija êlebi, Putopis. Odlomci o jugoslovenskim zemljama. Preveo, uvod i komentar
Hazim [abanovi}, Sarajevo, 1967, 288, zab. 70;
Herbert Duda, Uskub im 17. Jahrhundert, Balkanische Studien, Wien, 1949, 31, zab. 74; Dragi
\orgiev, Skopje od turskoto osvojuvawe
do krajot na XVII vek, Skopje, 1997. Dr. \.
VELA, Husni (s. Gajre, Tetovsko,

1926) u~itel i politi~ki deec,
od albansko poteklo. Zavr{il
nià gimnazija vo Tetovo i U~itelska {kola vo Skopje. Bil inspektor za prosveta pri Okoliskiot sovet za prosveta vo Tetovo,
a potoa pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie
na NRM (1950).
S. Ml.
VELBU@DSKA BITKA (28. VII
1330) bitka pome|u bugarskata
vojska, predvodena od carot Mihail [i{man i srpskata vojska
na ~elo so kralot Stefan De~anski. Bugarite, vo dogovor so Vizantija, ja napadnale Srbija od
istok. Re{ava~kata bitka se
odigrala severno od Velbu`d
(den. ]ustendil) kaj r. Kamen~a
(den. Sovol{tica). Tekot na bitkata ne e poznat. Bugarskata vojska bila razbiena, a vo bitkata
zaginal i carot Mihail [i{man. Bitkata kaj Velbu`d go ozna~ila po~etokot na srpskata hegemonija na Balkanskiot Poluostrov. Od srpska strana vo bitkata osobeno se istaknal sinot na
srpskiot kral mladiot Stefan
Du{an.
LIT.: S. Stanojevi, Bitka kod Velbu`da, Bratstvo, XXIV (1930).
K. Ax.
Ilija
Velev
VELEV, Ilija (s. Dobrejci,

Strumi~ko, 7. III 1959) knièven
istori~ar, nau~en sovetnik vo
Institutot za makedonska literatura vo Skopje, poet i raskaùva~. Diplomiral na Filolo{ki-
ot fakultet vo Skopje (1982), kade {to magistriral na tema Lesnovskiot knièven centar# (1988),
a potoa i doktoriral na tema
Razvojot na makedonskata knièvnost vo XIV vek# (1994). Objavuva poezija, proza i kritika.
^len e na DPM (1990). Negovata
nau~noistraùva~ka dejnost e od
oblasta na medievistikata, paleoslavistikata, arheografijata,
istoriografijata i na sovremenata literatura. Avtor e na pove}e knigi, statii i drugi prilozi.
Be{e rakovoditel na Institutot
za makedonska literatura vo
Skopje i prv vr{itel na dol`nosta direktor vo dva mandata.
Bil glaven i odgovoren urednik
na sp. Spektar# i ~len na redakcijata na sp. Kirilometodievistika#.
BIBL.: Dale~ina (poezija), Skopje, 1980;
Odlagawe na govorot (poezija), Skopje,
1988; Bisero mome, Bisero (izbor od makedonskata qubovna poezija od prerodbata
do 1945 g.), Skopje, 1990; Pregled na srednovekovni crkvi i manastiri vo Makedonija, Skopje, 1990; Makedonska srednovekovna knièvnost, Skopje, 1991 (koavtor); Makedonskiot knièven XIV vek,
Skopje, 1996; Sveti Gavril Lesnovski vo
knièvnata tradicija, Skopje, 1996;
Skriptorski centri vo srednovekovna
Makedonija, Skopje, 1997 (koavtor); Lesnovskiot knièven centar, Skopje, 1997;
Kirilometodievskata tradicija i kontinuitet, Skopje, 1997; Morame da krvavime (raskazi), Skopje, 1999; Koga moreto
se izgovara bez bregot (kritiki), Skopje,
2000; Srednovekovni knièvni antologii, Skopje, 2000; Proniknuvawa na tradicijata i kontinuitetot, Skopje,
2000; Zapisi i natpisi od Lesnovskiot
knièven centar, Skopje, 2001; Lesnovski
Kova~evi}ev prolog, Skopje, 2002; Tvorci na makedonskata literatura IX-XVIII
vek, Skopje, 2004 (koavtor); Vizantiskomakedonski knièvni vrski, Skopje, 2005;
Niz preminot na tradicijata, Skopje,
2006.
S. Ml.
VELEVSKI, Dragoqub Aleksandrov (s. Selce, Kru{evo, 20. XI

1946) spec. po stomatolo{ka
protetika, redoven prof. na St.
f. Magistriral vo 1982 g. i doktoriral vo 1988. Publikuval okolu 100 statii i koavtor e na u~ebnikot Klinika na totalnoto
protezirawe#. Bil direktor na
Klini~kiot centar; pretsedatel
na Stomatolo{kata komora i
~len na sovetot na Balkanskata
stomatolo{ka asocijacija#. E. M.
VELEVSKI, Zoran (Pe}, 16. XII
1954 Skopje, 1. IX 2005) baletski igra~. Niò i sredno baletsko u~ili{te zavr{il vo MBUC
Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje, vo klasata na T. Petkovska.
^len na baletskiot ansambl pri
MNT (19732002). Od po~etokot
na karierata se istaknuva so svojot talent i po isklu~itelniot
tancov senzibilitet. Brzo gi prezema vode~kite ulogi vo reperto-
VELES
Zoran
Velevski
arot na baletskiot ansambl i se

zdobiva so statusot prvenec. Se
odlikuva so dobra klasi~na baletska tehnika, izvonredno partnersko umeewe, silno ~uvstvo za
kreativnost i so retko bogat
spektar na odigrani glavni rolji,
od site tancovi ànrovi. Vo podocne`niot period V. rakovodi
so privatniot centar za umetni~ki dejnosti.
ULOGI: Marko (S. Hristi}, Ohridska
legenda#), Vaclav (B. Asafjev, Bah~isarajska Fontana#), Ferhad (A. Melikov,
Legenda za qubovta#), Bazil (L. Minkus,
Don Kihot#), Albert (A. Adam, @izel#), Zigfrid (P. I. âjkovski, Lebedovo ezero#), Romeo (S. Prokofjev, Romeo i
Julija#) i dr.
Em. X.
da se povle~at. Nekolku dena podocna Solun~anite bile snabdeni so ìto i ovo{je od Velegezitite. Za niv svedo~at brojni
slovenski toponimi. Nivnata
sklavinija bila nare~ena Velzitija ili Velegezitija (a,
Belegezitia). Podocna arhontot
Akamir u~estvuval vo organiziraweto zagovor (799) protiv imperatorkata Irina. Najverojatno Akamir bil samostoen vladetel na Velzitija, koja vo toj moment bila pod sizerenstvoto na
imperatorot, na pragot na dràvno obedinuvawe.
IZV. i LIT.: Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, I, 1955; Stjepan Antoljak, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1983; Branko Panov, Srednovekovna Makedonija, III, Skopje, 1983; O.
V. Ivanova, G. G. Litavrin, Ranne-feodalnie gosudarstva na Balkanah, Moskva, 1985; G. Litavrin, Sklaviniite od
VII-IX v. kako socijalno-politi~ka organizacija na Slovenite, Istorija#, XXI,
2, Skopje, 1985, 23-32; Istorija na makedonskiot narod, I, Skopje, 2000; Milan
Bo{kovski, Imiwata Makedonija i Makedonci vo srednovekovnite izvori,
Skopje, 2003.
B. R.-J.
Karta na plemeto Velegeziti
VELEGEZITI makedonsko slovensko pleme (Belegeztai, Belegeztai, Belegeztai). Pri doseluvaweto na Slovenite vo Makedonija, V. se naselile vo jugoisto~niot del na Tesalija, okolu gradovite Teba i Demetrijada (dene{niot Voloski Zaliv). Se
spomnuvaat kako del od golemiot
plemenski sojuz (614-615) sozdaden pod vodstvo na knezot Hacon.
Vo 616 g. neuspe{no go napadnale
gradot Solun zaedno so drugite
makedonski slovenski plemiwa.
Vo VII v. bil formiran u{te eden
plemenski sojuz na ~elo so reksot
Prebond. Po negovoto ubistvo,
slovenskite plemiwa go opsadile Solun (674). No V. ne se priklu~ile kon obedinetite plemiwa, bidej}i odrùvale mirni odnosi so Solun~anite. Po dvegodi{na opsada Slovenite go napadnale gradot (676), no morale
Panorama na Veles
VELES grad vo Sredno Povardarje: 43.716 `. (2002 g.). Leì vo

malata Vele{ka Kotlina, na dvata brega na r. Vardar. Gradot zafa}a povr{ina od 1.100 ha, a se
protega na nadmorska viso~ina
od 155 do 270 m. Preku V. vodi magistralniot pat M1, odnosno evropskiot pat E75, koj na jug go
povrzuva so Gevgelija i Solun, a
na sever so Skopje. Gradot e i èlezni~ki jazol vo koj od vardarskata pruga se odvojuvaat prugi za
[tip i Ko~ani kon istok i Prilep i Bitola kon zapad. Vo V. dopira vlijanieto na promeneta sredozemnomorska klima. Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot iznesuva 13,3S. Glaven hidrografski objekt e rekata Vardar, a vo okolinata e i ezeroto
Mladost. V. e stara naselba. Prvpat pod imeto Bila Zora se spo-
menuva vo 217 g. pr.n.e. koga kako

grad vo Pajonija potpa|a pod
vlasta na makedonskiot kral Filip V. Toga{ za makedonskata dràva, gradot koj leèl nedaleku
od vlivot na r. Topolka vo Vardar, imal golemo strategisko zna~ewe za odbrana na nejzinite severni granici od Dardancite. Vo
sredniot vek, pod imeto Veles se
spomenuva vo po~etokot na XI v.
vo edna povelba na vizantiskiot
car Vasilij II. Za vreme na Du{anovoto vladeewe V. bil prestolnina na despotot Jovan Oliver.
Pod Turcite potpa|a vo 1395 g.
Tie mu davaat novo ime ]upurli
ili grad na mostovi. Vo 1689 g. V.
doìvuva te{ki denovi, bil zazemen od avstriskata vojska koja
pri povlekuvaweto go zapalila.
Od krajot na XVIII v. pa s do 70tite godini na XIX v. V. brzo se
razviva i stanuva zna~aen stopanski, kulturen i administrativen
centar. Vo vtorata polovina na
XIX v. vo gradot ìveele okolu
20.000 ìteli, i silno bila razviena trgovijata so koà, so ìto
i so vino. Na{iroko bil poznat
vele{kiot pana|ur na koj najmnogu se trguvalo so sahtijan. Vo gradot godi{no se prerabotuvale
okolu 400.000 par~iwa koà koja
glavno se nabavuvala od Kosovo, a
se izvezuvala vo Budimpe{ta i
Viena. Koga oslabnala trgovijata so koì, vele{kite trgovci
zapo~nale da se zanimavaat so trgovija na ìto. Taa se razvila osobeno za vreme na Krimskata vojna
(18531856 g.), koga cenata na ìtoto bila mnogu visoka. Vo toj
period Vardar stanuva plovna reka po koja ìtoto od V. so posebni splavovi nare~eni {ajki, se
prenesuvalo do Solun. Po izgradbata na èlezni~kata pruga vo
1873 g. okolu èlezni~kata stanica zapo~nal da se razviva industriskiot del na Veles. Od
1900 g. do 1931 g. negovoto naselenie e vo opa|awe, a potoa zapo~nuva da raste. Toj porast se zadrùva s do 1991 g., za potoa brojot
na negovoto naselenie da stagnira. Vo 2002 g. vo V. ìveele 43.716
`. Od niv 40.269 `. ili 92,2% bile Makedonci, 1.694 `. ili 3,9 %
Turci, 799 `. ili 1,8% Romi, 340 `.
ili 0,8% Vlasi, 297 `. ili 0,7%
Srbi, 91 `. ili 0,2 % Albanci. 36
`. Bo{waci i 190 `. se deklarirale kako drugi. V. e sedi{te na
op{tina koja zafa}a povr{ina
od 42.745 ha, ima 29 naseleni mesta so 55.108 `. Povolnata soobra}ajna polo`ba ovozmoìla V. vo
vtorata polovina na minatiot
vek da se razvie vo zna~aen stopanski i kulturno-prosveten centar. Od industriskite objekti
pova`ni se: tekstilnite fabri255
VELES
ki Non~a Kami{ova# i Veteks#,

topilnicata za olovo i cink
Zletovo#, fabrikata za porcelan Boris Kidri~#, fabrikata
za tuli i keramidi Kiro û~uk#,
fabrikata za ve{ta~ki |ubriva
Veles# vo s. Zgropolci, fabrikata za krzno Dimko Mitrev#,
fabrikata za metalski prikolki
Bra}a Ko{ul~evi#, fabrikata
za popravka na vagoni Veles#,
fabrikata za maslo Blagoj \orev#, fabrikata za var i pove}e
drugi mali industriski pretprijatija.
Me|u pozna~ajnite kulturno-istoriski spomenici se vbrojuvaat
crkvite Sv. Dimitrija# i Sv.
Nikola# izgradeni vo XIV v., Saat kulata vo centarot na gradot,
Memorijalniot spomenik od levata strana na Vardar vo koj e
smesten i muzej. Od V. poteknuva
i eden od najgolemite makedonski
poeti od prvata polovina na XX
v., Kosta Racin. Negovata rodna
ku}a e pretvorena vo muzej. Veles
e rodnoto mesto na prerodbenikot Jordan Haxi Konstantinov
Xinot, na Vasil Glavinov, na solunskite atentatori (t.n. Gemixii). Vo gradot ima gimnazija,
sredno hemisko u~ili{te, nekolku osumgodi{ni u~ili{ta, dom
na kulturata, teatar, kino, muzej,
lokalna radiostanica, seizmolo{ka stanica i medicinski centar so pove}e oddelenija.
LIT.: M. S. Filipovi}, Poloàj i teritorijalni razvitak Velesa, Glasnik Geografskog dru{tva#, sv. XX i XXI, Beograd, 19341935; Mitko Panov, Geografija
na SR Makedonija, prirodni i sociogeografski karakteristiki, kn. I, Skopje,
1976.
Al. St.
VELES (VOLOS) dreven slovenski paganski bog, za{titnik

na dobitokot, no spored nekoi istraùva~i pokrovitel na trgovijata i bogatstvoto ili na podzemniot svet. Se pretpostavuva deka
prvobitnoto poteklo bilo od
kultot kon bikot ili deka bil
boèstvo me~ka. Negoviot kult
se povrzuva i so Sv. Vlasij, za{titnikot na dobitokot, kako i so
potekloto na imeto na gradot Veles i s. Velestovo, Ohridsko.
LIT.: Sonja Zogovi}, Perun i Volos i njihovi indoevropski pandani Indra i Rudra, Etnoantropolo{ki problemi#, sv. 8, Beograd, 1990, 7999;
Sowa Zogovi}, Veles, Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite#, Prilep
Skopje, 2000, 8688.
S. Ml.
VELESKI-GORANOV, (LEVATA), Borka Jovanov (Prilep, 1912

mesnosta Se~ewe na pl. Mukos,
14. IX 1942) nacionalen deec i
naroden heroj od NOAVM. Kako
sindikalen aktivist bil organizator na ednomese~en {trajk na
monopolskite i na zanaet~iskite
rabotnici vo Prilep (1938), a ka256
smeta za osnovopol`nik na moderniot gr~ki nacionalizam.

LIT.: Ri~ard Klog, Istorija Gr~ke novog doba, Beograd, 2000.
D. Jov.
Borka
Veleski
Levata
ko ~len na KPJ (1940), bil eden

od organizatorite na NOAVM vo
Prilepsko i komandir na ~eta na
NOPO Dimitar Vlahov# (od maj
1942). Zaginal vo borba so bugarskata fa{isti~ka vojska i policija. Za~uvana e negovata neobjavena edno~inka Koqo Vodeni~arot#, napi{ana za potrebite na
odredot. Opean e vo makedonskata
narodna pesna Zaplakala e gorata#. Proglasen e za naroden heroj
na Jugoslavija (20. XII 1951).
LIT: Od borbata, Narodni pesni, Sobral i redaktiral Blaè Koneski, Skopje,
1947, 20; Koce Solunski, Velevski Jovan
BorkaLevata, Goranov (1912-1942), Narodni heroi od Makedonija, NIK Na{a
kniga#, Skopje, 1971, 76-81; Za smrt site
sme spremni. Avtori na ovaa pesna se sedummina partizani. Ja zapi{al i kone~no
ja oformil Borka VeleskiLevata, vo
septemvri 1941 godina, Nova Makedonija#, XXXVI, 12113, Skopje, 11. X 1980, 3; D-r
Simo Mladenovski, Makedonskite narodni pesni za NOB i Revolucijata,
NIK Na{a kniga#, Skopje, 1983; Prilep
i Prilepsko niz istorijata, kniga vtora, Prilep 1972, 174; Ko~o Urdin, Prvata
partizanska pesna vo Makedonija, Nova
Makedonija#, 30. IV i 2. V 1961; Blaè Ristovski, Makedonskiot stih 1900&1944.
Istraùvawa i materijali, I, Skopje,
1980, 427-429.
S. Ml.
Rigas
Velestinlis
VELESTINLIS, Rigas (Velestino, 1757 Belgrad, 1798) grciziran Vlav. Bil sekretar na Aleksandros Ipsilantis, knezot na
Vla{ka. Gi prifatil ideite na
Francuskata revolucija i vo svoite dela pi{uval za ramnopravnost
na balkanskite narodi no, pritoa,
sepak, prednost im daval na Grcite. Podgotvil karta na Grcija koja, vsu{nost, bila karta na Balkanskiot Poluostorov. Rigas se
VELE[KATA GIMNAZIJA
se smeta za najstaro gimnazisko
u~ili{te vo Makedonija koe datira od 1857/58 godina, poznato
kako glavno, odnosno klasovno
u~ili{te, no i pod imeto trgovska {kola, bidej}i se izu~uvale i
predmeti {to davale znaewa od
trgovskata struka. U~ili{teto
Zgradata na Vele{kata gimnazija
go otvoril fakultetski obrazovaniot srpski u~itel Jovan Ne{kovi} (zavr{il filozofski i

pravni nauki vo Pe{ta, kade {to
bil i roden), koj po pokana na Isto~nata vele{ka crkovno-u~ili{na op{tina do{ol za glaven
u~itel vo Veles i gi postavil osnovite na prvoto glavno makedonsko u~ili{te. Vo godinata na osnovaweto u~ili{teto go posetuvale 40 u~enici. S do po~etokot
na dvaesettite godini na XX v.
u~ili{teto bilo vo rang na nià
gimnazija (progimnazija), organizirano vo 2, 3 ili 4 klasa (vo zavisnost od kadrovskite i drugi
uslovi). Polna gimnazija (osmoklasna) stanalo vo u~ebnata
1921/22 g., koga bile opfateni
vkupno 362 u~enika vo site osum
klasa. Od u~ebnata 1929/30 g., poradi restriktivni merki na toga{nite vladeja~ki srpski krugovi, odnovo bila svedena na nià
gimnazija. Od u~ebnata 1932/33 g.
se razviva kako samoupravna ustanova (ne se finansira od dràvniot buxet). Kako polna gimnazija povtorno raboti od u~ebnata 1936/37 g. Po osloboduvaweto, re{enie za otvorawe gimnazija vo Veles e doneseno od Prezidiumot na ASNOM (3. XI 1944 g.).
LIT.: T. [optrajanov, Sto godini gimnazijalno obrazovanie vo Veles, Skopje,
1960.
K. Kamb.
VELE[KA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija se

spomnuva vo XVI v. vo sostav na
Pelagoniskata mitropolija, koja
imala episkopi i vo Prilep i vo
Veles. Vo XVII v. se izdvoila od
Pelagoniskata mitropolija i bi-
VELE[KO-PRILEPSKI
la direktno pod Ohridskata arhiepiskopija. Po osnovaweto na

Bugarskata egzarhija bila vo nejziniot sostav so episkop vo Veles, a potoa stanala del od Vele{ko-debarskata eparhija.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; Ilija Velev,
Pregled na srednovekovni crkvi i manastiri vo Makedonija, Skopje, 1990; Jovan
Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od
osnovaweto do pa|aweto na Makedonija
pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
VELE[KA KLISURA klisura na rekata Vardar. Se protega

od utokata na rekata Topolka do
utokata na rekata Bregalnica vo
dolìna od 22 km. Klisurata e
vse~ena pome|u ridovite Sv. Ilija (564 m) od levata strana i Vr{nik (443 m), Golik (550 m) od desnata strana na Vardar. Vo samata
klisura Vardar meandrira i ima
izgradeno pove}e re~ni pro{iruvawa vo koi od levata strana se
nao|aat selata: Koselari, Ko~alari, a od desnata Zgropolci.
T. And.
VELE[KA KOTLINA mala

kotlina {to se protega vo centralniot del na Republika Makedonija. Od site strani e ograni~ena so niski ridovi koi ja odvojuvaat od Ov~e Pole na istok i
Ha{kata Kotlina na zapad. Na
sever preku Taorskata Klisura e
povrzana so Skopskata Kotlina,
a na jug preku Vele{kata Klisura
so Tikve{ka Kotlina. Zafa}a
povr{ina od 47 km. Za formirawe na kotlinata najgolemo vlijanie imala fluvijalnata erozija
{to ja vr{ela rekata Vardar so
nejzinite pritoki. Ovaa kotlina
po svojata geneza e erozivna, odnosno pretstavuva pogolemo erozivno pro{iruvawe na r. Vardar.
Vo ju`niot del na kotlinata e
razvien gradot Veles.
LIT.: Manakovi} D., Abrazioni i fluvijalni elementi vo pore~ieto na Babuna i Topolka so Titovvele{ka kotlina, Godi{en
zbornik#, kn. 14, Skopje, 1965.
T. And.
VELE[KI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED DIMITAR VLAHOV v. Narodnoosloboditelen partizanski odred Dimitar Vlahov.
VELE[KI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED PERE TO[EV
(pl. Lisec, Vele{ko, vtora polovina na maj 1942 reon na s.
Gabrovnik, Vele{ko, vtora polovina na septemvri 1942)
partizanski odred na NOPOM.
Bil formiran od borci od Vele{ko, koi izlegle na terenot
u{te vo vtorata polovina na april 1942 g. Formaciski bil sos-
taven od dve ~eti. Ednata dejstvuvala na pl. Lisec, a drugata

vo oblasta na Azot. Dejstvuval
na razoruùvawe na pripadnicite na kontra~etata i bugarskite policiski patroli i formiral NOO. Opkolen na pl. Lisec od nadmo}ni voeni sili od
Skopje i policija od Veles, vodel celodnevna borba (11. VI) i
no}ta uspeal da go probie obra~ot. Prodolìl da dejstvuva vo
dolinata na r. Vardar vrz komunikaciite SkopjePrilep i
Veles [tip i se presmetuval
so pretstavnicite na bugarskite vlasti vo selata Krawica,
Kriva Kru{a (avgust), Rudnik i
Vojnica (septemvri). Pri prestojot vo reonot na s. Gabrovnik,
Vele{ko, od nego i novopristignati borci od Prilepsko
bil formiran Vele{kiot NOPO Dimitar Vlahov (v).
LIT.: Partizanskiot odred Pere

To{ev, êtivo narodna prosveta,
Skopje, 1958, 67; D-r Vlado Ivanovski,
Pere To{ev ime na vele{ki partizanski odred od 1942 godina, \or~e
Petrov i Pere To{ev, Prilep, 1974,
181-184.
S. Ml.
eparhijata go postavila Srbinot

jeromonah Varnava Rosi}. Od
1913 do 1915 g. eparhijata bila
prisoedineta na Belgradskata
mitropolija. Od krajot na 1915
(po bugarskata okupacija) do 1918
g. eparhijata bila pod jurisdikcija na Bugarskata egzarhija. Od
krajot na 1918 do 1920 g. eparhijata odnovo bila pod srpska crkovna vlast. Vo 1920 g. eparhijata bila ukinata, a nejzinata teritorija bila podelena pome|u Skopskata mitropolija i Ohridskata
episkopija.
LIT.: Dragi Kostadinovski, Vardarskiot del od Makedonija pod jurisdikcija na
Srpskata pravoslavna crkva (19191941),
Skopje, 1995; R. Gruji, Vele{ko-debarska
eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve, Beograd, 1993.
Rat. Gr.
VELE[KO-PRILEPSKI NARODNOOSLOBODITELEN
PARTIZANSKI ODRED TRAJÊ PETKANOVSKI (Vele{ko, kon krajot na april 1944 s.
Oti{tino, Vele{ko, 2. IX 1944)
partizanski odred na NOV i
POM, formiran od 30 borci
podeleni vo tri desetini. Dejs-
Vele{koto Ezero Mladost
VELE[KOTO EZERO MLADOST# ve{ta~ko ezero koe se

nao|a vo dolinata na r. Otovica,
na viso~ina od 247 m. Od Veles e
oddale~eno 8 km, a od patot Skopje Veles Gevgelija 0,5 km. Branata e betonska la~na, dolga po
krunata 60 m, {iroka 1 m i visoka nad terenot 25 m. Zafa}a povr{ina od 0,84 km2, so vkupna zafatnina od 8.000.000 m3 voda. Vodata
od ezeroto se koristi za navodnuvawe na 1.350 ha zemjodelski povr{ini, za turizam i rekreacija,
za sportski ribolov i dr. Dr. V.
VELE[KO-DEBARSKA EPARHIJA na Carigradskata patrijar{ija (XIX 1913) ja opfa}ala teritorijata od Veles do Debar so sedi{te vo Ki~evo. Vo
1910 g. Patrijar{ijata na ~elo na
tvuval glavno vo selata na oblasta Azot i Pore~ieto, pri

{to napa|al pomali bugarski
voeni i policiski upori{ta i
stanici, vodel borbi so kontra~etata, formiral NOO, mobiliziral novi borci i vr{el diverzii na èlezni~kata pruga
SkopjeVeles (aprilavgust).
Bidej}i narasnal na nad 400
borci, od nego i novopristignatite borci bila formirana Osmata makedonska (vele{ka) NO
brigada.
LIT.: Boro Mokrov, Borbeniot pat na
Partizanskiot odred Traj~e Petkanovski i na VII udarna brigada, Veles i
Vele{ko vo NOV 1943 15 maj 1945 godina, Titov Veles, 1977, 235-251; istiot,
Borbeniot pat na Vele{ko-prilepskiot odred Traj~e Petkanovski, Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 15 maj
1945 godina, kn. I/2, Skopje, 1985, 41-47;
257
VELE[TA
\or|i Malkovski, Prilog kon formiraweto i borbenite dejstvija na Vele{ko-prilepskiot partizanski odred Traj~e Petkanovski, Istorija,
XXIV/XXV, 1-4, Skopje, 1988/89, 109-119.
S. Ml.
Ulica vo s. Vele{ta, Stru{ko
VELE[TA selo vo Stru{ko.

Se nao|a vo severniot del na
Stru{ko Pole na nadmorska visina od 750 m, na dvete strani
na regionalniot pat koj seloto
na jug go povrzuva so Struga, a
na sever so Debar. V. e najgolemo selo vo Stru{ka op{tina.
Naseleno e so Albanci, a nivniot broj e vo postojan porast.
Vo 1961 g. vo nego ìveele 2.728
`., a vo 2002 g. toj broj se nagolemil na 5.834 `. Naselenieto
se zanimava so odgleduvawe na
ìtni kulturi i so ovo{tarstvo, a zna~aen del se zaminati
i na pe~alba. Vo V. ima osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena i
policiska stanica i pove}e trgovski i zanaet~iski du}ani.
Al. St.
VELI, Sedat Aki (Veles, 15. XII

1920) op{testvenik od turskata
zaednica vo Makedonija. Osnovno
obrazovanie i {iva~ki zanaet zavr{il vo rodniot grad. Otkako se
vklu~il vo rabotni~koto dvièwe (1940), stanal i ~len na KPJ
(1941). Vo vremeto na NOB se
ilegaliziral (1942) i rabotel vo
partiskata tehnika na MK na
KPJ vo Veles, a potoa zaminal
kako borec na NOPO Goce Del~ev (kon krajot na 1942). Po rasformiraweto na Odredot bil
uapsen i leèl vo Skopskiot i vo
Sofiskiot zatvor, a potoa bil
interniran vo logorot Eni ]oj
(1943). Po kratkoto vreme na sloboda (po~etokot na 1944), pak bil
uapsen i interniran vo logorot
Vidbol. Po kapitulacijata na Bugarija bil osloboden i rabotel
vo OZNA vo Peh~evo, a potoa bil
pretsedatel na Okoliskiot komitet na SKOJ i na NOMSM vo
Del~evo, ~len na Okru`niot komitet na SKOJ i pretsedatel na
Okru`niot komitet na NOMSM
vo [tip i potpretsedatel na
258
NOMSM. Podocna zaminal na

rabota vo Skopje, vo toga{niot
Naroden odbor, bil sekretar na
OK na SKM na Skopje, pretsedatel na Op{tinskiot odbor na
SSRNM Kale, pretsedatel na
Gradskata konferencija na
SSRNM, pratenik vo Sobranieto na NRM/SRM i FNRJ, funkS. Ml.
cioner vo SSM i dr.
VELIGDEN (VOSKRESENIE
HRISTOVO) najgolem i najstar podvièn hristijanski praznik vo spomen na Hristovata
smrt i voskresnuvaweto. Se praznuva od II v. Toj e su{tinata na
hristijanstvoto, za{to, spored
apostol Pavle: Ako Hristos ne
voskresne{e, prazna }e be{e i
na{ata vera. Zatoa na Veligden
se pee: Hristos voskresna od
mrtvite, / so smrtta smrtta ja
pobedi / i na onie vo grobovite /
ìvot im daruva.
Veligden e centar na pove}e
praznici, poznati kako nepostojani ili kako ciklus Veligdenski praznici (Pro~ka, Todorova
sabota, Spasovden, Prepolovenie,
Duhovden, Sisveti i dr.). Nivnite datumi se menuvaat i se opredeluvaat otkako }e bide utvrden
denot koga }e bide Veligden.
Postojat pove}e obi~ai i veruvawa povrzani so praznikot i so denovite {to mu prethodat, osobeno so Velikata ili Strastna nedela, koga se pravat poslednite
podgotovki. Toga{ ne se peat pesni, osven crkovni. Ako umrel nekoj vo strastnata nedela, se smetal za mnogu praveden. Na Veliki
vtornik se podgotvuvale jajcata
za vapcuvawe. (Se odbirale presni jajca za da bide presen i zaro-
dokot.) Na Velika sreda nave~er

se za~aduvala stokata so bilki so
magiska mo}, kako {to se zdravecot, koprivata, vratikata, mle~kata i sl. Se veruvalo deka za~adenata stoka e za{titena od razni nesre}i.
So obi~ai i veruvawa e ispolnet i
Veliki ~etvrtok (Veli~etvrtok),
koga se vapcuvaat veligdenskite
jajca. Toa se pravi rano nautro,
pred da izgree sonceto, za{to se
veruvalo deka podocna vapcanite
jajca }e se rasipat. Jajcata gi
vapcuva doma}inkata, otkako ne{to }e jade, barem eden zalak, za{to
ako toa go pravi na gladno srce,
moè jajceto da ja razbie i taa da
se razboli, a ako taa go razbie, toa
}e ja zagubi magiskata mo}. Jajceto
prvak se stava vo sito pokrieno so
crven (alov) pojas ili tkaenina i
se obesuva na direkot na ku}ata
ili na drugo mesto, za da go ogreat
prvite son~evi zraci.
Veliki petok u{te se vika i Velipetok ili Raspet petok, za{to
na toj den e raspnat Isus Hristos.
Toga{ ne se raboti, duri i ne se
gotvi. Kako strog post ili post na
voda, lu|eto so~uvstvuvaat so
raspnatiot Isus. Vo crkvata se
ostavaat darovi na Raspetieto i
cve}e na Pla{tenikot. Vo crkvite se izveduva obi~ajot simboli~no pogrebuvawe na Isus. Ve~erta
sproti Veligden lu|eto odat vo
crkvite, kade {to ja slu{aat
liturgijata i ja o~ekuvaat radosnata vest za voskresnuvaweto na
Isus. Ubavo oble~eni, utroto
decata odat po ku}ite i go ~estitaat praznikot, za {to dobivaat
crveni jajca. Posebna radost pretstavuva kr{eweto (kr{kaweto,
kcaweto) so jajcata. Utroto i
Voskresenieto Hristovo, freska od crkvata Sv.Sofija Ohridska, detaq (XI v.)
VELIKA
posebno mesto zazemaat pesnite

koi go opevaat likot na Marko
Krale ili drugi junaci od juna~kiot epos.
Skopskata Kotlina, Glasnik na Etnolo{kiot muzej#, 1, Skopje, 1960; Kiril
Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki
trudovi, 2, Skopje, 1988; Marko Kitevski, Makedonska narodna lirika (Obredni pesni), Skopje 1997.
M. Kit.
VELIKA (st.gr., lat. Velikios, st.

sl. Velike) oblast (od Ohrid po
r. Velika ili Golema reka) i
eparhija {to ja rakovodel sv.
Kliment Ohridski i zatoa ja nosel episkopskata titula Episkop
veli~ki. Osven vo Svetiklimentovite slova i Prostranoto ìtie za nego, ovaa oblast se spomnuva i vo eparhiskite spisoci na
Carigradskata patrijar{ija.
Raspetie Hristovo, Galerija na ikoni Ohrid (XIII v.)
mladoèncite odat na ~estitawe

kaj rodninite, a devojkite i ergenite se podgotvuvaat za na oro.
Jajcata obi~no se vapcuvaat so
crvena boja, bojata na Hristovata
krv. Poretko se vapcucaat i so
drugi boi (zelena, sina), a bilo
obi~aj da se {araat so razni tehniki: so listovi od rastenija, so
srma, monista, vosok itn. Na jajcata se pi{uvale razni poraki:
Hristos voskrese, êstit Veligden i sl. Vo minatoto bilo
obi~aj hristijanite da im pra}aat veligdenski jajca na Turcite,
koi toj podarok mnogu gi raduval.
LIT.: Naum Celakoski, Debarca obredi, magii i obredni pesni, Skopje, 1984;
Marko Kitevski, Makedonski praznici,
Skopje, 2000; Zorka Delinikolova, Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{, Glasnik na Etnolo{ki muzej, 1, Skopje, 1960; Vera Kli~kova,
Veligdenski obi~ai vo Pore~e, Glasnik
na muzejskoto-konzervatorsko dru{tvo na
NR Makedonija, Skopje, 1959; Srpski narodni obi~aji u eveliskoj kazi, prikupio i opisao Stefan Tanovi, u~iteq,
Beograd, 1927.
M. Kit.
VELIGDENSKI NARODNI
PESNI lirski obredni kalendarski pesni. Se ispolnuvaat vo
tekot na trite dena od praznikot
Veligden. Vo niv se pee za Hristovoto voskresenie, za razni
hristijanski svetiteli, za pri~esnata kako vaèn moment od veligdenskite praznuvawa i sl. Pogolemiot del od niv se ispolnuvaat na oro, pa kako orovodni pesni, sodràt ~esti dijalozi. Pripa|aj}i mu na ciklusot proletni
obredni pesni, peat za razbudenata priroda, za povtornoto vra}awe na ìvotot, no i za qubovni
me~ti, za semejni odnosi i razni
mitolo{ki su{testva. Me|u niv
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, 1 i 2, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; Ratomir
Grozdanoski, Biblijata vo delata na sveti Kliment Ohridski, Skopje, 2001; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija
od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997; Ivan
Snegarov, Po vprosa za eparhita na
Kliment Ohridski. Sb. Kliment Ohridski# 9161966, Sofi, 1966.
Rat. Gr.
VELIKA BRITANIJA I MAKEDONIJA (XIX XXI v.) Interesot na Velika Britanija za

Makedonija zapo~nal vo vremeto
na Napoleonovite vojni, prodolùva vo vremeto na Krimskata vojna, a poizrazita forma dobiva vo
vtorata polovina na XIX v., vo
vremeto na San-Stefanskiot i
Berlinskiot dogovor. Vo periodot do formiraweto na makedonskoto osloboditelno dvièwe
tendencijata na britanskata politika se sostoela vo sledewe i
ispituvawe na dviè~kite makedonski op{testveno-politi~ki
sili. Vo vtorata faza (1893
1912), so pojavata na osloboditelnoto dvièwe (MRO), taa tendencija dobila poizrazita forma
(Ilindenskoto vostanie). Izvesni promeni taa politika pretrpela vo vremeto na Mladoturskata revolucija i Balkanskite vojni, koga vo geopoliti~ki pogled
nastanuvaat izraziti promeni na
kartata na Makedonija. Makedonija bila podelena me|u trite
balkanski dràvi: Bugarija, Srbija i Grcija, a izvesen del pripadnal na novoformiranata dràva Albanija. Vo tekot na Prvata svetska vojna problemot na
Makedonija bil razgleduvan vo
sklopot na op{tosojuzni~kata
politika na Balkanot vo odnosite me|u balkanskite dràvi i oddelno kako specifi~na makedonska pojava. Na Pariskata mirovna konferencija vo pogled na teritorijalnata podelba na Makedonija, Britancite poa|ale od
status quo-to i ne se odelo kon radikalni sredstva za sozdavawe

nova dràvna tvorba na Balkanot. U{te vo tekot na podgotovkite na Konferencijata, vo razgovorite me|u amerikanskata i
britanskata delegacija bil zazemen stav so koj ne ja odobruvale
{emata za edna avtonomna Makedonija, bidej}i avtonomijata zna~ela nezavisnost. Takviot stav na
Velika Britanija se reflektiral i na samata Konferencija.
Toa bila edna od pri~inite Konferencijata da ne obrne vnimanie na makedonskoto pra{awe.
Na Konferencijata edinstveno
mesto na{lo pra{aweto za za{tita na pravata na malcinstvata.
vojni Velika Britanija pokaùvala zgolemen interes za odnosite na Balkanskiot Poluostrov,
so naglasuvawe na odnosite pome|u Kralstvoto na SHS od edna
strana i Bugarija od druga, poradi faktot {to od nivnite odnosi
zavisele politi~kite odnosi na
Balkanot vo celina. Osnovniot
problem za naru{uvawe na nivnite odnosi pretstavuvalo makedonskoto pra{awe. Vo triesettite godini vo balkanskite zemji
zajaknalo dvièweto za formirawe balkanska unija ili balkanski pakt so intencija da se eliminira me{aweto na golemite sili
vo sostojbite na Balkanot. Bila
prifatena devizata Balkanot na
balkanskite narodi. Velika Britanija pozitivno gledala na edna
takva balkanska sorabotka. Bilo
oceneto deka makedonskoto pra{awe e eden od najgolemite balkanski problemi, ~ie re{avawe
avtomatski bi dovelo do re{avawe na site drugi pra{awa na Balkanot. Vo tekot na Vtorata svetska vojna britanskiot interes vo
Makedonija go zastapuvale britanskite voeni misii {to bile
prisutni vo site pogolemi voeni
edinici. Preku nivnite izve{tai britanskata razuznava~ka
slu`ba SOE i Ministerstvoto
za nadvore{ni raboti bile zapoznavani so voenite i politi~kite intencii na makedonskata
NOB za slobodna, nezavisna i
obedineta Makedonija. Po Vtorata svetska vojna britanskiot
interes se naso~il kon Grcija i
zacvrstuvaweto na svoeto vlijanie. Zela aktivno u~estvo vo Gra|anskata vojna vo Grcija, vo koja
u~estvuvaa i Makedoncite. Po
ovaa vojna golem broj Makedonci
go napu{tija delot na Makedonija pod Grcija i zaminale vo zemjite na Jugoisto~na Evropa.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Velika Britanija i makedonskoto pra{awe
na Pariskata mirovna konferencija vo
1919 godina, Skopje, 1973; Todor êpreganov, Velika Britanija i makedonskoto
259
VELIKOV
nacionalno pra{awe (avgust 19441948),

Skopje, 1997.
T. ^.
VELIKOV, Anton (Don~o) (s.

Dragostin, Nevrokopsko, Pirinskiot del na Makedonija, 13. V
1912 Sofija, 5. V 1975) (psevd.
Aleksi Belomorski) eden od
prvite ~lenovi na MLK vo Sofija (19381942), potpretsedatel na
MLK Nikola Vapcarov (1945
1948) i na MLK na studentite od
Pirinska Makedonija (19501951),
prozen pisatel (na bugarski jazik), publicist i novinar. Po zavr{uvaweto na osnovnoto obrazovanie (1929), se zapi{uva vo Voenoto u~ili{te vo Varna (1933),
no poradi zdravstveni pri~ini
go napu{ta (1934) i, kako pe~atarski rabotnik vo ]ustendil i
potoa vo Sofija (1934), rano se
vklu~uva vo VMRO(Ob) i u~estvuva vo pe~ateweto na nejzinite
legalni i nelegalni izdanija
(19351936). Stanuva ~len na Literaturniot kruòk Hristo Botev i izdavaat zaedni~ki zbornik od svoi literaturni tvorbi
Prvi brazdi (1937). Kako aktivist na RMS i posle ~len na KPB
(1938) i antifa{isti~ki deec, po
obnovuvaweto na MLK vo Sofija
(1938) objavuva pove}e raskazi i
reportaì vo progresivniot pe~at. Po Vojnata e redoven sorabotnik vo organot na Makedonskiot nacionalen komitet Makedonsko zname (19451946), potoa izvesno vreme e pretsedatel
na Op{tinskiot sud vo Nevrokop
(1947), pa stanuva profesionalen
novinar vo sofiskiot v. Trud,
kade {to i ostanuva s do penzioniraweto (19481958). Pokraj objavenata proza, vo rakopis mu ostanuva tekstot Stranici od mojata biografija (1972).
BIBL.: Stranici od mojata biografija.
Redakcija, predgovor i prevod Vasil Tocinovski, Skopje, 1997.
LIT.: Vasil Tocinovski, Trojca kruò~nici \or|i Abaxiev, Asen [urdov-Vedrov, Anton Velikov-Belomorski, Skopje,
1997, 152-253; istiot, Kruò~nikot Anton Velikov-Belomorski, zb.: Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo i negoviot kontinuitet do osnovaweto na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Prilozi od nau~niot sobir...#,
MANU, 1997; istiot, Vozbuda po zborot,
IML, Skopje, 2000, 230-254.
Bl. R.
VELINOV, Senko (Skopje, 15. X

1965) akter, protagonist na pove}e ulogi od antologisko zna~ewe. Diplomiral na FDU vo Skopje (1989). ^len na Narodno pozori{te vo Subotica, vo teatarot
na Qubi{a Risti} (19901992);
na Dramski teatar (19921999); na
Dramata na MNT (19992000); direktor na Dramski teatar (2001
2002); od 2002 g. povtorno vo Dramata na MNT. Ulogi: Argan (Voobrazen bolen#); Gildersten (Rozenkranc i Gildersten se mrt260
Senko
Velinov
vi#); Don @uan (Don @uan#); Salieri (Amadeus#); Troil (Troil i Kresida#); A (Emigranti#).
R. St.
VELINOVSKA, Lenka (psevd.

Mirka) (s. Strai{ta, Meglensko,
15. VII 1926) nacionalen deec.
Bila aktiven u~esnik vo NOD vo
Egejskiot del na Makedonija (od
15. VII 1941). Vo Gra|anskata vojna vo Grcija stanala sekretar na
Okru`niot komitet na AF@ za
Vodensko (26. VII 1946), ~len na
Glavniot odbor na NOF na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija (19. I 1948) i ~len na Izvr{niot odbor na Glavniot odbor na AF@ za Egejskiot del na
S. Ml.
Makedonija (19. IV 1949).
Mirka
Velinovska
VELINOVSKA, Mirka (Skopje,

23. IV 1952) novinar. Zavr{ila
Filozofski fakultet - istorija
na umetnosta, studirala orientalistika vo Belgrad i klasi~en angliski jazik vo Kembrix. Od 1980
g. vo Kulturnata redakcija na
MRTV, a od narednata godina vo
Vnatre{no-politi~kata rubrika
na Ve~er#. Vo periodot 1990/98 g.
se afirmirala kako komentator
vo nedelnikot Puls#. Eden od osnova~ite na nedelnikot Start#
(1999) i na nedelniot magazin
Zum#. Nezavisen novinar vo vode~kiot politi~ki nedelnik Fokus#, sega vo Nova Makedonija#
Sorabotuva so Doj~e vele, Sr~
for graund# i Institutot za vojna
i mir vo London.
B. P. \.
VELI], Mihailo Merxanov (Debar, mart 1875 â~ak, Srbija,
1941) folklorist i prozen pi-
satel, gimnazijalen profesor i

pridru`nik na avtonomisti~koto dvièwe vo Belgrad. Osnovnoto obrazovanie go zavr{il vo
rodnoto mesto, a srednoto go zapo~nuva vo Bugarskata gimnazija
vo Solun (zapi{an kako Ivan Velev) i go prodolùva vo Gimnazijata vo Belgrad i vo U~itelskata
{kola vo Aleksinac vo Srbija
(1889). Stanuva srpski u~itel vo
Enixe-Vardar (1898), pa vo Seres
(1900) i odnovo vo Enixe-Vardar
(1902). Poradi vklu~uvaweto vo
avtonomisti~koto dvièwe na
Gr. Haxita{kovi} i \. \er|ikovi} so v. Avtonomna Makedonija (1905), toj e povle~en vo Srbija i u~iteluva vo srpskite sela
Jovac, Razgojna, Lugav~ina (1907),
Novi Axibegovac (1908) i najposle vo Veles (19131941). Po bugarskata okupacija se prefrla vo
Srbija i umira vo â~ak. U{te
kako u~enik, pottiknat od P. D.
Draganov vo Solun, sobira etnografski i folklorni materijali, potoa (1902) na Srpskata akademija na naukite dostavuva 103
makedonski narodni pesni i objavuva etnografski opisi, razni
obi~ai, veruvawa i usni narodni
umotvorbi od Debarsko, a publikuva i 6 knigi svoi raskazi pod
op{t naslov Pripovetke s Juga.
BIBL.: Pripovetke s Juga, IVI, Skopqe,
19331941; Debar i wegova okolina,
Bratstvo, VIII, Beograd, 1899, 2652;
Srpske narodne umotvorine, obi~aji i verovawa iz Debra i okoline, Bratstvo, IX
i X, 1902, 378449; Mihailo Veli}, Narodni umotvorbi od Debar i negovata okolina. Redakcija Blaè Petrovski, IF,
Skopje, 2000.
LIT.: Ilija Nikoli, Rukopisna zbirka
makedonskih narodnih pesama Mihaila
M. Velia, zb.: Rabotata na XIII kongres na
Sojuzot na folkloristite na Jugoslavija
vo Dojran 1966 godina, Skopje, 1968, 8997;
Vasil Tocinovski, Na{ite ta`ni stranici [Pisatelot Mihailo Veli}], Skopje,
2005, 29-40.
Bl. R.
VELI^KA EPARHIJA (893 g.)

episkopijata {to ja rakovodel
sv. Kliment Ohridski i ja nosel
titulata episkop Veli~ki (893
916). Taka e zapi{ano vo mesecoslovot na Asemanovoto evangelie
(Klimenta epskpa Veli~skago) i vo nekoi od negovite slova (Sqtvoreno
Klimentom} episkopom} Veli~}skm}),
kako i vo ìtijata. Prostiraweto na Veli~kata eparhija s u{te
ne e do kraj razjasneto i postojat
razli~ni mislewa, a najverojatno
e deka ja opfa}ala teritorijata
od Ohrid, po r. Treska (Velika
ili Golema Reka) do Skopje. Vo
MPC titulata na ovaa eparhija
se dodeluva samo na vikarni arhierei. Svetiklimentovata Veli~ko-dremvitska eparhija imala
~ist staromakedonski slovenski
karakter, se bogosluèlo i admi-
VELI^KOVSKI-EREBICA
nistriralo na staromakedonski
slovenski jazik i bila po~etokot
na avtokefalnata Ohridska arhiepiskopija.
LIT.: Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na
Makedonija pod turska vlast, Skopje,
1997; Ratomir Grozdanoski, Biblijata vo
delata na sveti Kliment Ohridski,
Skopje, 2001; Ivan Snegarov, Po vprosa
za eparhita na Kliment Ohridski, Sb.
Kliment Ohridski 9161966, Sofi, 1966.
Rat. Gr.
Bone
Veli~kovski
Rodna
Veli~kovska
VELI^KOVSKA, Rodna Du{anova (s. Gorobinci, Svetinikolsko, 20. II 1955) etnomuzikolog,

melograf i nau~en sorabotnik,
istraùva~ na vokalnata narodna muzika. Zavr{ila sredno muzi~ko u~ili{te i Fakultet za
muzi~ka umetnost vo Skopje. Magistrirala na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Belgrad na tema @etvarsko pevawe u Makedoniji# (4. VIII 2006), doktorirala na tema Muzi~kite dijalekti vo makedonskoto tradicionalno narodno peewe obredno
peewe#. Prvin bila stru~en sorabotnikmelograf na vokalnata narodna muzika (od 4. VIII
1980), a potoa asistent (2000) i
nau~en sorabotnik (2007) vo Oddelot za narodna muzika.
BIBL.: @etvarskoto peewe vo Makedonija, Skopje, 2002.
LIT.: Recenzija za izbor na nau~en sorabotnik na rabotnoto mesto istraùva~ na vokalnata narodna muzika vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje, Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, br.
917, Skopje, 16. IV 2007, 14-19.
S. Ml.
VELI^KOVSKI, Aleksandar
(Golema Crcorija, 20. IX 1915
Skopje, 28. II 1998) el. in`., d-r
na tehni~ki nauki, red. prof. na
ETF vo Skopje, prodekan na TF
vo Skopje i dekan na EMF. Eden
od prvite nastavnici na el.-ma{.
oddel na TF vo Skopje i eden od
osnovopolo`nicite na studiite
po EE vo RM. Toj e osnova~ i prv
rakovoditel na Katedrata za PEES i na Laboratorijata za VN.
LIT.: 25 godini studii po elektrotehnika na Univerzitetot Kiril i Metodij, Elektrotehni~ki fakultet Skopje,
Skopje, 1984.
Dr. R.
VELI^KOVSKI, Bone (s. Cre{evo, Skopsko, 14. XII 1948) filolog, bibliograf, nau~en sovetnik, istraùva~ na detskiot
folklor i kratkite ànrovi
pri Institutot za folklor
Marko Cepenkov# vo Skopje.
Zavr{il gimnazija i Filozofski fakultet Grupa za francuski jazik i literatura vo Skopje
(1974). Po vrabotuvaweto kako
bibliograf vo Institutot (1.
VII 1976), magistriral na Filozofskiot fakultet (Grupa istorija i teorija na knièvnosta)
vo Belgrad (1993), po {to bil
preraspredelen za asistent-istraùva~ na detskiot folklor i
kratkite ànrovi. Doktoriral
na Filolo{kiot fakultet
Blaè Koneski# vo Skopje na
tema Zaemnite vlijanija me|u
makedonskite narodni poslovici i pogovorki i poslovicite i
pogovorkite na drugite balkanski narodi# (1999).
BIBL.: Makedonsko-romski i romsko-makedonski re~nik, Skopje, 1998 (so koavtor); Yid bez male~ki kam~iwa ne stoi.
Poslovi~ni paraleli, Skopje, 2001; Dizionario Rom-Italiano, Italiano-Rom, Bitola, 2002
(so koavtor). Makedonsko-angliski i anglisko-makedonski poslovi~ni paraleli,
Skopje, 2002; Francuski poslovici i nivnite makedonski ekvivalenti, Skopje,
2004; Rusko-makedonski i makedonsko-ruski poslovici, Skopje, 2005.
LIT.: 50 godini Institut za folklor.
Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor Marko Cepenkov#
Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite 1950
2000. Podgotvila Mirjana Anastasova,
Skopje, 2000, 127 i 148; Referat za izbor
na nau~en sovetnik-istraùva~ na detskiot folklor i kratkite ànrovi vo
Institutot za folklor Marko Cepenko# vo Skopje, Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, br.
906, Skopje, 1. XI 2006, 201-208.
S. Ml.
VELI^KOVSKI,
Vladimir
(Skopje, 7. V 1949) istori~ar na
umetnosta, profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje,
zna~aen vo 80-te godini za problematiziraweto na novite pojavi
vo makedonskata likovna umetnost. Diplomiral (1974) i doktoriral na Filozofskiot fakultet (1997) vo Skopje, a magistriral na Filozofskiot fakultet
Vladimir
Veli~kovski
vo Belgrad (1985). Objavil pove}e knigi (Likoven me|uprostor,

1986; Sovremena makedonska skulptura, 1997). Pi{uva dnevna kritika so analiti~ki i komparatiM. B.-P.
ven pristap.
Nino
Veli~kovski
VELI^KOVSKI, Nino (Kumanovo, 1941) interpretator na

makedonski narodni i novokomponirani pesni. Izvesno vreme
bil akter vo Kumanovskiot teatar, potoa ~len na poznatiot Oktet Kumanovo#. Osobeno poznati
se negovite interpretacii na novokomponiranite pesni Kaì
mi Leno# (1984), Svirete mi,
tamburi# i Sega e ve}e docna#.
Na negoviot repertoar se pesni
od kompozitorite Miodrag Boìnovski, Mile Barbarovski,
Van~o Dimitrov i dr., a po~esti
avtori na stihovite se Ognen Nedelkovski i \or|i Kalajxiev.
Ima sorabotka so bitolskata
grupa Boemi#. Bil u~esnik na
re~isi site makedonski festivali na folk-muzika.
S. Ml.
VELI^KOVSKI-EREBICA,
Dim~e Jov~ev (prekar Barutana)
(Kumanovo, 1907 s. Malotino,
Kumanovsko, 17. X 1941) stolar,
komunisti~ki deec i prvoborec.
Stanal ~len na Sindikalnata
podru`nica na drvodelskite rabotnici i ~len na SKOJ (1924), a
potoa i ~len na MK na SKOJ vo
Kumanovo (1925). Vo partiskata
provala na ~lenovite na KPJ vo
Kumanovo (1929), zaedno so drugi
14 aktivisti, bil uapsen na otsluùvawe na voeniot rok vo Kru{evac i sproveden vo Kumanovo, a
na sudeweto vo Belgrad (januari
261
VELJANOVA
Dim~e
Veli~kovskiErebica
1930) bil osuden na 7 godini. Presudata ja izdrùval vo Kazneniot

zavod vo Sremska Mitrovica zaedno so pogolema grupa istaknati
makedonski revolucioneri, kade
{to u~estvuval vo 16-dnevniot
{trajk so glad. Tamu bil blizok
so Mo{a Pijade. Po vra}aweto
pak prodolìl so partiskata aktivnost, poradi {to, zaedno so 20
drugi kumanovski komunisti, bil
interniran vo Me|ure~je kaj Ivawica (1940). Po Aprilskata vojna
(1941) se vratil vo Kumanovo i stanal borec na Kozja~kiot NOPO
(1217. X 1941). Pri razbivaweto
na Odredot od bugarskata vojska i
policija, bil zaroben i pri
sproveduvaweto ubien.
LIT.: Pan~e Mihajlovski, Dim~e Erebica pred klasniot neprijatel, êtirieset
godini 19291935, II, Skopje, 1961, 467468;
Spomen zbornik na zaginatite borci od
NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror
od Kumanovo i Kumanovsko 19411945,
Kumanovo, 1976, 23.
S. Ml.
la Fakultet za fizi~ka kultura

vo Skopje (2001). Bila ~len na
AK Olimpija# vo Bitola. Makedonska i jugoslovenska reprezentativka i rekorderka na kusi atletski pateki. Na jugoslovenskite, na balkanskite i na drugi me|unarodni natprevaruvawa osvoila pove}e zlatni, srebreni i
bronzeni medali. Uspe{no nastapila na Evropskoto prvenstvo vo
Duizburg (Germanija) i na Evropskiot kup vo Holandija (1973).
Taa e izbrana za sportist na MaD. S.
kedonija (1973 i 1974).
VELJANOVSKI, Aleksandar
Tasev (Bitola, 19. II 1930) farmacevt, polkovnik, redoven prof.
na Farm. f., prv specijalist i
nastavnik po toksikolo{ka hemija vo RM. Rakovoditel na Katedrata po instrumentalni metodi, avtor na knigata Instrumentalni metodi#. Prethodno bil
vraboten vo Zavodot za preventivna medicinska za{tita pri
Voenata bolnica vo Skopje, kade
{to pridonesuva za primenata na
sovremenite metodi i tehniki vo
toksikologijata.
L. P.-T.
VELJANOVSKI, @ivko (s. Zavoj, Ohridsko, 5. III 1947) dipl.
grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1999)
po predmeti od oblasta na vodosnabduvaweto i kanalizacijata.
Postdiplomski studii zavr{il
vo Belgrad, a doktoriral vo
Skopje (1991). So trudovi u~estvuval na sovetuvawa i kongresi
od vodostopanstvoto i komunalnata tehnika. Toj e aktiven vo
primenuva~kata dejnost, preku
koja dava zna~aen pridones vo realizacijata na vodostopanski objekti vo na{ata zemja.
Q. T.
ta Sozdavaweto i razvojot na narodnata vlast vo tekot na NOB

na Makedonija 1941-1944 godina#.
Kako nau~en sovetnik (1989), prvin bil v.d. (5. XII 1995), a potoa i
direktor na Institutot za nacionalna istorija vo Skopje (od 10.
IX 1997). Negovata nau~na preokupacija e sovremenata dràvnopravna istorija na makedonskiot
narod. Bil ~len i glaven urednik
na redakcijata na sp. Glasnik# na
INI. So svoi referati i soop{tenija u~estvuval na pove}e od
50 nacionalni i me|unarodni nau~ni sobiri.
BIBL.: Narodnata vlast vo Makedonija
vo NOV i Revolucijata 1941-1944, Skopje,
1983; ASNOM Dokumenti od Prvoto i
Vtoroto zasedanie na ASNOM, t. I i II,
kn. 1 i 2, Skopje, 1984; ASNOM Dokumenti od rabotata na Prezidiumot me|u Vtoroto i Tretoto zasedanie i od
Tretoto zasedanie na ASNOM, t. I, kn. 3,
Skopje, 1987; Mestoto na ASNOM vo istorijata na makedonskiot narod, Skopje, 1991 (so koavtor); Dràvno-pravniot
razvoj na Makedonija 19451953 Administrativno-centralisti~kiot period vo
dràvnopravniot razvoj na Makedonija,
Skopje 1992; ASNOM dràvotvorni
dimenzii, Skopje, 1994; ASNOM dokumenti, t. I, kn. 4, Skopje, 1994; Makedonskoto pra{awe vo Bugarskiot parlament, Skopje, 1995; Politi~ki i zakonodavno-pravni aspekti, Skopje, 1966.
LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998, Skopje, 1998, 8286.
S. Ml.
VELJANOV-ÎÊTO, Velko (s.

Cre{evo, Skopsko, 1874 Skopje,
18. IX 1943) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, skopski okruèn
vojvoda. Bil ~len na MRO od 1899
g. U~estvuval vo Ilindenskoto
vostanie vo Skopsko i vo Prvata
svetska vojna vo Bugarskata armija. Vo emigracija vo Bugarija
u~estvuval vo ubistvoto na prviot minister na zemjodelskata
vlada A. Stamboliski.
LIT.: Ilstraci Ilindenw, br. 8,
Sofix, 194; S. Kiselinovski, Makedonski dejci (XX-ti vek), Skopje, 2002.
Al. Tr.
VELJUSA MANASTIR v. Sveta Bogorodica Eleusa#.
Liljana
Veljanova
VELJANOVA, Liljana (Skopje,

22. VI 1950) akterka. Diplomirala na Vi{ata muzi~ka {kola
vo Skopje, otsek za dramski akteri (1975). Od 1973 g. e ~len na
Dramski teatar od Skopje. Se karakterizira so akterski senzibilitet i so strogo individualen
pristap. Ulogi: Sara (Divo meso#); Majkata (Haj-faj#); Sara
(Sara Bernar#); Katerina (R#);
(Erigon#); Zmija (Slovenski
kov~eg#); Malvina (Evropa#);
R. St.
Irma (Balkonot#).
VELJANOVSKA, Vera (Bitola,
23. VI 1955) profesor po fizi~ka kultura, atleti~arka. Zavr{i262
Novica
Veljanovski
VELJANOVSKI, Novica (Rànovo, Stru{ko, 1939) pravnik,

istori~ar, nau~en sovetnik i redoven profesor po sovremena istorija na makedonskiot narod i
arhivistika vo INI. Bil u~itel
i arhivski rabotnik. Po diplomiraweto na Pravniot fakultet
vo Skopje, bil sekretar na INI
(19761980), a doktoriral na Univerzitetot vo Pri{tina na tema-
VELKO (XIV v.) upravnik (arhont) na tvrdinata Ginekokastro,

severno od Solun. Za upravnik
bil postaven od srpskiot vladetel Stefan Du{an, kon sredinata na XIV v. Vo vojnata me|u Vizantija i Srbija (1350) im ostanal veren na Srbite.
LIT.: Ioannis Cantacuzeni eximperatoris historiarum, libri IV, graece et latine IIII, cura L.Schopeni, Bonae, 18281832, III,.135137.
K. Ax.
VELKOV, Ivan (Vrawe, 22. IV

1930 Skopje, 26. V 2008) slikar, univ. profesor, zna~aen za
razvojot na makedonskoto slikarstvo vo {eesettite. Diplomiral
(1953) i magistriral (1955) na
Akademijata za likovni umetnos-
VELOSIPEDIZMOT
vet na MMP (19882003), prodekan na M. f. (19861988), a od 1988

v.d. dekan. Vo 198889 g. u~estvuval vo rabotata na Jugoslovenskiot me|uakademiski odbor za
epidemiologija na tumorite vo
Novi Sad. Objavil 106 truda.
BIBL.: Koavtor: Skripta za studenti
na V[RT po radioterapija, Skopje, 1974;
Predavawa po radiologijau~ebnik za
studentite po medicina i stomatologija, Skopje, 1985.
Sl. M. P.
Ivan Velkov - Arhai~en predel, detaq (1967)
ti vo Belgrad. Bil profesor na

Arhitektonskiot fakultet i
~len na grupata Mugri. Samostojno izlagal vo Skopje, Belgrad,
Novi Sad. Golema retrospektiva
imal vo Skopje (îfte amam,
2003). Negoviot opus se dviì vo
ramkite na figuracijata, enformelot i geometriskata apstrakcija.
L. N.
VELKOV, Ivan (Kavadarci, ?
Kavadarci, 1907) ~len na Tikve{kiot ORK na TMORO, trgovec. Vlegol vo redovite na Tikve{kiot ORK, osnovan od Dame
Gruev, vo letoto na 1894 g. Po Solunskite atentati bil obvinet i
zatvoren (1903). Bil na zato~enie
na o. Rodos. Po amnestijata odnovo bil zatvoren (XII 1906) i po~inal vo zatvorot.
LIT.: S. To{ev, Po kqrvav pqt, Sofix,
1969.
Al. Tr.
Kiril
Velkov
VELKOV, Kiril Mi{ov (Kavadarci, 25. IV 1931) radiolog,

supspecijalist-onkolog, redoven
prof na M. f. (od 1988). M. f. i
specijalizacija zavr{il vo Skopje. Habilitacija odbranil vo 1973
g. [ef na Katedrata za radiologija (19881989). Vo 1989 g. formiral Katedra za radioterapija
i onkologija i ja vodel do 1996.
Pretsedatel na MLD (19821983),
pretsedatel na Izdava~kiot so-
Miodrag
Velkov
VELKOV, Miodrag (Skopje,

1930) gradeèn inèner, istaknat stru~wak vo grade`noto konstruktorstvo, redoven profesor.
Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1955). Po diplomiraweto raboti vo oblasta na
proektiraweto na konstrukcii
vo toga{niot Zavod za izgradba
(podocna Makedonija-proekt#).
Skopskiot zemjotres (1963) sozdava potreba za novi soznanija vo
grade`noto konstrukterstvo. Aktivno raboti i se usovr{uva kako
konstruktor vo Sovetskiot Sojuz
i vo Romanija. Od 1965 g. raboti
vo IZIIS, Skopje, osobeno na
kadrovskoto oformuvawe na ovaa
institucija kako rakovoditel na
Otsekot za visokogradba. Doktoriral na Grade`niot fakultet
vo Belgrad (1970). Vo 1979 i 1982
g. prestojuva na Stanford Univerzitetot vo SAD. Toj e postojan ekspert na OON, vo koe svojstvo raboti vo Peru, Alìr, Kipar, Ermenija i vo Romanija. Ima
publikuvano nad 100 nau~nostru~ni truda i e citiran od nad
20 stranski istraùva~i. Od posebno zna~ewe e negovata aktivnost kako proektant-konstruktor so nad nekolku iljadi proekti vo zemjata i vo stranstvo. Toj e
me|u prvite proektanti vo Evropa {to ja voveduvaat metodologijata Capacity Design Procedure.
Prestojuval na pove}e univerziK. Tal.
teti vo svetot.
VELKOV-DIVLJANSKI (DIVLJANEC), Lazar (s. Divle, Skopsko, ? s. Malotino, Kumanovsko,
24. IX 1924) vojvoda na VMORO.
Neposredno po Mladoturskata revolucija, aktivno se vklu~il vo
makedonskoto nacionalnooslo-
boditelno dvièwe (1909). Po

Prvata svetska vojna kako vojvoda na ~eta dejstvuval vo Skopsko.
Zaginal vo oruèn sudir so srpS. Ml.
skata àndarmerija.
VELKOV-PEPETO, Todor (Kavadarci, 12. XI 1912 Pla~kovica,
9. V 1944) veterinaren lekar i
nacionalen deec. Zavr{il ~etvrti klas nià realna gimnazija vo
rodniot grad, a potoa ja zavr{il
Vtorata ma{ka gimnazija vo Belgrad i Veterinarniot fakultet
vo Zagreb (19311941). Bil eden
od inicijatorite za formiraweto na ~itali{teto vo Kavadarci
(1935), eden od osnova~ite i istaknat aktivist na studentskoto
Kulturno-prosvetno dru{tvo Vardar vo Zagreb, eden od inicijatorite za formiraweto na organizacija na KPJ vo Kavadarci i
sobiraweto Crvena pomo{ (1936).
Vo golemata partiska provala vo
Makedonija (1937) bil uapsen i
sproveden vo Skopskiot zatvor,
no poradi nedostig na dokazi, po
8 meseci bil osloboden. Na parlamentarnite ibori (1938) aktivno go poddràl izborot na Ilija
ûlev kako kandidat na Zdruènata opozicija. Po Aprilskata
vojna (1941) bil veterinar vo Kumanovo i se vklu~il vo NOB. Bil
pretsedatel na prviot ilegalen
NOO na Kumanovo i borec na Kumanovskiot NOPO (1944). Zaginal vo borba so bugarskata vojska.
LIT.: K(iril) Miqovski, Trieset i tri
godini od smrtta na Todor Velkov, Makedonski veterinaren pregled, VI, 2,
Skopje, 1977, 5563; Jordan Cekov-Dane,
Revolucionernata dejnost na d-r Todor
Velkov-Pepeto vo 19411944 godina vo
Kumanovo Beseda, XIV, 37-38, Kumanovo,
april 1987, 110120; Tikve{ijata vo
NOB. Zbornik na padnatite borci i
`rtvi na fa{izmot od Kavadarsko,
Kavadarci, y. a., 24.
S. Ml.
VELOSIPEDIZMOT VO MAKEDONIJA. Sportska disciplina {to zapo~nuva so pojavata

na prvite velosipedi vo Skopje i
vo Bitola (okolu 1890). Formiran e velosipedski klub Pelister# vo Bitola (1924), a potoa i
vo Skopje, Kumanovo i Veles. Velosipedizmot e neguvan i vo sokolskata organizacija (19191941).
Koloezda~koto druèstvo Vardar# e sozdadeno vo Skopje (1941),
a vo natprevarite nastapuvale
Dimitar Boìnov i Angel Tren~ev. Po Osloboduvaweto se osnovani velosipedski sekcii (od
1945), od koi nekoi prerasnale vo
posebni klubovi (po 1948). Na
odrànoto prvo drumsko etapno
Republi~ko prvenstvo pobedil
Bor~e Todorovski (1947). Bile
odrùvani trkite Niz Makedonija# (od 1968) i Vata{ki memorijal# za mladinci (od 1969). Dràvni prvaci na te{ki velosipe263
VELU[KA
Velosipedizam - dodeluvawe na peharite
di (kontra{i) stanale: \oko Em{ov (1957), Kariman od Bitola

(1959), Ivan Ne{ov i Traj~e Perkovski na lesen velosiped vo ridsko vozewe (1969), a Mladen Dap~evski osvoil vtoro mesto vo
drumskoto vozewe. Jugoslovenski
reprezentativci bile: Aleksandar Kulevski, Slobodan Arsovski i Jusuf Klica. Po osamostojuvaweto na Makedonija (1991) uspe{no prodolìle velosipedskite aktivnosti vo zemjata i vo
stranstvo.
\. K.
VELU[KA TUMBA neolitska
naselba vo podno`jeto na Baba
Planina, a na 400 m ju`no od s.
Porodin i 2 km isto~no od s. Velu{ina. Pretstavuva ve{ta~ka
viso~inka, visoka 5 m i so izdolèna osnova od 250 m. Istraùvana od arheolozite od Muzejot vo
Bitola (19711984, so mali prekini), koi vr{ele sonda`ni iskopuvawa vo nejziniot sredi{en
del. Taka, vo kulturniot sloj od 4
m bile konstatirani ~etiri fazi od urbano obnovuvawe, ispolneti so ostatoci od izgoreni objekti i predmeti od materijalnata i duhovnata kultura. Naselbata bila podignata vo raniot i egzistirala do krajot na sredniot
neolit. Zaradi hronolo{kiot
kontinuitet i tipolo{kata specifi~nost kaj keramikata i kultnata plastika, neolitot vo Pelagonija e atrubuiran kako zasebna grupa. Naodite se ~uvaat vo
Muzejot vo Bitola.
LIT.: Dragica Simoska Voislav Sanev,

Neolitska naselba Velu{ka Tumba kaj
Bitola, Maced. acta archaeol., 1, 1975; Voislav Sanev, Neolitot i neolitskite
kulturi vo Makedonija, vo: Civilizacii
na po~vata na Makedonija, 2, MANU,
Skopje, 1995.
V. S.
VEQKOVI], Dragoslav (s. Mala Kru{evica, Srbija, 5. VI 1910

Skopje, 27. III 1997) u~itel i pedagog. @ivee vo Makedonija od
1938 g. kako u~itel vo s. Bu~in,
264
Kru{evsko. Pripa|a na naprednoto u~itelsko dvièwe {to se

borelo za nacionalnite i socijalnite prava na obespravenite narodi vo toga{na Jugoslavija. Po zavr{uvaweto na Filozofskiot fakultet (pedagogija) vo Skopje vo
prvata povoena generacija studenti, raboti vo Ministerstvoto za
prosveta na Makedonija i vo Republi~kiot zavod za unapreduvawe
na vospitanieto i obrazovanieto
(pomo{nik-direktor). Od 1961 g.,
kako honoraren predava~, ja izveduva nastavata po pedagogija na
Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Ima objaveno pove}e od 100 stru~ni i nau~ni prilozi i knigata @ivotot i obrazovanieto# (1996).
BIBL.: na germanski jazik: Hajnrih Hajne

(1916); Ju`noevropski pra{awa (1918);
Od i za Ju`nite Sloveni (1920); Od ju`noslovenskata prerodba (1921); Habzburzite i ju`noslovenskoto pra{awe (1924);
Ju`noslovenski silueti (1924) i Danton
(1932). Na srpski jazik: Jugoslavija, Italija i Albanija (1923), Borbata na Ju`nite Sloveni (1925) i Za Jugoslovenite vo
Geteovoto ogledalo (1932).
G. T.
LIT.: D. Veqkovi}, @ivotot i obrazovanieto (Bele{ka za avtorot), Skopje,

1996.
K. Kamb.
LIT.: Ch. Lubke, Slaven zwischen Elbe/Saale

und Oder. WendenPolabenElbslaven? Beobachtungen zur Namenwahl, Jahrbuch fr die
Geschichte Mittel-und Ostdeutsclands, 41
(1993).
K. Ax.
Herman
Vendel
VENDEL, Herman (18841936)

germanski pisatel, publicist i politi~ar; pove}egodi{en naroden
pratenik vo germanskiot parlament (Rahjstag), poznava~ na sostojbite na Slovenskiot Jug, koj niz
brojni napisi vo pe~atot i vo oddelni knigi (1916-1936) iznesuva
bogati analiti~ki viduvawa za narodite na Balkanot, a me|u niv i za
Makedoncite. Herman Vendel se
projavuva kako za{titnik na Makedonija i na nejzinoto pravo na
suveren ìvot vo vreme koga fa{izmot stapuva na evropskata politi~ka scena. Toj ja brani samobitnosta na makedonskite Sloveni
od poziciite na germanski socijaldemokrat. @estoko go osuduva bugarskoto prisvojuvawe na Makedonija i poveduva ostra polemika so
izvesniot makedonstvuju{t Dimitar Rizov, projaven publicist i toga{en bugarski ambasador vo Germanija (1916/1917), koj be{e go obvinil Vendel deka se povel po gledi{tata na J. Cvii}. Vo serijata
statii, glavno za fenomenot na makedonskite Sloveni, za koi Vendel
smeta deka se samobitna slovenska
nacija, pa|a v o~i negovata {iroka
informiranost za makedonskite
sostojbi i solidno poznavawe na
ve}e postojnata literatura za makedonskoto pra{awe.
VENETI najstaro ime za Slovenite. Kako Eneti se sre}avaat

u{te kaj Herodot. Spored anti~kite pisateli, go naseluvale balti~koto krajbre`je i pore~jeto
na Visla. Vo VI v. toa ime se upotrebuvalo samo za zapadnite Sloveni, prifateno i vo sovremenata istoriografija. Germancite i
denes nekoi od zapadnite Sloveni gi narekuvaat Vendi.
VENEC nevestinski ukras za

na glava, izraboten od cve}e, loza, zdravec, bosilek, br{len,
{im{ir ili od nekoe drugo zimzeleno rastenie. Se odlikuval so
magiska za{titna funkcija. Vo
nekoi makedonski predelski celini (Skopska Crna Gora, Bojmija i dr.) se odlikuva so posloèna
struktura, ukrasen so metalen nakit (tepelak, tepela~iwa i piri{ani) vrz osnova napravena od
kora od cre{ovo drvo vo forma
na cilindar i pokrien so bela
marama so resi, taka {to ima
forma na kapa.
Sl. T.
VENEC bugarska ènska
mladinska organizacija na
Brannik (19411944) so dejnost
vo u~ili{tata vo Makedonija.
U~estvuvala vo site organizirani proslavi i drugi manifestacii so bugarska nacionalna sodrìna. Bila profa{isti~ki
orientirana, a kon makedonskiot narod imala negatorski odnos, pretstavuvaj}i go kako del
od bugarskiot. Se raspadnala vo
septemvri 1944 g.
LIT.: \or|i Malkovski, Bugarskata fa{isti~ka organizacija Brannik vo Makedonija 19411944 godina, Skopje, 1992.
\. Malk.
VENEC, Miokazi, Ki~evsko 50

m visok rid vo dolinata niz koja{to minuval prastariot pat od
Ki~evijata kon Pelagonija, preku Brod. Vrvot pretstavuva elipsovidno plato (260 h 128 m, 3,5 ha)
blago navednato kon jug. Bilo obgradeno so silen malteren yidemplekton (1,82 m) i zajaknato
so 12 pravoagolni kuli, sekoja na
rastojanie od 15 do 35 m. Na ju`niot, na zapadniot i na pogolemiot del od severniot yid, na distanca od 8 do 12 m pod glavniot
yid, bil proektiran za{titen
VERZITI
predyid (proteihizma). Dol` glavniot yid odnatre bile izgradeni

pove}e prostorii so standarden
format, karakteristi~ni za VI v.
n.e. Otkrienite moneti go datiraat ìvotot na ova mesto od IV
do VI v. n.e. Na najvisokiot del od
grat~eto se otkrieni temeli na
trikorabna ranohristijanska bazilika, so krstilnica paralelna
so ju`niot korab.
LIT.: G. Spasovska-Dimitrioska, Arheolo{ki istraùvawa na Gradi{teto Venec kaj s. Miokazi, Ki~evsko, MakActaArch#, 7-8, 1981-1982, Skopje, 1987, 167-175;
I. Mikulcik, Spatantike und fruhbyzantinische
Befestigungen in Nordmakedonien, Munchen,
2002, 473-474, abb. 390, 391.
V. L.
Elefterios
Venizelos
VENIZELOS, Elefterios (Murnies, Krit, 23. VIII 1864 Pariz,

18. III 1936) studiral pravo na
Atinskiot univerzitet, aktivno
u~estvuval vo Kritskoto vostanie (1897) i na Kritskoto sobranie. Baral obedinuvawe so Grcija, kade preminal i se vklu~il vo
politi~kiot ìvot. Vo 1910 g.
bil pretsedatel na Vladata na
Grcija. Za vreme na Balkanskite
vojni ja realiziral programata
za Golema Grcija, so okupacijata i aneksijata na Egejskiot del
na Makedonija. Na Versajskata
mirovna konferencija (1919) izdejstvuval klauzula vo Mirovniot dogovor so Bugarija za razmena
na malcinstvata. So vbrojuvawe
na makedonskoto (mnozinsko) naselenie vo bugarsko malcinstvo,
Grcija sprovela etni~ko ~istewe
na anektiraniot del na Makedonija. Po vojnata ostanal vo politi~kiot ìvot. Pred krajot na
ìvotot emigriral vo Francija
(1935), kade i po~inal.
LIT.: Tomas Gallant, Modern Greece, London,
2001; Andrew Rossos, The British Foreign Office and Macedonian national identity, Slavic Review, American Quarterly of Russian, Euroasian
and East European studies, v. 53, N. 2, Summer
1994.
D. Jov.
VENOVSKA-ANTEVSKA, Sneàna (Skopje, 2. VII 1959) filolog, nau~en sovetnik vo Institutot za makedonski jazik Krste
Misirkov, so potesna specijalnost sovremen makedonski jazik
i sintaksa. Zavr{ila gimnazija,
a potoa diplomirala na Filo-
remenata soglasnost za normalizacija na odnosite me|u RG i RM

T. Petr.
(13. IX 2005).
Sneàna
Venovska
-Antevska
lo{kiot fakultet (makedonski

jazik) vo Skopje (19781982). Na
istiot fakultet magistrirala na
temata Sprotivnata re~enica
kaj makedonskite avtori od XIX
vek (19831989) i doktorirala
na temata Svrznikot NO vo makedonskiot jazik (sinhronija, dijahronija, perspektivi) (2001).
Raboti vo Institutot, od asistent vo Oddelenieto za sovremen
jazik, do direktor (20022006).
Avtor e i koavtor na nekolku
knigi, golem broj statii i drugi
prilozi. Bila ~len e na Sovetot
za makedonski jazik pri Ministerstvoto za kultura na RM.
BIBL.: Sprotivnata re~enica kaj makedonskite avtori od XIX vek, Skopje, 1998;
Intencijalno-sintaksi~ki re~nik na makedonskite glagoli, tom 14, Skopje, 1992,
1997, 2000 i 2001 (koavtor); Li~noto ime
kaj Makedoncite, Skopje, 1996 (koavtor);
Blagoja Korubin i narodnite govori,
Skopje, 1998 (koavtor); Tolkoven re~nik
na makedonskiot jazik, tom IIII, Skopje,
2003, 2005 i 2006.
LIT.: 50 godini Institut za makedonski jazik Krste Misirkov 19532003,
Skopje, 2003, 4750.
S. Ml.
VENS, Sajrus Roberts (Sairus Roberts Vence) (Klarksburg, Zapadna

Virxinija, 27. III 1917 Nujork,
12. I 2002) amerikanski politi~ar i diplomat. Dràven sekretar na SAD (19771980); eden od
kopretsedatelite na Rakovodniot komitet na Konferencijata za
porane{na Jugoslavija, koj, zaedno so Lord Oven, vo 1992 g. mu
predlaga na Generalniot sekretar na OON odobruvawe grupa od
voen, policiski i civilen personal {to bi ja ocenuvala situacijata na terenot i bi podgotvila
izve{taj vo vrska so eventualno
pozicionirawe posebna misija za
preventivno ~uvawe na mirot vo
RM (preventivna diplomatija);
specijalen pratenik na Generalniot sekretar na OON vo procesot na re{avawe na jugoslovenskata kriza, imenuvan vo soglasnost so Rezolucijata 817/93 na Sovetot za bezbednost na OON i
specijalen pratenik na Generalniot sekretar na OON vo pregovorite vo vrska so razlikite
okolu imeto# me|u RM i RG, so
~ie zalagawe e postignata Priv-
VERVERI^KI (Sciuridae) familija od redot glodari (Rodentia), prisposobeni

za ìvot na drvja
ili na zemja, kade
{to kopaat dupki. Kaj nas ìveat dva vida: ververi~ka (Sciurus Ververi~ka
vulgaris) i stobolka (Spermophilus citellus).
LIT.: S. Petkovski B. Krystufek, Cicaci na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P.J.H. Reijnders, F. Spitzenberger, M.
Stubbe, J.B.M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The
Atlas of European Mammals, London-San Diego, 1999.
Sv. P. V. Sid.
VERGINA v. Ajga
VERGUN, Dmitrij Nikolaevi~
(Gorodok, Leovska oblast, Ukraina, 18. H 1871 Hjuston, SAD, 3.
IX 1951) ruski publicist, poet i
literaturen istori~ar, blizok
do K. Misirkov, D. ûpovski i N.
Dimov. Doktor po filologija na
Vienskiot univerzitet (1899) i
izdava~ na neoslovenofilskoto
sp. Slavnski Vk vo Viena
(19001905), vo koe ja afirmira
kulturno-nacionalnata ideologija na MNLD vo S.-Peterburg.
Od 1907 g. redaktor na Slovenskiot oddel na v. Novoe vrem#.
Profesor po slovenska filologija na Moskovskiot i na Irkutskiot univerzitet (19181919), a
po emigriraweto predava ruski
jazik i slavistika vo Praga (1922
1945), a potoa na Hjustonskiot
univerzitet vo SAD.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Dimitrija
ûpovski (18781940) i Makedonskoto
nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Sk., 1978, 198202 i 248250; Enciklopedi istori Ukrani, 1, Kiv,
2003, 480.
Bl. R.
VERZITI slovensko pleme.

Kon krajot na VI i po~etokot na
VII v. se naselile vo Makedonija na
teritoriite severno od Solun, a
podocna se povlekle podlaboko vo
vnatre{nosta. Vo sojuz so drugite
plemiwa, u~estvuvale vo napadite
na Vizantija (614616), pusto{ej}i
gi egejskite ostrovi, Juèn Ilirik, Epir, Helada, bregovite na
Tesalija i vo napadot na Solun
(616). Se smeta deka imeto ima
iransko poteklo (berezant-visok).
Ponekoga{ se povrzuvaat so etnonimot Brsjaci, za naselenieto pome|u Ohrid, Prilep i Veles.
vizantijskom vla{u (6001025), Beograd, 2002; F. Bari{i, ûda Dimitrija
Solunskog kao istoriski izvori, Beograd, 1953; I. Stefoska, Slovenite na po~vata na Makedonija (od VII do po~etokot
na X vek), Skopje, 2002.
K. Ax.
265
VERZITIJA
VERZITIJA sklavinija na
Verzitite vo Makedonija, vo blizina na bugarskata dràva. Bugarskiot kan Telerig (770777)
vo oktomvri 774 g. pratil 12.000
vojnici i boljari da ja osvojat, a
nejzinite ìteli da gi preselat
vo Bugarija. Vizantijcite bile
izvesteni za namerite na Bugarite, ja presretnale i ja porazile
bugarskata vojska kaj Litohorija
(so nepoznata lokacija).
LIT.: Theophanis Chronographia, rec. C.de
Boor, I, Lipsiae, 1883.
K. Ax.
Elena
Veri`nikova
VERI@NIKOVA, Elena Vladimirovna (Orel, Rusija, 4. IX 1963)

ruski lingvist-makedonist. Diplomirala na Grupata za makedonski jazik i literatura na Filolo{kiot fakultet na Moskovskiot dràven univerzitet (1985), kade {to i sega e docent na Katedrata za slovenska filologija. Rabotela kako nau~en sorabotnik i
profesor po makedonski i ruski
jazik vo razni institucii na svojot univerzitet (1986&1989,
1993&2000 i od 2005), bila lektor
po ruski jazik na Filolo{kiot
fakultet Blaè Koneski# vo
Skopje (1997&2000), predavala na
Diplomatskata akademija vo Moskva (2001&2002) i bila ata{e za
kultura vo Ambasadata na Ruskata
Federacija vo RM (2002&2006). Ja
odbranila vo Moskva kandidatskata disertacija Kategorialn
status i funkcionirovanie glagolnh form s komponentom }e v
sovremennom makedonskom literaturnom zke# (1997). Koavtor e
na tritomniot Makedonsko-russki slovar, pod redakcija na R.
Usikova (Skopje, 1997) i koavtor
i koredaktor na Makedonsko-russki slovar. Makedonsko-ruski
re~nik (Moskva, 2003). U~estvuvala pove}epati na Me|unarodniot
seminar za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid i na nau~ni sobiri vo RM i objavuva prevodi od makedonskata literatura
na ruski jazik. Ima objaveno pove}e nau~noistraùva~ki trudovi
od oblasta na makedonistikata.
BIBL.: K voprosu o sopostavitelnom
izu~enii funkcionirovani form buduih
vremen v balkanskoslavnskih zkah, zb.:
266
Sinhronno-sopostavitelnoe izu~enie
grammati~eskogo stro slavnskih zkov,
Moskva, 1989.6-8; Kon modalno-negativnite zna~ewa na glagolskite formi so }e vo
makedonskiot jazik, zb.: Nau~na diskusija
na SMJLK, 16, Skopje, 1990, 19-26; Kon izrazuvawe na povtorlivosta na dejstvata
vo makedonskiot jazik vo sporedba so ruskiot, srpskohrvatskiot i bugarskiot jazik, zb.: Nau~na diskusija..., 18, 1992, 24-32;
Vzaimodestvie modalnosti i negativnosti pri formirovanii ~astnogo zna~eni glagolno form v makedonskom literaturnom zke, zb.: Aktualne problem slavnsko filologii, Moskva, 1993,
48; Za edna upotreba na idno vreme pri iskaùvawe na minati dejstva vo makedonskiot vo sporedba so ruskiot (idno istorisko), zb.: Nau~na diskusija..., 22, 1996, 99104; Funkcionirovanie form buduego
vremeni v zna~enii nastoego neaktualnogo v makedonskom, russkom i serbohorvatskom zke, zb.: Sopostavitelne i
sravnitelne issledovani russkogo i
drugih zkov. Doklad IV me`dunarodn simpozium MAPRL, Beograd, 1997,
164, 170; Formite }e+da+verbum finitum vo
makedonskiot literaturen jazik, Makedonski jazik#, 1994-1996, Skopje, 1998,
235-242; Koncipirawe na odrazuvaweto na
leksikata vo makedonsko-ruskiot re~nik,
(koavtor so R. Usikova i R. Tasevska), zb.:
Makedonsko-ruski jazi~ni, literaturni i
kulturni vrski, Skopje, 1998, 53-60; Problemi na paronimijata i priod kon nejzinoto leksikografsko re{avawe, zb.: Makedonsko-ruski jazi~ni, literaturni i kulturni vrski, Skopje, 1998, 247-250; Morfema
po- kak nositel zna~eni komparativnosti v makedonskom zke, zb: Makedonski
zk, literatura i kultura v slavnskom
i balkanskom kontekste, Moskva, 1999, 96102; Transkripcija na ruskite imiwa vo
makedonskiot jazik, Literaturen zbor,
1-2, Skopje, 2001, 49-52; Za edna upotreba
na idnoto vreme vo makedonskiot jazik:
idno referativno, zb.: Rusko-makedonski
jazi~ni, literaturni i kulturni vrski,
Skopje, 2006, 17-21.
LIT.; Ivan Dorovski, Emilija Crvenkovska, Leksikon na stranski makedonisti
XX i XXI vek, Skopje, 2008, 18-19.
Bl. R.
Stefan
Verkovi}
VERKOVI], Stefan I. (s. Ugqara, Bosna 5. III 1821 Sofija,

30. XII 1893) bosanski frater,
arheolog, sobira~ i publikuva~
na makedonski folklor, srpski i
ruski politi~ki aktivist i organizator na antielinizmot, no i
propagator na bugarizmot vo Makedonija. Studira vo Zagreb, kade
{to pod vlijanie na Qudevit Gaj,
gi prifa}a ideite na ilirizmot,
jugoslovenstvoto i panslavizmot.
Zaminuva za Srbija i raboti vo
korist na srpskata propaganda
ja posetuva Dalmacija, Crna Gora

i Albanija (1843), a potoa i Solun (1844). Vo Makedonija prestojuva kako politi~ki agent na
srpskata vlada (18501877). Se zanimava so sobirawe starini (rakopisi, numizmati~ki materijal
i umetni~ki predmeti) i folkloren materijal, i ja izvestuva srpskata vlada za situacijata vo Makedonija. Kontaktira so site pozna~ajni prerodbenski dejci. Se
javuva kako zna~ajna figura vo
celokupniot duhovno-prosveten i
nacionalno-politi~ki ìvot vo
Makedonija, dejstvuvaj}i kako antipatrijar{iski deec i propagator na slovenstvoto, no i na srpsko-ruskata orientacija. Aktivno u~estvuva vo site potfati vo
revolucionerno-osloboditelnoto dvièwe vo Makedonija od toj
period. Podocna izvesno vreme
ìvee vo Rusija (do maj 1890), a potoa dobiva bugarska penzija i ostanuva vo Sofija do svojata smrt.
Uspeva da objavi samo eden zbornik so makedonski narodni pesni
(Narodne pesme Makedonski Bugara#, 1860). Neobjaveniot folkloren materijal i bogatiot li~en arhiv e otkupen od Ministerstvoto za prosveta na Bugarija, a del se ~uva vo bibliotekata
na Ruskata akademija na naukite
vo S.-Peterburg. Posthumno se
objaveni nekolku zbornika.
BIBL. i LIT.: Narodne pesme Makedonski
Bugara. Skupio Stefan I. Verkovi},
kwiga prva, @enske pesme, Beograd, 1860;
P. A. Lavrov, Sbornik Verkovi~a. I.
Narodne pesni Makedonskih Bolgar,
Sbornik Otdelen Russkago zka i
slovesnosti Rossisko Akademii Nauk,
XCV, 5 i posledn, Petrograd, 1920;
Lidov pov9dky jihomakedonsk, z rukopis St.
Verkovi~ov7ch vydali Petr. A. Lavrov a Jir`9 Pol9vka, v Praze, 1932; Zbornik Makedonski
narodni pesni. Sobrani od Stefan I.
Verkovi}. Redakcija i predgovor Kiril
Penu{liski, Skopje, 1961; Mihail Arnaudov, Verkovi~ i Veda Slovena, SbNUN,
LII, Sofi, 1968; Dokumenti za blgarskoto vzra`dane ot arhiva na Stefan
I. Verkovi~ 1860 1893, Sofi, 1969; Stefan I. Verkovi}, Ju`nomakedonski narodni prikazni. Priredil Tome Sazdov,
III, Skopje, 1977; Stefan I. Verkovi},
Makedonski narodni pesni. Podgotvil i
redaktiral Kiril Penu{liski, I-V,
Skopje, 1985; Ljubi{a Doklesti}, @ivotni put
Stjepana Verkovi}a (18211894), Radovi#, vol.
14 (1), Zagreb, 1981, 229-358.
B.R.-J.
VERKOVI]EV APOSTOL
rakopis od krajot na XIV v., koj,
spored svoite paleografski i jazi~ni osobenosti, se vbrojuva vo
makedonskite rakopisi. Sodrì
99 pergamentni listovi, pi{uvan
na mali listovi so dimenzii
21h14 cm. Se ~uva vo Rakopisniot
oddel na Ruskata nacionalna biblioteka vo Sankt Peterburg so
sign.: Q n I 46. Rakopisot $ go prodal Stefan Verkovi}, pa po nego
i go dobil imeto. Napi{an e od
edna raka, so deset zapisi, koi,
VERSAJSKI
iako kratki po svojata forma i

sodrìna, pretstavuvaat vaèn
jazi~en materijal, bidej}i se sostaveni od prepi{uva~ot na rakopisot i vo niv doa|aat do izraz dijalektnite osobenosti na pi{uva~ot. Upotrebata na a namesto 5,
cel red zamenski formi, svrznikot
ta, svedo~at deka zapisite se od makedonskata jazi~na redakcija. Ima
me{awe na nosovkite, naporedno
so beleèweto na ou za 5 i e za 3,
zamena na erovite so vokalskite
grafii o/e, nivno gubewe vo slaba
pozicija i pojava na sekundarni
erovi. Prisustvoto na epentetskoto l, raskolebanata upotreba na x
i negova zamena so i i obratno, ukaùvaat na govor {to rano bil podloèn na vlijanieto od srpskiot
govor, odnosno stanuva zbor za rakopis pi{uvan na terenot na Severna Makedonija. Procesot na me{awe na padeìte i tendencijata
za sozdavawe eden op{t pade`, zapo~nat u{te od XII v., prodolùva.
Leksi~kite osobenosti na rakopisov (vo sporedba so Karp., Ohr.,
Vran., Strum.) ukaùvaat deka e registriran mo{ne zna~aen i redok
materijal. Pokraj prisustvoto na
neologizmi, nadvladuvaat arhai~ni formi.
S. Nov.
VERNER, Ruà Stjepanova (Ruà
Werner) (s. Canovo, Slavonski
Brod, Hrvatska 16. II 1900 \akovo,
Hrvatska 22. II 1981) histolog, embriolog, redoven prof. na Med. f.
Diplomirala na Med. f. vo Zagreb.
Vo Skopje doa|a, po pokana, kako
docent od zagrepskiot Med. f.
(1947). Osnova~ e i dolgogodi{en
direktor na Institutot za histologija i embriologija pri Med. f.
vo Skopje i {ef na Katedrata.
IZV.: Makedonski medicinski pregled#,
12, Skopje, 1980.
D. S.-B.
VEROISPOVEDI VO MAKEDONIJA verski zaednici i religiozni grupi vo Makedonija.

Vo minatoto na Makedonija egzistirale re~isi site balkanski
veroispovedi, od raznite mnoguboèstva, do hristijanskata i
muslimanskata religija. Za~uvani se golem broj arheolo{ki ostatoci niz celata teritorija na
geografska Makedonija od site
istoriski periodi. Svoja posebna religija imale i anti~kite
Makedonci i Pajoncite. Me|u arheolo{kite naodi ima brojni
tragi i od helenskata i rimskata
religija. Hristijanstvoto vo Makedonija pak prv go propovedal
apostolot Pavle i vo izminatiot
milenium toa stanalo dominantnata religija. Sega vo Republika Makedonija se registrirani
vkupno 25 verski zaednici i religiozni grupi obedineti vo Sojuzot na verski zaednici vo Make-
donija so sedi{te vo Skopje. Najmnogu vernici ima Makedonskata

pravoslavna crkva (nad 1.500.000
so 1.502 crkvi i paraklisi i 191
manastir), na vtoro mesto e Islamskata verska zaednica, a osobeno zna~ajna uloga imaaat i Katoli~kata verska zaednica i
Evangelisti~ko-metodisti~kata
crkva. Aktivni se i Baptisti~kata crkva Radosna vest#, Bekta{kata zaednica, Evangelisti~kokongre{anskata crkva, Evrejskata verska zaednica i dr. Site verski zaednici imaat zna~ajna uloga vo soìvotot me|u gra|anite,
po~ituvaj}i go Ustavot, zakonite
i kanonite.
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na makedonskata pravoslavna crkva, Makedonska kniga#, Skopje, 1989; Jovan Bel~ovski,
Istoriskite osnovi na avtokefalnosta
na makedonskata pravoslavna crkva, NIO
Studentski zbor#, Skopje, 1986; The Republic of Macedonia, GIT Goce Del~ev#, Skopje,
1993, 163-169; Dragi Kostadinovski, Vardarskiot del od Makedonija pod jurisdikcija na Srpskata pravoslavna crkva (19191941), Menora#, Skopje, 1995.
S. Ml.
VEROUÊNIE/VERONAUKA
nastaven predmet vo srpskite i vo
bugarskite u~ili{ta vo Makedonija do 1944 g. So Privremeniot
plan za obuka vo osnovnite u~ili{ta#, donesen od Poverenstvoto za prosveta pri Prezidiumot
na ASNOM (30. IX 1944), e predvideno fakultativno izu~uvawe na
verou~enieto od I do IV oddelenie
na osnovnoto u~ili{te, no so nov
dokument od 1945 g., namesto verou~enie e voveden fakultativno
predmetot verska nastava vo prvite ~etiri oddelenija na osnovnoto
u~ili{te. So prviot Ustav na
NRM (31. XII 1946) se odvojuva u~ili{teto od crkvata i se ukinuva
verskata nastava vo u~ili{tata,
no se dopu{ta, po èlba na roditelite, da moè da se organizira
vo crkovni prostorii.
LIT.: R. Kantarxiev, Istorija na obrazovanieto i prosvetata vo Makedonija,
Skopje, 2002.
K. Kamb.
VERSAJSKA MIROVNA KONFERENCIJA (Versaj, 18. I 28.

VI 1919) mirovna konferencija
po Prvata svetska vojna. Na makedonskiot narod ne mu bilo priznato pravoto na samoopredeluvawe i na dràvnost. Pra{aweto za
Makedonija vo Dràvata na Srbite, Hrvatite i Slovencite bilo
razgleduvano vo Komitetot za novite dràvi i za za{titata na
malcinstva pri utvrduvaweto na
mirovniot dogovor so Kralstoto
na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Rasprava se vodela po predlogot na italijanskata delegacija za
davawe avtonomija na Makedonija
(Aneks A). Protiv bile Velika
Britanija i Francija koi ne go
prifatile i modificiraniot
Versajskata mirovna konferencija (1919)
predlog za lokalna avtonomija vo

odnos na jazikot, na obrazovanieto i na religijata, a nitu predlogot za samouprava. Toa pra{awe
bilo zatvoreno so potpi{uvaweto na Senèrmenskiot mirovniot
dogovor (10. IX 1919). Istiot den
Komitetot za novite dràvi go
izvestil Visokiot sovet deka go
prifatil baraweto na Grcija vo
dogovorot za mir so Bugarija da se
vnese klauzula i za recipro~na
razmena na malcinstvata me|u Grcija i Bugarija. Visokiot sovet
na Dru{tvoto na narodite (19.
XI), po dobivaweto na soglasnosta
od Bugarija, go odobril Nacrt-dogovorot me|u Grcija i Bugarija za
recipro~no emigrirawe na malcinstvata, pod bugarsko malcinstvo bil smetan makedonskiot narod, po {to pra{aweto na Pirinskiot del od Makedonija stanalo
bespredmetno. Vo Nej (27. XI 1919)
bile potpi{ani Mirovniot dogovor so Bugarija, a potoa i Konvencijata za razmena na malcinstvata (28. XI). Podelbata na Makedonija bila sankcionirana, so pravo
na Grcija da sprovede etni~ko
~istewe na anektiraniot Egejski
del od Makedonija.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogovori (1913-1940), Skopje, 2006; Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za
samostojnost i za nacionalna dràva,
Skopje, 1981.
M. Min.
VERSAJSKI MIROVNI DOGOVORI (1919) dogovori {to

proizleguvaat od Versajskiot miroven dogovor {to se odnesuvaat
i na Makedonija. Na Mirovnata
konferencija na makedonskiot
narod ne mu bilo priznato pravoto za samoopredeluvawe i za sozdavawe samostojna dràva. So mirovnite dogovori bila sankcionirana podelbata na Makedonija.
Vo Sen-@ermen (10. IX 1919) bil
267
VERSKI
potpi{an Dogovorot me|u Sojuzni~kite i zdruènite sili na Antantata i novosozdadenata Dràva na Srbite, Hrvatite i Slovencite so koj go dobila taa dràva
pokraj reokupiraniot Vardarski
del od Makedonija, anektiran od
Srbija po Balkanskite vojni, i
Strumi~kiot kraj. Vo Nej (27. XI
1919) bil potpi{an miroven dogovor me|u Sojuzni~kite i zdruènite sili so Bugarija. So Dogovorot bila sankcionirana podelbata na Makedonija me|u Bugarija, Grcija i Dràvata na Srbite, Hrvatite i Slovencite, na Bugarija bil ostaven Pirinskiot
del od Makedonija. So podocne`nata demarkacija na granicata
me|u Dràvata SHS i Albanija
bila zavr{ena ~etvornata podelba: Grcija dobila 35.169 km2,
Kralstvoto SHS 25.774 km2, Bugarija 6.798 km2, a pomal del dobila Albanija.
pravoslavni narodi bile pokaneti da pominat vo unija so Rimskata crkva, so zadrùvawe na pravoslavniot obred i domorodnoto
sve{tenstvo, kako i neme{awe na
katoli~kiot kler. Dvièweto
zelo posilen zamav vo eparhiite
vo ju`niot del na Makedonija
{to bile izloèni na pritisokot na gr~kata propaganda, osobeno vo Kuku{ko-poljaninskata
eparhija. Pred krajot na 1873 i vo
po~etokot na 1874 g. {est makedonski crkovni op{tini (Solunskata, Vodenskata, Kuku{kata,
Dojranskata, Strumi~kata i Male{evskata) se opredelile za
prifa}awe na unijata. Vo tek e
procesot za priznavawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, pa povtorno se javuva prevalencijata na politi~kite interesi na po{irokiot
prostor na Balkanot pred kanonskite.
LIT.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dràva, Skopje, 1981; Istorija na
makedonskiot narod, Skopje, 2000.
M. Min.
LIT.: Blaè Koneski, Kon makedonskata

prerodba, Skopje, 1959; Slavko Dimevski,
Istorija na makedonskata pravoslavna
crkva, Skopje, 1989; Slavko Dimevski, Kuku{ka unija od 1859 godina, Glasnik na
INI, Skopje, 1960; Bleè Ristovski,
Unijatstvoto vo Makedonija (IIV),
Razgledi#, II (treta serija), 9, Skopje,
1960, 908936; II, 10, 10051029; III (treta
serija), 1, 1960, 7290 i III, 2, 158189; istiot, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija,
I, Skopje, 1989; Mihailo Minoski, Unijatstvoto i protestantsvoto vo vardarskiot region so poseben osvrt na dojransko-gevgeliskiot kraj do Balkanskite vojni, Gevgelija, 1987; Cane Mojanovski, Avtokefalnosta na makedonskata
pravoslavna crkva (dokumenti), Skopje,
2004.
M. Ta{.
VERSKI DVI@EWA vo Makedonija dvièwa {to sekoga{,

pokraj konfesionalnite, imale i
politi~ki, socijalni, kulturni i
nacionalni programi. Bogomilstvoto se javilo vo prvata polovina na X v. i go dobilo imeto po
Bogomil, sve{tenik koj prifatil idei od manihejskata vera.
Zapo~nalo kako religiozno protiv crkvata, a prerasnalo vo socijalno dvièwe na narodnite
masi za protivstavuvawe i na vladeja~kata klasa vo dràvata. Prerodbenskoto dvièwe zapo~nalo
po ukinuvaweto na Ohridskata
arhiepiskopija (1767), pominuvaj}i niz nekolku fazi, vo koi e
o~igledno pomestuvaweto od crkovni kon svetovni celi. Vo po~etokot dvièweto go postavuva
baraweto za makedonsko sve{tenstvo, liturgija i obrazovanie na
govorniot jazik. Za taa cel bile
organizirani }elijni i narodni
u~ili{ta, osnovani od crkovnou~ili{nite op{tini so nastava (crkovna i svetovna) na lokalnite dijalekti. Vo èstokiot sudir na makedonskite crkovnou~ili{ni op{tini so Carigradskata patrijar{ija, podocna i so
Bugarskata egzarhija, kanonskite
pra{awa im go otstapuvaat mestoto na nacionalnite. Prerodbenskoto dvièwe odigralo golema uloga vo budeweto i oformuvaweto na makedonskiot nacionalen identitet. Unijatskoto dvièwe vo Makedonija se javilo vo
sredinata na XIX v. pottiknato so
Enciklikata do isto~nite narodi na papata Pij IX, vo koja site
268
VERSKI ZAEDNICI vo Republika Makedonija religiozni organizacii na verski zaednici i religiozni grupi. Spored
Zakonot za verskite zaednici i
religioznite grupi verskite zaednici pretstavuvaat dobrovolno organizirani, neprofitni zaednici na vernici od ista veroispoved, a religioznite grupi se
dobrovolni, neprofitni zdruùvawa na vernici so isto versko
ubeduvawe koi ne pripa|aat na
registrirana verska zaednica.
Verskite zaednici se organizacii na vernici koi im pripa|aat
na religiite so dolga tradicija
na teritorijata na Makedonija
hristijanskata, islamskata ili
judejskata. Za sekoja veroispoved
moè da postoi edna verska zaednica. Vo hristijanskite zaednici
vleguvaat: Makedonskata pravoslavna crkva, Katoli~kata crkva,
Evangelsko-metodisti~kata crkva, Hristijanskata adventisti~ka crkva, Hristijanskata baptisti~ka crkva Radosna vest, Evangelsko-kongre{anskata crkva,
Evangelskata crkva vo Republika
Makedonija, Bo`jata crkva, No-
voapostolskata crkva vo Makedonija, Nezavisnata Hristova crkva, Hristijanskata crkva Blaga

vest. Islamski zaednici se: Islamskata verska zaednica na Republika Makedonija i Bekta{iskata verska zaednica (prvata ceni deka dervi{kiot bekta{iski
red e nejzin sostaven del). Judejskata religija e pretstavena so
Evrejskata verska zaednica. Verskite organizacii se izdeleni od
dràvata i se ednakvi pred zakonot.
LIT.: Ustav na Republika Makedonija,
Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, Skopje, 2002; Zakon za verski zaednici i religiozni grupi, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, Skopje,
1997.
M. Ta{.
VERSKI [KOLI VO MAKEDONIJA sredni u~ili{ta za

podgotovka i obrazovanie na kadar
za potrebite na crkovnite slu`bi
i religioznite obredi na raznite
veroispovedi, nadvor od dràvniot obrazoven sistem. Spored Ustavot, site veroispovedi imaat pravo na {koluvawe kadar za svoite
religiozni potrebi. Svoi verski
u~ili{ta imaat organizirano
pravoslavnata i muslimanskata
zaednica (Skopje, po edno u~ili{te). Prvoto pravoslavno u~ili{te vo Makedonija e otvoreno vo
1869 g. vo [tip od poznatiot pedagog Josif Kova~ev, a bilo nare~eno Pedago{ko-bogoslovsko u~ili{te. Obidi za otvorawe vakvi
u~ili{ta vo XIX v. imalo i vo drugi gradovi (Prilep, Bitola, Skopje). Me|u dvete svetski vojni bogoslovsko u~ili{te so ~etirigodi{en nastaven kurs bilo otvoreno vo Bitola (1921) od strana na
Srpskata pravoslavna crkva za
podgotvuvawe kvalifikuvani sve{tenici. Vo ramkite na muslimanskata veroispoved u~ili{teto
od vakov vid e poznato pod imeto
medresa. Najstaro vakvo u~ili{te
se smeta Isak-begovata medresa,
osnovana vo Skopje vo 1440 g. Vo
1924 g. vo Skopje e osnovano vakvo
u~ili{te pod imeto Velika medresa. Iako bilo predvideno nastavata da se izveduva na turski jazik,
taa se izveduvala na srpski jazik.
Skopje, 2002.
K. Kamb.
VERSKO POVERENSTVO pri

Glavniot {tab na NOV i POM
(1943) formirano na 11. X 1943
g. vo s. Crvena Voda (Ohridsko).
Na 15. X 1943 g., so naredba komandantot Mihajlo Apostolski,
sve{tenikot od Debar Veqo Man~evski bil nazna~en za prv verski referent. Site negovi naredbi i re{enija bile zadolìtelni
za sve{tenicite i crkovnite op{tini na oslobodenata teritori-
VESKOVI]-VANGELI
ja. So formiraweto na verskoto

poverenstvo, makedonskoto sve{tenstvo ne samo de facto, tuku i de
iure ja otfrlilo tu|ata crkovna
vlast i se sozdavala makedonska
crkovna organizacija. Verskiot
referent gi izvestil site sve{tenici vo Makedonija deka prestanuvaat zakonite na biv{ite
okupatorski vlasti, se prekinuvat vrskite so verskite ustanovi
nadvor od Makedonija, a mati~nite i drugite knigi da se vodat na
makedonski jazik.
1989; Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987.
Rat. Gr.
Kosta
Veselinov
VESELINOV, Kosta (s. Bob{evo, Pirinsko, 1908 Ksanti, Trakisko, 19. IX 1942) makedonski
kulturno-nacionalen deec, istori~ar i publicist. U~i vo Gorna
Xumaja, no poradi u~estvo vo marksisti~koto dvièwe, vo VI klas
e isklu~en od gimnazijata i obrazovanieto go prodolùva vo Pazarxik. Vo slednata godina se
vra}a vo Gorna Xumaja i razviva
po{iroka nacionalno-politi~ka
dejnost. Po zavr{uvaweto na gimnazijata (1929) izvesno vreme raboti vo Melnik, a potoa se zapi{uva prvin na Filozofskiot, a
potoa na Pravniot fakultet vo
Sofija (1930). Stanuva ~len na
VMRO(Ob) i na KPB, eden od osnova~ite na BONSS, no i vo rakovodstvoto na Makedonskata narodna studentska grupa Goce Del~ev# {to po~nuva da go izdava
svojot organ Makedonski studentski list# (1931), a po zabranata prodolùva Makedonska
studentska tribuna# (1932). Poradi nacionalno-politi~kata aktivnost i statiite vo v. Makedonsko zname# e osuden od mihajlovistite na smrt i izvesno vreme ìvee ilegalno. Uapsen i isklu~en od Sofiskiot (1933), toj
se zapi{uva na Belgradskiot univerzitet. Kako pravnik se vra}a
vo Sofija (1935) i se vklu~uva vo
Redakcijata na sp. Makedonski
vesti#. ^len e na Makedonskiot
partiski aktiv na BKP. Po zabranata na vesnikot MV, u~estvuva

vo Publicisti~kiot kruòk
Nacija i kultura# i vo podgotovkata na v. Goce#. Redaktor e na v.
Globus# (1936 1937) i se vklu~uva vo obnoveniot Makedonski
literaturen kruòk vo Sofija.
Ja prou~uva makedonskata istorija i kultura i od 1938 g. po~nuva da objavuva svoi publikacii vo
novata Nacionalna nau~na biblioteka Klbo#: Nacionalnoporobeni narodi i nacionalni
malcinstva (nau~no-sociolo{ka
etida)# (1938), Prerodbata na
Makedonija i Ilindenskoto vostanie# (1939), koja{to e prevedena na makedonski u{te vo 1944 g. i
stanuva prv u~ebnik po istorija
vo otvorenite makedonski u~ili{ta, i Borci za narodna sloboda# (1940) so monografski prilog i za G. Del~ev. Kako advokat,
gi brani uapsenite Makedonci i
~lenovi na MLK. Po okupacijata
na Vardarskiot del na Makedonija, poradi nacionalno-politi~kite dejnosti e uapsen (1. IX 1941)
i ispraten vo koncentracioniot
logor vo Eni-]oj (Trakija). Umira na operacija od apendicit vo
bolnicata vo Ksanti, a pogreban
e vo Sofija. Golem e brojot na
statiite (naj~esto nepotpi{ani
ili objaveni pod psevdonimi) vo
vesnicite: Makedonski studentski list#, Makedonska studentska tribuna#, Makedonsko zname#, Makedonska mlade`#, Makedonsko delo#, Makedonski vesti#, Eho#, Globus#, Zar#,
Dga# i dr. vo koi obrabotuva
pra{awa od makedonskata i balkanskata istorija, za nacionalnata svest, nacionalnoto pra{awe,
malcinstvata i kulturata.
LIT.: Mihail Smatrakalev, Georgi Abadìev, Dimitr [arlandìev, Krum
Aleksov, Kosta Veselinov, Rabotni~esko delo#, VII, 318, Sofi, 28, IX 1945, 4;
Ivan Ivanov, Kosta Veselinov, vo zb.:
Pirinski sokoli (O~erci za zaginali revolcionni borci, destvuvali v Blagoevgradski okrg), Sofi, 1970; D-r Blaè
Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, III, Skopje, 1990, 458490.
Bl. R.
VESELINOVI], Milojko V.
u~itel, knièvnik, srpski publicist i diplomat. Bil u~itel vo
Vrawe (1874), slu`benik na Ministerstvoto na vojnata i
upravnik na Domot na Dru{tvoto
Sveti Sava vo Belgrad
(noemvri 1888 avgust 1889), po
{to zaminal na diplomatska
slu`ba vo Carigrad (avgust
18891892) za podgotovka na makedonski u~ebnici i knigi za srpskata propaganda vo Makedonija.
Avtor i koavtor e na pove}e
makedonski u~ebnici (bukvari
i ~itanki) i na publikacii za
Makedonija i Makedoncite, so
pomo{ na Stojan Novakovi}.
Izvesen period bil srpski
konzul vo Skopje, Solun i
Bitola. Bil blizok prijatel na
Dame Gruev.
BIBL.: Bukvar za narodne {kole, Carigrad, 1888; îtanka za II razred, Carigrad, 1889; Statitika srpskih {kola
u Turskom carstvu, Beograd, 1896.
LIT.: D-r Kliment Xambazovski, Kulturno-op{testvenite vrski na Makedoncite so Srbija vo tekot na XIX vek,
Skopje, 1960, 97, 101, 121, 176, 177, 179, 183,
190, 192, 196, 237, 249, 252-254, 256, 258 i
276; D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot
narod i makedonskata nacija, 1, Skopje,
1983, 516, 517, 523, 529, 533 i 544; istiot,
literaturna i nacionalna istorija,
Skopje 1989, 199, 543, 544, 547 i 548. S. Ml.
Vera
Veskovi}
-Vangeli
VESKOVI]-VANGELI, Vera
(Veles, 1. XII 1933 Skopje, 14. III
2007) istori~ar. Diplomirala
op{ta istorija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (1958). Izvesno vreme rabotela kako profesor,
a potoa do penzioniraweto vo
INI vo Skopje (19601998). Doktorirala na Humboltoviot univerzitet vo Berlin (1974) na tema
Vlijanieto na germanskoto proletersko ènsko dvièwe vo jugoslovenskite zemji od 70-tite godini
na XIX vek do krajot na Prvata
svetska vojna#. Po izborot za nau~en sovetnik (1984), bila pretsedatel na Sojuzot na istoriskite
dru{tva na Makedonija (1987) i
prorektor za me|unarodni odnosi
Metodij# vo Skopje (1994/51996/7).
BIBL.: Samostojnite feudalni vladeteli vo Makedonija, Skopje, 1963; Zbornik na
dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i Revolucijata 19411945, (so koavtor),
Skopje, 1976; @enata niz revolucijata do
socijalizam, Skopje, 1977; @enata vo Revolucijata na Makedonija 19411945, Skopje,
1982; Osmi mart i naprednoto dvièwe na
ènite vo Makedonija (19391945), Skopje,
1985; Evreite vo Makedonija vo Vtorata
svetska vojna. Zbornik na dokumenti (so
koavtor), Skopje, 1986; @enata vo osloboditelnite
borbi
na
Makedonija
(18931945), Skopje, 1990; Francuskata revolucija i Kru{evskiot manifest 1903,
Skopje,1993; Antifa{isti~kiot front
na ènite vo Makedonija (19431945).
Zbornik na dokumenti, Skopje, 1994; Prezidiumot na ASNOM Zapisnici, Skopje,
269
VESLAR
1994; Borbata za nezavisna makedonska republika od Ilinden do ASNOM, Skopje,

1995; @enata vo vitelot na antagonizmot i tradicijata, Veles, 1999; Dosie
Bra{narov, Skopje, 2003.
LIT.: 50 godini Institut za nacionalna
istorija 1948-1998, Skopje, 1998, 135-141.
S. Ml.
VESLIEVSKIOVÂROT, Naum (s. Zlatari, Resensko, 1921 s.

Jankoec, Resensko, 28. 12. 1972)
komunisti~ki deec, legendaren
voen komandant i potpolkovnik
na NOVJ. Bil ~len na SKOJ
(1941) i KPJ (1942) i eden od organizatorite na NOAVM: zamenik-komandant na NOPO Dame
Gruev# (1942), komandant na Prviot NO bataljon Mir~e Acev#
(18. VII 1943), politi~ki komesar
na Tretata makedonska NOUB
(mart 6. VIII 1944), komandant na
Vtorata makedonska NOUB (25.
VIII 25. IX 1944), komandant na
êtirieset i prvata (makedonska) divizija na NOVJ (25. IX 1944
Oraben veslar
VESLAR, ORABEN (Dytiscus marginalis L.) voden tvrdokrilen insekt. Rasprostranet e vo cela Evropa (osven Pirinejskiot Poluostrov), vo Sibir, vo Japonija i
vo Severna Amerika. @ivee vo
bari i jazovi. Moè brzo da pliva i da nurka. Vo nepovolni uslovi, obi~no po zajdisonce i no}e,
bara novo popovolno ìveali{te. Izdr`liv leta~. Naesen se zakopuva vo milta, kade prezimuva.
Doìvuva petgodi{na starost.
Mnogu e grabe`liv, kako i negovata larva. Se hrani so re~isi site vodni ìvotni. Vo Makedonija
se sre}ava vo neiste~ni vodi.
V. T. K. M. Kr.
VESLARI (Dytiscidae) tvrdokrilni insekti. Teloto im e hidrodinami~no spleskano i {iroko, prisposobeno za ìvot vo vodna sredina. Zadnite noze se izdolèni, ra{ireni i so gusti vlaknesti izrastoci, funkcioniraat
kako vesla po {to go dobile imeto. Se hranat so vodni insekti,
polnoglavci, tritoni i sitni ribi. @enkata polaga jajca na vodni
rastenija. Larvite se dolgi i tenki, grablivi, snabdeni so jaki srpesti vilici; se hranat so polnoglavci i so sitni rip~iwa. Vo
svetot ima okolu 4.000 vidovi. Vo
Makedonija se registrirani 48
vidovi. êst vid vo pomalite bari i neiste~nite vodi e orabeniot veslar (Dytiscus marginalis L.).
LIT.: V. B. Gueorguiev, Un nouveau Potamonecten de Jugoslavie (Coleoptera, Dytiscidae),
Frag. Balc. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1959, II,
24(58): 193-196; V. B. Gueorguiev, Catalogus
Faunae Jugoslaviae. Coleoptera (Hydrocanthares et Palpicornia), Acad. Sci. Art. Slov., Ljubljana, 1971, III, 6: 1-46; Vladimir Krpac and Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia
from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History
Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999,
2330.
V. T. K. M. Kr.
270
objavuvani i statii od op{t karakter za mobilizacija na naselenieto vo NOAVM.

1980, 410412; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (18851992), Skopje, 1993, 118119.
S. Ml.
VESNIK# (Skopje, juli 1953

1961) organ na Muzejsko-konzervatorskoto dru{tvo na NRM.
Prv glaven i odgovoren urednik
bil Antonie Nikolovski. Objavuval prilozi za aktuelnite sostojbi vo arheologijata, dejnosta
na muzeite, aktivnostite okolu
konzervacijata na spomenicite
na kulturata i dejnosta na Muzejsko-konzervatorskoto dru{tvo.
Po prekinot vo izleguvaweto
(1961), povtorno bil napraven
obid za negovo natamo{no objavuvawe, no samo za u{te eden broj
(1980) kako godina V, br. 1, pod redakcija na Sarò Saròvski.
K. Bog.
Naum
Veslievski
-Ov~arot
1945) i komandant na Osmata

(makedonska) divizija na KNOJ
(1945). Bil u~esnik na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto ja zavr{il Voenata
akademija Frunze# vo Moskva
(19451947), a po vra}aweto bil
komandant na Tretata udarna divizija. Osomni~en vo vrska so Rezolucijata na Informbiroto, zapadnal vo psihi~ka kriza i tragi~no zavr{il vo Du{evnata bolnica Bardovci#. Opean e vo edna
narodna pesna.
VESNIK# (2000) (Kenton, Ohajo, SAD, mart 2000) mese~en organ na Crkvata Sv. Nikola# vo
Kenton. Prigodno izdanie {to
sodrì brojni podatoci za ìvotot i aktivnostite na Makedonskata pravoslavna crkovna op{tina za gradovite Kenton, Akroni i Malon vo dràvata Ohajo,
kako i tekstovi od religijata, crkovnoto ìveewe i za drugi aktivnosti na Makedoncite od toj
del na SAD.
Sl. N.-K.
IZV.: Bilten na V[ na NOV i POJ, IV,

44-45, Poloàj, septemvri-oktomvri 1944;
AVII, Belgrad, k. 240, reg. br. 12/4 i
116/4; Zbornik NOR, t. VII, kn. 2, 91 i 168.
LIT.: Golooto~ki svedo{tva. Li~nosti
i sudbini. Tekstovi-redakcija Dim~e Naj~eski, kniga vtora, Skopje, 2002, 103108.
S. Ml.
VESNIK (Skopje, 2. V 15. X

1942) nedelen vesnik, ilegalen
organ na MK na KPJ vo Skopje.
Bil pe~aten na ciklostil vo partiskata tehnika, na 810 stranici, format 22 h 21 cm, vo tira` od
500600 primeroci. Odgovoren
urednik bila Veselinka Malinska. Objaveni se vkupno 9 broja,
prva serija br. 17 i vtora serija
br. 12, od koi samo 3 se so~uvani.
Avtori na prilozite se: Cvetan
Dimov, V. Malinska, Pero Nakov,
Liljana âlovska i dr. Negovoto
natamo{no izleguvawe bilo popre~eno so provalata i ubistvoto
na narodniot heroj C. Dimov. Osven informativni prilozi, bile
Qubomir
Vesov
VESOV, Qubomir (Veles, 1892 s.

Ostrilci, Kru{evsko, 1922) poet, revolucioner. Se {koluval vo
Veles, Solun i Sofija. Vo tekot
na u~eni~kite denovi projavuval
interes kon literaturata. Studiral pravni nauki na Sofiskiot
univerzitet. Pottik za literaturata mu daval negoviot blizok
prijatel, Vasil Pundev, koj ja ima
zaslugata {to ja prezentira pred
javnosta poetskata ostavina na Vesov, po smrtta na avtorot. Vo bugarskata periodika objavuval svoi
poetski tvorbi i prepevi od ruski
avtori (Sologub, Belij, Gumilev),
VETOTO
kon ~ie tvore{tvo imal afinitet. Ovie poetski prilozi najavuvale nade`no ime vo bugarskata
literatura. Sepak, posilen bil
idealot kaj mladiot Makedonec da
se posveti na oruènata borba za
osloboduvawe na tatkovinata, pa
preziraj}i s {to zna~i kariera i
idna blagosostojba, go odbira patot na svesnata samo`rtva. Opredelbata da se dade prioritet na
pu{kata namesto na peroto, go vodi kon dostoinstvenata avantura
da ja dobliì slobodata na Makedonija preku replikata na è{koto olovo. Za da ne padne ìv vo
racete na srpskite xandari, toj se
samoubiva. Tragata na poetskata
umetnost {to ni ja ostava Qubomir Vesov ne pretstavuva odreden
vpe~atliv kvantitet, no govori za
ostvaren kvalitet {to ja vrzuva
na{ata memorija i po~it kon imeto na poetot i revolucionerot.
Kniga so negovi pesni e objavena
na makedonski jazik (Pesni#,
1996), redakcija i predgovor na Vasil Tocinovski, prepev na Gane
Todorovski, Georgi Stalev, Petar
T. Bo{kovski, Qup~o Stojmenski
i Evtim Manev.
G. T.
viot sokol# (1941). Angliskata

avtorka patuvala na Balkanot za
podobro da gi razbere tenziite i
konfliktite vo ovoj region. Tripati doa|ala vo Jugoslavija (1936,
1937 i 1938) i site ovie poseti se
preto~eni vo romanot za crnoto
jagne. Knigata naiduva na odli~en priem, nare~ena e vrv na patopisot; preizdavana i preveduvana, knigata gi uriva site barieri i distancii i nao|a {irok
priem. Ovaa kniga pretstavuva
istoriska, arheolo{ka i politi~ka analiza na najatraktivnata
balkanska zemja, so mnogu komentari za folklorot, obi~aite, pejzaìte, so kristalizirani pogledi vrz religijata, narodot, umetnosta, mitovite i qubovta. Vo delovite {to se posveteni na Makedonija avtorkata e odu{evena
od kulturnoto nasledstvo i ritualite. Nezaboravni se stranicite niz koi se de{ifrira tajnopiG. T.
sot za Ov~o Pole.
ot zavod vo Skopje. Od 30. XII 1955

raboti kako Veterinaren institut. Od 1. VII 1960 ima status na
nau~na ustanova, a od 10. XII 1973
e organiziran vo OOZT Veterinaren institut# Skopje. Od 1. I
1979 Institutot raboti pod imeto RO Veterinaren institut
Skopje do 20. XII 1996 koga se preregistrira vo Javna nau~na ustanova Veterinaren institut
Skopje. Od 20. X 2003 se pripojuva
kon F. vet. med.
M. D. J. B.
VETERINARNA KOMORA
zdruènie na veterinarni stru~waci: doktori po veterinarna
medicina, veterinari specijalisti, magistri i doktori po veterinarni nauki. Taa e neprofitna, nepartiska, nevladina,
stale{ka organizacija na veterinarnite stru~waci od Makedonija. Na 11. IX 1995 vo Jokohama (Japonija), na Generalnoto Sobranie na Svetskata Veterinarna
Asocijacija (WVA), e primena za
polnopravna ~lenka i e polnopravna ~lenka na Evropskata federacija na veterinari. M. D. J. B.
Dnevniot vesnik Vest
VEST# nezavisen dneven informativno-politi~ki vesnik. Prviot broj izlegol na 5 juli 2000 g. Izdava~: DNID Ogledalo#. Osnova~i: Fer{ped#, Goran Mihajlovski
i Don~o Mir~ev. Vo 2003 g. mnozinskiot udel na sopstvenosta go otkupil germanskiot izdava~ki koncern VAC. Glaven i odgovoren
urednik Goran Mihajlovski. B. P. \.
Irena
Veterova
Moneta na
Vespazijan
VESPAZIJAN, Tit Flavij (979)

rimski imperator (6979), osnova~ na dinastijata na Flaviite.
Za imperator go proglasila vojskata od isto~nite provincii. Ja
zacvrstil centralnata vlast i
disciplinata vo vojskata. Gi zadu{il vostanijata vo Galija i vo
Germanija, na Pont i vo Judeja. Gi
sredil finansiite; vovel novi
danoci, a nekoi od starite gi udvoil. Podignal monumentalni
gradbi vo Rim (Koloseumot, hramot na mirot, hramot na Jupiter
Kapitolski i dr.).
LIT.: H. Bengston, Die Flavier. Vespasian, Titus, Domitian. Geschichte eines romischen Kaiserhauses, Munchen, 1979.
K. Ax.
VEST, Rebeka (18921983) angliska pisatelka so bogat romansierski opus i burna biografija,
ispolneta so turbulentni qubovni avanturi i aferi. Avtorka na
kniga za Balkanot, za Jugoslavija
i za Makedonija i eden vid dnevnik i patopis Crnoto jagne i si-
Veterinarniot institut, Skopje
VETERINAREN INSTITUT
SKOPJE javna nau~na ustanova
{to vr{i nau~noistraùva~ka,
aplikativna i edukativna dejnost
od oblasta na veterinarnata medicina i biotehnologijata. Veterinarnoto odd. e formirano vo
1925 g. vo Higienski zavod vo
Skopje. Po~nuva so aktivnost vo
1927 g. Veterinarno bakteriolo{kiot institut e formiran vo
1941/42 g. vo sklop na Higienski-
VETEROVA, Irena (Skopje, 19.

XI 1971) balerina. ^len na baletskiot ansambl pri MNT
(1989-1992). Stanuva prvenka na
baletot vo Vizbaden (1993). Baletskata naobrazba ja dobiva pri
MBUC Ilija Nikolovski-Luj
vo Skopje, vo klasata na E. Ku{ovska. Vrz svoeto ponatamo{no
usovr{uvawe raboti so poznati
baletski imiwa: M. Pliseckaja,
P. [aufus i dr. Ulogi: Odeta i
Odilija (P. I. âjkovski, Lebedovo ezero#), @izel (A. Adam,
@izel#), Julija (S. Prokofjev,
Romeo i Julija#), Kitri (L.
Minkus, Don Kihot#).
Em. X.
VETOTO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA (lat. vetare zabranuva, spre~uva) zabrana {to
plebejskite tribuni moèle da ja
stavaat na odlukite na patriciskite magistrati koga smetale deka so niv se povreduvaat interesite na narodot vo Stariot Rim.
Ova pravo podocna go dobivaat
dràvnite poglavari (monarsi i
271
VETROVI
pretsedateli), bilo za da zabranat trajno vleguvawe na nekoj zakon vo sila (apsulutno veto), bilo za da ja odloàt negovata primena za odredeno vreme (suspenzivno veto). Pretsedatelot na
RM ima pravo na suspenzivno veto. Toj ima pravo da ne go potpi{e ukazot za proglasuvawe na nekoj zakon ako toj ne e donesen so
dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici vo
Sobranieto na RM. Suspendiraniot zakon moè da stapi vo sila
samo ako pri povtornoto razgleduvawe Sobranieto na RM go donese so mnozinstvo glasovi od
vkupniot broj pratenici. Vo periodot od 1992 do XI 1998 g. pretsedatelot Kiro Gligorov retko
go koriste{e pravoto na veto bidej}i ne postoe{e kohabitacija
pome|u nego i Vladata. Me|utoa,
po pobedata na koalicijata Za
promeni na parlamentarnite izbori (XI 1998 VI 1999) toj dvapati go koriste{e ova pravo. Pravoto na veto go koriste{e i pretsedatelot Boris Trajkovski po
promenata na parlamentarnoto
mnozinstvo (IX 2002). Vo prvata
polovina na 2003 g. toj dvapati go
upotrebi pravoto na veto, vo vrska so dopolnuvaweto na Zakonot
za Republi~kiot sudski sovet i
vo vrska so Zakonot za radiodifuznite taksi. Pravoto na veto
go iskoristi i pretsedatelot
Branko Crvenkovski vo vrska so
Zakonot za pratenicite od 2005 g.,
so obrazloènie deka ovoj akt im
dava golemi privilegii na pratenicite.
Skopje, 2006.
Sv. [.
VETROVI VO MAKEDONIJA
vetrovite vo Makedonija se posledica na op{tiot raspored na
vozdu{niot pritisok. Duvaat
glavno od severniot kvadrant, no
vo oddelni regioni pravecot zavisi i od orografskite uslovi. Vetrovite na pogolemite nadmorski
viso~ini vo Makedonija, na primerot na m.m. Solunska Glava
(2.540 m), Lazaropole (1.332 m) i
Kru{evo (1.230 m) dominiraat vo
strueweto na vozduhot so pravec
zapad istok, so {to op{toto
struewe na vozdu{nite masi kaj
nas se sovpa|a so driftot na zapadnite vetrovi. Lokalnite vetrovi se so dnevna perioda i duvaat od planinite kon kotlinite i
dolinite i obratno, i od ezerata
kon kopnoto i obratno. Nazivite
zavisat od pravecot na duvawe i
vremeto na duvawe. Vo Makedonija se registrirani i silni vetrovi. Tie se javuvaat na mestata kade {to postoi kanaliziranost na
vozdu{nite struewa i nad pla272
ninskite vrvovi (na primer nad

Solunska Glava, 2.540 m. Vetrovite so golema brzina glavno se
usloveni od mestopolo`bata i
lokalnite uslovi. Tie, na primer, vo [tip, so brzina od
30,140,0 m/sec se pojavile petpati vo period od ~etiri godini.
Niv gi ima i vo Skopje, Bitola,
Ohrid, Lazaropole i na mnogu
drugi mesta.
Klimatologija, Skopje, 2000; Angel Lazarevski, Klimata vo Makedonija reìm na vetrovite vo SR Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 10, Skopje 1972;
Mihailo Zikov, Klima i klimatska regionalizacija vo Republika Makedonija,
Geografski razgledi# br. 30, Skopje,
1995.
M. Z.
Mala vetru{ka, grabliva ptica od familijata

sokoli
VETRU[KI (Falco) mali grablivi ptici od familijata sokoli

(Falconidae), od koi vo Makedonija
se sre}avaat: obi~na vetru{ka
ili kerkenez (Falco tinnunculus),
stepska ili mala vetru{ka (Falco
naumanni) i ve~erna ili crvenonoga vetru{ka (Falco vespertinus).
trends and conservation status. Cambridge, Bird
Life International Conservation Series#, 12,
Sv. P. V. Sid.
Prviot ve~eren vesnik vo Makedonija Ve~er#
VEÊR# prv ve~eren vesnik vo

Makedonija {to proizleze od neophodnosta nastanata po zemjotresot vo Skopje vo 1963 g. Izdava~: NIP Nova Makedonija#, osnovopolo`nici Pan~e Mihajlov,
Jordan Ivanovski, Boris Pop
\or~ev, Mil~o Kocev, Cvetan
Stanoeski, Mirko Mironski. Prv
glaven i odgovoren urednik Pan~e Mihajlov. Prviot broj na Ve~er# izlegol na 11 noemvri 1963 g.
Vesnikot brzo go osvoil ~itatelskiot pazar vo Republikata, sta-
nal najtiraèn i produciral generacii poznati novinari. Po

likvidacijata na NIP Nova Makedonija# AD od 2004 g. Ve~er#
prodolìl da izleguva so novi
sopstvenici Ivo Lauren~i} i
Agencijata Ideja plus#, od fevruari 2006 g. negov izdava~ e Ve~er pres# DOOSkopje a sopstveB. P. \.
nik Bojo Andrevski.
VEÊRNI [KOLI ustanovi
nameneti za obrazovanie na vozrasni, glavno, vraboteni, so razli~ni programski orientacii: za
osnovno obrazovanie, za profesionalno obrazovanie, ve~erni
politi~ki {koli, u~ili{ta za
stranski jazici i sl. Se javuvaat
kako posledica na industriskiot
razvoj i potrebata za zgolemeni
znaewa i ve{tini kaj rabotnicite. Posebno intenziven razvitok
beleàt neposredno po osloboduvaweto na Makedonija, koga re~isi 70% od naselenieto nad desetgodi{na vozrast bilo nepismeno.
Rabotele samostojno ili vo ramkite na rabotni~kite univerziteti. Vo 1954 g. e donesen Zakon
za ve~ernite osnovni u~ili{ta, a
vo narednata godina Zakon za niìte ve~erni gimnazii. Rabotele
po posebni programi, prisposobeni na iskustvoto na vozrasnite.
Preku ovie formi na obrazovanie, so osnovno, stru~no i drug
vid obrazovanie se zdobile zna~itelen broj vozrasni lu|e, ovozmoùvaj}i im vklu~uvawe vo proizvodnite i op{testvenite procesi (v. Obrazovanie na vozrasnite vo Makedonija).
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univerzitet, Skopje, 1994.
K. Kamb.
VE[TA^KI EZERA VO RM. Registrirani se vkupno 110 ve{ta~ki ezera, od koi 21 imaat zafatnina pogolema od 1.000.000 m3 voda, a
drugite akumuliraat koli~estvo
voda pomalo od 1.000.000 m3. Izgradeni se od strana na ~ovekot so opredeleni celi i za opredeleni nameni, kako {to se: vodosnabduvawe
na naselenite mesta i na industrijata, navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini, proizvodstvo na
elektri~na energija, turizam i
rekreacija, ribogojstvo, za{tita
od poplavi i od poroi, za vodopoila, talo`nici i za drugi celi.
Spored akumuliranoto koli~estvo voda tie se delat na golemi i
mali. Grupata golemi ve{ta~ki
ezera ja so~inuvaat: Tikve{ko,
[pilje, Mavrovsko, Kozjak, Kalimanci, Streèvo, Globo~ica, Ratevsko, Lipkovsko, Gla`wa, Mladost, Prilepsko, Turija, Mantovo,
Vodo~a, Paqurci, Kowsko, Grad~e, Matka, Mavrovica i Slatinsko
Ezero. Od niv 11 se nao|aat vo isto~niot, a 10 vo zapadniot del na
VIDEC
Republikata. Najgolemo po koli~ina na akumulirana voda e Kozjak

so 570 milioni m3 voda, a najmalo
Slatinskoto Ezero so samo 1,4 milioni m3 voda. Kaj malite akumulacii najgolem broj se izgradeni
vo dolniot i vo sredniot sliv na r.
Vardar (vo Gevgelisko-valandovskata Kotlina), potoa vo pelagoniskiot del od slivot na Crna Reka (25 ezera), vo slivot na rekata
Crni Drim, a mali akumulacii za
napojuvawe na dobitokot najmnogu
se formirani vo karstnite tereni
na planinite Bistra i Gali~ica.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka
geografija na Republika Makedonija,
PMF, Skopje, 2002.
Dr. V.
VE[TA^KO OSEMENUVAWE
NA @IVOTNI VO RM prvpat
e vovedeno kaj govedata vo 1953 g.,
kako metod za borba protiv jalovosta i podobruvaweto na rasniot
sostav i produktivnosta kaj govedata. Vo 1953 g. se osemeneti prvite 197 kravi. Ve{ta~koto osemenuvawe na ovci kako metod za podobruvawe na ov~arskoto proizvodstvo vo Makedonija e vovedeno vo
1947 g., koga se osemeneti prvite
200 ovci. Ve{ta~koto osemenuvawe na sviwi e vovedeno vo 1968 g.
vo sviwarskata farma Re~ica na
ZIK Kumanovo# Kumanovo.
Ve{ta~koto osemenuvawe na kobili zapo~nuva vo 1978 g. M. D. J. B.
VIA EGNATIJA (VIA EGNATIA) pat {to gi povrzuval Istokot i Zapadot, Rim i Vizantion,
trasiran me|u 146143 g., vo vremeto na prokonzulot Gnaj Egnatij
(Gnaius Egnatius) vrz edna prastara
balkanska komunikacija. Patot ja
prodolùval Via Appia, koja od
Rim vodela do Brindizi, pa preku
more do isto~niot jadranski breg.
Na balkanskiot breg po~nuval kaj
Dra~ (Dyrachion) ili Apolonija
(Appolonia), presekuvaj}i gi albanskite planini, i gi povrzuval
Skampa, Lihnid, Herakleja, Edesa,
Pela, Tesalonika, Amfipol, Filipi, Neapol, Hipsela, Perint i
se upatuval kon Vizantion. Vo republikanskiot period imal voen
karakter i bil namenet za brzo
prenesuvawe na trupite kon Istok. Vo vremeto na imperatorot
Trajan V. E. bil obnoven i pome|u
golemite gradovi bile podignati
pomali stanici (mutationes, mansiones) za odmor ili za promena na kowite. Dolìnata na celiot pat
iznesuvala 535 milji, a od Apolonija do Tesalonika 267 milji (Polib. 34, 12, 2a-8; Strab. VII, 7, 4). Na
sekoja milja se postavuvale kameni stolbovi miljokazi patokazi na koi bila ozna~ena razdale~enosta. Na teritorijata na anti~ka Makedonija se otkrieni 15,
od koi dva miljokaza se od Ohrid i
Ostatoci od Via egnatia vo neposredna blizina na Struga, pat {to gi povrzuval Istokot i Zapadot
Struga. Del od patot pokrien so

kameni plo~i e za~uvan na potegot
Rado`da ]afasan, ju`no od
Struga (v. Kaldrma Rado`da).
tivni televiziski profesionalci. Makedonski videoavtori: Dragan Abjani} v. Abjani}; Alek-
LIT.: Th. L. F. Tafel, De Via Militari Romanorum Egnatia, qua Illyricum Macedonia et Thracia
iungenbantur, Tubingae, 1842; L. Gounaropoulou
M. B. Hatdzopolou, Les milliaires de la voie Egnatienne entre Heraclee des Lyncestes et Thessalonique, Athenes, 1985; V. Bitrakova-Grozdanova, Via Egnatia pome|u Lychnidos i Pons Servilii, novi arheolo{ki dokazi, Istorija#,
XXX, Skopje, 1994, 1929.
V. B.-Gr.
VIDAKOVI], Miloe (Belgrad,

28. I 1898 Belgrad, 1974) fiziolog, redoven prof. na Med. f.
^len na Mati~nata komisija i
eden od prvite 19 nastavnici na
novoformiraniot Med. f. vo
Skopje (1947). Osnova~ e na Institutot za fiziologija, negov
direktor i {ef na Katedrata. Toj
e prv prodekan, a vo eden mandat i
dekan na Med. f. vo Skopje. Br. N.
VIDEOART (ang. video art) avtonomna umetni~ka disciplina
vo sovremenata umetnost. Koristi televiziska tehnika i tehnologija, eksperimentira vo oblasta na elektronskata slika i zvuk
i voveduva specifi~en vizuelen
jazik. Po~etocite se vrzuvaat za
umetni~kite dvièwa na {eesettite i sedumdesettite godini na
XX v., koga umetnici vo svetot
po~nuvaat da koristat: kamera,
rikorder, monitor, videolenta.
Vo Republika Makedonija prvite
videoprezentacii (1984 i 1985) gi
organizira Muzejot na sovremena
umetnost, a 1986 g. Makedonskata
televizija (TV Skopje) ja odrà
me|unarodnata videoprezentacija Skopje Monbelijar 86#. Prvite videoostvaruvawa se realiziraat vo Redakcijata za kultura
i umetnost na MTV. Se sozdava
avtohton tvore~ki ambient vo koj
prvite vakvi ostavaruvawa koavtorski gi realiziraat eminentni
umetni~ki imiwa so oddelni krea-
Videoart, Jovan [umkovski (2003-04)
sandar Stankovski v. Stankovski; Zlatko Trajkovski-Hinki;

@aneta Vangeli; Irena Paskali
K. Tr. - Abj.
i dr.
Blaga
Videc
VIDEC, Blaga (Bitola, 24. IX

1930 Saraevo, 21. X 1982) operska pevica mecosopran. Peewe
u~ela vo Zagreb (Z. [ir) i vo
Qubqana (prof. J. Beteto). Solist na Operata na MNT (1954
1960), a potoa na Saraevskata
opera. Ostvarila pove}e glavni
ulogi od mecosopranskiot fah,
me|u koi: Acu~ena (Trubadur),
Amneris (Aida), Dalila (Sam273
VIDI]
son i Dalila), Karmen, Fenena

(Nabuko), Poseduvala prirodna
muzikalnost i smisla za scensko
oblikuvawe. Nastapuvala na
koncertniot podium i vo domenot na narodnata i zabavnata muzika.
F. M.
VIDI], Dobrivoe (â~ak, 1918
Belgrad, 3. III 1992) pripadnik
na mladinskoto i komunisti~koto dvièwe. Politi~ki rabotnik i diplomat. Bil ~len na
SKOJ od 1938 i na KPJ od 1939 g.,
a potoa sekretar na PK na SKOJ
za Makedonija i ~len na PK na
KP vo Makedonija od 19401941 g.
Bil u~esnik vo NOV na Srbija od
1941 (Vojvodina), a izvr{uval i
politi~ki dol`nosti. Po vojnata bil sekretar na PK na KPJ za
Vojvodina i vr{el razni dol`nosti vo KPJ/SKJ na Srbija, a e
~len i na Pretsedatelstvoto na
CK na SKJ. Vo diplomatijata na
SFRJ bil do 1972 g. Bil ~len na
Pretsedatelstvoto na SFRJ
(19721974).
od Belgrad (1955). Branel za Mladinskata fudbalska reprezentacija na Jugoslavija, so koja osvoil

zlaten medal na turnirot na UEFA, odràn vo Francija (1951).
Dvapati nastapuval za Olimpiskata reprezentacija na Jugoslavija. Na Olimpiskite igri vo
Melburn (1956) osvoil srebren, a
vo Rim (1960) zlaten medal. Za
B# reprezentacija na Jugoslavija branel osum a za A# devetpati.
Osvoil srebren medal i bil proglasen za najdobar golman na natprevarite za Kup na evropskite
nacii vo Pariz (1960). Go branel
golot i na Studentskata reprezentacija na Jugoslavija na me~ot
protiv Francija vo Skopje (1953).
Kako selektor uspeal da gi odvede na svetski prvenstva za prvpat:
fudbalskata reprezentacija na
Maroko vo Meksiko (1970) i reprezentacijata na Zair vo GermaD. S.
nija (1974).
LIT.: Mala enciklopedija Prosveta, I,

Beograd, 1978, 333.
M. Mih.
VIDIN GRAD arheolo{ki

lokalitet nad seloto Vodovrati
(Vele{ko), na okolu 500 m severno od centralniot del na seloto, na platoto Ramni{te.
Odale~en e okolu 9 km od Stobi
i 3 km od r. Vardar. Evidentirani se kulturni ostatoci od neolitot do docna antika. Na povr{inata se zabeleùvaat ostatoci od temeli i yidovi od gradbi,
kamewa izme{ani so malter, delovi od obraboten mermer i grade`na keramika.
LIT.: B. JosifovskaDragojevi, Prilog lokalizovawu grada Argosa u Peoniji, @iva Antika, XV1, Skopje, 1965.
K. Ax.
Blagoja
Vidini}
VIDINI], Blagoja (Skopje, 11.

VI 1934 Strazbur, 29. XII 2006)
fudbaler. Zavr{il gimnazija vo
Skopje (1953). Vo FK Vardar# vo
Skopje bil golman na juniorskata
fudbalska ekipa (od 1948). Nabrgu stanal golman na seniorskiot
tim, za koj odigral vkupno 144
natprevari, od koi 84 prvenstveni. Preminal vo FK Radni~ki#
274
Vidoe
Vidi~evski
VIDIÊVSKI, Vidoe (Ohrid,

8. I 1931) poet, raskaùva~, romansier, dramski pisatel. Zavr{il Filozofski fakultet vo
Skopje. Bil direktor na Domot
na kulturata Grigor Prli~ev#
vo Ohrid. Negova glavna inspiracija e rodniot grad so negovite
specifiki i pitoresknost. Vo
poezijata e spontan i voodu{even
liri~ar.
BIBL.: Sini pitomi utrini, poezija,
Sk., 1959; Golemata {uma, roman, I i II
del, Sk., 1986; Zarobenici na ve~ernite
igri, raskazi, Sk., 1993; Vremeto na crvenite rozi, roman, Sk., 1994; Pesni za potopot, poezija, Sk., 2000; Prikazni za
Damjan, raskazi za deca, Sk., 2000; Kaùvawe na zadocnetiot prorok, poezija,
Sk., 2003.
LIT.: M. Matevski, Pred ve~erniot pejza` na gradot, vo Izbrani dela, 6 tom
(2006).
P. Gil.
VIDMAR, Josip (Qubqana, 14. X

1895 Qubqana, 11. IV 1992) slovene~ki kriti~ar, eseist i dramaturg, prvoborec i politi~ar. Studiral filozofija i literatura na
pove}e evropski univerziteti, a
diplomiral vo Qubqana. Vo vremeto na Prvata svetska vojna bil
vo zarobeni{tvo vo Rusija. Bil
dolgogodi{en dramaturg na Na-
Josip
Vidmar
rodno kazali{te vo Qubqana

(19341942), po {to preminal vo
ilegalnost. Bil eden od osnova~ite na Osvobodilna fronta vo svojot dom (27. IV 1941), ~len na Izvr{niot odbor i potoa pretsedatel
(14. I 1943 27. IV 1953). Bil prisuten delegat na Vtoroto zasedanie
na AVNOJ, pretsedatel na SNOS
(od fevruari 1944), pretsedatel
na Soborot na narodite na Narodnoto
sobranie
na
FNRJ
(19451953),
pretsedatel
na
Prezidiumot na Narodnoto sobranie na Slovenija i ~len na Prezidiumot na Sojuznoto narodno
sobranie (do 1952). Nekolku godini bil redoven profesor po
teorija na dramata (19451950), a
potoa direktor na Institutot za
literatura pri SANU (1950
1964). Bil izbran za po~esen doktor po knièvnost na Qubqanskiot univerzitet (1966),
redoven ~len na Slovene~kata
akademija na naukite i umetnostite, ~len na MANU nadvor od
rabotniot sostav (25. XII 1969) i
na site akademii na naukite i
umetnostite vo Jugoslavija.
Preveduval od angliski, ruski i
francuski. Negovata bibliografija ima 784 bibliografski
edinici.
BIBL.: Kulturni problemi slovenstva, Ljubljana, 1932; Dnevniki, Ljubljana, 1968.
LIT.: M. Krleà, Jedro sve umetnosti je ôvjek,
Knjiga i svet, IV, Zagreb, 1960.
S. Ml.
VIDOVDEN hristijanski pravoslaven praznik posveten na sv.

Vit (28/15 juni). Poznat e i kako
sv. Vid i se po~ituva kako iscelitel na vidot i o~nite bolesti.
Narodnite lekari na ovoj den berele lekoviti trevi i so niv lekuvale. Vo vremeto na SHS/
Kralstvoto
Jugoslavija
(19191941) bil dràven praznik
i na u~enicite im se davale u~ili{nite sveditelstva.
M. Kit.
VIDOEVSKI, \or|i (s. Niku{tak, Kumanovsko, 28. VII 1932)
lekar. Zavr{il Medicinski fakultet vo Skopje (1964). Toj e primarius po interna medicina. Se
zanimaval so vozduhoplovnoto
edrili~arstvo (od 1946). Zavr-
VIZANTISKA
{il u~ili{te za pilotirawe

(1951). Samostojno letal okolu
1000 ~asovi. Toj e osnovopolo`nik na vozduhoplovnata medicina
vo Makedonija, a i educiran za
ovaa problematika vo Voeniot
vozduhoploven medicinski institut vo Zemun (1970). Formiral
Vozduhoplovna lekarska komisija (1988). Toj e osnova~ na Kabinetot za vozduhoplovna medicina vo
Skopje (1993). Objavuval trudovi
od vozduhoplovnata i internata
medicina.
D. S.
BIBL.: Prilog kon bibliografijata na

makedonskiot jazik, IMJ, Skopje 1953; Kumanovskiot govor, IMJ, Skopje 1962; Dijalektite na makedonskiot jazik IIII, MANU, 19981999; Fonolo{kite bazi na govorite na makedonskiot jazik, MANU 2000;
Geografskata terminologija vo dijalektite na makedonskiot jazik, MANU 1999;
(izbor na trudovi vo prevod na polski jazik:) Slavia Meridionalis, 2, Macedonica, Tom
po]wi&cony Bo`ydarowi Vidoeskiemu, Insttut Slawistyki PAN, Warszawa, 1999; Pra{alnik za
sobirawe materijal za makedonskiot dijalekten atlas, IMJ 2000; Dialects of Macedonian, Slavica, Bloomington, Indiana, 2005; (so
Z.Topoliwska:) Od istorijata na slovenskiot vokalizam, MANU, 2006.
LIT.: Makedonski jazik# XLXLI, Skopje,
1995 (posveteno na akademik Boìdar Vidoeski po povod 70-godi{ninata); Boìdar Vidoeski 19201998, MANU, Skopje,
1998; Arealna lingvistika. Teorii i metodi, Materijali od nau~nata konferencija po povod petgodi{ninata od smrtta
na Boìdar Vidoeski, MANU, 2005; Z.Topoliwska, Boìdar Vidoeski i makedonskata nauka za jazikot, Predavawa na 36.
me|unaroden seminar za makedonski jazik,
literatura i kultura, Ohrid, avgust 2003,
Skopje 2004.
Z. T.
Egipet. Za vreme na makedonskata dinastija (8671056) Vizantija

vnatre{no se konsolidirala i
zajaknala. Carot Vasilij II go
likvidiral Samuilovoto Carstvo (1018) i ja vospostavil vizantiskata vlast na Balkanot. Po
negovata smrt, dràvata zapo~nala da slabee. Vo vremeto na dinastijata na Komninite (10811185)
odnovo gi zacvrstila svoite pozicii na Balkanot, do pred krajot
na XII v. koga se osamostoile Bugarija, Ra{ka, a Selxucite prodrele vo Mala Azija. Oslabena ja
osvoile krstonoscite od êtvrtiot krstonosen pohod (1204) i na
nejzino mesto na Balkanot go formirale Latinskoto Carstvo
(12041261). Vo Mala Azija bilo
sozdadeno Nikejskoto Carstvo, ~ij
vladetel Mihail VIII Paleolog ja
obnovil Vizantija (1261). Obnovenata slaba dràva gi gubela teritoriite; na Balkanot od Srbite,
vo Mala Azija od osmanliite. Kon
Boìdar
Vidoeski
VIDOESKI, Boìdar (Boò) (s.

Zve~an, Pore~e/Brodsko, 8.XI 1920
Sremska Kamenica, Srbija, 16.V
1998) lingvist, makedonist, slavist, osnovopolo`nik na makedonskata moderna dijalektologija i
onomastika, dopisen ~len na MANU (1969) i redoven (1974), stranski ~len na HAZU (toga{na JAZU) (1986), na Polskata akademija
na naukite i umetnostite (PAU)
(1994), na SANU (1997) i dr h.c. na
[lonskiot univerzitet (Uniwersytet }l%ski) vo Katovice (Polska).
Za svojata nau~na rabota i za zaslugite okolu organizacijata na naukata vo R Makedonija dobitnik e
na visoki nagradi i priznanija. V.
predloì detalna razgraneta klasifikacija na makedonskite dijalekti, zasnovana vrz genetski i tipolo{ki kriteriumi i ja pretstavi na niza karti, utvrduvaj}i go
precizno tekot na ok. 200 izoglosi klu~ni za taa klasifikacija.
Monografski gi obraboti site
osnovni dijalektni kompleksi
{to ja definiraat makedonskata
jazi~na teritorija, opi{uvaj}i
gi nivnite fonolo{ki i morfolo{ki sistemi. So misla za idniot atlas na dijalekti na makedonskiot jazik sostavi pra{alnik i
podgotvi karta-blankovka, ostavi vo rakopis nekolku stotici
karti. Poznat vo me|unarodnite
slavisti~ki krugovi kako uspe{en direktor na Me|unarodniot
seminar za makedonskiot jazik,
literatura i kultura (1970&
1978), a ima golemi zaslugi za organizacija na makedonskata nauka
za jazikot i nejzinata afirmacija
vo svetski ramki.
Vizantija okolu 1025 g.
VIZANTIJA (Isto~no Rimsko

Carstvo, 330 1453) docnoanti~ka i srednovekovna dràva.
Imeto go dobila po stariot grad
Vizantion na Bosfor, kade vo 330
g. Konstantin I Veliki ja izgradil novata prestolnina Konstantinopol. Go zadràla dràvno
ureduvawe na Rimskoto Carstvo,
kako negov isto~en del, ottamu i
imeto Isto~no Rimsko Carstvo,
nejzinite ìteli se narekuvale
Romei (Rimjani), slu`ben jazik
vo po~etokot bil latinskiot, a
od VII v. gr~kiot. Ja neguvala helenisti~kata kultura i hristijanskata religija. Najgolem podem vo raniot period imala vo
vremeto na Justinijan I (527565),
koj vodel uspe{ni vojni i uspeal,
privremeno, da go obnovi nekoga{noto Rimsko Carstvo. Toga{
bila izvr{ena kodifikacija na
rimskoto pravo i bil izdaden
poznatiot Justinijanov zbornik
na zakoni. Vo vremeto na carot
Iraklij I (610641), Slovenite i
Avarite go osvoile Balkanot, a
Arabjanite Sirija, Palestina i
krajot na XIV v. Vizantija bila

svedena samo na Carigrad so okolinata. Vo 1453 g., koga osmanliite
go osvoile Carigrad, Vizantija
prestanala da postoi.
LIT.: G. Ostrogorski, Istorija na Vizantija, Skopje, 1992; A. A. Vasiliev, History
of the Byzantine Empire, Madison, 1952; Istori Vizantii v treh tomah, Moskva, 1967;
C. Mango, The Oxford History of Byzantium, Oxford, 2002; J. Haldon, Das Byzantinische Reich,
Dusseldorf, 2002.
K. Ax.
VIZANTISKA ESTETIKA
podra~je vo ramkite na istorijata
na estetikata {to gi opfa}a istraùvawata na ubavoto, vozvi{enoto, svetlinata, slikata, simbolot, znakot, zborot, kanonot i na
umetnosta vo razdobjeto na vizantiskata kultura i civilizacija.
Vizantiskata estetika go sledi
razvojot na vizantiskata kultura i
civilizacija vo kontekst na edna
posebna dràva od IV v. (osnovaweto na Vizantija), pa s do XV v. (padot na Konstantinopol i na Vizantija vo 1453 g.), aktivno razvivaj}i ja hristijanskata ideologija
koja{to se potpira vrz mnogu idei
275
VIZANTISKA
Damaskin, Fotij Carigradski, sv.

Simeon Nov Bogoslov, sv. Grigorij Palama, prilep~anecot Grigorij Akindin, Mihail Psel, Georgios Gemistos Pliton i mnogu drugi. Bidej}i mnogu spisi na vizantiskite filozofi ne se prevedeni, nitu se poznati preku stru~na
redakcija na relevantni specijalisti, do denes nivnite sfa}awa
ostanuvaat nedovolno prou~eni.
Vo seta makedonska srednovekovna
kultura dominira vizantisko-slovenskata duhovna i filozofska
inspiracija; b) nastaven predmet
na Institutot za filozofija na
Filozofskiot fakultet vo Skopje, ~ii osnovi gi postavi prof. d-r
Jon~e Josifovski. Vo 1999 g. e voveden kako redoven ednosemestralen predmet, a prv predava~ e
prof. d-r Vera Georgieva.
Del od Konstantinopol na minijatura na Na{u As [ilahi (1537)
na anti~kata kultura i estetika.

Vizantiskata estetika, iako najmnogu se nadovrzuva vrz ideite na
stoi~arite, ranite hristijani,
gnosti~arite i neoplatonovcite,
sepak, vo osnovata gi sledi ideite
na hristijanskoto moralno i duhovno vospituvawe {to stanuvaat
re{itelen faktor na vizantiskoto umetni~ko tvore{tvo. Vo vizantiskata estetika, spored Viktor Bi~kov, moème da razlikuvame pove}e pravci so svoi specifiki i so mnoguvekovni istorii,
me|u koi najzna~ajni se: patristi~kata estetika (so glavni
pretstavnici: Atanasij Aleksandriski, Grigorij Niski, Vasilij
Veliki, Jovan Zlatoust i PsevdoDionisij Areopagit), estetikata
pod vlijanie na antikata (patrijarhot Fotij, Mihail Psel),
umetni~ko-nau~nata estetika
(estetikata na ekfrasisot), interiornata estetika (estetikata na asketizmot i na mona{tvoto), kultnata, odnosno liturgiskata estetika, obi~ajnata estetika, kako i estetikata na folklorot.
lo{kite, gnoseolo{kite, antropolo{kite, eti~kite i esteti~kite idei vo ramkite na specifi~niot vizantiski duhoven ìvot. Osven vlijanieto na u~ewata na oddelni anti~ki filozofi, posebno
se prepoznava vlijanieto na Platon i na Aristotel. Vo vrska so
originalnosta na vizantiskata
filozofija treba da se naglasi deka jasno se ocrtuvaat osnovite na
filozofijata na isihazmot kako
avtenti~na teantropocentri~na
ideja vrz koja se izveduvaat bitnite aspekti na duhovniot ìvot na
Vizantijcite (Romeite). Vlijatelni filozofski idei se onie na
{kolata na slavnite kapadokiski
otci: sv. Vasilij Veliki, sv. Grigorij Bogoslov i sv. Grigorij Niski, pro~ueniot Psevdo-Dionisij
Areopagit, sv. Jovan Lestvi~nik,
sv. Maksim Ispovednik, sv. Jovan
LIT.: V. Georgieva, Vizantiska filozofija, Skopje, 2001.

V. G.-P.
VIKENTIE (Kraxi}) patrijar{iski skopski mitropolit

(19051915). Srbin (od Studenica), poznat kako revnosen sproveduva~ na velikosrpskata propaganda vo Makedonija po Ilindenskoto vostanie, koga so ~etni~kata organizacija prisilno ja nametnuval srpskata crkovna vlast
vo makedonskite sela. Bil ubien
od bugarskata okupatorska vojska.
LIT.: Dragi Kostadinovski, Vardarskiot del od Makedonija pod jurisdikcija na
Srpskata pravoslavna crkva (19191941),
Skopje, 1995.
Rat. Gr.
VILAZORA v. Bilazora.
VIKENTIJ, Lerinski (Galija,
ok. 400 nepoznato, 450) crkoven pisatel od V v. Mona{estvuval i bil episkop vo Lerin. Eden
od ranohristijanskite crkovni
velikodostojnici vo Makedonija,
koi svedo~at za postojnosta na
organiziran crkoven ìvot na
makedonskata zemja.
Rat. Gr.
LIT.: G. Mathew, Byzantine Aesthetics, London, 1963; V.V. Bi~kov, Vizantiska stetika, Moskva, 1977; I.K. Zarov, Vizantiskata estetika i srednovekovniot
ìvopis vo Makedonija od XI i XII vek,
Skopje, 2003.
Iv. X.
VIZANTISKA FILOZOFIJA a) period vo istorijata na evropskata filozofija {to se protega vo vremenskata ramka od 330 g.
od n.e. do padot na Vizantiskata
Imperija vo 1453 g. Op{ta karakteristika na vizantiskata filozofija e zaemnoto prepletuvawe
na bogoslovieto i na filozofijata. Filozofskite idei se konstituiraat preku su{tinskite pra{awa na istoriski i religiski uslovenata vizantiska epoha. Osnovni filozofski problemi se: onto276
Neboj{a
Vili}
Liturgija na sv. Vasilij Veliki,

freska vo crkvata Sv. Sofija (Ohrid, XI v.)
VILI], Neboj{a (Veles, 17. XI

1962) istori~ar na umetnosta i
profesor na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje, od 90tite godini aktiven vo animiraweto i popularizacijata na postmodernisti~kata likovna scena i
VINICA
kritika. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje

(1985). Magistriral (1993) i doktoriral (1997) na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad. Bil direktor na SCCA vo Skopje. Avtor i
prireduva~ na desetina knigi
(States of Changes, 1994; NOA, 1996;
8 predavawa za umetnostite i novite tehnologii, 1998).
M. B.-P.
Benki~avo vilinsko kow~e
125-158; Biljana Karaman, Les Odonates du Lac

de Prespa (Macedoine, Yugoslavie) I parte: La
composition qualitative et Lanalyse zoogeographique de la Faune, Ann. Fac. Sci. Nat., Biol.,
Skopje, 1987, 37-37: 97-110. V. T. K. M. Kr.
Vilinsko kow~e
VILINSKI KOWÎWA (Odonata) insekti so dva para krilja.

Se zabeleùvaat po golemite i
dobro razvieni proyirni krilja
so fina mreèsta nervatura.
Imaat dolgo telo, podvi`na glava i dobro razvieni o~i. Odli~ni
leta~i, najaktivni se na sonce.
Golemi grablivci, lovat vo let i
letaj}i go jadat plenot. Nivnite
larvi ìveat vo vodna sredina i
se hranat so vodni organizmi i so
sitni rip~iwa. Poznati se okolu
4.500 vidovi od ovoj red. Imaat
{irok areal na rasprostranuvawe. Vo Makedonija se registrirani 52 taksona. Najkrupni pretstavnici se kralskoto vretence
(Anax imperator, Leach) i benki~avoto vilinsko kow~e (Libellula
quadrimaculata L.).
VILOS, Emilijan (Bitola, 10. III

1931) redoven profesor na Tehni~kiot fakultet vo Bitola (specijalnost: tehni~ka mehanika, jakost na materijalite). Diplomiral na Grade`niot fakultet vo
Skopje (1957). Istata godina se
vrabotil vo Direkcijata za isu{uvawe na Pelagonija vo Bitola.
Bil na stru~no usovr{uvawe vo
Francija od podra~jeto na hidrotehnikata (1960). Izbran e za profesor na Vi{ata tehni~ka {kola
vo Bitola (1961) i od 1975 do 1977
g. bil nejzin direktor. Profesor e
na Tehni~kiot fakultet vo Bitola od negovoto osnovawe (1978).
Objavil pove}e trudovi od teorijata na elasti~nosta i teorijata na
oscilaciite kaj tvrdite tela. Avtor e na u~ebnici po Tehni~ka mehanika i Jakost na materijalite.
^len e na Dru{tvoto za mehanika
na Makedonija i na Dru{tvoto za
nauka i umetnost vo Bitola. Gl. K.
LIT.: Biljana Karaman, Contribution la Connaisance de la Faune des Odonates du Lac de

Doiran, God. Zb. Biol., Skopje, 1981, 34: 215223; Gunter Peters, Hans Hackethal, Notizen
uber die Libellen (Odonata) in Mazedonien, Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1986, 18(5):
de Prespa (Macdoine, Yugoslavie) I parte: La
composition qualitative et Lanalyse zoogographique de la Faune, Ann. Fac. Sci. Nat., Biol.,
Skopje, 1987, 37-37: 97-110. V. T. K. M. K.
VILINSKO KOWÊ, BENKIÂVO (Libellula quadrimaculata L.)

insekt od redot na vilinskite
kow~iwa. Ima dva para dobro
razvieni krilja, od koi, zadnite
se malku po{iroki. Na sekoe
krilo ima po edna mala crna damka, po {to i go dobil imeto. Silnite krilja go pravat dobar leta~. Se hrani so ~lenkonogi. Se
sre}ava niz cela Evropa. Vo Makedonija moè da se najde okolu
neiste~nite vodi.
LIT.: Biljana Karaman, Contribution la Connaisance de la Faune des Odonates du Lac de
Doiran, God. zb. biol. Skopje, 1981, 34: 215223; Gunter Peters, Hans Hackethal, Notizen
Od vinarskata vizba Tikve{ vo Kavadarci
VINARSKI VIZBI proizvodstvo na alkoholni i bezalkoholni pijalaci vo RM. Pogolem

broj stopanski organizacii vo koi
prodolùva tradicijata za proizvodstvo na vino i na rakija, a vo
ponovo vreme i na drugi bezalkoholni pijalaci. Prirodnite alkoholni pijalaci se dobivaat od plodovi {to sodràt {e}eri ili
skrob i toa samo so fermentirawe
(vino) ili so fermentirawe i destilirawe (rakija i drugi èstoki
pijalaci). Vinoto, kako eden od
prvite proizvodi vo istorijata na

civilizacijata, i vo RM ima dolga
tradicija. Brojot na vinarski
vizbi e golem, kako i asortimanot
na vinata. Vo ponovo vreme se proizveduvaat tipizirani visokokvalitetni vina so poznato geografsko poteklo. Sodrìnata na alkoholot vo vinoto e tipi~no 1012%.
So tranzicijata i privatiziraweto na sektorot vinarstvo, osven
postojnite golemi vizbi, se nastanati i pogolem broj novi vinarski
vizbi so dobar kvalitet na vinoto.
Najgolemi i najpoznati se vizbite
vo Kavadarci i Tikve{ijata, vo
Skopje, Veles, [tip, Gevgelija i
drugi. Izvozot na vinoto, pokraj
tradicionalniot plasman vo zemjite na porane{na Jugoslavija, s#
pove}e se odviva i vo Evropa i nadvor od nea. Rakijata e tehnolo{ki
pridruèn proizvod vo del od vinarskite vizbi, no, isto taka, i proizvod na drugi destilerii. Osnovna
surovina za rakijata e grozjeto ili
komiweto od proizvodstvoto na vino, no se koristat i slivi i drugi
plodovi. So povtorena destilacija
na rakijata se dobiva po~ist i pokoncentriran destilat so alkohol
{to se koristi i za visokokvalitetni èstoki pijalaci. Sodrìnata na alkoholot e od 30 do 50%,
tipi~no 40%. So aromatski dodatoci (smola, semiwa) se dobivaat
posebni kvalitetni pijalaci (mastika, anasonka). Bezalkoholnite se
osveìtelni pijalaci {to sodràt {e}er, prirodni ili ve{ta~ki
sokovi i aromi, jagleroden dioksid
i drugi aditivi. Vo ponovo vreme
se zastapeni golem broj brendovi
od svetot.
Sv. H. J. - S. S.
VINICA grad vo Isto~na Makedonija so 10.863 `. (2002). Leì
na kontaktot pome|u kotlinskata
ramnina na Ko~anskata Kotlina
od sever i severnite padini na
planinata Pla~kovica od jug. Preku V. pominuva regionalniot pat
Ko~aniBerovo. Gradot zafa}a
vkupna povr{ina od 335 ha. V. ima
kontinentalno-submediteranska
klima. Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot iznesuva
12.90S. Niz V. te~at Vini~ka i
Grade~ka Reka, a nivnite korita
se regulirani. Na prostorot na dene{na V. postoela naselba u{te
vo docnoanti~koto vreme. Potvrda za toa e Vini~koto Kale na koe
se otkrieni terakotni ikoni (1985
g.), a tie spa|aat vo rangot na najekskluzivnite dela od oblasta na
ranohristijanskata umetnost vo
Makedonija. Kako pogolema selska
naselba se javuva vo XIX v., koga e
formirana ~ar{ijata i stanala
trgovski i pazaren centar za selata od levata strana na Bregalnica.
Bogatiot sto~en pazar i odrùva277
VINI^KATA
raweto na terorot na vlastite

intervenirale i diplomatskite
pretstavnici na Rusija, AvstroUngarija i Velika Britanija.
Brojot na `rtvite vo Vini~kata
afera iznesuval: ubieni 5, umreni od izma~uvawe 5, izma~uvani
196, siluvani èni i maì 13,
zatvoreni 528 lica.
LIT.: Aleksandar Apostolov, Vini~kata afera, Vinica, 1997; Van~o \or|iev,
Vini~kata afera i Petar Pop Arsov,
Glasnik na INI, 1-2, Skopje, 1995.
M. Min.
Vinica
weto na dva pana|uri godi{no

ovozmoìlo vo naselbata da postojat, pokraj pove}eto trgovski i
zanaet~iski du}ani, i 10 anovi.
Kako rezultat na ekonomskiot podem vo 1858 g. vo V. e izgradena golema i ubava crkva posvetena na
Sv. Arhangel Mihail. Sepak, naselenieto vo V. s do krajot na Vtorata svetska vojna stagniralo. Potoa po~nuva da se nagolemuva, a najgolem porast zabeleàlo vo periodot po 1971 g. koga naselbata e
proglasena za grad. Od 10.863 `. vo
2002 g. Makedonci bile 9.246 `.
ili 85,1%, Turci 256 ili 2,4%, Romi 1.209 ili 11,1%, Vlasi 111 ili
1,0%, Srbi 20 i drugi 21 `. V. e
sedi{te na op{tina koja zafa}a
povr{ina od 43.267 ha, ima 16 naseleni mesta so 19.938 `. Edna od
najstarite fabriki vo gradot e
industrijata za grade`ni materijali Proleter# osnovana vo 1947
g. Potoa vo 1964 g. e izgradena
fabrikata za ~adori Vinka#, vo
1977 fabrikata za konfekcija
Vini~anka#, vo 1972 fabrikata
za du{eci Treska 30 Avgust#, a
vo oblasta na metalnata industrija e fabrikata Minor#. Del
od naselenieto se zanimava so odgleduvawe tutun i oriz, a golem
broj se zaminati na privremena
Vinica & pogled od Vini~koto Kale
278
rabota vo stranstvo. Vo gradot

postoi DSU so gimnaziski, tekstilni i ma{inski paralelki,
rabotni~ki univerzitet, zdravstven dom i pove}e trgovski i zanaet~iski du}ani.
LIT.: \or|i Malkovski, Vinica i Vini~ko, monografija, Vinica, 1998.
Al. St.
VINI^KATA PROVALA NA
MRO (18971898) no}ta na 14
sproti 15. XI 1897 g. vo Vinica
banda aramii dojdeni od Bugarija
za ograbuvawe imotni Turci go
ubile bogatiot Tur~in ]azimaga, negoviot no}en ~uvar ~len na
Organizacijata i drugi dvajca
mesni ìteli. Pri pretresot na
ku}ata na ubieniot ~uvar bilo
otkrieno pogolemo koli~estvo
skrieno oru`je (pu{ki, revolveri, bombi). Po izvr{enite apsewa so èstoki izma~uvawa na uapsenite policijata go otkrila
postoeweto na tajnata organizacija (MRO), po {to sleduvale masovni apsewa na vidnite li~nosti, u~iteli i sve{tenici vo Vinica, Ko~ani, [tip, Kratovo i
vo selata. Vkupniot broj upaseni
nadminal 1000 lica. Na masovnite apsewa i èstokosta na terorot sleduvale individualni i kolektivni protesti i od drugite
gradovi na Makedonija. Za zapi-
VINI^KO KALE (Vinica)

utvrdena naselba od docnata antika i od sredniot vek. Se protega na rid nad gradot na severnite
padini na Pla~kovica. Zafa}a
povr{ina od 2,5 ha i ima dominantna pozicija nad Ko~anskoto
Pole i dolinata na r. Bregalnica. Moèbi e nekoj od anti~kite
gradovi (Armonia ili Kalenidin) {to leèle na patot StobiSerdika (Via a Stopis usque at
Serticam). Otkrien so rekognoscirawa (1956 i 1978), koga se otkrieni kerami~kite ikoni. Od 1985
g. iskopuvawa vr{at K. Balabanov i C. Krstevski. Ostatoci od
praistorijata, antikata i od
sredniot vek. Otkrieni se docnorimski profani gradbi, bedem so
kuli, srednovekovna crkva i nekropola (XII v.) so bogati grobni
prilozi. Poznati se terakotnite
ikonireljefi so sceni od Stariot i od Noviot zavet: Arhangel
Mihail, Jo{ua i Kaleb, Daniel
me|u lavovite, 42. Davidov psalm,
Konstantinoviot pobedni~ki
krst, sv. Kristifor i sv. \or|ija,
Tobija i dr. Kalapeni se so dlabok reljef i so natpisi na latinski jazik. Razli~ni istraùva~i
gi datiraat vo razli~en vremenski period (IVV, VVI ili VIVII
v.), a nekoi pak smetaat deka tie
datiraat od IX v. i gi vrzuvaat so
prestojot na Konstantin Filozof na Bregalnica. Naodite se
~uvaat vo Muzejot na Makedonija.
LIT.: B. Aleksova, Episkopijata na Bregalnica, Prilep, 1989; K. Balabanov C.
Krstevski, Die Tonikonen von Vinica: Fruchristliche Bilder aus Makedonien, Munchen, 1993;
E. Dimitrova, Kerami~kite reljefi od
Vini~ko Kale, Skopje, 1993.
D. Z.
VINI^KI
VINI^KI TERAKOTNI IKONI (VI VII VEK)
Sv. Teodor, drakonoubiec
Arhangel Mihail
42-ri psalm Davidov
Sv. Daniel me|u lavoviite
Lozovata penu{ka
80-ti psalm Davidov
Sv. Hristifor i Sv. \or|i
Car Konstantinov krst
Avtoriziral: Kosta Balabanov
Isus Navin - Jo{ua i Kaleb

gi zapiraat sonceto i mese~inata
Lav, starozavetna scena
279
VINKA#
VINKA# A.D. Vinica osnovano vo 1964 g. kako dràvno

pretprijatie za proizvodstvo na
~adori. Vo 1990 g. se transformira vo akcionersko dru{tvo, a od
1998 g. celosno e vo privatna
sopstvenost. Od proizvodstvo na
~adori, se preminuva na proizvodstvo na kamionski ceradi,
kamp i turisti~ka oprema, pantaloni i proizvodi od netkaen tekstil. Denes glavni proizvodi na
fabrikata se konfekciski i
proizvodi od netkaen tekstil.
Konfekcijata opfa}a: kroja~nica, kompjutersko oddelenie, {iva~nica, zavr{no oddelenie,
peralna i veza~ki ma{ini i vo
nea se proizveduvaat: jakni, zdolnici, rabotni obleki, obleki za
uniformirani lica, eleci i dr.
(30.000 par~iwa/mes). Netkaen
tekstil (2 dela), edniot (25 t/mes)
za: poliestersko vlakno za vata
za konfekcisko proizvodstvo i
za postelnina; filc za ~evlarskata i pekarskata industrija;
filtri za vozduhot; za{titni
maski i dr. Drugiot pogon (14
t/mes): tapetarska vata i filc za
industrijata za mebel. Vraboteni se 460 rabotnici.
Sl. A.
Amblemot na politi~kata partija Vinoìto#
VINO@ITO (Lerin, 8. IX 1995)

makedonska politi~ka partija
vo Egejskiot del na Makedonija,
u~esnik na parlamentarnite izbori vo Grcija (na poslednite
parlamentarni izbori dobila
7.800 privrzanici). Partijata
razviva aktivna nacionalna, politi~ka i kulturna dejnost. Vo
Lerin organizirala otvorawe na
Makedonska ku}a#. So drugite
makedonski organizacii gi publikuva bilingvalnite spisanija:
Moglena#, Zora#, Nova zora# i
sp. Loza#, so prilozi za istoriskoto i kulturnoto minato na makedonskiot narod. Se bori za
priznavawe
na Makedoncite vo Grcija kako makedonsko
etni~ko malcinstvo, za
voveduvawe
na makedonskiot jazik
vo prosvetata, vo bogoslu`bata, vo
elektronskiPlakat za I kongres na politi~kata partija Vinoìto
te mediumi i
280
vo lokalnata administracija (vo

Kostursko, Lerinsko, Vodensko,
Sbotsko). Pretstavnici na Vinoìto dejstvuvaat i vo ramkite
na me|unarodnite organizacii,
kade {to gi prestavuvaat interesite na makedonskoto etni~ko
malcinstvo vo Grcija.
LIT.: S. Kiselinovski, Irena StavoviKavka, Malcinstvata na Balkanot,
Skopje, 2004; S. Kiselinovski, Egejskiot
del na Makedonija, Skopje, 1990. St. Kis.
@ivoin
Vin~i}
VINÎ], @ivoin (Kraguevac,

Srbija, 27. X 1930) arheolog i
konzervator. Arheologija zavr{il na Filozofskiot fakultet
vo Belgrad (1959), kade {to i magistriral (1980) i ja odbranil
doktorskata disertacija (1992).
Raboti kako konzervator vo Republi~kiot zavod za za{tita na
spomenicite na kulturata vo
Skopje (19611995). U~estvuva i
rakovodi mnogu za{titni istraùvawa i konzervatorski zafati
(Stobi, Isar Marvinci, Zgropolci i dr.).
BIBL.: Skopskata tvrdina Kale. Polo`ba i opis, Kulturno nasledstvo, III,
Skopje, 1966, 2446; 1000 godini antika vo
Tikve{ijata, Negotino, 1996.
D. Z.
ne) û~kov i Kiril Petru{ev,

opolnomo{tena da otpatuva na
ostrovot Vis i tamu pred politi~koto i voenoto rakovodstvo
so Tito da go postavi pra{aweto
za obedinuvawe na Makedonija.
Na sostanokot (24. VI 1944), so
u~estvo na Josip BrozTito,
(pretsedatel na Nacionalniot
komitet za osloboduvawe na Jugoslavija), pred potpretsedatelite i ~lenovi na Komitetot i pred
~lenovite na Prezidiumot na
AVNOJ, makedonskata delegacija
go postavila i go obrazloìla
baraweto za integralno re{avawe na makedonskoto pra{awe i za
obedinuvawe na Makedonija. Jugoslovenskoto komunisti~ko rakovodstvo ostanalo neotstapno
na stavot za separatno re{avawe
na makedonskoto pra{awe vo
Vardarskiot del od Makedonija
vo ramkite na Jugoslavija.
LIT.: Slobodan Ne{ovi} i Branko Petranovi},
AVNOJ i revolucija, Beograd, 1983; Mihajlo
Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe, Skopje, 2000.
M. Min.
VISARION DEBARSKI (XVI

v.) jeromonah i knièven deec,
eden od najzna~ajnite pretstavnici na Slep~enskiot knièven
centar pri manastirot Sv. Joan
Krstitel vo selo Slep~e kaj Demir Hisar. Poteknuval od Debarskiot kraj, samiot se potpi{uval
kako Debarski, a se sre}ava potpi{an i so imeto Varlaam. Vo paleoslavistikata dosega se evidentirani okolu 30-na negovi rakopisi, pi{uvani vo period od
1540 do 1565 g.; antologiski zbornici na dela na crkovni pisateli, stihovni prolozi, minei, ~etvoroevangelija, palea i drugi
srednovekovni ànrovski vidovi. Avtor e i na Slep~enskiot
pomenik (1548) i Slep~enskiot
pismovnik (1550).
LIT.: I. Velev, Knièvni dejci od Debarskiot kraj, zb.: Kirilometodievskata
tradicija i kontinuitet, Skopje, 1997,
107108; B. St. Angelov, Visarion Debarski, zb.: Iz starata bxlgarska, ruska i
srxbska literatura, III, Sofi/, 1978, 156
248; \. Pop-Atanasov, I. Velev i M. Jakimovska-To{i}, Tvorci na makedonskata
literatura (IXXVIII vek), Skopje, 2004,
272277.
I. Vel.
Vis sedi{teto na voeno-politi~koto rakovodstvo

na AVNOJ
VIS (1944) sredba i razgovori

na Makedonskata delegacija so
politi~koto i so voenoto rakovodstvo na Avnojska Jugoslavija.
Na zaedni~kiot sostanok na Inicijativniot odbor za svikuvawe
na ASNO na Makedonija i Glavniot {tab na makedonskata vojska (8. V 1944), bila izbrana delegacija vo sostav: Metodija Andonovênto (pretsedatel na Inicijativniot odbor), Emanuel (Ma-
VISOI (s. Beranci) nekropola pod tumuli od èleznoto vreme (I i II). Tri tumuli se otkrieni
vo 1954 g. Istraèn e najgolemiot rodovski tumul so 47 grobovi
cisti od kameni plo~i, rasporedeni radijalno okolu najstariot
centralen grob. Okolu niv ima
prsten od kamewa. Najdeni se bogati grobni prilozi: geometriski
skifos, o~ilesta fibula, spiralna belezica, labris i me~ (vo centralno postaveniot grob na rodona~alnikot) i ra~no rabotena
VISOKOPLANINSKA
Visoi vo s. Beranci - del od grobovite vo tumulot I
Visokata medicinska {kola vo Bitola
gruba keramika, bronzeni igli,

dvojni igli, obetki, visulci makova ~a{ka, vrvovi od kopja, monista od bronza i staklena pasta
i dr. (vo drugite grobovi). Naodite se ~uvaat vo Zavodot i Muzej vo
Bitola.
na profilot Vi{ata medicinska

{kola vo 2003 g. prerasnala vo
Visoka medicinska {kola za edukacija na zdravstven kadar od razni profili, vo vremetraewe od 6
P. B.
semestri.
LIT.: D. Mitrevski, Protoistoriskite

zaednici vo Makedonija, Skopje, 1997, 96.
D. Z.
VISOK RID arheolo{ko nao|ali{te, vo atarot na napu{tenoto s. Bukri, na desniot breg na

Crna Reka. Pretstavuva tumba
visoka 3 m, so pre~nik vo osnovata od 70 m. Vo 1980 g. Muzejot vo
Bitola izvr{il probno iskopuvawe pri {to, vo kulturniot sloj
od 1,50 m bile najdeni ostatoci
od dvoslojna naselba so nekolku
interni razvojni fazi, so razli~na vremenska i kulturna pripadnost. Postariot sloj mu pripa|al
na eneolitskoto vreme, na [uplevec Bakarno Gumno kulturnata grupa, dodeka pomladiot na ranata faza na bronzenoto vreme vo
Pelagonija.
VISOKO OBRAZOVANIE VO
RM sevkupnost na instituciite
za obrazovanie na stru~ni kadri
na vi{ite i visokite {koli, fakultetite i akademiite. Vo Makedonija visokoto obrazovanie
se ostvaruva vo ramkite na 4 univerziteti & Skopje, Bitola i Tetovo (dva), edna voena akademija
(Skopje) i dva teolo{ki fakulteta (pravoslaven i muslimanski
vo Skopje). Organizirano e na
dve nivoa: dodiplomski studii,
koi traat od 3 do 6 godini (612
semestri) i zavr{uvaat so polagawe diplomski ispit; i postdiplomski studii: specijalisti~ki,
vo traewe od edna godina (na Medicinski fakultet od 3 do 5 godini); magisterski (2 godini) i
doktorski studii (3 godini) i zavr{uvaat so odbrana na soodveten trud (disertacija). Studiskite i predmetnite programi gi donesuvaat nastavno-nau~nite soveti na fakultetite, a gi potvrduvaat, odnosno davaat soglasnost
univerzitetot i Ministerstvoto
za obrazovanie i nauka. Organi
na upravuvawe na nivo na fakultet se: dekan, Fakultetska uprava
i Nastavno-nau~en sovet, a na nivo na univerzitet: rektor, Univerzitetska uprava i Senat, so
mandat od ~etiri godini. Vospitno-obrazovnata rabota vo visokoto obrazovanie ja izveduvaat
sorabotnici vo zvaweto: pomlad
asistent i asistent i nastavnici
vo zvaweto: docent, vonreden
profesor i redoven profesor.
Vospitno-obrazovnata rabota e
organizirana po godini i semestri. Najzastapeni vidovi vospitno-obrazovna rabota se: predavawa, seminari, ve`bi, konsultacii, ispiti i diplomski ispit kako zavr{en, koj se polaga pred komisija. Vo visokoto obrazovanie
se stapuva so polagawe priemen
ispit (v. Univerzitet Sv. Kiril
i Metodij# Skopje; Univerzitet
Sv. Kliment Ohridski# Bitola; Univerzitet na Jugoisto~na
Evropa Tetovo; Dràven univerzitet vo Tetovo Tetovo; Voena
akademija General Mihajlo
Apostolski# Skopje; Pravoslaven bogoslovski fakultet Sv.
Kliment Ohridski# Skopje i
Fakultet za islamski nauki
Skopje, vo Kondovo).
K. Kamb.
VISOKOPLANINSKA MIKROFLORA NA RM. Podatoci za

algalnata flora na planinskiot
region postojat samo za dijatomeite, kade {to se zabeleàni okolu 570 taksoni. Vo visokoplanin-
LIT.: Dragica Simoska, Visok Rid, praistoriska pove}eslojna naselba, ZTB,

4, Bitola, 1983/84, 520.
V. S.
VISOKA MEDICINSKA [KOLA (BITOLA). Na 28. III 1988 g.

bila otvorena Vi{a medicinska
{kola vo Bitola poradi potrebata od vi{ zdravstven kadar od
razni profili, a pred s medicinski sestri od op{ta nasoka
(koi se educirale 4 semestri). Vo
tekot na 1991/92 g. se educirale
dve generacii vi{i aku{erki.
Vo 1993/94 se educirale sestri za
primarna zdravstvena za{tita,
vo traewe od 4 semestri, a vo
1996/97 vi{i medicinskolaboratoriski tehni~arianaliti~ari, ~ie traewe na studiite bilo 5
semestri. Zaradi dooformuvawe
Studenti vo aulata na Pravniot fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje
281
VISOKOPLANINSKI
skiot region (osobeno nad 2000

m) dominantno se zastapeni alpski vidovi dijatomei, karakteristi~ni za severnoevropskiot
region i Alpite (Cavinula pseudiscutiformis, Stauroneis spp, Neidium
spp, Hygropetra balfouriana, Diatomella balfouriana). Zna~ajni stani{ta se treseti{tata, osobeno
sfagnumskite treseti{ta so poniska pH vrednost na vodata, kade
{to se sre}ava zna~itelen diverzitet na acidofilnite rodovi
Eunotia i Pinnularia. Na planinata
Nixe i vo dolinata na rekata Trnov~ica e zabeleàna refugijana
zaednica, koja mnogu prilega na
perifitonskite zaednici od Ohridskoto Ezero (prisutni se Gomphoneis transsilvanica, Navicula jakovlevicii, Ellerbeckia arenaria). Generalen e vpe~atokot deka planinite vo Makedonija imaat relativno niska floristi~ka sli~nost (od dijatomolo{ki aspekt)
so relativno mal broj vidovi, zaedni~ki za site istraùvani planini.
Sv. K.
mayeri, Bupleurum mayeri, Centaurea

tomorosii, Crocus cvijicii, Dianthus galicicae, Edryanthus horvatii, Festuca
galicicae, Helichrysum zivojinii, Laserpitium ochridanum i drugi; [ar
Planina (10) Crocus scardicus, Dianthus scardicus, Potentilla doerfleri,
Verbascum scardicolum, Viola schariensis i drugi; Pelister (4) Alchemilla peristerica, Crocus pelistericus,
Dianthus myrtinervius, Sempervivum
octopodes; Nixe-Kajmak~alan (3)
Dianthus kajmaktzalanicus, Peucedanum lavrentiadis, Silene horvatii; Jakupica (5) Colchicum macedonicum, Pedicularis ferdinandii, Sempervivum macedonicum, Thymus karadzicensis, Viola bornmuelleri i drugi.
Vl. M.
Keraca Visul~eva & avtoportret

(maslo na platno, 1988)
Planinski karanfil
VISOKOPLANINSKI ENDEMITI VO FLORATA NA RM.

Endemizmot pretstavuva edna od
najzna~ajnite karakteristiki na
florata na RM, so prisustvo na
117 lokalni endemiti {to se isklu~ivo ograni~eni na nejzinata
teritorija. Se razvivaat na najrazli~ni stani{ta po visokoplaninskite pasi{ta i kamewari, po re~nite klisuri, {umite,
brdskite pasi{ta i sli~no. Visokoplaninskite endemiti se sre}avaat re~isi po site na{i planinski masivi. Vo vremeto na
glacijacijata uslovite za nivni
opstanok bile nepovolni poradi
toa {to vrvovite na visokite
planinski masivi bile pod mraz,
no, sepak, golem broj od starite
reliktni i endemi~ni tercierni
vidovi uspeale da se odràt vo
brojnite zasolni{ta (refugiumi), vo koi{to vladeele popovolni uslovi. Najgolem broj planinski i visokoplaninski endemiti
i subendemiti se prisutni na planinata Gali~ica (15) Astragalus
282
VISULÊVA, Keraca Nikolova

(s. Nestram, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 7. IV 1910
Skopje, 13. I 2004) akademska
slikarka i skulptorka. U{te
trigodi{na vo voeniot bran
(1913) so roditelite e prefrlena
vo Bugarija. Se {koluvala vo
Burgas, a vo 1929 g. se zapi{ala na
Dràvnata hudoèstvena akademija vo Sofija. Vedna{ po diplomiraweto (1935) u~estvuvala na
prvata izlo`ba i ja dobila prvata nagrada i ~lenstvo vo Sojuzot
na umetnicite na Bugarija. Rabotela kako praktikant vo III sofiska gimnazija, a po zavr{uvaweto
i na Pedago{kata akademija (1940)
stanala u~itelka po selata vo
Pirinsko, a vo 1941 g. (po nejzina
èlba) u~iteluvala vo @enskata
gimnazija vo Skopje i u~estvuvala na grupni izloì so makedonskite umetnici. Po egzodusot na
Evreite vo Makedonija (1943), se
vra}a so semejstvoto vo Bugarija
i 55 godini ìvee i raboti vo
Plovdiv. Za u~estvoto na ilo`bata na bugarskata sovremena
umetnost vo Dràvnata umetni~ka galerija (1945) go dobila najvisokoto priznanie Sv. Kiril i
Metodij#. No poradi manifesta-
ciite na nacionalnata orientacija, vo 1958 g. bila isklu~ena kako neblagonade`na# od Sojuzot

na bugarskite umetnici i ve}e nemala pravo ni da u~estvuva na izlo`bi, nitu pak da nabavuva slikarski materijali. Po penzioniraweto (31. VIII 1961) pove}epati
patuvala vo Francija, u~estvuvala na mnogu izlo`bi vo Zapadna
Evropa i dobivala visoki nagradi i priznanija. Vo 1989 g. e vratena vo ~lenstvoto vo Sojuzot na
bugarskite umetnici, no pak bez
pravo da u~estvuva na izlo`bi.
Po organiziraweto na izlo`bata Sovremenata grafika vo Makedonija# vo Plovdiv (1992), se
zapoznala so organizatorite, a
potoa i so pretsedatelot na RM
K. Gligorov i napravila postapki za vra}awe vo svojata tatkovina. Dobila makedonsko dràvjanstvo (27. IX 1994) i na 1. XII 1995 g.
se preselila vo Skopje, zaedno so
celokupnoto za~uvano slikarsko
delo (348 platna), zave{tano na
RM. Na 7. VIII 2002 g. vo Muzeite
na Makedonija e otvorena prvata
samostojna izlo`ba (36 izloèni
sliki), a na 5. VI 2003 g. vo salonot na MANU e organizirana
impozantna izlo`ba od 77 platna
(portreti, pejzaì, aktovi i dr.,
raboteni vo perodot 19331995),
so monografski katalog od d-r
Sowa Abaxieva. Spored nejzina
èlba, na 10. IX 2005 g. e otvorena postojanata Spomen-muzejska
postavka vo Resen Keraca Visul~eva (1910-2004)#. Taka e ispolneto i nejzinoto zave{tanie:
Rodena sum vo Makedonija, od
dedovci i pradedovci Makedonci
i sakam da umram vo Republika
Makedonija#.
LIT.: Sowa Abaxieva, Keraca Visul~eva
Keraca Visulceva, MANU, Skopje, 2005; Blaè Ristovski, Umetnikot i makedonskiot patriot Keraca Visul~eva, Sovremenost#, 52/2, Skopje, 2004, 80&85. Bl. R.
VITAMINKA# A.D. Prilep

uspe{na prehranbena industrija. Osnovana e vo 1956 g. za proizvodstvo na crven piper od industriski piperki, proizvedeni vo
regionot. Proizvodstvoto i
plasmanot se olesneti vo 1974 g.
koga se po~nalo so pakuvawe i na
drugi prehranbeni proizvodi, kako soda bikarbona i crn piper.
Proizvodstvoto se omasovuva i se
osvojuvaat pazarite vo SFRJ i vo
drugi zemji. Istovremeno se otvoraat firmi vo Germanija, Slova~ka, Bugarija i vo Srbija. Vo
1991 g. e ostvaren rekorden prihod, a brojot na vrabotenite dostignuva 440. Po raspadot na SFRJ
i turbulenciite vo regionot,
firmite vo stranstvo zgasnuvaat,
a brojot na vrabotenite se namaluva. Vo 1999 g. asortimanot pov-
VI[ANOV-MOLERA
torno se pro{iruva so proizvodstvo na ~okoladi i ~okoladni

proizvodi. Privatizacijata e zavr{ena od 1995 g. koga se sozdava
akcionersko dru{tvo. Denes ima
dislocirani pogoni i {iroka
proizvodstvena programa. Izvezuva na site kontinenti. Sv. H. J.
VITANOV, Vasil (s. Borievo,
Strumi~ko, 7. XI 1945) grad.
fakultet vo Skopje (1995) po
predmeti od oblasta na fundiraweto, pretsedatel e na Dru{tvoto za geotehnika na Makedonija.
Magistriral vo IZIIS, a doktoriral na tema Interakcija
po~va konstrukcija# (1997). Vo
ponovo vreme raboti na inovirawe na regulativata od oblasta na
geotehnikata. Toj e isklu~itelno
aktiven vo primenuva~kata dejnost, vo koja preku vodewe studii, proekti, ekspertizi i recenzii dava osobeno zna~aen pridones vo realizacijata na kapitalni objekti.
Q. T.
Mariovskoto selo Vitoli{te
ski naselbi, no najmnogu kon

Prilep. Vo V. ostanale da ìveat
glavno stari lica koi se zanimavaat so sto~arstvo i so odgleduvawe p~eli. Vo okolinata na seloto
ima lignit so rezervi od okolu
Al. St.
100 milioni toni.
VIHING, episkop (lat. Uuichinus) (? ok. 899) vikaren episkop
Nitranski. Poteknuval od Bavarija. Rakopoloèn od papata Jovan
VIII (872882) za vikaren episkop
na Moravskiot arhiepiskop sv.
Metodij Solunski. Vo po~etokot
tajno, a potoa javno zastanal protiv sv. Metodij, koristej}i la`ni
papski pisma i obvinenija.
Rat. Gr.
Jordan
Vitanov
VITANOV, Jordan (Veles, 13. I

1953) akter. Diplomiral na otsekot za akterska igra na Fakultetot za dramski umetnosti vo
Skopje (1986). Od 1987 g. e ~len na
Narodniot teatar vo Veles, a od
1999 i direktor na teatarot. Ulogi: Filoktet vo istoimenoto
delo, Don Alonzo (Don @uan#);
Orest (Elektra#); Kreont (Antigona#); Anton Antonovi~
(Revizor#); Prometej (Prikovaniot Prometej#) i dr.
R. St.
VITOLI[TE centralna naselba vo Mariovo. Se nao|a vo
prilepskiot del na Mariovo, vo
zapadnoto podno`je na planinata
Kozjak, od dvete strani na Vitoli{ka Reka na nadmorska visina
od okolu 800 m. So Prilep e povrzana preku sovremen asfalten
pat. Vo minatoto V. bilo golemo
selo naseleno samo so Makedonci. Vo 1961 g. vo nego ìveele
1.291 `. Vo podocne`nite godini
seloto bilo zafateno od silna
migracija, taka {to vo 2002 g. ovde ostanale da ìveat samo u{te
170 `. Preseluvaweto glavno bilo naso~eno kon okolnite grad-
VIC kratka govorna tvorba koja se odlikuva so duhovitost i aktuelnost. Nekoga{ sodrì dvosmisleno zna~ewe, od koe kaùva~ot i slu{atelot go prifa}a ona
{to mu odgovara. Postojat pove}e
grupi, no najpopularni se politi~kite i erotskite vicevi.
M. Kit.
VI[A PEDAGO[KA [KOLA

v. Vi{i {koli vo RM; Pedago{ki fakulteti
VI[A [KOLA ZA FIZI^KA
KULTURA (Skopje, 19651980)
osnovana so zakon za {koluvawe
kadri za fizi~ko vospitanie,
sportska rekreacija i stru~na rabota vo sportskite organizacii.
Mati~nata komisija gi izbrala
za nastavnici: Tomo Atanasovski, \or|i Boev, Katica Dimova,
Dim~e Jakimovski, Slavko Matovski, Dimitrija Popovski, Andon Simovski, Stojan Trnini} i
êdo [arevski, a vo dopolnitelen raboten odnos od Medicinskiot fakultet: d-r Van~o Kova~ev, d-r Josif Josifovski i d-r
Ogwanka Stankovi}, od Filozofskiot fakultet: Risto Bundalevski i Stojan Jordanovski i od
Zavodot za sportska medicina d-r
Nikola Hristov. Diplomirale
vkupno 580 studenti (113 studentki i 467 studenti).
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Otvorawe

na kadrovski {koli vo Makedonija, Godi{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka
kultura#, Skopje, 1988, 11.
D. S.
VI[ANOV-MOLERA, Toma Haxiikonomov (Bansko, 1759 ?, ok.

1815) ikonopisec i zograf, osnovopolo`nik na Banskata ìvopisna {kola. So zografsko obrazovanie se steknal vo Viena (ok.
1770). Po vra}aweto bil nare~en
Molera spored germ. Maler (ìvopisec). Bil pod vlijanie na Debarskata ikonopisna {kola. Rabotel vo Bansko, vo crkvata Pokrov Bogorodi~en pri isposnicata Sv. Luka kaj Rilskiot manastir (1811, 24 sceni), vo Kurilskiot manastir (18121913), Dovlensko, Razlo{ko i ]ustendil. Go
neguval realizmot vo slikaweto
i osobeno bil uspe{en vo ktitorskite portreti (proigumenot Teodosij). Negovite edinstveni ikonostasni ikoni od grobi{nata
crkva vo Bansko izgorele (1953).
Bil u~itel na pove}e mladi ikonopisci i zografi, kako i pove}e
naslednici od negoviot rod sinot Dimitar Molerov (17801870),
vnukot Simeon Molerov (1816
1903) i pravnukot \or|i Molerov
(18441876).
Toma
Vi{anov:
detaq od
ikonata
na sv. Jovan
Krstitel
od crkvata
Sv. Petar i
Pavle vo
s. Dobrini{te,
(XVII v.)
BIBL.: D. G. Molerov, Ikonopis v Bansko, Izvesti na Nar. etnogr. muze vo

Sofi, III, kn. 1, Sofi, 1923; M. Con~eva, Blgarsko vzra`dane. @ivopis i
grafika, Sofi, 1962, 22-25 i 45-46; A.
Vasiliev, Pova i razvo na izkustvoto
v Bansko, Blgarski vzro`denski mastori. @ivopisci, rezbari, stroiteli,
Sofi, 1965, 486-504; istiot, Toma Vi{anov Molera, Sofi, 1969.
S. Ml.
283
VI[I
VI[I RASTENIJA VO FLORATA NA RM (Cormophyta, gr~.

cormus-steblo i phyton-rastenie)
najgolema grupa vo rastitelniot svet, sloèni pove}ekleto~ni
organizmi prisposobeni na suvozemen na~in na ìveewe. Vo tekot na evolucijata, kaj niv se pojavile posebni organi i tkiva
(steblo, koren, listovi, epidermis, stomi, kutikula, sprovodni
tkiva i drugo). Florata na vi{ite rastenija na RM e mnogu bogata
i raznovidna. Pretstavena e so
okolu 210 familii, 920 rodovi i
okolu 3700 vidovi. Najbrojni se
skrienosemenite rastenija (okolu 3200 vidovi) i movovite (okolu 400), dodeka drugite grupi se
zastapeni so pomal broj vidovi
papratite (42), golosemenite (15)
i likopodiumovite rastenija (6).
Najpolimorfni familii me|u
skrienosemenite rastenija se familijata Asteraceae (nad 470 vida),
familijata Fabaceae (okolu 460
vida), Caryophylaceae (345), Brassicaceae (264), Lamiaceae (260), Poaceae (289) i drugi. Golemata raznovidnost na vi{ite rastenija e rezultat na istoriskite promeni
{to se slu~uvale vo ovoj del na
Balkanskiot Poluostrov geolo{ki, geomorfolo{ki, klimatski pedolo{ki, hidrolo{ki i
dr., kako i na rastitelnite migracii od krajot na tercier, glacijalniot i postglacijalniot
period. Recentnata flora na RM
pretstavuva mozaik od najrazli~ni florni elementi (evropski,
borealni, arktoalpski, alpski,
srednoevropski, mediteranski,
submediteranski, isto~nomediteranski, pontski, balkanski,
ju`nobalkanski, meziski, skardopindski i drugi), zaedno so mnogubrojnite reliktni i endemi~ni
vidovi. Reliktite se ostatoci od
starata tercierna flora i pretstavuvaat indikatori za tolkuvaweto na porane{nite klimatski
priliki. Za~uvani se re~isi vo
site delovi, osobeno vo dlabokite re~ni klisuri, kade {to vlijanieto na glacijacijata bilo poslabo (Aesculus hippocastanum, Ramonda nathaliae, Ramonda serbica,
Thymus oehmianus, Viola kosaninii i
drugi), na vla`ni stani{ta, mo~uri{ta (Isoetes phrygia, Osmunda
regalis, Thelipteris palustris) i sli~no. Endemite imaat ograni~eno
rasprostranuvawe i spored nivniot razvoen centar, odnosno
arealot na rasprostranuvawe vo
RM razlikuvame: lokalni endemiti (Salvia jurisicii, Verbascum macedonicum, Viola arsenica i drugi),
ju`nobalkanski endemiti (Astragalus physocalyx, Centaurea graeca,
Erodium absinthoides i drugi), balkanski endemiti (Dioscorea balca284
nica, Pinus peuce, Saxifraga sempervivum) i dr. Centri so najvisok

floristi~ki diverzitet na teritorijata na RM pretstavuvaat
planinskite i visokoplaninskite regioni, klisurite, prirodnite ezera, nizinskite blata i mo~uri{ta, planinskite blata i
treseti{ta, brdskite pasi{ta,
stepolikoto podra~je, solenite
po~vi i drugi.
Vl. M.
ekonomski {koli vo Prilep (vo

1972 prerasnuva vo Visoka ekonomska {kola), vo Tetovo (prestanala vo 1962/63) i vo Kumanovo
(prestanala vo 1962/63). Vo 1961 g.
bila otvorena Vi{a tehni~ka
{kola vo Bitola, Pedago{ka akademija vo Bitola (1964), Vi{a
{kola za fizi~ka kultura vo
Skopje (1965), vo 1970 g. Vi{a ugostitelsko-turisti~ka {kola vo
Pedago{kata akademija vo Skopje
VI[I [KOLI VO RM vid visokoobrazovni ustanovi {to ne

postojat vo aktuelniot obrazoven
sistem na RM, no vo minatoto
odigrale zna~ajna uloga vo osposobuvaweto na vi{i stru~ni kadri za potrebite na stopanstvoto
i na op{testvenite dejnosti.
Studiraweto vo niv traelo 2 godini (4 semestri). Prvata vakva
{kola vo RM bila Vi{ata pedago{ka {kola (VP[) vo Skopje,
osnovana so uredba na Vladata na
NRM (17. IX 1947), kako ustanova
na Ministerstvoto za prosveta,
so zada~a da osposobuva nastavnici za niìte klasovi na srednite u~ili{ta i vi{ite osnovni
u~ili{ta i vospituva~i za domovite i internatite#. S do 1957 g.
taa bila edinstvena vi{a {kola
vo RM. Vo narednite nekolku godini bile otvoreni u{te tri vakvi {koli: Vi{a upravna {kola
vo Skopje (1957, raboti do 1964),
Vi{a stopanska {kola vo Skopje
(19581961) i VP[ vo [tip (1959).
Vi{oto {kolstvo doìvuva osobeno intenziven razvitok po donesuvaweto na Zakonot za osnovawe vi{i stru~ni {koli (1960),
koga za samo edna u~ebna godina
(1960/61) bile otvoreni 6 vakvi
{koli: Vi{a {kola za socijalni
rabotnici vo Skopje (podocna integrirana kon Filozofskiot fakultet), vi{i zemjodelski {koli
vo Bitola i vo Strumica i vi{i
Ohrid (site 4, potoa prerasnuvaat

vo fakulteti). So Zakonot za visokoto {kolstvo vo NRM (1961)
vi{ite {koli, koi dotoga{ rabotele nadvor od Univerzitetot,
stanale negov sostaven del.
K. Kamb.
Boris
Vi{inski
VI[INSKI, Boris (Skopje, 6.

VI 1929) raskaùva~, romansier, dramski avtor. Zavr{il Praven fakultet vo Belgrad. Bil
urednik na spisanijata Kulturen ìvot# i Makedonska revija#. Eden od najpreveduvanite makedonski avtori, a i samiot golem afirmator na makedonskata
literatura vo svetot. Negovite
romani i raskazi osciliraat me|u magi~niot realizam i fantastikata.
BIBL.: Senki i èd, roman, Sk., 1958; Vinoìto, roman, Sk., 1972; Drevni bregovi,
VLADA
raskazi, Sk., 1975; Lavina, roman, Sk.,

1978; Racin, drama, Sk., 1979; Klisura, roman, Sk., 1983; Barbara, raskazi, Sk., 1983;
Tesno more, roman, Sk., 1986; Kruna od pesok, roman, Sk., 1992; Koà od oblaci, roman, Sk., 1993; Krstot na Bogomil, roman, Sk., 1994; Molitvi, raskazi, Sk.,
2005.
LIT.: M. Matevski, Krstot na Bogomil,
vo knigata Svetlinata na zborot, Matica maked., 2006.
P. Gil.
Cvet i plod od vi{na (Prunus cerasus L.)
VI[NA (Prunus cerasus L.)

plodovito ovo{no drvo. Vo Republika Makedonija se odgleduva
vo site reoni so nadmorska viso~ina do 1.100 m. Do sedumdesettite godini od XX v. be{e sporedna
kultura, so 200-300 t godi{no proizvodstvo. Prvata plantaà so
obla~inska vi{na (na 20 ha) e posadena vo Bitolsko (1970). Nabrzo
se uvidoa golemata rodnost i rentabilnosta na ovaa vi{na, koja
naglo se pro{iri vo site reoni.
Proizvodstvoto go dostigna maksimumot od 11.450 t (1986 1987).
Poslednive godini proizvodstvoto iznesuva me|u 6.000 7.000 t
godi{no. Re~isi celoto koli~estvo se izvezuva kako zamrznati
plodovi i konzervirano vo alkohol.
B. R.
VLADA daritelka za izrabotka
na freskoìvopisot vo crkvata
Sv. Petka# vo s. Pobu`je (Skopsko) vo 80-tite g. na XV v. Nejzino
darenie bila pretstavata na apostol Pavle. Podocna (1500) crkvata bila povtorno slikana od drugi zografi, no pritoa bilo po~ituvano postaroto slikarstvo.
LIT.: Z. Rasolkoska-Nikolovska, Crkvata Sv. Petka# vo s. Pobu`je, Zbornik
na Arheolo{kiot muzej na Makedonija#,
X-XI, Skopje, 1983, 38-50.
Z. R.-N.
VLADA NA DFJ / FNRJ / SFRJ

najvisok organ na izvr{nata
vlast i izvr{en organ na Sojuznoto narodno sobranie na DFJ/
FNRJ/SFRJ. Vladata na DFJ, kako najvisok izvr{en organ na dràvnata vlast vo zemjata, prvpat
po osloboduvaweto na Jugosavija
(1945), ja formiral Josip Broz
Tito. Mandatot formalno mu bil
doveren od strana na toga{noto
Kralsko namesni{tvo na Jugoslavija. Pove}eto nejzini ~lenovi
proizleguvale od sostavot na Nacionalniot komitet za osloboduvawe na Jugoslavija (NKOJ), no
po barawe na zapadnite sojuznici
i vo soglasnost so Spogodbata Tito - [uba{i} od juni 1944 i od no-
emvri 1944 g., vo nea vlegle i

pretstavnici od prethodnata vlada na Kralstvoto Jugoslavija. Vo
nea ne vlegle pretstavnici od
NRM. Vo noemvri 1945 g. bile
sprovedeni izbori za Ustatvotvorno sobranie na Jugoslavija,
koe se sostanalo na 29 noemvri
1945 g. i ja proglasilo FNR Jugoslavija. Naporedno se odvivale i
aktivnostite za formirawe na
Vlada na FNRJ i nejzino vklopuvawe vo sistemot na novoto dràvno ureduvawe. Za taa cel
pretsedatelot na Privremennata
vlada Josip Broz Tito podnel ostavka na funkcijata pretsedatel
na Vladata, {to imala formalen
karakter. Zatoa ostavkata ne bila prifatena i so toa bil daden
mandat za nejzino natamo{no
funkcionirawe, no sega kako nova Privremena vlada na FNRJ.
Bile otstraneti pretstavnicite
na Kralskata vlada, me|u koi i
ministerot za nadvore{ni raboti d-r Ivan [uba{i}, potpisnikot na spogodbite, koj bil prinuden da si podnese ostavka.
Privremenata vlada prodolìla
da funkcionira so novi pogolemi ovlastuvawa. Vo nejziniot
sostav se na{le najvlijatelnite
lu|e u~esnici vo Narodnoosloboditelnata borba i ~lenovi na
prethodniot NKOJ. Tie gi rakovodele najva`nite poverenstva i
sektori za oddelnite resori vo
Vladata. Vladata imala golemo
vlijanie vo podgotvuvaweto na
prviot ustav na FNRJ, donesen na
krajot od 1945 g. So stapuvaweto
vo sila na Ustavot na FNRJ od
po~etokot na 1946 g. bila izbrana
nova Vlada na FNRJ, pak sostavena od Josip Broz. Vo nea Bane Andreev bil izbran za minister za
industrija i rudarstvo, a Emanuel û~kov za minister za DF Makedonija. Pod imeto Vlada i na
~elo so Josip Broz funkcionirala do 1953 g. So novite ustavni
promeni (1953 g.), namesto Vlada, bil voveden Sojuzen izvr{en sovet na FNRJ koj vsus-
{nost funkcioniral kako vlada.

So voveduvaweto na funkcijata
Pretsedatel na Republikata, na
koja bil izbran Josip Broz Tito,
nadle`nosta na SIS bila namalena. Po 1953 g. i NRM re~isi redovno imala ~lenovi na Vladata
na FNRJ ili SIS, no za ponebitni resori. Od 1974 g. SRM imala
i potpretsedatel na SIS.
LIT.: D-r Novica Veljanovski, Dràvnopravniot razvoj na Makedonija 1945
1953. Administrativno-centralisti~kot period vo dràvno-pravniot razvoj
na Makedonija, Skopje, 1992, 1320; D-r
Branko Petranovi} êdomir [trbac, Istorija socijalisti~ke Jugoslavije, knj. Prva op{ti pregled,
Beograd, 1977, 1245. D-r Du{an Bilandì},
Historija Socijalisti~ke Federativne Jugoslavije,
Zagreb, 1978, 1463.
N. V.
VLADA NA DFM/NRM/SRM/
RM najvisok organ na izvr{nata vast i izvr{en organ na Sobranieto na RM. Prvata vlada na
DFM bila izbrana na Tretoto zasedanie na ASNOM (14-16. III.
1945) od strana na Narodnoto sobranie na Makedonija, koe na toa
zasedanie se transformiralo od
ASNOM vo NS. Vo prviot sostav
nea ja so~inuvale: Lazar Koli{evski, pretsedatel; Qup~o Arsov, prv potpretsedatel i minister za finansii; Abduraim Mehmed, vtor potpretsedatel; Kiro
Petru{ev, minister za vnatre{ni raboti; Nikola Min~ev, minister za prosveta; d-r Pavel [atev, minister za pravosudstvo;
Strahil Gigov, minister za industrija i rudarstvo; Tode No{pal, minister za trgovija i snabduvawe; Bogoja Fotev, minister
za zemjodelstvo i {umarstvo; d-r
Vuka{in Popadi}, minister za
narodno zdravje; d-r Nexat Agoli, minister za socijalna politika i in`. Georgi Vasilev, minister za grade`ni{tvo. Nabrgu potoa bilo vovedeno i Ministerstvo za trud, a ne{to podocna
~lenovi na vladata stanale pretsedatelot na Planskata i pretsedatelot na Kontrolnata komisija.
Prvata Vlada, vedna{ po nejzino-
Prvata Vlada na DFM (1945)
285
VLADA
to formirawe, donesla Deklaracija so koja se opredelila za

cvrsto povrzuvawe so jugoslovenskata federacija. Podocna poziciite na Vladata na NRM gi utvrdil Ustavot na NRM donesen kon
krajot na 1946. Vo administrativno-centralisti~kiot period taa
donesuvala i akti so zakonodavna
sila i vr{ela funkcii {to bile
limitirani od Sojuznata Vlada.
Izvesno vreme vo {eesettite godini vo NRM, namesto ministerstva bile osnovani sekretarjati
i dràvni sekretarijati. Toa bile sekretarjatite: za vnatre{ni
raboti, za pravosudna uprava, za
stopanski raboti, za buxet i za
dràvna administracija. Izvesno vreme vo sostavot na vladata
bile osnovani soveti kako kolegijalni organi: za prosveta, za
kultura, za narodno zdravje, za socijalna za{tita i dr.
Vo soglasnost so Ustavot na SRM
od 1963 g., terminot vlada e zamenet so terminot izvr{en sovet. Toa bilo napraveno kako
specifi~not na samoupravniot
sistem {to se izgraduval, bidej}i
terminot vlada asociral na
kapitalisti~ko vladeewe. Me|utoa, postavenosta na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM
vo uslovi na sobraniskiot sistem
na vlasta vo dràvata ne bila
bitno promeneta. IS i natamu ostanal izvr{en organ na Sobranieto i najvisok organ na izvr{nata vlast. Toj bil organ definiran kako najodgovoren vo ramkite
na negovata nadle`nost, no vsu{nost ne vodel avtonomna politika; mu gi predlagal zakonite i
drugite akti na Sobranieto i bil
odgovoren za nivnoto izvr{uvawe. Vo negoviot sostav funkcionirale republi~kite organi na
upravata, koi se imenuvale republi~ki sekretarijati, sekretarijati, soveti ili poinaku. Republi~ki sekretarijati obi~no bile
organite na upravata za resorite
vnatre{ni raboti i narodna odbrana. Funkcionerite {to gi rakovodele organite na upravata,
naj~esto bile ~lenovi na Izvr{niot sovet, no imalo i ~lenovi
{to ne rakovodele resori. Podobra pozicija imal Izvr{niot
na SRM so Ustavot na SRM od
1974 g. Dobil pogolema samostojnost vo kreiraweto na politikata vo stopanskata oblast i vo op{testvenite dejnosti. Bil definiran kako organ {to bil odgovoren pred Sobranieto na SRM vo
ramkite na nadle`nostite na republikite. Izvr{nite soveti kako izvr{ni organi prvpat bile
vovedeni vo op{tinite i vo gradot Skopje kako obid za decentralizacija.
286
Prvata Vlada na samostojna Republika Makedonija (21. II 1991)
Po osamostojuvaweto na RM, spored nejziniot prv Ustav (1991) i

so promenata na politi~kiot sistem, Vladata na RM se konstituirala vrz baza na izbornite rezultati od pove}epartiskite izbori. Mandatot za sostav na Vladata go dobivala politi~kata partija ili koalicijata od partii
{to osvoila najmnogu prateni~ki mesta na neposrednite izbori.
Poradi toa na Vladata $ bila doverena pogolema nadle`nost i
odgovornost.
BIBL.: D-r Aleksandar Hristov, Vladata na Narodna Republika Makedonija,

ISPPI, Skopje, 1977, 1-225; D-r Aleksandar Hristov, Sozdavaweto na makedonskata dràva vo jugoslovenskata federacija, Dràvnopravniot razvitok na SR
Makedonija 19451978, t. 4, Skopje, 1985, 1472; D-r Novica Veljanovski, Makedonija
1945-1991, dràvnost i nezavisnost,
Skopje, 2002, 1406; grupa avtori, Prvata
narodna vlada na Makedonija (Spomenica), Skopje, 1985, 1110.
N. V.
VLADA NA RM nositel na izvr{nata vlast vo Republika Makedonija. Vladata ja izbira Sobranieto na RM, po predlog na
mandatarot, opredelen od pretsedatelot na Republikata. Vo periodot od 1991 do 2008 g., formirani se devet vladi vo RM. Prvata
vlada e formirana na 21. III 1991
g., poznata pod imiwata ekspertska ili kompromisna vlada, na
~elo so Nikola Kqusev. Vtorata
vlada e formirana na 4. IX 1992 g.,
na ~elo so Branko Crvenkovski,
lider na SDSM. Tretata vlada e
konstituirana na 20. XII 1994 g.,
so pretsedatel Branko Crvenkovski. êtvrtata vlada e formirana na 1. XII 1998 g., so pretsedatel
Qup~o Georgievski, lider na
VMRODPMNE. Pettata vlada
e formirana na 1. XI 2002 g., na
~elo so Branko Crvenkovski, lider na SDSM. [estata vlada e
Vladata na RM so premierot Branko Crvenkovski (1996)
VLADOVA
Vladislav Gramatik: rakopis (1479)
Vladata na RM so premierot Nikola Gruevski (2008)
formirana vo maj 2004 g. (po izborot na Branko Crvenkovski za

pretsedatel na RM). Na nejzino
~elo be{e Hari Kostov, stru~wak za bankarstvo. Sedmata vlada
e formirana od Vlado Bu~kovski, lider na SDSM (po ostavkata na Hari Kostov). Osmata vlada
e formirana od Nikola Gruevski, po pobedata na VMRO
DPMNE na parlamentarnite izbori odràni vo juli 2006 g. Po
predvremenite izbori (2008)
Nikola Gruevski ja formira devettata vlada na RM.
LIT.: Makedonija od ASNOM do denes,
Skopje, 2005; Svetomir [kari}, Ustavno
pravo, Skopje, 2006.
Sv. [.
VLADIMIROVO selo vo Berovsko. Se nao|a vo isto~noto

podno`je na planinata Pla~kovica, na nadmorska visina od okolu 850 m, a so Berovo e povrzano
so lokalen asfalten pat. Toa e
naseleno so Makedonci ~ij broj
postojano e opa|awe. Taka, dodeka
vo 1961 g. vo nego ìveele 1.790 `.
vo 2002 g. toj broj se namaluva na
859 `. Glavno zanimawe na naselenieto e odgleduvawe ìtni
kulturi i ovo{tarstvo. Vo V. ima
osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica.
Al. St.
VLADIMIRSKI, Tomo (Skopje, 26. VIII 1904 Skopje, 14. IX
1971) slikar, scenograf, eden od
osnovopolo`nicite na modernoto makedonsko slikarstvo. Zavr{il akademski kurs vo Belgrad
(1935), a specijaliziral slikarstvo na Umetni~kata akademija vo
Praga (1937). Rabotel kako scenograf vo Makedonskiot naroden
teatar vo Skopje (19391966).
Imal retrospektiva vo Skopje
(MSU, 1981). Stilski se povrzuva
so realisti~kiot i ekspresionisti~kiot izraz. Se odlikuva so
raznovidna tematska opredele-
nost: gradski motivi, mrtva priroda, portreti (Motiv od Praga,
Tomo
Vladimirski
1937; Rabotnik, 1940), a po vojnata, slikal istoriski sodrìni i

motivi od r. Vardar i r. Radika.
LIT.: Slobodanka Parli}-Bari{i}, Tomo Vladimirski, Skopje, 1981.
L. N.
VLADISLAV GRAMATIK
ploden knièvnik od XV v. Podatoci za ìvotot samo od negovite
dela. Poteknuva od Novo Brdo vo
Kosovo, ìveel i rabotel vo
@egligovskiot kraj, vo man. Sv.
Bogorodica#, Matej~e, na Skopska Crna Gora. Avtor e na 4 ogromni zbornici so me{ana sodrìna, so~uvani vo avtograf, napi{ani kaligrafski, glavno so
siten poluustav na pravilen crk.
slov. j. so resavski pravopis i so
umetni~ki ilustracii: minijaturi, viwetki, zaglavki i inicijali. Samo I zbornik (1455) e napi{an vo Mlado Nagori~ino, site
drugi (II od 1469, III 1473, IV
1479) vo man. Sv. B-ca#, Matej~e.
Zbornicite sodràt 311 tvorbi
od okolu 70 vizant. i slov. avtori,
vo vkupen obem od 5400 strani.
Tie ne se mehani~ki prepi{uvani, tuku dlaboko osmisleni so
{irok antologiski zafat. Sekoj
od zbornicite ima svoja fizionomija so posebna tematika.
LIT.: G. Dan~ev, Vladislav Gramatik.

Knièvnik i pisatel, BAN, S. 1969; B.
Rakov, Sbornikt na Vl. Gramatik, Palaeobulgarica#, 15, 4 (1991), 39-49; R. Ugrinova-Skalovska, Vl. Gramatik i edinstvoto na ju`noslov. knièvna tradicija,
predavawe na 16 seminar za mak. j., literatura i kultura, Ohrid - Skopje, 1983; P.
Hr. Ilievski, Tradicija i inovacii vo
maked. crk. slov. knièvni spomenici od
Turskiot period, MANU, 2005, 31-76.
P. Hr. Il.
VLADOV, Dimitar (Resen, 1874

Sofija, 15. I 1917) lekar, revolucioner. Kako ~len na MRO
(1894) prenesuval kuferi so dinamit od Varna vo Makedonija.
Na VIII kongres na Makedonskata
emigrantska organizacija (Sofija, april 1901) bil izbran za ~len
na VMOK. Medicina zavr{il vo
Lion (1902). Bil reonski i {kolski lekar vo Solun i Bitola i
u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Vo Pariz (1908) ja objavil
tezata ôvekoubistvoto vo umstvenata patologija#, za koja bil
nagraden. Bil u~esnik vo Balkanskite vojni, no se razo~aral od
bugarskata asimilatorska politika sprema Makedonija.
P. B.
VLADOVA, Jadranka (Skopje, 20.
IV 1956 Skopje, 11. XII 2004)
kriti~ar, knièven teoreti~ar,
preveduva~. Bila doktor po filolo{ki nauki i profesor na
Koneski# vo Skopje po predmetite svetska knièvnost i detska
knièvnost. Go ureduvala spisanieto Lettre internationale# (makedonsko izdanie). Bila lektor po
makedonski jazik i literatura na
Karloviot univerzitet vo Praga.
BIBL.: Skarbo vo mojot dvor, raskazi,
Sk., 1986; Voden znak, raskazi, Sk., 1990;
Vol{ebnosta na zborot, esei i kritiki,
Sk., 1994; Makedonsko-~e{ki re~nik, Sk.,
287
VLA@NOST
Jadranka
Vladova
1998; Gledalo zad ogledaloto, roman za

deca, Sk., 1999; îtawe na svetskata literatura, esei, Sk., 2003.
P. Gil.
VLA@NOST NA VOZDUHOT
VO MAKEDONIJA sodrìna
na vodnata parea vo atmosferata.
Taa indirektno vlijae vrz temperaturata na vozduhot, efikasno ja vpiva dolgobranovata radijacija na Zemjata i go regulira
intenzitetot na protivzra~eweto na atmosferata. Taa sodrì
zna~itelno koli~estvo latentna toplina koja so kondenzacijata na vodnata parea se osloboduva. Se izrazuva kako apsolutna
vla`nost na vozduhot, relativna
vla`nost na vozduhot, pritisok
na vodnata parea i deficit na
zasitenost.
Klimatologija, Skopje, 2000; Joseph Moran, Michael Morgan, Meteorology, New
YorkLondon, 1989; Alojzy Wos, Meteorologia,
Warsawa, 1997.
M. Z.
VLAINA srednovisoka planina vo isto~na Makedonija koja ja

pretstavuva isto~nata ramka na
Berovskata Kotlina i e grani~na
planina so Republika Bugarija.
Najvisok vrv e Kadiica (1.932 m).
Geolo{kiot sostav e pretstaven
so kristalesti {krilci, paleozojski gnajsevi, granitoidi i
kredni varovnici. Poradi ezerskata sostojba za vreme na pliocenot vo poniskite delovi se nao|aat plioceni sedimenti i pesoklivi glini. Vo podno`jeto se
javuva neprekinat pojas na nanosi, na koi se razvieni nekolku golemi selski naselbi: Grad, Pan~erevo i Crnik. Poradi geolo{kiot sostav i nepo{umenosta e
intenziviran procesot na recentnata erozija.
T. And.
VLAKNODAVNI RASTENIJA se odgleduvaat za dobivawe
vlakno. Vo svetot, rastitelnoto
vlakno u~estvuva so ne{to nad
70%. Se dobiva i seme bogato so
maslo, koe se upotrebuva za tehni~ki celi (boi, lakovi, sapuni i
dr.), kako i vo avionskata, avtomobilskata, elektrotehni~kata
industrija. Vo medicinata se koristat za izrabotuvawe zavoi, gaza, vata. Se pravat raznovidni
288
Sozrean pamuk
platna za obleka i za razni potrebi vo doma}instvoto, ceradi,

{atori i dr. Postojat golem broj
vlaknodavni rastenija, no pozna~ajni se: pamuk (Gossipium sp. L.);
konop (Cannabis sativa L.); len (Linum usitatissimum L.). Se odgleduvaat za vlaknoto, semeto ili komP. Iv.
binirano.
VLASITE NA BALKANOT romanizirano, avtohtono naselenie
na Balkanot, no ima i mislewa
deka se naselile od Severen Balkan i od sosednite evropski zemji. Imeto doa|a od edno keltsko
pleme, koe Rimjanite go narekuvale Volcae, a Germanite Walhos,
nego go prezele Slovenite i Vizantija (Valahos). Bile imenuvani
i: Vlahorinhini, Cincari, Morovlasi (Morlaci), Kucovlasi,
Karavlasi, î~i, Karaguni, Karavunci, Karaka~ani, Meglenski
Vlasi i sl., a samite denes se narekuvaat Aromani (Armanj). Prvpat se spomenuvaat vo svetogorskite hroniki (vtorata pol. na
VIII v.) pod formata Vlahorinhini, koga e vr{eno nivno pokrstuvawe. Eksplicitna potvrda ima
vo 976 g., koga Vlasi (skitnici)
go ubile komitopulot David, me|u Prespa i Kostur. Prviot poznat vla{ki toponim e Kimba
Longu (XI v.), a vla{ko ime Berivoj (vostanik od Tesalija, 1066 g).
Vo XIIXIV v. Vlasite ve}e se naseleni vo Epir i vo Tesalija (oblastite se narekuvani Vlahija), a
Brenotskata episkopija (Ju`na
Albanija) e vla{ka eparhija.
Vlasite sto~ari postepeno preminale na ìvot vo katuni (vo
zimskiot period), a od XIIIXV v.
ve}e ima vla{ki sela.
Pravnite odnosi im bile fiksirani so zakoni za Vlasite (Du{anoviot zakonik, Zakonot za
cetinskite Vlasi). Vo osmanliskata dràva ja za~uvale svojata
samouprava, pod forma na kapitanii, do vtorata pol. na XVIII v.,
koga centarot Moskopole (grad i
sedi{te na mitropolija), bil
razru{en, po {to se preselile vo
Solun, Ser, Bitola i Kru{evo.
Vo Zapaden Balkan tie postepeno go napu{tale svojot jazik i
~uvstvoto etni~kata zasebnost,

no ostanale vidlivi tragi vo toponimijata i antroponimijata.
Vo tekot na XIX po~. na XX v.
Vlasite dale pridones vo osloboditelnite dvièwa na balkanskite narodi (osobeno vo Grcija, 1821 i vo Makedonija, 1903
g.), a vo vtorata polovina na XIX
v. se otvoreni romanski {koli
{koli i crkovna liturgija vo
nekoi naselbi vo Makedonija i
vo Pindskata oblast srceto
na aroman{tinata#. Tamu proglasile avtonomija (1917, Republika Samarijana, potoa i Republika Pind i Zagora), a avtonomija dobivaat i vo tekot na Vtorata svetska vojna. Vlasite gi
za~uvale etni~kiot identitet,
jazikot i kulturata. Vo RM tie
se priznati kako posebna etni~ka zaednica (9.596 lica, spored
popisot od 2002 g.).
LIT.: A. I. Koukoudis, The Vlachs: Metropolis
and Diaspora, Thessaloniki, 2003; G. Daskalov, Armnite v Grci, Sofi, 2005; T.
Winnifrith, The Vlachs, London, 1992; N. PopNikola, Vla{ki prerodbenici, Bitola,
2003.
B. Petr.
VLASIJ EPISKOP SEVASTISKI, SV.# ubicirani ostatoci od hramot na zapadnata padina na ridot Isar vo [tip. Crkvata Sv. Vlasij episkop sevastiski se spomnuva vo starite izvori i vo literaturata. Nejzin ktitor bil ~elnikot Stanislav, koj
vo 1377 g. ja priloìl na svetogorskiot manastir Hilandar.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; K. Balabanov, Postojana galerija na ikoni vo crkvata Uspenie
na sv. Bogorodica vo Novo Selo [tip,
[tip, 1972.
K. B.
VLASITE VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA etni~ka zaednica vo RM. Toa e romanizirano
naselenie niz Balkanskiot Poluostrov (Grcija, Bugarija, Makedonija, Albanija i Srbija). Po
veroispoved se pravoslavni hristijani, poznati pod razli~ni
imiwa: Vlasi, Kucovlasi ili
Cincari (poradi ~estata upotreba na fonemata c), a samite se narekuvaat Armni ili Aromani.
Tie ne sozdale posebna etni~ka i
politi~ka svest. Del od niv bile
pod silno gr~ko vlijanie (t.n.
Grkovlasi), del pod romansko
vlijanie (Romanovlasi ili
Makedonovlasi), a eden del bile pod vlijanie na makedonskoto
revolucionerno osloboditelno
dvièwe.
Golem del od niv {to sega ìveaat vo RM, tuka se naseleni vo vremeto na osmanliskoto vladeewe.
Vo 1788 g., po uni{tuvaweto na
gradot Moskopole od Ali-pa{a
Janinski, golem del od negovoto
VLASOVDEN
periodi~niot vesnik Feniks.

Isto taka, imaat i svoi etni~ki
partii: Demokratski sojuz na
Vlasite (DSV), Partija na Vlasite (PV) i dve zdruènija Liga na Vlasite od Makedonija i
Unija za kulturata na Vlasite
vo Makedonija. Tie se celosno
integrirani vo makedonskoto op{testvo.
Vlainki & fra{aroti vo narodna nosija, snimeni vo ateljeto na M. Manaki vo Bitola
naselenie se naselilo vo Makedonija. Toga{ se formirale

vla{ki kolonii vo gradovite Solun, Ser, Bitola, Kru{evo i vo
selata Magarevo i Trnovo. Vo
vtorata polovina na XVIII v. vo
Makedonija se doselile i od zapadniot del na Albanija i od
Pind. Tie se zanimavale glavno
so sto~arstvo, trgovija, zanaet~istvo i ne ìveele kompaktno na
edna opredelena teritorija.
Kon krajot na XIX i vo po~etokot
na XX v. vo Makedonija ìveele
80.767 Vlasi ili 3,58% od celokupnoto naselenie. Po Balkanskite vojni (19121913), vo Vardarskiot i Pirinskiot del na
Makedonija ìveele 36.353, a vo
Egejskiot del na Makedonija
44.414 Vlasi. Vo periodot me|u
dvete svetski vojni se zabeleùvaat seriozni etni~ki promeni
kaj vla{koto naselenie. Progr~ki nastroenite Vlasi od Vardarskiot del na Makedonija (Bitolsko) se iselile vo Grcija. Vlasite od Egejskiot del na Makedonija, pod silen gr~ki pritisok, bile prinudeni da emigriraat vo
Romanija i bile kolonizirani vo
Ju`na Dobruxa (6.000 vla{ki semejstva) i po dogovorot od Krajova (1940) bile kolonizirani vo
Severna Dobruxa.
Spored popisot od 1948 g. vo SRM
ìveele 9.511 Vlasi (ili 0,8%),
vo 1981 6.384 (0,3%), 1994 8.467
(0,4%), a vo 2002 9.695 Vlasi
(ili 0,84%). Najgolemiot broj sega ìveat vo Skopje (2.557),
[tipsko (2.074), Bitolsko (1.270),
Kru{evo (1.020) i Stru{ko (656).
So noviot Ustav, od etni~ka grupa, tie dobija status na etni~ka
zaednica so pro{ireni etni~ki
prava. Vla{kiot jazik e prisuten
(fakultativno) vo prosvetata
([tip, Kru{evo, Bitola, Skopje), vo elektronskite mediumi
(radioto i televizijata) i vo
pe~atot. Imaat svoi kulturni
dru{tva (Pitu Guli i Bra}a
Manaki Skopje, Moskopole
Kru{evo, Santa Yuryu
[tip) i svoj nacionalen praznik
(23 maj). Na vla{ki jazik se prevedeni dela od svetskata i od makedonskata literatura (Biblijata, Ilijadata, Odisejata, K. Miladinov, G. Prli~ev, K. Racin i
dr.). Na vla{ki jazik se izdava i
LIT.: Vasil Kn~ov, Makedoni. Geografi i statistika, Sofi, 1900; Zavod za

statistika na SR Makedonija. Popis na
naselenieto, doma}instvata i stanovite, 1981, Skopje, 1984; Zavod za statistika
na R Makedonija. Popis na naselenieto
od 1994 g, Skopje, 1997; Zavod za statistika na R Makedonija. Popis na naselenieto, doma}instavata i stanovite vo R
Makedonija, Skopje, 2004; D-r Stojan Kiselinovski, Etni~kite promeni vo Makedonija (1913-1995), Skopje, 2000; D-r
Stojan Kiselinovski d-r Irena Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot
(XX vek), Skopje, 2004.
St. Kis.
VLASOVDEN (11. II) paganski

(mnoguboè~ki) i hristijanski
praznik vo ~est na zaginuvaweto
na svetecot Vlasij (11. II 316),
za{titnik na doma{nite ìvotni, osobeno na zapre`niot dobitok, praznik vo ~est na krupniot
dobitok. Sodrì elementi povrzani so po~ituvaweto na slovenskiot bog Veles (v). Praznikot se
povrzuva za za{tita od bolesta
vlas kaj krupniot dobitok. Spored Kuzman [apkarev, bil po~ituvan kako pretsedatel i pokrovitel na volovite i voop{to siot rogat i krupen dobitok#. Eftim Sprostranov svedo~i deka
toa e neraboten den i za ~evlarite. Na ovoj den se po~ituvaat opredeleni obredni zabrani za
zdravje na dobitokot. @enite
podgotvuvaat obredni lebovi
(kravaj~iwa, kola~, pita), koi se
ukrasuvaat so zrna od p~enka,
orevi i su{eni plodovi i se razdavaat pred izgrejsonce za zdravje
na krupniot dobitok. Vo hristijanskata religija, pak, ovoj praznik se povrzuva so imeto na Sv.
Vlasij, episkop od kapadokiski-
Panorama na Kru{evo
289
VLATKO
ot grad Sevastija od vremeto na

rimskiot car Dioklecijan (ubien
vo 316 g). Toj e za{titnik na gradot Dubrovnik, poradi {to vo izvorite se sre}ava i kako Republika na Sv. Blasij#. Vo Pirinskiot del na Makedonija e povrzan so zemjodelstvoto za osiguruvawe na poln klas i se pravat
kurbani. Vo Nevrokopsko na volovite im se dava obreden leb, a
poradi nivnoto mukawe, poznat e
i kako Mukovden. Sega ve}e ne se
praznuva.
LIT.: E. Sprostranov, Ot Ohrid, Sbornik za narodni umotvoreni i kni`nina#,
t. XVIXVII, Sofi, 1890, 27; M. Arnaudov, Bqlgarski narodni praznici,
obi=ai, vxrvanix, pesni i zabavi prez
cxlata godina, Sofix, 1943, 57-58; D.
Marinov, Narodna vxra i religiozni
narodni obi=ai, Sbornik za narodni
umotvorenix i narodopis, kn. 28, Sofix, 1914; Kuzman A. [apkarev, Izbrani
dela, tom ~etvrti, Obi~ai, obredi, nosii.
Priredil Tome Sazdov, Skopje, 1976, 115;
Marko Kitevski, Makedonski praznici,
Skopje, 2001.
S. Ml.
VLATKO (XIV v.) sevastokrator, gospodar na ùpata Slavi{te, sin na Vlatko Paska~. Gi pro{iril ba{tinskite imoti so ùpata Pre{evo, a potoa sleduvale
Vrawe i Inogo{te (po 1355 g.).
Koval svoi pari, no im bil lojalen na carot Uro{ i na kralot
Volka{in (do 1371 g.). Za~uvan e
negov ktitorski portret vo crkvata Sv. Nikola#, Psa~a, so soprugata Vladislava i sinovite
Stefan i Ugle{a.
LIT.: B. Ferjan~i, Sevastokratori u
Vizantiji, ZRVI, XI, Beograd, 1968; M.
[uica, Nemirno doba srpskog sredweg veka. Vlastela srpskih oblasnih gospodara, Beograd, 2000.
B. Petr.
Gustav
Vlahov
VLAHOV, Gustav Dimitrov (Istanbul, 18. IX 1912 16. I Belgrad,

1991) inèner tehnolog, voen i
dràvno-politi~ki deec, op{testvenik i diplomat. Sin na D.
Vlahov, go sledi ìvotniot i semejniot pat na tatko mu (Varna,
Sofija, Pri{tina, Odesa, Kiev,
@eneva i Sofija). Osnovnoto
u~ili{te go zavr{uva vo Varna
(19191923), srednoto vo Viena
(1932), a potoa ìvee vo Pariz i
stanuva ~len na KPF (19331934).
Preku London i Leningrad, stig290
nuva vo Moskva (1935), kade {to

se zapi{uva na Voenohemiskata
akademija. Po ednomese~niot
pritvor na tatko mu (1938), toj e
isklu~en od Voenata akademija i
se zapi{uva i po dve godini go zavr{uva Hemisko-tehnolo{kiot
fakultet i se vrabotuva kako inèner-tehnolog vo moskovska
fabrika. Kako ~len na SKP(b),
po Hitleroviot napad na SSSR
se prijavuva dobrovolec vo Crvenata armija (1941) i kako pripadnik na Posebniot odred so specijalni zada~i i politi~ki zamenik na komandantot na Internacionalnata brigada na Crvenata
armija u~estvuva vo odbranata na
Moskva.
Na 5. H 1944 g. trgnuva so tatko mu
od Moskva vo Krajova, kade {to
pregovaraat Tito i Trpe{ev i
re~isi dva meseca se nao|a vo Titovata blizina. Po kratkiot
prestoj vo Belgrad, na 17 noemvri
trgnuva za Skopje. Vo Makedonija
osum meseci vr{i odgovorni
funkcii: direktor na prvata
Partiska {kola na KPM vo
Skopje, ~len na Agitprop i instruktor na CK na KPM za skopskata partiska organizacija i direktor na Centralata za raspredelba na zemjodelski proizvodi.
Doa|a do nedorazbirawa (i po nacionalna linija) so makedonskoto rakovodstvo. Ispraten e na rabota vo Belgrad kako politi~ki
sekretar na Kabinetot na Vrhovniot komandant na oruènite sili na FNRJ, pomo{nik minister
za nadvore{ni raboti i pomo{nik-minister za zemjodelstvo na
FNRJ, pretsedatel na Komitetot
za socijalni griì na Vladata na
FNRJ, sojuzen sekretar za socijalna politika, postojan pretstavnik na Vladata na FNRJ vo
Evropskoto biro na OON vo @eneva (19541956), ambasador vo Pakistan (19561957), Meksiko (1957
1964) i vo Avstrija; ~len na Sojuzniot izvr{en sovet, sojuzen
sekretar za socijalna politika i
trud, sojuzen sekretar za informacii (19651967), pratenik (maj
1967) i potpretsedatel na Sojuznoto sobranie na SFRJ. Nositel
e na Partizanska spomenica 1941.
IZV.: Dimitar Vlahov, Memoari, vtoro
izdanie, Slovo#, Skopje, 2003.
BIBL: Spomeni za tatko mi, Skopje, juli 1968; Na presvrtnica. Kako ja vidov i
doìveav 1948, NIO Studentski zbor#,
Skopje, 1968.
Bl. R. i S. Ml.
VLAHOV, Dimitar (Kuku{, 8. XI

1878 Belgrad, 7. VI 1953) makedonski revolucioneren, kulturno-nacionalen i op{testvenopoliti~ki deec, ekonomist, publicist i dràvnik. Se {koluval
vo rodniot grad, vo Solun i vo
Sofija, fizi~ko-matemati~koto
Dimitar
Vlahov
fakultetsko obrazovanie go zavr{il vo Bugarija, Germanija i

[vajcarija. Vo u~ebnata 1903/04
g. e u~itel vo Solunskata gimnazija i kooptiran ~len na CK na
TMORO. Projavuva aktivna sorabotka vo rabotni~koto i socijalisti~koto, kako i vo u~itelskoto dvièwe vo Makedonija, a po
Mladoturskata revolucija go redaktira v. Edinstvo# (1908). Toj
e eden od osnova~ite i rakovoditelite na Narodnata federativna partija (19091910) i pratenik
vo Otomanskiot parlament
(19091912). Od 1911 g. e ~len na
Solunskata socijalisti~ka federacija, pretsedatel na Prviot
kongres na tutunskite rabotnici
vo Makedonija, a Kuku{kata okolija go izbira za ~len na Solunskiot vilaetski sovet (1912).
Po Balkanskata vojna e zatvoren
od gr~kite vlasti i proteran vo
Bugarija (1913). Bugarskata vlada
go postavuva za konzul vo Odesa
(1915-1917). Po Svetskata vojna e
sekretar na Trgovsko-industriskata komora vo Varna (19201923)
i govornik na mitingot po povod
srpskiot kole` vo s. Garvan, potoa e praten za trgovski pretstavnik vo Kiev i Viena. Kako
blizok do VMRO na T. Aleksandrov, no i do sovetskiot minister
Kr. Rakovski, zadno so M. Monev,
odi kako delegat za razgovori po
makedonskoto pra{awe vo Moskva (maj 1923), a potoa e eden od
avtorite na vienskite dokumenti
za obedinuvawe na makedonskoto
revolucionerno dvièwe (1924).
Po objavuvaweto na Majskiot manifest nastanuva rascep i likvidacija na negovite potpisnici T.
Aleksandrov i P. âulev, a podocna i A. Protogerov.
Grupa levo orientirani makedonski nacional-revolucioneri od
site krai{ta na podelena Makedonija, so glavno u~estvo na Vlahov i
so posredstvo na pretstavnici od
Kominternata, vo Viena ja formiraat VMRO(Obedineta) (1925).
Toj e glaven sorabotnik za Makedonija vo organot na Balkanskata
komunisti~ka federacija sp. La
Fedration Balkanique# (19241930) i
VLAHOV-MICOV
urednik na organot na VMRO (Ob)

Makedonsko delo# (1925 1935).
^len na BKP od 1926 g.
Po rabotata vo Evropa za afirmacija na vistinata za makedonskata osloboditelna borba i za
demaskirawe na antimakedonskata aktivnost na mihajlovistite,
sorabotuva vo pe~atot na MNS vo
SAD i Kanada, zaminuva vo Moskva (1935) i raboti vo Me|unarodniot agraren institut, a podocna
i vo Institutot za istorija na
AN na SSSR. Podgotvuva doktorat za makedonskata istorija.
Stalinovite ~istki gi preìvuva samo so ednomese~en pritvor
(januari 1938) blagodarej}i na
intervencijata na G. Dimitrov i
V. Kolarov.
Po napadot na Germanija na
SSSR, nastapuva od imeto na makedonskiot narod na Seslovenskiot miting vo Moskva (1011.
VIII 1941), a potoa (16 oktomvri
1941) e evakuiran vo Ufa (Ba{kirija). Vo maj 1942 g. e vraten vo
Moskva kako sorabotnik vo Oddelot za pe~at pri IK KI komentator za Grcija, sorabotnik na
B letin IK KI#, Bol{evik#, Pravda# i dopisnik na v. na
MNS Narodna vol# (SAD) i na
drugi vesnici.
Od januari 1943 g. e pretstavnik
na makedonskiot narod vo Seslovenskiot komitet, a od sledniot
mesec e ~len na Jugoslovenskata
sekcija na ovoj komitet i nastapuva na plenumite i mitinzite vo
prilog na antifa{isti~kata
borba na Makedonija i za obedinuvawe vo ramkite na Balkanska
federacija. Na Vtoroto zasedanie na AVNOJ e izbran za negov
potpretsedatel (1943) i na 15. I
1944 g. moli da mu se dozvoli da
otpatuva za da go zazeme svoeto
mesto. Na 5 oktomvri 1944 g. ja napu{ta Moskva (so sin mu Gustav)
i preku Krajova stignuvaat vo
Belgrad i potoa vo Makedonija.
Delegat e na ASNOM i ~len na
negoviot Prezidium. Zazema visoki dràvni funkcii. ^len-sovetnik e vo Jugoslovenskata delegacija na Pariskata mirovna konferencija. Glavno poradi stavot
za obedinuvaweto, obvinet e za
dejnost vo antipartiska grupa# i
ispraten vo Belgrad, kade {to i
umira.
BIBL.: Borbite na makedonskiot narod
za osvobo`denie, Viena, s. a.; Izmennicite na makedonskoto delo, Praga, 1926;
Makedonskata narodnoosloboditelna
borba, Skopje, 1946; Govori i statii
1945-1947, Skopje, 1947; Odbrani govori i
statii 1934-1947, Skopje, 1948; Formiraweto na makedonskata nacija i makedonskiot jazik, Detroit-Mi~igen, 1948; Makedonija i Mladoturska, Belgrad, 1949;
Kroz historiju makedonskog naroda, Zagreb,
1949; Makedonija. Momenti od istorijata na makedonskiot narod, Skopje, 1950;

Memoari. Predgovor i redakcija Van|a i
Kole â{ule, Skopje, 1970.
IZV.: AVPRI, Moskva, f. Slavnski
stol, d. 8179, 1914, ll. 115; RGASPI,
49573117; Slavne#, Moskva, 19421943;
Vlado Popovski, Lenina @ila, Makedonskoto pra{awe vo dokumentite na Kominternata, III, Skopje, 1999.
LIT.: Gustav Vlahov, Spomeni za tatko
mi, Skopje, 1968; Hristo Andonovski, Borec i publicist. Osumdeset godini od
smrtta na Dimitar Vlahov, Prosveta#,
XVI, 325-326, Skopje, 19. IV 1971. 1213.
Bl. R. i S. Ml.
VLAHOV, Tu{e Hristov (Kuku{, 3. VI 1899 Sofija, 13. VI

1981) istori~ar, publicist, zasluèn deec na naukata (1966),
univ. profesor, dopisen ~len na
BAN (1967) i heroj na socijalisti~kiot trud na NR Bugarija
(1974). Po Vtorata balkanska vojna, emigriral vo Bugarija (1913).
Diplomiral istorija na Sofiskiot univerzitet (1926) i specijaliziral vo Berlin i vo Pariz
(19291932). Kako ~len na BKP
(1934) i gimnazijalen profesor
vo Karlovo, Sliven, Kopriv{tica i Sofija (19341944), postojano bil presleduvan od vlastite.
Po Vtorata svetska vojna bil glaven inspektor po istorija vo Ministerstvoto na narodnata prosveta (19451949), a potoa profesor po nova op{ta istorija na Sofiskiot univerzitet (19611968).
Poseben interes mu bile nacionalno-osloboditelnite borbi vo
Makedonija.
BIBL.: Vrhovizamt i velikoblgarskite {ovinisti krepiteli na blgarski monarhizm, Sofi, 1947, Tursko-bqlgarskite otno{enix prez 1913
1915 g., Sofi, 1955; Rodnixt grad na
Hristo Smirnenski, Sofi, 1956; Otno{enixta me`du Blgari i centralnite sili po vreme na vonite 19121918 g.,
Sofi, 1957; Kuku{ i negovoto istori=esko minalo, Sofi, 1962; Blgari i
Mladoturskata revolci, Sofi, 1966;
Kriza na blgaro-turskite otno{eni
18951908, Sofi, 1977.
LIT.: Blgari i evropeskite strani
prez XIXXX v. (Sb. v =est na Tu{e Vlahov), Sofi, 1975; Hr. Daneva-Mihova, Viden pedagog i istorik, Vekove#, No 23,
Sofix, 1974, 114118.
S. Ml.
VLAHOV, [terju (s. Ovaja, Sersko, 1884 Petri~ko, IX 1924)

vojvoda na VMRO. Po Prvata
svetska vojna bil vojvoda vo Gornoxumajskata okolija, blizok sorabotnik na A. Vasilev. Poradi
zame{anosta vo ubistvoto na T.
Aleksandrov, bil likvidiran vo
vremeto na gornoxumajskite ubistva vo Petri~ko izvr{eni od
VMRO na Iv. Mihajlov.
d-r Zoran Todorovski, Skopje, 2003.
Z. Tod.
Stefan
Vlahov
-Micov
VLAHOV-MICOV, Stefan Ivanov (Gabrovo, Bugarija, 6. II 1956)

kriti~ar, literator, filozof,
prepodavatel na Sofiskiot univerzitet Sv. Kliment Ohridski, intelektualec so pove}estrano obrazovanie i politolo{ka podgotovka. Po zavr{enata matemati~ka gimnazija i visokoto obrazovanie po istorija
(profil balkanistika), filozofija i retorika, doktoriral so
disertacija od oblasta na sociologijata na politikata pod naslov Op{tewe i pretstavi na Bugarite za svetot (do Prerodbata). ^len e na Profesorskata
akademija za svetski mir so sedi{te vo Wujork, pretsedatel na
Sojuzot na slobodnite pisateli
vo Bugarija, ~len na Sojuzot na
bugarskite novinari i na Me|unarodnata organizacija na novinarite i glaven sekretar na
Dru{tvoto za bugarsko-makedonsko prijatelstvo vo Sofija. Toj e
vklu~en vo zbornikot Vode~ki
li~nosti vo svetot za 2000 g. na
Amerikanskiot biografski institut, kako i vo prira~nikot
2000 isklu~itelni intelektualci vo 2000-ta godina na Amerikanskiot biografski centar vo
Kembrix. Vo april 2006 g. Internacionalnata federacija za svetski mir pri OON mu go dodeluva
zvaweto Ambasador na mirot, a
vo RM e dobitnik na me|unarodnata nagrada Po~esno Racinovo
priznanie. Od 10. H 2007 g. gi zapo~nuva nedelnite predavawa na
Univerzitetot FON vo Skopje za
deloto na Misirkov vo kontekst
na filozofijata na balkanskata
istorija. Privremeno go rakovodi Makedonskiot kulturen centar vo Sofija, a potoa dogovorno
raboti vo Ambasadata na RM vo
Sofija. Ima objaveno 10 knigi od
razni oblasti i nad 1200 oddelni
prilozi vo razni publikacii i e
u~esnik vo golem broj nau~ni sobiri vo Bugarija i vo stranstvo.
BIBL.: Vladeteli v primka. Kniga za
knz Batenberg, car Ferdinand I i car
Boris III, Sofi, 1992; Ogledalo. Nova
blgarska literatura, Sofi, 2002; Ko
ubi Hristo Botev, Sofi, 1994; Neobeseni misli, Sofi, 2004; Ko ubi Botev.
291
VLAHOVI]
Politi~eski misterii. Vtoro doplneno izdanie, Sofi, 2006; Neome|eni misli. Izbor, redakcija i prevod Vasil Tocinovski, Skopje, 2006; Filozofskiot klu~
za makedonskiot identitet, Skopje,
2007.
LIT.: Blaè Ristovski, Unikalen klu~
za makedonskiot identitet#, Utrinski vesnik, VIII, 2355, 11. IV 2007, 15; Rade
Siljan, Delo so golemi poraki, Sintezi, 8, Skopje, 2007, 6770.
Bl. R.
Petar
Vlahovi}
VLAHOVI], Petar (Slatina,

Priepole, CG, 28. VI 1927) etnolog, antropolog, univ. profesor,
istraùva~ na makedonskata etnologija i folklor, akademik.
Diplomiral na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad (1952), a potoa kako asistent (1955) doktoriral na temata Brodarevo i wegova okolina# (1958) i bil izbran
za docent (1959). Be{e eden od osnova~ite na Antropolo{koto
dru{tvo na Jugoslavija, profesor na Etnolo{kata katedra na
Filozofskiot fakultet vo Belgrad i na Institutot za geografija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Vo svoite trudovi obrabotuva i razni
temi i problemi od minatoto na
Makedonija.
BIBL.: Guslarske narodne pesme o nekim
dogaajima iz NOB, Beograd, 1953; Rukopisna zbirka D. Toma{evia Zurka, Titograd, 1960; Brodarevo i wegova okoliona, Titograd, 1968; Narodi i etni~ke zajednice sveta, Beograd, 1984.
S. Ml.
VLAHÊVA, Slavjanka ([tip,

1900 Skopje, 4. IV 1988) prva
obrazovana medicinska sestra vo
Makedonija. Go zavr{ila U~ili{teto za medicinski sestri na
Dru{tvoto na crveniot krst vo
Belgrad (1924). Otkako se vratila vo rodniot grad, aktivno se
vklu~ila vo borba protiv malarijata. Podocna preminala na rabota vo Antituberkulozniot dispanzer vo Skopje. Ima osobena
zasluga za voveduvaweto na patrona`nata slu`ba i sproveduvaweto na beseè vakcinacijata.
Aktivno ja pomagala NOAVM i
vo borbite za osloboduvaweto na
Skopje se priklu~ila vo êtirinaesettata makedonska mladinska NO udarna brigada Dimitar
Vlahov. Po Osloboduvaweto do292
bila zada~a da osnova U~ili{te

za medicinski sestri vo Skopje
(1945) i bila imenuvana za negov
prv direktor. Projavila i osobena aktivnost vo Crveniot krst na
Makedonija.
LIT.: Liljana Panovska, Terorot vo

Egejskiot del na Makedonija (19411944),
Skopje, 1995; Ta{ko Mamurovski, Kvislin{ki i nacionalisti~ki organizacii
vo Egejskiot del na Makedonija vo Vtorata svetska vojna, Skopje, 2001. M. Min.
LIT.: Umre prvata medicinska sestra vo

Makedonija, Nova Makedonija, XLIV,
14800, Skopje, 6. IV 1988, 8.
S. Ml.
VLA[KA ORGANIZACIJA
(19091910) organizacija na
Vlasite vo Makedonija. Vlasite,
priznati za posebna romanska
nacionalnost# (V 1905), po pobedata na Mladoturskata revolucija i po vospostavuvaweto na ustavnoto ureduvawe (1908), se zdobile so pravo na politi~ko organizirawe. Edna godina potoa
formirale prv svoj klub vo Bitola. Odràle sobir na pretstavnici na op{tinite (23/24. VII 1909)
i bila osnovana Vla{ka organizacija koja sakala da dobie od romanskata zaednica svoi vladici.
Bil odràn vtor sobir (1910)
posveten na organizacioni pra{awa, na u~ili{tata i na crkovnoto pra{awe. Bila usvoena
Uredba za otomansko-vla{kite
u~ili{ta# so nastava na romanski jazik. Crkovnoto pra{awe
ostanalo nere{eno.
LIT.: Manol Pandevski, Politi~ki partii i organizacii vo Makedonija (1908
1912), Skopje, 1985.
M. Min.
VLA[KI, Ivan Josifov (Berovo, 30. VI 1929 Skopje, 4. I 1987)

hirurg-urolog, doktor na medicinskite nauki, docent na Med.
f. vo Skopje. Osnova~ na modernata urologija, izvr{il prvi
transplantacii na bubrezi od
ìv donor i kadaver vo RM. Bil
direktor na Klinikata za urologija (19651987) i pretsedatel na
Zdruènieto na urolozi na SFRJ
(19761980). Objavil 90 nau~nostru~ni trudovi.
Al. Stavr.
VLA[KO AVTONOMISTI^KO DVI@EWE LEGIJA NA
VLASITE (19411943) etnopoliti~ko i oruèno dvièwe na
Vlasite vo Tesalija, od zapadniot Egejski del na Makedonija i vo
Severozapaden Epir pod vodstvo
na Alkivijadis Dijamandis, organizirano so poddr{ka od divizijata Flori na italijanskata
okupatorska armija. Dvièweto
proglasilo (1941) sozdavawe
Vla{ko Kneèvstvo (Principat na Vlasite) pod protektorat
na Italija so sedi{te vo Samarina. Po kapitulacijata na Italija
(septemvri 1943) Dvièweto se
raspadnalo; del so vode~kite li~nosti zaminale vo Romanija, a
drugite pripadnici go predale
oru`jeto, dodeka del od niv se
pridruìle na ELAS.
Vleka~i: poskok, gu{teri~ka i èlka
VLEKAÎ (Reptilia) najnisko

organizirana klasa na vistinski
kopneni rbetnici, vo koja se
vklu~eni 4 reda (red premosnici
Rhynchocephalia; red èlki
Chelonia ili Testudines; red krokodili Crocodilia; red lu{pesti
vleka~i Squamata ili Lepidosauria so dva podreda: podred gu{teri
(Lacertilia ili Sauria) i podred
zmii (Ophidia ili Serpentes). Toa
se glavno kopneni ìvotni, so isklu~ok na krokodilite, pove}eto
èlki i nekoi vidovi zmii, koi
se prisposobeni za ìvot vo voda
ili pokraj voda. Nemaat postojana telesna temperatura (ektotermni ili ladnokrvni), a nivnata
koà e pokriena so lu{pi. Pove}eto vidovi se razmoùvaat so
jajca, a samo mal broj ra|aat ìvi
mladi. Pareweto se vr{i naprolet, po zavr{uvawe na zimskiot
son. Za razlika od vodozemcite,
site vleka~i imaat direkten razvoj (otsustvuva stadium na larva),
{to zna~i deka podmladokot u{te vedna{ nalikuva na svoite roditeli. Tie se grablivki i se hranat so drugi ìvotni, koi ili nepotpolno gi xvakaat, ili gi goltaat celi. Samo nekoi vidovi
èlki se herbivori (rastitelnojadni). Vo Makedonija od vleka~ite se registrirani 4 vidovi
èlki, 12 vidovi gu{teri i 16 vidovi zmii.
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Reptiles and Amphibians of Britain and Europe, London, 2002; J-P. Gasc, A. Cabela, J. CrnobrnjaIsailovic, D. Dolmen, K. Grossenbacher, P. Haffner, J. Lescure, H. Martens, J. Martinez Rica, H.
Maurin, M. Oliveira, T. Sofianidou, M. Veith, A.
Zuiderwijk, Atlas of Amphibians and Reptiles in
Europe, Paris, 1997; S. Brelih G. Dùki}, Catalogus Faunae Jugoslaviae. IV/2 Reptilia, Academia Scientiarum et Artium Slovenica, Ljubljana, 1974.
Sv. P. V. Sid.
VLIJANIE
Diva foja (Juniperus Excelsa) osvojuva~ na razdrobenite karpi
VLIJANIE NA EKOLO[KITE FAKTORI VRZ [UMSKIOT POKRIVA^ VO MAKEDONIJA. Ekolo{ki faktor pretstavuva element od nadvore{nata
sredina {to vr{i direktno dejstvo na izgledot, strukturata i
rasprostranuvaweto na {umskite fitocenozi. Ovie faktori se
mnogubrojni i naj~esto se delat
na klimatski, po~veni, reljefni
i biotski. Reljefnite faktori
ne se vklopuvaat vo ovaa definicija, no sepak se izdvojuvaat, bidej}i tie mnogu vlijaat na drugite ekolo{ki faktori.
Temperaturata go uslovuva horizontalniot i vertikalniot raspored na vegetacijata, zavisno od
dolìnata na vegetacioniot period. K. Rubner (1965) ja podelil
sredna i severna Evropa na {umski podra~ja, spored dolìnata
na vegetacioniot period. Trgnuvaj}i od negovata klasifikacija
{umite na dabot prnar se razvivaat vo tekot na 300-360 dena vegetacionen period, a {umite na
dabovite blagun i ploska~ za
240300 dena, dodeka bukovite
{umi se razvivaat vo tekot na
120-180 dena.
Vodata mnogu ostro gi diferencira {umskite zaednici. Izvor
na voda se vrneìte. Tie se karakteriziraat so koli~ini i raspored vo tekot na godinata.
Odamna bilo poznato deka vrneì od 500 mm vo Severna Evropa
zna~i vla`na klima, a vo Severna
Afrika suva klima. Toa e posledica od isparuvaweto i od zasitenosta na vozduhot so vodena parea. Poradi toa, za karakterot na
klimata se koristat pokazateli
na integralnoto dejstvo na vrneìte i temperaturata. Najdobra
pretstava za karakterot na klimata se dobiva preku klimadijagramot po H. Walter (1955). Klimadijagramite za glavnite meteorolo{ki stanici vo Makedonija se
prikaàni vo knigata Karakteristiki na klimatsko-vegetacisko-po~veni zoni (regioni) vo
Republika Makedonija#, od Filipovski i dr. (1996). Od klimadijagramite se gleda deka site klimazonalni dabovi fitocenozi se
kserofilni, bidej}i se razvivaat
vo uslovi na letna su{a, a bukovite fitocenozi se mezofilni bidej}i se razvivaat vo uslovi kade
{to nema period na su{a. Osven
ovie, postojat i higrofilni fitocenozi pokraj rekite i blatata.
Ekolo{kata uloga na snegot se
zabeleùva na pati{tata na lavinite. Tamu se razvivaat fitocenozi, koi baraat za{tita od
zimski studovi (na pr. Ass. Rhamnus fallax-Lonicera formanekiana).
Osven toa, vo subalpskiot pojas,
poradi postojano polegnuvawe i
ispravuvawe na mladata {uma,
steblata ostanuvaat povieni.
Maglata ima golema ekolo{ka
uloga. Taa pretstavuva kondenzirana vodena parea vo prizemniot
sloj na vozduhot. Maglata vo subalpskiot pojas trae dosta dolgo,
od esen do prolet. Vo planinskiot pojas taa e pokratkotrajna, dodeka vo supplaninskiot slabo doa|a do izraz. No na nekoi planini
vo klisurite kade {to nema veter, ekstrazonalno se razviva bukova {uma, na primer, klisurata
Matka. No naj~esto e {uma od crn
gaber (Ostrya carpinifolia). Vo dlaboki senkoviti dolovi so visoka
vozdu{na vlaga, se razviva {uma
od orev i od div kosten. Od posebno ekolo{ko zna~ewe e deficitot na vozduhot so vodena parea.
Pri deficit od 15 mm e granicata na {umata, a pri deficit od 10
mm e granica na smr~evata {uma.
Veterot mnogu vlijae na formata
na steblata, osobeno na isprepletuvaweto na grankite. Na Ki~inica (Bistra), celata {uma od
ela e prevrtena i skr{ena. Od
po~venite faktori, zna~itelna
uloga ima reakcijata rN. Po planinite na Isto~na Makedonija,
isto~no od Vardar {iroko e rasprostraneta acidofilnata bukova {uma ass. Luzulo-Fagetum, a zapadno od Vardar taa ne se sre}ava.
Vo Makedonija, od osobeno zna~ewe se kamewarite. Na dolomitnite kamewari se razvivaat borovi {umi, na granitnite molikovi {umi, na serpentinskite
{umi od diva foja, a na varovi~ni kamewari rastat {ibjaci od
R. R.
{im{ir i jorgovan.
VLIJANIE NA INDUSTRIJATA VRZ PRESTRUKTURIRAWETO NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA promeni vo
sostavot na nacionalnata ekonomija predizvikani od industrijalizacijata. Procesot na industrijalizacija donese strukturni
promeni vo vkupnata nacionalna
ekonomija. Osnovna promena be{e kontinuiranoto namaluvawe

na u~estvoto na zemjodelstvoto
(proces na deagrarizacija), nasproti zgolemuvaweto na u~estvoto na industrijata (proces na industrijalizacija). Do po~etokot
na 1980 g., industrijata i zemjodelstvoto si gi promenija mestata. Vo tekot na 1950-tite godini
zemjodelstvoto sozdavalo okolu
40% od OP, a industrijata pod
20%, dodeka 1980-tite godini sostojbata bila obratna: industrijata sozdavala nad 40% od OP, a
zemjodelstvoto pod 20%. Vo navedeniot period apsoluten porast
beleèlo kako industriskoto taka i zemjodelskoto proizvodstvo.
Me|utoa, industrijata rastela so
povisoka stapka od zemjodelstvoto, {to dovelo i do promena na
relativnite soodnosi. Vo periodot 19561970 g., stapkata na porast na industrijata bila okolu
1314%, a na zemjodelstvoto 34%.
Vo periodot 19711980 g., industrijata rastela so prose~na stapka od okolu 78%, a zemjodelstvoto so stapka od 12%. Porastot na
relativnoto u~estvo na industrijata i namaluvaweto na u~estvoto
na zemjodelstvoto vo vkupnoto
stopanstvo pretstavuva logi~na
promena i normalen razvoj na
stopanskata struktura, iako toj
proces be{e prosleden so brojni
deformacii. Vo 1990-tite godini, vo uslovi na kriza, be{e popre~en ekonomskiot razvoj i normalniot proces na formirawe na
stopanskata struktura. Na ova,
pokraj drugoto, vlijae{e i faktot deka naru{enite uslovi za
razvoj razli~no se odrazuvaa vrz
oddelnite dejnosti. Vo tie uslovi, site dejnosti i stopanstvoto
vo celost go namaluvaat proizvodstvoto, no kaj nekoi dejnosti
toa e izrazeno vo pogolema, a kaj
drugi vo pomala mera. Taka, vo tekot na 1995 g., poradi golemoto
opa|awe na industriskoto proizvodstvo (so negativni stapki do
15%), u~estvoto na industrijata
se namalilo na okolu 43%. Od
druga strana, poradi pomaloto
opa|awe, a vo nekoi godini i poradi porast, zemjodelstvoto go
zgolemilo svoeto u~estvo od voobi~aenite 17% kon krajot na
1980-tite godini, na nevoobi~aeni 27% vo 1995 g. Sepak, vakvata
promena vo stopanskata struktura mnogu pove}e be{e rezultat na
opa|aweto na industriskoto, otkolku na maliot porast na zemjodelskoto proizvodstvo. Vrz osnova na iskustvoto na razvienite
zemji, vo naredniot period pretstoi natamo{en razvoj na industrijata, {to }e predizvika celosno prestrukturirawe na stopanstvoto vo zemjata. S pove}e se
293
VMRO
U~estvo na odredeni dejnosti (sektori) vo strukturata na BDP vo %

1990
Zemjodelstvo* 9,2
Industrija** 35,0
Grade`ni{tvo 7,8
Uslugi
48,0
1992
17,4
32,4
5,6
14,6
1994
11,4
19,5
5,1
64,1
1996
13,4
22,4
5,9
58,3
1998
11,4
18,1
5,8
52,9
2000
12.0
17,3
5,7
54,2
2002
10,0
15,5
4,9
-
2004
11,3
15,0
5,6
-
* od 2001 godina Zemjodelstvo, lov i {umarstvo

** od 2001 godina Prerabotuva~ka industrija
prifa}a objektivnata potreba

idniot razvoj da bide zasnovan na
novite tehniki i tehnologii, so
{to zna~ajno }e se namali brojot
na rabotnicite koi direktno }e
rabotat vo proizvodstvoto. Vo
dogledno vreme industrijata i
ponatamu }e sozdava najgolem del
od BDP, no }e porasne ulogata na
drugite sektori, kako {to se uslugite i servisite, osobeno vo
pogled na vrabotuvaweto. Ovie
tendencii moàt da se prepoznaat vo navedenite tabeli. Vo prvata e prikaàno u~estvoto na industrijata, na zemjodelstvoto, na
grade`ni{tvoto i na uslugite vo
sozdavaweto na BDP. Analizata
na ovie podatoci ne go menuva osnovniot zaklu~ok. U~estvoto na
industrijata od 35% vo 1990 g. se
namalilo na 22,4% vo 1996 g., koga zapo~nuva povtorno porast na
industriskoto proizvodstvo. Sepak, nejzinoto relativno u~estvo
i ponatamu se namaluva, a relativnoto u~estvo na uslugite, od-
nosno na drugite dejnosti e stabilno. Povisokoto relativno

u~estvo vo 1994 g., vsu{nost, e rezultat na opa|aweto na industriskoto proizvodstvo. Vo vtorata tabela e pretstavena novata
Nacionalna klasifikacija na
dejnostite vo koja industrijata e
svedena na prerabotuva~kata industrija, a rudarstvoto i energetikata se posebni sektori. Vaka
iskaànata struktura moè da se
sporeduva so drugi zemji, no ne i
so porane{nata struktura na stopanstvoto na RM, bidej}i takvi
podatoci, osven za 19972001 g.,
zasega ne postojat. Zatoa i prethodnata analiza be{e izvedena
spored starata klasifikacija na
dejnostite. Sepak, osnovnata tendencija vo strukturnite promeni,
iskaàna i spored Novata nacionalna klasifikacija, ostanuva
nepromeneta. Imeno, dopolnitelno opa|awe na u~estvoto na
industrijata na okolu 15% od
BDP, zacvrstuvawe na u~estvoto
A
B
V
G
D
\
E
@
Z
Y
I
J
K
L
Q
M
N
I
II
I +II
294
IZV.: Ministerstvo za finansii, Godi{en

ekonomski izve{taj 2001, Skopje, 2002, 156;
Dràven zavod za statistika, Statisti~ki godi{nik na R Makedonija 2006, Skopje,
2007, 306307, 433; Dràven zavod za statistika, Statisti~ki pregled: industrija i
energija, (oddelni izdanija: 19992003,
19992004, 20002005), Skopje; Dràven zavod za statistika, Statisti~ki pregled:
Industrijata vo Republika Makedonija
(oddelni izdanija: 19661970, 19931998,
19962000, 19972001), Skopje; Narodna banka na Republika Makedonija, Bilten III/2,
Skopje, dekemvri 2002.
LIT.: Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 20/98, Skopje, april 1998;
Vladimir Petkovski, Industrijata i
razvojot, Skopje, 1994; Nikola Uzunov,
Angel Georgiev, Pece Nedanovski, Primeneta ekonomija, Skopje, 2003; Christopher Pass, Bryan Lowes, & Leslie Davies, Collins Dictionary of Economics, fourth edition,
Collins, Oxford, 2005.
P. N.
VMRO BUGARSKO NACIONALNO DVI@EWE (VMRO

BND) bugarska politi~ka organizacija i partija. Formirana vo
Sofija vo 90-tite godini na XX v.
pod imeto VMRO Sojuz na makedonskite dru{tva (VMROSMD).
Ja sproveduva bugarskata politika vo odnos na makedonskato pra{awe, smetaj}i deka Makedoncite se Bugari, a makedonskiot jazik dijalekt na bugarskiot jazik.
Lider na partijata e Krasimir
Karaka~anov.
LIT.: S. Kiselinovski, I. Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot (XX vek),
Skopje, 2004.
St. Kis.
BDP spored proizvodniot metod i spored novata

Nacionalna klasifikacija - po tekovni ceni
NKD Naziv na sektorite
sektor
na zemjodelstvoto na okolu 11%

od BDP i natamo{en porast na
u~estvoto na uslu`niot sektor.
1997
2000
2002
2003
2004
Zemjodelstvo, lov i {umarstvo

11,0
Ribarstvo
0,03
Vadewe rudi i kamen
1,0
Prerabotuva~ka industrija
18,9
Snabduvawe so elektri~na
4,5
energija, gas i voda
Grade`ni{tvo
5,3
Trgovija na golemo i malo,
popravka na mot. vozila,
motocikli i predeti za li~na
upotreba i za doma}instvata
11,4
Hoteli i restorani
1,5
Soobra}aj, skladirawe i vrski
6,1
Finansisko posreduvawe
3,4
Aktivnosti vo vrska so nedvièn
imot, iznajmuvawe i delovni aktiv.
3,0
Javna uprava i odbrana, zadolìtelna
socijalna za{tita
6,1
Obrazovanie
4,2
Zdravstvo i socijalna rabota
4,3
Drugi komunalni, kulturni, op{ti
i li~ni uslu`ni aktivnosti
2,8
Privatni doma}instva so vraboteni lica Eksteritorijalni organizacii i tela
Imputirani stanarini
4,8
Minus: imputirani bankarski uslugi
2,4
Drugi neto-danoci na proizvodstvo
Dodadena vrednost
85,9
Neto danoci na proizvodstvoto
14,1
Bruto doma{en proizvod
100
10,1
0,0
0,8
17,3
4,4
10,0
0,0
0,4
15,5
3,7
11,4
0,0
0,4
15,8
4,7
11,3
0,0
0,4
15,0
4,2
5,7
4,9
5,4
5,6
10,8
1,5
9,0
3,1
11,2
1,7
8,4
3,0
11,2
1,9
8,4
2,4
13,6
1,6
7,8
2,8
3,2
3,3
3,4
3,3
6,1
3,5
3,8
6,6
3,6
3,8
6,8
3,8
3,9
6,7
3,7
3,6
2,2
4,4
2,2
83,5
16,5
100
2,3
4,4
1,7
81,4
18,6
100
2,2
5,5
1,5
85,5
14,5
100
2,3
5,9
1,8
86,0
14,0
100
Amblemot na politi~kata partija VMRO-DPMNE
VMRO-DPMNE (VMRO DEMOKRATSKA PARTIJA ZA

MAKEDONSKO NACIONALNO EDINSTVO) desno orientirana politi~ka partija, osnovana na 17. VI 1990 g. vo Skopje, registrirana na 3. VIII 1990 g. Vo nejziniot statut (1990) se naveduva
deka taa }e se bori za vra}awe na
gordosta i dostoinstvoto na makedonskiot ~ovek, makedonskiot narod i makedonskata dràva i deka
}e se zalaga za izgradba na suverena makedonska dràva. Na prvite
parlamentarni izbori (1990) ovaa
partija osvoi 38 prateni~ki mesta. Vo tekot na 1994 g. partijata ne
u~estvuva{e vo vtoriot krug na
VNATRE[NA
parlamentarnite izbori i stana

vonparlamentarna opozicija. Taa
pobedi na izborite odràni vo
tekot na 1998 g., osvojuvaj}i 49
prateni~ki mesta, po {to formira koaliciona vlada na ~elo so
liderot na partijata Qup~o Georgievski. Vo tekot na 2002 g. osvoi
33 prateni~ki mesta i stana opoziciona partija. Na izborite odràni vo tekot na 2006 g. osvoi 45
prateni~ki mesta i formira koaliciona vlada, na ~elo so liderot
na partijata Nikola Gruevski.
Preku otcepuvawe od ovaa partija
se formirani: VMRO obedineta; VMRO vistinska makedonska
reformska opcija; VMRO makedonska; VMRO demokratska partija; VMRO tatkovinska partija; VMRO narodna partija.
LIT.: Svetomir Skaric, Democratic Elections in
Macedonia, 19902002, Editions Sigma, Berlin,
2005.
\or. Iv.
VMRO-PRAVDA (19481985)
konspirativna politi~ka organizacija vo NR/SR Makedonija formirana od pripadnicite na
VMRO-SDRMA vo Prilep so politi~ka programa: obedineta samostojna dràva Makedonija so
parlamentarno ureduvawe po ugledot na parlamentarnite dràvi na Zapad, nadopolneta so zalo`bi za ostvaruvawe socijalna
pravda. Dejnosta ja pro{irila
mreàta vo Bitola, Ohrid, Resen,
Skopje, Sveti Nikole, [tip, Berovo, Strumica i vo selata, vo
Male{evsko i vo Debarca. ^lenovite na Organizacijata se deklarirale kako sledbenici na
Pretsedatelot Metodija Andonov-ênto & ~entovci#. I po ~estite apsewa opstojuvala. Organizacijata ja pro{irila svojata
mreà i dejnosta (19701971) vo
Pirinskiot i vo Egejskiot del na
Makedonija. Preku studentskata
grupa vo Zagreb, odrùvala vrski
so Dvièweto za osloboduvawe na
Makedonija (DOM) vo Evropa.
LIT.: Sto godini VMRO. Zlatna kniga,
Skopje, 1993; M. Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe (19431946), Skopje, 2000. M. Min.
VMRO-SDRMA (Prilep, po~etokot na 19461947) konspirativna mladinska organizacija

sozdadena na inicijativa i pod
vodstvo na Gligor Krsteski, so
cel da se bori za otcepuvawe na
NR Makedonija od Jugoslavija, osloboduvawe na neoslobodenite
delovi i obedinuvawe vo Samostojna Dràva Republika Makedonija (SDRM) so poddr{ka od
SAD i od drugite zapadni sili,
pod pokrovitelstvo na Amerika.
Toa bilo vgradeno vo imeto na
Organizacijata SDRMA. Obedineta Makedonija se predviduvalo da bide gra|anska dràva od
tipot na zapadnite demokratii.

Organizacijata izgradila organizaciska mreà (do sredinata
na 1947), po sistem na trojki, vo
Prilep i vo Prilepsko. Organizacijata bila razotkriena (pred
krajot na 1947), vode~kite li~nosti bile uapseni i bile osudeni, a nejzinata dejnost prekinata.
LIT.: Sto godini VMRO, zlatna kniga,
Skopje, 1993; Ivan Katarxiev, Sto godini od formiraweto na VMRO, sto godini revolucionerna tradicija, Skopje,
1993; Gligor Krsteski, Moeto dosie,
Skopje, 2002.
M. Min.
VNATRE[NA ARHITEKTURA
klu~en poim so koj se vr{i soodveten prevod na angliskiot izraz interior design. Se odnesuva za
specifikite na vnatre{niot
prostor, na enterierot/vnatre{niot prostor na objektite od bilo kakov vid, definiraj}i so toa
i soodvetna opremenost izvedena
spored funkcijata, namenata ili
posebnosta na proektnata programa na odredena arhitektonska
sodrìna. Poimot gi sodrì site komponenti {to se odnesuvaat
za arhitekturata voop{to: konstrukcija, materijali, tekstura,
boja, kompozicija, tehnologii,
obrabotka, opremenost i sl.
Vnatre{nata arhitektura podleì na vramuvawe vo precizna dijahroniska ramka, vo koja moè da
se sledat site transformacii,
razvojni etapi, stilski definirawa ili tendencii, razvojot na
odredeni {koli ili prisustvoto
na vlijanija od razli~en vid.
Spored odredeni razvojni karakteristiki na vnatre{nata arhitektura, ~esto se opredeluva i
stilskiot predznak na odredena
posloèna arhitektonska struktura, stanuvaj}i so toa i nositel
na porakite za istori~nosta na
odredeni arhitektonsko-stilski
pojavi i manifestacii. Razli~nite stepeni na obrabotka i primena, kako i specifi~niot izbor
na materijali, koi ja definiraat/estetiziraat/oblikuvaat izraznata morfologija na vnatre{nata arhitektura, pretstavuvat i
realni pokazateli ili imenite-
li na op{tiot umetni~ki vkus,

ili odrednici na op{tata sostojba i stepenot na umetni~kiot/estetskiot efekt i pridones na arhitekturata kon op{tiot, definiran kulturno-umetni~ki ili
istoriski model. Preku specifi~nata obrabotka na odredeni
elementi od enterierot na oddelni gradbi (sakralni ili profani), posebno vo Makedonija, moàt da se sledat razvojnite etapi
na pove}e umetni~ki zanaeti:
rezbarstvoto, slikarstvoto, ikonopisot i sl., koi vo podocne{nite periodi na razvoj se razvivaat
do nivoto na nezavisni i prepoznatlivi umetnosti. Vo sovremeni
uslovi, vnatre{nata arhitektura
obedinuva razni disciplini: arhitektonsko proektirawe, dizajn, industriski dizajn, primeneti umetnosti, likovni disciplini, umetnost na novite i elektronskite mediumi i sl.
LIT.: Grcev Kokan, The sacred and symbolic
structure of folcloric architecture, Studies in ancient
structures, Istanbul, 2001, 6169; Radomir Voqinec Jasmina Aleksievska, Likovni i
oblikovni vrednosti vo narodnata arhitektura kako rezultat na prakti~nata
graditelska postapka, Zbornik na Arhitektonskiot fakultet, Univerzitet Kiril i Metodij#, 7, Skopje, 1984, 5361; Ivanka Kirovska, Smislata na dekoracijata vo
makedonskoto graditelstvo od XIX vek,
Skopje, 1999; Aneta Svetieva, Izvori za
prou~uvawe na izgradbata i ukrasuvaweto
na skopskata ku}a za vreme na turskoto
vladeewe vo XIX i vo pe~etokot na XX vek,
Makedonski folklor#, XXV/50, Skopje,
1992, 8593; Rezbani tavani, dolapi i vrati vo Makedonija, Skopje, 1992.
K. Gr.
VNATRE[NA MAKEDONSKA
REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (VMRO) (19191934)
po zavr{uvaweto na Prvata
svetska vojna zapo~nalo politi~koto grupirawe i organizirawe
na makedonskata emigracija. Pri
krajot na 1919 g. bila formirana
VMRO, so Centralen komitet:
Todor Aleksandrov, Aleksandar
Protogerov i Petar âulev. Kako glavna cel na VMRO T. Aleksandrov ja proklamiral avtonomijata na Makedonija, kako preodna etapa za nejzinoto prisoedinuvawe kon Bugarija. Po potpi-
Enterierot na [alterskata sala na Makedonski po{ti vo Skopje
295
VNATRE[NA
Ustavot na VMRO (1919-1934)
{uvaweto na Ni{kata spogodba# pome|u Kralstvoto SHS i Bugarija (mart 1923), VMRO zela
aktivno u~estvo vo ru{eweto na
bugarskata vlada na Aleksandar
Stamboliski (9. VI 1923). Vo vtorata polovina na 1923 g. bile vospostaveni vrski i vodeni razgovori so pretstavnici na Sovetskiot sojuz, zainteresiran za sozdavawe edinstveno makedonsko
osloboditelno dvièwe. Pritoa
T. Aleksandrov podgotvil i potpi{al Proekt za spogodba me|u
VMRO i Sovetskiot Sojuz# (30.
XII 1923). Pregovorite vodeni vo
Viena zavr{ile so potpi{uvawe
Deklaracija na CK na VMRO (29.
IV 1924) i na Majskiot manifest
(6. V 1924) od strana na T. Aleksandrov, A. Protogerov i P. âulev. Pod pritisok na bugarskata
vlada, prvite dvajca so Deklaracija na CK na VMRO javno se otkaàle od svoite potpisi (1. VIII
1924). Todor Aleksandrov bil
ubien (31. VIII 1924) od pripadnici na VMRO (vojvodite [terju
Vlahov i Din~o Vretenarov). Rakovodstvoto na VMRO go prezele
Aleksandar Protogerov i Ivan
Mihajlov. Za ubistvoto na T.
Aleksandrov bile obvineti oponentskite organizacii od makedonskata emigracija.
Za dve godini po masakrot vo Gorna Xumaja (12. IX 1924) VMRO
ubila redica istaknati makedonski intelektutalci i revolucioneri, idejni oponenti kako Dimo
Haxi Dimov, Arseni Jovkov, Todor ôpov i dr. Po naredba na I.
Mihajlov bil ubien i Aleksandar Protogerov (7. VI 1928), a
VMRO se podelila na Mihajlovisti# i Protogerovisti# i
do{lo do nivno me|usebno fizi~ko presmetuvwe. Na VII kongres
na VMRO (21. VI 1928) I. Mihajlov oficijalno go prezel rakovodeweto. Vo programskata opredelba na VMRO na I. Mihajlov
296
poimot avtonomna# bil zamenet

so poimot nezavisna Makedonija# vo koja ìveat Bugari. Negova
strategiska cel bila sozdavawe
na Makedonija kako vtora bugarska dràva. Vo april 1929 g. Makedonskiot nacionalen komitet
kontroliran od I. Mihajlov i
Hrvatskite pretstavnici potpi{ale Deklaracija za sorabotka i
sozdavawe NDH i Nezavisna Makedonija#, kako vtora bugarska
dràva. Na 9. X 1934 g., so zaedni~ka akcija na hrvatskite i
VMRO-vskite sili, bil izvr{en
atentat vrz kralot na Jugoslavija
Aleksandar Kara|or|evi}. Vladata na Bugarija, na ~elo so Kimon Georgiev, pri krajot na 1934
g. donela odluka za rasformirawe na VMRO, po {to, pod vodstvo
na I. Mihajlov, prodolìla da
dejstvuva vo stranstvo. Se povrzala so nacisti~kite i profa{isti~kite sili na Germanija, Italija, Ungarija i Hrvatska, so koi
sorabotuvala do krajot na Vtorata svetska vojna.
IZV.: Arhiv Vojno-istorijskog instituta (AVII),
Beograd, Popisnik 4, kut. 54, br. 12/193;
CDIA, Sofi, fond 396 Makedonska
Vtre{na Revolcionna Organizaci,
op. 2, a. e. 50, l. 32-34.
LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924
1934, Skopje, 1997.
V. St.
Ustavot na VMRO(OB) (1925)
VNATRE[NA MAKEDONSKA
REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (OBEDINETA) (Viena, oktomvri 19251928 i Berlin,
19291937) makedonska revolucionerna organizacija, formirana vrz osnova na principite na
Majskiot manifest na VMRO
(1924), pod vlijanie na Balkanskata komunisti~ka federacija i so
poddr{ka na Kominternata i
makedonskite komunisti. Nejze $ se
priklu~ile ~lenovite na Ilindenskata organizacija, na biv{ata Makedonska federativna organizacija, na biv{iot Emigrantski
komunisti~ki sojuz, biv{ata
Serska grupa i drugi progresivni

grupi. Pri nejzinoto osnovawe
bil izbran Centralen komitet so
sedi{te vo Viena. Nejzin organ
bil v. Makedonsko delo. Imala
cel da prerasne vo masovno narodno dvièwe za izvojuvawe slobodna i nezavisna Makedonija vo
ramkite na nejzinite geografski
i ekonomski granici i nejzino
konstituirawe vo samostojna politi~ka edinica, {to }e vleze
kako ramnopraven ~len na idnata
Balkanska federacija. Nejzini
najistaknati dejci bile: Panko
Bra{narov, Dimitar Vlahov, Simeon Kavrakirov, Vladimir
Poptomov,
Andreja
îpov,
Metodija [atorov-[arlo i dr.
Za trite dela na Makedonija bile
sozdadeni oddelni oblasni komiteti na ~elo so sekretar. Oblasniot komitet vo Pirinskiot
del na Makedonija go rakovodel
Simeon Kavrakirov. Podocna
sedi{teto na CK na VMRO(Ob)
bilo preneseno vo Berlin (1928),
pri {to u{te pove}e se vlo{ile
vrskite na rakovodstvoto so
tatkovinata. Naskoro nastanala
golema partiska provala vo
Veles, Kumanovo, Skopje i [tip
(19281929), pri {to bile
uapseni 113 nejzini ~lenovi, me|u
koi i ~lenot na CK Panko
Bra{narov, a po ispra}aweto na
robija na del od osudenite, vo
narednata godina prestanala
dejnosta na Organizacijata vo
Vardarskiot del na Makedonija.
Nezadovolni od prokomunisti~kata orientacija na rakovodstvoto, edna grupa ~lenovi (Mihail
Gerxikov, Georgi Zankov, Pavel
[atev i dr.) bezuspe{no se obidele da se izdvojat vo oddelna organizacija (Carigrad, 1929). Postignatoto pomiruvawe so tie nezadovolnici (19. IV 1930) ostanalo samo prividno.
Dobivaj}i re~isi napolno komunisti~ki karakter (1933/1934),
istite ~lenovi se sre}avale i vo
VMRO(Ob) i vo BKP/KPG/KPJ.
Koga nastanala narednata golema
partiska provala vo Pirinskiot
del na Makedonija (1935/1936), na
sud vo Gorna Xumaja (den. Blagoevgrad), Nevrokop, Sofija i Razlog
bile izvedeni okolu 60 nejzini
~lenovi i naskoro potoa prestanala nejzinata organizirana ilegalna dejnost i vo Pirinskiot, a vo
Egejskiot del ugasnala nejzinata
dejnost vo vremeto na Metaksasova
diktatura (1936 1941).
VMRO(Ob) imala evolutiven stav
vo odnos na makedonskoto nacionalno pra{awe. Od prvi~nite
stavovi za etni~kiot sostav na
naselenieto na Makedonija kako
{arenilo na narodi (Bugari, Gr-
ci, Srbi itn.), podocna stanale

dominantni stavovite deka Makedoncite se poseben narod (nacija)
i so poseben jazik.
IZV.: VMRO (Obedineta). Dokumenti i
materijali, kn. 1 i 2, Skopje, 1991 i 1992.
LIT.: Idenite osnovi na V.M.R.O. (Obedinena), s. l., 1927; Slavka Fidanova, Eden
proglas na VMRO (Obedineta) za Ilindenskoto vostanie, Istorija, IV, 1,
Skopje, 1968, 75-79; Hristo Andonovski,
VMRO (Obedineta) vo Egejska Makedonija, Glasnik na INI, XIII, 3, Skopje, 1969,
103-116; Ston Germanov, Szdavane i
denost na VMRO (Obedinena) 1925
1935, Blagoevgrad, 1971; Darinka Pa~emska, Prilog kon bibliografijata za
VMRO (Obedineta), Istorija, VII, 2,
Skopje, 1971, 309-312; Todor G. Zografski
Dim~e A. Zografski, KPJ i VMRO
(Obedineta) vo Vardarska Makedonija vo
periodot 19201930, Skopje, 1974; Darinka Pa~emska, Vnatre{nata makedonska
revolucionerna organizacija (Obedineta), Skopje, 1985; De~o Dobrinov, VMRO
(Obedinena), Sofi, 1993; Sedumdeset godini VMRO (Obedineta) 1925-1995. Prilozi od Nau~niot sobir odràn na 20 dekemvri 1995 godina, Skopje, 1998. S. Ml.
VNATRE[NATA MIGRACIJA VO MAKEDONIJA dvièwe na naselenieto od eden lokalitet (naselba, op{tina, region)
kon drug, so namera da se promeni
postojnoto mesto na ìveewe od
najrazli~ni pri~ini. Pred i po
Vtorata svetska vojna, vnatre{nata migracija vo Makedonija beleì intenzivna teritorijalna
podvi`nost na naselenieto pod
vlijanie na procesot na deagrarizacija i poradi razvitokot na
nezemjodelskite dejnosti. Karakteristi~ni se trajnite preseluvawa od selo v selo, od selo v grad
i od edna vo druga op{tina poradi nepogodnite uslovi za obrabotka na zemjata, za ìveewe i za
vrabotuvawe. Pri preseluvaweto
na naselenieto dominirale preselbite od selo v grad, poretko od
gradovi vo sela. Najgolema migracija selo grad se zabeleùva
vo me|upopisniot period 1961
1971 g., koga soodvetno na toa se
zgolemuva mehani~kiot priliv
vo gradovite vo RM. Vo periodot
19711981 g. preselbite se smiruvaat i se namaluvaat, dodeka vo
me|upopisniot period 19811994
g. tie dobivaat razli~en izgled,
beleàt zna~itelno pomalo pozitivno migraciono saldo vo gradovite, a re~isi ednakva negativna migracija vo selskite naselbi,
kako i vo prethodniot period.
Ovaa pojava se objasnuva so golemiot odliv na selskoto naselenie vo stranstvo.
LIT.: Aleksandar ]ur~iev, Trajnite
migracii na naselenieto vo SR Makedonija, Skopje, 1985.
Am. J.
VNDEV, Georgi (s. Leskovo, Gumenxisko, 1896 ?) vojvoda na

VMRO vo Strumi~ko, sin na Vndo
vojvoda-Stariot (18581917), voj-
VOVEDENIE NA SV. BOGORODICA#
voda na TMORO/VMORO. Na 16godi{na vozrast stapil vo ~etata

na vojvodata [terju Junaka (1912), a
potoa kako sekretar vo ~etata na
tatka si. Po Prvata svetska vojna
bil okoliski vojvoda na avtonomisti~kata VMRO vo Strumi~ko.
Uapsen od gr~kite vlasti, bil osuden na smrt (1923), no po izvesen
prestoj vo solunskiot zatvor, kaznata ne bila izvr{ena. Podocna,
pod vlijanie na mihajlovisti~kata
VMRO, kako vojvoda na ~eta vr{el
terorizirawe na strumi~koto
S. Ml.
naselenie.
VOVEDENIE NA BOGORODICA# ednokorabna, grobi{na
crkva od vtorata polovina na XIV
v. vo s. Zduwe, vo dolniot sliv na
rekata Treska, zapadno od Gostivar. Nejzinata postara faza e otkriena za vreme na dislokacijata
(2002) izvedena poradi izgradba
na hidroakumulacioniot sistem
Kozjak#. Fragmentarno za~uvanoto yidno slikarstvo, stilski, izleguva od dominantnite klasicisti~ki tekovi na zrelata paleologovska umetnost i e blisko na slikarskite razbirawa na rabotilnicite {to rabotele na podra~jeto na Skopskata mitropolija.
LIT.: M. M. Ma{ni, Preliminarna saznawa o seoskoj crkvi Vavedewe Bogorodice u pore~kom Zduwu o jednom nepoznatom sredwovekovnom spomeniku, Ni{ i
Vizantija, Zbornik radova#, I, Ni{, 2003,
249262.
M. M.
ja{to crkva bila, isto taka, posvetena na Vovedenie na Bogorodica. Manastirot Karpino prvpat se spomnuva vo eden rakopis
od 1592 g. Iznesena e pretpostavkata deka ne moèl da bide obnoven pred 1572/1573 g., bidej}i vo
osmanliskite popisi od taa godina, kako i od 1519 g., se beleì kako mezra Karpino. Ima oblik na
trikonhos so niski kvadratni
konhi od nadvore{nata strana i
izdolèna priprata kon zapad.
Opkruèna e so manastirski konaci, koi se glavno razru{eni
ili se vo lo{a sostojba. Originalnite freski, pod ìvopisot
od krajot na XIX v., se raboteni vo
stilot na postvizantiskite umetni~ki razbirawa. Ikonite od
stariot ikonostas (în, friz so
tema: Prorocite Te navestija,
rezbareni Carski dveri, Golem
krst so zapi{anata godina
1606/1607 i 7 prazni~ni ikoni)
pretstavuvaat antologiski primeroci na ikonoslikarstvoto od
prvata decenija na XVII v., koi se
dislocirani i denes se izloèni
del vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje, del vo Galerijata na ikoni vo crkvata Sv. Nikola# vo
Kumanovo.
LIT.: J. Haxi-Vasiqevi, Kumanovska oblast, Ju`na Stara Srbija, Beograd, 1909,
459462; K. Balabanov, Ikoni od Makedonija, Ikone iz Makedonije, Icons from Macedonia, Icones de Macedoine, BeogradSkopje,
1969, XXIX, XXX, sl.75; Z. Rasolkoska-Nikolovska, Ikonostas Karpinskog manas-
Manastirskiot kompleks i crkvata Vovedevni na Bogorodica vo Karpino, Kumanovsko (1100 g.)
VOVEDENIE NA BOGORODICA# crkva na manastirot

Karpino, kaj s. Orah, Kumanovsko. Izgradena i ìvopisana e vo
vremeto na osmanliskata vlast.
Spored predanieto, koe se temeli
vrz eden natpis od krajot na XIX
v., bila podignata vo 1100 g. Se
doveduvala i vo vrska so is~eznatiot manastir Arhilovica, ~i-
tira, ZLU#, 16, Novi Sad, 1980, 281288;

M. M. Ma{ni, Stari ikonostas Karpinskog manastira Vavedewe Bogorodice, Zbornik radova#, III, Ni{, 2006,
365383.
M. M.
VOVEDENIE NA SV. BOGORODICA# crkva vo s. Ku~evi{te, na padinite na Skopska

Crna Gora, kaj naselenieto poznata pod imeto Sv. Spas#. Vo os297
VODEN
tijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974,

5556; K. Balabanov, Freske i ikone u Makedoniji, BeogradZagrebMostar, 1983, 121. K. B.

vo Egejska Makedonija, kn. I, Skopje, 1978.
Al. St.
Crkvata Vovedenie na sv. Bogorodica,

Ku~evi{te, Skopsko (XIV v.)
novata, crkvata ima forma na

vpi{an krst vo pravoagolen prostor, so visoka kupola nad centralniot prostor. Apsidata od
nadvore{na strana e petostrana.
Yidana e so delkan kamen, tuli i
malter. Pri yidaweto fasadite
bile ukraseni so keramoplasti~na dekoracija. Kon zapadnata fasada bil doyidan narteks {to
imal prizemje i kat. Prizemniot
prostor bil zasvoden so tri polukru`ni svoda, a katot nad prizemjeto ima oblik na ednokoraben
zasvoden prostor. Narteksot potsetuva na crkvitegrobnici, vo
koi bile zakopuvani glavno ktitorite. Podocna na zapadnata
strana od narteksot i na ju`nata
strana na crkvata bil izgraden
{irok trem. Site spomnati delovi, so isklu~ok na pripratata od
ju`nata strana, bile ìvopisani.
Vo XIX v. stariot freskoìvopis
bil prekrien so preslika, koja e
otstraneta vo 60tite godini na
XX v. so konzervatorska postapka.
Crkvata bila izgradena i ìvopisana so sredstvata na vlastelinskoto semejstvo, ~ii{to ~lenovi bile Arsen, Radoslav i Vladislava. Freskoìvopisot e delo
na dvajca nepoznati zografi, koi
nesomneno bile mo{ne talentirani. Vo 1337 g. bil naslikan narteksot, koj pretstavuva grobnica
so strani~ni kapeli. Na severniot i na ju`niot yid nepoznatiot
slikar gi naslikal portretite na
ktitorite: vojvodata Dejan i negovata èna Vladislava, sestra na
ùpanot Radoslav, zastanati pokraj portretot na car Du{an i caricata Elena, a na severniot yid
se naslikani nivnite deca (Jovan
i Dmitar). Kapelata na katot,
posvetena na sv. Nikola, bila
povtorno ìvopisana vo 1501 g.
Vo XVI v. bile slikani poedine~ni figuri i kompozicii na ju`nata fasada na crkvata, a vo XVII v.
nepoznat zograf go naslikal ìtieto na sv. \or|i vo pripratata.
LIT.: N. P. Kondakov, Makedoni, SPb.,
1909, 186; V. Petkovi, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950, 164; V. J. uri, Vizan-
298
Citadelata vo Voden
VODEN (Edesa) grad vo egejskiot del na Makedonija, Grcija so

19.800 `. (2002 g.). Se nao|a vo
podno`jeto na planinata Verimon, na nadmorska visina od okolu 430 m. @itelite se glavno Makedonci i potomci na gr~ki doselenici od Mala Azija. Pod imeto
Edesa bil prva prestolnina na
Filip Makedonski. Od krajot na
VI v., koga teritorijata na Makedonija bila naselena so Sloveni,
Edesa prodolìla da se razviva
kako slovenska naselba pod imeto Voden. Za vreme na turskoto
vladeewe vo nego se naselile odreden broj turski, a podocna i
vla{ki semejstva. Pri krajot na
XIX v., spored Kn~ov, imal 11.070
`., od koi 7.000 Makedonci, 4.000
Turci, 30 Vlasi i 40 Cigani. Vo
1924 g. Turcite se iselile vo Turcija, a na nivno mesto se doselile
Grci od Anadolija i Trakija, so
{to brojot na naselenieto porasnal na 13.115 `. Vo podocne{nite
godini negovoto naselenie stagnira, taka {to i vo 1971 g. V. imal
13.967 `. Deneska e administrativen centar na oblasta Pela i
vo V. se odviva interesen migracionen proces. Imeno, gr~kite
semejstva se iseluvaat vo Solun i
vo Atina, a vo nego se doseluvaat
Makedonci od okolnite sela. Golemite i atraktivni vodopadi
ovozmoìle vo gradot zna~ajno da
se razvie turizmot i trgovijata.
Ima nekolku tekstilni fabriki
vo koi se vraboteni zna~aen del
od naselenieto, a se zanimavaat i
so trgovija, turizam, ovo{tarstvo i gradinarstvo.
Pristani{teto vo Ohrid
VODEN SOOBRA]AJ VO MAKEDONIJA vid soobra}aj, pogoden za transport na stoka, bil

zastapen kaj nas vo vid na splavarewe po rekite, prete`no za transport na drva od {umite, kako i na
Ohridskoto i Prespanskoto Ezero, glavno za turisti~ki celi. Pove}e od 150 godini e stara idejata
da se izgradi ploven pat Dunav
Egejsko More, dolg 700 km, {to bi
minuval niz Velika i Ju`na Morava (Srbija), P~iwa i Vardar, so
koj bi se skusil patot preku Crno
More za pove}e od 1.000 km. Od eksperti na OON ~ineweto na plovniot pat vo 1973 g. bilo proceneto
na milijarda amerikanski dolari,
no objektite bi sluèle i za drugi
nameni (za{tita od poplavi, energetika).
Q. T.
VODENSKA DEKLARACIJA
(1918) deklaracija na Srpskata
vlada. Pred krajot na Prvata
svetska vojna, Srpskata vlada, za
da go spre~i postavuvaweto na
makedonskoto pra{awe na pretstojnata Mirovna konferencija,
VODNA
podgotvila Deklaracija i Memorandum so koi makedonskiot narod (makedonskite Sloveni) bil

proglasen za jugoslovensko pleme, a Makedonija za jugoslovenska
zemja. Spored Deklaracijata, tie,
makedonskite Sloveni, ja deklarirale svojata volja za obedinuvawe vo jugoslovenskata dràva.
Vo Deklaracijata, sostavena na
Krf, stoel gradot Voden. Prof.
Grigorie Haxita{kovi} (juli
1918) so grupa somislenici vo
slu`ba na srpskata dràva, vo
svojstvo na pretstavnici na makedonskiot narod, dale legitimitet tie dokumenti da bidat predadeni na Silite od Antantata.
ska edinica vo ramkite na ELAS.

Bil formiran po upornoto barawe na Makedoncite od Egejskiot
del na Makedonija za svoi partizanski i voeni edinici i svoja
vojska. KPG i ELAS bile prinudeni da go prifatat baraweto za
da se postigne omasovuvawe na
NOD. Za komandant na Odredot
bil nazna~en Naum Pejov, a za politi~ki komesar Dimitar [i{kovski. Od 20 borci pri formiraweto, za kratko vreme Odredot
(neutvrdeni vkupni koli~ini,

nad 300 milioni m3 voda godi{no
ponira vo podzemjeto). Re~nite
vodi se najva`ni, pa so 3.200 litri/ìtel godi{no, Makedonija
spa|a vo polusu{nite regioni.
Neramnomernata raspredelba na
vrneìte godi{no variraat od
380 mm vo nekoi centralni i isto~ni delovi, do 2.000 mm vo planinskite regioni na zapad predizvikuva dolg su{en period vo
leto i esen.
Q. T.
LIT.: Quben Lape, Odbrani tekstovi za

istorijata na makedonskiot narod, 2,
Skopje, 1965; M. Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka
misla (1887-1919), Skopje, 1985. M. Min.
VODENSKI (MAKEDONSKI)
NARODNOOSLOBODITELEN BATALJON (pl. Kajmak~alan, 16. VI 1944 18. XI 1944) makedonska voena edinica vo sostavot na Triesettiot polk na
ELAS. Bil fomiran od makedonski dobrovolci od Vodensko i
Meglensko. Sobirniot centar
bil vo s. Gorno Rodevo (Meglensko). Komandant bil Lefteris
Fundulakis, biv{ oficer na gr~kata armija, a politi~ki komesar
\or|i Urdov-Xoxo. Vo juli Bataljonot ve}e imal 575 borci i vodel
uspe{ni borbi: protiv germanskite sili i bataljonite za bezbednost (4. VII); protiv pripadnicite
na PAO vo selata âkri, Kufalovo (29. VII), Bal~aki i Dabovo (Gumenxisko); kaj s. Plasi~ev; kaj mesnosta Muharem Han i dr. No, so ogled na negoviot makedonski sostav, KPG i ELAS, smetaj}i deka
go budi makedonskiot nacionalizam, dale naredba za rasformirawe, na {to se pobunile makedonskite borci i, za da se izbegne krvoprolevawe, Bataljonot preminal na teritorijata na Vardarskiot del na Makedonija (12/13. X).
Podocna vlegol vo slobodna Bitola (18. XI) i od makedonskite bataljoni od Vodensko, Lerinsko i
Kostursko bila formirana Prvata makedonska egejska NOUB vo
sostavot na NOV i POM.
Vodi~arski koledari
narasnal na 70 borci, isklu~ivo

Makedonci. Osven agitacionopropagandnata uloga, Odredot izvr{il napad na germanskata kolona na patot KosturSmrde`
(11. X 1943), pri {to uni{til ~etiri kamioni i ubil 20 germanski vojnici; ja razbil i ja razoruàl kontra~etata vo s. Konomladi (noemvri 1943) i kontra~etata
vo s. êtirok (11. I 1944); zaedno
so drugi edinici na ELAS vodel
te{ka borba so germanskite sili
na Vi~o (12. IV 1944); se presmetal so kontra~etata vo selata
Prekopana (Lerinsko), êre{nica, Tioli{ta i dr. Vo ramkite
na odlukata na KPG i ELAS za
rasformirawe na site makedonski edinici (april 1944), [tabot
na Dvaeset i osmiot polk na
ELAS izdal naredba za negovo
rasformirawe, no {tabot na odredot i borcite se sprotistavile, pa za realizirawe na naredbata bile isprateni dva bataljona
na ELAS i so demonstracija na
sila borcite na Odredot bile
rasporedeni vo nivniot sostav.
VODIÂRSKI
NARODNI
PESNI semejni pesni {to se
ispolnuvaat na praznikot Bogojavlenie Vodici. Na prviot den
od praznikot, {to se imenuva i
Ma{ki Vodici, po koledica odat
samo maìte. Tie peat pesni i sobiraat darovi, naj~esto vo prehranbeni produkti, od koi podocna kaj kumot pravat zaedni~ka
gozba. Nivnite pesni se gostinski pesni, {to se ispolnuvaat i
vo drugi prigodi. Na vtoriot den
od praznikot, imenuvan kako
@enski Vodici, po koledica
odat ènite, gi posetuvaat ku}ite od svojata kompanija, i na sekoj
~len mu peat posebna pesna, vo zavisnot od negovata vozrast i polo`ba vo semejstvoto. Na doma}inot mu se pee za napredok na ku}ata, za sinovi, snai i vnuci, na
{totuku zemena nevesta i se posakuva porod, na èna so deca i se
pee za {koluvawe na decata, na
mom~iwata i devojkite im se pee
za ènewe i maèwe. So posebni
lirski ~uvstva se ispolneti pesnite za malite deca.
IZV.: DARM-Skopje, k. 1/26 i 37; Vangel

Ajanovski-O~e, Egejski buri, Skopje,
1975, 137.
LIT.: D-r Risto Kirjazovski, KPG i makedonskoto nacionalno pra{awe 19181974, Skopje, 1982, 233-234.
S. Ml.
IZV.: DARM-Skopje, k. 23/8/221a.

LIT.: Naum Pejov, Prilozi za odnosot
na rakovoditelite na KPG po makedonskoto nacionalno pra{awe, Skopje, 1953,
24; D-r Risto Kirjazovski, KPG i makedonskoto nacionalno pra{awe 1918-1974,
Skopje, 1982, 169-172.
S. Ml.
LIT.: Milan Risteski, Makedonski obredi i obredni pesni od Mariovo i Prilepsko, Skopje 1985; Marko Kitevski, Makedonska narodna lirika, (Obredni pesni),
Skopje 1997.
M. Kit.
VODENSKI (MAKEDONSKI)
LAZO TRPOVSKI# (kaj [imbovata Koliba vo mesnosta Verik, 1. IX 1943 prvata dekada na
maj 1944) makedonska partizan-
VODITE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA gi formiraat povr{inskite prote~ni vodi (6,4

milioni m3/g.), prirodnite ezera
(Ohridsko, Prespansko i Dojransko, so vkupen volumen od 55,5 milijardi m3) i podzemnite vodi
VODNA MAKROFITSKA VEGETACIJA VO REPUBLIKA

MAKEDONIJA zaednici na
vodni rastenija, koi gi naseluvaat vodnite ekosistemi (kopnenite vodi, moriwata i okeanite).
Diverzitetot na zednicite od
ovoj vegetaciski tip e pomal vo
odnos na kopnenata vegetacija bi299
VODNI
dej}i sevkupnite ekolo{ki uslovi vo vodnata sredina se postabilni i poizedna~eni vo odnos na

kopnoto. Vodnata makrofitska
vegetacija na teritorijata na RM
sintaksonomski pripa|a kon klasata Potametea i Lemnetea i se razviva vo trite na{i prirodni ezera (Ohridskoto, Prespanskoto i
Dojranskoto Ezero), kako i vo krajbre`nite delovi na nekoi od na{ite pogolemi reki (Vardar, Crna Reka, Bregalnica i drugi). Vo
minatoto nejzinite zaednici se
razvivale i vo nekoi pogolemi
blata i mo~uri{ta (Katlanovsko, Monospitovsko, Pelagonisko, Stru{ko, Studen~i{te i
drugi). Diferencirana e na flotantna (po povr{inata na vodnite ekosistemi) i submerzna (potopena vo vodata). Od flotantnata vegetacija se najzna~ajni ass.
Lemneto-Spirodeletum polyrrhizae subass. salvinietosum (Ohridsko Ezero, Dojransko Ezero), subass. aldrovandetosum (Prespansko Ezero),
ass. Hydrocharideto-Nymphoidetum
peltatae (Ohridsko Ezero, Prespansko Ezero, Dojransko Ezero) i
ass. Myriophyleto-Nupharetum (Ohridsko, Prespansko i Dojransko
Ezero). Vo nivniot sostav vleguvaat flotantni (pliva~ki) rastenija (Potamogeton natans, Nuphar
lutea, Nymphaea alba, Trapa natans,
Salvinia natans, Hydrocharis morsus
ranae i drugi), ~ii listovi plivaat po povr{inata na vodata. Od
submerznata vegetacija se poznati nekolku zaednici-ass. PotametoNajadetum, ass. Potameto-Vallisnerietum i ass. Ceratophylo-Potametum
crispi, koi se razvivaat po rabnite
delovi na ezerata, vo krajbre`nite poplitki delovi, do nekolku
metri dlabo~ina. Vo nivniot sostav vleguvaat submerzni rastenija, koi se celosno ili delumno potopeni vo vodata, od koi pozna~ajni se slednite: Ceratophylum demersum, Myriophylum spicatum,
Myriophylum verticillatum, Najas minor, Najas marina, Potamogeton fluitans, Potamogeton lucens, Potamogeton perfoliatus, Ranunculus fluitans,
Vallisneria spiralis, Zannichellia palustris i dr.
Vl. M.
Kako dobri pliva~i, sekoga{ lovat aktivno. Makedonija ja naseluvaat dva vida: belou{ka (Natrix
natrix) i ribarka (Natrix tessellata).
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Reptiles and Amphibians of Britain and Europe, London, 2002.
Sv. P. V. Sid.
Voden cvet ednodnevka
VODNI CVETOVI EDNODNEVKI (Ephemeroptera) insekti so dva para krilja. Prednite krilja se posilni i pogolemi
od zadnite. Larvite na ovie insekti ìveat vo vodna sredina po
nekolku godini, dodeka vozrasnite ìveat samo od nekolku ~asa
do nekolku nedeli. Poznati se kako vozdu{ni igra~i. Od ovaa grupa insekti se registrirani preku
1.600 vidovi, od koi, vo Makedonija se utvrdeni 63 taksoni (5
taksoni se endemi~ni). Najpoznat
i naj~est pretstavnik od redot na
ednodnevkite e vidot voden cvet
(Ephemera vulgata L.), neèn insekt so dolìna 17-19 mm. Vozrasnite edinki se pojavuvaat masovno predve~er nad povr{inata
na vodata i ìveat mnogu kratko.
Masovnoto izumirawe na ovoj vid
vo vodite sozdava pojava nare~ena
voden cvet#.
LIT.: Petar Ikonomov, Ephemeroptera na
Prespanskata Kotlina, Annuaire de la Fac.
Phil. Univ., Skopje, 1953, 6(7): 1-30; Petar
Ikonomov, Ednodnevkite (Ephemeroptera)
na Makedonija fam. Ephemerelidae, Acta, Mus.
Mac. Sci. Nat., Skopje, 1961, 8(3): 53-74; Vladimir T. Krpac, Type material subjected to the forces of nature Proceedings of the International
Congress of Catastrophes and Menagement in
Museums, Special issue of the National Museum
of BiH. Zemaljski muzej Bosne i Hercegovine
and Tiroler Landesmuseum Ferdinandeum, Sarajevo, 2001, 106-111.
V. T. K. M. Kr.
VODNI ZMII (Natrix) rod od

familijata smokovi (Colubridae),
koi ìveat vo blizina na voda.
VODNO srednovisoka planina

{to se protega vo sredi{niot
del na Skopskata Kotlina. Se
protega vo naporedni~ki pravec
zapad istok, a najvisok vrv e
Krstovar (1.066 m), na koj se nao|a i planinarski dom. Vodno ja
deli Skopskata Kotlina na dva
dela. Na sever od Vodno e Skop-
Vodna zmija belou{ka
Skopje so planinata Vodno
300
sko Pole ili vistinskata Skopska Kotlina, a na jug se protega

basenot na Markova Reka. Za vreme na neogenot egzistiralo Skopskoto Ezero koe ostavilo tragi
vo vid na fosilni abrazivni terasi na koi se akumulirani neogeni sedimenti. Kaj s. Nerezi vo
neogenite ezerski sedimenti e
pronajdena dosta dobro za~uvana
vilica od mastodont, koja e opredelena deka mu pripa|a na miocenot. Na severnite padini na Vodno se nao|aat i nekolku vidikovci od kade {to ima prekrasen
pogled kon Skopje i Skopskata
T. And.
Kotlina.
Prikaz na Markovi Kuli, gradi{te-kastel s. Letevci,

od rimskoto i docnoanti~koto vreme
VODNO, Markovi Kuli ranovizantiski kastron podignat na

ridot Markovi Kuli, krajniot
isto~en izdanok na planinata
Vodno. Podocna vo sredniot vek
tvrdinata bila obnovena i poznata od izvorite kako srednovekoven grad ^rn~e, od kade {to poteknuva imeto na dene{nata naselba Crni~e, vo negovoto severno podno`je. Najstarata faza
pretstavuva docnoanti~ka tvrdina od prvata polovina na IV v. od
n.e. od koja{to ostanala samo edna polukru`na kula i bronzeni
moneti. Vtorata faza pretstavuva monumentalna tvrdina so 30
kuli. Taa bila komponirana od
akropola, grad i isto~no podgradie. Tretata faza datira od zreliot sreden vek (XI XII v.). Toga{ bila obnovena akropolata so
ogromen frontalen poligonalen
bastion i ~etiri pravoagolni isto~ni kuli. Tvrdinata e golema
400 h 70 m. Se istaknuvaat slednive objekti: ~elen fortifikaciski kompleks {to se sostoi od ranovizantiski trigon i od srednovekoven poligonalen bastion;
srednovekoven dvorec, objekt vo
centralniot del na akropolata
(22,5 h 12 m); dve golemi ranovi-
VODOSTOPANSTVOTO
zantiski cisterni za voda so dimenzii 23,5 h 12,5 m i 16,4 h 11,7 m,

dlaboki pove}e od 10 m, koi sobirale 2.400 kubni metri voda (bile
pokrieni so svodovi vo ranovizantiska grade`na tehnika). Otkrieni se pove}e moneti od IV, VI
i od XIIXIII v., ranovizantiski
vodovod od kerami~ki cevki-tubuli, kako i delovi od avaro-slovenska oprema (fibuli, pojasno
kop~e od su~idava tip, paragnatida od {lem, delovi od nakit, zlatna obetka, kerami~ki crepni za
pe~ewe leb od slovenski tip.
LIT.: I. Mikul~i}, Staro Skopje so
okolnite tvrdini, Skopje, 1982, 4853.
V. L.
Vasilij
Vodovozov
VODOVOZOV, Vasilij Vasiljevi~ (S.-Peterburg, 22. XII 1864 / 3. I

1865 Zbraslav, êhija, 7. H 1933)
ruski publicist, pravnik, ekonomist, op{testven i politi~ki
deec. Studiral na Istorisko-filolo{kiot (od 1883) i na Pravniot fakultet (od 1885) na S.-Peterbur{kiot univerzitet. Se zbliìl so revolucionernoto dvièwe i narodwacite, pa vo 1887 g. bil
uapsen i ispraten vo progonstvo
vo Arhangelska gubernija, kade
{to vonredno go zavr{uva fakultetot (1890), i potoa prestojuva vo
Samara (1891 1893).
Poradi statiite vo dnevniot i
periodi~niot pe~at (1890 1894)
moral da ja napu{ti Rusija i patuval po Balkanot. Sorabotuval
od Bugarija vo uglednite spisanija
Vestnik Evrop# i Russkoe bogatstvo#. Vo 1897 g. patuval po
Avstro-Ungarija i pra}al dopiski
vo ruskiot pe~at. Nekolku godini
ìveel vo Kiev, u~estvuval vo politi~kiot ìvot i sorabotuval vo
mesnite vesnici i spisanija.
Potoa vnimanieto mu go privlekuvaat nastanite i procesite na
Balkanot. Gi sledi i pi{uva za
Balkanskite vojni, u~estvuva na
razni sobranija i diskusii za Makedonija, se zbliùva so D. ûpovski i ja koristi negovata
Karta na Makedonija# i memorandumite na Makedonskata kolonija (1913) i sorabotuva vo
Makedonski golos (Makedon-
ski glas)#. Vo dekemvri 1914 i januari-fevruari 1915 g. patuva

Po serbsko Makedonii# i objavuva beleìti statii vo Sovremennik#, Vestnik Evrop#, Russkie vdomosti# i Den#. Site
tie prilozi (zna~itelno preraboteni#) gi objavuva vo knigata
Na Balkana# (1917), vo koja se
zastapuva za edinstvena avtonomna Makedonija i balkanska federacija# i polemizira so ruski, bugarski, srpski i gr~ki oponenti.
Po Oktomvriskata revolucija
vleguva vo CK na Trudovata narodno-socijalisti~ka partija
(1917) i raboti vo Petrogradskiot istorisko-revolucioneren arhiv, na Univerzitetot i vo Institutot za novinarstvo. Od 1922
g. ìvee kako emigrant vo Berlin, a od 1924 g. vo Praga, sorabotuvaj}i vo razni periodi~ni i enciklopediski izdanija.
BIBL.: Po Serbsko Makedonii. Puteve zapiski, Vestnik Evropy#, 1, Petrograd, 1916; Na Balkanah. Statwi.
Putevye o~erki, Petrograd, 1917; Makedoni, Nov ncikopedi~eski slovar, t. 25, Petrograd, 1917.
IZV.: Slavnovedenie v dorevol cionno Rossii, Moskva, 1979, 106; Enciklopedi istori Ukrani, t. 1, Kiv, 2003, 591;
Manol Pandevski, Prvata biografija na
Jane Sandanski od V. Vodovozov, Istorija#, VI, 2, Skopje, 1970, 218-225; Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940 i
Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, II, Skopje, 1978.
Bl. R.
postojano vla`na, bidej}i ima

va`na uloga vo respiracijata
(di{eweto). Za razlika od akvati~nite larvi, koi di{at so àbri, najgolemiot broj adultni vodozemci poseduva beli drobovi.
Setilnite organi kaj niv se adaptirani za ìvot na kopno i tie se
prvi rbetnici kaj koi se razviva
vistinski jazik, kako poseben organ vo usnata {uplina. Polnoglavcite na àbite se herbivori
(rastitelnojadni), dodeka larvite na do`dovnicite kako i adultnite vodozemci se karnivori
(mesojadi). Makedonija ja naseluvaat dva reda od vodozemcite:
opa{esti vodozemci (5 vidovi) i
bezopa{esti vodozemci - àbi
(10 vidovi).
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Reptiles and Amphibians of Britain and Europe, London, 2002; G. Dùki} M. Kalezi}, The biodiversity of amphibians and reptiles in the Balkan
Peninsula, vo: Balkan Biodiversity#, Griffiths,
Krystufek & Reed ed., Dordrecht/Boston/London, 2004, 167192; J-P. Gasc, A. Cabela, J. Crnobrnja-Isailovic, D. Dolmen, K. Grossenbacher,
P. Haffner, J. Lescure, H. Martens, J. Martinez
Rica, H. Maurin, M. Oliveira, T. Sofianidou, M.
Veith, A. Zuiderwijk, Atlas of Amphibians and
Reptiles in Europe, Paris, 1997; S. Brelih G.
Dùki}, Catalogus Faunae Jugoslaviae. IV/2
Reptilia, Academia Scientiarum et Artium Slovenica, Ljubljana, 1974.
Sv. P. V. Sid
VODOQUBEC, GOLEM (Hydrous

piceus L.) voden tvrdokrilen insekt. Nozete mu se prisposobeni
za veslawe. Dolg e okolu 5 cm.
@ivee vo neiste~ni vodi i vo jazovi obrasnati so vegetacija. Se
snabduva so vozduh isturaj}i go
predniot del na teloto na povr{inata od vodata. Se hrani so
vodni rastenija, no i so polàv~iwa i drugi sitni organizmi.
V. T. K. M. Kr.
Vodozemci: àba i do`dovnik
VODOZEMCI (Amphibia) najprimitivna klasa rbetnici na

koja $ pripa|aat do`dovnicite,
mrmorcite (tritonite), àbite i
crvovidnite bezno`ni vodozemci (gimnofioni). Nivna osnovna
karakteristika e {to eden del od
svojot ìvot go minuvaat vo vodena, a drugiot vo terestri~na sredina (gr. amphi dva, bios ìvot).
Za razlika od drugite rbetnici,
koi vo celost se oslobodile od
vodenata sredina, kaj pove}eto
vodozemci reprodukcijata i polagaweto na jajcata e povrzano so
vodenata sredina. Od oplodenite
jajca se izlegnuvaat larvi (kaj
àbite polnoglavci), koi so
proces na metamorfoza (preobrazba) gi dobivaat karakteristikite na vozrasnite vodozemci.
Koàta im e meka i e bogata so
`lezdi, od ~ij sluzest sekret e
VODOQUPCI (Hydrophilidae)
vodni tvrdokrilni insekti. Nozete im se prisposobeni za veslawe. Prete`no se hranat so rastitelna hrana. Larvite ìveat vo
voda. Vo Makedonija se poznati 42
vida od koi, najpoznat e golemiot
vodoqubec (Hydrous piceus L.).
LIT.: V., Georgiev, Contribution a la connaissance des Coleopters Hydrocanthares de Yougoslavie, Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje,
1960, 6(2): 19-39; Vladimir Krpa} and Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a
view point of hitherto faunistic investigations.
Participation with Underproject: Klass Insecta,
Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 2330.
V. T. K. M. Kr.
VODOSTOPANSTVOTO VO RM
stopanska granka {to se zanimava so koristeweto na vodnite
resursi, za{titata od vodni stihii i za{titata na vodata od zagaduvawe. Pretstavuva kompleks
od vodostopanski dejnosti kako:
vodosnabduvawe na naselenieto i
301
VODOÂ
stopanstvoto, navodnuvawe, ribarstvo, za{tita od zagaduvawe,

odbrana od poplavi, koristewe
na vodata za hidroenergija, kvalitet na vodata, istraùva~ki
dejnosti, plovidba i drugo. Republika Makedonija raspolaga so
slednive koli~ini voda:
redok slu~ajot da se snabduvaat so

voda od t.n. selski ~e{mi. Zaradi
visokata amortiziranost na vodovodnite mreì, zagubite na vodata se dviàt vo raspon od 10 do
60%. Za transport na vodata do
naselenite mesta se izgradeni dovodni cevki vo dolìna od okolu
Koli~ini voda (sredni vrednosti)

Koli~ina na prote~ni vodi
Koli~ina na podzemni vodi
Izvorski vodi kako del od proto~nite vodi
6.532 h 109 m3
0,520 h 109 m3
0,420 h 109 m3
Izvor: Nacionalna strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedonija
Postojat {est slivni podra~ja od

koi pogolemi po povr{ina se
slivovite na rekite Vardar, Crn
Drim i Strumica. Specifi~noto
iste~uvawe vo prosek iznesuva
okolu 7 l/sec/km2, pri {to vo nekoi delovi od isto~na i od centralna Makedonija specifi~noto iste~uvawe iznesuva okolu 5
l/sec/km2, dodeka vo nekoi delovi
od zapadna Makedonija okolu 30
l/sec/km2. Maksimalnite protoci
se javuvaat vo mesec april, a minimalnite vo mesec avgust. Procenkite za podzemnite vodi pokaùvaat deka nivnata koli~ina iznesuva okolu 520 h 106m3. Registrirani se vkupno 4.414 izvori,
od koi 51 se mineralni, a 11 termomineralni. Najgolemiot broj
od niv (3.000) se so dare`livost
do 1 l/sec. Republika Makedonija
ima tri pogolemi prirodni ezera
(Ohridsko, Prespansko i Dojransko Ezero), pogolem broj planinski ezera i okolu 120 ve{ta~ki
ezera (akumulacii), od koi 18 se
golemi.
480 km, dodeka za distribucija na

vodata vo samite urbani naselbi
se izgradeni uli~ni vodovodni
mreì vo dolìna od okolu 2.800
Ve{ta~koto ezero Vodo~a
km. Vkupnite godi{ni potrebi za

voda na naselenieto, industrijata,
zemjodelstvoto kako i ekolo{ki-
Nivo, povr{ina, dlabo~ina i vkupna koli~ina na voda vo prirodnite ezera

Ezero
Ohridsko
Prespansko
Dojransko
Kota
na vodata
normalno nivo
vo m
693,74
853,7
148,0
Povr{ina
na voda
vo km2
353,9
319,9
42,7
Maksimalna
dlabo~ina
vo m
300
54
10
Vkupna
vodna
koli~ina
m3 h 109
50.683,43
4,775
0,427
Izvor: Nacionalna strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedonija
Za vodosnabduvawe na naselenieto se koristat izvorski, podzemni i povr{inski vodi. Distribucijata na vodata do naselenite
mesta naj~esto se vr{i preku lokalnite javni vodosnabditelni
sistemi. Regionalnite vodosnabditelni sistemi vo osnova se rezultat na povrzuvaweto na lokalnite vodosnabditelni sitemi so
zaedni~koto izvori{te na vodata. Selskite naselbi naj~esto
imaat izgradeno samostojni vodosnabditelni sistemi, no ne e
302
VODOÂ ve{ta~ko ezero na

rekata Vodo~nica. Se nao|a 7 km
zapadno od Strumica. Branata e
izgradena od nafrlan kamen vo
~ie sredi{te postoi glineno jadro. Kotata na krunata na branata
se nao|a na viso~ina od 405 m, nejzinata dolìna iznesuva 185 m,
{iro~inata 6 m, a viso~inata nad
terenot iznesuva 44 m. Ezeroto e
dolgo 3,25 km, {iroko 0,60 m, a vo
ovie ramki toa zafa}a povr{ina
od 1,94 km2. Vkupnata zafatnina
na akumulacioniot bazen iznesuva 26.730.000 m3, od koja 1.610.000
m3 e mrtov prostor, a preostanatite 25.120.000 m3 korisna zafatnina. Vodata od ezeroto Vodo~a
se koristi za navodnuvawe na
3.700 ha obrabotlivi zemjodelski
povr{ini vo Strumi~kata Kot-
te potrebi za voda (biolo{ki minimum na re~nite korita 10%

od prose~nite protoci), koi vo
1995 g. iznesuvaa 2.234.880.630 m3,
se o~ekuva vo 2025 g. da porasnat
na 4.503.338.897 m3.
LIT.: Nacionalna strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedonija, MANU, Skopje, 1997, 326-338; Zakon za vodite, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#, br. 4/98 od 27.1.1998 godina; @.
Veljanovski, P. Pelivanoski (1998): Sostojba i proekcija na sistemite za vodosnabduvawe vo Makedonija, Vodosnabduvawe#, Zaednica na komunalnite pretprijatija na RM, 1-22.
D. E.
lina, a del se koristi i za vodosnabduvawe na naselenieto od gradot Strumica.

LIT.:Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija,
PMF, Skopje, 2002.
Dr. V.
VODOÂ kameno-zemjena brana so pridru`ni objekti, na istoimenata reka, vo blizinata na

Strumica, visoka 44 m, vo krunata dolga 185 m, so vkupen volumen
na teloto 316 800 m3 (kamen i zemja), formira akumulacija od 26,7
milioni m3. Taa e zavr{ena vo
1965 g., a sluì za navodnuvawe na
Strumi~ko Pole. Pridru`ni objekti: bo~en prelivnik so povr{inski odvod, temelen ispust, zafat so dovod.
Q. T.
VODOÂ MANASTIR v.
Sveti Leontij#.
VODO^KI CRKVI, KOMPLEKS SV. LEONTIJ#, VODOÂ lokalitetot od sakralni
objekti i nekropola smesten na 4
km zapadno od Strumica. Kompleksot crkvi, arhitekturata i
ìvopisot gi prou~uval P. Miqkovi}-Pepek, a prostornata nekropola (1081 grob) ja istraùva-
VOENA
sistem na Republika Makedonija

i raboti vo soglasnost so Zakonot za visoko obrazovanie i Zakonot za nau~noistraùva~ka raK. Kamb.
bota.
Vodo~kiot kompleks so crkvata Sv. Leontij, Strumi~ko
le V. Lahtov (1962/63), J. Ananiev

(19792003) i Vane Sekulov
(2004). Pogrebuvaweto traelo od
XII do XX v. Grobovite se prete`no od tipot na kameni cisti, no
ima i slobodni vkopuvawa vo jami. Me|u naodite dominira nakitot od docniot sreden vek i od
turskoto srednovekovie.
LIT.: P. Miqkovi}-Pepek, Kompleksot
crkvi vo Vodo~a, Skopje, 1975; J. Ananiev,
Vodo~a, Crkva Sv. Leontie-Vodo~a, srednovekovna nekropola, AP#, 28, Ljubljana,
1989, 185, 186; E. Maneva, Drevniot nakit
od Makedonija, Nekropola Vodo~a (XIV po~etokot na XIX vek), Skopje, 2007.
El. M.
sobuva oficerski kadar za ARM

i da vr{i nau~ni istraùvawa vo
soodvetnata oblast. Od 1996 g.
Akademijata go nosi imeto General Mihailo Apostolski#. Vo
ramkite na Akademijata se organizirani dodiplomski studii za
oficeri na rodovite na ARM vo
traewe od ~etiri godini, postdiplomski studii za voeno stru~no usovr{uvawe za komandni i
{tabni dol`nosti vo traewe od
edna godina i postdiplomski studii za nau~no usovr{uvawe (magisterski i doktorski studii).
[koluvaweto se realizira spo-
Voenata akademija General Mihailo Apostolski vo Skopje
VOENA AKADEMIJA GENERAL MIHAILO APOSTOLSKI# prva voena visokoobrazovna i nau~na ustanova vo Makedonija, osnovana vo 1995 g. so Zakonot za Voena akademija (7. VI
1995), so osnovna zada~a da ospo-
red studiska programa donesena

od Nastavno-nau~niot sovet, po
prethodno mislewe od Na~alnikot na General{tabot na ARM i
so dobiena soglasnost od Ministerstvoto za odbrana. Akademijata e sostaven del na obrazovniot
VOENA BOLNICA I VOEN

SANITET. Voenata bolnica vo
Skopje zapo~nuva da raboti vo
starata turska VB (od 1912 do
1914 raboti AB na srpskata vojska; od 1914 do 1918 bugarska VB;
od 1918 do 1941 e AB na Kralstvo
SHS; od 1941 do 1944 bugarska
VB), a po premestuvaweto na G[
na NOV i POM od s. Gorno Vranovci, Vele{ko, po osloboduvaweto na Skopje, se prefrla vo
Skopje kako VBS. Od formiraweto do juli 1945 g. upravnik e
d-r K. Georgiev, potoa od avgust
1945 g. d-r Nikola ]osi}, hirurg
od Bitola. Do 26. VII 1963 g. VB se
obnovuva, personalno se ekipira
i se dograduva. Vo zemjotresot e
zna~itelno o{tetena, poradi
{to del od nea privremeno e premesten vo VB vo Ni{, a ostanatiot del raboti vo polski uslovi.
So ogled na vlo{enite uslovi, so
zalo`ba na polk. d-r M. Dimitrievi} i d-r B. Petkovski i so finansisko u~estvo na IS SRM na
11. X 1971 g. VB po~na da funkcionira vo nov objekt (toga{ arhitektonski, funkcionalno i tehni~ki proglasen za najsovremen
vo J. Evropa), so kapacitet od 450
posteli, komplet bolni~ki oddelenija, poliklinika i 3 ha park
so heliodrom. Od 10. IV 1992 do 2.
VI 1992 g. raboti pod ime VB
ARM, a potoa do 26. X 2001 g. kako
CVZU, od koga povtorno e VB
ARM. Na 12. I 2000 g. e otvoreno
Kardiohirur{ko odd. Od 1953 do
1971 g. upravnik e d-r B. Petkovski, internist, od 1971 do 1984 g.
d-r D. Karanovski, internist, do
1990 g. d-r K. Sekulovski, hirurg,
do 1994 g. d-r B. Sokolovski, mikrobiolog, do 2001 g. d-r B. Dimi{kovski, hirurg-urolog, do 2002 g.
d-r A. Vankovski, dermatovenerolog, a po nego d-r Petre Utkovski, spec. po op{ta medicina. VB
e i nastavna baza na skopskiot
Med. f. od koja proizlegoa golem
broj vrvni specijalisti, primariusi i doktori na nauki. Vo sostav na VB od 1944 do 1945 kako samostojna edinica raboti HE^, od
1945 do 1973 g. kako HEO, koga
prerasnuva vo ZPMZ, od 1992 do
2000 g. pod imeto ZPM, a potoa
kako IPM, koja raboti na sproveduvaweto na preventivno-medicinski merki vo voeni i mirnovremenski uslovi, kako i na obuka
i usovr{uvawe na kadri za voeniot sanitet. U{te vo vremeto na
NOB e formiran voen sanitet
po~nuvaj}i od tajni bolnici, koi
so formirawe na diviziite i
303
VOENA
Voenata bolnica vo Skopje
korpusite prerasnuvaa vo bolnici. Vo zavr{nite operacii (1944)

postoeja 22 bolnici vo korpusnite reoni i Bolnicata na G[ na
NOV i POM vo G. Vranovci i Jabol~i{te. Po 1912 g. od turskite
VB pokraj skopskata, ja prodolùvaat rabotata kako diviziski
bitolskata i {tipskata do
1950/51 g., a vo site garnizoni postojat garnizonski ambulanti, vo
1992 g. preimenuvani vo Voeni
ambulanti.
LIT.: G. Kam~evski, Sanitetska slu`ba
NOV Makedonije, Beograd, 1971. Sl. M. P.
VOENA ORGANIZACIJA NA
VOJSKATA NA ANTI^KATA
MAKEDONSKA DR@AVA makedonskiot kral Filip II (359
336 g. pr.n.e.) gi prodolùva i gi
usovr{uva voenite reformi od
prethodnite makedonski vladeteli (posebno od Arhelaj, kraj na V
v. pr.n.e.) za sozdavawe na profesionalna narodna vojska, obu~ena
i disciplinirana. Ja sozdava pro~uenata makedonska falanga od
te{ko vooruèna pe{adija (
roi) so dolgi kopja makedonski sarisi (za vreme na Aleksandar dolìnata im e 12 lakti,
ok. 5,5 m, ok. 300 g. pr.n.e. 16 lakti, a podocna 14); za da se soberat {to pove}e ostrici, koi moàt da dejstvuvaat ednovremeno,
11-te zadni redovi gi dràt sarisite nad ramewata na prednite
falangisti. Makedonskata falanga vo II v. pr.n.e. (spored Polibij) ima dlabo~ina od 16 reda. Uspe{no dejstvuva na ramen i gol
teren. Kowicata na Filip i na
Aleksandar Makedonski e prvata
disciplinirana kowica (agema,
ila) vo istorijata, nepoznata i za
Helenite i za Persijcite, opremena so {lem, pancir, mal {tit,
me~ i kopje. Sarisoforite se lesna kowica. Posebna institucija
so politi~ki i voeni ingerencii
imaat drugarite na kralot hetajroi (blagorodnici, bliski, sovetnici, vojskovodci, pridru`nici); me|u ovie makedonski prvenci se i filoi voen sovet, potoa
voenite zapovednici stratezi.
Me|u kowicata i falangata dejs-
tvuvaat hipaspistite, koi moàt

da se dviàt polesno od falangata (lesen pancir, {tit, kratko
kopje i dolg me~), osposobeni za
ofanziva. Vojskata ima i lesna
pe{adija (peltasti), strelci i
pra~kari; se koristat i opsadni
spravi za osvojuvawe na tvrdini
(poznati se ogromnite opsadni
napravi heliopolisi# na kralot
Demetrij Poliorket, III v. pr.n.e.).
Filip vojuva i so naemnici (pomo{na vojska, sobrana od sojuznici ili od osvoeni teritorii).
Vojnicite dejstvuvaat kako voeno
sobranie so pravo da nosi politi~ki, voeni i sudski odluki. Vojskata e podelena spored plemenskata pripadnost na: Linkestijci, Orestijci, Elimei, Eordei,
ili spored oblastite: Anatemunt, Botiaja, ili po gradovi:
Pela, Amfipol, Pidna, Miesa,
Ajga, Beroja. Ilustrativni artefakti se naodite vo kralskata
grobnica vo Vergina: paradnoto
oru`je, èlezen me~ so ra~ka ukrasena so zlato, èlezen oklop so
aplicirani zlatni lenti i so
{est lavji glavi, pozlateni bronzeni knemidi, èlezen {lem,
{tit ukrasen so zlato, staklo.
LIT.: Arijan, Aleksandrovata anabasa.
Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; Justin,
Filipovata istorija. Prev. Q. Basotova, Skopje, 2000; I. Kacarov, Car Filip II
Makedonski, Sofi, 1922.
A. [uk.
VOENA ORGANIZACIJA NA
NOB vo Pirinskiot del na Makedonija (19411944) oruènata
borba bila organizirana i rakovodena od Okru`niot komitet na
BKP za Pirinskiot kraj (do sept.
1941) na ~elo so Grozdan Nikolov. Odgovoren po voenite pra{awa bil Nikola Kalap~iev, a
potoa Nikola Parapunov (IX
19419. XII 1943). Po formiraweto na Vostani~ko-operativnite
zoni (VOZ) na Narodnoosloboditelnata vostani~ka armija na Bugarija (NOVA) Pirinskiot del
vlegol vo sostavot na IV VOZ, a
partizanskite edinici (~eti i
odredi) gi rakovodelo voeno rakovodstvo ([tab vo sostav Arso
Pandurski i Don~o Lisijski), so
sedi{te vo Gorna Xumaja (do 9.
XII 1943, odnosno do 29. I 1944). Po
nivnoto zaginuvawe komandant
na [tabot na Zonata bil I.
Tri~kov, a sedi{teto bilo premesteno od Gornoxumajsko vo Razlo{ko i zadràno do sept. 1944 g.
LIT.: Georgi J. Madolev, Parapunovci
(Spomeni), Sofi, 1980; Georgi T. Madolev, Vorènata borba v pirinski
kra 19411944, BKP, Sofi, 1966. V. Jot.
Voen raspored na Makedonskata falanga
304
VOENI BAZI VO RM organizirani upori{ta na doma{na,

stranska ili me|unarodna voena
sila vo RM. Prva voena baza na
me|unarodni sili vo RM (januari
VOZNESENIE, SV.#
1993) e Abl Sentri na mirovnite

sili na OON UNPROFOR/UNPREDEP vo koja se stacioniraat
amerikanskiot i nordiskite bataljoni USABATT i NORDBATT.
Sleduva bazata Talon, (26.XI
1998) vo objekti na ARM vo blizinata na Kumanovo kako baza na
Kosovskiot verifikacionen koordinativen centar na NATO,
del od operacijata na NATO na
Kosovo Orlovo oko#. Na 10.XII
1998 g., vo blizinata na Kumanovo
se vospostavuva bazata na t.n. sili za izvlekuvawe na NATO kako
del od misijata Re{itelen garant# vo funkcija na izvlekuvawe na verifikatorite na OBSE
od Kosovo. Ovie dve bazi funkcioniraat do po~etokot na napadite na NATO vrz SR Jugoslavija
(fevruari 1999). Od mart do juni
1999 g., na teritorijata na RM se
vospostavuva voena baza na silite na NATO za t.n. podgotvitelni sili na KFOR za Kosovo. Vo
juni 1999 g., vo Skopje se formira
Zadninski {tab na KFOR za logisti~ka poddr{ka na KFOR.
[tabot funkcionira i denes kako del od Edinstveniot {tab na
NATO vo Skopje. Bazata e locirana vo blizina na aerodromot
Petrovec# kraj Skopje i e nare~ena Abl Sentri.
IZV.: Ministerstvo za odbrana na RM,
Skopje, 2007.
T. Petr.
VOENI ZLOSTORSTVA VO
VOJNATA VO RM VO 2001 g.
povredi na zakonite i obi~aite
na vojuvaweto {to opfa}aat, no
ne se ograni~uvaat na ubistva,
maltertirawa, nosewa na prinudna rabota ili za kakva bilo druga
potreba civilno naselenie, ubivawa ili maltertirawa voeni zarobenici, ubivawa zalo`nici,
pqa~kosuvawa javen ili privaten
imot, namerni ru{ewa gradovi
ili sela, pusto{ewa neopravdani
so voena potreba, izvr{eni vo tekot na vojnata od 2001 g. Spored
Statutot na Ha{kiot tribunal
voenite zlostorstva od masoven
karakter izvr{eni na teritorijata na porane{na Jugoslavija, od
po~etokot na 1991 g. se vo negova
nadle`nost. Na 15. V 2005 g. Ha{koto obvinitelstvo pokrenuva
obvinitelen akt za povreda na zakonite i obi~aite na vojuvaweto
vo s. Quboten (12. VIII 2001) protiv Qube Bo{kovski i Johan
Tar~ulovski.
IZV.: Obvinitelen akt na Ha{koto obvinitelstvo protiv Qube Bo{kovski i
Johan Tar~ulovski, 15. V 2005, so izmeni i
dopolnuvawa od 2. XI 2005, http://un.org.icty.
T. Petr.
VOENI SUDOVI VO MAKEDONIJA prvpat bile predvideni vo Pravilata (Ustavot) na

Makedonskiot vostani~ki komi-
tet (1878). Vo vremeto na Kru{evskata Republika (1903) bil

formiran Revolucioneren sud
nadleèn da im sudi na predavnicite. Vo tekot na NOB bile doneseni Naredba za formirawe na
zadninskite voeni vlasti i Naredba za ustrojstvo i nadle`nost
na voenite sudovi od strana na
Vrhovniot {tab na NOV i POJ
voenite sudovi vo DFM/NRM/SRM
imaa odliki na redovni specijalizirani sudovi koi sudea za krivi~ni dela {to gi storile voenite lica. Ovie sudovi bea nadle`ni i za sudewe na civilni lica
ako za vreme na vojnata ili voenata sostojba storile krivi~ni dela {to ja slabeat voenata odbrana ili bezbednosta na zemjata,
ili dela vo vrska so slu`bata vo
armijata.
LIT.: Qup~o Arnaudovski, Pravosudstvoto vo Makedonija, Skopje, 1997.
Gor. L.-B.
VOENO-POLEV SUD vo Makedonija (1941-1944) vonreden voen sud formiran od Ministerstvoto na vojnata na Carstvoto Bugarija vo vremeto na Vtorata
svetska vojna. Sudovi bile organizirani i na ponisko ramni{te,
vo edinicite na bugarskata armija. Sudele po skratena postapka
za dela propi{ani od bugarskoto
vonredno zakonodavstvo. Pod
nivna jurisdikcija se na{le i
pripadnicite na NOB na Makedonija (1941-1944).
LIT.: D-r Aleksandar Hristov, Skopskiot partizanski odred vo policisko-sudskite dokumenti na okupatorot, zb.
Skopje vo NOV 1941, Skopje, 1973; D-r Novica Veljanovski, Nekoi elementi na bugarskoto zakonodavstvo od 1941-1944
god. kako sredstvo za sproveduvaweto na
okupatorskite celi vo Makedonija,
Pogledi#, 5, Skopje, 5, 1978.
N. V.
(1936) i Edrili~arska {kola

(1937), a se organizirani i kursevi za motorni piloti (od 1939).
Prviot skok so padobran go izvel
Aleksandar Trajkovi} vo Skopje
(1936). Po osloboduvaweto e osnovano Vozduhoplovno dru{tvo
vo Skopje (1945) na ~elo so Xelal
înara. Bila obnovena aktivnosta
na Modelarskata rabotilnica, Edrili~arskata {kola i na klubovite vo Bitola, Kumanovo, [tip, Veles i Prilep, a bil formiran i Edrili~arski sojuz na ~elo so Blaè
Tro{anovski (1946). Vozduhoplovniot sojuz na Makedonija e primen
vo ~lenstvo na Me|unarodnata vozduhoplovna federacija (FAI,
1993). Niz organizaciite pominale
pove}e od 80.000 ~lenovi, od koi
24.000 bile osposobeni za vozduhoplovno i raketno modelarstvo, pove}e od 5.000 padobranci, 3.200 edrili~ari i 800 motorni piloti. Nekoi od niv postignale vrvni rezultati na doma{nite i na me|unarodnite natprevari.
Lit.: Aleksandar A~kovski, Istorija na
vozduhoplovstvoto, Skopje, 1996. D. S.
VOZDU[EN PRITISOK VO
RM pritisokot {to vozduhot go
vr{i so svojata teìna na zemjinata povr{ina. Vozdu{niot pritisok zavisi od nadmorskata viso~ina i od prisustvoto na vodena parea
vo vozduhot. Normalniot vozdu{en
pritisok se odreduva vo sekoja to~ka od atmosferata so masata na
stolbot na vozduhot koj leì nad
nea, so osnova koja iznesuva 1 cm2
odreden na morskoto nivo, na 45
g.{., pri temperatura od 0C i pri
normalno pole na silata na teìnata i iznesuva 760 mm ili 1.013
mb. Mernite pokazateli za vozdu{niot pritisok za site merni mesta
vo Makedonija se objavuvat vo meteorolo{ki godi{nici.
Klimatologija, Skopje, 2000; Joseph Moran, Michael Morgan, Meteorology, New
YorkLondon, 1989.
M. Z.
Avion na MAT
VOZDUHOPLOVSTVO VO RM.
Prvite aeroklubovi se osnovani
vo Skopje (1923), [tip, Ko~ani i
Radovi{ (1925), a vo Gevgelija,
Kavadarci, Kumanovo, Ohrid, Debar, Gostivar, Tetovo, Bitola (po
1928). Aeroklubot vo Skopje nabavil nekolku avioni (od
19251937). Aeromitinzi bile
odrùvani po gradovite (od
1926). Vo Skopje e sozdadena Modelarska rabotilnica pod rakovodstvoto na Qubomir Tev~ev
VOZNESENIE, SV. ednokorabna crkva so polukruèn svod,

izgradena na leviot breg na reka
Otiwa ([tip). Sredstvata za
gradbata gi obezbedil vojvodata
Dimitrie vo 1369 g. Gradena e od
delkan kamen i od malter. Nepoznatite majstori-graditeli pri
izgradbata osobeno vnimanie
posvetile na severnata fasada,
oblikuvana so tri dlaboki ni{i.
Vo srednata ni{a se nao|a biforen prozorec {to go osvetluva
prostorot vo vnatre{nosta na
crkvata. Na yidovite se nao|a ìvopis vo dva sloja. Prviot e od
vremeto na yidaweto (1369), a vtoriot od vremeto na obnovata
(1601). Nepoznatiot zograf na
ìvopisot od XIV v. nesomneno
spa|al vo redot na talentiranite
305
VOZNESENSKI
BIBL.: Parabola, 1960; Mozaici, 1960;

Triagolna kru{ka, 1962; Antisvetovi,
1964; Ahilovo srce, 1966; Senkata na zvukot, 1970; Dabov violon~elov list, 1975;
Soblazna, 1978; Nekontrolirano, 1981.
LIT.: M. \ur~inov, Traen poriv kon neosvoenoto, Poezija#, SVP, 1984. P. Gil.
Sv. Voznesenie# (Sv. Spas#), [tip (1369)
zografi, koi pokraj toa {to solidno gi znaat tajnite na zografskiot zanaet imale poznavawa i
od sloènata ikonografija, za
{to svedo~i za~uvanata kompozicija na Svetoto nerazdelno trojstvo (vo kruèn disk Arhangel so
tri glavi, a na stranite od diskot
pretstavi na ~etirite evangelisti). Jovan, avtorot na vtoriot
sloj od ìvopisot (od 1601), go ostavil svojot potpis vo ramkite na
natpisot na zapadniot yid. Negovoto slikarstvo se karakterizira so soliden crte` i so bogat
kolorit. Vo 1971 g. e izvr{eno
~istewe i konzervirawe na freskoìvopisot.
LIT.: V. Petkovi, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; K. Balabanov, Postojana galerija na ikoni vo crkvata Uspenie
na sv. Bogorodica vo Novo Selo [tip,
[tip, 1972.
K. B.
Andrej
Voznesenski
VOZNESENSKI, Andrej (Andre Andreevi~ Voznesenski)

(Moskva, 5. XII 1933) ruski poet,
sloboden tvorec. Pi{uval eksperimentalna poezija {to sekoga{
se potpirala vrz tradicijata na
ruskata avangarda. Istraùval
novi mo`nosti i upotrebuval
zvu~ni asocijacii i asocijativni
nizi, groteskna i paradoksalna
metaforika, a isto taka pri gradbata na svoite stihovi se potpira
na arhitekturata i slikarstvoto.
Vo 1984 g. go dobil Zlatniot venec na SVP.
306
VOIHNA (XIV v.) kesar, gospodar na gradot Drama i na okolnite teritorii vo Isto~na Makedonija, najmo}en blagorodnik vo
Serskata oblast po smrtta na carot Stefan Du{an (1355). Za upravnik na Drama bil postaven od
carot Du{an (1348), so kogo bil
rodninski povrzan. Po smrtta na
Du{an (1355), se osamostoil na
teritoriite {to gi upravuval.
Na vizantiskiot imperator Jovan V Paleolog mu go predal zarobeniot uzurpator Matija Kantakuzin (1357). Imal dobri odnosi so Jovan Ugle{a, gospodarot
na Ser, koj se oènil so negovata
}erka Efimija. Ne e poznato do
koga ìveel i upravuval vo Drama, posleden pat se spomenuva vo
1360 g. Bil pogreban vo manastirot Hilendar na Sveta Gora.
LIT.: G. Ostrogorski, Serska oblast posle Du{anove smrti, Beograd, 1965; B.
Ferjan~i, Sevastokratori i kesari u
srpskom carstvu, Zbornik Filozofskog
fakulteta, kw. X1, Beograd, 1970. K. Ax.
VOJVODA a) vlastelin vo
srednovekovnite dràvi vo Makedonija; administrativen ili
voen stare{ina; b) okoliski poglavar vo vremeto na osmanliskoto vladeewe vo Makedonija, ~in
pomal od pa{a, prezemen od balkanskata tradicija; v) predvodnik na ajdutska ili komitska druìna ili ~eta. Na{ol {irok odraz vo narodnata poezija od site
periodi na makedonskoto minato.
Na pr., me|u vlastelinite se
spomnuvaat Malin vojvoda ili
Gruica vojvoda, vo osmanliskiot
period Dervi{-beg vojvoda, Selim-beg vojvoda ili samo Tur~in
vojvoda, a od ajdutskiot i komitsko-revolucionerniot period
brojni istaknati likovi na borci za sloboda od Strahil vojvoda,
Rumena ili Sirma vojvoda do vojvodata Pitu Guli ili Jordan Piperkata, pa duri i vo NOAVM
Mite Vojvodata (Mite Trpevski).
LIT.: Juna~ki narodni pesni. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje,
1968; Ajdutski i revolucionerni pesni.
Izbor Jovan Bo{kovski i d-r Kiril Penu{liski, Skopje, 1969; D-r Simo Mladenovski, Makedonskite narodni pesni za
NOB i Revolucijata, Skopje, 1983, 261.
S. Ml.
VOJDANOV, Smile (s. Laktiwe,

Ohridsko, 1. II 1872 Pontijak,
SAD, 4. III 1958) ilindenski reonski vojvoda i kulturno-nacionalen deec sred makedonskata
emigracija vo SAD. U~el vo Ki-
Smile
Vojdanov
~evskiot manastir i potoa u~iteluval vo rodnoto selo i vo Slivovo. Aktivno se vklu~uva vo MRO
(1897) i kako reonski vojoda vo
ohridska Debrca vodi pove}e
bitki so turskite vojski. Po porazot na Ilindenskoto vostanie
emigrira vo SAD i se vklu~uva
vo makedonskite emigrantski organicazii. Vo septemvri 1929 g.
14 ilindenci (zaedno so G. N. Zajkov od Bansko) ja formiraat prvata Makedonska progresivna
grupa vo Pontijak, koja potoa
prerasnuva vo Makedonski naroden sojuz vo SAD i Kanada (podocna Makedonsko-amerikanski
naroden sojuz vo SAD i Kanada),
so Centralen komitet, ~ij pretsedatel e S. V., a sekretar Geo
Pirinski. Gi izdavaat centralnite organi na MNS (MANS) so
jasno definirana nacionalna
koncepcija vo me|uvoeniot period so sorabotnici od site delovi
na Makedonija: Makedonski
bletin, Balkansko sdruènie, Trudova Makedoni, Narodna vol i dr. Potpi{uva zna~ajni dokumenti za makedonskoto
dvièwe, pa i li~ni spomeni za
Ilinden. So u{te dva ~lena odi
vo me|unarodna misija vo Bugarija za da im se pomogne pri sudeweto na 14 makedonski nacionalrevolucioneri (juli 1936). Vospostavuvaat tesna sorabotka so
A. Dinev i negovite Makedonski
vesti. Go obrazuva i go vodi Amerikanskiot slovenski komitet vo
vremeto na Vtorata svetska vojna
(19411945), a potoa e inicijator i
eden od glavnite ~lenovi na Komitetot za izgradba na Dràvnata
bolnica vo Skopje.
IZV.: Makedonski bletin (Pontijak,
1930-1931), Balkansko sdruènie (Detroit, 19311934), Trudova Makedoni
(Detroit, 19341938), Narodna vol
(Detroit, 19381978); godi{ni kongresni
zbornici na MNS (1931-1940); Georgy Pirinsky, For a free Macednia, New York, s.a.; Geo
Pirinski, Kakvo vidh i preìvh v Amerika, Sofi, 1970.
LIT.: Mile Mihajlov, Makedonskiot naroden sojuz vo Soedinetite Amerikanski
Dràvi i Kanada od 1928 do 1935 god., zb.:
Iseleni{tvo naroda i narodnosti Jugoslavije i njegove uzajamne veze s domovinom, Zagreb, 1978;
D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot na-
VOLKA[IN
rod i makedonskata nacija, 2, Skopje,

1983, 511528; Todor êpreganov, Nacionalnite projavi na makedonskata emigracija vo Soedinetite Amerikanski Dràvi, zb.: Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo i negoviot kontinuitet
do osnovaweto na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Prilozi od
Nau~niot sobir..., MANU, 1997, 269278;
Blaè Ristovski, Stoletija na makedonskata svest. Istraùvawa za kulturnonacionalniot razvitok, Skopje, 2001,
588655.
Bl. R.
VOJNIKA, Jusuf Mazlumov (Debar, 7. II 1938 Debar, 12. VII 2002)

hirurg, primarius, osnova~ i
prv rakovoditel na Hirur{koto
oddelenie vo Debar. Dolgogodi{en direktor i sozdava~ na sovremeniot referenten Medicinski centar vo Debar.
Al. Stavr.
VOJTEH, \or|i v. Vostanie na
\or|i Vojteh.
VOJTKEVI^, Luj (Luis Woytkiewiecz) (XIX v.) polski emigrant,
major. Bil u~itel vo Veles. U~estvuval vo Kresnenskoto vostanie
(1878/1879) kako vojvoda na ~eta od
250 vostanici i bil ~len na [tabot na Makedonskoto vostanie. Po
proteruvaweto od redovite na vostanicite se vratil vo Bansko i
stanal ~len na Voeniot sovet i
eden od rakovoditelite na Razlo{koto vostanie. U~estvuval vo
ubistvoto na vojvodata Stojan Karastoilov i vo privremenoto zatvorawe na na~alnikot na [tabot
na Makedonskoto vostanie Dimitar Pop Georgiev-Berovski.
LIT.: I. Kacarov i I. Kepov, Dokumenti
po Kresnenskoto vstanie, Sofi, 1942.
Al. Tr.
VOKA, Nuredin Rexep (Voka, Nuredin Rexhep) (s. [ipkovica, Tetovsko, 1847 Istanbul, 1917)
iluminist. Osnovno u~ili{te
zavr{il vo Tetovo, medresa vo
Prizren, a diplomiral na Teolo{kiot fakultet vo Istanbul.
Objavil eden bukvar na albanski
jazik i dve ~itanki so turskoarapsko pismo. Zna~ajno e negovoto delo Mislewa so filozofsko-pedago{ka sodrìna. Vo
1903 g. od strana na turskata administracija e nazna~en za mufit vo Bitola.
LIT.:Avzi Mustafa, Figura m[suesish shqiptar[, Tetov[, 1995.

A. P.
VOKS MEDICI# (VOX MEDICI#) revisko spisanie na LK na

Makedonija. Prviot broj e otpe~aten na 15. III 2001 kako prodolènie na toga{niot Informator
na Komorata. Se pe~atat edukativni i stru~ni trudovi na lekarite
od Makedonija i od stranstvo i informacii za aktivnostite na Komorata. Izleguva kvartalno, vo tira` od 6.000 primeroci.
IZV.: Statut na Lekarskata komora na
Makedonija.
D. S.-B.
VOLIWEC, Radomir (Saranovo,

R. Srbija, 16. IX 1932 Skopje, 11.
XII 1990) arhitekt. Diplomiral
na Arhitektonskiot otsek na
(1960). Svojata profesionalna
dejnost ja izvr{uval na Arhitektonskiot fakultet kade {to se
steknuva so zvaweto redoven profesor. Gi predaval predmetite
arhitektura i umetnost & star
vek i sovremena arhitektura i
umetnost. Bil dekan na Arhitektonskiot fakultet. Pokraj pedago{ka dejnost, razviva bogata nau~noistraùva~ka dejnost od oblasta na graditelskoto nasledstvo vo Makedonija. Objavenite
trudovi, glavno, se odnesuvaat na
narodnata, na starogradskata i na
ruralnata arhitektura. Se zanimaval i so publicistika. Preku
objavenite statii vo dnevniot pe~at ja afirmiral makedonskata
tradicionalna arhitektura. Se
zanimaval i so za{tita na spomenicite na kulturata izrabotka
na proekti i u~estvo vo stru~ni
komisii.
BIBL.: Selo Bitu{e ruralen ambient i
arhitektura, Godi{en zbornik na Arhitektonsko-grade`niot fakultet, 910,
Skopje, 1972, 117133; Stari ~e{mi vo
Makedonija, Zbornik na Arhitektonskiot fakultet 1, Skopje, 1977, 5372; Stari
vodenici vo seloto Ku~evi{te Skopska
Crna Gora, Zbornik na Arhitektonskiot
fakultet 2, Skopje, 1978, 7586; Enterier
vo Starata makedonska ku}a tavani,
Zbornik na Arhitektonskiot fakultet 3,
Skopje, 1979, 67106; Enterier vo starata makedonska ku}a vrata, prozorec,
skali, Zbornik na Arhitektonskiot fakultet 4, Skopje, 1980, 89114; Kratovo,
Stara arhitektonsko-urbanisti~ka sodrìna, K. Tomovski i dr., Skopje, 1980;
Stara kru{evska ku}a arhitektonska
sodrìna i modularno proporciska analiza, Zbornik na Arhitektonskiot fakultet, 5, Skopje, 1982, 91114; Funkcionalno oblikovnata koncepcija vo arhitekturata na starata tetovska ku}a,
Zbornik na Arhitektonskiot fakultet,
6, Skopje, 1983, 4376; Muslimanska ku}a
vo Tetovo funkcija, oblikuvawe, modularni proporcii, Zbornik na Arhitektonskiot fakultet, 7, Skopje, 1984,
109138; Likovni i oblikovni vrednosti
vo narodnata arhitektura kako rezultat na prakti~nata graditelska postapka, Zbornik na Arhitektonskiot fakultet, 7, Skopje, 1984, 5363; Funkcionalno oblikovnata koncepcija vo arhitekturata na starata ku}a vo seloto
Gorno Solwe, Zbornik na Arhitektonskiot fakultet, 8, Skopje, 1985, 2750; Memento za edna arhitektura, Kulturno
nasledstvo, 19, Skopje, 1982, 4956; Ekspresija na enterierot, Kulturno nasledstvo 1011, Skopje, 19834, str. 5974;
Starata strumi~ka ku}a arhitektura
koja is~eznuva, Zbornik na Zavodot za
za{tita na spomenicite na kulturata i
muzejot na Strumica, 1987.
Kr. T.
VOLKANOV, Mihajlo (Prizren,

16. V 1941) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonsko-gradeèniot fakultet vo Skopje (1967).
Doktoriral na Arhitektonskiot
fakultet pri Tehni~kiot uni-
Mihajlo
Volkanov
verzitet vo Drezden, Germanija

(1979). Redoven profesor e na Arhitektonskiot fakultet vo
Skopje proektirawe na op{testveni zgradi. Negovoto tvore{tvo opfa}a {irok dijapazon na
arhitektonskoto proektirawe,
posebno na sportski objekti.
Pokraj so nastavna i so nau~noistraùva~ka dejnost, se zanimava i
so publicistika. Pozna~ajni realizirani objekti: Dom na penzioneri vo Skopje (1980, so S. Brezoski i M. Guleski); zatvorniot
pliva~ki bazen âir vo Skopje
(1981); sportskata sala Jane Sandanski vo Skopje (1982); sportskata sala Rasadnik vo Skopje
(1983), kako i nekolku stanbeni
objekti vo Skopje.
LIT.: S. Brezoski, [kolski objekti
196873 vo Skopje, Skopje, 1975; Studija
za prostorite za slobodno vreme kako
urbana forma na ~ovekovata ìvotna
sredina, Zbornik na Arhitektonskiot
fakultet, 2, Skopje, 1978, 8796; Planiraweto, proektiraweto, izgradbata, opremenosta, iskoristuvaweto, upravuvaweto i odrùvaweto na objektite od
fizi~ka kultura, RSIZ za fizi~ka kultura na Makedonija, Skopje, 1989; Objekti za sport i rekreacija, 50 godini Arhitektonski fakultet, monografija,
Skopje, 1999.
Kr. T.
VOLKANOSKA, Aleksandra
Stavreva (Carigrad, 26. X 1904
Ohrid, 4. IX 1988) fiziolog,
univ. profesor. Med. f. zavr{ila vo Belgrad (1933). Rabotela
kako prakti~en lekar i kako
asistent na Med. f. vo Belgrad.
Akademskata kariera do redoven
profesor ja prodolùva na Institutot za fiziologija pri Med.
f. vo Skopje (1949), posvetuvaj}i
se na rabotata so studentite i
obukata na kadarot.
D. S.-B.
VOLKA[IN (DIMITRIJA)
(? êrnomen na r. Marica, 26. IX
1371) makedonski blagorodnik i
kral (1365-1371). Sin na Mrwava
{to bil blagorodnik na dvorot
na carot Du{an. Dvojnoto ime na
V. bilo Dimitrija, spored pomenik od Protatot na Sveta Gora
(kr. na XIV v.). Se spomnuva kako
ùpan vo Prilepskiot kraj
(1350). Vo privilegija za Kotor
od Uro{a, V se spomnuva kako
307
VOLNAROSKI-KOQA
dinastija (kralot Volka{in i

despotot Ugle{a), koga i carot
Uro{ e zaroben.
izleguvaweto na knigata Za makedonckite raboti, I, MANU, Skopje, 2005, 347365.

B. R.-J.
Moneta od kralot Volka{in
Volka{in (Dimitrija), kral vo Makedonija,

freska vo crkvata Sv. Nikola# vo Psa~a (1358 g.)
~elnik (1355). Vo 1361 g. ve}e e

najvlijatelnata li~nost, vedna{
do Uro{ V, a, spored nekoi izvori, ja nosel titulata despot. So
dobivaweto na kralskata kruna
(1365) bilo vospostaveno sovladetelstvo pome|u nego i carot
Uro{. Prvata diploma od kralot
Volka{in e izdadena vo Skopje
(januari 1366). Kralskata titula
ja dobiva verojatno vo avgust ili
septemvri 1365 g., a brat mu Ugle{a stanuva despot, spored
diplomite od dvajcata izdadeni
istovremeno na Rilskiot manastir na Atos. Vladeel glavno vo
Zapadniot del od Makedonija so
sedi{te vo Prilep. Vo po~etokot kovel moneti so natpis od
carot i od kralot (na drugata
strana), a podocna samo so natpis na kralot. Kralot Volka{in go proglasuva sina si Marko za mlad kral, odnosno za svoj
naslednik (pome|u 1. IX 1370 i
31. VIII 1371).
Bil aktiven vo trgovijata so Dubrovnik i imal neprijatelski odnosi so golemcite od nekoga{noto Du{anovo Carstvo, koi osobeno se vlo{uvaat po Kosovskata
bitka (1369), koga se porazeni vojskite na nemawi}evskata dinastija (Lazar Hrebeljanovi}, Nikola Altomanovi} i carot Uro{)
od vojskite na novata mrwav~eva
308
Kralot Volka{in i sin mu Marko (vo proletta na 1371), zaedno

so Bal{ite, podgotvuvaat napad
na Nikola Altomanovi}. Vo po~etokot na juni kralot Volka{in
bil o~ekuvan na patot od Skopje
do Prizren, a podocna so svojot
sin Marko se zataboril kaj Skadar, od kade {to, zaedno so \ura|
Bal{a, trebalo da trgnat kon
Onogo{t protiv ùpanot Nikola. Dubrov~anite, kako ~lenovi
na koalicijata, trebalo da obezbedat prefrluvawe na trupite, a
bosanskiot ban Tvrtko i knezot
Lazar, koi bile vo neprijatelski
odnosi so Nikola, blagonaklono
gledale na ovoj napad, koj{to potoa bil odloèn.
Kralot Volka{in, zaedno so
brat mu despot Jovan Ugle{a,
kako odgovor na turskite napadi na evropska po~va, so vojska
se sprotistavile vo bitkata kaj
êrnomen na r. Marica i tuka
zaginale. Za kralot Volka{in
se veli deka teloto mu e preneseno vo crkvata Sv. Dimitrija# vo Su{ica. Kralot Volka{in e nasleden od sin mu kral
Marko (1371-1395).
Pe~atot na kralot Volka{in
LIT.: Konstantin Jire~ek, Srpski car

Uro{, kraq Vuka{in i Dubrov~ani,
Zbornik Konstantina Jire~eka, I, Beograd, 1959, 341-385; Rade Mihaq~i, Car i
kraq: neuspe{no savladarstvo, vo kn.:
Istorija srpskog naroda, I, Beograd,
1981, 588-589; Ivan uri, Pomenik svetogorskog Protata s kraja XIV veka,
Zbornik radova Vizantolo{kog instituta, XX, Beograd, 1981; Kosta Axievski,
Pelagonija vo sredniot vek (od doa|aweto na Slovenite do pa|aweto pod
turska vlast), Skopje, 1994; \or|i Zdravev, Oblekite na kralot Volka{in i na
kralot Marko vo fresko-ìvopisot od
XIV vek, zb.: Kralot Marko vo istorijata
i vo tradicijata, 319-330; Biljana Ristovska-Josifovska, \or|ija M. Pulevski
i Krste P. Misirkov za vladeeweto na
Mrwav~evci, zb.: Deloto na Krste Misirkov. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od
Krume
Volnaroski
VOLNAROSKI-KOQA, Krume
Ickov (Prilep, 1909 Prilep, 9.
V 1944) bakal, komunisti~ki deec i naroden heroj od NOAVM.
Kako simpatizer na KPJ, aktivno u~estvuval vo sobiraweto Crvena pomo{; stanal ~len na KPJ
(1941) i rabotel vo Partiskata
tehnika na MK na KPJ vo Prilep, a kako ilegalec vo prilepskite sela sobiral narodna pomo{ i formiral voeni komiteti
i NOO (1942-43). Kako sekretar
na OK na KPM (kon krajot na
1943 9. V 1944), u~estvuval vo
aktivnostite za izbor na delegati za Prvoto zasedanie na ASNOM. Zaedno so soborecot Kire
Gavrilovski bil otkrien i ku}ata bila opkolena od okolu 100 bugarski policajci. Duri {estpati
ja odbile ponudata za predavawe.
Pritoa uspeale da ubijat eden i
da ranat dvajca bugarski policajci. Okupatorskite sili uspeale
da ja zapalat zgradata i po èstokata oruèna prestrelka, za da ne
padnat ìvi vo neprijatelski race, se re{ile na samo`rtva.
Proglasen e za naroden heroj na
Jugoslavija (11. X 1953).
LIT.: Koce Solunski, Volnaroski Icko
Krume-Koqa, Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 82-89; K(osta) Popovski, @ivi fakeli za slobodata, Zaginuvaweto na narodnite heroi Kire Gavrilovski-Jane i Krume Volnaroski-Kole,
Ve~er#, XXXVI, 7707, Skopje, 9. V 1988, 6.
S. Ml.
VOLÂRI (VUÂRI) grupa

maì, obredno maskirani ili ne,
koi so ubien volk gi posetuvaat
ku}ite i sobiraat darovi. Darovite se davaat kako blagodarnost
{to so toa se za{titeni doma{nite ìvotni na pasi{tata. Tradicijata e zadràna me|u lovcite
i do deneska.
S. Ml.
VONREDNO [KOLUVAWE
na~in na u~ewe, odnosno studirawe bez zadolìtelno posetuvawe
na nastavata i na drugite obrazovni formi na redovnoto {koluvawe. Vonrednoto {koluvawe programski ne se razlikuva od redovno-
VOSTANIE
to. Razlika postoi samo vo na~inite na sovladuvaweto na programskite sodrìni i vo dolìnata na

vremetraeweto. Ovoj na~in na
steknuvawe obrazovanie e pove}e
karakteristi~en za visokoto otkolku za srednoto obrazovanie.
Osven na nekolku fakulteti (Medicinski, Stomatolo{ki, Arhitektonski i na nekoi oddeli), na
site drugi fakulteti postojat
mo`nosti za vonredno studirawe.
Vonrednoto {koluvawe e regulirano so zakonite za osnovno, sredno i visoko obrazovanie i so statutite na soodvetnite obrazovni
ustanovi.
K. Kamb.
Zgradata na Pedago{kiot fakultet Goce Del~ev# vo [tip
ce Del~ev# vo [tip (20. IV 2001).

Izleguva dvapati godi{no. Prviot broj e izdaden vo 2001 g. Go ureK. Kamb.
duva redakciski odbor.
VOSPITNO-OBRAZOVEN
SISTEM NA MAKEDONIJA
v. Obrazovanieto vo Makedonija.
Pavle
Voskopulos
VOSKOPULOS (VOSKOPOULOS), Pavle Hristov (Pavlos

Hristos) (Lerin/Florina, Egejskiot
del na Makedonija, RGr, 25. XI 1964)
politi~ar, kulturno-nacionalen
deec. Po studiite po ahitektura
na Belgradskiot univerzitet, ima
privaten biznis vo Lerin, a pred
6 godini e vraboten vo Lerinskata
prefektura. ^len-osnova~ e na Makedonskoto dvièwe za balkanski
prosperitet, ~len na Politi~kiot
sekretarijat na Evropskata slobodna alijansa Vinoìto# i ~len na
Domot na makedonskata kultura vo
Lerin. So trojca ~lenovi na Centralniot sovet na Vinoìto# se
obvineti za pottiknuvawe nasilstvo# i naru{uvawe na mirot# poradi postavuvaweto dvojazi~en natpis na makedonski i na gr~ki pred
nivnite kancelarii vo Lerin so
imeto na partijata (1995), no vo 1998
g. se oslobodeni od site obvinuvawa.
Go vodi za~lenuvaweto na Partijata Vinoìto# do polnopraven ~len
na Evropskata slobodna alijansa
Evropska politi~ka partija (EFA
EPP) i na Federalnata unija na
evropskite malcinstva (FUEN).
Preku nastapi vo zemjata i na
me|unarodni forumi se bori za
podobruvawe na statusot na makedonskoto malcinstvo vo Grcija. R.
VOSPITANIE# spisanie za
teorija i praktika, osnovano so
odluka na Nastavno-nau~niot sovet na Pedago{kiot fakultet Go-
VOSTANIE NIKA# (Pobeduvaj#) masovno vostanie vo Carigrad vo 532 g., predizvikano so kaznenite merki prezemeni od carot
Justinijan I (527565) za podvlastuvawe na gradskite politi~ki
organizacii. Otkako celata prestolnina plamnala, imperatorot se
podgotvuval da se spasi so begstvo,
no od toa go odvratila re{itelnosta na soprugata Teodora. So voenata akcija na Velizar na hipodromot, pri koja bile ubieni desetina iljadi buntovnici, triumfirala vizantiskata avtokratija.
LIT.: G. Greatrex, The Nika Riot: A Reappraisal, JHS, 117 (1997); J. A. S. Evans, The Nika# Rebellion and the Empress Theodora,
Byzantion#, 54 (1984); J. A. S. Evans, The
Emperor Justinian and the Byzantine Empire,
Westport, 2005.
B. Petr.
lo so \or|i Vojteh. Vostanicite

pobarale pomo{ od Dukqa/Zeta,
~ija vladeja~ka dinastija bila
rodninski povrzana so makedonskata dinastija na carot Samuil.
Zetskiot vladetel Mihail im ispratil na pomo{ trista vojnici,
na ~elo so sinot Konstantin Bodin, koj vo Prizren bil proglasen od vostanicite za car. Predvodeni od Vojteh i od Bodin, vostanicite kaj Prizren ja porazile
vizantiskata vojska i go zarobile
skopskiot duks. Po ovaa pobeda
Vostanieto zelo u{te pogolem
zamav. Vostani~kata vojska napreduvala vo tri pravci. \or|i
Vojteh go oslobodil Skopje, Bodin se upatil na istok kon Ni{kata oblast, a zetskiot vojskovodec Petrilo prodrel na jug, kon
Ohrid, Prespa i Devol. Pri obidot da go osvoi Kostur doìveal
teòk poraz i edvaj uspeal da se
vrati vo Zeta. Vizantijcite uspeale da se sozemat od po~etnite neuspesi, gi konsolidirale svoite
redovi i pominale vo napad. Us-
VOSTANIE NA ANDRISK
(149/8 g.) vostanie protiv rimskata vlast vo Makedonija. Go predvodel Andrisk, od nepoznato poteklo, koj do{ol od Azija. Se pretstavuval kako Filip, sinot na makedonskiot kral Persej, pa zatoa e nare~en i la`niot Filip. Vostanieto, koe go podràle i Trakijcite,
zelo {iroki razmeri. Po dvete pobedi nad Rimjanite kaj rekata
Struma (149), Andrisk vo Pela se
proglasil za kral. Vo re{ava~kata
bitka, komandantot na makedonskata kowanica preminal na stranata
na Rimjanite, koi im nanele katastrofalen poraz na vostanicite
(148). Andrisk, predaden od Trakijcite, bil odveden vo zarobeni{tvo
vo Rim. Po zadu{uvaweto na Vostanieto, Makedonija bila pretvorena vo rimska provincija (148).
LIT.: N. Proeva, Studii za anti~kite
K. Ax.
VOSTANIE NA \OR\I VOJTEH (1072 1073) vostanie protiv vizantiskata vlast. Go krenale skopskite blagorodnici na ~e-
Teritorijalna karta na Vostanieto na \or|i Vojteh
309
VOSTANIE
peale da go vratat Skopje, a vo re{ava~kata bitka na Kosovo Pole, kaj mestoto Paun, katastrofalno ja porazile vostani~kata
vojska. Konstantin Bodin i \or|i
Vojteh padnale vo zarobeni{tvo,
na patot kon Carigrad Vojteh po~inal. Nabrgu potoa bile likvidirani i poslednite vostani~ki
upori{ta. Vo zadu{uvaweto na
Vostanieto u~estvuvale i naemni~ki vojski, sostaveni od Alemani i Franki, koi gi razru{ile
dvorcite na makedonskite vladeteli vo Prespa, kako i tamo{niot
hristijanski hram.
LIT.: S. Li{ev, Km vprosa za neuspeha
na vstanieto v Makedoni prez 1072,
Istori~eski pregled#, 1 (1956). K. Ax.
VOSTANIE NA DRAGOTA
(1255) mesno vostanie vo Melnik protiv nikejskata vlast.
Dragota bil postaven od Nikejcite za upravnik na gradot, no ne
bil zadovolen od nivnata vlast
i krenal vostanie, koe go zafatilo celiot region na Sredna
Struma. Vostanicite ja opkolile tvrdinata Melnik, kade {to
se zasolnil nikejskiot garnizon, no ne uspeale da ja osvojat.
Imperatorot Teodor II Laskaris so golem vojska, preku Ser,
se upatil kon Melnik. Vostanicite podignale drvena pregrada
(dema) i ja zatvorile Rupelskata
Klisura. Nikejcite no}e nenadejno od zad grb gi napadnale i
gi razbile vostanicite. Istata
no} imperatorot pristignal vo
Melnik, go osvoil gradot i gi
oslobodil opsadenite nikejski
vojnici. Nikejcite surovo se
presmetale so vostanicite.
LIT.: K. Axievski, Vostanieto na Dragota (1255 g.), Istorija, XXXIV/XXXV,
14, Skopje, 19981999.
K. Ax.
VOSTANIE NA KARATA[O
(Pomladiot) (1854) vostanie
{to izbuvnalo pod golemo vlijanie na Krimskata vojna (1853
1856). Karata{o so pogolema
grupa od makedonski, gr~ki i
vla{ki dobrovolci (po poteklo
od Makedonija), so brod od Grcija pristignale na Halkidik i
predizvikale vostanie na Longos (IV 1854). Vostanieto se pro{irilo i vo drugite delovi na
Makedonija. Karata{o izdal
proglas do naselenieto vo Makedonija so povik za op{to vostanie. Vostanicite uspeale da
pristignat do centralnite delovi na Halkidik. Za zadu{uvawe
na vostanieto, osmanliskata dràva bila poddràna od Francija, ~ii voeni brodovi vospostavile pomorska blokada na
Halkidik. Vo blizina na Poligiros vostanicite bile napadnati od edinici na osmanliskata
armija i bile prisileni da se
310
povle~at kon Sveta Gora. Malobrojnite vostanici bile nemo}ni da gi prodolàt borbite.
Po prethoden dogovor za francuska za{tita, vostanicite go
zaprele dejstvuvaweto i se prefrlile vo Grcija (VI 1854).
LIT.: Risto Poplazarov, Osloboditelnite vooruèni borbi na makedonskiot
narod vo periodot 18501878, Skopje,
1978; ,
1854 1878
, , 1970.
D. Jov.
VOSTANIE NA PETAR DELJAN (1040 1041) vostanie protiv vizantiskata vlast vo Makedonija i na Balkanot. Povod bila
vizantiskata finansiska reforma (1040) za pla}awe na danocite
vo pari, mesto vo natura. Vostanieto zapo~nalo vo Belgrad. Petar Deljan, sin na carot Gavril
Radomir, poradi svoeto poteklo,
bil izbran za voda~ na Vostanieto i bil proglasen za car. Vostanicite se upatile kon jug i za
kratko vreme gi osvoile Ni{,
Skopje, Dra~ i Jugozapadna Makedonija (Ohridsko-prespanskata
oblast), kade {to se nao|al centrot na Samuilovoto Carstvo.
Petar Deljan so glavninata na
vostani~kata vojska zaprel kaj
Ostrovo i tuka go postavil svojot
logor. Vostanieto brgu se {irelo. Za kuso vreme bile oslobodeni pogolemiot del od Makedonija, delovi od Srbija, Albanija,
Bugarija i Helada. Na stranata
na vostanicite preminale i dvajca makedonski blagorodnici, Manuil Ivec i Alusijan, koi se nao|ale vo vizantiska slu`ba. Manuil Ivec pripa|al na pridru`bata na imperatorot, a Alusijan
bil bratu~ed na Deljan (sin na Jo-
Teritorijalna karta na Vostanieto na Petar Deljan
van Vladislav). Doa|aweto na

Ivec i na Alusijan pridonelo za
natamo{no jaknewe i {irewe na
Vostanieto. Po porazot na Alusijan kaj Solun (1040) nastanal
razdor me|u vostanicite. Alusijan na izmama go oslepil Petar
Deljan, a potoa preminal na stranata na Vizantijcite. Toa go iskoristil imperatorot Mihail
IV kaj Ostrovo gi razbil vostanicite i go zarobil Petar Deljan.
Otporot na vostanicite prodolìl. Odbranata ja organiziral
Manuil Ivec. Za da go spre~i
napreduvaweto na Vizantijcite
kon Pelagonija i kon Ohridskoprespanskata oblast, kaj Pletvar
podignal drvena pre~ka (dema).
Me|utoa, Vizantijcite uspeale
da ja razru{at, gi porazile vostanicite i go zarobile Manuil
Ivec. Vostanieto bilo zadu{eno,
a mnogu vostanici, zaedno so Petar Deljan i so Manuil Ivec, bile odvedeni vo zarobeni{tvo vo
Carigrad.
LIT.: N. Blagoev, Deln i negovoto vostanie v Moravsko i Makedoni protiv
Vizanticite, Makedonski pregled,
IV/2, Sofi, 1928; G. CankovaPetkova,
Petr Deln prez pogleda na negovite
svremennici, Istori~eski pregled, 4,
Sofi, 1966; M. Dini, Iz na{e ranije
pro{losti, Prilozi za kwièvnost, jezik, istoriju i folklor, XXX, 34,
Beograd, 1964.
K. Ax.
VOSTANIETO VO VARDARSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO 1941 G. akt na antifa{isti~koto i nacionalnoosloboditelno dvièwe na makedonskiot narod. Bidej}i do predve~erjeto na Vtorata svetska vojna
niedna importirana gra|anska
politi~ka partija vo Kralstvoto
Jugoslavija ne ja priznavala makedonskata nacionalna individualnost, makedonskiot narod imal
op{ta nedoverba kon niv i istaknatite pretstavnici na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno
dvièwe stanale vode~ki ~lenovi i organizatori na ilegalnata
KP vo Makedonija, koja imala
najpovolen odnos kon makedonskoto nacionalno pra{awe i
edinstvena organizirana nacionalnoosloboditelna politi~ka
sila. Vo uslovite na fa{isti~kata okupacija i novata podelba
na Makedonija, sekretarot na PK
na KP vo Makedonija Metodija
[atorov-[arlo kon krajot na
april 1941 g., vrz osnova na stavot
na Kominternata za edna teritorija edna partija#, ja povrzal
partiskata organizacija od Vardarskiot del na Makedonija so
BRP(k). S do napadot na fa{isti~ka Germanija na Sovetskiot
Sojuz (22. VI) PK na KP vo Makedonija se orientiral glavno na
sobirawe oru`je i voena oprema.
VOSTANIETO
Proglas na PK na KPJ za Makedonija (1941)
Vo nedovolno rasvetleni okolnosti bil primen i povikot na

CK na KPJ za oruèno vostanie
(4. VII), po {to usledilo i energi~no sprotivstavuvawe za vra}awe na porane{nata organizaciona postavenost na KP vo Makedonija. Pokaùvaj}i se kako edinstvena politi~ka sila {to moè
da go povede makedonskiot narod
na vostanie i op{tonarodna nacionalnoosloboditelna borba,
KPJ gi povikala na vostanie toga{nite okolu 700 ~lenovi na KPJ
i SKOJ vo Makedonija i site rodoqubi, bez razlika na nivnata
nacionalna, verska, op{testvena
i politi~ka pripadnost. Vo taa
borba trebalo da se razre{at egzistencijalnite problemi i me|uetni~kata omraza i netrpelivost, da se sozdade nacionalnoosloboditelna armija, makedonski
narodnoosloboditelen front, da
se vospostavi sorabotka so site
vnatre{ni i nadvore{ni antifa{isti~ki sili i da se vospostavi
narodna vlast na slobodnite teritorii. So energi~no sprotivstavuvawe, KPJ donela odluka za
vra}awe na starata organizaciona postavenost, a sekretarot M.
[atorov[arlo bil smenet i isklu~en od KPJ (24. VII). No toj gi
ignoriral tie odluki s do prvata polovina na septemvri 1941 g.
Vo me|uvreme, vo Bitola i vo drugi mesta na Makedonija bile organizirani ilindenski demonstracii (2. VIII) i {trajkovi, bile
izvr{eni uspe{ni diverzii vo
rudnikot za hrom Radu{a i na aerodromot Petrovec (Skopsko), a
kaj Bogomilskiot tunel prilepskite ilegalci ubile eden bugarski straàr. Naskoro bile formirani Skopskiot NOPO (22.
VIII) i Prilepskata NO partizanska ~eta (12. IX).
Vo sporot so pokrainskoto rakovodstvo arbitrirala Kominter-
nata i so toa i oficijalno bil

vraten porane{niot status, so
nov rakovoden sostav na ~elo so
Lazar Koli{evski. Novoto rakovodstvo prezelo energi~ni organizacioni i politi~ki merki za
prodolùvawe na oruènoto vostanie i po samo nekolku dena
formiralo Pokrainski voen
{tab na ~elo so L. Koli{evski,
a bila zajaknata i organizaciona-
Od pismoto od M. [atorov-[arlo do Stojan (april 1941)
ta mreà na voenite {tabovi pri

mesnite komiteti. Naskoro bil
formiran i nov PK na SKOJ za
Makedonija, na ~elo so Mara Naceva (vo vtorata polovina na septemvri). Novoto rakovodstvo gi
obnovilo prekinatite vrski so
partiskite organizacii od Makedonija pod italijanska okupacija
i ispratilo instruktori na terenot. Kon krajot na istiot mesec
upatilo i direktivno pismo do
mesnite komiteti, do ~lenovite
na KPJ, SKOJ i vonpartijcite za
oruèna borba, so potsetuvawe
deka Slobodata nema nikoj da ni
ja podari!# i potrebata za pridobivawe na narodot za op{tonarodno vostanie.
Organizaciite na KPJ i SKOJ
organizirale razni protesti i
u~eni~ki {trajkovi vo Skopje,
Bitola, Veles, Ohrid, Kavadarci
i na drugi mesta protiv nastavata
na bugarski jazik, visokite upisni taksi, noseweto uniformi, bugarskata matura i sl. Vo po~etokot na oktomvri PK na KPJ za
Makedonija upatil proglas za
oruèna borba i stapuvawe vo
partizanskite odredi do site
sloevi na naselenieto rabotnicite, inteligencijata, mladinata, ènite i ~lenovite na Partijata. Naskoro potoa bil formiran i Prilepskiot NOPO Goce
Del~ev# (11. X), koj spored odnapred podgotveniot plan, podelen
vo tri grupi, u{te istiot den izvr{il napad na bugarskata policiska stanica (u~astokot), zatvorot, po{tata i PTT vrskite vo
Prilep. Toj den i nastanot so napadot na Prilep e proglasen za
Den na vostanieto na makedonskiot narod i se praznuva kako
dràven praznik na Republika
Makedonija. Naredniot den bile
formirani i kumanovskite Kozja~ki i Karada~ki NOPO (12. X).
Po napadot na Prilep gradot bil
blokiran i pritoa bile uapseni
pove}e od 900 gra|ani, a odreden
broj i vo Bitola. Po dva dena kaj
kumanovskoto s. Belanovce, bugarskata vojska i policija go razbila Karada~kiot odred (14. X),
kaj kumanovskoto s. Malotino i
Kozja~kiot odred (17. X), a kaj
mesnosta Bel Bunar, blizu Skopje, i Skopskiot partizanski odred. So toa zavr{il nivniot kratok, no istoriski mo{ne zna~aen
borben pat. Tie ne postignale
pozna~ajni voeni rezultati, no
pretstavuvale mo{ne zna~ajna
politi~ka pobeda za po~etokot
na op{tonarodnoto vostanie.
Ve}e na 5 noemvri PK KPJ za Makedonija donel odluka do sredinata na istiot mesec partizanski
odredi da formiraat Bitolskata,
Vele{kata, Kru{evskata i Resen311
VOSTANIETO
Partizanskiot odred Dimitar Vlahov (1941)
skata partiska organizacija, a soodvetni podgotovki da se izvr{at

i na teritorijata na Zapadna Makedonija (pod italijanska okupacija). No ve}e naredniot den do{lo do apsewe na sekretarot na PK
L. Koli{evski, pa odlukata ne
bila realizirana. Vo uslovi na
zasileni policiski progoni i apsewa (1.937 uapseni, od koi 134
~lenovi na KPJ i na SKOJ i nivni simpatizeri), na ~elo na PK
do{ol Bane Andreev, koj (so u{te
nekoi ~lenovi) potpadnal pod
vlijanieto na bugarskiot delegat
na CK na BRP Bojan Blgaranov,
koe{to se odrazilo vo kolebawe,
odlagawe i nepostojanost vo odnos na stavovite za oruènata
borba. I pokraj protiveweto na
mnozinstvoto ~lenovi na PK, bilo odlu~eno da se rasformira
postojniot Prilepski NOPO
Goce Del~ev# i da se raspu{ti
Pokrainskiot voen {tab.
Vo pokrainskoto rakovodstvo
prodolìle nedorazbirawata i
sudirite okolu natamo{niot razvoj na oruènata borba, poradi
{to povtorno usledila kritika i
intervencija od CK na KPJ. Kon
krajot na 1941 g. toa go spre~uvala
i nastapenata zima, zaostreniot
policiski i voen reìm, sudskite
zapla{uvawa (so duri 38 smrtni
presudi, 63 vremenski kazni), golemiot broj internirani lica i
prinudno iseluvawe na 26.451 srpski kolonisti od Makedonija.
IZV.: Istoriski arhiv na SKM. Statii od vesnicite i spisanijata od periodot na Narodnoosloboditelnata borba vo Makedonija 19411944, kniga prva,
Skopje, 1958; Dokumenti za mladinskoto
dvièwe vo Makedonija 19411945, Skopje, 1961; Izvori za Osloboditelnata vojna i Revolucijata vo Makedonija 1941
1945, tom I, kn. prva, Skopje, 1968 i dr.
LIT.: D-r Mile Todorovski, Partizanskite odredi i NO vojska na Makedonija
vo Osloboditelnata vojna i Revolucijata 1941-1944, INI, Skopje, 1972; Mitre
Inadeski, Prvata godina na NOV i Revolucijata. Iskaùvawa za oruènata borba protiv okupatorot vo Skopje vo 1941
godina, Skopje, 1973; Makedonija od ustanka
do slobode 1941-1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987; D-r Velimir Brezovski, Komunisti~kata partija na Makedonija,
INI, Skopje, 2003.
S. Ml.
312
VOSTANIETO NA DERVI[
CARE (1843 g.) vostanie na albanskoto naselenie vo Makedonija protiv centralnata osmanliska vlast poradi voveduvaweto
zadolìtelna regrutacija za site
muslimani i sproveduvaweto na
reformite proklamirani so |ulhanskiot hati{erif (1839).
Vostanieto go predvodel upravnikot na Gostivar, Dervi{ Care.
Vostanicite gi prezele Gostivar, Tetovo, Kumanovo, Kriva Palanka, Pri{tina, Vrawe, navlegle i vo Skopje, me|utoa ne uspeale da go zazemat Kaleto. Vostanieto celosno bilo zadu{eno vo juni 1844 g. od Omer-pa{a Latas.
vo Makedonija, 4, Buni i vostanija, Skopje, 1983; R. Poplazarov, Eden interesen dokument za Buntot i Dervi{ car#, GINI,
XVIII, Skopje, 1974.
Dr. \.
VOSTANIK (Tetovo, dekemvri 1942 fevruari 1943) nedelen ilegalen vesnik, organ na Okru`niot komitet na KPJ za teritorijata na Makedonija pod italijanska okupacija, na makedonski jazik. Bil pe~aten na partiskata tehnika na Okru`niot komitet na KPJ i rasturan vo Zapadna
Makedonija pod italijanska okupacija. Sodrìnite se vo funkcija na mobilizacija na ~lenstvoto
i naselenieto vo NOB. Prv ja objavil vesta za Prvoto zasedanie
na AVNOJ (br. 2 od 24. XII 1942).
Izleguval so prekini. So~uvani
se samo prvite tri broja.
koi tri vida parazitiraat na ~ovek.

Vo Makedonija se
poznati nekolku
vidovi.
Glavena
vo{ka (Pediculus capitis Dg.), parazitira vo kosata na ~oBela vo{ka
vekot; polaga okolu
300 jajca koi se nare~eni gnidi, od koi za 18 dena
stanuvaat polovo zreli edinki.
Se hrani so ~ove~ka krv. Bela
vo{ka (Pediculus humanus L.), parazitira na site vlaknesti delovi
na ~ovekovoto telo osven na glavata. Mestoto na ubodot nate~uva
i boli, prenesuva zarazni bolesti
me|u koi i pegav tifus. Sramna
vo{ka (Phthirus pubis L.), parazitira na site vlaknesti delovi na ~ovekovoto telo osven na glavata.
V. T. K. M. Kr.
VO[KI, PTI^JI (Mallophaga)

sitni splesnati insekti bez krilja. Dostignuvaat golemina od 1 do 3
mm. Se hranat so ko`ni lu{pi,
sekreti od lojni `lezdi, perja i
vlakna od ptici. Celiot ìvoten
ciklus se odviva na teloto na doma}inot. Poznati se okolu 4.000 vidovi od ovoj red, koi se saprofagi
na pticite i na cica~ite. Vo Makedonija popoznati vidovi se: Trinotum luridum parazitira na patkite; Lipeurus baculus Nitzsch parazitira na gulabite; Trichodectes latus
Nitzsch parazitira na ku~eto.
V. T. K. M. Kr.
VO[KI, PÊLINI (Braulidae)

sitni beskrilni muvi. Imaat
golema glava, bez o~i; specijalizirani se za parazitski ìvot na
p~elite. Zatoa p~elarite gi narekuvaat p~elini vo{ki. Vo Makedonija dobro e poznat vidot Braula coeca Nitzsch, koj parazitira na
p~elite rabotni~ki a ponekoga{
i na maticata, predizvikuvaj}i
{teti vo p~elinite semejstva.
(1885-1992), Skopje, 1993, 119.
S. Ml.

V. T. K. M. Kr.
VO[KI,
VISTINSKI (Anoplura) sitni beskrilni
insekti
so
spleskano telo. Parazitiraat na teloto na ~ovekot i na
cica~ite. Imaat
usten aparat prisposoben za bockaGlavena vo{ka
we. Nozete zavr{uvaat so kukesti kanxi za pricvrstuvawe. @enkite polagaat krupni
jajca na vlaknata na doma}inot.
Redot opfa}a okolu 400 vidovi od
VO[KI, RASTITELNI (Aphidina) sitni, slabo podvi`ni insekti. Ma`jacite imaat dolgi
krilja, a ènkite se beskrilni.
@iveat po korata, listovite i
korewata na rastenijata, cicaj}i
rastitelni sokovi. Ozna~eni se
kako golemi {tetnici koi predizvikuvaat slabeewe i su{ewe
na rastenijata. Ovie insekti se
paraziti; se razmnoùvaat partenogenetski i glavno, viviparno,
{to sozdava golema brojnost na
populaciite. Vo zavisnost od
rastitelniot doma}in na koj pa-
VRANE[NI^KI
razitiraat, go nosat i imeto. Od

ovaa grupa insekti poznati se
lisnite vo{ki (Aphididae) i
{titestite vo{ki (Coccidae).
V. T. K. M. Kr.
VO[KI, RIBNI (Branchiura)

mali ektoparazitski slatkovodni rak~iwa. Goleminata iznesuva
od nekolku do 30 mm. Parazitiraat na razli~ni vidovi ribi. Vo
Makedonija od potklasata ribni
vo{ki e registriran samo 1 vid,
Argulus foliaceus L., so dolìna 7-8
mm, koj parazitira na krapot vo
Dojranskoto Ezero.
bezrbetnite ìvotni. Skopje, 1991; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity
of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of
Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 2330. V. T. K. M. Kr.
VO[LIVKA, FERDINANDOVA (Pedicularis ferdinandii Bornm.)

lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Scrophulariaceae, ograni~en vo subalpskiot i alpskiot pojas na planinata Jakupica, pod vrvot Solunska Glava. Se nao|a na svetskata
crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants).
Vl. M.
VRA@ALSKI, Nikola (Ko~ani,
12. V 1914 Skopje, 1997) pravnik, javen obvinitel na NRM i
pratenik. Praven fakultet zavr{il vo Belgrad (1940). ^len na
ASNOM i organizator na NOO
vo Ko~ani (1944). Naroden pratenik vo Ustavotvornoto sobranie
na NRM od Ko~anska okolija,
~len na Ustavotvorniot odbor za
pogotovka na Ustavot na NRM od
1946 g. i javen obvinitel na NRM
(19461948). Potoa bil ispraten
na Goli Otok kako informbirovec.
IZV.: Javnoto obvinitelstvo vo Republika Makedonija, Skopje, 2000.
Sv. [.
Tanas
Vraìnovski
VRA@INOVSKI, Tanas Borisov (s. Smrde{, Kostursko, 23. VII

1941) folklorist, istraùva~
na makedonskiot prozen folklor,
posebno na narodnite predanija i

mitologijata. Po Gra|anskata vojna vo Grcija (1948) kako dete bil
odnesen vo Tulge{ (Romanija), kade {to go zapo~nal osnovnoto obrazovanie, a potoa se preselil vo
Kro{~enko (Polska), kade {to go
zavr{il osnovnoto obrazovanie
(1955). Sredno obrazovanie zavr{il vo Jaroslav (Polska, 1961), a
studiral slovenska filologija vo
Krakov (Polska) i diplomiral na
Filolo{kiot fakultet vo Sofija (1966). Potoa bil profesor po
ruski jazik vo Gimnazijata vo Sewava (Polska, 19661970). So semejstvoto se preselil vo Skopje,
kade {to bil asistent, nau~en i
vi{ nau~en sorabotnik (16. VI
1970 31. VIII 1990) i v.d. direktor
(1988 30. IV 1989) na Institutot
za folklor vo Skopje. Doktoriral
Skopje na tema Socijalno-klasnite odnosi vo makedonskite narodni prikazni# (28. IV 1981). Bil
glaven i odgovoren urednik na sp.
Makedonski folklor# (XVIII
XXI, 3542, Skopje, 1985 1988).
Vr{el folkloristi~ki terenski
istraùvawa niz Republika Makedonija i sred makedonskoto iseleni{tvo vo Kanada i SAD. Rabotniot vek do penzioniraweto go zavr{il kako nau~en sovetnik
(1990), glaven i odgovoren urednik
na sp. Balkanoslavika# i direktor (20012005) na Institutot za
staroslovenska kultura vo Prilep. Prevel nekolku knigi od polski na makedonski jazik i obratno.
BIBL.: Razlove~koto vostanie vo sovremenata usna prozna tradicija na Razlov~ani, Skopje, 1976 (so koavtor); Makedonski narodni prikazni za ìvotni, Skopje, 1977; Makedonskite predanija za mesta, Skopje, 1979; Ilindenskiot prozen
revolucioneren folklor, Skopje, 1981;
Samowily i pasterze. Bajki z Socialistycnej Republiki Macedonii, Warszsawa, 1981 (so koredaktor); Socijalno-klasnite odnosi vo
makedonskite narodni prikazni, Skopje,
1982; Goce Del~ev vo makedonskiot folklor, Skopje, 1985 (so koredaktor); Makedonski narodni vol{ebni prikazni,
Skopje, 1986; Makedonski narodni predanija, Skopje, 1986; Bogovi i popovi, Skopje, 1987 (so koredaktor); Vampirite vo
makedonskite veruvawa i predanija,
Skopje, 1988 (so koredaktor); Narodni
prikazni na Makedoncite iselenici vo
Kanada, Skopje, 1990; Makedonski narodni prikazni od bregot na Prespanskoto
Ezero raskaàni od Slave JankulovskiGrp~evski, Toronto, 1990; Makedonskoto
iseleni{tvo vo Kanada, Skopje, 1991;
Sporedbena monografija na makedonskoto selo Jablanica i polskoto selo Pjentki Grenzki, Skopje, 1992 (so koavtor);
Makedonski istoriski predanija, Skopje, 1992; Makedonsko-kanadskiot komitet za ~ove~ki prava vo Toronto, Skopje, 1993; Organizacionata struktura na
makedonskoto iseleni{tvo vo Kanada,
Skopje, 1994; Ubavinite na Makedonija
niz predanija i legendi, Skopje, 1995; Za
nacionalniot karakter na Makedoncite,
Skopje, 1997; Organizacijata Obedineti
Makedonci#, Skopje, 1998; Makedonskoto
iseleni{tvo vo SAD organizacionata

struktura, Skopje, 2000; Akterstvoto
na narodniot raskaùva~, Skopje, 2002;
Makedonska narodna mitologija, kn. 1-5,
Skopje, 2002 (so sorabotnici).
Skopje i na magistreskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite
19502000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 113-114 i 147.
S. Ml.
Vrane{ni~ki apostol, rakopis od XIII v.
VRANE[NI^KI APOSTOL
odlomka od kirili~ki poln apostol od vtorata pol. na XIII v., 26 l.,
Zagreb, bibl. na HAZU, sign.
IIIa48. Nare~en spored makedonskoto s. Vrane{tica, Ki~evsko, od
kade {to mu e ispraten na A. Mihanovi}. Sodrì fragment od Delata na sv. apostoli (A1:117:15 so
dve lakuni: A14:415:13, A15:37
16:35). Prepi{an e od arhai~na
predlo{ka so tragi od glagoli~kata ohridska tradicija, koja nao|a
odraz pred s# vo leksikata na
kratkoaprakosnite ~etiva, dodeka
kompletornite se dopolnuvani od
predlo{ka povrzana so preslavskite tradicii. Eden od retkite
pretstavnici na apostolite od prvata redakcija so celosen tekst.
Po pravopisno-jazi~nite osobenosti karakteristi~en pretstavnik
na Kratovskata {kola: ednoerov
pravopis (samo 6), tendencija kon
upotreba samo na malata nosovka,
ograni~eno me{awe na nosovkite
pod vlijanie na ohridskite tradicii, potvrdi za izgovorot na 4 kako
u vo soglasnost so severnomakedonskata sredina. Izdaden i prou~en
od B. Koneski.
LIT.: B. Koneski, Vrane{ni~ki apostol,
Skopje, 1956 (fototip., studija za paleograf. i jaz. osobenosti).
Zd. R.
313
VRANE[TICA
S. Vrane{tica, Ki~evsko
VRANE[TICA selo vo Ki~evsko. Se nao|a vo severozapadnoto

podno`je na planinata Baba Sa~,
na nadmorska viso~ina od okolu 660
m. So regionalen pat e povrzano so
Ki~evo. Ima 660 `. Glavno zanimawe na naselenieto e grn~arstvoto,
a postoi i fabrika za }eramidi i
tuli. Toa e sedi{te na op{tina koja zafa}a povr{ina od 10.913 ha, a
Vo seloto ima osumgodi{no u~ili{te i dve crkvi.
Al. St.
Sojka
VRANI (Corvidae) familija mali, do sredno golemi ptici od

podredot ptici-peja~ki (Oscines),
od koi vo Makedonija se sre}avaat devet vidovi: le{nikarka (Nucifraga caryocatactes), sojka (Garrulus
glandarius), stra~ka (Pica pica), gavran (Corvus corax), polska vrana
(Corvus frugilegus), siva vrana (Corvus corone corvix), ~avka (Corvus
monedula), crvenoklunesta galka
(Pyrrocorax pyrrochorax) i òltoklunesta galka (Pyrrocorax graculus).
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends
and conservation status. Cambridge, BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. V. Sid.
VRAPCI (Ploceidae) familija

sitni ptici od podredot ptici-
Doma{no vrap~e
314
S. Vratnica, Tetovsko
peja~ki (Oscines), od koi kaj nas se

sre}avaat 5 vidovi: doma{no vrap~e (Passer domesticus), polsko vrap~e (Passer montanus), {pansko vrap~e (Passer hispalionensis), vrap~e kamewar~e (Petronia petronia) i sne`no vrap~e (Montifringilla nivalis).
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends
and conservation status. Cambridge, BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004;
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. V. Sid.
VRAPÎ[TE selo vo Gostivarsko. Se nao|a vo ju`niot del

na Polo{kata Kotlina, vo jugoisto~noto podno`je na [ar Planina, na nadmorska visina od okolu 580 m. Preku regionalen pat
na zapad e povrzano so Gostivar, a
na severoistok so Tetovo. Ima
4.874 `. od koi 172 `. se Makedonci, 2.899 `. Turci i 1.777 `. Albanci. Naselenieto se zanimava
so odgleduvawe na ìtni i gradinarski kulturi i ovo{tarstvo.
Toa e sedi{te na op{tina koja zafa}a povr{ina od 15.798 ha, ima
15 naseleni mesta so 25.399 `. Vo
seloto ima osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St.
VRATNICA selo vo Tetovsko.
Se nao|a vo krajniot severoisto~en del na Polo{kata Kotlina,
vo podno`jeto na [ar Planina, od
dvete strani na regionalniot pat
Tetovo Jaìnce, na nadmorska
viso~ina od okolu 750 m. Vo minatoto bilo op{tinski centar, deneska e vo sostav na op{tinata Jegunovce. Naselenieto e vo opa|awe.
Vo 1961 g. vo nego ìveele 1.384 `.
a vo 2002 g. toj broj se namalil na
505 `.: od niv 482 `. bile Makedonci, 20 `. bile Srbi i 3 `. drugi.
Preseluvaweto e naso~eno kon
Skopje, a zna~aen del i vo prekumorskite zemji. Glavno zanimawe
na naselenieto e odgleduvawe na
ìtni kulturi i ovo{tarstvo.
Vo V. postoi osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena stanica i nekolku trgovski du}ani.
Al. St.
VRBA (rod Salix L., fam. Salicaceae) ednodomni drvja i grmu{ki,
~ii papki se so edna pokrivna
lu{pa. Rodot opfa}a okolu 300

vida drvja i grmu{ki vo Severnata hemisfera. Listovite se izdolèni, lancetni, cvetovite ednopolni, sobrani vo resi (maci),
ma{kite so 2 (retko so 3-5 do 12)
pra{nici, a ènskite so eden
tol~nik. Vo osnovata na cvetovite imaat po edna ili dve nektarni
`lezdi, koi gi privlekuvaat insektite (medonosni). Plodovite
se dvodelni ~u{ki. Se razmnoùvaat so seme, so reznici i so kolci. Kratkove~ni, so meko drvo.
Vo RM se prirodno zastapeni:
a) bela vrba (S. alba L.) arealot
se protega niz cela Evropa,
Azija i vo severna Afrika. Kaj
nas vid na krajre~nite {umi. Najgolemo drvo od vrbite (do 30 m
visoko), so brz rast;
b) iva (diva vrba) (S. caprea L.)
nejzin areal se cela Evropa i
umerenite podra~ja na Azija. Vo
RM e planinski ({umski) vid. Grmu{ka ili malo drvo, do 12 m, so
{iroki, jajcevidni listovi i so
krupni, òlti maci;
v) krevka vrba (S. fragilis L.) ima
sli~en areal i ekologija kako belata vrba. Pomalo drvo so kr{livi
granki, i goli letorasti listovi;
g) lagu{ka (barska iva) (S. cinerea
L.) krupna grmu{ka so evroaziski i severnoafrikanski areal.
Vo RM rasne na mo~urlivi mesta.
Listovite se izdolèni, obratno jajcesti, vlaknesti. Macite
krupni;
d) lavor vrba (S. pentandra L.)
ima evropski areal, vo RM e retka, po mo~urlivi tereni. Malo
drvo so mnogu krupni, izdolèni
i jajcevidni, temnozeleni, sjajni
listovi. So 5 pra{nici vo cvetovite;
|) pra{lika (S. triandra L.) arealot se protega niz Evropa, Azija i vo severna Afrika. Grmu{ka
ili malo drvo od krajre~nata rastitelnost. Listovite se so trajni
prilisnici. Ma{kite cvetovi
imaat 3 pra{nici. Ko{ara~ka
vrba;
VRENCOSKI
e) rakita (S. amplexicaulis Bory et

Chaub.) areal na Balkanot i vo
Mala Azija, vo krajre~nata rastitelnost. Grmu{ka do malo drvo, so crveni letorasti. Listovite se prisednati, sprotivno postaveni. Ko{ara~ka vrba;
`) crna vrba (S. Elaeagnos Scop.)
areal vo ju`na Evropa i vo Mala
Azija. Kaj nas ja ima vo krajre~nite {umi na varovni~ki tereni.
Grmu{ka do malo drvo, so temna
kora, tesnolancetni listovi,
odozdola sivobeli i vlaknesti.
Vo subalpskiot pojas od visokite
planini na RM se sre}avaat izvesen broj xuxesti vrbi (ostatoci
od arkti~kata flora): S. alpina
Scop., S. herbacea L. (samo 1-3 sm visoka), S. reticulata L., S. retusa L., S.
silesiaca Willd., S. waldsteiniana
Al. And.
Willd.
kedonija dosega e registriran samo eden slatkovoden vid Prostoma

graecense Bohmig., koj se sre}ava
vo sublitoralot na Ohridskoto
Ezero. Ovoj vid e ìvoroden (viviparen) i e so dolìna 1-2 cm.
bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991;
Grupa avtori, Country Study for biodiversity of
the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical
planning, Skopje, 2003.
V. T. K. M. Kr.
VRVÊ SO PARI del od nevestinski nakit za na glava, od doma{na izrabotka. Bil izrabotuvan od stari metalni pari, prika~eni vrz crvena volnena pre|a.
Karakteristi~en e za predelskata celina Mariovo.
Sl. \.
Dnevniot vesnik Vreme
VREME# nezavisen dneven informativno-politi~ki vesnik

~ij prv broj izlegol na 4 fevruari 2004 g. vo Skopje. Izdava~
Vreme#, osnova~i Aleksandar
Damovski (direktor) i Georgi
Barbarovski (glaven urednik).
Od juni 2004 se izdavaat i specijaliziranite izdanija nedelnicite Opravdano prisutni#, Golem odmor#, La nova#, Xeb TV#
i Tip 1h2# i mese~nicite Enter#, Top spid# i Bebe magazin#. Sportskiot dneven vesnik
Ekipa# po~nal da izleguva na 5
dekemvri 2005 g., no zgasnal na 4
maj 2006 g.
B. P. \.
VRBEN#, hidrocentrala v.
Mavrovski hidrocentrali.
VRBJANSKA ÛKA neolitska naselba na 2 km isto~no od s.
Slavej. Pretstavuva delumno o{tetena tumba, na koja vo 1979 i
1981 g. Muzejot od Prilep izvr{il za{titni iskopuvawa. Bile
otkrieni ostatoci od objekt za
ìveewe i golem broj artefakti
od keramika, kamen i koska, od naselba {to vremenski i kulturno
mu pripa|a na sredniot neolit na
velu{koporodinskata kulturna
grupa. Isklu~itelen naod pretstavuva kultniot objekt `rtvenik, yidan od kal i premazi od
glina, so dim. 12 h 9 m organiziran so sistem od pravoagoloni kaseti vo razni golemini, zasega
edinstven me|u neolitskite naselbi vo Makedonija i vo ovoj del
na Balkanot, denes smesten vo
postavkata na Muzejot.
LIT.: Blagoja Kitanoski, Vrbjanska ûka, neolitska naselba, AR, 1989, 47.
V. S.
VRVÂRI (Nemertini) silno izdolèni i spleskani crvi. Prete`no morski organizmi. Rasprostraneti, glavno, vo umereniot pojas kade {to vo krajbreìjata se zakopuvaat vo tiwa i vo pesok, ili polzat po karpi i po
morska vegetacija. Mal broj vidovi ìvee vo milta na golemi dlabo~ini. Poretko gi ima vo tropskite i suptropskite moriwa, a
dobro se zastapeni vo arkti~kite
i antarkti~kite vodi. Nekoi vidovi vrv~ari sekundarno preminale na ìvot vo kopneni vodi
(bari, ezera, slabo iste~ni vodi),
kako tie od rodot Prostoma. Se
hranat so crvi, mekoteli i rak~iwa. Nekoi pretstavnici ìveat
kako paraziti na àbri od razli~ni rakovi. Vo svetot se opi{ani okolu 1.000 vidovi. Vo Ma-
Gabi vrgaw
VRGAW (Boletus edulis s.l.) sloèn termin {to se odnesuva na

pove}e vidovi gabi od kompleksot Boletus edulis s.l. Mnogu e ~est
vo bukovite i vo dabovite {umi
vo Makedonija. Se koristi za ishrana i masovno se sobira za proda`ba, a posebno za izvoz. Poradi
prekumerna eksploatacija, vo
posledno vreme e s poredok. M. K.
VREDNOSTA NA ZEMJODELSKOTO
PROIZVODSTVO.
Spored Dràvniot zavod za statistika, vo 2003 g. vkupnata vrednost na zemjodelskoto proizvodstvo vo RM u~estvuvala vo BDP
so 12%, a zaedno so prerabotuva~kata industrija 18%. Izrazenata
vrednost na proizvodstvoto na
zemjodelskata granka iznesuvala
57.000.000.000 denari ili 925.000.000
evra. Vkupnata me|ufazna potro{uva~ka (semenski materijal,
energija, |ubriva, sredstva za za{tita, dobito~na hrana i dr.) ima
vrednost od 31.000.000.000 denari
ili 500 milioni evra, a dodadenata neto-vrednost na zemjodelskata
granka iznesuva 23.600.000.000 denari ili 380 milioni evra. Vo
strukturata na vrednosta na zemjodelskite proizvodi ìtata u~estvuvaat so 5.500.000.000 denari ili
90.000.000 evra, gradinarskite
proizvodi so 15.300.000.000 denari
ili 250.000.000 evra, ovo{jeto so
7.600.000.000 denari ili 124 milioni evra, sto~arskoto proizvodstvo so 12.600.000.000 denari ili
205.000.000 evra.
Dr. \o{.
Scena od filmot Vreme bez vojna
VREME BEZ VOJNA# igran

film spored scenarioto na Simon Drakul, vo reìja na Branko
Gapo (1969). Dramati~na slika za
raspa|aweto na makedonskoto selo. Moderno koncipiranata reìja, dokumentaristi~kata faktura na fotografijata i metafori~kata montaà go postavuvaat
vo krugot na eden od esteti~ki najsmelite, najkvalitetni i najoriginalni makedonski filmovi.
G. V.
VRENCOSKI, Slav~o (Prilep,

24. VIII 1937) arhitekt i urbanist. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot
fakultet vo Skopje (1963). Rabotel vo Biroto za urbanizam pri
Op{tinata Prilep kade go izrabotil Osnovniot urbanisti~ki
plan na Prilep (1967), vo proektanskoto biro Graditel vo
Prilep i vo Zavodot za urbanizam i proektirawe kako glaven
proektant. Od 1980 g. raboti vo
Skopje: vo Makedonija-tabak,
vo Jugobanka i vo Stopanska banka. Pozna~ajni realizirani objekti: Ekonomski fakultet vo
Prilep (1976); deloven objekt na
SIZ vo Kru{evo (1977); Op{tinski sud vo Kru{evo (1977); Osiguritelen zavod ZOIL vo Prilep (1978); deloven objekt Makedonija-tabak vo Skopje (1980);
kompleks Moto trejd vo naselbata ênto vo Skopje (1989).
Kr. T.
315
VRETENAROV
VRETENAROV, Din~o (s. Ovaja,

Sersko, ? Petri~ko, IX 1924)
vojvoda na VMRO. Po Prvata
svetska vojna bil vojvoda na
VMRO vo Svetivra~ka okolija,
blizok sorabotnik na A. Vasilev.
Poradi u~estvoto vo ubistvoto
nad T. Aleksandrov, bil likvidiran vo vremeto na gornoxumajskite ubistva vo Petri~ko od VMRO
na Iv. Mihajlov.
Z. Tod.
Vilinsko kow~e (Anax imperator Leach.)
VRETENCE, KRALSKO (Anax

imperator Leach.) krupen insekt
od redot vilinski kow~iwa (Odonata). @ivee vo krajbre`jata i
pokraj {umskite pati{ta. Aktiven e dewe. Isklu~itelno e dobar
i brz leta~. Se hrani so ~lenkonogi, koi gi lovi i gi jade vo let.
Se pojavuva od juni do septemvri.
@enkata polaga jajca vo voda.
Larvite se grablivi, se hranat so
sitni ribi i drugi vodni ìvotni. Rasprostranet e vo Evropa so
najseverna granica na prostira-
we vo severna Anglija i vo Polska. Vo Makedonija se sre}ava poretko.

LIT.: Gunter Peters, Hans Hackethal, Notizen
de Prespa (Macedoine, Yugoslavie) I parte: La
composition qualitative et Lanalyse zoogeographique de la Faune, Ann. Fac. Sci. Nat., Biol.,
Skopje, 1987, 37-37: 97-110; Jon~e [apkarev,
Zoologija na bezrbetnite ìvotni,
Skopje 1991.
V. T. K. M. Kr.
VRE[ (@ELEZNO DRVO) (Tamarix L., fam. Tamaricaceae) rod,

verojatno so 75 evroaziski listopadni grmu{ki, retko mali drvja,
so lu{pesti listovi, koi pa|aat
zaedno so kratkorastite. Cvetovite se sitni (beli, rozovi, crveni), sobrani vo gusti, metlesti
socvetija. Drvoto e te{ko (èlezno). Gi naseluva peso~i{tata
kraj rekite i moriwata. Vo RM se
prirodno zastapeni vidovite T.
parvifolia D.C., T. tetrandra Pall. i T.
pentandra Pall.
Al. And.
VRNE@I VO MAKEDONIJA.
Vrneìte vo Makedonija se glavno od do`d, a vo zimskiot period
ima i sneg. Udelot na snegot na
viso~ina od 400 m n.v. vo vkupnata koli~ina na vrneì e okolu
10%, a na viso~ina od 1.500 m pove}e od 30%. Geografskata raspredelba na vrneìte vo Makedonija e dosta nepravilna, uslovena
glavno od kompliciraniot reljef, op{tata i sekundarnata cirkulacija na vozduhot i od nastanuvaweto na vrneìte so termi~ka konvekcija. Spored geografskata raspredelba na vrneìte
najsu{en prostor vo Makedonija
e nejziniot centralen del (od
Gradsko do Skopje, kako i Radovi{koto i Prilepskoto Pole),

so prose~no godi{no koli~estvo
na vrneì od 440 do 492 mm. Od
ova podra~je vrneìte se zgolemuvat vo site pravci. Tie vo Prilepsko, [tipsko, Ko~ansko i
Del~evsko Pole se 500600 mm, a
vo Stru{kiot, Resenskiot kraj i
vo dolniot tek na Vardar se 700
800 mm. Najmnogu vrneì dobivaat planinite na zapad od rekata
Vardar, a posebno planinite na
makedonsko-albanskata granica.
Najmnogu vrneì vo Makedonija
ima vo slivot na rekata Radika,
nad 1.400 mm, a nad 1.000 mm imaat isto~nite padini na Korab i
Jablanica i podra~jeto na Mavrovsko Ezero. Na planinata Jakupica se okolu 1.000 mm, a na planinite vo Isto~na Makedonija,
isto~no od rekata Vardar se pod
1.000 mm godi{no. Vrneìte najmnogu se naesen, vo mesecite oktomvri i noemvri. Sporedniot
maksimum e vo april i maj.
Vo Makedonija se ~esti i pojavite na porojni vrneì vo letniot
period prosledeni so pojava na
grad. Najgradobijni podra~ja se
Berovsko, Kumanovsko, Gevgelisko, Strumi~ko i Pelagonisko.
Pojavite na grad gi ima sekoja godina i toa vo mesecite maj i juni,
a vo nekoi godini i vo drugite meseci i predizvikuvaat zna~itelni {teti, koi sekoga{ se ograni~eni na pomali povr{ini.
LIT.: Angel Lazarevski, Klimata vo Makedonija vrneìte vo SR Makedonija,
Geografski razgledi#, kn. 89, Skopje,
1971; Mihailo Zikov, Klima i klimatska
regionalizacija vo Republika Makedonija, Geografski razgledi#, br. 30, Skopje,
1995.
M. Z.
Prose~na godi{na koli~ina na vrneìte po merni mesta vo Republika Makedonija vo periodot 1961-1990 g.
M.M/MESEC
1.LAZAROPOLE
2.KRU[EVO
3.KIÊVO
4.TETOVO
5.RESEN
6.OHRID
7.M.BROD
8.GEVGELIJA
9.NOV DOJRAN
10.KR.PALANKA
11.BITOLA
12.BEROVO
13.D.KAPIJA
14.STRUMICA
15.PRILEP
16.KUMANOVO
17.KOÂNI
18.SKOPJE
19.ERXELIJA
20.[TIP
21.RADOVI[
22.T.VELES
316
I
103.6
63.8
80.8
72.4
72.6
64.8
62.4
48.9
43.3
40.1
50.2
40.3
48.0
39.9
38.6
31.9
36.2
36.1
29.5
30.0
32.5
29.3
II
96.2
67.9
66.3
62.2
70.2
67.4
61.0
64.3
56.6
41.3
51.1
44.2
46.8
45.7
38.5
31.0
36.2
35.4
30.9
28.7
39.0
30.7
III
99.2
68.9
69.6
63.2
58.6
63.2
63.2
65.3
58.6
45.7
51.2
42.6
49.0
44.4
43.6
39.5
37.7
39.9
40.1
32.9
40.9
34.5
IV
85.2
64.2
54.7
56.1
48.6
50.5
53.0
54.5
54.3
51.6
44.3
48.9
44.7
47.6
47.1
44.6
41.8
40.2
41.4
39.6
34.2
37.7
V
86.5
85.2
65.0
69.3
68.0
60.5
68.7
65.0
56.5
72.5
60.9
71.4
58.1
64.6
62.9
68.9
58.1
59.7
55.3
58.0
48.1
49.0
VI
58.0
59.8
46.6
41.1
36.7
38.4
47.6
44.7
47.1
66.1
40.9
63.0
41.1
47.0
51.6
53.9
51.8
46.2
49.5
47.2
36.0
40.1
VII
47.2
43.2
40.0
37.5
24.7
24.9
33.8
30.1
33.1
56.5
39.1
46.0
32.5
33.1
38.2
45.1
41.2
34.0
40.2
37.2
33.6
35.6
VIII
50.8
39.1
38.6
29.8
28.6
33.4
34.6
32.2
34.3
48.5
31.7
42.5
21.0
29.7
32.4
29.3
36.3
26.9
30.8
31.1
22.8
25.0
IX
67.8
51.7
48.7
38.7
45.9
40.6
36.8
31.7
33.2
45.3
39.1
37.1
31.1
32.7
36.9
40.0
32.2
35.5
41.0
31.1
33.0
27.3
X
95.1
76.0
65.9
60.8
74.3
66.1
60.7
65.6
57.4
43.5
65.6
46.5
50.8
46.6
50.3
42.8
42.2
42.2
49.0
44.9
41.0
38.2
XI
144.4
97.6
106.4
90.4
103.0
92.8
89.6
92.9
87.3
63.5
72.8
61.1
63.9
67.9
66.5
50.7
60.0
54.5
54.7
52.0
50.8
52.1
XII GOD.
130.4 1068.0
89.6 799.9
120.0 764.0
82.2 719.0
81.8 710.5
78.7 696.0
72.4 686.0
75.1 671.0
64.2 630.0
48.6 623.0
69.6 609.0
54.2 599.0
71.5 561.0
61.1 560.7
45.5 550.3
42.3 522.5
43.5 514.2
50.6 504.0
66.1 492.0
39.9 472.0
40.3 452.3
58.0 440.0
VRHOVEN
K{i{tof
Vroclavski
BIBL. Folkloristi~ki bele{ki kon

dramata Parite se otepuva~ka, I i II,
Makedonski folklor, VII, 14 i IX, 18,
Skopje, 1974 i 1976, 87-92 i 25-35; Makedonskiot naroden raskaùva~ Dimo
Stenkoski, I Folkloristi~ka monografija, II Tekstovi, Skopje, 1979 i 1984;
Sporedbena monografija na makedonskoto selo Jablanica i polskoto selo
Pjentki Grenzki, tom 3 Mitski predanija, Skopje, 1992 (so koavtor).
Redosledot na mernite mesta e vo soglasnost so tabelarniot pregled na vrneìte
LIT.: Zdravko Stamatovski, Eden poln,

~ist izvor. Razgovori na Seminarot za
makedonski jazik, litertura i kultura:
K{i{tof Vroclavski, Nova Makedonija, 2. IX 1992, 10.
S. Ml.
Obi~na vrtimu{ka
VRTIMU[KI ili ribarki

(Sterna, Chlidonias) rodovi na mali, do sredno golemi ptici od familijata galebi (Laridae), od koi
samo 5 vidovi se sre}avaat kaj
nas: obi~na vrtimu{ka (Sterna hirundo), mala vrtimu{ka (Sterna albifrons), crna vrtimu{ka (Chlidonias nigra), belokrila vrtimu{ka
(Chlidonias leucopterus) i belobrada vrtimu{ka (Chlidonias hybrida).
Karta na srednite godi{ni koli~estva vrneì vo mm po viso~ina vo periodot 1961-1990 g.
(Izvor: A. Lazarevski, 1993 g.)
VROCLAVSKI, K{i{tof (Radom, Polska, 28. IX 1937) profesor po makedonska literatura i

makedonski jazik na Var{avskiot
univerzitet, specijalist za ju`noslovenskiot folklor. Diplomiral slavistika na Var{avskiot
univerzitet. Dve godini rabotel
vo Instiututot za polski jazik,
kade {to go izu~uval srpsko-hrvatskiot jazik, a potoa do{ol za
lektor po polski jazik na Filozofskiot fakultet vo Skopje (11.
X 1967, kako vtor lektor po polski jazik, po prof. V. Pjanka).
Vedna{ go zapo~nal prou~uvaweto i sobiraweto na makedonskoto

narodno tvore{tvo, posebno vo s.
Pe{tani (Ohridsko), Ohrid i s.
Krstec (Prilepsko). Po vra}aweto vo Polska rabotel kako lektor po polski jazik za stranci (do
1978), magistriral i doktoriral
na materijalot od sobranite makedonski narodni prikazni. Bil
direktor na Institutot za slovenska filologija vo Var{ava
(1878) i gi prezel predavawata po
makedonska literatura i makedonski jazik od prof. V. Pjanka.

Sv. P. V. Sid.
VRHOVEN SUD NA DFM/NRM/

SRM/RM najvisoka sudska instancija vo sudskiot sistem na
Makedonija. Vrhovniot sud na
DFM e formiran vo Skopje, so
Povelbata za ustrojstvo na redovnite narodni sudovi vo Federalna Makedonija {to ja donese
Prezidiumot na ASNOM (1945).
Vrhovniot sud na NRM e vostanoven so Ustavot na NRM (1946),
Vrhovniot sud na SRM so Usta317
VRHOVEN
Zgradata na Vrhovniot sud na RM
vot na SRM (1963 i 1974) i Vrhovniot sud na RM so Ustavot na RM

(1991). Vrhovniot sud na RM e sostaven od 25 sudii. Funkcijata pretsedatel na Vrhovniot sud od 2004
g. ja vr{i sudijata Dane Iliev.
LIT.: Zbornik Vrhoven sud na Republika Makedonija (19452002), Kumanovo,
2003.
Gor. L.-B.
VRHOVEN [TAB NA NOV I

POJ (19411945) vrhovno voeno
i politi~ko rakovodstvo na
NOVJ. Bil formiran kako G[ na
NOPOJ, na ~elo so J. B. Tito (27.
VI 1941). Bil vrhovno voeno i politi~ko pretstavni{to na NOVJ
do odrùvaweto na Prvoto zasedanie na AVNOJ (noem. 1942). Na
sovetuvaweto vo Stolice bil
preimenuvan vo V[ na NOPOJ
(26. IX 1941), a po formiraweto
na Prvata proleterska brigada
vo V[ na NOV i POJ (22. XII
1941). Imal odlu~uva~ka funkcija za uspehot na vojnata protiv
fa{isti~kite okuptori i nivnite vnatre{ni sorabotnici i za
sozdavawe na Jugoslovenskata federacija.
Vl. Iv.
Skopje. Specijalist po radiologija od 1977, a doktorat po medicinski nauki odbranil vo 1987 g.

i stanal nastavnik po radiologija na Med. f. vo Skopje. Posebna
specijalnost mu e nevroradiologijata, od koja objavil nad 150
trudovi, kako i dve knigi. Bil direktor na Radiolo{kiot institut. Poznat i so kompozitorska
N. P.-J.
muzi~ka aktivnost.
VR[NIK neolitska naselba
kaj s. Tarinci, [tipsko. Vo 1958
g., vo organizacija na Narodniot
muzej vo [tip, a pod rakovodstvo
na Milutin i Draga Gara{anin,
bilo izvr{eno sonda`no iskopuvawe pri {to se otkrieni ostatoci od naselba, so kulturen sloj od
okolu 4 m, vo koj se izdvoeni ~etiri fazi na obnovuvawe, ispolneti so arhitektonski, materijalni
i paleontolo{ki artefakti. Bila formirana vo raniot neolit, a
nejzinata evolucija se odvivala
do krajot na docniot neolit. Spored nejziniot stratigrafski i
kulturen karakter, neolitot vo
Isto~na Makedonija dolgo be{e
poznat pod imeto Vr{ni~ka kulturna grupa. So otkrivaweto na
Anzabegovo e izmeneto vo AnzabegovoVr{nik kulturna grupa.
LIT.: Milutin i Draga Gara{anin, Neolitska naselba Vr{nik kaj selo Tarinci, Z[NM, II, 1961, 740.
V. S.
VTOR KUMANOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED v. Kumanovski narodnoosloboditelen partizanski odred.
g. so titula Negovo Blaènstvo

Arhiepiskop ohridski i skopski
i Mitropolit makedonski Dositej. Soborot izbral i dvajca arhierei, Kliment (Nikola Trajkovski) i Naum (Tomo Dimovski) i
odlu~il celiot crkoven ìvot da
se odviva spored Ustavot na
MPC i spored kanonite na Pravoslavnata crkva. Na 5. X 1958 g.
bil vostoli~en prviot Arhiepiskop na vozobnovenata Ohridska arhiepiskopija, odnosno na
Makedonskata pravoslavna crkva. Na 6 oktomvri se odràla prvata redovna sednica na Soborot,
na koja bil donesen prviot Ustav
na Makedonskata pravoslavna
crkva.
1989; Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000; Done Ilievski, Makedonskoto
pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987;
Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1972; Done Ilievski, Arhiepiskop Ohridski i Makedonski Dositej, Skopje, 1995.
Rat. Gr.
VTORA MAKEDONSKA MERIDA avtonomna administrativno-politi~ka i ekonomska oblast, formirana po pa|aweto na

Makedonija pod rimska vlast vo
168 g. pr.n.e. Vtorata merida na
istok grani~i so Strimon, bez
Herakleja Sintika i Bisaltija,
dodeka na zapad se protega do r.
Aksij, vklu~uvaj}i gi i Pajoncite, koi ìveat isto~no od Aksij;
centarot e vo g. Tesalonika. Ob-
Vtoriot crkovno-naroden sobor (1958)
Miodrag
Vr~akovski
VRÂKOVSKI, Miodrag Radivoev ([tip, 27. XI 1946) radiolog, redoven prof. na Med. f. Osnovno obrazovanie zavr{il vo
[tip, a sredno i Med. f. (1971) vo
318
VTOR CRKOVNO-NARODEN
SOBOR (Ohrid, 4 6. X 1958)
odràn vo Soborniot hram na ohridskite arhiepiskopi Sveta
Sofija, so u~estvo na 219 delegati na sve{tenstvoto, mona{tvoto i makedonskiot pravoslaven
narod, ja vozobnovi svojata drevna crkva Ohridskata arhiepiskopija so ime Makedonska pravoslavna crkva. MPC dobi poglavar, prv po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija vo 1767
lasta ima svoe upravno telo Sovet (Sinedrion) so ednogodi{en

mandat, a go so~inuvaat pretstavnici od gradskite op{tini. Vo
nadle`nost na sinedrionite e donesuvaweto odluki za izbor na
novi magistrati i za sobirawe na
godi{niot danok za Rim. Gradovite ja zadrùvaat svojata lokalna samouprava i prodolùvaat da
bidat osnovni administrativni
edinici so sopstveni magistrati
i dr. organi na vlast.
VTORI
LIT.: Titi Livy, Ab urbe condita, libri, Lipsiae,

1906; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u
rimsko doba, Skopje, 1957.
A. [uk.
VTORA MAKEDONSKA (TIKVE[KA) NARODNOOSLOBODITELNA UDARNA BRIGADA (s. Fu{tani, pl. Koùv, vo
Egejskiot del na Makedonija, 20.
XII 1943 juni 1945) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od 480 borci na NO bataljon Stra{o Pinxur#, Vtoriot bataljon na Tretata operativna zona na NOV i POM i Bugarskiot NO bataljon Hristo Botev#. Po nekolku dena, bataljonot
Hristo Botev# izlegol od nejziniot sostav (23. XII), a bil priklu~en NO bataljon Mir~e Acev#.
Brigadata vodela uspe{ni borbi
protiv okupatorskite sili vo
Tikve{ijata, Meglensko, Gevgelisko, Mariovsko i Prilepsko.
Bide}i narasnala na okolu 1.200
borci, od nea bile izdvoeni dva
bataljona, koi vlegle vo sostavot
na Pettata i Sedmata makedonska
NO brigada (sredina na avgust).
Brigadata naskoro potoa vlegla
vo sostavot na êtirieset i prvata (makedonska) divizija na
NOVJ (25. VIII) i u~estvuvala vo
zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Prilep i Ki~evo (1518. XI), a potoa vlegla vo sostavot
na êtirieset i osmata (makedonska) divizija na NOVJ (prvata
polovina na dekemvri 1944), koja
bila vklu~ena vo Prvata armija
na NOVJ (prva polovina na januari 1945) i zaminala i u~estvuvala
vo probivot na Sremskiot front,
za osloboduvawe na Hrvatska i
izbila na Celje (Slovenija).
LIT.: Vtora makedonska udarna brigada,
Skopje, 1973; Tikve{ijata vo NOV 19411945. Partizanski odredi i voeni edinici. (Materijali od Nau~niot sobir odràn na 21 i 22 juni 1982 god. vo Kavadarci), Kavadarci-Negotino, 1984; Lazo Kalajxiski-Dobri, Pobedata kaj Tu{in,
Nova Makedonija#, XL, 13452, Skopje, 4.
VII 1984, 4; Makedonija od ustanka do slobode
19411945. (Zbornik radova), Beograd, 1987.
S. Ml.
VTORA MAKEDONSKO-RIMSKA VOJNA (200197 g. pr.n.e.)

vojna na makedonskiot kral Filip V (221179 g.) protiv Rimskata Republika. Vo sojuz so Rim vleguvaat: Rodos, Pergam, Atina,
Ilirite, Dardancite i helenskite dràvi. Sojuzenite vojski ja
osvojuvaat Antipatrija vo 200 g.
Aleksandar III, moneta, avers/revers
pr.n.e. i se obiduvaat da navlezat

vo Makedonija. Vo prvite godini
na vojnata Filip V uspe{no se
sprotivstavuva na Rimjanite i
obezbeduva cvrsta pozicija na r.
Aos. Do re{ava~ka bitka me|u
makedonskata i rimskata vojska
doa|a vo juni 197 g. pr.n.e. kaj Kinoskefala vo koja makedonskata
falanga i pokraj po~etnite uspesi e celosno razbiena. Makedoncite imaat golemi zagubi: zaginuvaat 8.000 vojnici, a 5.000 se zarobeni. Filip V go napu{ta boi{teto, a pri povlekuvaweto ja pali
kralskata arhiva vo Larisa, pred
taa da padne v race na Rimjanite,
pri {to se spasuvaat dràvnite
dokumenti. Vo Tempa se sklu~uva
primirje i Filip V se povlekuva
vo Makedonija.
dràva Demokratska Makedonija. ASNOM se proglasil za vrhovno zakonodavno i izvr{no

pretstavni~ko telo i za najvisok
organ na dràvnata vlast, se usvoila Deklaracija za pravata na
gra|anite vo Demokratska Federalna Makedonija, a makedonskiot jazik bil oficijaliziran kako
slu`ben jazik vo makedonskata
dràva.
LIT.: Polybius, The Histories, Harvard University Press, 1960; Titi Livy, Ab urbe condita, Lipsiae, 1906; Istorija na makedonskiot narod 1, Skopje, 2000.
A. [uk.
VTORA OPERATIVNA ZONA

na NOB na Makedonija (1943)
formirana so naredba na G[ na
NOV i POM vo mart 1943, a po~nuva da funkcionira od 20 maj
1943 g. Zonata go opfa}a prostorot ju`no od linijata DebarKi~evoBrodBogomila i zapadno
od èlezni~kata linija BogomilaPrilepBitola, so gradovite:
Struga, Ohrid, Resen, Bitola,
Prilep i Kru{evo i nivnite
okolii. [tabot na Zonata izvr{il reorganizacija na postojnite partizanski odredi i formiral novi, sproveduval mobilizacija na novi borci i gi organiziral site voenozadninski ustanovi (komandi na mestata, selski i
reonski straì, sorabotuval so
selskite NOO) vo soglasnost so
direktivite na G[ na NOV i
POM. Vo avgust 1944 g. bila reorganizirana i malku prostorno
pro{irena. Vo po~etokot na oktomvri 1944 g. bila preimenuvana
i teritorijalno reorganizirana
vo Vtora korpusna oblast na
NOV i POM.
LIT.: Mile Mihajlov, Voenozadninskite
organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941 1945), Skopje,
1992.
M. Mih.
VTORI AVGUST (19031944)

dràven praznik na RM. Na 2 avgust 1903 g. zapo~nalo senarodnoto oruèno vostanie, organizirano i predvodeno od Makedonskata revolucionerna organizacija pod devizata Makedonija na
Makedoncite#. Vo oslobodenoto
Kru{evo bilo objaveno sozdavawe Kru{evska Republika. Makedonskiot narod ja demonstriral
svojata odlu~nost da se izbori za
sloboda i za dràvnost.
Na 2 avgust 1944 g. se konstituira
suverena makedonska nacionalna
Enterierot vo spomen-obele`jeto Makedonium

vo Kru{evo
LIT.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dràva, II, Skopje, 1981.
M. Min.
VTORI BATALJON NA TRETATA OPERATIVNA ZONA

NA NOV I POM (pl. Kajmak~alan, 30. X 20. XII 1943) voena
edinica na NOV i POM. Bil
formiran od 113 borci na NO bataljon Stra{o Pinxur#, novopristignati borci od Tikve{ijata
i Gevgelisko, rabotnici od rudnikot Dudica i Italijanskata
~eta Garibaldi#od 28 borci.
Upatuvaj}i se kon Vele{ko, vodel borba so bugarskoto obezbeduvawe kaj s. Vitoli{te (3. XI),
gi uni{til bugarskite policiski stanici vo selata Pol~i{ta
(4. XI), Klinovo (Mariovsko, 6.
XI) i arhivata na Op{tinata vo
Pletvar. Bidej}i ne do{lo do
planiranoto povrzuvawe so Prvata makedonsko-kosovska NOUB, od bezbednosni pri~ini, se
vratil na pl. Koùf i vlegol vo
sostav na Vtorata makedonska
NOUB.
IZV.: Tikve{ijata vo NOV 1941-1945.
Dokumenti, kniga {esta, Kavadarci-Negotino, 1984.
LIT.: Tikve{ijata vo NOV 1941-1945.
Partizanski odredi i voeni edinici,
(Materijali od Nau~niot sobir odràn
na 21 i 22 juni 1982 god. vo Kavadarci), Kavadarci-Negotino, 1984; Makedonija od ustanka do slobode 1941-1945. (Zbornik radova),
Beograd, 1987.
S. Ml.
VTORI GEVGELISKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (Gevgelisko, 18. V 1944 Gevgelija, 21. XI
1944) partizanska edinica na
NOV i POM. Bil formiral od
postojnata diverzantska grupa
(sredinata na april 1944), novo319
VTORI
pristignati borci i partizani

od Gevgelisko vo drugi edinici
na NOV i POM, vkupno 15 borci.
Komandanti na Odredot bile
Mitko Brzilov i Risto Dimitrovski (26. VII 12. IX 1944), potoa pak M. Brzilov, a politi~ki
komesari Aleko ]aev i Eftim
Dum~ev (od 15. IX 1944). Odredot
dejstvuval vo Gevgelisko i Valandovsko, miniraj}i ja èlezni~kata linija MiravciGevgelija, borej}i se protiv germanskite i bugarskite sili i kontra~etnicite na svoeto podra~je,
u~estvuvaj}i vo osloboduvaweto
na naselenite mesta i vo zaposednuvaweto na grani~nata linija s.
Uma s. Konsko kon Grcija. Brojot na borcite postojano rastel.
Na neprijatelskite sili im nanele zagubi od okolu 140 ubieni i
zna~itelen broj zarobeni.
LIT.: Aleko ]aev, Formiraweto i bobeniot pat na Vtoriot gevgeliski partizanski odred, Gevgelija i Gevgelisko
vo NOV (april 1943 maj 1945), Gevgelija,
1982, 452-471.
S. Ml.
VTORI JU@NOMORAVSKI
(s. Stre{kovciNovo Selo, na
Babi~ka Gora i Suva Planina, 20.
II 1943 mart 1944) voena edinica na NOV i POS. Bil formiran
od okolu 100 borci na Crnotravskiot NOPO. Povremeno vo nego
imalo i golem broj Makedonci od
Kumanovsko. Dejstvuval me|u Ni{ava, Ju`na Morava, P~iwa i
srpsko-bugarskata granica. Odredot ja napadnal bugarskata posada
vo Trgovi{te (15. IX), uni{til
kompozicija na èlezni~kata
pruga BujanovacPre{evo i gi
napadnal bugarskite sili vo s.
Klenike (19. IX), a potoa vodel i
borba so ~etnicite na pl. Kozjak.
Koga bore~kiot sostav narasnal
na okolu 700 borci (7. XI), eden
negov bataljon vlegol vo sostav
na Vtorata ju`nomoravska NO
brigada, a go pomognal i formiraweto na bugarskiot Trnski
NOPO. Vo napadot na Kriva Palanka oslobodil okolu 1.000 sobrani makedonski internirci (januari 1944), a potoa zaedno so
drugi edinici go razbil Vardarskiot ~etni~ki korpus (fevruari). Od borci na Odredot bila
formirana i Pettata ju`nomoravska NO brigada (fevruari
1944) i [estata ju`nomoravska
NO brigada (mart 1944). Vo toa
vreme i bil preimenuvan vo Crnotravski NOPO.
LIT.: d-r Mile Todorovski, Partizanskite odredi i NO vojska na Makedonija
vo Osloboditelnata vojna i Revolucijata 19411944, INI, Skopje, 1972; Makedonija od ustanka do slobode 19411945. (Zbornik
radova), Beograd, 1987.
S. Ml.
320
VTORI KIÊVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (VTORI

NA PRVATA OPERATIVNA
ZONA NA NOV I POM) (16. VI
23. IX 1943) partizanska edinica na NOV i POM. Bil formiran od izdvoeni borci od Ki~evsko od Ki~evsko-mavrovskiot
NOPO i gi obezbeduval selata
od balistite i ka~a~kite bandi.
Odredot izvr{il niza uspe{ni
akcii: diverzija na PTT postrojkite na pl. Jama (28. VI); upadnal
vo Kru{evo (1/2. VIII) vo znak na
odbeleùvawe na Ilinden; formiral NOO vo selata Popovec i
Izvor (Ki~evsko, 17. VIII); izvr{il diverzija na èlezni~kata
linija Ki~evoOhrid (20. VIII);
napad na italijanska avto-kolona
kaj s. Malkovec (Ki~evsko); napad
na èlezni~kata stanica Preseka; go razru{il èlezni~kiot
most kaj s. Izvor; isekol okolu
300 PTT stolbovi (po~etok na
septemvri); zaedno so Ki~evskomavrovskiot NOPO go oslobodile Ki~evo (11. IX); vodel borba so
okolu 200 bugarski vojnici kaj s.
Bigor Dolenci (12. IX) i u~estvuval vo razoruùvaweto na italijanskata vojska vo Ki~evsko. Naskoro potoa vlegol vo sostavot na
Ki~evskiot NO bataljon.
LIT.: D-r Mile Todorovski, Partizanskite odredi i NO vojska na Makedonija
vo Osloboditelnata vojna i Revolucijata 19411944, INI, Skopje, 1972. S. Ml.
VTORI KOSOVSKO-METOHISKI BATALJON BORIS VUKMIROVI] (pl. Dajti, Albanija, 20. IX 1943 s. Slivovo, Ohridsko, 11. XI 1943). Bil formiran od
140 pripadnici na NOD od Kosovo i Metohija i od Makedonija oslobodeni od tiranskiot zatvor i
od logorot Porto Romano (kaj
Dra~) po kapitulacijata na Italija. Po desetdnevni voeni ve`bi, se upatile kon Debar (po~etok na oktomvri). Vo Debarca im
se priklu~ile i okolu 40 borci
na [arplaninskiot NOPO.
U~estvuval vo osloboduvaweto
na Ki~evo (1. XI) i vo borbite so
germansko-balisti~kite sili na
pl. Bukovik, Ki~evsko (16. XI).
Pri formiraweto na Prvata makedonsko-kosovska NOUB, bataljonot vlegol vo nejziniot sostav.
LIT.: Brigada na bratstvoto i edinstvoto, Prvata makedonsko-kosovska
udarna, Skopje, 1958; Du{an Ristoski,
Hronologija na nastani od narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945 godina vo
Ki~evo i Ki~evsko, vtoro dopolneto izdanie, Ki~evo, 1984; Makedonija od ustanka do
slobode 1941-1945, (Zbornik radova), Beograd,
1987; D-r Marjan Dimitrijevski, Make-
donskata vojska 19441945, INI, Skopje,

1999, 66.
S. Ml.
VTORI KRU[EVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (Kru{evsko, po~etokot na juni 1944

slobodno Kru{evo, 9. IX 1944)
POM. Odredot narasnal na okolu 400 borci (avgust 1944). Kaj s.
Divjaci (Kru{evsko) ja razoruàl bugarskata grani~na karaula i zaplenil 98 pu{ki i drugo
vooruùvawe (2. IX), a po nekolku dena go oslobodil i gradot
Kru{evo (8. IX). Naredniot den
od nego i od novopristignatite
borci bila formirana Petnaesettata makedonska (kru{evska)
NO brigada.
LIT.: Kru{evo, Skopje, 1977; Makedonija
od ustanka do slobode 1941-1945 (Zbornik radova), Beograd, 1987.
S. Ml.
VTORI KUMANOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN BATALJON HRISTIJAN TODOROVSKI-KARPO[ (s. Bajlovce, Kumanovsko, 22. II 1944 s.
@egqane, Kumanovsko, 26. II 1944)
voena edinica na NOV i POM,
poznat i kako Prv udaren bataljon. Bil formiran od brojno narasnatiot Prvi kumanovski NO
bataljon Jordan Nikolov-Orce#
na okolu 250 borci i novopristignatite borci od Kumanovsko.
Postoel samo ~etiri dena, bidej}i pri formiraweto na Tretata
makedonska NOUB vlegol vo nejziniot sostav.
IZV.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV
1941-1945. Dokumenti, Kumanovo, 1988.
1941-1945, Kumanovo, 1976, 178.
S. Ml.
VTORIOT SOLUNSKI OKRU@EN KONGRES NA TMORO

(Solun, 1012. VIII 1905) eden od
najzna~ajnite okru`ni kongresi
vo periodot od Ilindenskoto
vostanie do Rilskiot op{t kongres na Revolucionernata organizacija. Vostanieto postavi mnogu seriozni pra{awa {to baraa
preispituvawe i preocenka na
organizacijata, celite i odnosite so sosedite i so me|unarodnite
faktori, no i na programata,
strategijata i taktikata na natamo{nata borba. U{te vo 1903 i
1904 g. se organiziraat razni sovetuvawa i nekolku okru`ni kongresi. Vo juni 1905 g. e odràn i
kongres na Solunskot revolucioneren okrug. Opasnosta od podelba na zemjata stanuva s poizgledna. Kako podgotovka za pretstojniot Rilski op{t kongres na
TMORO, vo Solun e svikan Vtor
okruèn kongres, na koj prisustvuvaat po eden delegat od Solunskiot, Kuku{kiot, Dojranskiot,
VUKMANOVI]-TEMPO
Tikve{kiot, Gevgeliskiot i Vodenskiot revolucioneren reon, a

namesto delegat enixevardarci
pismeno go ispra}aat svoeto mislewe. Op{irniot Protokol od
Kongresov vo 10 to~ki kriti~ki
gi sintetizira svoite sogleduvawa i zaklu~oci za situacijata i
vo Organizacijata i vo zemjata i
donesuva striktni preporaki za
pretstojniot op{t kongres. Za
delegati na Rilskiot kongres se
izbrani: Boris Mon~ev i vojvodite Argir Manasiev i Dobri Daskalov.
LIT.: Blaè Ristovski, Protokol na
Vtoriot solunski okruèn kongres (odràn vo Solun od 10-12. VIII 1905 godina),
Sovremenost, XIV, 3, 1964, 305-319 [Istoto vo kn. Stoletija na makedonskata
svest. Istraùvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 327-345];
Ivan Katarxiev, Prilog kon prou~uvaweto na VMRO po Ilindenskoto vostanie.
Zapisnik od Vtoriot kongres na Solunskiot revolucioneren okrug, Glasnik na
INI, X, 1, 1965, 231-251.
Bl. R.
VUEVI], Pavle (Ruma, 22. VIII

1881 17. XI 1966) srpski geograf. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo Novi Sad. Fizi~ka geografija, geologija i meteorologija studiral vo Viena, kade
{to po diplomiraweto ja odbranil doktorskata disertacija Tisa potamolo{ka studija# (1904).
Po pokana na Jovan Cvii} vo 1907
g. doa|a vo Belgrad, kade {to na
Filozofskiot fakultet bil izbran za docent po predmetite
Klimatologija i Meteorologija.
Vo 1919 g. bil izbran za vonreden
profesor, a 1921 g. za redoven profesor. Bil {ef na Katedrata za
meteorologija na PMF vo Belgrad, upravnik na Geografskiot
institut Jovan Cvii}# pri SANU, redoven ~len na SANU, po~esen doktor na Vienskiot univerzitet i doìvoten po~esen
pretsedatel na Srpskoto geografsko dru{tvo. Objavil pove}e
zna~ajni nau~ni trudovi i univerzitetski u~ebnici, glavno od
oblasta na meteorologijata i
hidrologijata. Nekoi od niv
pretstavuvaat klasi~ni dela vo
naukata.
BIBL.: O podnebqu Skopske kotline,
Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, kw.
X, 1931; Poreewe podnebqa u Ohridskoj i
Bitoqsko-prilepskoj kotlini, Glasnik
geografskog dru{tva#, sv. XIX, Beograd,
1933; Klima Makedonije, II Kongres na geografite od FNR Jugoslavija#, Skopje,
1951.
LIT.: Du{an Duki, @ivot i rad Pavla
Vujevia, Glasnik Srpskog geografskog dru{tva#, XLVI, 2, Beograd, 1966.
Al. St.
VUZEVSKI, Voislav Du{anov

(Kladovo, Srbija, 17. IV 1932 Roterdam, Holandija, 6. IX 1999)
spec. patolog, prof. na Erazmus
univerzitetot vo Roterdam (Ho-
Glaxo B. V., 1988; Diagnostic Histopathology of

the Skin, Rotterdam, 1991; Histolo{ki atlas, Beograd, 1995.
M. Pol.
Voislav
Vuzevski
landija). Diplomiral na Med. f.

vo Skopje (1969), kade {to i go
poloìl specijalisti~kiot ispit po patologija (1976). Stru~no
se usovr{uva vo Pitsburg (SAD)
vo primenata na elektronskata
mikroskopija vo klini~kata i eksperimentalnata patologija (1966
1967). Vo 1976 g. ja odbranil doktorskata disertacija Ultrastructural Basis of Acute Renal Allograft Rejection# vo Roterdam. Od 1969 g. e
vraboten na Institutot za klini~ka patologija na Erazmus univerzitetot vo Roterdam, vo 1980 g.
izbran za prof. Na Univerzitetot go rakovodel Oddelot za dijagnosti~ka elektronska mikroskopija. Vo 1990 g. e izbran za profesor na Med. f. vo Belgrad. Nau~nata aktivnost na Vuzevski go
opfa}a poleto na primenata na
elektronskata mikroskopija vo
klini~kata medicina. Potesnata
oblast na istraùvawata mu e
svrzana so prou~uvaweto na histogenetskoto poteklo na tumorite, na nivnoto biolo{ko odnesuvawe: diferencijacijata na tumorskite kletki, kompozicija na
citoskeletonot i na me|ukleto~niot matriks, adhezionite kleto~ni molekuli i nivnata uloga
vo odnos na invazivnite metastatski sklonosti na tumorite.
Toj ja istraùva i ultrastrukturnata osnova na akutnoto otfrlawe na transplantiraniot bubreg,
kako i na histolo{kite promeni
kaj dermatovenerolo{kite bolesti. Kako rezultat na negovite
istraùvawa se objaveni sedum
monografii i nad 270 nau~ni i
stru~ni trudovi publikuvani vo
renomirani spisanija na angliski, holandski i makedonski jazik. Za ~len nadvor od rabotniot
sostav na MANU e izbran na 26.
VI 1997 g.
IZV.: Bilten# na MANU. XII izborno
sobranie, predlozi na kand idati za izbor
na ~lenovi nadvor od rabotniot sostav,
Skopje, 26. VI 1997, 2785.
BIBL.: Ultastructural Basis of Acute Renal Allograft Rejection, Delft, 1976; Diagnostic Histopatology Kulit, Jakarta, 1988; Osnovi eksperimentalne i klini~ke transplantacije, Beograd,
1989; koavtor: Macro and Micromorphology of
Premalignant and Malignant Skin Conditions,
Bll GMBH Alkmar, Holandija, 1982; Tatoeage,
VUISI]-TODOROVSKA, Tawa
(Skopje, 28. VIII 1961) balerina.
Obrazovanieto go dobiva pri
MBUC Ilija Nikolovski-Luj
vo Skopje, vo klasata na E. Ku{ovska. Primena za ~len na baletskiot ansambl pri MNT
(1979). Zaminuva na ednogodi{na
specijalizacija vo Kiev (1980).
Prvenka na Baletot, lirska balerina. Se istaknuva so ~ista ba-
Tawa
Vuisi}Todorovska
letska tehnika, dlaboka ekspresivnost i vrvna tancova estetika.

ULOGI: Odeta i Odilija (P. I. âjkovski,
Lebedovo ezero#), @izel (A. Adam, @izel#), Julija (S. Prokofjev, Romeo i Julija#), Golemata majka (Gl. Smokvarski, Makedonska povest#), Ana Karenina (P. I.
âjkovski, Ana Karenina#) i dr. Em. X.
Svetozar
Vukmanovi}Tempo
VUKMANOVI]-TEMPO, Svetozar (s. Podgor, kaj Bar, Crna

Gora, 14. VIII 1912 Reèvi}i,
Crna Gora, 6. XII 2001) pravnik,
komunisti~ki deec, general-potpolkovnik, jugoslovenski politi~ar i dràvnik. Kako ~len na
KPJ (1935) i profesionalen revolucioner, podolgo vreme rabotel na konsolidacijata na organizaciite na KPJ vo Srbija i
Makedonija (1937-1940). Na Pettata Zemska konferencija na
KPJ bil izbran za ~len na CK na
KPJ (1940). Bil eden od organizatorite na NOAVJ, ~len na Vrhovniot {tab na NOV i POJ i
komandant na Glavniot {tab na
NOV i PO za BiH (1941-42). Kako delegat na CK na KPJ i na V[
321
VUKMIROVI]
na NOV i POJ, bil ispraten na

partiska i voena rabota vo Makedonija (kon krajot na fevruari
1943). Dal pridones vo formiraweto na CK na KPM, dejnosta na
G[ na NOV i POM, aktivnostite za formiraweto na Balkanski
{tab (leto 1943) i vo podgotovkite na Manifestot na G[ na
NOV i POM. Bil u~esnik vo
Fevruarskiot pohod i vo Proletnata ofanziva vo Makedonija (1944), u~estvuval na sostanokot na makedonskata delegacija
na Inicijativniot odbor za
svikuvawe na ASNOM so NKOJ
(Vis, juni 1944), bil u~esnik na
Prvoto i na Vtoroto zasedanie
na ASNOM i u~estvuval vo pregovorite na makedonskoto rakovodstvo so pretstavnicite na bugarskata ote~estvenofrontovska
vlada vo Sofija (kon krajot na
septemvri 1944). Po vojnata izvr{uval zna~ajni funkcii vo Federacijata: potpretsedatel na
SIS, pretsedatel na SSJ (19581967), ~len na Pretsedatelstvoto
na CK na SKJ. Objavil pove}e
publicisti~ki i memoarski knigi. Nositel e na Partizanska
spomenica 1941 i na orden Naroden heroj na Jugoslavija (1951).
BIBL.: O narodnoj revoluciji u Gr~koj, Beograd, 1949; Ekonomski problemi Jugoslavije, Beograd, 1954; Sindikati u novim uslovima, III,
Beograd, 1962-63; Privredni razvoj i socijalistika izgradnja (19481958), Beograd, 1964; Izbrani govori i ~lanci, Beograd, 1964; Revolucija
koja te~e, III, Beograd, 1971; Borba za Balkan, Beograd. 1980.
IZV.: Izvori za osloboditelnata vojna
i revolucijata vo Makedonija 19411941,
tom I, kn. 17, Skopje, 19681983.
LIT.: Makedonija od ustanka do slobode 19411945. (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.
VUKMIROVI], Nikola (s. Meterizi, Rieka kaj Cetiwe, Crna

Gora, 5. V 1872 Pe}, Kosovo, 21.
VIII 1966) u~esnik vo makedonskoto nacionalnoosloboditelnoto dvièwe i nositel na Ilindenska spomenica na NRM, tatko
na narodniot heroj od NOAVJ
Boro Vukmirovi}. Kako pe~albar rabotel na izgradbata na Korintskiot Kanal, vo Romanija i
vo Bugarija, kade {to aktivno se
vklu~il vo TMORO i zel u~estvo
vo Ilindenskoto vostanie na Pirin Planina. Po Vostanieto so
~eta na TMORO dejstvuval vo Nevrokopsko i Sersko i vo krvava
borba so mnogu `rtvi bil ranet i
zaroben (s. Fra{tani, Sersko, 13.
IV 1904), a potoa osuden od osmanliskite vlasti. Kaznata ja izdrùval vo nekolku osmanliski zandani i vo solunskoto Jedi Kule.
Po Mladoturskata revolucija
(1908) bil amnestiran, pa se
vratil vo Bugarija i oformil
semejstvo. Podocna so semejstvoto se preselil vo Pe} (1918). Bil
322
aktiven u~esnik vo NOAVJ so

trojca zaginati sinovi. Nositel
e i na Partizanska spomenica
1941.
LIT. D-r \uro Batri}evi}, Po revolucionernata pateka na slavnite pretci.
Nikola Vukmirovi} ilindenec, Nova
Makedonija, 25-30. II 1983.
S. Ml.
Roko
Vukovi}
VUKOVI], Roko (s. Studenci,

Dalmatinska Zagora, 10. III 1882
1962) biolog, univerzitetski
profesor. Sredno obrazovanie
zavr{il vo Fraweva~kata gimnazija vo Siw i [ibenik, a fakultetsko obrazovanie vo Luven,
Belgija, kade {to studiral biolo{ki nauki. Doktoriral so disertacijata Heterogena profaza
i metafaza pri Oenothera biennis
(1912). Vo Skopje do{ol po pokana (1949) i se zafatil so izveduvawe na redovnata univerzitetska nastava. So negovo zalagawe,
vo nastavata u~estvuvaa vidni
profesori od Belgradskiot univerzitet, od Zagrepskoto sveu~ili{te i od Qubqanskiot fakultet. Se zalaga{e za sozdavawe makedonski kadri {to }e ja prodolàt nastavata po biologija. Be{e
i prv pretsedatel na Makedonskoto biolo{ko dru{tvo. Q. Gr.
Pavao
VukPavlovi}
VUK-PAVLOVI], Pavao (Koprivnica, 9. II 1894 Zagreb, 13. XI

1976) filozof, esteti~ar, poet
i preveduva~, redoven profesor
Skopje (19581971), {ef na Katedrata po filozofija i osnova~
na Esteti~kata laboratorija pri
Filozofskiot fakultet vo Skopje (1959). Eden od najzna~ajnite
hrvatski filozofi, no i eden od
nekolkute najgolemi filozofski misliteli na balkanskite

prostori vo HH v. Studiral filozofija i estetika vo Lajpcig
(19121914), no poradi vojnata
studiite gi prodolùva vo Zagreb, kade {to doktoriral (1921)
so tezata za problemot na evidencijata vo poznanieto. Za docent
po filozofija na Filozofskiot
fakultet vo Zagreb e izbran vo
1928 g., koga stanuva i dopisen
~len na JAZU. Od 1958 do 1971 g. e
profesor po predmetite: Estetika, Etika i Istorija na anti~kata i srednovekovnata filozofija
Skopje. Vuk-Pavlovi} e avtor na
golem broj dela od oblasta na filozofijata: Spoznaja i spoznajna
teorija# (1926), Li~nost i odgoj#
(1932), Opravdawe vjere# (1933),
Spinozina nauka# (1938), Filozofije i svjetovi# (1962), kako i
kapitalnoto delo od oblasta na
estetikata, napi{ano i objaveno
vo Skopje Osnovi estetike I i II#
(1968/1970), a potoa vo Zagreb pod
naslovot Du{evnost i umjetnost# (1976). Vuk-Pavlovi} e avtor i na nekolku poetski dela, od
koi dve se objaveni vo Skopje:
Zov# (1964) i Razvaline# (1964).
Vlijanieto na Vuk-Pavlovi} vo
formiraweto na makedonskata
filozofska misla e ogromno (Georgi Stardelov, Jon~e Josifovski, Kiril Temkov i dr.). Kiril
Temkov go podgotvi prviot izbor
od filozofskoto tvore{tvoto
na Vuk-Pavlovi} na makedonski
jazik (1994).
LIT.: P. Vuk-Pavlovi}, Tvore{tvoto i
muzejskata estetika (podg. K. Temkov),
Skopje, 1994; G. Stardelov, Summa aestheticae,
Skopje, 1992, 132-151; M. Brida, Pavao VukPavlovi}, ~ovjek i djelo, Zagreb, 1974.
Iv. X.
VULGARIS, Leonidas (1833 ?)

sin na Anastas Vulgaris, koj poteknuval od Pijanec i bil u~esnik vo Gr~koto vostanie. Se zastapuval za sorabotka me|u balkanskite narodi vo borbata protiv osmanliskoto vladeewe. Se
{koluval vo voenoto u~ili{te
vo Pireja. Vo vremeto na Krimskata vojna se borel na stranata
na Rusite vo dobrovole~kata edinica Gr~ka legija. Vo Grcija bil
zatvoren i obvinet za velepredavstvo (1862). Se obidel da krene vostanie na Halkidik (1866),
bil uapsen, potoa osloboden po
ruska intervencija. Bil inicijator za formirawe Komitet za osloboduvawe na narodite na Istokot (1870), aktiven za vreme na golemata isto~na kriza (1875
1881). Sorabotuval so Kumunduros, odrùval vrski so Srbite za
zaedni~ka akcija protiv osmanliskata dràva. Aktivno rabotel na formirawe ~eti za ispra}awe vo Makedonija. So Konstan-
VULKANSKI
tin Bufski go organiziral odrùvaweto na Sobranieto na Gramos Teke{ i formiraweto na

Privremenata vlada na Makedonija (1880), a u~estvuval i vo sostavuvaweto na Proglasot na Silogosot Makedonija na Makedoncite do makedonskite narodi. Bil eden od poistaknatite
~lenovi na organizacijata Isto~na konfederacija vo Atina.
Se zastapuval (pismo do Zaharija
Stojanov) za sozdavawe slobodna
i nedeliva makedonska dràva vo
balkanskata federacija (1888).
LIT.: Eli Skopetatea, Gr~ka i saradwa
na Balkanu (18751878): Slu~aj Leonide
Vulgarija, Istoriski ~asopis, kw.
XVIII, Beograd, 1981; Slavenko Terzi,
Srbija i Gr~ka, Beograd 1992; Varban Todorov, The society Oriental Confederation and
its activities during 80-ties and 90-ties of the 19th
century, Balkan Studies, 25/2, Thessaloniki,
1984.
D. Jov.
VULI], Nikola (Skadar, 27. XI

1872 Belgrad, 25. V 1945) klasi~en filolog i arheolog. Diplomiral klasi~na filologija i
istorija vo Belgrad (1894), doktoriral vo Minhen (1896) i do
1938 g. bil profesor na Univerzitetot vo Belgrad. ^len e na
SAN (1921) i na nekolku stranski akademii i instituti. Avtor
na 550 nau~ni trudovi i oddelni
monografii. Posebno vnimanie
mu posvetil na sobiraweto i evidentiraweto na epigrafskite kameni spomenici, {to gi objavil
vo 8 knigi koi sega se vo lapidariumot na Muzejot na Makedonija
vo Skopje. Od 1930 do 1934 g. ja istraùval poznatata nekropola vo
Trebeni{ta kaj s. Gorenci (Ohridsko). Otkril 8 kneèvski grobovi so bogati prilozi, od koi
najpoznati se: 2 maski, sandali,
narakvica i nakit od zlato, bronzen krater i luksuzni kerami~ki
sadovi ({to datiraat od krajot na
VI i po~etokot na V v. pr.n.e.). Go
istraùva teatarot vo Skupi
(19351937). Objavil i 2 lista od
Arheolo{kata karta na Jugoslavija, koi se odnesuvaat na Prilep, Bitola i Kavadarci.
BIBL.: Anti~ki spomenici na{e zemqe,
Spomenik SKA, LXXI, Beograd, 1931;
Novi grobovi kod Trebeni{ta, Spomenik SKA, LXXVI, Beograd, 1933, 59, 131;
Novi grobovi kod Trebeni{ta, Spomenik SKA, LXXVII, 60, Beograd, 1934,
85104; Anti~ki spomenici na{e zemqe,
XCVIII , Beograd, 1948.
D. Z.
VULKANSKI KARPI magmatski karpi koi imaat porfirska struktura, a teksturtite im

se obi~no masivni ili pak fluidalni. Vo ovaa grupa se izdvojuvuvaat karpite: rioliti, trahiti,
andeziti, latiti, kvarclatiti,
bazalti i pikriti. Na podra~jeto
na Republika Makedonija vulkanski karpi se pojavuvaat vo raz-
Vulkanska karpa od Kratovo
li~ni geolo{ki formacii i toa

kako postari taka i pomladi.
Postarite vulkanski karpi obi~no se narekuvaat paleotipni vulkanski karpi, a pomladite kenotipni vulkanski karpi. Od grupata na paleotipnite vulkanski
karpi na podra~jeto na Republika Makedonija se zastapeni riolititite, vo Srpsko-makedonskata masa od kenotpinite vulkanski
karpi se prisutni latitite, kvarclatitite, andezitite, trahitite,
trahibazaltite i riolitite vo
kenozojskite vulkanski podra~ja.
Ovie vulkanski podra~ja se slednite: Kratovsko-zletovska vulkanska oblast, glavno pretstavena
so latiti, kvarclatiti, andeziti,
andezit bazalti; Kumanovskomladonagori~anska vulkanska oblast (bazalti i trahibalzati); Bu~im-borovdolska vulkanska oblast (latiti, kvarclatiti, trahiti); Koùfska vulkanska oblast
(trahibazalti, andeziti, latiti,
kvarclatiti, rioliti, trahiti);
Koselsko-ohridska vulkanska oblast (latiti, andeziti); Dojranska vulkanska oblast (trahiti,
rioliti); Sasa-torani~ka vulkanska oblast (latiti, kvarclatiti,
lamorfiri). Za kenotipnite vulkanski karpi na podra~jeto na Republika Makedonija se povrzani
i mineralizaciite i orudnuvawata na bakar, zlato, olovo-cink, arsen, antimon, talium i dr. Starosta na kenotipnite vulkanski karpi e odredena kako miocenskopliocenska, a na podra~jata na
Koùf i Mlado Nagori~ane kako
pleistocenska.
LIT.: R. Stojanov, S. Karamata, T. Serafimovski, B. Boev, M. Aleksandrov, Tertiary magmatism in the Dinarides, Vardar zone and the SerboMacedonian mass, Macedonica Geologica, T. 6,
No. 2, Skopje, 1991.
Bl. B.
VULKANSKI OBLASTI VO
MAKEDONIJA. Na terenite na
Makedonija, intenzivna vulkanska dejnost se vr{ela vo vremeto
na proterozoikot, vo jurskiot i
tercierniot period. Od proterozoiska starost vulkansko-sedimentna oblast pretstavuva metagabro-dijabazen kompleks, nare~en i dijabaz-filitoidna formacija od rifej-kambriska starost,
koj e rasprostranet na Osogovsko-male{evskite Planini i
Pla~kovica. Ostatoci od edna
mo{ne {iroko rasprostraneta
jurska vulkanska oblast na prostorot na Vardarskata zona denes
se so~uvani vo ofiolitskiot masiv Demir KapijaGevgelija, kaj
KlepaVele{ko i kaj Lipkovsko
na Skopska Crna Gora. Karpestite masi se tip na okeanska kora,
izgradena vo dolnite nivoa od
raznovidni gabrovi, preku koi
leàt masivni bazalti i pilola-
Vulkanskata karpa Ratkova Skala# na Osogovo
323
VUÎDOLOV
vi od spilit-bazalti. So terciernata magmatska aktivnost se

sozdadeni Kratovsko-zletovskata vulkanska oblast, vo isto~nite delovi na Vardarskata zona,
pojasot ToranicaSasaDel~evo
Peh~evo i pomalata Bu~im-borovdolska vulkanska oblast. Site se od gorno-oligocenska
sredno-miocenska starost, i izgradeni se od andeziti, latiti,
kvarclatiti. So ovoj vulkanizam
se sozdadeni olovo-cinkovi, zlatonosni, bakarni i nemetalni nao|ali{ta (ZletovoDobrevo, Sasa, Toranica, Bu~im). Koùfskata vulkanska oblast e od mio-pliocenska starost, ima andezit-latitski i kvarclatitski sostav i
vo nea se javuvaat orudnuvawa na
324
antimon, arsen, talium, zlato i

vulkanski stakla.
N. Dum.
VUÎDOLOV, Milo{ (Skopje,
30. VIII 1935) lekar, univ. profesor. Diplomiral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1963) i
specijaliziral sportska medicina (1977). Rabotel vo Zdravstveniot dom kako lekar i vo Zavodot
za sportska medicina vo Skopje
(19631981). Bil predava~ i redoven profesor po predmetot Higiena na Fakultetot za fizi~ka
kultura vo Skopje (19811998).
Doktoriral na ovoj Fakultet
(1992), na tema: Sledewe na promenite na fiziolo{ko-biohemiskite varijabli vo krvta vo organizmot na sportistitebora~i
sloboden stil vo vremeto na fi-
Milo{
Vu~idolov
zi~kite aktivnosti vo periodot

od ~etiri godini#. Sportski lekar na olimpiskite reprezentacii na Jugoslavija i Makedonija
(19842006). Objavuval stru~ni i
nau~ni trudovi.
N. T.
G
GABER (Carpinus L. i Ostrya Scop.,
fam. Betulaceae) pod ova ime se
opfateni dvata citirani roda.
Vo prviot pripa|aat okolu 50
listopadni vida, rasprostraneti
vo Severnata hemisfera, koi
imaat mazna kora, usu~eno steblo, te{ko drvo, ednodomni so ednopolni cvetovi sobrani vo resi
i koi se pojavuvaat naprolet so
prolistuvaweto. Plodot e orev~e, smesteno vo pazuvata na pricvetna (plodna) lu{pa (braktea).
Vo RM e zastapen so dva vida: gaber i bel gaber. Vo vtoriot spa|aat desette listopadni vida od Severnata hemisfera, mnogu sli~ni
na prethodnite, a se razlikuvaat
po grubata temna kora i ma{kite
cvetni resi, koi se formiraat vo
tekot na esenta prethodnata godina, i po zatvorenite kako kesi~ki braktei. Kaj nas e prirodno zastapen samo crniot gaber.
Drugi vidovi kaj nas:
a) gaber (sabuka, vodenika) (C. betulus L.) arealot mu e vo sredna i
ju`na Evropa, vo Mala Azija i na
Kavkaz. Vo RM se sre}ava edini~na ili kako grupna primesa vo gorunovite i bukovite {umi. Drvo
visoko do 25 m, so celi, izdolèno jajcesti listovi, sitno i dvojno nazabeni. Plodovite se mali,
plosnati orev~iwa vo pazuva na
tridelna braktea;
b) bel gaber (C. orientalis Scop.)
vid od jugoisto~na Evropa, na istok se protega do Iran. Vo RM e
rasprostranet vo zonata na submediteranskata vegetacija, kade
{to gradi prostrani formacii
({ikari) kako degradaciski stadium na dabovi i drugi {umi. Malo drvo (10-15 m), so letorasti,
papki, listovi, cvetovi i drugi
organi sli~ni na prethodniot
vid, samo so pomali dimenzii.
Brakteite se celi, vo forma na
list;
v) crn gaber (Ostrya carpinifolia
Scop.) ju`noevropski vid, na istok stasuva do Sirija. Vo RM ima
op{ta rasprostranetost po strmni, karpesti, naj~esto varovni~ki padini, do 1.500 m n.v. Drvo od
sredna golemina (15-20 m), so trkalezno steblo i so temna, ispukana kora. Papkite se zeleni, lis-
Crn gaber
tovite sli~ni na onie od gaberot

no ne{to pomali, temnozeleni.
Brakteata e zatvorena }esi~ka.
Al. And.
Viktor
Gaber
GABER, Stevan (Veles, 22. IX

1919 Skopje, 5. VIII 1999) univerzitetski profesor, pravnik.
Osnovno obrazovanie i gimnazija
zavr{il vo rodnoto mesto, a Praven fakultet vo Belgrad i vo Sofija (1943). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad, na tema Neposredna demokratija
(1956). Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (19651967), rektor na Univerzitetot Sv. Kiril
i Metodij vo Skopje (1972/73
1973/74), direktor na Institutot
za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa vo Skopje (1975)
i rektor na Univerzitetot Sv.
Naum Ohridski vo Bitola (1978
1979). Pripa|al na komunisti~koto studentsko dvièwe. Vo
partizanskoto dvièwe vlegol
od VIII 1944 g., koga bil primen za
~len na KPJ. Bil politkomesar
na ~eta vo Vele{kata osma brigada (1944). Po Osloboduvaweto na
zemjata bil polnomo{nik na OZNA, okruèn obvinitel i obvinitel na grad Skopje. Bil ~len na
Mati~nata komisija za osnovawe
na Pravniot fakultet vo Skopje
(1951). Napi{al pove}e od 160
truda od oblasta na pravnite i
politi~kite nauki.
GABER, Viktor (Skopje, 8. XII

1948) diplomat od kariera i
publicist. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{uva vo Skopje.
Diplomira (1973) i magistrira
(1979) na Pravniot fakultet vo
Skopje. Raboti kako vtor (1980
1981), i prv sekretar vo Ambasadata na SFRJ vo Atina (19811984);
prv sovetnik za politi~ki pra{awa vo Ambasadata na SFRJ vo
Tirana (19891993); potsekretar
vo MNR na RM (19931996); {ef
na diplomatskata misija na RM vo
Italija, od kade ja pokriva i ARE
i {ef na postojanata misija na
RM kaj FAO, IFAD i Svetskata
programa za hrana (19962000);
vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo Avstralija
(2004).
BIBL.: Stevan Gaber, Teorija na dràvata i pravoto, Skopje, 1970; Nauka za politikata, Bitola, 1982.
LIT.: Zbornik vo ~est na ìvotot i deloto na Stevan Gaber, Skopje, 2001.
Sv. [.
BIBL.: Odnosot na Grcija kon makedonskoto nacionalno malcinstvo po Prvata svetska vojna, 1985; Premre`jata na
makedonskiot intelektualec, 2003.
IZV.: Arhiva na Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM, Skopje, 2007.
T. Petr.
GABI, MAKEDONSKI. Makedonija e mikolo{ki relativno

slabo istraèna. Prvi pozna~ajni podatoci za makedonskite gabi dale Pilat, Lindener, Li~auer i Torti}. Od 1986 g. pa navamu,
Stevan
Gaber
GABIÂRI
bena terasa. Glavnata vlezna porta bila oformena na jugoisto~nata strana, {iroka okolu 5 m, dolga okolu 8 m, za{tituvana strani~no so pro{irenite zavr{etoci na perimetralniot za{titen
yid. Ju`no od Gradi{te, na {irok
prostor do seloto, se protegaat
golema naselba i nekropola od
rimsko vreme. Na ridot ju`no od
Gradi{te se registrirani ostatoci od podocne{na srednovekovna naselba.
LIT.: K. Ristov, Utvrdeni pajonski naselbi vo Dolnoto Povardarje, Skopje,
2004, 6164.
V. L.
Makedonski gabi: son~arka, vrgaw, bukovka,

smr~ka, {ampiwonka i lisi~arka
vr{eni se sistematski istraùvawa na raznovidnosta na gabite

vo pove}e podra~ja vo Makedonija od strana na Mitko Karadelev,
a prou~uvawata posebno se intenziviraat so oformuvaweto na
Mikolo{kata laboratorija (2001).
Vrz osnova na dosega{nite istraùvawa se registrirani okolu
1.500 vida gabi vo RM, a so ogled
na ekolo{kite uslovi se o~ekuva
da se najdat pribli`no 10.000.
Najgolem del od gabite se so vidlivi plodni tela (makromiceti),
od koi na klasata Basidiomycetes
(stolp~esti gabi) $ pripa|aat
1.050, a na klasata Ascomycetes
(torbesti gabi) 130.
M. K.
GABIÂRI (Mycetophilidae)
mali dvokrilni insekti so dolgi
anteni. Se smetaat za miroqubivi komarci, koi nemaat bocka.
@iveat vo kompost, vo gnili rastitelni ostatoci, a larvite, naj~esto, gi ima na {umskite pe~urki, vo stari drvja i sl. Najpoznat
pretstavnik od ovaa familija e
Sciara militaris, ~ii larvi se sre}avaat vo {umskata stela, ponekoga{ sobrani vo iljadna kolonija
vo vid na tesna lenta.
Bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991.
V. T. K. M. Kr.
GABOVO, Gradi{te Gevgelisko èleznovremenska i ranoanti~ka utvrdena naselba, severoisto~no od Gabrovo, na dominantniot kupest rid Gradi{te. Fortifikacijata ima elipsovidna
forma, so dimenzii 60 h 45 m i
dolga obikolna jugozapadna stan326
GABRE[, ISELENI^KO DOBROTVORNO DRU[TVO (Toronto, Kanada, 1. III 1911) dru{tvoto e aktivno, registrirano kaj
nadle`nite dràvni vlasti. Gi
sobira doselenicite po poteklo
od seloto Gabre{ (Kostursko),
Egejskiot del na Makedonija.
Ima svoe zemji{te kade {to organizira piknici i drugi aktivnosti, verski, nacionalni i selski slavi.
Sl. N.-K.
GABRO dlabinska magmatska
karpa od grupata na gabrovite i
bazaltite. Ima zrnesta struktura, a teksturata e naj~esto masivna. Izgraden e od slednite minerali: bazi~ni plagioklasi, monoklini~ni pirokseni i olivin,
a kako akcesorni minerali se pojavuvaat ilmenit, apatit i magnetit. Mnogu e ~esta pojavata na sekundarni minerali vo gabrovite,
kako {to se: sosirit, uralit,
sfen, epidot, kalcit, hlorid.
Gabroto obi~no se pojavuva vo pogolemi magmatski tela, ima temnozelena do crna boja. Na podra~jeto na RM gabrovi se pojavuvaat
vo ramkite na ofiolitskata sekvenca na okeanskata kora vo kompleksot Demir KapijaGevgelija.
LIT.: B. Boev, S. Lepitkova, Petrology of the
Demir KapijaGevgelija ophiolite complex, Pankardi, 15-19, Sopron, 2001.
Bl. B.
GAVAZOV, Jordan Ickov (Prilep, 1869 & Prilep, 1899) & vojvoda na TMORO. Bil ~len na prviot MK na TMORO vo Prilep
(1894), formiran od Dame Gruev.
Za sorabotkata so ~etata na prilepskiot vojvoda Dime Dedoto,
bil uapsen vo zatvorot vo Bitola (1895), no uspeal da izbega i
emigriral vo Sofija. So u~itelot Hristo êmkov, od tamo{nata makedonska emigracija formiral ~eta i so nea stignal vo
Prilepsko. Pri prestoj vo Prilep so H. êmkov i drugi dvajca
komiti (1899), bile opkoleni od
turskata vojska. Otkako go ubil
osmanliskiot policiski pisar
{to ja predvodel poterata, se
borele do poslednite kur{umi,
po {to se samoubile.
LIT.: Makedonski vozro`denci i revolucioneri, Skopje, juni 1950, 63; Prilep

i Prilepsko niz istorijata, kniga
prva, Od praistorijata do krajot na
Prvata svetska vojna, Prilep, 1971,
250-251 i 253.
S. Ml.
GAVAZOV, Todor (II pol. na XIX

v. I pol. na XX v.) makedonski
melograf i muzi~ki deec. Od sedumteminata prvi makedonski
melografi na narodni pesni od
krajot na XIX v., G. melografiral
najgolem broj napevi. Trudovite
na makedonskite melografi se
pe~ateni vo sofiskiot Sbornik
za narodni umotvorbni (18901900). Zasluèn e i za oformuvaweto na prilepskiot crkovnou~ili{ten hor, osnovan (1879) od
A. Badev.
Dr. O.
GAVRA (XXI v.) blagorodnik,
upravnik na grad/oblast vo Samuilovoto Carstvo. Mu se predal na
Vasilij II, po {to gi dobil titulite arhont i patricij, kako i
dozvola za naseluvawe vo Solun.
Podgotvuval zagovor zaedno so
arhontot i patricij Elemag, upravnik na Berat vo Samuilovoto
Carstvo. Pred da bide razotkrien od solunskiot strateg Konstantin Diogen, izbegal vo svojata zemja (1019), no naskoro bil
faten i oslepen.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dràva.
Srednovekovna Makedonija, I, Skopje,
1986.
B. Petr.
Arhiepiskop
Gavril
GAVRIL (svetovno ime \or|i

Milo{ev) (Skopje, 7. IV 1912
Skopje, 4. III 1996) arhiepiskop,
tret po red poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva (1986
1993). Diplomiral germanistika
i slavistika na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (1936). Vo
Skopje bil rakopoloèn za sve{tenik i bil postaven za paroh vo
Veles (1942), a bil i gimnaziski
profesor vo Veles (od fevruari
1945). Od sve{tenstvoto na Veles
i Vele{kata okolija bil izbran
za pretsedatel na Duhovniot odbor, i vo taa uloga u~estvuval kako delegat na Prviot crkovno-naroden sobor vo Skopje (1945) na
koj e donesena odluka za obnova
na Ohridskata arhiepiskopija vo
liceto na MPC. Od 1949 g. bil na
GAVRIL
slu`ba vo Dràvnoto knigoizdatelstvo na Makedonija Skopje

(podocna Prosvetno delo). Vo
toj period sostavil i izdal u~ebnici, prira~nici, re~nici i u~ili{na literatura, pa duri i periodika. Bil prv pretsedatel na
Dru{tvoto na preveduva~ite na
RM, a vo 1990 g. go prevel Svetoto
pismo (Biblijata) na sovremen
makedonski literaturen jazik.
Vo 1977 g. otec \or|i Milo{ev se
zamona{il i po hirotonisuvaweto za arhierej bil prv dekan na
Bogoslovskiot fakultet vo
Skopje. Vo 1986 g. bil izbran za
arhiepiskop na MPC, se povlekol vo 1993 g. Po~inal vo 1996 g. i
e pogreban vo manastirot Sveti
Naum vo Radi{ani kraj Skopje.
LIT.: Aco Aleksandar Girevski, Negovo
blaènstvo, arhiepiskop Gavril, tret
po red na obnovenata Ohridska arhiepiskopija, Skopje, 1994; îst makedonski
zbor i vo na{ite crkovni propovedi,
Skopje, 1995; Spomenicata za GAVRIL,
Arhiepiskop ohridski i makedonski
19121996, MPC, Skopje 1996.
A. G.
ta mitropolija prerasnala (1593)

vo patrijar{ija i se steknala so
avtokefalnost. Vo vrska so toa i
prestojot vo Rusija (15821587),
Moskovskata patrijar{ija mu dala materijalna pomo{ na arhiepiskopot Gavril kako na poglavar na avtokefalna pomesna crkva. Za opusto{eniot manastir
Sv. Ma~enica Paraskeva vo s.
Velgo{ti, Ohridsko, koj se nao|al vo Makedonija do albanskite
zemji, ruskiot car Teodor Ivanovi~ mu dal 60.000 aspri pari~na pomo{. Od Rusija zaminal za
Polska (1586). Bil primen od
polskiot kral Stefan Batori.
Ottuka zaminal za Avstrija
(1587). Vo Praga se zadràl letoto 1588 g., koga zaminal za Germanija, a potoa vo Rim bil primen
od papata Sikst V. Na ovie patuvawa arhiepiskopot dobil pari~na, no ne i politi~ka pomo{.
LIT.: M. Minoski, Vrskite na ohridskiot arhiepiskop Gavril so Avstrija,
Glasnik na INI, XVII, 3, Skopje, 1973; J.
Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija
(patrijar{ija), Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Ohridski, kn. 8, Skopje, 2002.
Al. Tr.
GAVRIL LESNOVSKI (s. Osi~e, me|u Kriva Palanka i Kratovo, XI v.) pustinoìtel, asket,
prepodoben, ~udotvorec; zaedno
so prepodobnite Joan Rilski, Joakim Osogovski i Prohor P~iwski se osnovopolo`nici na ju`noslovenskoto i makedonsko eremitsko (anahoretsko) mona{tvo.
Se podvizuval i asketuval vo okolinata na Zletovska Planina.
Negovata svetost i kult se posveteni na Lesnovskiot manastir
Sv. arhangeli Mihail i Gavril.
Vo ìtijata se sre}avaat podatoci deka toj go izgradil ili se zamona{il vo manastirot i ottamu
zaminal vo okolinata na podvizuPismo od ohridskiot arhiepiskop Gavril I do nadvojvodata
Ferdinand Habzbur{ki (8 oktomvri, 1587)
GAVRIL (Janina, XVI v.) ohridski arhiepiskop (15721588;

15921593). U~estvuval na crkovnite sobori vo Carigrad na koi
bile osudeni noviot Gregorijanski kalendar (20. X 1582) i patrijarhot Pahomij Patest (II 1585).
Bil eden od prvite ohridski poglavari {to patuvale vo Evropa
so politi~ki celi: baral materijalna pomo{, no sakal i da gi pottikne evropskite dràvi za vojna
protiv osmanskata dràva. Prestojuval vo Rusija i vo zapadna Evropa. Vo Rusija otpatuval vo pridru`ba na pelagonisko-prilepskiot mitropolit Eremij, grebenskiot mitropolit Sofronij,
so pove}e arhimandriti, arhi|akoni i 13 slugi. Prestojot se sovpadnal so ~inot koga Moskovska-
Gavril
Lesnovski
vawe. Negoviot svetitelski kult

se {irel i se razvival preku religiozno-duhovnata, knièvnata,
muzi~kata, likovnata i narodnata tradicija. Za nego bile sostaveni ìtija i slu`bi vo vtorata
polovina na XI, vo XIII i vo vtorata polovina na XVI ili najdocna
vo XVII v. Kultot na prep. Gavril
bil odrùvan i vo slikarskata
tradicija so slikaweto na negovi
portreti po freskoìvopisite,
ikonite, rakopisite i po drugiot
crkoven inventar, kako i vo narodnoto tvore{tvo, vo golem broj
mesni predanija i legendi.
LIT.: I. Velev, Sveti Gavril Lesnovski
vo knièvnata tradicija, Skopje, 1996;
Cv. Grozdanov, Portreti na svetitelite od Makedonija od IXXVIII vek, Skopje,
1983, 159180; V. Stoj~evska-Anti}, Lokalni hagiografii vo Makedonija, II izmeneto i dopolneto izdanie, Skopje, 2003,
5055 i 156177; P. Slankamenac, Legende
o ju`noslovenskim anahoretima, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva, kw. 1,
Skopqe, 1925, 215235.
I. Vel.
Gavril
Radomir
(prv od desno),
minijatura
od t.n.
madridski
rakopis
(XI/XII v.)
GAVRIL Radomir (? 1015) sin

na Samuil i na Agata, makedonski car (10141015), sovladetel i
naslednik na Samuil. Vo Bitola
imal svoi dvorci i glavna rezidencija. So silata i so hrabrosta,
mu bil desna raka na Samuil, osobeno vo vojnata protiv Vizantija.
U~estvuval vo site pova`ni bitki {to gi vodel Samuil protiv
Vizantijcite: vo bitkata kaj Trajanovata vrata (986), bitkata kaj
Sperhej (996), Belasi~kata bitka
(1014). Dvapati (kaj Sperhej i kaj
Belasica) go spasil tatka si i go
izvlekuval od bojnoto pole, po
zagubenite bitki. Po porazot kaj
Belasica, vo tesninata jugozapadno od Strumica, ja pobedil vizantiskata vojska i go ubil solunskiot duks Teofilakt Votanijat,
koj ja predvodel. Kako sovladetel
na tatko mu gi upravuval teritoriite okolu Petersko i Ostrovsko Ezero i Pelagonija. Po smrtta na carot Samuil, go prezel
prestolot, na koj{to pretendiral i negoviot bratu~ed Jovan
Vladislav, sin na Aron, postariot brat na Samuil, koj smetal deka ima pove}e pravo. Na toa bil
pottiknuvan i od Vizantijcite,
da go ubie svojot rodnina za da ja
327
GAVRIL
osveti smrtta na tatko mu i da go

prezeme prestolot. Gavril Radomir kako vladetel vodel, glavno,
defanzivna politika, nastojuvaj}i da gi za~uva teritoriite {to
gi nasledil od tatko mu. Ne uspeal da go spre~i pohodot na imperatorot Vasilij II, koj gi osvoil
Prilep i oblasta Raec, a vo Bitola gi zapalil negovite dvorci,
no gradot ne go osvoil (1014). Vizantijcite ja osvoile i Meglenskata oblast (1015). Poradi voenata nadmo} na Vizantija, nesredenata vnatre{na situacija vo
dràvata i otvorenite aspiracii
na Jovan Vladislav na prestolot,
predloìl sklu~uvawe mir. Imperatorot Vasilij II ne prifatil. Borbata za vlast ja slabeela
dràvata, Gavril Radomir, iako
poznat kako hrabar i iskusen voin, ne uspeal poseriozno da gi
zagrozi Vizantijcite i bil prinuden na postojana defanziva.
Bil oènet so ungarska princeza,
so koja go imal sinot Petar Deljan. Po osvojuvaweto na Larisa
(985/6) se oènil so ubavata Irina, a bremenata ungarska princeza ja proteral od dràvata. Letoto 1015 bil ubien od Jovan Vladislav, za vreme na lov kaj mestoto Petersko, na jugozapadniot
breg od istoimenoto ezero.
Skopje, 1969; S. Pirivatri, Samuilova
dràva, Beograd, 1997.
K. Ax.
Gavril
Svetogorec,
episkop
veli~ki
GAVRIL SVETOGOREC (svetovno ime: Mijal~e Parnaxiev)

([tip, 10. III 1926 g. Lesnovski
manastir, 12. I 1990) zavr{il
gimnazija vo [tip, Fakultet za
likovni umetnosti vo Belgrad
(1955) i Bogoslovski fakultet vo
Skopje. Bil profesor po umetnost vo [tip. Od 1963 g. prestojuval na Sveta Gora Atonska, kade
{to se zdobil so golemo asketsko
iskustvo. Po vra}aweto vo Makedonija prestojuval vo pove}e manastiri. Vo dekemvri 1975 g. bil
nazna~en za igumen na Lesnovskiot manastir; na 28 avgust 1989 g.
bil hirotonisan so titula Episkop Veli~ki. Poznat kako redok
isposnik i podvi`nik, so epitet
angel vo telo#, no i kako avtor
328
na pove}e poetski i prozni tvorbi, pi{uvani na duhovni temi,

me|u koi: Stihozbirka (1975);
Sveta Gora nebesna zemja
(1978); Pred najgolemiot jubilej
na ~ovekot (1980); Pravila i
odredbi na Pravoslavnata crkva
za postot (1994); Otec Heruvim (1997). MPC prezema merki
za negovo kanonizirawe za svetiJ. Tak.
tel.
GAVRILOV, Nikola ([tip, 11.
X 1927) grad. in`., red. prof. na
(19781987 g.) po predmeti od oblasta na pati{tata. Studiral so
prvata generacija studenti na
Tehni~kiot fakultet vo Skopje.
Toj e eden od osnovopolo`nicite
na sovremeniot pristap vo nastavata za proektirawe pati{ta i
osnova~ na Laboratorijata za kolovozni konstrukcii na Fakultetot. Predaval na prvite postdiplomski studii od nasokata Pati{ta i èleznici. Bil dekan
(198183), pretsedatel na Upravniot odbor na Republi~kiot
fond za pati{ta (197275), pretsedatel na Dru{tvoto za pati{ta
na Makedonija (197779) i pretsedatel na Sojuzot na dru{tvata za
pati{ta na Jugoslavija (198790).
Preku aplikativnata rabota izvr{il silno vlijanie na izgradbata na sovremenata patna mreà
vo Makedonija. Napi{al u~ebnik
za predmetot pati{ta.
Q. T.
IS), Skopje. Objavil 157 nau~ni

truda, me|u koi i publikacii i
statii vo doma{ni i me|unarodni stru~ni i nau~ni spisanija,
na konferencii i simpoziumi.
Gi objavil knigite, kako prv avtor: Seismic strengthening of Bizantine churches in Macedonia# (GCI,
Los Angeles, USA, 2004), Repair
and strengthening of reinfoce concrete
and masonary structures# (UNIDO,
K. Tal.
Viena, 1983).
GAVRILOVSKI, Milan Temelkov (s. Gostira`ni, Prilep, 16. I
1922 Prilep, 3. I 1991) internist, pnevmoftiziolog. Po diplomiraweto medicina vo Belgrad (1949), specijaliziral ftiziologija i interna medicina i
rabotel na dvete specijalnosti
do penzioniraweto (1986). Vo
1967 g. stanal primarius. Bil upravnik na DNZ (19611966) i direktor na Medicinski centar
Prilep (19691973).
P. B.
GAVRILOVSKI, Miroslav Jovanov (Skopje, 12. II 1949) internist-pulmolog i alergolog. Med.
f. i specijalizacija zavr{il vo
Skopje. Doktoriral (1983) vo
Skopje. Redoven prof. (1994),
prodekan na Med. f. (1994/95) i
prorektor na Univ. ,,Sv. Kiril i
Metodij# (1995/96). Objavil nad
150 stru~ni trudovi.
BIBL.: Imunoterapija, Skopje, 1992.
Sl. M. P.
GAVRILOVI], Atanasie II
(Skopje, HV v. ?) skopski
mitropolit i pe}ski patrijarh
(17471752). Po poteklo e od
Skopje. Za poglavar na Pe}skata
patrijar{ija bil izbran po progonot na patrijarhot Joanikij III
Karaxa (17371746), od gr~ko poteklo. Toj gi obnovil odnosite na
Pe}skata patrijar{ija so Karlova~kata mitropolija.
LIT.: P. Puzovi, Srpska crkva od svetoga Save do ukidawa Peke patrijar{ije
1766 godine, Beograd, 2000.
Al. Tr.
Predrag
Gavrilovi}
GAVRILOVI], Predrag (1939)

doktor po tehni~ki nauki, redoven profesor vo Institutot
za zemjotresno inènerstvo i
inènerska seizmologija (IZI-
Gavrilo
Gavriloski
GAVRILOSKI, Gavrilo \or|iev (s. Belica, Ki~evo, 15. II

1941) ma{inski inèner. Diplomiral na Ma{inskiot fakultet vo Skopje (1964). Od 1964 do
1981 g. rabotel vo R@ Skopje# i
vo FAKOM# Skopje, kako generalen direktor. Od 1965 do
1976 g. e honoraren asistent, a 1976
1981 vi{ predava~ na Ma{inskiot fakultet. Od 1981 g. e vo redoven raboten odnos. Bil profesor
i na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo [tip. Doktoriral vo
1984 g. na Ma{inskiot fakultet
vo Belgrad. Vo periodot 1986
1988 bil prodekan za finansii, a
od 19881990 dekan na Ma{inskiot fakultet vo Skopje. Toj e osnova~ i pretsedatel na Dru{tvo-
GAZAFER
to za zavaruvawe i pretsedatel na
Komisijata za liftovi na RM.
Isto taka e avtor na pove}e od
450 stru~ni i nau~ni trudovi,
idejni i glavni proekti i ekspertizi od nose~kite konstrukcii i
transportnite sistemi.
Sl. A.
GAVRILOSKI-JANE, Kiril
(Kiro) (Prilep, 22. II 1918 Prilep, 9. V 1944) komunisti~ki deec i naroden heroj na NOAVM.
Kako mladinec u~estvuval vo pove}e demonstracii i {trajkovi
Kiril
Gavriloski
vo Prilep. Kako ~len na KPJ

(1941) aktivno rabotel vo podgotovkite na NOAVM, stanal ~len
na MK na KPJ vo Prilep (od po~etokot na 1942), a potoa zaminal
vo partizanski odred (kon krajot
na 1942). Vo toa me|uvreme {estpati bil apsen od bugarskite
vlasti. Narednata godina bil izbran i za ~len na Vtoriot oblasten komitet na KPM vo Bitola
(esenta 1943). Zaginal pri blokada na ku}ata vo koja se nao|al, zaedno so narodniot heroj od
NOAVM Krume Volnaroski. Po
podolg otpor protiv stotina bugarski vojnici i policajci, koi ja
zapalile ku}ata vo koja bile blokirani, za da ne padne ìv vo neprijatelski race, se samoubil.
LIT.: Milan Risteski, Naroden heroj Kire Gavriloski-Jane, Prilep, 1968; Koce
Solunski, Gavrilovski Alekso Kiro-Jane
(19181944), Narodni heroi od Makedonija, NIK Na{a kniga#, Skopje, 1973, 90
95; Dimitar Dimeski, Podvigot na Kire
Gavriloski-Jane i Krume Volnaroski-Kole 1944 godina, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#, kn. 10, Skopje,
1983, 3364; Zagorka Gavriloska, Aktivnosta na Kire Gavriloski-Jane i Krume
Volnaroski-Kole i nivnoto zaginuvawe,
Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 15 maj
1945 godina, kn. II, Skopje, 1985, 405410;
K(osta) Popovski, @ivi fakeli za slobodata, Zaginuvaweto na narodnite heroi
Kire Gavrilovski-Jane i Krume Volnaroski-Kole, Ve~er#, XXXVI, 7707, Skopje, 9.
V 1988, 6.
S. Ml.
GAVRILSKI, \or|i Nacev (Sv.

Nikole, 11. IV 1911 Skopje, 17.
XII 1987) lekar-epidemiolog,
primarius, op{testvenik. Po zavr{uvaweto na Med. f. vo Belgrad (1937) rabotel kako op{t le-
\or|i
Gavrilski
Nikola
Gagov
kar vo Makedonija do 1943 g.; progonuvan i ~esto zatvoran. Bil

~len na ASNOM. Po Osloboduvaweto izvr{uval pove}e op{testveni funkcii: pom. minister za narodno zdravje vo Vladata
na RM (1946), ~len na Mati~nata
komisija za formirawe na Med.
f. vo Skopje (1947). Izbran e za
redoven prof. po epidemiologija
i prodekan (1949) na Med. f. Zasluèn e za eradikacijata na malarijata vo Makedonija. Pretsedatel na MLD (19481950).
LIT.: MMP#, 1-2, Skopje, 1980.
D. S.-B.
GAVROVSKI-KARA, Dimo (Tetovo, 1921 Gostivarsko, 1944)

prvoborec. Bil ~len na KPJ i na
MK na KPJ vo Tetovo (1941),
~len na Okru`niot (1942) i na
Oblasniot komitet na KPJ za teritorijata na Makedonija pod
italijanska okupacija (1943), odgovoren za Ki~evskiot region.
Zaginal vo borba so balistite.
skata scena na MNT ispolnil pove}e od 30 glavni ulogi me|u koi

pozna~ajni se: Alfred (Travijata), Pinkerton (Madam Baterflaj), Don Hoze (Karmen), Manriko (Trubadur), Mario Kavaradosi (Toska), Nemorino (Quboven napitok), Vojvodata od Mantova (Rigoleto), Faust, Rodolfo
(Boemi). Gostuval vo Turcija,
Polska, Romanija i vo nekolku
operski ku}i vo porane{na Jugoslavija. Nastapuval i kako koncerten pevec vo vokalno-instrumentalni dela. Poseduva bogat i
voluminozen glas so lirska boja,
buen temperament i siguren i superioren nastap na scenata. F. M.
LIT.: Tetovo i Tetovsko vo NOB,

19411944, Tetovo, 1991.
Vl. Iv.
GAGAUZI tursko naselenie po

poteklo od starite turski plemiwa Oguzi, edinstvena turska plemenska grupacija {to ja primila
hristijanskata vera. Vo sredinata na XI v. se naselile po bregot
na Dunav. Pred primaweto na
hristijanstvoto nivnata religija
bila mnogubo{tvoto. Vo XIII v.,
potisnati od Mongolite, se naselile vo hristijanskite zemji, kade go primile hristijanstvoto.
Na teritorijata na Makedonija
ìveele vo Ser, Ber i vo dr. gradovi.
LIT.: M. Sertoglu, Resimi osmanl` tarihi ansiklopedisi, Istanbul, 1958.

J. Jan.
GAGOV, Nikola (Struga, 22. II

1936) operski pevec tenor, prvenec na Operata na MNT. Muzi~koto obrazovanie go oformil
na Srednoto muzi~ko u~ili{te
vo Skopje. Peewe u~el kaj P. Bogdanov-Ko~ko. Debitiral kako solist so ulogata na Su-ông vo
operetata Zemja na nasmevkite.
Nastapuval vo Operata na MNT
(19601996), a me|uvremeno bil i
v.d. direktor na Operata i Baletot na MNT (19921993). Na oper-
Adil
Gazafer
GAZAFER, Adil (Struga, 15. XII

1947) general-major na ARM.
Zavr{il sredno u~ili{te vo
Struga i Voena akademija vo Belgrad (1984). Komandnite dol`nosti vo JNA gi zapo~nal vo Garnizonot vo Ni{. Bil na~alnik na
Centarot za obuka na kadri vo
Pokrainskiot {tab na Teritorijalnata odbrana na Kosovo vo
Pri{tina, inspektor za odbranbeni podgotovki vo Pokrainskiot sekretarijat za narodna odbrana na Kosovo (19881990) i zamenik na pomo{nikot na na~alnikot na {tabot za operativno-nastavni raboti vo 52-ot korpus na
JNA vo Pri{tina (19901992).
Od 1992 g. bil na razni dol`nosti vo ARM i vo Turcija ja zavr{il [kolata za narodna odbrana
(19951996). Bil komandant na
Komandata za obuka i zamenik na
NG[ na ARM. Bil unapreden vo
~inot brigaden general (12. VI
2003).
V. St.
329
GAJ
GAJ MAKEDONEC, apostol, sv.

(Solun, vtora pol. na I v.) vtor
Episkop Solunski, po Aristarh,
posvedo~eni vo Biblijata pridru`nici na apostolot Pavle (Dela 19, 29), kako i drugi Makedonci, kako Sosipator Pirov od Ber
(Dela 20, 4), Sekund od Solun (Dela 20, 14).
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Poslanie na
svetiot apostol Pavle do Rimjanite,
Skopje, 2005; Sveto pismo na Stariot i
na Noviot zavet, London, 1990; \or|i
Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija
i Makedoncite, Skopje, 1995.
Rat. Gr.
vi na gajdata: drvena melodiska

cevka so mal dodatok na dolniot
kraj od roèna koska, svitkana
okolu 120oS. Na predniot drven
del od slagarkata se izdup~eni
sedum melodiski otvori i eden od
zadnata strana za palecot. Prviot melodiski otvor, nare~en mrmorec, i zadniot, koi se pomali
od drugite, se izdup~eni na ista
vertikala. Vo mrmorecot e vovle~eno kratko cev~e {to zavr{uva na polovinata od vertikalniot otvor na slagarkata. Ovie dva
otvora proizveduvaat popiskav i
Gajdaxii
GAJDA (me{nica) naroden duva~ki muzi~ki instrument. Sodrì rezervoar za vozduh od ov~a
ili kozja koà, na koj se pricvrsteni duvaloto, gajdarkata, br~aloto i slagar~eto. Taa e najzastapen instrument so pove}ekratna
funkcija i namena, kako pridru`nik na pesnite i orata, no i
za ispolnuvawe na solo gajdarski
melodii. Spored goleminata, melodiskiot registar i regionalnata rasprostranetost, vo Makedonija postojat visoki (tikve{ka, kotorska, rudni~ka i blatska), sredni (polska i {tipska) i
niski gajdi (mariovska).
Skopje, 1986, 96.
\. M. \.
Gajdarki
GAJDARKA (gajdurka, gajdenica,

surla, kleparka, vraàqka, vigurka) eden od najva`nite delo330
poprodoren ton. Na gorniot del

od slagarkata e pricvrstena piska od trska, koja se navlekuva vo
vnatre{nosta na koàta od gajdata, so namena da proizveduva zvuk
za slagarkata.
Skopje, 1986, 97.
\. M. \.
GAJDARXISKAJOSIFOVSKA, Marija ([tip, 19. XII 1958)

fizi~ar, red. prof. (1996) na
Univerzitetot Viskonsin vo
Milvoki, SAD. Diplomirala
(1981) na PMF. Magistrirala
(1986) vo Sidnej i doktorirala
(1991) vo Tempi, Arizona, so istraùvawe na strukturata na
kermeti, odnosno elektronska
mikroskopija na povr{ini na
tvrdi tela. Od 1987 g. e vo SAD,
od 1994 e direktor na Laboratorijata za transmisiona elektronska mikroskopija so visoka rezolucija, a od 2003 g. i direktor na
Laboratorijata za izu~uvawe na
povr{ini. Pokaàla deka kaj edno i dvodimenzionalnite periodi~ni strukturi postojat paraboli~ni Briluenovi zoni i deka se
mo`ni stabilni povr{ini i me|ugranici od polarni oksidi so
neobi~ni elektronski i spin-
tronski svojstva. Kaj nekoi rastenija otkrila biomineralna

forma za netoksi~no smestuvawe
na èlezo vo oblik na magnetni
nanokristali. Me|u prvite vo
svetot rabotela na elektronska
holografija. Vo SAD dobila
pretsedatelska nagrada za mladi
nau~ni rabotnici (1995).
LIT.: 60 godini Prirodno-matemati~ki
fakultet Skopje, Skopje, 2006, str.
197198.
V. Ur.
GAJDIK-SLAVKO, Robert (Zlin,

êhoslovakija, 1923 Lipqan,
Kosovo 14. I 1942) komunisti~ki deec i borec (od ~e{ko poteklo). Po okupacijata na êhoslovakija (1938) se doselil kaj svoite roditeli vo Skopje, go zavr{il Srednotehni~koto u~ili{te (Gradeèn otsek) i stanal
~len na SKOJ (1939). Po nalog na
MK na KPJ za Skopje, se vrabotil vo rudnikot Radu{a kako glaven magacioner (prvata polovina
na 1941). So grupa mladinci istaknal crveno zname na Diviziskata zgrada vo Skopje (1. V 1941) i
u~estvuval vo paleweto na germanskiot avion na Skopskiot aerodrom. Ilegalno ja snabduval
Skopskata organizacija na KPJ
so eksploziv i stanal borec na
Skopskiot NOPO (20. VIII 1941).
Po apseweto od Gestapo (noemvri
1941), uspeal da izbega i se vrabotil vo Pri{tina. Naskoro stanal borec na NOPO Zejnel Aldini# (od po~etokot, do krajot na
1942). Poradi bolest se ilegaliziral, no bil uapsen pri provalata vo s. Suvi Dol (Kosovo), odveden vo Lipqan i javno strelan.
LIT.: Ratka Milovanovi}, Robert umre
so izvikot za slobodata, 13 Noemvri#,
br. 1, Skopje, 1962, 16; Prestojot na Robert Gajdik vo Kumanovo vo 1941 godina,
Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411942 godina#, Kumanovo, 1979, 602-604;
Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi.
Spomenici i spomen belezi vo Skopje,
Skopje, 1982; Robert Gajdi}, Prosvetena
èna#, Skopje, juli-avgust 1985, 3. S. Ml.
Stefan
Gajdov
GAJDOV, Stefan (Veles, 8. VI

1905 Ohrid, 18. VI 1992) kompozitor, dirigent i muzi~ki pedagog. Sredno muzi~ko obrazovanie zavr{uva (1929) vo Belgrad.
Eden period (19291932) predava
GALEV
muzika vo Gimnazijata vo Veles i

go vodi horot Jeka sa Vardara#.
Potoa raboti kako profesor na
Gimnazijata vo Vukovar (1932
1941), kade gi vodi u~ili{niot
hor i orkestar, kako i horot Radi{a# vo Borovo. Za vreme na
Vtorata svetska vojna (1941
1944) ja prodolùva dejnosta kako
profesor po muzika i horski dirigent vo @enskata gimnazija vo
Skopje. Vo povoeniot period G.
razviva mo{ne plodna i raznovidna tvore~ka dejnost. Toj e eden
od petteminata osnovopolo`nici na sovremeniot muzi~ki ìvot vo RM. Raboti kako profesor
na Srednata muzi~ka {kola vo
Skopje, kade predava teoriski
predmeti i pijano; gi vodi horovite: Vlado Tasevski#, Ko~o
Racin#, Horot na Univerzitetot,
Horot na JNA vo Skopje, Horot
na Radio Skopje i Horot na prosvetnite rabotnici. G. e direktor
na Operata na MNT (1951/1952), a
potoa i direktor na Desetgodi{noto muzi~ko u~ili{te (1955
1970) vo Skopje. Toj e i eden od
najistaknatite avtori na u~ebnici za muzi~kite i op{toobrazovnite u~ili{ta po predmetot notno peewe. Negovite zbirki so
harmonizirani narodni pesni vo
predvoeniot period (Lele Jano#, Ejdi Nedo#, Gora i junak# i
dr.) pretstavuvaat uspe{ni horski minijaturi, vo toa vreme najzastapeni vo repertoarite na
brojnite horski dru{tva vo Makedonija i sluàt kako baza za
nadgradba vo sozdavaweto na specifi~nite elementi na doma{niot horski slog. Avtor e i na:
solisti~ki, kamerni, kamernoorkestarski dela i na filmska
muzika. G. e u~esnik pri organiziraweto na site profesionalni
muzi~ki dru{tva, pretsedatel i
~len na nivnite upravni odbori.
Adem
Gajtani
turnata rubrika na v. Flaka e Vllazrimit#. Bil ~len na DPM (od

1973). Avtor e na pove}e zbirki
poezija na albanski jazik. Preveduval od albanski na makedonski
(I. Kadare, R. Kukaj i dr.) i od makedonski i srpsko-hrvatski na
albanski jazik. Me|u drugoto, na
albanski gi prevel: Pustina# od
\. Abaxiev, Paskvelija# od @.
îngo, Godini nesonica# od T.
Momirovski i knigi so izbor od
poezijata na M. Matevski. Dobitnik e na nagradata na Stru{kite
ve~eri na poezijata Bra}a Miladinovci# (1982, posmrtno) za
stihozbirkata Lebedova pesna#.
BIBL.: Svetlina na srceto (1961); Morska {kolka (1966); Nitu ptica, nitu drvo (1973); V son pesna (1975); Od cvet do
cvet (1975); Edno treto vreme (1977),
Morska yvezda (1979); Pesni (1980); Lebedova pesna (1982).
Prevodi i prepevi: Stihovi i raskazi od
pisateli na albanskata narodnost vo
Makedonija (Skopje, 1973, so Aleksandar
Popovski); Ti pesno, ti dale~na pesno
(Skopje, 1973, so Gane Todorovski). S. Ml.
J. T.
GAJTAN pravoagolno par~e

platno, ukraseno so bogat vez vo
tehnikata sokae~ko, so stari metalni pari, monistra, kauri {kolki, kako i so bogat potkit od crni, crveni ili beli volneni resi.
Se nosel na denot na svadbata kako sostaven del na sokajot, poradi svojata teìna, zaka~en so jadica za nevestinskiot kla{enik.
Sl. \.
GAJTANI, Adem (Adem Gajtani)

(Abduramani, Adem) (Poduevo,
Kosovo, Jugoslavija, 21. VIII 1935
Skopje, 19. III 1982) poet i preveduva~. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1961). So
knièvna dejnost se zanimaval od
1955 g. Sorabotuval vo vesnicite
i spisanijata na albanski jazik
(Zani i rinis# i dr.), bil novinar
na v. Rilindja# i urednik na kul-
Galeb
GALEBI (Larus) rod sredno golemi ptici so dolìna na teloto

od 30 do 60 cm, koi vo Makedonija
glavno se javuvaat vo periodi na
migracija i preku zima. Dosega
kaj nas se registrirani {est vida
galebi.
Sv. P. V. Sid.
GALEV, Gale (s. Sa~evo, Strumi~ko, 11. II 1943) pravnik, univerzitetski profesor. Osnovno
mesto, a u~itelska {kola vo
[tip (1963). Diplomiral na Prav-
Gale
Galev
niot fakultet vo Skopje (1968),

kade {to magistriral (1979) i
doktoriral na tema Slobodata
na dogovaraweto kako eden od osnovnite principi na dogovornoto (obligaciono) pravo vo socijalisti~ka Jugoslavija (1989). Izbran e za asistent (1971), za predava~ (1979), za docent (1989), za
vonreden (1994) i za redoven profesor (1999) na oblasta Gra|ansko
pravo i industriska sopstvenost.
Bil prorektor na Univerzitetot
Sv. Kiril i Metodij (1996
1998) i minister za obrazovanie i
nauka vo Vladata na RM (1999
2000). Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (20042008).
Eden od vtemeluva~ite na Centralniot registar na RM (1997
2000) i na Evropskiot krediten
transfer-sistem na Pravniot
fakultet vo Skopje (2005). Bil
pretsedatel na Dràvnata komisija za podgotovka na Zakonot za
obligacionite odnosi (1998
2001) i u~estvuval vo izrabotkata na pove}e zakonski proekti od
oblasta na sopstveni~kite odnosi, denacionalizacijata, zalogot,
dogovornata hipoteka, centralniot registar i visokoto obrazovanie. Po negova inicijativa
Pravniot fakultet Justinjan
Prvi stanal del od regionalnite postdiplomski studii po Evropskoto delovno pravo, organizirani na 13 visokoobrazovni institucii od Jugoisto~na Evropa.
Vo ramkite na Evropskiot kredit
transfer sistem na visokoto
obrazovanie, kako dekan na Fakultetot, ja promoviral i ja realiziral idejata U~ebnik za sekoj
student so {to izdava~kata fakultetska produkcija bila podignata na nad 40 novi izdanija godi{no, koi po pravilo se donirale na sudentite. Objavil nad 100
nau~ni truda od oblasta na gra|anskoto pravo.
BIBL.: Obligaciono pravo - praktikum,
Skopje, 2001; Dveste godini od donesuvaweto na Code civil (18042004), Skopje,
2005; Izvori i na~ela na obligacionoto
pravo, Skopje, 2007; Obligaciono pravo,
Skopje, 2008 (koavtor so prof. d-r Jadranka Dabovi}-Anastasovska).
Sv. [.
331
GALERII
pu{tenite ili neza{titenite

crkvi i manastiri se izloèni
vo nekolku crkvi vo Makedonija.
Vo crkvata Sv. Bogorodica# vo
Novo Selo kraj [tip, vo gradskata crkva Sv. Nikola# vo [tip,
vo crkvata Sv. Kiril i Metodij#
vo Tetovo, vo crkvata Sv. Petnaeset tiveriopolski ma~enici# vo
Strumica, vo crkvata Sv. Nikola# vo Kumanovo, vo Bigorskiot
manastir Sv. Jovan Prete~a# kaj
Gostivar, vo ohridskite crkvi
Sv. Nikola-Gerakomija#, Sv.
Bogorodica# vo Kamensko, vo
stru{kata crkva Sv. \or|i#, vo
Sv. Spas# vo Skopje i dr.
LIT.: K. Balabanov, Galerija na ikoni,
[tip, 1988; istiot, Galerija na ikoni vo
crkvata Sv. Kiril i Metodij vo Tetovo,
Tetovo, 1990; N. Panzov, Galerija na ikoni, [tip, 1991; M. Georgievski, Galerija
na ikoni Ohrid, Ohrid, 1999; V. Popovska-Korobar, J. Zisovska, Ikoni od Kumanovsko vo crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo, Kumanovo, 2000; F. Joveva, Galerija na
ikoni Sv. Petnaeset tiveriopolski ma~enici, Strumica, 2000; V. Popovska-Korobar, Ikoni od Muzejot na Makedonija,
Skopje, 2004.
V. P.-K.
GALI (Kelti) paleoevropska

populacija (etni~ki supstrat na
evropskite narodi) od indoevropsko poteklo. Prvobitno ìveele po Gorna Rajna (gi nar. Kelti), od kade vo V v. pr. n.e. se preselile vo Iberija, Britanija i vo
Galija (Grcite gi nar. Galati, a
Rimjanite Gali). Vo IV v. pr. n.e.
go napadnale Balkanot (310 g. pr.
n.e., kralot Kasandar gi porazil
kaj pl. Hemus), navlegle vo Makedonija do Delfi, od kade {to edni oti{le vo Mala Azija, a drugi
se vratile kon rekite Sava i Dunav (280279 g. pr. n.e.).
LIT.: E. Petrova, Keltite vo prviot
milenium pr. n.e. i nivnite navleguvawa
vo Makedonija i na Balkanot, Istorija#, XXXVI/1-2, Skopje, 2000; H. Birkhan, Die
Kelten, Vienna, 1997.
B. Petr.
Evangelistot Mateja, ikona od rabotilnicata na Mihail i Evtihij, Galerija na ikoni vo Ohrid (ok. 1295)
GALERII NA IKONI. Vo RM
se oformeni vo nekolku muzejski
institucii, vo gradski crkvi i vo
manastiri. Od bogatata kolekcija na Muzejot na Makedonija se izloèni stotina ikoni od po~etokot na XIV do krajot na XIX v. Vo
Ohridskata galerija, koja se nao|a vo dvorot na crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta#, e smeste332
na makedonskata kolekcija na
ikoni od vizantiskiot period so
isklu~itelno zna~ewe dvaesetina skapoceni ikoni so relativen istoriski i stilski kontinuitet, od vtorata polovina na XI
do krajot na XIV v. Ovde moàt da
se vidat zna~ajni dela od raniot
XV do sredinata na XIX v. Regionalno kolektirani, ikoni od na-
Butros
Butros Gali
GALI, Butros Butros (Boutros

Boutros Ghali) (Kairo, 14. XI 1922)
egipetski univ. profesor i diplomat. Profesor po Me|unarodno pravo i Me|unarodni odnosi
na Univerzitetot vo Kairo
(19491977). Minister za nadvore{ni raboti na AR Egipet
(19771991). Generalen sekretar
GALI^KA
na OON (19921996), vo ~ij mandat (vo 1993) Organizacijata pravi ultra vires akt so priemot na RM
vo ~lenstvo preku formulirawe
dopolnitelni uslovi (nadvor od
predvidenite vo ~len 4 od Povelbata) prodolùvawe na pregovorite okolu imeto so R Grcija
pod pokrovitelstvo na Organizacijata i obra}awe pod privremenata referenca PJRM#. Avtor e
na Agendata za mir# vo koja
predlaga modernizirawe na instrumentite za za~uvuvawe na me|unarodniot mir i bezbednost
preku definirawe na odrednicata preventivna diplomatija# kako neraskinlivo povrzana so odrednicite pravewe na mirot/vospostavuvawe na mirot# (peacemaking) i ~uvawe na mirot# (peacekeeping). Vo 1992 g., po preporaka
od Sajrus Vens i Lord Oven kopretsedateli na Rakovodniot komitet na Konferencijata za Jugoslavija i po predlog od pretsedatelot na RM Kiro Gligorov, mu
predlaga na Sovetot za bezbednost na OON da odobri ispra}awe vo RM grupa od voen, policiski i civilen personal {to bi ja
ocenila situacijata na terenot i
bi podgotvila izve{taj vo vrska
so eventualno pozicionirawe posebna misija za ~uvawe na mirot
vo RM, odnosno da go odobri negoviot predlog za pro{iruvawe na
mandatot na UNPROFOR so pozicionirawe preventivno prisustvo na ON na granicata na RM so
RA i SRJ UNPROFOR/UNPREDEP (prva preventivna misija za
~uvawe na mirot).
BIBL.: Ghali B.B., An Agenda for Peace: Preventive Diplomacy, Peacemaking and Peacekeeping, Report of the Secreatry General pursuant to
the Statement adopted by the Summit Meeting of
the Security Council of 31.01.1991, A/47/277S/2411, 17.06.1992.
T. Petr.
hitektonskiot fakultet vo Belgrad po predmetot urbano zonirawe. Se zanimaval so urbanisti~ko i arhitektonsko proektirawe
i so nau~noistraùva~ka rabota
i go izdal u~ebnikot Urbano zonirawe#. Negovata aktivnost doa|a do poln izraz po katastrofalniot zemjotres vo Skopje
(1963), na izrabotkata na noviot
urbanisti~ki plan na gradot
Skopje. Bil aktiven na poleto na
publicistikata i objavil pove}e
statii vo stru~ni spisanija. Bil
direktor na Zavodot za urbanizam (19601974). Bil imenuvan za
~len na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM (1982) i za pretsedatel na Republi~kiot komitet
za urbanizam i za{tita na ~ovekovata okolina. Pozna~ajni proekti: urbanisti~ki re{enija za
pove}e naselbi vo Skopje: Maxari (1952 i 1962), Kisela Voda
(1954), Gazi Baba (1955), âir i
Topaana (1958). Rabotel na izrabotkata na prostorniot plan na
regionot Isto~na Makedonija, na
prostorniot plan na Op{tinata
Veles, kako i na prostorniot
Kr. T.
plan na SRM.
GALIÎCA visoka planina
smestena vo krajniot jugozapaden
del na RM koja vo forma na tipi~en horst se izdiga pome|u Ohridskata Kotlina na zapad i
Prespanskata na istok. Na sever
prodolùva vo planinite Petrino i Istok, a so prevalot Bukovo
(1.207 m) morfolo{ki e odvoena
od Plakenska Planina. Ima meridijanski pravec na protegawe
so dolìna od 50 km, najmalata
{iro~ina e pome|u s. Trpejca i s.
Planinata Gali~ica
Leskoec (10 km). Na Gali~ica samo krajnite ju`ni delovi se izdigaat nad 2.000 m. Ovoj del e poznat
pod imeto Stara Gali~ica. Najvisok vrv e Magaro (2.255 m), a na
samata granica so Albanija se nao|a vrv so viso~ina od 2.275 m.
Bogatstvoto so najraznovidni geomorfolo{ki formi i endemi~niot rastitelen i ìvotinski
svet pridonesoa del od Gali~ica
vo 1958 g. da bide proglasen za Nacionalen park.
LIT.: T. Andonovski, D. Kol~akovski, Geomorfologija na Pelister i Gali~ica,
Prirodno-geografski i socioekonomski
istraùvawa#, proekt vo rakopis, Skopje,
1990.
T. And.
GALI^KA SVADBA tradicionalna godi{na narodna manifestacija vo s. Gali~nik. Vo ova selo

vo minatoto svadbite se pravele
glavno na Petrovden (12 juli) i
poretko na Golema Bogorodica
(28 avgust). Za Petrovden obi~no
se vra}ale pe~albarite, duri i od
najoddale~enite zemji. Svadbite
traele i po cela nedela. Sobira~ite na makedonski narodni
Risto Gali}
GALI], Risto (Skopje, 25. V 1925

Skopje, 1. IV 1985) diplomiral
na Arhitektonskiot fakultet
pri Tehni~kata visoka {kola vo
Belgrad (1951), magistriral na
Ekonomskiot fakultet vo Skopje
(1973) i doktoriral na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad
(1976). Redoven profesor na Ar-
Gali~ka svadba
333
GALI^NIK
umotvorbi, patepiscite i drugi

dejci (P. \inovski, V. Ikonomov,
T. Smiljani}, G. Traj~ev, Q. i D.
Jankovi}, I. S. Jastrebov, L. Kuba i dr.) zapi{ale bogati folklorni i etnografski materijali
povrzani so ovoj nastan. Gali~nik bilo najgolemo selo vo Mala
Reka, pa nekoga{ se slu~uvale i
po 50 svadbi vo eden den, a svireweto na zurlite i bieweto na tapanite se slu{ale duri vo Albanija. Osoben vpe~atok ostavale
bogatite nosii, pisokot na zurlite, kako i pro~uenite ora Te{koto#, Lesnoto#, âm~eto# i dr.
Od 1963 g. prerasna vo dvodnevna
kulturno-turisti~ka manifestacija na koja se prezentiraat bogatite svadbeni obi~ai na seloto:
pre~ekuvawe na svira~ite, igrawe na Svekrvinoto oro#, kitewe
na svadbarskiot bajrak, nosewe
na nevestata na voda, kanewe na
mrtvite, kanewe na kumot, bri~ewe na zetot, na stroj, bodiwawe,
zemawe na nevestata i dr. Svadbata zavr{uva so ven~avaweto na
mladite vo soborniot hram Sveti Petar i Pavle#. Poslednive
godini bra~niot par za svadbata
se izbira na konkurs so strogo utvrdeni pravila.
seleni od rekata Galik vo Solunskata Kotlina, koi doa|ale so

stadata ovci na letno pasewe na
Bistra. Prvobitnata naselba bila na lokalitetot Staro Selo.
Naselenieto otsekoga{ se zanimavalo so nomadsko sto~arewe
so stadata ovci zimuvale vo Egejskoto primorje, a lete prestojuvale na visokoplaninskite pasi{ta na Bistra. Vo 1911 g. vo G.
imalo 800 ku}i so okolu 4.000 `.
Me|utoa, vo vtorata polovina na
minatiot vek, seloto e zafateno
od silna migracija, taka {to kon
krajot na vekot toa e celosno
raseleno. Denes ku}ite vo Gali~nik vo zna~aen del se obnoveni i
toa prerasnalo vo turisti~ka naselba. Starata selska arhitektura e za~uvana, a bogato koloritnata narodna nosija i atraktivnite svadbeni obi~ai manifestirani preku Gali~kata svadba,
koja tradicionalno se odrùva
na 12 juli, sekoja godina privlekuvaat golem broj turisti. Vo G.
postoi i memorijalen muzej,
smesten vo ku}ata kade {to se rodil i ìveel poznatiot makedonski prerodbenik \or|i Pulevski, a za gostite e izgraden i sovremen hotel.
LIT.: Narodne igre, IV kwiga, Skupile i

opisale Qubica S. Jankovi i Danica S.
Jankovi, Beograd, 1948; Vera Kli~kova
Milica Georgieva, Svadbenite obi~ai
od seloto Gali~nik - Debarsko, Glasnik
na Etnolo{kiot muzej#, 2, Skopje, 1965.
M. Kit.
LIT.: R. Smiqani, Gali~nik. Ju`na Srbija, br. 17, Skopqe, 1922.

Al. St.
GALI^NIK selo vo Mija~kiot kraj. Se nao|a na zapadnite padini na planinata Bistra na nadmorska visina od okolu 1.400 m.
So Mavrovo e povrzano preku lokalen asfalten pat. Vo minatoto
G. bilo golema naselba i administrativen centar. Se smeta deka e formirano od sto~arite do-
S. Gali~nik
334
GALOGA@A, Stefan (Ponikva

kaj Topusko, 20. II 1893 logor Jasenovac, po 1. X 1944) hrvatski
pisatel i publicist. Zavr{il
praven fakultet vo Pariz (1919),
a podocna mu pristapil na komunisti~koto dvièwe (1928),
poradi {to pove}e pati bil
apsen. Kako urednik na literaturnoto sp. Kritika (Zagreb, 1928), gi objavil prvite Racinovi tekstovi prozniot prilog Rezultat i pesnata Sinovi
gladi, a kako urednik na sp.

Literatura (Zagreb, 1932), i prvite odlomki od negoviot roman
Opium. Poradi ovaa sorabotka
i me|usebnata prepiska, bil
opfaten vo partiskata provala
na Oblasniot komitet na KPJ za
Makedonija i zatvoren zaedno so
makedonskite komunisti (1934).
Podocna bil uapsen od usta{kite
vlasti (1941) i ubien vo logorot
Jasenovac.
LIT.: K. Racin, S. Galogaà: Novele, II
izdawe. Naklada elapa-Zagreb, Snaga, IV, 5, Sarajevo, 1931, 77; Radivoe Pe{i}, Po tragite na Racinoviot Afion, Kulturen ìvot, XV, 8-9, Skopje,
1970, 16-17; D-r Blaè Ristovski, Ko~o
Racin. Istorisko-literaturni istraùvawa, Skopje, 1983.
S. Ml.
Herbert
Galton
GALTON, Herbert (Herbert Galton) (Viena, 1. X 1917 Viena, 9.

XII 2004) lingvist, slavist od
evrejsko poteklo. Avtor na nekolku stotici trudovi posveteni
na fonolo{kite i gramati~kite
sistemi na slovenskite jazici.
MANU vo 1976 mu ja objavi knigata The main functions of the Slavic verbal aspect.
Z. T.
GAMBUZII (Poecilidae) familija ìvorodni ripki, prirodno
rasprostraneti vo vodite na
Amerika. Kaj nas e introduciran
GARA[ANIN
vidot gambuzija (Gambusia affinis),

kako biolo{ko sredstvo za borba
protiv malarijata.
LIT.: M. Beazley, Guide to Freshwater Fish of
Britain and Europe, London; J. Crivelli, The
Freshwater fish endemic to the Northern Mediterranean Region, Tour du Valat Publication,
1996; M. Naumovski, Ribite vo Makedonija, Skopje, 1995; S. Georgiev, Klu~ za odreduvawe na ribite (Osteichtyes) i zmijorkite (Cephalaspidomorpha) vo Republika Makedonija, Skopje, 1998.
Sv. P. V. Sid.
GAMETOGENEZA, RIBI sozrevawe na ma{ki i ènski polovi kletki, gameti. Polovite

kletki kaj ribite se razvivaat vo
tek na eden reproduktiven ciklus, period vo koj edna generacija
na germinativni kletki se oformuva vo funkcionalni gameti.
Morfolo{kite odliki na gametogenezata i razvojot na gonadite
vo tekot na reproduktivniot ciklus se izu~uvani kaj pove}e vidovi ribi od prirodnite ezera na
RM. Najgolem del od istraùvawata se izvr{eni vo Oddelenieto
za histologija i embriologija na
Institutot za biologija na Prirodno-matemati~kiot fakultet
vo Skopje.
D. R.-Z.
(1964) i bil primen na aspirantura, koja uspe{no ja zavr{il

(1968). Odbranil disertacija i se
steknal so nau~no zvawe kandidat
na ekonomski nauki, specijalnost
politi~ka ekonomija (1969).
Istata godina bil izbran za vi{
predava~ po predmetot politi~ka ekonomija na Medicinskiot
institut vo Ta{kent. Se vratil
vo SRM (1970) i se vrabotil na
Pravniot fakultet vo Skopje.
Izbran za docent (1972), a potoa i
za vonreden profesor po ekonomski nauki (1976). Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na
ekonomijata i zemjodelstvoto.
ê{ka i vo Polska, a od 1956 g. vo

Jugoslavija. Zavr{il Rudarskogeolo{ki fakultet vo Belgrad,
po {to, do doa|aweto vo Skopje
(1968), rabotel vo Geosond#
(Belgrad). Ima bogat primenuva~ki opus, osobeno kaj hidrotehni~ki objekti, pati{ta, tuneli i
Q. T.
industriski objekti.
BIBL.: Osnovi na politi~kata ekonomija (hrestomatija), Skopje, 1982.

Sv. [.
GANÊV-STOJANOV, Stojan
(Ajtos, Bugarija, 28. XII 1929)
operski pevec tenor, prvenec na
Operata na MNT. Vo 1960 g. diplomiral solo-peewe na Sofiskata muzi~ka akademija (prof. Brmbarov), a studiral i operska reìja (prof. Koxiev). Solist na
Sofiskata opera (19601963) i
solist vo Operata na MNT (1964
1969). Imal anga`man vo Zagrepskata opera (do 1993). Toj e nositel na okolu 80 pogolemi i pomali ulogi. Pozna~ajni vode~ki
ulogi: Radames (Aida), Manriko
(Trubadur), Polione (Norma),
Mario Kavaradosi (Toska), Samson (Samson i Dalila), Erik (Holan|aninot skitnik), Don Hoze
(Karmen), Vasilij II (K. Makedonski Car Samuil), Faust, Jenik
(Prodadena nevesta), Otelo. Gostuval vo pove}e stranski zemji.
Se zanimava i so reìja i vokalna pedagogija. Poseduva silen
glas so {irok dijapazon i so sigurni visini, kako i visok artizam vo tolkuvaweto na scenskite
likovi.
F. M.
\or|i Ganzovski (levo) kako borec na ELAS
GANZOVSKI, \or|i (s. Stensko, Kostursko, 1924 Skopje,

ekonomist. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Kostur,
^len na Komunisti~kata mladinska organizacija na Grcija od
1941 g. Aktivno u~estvuval vo borbite protiv okupatorite na zemjata. Se borel vo redovite na
ELAS, vo Egejskata brigada na
DAG (19461949). Preku Albanija, emigriral vo SSSR (VIII 1949).
Poloìl grupa ispiti vo Akademijata na naukite na Uzbekistan
Naum
Gapkovski
GAPKOVSKI, Naum (s. Vmbel,

Kostursko, 1. III 1941) in`. geol., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1990) po inènerska geologija i mehanika na
karpi. Po emigracijata od Grcija
(1948), ìveel i se {koluval vo
Branko
Gapo
GAPO, Branko (B. G. Ivanovski)

(Tetovo, 5. HI 1931 Skopje, 2008)
filmski reìser. Profesionalnata filmska kariera ja zapo~nal
vo 1951 g., koga za Vardar film#
realiziral prilozi za Filmskite
pregledi. Asistiral kaj F. [tiglic, D. Osmanli, A. Gans i V. Diterle, specijaliziral vo Pariz, a
izvesen period (pedesettite i
{eesettite g. od XX v.) se zanimaval i so filmska kritika. Realiziral golem broj dokumentarni
filmovi, me|u koi i: Pticite
doa|aat# (1956), Granica# (1962,
nagraden na festivalot na dokumentaren film vo Belgrad), Po
pat odam, za pat pra{am# (1968) i
Amen siam but roma# (1976). Svojot prv igran film Denovi na isku{enie#, spored dramata Crnila# od K. â{ule, go realiziral
1965 g. So sledniot igran film
Vreme bez vojna# (1969, dobitnik
na pove}e nagradi, me|u koi Srebreniot medal na festivalot vo
Avelino i Nagradata za reìja na
festivalot vo Pula), Gapo ja potvrduva izvornosta na svojot talent. Sleduvaat i drugite negovi
igrani filmovi: Istrel# (1972,
pove}e nagradi na festivalite vo
Pula i Ni{), Najdolgiot pat#
(1976, pove}e nagradi na festivalite vo Pula, Ni{ i BelgradFEST), Vreme, vodi# (1980) i
Makedonska saga# (1993). Realiziral pogolem broj TV filmovi,
me|u koi Labin i Dojrana# i
Ordan Petlevski#.
Il. P.
GARA[ANIN, Draga (Pariz,
1921 Belgrad, 1997) arheolog.
Studiite po klasi~na filologija gi zavr{ila (1946) vo Belgrad,
doktorirala (1953) vo Qubqana
(za Star~eva~kata neolitska kultura vo Srbija). Rabotniot vek go
pominala vo Narodniot muzej vo
335
GARA[ANIN
Belgrad kako kustos, rakovoditel na Oddelot za praistorija i

nau~en sorabotnik. Zaedno so svojot soprug Milutin, korakovodela nekolku istraùva~ki proekti na Narodniot muzej vo [tip:
Krivi Dol Radawe (1956/57),
Vr{nik Tarinci (1968), rekognoscirawa vo Isto~na Makedonija i vo Srbija. U~esnik e i vo
iskopuvawata na Barutnica vo Anzabegovo. Objavila 253 truda.
BIBL.: Star~eva~ka kultura, Ljubljana, 1954;
Problemot na datiraweto na makedonskata bronza so poseben osvrt na naodite od Radawe, Maced. acta archaeol., 2,
1976.
V. S.
Milutin
Gra{anin
GARA[ANIN, Milutin (Belgrad, 11. IX 1920 Belgrad, 4. IV

2002) akademik, prof. po arheologija. Studii zavr{il vo 1946 g.
na grupata za Klasi~na filologija na Filozofskiot fakultet
vo Belgrad. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Qubqana
(1950). Rabotel vo Muzejot na
grad Belgrad i vo Narodniot muzej vo Belgrad (19451946). Od
1950 g. e sorabotnik na Arheolo{kiot institut; vo 1957 g. e izbran za vonreden, a vo 1963 g. za
redoven profesor na Filozofskiot fakultet. Dopisen ~len na
SANU stanuva vo 1963 g., redoven
vo 1976 g., a vo dva mandata bil izbran za nejzin sekretar. Bil dopisen ~len na ANUBiH i postojan ~len na Centarot za balkanolo{ki istraùvawa pri Akademijata vo Saraevo. Vo maj 2000 g. e
izbran za ~len na MANU nadvor
od rabotniot sostav. ^lenuval vo
razni tela na nau~ni institucii
i organizacii vo zemjata i vo
stranstvo (Arheolo{ki instituti vo Germanija, Avstrija i Italija). Za po~esen ~len na MAND
e izbran vo 1981. Rakovodel redica arheolo{ki istraùvawa vo
Srbija i vo Makedonija. Vo negoviot nau~en opus posebno mesto
zazema prou~uvaweto i prezentacijata na arheolo{koto minato
na Makedonija, na koe mu posvetil re~isi polovina od svojot raboten vek. Od 19561981 g. gi rakovodi istraùvawata na pove}e
praistoriski nao|ali{ta: Krivi
Dol vo s. Radawe i Vr{nik kaj s.
336
Tarinci, [tipsko; [uplevec vo

s. Suvodol, Bitolsko; Barutnica
kaj s. Anzabegovo vo Ov~e Pole;
Slatina kaj s. Zelenikovo, Skopsko. Vrz osnova na otkrienite rezultati toj go opredeluva hronolo{kiot i kulturniot karakter
na praistorijata na Makedonija,
a go postavuva i nejzinoto mesto
vo kulturnata evolucija na praistorijata na Balkanot. Od posebno zna~ewe e voveduvaweto na
kulturnite grupi, koi pretstavuvaat sinonimi za karakterot na
oddelni praistoriski periodi:
Anzabegovo Vr{nik, kulturna
grupa za postariot neolit; Zelenikovo II kulturna grupa za docniot neolit; [uplevec Bakarno Gumno, kulturna grupa za eneolitskoto vreme. Spored naodite
od Radawe toj ja predloìl i vremenskata podelba na èleznoto
vreme. Isto taka gi rakovodel i
iskopuvawata na nao|ali{ta od
rimskoto vreme: Krst vo s. Tarinci i Skupi kaj Skopje. Vo svojstvo
na stru~en konsultant ili recenzent pomagal vo razvojot na arheolo{kata istraùva~ka rabota i
izlo`bena dejnost na Muzeite vo
[tip i vo Bitola, Muzejot na
grad Skopje i Muzejot na Makedonija. Objavil pove}e od 370 truda.
BIBL.: Hronologija Vin~anske grupe, Ljubljana, 1951; Neolithicum und Bronzezeit in Serbien
und Makedonien, BRGK, 39, 1958, 130; Contributions la chronologie de l ge du fer en
Macedoine, @A, X, 1-2, Skopje, 1960, 173182.
V. S.
Ivan
Garvanov
GARVANOV, Ivan (Stara Zagora, Bugarija, 1869 Sofija, 28. XI

1907) Bugarin po nacionalnost,
pretsedatel na CK na TMORO
(19011903), glaven inicijator za
odlukata za vostanie (1903). Diplomiral fizika i matematika vo
Sofija (1892). Specijaliziral vo
Viena. Profesor vo Solunskata
egzarhiska gimnazija (18941903).
Pretsedatel na Bugarskoto tajno
revolucionerno bratstvo (1897
1899). Odrùval vrski so Bugarskata vlada, so Egzarhijata i so
VMK. Po raspu{taweto na Bratstvoto (IX 1899) kooptiran za
~len na Solunskiot okruèn komitet. Po Solunskata provala (I
1901) stanal pretsedatel na CK
na TMORO. Esenta 1902 g. so zadgrani~nite pretstavnici Hristo

Matov i Hristo Tatar~ev prezele akcija za krevawe vostanie
vo Makedonija. Pod negovo pretsedatelstvo e odràn Solunskiot
kongres na TMORO (2-4/15-17. I
1903), na koj bila donesena odluka
za vostanie. Po Solunskite atentati bil uapsen i osuden na doìvotno zato~eni{tvo. Po amnestiraweto (1904) se vratil vo Bugarija i rabotel kako predava~ vo
Voenoto u~ili{te. Dejstvuval po
instrukcii od Bugarskata vlada.
Osuden od Organizacijata, bil
ubien zaedno so Boris Sarafov
vo Sofija.
IZV.: Spomeni na Damn Gruev, Boris
Sarafov i Ivan Garvanov. Sobava:
L. Mileti~, Sofi, 1931.
V. \.
GARVANSKI MASAKR (2. III

1923) vo s. Garvan (Radovi{ko)
izvr{en od voena edinica na
Kralstvoto na SHS po naredba
na ùpanot na Bregalni~kiot okrug Dobrica Matkovi} kako odmazda za smrtta na kolonistite
vo s. Kadrifakovo ([tipsko)
ubieni od ~etata na VMRO predvodena od Ivan Janev-Brlo (16. II
1923). Seloto bilo granatirano i
bile zastrelani bez sudewe 28 selani, me|u koi i tri deca od 13 do
18 godini. Za nastanot imalo reakcii ne samo kaj doma{nata tuku
i od evropskata demokratska javnost.
IZV.: DARM, Fond MNK, sign. 14; V. Nezavisima Makedoni, br. 6, 29. III 1923 i
br. 9, 19. IV 1923.
Z. Tod.
GAREVSKI, Aleksandar (Gostivar, 5. XI 1912 Skopje, 10. IX

1988) grad. in`., red. prof. na
(1965 do penzioniraweto vo 1979)
po predmetite hidraulika, hidrologija, re~na hidrotehnika i
vodni pati{ta, eden od doajenite
na hidrotehnikata kaj nas. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet
vo Belgrad. Po Vtorata svetska
vojna bil zamenik-minister za
grade`ni{tvo na Makedonija, po
{to uspe{no zavr{il odgovorna
zada~a vo Hidroelektroproekt#
realizacija na HS Mavrovo#.
Na Tehni~kiot fakultet vo
Skopje rabotel od osnovaweto.
Napi{al dva u~ebnika Hidrologija# i Plovni pati{ta i
pristani{ta#. Odigral pionerska uloga vo razvojot na hidrotehnikata vo na{ata zemja, vodej}i ja
realizacijata na zna~ajni hidrotehni~ki objekti. Bil prorektor
na Univerzitetot (196567), u~esnik vo NOB, delegat na Prvoto
zasedanie na ASNOM (1944). Q. T.
GAREVSKI, Mihail (Skopje,
1951) gradeèn inèner, redoven profesor. Grade`niot fakultet go zavr{il vo Skopje, ma-
GATALE^KO
Mihail
Garevski
gistriral vo IZIIS i doktoriral na Univerzitetot vo Bristol, Velika Britanija. Kako poznat nau~nik od oblasta na zemjotresnoto inènerstvo, avtor e na
pove}e od 130 nau~ni i stru~ni
truda. So povikani predavawa
u~estuval na pove}e nau~ni sobiri i bil viziting-profesor na
pove}e stranski univrziteti.
Bil direktor na dva me|unarodni
proekta na NATO od programata
Nauka i Mir#. Bil koordinator
i direktor na me|unarodniot
kurs za zemjotresno inènerstvo.
Pretsedatel e na Makedonskoto
dru{tvo za zemjotresno inènerstvo i na Dru{tvoto po mehanika
na Makedonija. ^len e na pove}e
makedonski i me|unarodni asocijacii. Eden od osnova~ite na Me|unarodnata asocijacija za antiseizmi~ki sistemi. Bil pretsedatel na organizacionite komiteti na dve me|unarodni konferencii: Skopski zemjotres 40
godini od evropskoto zemjotresno inènerstvo# i Zemjotresnoto inènerstvo vo XXI v.#. Vo momentov e direktor na IZIIS i
~len na Univerzitetskata uprava. Bil pretsedatel na Upravniot odbor na Fondot za dodeluvawe na nagradata 13 Noemvri# na
gradot Skopje.
K. Tal.
gija (1952), a doktoriral na paleontologija na Qubqanskiot univerzitet, Slovenija (1966). Vo neogenskite i kvarternite sedimenti na Vele{kiot, Tikve{kiot, Skopskiot i drugi baseni,
prona{ol i odredil golem broj
fosilni vidovi od surla{i, gazeli, kowi, ìrafi, nosorozi, goveda, tigri, hieni, pe{terski
me~ki i panteri, primati i izumreni vidovi kopitari i preìvari.
BIBL: Stratigrafsko i paleontolo{ko zna~ewe na pleistocenskata fauna od
pe{terata Makarovec vo klisurata na
rekata Babuna vo okolinata na Titov
Veles, poseb. izd. na PMM, 6, 1969; Weiterer
Beitrag zur Kenntnis der Pikermifauna-Mazedoniens, Der Mastodonschadel von der Umgebung
des Dorfes Dolni Disan (Negotino), poseb. izd.
na PMM, 7, 1976; Hipparions (mammalia Perissodactyla) from Macedonia, Yugoslavia: [tip,
Geol. Macedonica#, v. 3, no. 2, [tip, 1989, p.
159-206.
N. Dum.
bi na epirskite zografi, rasprostraneti najmnogu vo severozapadna Grcija, vo Albanija i vo

Makedonija vo XVIII v. So sigurnost se znae deka delo na negovata
tajfa se ikonostasite vo crkvata
na Lesnovskiot manastir (1814),
vo Sv. Spas# vo Skopje (1824),
Sv. \or|i# vo Prizren (1829) i vo
Bigorskiot manastir (1835). Se
smeta deka sorabotuval pri izvedbata na ikonostasot vo crkvata Sv. Bogorodica# vo Skopje (ok.
1840), vo Rilskiot manastir (1841
1842), vo Sv. Blagove{tenie#
vo Prilep (po 1838). Poslednoto
ostvaruvawe bil ikonostasot vo
crkvata Sv. Nikola# vo Kru{evo, koja e zapalena vo 1903 g.
LIT.: A. Vasiliev, Blgarski vzro`denski mastori, Sofi, 1965, 233240; D.
]ornakov, Tvore{tvoto na mija~kite
rezbari na Balkanot od krajot na XVIII i
XIX vek, Prilep, 1986; I. Gergova, Za proishoda na Debarskata crkovna drvo-
Petre Filipovi~ Garkata, scena od egzekucijata na Sv. Jovan, rezba na ikonostasot

vo manastirot Sv. Jovan Bigorski
Risto
Garevski
GAREVSKI, Risto (s. Ba{ino

Selo, Vele{ko, 22. III 1922) redoven profesor na Rudarsko-geolo{kiot fakultet [tip. Svetski renomiran paleontolog, istraùva~ na fosilnite cica~i
od neogenska i kvarterna starost.
Diplomiral na Filozofskiot
fakultet Skopje, Otsek biolo-
GARKATA, Petre Filipovi~ (s.

Gari, 80-tite na XVIII v. Kru{evo, 1854) eden od najistaknatite
pretstavnici na mija~kata (debarskata) rezba, koj poteknuva od
rodot Filipovci od s. Gari vo
Mala Reka. Patot na negovata naobrazba i obuka vo rezbarskiot
zanaet se istraùva vrz osnova na
semejni predanija i stilska analiza na brojni ikonostasi na teritorijata na Sveta Gora, Grcija,
Albanija i Makedonija vo tekot
na XVIII i raniot XIX v. Karakteristikite na negovata rabota
naglaseno prisustvo na ~ove~ki,
rastitelni i ìvotinski figuri
oblikuvani vo zgusnat prostor,
so skuseni proporcii, kako i specifi~nata arhitektonika na
ikonostasite {to gi izrabotil
se prepoznavaat vo postarite rez-
rezba, Makedonski pregled#, 3, Sofi,

1994, 91104; D. ]ornakov, Petre Garkata, Skopje, 1998.
V. P.-K.
GAT VO IZRAEL (Severno Negevo od 1935) kibuc. Centar na

evrejski mladinci od Makedonija, pripadnici na organizacijata
Ha{omer Hacair, pove}eto rakovoditeli (madrihim) na kenovite od Bitola i od Skopje. Tuka
bile vospituvani vo duhot za sinteza pome|u cionizmot i socijalizmot. Po pristignuvaweto vo
kibucot pogolemiot del od niv
nastojuvale da ne se vratat vo
rodnite gradovi.
J. Nam.
GATALE^KO PEEWE vraèwe zagado~ni stihovi, glavno pri
gledawe na otvorena dlanka vo
rakata od gata~kite, glavno Romki. Toa e poseben stil na narodno
337
GATALINKI
peewe, najzastapen vo Polo{kiot region. Go karakterizira trodelna forma na melodijata

(ABC), vo koja centralno mesto
ima vtoriot del B, bidej}i samo
vo nego e zastapen hagadniot
princip bukvalnoto povtoruvawe samo na sredniot melodiski
del, so redewe novi sodrìni na
stihovite, taka {to sekoja nova
melostrofa kaj delot B sekoga{
zapo~nuva so celosno povtoruvawe na site prethodni stihovi od
toj melopoetski del, a na sekoj negov kraj se dodava samo eden nov
stih.
LIT.: Branka Bugariska, Gatale~kite
pesni kako del od vokalnata tradicija
na Tetovsko, Muzika, IV, 6, Skopje, 2000,
7988.
\. M. \.
Lisna àba (Hyla arborea)
GATALINKI ili lisni àbi

(Hylidae) edinstveni evropski
vodozemci prisposobeni za ka~uvawe na drvja. Kaj nas ìvee samo
eden vid gatalinka (Hyla arborea).
Sv. P. V. Sid.
GATANKA kratok ànr na usnoto narodno tvore{tvo. Toa e

dvo~len izraz sostaven od pra{awe i odgovor. Denes sluì za zabava, no vo minatoto, pokraj zabavna, imala i pedago{ka funkcija, a vo u{te podale~noto minato imala i obreden i inicijaciski karakter. Deka imala obreden karakter potvrduva faktot
{to se kaùvala vo odredeno vreme i pri odredeni dejnosti, a deka
imala i inicijaciski karakter
potvrduva faktot {to mom~eto i
devojkata, duri otkako }e odgatnele odreden broj gatanki, se smetale za zreli li~nosti {to moàt da oformat dom i semejstvo.
Moè da se odnesuva za predmeti
i pojavi od neposrednata ~ovekova okolina, delovite na ~ove~koto telo, alatite za rabota i sl.:
Kuso debelo na site gaz videlo
(prag); î~o stiska, strina piska, daleku se ~ue (gajdi); S# vo ku}a izgore, a ku}ata ostana (lu338
le); Gola e, a cel svet go oblekuva (igla). Pokraj nejzinata univerzalna dimenzija, podlo`na e
na vlijanija i modifikacija od
strana na lokalnata sredina. Moè da se pojavi i vo forma na gatanka-poslovica: Koski nema, koski kr{i (jazik).
LIT.: Dragica Boìnova, Gospod Bog
vo paremiite na nekoi balkanski narodi,
Makedonski folklor#, XXIV/48, Skopje,
1991, 31-39; Bone Veli~kovski, Kratkite
ànrovi i detskiot folklor vo Kumanovo i Kumanovsko, Folklorot i etnologijata vo Kumanovo i Kumanovsko, Skopje
Kumanovo, 2000, 255289.
B. V.
GATA^KI KNIGI popularni

knigi od srednovekovni anonimni prevodni narodno-literaturni tvorbi, koi sodràt gatawa i
pretstkaùvawa od op{testven i
bitov karakter, koi se koristele
za gatawe vrz osnova na nekoi
prirodni i fiziolo{ki pojavi,
kako grom, zemjotres, po fazite
na Mese~inata, bu~eweto na uvoto, trepereweto na okoto ili
spored denot koga se pa|a Kolede,
spored nekoi drugi kalendarski i
zodija~ki znaci, spored soni{tata i sl. Vo niv na{le odraz mnogu
stari mitolo{ki pretstavi. Se
spomnuvaat u{te vo stariot vek,
posebno vo helenisti~kiot i
rimskiot period. Podocna, preku
prevodite od vizantiskata literatura, preminale i vo staroslovenskata pismenost. Eden od postarite izvori na ovoj vid knigi e
vizantiskiot pisatel Joan Lidos
(490 ok. 565) koj sostavil zbornik od toga{ dostapnite G. k. pod
naslov Za znamenijata#, vo koj se
sre}avaat i haldejski, egipetski
i etrurski motivi. Za afirmacija na nivnata verodostojnost ponekoga{ im se pripi{uvalo boèmno avtorstvo na poznati bibliski (David, Ezdra, Mojsej i Solomon) i istoriski li~nosti (vizantiskite imperatori Iraklij
610641 i Lav VI Mudri 886-912).
Pri raznite prerabotki (VIIXII
v.) postepeno ja gubat svojata empiri~nost i se {abloniziraat.
Sodrìnski se zasnovuvaat na realni soznanija za odredeni prirodni pojavi i fiziolo{ki sostojbi, protkaeni so naroden bit i
obi~ai i prisposobeni kon naivnite sfa}awa i sueverieto na korisnicite. Vo pripiskite na Asemanovoto evangelie (X-XI v.) se
sre}avaat i astrolo{ki podatoci za dobrite i lo{ite denovi vo
oddelnite meseci od godinata
ili vo nedelata, glavno vrz osnova na ìvotnoto iskustvo. A spored priznakot na nivnata sodrìna, dobile i soodvetni naslovi
i imenuvawa. 1. Gatawa imenuvani spored prirodnite pojavi: spored grmotevicite Grmnik (Gromovnik), spored molwata Mol-
nijanik, spored reakciite na pticite i ìvotnite Pti~nik i

Mi{episk, spored nadvore{noto
stopluvawe na ov~ata ple{ka
Lopato~nik. 2. Gatawata imenuvani spored kalendarski ili astronomski belezi: spored toa koj
den vo nedelata se pa|a Kolede
Kolednik, spored polo`bata na
yvezdite Yvezdo~etec ili Planetnik, spored fazite na Mese~inata i nejziniot vid Lunovnik. 3. Gatawa imenuvani spored
raznite sostojbi na ~ovekovoto
telo i potreperuvaweto na muskulite Trepetnik, spored soni{tata Sonovnik, spored toa
vo koj den od mesecot }e se razboli ~ovekot Mesecoslov, spored
toa vo koj den }e se rodi Ro`denik i sl. 4. Gatawa imenuvani
spored knigi i pismo. Me|u drugoto, G. k. predvestvuvaat vojni i
mir, epidemii, sudiri, vostanija,
nemiri i stradawa. Vo niv poeseben odraz na{le stopanskiot
ìvot i bitot niz pretskaùvawata na godinite so glad i izobilie, su{a i do`d, a ponekoga{ se
izloùvaat i odredeni stavovi
kon zbidnuvawata vo sovremenosta, psihologijata na sovremenicite i nivnite karakteri. Zatoa
tie se i zna~aen izvor za istorijata na makedonskiot narod, za etni~kata, ekonomskata, op{testvenata, socijalnata i politi~kata sostojba vo koja{to nastanale. Pri istaknuvaweto na ulogata na zdravjeto vo sudbinata na
lu|eto, na nesre}nite im se pretskaùva bolnikavost i kratok
ìvot, a na sre}nite zdravje i
dolgove~nost. Spored prakti~nata namena, pretskaùvawata obi~no se kratki, predmetni i konkretni, so po~etnoto ograduvawe
so ako#, bez poetski figuri i
emocionalna oboenost.
LIT.: V. Jagi}, Opisi i izvodi iz nekoliko ju`noslovinskih rukopisa, XVI, Sredovje~ni liekovi,
gatanja i vra~anja, Starine#, X, (1878), 115
126; V. V. Ka~anovskij, Apokrifne molitve, gatanja i pri~e, Starine#, XIII, (1881), 150163;
M. A. Andreeva, Politi=eskij i ob]estvennyj `lement vizantijsko-slavxnkih gadatelwnyh knig, Byzantinoslavica#,
1930, kn. 1, 4773; kn. 2, 395415; 1931, kn. 2,
430461; 1932, kn. 1, 6584; M. N. Speranskij, Zlye dni# v prepiskah Asemanova evangelix, Makedonski pregled#,
1932, kn. 1, 4153; M. A. Andreeva, K
istorii vizantijsko-slavxnskih gadatelwnyh knig, Byzantinoslavica#, 1933
34, kn. 5, 120161.
S. Ml.
GA]I ma{ka dolna obleka, izrabotena od belo pamu~no ili melezno platno. Vo postudeniot
period od godinata se nosele pod
~ak{irite ili pod tumanite, a
vo toplite meseci pretstavuvale
sostaven del na letnata nosija.
Bile kroeni so nogavici i sedlo.
Vo Kumanovsko, vo gorniot del
bile {iroki, a pri dnoto se stes-
GEVGELIJA
nuvale, a se nosele navr~kani na

ga|nikot, koj bil izraboten od
pletena volnena pre|a. Na dolniot del na nogavicite bile kiteni
so vrzulki {to zavr{uvale so
lski (pulovi). Vrzulkite bile
izrabotuvani so igla, na koja nekolku pati bil namotuvan konecot. Ma{kite ga}i, onie poubavite i pobogatite, bile kiteni so
sorki (vid ra~na tantela), {to
moèle da bidat izraboteni i vo
nekolku boi. Ovoj dopolnitelen
dekorativen element (kitlo) se
postavuval na krajniot del od nogavicite, kako zavr{ok. J. R. - P.
nicite preminale vo Grcija i zele aktivno u~estvo vo Gr~koto

vostanie (18211829). Vo gr~kata
vostani~ka vojska dobil ~in general. Do krajot na ìvotot ostanal vo Grcija, po~inal vo beda.
LIT.: A. Trajanovski, Negu{koto vostanie vo Ju`na Makedonija od 1822 godina,
Glasnik na INI, 39/1-2, Skopje, 1992.
Al. Tr.
GA^KA vid kratka humoristi~na narodna prikazna na granicata na narodna igra, bliska do
gatankata, no poop{irna od nea,
nameneta za zabava i vedar duh.
LIT.: Bone Veli~kovski, Kratkite ànrovi i detskiot folklor vo Kumanovo i
Kumanovsko, Folklorot i etnologijata
vo Kumanovo i Kumanovsko#, Skopje Kumanovo, 255-289.
S. Ml.
LIT.: Dragan Vasilevski, êtirieset i

pet godini nau~na dejnost na prof. d-r
Milivoj Ga{evski, Godi{en zbornik na
PMF# Geografija, kn. 33-34, Skopje,
1999.
Al. St.
GEBLER, Hugo (Hugo Gaebler)

(18681947) germanski numizmati~ar, odreden period rabotel vo
Kabinetot za numizmatika vo
Berlin. Prou~uva~ i avtor na pove}e trudovi od anti~kata numizmatika. Pokaàl poseben interes
za monetite i monetarnite sistemi na Makedonija i Pajonija, za
~ie{to istraùvawe posvetil
pogolem del od negovoto 50-godi{no aktivno zanimavawe so numizmatikata. Inicirani vo Pruskata akademija na naukite, vo 1906
i 1935 g. bile otpe~ateni negovite va`ni i s u{te aktuelni dva
toma posveteni na monetokoveweto vo Makedonija i vo Pajonija.
BIBL.: H. Gaebler, Die Antiken Munzen NordGriechenland, Makedonia und Paionia, III/1,
Berlin, 1906; Die Antiken Munzen Nord-Griechenland, Makedonia und Paionia, III/2, Berlin,
1935.
P. J.
Gordana
Gaceva
-Bogoeva
GACEVA-BOGOEVA, Gordana
(Skopje, 1954) profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje i nau~nik vo podra~jeto na polimerite. Se {koluvala vo Belgrad i vo Sofija, a
diplomirala, magistrirala i
doktorirala na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje
(1987). Ima pove}e specijalizacii vo zemjata i vo stranstvo. Raboti na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje (od
1978), a kako redoven profesor od
1999 g. Podra~ja: hemija, fizi~ka
hemija i tehnologija na sintetski
polimeri i vlakna, kako i na polimerni kompozitni materijali.
Avtor e na u~ebnici i pomagala,
kako i na brojni nau~ni trudovi,
patenti i istraùva~ki proekti.
LIT.: Bilten UKIM#, br. 723, od 16. II
1999 g., str. 125; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija, TMF Skopje, 2000 g., str. 65.Sv. H. J.
GACO, Angel (s. Sarakinovo,

Vodensko, 1765 s. Atalanti, Grcija, 1834) eden od voda~ite na
Negu{koto vostanie (III 1822). So
odred od 500 vostanici u~estvuval vo osloboduvaweto na Negu{,
a potoa i vo napadot na gr. Ber,
zaedno so Anastas Karata{o, so
okolu 1.800 vostanici (od 11. III
1822). Se dvièl po negu{kite
sela za da gi organizira za odbrana, u~estvuval vo borbite za odbrana na Negu{ (od 6. IV 1822).
Koga nadmo}nite osmanski sili
odnovo go zazele gradot, so sinovite, bratot i eden del od vosta-
Milivoj
Ga{evski
GA[EVSKI, Milivoj (Skopje,

5. X 1924) geograf. Osnovno i
Skopje. Na Filozofskiot fakultet, Grupa geografija, diplomiral vo 1950 g. Kako slu`benik i
profesor vo sredno u~ili{te rabotel do 1957 g., koga se vrabotil
vo nau~nata institucija Zavod za
vodostopanstvo vo Skopje kako
nau~en sorabotnik. Doktoriral
na tema Planina Bistra fizi~ko-geografski prou~uvawa#
(1960). Za docent na Institutot
za geografija na PMF vo Skopje
bil izbran vo 1974 g., za vonreden
profesor vo 1975 g. i vo 1980 g. za
redoven profesor. Gi predaval
predmetite hidrologija i klimatologija. Bil ~len na Makedonskoto geografsko dru{tvo od negovoto osnovawe i negov sekretar, ~len na Srpskoto geografsko dru{tvo, prodekan na Geografskiot fakultet, glaven urednik na spisanijata Vodostopaski problemi# i Geografski
razgledi#. Objavil pove}e od 100
nau~ni, nau~no-stru~ni i nau~nopopularni trudovi, glavno od oblasta na fizi~kata geografija i
hidrologijata.
BIBL.: Debarska Kotlina geomorfolo{ki zabeleùvawa, Glasnik Srpskog
geografskog dru{tva#, sv. 33, Beograd
1953; Karstniot reljef na planinata
Bistra, Geografski razgledi#, kn. 1,
Skopje, 1962; Vodite na SR Makedonija,
Skopje, 1972.
GEVGELIJA grad vo Gevgelisko-valandovskata kotlina: 15.685

`. (2002 g.). Se prostira od desnata strana na r. Vardar i makedonsko-gr~kata granica vo ramni~arskiot del na istoimenata kotlina. Neposredno pokraj gradot
od isto~nata strana pominuva evropskiot pat E75. Vo ist pravec
vodi i èlezni~kata linija. Gradot leì na nadmorska viso~ina
od 60 m i zafa}a povr{ina od 705
ha. Ima promeneta sredozemnomorska klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od
14,2oS. Glaven hidrografski objekt vo gradot e Kowska Reka koja
te~e niz negoviot sredi{ten del,
a od isto~nata strana pominuva
rekata Vardar. Na 4 km od gradot
vo s. Negorci se nao|a Negorska
Bawa. Dene{niot grad se razvil
od mala naselba vo vtorata polovina na XIX v. Vo 1863 g. vo naselbata imalo samo okolu 60 ku}i.
Imeto doa|a od zborot yevgar
dva vola ili zevgelija oranica.
Nejziniot brz razvoj zapo~nuva
po izgradbata na èlezni~kata
pruga Solun Skopje vo 1873 g. Vo
1886 g. stanuva kaza i e proglasena za grad. Vo 1894 g. vo G. e izgradena edna od prvite tekstilni
fabriki vo Makedonija, fabrika
za svila poznata pod imeto Filatura#. Raspolagala so 60 legeni
za to~ewe svila i so dva kazana za
koùrci, a vo nea rabotele 180
rabotnici. Svilarstvoto bilo
glavno zanimawe na naselenieto.
Kon krajot na XIX v. G. imala okolu 4.400 `. od koi 3.000 `. bile
Makedonci, 1.200 Turci i êrkezi i malku Vlasi i Evrei. Za vreme na Prvata svetska vojna zaradi
339
GEVGELISKI
VI, 1, Skopje, 1970, 58-72; Vaska Duganova,

Borbenite akcii na odredot Sava Mihajlov od 26 april do 24 septemvri 1943
godina, Gevgelija i Gevgelisko vo NOV
(april 1943 maj 1945 god.), Gevgelija,
1982, 373-395; istata, @ivotot i dejstvuvaweto na borcite od odredot Sava
Mihajlov vo sostavot na bataljonot
Stra{o Pinxur od 24 septemvri do 20
dekemvri 1943 godina, na istoto mesto,
421-439; Van~o, Kal~ev, Formiraweto i
voeno-politi~kite akcii na partizanskiot odred Sava Mihajlov do krajot
na septemvri 1943 godina, na istoto
mesto, 396-407.
S. Ml.
Gevgelija
voenite pusto{ewa, a i vo periodot me|u dvete svetski vojni kako

pograni~no mesto, stopanstvoto
vo gradot opadnalo i naselenieto
se namalilo. Vo 1921 g. vo G. ìveele samo 2.878 `. Pozabrzan
razvoj gradot doìvuva od 1948 g.
pa navamu. Vo 2002 g. G. ima 15.685
`. Od niv 15.060 `. ili 96% se
Makedonci. Me|u malcinstvata
najzastapeni so 292 `. ili 1,9% se
Srbite, potoa sleduvaat Vlasite
(201 `. ili 1,3%), Turcite (28 `.)
i Romite (12 `.). G. e sedi{te na
op{tina koja zafa}a povr{ina
od 48.343 ha, ima 17 naseleni mesta so 22.988 `. Izgradenite hidrosistemi ovozmoìle ekspanziven razvoj na gradinarstvoto i
lozarstvoto. Od industriskite
objekti vo G. postoi fabrika za
konzervirawe so ladilnik Zora#, pove}e mali konfekciski
fabriki, fabrika za visokofrekventna keramika, vinarska
vizba so kapacitet za prerabotka
na 8.000 toni grozje, ìvinarska
farma i drugi pomali industriski kapaciteti. Vo gradot ima
gimnazija, rabotni~ki univerzitet, naroden muzej so etnolo{ki,
istoriski i arheolo{ki oddel.
Vo neposredna blizina na G. od
levata strana na Vardar, na Vardarski Rid e otkriena stara makedonska naselba, koja postoela
pred, vo vremeto i po vladeeweto
na Aleksandar Makedonski.
Bogdanci. Po napadot na s. Radwa

(17. V) na selanite im podelile
2.800 kg rekvirirano ìto. Vo
sodejstvo so Tikve{kiot NOPO
Dobri Daskalov, prezel pove}e
politi~ki i voeni akcii vo
Tikve{ijata (25. V 8. VI) selata Dragoèl, Pravednik, [e{kovo, Radwa (3. VI, pri {to bile
zarobeni 3 policajci, zapleneti
8 pu{ki i druga voena oprema, a
bila zapalena i op{tinskata arhiva), Gali{te, Dren, Mal i Golem Radobil (410. VI). Vo Junskata neprijatelska ofanziva (7
16. VI), podelen vo grupi, vodel
borbi protiv nadmo}nite bugarski sili kaj selata Dren (9. VI),
Nikodin (10. VI) i Fari{, a potoa na patot GradskoPrilep (11
i 12. VI). Brojno zgolemen i zajaknat, vlegol vo sostavot na Narodnoosloboditelniot
bataljon
Stra{o Pinxur.
LIT.: Odredite Dobri Daskalov i
Sava Mihajlov, Prosvetena èna, maj
1961, 3; Mito Temenugov-@elezni, Borbeniot pat na Gevgeliskiot partizanski
odred Sava Mihajlov, Gevgelija, 1968;
V(lado) Kartov, Formiraweto na Gevgeliskiot partizanski odred Sava Mihajlov i negovite voeno-politi~ki akcii od maj do septemvri 1943, Istorija,
LIT.: Mitko Panov, Geografija na SR

Makedonija, prirodni i sociogeografski
karakteristiki, kn. I, Skopje, 1976; Popis na naselenieto, doma}instvata i
stanovite vo Republika Makedonija,
2002 - kn. X, Skopje, 2004.
Al. St.
GEVGELISKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED SAVA MIHAJLOV (pl. Koùf, prvata polovina na maj 1943 24. IX 1943) partizanska edinica na NOV i
POM. Bil formiran od okolu 50
borci, glavno od Gevgelija i s.
340
Gevgeliskata Kotlina
GEVGELISKO-VALANDOVSKA
KOTLINA se nao|a vo ju`niot
del na RM. Se protega vo meridijanski pravec po te~enieto na
Vardar vo dolìna od okolu 30
km. [iro~inata se dviì od 68
km. Kotlinata e smestena pome|u
planinata Koùf od zapad i niskite planini: Plau{, Boska i
Karbali od istok; klisurata Demir Kapija od sever i Ciganskata
Klisura od jug. Povr{inata $ e
1.000 km. So Fakirov Rid (507 m)
e podelena na dva dela: Gevgeliska Kotlina na jug i Valandovska
Kotlina na sever. Kotlinata na
jug do gradot Gumenxe vo Egejskiot del na Makedonija e poznata
pod imeto Bojmija. Po svojot nastanok e tektonska kotlina, spu{tena po dolìnata na rasedni linii na koi se javuvaat pove}e termomineralni izvori. Na eden od
niv e izgradena i bawata Negorci. Dnoto na kotlinata ili ramni~arskiot del zafa}a povr{ina
od 153 km, so prose~na nadmorska
viso~ina od 80 m. Ovde se nao|a i
najniskata to~ka na RM, 43 m.
Dnoto na kotlinata e prepokrieno so debeli plastovi na fluvijalen materijal {to go taloèle
pritokite na rekata Vardar. Gevgelisko-valandovskata Kotlina e
edna od najtoplite vo RM, a toa e
poradi blizinata na Egejskoto
More. Srednogodi{nata temperatura na vozduhot e najgolema i
iznesuva 14,2C, godi{noto koli-
GELEVSKI
~estvo na vrneì 694,6 mm, a godi{nata suma na temperaturata

5.201C. Vo kotlinata se razvieni
tri gradski naselbi: Gevgelija,
Valandovo i Bogdanci.
2003.
T. And.
GEVGELISKO-STRUMI^KI
(PLA^KOVI^KI) NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (Ormija kaj s.
Tresino, Egejskiot del na Makedonija, 12. IV 24. VII 1944) partizanska edinica na NOV i
POM. Bil formiran od 32 borci
na Vtorata makedonska NOUB i
kako obezbeduvawe ja pridruùval grupata rakovoditeli na
BKP (B. Ivanov-Kosta, P. Crvulanov i I. Pej~ev) so popatni
oruèni sudiri vo s. Koxali, mesnosta Zmijarnik nad s. Laki (21.
IV 2. V), na Bistarska Planina
(5. V) i na Crnook (6. V), po {to
se probil kon Crna Trava. Potoa
u~estvuval vo borbite na Stanikin Krst, kaj Znepole, na Osogovski Planini, kaj Omar, Golak, na
Strumi~ki Rid i vo Novomalinska Planina. Otkako vlegol vo
sostavot na Osogovskata operativna grupa, vodel borbi na vrvot
Lisec i vo mesnosta Obozna (2027. V), a potoa prodolìl so samostojno dejstvuvawe vo Strumi~ko, Radovi{ko, [tipsko i
Ko~ansko do negovoto vleguvawe
vo sostavot na êtvrtata makedonska NO brigada.
LIT.: Gevgelija i Gevgelisko vo NOV (april 1943 maj 1943 god.), Materijali od simpoziumot odràn na 20, 21 i 22. XI 1980 godina vo Dojran, Gevgelija, 1982; Makedonija od
ustanka do slobode 1941-1945. (Zbornik radova),
Beograd, 1987; Strumica i Strumi~ko vo
NOV 1943-1945. Materijali od nau~niot sobir odràn vo Strumica na 26 i 27 april
1982 godina, Strumica, 1983.
S. Ml.
tel vo s. Ki{ava, Bitolsko i vo s.

Vele{ta, Stru{ko, a kako profesor po albanski jazik i knièvnost vo U~itelskata {kola
Zef Qu{ Marku# vo Skopje. Edna godina bil angaìran i kako
profesor na Pedago{kata akademija vo Skopje, a potoa bil izbran za redoven profesor na Pedago{kata akademija Kliment
Ohridski# vo Skopje (19691974).
Podocna, prvin kako nadvore{en
sorabotnik, bil predava~ na Filolo{kiot fakultet vo Skopje
(po istorija na albanskata knièvnost i metodika na nastavata
po albanski jazik i knièvnost),
a potoa i vo redoven raboten odnos kako predava~, vi{ predava~,
vonreden i redoven profesor.
Eden mandat bil zamenik-direktor na Pedago{kata akademija
Kliment Ohridski#, prodekan
Skopje (1979 1981), pretsedatel
na Sovetot i na Izvr{niot odbor
i {ef na Katedrata za albanski
jazik i knièvnost na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Doktoriral na Filolo{kiot fakultet
vo Skopje na tema Knièvnosta
na albanskata nacionalnost vo R
Makedonija (19451985)# (1992).
Pove}e godini bil urednik na
Kulturnata rubrika i glaven i
odgovoren urednik na v. Flaka e
Vllazrimit# (19741978), ~len na
Izdava~kiot kolegium i na sovetite na sp. Jehona#, Albanolo{ki istraùvawa#, Spektar#,
Mlad borec# i dr. Objavil golem
broj prilozi za starata i novata
albanska knièvnost, za dopirite na albanskata i makedonskata
knièvnost i posebno za knièvnoto tvore{tvo vo RM na albanski jazik. Se projavil i kako u~ebnikar na albanski jazik. Prevel
od makedonski i od srpski na albanski jazik pogolem broj u~ebnici, poezija, proza i drami.
BIBL.: Abetare, zhvillimi paralel i shkronjave
t shtypit e t dors, Shkup, 1976; Abetare, zhvillimi paralel i shkronjave t shtypit e t dors,
Shkup, 1979; Gjuha shgipe pr kl. IV fillore,
Shkup, 1979 (so koavtori); Gramatika e gjuhs shgipe pr kl. V t shkolls fillore, Shkup,
1979 (so koavtori); Letrisia me shembuj
pr kl. I t shkollave t mesme, Shkup, 1989 (so
koavtor); Abetare, zhvillimi vecmas i shkronjave t shtypit e t dors, Shkup, 1991.
S. Ml.
Xevat Gega
GEGA, Xevat (Xhevat Gega) (Struga, 30. V 1934) filolog i knièven istori~ar, univ. profesor vo
penzija. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto selo, u~itelska
{kola vo Skopje i vo Tetovo
(1951), a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa za
albanski jazik i knièvnost) vo
Belgrad (1957). Rabotel kako u~i-
GEZIMI# (GEZIMI# RADOST) (Skopje, 1951) ilustrirano detsko spisanie na albanski

jazik na NIP Nova Makedonija#, vo redakcija na Flaka e Vllazrimit# za u~enicite od povisokite oddelenija na osnovnite osumgodi{ni u~ili{ta. Izleguva vo
10 broja godi{no. Objavuva tekstovi so informativna, obrazovno-vospitna i zabavna sodrìna,
kako i prilozi od albanskata, makedonskata i svetskata literatura za deca. Se pe~ati vo razli~en
Spisanie za
deca na
albanski
jazik
tira`, spored pobaruva~kata (vo

po~etokot 5.000, 1973 11.000,
S. Ml.
1989 15.000).
@ivko
Gelevski
GELEVSKI, @ivko (Kumanovo,

18. VII 1931 Skopje, 5. V 1997)
arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot
fakultet vo Skopje (1958). Po
diplomiraweto se vrabotil vo
Sobranieto na grad Kumanovo
Oddelenie za komunalni raboti i
urbanizam. Rabotel vo proektanskata organizacija Makedonijaproekt# kako proektant (1964), a
potoa vo Zavodot za za{tita na
spomenicite na kulturata na grad
Skopje kako direktor (1988).
Proektiral raznovidni objekti
i u~estvuval na pove}e anonimni
arhitektonski konkursi. Pozna~ajni realizirani objekti: Gimnazija Josip Broz Tito# vo Skopje (1966, so V. Ladinski S. \uri}); Ko{arkarska sala Rabotni~ki# vo Skopje (1970, so T. Dimitrov); Hotel Kontinental# vo
Skopje (1972, so D. Dimitrov i S.
\uri}); Gradski trgovski centar
vo Skopje (1972, so tim); Deloven
objekt Svetlina# vo Kumanovo
(1975); Hotel Ov~e Pole# vo Sv.
Nikole (1977, so D. Dimitrov);
Tutunski kombinat Kumanovo
(1978); Univerzalna sportska sala vo Kumanovo (1979, so T. Dimitrov).
Kr. T.
GELEVSKI, Simeon Borisov (Kumanovo, 17. X 1942) pravnik,
univ. profesor. Vo Skopje pristignal kako gimnazijalec (1956).
Vedna{ po diplomiraweto na
(1967) bil izbran za asistent po
341
GEMIXII
Simeon
Gelevski
upravno pravo. Magistriral na

tema Karakterot i dejstvoto na
sudskite presudi vo na{iot upraven spor (1975) i doktoriral
na tema Polo`bata i ulogata na
upravata vo op{testveno-politi~kiot sistem na Jugoslavija
(1982) na Pravniot fakultet vo
Belgrad. Prestojuval na komparativni nau~ni studii na pravnite fakulteti vo Grenobl-Pariz,
Wujork i dr. Na Pravniot fakultet vo Skopje bil redoven profesor po Upravno procesno pravo, Upravno sudstvo i Upravna
postapka, dekan (19901991) i {ef
na Institutot za politi~kopravni nauki. Kako ekspert za upravni sporovi i upravno sudstvo,
bil sudija na Vrhovniot sud
(19841986 i 19992000) i pretsedatel na Vrhovniot sud na RM
(20002002). U~estvuval na godi{nite konferencii na pretsedatelite na vrhovnite sudovi vo San
Francisko, Var{ava, Strazbur,
Pariz i dr. ^len e na evropskite
asocijacii za javna uprava. So
svoi referati nastapuval na golem broj nau~ni sobiri vo zemjata
i stranstvo. Avtor e na univerzitetski u~ebnici za predmetite
{to gi predaval i na okolu 80
statii i drugi prilozi. Kako ekspert, bil angaìran od Vladata
na SRM vo izrabotkata na Zakonot za dràvnata uprava (1995),
Zakonot za upravni sporovi (1996)
i Zakonot za upravna postapka
(1996), a u~estvuval i vo rabotnite grupi za izrabotka na Zakonot
za denacionalizacija, Zakonot za
antikorupcija i konfliktni interesi i dr. Avtor e na Kodeksot
za etika na javnata administracija vo SFRJ.
BIBL.: Poim na sudskata presuda vo upravniot spor, Skopje, 1977; Samoupravna
preobrazba na jugoslovenskata uprava,
Skopje, 1979; Upravno pravo, Skopje, 1997
(so koavtori); Upravna postapka, Skopje,
1993; Komentar na Zakonot za upravnite
sporovi, Skopje, 1996; Komentar na Zakonot za op{tata upravna postapka,
Skopje, 1996; Upravno-procesno pravo,
Skopje, 1997 i 2003 (izmeneto izdanie);
Zakon za op{tata upravna postapka so
komentar, Skopje, 2005; Administrativno pravo, Skopje, 2008 (so koavtori).
S. Ml.
342
Sudeweto na solunskite atentatori vo Solun (1903)
GEMIXII pripadnici na
anarhisti~kiot Gemixiski kruòk vo Solun. Bile pod vlijanie
na ruskite i ermenskite anarhisti od krajot na XIX v. Kruòkot
go rakovodel Jordan PopjordanovOrceto (18811903), a negovi ~lenovi bile i Milan Arsov (1879
1908), Georgi Bogdanov (1878
1939), Todor Bogdanov, Marko
Bo{nakov (18741908), Konstantin Kirkov (18821903), Dimitar
Me~ev-Me~eto (18701903), Alekso Minov, Todor Organxiev, Vladimir Pingov (18831903), Ilija
Popjordanov, Na~o Stojanov,
Ilija Tr~kov (18841903), Goce
ânev, Ungarkata Ana [apec,
Pavel [atev (18821951) i dr.
Tie pravele obidi so individualni akcii da ja zainteresiraat evropskata javnost za sostojbite vo
Makedonija i za nivna intervencija za osloboduvawe od osmanliskoto vladeewe. Tie bile i organizatori i izvr{iteli na Solunskite atentati (v) na francuskiot brod Gvadalkivir#, na
Otomanskata banka, na gasovodnata instalacija za osvetluvawe
na gradot, na avstriskata po{ta i
telegrafskata stanica (28. IV 1.
V 1903).
atentati 1903, Skopje, 1985; Jovan Pavlovski, Gemixiite, Skopje, 1997. S. Ml.
GENADIEV, Ivan (Joan Harmosin Ohridski), (Ohrid, 1829

Plovdiv, 1890) muzi~ki i knièven deec, avtor na crkovni napevi i psaltikiski zbornici. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad, a sredno vo Bitola i vo
Carigrad. Kako student na Filozofskiot fakultet vo Atina, se
pro~ul so svojata muzikalnost i
ubav glas. Istovremeno bile zabeleàni i negovite literaturni tvorbi na gr~ki jazik. Izdal
komedija vo stihovi (1859), a zaedno so Gr. Prli~ev go redaktiral
spisanieto Sfings#. Po vra}aweto vo tatkovinata, ìveel vo

manastirot Sv. Jovan Bigorski#
i vo Sv. Pre~ista#. Od negovite
zbornici so crkovni tvorbi, najzna~ajna e knigata Pashalija#
(1860), pe~atena vo pe~atnicata
Ivan
Genadiev,
portret
od Petar
Pop~ev
Makedonija# vo Carigrad. Zbornikot se sostoi od: veligdenski

napevi na crkovnoslovenski jazik (prevedeni od nego od gr~ki
jazik), tvorbi od postari pevci
vo Makedonija, i osum li~ni
tvorbi na avtorot. Za svojot najuspe{en napev od ovie tvorbi, G.
veli: Vo Dostojno est se slu{a
mesniot napev na gorna Makedonija, sakanata tatkovina na{a.#
Eden od prvite prerodbenski dejci {to dale golem pridones za
obnovuvaweto na na{ata pismena
muzi~ka tradicija.
LIT.: S. Golabovski, @ivotot i deloto
na Jovan Harmosin-Ohridski, Makedonska muzika#, br. 2, Skopje, 1979; Joan Harmosin Ohridski, Pashalija. Transkripcija i voveden tekst J. Koxaba{ija, Skopje,
1999.
Dr. O.
GENADIEV, Nikola Ivanov

(Bitola, 19. IX 1866 Sofija, 30.
X 1923) bugarski politi~ki deec i dràvnik od makedonsko poteklo, publicist i urednik na
vesnici. Gimnazisko obrazovanie
zavr{uva vo Plovdiv, a pravni
GEOGRAFIJA
studii vo Brisel. Vo sorabotka

so svojot brat Hariton Genadiev
go izdava vesnikot Balkanska
zora# (1890 1900). U~estvuva i vo
redaktiraweto na v. Vol/# (1918
1920).
V. M. - ^.
GENERALEN SOVET NA MAKEDONSKITE DRU[TVA VO
[VAJCARIJA (15. XII 1918
1919). Na vladite na SAD, Velika Britanija, Francija i na Italija (11. I 1919) im bil predaden
Memorandum za makedonskoto
pra{awe. Eden primerok od Memorandumot bil ispraten do Me|unarodnata konferencija na
Dru{tvoto na narodite vo Bern
(5-12. III 1919). Generalniot sovet
apeliral do vladite na silite od
Antantata na Mirovnata konferencija i na makedonskiot narod
da mu bide priznaeno pravoto za
samoopredeluvawe, samiot da re{ava za svojata sudbina, pravo za
koe dal ogromni ~ove~ki i materijalni `rtvi vo decenskite borbi. Apeliral da ja priznaat posebnosta na Makedonija i da se
zastapat za sozdavawe samostojna
makedonska dràva, kako edinstveno pravedno i trajno re{enie za makedonskoto pra{awe.
Predupredil na posledicite od
sekoe drugo re{enie, ne samo za
makedonskiot narod tuku i za mirot na Balkanot. Baraweto za
sozdavawe samostojna dràva Makedonija Sovetot go postavil na
site pova`ni me|unarodni konferencii vo Evropa.
[vajcarija, Glasnik na INI, 1, Skopje,
1965; M. Minoski, Federativnata ideja
vo makedonskata politi~ka misla,
Skopje, 1985.
M. Min.
Generalnoto sobranie na OON vo Wujork
GENERALNO SOBRANIE na
OON (Wujork, 1945 ) najvisokiot pretstavni~ki organ na
OON. Po pravilo, Generalnoto
sobranie donesuva rezolucii,
preporaki i drugi op{ti akti

{to ne se direktno obvrzuva~ki,
tuku zemjite-~lenki na OON, po
sopstven izbor, gi vgraduvaat vo
svoite nacionalni zakonodavstva. Se svikuva na redovna sednica, po pravilo, sekoja treta nedela od mesecot septemvri. So
Generalnoto sobranie pretsedava pretsedatel {to se izbira za
sekoe zasedanie od razli~na dràva-~lenka na OON. Vo 1977 g.
za pretsedatel na Generalnoto
sobranie na OON bil izbran Lazar Mojsov i vo ramkite na mandatot vo 1978 g. pretsedaval i so
Prvoto specijalno zasedanie za
razoruùvawe. Sovetot za bezbednost e vtor po va`nost organ
na OON. Toj, vo izvesna smisla, e
podreden na Generalnoto sobranie i gi podgotvuva aktite {to
toa gi donesuva. Vo sostavot na
Generalnoto sobranie funkcioniraat i drugi postojani ili povremeni organi.
LIT.: Mala enciklopedija Prosveta Op{ta enciklopedija, drugo izdawe, t. 2,
Beograd.
N. V.
GENOV, Milan Arsov (Zletovo,

1877 Skopje, 1928) farmacevt.
Diplomiral farmacija na Med.
f. vo Carigrad (1900) i ja otvoril edna od prvite stru~ni apteki vo Skopje so ambulatorija za
lekarski pregledi i prevrski na
raneti ~etnici. êsto bil zatvoran od turskata vlast; vo serijata
ubistva na intelektualci ubien
vo svojata apteka od mesnite vlasti.
L. P.-T.
GENOCIDOT VO MAKEDONIJA me|unarodno zlostorstvo {to se sostoi vo celosno ili
delumno uni{tuvawe na nacionalna, etni~ka, rasna ili verska
grupa so vr{ewe ubistva, te{ki
telesni povredi, prisilno raseluvawe, odnosno nejzino celosno
ili delumno istrebuvawe. Elementi na genocid se sodràni vo
preseluvaweto na 60.000 Makedonci od Egejskiot del na Makedonija vo Bugarija, po potpi{uvaweto na Dogovorot za razmena
na naselenieto me|u Grcija i Bugarija (1919). Genocidot se podzasiluva po Vtorata svetska vojna
koga blizu 100.000 Makedonci se
proterani od Egejskiot del na
Makedonija vo tekot na Gra|anskata vojna vo Grcija (19461949).
Vo tekot na 1947 g. vo Grcija vlegoa anglo-amerikanskite trupi i
u~estvuvaa vo vojnata vo koja zgasnaa 160.000 ~ove~ki ìvoti. Po
zavr{uvaweto na vojnata, gr~kata vlast prezema{e prisilni
merki za celosna asimilacija na
Makedoncite i za nepriznavawe
na nivniot etni~ki identitet.
Elementi na genocid se zabeleàni i vo tekot na vojnata vo Ma-
kedonija od 2001 g., koga od podra~jata zafateni so nea bea prisilno proterani 76.046 lica, prete`no Makedonci.
LIT.: Noam Chomsky, What Uncle Sam Really
Wants, Berkley, USA, 1986; Mitre Arsovski,
Stojan Kuzev i Risto Damjanovski, Vojnata vo Makedonija vo 2001 godina, Skopje,
2006.
Gor. L.-B.
GEOGRAFIJA: RAZVOJ I DENE[NA SOSTOJBA VO RM.

Teritorijata na Makedonija otsekoga{ pretstavuvala interesna
sfera za geografski opisi i prou~uvawa. Geografski podatoci za
Makedonija ima u{te od anti~kiot period navamu. Vo najgolemiot
del se deskriptivni, no davaat
podatoci za naselbite i naselenieto, za socioekonomskata i
kulturnata polo`ba. Od anti~kiot period (V v. pr.n.e.) karakteristi~en e opisot na Herodot za
Makedonija i za nekoi nejzini
kraevi, na pr. za Dojranskoto Ezero. Vo prvite vekovi od na{ata
era imeto Makedonija redovno
bilo vnesuvano na geografskite
karti. Pove}eto geografski podatoci datiraat od turskiot period. Dragoceni podatoci ostavile patopiscite: Evlija êlebija,
Haxi Kalfa, Edvard Braun i dr.
Pri krajot na XIX v. po~nale da
se publikuvaat geografski trudovi so opisi i prou~uvawa na celata teritorija na Makedonija
ili na oddelni nejzini podra~ja.
Takvi se trudovite na: St. I. Verkovi~ (Topografi~eskotnografi~eskij o~erk Makedonii, S.Peterburg, 1889), G. Petrov
(Materiali po prou~vanieto na
Makedoni, Sofi, 1896), V. Kn~ov (Ptuvanie po dolinit na
Struma, Mesta i Bregalnica,
Sbornik na narodni umotvoreni, nauka i kni`nina, kn. 1013,
Sofi, 18941896), Carlowitz (Geographie physique de la Macdonie,
Revue geographie internationale#,
G-e annee, Paris, 1881) i kako najkompleksna studijata na J. Cvii}
(Osnove za geografiju i geologiju Makedonije i Stare Srbije, I, II
i III, Beograd, 19061911).
Vo prvata polovina na XX v. bile
intenzivirani geografskite prou~uvawa na Makedonija. Poseben
pridones dala Katedrata za geografija pri Filozofskiot fakultet, formirana vo 1922 g. Bile pokaneti da predavaat geografi kako Petar Jovanovi}, Voislav Radovanovi} i Atanasie Uro{evi}, koi podocna stanale eminentni istraùva~i i akademici
vo SAN. So svoite dela: Glacijacija Jakupice# (1928), Reqef
Skopske Kotline# (1931) i dr., P.
Jovanovi} gi postavil osnovite
na geomorfologijata, a V. Rado343
GEODETSKA
zlatonosnite olovo-cinkovi rudi vo Isto~na Makedonija intenzivno se odvivalo vo rimskiot

period i osobeno vo XIII i XIV v.,
od iskusnite rudari Sasi. So nastapot na osmanliskoto vladeewe
rudareweto glavno zamrelo i duri vo XIX v. po~nalo da se obnovuva so eksplotacija na èlezni,
olovo-cinkovi, a podocna i na arsen-antimonski i hromni rudi.
Me|utoa, prvite patopisni geolo{ki informacii za Makedonija poteknuvaat duri od XIX v.
(18281870), od francuskite geolozi Ami Bue (Ami Bou) i A. Vikesnel (A. Viquesnel). Kon krajot
na XIX i po~etokot na XX v. MaIstraùva~i od Institutot za geografija na teren
vanovi} so trudovite Tikve{ i

Raec# (1924) i Seoska naseqa u
Ju`noj Srbiji# (1930) osnovite na
antropogeografijata.
Pozna~aen razvoj geografijata
doìvuva vo vtorata polovina na
HH v. Glavni nositeli se profesorite od Institutot za geografija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Pokraj
zbogatenite istraùvawa od tradicionalnite geografski disciplini, kako geomorfologijata
(D. Manakovi}), hidrografijata
(M. Ga{evski), regionalnata geografija (J. Trifunoski), se prou~uvaat i novi oblasti od geografijata kako: socijalnata geografija (M. Panov), agrarnata geografija (T. Kondev), industriskata i turisti~kata geografija (A.
Stojmilov). So voveduvaweto na
postdiplomskite studii od oblasta na prostornoto planirawe
na Institutot za geografija
(1985), geografskite prou~uvawa
se orientiraat i kon planiraweto i ureduvaweto na prostorot na
RM. So toa geografijata, pokraj
nacionalna, dobiva i mnogu naglasena aplikativna dimenzija. Se
podgotvuvaat pove}e studii za
prostorniot plan na Republikata i kompleksni geografski studii za planinata Bistra, za Mariovo, za Male{ i Pijanec, za
Kozja~ijata i dr. Vo izminatiot
period od oblasta na geografijata se izdadeni tri samostojni izdanija: Godi{en zbornik geografija# (37 toma), Geografski
razgledi# (40 knigi) i Geografski vidik# (6 broja). Osven Institutot za geografija, vo Republikata funkcionira i Geografsko dru{tvo, vo koe ~lenuvaat pove}e od 1.000 geografi.
LIT.: Todor Kondev, Geografski institut pri Prirodno-matemati~ki fakultet vo Skopje vo periodot 19461966,
Geografski razgledi#, kn. 4, Skopje, 1966;
A. Stojmilov, 40 godini visoko{kolska i
344
nau~noistraùva~ka rabota na Institutot po geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje, Godi{en zbornik na Institutot za geografija pri PMF#, kn. 30, Skopje, 1986.
Al. St.
GEODETSKA SLU@BA. Geodetskite raboti kaj nas datiraat

od 1878 g. so razvivawe na trigonometriskata mreà od prv red.
Od 1926 do 1940 g. bil izvr{en
premer na povr{ina od okolu
700.000 hektari. Od 1945 g. bil intenziviran premerot i sega e vo
zavr{na faza. Vo 1996 g. bila razviena prvata GPS mreà, za povrzuvawe na na{ata mreà so globalnata svetska geodetska mreà.
R. Rib.
GEODETSKA UPRAVA NA RM
formirana vo juli 1947 g. so
uredba na Vladata na NR Makedonija. Vo oktomvri ist. g. bilo
formirano prvoto geodetsko
pretprijatie (Geobiro), koe{to
od avgust 1951 g. bilo spoeno so
Geodetskata uprava. Od 1977 do
1990 g. vo ramkite na Geodetskata
uprava funkcioniral Zavod za
geodetski i fotogrametriski raboti. Od 1992 g. podra~nite oddelenija za katastar se pripoeni
kon Republi~kata geodetska upR. Rib.
rava.
GEODETSKI PREGLED#
spisanie na Sojuzot na geodetskite inèneri i geometri na Makedonija (od 1975). Glaven i odgovoren urednik prof. d-r Dime Lazarov. Po desetgodi{na pauza, vo
1998 g. izleze prviot broj na obnoveniot Geodetski pregled#.
R. Rib.
GEOLOGIJA: RAZVOJ I DENE[NA SOSTOJBA VO RM.

Najstarite tragi od eksploatacijata na zlatoto i srebroto poteknuvaat od periodot na Aleksandar Makedonski (Kowska Reka
Gevgelisko, Ohridsko i dr.), a koristeweto na srebronosnite i
Olovo-cinkova ruda
kedonija bila posetuvana od geolozi od Avstrija, Germanija, Srbija, Bugarija i od drugi zemji,
koi ostavile istraùvawa za geolo{kata gradba na Makedonija
(Jovan Cvii}, 19021924, Franc
Kosmat, 1924). So sozdavaweto na
NRM i osnovaweto na Geolo{kiot institut na NRM (1944), po~nale sistematskite geolo{ki istraùvawa na teritorijata i se
realizirani golem broj proekti
so koi e osoznaena geolo{ko-tektonskata i metalogenetskata gradba, kako i hidrogeolo{kite i inènerskogeolo{kite odliki na
terenite na Makedonija i se otvoreni i razraboteni golem broj
rudnici na polimetali, èlezo,
bakar, hrom, nikel, glina, arhitektonski i drug gradeèn kamen
i dr. Denes Makedonija raspolaga
so kvaliteten geolo{ki kadar od
diplomirani inèneri, magistri
i doktori po geologija, koi svoeto obrazovanie go dobile na Rudarsko-geolo{kiot fakultet
[tip i na drugi univerzitetski
N. Dum.
centri vo Evropa.
GEOLO[KI ZAVOD NA SRM
institucija formirana kako Geolo{ki zavod so re{enie na Prezidiumot na ASNOM (15. XII
1944 g.). Potoa e osnovan Geolo{kiot institut so glavna dejnost:
izrabotka na geolo{ki karti, istraùvawe na mineralnite surovini i nivna podgotovka za eksploatacija. Vo 1950 g. e registriran kako Zavod za geolo{ki istraùvawa na NRM i od 1962 mu e
GEORGIEV
objavil nad 60 nau~no-stru~ni

trudovi i knigi.
BIBL.: Prostata i nejzinite zaboluvawa, Skopje, 1995; Rak na prostata, Skopje, 1999; koavtor: Klini~ka traumatologija, Skopje, 2000.
Al. Stavr.
Zgradata na Geolo{kot zavod vo Skopje
priznaen status na nau~na ustanova. Podocna, kako Geolo{ki zavod na SRM, se pro{iril so operativa za dup~ewe, konsolidacija
i za rudarewe. Taka pro{iren,
Geolo{kiot zavod stanal glavna
institucija za geolo{ko-rudarskite istraùvawa vo Makedonija. Me|u najzna~ajnite realizirani proekti se: izrabotkata na Osnovnata geolo{ka karta na SFRJ
1:100.000 za Makedonija; otkrivawe na olovo-cinkovi rudi za otvorawe na rudnicite Sasa i Toranica i za pro{iruvawe na Zletovo, bakarno-zlatni rudi (Bu~im), èlezni rudi (Damjan, Tajmi{te, Demir Hisar, Peh~evo),
u~estvo vo izgradbata na ve{ta~kite vodni akumulacii ([pilje,
Globo~ica, Vozarci, Kalimanci
i dr.). So op{testvenite promeni
vo Makedonija, Geolo{kiot zavod se rasformira (199192) i ve}e ne postoi kako takva instituN. Dum.
cija.
GEORGI GRAMATIK (vtorata
polovina na XI po~etokot na XII
v.) sve{tenik, gramatik i minijaturist. @iveel i tvorel vo
manastirot Sv. Vra~i Kozma i
Damjan vo Ki~evsko. Avtor e na
bogato ukraseniot kirilski ra-
kopis Bitolski triod, so celi

redovi od glagolsko pismo, poradi {to se pretpostavuva deka koristel glagolska predlo{ka. Pi{uvan e so makedonska jazi~na redakcija, a zna~aen e i od muzikolo{ki aspekt. Rakopisot e pronajden vo Bitolsko (1898), a potoa
odnesen vo Sofija (1907) i se
nao|a vo arhivot na BAN. Ne e
za~uvan vo celina.
LIT.: Vera Stoj~evska-Anti}, Prilog
kon slovenskite rakopisni triodi od
Bitola i Bitolsko, Zbornik vo ~est na
Blaè Koneski po povod {eesetgodi{ninata, Skopje, 1984, 437-446; \or|i PopAtanasov, Kade i koga e pi{uvan Bitolskiot triod i koj e negoviot pi{uva~, Literaturen zbor, kn. 4, Skopje,
1985, 21-28; \or|i Pop-Atranasov Ilija
Velev Maja Jakimovska-To{i}, Tvorci
na makedonskata literatura IXXVIII
vek, Skopje, 2004, 41-45.
S. Ml.
\oko
Georgiev
GEORGIEV, \oko (Bitola, 17. I

1926 Skopje, 20. X 2003) avtor
na stihovi i muzi~ki novinar. Re~isi celiot raboten vek go pominal vo Makedonskoto radio kako
novinar i urednik. Avtor e na golem broj radioemisii (najpoznati: Tri gonga#; Sredbi niz muzika# i dr.), intervjua so golem
broj makedonski i svetski umetnici, me|u koi i so Luj Armstrong i dr. Pi{uval stihovi za popularni pesni. So del od niv
u~estvuval na festivalite vo
Makedonija (Skopski festival,
Makfest, Valandovo, Serenada i
dr.).
M. Kol.
GEORGIEV, Vladimir (Sofija,

1975) {ahovski velemajstor
(2000) od makedonsko poteklo, so
bugarsko i makedonsko dràvjanstvo. Bil mladinski vice{ampion na Evropa i na Rusija i {ampion na Bugarija. Podocna bil
~len na [K BM Kisela Voda od
Skopje (2004). Prv nastap za RM
imal na [ahovskata olimpijada
vo Bled (2002). Na [ahovskata
olimpijada vo Kalvija ([panija,
2004) osvoil srebren medal. S. Ml.
Zoran
Georgiev
Vladimir
Georgiev
Rakopisot Bitolski triod (XI-XII v.)
GEORGIEV, Vladimir Borisov

(Skopje, 21. I 1949) hirurg-urolog, redoven prof. na Med. f. vo
Skopje. Bil direktor na Klinikata za urologija (19971999). Ja
vovel endourologijata (1987) i
GEORGIEV, Zoran (Ohrid, 11. IV

1940) interpretator na popularna muzika. Eden od generacijata makedonski peja~i {to svojata
afirmacija ja steknaa so pojavata
na Skopskiot festival. Negovata aktivnost bila najintenzivna
vo krajot na {eesettite i po~etokot na sedumdesettite godini na
XX v., koga gi ispeal i gi snimil
svoite najgolemi hitovi: Eden
bakne`#, Posleden den na razdelbata#, Soul Makedonijo#, Qubi me, qubi Mirjanke# i dr. Sorabotuval so golem broj poznati avtori i izveduva~i: D. \.-[pato,
D. Masevski. Q. Bran|olica, M.
Prohaska, A. Xambazov i dr.
M. Kol.
345
GEORGIEV
voil bronzen medal, bil sedmi na

Olimpijadata vo Bled (2002), go
osvoil ~etvrtoto mesto na Evropskoto poedine~no prvenstvo
vo [alivri (Turcija, 2003) i se
kvalifikuval za zavr{niot del
na Svetskoto {ahovsko prvenstvo vo Tripoli (2004).
S. Ml.
Zoran
Georgiev
GEORGIEV, Zoran (Skopje, 1950)

arheolog-konzervator. Diplomiral na Grupata po istorija na
umetnost so arheologija pri Filoz. fak. (1978), a postdiplomskite studii gi zavr{il na Filoz.
fak. vo Belgrad (1990) so trudot
Keramikata od èlezno vreme
vo Skopsko-kumanovskiot i Ov~epolsko-bregalni~kiot region. Vo 1979 g. e izbran za asistent pri Katedrata za istorija na
umetnost i arheologija na Filoz.
fak. vo Skopje. Vo 1992 g. preminal vo RZZSK, kade {to raboti
kako sovetnik arheolog-konzervator. Bil rakovoditel ili ~len
na ekipa vo brojni arhelo{ki iskopuvawa, a od 1997 g. rakovodi
konzervatorsko-restavratorski
proekti na arheolo{kiot lokalitet Stobi.
BIBL.: Karakterot i zna~eweto na vongrobnite naodi od ju`no-povardarskite
nekropoli od èlezno vreme, Maced. Acta
archaeol., 6, Skopje, 1980; Elementi na ranata antika vo Dolno Povardarje,
GZFF, 11 (37), Skopje, 1984; Basarabi stilot i Makedonija, Maced. Acta archaeol., 13, Skopje 1993, 8196.
V. S.
Kiril
Georgiev
GEORGIEV, Kiril (Petri~,

1965) {ahovski velemajstor
(1986) od makedonsko poteklo, so
bugarsko i makedonsko dràvjanstvo. Bil svetski {ampion za
mladi {ahisti do 20 godini, trikraten prvak na Republika Bugarija i u~esnik na 9 olimpijadi.
Be{e ~en na [K BM Kisela Voda od Skopje (20022003). Nastapuvaj}i 5 godini za RM na prvata
tabla na Evropskoto {ahovsko
prvenstvo vo Plovdiv (2001) os346
GEORGIEV-KOÂNSKI (KLINÂRSKI), Simeon (s. Preseka,

Ko~ansko, 1867 ]ustendil, Bugarija, 28. VIII 1921) deec na
TMORO/VMRO i ko~anski okoliski vojvoda. Kako ~len na
TMORO (1897), bil borec vo ~etata na vojvodata Krsto Georgiev-Blgarijata (19041905). Podocna stanal ko~anski okoliski
vojvoda (1907) i zel u~estvo vo
Mladoturskata revolucija (1908),
vo Balkanskite vojni (19121913)
i vo Prvata svetska vojna
(19141918). Po vojnata dejstvuval vo Ko~ansko. Bil ubien vo
me|usebnite presmetki vo VMRO
od pripadnicite na federalisti~koto krilo.
LIT.: D-r Petar Stojanov, Makedonija vo
vremeto na Balkanskite i Prvata svetska vojna (1912-1918), Skopje, 1969; Ko~ani, Skopje, 1970.
S. Ml.
GEORGIEV, Krsto @ivkov (s.

Selce, Stru{ko, 28. III 1915
Skopje, 6. X 1975) hirurg, redoven prof. na Med. f. vo Skopje.
Se zanimaval so digestivna hirurgija i vovel pankreati~no duodenalna resekcija (Whipple) vo
RM. Osnoval hirur{ko oddelenie vo Prilep. Objavil nad 50 nau~no-stru~ni truda od oblasta na
digestivnata hirurgija. Al. Stavr.
GEORGIEV, Mitko ([tip, 1927
1992) zavr{il biolo{ki nauki vo Skopje (1954). Po zavr{uvaweto, edna godina rabotel vo Ko~ani kako profesor vo gimnazijata, potoa kako kustos vo Prirodonau~niot muzej na Makedonija,
a vo 1957 g. se vrabotil kako asistent vo Botani~kiot zavod. Pod
rakovodstvo na Mihovil Gra~anin se zanimaval so di{eweto na
nadzemnite i na podzemnite organi na rastenijata, a vo 1965 g. doktoriral so disertacijata Odnosot me|u di{eweto i primaweto
joni#. Vo 1966 g. e izbran za docent po predmetot fiziologija
na rastenijata, vo 1972 g. za vonreden, a vo 1987 g. za redoven profesor. Objavil 56 nau~ni truda od
oblasta na fiziologijata na rastenijata. Specijaliziral vo Germanija i bil ~len na Deutsche Botanische Gezellshaft i American Society of Plant Physiology.
Q. Gr.
GEORGIEV, Nikola M. (Strumica, 1913 Kanada, ?) pretsedatel
na Makedonskata narodna federativna organizacija vo Pirinski-
ot del na Makedonija, dolgogodi{en politi~ki zatvorenik, borec

za nacionalnite prava na Makedoncite vo Bugarija po Vtorata
svetska vojna. So semejstvoto se
naselil vo Bugarija (1924), kade
{to odbil da se deklarira za Bugarin i bil zatvoren i sproveden
vo logori. Po Rezolucijata na IB
(1948) dejstvuval nelegalno i bil
osuduvan. Preminal vo Jugoslavija (1975), a potoa zaminal vo SAD
i vo Kanada (1980).
LIT.: Vasil Jotevski, Nacionalnata
afirmacija na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija 19441948,
Skopje, 1996.
V. Jot.
GEORGIEV-NOVOSELSKI,
Krsto (s. Novo Selo, Strumi~ko,
? s. Monospitovo, Strumi~ko,
1905) vojvoda, ~len na Mesniot
komitet na TMORO vo Novo Selo (Strumi~ko). Od 1901 g. stanal
nelegalen ~len, a od 1902 g. predvodel mesna ~eta. Na 4. II 1905 g.
so ~etata vodel èstoka borba vo
s. Kukli{. Bil ranet kaj s. Korino (XII 1905). Se zasolnil vo s.
Monospitovo, kade {to bil povtorno opkolen i, nemaj}i izlez,
se samoubil.
LIT.: Manol Pandevski, \or|i StoevTrnkata, Strumica i Strumi~ko niz istorijata, Strumica, 1969.
V. \.
GEORGIEV, Petar (Bitola, 1880

s. Cer, Demirhisarsko, 11. IV
1905) u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie. Se {koluval vo Bitolskata gimnazija. Bil pripadnik
na TMORO, po zada~a ja izvr{il
likvidacijata nad popot Stavre
vo Bitola (18. VIII 1900). Kako
vojvoda, u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Bil opkolen od
osmanliska vojska kaj s. Cer (Demirhisarsko), kade {to zaedno so
vojvodata Hristo Uzunov i so celata ~eta izvr{ile kolektivno
samoubistvo (1905).
143; Borbite v Makedoni i Odrinsko
18781912. Spomeni, Sofi, 1981; H. A.Poljanski, Hristo Uzunov, Ohrid, 1985.
Al. Tr.
GEORGIEV, Petar Konstantinov (s. Godlevo, Razlo{ko, 1879

Godlevska Planina, Razlo{ko,
16. IX 1903) u~itel i revolucioner. Zavr{il egzarhisko pedago{ko u~ili{te vo Ser (1899).
U~itelstvuval vo Razlog i vo razlo{kite sela Ele{nica i Godlevo. Kako vojvoda na ~eta vostanici od s. Godlevo, u~estvuval vo
Ilindenskoto vostanie i vo borbite kaj s. Ba~evo, Razlo{ko (14. i
15. X 1903). Zaginal kaj mesnosta
Klinecot na Godlevska Planina.
LIT.: V. Ilinden, br. 43, Sofi, 1925.
Al. Tr.
GEORGIEV, Petre (s. Papradi{te, Vele{ko, 1884/5 Skopje,
GEORGIEVA
Petre
Georgiev
30. X 1966) stolar, socijalisti~ki deec i novinar. Zavr{il

francusko trgovsko u~ili{te i
kako stolar se vklu~il vo rabotni~koto dvièwe (1902) vo
Skopje. Bil eden od osnova~ite
na Skopskata socijaldemokratska organizacija (1909), bibliotekar i sekretar na Mesniot me{ovit sindikat. Kako delegat od
Skopje, u~estvuval na Socijalisti~kata konferencija vo Solun
(1910). Bil urednik na v. Socijalisti~ka zora# (19101912) i
sekretar na Oblasniot sekretarijat na SRPJ(k) so sedi{te vo
Skopje (1919) i urednik na obnoveniot v. Socijalisti~ka zora#
(1919). Na parlamentarnite izbori (1920) bil izbran za naroden pratenik na listata na KPJ
za [tipska i Tikve{ka okolija.
Do krajot na svojot ìvot im ostanal veren na svoite komunisti~ki opredelbi.
IZV.: Spomeni na Petre Georgiev, rakopis vo AINI-Skopje; Kratka biografija na Petre Georgiev, ìtel na grad Skopje, ul. 48#, br. 51, na ist. mesto.
LIT.: Orde Ivanoski, Rabotni~koto i
sindikalnoto dvièwe do Makedonija do
1918 godina, Dokumenti za revolucionerni i edinstveni sindikati na Makedonija,
t. I, Komunist#, Skopje, 1985, 163, 274 i
285.
S. Ml.
GEORGIEV, Stojan (s. Dabile,

Strumi~ko, 1870 s. Kowarevo,
Strumi~ko, 13. X 1915) u~itel,
revolucioner, rakovoditel vo
Strumi~kiot revolucioneren
okrug. Se {koluval vo Strumica,
Solun i vo Sofija. Bil glaven
u~itel vo Strumica, a potoa vo
Belograd~ik. So Goce Del~ev gi
postavile osnovite na TMORO
vo Strumica (1895). U~esnik vo
kidnapiraweto na Nazlm-bej
(1897). Bil vo sudir so Strumi~kiot egzarhiski mitropolit Gerasim. Bil osuden na 101 g. zatvor
(1903) i amnestiran (1904). Kako
na Bugarija (19141915), ubien vo
zaseda od vrhovisti kaj s. Kowarevo, Strumi~ko.
LIT.: Manol Pandevski, \or|i StoevTrnkata, Strumica i Strumi~ko niz istorijata, Strumica, 1969.
V. \.
GEORGIEVA, Vera Minova

(Skopje, 10. IV 1950) istori~ar
na filozofijata, univerzitetski
profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje
(filozofija, 1974), magistrirala
Belgrad (1982), a doktorirala na
Filozofskiot fakultet vo Skopje (1991). Kako redoven profesor
na Filozofskiot fakultet (2003)
gi predava predmetite: istorija
na anti~kata filozofija, istorija na srednovekovnata i rene-
Magdalena
Georgieva
PMF. Diplomirala (1968), stanala asistent (1969), magistrirala (1978) i doktorirala (1992) na
PMF so temata Za nekoi sistemi za masovno opsluùvawe so neordinaren vlezen potok#. Publikuva trudovi od oblasta na verojatnosta i matemati~kata statistika. Bila prodekan pove}e mandati i dekan na PMF (19992001).
Vera
Georgieva
sansnata filozofija, arapska

filozofija, evrejska filozofija i filozofija (op{t kurs), a vo
1999 g. go vovede i predmetot Vizantiska filozofija. Avtor e na
stotina objaveni tekstovi od oblasta na istorijata na filozofijata i filozofija na religijata.
LIT.: PMFSkopje 1946-2006, monografija; BU br.704/98.; Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, 19461996,

Skopje, 1996, str. 389; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje,
Skopje, 2006, str. 394-395.
N. C.
BIBL.: Filozofija na isihazmot, 1993;

Filozofija isihazma, 1995; Vizantiska
filozofija, 2001.
192019462006, Skopje, 2006, 223. V. G.-P.
Zora
Georgieva
GEORGIEVA, Zora (s. Pop~evo,

Strumica, 26. VI 1935) akterka.
Zavr{ila dramsko studio vo
Skopje. ^len na Narodniot teatar vo Strumica od 1953 g. Ulogi:
Katja (Pet ve~eri#); Eva (Vekutuma veka#); Eli Mej (Tutunski
pat#); Blan{ (Tramvajot nare~en èlba#); Amanda (Staklena
menaèrija#). Uspe{no go interpretirala likot na Ana Frank vo
istoimenata monodrama.
R. St.
GEORGIEVA, Magdalena Aleksandrova (Veles, 16. VI 1945) matemati~ar, red. prof. (1998) na
Marijka
(Mara)
Georgieva
(Me`dure~ka)
GEORGIEVA (ME@DURE^KA),
Marijka (Mara) (Gorna Xumaja,
24. I 1924 Skopje, 1957) partizanka, pretsedatel na Dru{tvoto
na emigrantite od Pirinska Makedonija. U~esnik vo osloboditelnoto i antifa{isti~ko dvièwe vo Pirinskiot del na Makedonija (1941), borec vo Gornoxumajskiot partizanski odred
Nikola Kalap~iev (1943) i
blizok sorabotnik na Nikola
Parapunov. Neposredno pred objavuvaweto na Rezolucijata na
IB (1948) se doselila i ostanala
da ìvee vo Skopje. Bila pretsedatel na Dru{tvoto na emigrantite od Pirinskiot del na Makedonija (19511952).
IZV.: DARM, f. 810, Marija Me`dure~ka,
k.1 i 2; INI OD, sl. IV 117: Mara Me`dure~ka, Partizanskoto dvièwe vo Pirinska Makedonija. Se}avawa.
LIT.: Georgi Dòdòv (Drago), Za kogo
pet murite, Sofi, 1971.
V. Jot.
GEORGIEVA-DUWA, Nevena Nikolova (Skopje, 25. VII 1925 s.

Neìlovo, Vele{ko, 6. XII 1942)
347
GEORGIEVSKA
la so ekolo{ki istraùvawa na
populaciite i ìvotnite kompleksi na slobodnoìvea~kite
nematodi vo po~vi na razli~ni
{umski ekosistemi. Objavila
D. Pr.
dvaesetina nau~ni truda.
Nevena
GeorgievaDuwa
pripadni~ka na mladinskoto,
sindikalnoto i rabotni~koto
dvièwe me|u dvete svetski vojni, organizator i u~esnik vo oruènoto vostanie vo Makedonija
(od 1941). So svoite 16 godini, bila najmladata partizanka vo Prviot skopski partizanski odred,
formiran vo letoto na 1941 g. Po
razbivaweto na Odredot (oktomvri 1941) zaminala vo Veles, a vo
noemvri vo Strumica. Pomagala
vo podgotovkite za izleguvaweto
na Strumi~kiot partizanski odred (letoto na 1942). Vo maj 1942
g. (vo otsustvo) bila osudena na 7
godini strog zatvor. Vo septemvri 1942 g. stanala borec na Vele{kiot partizanski odred Dimitar Vlahov; zaginala vo sudir
so bugarskata policija i kontra~etnicite koi, otkako te{ko ja
ranile, $ ja otsekle glavata.
GEORGIEVSKA, Slobodanka
Stojanova (Skopje, 17. XI 1944)
matemati~ar, red. prof. (1998) na
Grade`niot fakultet. Diplomirala (1968), magistrirala (1976)
i doktorirala (1992) na PMF so
temata Dveto~kini konturni
problemi pri obi~nite diferencijalni ravenki# i publikuva
statii od taa oblast. Koavtor e
na nekolku u~ebnici za studenti.
Bila prodekan na Matemati~kiot fakultet (19821884) i na Grade`niot fakultet (19971999).
BIBL.: (so D. Bitrakov) Kurs po diferencijalno i integralno smetawe, Skopje 1975; (so E. Atanasova) Matematika
(analiti~na geometrija i sferna trigonometrija), Skopje, 1995.
LIT.: Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija, 1987; BU
br. 827/03.; 50 godini Gradeèn fakultet Skopje 19491999, Skopje, 1999, str.
187-188.
N. C.

\. Malk.
Blagoja
Georgievski
Marina
Georgievska
GEORGIEVSKA, Marina (Belgrad, 2. XI 1935 Skopje, 2001)

univ. profesor, biolog. Osnovno
i sredno obrazovanie zavr{ila
vo Skopje. Vo 1954 g. se zapi{ala
na studii po biologija na PMF
vo Skopje. Diplomirala vo 1959
g., a vo 1960 g. e primena kako
asistent na Zoolo{kiot zavod na
PMF vo Skopje. Vo 1979 g. e izbrana za docent, vo 1986 g. za vonreden profesor, a vo 1991 g. za redoven profesor. Prestojuvala na
stru~no usovr{uvawe vo Qubqana, vo Belgrad i vo Institutot za
zoosistematika na Univerzitetot vo Budimpe{ta. Se zanimava348
GEORGIEVSKI, Blagoja (Skopje, 15. X 1950) pravnik, ko{arkar. Zavr{il Praven fakultet
vo Skopje (1980). Istaknat ko{arkar na KK Rabotni~ki# vo
Skopje (19671984). Mladinski i
seniorski reprezentativec na Jugoslavija, so golem broj odigrani
natprevari. Osvoil 3 zlatni medali na Balkanskite prvenstva
vo Rieka (1970), Saraevo (1972) i
Solun (1975); 2 zlatni na Mediteranskite igri vo Izmir (Turcija, 1971) i Alìr (1975); srebren
na Evropskoto prvenstvo vo Esen
(Germanija, 1974) i na Olimpiskite igri vo Montreal (Kanada,
1976). Nastapil na Univerzitetskite igri vo Torino (Italija,
1970) i na Olimpiskite igri vo
Minhen (Germanija, 1972). Izbran za najdobar sportist na Makedonija (1971).
D. S.
GEORGIEVSKI, Vladimir (Skopje, 1. VI 1942) slikar, scenograf,
profesor na Arhitektonskiot
fakultet. Diplomiral (1968) i
Vladimir
Georgievski
magistriral (1970) na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad. Samostojno izlagal vo

Skopje, Belgrad, Viena, Istanbul, Rim. Vo slikarstvoto i crteòt gi naglasuva ekspresionisti~kata i religiozno-metafiL. N.
zi~kata dimenzija.
GEORGIEVSKI-DEJAN, Kiro
(Prilep, 15. VIII 1910 Skopje,
30. IV 1986) inèner-arhitekt,
komunisti~ki deec, prvoborec,
politi~ar, dràvnik i rezerven
potpolkovnik na JNA. Zavr{il
Tehni~ki fakultet vo Belgrad.
Kako ~len na KPJ (1941) dejstvuval vo NOD vo Skopje (19411943), poradi {to vo otsustvo bil
osuden na smrt. Vo NOAVM bil
~len na G[ na NOV i POM (od
kon krajot na 1943), izbran za: delegat za Vtoroto zasedanie na
AVNOJ, delegat-u~esnik na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944) i zamenik na na~alnikot
na OZNA za Makedonija (do 1945).
Po Osloboduvaweto minister za
komunalni raboti na NRM, pretsedatel na Planskata komisija na
NRM, pretsedatel na Sovetot za
Kiro
GeorgievskiDejan
po{umuvawe na golinite, generalen sekretar na Vladata na NRM,

pretsedatel na Republi~kiot sovet na Sobranieto na SRM, ~len
na CK na KPM/SKM i na CK na
KPJ/SKJ i pretsedatel na Crveniot krst na Makedonija. Nositel na Partizanska spomenica
1941.
BIBL.: Po~etocite na rabotata na
OZNA za Makedonija. Istoriskite denovi na Gorno Vranovci, Skopje, 1984, 11113; Vojnik na Partijata, Tikve{ijata
GEORGIEVSKI
vo NOV 1941-1945, kn. sedma. Stra{o Pinxur, naroden heroj, Kavadarci-Negotino,

1985, 181-185.
LIT.: Kiro Georgievski-Dejan, Nova Makedonija#, XLII, 14107, Skopje, 3. V 1986, 5;
Kiro Georgievski-Dejan, Komunist#,
Skopje, 9. V 1986, 23.
IZV.: Kabinet na Pretsedatelot na
Sobranieto na RM, Skopje, 2007. T. Petr.
Qup~o
Georgievski
Qubi{a
Georgievski
GEORGIEVSKI, Qubi{a (Bitola, 30. V 1937) reìser, scenarist, dramski avtor, eseist, teoreti~ar, univ. profesor po reìja i akterska igra (FDU), gostinprofesor na fakultetite vo Los
Anxeles i vo Dalas (SAD), diplomat (ambasador vo NR Bugarija), politi~ar (pretsedatelski
kandidat); pretsedatel na Sobranieto na RM. Diplomiral reìja
na Akademijata za teatar, film i
TV vo Belgrad. Eden od najzna~ajnite makedonski reìseri. Reìral 160 teatarski pretstavi vo
site republiki na porane{na Jugoslavija, kako i vo: Polska, Italija, Romanija, SAD, Bugarija i
vo drugi zemji. Reìser e na vrvnite pretstavi: Pokojnik#, Otelo#, Hamlet#, Julij Cezar#,
Makedonski sostojbi#, Crnila#, Haj-faj#; Erigon#; Let vo
mesto#; Tartif#; R#; Svadbata
na Mara#; operata Bolen Doj~in# i baletot Makedonska povest#. Ima reìi i na TV, kako i
filmski i toa: Pod isto nebo#;
Planinata na gnevot#; Republika vo plamen#; Cenata na gradot#. Avtor e na knigite: Svet i
son#; Ontologija na teatarot#;
Fenomenologija na teatarot#;
Tehnologija na sudbinata#; Ve`bi po aktersko majstorstvo#;
Politi~kata idnina na Makedonija#; Pretsedatelski kandidat#; dramite Filoktet# i Armagedon# i brojni napisi kako kolumnist.
R. St.
GEORGIEVSKI, Qup~o ([tip,
1966) pisatel i politi~ar. Diplomiral na Filolo{kiot fakultet (Grupa za komparativna knièvnost) vo Skopje. Kako osnova~
i lider na VMRO-DPMNE (17. VI
1990 25. V 2003), be{e pratenik
vo prvoto pluralisti~ko Sobranie na RM (19901994) i pot-
pretsedatel na pretsedatelot na
RM Kiro Gligorov (1. II 22. X
1991). Poradi politi~ki razminuvawa so pretsedatelot, podnese
ostavka na funkcijata, a VMRODPMNE premina vo opozicija
(24. X 1991). Po izglasanata nedoverba na ekspertskata vlada na
premierot akad. Nikola Kqusev
(7. VII 1992), pretsedatelot na RM
mu go doveri mandatot za sostav na
nova vlada (8. VII), no toj be{e
vraten (14. VII). Na konferencija
za pe~at vo Wujork (23. II 1993) go
pretstavi memorandumot na VMRODPMNE ispraten do Sovetot za
bezbednost i zemjite-~lenki na
Evropskata zaednica so koj ne se
prifa}a nikakva promena na imeto na RM. Po pobedata na koalicijata VMRO-DPMNE DPA na
tretite pluralisti~ki parlamentarni izbori, be{e pretsedatel
na Vladata na RM (30. XI 1998 1.
XI 2002, so rekonstrukcija na
Vladata od 27. XII 1999). Ja predvode{e makedonskata delegacija
na prvoto zaedni~ko makedonskobugarsko ~estvuvawe na grobot na
sv. Kiril Solunski vo Rim (20
24. V 1999). So priemot na liderot na OVK Ha{im Ta~i (16. VI
1999) neformalno ja prizna vladata na OVK. Negovata vlada ja
prizna Republika Kina (Tajvan)
(8. II 1999), po {to Narodna Republika Kina gi prekina diplomatskite odnosi so RM (9. II
1999), go povle~e ambasadorot vo
RM i stavi veto vo Sovetot za
bezbednost za prodolùvawe na
mandatot na silite na OON
UNPREDEP vo RM (26. II 1999),
po {to naskoro zavr{i nivnata
misija vo RM (29. III 1999) i bea
zameneti so sili na NATO. Vo
negoviot mandat be{e postignat
dogovor za jazi~niot spor so Bugarija, RM se otkaà od griàta
za tamo{noto makedonsko nacionalno malcinstvo (10. II 1999).
Isto taka, RM go potpi{a Paktot za stabilnost na Balkanot na
19 ~lenki na NATO i 7 sosedni
zemji na SR Jugoslavija (25. IV
1999). So pogolema dràvno-stopanska delegacija, go poseti Tajvan (5. VII 1999). Vladata uspe{no
ja sovlada golemata begalska kri-
za so okolu 350.000 begalci od Kosovo po NATO-bombardiraweto

na SR Jugoslavija. Za potrebite
na ARM primi podarok od 80 tenka od Republika Bugarija. Potpisnik e na Ramkovniot dogovor
(Ohrid, 13. VIII 2001). Po neuspe{niot obid da se vrati na liderskata pozicija na VMRODPMNE, ja formira politi~kata partija VMROnarodna (dekemvri 2004) kako nejzin neformalen lider i stana pratenik vo
Sobranieto. Potoa primi bugarsko dràvjanstvo i pridonese za
raspad na negovata partija.
BIBL.: Apokalipsa, Skopje, 1988 (rokpoema); Grad, Skopje, 1991 (roman vo stihovi); Direktni intervencii so kratki
raskazi vo anatomskata struktura na
istorijata, Skopje, 1994 (raskazi); Novata vlada i politi~kite promeni vo Republika Makedonija, Skopje, 1999; Ostvaruvawe na vekovniot son, Skopje, 2001.
LIT.: Ahil Tuntev, Republika Makedonija, prva dekada (1990-1999), Skopje, 2005;
Makedonski vladi, 60 godini, Skopje,
2005, 83-87.
S. Ml.
Mihajlo
Georgievski
GEORGIEVSKI, Mihajlo (s.

Blatec, Vini~ko, 7. II 1940)
knièven istori~ar, istraùva~
na starite rakopisi vo Makedonija. Po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie, edna godina bil
u~itel vo s. Cera, Ko~ansko. Kako student vo treta godina, bil
nastavnik vo Gimnazijata Van~o
Prke vo Vinica. Po diplomiraweto na Filozofskiot fakultet
(Grupa za makedonski jazik i literatura na narodite na SFRJ) vo
Skopje (1964), edna godina bil
profesor vo Gimnazijata Naum
Naumovski-Bor~e vo Kru{evo, a
potoa edna godina bil na usovr{uvawe na francuskiot jazik vo
Francija. Po vra}aweto se vrabotil vo NUB Kliment Ohridski vo Skopje kako sorabotnik,
vi{ stru~en sorabotnik (1973) i
bibliotekarski sovetnik (1983)
za Zbirkata redok bibliote~en
materijal (19681974) i za Rakopisnata zbirka (19742002). Doktoriral na Saraevskiot univerzitet na tema Kulturno-prosvetnata i politi~kata uloga na bibliotekarstvoto vo Vardarska Makedonija me|u dvete svetski voj349
GEORGIEVSKI
ni (1982). Bil izbran za vi{ nau~en sorabotnik (1987). Poslednata decenija (do penzioniraweto)
rabote{e kako nau~en sovetnik
vo Institutot za staroslovenska
kulturaPrilep. Kako ~len na
VMRO-DPMNE, be{e pratenik
vo Sobranieto na RM (19982002).
BIBL.: Makedonskata pe~atarska dejnost (15151913), Skopje, 1972; Manastirskite biblioteki i u~ili{ta vo
Makedonija do 1912 godina, Skopje, 1975;
Makedonskoto knièvno nasledstvo od
XIXVIII vek, Skopje, 1979; Katalog na
starope~atenite i retki knigi vo NUB
Kliment Ohridski Skopje, kn. 13,
Skopje, 1983 i 1988; Kulturno-prosvetnata i politi~kata uloga na bibliotekarstvoto vo Vardarska Makedonija me|u dvete svetski vojni, Skopje, 1989; Slovenski rakopisi vo Makedonija (otkrieni od 19751985), kn. III i IV, Skopje, 1988;
Slovenski rakopisi vo Makedonija, kn. V
i VI, SkopjePrilep, 1993; Makedonski
svetci ìvot i kult, Skopje, 1997;
Slovenski rakopisi vo Makedonija, kn.
VII i VIII, Skopje, 2000; Prilozi od starata makedonska knièvnost i kultura,
Skopje, 2007; Op{tohristijanski kultni svetci vo Makedonija ìvot i
kult, Skopje, 2008.
S. Ml.
{ef na Misijata na SZO vo Indokina, a potoa prodolìl da raboti vo Manila, vo Regionalnoto

biro na SZO za Zapaden Pacifik (1982). Potoa bil imenuvan
za potpretsedatel na Sojuzniot
komitet za trud, zdravstvo i socijalna politika i voedno ja vr{el i funkcijata direktor na
Sojuzniot sanitaren inspektorat
do penzioniraweto (1988). Od
1990 g. ìveel i rabotel vo Toronto, Kanada, kade {to osnoval
humanitarna organizacija Kanadski prijateli na deca so zagrozeno zdravje#.
BIBL.: Zna~aj dobrih klimatskih uslova
pri radu, Beograd, 1956; Zdravstvo u op{tonarodnoj odbrani, Bilten Vojno-sanitetski pregled#, 12, Beograd, 1971,
627651; The work of WHO in the western Pacific region 1979-1981. Biennial report of the regional director, Manila-Philipines, 1981.
D. D.
Petre
Georgievski
Nikola
Georgievski
GEORGIEVSKI, Nikola Sotirov (Skopje, 15. XII 1922 Toronto, 3. II 2000) epidemiolog, spec.
po higiena i socijalna medicina,
prof. na Med. f. vo Skopje. Vo
1941 g. se zapi{al na Med. f. vo
Sofija, a vo 1943 go prekinal studiraweto poradi u~estvo vo NOB
(19441945). Diplomiral na Med.
f. vo Zagreb (1949), kade {to zavr{il i specijalizacija po higiena (1954). Prestojuval vo Pariz
na postdiplomski kurs po higiena na trudot (1952/53). Bil izbran
za asistent (1951), univerzitetski predava~ (1956) i docent
(1961). Bil {ef na Katedrata po
higiena i socijalna medicina pri
Med. f. vo Skopje (19521965),
minister za narodno zdravje na
Makedonija (19621965), zamenik
na sojuzniot minister za zdravstvo (19651966) i sojuzen minister za zdravstvo i socijalna politika (19671972) i pretsedatel
na Crveniot krst na Jugoslavija
(19721976), a na taa funkcija mu
bila dodelena i nagradata AVNOJ (1975). Kako ekspert na SZO
vo 1977 g. zaminal vo Hanoj za
350
GEORGIEVSKI, Petre (s. Dolno Dupeni, Prespa, 1. VI 1940)

univerzitetski profesor, sociolog. Osnovno obrazovanie zavr{il vo s. Qubojno, a u~itelska
{kola vo Bitola. Diplomiral
sociologija na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad (1965). Zavr{il postdiplomski studii na
Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa vo
Skopje (1971). Doktoriral od oblasta na sociolo{kite nauki na
Filozofskiot fakultet vo Skopje, na tema Vlijanieto na socijalnata struktura na studentite
vrz izborot na fakultetot, me|usebnoto drugaruvawe i uspehot vo
studiite (1981). Se vrabotuva
kako asistent na ISPPI (1967),
a potoa na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1972). Izbran za
redoven profesor (1987) po predmetite metodologija na sociolo{ki istraùvawa i sociologija na obrazovanieto. Toj e eden od
osnova~ite na Oddelenieto za sociologija, podocna Institut za
sociologija pri Filozofskiot
fakultet vo Skopje. Bil dekan na
Filozofskiot fakultet vo Skopje (1985) i ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM (19861989).
Objavil nad 150 statii i pove}e
knigi od oblasta na sociologijata. Osnovnata ideja {to ja sledi e
vlijanieto na obrazovanieto vrz

socijalnata podvi`nost vo Makedonija.
BIBL.: Sociologija na obrazovanieto,
Skopje, 2003.
LIT.: Filozofski fakultet 19201946
2006, Skopje, 2006.
Il. T.
Sa{o
Georgievski
GEORGIEVSKI, Sa{o (Ko~ani,

8. X 1963) univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje. Diplomiral (1986), magistriral (1993) i doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje, na tema
Koncesiskite i sli~nite dogovori me|u dràvata i stranskiot
vloùva~ vo me|unarodnoto i
vnatre{noto pravo, so poseben
osvrt na pravoto i praktikata na
Republika Makedonija (1997).
Izbran za asistent (1988), za docent (1998) i za vonreden profesor na Pravniot fakultet vo
Skopje (2004) vo nau~nata oblast
me|unarodno pravo i me|unarodni odnosi. Bil ~len na makedonskata delegacija vo pregovorite
okolu sukcesijata na porane{nata SFRJ (1992), vo pregovorite so
Republika Grcija (1993 i 1995) i
vo pregovorite so EU (1996 i
2000). Objavil pogolem broj nau~ni trudovi vo doma{ni i vo
stranski spisanija za me|unarodnopravnite i za nekoi sporedbeni aspekti na stranskite vloùvawa.
BIBL.: Legal Aspects of Foreign Investiment in
Macedonia, Leiden, 1999; Dokumenti za Republika Makedonija 1990-2005, Skopje,
2007.
Sv. [.
GEORGIEVSKI, Stefan (Skopje, 2. I 1931) univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo
rodniot grad. Pravnite studii gi
zapo~nal vo Zagreb (1949), a diplomiral na Pravniot fakultet
vo Qubqana (1953). Doktoriral
na Pravniot fakultet vo Skopje,
na tema Polo`bata na maloletnicite vo gra|ansko-sudskata postapka na SFRJ (1965). Izbran za
docent po predmetot gra|anska
sudska postapka na Pravniot fakultet vo Skopje (1966), za vonre-
GEORGIEV-TOMOVIÎN
Stefan
Georgievski
den (1971) i za redoven profesor

(1976). Bil sudija vo Okoliskiot
sud I vo Skopje (19561958) i sudija vo Okru`niot sud vo Skopje
(19581962). Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1979/80
1980/81). Objavil nekolku u~ebnici i pogolem broj nau~ni trudovi od oblasta na gra|anskoto
procesno pravo.
BIBL.: Vonparni~na postapka, Skopje,
1975; Osnovni principi na gra|anskoto
procesno pravo, Skopje, 1995.
Sv. [.
no govori za genezata na temite i

motivite vo negovite raskazi i
romani. Kako privrzanik na poetikata na otkornati{tvoto i egzodusot so pro{ireni registri
na nacionalni i univerzalni zna~ewa, toj vo svojata prikazna skoro redovno trgnuva od nekoj ìvoten podatok, od nekoj konkreten istoriski moment situiran
vo Vtorata svetska vojna i osobeno vo vreme na Gra|anskata vojna
vo Grcija, kako i vo egejskiot egzodus, i vo makedonskata dijaspora voop{to. Vo negoviot narativen iskaz, so beleg na mimeti~ka
konvencija, u~estvuvaat i istorijata, i ideologijata, i politi~kite i moralnite idei na vremeto,
pa i etosot na poedinecot i na nacionalniot kolektiv.
DELA: zbirki raskazi: Nie zad nasipot
(1957), Suvi vetrovi (1964), Ku}a pod kaleto (1964); romani: Lu|e i volci (1960),
Yidovi (1962), Crno seme (1966), Zmiski
vetar (1969), Crveniot kow (1975), Vreme
na mol~ewe (1978), Ramna zemja (1981), Kajmak~alan (1992), Is~eznuvawe (1998);
filmski scenarija: Crno seme, Crveniot
kow, @oltiot trendafil i Preku ezeroto.
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990);
Loreta Georgievska-Jakovleva, Otvoren
krug (1997); Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 1952-2000 (2002).
V. M. - ^.
Pero
Georgievskiî~o
(1932). Kako ~len na SKOJ (od

krajot na 1933) i na KPJ (1934),
bil ~len na MK na KPJ vo Kumanovo (19341936), ~len na PK na
SKOJ za Makedonija (1935) i sekretar na Rabotni~koto KUD Abra{evi}# vo Kumanovo (od 1935).
Bil rakovoditel na Odborot za
sobirawe pomo{ (1936) za u~estvo vo [panskata gra|anska vojna,
a poradi apsewe (1937) ne uspeal
i samiot da zamine. Kako sekretar na MK na KPJ vo Kumanovo
(do 12. X 1941) i ~len na PK na
KPJ za Makedonija, gi predvodel
Martovskite demonstracii vo
Kumanovo (27. III 1941). Kako politi~ki komesar na kumanovskiot Karada~ki NOPO (1214. X
1941), zaginal vo borba so bugarskata vojska i policija. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (11. X 1951).
LIT.: Vidoe Podgorec, Georgiev, Milan
Pero-î~o (1918-1941), Narodni heroi od
Makedonija, NIK Na{a kniga#, Skopje,
1973, 96-101; Spomen zbornik na zaginatite borci od NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Kumanovo i Kumanovsko
1941-1945, Kumanovo, 1976, 17.
S. Ml.
Ta{ko
Georgievski
GEORGIEVSKI, Ta{ko (Kroncelevo, Vodensko, 15. III 1935)

pisatel, prozen beletrist, romansier, novinar, hroni~ar na
stradawata na egejskite Makedonci. Rabotel vo redakcijata na
vesnikot Mlad borec# i vo spisanieto Sovremenost#. Bil urednik vo Makedonskata radiotelevizija i vo izdava~kite ku}i Misla# i Makedonska kniga#. ^len e
na DPM od 1957, a na MANU od
1983 g. ^len e i na Makedonskiot
PEN centar. T. G. e pisatel so
razviena istoriska memorija, no
i so koloriten egejski hronotop
(tematski i stilski edinstven vo
na{ata literatura, neguvan i od
P. [irilov, K. Misirkova-Rumenova, I. âpovski, P. Gilevski,
R. Ja~ev, K. Mangov). Vo tradicijata na dokumentarnoto (memoarskoto) svedo~ewe se avtobiografskite zapisi pomesteni vo negovata kniga Plo~ata na ìvotot# (1988). Ovie zapisi moè da
se ~itaat i kako nepretenciozni
komentari na pisatelovata imanentna poetika, koja pak otvore-
Hristo
Georgievski
GEORGIEVSKI, Hristo (Kumanovo, 24. X 1943 Belgrad, 3. VI

2000) poet, eseist, kriti~ar,
knièven istori~ar. Zavr{il
Filolo{ki fakultet vo Belgrad, kade {to be{e redoven profesor. ^len na DPM (1986).
BIBL.: Jazikot na bunarot (poezija,
1978), Jazikot i patot (poezija, 1982),
Dve Marii od Slavko Janevski (studija,
1982), Makedonskiot roman 19521982
(studija, 1983), Udar (poezija, 1984), Skriena smisla (esei, 1984), Poetikata na makedonskiot roman (studija, 1985), Istorija i poetika na makedonskata drama
(studija, 1994), Istorija na makedonskiot roman (2000).
R.
GEORGIEVSKI-ÎÔ, Pero
Milanov (Kumanovo, 1918 kaj s.
Belakovce, Kumanovsko, 14. X
1944) {iva~ki rabotnik, komunisti~ki deec i naroden heroj.
Zavr{il zanaet~isko u~ili{te
GEORGIEV-TOMOVIÎN, Stojan (Petri~, 18. III 1938) nacionalen deec vo Pirinskiot del na
Makedonija, prv pretsedatel na
OMO-Ilinden. Iako apsen i osuduvan od bugarskite vlasti (po
1956), ja prodolùval nelegalnata
nacionalna dejnost. Po pristapuvaweto vo tajnata Nezavisna makedonska organizacija Ilinden
(1970) bil aktivist vo Gocedel~evsko, Petri~ko, Razlo{ko i
Sandansko. Po otkrivaweto na
Organizacijata (XI 1973), na golem sudski proces (juni 1974) bil
osuden. Po politi~kite promeni
i vospostavuvaweto parlamentaren sistem vo Bugarija (1989), zel
aktivno u~estvo pri formiraweto na Obedinetite makedonski organizacii (OMO) Ilinden. Na
konstitutivnoto sobranie (14. IV
1990) bil izbran za pretsedatel.
Vo toa svojstvo bil ~len na Semakedonskata delegacija {to zela
u~estvo na Konferencijata za ~ovekovata dimenzija pri Konferencijata za evropska bezbednost i
sorabotka (KEBS), odràna vo
351
GEORGIEV-TURNOVSKI
Kopenhagen (1017. VI 1990). U~estvuval vo site nacionalni manifestacii na Makedoncite od i vo

BIBL.: Stojan Georgiev Tomovi~in, Makedonija nad s, Bitola, 1990.
V. Jot.
GEORGIEV-TURNOVSKI, Manu{ (s. Turnovo, Strumi~ko, 10.

VIII 1881 s. Dolna Ribnica, Petri~ko, 7/20. II 1908) u~itel, okoliski vojvoda vo Petri~, zamenik
okruèn vojvoda na Strumi~kiot
revolucioneren okrug. Zavr{il
progimnazija vo Strumica, pedago{ka {kola vo Ser. Stanal nelegalen (1903) u~esnik na Strumi~kiot okruèn kongres (1905) i na
Rilskiot kongres (1905). Zaginal
so celata ~eta (24 du{i) po èstoka borba so osmanliskata vojska
vo s. Dolna Ribnica, Petri~ko.
LIT.: Il. Ilinden, II, 2 (12), Sofi,
1929.
V. \.
GEORGIJ (XV v. ) ohridski arhiepiskop (16171627). Bil od

slovensko makedonsko poteklo.
Po negova pora~ka, monahot Cvetan prepi{al eden slovenski oktoih (1527); ja pomagal slovenskata kni`nina.
LIT.: I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriari. II, Sofi, 1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en
Kliment Ohridski, kn. 8, Skopje, 2002.
Al. Tr.
GEORGIOS I (Danska, 1845 Solun, 1913) kral na Grcija

(18631913). Po poteklo Danec,
vtor sin na kralot Kristijan IX.
Na gr~kiot prestol do{ol so
britanska poddr{ka. Se zastapuval za ostvaruvawe na megali idejata i za teritorijalno pro{iruvawe na Grcija vo Makedonija, a
za toa gi koristel semejnite vrski so evropskite kralski dvorovi. Ubien vo Solun.
LIT.: Gi Gotije, Orlovi i lavovi. Istorija balkanskih monarhija 18171974, Beograd, 2002.
D. Jov.
GEORGOV, Ivan (Veles, 17. I

1862 Sofija, 13. VIII 1936)
univ. profesor, politi~ar i preveduva~. Visokoto obrazovanie
go zavr{il vo Viena i bil profesor na Sofiskiot univerzitet, rakovoditel na Katedrata po
istorija na filozofijata (1888
1934). Bil ~len na VMK i na Makedonskiot nau~en institut i
pretsedatel na Dobrotvorniot
sojuz. Preveduval od francuski i
od germanski jazik na bugarski.
DELA.: Bukvar, Sof., 1884; Etika, Sof.,
1904; Razviti na detskit govor, Sof.,
1911; Delba i pak delba, Sof. 1912; Dne{noto sastonie vo Makedonija pod srbska i grcka vlast i Op{testvoto na
narodite, Sof. 1925; Istori na filozofita, Sof., 1925.
V. Toc.
352
GEOTEKTONSKI EDINICI
VO RM teritorijata na RM
pripa|a na 5 geotektonski edinici: Osogovsko-male{evski masiv,
Vardarska zona, Pelagoniski masiv, Zapadnomakedonska zona i
Cukali-Krasta zona. Site edinici imaat generalno sj do sszjji
orientacija i ograni~eni se so
rasedi od regionalen karakter.
Osogovsko-male{evski masiv (poznat i kako Srpsko-makedonski masiv) gi opfa}a isto~nite delovi
na Makedonija i e izgraden od dolen prekambriski metamorfen
kompleks (gnajsevi, mika{isti,
amfiboliti) i goren rifej-kambriski kompleks (baziti i {krilci), i od relikti od paleozojski
karpi, site isprobieni so hercinski granitoidi. Vardarskata
zona se protega niz centralnite
delovi na Makedonija, po te~enieto na rekata Vardar. Toa e geotektonska edinica na ~ij prostor
vo jura bila otvorena zemjinata
kora i se formiral tesen okean,
koj se protegal od Panonskiot basen na sever kon jug preku Belgrad Ju`na Srbija dolinata na
rekata Vardar Solunski Zaliv.
Karakteristi~na e so silna tektoniziranost na prekambriskite,
paleozojskite, mezozojskite i paleogenskite kompleksi, koi se javuvaat vo lu{pi, navlaki i blokovi navlekuvani od ISI kon
ZJZ, kako i so prisustvo na okeanski tip na kora (ultrabaziti,
gabro, bazalti, pela{ki sedimenti). Pelagoniskiot masiv pretstavuva centralen masiv, so forma na horst-antiklinorium, smesten me|u Vardarskata zona i Zapadno-makedonskata zona. Izgraden e od prekambriski dolen kompleks na gnajsevi, mika{isti, amfiboliti i granitoidi, od me{ana i od mermerna serija. Zapadnomakedonskata zona gi opfa}a zapadnite tereni od Makedonija i e
izgradena od staropaleozojski
niskometamorfni karpi i hercinski granitoidi i mezozojski
sedimenti. Cukali-Krasta zonata, {iroko rasprostraneta vo
Albanija, so eden mal del e razviena kaj Debar.
LIT.: N. Dumurxanov, G. Petrov, Litostratigrafski i hemiski karakteristiki na Vardarskata okeanska kora na
teritorijata na Makedonija, XII Kongres na geolozi na Jugoslavija#, kn.1, Ohrid, 1990; M. Arsovski, Tektonika na Makedonija, 1997; M. Arsovski, Tektonska
karta na Makedonija, 1998.
N. Dum.
GERAMITÎOSKI, Tale (Prilep, 4. IX 1962) redoven profesor na Tehni~kiot fakultet vo

Bitola. Diplomira (1987), magistrira (1989) i doktorira (1993) na
Ma{inskiot fakultet vo Skopje.
Se vrabotuva vo fabrikata Euroinvest 11 Oktomvri# vo Pri-
Tale
Geramit~ioski
lep. Izbran e za asistent na Tehni~kiot fakultet vo Bitola

(1987) i za redoven profesor po
predmetite ma{inski elementi i
konstruirawe (2002). Bil ~len na
Senatot na Univerzitetot Sv.
Kliment Ohridski# vo Bitola.
Vo 2002 g. i 2006 g. e izbiran za
pratenik vo Sobranieto na RM i
potoa zamenik-minister za obrazovanie i nauka vo Vladata na
RM. Ima objaveno pove}e od 50
stru~ni i nau~ni truda i eden
Gl. K.
u~ebnik.
GERASIMOV, Nikola (Ohrid,
17. VII 1868 Sofija, 2. XII 1927)
u~itel, petri~ki vojvoda. Zavr{il istorija na Univerzitetot
vo Sofija. U~itelstvuval vo Pazarxik, Gevgelija, [tip, Trgovi{te. Bil u~esnik vo Gornoxumajskoto i vo Razlo{koto vostanie. Od 1903 g. bil sekretar vo ~etata na Aleksandar Protugerov.
U~estvuval vo Balkanskite i vo
Prvata svetska vojna, vo sostavot
na Bugarskata armija.
LIT.: Almanah na zavr{ilite vis{e
obrazovanie v SU Kl. Ohridski (1888
1974), I, Sofix, 1975.
Al. Tr.
GEREVIZ (Apium graveolens L.)

dvegodi{no gradinarsko rastenie od fam. Apiaceae. Vo prvata
godina formira nadebelen koren
i lisna rozeta ili samo lisna rozeta, a vo vtorata cvetonosno
steblo, socvetija, plod i seme. Se
odgleduva zaradi nadebeleniot koren,
listovite
ili za lisnite ra~ki. Bogat e so vitamini: S (412
mg%);
B1
(0,02 mg%); B2
(0,03 mg%);
PP (3 mg%);
mineralni
m a t e r i i
(0,81,5%);
celuloza
(1,21,5%);
jagleni hidrati (6 9,5%) i
eteri~ni masla.
D. J.
Gerviz
GERMANSKO-MAKEDONSKI
GERMAN srednovisoka planina {to se nao|a vo krajniot severoisto~en del na RM, pome|u Slavi{ka Kotlina na jug, dolinata
na P~iwa na sever, planinata
Kozjak od zapad i masivot Bilino
od istok. Najvisok vrv e Modra
Glava (German) (1.390 m n.v). Viso~inata na glavnoto bilo koe
ima pravec na protegawe szji e
izedna~ena na okolu 1.300 m, a samo namesta se izdigaat viso~inki. Vo navedeniot pravec toa e
dolgo 9 km. Geolo{kiot sostav e
pretstaven so: gnajsevi, mika{isti, zeleni {krilci i dr. Negovite strani se disecirani so golem
broj re~ni tekovi. Planinata e
siroma{na so {umska vegetacija,
poradi {to se aktivni recentnite erozivni procesi. Vo najvisokite delovi e smesteno s. German.
T. And.
GERMAN II VODENSKI vodenski mitropolit i ohridski

arhiepiskop (8. V 1688 8. VIII
1691 i 1702 prvata ~etvrtina na
1703). Negoviot izbor za ohridski arhiepiskop bil nadvor od
kanonskite pravila, bidej}i bil
izvr{en samo od trojca sinodalni arhierei. Bil vo rivalski odnosi so dotoga{niot ohridski
arhiepiskop Grigorij II (ok. 15. X
1679 1688). Nasilno bil smenet,
no formalno se otkaàl od tronot duri po nekolku godini
(1695). Podocna pak uspeal da si
go povrati arhiepiskopskiot tron
(16991702 ili najdocna do prvata ~etvrtina na 1703).
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, t. 2, Ot padaneto i pod turcite do nenoto uni]oènie (1394-1767), Sofix, 1931; Jovan
(patrijar{ija), Godi{en zbornik#, kniga 8, Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, Skopje, 2002, 75. S. Ml.
GERMAN, Gavril (X v.) prv

poglavar na Ohridskata arhiepiskopija, postaven od carot Samuil, a go potvrdil rimskiot papa. Bil blizok na vladeja~kata
familija na carot Samuil i uìval golema po~it. Se smeta deka
po nego go dobil imeto carot Gavril Radomir, prvorodeniot sin
na Samuil. Bil na ~elo na Arhiepiskopijata vo prvite decenii
na Samuilovoto Carstvo, koga
nejzinoto sedi{te se nao|alo vo
Prespa. Vo Prespa i po~inal kon
krajot na X v. Spored predanieto
kaj lokalnoto naselenie, bil pogreban vo crkvata na dene{noto
prespansko selo German (denes vo
RG), koe po nego go dobilo i svoeto ime.
LIT.: J. Bel~ovski, Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na
1997.
K. Ax.
GERMANSKI PROEKT ZA AVTONOMNA MAKEDONSKA DR@AVA (1917). Kon krajot na 1916

g. Komandata na grupata armii vo
Makedonija podgotvila (vo dogovor so sojuzni~kata Turcija)
proglasuvawe na avtonomna dràva Makedonija. Oficerite i
vojnicite od turskiot polk vo
Makedonija (I 1917) pred naselenieto zboruvale (so odobrenie od
komandantot na germanskata grupa armii Fon Bilov) deka Makedonija }e bide avtonomna, Makedonija }e im ostane na Makedoncite#. Se smetalo toa da se sprovede so Organizacijata VMRO na
Todor Aleksandrov i na Aleksandar Protogerov. Generalot
Cudorna, politi~ki sovetnik na
Fon Bilov, na 20. I 1917 g. go zapoznal polkovnikot Aleksandar
Protogerov (zamenik na na~alnikot na Makedonskata voenoinspekciska oblast) za zainteresiranosta Makedonija da stane i
da ostane avtonomna#. Protogerov go otfrlil predlogot so obrazloènie deka Makedonija e
del od Bugarija, kon koja ve}e e
prisoedineta#.
IZV.: Izvor: CDIA-Sofi, f. 313, op. 1,
a.e. 2004, l.12; Veli~ko Georgiev-Stojko
Trifonov, Istori na Blgari 1878
1944, dokumenti: T. II, 1912-1918, 515516.
M. Min.
GERMANSKO-BUGARSKA
OFANZIVA (1944) ofanziva
protiv edinicite na ELAS vo reonot na planinite Pajak i Kajmak~alan (operacija Volf).
Zapo~nala na 17 januari 1944 g.,
nastradale selata Karasinanci,
Berislavci, Kupa, Maj Dag, a 180
lica go zagubile ìvotot. Celta
na operacijata bila da se uni{ti
antifa{isti~koto dvièwe vo
regionot na Pajak i na Kajmak~alan.
V, Skopje, 2003.
St. Kis.
GERMANSKO-ITALIJANSKA
SPOGODBA (1941) spogodba za
podelba na Jugoslavija i na Makedonija. Po kapitulacijata na Jugoslavija, Hitler i Musolini vo
Viena (24. IV 1941) go dogovorile
noviot poredok na Balkanot: Nezavisna Dràva Hrvatska (bez
Dalmacija, {to ja dobila Italija) so mo`nost za povrzuvawe so
Italija vo personalna unija; podelba na Slovenija; Nezavisna
Dràva Crna Gora vo personalna
unija so Italija; Srbija, svedena
vo najmali granici da se drì pod
okupacija; teritorijalno pro{iruvawe na Albanija za smetka na
Grcija, na Makedonija i na Srbija. Na Albanija $ se dodeluvala
celata severozapadna teritorija
na Makedonija so gradovite:
Struga, Gostivar i Tetovo. Dru-
giot, pogolem del $ se daval na

Bugarija. Za Solun i za sudbinata
na Grcija dogovorile da re{avaat po zavr{uvaweto na vojnata.
LIT.: Dokumenti o spoljnoj politici SFRJ, I,
19411945, Beograd, 1988 .
M. Min.
GERMANSKO-MAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI se razvivaat preku rabotata na svetite
Kiril i Metodij vo Moravija i
Panonija (IX v.) i pretstavnicite
na car Samuil (X v.) kaj germanskiot car Oton I vo gradot Kvedlinburg (X v.) vo misija za obezbeduvawe priznavawe na makedonskata dràva. Vo vtorata decenija od XI v., vo vremeto na krstonosnite vojni, del od germanskite krstonosci koi pominuvaat
preku makedonskata teritorija
ostvaruva kontakti so makedonskoto naselenie. Od XII do XVII v.
germanski rudari Sasi rabotat
vo kratovskite rudnici. Vo 1777
g. vo Solun postoi Vicekonzulat
na Prusija. Germanskata politika kon Balkanot e proturska.
Germanskata diplomatija so vnimanie go sledi izbuvnuvaweto i
tekot na Ilindenskoto vostanie
i preku ambasadorot vo Carigrad
mu sugerira na sultanot so energi~ni merki da ja zadu{i makedonskata revolucija. Vrz osnova
na Mirc{te{kiot dogovor, Germanija u~estvuva vo organiziraweto na àndarmeriskoto u~ili{te vo Solun {to go rakovodi
majorot Fon Alten. Pretstavnik
na Germanija u~estvuva vo rabotata na Finansiskata komisija za
Makedonija. Vo vremeto na Balkanskite vojni zazela neutralen
stav i ja prifatila podelbata na
Makedonija so Bukure{kiot dogovor. Potpi{ala taen Dogovor
za Sojuz so Bugarija (1915) i garantirala da ja okupira i da ja
anektira celata teritorija na
Makedonija pod vlasta na Srbija,
a vo slu~aj na vojna so Grcija i
celiot Egejski del od Makedonija pod vlasta na Grcija. Kon krajot na 1916 g. i vo po~etokot na
1917 g. inicirala, so VMORO na
Aleksandrov i na Protogerov, da
se proglasi sozdavawe avtonomna
makedonska dràva. Voda~ite ne
go prifatile toa, za niv Makedonija bila slobodna i nacionalno
obedineta vo edinstvena bugarska
dràva. Pred po~etokot na Vtorata svetska vojna na Balkanot
Germanija se obvrzala kon Jugoslavija, pri pristapuvawe kon
Trojniot pakt, da go dobie Solun.
Po prevratot vo Jugoslavija i po
otkaùvaweto od Trojniot pakt
donela odluka za uni{tuvawe na
Jugoslavija i so Italija dogovorila podelba na Makedonija me|u
Bugarija i Italija, odnosno Albanija. Pred kapitulacijata na
353
GERMANOV-[A]IR
Bugarija (letoto 1944) Germanija

go aktivirala planot da proglasi
sozdavawe nezavisna dràva Makedonija so VMRO na Ivan Mihajlov. Po proglasuvaweto na dràvnata samostojnost i na nezavisnosta Germanija ja poddràla
Grcija za spre~uvawe na priznavaweto i za priem vo ON pod ustavnoto ime. Taa ja prizna RM
kako PJRM. SR Germanija ja priznava RM na 8. IV 1993 g. Diplomatskite odnosi se vospostavuvaat
na 16. XII 1993 g. i so toa (1992) se
otvora konzulat na SR Germanija
vo Skopje. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na SR Germanija vo RM e Hans Lotar [tefan (Hans Lotar Stepan). Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador
na RM vo SR Germanija e Sr|an
Kerim.
IZV.: \or|i Stoj~evski, Germanski dokumenti za politikata na Germanija i evropskite golemi sili vo Makedonija
19041910 godina, Skopje, 2005.
LIT.: Ahil Tunte, Republika Makedonija
prva dekada (19901999), Skopje, 2005;
Makedonija vo bilateralnite i multilateralni dogovori, Skopje, 2000; Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1913
1940, Skopje, 2006; Hans Lotar-[tepan,
Makedonskiot jazol, Skopje, 2004; Germanski dokumenti za Makedonija, 1, redakcija na d-r Marjan Dimitrievski,
Skopje, 2001.
T. Petr. i M. Min.
kir vojvoda#, a e opean i vo pove}e makedonski narodni pesni.

IZV.: Krste Germov-[akir, Spomeni, rakopis vo AOINI-Skopje.
LIT.: Atanas Tasevski, Osudeniot na 101
godina. Novi soznanija za Krste Germov[akirot, Ve~er#, XV, 4392, Skopje, 6.
VIII 1977, 7.
S. Ml.
GEROV, Dragan (Tetovo, 7. X 1923

Skopje, 22. VI 2004) pripadnik
na prvata generacija makedonski
novinari. Vo juli 1944 g. ~len na
AGITPROP pri Glavniot {tab
na NOVM, koj go podgotvuval Prvoto zasedanie na ASNOM. Od
1950 g. eden od urednicite na
Sportski glas#, a narednata godina preminal vo Radio Skopje,
kade {to ostanal s do penzioniraweto (1985). Dolgogodi{en
urednik i komentator vo Nadvore{no-politi~kata redakcija, vo
eden mandat glaven urednik na
Informativno-politi~kata
programa na Radio Skopje. Vo
periodot 19751980 dopisnik na
Radio Skopje od Var{ava. B. P. \.
GEROV, Ilija (s. Lki, Nevrokopsko/Gocedel~evsko, 26. III 1890
s. Dabnica, Nevrokopsko, 15. V
1925) humanist, komunist, pripadnik na BKP(ts). Na op{tinskite izbori (1920) vlasta vo seloto ja osvoile komunistite, a
toj bil izbran za pretsedatel
(kmet) na selskata komuna. Po negova inicijativa so dobrovolna
rabota bile gradeni ku}i za siroma{nite. Poradi svojata dejnost
bil ubien od VMRO na Ivan Mihajlov.
IZV.: Arhiv Srbije, Belgrad, f. V[, V114/1903; V[, V-94/1904 i V[, I12/1904;
Makedonija#, VII, 5, Belgrad, 1. II 1904, 1.
Bl. R.
Branko
Geroski
GEROSKI, Branko (Gostivar, 2.

II 1962) novinar i publicist.
Diplomiral na Fakultetot za novinarstvo vo Skopje. Vo periodot
1984/94 g. raboti vo vesnicite
Osten#, Nova Makedonija#, Komunist# i Ve~er#. Vo 1996 g. eden
od osnova~ite na Dnevnik#, prviot nezavisen dneven vesnik, koj
}e otvori nova etapa vo makedonskoto novinarstvo, i negov prv
glaven urednik. Vo 2006 g. go osnoval Nedelno vreme#, nedelno izdanie na vesnikot Vreme#, a vedna{ potoa i besplatniot dneven
vesnik [pic#, kako negov glaven
i odgovoren urednik. Predava~ na
Ednogodi{nata {kola za novinarstvo vo MIM. Avtor na knigite Novinarska re~enica#
(1998) i Bidi novinar# (2006) i
koavtor na trudot Pi{uvawe za
pe~ateni mediumi# (2005). B. P. \.
LIT.: Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi,
1971.
V. Jot.
Krste
Germov[a}ir
GERMOV-[A]IR, Krste (Prilep, 1875/6 Skopje, 1962) deec

na TMORO, mariovski vojvoda i
naroden junak. Dejstvuval vo Mariovo, na pl. Nixe i Kajmak~alan. Zaedno so Tole Pa{a, likvidiral nekolku osmanliski zulumxii vo Mariovsko. So svoja ~eta
zel u~estvo vo Ilindenskoto vostanie (1903). Osmanliskite vlasti go osudile na 101 g. robija. So
svoja ~eta u~estvuval i vo Balkanskite vojni (19121913), a potoa emigriral vo Bugarija. Po
Osloboduvaweto se vratil vo
Makedonija (1944) i bil izbran za
naroden pratenik. Po~inal vo
dlaboka starost. Se obidel i vo
poezijata, napi{al okolu 50 pesni na istoriski temi (za Nikola
Karanxulov, Jordan Gavazot i dr.),
koi ~esto gi peel ili gi recitiral. Negoviot lik e pretstaven
vo romanot na Stale Popov [a354
GEROV, Matej (Tetovo, 14. XI 1871

Sofija, 20. VIII 1918) makedonski deec, ~len na @enevskata grupa, bugarski novinar. Studira na
Pravniot fakultet vo Sofija.
Na 27. IX 1903 g. se prijavuva da gi
prodolì studiite vo posledniot semestar na Pravniot fakultet vo Belgrad. Kako ~len na
MRO od kriloto na sarafistite, ispraten e da go aranìra
pre~ekot na B. Sarafov vo srpskata prestolnina za razgovorite
so srpskite dràvnici i novinari (noemvri 1903). Ja poddrùva
nacionalnata programa na Makedonskiot klub i na v. Balkanski
glasnik i izjavuva vo pe~atot
deka ne e ni Srbin, ni Bugarin,
tuku Makedonec. Vo slednata godina ja napu{ta Srbija. Podocna
u~estvuva vo formiraweto na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi (1908) i, kako novinar, napolno se predava vo slu`ba na bugarskata politika vo Makedonija.
Mihail
Gerxikov
GERXIKOV, Mihail (Mi{el)

Ivanov (Plovdiv, 26. I 1877 Sofija, 18. III 1947) u~itel, anarhisti~ki i revolucioneren deec
i vojvoda na TMORO (od bugarska
nacionalnost). Kako student po
pravo vo @eneva gi formiral
t.n. @enevska grupa so anarhisti~ki idei i Makedonskiot taen
revolucioneren komitet. Kako
u~itel vo Bitolskata gimnazija,
pod imeto Todor Lukanov, bil
uapsen (1899) i potoa zaminal vo
Solun i stanal ~len na CK na
TMORO (1900). Izvesno vreme
bil borec vo ~etata na Hristo
GIEVA
êrnopeev, a potoa (1901) vojvoda na ~eta vo Solunsko, Kuku{ko, Strumi~ko i vo Dojransko.

Podocna dejstvuval vo Odrinsko, kade {to bil ~len na Glavnoto boevo telo na vostanieto
(1903). Vo Balkanskite vojni
(19121913) u~estvuval na ~elo
na dobrovole~ki odred, a po Prvata svetska vojna (19141918)
gi poddrùval dejcite na Serskata grupa. Bil potpisnik na
Apelot do makedonskoto naselenie i emigracijata vo Bugarija (9. III 1919), a potoa u~estvuval i vo formiraweto na Privremenoto pretstavni{tvo
na obedinetata biv{a VMRO.
Po prestojot vo emigracija
(1924-1931), go poddràl sozdavaweto na VMRO (Ob) i stanal
nejzin ~len (1925), no potoa zastanal na ~elo na otcepnicite
(1928-1929). Projavil bogata publicisti~ka dejnost (19091944).
Bil dosleden antifa{ist i go
poddràl Bugarskiot naroden
front. Ostavil i svoi bogati
memoari.
LIT.: Izmennicite na makedonskoto delo, Praga, 1926; N. Spirov, Mihail Gerdìkov, Beleìti bqlgari#, t. 4, Sofix, 1971; Jovan Pavlovski, Ogneno semejstvo. Spomeni na Lika ôpova, Skopje,
1978, 138; Bugari soborci na Goce Del~ev. Vnukata na Goce Del~ev, baba Lika
ôpova-Jurukova kaùva za direktnoto
u~estvo na golem broj Bugari vo makedonskoto revolucionerno dvièwe, Gocevi
denovi Pesna za Goce 1981#, VII, 7, Skopje, 7. II 1981, 16; D-r Simo Mladenovski,
Revolucionerkata Ru{a Del~eva (18681945). Po spomenite na Lika ôpova,
Skopje, 1983.
S. Ml.
Dimitar
Ge{oski
GE[OSKI, Dimitar (Prilep,

14. IX 1928 Skopje, 29. X 1989)
dramski akter. Karierata ja zapo~nal vo Narodniot teatar vo
Prilep (1951). ^len na Dramata
na MNT (19581964), potoa raboti vo Dramskiot teatar vo Skopje
(19641989). Negovata igra se sostoe{e vo ednostavnosta na gestot, vo toplinata i neposrednosta so koi gi obojuva{e svoite likovi. Ulogi: Raskoqnikov (Zlostorstvo i kazna#); Pozon (Pantaglez#); Len (Veterot vo grankite na Sasafra#); Panko Kozarko (Svadba#); Gole (Hamlet od
Dolno Ga{tani#); Kardinalot
(Erigon#) i dr. Zabeleìtelno e
negovoto u~estvo na filmot, na
TV i na javni priredbi kako recitator.
R. St.
GIGA (Gygaia) makedonsko ènsko boèstvo koe, spored atributite, pretstavuva makedonskata
Atena (Atena Alkidemnos), na koja
$ prinesuva `rtvi kralot Persej
(171 g. pr.n.e.) vo Kyrrhos. Epitetot gygaia# zna~i domarodna, a
kaj Makedoncite (i Frigite)
mnogu ~esto se sre}ava kako ime
na èni (sestrata na Aleksandar
I se vika Gyga). Vo Pela e najdena
statua na boìcata za{titni~ka
na stadata, pretstavena so {lem
ukrasen so rogovi.
LIT.: Herodotus, IIV, 4 vols. Harvard University Press, 1960.
A. [uk.
naroden heroj. ^len na Mesniot

sindikalen sovet vo Veles (1928),
na KPJ (od 1929) i na MK na KPJ
za Veles (od 1932). Kon krajot na
1934 g. bil zatvoren i osuden na
tri godini robija (19341936) vo
zatvorot vo Sremska Mitrovica.
Bil ~len na Politi~kiot aktiv
na PK na KPJ za Makedonija
(19381940). Vo letoto na istata
godina bil uapsen i zatvoren dva
meseca vo Istra`niot zatvor vo
Belgrad, a od krajot na 1940 do 3.
IV 1941 g. vo zatvorot kaj Ivawica (Me|ure~je). Kon krajot na
1941 bil izbran za sekretar na
MK na KPJ za Veles, a vo fevruari 1942 g. i za sekretar na Okru`niot komitet vo Veles. Od
septemvri 1942 do krajot na fevruari 1943 g. bil ~len na PK na
KPJ za Makedonija. Kon krajot
na fevruari 1943 bil izbran za
~len na CK na KPM (pri negovoto formirawe), a vo mart i za
~len na G[ na NOB i POM. Bil
~len na Inicijativniot odbor za
svikuvawe na Prvoto zasedanie
na ASNOM i delegat na Prvoto
zasedanie na ASNOM, kade {to
bil izbran za poverenik za soop{tenija i grade`ni{tvo. Bil
~len i na Vtoroto zasedanie na
AVNOJ i ~len na NKOJ. Po vojnata izvr{uval pove}e dràvni
funkcii vo Makedonija i vo Jugoslavija (sekretar i ~len na
Prezidiumot na ASNOM, minister za grade`ni{tvo, soobra}aj i
industrija vo Vladata na Makedonija, ~len na CK na SKM, na CK
na SKJ, na GO na SSRN na Makedonija, na CO na SZBNOV, na
Sovetot na federacijata itn.).
Nositel e na Partizanska spomenica 1941 g. i na drugi visoki
priznanija i odlikuvawa.
IZV.: Gigov Strahil, Se}avawa, Skopje,
1970.
LIT.: Narodni heroji Jugoslavije, I, Beograd, 1982.
\. Malk.
Nada
Ge{oska
GE[OSKA, Nada (Prilep, 24. V

1930 Skopje, 6. I 2003) dramska
i filmska akterka. Karierata ja
zapo~nala vo Narodniot teatar
vo Prilep (1951). ^len na Dramata na MNT (19581964), potoa na
Dramskiot teatar vo Skopje (1964
1984). Realizirala pove}e zna~ajni ulogi vo dela od doma{ni i
od stranski avtori. Ulogi: Magda
(Pat vo zlostor#; Vejka na vetrot#); Elena Andreevna (Vujko
Vawa#); Ma{a (Galeb#); Majkata
(Krvavi svadbi#); Hekuba (Trojanki#); Melanija (Egor Buli~ov#) i dr.
R. St.
Strahil
Gigov
GIGOV-ANDRO, Strahil (Veles, 16. IX 1909 Skopje, 19. V

1999) pripadnik na rabotni~koto, sindikalnoto i komunisti~koto dvièwe, u~esnik vo NOB,
partiski i dràven rakovoditel,
Anka
Gieva
GIEVA, Anka (Skopje, 1938)

interpretatorka na makedonski
narodni pesni. Bila profesionalno vrabotena vo Makedonskiot naroden teatar, a potoa vo Dràvniot ansambl za narodni pesni i igri Tanec# vo Skopje. Sni355
GILVIK
mila golem broj antologiski pesni za potrebite na Radio Skopje,

me|u koi i Ajde slu{aj, slu{aj,
kale{ bre An|o#, Pileto mi pee
rano na sabajle#, Eleno, }erko,
Eleno#, Kraj Vardara sede{e# i
dr.
S. Ml.
Eèn
Gilvik
GILVIK, Eèn (Eugne Guillevic) (Karnak, 5. VIII 1907 Pariz,

19. III 1997) francuski poet.
U{te so prvata kniga (od 1942 g.)
go svrtuva vnimanieto kon sebe
kako nov glas vo sovremenata
francuska poezija. Za vreme na
okupacijata na Francija objavuva
poezija za otporot pod psevdonim. Negovata poezija e te{ka,
gusta i natopena so golema qubov
kon lu|eto, rastenijata, ìvotnite, kon osnovnite materii na ìvotot (ogan, svetlina, plima i
oseka). Vo 1976 g. go dobil Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: 31 sonet, 1954; Karnak, 1961; Sferi, 1963; Vodozemni, Grad, Evklidiski i
dr.
LIT.: Bl. Ivanov, Poezija za voznemirenite ne{ta, Poezija#, ZID NM, Sk.,
1976.
P. Gil.
Skopje, pretsedatel na Sovetot

na Stru{kite ve~eri na poezijata i pretsedatel na Sojuzot na literaturnite preveduva~i na Makedonija. ^len e na Ungarskata
akademija na naukite i umetnostite. Raboti kako urednik vo izdava~kata ku}a Matica makedonska#. Preveduva od gr~ki, francuski i ungarski jazik. Odlikuvan od Francuskata vlada so zvaweto Vitez na umetnosta i literaturata#.
BIBL.: Bregum-bregum, poezija, 1972;
Tolkuvawe na umetnosta, esei, 1977; Begstvo, poezija, 1983; Glava, raskazi, 1984;
Zname vo pazuvite, poezija, 1985; @ivotot na pesnata, poezija, 1985; Zoja, roman, 1986; Nebesna i zemna qubov, roman,
1989; Bezdomnici, raskazi, 1989; Angeli
na progonstvoto, roman, 1993; ]orsokak,
roman, 1993; Poetika na dva brega, esei,
1995; Skomraz, roman, 1997; Ras~ekor, raskazi, 1999; Izbrani dela vo pet toma, 1999;
Povredena inteligencija, publicistika,
2000; Melanholija, poezija, 2000; Skopski
zori, roman, 2001; Ostrov vo pekolot, roman, 2005.
G. T.
GIMBUTAS, Marija (Maria Gimbutas) (Vilnus, Litvanija, 23. I

1921 Los Anxeles, SAD, 2. II
1994) prof. po arheologija.
Doktorirala na Univerzitetot
vo Tibingen (1946). Vo 1949 emigrirala vo SAD, kade {to do 1955
g. rabotela na Harvardskiot univerzitet, a vo 1963 bila izbrana
za profesor na UKLA (UCLA) vo
Los Anxeles. Bila rakovoditel i
korakovoditel na nekolku neolitski istraùva~ki proekti na
Balkanot: Obre vo BiH, Fotolivos i Ahileijan vo Grcija, a vo
1969/1970 g. korakovodi so istraùvaweto na Barutnica kaj s. Anzabegovo vo Ov~e Pole.
BIBL.: Neolithic Macedonia as reflected by excavation at Anza, southeast Yugoslavia. Monumenta archaeologica, 1, Los Angeles, 1976; The
language of the Goddess, San Francisco, 1989.
V. S.
GIMNAZIJA sredno op{toobrazovno u~ili{te {to neposredno podgotvuva za studii na visokoobrazovnite ustanovi. Kako
posebna u~ili{na institucija vo
Makedonija se javuva vo vtorata
polovina na XIX v. Doìvuva pove}e promeni vo tekot na svojot
razvoj, no vo osnovata go zadrùva akademskiot karakter. Do
[kolskata reforma (1958) gimnazijata bila organizirana kako
osmoklasno u~ili{te so dve nivoa: nià gimnazija (progimnazija) od I do IV klas i vi{a gimnazija od V do VIII klas, odnosno polna gimnazija od I do VIII klas. Niàta gimnazija se zavr{uvala so
polagawe mala matura, a gimnazijata golema matura. Po 1958 g.
gimnazijata prodolùva kako ~etiriklasno sredno u~ili{te (niìte klasovi se priklu~uvaat
kon osnovnoto u~ili{te), so furkacija na op{ta, jazi~na i prirodno-matemati~ka nasoka. Vo
periodot na (v.) naso~enoto obrazovanie ne postoi kako poseben
vid u~ili{te. Od u~ebnata
1991/92 g. odnovo se voveduva gimnazisko obrazovanie. Spored izmenite i dopolnuvawata od 2003
g., nastavniot plan za gimnaziskoto obrazovanie e strukturiran
vo ~etiri programsko-sodrìnski komponenti: (1) zadolìtelni predmeti (maj~in jazik, matematika, dva stranski jazika, istorija, geografija, fizika, hemija,
biologija, sociologija, filozofija i informatika); (2) izborni
predmeti od tri podra~ja (prirodno-matemati~ko, jazi~no-umetni~ko i op{testveno-humanisti~ko); (3) zadolìtelno izborni programi (sport i sportski
aktivnosti, likovna umetnost i
muzi~ka umetnost) i (4) proektni
aktivnosti. Kako zavr{en ispit
Paskal
Gilevski
GILEVSKI, Paskal (Setoma,

Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 1939) poet, raskaùva~, romansier, eseist, kriti~ar,
preveduva~. Pominal niz egzodusot na decata begalci po Gra|anskata vojna vo Grcija (19461949);
se {koluval vo Ungarija. Vo
Skopje zavr{il sredno umetni~ko u~ili{te i Filozofski fakultet. Bil direktor na Narodnata i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski# vo
356
@enskata gimnazija Josip Broz Tito, snimena pred skopskiot zemjotres (1963)
GIMNASTIKATA
se polaga matura (v. Gimnazisko

obrazovanie vo Makedonija).
K. Kamb.
GIMNAZISKO OBRAZOVANIE VO MAKEDONIJA zna~aen del vo strukturata na srednoto obrazovanie. Po~etocite

datiraat od XIX v., no intenziven
razvitok vo ovoj del od Makedonija doìvuva me|u dvete svetski
vojni, a osobeno po Osloboduvaweto. Vo Kralstvoto na SHS /
Kralstvoto Jugoslavija gimnaziskoto obrazovanie vo Makedonija najgolem razvitok dostignuva vo u~ebnata 1926/27 g., koga rabotele 15 gimnazii, od koi 9 polni i 6 niì. Polni gimnazii postoele vo Skopje (kako polna gimnazija raboti od 1918/19), Bitola
(1918/19), [tip (1920/21), Veles
(1921/22), Kumanovo, Ohrid, Prilep (site od 1922/23), Skopje (ènska, 1925/26) i Tetovo (1926/27), a
niì vo Resen, Gevgelija, Kavadarci, Strumica, Debar i Ki~evo. Poradi restriktivni merki,
glavno politi~ki motivirani, vo
1929 g. nekoi od polnite gimnazii
bile svedeni na niì, a nekoi od
niìte bile ukinati. Gimnaziskoto obrazovanie go posetuvale i
go zavr{uvale, glavno, deca na poimotnite semejstva ili deca na
dojdencite od drugi delovi na
Kralstvoto. Za vreme na bugarskata okupacija na Makedonija,
Ministerstvoto za prosveta na
Bugarija otvorilo (19411942) 10
polni realni gimnazii i 7 nepolni gimnazii, nare~eni gimnaziski klonovi: 2 ma{ki i 1 ènska
gimnazija vo Skopje; po edna me{ana gimnazija vo Bitola, Ohrid, Prilep, Kumanovo, [tip,
Veles i Strumica; gimnaziski
klonovi imalo vo Berovo, Ko~ani, Kratovo, Kriva Palanka, Radovi{, Gevgelija, Kavadarci i
Resen i 2 trgovski gimnazii vo
Skopje i vo Bitola. Vo Skopskata u~ili{na oblast, vo polnite i
nepolnite gimnazii (19411942)
bile zapi{ani 2.135 u~enici, a vo
Bitolskata 1.032, od koi 111 bile od Egejskiot del na Makedonija. Nastavata se izveduvala na bugarski jazik, spored nastavnite
planovi i programi {to se primenuvale vo obrazovniot sistem
vo Bugarija. Po Osloboduvaweto,
so re{enie na Prezidiumot na
ASNOM (3. XI 1944), gimnazii se
otvoreni vo Skopje, Bitola,
[tip, Kumanovo, Prilep, Strumica, Tetovo, Veles, Ohrid, a
malku podocna i vo Kavadarci.
Vo u~ebnata 1949/50 g. ve}e rabotele 31 gimnaziska ustanova (12
polni), so vkupno 20.524 u~enici.
Gimnazijata, kako i pred vojnata,
i vo ovoj period prodolùva da
raboti kako op{toobrazovno

u~ili{te, so isklu~itelna funkcija da gi podgotvuva mladite za
prodolùvawe na obrazovanieto
na visoko{kolskite ustanovi, zadrùvaj}i ja svojata privilegirana polo`ba vo odnos na drugite
sredni u~ili{ta. Po {kolskata
reforma od 1958 g. gimnaziskoto
obrazovanie beleì u{te pointenziven razvitok. Vo u~ebnata
1974/75 g. vo Makedonija rabotele
39 gimnazii, so 756 paralelki i
23.767 u~enici, {to vo odnos na
vkupniot broj sredno{kolci iznesuvalo 37,65%. So reformata
na vospitanieto i obrazovanieto
od po~etokot na osumdesettite
godini na minatiot vek, so koja se
voveduva naso~eno obrazovanie,
gimnazijata kako poseben vid
u~ili{te e ukinata, odnosno
transformirana vo centar za naso~eno obrazovanie. Od u~ebnata
1991/92 g. odnovo se voveduva gimnaziskoto obrazovanie. Vo u~ebnata 2004/05 g. od vkupno 91 dràvni sredni u~ili{ta, gimnazisko
obrazovanie se realizira vo 41
u~ili{na ustanova, od koi 12 vo
Skopje, a brojot na opfatenite
u~enici vo odnos na vkupniot
broj u~enici vo srednoto obrazovanie iznesuval nad edna tretina
(34%).
na bogovi, me|u koi i na bogot Asklepij kako i na ugledni gra|ani,

temeli na razni prostorii i na
palestra (zgrada za borewe i ve`bawe). Vrz osnova na toa e utvrdeno postoeweto i aktivnosta na
gimnaziumot vo Stibera (50224
g.). Gimnaziumite, od nivnata pojava vo Atina (VI v. pr.n.e.), imale
dolg razvoen pat. Od ve`bali{ta
na otvoreno, do izgradba na golemi zgradi na palestri (IVII v.
pr.n.e.) so razni prostorii za borewe i ve`bawe, ma~kawe so maslinovo maslo, posipuvawe so siten pesok, bazeni so ladna i topla voda, sauni i drugi prostorii,
a vo dvorovite i golemi stadiumi. Od mesta za telesni voeni
podgotovki, stanale i vospitnoobrazovni i kulturni ustanovi, a
vo rimskiot period, pred s za
rekreacija i razonoda.
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Gimnazium
vo anti~kiot grad Stibera, Prilozi
za istorijata na fizi~kata kultura na
Makedonija#, Skopje, 1975, 93112. D. S.

K. Kamb.
GIMNAZIUM NA ANTI^KIOT GRAD STIBERA. Ostatoci

na gradot se nao|aat blisku do seloto êpigovo, Prilepsko. So
arheolo{ki iskopuvawa se otkrieni mnogubrojni mermerni
plo~i so prigodni tekstovi i golem broj imiwa na efebi (vozrasni mladinci), efebarsi (stare{ini na efebi), gimnazijarsi
(stare{ini na gimnaziumot), arhonti (gradona~alnici) i na gra|ani, potoa statui i postamenti
Gimnasti~ka ve`ba na raboj
GIMNASTIKATA VO MAKEDONIJA sportska disciplina.

Nekoi elementi na gimnastikata
se pojavile vo u~ili{tata u{te
pred Mladoturskata revolucija
(1908), potoa vo nastavniot predmet gimnastika vo srednite (1908
1941), odnosno fizi~ko vospitanie i vo osnovnite u~ili{ta (po
1945). Aktivnostite od sportska-
Bedem Styberra, s. êpigovo: od otkrivaweto na gimnaziumot (1957)
357
GINEKOKASTRO
ta gimnastika za gra|ani bile neguvani vo ramkite na Sokolskata

organizacija (19191941). Sokolskiot sistem e napu{ten po Osloboduvaweto (1945), a sovremenite potrebi sozdale novi vidovi: sportska, ritmi~ka, akrobatska, utrinska, korektivna, rehabilitaciona i pomo{na gimnastika. Tie se neguvani vo ramkite
na Gimnasti~kata organizacija i
DTV Partizan# na Makedonija.
Istaknati gimnasti~ari bile:
Mile Angelovski, \or|i Manevski, Petar Aleksovski, \or|i
Spasov, Josif Vukanski, Gele
Popta{ev, Nase Kondovski, Pen~o Janevski, Zoran \or|evski,
Pavle Pavlovski i drugi, a gimnasti~arki: Qubica Aleksova,
Magdalena Aleksovska, Slavica
Vuleti}, Violeta [ulevska, Antonija Nikolovska, Slavica Todorovska, Svetlana Stojanovska
i drugi.
BIBL.: Senvi~ki realnosti, 1963; Planetarni vesti, 1968; Padot na Amerika,

1972; Prazno ogledalo, 1948; Rev i drugi
pesni, 1956; Kadi{, 1960.
LIT.: Poezija, Sk., 1986.
P. Gil.
GINKO (Ginkgo biloba L., fam.

Gingkoaceae) tercijaren relikt
od isto~na Azija. Golemo listopadno drvo, so listovi vo vid na
lepeza so paralelna nervatura,
sobrani po 3-5 vrz kratkorastite.
Plodot e koski~ka so mesesta obvivka. Semeto se jade. Vo RM se
koristi kako parkovsko drvo i
pokaùva mnogu solidni rezultati vo pogled na adaptacijata. Ima
mnogu kvalitetno drvo. Al. And.
LIT.: \or|i Spasov, Razvoj na sportskata gimnastika vo SR Makedonija od 1950

do 1975, Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura#, Skopje, 1983, 930.
D. S.
GINEKOKASTRO (@ensko, Avret Hisar) srednovekovno vizantisko utvrduvawe, na okolu 14 km

jugozapadno od Kuku{ (Kilkis).
Go podignal imperatorot Andronik III Paleolog (13281341) za da
go za{titi Solun od napadite od
sever. Bilo mnogu dobro utvrdeno
so kuli i cvrsti bedemi, taka {to
i èni moèle da go branat. Poradi toa i go dobilo imeto Ginekokastron @enski Grad.
LIT.: Ioannis Cantacuzeni eximperatoris historiarum libri IV, graece et latine IIII, cura L.
Schopeni, Bonnae, 18281832, II, 240241; P.
N. Milkov, Hristinski drevnosti
zapadno Makedonii, IRAIK 4, 1899.
K. Ax.
F. M.
Mirka
Ginova
GINOVA, Mirka (s. Rosilovo,

Vodensko, Egejskiot del na Makedonija, 1916 Enixe-Vardar, 26.
VII 1946) deec i borec na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe. Zavr{ila u~itelska {kola i u~itelstvuvala
vo pove}e mesta. Vo 1945 g. se
vklu~ila vo redovite na NOB i
ilegalno dejstvuvala po vodenskite i meglenskite sela. Bila
sekretarka na AF@ za Vodenskiot okrug. Vo 1946 g. bila zarobena
vo edna akcija na gr~kata vojska,
osudena od voeniot sud vo EnixeVardar i strelana.
LIT.: T. Mamurovski, Svetli likovi od
1987.
St. Kis.
Alen
Ginzberg
GINZBERG, Alen (Allen Ginsberg)

(Wu Xersi, 3. VI 1926 Wujork, 6.
IV 1997) poet od SAD. Pred da
studira na Kolexot Kolumbija,
rabotel kako mija~ na sadovi,
mornar, zavaruva~ itn. So objavuvaweto na Rev vo 1957 stanuva duhoven voda~ na mladite (bit-generacija) vo Amerika. Patuval po
celiot svet na ~itawa i ima igrano vo dva filma. Dobitnik e na
Zlatniot venec na SVP vo 1985.
358
Belgradskata muzi~ka akademija

(prof. R. Bako~evi}). Debitirala na operskata scena na MNT
(1996) so ulogata na Mikaela vo
operata Karmen. Istata godina e
angaìrana kako postojan ~len
na ovaa muzi~ka institucija. Taa
e nositelka na pove}e glavni ulogi: Leonora (Trubadur), Florija
Toska (Toska), Aida, Dona Leonora (Mo} na sudbinata), ô-ôSan (Madam Baterflaj), Liu
(Turandot), Dezdemona (Otelo),
Mimi (Boemi), Irena (K. Makedonski Car Samuil), Lidija (R.
Avramovski Lidija od Makedonija). Nastapuvala i na koncertniot podium, izveduvaj}i recitali na solo-pesni i vokalnoinstrumentalni dela. Taa e umetnik
so bogat glasoven materijal, dinami~na i vdahnovena artisti~na
vizija, vokalna prefinetost, sovr{ena intonacija i jasno diferenciran tonski jazik. Gostuvala
vo pove}e evropski zemji (Bugarija, Srbija i Crna Gora, Slovenija, Hrvatska, Danska, Germanija, Turcija, Italija, Francija).
Vesna
GinovskaIlkovska
GINOVSKA-ILKOVSKA, Vesna (Skopje, 2. IV 1972) operska

pevica, sopran, prvenka na Operata na MNT. Diplomirala solopeewe na Fakultetot za muzi~ka
umetnost (1994) vo Skopje (prof.
M. Eftimova), a magistrirala na
GINOVSKI, Alekso (18511894)

najmladiot od bra}ata Ginovski, sinovi na kopani~arot Krste
Petrov Ginovski. Se naselil vo
Novi Pazar, kade {to, zaedno so
bra}ata, izrabotuval ikoni za
crkvata Sv. Nikola# (1870). Tamu otvoril fotografsko atelje i
e poznat kako prv profesionalen
fotograf na ova podra~je na Balkanot.
LIT.: A. Vasiliev, Blgarski vzro`denski mastori, Sofi, 1965, 232; A. Kapixi}, Bra}a Ginovski Zografi vo Crna
Gora, Skopje, 1999.
V. P.-K.
GINOVSKI, Vasil (Gali~nik,

sredinata na XIX v. ?, 1924)
zograf i kopani~ar od rodot Ginovski, sin na Krste Petrov. Negovo edinstveno za~uvano potpi{ano delo vo Makedonija se
freskite na zapadnata fasada od
crkvata vo Bigorskiot manastir
(od 1871). Obu~en vo duhot na mija~kata {kola, V. G. imal kontakti i so mitropolitot Partenij
Zografski od kogo ja dobil Stematografijata# na Hristifor
@efarovi} spored koja rabotel,
a i {koluvaweto vo Rusija vlijaelo na negoviot stil. Pred da ostane sam, poradi smrtta na svoite
bra}a Alekso i Teofil (vo 1894),
Vasil so niv rabotel na nekolku
ikonostasi vo Crna Gora vo vremeto na Nikola I Petrovi}-Wego{. Negovata tvore~ka aktivnost, vklu~itelno i teatarska reìja i scenografija, bila sledena od likovnata kritika na toga{niot pe~at. Bil eden od organizatorite na pretstavuvaweto
na Crna Gora na Golemata bal-
GIPSARA#
kanska izlo`ba vo London (1907).

Za svoite zaslugi bil odlikuvan
od kralot Nikola I so Pettiot
stepen na Daniloviot red i so
najvisokiot orden na Ruskoto
carsko grafi~ko dru{tvo.
LIT.: A. Vasiliev, Blgarski vzro`denski mastori, Sofi, 1965, 232; A. Kapixi}, Bra}a Ginovski Zografi vo Crna
Gora, Skopje, 1999.
V. P.-K.
Velimir
Ginovski
GINOVSKI, Velimir Karaòv

(Gali~nik, 5. II 1912) ekonomist,
stopanstvenik, dràvnik. Po zavr{uvaweto na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, specijaliziral
industriska politika vo Viena.
Pogolemiot del od rabotniot vek
go pominal kako stopanstvenik
rakovoditel na golemi industriski kombinati vo Makedonija.
Najprvin bil pomo{nik-direktor na Republi~kiot zavod za
stopansko planirawe vo Skopje
(19501952), potoa postaven za na~alnik za stopanstvo vo Op{tinata Tetovo (19531954), generalen direktor na kombinatot Teteks vo Tetovo (19551960). Po
sekretarstvoto vo Industriskata
komora na Makedonija (1961
1963), stanal republi~ki sekretar za stopanstvo vo Izvr{niot
sovet na SRM (19631965), a potoa
pomo{nik-sojuzen sekretar za
finansii vo Belgrad (19651969).
Do penzioniraweto bil generalen direktor na HEK Jugohrom#
vo Tetovo (19691984). Za svojata
uspe{na rabota e dobitnik na
visoki nagradi i priznanija.Bl. R.
GINOVSKI, Ivan Trpkov (Gali~nik, Rekansko, 1878 Gali~nik, 13. VIII 1908) u~esnik vo
Ilindenskoto vostanie. Zavr{il egzarhiska gimnazija vo Solun (1895). Bil izbran za ~len na
ORK na TMORO za Gali~nik
(1902). Aktivno u~estvuval vo
Ilindenskoto vostanie. Se borel vo Ki~evsko, vo ~etata na vojvodata Na}e Janev-Lav~an~eto.
Po zadu{uvaweto na vostanieto
bil izbran za pretsedatel na
ORK na TMORO za Gali~nik.
LIT.: G. Tra~ev, Kniga za Miacit,
Sofi, 1941; Zbornik na Panajot \inoski od selo Gali~nik od Debarsko. Podgotvil i redaktiral Kiril Penu{liski,
Skopje, 1995; Haralampie Polenakovi},

Panajot Ginovski zograf, etnograf,
folklorist i leksikograf. Izbrani dela, kn. 2, Skopje, 1988, 592; Nina Anastasova-[kriwari}, Panajot K. \inoski,
Skopje, 2000.
M. Kit.
koj gi objavil vo prodolènija vo

petrogradskoto spisanie @iva
starina (XXIV, 18991905).
GINOSKI-NASTE, Lazar (s.

Bel~i{ta, Ohridsko, 9. VII 1913
Ohrid, 5. I 1997) zemjodelec, komunisti~ki deec, prvoborec, kapetan na JNA vo rezerva. Kako
~len na KPJ (1942), bil intendant pri G[ na NOV i POM (maj
19431944), izbran delegat na
Vtoroto i Tretoto zasedanie na
AVNOJ i delegat-u~esnik na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po
Osloboduvaweto bil pretsedatel
na Okoliskiot naroden odbor, na
Okoliskiot sud i na Okoliskiot
zadruèn sojuz vo Ohrid, direktor na Pretprijatieto za doma{ni rakotvorbi (1957), ~len na
Glavniot odbor na NOFM, republi~ki i sojuzen pratenik
(19491954). Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
GIPS mineral od grupata na

sulfatite {to kristalizira monoklini~no. Obi~no se pojavuva
vo mnogu ubavo razvieni kristali koi se razvieni po strani~niot pinakoid i pritoa se plo~esti
ili pak igli~esti, izdolèni po
kristalografskata oska (s). Mnogu ~esti se pojavite na bliznewe,
pri {to takvite primeroci imaat izgled na opa{ka od lastovi~ka. Bojata na gipsot e obi~no bela, siva ili pak òltenikava, a
vo nekoi slu~ai moè da bide
oboen so crveni nijansi. Tvrdinata mu iznesuva 2 (po Mosovata
skala). Ima sovr{ena ceplivost.
Na teritorijata na RM se pojavuva vo mnogu geolo{ki formacii
kako hidrotermalen mineral, no
najubavite kristali se sepak vo
nao|ali{teto vo okolinata na
Debar.
Bl. B.
LIT.: OhridskoStru{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna 19411945, kn. prva-treta, OhridStruga, 1990.

S. Ml.
Panajot
Ginoski
GINOSKI, Panajot (Gali~nik,

1842 Vrawe, 8. VIII 1886) folklorist, prerodbenik, zograf,
leksikograf, etnograf. Osnovnoto obrazovanie go dobil od tatko mu Krste koj bil u~itel, a na
14-godi{na vozrast zapo~nal da
go u~i zografskiot zanaet kaj
pro~ueniot gali~ki zograf \ur~in Fr~kovski. Potoa zaminal
na pe~alba vo Bugarija. Vo Karlovo si go povredil glu`dot na
nogata i bil prinuden da se vrati
vo Gali~nik, kade {to ostanal
u{te 17 godini, prikovan za postela i nesposoben za fizi~ka rabota. Vo toa vreme se zanimaval
so prepi{uvawe knigi, zapi{uvawe narodni umotvorbi, obi~ai,
izrabotka na re~nik i dr. Vo potraga po podobri uslovi za ìvot
semejstvoto se preselilo vo Vrawe (1881), kade {to toj po~inal.
Zapi{anite materijali {to ostanale vo rakopis brat mu Alekso mu gi dal na ruskiot konzul vo
Crna Gora Pavel A. Rovinski,
LIT.: Izbrani dela, kn. 2, Skopje, 1988,

592; Nina Anastasova-[kriwari}, Panajot K. \inoski, Skopje, 2000.
M. Kit.
GIPSARA# Debar fabrika

za proizvodstvo na gips i gipseni
prefabrikati. Osnovana e za
proizvodstvo na surova ruda i za
prerabotka na rudata do gips
(1954). Rabotela kako Fabrika i
Kombinat za gips i gipseni prefabrikati Radika#. Vo 1991 g.
stanuva akcionersko dru{tvo. Od
1997 g. se transformira vo Knauf-Radika# AD Debar, kako del
na Knauf GmbH, Avstrija, svetski
poznat proizvoditel na gipskartonski plo~i. Izgradena e nova,
celosno avtomatizirana fabrika
so pridru`ni objekti. Vo 2000 g.
ima 190 vraboteni i kapacitet od
12 milioni m2 gipskartonski
plo~i i 200.000 t gips godi{no.
Proizveduva sistemi za suva
gradba, kerami~ki i medicinski
gipsovi, lepila, masi za fugirawe i gletmasi, kako i gipseni
malteri, a 85% od proizvodstvoto e nameneto za izvoz.
Sv. H. J.
Fabrikata za gips Knauf vo Debar
359
GIROVSKI
GIROVSKI, Grigorie (Prilep,

5. VIII 1923) violinist. Studiite zapo~nati na Konzervatoriumot vo Solun gi prodolùva kaj
V. Huml na Muzi~kata akademija
vo Zagreb, a gi zavr{uva na Nacionalniot konzervatorium vo
Atina. Koncert-majstor na Makedonskata filharmonija, na operskiot orkestar na MNT i na Ansamblot za sovremena muzika
Sveta Sofija# vo Skopje. Voda~
na Skopskiot guda~ki kvartet, G.
bil i profesor na Srednata muzi~ka {kola vo Skopje. Od 1962 g.
raboti vo Germanija, a potoa vo
Venecuela kako zamenik-koncert-majstor na Simfoniskiot
orkestar (19721991). Potoa predava na Konzervatoriumot vo Solun, do penzioniraweto. B. Ort.
GJTAN ~etiri gajtani, so razli~na dolìna, tri vo temnosina
boja i eden crn, ispleteni od po
osum konci. Izraboteni so pletewe na ~okani od volna, sluèle
za ukrasuvawe na nosijata. Sl. \.
tolski) revolucioneren okrug,

izbran na Smilevskiot kongres
(27. V 1903), vo sostav: Dame Gruev, Boris Sarafov i Anastas Lozan~ev. Za rezervni ~lenovi bile
izbrani \or|i Pop Hristov, Petar Acev i Lazar Pop Trajkov.
Ingerenciite na G[ bile utvrdeni so Vostani~kiot disciplinski ustav: da rakovodi so vostanieto; da vodi pregovori so stranci
i so neprijatelot; da odrùva vrski so drugite okruzi i so nadvore{niot svet. Za svoite postapki
G[ odgovaral pred Kongresot.
G[ go opredelil denot za po~etokot na Vostanieto. G[ imal
sopstven pe~at, zname i ~eta. G[
izdal nekolku akti: Prenesuvawe
na ingerenciite na okoliskite
komiteti vrz reonski na~elstva;
Odluka i izvestuvawe do reonskite na~alstva za po~etokot na
vostanieto; Predupreduvawe do
Direkcijata na Isto~nite èleznici za bezbednosta na patnicite; Memorandum do vladite na golemite sili; Odluka za prekin na
vostani~kite dejstva i za rasformirawe na G[ (25. XII 1903).
LIT.: Manol Pandevski, Ilindenskoto
vostanie vo Makedonija, Skopje, 1978.
V. \.
Eftimija
Glava{
GLAVA[, Eftimija Mihailova

(Strumica, 17. I 1933 Skopje, 20.
III 1995) farmakolog, redoven
prof. na Med. f. vo Skopje. Medicina zavr{ila vo Skopje (1959).
Vo 1960 g. se vrabotila na Institutot za farmakologija i toksikologija pri Med. f. vo Skopje.
Rabotela na arteriskata hipertenzija i beta-blokadata i objavila pove}e stru~no-nau~ni trudovi od ova podra~je. Bila {ef
na Katedrata, prodekan i dekan
na Farm. f. vo Skopje (19811985)
i u~esnik vo brojni institutski
proekti.
D. S. - B.
GLAVA[, Oton Aleksandrov
(Ohrid, 14. V 1924) spec. ORL,
redoven prof. na Med. f. (1979).
Med. f. zavr{il vo Belgrad
(1957), spec. po ORL (1957), direktor na Klinikata za ORL
(19861987), osnova~ na detska
bronho-ezofagologija i od ovaa
oblast publikuval nad 100 stru~M. Pol.
no-nau~ni truda.
GLAVEN [TAB NA II REVOLUCIONEREN OKRUG (1903)
vrhovno voeno-politi~ko telo na
Ilindenskoto vostanie vo II (Bi360
GLAVEN [TAB na DAG (1946)

formiran po obedinuvaweto na
partizanskite edinici vo Demokratskata armija na Grcija (DAG),
vo sostav: Markos Vafijadis
komandant, Georgios Protopapas
zamenik na komandantot, Lambros Kanikaridis, Georgi Blanas
i Panos Kapetaneos, ~lenovi na
[tabot. Od 1.800 borci (1946), po
obedinuvaweto so silite na NOF
nivniot broj porasnal na 30.000
borci. Vo po~etokot na Gra|anskata vojna DAG praktikuvala
partizansko vojuvawe, a po otstranuvaweto na Markos Vafijadis preminala na frontalno vojuvawe.
LIT.: L. Panovska, Gra|anskata vojna vo
Grcija 19461949, Skopje, 2003. St. Kis.
GLAVEN [TAB na ELAS formiran vo maj 1943 g. na ~elo so

Stefanos Sarafis. Po negovoto
formirawe, voenite aktivnosti
na ELAS se pro{irile i se formirale slobodni teritorii. Vo
juni 1943 g. ELAS bil priznat kako antifa{isti~ki sojuznik i se
stavil pod rakovodstvo na Glavnata komanda na Sredozemnomorskiot front.
LIT.: A. Vacalopulos, Histoire de la Grece moderne, Paris, 1975.
St. Kis.
GLAVEN [TAB NA NOV I

POM (19431945). Pred formiraweto na G[, oruènata borba ja
rakovodele: Voena komisija Metodija [atorov-[arlo, Koce
Stojanovski-Metalec, Branislav
[iki}-Bruno, Qubomir Lekovi}-Gorski i Ilija Jakimovski
(juni 1941); Pokrainski voen
{tab Lazar Koli{evski-Mitre, Mihalo Apostolski-Don~o,
Mir~e Acev-Stoj~e, Stra{o Pinxur-Josif, Cvetko UzunovskiAbas, Trajko Bo{koski-Tarcan,
Pero Ivanoski-Tikvar, Kuzman
Josifovski-Pitu, Ivan Doj~inovski-Dim~e (septemvri 1941) i
Operativen voen {tab, kako pomo{en organ na PV[ Pero
Ivanoski-Tikvar, Trajko Bo{koski-Tarcan, Kiro KrsteskiPlatnik i Stif Naumov. PV[
prerasnuva vo G[ na NOV i NOPOM vo sostav: Cvetko Uzunovski, Mihajlo Apostolski, Mir~e
Acev, Stra{o Pinxur i Qup~o
Arsov (juni 1942), a podocna bile
kooptirani Kuzman Josifovski i
Stif Naumov. Go rakovodel dejstvuvaweto i organiziraweto na
NOPO, reorganizacijata na mesnite voeni {tabovi, izdaval
Bilten (od oktomvri 1942) i dr.
G[ na NOPOM prerasnuva vo
G[ na NOV i POM vo sostav:
Mihailo Apostolski komandant, Cvetko Uzunovski politi~ki komesar i Strahil Gigov
zam.-pol. komesar. Podocna komesari bile Bane Andreev i Borko
Temelkoski, a zamenik na komandantot Pan~e Nedelkovski (mart
1943). Do kone~noto osloboduvawe na Makedonija (noemvri 1944),
vo sostavot na G[ imalo pove}e
izmeni. Edinstveno komandantot
M. Apostolski ostanal do ukinuvaweto na glavnite {tabovi
(1945). Za poefikasno rakovodewe so NOAVM, teritorijata ja
podelil na pet Operativni zoni
(OZ), na ~elo so operativni {tabovi. Po Prespanskiot sostanok
na CK na KPM (2. VIII 1943) sedi{teto na voeno-politi~koto
rakovodstvo bilo vo s. Crvena
Voda, na slobodnata teritorija
Debarca, Ohridsko. G[ na NOV i
POM imenuval (septemvri 1943)
referent za verski pra{awa
(pop Veqo Man~evski) i referent za prosveta (Petar Bogdanov-Ko~ko), izdal Manifest za
krajnata cel na NOAVM (oktomvri 1943), formiral bataljoni i
brigadi (1943), divizii i korpusi
(1944) za zavr{nite operacii za
osloboduvawe na Makedonija.
Makedonskata vojska imala nad
64.000 borci (oktomvrinoemvri
1944). Vo noemvri G[ na NOV i
POM bil preimenuvn vo G[ na
NOV i POJ za Makedonija i taka
funkcioniral do fevruari 1945
g., koga bil preimenuvan so naredba na V[ na NOV i POJ vo G[
na JA za Makedonija. Vo maj 1945
bil ukinat.
GLAVNI
LIT.: Mihailo Apostolski, Osloboditelnata vojna na makedonskiot narod

19411944, Skopje, 1964; Marjan Dimitrijevski, Makdonskata vojska 19411945,
Skopje, 1999.
Vl. Iv.
GLAVINI^KA EPARHIJA (st.

gr. Glaben-vtxhz) edna od prvite
eparhii na Ohridskata arhiepiskopija. Glavinica e tretoto mesto kade {to ìveel sveti Kliment. Kade se nao|al gradot (poznat i so gr~koto ime Kejal-va) ne
se znae, verojatno vo zapadniot
del od Ohridsko, kon moreto.
Glavini~kata eparhija prvpat se
spomnuva vo spisokot na eparhiite od Lav Mudri (886912). Kon
krajot na XI v. bila izdvoena od
Ohridskata arhiepiskopija i bila priklu~ena kon Dra~kata mitropolija, vo XIII v. mu bila vratena na Ohrid, a vo XV v. bila ukinata i nejzinata teritorija bila
priklu~ena kon Beratskata eparhija.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; Ratomir
Grozdanoski, Biblijata vo delata na sveti Kliment Ohridski, Skopje, 2001;
Ivan Snegarov, Pak za eparhita na sv.
Kliment Ohridski, Sofi, 1932; istiot,
Po vprosa za eparhita na Kliment Ohridski. Sb. Kliment Ohridski 9161966,
Sofi, 1966; Jovan Bel~ovski, Ohridska
arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast,
Skopje, 1997.
Rat. Gr.
Vasil
Glavinov
rel socijalizmot. ^lenuval vo

Bugarskoto rabotni~ko dru{tvo
Bratstvo. Vo 1893 g. ja formiral samostojnata Makedonska socijaldemokratska grupa so zada~a
da ja {iri socijalisti~kata ideologija me|u makedonskite pe~albari i vo Makedonija. Se obidel
Grupata da prerasne vo Makedonska partija, no ne bil poddràn
od bugarskite socijalisti, koi go
proglasile za separatist. Vo 1894
g. vo Veles go formiral prvoto
rabotni~ko kulturno-prosvetno
dru{tvo. Gi izdaval prvite makedonski socijalisti~ki vesnici
Revolci i Politi~eska svoboda, koi povikuvale za osloboduvawe na Makedonija i za sozdavawe nezavisna republika. ^lenovi na Grupata (ne i Glavinov)
vlegle vo Makedonskata revolucionerna organizacija i, kako
borci i vojvodi, u~estvuvale vo
Ilindenskoto vostanie. Po vostanieto Glavinov iscelo se orientiral na klasnoto rabotni~ko
dvièwe. Po Prvata svetska vojna dejstvuval vo Bugarija.
Sergej
Glavjuk
Literaturniot institut Maksim Gorki# vo Moskva. Po~esen

~len na Dru{tvoto na pisatelite
na Makedonija. Gi objavil poetskite knigi Goltka# (1991) i
To~ka na vozvratot# (1997). Izbor od negovata poezija e objaven
na makedonski jazik, vo prepev na
Gane Todorovski, pod naslov Agli#, izdanie na Matica makedonska#. Se zanimava aktivno so preveduvawe poezija od slovenskite
jazici. Objavil na ruski jazik dve
antologii na makedonskata poezija, kako i oddelni knigi pesni
od Konstantin Miladinov, Radovan Pavlovski, Jovan Strezovski,
Slave \orgo Dimoski i Rade Siljan. U~estvuval pove}epati na
Stru{kite ve~eri na poezijata.
G. T.
LIT: D-r Orde Ivanoski, Prerodbenskata delotvornost na socijalisti~kata

misla vo Makedonija, Skopje, 2000; Rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe vo Makedonija, Skopje, 1970.
O. Iv.
Glavinka
GLAVINKA pokrivka za na
glava sostavena od glav~e, sreden del i glavinka. Glav~eto i
sredniot del se napraveni od crveno platno bogasija, a postaveni se so belo platno. Glavinkata
okolu e ukrasena so òlti bikmiwa, vo vid na spirali i òlti srmeni {iriti. Sredinata e bogato
izvezena so òlta srma, vo vid na
gran~iwa i spirali. Se nosela
koga ènata prestanuvala da go
nosi sokajot.
S. G.
GLAVINOV, Vasil (Veles, 1869
Sofija, 24. I 1929) osnovopolo`nik na socijaldemokratskoto
dvièwe vo Makedonija. Kako
stolarski rabotnik na pe~alba
vo Sofija go prifatil i go {i-
GLAVINÊVSKI, Aleksandar
(Ohrid, 22. III 1926 Ohrid, 5. VIII 2005) bankarski ~inovnik.
^len na Brodarskoto dru{tvo
Strmec# vo Ohrid. Na kajakarskite prvenstva na Jugoslavija na
mirni vodi vo Ohrid (1948) osvoil prvo mesto vo K1 na 10.000 m i
treti mesta na 1.000 m i vo ekipna konkurencija; visok plasman
postignal i na 500, 1.500 i 10.000
m (1949), so {to zna~ajno pridonel za osvojuvawe na treto mesto
ekipno. Na prvenstvoto na Jugoslavija (1949) e ~etvrti vo
spust na divi vodi. Prvi mesta osvoil na 1.000 i 10.000 m i dve vtori vo K-1 na 500 m i ekipno
(1950). Uspe{no nastapuval i potoa, a vo K-4 osvoil vtoro mesto
(1953).
D. S.
GLAVJUK, Sergej (Drezden, Germanija, 1958) sovremen ruski
poet i preveduva~. Diplomiral na
Meteorolo{kata stanica vo Skopje
GLAVNI METEOROLO[KI
STANICI VO MAKEDONIJA.
Spored odredeni kriteriumi
vo 1979 g., vo Makedonija imalo: 8
glavni meteorolo{ki stanici, 2
me|unarodni meteorolo{ki stanici, 28 klimatolo{ki (obi~ni
meteorolo{ki stanici), 35 fenolo{ki stanici (edna me|unarodna fenolo{ka gradina), 15 agrometeorolo{ki i 260 do`domerni
stanici. Isto taka, imalo 4 radarski centri za identifikacija
na gradonosnite oblaci i za rakovodewe so dejstvuvaweto na lansirnite stanici pri za{tita od
gradobijnost i 228 lansirni stanici za isfrluvawe raketi vo
gradonosnite oblaci. Brojot na
glavnite meteorolo{ki stanici
361
GLAVNI
od godina vo godina se menuva. Denes, vo nabquduva~kiot meteorolo{ki sistem na Makedonija se

koristat 14 glavni meteorolo{ki stanici, 18 klimatolo{ki, edna aerolo{ka Petrovec, 166
do`domerni i 24 fenolo{ki stanici. Za potrebite na modifikacijata na vremeto i za radarski
monitoring se koristat tri glavni i tri pomo{ni radarski meteorolo{ki centri i 98 aktivni
protivgradobijni stanici. Nacionalnata monitoring mreà e podednakvo rasprostraneta niz celata zemja.
LIT.: Kole Jordanovski, Razvitok na
hidrometeorolo{kata slu`ba vo SR
Makedonija, Hidrometeorolo{ki glasnik#, Skopje, 1979; Pece Ristevski, Razvoj
na istraùvawata na vremeto i klimata vo SR Makedonija, Hidrometeorolo{ki glasnik#, Skopje, 1983; Meteorevija#, Skopje, 1998; Godi{en pregled#,
Uprava za hidrometeorolo{ki raboti,
2005.
M. Z.
GLAVNI UÎLI[TA vid

svetovni u~ili{ta {to davale povisoko obrazovanie, poznati u{te i pod imeto klasovni# (klasni), odnosno progimnazijalni
u~ili{ta#. Pretstavuvale vid na
niì sredni u~ili{ta. Prvite
vakvi u~ili{ta vo Makedonija se
javile vo po~etokot na XIX v. i
bile gr~ki u~ili{ta so nastava
na gr~ki jazik. Prvite makedonski u~ili{ta, so nastava na naroden jazik, bile otvoreni okolu
sredinata na XIX v. Za prvo vakvo
u~ili{te se smeta u~ili{teto
{to go otvoril srpskiot u~itel
Jovan Ne{kovi} vo Veles vo 1857
g. (v. Vele{ka gimnazija). Se sostoele od dva, tri ili ~etiri klasa, vo zavisnost od uslovite i
mo`nostite da se najdat glavni
u~iteli. Ne postoele edinstven
nastaven plan i programa. Vo niv
u~ele u~enici {to prethodno imale zavr{eno osnovno, odnosno zaemno u~ili{te. Odigrale zna~ajna uloga vo podignuvaweto na obrazovnoto nivo na naselenieto.
LIT.: R. Kantarxiev, Makedonskoto prerodbensko u~ili{te, Skopje, 1985.
K. Kamb.
GLAGOLICA prvoto slov.

pismo, sozdadeno od KonstantinKiril Filosof. Sekoj nejzin
bukven znak e oformen so pove}e
potezi (crti~ki): vertikalno i
koso ozgora nadolu (, /, \,) i horizontalno (-) od levo na desno.
Vertikalnite i kosite crti~ki
nikoga{ ne ja spojuvaat gornata
so dolnata linija na redot. Me|u
liniite vo sredinata ima zamislena sredna oska kade {to prodolùvaat ili se prekr{uvaat
elementite. Bukvite, dobro balansirani, visat na gornata linija, me|usebe ne se povrzani, {to e
svojstveno za uncijalnite pisma,
362
Stranica od glagoli~kiot Sinajski psaltir (XI v.)
nameneti za sve{teni i sve~eni

tekstovi. Inventorot, golem erudit, poznaval pove}e pisma, no
sozdal originalen grafiski sistem. Mudro gi prikril dopirite
so gr~. i lat. pismo, a vlijanieto
na semitskoto namesta e vidlivo
bukvite ({, c se isti) visat na
gornata linija. Vo G. dlaboko e
vtisnat i pe~at na vremeto koga
bilo osudeno ikonoborstvoto
(843) i hristijanskite simboli
bile slobodno primeneti. G. po~nuva so krst (+ = az) i e eden vid
ikoni~no pismo za vizuelna evangelska propoved. Numeri~kata
vrednost na glag. znaci e nezavisna od vizantiskata gr~. (jonska)
tradicija poradi dodadenite bukvi za specifi~nite slov. glasovi
(b, `, |, c, ~, {). Konstantin Filosof ja zadràl vrednosta samo
na po~etnite bukvi od trite eneadi (1, 10, 100), kako vo gr~. azbuka, kon koi dodal i ~etvrta eneada (1000) so znakot ; na ~a{a (putir), simbol za pri~est, t.e. prisoedinuvawe na slov. mno{tvo
kon Hrista.
Ova staroslovensko pismo e nastanato okolu sredinata na IX v.,
koga vizantiskiot car Mihail III
Paleolog, po barawe na moravskiot knez Rostislav, na solunskite bra}a Konstantin-Kiril i
Metodij im ja doveril misijata za
{irewe na hristijanstvoto me|u
tamo{noto naselenie na slovenski jazik. Avtorot KonstantinKiril ja sostavil spored glasovniot sistem na govorot na Slovenite od okolinata na Solun. So
taa azbuka, od gr~ki na mesnoto
nare~je bile prevedeni nekolku
osnovni bogoslu`beni knigi i
zaedno so svojot brat Metodij vo
863 g. zaminal vo Moravija (v.
Moravska misija). Glagolicata e
sostavena od 38 bukvi (spored Cr-
norizec Hrabar), koi, osven glasovnata, imaat i brojna vrednost.

I pokraj razli~nite mislewa,
op{toprifaten e stavot deka
glagolicata e postara od kirilicata. Napisi so glagolsko pismo
vo Makedonija se pronajdeni od
krajot na X v. Najgolem broj glagolski tekstovi se nastanati na
hrvatskoto jazi~no podra~je, kade
{to glagolicata imala najdolga
tradicija i se odràla s do prvite decenii na XIX v.
Pove}eto najstari stsl. rakopisi
od XXI v. se zapi{ani so obla
glagolica. Tradicijata na upotrebata na glagolicata osobeno
dolgo se zadrùva vo Ohridskiot
literaren centar (do XII/XIII v.)
predvoden od sv. Kliment i sv.
Naum Ohridski, pretstavuvaj}i
prepoznatliv beleg na najstariot
period od makedonskata pismenost. Iako za~uvanite glagoli~ki spomenici pretstavuvaat samo
mal fragment od najstaroto rakopisno nasledstvo, nivnata ànrovska raznovidnost (zaedno so najstarite kirili~ki spomenici),
svedo~i za bogatata duhovna kultura na Slovenite u{te vo mugrite na slovenskata pismenost. Najstar glagoli~ki tekst se Kievskite liv~iwa (misal) od X v.,
prepis na velikomoravski tekst
napraven vo srednovekovnata ~e{ka dràva. Drugi poznati glagoli~ki rakopisi po svojata sodrìna pretstavuvaat: ~etvoroevangelieto: Zografskoa evangelie (),
Mariinsko evangelie (), Zografski palimpsest ( Zografsko
ev.), Zografskob evangelie (
Zografsko ev.); izborno evangelie: Asemanovo evangelie (),
Ohridski listovi ( Fragmenti
na glagoli~ki stsl. tekstovi), Bojanski palimpsest ( Fragmenti
na glagoli~ki stsl. tekstovi), Sinajski palimpsest ( Fragmenti
na glagoli~ki stsl. tekstovi);
psaltir: Sinajski psaltir (),
Psaltir na Dimitar (Oltarnik?) (); evhologij: Sinajski evhologij (trebnik so sluèbnik)
(); misal: Sinajski misal ();
prazni~en minej: Sinajski mal
minej ( Fragmenti na glagoli~ki stsl. tekstovi); slova za Velikiot post i ispovedni molitvi:
Rilski glagoli~ki listovi (
Fragmenti na glagoli~ki stsl.
tekstovi), slova za Strasnata nedela: Klocov zbornik, koj{to sodrì i edna originalna propoved
na Metodij, t.n. Anonimna homilija. Site tie se prepisi od makedonsko poteklo so isklu~ok na
Klocoviot zb. {to obi~no se povrzuva so hrvatskata sredina.
LIT.: P. Hr. Ilievski, Pojava i razvoj na
pismoto so poseben osvrt kon po~etocite na slov. pismenost, 2001, 105-279; H.
GLAS...#
Polenakovi}, Vo mugrite na slovenskata pismenost, Skopje, 1973.

K. Kamb.; P. Hr. Il.; Zd. R.
GLADIJATORSKI BORBI VO
ANTI^KITE TEATRI VO MAKEDONIJA. Ostatoci od anti~kite teatri se otkrieni vo Stobi,
jugoisto~no od Veles, Bitola
Heraclea Lyncestis, Ohrid Lychnidos, site od gr~ki tip, prisposobeni i za gladijatorski i za borbi so divi yverovi (venationes), i
od rimski tip vo Skopje Scupi.
Ovie borbi se odrùvani vo teatarot vo Stobi (II VI v.), {to e
utvrdeno vrz osnova na reljefot
na gladijator na kapitelot od
eden stolb, postoewe na Nemezejon vo zgradata na skenata, ogradata pred prvite sedi{ta (balustrada), spu{tenoto nivo na borili{teto (conistra), pesokta i kanalot od nego do Crna Reka. Se
znae deka vo vremeto na Hadrijan
(117138 ) teatrite vo provinciite bile osposobeni i za amfiteatralni pretstavi. Vo Makedonija
gladijatorskite borbi zemale zamav od I v. i se odrùvale, so izvesni prekini, s do V v., a borbite so
divite ìvotni do krajot na istiot vek.
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Svedo{tva
za gladijatorski borbi vo anti~kiot
teatar vo Stobi, Prilozi za istorijata
na fizi~kata kultura na Makedonija,
Skopje, 1976, 107114.
D. S.
GLA@WA ve{ta~ko ezero na

Lipkovska Reka. Se nao|a 17 km
od Kumanovo. Izgradeno e vo 1971
g. Branata e betonska la~nogravitaciska. Taa e dolga po krunata
344,04 m, {iroka 4 m, a viso~inata nad terenot iznesuva 80 m. Kotata na normalnoto nivo na ezeroto se nao|a na viso~ina od 588 m.
Najgolemata dolìna na ezeroto
iznesuva 3.146 km, a najgolemata
{iro~ina 700 m. Vo ovie ramki
ezeroto zafa}a povr{ina od 96,5
ha. Vkupnata zafatnina iznesuva
26.000.000 m3, od koja 1.970.000 m3

pretstavuva mrtov prostor, a preostanatite 24.075.000 m3 korisna
zafatnina. Vodata se koristi za
vodosnabduvawe, navodnuvawe, za
dobivawe elektri~na energija i
za drugi potrebi.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija,
PMF, Skopje, 2002.
Dr. V.
umnoèn na ge{tetner, a dvobrojot 23 e pe~aten vo sovremenata

gradska pe~atnica vo Br~ko, so
kli{iran ilustrativen materijal. Me|u drugite, objaven e i
faktografskiot napis Na{ata
divizija vo zavr{nite operacii
i novite zada~i.
1980, 71-74; D-r Boro Mokrov M-r Tome
Glas makedonski
Vlastimir
Glamo~anin
GLAMOÂNIN,
Vlastimir
(Skopje, 12. V 1949) el. in`., d-r
na tehni~ki nauki, red. prof.,
prodekan, dva mandata dekan na
ETF vo Skopje. Rakovoditel na
Institutot za PEES i na DAAD
Kompetenten centar, pretsedatel na Studiskiot komitet za
razvoj na sistemot i stopanisuvaweto, ~len na Redakcijata na International Journal of Power and
Energy Systems# i eden od organizatorite i redaktorite na Balkanskite EE konferencii. Dal
prilog kon metodite za optimalno planirawe i koristewe na
distribucijata na EES.
GLAS MAKEDONSKI (Sofija, 28. XI 1893 24. XII 1898)

nedelen vesnik. Go ureduvale
Kosta [ahov (odgovoren urednik), O. F. Obre{kov, H. Stojanov, Georgi Aleksiev i A. S. Vasilev. Se pe~atel vo pe~atnicata
na Ivan Gucev, Iv. K. Boìnov,
Br. P. Spirkovi. Administrator
na vesnikot 8 meseci bil Marko
K. Cepenkov. Se zalaga za slobodna i avtonomna Makedonija. Goce
Del~ev go ispra}al vo Makedonija kako pogodna literatura za
~lenovite na TMORO.
1980, 71-74; D-r Boro Mokrov M-r Tome
LIT.: Bilten na Univerzitetot ,Sv. Kiril i Metodij Skopje#, br. 898, juni
2006.
Dr. R.
GLAS (Poloàj i Br~ko,

martjuni 1945) organ na êtirieset i osmata (makedonska) divizija na NOVJ, na makedonski jazik. Prviot broj e na 18 stranici,
Vesnikot Glas na Egejcite (Skopje)
GLAS NA EGEJCITE (Skopje, 1950) vesnik, organ na Zdruènieto na begalcite od Egejska

Makedonija, a potoa organ na
Zdruènieto na Makedoncite od
Egejskiot del na Makedonija od
Skopje (od g. IV, br. 37, 1953). Izleguval dvapati mese~no, vo format
45 h 34 cm, a glaven i odgovoren
urednik bil podocne`niot etnograf Todor Simovski. Tretiral pra{awa od minatoto na
Egejskiot del na Makedonija, posebno Gra|anskata vojna vo Grcija, sudbinata na nivnite sogra|ani i sovremenata realnost vo koja se na{le begalcite.
(1885-1992), Skopje, 1993, 286.
S. Ml.
Ve{ta~koto ezero Gla`wa, Kumanovsko
GLAS na Makedonski taen

revolcionen komitet# (@eneva, [vajcarija, juli 1898) organ na Makedonskiot taen revo363
GLASA JUGA#
lucioneren komitet, vo po~etokot sostaven samo od studenti

anarhisti od Bugarija, kon koi
potoa se priklu~uvaat i Makedonci. Izleguva samo prviot
broj, na bugarski jazik. Glavniot
redaktor (M. Gerxikov) ne e odbeleàn. Kako izvesno prodolènie vo istata godina vo @eneva izleguva i edinstveniot broj
na vesnikot Otmenie, organ
na Makedonskit revolcioneri teroristi#, podgotven od istata grupa i, isto taka, na bugarski
jazik. Osnovnata koncepcija na
Komitetot e anarhisti~ka, za avtonomija na Makedonija vo Balkanska konfederacija, no so bugarski narod vo nea.
LIT.: Dan~o Zografski, Makedonskiot
taen revolucioneren komitet i Otm{tenie#, INI, Skopje, 1954.
Bl. R.
GLAS JUGA (Skopje, 14. X 1940

1. IV 1941) informativen dneven vesnik. Sopstvenik bil Mihajlo Stojanovi}, direktor pisatelot An|elko Krsti}, a urednik
Todor Manevi}. Vo nego sorabotuvale golem broj istaknati avori od razni oblasti: Tomo Vladimirski, d-r Milan Ka{anin, Vangel Koxoman, Lazar Li~enoski,
Nikola Martinovski, Petar
Mitropan, Vasilie Popovi}-Cico, Isidora Sekuli} i dr.
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 45. S. Ml.
GLASNIK (Poloàj, noemvri

1944) organ na Dvanaesettata
makedonska NO brigada na NOV
i POM, na makedonski jazik. Za~uvan e prviot broj, umnoèn na
ma{ina za pi{uvawe, vo dva stolpca, na 20 stranici. Prvata statija 7 Noemvri e posvetena na
Oktomvriskata revolucija, a se
objaveni i napisi za moralniot
lik na borcite na brigadata: Na{ata mladina, Zo{to se bori
na{iot vojnik, 3 brigada se odmara i sl.
GLASNIK (Skopje, 1957) nau~no spisanie od oblasta na istoriskata nauka, organ na Institutot za nacionalna istorija. Izleguva vo dva do tri broja godi{no,
a izvesen broj godini i vo eden
broj, izbor, na svetskite jazici.
Objavuva statii, prilozi, materijali (dokumenti), bibliografii, kritika, recenzii, prikazi
i soop{tenija, glavno, od minatoto na Makedonija i makedonskiot
364
Glasnik# na Institutot za nacionalna istorija
narod, od praistorijata do denes.

Najbrojni se prilozite od politi~kata istorija i pomal del od
voenata, ekonomskata, kulturnata istorija, arheologijata, heraldikata i sl. Vo spisanieto sorabotuvaat i golem broj istraùva~i od Evropa i od svetot. S. Ml.
GLASNIK NA HEMIÂRITE I TEHNOLOZITE NA MAKEDONIJA (Bulletin of Chemists and Technologists of Macedonia#) organ na Sojuzot na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija. Izleguva od 1974 g. Glavni
urednici na spisanieto bile: Bojan [optrajanov, Miodrag Brajovi}, Svetomir Haxi Jordanov,
Gligor Jovanovski, Maja Cvetkovska, Traj~e Stafilov i Eleonora Vinkelhauzen. Od 2007 g.
spisanieto e preimenuvano vo
Macedonian Journal of Chemistry and
Chemical Engineering#. Ureduva~kiot odbor mu e pro{iren so nau~ni
rabotnici od stranstvo i dobilo
status na me|unarodno spisanie.
Objavuva predimno nau~ni i
stru~ni trudovi (na angliski jazik so makedonsko rezime) i, po
isklu~ok, na makedonski jazik (so
anglisko rezime). Vo spisanieto
se objavuvaat i vesti za rabotata
na Sojuzot na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija.
B. [.
GLASNIK SKOPSKOG NAU^NOG DRU[TVA organ na
Skopskoto nau~no dru{tvo. Na
sednicata na Sovetot na Filozofskiot fakultet vo Skopje ( 9.
III 1921) bile odobreni Pravilata i bilo osnovano Skopskoto nau~no dru{tvo. Za prv pretsedatel
e izbran prof. d-r Tihomir Ostoi} (prviot dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje, osnovan
od Belgradskiot univerzitet vo
1920 g.). Vo tekot na letniot semestar od u~ebnata 1924/25 g. bile
odràni dve sesii, so prezentacija na nau~ni trudovi i diskusija. Vo 1925 g. Skopskoto nau~no
dru{tvo zapo~nalo so publikuvawe na periodi~noto spisanie
Glasnik Skopskog nau~nog
Glasnik na
Skopskoto
nau~no
dru{tvo
dru{tva#, vo A4 format. Izleguval od 1925 do 1927 g. vo edna kniga (I/1 1925; I/2 1925; II/12 1926,
II/12 1927), a potoa bil podelen
na dve posebni spisanija, za op{testvenite i za prirodnite nauki. Glasnikot za op{testvenite
nauki kontinuirano prodolùva
do 1940 g. (br. III/1 1928, V/2 1929,
VIIVIII/3-4 1930, XI/5 1932, XII/6
1933, XIII/7 1934, XIV/8 1935,
XVXVI/910 1936, XIX/11 1938,
XXI/12 1940). ^lenovi na Ureduva~kiot odbor bile: d-r T. \or|evi}, d-r V. \eri}, G. Elezovi}, d-r
P. Kolendi}, d-r M. Kosti} i d-r
V. Radovanovi}. Urednik na prvite broevi (IX bil profesor d-r
R. Grui}, a na poslednite (XIXII)
d-r Mita Kosti}. Bile publikuvani rezultatite od istraùvawata
na arheolozite, istori~arite na
umetnosta, arhitektite, etnolozite, lingvistite (Nikola Vuli},
Nikolaj Okuwev, Radoslav Grui},
Balduin Saria, ]iro Truhelka,
Voislav Radovanovi}, Petar
Skok, Rudolf Eger, @arko Tati},
Milovan Koki}, Aleksandar Deroko, France Mesesnel i dr.).
LIT.: P. Slankamenac, O Filozofskom
fakultetu u Skopqu, Godi{wak skopskog Filozofskog fakulteta#, I, Skopqe,
1930, 11.
V. L.
GLACIJALNI RELIKTI VO
FLORATA NA RM rastitelni
vidovi {to pretstavuvaat ostatoci od florata, koja se razvivala za vreme na mrazovoto (glacijalnoto) doba. Na teritorijata na
RM denes se sre}avaat vo najvisokite regioni na planinite ([ar
Planina, Korab, Jakupica, Pelister, Nixe i dr.), na refugijalni i ladni stani{ta sne`nici,
sipari, visokoplaninski pasi{ta i sl., kade {to snegot i mrazot
najdolgo se zadrùvaat. Za glacijalni relikti vo florata na RM
se smetaat slednive: Diphasium alpinum, Dryas octopetala, Juncus trifidus, Kobresia myosuroides, Loiseleuria procumbens, Luzula spicata, Salix
herbacea, S. reticulata, Saxifraga aizoides, S. oppositifolia, Seleginella selaginoides i dr.
Vl. M.
GLIGOROV
Drvoto Gledi~
GLEDI^ (Gleditschia triacanthos L.,

fam. Caesalpinaceae) drvo visoko
do 45 m, so {iroko razgraneta
kruna. Grankite se so mnogu ostri, naj~esto tridelni, bodlivi
trnovi, dolgi do 10 cm. Listovite
se sloèni parno, peresti i dolgi do 20 cm. Cvetovite se mali,
òltenikavo-zeleni, sobrani vo
grozdesti socvetija. Plodot e me{unka (rogu{ka) so ~okoladna
boja, do 40 cm dolg. Negov areal e
Severna Amerika. Vid odamna
vnesen vo krajre~nata rastitelnost na RM.
Al. And.
Velibor
Gligori}
tet vo Belgrad (1924) i potoa bil

slu`benik vo Ministerstvoto za
trgovija i industrija. Vo vremeto
na Vtorata svetska vojna bil uapsen i deportiran vo Germanija.
Po Osloboduvaweto bil direktor na Dramata, upravnik na Narodnoto pozori{te i upravnik na
Jugoslovenskoto dramsko pozori{te vo Belgrad, redoven profesor na Katedrata za jugoslovenska knièvnost na Filolo{kiot fakultet, redoven ~len i
pretsedatel na SANU i ~len na
MANU nadvor od rabotniot
sostav (25. XII 1969).
BIBL.: Kritike, Beograd, 1926; Lica i
maske, Beograd, 1927; Polemike, Beograd,
1930; Kwièvne magle, Beograd, 1932; Srpski realisti, Beograd, 1954; Bie pozori{ta, Beograd, 1977.
S. Ml.
Vilijam
Evart
Gledston
GLEDSTON, Vilijam Evart (William Ewart Gladstone) (Liverpul,

29. XII 1809 Harden, 19. V 1898)
britanski politi~ar i dràvnik.
Od vremeto na Krimskata vojna
(18531856) so interes gi sledel
sostojbite na Balkanot pod vlasta na osmanliskata dràva, vklu~itelno i vo Makedonija. Vo vremeto na golemata isto~na kriza se
zastapuval za re{avawe na isto~noto pra{awe vrz principot
Balkanot na balkanskite narodi#. Se zastapil i za razre{uvawe
na makedonskoto pra{awe vrz
principot Makedonija na Makedoncite#, kako Bugarija na Bugarite# i Srbija na Srbite#. Kako
trajna solucija predlagal sozdavawe balkanska konfederacija.
Gledston bil prviot dràvnik vo
Evropa {to se zastapil za sozdavawe makedonska dràva.
LIT.: H. Andonov-Poljanski, Vilijam
Gledston za Makedonija, Kulturen ìvot, X/7, Skopje, 1965; Makedonskoto
pra{awe, Skopje, 1990.
M. Min.
GLIGORI], Velibor (Ripaw,

28. VII 1899 Belgrad, 3. X 1977)
knièven kriti~ar i istori~ar.
Diplomiral na Pravniot fakul-
Kiro Gligorov
GLIGOROV, Kiro Blagoev ([tip,

3. V 1917) aktivist na makedonskoto studentsko i komunisti~ko
dvièwe, makedonski i jugoslovenski pravno-ekonomski stru~wak, politi~ar i dràvnik, prv
pretsedatel na samostojna i nezavisna RM. Po zavr{uvaweto na
osnovnoto obrazovanie vo rodniot grad (1924 1928), u~i vo Ma{kata gimnazija vo Skopje
(19321936). U~estvuva vo Literaturnata druìna, a potoa vo
u~eni~kata Grupa Makedonci
{to prerasnuva vo nacionalnopoliti~ka tajna Makedonska mladinska revolucionerna organiza-
cija, pod rakovodstvo na Dim~e

Aximitreski i vo vrska so partiskiot funkcioner Ko~o Racin,
so klonovi i vo drugi gradovi vo
Makedonija (19321934). Po ubistvoto na kralot Aleksandar nastanuvaat apsewa i progoni i Organizacijata zamira. Po maturiraweto se zapi{uva na Pravniot
fakultet vo Belgrad (19361940),
kade {to se vklu~uva kako ~len, a
izvesno vreme i kako sekretar na
Kulturno-umetni~koto dru{tvo
Vardar. Zaedno so zagrepskite
~lenovi na Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Vardar u~estvuva
vo Makedonskoto narodno dvièwe, a vo letnata vakancija i vo
dejnosta na Studentskata kolonija vo Ohrid. Kako student od III
godina, vo nastanatata provala
toj prvpat e uapsen, no poradi nemawe dokazi e osloboden. Vo zatvorot ja sostavil pesnata Lenka {to stanuva mnogu popularna
i vo tekot na NOB. Po diplomiraweto se vrabotuva kako pripravnik vo advokatska kancelarija vo Belgrad (1940). Po germanskoto bombardirawe na Belgrad
(6. IV 1941) se vra}a vo Skopje kako pravnik vo evrejskata Vardar-banka, a potoa otvora svoja
advokatska kancelarija (19411943)
i dejstvuva vo kontakt so Kuzman
Josifovski, koj{to ìvee ilegalno vo ku}ata na Gligorovata
te{ta. Vo esenta na 1943 g. stanuva ~len na ANOK, formiran vo
Skopje po inicijativa na K. Josifovski. Po razgleduvaweto na
objaveniot Manifest na G[ na
NOV i POM (oktomvri 1943),
ANOK izrazuva nesoglasnost so
jugoslovenskata koncepcija i celite na borbata, zastapuvaj}i se
za obedinuvawe na delovite na
Makedonija vo edinstvena borba
za sloboda. Prigovorot na ANOK
na Manifestot (vo vid na pismo
do G[ na NOV i POM) go formuliraat K. Gligorov i Bl. Haxipanzov (dekemvri 1943). Negativnata reakcija na ovoj Prigovor
~lenovite na ANOK ja ~uvstvuvaat i dolgo po Osloboduvaweto.
Vo po~etokot na maj 1944 g. izleguva partizan i stanuva ~len i
sekretar na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM i
u~estvuva vo podgotovkata na politi~kiot referat. Na Prvoto
zasedanie na ASNOM (2. VIII
1944) K. Gligorov e sekretar na
Prezidiumot i zaedno so V. Malinska go vodat zapisnikot na
sednicite. Na Zasedanieto e izbran za ~len na AVNOJ i potoa
upaten na Vis kako pretstavnik
na Makedonija vo AVNOJ. Po osloboduvaweto na Belgrad (20. H
1944) se vra}a od Vis i naskoro
stignuva vo Skopje za u~estvo na
II zasedanie na ASNOM (2831.
365
GLIGOROVSKI
Pretsedatelot Kiro Gligorov ja proglasuva nezavisnosta na RM po Referendumot (8 septemvri 1991)
XII 1944), koga e izbran vo Prezidiumot, a potoa i za negov sekretar za finansii. Obvinet so grupata makedonski intelektualci
kako avtonomisti i separatisti,
i toj e praten vo Belgrad (mart
1945). Opredelen e za pomo{nik
na generalniot sekretar na Pretsedatelstvoto na Vladata na FNRJ
(19451947), potoa pomo{nik-minister za finansii (19471952),
pa pomo{nik-pretsedatel na Stopanskiot sovet na Vladata na
FNRJ (19521953), zamenik-direktor na Sojuzniot zavod za stopansko planirawe (19531955),
sekretar za stopanstvo koordinator vo Sojuznata vlada (1956),
sekretar na Sekretarijatot na
SIS za op{tostopanski raboti i
istovremeno e izbran za ~len na
CK na SKJ (19561962). Stanuva
sojuzen sekretar za finansii
(19621967), a po zemjotresot vo
Skopje (26. VII 1963) e zadolèn
od SIS za izrabotka na programa
za obnovata na razurnatiot grad,
kako i za sproveduvawe na prvite
stopanski reformi (1965). Postaven e za potpretsedatel na SIS
(19671969), pa ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ i na Izvr{noto biro (19691971), ~len
na Pretsedatelstvoto na SFRJ
(19711972), odnovo ~len na Izvr{noto biro na Pretsedatelstvoto na SKJ (19721974), Pretsedatel na Sobranieto na SFRJ (1974
1978), ~len na Sovetot na Federacijata (19781987) i vo 1987 g. e
penzioniran (so anga`man vo timot za reformi na pretsedatelot
na SIS A. Markovi}).
366
Vo fevruari 1990 g. se vklu~uva

vo Makedonskiot forum za podgotovka na makedonska nacionalna
programa i celo vreme doa|a od
Belgrad i aktivno u~estvuva na
negovite sostanoci, na koi se razgleduva situacijata vo Jugoslovenskata federacija i mo`nostite za razvrskata so osamostojuvawe na Makedonija. Po izglasuvaweto na Deklaracijata za suverenost na dràvata (25. I 1991), G. e
izbran od pove}epartiskoto Sobranie za prv pretsedatel na samostojna i suverena RM (27. I
1991). Pri priemot na RM vo
~lenstvo vo OON (pod referencata BJRM) odrùva prv govor
pred Generalnoto sobranie na
ON (7. IV 1993). Na op{ti pretsedatelski izbori so mnozinstvo
glasovi povtorno e izbran za
pretsedatel na Republikata (16.
H 1994). Na 13. IX 1995 g. vo OON
e potpi{ana Privremenata spogodba za normalizacija na odnosite so Grcija, na 2 oktomvri vo
Belgrad go potpi{uva Dogovorot
za me|usebno priznavawe so SRJ,
a na 3 oktomvri 1995 g. vo Skopje
e izvr{en neuspe{en atentat vrz
pretsedatelot na Republikata.
Po nekolkumese~noto lekuvawe,
na 10. I 1996 g. pretsedatelot se
vra}a na svojata rabotna dol`nost. Vo Helsinki so sve~ena
izjava pretsedatelot go potvrdi
pristapuvaweto na RM kon Zavr{niot dokument na KEBS (29.
V 1996). Za uspe{noto i konstruktivno vodewe na dràvata i ve{toto regulirawe na me|unarodnite odnosi na RM, dobitnik e na
golem broj me|unarodni nagradi i

priznanija. Po govorot na Univerzitetot vo Pitsburg (SAD) e
proglasen za po~esen doktor na
Univerzitetot (21. IX 1997), a vo
Neapol (Italija) mu e vra~ena
Mediteranskata nagrada za mir
(5. I 1998). Po istekot na vtoriot
pretsedatelski mandat, mu go otstapuva pretsedatelskoto mesto
na novoizbraniot kandidat na
VMRO-DPMNE Boris Trajkovski (19. XI 1999).
Nezadovolen i revoltiran od na~inot na vodeweto na nadvore{nata i vnatre{nata dràvna politika, Gligorov pove}epati javno reagira. Po nadvore{nata albanska
agresija protiv makedonskata dràva, toj na pretsedatelot Trajkovski jasno mu veli: Ova e klasi~na okupacija i rabotata treba da $
se prepu{ti na Armijata samo
Armijata e nadle`na, ima potencijal i podgotvenost da se spravi
so sostojba na okupacija na teritorijata. Vo voenata kriza vo Makedonija se obnovuva Forumot za Makedonija 2001, vo koj pak aktivno
se vklu~uva i porane{niot pretsedatel na Republikata (29. VI
2001). Vo pove}e javni nastapi go
izrazuva svoeto nezadovolstvo od
potpi{uvaweto na kompromisniot Ramkoven dogovor i preku Forumot nastojuva da se izmenat predloènite amandmani na Ustavot.
Tie sostojbi se odrazeni i vo negovite momoari Makedonija e s
{to imame, promovirani vo MANU (26. IV 2001) i potoa preveduvani i promovirani vo pove}e zemji
od Balkanot i vo Evropa.
BIBL.: Makedonija e s {to imame,
Skopje, 2001; Makedonija e s {to imame.
Vtoro, dopolneto izdanie, Kultura, 2002;
Atentat... den potoa, Skopje, 2002; Viorni vremiwa. Republika Makedonija realnost na Balkanot, Skopje, 2004; Site
jugoslovenski stopanski reformi, Skopje, 2006.
Bl. R.
Qube
Gligorovski
GLIGOROVSKI, Qube Golabov

(s. Ozdoleni, Ohrid, 31. V 1949)
internist-pulmolog i alergolog.
Med. f. i specijalizacija zavr{il vo Skopje. Magistriral vo
1980 g., a doktoriral vo 1985. Redoven profesor e od 1995. Direktor na Klinikata za pulmologija
GLOBOÎCA
i alergologija (19992000) i {ef

na Katedrata po interna medicina (20042006). Osnovna preokupacija mu e HOBB. Objavil nad
150 truda.
BIBL.: Hroni~no belodrobno srce, Skopje, 1987; Hroni~na opstruktivna belodrobna bolest, Skopje, 1996; koavtor: Hroni~na opstruktivna belodrobna bolestnacionalen konsenzus, Skopje, 1999; Gerijatrija, Skopje, 2001.
Sl. M. P.
@ivoin
Gli{i}
Petar
Gligorovski,
kadar od
filmot
Embrio No. M#
GLIGOROVSKI, Petar (Skopje,

7. II 1938 Skopje, 4. XII 1995)
slikar, reìser na animirani
filmovi. Diplomira na Akademijata za likovni umetnosti vo
Belgrad, a animacija specijalizira vo Zagreb. Eden od vode~kite pretstavnici na makedonskata
sovremena animacija. Avtor e na
prviot makedonski animiran
film Embrio No. M# (1971).
V. Masl.
GLINENA INDUSTRIJA
zastapena stopanska dejnost vo
RM. Proizvodstvo na: tuli, blokovi, keramidi, monta`ni blokovi i fert-gredi, yidni i patosni
plo~i, sanitarna keramika, sadovi za doma}instvoto, bentonit i
dr. Glinite se edna od najzastapenite sostojki na po~vite i odamna koristen priroden materijal.
Pogolemi pogoni na glinenata
industrija ima vo: Skopje, Kumanovo, Vinica, Veles, Gostivar,
Resen, Kukure~ani, Bitola, Negotino, Strumica, Kriva Palanka i drugi. Razli~no nivo na primenetata tehnologija, od primitivna do celosno avtomatizirana. Razli~ni vidovi sopstvenost.
Prisustvo na stranski sopstvenici.
Sv. H. J. - B. N.
GLI[I], @ivoin (Skopje, 27.
VII 1954) kompozitor. Diplomiral na Fakultetot za muzi~ka
umetnost vo Skopje (1977) na Oddelot po kompozicija, vo klasata
na prof. T. Zografski. Po diplomiraweto stanuva ~len na Tancoviot orkestar na Radio-televizija Skopje. Denes e redoven profesor na Fakultetot za muzi~ka
umetnost. Negoviot opus beleì
dela od pove}e muzi~ki rodovi
(Koncert za kontrabas i guda~i,
Psalm 109 za me{an hor, Samoil#, kantata za ma{ki hor i simfoniski orkestar i dr.). Dobit-
nik e na brojni nagradi (edna od

niv, za obrabotka na folklorna
tema So maki sum se rodil jas#
vo Radenci, 1989). Mnogubrojni
izvedbi niz celiot svet doìvuva
negovoto delo Preludium i Pajdu{ka#, za pijano-solo (2003),
snimeno za Radio Berlin. Avtor
na nad 250 aran`mani za popularB. Ort.
ni pesni.
GLOBAL# prv nezavisen politi~ko-informativen dnevnik
koj od 8 septemvri 2002 g. izleguval vo Skopje na makedonski i na
albanski jazik. Izdava~ i sopstvenik Qup~o Palevski, direktor Tomislav Ivanovski, glaven
i odgovoren urednik Nevenka
Mitrevska. Do krajot na 2002 g.
koga vesnikot prestanal da izleguva, glavni ili odgovorni urednici u{te bile Hamid Hajrulahu
i Aleksandra Dukovska. Uredni~kiot i redakciskiot sostav
bil me{an, koj so napolno ista
sodrìna i tehni~ki dizajn izdaval ist vesnik na dva jazika so
naglasena orientacija za zaedni~ko ìveewe i razbirawe. Vo
~etirimese~noto izleguvawe ne
pridobil pogolemo interesirawe kaj ~itatelite.
B. P. \.
GLOBALIZACIJATA I RM
protivre~en proces, koj sodrì
ekonomska, politi~ka, pravna,
kulturna, ekolo{ka i voena di-
menzija. Taa ima i svetol i temen

lik, od edna strana gi {iri tehnologijata, informaciite i univerzalnite kulturni vrednosti, a
od druga go polarizira svetot na
Sever i Jug, t.e. na bogati i siroma{ni zemji, so tendencija bogatite da stanuvaat s# pobogati a
siroma{nite s# posiroma{ni. Vo
tekot na svojata tranzicija RM e
stavena vo vrtlogot na ovoj ambivalenten proces. Taa, od edna
strana, iako zadocneto, se vklu~uva vo procesot na informati~koto op{testvo i vo transferot
na novite tehnologii, a od druga
strana gi trpi vlijanijata od instrumentite na globalizacijata:
Me|unarodniot monetaren fond,
Svetskata banka, Svetskata trgovska organizacija i drugi. Preku ova vlijanie RM s# pove}e stanuva zavisna od me|unarodnata
zaednica. Tokmu vo imeto na
ovaa me|unarodna zaednica se
vodat dva tipa vojni: globalizira~ki i onie {to se proizlezeni
od globalizacijata. RM doìvea
vojna (2001) tokmu od vtoriot vid,
prete`no pottiknata od geopoliti~kite interesi na me|unarodnata zaednica. Konfliktot zavr{i so potpi{uvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor (13. VIII
2001) {to dovede do promena na
odlikite na dràvnoto ureduvawe: od dràva nacija vo dràva
na etni~ki zednici. Toa e otstapuvawe od evropskiot model: dràva nacija.
LIT.: Zigmund Bauman, Vonite v erata
na globalizacita, Sofi, 2001; Petre
Georgievski, Homo globatus i wegova uloga
u (dez)integrecionim procesima na Balkanu i posebno u R Makedoniji, Ni{, 2005.
Pet. G.
GLOBOÎCA ve{ta~ko ezero

na rekata Crn Drim. Se nao|a na
okolu 20 km severozapadno od
Struga, a izgradeno e vo 1965 g.
Branata e izgradena od nasipan
kamen, nejzinata viso~ina od te-
Branata na ve{ta~koto ezero Globo~ica
367
GLOBOÎCA#
melot e 90 m, a od re~noto korito

82,5 m. Taa vo osnovata e dolga
270 m, na krunata 202 m, a {iro~inata na krunata iznesuva 6 m.
Ezeroto e dolgo 12 km, najgolemata {iro~ina e 350 m, a prose~nata {iro~ina 224 m. Vo navedenite ramki toa zafa}a povr{ina od
2,69 km2. Pri kota na maksimalno
nivo na ezerskata voda (691,5 m)
vo nego moè da se akumuliraat
68,3 h 106 m3 voda, pri kota na
normalno nivo (687 m) po 57,8 h
106 m3, a pri kota na minimalno
nivo (682 m) se akumuliraat 13,0 h
106 m3 voda. Nameneto e za proizvodstvo na elektri~na energija
preku hidrocentralata so mo}nost od 41,6 MW i za regulirawe
na protokot na Crn Drim i nivoto na nizvodno lociranoto ezero
[pilje, so koe formira edinstven elektroenergetski sistem.
tovite na nekoi od niv se mnogu

ceneta farmacevtska surovina.
Glogovite kaj nas gi prou~uval S.
Xekov, spored koj prirodno se
zastapeni: C. monogyna Jack. (glog,
crn glog), so crveni gloginki so
edna koski~ka; C. orientalis Pall.
(bel glog, ku~ev glog), so gusti i
vlaknavi listovi i so crveni gloginki so 3-5 koski~ki; C. heldreichii Boiss. (bel trn, slanu{ka), balkanski endemit, ~ii crveni gloginki se so 3-5 koski~ki. Novootkrieni vo RM se: C. incana D`.; C.
sericea D`.; C. calycina Peterm.
Al. And.
GLOGOVA PEPERUGA v. Peperuga, glogova.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF,

Skopje, 2002.
Dr. V.
GLOBOÎCA# HC od derivacionen tip na gorniot tek na

rekata Crn Drim (jugozapadniot
del na RM). Branata e na okolu
22 km severno od Struga. Akumulacijata e za nedelno izramnuvawe na vodite. Dovodot na vodata
do turbinite e so tunel dolg
7.721 m. Gradena e vo periodot
19611965 g. Ima dva ednakvi agregata so vkupna instalirana
mo}nost 42 MW. Turbinite se od
tipot francis. Vo periodot
19922003 g. prose~noto godi{no proizvodstvo iznesuvalo
144,1 GWh, a najgolemoto bilo
vo 1996 g. i iznesuvalo 229,6
GWh.
LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo, Skopje, 1995; J.P. Elektrostopanstvo na Makedonija#, Skopje, 1999;
Elektrostopanstvo na Makedonija, godi{en izve{taj, 2003; http://www.elem.com.mk.
Dr. R.
Crveni gloginki
GLOG (Crataegus L., fam. Rosaceae)

rodot opfa}a okolu 1.500 vida
od umerenata zona na Severnata
hemisfera. Bodlivi grmu{ki,
retko mali drva, so cvetovi sobrani vo gusti, {titovidni socvetija. Plodot (gloginka) e so edna
ili so pove}e koski~ki. Dekorativni vidovi, a listovite i cve368
Glodari: ververi~ka, slepo ku~e, polv i glu{ec
GLODARI (Rodentia) najprisposoben i najuspe{en red od klasata cica~i (Mammalia) so 1.700

vida rasprostraneti niz celiot
svet, so isklu~ok na Antarktikot, Nov Zeland i nekoi tihookeanski ostrovi. Pove}eto vidovi
ìveat na zemja, no nekoi se
prisposobile za dvièwe so dolgi skokovi, drugi za ìvot pod
zemja, vo voda ili na drvja. Pogolemiot broj glodari se dru{tveni ìvotni {to ìveat vo zaednici. Zaedni~ki obele`ja im se
malo telo, kvadripedija, dolga
opa{ka, stapalo so kanxi, dolgi
zabi i vilici prisposobeni za
glodawe. Sistematskata podelba
na glodarite e napravena vrz osnova na diferenciranosta na
muskulot za xvakawe i so nego povrzanata struktura na ~erepot.
Makedonija ja naseluvaat ~etiri
familii glodari, so vkupno 26
vida, i toa: ververi~ki (Sciuridae)
dva vida, gluvci, staorci, poljanki i slepi ku~iwa ( Muridae)
20 vida, polvovi (Myoxidae) tri
vida i nutrii (Myocastoridae)
eden vid.
LIT.: S. Petkovski B. Krystufek, Cica~i
na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. MitchellJones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek,
P.J.H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe,
J.B.M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of
European Mammals, LondonSan Diego, 1999.
Sv. P. V. Sid.
GLUVONEMO ORO makedonsko ènsko narodno oro, za~uvano

vo regionot na Mala Reka. Se igra vo polukrug, so drèwe na racete za pojas. Unikatno e po otsustvoto na kakva bilo muzi~ka
pridru`ba, a ritmiziraweto vo
metar od 4/4 proizleguva po ~ekoreweto od tropaweto na ukrasnite pari {to se nao|aat na gradite
od ènskata nosija.
\. M. \.
GLUVCI VISTINSKI (Murinae) potfamilija od redot glodari (Rodentia), so dolìna na teloto od 6 cm (xuxesto gluve) do
30 cm (staorec-skitnik). Zaedni~ki belezi im se: {ilesta mucka, dolgi u{i, koi strat nad krznenata pokrivka i opa{ka koja e
podolga od polovina dolìna na
teloto. Vo Evropa ìveat pet roda so vkupno 14 vida, a vo Makedonija, ~etiri roda so devet vida:
polski blaten glu{ec (Apodemus
agrarius), glu{ec kamewar (Apodemus mystacinus), òltogrlest glu{ec (Apodemus flavicollis), {umski
glu{ec (Apodemus sylvaticus), xuxest glu{ec (Micromys minutus),
doma{en glu{ec (Mus domesticus),
makedonski glu{ec (Mus macedonicus), doma{en staorec (Rattus rattus) i staorec-skitnik (Rattus norvegicus).
P.J.H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe,
J.B.M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of
Sv. P. V. Sid.
GLUVCI POLJANKI (Arvicolinae) potfamilija gluvci, vo koja se vklu~eni poljankite i leminzite. Rasprostraneti se niz
palearkti~kiot del na Evroazija, Severna Afrika i Severna
Amerika. Iako filogenetski
proizleguvaat od hr~ocite, za
razlika od niv poljankite razvile poseben tip katnici, so kompleksna povr{ina vo vid na pila,
za xvakawe na niskokalori~na
treva. Vo Makedonija se registrirani deset vida, koi pripa|aat
na {est roda: lisesta poljanka
(Clethrionomys glareolus), bizamska
poljanka (Ondatra zibethicus), visokoplaninska poljanka (Dinaromys
bogdanovi), vodna poljanka (Arvicola terrestris), planinska poljanka
(Microtus arvalis), obi~na poljanka
(Microtus rossiaemeridionalis), ju`na
poljanka (Microtus guentheri), ~etinarska poljanka (Microtus subterraneus), feltenova poljanka (Microtus felteni) i sne`na poljanka (Chionomys nivalis).
LIT.: S. Petkovski B. Krystufek, Cicaci
P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J.
B. M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of
Sv. P. V. Sid.
GOGU[EV
Gligorie
Gogoski
Govrlevo
GOVRLEVO selo na 15 km jugozapadno od Skopje so pove}eslojna neolitska naselba kaj mesnosta Cerje. Arheolo{ki istraùvawa vo 19821985 i 20002004 g.
vr{el Muzejot na grad Skopje. Vo
naplastenite kulturni sloevi, vo
debelina od 4 m i na povr{inska
opfatenost od nad 4 hektari se
sodràt {est horizonti na ìveewe niz koi se sledat site manifestacii na makedonskiot neolit (VIV milenium pr.n.e.). Horizontot I e vtemelen vo zdravica
i vo prvi~niot humus, a vremenski se sovpa|a so raniot neolit,
AnzabegovoVr{nik I. Slednite
tri horizonti se razvivaat niz
sredniot neolit, AnzabegovoVr{nik IIIV. Horizontot V
pripa|a na docniot neolit i e paralelen so Zelenikovo II, kako i
posledniot VI horizont. So ovaa
faza e zavr{en ìvotot na ovaa
naselba vo praistorijata, za pak
da se aktualizira podocna vo istoriskiot rimski period. Ku}ite od neolitot se nadzemni, so
vlez od istok, imaat pribli`no
kvadratna osnova i pravilno se
postaveni vo oskite istok-zapad,
sever-jug. Gradeni se vo tehnika
na plitar so poden premaz i naboj, razdeleni na dve prostorii.
Vo severnata prostorija vo zapadniot agol bila postavena kalotesta pe~ka, do koja se potpira
na ju`nata strana melnica-no}vi.
Od podvi`nite naodi golemo e
prisustvoto na kerami~ki orudija, kameni i koskeni orudija i nakit. Ukrasuvaweto na sadovite e
izvedeno so barbotin, vreùvawe, impreso, kako i so slikawe so
bela i pove}enijansirana kafena
boja, so motivi od kapki, paralelni linii i triagolnici do krugovi i spirali. Prisutni se i raznovidni antropomorfni formi i
zoomorfni statuetki, a kako isklu~itelni se figurite na Golemata MajkaPraroditelka, ma{kata figura Adam#, antropomorfnata glava i paterata so vreàni semantemi.
LIT.: Zoran Georgiev Milo{ Bilbija,

Neolitska naselba kaj Govrlevo, Kulturno nasledstvo#, IX, Skopje, 1982, 3948;
Milo{ Bilbija, Cerje neolitska naselba, AP, 1985, 3536.
M. Bilb.
GOGOV, Stavre (s. Vev~ani,

Stru{ko, 1884 s. Vev~ani, 10.
IV 1907) dulgerin, u~esnik vo
Ilindenskoto vostanie, stru{ki vojvoda. Bil ~etnik vo ~etata
na vojvodata T. Goranov (1901).
Vo Ilindenskoto vostanie se
borel vo ~etata na vojvodata L.
Grup~ev. Od letoto 1904 g. stanal samostoen vojvoda. Predaden
i zaobikolen od askerot, otkako
mu zavr{ila municijata, se samoubil.
IZV. i LIT.: NBKM-BIA, f. 583, op. 1,
a.e. 67, l. 228; Makedono-odrinski pregled, Sofi, 1907, br. 36, 564; br. 40, 628.
Al. Tr.
Stojan
Gogov
GOGOV, Stojan (Strumica, 20. II

1924 Strumica, 3. XII 1991)
dramski akter i reìser, eden od
osnovopolo`nicite na Narodniot teatar vo Strumica. Vo pove}e
navrati bil vr{itel na dol`nosta direktor na istiot teatar.
Nastapuval vo pove}e TV drami i
serii, kako i na film. Ulogi:
Jordan (Pe~albari#), Don~o
(Pusta zemja#; Senkata#; Golemiot smok#); Kir Panajotis
(Let vo mesto#); Dedo Gospod
(Vekutuma veka#); Ogist (Elektra#); Skapen (\avol{tinite na
Skapen#); Teodos (ôrbaxi Teodos#).
R. St.
GOGOSKI, Gligorie Trpev (Tetovo, 6. VII 1943) stopanstvenik.

Diplomiral na Elektro-ma{inskiot fakultet vo Skopje (1968) i
magistriral na Ma{inskiot fakultet vo Zagreb od oblasta na
energetikata (1980). Celiot raboten vek go minal na rakovodni
rabotni dol`nosti vo Volnarskiot kombinat Todor Cipovski-Merxan Teteks vo Tetovo (od 1968), tehni~ki rakovoditel na Elektroodrùvawe do
direktor na OOZT Energoodrùvawe (19781981), pomo{nikgeneralen direktor (19811983) i
generalen direktor (od 1983).
Bil ~len na SKM (od 1968), ~len
na Op{tinskiot komitet na
SKM i na Op{tinskata konferencija na SSRNM, delegat vo
Op{tinskoto sobranie vo Tetovo, delegat vo Sobranieto na Republi~kata SIZ za nau~ni dejnosti, ~len na Izvr{niot odbor
na Republi~kata SIZ za ekonomski odnosi so stranstvo, ~len na
Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija i na Izvr{niot odbor na Stopanska banka
Zdruèna banka Skopje, potpretsedatel na Izvr{niot odbor
na Uteks Belgrad, ~len na CK
na SKM i na Komisijata na CK
na SKM za sorabotka so komunisti~kite i rabotni~ki partii i
drugi progresivni dvièwa, ~len
na Komisijata za pra{awa od oblasta na op{tonarodnata odbrana, op{testvenata samoza{tita,
bezbednosta i odnosite so stranstvo na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM, ~len na Republi~kiot op{testven sovet na
Pretsedatelstvoto na SRM za za{tita na poredokot utvrden so
Ustavot i dr. Bil posleden pretsedatel na Izvr{niot sovet na
Sobranieto na SRM (28. IV 1986
20. III 1991), po {to pak se vratil
na direktorskata dol`nost vo
Kombinatot.
LIT.: Makedonski vladi, 60 godini,
Skopje, 2005, 69-70.
S. Ml.
GOGU[EV, Janko Kostov (Strumica, 23. H 1948) onkolog, geneti~ar, nau~en sorabotnik vo Institutot za eksperimentalna medicina pri Univerzitetot Rene
369
GOGU[EVSKI
Dekart# vo Pariz. Diplomiral

na Med. f. vo Skopje (1972). Potoa zaminal vo Pariz, kade {to
magistriral, doktoriral i specijaliziral klini~ka onkologija. Nau~nik so priznata me|unarodna afirmacija i vrvni dostignuvawa vo oblasta na genetikata
i molekularnata medicina. Br. N.
Milan
Gogu{evski
GOGU[EVSKI, Milan (Strumica, 21. I 1924 Skopje, 29. III

2003) redoven profesor na [umarskiot fakultet vo Skopje,
specijalist za oblasta i predmetot ureduvawe na {umite. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1951), na
koj i.g. e izbran za asistent, podocna doktorira (1960) i stanuva
docent, a od 1970 g. e redoven profesor. Ploden stru~en i nau~en
rabotnik vo negovata oblast, objavil brojni nau~ni trudovi vo
doma{ni i vo stranski spisanija.
Aktiven vo op{testveno-politi~kite organizacii na Fakultetot i Univerzitetot. Bil dekan
na [umarskiot fakultet (1986/87).
Al. And.
GODI[EN ZBORNIK NA
ARHITEKTONSKO-GRADE@NIOT FAKULTET# kako posebno izdanie se pojavuva po izdvojuvaweto od Tehni~kiot fakultet, kako kniga osma vo 1968 g.
i prodolùva do 1976 g. so kn. 9 i
kn. 10-11 kako prodolènie na
Godi{niot zbornik na Tehni~kiot fakultet#. Po osamostojuvaweto na Arhitektonskiot fakultet prodolùva kako Zbornik na Arhitektonskiot fakultet# so nova numeracija. Prviot
broj e otpe~aten vo 1977 g., a posledniot broj 9-10 vo 1986/87 g. Vo
Zbornikot se objavuvani stru~ni
i nau~ni trudovi na nastavnicite
i sorabotnicite na Fakultetot
od oblasta na arhitekturata, urbanizmot, graditelskoto nasledstvo, arhitektonskite konstrukcii, nacrtnata geometrija itn.
Tekstovite se ilustrirani so
grafi~ki prilozi i so fotografii.
Kr. T.
GODI[EN ZBORNIK NA GRADE@NIOT FAKULTET# VO
SKOPJE zbornik na nau~ni i
370
stru~ni trudovi. Izleguva od

1955 g. kako Godi{en zbornik na
Tehni~kiot fakultet# i Godi{en zbornik na Arhitektonskograde`niot fakultet# (196575),
a potoa so sega{niot naslov
(19751989). Povtorno se pojavil
Q. T.
vo 2002 i 2004 g.
GODI[EN ZBORNIK NA MEDICINSKIOT FAKULTET#
VO SKOPJE nau~no izdanie na
Med. f. vo Skopje. Prviot broj e
publikuvan vo 1954 g., a glaven i
odgovoren urednik bil prof.
Veqko Bujan. Trudovite, edukativni i nau~no-stru~ni, bile pe~ateni na makedonski, francuski, angliski i germanski jazik i
na jazicite na porane{na SFRJ.
Podocna se pe~ati na makedonski
jazik (so izvadok na angliski), edna{ godi{no, so indeks na avtori
i upatstvo do avtorite. Vo eden
period spisanieto se citira vo
Index Medicus i vo Internacionalniot broj za seriski publikacii Yu ISSN 0065-1214. Vo 1997 g.
spisanieto e preimenuvano vo
Makedonsko spisanie za medicina / Macedonian Journal of Medicine#,
se pe~ati dvojazi~no (makedonski
i angliski).
LIT.: 60 godini Makedonsko lekarsko
dru{tvo, Skopje, 2006.
D. S.-B.
GODI[EN ZBORNIK NA PRIRODNOMATEMATI^KIOT

ODDEL NA FILOZOFSKIOT
FAKULTET VO SKOPJE (1948
1958) nau~no spisanie za matematika, fizika, hemija, biologija
i geografija, po eden broj godi{no. Vo 12-te broja se objaveni 117
statii, od koi 40 po matematika,
17 po fizika, 9 po hemija, 18 po
biologija, 25 po geografija, 5 po
geologija i 3 od tehnika. Naslednici: Godi{en zbornik na PMF
za matematika, fizika i hemija
(195976), Godi{en zbornik na
Matemati~kiot fakultet (1977
83), Godi{en zbornik na Institutot za matematika (199497,
2001, 2004), Godi{en zbornik
Posebni izdanija serija knigi
od nau~en karakter (i analogni
naslovi za fizika, hemija, biologija i geografija).
N. C.
GODI[EN ZBORNIK NA FARMACEVTSKIOT FAKULTET#
oficijalno glasilo na Farm.
f. vo Skopje (19851989). Objavuva originalni nau~ni trudovi,
kusi soop{tenija, revijalni trudovi i stru~ni trudovi od site
farmacevtski disciplini. Glaven
urednik S. Bauer.
Br. N.
GODI[EN ZBORNIK NA FILOZOFSKIOT FAKULTET#
VO SKOPJE prvo nau~no spisanie na Filozofskiot fakultet
Jubileen
broj od
Godi{niot
zbornik
na
Filozofskiot
fakultet
vo Skopje, koe od 1948 g. redovno

izleguva edna{ godi{no. Vo nego
se objavuvaat nau~ni i stru~ni
trudovi na nastavnicite i sorabotnicite na Fakultetot. Do oddeluvaweto na Prirodno-matemati~kiot fakultet (1958) Zbornikot izleguva vo dva toma vo edniot se objavuvaat trudovi na nastavnicite i sorabotnicite od
Filozofsko-filolo{kiot, a vo
vtoriot od Prirodno-matemati~kiot oddel. Kako posebna publikacija na Filozofskiot fakultet prodolùva da se pe~ati i po
oddeluvaweto na Filolo{kiot
fakultet (1974). Od 1975 g. vo nego se objavuvaat trudovi samo od
oblastite {to se izu~uvaat na
Filozofskiot fakultet. Do 2004
g. se objaveni nad 750 stru~ni i
nau~ni truda.
LIT.: Filozofski fakultet 19461976,
Skopje, 1976, 145-149.
K. Kamb.
Godi{en
zbornik
kn. XXXV na
[umarskiot
fakultet
GODI[EN ZBORNIK NA [UMARSKIOT FAKULTET# VO

SKOPJE nau~no spisanie, koe
do 27-miot tom (1976) izleguva{e
kako zaedni~ki godi{en zbornik
na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje, so dve knigi (za
zemjodelstvo i za {umarstvo), a
od 28-miot tom (1977) kako poseben godi{en zbornik na [umarskiot fakultet vo Skopje. Dosega
se izdadeni 37 toma so okolu 330
nau~ni truda od site oblasti na
{umarstvoto i na drvnata industAl. And.
rija.
GOLAK
GODI[EN ZBORNIK FIZIKA# (Annuaire physique#) nau~no spisanie, eden od naslednicite na Godi{en zbornik#,
Prirodnomatemati~ki fakultet,
izdanie na Fakultetot za fizika,
odnosno Institutot za fizika na
PMF. Od 1977 zaklu~no so 1997 g.
se objaveni 18 broja so vkupno
2.020 stranici i 205 statii. Statiite se glavno pi{uvani na makedonski ili na angliski jazik.
Avtorite se prete`no od Institutot za fizika. Glavni redaktori bile: S. Bah~evanxiev (1977
81), Q. Jani}ievi} (1982 94), M.
Fukarova-Jurukovska (1995 97).
Od 1998 g. prodolùva da se pe~ati
so naslov Physica Macedonica.
V. Ur.
GODI[NI GLASILA OD OBLASTA NA EKONOMIJATA

godi{nici kako informativni
glasila. Vo niv se objavuvaat trudovi od oblasta na ekonomskata
teorija, ekonomskata i delovnata
politika, stopanskata praktika
i od drugi oblasti na ekonomijata. ]e spomneme nekoi od niv:
Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija#, {to go izdava Dràvniot zavod za statistika, po~nuvaj}i od 1954 g., a vo
koj se objavuvaat statisti~ki podatoci za razni aspekti na op{testveniot ìvot, vklu~uvaj}i
go i ekonomskiot ìvot; Godi{nik na Ekonomskiot fakultet#
Skopje (1950); Godi{en zbornik
na Ekonomskiot institut#
Skopje (1972); Godi{nik na Ekonomskiot fakultet# Prilep;
Zbornik na trudovi na Fakultetot za turizam i organizacioni
nauki# Ohrid (1981); Godi{nik
na Dràvniot zavod za industriska sopstvenost# (1994); Godi{en
izve{taj na Narodnata banka na
Republika Makedonija# (1992);
Godi{en ekonomski izve{taj#
(Ministerstvo za finansii, 2001),
Godi{en zemjodelski izve{taj#
(Ministerstvo za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo) i
dr.
M. S.
predmetot na rabota na Muzejot

arheologijata, etnologijata, istorijata i istorijata na umetnosta na teritorijata na toga{nata
Vardarska Banovina. Svoi trudovi objavuvale afirmirani stru~ni i nau~ni dejci od toa vreme,
kako d-r Radoslav Grui}, d-r Voislav Radovanovi}, d-r France
Mesesnel, d-r Stanko Karaman i
K. Bog.
dr.
GOL ÔVEK (Arbutus andrachne
L., fam. Ericaceae) zimzelen vid
od isto~niot Mediteran, vo RM
zastapen samo na dva lokaliteta
(vo slivovite na Kowska i na Crna Reka). Grmu{ka ili malo drvo
so koèsti, temnozeleni, ovalni
listovi. Korata se lupi vo vid na
krupni lu{pi (golo drvo), a novata e mazna, bakarnocrvena. Cvetovite se mali, bledoòlti. Plodovite se crveni, top~esti bobinki. Mnogu dekorativen vid.
Al. And.
Sotir
Golabovski
GOLABOVSKI, Sotir (Struga,

30. X 1937) kompozitor i muzikolog. Na Muzi~kata akademija
vo Qubqana diplomira kompozicija vo klasata na L. M. [kerjanc, kaj kogo gi zavr{uva i postdiplomskite studii. Specijalizira vo Germanija, kade gi posetuva kursevite za sovremena muzika
vo Darm{tat. Po vra}aweto vo
Skopje, raboti kako muzi~ki sorabotnik vo Radio Skopje, a potoa e profesor na Pedago{kata
akademija. Doktorira (1985) na
tema: Muzi~kite rakopisi od
Ohridskata zbirka i najstarite
so~uvani makedonski triodi na
slovenski jazik#, pod mentorstvo
na V. A. Mo{in. Istata godina
stapuva na Fakultetot za muzi~ka umetnost, kade predava s do
2001 g. Vo svoite kompozicii G.
se trudi da ostvari sinteza na
elementi od makedonskiot muzi~ki folklor, so evropskite kompoziciski {emi na XX v. Avtor e
na dela od pove}e muzi~ki rodovi. Se zanimava i so muzi~ka publicistika i kritika (objavi brojni statii vo doma{ni i stranski
spisanija), a eden od najzna~ajnite delovi na negoviot opus pretstavuva prou~uvaweto na makedonskoto muzi~ko minato. Po~nuvaj}i od 1970 g., zaedno so D.
Ortakov, gi objavuva prvite de{ifrirani duhovni napevi na
makedonski avtori od XIX v. Podocna, go objavuva sopstvenoto
viduvawe na vizantisko-slovenskata muzika vo Makedonija, vo
edicijata Makedonsko crkovno
peewe#.
B. Ort.
GOLAK srednovisoka planina
me|u Del~evskata Kotlina na
istok i Ko~anskata Kotlina na
zapad, so meridijanski pravec na
protegawe. Planinskiot masiv
opfa}a 12.800 ha. Spa|a vo sredno
visokite planini, a najvisok vrv
e âvka (1.538 m), pod koj se nao|a
sovremen turisti~ko-rekreativen centar (1.400 m), 12 km od
Del~evo. Istoimenoto detsko odmorali{te raspolaga so 230 legla. I pokraj delumnite po{umuvawa, siroma{na e so {umi.
S. Ml.
GODI[NIK NA [UMARSKI
INSTITUT# nau~no spisanie
vo koe se objavuvaa trudovi na nau~nite rabotnici na [umarskiot institut vo Skopje. Zapo~na da
izleguva vo 1951 g., a prestana vo
1976 g., koga [umarskiot institut se integrira so [umarskiot
fakultet. Po integracijata izleguva kako zaedni~ki zbornik na
trudovi na [umarskiot fakultet. Od 1951 g., do posledniot broj
(1977) se izlezeni 11 broja. R. R.
GODI[WAK# (Skopje, 1937
1941) organ na Muzejot na Ju`na
Srbija vo Skopje. Vo nego se prezentirani trudovi povrzani so
Detskoto odmorali{te Golak
371
GOLEV
GOLEV, Boris (Bansko, Razlo{ko, 1883 ]ustendil, 25. II 1918)

u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, vojvoda. Poteknuva od rodoqubivoto i prerodbensko semejstvo Golevci vo Bansko. Mlad
vlegol vo redovite na MRO. Bil
izbran za ~len na OK na TMORO
vo Razlog (1901). Vo vrska so aferata Mis Elen Stoun bil zatvoren i izma~uvan. Vo Ilindenskoto vostanie bil vojvoda na ~eta od 25 vostanici od Razlo{ko.
U~estvuval vo bitkite kaj mesnosta Skalata na Pirin i za osloboduvawe na s. Belica. Po vostanieto bil uapsen i zatvoren vo
Beaz Kule vo Solun (1905
1908). U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna. Po
te{ko boleduvawe, umrel vo Voenata bolnica vo ]ustendil.
IZV. i LIT.: Osvoboditelnoto dviènie v Makedoni i Odrinsko. Spomeni i
materiali (Fototipno izdanie), Sofi,
1983, t. II, s. VIII; v. Pirinsko delo, br.
179, Blagoevgrad, 1983.
Al. Tr.
GOLEV, Georgi (Bansko, Razlo{ko, 1869 Bansko, 5. VIII 1921)

u~itel, u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie, vojvoda. Poteknuval od
rodoqubivoto prerodbensko semejstvo Golevci od Bansko. Vujko
na Boris Golev. Se {koluval vo
Bansko kaj u~itelot Nikola Pop
Filipov i vo Solunskata egzarhiska gimnazija, kade {to go zavr{il pedago{kiot kurs (1894).
Bil u~itel vo Bansko, Razlo{ko,
zaedno so G. Del~ev i Radon Todev
od Bansko. Na predlog od G. Del~ev stanal ~len na TMORO (1896).
Progonuvan od vlastite, izvesno
vreme prestojuval vo Sofija. Aktivno u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie kako vojvoda na ~eta
od Razlo{ko. Podocna rabotel
kako kniàr vo Bansko.
LIT.: Enciklopedija Pirinski kra, I,
Blagoevgrad, 1995.
Al. Tr.
GOLEV, Risto Trifunov (Ohrid,

12. XII 1933 Ohrid, 14. III 1994)
oftalmolog. Diplomiral na
Med. f. vo Skopje (1959), a specijalizacijata po oftalmologija ja
zavr{il vo 1966 g. Po vra}aweto
Golem Grad, ostrov vo Prespanskoto Ezero
372
vo Ohrid otvoril o~na ambulanta i go oformil prviot Kabinet

za izrabotka na kontaktni le}i
vo RM (1968), vo koj samiot izrabotuval tvrdi, meki (1980) i gas
P. B.
permeabilni le}i (1984).
GOLEM GRAD ostrov vo Prespanskoto Ezero. Se nao|a ju`no
od s. Konsko na oddale~enost od
4,5 km od bregot. Golem Grad e
najgolem ostrov vo RM so povr{ina od 0,275 km. Od site strani
e obvien so strmni klifovi visoki 10 20 m, poradi {to e nepristapen, osven na edno mesto od severozapadnata strana. Pretstavuva horst so romboidna forma {to
ima pravec na protegawe ssijjz.
Dolìnata mu e 900 m, a {irinata 600 m. Najvisokata to~ka na ostrovot e 901 m. Ostrovot, kako
osamena plo~a nad ezerskoto nivo, se izdiga na 47 m. Geolo{ki,
ostrovot mu pripa|a na zapadniot
prespanski breg i od nego tektonski e odvoen.
Ostrovot pretstavuva anti~ka
naselba i srednovekoven manastirski kompleks. Naselbata vo
antikata $ pripa|ala na oblasta
Orestida vo Gorna Makedonija.
Istraùvawa se vr{at od 1967 g.,
a naselbata e potvrdena so otkrivawe na stanbeni objekti od helenisti~kiot i od rimskiot period, cisterna od IV v. i tri nekropoli (anti~ki od IV v. pr.n.e. i od
IVII v. i srednovekovna od XXIV
v.). Od sakralnite objekti se istraèni tri baziliki od VVI v.
i ~etiri crkvi od XIIIXIV v. Najdobro e za~uvana ednokorabnata
crkva Sv. Petar#, ìvopisana vo
XIV v., kade {to se nao|a retka
ilustracija, pretstava na osvojuvaweto na Carigrad, opeana vo
pesnata Akatist na Bogorodica#.
LIT.: V. Bitrakova-Grozdanova, Iskopuvawa na Golem Grad, 19811986, MAA, 10,
Skopje, 1989, 101133; Eadem, Golem Grad de
Prespa, Spartacus#, II, Symposium 2002, Sandanski, Veliko Trnovo, 2006, 1120; Cv. Grozdanov, Kompozicija Opsade Carigrada u
crkvi Svetog Petra na Prespi, ZLU, 15,
Novi Sad, 1979, 277287. V. B.-Gr.T. And.
GOLEM DUDUK drven naroden

duva~ki muzi~ki instrument vo
vid na drvena melodiska cevka

(4060 mm) so {est melodiski otvori, so poseben zasvira~, koj se
nao|a na po~etokot od gorniot del
na melodiskata cevka. Se primenuva pri ~uvawe na dobitok, a ponekoga{ i kako pridru`nik na orskite igri na sretselskite sobiri
i drugite kolektivni veselbi.
Skopje, 1986, 79.
\. M. \.
Vrvot Golem Korab
GOLEM KORAB (2.753 m) najvisok vrv na planinata Korab i

voedno najvisok vrv vo RM. Se nao|a na granicata so Republika
Albanija. Geolo{kiot sostav go
pravat filitoidni karpi, a vo
podno`jeto se jurski varovnici.
Vrvot e ostar, karpest, ogolen i
od nego se protega izvonreden panoramski vidik.
T. And.
GOLEMA ALBANIJA ideja i
programa za obedinuvawe na site
Albanci vo golema albanska dràva na Balkanot so nasilno prisoedinuvawe na delovi od Makedonija, Srbija, Crna Gora i Grcija. Ovaa ideja, zastapuvana od
Prizrenskata liga (1878), barala
vo albanskata dràva da vlezat i
nealbanski etni~ko-istoriski
teritorii. Vo funkcija na taa
ideja, od 80-tite godini na XIX v.
do proglasuvaweto na albanskata
nezavisnost (28. XI 1912), imalo
postojani sudiri i omraza sprema
Slovenite i Grcite. Vo periodot potoa, vo pograni~nite zoni
na {irokiot pojas vo pravecot zapadistok, od Kosovo preku Ka~anik, Kumanovo i Bujanovac, s do
P~iwa, naso~eno se naseluvale
albanski doselenici za zaposednuvawe na tie teritorii. Vo per-
GOLEMA
gust). Za podostoinstveno praznuvawe, na praznikot mu prethodi

dvenedelen post. Iako kultot na
Presveta Bogorodica imal zna~ajno mesto vo hristijanskiot
svet u{te od najstari vremiwa,
sepak praznikot na nejzinoto uspenie otprvin ne se praznuval.
Vo po~etokot se praznuval praznikot Sobor na Presveta Bogorodica, vedna{ po Boìk, a podocna od ovoj op{t praznik na
majkata Bo`ja, kako i drugite nejzini praznici, se oddelil i praznikot na nejzinoto Uspenie.
LIT.: Lazar Mirkovi, Heortologija,
Beograd, 1961; Sveto pismo na Stariot
i Noviot zavet, Skopje, 1990; Marko Kitevski, Makedonski praznik, Skopje, 2001.
M. Kit.
Teritorija na Golema Albanija#
iodot na Vtorata svetska vojna vo

Albanija se razvilo fa{isti~ko
dvièwe i bila sozdadena kvislin{ka vlast koja, so poddr{ka
od Italija i Germanija, pristapila kon operacionalizacija na
programata za sozdavawe Golema
Albanija. So Musolinieviot
dekret (29. VI 1941) bil formiran
protektorat Golema Albanija vo
granicite utvrdeni so dogovorot
pome|u Germanija i Italija (21. V
1941), vo koj vlegle delovi od Crna Gora, Metohija, pogolemiot
del od Kosovo i od Zapadna Makedonija. Na tie teritorii bila
sproveduvana albanizacija so nametnuvawe na albanskiot jazik i
proteruvawe na nealbanskoto naselenie. Vtorata prizrenska liga
(1619. IX 1943), so u~estvo na delegati od Kosovo i Makedonija
(Debar, Struga, Ulciw, Tuz, Kosovska Mitrovica, Sjenica,
Pri{tina, Pe} i Prizren), usvoila Deklaracija za obedinuvawe na
protektoratot so Albanija. Golemoalbanskata ideja bila porazena
vo Vtorata svetska vojna i albanskata dràva se zadràla glavno
vo svoite tradicionalni istorisko-etni~ki granici (28.000 km2).
GOLEMA BUGARIJA (18701998)

rusko-bugarski proekt za sozdavawe golema bugarska dràva na
Balkanot, oficijaliziran so izdejstvuvaweto na aktot za sozdavawe Bugarska egzarhija (11. III
1870) pod ~ija jurisdikcija bile
staveni makedonskata Vele{ka
eparhija i dvete srpski eparhii
Ni{kata i Pirotskata. Rusija
pristapila kon operacionalizacija po pobedata vo vojnata so
Turcija. So preliminarniot Sanstefanski dogovor (3. III 1878) Rusija go oficijalizirala proektot za Golema Bugarija od Crnoto More do Ohridskoto Ezero,
planinata Gramos i Kosturskoto
Ezero na zapad i od Dunav na sever do Egejskoto More. Zapadnite evropski golemi sili na Berlinskiot kongres (1878) go spre~ile nejzinoto sozdavawe, no proektot stanal opsesija za Bugarite. Vrz proektot za sanstefanska
Bugarija bila gradena i vodena
bugarskata dràvna politika. Vo
1897, a potoa i vo 1904 g., neposredno po Ilindenskoto vostanie,
Bugarija sklu~ila tajni dogovori
so Srbija za usoglasuvawe na politikata vo odnos na Makedonija,
bez razgrani~uvawe na interes-
nite sferi. Za realizacijata na

golemodràvnata politika Bugarija sklu~ila Dogovor za ofanziven sojuz (29. II / 13. III 1912), so taen dodatok za podelba na Makedonija. So dràvite sojuzni~ki od
Balkanskiot sojuz vlegla vo vojna protiv Turcija so site voeni i
ekonomski potencijali. Nezadovolna od podelbata na osvoenite
teritorii vo Makedonija, Bugarija ja zapo~nala Vtorata balkanska vojna, vo koja pretrpela
katastrofalen poraz. Vo Prvata
svetska vojna vlegla na stranata
na Centralnite sili, go okupirala i go anektirala Vardarskiot
del na Makedonija (i Isto~na
Srbija), proglasuvaj}i obedinuvawe na Bugarija i realizacija na
sanstefanskata programa. Po porazot vo vojnata, Bugarija so Nejskiot miroven dogovor (1919) bila prisilena da go otstapi Strumi~kiot kraj vo Makedonija, a $
bile odzemeni i bugarskite zapadni pokraini# {to $ bile dodeleni na Srbija, odnosno na dràvata na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Vo Vtorata svetska vojna Bugarija mu pristapila na Sojuzot na fa{isti~kite sili, go
okupirala i go anektirala pogolemiot del od Makedonija. Po 9toseptemvriskiot dràven prevrat i po doa|aweto na vlast na
Bugarskata komunisti~ka partija, Bugarija deklarirala napu{tawe na golemodràvnata politika na monarhisti~kite reìmi; go pozdravila sozdavaweto na
vo Vardarskiot del na Makedonija Demokratska Federalna Makedonija vo Jugoslovenskata federacija i gi priznala makedonskiot narod, nacijata i jazikot.
Na makedonskiot narod vo Pirinskiot del vo Bugarija im
priznala kulturna avtonomija vo
periodot do Rezolucijata na IB
(1948), vo takanare~eniot Dimitrovski period# vo Bugarija.
LIT: D-r ore Borozan, Velika Albanija (porijekloidejepraksa), Beograd, 1995;

Miodrag Nikoli, Albanija, Beograd,
1991; Gligor Todorovski Petko Domazetovski, Okupacijata na Zapadna Makedonija 19411944. Dokumenti, Struga, 2003.
\. Malk.
GOLEMA BOGORODICA
hristijanski pravoslaven praznik posveten na Uspenieto na
Presveta Bogorodica (15/28 av-
Teritorijata na Golema Bugarija#
373
GOLEMA
Potoa bugarskoto komunisti~ko

dràvno rakovodstvo povtorno se
vratilo na politikata za bugarskiot karakter na Makedonija, na
makedonskiot narod i jazik. Padot na komunisti~kata vlast
(1989) ne donese radikalni promeni vo pozicijata na Bugarija vo
pogled na bugarskite aspiracii.
Bugarija (prva) ja prizna nezavisnosta na RM, no gi negira{e i gi
negira makedonskata nacija, istorijata i jazikot. Denot na potpi{uvaweto na Sanstefanskiot
preliminaren miroven dogovor
(3 mart) e proglasen za nacionalen i dràven praznik. Vo Bugarskata nacionalna doktrina, objavena vo 1997 i 1998 g., makedonskiot narod e tretiran kako bugarsko naselenie nadvor od dràvata Bugarija. Bugarija i neposredno pred i so stapuvaweto vo polnopravno ~lenstvo vo EU ne go
priznava postoeweto na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Sanstefanska Bugarija, Skopje, 1968; Mihajlo
Minoski, Makedonija vo bilateralnite i
multilateralni dogovori na Balkanskite dràvi, Skopje, 2000; Makedonija vo me|unarodnite dogovori, I, Skopje, 2006; Vasil Jotevski, Nacionalnata afirmacija
na Makedoncite vo Pirinskiot del od
M. Min.
GOLEMA GRCIJA (MEGALI

ELADA) (18441923) ideja i
programa za sozdavawe golema
gr~ka dràva na Balkanot (vklu~uvaj}i ja i Makedonija) i vo Mala Azija. Pretenziite sprema
Makedonija javno bile promovirani vo Gr~koto sobranie (1844)
so govorot na pretsedatelot na
Vladata, Joanis Koletis. Na ostvaruvaweto na golemodràvnata
programa aktivno rabotele site
gr~ki vladi. Maksimalisti~kata
Teritorijalnite granici na Golema Grcija#
374
pretenzija bila obnovuvaweto na

Vizantija. Za vreme na golemata
isto~na kriza (18751878) Grcija
nastapila so barawa za teritorijalni kompenzacii za neutralnosta. Pred odrùvaweto na Berlinskiot kongres, razni gr~ki zdruènija vo osmanliskata dràva,
poddrùvani od Gr~kata vlada,
ispra}ale peticii do golemite
sili vo koi bile pretstaveni gr~kite pretenzii sprema Makedonija. Po Berlinskiot kongres,
kako granica na gr~kite aspiracii, bila prifatena linijata od
vlivot na rekata [kumba vo Jadranot preku Kru{evo i Strumica
do Rodopite. Gr~kite vladi, za
razgrani~uvawe na sferite na pretenziite vo osmanliskite vladenija na Balkanot, vodele pregovori prvin so Srbija, a podocna i so
Bugarija. Pri sozdavaweto na
Balkanskiot sojuz (1912), Grcija
i Bugarija ne dogovorile linija
na razgrani~uvawe vo Makedonija i vo Trakija. Pred po~etokot
na Vtorata balkanska vojna, Grcija se spogodila so Srbija za zaedni~ka granica vo Makedonija i
potpi{ala dogovor za sojuz protiv Bugarija. Po Vtorata balkanska vojna, so Bukure{kiot miroven dogovor (1913), Grcija anektirala 34.356 km2 ili 51% od teritorijata od Makedonija. Po
Prvata svetska vojna, so Nejskiot
dogovor so Bugarija (27. IX 1919) i
so Dogovorot vo Sevr so Grcija
(10. VIII 1920), na Grcija $ bila dadena i Zapadna Trakija, odzemena
od Bugarija. Turcija, so uspe{nata vojna (19201922), $ stavila
kraj na ekspanzijata na gr~kata
dràva. Po Vtorata svetska vojna, pred i vo vremeto na Pariskata mirovna konferencija, Grcija
projavila teritorijalni pretenzii kon ju`niot del od Albanija,
eden del od NRM i Pirinskiot

del na Makedonija vo Bugarija.
Vo poslednata decenija od minatiot vek, po raspadot na Jugoslovenskata federacija i proglasuvaweto na dràvnoto osamostojuvawe na RM, Grcija prezela akcija za organizirawe balkanska
konferencija na dràvite potpisni~ki na Bukure{kiot dogovor. Po odbivaweto od Romanija
i Bugarija, Gr~kata vlada razgovarala so Slobodan Milo{evi}
za podelba na RM me|u Srbija i
Grcija.
LIT.: Evangelos Kofos, Greek-serbian relations and the question of Macedonia 18791886,
Greek-serbian cooperation 18301908, Belgrade, 1982; Mihajlo Minoski, Makedonija vo
bilateralnite i multilateralnite
dogovori na balkanskite dràvi
18611913, Skopje, 2000. D. Jov., M. Min.
GOLEMA REKA desna pritoka

na r. Sateska. Izvira severozapadno od Plakenska Planina, na
n.v. od 1.880 m, a se sliva na n.v.
759 m. Dolga e 24,1 km, ima vkupen
46,5 . Slivot zafa}a povr{ina
od 123,0 km2. Vo gorniot del ima
planinski, a vo dolniot del ramni~arski karakter. Pome|u slivot na ovaa reka i Mramore~ka
Reka postoi podzemna prirodna
bifurkacija.
Dr. V.
GOLEMA SRBIJA (18441999)
srpski proekt za Golema Srbija#. Prviot vakov proekt, nasloven kako Na~ertanie# (od Ilija
Gara{anin, minister za vnatre{ni raboti) se pojavil vo 1844
g., a vladeja~kite krugovi na Srbija go prifatile kako trajna opredelba i kako cel na srpskata
dràvna politika. Do sozdavaweto na Balkanskiot sojuz i so operacionalizacijata na proektot
(18611912), Srbija pet decenii
vodela pregovori i sklu~uvala
dogovori so konkurentskite dràvi Grcija i Bugarija za osvojuvawe i za podelba na Makedonija
i na drugite balkanski vladenija
na Otomanskata Imperija. Vo
Prvata balkanska vojna (1912)
Srbija go okupirala Vardarskiot
del na Makedonija. Po Vtorata
balkanska vojna protiv Bugarija
i podelbata na okupiranite teritorii, so Bukure{kiot miroven
dogovor (10. VIII 1913), Srbija izvr{ila aneksija na Vardarskiot
del na Makedonija. Pred krajot
na Prvata svetska vojna, vo novata me|unarodna konstelacija, proektot Golema Srbija# bil zamenet so proektot Jugoslavija#,
troimena dràva na Srbite, Hrvatite i Slovencite. So Nejskiot miroven dogovor (1919) Srbija
teritorijalno se pro{irila so
teritorii {to $ bile dodeleni
od Bugarija i so Strumi~kiot
GOLEMO
bile konstatirani dva horizonta

na ìveewe so ostatoci od izgoreni ku}i i predmeti od materijalnata i duhovnata kultura od
vremeto na sredniot neolit na
Velu{ko-porodinskata kulturna
grupa (IIIIV). Posebno se interesni sadovite-`rtvenici vo oblik na ku}a, koi, spored primenetata likovna koncepcija, se izdvojuvaat od dosega otkrienite
modeli vo porodinskata i drugite naselbi vo ovoj del na Pelagonija.
Neolit vo Centralna Pelagonija, Katalog, Bitola, 1976, 40.
V. S.
Granicata na Golema Srbija# spored memorandumot na Srpskata akademija na naukite i umetnostite (1986)
kraj od Makedonija. Po kapitulacijata na Jugoslavija (1941), vo

Srbija bil reaktiviran proektot
Golema Srbija#. êtni~koto dvièwe na Draà Mihajlovi} dejstvuvalo za sozdavawe Golema Srbija# vo koja, spored mapata objavena na od 28. VI 1941 g., bile
vklu~eni: Crna Gora, Bosna i
Hercegovina, Dalmacija, pogolemiot del od Hrvatska, podra~jata
na Segedin, Baja i Pe~uj od Ungarija, Temi{var i Ra{ice od Romanija, Vidin i ]ustendil od Bugarija, Makedonija do r. Struma
(bez Egejskiot del) i Severna Albanija. Neposredno po kapitulacijata na Italija (IX 1943), i srpskata kvislin{ka vlada na generalot Nedi} nastapila so barawe
za sozdavawe golema srpska dràva. Toj za toa vodel razgovori i so
Hitler. Pred odrùvaweto na
Vtoroto zasedanie na AVNOJ
(1943), se obedinile ~etni~koto
dvièwe i srpskite gra|anski
politi~ki partii vrz programata za Golema Srbija#, potvrdena
na Svetosavskiot kongres (2528.
I 1944) vo s. Ba, kaj Valevo. Za Golema Srbija, kako homogena srpska dràva, se predviduvalo pokrainsko ureduvawe. Gradot Skopje bil predviden za sedi{te na
pokrainata Ju`na Srbija#. Po
vtoriot dogovor na pretsedatelot na Kralskata vlada [uba{i}
so Tito (1. XI 1944) vo Belgrad za
sozdavawe edinstvena Vlada na
Jugoslavija, Kralskata vlada ostanuvala na proektot za Golema
Srbija#. Vo 1945 g. samo toj proekt bil modificiran. Kako alternativa na avnojska Jugoslavi-
ja, Plenumot na Centralniot nacionalen komitet na svoeto zasedanie (27. III11. IV 1945) usvoil
dokument nasloven Jugoslovenska narodna programa za ureduvawe na Jugoslavija kako sojuzna dràva#, so ekonomski samostojni
federalni edinici, so oddelni
armii (koi trebalo da ja sostavuvaat jugoslovenskata armija, pod
edinstveno dràvno zname) i so
razli~no dràvno i op{testveno
ureduvawe. Za Srbija se baralo:
obezbeduvawe dràvna samostojnost, razli~no (monarhisti~ko)
ureduvawe i granici za obedinuvawe na site Srbi, kako nivno
prirodno pravo i senaroden streme`. Dokumentot bil namenet za
zapadnite Sojuzni~ki sili od koi
se o~ekuvala poddr{ka. Proektot Golema Srbija# odnovo bil
reaktiviran i operacionaliziran vo poslednata decenija na minatiot vek vo vremeto na raspa|aweto na SFRJ. Realiziraweto
bilo spre~eno so voenata intervencija na SAD i na NATO-silite. Eksponirani zastapnici na
ovaa ideja imalo vo visokite dràvni, politi~ki i crkovni krugovi vo Srbija.
LIT.: Stani{i, Projekti Velike Srbije#, Beograd, 2000; Balkanski ugovorni odnosi 18761996, T. I (18761918); II (1919
1945). Priredio Momir Stojkovi}, Beograd,
1998.
M. Min.
GOLEMA TUMBA (s. Dobromiri) neolitska naselba. Se nao|a

vo blizina na Crna Reka, na 1,5
km severno od seloto. Visoka e 3
m so osnova od 210 h 100 m. Vo
1977 g. Muzejot vo Bitola izvr{il probno sondirawe pri {to
Golemata Majka Boìca, Tumba kaj Maxari, Skopsko
GOLEMATA MAJKA BO@ICA

kulten sad-`rtvenik, terakota,
otkriena me|u urnatinite na objektot svetili{te od neolitskata naselba Tumba kaj Maxari,
Skopsko (1981, V. Sanev). Go
pretstavuva kultot na plodorodieto, personificiran vo skulpturalno oblikuvanoto ènsko telo. Taa e za{titnik na biolo{kata reprodukcija, maj~instvoto
i pred s# na domot vo koj ~ovekot
se ra|a, ìvee i umira. Po na~inot na oblikuvaweto taa se vbrojuva me|u vrvnite ostvaruvawa na
neolitskata umetnost.
LIT.: V. Sanev, Svetili{teto od Tumba
vo Maxari, Maced. acta archaeol., 9, Skopje, 1988.
V. S.
GOLEMO GRADI[TE, KOWUH, KRATOVSKO ostatoci

od golem anti~ki grad, pretpostavenata krajpatna stanica Tranupara, zabeleèna na TP, na leviot breg na Kriva Reka, severno
od s. Kowuh. Oformuvaweto i
razvojot na gradot se dolèle na
osobeno zna~ajnata krstosnica na
starite pati{ta {to vodele od
Skupi (Skopje) kon Serdika (Sofija) i od Stobi, preku Astibo
(tip) i Kowuh, kon Sofija.
Gradot se sostoel od tri dela: visoka karpesta akropola (320 h 60
375
GOLEMO
Golemo Gradi{te, Kowuh, Kratovsko
Golemoto Pelistersko Ezero
m, 1,5 ha), dolgo ju`no predgradie

so za{titen predyid (560 h 170 m)
i samiot grad, rasposlan na {irokata severna terasa i prirodno
ograni~en so Kriva Reka (od tri
strani) i so visokata akropola od
jug (280/370 h 250 m). Vkupnata povr{ina iznesuva pribli`no 17
ha. Na akropolata se registrirani pove}e desetici celosni ili
delumno oformeni prostorii vo
karpite, edna centralna prostorija i mreà od prodol`ni i popre~ni ulici. Zapadno pod akropolata se registrirani ostatoci od
star most so dva laka, namenet za
premin preku Kriva Reka. Severozapadno, na desniot breg od rekata, na ridot K{la, se nao|aat
ostatoci od golema nekropola od
ranocarskoto vreme do docnata
antika. Na stelite se spomnuvaat
imiwata na Pamfor, Sabin Antij Kenturion na kohortata I Evpora i Fortunata. Eden jonski
kapitel od III v. vo n.e. poteknuva
najverojatno od eden heroon od
nekropolata. Na istoto mesto se
iskopani ostatoci od edna trikorabna ranohristijanska bazilika. Dokumentirani se i kameni
arhitektonski delovi od gradska
bazilika, koja imala centralna
mestopolo`ba vo gradot. Na 200
m ju`no od gradot se otkopani ostatocite na crkva od VI v. Odnadvor pravoagolna, odnatre rotondalna so tridelen zapaden del, so
vlez vo vid na tribelon, prezviterium i so polukru`na apsida,
odnadvor pravoagolna, so dimenzii 23 m (so apsidata) h 17,7 m (zapadno) / 14,7 m (isto~no, bez isto~nite agolni kontrafori).
Crkvata poseduva bogato dekorirana kamena plastika od trite
tribelonski so menoi oformen
centralen ambulatorijalen del,
oltarnata pregrada i amvonot, a
natpisot DOMATRIRS na eden od
impostite poso~uva na martiriumskiot karakter na objektot.
LIT.: S. Radoj~i, Crkva u Kowuhu, Zbornik radova Vizantolo{kog instituta,

SAN, kw. 1, Beograd, 1952, 148167; B. Josifovska, D.B., Inscriptions de la Mesie Superieure, VI, Scupi et la region de Kumanovo, Beograd,
1982, 177180; V. Lil~i}, Razmisluvawa
okolu ubikacijata na Tranupara, Kulturno nasledstvo#, 1718, 1990-91, Skopje,
1994, 3347.
V. L.
376
GOLEMO PELISTERSKO EZERO postglacijalno ezero. Se nao|a vo izvorniot del na Ezerska

Reka, leva pritoka na r. Sapun~ica, isto~no od vrvot Vrte{ka, na
n.v. od 2.218 m. Nastanato e so zaemno dejstvo na erozivnite i akumulativnite glacijalni procesi,
vo preizdlabeniot del na cirkot,
koj od ju`nata i isto~nata strana
e zagraden so morenski bedem, ~ija dolìna iznesuva 320 m. Vo
pravec jugozapad-severoistok ezeroto e dolgo 223 m, a najgolemata
{irina vo pravec jisz iznesuva
166 m. Vkupnata dolìna na ezerskiot breg iznesuva 785,25 m, a vo
ovie ramki toa zafa}a povr{ina
od 42.000 m2. Najgolemata dlabo~ina iznesuva 14,5 m, spored koja
toa e treto po dlabo~ina prirodno ezero, a najdlaboko planinsko
ezero vo RM. Vo bazenot na ova
ezero se akumuliraat vkupno
185.374 m3 voda.
LIT.: Dragan Vasilevski, Pelisterski
Ezera, Tetovo, 2006.
Dr. V.
GOLEMOBUGARSKA PROPAGANDA (XIX XX v.) bugarska

golemodràvna ideologija za hegemonija na Balkanot. Se javuva
vo 40-te godini na XIX v. pod agendata za zaedni~ka borba na Makedoncite i Bugarite za otfrlawe
na gr~koto duhovno ropstvo. Po
formiraweto na Bugarskata egzarhija (1870) Makedoncite bile
podloèni na bugarizirawe, {to
nai{lo na golem otpor izrazen
so sintagmata: Odvaj se spasivme
od Grcite, sega [opi li }e se
pravime?. Po formiraweto na
bugarskata dràva golemobugarizmot bil prifaten kako ìvoten ideal za prigrabuvawe na Makedonija. Po formiraweto na
MRO nejzinite dejci bile progonuvani, a za nejzinoto uni{tuvawe bil organiziran Vrhovniot
makedonski komitet (VMK), koj
dejstvuval i so vooruèni ~eti i
provociral nepodgotveni vostanija. Nejzinata antimakedonska
dejnost im dala povod na sosednite pretendenti na Makedonija za
zasiluvawe na svoite propagandi
so ufrlawe svoi vooruèni ~eti,
koi razorno vlijaele na osloboditelnata borba. Golemobugarizmot, preku svoite agenti vo vremeto i po Mladoturskata revolucija, dejstvuval razbiva~ki vrz
zalo`bite na makedonskite demokratski sili za pretvorawe na
Makedonija vo avtonomna samoupravna edinica. Golemobugarskata
propaganda vo golema mera rezultirala so Balkanskite i Prvata
svetska vojna, posledovatelno i
so podelbata na Makedonija. Me|u dvete svetski vojni se borela
protiv makedonskite progresivni organizacii, dejstvuvala i so
vooruèni ~eti vo delovite od
Makedonija pod vlasta na Grcija
i Kralstvoto na SHS/Jugoslavija. Po fa{isti~kata okupacija
(1941) ja prodolìla svojata propaganda. I po Vtorata svetska
vojna ne bila celosno uni{tena i
dejstvuvala opoziciono, so barawe Makedonija da $ pripadne na
Bugarija. Po otstranuvaweto na
komunisti~kiot poredok (1989)
vo propagandata bile mobilizirani univerzitetite, BAN, obnoveniot Makedonski nau~en institut, VMRO-SMD, radioto, televizijata, diplomatijata, pe~atot,
pisatelite i stranskite platenici za vidoizmenuvawe na makedonskata istorija i dokaùvawe
na bugarski karakter na Makedo-
GOLE[NICA
nija. Propagandata ja sproveduva

i oficijalnata dràvna politika: so nepriznavawe na makedonskata nacija i jazikot, so delewe
bugarski dràvjanstva na Makedoncite od RM i so nepriznavawe
na pravata i slobodite za politi~ko organizirawe na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija.
LIT.: K. G. Feletizm ili prokltie,
Sofi, 1955; d-r K. D., Teori i praktika
na velikoblgaski {ovinizm, Sofi,
1947; T. V., Vvrhovizmt i velikoblgarskite {ovinisti krepiteli na
blgarskit monarhizm, Sofi, 1947.
O. Iv.
GOLEMOGR^KA PROPAGANDA (XIX po~. na XX v.) najstara i najsilna tu|a nacionalna

propaganda vo Makedonija. Bila
rakovodena od dva centra Atina
i Carigrad, za dobivawe {to pogolem broj privrzanici patrijar{isti, so cel da se opravdaat gr~kite teritorijalni aspiracii
sprema Makedonija. Gr~kata propaganda vo Makedonija poaktivno
zapo~nala da dejstvuva so vospostavuvaweto na gr~kite diplomatski pretstavni{tva vo Makedonija, so otvoraweto na Konzulatot na Kralstvoto Grcija vo Solun kon krajot na 1834 g. Diplomatski pretstavni{tva bile otvoreni i vo Kavala, Bitola, Serez i Skopje. Gr~kata propaganda
vo Makedonija se zasilila po
Krimskata vojna i po zasiluvaweto na prerodbenskite projavi vo
Makedonija. Vo Carigrad bil
formiran Gr~ki filolo{ki silogos za da ja {iri i neguva gr~kata pismenost vo osmanliskata
dràva (1861). Negovi klonovi
bile otvoreni i vo Makedonija.
Zna~ajna institucija vo {ireweto i poddr{kata na gr~kata propaganda vo Makedonija bila Carigradskata patrijar{ija. Ovaa
institucija vo za{tita na gr~kite interesi sorabotuvala so gr~kata vlada. So direktna pomo{
od nea, vo Atina bil formiran
Silogos za {irewe na gr~kata
pismenost (1869), koj, kako i Carigradskiot, imal svoi klonovi
vo Makedonija. Atinskiot silogos s do ukinuvaweto $ ispra}al
golema pomo{ na gr~kata propaganda vo Makedonija. Vo aktivnostite na ovaa propaganda u~estvuvale i gr~kite diplomatski
pretstavnici vo Makedonija, koi
naj~esto ja koordinirale aktivnosta na raznite propagandni
zdruènija i ja raspredeluvale
pomo{ta ispra}ana od gr~kata
dràva. Kon krajot na XIX i vo
po~. na XX v. gr~kata propaganda,
osven preku obrazovnite, kulturnite i crkovnite institucii, bila {irena i so vooruèni ~eti,
organizirani od vidni gr~ki politi~ari.

LIT.: Krste Bitoski, Dejnosta na Pelagoniskata mitropolija 18781912, Skopje, 1968; istiot, Gr~kata makedonska
borba#, Skopje, 2001.
D. Jov.
GOLEMOSRPSKA PROPAGANDA VO MAKEDONIJA (1844

1912). Vladata na Kneèvstvoto
Srbija osnovala Oddelenie za
propaganda (1844), imenuvano
Tajna dejnost#. Bil formiran
Odbor za prosveta# (1868) za
propagandna dejnost vo zemjite
pod vlasta na osmanliskata dràva, zadolèn za otvorawe i dejnost na srpski u~ili{ta. Vo vremeto na vojnata na Srbija so Turcija (18761878) i po nea srpskata
propagandna dejnost vo Makedonija bila prekinata; malkute srpski u~ili{ta bile zatvoreni, a
srpskite u~iteli bile proterani. Odborot za prosveta# prestanal da raboti. Po potpi{uvaweto na preliminarniot Sanstefanski miroven dogovor (1878),
od evropskite Golemi sili bilo
barano Makedonija, pretstavuvana kako srpska zemja, da se prisoedini kon Kneèvstvoto Srbija.
Po Berlinskiot kongres srpskata propaganda bila orientirana
kon jug, kon Makedonija, no ne uspeala da se pozicionira, naselenieto ne go razbiralo srpskiot
jazik. So zaostruvaweto na vnatre{nata politi~ka kriza stagniralo i propagandnoto dejstvuvawe. I vo vremeto na vojnata so
Bugarija (vo esenta na 1886) propagandata dejnost privremeno
prestanala. Bilo osnovano Dru{tvoto Sv. Sava# (1886) vo koe
vlegle site golemosrpski ekspo-
Rakovodeweto so propagandata go
prezelo Ministerstvo za nadvore{ni raboti preku Politi~koprosvetniot oddel. Srpskite konzuli vo Makedonija (1890-1892)
organizirale osnovawe na prvite
srpski crkovni op{tini. Srbin
(arhimandritot Firmilijan) bil
postaven za administrator na
Skopskata mitropolija (1897).
Potoa zapo~nal oruèn sudir so
bugarskata propaganda (1897). Srbija formirala vooruèna ~etni~ka organizacija (nare~ena
Narodna odbrana#) za dejstvuvawe vo Makedonija (1904), koja so
nasilstva i so terorizirawe go
prisiluvala naselenieto da deklarira srpska narodnosna pripadnost. Po Mladoturskata revolucija i po vospostavuvaweto parlamentaren sistem vo osmanliskata dràva (1908), ~etni~kata
organizacija se transformirala
vo legalna srpska politi~ka organizacija pod imeto Srpska demokratska liga. Organizacijata
barala priznavawe na srpska narodnost vo Makedonija. Pred krajot na 1909 g. Srbija ja zaprela
propagandata vo Solunskiot vilaet, propagadnite institucii bile povle~eni i koncentrirani vo
Bitolskiot i vo Skopskiot vilaet, i so toa ja ome|ila teritorijata na koja pretendirala. Potoa
dejstvuvala reaktiviranata ~etni~ka organizacija.
LIT.: D-r Kliment Xambazovski, Kulturno-op{testvenite vrski na Makedoncite so Srbija vo tekot na XIX vek,
Skopje, 1960; Manol Pandevski, Srpskata
propagandno-politi~ka organizacija,
vo: Politi~kite partii i organizacii vo
Makedonija (19081912), Skopje, 1965.
M. Min.
Del na biloto Jakupica
nirani profesori, nau~ni rabotnici i drugi agitatori. Srpskata

propaganda ostanala neprifatena i imala privremen karakter.
Bile otpe~ateni bukvar (1888) i
~itanka vo Carigrad, Srpski kalendar Vardar#, a potoa Golub#, so upotreba na makedonskiot jazik, nameneti za propagandnata dejnost vo Makedonija.
Agitatorite na Dru{tvoto Sv.
Sava# prezele agresivna javna
propaganda, pa otomanskite vlasti im zabranile da dejstvuvaat.
GOLE[NICA srednovisoka
planina {to se nao|a vo sredi{niot del na RM. Vsu{nost mu pripa|a na isto~niot del od masivot
Jakupica, no od nego e morfolo{ki odvoena. Se nao|a pome|u gornite delovi od re~nite dolini na
Kadina Reka i Topolka, so pravec
na protegawe zapadistok. Zafa}a povr{ina od 197 km. Najvisoki to~ki se vrvovite Lisec (1.934
m) i Sipi~an (1.789 m). Samoto
ime ni pokaùva deka e siroma{na so {umi, odnosno deka e obes377
GOLI
{umena, {to pridoneslo da se

razvie intenzivna recentna erozija. Taa e potpomognata i so golemite nakloni koi se karakteristi~ni za severnite i ju`nite
padini.
T. And.
Xikov, Makedonija vo komunisti~kiot

triagolnik, Skopje, 1993.
\. Malk.
GOLINI obes{umeni, potpolno goli ili slabo obrasnati

{umski zemji{ta, nastanati so
uni{tuvawe na {umite. Istovremeno pretstavuvaat porojni podra~ja, od kade poroite go zagrozuvaat drugiot ìvoten i proizvoden prostor. Po Vtorata svetska
vojna Makedonija nasledi 337.217
ha golini ili 31.7% od vkupnata
{umska povr{ina, grupirani vo
tri geografski podra~ja i vo 12
reoni:
Geografski Broj na reoni Povr{ina ha %
podra~ja
1. Centralen reon
2. Zapaden reon
3. Isto~en reon
Logorot Goli Otok, na istoimeniot ostrov
GOLI OTOK eden od zatvorite

za politi~ki zatvorenici vo periodot na sudirot na KPJ so KP
SSSR {to funkcioniral po donesuvaweto na Rezolucijata na
Informbiroto (1948) s do 1955 g.
Prvite kazneti lica bile primeni na 6. VII 1949 g. Vo ovoj logor
izdrùvale kazna i golem broj politi~ki zatvorenici od Makedonija. Ne e utvrdeno kolku Makedonci nastradale vo vremeto na
IB. Spored eden izvor (od 1958),
vo NRM bile registrirani 1.651
informbirovci, spored drug (od
1993) na Goli Otok prestojuvale
820 Makedonci, a spored tret (od
1990), vkupno kazneti i osudeni
lica za IB bile 888 Makedonci,
ili 0,09% od vkupniot broj na naselenieto vo Makedonija. Najgolemiot broj od uapsenite bile od
Veles, Prilep, Bitola i nivnite
okolii. Na Goli Otok bile zatvoreni i represirani i pratenici
~lenovi na Prvoto, Vtoroto i
Tretoto zasedanie na ASNOM
(Panko Bra{narov, Venko Markovski, Petre Piruze, Kiril
Petru{ev, ]emal Agoli, Blagoja
Haxi Panzov, Genadi Le{ko, Mino Bogdanov, Vasil Kalajxiski,
Nikola Vraàlski, Mikre Anastasov, Nexat Agoli, Ilija Mitrevski, Trajko Cvetanov, Ilija
Boìnovski, Milan Stefanov i
\or|i Vasilev). Zatvoreni bile
u~esnici vo NOB, prvoborci,
~lenovi na KPJ pred vojnata, istaknati voeni rakovoditeli. Vo
pogled na apsewata, Makedonija
procentualno se nao|ala na ~etvrtoto mesto vo Jugoslavija.
IZV.: Dim~e Naj~evski, Golooto~ki svedo{tva, Skopje, 1999.
LIT.: Dragan Markovi, Josip Broz i Goli Otok, Beograd, 1990; Dragi{a Urdarevski, Goli Otok, Skopje, 1999; Stavre
378
4
6
2
169.468
97.017
70.732
50,3
28,8
20,9
Vo prvite dve decenii po Vtorata

svetska vojna makedonskoto {umarstvo be{e zafateno so organizirawe razni {umski aktivnosti
so cel da se iskoristuvaat {umite, za nivno odgleduvawe i za{tita i ne be{e vo sostojba da se angaìra i okolu golinite. Radikalen
presvrt nastana od 1970 g., po formiraweto na Republi~kiot fond
za po{umuvawe na golinite (od
1974 g. Sovet), koj izgotvi Dolgoro~na programa za melioracija na
golinite za periodot 19711991 g.,
vo koj za po{umuvawe bea predvideni 94.000 ha. Za realizacija na
ovaa programa bea napraveni i
drugi podgotovki vo organizacijata na rabotata, osovremenuvaweto
na proizvodstvoto na sadniot materijal (kontejnerski sistemi),
nabavkata i upotrebata na sovremena mehanizacija i dr. Planot
be{e ispolnet so 260%. Po zavr{uvaweto na Programata, Fondot
se rasformira, a so toa akcijata
za po{umuvawe zamre. Problemot
so golinite vo RM i ponatamu e
prisuten.
Al. And.
Ivan Gologanov: faksimil od naslovot

i edna stranica od Veda slovena
GOLOGANOV (IKONOMOVI^),
Ivan (Jovan) Popiliev (s. Trlis,
Nevrokopsko, 1839 s. Kru{ovo,
Demirhisarsko, Pirinskiot del
na Makedonija, 1895) u~itel i
mistifikator-avtor na okolu
30.000 stiha vo duhot na makedonskata narodna poezija. Bil u~itel vo rodnoto selo, vo Kru{evo
i izvesno vreme pisar vo man.
Sv. Jovan Prete~a# kaj Serez.
Bil aktiven u~esnik vo crkovnata i kulturno-prosvetnata borba
za upotreba na makedonskiot jazik vo bogoslu`bata i vo u~ili{tata. Za folkloristot i etnograf Stefan Verkovi} sobiral folkloren materijal (1865
1893) i pritoa kako narodni gi
liferuval i svoite avtorski stihovi kako boèm stari narodni
pesni od prethristijanskoto vreme. Taka se pojavile negovite literaturni mistifikacii Veda
Slovena#. J. Gologanov podocna
se iselil vo Carigrad (1894).
BIBL.: Veda Slovena, tom prvi, Belgrad,
1874, tom vtori, Petrograd, 1881.
LIT.: Dragan Todorovski, Veda Slovena,
Skopje, 1965 (doktorska disertacija),
Skopje, 1979.
S. Ml.
Zbigwev
Golomb
GOLOMB, Zbigwev (Zbigniew Go,b) (Novi Targ, Polska, 24. III 1923
îkago, SAD, 24. III 1994) polski i amerikanski lingvist, indoevropeist, balkanist, slavist-makedonist. Po odbranata na magisterskata disertacija na Polskiot
univerzitet vo Vroclav (1947) i
doktoratot na Jagelowskiot univerzitet vo Krakov (1958), bil profesor po slovenska lingvistika na
Katoli~kiot univerzitet vo Lublin (1952&1954) i na Slavisti~kiot
institut na PAN vo Var{ava
(1955&1961, potoa profesor po slovenska lingvistika na Univerzitetot vo îkago, SAD, do penzioniraweto (1962&1993). ^len na MANU
nadvor od rabotniot sostav (1972).
Interesot kon makedonskiot jazik
mu go svrtel polskiot makedonist
M. Malecki, bil blizok sorabotnik na B. Koneski i B. Vidoeski,
vr{el lingvisti~ki i dijalektolo{ki istraùvawa vo Makedonija i u~estvuval na makedonisti~ki
nau~ni sobiri. Bil mentor na prvata doktorska disertacija od makedonistikata vo SAD odbraneta od
V. Fridman i objavil pogolem broj
monografski i drugi istraùvawa
od oblasta na makedonistikata i
balkanistikata.
GOPÊVI]
BIBL.: Knigi: Conditionalis typu bakaskiego

w poudniowosowiaskich, Krakw, 1964; The
Arumanian Dialect of Kruevo in SR Macedonia,
SFR Yugoslavia, Skopje, 1984; The Origins of
the Slavs: A Linguists View, Columbus, 1992; statii: Dwie gvary macedoskie (Suche i Wisoka w
Solunskiem), Sprawozdania PAU#, 2, 1953, 7781; Funkcja syntaktyczna proklitiki zaimkowej w
gwarach macedoskich, Lingua Posnaniensis,
4, 1953, 277-291; Stanowisko j[zyka macedoskiego wsrd j[zykw poudniowo-sowiaskich,
Sprawozdania Instytutu J[zykoznawatva Uniwersytetu Jagielloskiego, Krakw, 1954, 257-260;
Funkcja syntaktyczna partykuy da w j[zykach po
udniowo-sowiaskich, Biuletyn Polskiego Towarzistwa J[zykoznawczego#, 13, 1954, 67-92; Z
fonologii gwar Bogdaska (na tle oglnomacedoskim), Studia z filologii polskiej i sowiaskiej#, 1,1955, 289-333; The Conception of Isogrammatizm#, Biuletyn Polskiego Towarzistwa
J[zykoznawczego#, 15, 1956, 3-12; H. Lint, A
Grammer of the Macedonian Literary Language,
Rocznik Slawistyczny#, 18, Krakw, 1956, 111119; Za nekolku sli~nosti me|u polskite
i makedonskite govori, Makedonski jazik#, 8, Skopje, 1957, 129-135; Nekolku bele{ki za palatalizacijata na soglaskite
vo makedonskiot jazik, Makedonski jazik#,
9,1958,1-15; Geneti~ki vrski me|u karpatskata i balkanskata sto~arska terminologija i ulogata na slovenskiot element
vo ova podra~je, Makedonski jazik#, 10,
1959, 19-50; The Influence of Turkish upon the
Macedonian Slavonic Dialects, Folia Orientalia#,
1, 1959, 26-45; Some Arumanian-Macedonian Isogrammatisms and the Social Background of Their
Development, Word#, 15/3, 1959, 415-435; Dva
makedonski govora (na Suhoi Visoka vo Solunsko), I, Makedonski jazik#, 11-12, 1961,
113-182; Nowomacedoski typ perfectum ze s
owem imam/sum, Zeszyty Naukowe Uniwersytetu
Jagielloskiego: Prace J[zykoznawcze#, 4, 1961,
321-325; Szkic dialektu Arumanw macedoskich,
Zeszyty Naukowe Uniwesitetu Jagielloskiego:
Prace J[zykoznawcze#, 4, 1961, 75-200; Uwagi nad
histori, j[zyka macedoskiego, Sprowozdania
Komisji Sowianoznawstwa Oddzialu PAN w
Krakowie, Krakw,1961, 138-139; Balkanisms#
in te South-Slavic Languages, Slavic and East
European Journal#, 6/2, 1962, 38-42; Dva makedonski govora (na Suho i Visoka vo Solunsko), II, Makedonski jazik#, 13-14, 1963, 173276; The Problem of Verbal Moods in Slavics Languages, IJSLP, 8, 1964,1-36; Etnogenezata na
Slovenite vo svetlinata na lingvistikata, I, Makedonski jazik#, 19, 1968, 5-20; Za
mehanizmot# na slovensko-romanskite
odnosi na Balkanskiot Poluostrov, Makedonski jazik#, 21, 1970, 5-18; Zna~eweto
na makedonskiot jazik vo balkanisti~kite studii, zb.: Pristapni predavawa, prilozi i bibliografija, Skopje, 1974, 37-43;
Strukturalna sporedba na eden vla{ki i
makedonski tekst, Prilozi#, OLLN
MANU, 5/2, 1974, 35-40; On the Mechanism of
Slavic-Romanian Linguistic Interference in the
Balkans, zb.: Bulgaria, Past and Present: Studies
in History, Literature, Economics, Music, Sociology, Folklor & Linguistics, Columbus, 1976, 296309; Makedonsko-vla{ki leksi~ki izedna~uvawa kako primer na centralnobalkanskata kulturna zaednica, Makedonski jazik#, 32-33, 1982, 137-146; Konstrukciite
so ima i glagolskata pridavka vo makedonskiot i vla{kiot jazik, zb.: Nau~na diskusija na Seminarot za makedonski jazik,
literatura i kultura, 2, Skopje, 1983, 1-12;
South Slavic da+Indicative in Conditional Clauses
and its General Linguistic Implications, zb.: Papers
for the V. Congress of Southeast European Studies,
Columbus, 1984, 170-198; Razmisluvawa za
supstancijalnite i formalnite obele`ja
na slovenskite jazici, Prilozi#, OLLN
MANU, 12/1, 1987, 39-56; The First Slavs in
Greece, Prilozi#, OLLN MANU, 14/2,
1989,5-46; Jazikot na prvite Sloveni vo
Grcija i istorijata na makedonskiot ja-
zik (Nekolku bele{ki vo vrska so rabotite na Vasmer i Malingudis), Makedonski

jazik#, 40-41, 1990, 115-128; Lehr-Splawiski redivivus versusque: Pochodzenie i praojczyzna Slowian w slavistice ostatnich lat czterdziestu, Rocznik Slawistyczny#, 47, 1991, 123-140; Etni~ka pozadina i vnatre{en lingvisti~ki mehanizam na takanare~enata balkanizacija# na makedonskiot jazik, zb.: Studies in
Macedonian Language and Culture, Ann Arbor,
1995, 49-66; Pra{aweto na staroslovenskiot prevod na O~e Na{ i negovite teolo{ki implikacii, zb.: Studii za makedonskiot
jazik, literatura i kultura, Skopje, 1996,
27-32; The Ethnic Background and Internal Linguistic Mechanism of the So-Called Balkanization
of Macedonian, Balkanistica#, 10, 1997, 13-19.
LIT.: B. Vidoeski, Zbigniew Gol,b (19231994),
Slavia Meridionalis#, 2, Warszawa, 1999, 191-194;
Ivan Dorovski, Emilija Crvenkovska, Leksikon na stranski makedonisti XX i XXI
vek, Skopje, 2008, 26-28.
Bl. R.
GOLOSEMENI DRVNI VIDOVI (klasa Gymnospermae) drvja,

poretko grmu{ki, filogenetski
postari (mezozoik) od pokrienosemenite. Vo aktuelnata zemjina
flora, ostanati se samo okolu
800 vida. Zaedni~ki karakteristiki im se: monopodijalen rast,
drvo izgradeno od traheidi (nema
trahei), ednopolovi rasplodni
organi, ednodomno ili dvodomno
rasporedeni, semeniot zametok e
otkrien (gol) vo pazuvata na
plodnata lu{pa, anemofilni. Vo
slednata tabela, daden e pregled
na golosemenite vidovi od koj se
gleda deka se najbrojni iglolisnite (okolu 600 vida). Vo RM golosemenite se prirodno zastapeni so 15 vida.
LIT.: K. R. Sporn, The morphology of Gymnosperms, London, 1965.
Al. And.
Poznat e kako {tetnik na gradinarskite kulturi. Vo Makedonija e {iroko rasprostranet

vid.
V. T. K. M. Kr.
GOLUBOVSKI, Dimitrie (Skopje, 15. H 1945) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonsko-grade`niot fakultet, Arhitektonski
oddel vo Skopje (1971). Kratko
vreme po diplomiraweto rabotel
vo Gradskiot zavod za urbanizam
i arhitektura vo Skopje. Istata
godina e izbran za asistent, a potoa i vo drugite nastavni~ki zvawa. Redoven profesor e po predmetot Osnovi na proektirawe
(od 1998). Osven so pedago{ka, se
zanimava i so nau~noistraùva~ka rabota, so osoben interes vo
prou~uvaweto na tradicionalnite gradski strukturi maala i
nivnata rehabilitacija. Se zanimava i so arhitektonsko proektirawe. U~estvuva i na anonimni
arhitektonsko-urbanisti~ki
konkursi. Objavil pove}e kritiki i esei za arhitekturata vo
stru~nite spisanija Informator A# i Ar{in#.
BIBL.: Metodologija na proektniot
proces, Zbornik na Arhitektonskiot fakultet, 3, Skopje, 1979, 195-212.
Kr. T.
GONÂROV, Vasilie (Var{ava,

1. II 1905 Skopje, 1962) vonr.
prof. na Tehni~kiot fakultet vo
Skopje, Gradeèn oddel (1959
1962) po predmetite proektirawe
i gradewe pati{ta i organizaci-
Klasa GOLOSEMENI (Gymnospermae)

Potklasa
Pteridospermidae
Phyllospermidae
Chlamidospermidae
Red
Cycadales
Welwitschiidae
Gnetidae
Ephedrales
Familija
Cycadaceae
Welwitschiaceae
Gnetaceae
Ephedraceae
Stachiospermidae
Gingkoales
Confierales
(iglolisni)
Gingkoaceae
Araucariaceae
Cephalotaxaceae
Podocarpaceae
Taxodiaceae
Taxaceae
Pinaceae
Cupressaceae
GOLTAK, GOLEM (Limax maximus L.) najkrupen pretstavnik

od golite polàvi. Dolg e 12-15
sm. @ivee vo blizina na ~ove~ki naselbi i vo {umi. Se sre}ava pod kamewa, {tici, stebla,
vo podrumi ili pod {umska stela. Se hrani so rastenija i gabi.
Pretstavnici
izumreni
9 roda, 16 vida
1 rod so 1 vid
1 rod, pove}e vidovi
1 rod so 42 vida
vo Makedonija 2 avtohtoni
1 rod so 1 vid, terc. relikt
2 roda so 30 vida
1 rod so 5 vida
3 roda, 100 vida
10 roda, pove}e vidovi
4 roda, pove}e vidovi
vo Makedonija 1 avtohton
7 roda, 240 vida
6 roda, 100 vida
ja i mehanizacija vo grade`ni{tvoto. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet vo Zagreb. Toj e avtor na u~ebnici za dvata predmeta {to gi predaval.
Q. T.
GOPÊVI], Spiridon (Trst,
1855 Viena, 1936) srpski brodosopstvenik, etnograf, istori379
GORAZD
~ar, patopisec i publicist. Kako

dobrovolec bil u~esnik vo Hercegovskoto vostanie (1875) i vo
Crnogorsko-turskata vojna (1876),
a potoa stapil vo srpska diplomatska slu`ba kako ata{e vo
Berlin (18861887) i vo Viena
(18871890). Avtor e na pove}e
publicisti~ki dela od sovremenata balkanska istorija, se zanimaval so astronomija (od 1893),
pi{uval romani, drami, noveli i
pesni. Kako istori~ar i publicist, objavil golem broj dela na
germanski jazik, no poradi nedostigot na soodvetno stru~no obrazovanie, nema kriti~ki metod vo
istraùvaweto i tie bile sfa}ani kako izraz na golemosrpskata
propaganda. Vo nedostig na drugi
izvorni materijali, negovite
knigi na vremeto bile koristeni
kako istoriski izvor i za etnografijata na Makedonija.
BIBL.: Makedonien und Aust-Serbien, Wien,
1889; Makedonija. Etnografski odnosi
Makedonije i Stare Srbije, Beograd,
1889; Makedonija i Stara Srbija, Beograd, 1890; Istina o Makedoniji, Beograd,
1890; Albanija i wena liga, Novi Sad,
1893.
S. Ml.
pretpostavki deka po 885 g. oti{ol vo Ju`na Polska i deka podocna bil episkop vo Krakov, kako i deka do{ol vo gradot Berat
(dene{na Albanija) i tamu osnoval manastir. Vo crkvata Sv. Deva Marija ima specijalno mesto
so mo{ti, na ~ij{to natpis stoi
deka tuka se mo{tite na Sedmo~islenicite, me|u koi i na Gorazd. Negoviot kult e odrazen
glavno vo knièvnata i vo likovnata tradicija, izrazen zaedno so
Sedmo~islenicite vo slu`bite i
vo freskoìvopisite.
IZV.: Op{irnoto ìtie za sv. Metodij,
{to mu se pripi{uva na sv. Kliment Ohridski; Gr~kata Slu`ba za Sedmo~islenicite, Moskopole, 1742; Boriloviot sinodik; Po~aevskiot prepis na traktatot Za
bukvite od Crnorizec Hrabar, i dr.
LIT.: J. Bel~ovski, Sporedben osvrt kon deloto na u~enicite od sv. Kiril i Metodij:
svetite Naum, Kliment, Gorazd, Angelarij i Sava, zb.: Sveti Naum Ohridski ìvot
i delo, Skopje, 2006, 121124; Cv. Grozdanov,
Portreti na svetitelite od Makedonija
od IXXVIII vek, Skopje, 1983, 113124; V. Pogorelov, Sv. Cyril, sv. Metod a Gorazd, ich ~innost a
puvod, Sbornik literarno-vedeskho odboru spolku sv. Vojtecha, Trnava, 3, 1936, 12, p. 736; D.
Kalev, Sv. Gorazd slav/nski prosvetitel,
Sofi/, 1970.
I. Vel.
GORAZD, mitropolit (Bogoqub

Dimitrievski) (s. Strezovce,
Kumanovsko, 21. IX 1936) arhierej na Makedonskata pravoslavna
crkva. Zavr{il Bogoslovija vo
manastirot Rakovica (kaj Belgrad) i Bogoslovski fakultet vo
Belgrad (1964). Bil slu`benik
vo Makedonskata arhiepiskopija, a potoa parohiski sve{tenik
vo crkvite Sv. Petka# i Sv.
\or|i#, Krivi Dol. Na 26. VII
1977 g. bil zamona{en i hirotonosan za episkop tiveriopolski.
Administriral so Prespanskopelagoniskata, Zletovsko-strumi~kata i [tipskata eparhija
(1979 1986), bil Strumi~ki mitropolit (19891994) i ja rakovodel Evropskata makedonska pravoslavna eparhija (19952006).
Kirilo-Metodieviot u~enik Gorazd, freska od
Slivni~kiot manastir (1606/07)
GORAZD (Moravija, IX v.) Kirilo-Metodiev u~enik i slovenski ramnoapostol od redot na

hristijanskite svetiteli Sedmo~islenici. Pred smrtta sv.
Metodij go nazna~il za svoj arhiepiskopski naslednik vo Moravija, izbran me|u 200-te poistaknati u~enici-sve{tenici, |akoni
i pod|akoni. Go znael slovenskiot, no gi znael i gr~kiot i latinskiot jazik. Po smrtta na sv. Metodij ne bil prifaten za arhiepiskopski naslednik, pa zaedno
so sv. Kliment, sv. Naum, Angelarij, Sava i so drugite poistaknati Kirilo-Metodievi u~enici
bil progonet od Moravija. Ima
380
Mitropolit
Gorazd
Vo 2006 g. e penzioniran i ja zadrùva titulata porane{en mitropolit evropski.

LIT.: Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 1994; istiot, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000.

Rat. Gr.
GORANI (TORBE[I, NA[INCI) etni~ka grupa na islamizirano makedonsko naselenie,

rasporedeno vo selski naselbi vo
etnografskiot predel Gora {to
pretstavuva
ùpa okruèna so najvisokite vrvovi
na [ar Planina, Korab i
Koritnik vo
gorniot tek
na r. Quma.
Narodnoto
ime Gora se
odnesuva za
jugozapadniot visok i brdovit del, odvoen od Ma- Mom~e od Gora
kedonija so vo narodna nosija
makedonsko-kosovskata granica.
Goranski sela na kosovskata
strana se: Ba}ka, Brod, Vrani{ta, Globo~ica, Dikance, Draga{,
Zli Potok, Golem Krstec, Mal
Krstec, Kru{evo, Kukaqane,
Le{tane, Qubovi{te, Mlike,
Or}u{a, Rade{a, Rap~e, Restelica i Zrze. Na makedonskata strana, na padinite na Rudoka na polo{kata strana jugozapadno od
Tetovo se nao|aat dvete goranski
sela Urvi~ i Jelovjane.
Maj~in jazik im e makedonskiot,
so osobenosti na zapadnite periferni govori od centralnoto dijalektno podra~je, povrzani so
makedonskite govori na makedonsko-albanskoto pograni~je na celiot prostor od Korab do Jablanica. Goranskiot govor so nekoi
crti e povrzan so zapadnite periferni govori vo nasokata: GostivarRekaDebarStrugaOhrid.
Toj se formiral na po{irokiot
prostor vo slivot na rekata Quma i vo dolinata na dvata Drima,
a od jug neposredno grani~el so
debarskata grupa govori. Vo taa
smisla postoi kulturna i etni~ka povrzanost na Makedoncite od
ovie prostori od dvete konfesii.
Po religija se od sunitskiot islam, a narodnata religija im e so
ìvi ostatoci od prethristijanskiot, hristijanskiot i islamskiot period.
Domorodnoto hristijansko makedonsko naselenie na ovaa teritorija bilo izloèno na vtoriot
intenziven bran od procesot na
islamizacijata na Zapadniot
Balkan vo turskiot period (XVII,
XVIII i XIX v.). Spored genezata
na govorot, goranskoto naselenie
bilo rasporedeno na po{irok
prostor vo slivot na rekata Quma i vo dolinata na dvata Drima,
GORNICA
a od jug neposredno grani~elo so

debarskata etni~ka grupa. Pod
pritisok na albanskiot etni~ki
element, {to bil vo ekspanzija,
osobeno kon krajot na XVII i vo
tekot na XVIII i XIX v., po~nale
da se stesnuvaat granicite na goranskiot govor, so pomestuvawe
ili asimilacija na del od goranskoto naselenie. So procesot na
albanizacijata na sosedniot etnografski predel Gorna Reka bile prekinati kulturnite vrski
na Goranite so makedonskoto naselenie po dolinata na rekata Radika. Deka pred kriti~nite periodi postoel kontinuitet vo ovaa
smisla svedo~at mnogubrojnite
toponimi po dolinata na Quma i
Crn Drim (Bela, Belova, Belica,
Bistrica, Borovjani, Vele{ta,
Galica i dr.). Pokraj makedonskoto torbe{ko naselenie, vo Gora ìvee i albansko naselenie so
maj~in albanski jazik vo enklavata [ainovec.
Administrativnata pripadnost
na Gora do skoro vo sostav na teritorijata na Srbija (po Balkanskite i po Prvata svetska vojna),
pretstavuva konstanta vo pogled
na planiranata dràvna programa za odnaroduvawe na Goranite
i za predizvikuvawe srpsko, a vo
posledno vreme albansko etni~ko
~uvstvo, osobeno preku administrativnite i obrazovnite institucii, vo koi obrazovniot proces
se odviva{e na srpski jazik, a sega na bosanski. Od druga strana,
Goranite {to ostanale od drugata strana na albansko-srpskata
granica porano bile onevozmoèni da kontaktiraat so svoite
bliski i so rodninite na srpskata i na makedonskata teritorija,
osobeno vo periodot na Enver
Oxa, koga se sproveduvala planirana albanska dràvna programa
za odnaroduvawe na Goranite i za
predizvikuvawe albansko etni~ko ~uvstvo preku obrazovniot
proces {to se odvival na albanski jazik i preku administrativnite institucii, so promena na
imiwata/prezimiwata vo albanska forma, itn. Ovaa situacija na
kulturna diskriminacija trae{e
do vojnata vo 1999 g., koga nastana
silen proces na emigracija. Sepak, i vo novite uslovi na Republika Kosovo (2008), doma{niot
bit na Goranite se odrùva vo govorot, narodnata religija, folklorot i drugite formi na lokalnata goranska etni~ka kultura.
IZV.: Turski dokumenti za istorijata
na makedonskiot narod. Op{irni popisni defteri od XV vek, II, Skopje, 1973; III,
Skopje, 1976.
LIT.: Milisav Lutovac, Gora i Opoqe,
Srpski etnografski zbornik, LXIX, Naseqa i poreklo stanovni{tva, kw. 35,
SAN, Beograd, 1955; Blaè Ristovski,

Kon prou~uvaweto na narodnata poezija
na Goranite, Makedonski folklor, II,
3-4, Skopje, 1969, 137157; Boìdar Vidoeski, Dijalektite na makedonskiot jazik, I, Skopje, 1998, 311313; Nazif Dokle,
Goranski narodni pesni, Patrija, Skopje, 2000; Mehmet Hoxha, Gora dhe Goranet Veshtrim fizik, historik dhe etnokulturor, Tirane,
2002; Aneta Svetieva, Politizacija na
etni~kiot identitet na Torbe{ite
(Na{incite), EtnoAntropoZum, br.
4, Skopje, 2004.
An. Sv.
Rudolf
Gornik
Katerina
Gora~inova
GORAÎNOVA, Katerina Doneva (Skopje, 29. V 1962) farmacevt, redoven prof. na Farm. f.
vo Skopje, rakovoditel na Institutot po farmacevtska tehnologija. Ima objaveno nad 70 nau~ni
i stru~ni truda i nad 30 soop{tenija na simpoziumi i kongresi vo
i nadvor od zemjata. Rakovoditel
i u~esnik na nau~noistraùva~ki proekti. Avtor na edno poglavije vo Farmakoterapiski prira~nik#.
L. P.-T.
GORE[NICI (ÛRUCI) hristijanski pravoslavni praznici
posveteni na svetite ma~enici
Kirik i Julita (28/15 juli), svetiot sve{tenoma~enik Antinogen i negovite 10 u~enici (29/16
juli) i svetata velikoma~enica
Marina, vo narodot popoznata kako Ognena Marija (30/17 juli). Se
pa|aat vo najtopliot period od
godinata i se praznuvaat tri dena, kako {to se veli, za od ogan#.
Imenuvani se spored ogan gorewe i ~ur ili ~ad ~urewe ili ~adewe na ogan. Se veruva deka onoj
{to }e raboti vo tekot na ovie
denovi }e strada od ogan.
Skopje, 1983; istiot, Makedonski praznici, Skopje, 2000.
M. Kit.
GORNIK, Rudolf (Sremska Mitrovica, Vojvodina, 1. IV 1898

Zagreb, 19. II 1980) inèner-agronom, osnovopolo`nik na tutunskata nauka vo RM i vo Jugoslavija,
posebno vo oblasta na selekcijata.
Diplomiral na Zemjodelskiot
fakultet vo Praga (1923). Zaedno
so drugi kolegi, pred Upravata na
dràvnite monopoli go iniciral
otvoraweto na prvata eksperimentalna stanica za podobruvawe na kvalitetot na tutunot
vo Prilep. Ministerstvoto ja
prifatilo inicijativata i bila
otvorena prvata balkanska Tutunska opitna stanica vo Prilep
(1924), na koja{to stanal upravnik
(1928), a koga taa prerasnala vo
Institut za tutun (1936) stanal i
negov direktor (1936 1939).
Potoa zaminal za na~alnik na
Dràvniot monopol za tutun vo
Belgrad. Po Osloboduvaweto pak
bil direktor na Tutunskiot
institut vo Prilep (19461954), a
potoa rabotniot vek go zavr{il
kako direktor na Tutunskiot institut vo Zagreb. Dal osoben pridones vo osovremenuvaweto na tutunskoto proizvodstvo i vo istraùvaweto na novi sorti podobni
za makedonskoto podnebje. Kako
rezultat na taa nau~noistraùva~ka rabota bile dobieni novite
(sega dominantni) sorti orientalen tutun Prilep 10-3/2,
Prilep 12-2/1, Jaka-kire~iler
7-4/2 i Otqa. Isto taka, se zanimaval i so introdukcija na novi
sorti tutun od tipot Virxinija
i sozdal pove}e hibridni sorti
otporni na peronosporata na
tutunot. Avtor e na nad 60 nau~ni
i stru~ni trudovi od oblasta na
selekcijata,
odgleduvaweto,
proizvodstvoto i prerabotkata na
tutunot. Izbran e za ~len na
MANU nadvor od rabotniot sostav (25. XII 1979). Za negovite zaslugi za tutunoproizvodstvoto vo
Prilep, proglasen e za po~esen
gra|anin na gradot.
BIBL.: Oplemewivawe duvana, Prilep,
1973.
LIT.: Bilten na MANU, VI/2, Skopje,
1979; T(a~ko) L(okvenec), Rudolf Gornik
be{e omilen stru~wak i ~ovek. Se}avawe
na osnovopolo`nikot na tutunskata
nauka vo Prilep. Nova Makedonija,
XXXVI, 11886, Skopje, 26. II 1980, 6; In
memoriam. Gornik in`. Rudolf, Tutun,
1-2, Prilep, 1980; Letopis na MANU,
Skopje, 1980.
S. Ml.
GORNICA (Pyrus amygdaliformis

Vill., fam. Rosaceae) grmu{ka ili
malo listopadno drvo so bodlivi
letorasti, raste vo Ju`na Evropa
i vo Zapadna Azija. Listovite se
jaj~esto izdolèni, odozdola sivozeleni, vlaknesti. Cvetovite
se beli, plodovite sitni, trkalezni, òltokafeavi kru{ki, bo381
GORNO
gati so sklerenhimski kletki i

so tanin. Termofilen i kserofilen vid, so op{ta rasprostranetost vo RM, na topli i suvi stani{ta.
Al. And.
{to vostanicite go oslobodile

gr. Mehomija i bila vospostavena
rabotni~ko-selska vlast. Na pat
za Razlo{ko Odredot bil napadnat od ~etni~kite odredi na
VMRO i od armiski i policiski
sili i mu bile naneseni golemi
zagubi. Desetkuvan, Odredot pristignal vo Razlo{ko (26. IX), kade {to bil rasformiran, bidej}i
tamo{nite vostanici bile porazeni i prisileni da im se predadat na ~etni~kite sili na VMRO,
predvodeni od Aleko VasilevPa{ata.
LIT.: Georgi V. Dimitrov, Septemvriskoto vstanie v Blagoevgradski okrg,
Blagoevgrad, 1970.
V. Jot.
Ku}ata vo Gorno Vranovci vo koja be{e nape~aten

prviot broj na vesnikot Nova Makedonija (29. X 1944)
GORNO VRANOVCI selo vo

Vele{ko. Se nao|a na isto~nite
padini na planinata Gole{nica
700 m. So Veles, po dolinata na r.
Topolka, e povrzano so lokalen
asfalten pat. Do sredinata na
HH v. bilo najgolema selska naselba vo Vele{kata okolija. Vo
1953 g. vo nego ìveele 3.847 `.
Vo slednite nekolku godini golem del od ova islamizirano naselenie se iseluva vo Turcija, ta-
S. Gorno Vranovci
ka {to brojot na ìtelite zapo~nuva da opa|a i vo 2002 g. ovde ìveele samo 199 `. Od niv 189 `.
ve}e bile Albanci, 9 `. Turci i
samo eden deklariran kako Makedonec. Naselenieto se zanimava
glavno so sto~arstvo. Vo istorijata e poznato selo od NOB. Ku}ite vo koi prestojuvale ~lenovite na Prezidiumot na ASNOM
se staveni pod za{tita na zakonot, a vo edna od niv na 29 oktomvri 1944 g. bil otpe~aten prviot
broj na vesnikot Nova Makedonija#.
Al. St.
GORNOXUMAJSKI VOSTANI^KI ODRED (1923) vooruèn odred vo Septemvriskoto
vostanie vo Pirinskiot del na
Makedonija. Odredot (120 vostanici u~iteli, selani, rabotnici, slu`benici, zanaet~ii) pod
komanda na gimnaziskiot profesor Aleksi Veli~kov se upatil
da dejstvuva vo Razlo{ko, kade
382
GORNOXUMAJSKI PARTIZANSKI ODRED NIKOLA

KALAPÎEV vo Pirinskiot
del na Makedonija (V 1943VIII
1944) partizanska edinica formirana (1941) od partizani i novopristignati borci od Gornoxumajsko (ok. 50), so komandant Arso Pandurski i politi~ki komesar Stojne Lisijski. Dejstvuval
vo reonot na planinite Rila i
Pirin. Kon krajot na 1943 g. bil
podelen na dva dela: edniot del
dejstvuval na desnata strana na r.
Struma za da vospostavi vrski so
partizanskite edinici od Vardarskiot del na Makedonija. Vo
borbata kaj s. Lisija (29. I 1944)
pretrpel te{ki zagubi. Proletta (1944) izvr{il brojni oruèni akcii i kon sredinata na avgust (1944) vlegol vo sostavot na
Rilsko-pirinskiot odred. Kako
dobrovole~ka edinica vlegol vo
regularnata armija na Ote~estvenofrontovska Bugarija. Vo bitkata protiv germanskite sili kaj
s. Yvegor (Del~evsko) zaginal re~isi celiot rakovoden kadar.
Borcite zele u~estvo vo borbite
za osloboduvawe na Makedonija i
Jugoslavija.
LIT.: Stojne (Don~o) Lisiski i Kiril
Gramenov, Vorènata borba v Gornodùmaska okoli prez perioda 22 ni
1941 li 1942, Voenno-istori~eski
sbornik#, IXL/3, Sofi, 1972; Georgi T.
Madolev, Vorènata borba v Pirinski kra 19411944, Sofi, 1966. V. Jot.
Gorna Xumaja (Blagoevgrad) (1902)
GORNOXUMAJSKO VOSTANIE (1902) predizvikano od vooruèni ~eti na Vrhovniot makedonsko-odrinski komitet (ok. 500
lica), predvodeni od bugarskite
oficeri general Ivan Con~ev,
polkovnik Stefan Nikolov i dr.
Vostanieto zapo~nalo na 23. IX
1902 g. vo s. @eleznica, Gornoxumajsko. Sudirite se pro{irile
vo selata Srbinovo, Gradevo,
Bistrica, Krupnik i dr. Pomali
sudiri imalo i vo Male{evsko,
Strumi~ko, Petri~ko, Melni~ko
i Razlo{ko. Vo Vostanieto zele
u~estvo okolu 2.000 selani. TMORO se angaìrala za lokalizirawe na Vostanieto. Pri zadu{uvaweto na vostanieto od vojskata i
od ba{ibozukot nastradale 15-tina sela; mnogu ku}i bile ograbeni
i zapaleni, naselenieto bilo èstoko terorizirano, okolu 2.000 lica izbegale vo Bugarija. Gornoxumajskoto vostanie gi predizvikalo Fevruarskite reformi vo po~etokot na 1903 g.
V. \.
GOROCVET, PROLETEN (Adonis vernalis L.) stepsko rastenie

od familijata Ranunculaceae (luti~iwa). Globalno zagrozen
vid, ~ij areal
se prostira
vo Centralna, Isto~na i
Ju`na Evropa. Vo RM se
Proleten gorocvet
razviva samo
vo okolinata na Kumanovo (Krasta, P~iwa, s. Koware).
Vl. M.
GORSKI [TAB NA SRPSKITE ÊTI VO MAKEDONIJA
(1912) {tab na pripadnicite na
srpskata ~etni~ka organizacija
Narodna odbrana#. Bil formiran pred po~etokot na Prvata
balkanska vojna. Vo vojnata rakovodel so Kozja~kiot odred i dejs-
GOTINI
tvuval na podra~jeto na Kozjak

Skopska Crna Gora Kriva Palanka, vo sostavot na Prvata srpska armija. Po formiraweto na
Reonski gorski {tabovi, bil
preimenuvan vo Glaven {tab za
Makedonija. Pore~kiot gorski
{tab formiral Pore~ki odred,
a Gorskiot {tab za Azot formiral Prekuvardarski odred. Vkupnata brojna sostojba na dvata odreda iznesuvala ok. 400 lu|e.
[tabovite bile sostaveni od
srpski oficeri, ~etnici i lokalni vojvodi.
IZV.: AVII, Popisnik 2, kut. 10, O.br. 1568, 24.
XI 1912 g.
V. St.
GORTINIJA grad vo Makedonija, smesten na desniot breg vo

dolniot tek na Aksij, vo oblasta
Amfaksitida. Negovoto postoewe se datira od V v. pr.n.e., pa s
do Rimskoto Carstvo. Se spomnuva (kaj Tukidid) kako eden od gradovite vo Makedonija {to gi osvojuva odriskiot vladetel Sitalk (429 g. pr.n.e.).
u rimsko doba, Skopje, 1957.
A. [uk.
GORUPLA (CRE[A, RA[ELKA) (Cerasus mahaleb Mill., fam.

Rosaceae) malo listopadno drvo
od Ju`na Evropa i od Zapadna
Cre{a
Azija. Listovite se trkalezni do

jajcevidni, mazni, sitno nazabeni. Cvetovite se sitni, beli, sobrani vo socvetija growi#. Plodovite se sitni i crni cre{i,
gor~livi. Kserofilen vid, so op{ta zastapenost na suvi, varovni~ki stani{ta. Pogoden kako
podloga za kalemewe na pitomi
cre{i.
Al. And.
GOSTIVAR grad vo severozapadniot del na RM so 35.847 `.
(2002). Leì vo kotlinskata ramnina na Gorni Polog, na prostor
kade {to se vkrstuvaat zna~ajni
soobra}ajni pravci. So Skopje
preku Tetovo e povrzan so avtopat koj kako magistralen pat
M4, ponatamu prodolùva za Ki~evo i Ohrid. Od G. preku Mavrovo i dolinata na Radika vodi regionalen pat za Debar i Struga.
G. e zna~ajna stanica na èlezni~kata linija SkopjeKi~evo.
Topografski se prostira na levata strana na r. Vardar na nadmorska viso~ina od 550 m. Zafa}a vkupna povr{ina od 804 ha.
Centarot na Gostivar
Klimata vo gradot e umerenokontinentalna. Srednata godi{na

temperatura na vozduhot iznesuva
10,7S. Glaven hidrografski objekt e rekata Vardar i nejziniot
izvor Vrutok, od kade {to gradot
se snabduva so voda. Prvite podatoci ukaùvaat deka toj vo po~etokot bil selska naselba {to se
formirala okolu Gostivarskiot
manastir. Kako takva se spomnuva
vo edna povelba na carot Du{an
od 13311340 g., vo koja se naveduva deka e selo na rekata Velika
(Vardar). Ottoga{, pa s do XVII
v. za G. malku se znae. Vo narednite vekovi, osobeno vo XIX v., se
razvil kako stopansko sredi{te
na Gorni Polog. Toga{ prerasnal vo grat~e so me{ana etni~ka
struktura. Naselenieto se sostoelo od Makedonci, Turci, Albanci, Romi i mal broj Vlasi. Vo
osumdesettite godini od XIX v.
stanuva miderlak i zapo~nuva da
se razviva kako administrativno
sredi{te. Taa funkcija mu e zgolemena vo 1900 g. koga od miderlak e pretvoren vo kadilak. Vo
nego postepeno se naseluvaat tetovski i vele{ki trgovci i prizrenski, ki~evski i kru{evski zanaet~ii {to ja formiraat gostivarskata ~ar{ija. Pokraj Begovskata i înar maalata, formirani se Kaurskoto Maalo, Batak
Maalo, Debar Maalo i Novoto
Maalo. Za poslednive 100 godini
naselenieto e zgolemeno re~isi
za desetpati. Kako i porano taka
i denes gradot e so me{an etni~ki sostav. Vo 2002 g. brojot na Makedoncite iznesuva 11.885 `. ili
tie u~estvuvaat so 33,2%. Od malcinstvata najzastapeni se Albancite i nivniot broj iznesuva
16.890 `. ili 47,1%, po niv sledat
Turcite (4.559 `. ili 12,7%), potoa Romite (1.899 `. ili 5,3%),
Srbite (146 `. ili 0,4%), Bo{wacite (34), Vlasite (15), i drugi
(419). Denes G. e administrativen
i stopanski centar na Gorni Polog. Toj e sedi{te na op{tina
{to zafa}a povr{ina od 51.331
ha, ima 35 naseleni mesta so
81.042 `. Od industriskite objekti vo gradot, pova`ni se: Silika# fabrika za ognootporni materijali, Mermeri# rudnici i
industrija za ukrasen kamen, Goteks# tekstilna fabrika, industriska klanica Gorni Polog# i
dr. Vo okolinata se hidrocentralite Vrutok# i Raven#. Vo gradot ima tri sredni u~ili{ta, rabotni~ki univerzitet, biblioteka, kino i zdravstven dom.
LIT.: Jovan F. Trifunoski, Gostivar,
Glasnik geografskog dru{tva#, sv.
XXXII, Beograd, 1947; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. X, DZS,
Skopje, 2004.
Al. St.
GOTEN srednovisoka planina

vo Isto~na Makedonija {to $
pripa|a na Rodopskata zona. Se
nao|a pome|u planinite Ogra`den na istok i Pla~kovica na zapad. Od Pla~kovica e odvoena so
dolinata na Smiljanska Reka, a
od Ogra`den so dlabokata klisura na Nivi~anska Reka. Pome|u
ovie dve re~ni dolini se protega
biloto na Goten, na koe se izdvojuvaat vrvovite: Gramadnik (1.420
m), kako najvisok, Axi ûka
(1.299 m) i Kalbak Da{i (1.178
m). Sprema jug postepeno se spu{ta vo dnoto na Radovi{kata Kotlina. Vo podno`jeto na ju`nata
padina se nao|aat selata: Jargulica, Pokraj~evo i Zleovo. T. And.
GOTINI (GOTUNIS), Mihail
(XVIII v.) trgovec vo Mi{kolc
(Ungarija), najverojatno po poteklo od Ohrid. Ktitor na bakrorezot so pretstava na sv. Naum so ìtijni sceni i topografski prikaz
na mestata vo blizina na manastirot Sv. Naum#. Grafikata e rabotena vo dogovor so arhimandritot
na manastirot Konstantin. Crteòt go izrabotil H. @efarovi~,
a graviraweto bilo izvedeno vo
ateljeto na T. Mesmer (1743).
LIT.: C. Grozdanov, Portreti na svetitelite od Makedonija od IXXVIII vek,
Skopje, 1983, 241; D. Davidov, Spomenici
budimske eparhije, Beograd, 1990, 59, 169.
J. ^.-F.
383
GOCE#
muzi~ki publikacii, plo~i, kaseti i knigi. Potvrda za postignatite uspesi se mnogubrojnite nagradi i priznanija osvoeni vo mnoM. Kit.
gu zemji vo svetot.
GOCE DELÊV, ISELENI^KO DRU[TVO (Toronto, Kanada, 1986) kulturno-nacionalno
dru{tvo {to razviva plodna kulturna dejnost za afirmirawe na
makedonskata nacionalna kultura. Nastapuva na multikulturni
manifestacii, na Karnevalot na
naciite, na proslavi vo Kanada i
na Ilindenskite denovi vo Bitola (1988).
Sl. N.-K.
Scena od operata Goce od Kiril Makedonski izvedena vo MNT (1954)
GOCE# prva makedonska opera

komponirana od Kiril Makedonski, po libreto na Venko Markovski. Prvata izvedba bila na
24. V 1954 na scenata na Operata
na MNT. Vo izvedbata u~estvuval
celokupniot operski i baletski
ansambl pod dirigentsvoto na Todor Skalovski. Reìser na pretstavata bil Petre Prli~ko, scenograf B. Kostovski, kostimograf R. Petrova-Malki}, koreograf A. Dobrohotov, hor-majstor i
korepetitor L. Perldik. Naslovnite ulogi gi tolkuvale: Dan~o
Mitrovski, Zina Kreqa, Kalina
Milo{evska, Jordan Todorovski,
Boro Aceski i pogolem broj protagonisti na pomali ulogi. Dejstvoto na operata se odviva vo
1903 g., pred po~etokot na Ilindenskoto vostanie. Vo muzikata
kompozitorot vo golema mera koristel meloritmi~ki elementi
od makedonskiot folklor. F. M.
GOCE DELÊV grad vo Pirinskiot del na Makedonija, Republika Bugarija: 20.329 `. (1992). Se
nao|a vo severozapadniot del na
Gocedel~evskata Kotlina i podno`jeto na Pirin Planina na
nadmorska viso~ina od 500 m. Od
1950 g. go nosi imeto na makedonskiot revolucioner Goce Del~ev,
a dotoga{ se vikal Nevrokop.
Klimata e promenetomediteranska. Srednata godi{na temperatura iznesuva 11,30S. Severno od
G. D., kaj selata Bani~an i Ogwanovo postojat termomineralni
izvori. Vo Gocedel~evskata Kotlina se prostira gocedel~evskiot jaglenosen basen. Pod imeto
Nevrokop naselbata za prvpat se
spomnuva vo 1482 g. Pri krajot na
XIX v. vo Nevrokop ìveele 6.215
`. Od niv 850 `. bile Makedonci,
5.000 `. Turci, 190 `. Vlasi, 110
`. Evrei i 65 `. Cigani. Najgolem porast na naselenieto e zabeleàn vo periodot od 1975 do 1985
g. Toga{ brojot na ìtelite vo
gradot se zgolemil za 3.000. Vo
poslednite godini brojot na na384
selenieto e stabiliziran na okolu 20.000. Glaven del od niv se

Makedonci. Od industriskite
pretprijatija zna~ajni se: Zavodot za elektronika M. Antonov#, Zavodot za prerabotka na
plasti~ni masi Pirinplast#,
fabrikata za tekstilna galanterija Orbel#, drvnoprerabotuva~koto pretprijatie G. Del~ev#, pretprijatieto za prerabotka na tutun Tutunevoprom# i dr.
Vo gradot ima turisti~ko dru{tvo, dva hotela, istoriski muzej,
biblioteka, spomenici na G. Del~ev i P. Javorov, tri osnovni i
dve sredni u~ili{ta i op{ta
bolnica so pove}e oddelenija.
LIT.: R. Ginev, Grad Goce Del~ev i pokrainata, Sofi, 1972 ; Grad Goce Del~ev. Iz
minaloto na grada i raona, Sofi, 1988.
Al. St.
Ansamblot Goce Del~ev (1971)
GOCE DELÊV#, ANSAMBL

ZA NARODNI PESNI I ORA
(Skopje, 1971) profesionalno
kulturno-umetni~ko dru{tvo. Na
svojot repertoar ima pesni i ora
od site delovi na etni~ka Makedonija. Priredil okolu 2.000 koncerti vo pove}e zemji na Evropa,
Avstralija, Kanada, SAD, porane{niot Sovetski Sojuz itn. Vo
negoviot sostav dejstvuva i detska
grupa, kako i vokalnatata grupa
Sirma#. Organizator e na godi{nite manifestacii Pesna za
Goce# (4 fevruari) i na festivalot na makedonski novosozdadeni
rodoqubivi pesni Goce Fest#.
Se javuva i kako izdava~ na pove}e
\or|i
Gocev
GOCEV, \or|i (Skopje, 2. III 1953)

& lekar, specijalist dermatovenerolog na Univerzitetskata klinika vo Skopje. Diplomiral na Medicinskiot fakultet (1978) i specijaliziral na Klinikata za dermatovenerologija (1988), po {to go
dobil zvaweto primarius (1998).
Bil rakovoditel na Detskiot oddel
na Klinikata. Negova supspecijalnost e dermatolo{kata patohistologija, a na klinikata ja vovel dermatolo{kata ultrasonografija. Bil
dolgogodi{en sekretar na Zdruènieto na dermatovenerolozite na
Republika Makedonija. Avtor ili
koavtor e na nad 50 stru~ni i nau~ni
prilozi, a koavtor i redaktor i na
knigata Dermatovenerologija (Skopje, 2008).
S. Ml.
GOCEVI DENOVI (Del~evo, 4.
V 1965-) manifestacija vo ~est
na ideologot na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe Goce Del~ev. Za nejzin zarodok se smeta odbeleùvaweto na
negovata smrt vo s. Grad, Del~evsko, i Gocevata ve~er vo Del~evo (4. V 1965). Po nekolku godini zapo~na i manifestacijata
Gocevi denovi vo s. Podgorci,
Stru{ko (1971), kako odbeleùvawe na patroniot praznik na
mesnoto u~ili{te. Slede{e organiziraweto na tradicionalnata Pesna za Goce od strana na
KUD Goce Del~ev vo Skopje (4.
II 1971), koja po nekolku godini,
spored u~esnicite, dobi republi~ki, a potoa i jugoslovenski
karakter (1981), zapo~nuvaj}i se-
GO[EV
koja godina vo druga republika.

Me|uvremeno zapo~na i odrùvaweto na Pionerskite Gocevi denovi vo Tetovo, a Muzejot na grad
Skopje povremeno se priklu~uva{e kon site tie manifestacii so
podvi`na izlo`ba za ìvotot i
deloto na Goce Del~ev. Za razre{uvawe na finansiskite problemi so mnogute barateli, po barawe na Republi~kata SIZ za kultura, RK na SSRNM formira Sovet na manifestacijata Gocevi
denovi (po delegatski princip),
so prv pretsedatel akad. Mihailo
Apostolski (1984). So usvoeniot
Statut, Manifestacijata dobi
zaokruèna fizionomija so tradicionalni sodrìni od oblasta
na folklorot i istorijata simpoziumi, kulturno-umetni~ki priredbi, istoriski ~asovi, natprevari po istorija, izdava~ka dejnost na tematski zbornici od nau~nite sobiri, sp. Pesna za Goce
Gocevi denovi i dr.
S. Ml.
Trajan
Gocevski
GOCEVSKI, Trajan (s. Selnik,

Del~evsko, 20. I 1950) ekonomist, univ. profesor, dekan na
Filozofskiot fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#
vo Skopje. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Del~evo, a
diplomiral na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (1973), kade {to
i magistriral so temata Razvojot na maloto stopanstvo# (1982) i
doktoriral na temata Me|uzavisnosta i vlijanieto na podgotovkite za odbrana i stopanskiot
razvoj# (1987). Rabotel vo Fabrikata Frotirka# vo Del~evo
(19731974), potoa bil pretsedatel na Izvr{niot sovet na Sobranieto na Op{tinata Del~evo
(19741978), kako ekonomski sovetnik vo Vladata na SRM
(19781981) i sekretar na Republi~kiot odbor za soobra}aj i vrski (19811988). Bil angaìran i
kako predava~ po predmetot ekonomika na Ekonomskiot fakultet
vo Skopje. Bil izbran za docent
Skopje (1988) po predmetite politi~kiot i ekonomskiot sistem
i odbranata na Makedonija i ekonomika na odbranata, a vonreden
(1990) i redoven profesor (1990)

za istite predmeti i ekonomika
na obrazovanieto so menaxment.
Bil rakovoditel na postdiplomskite studii na Institutot za odbranbeni i mirovni studii, profesor po predmetot sistemot na
odbranata na RM so teorija na
za{titata. Isto taka, toj e profesor za predmetot razre{uvawe
i transformacija na konfliktite na Studiite po mir i razvoj i
za Evropskata bezbednost na Evropskite studii za integracii i
komunikacii. Istovremeno toj e
dolgogodi{en dekan na Filozofskiot fakultet (od 1991-2009).
Be{e ~len na Vladata na RM i
prv civilen minister za odbrana
(1992). Bil zamenik-direktor na
Bordot na MBI na Univerzitetot vo Kembrix, ~len e na me|unarodniot bord za reformi vo
bezbednosniot sektor na JE pri
DCAF (@enevski centar za demokratska kontrola na vooruènite sili), ~len na Sovetot za nacionalna bezbednost na RM, pretsedatel na Me|unarodnata nau~no-kulturna manifestacija Gocevi denovi# i glaven i odgovoren urednik na sp. Sovremena
makedonska odbrana#. ^len e na
Sovetot na Londonskata diplomatska akademija i ~len na Sovetot na CSI pri MANU. Toj e arhitekt na mirnoto oddvojuvawe od
SRJ i tvorec na modelot na Odbranata na RM. Avtor e na okolu
50 knigi i 250 drugi prilozi.
BIBL.: Razvojot na maloto stopanstvo, Skopje, 1983; Planiraweto na semejstvoto, Skopje, 1988 (koavtor); Politi~kiot i ekonomskiot sistem na PZT,
Skopje, 1989; Odbranata na Makedonija,
Skopje, 1991 (vtoro izdanie, 1992); Ekonomika na odbranata, Skopje, 1992 (vtoro
izdanie 1996); Kolektivnata bezbednost i odbranata na Makedonija, Kumanovo, 1993 (vtoro izmeneto i dopolneto
izdanie 1994); Ekonomika na obrazovanieto, Bitola, 1992 (vtoro izmeneto i dopolneto izdanie Kumanovo, 1996); Politi~kiot i ekonomskiot sistem i odbranata na Republika Makedonija, Skopje, 1994 (preraboteno izdanie 1995 i
2001); Neutralna Makedonija, Kumanovo,
1995 (vtoro izdanie Skopje, 1995); Osnovi
na odbranbeno-za{titniot sistem na
Republika Makedonija, Ko~ani, 1995;
Sovremeni tendencii na odbranata, Kumanovo, 1997; Obrazoven menaxment, Kumanovo, 1997; Razre{uvawe i transformacija na konflikti, Kumanovo, 1999
(koavtor); Odbranbeno osamostojuvawe
na Makedonija ~ekor kon suverena dràva, Kumanovo, 2000; Krizen menaxment,
Kumanovo, 2001 (so koavtor, vtoro izdanie 2002); 2000 godini hristijanstvo
2000 godini u~ewe za mir, Kumanovo, 2002
(so koavtor).
S. Ml.
GOÊVA, Karolina (Bitola, 28.

IV 1980) interpretatorka na popularna muzika. Svojot prv nastap go ima na 11 godini na festivalot Makfest so pesnata Mamo
pu{ti me#. U~estvuva na mnogu
Karolina
Go~eva
festivali vo zemjava i vo stranstvo, na koi osvoi niza nagradi.

Vo 2002 g. be{e makedonski pretstavnik na natprevarot za Pesna
na Evrovizija, so pesnata Ma ajde kaì mi#. Ima ispeano nekolku desetini detski i popularni
pesni od najpoznatite makedonski avtori i aranèri. Golem
broj od niv stanaa hitovi (Koj da
ti kaè#; Koga te nema#; Mamo
pu{ti me#; i dr.), a del se izdadeM. Kol.
ni na pove}e albumi.
Petar
Go{ev
GO[EV, Petar Vangelov (s. Pirava, Valandovsko, 9. V 1948)

politi~ar, posleden pretsedatel
na CK SKM i prv pretsedatel na
preobrazeniot SKM-PDP (denes
SDSM), osnova~ i prv pretsedatel na Demokratskata partija.
Diplomiral (1971) i magistriral
od oblasta na ekonomskite nauki
(1983) na Ekonomskiot fakultet
vo Skopje. Bil ~len na SKM (od
1971). Se nao|al na razni rabotni
mesta i dol`nosti: samostoen referent vo Komercijalniot sektor vo fabrikata za avtobusi
FAS 11 Oktomvri# (19711972),
stru~no-politi~ki sorabotnik
vo Republi~kiot odbor na Sindikatot na rabotnicite od industrijata i rudarstvoto na SRM
(19721976), sovetnik i {ef na
Kabinetot na pretsedatelot na
Sovetot na Sojuzot na sindikatite na Makedonija (SSM, 1976
1980), ~len na Sovetot na SSM i
pretsedatel na Komisijata za
stopanski razvoj i tekovna politika (19801982), ~len na Pretsedatelstvoto na Sovetot na SSM
(19821986), ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM (od 10.
385
GO[EV
V 1986) i dr. Istovremeno bil delegat vo Odborot za op{testveno-ekonomski razvoj na Soborot

na zdruèn trud na Sobranieto
na SRM, ~len i pretsedatel na
Pretsedatelstvoto na Jugoslovenskiot sojuz za kvalitet i standardizacija, ~len i pretsedatel
na Republi~kiot op{testven sovet za stopanski razvoj i ekonomska politika, pretsedatel na Republi~kata zaednica za rabotite
na cenite, ~len na Dru{tvoto na
ekonomistite na Makedonija,
pretsedatel na Komisijata na CK
na SKM za razvoj na socijalisti~kite samoupravi op{testveno-ekonomski odnosi, ~len na Rabotnata grupa za pra{awa od oblasta na op{testveno-ekonomskoto ureduvawe na Komisijata
za ustavni pra{awa na Sobranieto na SRM, pretsedatel na Univerzitetskiot sovet na Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij#, ~len na Sekretarijatot na
Sekcijata na RK na SSRNM za
razvoj na samoupravnite op{testveno-ekonomski odnosi, pretsedatel na Odborot na fondot za
nau~no-istraùva~ka i izdava~ko-publicisti~ka dejnost na
SKM, ~len na Komisijata za stanbeni pra{awa na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM, ~len
na Komisijata na Sojuzniot izvr{en sovet za reforma na stopanskiot sistem i ~len na Komisijata na CK na SKJ za op{testvenoekonomski odnosi, ekonomski i
tehnolo{ki razvoj i dr. Kako
pretsedatel na CK na SKM, izbran na posledniot kongres na dotoga{ edinstvenata politi~ka
partija vo Makedonija Sojuzot
na komunistite na Makedonija
(2527. XI 1989), dal zna~aen pridones vo nejzinata demokratizacija, izgraduvaweto na samostojna pozicija vo odnosot so SKJ i
preobrazbata vo Partija za demokratski prosperitet (SKMPDP). Bil pratenik vo prvoto
pluralisti~ko Sobranie na Republika Makedonija, osnova~ na
Demokratskata partija i nejzin
pretsedatel, a potoa i pretsedatel na Liberalno-demokratskata partija. Bil pratenik i vo
tretoto svikuvawe na Sobranieto na Republika Makedonija. Sega e guverner na Narodnata banka
na RM.
S. Ml.
GO[EV, Stefan (s. Dolni Kotori, Lerinsko, 1859 Sofija, 11. V
1932) lerinski reonski na~alnik i vojvoda. Rano vlegol vo redovite na MRO. Vo Ilindenskoto vostanie u~estvuval kako reonski rakovoditel i vojvoda na
vostanicite od rodnoto selo. Bil
dobrovolec (opol~enec) vo Srpsko-turskata (1876) i vo Ruskoturskata vojna (1877/1878). Vo
386
Srpsko-bugarskata vojna (1885)

u~estvuval na stranata na bugarskata vojska. Po vra}aweto vo
rodnoto selo bil angaìran okolu izgradbata na mesnoto u~ili{te i na selskata crkva.
LIT.: V. Makedoni, Sofix, 1932, br.
1640 i 1642.
Al. Tr.
Jordan
Grabuloski
GRABULOSKI (GRABUL), Jordan (Prilep, 12. III 1925 Skopje,

26. V 1986) skulptor, ~len na
MANU. U~estvuval vo NOV. Ima
golemo zna~ewe za razvojot na modernata skulptorska misla, so
osoben pridones vo spomeni~kata
plastika. Poznat e kako najkarakteristi~en pretstavnik na
minimalisti~kata skulptura. Zavr{il Akademija za likovni
umetnosti vo Belgrad (1952). Bil
~len na avangardnata grupa Denes# (1953). Samostojno se pretstavil vo Skopje (1966, 1970, 1986,
1988) so retrospektiva vo Muzejot na sovremenata umetnost vo
Skopje (2006), Ohrid (1961), Pariz (1985). U~estvuval na grupni
izlo`bi vo Belgrad, Zagreb,
Qubqana, Pariz, London, Viena,
Atina, Venecija, Kairo. Izrabotil mnogubrojni spomenici, koristej}i raznovidni stilski opredelbi od realizmot i socijalisti~kiot realizam (Vata{a,
1962; Bel~i{ta, 1958; Prilep,
1958; Ki~evo, 1963; Skopje, 1965)
do asocijativen geometrizam
(Ote{evo, 1973; Gevgelija, 1969;
Kru{evo, 1974). Vo skulpturata,
vo po~etokot na 50-tite godini ja
sledel tradicijata na realisti~nata plastika (Spomenik na Nikola Karev, 1953), a od 1953 g. ja
stiliziral i poednostavuval
formata (Kre{~endo, 1961; Otpor, 1961; Samonik, 1966). Vrvot
na minimalisti~kiot jazik go
dostignal vo boenite drveni objekti (Instinkt, 1969; Kontemplacija, 1969), sluèj}i im kako
paradigma na idnite kolegi istomislenici.
LIT.: Sowa Abaxieva Dimitrova, Jordan
Grabuloski Grabul, Skopje, 1988; Boris
Petkovski, Jordan Grabuloski, Grabul,
Komunikativnost (katalog), MANU,
Skopje, 1985; Bojan Ivanov, Jordan Grabuloski Grabul, oma` (katalog), NGM,
Skopje, 2006.
S. Ab.-D.
GRAV (Phaseolus vulgaris L. Savi.)

Fabaceae, so golemo vidovo raznoobrazie, od koi okolu 15 se kultivirani. Najrasprostranet e obi~niot grav (Ph. vulgaris), koj se deli
na dva podvida: visok (vetka~) i
nizok (lega~). Spored formata na
Grav
semeto, postojat pet vida (sphericus, elipticus, oblongus, compresus i

subcompresus). Poteknuva od Ju`na Amerika. Vo svetot se odgleduva na okolu 230.000.000 ha. Kaj
nas e zastapen na 4.500-5.000 ha vo
~ist posev i na 8.000-9.000 ha vo
zdruèn posev. Toploqubivo rastenie, optimalnata temperatura
e 2022oS. Se odgleduva glavno
zaradi zreloto zrno (semeto), koe
ima visoka hranliva vrednost:
belkovini (26%); masti (2%); jagleni hidrati (52%); mineralni
materii (2,5%); vitamini (B1, B2,
S, E, K, PP) i aminokiselini. D. J.
GRADE@EN INSTITUT MAKEDONIJA#, Skopje institucija nastanata od laboratorijata
na GP Mavrovo# (1975). Prv direktor e m-r Boìdar Miqovski.
Vo ramkite na Institutot formirani se samostojni rabotni
edinici. Preku niv se vr{at uslugi od oblasta na institutski i
inènering dejnosti. Vr{i proizvodstvo i montaà na prostornata ~eli~na re{etka INMET#.
LIT.: Gradeèn institut Makedonija,
monografija, 2000 god.
R. D.
GRADE@EN KONSTRUKTOR#
spisanie na Dru{tvoto na grade`nite konstruktori na Makedonija. Izleguva dvojazi~no (makedonski i angliski) po osamostojuvaweto na Makedonija (dosega se izlezeni 7 broja). Objavuva
stru~ni i nau~ni trudovi na avtori od zemjata i stranstvo.
Q. T.
GRADE@EN FAKULTET, Skopje najvisoka nau~noobrazovna
institucija od grade`ni{tvoto
kaj nas, ~lenka na Univerzitetot
Sv. Kiril i Metodij#. Studiite
po grade`ni{tvo na Univerzitetot vo Skopje datiraat od negovoto formirawe (1949) koga e osnovan Tehni~kiot fakultet, so dva
oddela Gradeèn i Arhitekton-
GRADE@NI[TVOTO
no grade`no zanaet~istvo, toa

prerasna vo sektor od vitalno
zna~ewe za ekonomijata. Svojot
najgolem podem sektorot go zabeleà od 1960 do 1980 g., period
{to e povrzan so zemjotresot vo
Skopje (1963 g.), izgradbata na
patnata mreà, urbanizacijata
na op{tinskite centri i podemot na grade`nite raboti vo
stranstvo (osobeno vo porane{niot Sovetski Sojuz, Irak, Libija i vo drugi zemji). Po 1980 g.,
pred s kako rezultat na padot na
industriskoto proizvodstvo, stagnacijata na izgradbata vo glavniot grad Skopje, kako i povlekuvaweto na doma{nite grade`ni
firmi od stranstvo (zaradi te{kotiite vo naplatata), vkupniot
broj izvr{eni grade`ni raboti
zapo~na da beleì tendencija na
namaluvawe. Poslednive nekolku
godini u~estvoto na grade`ni{tvoto vo formiraweto na bruto
doma{niot proizvod na zemjata,
vo prosek, iznesuva okolu 5,3%.
U~estvoto na grade`nite raboti
vo vkupnite investicii vo osnovnite sredstva od 67,7%, kolku
{to iznesuva{e 1990 g., se namali
na 58,3%, 2004 g. Vo istiot period brojot na rabotnicite se namali za celi 35% (od 47.636 vo 1990
g. na 30.795, 2004 g.). Dolgoro~no
gledano, procentualnoto u~estvo
na vrabotenite vo grade`ni{tvoto vo vkupniot broj na vrabotenite od 20,54%, kolku {to iznesuva{e vo 1955 g., se namali na
6.99%, 2005 g. Dolgoro~nata dinamika, pak, na stanbenata izgradba
(zavr{enite stanovi), vo periodot 19551980 g. pokaùva zna~itelen porast, {to ne moè da se
re~e i za periodot 19802005 g.
v. Grafikon.
Grafikon na dinamikata na vrabotenosta vo grade`ni{tvoto i zavr{enite stanovi

(1955 - 2005)
10515
21,00
19,00
7231
17,00
15,00
13,74
13,00
7,00
5,00
12,84
13,27
5373
11,00
9,00
10189
20,54
5316
9,39
8,87
1921
1955
1960
1970
1980
1990
2000
5010
6,99
10500
9500
8500
7500
6500
5500
4500
3500
2500
1500
stanovi
GRADITELSTVOTO VO Makedonija zna~ajna stopanska granka so dolga tradicija, so bogato

graditelsko nasledstvo od anti~ko i vizantisko vreme. Rimski
pati{ta so cvrst kolovoz pominuvale i niz Makedonija. Silen
zamav graditelstvoto zelo vo
XVIII i XIX v., koga se pojavile
vrvni majstori zografi i yidari, me|u niv i na{iot prv {koluvan graditel A. Damjanov. Zna~aen nastan e izgradbata na prugata
Solun Skopje (9. II 1871 9. VIII
1873), rakovodena od inèneri od
Germanija i Avstrija. Vo 1945 g.
vo RM imalo samo 6 km pati{ta i
4 km ulici so cvrst kolovoz, po
{to do{lo do intenzivna izgradba na pati{ta, taka {to denes
patnata mreà opfa}a 9.670 km
(avtopati{ta 175 km, magistrali
655 km). Vo hidrotehnikata zna~ajni se prvite raboti na regulacijata na r. Vardar od krajot na
XIX v. i izgradbata na prvata brana Sv. Andreja# (1938). Po Vtorata svetska vojna bile izvedeni
golemi hidromeliorativni sistemi, izgradeni se 140 brani. Zna~ajna e izgradbata na termoelektrocentralite na jaglen REK
Bitola# i TC Oslomej#, so koi
se obezbeduva glavno elektri~na
energija. Poslednive {eeset godini se karakteriziraat i so intenzivna izgradba na stanbeni,
op{testveni i industriski objekti, taka {to grade`ni{tvoto
bilo edna od najva`nite stopan-
ski granki vo RM. Grade`nite

pretprijatija, zaedno so pridru`nata industrija, imale 50.000
vraboteni, raspolagale so mo}na
mehanizacija i izveduvale raboti
vo nekoga{na Jugoslavija, no i vo
drugi zemji vo svetot. Nastanite
na Bliskiot Istok i na Balkanot, promenite i zabavuvaweto na
razvojot po 1991 g., go dovedoa grade`ni{tvoto vo kriza i drasti~no go namalija brojot na vrabotenite.
Q. T.
GRADE@NI[TVOTO VO RM
DENES eden od najzna~ajnite
sektori vo ekonomijata, {to se
zanimava so proizvodstvo na grade`ni objekti. Pod gradeèn objekt se podrazbira sekoja odvoena, samostojna funkcionalna celina (podzemna, nadzemna ili vodogradba), ~ija namena e odnapred
odredena i e trajno locirana na
opredelena teritorija. Grade`nite objekti se delat na dve osnovni grupi: visokogradba i niskogradba. Vo visokogradbata spa|aat stanbenite i nestanbenite
zgradi, dodeka vo niskogradbata
vrabotenost
ski. Nastavata zapo~nala so angaìrawe kadri {koluvani vo

stranstvo i specijalisti od drugi
republiki vo Jugoslavija. Vo 1965
g. e osnovan Arhitektonsko-gradeèn, za vo 1975 g. da se formira
Gradeèn fakultet. Nastavnata,
nau~nata i aplikativnata dejnost
se obedineti vo edinstven proces. Na trite nasoki Konstruktivna, Hidrotehni~ka i Pati{ta
i èleznici i na Geodetskiot
oddel, diplomirale nad 4.000 studenti, magistrirale 85 kandidati, a doktorirale 55.
Q. T.
2005
Vraboteni vo grade`ni{tvoto kako % od vkupniot broj vraboteni

Broj na zavr{eni stanovi
Izvor: Statisti~ki godi{nici na Republika Makedonija 19552006.
objektite od transportnata infrastruktura i drug vid komunikacija, kako i objektite od hidrogradbata. Grade`ni{tvoto vo
RM ima golema tradicija. Po
Vtorata svetska vojna, od tipi~-
Vo izminative pedesetina godini, doma{nata industrija za grade`ni materijali: vadeweto kamen, proizvodstvoto na grade`ni
materijali, dobivaweto i prerabotkata na nemetali, kako i na
387
GRADEC
delovi od drvoprerabotuva~kata
i metaloprerabotuva~kata industrija, vo golema mera uspea da gi
zadovoli potrebite na grade`niot sektor, iako nekoi proizvodi,
kako betonskoto èlezo (armatura i ~eli~ni sajli za prenapregawe) se dobivaat glavno od uvoz, a
u~estvuvaat so golem procent vo
vkupniot proizvod. Stanuva zbor
za skromen asortiman na grade`ni
materijali, koj vlijae vrz niskata
konkurentna sposobnost na sektorot na me|unarodniot pazar.
ga akropola se nao|aat ostatoci

od najmalku tri pravoagolni
prostorii. Na ju`niot kraj od
srednata terasa se gledaat temeli od edna prostorija, dodeka na
najdolnata obikolna terasa ima
niza od pove}e pravoagolni prostorii, verojatno od VI v. Evidentirani se povr{inski naodi na
bronzeni moneti od IV v., na Justin II od VI v., srednovekovna vizantiska moneta od tipot uraniskos (XIIXIII v.), kako i srednovekovna mamuza.
LIT.: Nikola Uzunov, Stopanstvoto na

Republika Makedonija 19451990, MANU,
Skopje, 2001, 333-340; Dràven zavod za
statistika. Statisti~ki godi{nici na
Republika Makedonija, 1955-2006.
D. E.
LIT.: V. Lil~i}, Pohodot na Persej na

Uskana, MakNas, 14, Skopje, 2000, 24; I. Mikulcik, Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien, Mnchen, 2002,
No. 394 Gradec 453.
V. L.
GRADEC1 srednovekoven grad

vo Polog, vo podno`jeto na [ar
Planina, na okolu 11 km severno
od Gostivar, na lokalitetot Gradi{te, na zapadniot rab na dene{noto istoimeno selo. Se nao|al na glavniot pat, koj vodel po
zapadniot rab na Polog. Otkrieni se materijalni ostatoci od anti~kiot i od srednovekovniot
period. Vo istoriografijata ponekoga{ se identifikuva so
srednovekovniot grad Polog.
GRADE[KA PLANINA srednovisoka planina so dinarski

pravec na protegawe szji. Se nao|a pome|u dolinata na rekata
Vardar na zapad i Krivolakavi~kata Kotlina na istok. Nejzinoto
bilo e zaobleno i od nego vo nejziniot severen del se izdignuvaat nekolku vrvovi povisoki od
1.000 m: najvisokiot Vr{nik
(1.031 m), Jami~ki Vrv (1.030 m),
Poàr (1.003 m). Kon jug postepeno se spu{ta vo niskata planina
Plau{. Zafa}a povr{ina od 56
km. Po nejzinite planinski strani se razvile nekolku postojani i
povremeni vodoteci, od koi najpoznata e Grade{ka Reka. T. And.
LIT.: I. Mikul~i}, Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija, Skopje,

1996; T. Tomoski, Srednovekovni gradovi
vo Polog. Makedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skopje,
1999.
K. Ax.
}ani i Kinezi pred 3.0004.000 godini. Vo svetot se poznati nad

1.000 gradinarski (zelen~ukovi)
vidovi rastenija, a od niv okolu
120 se odgleduvaat, dodeka 4050
vida se so pozna~ajna zemjodelska
vrednost. Kako hrana gradinarskite proizvodi se so niska energetska vrednost, no isklu~itelno
se bogati so vitamini, mineralni
materii, organski kiselini i so
antikancerogeni sostojki. Se
smeta za korisno eden ~ovek sekojdnevno da konsumira 400500 g
sve` zelen~uk. Kaj nas eden ~ovek
dnevno konsumira 220230 g, a godi{nata potro{uva~ka po ìtel
iznesuva 85 kg. Vo RM gradinarstvoto e zastapeno na okolu 60.000
ha (19852002), od koi 328 ha vo zatopluvani i 4.500 ha vo nezatopluvani (elementarni) za{titeni
prostori. Vkupnoto proizvodstvo iznesuva okolu 800.000 t. D. J.
GRADINKA v. Detski gradinki
GRADI[TANSKA PLANINA
(GRADMANSKA PLANINA)
niska i dosta ras~leneta planina
{to se protega vo pravec jz si,
pome|u dolniot tek na P~iwa na
zapad i Ov~e Pole na istok, vo
dolìna od okolu 30 km. Prose~nata {irina e okolu 9 km so vkupna povr{ina od 230 km. Najvisok
vrv e Gradi{te ili \uri{te (861
m), potoa Venec (853 m), koj se nao|a vo sredi{niot del, Goli}
(790 m) vo severniot del i Crn
Vrv vo ju`niot del na planinata.
Poradi golemata diseciranost,
ne postoi jasno izrazeno planinsko bilo, pa zatoa nejzinite ogranoci Venec, Gradi{te, Goli} i
dr. se smetaat za posebni planini.
T. And.
Karta na tvrdinata Gradi{te do s. Gradec so najdeni moneti
GRADEC2, Gradi{te mala docnoanti~ka i srednovekovna tvrdina na vrvot od dominantniot

rid na severozapadnata periferija na seloto. Bila golema pribli`no 125 h 95 m. Na tesnata dol388
GRADINARSTVO edna od najintenzivnite zemjodelski granki

vo rastitelnoto proizvodstvo vo
svetot i kaj nas. Gradinarstvoto e
stara zemjodelska granka, poznata
na starite Grci, Rimjani, Egip-
GRADI[TE, Gli{i}, Kavadare~ko anti~ki naselbinski centar. Dolgiot rid {to dominira
za 80-tina metri nad isto~niot
rab na Kavadare~ko Pole se protega vo dolìna od 650 m (me|u selata Gli{i} i Marena). Naselbata na ridot imala minimalni
gradski, pove}e ruralni karakteristiki, i o~igledno ne uspeala
da prerasne vo gradski centar.
Bila poluutvrdena, so niski i ne
osobeno cvrsti odbranbeni podyidovi i nasipi. Posebno se istaknuvaat: dolgata tesna akropola na ju`niot del od ridot (420 h
100 m), dvete isto~ni stanbeni
terasi i pomalata severna terasa
naselena intenzivno vo èlezno
vreme. Vkupnata povr{ina iznesuvala pove}e od 10 ha. Na terenot se gledaat intenzivni materijalni ostatoci od anti~kite
kulturni horizonti, teguli od
lakonski tip, docnohelenisti~ka
i ranorimska grn~arija, terako-
GRADOVITE
ti, sitna bronzena plastika. Otkrieni se i moneti na makedonskite kralevi i gradovi, kako i
riznica na rimski republikanski denari od II I v. pr.n.e. Golemata nekropola od rimsko vreme
na lokalitetot Belgrad $ pripa|ala na utvrdenata naselba na
Gradi{te.
LIT.: A. Keramit~iev, Numizmati~ka
ostava od selo Gli{i} (Kavadarsko),
Glasnik#, INI, XVII/3, Skopje, 1973, 151161; I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo
Makedonija, Skopje, 1999, 174-175. V. L.
GRADI[TE, Debre{te kompleksen lokalitet (naselba i

nekropoli) {to se iskopuval
triesettina godini (B. Babi}).
Lokalitetot se nao|a na 1 km isto~no od seloto Debre{te, a 25
km severozapadno od
Prilep,
blizu do
patot Prilep Ki~evo. Konstatirani
se pove}e
stratumi
na ìvot
Obetki od lokalitetot
od praistoGradi{te, s. Debre{te
rijata preku helenizmot, rimskoto vreme i
docnata antika (so silen kastel
potvrden so fazi od III, IV i VI v.).
Osven tvrdinata od VI v., poznata
e i edna bazilika. Debre{te, pod
ime so vakov koren, se sre}ava vo
izvorite u{te od XI v. (1020 g.),
koga se javuva vo ramkite na episkopijata od Pelagonija. Vo 1343 g.
Du{an ovde obnaroduva edna hrisovula. Vo turskite dokumenti od
1467/1468 g. vo Debre{te se spomnuvaat 116 ku}i. Vo severozapadniot del na anti~kata tvrdina e
otkopana ednokorabna crkva so
grobovi, a se spomnuvaat i nekropoli od XI i XIIXIII v.
LIT.: B. Babi} M. Mandi}, Gradi{te,
Kastel i srednovekovna nekropola, AP#,
26, Ljubljana, 1986, 143144.
El. M.
GRADI[TE, Jegunovce, Tetovo

anti~ka i srednovekovna nasel-
Gradi{te, Jegunovce (X-XIII v.)
ba. Na 3 km severoisto~no od seloto, na samiot vlez vo Dervenskata Klisura, me|u Polog i

Skopsko Pole, na nizok rid 80 m
nad desniot breg na r. Vardar se
nao|aat ostatoci od krajpatna
tvrdina. Naodite (srebren rimski republikanski denar, moneti
od IV i VI v. i vizantiskite uraniskos moneti od X, XIIXIII v.,
kako i drugite arheolo{ki naodi) go osvetluvaat vremeto koga
egzistirala tvrdinata od republikanskiot period, preku raniot i docniot rimski period,
kako i vo sredniot vek. Otkrieni
se vrvovi od streli, bronzen teg
za kontrola na zlatni i srebreni
moneti od docnata antika, bronzen dvodelen kalap za otpe~atuvawe od preslavski tip, so izgravirana figura na mitolo{ko ìvotno vo negativ (X v.), slovenska
grozdovidna obetka, prsten i del
od belegzija (X XII v.). Vrvot na
ridot (450 m nad moreto) ima izdolèna forma {to bila utvrdena so odbranben yid so povr{ina
od 0,5 ha. Tvrdinata gi za{tituvala vlezot i patot niz klisurata.
Na 300 m jugozapadno pokraj patot se registrirani ostatoci od
anti~ka krajpatna otvorena naselba.
LIT.: V. Lil~i}, Nau~no-istraùva~ki
proekt Severozapadna Makedonija vo
docnata antika i sredniot vek, MakNas,
2, Skopje, 1996, 57, 58.
V. L.
GRADI[TE, s. Pelince naselba od ranobronzeno, èlezno i od

klasi~no vreme, postavena na zaramneto plato (170 h 115 m) nad
rekata P~iwa. Otkrieni se ostatoci od odbranben yid graden od
zemja i od kamen, ostatoci od kulten objekt bez cvrsta gradba i kerami~ki naodi od ovie periodi.
LIT.: Z. Georgiev, Tri predrimski naselbi kaj P~iwa, GZFF, 1718, Skopje,
19901991, 91101; B. \eor|ievski, Praistoriski gradi{ta od Kumanovsko,
MAA, 13, Skopje, 1993, 5168.
D. Z.
GRADNIK kusa natpojasna obleka, bez rakavi, {to se oblekuvala nad ko{ulata, izrabotena za
Prazni~en gradnik
sekoj den od basma, a za prazni~ni

J. R.-P.
denovi od kadife.
GRADOVITE VO MAKEDONIJA razvojot na gradot kako urbana aglomeracija na teritorijata na Makedonija. Gradovite se
razvivaat niz pove}e istoriski
periodi, so razli~na dinamika,
sekoga{ vo zavisnost od vidot i
stepenot na uslovenosta (istoriska, geografska, prirodna, religiozna, voena i sl.). Tipovite na
gradska/urbana aglomeracija variraat vo zavisnost od navedenite faktori, no najmnogu od specifi~nosta na istoriskiot mig vo
koj se razgleduva nivnata geneza.
Na teritorijata na Makedonija
postojat ostatoci od gradovi od
periodot na antikata, od periodot na vizantiskoto vladeewe,
kako i gradovi {to se razvile vo
periodot na osmanliskoto vladeewe, od koi pogolemiot del s#
u{te opstojuvaat integrirani so
site istoriski sloevi vo ramkite
na dene{nite urbani strukturi.
Posebno e interesen periodot na
XIX v., koga promenata na socijalnata gradska struktura i afirmacijata na noviot na~in na mislewe, pottiknati od intenzivnata
industrijalizacija i procesot na
globalnata evropeizacija# {to
korenito gi zafatija site sloevi
od socijalniot, kulturniot i ekonomskiot ìvot, pridonesoa za
pojavata na novi urbanisti~ki i
arhitektonski intervencii. Odredeni zaklu~oci upatuvaat deka
bleskaviot period na makedonskite gradovi, nivnata renesansa#, trae dosta kratko (18301880).
Vo toj period, gradskiot ìvot
vo Makedonija funkcionalno i
su{tinski se izdiga na povisoko
nivo, a urbanizacijata dobiva novi formi. Sostojbata vo makedonskite gradovi dobiva sosema nova
dimenzija vo urbanisti~ka i arhitektonska smisla, bidej}i de389
GRADOK
Jovan Cimiski, nekolkute sitni

primeroci na bronzen nakit od
XXII v., brojnoto prisustvo na
fragmenti od srednovekovni kerami~ki sadovi i predmeti od kovano èlezo na celiot prostor od
vozvi{enijata na brdoto go potvrduvaat postoeweto na tvrdinata i na del od objektite niz sredniot vek.
LIT.: N. âusidis, Nekolku docnoanti~ki gradi{ta vo Mariovo, Maced. acta archaeol.#, 13, Skopje 1993, 221226; I. Mikul~i}, Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija, Skopje, 1996, 261263.
L. K.
Karta na gradovite vo Makedonija
finitivno se razbiva tradicionalnoto jadro na gradot preku

transformacijata vo grad so razviena i arhitekonski na visoko
nivo obrabotena stanbena zona,
so novi op{testveni funkcii i
nova razviena, arhitektonski solidno formirana rabotna zona
~ar{ijata. Sli~ni ili strukturno razli~no postaveni tendencii
se razvivani i vo periodot me|u
dvete svetski vojni (19181941),
koga makedonskite gradovi organizirano se gradat spored odnapred podgotvena, stru~na i planska dokumentacija, postavuvaj}i
gi osnovite na eden poinaku tretiran urbanizam. Svojot najintenziven razvoj gradovite vo Makedonija go beleàt vo periodot
po zavr{uvaweto na Vtorata
svetska vojna, ostvaruvaj}i specifi~en napredok vo odnos na po~ituvaweto na prifatenite standardi i nivnoto vgraduvawe vo
sovremenata profilacija na gradovite.
na tvrdina. Dvete vozvi{enija od

brdoto Gradok se obyidani so masivni bedemski yidovi. Vo jugoisto~niot i jugozapadniot del od
tvrdinata ima ostatoci od trikorabna bazilika i pomala crkvi~ka, a vo nivna neposredna blizina
i na po{irokiot prostor ostatoci od stopanski i od stanbeni objekti. Vo ju`niot i severniot korab i vo severnata priprata od
bazilikata se najdeni {est srednovekovni grobni konstrukcii.
Docnoanti~kite objekti pripa|aat na mala naselba od IV-VI v.,
od koja vo sredniot vek se obnoveni del od fortifikacijata i sakralnite, stopanskite i stanbenite objekti. Naodite na moneta od
GRADSKI PARKOVI VO RM
formirani me|u dvete svetski
vojni ili vo pedesettite i {eesettite godini od XX v., koga razvojot na gradovite e planski naso~uvan. Prviot gradski park
Dovlexik# vo Bitola e podignat
1860 g., no ne e za~uvan. Sleduvaat
gradskite parkovi vo: Skopje (prviot del, 19051908), Bitola (1924
1928), Prilep (19251930), Veles
(19231930). Vo vtorata polovina
na XX v. se oformeni gradskite
parkovi vo: Skopje (50 ha), Strumica (8,4 ha), Bitola (7,2 ha), Veles (7 ha), [tip (5,5 ha), Kumanovo (5,4 ha), Radovi{ (5 ha), Ohrid
(5 ha), Sveti Nikole (2,5 ha), Prilep (1,8 ha), Kavadarci (1,7 ha),
Vinica (1,2 ha). Vo drugite gradovi povr{inite na gradskite parkovi se pomali i se dviàt do polovina hektar. Pogolemi se
sportskite parkovi vo: Skopje,
Negotino, Ohrid, Struga, Sveti
Nikole, Radovi{ i spomen-parkovite vo: Prilep, [tip, Veles,
Kavadarci, Kru{evo, Gevgelija,
Ohrid. Istorijatot na gradskite
parkovi vo RM go istraùvale
Orestie Krsti} (1934), Slav~o
LIT.: Boris îpan, Makedonskite gradovi vo XIX vek i nivnata urbana perspektiva, Skopje, 1978; istiot, Starata
gradska arhitektura vo Ohrid, Skopje,
1955; istiot, Starata makedonska ku}a:
vrednosti na kulturnata tradicija,
Skopje, 1964; istiot, Starata gradska
arhitektura i urbanizacija na gradovite, Materijali od Simpoziumot: Ohrid,
1721 dekemvri 1964, Skopje, 1964; Kokan
Gr~ev, Nacionalniot stil vo makedonskata arhitektura na XIX i XX vek, Istorija na ideite na po~vata na Makedonija,
Skopje, 2000; istiot, Arhitektonskite
stilovi vo Makedonija od krajot na XIX
vek i periodot me|u dvete svetski vojni,
Skopje, 2003.
K. Gr.
GRADOK Markovi Kuli (s. Manastir, Mariovo) docnoanti~ka

utvrdena naselba i srednovekov390
Srednovekovnata tvrdina Gradok - Markovi Kuli, s. Manastir, Mariovsko
GRA\ANSKATA
Gradskiot park vo Skopje
Xekov (1954) i Dragan [ojlevski

(1985). Bele{ki za postoeweto
prostori za odmor i izleti{ta
vo i okolu gradovite ostavile patopisecot Evlija êlebija (XVII
v., za Bitola i za Ohrid), turskiot geograf Haxi-Kalfa (spored
P. Urankar, 1930) i Mehmed Tefik (1911). Gradskite parkovi se
uredeni vo stilot na pejza`nite
parkovi i obiluvaat so raznovidna dendroflora, pa nekoi od niv
pretstavuvaat mali botani~ki
St. H. P.
gradini.
GRADSKI TRIGONOMETRISKI MRE@I vo Makedonija
raste~kite potrebi za realizacija na sloènite urbanisti~ki i
komunalni zafati vo gradovite ja
nametnaa potrebata od razvivawe
na mnogu pokvalitetni osnovni
geodetski mreì, nare~eni gradski trigonometriski mreì (GTM).
Koncepciite za razvivawe, merewe i izramnuvawe na GTM se sodràni vo Pravilnikot za dràven premer II-A, del gradski
trigonometriski mreì; od 1956
g. GTM go opfa}aat podra~jeto na
po{irokiot gradski reon i se
razvivaat vo vid na mreà od triagolnici, so dolìna na stranite
od 1 do 4 km, bez me|usebni dijagonalni vrski. Tie se proektiraat
vo lokalen koordinaten sistem, a
potoa se vklopuvaat vo dràvniot koordinaten sistem. Prva
GTM e izvedena vo Skopje vo 1959
g. Potoa, do 1968 g., na koncepciski posovremen na~in, se razvieni GTM najnapred vo [tip, Ohrid i vo Struga, a denes GTM
imat re~isi site pogolemi naseR. Rib.
leni mesta vo RM.
GRADSKO naselba vo Srednoto Povardarje. Se nao|a od desnata strana na r. Vardar, vo blizina
na razurnatiot anti~ki grad Sto-
Naselbata Gradsko
bi, na nadmorska viso~ina od okolu 135 m. Preku nego pominuva

me|unarodniot pat E75 i me|unarodnata èlezni~ka linija
SkopjeSolun. Ima 2.219 `. od
koi 1.920 se Makedonci, 215 `.
Bo{waci i 48 `. Romi. Naselenieto se zanimava so lozarstvo i odgleduvawe na ranogradinarski
kulturi. G. e sedi{te na op{tina
ha, ima 16 naseleni mesta so 3.760
`. Vo seloto postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena staniAl. St.
ca.
GRADSKO PEJA^KO DRU[TVO, Prilep (18791926) edno
od prvite horski dru{tva vo Makedonija. Osnova~ i prv dirigent
na horot bil Atanas Badev. Rakovodeweto so kolektivot po nego
go prezel Georgi Smi~kov. Dru{tvoto u~estvuvalo vo crkovnite
obredi i na razni gradski sve~enosti, ispolnuvaj}i zna~ajna kulturno-prosvetna uloga vo svojata
sredina. Spored za~uvanite materijali, ~lenovite na horot se sluèle so transkribirani {timovi vo Hrisantova nevmatska notacija, od partituri na ruski i na
Dr. O.
drugi stranski avtori.
GRA\ANSKATA VOJNA VO
GRCIJA (19461949) vnatre{na
vojna pome|u KPG i monarhisti~kata gr~ka vlada po Vtorata svetska vojna. Po Dogovorot vo Varkiza i obezoruùvaweto na edinicite na ELAS (12. II 1945), Vladata po~nala da sproveduva teror
protiv oponentskite KPG, EAM,
ELAS i osobeno protiv Makedoncite. Vo po~etokot na 1946 g.
KPG re{ila voeno da se protivstavi na monarhisti~kiot reìm.
Gra|anskata vojna po~nala so napadot na policiskata stanica vo
s. Litohoro (1946). Vo 1947 g. bile formirani prvite partizanski grupi, a vo oktomvri Vrhovniot partizanski {tab i oblasnite {tabovi za Makedonija,
Epir, Tesalija, Peloponez i Trakija, pa e konstituirana i Privremena demokratska vlada na Grcija (PDVG) na slobodnite teritorii. Gr~kata vojska (12.000), so
pomo{ na SAD, zapo~nala ofanzivni dejstva protiv edinicite
na Demokratskata armija. Vo 1948
g., vo regionot Pind-Gramos, se
odvivale golemi voeni operacii
za uni{tuvawe na partizanskite
edinici. Edinicite na DAG trpele porazi na Peloponez i vo Tesalija. Vo avgust 1949 g., po te{ki
bitki na Gramos i na Vi~o, DAG
bila porazena i na 15 okt. Privremenata demokratska vlada objavila zapirawe na voenite dejstva.
Vo Gra|anskata vojna vo Grcija
Makedoncite masovno u~estvuvale na stranata na KPG, edinstvenata politi~ka sila {to go priznala makedonskiot nacionalen
identitet. Vo redovite na DAG
vojuvale 15.000 Makedonci, ok.
polovinata od silite na DAG.
Glavniot {tab na DAG so poseben akt gi priznal pravata na
malcinstvata vo Grcija, po {to
Makedoncite gi afirmirale svoite etno-kulturni vrednosti. Vo
periodot od 1947 do 1949 g., vo
Egejskiot del na Makedonija bile otvoreni kursevi za makedonski narodni u~iteli, rabotele 87
makedonski u~ili{ta so 10.000
u~enici i bile publikuvani vesnici na makedonskiot literaturen jazik. Makedonskiot jazik
bil voveden vo bogoslu`bata, bile formirani makedonski kulturno-umetni~ki dru{tva {to go
afirmirale makedonskiot zbor
preku pesni i ora. Porazot na
KPG vo Grcija (1949) imal te{ki
posledici za Makedoncite. Makedonskoto ime i makedonskiot
jazik povtorno bile zabraneti.
Okolu 20.000 Makedonci go zagubile ìvotot, a 60.000 (Makedonci i Grci), me|u koi i 28.000 deca,
emigrirale vo isto~noevropskite
zemji (Jugoslavija, SSSR, Romanija,
391
GRA\ANSKI#
Vladinite vojnici vo Gra|anskata vojna vo Grcija vo akcija
Polska, Ungarija, Bugarija i êhoslova~ka).

Grcija (19461949), Kraj na edna iluzija,
Skopje, 2003; R. Kirjazovski, KPG i makedonskoto nacionalno pra{awe 1918
1914, Skopje, 1982; S. Kiselinovski, Statusot na makedonskiot jazik vo Makedonija (19131987), Skopje, 1987; N. Pejov,
Makedoncite i Gra|anskata vojna vo Grcija, Skopje, 1968.
St. Kis.
GRA\ANSKI# sportski klub,

osnovan vo Skopje vo 1922 g. na ~elo so Isak Alaluf. Klubot imal
fudbalska i sekcija za hazena.
^lenovite bile glavno vidni
gra|ani, ~inovnici, trgovci i lekari. Podocna na funkcijata
pretsedatel se istaknale d-r \or|i Pantazis i Jozo Pulezovi}.
SK Gra|anski# e prv fudbalski
klub od Makedonija {to se natprevaruval vo prvata Jugoslovenska fudbalska liga vo sezonata
1937/1938. Vo narednata godina go
zazel desettoto mesto od 12 ekipi
so 16 osvoeni boda i gol-razlika
31: 57. Vo 1941 g. se fuzioniral vo
SK Makedonija#.
LIT.: Ivko Pangovski, Skopski fudbalski
nezaboravi, 19031993, Skopje, 1994. D. S.
Gra|anski#, fudbalski klub od Skopje (1938)
392
GRA\ANSKI UÎLI[TA
vid nepolni sredni u~ili{ta vo
koi se dobivale prakti~ni znaewa za trgovski, industriski, zanaet~iski i zemjodelski zanimawa. Me|u dvete svetski vojni vo
Vardarskiot del na Makedonija
gi imalo, re~isi, vo site gradovi.
Prvite gra|anski u~ili{ta bile
otvoreni vo Ko~ani (1927/28), Berovo, Kratovo, Sveti Nikole i
vo Kriva Palanka (site vo
1928/29). Obukata traela 4 godini, a se primale u~enici so zavr{eno osnovno ~etirigodi{no u~ili{te. Zavr{enite u~enici imale ograni~eni mo`nosti za prodolùvawe na obrazovanieto vo
gimnazijata i vo nekoi drugi
sredni u~ili{ta.
Skopje, 2002.
K. Kamb.
GRAMATIKI VO MAKEDONIJA. Obidi i realizacii za pi{uvawe i objavuvawe prira~nici, u~ebnici i gramatiki na makedonski jazik imalo u{te vo
XIX v. Vo 50-tite godini na XIX v.
makedonska gramatika najavil P.
Zografski. Vo toj period i D.

Miladinov se zaloìl da go napravi toa i taka mu rekol na Viktor Grigorovi~. Filologot E.
Karanov (koj inistiral Bugarite
da gi pe~atat negovite precizni
zapisi od Kratovsko na negov grafiski sistem) isto taka ukaùval na potrebata za posebna makedonska gramatika. V. Ma~ukovski
objavil oglas vo carigradskiot
bugarski vesnik Pravo# (1872),
kade {to bara da mu se pomogne za
pe~atewe na negovata gramatika,
a na toa, vo istiot vesnik (od 30.X
1872) P. Ivanov mu odgovoril:
...Dokolku gospodin Ma~ukovski
saka da sostavi sosema nova gramatika za Makedoncite, toj se laè. Jas rekov deka makedonskoto
Gramatika na makedonskiot literaturen jazik

od Blaè Koneski
nare~je e rasipan bugarski, padnal pod tu|o vlijanie na jazicite

{to go okruùvaat, a za da se popravi ne treba da se sostavuva
nova gramatika, tuku da se svede
na pravilata na sega{nata gramatika#. Vo 1880 godina izlegla
od pe~at Slognica re~ovska# na
\or|ija Pulevski, koja{to pretstavuva prva publikuvana gramatika na makedonskiot jazik. Vo
nea najgolemo vnimanie se posvetuva na azbukata. Pulevski se
obidel da sozdade osnovni normi
na makedonskiot literaturen jazik, kombiniraj}i go zapadnomakedonskoto nare~je so slovenskata pismena tradicija vo Makedonija, pritoa sozdavaj}i mo{ne
interesna terminologija. Obid
za pe~atewe Makedonski bukvar# napravile i Kosta Grup~e i
Naum Evro (1888), no toj ostanal
vo rakopis. Za potrebata od makedonska gramatika progovorile i
lozarite# vo sp. Loza# (1892).
Krste Misirkov ja objavil knigata Za makedonckite raboti#
(Sofija, 1903), kade {to vo statijata Nekolku zboroi za makedonckiiot literaturen iazik# precizno ja dava nasokata kako da se
izgradi sovremeniot makedonski
literaturen jazik.
Prvata u~ili{na Makedonska
gramatika# ja objavil Krume Kepeski (Skopje, 24. I 1946) i taa doìveala pove}e izdanija. Najobemnata nau~na gramatika izleze
od peroto na makedonskiot ling-
GRAMOTI
Faksimil od
Trijazi~nikot#
od \. Pulevski
(1875)
vist Blaè Koneski (Gramatika

na makedonskiot literaturen jazik#, I, Skopje, 1952; II, Skopje,
1953). Taa doìvea nekolku izdanija i pretstavuva osnova za site
nau~ni istraùvawa na makedonskiot jazik. Za prakti~na primena vo izdanie na Prosvetno delo# izleze od pe~at u~ebnikot za
sredno obrazovanie od grupa avtori: Liljana Minova-\urkova
(redaktor), Stojka Bojkovska, Dimitar Pandev, @ivko Cvetkovski (Makedonski jazik za sredno
obrazovanie#, Skopje, 1997). Ovoj
Prvata
makedonska
gramatika
od Krume
Kepeski
(1946)
u~ebnik posluì kako osnova za

podocne`nite gramatiki za osnovnoto i za srednoto obrazovanie.
Poseben interes pobuduvaat gramatikite na makedonskiot jazik
napi{ani na drugi jazici. Horas
Lant objavi gramatika za makedonskiot jazik na angliski (A
Grammar of the Macedonian Literary
Language, Skopje, 1952). Taa e zna~ajna i poradi toa {to e objavena
pred gramatikata na Blaè
Koneski i odigra klu~na uloga
vo formiraweto na nekoi su{tinski pra{awa povrzani so

sovremeniot makedonski jazik.
Volf O{lis (zaedno so V. Boi})
e prviot avtor {to objavi u~ebnik po makedonski jazik na germanski, koj se otpe~ati nadvor od
granicite na RM (Lehrbuch der
mazedonischen Sprache, Mnchen,
1984), vtoroto izdanie na ovoj
u~ebnik izleze so mala izmena vo
naslovot (Lehrbuch der makedonischen Sprache, Mnchen, 1986).
V. O{lis objavi i samostojno
izdanie pod istiot naslov (Lehrbuch der makedonischen Sprache,
Mnchen, 2007). Rina P. Usikova
ja objavi prvata gramatika za
makedonskiot jazik na ruski
(Grammatika makedonskogo literaturnogo zka#, Moskva,
2003).
LIT.: Blaè Koneski, Gramatika na
makedonskiot literaturen jazik, Skopje, 1952; istiot, Istorija na makedonskiot jazik, Skopje, 1965; Blaè Ristovski, Lozarite vo razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1968;
istiot, \or|ija M. Pulevski i negovite
kni{ki Samovila Makedonska# i Makedonska pesnarka#, Skopje, 1973; istiot,
Dimitrija ûpovski (1878-1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Prilozi kon prou~uvaweto na makedonsko-ruskite vrski i
razvitokot na makedonskata nacionalna misla, I, Skopje, 1978; istiot,
literaturna i nacionalna istorija.
Prilozi za makedonskiot kulturnonacionalen razvitok, 1, Skopje, 1989;
istiot (Izbor, redakcija i zabele{ki),
\or|ija M. Pulevski, Odbrani stranici.
Skopje 1974; istiot, Krste Misirkov.
Novi istraùvawa i soznanija, Skopje,
2000; istiot (sorabotnik: Biljana
Josifovska-Ristovska), \or|ija Pulevski, Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija, Skopje, 2003; Trajko Stamatovski,
Stranici od istorijata na na{iot
jazik, Nova Makedonija#, 3432, XI, 4.XII
Skopje, 1955, 5; istiot, Makedonski bukvari vo osumdesettite godini na devetnaesettiot vek, vo: Borba za makedonski
literaturen jazik, Skopje, 1986, str. 103116; istiot, Makedonskiot jazi~en identitet, Skopje, 2004.
G. Cv.
Kiril
Gramatikov
Horas Lant,
A Grammar
of the
Macedonian
Literary
Language
(Skopje, 1952)
GRAMATIKOV, Kiril (Nov

Dojran, 11. VI 1948) grad. in`.,
red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1999) po predmetite drveni i masivni konstrukcii
i mostovi. Doktorira vo IZIIS
(1990). U~estvuva na me|unarodni
nau~ni konferencii i dobiva

priznanija za nau~nite dostignuvawa. Glaven interes pokaùva za
eksperimentalnite i teoriskite
istraùvawa na drvenite konstrukcii. Ostvaruva plodna sorabotka so univerziteti vo SAD,
Germanija, Slovenija, Italija,
Srbija, Crna Gora i drugi zemji.
Q. T.
GRAMATIKOV, Haxi Pavel v.

Boìgropski Haxi Pavel.
GRAMATIKOVSKI, \orgi Jovanov (Bitola, 24. III 1914 Bitola, 10. XII 2002) veterinar, nau~en sovetnik i direktor vo Veterinarniot institut vo Skopje
(19661974). Bil na specijalizacija vo Alfort i vo Pasteroviot
institut vo Francija (19571958).
Rakovoditel na pove}e akcii za
suzbivawe na epizotii i enzotii,
kako {to se ligavkata, {apot i
M. D. J. B.
maleusot vo RM.
Valentina
Gramosli
GRAMOSLI, Valentina (Ohrid,

2. IV 1970) akterka. Diplomirala na FDU vo Skopje, na Otsekot
za akterska igra (1991). ^len na
Narodniot teatar vo Bitola.
ULOGI: Dara (G-|a ministerka#); Sudija (Mera za mera#); Milka (Mame mu
ebam koj prv po~na#); Julija (Romeo i Julija#); Jerma vo istoimenoto delo; Zemfira (Cigani#); Petkana (Balkanot ne
e mrtov#); Lisjana (Misir#); Nakol
(Orfej vo pekolot#); Viola (Dvanaesetta no}#); Lu~ijana (Majstori na zabuni#)
i dr.
R. St.
GRAMOTI oficijalni dokumenti so pravna sodrìna, naj~esto izdadeni od carskata kancelarija, no, isto taka, i od drugi
svetovni vladeteli (despoti, boljari). So niv se davaat privilegii na nekoi li~nosti (obi~no na
trgovci za da patuvaat i da trguvaat slobodno) ili, pak, se nameneti za institucii (naj~esto manastiri) so koi im se davaat vo
vladenie imoti ili se potvrduvaat pravata, dobieni prethodno od
drug vladetel. Gramotite se interesni, pred s, kako istoriski
spomenici, no tie isto taka sodràt i zna~ajna bitova i administrativna leksika, kako i toponimi.
V. D.
393
GRANATI
GRANATI minerali od grupata na silikatite, koi imaat dosta

promenliv hemiski sostav. Vo
grupata na granatite se slednite
minerali: pirop, almandin, spesartin, uvarovit, grosular i andradit. Kristaliziraat teseralno ili psevdoteseralno i pretstavuvaat izomorfni sme{ani.
minerali. Kristalite obi~no imaat zonarna gradba i se pojavuvaat
vo ikositetraedri i rombdodekaedri. Granatite nemaat ceplivost.
Imaat razli~na boja i taa zavisi
od hemiskiot sostav. Na podra~jeto na RM granatite se pojavuvaat
vo ramkite na Pelagoniskiot metamorfen kompleks vo serijata
na mika{istite.
Bl. B.
GRANIT#, Grade`no akcionersko dru{tvo, Skopje formirano na 24. XI 1952 g., a organizirano za proektirawe, istraùvawe,
izvedba, kontrola i nadzor na objekti od niskogradba, visokogradba i hidrogradba. Maksimalen
broj vraboteni do 8.500. Raboti
vo 15 zemji vo Evropa, Azija i vo
Afrika, izveduva pati{ta, aerodromi, stanbeni kompleksi,
op{testveni, industriski i turisti~ki objekti. Ima izgradeno
preku 15.000 stanbeni edinici,
kako i avtopati, pati{ta i ulici
od 5.155 km, mostovi preku 2.000
so dolìna od okolu 90 km, preku
1.800 m patni ili èlezni~ki tuneli, mnogu brani, kanali za navodnuvawe, hidroenergetski sistemi itn. Denes e Akcionersko
dru{tvo so: organizacioni edinicigradili{ta (Bitola, Negotino, Ohrid, Skopje, Ki~evo i
Del~evo); uslu`ni organizacioni edinici vo Skopje (mehanizacija, laboratorija i ugostitelstvo) i DOOEL Balkan Konsalting# Skopje (proektirawe, konsalting i istraùvawe); hotel
Granit# vo Ohrid (hotelierstvo); Gamatroniks# (f-ka za armaturni mreì vo Del~evo) i podgotovka na armatura vo Skopje.
~esto zrnesta, no ima i porfiroidni varieteti. Na teritorijata

na RM se {iroko rasprostraneti
i gi ima vo site geotektonski
edinici. Po starosta se pojavuvaat od pretkambriumot pa do tercierot. Najstarite graniti se pojavuvaat vo Pelagoniskiot metamorfen kompleks i nivnata starost iznesuva okolu 1 milijarda
godini, a najmladite se pojavuvaat vo Vardarskata zona i nivnata
starost iznesuva okolu 32 milioni godini.
LIT.: B. Boev, S. Lepitkova, G. Petrov, Granitoid formations in the Republic of Macedonia,
XVII Congress of Carphatian-Balkan Geological
Association, Bratislava, 2002.
Bl. B.
Scena od dokumentarniot filmot Granica
GRANICA# dokumentaren
film vo reìja na Branko Gapo,
(1962). Eden od najzna~ajnite dokumentarni filmovi raboten vo
tradiciite na dvièweto sinema
verite. Dejstvieto e locirano na
makedonsko-bugarskata granica
na koja za prv pat se sre}avaat
najbliski rodnini. Dobitnik na
~epolka#, Skopje-1# i Slavej#.

Ov~epolkata# e zastapena so pove}e od 90%. Postojat i vlaknest
graor (glu{ina) (Vicia villosa
Roth.) i panonski graor (Vicia panP. Iv.
nonica Grantz).
GRATÊ ve{ta~ko ezero vo dolinata na Ko~anska Reka. Branata e od armiran beton, dolìnata
na krunata e 150 m, debelinata e
1,0 m, a nejzinata viso~ina nad terenot iznesuva 29,0 m. Kotata na
normalnoto nivo na akumulacijata se nao|a na n.v. od 465 m. Maksimalnata dolìna na ezeroto e
2,1 km, {iro~inata 0,35 km, a zafa}a povr{ina od 0,90 km2. Vkupnata zafatnina iznesuva 2.400.000
m3, od koja 380.000 m3 e mrtov prostor, a preostanatite 2.020.000 m3
e korisen prostor. Se polni od
vodite na Ko~anska Reka. Vodata
od ezeroto se koristi za navodnuvawe na orizovite povr{ini vo
Ko~anska Kotlina, potoa za vodosnabduvawe na gradot Ko~ani,
kako i za potrebite od tehni~ka
voda vo fabrikata za celuloza.
La~nata betonska brana e izgradena vo 1959 g. na Ko~anska Reka,
6 km sprotivodno od gradot Ko~ani, vrz osnova od kristalni
{krilci. Visoka e 29 m, so dolìna na krunata 150 m i volumen
od 12.000 m3 beton, formira akumulacija od 2,4 mil. m3, za vodosnabduvawe i navodnuvawe. Od
pridru`ni objekti ima preliv so
kapacitet od 120 m3/sec i temelen
ispust so presek 1.000 mm.
LIT.: Granit, monografija, 2002 god.

R. D.
GRANITI dlabinski, kiseli

magmatski karpi i vo Zemjinata
kora se pojavuvaat kako krupni
geolo{ki tela, obi~no batoliti
ili {tokovi. Po svojata geneza
moàt da bidat I-tipovi, koga
nastanuvaat so diferencijacija
na bazaltoidnata magma vo ostrovskite lakovi i S-tipovi, koga nastanuvaat kako rezultat na
delumnite topewa na dlabokite
delovi na kontinentalnata kora.
Granitite se izgradeni od kvarc,
kaliski feldspat, liskuni i akcesorni minerali. Bojata im e
razli~na i zavisi od prisutnite
minerali. Strukturata im e naj394
Ve{ta~koto ezero Grat~e
edna od najvisokite nagradi na

festivalot na dokumentaren
film vo Belgrad.
Il. P.
GRAORI (Vicia L.) rodot Vicia
opfa}a golem broj vidovi (okolu
150). Vo RM, kako kultura na celata teritorija, se odgleduva samo ednogodi{niot obi~en (proleten) graor (Vicia sativa L.). Kaj
nas se sozdadeni tri sorti: Ov-
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF,

Skopje, 2002.
Dr. V. Q. T.
GRAFIKATA VO XX V. Makedonskata sovremena grafika svojot po~etok go beleì vo periodot me|u dvete svetski vojni i vo
tekot na NOV so drvorezite i linorezite {to imaat uloga na
ilustrativen propaganden materijal. Grafikata ja promovirale
GRBI]
slikarite N. Martinoski, V. Popovi}-Cico, B. Lazeski. Kon sredinata na 50-te godini se pojavuva

prvata generacija na {koluvani
grafi~ari (M. Spirovska, D. Avramovski, P. Haxi Bo{kov, D.
Protu|er). Vo natamo{niot razvoj na ovoj medium zna~ajna e
upotrebata na razli~ni tehniki
(bakrorez, bakropis, akvatinta,
litografija, suva igla, mecotinta, sito-pe~at). Likovno-estetskite istraùvawa se dviàt od
poetskiot realizam do ekspresionizmot, nadrealizot i apstrakcijata (B. Barutovski, D. Bikov,
T. Krmov, D. Per~inkov, S. [emov, V. âule, D. Malidanov, \.
ûlakovski, Z. Jakimovski, D.
Nikolov, M. Raunik). Postmodernisti~ki koncepti vnesuvaat S.
Jane{lieva, A. Stojkovi}, O. Musovi} i D. Tomi}.
LIT.: Sonja Abadìeva, Grafika u Makedoniji,
vo: Jugoslovenska grafika 19501980, Beograd,
1986; Qubica Damjanovska, Sovremena makedonska grafika, vo: X grafi~ka izlo`ba na DLUM, NUB Kliment Ohridski#,
Skopje, 1979.
Z. Al.-B.
Mihovil
Gra~anin
GRAÂNIN, Mihovil (Skelani, 19011983) univ. profesor.

Vo 1919 g. se zapi{al na Vi{ata
zemjodelska {kola vo Praga, a vo
1921/22 g. i na Prirodno-matemati~kiot fakultet. Vo 1925 g. e
promoviran za doktor na prirodni nauki na Karloviot univerzitet. Po pokana do{ol vo Skopje
(1955), kako profesor po fiziologija i ekologija na rastenijata.
Na Katedrata po biologija organiziral Laboratorija po fiziologija i ekologija na rastenijata.
Kako {ef na Katedrata organiziral razmena na nau~ni trudovi
so golem broj institucii vo Evropa i vo Amerika, a pod negovo
rakovodstvo se izraboteni golem
broj doktorski diseracii. Bil
upravnik na Zavodot po pedologija do negovoto penzionirawe vo
Zagreb (1952). Negovata nau~na
aktivnost se razvivala vo dve nasoki: fiziolo{ko-ekolo{ka i
pedolo{ka. Publikuval Pedologija# vo tri toma: I. Geneza na
po~vite#, II. Fiziografija na
po~vite# i III. Sistematika na
po~vite# (19461951), kako i u~ebnikot Voved vo ekologijata na

Q. Gr.
rastenijata# (1977).
GRA[EV, Georgi D. (Prilep, 25.
VII 1878 Sofija, 25. I 1934)
~len na OK na TMORO. Zavr{il
Egzarhiska gimnazija vo Bitola i
slovenska filologija na Univerzitetot vo Sofija (1903). U~itelstvuval vo Odrinskata gimnazija (19031907), koga stanal ~len
na OK. Potoa predaval vo @enskata gimnazija vo Solun
(19091912) i vo Vtorata ènska
gimnazija vo Sofija.
LIT.: Almanah na zavr{ilite vis{e obrazovanie v SU Kl. Ohridski (1888
1974), t. 1, Sofi, 1975.
Al. Tr.
GRA[EV, Milan (Prilep, 1880

Sofija, 26. V 1924) novinar i
publicist. Kako student bil urednik na ilustriranoto sp. Makedoni (Sofija, mart 1903 dekemvri 1904), koe vo vtorata godina izleguvalo pod naslov Makedonska zora. Imal negatorski
stav kon knigata Za makedonckite raboti na K. P. Misirkov i
makedonskiot nacionalen separatizam. Stanal eden od voda~ite
na makedonskoto federativno dvièwe i eden od osnova~ite na Makedonskata federativna organizacija vo Bugarija (1920). Poradi
negovata bro{ura Mafiite i
katastrofite (Sofija, 1922), vo
koja ja razobli~uva bliskosta na
Todor Aleksandrov i Aleksandar
Protogerov so bugarskiot dvor,
bil ubien od teroristi na VMRO.
BIBL.: Novi kobni ptia i prolomi,
Makedoni, I, 9, Sofi, 1903, 2.
Misirkov (18741926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966,
322, 323324, 426, 774, 778 i 783; istiot, Dimitrija ûpovski (18781940) i makedonskoto nau~no literaturno drugarstvo
vo Petrograd. Prilozi kon prou~uvaweto na makedonsko-ruskite vrski i razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1978, 256, 269 i 294; Boro Mokrov Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje,
1993, 67.
S. Ml.
Mlad gra{ok
GRA[OK (Pisum sativum L. ssp. sativum) ednogodi{no rastenie od

fam. Fabaceae. Poteknuva od Jugoisto~na Azija, Zakavkazje i od
Etiopija. Vo svetot se odgleduva
na okolu 10.000.000 ha, najmnogu

vo: Kina, Rusija, SAD, Anglija,
Holandija, Italija, Francija i
vo Belgija. Se konsumira mladoto zrno (seme) vo gotvena sostojba, konzervirano ili smrznato.
Glavno sodrì proteini, {e}eri, skrob, vitamini (A, B1, B2, S)
i minerali (MgO, CaO, Fe2O5 i
R2O5).
D. J.
GRA[OK, DOBITOÊN (Pisum
sativum ssp. arvense L.) bil odgleduvan za zrnoto 5.0006.000 godini pred n.e. Se odgleduva za kabasta dobito~na hrana: zelena, seno, silaà, senaà, se dehidrira
i potoa se briketira ili za zrno
vo koncentrati, na 1.708 ha, so
4.831 kg/ha seno, a vo ponovo vreme
povr{inite se zgolemuvaat. Vo
RM ne se sozdadeni sorti i se odgleduvat stranski. Najzastapena e
sortata Pionir#.
P. Iv.
Dimitar
Grbevski
GRBEVSKI, Dimitar (Veles, 16.

VIII 1946) filmski i televiziski montaèr, univ. profesor.
Diplomira filmska montaà na
Filmskata akademija vo Zagreb
(1972). Negoviot prv raboten anga`man vo Makedonija mu e vo
RTV Skopje. Se vrabotuva (1975)
vo Vardar film#, kade {to realizira okolu 100 kratki igrani,
dokumentarni, animirani i reklamni, kako i 10 igrani filma.
Isto taka, raboti i na filmski
igrani proekti za RTV Pri{tina. Stanuva redoven profesor na
Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje, na Katedrata za
filmska montaà (1992). V. Masl.
GRBI], Miodrag (Sremski Karlovci, Srbija, 25. XII 1901 Belgrad, Srbija 30. VI 1969) arheolog. Diplomiral i doktoriral
arheologija na Karloviot univerzitet vo Praga (1925). Rabotel
vo Narodniot muzej vo Praga i vo
Arheolo{kiot institut, a od
1926 g. rabotel vo Belgrad, Skopje i vo Novi Sad. Go istraùval
neolitot na Balkanot, osobeno
na Star~evo i Plo~nik. Vo Makedonija gi istraùval lokalitetite: Gradi{te, Sv. Erazmo nad
Ohridsko Ezero (19311932), zaedno so Viljem Unfercagt i Jo395
GRBOVITE
Miodrag
Grbi}
han fon Rajsvic, Zelenikovo

(1950) i TumbaPorodin (1952).
BIBL.: Odabrana gr~ka i rimska plastika u Narodnom muzeju u Beogradu, Beograd, 1958; Porodin, Bitolj, 1960 (so P. Ma~ki}, B. Stalio, D. Simoska, [. Na|). D. Z.
GRBOVITE NA MAKEDONIJA zemski heraldi~ki znaci na

Makedonija i makedonskata dràva vo minatoto i vo sovremenosta, sostaveni od crtani ili
reljefni elementi (lav, petokraka yvezda, ìtni klasje, lenta i
sl.). Grbovite se sre}avaat kako
samostojni aplikacii, no i na
{titovi, znamiwa, pe~ati, moneti i sl. Najstariot poznat grb e
makedonskata osmokraka ili
{esnaestokraka yvezda na {titovite na anti~kite Makedonci. Od
srednovekovniot period najstariot makedonski grb se nao|a vo
grbovnikot na Koreni}-Neori}
(1595), koj se ~uva vo Nacionalnata i sveu~ili{na biblioteka vo
Zagreb. Na nego e pretstaven
òlt lav na crveno pole. Na gornata lenta pi{uva Cimeri makedonske zemle#, a pod grbot Macedoniae#. No pobrojnata upotreba
na makedonskiot grb zapo~nala
po objavuvaweto na Stematografijata na Hristofor @efarovi} (1741), pa toj po~nal da se koristi kako amblem i na portalite vo crkvite, manastirite, a podocna i na znamiwata na vostanicite vo Razlove~koto (1876) i vo
Ilindenskoto vostanie (1903).
Vo XVIII v. zapo~nala heraldi~kata tradicija i kaj oddelni vidni semejstva vo Makedonija i kaj
iseleni{tvoto, osobeno vo Avstrija, kade {to mnogu Makedonci
imale blagorodni~ki tituli.
Poznati se nad stotina makedonski grbovi. Dene{niot dràven
grb na RM e proglasen na Vtoroto vonredno zasedanie na Narodnoto sobranie na NRM (27. VII
1946). Na nego e pretstaveno pole
opkruèno so isprepleteni ìtni klasje, plodovi od afion i tutunovo lisje, na dnoto povrzani
so lenta pro{arana so narodni
motivi. Vrvovite na klasjeto se
povrzani so crvena petokraka
yvezda na vrvot so pet polukru`ni linii. Srede poleto e pretsta396
vena reka, a nad nea planina so

{irok izgrev na sonceto na neboto. Po Osloboduvaweto se pojavija i mnogu grbovi na oddelni
gradovi, a sega i grbovi na op{tinite.
praten vo Bitola da ja organizira zdravstvenata slu`ba, od kade

{to vo 1951 g. bil nazna~en za lekar vo Veles. Od 1954 do penzioniraweto vo 1962 g. rabotel vo
Gevgelija.
LIT.: Stojan Novakovi, Heraldi~ki obi~aji kod Srba, Godi{wica Nikole ûpia, Beograd, 1884; Aleksandar Solovjev, Postanak ilirske heraldike i porodice Ohmu~evi, Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva, XII, 6, Skopqe, 1933; Aleksandar Matkovski, Grbovite na Makedonija, Skopje, 1970; D-r Simo Mladenovski,
Makedonskite nacionalni simboli, Glasnik# na INI, 48, 12, Skopje, 2004, 2342;
istiot, Dràvnite simboli na Republika
Makedonija, Republika Makedonija 60
godini po ASNOM#, Zbornik od nau~niot
sobir po povod {eesetgodi{ninata od
ASNOM odràn vo Skopje na 15-16 dekemvri 2004 godina, Skopje, 2005, 357-373.
S. Ml.
LIT.: Vox medici#, H, br. 34, mart 2002.

P. B.
GRDANOSKI, Stevan Spirov

(Prilep, 14. XI 1934) spec. epidemiolog, polkovnik. Diplomiral na Med. f. Skopje (1961), specijaliziral na VMA (1968) i primarius od 1975 g. Bil na~alnik na
Epidemiolo{koto odd. vo IPM,
potoa upravnik na IPM i zamenik-upravnik na CVZU vo Skopje; pretsedatel na MLD (1983).
Avtor e na nad 80 stru~ni publikacii.
Sl. M. P.
Trifun
Grekovski
GREKOVSKI, Trifun Kostadinov (Enixe-Vardar, 1. VIII 1893

Gevgelija, 9. VI 1973) lekar, revolucioner, publicist. Diplomiral na Med. f. vo @eneva
(1920), a potoa rabotel kako lekar vo [vajcarija (1924), kade
{to bil aktiven ~len na Makedonskoto studentsko dru{tvo
{to go rakovodel d-r Anastas
Kocarev od Ohrid. Bil sorabotnik na vesnicite Avtonomna
Makedoni# i Makedonsko sznanie / Makedonsko soznanie#
(1924, Viena). Po~nal da objavuva
Kratka istori na Makedoni#
(1924). Vo 1924 g. se vratil vo
Gevgelija i do 1936 g. bil edinstven lekar vo gradot. Pred Vtorata svetska vojna bil voen lekar
vo Bitola, a potoa vo Kumanovo.
Vo 1944 g. formiral partizanska
bolnica vo manastirot Sv. Prohor P~inski#. Vo 1945 g. bil is-
Vasil
Griv~ev
GRIVÊV, Vasil (Aleksandrija,

Egipet, 4. III 1922 4. VII 1996)
ekonomist, univ. profesor i politi~ar. Zavr{il sredno ekonomsko u~ili{te i rabotel kako knigovodstven ~inovnik vo Treska
A. D. Skopje (1940), a potoa vo
Fabrikata za kilimi vo Skopje.
Bil ~len na KPJ (1941) i u~esnik
vo NOAVM (1943). Po Osloboduvaweto bil potpretsedatel na
Kontrolnata komisija na NRM,
generalen direktor na Generalnata direkcija za nemetali, jaglen i grade`na industrija na
NRM, generalen direktor na Upravata za investicii na NRM, sovetnik vo Izvr{niot sovet na
SRM i potpretsedatel na Okoliskiot naroden odbor vo Skopje.
Diplomiral i doktoriral na
Pravniot fakultet vo Skopje od
oblasta na finansiskoto pravo.
Bil izbran za docent na Pravniot fakultet vo Skopje (1950), potoa vonreden i redoven profesor
(1971) po Finansii i finansisko
pravo na SFRJ, a izvesen period
predaval i stopanski sistem, kako i nadvore{no trgovsko i carinsko pravo (od 1979/1980). Bil
profesor i na postdiplomskite
studii na ekonomskite fakulteti vo Rieka i Saraevo i na pravnite fakulteti vo Zagreb, Var{ava i dr. Na prostorite na SFRJ
objavil prv nau~en trud za finansiskoto pravo. Bil ~len na Izvr{niot sovet na SRM (25. VI
1963 24. IX 1968), pretsedatel na
Stopanskata komora na SRM, sekretar na Sojuzniot sekretarijat
za nadvore{na trgovija, ~len na
Sojuznata konferencija na SSRNJ,
pretsedatel na Stopanskiot sobor na Sobranieto na SFRJ (1970),
pretsedatel na Odborot za krediten i monetaren sistem i sudija
na Ustavniot sud na Jugoslavija.
GRBOVITE NA MAKEDONIJA
GRBOVITE NA MAKEDONIJA
Makedonskiot grb vo Grbovnikot

na Kordeni}-Neori} od 1595 godina,
Univerzitetska biblioteka, Zagreb
Makedonskiot grb vo Althanoviot

grbovnik od 1614 godina,
Univerzitetska biblioteka, Bolowa
Makedonskiot grb od okolu 1620 godina,

vo Grbovnikot od muzejot
za primeneta umetnost, Belgrad

na Marko Skoroevi} od 1636-1638 godina,
Nacionalna avstriska biblioteka, Viena
Makedonskiot grb od 1675 godina,

Fraweva~ki manastir Sv. Duh#, Fojnica
Makedonskiot grb vo Orlovskiot

grbovnik od 1689 godina,
Makedonskiot grb od krajot na XVII vek,

Nacionalna biblioteka, Berlin
Makedonskiot grb vo Stematografijata

na Pavle Riter Vitezovi} od 1694 godina,

Codex Keve{i}# od 1740 godina,
semejna relikvija, Split

na Ivo Saraka od 1746 godina, Split

na grofot Ladislav Foreti} od 1837 godina,
Biblioteka na Matica srpska, Novi Sad
Makedonskiot grb vo ostavninata

na Qudevit Gaj od 1842 godina,
Univerzitetska biblioteka, Zagreb
397
GRIGORIJ
BIBL.: Buxeti op{tina i srezova, Beograd, 1959; Nauka za finansiite, kn. prva,
Uvod i op{t del; kn. vtora, Javni rashodi
i javni prihodi; kn. treta, Osiguruvawe
kredit i banki, Skopje, 1961; Odbrani
tekstovi od oblasta na finansiite,
Skopje, 1962; Sistem na dràvnite i
op{tite prihodi na FNRJ, Tetovo, 1963;
Buxetskite prava na op{tinata vo
Jugoslavija, Skopje, 1964; Zbornik na osnovni normativni akti na finansovoto
pravo na SFRJ, Skopje, 1966; Finansovo
pravo na SFRJ, op{t del, Skopje, 1972 i
1984; Inflacija u SFRJ, Beograd, 1975;
Sredstva na zdruèniot trud, Skopje,
1975; Finansije i finansijsko pravo
SFRJ, prvi deo, Beograd, 1977; Finansovo
pravo SFRJ, posebni deo, Beograd, 1977 i
1979; Osnove novog deviznog i vanjsko trgovinskog sistema SFRJ, Zagreb, 1977; Interna
banka u SFRJ, Beograd, 1978; Komentar
na zakonite od oblasta na parite, bankite i deviznoto rabotewe, Belgrad,
1979 (koavtor); Spoqno trgovinsko pravo SFRJ, Skopqe, 1986; Devizni i spoljni trgovinski sistem SFRJ, Ljubljana, 1986 (prevedena na angliski, ruski, {panski, germanski i francuski jazik); Kurs jugoslovenskog dinara, Novi Sad, 1986.
S. Ml.
GRIGORIJ I (XIIIXIV v.) ohridski arhiepiskop (13121330).

Spomnat e vo eden stihuvan natpis (13121314) od zapadnata strana na pripratata na katedralnata
crkva Sv. Sofija# vo Ohrid, kade {to kako prvosve{tenik e
sporeden so Mojsej. Carot Andronik II (12821328) kako metoh mu
ja podaril manastirskata crkva
Sv. Bogorodica Psihosostrija#
vo Konstantinopol i izdal prostagma (1312). Toj ja renoviral
crkvata Sv. Sofija# vo Ohrid, ja
podignal zapadnata priprata i
postavil amvon so ~etiri monogrami (1313/1314). Andronik II
tokmu nego go ispratil vo mirotvornata misija vo Rigion (1327)
so Andronik III. Se zanimaval i
so knièvna dejnost. Jovan Kantakuzin potvrduva deka bil dobar
orator, mudar i obrazovan. Otkako abdiciral, negoviot prijatel
Teodor Metohit za nego napi{al
pesna.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhiepiskopix, t. 1, Ot osnovaneto % do zavladxvaneto na Balkanskix poluostrov ot turcite, Sofix, 1931; D-r Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija. Od osnovaweto do
pa|aweto na Makedonija pod turska
vlast, Skopje, 1997, 45, 283284, 320, 323,
327, 338, 340, 341, 401 i 446; istiot, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija),
Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8,
Skopje, 2002, 6364.
S. Ml.
GRIGORIJ II ohridski arhiepiskop (13561378). Bil svedok

na osmanliskite navleguvawa na
Balkanot. Spomnat e vo natpis
nad zapadnata vrata na kapelata
Sv. Kliment# vo Ohrid (1364/
1365), vo natpisot na kapelata
Sv. Grigorij Bogoslov# vo Perivlepta (1364/1365), vo ktitor398
skiot natpis na crkvi~kata Mal

(Star) Sveti Kliment# (1378) i
vo sudskiot akt na despotot Ugle{a za sporot pome|u Zografskiot
manastir i episkopot na Jeriso
David (1369). Imal zna~ajna uloga vo pomiruvaweto na patrijarhot od Konstantinopol so serskite eparhii. Vo Narodniot muzej
vo Ohrid e za~uvan pe~at od Grigorij, no ne e utvrdeno so sigurnost deka tokmu nemu mu pripa|al.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, t. 1, Ot osnovaneto
do zavladvaneto na Balkanski poluostrov ot turcite, i t. 2. Ot padaneto $
pod turcite do nejnoto unioènie (1394
1767), Sofi, 1931; D-r Jovan Bel~ovski,
Ohridska arhoepiskopija. Od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997, 368369, 382, 390
391, 400402, 446, 553555; istiot, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija),
Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8,
Skopje, 2002, 6566.
S. Ml.
te tri venecijanski izdanija

(15571562). Go prevel na aktuelniot crkovnoslovenski jazik, so
primesi od zapadnomakedonskiot
prilepsko-bitolski naroden govor. Vo paleoslavistikata se
identifikuvani 7 prepisi od negoviot slovenski prevod, datirani od krajot na XVI i od XVII v., a
me|u najstarite od niv i najcelosni e Krninskiot damaskin od
krajot na XVI v., pronajden od
akad. Petar Ilievski vo Krninskiot manastir kaj Ki~evo i se
~uva vo Institutot za makedonski jazik K. P. Misirkov vo
Skopje (sign. M-1).
LIT.: P. Ilievski, Za makedonskiot prevod na Damaskinot, Makedonski jazik#,
12, Skopje, 1960/61; Grigorij Pelagoniski kako prevoda~ od gr~ki, Godi{en
zbornik na Filozofskiot fakultet,
XXIII, Skopje, 1971; P. Ilievski, Krninski damaskin, Skopje, 1972; R. UgrinovaSkalovska, Damaskini. Makedonski prevodi od 16 do 19 vek, Skopje, 1975.
P. Hr. Il.; I. Vel.
GRIGORIJ III ohridski arhiepiskop (1550 i 1557). Za~uvan e

negov potpis so zeleno mastilo
na eden pergamenten zapis vo
zbirkata na V. Grigorovi~ vo
Rumjancoviot muzej vo Moskva.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhoepiskopi, t. 2, Ot padaneto $
pod turcite do nejnoto unioènie (1394
1767), Sofi, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik# na Bogosloveski
fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn.
8, Skopje, 2002, 67.
S. Ml.
GRIGORIJ PELAGONISKI
(vtorata polovina na XVI v.)
episkop prilepski i pelagoniski, avtor na maked. prevod na
zbornikot Sokrovi{te# od Damaskin Studit. Imeto mu figurira vo naslovot na dve slova, za
nedelite na Mitarot i farisejot
i za Bludniot sin. Spomnat e i vo
eden natpis vo oltarot me|u apsidata i |akonikonot na crkvata od
manastirot Treskavec, so tekst
deka nekoj Stojan Hran~ev so èna si dal da se ukrasi oltarot vo
1570 g. za vreme na ep. Grigorij.
Od pojasnuvaweto na nekoi gr~.
zborovi (na pr.: phanerotis na[im
/e ezxkom `vlenJe), se gleda deka
crkovnoslov. j. go smeta za svoj.
Jazikot na ep. G. vo osnovata e crkovnoslov. od srpska redakcija,
koj vo XVI v. bil zaedni~ki za site pravosl. Sloveni na Balkanot.
No vo nego se dopu{teni mnogubrojni crti od zapadnomaked. nare~je (v. Krninski damaskin).
Sokrovi{te se smeta kako osnova za proniknuvawe na damaskinarskata knièvnost pi{uvana na naroden jazik. Prevodot go
izvr{il vo periodot me|u 1570 i
1580 g. vrz osnova na edno od prvi-
Viktor
Grigorovi~
GRIGOROVI^, Viktor Ivanovi~ (18101876) ruski slavist

od ukrainsko poteklo, inicijator vo procesite na slovenskata
probuda i prerodba na Makedoncite, profesor i titular na katedrite po slovenska filologija
na univerzitetite vo Kazan, Odesa i Moskva kon sredinata na XIX
v., afirmator na slovenskata narodonauka vo Rusija, sestran znalec na Slovenskiot Jug, animator
na kirilometodievskoto pra{awe vo naukata. Vo Makedonija
prestojuval vo tekot na 1844/5 g. i
vo Ohrid i Struga se sre}ava so
Dimitrija Miladinov, kogo go
pridobiva za razdviùvawe na
slovenskoto delo.
Zaslugata na Viktor Ivanovi~
Grigorovi~ vo prerodbenskite
procesi na Slovenite na Balkanot se brojni: odrùval vrski so
najistaknatite imiwa na ju`noslovenskite narodi od toj period:
Vuk Karaxi}, Qudevit Gaj, France Pre{ern, Georgi Rakovski,
Dimitrija Miladinov, uspeal da
prisobere pove}e slovenski rakopisi od XII v. pa navamu i da gi
za~uva za naukata, uspeal da mu go
sugerira na Dimitrija Miladi-
GRIZO
nov sobira~koto delo na usnata

narodna tradicija kaj Makedoncite i da mu predloì pi{uvawe
na gramatika, uspeal da gi voo~i
i da gi predo~i me|u prvite jazi~nite razliki me|u bugarskiot i
makedonskiot jazik. Pova`ni dela mu se: Opis na patuvaweto niz
Evropska Turcija# (Kazan, 1848),
Donesenija od patuvawata po
slovenskite zemji# (Kazan, 1915),
Slovenskite nare~ja#, lekcii na
prof. V. I. Grigorovi~ (Var{ava, 1884).
G. T.
GRIGOROVIÊV PARIMEJNIK najstar kirili~ki parimejnik, krajot na XII po~. na XIII
v., 104 l., Moskva, RGB, sign. Grig.
2 (M. 1685). Pronajden vo Hilendarskiot manastir vo 1844 g. od V.
I. Grigorovi~. Rakopisot pretstavuva palimpsest ispi{an vrz
tekst na gr~ko ev. Prepi{an e od
arhai~na predlo{ka so tragi od
glagoli~ka tradicija. Gi ~uva
osobenostite na kirilometodievskiot arhetip, i pokraj tragi
od revizija na koja tekstot bil
podloèn vo Makedonija vo X v.
Pravopisot e ednoerov (samo 7),
trijusov (4, 3, 2), so normirana
zamena na nosovkite. Prepisot
moè da se locira vo Ju`na (jugoisto~na) Makedonija, na {to ukaùva osobeno me{aweto na 7y so
7, koe svedo~i za zadrùvawe na
negoviot poseben izgovor, vokalizacijata na erot vo sloènite
pridavski formi (tip dobroi), denazalizacijata 4 > 7> {irokiot
izgovor na jatot i negovoto sovpa|awe so refleksot na malata
nosovka, za~etocite na redukcijata na vokalite. Nekoi od ovie
pojavi denes se poznati samo vo
arhai~nite govori od Solunsko
Grigorovi~ev parimejnik: zastavki i inicijali
(Suho, Visoka). Morfo-sintaksi~kite i leksi~kite osobenosti

zastapeni vo ovoj tekst svedo~at
za velikomoravskoto poteklo na
prevodot na parimejnikot. Vrz
ovaa arhai~na osnova se naplasteni zna~ajni inovacii karakteristi~ni za jazikot na makedonskata crkovnoslovenska pismenost. Relativno visokiot stepen
na stabilnosta na leksi~kata
norma so nedosledno vneseni podnovuvawa potvrduva jasno nadovrzuvawe na starite ohridski tradicii. Izdaden od Z. Ribarova i
Z. Hauptova. Postaroto izdanie
na R. Brandt (1894, 1900, 1901) gi
sodrì samo l. 1r 49r22, no donesuva izvonredno bogat kriti~ki
aparat.
LIT.: Z. Ribarova, Z. Hauptova, Grigorovi~ev parimejnik I. Tekst so kriti~ki
aparat, Skopje, 1998; Z. Ribarova, Jazikot na makedonskite crkovnoslovenski
tekstovi, Skopje, 2005, 5773, 145170.
Zd. R.
GRIGOROVIÊVO EVANGELIE br. 9 makedonski kirilski

rakopis od 13011307 g. Se ~uva
vo RGB porane{na Leninova
(GBL), vo Moskva pod br. 1691.
Sostaveno e od 38 l. pergament i
20 l. bombicina. Kodeksot e zaveden pod br. 9 vo zbirkata na V. I.
Grigorovi~, koj go donel od svoeto patuvawe niz evropska Turcija (18441846). Spored rasporedot na ~etivata vo ramkite na celata kniga, Grigorovi~evoto ev. e
poln aprakos od tipot na srpskoto Miroslavovo ev. Nivnata predlo{ka verojatno bila glagoli~ka
i e povrzana so sv. Klimentovata
tradicija vo ramkite na Ohridskiot knièven centar. Od Ohrid, verojatno preku Sveta Gora,
ovoj tip aprakos e prenesen vo Rusija, kade {to so izvesni dopolnuvawa i izmeni doìvuva golem
broj prepisi, od koi najpoznati
se Mstislavovoto i Jurjevskoto
ev. Pri vozvratnoto rusko vlijanie, mstislavovskiot tip poln
aprakos se pro{iril i vo Severna Makedonija. Za~uvan e vo nekolku rakopisi, od koi najzna~ajni se Karpinskoto i Radomirovoto ev. Osobeno e interesno {to
Ohridskata knièvna {kola ne go
prifatila ruskiot tip poln aprakos, za{to Ohrid ve}e imal
svoj tip poln aprakos.
V. D.
GRIZEBAH, August (August Heindrich Rudolph Grisebach) (1814
1879) germanski botani~ar,
fitogeografijata. Vo periodot
od 29. VI 21. VII 1839 g. prestojuval vo Makedonija (gi posetil
Pelister i [ar Planina), a na
Pelister (2. VII 1839) ja otkril
molikata pelisterskiot bor
August
Grizebah
(Pinus peuce Griseb.). Na [ar Planina otkril i opi{al pogolem

broj novi vidovi za naukata, kako
{to se: Alkanna scardica, Cirsium
apendiculatum, Dianthus cruentus, Lilium albanicum, Pedicularis leucodon,
Potentilla holosericea, Saxifraga scardica, Sideritis scardica, Silene waldsteVl. M.
inii i dr.
Aleksandar
Grizo
GRIZO, Aleksandar (Solun, ?

1919 Skopje, 2004) istaknat
univerzitetski profesor, nau~nik i stopanstvenik. Gimnazija
zavr{il vo Bitola, a diplomiral
i doktoriral na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Belgrad.
Negovata pedago{ka dejnost e zabeleìtelna na univerzitetite
vo Skopje i vo Belgrad. Bil dekan
na Tehnolo{ko-metalur{kiot
fakultet vo Skopje, osnova~ na
Institutot za hemisko inènerstvo, osnovopolo`nik na mnogu
disciplini i tvorec na mnogubroen kadar. Podra~ja: tehnolo{ki operacii, separacioni i drugi
procesi. Avtor na 6 monografii,
na u~ebnici i na prira~nici.
Bil glaven inèner, tehni~ki
direktor i sovetnik vo pogolem
broj hemiski kombinati, najdolgo
vo OHIS# Skopje. Ekspert na
UNIDO vo Pakistan. Bil potpretsedatel na Sojuzot na hemi~arite i tehnolozite na Jugoslavija.
LIT.: 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija,
TMF Skopje, 2000, 111.
Sv. H. J.
GRIZO, Naum (Skopje, ? 1939)

univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad, ka399
GRIPA
Naum
Grizo
de {to diplomiral (1965) i doktoriral na Pravniot fakultet,

na tema Razvoj i oblici na nau~nata misla za organizaciite
(1975). Na istiot fakultet e izbran za asistent (1971), a potoa i
za redoven profesor (1985) po upravno pravo i javna uprava. Ima
objaveno pogolem broj nau~ni
trudovi za upravnoto i sporedbenoto pravo i od oblasta na voenite nauki. Se zanimava i so preveduva~ka dejnost na pravna i na politikolo{ka literatura od pove}e jazici.
BIBL.: Naum Grizo, Osnovni poimi za naukata za upravata, Skopje, 1981.
Sv. [.
GRIPA (GREOR, ZELENIKA)

(Phillyrea media L., fam. Oleaceae)
zimzelena, mediteranska grmu{ka so mali, sprotivno postaveni,
ovalni, koèsti listovi. Cvetovite se sitni i òltozeleni, a
plodovite mali sinkavocrni koski~ki. Vo RM se sre}ava kako primesa vo termofilnite zaednici
vo Povardarieto, Strumi~ko,
Dojransko i Ohridsko.
Al. And.
Aleksandar
Grli~kov
GRLI^KOV, Aleksandar ([tip,

18. I 1923 Struga, 26. VII 1989)
dràvnik, politi~ki deec, ekonomist i teoreti~ar. Osnovno i
rodniot grad (1941). Studiral na
Univerzitetot Sv. Kliment Ohridski# vo Sofija. Poradi u~estvoto vo NOB od 1942 g. ~esto bil
zatvoran, pa moral da gi napu{ti
studiite. Po Osloboduvaweto, i
pokraj funkciite {to gi imal
(direktor na Zavodot za planira400
we, minister za finansii, potpretsedatel i pretsedatel na Izvr{niot sovet na SRM), go zavr{il Ekonomskiot fakultet vo
Belgrad. Vo 1965 g. bil imenuvan
najprvin za ~len, a podocna za
potpretsedatel na Sojuzniot izvr{en sovet, zadolèn da gi implementira ideite na stopanskata reforma. Vo 1954 g. e izbran za
docent, vo 1960 g. za vonreden profesor na Ekonomskiot fakultet
na Skopskiot univerzitet po
predmetot stopansko planirawe
vo Jugoslavija. Koga po 1965 g. zaedno so semejstvoto se preseluva
vo Belgrad, izbran e na Fakultetot za politi~ki nauki na Belgradskiot univerzitet za redoven
profesor po predmetot me|unarodni ekonomski odnosi. Predaval na postdiplomskite studii na
Zagrepskoto sveu~ili{te, kako i
na Pravniot fakultet na Univerzitetot vo Skopje. Bil nadvore{en sorabotnik na Institutot
za op{testveni nauki i na Institutot za politi~ki studii na Fakultetot za politi~ki nauki vo
Belgrad, na Institutot za ekonomski studii na Univerzitetot
Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje
i na Ekonomskiot institut vo
Belgrad. Bil pretsedatel na Sovetot na internacionalnata tribina Socijalizmot vo svetot#
(Cavtat), pretsedatel na Sovetot
na spisanieto Ekonomska politika#, urednik na Popularnata
enciklopedija# na BIGZ, na Ekonomskata enciklopedija#, kako i
Socijalizam#. Negovite dela se
prevedeni na pove}e stranski jazici, me|u koi i na kineski. Vo
ekonomijata se zalagal za pazarno stopanstvo, a vo politikata za
politi~ki pluralizam i protiv
ednopartiskiot monopol.
BIBL.: Ekonomskite odnosi me|u socijalisti~kite zemji. Teorija i praktika vo
razvojot na SEV, Sk., 1973; Me|unarodni
ekonomski odnosi (Kolektiven trud), Zagreb, 1973; Politi~ki faktori u procesu pro{irene
reprodukcije, Beograd, 1974; Evropa vo o~ite na komunistite, Skopje, 1977; Sovremeniot svet i socijalizmot, Skopje,
1981; Krstopatite na socijalizmot,
Skopje, 1984; Da li je socijalizam mogu}, Zg.,
1990.
LIT.: Georgi Stardelov, Razoruvawe na
dogmite, Prvo izdanie, Skopje, 2005;
Mislitel nasproti dogmite, Vtoro izdanie, Skopje, 2006; Qubisav Markovi},
Kriti~ki opservacii i nau~na vizija,
Razoruvawe na dogmite, Skopje, 2005; Kiril Temkov, Mislitel so stil, Razoruvawe na dogmite, Skopje, 2005.
G. St.
GRLI^KOV, Mane Pavlov

([tip, 4. III 1948) revmatolog,
redoven prof. po interna medicina na Med. f. vo Skopje. Negoviot pridones e ranoto otkrivawe na sistemskite kolageni zaboluvawa. Dolgogodi{en direktor
Mane
Grli~kov
na Klinikata za revmatologija
pri Med. f. vo Skopje. Avtor na
pove}e stru~no-nau~ni trudovi.
Br. N.
Grmu{arka
GRMU[ARKI ili koprivar~iwa (Sylvia) rod sitni ptici od

familijata grmu{arki (Sylvidae),
koi naseluvaat otvoreni tereni
so xbunesta vegetacija. Vo Evropa se registrirani 12 vida, od koi
8 se sre}avaat i kaj nas: pegavo
koprivare (Sylvia nisoria), orfejovo koprivare (Sylvia hortensis),
gradinarsko koprivare (Sylvia
borin), crnoglavo koprivare (Sylvia atricapilla), malo crnoglavo koprivare (Sylvia melanocephala), crvenogu{esto koprivare (Sylvia
cantillans), belogu{esto koprivare (Sylvia communis) i vodeniare (Sylvia curruca).
Sv. P. V. Sid.
GRNAROV, Aksenti (Kratovo,

17. III 1948) red. prof. na ETF
vo Skopje. Doktoriral na ETF vo
Belgrad. Rabotel vo Institutot
M. Pupin# vo Belgrad na razvojot na hibriden kompjuter. Toj e
osnova~ i rakovoditel na Institutot za kompjuterska tehnika i
informatika na ETF vo Skopje.
Predaval na Univerzitetite vo
Ni{ i vo Belgrad i na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa vo
Tetovo. Prestojuval vo Akademijata na naukite na SSSR i na Kaliforniskiot univerzitet vo
GROZDANOV
i ~len na Kosturskiot okruèn

komitet na TMORO. Kako aktiven komita zela u~estvo vo Ilindenskoto vostanie (1903) i so posebna hrabrost se istaknala pri
osloboduvaweto na Neveska. Po
povtornoto apsewe (avgust 1903)
bila amnestirana. Po Balkanskite vojni emigrirala vo Bugarija
(1913).
Aksenti
Grnarov
LIT.: Spomeni i biografii na Ilindenci. Izbor, redakcija i komentar Aleksandar Krstevski-Ko{ka, Bitola, 1993, 165.
S. Ml.
Los Anxeles vo SAD. Vo 1990 g.

go formiral privatnoto pretprijatie Grnarov kompjuter diDr. M.
vi`n#.
GRNETA (klarinet) naroden
termin za fabri~ki proizvedeniot duva~ki muzi~ki instrument. Vo narodnata muzi~ka praktika e zastapen vo razli~ni instrumentalni sostavi, a naj~esto
vo instrumentalniot sostav nare~en ~algija, kade {to, zaedno so
violinata, ja izveduva vode~kata
melodiska linija. Se smeta za
mnogu pogoden za improvizirawe,
posebno vo sredi{niot del na izvedbite.
\. M. \.
GRNÂROV, Georgi (Gorna Xumaja, 6. XI 1922 s. Yvegor, Del~evsko, 16. IX 1944) antifa{ist,
u~esnik vo antifa{isti~koto
partizansko dvièwe (VII 1941).
U~estvuval vo sobiraweto oru`je od teritorijata na Vardarskiot del na Makedonija. Bil borecpartizan (1943). Se prijavil kako
dobrovolec vo borbite protiv
germanskiot okupator vo Vardarskiot del na Makedonija (po 9. IX
1944). Zaginal vo borbata kako zamenik-komandant na Gornoxumajskiot PO Nikola Kalap~iev#.
pet murite, Sofi, 1971; Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv
kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi, 1971.
V. Jot.
GRNÂROVA-IVANOVA, Maslina (s. Zagori~ani, Kostursko,

18741958) u~itelka i deec na
TMORO. Ja zavr{ila Solunskata
ènska gimnazija. Kako u~itelka
vo Dimotika (Trakija), stanala
~len na TMORO (1895). Potoa bila u~itelka vo Sorovi~ i Zeleni~. Vr{ela kurirski dol`nosti, a so u~itelkata Elena Minasova go izvezla znameto na Dmbenskata ~eta na TMORO. Vo rodnoto selo imala sredba so Goce Del~ev (1901). Poradi ~lenstvoto vo
TMORO, bila uapsena zaedno so
Manol Rozov, Lazar Poptrajkov i
Pavel Hristov i osudena, a kaznata ja izdrùvala vo zatvorot vo
Kor~a (Albanija). Po izleguvaweto od zatvor, bila sekretar na
Centralnata komisija na TMORO
Tom~e
Grn~arovski
GRNÂROVSKI, Tom~e (Tetovo, 17. X 1923 Skopje, 6. VII 1960)

operski pevec, tenor. Peewe
u~el kaj N. Kuneli vo Skopje i vo
Zagreb (Z. [ir). Toj e u~esnik vo
NOB. Vo 1947 g. stanuva ~len na
Operata na MNT, kako eden od
nejzinite osnova~i. Debitira vo
1948 g. kako Bepo vo operata Palja~i. Poradi bolest, vo 1955 se
povlekuva od javniot muzi~ki ìvot. Vo svojata kratka operska
kariera, pod umetni~koto rakovodstvo na dirigentskata palka
na Lovro Mata~i} (vo Operata na
MNT: 19481952) i dirigentite
T. Skalovski i T. Prokopiev, ostvaril pove}e glavni ulogi: Alfred @ermon (Travijata), Belmonte (Grabnuvawe od Sarajot),
Vojvodata od Mantova (Rigoleto), Pinkerton (Madam Baterflaj), Rodolfo (Boemi), Tamino
(Vol{ebnata flejta), Lovro
(Nikola [ubi} Zrinski). Izvonredno muzikalen, poseduval
prijaten i topol lirski glas, podatlivo mek i raspean.
F. M.
GROBARI (Silphidae) se{tojadni tvrdokrilni insekti. @iveat
prete`no na
ìvotinski
mr{i so koi se
ishranuvaat.
Imaat spleskano telo. Koga se vo opasnost ispu{taat smrdliv sekret od analnite `lezdi,
so {to se branat od nepriGrobar - se{tojad
jatelot. Poztvrdokrilen insekt
nat vid vo Makedonija e obi~niot grobar (Necrophorus vespillo L.).

Edinkite od ovoj vid navleguvaat
vo mr{ite, kade {to ma{kite i
ènskite edinki kopuliraat.
@enkite polagaat jajca; po 40 dena se izveduvaat mladi na koi mr{ata im sluì kako zaedni~ka
hrana.
V. T. K. M. Kr.
GROBLJE (s. Vojnik) mogila

od rano èlezno vreme. Se nao|ala vo mesnosta Selski Grobi{ta,
na terasa na leviot breg na r.
P~iwa. Vo 1965 g. me{tanite ja
raskopale i pribli`no vo centarot na osnovata na{le bronzeni
predmeti ostaveni na kup~e: visulci so oblik na labris dvojna
sekira, ploski alki, cev~iwa od
gerdani i kerami~ko sat~e. Vo
preostanatiot del na nasipot bile otkrieni grobovi od docnoto
srednovekovie. Naodite se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Kumanovo.
LIT.: K. Kilian, Trachtzubehor der Eisenzeit
zwischen Agais und Adria, PZ, 50, Walter de
Gruyter-Berlin-New York, 1975.
V. S.
Ivan
Grozdanov
GROZDANOV, Ivan Strahilov

(Radovi{, 19. XI 1950) redoven
profesor (1997) na PMF, Institut za hemija. Diplomiral (1974)
i magistriral (1982) vo Skopje, a
doktoriral (1986) vo Novi Sad.
Bil na dvegodi{en studiski
prestoj vo Dràvniot univerzitet na Arizona (SAD). Odrùva
nastava po predmeti od oblasta
na neorganskata hemija. Nau~nata
rabota mu e predimno od podra~jeto na neorganskata hemija, a
glavniot interes mu e od oblasta
na tenkoslojnite cvrsti materijali. Usovr{il metodi za hemisko deponirawe na tenki filmovi vrz razni supstrati. Objavil
pove}e od 50 truda (predimno vo
vidni internacionalni nau~ni
spisanija). U~estvuval na nau~ni
sobiri i vo realizacijata na nau~noistraùva~ki proekti. Bil
rakovoditel na Zavodot za neorganska hemija i ~len na Senatot
Metodij#.
401
GROZDANOV

60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, 231232.
B. [.
Cvetan
Grozdanov
Mite
Grozdanov
GROZDANOV, Mite (Strumica,

14. XII 1943) akter. Diplomiral
na Teatarskata akademija vo Belgrad. Vraboten vo Dramski teatar od 1968 g. Go neguva recitiraweto, a nastapuva i na estradata,
osobeno vo proekti za deca.
ULOGI: Miron (Partitura na eden Miron#), Vojcek (vo istoimenata piesa), Svetozar Miti} (Karamazovi#), Karlos
(Bolva v uvo#), Boìn (Jane Zadrogaz#),
Kapetanot (Tatko#) i dr.
R. St.
GROZDANOV, Tasko (Belgrad,

24. II 1951) fizi~ar, prof. istraùva~ (1992) na PMF vo Belgrad. Diplomiral (1974) na Otsekot za tehni~ka fizika na ETF
vo Belgrad. Magistriral (1977) i
doktoriral (1981) na PMF vo
Belgrad so temi povrzani so sudiri na ~esti~ki vo atomskata fizika. Specijaliziral vo Leningrad i vo Los Anxeles, bil gostin-profesor na univerzitetot vo
Los Anxeles i vo Pariz. Rezultatite od svoite teoriski istraùvawa za svojstvata na atomskite
sistemi gi objavuval glavno vo
me|unarodni spisanija. Na PMF
vo Belgrad predaval za atomskite
i molekularnite spektri i za teorijata na rasejuvaweto.
V. Ur.
GROZDANOV, Cvetan (Ohrid, 5.
III 1936) istori~ar na umetnosta, univerzitetski profesor i
akademik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Ohrid, a studiral i diplomiral (1961) na
Grupata za istorija na umetnosta
Belgrad. Negoviot diplomski
trud Novootkrieni srednovekovni portreti vo Ohrid# bil visoko ocenet i objaven (Zbornik
za likovne umetnosti, br. 2). Po
diplomiraweto, kako stipendist
na Vladata na SRM, bil na specijalizacija po srednovekovna i vizantiska umetnost na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1961
1963). Profesionalnata kariera
ja zapo~nal kako kustos vo Narodniot muzej vo Ohrid, kade {to ra402
botel vrz topografijata na sakralnite spomenici vo jugozapadna Makedonija, osobeno vo Stru{kiot, Debarskiot i vo Prespanskiot region. Vo 1966/1967 g., kako stipendist na Francuskata
vlada, bil na usovr{uvawe vo College de France (kaj prof. A. Grabar). Kon krajot na 1969 g. e izbran za asistent po istorija na
umetnosta na Filozofskiot fakultet vo Skopje, a po obnovuvaweto na Grupata za istorija na
umetnosta (1977) predaval istorija na vizantiskata umetnost.
Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad na tema Ohridskoto yidno slikarstvo od
XIV vek#. Vo 1980 g. e izbran za
vonreden, a vo 1985 g. za redoven
profesor. So svoi referati nastapuval na brojni doma{ni i me|unarodni nau~ni sobiri, a negovite trudovi se objavuvani vo nau~ni zbornici vo zemjata i vo
stranstvo. Nau~noistraùva~kata dejnost vo najgolem del gi opfa}a prou~uvaweto na sredniot
vek (IXXIV) i periodot na osmanliskata vlast vo Makedonija
i vo sosednite balkanski sredi{ta, a se zasnovuva vrz terenskata
rabota {to ja izvr{uval vo pove}e balkanski zemji, pred s vo Makedonija i vo Sveta Gora. Hronolo{kiot raspon na materijata
Monografijata Sveti Naum Ohridski od C. Grozdanov
{to ja prou~uva gi opfa}a spomenicite od vremeto na sv. Kliment

Ohridski, Samuilovata dràva,
umetnosta na Ohridskata arhiepiskopija i vremeto na Prerodbata, a pi{uva i za nekoi pojavi i
tvorci na sovremenata makedonska umetnost. Golem del od negoviot opus se odnesuva na otkrivaweto, identifikacijata i prou~uvaweto na portretite na sv.
Kiril i Metodij i nivnite u~enici sv. Kliment, sv. Naum, sv.
Gorazd, sv. Sava, sv. Angelarij
(poznati kako Sedmo~islenici).
Toj e najistaknat poznava~ na
problematikata na likovnoto
pretstavuvawe na slovenskite
svetci vo umetnosta na Balkanot
do XIX v. Se zanimava i so prou~uvawe na portetite na svetitelite
(sv. Erazmo Lihnidski, sv. Ahil
Lariski, sv. Petnaeset tiveriopolski ma~enici), ~ij{to kult
bil formiran vo Makedonija
pred doseluvaweto na Slovenite,
a svoe mesto vo ìvopisot dobile
po nivnoto hristijanizirawe. Gi
prou~uva likovnite pretstavi na
svetitelite koi bile proniknati
i kanonizirani vo makedonskata
slovenska sredina (sv. Joakim
Osogovski, sv. Prohor P~inski,
sv. Gavril Lesnovski) i nivnata
rasprostranetost vo drugite balkanski sredini, kako i portretite na istaknatite crkovni li~nosti (ohridskiot arhiepiskop Konstantin Kavasila, episkopot sv.
Ilarion Meglenski i arhiepiskopot Teofilakt Ohridski, otkrien vo Protatot na Sveta Gora). Ima osobena zasluga za sintezata na ohridskiot ìvopis od
XIV v. kade {to, pokraj studiite
na ciklusite i tematskite osobenosti, gi iznesuva i stilskolikovnite razvojni nasoki, no i vo
domenot na istraùvaweto i prou~uvaweto na drugi spomenici od
teritorijata na Makedonija (Sv.
\or|i Polo{ki, Markoviot manastir, Bogorodi~iniot manastir Treskavec kaj Prilep, Lesnovo, Sv. Petnaeset tiveriopolski ma~enici i dr.). Ima objaveno
okolu 300 nau~ni prilozi i oddelni publikacii. Pokraj edukativna dejnost, izvr{uval i pove}e dol`nosti i funkcii vo op{testvenite organi i tela vo domenot na naukata i kulturata:
pretsedatel na Republi~kata komisija za kulturni vrski vo
stranstvo i ~len na Izvr{niot
sovet na Sobranieto na SRM,
pretsedatel na Dru{tvoto na istori~arite na umetnosta na SRM,
~len na Jugoslovenskata komisija
na UNESKO, ~len na Jugoslovenskiot komitet za vizantologija,
~len na Sojuznata komisija za
kulturni vrski so stranstvo, mi-
GRUBI
nister za kultura vo Vladata na

RM (20012003), dekan na Filozofskiot fakultet i dr. Za ~len
na MANU e izbran vo 1991, a za
nadvore{en ~len na SANU vo
2003 g. Za svojata nau~na dejnost
ima dobieno brojni nagradi i
priznanija vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Ilustracija himni Bogorodi~nog akatista u crkvi Bogorodice Perivlepte u Ohridu, Zbornik Svetozara Radoj~ia, Beograd, 1969, 3954; Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Belgrad
Ohrid, 1980; Portreti na svetitelite od Makedonija od IXXVIII vek, Skopje,
1983; C. Grozdanov D. ornakov, Istorijski portreti u Polo{kom (II), Zograf#, 15 , Beograd, 1984, 8593; istite, Istorijski portreti u Polo{kom (III),
Zograf#, 18, Beograd, 1987, 3743; Studii za ohridskiot ìvopis, Skopje, 1990;
C. Grozdanov L. H. Misguich, Kurbinovo,
Skopje, 1992; Ahil Lariski vo vizantiskiot i postvizantiskiot ìvopis, Srednovekovna umetnost#, 3, Skopje, 2001, 733;
Umetnosta i kulturata na XIX vek vo
Zapadna Makedonija, Skopje, 2004; Kurbinovo i drugi studii za freskoìvopisot vo Prespa, Skopje, 2006; @ivopisot
na Ohridskata arhiepiskopija, MANU,
Skopje, 2007.
A. V.-M.
GROZDEV, Qup~o Hristov ([tip,

27. V 1930 Skopje, 25. XII 1989)
spec. po patolo{ka anatomija,
Diplomiral medicina vo Skopje
(1955), specijaliziral patolo{ka anatomija (1968) i stru~no se
usovr{uval vo pove}e jugoslovenski centri i vo SAD. Ja formiral i ja organiziral Laboratorijata za elektronska mikroskopija
na Institutot za patolo{ka anatomija. Ja primenil tehnikata na
polutenki preparati za patohistolo{ka analiza. Osoben interes posvetuval na infektivnata
patologija, a za razvojot na elektronskata mikroskopija dobil
sojuzno priznanie. Avtor na nad
200 truda. Vo Vladata na Makedonija vr{el funkcija na minister
bez resor, odgovoren za zdravstvo
(19691971).
IZV.: Bilten UKIM#, br. 498.
BIBL.: Op{ta patologija, Skopje, 1969.
K. K.-P.
GROZDIN, Hristo interpretator na najdolgata epska pesna

za Kuzman Kapidan. Vrz osnova na
ovaa epska tvorba Grigor Prli~ev go sozdal svojot O armatolos# (Serdarot#). [apkarev ja
objavuva tvorbata vo tretata kniga od svojot Sbornik ot blgar-
Moneta na Andreja Gropa (1371&1380)
po Mari~kata bitka (1371). Se

spomnuva vo ktitorskiot natpis
vo crkvata Mal Sv. Kliment
(VII 1378) kako gospodar na Ohrid
so titulata velik ùpan. Po Mari~kata bitka ja priznal vrhovnata vlast na naslednikot na
Volka{in, kralot Marko. Bil
oènet so Kirana, }erkata na Andreja Muzaki. Sudirot na kralot
Marko so Andreja Muzaki okolu
Kostur go iskoristil za da ja otfrli negovata vrhovna vlast i
celosno da se osamostoi. Zastanal na stranata na svojot dedo i
mu pomognal pri osvojuvaweto na
gradot. Kovel svoi moneti vo ohridskata kovnica, {to ja dokaùva negovata golema ekonomska i
politi~ka mo}. Ne e poznato do
koga vladeel vo Ohrid.
LIT.: J. Ivanov, Blgarski starini iz

Makedoni, Sofi, 1908, 39 10, 42 17.
K. Ax.
Ratomir
Grozdanoski
GROZDANOSKI Ratomir (s.

Brest, Mak. Brod, 15. V 1959) profesor i proto|akon. Zavr{il Bogoslovija i Bogoslovski fakultet
vo Skopje. Bil na studii i vo Solun,
Atina i Dablin. Doktoriral na
Filolo{kiot fakultet vo Skopje.
Bil sekretar na SAS na MPC; profesor i dekan na PBF. Blizok sorabotnik na poglavarite: Angelarij, Gavril, Mihail i Stefan. ^lenuval vo razni sinodski komisii i
crkovni delegacii. U~estvuval na
nau~ni simpoziumi i mediumski
nastapi i ima nad 300 svoi napisi,
statii i nau~ni trudovi. Redaktiral, recenziral, ureduval i lektoriral knigi i spisanija so bogoslovska sodrìna. Posebno gi obrabotuval egzegetikata i isagogikata
na Noviot zavet. Vo ovaa oblast
ima dadeno zna~aen pridones.
BIBL.: Evangelie spored Matej; Gospodovata molitva; Mihail A. O. i M.; Dekalog;
Stefan A. O. i M.; Biblijata vo delata na
sveti Kliment Ohridski; Evangelie spored Marko; Poslanie do Rimjanite; Geograf. karta na MPC; Blaènstvata;
Sveti apostol Pavle i Makedonija; Veronauka; Voved vo Noviot zavet.
A. G.
Naodi od Grop~e, Ko~ansko
ski narodni umotvoreni. Pesni

ot politi~ki ìvot#, Sofija
1891, 163180. Poemata iznesuva
1142 stiha. Polniot naslov na poemata glasi: Kuzman Kapidan gi
sosipuva debarskite razbojnici i
vodvoduva mir i spokojstvo vo
Ohriskoto okruènie#. Peja~ot
mu bil vnuk od sestra na legendarniot heroj Kuzman. Postojat
pove}e verzii zapi{ani i objaveni na ovaa tema (Efrem Karanov,
V. Ka~anovski i dr.), no bezdrugo
verzijata ispeana od Hristo
Grozdin e najubava, najpotpolna i
najdolga.
G. T.
GROPA, Andreja (XIV v.) blagorodnik, ùpan, gospodar na Ohrid (vtora polovina na XIV v.), od
albansko ili od vla{ko poteklo.
Negovoto izdignuvawe zapo~nalo
u{te vo vremeto na kralot Volka{in, a osobeno do{lo do izraz
GROPÊ Ko~ani srednovekovna nekropola na 3 km severoisto~no od Ko~ani. Slu~ajno e

otkriena vo 1974 g., a potoa iskopuvana vo 1982 i vo 1984 g. Grobovite se hristijanski, orientirani zi. Zabeleàno e pokopuvawe
so sloboden zakop, cisti od plo~i
i grobovi so venec od kr{eni kamewa. Grobniot inventar se sostoi od nakit. Nekropolata se datira od polovinata na XI do preminot na XIII vo XIV v.
LIT.: E. Maneva, Srednovekoven nakit
od Makedonija, Skopje, 1992, 129. El. M.
GRUBI, Blerim Gani (Blerim Gani Grubi) (Skopje, 27. III 1965)
univ. profesor. Zavr{il sredno
muzi~ko u~ili{te vo Skopje, a
potoa diplomiral na Fakultetot
za muzi~ka umetnost vo Skopje.
Magistriral (1999) i specijaliziral i posetuval master-klasi
403
GRUEV
Blerim
Grubi
kaj prof. J. Ba{met, na Akademijata Chigana vo Siena (Italija).

Od 1991 do 2004 g. raboti vo Makedonskata filharmonija. Nastapuval na razni manifestacii vo
zemjata i vo stranstvo. Denes raboti kako profesor na Dràvniot univerzitet vo Tetovo i na
Pri{tinskiot univerzitet.
BIBL.: Blerim Grubi, viola, CD, Shkup, 2006.
A. P.
GRUEV, Vladislav Ristov (Struga, 1. VI 1931 Skopje, 22. VI 2007)

spec. hirurg, redoven prof. na
Med. f. vo Skopje (1983). Med. f.
i specijalizacija zavr{il vo
Skopje, a odbranil habilitacija
vo 1970. Bil direktor na Gradskata bolnica vo Skopje (19761988).
U~estvuval na pove}e kongresi
vo zemjata i vo stranstvo i ima
objaveno nad 70 truda od oblasta
na abdominalnata hirurgija.
Sl. M. P.
Damjan
Gruev
GRUEV, Damjan (Dame) (s. Smilevo, Bitolsko, 19. I 1871 vrv Petlec, kaj s. Rusinovo, Male{evsko,
23. XII 1906) nacionalen deec i
revolucioner. Se {koluval vo
rodnoto selo Smilevo, Resen i
Bitola, Solun i Belgrad (gimnazija) i vo Sofija (studiral istorija na Visokata {kola). Vo Solunskata egzarhiska gimnzija
Sv. Kiril i Metodij# (1887/1888)
u~estvuval vo golemiot bunt na
u~enicite za zapirawe na bugarizacijata, za nastava na makedonski naroden govor, a vo Gimnazijata vo Belgrad vo buntot protiv
reìmot na srbizacija na makedonskite u~enici. Na Univerzitetot vo Sofija formiral make404
donsko nacionalnorevolucionerno jadro od studentska grupa,

vo koja vlegle i Petar Pop Arsov, Pere To{ev, Ivan Haxi-Nikolov i dr., koja dejstvuvala pod
imeto Mlada makedonska kniòvna druìna (MMKD) i go izdavala spisanieto Loza# za afirmirawe na makedonskata nacionalna posebnost i za odbrana na
makedonskite nacionalni interesi. Gruev se posvetil na usnata
agitacija. Bil uapsen i zadràn v
zatvor (1891). Isklu~en od Univerzitetot. Po osloboduvaweto
se vratil vo Makedonija. Vo Bitola formiral Revolucionerno
dru{tvo od mladite u~iteli. Od
Bitola zaminal za u~itel vo
Smilevo, a potoa vo Prilep. Se
vratil vo Solun, kade {to rabotel kako glaven korektor vo pe~atnicata na Kone Samarxiev.
So Petar Pop Arsov i so Ivan
Haxi-Nikolov formirale Makedonska revolucionerna grupa vo
koja vlegle: Andon Dimitrov,
Hristo Batanxiev (dvajcata u~iteli) i d-r Hristo Tatar~ev (lekar) i gi postavile osnovite na
Makedonskata revolucionerna
organizacija. Na konstitutivniot sostanok (7. I 1894) Gruev stanal prv sekretar na Centralniot
komitet. Od Solun zaminal vo
[tip kako glaven u~itel vo triklasno u~ili{te. Tuka prvpat se
sretnal so Goce Del~ev (u~itel
vo {tipskoto Novo Selo). Po
vra}aweto vo Solun bil u~ili{ten inspektor. Po razgovorite vo
Sofija so rakovodstvoto na Vrhovniot komitet na makedonskata
emigrantska organizacija vo Bugarija i vo Carigrad so egzarhot
(1895) se uveril deka Makedonskata revolucionerna organizacija ne samo {to ne moèla da
smeta na poddr{ka tuku i deka $
pretstoelo èstoko konfrontirawe. Osmanliskite vlasti go
proterale vo Bitola (1898), kade
{to bil uapsen (avgust 1900) vo
vrska so Popstavrevata afera i
bil osuden na 10 godini zatvor.
Od zatvorot vo Bitola odrùval
vrski, daval instrukcii i ja rakovodel Mesnata organizacija.
Bil prefrlen od Bitola (maj
1902) vo zatvorot vo Podrum-Kale (Mala Azija), kade {to bil zaedno so Hristo Tatar~ev i Hristo Matov. Vo zatvorot ostanal 10
meseci (do mart 1903). Po amnestiraweto se vratil vo Makedonija (vo Smilevo), a potoa zaminal
vo Solun, kade {to imal nekolkudnevna sredba so Goce Del~ev,
koj dopatuval za da se dogovorat
za otpovikuvawe na januarskata
odluka na CK na TMORO za krevawe nepodgotveno vostanie. Gruev ne otstapuval i pred silata na
argumentite i pred insistiraweto na Del~ev, re{en samiot da ja

prezeme fatalnata odgovornost.
Razgovorot Gruev go zavr{il so
zborovite: Dosta e, podobro uàsen kraj, otkolku uàs bez kraj!# i
otpatuval za Bitola, na pat za
Smilevo. Vo po~etokot na maj
presedaval na Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug.
Bil izbran Glaven vostani~ki
{tab vo sostav: Damjan Gruev,
Anastas Lozan~ev i Boris Sarafov. Na 2 avgust bilo krenato
Ilindenskoto vostanie. Gruev go
doìveal migot na istoriskiot
~in, no i uàsite na stradawata
na svojot narod re{en po sekoja
cena da se bori i da se izbori za
sloboda i za svoja dràva. Po nekolkumese~nite iscrpuva~ki borbi so ogromnata, moderno vooruèna neprijatelska armija, Glavniot vostani~ki {tab donel odluka za zapirawe na Vostanieto
so cel narodot da se po{tedi i da
se za~uvaat silite i kadrite na
dvièweto. Po Vostanieto G. ostanal vo Bitolsko so narodot za
da raboti na konsolidirawe na
Organizacijata. U~estvuval na
podvi`niot Prilepski kongres
(maj 1904), se zastapuval da prodolì da funkcionira Organizacijata, centralizirana kako tajna dràva vo osmanliskata dràva, kako podzemna Republika#.
Pretsedaval na Op{tiot kongres
na Revolucionernata organizacija (1905) i bil izbran za ~len na
Centralniot komitet. Se angaìral za nadminuvawe na podelbite. Edinstvoto postignato na
Kongresot traelo kratko. Gruev
odlu~il da se vrati na terenot vo
Makedonija. Zaginal vo borbata
na vrvot Petlec kaj s. Rusinovo
Ubieniot Damjan Gruev (1906)
(Male{evsko). Naselenieto od
Rusinovo go pogrebalo vo dvorot
na selskata crkva. Podocna negovite telesni ostanki bile preneseni vo s. Smilevo. Zaginuvaweto
e opeano i vo male{evskata narodna pesna Niz Petlec idat
trima vojvodi#.
LIT.: Dame Gruev (19711906). Istraùvawa i materijali, Bitola, 1971; Spomeni na I.H. Nikolov, D. Gruev, B. Sarafov,
J. Sandanski, M. Gerxikov, d-r H. Tatar~ev. Stru~na redakcija d-r Ivan Katarxiev, Skopje, 1995; Dimitar Dimeski, Make-
GRUEVSKI
donskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe vo Bitolskiot vilaet (18931903),

Skopje, 1981; Manol Pandevski, Ilindenskoto vostanie, Skopje, 1978; Van~o Georgiev, Sloboda ili smrt. Makedonskoto revolucionerno nacionalnoosloboditelno dvièwe vo Solunskiot vilaet
18931903, Skopje, 2003.
M. Min.
GRUEVSKI, Mate (s. Lazaropole, Debarsko, 18. III 1932) kompozitor, aranèr i klarinetist. Od
1964 g. producent vo Muzi~kata
produkcija na MRT. Sozdal nad
100 avtorski pesni i nad 400
aranm`mani na narodni pesni.
Najgolemi hitovi: Tu|ino, jabano#, Jano, Janinke#, Druga qubov
ne sakam#, Ah, vie ludi mladi godini# i dr. Sorabotuval so najpoznatite makedonski peja~i (A. Sarievski, V. Ilieva, S. Spasovska,
P. Bavtirovski i dr.). U~esnik na
site festivali.
M. Kol.
Nikola Gruevski
GRUEVSKI, Nikola (Skopje, 31.

VIII 1970) ekonomist, politi~ar
i dràvnik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje.
Diplomiral na Ekonomskiot fakultet vo Prilep pri Univerzitetot Sv. Kliment Ohridski# Bitola (1994), a potoa raboti vo
bankarskiot sektor. Se zdobil i
so kvalifikacii za me|unarodniot pazar na kapital na Londonskiot institut za hartii od vrednost
(1996). Magistriral na Ekonomskiot fakultet na Univerzitetot
Sv. Kiril i Metodij vo Skopje
(2006). Bil pretsedatel i osnova~
na brokerskata asocijacija na RM
(1998) i ja napravil prvata transakcija na Makedonskata berza.
Bil minister bez resor i minister za trgovija (30. XI 1998 27. XII
1999), a potoa minister za finansii (27. XII 1999 1. XI 2002) vo
Vladata na RM. Toga{ se sprovedeni dano~ni reformi, voveden
danokot na dodadena vrednost
(DDV), fiskalnoto registrirawe
i trezorskiot sistem. Sklu~il trgovski dogovori so pove}e od tri-
eset dràvi. Se intenzivira i

prakti~no zapo~nuva procesot na
denacionalizacijata, pri {to se
vr ateni golem broj bespravno odzemeni nedvi`ni imoti vo periodot 19451990 g. Pretsedatel e na
Dràvnata komisija za hartii od
vrednost (20002002) i guverner na
RM vo Svetskata banka i vo Evropskata banka za obnova i razvoj. Potpretsedatel na VMRODPMNE i
pratenik vo Sobranieto na RM
(septemvri 2002 avgust 2006),
pretsedatel na Komisijata za finansii i buxet i ~len na Komisijata za sorabotka so Evropskiot parlament (dekemvri 2002 septemvri
2004). Na XII kongres vo Ohrid e
izbran za pretsedatel na VMRO
&DPMNE (25. V 2003). Izvesen period e sovetnik na ministerot za
finansii na Republika Srbija
preku proekt na USAID za zajaknuvawe na kapacitetot na Ministerstvoto za finansii (2003) i potpretsedatel na Evroatlantskiot
sovet na RM (2005). Po izbornata
pobeda na VMRO&DPMNE stanuva pretsedatel na Vladata na RM
(27. VIII 2006) i ja realizira svojata izborna programa; postignati
se rezultati vo ekonomijata vo
dano~nata sfera e voveden konceptot na ramen danok i Makedonija stanuva zemja so najniski danoci vo Evropa. Obemot na investiciite po~nuva da raste (2007
2008) i dràvata doìvuva najvisoki stapki na ekonomskiot razvoj (BDP) od osamostojuvaweto
(vo 2007 g. iznesuva 5,9%, a vo slednata 5%, so istovremen rast na izvozot). Se podobruva biznis-klimata, se investira vo infrastrukturata, kulturata i sportot, a e
postignat napredok i vo borbata
za namaluvawe na kriminalot i korupcijata. Se reformira obrazovanieto (vo 2008 g. 95% od zavr{enite osnovci se zapi{uvaat vo srednite u~ili{ta, a 85% od zavr{enite
sredno{kolci go prodolùvaat obrazovanieto na fakultet), buxetot
za obrazovanie e podignat na nad 5%
od BDP. Otvoreni se dva novi dràvni univerziteta i nad 20 dràvni fakulteti, a ekspanzija se pravi
i vo privatnite visokoobrazovni
ustanovi. Realizirani se reformi i
vo informati~kata tehnologija za
pribliùvawe do mladite generacii, a koristeweto na internetot
kaj naselenieto se zgolemuva na 29%
(vo sporedba so 13% vo 2006 g.). Za podignuvawe na zemjodelstvoto i standardot na zemjodelecot, subvenciite
za zemjodelstvoto se zgolemeni za 12
pati na godi{no nivo (2009). Na
predvremenite parlamentarni izbori (1. VI 2008) dobiva u{te eden mandat kako pretsedatel na Vladata na
RM. U~estvuval na brojni me|unarodni konferencii, forumi, seminari i inicijativi vo organizacija
na MMF, Svetskata banka i na drugi
relevantni me|unarodni institucii.
BIBL.: Makedonskata ekonomija na krstopat,
Skopje, 1998 (koavtor); Kon izlezot. Stranskite direktni investicii, ekonomskiot razvoj
i vrabotenosta, Ko~ani, 2007; The way out Foreign direct investment economic development and eimployment, Ko~ani, 2007.
S. Ml.
GRUEVSKI, Tome (s. Smilevo,

Bitolsko, 1949) novinar i univ,
profesor. Diplomiral na Filolo{kiot fakultet (1972) i doktoriral na Pravniot fakultet
(1995) vo Skopje na tema Sovremeniot pe~at vo Makedonija
(19441994). U{te od sredno{kolskite godini se oddal na novinarstvo, vo vremeto na studiite
Premierot Nikola Gruevski po izborot na Vladata na RM (26. VIII 2006)
405
GRUI]
Boris
Grujoski
Tome
Gruevski
bil sorabotnik, urednik i glaven

urednik na v. Studentski zbor, a
podocna i direktor na NIP
Studentski zbor. Pokraj toa,
bil i glaven urednik na spisanieto
za op{testvena teorija i kritika
Dijalog. Sega e redoven profesor na Studiite po novinarstvo,
mediumi i komunikacii na Pravniot fakultet Justinijan I vo
Skopje i profesor na postdiplomskite studii na Grupata za komunikacii pri Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa vo Skopje. Avtor e na desetina knigi od oblasta na istorijata, teorijata na novinarstvoto i
komunikaciite, kako i pet publicisti~ki trudovi.
BIBL.: Kongresite na mladinata na Makedonija, Skopje, 1983; Studentski zbor
(19491984), Skopje, 1984; Javnoto informirawe vo Makedonija, Skopje, 1991; Sistemot na javnoto informirawe vo SR
Makedonija, Skopje, 1992; Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje
1993 (so koavtor Boro Mokrov); Sovremeniot pe~at vo Makedonija (19441994),
Skopje, 1995 (dve izdanija); Istorija na
novinarstvoto, kn. 1 i 2, Skopje, 1999;
Teorija na novinarstvoto, Skopje, 2000;
Komunikaciite i kulturata, Skopje,
2004; Istorija na novinarstvoto, Skopje, 2005; Kultura na govornata komunikacija, Skopje, 2006; Odnosi so javnosta,
Skopje, 2007.
S. Ml.
GRUI], Radoslav (18781955)

istori~ar. Zavr{il bogoslovija
vo Karlovci (1899), pravo vo Viena (1908), Filozofski fakultet
vo Zagreb (1911), kade {to i doktoriral (1919). Rabotel kako
sve{tenik, gimnaziski profesor
po bogoslovija, a i kako profesor po istorija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (od 1920). Bil
dvapati dekan na Filozofskiot
fakultet (19301933, 19351937),
eden od osnova~ite na Skopskoto
nau~no dru{tvo, negov pretsedatel (19211937) i na negovoto glasilo Glasnik Skopskog nau~nog
dru{tva (1925). Od 1937 g. predaval istorija na Srpskata crkva
na Bogoslovskiot fakultet vo
Belgrad.
LIT.: S. Du{ani, Protojerej-stavrofor Dr Radoslav Gruji profesor univerziteta u penziji, Glasnik, slu`beni
list SPC, 366, 1955; B. Saria, Radoslav M.
Grujic (18781955), SudostForschungen, 16, 1957.
K. Ax.
406
GRUJOSKI, Boris (Ki~evo, 9. II

1918 Skopje, 2002) redoven profesor na [umarskiot fakultet
vo Skopje, specijalist za ekonomika vo {umarstvoto. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot
fakultet vo Belgrad (1948). Rakovodel so {umarskata slu`ba na
SRM kako pomo{nik na ministerot, direktor na Glavnata uprava
i sekretar na Sekretarijatot za
{umarstvo (19481963). Od 1963 g.
rabotel kako profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo
Skopje. Doktoriral na [umarskiot fakultet vo Belgrad (1965).
Bil dekan na [umarskiot fakultet vo Skopje (19781980). Al. And.
Traj~e
Grujoski
GRUJOSKI, Traj~e (s. Rakovo,

Lerinsko, 19. VIII 1921) op{testveno-politi~ki deec, eden od organizatorite na NOB vo Bitolsko, politi~ar, sudija i univ.
profesor. Bil ~len na SKOJ i na
KPJ (1939), ~len na MK na SKOJ
vo Bitola (1941) i sekretar na
Oblasniot komitet na SKOJ.
Bil borec na Bitolskiot NOPO
Jane Sandanski# (1942), instruktor na Lerinskiot NOPO Vi~o#, politi~ki komesar na ~eta
vo Bitolskiot NOPO Goce Del~ev# (1943), ~len na Vtoriot oblasten komitet na KPM (1943) i
zamenik-politi~ki komesar na
Vtorata operativna zona na NOV
i POM. Po Osloboduvaweto diplomiral na Pravniot i na Ekonomskiot fakultet, a potoa doktoriral na temata Bitola dejstvoto na osnovnite op{testvenoekonomski fakori vrz razvitokot#. Bil redoven profesor na
Ekonomskiot fakultet i na Fakultetot za bezbednost i op{testvena samoza{tita vo Skopje, direktor na Uredot za statistika
na NRM, sekretar na Izvr{niot
sovet na NRM, sojuzen sekretar za
zakonodavstvo i organizacija na
vlasta na SIS, pretsedatel na
Republi~kiot sovet na Sobranieto na SRM, potpretsedatel na Izvr{niot sovet na Sobranieto
SRM, ~len na Sojuzniot izvr{en
sovet, sudija na Ustavniot sud na
SRM, pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SZBNOV, ~len na
CK na SKM i republi~ki pratenik. Negovite nau~ni trudovi se
odnesuvaat glavno na NOAVM i
na ekonomskiot razvitok na Bitolsko. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Bitolskite ilegalci, êtirieset godini 1941-1945, kn. 7, Skopje, 1963,
281283; 50 godini na SKJ. Pregled na razvitokot i dejnosta na Bitolskata organizacija na SKJ, Bitola, 1969; Bitolskite
narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitolskite narodnoosloboditelni
partizanski odredi, Bitola, 1982, 1343;
Narodnoosloboditelnata vojna vo Bitola i Bitolsko vo vremeto od 1 januari
1943 do 4 noemvri 1944 godina, Bitola i
Bitolsko vo NOV 19431944, kn. prva, Bitola, 1982, 2149; [kolata pri PK SKOJ
za Makedonija, Istoriskite denovi na
Gorno Vranovci, Skopje, 1984, 154156.
S. Ml.
GRUNEVSKA, Bojana Asenova

(s. Raj~ilovci, Bosilegradsko,
Srbija, 28. IX 1926) infektolog,
redoven prof. na Med. f. vo
Skopje (1985). Studirala na Med.
f. vo Sofija, a diplomirala vo
Insbruk, Avstrija (1954). Kako
pripadnik na naprednata mladina, u~estvuvala vo povoenata izgradba na zemjata i bila aktivno
vklu~ena vo samoupravnite organi. Specijalizirala infektologija (1962) i od 1983 g. bila direktor na Infektivnata klinika vo
Skopje.
N. P.-J.
GRUPA BATALJONI NA G[
NA NOV I POM. Vo sredinata
na oktomvri 1943 g. bila izvr{ena reorganizacija na edinicite
na slobodnata teritorija, pri
toa bile formirani dve zasileni
grupi bataljoni pod neposredna
komanda na G[. Vo Prvata grupa
vleguvale: NO bataljon Mir~e
Acev#, Ki~evskiot mladinski bataljon i edna ~eta so pridru`ni
orudija (~etiri minofrla~i i
~etiri mitralezi). Vo Vtorata
grupa bataljoni vlegle dva kosovski bataljona (Boro Vukmirovi}# i Ramiz Sadiku#), edna ~eta
na pridru`ni orudija (so po ~etiri minofrla~i i mitralezi), Debarskiot mladinski bataljon,
Ki~evskiot ({iptarski) bataljon i edna baterija so topovi od
47 mm. Dvete grupi bataljoni
u~estvuvale vo borbite pri vto-
GRUPÊ
roto osloboduvawe na Ki~evo

(19. XI 1943). Na 11. XI 1943 g. od
niv bila formirana Prvata makedonsko-kosovska brigada. Na
23. XII 1943 g. bila izvr{ena nova
reorganizacija na edinicite od
osum bataljoni bile formirani
tri bataljonski udarni grupi. Vo
Prvata grupa vlegle dva makedonski i eden kosovski bataljon, vo
Vtorata dva makedonski, eden kosovski i bataljonot Hristo Botev# (sostaven od bugarski vojnici {to pominale na stranata na
NOV), vo Tretata vlegle bataljonite Stevan Naumov# i Hristo
Botev# (prefrlen od vtorata grupa). Trite grupi bataljoni u~estvuvale vo zimskite operacii vo
reonot na Koùf i Tikve{. Vo
januari 1944 bilo izvr{eno novo
pregrupirawe i bile formirani
tri operativni grupi so svoi voeno-politi~ki rakovodstva. Vo
Prvata grupa vlegle Makedonsko-kosovskata NO brigada, so
komesarot i zamenikot na komandantot na G[ na NOV i POM,
~lenovi na Britanskata voena
misija i pridru`ni edinici.
Vtorata grupa ja so~inuvala Vtorata makedonska NO brigada,
Tretata grupa ja so~inuvale bataljonite Stevan Naumov# i
Hristo Botev#, so G[ na NOV i
POM i so CK na KPM.
LIT.: Mihailo Apostolski, Februarski
pohod, Beograd, 1963, 90100.
V. St.
Asen
Grup~e
GRUPÊ, Asen (Sofija, 1919

Skopje, 2003) univerzitetski
profesor, pravnik. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo
Ohrid i vo Bitola, a Praven fakultet vo Sofija (1942). Doktoriral na Pravniot fakultet vo
Belgrad, na tema Odgovornosta
na dràvata i na drugite javni
subjekti za materijalnite {teti
(1964). Toj e eden od osnova~ite
na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje (1951) i osnovopolo`nik na nastavno-nau~nata
disciplina obligaciono pravo
na Pravniot fakultet vo Skopje.
Bil pretsedatel na Vrhovniot
sud na Makedonija (1963), sudija
na Ustavniot sud na Jugoslavija
(19631971) i pretsedatel na Us-
tavniot sud na Makedonija (1974).

Napi{al pogolem broj trudovi
od oblasta na gra|anskoto pravo.
Negova osnovna preokupacija se
sopstvenosta i sopstveni~kite
odnosi.
BIBL.: Gra|ansko pravo, I i II del, Skopje, 1976.
LIT.: Zbornik vo ~est na Asen Grup~e,
Skopje, 2001.
Sv. [.
Qu~o
Grup~e
GRUPÊ, Qup~o (Ohrid, 30. XII

1927) biolog i ekologist, univ.
profesor. Po zavr{uvaweto na
gimnazijata (1946) se zapi{al na
Grupata po biologija na Skopskiot univerzitet. Studiite gi zavr{il vo 1951 g., koga e izbran i za
asistent. Po doktoriraweto e izbiran za docent (1962), za vonreden (1967) i za redoven profesor
(1972). U~estvuval na site biolo{ki i ekolo{ki kongresi vo
zemjata, a vo pove}e mandati bil
pretsedatel na Makedonskoto ekolo{ko dru{tvo, vo ~ija organizacija se realizirani pove}e aktuelni nau~ni tribini za za{titata na ìvotnata sredina vo Makedonija. Go organizira prviot stacionar na kompleksni nau~ni istraùvawa vo daboviot ploska~evo-cerov ekosistem vo Nacionalniot park Gali~ica (1979/80), so
{to se udreni osnovite na ekosistemskite istraùvawa vo Makedonija. Ima publikuvano nad 60
nau~ni truda.
R.
Orhideja
Grup~e
GRUPÊ, Orhideja Qup~ova

(Skopje, 28. VII 1951) redoven
profesor (2005) na PMF, Institut za hemija. Diplomirala (1974),
magistrirala (1982) i doktorira-
la (1994) vo Skopje. Izveduvala

nastava po analiti~ka i po instrumentalna hemija. Imala pove}e
kratki studiski prestoi vo
stranstvo. Glavniot nau~en interes $ e naso~en kon strukturnata
hemija (so primena na spektroskopski i rendgenografski metodi), a vo ponovo vreme i kon arheometrijata. Objavila ~etiriesetina truda (pove}eto vo internacionalni spisanija), a na nau~ni
sobiri vo stranstvo i vo zemjata
u~estvuvala so pove}e od 60 soop{tenija. U~estvuvala vo me|unarodni i nacionalni nau~noistraùva~ki proekti. ^len e i na me|unarodniot proekt za unapreduvawe na obrazovanieto Tuning.
Bila {ef na Institutot za hemija i rakovoditel na Zavodot za
analiti~ka hemija vo Institutot
za hemija na PMF vo Skopje.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet
Skopje, 19461996, Skopje, 1996, 246; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet
Skopje, Skopje, 2006, 232233.
B. [.
Radmila
Grup~e
GRUPÊ, Radmila (Belgrad, 1.

VIII 1927) botani~ar, univ. profesor. Osnovno i gimnazisko obrazovanie zavr{ila vo Skopje
(1946), a potoa se zapi{ala na
Grupata po biologija na Univerzitetot vo Skopje. Diplomirala
so odli~en uspeh (1951) i e izbrana za asistent na Zemjodelskiot
fakultet. Po doktoriraweto, vo
1962 g. e izbrana za docent, vo
1967 za vonreden profesor, a vo
1972 za redoven profesor. Drì
nastava i ve`bi po botanika za
pove}e nasoki na Zemjodelskiot
fakultet. Ima objaveno nad 50
nau~ni truda i e avtor na prviot
u~ebnik po botanika za studenti
vo Makedonija.
Q. Gr.
GRUPÊ, Risto (Ohrid, 30. XI
1921 Skopje, 31. VII 1994) grad.
fakultet vo Skopje (1974 g. do
penzioniraweto vo 1987) po
predmeti od vodosnabduvaweto,
kanalizacijata i sanitarnata
hidrotehnika. Diplomiral vo
Belgrad (1950), rabotel vo Hidroelektroproekt# i vo GP Mavrovo#, a od 1954 g. na Univerzitetot. Vo 1972 g. kako ekspert na
407
GRUPÊ
OON prestojuval vo Peru, kade

{to u~estvuval vo obnovata na
gradot îmbota, nastradan vo
zemjotres.
Q. T.
GRUPÊ, Risto (Ohrid, 30. XII
1927) kustos-sovetnik vo Prirodonau~niot muzej na Makedonija vo Skopje. Rabotniot vek vo
najgolemiot del go pominal na
rabotnoto mesto kustos i direktor (od 1959). Po zemjotresot vo
Skopje vo 1963 g. so svoite sorabotnici ja izrabotuva koncepcijata za izgradba i ureduvawe na
novata muzejska zgrada. Gi podgotvuva koncepciite za postojanite izlo`bi. Gi organizira i gi
realizira nau~noistraùva~kata, izdava~kata, pedago{kata, kolekcionerskata i drugite dejnosti na Muzejot. Vo sorabotka so
prof. d-r Aleksandar Dimovski
ja prou~uvaat ihtiofaunata na
Makedonija i objavuvaat pove}e
od 26 nau~ni truda, opi{uvaj}i i
eden nov podvid za ihtiofaunata
na Makedonija.
R.
GRUPÊV, Ivan (Ohrid, 25. I
1874 Sofija, 11. VI 1963) u~itel, ~len na Ohridskiot OK na
MRO. Ja zavr{il Egzarhiskata
gimnazija vo Solun (1892). ^len
na MRO od 1894 g. Podocna zatvoren i ispraten na zato~enie vo
gradot Sinop vo Mala Azija (1903).
Po amnestijata, na krajot od 1904
g., se vratil vo Ohrid. Bil izbran
za ~len na Okoliskiot revolucioneren komitet na Ohrid (1905
1907). Vo vremeto na bugarskata
okupacija (19151918) bil kmet
vo Ohrid.
IZV. i LIT.: Dnevnici i spomeni za
Ilindensko-Preobraènskoto vstanie
1903, Hronoligi, Sofi, 1983. Al. Tr.
GRUPÊV, Luka G. (Ohrid, 19. X

1874 Sofija, 30. VII 1947) u~itel, u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie, stru{ki vojvoda. Zavr{il gimnazija vo Sofija. U~itelstvuval vo Resen i vo Ohrid.
Bil ~len na TMORO, u~estvuval
na Smilevskiot kongres (1903). Po
kongresot bil sekretar vo ~etata
na vojvodata J. Alulov, a potoa
vojvoda na stru{ki Drimkol. Po
Vostanieto bil sekretar na Tretata ènska gimnazija vo Sofija.
IZV. i LIT.: Dnevnici i spomeni za
Ilindensko-Preobraènskoto vstanie, Sofi, 1984.
Al. Tr.
GRUPÊV(I]), Kosta (Ko~e) Angelev (Ohrid, 1849 Ohrid, 1907)

slatkar-{e}erxija, nacionalen
deec, a potoa srpski platenik.
Bil sin na prerodbenikot Angele Grup~e, blizok prijatel so Grigor Prli~ev, ~len na U~eni~koto prosvetno dru{tvo Sv. Kliment vo Ohrid (1885) i eden od
organizatorite na Makedonskiot
408
Kosta
Grup~ev(i})
taen komitet vo Sofija (1885), od

bugarskite vlasti okarakteriziran kako separatisti~ki, bidej}i se zalagal za samostoen kulturen i politi~ki razvoj. So
Naum Evrov, V. Karajanov i Temko Popov se zalagale za makedonska nacionalna crkva i, so potpir na srpskata propaganda, vo
Carigrad se obidele da izdavaat
Makedonski list na makedonski jazik (26. VII 1887). Podgotvile i bukvar na makedonski jazik
(maj 1888), koj ostanal vo rakopis,
bidej}i srpskiot ambasador vo
Carigrad go prifatil bukvarot
na M. Veselinovi}. Bil odgovoren urednik i formalen sopstvenik na Carigradski glasnik
(14. I 1895 1906), organ na tamo{noto srpsko diplomatsko pretstavni{tvo i rakovoditel na
centralnata srpska kniàrnica
vo Carigrad. Avtor e na tekstot
Za Ohrid i Ohridskoto Ezero.
LIT.: D-r Klime Xambazovski, Neuspel
obid za izdavawe na Makedonski list
vo Carigrad 1887 godina, Sovremenost,
XIV, 10, Skopje, 1964, 1062-1067; Vera
Anti}, Dve neobjaveni pisma od Kosta
Grup~evi} vo vrska so Ohridskiot zagovor i Grigor Prli~ev, Glasnik, XVII, 1,
Skopje, 1973, 245255; D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, 2, Skopje, 1983, 40 i 277; istiot,
Portreti od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I, Skopje, 1989,
198199, 513, 538 i 542545; D-r Asen Grup~e, Ohrid. Kulturniot ìvot i tvore{tvo vo Ohrid i Ohridsko vo 20 vek,
Skopje, 1998, 208.
S. Ml.
GRÊV, Georgi (Kratovo, 1885

s. î~evo, Vele{ko, 30. I 1912)
vele{ki reonski vojvoda, potporu~nik. Zavr{il voeno u~ili{te
vo Sofija i dobil ~in potporu~nik. Bil nazna~en za zamenik na
vele{kiot vojvoda M. Atanasov.
Po negovata smrt bil vele{ki
reonski vojvoda. Zaginal vo borba so osmanliskite vojski (1912)
me|u selata î~evo i Podles, Vele{ko.
IZV. i LIT.: Osvoboditelnoto dviènie v Makedoni i Odrinsko. Spomeni i
materiali (Fototipno izdanie), II, s.
IX, Sofi, 1983.
Al. Tr.
GRÊV, Dimitar (Solun, 26. IX

1917 Skopje, 15. V 2006) el.
in`., red. prof. Rakovoditel na
Dimitar
Gr~ev
Katedrata za ECRP na ETF vo

Skopje. Prodekan na TF vo Skopje, prv dekan na EMF i prorektor
na Univerzitetot Kiril i Metodij# vo Skopje. Eden od osnovopolo`nicite na studiite po EE
vo RM. Rakovoditel i koavtor na
pove}e studii za problemite na
EES na RM. Proektant na elektri~niot ili elektroma{inskiot del na TC Maxari# i na pove}e HC (Vita~evo#, Vrben#,
Vrutok#, Globo~ica#, Do{nica#, Mokli{te#, Peso~ani#,
Raven#, Sapun~ica#, Selce#,
Tearce#, [pilje#).
LIT.: 25 godini studii po elektrotehnika na Univerzitetot Kiril i Metodij#, Elektrotehni~ki fakultet Skopje, 1984.
Dr. R.
Leonid
Gr~ev
GRÊV, Leonid (Skopje, 28. IV

1951) el. in`., d-r na tehni~ki
nauki, red. prof., prodekan na
ETF vo Skopje. Rakovoditel na
Institutot za elektrotermija,
na Centarot za elektromagnetna
kompatibilnost i na desetina
me|unarodni nau~noistraùva~ki proekti. ^len na nekolku rabotni grupi na SIGRE vo Pariz
za izrabotka na me|unarodni preporaki od oblasta na elektromagnetnata kompatibilnost i za{tita od atmosferski praznewa. Avtor/koavtor na pove}e trudovi vo
najpoznatite EE spisanija i na
SIGRE, vo koi dal zna~aen pridones za razvojot na metodite za
analiza na tranzientnite karakteristiki na zazemjuva~kite sistemi i na elektromagnetnata
kompatibilnost.
LIT.: Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril
i Metodij# Skopje, br. 848, mart 2004. Dr. R.
GR^KI
Miroslav
Gr~ev
GRÊV, Miroslav (Skopje, 1. III

1955) arhitekt i urbanist. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1979), magistriral na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1982), a doktoriral na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1988). Redoven
profesor e po predmetot urbanisti~ko proektirawe i rekonstrukcija. Osven so pedago{ka dejnost, se zanimava i so nau~noistraùva~ka rabota, so izrabotka
na urbanisti~ki planovi i proekti i so arhitektonsko proektirawe. U~estvuval na pove}e anonimni urbanisti~ko-arhitektonski konkursi. Se zanimava so karikatura i so ilustracija, objaveni vo doma{ni i stranski spisanija (od 1968). Pozna~ajni planovi i proekti: DUP na Skopje, vo
ramkite na Maliot ring (1992
1997, so V. P. Korobar i M. Pei~i}); Urbanisti~ki proekt za
ureduvawe na del od plo{tadot
Makedonija# vo Skopje (1994, so
V. P. Korobar); DUP za centralnoto gradsko podra~je na Skopje
Republi~ki centar na leviot
breg (19961998, so V. Korobar).
Pozna~ajni realizirani objekti:
Rezidencijata na ambasadorot na
SAD vo Skopje (1995, so K. Gr~ev); Ambasada na Kralstvoto
Holandija vo Skopje (1998, so K.
Gr~ev) i pove}e stanbeno-delovni objekti vo Skopje.
BIBL.: Prilog kon prou~uvaweto na
kontinuitetot na Gradot Skopje,
Skopje, 1981; Za problemot na kapacitetot na gradovite niz primerot na naselbata Buwakovec, Kulturno nasledstvo#, VIII, Skopje, 1981; Novata urbana
forma i smrtta na gradot, Kulturen
ìvot# 1, Skopje, 1996; Pome|u ma{inskoto i antropiskoto, Ar{in#, 3, Skopje,
1997; Tezi za vospostavuvawe na op{ta
teorija za gradskiot prostor, Tekstovi
od VII letna {kola za arhitektura, Skopje, 1999.
Kr. T.
GRÊV, Tome (Strumica, 1941)

profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje i
istraùva~ vo podra~jeto na
elektrohemijata. Diplomiral na
Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje (1965), magistriral na Tehnolo{kiot fakultet vo Zagreb, a doktoriral na
Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Belgrad (1980). Imal

pove}e studiski prestoi vo Evropa i vo SAD. Na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje e
od 1969 g., a kako redoven profesor e od 1991 g. Penzioniran vo
2006 g. Podra~ja: fizi~ka hemija,
korozija i za{tita na metalite,
elektrosprovodlivi polimeri i
kompoziti. Avtor e na nau~ni
trudovi, tehni~ki inovacii i na
istraùva~ki proekti.
LIT.: Bilten UKIM#, br. 552 od 1. IV
1991 g.; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija,
TMF Skopje, 2000 g., 67.
Sv. H. J.
GRÊVA, Ranka (Skopje, 7. XII

1949) preveduva~, antologi~ar.
Zavr{ila Filolo{ki fakultet
vo Skopje (germanski jazik i literatura). Profesor na Filolo{kiot fakultet Bl. Koneski#
vo Skopje. Pova`ni prevodi:
Sovremeni germanski raskazi
(1976, so D. Tomovski); Avstriskata poezija na 20 vek (1982, so D.
Tomovski); Vol{ebniot rid, roman od Tomas Man (1987); Sovremena germanska poezija (1994).
P. Gil.
GRÊVSKA, Ladislava Petrova

(Skopje, 1. V 1951) internistnefrolog, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje (1999). Dodiplomski
studii na Med. f., specijalizacija i supspecijalizacija zavr{ila
vo Skopje. Magistrirala vo 1981,
a doktorirala vo 1987 g. [ef e na
Oddelot za etnostrukturna procena na Klinikata za nefrologija. Nejzini podra~ja na istraùvawe se imunonefropatiite i
glomerulonefropatiite. Ima objaveno nad 400 truda.
BIBL.: Koavtor: Psyhonephrology, Timisoara, 1995; Gerontonephrology, Timisoara, 1995;
Ishrana na bubre`ni bolni, Skopje, 1997;
Sovremena gerontonefrologija, Varna,
1999; Sovremena dijagnostika i terapija
vo medicinata, Skopje, 2000; Interna medicina, Skopje, 2002; Interna propedevtika, Skopje, 2004.
Sl. M. P.
GR^KA POLITI^KA ORGANIZACIJA (avgust 1908) politi~ka organizacija vo Makedonija. Bile osnovani gr~ki politi~ki klubovi vo pogolemite
centri: Solun, Ser, Melnik, Demir Hisar (Sersko), Kostur, Bitola i Strumica, so neposredno
angaìrawe na gr~kite konzuli
i na sve{tenstvoto na Carigradskata patrijar{ija. Pokraj
klubovite, bile osnovani i esnafski i dobrotvorni dru{tva
za pro{iruvawe na organizaciskata mreà za propagandno dejstvuvawe. Organizacijata nastapila so barawa za potvrduvawe
na privilegiite na Carigradskata patrijar{ija. Kako glavno
politi~ko barawe bilo postave-
no pra{aweto za nova administrativna podelba spored potrebite na narodnostite. Politi~koto dejstvuvawe bilo antimakedonski orientirano. Pred
krajot na 1909 g. Gr~kata politi~ka organizacija zapo~nala da
dejstvuva i protiv mladoturskata vlast. Vo noemvri vlastite gi
zatvorile gr~kite politi~ki
klubovi i taka zaprela legalnata dejnost na Gr~kata politi~ka
organizacija. Prodolìlo konspirativnoto dejstvuvawe i bile reaktivirani andartskite vooruèni ~eti.
LIT.: Manol Pandevski, Politi~kite
(19081912), Skopje, 1965.
M. Min.
GR^KI JAZIK indoevropski

jazik od balkanski tip, razvien
od jazikot na indoevropskite
plemiwa, doseleni kon krajot na
3 milenium pr.n.e. i jazikot na zate~enoto starobalkansko i mediteransko naselenie. Po de{ifriraweto na linearnoto Be
(mikensko) pismo razvojot na g.j.
moè da se sledi vrz pismeni izvori vo tekot na eden period od
3.500 godini. Gr~koto kulturno i
jazi~no vlijanie proniknuvalo
vo centralniot i severniot del
na Balkanot u{te od mikenskoto,
pa s do na{evo vreme. Slovenite
vo Makedonija rano vlegle vo
kontakt so gr~ko-vizantiskata
kultura. Prvoto slovensko pismo
i knièvni normi (spored gr~.
obrasci) se povrzani so Solun.
Vo IX v. Solun posluìl kako
most me|u gr~ko-vizantiskiot i
slovenskiot svet. Preku Solun
do{lo u{te edno silno kulturno
dvièwe od epohalno zna~ewe za
ju`nite Sloveni vo XVI v., inspirirano od ideite na Damaskin
Studit za upotreba na govorniot
jazik vo crkvata i pismenosta.
P. Hr. Il.
GR^KI PROEKT (1782) proekt

na ruskata carica Katerina II i
na avstriskiot imperator Jozef
II. Katerina II mu ispratila na
avstriskiot suveren proekt za
podelba na osmanliskata dràva
(1782). Prepiskata za toa traela
skoro deset godini. So proektot
se predviduvalo: od Vla{ko i
Moldavija da se sozdade nezavisna dràva Dakija so pravoslaven
vladetel; po del od Srbija, Bosna
i Dalmacija da dobie Avstrija; a
Egipet da $ se ponudi na Francija. Od ostatokot na Balkanot, Katerina predlagala da se formira
gr~ko carstvo, na ~elo so nejziniot vnuk Konstantin Pavlovi~,
koe smeelo da stapi vo unija so
Rusija.
LIT.: Vladimir Dedijer, Interesne sfere, Beograd, 1980; I. S. Dostn, Rossi i balkanski vopros, Moskva, 1972.
D. Jov.
409
GR^KO-AMERIKANSKI
GR^KO-AMERIKANSKI DOGOVOR ZA VOENI BAZI (Atina, 12. X 1953). SAD dobile pravo
da gradat, da razvivaat i da koristat voeni bazi; da stacioniraat
voen personal, vooruèni sili i
oprema pod nivna kontrola. Vooruènite sili na SAD dobile celosna sloboda na dvièweto; koristewe na pati{tata i na èleznicite, na vozdu{niot prostor i na teritorijalnite vodi,
oslobodeni od site tro{oci, carini i taksi. Dogovorot bil
sklu~en da vaì do ostanuvaweto
vo sila na Dogovorot za Severnoatlatskiot (NATO) pakt, potpi{an vo Va{ington (4. IV 1949).
1999.
M. Min.
GR^KO-AMERIKANSKI DOGOVOR ZA SORABOTKA VO

ODBRANATA (Atina, 9. VII
1990) dogovor so va`nost od 8
godini. Vladata na Republika Grcija gi ovlastila SAD da rakovodat so voenite objekti i od niv da
prezemaat misii i aktivnosti za
odbranbeni celi i celi za poddr{ka. SAD se obvrzale na Grcija da $ obezbedat odbranbena poddr{ka i pomo{ za modernizirawe i za zgolemuvawe na borbenata sposobnost na gr~kite vooruèni sili. So Dogovorot bil reguliran statusot na voenite sili
na civilnata komponenta na SAD
vo Grcija.
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, III, 1999.
M. Min.
GR^KO-AMERIKANSKI [TAB
(1947) zaedni~ko gr~ko-amerikansko voeno rakovodstvo za borba protiv DAG. So razgoruvaweto na Gra|anskata vojna vo Grcija
(po povlekuvaweto na Velika
Britanija), SAD vo 1947 g. ja zgolemile voenata i materijalnata
pomo{. Vo Grcija pristignale
voeni sovetnici na ~elo so gen.
Xejms fon Flit i bil formiran
Gr~ko-amerikanski {tab. Gr~kata vojska bila zgolemena na 232
iljadi vojnici, vooruèna so moderno oru`je i so avioni. Taka
ekipirana i obu~ena kralskata
vojska gi porazila edinicite na
DAG i ja osigurala vlasta za monarhisti~kata vlada.
Grcija (19461949). Kraj na edna iluzija,
Skopje, 2003; d-r R. Kirjazovski, KPG i
makedonskoto nacionalno pra{awe 1918
1914, Skopje, 1982; G. D. Kirkides, Gra`danska vona v Grecii (19461949), Moskva, 1972.
St. Kis.
GR^KO-BRITANSKI KONVENCII ZA VOENA OT[TETA NA GRCIJA (1925). Po barawata od Vladata na Grcija za nadomestok za prisustvoto na britanskite i na drugite sili na An410
tantata na gr~kata dràvna teritorija na Makedonskiot front

(vo primorskiot del od Makedonija) vo vremeto na Prvata svetska vojna na Balkanot i vo povoeniot period, dvete vladi sklu~ile dve konvencii i eden Dopolnitelen protokol za nadomestuvawe na {tetata na Grcija (Atina, 30. XI 1925). So prvata Konvencija Vladata na Velika Britanija $ otpi{ala na Grcija dolg
vo iznos od 564.960 funti, a so
vtorata dopolnitelno u{te
685.040 funti, za celosna i za definitivna isplata na zaostanatiot gr~ki dolg.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogovori, 1, 19131940, Redakcija M. Minoski, Skopje, 2005; Balkanski ugovorni odnosi,
II (19191945), Red. M. Stojkovi}, Beograd,
1998.
M. Min.
GR^KO-BUGARSKA KONVENCIJA ZA ME\USEBNA RAZMENA NA NASELENIJA (1919).

Po potpi{uvaweto na Mirovniot dogovor (27. XI 1919) vo Nej na
Sena (Francija), naredniot den
(28. XI) Bugarija i Grcija vo Pariz potpi{ale i oddelna Konvencija za me|usebna dobrovolna razmena na etni~kite, jazi~nite i
verskite malcinstva od dvete dràvi. So Konvencijata Bugarija
im davala na svoite dràvjani
(pripadnici na gr~koto etni~ko
malcinstvo) pravo na slobodno
iseluvawe vo Grcija, a Grcija
pravo na iseluvawe vo Bugarija
na dràvjanite pripadnici na bugarskoto etni~ko malcinstvo.
Stranite potpisni~ki se obvrzale da ne go ograni~uvaat emigriraweto. Site postojni zakoni i
drugi propisi {to go spre~uvale
ili na kakov i da e na~in go ograni~uvale emigriraweto se stavale von sila i nemale nikakvo
pravno dejstvo. Na emigrantite
{to }e emigrirale, vo soglasnost
so potpi{anata Konvencija, im
se garantirala nepovredlivost
na materijalnite prava {to gi
imale vo momentot na emigriraweto. Emigriraweto spored Konvencijata se predviduvalo da trae
2 godini. Emigriraweto na maòt povlekuvalo zadolìtelno
emigrirawe na semejstvoto na
ènata i na decata pod 18-godi{na vozrast. Za sproveduvawe na
emigriraweto so Konvencijata
bilo predvideno formirawe na
Me{ana komisija imenuvana od
Sovetot na Dru{tvoto na narodite vo rok od tri meseci od denot
na nejzinoto stapuvawe vo sila.
Komisijata imala nadle`nost da
sprovede likvidacija na nedvi`nite imoti na emigrantite. Likvidiranite nedvi`ni imoti na
emigrantite ostanuvale vo sopstvenost na Vladata na ~ija{to
dràvna teritorija se nao|ale.
Vo nadle`nost na Me{anata komisija bila i likvidacijata na

imotite na emigrantite {to
emigrirale pred potpi{uvaweto
na Konvencijata. Za bugarsko
malcinstvo bil smetan i mnozinskiot makedonski narod vo Egejski del od Makedonija i bil podloèn na reìmot na iseluvawe.
Po potpi{uvaweto na Konvencijata, Grcija prezela sistem na
merki za prisila za emigrirawe
na {to pogolem del od makedonskiot narod, so kolonizirawe Grci za da se izmeni demografskiot
sostav na naselenieto. Samo so
primenata na Konvencijata prisilno bile iseleni okolu 86.500
Makedonci vo Bugarija.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogovori, Skopje, 2000; Stojan Kiselinovski i Irena Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot (XX vek), Skopje, 2004.
M. Min.
GR^KO-ITALIJANSKATA VOJNA (1940 1941) prvata fa{isti~ka voena agresija vo periodot

na Vtorata svetska vojna na Balkanot. Po prvite voeni uspesi na
po~etokot na vojnata (1940), italijanskata vojska bila prinudena
na povlekuvawe dlaboko vo albanskata teritorija. Gr~kata vojska ja anektirala Ju`na Albanija
(Argirokastro, Saranda, Moskopole i drugi mesta) kade {to, osven Albancite hristijani (Toski), ìveelo i gr~ko etni~ko
malcinstvo. Makedoncite bile
masovno mobilizirani i u~estvuvale vo bitkite kaj Pogradec,
Ivan Planina, Klisura i na drugi mesta.
LIT.: A. Vacalopoulos, Histoire de la Grece
moderne, Paris, 1975; Hr. Andonovski, Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv
fa{izmot (19401944), Skopje, 1968.
St. Kis.
GR^KO-JUGOSLOVENSKI DOGOVOR ZA BALKANSKA UNIJA (1942) dogovor sklu~en me|u

monarhisti~kite vladi na Grcija
i na Jugoslavija vo egzil, pod pokrovitelstvo na Velika Britanija. So Dogovorot potpi{an vo
London (15. I 1942) stranite se obvrzale po vojnata da formiraat
jugoslovensko-gr~ka unija, otvorena za pristapuvawe na drugite
dràvi za sozdavawe Balkanska
unija. Dogovornite strani gi utvrdile politi~kite, ekonomskofinansiskite i voenite organi
na Unijata. Za poinakov status na
Makedonija ne stanuvalo zbor, se
podrazbirala polo`bata vo ramkite na predvoenite granici na
integralna Jugoslavija i na monarhisti~ka Grcija. So razvojot
na nastanite do krajot na Vtorata
svetska vojna i so promenite vo
dvete dràvi, na Balkanot i vo
Evropa, gr~ko-jugoslovenskiot
GR^KO-MAKEDONSKI
dogovor ostanal samo na hartija

da svedo~i za proekcijata na Velika Britanija za posakuvaniot
povoen poredok na Balkanot.
LIT.: Dokumenti o spoljnoj politici SFRJ
19411945, I, Beograd, 1988.
M. Min.
GR^KO-JUGOSLOVENSKI
PAKT ZA PRIJATELSTVO (Belgrad, 27. III 1929) pakt me|u Grcija i Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite za prijatelstvo, pomiruvawe i sudsko poramnuvawe. Dogovornite strani se
obvrzale da sorabotuvaat i da si
davaat sestrana pomo{ za odrùvawe na versajskiot poredok na
Balkanot i za po~ituvawe i izvr{uvawe na obvrskite od mirovnite dogovori. Primenata na Paktot bila predvidena i vo slu~aite koga treta sila bila zainteresirana vo sporot me|u dogovornite strani. Paktot bil sklu~en so
va`nost od 5 godini. Vo slu~aj
Paktot da ne se otkaèl 6 meseci
pred istekot, negovata va`nost
prodolùvala za u{te 5 godini.
LIT.: Slu`bene novine#, 58/XX, Beograd, 1930; Makedonija vo me|unarodnite
dogovori, I, Skopje, 2006.
M. Min.
GR^KO-MAKEDONSKA TUPANICA (1926) gr~ka nacionalisti~ka i teroristi~ka organizacija vo Egejskiot del na Makedonija vo periodot me|u dvete
svetski vojni, formirana po Gr~ko-turskata vojna {to dejstvuvala vo Kostursko, Lerinsko, Vodensko, Kajlarsko itn. Organizirani grupi gi krstosuvale makedonskite sela i go terorizirale
makedonskoto naselenie za dobrovolno# da se iseluva vo Bugarija ili vo prekuokeanskite zemji
(Kanada, SAD i Avstralija). So
proglasi gi predupreduvale Makedoncite (od 2 do 80 godini) deka e strogo zabraneto koristeweto na makedonskiot jazik.
LIT.: Hr. Andonovski, Vistinata za
Egejska Makedonija, Skopje, 1971; S. Kiselinovski, Gr~kata kolonizacija vo Egejska Makedonija (19131940), Skopje, 1981.
St. Kis.
GR^KO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Ponovite vrski

zapo~nuvaat so u~estvoto na Makedonci vo Gr~koto vostanie
(18211830). Po nezavisnosta na Grcija (1830) se postaveni osnovite
na golemogr~kata politika naso~ena kon teritorijata na Makedonija. Se otvoraat konzulati vo
Solun i vo Bitola (1859). Gr~kite stremeì za teritorijalno
pro{iruvawe za prvpat se realiziraat vo vremeto na isto~nata
kriza, koga teritorijata na Makedonija se proglasuva za gr~ka,
pravoslavnite ìteli za Grci i
zapo~nuva ofanziva za pogr~uvawe preku Carigradskata patri-
jar{ija, gr~kite u~ili{ta, gr~kite diplomatski pretstavni{tva i preku razni zdruènija silogosi. Vo vremeto na isto~nata
kriza vo Atina se formira Komitet za podgotovka i krevawe
vostanie vo Makedonija. Leonidas Vulgaris i drugi makedonski
dejci, kako reakcija na svikuvaweto Evropska komisija za podgotvuvawe reformi, vo soglasnost so ~lenot 23 od Berlinskiot
dogovor, svikuvaat Nacionalno
sobranie na Makedonija (2. VI
1880), koe nosi odluka za formirawe Privremena vlada na Makedonija Edinstvo#. Ilindenskoto
vostanie od gr~kata vlada se degradira do stepen na razbojni~ka
akcija naso~ena protiv Grcite vo
Makedonija. Od 1904 do 1908 g. Grcija, koristej}i gi dobrite odnosi so Turcija, crkovno-prosvetnata propaganda ja nadopolnuva
so u{te pointenzivno ispra}awe
vooruèni ~eti {to vr{at pusto{ po makedonskite sela, prinuduvaj}i go naselenieto {to ja napu{tilo Gr~kata crkva pak da se
vrati pod nejzina vlast i da se
deklarira kako gr~ko. Grcija gi
ostvaruva teritorijalnite aspiracii kon Makedonija vo tekot
na Balkanskite vojni (191213),
~ii rezultati se sankcionirani
so Mirovniot dogovor vo Bukure{t (10. VIII 1913). Prvata svetska vojna $ ovozmoùva novo teritorijalno pro{iruvawe za
smetka na Makedonija (pred vojnite ima 64.657 km teritorija i
2.900.000, a po Prvata svetska vojna 120.000 km i 5.100.000 ìteli).
Vo 1919 g. Grcija i Bugarija sklu~uvaat Dogovor za dobrovolno#
iseluvawe na naselenieto od dvete dràvi kako osnova za prinuda
vrz Makedoncite od Egejskiot
del na Makedonija, najmnogu od
Kuku{ko, od Sersko i od Dramsko. Na nivno mesto kolonizira
gr~ko naselenie, so {to drasti~no ja izmenuva etni~kata struktura. Makedoncite ostanuvaat mnozinstvo vo Kostursko, Lerinsko i
vo Vodensko, no podloèno na nacionalno ugnetuvawe, denacionalizacija i asimilacija preku zabrana za upotreba na makedonskiot jazik, promena na imiwata na
rekite, ezerata, naselenite mesta, sproveduvawe merki na progon
i teror, zatvorawe itn. Me|unarodnata zaednica reagira preku
Ligata na narodite so pritisok
za po~ituvawe na opredeleni
prava vo sferata na obrazovanieto, odnosno, za sozdavawe bukvar
na makedonski jazik. Me|u dvete
svetski vojni vo Egejska Makedonija ima silno makedonsko nacionalnoosloboditelno dvièwe na
stranata na antifa{isti~kite
sili. Kako rezultat na Gra|an-
skata vojna vo 1949 g. doa|a do masovno iseluvawe na Makedoncite

od Egejskiot del na Makedonija.
Po raspa|aweto na SFRJ i proglasuvaweto na nezavisnosta na
RM zapo~nuvaat seriozni problemi {to gi predizvikuva RG vo
odnos na RM, oficijalno, povrzani glavno so imeto na RM. Vo prvata polovina na devedesettite
godini od XX v. Grcija prezema
serija aktivnosti na me|unaroden
plan, duri i pravno nedozvoleni
(ekonomsko embargo kon RM, na
pr., kako forma na pritisok zabraneta so Povelbata na OON),
raboti na spre~uvawe na procesot za po{iroko me|unarodno
priznavawe na RM pod ustavnoto
ime, spre~uvawe na procesot za
za~lenuvawe vo onie me|unarodni organizacii (vklu~itelno i
nevladini) vo koi postoi mo`nost RM da bide primena pod ustavnoto ime, vr{i oficijalni
intervencii vo protokolot na
raboteweto i imenuvaweto na me|unarodnite konferencii (na
vladino i na nevladino nivo) so
insistirawe site prisutni da $
se obra}aat na RM pod referencata PJRM# itn. Po priemot na
RM vo ON, dvete dràvi, pod pokrovitelstvo na ON, vodat razgovori za re{avawe na sporot okolu imeto. Na 13. IX 1995 g. vo Wujork se potpi{uva Privremenata
soglasnost za normalizacija na
odnosite pome|u RM i RG, so koja
se vospostavuvaat diplomatski
odnosi na nivo na kancelarii za
vrski. Gr~kata kancelarija se otvora na 13. X 1995 g. Prv {ef na
Kancelarijata e Aleksandros Maqas. Prv {ef na Kancelarijata
za vrski na RM e Qup~o Arsovski. Normaliziraweto na politi~kite odnosi pridonesuva za
zabrzan razvoj na ekonomskite
odnosi, iako sporot okolu imeto
s# u{te ne e re{en i pregovorite
s# u{te se vodat. RG ne go priznava postoeweto na makedonskoto
malcinstvo (Ustavot priznava
samo religiozni malcinstva) pod
{to se podrazbira samo postoeweto na muslimanskoto malcinstvo vo Trakija (termin so koj se
opfateni Turci, Pomaci i Romi). Brojot na Makedoncite vo
Grcija mnogu te{ko moè da se
opredeli (duri i pribli`no), poradi nizata istoriski nastani
{to doveduvaat do masoven egzodus vrz Makedoncite vo Egejskiot del (spored nekoi porane{ni
proceni od 150.000 do 200.000) i
otsustvoto na kakvi bilo oficijalni podatoci.
IZV.: Viktor Gaber, Za makedonskata
diplomatija, Skopje, 2002; Risto Poplazarov, Gr~kata politika sprema Makedonija vo vtorata polovina na XIX i po~etokot na XX vek, Skopje, 1973. T. Petr.
411
GR^KO-SRPSKA
GR^KO-SRPSKA KONVENCIJA (nacrt, 1861). Grcija i Srbija dogovorile potpi{uvawe na

specijalna bilateralna konvencija za sojuz i podelba na sferite
na propagandno dejstvuvawe vo
Makedonija i vo drugite balkanski vladeewa na Osmanliskata
Imperija. Tie se obvrzale po ratifikuvaweto na Tajnata konvencija zaedni~ki da dejstvuvaat za
pridobivawe na knezovite na
Vla{ko i na Crna Gora za potpi{uvawe Dogovor za sojuz, ~ij
tekst bil podgotven i priloèn
kon nacrtot na Konvencijata. Vo
slu~aj dvete kneèvstva da otkaèle, Grcija i Srbija se obvrzuvale da go potpi{at dogovorot za
sozdavawe dvoen sojuz i da dejstvuvaat za pridobivawe na edna od
evropskite golemi sili da go priznae principot za neme{awe vo
rabotite na Istokot i da vlijae
da go respektiraat toj princip i
drugite sili. So Konvencijata gi
utvrdile i vooruènite sili
{to trebalo da gi podgotvi sekoja od stranite za voeni dejstva, a
naedno i obvrskite za dogovarawe na mirot i za opredeluvaweto
na granicite. Konvencijata ne
bila potpi{ana, Kneèvstvoto
Srbija bilo preokupirano so
sopstvenite vnatre{ni politi~ki sostojbi.
multilateralni dogovori na balkanskite dràvi (18611913), Skopje, 2000.
M. Min.
GR^KO-SRPSKA KONVENCIJA (1914) & za izvr{uvawe na odredbata od Dogovorot za sojuz (19.

V / 1. VI 1913). Grcija i Srbija vo
Atina potpi{ale posebna Konvencija za otstapuvawe del od Solunskoto pristani{te na Srbija
(10./23. V 1914) za koristewe vo
period od 50 godini. Toj prostor
od Solunskoto pristani{te ostanuval pod uprava na gr~kite vlasti. Gr~kata vlada se obvrzala da
izgradi instalacii i zgradi potrebni za srpskiot tranzit, da vospostavi i da odrùva direktno
telegrafsko i telefonsko povrzuvawe so Srbija. Na brodovite
za tranzit vo Solunskoto pristani{te, koi prenesuvale stoki od
i za Srbija, im bile dadeni site
prava i privilegii kako na brodovi na najpovlastena nacija. Za
prenosot na stokite po èleznicata bilo predvideno potpi{uvawe posebni protokoli; za veterinarnata (za srpskiot dobitok) i
za carinskata slu`ba, regulativata bila sostaven del na Konvencijata. Na Srbija $ se obezbeduvalo da $ bidat dadeni site privilegii i pogodnosti, a se predviduvalo tie da im bidat davani i
na treti dràvi {to }e proizle412
zele od sozdavaweto Slobodna zona vo Solunskoto pristani{te.

LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogovori, I, Skopje, 2006.
M. Min.
GR^KO-SRPSKI DOGOVOR ZA
GRANICATA (1913). Grcija i
Srbija, kako sojuzni~ki, brgu se
spogodile za kone~nata podelba
na okupiranite teritorii vo Makedonija. Po postignuvaweto
kompromis za spornite pra{awa
za Gevgelija i za ju`niot del na
Prespanskoto Ezero, vo Belgrad,
Grcija i Srbija sklu~ile Dogovor za gr~ko-srpskata granica
(3/16. VIII 1913). Spored potpi{aniot Dogovor, granicata trgnuvala od kotata 1494 na planinata
Belasica, minuvala preku Dojranskoto Ezero, me|u selata Bogorodica i Ma~ukovo, a ottamu
preku r. Vardar minuvala severno
od s. Sehovo preku planinite Koùf i Nixe, me|u selata Kenali
i Rahmanli (ostavaj}i $ gi Rahmanli na Grcija), Mexitlija i
Nego~ani, Rahovo i Drago{, minuvala ju`no od s. Dolno Dupeni
preku Prespanskoto Ezero (ostavaj}i $ go ostrovot Golem Grad na
Srbija) i izleguvala na zapadniot breg na ezeroto ju`no od s. Kowsko. Ottamu prodolùvala kon
vrvot Gorica, minuvala me|u selata Bla~a i Piskupija i zavr{uvala na albanskata granica. Za
odbeleùvawe na grani~nata linija dogovorile formirawe na
Me{ana komisija. Komisijata
bila nadle`na da izvr{i podelba na nedvi`nite imoti i na kapitalot na okruzite i na op{tinite razdeleni so granicata. Vo
slu~aj na spor pri obeleùvaweto na grani~nata linija, dvete
zemji dogovorile arbitraà od
Vladata na Romanija ili od vlada
na druga prijatelska dràva. Me{anata komisija go izvr{ila
obeleùvaweto na grani~nata
linija kako {to bilo predvideno
vo Dogovorot. Granicata opredelena so ovoj dogovor ostana nepromeneta po dvete svetski vojni
i po proglasuvaweto na nezavisnosta na RM.
LIT.: Srpsko-gr~ki sporazum od 3/16 avgusta 1913, Beograd, MID, 1914; Makedonija vo bilateralnite i multilateralni dogovori na balkanskite dràvi,
Skopje, 2000.
M. Min.
GR^KO-SRPSKI SOJUZ (1867

1868). Po nekolkugodi{ni tajni
pregovori, vodeni so prekini,
Kralstvoto Grcija i Kneèvstvoto Srbija sklu~ile taen Dogovor za ofanziven sojuz protiv osmanliskata dràva za osloboduvawe na site hristijanski narodi
vo evropska Turcija i na Arhipelagot (belomorski)#. So Dogovorot (14 / 26. VIII 1867) vo Veslaj
kaj Viena bilo opredeleno i vre-
meto za zapo~nuvawe na vojnata

(mart 1868). Vo slu~aj na te{kotii vo vojnata, za celosno ostvaruvawe na celite utvrdeni so Dogovorot za sojuz, sekoja od dogovornite strani moèla da se povle~e od vojnata edinstveno otkako na sojuzni~kata dràva }e $
obezbedela: Srbija na Grcija osloboduvawe i prisoedinuvawe na
Epir i na Tesalija, a Grcija na
Srbija osloboduvawe i prisoedinuvawe na Bosna i Hercegovina.
Vo slu~aj na celosno ostvaruvawe
na celite na vojnata za podelba
na drugite teritorii na osmanliskata dràva na Balkanot, dogovorile potpi{uvawe na poseben dogovor. Dogovorile propagandno dejstvuvawe bez teritorijalno razgrani~uvawe i zaedni~ki da rabotat na pridobivawe vo
Sojuzot na Romanija. Grcija i Srbija potpi{ale Protokol (10. I
1868), a i tajna Voena konvencija
vo Atina (16. II 1868). So Konvencijata bile utvrdeni silite, vooruùvaweto i koordinacijata na
voenite dejstva, predvideni da se
vodat na celata teritorija na evropskite vladeewa na osmanliskata dràva, proglasena za zaedni~ko boi{te. Pritoa, glavnoto
vnimanie bilo posveteno na voenostrategiskoto zna~ewe na zemjite me|u Grcija i Srbija, posebno na Makedonija, vo koja bile
markirani glavnite strategiski
pravci: zapaden: SolunBitola
kon Ohrid i VelesSkopje; centralen: SolunSkopjePri{tina i juèn: Solunutokata na r.
Bistrica. Po ubistvoto na knezot Mihajlo (1868) akcijata bila
prekinata.
multilateralni dogovori na balkanskite dràvi, Skopje, 2000; Grgur Jak{iVojislav Vu~kovi, Spoqna politika
Srbije za vlade Mihaila (Prvi balkanski
savez), Beograd, 1967.
M. Min.
GR^KO-SRPSKI SOJUZ (1913).

Vo tekot na proletta 1913 g. se zaostrile sprotivnostite me|u balkanskite sojuzeni dràvi za podelbata na okupiranata Makedonija. Grcija i Srbija gi usoglasile interesite i bile edinstveni
vo stavot po sekoja cena da gi za~uvaat okupiranite teritorii i
da obezbedat me|usebna granica
vo Makedonija. Vo Atina (22. IV /
5. V 1913) potpi{ale Protokol
za sklu~uvawe gr~ko-srpski sojuz,
so koj gi utvrdile odredbite vo
Dogovorot za prijatelstvo i odbranben sojuz za obezbeduvawe zaedni~ka granica i za linijata na
razgrani~uvawe so Bugarija vo
Makedonija. Vo Solun (19. V / 1.
VI 1913) bil potpi{an Dogovor
za sojuz me|u Grcija i Srbija so
koj dogovornite strani si gi garantirale osvoenite teritorii,
GUBAR
se obvrzale na zaedni~ka odbrana

so site postojni sili i vo slu~aj
na vojna da sklu~at primirje samo
istovremeno, so me|usebna soglasnost. So Dogovorot Grcija se
obvrzala na Srbija da $ obezbedi
ekonomski izlez na Egejskoto
More, da $ gi dade site potrebni
olesnuvawa i da $ garantira za
period od 50 godini celosna sloboda za srpskata uvozna i izvozna
trgovija preku Solunskoto pristani{te i po èleznicite od Solun kon Skopje i kon Bitola. Istiot den vo Solun bila potpi{ana i Voena konvencija za zaedni~ka odbrana pri napad od Bugarija.
So Konvencijata bile opredeleni brojniot sostav na mobilnata
armija, vo po~etokot na vojnata i
strategiskiot raspored na edinicite, kako i vodeweto na voenite
operacii protiv Bugarija spored
zaedni~ki voenooperativen plan
izraboten od general{tabovite
na dvete armii ili od nivni delegati. So Konvencijata opredelile prodolèna linija na razgrani~uvawe po prezemaweto na teritorijata na Makedonija okupirana od Bugarija. So potpi{uvaweto na Dogovorot za sojuz i na
Voenata konvencija bile zavr{eni podgotovkite za me|usojuzni~kata balkanska vojna.
multilateralni dogovori na balkanskite dràvi, Skopje, 2000; Dokumenti za
borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za makedonska nacionalna
dràva, I, Skopje, 1981.
M. Min.
GR^KO-TURSKA KONVENCIJA ZA ZADOL@ITELNA

RAZMENA NA NASELENIJA
(1923). Turcija, po pobedata vo
Gr~ko-turskata
vojnata
(19191922), na Mirovnata konferencija vo Lozana $ nametnala
na Grcija konvencija za zadolìtelna razmena na gr~koto naselenie od Turcija (okolu 1,500.000
ìteli) i na muslimanskoto naselenie od Grcija. So Konvencijata (30. I 1923) bila predvidena
zadolìtelna razmena na naselenijata (na 1. V 1923). Od zadolìtelnata razmena se izzemale Grcite ìteli vo Carigrad (od
pred 30. X 1918) i muslimanskoto
naselenie vo Zapadna Trakija,
isto~no od tursko-gr~kata granica utvrdena so Bukure{kiot miroven dogovor. Vladata na Grcija
go gledala svojot interes od razmenata na naselenijata vo mo`nosta da go promeni demografskiot sostav na naselenieto vo
anektiraniot primorski del od
Makedonija so prisilno iseluvawe, osven na makedonskoto pravoslavno i na makedonskoto muslimansko naselenie i kolonizirawe na gr~koto naselenie iseluvano od Turcija. Obvrskata za
zadolìtelna razmena na naselenijata, predvidena so Konvencijata, bila vgradena i vo Mirovniot dogovor (24. VII 1923) vo Lozana. Turcija i Grcija vo Ankara
(25. VI 1925) potpi{ale Protokol za primena na Kovencija za
razmena na naselenijata. Pri
sproveduvaweto na Konvencijata
i na odredbite od Mirovniot dogovor za zadolìtelna razmena
na naselenijata se pojavile golem broj problemi, zatoa vo Atina (1. XII 1926) bil potpi{an Dogovor za likvidacija na nedvi`nite imoti na razmenetite naselenija vo Grcija i vo Turcija, a i
Konvencija (10. VI 1930) za definitivno likvidirawe na pra{awata vo vrska so primenata na
Lozanskiot i na Atinskiot dogovor za razmena na naselenijata
me|u Republika Grcija i Republika Turcija. Se smeta deka od
Egejskiot del od Makedonija vo
Turcija bile iseleni okolu 44
iljadi pripadnici na makedonskoto muslimansko naselenie.
multilateralni dogovori na balkanskite dràvi, I, Skopje, 2000; Stojan Kiselinovski i Irena Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot (XX vek), Skopje, 2004.
M. Min.
GR^KO-TURSKA VOJNA (1919

1922) vojna pome|u Grcija i
Turcija neposredno po Prvata
svetska vojna. So namera da go
prinudi turskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe, na ~elo so
Kemal Mustafa, da go prifati
Mirovniot dogovor od Sevr, Grcija vo 1920 g. prezela golemi voeni dejstva vo Mala Azija. Po prvite voeni uspesi, gr~kata vojska
bila porazena vo bitkata kaj r.
Sakarija (avgust 1922). So Lozanskiot miroven dogovor (1923)
Turcija gi dobila: Isto~na Trakija (do r. Marica Evros), Smirna so okolinata i ostrovite Imbros i Tenedos (Boskada). Gr~koturskata vojna $ stavila privremen kraj na gr~kata golemodràvna ideja za Grcija kako dràva na
dva kontinenta i na pet moriwa.
moderne, Paris, 1975; P. Gentizon, Mustapha
Kemal ou l Orient en Marche, Paris, 1929; S.
Kiselinovski, Gr~kata kolonizacija vo
1981.
St. Kis.
GR^KO-TURSKI DOGOVOR ZA
MIR (Atina, 1/14. XI 1913) dogovor so koj prestanala va`nosta
na Londonskiot miroven dogovor
(30. V 1913), a se potvrduvala va`nosta na bilateralnite dogovori, na konvenciite i drugite akti
{to bile vo sila vo momentot na
prekinuvaweto na diplomatskite
odnosi; im se davala polna amnestija za site lica-u~esnici vo politi~kite nastani pred negovoto
potpi{uvawe; se obezbeduvale
sopstveni~kite prava i nepovredlivosta na oficijalnite dokumenti za sopstvenost na nedvi`nite imoti, kako i ispolnuvaweto na obvrskite za èlezni~kite
linii SolunBitola i Solun
Aleksandropolis. Bile potpi{ani i oddelni protokoli: Protokol za optirawe za gr~ko dràvjanstvo na licata od teritoriite {to gi dobila Grcija i
Protokol za nedvi`nite imoti
na otomanskata dràva vo oblasta na Solun.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogovori, Skopje, 2005.
M. Min.
GUBARI (Lymantriidae) no}ni

peperugi so debelo i kuso vlaknesto telo i so {iroki krilja.
@enkite se pogolemi od ma`jacite; jajcata gi poloùvaat vo paketi na drvenesti stebla. Gasenicite se hranat so listovi. Ovaa familija opfa}a vidovi poznati
kako golemi {tetnici na {umite
i ovo{nite nasadi. Vo Makedonija se registrirani 12 vida. êst
me|u niv e vidot obi~en gubar
Lymantria dispar L., ~ii gasenici se
hranat so listovi od mnogu listopadni drvja i ovo{ki. Vo eksplozija na populaciiite, pri optimalni uslovi, uni{tuvaat ogromni {umski povr{ini.
LIT.: Franz Daniel, Die Lepidopteren fauna Jugoslawisch Mazedoniens. II Bombices et Sphinges, Posebno Izdanie. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Jon~e [apkarev, Zoologija na
Bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac and Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto
faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum
of Natural History Ministry of Science, Final
Report, Skopje, 1999, 23-30.
V. T. K. M. Kr.
Smrekov gubar
no}na peperuga
GUBAR, SMREKOV (Lymantria

monacha L.) sredno golema no}na
peperuga. Ima debelo, kuso i
vlaknesto telo so {iroki krilja.
@ivee vo iglolisni {umi. Prezimuva vo stadium na jajce. Gasenicite se hranat so igli~ki od
smreka i od bor, no napa|aat i
listopadni drvja (breza). Vo pogolemi populacii predizvikuva
{teti. Rasprostranet e vo cela
Evropa. Vo Makedonija ovoj vid
se sre}ava poretko.
LIT.: Franz Daniel, Die Lepidopteren fauna Jugoslawisch Mazedoniens. II Bombices et Sphinges, Posebno Izdanie, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964, 2: 1-75 ; Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje,
1991.
V. T. K. M. Kr.
413
GUGUVÊVSKI
GUGUVÊVSKI, Mihail (Tetovo, 19. X 1922 Skopje, 27. XII

1975) agronom, redoven profesor na Fakultetot za zemjodelski
nauki i hrana vo Skopje. Diplomiral i se vrabotil na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje (1961
1975). Doktoriral na temata Porast i razvitok na mekata p~enica (Tr. Aestivum L.) vo agroekolo{kite uslovi na Ov~e Pole#
na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1969). Vo NOB
u~estvuval od 1944 g., pred toa
bil vklu~en na zadninska rabota.
Avtor e na pogolem broj nau~ni i
stru~ni trudovi.
P. Iv.
nuva vo nea do krajot na ìvotot.

Ostvaril pove}e od 20 ulogi od
klasi~niot, sovremeniot i doma{niot operski repertoar. Pozna~ajni ulogi: Don Hoze (Karmen), Ismael (Nabuko), Manriko
(Trubadur), Mario Kavaradosi
(Toska), Pinkerton (Madam Baterflaj), Radames (Aida), Nikola Karev (K. Makedonski, Ilinden). Nastapuval i na koncertniot podium, osobeno izveduvaj}i
oratoriumski dela. Gostuval vo
pove}e stranski zemji. Tenor so
blagorodna tonska emisija, so
{irok dijapazon i so poseben akcent na dramskiot moment vo predavaweto na psiholo{kite sosF. M.
tojbi na scenskite heroi.
Marko
Gugulovski
GUGULOVSKI, Marko (Gali~nik, 27. V 1938) grad. in`., red.

prof. na Grade`niot fakultet vo
Skopje (od 1980 do penzioniraweto vo 2003 g.). Predaval tehni~ka
mehanika, jakost na materijalite
i nivna elasti~nost i plasti~nost. Se usovr{uval na Imperijal kolexot vo London (1968/69) i
vo SAD (1972). Bil dekan na Grade`niot fakultet (199597),
pretsedatel na Upravniot odbor
(199597) i generalen direktor
(1998) na Javnoto pretprijatie za
stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na RM.
Q. T.
Simeon
Gugulovski
GUGULOVSKI, Simeon (Solun,

Grcija, 1. VI 1941 Sofija, 13.
VIII 1995) operski pevec, tenor,
prvenec na Operata na MNT.
Diplomiral (1976), a podocna i
magistriral na Muzi~kata akademija vo Qubqana (prof. K. Ku{ejNovak i O. Ota). Vo periodot 19731977 e solist na Qubqanskata opera, a od 1978 preminuva vo Operata na MNT i osta414
Gugutki
Quben
Gugu~evski
Totalna proteza praktikum#

(2000) i Klinika na totalnoto
E. M.
protezirawe# (2003).
GUDEL (XXI v.) blagorodnik
od Makedonija. Mu se predal na
Vasilij II (1018), po {to bil prefrlen vo Mala Azija, kade {to
u~estvuval vo zagovor (1026) protiv imperatorot Konstantin VIII.
Po razotkrivaweto, zaedno so sou~esnicite Bogdan, Roman Kurkuas i Glava, bile oslepeni. Se smeta deka zagovorot go predvodel
magisterot Presijan (najstariot
sin na Ivan Vladislav), koj bil
strateg na Vukelarion.
LIT.: B. Krsmanovi, Uspon vojnog plemstva u Vizantiji XI veka, Beograd, 2001;
P. Pavlov, Zagovorite na magistr Presin Blgarina, Blgarski vekove#, II/2,
Sofi, 2000.
B. Petr.
GUGUTKA (Turtur risorius) sakana i po~ituvana ptica vo dvorot.

Spored narodnite veruvawa, nekoga{ bila ~ovek, no od àl za
umreniot brat, od taga se storila
gugutka, so crn prevez na vratot,
pa nejzinoto ubivawe se smeta za
golem grev. Vo narodnata poezija
taa e izvestuva~ na vqubenite deka se razdenilo, guga po ramnite
dvorovi ili po ~ardacite i e sogovornik na lu|eto.
IZV.: Pan~o Mihailov, Blgarski narodni pesni ot Makedoni, Sofi, 1924,
7; Marijovci u pesmi, pri~i i {ali, od dr-a
Vojislava S. Radovanovia, Skopqe, 1932,
58; Streme`#, IX, 2, Prilep, 1954, 38; Makedonski muzi~ki folklor. Pesni I., Muzi~ki redaktori @ivko Firfov i Metodija Simonovski, Skopje, 1959, 258; Miladinovci, Zbornik 18611961, Skopje, 1962,
378 i 404; Makedonski narodni pesni.
Tekst i melodii zapisal Kosta Crnu{anov, Sofi, 1966, 100; Marko Cepenkov,
Makedonski narodni umotvorbi. Narodni pesni, kn. prva, redaktiral d-r Kiril
Penu{liski, Skopje, 1972, 193.
S. Ml.
GUGUÊVSKI, Quben Nikolov

(Skopje, 7. V 1954) spec. po stomatolo{ka protetika, redoven
prof. na Stom. f. Magistriral
(1989) i doktoriral (1992). Avtor
e na 70 stru~no-nau~ni truda. Vo
negoviot opus se vbrojuvaat:
Elektromiografski aspekti na
fiziolo{koto miruvawe i interokluzalnoto rastojanie# (1993),
Totalna proteza, odbrani poglavja# (1994), Okluzija# (1997),
Atanas
Gudeski
GUDESKI, Atanas (s. Krivoga{tani, Prilepsko, 2. I 1931) redoven profesor na [umarskiot fakultet vo Skopje, specijalist za
oblasta biologija i za predmetot
botanika. Zavr{il (1956) Filozofski fakultet (Grupa za biologija). Izbran za asistent na
Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1958), a od 1979 g.
stanuva redoven profesor na [umarskiot fakultet. Doktoriral
na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (1974). Objavil
pove}e nau~ni i stru~ni trudovi
vo doma{ni i vo stranski spisanija, u~estvuval na brojni simpoziumi.
Al. And.
GULABI (Columba) rod vistinski gulabi od familijata gulabi
(Columbidae). Po golemina sredni
ptici, so dolgi i ostri krilja i
GULI
Gulab
so kratka opa{ka. Vo Makedonija

se prisutni tri vida, koi se zadrùvaat vo tekot na celata godina.
Toa se: div gulab (Columba livia),
gorski gulab (Columba oenas) i
grivne{ ili grivjak (Columba palumbus).
Sv. P. V. Sid.
GULAPÊV, Spiro Konstantinov (Lerin, 12. VI 1856 Sofija,

1918) nacionalen i prosveten
deec, siromahomilec, publicist i izdava~, makedonski separatist i federalist. Negoviot
tatko bil sve{tenik i u~esnik vo
borbite za samostojna makedonska crkva. Prvin se {koluval vo
Carigrad, Odrin i Plovdiv kako
egzarhiski stipendist, a potoa
u~el vo Duhovnata akademija
(18771879) i studiral na Pravniot fakultet vo Moskva (1879
1881) i na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo Kiev (1881
1886). Vo Kiev bil inicijator za
formiraweto na Prijatelska
druìna za unapreduvaweto na
bugarskata kni`nina vo Makedonija (1883). Poradi vrskite so
tajni narodni~ki grupi vo Ukraina, bil eksterniran od Rusija,
po {to kratko vreme bil nastavnik vo Lerin, kade {to otvo-
Spiro
Gulap~ev
ril i kniàrnica, a potoa bil

profesor vo gimnaziite vo Gabrovo (1887/1888), Varna (mart septemvri 1888) i Trnovo (1888/1889).
Se zanimaval so publicistika i
izdava~ka dejnost. Vo negovata
novootvorena pe~atnica vo Ruse

(1890) izdaval knigi so anarhisti~ka sodrìna. Bil obvinet za
makedonski nacionalen separatizam. Poradi nesoglasuvawa so
pogledite na D. Blagoev i N.
Gabrovski, go uni{til otpe~ateniot tira` na op{testveno-literaturniot zbornik Novo vreme
(1891). Vo negovata pe~atnica
Kosta [ahov go pe~atel v. Makedonija (Ruse, 20. I 8. VI 1902), od
koj se objaveni 4 broja. Se zalagal
za mir i za federativno ureduvawe na Balkanot, so Makedonija
kako posebna dràvna edinica i
za primena na fonetskiot princip vo eden makedoniziran jazik.
BIBL.: Edin raskaz: Dedo Ston (Ima li
um, e ima i napredk), Kiev, 1885; Edin
ogld po etnografta na Makedon,
Gabrovo, 1887.
LIT.: Kr. [arova, Idenit pt na
Spiro Gulab~ev, Izvesti na Institutot
za istori, t. 11, Sofi, 1962; D-r Blaè
Ristovski, Krste P. Misirkov (1874
1926). Prilog kon prou~uvaweto na
razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966, 73 i 723-725;
istiot, Portreti od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I,
Skopje, 1989, 416 i 538.
S. Ml.
Martin
Guleski
vo Lavov, Ukraina (1969), magistriral na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1986), a doktoriral na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1991). Profesionalnata aktivnost ja zapo~nal
vo Pelagonijaproekt#, a od 1972
g. e na rabota na Arhitektonskiot fakultet kako asistent. Redoven profesor e po predmetot proektirawe op{testveni zgradi.
U~estvuval, prete`no timski, na
pove}e anonimni arhitektonski
konkursi. Kako proektant najmnogu se posvetuval na domuvaweto, osobeno na individualnite
ku}i, realizirani vo: Skopje,
Del~evo, Dojran, Veles i dr. Od
2003 g. e ambasador na RM vo UkKr. T.
raina.
Ivan
Gulev
GULEV, Ivan (s. Grmen, Nevrokopsko, 20. IX 1908 Sofija, 13.

VI 1967) pripadnik na VMRO
(Ob), u~esnik vo NOD vo Pirinskiot del na Makedonija. Zavr{il
Pedago{ko u~ili{te vo Nevrokop (1929), bil sekretar na Organizacijata na VMRO (Ob) vo rodnoto mesto (1931 VIII 1935). Uapsen i osuden (1936) vo Procesot
protiv VMRO (Ob). U~estvuval
vo formiraweto na Nevrokopskata partizanska ~eta (IX 1942),
bil politi~ki komesar na Nevrokopskiot partizanski odred
Ane{ti Uzunov#, ~len i sekretar na Okru`niot komitet na
BKP za Pirinskiot kraj (po 9. IX
1944).
LIT.: Istori na blagoevgradskata okr`na organizaci na BKP, Sofi, 1979;
Georgi Dòdòv (Drago), Za kogo pet
murite, Sofi, 1971; Enciklopedi Pirinski kra, I, A-M, Blagoevgrad, 1995.
V. Jot.
GULESKI, Martin (Strumica,

6. III 1945) arhitekt. Diplomiral na Politehni~kiot fakultet
Sotir
Guleski
GULESKI, Sotir (Prilep, 28.

VIII 1917 Skopje, 20. VI 1985)
raskaùva~, romansier. Zavr{il
sredno i visoko obrazovanie vo
Skopje.
BIBL.: Prekr{en rbet, roman, Sk., 1960;
Furii 1, roman, Sk., 1962; Furii 2, roman,
Sk., 1972; Visoramnina na rovjite, raskazi, Sk., 1975; Furii 3, roman, Sk., 1977; Furii 4, roman, Sk., 1979; Im se sudi na divite vetri{ta, roman, Sk., 1982; Raspa}a
na {est utoki, raskazi, Sk., 1985.
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost, XX vek (1990).
P. Gil.
GULI, Nikola (Kru{evo, 1901

Ni{, 15. IX 1923) vele{ki i
kru{evski vojvoda. Sin na vojvodata Pitu Guli. Zavr{il gimnazija vo Sofija. Po vra}aweto vo
Makedonija bil terorist i ~etnik na VMRO, a podocna vojvoda
vo Vele{ko i vo Kru{evsko.
Predaden i faten od srpskite
415
GULI
vlasti vo vozot na relacijata

BelgradSkopje, bil strelan vo
Ni{.
IZV. i LIT.: CDA, f.: 396, op. 2, a. e., 18,
ll. 22-34; K. Topuzovski, Pitu Guli (1865
1903) @ivot i potoa, Skopje, 2003.
Al. Tr.
1995; D-r Simo Mladenovski, Pitu Guli

vo dokumentacijata od NOB, Zbornik na
trudovi od me|unarodniot nau~en simpozium Vlasite na Balkanot# odràn na 78 noemvri 2003 godina vo Skopje, Skopje,
2005, 141150; istiot, Odbranata na slobodnoto Kru{evo vo Ilindenskoto vostanie, 100 godini Ilinden 1903-2003.
Prilozi od nau~niot sobir odràn na 68
maj 2003, II, MANU, Skopje, 2005, 7189.
S. Ml.
GUMEWE (Treskavec kaj Prilep) nekropola od helenisti~kiot i rimskiot period. Otkrieni se grobovi od tipot na ednostavni cisti, pokrieni so {krilesti plo~i. Mermerni spolii od
naselbata na koja $ pripa|ala
nekropolata se vgradeni vo manastirskata crkva. Na eden od tie
spomenici se spomnuvaat naselbata Kolobaisa i hramot posveten na Apolon i Artemida Efeska, ~ija lokacija ne e utvrdena,
no sekako treba da se bara vo neposredna blizina.
LIT.: N. Vuli, Spomenik SKA#,
LXXVII, Beograd, 1934, 56; F. Papazoglu,
Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957, 223; I. Mikulcic, Pelagonija u svetlosti
arheoloskih nalaza, Skopje, 1966, 80. K. Kep.
Guli Pitu
GULI, Pitu (Kru{evo, 1865

Me~kin Kamen, 13. VIII 1903) revolucioner, vojvoda na TMORO
(od vla{ko poteklo). Izvesno
vreme prestojuval kako pe~albar
vo Sofija, od kade {to so ~eta
preminal vo Makedonija (1885).
Po nejzinoto razbivawe kaj Demir Kapija, bil zaroben i suden
vo Solun, po {to odleàl sedum
godini robija vo Dijarbekir (Mala Azija). Otkako se vratil vo
Kru{evo (1894), se vklu~il vo
TMORO. Podocna pak zaminal na
pe~alba vo Bugarija, od kade {to
se vratil so mala ~eta vo Kru{evsko (mart 1903). Bil ~len na
Kru{evskiot reonski vostani~ki {tab i pri osloboduvaweto na
gradot komanduval so golem vostani~ki odred vo borbite za osvojuvawe na osmanliskata kasarna.
Po osmanliskiot kontranapad
odbil da se povle~e so glavninata
na vostani~kite sili i svoite
vostanici gi rasporedil na Me~kin Kamen, branej}i go Kru{evo,
kade {to i herojski zaginal. Opean e vo brojni narodni pesni.
LIT.: Makedonski revolucionerni narodni pesni za Goce Del~ev, Jordan Piperkata i Pitu Guli. Izbor, redakcija i
zabele{ki d-r Blaè Ristovski, Skopje,
1974; D-r Blaè Ristovski, Pitu Guli vo
makedonskata revolucionerna narodna
pesna. (Kako se sozdava{e legendata za
simbolot na ilindenskoto Kru{evo i za
Me~kin Kamen kako apogej na odbranata
na slobodata), Prilozi za Ilinden
1978#, II, Kru{evo, 1979, 793804; Manol
Pandevski, Pitu Guli (18651903) biografski osvrt, Prilozi# na MANU,
XVI, 2, Skopje, 1985, 45-70; Ko~o Topuzovski, Pitu Guli ìvot i delo, Kru{evo,
416
GUWA gorna ma{ka obleka, izrabotena od kla{na od prirodna

temna volna, postavena, dolga do
kolenata i ukrasena so gajtani.
Ovoj element pretstavuval statusen simbol, go izrazuval socijalniot i ekonomskiot status na
li~nosta {to go nosela. Bila nosena s# do vtorata polovina na
XIX v.
J. R.-P.
GURBITA patna stanica od

rimsko vreme na delnicata od
Stobi do Skupi, zabeleàna na
Tabula Pojtingerijana (IIIIV v.).
Se nao|ala na odale~enost od VIII
rimski milji (12 km) od Stobi.
Se locira na lokalitetot Gradi{te, 2 km ju`no od seloto Zgropolci, na karpestata terasa na
desniot breg na Vardar.
LIT.: I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo
K. Ax.
GURGUR TUMBA (Bitola) neolitska naselba. Se nao|a na periferijata na gradot, blizu fabrikata Bitolateks. Pretstavuva
tumba so pre~nik vo osnovata od
250 m i visina 3 m. So probnite
sonda`ni iskopuvawa (1952 i
1981), vo organizacija na toga{niot Naroden muzej, bil utvrden
kulturen sloj debel 3,50 m so artefakti od dve fazi na ìveewe,
od vremeto na sredniot neolit na
Velu{ko-porodinskata kulturna
grupa.
Neolit vo Centralna Pelagonija. Katalog, Naroden muzej Bitola, Bitola, 1976,
40.
V. S.
Viktor
Gusev
Jasmina
Guwova
GUWOVA, Jasmina ([tip, 26. IX

1966) interpretatorka na izvorni i novosozdadeni makedonski pesni. Zavr{ila niò muzi~ko u~ili{te vo [tip i diplomirala na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje (1990). Pet
godini rabotela vo srednoto Tekstilno u~ili{te vo [tip, a od
1994 g. ìvee vo Skopje. Nastapuvala so KUD Van~o Prke# od
[tip i so ènskata peja~ka grupa
Astibijana#. U~estvuvala na
mnogu muzi~ki festivali vo Makedonija, Prviot album go snimila vo 1994 g. za Muzi~kata i kasetna produkcija na MRTV.
M. Kit.
GUSEV, Viktor Evgenjevi~ (Mariupol, Ukraina, 2. V 1918

Sankt-Peterburg, 2003) ruski
slavist i makedonist, folklorist, etnograf, istori~ar i teoreti~ar na umetnosta, literaturata i kulturata. Sredno i muzi~ko obrazovanie zavr{uva vo Gomeq (Belorusija), a visoko vo
Institutot za istorija, filozofija i literatura vo Moskva. Nau~nata dejnost ja zapo~nuva vo
Moskva (1938) i kako dobrovolec
u~estvuva vo Vtorata svetska vojna (19411945). Prepodavatel vo
êljabinskiot pedago{ki institut (19461955), nau~en sekretar
vo Institutot za ruska literatura (Pu{kinski dom) vo Leningrad (19551969), prorektor za nau~nata dejnost vo Leningradskiot institut za teatar, muzika i
kinematografija (19691979) i
profesor na Katedrata za filozofija i estetika na Akademijata
za teatarska umetnost vo SanktPeterburg. Kandidatskata (1953)
i doktorskata disertacija (1965)
GUSLE
gi odbranuva vo Institutot za etnografija. Redoven ~len na Akademijata za humanitarni nauki

(1994). Avtor na golem broj oddelni slavisti~ki publikacii od
oblasta na estetikata i teorijata
na narodnoto tvore{tvo; metodologijata i istoriografijata na
folkloristikata, etnografijata
i slavistikata; teorijata i metodikata na kompleksnoto prou~uvawe na folklorot; istorijata na
narodniot teatar; poetskoto tvore{tvo na slovenskite narodi vo
Vtorata svetska vojna, posebno na
makedonskoto poetsko narodno
tvore{tvo vo RM i vo Pirinsko;
sovremenite procesi vo narodnata kultura. U~esnik vo mnogu nacionalni i me|unarodni asocijacii, nau~ni sobiri i kongresi,
vklu~itelno i vo Makedonija.
Kako pretsedatel na Komisijata
za slovenskiot folklor pri Me|unarodniot komitet na slavistite, javno se zalaga vo za{tita
na istoriskoto ime i za me|unarodno priznavawe na RM (1992).
BIBL.: Problem folklora i istorii
stetiki, M.-L., 1963; stetika folklora, L., 1967; Istoki russkogo narodnogo teatra, L., 1977; Slavnskie partizanskie pesni, L., 1979; Russki folklorn teatr XVII na~ala XX veka, L.,
1980; Russka narodna hudoèstvenna
kultura. Teoreti~eskie o~erki, SPb.,
1993; Vosto~noslavnski folklor.
Slovar nau~no i narodno terminologii [koavtor], Minsk, 1993.
LIT.: Viktor Evgenevi~ Gusev. Bibliografi~eski ukazatel nau~nih trudov
(19411981). Sost. L. Ivleva, L., 1984; Material k bibliografii nau~nh trudov Viktora Evgenevi~a Guseva, SPb.,
1997; M. . Melc, V. E. Gusev kak folklorist. bile u~enogo, Russki folklor#, t. 25, L., 1989, 212220; B. N. Putilov, Viktor Evgenevi~ Gusev, Slavnovedenie#, 1, M., 1994, 124125.
Bl. R.
Guski
GUSKI (Anser) rod krupni ptici od potfamilijata guski i lebedi (Anserinae), od koi kaj nas se
registrirani ~etiri vida: siva
guska (Anser anser), belo~elna guska (Anser albifrons), mala guska
(Anser erytropus) i posevna guska
(Anser fabilis).
trends and conservation status. Cambridge, Bir-
dLife International Conservation Series#, 12,

Sv. P. V. Sid.
Elena
Guskova
GUSKOVA, Elena Jurjevna

(Moskva, 1949) ruska istori~arka. Istorija studirala na
Moskovskiot dràven univerzitet. Rakovoditel e na Centarot
za prou~uvawe na sovremenata
balkanska kriza pri Slavisti~kiot institut na Ruskata akademija na naukite. Rabotela kako
stru~wak za Balkanot vo [tabot
na mirovnite sili na Obedinetite nacii vo Zagreb (1994). ^len
na SANU od 2006 g. Objavila pove}e od 250 nau~ni i stru~ni truda. Pove}e godini go istraùva
albanskoto pra{awe vo RM.
BIBL.: Makedoni put k samostotelnosti, Moskva, 1997 (red.); Istorija jugoslovenske krize, I, II, Beograd, 2003. Sv. [.
GUSLARI VO MAKEDONIJA
mesni ili patuva~ki guslari,
naj~esto so telesen hendikep ili
o{teten vid. Po oslepuvaweto na
makedonskite voini po Belasi~kata bitka (1014), guslarstvoto
bilo naj~esto zanimawe na lu|eto
hendikepirani so vidot. Sli~na
bila sostojbata i vo podocne{nite vekovi. Kako tradicija, vo XIX
v. guslarstvoto bilo osobeno zastapeno vo Prilep. Kon 70-tite
godini najpoznat bil patuva~kiot prilepski guslar Kole Laucot. Pokraj drugite mesta, toj go
posetuval i rodnoto selo na najpoznatiot makedonski guslar
Apostol Grozdanov Sekulovski
(s. Oblakovo, Prilepsko, 1876
Prilep, 1936). Pri nivnoto zapoznavawe tokmu toj go otkril
negoviot osoben talent i vo negovata dvanaesetta godina slepoto
mom~e go pribral vo svojata guslarsko-prosja~ka grupa vo Prilep. Tie zaedno patuvale po makedonskite gradovi i sela. Apostol
raspolagal so neobi~no bogat repertoar od makedonski narodni
pesni. Spored narodnite svedo{tva, pove}eto od niv bile ma{ki (starovremski, starzamanski, juna~ki), no peel i ènski (qubovni) pesni. Moèl
da go zadovoli vkusot na slu{ate-
lite vo sekoja sredina kade {to

}e se najdele. Samo za Marko Krale znael okolu 60 pesni. Eden od
najdobrite sovremeni guslari vo
Isto~na Makedonija be{e Nikola~ko Il~ov Arsov (s. Vetren,
Ko~ansko, 1912). Kon 50-tite godini na minatiot vek od sorabotnicite na Institutot za folklor vo Skopje se snimeni golem
broj guslarski pesni vo negovo
ispolnenie. Kako dobar igraorec, toj be{e i demonstrator na
golem broj narodni ora, kinetografirani i objaveni od strana
na folkloristot Gan~o Pajtonxiev.
LIT.: Branislav Rusi, Prilepski guslar
Apostol, Beograd, 1940, 1-86; Gan~o Pajtonxiev, Makedonski narodni ora, Skopje, 1973, 335.
\. M. \.
GUSLARSKI PESNI pesni

{to se pridruùvale so gusle ili
}emene, koe se razlikuva od crnogorskite i srpskite gusli, kako
po oblikot, taka i po brojot na
ìcite, pa i po osobinite na zvukot. Ovie pesni, kako i drugite
epski pesni, po svoite melodiski
osobenosti, a pred s# po recitativnosta i izosilabi~nosta (eden
ton na eden slog), se razlikuvaat
od lirskite, pa i od juna~kite
pesni od epohata na Ilinden.
Evidenten e i zabeleìtelno dominanten narativniot karakter
na stihovata sodrìna, kon koja
se prisposobeni ednoli~nite
dvièwa na melodiskite motivi,
ograni~eni kako po svojot ambitus isto taka i po formata, tonskite nizi i metroritmi~kite
strukturi.
LIT.: \or|i M. \or|iev, Muzi~kite osobenosti na epskite narodni pesni od Titovvele{ko, Makedonski folklor,
XXI, 42, Skopje, 1986.
\. M. \.
Gusle (kemene)
GUSLE (gusla, kemene, }amenxe)

naroden ì~en guda~ki muzi~ki
instrument. Izraboten od izdlabeno par~e drvo vo kru{kovidna
forma. Gudaloto e ra~no izraboteno vo blaga polukru`na forma.
Naj~esto ima tri ìci. Melodijata se izveduva na prvata ìca.
Mnogu retko se zafa}a tretata
ìca, a srednata konstantno bor417
GUTEVSKI
dunira prazna, poradi {to gusleto spa|a vo bordunskata grupa muzi~ki instrumenti. Svira~ot go
drì gusleto pred sebe vo vertikalna polo`ba, naj~esto vo sede~ka pozicija, potpreno na skutot.
Unikaten e po toa {to tonovite
se proizveduvaat preku dopirawe
na ìcata so noktite, a ne so mesnatiot del od vrvot na prstite,
kako {to e voobi~aeno kaj svireweto na violinata i drugite guda~ki instrumenti.
Skopje, 1986, 51.
\. M. \.
Naum
Gutevski
GUTEVSKI, Naum Mahov (Kru{evo, 21. IV 1928 Skopje, 20. VI

1996) spec. po sudska medicina,
ekspert za humana serogenetika,
Diplomiral medicina vo Skopje
(1957) i doktoriral vo Belgrad
na tema za zastapenosta na haptoglobinskite tipovi vo Makedonija i primenata na haptoglobinskiot sistem vo forenzi~nata medicina (1979). Se usovr{uval vo Maribor i vo Berlin.
Publikuval nad 80 truda. Bil direktor na Institutot za sudska
medicina i kriminalistika, {ef
na Katedrata za sudska medicina
(19721988) i ~len na Me|unarodnata akademija za sudska i socijalna medicina.
LIT.: Artifices Medicinae Macedonici, Skopje,
2001.
K. K.-P.
Zoran
Gu~ev
GUÊV, Zoran Spaskov (Skopje,

7. IX 1955) pedijatar-endokrinolog i geneti~ar, redoven prof.
na Med. f. vo Skopje. Diplomiral
418
medicina i filozofija vo Skopje. Bil prodekan na Med. f. i direktor na Klinikata za detski

bolesti. Toj e glaven i odgovoren
urednik na MSM, nositel na pove}e proekti (Tempus-Phare) i organizator na balkanski kongresi
(ESEPGE) vo RM. Avtor e na
brojni nau~ni i stru~ni trudovi
publikuvani vo zemjava i vo
Br. N.
stranstvo.
GUÊV, Spasko Gligorov (Gevgelija, 8. XI 1925 Skopje, 30. VI
1989) op{t hirurg, anestezilog,
prof. na Med. f. vo Skopje. Diplomiral na Med. f. vo Belgrad,
specijaliziral vo Skopje. Supspecijaliziral anesteziologija.
Osnova~ i dolgogodi{en direktor na Klinikata za detska hirurgija vo Skopje. Vovel mnogubrojni metodi na isleduvawe (jonogram) i operativni tehniki vo
detskata hirurgija (ezofagealna
atrezija).
Br. N.
GUÊVA, Bogiwa Vladislavova
(Kumanovo, 30. III 1927 Skopje, 8.
VIII 2005) internist-revmatolog, prof. na Med. f. vo Skopje.
Diplomirala na Med. f. vo Belgrad, a specijalizirala interna
medicina vo Skopje. Pove}e godini rabotela na Oddelot i Klinikata za nefrologija i u~estvuva-
1996) u~itel, u~esnik vo NOB

vo Egejskiot del na Makedonija i
vo Gra|anskata vojna vo Grcija.
Vo 1941 g. se vklu~il vo Dvièweto na otporot protiv fa{izmot. Od 1947 g. bil politi~ki komesar na [tabot na DAG za pl.
Pajak i Kajmak~alan i politi~ki
komesar na XVIII brigada na DAG.
Bil ~len na Glavniot odbor na
NOF i ~len na Pretsedatelstvoto na Organizacijata Ilinden#.
Privrzanik i dosleden sproveduva~ na politikata na KPG vo odnos
na makedonskoto nacionalno
pra{awe.
1949, Skopje, 1983.
St. Kis.
GU[KOV, Risto (Skopje, 1941)

in`. tehnolog i dolgogodi{en direktor na Cementarnicata Usje#
vo Skopje. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet vo Skopje
(1965). Rabotel vo Cementarnicata Usje# (od 1966), a bil i nejzin generalen direktor (od 1988).
Bil direktor na Konzerva-eksport# vo Skopje (19851987). Stopanstvenik so {iroki poznavawa
na tehni~kite i organizacionite
aspekti na proizvodstvoto, so
{to steknal me|unarodna afirmacija. Zasluèn e za rekonstrukcijata na pogonite, za nabavka
na moderni proizvodstveni linii i oprema za spre~uvawe na zagaduvaweto na ìvotnata sredina, za supstitucija na energenSv. H. J.
site i sli~no.
GU[LEV, Stojan v. PopovGu{le, Stojan.
Bogiwa
Gu~eva
la vo voveduvaweto lekuvawe so
hemodijaliza. Profesionalniot
ìvot go prodolìla na Klinikata za revmatologija kako nejzin
soosnova~ (zaedno so prof. D. Arsov) i dolgogodi{en direktor.
Voveduva pogolem broj metodi za
dijagnoza i terapija na revmatolo{ki bolesti.
Br. N.
GU[ALKA pravoagolno platno, izraboteno od pamuk ili od
konop, koe se noselo na gradite,
pod gu{ata, a se zakop~uvalo odzadi, zad vratot. Bila so dimenzii 30 h 15 cm i na nea bil pri{ien kolirot (jakata), visok od 34
cm. Bila vezena so vez razmetnica i dopolnitelno se ukrasuvala
so lski (pulovi).
J. R.-P.
GU[EV-MAKI, Ta{o (s. Gramatikovo, Vodensko, Egejskiot del
na Makedonija, 1910 Voden,
GU[LEV-GUÔ, Hristo (s. Kosinec, Kostursko, 1869 me|u selata O{tima i Trnovo, Kostursko, IX 1904) u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, kosturski vojvoda. Zavr{il osnovno obrazovanie. Bil ~len na TMORO od 1899
g. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta. Po vostanieto se zasolnil vo Varna (Bugarija). Letoto na 1904 g. se vratil vo Kostursko. Zaginal vo borba so gr~kite andarti.
LIT.: Bistricki, Blgarsko Kostursko,
Ksanti, 1919.
Al. Tr.
GU[TANOV, Dimitar Atanasov

(s. Kru{evo, Demirhisarsko,
Egejskiot del na Makedonija,
1876 s. Banica, Sersko, 4. V
1903) u~itel i deec na TMORO.
Gi zavr{il Pedago{koto u~ili{te vo Ser i Duhovnata seminarija vo Samokov, po {to bil
u~itel vo s. Star~i{ta (Nevrokopsko). Podocna zavr{il pravo
vo Lozana ([vajcarija) i bil profesor vo Pedago{koto u~ili{te
i prv direktor na Gimnazijata vo
Ser. Prvin pristapil vo ~etata
na Mihail âkov, izvesno vreme
GU[TEROV
Dimitar
Gu{tanov
bil inspektor na Serskiot revolucioneren okrug na TMORO, a

potoa kako dramski okoliski vojvoda na TMORO (od po~etokot na
1903) u~estvuval vo ru{eweto na
mostot na r. Angista i na sovetuvaweto vo s. Kara}or (po~etok na
fevruari 1903), so koe rakovodel
G. Del~ev. Od tuka G. Del~ev zaminal za Solun na sredba so Dame
Gruev, a na vra}awe vo s. Banica
mu se pridruìla i ~etata na D.
Gu{tanov, so kogo zaedno zaginale vo borbata so osmanliskata
vojska. Selanite gi pogrebale
eden do drug vo ist grob na poljanata pod golemo brestovo drvo.
LIT.: Jovan Pavlovski, Ogneno semejstvo, Spomeni na Lika ôpova, Skopje, 1978,
139; D-r Simo Mladenovski, Revolucionerkata Ru{a Del~eva (18681945). Po
spomenite na Lika ôpova, Skopje, 1983,
121.
S. Ml.
GU[TERI (Sauria; Lacertilia)

najbogat podred so vidovi od
vle~ugite (Reptilia). Zaedno so
zmiite, tie se vklu~eni vo redot
na lu{pestite vle~ugi (Squamata), bidej}i teloto im e pokrieno
so sitni ro`nati lu{pi. Tipi~ni kopneni ìvotni, glavno dnevni, so izrazena sposobnost za regeneracija na opa{kata, t.n. ontotomija, so isklu~ok na zmijogu{terite. Vo Evropa se poznati
79 vida gu{teri, od koi vo Makedonija ìveat 12 vida: gekon
ili ku}no gu{ter~e (Cyrtopodion
kotscyi), kratkonogo gu{ter~e (Ablepharus kitaibelii), makedonski gu{ter (Podarcis erhardii), ìvoroden
gu{ter (Lacerta vivipara), zelen
gu{ter (Lacerta viridis), golem zelen gu{ter (Lacerta trilineata), planinski gu{ter (Lacerta agilis), polski gu{ter (Podarcis taurica), skalest (yiden) gu{ter (Podarcis muralis), lu{pest gu{ter (Algyroides
Risto
Gu{terov
@ivoroden gu{ter, slepok, blavor, planinski

gu{ter, zelen gu{ter, kratkonogo gu{ter~e
nigropunctatus), slepok (Anguis fragilis) i blavor (Ophisaurus apodus).

LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the
Reptiles and Amphibians of Britain and Europe,
London, 2002; G. Dùki} & M. Kalezi}, The
biodiversity of amphibians and reptiles in the
Balkan Peninsula, vo: Griffiths, Krystufek &
Reed ed., Balkan Biodiversity, Dordrecht/Boston/London, 2004, 167192; JP. Gasc, A. Cabela, J. Crnobrnja-Isailovic, D. Dolmen, K. Grossenbacher, P. Haffner, J. Lescure, H. Martens, J.
Martinez Rica, H. Maurin, M. Oliveira, T.
Sofianidou, M. Veith, A. Zuiderwijk, Atlas of
Amphibians and Reptiles in Europe, Paris, 1997.
Sv. P. - V. Sid.
GU[TEROV, Risto Kirov (Radovi{, 9. IV 1948) metalurg, biznismen, politi~ar i filantrop.

Po zavr{uvaweto na osnovnoto i
gimnazijalnoto obrazovanie vo
rodnoto mesto, diplomiral na
Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet (Otsek metalurgija) na
Univerzitetot vo Skopje. Se vrabotil vo 1973 g. vo Rudnicite i
èlezaranica (pogon êli~arnica) vo Skopje, prodolùva vo biznisot vo Tehnometal-Makedonija
(Eksport-import) vo Skopje (1974
1979), vo Tehnometal-Vardar
Pretstavni{tvo vo Moskva, SSSR
(19861991), vo RIMACO Gmbh vo
Viena, Avstrija (19912006), vo
RIMACO Corp., vo Nejpls, Florida, SAD (od 2002). Po~esen dok-
tor na Univerzitetot Ohajo vo

Atens, Ohajo, SAD; Veliki prior na me|unarodniot orden Sv.
Stanislava za Makedonija i konzul na Ordenot za balkanskite
dràvi. Kratkotrajno vo makedonskata politikata: zamenikpretsedatel (19921996) i pretsedatel na Liberalnata partija
(2000/2001).
Na filantropski plan u~estvuval vo izdavaweto na delata na
Sl. Janevski (na makedonski, angliski i ruski jazik), na istoriski dokumenti od Vl. Popovski, na
dokumentite Makedoni. Put k
samostotelnosti vo Moskva od
El. Guskova i Bl. Ristovski, na
u~ebnikot Gastroenterologija
od Vl. Serafimoski i na dela od
G. Todorovski, B. Pavlovski i B.
Oro{anski, a pomognal za razni
sportski disciplini (vo Makedonija i vo Rusija), za otvorawe
prostorija za magistranti pri
Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje, za medicinska
oprema za gastroenterologija na
Klini~kiot centar vo Skopje, za
spomenikot na sv. Kiril i Metodij (proekt so T. Serafimovski), za spomenikot na Papata Jovan Pavle II vo Krakov vo Polska
(proekt so Kecman); go izgradil
soborniot hram Sv. Troica vo
Radovi{ i crkvata Sv. \or|ija
vo Pustec (R. Albanija); ja osnoval Fondacijata Gusterov Cutler
Schollars award pri Univerzitetot Ohajo vo Atens, Ohajo (SAD)
za makedonski studenti (Programa za liderstvo vo site oblasti)
i u~estvuval vo etabliraweto na
prvata multinacionalna kompanija vo makedonskata ekonomija Xonson Kontrols (SAD) vo
Bl. R.
Skopje.
419
D
DAB (Quercus L., fam. Fagaceae)
rodot opfa}a okolu 300 vida, rasprostraneti vo severnata hemisfera. Listopadni ili trajno zeleni drvja ili grmu{ki, so {iroko razgraneti kruni, so prosti
listovi, varijabilni po forma.
Ednodomni so ednopolni cvetovi. Plodovite se èladi, obvieni
so ~a{kovidna kapa (kupola),
zreat vo prvata ili vo vtorata godina. Kaj nas se sre}avaat:
a) blagun (krastun) (Q. pubescens
Willd.) listopaden dab od ju`na
Evropa. Drvo visoko do 20 m, so
obratno jajcesti listovi, dlaboko ili plitko zase~eni (lapoviti), koèsti, vlaknesti. @eladite zreat vo prvata godina naesen,
sitni i varijabilni. Vo RM ima
op{ta zastapenost vo najniskiot
i najtopol del od daboviot pojas;
b) gorun (maznika, crnok) (Q. petraea Liebl.) listopaden dab so evropski areal. Drvo do 40 m visoko, so elipsesti listovi, goli,
plitko lapoviti, so klinesta osnova i so dolga dr{ka. @eladite
zreat vo prvata godina, se odlikuvaat so plitka kupola. Ima mnogu
kvalitetno drvo. Ridsko-planinski dab, koj vo na{ite planini go
gradi povisokiot del od daboviot
{umski pojas;
Makedonski dab
v) makedonski dab (kraste~ki

cer, ostrogun, klecer, crn cer)
(Q. macedonica A.DC.) ilirski
subendemit (od Apulija Italija, jugozapadniot del na Balkanskiot Poluostrov i od Mala Azija). Drvo od sredna golemina, so
temnozeleni koèsti listovi,
elipsovidni, plitko no ostro nazabeni. @eladot e krupen, sozreva vo vtorata godina. Izrazito
su{ootporen vid, kaj nas e zastapen na suvi, prete`no karbonatni stani{ta;
g) ploska~ (blagun, lopuv, palau{) (Q. farnetto Ten., Q. conferta Kit.)
arealot mu e vo jugoisto~na Evropa. Ima mnogu krupni listovi
(do 20 cm), obratno jajcesti, dvojno lapoviti. @eladot sozreva prvata godina, ne e gor~liv (blagun). Toploqubiv i svetloqubiv
vid, uspeva na podlaboki po~vi.
Vo na{ata zemja, zaedno so cerot,
formira {umski zaednici vo poniskiot del od daboviot pojas;
d) prnar (ostrika) (Q. coccifera L.)
mediteranski zimzelen vid. Malo drvo ili grmu{ka, so sitni,
ovalni, koèsti i ostro nazabeni
listovi. @eladite se krupni, sozrevaat vtorata godina. Kaj nas,
ju`no od Demir Kapija, gradi gusti, neproodni, degradirani formacii, poznati kako psevdomakija;
|) cer (Q. cerris L.) ju`noevropski, listopaden vid. Golemo drvo
so izdolèni, elipsovidni listovi, temnozeleni, krupno i nepravilno nazabeni. @eladite se
krupni, sozrevaat vo vtorata godina. Kaj nas ima op{ta zastapeAl. And.
nost.
DABESKI, Petko (s. Volkovija, Tetovsko, 15. X 1939) elektroinèner, poet, antologi~ar
i op{testvenik. Zavr{il gimnazija vo Tetovo i diplomiral
na Elektrotehni~kiot fakultet vo Belgrad. Rabotel na proektirawe, izgradba i eksploatacija na visokonaponski razvodni postrojki i hidroelektri~ni
centrali. Bil pretsedatel na
Op{tinskoto sobranie na Tetovo. Prvite pesni gi objavil vo
1955 g. Dobitnik e na nagradata
Petko
Dabeski
Bra}a Miladinovci na Stru{kite ve~eri na poezijata (1987).

BIBL. Tretiot poteg, Skopje, 1982;
Sloboden udar, Skopje, 1983; êtvrta
kordinata, Skopje, 1987; Paraboli,
Skopje, 1989; êtvrta koordinata, Beograd,
1989; Nevestinski kov~eg, Skopje, 1991;
Minijaturi, Skopje, 1996; Nadvor od
opitot, Skopje, 1996; Ne{ta nad
zborovite, Skopje, 1997; ûvari na kaleto, Skopje, 1998; Pokrov od zborovi,
Skopje, 1999; Ne e s# haiku, Skopje, 1999
(haiku poezija); Naivnosti, Skopje, 2001
(pesni vo proza); Kapri~a za lira i
gajde, Skopje, 2002; Antologija na makedonskata haiku poezija, Skopje, 2003;
Snop paraboli, Skopje, 2004.
S. Ml.
Arheolo{ki naodi vo Dabje-Grama|e
DABJE-GRAMA\E, Barovo, Negotinsko heroon od rimsko vreme, vo dolinata na r. Bo{ava, 17

km ju`no od Negotino. Na temeto
od blago vozvi{enie bil podignat reprezentativen heroon vo
vid na hram, na visok podium so
vestibil, cela i hipogeum. Otkrieni se 15 kameni arhitektonski elementi od tavansko-pokrivnata konstrukcija, me|u koi i
4 plo~i so plitko vdlabeni pravo-
DAVKOV
agolni poliwa, na koi vo reljef

se pretstaveni ara, stiliziran
delfin i portreti na èna i ma`,
verojatno pokojnicite na koi im
bil posveten heroonot. Otkrieni
se i 4 fragmenti od statui od bel
mermer. Hramot bil oddale~en
500 m ju`no od anti~kata naselba
na lokalitetot Ridot, nad ju`nata
periferija na s. Barovo.
LIT.: V. Lil~i}, Makedonskiot kamen za
bogovite, hristijanite i za ìvot po
ìvotot, I, Skopje, 2001, 318337. V. L.
DABNICA selo vo Prilepsko, vo jugozapadnoto podno`je

na Babuna, severno od Prilep,
na 605 m n. v. Vo mesnosta Garvan
bil formiran NOPO Dimitar
Vlahov (16. V 1942). Za sorabotkata i vklu~enosta vo Narodnoosloboditelnoto dvièwe, bugarskite okupatorski sili izvr{ile masoven teror i masakar vo
seloto. Bile uapseni 62 selani (na
vozrast od 1660 godini) i zaedno
so 8 drugi zatvorenici od Prilep
bile odvedeni vo mesnosta Dabni~ki Zavoj i 11 od niv bile strelani (19. IX 1942), me|u koi i advokatot Rampo Levkata. Pri strelaweto dve lica uspeale da se spasat.
LIT.: Vlado Maleski-Tale, Dabnica obvinuva, êtirieset godini 19411945, kn.
7, Skopje, 1963, 563-567; Blagoja Taleski,
Otkrivawe na noviot spomenik na Dabni~kiot Zavoj, 29. XI 1977 godina, Sovremenost, XXVIII, 12, Skopje, 1977, 39;
Dimitar Dimeski, Dabni~kiot masakr
vo 1942 godina, Prilep i Prilepsko vo
NOV 1942 godina, kn. vtora, Skopje, 1978,
279303; Ta~ko Lokvenec, Dabnica, Skopje, 1986; Atanas Tasevski, Masakrot vo
Dabnica. Monstruozen zlostor na bugarskite fa{isti~ki zavojuva~i, Ve~er, XXV, 75137517, Skopje, 2125. IX
1987, 23; Gorica Dameska, Sakaa da ja
Dabni~kiot masakr (1942)
zbri{at Dabnica. Nepoznati vistini

za masakrot kaj Dabnica, Ve~er, XXV,
7521, Skopje, 30. IX 1987, 23; Stojna Zlateska-Be{iroska, Dvaeset dena spievme
stoej}i, na istoto mesto 23; K(osta) Popovski, Vtoroto umirawe na `rtvite.
Koleòt kaj Dabnica i nasilnata smrt
na narodniot heroj Rampo Levkov-Levkata. Makedonski iseleni~ki almanah
89, Skopje, 1988, 146147.
S. Ml.
DABOVA STRI@IBUBA^KA
v.: striìbuba~ka , dabova
DAVID (? 976) komitopul, najstariot sin na komitot Nikola. So
pomladite bra}a (Mojsej, Aron i
Samuil) se pobunile protiv bugarskata (969) i vizantiskata vlast
(976), po {to vladeele nezavisno.
Toj ja imal vrhovnata vlast. Nabrgu bil nesre}no ubien od Vlasi
sto~ari vo mesnosta Ubavi Dabovi, me|u Kostur i Prespa. Samuil
go spomnuva vo epitafot (992/993).
LIT.: J. Ivanov, Blgarski starini iz
Makedoni. Fototipno izdanie, Sofi,
1970, 2325; S. Pirivatri~, Samuilovata
dràva, obhvat i harakter, Sofi,
2000.
B. Petr.
Kiro
Davidovski
DAVIDOVSKI, Kiro (Kumanovo, 24. XII 1932 Skopje, 2003)

oboist. Eden od prvite muzi~ari
vo Makedonija so fakultetska
diploma za duva~ki instrumenti.
Dopolnitelno se usovr{uval na
Akademijata Santa ê~ilija# vo
Rim. Bil prv oboist na Makedonskata filharmonija i razvil bogata koncertna aktivnost vo zemjava i vo stranstvo. Nastapuval
vo mnogu zemji vo svetot, me|u koi
i vo: SAD, Germanija, Francija,
[panija, Meksiko i dr. Imal izvonredno golem repertoar vo koj
vleguva ogromen del od literaturata za oboa. Dal zna~ajna poddr{ka i za razvoj na makedonskoto muzi~ko tvore{tvo. Osnova~ e
na Katedrata za duva~ki instrumenti na FMU.
M. Kol.
DAVINA KULA, û~er (Orman), Skopsko anti~ki i ranovizantiski grad, 12 km severno od
centarot na Skopje. Izdolèn rid
{to dominira nad samiot pat i
vlezot vo Ka~ani~kata Klisura i
se izdiga 200230 m nad r. Lepenec.
Gradot bil komponiran od akropol so elipsovidna forma, so za{-
titen yid vo cvrsta malterna tehnika (185 h 110 m), i od pribli`no

pravoagolen severen grad, so centralen gradski plo{tad forum
(150 h 120 m), opfaten so cvrst malteren yid. Vkupnata gradska povr{ina iznesuva 4,6 ha. Gradot poseduval dve ednokorabni ranohristijanski crkvi, edna vo akropolot i
edna vo severniot podgrad. Bogatata dekorativna ornamentika na kamenite arhitektonski elementi
upatuva glavno na VI v. Otkrieni
se: èlezna fibula (t.n. maloaziski tip) od helenisti~ko vreme i
moneti od IIIVI v. n.e. Natpisot na
edna kamena plo~a ja veli~a pobedata na carot Galien nad Sarmatite (253 ili 258 g.), najverojatno vo
blizina na gradot. Se pretpostavuva deka gradot na Davina Kula moè da se identifikuva so eden od
ranovizantiskite gradovi Vendenis ili Neutina.
LIT.: I. Mikulcik, Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien, Mnchen, 2002, No 26, 153158; I. Stan~evski,
Cirkulacija na monetite na Davina Kula u~er, Makedonsko nasledstvo#, 12,
Skopje, 2000, 7889.
V. L.
DAVITKOVSKI, Petar (s. Kalni{te, Probi{tip, 25. X 1911

Skopje, 1996) protojerej-stavrofor, sve{tenosluìtel, du{egri`nik, stare{ina, vospituva~,
profesor i pratenik vo Bogoslovijata. Vo 1935 g. ja zavr{il {estgodi{nata Vi{a bogoslovija vo
Bitola, vo koja kako u~enik u~estvuval vo buntot na u~enicite
(1934) za odbrana na makedonskiot jazik. Od 1936 do 1941 g. rabotel kako verou~itel vo Kumanovo. Vo 1937 primil |akonski, a vo
1941 g. i sve{teni~ki ~in. Bil
~len na Inicijativniot odbor na
Makedonskata pravoslavna crkva
i u~esnik na Prviot, Vtoriot i
Tretiot crkovno-naroden sobor,
pri proglasuvaweto na MPC.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987.
Rat. Gr.
Blagoj
Davkov
DAVKOV, Blagoj (Skopje, 21. I

1921 Skopski centralen zatvor, 21. I 1943) ma{inobravar,
komunisti~ki deec i prvobo421
DAVKOV
rec. Kako vraboten vo rabotilnicata na Papa Teodosi (1938),

se vklu~il vo URS-ovite sindikati, stanal ~len na KPJ (od
proletta 1940) i ~len na MK na
KPJ vo Skopje (od septemvri
1940). Vo NOAVM bil ~len na
diverzantska grupa (juli 1941),
borec na Prviot skopski NOPO
(od 22. VIII 1941), a po negovoto
rasformirawe se ilegaliziral
(od krajot na 1941 maj 1942). Vo
otsustvo bil osuden na smrt so
besewe (9. V 1942). Podocna stanal borec vo Vele{kiot NOPO
Pere To{ev# (maj septemvri
1942), vo Vele{kiot NOPO
Dimitar Vlahov# (septemvri
krajot na oktomvri 1942), a potoa se prefrlil vo Vtoriot
skopski NOPO (oktomvridekemvri 1942). Ispraten vo Skopje da se povrze so Mesnata organizacija na KPJ, bil uapsen (2. I
1943) i porano izre~enata smrtna kazna bila izvr{ena na negoviot rodenden.
LIT.: B. B., Zapisi za edna biografija,
13 Noemvri#, br. 1, Skopje, 1962, 16; Bea,
zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 49; Boge
Kuzmanovski, Crti~ki za biografijata
na Blagoj Davkov, Skopje, 1981; Krsto
Zdravkovski, Da ne se zaboravi, Spomenici i spomen belezi od NOV vo Skopje,
Skopje, 1982, 35, 74, 150 i 192; Krsto Zdravkovski, Koga Blagoj Davkov e otkrien i
zatvoren?, Nova Makedonija#, XLIII,
14411, Skopje, 7. III 1987, 2.
S. Ml.
DAVKOV, Pavle (Skopje, 21. VI

1925 Va{ington, 12. V 1978) nacionalen deec i politi~ar, u~esnik
vo NOB (od 1942) i skoevski
rakovoditel. Po Osloboduvaweto
rabotel kako visokokvalifikuvan
mehani~ar i direktor na Pretprijatieto za remont i servis Mehanika vo Skopje. Vo svoeto politi~ko i stru~no usovr{uvawe, diplomiral na Vi{ata partiska
{kola \uro \akovi} vo Belgrad
i na Vi{ata ekonomsko-komercijalna {kola, a apsolviral na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Vr{el razni op{testveno politi~ki
dol`nosti: sekretar na Reonskiot
komitet na SKOJ, ~len na CK na
NMM, organizacionen i politi~ki sekretar na Prviot i
êtvrtiot reonski komitet na
KPM vo Skopje, sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM na
Op{tinata Kale, organizacionen
i politi~ki sekretar na Gradskiot komitet na SKM vo Skopje,
~len na CK na SKM i na Izvr{niot komitet na CK na SKM,
pretsedatel na Komisijata na CK
na SKM za organizacioni pra{awa (1963), delegat vo Sojuzniot
sobor na Sobranieto na SFRJ,
~len na CK na SKJ, potpretsedatel (od maj 1965) i pretsedatel na
Republi~kiot sovet na SSM (18. X
1966 20. VI 1974).
S. Ml.
422
Dan~o
Dav~ev
DAVÊV, Dan~o (Skopje, 9. IV

1949) red. prof. po informatika na ETF vo Skopje i rakovoditel na Centarot za dale~insko obrazovanie. Diplomiral na ETF
vo Belgrad (1972), so zvawe Doctor Ingenieur# se zdobil na Univerzitetot vo Orsej, Pariz (1975), a
doktoriral na ETF vo Belgrad
(1981). Prestojuval na Univerzitetot vo Kalifornija, San Diego
(SAD) vo 1984/85 g. Negovata studija A Dynamic Voting Scheme in
Distributed Systems# e prezentirana
vo IEEE Trans. on Software Engineering (1989). Ja objavil knigata
Multimedia Systems#. Ima objaveno pove}e od 150 trudovi na konferencii i vo spisanija.
Dr. M.
Pen~o
Dav~ev
DAVÊV, Pen~o Jordanov (Veles, 15. VI 1922 Skopje, 25. XI

1995) internistgastroenterolog, redoven prof. na Med. f. vo
Skopje, akademik. Diplomiral na
Med. f. vo Belgrad (1948). Specijalizacija po vnatre{ni bolesti
zavr{il vo 1952 g. Go odbranil
habilitacioniot trud Prilog
kon biolo{kata dijagnostika na
funkcionalnite i organskite zaboluvawa na stomakot# (1957). Za
redoven prof. bil izbran vo 1969
g. Bil prodekan vo dva mandatni
perioda, dekan na Med. f. i {ef
na Katedrata po interna medicina. Se usovr{uval vo klinikite
za gastroenterologija vo Pariz,
London i Berlin. Pod negovo neposredno rakovodstvo e organizirano Odd. za gastroenterologija
vo sostav na Internata klinika,
koe podocna prerasnuva vo moderna Klinika za gastroenterologija
i hepatologija, edna od vode~kite

vo toga{nata Jugoslavija. Toj bil
osnova~ na modernata gastroenterohepatologija vo RM. Od vovedenite novi metodi treba da se odbeleàt: interventnata transabdominalna virsungografija izveduvana pod kontrola na eho, vizualizacija na òl~nite pati{ta
preku direktno ufrlawe na kontrastno sredstvo pod kontrola na
eho real time#, tehnika so pomo{
na tenka i fina igla, biopsioni
tehniki na abdominalnite organi
so somnitelni patolo{ki tvorbi,
endoskopski istraùvawa na gastrointestinalniot trakt, crniot
drob i peritoneumot. Pritoa, osnovnata i glavna preokupacija mu
e hepatocelularniot kancer i virusniot hepatitis, so {to se
afirmiral vo jugoslovenskata
medicinska nau~na javnost i vo
stranstvo. Negov osoben nau~en
pridones pretstavuva izu~uvaweto na crnodrobniot karcinom
osobeno povrzan so Bvirusnata
infekcija. Na klinikata formiral imunolo{ka laboratorija za
ispituvawe na hepatitis B i C antigenite vo histolo{kite ise~oci
na crnodrobno tkivo. Dal pridones vo upotrebata na endoskopijata
vo gastrointestinalnata dijagnostika, kako i vo lekuvaweto na ascitot kaj crnodrobnata ciroza, za
{to izdal i monografija. Bil
pretsedatel na MLD, ~len na Redakciskiot odbor na spisanijata
MMP i Acta Medica Iugoslavica#.
Osnova~ e na Sekcijata po gastroenterologija pri MLD i bil nejzin pretsedatel pove}e od 20 godini, pretsedatel na Zdruènieto za
gastroenterologija na Jugoslavija
i organizator na pove}e kongresi i
simpoziumi. Za svojata uspe{na i
mo{ne plodna rabota, ima dobieno
golem broj priznanija. Avtor i koavtor e na pove}e od 400 nau~ni i
stru~ni publicirani trudovi vo
na{i i vo stranski medicinski
spisanija. Avtor e na u~ebnikot
Klini~ka gastroenterologija#,
na monografijata Prira~nik po
endoskopija i biopsija vo gastroenterologijata# i na Ponovi pogledi vo tretiraweto na ciroti~niot ascit so poseben osvrt na tvrdokorniot oblik#. Koavtor e na jugoslovenskoto izdanie na u~ebnik
po gastroenterologija i hepatologija (1990). Rakovodel dva nau~ni
proekta vo MANU. Za dopisen
~len na MANU e izbran na 21. XII
1983, a za redoven ~len na 7. X 1988
g. Bil sekretar na Oddelenieto za
biolo{ki i medicinski nauki na
MANU (1992 1995).
Vl. S.
DAVÊVKASO, Slavko Tomov
(Dolno î~evo, Vele{ko, 23. I
1921 Klinovo, Kavadare~ko, 20.
I 1943) rabotnik, revolucioner
DALJAN
i borec na VPO Dimitar Vlahov# (od juni 1942). ^len na SKOJ

od 1939, a na KPJ od 1940 g. Vo tekot na 1941 i 1942 g. sobiral oru`je, raznesuval letoci, organiziral voeni kursevi i vr{el podgotovki za izleguvawe vo partizani. U~estvuval vo site borbeni
akcii na Odredot. Zaginal vo sudir so sorabotnici na bugarskata
vlast.
\. Malk.
rite na dedo Mraz, Skopje, 1997 (skazna);

Princot Kristijan, Skopje, 1998 (roman);
Mar{ot na zelenite, Skopje, 2000
(roman); 101 basna, Skopje, 2000;
Rastumbana divina, Skopje, 2000; Skazni
od Basnovo, Skopje, 2000; Patot na pesnata, Skopje, 2002; Sinot na lavot, Skopje,
2003; Lisicata Dara, Skopje, 2003;
Sladoletka od skaznite, Skopje, 2005;
Devoj~eto so ringi{pil, Skopje, 2007.
LIT.: Muriz Idrizovi}, Makedonskata
literatura za deca, Skopje, 1988, 233
236; Miodrag Drugovac, Makedonskata
knièvnost za deca i mladina, Skopje,
1996, 324-331.
S. Ml.
Fazil
Hisni
Daglarxa
Risto
Dav~evski
DAVÊVSKI, Risto (s. Dolni

Disan, Negotinsko, 6. III 1935)
novinar, pisatel za deca i ilustrator. Zavr{il sredno u~ili{te i studiral na Filozofskiot fakultet. Bil urednik na
Radioteatarot za deca na RadioSkopje. Avtor e na pove}e knigi
so pesni, basni, raskazi, piesi,
radiodrami, povesti i romani.
^len e na DPM (od 1971). Osoben uspeh postignal so komedijata za deca Musta}ite na generalot Rokokajko.
BIBL.: Do`dovni kapki, Skopje, 1964
(poezija); Dale~na pro{etka, Skopje,
1965 (raskazi); Neposlu{no àp~e,
Skopje, 1970 (proza); Dremko i Spanko,
Skopje, 1970 (edno~inki); Kralemarkovci, Skopje, 1970 (edno~inki); Love~ki
prikazni, Bitola, 1971; Beskrajna prikazna, Skopje, 1972 (raskazi); Musta}ite na generalot Rokokajko, Skopje,
1972, 1987 i 1990 (teatarska igra vo dve
dejstvija, komedija); Presmetkata na
Itar Pejo, Bitola, y. a. (teatarska komedija vo dva ~ina, rabotena spored narodnite prikazni za Itar Pejo); Skazna
za pritvorenoto ~udovi{te, Skopje,
1973 (povest); Posleden den, Skopje, 1974
(raskazi); Gra|anite od Jadigrad, Skopje,
1980 (prikazni); Pohodot na son~ogledite, Skopje, 1985 (kratki scenski i kukleni igri); Va`no e drugite {to }e
re~at, Skopje, 1985 (basni vo stihovi);
Sobir na vranite, Skopje, 1988 (basni);
Vol{ebnata slikovnica, Skopje, 1989
(skazna); Izedeni prognozi, Skopje, 1990
(poezija); Ranite na qubovta, Skopje,
1991 (roman); Koja e dobrata majka, Skopje,
1992 (roman); Vnukot na Itar Pejo,
Skopje, 1993 (roman); Starecot so damkavo lice, Skopje, 1994 (roman); Dvorec na
opa~ini, Skopje, 1995, 1999 i 2004 (dramska
trilogija); Ma~ori na pana|ur, Skopje,
1995 (radiodrami); Vesela scena, Skopje,
1995 (edno~inki i kukleni igri); Soneti
za mama, Skopje, 1996 (poezija); Avantu-
DAGLARXA, Fazil Hisni (Hsn Fazil Daglara) (Istanbul, 26.

VIII 1914) turski poet. Vo 1959 g.
otvoril kniàrnica i po~nal da
izdava knièvno spisanie. Prvata poetska zbirka ja objavil vo
1935 pod naslov Svet naslikan vo
vozduh so koja vedna{ go svrtel
vnimanieto na qubitelite na poezijata i knièvnata kritika. Vo
sekoja poetska kniga vnesuval novini. Ne pripa|al na niedna {kola. Vo 1974 g. go dobil Zlatniot
venec na SVP.
BIBL.: Objavil petnaesetina poetski
zbirki od koi pova`ni se: Dete i Bog;
Epot za âk}ara; Majka zemja.
LIT.: Fahri Kaja, ôvek koj celiot ìvot go posveti na poezijata, Poezija#,
SVP, Struga, 1974.
P. Gil.
DAE# dokumentaren film.

Avtor na scenarioto i reìjata e
Stole Popov. Lirska hronika za
sekojdnevjeto na Romite, koi vo
svoite obi~ai, praznuvawa i rituali gi ~uvaat tragite na romanti~nite nomadski vremiwa. Nominiran e za nagradata Oskar#;
dobitnik na golem broj me|unarodni nagradi, od koi se izdvojuva Grand pri vo Oberhauzen. G. V.
DAJBOG bog na sonceto kaj
Slovenite. Sin na Svarog bog
na neboto ili bog nebo i brat na
Svaroì~ bog na ognot.
LIT.: Trajan Mitrevski prota, Pravoslavna hristijanska apologetika, Skopje,
1983; Lazar Milin, protoerej, Nau~no opravdawe religije, Apologetika, 2, Beograd, 1977.
Rat. Gr.
DAJRE naroden muzi~ki membranofon instrument od kruèn

drven obra~ na koj od ednata
strana e zategnata koà, a na ne-
kolku mesta na obra~ot se prika~eni po dve trkalezni metalni

plo~ki {to yve~at pri udiraweto i treseweto. Kaj muslimanite,
prete`no, go upotrebuvaat ènite kako pridru`nik na pesnite, a
kaj Makedoncite hristijani najprisutno bilo vo ~algiskite sostavi.
Skopje, 1986, 34.
\. M. \.
DAKIJA, SREDOZEMNA docnorimska provincija so sedi{te

vo Serdika (Sofija) vo ramkite
na diocezata Dakija. Zazemala golem del od teritorijata na dene{na Severoisto~na Makedonija, Jugoisto~na Srbija i Severozapadna Bugarija, odnosno municipalnite teritorii na gradovite: Serdika (Sofija), Nais
(Ni{), Pautalija (]ustendil),
Remesijana (Bela Palanka), Germanija (Saparevska Bawa), kako i
podra~jata na dene{nite gradovi
Kratovo, Ko~ani, Del~evo, Berovo, Pirot i Blagoevgrad. Jugozapadnata provinciska granica na
podra~jeto na RM se protegala na
linijata me|u gradovite Bargala
(Kozjak) i pretpostavenata Zapara (Krupi{te) na Bregalnica i
nepoznatiot grad na Golemo Gradi{te, kaj selo Kowuh na Kriva
Reka. Vo soglasnost so Novelata
XI, carot Justinijan vo 535 g. n.e.
ja oformil arhiepiskopijata Justinijana Prva, pod ~ija jurisdikcija vleguvale i podra~jata na
episkopiiite od provinciite na
samata Sredozemna Dakija, potoa
Krajbre`na Dakija, Mezija Vtora, Dardanija, Prevalitana, Makedonija Vtora i del od Panonija
Vtora.
LIT.: T. Ivanov, Dacia Mediterranea, Tabula
Imperii Romani, K34, Ljubljana, 1976.
V. L.
DALASIN, Damjan (XI v.) vizantiski blagorodnik i vojskovodec. Bil nazna~en za duks na
Skopje (1072), po izbuvnuvaweto
na vostanieto na \or|i Vojteh i
po proglasuvaweto na Bodin za
car. Ja predvodel vizantiskata
vojska vo re{ava~kata bitka so
vostanicite kaj Prizren, no bil
porazen i padnal vo zarobeni{tvo.
LIT.: S. Li{ev, Km vprosa za neuspeha
na vstanieto v Makedoni prez 1072,
Istori~eski pregled, 1, 1956.
K. Ax.
DALJAN (tur. daluan) 1. Pregrada od kolci, pra}e i dr. kraj

ezerskiot ili re~niot breg koja
sluì za ribolov; propustliva
brana vo vodata. 2. Prostranstva
zagradeni so mreì za lovewe ribi ili za razmnoùvawe; nepodvi`ni samolovni mreì za pasiven ribolov. 3. Golemi ribarski
gemii. 4. Vid dolga pu{ka. Vo mi423
DALKALÊV
episkopot pelagoniski i prilepski Grigorij (prv prevod na slovenski jazik).

LIT.: R. UgrinovaSkalovska, Damaskini. Makedonski prevodi od 16 do 19 vek,
Skopje, 1975; P. Hr. Ilievski, Krninski
damaskin, Skopje, 1972; Vera Stoj~evskaAnti}, Istorija na makedonskata
knièvnost. Srednovekovna knièvnost, Skopje, 1997; P. A. Lavrov, Damaskin Studit i sborniki ego imeni damaskiny# v w`noslav/nskoj pis\mennosti,
Odessa, 1899.
I. Vel.
Daljani vo Struga
natoto najpoznati bile daljanite

vo Ohrid, Struga i na rekata
Drim, a najdolgo se zadràni kraj
bregot na Dojranskoto Ezero.
kn. prva i vtora, Ohrid, 1978 i 1985; Jone
Klenko, Zapisi za minatoto na Struga,
Struga, 2006.
S. Ml.
DALKALÊV, Hristo (s. Vladovo, Vodensko, 1878 Sofija, po

1944) prosveten i nacionalen
deec, univ. profesor. Ja zavr{il
Duhovnata seminarija vo Carigrad, a potoa kako glaven u~itel
vo Gevgelija bil rakovoditel na
MK na TMORO. Odrùval pismeni kontakti so ~etite na
vojvodite Sava Mihajlov i
Apostol Petkov Terziev. So namera da studira medicina, vo vreme na Bajalskata afera (1902)
preku Bugarija emigriral vo S.Peterburg, a potoa, od zdravstveni pri~ini, se zapi{al na Medicinskiot fakultet vo Kiev. Bil
osobeno aktiven ~len na tamo{niot TMOK. Po Prvata svetska
vojna bil izbran za ~len na sedum~lenata Neutralna obedinitelna komisija za nadminuvawe
na podelenosta na makedonskata
emigracija vo Bugarija (24. VII
1919). Protivstavuvaj}i se na
vrhovizmot, zaedno so drugi 62
delegati, demonstrativno go napu{til Vtoriot golem sobir na
makedonskite bratstva i na Izvr{niot komitet (18. X 1920) i
vlegol vo sostav na novoformiranata Privremena komisija
na makedonskata emigracija vo
Bugarija. Bil i ~len na rakovodstvoto na Makedonskata
emigrantska federativna organizacija (MEFO). Se zastapuval
za Makedonija za Makedoncite
kako napolno nezavisna politi~424
ka edinica od balkanskite dràvi, {to garantira apsolutni ednakvi prava na site etni~ki elementi {to ja naseluvaat. Rabotniot vek go zavr{il kako univerzitetski profesor vo Bugarija.
IZV.: Ot~et na Vremennata komisi na
makedonskata emigraci v Blgari za
vremeto ot 1 noemvri 1920 g. do 31 li
1921 g., Avtonomna Makedoni, I, 37, Sofi, 22. VIII 1921, 2; Zasedanita na Maked.
u~red. federativen kongres, na istoto
mesto, II, 52, Sofi, 15. XII 1921, 1; Ot~et
na Vremennata komisi na makedonskata
emigraci v Blgari za vremeto ot 1
noemvri 1921 g. do 4 dekemvri 1921 g., na
istoto mesto, 4; Dimitr A. Eftimov, Borbite na progresivnata makedonska emigraci v Blgari. (Spomeni i ispovedi),
kn. prva, Varna, 1935 (rakopis); Nikola
Kirov-Maski, V stro za Makedoni.
Istori~eski fakti, bele`ki i dokumenti, kn. I, Sofi, 1957 (rakopis vo INI).
Misirkov (18741926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966, 231
232, 752 i 763; istiot, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~noliteraturno drugarstvo vo Petrograd.
Prilozi kon prou~uvaweto na makedonsko-ruskite vrski i razvitokot na makedonskata nacionalna svest, Skopje, 1978,
161162 i 225; istiot, Portreti od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, II, Skopje, 1989, 83, 181, 202 i 205;
M-r Nade`da Cvetkovska, Politi~kata
aktivnost na makedonskata emigracija
vo Bugarija od 1918 do 1929 godina,
Skopje, 1990, 72, 77 i 8183.
S. Ml.
DAMASKIN STUDIT (Solun,

XVI ?, 1577) solunski mitropolit, propovednik i knièven
deec, eden od po~etnicite na
prosvetitelstvoto. Prosvetitelskite idei gi izrazil vo Predgovorot kon negovoto najpoznato
delo Sokrovi{te# (Venecija,
1558), koe u{te vo periodot me|u
1560 i 1580 g. bilo prevedeno na
makedonski naroden govor od
Stranica od
Krninskiot
damaskin
DAMASKINI srednovekoven
knièven rod, ra{iren vo makedonskata knièvnost i vo drugite
slovenski knièvnosti od XVI do
XIX v. Negovata pojava e povrzana
so prevodot na najpoznatoto knièvno delo na Damaskin Studit
Sokrovi{te ([q?h
? saurz) prevedeno od gr~ki na slovenski jazici.
Vo po~etniot period od prevodot
ovoj termin se odnesuval isklu~ivo za tekstovite od Damaskin Studit, no podocna kon niv se priklu~ile i site zbornici {to sodrèle i tekstovi od drugi avtori, pa
formirale zbornicidamaskini,
koi ne sodrèle nitu edno negovo
slovo. Glavna karakteristika na
damaskinite e stremeòt da bidat
napi{ani na razbirliv naroden
govor, so moralno-pou~na religiozna sodrìna. Vnesuvaweto na
narodni crti vo crkovnoslovenskiot literaturen jazik gi pribliìlo damaskinite do {irokite
~itatelski krugovi. Deloto na
Damaskin Studit e napi{ano na
novogr~ki jazik, sodrì trieset i
{est slova posveteni na hristijanski praznici i svetiteli i doìvealo brojni prevodi i prepisi.
Prviot prevod e napraven vo Makedonija od pelagoniskiot i prilepski episkop Grigorij vo XVI v.
LIT.: Petar Hr. Ilievski, Krninski damaskin, Institut za makedonski jazik
Krste P. Misirkov#, Skopje, 1972; Radmila UgrinovaSkalovska, Damaskini, Makedonska kniga#, Skopje, 1975.
V. S. - A.
DAMASTION dreven grad, s

u{te nelociran. Naselen vo V v.
DAMJAN
pr.n.e. Vo gradot imalo kova~nica

od 390 do 320 g. pr.n.e. vo koja pajonskite vladeteli gi kovele svoite
pari. Vo po~etokot, kova~nicata
bila pod vlijanie na majstori od
Halkidik i Olint, no podocna rabotele pajonski majstori.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje,1999.
A. [uk.
DAME GRUEV, ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Indijanapolis, Indijana, SAD, 1922 ?)

osnovana pod imeto Lerinsko
bratstvo (edno od najbrojnite);
vo nea ~lenuvale prete`no doselenici od Lerinsko, a imalo ~lenovi i od Bitolsko, Kostursko i
od drugi kraevi na Zapadniot del
na Makedonija. Vo 1923 g. go promenila imeto vo Dame Gruev. Ja
osnovalo crkvata Sv. Stefan
vo Indijanapolis.
Sl. N.-K.
stanbena infrastruktura i so trajni

potro{ni blaga, MANU, Skopje, 1985;
Deagrarizacija i urbanizacija na seloto vo SR Makedonija, Skopje, 1986 (doktorska disertacija); Deagrarizacijata i
procesite na urbanizacijata na seloto
vo SR Makedonija (od Osloboduvaweto
do po~etokot na osumdesettite godini), Skopje, 1990; Komercijalnoto svetsko stopanstvo (proizvodstvoto,
prostornata organizacija i prometnite tekovi), Skopje, 1996 i 2004. S. Ml.
DAMESKI, Darko (Prilep, 12.

V 1932 Skopje, 12. XII 1983)
dramski i filmski akter. Zavr{il Dràvna sredna teatarska
{kola (1952) vo Skopje od koga e
~len na Dramata na MNT. Od
1964 g. premina vo Dramskiot teatar vo Skopje, kade {to be{e s
do negovata smrt (1983). Go krasea {iro~inata, obilstvoto i
raznovidnosta vo akterskiot izraz, kako i sigurnosta na dvièwata i glasot. Ulogi: Ogne (Goce#); Vasko Pepel (Na dnoto#);
Kuzman Kapidan; Bolen Doj~in#; Til Ojlen{pigel; Henri IV
vo istoimenite piesi; Don Rodrigo (Sid#); Pomet (Dundo Maroe#); Ivec (Samoil#); Janko
(Nemirna rudina#); Makdaf
(Magbet#); Ino~enti (Pantaglez#); Samoil (Vladimir i Kosara#) i dr. Uspe{no ja tolkuva{e ulogata na Goce Del~ev vo istoimenata monodrama.
Ognen
Damev
DAMEV, Ognen Cvetanov (Bitola, 7. VI 1939) geograf, univ.

profesor po ekonomska geografija. Diplomiral na Prirodnomatemati~kiot fakultet (Grupa
geografija) vo Skopje, a magistriral (1977) i doktoriral (1987)
na Ekonomskiot fakultet vo
Skopje. Prvin bil profesor vo
Gimnazijata so ekonomski paralelki Josip Broz-Tito vo Kavadarci, a potoa od asistent (1971)
i predava~ (1978), do redoven profesor (1997) na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Negova nau~na
preokupacija e prostornata organizacija na stopanstvoto razmestenosta na industrijata i agrarnoto proizvodstvo, problemite na ruralnata ekonomija, ruralno-urbanite migracii, naselbite
i procesite na urbanizacijata.
BIBL.: Deagrarizacijata i depopulacijata na individualnite zemjodelski
stopanstva vo podra~jeto na Demir
Hisar, Skopje, 1972; Sostojbata, problemite i perspektivite na elektroproizvodstvoto vo SR Makedonija,
Skopje, 1973; Resursite na drvo i drvnoprerabotuva~kata industrija vo SR
Makedonija, Skopje, 1979; Dohoduvaweto i potro{uva~kata na me{ovitite
doma}instva vo preobrazbata na seloto vo SR Makedonija, Skopje, 1982; Urbanizacijata na selata od aspekt na
promenite vo opremenosta na selskoto
naselenie vo SR Makedonija so stanovi,
Darko
Dameski
Na ekranot debitira vo prviot

makedonski igran film Frosina#. Sugestivnoto lice, energi~nite dvièwa, otelotvoruvaat
lik podgotven za heroi~ni podvizi, no i za zlostorni~ki dela,
simbol na epski stoik, no i na
cini~en izvr{itel na podmolni
zada~i. Vo filmovite Vol~a
no}#, Pod isto nebo# i Makedonska krvava svadba# toj e surov
xelat i podmolen prislu`nik na
svoite mo}ni gospodari. No vo
spektaklite Mis Ston# i Solunskite atentatori# dobiva ulogi na epski heroi. Najzna~ajno aktersko ostvaruvawe ima{e vo
Crno seme# za koe, pokraj drugite nagradi, ja dobi i Zlatnata
arena vo Pula. Likot na Andon od
ovoj film, poniùvan i brutalno
izma~uvan od svoite xelati, e
ro`ba na na{eto vreme, no negoviot moralen stoicizam ima korewa vo mitot za herojot od folklornata tradicija. Podednakvo
sloèni zada~i ima{e i vo: Jad#,
Makedonskiot del od pekolot#,
Najdolgiot pat#, Vreme bez vojna#, Ispravi se Delfina#, rangirani kako najvisoki umetni~ki
ostvaruvawa vo makedonskiot
film.
G. V. i R. St.
\ore
Dameski
&Bokserot
DAMESKIBOKSEROT, \ore
Simov (Prilep, 15. I 1922 Skopje, 1995) naroden heroj od
NOAVM, politi~ar i stopanstvenik. Kako rakovoditel na {trajkovite na tutunskite rabotnici,
bil apsen od srpskata policija, a
kako ~len na KPJ (od 1941) apsen
i od bugarskata policija i leèl
vo zatvorite vo Bitola, Skopje,
Burgas i Pernik (Bugarija). Potoa zaminal partizan (1943) i bil
pu{komitralezec, pomo{nik politi~ki komesar na ~eta i na bataljon na Prvata makedonsko-kosovska NOUB, politi~ki komesar na bataljon na Vtorata makedonska NOUB, na Prvata makedonska NOUB, na êtirieset i
devettata i Pedesettata NO (makedonska) divizija na NOVJ. Po
Osloboduvaweto ja zavr{il Vi{ata upravna {kola vo Skopje i
bil dolgogodi{en ~len i instruktor na CK na KPM/SKM, generalen direktor na Pretprijatieto za PTT soobra}aj, pratenik
vo Republi~koto i Sojuznoto sobranie. Nositel e na Partizanska
spomenica 1941 i Orden naroden
heroj na Jugoslavija (29. XI 1953).
BIBL.: Borbite vo Bo{avijata i napadot na Voden, Vtora makedonska udarna
brigada, Skopje, 1973, 9396.
LIT.: \ore Dameski, Brigada na bratstvoto i edinstvoto, Skopje, 1958,
465466; istiot, Vtora makedonska udarna brigada, Skopje, 1973, 157158; Boro
û{kar, Damevski Simo \oreBoksero
(1922), Narodni heroi od Makedonija,
Skopje, 1973, 108113.
S. Ml.
DAMJAN nao|ali{te na èlezna ruda, {to gi zazema centralnite delovi od rudniot reon
Bu~imDamjanBorov Dol. So istraùvawa se utvrdeni rezervi
od okolu 6,5 milioni toni ruda so
425
DAMJANOV
35% Fe. Rudnikot vo redovna eksploatacija bil vo periodot 1968

1992 g. Vo gradbata na ova nao|ali{te u~estvuvaat: paleogeni sedimenti, tercierni vulkaniti i
skarnovi. Na kontaktot pome|u
vulkanskite proboi i paleogeniot fli{ e sozdadena mo}na skarnovska zona so Femineralizacija. Feorudnuvaweto e smesteno
prete`no vo skarovite, a na mesta i vo ~isto varovni~kite partii na paleogeniot fli{. Rudnite tela imaat oblik na psevdosloevi (izdolèni skladovi i le}i)
izgradeni prete`no od kompaktni magnetitsko-hematitski rudi.
LIT.: Todor Serafimovski, Metalogenetske karakteristike Feleì{ta
Damjan (magisterska rab.), RGF, Belgrad,
1978; istiot, Geolo{ke karakteristike
skarnovskog Feleì{ta Damjan, XI kongres geologa Jugoslavije, Tara, 1986; T. Serafimovski and O. Spasovski, Structural-textural
characterstics and paragenetic relationships in
the Damjan deposit, eastern Macedonia. Geologica Macedonica, Vol. 13, 1999.
T. Ser.
Sv. Apostoli# vo Turenovac,

Srbija (1845); Uspenie na Sv.
Bogorodica# vo Novo Selo, [tipsko (1850); Sv. Nikola# vo Kumanovo (1851); Sv. \or|i# vo Smederevo, Srbija (18501854); Sv. Duh#
vo Ni{, Srbija (18571872); Sv.
Troica# vo Novi Varo{, Srbija
(18571873); Sv. Arhangel Mihail# vo Gorno îpovo (1861); Sv.
Bogorodica# vo âjni~e, Bosna
(18571863); Sv. Bogorodica# vo
Saraevo, Bosna (18631868); Sv.
Troica# vo Pirot, Srbija
(1868); Sv. Troica# vo Mostar,
Hercegovina (1873), urnata vo
vojnata (1992). Od profanite objekti, ja izgradil Golemata kasarna vo Saraevo i Vakuvskata
bolnica vo Saraevo, urnata vo
vojnata (19921995). Graditelskata tradicija ja prodolùva
negoviot sin Damjan (Dame) Andreev (okolu 18471921), (v. Andreev, Dame). Osven so arhitektura, Andreja se zanimaval i so
slikarstvo. Za~uvani se nekolku
ikoni vo Veles i vo Mostar.
LIT.: K. Tomovski, Majstor Andreja
Damjanov (18131878), Skopje, 1966; J. Haxieva AleksievskaE. Kasapova, Arhitekt Andreja Damjanov, Skopje, 2001; K.
Tomovski, Makedonskite majstori graditeli od devetnaesettiot vek, Skopje,
2006.
Kr. T.
Andreja
Damjanov
(portret od
Kole Manev)
DAMJANOV, Andreja (s. Papradi{te, 1813 Veles, 1878) protomajstor, od rodot Reizovski,
eden od najzna~ajnite graditeli
na Balkanot. Gradi crkvi i profani objekti vo Makedonija, vo
Srbija i vo Bosna i Hercegovina. Crkvite glavno gi re{ava
kako trikorabni baziliki obikoleni so tremovi od zapadna, od
ju`na i od severna strana, nad
koi se nao|aat tribini ènski
crkvi# koi vo zapadniot del se
soedinuvaat so galerija, sozdavaj}i novi arhitektonski re{enija kako simbioza na doma{nata tradicija i neorenesansnite,
neobaroknite i neoklasicisti~kite stilovi. Posebno se istaknuva vnatre{niot prostor na
crkvite so golemite dimenzii i
bogatata arhitektonska obrabotka. Pozna~ajni realizacii:
zavr{uvawe na gradbata na sobornata crkva Sv. Bogorodica#
vo Skopje (1835); crkvata Sv.
Jovan# vo Kumanovo (1836); Sv.
Pantelejmon# vo Veles (1840);
Sv. Ilija# vo Pe~ewevec, Srbija (1844); crkvata vo manastirot Sv. Joakim Osogovski# kraj
Kriva Palanka (1845); crkvata
426
Qubica
Damjanovska
Anatoli
Damjanovski
skata {kola vo Bitola, a od 1954

g. kako asistent, odnosno profesor na Filozofskiot fakultet
vo Skopje po predmetot Didaktika. Bil direktor na Republi~kiot zavod za unapreduvawe na
{kolstvoto (19691972), prodekan na Filozofskiot fakultet,
prorektor na Univerzitetot
Sv. Kiril i Metodij#, Republi~ki sekretar (minister) za
obrazovanie i nauka (19781986).
Izvr{uval i pove}e drugi op{testveni funkcii: pretsedatel na Odborot za obrazovanie
pri Jugoslovenskata komisija za
sorabotka so UNESKO; pretsedatel na Republi~kiot pedago{ki sovet; pretsedatel na Pedago{koto dru{tvo na Makedonija; glaven i odgovoren urednik
na spisanieto Prosvetno delo#
i dr. Na nau~en plan negovata
dejnost, glavno, bila naso~ena
kon didaktikata i vospitno-obrazovniot sistem. Avtor e na
okolu 150 stru~ni i nau~ni trudovi.
BIBL.: Marks, Engels, Lenin za vospitanieto i obrazovanieto, 1963 (koavtor);
U~enikot vo nastavata, 1989; Individualizacija na nastavata, 1993 i dr.
LIT.: K. Kamberski, @ivotot, dejnosta
i pedago{koto tvore{tvo na Anatoli
Damjanovski, Pedagogija, 1, Skopje, 2004,
1727.
K. Kamb.
DAMJANOVSKA, Qubica (Resen, 14. I 1930) istori~arka na

umetnosta, zna~ajna za razvojot na
muzejskata dejnost vo Makedonija.
Diplomirala na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad (1953). Bila
kustos vo MSU vo Skopje. Avtor
e na pove}e izlo`bi i monografii za makedonskite umetnici
(Dim~e Koco, 1972; Vangel Koxoman, 1976; Qubomir Belogaski,
1978).
Z. Al. - B.
DAMJANOVSKI, Anatoli Krstev (s. Lazaropole, 10. IV 1928
Skopje, 2. III 1996) pedagog, univerzitetski profesor, minister
za obrazovanie i nauka. Zavr{il u~itelska {kola (1947) i
studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje
(1951), kade {to odbranil i habilitaciski trud (1966). Rabotel kako profesor vo U~itel-
Risto
Damjanovski
DAMJANOVSKI, Risto Jordanov (s. Dolenci, Demirhisarsko,

25. V 1937) general-major, vo
penzija. Osnovno obrazovanie
zavr{il vo rodnoto mesto, a
sredno zemjodelsko u~ili{te vo
Bitola (1955). Izvesen period
rabotel vo Okru`niot zadruèn
DANEVSKI
sojuz vo Bitola i kako nastavnik

vo OU Goce Del~ev (1955
1956). Podocna zavr{il Voena
akademija (Belgrad, 19571960),
Politi~kata {kola na JNA
(Saraevo, 1970) i Visoka voenopoliti~ka akademija (Belgrad,
1978). Bil pretsedatel na
Op{tinski komitet na NMM
(19541956), ~len na SKJ (od
1955), sekretar na Komitetot na
SKJ vo polk, vo divizija, na
podra~je na Armija i na Komitetot na SKM vo Kasarnata Stiv
Naumov vo Garnizonot Bitola.
Bil delegat na Pettiot kongres
na CK na BiH i na Sedmiot kongres na SKM. Podocna bil pomo{nik na komandantot na Teritorijalnata odbrana na SRM
(1988), predava~ na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo
Skopje (1974) i vi{ predava~ na
Pravniot fakultet vo Bitola
(1979) po Osnovi na op{tonarodnata odbrana na SFRJ. Doktoriral na tema Voenite aspekti na
Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe (1893
1903) na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1988). Bil republi~ki sekretar za odbrana i prv
minister za odbrana vo Vladata
na RM (20. III 1991 4. IX 1992).
BIBL.: Vostanata Makedonija, Skopje,
1991; Vojnata vo Makedonija vo 2001 godina, Skopje, 2006 (koavtor so Mitre Arsovski i Stojan Kuzev).
LIT.: Bogomil D. Konstantinov, Vreme
koga vojuva{e narodot. Razgovor so
povod: Voenite aspekti na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe,
Komunist, XLVI, 1652, Skopje, 16. XII
1988, 10; D(u{an) Konstantinov, Vonredno zna~aen nau~en trud. Likovi na stare{ini: Risto Damjanovski, Nova
Makedonija, XLIV, 15056, Skopje, 22. XII
1988, 2.
S. Ml.
Aleksandar
Damovski
DAMOVSKI, Aleksandar (Ta{kent, Uzbekistan, 27. I 1962) novinar. Zavr{il Fakultet za interdisciplinarni studii po novinarstvo pri Univerzitetot
Sv. Kiril i Metodij#. Bil honoraren sorabotnik na Studentski
zbor#, Ve~er# i na jugoslovenskite vesnici Polet#, Mladost# i
Stav#. Rabotel vo Mlad borec#
(1986/89), magazinot 21# (1989/90),
Nova Makedonija# (1991/94), bil

zamenik-urednik na agencijata
Makpres# (1994/96). Bil eden od
osnova~ite na prviot nezavisen
makedonski vesnik Dnevnik#, negov odgovoren urednik i direktor (1996/2003). Vo fevruari 2004
g. eden od osnova~ite i direktor
B. P. \.
na vesnikot Vreme#.
DAMOVSKIO[ENSKI, Lazo
(s. O{eni, Kostursko, 17. VIII 1897
Skopje, 25. II 1970) nacionalen
i komunisti~ki deec. Kako sindikalen aktivist i ~len na KPG
(od 1924) bil apsen i bil organizator na begstvoto na sedum komunisti so kopawe podzemen tunel od zatvorot i stanal legendaren primer za komunistite vo
Grcija i vo pove}e zemji vo svetot. Vo vremeto na diktaturata
na Metaksas bil zatvoren vo Akronafplija na Peloponez, a podocna interniran (avgust 1936
juni 1941). Po vra}aweto bil sekretar na Okru`niot komitet na
KPG vo Larisa, sekretar na Okru`niot komitet na Slavjanomakedonskiot NOF za Kostursko
(dekemvri 1943 maj 1944) i ~len
na Glavniot odbor na NOF za
Egejska Makedonija. Po dogovorot vo Varkiza prebegnal vo
NRM, kade {to bil sekretar na
Zdruènieto na begalcite vo
SRM i ~len na Sekretarijatot
na Glavniot odbor na begalcite
od Egejska Makedonija.
IZV.: Egejska Makedonija vo NOV 1945, t.
II, AM, Skopje, 1973.
LIT.: Ta{ko Mamurovski, Svetli likovi od Egejska Makedonija (19451949),
Skopje, 1978.
S. Ml.
DAMÊVSKIKOCIN, Pero
Borisov (s. @van, Demirhisarsko, 20. VI 1942) pisatel, novinar i op{testvenik. Po zavr{uvaweto na Srednoto tehni~ko
u~ili{te vo Bitola, diplomiral
na Ekonomskiot fakultet (Kibernetika) vo Prilep i vo 1978 g.
emigrira vo Avstralija. Gi zavr{il dvegodi{nite studii na Katedrata za makedonski jazik i literatura na Makvori univerzitetot vo Sidnej. Pi{uva poezija,
proza, dramski tekstovi, aforizmi i statii vo mediumite vo Avstralija i vo Makedonija. ^len e
na Dru{tvoto na pisatelite
(2005) i na Dru{tvoto na novinarite na Makedonija (2002). U~estvuva na Stru{kite ve~eri na poezijata (1990 i 1994) i na XXI
svetski poetski kongres vo Sidnej (2001) i zastapen e so stihovi
vo pove}e antologii. Sestrano e
angaìran vo aktivnostite na
makedonskata emigracija vo Avstralija: Makedonskoto literaturno dru{tvo Grigor Prli~ev#
vo Sidnej, Makedonskiot pros-
vetno-u~ili{ten odbor za NJV,

Sovetot na etni~kite zaednici
na NJV, sekretar na Denovite na
makedonskata kultura vo Avstralija (1986 i 1988), na MPCO Sv.
Petka# i na KUD Ilinden# vo
Rokdael. Aktivist e na Partijata
na makedonskata dijaspora Pomni# (2002).
BIBL.: Idnina nebidnina (Sidnej, 1997);
Makedonija oltar, ([tip, 2006); istoriski dramski prikaz Prokleta no} (Sidnej, 1996).
Bl. R.
Mihail
Danev
DANEV, Mihail Metodiev (s.

Dolani, [tip, 1. VII 1941) veterinar, redoven prof. na FVM
vo Skopje i na Dràvniot univerzitet vo Tetovo. Doktoriral na V. f. vo Belgrad (1984).
Rabotel vo ZIK Crvena yvezda# vo [tip, kako direktor na
OOZT i generalen direktor,
bil pretsedatel na Sobranieto
na Op{tinata [tip (1974
1982), pretsedatel na OK na
SKM vo [tip (1982/83), sekretar na Pretsedatelstvoto na
CK na SKM (1986 1989), potoa
preminal na Veterinarniot institut (FVM) vo Skopje (1990
2005). Bil delegat vo Sobranieto na SRM (1982 86). Po~esen
~len e na Akademijata za veterinarna medicina pri Srpskoto veterinarno dru{tvo. Objavil 77 nau~ni i stru~ni trudovi, u~ebnik Higiena i tehnologija na meso, ribi, jajca i nivni proizvodi#, Vodi~ za
NASSRsistem.
M. D. J. B.
\or|i
Danevski
DANEVSKI, \or|i (s. Saramzalino, Svetinikolsko, 1947) sli427
DANIEL
pil na tronot na Ohridskata arhiepiskopija.

IZV. i LIT.: CGADA, f. 52, op. 1, a.e. 7,
ll. 175; I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i, II, Sofi, 1995.
Al. Tr.
Jordan
Danilovski
\. Danevski, Pred ikonata i kalinkite (1995)
Faksimil od Daniiloviot êtirijazi~nik (1802)
kar. ^len e na DLUM. Diplomiral na Akademijata za likovni

umetnosti vo Qubqana (1972).
@ivee i raboti vo Vinica. Ostvaril studiski patuvawa vo Germanija, Italija, Holandija, [panija i drugi zemji. Imal golem
broj samostojni izlo`bi (Qubqana, Vinica, [tip, Skopje, Del~evo, Struga, Belgrad, Prokupqe,
Strumica, Berovo...). Avtor e i na
pove}e freski vo makedonskite
crkvi (hramot Sveti Kliment
Ohridski vo Skopje, novata crkva vo Berovo i dr.).
S. Ml.
DANIIL MOSKOPOLSKI
(Mihail Adami Haxi Moskopolski) (XVIII v. ?) sve{tenik,
daskal, knièvnik i leksikograf. Ja napi{al knigata Na~alno u~enie# (Vovedno u~ewe#), na
gr~ki jazik, so leksikon pod naslov êtirijazi~nik# so zborovi i re~enici na gr~ki, aromanski (vla{ki), makedonski i na
albanski jazik. Zborovite na site jazici se pi{uvani so gr~koto
alfavitno pismo, a makedonskiot
tekst e pi{uvan na ohridskiot
govor od krajot na XVIII v. Prvoto izdanie go realiziral samiot
avtor vo Venecija (1802), vtoroto
angliskiot patepisec Vilijam
Martin Lik vo London (1814), a
~etvrtoto izdanie bilo otpe~ateno vo 1841 g. vo solunskata pe~atnica na Teodosij Sinaitski
pod naslov Kniga za nau~enie
trih jazikov.
DANIEL, Istrumica (?, ? Solun, 1654) evrejski rabin, verojatno rodum od Strumica. Dolgi
godini bil na ~elo na Solunskata
rabinska akademija, koja se nao|ala vo ramkite na Portugalskata
sinagoga. Napi{al pove}e Propovedi i Odgovori, a zaedno so
u{te ~etvorica rabini, avtor e i
na eden kolektiven trud od oblasta na evrejskoto pravo, izdaden vo
Solun (1655). Negoviot vnuk posthumno gi objavil negovite Odgovori pod naslov Maguen guiborin#
(Solun, 1754).
LIT.: Evreski izvori za obestvenoikonomi~eskoto razvitie na balkanskite zemi prez XVII vek, II, Sofi, 1960.
Dr. \.
DANIIL (HV v.) ohridski

arhiepiskop. Se spomnuva okolu
1650 g., koga bil vo vla{kata
prestolnina Trgovi{te kako gostin na ungarsko-vla{kiot mitropolit. Za toa informira ruskiot
pate{estvenik Arsenij Suhanov.
Golubinski i Gelcer smetaat deka toj toga{ vtorpat (1651) sta428
LIT.: Haralampie Polenakovi}, Nikulcite na novata makedonska knièvnost,

Skopje, 1973; D. Pandev, A. Poqoska i M.
Markovi}, êtirijazi~nikot na Daniil, Skopje, 2006; Aleksandr Ni~ev, êtiriezi~ni re~nik# na Danail (grcka
i blgarska ~ast), Sofi, 1977. I. Vel.
DANILOVSKI, Jordan (Debar,

15. I 1957) novinar, poet, kriti~ar, eseist i romansier. Diplomiral na Filolo{kiot fakultet
vo Skopje. Rabotel vo Kulturnata
redakcija i bil zamenik direktor na Makedonskata televizija.
^len e na DPM (1986). Toj e eden
od osnova~ite na sp. Stoèr i
na knièvnata manifestacija
Praznik na lipite.
BIBL.: Golta~ na plamen, Skopje, 1982;
Dvièwe, prostor i vreme, Skopje, 1984
(poezija); Vnatre{en govor, Skopje, 1986

(poezija); Ludoto leglo, Skopje, 1988
(poema); Mnoèwe na ti{inata, Skopje,
1989 (poezija); Simona i prikaznite,
Skopje, 1991 (poezija za deca); Koba,
Skopje, 1992 (poezija); Simona e zlatni~e, Skopje, 1992 (poezija za deca); Vev,
Skopje, 1993; Ga~ki, zaka~ki, Skopje, 1994
(brzozborki); Zdra~, Skopje, 1994; Onamona do Simona, Skopje, 1994 (poezija za
deca); Kniga tma, Skopje, 1996 (poezija);
Ludoto leglo, Skopje, 1998; Mistik,
Skopje, 1999; Vduv, Skopje, 2001 (roman);
Aleksandar Makedonski od agolot idealen zbor, Skopje, 2001; Kniga navi, Skopje,
2002; Kniga om, Skopje, 2004; Po{epotena, Skopje, 2006 (poezija).
S. Ml.
DANOCI NA IMOT VO RM
grupa danoci {to se nametnuvaat
na imotot vo sopstvenost na individualni (gra|ani) ili na pravni
lica (pretprijatija). Vo ovaa grupa danoci, spored voobi~aenata
me|unarodna klasifikacija, spa|aat: 1) danokot na imot; 2) danokot na nasledstvo i podarok, i 3)
danokot na promet na nedvi`nosti i prava. Ovie danoci vo dano~niot sistem na RM se temelno izmeneti so dano~nata reforma od
po~etokot na 1994 g. Danokot na
imot se pla}a vrz osnova na sopstvenosta na nedvièn imot (stanbeni zgradi i stanovi, delovni i
administrativni zgradi, neagrarno zemji{te itn.). Dano~en obvrznik e fizi~ko ili pravno lice,
sopstvenik ili plodouìvatel na
imotot. Dano~nata osnova proizleguva od pazarnata vrednost na
imotot. Dano~nata stapka e proporcionalna i iznesuva 0,10%, no
op{tinite moàt da propi{at
povisoka stapka vo granicite do
0,20%. Danokot na nasledstvo i
podarok se pla}a za nedvièn
imot i pri pravoto na plodouìvawe i koristewe na nedvièn
imot {to se nasleduva ili se prima kako podarok. Na odano~uvawe
podleì i podvi`niot imot vo
razli~ni oblici (pari, hartii od
vrednost itn.). Dano~en obvrznik
e fizi~ko ili pravno lice rezident na RM {to nasleduva ili
prima kako podarok imot vo zemjata i vo stranstvo. Dano~nata osnova proizleguva od pazarnata vrednost na nasledstvoto ili podarokot. Dano~nite stapki se proporcionalni, a nivnata visina zavisi
DANO^NI
od nasledniot red (23% za naslednik od vtor nasleden red i

45% za naslednik od tret nasleden red). Klasi~noto re{enie kaj
ovoj danok, {to e predvideno i vo
dano~niot sistem na RM, e osloboduvaweto od dano~nata obvrska na
naslednikot, odnosno primatelot
od prv nasleden red. Danokot na
promet na nedvi`nosti i prava se
pla}a na prometot na nedvi`nosti, odnosno prenosot so nadomest
na pravoto na sopstvenost na nedvi`nosti. Obvrznik na danokot e
fizi~ko i pravno lice prodava~
na nedvi`nosti. Dano~nata osnova se utvrduva spored pazarnata
vrednost na nedvi`nosta vo momentot na nastanuvaweto na obvrskata. Stapkata iznesuva 24%.
Danokot na imot se pla}a trimese~no, a danokot na nasledstvo i
podarok i danokot na promet na
nedvi`nosti i pravo se pla}aat
vo rok od 15 dena od denot na pristignuvaweto na re{enieto za dano~nata obvrska od nadle`niot
organ na Upravata za javni prihodi. Danocite na imot voobi~aeno
se so mnogu umeren fiskalen randman. Vo sovremenite dano~ni
sistemi, kako i vo dano~niot sistem na RM, tie se tipi~ni lokalni danoci.
LIT.: Zakon za danocite na imot,
Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#, 80/93, 54/2000.
@. A.
DANOÊN SISTEM NA RM
zbir na site danoci {to se vovedeni i {to se naplatuvaat vo zemjata, vrz osnova na nejziniot fiskalen suverenitet. Spored sovremenoto tolkuvawe, vo dano~niot
sistem se vklu~uvaat, pokraj danocite, u{te i pridonesite na
platite i od platite, {to se vovedeni kako zadolìtelni dava~ki za finansirawe na zadolìtelnite formi na socijalnoto
osiguruvawe (penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i sl.). Od
dano~niot sistem, koj so vovedenite danoci pretstavuva opredelena racionalna i harmoni~na instrumentalna struktura, se razlikuva dano~nata politika, {to
se sostoi vo koristewe na danocite, preku promena na nivnite
elementi (dano~nata stapka, dano~nata osnova, dano~nite olesnuvawa itn.), zaradi ostvaruvawe
na fiskalnite (finansiskite) i
vonfiskalnite celi, povrzani so
ekonomskite i socijalnite prioriteti na op{testvoto. Dano~niot sistem na RM neprekinato se
razviva vrz osnova na pove}e razli~ni danoci, koi go ~inat t.n.
dano~en pluralizam, {to e i
glavno obele`je na site sovremeni dano~ni sistemi. Vo tekot na
90-tite godini i vo po~. na 2000 g.,
kako i vo drugite zemji vo tranzi-
cija, vo RM se sprovede radikalna dano~na reforma so koja se izgradi potpolno nova struktura na
danoci i se vovedoa sosema novi,
dotoga{ nepoznati poimi i kategorii vo odano~uvaweto. Reformata na dano~niot sistem be{e
uslovena od niza objektivni faktori, kako {to se: osamostojuvaweto i nezavisnosta na makedonskata dràva, potrebata da se
vospostavi nov, pazarno orientiran dano~en sistem, kompatibilen so dano~nite sistemi vo drugite pazarni ekonomii, posebno
so evropskite, i nu`nosta dano~niot sistem da se soobrazi so
prevladuva~kite trendovi vo dano~niote reformi {to zapo~naa
od sredinata na 80-tite g. vo drugite napredni dràvi vo svetot.
Aktuelniot dano~en sistem na
RM se sostoi od pove}e razli~ni
vidovi danoci i toa: a) danoci na
dohod: 1. personalen danok na dohod, 2. danok na dobivka; b) danoci na potro{uva~ka: 1. danok na
dodadena vrednost (DDV), 2. akcizi, 3. carini; v) danoci na imot: 1.
danok na imot, 2. danok na nasledstvo i podarok, 3. danok na promet na nedvi`nosti i prava; g)
pridonesi za socijalno osiguruvawe: 1. pridonesi od plati i od
drugi prihodi na osigurenicite.
Po{iroko od dano~niot sistem,
sistemot na javni prihodi gi opfa}a, pokraj danocite i pridonesite, u{te i taksite, komunalnite dava~ki i nadomestoci, zaemite, donaciite vo zemjata i od
stranstvo i drugite prihodi. Dano~niot sistem ima nekolku va`ni obele`ja. Negovata struktura
se potpira na ednovremenata zastapenost na direktnite i na indirektnite danoci. Direktnite danoci gi so~inuvaat danocite na
dohod, pridonesite za socijalnoto osiguruvawe i danocite na
imot. Tie se presmetuvaat so proporcionalni stapki, {to zna~i
deka dano~nata obvrska e proporcionalna na dano~nata sposobnost na obvrznicite. Danocite na
dohod i pridonesite u~estvuvaa
so 39,2% vo vkupnite prihodi na
buxetot na Republikata (konsolidiraniot buxet na centralnata
dràva) za 2005 g. Samo pridonesite za razli~nite segmenti na
socijalnoto osiguruvawe u~estvuvaa so 28,3%. Visokite pridonesi vlijaat na visinata na cenata na trudot i negativno se odrazuvaat na {ireweto na sivata
ekonomija, na legalnoto vrabotuvawe i na konkurentnosta na makedonskoto stopanstvo. Odnosot
pome|u direktnite i indirektnite danoci e vo polza na ovie vtorive. Tie, 2005 g., u~estvuvaa so
69,4% vo vkupnite dano~ni pri-
hodi vo buxetot na centralnata

dràvna vlast (bez carinite). Zaedno so carinite, pak, indirektnite danoci (danocite na potro{uva~kata) u~estvuvaa so 77,7%.
Ova nivo na u~estvo na ovie danoci e me|u najniskite vo sovremenite dràvi. Od edna strana, vakvata zastapenost na indirektnite
danoci pretstavuva pozitivna karakteristika na dano~niot sistem. Ovie danoci se popogodni za
naplata i pomalku se podle`ni
na dano~na evazija (osobeno DDV),
otkolku direktnite danoci (danocite na dohod, pred s). Od aspekt na ekonomskite efekti, indirektnite danoci se postimulativni i za {tedeweto i za pottiknuvaweto na investiciite.
Zatoa ovie danoci pretstavuvaat
podobar izbor vo dano~niot sistem od direktnite danoci, osobeno poradi ekonomskata nerazvienost i potrebata da se ohrabrat
investitorite. Od druga strana,
stoi faktot deka indirektnite
danoci se regresivni, taka {to
poradi nivnoto visoko u~estvo
vo vkupnite dano~ni prihodi dano~niot sistem vo celina ima
zna~ajni regresivni efekti. Ova
pretstavuva nedostatok na dano~niot sistem, potenciran so otsustvoto na progresivnoto odano~uvawe na dohodot na gra|anite, odnosno so primenata na proporcionalnata stapka kaj personalniot danok na dohod. Site ovie elementi pridonesuvaat redistributivniot efekt na dano~niot sistem da bide negativen. Od gledna
to~ka na raspredelbata na dano~niot tovar pome|u socijalnite
grupi vo op{testvoto, se zaklu~uva deka dano~niot tovar go nosat prvenstveno licata {to, spored ostvareniot dohod, se vo sredinata ili vo dolniot del od dohodnata skala. Takvata sostojba
so raspredelbata na dano~niot tovar se kosi so principot na pravi~nost vo odano~uvaweto koj, zaedno so principot na ekonomskata efikasnost, pretstavuva eden
od dvata klu~ni principa na sekoj dobar dano~en sistem. Dano~nite prihodi na buxetot na centralnata dràvna vlast u~estvuvaa so 19,4% vo BDP za 2005 g.
Toa, vo me|unarodni relacii, pretstavuva umereno optovaruvawe. Zatoa, dano~niot sistem, vo celina,
zemaj}i gi predvid site negovi aspekti, e soobrazen so imperativot da vlijae stimulativno na
razvojot na {tedeweto, na investiciite i na ekonomskiot rast.
LIT.: @ivko Atanasovski Javni finansii, Skopje, 2004.
@. A.
DANO^NI REFORMI VO RM
koreniti promeni na dano~niot
sistem vo nasoka na promena na
429
DARVAR
dano~nata struktura, odnosno na

vidot na danocite, podobruvawe
na pravi~nosta vo odano~uvaweto, jakneweto na ekonomskata efikasnost na danocite i na dano~niot sistem vo celina, poednostavuvawe na dano~niot sistem i reforma na dano~nata administracija. Dano~niot sistem na RM,
{to be{e vo primena do krajot na
1993 g., so strukturata i posebnite karakteristiki na danocite,
bitno otstapuva{e od osnovnite
re{enija vo sovremenite dano~ni
sistemi i ne soodvetstvuva{e na
barawata na noviot stopanski sistem vrz pazarni osnovi. Dano~nite reformi vo RM zapo~naa od
1994 g., so radikalni promeni vo
segmentot na direktnite danoci,
a se zaokruìja so reformata na
indirektnite danoci, odnosno so
voveduvaweto na danokot na dodadena vrednost (DDV), 2000 g. i so
implementacijata na evropskiot
model na akcizi, 2001 g. Dano~nata reforma, vo celina, vo odnos
na dano~nata struktura i ureduvaweto na glavnite vidovi danoci, se temele{e vrz dominantnite modeli i vrz strukturata na
dano~nite sistemi vo razvienite
zemji so pazarna ekonomija, prvenstveno na onie vo zemjite~lenki na Evropskata unija, i, isto taka, gi slede{e trendovite na
dano~nite reformi vo drugite
zemji. Novite re{enija vo dano~niot sistem istovremeno gi respektiraa realnite i specifi~nite sostojbi i potrebi vo fiskalnata sfera vo RM. Vo osnova, reformite na dano~niot sistem se
rakovodea od slednive postulati:
eliminirawe na elementite vo
dano~niot sistem {to vnesuvaat
distorzii vo cenovniot mehanizam i vo alokacijata na resursite
i podobruvawe na negovata ekonomska neutralnost; pro{iruvawe na dano~nata obvrska i na dano~nata osnova i primena na poniski dano~ni stapki; efikasno
ostvaruvawe na primarnata fiskalna funkcija; zgolemuvawe na
efikasnosta na dano~niot sistem
vo ramkite na ekonomskata politika; pomestuvawe na teì{teto
na odano~uvaweto od danocite na
dohodot kon danocite na potro{uva~kata, poednostavuvawe i poevtinuvawe na dano~niot sistem
i po~ituvawe na principot na horizontalna i na vertikalna pravi~nost vo odano~uvaweto. Po~etnata reforma na direktnite
danoci od 1994 g. rezultira{e so
napu{tawe na stariot cedularen
sistem na danoci, sostaven od sedum razli~ni vidovi danoci na
prihodi, i so voveduvawe na dva
novi vida danoci na dohod: personalniot danok na dohod, koj e tip
430
na sintetski danok so koj se optovaruva dano~nata sila na individualnite lica kako celina, i danokot na dobivka, odnosno na profit na pretprijatijata; vo odano~uvaweto na imotot se zadràa
danokot na imot, danokot na nasledstvo i podarok i danokot na
promet na nedvi`nosti i prava,
no so bitno izmeneti re{enija vo
odnos na dano~nata osnova (koja e
zasnovana na pazarnata vrednost
na imotot) i stapkite, koi zna~ajno se reduciraa. Najzna~ajniot
element na vtorata faza od dano~nata reforma, sekako, pretstavuva voveduvaweto na DDV,
po~nuvaj}i od 1. IV 2000 g. So voveduvaweto na DDV se zgolemi
ekonomskata neutralnost na dano~niot sistem, se pro{iri opfatot na dobrata i uslugite ~ij
promet se odano~uva, se stesnija
mo`nostite za dano~nata evazija
i zna~itelno se podobrija fiskalnite efekti. DDV pretstavuva op{t potro{uva~ki tip na danok, ili evropski# model na danok na potro{uva~kata (zastapen
vo EU), {to se presmetuva i se
pla}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo celokupniot usluèn sektor. Definitivno, od 2001 g. se vovede
evropskiot model na akcizite
(inaku, akcizite postoeja i pred
toa), koi se selektiven potro{uva~ki danok so koj se odano~uva
prometot na: mineralnite masla
(naftenite derivati), alkoholot
i alkoholnite pijalaci i na tutunskite dobra (dopolnitelno,
od po~etokot na 2005 g. se vovede
akciza i na patni~kite avtomobili). So toj ~in dano~niot sistem na RM u{te pove}e se dobliì do standardnite re{enija vo
dano~nite sistemi na zemjite
~lenki na EU. Novi promeni vo
dano~niot sistem na RM stapija
na sila od po~etokot na 2007 g.
Tie ne moè da se podvedat pod
kategorijata dano~na reforma#,
bidej}i ne se naso~eni kon modernizacijata na dano~nata struktura (voveduvawe novi danoci, na
pr.), ili kon prisposobuvawe na
noviot sistem na pazarna ekonomija, {to e storeno, inaku, so dano~nite reformi od 1994 i od
20002001 g. Novinite se sostojat
vo promenata na visinata i na karakterot na dano~nite stapki kaj
oddelni danoci i vo pro{iruvaweto ili stesnuvaweto na dano~nata osnova, odnosno voveduvaweto ili ukinuvaweto na nekoi dano~ni beneficii. Glavnata novina pretstavuva ukinuvaweto na
dano~nata progresija kaj personalniot danok na dohod i voveduvaweto na proporcionalna (edinstvena) stapka od 10%. Na nivo od
10% e svedena i stapkata na danokot na dobivka (po~nuvaj}i od

2008 g.). So ovaa promena bitno se
poednostavi primenata na danokot na dohod i se sniì dano~noto zafa}awe, {to e zna~ajno za
razvojot na {tedeweto i za pottiknuvaweto na novi investicii.
So novite merki, isto taka, teì{teto na odano~uvaweto u{te
pove}e se pomestuva kon danocite
na potro{uva~kata, {to od aspekt na ekonomskata efikasnost
na danocite e povolno za zemja so
niska akumulacija i so slab priliv na stranski kapital. Poniskite proporcionalni stapki dopolnitelno }e gi neutraliziraat
efektite na supstitucija na odano~uvaweto, }e ja sniàt cenata
na trudot i }e go ohrabrat prezemaweto na ekonomskiot rizik (na
pr., pri odlu~uvaweto za novi investicii). Od druga strana, so novite promeni, bitno se ublaìja
redistributivnite efekti na danokot na dohod, se zajaknaa regresivnite efekti i se vlo{i pravi~nosta vo odano~uvaweto, na
{to, inaku, vo edno razvieno demokratsko op{testvo, se pridava
golemo zna~ewe. Isto taka, so
nekriti~kite i neumerenite dano~ni beneficii se komplicira
danokot na dobivka, se zgolemuvaat distorzivnite efekti na danocite i se vlo{uva kompetitivnata pozicija na doma{nite stopanski subjekti vo odnos na stranskite subjekti.
LIT.: K. Bogoev, @. Atanasovski, Dano~niot sistem na Makedonija teoretski
i prakti~ni aspekti,Skopje, 1994. @. A.
DARVAR, Dimitrie (Klisura,

1757 Viena, 1823) u~itel, filolog. Avtor e na pou~ni i prira~ni knigi i preveduva~ na knigi od gr~ki na slavjanski i od
germanski na gr~ki jazik. Od 1769
g. so svoeto bogato semejstvo ìveel vo Zemun. Se {koluval vo
Zemun, Ruma, Novi Sad, Bukure{t, Hale i Lajpcig. Znael gr~ki, slovenski, latinski, germanski i romanski i moèbi ungarski. Rabotel kako privaten u~itel, a potoa vo gr~kata {kola vo
Zemun i vo Viena. Objavil: Blagonravie ili Kniìca ko ukra{en%\ nravov...# prevedena Sq
ellinskago na slavensk%j d%alektq...#, 1786 g. vo Viena, i Zercxlo hr%st%xnskoe ...# prevedena
sq Gre=eskago na Slavensk%j
Xzykq#, vo Budim 1801 g. Bil privrzanik na ideite na Riga od Fere.
LIT.: Milka Zdraveva, Vidni li~nosti
od Makedonija vo avstriskite zemji vo
XVIII i prvata polovina na XIX vek, Glasnik# na INI, 44, 1, Skopje, 2000. M. Zdr.
DARLEV, Risto (Kosturino, Strumi~ko, 1952) bora~ vo sloboden
DASKALOV
bogato ukrasena so alov vez od

koprina, vo specifi~na tehnika
trupa. Kraevite se ukraseni so
beli pamu~ni snop~iwa resi,
kombinirani so crveni pamu~ni
S. G.
konci.
Risto
Darlev
stil vo kategorijata do 57 kg. Bil

~len na BK Spartak od Ko~ani,
BK Skopje i BK Vardar od
Skopje. 12 godini bil reprezentativec na SFRJ. Na Mediteranskite igri vo Izmir (1971) bil
vtor, vo Split (1977) {ampion, vo
Alìr (1975) tret. Na Evropskoto
prvenstvo vo Katovice, Polska
(1972) go osvoil 8. mesto, a vo Bursa
(1977) pettoto. Na Evropskoto mladinsko prvenstvo vo Hvar (1972)
bil tret, a na Turnirot na olimpiskite nadeì vo Solun (1972)
vtor. Na Olimpiskite igri vo
Minhen (1972) bil edinaesetti, a
vo Montreal (1976) desetti. Nastapil i na 4 svetski prvenstva so
najvisok plasman vo Minsk (1975)
{esti i vo Lozana (1977) desetti.
Isto taka, bil {ampion na SFRJ
(1976) i {ampion na Balkanot
(1976). Na Univerzitetskite igri
vo Sofija (1977) go osvoil pettoto
mesto. So svojot mati~en klub
Spartak go osvoil vtoroto mesto
vo Kupot na evropskite klupski
{ampioni (1976). ^len e na klubot
na velikanite na MOK.
DASARETI drevno pleme od

Gorna Makedonija (sp. Polibij),
koe go naseluvalo Ohridskostru{kiot region. Vo rimsko vreme preovladalo imeto Dasareti
namesto prethodnoto ime na plemeto Engelani (sp. Strabon). Kontinuitetot vo kulturata e potvrden od naodite vo nekropolata na
s. Trebeni{ta od krajot na VII do
IV/III v. pr.n.e. (vo Trebeni{ta/Gorenci se pronajdeni dve zlatni
posmrtni maski od krajot na VI v.
pr.n.e. i dr. naodi {to svedo~at za
grobovi na mesnite vladeteli).
A. [uk.
DASKAL, Kam~e v.: Vata{ka pe~atnica.

DASKALOV, Blagoj I. (Razlog,
23. III 1867 Razlog, 29. III 1956)
u~itel, revolucioner, vojvoda na
MRO. Brat na Nikola Daskalov.
Zavr{il vtori klas vo Razlog
(1885). U~itelstvuval vo Razlog, vo
Jakoruda i na drugi mesta. Od 1896
g. stanal ~len na OK na TMORO vo
Razlog. Vo tekot na Ilindenskoto
vostanie bil vojvoda na ~eta.
na ~eta vo Tikve{ijata. U~estvuval na Prilepskiot podvièn

kongres na Bitolskiot revolucioneren okrug na TMORO (Mukos,
Prilepsko, 1904) i na Rilskiot
kongres na TMORO/VMORO (1905),
poddrùvaj}i ja Serskata grupa.
So svojata ~eta vodel èstoka
borba so osmanliskata vojska kaj
s. Resava (30. VI 1905), a kaj s. [ivec (Tikve{ko) so vrhovistite.
Vo vremeto na Mladoturskata revolucija (1908) u~estvuval vo soboruvaweto na sultanot, a potoa
bil eden od osnova~ite i rakovoditelite na NFP (Solun, april
1909). Ubien e vo atentat od makedonskite vrhovisti.
LIT.: Dime Boev, Dobri Daskalov, tikve{ki vojvoda, Kavadarci, 1969; I(lija)
Karovski, Vojvodata me zasolna od kur{umite... Po tragite na pesnata
[to e ~udo stanalo#, Nova Makedonija#, XXXVII, 12346, Skopje, 7. VI 1981, 5;
Veroqub Andonovski, Sedumdeset godini od ubistvoto na Dobri Daskalov,
(114), Nova Makedonija#, XXXVIII,
1274814537, Skopje, 20. VII 12. VIII 1982;
S. J., Izlo`ba za Dobri Daskalov. Po povod 75-godi{ninata od smrtta na poznatiot tikve{ki vojvoda, Nova Makedonija#, XLIII, 14675, Skopje, 30. XI 1987,
14; Blaè Minevski, Ni sliva, ni beleg.
Grobovite na makedonskite vojvodi
Dobri Daskalov, Nova Makedonija#,
XLV, 15399, Skopje, 7. XII 1989, 11; Dobri
Daskalov. Zo{to e urnata ku}ata na
Dobri Daskalov?, Nova Makedonija#,
XLVI, 15424, Skopje, 3. I 1990, 8.
S. Ml.
LIT.: Enciklopedi Pirinski kra#, I,

Blagoevgrad, 1995.
Al. Tr.
LIT.: D-r Du{an Stanimirovi}, Sportski {ampioni. Izbor na najdobrite vo

Makedonija 19542004, Skopje, 2005, 48,
55, 56.
S. Ml.
DARON (Darrhon) demon na

zdravjeto, staromakedonsko boèstvo (Hesychius), pandan na helenskiot Asklepij. Hezihij go narekuva bog {to Makedoncite go
povikuvale na pomo{ vo slu~aj na
bolest#. Po~ituvaweto e potvrdeno i so natpis posveten na bogot otkrien vo Pela.
LIT.: J. Kalleris, Les Anciens Macedoniens, T.
II, Athenes, 1996, 2829; M. LilinbakiAkamati, Pella, capital of Macedonians, Athens, 1996,
2829.
V. B.Gr.
DARPNA nevestinska marama

za na glava vo pravoagolna forma
od belo solunsko platno, okolu
Darpna & nevestinska marama
Josif
Daskalov
Dobri
Daskalov
DASKALOV, Dobri Zahariev

(Kavadarci, 13. X 1882 Kavadarci, 20. VI 1912) revolucioneren
deec i tikve{ki vojvoda na TMORO/VMORO. Se {koluval vo Solunskata egzarhiska ma{ka gimnazija i vo Amerikanskoto u~ili{te vo Samokov, kade {to stanal ~len na revolucioneren kruòk na TMORO (1901) i zaminal
komita vo ~etata na Jane Sandanski, a potoa vo ~etata na Hristo
êrnopeev. U~estvuval vo grabnuvaweto na mis Elena Ston
(1902). Bil izbran za delegat na
Solunskiot kongres na TMORO
(januari 1903), no ne prisustvuval
na nego. Vo Ilindenskoto vostanie (1903) dejstvuval kako vojvoda
DASKALOV, Josif (Kratovsko,

1868 1909) u~itel i deec na
TMORO. Bil u~itel vo Skopje i
vo Kratovo. Goce Del~ev go vklu~il vo TMORO kako rakovoditel
na Kratovskiot revolucioneren
reon. Vo Vini~kata afera (1897)
bil uapsen i po yverskoto ma~ewe, gi izlagal ma~itelite deka
vo Kratovo ima skriena arhiva
na TMORO, pa koga no}e go dovele, go fatil kajmakamot za zaedno da se frlat od Radin Most.
Kajmakamot sepak se spasil, a
toj udril vo karpata na dnoto, no
preìveal (26. XII 1897). Podocna bil amnestiran (1902) i se
vratil, no egzarhistite ne mu
dozvolile da se vraboti vo Kratovo, tuku (po mnogu ~ekawe) vo
Zletovo. Bil otruen od vrhovistite (so otrov vo ~a{a vino) na
431
DAUTOVSKI
patroniot praznik Sv. Kiril i

Metodij#.
LIT.: Polno}na drama na Radiniot
most, Nova Makedonija#, XXVII, 9237,
Skopje, 8. X 1972, 11; \or|i Trajkovski,
Pregled na spomenicite i spomen-obele`jata vo SR Makedonija (od periodot
na prerodbata do socijalisti~kata izgradba), Skopje, 1986, 20.
S. Ml.
Dragan
Dautovski
DAUTOVSKI, Dragan (s. Rusinovo, Berovsko, 21. XI 1957) svira~ na narodni instrumenti i avtor. Go oformi (1992) Orkestarot od narodni instrumenti
Mile Kolarovski#, so koj razvi
golema koncertna aktivnost. Podocna e eden od vtemeluva~ite na
grupata Sintezis#. Na krajot od
devedesettite godini na XX v. go
oformi kvartetot Dragan Dautovski, so koj odrà golem broj
koncerti niz celiot svet (Holandija, Rusija, Italija, Portugalija, Germanija itn.). Projavi
obemna avtorska aktivnost (me|u
drugoto, ima participirano vo
muzikata za filmot Pred do`dot#), vo koja zna~ajno mesto zazema sorabotkata so ansamblot
Tanec#, za koja napravi muzi~ka
obrabotka za nekolku koreografii (Xamala#, Vodi~arki# i
dr.). Pi{uva i muzika za drami
(Makedonska prikazna#, Jonadab#, Pisanie# i dr.). Profesor
e na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje.
M. Kol.
DAUT-PA[IN AMAM (Skopje,
XV v.) spomenik na kulturata.
Podignat od Daut-pa{a, rumeliski i anadoliski beglerbeg i golem vezir na sultanot Bajazit II
(14811512). Dvoen amam (imal
ma{ki i ènski del), so povr{ina
Daut-pa{in amam (Nacionalna galerija), Skopje
432
od 900 m. Restavriran e pove}epati, pri {to izgubil dosta od svojata originalnost. Denes vo nego se
nao|a umetni~ka galerija.
ot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji (april 1952 juni 1956).

S. Ml.
LIT.: Lidija KumbaraxiBogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje,

1998; Salih Asim, Istorija na Skopje i negovata okolina. Prevod i komentari d-r
Dragi \orgiev, Skopje, 2005; Ayverdi Ekrem
Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981. Dr. \.
DAFINA (s. Prosenik, ok. 1840)

narodna peja~ka od seloto Prosenik, Sersko, koja sorabotuvala
vo po~etokot na vtorata polovina na XIX v. so Stefan Verkovi}
i od koja toj gi zapi{al pesnite
objaveni vo knigata Narodne
pesme makedonski Bugara#, Belgrad (1960). Verkovi} vnel 235
pesni od vkupno 270-te, kolku
{to gi imal zapi{ano od nea. Vo
predgovorot na ovoj zbornik Verkovi} dava va`ni podatoci za
sostojbata na poetskata tradicija vo Makedonija.
G. T.
DAFINA (DIVA MASLINKA) (Elaeagnus angustifolia L., fam.
Elaeagnaceae) malo listopadno
drvo od sredna i zapadna Azija, so
bodlivi letorasti. Dolnata strana na listovite, letorastite,
cvetovite i plodovite e obrasnata so srebrenestobeli vlaknenca
ili lu{pi. Cvetovite se sitni,
òltenikavi, so silen i prijaten
miris. Plodot e ovalna koski~ka
so mesesta obvivka koja se jade.
Vo RM se odgleduva i subspontano se {iri na su{ni mesta i na
soleni po~vi.
Al. And.
DAÔV, Sterio (s. Stari~ani,
Kostursko, 1917) nacionalen
deec. Pred Vtorata svetska vojna
se vklu~il vo komunisti~koto
dvièwe. Bil politi~ki komesar
na rezerven bataljon na ELAS
(19431944), ~len na Okru`niot
komitet na KPG za Kostursko
(19451946), politi~ki komesar
na bataljon na DAG (19471949) i
na Komunisti~kata organizacija
na Egejska Makedonija (KOEM,
majavgust 1949). Po Gra|anskata
vojna vo Grcija bil istaknat deec
i ~len na Pretsedatelstvoto na
Organizacijata Ilinden na
Makedoncite-begalci od Egejski-
Branislav
Da{tevski
DA[TEVSKI, Branislav (Kumanovo, 5. V 1935) specijalist po

stomatolo{ka protetika, univerzitetski profesor. Osnovno i
rodniot grad, a potoa diplomiral
na Stomatolo{kiot fakultet vo
Belgrad. Kako rakovoditel na Industriskata zdravstvena stanica
Kumanovo (1968-1972), prestojuval
na usovr{uvawe na novi tehniki
vo stomatologijata vo Bremen
(1970). Kako na~alnik za stomatolo{ka zdravstvena za{tita, Oddel
za protetika na Medicinskiot
centar Kumanovo (1972-1991),
prestojuval na stru~na edukacija
vo @eneva i vo Belgrad (1978). Go
dobil zvaweto primarius (1982) i
doktoriral na temata Upotrebna
vrednost na bipupilarnata i Kamper-ovata linija pri opredeluvaweto na orientacionata proteti~ka
ramnina# na Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje (1988). Podocna
bil docent i profesor na Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje po
Stomatolo{ka protetika i Voved
vo stomatologijata (1991-1999). Rabotnata kariera ja zavr{il kako
direktor na Medicinskiot centar
Kumanovo (1999-2000). Izvesen
period bil ~len na Upravniot odbor na Klini~kiot centar na Medicinskiot fakultet vo Skopje,
pretsedatel na Dru{tvoto za nauka
i umetnost Kumanovo (2000), a kako porane{en vrven ko{arkar i
pretsedatel na KK Kumanovo#.
Zaradi stru~no usovr{uvawe vo
etnostomatologijata, gi zavr{il
i studiite po Etnologija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo
Skopje (2001-2005). Avtor e na pove}e knigi i na nad 80 drugi nau~ni
i stru~ni trudovi.
BIBL.: D-r Metodija Spirov Troja~anec
ìvoten pat i delo, Skopje, 1994; Stomatoproteti~ka ramnina antropolo{ki aspekt, Skopje, 1995; Voved vo stomatologijata, Skopje, 1995; Zabni kle{ti
etnostomatolo{ka materijalna kultura, Skopje, 1995; @ivotopis na d-r Petar
Ordanoski, od najranata mladost do penzioniraweto (1930-1995), Skopje, 1995;
Etika vo stomatologijata, Skopje, 1998;
DVI@EWE
Osnovi na antropologijata, Skopje, 2004

(so koavtor).
S. Ml
DVAESET I PRVA VAFEN SS

BRDSKA DIVIZIJA SKENDERBEG# (prvata polovina noemvri 1944) kvislin{ka voena
edinica, formirana od Albanci
od Zapadna Makedonija (Tetovo i
Gostivar) i od Kosovo (Pe},
Pri{tina i \akovica) i so edna
tretina od vkupniot sostav Germanci. Nejzinoto formacisko popolnuvawe i formirawe potrajalo do krajot na juni 1944 g., so sostav od vkupno 15.000 vooruèni lica, rasporedeni vo Prviot i Vtoriot SS ridski i Dvaeset i vtoriot SS artileriski polk. Komandniot sostav bil isklu~ivo od Germanci. Vo okupatorskite operacii Draufgenger (Andrievi~ka operacija, 1826. VII 1944, vo dolinata na r. Lim) i Ribecal (Durmitorska operacija, avgust 1944) protiv
silite na NOVJ, pretrpela zna~itelni zagubi i bila osetno oslabena. Koga germanskata Grupa armii
E# se povlekuvala preku Kosovo
i Metohija, dolinite na r. Ibar i
Zapadna Morava kon r. Drina, golem del od albanskiot bore~ki sostav dezertirale (oktomvri 1944).
Poradi prepoloveniot sostav, bila izvr{ena reorganizacija i od
ostatocite od edinicata i pridojdenite germanski vojnici od edinicite vo Grcija, namesto divizija, bila formirana Borbena polkovska grupa Skenderbeg# (24. X
1940) od ok. 8.000 vojnici (me|u koi
ok. 3.000 Albanci), koja u~estvuvala vo borbite kaj Zvornik i Bielina. Otkako pripadnicite na
mornari~kite sili od Grcija bile vrateni vo Germanija (mart
1945), ostatokot od samo eden bataljon vojnici bil priklu~en kon
Sedmata SS brdska divizija
Princ Eugen#.
S. Ml.
DVAESET I PRVA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA (mesnost [irok Dol, Berovsko, 19. X
dekemvri 1944) voena edinica
na NOV i POM. Bila formirana
od okolu 700 borci eden bataljon na êtvrtata makedonska NO
brigada, del borci od Makedonskata NO brigada Goce Del~ev#
i novopristignati borci. Bila
vo sostavot na Pedeset i prvata
(makedonska) divizija na NOVJ i
do kone~noto osloboduvawe na
Makedonija dejstvuvala vo Strumi~ko. Po nekolkudnevnoto zadrùvawe vo oslobodenata Strumica (511. XI) dobila naredba da go
obezbeduva grani~niot pojas kon
Grcija, a eden bataljon da rasporedi kaj s. Moin (15. XI prvite
denovi na dekemvri 1944). Toga{
ve}e broela 1524 borci (30. XI
1944). Podocna glavninata na

Brigadata vlegla vo sostav na reorganiziranata Pedesetta (makedonska) divizija na NOVJ, a eden
bataljon vo Osmata (makedonska)
divizija na KNOJ.
LIT.: Boro Mitrovski, Borbenite dejstvija na edinicite na NOV vo Strumi~kiot region vo periodot septemvrinoemvri 1944 i germanskata dokumentacija
vo vrska so niv, Strumica i Strumi~ko vo
NOV 19431945, Strumica, 1983; D-r Marjan Dimitrievski, Makedonskata vojska
19441945, Skopje, 1999, 137138. S. Ml.
DVAESETTA MAKEDONSKA
NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA (mesnost [irok
Dol, Berovsko, 18. X dekemvri
1944) voena edinica na NOV i
POM. Bila formirana od okolu
700 borci i se nao|ala vo sostavot na Pedeset i prvata (makedonska) divizija na NOVJ. Dejstvuvala vo reonot na Radovi{ko
i Strumi~ko i vo borbite za osloboduvawe na [tip (23. X). Po
borbite protiv germanskata grupa Katner, koja se povlekuvala od
Strumica kon [tip, go oslobodila Radovi{ (so 80 zarobeni germanski vojnici i oficeri i zapleneto oru`je i voen materijal,
6. XI), vlegla vo slobodniot [tip
(8. XI) i potoa ja zaposednuva makedonsko-gr~kata granica me|u
Gevgelija i trome|ata so Bugarija (12. XI). Otkako narasnala na
1767 borci (28. XI), glavninata
vlegla vo sostavot na Pedesettata (makedonska) divizija na
NOVJ, a eden bataljon vo Osmata
(makedonska) divizija na KNOJ.
LIT.: Boro Mitrovski, Borbenite dejstvija na edinicite na NOV vo Strumi~kiot
region vo periodot septemvrinoemvri
1944 i germanskata dokumentacija vo vrska
so niv, Strumica i Strumi~ko vo NOV
19431945, Strumica, 1983; D-r Marjan Dimitrievski, Makedonskata vojska 19441945,
INI, Skopje, 1999, 136137.
S. Ml.
DVANAESETTA MAKEDONSKA (SKOPSKA) NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA

(s. Vojnica, Vele{ko, 12. IX 1944
Skopje, 1. V 1945) voena edinica na NOV i POM vo sostavot na
êtirieset i vtorata (makedonska) divizija na NOVJ. Bila formirana od okolu 500 novopristignati borci od Skopsko i desetina
borci od Tretata makedonska
NOUB kako rakovoden kadar. Podocna kon Brigadata se priklu~il i êtvrtiot skopski NOPO
so 370 borci (3. H). Brigadata vodela uspe{ni borbi, posebno so
balistite, ja onesposobuvala prugata SkopjeKadina Reka i u~estvuvala vo osloboduvaweto na
Veles i Skopje. Pri popolnuvaweto na Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ, vlegla vo
sostavot na êtirieset i prvata (makedonska) divizija na
Dvanaesetta makedonska (skopska)

narodnoosloboditelna brigada vo akcija
NOVJ (po~etokot na dekemvri

1944) i u~estvuvala vo borbite
protiv balistite na Kosovo (od
21. XII 1944) i vo probivot na
Sremskiot front, pa pobedonosno mar{irala na prvata prvomajska parada vo oslobodenoto Skopje (1. V 1945).
LIT.: S(pase) [(uplinovski), Skopskata
brigada, Nova Makedonija#, XL, 13522,
Skopje, 12. IX 1984, 5; B. D. K., Odbeleàn
jubilejot na 12-ta MSNOUB, Ve~er#,
XXII, 6584, Skopje, 13. IX 1984, 6; Metodija
Kotevski, Skopskata brigada, Dvanaesetta MNOB, Skopje, 1984; D-r Marjan
Dimitrievski, Makedonskata vojska
19441945, INI, Skopje, 1999, 118120.
S. Ml.
DVI@EWE ZA OSLOBODUVAWE I OBEDINUVAWE NA MAKEDONIJA - DOOM (19621984)

emigrantska makedonska organizacija. Vo [vedska (1962) bil osnovan Osloboditelen komitet na
Makedonija so cel da se sozdade
semakedonsko nacionalno dvièwe za obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dràva. Na Vonredniot kongres vo
Kopenhagen (1971) bila donesena
odluka za izdavawe oficijalen
organ vesnikot Makedonska
nacija#. Potoa bil odràn redoven Kongres vo Bremen, Germanija (1972) na koj Organizacijata na
OKM go smenila imeto vo Dvièwe za obedinuvawe na Makedonja (DOM). Dvièweto ja pro{irilo organizacijata vo Evropa (Danska, [vedska, Germanija,
Avstrija, Francija, Belgija) i vo
prekuokeanskite zemji (Avstralija, SAD i Kanada). Na Op{tiot kongres vo Minhen (1974), so
u~estvo na delegati od Evropa i
od prekuokeanskite zemji, imeto
bilo modificirano vo Dvièwe
433
DVI@EWE
za osloboduvawe i obedinuvawe
na Makedonija (DOOM) i bila
usvoena nova Politi~ka platforma. Dvièweto se soobrazilo
so postojnata realnost i deklariralo: izvojuvawe pogolema nezavisnost na SRM vo SFRJ; priznavawe na nacionalnata posebnost
na makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija i sozdavawe Makedonska Socijalisti~ka Republika vo ramkite na NR
Bugarija; vo Egejskiot del na Makedonija priznavawe na nacionalnite prava na makedonskiot
narod, vra}awe na proteranite
Makedonci i sozdavawe Makedonska Republika, kako etapa do
sozdavaweto uslovi za obedinuvawe vo edinstvena nezavisna makedonska dràva. Na V kongres
(1984) bila usvoena odluka za preimenuvawe vo Narodnoosloboditelen front na Makedonija, a so
Spogodba so nekolku drugi politi~ki organizacii se sleale vo
edinstven NOFM (1986).
politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1994.
M. Min.
DVI@EWE ZA SAMOOSOZNAVAWE I ZA PRIZNAVAWE NA MAKEDONSKATA NACIJA ALEKSANDAR MAKEDONSKI 1970# konspirativna

makedonska nacionalna politi~ka organizacija vo Pirinskiot
del na Makedonija i na makedonskata emigracija vo Sofija
(1968), sostavena od grupa makedonski intelektualci so cel da
dejstvuva za priznavawe na makedonskata nacija i da se bori za
slobodna obedineta nezavisna suverena makedonska dràva. Pretstavnici na Dvièweto (1970),
pred da bidat uapseni, emigrirale vo SRM (kade {to ne dobile
politi~ki azil), a ottuka zaminale vo Zapadna Evropa. Vo Kopenhagen (2/3. X 1971) so CK na
OKM postignale soglasnost za
obedinuvawe na Dvièweto so
Organizacijata na Osloboditelniot komitet na Makedonija.
LIT.: D-r Ivan Katarxiev, Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata
svetska vojna, Skopje, 1994.
M. Min.
DVOJANKA (slagarka, dvojno

kaval~e) drven duva~ki naroden
muzi~ki instrument. Izrabotena
e od drvo vo nadol`na prizmovidna forma, so dva paralelni cev~esti otvora, so posebni zasvira~i na gornite otvori od melodiskite cevki (dvojno kaval~e). Na
prednata strana na desnata melodiska cevka ima {est melodiski
otvori, a na drugata melodiska
cevka ima samo eden melodiski
otvor {to konstantno proizveduva eden ton bordunira.
434

Skopje, 1986, 41.
\. M. \.
Rexinald
Xorx Artur
De Brej
Dvokrilci
DVOKRILCI (Diptera) insekti so dva para krilja. Dobro e

razvien samo predniot par, koj
sluì za letawe; vtoriot par
krilja e reduciran vo halteri.
Usniot aparat e vo vid na surla,
pogoden za bodewe ili za lièwe.
Gradniot del kaj ovoj red insekti
e jasno odvoen od glavata i stomakot. Poznati se okolu 180.000 vidovi od koi pove}eto imaat {irok areal na rasprostranuvawe.
Vo Makedonija se zastapeni 606
taksoni od koi 12 se endemi~ni.
Redot sodrì dva podreda koi se
razlikuvaat spored napuknuvaweto na koì~kata od zrelite larvi. Kaj podredot ortorafi (Orthorapha) koì~kata na zrelata
larva puka i se otvora na grbnata
strana vo oblik na bukvata T. Tuka pripa|aat dve grupi: komarci
(Nematocera) so dolgi anteni i muvi (Brachycera) so kratki anteni.
Vo podredot ciklorafi (Cyclorapha) spa|aat dvokrilci kaj koi
koì~kata na zrelata larva ocvrstuva vo forma na bure vo koe
kuklata e slobodna, no nepodvi`na. Podobro prou~eni familii
dvokrilci se: lebde~ki muvi
osoliki muvi (Syrphidae); {trkli
(Tabanidae); bumbarici (Bombyliidae); grablivi muvi (Asilidae); muvi
tan~arki (Empididae); grbavi muvi
(Phoridae); p~elini vo{ki (Braulidae); vinski mu{i~ki (Drosophilidae); vistinski muvi (Muscidae);
muvi mesarki (Sarcophagidae) i muvi gaseni~arki (Tachinidae).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac and Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto
Report, Skopje, 1999, 2330; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of
Macedonia (first national report), Ministry of
environment and physical planning, Skopje,
2003, 1217.
V. T. K. M. Kr.
DE BREJ, Rexinald Xorx Artur

(Reginald George Arthur de Bray)
(Sankt Peterburg 1912 Kanbera/Canberra, Avstralija, 28. V 1993)
angliski filolog, slavist, ~len

na MANU nadvor od rabotniot
sostav (1986), ~len-sorabotnik
(fellow) na Avstraliskata akademija na humanisti~kite nauki. Vo
1951 g. vo London go objavuva prvoto izdanie na Guide to the Slavonics
Languages, vo koe stranicite
243312 se posveteni na makedonskiot jazik: istoriski voved i nacrt na gramatikata. Na makedonisti~kata problematika se vra}a i
podocna vo nekolku statii.
Inicijator e i glaven avtor na
angliskata strana na Routledge
MacedonianEnglish Dictionary, baziran vrz tritomniot re~nik na
makedonskiot jazik, objaven po
Z. T.
negovata smrt (1998).
DEBAR grad vo zapadniot del
na RM (14.561 `.). Se nao|a vo Debarskata Kotlina, jugozapadno od
planinata De{at, na nadmorska
visina od 700 m. Zafa}a povr{ina od 360 ha. Klimata e promeneto
kontinentalna so prose~na godi{na temperatura na vozduhot
od 11,8S i prose~na godi{na koli~ina na vrneì od 890 mm.
Preku D. pominuva regionalen
pat koj na severoistok go povrzuva so Mavrovo i Gostivar, a na jug
so Struga. Debar kako naselba
postoel u{te vo vremeto na Rimjanite pod ime Deborusa. Za prvpat se spomnuva vo edna povelba
na Vasilij II od 1019 g. kako mesto
{to mu pripa|a na bitolskiot
vladika. Vo sredniot vek e zna~aen centar vo Zapadna Makedonija.
Vo prvata polovina na XIX v.
Ami Bue zabeleàl deka ima
4.200 `., 64 du}ani, xamija i karvan saraj, bila razviena trgovijata i zanaet~istvoto, a debar~ani
bile poznati kako odli~ni graditeli na crkvi, kopani~ari i zografi. Naselbata etni~ki bila izme{ana so makedonsko i so muslimansko naselenie. Vo 1900 g. brojot na naselenieto vo gradot se nagolemuva na 15.000 `.. Po Prvata
svetska vojna, koga bila postavena
granicata kon Albanija, D. po~nal
funkcionalno i populaciski da
opa|a, taka {to vo 1931 g. vo nego
ìveele 7.198 `. Poradi specifi~nata periferna geografska
DEBARSKI
se nao|a na nadmorska viso~ina

od 750 do 2.200 m. Debarskata
Kotlina e nastanata so tektonskite radijalni dvièwa vo oligomiocen so alpskoto nabirawe.
Taa e spu{tena po dolìnata na
dva rasedi so razli~en pravec na
protegawe: Kosovra{ki sijz i
Bani{kiot szji. Po dolìnata
na ovie dva rasedi se javuvaat termalni izvori na koi se izgradeni
dvete poznati bawi. Vo pliocenot kotlinata bila ispolneta so
voda i pretvorena vo ezero. Dnoto na kotlinata pretstavuva branovidna ramnina so viso~ina od
620 650 m ispolneta so kvarterni i plioceni sedimenti. Razviena e gradskata naselba Debar.
Gradot Debar so Debarskoto Ezero
polo`ba toj i po Vtorata svetska

vojna mnogu ne naprednal, ostanal
samo kako centar na svojata neposredna okolina. Me|utoa, etni~kata struktura vo gradot e dosta promeneta. Deneska od 14.561 `., Makedoci se 1.059 `., Albanci 10.768
`.,Turci 1.415 `., Romi 1.079 `., i
drugi 245 `. D. e op{tinski centar. Op{tinata zafa}a povr{ina
od 14.567 ha, ima 18 naseleni mesta
so 19.542 `. Najgolem broj od naselenieto e vraboteno vo tekstilnata industrija, koja e prisutna vo
gradot, potoa vo rudarsvoto i vo
zemjodelstvoto. Ima gimnazija,
zdravstven dom, dom na kulturata,
seizmolo{ka stanica i drugi ustanovi. Vo blizina na gradot se nao|aat bawite Bawi{te i Kosovra{ka Bawa i ve{ta~koto ezero
[pilje, a vo jugoisto~noto podno`je na De{at e rudnikot za gips.
LIT.: Jovan F. Trifunoski, Debar, Glasnik Etnografskog instituta SAN#,
kw. IIII, Beograd, 1957; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo
Republika Makedonija, 2002, X, Skopje,
2004.
Al. St.
DEBARSKA EPARHIJA (XI v.)

od XI v. poznata kako eparhija na
Ohridskata arhiepiskopija. Go
opfa}ala gorniot del na Debarsko Ki~evo i Pore~e, kako i
Dolnodebarskiot kraj vo Pe{kopeja (Albanija). Vo po~etokot
nejzinoto sedi{te bilo vo Pe{kopeja, koja se narekuvala Dolni
Debar. Vo XVII v. se sretnuva i kako Debarsko-ki~evska eparhija, a
vo periodot na Egzarhijata kako
Vele{ko-debarska eparhija.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; M. Jankovi,
Episkopije i mitropolije Srpske crkve u
sredwem veku, Beograd, 1985; R. Gruji, Debarska eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve, Beograd, 1993; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod
Rat. Gr.
DEBARSKA KOTLINA se nao|a na krajniot zapaden del na RM

vo pore~jeto na Crni Drim i Radika, pome|u planinite Kr~in od
istok, Stogovo od jugoistok i Jablanica od zapad. Kotlinata celosno ne se nao|a na teritorijata
na na{ata zemja, a soobra}ajno e
dosta izolirana. Soobra}ajno so
drugite delovi komunicira preku
tesnite i dlaboki klisuri na Radika i Crni Drim. Zafa}a povr{ina od 973 km, od koja nad 80%
V. Debr, organ na debarskata emigracija vo

Sofija (1905&1906)
DEBR# (Sofija, 5. VI 1905 10.

VI 1906) politi~ko-literaturen vesnik. Izleguval sekoja sabota. Negov sopstvenik i izdava~
e Ivan K. Boìnov. Vesnikot bil
glasilo na makedonskite emigranti od Debar. Objavuval statii
i materijali za sostojbite vo Makedonija i za zlostorstvata na
turskata vlast nad mirnoto naselenie. Izlegle 36 broja. Na 24 dekemvri 1915 g. e pe~aten sve~en
broj posveten za minatoto i sega{nosta na Debar.
V. Toc.
Debarskata Kotlina, satelitska snimka

na R Makedonija, PMF, Skopje, 2003.
T. And.
DEBARSKI BAWI v. Bawi{te Debarska bawa i Kosovra{ka Bawa.
V. Debarski glas, organ na Debarskata prosvetna

organizacija vo Sofija (1909&1911)
DEBARSKI GLAS# (5. IV 1909

16. V 1911) vesnik na Debarskata prosvetna organizacija.
Izleguval kako sedmi~nik vo Sofija. Odgovoren urednik bil M.
Makedonski. Negova zada~a bila
da sobira materijali za kulturnata i politi~kata istorija na
gradot Debar i okolinata. Razgleduval istoriski, jazi~ni i narodnosni pra{awa. Se otpe~atile 95 broja.
V. Toc.
DEBARSKI ZEMJOTRES (Debar, 30. XI 1967, vo 7 ~asot i 23
minuti) zemjotres so lokalna
magnituda od 6,5 i maksimalen
intenzitet od IX stepeni spored
Evropskata makroseizmi~ka skala, so epicentar na teritorijata
na Albanija i serija natamo{ni
potresi (do april 1968). Bile
pri~ineti {teti vo 41 naseleno
mesto vo Makedonija i 177 naseleni mesta vo Albanija, so 7 zaginati lica vo Makedonija, 12 zaginati lica vo Albanija i vkupno
214 raneti.
S. Ml.
DEBARSKI MLADINSKI BATALJON (Debar, 6. X 1943 dekemvri 1944) voena edinica na
NOV i POM. Prvin bil formiran Privremen {tab (15. IX 1943),
koj napravil spisok na okolu 90
mladinci i tri mladinki (okolu
60 od albanska i 30 od makedonska
nacionalnost). Za komandant bil
ispraten Nikola Makelarski, a
435
DEBARSKO
za politi~ki komesar Qutvi Rusi, koi go prezele rakovodeweto

so podgotovkite, a po formiraweto bil izbran nov komanden
sostav: Demir Ga{i (komandant),
]emal Agoli (politi~ki komesar), Nikola Makelarski (zamenik-komandant) i Xafer Kodra
(zamenik-politi~ki komesar).
Podocna bataljonot bil imenuvan kako Debarski mladinski bataljon Nazmi Ru{iti# (25. X
1943) i se upatil kon Ki~evo (kon
krajot na oktomvri 1943). Vo s.
Botun, Tretata (makedonska) ~eta
se izdvoila od Bataljonot i zaminala za Debarca. Drugite (albanski) ~eti (kako rezerva), zaedno
so Grupata makedonski i kosovski
bataljoni, u~estvuvale vo osloboduvaweto na Ki~evo (1. XI 1943).
Pritoa Tretata (makedonska) ~eta, zaedno so NOPO Slavej# go
obezbeduvala i vodela borba kaj
Botunskiot Tesnec. Po osloboduvaweto na Ki~evo, Bataljonot ostanal kako voena za{tita na narodnata vlast vo gradot i zaedno
so dve mali ~eti vooruèni so
te{ko oru`je, u~estvuval i vo odbranata protiv germanskite sili
i balistite {to prodirale preku
s. Ra{tani (6. XI 1943). Podocna,
od s. Drugovo, Prvata i Vtorata
(albanska) ~eta na Bataljonot se
vratile vo Debar i aktivno u~estvuvale vo negovata odbrana. Tretata (makedonska) ~eta, pak, pri
formiraweto vlegla vo sostavot
na Prvata makedonsko-kosovska
NOUB (11. XI 1943).
LIT.: Slobodnite teritorii vo Makedonija 1943. Simpozium, Debar, 2729
mart 1974 godina, Skopje, 1975; Elisije
PopovskiMarko, Sozdavaweto na prviot {iptarski bataljon vo Makedonija,
êtirieset godini, kniga 6, 527531; D-r
Simo Mladenovski, Debarski mladinski
bataljon, Na{ svet#, Skopje, XXV, 839,
Skopje, 29. V 1985, 7.
S. Ml.
DEBARSKO EZERO ([pilje)

ve{ta~ko ezero izgradeno vo dolinata na r. Crni Drim. Branata,
Debarskoto Ezero ([pilje)
436
izgradena vo 1969 g., e nasipna od

kamen i ~akal, a jadroto e glineno. Vkupnata viso~ina na branata
od temelot do krunata iznesuva
112 m, dodeka viso~inata nad terenot iznesuva 101 m. Krunata na
branata se nao|a na viso~ina od
587 m, dolga e 300 m, a {iro~inata na krunata iznesuva 10 m. Ezeroto e dolgo 23 km, najgolemata
{iro~ina e 2,2 km, a prose~nata
0,6 km. Zafa}a povr{ina od 12,2
km2, a vo nego se akumulirani
520.000.000 m3 voda. Osnovnata namena za koristewe na vodata e
proizvodstvo na elektri~na energija (70 MW), navodnuvawe na 1.980
ha zemjodelski povr{ini vo Debarsko Pole, ribolov i odgleduvawe ribi, turizam i rekreacija.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija,
PMF, Skopje, 2002.
Dr. V.
DEBARSKO-KIÊVSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA na

MPC (17. VII 1967) osnovana na
Crkovno-narodniot sobor vo Ohrid, koga e vozobnovena avtokefalnosta na Ohridskata arhiepiskopija i proglasena MPC,
imenuvana kako Veli~ka eparhija. Na 7. X 1968 g. na Sobor vo Ohrid bila preimenuvana vo Debarsko-ki~evska eparhija. Eparhijata ja opfa}a teritorijata na arhierejskite namesni{tva: Ohrid,
Struga, Resen, Ki~evo, Debar i
Makedonski Brod. Vo 1979 g. namesni{tvoto Resen se oddeli od
Debarsko-ki~evskata i se prisoedini kon Prespansko-pelagoniskata eparhija. Eparhijata veli~ka ja rakovodel Episkopot veli~ki Metodij (\orgi Poposki)
(19671968). Po edna godina ja dobil titulata Mitropolit debarsko-ki~evski (so sedi{te vo Ohrid) i ja rakovodel eparhijata s
do negovoto upokojuvawe (1976).
Edna godina (19761977) administriral Episkopot pelagoniski
Angelarij (Cvetko Krsteski),
koj vo 1977 g. bil izbran za Mitropolit debarsko-ki~evski i ja

rakovodel eparhijata do negoviot
izbor za Poglavar (18. VIII 1981).
Tret Mitropolit na Debarskoki~evskata eparhija e Timotej
(Slave Jovanovski) (od 20. IX 1981),
koj{to do sredinata na 1995 g. administrira so Eparhijata, no nosi titula Avstraliski, a od 1995
e so titula Debarsko-ki~evski.
Eparhijata ima okolu 90.000 pravoslavni vernici, nad 300 crkvi i
20 manastiri. Najzna~ajni se crkvite Sv. Sofija# i Sv. Bogorodica Perivlepta# i manastirite
Sv. Kliment i Pantelejmon# na
Plao{nik, so grobot i mo{tite
na sv. Kliment, Sv. Naum Ohridski#, so grobot na sv. Naum, Sv.
Jovan Bogoslov Kaneo#, Sv. Jovan KrstitelBigorski#, Sv.
Bogorodica# s. Manastirec,
Makedonski Brod, Sv. \or|i# s.
Raj~ica i dr.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000; Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III (vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995); Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; istiot, Smislata na nekoi otpori protiv avtokefalijata na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1970; istiot, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva,
Skopje, 1972.
Rat. Gr.
DEBARCA kotlina vo zapadniot del na RM. Se nao|a pome|u

Ilinska i Plakenska Planina od
istok i Stogovo i Karaoraman od
zapad. Zafa}a povr{ina od 368
km. Niz sredinata na Debarca
vodi magistralniot pat M4 koj
ja povrzuva na jug so Ohrid i
Struga, a na sever so Ki~evo i
Skopje. Se deli na Severna, Sredna i Dolna Debarca. Geolo{kiot
sostav go pravat filitoidni metamorfiti, karbonatni i magmatski karpi kako i ezerski, aluvijalni, deluvijalni i morenski
sedimenti. Klimata e umerenokontinentalna. Rekata Sateska
pretstavuva glavna odvodna arterija na celoto podra~je. Vo Debarca postojat 24 selski naselbi,
site naseleni so Makedonci.
Centralna naselba e Bel~i{te, a
najgolemo selo e Velmej. Cela
Debarca e zafatena od silen migracionen bran, pa brojot na naselenieto deneska vo golema mera e
namalen. Taka, dodeka vo 1961 g.
vo D. ìveele 11.332 `., vo 2002 g.
toj broj e namalen na 2.940 `. Najgolem broj od migrantite se preselil vo Ohrid. Naselenieto se
zanimava so odgleduvawe ìtni
kulturi i so sto~arstvo.
LIT.: M. Maxevi} i D. Vasilevski, Prostorno-populaciski karakteristiki na
naselbite od Debarca, Godi{en Zbornik na Institutot za geografija, pri
DEVETTA
PMF#, kn. 3536, Skopje, 2001; S. Tomi,

Debarca, Bratstvo#, kw. XXII, Novi Sad,
1923.
Al. St.
DEBARCA VO NOB u~estvoto

vo NOB na 22 sela severno od Ohrid, me|u gradovite Debar, Ki~evo i Struga. Po Aprilskata vojna (1941) potpadnala pod italijanskoto okupaciono podra~je. Vo
tekot na NOB naselenieto zelo
aktivno u~estvo vo borbata protiv germanskite, italijanskite,
bugarskite i balisti~kite sili i
ka~a~kite bandi. Prvata partiska }elija na KPJ bila formirana
vo s. Bel~i{ta (noemvri 1941), a
osoben zamav NOD dobilo pri
prestojot na Mavrovsko-ki~evskiot NOPO i glavninata na
Bitolsko-prespanskiot NOPO
Dame Gruev, kako i prestojot na
CK na KPM i G[ na NOV i
POM (od prvata polovina na avgust 1943). Toga{ na ovaa teritorija bile formirani golem broj
partiski }elii i prvite NOO.
Na ovoj prostor bile formirani
ili dejstvuvale NOPO Slavej,
NO bataljon Mir~e Acev (pl.
Slavej, 18. VIII 1943), Ki~evskiot
NO bataljon, Prviot kosovski
bataljon Ramiz Sadiku, Vtoriot kosovski bataljon Boris Vukmirovi}, [iptarskiot bataljon, Debarskiot mladinski bataljon, Prvata makedonsko-kosovska
NO brigada (s. Slivovo, 11. XI
1943). Ki~evskiot terenski bataljon, POPO Drimkol, NOPO
Malesija, NOPO Kopa~ka,
êtvrtata {iptarska NO brigada, [estata makedonska NO
brigada i dr. Ovaa oblast pretstavuvala zna~ajna slobodna teritorija vo vremeto na NOAVM.
Vo s. Izdeglavje bil odràn Prviot sve{teni~ki sobir, na koj
bilo inicirano formiraweto na
MPC. Vo s. Crvena Voda pak bila smestena Partizanskata pe~atnica Goce Del~ev, a bil izdaden i Manifestot na G[ na
NOV i POM do makedonskiot narod (po~etokot na oktomvri 1943).
Po borbite na Prvata makedonsko-kosovska NO brigada (od proletta 1944) i zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Ohrid
i Struga, bila oslobodena i Debarca (noemvri 1944).
IZV.: Zbornik dokumenata i podataka o
narodnooslobodila~kom ratu jugoslovenskih naroda, tom VII, kw. 14, Beograd,
19521954; Izvori za osloboditelnata
vojna i revolucijata vo Makedonija 1941
1945, tom I, kn. 17, Skopje, 19581983.
LIT.: Makedonija od ustanka do slobode 1941
1945, Zbornik radova, Beograd, 1987. S. Ml.
DEBREC (Devra) srednovekoven grad/tvrdina i episkopija, na

ok. 18 km zapadno od Kaljari, na
ridot Kuklu, kaj dene{noto s.
Debrec (Anarahi). Nikifor Gregora zabeleàl episkop na Devra,
pot~inet na Ohridskata crkva
(XIV v.), a Jovan Kantakuzin grat~e Devra (XIV v.). Haxi Kalfa go
poso~il Debrec kako sedi{te na
kadija i pazarno mesto (XVII v.).
LIT.: T. Tomoski, Dve amborii na makedonskite Debri, Makedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skopje, 1999.
B. Petr.
DEVETNAESETTA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA (GOCE DELÊV#) (s. Laki, na pl. Pla~kovica, 10. X 6. XII 1944) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od del od borcite na Makedonskata brigada Goce Del~ev#, delovi na Trinaesettata makedonska NO brigada i novopristignati borci. Bila vo sostavot
na Pedesettata (makedonska) NO
divizija na NOVJ. Naskoro narasnala na 1.144 (13. XI 1944), a
potoa na 1.429 borci (25. XI 1944).
Dejstvuvala na komunikaciite
[tipRadovi{ i [tipKo~ani,
spre~uvaj}i go povlekuvaweto na
germanskite sili. Po osloboduvaweto na [tip, u~estvuvala vo
borbite protiv balistite i vo
osloboduvaweto na Tetovo (19.
XI), potoa bila rasformirana (6.
XII 1944), a glavninata vlegla vo
sostavot na êtirinaesettata
makedonska NO brigada Dimitar Vlahov#.

D-r Marjan Dimitrievski, Makedonskata
vojska 19441945, Skopje, 1999, 134136.
S. Ml.
DEVETTA ITALIJANSKA ARMIJA vo Makedonija (1941

1943) voena edinica na Italija
stacionirana vo Albanija, koja vo
april 1941 g. u~estvuvala vo napadot na Kralstvoto Jugoslavija.
Bila sostavena od IV, XIV i XVII
korpus so 8 divizii i 1 planinski
odred. Go okupirala Kosovo i
Metohija, Zapadniot del na Makedonija i Crna Gora. Prv komandant bil generalot Aleksandar
Biroli, a posleden generalot
Aleksandar Dalmaco. Del od Divizijata Firenca#, kako sostaven del na Armijata, bila stacionirana na teritorijata na Zapadna Makedonija. Se rasformirala
vo septemvri 1943 g.
LIT.: Vojna enciklopedija, 2, Beograd,
1971; Leksikon Narodnooslobodila~kog
rata i revolucije u Jugoslaviji 1941
1945, 1, Beograd, 1980.
\. Malk.
DEVETTA ITALIJANSKA ARMIJA (NONA ARMATTA) voena edinica na Kralstvoto Italija, stacionirana vo Albanija,
koja izvr{ila agresija vo Aprilskata vojna vo Makedonija (1941).
Vo nejziniot sostav bile 4., 14. i
17. korpus so 8 divizii i 1
planinski odred. Tie navlegle vo
Crna Gora, Sanxak, vo Kosovo, a
divizijata Firence (Firenze) ja
okupirala Zapadna Makedonija.
Po objavenata bezuslovna kapitulacija na Italija (8. IV 1943),
nejzinite sili bile glavno
razoruàni od edinicite na
NOV i POM ili se povlekle,
ostavaj}i go pogolemiot del od
vooruùvaweto.
narodnooslobodila~kom ratu jugoslovenskih naroda, tom VII, kw. 1-4, Beograd,
1952-1954; Izvori za osloboditelnata
vojna i revolucijata vo Makedonija 1941
1945, tom I, kn. 17, Skopje, 19581983.
LIT.: Makedonija od ustanka do slobode 1941
1945, Zbornik radova, Beograd, 1987. S. Ml.
DEVETTA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA

BRIGADA (s. [e{kovo, Kavadare~ko, 22. VIII 6. XI 1944) voena edinica na NOV i POM. Bila
formirana od 450 borci od Tikve{ijata vo sostavot na êtirieset i prvata (makedonska) divizija na NOVJ (do 3. XI). Naskoro
nejziniot bore~ki sostav narasnal na 2.110 borci (1. X). Dejstvuvala glavno vo Tikve{ijata i na
komunikacijata GevgelijaVeles,
zela u~estvo vo borbite za osloboduvaweto na Prilep (29. X 2.
Bitolsko&prespanskiot partizanski odred Dame Gruev#
437
DEVIZNI
XI), Ki~evo i Gostivar. Naskoro

potoa vlegla vo sostavot na êtirieset i devettata (makedonska)
divizija na NOVJ.
IZV.: Zbornik dokumenata NOR, t. VII/4,
dok. br. 18, s. 40.
Petar Efremov, Formiraweto i dejstvijata na 41. MNOD, Tikve{ijata vo
NOV 19411945, kn. petta: Partizanski
odredi i voeni edinici, KavadarciNegotino, 1984, 345; D-r Marjan Dimitrievski,
Makedonskata vojska 19441945, Skopje,
1999, 111113.
S. Ml.
DEVIZNI REZERVI NA RM
stranski sredstva (depoziti, hartii od vrednost, zlato) vo sopstvenost na dràvata, ~ija osnovna
funkcija e za{tita na ekonomijata od negativni nadvore{ni {okovi, redovno servisirawe na
nadvore{niot javen dolg i intervencii na devizniot pazar. Aktivnostite za sozdavawe devizni
rezervi na RM zapo~nuvaat kon
krajot na 1991 g., koga Vladata donese odluka za primenuvawe na
kursot na dinarot vo platniot
promet so stranstvo i za izdvojuvawe i naso~uvawe na eden del od
devizniot priliv vo RM. Vrz taa
osnova, NBM zapo~nuva da gi
formira deviznite rezervi taka
{to bankite izdvojuvaat 30% od
deviznite prilivi na pretprijatijata. Na toj na~in, na denot na
monetarnoto osamostojuvawe, deviznite rezervi na RM iznesuvaat samo tri milioni dolari. Vo
periodot po monetarnoto osamostojuvawe, deviznite rezervi pokaùvaat trend na postojan porast i na krajot od 2006 g. tie iznesuvaa 1,4 milijardi evra. Vo odnos na strukturata, najgolemiot
del od deviznite rezervi e plasiran kaj stranski centralni banki
(51%), 68% od deviznite rezervi
se ~uvaat vo vid na depoziti kaj
stranski banki, 78% od deviznite
rezervi se denominirani vo evra,
a 90% od plasiranite sredstva
imaat ro~nost do 90 dena. Najva`ni faktori {to vlijaat vrz dinamikata na deviznite rezervi se
intervenciite na centralnata
banka na devizniot pazar (otkupot i proda`bata na devizi), zadolùvaweto na dràvata vo
stranstvo, otplatata na nadvore{niot dolg, prilivite na devizi od privatizacijata na dràvnite pretprijatija, kreditnite
obvrski na centralnata banka, zadolìtelnata rezerva na bankite
vo devizi, kako i prihodite od
plasiraweto na deviznite rezervi. So deviznite rezervi na RM
upravuva NBRM, vo soglasnost so
principite na sigurnost, na likvidnost i na rentabilnost. Pritoa, vkupnite devizni rezervi se
sostojat od tri portfolija: lik438
vidnosno portfolio, investiciono portfolio i zlato. Pri rakuvaweto so deviznite rezervi,

centralnata banka upravuva so
kreditniot rizik, likvidnosniot rizik, valutniot rizik i kamatniot rizik. Kvantificiraweto na pazarnite rizici na koi
se izloèni deviznite rezervi se
vr{i so primena na sovremena sofisticirana statisti~ka metodologija (Value at Risk VAR), koja
ja procenuva maksimalnata promena na deviznite rezervi vo opredelen vremenski period, predizvikana od promenite na cenite na finansiskite instrumenti
i deviznite kursevi.
IZV.: Bilten, Ministerstvo za finansii, Skopje, juli/avgust 2006, 7.
LIT.: Kiki Mangova-Powavi}, Van~o
Kargov, 60 godini centralno bankarstvo
vo Republika Makedonija, Narodna banka
na Republika Makedonija, Skopje, 2006;
Izve{taj za upravuvaweto i rakuvaweto
so devizite rezervi vo 2006 godina, Narodna banka na Republika Makedonija,
Skopje, fevruari 2007; Bilten, Ministerstvo za finansii, Skopje, juli/avgust
2006, 7.
G. P.
DEVI^ selo vo Pore~e, severno od Ki~evo. Nadvor od seloto

se nao|a crkva so nepoznata dedikacija. Zateknata e vo zapustena
sostojba i delumno e razurnata.
Spored arhitektonskiot sklop,
koj pretstavuva stesnet vpi{an
krst so kupola, se pretpostavuva
deka e od XIV v.
LIT.: P. Jovanovi, Pore~e. Naseqa i poreklo stanovni{tva, SKA/SEZ, LI, Beograd, 1935, 312313.
M. M.
DEVOLSKA EPARHIJA (IX v.)

vo vremeto na sv. Kliment Ohridski Eparhijata ja opfa}ala
oblasta po rekata Devol, me|u
gradovite Kor~a i Yvezda (Albanija). Sedi{teto $ bilo vo gradot Devol (Dyvwl}, De2boliV). Vo
vremeto na sv. Klimenta, koga Devolskata oblast ja rakovodel knezot Dobeta, se prostirala ne samo
vo jugozapadniot del od Ohrid
vo Golemiot i Maliot Devol, tuku i vo cela Zapadna Makedonija
(Ohrid, Stobi, Veles, Prilep,
Ki~evo, Debar, Bitola i Meglen), kako i Ju`na i Sredna Albanija Glavenica (denes Bal{i),
Belgrad (dene{en Berat), Drinopol (po rekata Dropuli) i êrnik (dene{na êmerika). Na po~etokot od X v., spored najstaroto
ìtie za sv. Naum, se spomnuva
Marko kako ~etvrti episkop na
Devolskata eparhija, koj bil u~enik na sv. Kliment Ohridski.
Eparhijata se sretnuva i kako Selasforska eparhija i vo arhierejskite spisoci nejzinite episkopi
bile imenuvani devolski, no i selasforski.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III (vtoro foto-
tipno izdanie, Sofi, 1995); Ratomir

Grozdanoski, Biblijata vo delata na sveti Kliment Ohridski, Skopje, 2001;
Ivan Snegarov, Pak za eparhixta na sv.
Kliment Ohridski, Sofi, 1932; istiot,
Po vqprosa za eparhixta na Kliment
Ohridski. zb. Kliment Ohridski 916
1966, Sofi, 1966; R. Gruji, Selasforska
eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve, Beograd, 1993; Jovan Bel~ovski,
Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto
do pa|aweto na Makedonija pod turska
vlast, Skopje, 1997.
Rat. Gr.
DEVRIONI pajonsko pleme

{to gi naseluvalo oblastite zapadno od Laijaite i Agrijanite,
moèbi oblastite okolu Dojran,
Prasijadskoto Ezero i Disoron,
no i okolu Strumica, [tip i zletovsko-kratovskite rudnici. Kovele pari na koi, pokraj plemenskata pripadnost, zapi{ani se i
legendi za koi se pretpostavuva
deka se imiwata na nivnite vladeteli od VI v. pr.n.e. Postoela plemenska tradicija na krunisuvawe
na nivnite vladeteli na r. Astibo.
A. [uk.
DEVRIOP anti~ka oblast vo

Gorna Makedonija, pokraj r. Erigon (sp. Tit Livij), del od Pajonija, so gradovite Stubera, Alkomena, moèbi g. Devriop i dr. (sp.
Strabon, Stefan Vizantiski).
Vo rimsko vreme, po 167 g. pr.n.e.,
so podelbata na Makedonija na
~etiri oblasti, D. vleguva vo IV
merida. Epigrafskite natpisi od
s. êpigovo i Bela Crkva, jugozapadno od Prilep, ja lokaliziraat
ovaa oblast na severozapadnata
granica {to $ pripa|ala na Pelagonija.
A. [uk.
DEVRICA srednovekovna tvrdina vo severozapadna Pelagonija, nad dene{noto selo Debre{te,

vo mesnosta Leni{te (lok. Kale,
kade {to ima ostatoci od yidini
i od keramika). Go kontrolirala
patot {to vrvel preku Barbaros.
Se spomnuva vo Prvata povelba
na Vasilij II (1019) kako Devreta.
J. Kantakuzin soop{tuva deka carot Andronik III ja osvoil od Srbite (1330).
LIT.: Joannis Cantacuzeni eximperatoris historiarum, libri IV. Ed. L. Schopen, T. I, Bonae,
1828; K. Axievski, Pelagonija vo sredniot vek (od doa|aweto na Slovenite do
Tvrdinata Devrica
DEDO
pa|aweto pod turska vlast), Skopje,

1994.
B. Petr.
DEGENOVA ESPERZETA (Onobrychis degenii Dorfler) makedonski floristi~ki endemit od familijata Fabaceae. Se razviva na
lokalitetot Al{ar, na stani{ta
so visoka koncentracija na arsen
i antimon. Se nao|a na svetskata
Vl. M.
DEGRADACIJA NA PO^VATA negativna antropogenizacija. Negativni procesi i promeni
predizvikani od ~ovekot so koi
se uni{tuva po~vata ili se namaluva nejziniot volumen ili plodnost. Vo RM se vr{i na mnogu na~ini: so destrukcija (uni{tuvawe), so {to se namaluva zemji{niot fond (erozija, otvoreni kopovi vo rudarstvoto i ekskavacija na razni materijali, pokrivawe so razen otpad, prenamena vo
koristeweto za da se izgradat
razni objekti), potoa so kontaminacija od drugite komponenti na
ìvotnata sredina (od vozduhot i
od vodata) i na krajot so degradacija na pove}e na~ini vo zemjodelstvoto i {umarstvoto.
Destrukcija (uni{tuvawe) i pokrivawe na po~vata. Zemji{niot
fond vo RM se namaluva so razni
vidovi destrukcija, kakvi {to se
erozijata, otvorenite kopovi vo
rudarstvoto, ekskavacijata na razni materijali, potoa so pokrivawe so komunalen otpad i so razen
otpad od rudnicite, termocentralite, metalur{kite i drugi
industriski objekti i najposle so
prenamena vo koristeweto na
zemji{teto (konverzija) so izgradba na vodni akumulacii, pri
izgradbata na naselbi i industriski i infrastrukturni objekti. Pod vlijanie na prirodnite i
antropogenite faktori vo RM
ima 231.000 ha neproduktivno
zemji{te (9.1% od vkupnata teritorija). Se smeta deka vo rudnicite za jaglen so raskopki }e bidat uni{teni 3.000 ha, so razen
otpad se pokrieni 6.000 ha, pod
voda ima 44.000 ha, od koi golem
del se pod ve{ta~ki akumulacii.
Pod naselbi, rudnici i industriski objekti ima 35.000 ha, a pod
infrastrukturni objekti 34.000
ha. Toa zemji{te e ottrgnato od
zemjodelskoto proizvodstvo.
Kontaminacija na po~vata od vodite povr{inski vodi kontaminirani so razni otpadni vodi (komunalni, od energetskite objekti, od rudarstvoto, od metalur{kite i drugi industriski kapaciteti). Golem del od ovie vodi
spa|aat vo IV i V klasa, t.e. vo nepogodni klasi za navodnuvawe.
Ovie vodi doa|aat vo dopir so

po~vite i gi zagaduvaat na razni
na~ini. Tie na~ini se: poplavi i
taloèwe na nanosi vo poplavenite po~vi, navodnuvawe, infiltracija vo pozemnite vodi i od
niv po kapilaren pat vo po~vata.
Najsilno e zagaduvaweto na po~vite pokraj Zletovska Reka so
te{ki metalite metali olovo
(Pb), cink (Zn), kadmium (Cd) i bakar (Cu). Na{ite vodi vo akumulaciite i vo gornite tekovi na
rekite ne se zagadeni i moàt da
se koristat za navodnuvawe.
Kontaminacija na po~vata od vozduhot. Brziot stopanski razvitok bez primena na merki za za{tita na ìvotnata sredina vo RM
doveduva do zagaduvawe na vozduhot, a preku nego i na po~vite.
Takvite zagaduva~i na vozduhot, a
preku nego i na po~vite se: urbanata sredina, soobra}ajot, termocentralite, metalur{kite i drugite industriski objekti. Najsilna e kontaminacijata na vozduhot
i po~vata okolu nekoi àri{ta
(vo prv red okolu metalur{kite
objekti). Po~vite od vozduhot se
zagaduvaat, osobeno, so te{ki metali (olovo, cink, kadmium) i so
sulfurna kiselina od kiselite
do`dovi.
Degradacija na po~vata vo zemjodelstvoto. Vo na{eto zemjodelstvo, vo koe po~vite se koristat pove}e mileniumi, po~vite se degradiraat na pove}e na~ini: so
uni{tuvawe na prirodnata vegetacija i so zabrzana erozija (v.
erozija na po~vata), so odgleduvawe na kulturni rastenija vo razni plodoredi, so obrabotka, so
primena na mineralni |ubriwa i
pesticidi, so navodnuvawe, kako
i od sto~arskite farmi. Se primenuvaat golem broj merki protiv degradacijata na po~vata vo
zemjodelstvoto i {umarstvoto.
LIT.: \. Filipovski, Degradacija na po~vite kako komponenta na ìvotnata
sredina na Republika Makedonija, MANU, Skopje, 2003.
\. F.
DEGRADACISKI STADIUMI NA [UMITE sostojba vo

koja {umata e osiroma{ena vo
pogled na vidoviot sostav i ja gubi osnovnata funkcija za{tita
na po~vata od erozija. Degradacijata e posledica od pasewe stoka
vo {umata, brstewe na steblata,
kastrewe i potse~uvawe na steblata (lisni~arewe), gola se~a na
{uma so stari penu{ki.
Brsni~ki {umi pretstavuvaat
{umi od dabot prnar {to se koristat za pasewe na ovcite i na
kozite. Se sre}avaat ju`no od Demir Kapija. Ovie {umi postojano
se pro~istuvaat od listopadni
vidovi, se pro~istuvaat pati{ta-
ta i poljanite, zaradi dvièwe

na stokata. Prnarot se koristi za
brstewe na stokata, pa zatoa postojat obidi za negovo pro{iruvawe vo klisurata na Crna Reka, vo
Ohridsko kaj seloto Velmej.
Lisni~ki {umi ima vo Isto~na
Makedonija. Toa e mnogu razredena ploska~eva {uma, koja letno
vreme se koristi kako pasi{te na
ovci. Naesen se kastrat grankite
i se skladiraat vo stogovi, a zimno vreme se davaat kako hrana na
ovcite i na kozite.
So se~a na podrastoci od stari
penu{ki, {umata postojano se
razreduva, taka {to tie ne ja {titat po~vata od erozija. Takvi se
{umite od crn gaber na Gali~ica,
Suva Gora, Bistra na r. Radika i
drugi {umi.
Po Vtorata svetska vojna vo Makedonija ima{e okolu 400.000 ha
degradirani {umi, a glavniot vinovnik za toa bea kozite. Zatoa
be{e izglasan zakon za nivno ceR. R.
losno uni{tuvawe (1951).
Dedeli, nekropola od èleznoto vreme
DEDELI VALANDOVO nekropola od èleznoto vreme, so pove}e grupi grobovi od VII i od VI v.

pr.n.e., rasporedeni na razni lokacii okolu dene{noto selo Dedeli. Od 1978 do 1986 g. se vr{eni
sistematski istraùvawa na grupacijata grobovi vo mesnosta Meleznik. Ispitani se vkupno 120 grobovi, samo onie so inhumirani pokojnici, poloèni vo ispruèna polo`ba, vo konstrukcii (najmnogu
cisti od kameni plo~i), no i vo poedine~i grobovi pitosi. Spored
standardiziranite i bogati grobni
prilozi (karakteristi~na oker pe~ena keramika rabotena na vitlo,
kultni bronzi, bronzen nakit i èlezno oru`je i orudija), nekropolata bila vo upotreba najmnogu od
vtorata polovina na VII v. do po~etokot na VI v. pr.n.e. Pripa|ala na
ekonomski i kulturno mo}na i dobro organizirana zaednica vo ramkite na t.n. Dolnovardarska kulturna grupa od èleznoto vreme.
LIT. : D. Mitrevski, Dedeli nekropola
od postaro èlezno vreme, Skopje, 1991.
Dr. M.
DEDO ANDREJA v. Blaèski

Rasolkoski, Andreja.
439
DEDO IVAN#
Vesnikot Dedo Ivan
DEDO IVAN# (Kumanovo, 15.

VIII 15. IX 1941) ilegalen vesnik, organ na MK na KPJ vo Kumanovo (na kumanovski dijalekt).
Objaveni se tri broja, format 21
h 17, umnoèni na partiskata tehnika na ciklostil. Odgovoren
urednik bil Apostol Zordumis
Toli, a ~lenovi na Redakcijata
bile i Bojan Zafirovski (Boj~o
Bolan), Pan~e Pe{ev, Ko~o
Popov i Lazar Sokolov. Vo uvodnikot kon prviot broj Na celu
po{tenu javnost# e naglasena negovata cel: Ovj lis ima da bide
stoèr okolo koga e se zbere sve
{to je po{teno, sve {to saka da
se bori za osloboduvawe na Makedoniju od tui okupatori...#.
IZV.: DARM Skopje, inv. br. 240; Dokumenti za Narodnoosloboditelnata vojna i Narodnata revolucija vo Kumanovo
i Kumanovsko 19411942, (vtoro dopolneto izdanie), Kumanovo, maj 1980, 83181.
1980, 403406; istiot, Zbor, pe~at, v reme.
Zbornik trudovi od istorijata na makedonskiot pe~at, Skopje, 1987, 271281.
S. Ml.
DEDO IQO v. MarkovMale{evski, Iqo.
Stefan
Jakimov
Dedov
DEDOV, Stefan Jakimov (Ja}imov) (Ohrid, 28. H 1869 Sofija,

19. IX 1914) organizator na Makedonskiot klub so ~itali{te vo
Belgrad i sopstvenik na vesnikot
Balkanski glasnik# (1902), {to
prv javno go proklamira makedonskiot literaturen jazik so fonetskiot pravopis, a po zabranata na
440
Klubot i ukinuvaweto na vesnikot, zaedno so D. T. Mi{ajkov, so

preporaka od ruskiot ambasador,
odat vo S.-Peterburg i stanuvaat
~lenovi-osnova~i na MNLD (28. X
1902) i potpisnici na prvata makedonska kompletna i kompleksna
nacionalnoosloboditelna programa vo vid na Memorandum do Ruskata vlada i do Sovetot na SPbBO
vo SPb (12. XI 1902).
Se {koluva vo Ohrid i u~itelstvuva vo Makedonija, potoa raboti
kako telegrafsko-po{tenski ~inovnik vo Berkovica i Ruse (Bugarija), studira na Pravniot fakultet vo Belgrad (18981902) za
da moè da $ posluì na svojata
tatkovina i na nejzinite interesi#. Tuka gi organizira makedonskite emigranti i pe~albari vo
posebni makedonski asocijacii,
go formira Makedonskiot klub i
so D. T. Mi{ajkov go izdavaat v.
Balkanski glasnik#, vo koj{to
prvpat bea izloèni programskite osnovi na novoto# makedonsko
nacionalno dvièwe: Makedoncite kako posebna slovenska nacija, makedonskiot kako oddelen
literaturen jazik so fonetski
pravopis, Ohridskata arhiepiskopija, kako makedonska nacionalna crkva, i Makedonija, kako
avtonomna ili samostojna balkanska dràva, ili, pak, kako
ramnopravna edinica na balkanska federacija ili konfederacija. Koga Makedonskiot klub podgotvi memorandum za Makedonija
do golemite sili, organizatorite bea èstoko napadnati od pe~atot i izgoneti od Srbija. Dedov
i Mi{ajkov go iniciraat formiraweto na MNLD (vo sorabotka
so K. Misirkov, D. ûpovski i
drugi makedonski studenti vo S.Peterburg) i po sredbite so visokite politi~ki krugovi na Rusija
go podnesuvaat istoriskiot Memorandum na Drugarstvoto do ruskata Vlada i do S.-Peterbur{koto
slovensko blagotvorno dru{tvo.
Potoa D. zaminuva vo Sofija za da
dejstvuva sred makedonskata revolucionizirana emigracija, a naskoro i Mi{ajkov se vra}a vo Bitola (1903) za da podgotvuva po~va za
otvorawe makedonski u~ili{ta,
neposredno sproti o~ekuvanite
ilindenski nastani.
Vo Sofija D. po~nuva da go izdava
neoficijalniot organ na MNLD v.
Balkan# (na bugarski jazik so
uvodnicite i na ruski), vo koj{to
objavuva i del od Programata na
Drugarstvoto. Po Ilindenskoto
vostanie go izdava svojot tret organ na Novoto dvièwe# v. Kurier# (1904). Sestrano go pomaga pe~ateweto na knigata Za makedonckite raboti# od K. Misirkov
(1903), a so E. Sprostranov se pod-
gotvuvaat za izdavawe vesnik Avtonomna Makedonija#. Sorabotuva

vo Balkanski kurier# (1905),
Den# i vo drugi sofiski vesnici
(naj~esto pod psevdonimot Ridski
ili R.). Koga po~nuva Prvata svetska vojna, pod pretekst deka e blizok do ve}e zavojuvanata Srbija, D. e
ubien vo Sofija (od sorabotnikot
na T. Aleksandrov Slave Ivanov).
Misirkov (18741926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966,
61811; Dimitrija ûpovski (1878
1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, 1978,
172177.
Bl. R.
Ivan
Dejanov
DEJANOV, Ivan Iliev (]ustendil, Bugarija, 6. I 1932 Skopje, 10.

VII 2001) transfuziolog, imunolog, akademik. Toj e osnova~ na modernata transfuziologija vo RM,
a kako prv specijalist transfuziolog uspe{no ja naso~uval transfuziologijata kako nau~na i klini~ka disciplina, sozdavaj}i
brojni kadri i visoko renome na
RZT na prostorite na porane{na
Jugoslavija i po{iroko. Diplomiral na Med. f. vo Skopje (1958).
Od 1960 g. e vraboten vo RZT vo
Skopje i stanuva prv spec. po transfuziologija vo RM (1965). Za vi{
univ. predava~ na Med. f. e izbran
vo 1983 g., a za redoven ~len na
MANU na 26. VI 1997 g. Po usovr{uvaweto vo laboratoriite za hemostaza i tromboza na poznatiot
Med. f. na Severna Karolina
(SAD) kaj K. M. Brinhaus i G. D.
Pening (19641965 i 19661968),
vo Skopje go formiral Odd. za hemostaza i tromboza so biohemiska, hematolo{ka i imunolo{ka
laboratorija. Negovata stru~nonau~na rabota se odnesuva na rastrojstvata na hemostazata (vrodeni i pridobieni), racionalna i
optimalna upotreba na krvta i
krvnite derivati, na problemite
na sigurna krv, dokaùvawe na virusite na hepatitot, voveduvawe
metodi za imunolo{ka dijagnostika, kako i na metodi za pre~istuvawe i proizvodstvo na dijagnosti~ki i terapiski materijali.
Negovite trudovi za postoewe deficit na antitrombin III, na posto-
DEKLARACIJA
eweto na degradacionite produkti

na protrombinot vo cirkulacijata,
za kooperacijata na imunogenezata
i trombogenezata se visoko vrednuvani kaj nas i vo svetot. Izu~uvaweto na hepatitot B, a osobeno na hepatitot C kaj bolnite na dijaliza bea
me|u prvite vo Evropa (19911993).
Svoite nau~no-stru~ni istraùvawa i iskustva gi otpe~ati i soop{ti vo nad 350 publikacii i soop{tenija. Napi{a (so sorabotnicite) 3 knigi. Svoeto znaewe go razmenuva{e i go zbogatuva{e so kolegi
od Evropa i od svetot pri poseta na
poznati centri za hemostaza i u~estvo na kongresi: Oslo (1971), Viena
(1973, 1979), Helsinki (1975), Atina
(1976), Pariz (1978), Praga i Plzen
(1977, 1978), Budimpe{ta (1982),
Moskva (1969, 1981, 1985), Minhen
(1978), Frankfurt (1982), Upsala
(1991), Hajdelberg (1991). Od 1997 g.
gi rakovodel proektite na MANU
Antimikrobnata i antitromboti~nata aktivnost na antibioticite# i Antropogeni efekti vrz ìvotnata sredina vo Ohridsko-prespanskiot region#. Bil pratenik vo
Sobranieto na SRM, pretsedatel na
Sekcijata za hematologija i transfuziologija pri MLD, ~len na pove}e rabotni tela na Med. f., delegat na SIZ za zdravstvo, pretsedatel na Jugoslovenskata sekcija za hemostaza i tromboza. Toj e osnova~ i
bil prv pretsedatel na Makedonsko-izraelskoto dru{tvo za prijatelstvo i sorabotka.
IZV.: Bilten, Dvanaesetto izborno sobranie (Predlozi na kandidati za izbor na
redovni ~lenovi na MANU podneseni od
oddelenijata na Akademijata), Skopje, maj
1997 godina, 83118; Letopis na MANU,
Skopje, 1997, 197198; SPOMENICA
posvetena na Ivan Dejanov, redoven ~len
na MANU, Skopje, 2001, 768.
BIBL.: Principi na laboratoriska hematologija, Skopje, 1995; (koavtor:)
Tromboti~eskoe zabolevanie, Aktuelnie problem gemostaza v klini~esko
praktike, Moskva, 1987; Infekcii, hemostatski naru{uvawa i antibioti~ka
terapija kaj bolni na hemodijaliza,
Skopje, 2004.
M. Pol.
Krste
Dejanovski
DEJANOVSKI, Krste @ivkov

(s. Re~ani, Ki~evo, 18. IX 1947)
stomatologproteti~ar, redoven
prof. na St. f. Doktoriral vo
1993 g. Od 2008 g. prof. na St. f.
na Evropskiot univerzitet vo
Skopje. Publikuval 90 statii.
Avtor e na poglavjeto Bolkata
vo stomatolo{kata protetika#,
koavtor na u~ebnikot Klinika
na totalnoto protezirawe#. E. M.
DEKLARACII ZA JUGOSLAVIJA NA EZ serija ednostrani
akti, usvoeni od Evropskiot sovet ili Sovetot na ministri na
EZ (martnoemvri 1991) kako odgovor na situacijata vo SFRJ i na
formiraweto novi dràvi na teritorijata na SFRJ. Deklaracijata za Jugoslavija od 27. VIII 1991
g. predviduva svikuvawe mirovna konferencija za Jugoslavija i,
vo nejzinite ramki, vospostavuvawe arbitra`na procedura#. Deklaracijata za Jugoslavija od 17.
XII 1991 g. sodrì izjava od EZ i
dràvite-~lenki deka }e ja priznaat nezavisnosta na site jugoslovenski republiki koi gi ispolnuvaat uslovite za priznavawe, sodràni vo Deklaracijata
na EZ za nasokite za priznavawe
na novosozdadenite dràvi vo
ze deka }e usvoi cvrsti ustavni i

politi~ki garancii deka nema
teritorijalni pretenzii kon koja bilo sosedna dràva-~lenka na
EZ i deka nema da sproveduvaat
neprijatelska propaganda protiv
koja bilo sosedna dràva-~lenka
na EZ, vklu~uvaj}i ja i upotrebata na onie nazivi koi podrazbiraat teritorijalni pretenzii#.
Vrz ovaa osnova, EZ i dràvite~lenki baraat od RM da dava dopolnitelni garancii, vo vid na
Amandmani I i II na nejziniot Ustav od 1991 g. Deklaracijata na
neformalniot Ministerski sovet za Porane{nata Jugoslovenska Republika Makedonija# odràn vo Gimarae{ (12. V 1992)
proizleguva od diskusijata na ministrite za nadvore{ni raboti
na dràvite-~lenki na EZ za baraweto na RM za me|unarodno
priznavawe i e prv dokument na
EZ vo koj e upotrebena odrednicata PJRM#.
IZV.: Deklaracii za Jugoslavija, Me|unarodna politika#, br. 9957/01; 9981000/92;
1003/92; 10056/92.
T. Petr.
Od donesuvaweto na Deklaracijata za osamostojuvawe na RM (17. IX 1991)
Isto~na Evropa i SSSR od 17.

XII 1991 g. op{tite (za site dràvi od {iroko definiraniot region) i posebnite uslovi predvideni podolu vo samata Deklaracija za Jugoslavija ako ovoj objektiven fakt e prosleden so subjektivniot volja da dobijat me|unarodno priznavawe, izrazena vo
barawe za priznavawe prosledeno preku pretsedava~ot na Konferencijata za porane{na Jugoslavija do Arbitra`nata komisija
zaradi nejzino mislewe za stepenot na ispolnuvawe na uslovite
za priznavawe. Vo svetlinata na
problemot {to R Grcija go ima
vo vrska so upotrebata na imeto
RM, osobeno e zna~ajna formulacijata na posledniot stav od Deklaracijata koja glasi: EZ i dràvite-~lenki isto taka baraat
od sekoja jugoslovenska republika, pred da ja priznaat, da se obvr-
DEKLARACIJA ZA OSAMOSTOJUVAWETO NA RM akt donesen od Sobranieto na RM na 17.

IX 1991 g. Deklaracijata ima preambula i normativen tekst od sedum ~lena. Vo preambulata se konstatira plebiscitarno izrazenata
volja na gra|anite za suverena i samostojna makedonska dràva, a vo
normativniot tekst se konstatira
deka gra|anite na RM, na referendumot odràn na 8. IX 1991 g., ja izrazile svojata volja i go dale svojot glas za da se konstituira RM
kako suverena i samostojna dràva, so pravo da stapi vo sojuz na suvereni dràvi na Jugoslavija. Vo
Deklaracijata se opredeluva me|unarodniot subjektivitet na makedonskata dràva, so podetalno naveduvawe na principite na me|unarodnata politika i na me|unarodnite odnosi, kako i na principite {to se odnesuvaat na griàta
441
DEKLARACIJA
za pravata na makedonskoto malcinstvo vo sosednite zemji.

Prva kniga, Skopje, 1994.
Sv. [.
DEKLARACIJA ZA SOSTOJBITE NA DEL OD SEVERNATA GRANICA NA RM KON SR

Jugoslavija akt na Sobranieto
na RM (29. V 2002) usvoen kako reakcija na Rezolucijata na Privremenoto sobranie na Kosovo (23.
V 2002) za nepriznavawe na Dogovorot za protegawe i opis na granicata so koj se otfrla Rezolucijata, a se potencira jasnata opredelba na Sovetot za bezbednost na
ON (22.V 2002), koja go reafirmira stavot na ON deka Dogovorot
za granicata me|u RM i SR Jugoslavija mora da bide po~ituvan i,
vo taa nasoka, se poddrùvaat naporite na Specijalniot prestavnik na Generalniot sekretar na
ON za Kosovo i na Evropskata
unija koja, zagrièna za situacijata, bara od ~lenovite na Sobranieto na Kosovo da ja po~ituvaat
Rezolucijata 1244 na Sovetot za
bezbednost na ON i ustavnata
ramka za privremena samouprava.
1974 g. i Me|unarodniot pakt za

gra|anskite i politi~kite prava
na OON od 1966 g. Normativniot
tekst sodrì deklarativni, imperativni i programski odredbi.
Vo deklarativnite odredbi se
konstatira deka suverenosta, nezavisnosta i teritorijalniot integritet na makedonskata dràva
se izraz na pravoto na makedonskiot narod na samoopredeluvawe, vklu~uvaj}i go i pravoto na
otcepuvawe. So imperativni odredbi SRM se obvrzuva samostojno
da odlu~uva za odnosite so dràvite na drugite narodi na SFR Jugoslavija vo soglasnost so svoite
interesi, po miren i demokratski
pat. Vo programskite odredbi se
predviduva obvrskata na Sobranieto na SRM da go donese noviot ustav so koj }e se opredelat dràvnoto ureduvawe i novite simboli
na makedonskata dràva.
Prva kniga, Skopje, 1994.
Sv. [.
Faksimil od Deklaracijata na ASNOM

za osnovnite prava na gra|anite
na DFM (2. VII 1944)
DEKLARACIJA ZA SUVERENOSTA NA SRM akt na Sobranieto na SRM od 25. I 1991 g., so

koj SRM se proglasuva za suverena dràva. Deklaracijata e donesena so konsenzus na site politi~ki partii zastapeni vo makedonskiot parlament. Taa ima preambula i normativen tekst od
osum ~lena. Preambulata ja sodrì pravnata osnova za nejzinoto
donesuvawe: Ustavot na SRM od
442
IZV.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dràva, Tom vtori, Skopje, 1981.
Sv. [.
DEKLARACIJA NA EZ I NA
SAD ZA PRIZNAVAWE NA
JUGOSLOVENSKITE REPUBLIKI me|unaroden dogovor na
EZ i SAD (Brisel, 10. III 1992) zaradi usoglasuvawe na pristapot
vo zaokruùvaweto na procesot
na me|unarodnoto priznavawe na
jugoslovenskite republiki. So
Deklaracijata, barawata na RH i
RSl se re{eni brzo i pozitivno,
kon RSr i RCG, EZ i SAD prezemaat obvrska da go koordiniraat
nastapot, a vo odnos na RM i
RBiH e prezemena obvrska za pozitivno razgleduvawe na barawata, vo zavisnost od razre{uvaweto na drugite pra{awa na EZ {to
se odnesuvaat za niv.
IZV.: Deklaracija na EZ i SAD za priznavawe na jugoslovenskite republiki,
Me|unarodna politika#, br. 1003/92.
T. Petr.
IZV.: Deklaracija za sostojbite na del

od severnata granica na RM kon SRJ,
Slu`ben vesnik na RM#, 37/02;
LIT.: Tatjana Petru{evska, Problematizirawe na Me|udràvniot dogovor za
delimitacija, Puls#, Skopje, 31.V 2002.
T. Petr.
Faksimil od Deklaracijata za suverenosta

na SRM, donesena od sobranieto na RM (25. I 1991)
postari od 18 godini; pravoto na

àlba protiv odlukite na organite na vlasta i pravoto na molba i
poplaki do site dràvni vlasti.
DEKLARACIJA NA ASNOM
ZA OSNOVNITE PRAVA NA
GRA\ANITE NA DEMOKRATSKA MAKEDONIJA dokument za osnovnite gra|anski prava vo Demokratska Makedonija.
Donesena e na 2. VIII 1944 g. vo manastirot Sv. Prohor P~iwski#.
Sodrì 11 ~lena vo koi se garantiraat: pravoto na ednakvost i
ramnopravnost na gra|anite pred
zakonite; obezbeduvaweto na site
prava na sloboden nacionalen
ìvot na nacionalnite malcinstva; pravoto na sloboda vo veroispovedta i vo sovesta; pravoto na
sigurnost na imotot, pravoto na
sopstvenost i na privatna inicijativa vo stopanskiot ìvot; pravoto na sloboda na govorot, na pe~atot, na sobiraweto, na dogovoraweto i na slobodata pri zdruùvaweto; op{to, ednakvo i neposredno izbira~ko pravo so tajno glasawe za site gra|ani {to se
DEKLARACIJA NA PRVATA
VLADA NA MAKEDONIJA
(25. IV 1945) Prezidiumot na
Narodnoto sobranie (16. IV 1945)
ja imenuvalo prvata Vlada (od 9
ministri, dvajca potpretsedateli), pod pretsedatelstvo na Lazar
Koli{evski, odgovorna pred Narodnoto sobranie. Vladata objavila Deklaracija za programata i
za prioritetite: angaìrawe na
site sili za kone~noto osloboduvawe na Jugoslavija; stavawe kraj
na mirnovremenskata politika
(na pretsedatelot na Prezidiumot Metodija Andonovênto)
makedonskiot narod prv se oslobodil so najmalku `rtvi#; ~uvawe
na bratstvoto i edinstvoto, bezobyirna presmetka so {ovinistite i so nacionalistite. Makedonija moèla da bide sre}na samo
vo silna Jugoslavija.
LIT.: Prvata vlada na Makedonija, dokumenti, Skopje, 1995.
M. Min.
DEKLARACIJA OD RIGA
strate{ki dokument na Severnoatlanskiot sovet (29. XI 2006) vo
funkcija na spravuvawe so bezbednosnite predizvici na Alijansata vo XXI v. vo koj se pozdravuvaat naporite na dràvite od
Jadranskata grupa vo pravec na
podgotvuvawe za odgovornostite
i obvrskite {to gi nosi ~lenstvoto; se oddava priznanie zaradi pridonesite vo me|unarodnite mirovni operacii i unapreduvaweto na regionalnata sorabotka i se obznanuva namerata
na Alijansata na sledniot samit
DELGO@DA
(2008) da im upati pokani za

~lenstvo na onie {to }e gi ispolnat standardite, zasnovani
vrz rezultati i sposobnost za
pridones kon evropskata bezbednost i stabilnost. Konkretno,
vo odnos na RM, se pozdravuva uspe{noto sproveduvawe na izborite vo 2006 g. i naporite za seopfatni reformi.
IZV.: Deklaracija od Samitot vo Riga,
www.nato.int/docu/comm/2006/0611-riga/index.htm.
T. Petr.
DEKORATIVNI POLZE^KI
GRMU[KI se koristat za za{tita od silna insolacija, bu~ava,
pra{ina i sl. Lesno se odgleduvaat, se razmnoùvaat i se otporni
na bolesti i {tetnici. Poradi
tie osobini se upotrebuvaat za
ozelenuvawe fasadi, zgradi ili
slepi yidovi, za maskirawe fabri~ki yidovi, no naj~esto se koristat na metalni ogradi, porti,
stolbovi, na terasi itn. Vo gradovite i vo turisti~kite naselbi
vo Makedonija, se afirmirani
okolu 10 vida.
Parthenocissus quinquifolia, (L)
Planch listopadna grmu{ka {to
raste do 20 m dolìna. Listovite
se dekorativni, koi se dlankovidno
podeleni, a naesen dobivaat crvena
boja. Taa mnogu dobro podnesuva
gradski uslovi i industriska zagadenost. Se koristi za ozelenuvawe
fasadi i suvi yidovi vo parkovite.
Poteknuva od Severna Amerika.
Parthenocissus tricuspidata (S et Z)
Planch listopadna grmu{ka {to
izrasnuva do 15 m dolìna. Listovite se dekorativni, po rabot
zase~eni na tri lapovi. Naesen
pocrvenuvaat. Vo Makedonija retko se sre}ava, a ne e otporna na
niski temperaturi. Poteknuva od
Kina i Japonija. Se upotrebuva za
maskirawe i za dekorirawe fasadi i yidovi.
Dekorativna polze~ka grmu{ka
Hedera helix (L) zimzelena grmu{ka {to dostignuva do 30 m.

Listovite se dekorativni, triagolni. Senkopodnosliv vid, koj
ne podnesuva ostri zimi. Avtohton vid {to se koristi za ozelenuvawe, za dekoracija i za maskirawe yidovi.
Hedera colchica C Koh zimzelena
grmu{ka {to raste do 30 m. Listovite se dekorativni, debeli,
mesesti, sjajni, plitko tridelni
ili trkalezni. Poteknuva od
Kafkaz. Sluì za dekoracija.
Campsis radicans (L) Seem listopadna grmu{ka {to raste do 15 m
dolìna. Cvetovite se dekorativni. Tie se krupni, trubesti,
kadifeno-crveni, sobrani po pove}e zaedno. Listovite se neparno-peresti. Poteknuva od Severna Amerika. Se upotrebuva za
maskirawe i za dekoracija na
porti, na metalni ogradi, na yidovi itn.
Lonicera chinensis Wats (anamska
raka) listopadna polze~ka grmu{ka {to dostiga do 6 m dolìna. Cvetovite se dekorativni,
dvousni, gornata e òlta, a dolnata usna e so bela boja. Ima jak
prijaten miris. Listovite se
sprotivni i prosti. Poteknuva od
Kina, Koreja i Japonija. Se upotrebuva za dekoracija na ogradi.
Clematis x jackmanii Themoore
listopadna polze~ka grmu{ka
{to raste 35 m dolìna. Cvetovite se dekorativni, temnovioletovi so pre~nik 1015 cm,
sostaveni od 4 cvetni liv~iwa
sobrani po tri zaedno. Hibriden vid, koj naj~esto se upotrebuva za dekoracija na stolbovi
na terasi.
Wisteria chinensis (Sims) Sweet
listopadna polzava grmu{ka {to
raste do 20 m dolìna. Cvetovite
se dekorativni, svetlovioletovi
po boja, sobrani vo grozdesti socvetija. Listovite se neparno-peresti, dolgi 2530 cm. Poteknuva
od Kina. Se upotrebuva za dekoracija na pergoli, na strei, na senici.
Polygonum aubertii L. Henry listopadna polze~ka grmu{ka {to
raste do 15 m. Socvetijata se dekorativni. Tie se beli, golemi
metlici izgradeni od mnogubrojni sitni cvet~iwa. Poteknuva od
Kina. Se upotrebuva za pokrivawe na pergoli, na strei, na besetki itn.
Actinidia chinensis Planch listopadna polzava grmu{ka {to raste do 8 m dolìna. Listovite se
trkalezni, celokrajni, a cvetovite se krupni, beli do kremasti
po boja. Podnesuva niski temperaturi vo Skopje i poju`no. Po-
teknuva od Kina. Se odgleduva

poradi plodot kivi. Kako dekorativna grmu{ka se upotrebuva za pokrivawe na pergoli i na
R. R.
strei.
Karla
Del Ponte
DEL PONTE, Karla (Carla Del

Ponte) (Lugano, [vajcarska Konfederacija, 9. II 1947) glaven obvinitel na Tribunalot za Jugoslavija so sedi{te vo Hag (Holandija). Imenuvana e so Rezolucijata 1259/99 (11. VIII 1999) na Sovetot za bezbednost na OON. Stapuva na dol`nost na 15. IX 1999 g. i
vo takvo svojstvo uspeva da go donese Slobodan Milo{evi} vo
zatvorot vo [eveningen, kako i
drugi obvineti od prostorite na
porane{na Jugoslavija. Na ro~i{teto odràno na 25. IX 2005 g.,
uspeva da izdejstvuva vra}awe na
~etirite slu~ai za voenite zlostorstva izvr{eni vo tekot na
voenata kriza vo RM od 2001 g. na
sudewe pred nacionalnite sudovi
na RM.
IZV.: http://un.org.icty.
LIT.: A. ûpeska, Karla protiv zloto,
Politi~ka misla#, br.13, Skopje, 2006.
T. Petr.
DELGO@DA selo kaj Struga,

anti~ka i srednovekovna nekropola. Lokalitetot se nao|a isto~no od seloto na mestoto Sveti
Ilija, pod padinite od anti~koto
Gradi{te. Otkrieni se 120 grobovi postaveni na tumulus podignat vo krajot na VI v. pr.n.e. Pogrebuvaweto se izveduvalo kontinuirano vo arhajskiot, helenisti~kiot, rimskiot i vo srednovekovniot period.
S. Delgo`da, Stru{ko,
pogled na anti~kata nekropola (VI v. pr.n.e.)
443
DELEGATI
LIT.: V. BitrakovaGrozdanova, Nekropola kaj Delogo`daStruga, 1979, MAA,

6, Skopje, 1980, 6368; Eadem, La necropole
antique de Delogozda et sa chronologie, Ancient
Macedonia#, Fifth International Symposium
(1989), Thessaloniki, 1993, 166177. V. B. - Gr.
DELEGATI NA PRVOTO ZASEDANIE NA ASNOM (manastir Sv. Prohor P~inski, 2. VIII

1944) izbrani delegati spored
izdadenite propisi za izbor na
delegati od strana na Inicijativniot odbor za svikuvawe na
ASNOM (mart 1944) i Upatstvoto za izbor na delegati za Prvoto zasedanie na ASNOM na CK
na KPM (2. IV 1944). Bile izbrani vkupno 112, a na Zasedanieto
uspeale da prisustvuvaat samo 60
delegati ili nivni opolnomo{teni pretstavnici. Izbrani delegati, so navedeni naseleni mesta na delegirawe, bile: ]emal
Agoli (student po filozofija,
od Debar), Metodi Andonov-ênto (trgovec, od Prilep), Bane
Andreev-Ronkata (politi~ki komesar na G[ na NOV i POM, od
Veles), Mihailo Apostolski (general-major, komandant na NOV i
POM, od [tip), Qup~o Arsov
(bankarski ~inovnik, od [tip),
Boris Atkov (~inovnik, od Skopje), Vera Aceva (doma}inka, od
Prilep), Risto Bajalcaliev (privaten ~inovnik, od Gevgelija),
Strahil Bajovski (u~itel, od
Berovo), Dim~e Belovski (privaten ~inovnik, od [tip),
Zlate Biljanovski (zamenikpoliti~ki komesar na Tretata
makedonska NO brigada, od s.
Pusta Reka, Kru{evsko), Jordan
Blaèvski (inèner-agronom,
od Tetovo), Mino Bogdanov
(~inovnik, od Veles), Petre
Bogdanov-Ko~ko (operski peja~,
od Skopje), Ilija Boìnovski
(~inovnik, od Resen), Atanas
Bojkov (komandant na Strumi~kiot NOPO, od s. Bogdanci,
Gevgelisko), Panko Bra{narov
(u~itel, od Veles), Van~o Burzevski (privaten ~inovnik, od
Sveti Nikole), Vasil Atanasov
Vasilev (rabotnik, od Petri~),
Naum Ta{kov Vasilevski (potporu~nik, zamenik-komandant na
Tretata makedonska NO brigada, od Resen), Atanas Velikov
(rabotnik, od Petri~), Dimitar Vlahov (publicist, od Kuku{), Nikola Ivanov Vraàlski (kandidat za advokat, od Ko~ani), Aleksandar Georgiev
(gradeèn inèner, od Gostivar), Kiril Georgievski (inèner-arhitekt,
od
Prilep),
Strahil Gigov (na~alnik na
Personalnoto oddelenie na G[
na NOV i POM, od Veles, Lazar
Ginovski (zemjodelec, od s. Bel~i{ta, Ohridsko), Kiro Gligorov (advokat, od [tip), Boro
444
Delegatite doa|aat na Prvoto zasedanie

na ASNOM
Dimitriev (vozduhoploven poru~nik na Kralstvoto Jugoslavija, od s. Ramno, Kumanovsko),

Mladen \or|iev (zemjodelec, od
s. êlopek, Kumanovsko), Jovan
\orgov (sve{tenik, od s. Drenovo, Kavadare~ko), Dimitar Zafirovski (ùrnalist, od Gevgelija), Todor Stojanov Yvezdin
(aktiven sudski potpolkovnik
na Kralstvoto Jugoslavija, od
Skopje), Stoilko Kostov Ivanov (u~itel, od s. Oraov Dol, Vele{ko), Vasil Atanaskov Ivanovski (rabotnik, od Kostur),
Georgi Ivanovski (u~itel, od
Resen), Pero Ivanovski-Tikvar
(rabotnik, od Prilep), Ilija
Ilievski (advokat, od Bitola),
Kosta Ja{makov (kapetan, na~alnik na [tabot na Tretata makedonska NO brigada, od Bitola), Lazo Kalajxiev (rabotnik, od
Negotino), Vasil Kara Angelevski (zemjodelec, zamenik-komandant na Pettata makedonska NO
brigada, od Bitola), Mara Karbeva (doma}inka, od Veles), Tomo
Kuturec (privaten ~inovnik, od
Kru{evo), Blagoe Levkov (advokat, od Veles), Genadij Iliev
Le{kov (zemjodelec, od s. Drenovo, Brodsko), Du{an Lukarov (rabotnik, od Skopje), Vlado Maleski (student po pravo, od Struga),
Veselinka Malinska (privaten
~inovnik, od Kumanovo), Kiril
Mihajlovski (u~itel, od Vinica),
Petar Stojanov Mangovski (advokat, od Bitola), Dimitri Manxovski (zemjodelec, od Kostur),
Venko Markovski (poet, od Skopje), Boro Milevski (poru~nik,
komandant na êtvrtata makedonska NO brigada, od [tip), Tihomir Milo{evski (major, komandant na Tretata makedonska NO
brigada, od s. Bitu{e, Gali~ko),
d-r Kiril Miqovski (veterinaren lekar, od Bitola), Blagoja
Minov (rabotnik, od Strumica),

Mino Minov (rabotnik, od Mavrovo), Nikola Min~ev (bankarski ~inovnik, od Kavadarci),
Dimitar Miovski (lekar vo èlezni~kata bolnica, od Skopje),
Dim~e Stojanov Mirevski (profesor, od Prilep), d-r Nikola
Micev (veterinaren lekar-bakteriolog, od Kratovo), Lazo
Mojsov (student po pravo, od
Negotino), Naum Naumovski
(politi~ki komesar na Vtorata
makedonska NO brigada, od
Kru{evo), Mara Naceva (rabotni~ka, od Kumanovo), Pan~e
Nedelkovski (potpolkovnik, zamenik-komandant na NOV i
POM, od Skopje), Todor No{pal (trgovec, od Prilep), Milan
Kostov Stefanov (zemjodelec,
od s. Desovo, Prilepsko), Nikola Peev (rabotnik, od s. Bogdanci, Gevgelisko), Aleksandar
Petrovski (kroja~, potpretsedatel na Stopanskata komora, od
Skopje), Kiril Petru{ev (tipografski rabotnik, od Skopje),
Petre Piruze (advokat, od
Ohrid), d-r Vladimir Poleìnoski (jurist, od Ki~evo),
Epaminonda Pop Andonov (profesor, od Strumica), Slavko Pop
Antovski (inèner-agronom, od
Skopje), Elisie Popovski (bankarski ~inovnik, od Mavrovo),
Metodi Popovski (poru~nik,
komandant na Vtorata makedonska NO brigada, od Prilep),
Boris Pockov (tipograf, od
Strumica), Ivan Radwanski
(zemjodelec, od s. Radwa, Kavadare~ko), âslav Rangelovski ({umarski inèner, od Skopje), Mileva Sabo (rabotni~ka, od Skopje), ]emal Sejfula (zanaet~ija,
od Skopje), Asen Simit~iev
(kandidat za advokat, od Skopje),
Isak Sion (privaten ~inovnik,
od [tip), Vidoe Smilevski (bankarski ~inovnik, od Gostivar),
Lazar Sokolov (ekonomist, od
Kumanovo), Najdo Stamenin
(rabotnik, od Negotino), Blagoja Stefkov (rabotnik, od
Kumanovo), Kiril Stojanov
(sve{tenik, od Debar), Nafi
Sulejman (zemjodelec, od Bitola), Ivan Tanev (poru~nik, od
Gevgelija), Boris Temelkov
(rabotnik, od Prilep), Dimitar Temenugov (politi~ki komesar na Strumi~kiot NOPO),
Stojan Todorovski (privaten
~inovnik, od Kumanovo), Traj~e
Traj~evski (zemjodelec, od s. Crvena Voda, Ohridsko), Zlate
Treneski (zemjodelec, od Ki~evo), Jone Kolev Trpevski (rabotnik, od Resen), Dim~e Turimanxovski (major na NOV i POM,
od Kavadarci), Cvetko Uzunovski (rabotnik, od s. Carev
DELO
Dvor, Resensko), êdomir Filipovski (rabotnik, poru~nik na

NOV i POM, od Gostivar),
Bogoja Fotev (zemjodelec, od s.
Bistrica, Bitolsko), Kamber
Hasan (zemjodelec, s. Dolni
Disan, Negotinsko), Blagoe Haxi Panzov (advokat, od Veles),
Trajko Cvetanov (student, od
Kriva Palanka), Todor Petrov
Cipovski (rabotnik, od Tetovo),
Liljana âlovska (studentka, od
Bitola), Vangel ûkalovski
(komandant na Prvata makedonska NO brigada, od Bitola),
Kiril Petrov âulev (student,
od Ohrid), Boro âu{ev (rabotnik, od Negotino), Emanuel
û~kov (direktor na gimnazijata
vo Skopje, od [tip), Boris
û{karov (u~itel, politi~ki
komesar na Tretata makedonska
NO brigada, od Kumanovo), Metodi Panov Xunov (zemjodelec,
od s. Vata{a, Kavadare~ko) i Janko [opov (tehni~ar, od Gevgelija). Po nekolku dena, za ~lenovi
na ASNOM bile kooptirani i
Abdula Alija (rabotnik, od Pre{evo), @ivko Brajkovski (zemjodelec, od s. Gali~nik), Vasil Kalajxievski (sudija, od s. Vev~ani,
Stru{ko) i Kiril To{ev Krstev (rabotnik, od Debarca), so
posebno re{enie na Prezidiumot na ASNOM (6. VIII 1944).
LIT.: Zbornik na dokumenti od Antifa{isti~koto sobranie na narodnoto
osloboduvawe na Makedonija (ASNOM),
Skopje, 1964, 251-253 i 274-278.
S. Ml.
DELEGATI OD MAKEDONIJA NA VTOROTO ZASEDANIE

NA AVNOJ (Jajce, 29. XI 1943)
vkupno 42 izbrani ili kooptirani delegati, koi, poradi ote`natite voeni uslovi, ne uspeale
da prisustvuvaat na Zasedanieto.
Do po~etokot na Zasedanieto, po
radio-vrska bile prijaveni samo
7 izbrani delegati, no i pokraj
nivnoto otsustvo, Verifikacioniot odbor na AVNOJ gi prifatil nivnite mandati (Metodi Andonov-ênto, Bane Andreev, Mihailo Apostolski, Dimitar Vlahov, Lazar Koli{evski, Mara Naceva i Vlado Poptomov). Slednite denovi po radiovrska bile
isprateni i imiwata na ostanatite izbrani delegati (Nexat
Agoli, Don~o Arsov, Qup~o Arsov, Vera Aceva, Van~o Burzevski, Naum Vasilevski, Strahil
Gigov, Lazar Ginovski, Kiro Gligorov, Kuzman Josifovski, Lazo
Kalajxiski, Jon~e Kolev, Tomo
Kuturec, pop Veqo Man~evski,
Venko Markovski, Nikola Min~ev, Kole Nikolov, Petre Piruze, d-r Vlado Poleìna, Kemal
Sejfula, Cvetko Uzunovski, Todor Pocev Cipovski i drugi zasega neidentifikuvani delegati).
LIT.: Prvo i drugo zasedanje AVNOJ-a,

Zagreb, 1963, 166-167; Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dràva, tom vtori,
Skopje, 1981, 540; Mihailo Apostolski,
Odlukite na AVNOJ realizacija na
celite na vekovnata borba na makedonskiot narod, Istorija, XX, 1, Skopje,
1984, 59-82.
S. Ml.
DELEGATSKI SISTEM VO
SRM oblik na ostvaruvawe na
pravoto na samoupravuvawe na
rabotnicite i gra|anite i oblik
na povrzuvawe na odlu~uvaweto i
upravuvaweto so op{testvenite
raboti, od dnoto do vrvot na ustavniot sistem. Voveden e kako
izboren sistem so Ustavot na
SRM od 1974 g. Vo SRM se sprovedeni ~etiri delegatski izbori
(1974, 1978, 1982 i 1986 g.). Izborite za delegatite se sproveduvaa
na tri nivoa. Prvoto nivo se neposrednite izbori na ~lenovite
na delegaciite na rabotnicite i
gra|anite organizirani vo rabotnite i lokalnite zaednici. Vo tekot na 1986 g. bea formirani
5.063 delegacii, so 54.039 ~lena.
Vtoroto nivo go opfa}a izborot
na delegatite za op{tinskite
sobranija. Vo tekot na 1986 g. bea
izbrani 3.783 delegati za tri sobora na op{tinskite sobranija.
Tretoto nivo se odnesuva na izborot na delegatite za Sobranieto
na SRM od strana na op{tinskite sobranija. Vo tekot na 1986 g.
bea izbrani 247 delegati za pet
sobori na Sobranieto na SRM:
Op{testveno-politi~kiot sobor; Soborot na op{tinite; Soborot na zdruèniot trud; Kulturno-prosvetniot sobor i Socijalno-zdravstveniot sobor. Sv. [.
Petar (Tu{e)
Deliivanov
DELIIVANOV, Petar (Tu{e)

Ivanov (Kuku{, 13. X 1869 Sofija, 14. I 1950) u~itel, deec na
TMORO i publicist. Zavr{il
gimnazija vo Solun, potoa bil
u~itel vo rodniot grad. Goce
Del~ev go primil za ~len na
TMORO (1894) i zaedno u~itelstvuvale vo [tip. Kako pretsedatel na Kuku{kiot revolucioneren komitet na TMORO, bil uapsen (1901), no uspeal da izbega i
emigriral vo Bugarija. Bil ~len
na Zadgrani~noto pretstavni{-
tvo na TMORO vo Sofija (1901

1902). Po Mladoturskata revolucija (1908) se vratil vo rodniot
grad i stanal ~len na NFP. Naskoro, pak se vratil vo Bugarija
(1909). Se zanimaval i so publicisti~ka dejnost, poznati se negovite se}avawa (1946) za drugaruvaweto i dejnosta na G. Del~ev.
LIT.: Tu{e Vlahov, Kuku{ i negovoto
istori~esko minalo, Istor. o~erk, 3.
izd. Sofix, 1969; Jovan Pavlovski, Ogneno semejstvo, Spomeni na Lika ôpova,
Skopje, 1978.
S. Ml.
DELIXAKOVASTRALA, Marija Periklova (Bitola, 7. II 1924

Skopje, 5. XII 1991) pedijatarneonatolog, vonreden prof.
na Med. f. Studiite gi zapo~nuva
vo Sofija, a diplomira vo Belgrad. Specijalizira na Detskata
klinika pri Med. f. vo Skopje, a
habilitira vo 1961/62. Pioner e
vo otkrivaweto na cisti~nata
fibroza kaj decata. Rakovodela
so oddelenijata za neonatologija
i doen~iwa so naru{en metabolizam. Objavila nad 40 truda.
N. P. - J.
DELJAN, Petar (X XI v.) sin

na Gavril Radomir i na ungarska
princeza, voda~ na vostanie. Se
rodil vo Ungarija, kade {to se zasolnila negovata bremena majka
koga bila proterana od svojot
soprug. @iveel na ungarskiot
kralski dvor, kade {to se obu~uval vo voenite ve{tini i stanal
mnogu ve{t i opiten vo vojuvaweto. Vo proletta na 1040 g., na po~etokot na vostanieto protiv vizantiskata vlast, kako vnuk na carot Samuil, bil izbran za vostani~ki voda~ i priznat za car. Vo
Skopje mu se priklu~ile i vostanici od Dra~kata oblast, predvodeni od Tihomir, kogo go likvidiral i zastanal na ~elo na obedinetite vostani~ki vojski. Vostanieto se pro{irilo na teritoriite
od Dra~ na sever do Solun, Epir i
Elada na jug. Kaj Ostrovo, kade
{to se podgotvuval napad na Solun, go primil bratu~edot Alusijan (sin na Jovan Vladislav) i go
prifatil kako sovladetel. Po
porazot na Alusijan kaj Solun,
Vostanieto zapo~nalo da stagnira. Odnosite me|u Deljan i Alusijan se vlo{ile. Alusijan na gozba go oslepel Deljana, potoa preminal na vizantiska strana. Imperatorot Mihail IV (1034 1041)
gi porazil vostanicite (1041), go
zarobil Deljan i go odvel vo zarobeni{tvo vo Carigrad.
LIT.: G. CankovaPetkova, Petr Deln
prez pogleda na negovite svremenici,
Istori~eski pregled#, XXII/4, 1966.
K. Ax.
DELO# (Sofija, 31. XII 1901

28. VII 1902) nedelen vesnik,
neoficijalen organ na TMORO,
445
DELÊV
Delo, neoficijalen organ na TMORO, Sofija

(1901&1902)
prvin se deklarira kako nezavisen makedono-odrinski list#, a od

br. 13 kako branitel na makedono-odrinskite revolucionerni
interesi#. Go ureduvale Aleksandar Georgiev, bugarskiot poet i
makedonski revolucioner Peju K.
Javorov (glaven urednik) i Nikola Harlakov. Objaveni se vkupno
29 broja, pe~ateni vo pe~atnicite
na Iv. K. Cucev i Iv. K. Boìnov.
Sodrìnski bil naso~en protiv
vrhovistite, za avtonomna ili nezavisna Makedonija. Spored redaktorot N. Harlakov, preku nego
se izgraduvale osnovite na ideologijata na levicata vo makedonskoto revolucionerno dvièwe#.
Imal zna~ajno vlijanie sred makedonskata emigracija.
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 49. S. Ml.
u~itel vo Novo Selo. Tuka se

sretnal so Dame Gruev i se vklu~il vo rakovodeweto na Tajnata
makedonska revolucionerna organizacija. Toj ja pro{iril mreàta na Organizacijata (proletta vo
1895 g.) i preku Vinica organiziral tajni kanali. Vo Solun u~estvuval na sovetuvaweto so vode~kite li~nosti na MRO: Dame Gruev, Pere To{ev i Ivan Haxi Nikolov, za zazemawe stav kon Makedonskiot komitet osnovan vo Sofija, podocna preimenuvan vo Vrhoven makedonski komitet. Vo
septemvri bil nazna~en za direktor na u~ili{teto vo [tip. Pred
krajot na dekemvri 1895 g. Del~ev
opolnomo{ten od CK na MRO,
otpatuval vo Sofija za da raboti
na spre~uvaweto na me{aweto od
Bugarija vo vnatre{nite raboti
na makedonskoto osloboditelno
delo. Organiziral punktovi na
MRO vo ]ustendil i vo Dupnica
(vo po~etokot na 1896), a vo fevruari vo [tip, organiziral protestna demonstracija protiv vlasta. U~estvuval na Solunskiot
konres (512. IV 1896) na koj bila
usvoena nova ideologija i strategija vo dejstvuvaweto, so vklu~uvawe i na Odrinsko, a so toa i
promena na imeto od MRO vo Tajna makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija (TMORO).
So \or~e Petrov gi izrabotile
Ustavot i Pravilnikot na Organizacijata (1896), publikuvani i
distribuirani vo 1897 g., kade
{to celta na dejstvuvaweto na
Organizacijata bila da izvojuva
politi~ka avtonomija za Makedonija i za Odrinsko so revolucija.
Del~ev vo [tip bil uapsen (IV
Goce Del~ev
DELÊV, Georgi (Goce) (Kuku{,

4. II 1872 s. Banica, Sersko 4. V
1903) ideolog, organizator i voda~ na makedonskoto revolucionerno nacionalnoosloboditelno
dvièwe vo krajot na XIX i po~etokot na XX v. Se {koluval vo
Kuku{, kade {to zavr{il progimnazisko obrazovanie (1879 1887),
vo Solun, vo Bugarskata gimnazija Sv. Kiril i Metodij# (1888
1891) kade {to rakovodel taen
u~eni~ki revolucioneren kruòk, i vo Sofija vo Voenoto u~ili{te (18911894). Se vratil vo
Makedonija (1894) i vo [tip bil
446
Goce Del~ev so vostanicite
1896) vo vrska so aferata so zaplenuvaweto na bombite vo Bitola, a vo maj povtorno bil uapsen i
sproveden vo Skopje kade {to bil
zatvoren vo Kur{umli-an. Vo
septemvri Del~ev bil nazna~en
za glaven u~itel (direktor) vo
Bansko od kade {to ja prodolìl
dejnosta za {irewe na mreàta
na Revolucionernata organizacija. Se otkaàl od u~itelskata
dol`nost (XI 1896) i celosno se
posvetil na makedonskoto osloboditelno delo. Ja prezel dol`nosta na zadgrani~en pretstavnik na MRO vo Sofija (od 16.
XII). So pismo do katoli~kiot
nadbiskup vo Plovdiv, Menini
(vo VII 1898) na Vatikan $ ja pretstavil celta na makedonskata
borba: da se ispravi nepravednoto re{enie na Berlinskiot dogovor za Makedonija i za dobivawe
polna politi~ka avtonomija.
Dol`nosta zadgrani~en pretstavnik ja izvr{uval do 6. X 1901
g. i bil podvièn ~len na CK. Vo
toa svojstvo bil posveten na funkcioniraweto na tajnite kanali,
kurirskata slu`ba, tajnata po{ta, obezbeduvaweto materijalni
sredstva i snabduvaweto na Organizacijata so oru`je, so municija,
so revolucionerna literatura i
so vesnici. Organiziral proizvodstvo na bombi i eksplozivi
(1897) vo s. Sabler (vo Osogovskata Planina), a potoa i na Sv. Gora (me|u Zografskiot manastir i
Hilandar). Vr{el vooruùvawe
(vo IV 1898) i toga{ vo Makedonija se pojavile prvite vooruèni
~eti na Organizacijata. Zaedno
so \or~e Petrov izrabotile Pravilnik za ~etite (1900). So for-
DELÊV
to êrnopeev po 12-~asovna borba so osmanliskata vojska. Koga

mu ja soop{tile vesta na bratot
Goce, toj samo pra{al: Se drè{e li herojski?
LIT.: Jovan Pavlovski, Ogneno semejstvo. Spomeni na Lika ôpova, Skopje, 1978;
D-r Simo Mladenovski, Revolucionerkata Ru{a Del~eva. Po spomenite na Lika
ôpova, Skopje, 1983.
S. Ml.
Grobot na Goce Del~ev vo crkvata Sv. Spas#, Skopje
miraweto na selskata milicija

bila dogradena voenata organizacija na MRO, koja neposredno ja
rakovodel Del~ev, so status na
glaven revizor. Revolucionernata organizacija ja prezela na delo
sudskata i izvr{nata vlast. Dejstvuvala tajna makedonska dràva
vo osmanliskata dràva. Na Solunskiot proces za novoselskata
afera (do po~etokot na 1901)
Del~ev vo otsustvo bil osuden na
smrt. Po dobienoto izvestuvawe
za apseweto na ~lenovite na CK
vo Solun, so \or~e Petrov vo sredinata na mart izdale instruktivno pismo do okru`nite, do
okoliskite i do selskite komiteti, kako i do vojvodite na ~etite,
za prodolùvawe na dejstvuvaweto spored postojnata programa.
Za zacvrstuvawe na redovite vo
Organizacijata prezel inspekciska instruktivna obikolka vo
centralniot i vo zapadniot del
od Makedonija (od avgust 1901 do
mart 1902). Na krajot od septemvri èstoko ja osudil vrhovisti~kata oruèna akcija vo Gorna
Xumaja, objavena kako vostanie.
Dodeka dejstvuval za samostojnost i nezavisnost na Makedonskata revolucionerna organizacija, nadvore{nite i infiltriranite vnatre{ni orudija so Ivan
Garvanov, po istrukcii od Vladata i od Knezot na Bugarija, podgotvile krevawe predvremeno
vostanie vo Makedonija. Del~ev
go otfrlil re{enieto na Solunskiot kongres (1517. I 1903) za
krevawe vostanie na 25. I 1903 g. i
so ~eta zaminal vo vnatre{nosta
na Makedonija so rakovodnite
kadri da izdejstvuva povlekuvawe
na re{enieto. Vo april, vo Solun se sretnal so Dame Gruev, koj
{totuku se vratil od zato~enie,
go prifatil re{enieto i ostanal neotstap~iv. Od Solun se
upatil za Sersko na zakaàniot
kongres na Serskiot revolucioneren okrug (6. V). Pristignal vo

s. Banica, Sersko na 3 maj. Na celiot pat od Sofija do Solun i potoa bil sleden i bil predaden.
Vojskata go opkolila seloto i vo
borbata utroto Del~ev zaginal,
neprikosnoveniot avtoritet, rakovoditel na oruènite sili i
beskompromisen borec za samostojna makedonska dràva.
LIT.: Hristo AndonovPoljanski, Goce
Del~ev, 16, Skopje, 1972; Dimitar Dimeski, Goce Del~ev, Skopje, 1994; Mihajlo
Minoski, Prilog kon pra{aweto za postoewe organizirano predavstvo za likvidirawe na Goce Del~ev, Prilozi#
OOI na MANU, 2, Skopje, 2000. M. Min.
Dimitar
Del~ev
DELÊV, Dimitar (Mico) Nikolov (Kuku{, 1879 s. Bajalci,

Gevgelisko, 4. II 1901) komita, pomlad brat na Goce Del~ev. Se {koluval vo rodniot grad i vo egzarhiskata gimnazija vo Solun, kade
{to stanal ~len na TMORO. Kako
organizator na buntot na u~enicite protiv samovolijata na
direktorot, bil isklu~en od gimnazijata (1896), pa so pomo{ na
bratot Goce, obrazovanieto go
prodolìl vo Dupnica, ìveej}i
vo semejstvoto na Nikola Male{evski. No i tuka ne go dovr{il
obrazovanieto i stanal komita
(letoto 1900). Zaginal kako borec vo ~etata na vojvodata Hris-
DELÊV, \or|i Dimitrov (s. Davidovo, Gevgelisko, 24. I 1927 )

pedagog, univerzitetski profesor. Zavr{il U~itelska {kola i
Filozofski fakultet vo Skopje
(1952). Doktoriral na Univerzitetot vo Bordo, Francija (1974).
Vo 1948 g. bil u~itel vo s. Dolen, Nevrokopsko, Pirinska
Makedonija. Rabotel kako profesor vo U~itelskata {kola, a
od 1966 g. kako asistent i profesor na Filozofskiot fakultet
vo Skopje, kade {to ja izveduval
nastavata po metodikite na oddelenskata nastava. Bil rakovoditel na Grupata za pedagogija i
na Grupata za op{tonarodna odbrana na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Avtor e na golem
broj trudovi od oblasta na metodikite na oddelenskata nastava,
kako i na nekolku prira~nici i
u~ebnici.
BIBL.: Bukvar, 1973, (20 izdanija); îtam i pi{uvam latinica, 1975; Bukvar za
vozrasni, 1979; ZPO za vozrasni, 1979;
ZPO za treto i ~etvrto oddelenie,
1998 i dr.
K. Kamb.
Milan
Del~ev
DELÊV, Milan Nikolov (Kuku{, 1883 s. Nemanci, Kuku{ko,

2. VI 1903) deec na TMORO, tret
sin na Nikola i Sultana Del~evi, pomal brat na Goce Del~ev.
Kako komita vo Solunskata okru`na ~eta na vojvodata Krsto
Asenov (januari 1903), bile opkoleni vo s. Vladimirovo od osmanliskata vojska. Otkako se podelile vo grupi za probiv, so eden drugar-soborec nekolku dena se kriel vo s. Murarci (Kuku{ko). Potoa, minuvaj}i niz korijata na s.
Nemanci, nai{le na osmanliska
zaseda i vo neramnata borba, soborecot se predal, a toj se borel
do posledniot kur{um. Duri po
tri dena selanite go pregledale
447
DELÊV
terenot i go pogrebale, a korijata ja narekle MilanDel~eva

[uma.
nejziniot dom bil svrtali{te na

mnogu istaknati makedonski revolucioneri.
LIT.: Jovan Pavlovski, Ogneno semejstvo, Spomeni na Lika ôpova, Skopje,

1978; D-r Simo Mladenovski, Revolucionerkata Ru{a Del~eva (18681945). Po
spomenite na Lika ôpova, Skopje, 1983.
S. Ml.
LIT.: Jovan Pavlovski, Ogneno semejstvo. Spomeni na Lika ôpova, Skopje,

1978; D-r Simo Mladenovski, Revolucionerkata Ru{a Del~eva (1868 1945), Po
spomenite na Lika ôpova, Skopje, 1983.
S. Ml.
Sultana
Del~eva
-Nurxieva
Nikola
Del~ev
DELÊV, Nikola, (Koqo) (Kuku{, 1844 Gorna Xumaja, 1920)

tatkoto na Goce Del~ev, od esnafsko gradsko semejstvo. Bil
meanxija, trguval so ìto i so
stoka (ovci), poseduval zemja vo
okolinata na Kuku{, proizveduval sopstveno vino i rakija, imal
nekolku stotini ovci i sopstveni
mandra i pastrma. Bil aktiven vo
op{testveniot ìvot na Kuku{.
@enet so Sultana od s. Murarci
(Kuku{ko), imal 5 }erki: Ru{a,
Coca, Tina, Lika i Elena, i 4 sina: Goce (\or|i), Mico (Dimitar),
Milan i Hristo. Po Balkanskite
vojni emigriral vo Gorna Xumaja
(Bugarija) i tamu po~inal.
DELÊVA-NURXIEVA, Sultana Jovanova (Murarci, Kuku{ko,

1850 Kuku{, 1907) doma}inka,
sopruga na Nikola Del~ev i majka na devet deca vklu~eni vo makedonskoto revolucionerno dvièwe pet }erki i ~etiri sina:
Ru{a (rodena vo 1868 g.), Coca
(1870), Goce (1872), Tina (1974),
Velika (1876), Dimitar/Mico
(1879), Elena (1881), Milan (1883)
i Hristo (1885). Trojca od sinovite zaginale vo nacionalnoosloboditelnite borbi Mico
(1901), Goce i Milan (1903).
S. Ml.
LIT.: Hristo AndonovPoljanski, Goce

Del~ev i negovoto vreme, 16, Skopje,
1972.
V. \.
Ru{a
Del~eva
-ôpova
Hristo
Del~ev
DELÊV, Hristo Nikolov (Kuku{, 1885 Sofija, 1927) manufakturist, najmlad brat na Goce
Del~ev. Kako ~len na TMORO, se
obidel da stane komita vo ~etata
na vojvodata Krsto Asenov (1904),
no poradi zagubata na negovite
trojca bra}a Mico (1901), Goce i
Milan (1903), bil odbien.
S. Ml.
448
DELÊVA-ÔPOVA, Ru{a Nikolova (Kuku{, 1868 Sofija, 9.

VI 1945 ) prvata èna ~len na
TMORO, }erka na Nikola i Sultana Del~evi, postara sestra na
Goce Del~ev i majka na revolucionerite Vladimir, Todor i Tu{e
ôpovi. Bila ~len na Prviot revolucioneren komitet na TMORO
vo Kuku{ (od april 1895). Po zaminuvaweto od Kuku{, G. Del~ev
ja ostavil vo gradot za svoj pomo{nik. So pedesetina kuku{ani, u~estvuvala vo soboruvaweto
na detroniziraniot sultan Abdul Hamid (1909). Po izgonuvaweto na osmanliskite vlasti od Kuku{ (1912), kako dobrovolka dejstvuvala na ~elo na ~eta na Makedonsko-odrinskoto opol~enie na
linijata Ke{an MalgaraDimotika. Po paleweto na Kuku{ vo
Vtorata balkanska vojna (1913),
emigrirala vo Bugarija, kade {to
Del~evo
DELÊVO grad vo isto~niot

del na RM: 11.500 `. (2002 g.). Se
nao|a vo Pijane~kata Kotlina, od
dvete strani na rekata Bregalnica, na nadmorska visina od 580 m.
Zafa}a povr{ina od 350 ha. Ima
umereno-kontinentalna klima so
prose~na godi{na temperatura
na vozduhot od 10,5S i prose~ni
godi{ni vrneì od 515 mm. So
magistralniot pat M5 na zapad e
povrzano so Ko~ani, a na istok so
Blagoevgrad, vo sosedna Bugarija.
Na jug od D., po dolinata na Bregalnica, vodi magistralen pat
koj, preku Peh~evo, go povrzuva
gradot so Berovo. Pod imeto Carevo Selo prvpat se spomnuva vo
edna povelba na Car Du{an od
1347 g., a sega{noto ime mu e dadeno vo 1951 g., vo ~est na makedonskiot revolucioner Goce Del~ev.
S do krajot na XIX v., poradi geografskata perifernost, naselbata egzistirala samo kako pogolemo selo. Potoa, kako centar na
oblasta Pijanec, funkcionalno
i ekonomski po~nalo da se razviva i dobilo obele`je na grat~e.
Vo 1900 g. naselbata broela 2.686
`. Vo periodot me|u dvete svetski vojni beleì stagnacija, a naselenieto brojno se namaluva. Vo
1931 g. vo naselbata ìveele 2.387
`. Malku pozabrzan razvoj D. ostvaruva vo vtorata polovina na
minatiot vek. Taka, dodeka vo
1953 g. vo nego imalo 5.520 `., deneska toj broj e zgolemen na 11.500
`. Od niv Makedonci se 10.761 `.,
Romi 564 `. i Turci 97 `. D. e sedi{te na op{tina koja zafa}a
povr{ina od 42.239 ha, ima 22 naseleni mesta so 17.205 `. Glavna
stopanska granka vo gradot e tekstilnata industrija. Vo Pijanec
se otkrieni zna~ajni rezervi na
jaglen od tipot lignit, no tie s
u{te ne se eksploatiraat. Ima
gimnazija, zdravstven dom, spomenik na Goce Del~ev.
DEMIR
LIT.: D. Arsovski, D. Hristovski, Del~evo, Del~evo, 1974; Kiril Miqovski i dr.,

Ekonomski potencijali na op{tina Del~evo, MANU, Skopje, 1985.
Al. St.
DELÊVSKA KOTLINA (PIJANEC) se nao|a vo isto~niot

del na RM, vo gorniot tek na rekata Bregalnica. Ima meridijanski pravec na protegawe (jug sever) vo dolìna 1516 km, a {irina 45 km. Pijanec e tektonska
kotlina {to nastanala pome|u
planinite Vlaina od istok, Golak
od zapad i ogranoci od Osogovskite Planini na sever. Od sosednata
Berovska Kotlina e odvoena so
horstot planinata Bejaz Tepe.
Zafa}a povr{ina od 590 km. Dnoto na kotlinata e na viso~ina
560580 m. Vo tekot na pliocenot
vo kotlinata egzistiralo ezero,
koe kon krajot na pliocenot i po~etokot na pleistocenot, po~nuva
da istekuva preku najniskiot del
predisponiran so rasednuvawe,
pome|u ogranocite na Golak i na
Osogovo, pri {to e izgradena dlabokata klisura na Bregalnica.
Kontinentalnata klima e pogodna
za razvoj na ovo{tarstvoto posebno za slivarstvoto.
2003; D. Manakovi}, T. Andonovski, Reljefni karakteristiki na isto~na Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 17,
Skopje, 1979.
T. And.
DEMA, Galip (s. Omeì, Albanija, 27. IV 1919) pravnik, op{testvenik i dràvnik. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad. Pred Vtorata svetska vojna se
vklu~il vo revolucionernoto dvièwe i bil u~esnik vo NOAVM.
Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Po Osloboduvaweto bil
poverenik na okoliski i na okruèn naroden odbor za vnatre{ni
raboti, prosveta i finansii, pretsedatel na op{tinski sud, sudija na
okruèn sud i republi~ki sekretar
za pravosudstvo na NRM. Isto taka,
bil ~len na Okoliskiot i sekretar
na Op{tinskiot odbor na SZBNOV, pretsedatel na Okoliskiot
odbor na Crveniot krst, ~len na
Upravata na Zdruènieto na pravnicite na Makedonija, ~len na
Pretsedatelstvoto na Republi~kiot odbor na SZBNOV i sudija na
Ustavniot sud na Makedonija.
cionalen albanski komitet, koj sorabotuval so NOAVM (29. VI 1943).

Naskoro pobaral da se priklu~i
kon NOAVM so golem del od negovite milicioneri (juli 1943), a toj
bil nazna~en za komandant na Prvata operativna zona na NOV i
POM (13. VIII 1943) i potoa ~len na
G[ na NOV i POM (septemvri
1943). Bil delegiran za pratenik od
Debar (7. VII 1944) na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil osomni~en za kontrarazuznava~ki aktivnosti, poradi {to bil
osuden i vo obid za begstvo ubien.
lem del od Peloponez, Kikladskiot sojuz, Pirej, Korint i so

drugi gradovi. Vo 287 g. ja gubi
vlasta, bega vo zato~eni{tvo na
Selevk vo Sev. Sirija. Se odlikuva so isklu~itelna ubavina, hrabrost, nezauzdanost i vlastoqubivost (Plutarh).
IZV.: Izvori za osloboditelnata vojna

i revolucija vo Makedonija, tom I, kniga
treta, Skopje, noemvri 1970, 342 i 345; Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945, Dokumenti, Ki~evo, 1985, 127, 136, 141, 156, 207,
208, 575, 576; Dokumenti za voenata organizacija vo Makedoija 19411945. Pokrainski i Glaven {tab na Makedonija
19411943. Tom 1, kn. 1, Skopje, 2001, 148,
199, 212, 224 i 231.
S. Ml.
Demirkapiskata Klisura
Demetrij I Poliorket, moneta, avers/revers
DEMETRIJ I Poliorket (294

287 g. pr.n.e.) makedonski kral,
najmlad me|u dijadosite, ve{t
vojskovodec. Sin na Antigon I Ednookiot i na Stratonika. Aktivno mu pomaga na svojot tatko vo
borbite so drugite dijadosi. Po
smrtta na Aleksandar u~estvuva
vo voeni pohodi vo: Helada, Palestina, Kipar, Helespont i kaj
Babilon. Ja osvojuva Atina (307),
ja porazuva flotata na egipetskiot kral Ptolemaj I Soter (306
g.); so izvonredna ve{tina za opsadi (poradi {to go dobiva prekarot Opsaduva~) go osvojuva Rodos (305304). Vo 294 g. pr.n.e. e
proglasen za kral na Makedonija,
vladee i so: Tesalija, Bojotija,
Lokrida, Fokida (bez Delfi), go-
DEMIR KAPIJA grad vo Povardarjeto: 3.275 `. (2002 g.). Se

nao|a na vlezot vo Demirkapiskata Klisura, na mestoto kade {to
r. Bo{ava se vleva vo Vardar, na
nadmorska visina od okolu 100 m.
promenetomediteranska klima so
sredna godi{na temperatura na
vozduhot od 13,6S i prose~na godi{na koli~ina na vrneì od 476
mm. Vo anti~kiot period se spomenuva pod imeto Stenos, {to vo
prevod zna~i tesnina ili klisura. Slovenskoto ime na naselbata
e Prosek, a se spomenuva vo 11 i
12 v. Dene{noto ime Demir Kapija go dale Turcite. Za grad e proglasen vo 2004 g. Naselenieto go
sostavuvaat Makedonci, a od malcinstvata se zastapeni samo malku Srbi (34 `.). Demir Kapija e
povr{ina od 31.106 ha, ima 15 naseleni mesta so 4.545 `. Glavno
BIBL.: Nacisti~ko srednovekovie.

Okovani vo prangi#, Skopje, 1981, 6668.
S. Ml.
DEMA, Hamdi (s. Ome{i, Pe{kopeja, Albanija, ? Zapadna Makedonija, 1945) privrzanik na albanskiot kral Zogu. Bil vo slu`ba na
albanskata kvislin{ka vlast i na
italijanskite okupatori vo Makedonija (1941 1943). Kako kapetan
na albanskata milicija vo okupirano Ki~evo (od 1942), formiral Na-
Demir Kapija
449
DEMIR
zanimawe e lozarstvoto i odgleduvaweto na ranogradinarski

kulturi, posebno piperki. Vo naselbata ima osumgodi{no u~ili{te, dom za hendikepirani i
Al. St.
DEMIR, Firuz Nazim ([tip, 16.
X 1923 Skopje, 1988) komunisti~ki deec, politi~ar i op{testvenik, od turska nacionalnost.
Kako u~enik vo VI klas gimnazija,
stanal ~len na SKOJ i ilegalen
organizator na NOB (1941), poradi {to bil isklu~en od gimnazijata, bez pravo na upis vo drugo
u~ili{te. Podocna stanal ~len
na KPJ i ~len na MK na SKOJ vo
[tip (od po~etokot na 1942).
Tripati bil apsen (1942, 1943 i
1944). Po poslednoto apsewe, dvapati bil interniran, prvin vo
Bel Izvor (Ardinsko, Bugarija),
potoa, po novoto apsewe vo istata ve~er po vra}aweto vo [tip,
vo Hvojna (Asenovgradsko, Bugarija, do 6. IX 1944), po {to
u~estvuval vo vospostavuvaweto
na narodnata vlast vo tri op{tini vo Bugarija. Na vra}aweto
pristignal pri G[ na NOV i
POM vo s. Mitra{inci, Male{evsko (16. IX 1944), po {to bil
upaten za ~len na Okoliskiot komitet na KPM vo [tip i sekretar na Op{tinskiot komitet na
KPM vo s. Dragoevo, [tipsko.
Po Osloboduvaweto bil profesionalen politi~ki rabotnik. Ja
zavr{il Visokata politi~ka
{kola \uro \akovi} vo Belgrad i diplomiral na Pravniot
fakultet. Bil ~len i kadrovik na
Oblasniot komitet na KPM vo
[tip (maj 19451946), instruktor
i kadrovik na CK na KPM (1947),
sekretar na Okoliskiot komitet
na KPM vo Radovi{ (1946 i od
juli 1950), sekretar na Okoliskiot komitet na KPM vo Strumica
(majjuli 1947), ~len na Revizionata komisija na KPM (24. XII
1948 28. V 1954), ~len na Biroto
na Oblasniot komitet na KPM
vo [tip (1949) i pretsedatel na
Kontrolnata komisija pri Oblasniot odbor (1949), sekretar na
Okoliskiot komitet vo [tip,
pretsedatel na Okoliskiot naroden front i na Okoliskiot SZB
od NOV (od juli 1953), ~len na
CK na KPM (30. V 1954 21. XI
1968), pretsedatel na Komisijata
za selo pri CK na SKM (1957),
pretsedatel na Kontrolnata komisija na CK na SKM (1959), potpretsedatel (1959) i pretsedatel
na Zadru`niot sojuz na SRM
(19601961), pretsedatel na Organizaciono-politi~kiot sobor na
Sobranieto na SRM i ~len na
Pretsedatelstvoto na CK na
SKM (od 1963), republi~ki (od
1967) i sojuzen naroden pratenik
450
vo pove}e svikuvawa, ~len na

Glavniot odbor i potpretsedatel
na Republi~kata konferencija
na SSRNM i ~len na Sojuznata
konferencija na SSRNJ, ~len na
Sovetot na Federacijata (1970),
SRM (od 1976), ~len na Glavniot
odbor na SZB od NOVM i na
Centralniot odbor na SZB od
NOVJ. Nositel e na Partizanska
spomenica 1941.
BIBL.: Ulogata na Blagoj Jankov-Mu~eto vo organiziraweto na narodnoosloboditelnoto dvièwe vo Isto~na Makedonija, Strumica i Strumi~ko vo NOV
19411943, Strumica, 1980, 643646; Se}avawe na Van~o Prkev i Slav~o Stojmenski, Delo 74, VIII, 3, [tip, 1981, 3-16; Se}avawe na 40-godi{ninata od formiraweto na odredot Goce Del~ev, Delo
74, X, 2, [tip, 1983, 476490 (so koavtorot Isak Sion).
LIT.: [tip i [tipsko vo narodnoosloboditelnata vojna 19411945. Prilozi
od Nau~niot sobir odràn na 17, 18 i 19
maj 1990 godina vo [tip, kn. 14, Skopje,
20002001.
S. Ml.
Hamdi
Tair
Demir
DEMIR, Hamdi Tair (Skopje, 25.

V 1917 15. II 1976) rabotnik,
prvoborec i politi~ki deec. Bil
~len na skoevska grupa od pripadnici na turskata i albanskata
nacionalnost (kraj na noemvri
1939). Podocna i samiot stanal
sekretar na skoevska grupa (sredina na januari 1941). Naskoro
potoa stanal i ~len na KP vo
partiska }elija od pripadnici
na turskata nacionalnost (po~etok na juni 1941), ~len na Reonskiot komitet na KP i ~len na
Gradskiot odbor na Narodnata
pomo{. Negovata slatkarska rabotilnica bila zna~aen sobiren
punkt na Narodnata pomo{ i
bil eden od rakovoditelite na
{trajkuva~kite odbori na {amixiite, sulbenxiite i tutunskite rabotnici. Priklu~uvaj}i
se kon Skopskiot NOP odred so
vre}a oru`je, knigi i dr., zaedno
so u{te dvajca pripadnici na
turskata nacionalnost, bil uapsen (13. X 1941) i bugarskiot Voen preki sud vo Skopje go osudil
na smrt so besewe (24. XI 1941).
Spored obvinitelniot akt: Rabotnicite i mladite Turci vo
Skopje, {to uspeal da gi organi-
zira, gi sobiral vo negovata

slatkarska rabotilnica, kade
im zboruval za celite i zada~ite na grupata, da bidat gotovi za
dejstvo, da se vooruùvaat i da
zaminuvaat kaj nivnite drugari
vo planina za op{to oruèno
vostanie.# Od izma~uvawata vo
zatvorot Idrizovo ostanal stoprocenten invalid od II grupa. Po
organiziranoto begstvo od zatvorot (29. VIII 1944) stapil vo
Tretata makedonska NOU brigada i bil politi~ki komesar na
~eta, a potoa bil ispraten vo
Svetinikolsko za da formira
NOO, organizacii na NOF, Narodnata mladina i AF@. Po Osloboduvaweto u~estvuval vo
formiraweto na Odborot na
NOF na tekstilnite rabotnici
vo Skopje (22. XII 1944), a samiot
toj bil izbran za ~len na Odborot na NOF na Skopje (29. XII
1944), ~len na Gradskiot komitet na KPM (19451952) i pretsedatel na Sojuzot na borcite od
êtvrtiot reon na gradot Skopje. Na prvite slobodni izbori
bil izbran za odbornik i sekretar na êtvrtiot naroden odbor
vo Skopje i naroden pratenik na
Ustavotvornoto sobranie na
NRM (1946). Podocna bil i pratenik vo Narodnoto sobranie na
NRM, ~len na Pretsedatelstvoto na Republi~kiot odbor na
SZBNOVM i ~len na Sovetot na
Republikata. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
IZV.: DARM Skopje, k. 135, obvinitelen akt br. 118/41.
LIT.: Kemal Sejfula, Formiraweto na
muslimanskata }elija, 13 Noemvri#, IX,
9, 13. XI, 1970, 3; Skopje vo NOV 1941. Materijali od nau~niot sobir, Skopje, 1973,
240, 241, 243, 245, 247149, 353, 354 i 399;
Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje.
Rabotni~koto i narodnoosloboditelnoto dvièwe 19391945, kniga vtora.
Skopje, 1974. 17, 42, 51, 71, 75, 76, 193, 197 i
208; Skopje vo osloboditelnata vojna i
revolucija 19411945. Zbornik na se}avawa. Tom I, kniga prva, Skopje, 1974, 184,
196, 203, 205, 206, 210, 214216 i 219; Metodija [atorov[arlo i negovoto vreme
(18971944), INI Skopje, 2007; Pogreban
Hamdi Demir, Nova Makedonija#, XXXI,
10441, Skopje, 17. II 1976, 6.
S. Ml.
DEMIR HISAR grad vo zapadniot del na RM: 2.593 `. (2002 g.).

Se nao|a vo ju`niot del na oblasta Demir Hisar, na patot Bitola
Ki~evo. Zafa}a povr{ina od
250 ha. Se razvil od porane{noto
selo Murga{evo. Za gradska naselba e proglasen vo 2004 g. Naselenieto go sostavuvaat Makedonci i sosema mal broj Albanci (62
`.) i Turci (22 `.). Sedi{te e na
op{tina {to zafa}a povr{ina
od 48.013 ha, ima 41 naseleno mesto so 9.497 `. Od industriski objekti, postojat fabrika za pruìni, tekstilna fabrika i sa~mar-
DEMOGRAFSKO
LIT.: Vo Srceto na [panija. Se}avawa

na interbrigadisti od Makedonija,
Skopje, 1975, 1321.
O. Iv.
Demir Hisar
nica vo s. @eleznec. Pome|u selata @van i Slep~e se nao|a rudnikot za èlezna ruda. Ima osumgodi{no u~ili{te, gimnazija i
bolnica.
Al. St.
na 1943). Po kratok prestoj na

sloboda, pak bila uapsena i internirana vo s. Vr{ec kaj Belograt~ik (Bugarija, april avgust
1944). Po vra}aweto vedna{ se
vklu~ila vo NOAVM. Bila ~len
na Okoliskiot komitet na KPM,
na Prviot oblasten komitet na
KPM, na Glavniot odbor na
AF@ na Makedonija, na Glavniot odbor na SSRNM i dr.
IZV.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i Revolucijata
19411945, Skopje, 1976.
S. Ml.
Stefan
Demirev
DEMIREV, Stefan (Pleven, Bugarija, 15. X 1917 Skopje, 15. X

1968) operski pevec, bariton.
Peewe u~el privatno kaj prof.
K. Trpkov. Vo Operata na MNT
(19481968) vo po~etokot e kako
~len na horot, a nekolku godini
podocna kako solist. Na operskata scena na MNT ostvaril pove}e
od 40 ulogi od koi pogolemi i
pozna~ajni se: Bartolo (Sevilskiot berber), Don Paskvale vo
istiomenata opera, Golemiot inkvizitor (Don Karlos), Majkl
(Pajaìna), Prv sve{tenik (Vol{ebnata flejta), Na~alnik
(Analfabet). Samostojno gostuval vo Belgradskata opera. Posebno bil uspe{en vo kreiraweto na komi~ni ulogi.
F. M.
DEMNIEVAKUZMANOVSKA,
Blagojka (Veles, 1920 Skopje,
1999) nastavnik, komunisti~ki
deec i borec. Kako student na
Belgradskiot univerzitet, bila
~len na KPJ (1940), na MK na
KPJ i na MK na SKOJ vo Veles
(esenta 1941). Bila uapsena od bugarskata policija (dekemvri
1941), a po {estmese~noto isleduvawe e internirana vo Zlatograd
(Bugarija), do po~etokot na 1943.
Vo Veles pak bila uapsena i internirana vo ènskiot logor
Sveti Nikola# kaj Asenovgrad
(Bugarija, fevruari kon krajot
Aleksa Demnievski, komandant na XV makedonski

korpus na JNA
DEMNIEVSKI, Aleksa (psevd.

Bauman) (Veles, 1905 Belgrad, 5.
IX 1961) pripadnik na rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe,
u~esnik vo [panskata gra|anska
vojna, general-potpolkovnik na
JNA. Bil ~len na KPJ (od 1926).
Vo 1928 g. oti{ol vo SSSR, kade
{to go zavr{il Komunisti~kiot
univerzitet (1932). Bil na razni
dol`nosti vo Moskovskata oblast, a vo 1934 g. bil major na Crvenata armija i komandant na
brigada. Od 1936 do 1939 g. u~estvuval vo [panskata gra|anska
vojna kako komandant na bataljonot \uro \akovi}# i na brigadata Georgi Dimitrov# i dvapati
bil ranuvan. Po porazot na
[panskata republikanska armija
otpatuval vo SSSR. Vo dekemvri
1944 g. se vratil vo Jugoslavija i
bil postaven za komandant na XV
makedonski korpus na JNA {to
se borel na Sremskiot front. Po
Vojnata bil zamenik-komandant
na V armija, komandant na zadninata na I armija, na~alnik na Upravata na Dràvniot sekretarijat na Narodnata odbrana.
DEMOGRAFIJA nauka za naselenieto. Taa se definira kako

op{testvena nauka za razvojot
na naselenieto (populacijata).
Gi opfa}a kako komponentite na
prirodnoto i mehani~koto dvièwe, taka i promenite vo strukturata na naselenieto. Na nekoi fakulteti na Univerzitetot
Sv. Kiril i Metodij# (Ekonomski, Filozofski, Medicinski i
dr.) taa e zastapena vo nastavnite
planovi kako predmet formalna
demografija, koja ~esto se narekuva demometrija i se zanimava so
izrabotka i so primena na metodite na kvantitativnata analiza na
demografskite pojavi vo ramkite
na statistikata na naselenieto,
vitalnata statistika i migracionata statistika. Me|u makedonskite ekonomisti {to se zanimavale so izu~uvawe na demografski
pra{awa treba da se odbeleàt:
Lazar Sokolov (poznat makedonski ekonomist, koj{to doktoriral
na tema od oblasta na Maltusovata
teorija za naselenieto), Aleksandar ]ur~iev (redoven profesor na
Ekonomskiot fakultet, vo penzija), Slave Risteski (redoven profesor na Ekonomskiot fakultet),
Elka Dimitrieva (Ekonomski institut) i Verica Janevska (Ekonomski institut.
LIT:. Slave Risteski, Demografskata
tranzicija vo Republika Makedonija,
Skopje, 1996; istiot, Demografski metodi so demografska analiza, Skopje, 2006.
S. R.
DEMOGRAFSKA TRANZICIJA preod od eden kon drug model

na reprodukcija na populacijata.
Vo RM, vrz osnova na projavenite
demografski trendovi (stapkata
na natalitet od 40,7 za 1948 g. e
namalena na 13,8, 2002 g.), moè
da se zaklu~i deka e pri kraj procesot na demografskata tranzicija. Vo isto vreme, toa bi zna~elo
deka dràvata se pribliùva kon
pragot# na potranzicionata etapa od svojot demografski razvoj.
LIT.: Slave Risteski, Demografskata
S. R.
DEMOGRAFSKO (POPULACISKO) STAREEWE kompleksen proces {to upatuva na porastot na u~estvoto na staroto
naselenie (60 i pove}e godini) vo
vkupnoto naselenie. Naj~esto
upotrebuvani indikatori za prou~uvawe i eksplicirawe na demografskiot proces na stareeweto se: prose~nata starost,
koeficientot na starosta i
indeksot na stareeweto. Spo451
DEMOKRATSKA
red popisot od 2002 g., prose~nata

starost na naselenieto na RM iznesuvala 34,7 godini, koeficientot na starosta iznesuval 15%,
dodeka indeksot na stareeweto
iznesuval 51,3%. Moè da se zaklu~i deka populacijata na RM ja
zafatil mo{ne intenziven proces na demografsko stareewe.
LIT.: Slave Risteski, Demografskata
S. R.
DEMOKRATSKA ARMIJA NA
GRCIJA (DAG) (1946 1949)
oruèna formacija na KPG sozdadena na 28. X 1946 g. so obedinuvawe na site partizanski edinici pod komanda na eden Glaven
{tab, so komandant Markos Vafijadis. Glavniot {tab sklu~il
spogodba so NOF za obedinuvawe
na makedonskite i na gr~kite
partizanski edinici. Vo 1946
edinicite na DAG (organizirani
vo ~eti i bataljoni, a podocna i
vo divizii), imale 2.000 borci, vo
1947 brojnosta se zgolemila na
35.000 borci (od niv 15.000 bile
Makedonci). DAG vodela te{ki
bitki so vladinite sili na Kajmak~alan, Lerin, Vi~o i na Gramos. Vo avgust 1949 g., po porazot
na Gramos, edinicite na DAG bile prisileni na povlekuvawe vo
Albanija, Jugoslavija i vo Bugarija. So povlekuvaweto, se povlekuvalo i civilnoto naselenie
(Makedonci i Grci).
Grcija i Makedoncite 19461949, Skopje,
2003; R. Kirjazovski, Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii
na Makedoncite od Egejska Makedonija
19451949, Skopje, 1985.
St. Kis.
DEMOKRATSKA MAKEDONIJA (2. VIII 1944 15. IV 1945) prvoto zasedanie na Antifa{isti~koto sobranie na narodnoto
osloboduvawe na Makedonija
(ASNOM) odràno na oslobodenata nacionalna teritorija vo
manastirot Sv. Otec Prohor
P~iwski#, na Ilinden (2. VIII
1944), go proglasi sozdavaweto na
vo Vardarskiot del na Makedonija Demokratska Makedonija, kako ramnopravna edinica vo dràvnata zaednica so drugite nacionalni dràvi vo DF Jugoslavija
(za {to ne bil usvoen i poseben
akt). Sozdavaweto na makedonskata nacionalna dràva bilo prifateno od vode~kite Sojuzni~ki
sili: SAD, Velika Britanija i
Sovetskiot Sojuz i pozdraveno na
Zasedanieto od voda~ite na nivnite voeni misii vo Makedonija.
Po proglasuvaweto na sozdavaweto se izvr{ilo konstituiraweto
na makedonskata nacionalna dr452
Naroden sobor vo dvorot na manastirot Sv. Prohor P~inski# (2. VIII 1944)
àva. ASNOM se proglasil za vrhovno zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo na Makedonija i na makedonskata dràva. So toa narodnoto pretstavni~ko telo odgovorilo na voljata na
celiot makedonski narod i makedonskata nacionalna dràva vo
Vardarskiot del od Makedonija
prezela piemontska obvrska za
obedinuvawe na Makedonija. Vo
Manifestot do makedonskiot narod od Sobranieto bilo proklamirano pred celata svetska javnost neotstapno obedinuvawe na
celiot makedonski narod so primena na pravoto na samoopredeluvawe. Ilinden, 2 avgust bil proglasen za dràven praznik, so {to
bil potenciran kontinuitetot na
makedonskata nacionalna dràvnost. Makedonskiot jazik bil proglasen za slu`ben jazik vo makedonskata dràva. ASNOM objavil
deka zakonodavnata vlast }e ja izvr{uva na plenarni zasedanija i
preku Prezidiumot, a izvr{nata
vlast Prezidiumot so funkcija na
Narodna vlada. Za pretsedatel na
ASNOM i na Prezidiumot bil
izbran Metodija Andonovênto.
Makedonija se konstituirala kako
suverena demokratska parlamentarna dràva vo koja site gra|ani
se ednakvi i se ramnopravni pred
zakonite, nezavisno od nivnata narodnost, pol, rasa i veroispoved.
ASNOM usvoil i objavil posebna
Deklaracija za osnovnite prava na
gra|anite na Demokratska Makedonija. Na nacionalnite malcinstva, Demokratska Makedonija, im
gi obezbeduvala site prava na sloboden nacionalen ìvot. Na site
gra|ani im garantirala sigurnost
na li~nosta, na privatnata sopstvenost i sigurnost na imotot; ~ovekovi prava i slobodi; sloboda na
govor, sobirawe i zdruùvawe, op{to ednakvo neposredno izborno
pravo so tajno glasawe, sloboda na
pe~atot. Prezidiumot (od 17 ~lena
i 2 potpretsedateli) so funkcii
na zakonodaven dom i Vlada, do 28.
XII (do Prvoto vonredno zasedanie
na ASNOM) gi donelo sistemskite dokumenti i drugite osnovni
akti so koi se ureduvale: pravniot
poredok, zakonodavnata, sudskata
i izvr{nata vlast, kako i propisite za organite na dràvnata
vlast vo vitalnite oblasti: stopanstvoto, trgovijata i finansiite, dano~nata politika i buxetot,
socijalata i prosvetata. Vnatre{niot red go obezbeduvala Narodna
milicija i slu`bata na Oddelenieto za za{tita na narodot (OZNA). Makedonskata vojska gi obezbeduvala dràvnite granici i
fukcioniraweto na carinskite
punktovi na granicata so Bugarija
(Deve Bair i Carevo Selo), so Grcija (Dojran, Gevgelija, Grade{nica kaj Bitola) i so Albanija (Sv.
Naum, Rado`da, ]afasan i Gorna
Belica). Poverenstvoto za vnatre{ni raboti prezelo bezbednosni merki na severnata granica za
spre~uvawe neprijatelsko dejstvuvawe od Srbija. Na jugoslovenskite podanici {to ìveele vo Makedonija (do 1941) privremeno im bilo zabraneto vra}awe vo makedonskata dràva. Makedonija imala,
vo Sofija, Privremeno makedonsko pretstavni{tvo, bilateralnite odnosi so OF Bugarija imale
karakter na me|udràvni odnosi.
Poverenstvo za nadvore{ni odnosi, iako bilo potrebno od vnatre{nopoliti~ki pri~ini, ne bilo
osnovano. Prezidiumot vospostavil praven poredok na celata dràvna teritorija, so funkcionalna sudska vlast. Poverenstvoto za
stopanstvo primenilo merki za
obnovuvawe na stopanstvoto, za
regulirawe na vnatre{niot pazar
i za spre~uvawe na {pekulativnata trgovija. Poverenstvoto za finansii primenilo merki za kontrola na pari~nata masa i za spre~uvawe na inflacijata. Za finan-
DEMOSTEN
siraweto na dràvata, pokraj redovnite danoci, bil voveden ednokraten vonreden danok. Za 1945 g.
bil proektiran redoven dràven
buxet. Samostojnosta i suverenosta na Makedonija Prezidiumot ja
potenciral i vo upatstavata za organizacijata i rabotata na organite na dràvnata vlast (20. X 1944)
so ukaùvawe deka ASNOM ja izrazuva nacionalnata sloboda i dràvnata nezavisnost i deka e nositel na suverenitetot na Makedonija. Do radikalen presvrt do{lo
po interveniraweto od Belgrad vo
vnatre{nite raboti na makedonskata dràva. Na Zasedanieto na
ASNOM (15. IV 1945) bile izvr{eni promeni vo zakonodavnata i
vo izvr{nata vlast so donesuvawe
na potrebnite zakoni: Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Re{enieto na Antifa{isti~koto sobranie na narodnoto osloboduvawe
na Makedonija za konstituirawe
na ASNOM kako vrhoven zakonodaven i izvr{en organ na dràvnata vlast vo Demokratska Makedonija, so koj bila proglasena za federalna dràva na DFJugoslavija
i Zakon za imenuvawe Vlada na
Demokratska Federalna Makedonija, formirana pod pretsedatelstvo na Lazar Koli{evski (16. IV),
po {to seta vlast ja prezela Komunisti~kata partija na Makedonija.
LIT.: ASNOM 19441964, Zbornik na dokumenti, Skopje, 1964; ASNOM, dokumenti od Prvoto i Vtoroto zasedanie, I,
12, Skopje, 1984.
M. Min.
DEMOKRATSKA OBNOVA NA
MAKEDONIJA gra|anska politi~ka partija smestena vo politi~kiot centar, registrirana
kon krajot na XI 2005 g. Na parlamentarnite izbori vo 2006 g. osvoi edno prateni~ko mesto vo
Sobranieto na RM. U~estvuva vo
sostavot na Vladata na RM, zaedno so VMRODPMNE, DPA,
NSDP, SPM i PEI. Lider na
DOM e Liljana Popovska.
Skopje, 2006; Gordana Siljanovska-Davkova,
Makedonske politicke partije kroz prizmu ideologije, Beograd, 2007.
\or. I.
DEMOKRATSKA PARTIJA ZA
MAKEDONSKO NACIONALNO EDINSTVO (januari 1990)
partija osnovana od demokratski
orientirani Makedonci od emigracijata vo Evropa, so privremeno rakovodno telo Koordinativen sovet na DPMNE, pod pretsedatelstvo na Dragan Bogdanovski. Koordinativniot sovet (23.
I) upatil pismeno barawe do Sobranieto na SFRJ, SIS, do Sobranieto i Izvr{niot sovet na SRM
za pravo Demokratskata partija
za makedonsko nacionalno edinstvo da se konstituira vo SR Makedonija, so site prava i obvrski
kako i drugite partii. Bile upateni barawa do Narodnoto sobranie i do Ministerskiot sovet
na NR Bugarija (fevruari 1990)
za konstituirawe, odnosno za legalizirawe na DPMNE vo Pirinskiot del od Makedonija i vo
Sofija, centarot na makedonskata
emigracija, kako i do Parlamentot i do Vladata na Republika Grcija, DPMNE kako demokratska
partija na makedonskiot narod da
se konstituira i vo Egejskiot del
na Makedonija. Vo prilog na barawata bila dostavena Politi~kata
platforma na partijata.
LIT.: D-r Ivan Katarxiev, Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata
svetska vojna, Skopje, 1994.
M. Min.
Amblemot na Demokratskata partija na Albancite
DEMOKRATSKA PARTIJA NA
ALBANCITE politi~ka partija na etni~kite Albanci vo
RM, formirana vo 1997 g., kako
konkurent na PDP. DPA e sozdadena so obedinuvawe na Partijata za demokratski prosperitet na
Albancite od 1994 g. i na Narodnata demokratska partija, formirana vo 1990 g. Na parlamentarnite
izbori (1998) g. osvojuva 16 prateni~ki mesta i formira koaliciona vlada so VMRO DPMNE i so
Demokratskata alternativa. Na
parlamentarnite izbori od 2002 g.
osvojuva sedum prateni~ki mesta i
zaminuva vo opozicija. Na parlamentarnite izbori od 2006 g. osvojuva 11 prateni~ki mesta i stanuva
koalicionen partner vo Vladata
na VMRODPMNE. Lider na
DPA e Arben Xaferi, a od 2007 g.
e Menduh Ta~i.
Macedonia, 1990 2002, Berlin, 2005; Gordana
Siljanovska-Davkova, Makedonske politicke
partije kroz prizmu ideologije, Beograd, 2007.
\or. I.
DEMOKRATSKA PARTIJA NA
MAKEDONCITE VO VOJVODINA (Novi Sad, 25. V 2004) politi~ka partija formirana za da
gi zastapuva interesite na Makedoncite vo Vojvodina za ostvaruvawe na malcinskite prava predvideni so Ustavot na dràvata. Na
osnova~koto sobranie bile doneseni aktite i programata na Partijata. Za pretsedatel na Partijata
bil izbran d-r Dragan Vekovski.
LIT.: Gojko Ilievski, [to se slu~i so
nas?, Poàrevac, 2006.
M. Min.
Amblemot na Demokratskata unija za integracija
DEMOKRATSKA UNIJA ZA
INTEGRACIJA (DUI) politi~ka partija na etni~kite Albanci vo Makedonija, formirana
vo juni 2002 g. Sostavena e od jadroto na paramilitarnata formacija Osloboditelna narodna armija, koja vo tekot na 2001 g. u~estvuva{e vo vojnata protiv oruènite sili na RM. Na parlamentarnite izbori vo septemvri 2002
g. DUI osvoi 16 prateni~ki mesta i formira koaliciona vlada
so SDSM i so LDP. Na parlamentarnite izbori odràni vo 2006
g. taa osvoi 14 prateni~ki mesta i
zamina vo opozicija, bidej}i mandatarot na novata Vlada na RM
Nikola Gruevski se opredeli za
stariot koalicionen partner
DPA. Lider na DUI e Ali Ahmeti, voen komandant na porane{nata ONA.
Skopje, 2006; Gordana Siljanovska-Davkova,
Makedonske politicke partije kroz prizmu ideologije, Beograd, 2007.
\or. Iv.
DEMOKRATSKI FRONT NA
MAKEDONIJA ILINDEN
1903# (19451946) konspirativna politi~ka organizacija vo
NRM, osnovana da dejstvuva za ostvaruvawe na ilindenskiot ideal
za samostojna nezavisna makedonska dràva. Pred odrùvaweto na
Pariskata mirovna konferncija,
Organizacijata podgotvila Memorandum (1946) so koj od vladite
na golemite Sojuzni~ki sili:
SAD, Velika Britanija i Sovetskiot Sojuz barala na makedonskiot narod, sojuznik vo antifa{isti~kata koalicija, koj dal svoj
pridones vo Antifa{isti~kata
vojna, da mu se priznae pravoto na
sloboda, obedinuvawe i sozdavawe
nezavisna makedonska dràva.
LIT.: Mihajlo Minoski, Tajna politi~ka organizacija vo N/S RM, Sto godini
VMRO, zlatna kniga, Skopje, 1993; D-r
Stojan Risteski, Sudeni za Makedonija
(19451985), Skopje, 1993; Ivan Katarxiev, Sto godini od formiraweto na
VMRO, Skopje, 1993.
M. Min.
DEMOSTEN (s. Pajanija, 384 o.

Kalaurija, 322 g. pr.n.e.) najslavniot retor i atinski politi~ar; se proslavuva so politi~kite govori protiv makedonskiot
kral Filip II (359336) nare~eni
Filipiki#. Neumorno i precizno gi sledi dejstvata i uspesite
na Filip kako neprijatel na
Atina i na site Heleni, ja istra453
DEN
X 1945). Kako dràven praznik

prvpat e odbeleèn na 11. X 1945 g.
LIT.: Vlado Ivanoski, 11 Oktomvri
1941, Skopje, 1971.
Vl. Iv.
Atinskiot
govornik
i politi~ar
Demosten
ùva negovata politi~ka i voena

strategija, gi zabeleùva site uspesi na Filip i na makedonskata
vojska; Filipikite se isklu~itelno zna~aen dokument, za{to
nikoj nikoga{ vo svetskata istorija ne falel# nikogo niz tolku
èstoko napa|awe i so takva omraza. Negoviot obid da gi spasi
helenskite polisi od makedonskiot osvojuva~ i da gi obedini
Helenite vo panhelenski sojuz
propadnal. Po smrtta na Aleksandar Makedonski (323) toj gi pottiknuva Helenite protiv makedonskite vladeteli. Progonuvan
od makedonskiot vladetel Antipatar, bega na o. Kalaurija i se samoubiva vo hramot na Posejdon.
LIT.: Demosthenes, IVII, Harvard University
Press, 19956, 58, 1962, 63; Plutarch, Demosthenes, Harvard University Press, 1959; Demosten,
Govori, prev. D. âdikovska, Skopje, 1995;
A. [ukarova, Filip II i atinskite retori, Skopje, 2003; P. Karlie, Demosten,
Skopje, 1994.
A. [uk.
DEN NA VOSTANIETO NA
MAKEDONSKIOT NAROD VO
VARDARSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (11. X 1941) dràven praznik na RM. Po odluka na
PK na KPJ za Makedonija, Prilepskiot partizanski odred izvr{il napad na bugarskiot policiski u~astok, zatvorot i TT liniite
vo Prilep i go ozna~il organiziraniot po~etok na oruènoto vostanie vo Makedonija protiv fa{isti~kite okupatori, za nacionalna i socijalna sloboda i za sozdavawe sopstvena makedonska dràva. Narodnoto sobranie donelo
poseben Zakon za proglasuvawe na
ovoj den za dràven praznik na
DFM (Slu`ben vesnik na DFM, 1.
Zgradata na bugarskiot policiski u~astok vo Prilep
454
DEN NA @ENATA (8 Mart)

den na me|unarodnata solidarnost na ènite vo nivnata borba
za emancipacija i za promena na
op{testveniot status za ekonomska i politi~ka ramnopravnost,
vostanoven na Kongresot na Vtorata internacionala vo Kopenhagen (1910). Vo Makedonija prv sobir na ènite na koj se raspravalo za polo`bata na ènata bil
odràn vo Skopje, kon krajot na
1907 g. Prvo odbeleùvawe na
praznikot e registrirano vo
Skopje 1920 g. Vo narednite godini do denes odbeleùvawata imaat neprekinat kontinuitet, so
barawe za celosna ramnopravnost me|u polovite.
V. V. - V.
cii imalo po Mladoturskata revolucija, na koi, osven iskaànata solidarnost so me|unarodniot

proletarijat, bile istaknuvani i
nacionalnoosloboditelni barawa pod mototo: Makedonija na
Makedoncite i federalizirawe
na osmanliskata dràva. Manifestaciite vo vremeto na vojnite
bile za osuda na vojnata i za nedeliva Makedonija, kako posebna
dràva. Vo periodot me|u dvete
svetski vojni bile za osuda na
okupatorskite reìmi i za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo samostojna dràva. Vo
vremeto na NOB bile proslavuvani pod znakot na pobedata. Po Osloboduvaweto bil proglasen za
dvodneven dràven praznik.
LIT.: Rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe vo Makedonija, Skopje, 1970;
Hronologija radni~kog pokreta i SKJ, 1919
1970, Beograd, 1980.
O. Iv.
DEN NA RUDARITE OD RM (28

avgust) praznik na rudarite vo
RM, vo spomen na [trajkot na
rudarite od Rudnikot Lojane, Kumanovsko (1929) za podobruvawe
na rabotnite uslovi i zgolemuvawe na li~nite dohodi.
S. Ml.
DEN NA SOLIDARNOSTA
(Skopje, 26 juli) denot na `rtvite od skopskiot zemjotres i
Den na solidarnosta. Na 26. VII
1963 vo 5.17 ~. Skopje, glavniot
grad na RM, go pogodil katastrofalen zemjotres. Zaginale 1070, a
bile povredeni nad pet iljadi
gra|ani. Najmnogu nastradal centarot kade se smetalo deka bil
epicentarot. Zemjotresot gi naru{il osnovnite funkcii na gradot i negoviot dotoga{en priroden razvoj. Mnogu zemji od svetot
mu priteknale na pomo{. Pokraj
obnovata na o{tetenite objekti,
bile izgradeni nekolku novi naselbi (Taftalixe, Kozle, Dra~evo, Butel, \or~e Petrov i dr.). Vo
gradot bile podignati objekti za
stopanski, zdravstveni, obrazovni, kulturni i drugi potrebi. Zatoa Skopje be{e nare~en Grad na
svetskata solidarnost, a 26 juli
Den na solidarnosta.
LIT.: D-r Aleksandar Matkovski, Hronika na zemjotresot vo Skopje: (26 juli
1963), Skopje, 1962; D-r Novica Veljanovski (so koavtori), Zapoznajte ja Makedonija, Skopje, 2001.
N. V.
DEN NA TRUDOT (1 Maj) me|unaroden praznik na trudot, simbol na proleterskata solidarnost vo znak na se}avaweto na ~ika{kite rabotni~ki demonstracii (1886) za 8-~asovno rabotno
vreme i socijalno zakonodavstvo.
Odlukata za negova proslava ja
donela II internacionala. Vo Makedonija prvpat bil odbeleàn vo
1896 g., a pomasovni manifesta-
Denar, moneta od sovremenata nacionalna valuta
DENAR pari~na edinica vo

Stariot Rim (iskovan prvpat vo
268 g. pr.n.e.), denes vo RM, sli~na
i vo drugi delovi na svetot (Srbija, Iran, Irak, Jordan, Kuvajt i
dr.). Vo sredniot vek bil pari~na
baza vo pove}e germanski, italijanski i slovenski dràvi. Vo
XIX v. bil plate`no sredstvo vo
Srbija (dinar), a vo XX v. i vo Jugoslavija. Vo RM prvite denari
(apoeni od 10 denari) se otpe~ateni vo januari 1992 g., vo prilepskata pe~atnica 11 Oktomvri#.
Oficijalno e voveden vo upotreba na 26. IV 1992 g. (Veligden), vo
vremeto na premierot Nikola
Kqusev (promoviran od sobraniskata govornica) i guvernerot
Borko Stanoevski.
LIT.: Makedonskite banknoti i kovani
pari (19922002), Skopje, 2002. B. Petr.
Rimski republikanski denar, avers/revers
DENAR srebrena moneta (denarius) {to bila pu{tena vo optek

vo rimskiot monetaren sistem vo
211 g. pr.n.e. Denarite stanale
DEPORTACIJA
glavni i najpopularni kovani moneti, koi bile del od rimskiot

monetaren sistem s do po~etokot na III v. Prvobitnata vrednost na denarot bila 10 asa. Me|u
140 i 130 g. pr.n.e. negovata vrednost bila smeneta vo 16 asa. Ovie
rimski pari, spored koi e izvedeno i imeto na dene{nata makedonska valuta, vo anti~kiot period cirkulirale i na teritorijata na dene{na RM. Po~nuvaj}i
od II v. pr.n.e., pa s do po~etokot
na III v., tie pretstavuvale glavno
plate`no sredstvo.
LIT.: M. H. Crawford, Roman Republican Coinage, III, London, 1999; P. Kos, Leksikon anti~ke numizmatike, Zagreb, 1998, 8485. P. J.
DENACIONALIZACIJA VO
RM proces na vra}awe na imotite nacionalizirani po 2. VIII
1944 g. (v. nacionalizacija), vrz
osnova na razni propisi: za op{to odzemawe imoti i za ograni~uvawe na sopstvenosta, za odzemawe na sopstvenosta zaradi ostvaruvawe op{tokorisni celi,
za odzemawe imoti vrz osnova na
konfiskacija, koga ovaa mera
imala tipi~no ideolo{ka konotacija (glavno do donesuvaweto na
Krivi~niot zakonik na FNRJ,
1951 g.), osven konfiskuvan imot
za krivi~ni dela {to imaat karakter na voeni zlostorstva. Zakonot za denacionalizacija na
RM, donesen vo 1998 g. i izmenet i
dopolnet vo 2000 g., predviduva
vra}awe vo sopstvenost na odzemeniot imot ili davawe nadomest
za odzemeniot imot na fizi~ki
lica dràvjani na RM, na hramovi
i verski vakafi, kako i na Evreite od RM {to ne ja preìveaja deportacijata i nemaat naslednici
vo Makedonija. Do krajot na 2006
g. kone~no se re{eni 10.306 barawa za denacionalizacija (45,2%
od vkupno podnesenite barawa) i
so pravosilni re{enija e vraten
sledniov imot: stanben prostor
(23.148 m2; deloven prostor
(36.213 m2); grade`no zemji{te
94.574.584 m2); zemjodelsko zemji{te (107.402.669 m2); {umsko
zemji{te (25.213.721 m2). Za vra}awe imot preku dràvni obvrznici, do krajot na 2005 g. se realizirani pet emisii vo iznos od 180
milioni evra, a vo tek e {estata
emisija na dràvni obvrznici vo
iznos od 18 milioni evra.
IZV.: Zakon za denacionalizacija, Slu`ben vesnik na RM#, br. 20/98 i 31/2000); Podatoci od Ministerstvoto za finansii na
RM Komisija za koordinacija na rabotata na komisiite koi odlu~uvaat po barawata za denacionalizacija.
T. F.
DENDRAMIS, Vasilis (1883

1956) gr~ki diplomat i zamenik-minister vo Vladata na Grcija (19471950), pretstavnik na
Grcija vo Dru{tvoto na narodite
(19201928). Vo vrska so makedonskoto malcinsko pra{awe vo Grcija vo DN (1925) go poddràl izdavaweto na bukvarot na makedonski jazik, nasloven Abecedar,
za nastava vo u~ili{tata za makedonskite deca vo Egejskiot del od
Makedonija. Go obrazloìl so
elaboracija deka toj jazik e poseben jazik, razli~en od bugarskiot
i od srpskiot.
LIT.: Voislav Ku{evski, Gr~ki diplomat za makedonskiot jazik, Prilozi na
MANU XXII, 2, 1991; Za reagiraweto i
diplomatskata prepiska vo Dru{tvoto
na narodite po pojavata na Abecedarot,
Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#, 14 (40), 1987.
M. Min.
DENDROLOGIJA nauka {to

gi prou~uva drvenestite vidovi
rastenija (drvja i grmu{ki). Imeto go dobila od gr~kite zborovi
dendron drvo i logos nauka.
Vo zavisnost od toa koi drvenesti rastenija gi prou~uva, se deli
na: a) {umarska, b) parkovska ili
hortikulturna i v) ovo{tarska.
Kako nau~na disciplina gi prou~uva slednite karakteristiki na
drvenestite rastenija: sistematika, areal, morfologija, ekologija, razmnoùvawe, stopansko zna~ewe i dr. Kako nastavna disciplina vo na{ata zemja prvpat e vovedena po Vtorata svetska vojna
na [umarskiot fakultet vo Skopje. Prviot nastavnik bil Hans
Em, a prviot u~ebnik za studenti
go objavil S. Xekov (1988), dodeka
prvite dva za sredno u~ili{te
(Dendrologija#, 1989 i Dekorativna dendrologija#, 1992) gi napi{al A. Andonoski.
Al. And.
DENDROFLORA. Dendroflorata na RM ja so~inuvaat 319 vida
drvja i grmu{ki, so pove}e od 80
podvidovi i varieteti, vo ramkite na 119 roda i 54 familii, a
16% od vkupniot broj vidovi se
balkanski endemiti, subendemiti ili relikti. Prvite bele{ki
za makedonskata flora gi napravil A. Bue (A. Boue) vo prvata polovina na XIX v, koj, pridruùvan
od botani~arot Fridrih{tal
(Friedrihsthal), patuval niz Evropska Turcija. Vo istiot vek, poznatiot fitogeograf A. Grizebah (A.
Grisebach) ja prona{ol molikata
(Pinus peuce Gris.) na Pelister
(1839). Pri krajot na XIX i vo po~etokot na XX v. niz Makedonija
prodefilirale golem broj floristi i fitogeografi, me|u koi:
L. Adamovi}, I. Dorfler (I. Doerfler), J. Bornmiler (J. Bornmuller),
E. Formanek (E. Formanek), K.
Vandas (K. Vandas), N. Stojanov, T.
Nikolov, N. Ko{anin, T. So{ka,
P. êrwavski, I. Rudski, O. Greben{~ikov, D. Petrovi} i H. Em,
koi gi otkrile posebnostite i
bogatstvoto na makedonskata flo-
ra. Po Vtorata svetska vojna, na

[umarskiot fakultet i na [umarskiot institut vo Skopje se
formiraa dve nau~ni jadra, predvodeni od H. Em i od T. Nikolovski, koi so svoite sorabotnici
(S. Xekov, A. Andonoski, R. Rizovski, J. Matveevna) dadoa golem
pridones vo prou~uvaweto na makedonskata dendroflora.
LIT.: Hans Em, Pregled na dendroflorata na Makedonija, Skopje, 1967. Al. And.
DENES# nezavisen politi~ki

nedelnik, ~ij prv broj izlegol na
16 oktomvri 1997 g. vo Skopje. Izdava~: MAKDEN#. Osnova~ i direktor Georgi Ajanovski, glaven
i odgovoren urednik Petre Bakevski.
B. P. \.
Koncert od Denovite na makedonskata muzika
DENOVI NA MAKEDONSKATA MUZIKA festival na koj

se pretstavuva tvore{tvoto na
makedonskite kompozitori na
klasi~na muzika. Go organizira
Sojuzot na kompozitorite na Makedonija (SOKOM). Prvpat se
odrà vo 1988 g. So svojata stimulativna politika odigra zna~ajna uloga vo pottiknuvaweto i
afirmacijata na makedonskoto
muzi~ko tvore{tvo. Preku 300
dela svojata premierna izvedba ja
doìveale tokmu na DMM. Se
odrùva kon krajot na mart sekoja godina. Od 1997 g. dobiva me|unaroden karakter, koj poslednive
godini se zasiluva so u~estvo na
stranski izveduva~i i so izvedba
stranski dela. Na DMM tradicionalno se vra~uvaat godi{nite
nagradi na SOKOM (Trajko
Prokopiev# za ìvotno delo,
Pan~e Pe{ev# za najuspe{no
godi{no tvore~ko ostvaruvawe i
Georgi Boìkov# za najdobra
izvedba na delo od makedonski
kompozitor).
M. Kol.
DEPORTACIJA NA EVREITE
OD VARDARSKIOT DEL NA
MAKEDONIJA (1943). Pred
krajot na 1942 g. bile zavr{eni
podgotvitelnite aktivnosti za
fizi~koto likvidirawe na makedonskite Evrei. Siot imot na evrejskite op{tini vo Makedonija
(Skopje, Bitola i [tip) bil konfiskuvan vo polza na bugarskata
dràva. Vo tekot na januari 1943
g. bilo ograni~eno nivnoto dvi455
DERVENSKA
selata Dvorce i Dolno Ora{je, a

vo vtoroto s. Radu{a i rudni~kata
kolonija. Preku klisurata vodi
èlezni~ka pruga od normalen kolosek izgradena vo 1952 g. T. And.
Vaso
Dervenxi
Deportacija na Evreite od Makedonija (1943)
èwe. Na 22. II 1943 bil potpi{an dogovor me|u Aleksandar Belev, komesarot na Komesarstvoto
za evrejski pra{awa pri MVRNZ
vo Sofija, i Teodor Daneker, specijalist po evrejskoto pra{awe
za iseluvaweto# na 20.000 Evrei
od Makedonija i Belomorieto,
pri {to bile precizirani i site
fazi na deportacijata. Na 11. III
1943 g., vo Skopje, Bitola, [tip i
vo drugite gradovi na Makedonija
so pomali evrejski zaednici, zapo~nalo sobiraweto na Evreite
i nivno transportirawe vo Privremeniot koncentracionen logor vo Monopolot vo Skopje. Na
15 mart 1943 g. vo logorot imalo
7.240 Evrei. Pred deportacijata
od logorot bile oslobodeni 166
lica, spored kriteriumot: lekari, aptekari i stranski dràvjani. Na 22, 25 i 29. III 1943 g., 2.150
semejstva, so vkupno 7.148 ~lena,
vo tri transporta, bile upateni
vo logorot na smrtta Treblinka 2
vo Polska.
IZV.: DARM, Fond: Komesarstvo za evrejski pra{awaKEP; Evrejska op{tina;
@amilka Kolonomos D-r Vera Veskovi}Vangeli, Evreite vo Makedonija vo
Vtorata svetska vojna 19411945. Zbornik na dokumenti, I i II, Skopje, 1986.
V. V. - V.
DERVENSKA KLISURA klisura na rekata Vardar. Se protega

od utokata na Belovi{ka Reka do
s. Ra{~e vo dolìna od 21,5 km.
Vse~ena e vo trijaskite varovnici na @eden od desnata strana i
Gradi{te i Dolgi Rid od levata
strana na Vardar. Gi povrzuva Polo{kata Kotlina na severozapad
i Skopskata Kotlina na jugoistok. Vo klisurata postojat tri
tesnini i dve erozivni pro{iruvawa. Vo prvoto pro{iruvawe se
456
DERVENXI, Vaso Ta{kov (Kru{evo, 11. XII 1920) farmacevt,

osnovopolo`nik na Institutot
po farmakognozija pri Farm. f.
vo Skopje i predava~. Dal osoben
pridones vo prou~uvaweto na rastitelnite vidovi i avtor e na tri
knigi od oblasta na farmakognozijata: Na{i lekoviti rastenija#, Na{i lekoviti rastenija i
nivna primena# i Prirodni lekoviti i aromati~ni surovini#.
po preporaka od D. Vlahov, na 7.
XII 1944 g. Prezidiumot na ASNOM gi kani da dojdat vo Makedonija najdobrite poznava~i na
jazicite na site balkanski narodi: Bern{tejn i Deràvin# za da
pomognat vo izrabotuvaweto na
makedonskiot literaturen jazik#.
Posetata ne e realizirana.
BIBL.: Bolgarsko-serbski vzaimootno{eni i makedonski vopros, SPb., 1914;
Istori Bolgarii, IIV, M.L.., 1945 1948.
LIT.: Cvetan Stanoevski, Diplomatija
vo istorii i istorija na diplomatijata. Makedonija vo sovetskata istoriografija 19171982, Skopje, 1986, 151172;
Stojan Risteski, Sozdavaweto na sovremeniot makedonski literaturen jazik,
Skopje, 1988, 331335; D. Mir~ev, Profesor Deràvin v zaita na makedonski
ezik, Dobrovolec#, I, 5, Sofi, 15. III
1945; Blaè Ristovski, Stoletija na makedonskata svest. Istraùvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje,
517518.
Bl. R.
L. P. - T.
Asen
DermenxievJuli
Nikolaj
Deràvin
DER@AVIN, Nikolaj Sevostjanovi~ (s. Preslav, Berdjanski u.,

Tavri~ka gub., Rusija, 3/15. XII
1877 Leningrad, 26. II 1953) ruski slavist-istori~ar i literaturolog. Profesor po slavistika
i rektor na Leningradskiot dràven univerzitet, redoven ~len
na AN SSSR (1931) i direktor na
Institutot za slavistika na AN
SSSR vo Lenigrad (19311934).
Pi{uva za rusko-bugarskite vrski, za bugarskata istorija i za
makedonskoto pra{awe (od bugarski aspekt). Na 20. V 1925 g.,
kako rektor, go prepora~uva turskiot podanik od Makedonija# D.
ûpovski deka e makedonski deec# {to zasluùva polno vnimanie i poddr{ka#. Bidej}i D. vo i
po Vtorata svetska vojna se iskaùva i vo prilog na borbata na
makedonskiot slovenski narod,
DERMENXIEVJULI, Asen
(Gorna Xumaja, 15. VII 1923 Yvegor, Carevoselsko, 16. IX 1944)
u~esnik vo NOD vo Pirinskiot
del na Makedonija (19411944).
Bil ~len na diverzantskata grupa
vo Gorna Xumaja (1941), partizan
(IX 1943) i komandir na Gornoxumajskiot PO Nikola Kalap~iev# (VIII 1944). Zaginal vo borba
protiv germanskite sili.
LIT. : Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi,
1971; Enciklopedi Pirinski kra, I,
AM, Blagoevgrad, 1995.
V. Jot.
DESETOK {erijatska dava~ka

vo visina od edna desetina od zemjodelskoto proizvodstvo {to rajata vo Osmanliskata Imperija ja
davala na feudalniot gospodar.
Visinata ponekoga{ iznesuvala
i edna osmina ili sedmina od proizvodstvoto. So razvojot na stokovno-pari~nite odnosi bil sobiran vo pari.
LIT.: Evlija Celebi, Putopis. Odlomci o jugoslovenskim zemljama. Preveo, uvod i komentar
Hazim [abanovi}, Sarajevo, 1967.
Dr. \.
DESETOK VO NOV (spailak)

dava~ka poznata od vremeto na
Osmanliskata Imperija (do 1912),
povtorno vovedena vo 1942 g. na
teritorijata na Zapadniot del na
DESPOTOV
Makedonija, okupirana od italijanskata vojska. Preku desetokot

polesno se naplatuvale danocite
od strana na vlasta i se obezbeduvalo nepre~eno snabduvawe so
zemjodelski proizvodi na italijanskata vojska. Se sobiral vo natura i se prodaval na licitacija.
Prestanal da se sobira vo 1944 g.,
po projaveniot otpor od makedonskite zemjodelci.
LIT.: Gligor Todorovski, Zapadna Makedonija za vreme na Okupacijata 1941
1944, Skopje, 1998.
\. Malk.
DESETTA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA

BRIGADA (mesnosta Crvena Voda kaj s. Zborsko, na pl. Koùf,
22. VIII dekemvri 1944) voena
edinica na NOV i POM. Bila
formirana od okolu 350 borci,
glavno od Vtorata makedonska
NOUB, a po dva dena im se priklu~ile i drugi dobrovolci, pa
brojniot sostav narasnal na okolu 450 borci. Zaedno so Vtorata i
Devettata makedonska NO brigada vlegle vo sostavot na êtirieset i prvata (makedonska) divizija na NOVJ (24. VIII dekemvri
1944). Dejstvuvala glavno vo Tikve{ijata i Prilepsko dol` komunikacijata PrilepGradsko
Veles, napa|aj}i gi germanskite
koloni {to se povlekuvale od Grcija. U~estvuvala vo borbite za
osloboduvawe na Prilep (29. X
2. XI), na Ki~evo i na Gostivar.
Potoa bila premestena vo Ki~evo i vlegla vo sostavot na Osmata
(makedonska) divizija na KNOJ
(30. XII 1944).
IZV.: Zbornik na dokumenti NOR, tom
VII/2, dok. br. 18, s. 40.
LIT.: Petar EfremovskiXino, Desetta makedonska brigada, Kavadarci, 1982;
D-r Marjan Dimitrievski, Makedonskata
vojska 19441945, INI, Skopje, 1999,
113115.
S. Ml.
DESETTI PLENUM NA BRP(k)

(Sofija, 910. VIII 1946) pro{iren plenum na BKP odràn pod
rakovodstvo na Georgi Dimitrov
na koj bila donesena Rezolucija
za makedonskoto pra{awe. Na
Plenumot Dimitrov izjavil deka
ne postojat tri, tuku edna Makedonija, eden makedonski narod
{to kako poseben narod treba da
se obedini vo sostavot na FNRJ.
Za po~etok da se vovede kulturna
avtonomija vo Pirinskiot del od
Makedonija so otvorawe makedonski u~ili{ta, voveduvawe na
makedonskiot jazik i istorija vo
nastavata i kulturna sorabotka
so NR Makedonija. Po Rezolucijata bile otvoreni: Makedonski
naroden teatar, Makedonska kniàrnica i bil {iren makedonskiot pe~at. No po Rezolucijata
na IB (1948) Kulturnata avtonomija bila ukinata.
LIT.: BKP, Komiternt i makedonskit vpros, II, Sofi, 1999; Istoriska vistina, Skopje, 1981.
O. Iv.
DESOVSKI, Zoran (Skopje, 29.

VIII 1949) dipl. grad. in`., red.
vo Skopje (1996) po predmeti od
oblasta na betonot, armiranobetonskite i prednapregnatite
konstrukcii. Doktoriral vo oblasta na mostovite, koi{to se
negov glaven interes i vo negovata natamo{na bogata nau~noistraùva~ka i aplikativna rabota.
Q. T.
Vangelija
Despodova
DESPODOVA, Vangelija (s. Gali{ta, Kostursko, 16. I 1941)

filolog, nau~en sovetnik vo Institutot za staroslovenska kultura od Prilep (vo penzija). Kako
dete-begalec deset godini ìveela vo êhija (19481958), kade
{to zavr{ila osnovno obrazovanie i klasi~na gimnazija. Po doa|aweto vo Skopje (1958), diplomirala na Katedrata za slavistika na Filolo{kiot fakultet
vo Skopje (1963). Na istiot fakultet magistrirala na tema
Leksikata na Dobromirovoto
evangelie# (1973), a potoa i doktorirala na tema Ju`noslovenskiot poln aprakos# (1981). Podolgo vreme bila asistent, nau~en i vi{ nau~en sorabotnik vo
Institutot za makedonski jazik
vo Skopje (19641986), a potoa
nau~en sovetnik (19862003) i
direktor (19922001) na Institutot za staroslovenska kultura
vo Prilep. Pove}e godini bila
lektor na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura vo organizacija na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#
vo Skopje, a edna godina i lektor po makedonski jazik na Letnata {kola na Univerzitetot vo
Zagreb. Bila ~len na Makedonskiot slavisti~ki komitet
(19831993), ~len na Balkanolo{kiot sovet pri MANU i
~len na Redakcijata na sp. Balcanoslavica#. Ima objaveno okolu 160
nau~ni i stru~ni trudovi, od koi
15 monografii (samostojno ili
kako koavtor).
BIBL.: Leksikata na Dobromirovoto

evangelie, Makedonistika#, 1, Skopje,
1977, 596; Re~nik na makedonskite crkovnoslovenski tekstovi, probna sveska, Skopje, 1978 (so koavtori); Makedonski pismeni spomenici vo leningradskite biblioteki, Makedonistika#, 3,
Skopje, 1984, 361; Rusko-makedonski
razgovornik, Skopje, 1992; Indeks kon
Re~nikot na makedonskite bibliski
rakopisi, Makedonistika#, 4, Skopje,
1985, 31460 (koavtor i redaktor); Makedonski srednovekovni rakopisi, I Izbor, Prilep, 1988 (so koavtor); Grigorovi~evo evangelie br. 9, Makedonski srednovekovni rakopisi, II, Prilep, 1988; Rusko-makedonski razgovornik, Skopje,
1992; Dobromirovo evangelie, t. II, Makedonski srednovekovni rakopisi, III,
SkopjePrilep, 1992 (so koavtor); Karpinsko evangelie, Makedonski srednovekovni rakopisi, IV, Prilep Skopje,
1995 (redaktor i koavtor); Studii za
makedonskata srednovekovna leksika,
SkopjePrilep, 1997; Staroslovenskomakedonski re~nik so gr~ki paraleli
(redaktor i koavtor so Sowa Novotni,
Elka Ja~evaUl~ar i Marija î~eva
Aleksi}), PrilepSkopje, 1999; Studii
za makedonskoto srednovekovno knièvno nasledstvo, PrilepSkopje, 2000;
Treskave~ki euhologium, Makedonski
srednovekovni rakopisi, VI, Prilep,
2000 (redaktor i koavtor); Makedonski
srednovekovni rakopisi, Izbor, II, PrilepSkopje, 2003; Prolog br. 72, Makedonski srednovekovni rakopisi, VIII,
PrilepSkopje, 2006 (redaktor i koavtor).
S. Ml.
M. Despotov, rezba vo Jeni-xamijata vo Debar (XIX v.)
DESPOTOV, Mir~e (Osoj, 1802

?, 1883) majstor, graditel i rezbar. Rabotel vo Debar i vo drugi
gradovi vo Makedonija. Ja izgradil i ja dekoriral Jeni-xamijata
vo Debar, nare~ena Mir~e Xamisi#, kasarnite vo Debar, a so
majstorot Alekso êrepnalkoski gradel i begovski konaci vo
Debar. Vo Tetovo gi izgradil Haki-pa{inite konaci. Negoviot
sin Alekso Mir~ev (18351906) ja
prodolùva semejnata tradicija,
gradej}i vo Makedonija, vo Bugarija i vo Grcija.
LIT.: B. Nestorovski, R. Nestorovska,
Nestor Aleksiev Mir~eski, rezbar,
Skopje, 2002.
Kr. T.
457
DESPOTOVSKI&[OVEQ
DESPOTOVSKI-[OVEQ, Blagoja (Debar, 1919 Skopje, 7. X

1941) molerski rabotnik, prvoborec. Vo rodniot grad zavr{il
osnovno u~ili{te, a vo potraga po
vrabotuvawe rabotel vo brodogradili{teto vo Sremska Mitrovica (19371938), kade {to stanal ~len na URS-ovite sindikati.
Po vra}aweto vo Skopje (1939)
rabotel vo Pirotehni~kiot zavod
vo \or~e Petrov. Kako ~len na
KPJ (od 1940), zaradi politi~ko
dejstvuvawe sred monopolskite
rabotnici, po nalog na MK na KPJ
preminal na rabota vo Tutunskiot
monopol vo Skopje. Poradi taa
dejnost bil uapsen (25. II 1941 6.
IV 1941). U~estvuval na sovetuvaweto na Skopskata organizacija na KP (Kozle, 22. VI
1941), na koja ednoglasno e re{eno da zapo~nat podgotovkite
za oruènata borba. Naskoro
potoa se ilegaliziral i se
priklu~il na edna od skopskite
diverzantski grupi (juli 22.
VIII 1941). U~estvuval vo akcijata za snabduvawe so eksploziv od
rudnikot Radu{a. Bil borec na
Prviot skopski NOPO (22. VIII
1941) i direkten u~esnik vo
atentatot na bugarskite policiski agenti Mane Ma~kov i
Krume Pankov-Krosot, pri {to
i zaginal.
LIT.: Boro Kralevski, Bea, zaginaa,
ostanaa, Skopje, 1969, 52; Aleksandar
Spasovski, Skopski NOP odred, Beograd,
1971; Mitre Inadeski, Hronologija na
Skopje. Rabotni~koto i narodnoosloboditelnoto dvièwe 19391945, kniga
vtora, Skopje, 1974, 22, 43, 53, 60, 64, 7071
i 75; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi. Spomenici i spomen belezi od NOV
vo Skopje, Skopje, 1982, 35, 4041, 4950 i
148149.
S. Ml.
DETELINI site vidovi od familijata Fabaceae, osven lucerkata. Statistikata vo na{ata Republika gi vodi kako detelini,
{to e pogre{no. Detelini se samo vidovite od rodot Trifolium. Vo
RM se odgleduvaat na okolu 2.000
ha, so prose~en prinos od okolu
3.000 kg/ha seno. Pozna~ajni vidovi od pove}egodi{nite se: crvena
detelina (Trifolium pretense L.); bela detelina (Trifolium repens L.);
planinska detelina (Trifolium
Jagodesta detelina
458
montanum L.); jagodesta detelina

(Trifolium fragiferum L.); i dr., a od
ednogodi{nite: persiska detelina (Trifolium resupinatum L.); òlta
detelina (Trifolium patens L.); podzemna detelina (Trifolium subteraneum L.) i mnogu drugi. Zna~ajni
se i za p~elarstvoto (medonosni).
P. Iv.
DETSKA RADOST# (3. III

1945) izdava~ko pretprijatie
vo Skopje. Go objavil prviot
broj na Pioner# (Pionerski
vesnik#, Titov~e#), vesnik za
najmladite vo Makedonija. Urednici: Slavko Janevski, Jon~e
Josifovski, Boris Bojaxiski,
Vasil Kunoski i Gligor Popovski. Na 15 septemvri 1951 g., bil
objaven i prviot broj na Drugar~e# (pred toa izdava~i se:
Ministerstvoto za nauka i kultura, Sojuzot na pionerite na
Makedonija).
Na{ svet#, spisanie vo izdanie na Detska radost#
Glaven i odgovoren urednik e

Slav~o Temkov. Se pojavile i prvite broevi na spisanijata Sevin~# (1957), na turski (odgovoren urednik Nexati Zekerija) i
na albanski jazik Fatosi# (1958),
glaven urednik Mehmed Ali Hoxa. Vo 1960 g. Detska radost# pri
NIP Nova Makedonija# po~nala so kontinuirano izdavawe i
knigi za deca na makedonski, na
albanski i na turski jazik. Od
1971 g. spisanijata preminale vo
sostav na redakciite na vesnicite Birlik# (na turski) i Fqaka
e vlazrimit# (na albanski jazik)
pri Nova Makedonija#. Se izdavaat: nedelniot zabavnik za mladi Na{ svet# (1960), gl. urednik
Slav~o Temkov, Razvigor# (1967),
gl. urednik Gligor Popovski i
Rosica# (1977), gl. urednik Aleksandar Cvetkovski. Od 2003 g. Redakcijata raboti vo sostav na Izdava~koto pretprijatie Prosvetno delo#.
V. Toc.
DETSKI GRADINKI vid
predu~ili{ni ustanovi. Osobeno intenziven razvitok doìvuvaat po osloboduvaweto na Makedonija. Dejnosta na detskite
gradinki se sostoi vo zgriùvawe, prestoj, nega, ishrana, vospitanie i obrazovanie, sportskorekreativni i kulturno-zabavni
aktivnosti, merki i aktivnosti
za podobruvawe i za~uvuvawe na
zdravjeto i za pottiknuvawe na
intelektualniot, emocionalni-
Aktivnosti vo detskata gradinka Pinokio#
ot i socijalniot razvoj na deteto do 6godi{en ìvot, odnosno

do vklu~uvaweto vo osnovnoto
obrazovanie. Rabotata na detskite gradinki se organizira
spored vozrasta na decata, po
pravilo, vo homogeni grupi.
Planovite i programite za vospitno-obrazovnata rabota gi donesuva ministerot za trud i socijalna politika, po predlog na
nau~na ili specijalizirana
stru~na ustanova. Spored vremetraeweto, detskata gradinka
realizira programa za celodneven prestoj (od 8 do 11 ~asa) i za
poludneven prestoj (od 4 do 6 ~asa). Moè da bide organizirana
kako javna (op{tinska) i privatna detska gradinka. So javnata detska gradinka rakovodi upraven odbor sostaven od pretstavnici na osnova~ot (3), roditelite (2), ustanovata (1) i Ministerstvoto (1). Dejnosta na
detskite gradinki e regulirana
so Zakon za za{tita na decata
(2000) (v. Predu~ili{ni ustanovi; Predu~ili{no vospitanie i
obrazovanie vo Makedonija).
K. Kamb.
DETSKI JASLI v. Predu~ili{ni ustanovi

DETSKI ORGANIZACII
organizirani formi na zdruùvawe na decata. Vo Makedonija
postojat pove}e vidovi detski organizacii: centri za detsko tvore{tvo, klubovi vo oblasta na
tehnikata, naukata i sportot, organizacii za odmor i rekreacija,
podmladoci na Crven krst i sl.
Najpoznata i najmasovna detska
organizacija do po~etokot na devedesettite godini na minatiot
vek bila pionerskata organizacija. Osnovana e vo tekot na NOB
i s do 1990 g., koga e preimenuvana vo Detska organizacija na Makedonija, dejstvuva kako Sojuz na
pionerite na Makedonija. Kako
jugoslovenska detska organizacija e formirana na Prviot kongres na USAOJ (Biha}, 1942). Prvite pionerski druìni vo Makedonija se formiraat vo tekot
na NOB (Skopje, Prilep, Bitola). Pionerskata organizacija
DE[AT
bila edinstvena vospitna i op{testvena organizacija za decata od 7 do 14 godini. ^lenovi na

pionerskata organizacija stanuvale site deca vo prvo oddelenie, na sve~enost, organizirana
po povod Denot na Republikata
(29 Noemvri), koga dobivale crvena pionerska {amija, kapa so
petokraka yvezda, zna~ka i ~lenska kni{ka. Celite, zada~ite,
sodrìnata i organizacijata na
rabotata na pionerskata organizacija bile vo soglasnost so opredelbite vo oddelnite fazi na
op{testveniot razvoj i so op{tite celi na vospitanieto i
obrazovanieto. So odluka na
Pretsedatelstvoto na Sojuzot
na organizaciite za socijalisti~ko vospituvawe i grià za
decata na Makedonija i Sovetot
na pionerite na Makedonija (11.
IX 1990 g.), pionerskata organizacija e preimenuvana vo Detska
organizacija na Makedonija, so
osnovna cel da pridonesuva za
vkupniot razvoj na detskata li~nost.
LIT.: A. Barakoska, Deteto i negovata
organizacija, Skopje, 1996.
K. Kamb.
DEFEKTOLOGIJA nau~na
disciplina {to se zanimava so
teorisko i prakti~no prou~uvawe na problemite na licata so
pre~ki vo razvojot, kako i so posebnite potrebi vo odnos na nivnata socijalna integracija. Vo
Makedonija nau~en interes kon
ovaa problematika se projavuva
po Osloboduvaweto, koga se otvoraat i prvite ustanovi za zgriùvawe na vakvi lica, posebno na
deca i mladinci (v. Specijalni
u~ili{ta vo Makedonija). Me|u
prvite nositeli na razvojot na
defektolo{kata misla kaj nas
najpoznati se: d-r Slav~o Keramit~ievski (v.) i d-r Qup~o Ajdinski (v.). So otvoraweto na
studiite po defektologija 1993 g.
(vo po~etokot kako nasoka na Institutot za pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje, a
od 1996 g. kako poseben institut), zapo~nuva proces na poorganiziran i sistematski razvoj
na defektolo{kite nau~ni disciplini. So oddelni podra~ja od
defektologijata se zanimavaat
d-r Risto Petrov, d-r Dragoslav
Kopa~ev, d-r Goran Ajdinski, d-r
Zora Ja~ova, d-r Vladimir Trajkovski i dr. Zna~aen pridones
vo razvojot na defektolo{kata
teorija i praktika davaat i soodvetnite stru~ni zdruènija, a
posebno spisanieto Defektolo{ka teorija i praktika# {to
izleguva od 1997 g. Denes, vo
svetski relacii, terminot defektologija retko se koristi,
naj~esto upotrebuvan izraz e spe-
cijalna pedagogija, odnosno specijalno vospitanie ili vospitanie za lica so posebni potrebi.
LIT.: Q. Ajdinski, V. Andreevski, 50 godini za{tita, rehabilitacija i obrazovanie na lica so pre~ki vo razvojot vo Republika Makedonija, Skopje, 2001.
K. Kamb.
DECA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI, ISELENI^KA

ORGANIZACIJA (Toronto, Kanada, ?) organizacija na mladi
lu|e od Makedonija vo Kanada.
Ima cel da ja afirmira vistinata za Anti~ka Makedonija, za ìvotot i deloto na Filip i na
Aleksandar Makedonski. Sl. N.-K.
DECATA BEGALCI (1948) so
spogodbata pome|u Privremenata
demokratska vlada na Grcija i isto~noevropskite zemji (martapril 1948) bile evakuirani 28.000
makedonski i gr~ki deca (na vozrast od 1 do 15 godini) vo Jugoslavija 11.000, Romanija 5.000, êhoslova~ka 3.000, Polska 2.500, Ungarija 2.800, Bugarija 2.500 i vo Isto~na Germanija 1.120 deca. Vo
tie zemji za potrebite na 10.000
makedonski deca bile otvoreni
makedonski u~ili{ta (so u~ebnici i literatura) i dobivale po{iroki znaewa za makedonskata
istorija. Bile izdavani i vesnici na makedonski jazik. Na kostursko-lerinski dijalekt i so kirilskata azbuka bile publikuvani knigi i romani. Kako vozrasni
i obrazovani, pogolemiot del od
niv se vratile vo SRM. So evakuacija na decata KPG sakala da
sozdade, da obezbedi i da vospita
kadar za proleterska revolucija
vo Grcija.
LIT.: Stojan Kiselinovski, Etni~kite
promeni vo Makedonija (19131995), Skopje, 2000; R. Kirjazovski, Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii na Makedoncite od Egejska Makedonija (19451949), Skopje, 1985.
St. Kis.
Deca begalci
Nikola
De~ev
DEÊV, Nikola (Koqo) (Stara

Zagora, 1880 s. Lukovo, Kratovsko, 12. IX 1903) vojvoda na
TMORO, Bugarin. Do V klas se
{koluval vo rodnoto mesto, a potoa vo @elezarskoto u~ili{te
vo Samokov (18951998). Tuka se zapoznal so socijalisti~kite idei,
~lenuval vo taen u~eni~ki revolucioneren kruòk, stanal ~len
na TMORO (1898) i rabotel vo
tamo{nata èlezarska rabotilnica za izrabotka na bombi i drugi materijali. Prvin bil sekretar vo ~etata na Andon Janev]oseto vo Gevgelisko (proletta
1900), narednata godina bil pomo{nik-vojvoda vo ~etata na Hristo
êrnopeev vo Gornoxumajsko (1901),
a potoa stanal vele{ki okoliski
vojvoda. Vo Ilindenskoto vostanie (1903) dejstvuval vo Vele{ko.
Bil ubien vo borba so osmanliskata vojska.
LIT.: Il. Iv., Makedonska galerix,
Ilinden 19031922, kn. 2, Sofix, 1922; Bugari soborci na Goce Del~ev. Kaùvawa. Vnukata na Goce Del~ev, baba Lika
ôpovaJurukova kaùva za direktnoto
u~estvo na golem broj Bugari vo makedonskoto revolucionerno dvièwe, Gocevi
denovi Pesna za Goce 1981#, VII, 7, Skopje, 7. II 1981, 17.
S. Ml.
DE[AT visoka planina vo RM,

koja po dolìnata na makedonsko-albanskata granica se protega vo meridijanski pravec sever
jug. Kon jug pretstavuva prodolènie na planinata Korab. Nejzinoto bilo vo dolìna od 7 km
vo sredi{niot del se izdiga, a nakaj Korab na sever i Kr~in na jug
se spu{ta. Od Korab e odvoena so
prevalot De{at (1.976 m), a od
planinata Kr~in so prevalot Suva Bara (2.080 m). Najvisok vrv e
Velivar (2.375 m). Na RM $ pripa|a isto~nata planinska strana,
koja e disecirana so pove}e kratki re~ni tekovi, me|u koi najpoznati se Vidu{ka i Trebi{ka Reka. Visokoplaninskite delovi na
De{at za vreme na pleistocenot
bile zafateni so glacijacija {to
uslovilo pojava na fosilni cirkovi, valovi i moreni. Nad {umskiot pojas se protegaat visokoplaniski pasi{ta. Vo cirkovite
ima pet mali glacijalni ezera, od
459
DIBEK
Planinata De{at
koi najgolemo e Lukov so povr{ina od 4.000 m.

LIT.: D. Vasileski: Radika, Tetovo, 1997.
T. And.
DIBEK nekropola so grobnici

od helenisti~kiot period vo s.
Suvodol, 20 km isto~no od Bitola. Istraèni se tri grobnici
vdlabeni vo stena, so dromos,
pretkomora i komora. Konstatirano e deka istraènite grobnici se sli~ni edna na druga, so mali otstapki vo dimenziite na
dromosite i komorite, kako i vo
re{enieto na zasvoduvaweto na
komorite. Grobnicite ne se otvorani i pqa~kani i vo niv e za~uvan intakten celiot materijal
(kerami~ki sadovi i edna terakotna bista na boìcata Afrodita). Vo komorata od grobot 1 e
najdena grobna jama, a vo drugite
dve grobnici ostatocite od izgorenite pokojnici bile postaveni
na podot. Datirani se vo vtorata
polovina na II v. pr.n.e. Grobnicite so dromos, pretkomora i komora se karakteristi~ni za isto~niot rab na Pelagonskata Ramnina vo nejziniot sreden i severen
del, koe{to go potvrduvaat i naodite kaj selata Suvodol, Bon~e i
Gorno Selo.
LIT.: F. Mesesnel, Jedna grobnica kod sela Suvodola, GSND#, XIV, Skopje, 1935,
201; T. Janakievski, Tri ranoanti~ki
grobnici vo stena od lok. Dibek# s. SuvodolBitola, Maced. acta archaeol.#, 13,
Skopje, 1993, 149161.
K. Kep.
DIVE^ opredelen broj vidovi

divi ìvotni (cica~i i ptici)
{to ìveat slobodno vo prirodata ili vo ogradeni prostori vo
koi intenzivno se odgleduvaat, se
razmnoùvaat, se za{tituvaat i
se lovat. Sopstvenost se na dràvata i, kako dobro od op{t interes, uìvaat zakonska za{tita.
Spored Zakonot za lov, kako dive~ se proglaseni 127 vida od divata fauna na RM, rasporedeni vo
slednite kategorii:
460
a) trajno za{titeni 79 vida, od

koi 9 cica~i i 70 ptici (srna,
me~ka, ris, ~akal, vidra, site vidovi orli, sokoli, bufovi i dr.);
b) za{titeni so lovostoj 31 vid,
od koi 6 cica~i i 25 ptici (obi~en elen, divokoza, diva sviwa,
zajak, polska erebica, erebica kamewarka, fazan i dr.);
v) bez zakonska za{tita 17 vida,
od koi 9 cica~i i 8 ptici (volk,
lisica, kuna belka, jastreb koko{kar, stra~ka, siva vrana, ~avka i dr.).
Kako dive~ od posebno lovnostopansko zna~ewe se: obi~niot elen,
divokozata, divata sviwa, zajakot, polskata erebica i erebicata kamewarka. Introduirani
(alohtoni) vidovi se: elenot lopatar, muflonot i fazanot.
Rasprostranetost i brojna
sostojba na glavnite lovnostopanski vidovi (2006):
a) obi~en elen (Cervus elaphus L.)
pred is~eznuvaweto, kako balkanski endem bil rasprostranet
vo pogolemiot del od ridsko-planinskite reoni na RM. Reaklimatiziran e vo pove}e reoni ([R
Jasen#, NP Mavrovo# i Pelister# i vo lovi{tata Kadina Reka# i Ponikva#), kade se odgleduva na okolu 30.000 ha, so brojna
sostojba od okolu 300 grla;
b) srna (Capreolus capreolus L.)
rasprostraneta e na okolu 900.000
ha vo site pogolemi {umski ekosistemi. Brojnata sostojba iznesuva okolu 5.000 grla;
v) divokoza (Rupicapra rupicapra L.)
najzastapena vo Zapadna Makedonija (NP Mavrovo#, [R Jasen#) na okolu 90.000 ha i brojnost
od 1.800 grla;
g) diva sviwa (Sus scrofa L.) zastapena e vo site ridsko-planinski ekosistemi vo zemjata. Poluintenzivno se odgleduva i vo nekolku zagradeni lovi{ta. Vkup-
nata lovnoproduktivna povr{ina iznesuva 600.000 ha, so okolu

2.500 grla;
d) me~ka (Ursus arctos L.) i ris
(Lynx lynx L.) rasprostraneti se
vo zapadnite i vo jugozapadnite
{umski podra~ja. Najbrojni se vo
NP Mavrovo# i Pelister# na
povr{ina od okolu 250.000 ha.
Brojnata sostojba na me~kata e
stabilna i iznesuva okolu 150
edinki, a na risot e vo opa|awe
(2030 primeroci);
|) zajak (Lepus europaeus Pall.)
rasprostranet e na pove}e visoramnini i branovidni rit~esti
tereni na okolu 1.000.000 ha, so
okolu 30.000 primeroci. Vo nekoi kotlini (Polog, Skopsko
Pole, Pelagonija i dr.) e re~isi
is~eznat;
e) polska erebica (Perdix perdix L.)
gi naseluva site zemjodelski reoni ~ija nadmorska viso~ina ne e
pogolema od 600 do 800 m. Se odgleduva na okolu 400.000 ha, a
brojnata sostojba iznesuva okolu
30.000 edinki;
`) erebica kamewarka (Alectoris
graeca Meisn.) rasprostraneta na
okolu 200.000 ha, so brojnost od
okolu 10.000 edinki. Ima tendencija kon namaluvawe na nejzinata
brojnost kako rezultat na promenata na ekolo{kite uslovi vo
nejzinite porane{ni mestoìveewa. Pozna~ajnite nao|ali{ta se
na: @eden, Suva Gora, Skopska
Crna Gora, Klepa, Demir Kapija,
V. Mal.
Bogoslovec i dr.
DIVIZII NA NOVM (sredina
na avgust sredina na dekemvri
1944) divizii na NOVJ sostaveni od voeni edinici na NOVM.
Bile formirani osum divizii
41, 42, 48, 49, 50, 51. divizija, Kumanovska divizija i 8. divizija na
KNOJ. Tie imale 23 pe{adiski
brigadi, edna artileriska brigada i razni slu`bi.
Narodnooslobodila~kom ratu jugoslovenskih naroda, VII, kw. 4, Borbe u Makedoniji, Beograd, 1954.
V. St.
DIVOKOZA (Rupicapra rupicapra)

parnokopiten cica~ od familijata praznorogi (Bovidae), so dolìna na teloto do 130 cm i teì-
Divokoza
DIJADOSI
na do 60 kg. Vo Makedonija ja ima

na [ar Planina, Korab, Jakupica, Bistra, De{at, Stogovo i na
Pelister.
na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. MitchellJones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M.
Stubbe, J. B. M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima,
The Atlas of European Mammals, LondonSan
Diego, 1999.
Sv. P. V. Sid.
DIDAKTIKA pedago{ka nau~na dosciplina {to se zanimava

so obrazovanieto i nastavata kako negov najorganiziran del.
ê{kiot pedagog J. A. Komenski
(15921670), koj se smeta za osnova~, na didaktikata $ pridaval
univerzalno zna~ewe, smetaj}i ja
za ve{tina na pou~uvaweto. Vo
Makedonija prvite sistematizirani didakti~ki soznanija se nao|aat vo poznatoto delo na Josif
Kova~ev (v.) [kolska pedagogija#. Me|u dvete svetski vojni dominirala Herbartovskata didaktika i pokraj nekoi obidi za vnesuvawe reformski opcii. Po Osloboduvaweto, didaktikata kako
nau~na i nastavna disciplina vo
makedonskiot obrazoven sistem
se razviva vo duhot na jugoslovenskata koncepcija, glavno vrz delata (u~ebnicite) na avtori od
hrvatskoto i srpskoto jazi~no
podra~je (V. Poqak, J. \or|evi},
M. Bakovlev, R. Ni~kovi} i dr.).
Vo Makedonija kon didakti~kata
problematika poseben interes
projavuvaat (v.) Anatoli Damjanovski, Blagorodna Lakinska,
Sneàna Adam~evska, Vera Stojanovska i dr. Nivnite prou~uvawa se odnesuvaat za oddelni pra{awa ili aspekti povrzani so organizacijata, sodrìnata, principite, formite i metodite na
nastavata i obrazovanieto. Didaktikata kako nau~na i nastavna
disciplina denes se izu~uva i se
razviva na Filozofskiot i na pedago{kite fakulteti. Vo ramkite
na didakti~kata problematika kako
nau~ni disciplini se konstituirani posebni metodiki na nastavata
{to gi prou~uvaat zakonitostite na
vospitanieto i obrazovanieto vo
ramkite na eden nastaven predmet.
Metodikata pretstavuva sinteza na
pedago{ko-didakti~ki principi i
soznanija za konkretna nau~na oblast, transformirana vo nastaven
predmet. Metodi~ki soznanija (prete`no od prakti~en karakter), se
sre}avaat kaj makedonskite u~iteli
vo vremeto na Prerodbata, posebno
kaj Jordan Haxi-KostantinovXinot i Dimitrija Miladinov. Vo
[kolskata pedagogija# (v.) J. Kova~ev prvpat na sistematiziran na~in, razgleduva pove}e pra{awa povrzani so celite, zada~ite, sodrìnite i metodite na nastavata na oddelnite nastavni predmeti. Vo sov-
remeniot obrazoven sistem kaj nas

najrazvieni se metodikite na nastavata vo osnovnoto u~ili{te. Re~isi
ne postoi nastaven predmet za koj
nema izraboteno metodski prira~nik ili u~ebnik. Poznati metodi~ari vo oblasta na oddelenskata
nastava se: (v.) êdomir Popovi},
\or|i Dele~ev, Sneàna Adam~evska, Atanas Nikolovski, Jelica
Nikolovska, Du{ko A~ovski, Avzi
Mustafa, Marija Tofovi} i dr.
LIT.: J. Kova~ev, [kolska pedagogija,
Solun, 1873; Filozofski fakultet:
19461996, Skopje, 1996, 4155. K. Kamb.
Mak
Dizdar
DIZDAR, Mak (Stolac, BiH, 17.

X 1917 Saraevo, 14. VII 1971)
so zbirkata Kameniot spija~
(1966), stanal eden od najzna~ajnite poeti na Bosna i Hercegovina.
Soìvuvaj}i se so jazikot i so
svetot na bogomilskite nadgrobni spomenici i oìvuvaj}i go od
nadgrobnite zapisi na spomenicite dale~noto minato na svojot
narod i svojata zemja, dal poetski
zapisi od svoite viduvawa za lu|eto i istorijata, sozdavaj}i istovremeno i nov poetski jazik kako soodveten odraz na bosanskohercegovskata stvarnost. Vo 1969
g. go dobil Zlatniot venec na
SVP.
BIBL.: Vidopolska no}, 1936; @ena pliva~, 1954; Krutosta na krugot, 1960 i
drugi.
P. Gil.
DIJAGONALEN PAT anti~ki pat zabeleèn na Pojtingerovata karta na relacijata Herakle-
ja Linkestidska (Bitola)Keramija (Varo{, Prilep)Eu(da)rist

(Drenovo)Stobi (Gradsko) Astibo ([tip)Tranupara (Kowuh)Pautalija (]ustendil)Serdika (Sofija). Na trasata go nema
gradot Stibera (êpigovo), no kaj
geografot od Ravena e spomnat kako Istubera (me|u Herakleja i Keramija). Se smeta deka prviot del
od trasata, vo predistorijata i vo
najranata antika, me|u gradot
Link i Audarist, odnosno Stobi,
vodel dol` r. Erigon. Vo rimsko
vreme ovoj riskanten pat bil izbegnat so trasata HeraklejaKeramijaEu(da)ristStobi. Delnicata od Stobi do Pautalija e predmet na diskusii, odnosno postojat
dve hipotezi: varijanta na relacijata Stobi[tipdolinata na r.
BregalnicaPautalija, ili varijanta Stobi[tipKowuhKriva
RekaPautalija. Od Pautalija patot vodel kon Serdika.
LIT.: V. Lil~i}, Anti~ka patna mreà,
Arheolo{ka karta na Republika Makedonija, I, Skopje, 1994, 114; I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo Makedonija, Skopje,
1999, 228230; M. Jovanov, Novi sogleduvawa za anti~kiot pat Stobi Pautalija, Makedonsko nasledstvo#, 20, Skopje,
2002, 1122.
V. L.
DIJADOSI naslednici na
Aleksandrovoto carstvo; soborci
na Aleksandar III Makedonski, koi
po negovata smrt (323 g. pr.n.e.) vladeat vo oddelni delovi na Carstvoto. Site slavni vojskovodci vo
Aleksandrovata vojska: Perdika,
Krater, Antipatar, Ptolemaj, Antigon, Lisimah, Eumen, Selevk, Poliperhont, Kasandar (sin na Antipatar), Demetrij (sin na Antigon) i
Pir, osven Lisimah i Pir, se Makedonci. Vo po~etokot Antipatar,
kako najstar i najvlijatelen, bil
strateg na Evropa; dve godini po
smrtta na Aleksandar, Perdika i
Krater bile nositeli na najvisokata vlast; Antigon gi povelal vojskite vo Azija; Ptolemaj go vladeel
Egipet. Karakteristi~ni se borbite na dijadosite za prevlast, koi
traele eden vek, po koi se formirale tri golemi kralstva: Ptolemai-
Demir Kapija, segment od Dijagonalniot pat
461
DIJAL
dite vo Egipet, Selevkidite vo Azija i Antigonidite vo Makedonija.

LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995.
A. [uk.
DIJAL (Dyalos) pajonsko boèstvo {to e pandan na helenskiot

Dionis, spored Hezihij (Hesychius). Pajoncite go po~ituvale kako demon so htonsko zna~ewe i go
pretstavuvale vo helenska interpretacija# na reljefi i na monetite na nivnite vladeteli.
Kultot na ova epihorsko boèstvo e za~uvan i vo rimsko vreme,
do II v., {to e potvrdeno so natpis
od Kilkis (Kuku{).
LIT.: L. Robert, ANTANOI, REG, XLVII, No

219, Paris, 1934, 3233; E. Voutiras, Mia nea
martyria gia tous Paiones, SGL for festscrift for
J. Chadwick, Thessaloniki, 1987, 167173; V.
BitrakovaGrozdanova, Prilog za religijata i umetnosta vo Pajonija, Religija i umetnost vo antikata vo Makedonija,
Skopje, 1990, 148183.
V. B.Gr.
DIJALEKTI NA MAKEDONSKIOT JAZIK. Makedonskiot

dijalekten kompleks prili~no
rano se izdvoil od praslovenskata jazi~na zaednica. Ve}e vo H v.
vo starocrkovnoslovenskite tekstovi nastanati na makedonska
po~va moè da se sledi karakteristi~nata makedonska zamena na
erovite, razli~na od srpskata i
od bugarskata. Faktot deka najstariot slovenski pismen jazik
(starocrkovnoslovenskiot), se
bazira vrz makedonskite govori
od okolinata na Solun e pri~ina
{to makedonskite dijalekti
privlekle vnimanie na mnogu
eminentni slavisti u{te pred
kone~nata kodifikacija na makedonskiot standarden jazik. Gi
imaat analizirano i opi{uvano
> A. Beli}, > A. Vajan, > M. Malecki, > A. Mazon, > L. Mileti~,
> K. Mir~ev, > V. Oblak i dr. Osnovite na makedonskata moderna

dijalektologija gi poloì > B.
Vidoeski, koj, isto taka, sprovede
prva iscrpna nau~na klasifikacija na dijalektite na makedonskiot jazik (sp. Dijalektite na
makedonskiot jazik, IIII, MANU,
19981999). Spored taa klasifikacija na makedonskata teritorija se izdeluvaat tri osnovni dijalktni kompleksi: zapadnoto nare~je, jugoisto~noto nare~je i severnite govori. Zapadnoto nare~je gi opfa}a centralnite govori i zapadnite periferni govori, t.e. gornopolo{kiot, ki~evskiot, debarskiot, stru{kiot,
ohridskiot, prespanskiot, drimkolsko-golobrdskiot, vev~anskorado{kiot, malorekanskiot i rekanskiot. Centralnite govori od
zapadnoto nare~je pretstavuvaat
baza na sovremeniot makedonski
standarden jazik. Jugoisto~noto
nare~je gi opfa}a {tipsko-strumi~kite govori, tikve{ko-mariovskite, male{evsko-pirinskite, ju`nite govori (t.e. solunskovodenskite i sersko-lagadinskite) i kostursko-kor~anskite govori (kor~anskiot, kosturskiot
i nestramsko-kostenarskiot). Severnite govori, rasporedeni po
dolìnata na srpskata granica,
imaat mnogu osobini ~ie inovaciono ogni{te se nao|a na srpskata teritorija. Gornata klasifikacija e sprovedena vrz osnova
na geografskata distribucija na
nekolku stotici fonolo{ki i
morfolo{ki osobini. Vo poslednite decenii se pojavuvaat i monografii {to ja opi{uvaat dijalektnata sintaksa i dijalektniot
leksikon. Moè da se o~ekuva deka Dijalektniot atlas na make-
donskiot jazik }e ja pretstavi

dijalektnata podelba na makedonskata jazi~na teritorija dopolneta so soznanija od tie dve oblasti.
Z. T.
DIJAMANDIEV, Vasil (Ohrid,
30. I 1839 Sofija, 1. V 1912) u~itel, op{testvenik i politi~ki deec. Bil u~itel vo Ohrid (1855
1857), a potoa zaminal na {koluvawe (1858) vo Moskva i vo Kiev. Po
vra}aweto u~itelstvuval vo Kuku{ (18611864), vo Veles (1864
1866) i vo Ohrid (1866/ 1867). Po apseweto od osmanliskite vlasti, zaminal vo Besarabija (1868) kako
u~itel vo Komrat (18691876) i redaktor na v. Eho na Bolgrad#
(18721873) i na Xlpug# (1872
1873). Bil u~esnik i eden od voda~ite na Kresnenskoto vostanie, a
vo vremeto na Berlinskiot kongres
(1878) ispra}al peticii do svetskite faktori za re{avawe na makedonskoto pra{awe. Podocna se
preselil vo Sofija (1879) i bil izbran za naroden pretstavnik vo Osnova~koto narodno sobranie i vo
Prvoto veliko narodno sobranie
(1879). Bil rakovoditel na biblioteki, direktor na gimnazija i apelacionen sudija. Vo Ruse ja osnoval
Makedonskata liga (1880), go rakovodel Makedonskoto blagotvorno
dru{tvo (18821884), bil aktiven
vo Dru{tvoto Makedonski glas#
(18851886), vo VMOK (1885) i vo
Tajniot makedonski komitet
(1886), ispra}aj}i vooruèni ~eti
vo Makedonija.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Portreti
od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I, Kultura#, Skopje,
1980; istiot, Makedonija i makedonskata
nacija, Skopje, 1995.
S. Ml.
Slavko
Dimevski
Karta na dijalektite na makedonskiot jazik
462
DIMEVSKI, Slavko Kirilov

(Kumanovo, 31. V 1920 Skopje,
24. IV 1994) crkoven deec, istori~ar i pisatel. Osnovno u~ili{te i nià gimnazija zavr{il
vo rodniot grad i vo Skopje. Izvesen period ìveel vo Srbija, a
potoa go prodolìl svoeto obrazovanie vo Bogoslovskata seminarija
(sredno teolo{ko u~ili{te) vo
Bitola. Po zavr{uvaweto na gimnazijata vo Kumanovo i vo Skopje,
bil rakopoloèn za |akon vo crk-
DIMIROVSKI
vata Sv. Spas vo Skopje (8. V 1943),

a vo naredniot den i za sve{tenik
vo Probi{tipskata enorija. Kako
sve{tenik najdolgo vreme rabotel
vo s. Stojakovo, Gevgelisko i vo
crkvata Sv. Troica vo Kumanovo
(19431957). Bil u~esnik vo NOV
(1944) i fudbaler na KSK (Kumanovski sportski klub). Kako
vonreden student, diplomiral na
Filozofskiot fakultet (Grupa
istorija) vo Skopje (26. IX 1956) i
prodolìl da studira na Pravniot
fakultet vo Skopje. Narednata
godina preminal na rabota vo
Institutot za nacionalna istorija vo Skopje kako asistent vo
Oddelenieto za prerodbensko-nacionalnoosloboditelno dvièwe
i rakovoditel na Dokumentacionoto oddelenie (19571962). Doktoriral na tema Katoli~kata poropaganda na unijatskoto dvièwe
vo Makedonija od sredinata na
vtorata polovina na XIX v. do
Balkanskite vojni na Filozofskiot fakultet vo Skopje
(23. X 1962). Istata godina bil
nazna~en za glaven prosveten referent i glaven i odgovoren urednik na organot na MPC Vesnik.
Vo narednata godina prvin bil
proizveden vo protojerejski ~in, a
vedna{ potoa i vo ~inot stavrofor, nosej}i go crkovnoto dostoinstvo protojerej-stavrofor.
Podocna rabotel kako sekretar na
Maticata na iselenicite od Makedonija (19661967), sekretar na
Programskiot kolegium (1967
1969) i urednik na Obrazovnata
programa na Radiotelevizija
Skopje (19691975), vi{ nau~en
sorabotnik (19751978) i nau~en
sovetnik (1978, do penzioniraweto) vo Institutot za sociolo{ki i
politi~ko-pravni istraùvawa vo
Skopje. Bil glaven i odgovoren
urednik na institutskiot Glasnik, pretsedatel na Nau~niot
sovet, rakovoditel na pove}e
proekti, profesor na postdiplomskite i doktorskite studii i dr.
Avtor e na golem broj monografii,
okolu 300 statii i drugi nau~ni
prilozi, dramski serii, TV-drami
i dokumentarni emisii. Od
negoviot televiziski opus, osoben
uspeh postigna so televiziskite
serii Kurirot na Goce, Juna~ko
koleno (za detstvoto na Nikola
Karev), Deteto i gulabot (za
Nikola Vapcarov), humoristi~nata serija [uti i rogati i tv-dramata Smilevski kongres. Negova
glavna nau~na preokupacija be{e
makedonskata crkovna istorija,
istorijata na MPC i kulturnonacionalnoto minato.
BIBL: Prosvetnata politika na Egzarhijata i u~ili{nite buntovi vo Makedonija, Skopje, 1960; Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe i Egzarhijata (18931912), Skopje, 1963; Cr-
kovna istorija na makedonskiot narod,

Skopje, 1965; Mitropolitot skopski
Teodosij ìvot i dejnost (18461926),
Skopje, 1965; Sanstefanskiot miroven
dogovor i Makedonija, Skopje, 1968; Ohridskata arhiepiskopija, Skopje, 1968;
Tu|ite propagandi vo Makedonija, Skopje, 1968; Nikola Karev, Skopje, 1971; Negativnoto vlijanie na nadvore{nite faktori vrz nacionalnoto budewe na makedonskiot narod do 70-te godini od XIX
vek, Skopje, 1979; Borbata za avtokefalnost na pravoslavnite crkvi vo Evropa
sozdadeni vo XX vek, Skopje, 1979; Za
razvojot na makedonskata nacionalna
misla do sozdavaweto na TMORO, Skopje, 1980; Pravilata-ustavot na Makedonskiot vostani~ki komitet vo Kresnenskoto vostanie, Skopje, 1980 (so koavtori); Makedonskite op{testveno-kulturni tekovi vo feudalizmot, Skopje,
1981; Makedonskata liga i Ustavot za
dràvno ureduvawe na Makedonija od 1880
godina, Skopje, 1984 (so koavtori); Makedonskata borba za crkovna i nacionalna
samostojnost vo XIX vek (Unijatskoto
dvièwe), Skopje, 1988; Istorija na makedonskata pravoslavna crkva, Skopje,
1989; Razvojot na makedonskata nacionalna misla (18781918), Skopje, 1989.
LIT.: @ivotot i deloto na d-r Slavko
Dimevski (19201994). Materijali od nau~niot sobir posveten na ìvotot i dejnosta na d-r Slavko Dimevski, odràn na
23 april 2004 godina vo Skopje, po povod
10-godi{ninata od smrtta (19942004),
INI i ISPPI, Skopje, 2007, 1470.
S. Ml.
DIMESKI, Dimitar (Prilep,

28. IX 1940 Veles, 7. VII 2004)
istori~ar, redoven profesor na
Filozofskiot Fakultet Skopje. Osnovno i sredno obrazovanie
zavr{il vo Prilep. Diplomiral
na Institutot za istorija pri
Filozofskiot fakultet (1964).
Od 1966 g. stanal asistent na Filozofskiot fakultet. Doktoriral (1979), bil izbran za docent,
vonreden profesor (1985) i redoven profesor (1990). Ja prou~uval istorijata na makedonskoto
revolucionerno osloboditelno
dvièwe od Ilindenskiot period. Objavil nad 200 bibliografski edinici. Avtor e na 10 monografii. Bil rakovoditel na Institutot za istorija i na Sovetot
na postdiplomski studii. ^len e
i pretsedatel na pove}e redakcii
na nau~ni spisanija i zbornici.
Dopisen ~len na DNU vo Bitola
(1983) i DNU vo Prilep (1984).
BIBL.: Makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvièwe vo Bitolskiot vilaet (18931903), Skopje, 1981; Aferite vo
Bitolskiot vilaet (18931903), Skopje,
1993; Goce Del~ev, Skopje, 1994 i dr.
LIT.: Van~o \or|iev, Dimitar Dimeski
(in memoriam), Istorija, br.12, Skopje,
2004.
V. \.
DIMESKI, Marin (Prilep, 24.

III 1948) fotograf. Diplomiral
istorija na umetnosta na Filozofskiot fakultet vo Skopje. So
fotografija se zanimava od 1970
g. Izlagal samostojno i na grupni
izlo`bi vo zemjata i vo stranstvo. Raboti i na samostojni pro-
Marin
Dimeski
ekti i fotografira vo Wujork,

Al. Cv.
Egipet, Izrael, Kenija.
Metodija
Dimeski
DIMESKI, Metodija Ristev

(Prilep, 24. VIII 1932) redoven
profesor (1987) na PMF, Institut za hemija. Diplomiral (1956)
i doktoriral (1981) vo Skopje.
Drèl nastava za studentite po
hemija i fizika. Avtor e i na pove}e u~ebnici i u~ebni pomagala
(nekoi od niv se prvite od svojot
vid izdadeni vo Makedonija). Nau~nata aktivnost mu e glavno od
oblasta na elektroanaliti~kata
hemija. Bil (19841986) pretsedatel na Sojuzot na hemi~arite i
tehnolozite na Makedonija.
Georgi
Dimirovski
DIMIROVSKI, Georgi M. (20.

XII 1941, s. Nestram, Kostursko,
Egejskiot del na Makedonija)
redoven profesor po avtomatika
i sistemsko inènerstvo na ETF
Metodij# vo Skopje, profesor po
463
DIMISKIJA
kompjuterska nauka i informacioni tehnologii na Univerzitetot

Dogus# vo Istanbul i gostin-profesor na Istanbulskiot tehni~ki
univerzitet. Toj e stranski ~len na
Akademijata po tehni~ki nauki vo
Belgrad i e citiran vo Systems and
Control Encylopaedia: Theory, Technology, Applications, Pergamon#, Oxford,
1987. Na Univerzitetot vo Bradford (Anglija) odbranil doktorat
(1977), zavr{il postdoktorska specijalizacija (1979) i bil vizitingprofesor (19841986). Gostuval na
Slobodniot univerzitet vo Brisel (1994), na Univerzitetot Johanes Kepler# vo Linc (2000), i na Univerzitetot Dogus# (2001). Vodel 5
nacionalni proekti po upravuvawe na sloèni procesi i 2 po kompleksni sistemi za odlu~uvawe i
upravuvawe, od koi 3 bile poddràni od Britanskiot sovet. Vo
200305 g. vodel makedonsko-slovene~ki nau~en proekt po defektnootporno upravuvawe. Po pokana,
imal akademski prestoi so seminarski predavawa na nad 25 univerziteti vo Evropa i Azija. U~estvuval vo makroproektot COSY
(199599) na Evropskata nau~na
fondacija (Strazbur). Uspe{no
izvel 2 postdoktoranta, 15 doktoranti, nad 30 magistranti i nad 300
diplomirani studenti vo nekolku
zemji. Bil urednik na zbornik vo
edicijata na IEEE i na 4 zbornici
na IFAC. Avtor e na 4 statii-poglavja po pokana vo stranski nau~ni
monografii, objavil pove}e od 25
statii vo me|unarodni spisanija i
pove}e od 250 referati vo zbornici
na IEEE i na IFAC. Bil ~len na ureduva~kite odbori za: Proc. Instn. Mech.
Eng. J. Syst. & Control Eng#; Automatika#
(porane{na SFRJ); Information Technologies & Control# (Sojuz po avtomatika i informatika, BG). Bil glaven
urednik na Engineering# (MK). U~estvuval vo ureduva~kite odbori na
Facta Universitatis Series EE# (SR i CG)
i J. of Electr. & Electronics Eng.# (TR).
Nositel e na nagradi za nauka:
ETAN (1974) po avtomatika, 13 Noemvri# (1983), ETAN (1991) po robotika, i Research in Brussels# (1993) g.
Vo 1985 g. go osnoval Institutot po
avtomatika i sistemsko inènerstvo na ETF vo Skopje. Vo 1981 go osnoval Zdruènieto za ETAI. Vo
19851991 g. bil pretsedatel na Jugoslovenskiot sojuz za ETAI, a vo 199198
na Inènerskata institucija na Makedonija. Vo 1988 1993 g. u~estvuval
vo rabotata na Izvr{niot sovet na
Evropskata nau~na fondacija. Blizu
dve decenii u~estvuva vo rabotata na
Me|unarodnata federacija po avtomatsko upravuvawe (IFAC) i toa: potpretsedava~ (19962002) na TC9.3;
pretsedava~ (20022005) na TC9.3;
pretsedava~ (20052008) na CC9 i
~len na Tehni~kiot bord.
464
BIBL.: G. M. Dimirovski, Y.W. Jing, W.L.

Li, and X.P. Liu, Adaptive Back-stepping Design of TCSC Robust Nonlinear Control for Power Systems. Intell. Automation & Soft Computing, 12 (1) 7587, 2006; FuzzyPetri-net Reasoning Supervisory Controller and Estimating States of Markov-chain Models. Computing & Informatics, 24 (6) 10011014, 2005; J. Zhao and
G. M. Dimirovski, Quadratic Stability of Switched Nonlinear Systems. IEEE Trans. on Automatic Control, 49 (4) 574578, 2004. Dr. M.
DIMISKIJA
(DAMASKIWA) sabja iskovana vo Damask
(Sirija) ili izrabotena spored
takov urnek. Kako ladno oru`je
na pe{ak ili kowanik, ima krivo
se~ivo, dr{ka i ponekoga{ {titnik, a se nosi vo korica opa{ana
na pojas. Primeroci ima vo pove}e makedonski muzei. Opeana e i
vo narodnite pesni.
LIT.: Miladinovci, Zbornik 18611961,
Skopje, 1962, 286; Sbornik za narodni
umotvoreni, nauka i kni`nina, XIII, Sofi. 1901, 97.
S. Ml.
DIMITAR pop od s. Barbarosi, ktitor na del od ìvopisot

raboten vo 1624/25 g. vo tremot na
crkvata Sv. Preobraènie# vo
manastirot Zrze (Prilepsko).
LIT.: Z. Rasolkoska-Nikolovska, Istorijatot na manastirot Zrze niz natpisite i zapisiste od XIV do XIX v., Zbornik na Arheolo{kiot muzej#, IVV, Skopje, 1966, 7793.
Z. R.-N.
DIMITAR (Mitra{) (XIV XV

v.) najmladiot, ~etvrti sin na
Volka{in. Se spomnuva vo ktitorskiot natpis na kralot Marko
od 1377 g. vo Markoviot manastir,
a samiot se javuva kako ktitor na
crkvata Sv. Nikola# vo Prilep.
Po 1393/1394 g., se raziduva so kralot Marko i (letoto vo 1394), zaedno so brat mu Andreja{ oti{le
vo Dubrovnik za da si go zemat
svojot del od tatkoviot depozit
vo srebro (spomnat vo eden dubrovni~ki dokument od 21. IX 1399
g. kako brat i naslednik na Marko), a ottamu zaminale vo Ungarija. Tamu stapil vo slu`ba na kralot Sigizmund, a vo po~. na XV v.
bil kastelan na gradot Vilago{
i ùpan na Zarandskata ùpa.
LIT.: N. No{palNikuqska, Markoviot
manastir monument kako dokument niz
istorijata, Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija, I,
Skopje, 1975; S. irkovi, Poklad kraqa
Vuka{ina, ZbFF, Beograd, XIV/1 (1979).
B. Petr.
DIMITRIEVI], Janakie (s.

Vrap~i{te, Gostivarsko, 1879
?) politi~ar. Zavr{il Medicinski fakultet vo Carigrad,
bil pratenik vo Otomanskiot
parlament (19081912). Po prvata
svetska vojna bil jugoslovenski
konzul vo Istanbul.
Br. Sv.
DIMITRIEVI^, Jovan (Ivan;
Joanikij Ohridski) (Ohrid, XIX
v.) monah, knièvnik i pe~atar,
avtor na u~ebnici i crkovni
knigi. Bil blizok sorabotnik so

Neofit Rilski i blizok so toga{nite crkovni krugovi. Dolgo
vreme rabotel kako pe~atar i upravnik na Oddelot za slovenski
knigi vo Patrijar{iskata pe~atnica vo Carigrad, kade {to se
sretnal i so ruskiot slavist
Viktor Grigorovi~ (1844). Podocna bil prepodavatel po crkovnoslovenski jazik na novootvorenata katedra po slovenski jazici na Bogoslovskoto u~ili{te
na o. Halki (18471848).
BIBL.: Prvona~alna nauka za dol`nostite na ~eloveka od Fran~esko Soavi,
Carigrad, 1844 (prevod od gr~ki); Slu`benik malij s pribavleniem i nekatorh
molitv glagolaemih v nekij dni i obstojatelstvah, Belgrad, 1845; êrkovnoslavnska gramatika, Carigrad, 1850
(prira~nik za u~enicite vo Bogoslovskoto u~ili{te na o. Halki); Gramatika za
slavjanskij jazik s gre~esko izraènie,
Carigrad, 1850 (prevod vo sorabotka so
Neofit Rilski); Slu`benik majli (Carigrad, 1853); Pashalija sire~ pesnenno
posledovanie, Carigrad, 1869 (NUB Kliment Ohridski Skopje, R. II 894).
LIT.: N. Vankov, Neofit Rilski, U~ilien pregled, N 1, Sofi, 1906, 11; Iv.
[i{manov, V. I. Grigorovi~, negovoto
ptuvane niz Evropeska Turci (1844
1845) i negovite otno{eni km Blgarite, Sbornik na BAN, 6, Sofi, 1916,
158; M. Stonov, Blgarska vzro`denska
kni`nina, Sofi, 1957, 56 i 81.
S. Ml.
DIMITRIJ (1205 1227) sin

na Bonifacij Monferatski, vladetel na Solunskoto Kralstvo
(12071224). Poradi maloletnosta vladeel so regenti (vo 1209 g.
latinskiot car Henrih I go krunisal za kral). Pred opasnosta od
epirskiot vladetel Teodor I, oti{ol vo Italija kaj papata Honorij III (Solun bil staven pod negov
protektorat) i kaj carot Fridrih
II za da sobere vojska (1220) so koja
od Brindizi (1223) se istovaril
vo Tesalija (1224). Poradi zaraza
kaj vojskata se vratil vo Italija,
kade {to i po~inal.
LIT.: D. M. Nicol, The Despotate of Epiros,
Oxford, 1957; K. Axievski, Makedonija vo
prvite godini po formiraweto na Latinskoto carstvo (12041207), GZFF, 8
(34), Skopje, 1982, 2537.
B. Petr.
DIMITRIJ SOLUNSKI, SVETI (Solun, III v. 26. X 306) op{tohristijanski svetec, kulten
za{titnik na gradot Solun. Hagiografskata legenda raskaùva
deka toj bil sin na upravnik na
Solun. Po smrtta na tatko mu, od
rimskiot soimperator Maksimilijan bil postaven za upravnik na
gradot i da gi progonuva i da gi
ubiva hristijanite. Sprotivno
na toa, toj gi poddrùval i samiot go propovedal hristijanstvoto
i za solun~anite stanal nov apostol Pavle. Bil zatvoren, proboden so kopje i usmrten. Podocna
solun~anite mu izgradile mala
crkva na mestoto kade {to bil za-
DIMITROV
Anton
Dimitrov
Ikona na Sv. Dimitrij Solunski,

crkva Sv. Nikola Gerakomija#, Ohrid (XVII v.)
kopan. Vo VII v. bil proglasen za

za{titnik na gradot i po~nal da
se obznanuva kako sv. Dimitrij
Solunski.
LIT.: Blaga Aleksova, Loca sanctorum Macedoniae. Kult na martirite vo Makedonija od IV do IX vek, Skopje, 1995, 26-28; F.
Bari{i, ûda Dimitrija kao istoriski izvori, Beograd, 1953; @iti/ na svetiite, Sofi/, 1991, 537-539.
I. Vel.
DIMITRIEVSKI, Marjan (s.

Strezovce, Kumanovsko, 13. VI
1954) istori~ar, nau~en sovetnik/redoven profesor vo Institotot za nacionalna istorija. Se
{koluval vo Skopje, kade {to go
zavr{il Filozofskiot fakultet (Grupata po istorija), a potoa
na istiot fakultet i magistriral (1989) i doktoriral (1994).
Izvesno vreme bil profesor vo
Gimnazijata Josip Broz Tito#
vo Skopje (1980/1981), a potoa se
vrabotil vo INI vo Oddelenieto za nova i najnova istorija. Pove}e pati bil na istraùvawe i
usovr{uvawe vo Germanija. Negova glavna nau~na preokupacija e
Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna.
BIBL.: Bibliografija na sindikalnata
organizacija na Makedonija od stranicite na vesnikot Trudbenik#(19451980),
Skopje, 1992; Makedonija vo antifa{isti~kata vojna 19441945 godina, Skopje,
1995; Tretiot Rajh i Makedonija 1941
1945, Dokumenti, tom 1, kn. 1 i 2, Skopje,
1996 i 1997; Makedonskata vojska 1944
1945, Skopje, 1998.
S. Ml.
DIMITROV, Anton Filahte~ev

(s. Ajvatovo, Solunsko, 1868 Sofija, 13. III 1933) doktor po pravo, eden od osnovopol`nicite na
MRO. Zavr{il egzarhiska gimnazija vo Solun (1889), pravo vo Carigrad i Lie` vo Belgija (1899
1903). Bil u~itel vo Solun (1892
1897) i vo Bitola (18971899).
Avtor e na u~ebnici po turski ja-
zik i po geografija. Bil vo redot

na prvite rakovoditeli na MRO;
~len na CK (18941896); u~esnik
na Solunskiot kongres na MRO
(1896). Bil advokat vo Bitola i
sudija vo Carigrad. U~estvuval
vo sozdavaweto na Bugarskite
konstitucioni klubovi. Po Balkanskite vojni emigriral vo Bugarija (1913). Vo Sofija bil aktiven me|u makedonskata emigracija vo Bugarija. Ostavil pi{ani
spomeni za makedonskoto osloboditelno dvièwe.
LIT.: Boris Nikolov, Vtre{na makedono-odrinska revol ciona organizaci
(vovodi i rkovoditeli 18931934), Sofi, 2001.
V. \.
DIMITROV, Van~o (s. Zrnovci,

Ko~ansko, 10. XI 1945) kompozitor i muzi~ki novinar. Celiot
raboten vek go pominal vo MRT
kako novinar i urednik vo Redakcijata za zabavna muzika. Avtor e
na nad 200 zabavni melodii, avtorski pesni vo naroden duh i
pesni za deca (Kaì ne{to draga#; Kowi brzajte#; No}ta e
stvorena za grev#; Stojane, sto
te ubile#; @etvarska qubov#;
]e ti dojdam na Veligden# i dr.).
Bil ~len na kvartetot Impulsi#. Kako novinar objavil nad 100
recenzii, osvrti i intervjua.
partija (tesni socijalisti), a vo

1909 g. stanal i ~len na nejziniot
CK. Se zastapuval za tesna sorabotka me|u balkanskite socijaldemokratski partii, za sozdavawe
Balkanska Federacija. Ja osuduval
kako zavojuva~ka politikata na bugarskite vladi sprema Makedonija.
Go osudil u~estvoto na Bugarija vo
Balkanskite i vo Prvata svetska
vojna, kako i podelbata na Makedonija. Bil eden od organizatorite na
BKP i na Septemvriskoto vostanie (1923). Po izre~enata smrtna
presuda emigriral vo SSSR i rabotel vo Kominternata i BKF. Vo
1933 g. bil uapsen vo Berlin pod obvinenie za palewe na Parlamentot. Na Lajpci{kiot proces ostro
go osudil zavojuva~kiot fa{izam.
Bil generalen sekretar na Kominternata (19351943). Na VII kongres
podnesol akcionen plan za sozdavawe antifa{isti~ki frontovi. Narodnoosloboditelnata vojna na narodite na Jugoslavija ja pozdravil
i ja poso~il za primer na porobenite narodi. Bil pretsedatel na Bugarskata vlada i sekretar na BKP
(1945 1949). Se zastapuval za sorabotka so Jugoslavija. Go pozdravil
sozdavaweto na DFM/NRM vo sostavot na FNRJ i ja proglasil za piemont za obedinuvaweto so drugite
makedonski delovi. Bil inicijator za Kulturnata avtonomija vo
Pirinskiot kraj.
LIT.: Georgi Dimitrov, S~ineni, I, II,
VII, VIII, XIII, Sofi, 19511953, 1955.
O. Iv.
M. Kol.
Dimitar
Dimitrov
Georgi
Dimitrov
DIMITROV, Georgi Mihajlov

(s. Kova~evci, Sofisko, 18. VI
1882 Moskva, 2. IV 1949) bugarski i me|unaroden rakovoden komunisti~ki deec i dràvnik (po
poteklo od makedonsko emigrantsko semejstvo). Vo 1902 g. se vlu~il
vo Bugarskata socijaldemokratska
DIMITROV, Dimitar (Radovi{, 25. XII 1925 Skopje, 23. IX

Arhitektonskiot fakultet pri
Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1953). Kako proektant rabotel vo proektantskite biroa
Proektant# i vo Makedonijaproekt#. Proektiral i realiziral
pove}e objekti stanbeni i administrativni zgradi, hoteli itn.
arhitektonski konkursi. Pozna~ajni realizacii: stanbeniot
blok Pelister# vo Skopje (1957);
hotelot Kontinental# vo Skopje
(1972, so S. \uri} i @. Gelevski);
administrativnite objekti Var465
DIMITROV
dar# Uvozizvoz vo Skopje

(1975, so R. Min~eva); Hotelot za
samci vo Skopje (1976). U~estvuval vo proektanskiot tim za
Gradskiot trgovski centar vo
Skopje i za stanbeniot kompleks
Porta Vlae#.
Kr. T.
Dimitar
Nikolov
Dimitrov
DIMITROV, Dimitar Nikolov

(s. Cakoni, Vodensko, Grcija, 13.
XI 1937) doktor po filozofija,
univerzitetski profesor, publicist i politi~ar. Vo vremeto
na Gra|anskata vojna vo Grcija
(1948) doa|a vo Makedonija, kade
{to zavr{uva gimnazija i filozofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1962). Magistriral vo Qubqana (1966), a doktoriral vo Zagreb (1972). Rabotel
kako gimnaziski profesor, kako
urednik vo izdava~kata ku}a
Kultura# i kako profesor na
Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Vo prvata (ekspertska) Vlada na samostojna
Makedonija bil minister za obrazovanie, a vo Vladata na
VMRO-DPMNE minister za kultura. Bil ambasador na RM vo
Ruskata Federacija (2000 2003).
Vo prvata faza od svoeto filozofsko tvore{tvo se zanimava
najmnogu so pra{awata na umetnosta, pri {to kriti~ki se odnesuva kon opredeleni aspekti na
marksisti~kata esteti~ka teorija i kon ideite za aktivisti~kata
umetnost, a potoa se zafa}a so
problemite na istorijata i na
politi~kata filozofija.
BIBL.: @ivotot i umetnosta, 1967;
Protivstavuvawe, 1971; Makedonski raboti, 1991; Umetnost i ~ovekuvawe, 1992;
Me|u totalitarizam i demokratija,
1994; Imeto i umot, 1999.
Iv. X.
DIMITROV, Dragan (Bitola,

1933 Bitola, 2006) redoven
profesor na Tehni~kiot fakultet vo Bitola. Diplomiral (1958)
i doktoriral (1990) na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb.
Rabotel vo TTT sekcija vo Bitola, a od 1962 g., po formiraweto
na Vi{ata tehni~ka {kola vo
Bitola, e izbran kako profesor
vo redoven raboten odnos. Vo
1972 g. e izbran za docent i (1979)
za vonreden habilitiran profe466
sor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Redoven profesor e na Tehni~kiot fakultet vo

Bitola po predmetite Elektri~ni merewa i Industriska elektronika. Bil dekan na Fakultetot (19821984). Objavuva u~ebnici i u~ebni pomagala. Eden e od
osnova~ite na Dru{tvoto za nauka i umetnost vo Bitola (1960) i
negov pretsedatel (1980).
Gl. K.
DIMITROV, Evgeni (Pleven, 1.
I 1919) pravnik, univerzitetski
profesor i akademik. Osnovno
u~ili{te i gimnazija do VI klas
u~el vo Veles, a VII i VIII klas vo
Skopje, kade {to i maturiral.
Studiral dve godini na Pravniot
fakultet vo Belgrad, a potoa studiite gi prodolìl vo Sofija,
kade {to i diplomiral. Izbran
za nastavnik po ustavno pravo vo
zvaweto predava~ na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje
(1951). Izbran e za docent (1954),
podocna habilitira (1962) i e izbran za vonreden i za redoven
profesor na Pravniot fakultet.
Pokraj nastavata po ustavno pravo, izveduval nastava i po pred-
Evgeni
Dimitrov
metot op{testveno-politi~kiot
sistem na FNRJ/SFRJ. Stanuva
dopisen ~len na MANU (1974), a
potoa i redoven ~len (1981). Bil
dekan na Pravniot fakultet vo
Skopje (1963/64 i 1964/1965) i prv
pretsedatel na Zdruènieto za
ustavno pravo na Makedonija
(1982). Kako student projavil aktivna dejnost vo redovite na
predvoenata napredna studentska
mladina. Objavil okolu 150 nau~ni truda i u~estvuval vo rabotata
na okolu 40 nau~ni i stru~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo.
Konstantin
Dimitrov
(1966), magistriral (1974) na Fakultetot za ma{instvo i brodogradba vo Zagreb (Hrvatska), a

doktoriral (1988) na Ma{inskiot fakultet vo Skopje. Od 1966 e
vraboten na Ma{inskiot fakultet vo Skopje kako redoven profesor. Drèl nastava vo Pri{tina i na TF vo Bitola; specijalisti~ki kursevi vo: Grcija, Bugarija, Romanija, Slovenija, Turcija. Bil na studiski prestoi vo:
SAD, [vajcarija, Francija, [vedska, Finska, Japonija, Anglija,
Filipini, Hrvatska. Ima pove}e
od 450 nau~nostru~ni trudovi i
10 me|unarodni proekti. Avtor e
na 18 knigi i u~ebnici. Nagraden
e so Patent na godinata na RM
(1998). ^len e na Bordot na direktorite na IGA, na Sovetot na
grad Skopje, na Odborot na Sindikatot za obrazovanie na RM, na
Odborot na direktorite pri
MZT Oprema; pretsedatel na ZEMAK, MACEF, DTM. Prodekan
na MFS; zamenik-gradona~alnik
Sl. A.
na grad Skopje.
DIMITROV, Lazar (s. Gorno Rodevo, Vodensko, 1874 s. Vladovo,
Vodensko, 7. XII 1903) u~esnik
vo Ilindenskoto vostanie, vodenski reonski vojvoda. Bil ~len
na TMORO od 1897 g. i rakovoditel na selskiot RK. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel vostani~ka ~eta vo Vodensko.
IZV. i LIT.: Makedoni i Odrinsko
(18931903). Memoar na Vtre{nata organizaci, Sofi, 1904.
Al. Tr.
BIBL.: Polo`bata na makedonskiot narod i Socijalisti~ka Republika Makedonija vo Federativnata socijalisti~ka zaednica, Skopje, 1963; Dràvata vo
procesot na tranzicija vo Republika
LIT.: Zbornik vo ~est na Evgeni Dimitrov, Skopje, 1999.
Sv. [.
DIMITROV, Konstantin Vasilev (Veles, 7. III 1943) ma{inski inèner. Diplomiral na

Elektroma{inskiot fakultet
(Ma{inski oddel) vo Skopje
Slave
Dimitrov
DIMITROV, Slave (Bitola, 1.

VI 1946) kompozitor, aranèr i
interpretator. Kako kompozitor
DIMITROVA
na popularna muzika debitiral

na festivalot Mladina 66 vo
Subotica, so pesnata Ti i tvoite o~i#. Nekoi od negovite pesni stanaa antologiski za makedonskata pop-muzika: îja si#,
Tivko, tivko#, Ti samo zbori{#, Dali da ti prijdam# i dr.
îja si# doìvea pove}e verzii
i stana popularna i vo stranstvo. Vo me|uvreme sozdaval i
muzika za filmovi (Ispravi se
Delfina#, Tome od benzinskata
pumpa# itn.), za drami, za televiziski serii itn. Kako muzi~ki producent vo MRT (od 1970 g.)
za dvaeset godini realiziral nekolku iljadi snimki. Bil umetni~ki direktor na pove}e festivali na popularna i detska
muzika.
M. Kol.
DIMITROV, Stefan (s. Zeleni~, Lerinsko, 1875 mesnost
Ore{ki Livadi, Vele{ko, 27. IV
1905) u~itel, revolucioner, vele{ki okoliski vojvoda. Se {koluval vo Plovdiv i studiral vo
Sofija. Vo TMORO vlegol od
1901 g. Bil u~itel vo Kuku{. Poradi projavenata revolucionernost bil osuden na osum godini
robija. Po amnestijata (1903) bil
vo ~etata na vojvodata Apostol
Terziev. Po Ilindenskoto vostanie bil nazna~en za vele{ki okoliski vojvoda. Zaginal vo borba
so srpskite ~eti kaj seloto Papradi{te, Vele{ko.
LIT.: J. HaxiVasiqevi, êtni~ka akcija u Staroj Srbiji i Makedoniji, Beograd, 1928; A. Trajanovski, Ilindenskoto
vostanie vo Veles i Vele{ko, Veles#,
VII/7, Veles, 2003.
Al. Tr.
Goce Del~ev# vo Kavadarci (1973);

administrativno-delovniot objekt
Paloma Bjanka# vo Skopje (1986);
Ko{arkarskata sala Rabotni~ki#
vo Skopje (1970); Univerzalnata
sportska sala na Tutunskiot kombinat vo Prilep (1973); pokrieniot
pliva~ki bazen Mladost# vo Skopje (1978); Univerzalnata sportska
sala vo Kumanovo (1979).
LIT.: M. Tokarev i S. Matovski, Arh.
Trajko Dimitrov, Tabernakul, Skopje,
2004; B. Dimitrova, Arhitekt Trajko Dimitrov (1930), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX
do krajot na HH vek, Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje 2006, 183202.
Kr. T.
DIMITROV-BABATA, Atanas
Ivanov (s. Sinitevo, Pazarxi~ko,
Bugarija, 1875 vrv Vidin, me|u s.
Kuklica i Penda}, Kratovsko,
12/25. VI 1905) reonski vojvoda na
TMORO. Kako {iva~ vo Pazarxik
i Sofija, stanal ~len na TMORO
(1897). Bil komita vo ~etata na Jane Sandanski i zel u~estvo vo plenuvaweto na mis Elena Stoun (21.
VIII 1901). Vo vremeto na Ilindenskoto vostanie (1903) bil vojvoda i
~len na Gorskoto na~alstvo na
Skopskiot revolucioneren okrug
na TMORO. Po vostanieto dejstvuval vo Kratovsko (1904). Bil u~esnik na Skopskiot okruèn kongres
na TMORO (januari 1905) i izbran
za ~len na Skopskiot okruèn
komitet. U~estvuval vo 39 borbi so
osmanliskata vojska i ba{ibozukot. êtata od 13 komiti bila
sardisana od vojskata i àndarmeriskata kowica i po bespo{teden
otpor, za da ne padnat ìvi vo
neprijatelski race, preostanatite
komiti se re{ile na samo`rtva.
Opean e vo pove}e narodni pesni.
LIT.: D-r Du{ko Konstantinov
Zdravko Boìnovski, Tuka e Makedonija,
kniga I. (Izbor na objaveni makedonski
narodni pesni od komitskiot ciklus),
Skopje, 1970, 546; Kole Ro{ev, Makedonskite vojvodi niz sobitijata i narodnite pesni, Skopje, 2001, 272-274.
S. Ml.
Trajko
Dimitrov
DIMITROV, Trajko (Skopje, 8.

VIII 1930) arhitekt. Diplomiral
na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1956).
Rabotel kako proektant vo Zavodot
za stanbena izgradba vo Skopje koj,
podocna, se transformira vo Makedonijaproekt#. Proektiral objekti od op{testven karakter.
U~estvuval na pove}e anonimni arhitektonski konkursi. Se zanimava
i so publicistika. Realizirani objekti: Domot na kulturata Ko~o
Racin# vo Skopje (1958); zgradata na
aerodromot Skopje# (1966); OU
DIMITROV-KARPATA (MICKOSKI), Dejan Mickov (s. Laktiwe, Ohridsko, 22. III 1873 mesnost Op~elin vo atarot na s. Peso~an, Ohridsko, 1910) ohridski vojvoda na TMORO. Kako kamenorezec, so povremeni prekini, rabotel
vo Varna i Ruse (1890 1901). Po
vra}aweto stanal komita vo novoformiranata ~eta na vojvodata
Tale Goranov (6. VII 1901) i potoa na
vojvodata Nikola Rusinski. Potoa
i samiot stanal vojvoda na ~eta
(juli 1902). Vodel uspe{ni borbi so
osmanliskata vojska i ba{ibozukot
vo Ohridsko. Bil u~esnik na Smilevskiot kongres (27. V 1903). Do
po~etokot na Ilindenskoto vostanie (1903) uspeal da obezbedi 270
pu{ki, a potoa u~estvuval vo niza
vostani~ki borbi. Po zadu{uvaweto na vostanieto, preku Kumanovo i

Vrawe zaminal za Belgrad, a potoa
vo Sofija (14. XI 1903). Po zasiluvaweto na srpskata oruèna propaganda vo Makedonija, dobil zada~a
so svojata ~eta da dejstvuva vo
Vele{ko (sredinata na juni esenta na 1905), a potoa pak se prefrlil
vo Ohridsko (1906 11. VI 1908) i so
urietot se legaliziral vo rodnoto
selo. No na prepad bil uapsen i
sproveden vo zatvorot vo s. Peso~an
i stra{no izma~uvan, a potoa, zaradi zapla{uvawe na naselenieto, so
alka na vilicata (kako me~ka) go
vodele po selata kade {to vojvoduval. Najposle go vrzale za stoèrot
na lisnik i go zapalile.
BIBL.: Borbata v Kostursko i Ohridsko (do 1904 g.). Po spomenite na Ivan
Popov, Smile Vodanov, Dean Dimitrov
i Nikola Mitrev, Osvoboditelnoto
dviènie v Makedoni i Odrinsko. Spomeni i materiali. Sobava L. Mileti~,
t. I, Sofi, 1983 (fototip. izd.).
LIT.: Stojan Risteski, Dejan vojvoda, Ohrid, 1974.
S. Ml.
Anastasija
Dimitrova
DIMITROVA (BO@IKOVA),
Anastasija (Pernik, Bugarija, 16.
XI 1940) operska pevica, sopran,
prvenka na Operata na MNT.
Diplomirala (1963) na Sofiskata muzi~ka akademija (kaj prof.
Cv. Djakovi~), a potoa e vo Operata na MNT (19641966), vo Zagrepskata opera (19661969) i povtorno vo MNT (19691993). Kako
solist ostvarila nad 25 naslovni
ulogi od dramskiot i mladodramskiot fah. Pozna~ajni ostvaruvawa: Aida, Norma, Leonora (Trubadur), Elizabeta (Don Karlos),
Santuca (Kavalerija rustikana),
Marènka (Prodadena nevesta),
Mimi (Boemi), Abigaila (Nabuko), Margareta (Faust), Bes
(Porgi i Bes), Simka (Razdelba).
U~estvuvala vo izvedbata na pove}e vokalno-instrumentalni dela. Gostuvala vo Germanija, Ungarija, Romanija, Meksiko, Irska,
Luksemburg. Nejzinite interpretacii se odlikuvaat so dlaboka
emotivnost vo izrazot, muzikalnost i scenska sigurnost.
F. M.
DIMITROVA, Zaharina Velova
(Resen, 26. XI 1873 Bugarija, 14.
467
DIMITROVA
IV 1940) prva èna lekar od Makedonija. Medicina zavr{ila vo

Nansi (Francija) na 27. II 1901 g.
Za nejzinata disertacija Strukturni isleduvawa na epifiznata
`lezda# bila i nagradena. Turskite vlasti ne $ dozvolile da
bide lekar vo Makedonija, poradi
{to ostanala vo Bugarija. P. B.
Ratka
Dimitrova
DIMITROVA, Ratka (Skopje, 7.

IV 1940) violinistka, univ. profesor, pratenik. Vnimanieto na
muzi~kata javnost go svrtuva na
edinaesetgodi{na vozrast, koga
go ima svojot prv javen nastap.
Diplomira (1963) na Muzi~kata
akademija vo Qubqana (L. Fajfer), a postdiplomski studii zavr{uva (1971) na Moskovskiot
konzervatorium (J. Jankelevi~).
Ostvarila bogata koncertna aktivnost, nastapuvaj}i vo Makedonija i vo pove}e zemji niz svetot.
Vo tekot na karierata razvila
pedago{ka dejnost kako profesor
na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje.
B. Ort.
Qupka
DimitrovskaKalo|era
DIMITROVSKAKALO\ERA,
Qupka (Skopje, 25. VII 1946) interpretatorka na popularni pesni. Svojata kariera ja zapo~na vo
Skopje, kade {to napravi niza
snimki (19671971) so Reviskiot
orkestar na MRT, glavno aranìrani od Dragan \akonovski[pato. Od 1968 g. prestojuva vo Zagreb, od kade {to ja gradi svojata
me|unarodna kariera. Sklu~uva
ekskluzivni dogovori so toga{niot Jugoton i so Radio Luksemburg. Ima golem broj nastapi
na evropskite televiziski stani468
ci (80, samo na Germanskata televizija). Ostvaruva zlatni tiraì

na nekolku svoi diskografski izdanija (]e se naluti mojata majka# 300.000; âo# 470.000
itn.). U~esnik e i na festivalot
Makfest 1990 (so pesnata Yvona
yvonat#).
M. Kol.
DIMITROVSKI, Vangel Dimitrov (s. Popadija, Lerinsko,
15. II 1943) spec. po bolesti na
ustata i zabite, prof. na St. f.
Habilitiral vo 1978 g., a doktoriral vo 1990. Publikuval 100
statii. Avtor e na monografijata
Promeni vo imunolo{kata reaktivnost kaj zaboleni od parodontalnata bolest#, koavtor na
u~ebnicite Osnovi na oralnata
propedevtika# i Diferencijalna dijagnoza na oralnite lezii#.
E. M.
Dragan
Dimitrovski
DIMITROVSKI, Dragan Strezov (Skopje, 20. XII 1934) matemati~ar, red. prof. (1982) na
PMF. Diplomiral (1958), izbran
e za asistent (1960) i doktoriral
(1968) na PMF so temata Prilog kon teorijata na obop{tenite analiti~ki funkcii#. Avtor e
na golem broj trudovi od oblasta
na diferencijalnite ravenki i
kompleksnite funkcii i koavtor
na tri monografii. Pove}e godini bil urednik na Biltenot na
DMF od SRM i glaven i odgovoren urednik na Godi{en zbornik
na Institutot za matematika
(19941997). Bil prodekan na
PMF (197476) i {ef na Institutot za matematika (19931997).
BIBL.: M. Mijatovi}, D. Dimitrovski and V.
Veselinovi}, Geometrical Theory of Ideal Nonimaging Concentrators, Skopje, 1994; D. Dimitrovski, J. Mitevska, B. Ilievski, M.
Rajovi}, Ravenki Vekua so analiti~ki
koeficienti, Skopje, 1997; D. Dimitrovski, J. Mitevska, Brojot e univerzalna
konstanta na prirodata, Skopje, 1998.
LIT.: PMF 19462006, monografija,
Skopje, 2006; BU br. 505/88.
N. C.
DIMITROVSKI, Zoran (Skopje, 9. III 1936) violinist. Violina u~el vo Skopje, Qubqana (K.
Rupel) i vo Moskva (B. E. Kuznecov). Rabotniot vek go zapo~nal
kako profesor vo Srednoto mu-
zi~ko u~ili{te vo Skopje (1959

1961). Stanal koncert-majstor na
Makedonskata filharmonija (od
1963 g.) i e eden od prvite profesori na Visokata muzi~ka {kola
(formirana 1966, podocna FMU).
Bil prv violinist na Kamerniot
orkestar na Makedonskata radiotelevizija i na Makedonskiot
kameren orkestar. Nastapuval
kako solist vo pove}e zemji vo
svetot. Osobeno zna~aen e negoviot pridones na pedago{ki plan,
od ~ija klasa se izlezeni golem
broj violinisti me|u koi solisti
na koncertniot podium kaj nas i
B. Ort.
vo stranstvo.
DIMITROVSKI, Miroslav Tomov (Bitola, 11. I 1936 Skopje, 9.
X 2005) internist, pulmoalergolog, redoven prof. na Med. f.
Diplomiral na Med. f. vo Skopje,
a specijaliziral interna medicina vo Radenci (Slovenija). Bil
direktor na Klinikata za pulmologija i alergologija, pretsedatel na Makedonskoto respiratorno zdruènie. Avtor e na brojni
stru~ni i nau~ni trudovi. Br. N.
DIMITROVSKI, Todor (s.
Podles, Vele{ko, 19. II 1922
Skopje, 15. XI 2000) lingvist,
knièven istori~ar i preveduva~. Na 10 godini, negovite roditeli se preselile vo Skopje
(1932), kade {to zavr{il osnovno
u~ili{te i gimnazija (1940), Filozofski fakultet (1954) i habilitiral so trudot Internacionalniot sloj vo jazikot na Krste
Misirkov# (1970). Rabotel kako
preveduva~ vo Makedonskata redakcija na TANJUG, nekolku godini vo v. Trudbenik# (1945
1949), a potoa bil lektor vo knigoizdatelstvata Novo pokolenie# i Ko~o Racin# (19501953).
Ostatokot od rabotniot vek (do
penzioniraweto) go pominal vo
Institutot za makedonski jazik
Krste Misirkov# kako asistent,
nau~en sorabotnik, vi{ nau~en
sorabotnik i nau~en sovetnik (1.
X 1953 30. IX 1984). Bil rakovoditel na Oddelenieto za leksikografija i leksikologija (1966
1984), pretsedatel na Sojuzot na
literaturnite preveduva~i na
Makedonija (19821989), glaven i
odgovoren urednik na sp. Literaturen zbor#, ~len na Redakcijata na sp. Makedonski jazik# i po~esen ~len na DPM. Toj e eden od
trojcata sostavuva~i na tritomniot Re~nik na makedonskiot jazik so srpski tolkuvawa# (1961,
1965 i 1966) i eden od avtorite na
Makedonski pravopis so pravopisen re~nik. Op{t del# (1968) i
Pravopis na makedonskiot literaturen jazik# (1969 i 1979), kade
{to ja obrabotil transkripcija-
DIMOV
ta na tu|ite imiwa, interpunkcijata i pravopisnite znaci. Toj e i

eden od ~etvoricata obrabotuva~i na materijalot vo ~etirite toma Re~nik na makedonskata narodna poezija# (1983, 1987, 1993 i
2001). Avtor e i na nad 400 lingvisti~ki i literaturno-istoriski prilozi i prevel golem broj
knièvni dela od ruski, germanski i od ju`noslovenskite jazici
na makedonski (N. Tihonov, D.
]osi}, G. S. Prli~ev, D. Obradovi}, A. Kova~i}, A [enoa, R. Marinkovi}, F. Kafka, M. [olohov, N. V. Gogoq, I. Andri}, P.
Bak, M. Drì} i B. ]opi}) i od
makedonski na srpski jazik (S.
Popov i G. S. Prli~ev). Avtor e i
na pove}e u~ebnici za osnovnoto
i za srednoto obrazovanie (Makedonska gramatika za VIII oddelenie i za IV klas gimnazija i Pouki za jazikot za III i IV oddelenie
i za decata na Makedoncite vo
stranstvo).
BIBL.: Zna~ewa i upotreba na predlozite vo makedonskiot literaturen jazik,
Skopje, 1956; Od Pej~inovi} do Racin,
Skopje, 1982; Re~nikot na Beli mugri#,
Skopje, 1990; Re~nik na literaturni izrazi, Skopje, 1996; Podvigot na Miladinovci, Skopje, 2000; Nivnata maka na peroto, Skopje, 2000; Konfrontativen rusko-makedonski re~nik, Skopje, 2001; Frazeolo{ki re~nik na makedonskiot jazik,
Skopje, 2003 (koavtor Ta{ko [irilov).
PRIREDIL: Grigor Prli~ev, Sobrani
tekstovi, Skopje, 1974; Kole Nedelkovski, Stihovi, Skopje, 1975; Za makedonskiot jazik, Skopje, 1978; Kole Nedelkovski, Sobrano delo, Skopje, 1981; Dimitrija i Konstantin Miladinovci, Zbornik
na narodni pesni, Skopje, 1983.
LIT.: 50 godini Institut za makedonski jazik Krste Misirkov# (19532003),
Skopje, 2003, 103105.
S. Ml.
DIMITROVSKI, êdomir Mojsov (Prizren, 16. II 1948) internist-endokrinolog, redoven prof.

(2001). Med. f. zavr{il vo Skopje, kade {to i specijaliziral po
interna medicina (1980), magistriral (1988) i doktoriral (1990).
Direktor na Klinikata za endokrinologoja (2006). Ima objaveno
nad 130 trudovi.
BIBL.: Dijabeti~na nevropatija, Skopje, 1997; koavtor: Urgentni endokrinolo{ki i metaboli~ki sostojbi, Skopje,
1998; Kratok kurs za vodewe urgentni
sostojbi kaj dijabetesot, Skopje, 2000;
medicinata (u~ebnik), Skopje, 2000; Gerijatrija (u~ebnik), Skopje, 2001; U~ebnik po interna medicina, Skopje, 2003;
Klini~ki ispituvawa vo internata medicina, Skopje, 2004.
Sl. M. P.
DIMITROVSKI-DANDARO,
Kiro (Bitola, 5. V 1912 vo atarot na s. Potkamen, kaj âjni~e,
BiH, 1. V 1942) grafi~ar, komunisti~ki deec i prvoborec. Bil
aktivist na URS-ovite sindikati, ~len i sekretar na MK na KPJ
vo Bitola (1939). Ja osnoval prva-
na Ohridskata arhiepiskopija so
avtokefalen status po nejzinoto
zatvorawe, koe go smetal za nepravedno.
Kiro
DimitrovskiDandaro
ta partiska tehnika na MK na
KPJ vo Bitola (1940). Poradi taa
aktivnost bil uapsen (5/6. IX
1940) i osuden (13. XII 1940), branitel mu bil d-r Ivan Ribar. Zatvorskata kazna ja izdrùval vo
zatvorite Glavwa~a i Ada Ciganlija i vo Kazneniot zavod vo
Sremska Mitrovica, od kade {to
uspeal da izbega preku podzemen
tunel (21/22. VIII 1941) i stanal
borec na Fru{kogorskiot NOPO
od negovoto formirawe (9. IX
1941). Rabotel kako tipograf vo
pe~atnicata na v. Borba vo slobodnoto Uìce (oktomvri 1941).
So edinicite na NOV i POJ i
Vrhovniot {tab, preku Zlatibor
kon Nova Varo{, uspeale da ja
evakuiraat i pe~atnicata do s.
Dobroselce, a toj zaedno so drugi
soborci se prefrlil vo Bosna i
se priklu~il vo Vite{kiot vod
na Romaniskiot NOPO. Potoa
bil politi~ki komesar na Prvata ~eta na Pettiot {umadiski
bataljon na Vtorata NO proleterska brigada na NOV i POJ.
Zaginal vo borba protiv italijanskite okupatorski sili. Po
Osloboduvaweto negovite posmrtni ostanki bile preneseni
vo Bitola (18. V 1948). Negovoto
ime kako patron go nosi toga{
osnovanata bitolska pe~atnica.
BIBL.: Ta peri tes autokefalou arhiepiskopes

protes Joustinianes Ahridas kai Boulgarias, Athinai, 1859; Arhaia geografia tis Makedonia, Athinai, 1888; E Makedonia en lithois fthengomenois kai mnemeiois sozomenois, Athinai, 1896.
LIT.: Poulios Harises, Margarites Demitsas.
Makedonikon Emerologiov Panmakedonikou
Sillogou, Athenon, 1909, 301305; Ivan Snegarov, Makedonski pregled, XIII4, Sofi, 1943.
V. B.Gr.
DIMI[KOV, Boris (Skopje, 1.

X 1938) grad. in`., red. prof. na
(19702004). Predaval predmeti
od oblasta na èleznicite. Pred
toa, rabotel vo Makedonski èleznici, a i potoa, kako konsultant, aktivno u~estvuval vo realizacijata na nivnite proekti.
Q. T.
DIMKATA GABEROT v. Angelov Dimitar Ta{ov.

DIMKO MOGILÊTO v. Sarvanov-Mogil~eto, Dimko Iliev.
DIMNA JUDA makedonsko narodno oro {to se igra vo me{an
sostav, prete`no vo Pijanec i
Male{evijata, no i vo sosednite
orsko-muzi~ki podra~ja. Racete
se dràt me|usebno za pojas, desnata pred levata na sosedniot igra~. Oroto zapo~nuva so peewe na
pesnata Dimna juda grad gradila. Se igra na celi stapala, a
kon krajot, koga se zabrzuva, oroto stanuva podriplivo.
LIT.: Gan~o Pajtonxiev, Makedonski narodni ora, Skopje, 1973, 28.
\. M. \.
LIT.: Bitola i Bitolsko vo NOV 1941 i

1942. (Materijali od simpoziumot odràn
na 11, 12 i 13 april 1977 godina), kn. prva,
Bitola, 1978; Maksim Stojanovski, Kiro
Dimitrovski-Dandaro, Bitola, 1989.
S. Ml.
DIMICA, Margarit (Ohrid,

18291903) epigrafi~ar i istori~ar, specijalist za anti~ka topografija i geografija. U~el vo
Ohrid, vo Janina, a na Univerzitetot vo Atina zavr{il filologija. Na Fakultetite vo Lajpcig
i vo Berlin specijaliziral klasi~na filologija, filozofija i
arheologija. Rabotel vo gimnazijata vo Bitola i vo Solun. Preku
prou~uvaweto na anti~kite izvori i epigrafski spomenici toj e
prviot u~en {to napi{al dela za
anti~kata topografija na Makedonija i iscrpno gi registriral
dotoga{ poznatite kameni spomenici. Se zalagal za obnovuvawe
Nace
Dimov
DIMOV (ÛPOVSKI), Nace

(Atanas, Afanasij) Dimov (Dimitrievi~) (Papradi{te, Vele{ko, 18/31. I 1876 Petrograd,
Rusija, 15. VII 1916) brat na D. D.
ûpovski i eden od najaktivnite
~lenovi na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo
S.-Peterburg (19031905), eden
od trojcata (zaedno so D. ûpovski i d-r G. Konstantinovi~) najaktivni dejci na Makedonskata
kolonija vo S.-Peterburg (1912
1916), avtor na izdanieto Isto469
DIMOV
Naslovnata stranica na knigata za Makedonija

i Makedoncite od Nace D. Dimov (1913)
riski pregled na Makedonija i na

Makedoncite. Pri~inite za pojavata na ~etni~koto dvièwe
vo Makedonija. Politi~ki pregled na Makedonija i na Makedoncite# (1913) i najèstok polemi~ar na javnite sobiri i diskusii
protiv stavovite na bugarskite i
srpskite pretstavnici vo ruskata
prestolnina, vo za{tita na celosta i nezavisnosta na Makedonija.
Po ubistvoto na tatko mu, so bra}ata i sestrite se prefrlaat so
majka im vo Kru{evo, a potoa i
toj odi na pe~alba vo Bugarija. Vo
Sofija u~i vo ve~ernoto u~ili{te i vleguva vo lozarskiot# krug
na makedonskite nacionalni separatisti#. Potoa raboti na èleznicata vo Varna. Od 1901 g. e
ma{inist na èleznicata vo
Odesa (Rusija), a od dekemvri 1902
g. se vklu~uva vo dejnosta na
MNLD i so nekoj Trajko patuvaat
po univerzitetskite centri (Odesa, Kiev, Moskva, Peterburg) za
materijalna i moralna pomo{ i
poddr{ka od slovenskite dru{tva. Od fevruari 1903 g. e ma{inist vo Peterbur{koto èlezni~ko depo i iscelo mu se posvetuva na makedonskoto delo, poradi {to vo slednata godina i ja napu{ta dràvnata slu`ba. Za da se
izdrùva, otvora Evropska kafeana# vo S.-Peterburg, no, bidej}i ja pretvoril vo klub na Makedoncite i Balkancite, re~isi
bankrotiral i odnovo se vrabotuva kako ma{inist. Vo 19101912 g.
doa|a vo Rusija kru{ev~anecot
Marko Atanasov Mu{evi~Makedonec i podnesuvaat molba do
Svetiot sinod na RPC i memorandum do Ministerstvoto za
nadvore{ni raboti za otvorawe
stru~no (zanaet~isko) u~ili{te
na makedonski jazik (so inter470
nat) vo razurnatiot @ito{ki

manastir. ^lenuva vo S.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno
dru{tvo, vo Dru{tvoto za slovenska zaemnost i vo Galiciskoruskoto dru{tvo. Neposredno
pred Balkanskata vojna stanuva
privaten advokat#, a naskoro i
zamoèn i ugleden gra|anin na
ruskata prestolnina. U~estvuva
re~isi na site sobiri i diskusii
za balkanskite pra{awa i, pred
s, za za~uvuvawe na celosta i
obezbeduvawe na slobodata na Makedonija. ^len-osnova~ e na Slovenomakedonskoto nacionalnoprosvetno dru{tvo Sv. Kiril
i Metodija# (1912) i na Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo Sv. Kiril i Metodija#
(1913). Na 4. III 1913 g. odrùva
predavawe vo salata na Peterbur{koto slovensko blagotvorno
dru{tvo pod naslov Makedonija
vo minatoto, vo sega{nosta i vo
idninata# {to vedna{ izleguva i
kako posebna kni{ka (na ruski
jazik) vo izdanie na Makedonskata kolonija {to pretstavuva prva
takva publikacija po Misirkovata kniga. Potpisnik e na memorandumite na Makedoncite od 1
mart i od 7 juni 1913 g. i ~len e na
Redakcioniot sovet na sp. Makedonski golos (Makedonski
glas)# (19131914). Potpisnik e
na Memorandumot do ruskiot administrator za nadvore{ni raboti Makedonija i nejzinite
o~ekuvawa od Rusija# (15. IV
1915). Aktiven ~len e na Dru{tvoto za pomo{ na po~etnicite
literatori, artisti, umetnici i
nau~nici na Rusija (1915) i ~len
na Specijalnata komisija na
Dru{tvoto za slovenska zaemnost
{to ja podgotvuva separatno objavenata Rezolucija za makedonskoto pra{awe (8. VI 1915). Naskoro
se razboluva i po~inuva. Na nadgrobniot spomenik vo peterbur{kite Boq{eoktenski grobi{ta
u{te stojat zborovite {to mu gi
napi{al brat mu D. ûpovski:
Makedonski deec Nace Dimitrievi~ Dimov. Umren na 15 juli
1916 godina, na 40 godini od ra|aweto. @ivee{e Toj i se bore{e
za pravoto i slobodata na makedonskiot narod. Umre Toj daleku od krajot roden bez da go vidi sloboden#.
LIT.: Blaè Ristovski, Nace D. Dimov
(18761916), MANU, 1973; istiot, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo
Petrograd, I, 1978, 230233; istiot, Nace
Dimov (18761916) i programata za makedonskata nacija i dràva. Sve~en sobir
po povod 130-godi{ninata od ra|aweto i
90-godi{ninata od smrtta, Skopje, 2007.
Bl. R.
DIMOV, Stojan (Belgrad, 2. V

1956) klarinetist. Eden od najzna~ajnite makedonski reproduk-
Stojan
Dimov
tivni umetnici od pomladata generacija. Diplomiral vo Skopje,

a se usovr{uval vo Zagreb kaj
prof. J. Nohta. ^len e na Skopskiot duva~ki kvintet i na Kvartetot Dimov. Realiziral pogolem broj nastapi vo zemjava i vo
svetot. Bil solist na Makedonskata filharmonija, a denes e honoraren profesor na FMU vo
Skopje i viziting-profesor vo
Pariz, Solun, Novi Sad i Pri{tina. Ima realizirano pogolem
broj snimki, od koi del se staveni
B. Ort.
na nosa~i na zvuk.
K. Racin na pogrebot na ]. Dimov vo Veles (1940)
DIMOV, ]ire (Mal ]ire) (Veles, 12. V 1912 Belgrad, 18. XI

1940) rabotnik-poet, novinar i
aktivist na rabotni~koto i nacionalno-politi~koto dvièwe.
Po zavr{uvaweto na II klas vo
Vele{kata gimnazija (1925), u~i
stolarski zanaet vo gradot i raboti kako kalfa kaj razni majstori. Potoa kako rabotnik odi
vo Pe}, vo kavadare~koto s. Pr`devo, na izgradbata na èlezni~kata linija VelesPrilep; od
1938 g. lete raboti kako stolar vo
Belgrad, a zime se vra}a vo Veles
na istiot zanaet. Poradi progresivnata dejnost, prvpat pa|a v zatvor vo 1936 g., vtorpat dve godini
podocna pri predizbornata aktivnost vo s. Izvor, tretpat po demonstraciite na vele{kite monopolski rabotnici pod parolata Barame leb!# (1939), a ~etvrtoto apsewe go doìvuva vo septemvriskite krvavi demonstracii vo Belgrad (1940). Poradi
pe~albarskiot ìvot, zatvorawata i maltretirawata, zaboluva
od tuberkuloza i umira (moèbi
i otruen?) vo Belgrad. Negoviot
DIMOVSKA
pogreb vo rodniot grad se pretvora vo golema narodna manifestacija protiv postojniot poredok.
Blizok e do svojot sogra|anin i
prijatel K. Racin. Intenzivno
~ita i sozdava bogata li~na biblioteka. Pi{uva stihovi i proza
na srpski i na makedonski jazik.
Poznati se samo dvaesetina negovi literaturni tvorbi. U{te pred
1932 g. pravi literaturni obidi
vo poezijata, a na 10. XII 1933 g. go
napi{uva i prviot raskaz Pa|awe od skele#, nape~aten vo br. 2
na podgori~koto sp. Granit# (dekemvri 1934). Podocna sorabotuva i vo drugi periodi~ni publikacii vo Belgrad, a najmnogu kako
postojan sorabotnik vo skopskiot v. Na{a re~#, kade {to se
otpe~ateni i negovite stihotvorbi na makedonski jazik Pen~o#
(5. I 1940) i Balada na nezaboravenite# (26. IV 1940).
LIT.: ira Dimovi Mal ire, Na{a
re~#, II, 23, Skopqe, 30. XII 1940, 4; Angel
@. Dimov, Ko~o Racin i Mal ]ire,
Naroden bilten#, Titov Veles, 15. I 1956,
10; Radivoje Pe{i}, Kiro Dimov, novinar
i pisatel, Nova Makedonija#, 1, 2 i 3. V
1959; Radivoje Pe{i}, Tri poetske sudbine u
me|uratnoj makedonskoj knjièvnosti, Knjièvne novine#, X, 100, Beograd, 28. VIII 1959,
8; Dejan Aleksi}, Na{a re~# 19391941.
Od istorijata na napredniot pe~at vo
Makedonija, Skopje, 1960, 300301, 346347
i 359360; Radivoje Pe{i}, êtiri nepoznati pesni od Kiro Dimov, Streme`#,
H, 1, Prilep, 1964, 2023 i 2427; istiot,
Ko~o Racin i Kiro Dimov, Kulturen ìvot#, IX, 1, Skopje, 1964, 2930; istiot,
Prelistuvaj}i go novinarskiot bele`nik na Kiro Dimov, Nova Makedonija#, 5.
VII 1964, 7; Vasil Tocinovski, Kire Dimov-Mali, Sovremenost#, XXIX, 5, 1979,
7889 i 90101; Blaè Ristovski, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa
i materijali, I, Skopje, 1980, 301306; istiot, Projavi i profili od makedonskata
literaturna istorija, 2, Skopje, 1982, 258
261.
Bl. R.
Cvetan
Dimov
DIMOV, Cvetan (Cele âir~anec) (Skopje, 5. III 1910 Skopje,

9. VII 1942) {iva~ i sindikalen
i politi~ki deec, naroden heroj.
Bil sindikalen aktivist (od
1928), ~len na KPJ (od 1933) i na
Me|ustrukoviot sindikalen odbor na Skopje (od 1936), organizator na {trajkovi (19361940),
~len na MK na KPJ, na PK na KP
vo Makedonija i sekretar na Pokrainskiot odbor na Crvena pomo{ (1939). Vo negovata ku}a bilo odràno Pokrainskoto sovetuvawe na KP vo Makedonija
(proletta vo 1940). Zel u~estvo i
na Zemskoto sovetuvawe na Crvenata pomo{ vo Zagreb (avgust
1940), Pokrainskoto sovetuvawe
na Crvenata pomo{ (Skopje, juni
1942), na partiskoto sovetuvawe
vo Kozle (22. VI), na ilindenskite
demonstracii i na formiraweto
na Prviot skopski NOPO (22. VIII 1942). Kako sekretar na MK na
KPJ vo Skopje (od po~etokot na
1942), rabotel na formiraweto na
Vtoriot skopski NOPO (17. IV
1942), a potoa stanal i ~len na
Privremeniot PK KPJ za Makedonija (od po~etokot na juni 1942).
Po apseweto (vo po~etok na juli),
bil ubien vo Oblasnata policiska uprava. Proglasen e za naroden heroj (26. VII 1945).
LIT.: Dan~o Zografski, Naroden heroj
Cvetan Dimov, Skopje, 1951; Vasil Kunoski, Dimov \or|ija CvetanCele âir~anec (19091942), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 114119; Mitre Inadeski, Cvetan Dimov, Skopje, 1981; Krsto
Zdravkovski, Da ne se zaboravi, Spomenici i spomen belezi od NOV vo Skopje,
Skopje, 1982; Mitre Inadeski, Cvetan
Dimov, Skopje, 1985.
S. Ml.
Andreja
Dimov
-Dokur~ev
DIMOVDOKURÊV, Andreja
(Veles, 1878 s. Belica, Ki~evsko,
1907) deec i vojvoda na TMORO.
Se {koluval vo Solun i kako ~len
na TMORO bil komita vo ~etite
na Andon Janev]oseto i na Mihail Popeto. Podocna i samiot stanal vojvoda na ~eta vo Odrinsko
(19011902), potoa i okoliski vojvoda na Gornoxumajsko i ~len na
Strumi~kiot revolucioneren komitet. U~estvuval vo likvidiraweto na zloglasniot beg od s. Murulovo (Kuku{ko) i vo grabnuvaweto na mis Elena Ston. Vo vremeto na Ilindenskoto vostanie
(1903) bil vojvoda na Prviot odred
vo Kru{evskiot revolucioneren
reon na TMORO i u~estvuval vo
zazemaweto na u}umatot, po{tensko-telegrafskata stanica i beledieto (op{tinata) vo Kru{evo
(2/3. VIII 1903). Zaginal vo borba so
osmanliskata vojska.
LIT.: d-r Manol Pandevski, Ilindenskoto vostanie vo Makedonija vo 1903 godina, INI, Skopje, 1978; Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, kniga 1: Od postanokot na gradot do podelbata na Makedonija, Kru{evo, 1978.
S. Ml.
DIMOVPA[ATA, Jon (s. Trojaci, Prilepsko, 1876 Bitola, 1907)

deec na TMORO i bitolski vojvoda. Vra}aj}i se od pe~alba vo Romanija, ja iskr{il vratata na [ebedin-beg, kade {to porano sluguval (1900), od tamu zel pu{ka i dva
pi{tola i zaminal komita vo ~etata na \or|i Sugarev, a potoa kaj vojvodata Jovan Kafexijata vo Bitolsko. Podocna oformil svoja ~eta i
vo Ilindenskoto vostanie (1903)
dejstvuval vo [urkovskata Planina i vo Prespansko, a potoa vo Ki~evsko i vo Bitolsko. Po~inal od
zdobiena rana.
IZV.: DARM Skopje, PO Bitola, ZMG
Ilinden.
LIT.: Spomeni i biografii na ilindenci, DARM Podra~no oddelenie Bitola, Bitola, 1993.
S. Ml.
DIMOVA, Katica (Ba~ko Gradi{te, Vojvodina, 19. VI 1938)

univ. profesor. Zavr{ila Visoka {kola za fizi~ko vospitanie
vo Belgrad (1962). Na Fakultetot
za fizi~ka kultura vo Skopje e
izbrana za vi{ predava~ i redoven profesor po predmetot Tanci so ritmi~ko-sportskata gimnastika (19781989). Magistrirala na Medicinskiot fakultet vo
Skopje (1977) na tema: Komparacija na objektivnite faktori utvrdeni so biomehani~ka analiza
kaj branovite dvièwa vo ritmi~ko-sportskata gimnastika i
arbiterski ocenki#. Doktorirala na Fakultetot za fizi~ko vospitanie vo Belgrad (1983) na tema: Uticaj jednogodi{weg eksperimentalnog programa ritmi~kosportske gimnastike na morfolo{ko-motori~ke i estetske kvalitete u~enica osnovne {kole od
7 do 8 g.#. Bila sudija na Olimpiskite igri vo Seul (Ju`na Koreja,
1988) vo ritmi~ko-sportskata
gimnastika. Objavuvala stru~ni
i nau~ni trudovi.
D. S.
DIMOVSKA, Anastasija (Ki~evo, 4. X 1928) univ. profesor,
histolog. Osnovnoto i srednoto
obrazovanie go zavr{ila vo
Skopje. Vo u~ebnata 1948/49 g. se
zapi{ala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (Grupa biologija). Vo tekot na studiite bila demonstrator na Zoolo{kiot zavod. Vo 1953 g. e izbrana za asistent. Doktorskata disertacija ja
odbranila vo 1965 g. Vo 1966 g. e
izbrana za docent, vo 1972 za vonreden profesor, a vo 1978 za redoven profesor. Penzionirana e vo
1988 g. Izveduvala nastava po
predmetite citologija na ìvot471
DIMOVSKI
ni i histologija i embriologija
so anatomija na ~ovekot. Prestojuvala vo pove}e renomirani histolo{ki laboratorii vo zemjava
i vo stranstvo. Taa e eden od najeminetnite histolozi kaj nas i
po{iroko. Avtor e na pove}e od
50 nau~ni trudovi.
D. Pr.
DIMOVSKI, Aleksandar (Ohrid, 1. III 1928 Skopje, 25. X 2005)
univ. profesor, zoolog. Osnovnoto i srednoto obrazovanie gi
zavr{il vo Ohrid. Vo 1946 g. se
zapi{al na Grupata biologija na
Filozofskiot fakultet vo Skopje (indeks broj 1 na Skopskiot
univerzitet). Po diplomiraweto
(1951) bil izbran za asistent na
Zoolo{kiot zavod. Vo 1960 g. ja
odbranil doktorskata disertacija. Vo 1961 g. bil izbran za docent, vo 1966 za vonreden profesor, a vo 1971 za redoven profesor. Penzioniran e vo 1988 g. Izveduval nastava po predmetite
zoologija na rbetnite ìvotni,
sporedbena anatomija i anatomija na ~ovekot. Se zanimaval so
prou~uvawe na najgolemiot del
od rbetnicite vo Makedonija.
Ima objaveno dva univerzitetski
u~ebnika i okolu 60 nau~ni trudovi.
D. Pr.
Don~o
Dimovski
DIMOVSKI, Don~o Trajanov

(Bitola, 1. X 1954) matemati~ar,
red. prof. (1994) na PMF. Diplomiral (1976) na Fakultetot za matematika, magistriral (1979), a
doktoriral (1983) so temata Neednostavno svrzani Kasonovi ra~ki# na Univerzitetot na Wujork
vo Bingamton (SAD), kade {to dobil nagrada za najdobra doktorska
disertacija vo 1983 g. Nau~no raboti vo nekolku oblasti: geometrisko-kombinatorna topologija,
ednoparametarska teorija na fiksni to~ki, vektorsko-vrednosni
strukturi i dr. Ima objaveno pove}e od 50 nau~ni trudovi i dve monografii. [ef (200103) na Institutot za matematika, glaven
urednik na spisanijata Sigma# i
Matematika makedonica#.
BIBL.: Non-simply connected Casson handles,
Ph.D. thesis posebno izdanie na PMF,
1984; K. Tren~evski, D. Dimovski, Complex
commutative vector valued groups, MANU,
472
1992; D. Dimovski, R. Geoghegan, One parameter fixed point theory, Forum Mathematicum 2,
de Gruyter, 1990, 125154; K. Tren~evski, D.
Dimovski: On the affine and projective commutative (m+k,m)-groups, J. Algebra, 240, 2001,
338365.
LIT.: PMF 19462006, Skopje, 2006; Razvoj i
sostojba na matemati~kite nauki vo SR
Makedonija, MANU, 1987; BU br. 759 /00.
N. C.
DIMOVSKI, Mihailo (Resen,

15. XI 1941 Skopje, 11. XI 1979)
etnomuzikolog, prv {koluvan etnokoreolog. Diplomira vo prvata generacija na Oddelot za muzi~ki folklor na Muzi~kata akademija vo Belgrad (1967), a potoa
be{e asistent-etnokoreolog vo
Institutot za folklor vo Skopje (1. XI 1968 11. XI 1979). Pri
ednogodi{niot prestoj na Moskovskiot konzervatorium (1969)
ja specijalizira Labanovata notacija na orata. Podocna be{e na
studiski prestoj vo SR Romanija
i vo ^SSR. Dade zna~aen pridones za razvojot na etnokoreologijata vo Makedonija. So kino-kamera terenski snimi pogolem
broj makedonski narodni ora i gi
podgotvi za objavuvawe. Be{e
osobeno angaìran i vo dejnostite za scensko prikaùvawe na
folklorot, posebno na folklornite festivali vo Makedonija.
Ostana nedovr{ena negovata doktorska disertacija Makedonskite narodni ora od Zapadna i Jugozapadna Makedonija# kaj mentorot
d-r I. Ivan~an (Zagreb). Avtor i
koavtor e na tri knigi i triesetina statii i drugi prilozi.
BIBL.: Makedonski narodni plesovi, Zagreb,
1973 (so koavtori); Orskata tradicija
vo selo Iwevo (Radovi{ko), Skopje, 1974;
Makedonski narodni ora od repertoarot
na Ansamblot za narodni igri i pesni
Tanec#, Skopje, 1977.
LIT.: \or|i M. \or|iev, Mihailo Dimoski (19411979), Makedonski folklor,
XIII, 25, Skopje, 93-94; 50 godini Institut za folklor. Bibliografija na izdanijata na Institutot za folklor
Marko Cepenkov# Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na
sorabotnicite 19502000. Podgotvila
Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 146.
S. Ml.
DIMOVSKI, Stojan (Elovec,

Veles, 10. VI 1933) politi~ar,
diplomat i op{testvenik. Vo Veles rabotel kako prosveten rabotnik; bil pretsedatel vo Op{tinskiot komitet na narodnata
mladina i pretsedatel na Op{tinskata konferencija na
SSRNM; politi~ki sekretar na
Op{tinskiot komitet na Sojuzot
na komunistite na Makedonija.
Potoa stanal generalen direktor
na Radiotelevizija Skopje (1977
1985). Vo toj period se voveduva
vtoriot televiziski kanal, se zapo~na so sopstvena u~ili{na
programa i se snimija zna~ajni
igrani proekti. Do 1990 g. bil vo

J. F.
diplomatija.
DIMOVSKI, Tomislav (Skopje,
12. VII 1929) eden od najstarite i
najistaknati makedonski novinski
fotoreporteri. Po~nal vo Vardar-film#, a od 1953 g. do penzioniraweto (1989) vo Nova Makedonija# i Ve~er# i vo spisanijata Ekran#, Po~inka# i Skok#. B. P. \.
Ilija
Dimovski
-Goce
DIMOVSKIGOCE (GOÊ),
Ilija (s. Statica, Lerinsko 1905
Skopje, 26. VII 1961) u~esnik vo
NOV vo Egejskiot del na Makedonija i vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Vo rabotni~koto i vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe se vklu~il vo
predvoeniot period. Vo 1941 g. se
otcepil od KPG i formiral posebna makedonska partiska organizacija so makedonska nacionalna platforma. Od fevruari 1943
do septemvri 1944 g. bil komandant i komesar na partizanskiot
odred Vi~o#. Vo avgustseptemvri 1944 g. bil komandant na Lerinsko-kosturskiot makedonski
bataljon. Od oktomvri 1944 g. e
komandant na Lerinsko-kosturskata makedonska brigada, a od 18.
XI 1944 g. e komandant na Prvata
egejska udarna brigada na NOVM.
Vo septemvri 1946 gi komanduval
makedonskite partizanski edinici na NOF na planinata Vi~o, a
vo po~etokot na 1947 bataljon na
DAG. Bil ~len na Glavniot odbor na NOF na Makedoncite od
IZV.: DARM, fond, 427 na CK na KPM
SKM, Partiski dosieja na nositeli na
Partizanska spomenica 1941#, dosie na
dobieni spomenici 1941, br.160. M. Mih.
DIMOVSKIO[ENSKI, Lazo
(s. O{eni, Kostursko, Egejskiot
del na Makedonija, 1897 Skopje,
1970) deec na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe. Bil sekretar na Okru`niot
komitet na KPG za Larisa (Tesalija), u~esnik vo Gr~koto dvièwe na otporot. Kako deec na makedonskoto NOD bil ~len na Okru`niot odbor na SNOF za Kostursko. Ne se soglasuval so politikata na KPG za makedonskoto
DINEV
nacionalno pra{awe. Vo 1945 g.

emigriral vo NRM.
1948, Skopje, 1982.
St. Kis.
Slave
\orgo
Dimoski
DIMOSKI, Slave \orgo (s. Velestovo, Ohridsko, 1959) poet

za deca i za vozrasni, eseist, preveduva~. Gimnazija zavr{il vo
Ohrid, a Filolo{ki fakultet vo
Skopje. Raboti kako profesor po
literatura vo Ohridskata gimnazija. Poetskata re~ na Slave \orgo Dimoski se odlikuva so razigrana imaginacija i prefinetost
na razdiplenata misla, so dopadliva animacija na fantazijata za
rasko{na sloboda na ekspresijata. Primer e na tvorec so ìvotvoren dopir do zborot. Fenomen e
na prirodno peewe i mislewe.
BIBL.: Stihozbirki: Graviri, 1979; Proekt, 1982; Studen poriv, 1985; Poslednite rakopisi, 1988; Sporeden pat, 1991;
Predmeti i argumenti, 1994; Formi na
strasta, 1999; Temno mesto, 1999; knigi
za deca: Alisa, 1989; Kristalen son, 1990;
Zboroigri, 1991; Stihoteka, 2000; izbori: Brod od parea, 1991 i Maj~in jazik (na
ruski, Moskva, 1996).
G. T.
celiot svet. Sorabotuval so Yamaha i Radio France Internacional.

Izdal dvaesetina CD i DVD-nosa~i. Dvaesetina godini bil muzi~ki producent vo MRT. M. Kol.
DIMÊ BAWAROT# AD
Prilep proizvodstvena i monta`na fabrika za sadovi pod pritisok (1953) i za kotli (1981/82).
Brojot na vrabotenite e okolu 200,
od koi pove}e od 20% se so visoko
obrazovanie. Glavni proizvodstveni linii se: fabrikata za kotli,
sadovi pod pritisok, termoenergetski postrojki i za oprema za
procesna industrija; fabrikata za
proizvodstvo na oprema za klimatizacija i procesna oprema za tutunskata industrija. Montaèn pogon od: vodovodni i elektri~ni instalacii; greewe i klimatizacija;
servis za elektri~ni motori, aparati za industrijata i doma}instvoto i gora~i za kotli. Dimenzionirana e spored standardite na evropskite firmi, kako BABCOK,
STANDARD, VESSEL, LOOS za blok
kotli do 25 MW. Vo proizvodnotehnolo{kiot proces uspe{no se
implementirani: EN-normativi;
TRD i AD MERKBLATT propisite;
DIN, JUS i MKD standardite. Sl. A.
DIMÊV, Dimo N. (Dobro{ani,
[tipsko, 9. VII 1952) poet, raskaùva~ i preveduva~ od vla{kata nacionalnost vo Makedonija.
Zavr{il Ekonomski fakultet vo
Skopje. Raboti vo Makedonskoto
radio. Osnova~ e i urednik na
vesnikot Feniks#. Na vla{ki go
prevel Serdarot od Prli~ev i
drugi dela od makedonski avtori.
^len e na DPM.
BIBL.: Klukajdrvecu more klukajdrvecu,
vla{ki narodni pesni, Sk., 1985; Smrten
krik, poezija, Sk., 1989; Sveta nade`, poezija, Sk., 1990; Kolevka, raskazi, Sk., 1990;
Vla{ki bukvar, Sk., 1994; Mila e mama, poezija za deca, Sk., 1996; Gordiot ov~arski
sin, poezija za deca, Sk., 1999.
P. Gil.
Nikola
Dimu{evski
DIMU[EVSKI, Nikola (Kokan) (Skopje, 26. IV 1958) klavijaturist, aranèr, kompozitor i

producent. Karierata ja zapo~nal kako klavijaturist na grupata Leb i sol#. Napi{al nad 200
aran`mani za razli~ni avtori i
izveduva~i vo Makedonija i vo
Evropa. Avtor e na muzika (okolu
1.500 min.) za golem broj teatarski pretstavi vo Evropa i vo
SAD. Sozdaval muzika (audiodizajn) za pove}e radio i TV stanici. Odràl nad 1.000 koncerti vo
Blagoja
Dim~evski
DIMÊVSKI, Blagoja (Skopje,

27. VIII 1950) violinist. Diplomiral na Konzervatoriumot P. I.
âjkovski# vo Moskva (E. ûgaeva,
I. Jankelevi~, 1975), kade {to i
magistriral (E. ûgaeva, 1977).
Eden od najeksponiranite violinisti vo porane{na Jugoslavija.
Od 1982 g. ìvee i raboti vo Tuluz

(Francija), kade {to e koncertmajstor i solist pri Nacionalniot
orkestar, kako i profesor na Visokata {kola i vo Centarot za muzika i tanc. Od 2003 g. e i koncertmajstor na Metropolitana# orkestaSn. ^. - An.
rot vo Lisabon.
\or|i Dim~evski
DIMÊVSKI, \or|i (Skopje,

18. IV 1924 Skopje, 16. I 2006)
instrumentalist (violinist),
folklorist, melograf, aranèr, kompozitor i dirigent.
Bil u~esnik vo NOAVM (od 9.
IX 1944). Po Osloboduvaweto
bil referent za rabotata na
kulturno-umetni~kite dru{tva
na Poverenstvoto za kultura
pri Gradskiot odbor vo Skopje,
direktor na Niòto muzi~ko
u~ili{te (1948/1949), rakovoditel na horot na KUD Orce Nikolov# (1949 1954) i muzi~ki
rakovoditel na Ansamblot za
narodni pesni i igri Tanec# do
penzioniraweto (19541978). Vo
me|uvreme diplomira na Vi{ata
muzi~ka {kola vo Skopje (1971).
Osnova~ e na poznatata ènska
peja~ka grupa Sirma#, na sektetot Lira#, na poznatiot oktet
Makedonija# (1976) i be{e dolgogodi{en sorabotnik i muzi~ki rakovoditel na KUD Goce
Del~ev# vo Skopje. Ima zabeleàno (so melogrami) okolu 200
makedonski ora i avtor e na golem broj pesni i ora vo duhot na
makedonskiot folklor. Kako
instrumentalist so sorabotnicite snimil okolu 25 long-plej
plo~i muzika.
BIBL.: Vie se oro makedonsko. Zbirka na
makedonski ora, Skopje, 1983; Sedenka se
zbira, Skopje, 2003; Makedonski ora,
Skopje, 2003.
LIT.: D-r Simo Mladenovski, \or|i
Dim~evski na{ istaknat melograf,
kompozitor i odli~en instrumentalist (predgovor na makedonski, angliski, ruski, francuski i germanski jazik),
vo kn. \or|i Dim~evski, Vie se oro makedonsko, Skopje, 1983, 5-28.
S. Ml.
DINEV, Angel (s. Smokvica,

Gevgelisko, 1. H 1891 Skopje,
17. II 1952) makedonski kulturno-nacionalen deec, revolucioner, publicist i op{testvenik.
473
DINEVSKI
Angel
Dinev
Po zavr{uvaweto na osnovnoto
u~ili{te vo seloto, sluguva kako ov~ar, a vo crkvata u~estvuva
kako psalt. Kon krajot na 1909 g.
se vrabotuva vo Egzarhiskata
mitropolija vo Solun, se samoobrazuva i vleguva vo U~eni~kiot revolucioneren kruòk. Se
vklu~uva vo ~etata na vojvodata
Kosta Popeto kako sekretar, a
naskoro stanuva i ~len na Okoliskiot komitet na MRO
(19111912) i u~estvuva vo Balkanskite (19121913) i vo Prvata svetska vojna (1915 1918). Od
1921 g. se prefrla vo Sofija, prvin kako pisar vo Ministerstvoto za finansii, potoa kako
kontrolor na tramvaite, a od
slednata godina ja zapo~nuva
svojata novinarsko-publicisti~ka dejnost: sorabotuva vo vesnicite Ilinden#, Emigrantska misl#, Pirin# i 20
li# (19221924), pa objavuva i
posebni publikacii od oblasta
na ponovata makedonska istorija. Stanuva rakovoditel na Gevgeliskoto bratstvo (19271947)
i raboti kako pisar vo Minis-
nie vo periodot me|u dvete

svetski vojni Makedonski vesti# (24. I 1935 12. H 1936) {to
(prvin nedelno spisanie, a
potoa vesnik) kako neoficijalen organ na VMRO(Ob) ja
afirmira kulturno-nacionalnata istorija, osobeno od
ilindenskiot period, i ja razviva makedonskata nacionalna
svest, literatura, nauka i kultura. Pri Redakcijata e formiran Makedonskiot literaturen
kruòk (2. VIII 1936), se inicira Makedonski naroden teatar,
po~nuva da izleguva, vo prodolènija, negovata bro{ura Makedonskite Sloveni# i e najaveno pe~atewe na monografijata
Ilindenskata epopeja#, no vesnikot e zabranet. Bro{urata vo
celost separatno e objavena po
dve godini, a prviot del od monografijata duri vo 1945 g. Nekolku pati e interniran vo razni logori (1940 1944). Osobeno
golema aktivnost projavuva po
prevratot vo Bugarija (9. IX
1944). Go rakovodi Sojuzot na
makedonskite
dobrovole~ki
dru{tva vo Sofija i go redaktira negoviot organ Dobrovolec# (19441946), a ja objavuva i
bro{urata
Etnografskata
ideja na makedonskite Sloveni#
(1944). Razviva {iroka op{testveno-politi~ka dejnost sred
Makedoncite vo Bugarija. No
koga po XVI plenum na BKP (13.
VII 1948) e ukinata kulturnata
avtonomija na Pirinska Makedonija, Dinev pra}a protestno
pismo do CK na BKP i na 20. VIII 1948 g. ilegalno ja napu{ta
Bugarija. Vo Skopje stanuva
stru~en sorabotnik vo novoosnovaniot Institut za nacionalna istorija.
BIBL. i LIT.: Dviènieto, Sofi,
1924; Kresnenskoto vzstane, Sofi,
1926; Istori na grcko-turski
s z protiv VMORO, Sofi, 1929;
Hurieta i posthurietskit borbi v
Gevgelisko, Sofi, 1934; Makedonskit slavni, Sofi, 1938; Etnografskata ide na makedonskit slavni, Sofi, 1944; Ilindenskata epopea, Sofi, 1945; Ilindenskata epopeja, II, Skopje, 1949; Politi~kite ubistva vo Bugarija, Skopje, 1951; Odbrani dela vo tri knigi. Izbor i redakcija d-r Vladimir Kartov, Skopje, 1983;
Blaè Ristovski, Portreti i procesi
od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, III, Skopje, 1990,
346532.
Bl. R.
A. Dinev, Makedonskite Sloveni# (1938)
terstvoto za zemjodelstvo (1928

1942). Go izdava najzna~ajnoto
makedonsko periodi~no izda474
DINEVSKI, Vukan (Gostivar,

22. IV 1927 Skopje, 27. IX 2006)
akter, reìser, pedago{ki rabotnik, beleìt interpretator
na narodnata i na umetni~kata
poezija. Zavr{il Sredna dràvna teatarska {kola i Filozofski fakultet vo Skopje i Teatarska akademija vo Zagreb. ^len e
na Dramata na MNT (19521964 i

19661973). Vo me|uvreme, (1964
1966), ~len na Dramskiot teatar
vo Skopje. Profesor e na FDU vo
Skopje. Ulogi: Don Jere (Glorija#); Islednikot (Vitel#); Ximi
(Vejka na vetrot#); Leonardo
(Krvavi svadbi#) i dr. Reìi:
Paradoksot na Diogen#; [vejk
vo Vtorata svetska vojna#; Venecijanskite bliznaci#; Kral Lir#;
R. St.
Zlostorstvo i kazna#.
Vukan
Dinevski
DINKOV (DINKATA), Georgi

Kostadinov (Solun, 1838 Atina,
1876) makedonski kulturno-nacionalen deec, u~itel, u~ebnikar,
poet, publicist i op{testvenik.
Osnovnoto obrazovanie go zavr{uva vo Solun, potoa dve godini
u~i vo Bogoslovskoto u~ili{te
na o. Halki, kratko vreme vo Atina i vo Smolenskata gimnazija vo
Rusija (18591860). Rano se povrzuva so D. Miladinov i so St.
Verkovi} i patuva po Makedonija
sobiraj}i geografsko-etnografski i folklorni materijali. Nastojuva ~i~ko mu Kirijak Drìlovi~ da otvori i slovenska pe~atnica vo Solun, a tatko mu Kostadin Drìlovi~ intervenira vo
Zografskiot manastir da se otvori tamu takva pe~atnica i vo nea
da se pe~atat rakopisite na sin
mu. Se obiduva da se vklu~i vo Makedonskata legija vo Belgrad, no
faten e na granicata (1862). Korespondira so Garibaldi, so G.
St. Rakovski i so drugi li~nosti
vo Evropa. Nakleveten od Grcite
kako ruski {pion i panslavist,
leì vo zatvorite vo Sofija i
Vidin (18631864). Vo rodniot dom
go otvora prvoto u~ili{te na naroden jazik vo Solun (18661868)
i stanuva osnova~ i nastojatel na
Crkovno-u~ili{nata op{tina.
Objavuva statii za jazikot, geografijata i istorijata na Makedonija vo carigradskiot v. Makedoni# (18671868). U~itelstvuva vo
Prilep, Bitola i vo kosturskoto
selo Zagori~ani (18691871). Poradi voveduvaweto na narodniot
jazik so upotreba i na svoite
u~ebnici i poradi buditelskata
dejnost vo celiot reon, biva pretepan od grkomanite i odnovo zat-
DIPLENICA
Georgi
Dinkov
(Dinkata),
portret od
Novica
Trajkovski
voren vo Kostur (1871). Se vra}a

vo Solun, no i tuka e nakleveten,
pa bega vo Atina i sorabotuva vo
v. Eon#. Istormozen i bolen, po~inuva vo gr~kata prestolnina.
Ostanuva nepublikuvana negovata
patriotska poezija, no i makedonskite u~ebnici (Gramatika na makedonskiot bugarski jazik, Nare~ie Solunskago okruga, Podrobna
geografija na Makedonija i dr.),
kako i nekoi monografski opisi
na gradovi (Istorija na grada Nego{) i publicisti~ki prilozi
(Poznaj sebesi).
LIT.: . I. [D. V. Makedonski], Georgi
Dinkata, Svtlina#, II 4, Plovdiv,
1892, 7980; B., U~itelo Dinkata (Edna
stranica ot istorita na Makedoni), Makedonski glas#, I, 23 i 24, Sofi, 1885 (Dimitr Blagoev, S~ineni,
I, Sofi, 1955, 112135); S. K. Salgandìev, U~itelo Dinkata, Makedonski
glas#, I, 27, 8. VIII 1885; Anton P. Stoilov, Georgi Dinkov, vo kn.: Blgarski
kniòvnici ot Makedoni, I, 17041878,
Sofi, 3334; Georgi Abaxiev, U~itelot Dinkata, Razgledi#, I, 14, Skopje,
1954, 7; Blaè Ristovski, U~itelot \or|i KostadinovDinkata, Prosvetno delo#, XIV, 910, Skopje, 1958, 430444; istiot, Poetskite obidi na \or|i K. Dinkata, Sovremenost#, VIII, 10, Skopje, 1958,
867873; Prof. Hristo Hristov, Gradivo
za biografita na Georgi K. Dinkov,
Godi{nik na Sofiski universitet#,
Filosofsko-istori~eski fakultet, t.
LIII, kn. III, Sofi, 1965, 133163.
Bl. R.
DINKOVA, Slavka Kostadinova

(Solun, 1850 Solun, 1869) prvata poznata u~itelka, novinarka
i feministka vo Makedonija. ]erka na prerodbeni~koto semejstvo
na Kostadin i Velika Drìlovci
i sestra na Georgi Dinkata. Po
zavr{uvaweto na gr~koto i na
francuskoto u~ili{te vo rodniot grad, go vodi prvoto ènsko
u~ili{te na na{iot preroden
maj~in jazik# (18661868) i objavuva feministi~ki statii vo v.
Makedoni# (1868), preveduvaj}i
gi i odli~nite pisma na Adelaida de Tone#. Preranata smrt gi
prekinuva i nejzinite poetski
ambicii.
LIT.: Blaè Ristovski, Slavka Dinkova,
Prosvetno delo#, XIV, 12, Skopje, 1958,
6269; istiot vo Razgledi#, V, 10, Skopje,
1. VI 1958, 9; istiot, Portreti i procesi
od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I, Skopje, 108121. Bl. R.
DIWA (Cucumis melo L.) ednogodi{no rastenie od fam. Cucurbitacea. Poteknuva od Afrika, kaj nas
prenesena preku Turcija i Grcija.
Se odgleduva zaradi zreliot plod,
koj sodrì {e}eri (10 12%), mineralni materii, vitamini i organski kiselini. Se odgleduva na
otvoreno i vo za{titeni prostori na okolu 2.500 ha, so vkupno
proizvodstvo od okolu 30.000 t.
Zastapeni se dva tipa sorti: adana
(rani) i kasaba (docni).
D. J.
DION1 (Dios) makedonsko vrhovno boèstvo. Vo knièvnite
spisi i na epigrafskite natpisi
e zabeleàno so teonimot Hetaireios (imeto e povrzano so makedonskata institucija hetajri) ili
Hyperberetas (etimolo{ki povrzan so makedonskiot mesec Hyperberetaios i so praznikot posveten
na Dion Hiperberetaia). Zasvedo~eno e (natpis vo s. Debre{te, Kavadare~ko) i so epitet na boèstvoto Hyperairetes. D. kaj anti~kite avtori e ekvivalent na Yevs.
joncite Dionis se narekuva Dijalos. Edna od pretstavite na boèstvoto e votivnata plo~a najdena vo
Stobi. Vo Melnik, Asdules e prikaàn so vinova loza ka~en na kow,
vo pridru`ba na Pan, Silen i panter. Pridru`nici mu se Saudi, Sabi ili Savi, pa ottamu i imeto na
ova boèstvo e Savadij.
LIT. : N. Proeva, Studii za anti~kite
A. [uk.
DIONISIJ I (krajot na XVI ili

po~etokot na XVII v. Vla{ko,
1665) ohridski arhiepiskop (22.
VII 1651 8. VI 1656). Negova gramota vo Rusija odnel grebenskiot
mitropolit Visarion (11. VIII
1652), a i samiot toj kako arhiepiskop prestojuval vo Rusija (ok. 14. IV
1653).

A. [uk.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot padaneto pod turcite do nejnoto uni]oènie (13941767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik#
na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 73.
S. Ml.
DION2 svet grad na Makedoncite vo Pierija, vo podno`jeto na

Olimp, centar na verskiot i kulturniot ìvot na Makedonija.
Kralot Arhelaj I (413399 g. pr.
n.e.) tuka vospostavuva odrùvawe
Olimiski igri. Svetiot grad# za
vreme na Rimjanite ima pogolemo
zna~ewe od drugite gradovi vo oblasta. Edinstven grad vo Pierija
spomnuvan vo docnoanti~kite izvori. Gradot egzistira do V v.
DIONISIJ II (od Hios) ohridski arhiepiskop (me|u 1706 i

maj/avgust 1707 i vtorpat od 4. VI
1709 16. VII 1714), fanariot. Se
spomnuva vo spisokot na Hrisant
(1706). Vo edno pismo, kako arhiepiskop baral materijalna pomo{ od ruskiot imperator Aleksandar (26. XII 1706). Vo toj period mo`no e izvesno vreme da arhiepiskopuval i arhiepiskopot
Ermenus (pred 11. VI 1710).

A. [uk.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto
uni]oènie (13941767), Sofix, 1931;
Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok
na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en
zbornik# na Bogoslovski fakultet
Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 76.
S. Ml.
DIONISIJ III ohridski arhiepiskop (18. IV 1752 1757). Za

crkvite i manastirite vo Ohrid
i Ohridsko pobaral knigi na slovenski jazik od ruskiot dvor
(1757).
Reljef so Dionis, detaq, Ohrid (I v. pr.n.e.)
DIONIS najpo~ituvanoto boèstvo kaj Makedoncite, popoznato kako Bakhos (Evripidovata drama Bakhos e posvetena na ova boèstvo); brigisko-edonsko boèstvo
na vegetacijata so orgijasti~ki rituali {to gi izveduvaat bakhite
Maketi i Menadite, koi vo Makedonija se narekuvaat Klodonki i
Mimalonki (sp. Plutarh). Kaj Pa-
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]oènie (13941767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment
Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 77. S. Ml.
DIPLENICA vid sabja {to se

dipli (so svivawe). So krivoto
se~ilo, so dr{kata i ponekoga{
so {titnikot, bila koristena i
kako ladno oru`je na pe{acite
ili kowanicite. Primeroci ima
i vo makedonskite muzei, a se opeva i vo narodnite pesni.
475
DISPANZERI
LIT.: Trajan Nikodinoski, Narodni pesni od Ohridsko, Ohrid, 1974, 178. S. Ml.
DISPANZERI specijalizirani rabotni i organizaciski delovi vo oddelni slu`bi, odnosno

dejnosti na zdravstveniot dom,
koi koristat aktivni stru~ni metodi na rabota pri ukaùvaweto
i obezbeduvaweto primarna zdravstvena za{tita za opredeleni
grupi naselenie, kako {to se:
detski dispanzeri (za deca od 0 do
6 g.), dispanzeri za u~ili{ni deca i mladina (za deca i mladina
od 7 do 19 g. i za redovni studenti
do 26 g.), dispanzeri za èni (za
èni nad 15-godi{na vozrast) i
dispanzeri za medicina na trudot
(za rabotnici), kako i dispanzeri
za opredeleni granki na medicinata, kako {to se: pnevmoftiziolo{ki dispanzeri (za suzbivawe
na tuberkulozata), ko`no-veneri~ni dispanzeri (za prevencija
i za{tita od ko`ni i seksualno
prenoslivi bolesti) i dr. Za prevencija i kontrola na oddelni
hroni~ni nezarazni bolesti se
formiraat dispanzeri/centri na
regionalno ili na republi~ko
nivo, samostojno ili vo sostav na
drugi zdravstveni ustanovi (dispanzer za mentalno zdravje, dispanzer za bolestite na srceto i
krvnite sadovi, dispanzer za malignite neoplazmi, dispanzer za
{e}ernata bolest i dr.).
D. D.
DMBENI, ISELENI^KO
DRU[TVO (Geri, Indijana, SAD,
1906) dru{tvo na Makedoncite
vo SAD i Kanada po poteklo od
seloto Dmbeni (Kostursko). Podocna Dru{tvoto bilo preimenuvano Lazar Pop Trajkov, po
imeto na makedonskiot revolucioner od toa selo. ^lenovite na
Dru{tvoto {to ìveele vo Toronto (Kanada), se oddelile
(1940) i osnovale svoe Dmbensko selsko spomagatelno dru{tvo
Lazar Pop Trajkov.
Sl. N.-K.
Faksimil na vesnikot Dnevnik#
DNEVNIK prv nezavisen

dneven informativen vesnik vo
RM {to ja ozna~uva novata demokratska etapa vo razvojot na
makedonskiot pe~at. Prviot broj
izlegol na 20 mart 1996 g. Osnova~i: Mile Jovanovski, Branko Geroski, Aleksandar Damovski. Izdava~: Krug# d.o.o. Skopje. Vo
septemvri 2003 g. mnozinskiot
udel na sopstvenosta go otkupil
germanskiot izdava~ki koncern
VAC. Prv glaven i odgovoren
urednik e Branko Gerovski, po476
toa Katerina Blaèvska. Podolg

period najtiraèn makedonski
B. P. \.
vesnik.
DOBAR pajonsko pleme vo dolinata na Strumica i zapadno do
Strimon i istoimen pajonski grad,
spomnat kaj Tukidid (V v. pr.n.e.)
vo vrska so pohodot na odriskiot
kral Sitalk vo Makedonija, denes
vo dolinata na Strumica, moèbi
kaj Dojran. Literaturnite izvori
i epigrafskite natpisi govorat za
postoewe na gradot od najrano vreme do docnata antika.
A. [uk.
DOBRA VODA visoka vene~na

planina {to se izdiga pome|u dolinata na Mala Reka od istok i
Ki~evskata Kotlina od zapad. Na
sever zapo~nuva od Dupen Kamen
(1.857 m) so koj e oddelena od Suva Gora, a na jug se protega do dolinata na rekata Treska. Centralnoto bilo ima dinarski pravec na protegawe szji. Se deli na
dva dela: severen (poznat i pod
imeto êloica) so najvisok vrv
Dobra Voda (2.062 m) i juèn
(poznat kako Pesjak) so vrvovite
Kula (1.917 m) i Kowarnik (1.874
m). Zafa}a vkupno povr{ina od
396 km. Neotektonskite dvièwa ovde se osobeno manifestirani, taka {to od site strani e ograni~ena so rasedi. Planinskoto
bilo se protega vo dolìna od 25
km. Najvisokiot del e pod pasi{ta, a planinskite strani se pod
dabova i bukova {uma.
T. And.
DOBREVO rudnik na olovnocinkova ruda, koj se nao|a vo isto~nite delovi na Kratovsko-zletovskiot vulkanogen kompleks,
na 7 km oddale~enost od Probi{tip. Vo geolo{kata gradba na nao|ali{teto u~estvuvaat, glavno,
vulkanski karpi pretstaveni so
razli~ni tipovi na andeziti, daciti, ignimbriti, dacito-andeziti, vulkanski tufovi i dr. Olovno-cinkovata mineralizacija vo
nao|ali{teto e kontrolirana,
naj~esto, od rasednite strukturi.
Spored genetskite uslovi na nastanok, ì~enoto olovno-cinkovo
nao|ali{te Dobrevo e formirano vo subvulkanski uslovi, vo
ramkite na hidrotermalniot stadium na formirawe. Sodrìnata
na glavnite metali vo prosek e:
9% Pb, 3% Zn, 45 g/t Ag i zgolemeni sodrìni na Cd, Bi, Au, As, In,
Ga, Ge i dr. Glavni rudni minerali i nositeli na olovoto i cinkot se galenitot i sfaleritot,
redovno sledeni od halkopirit,
tetraedrit, tenantit, pirit, bornit, enargit i dr.
LIT.: Todor Serafimovski, Metalogenija na zonata LeceHalkidiki. Doktorska disertacija. RGF, [tip, 1990. T. Ser.
Dobrej{evo evangelie
DOBREJ[OVO EVANGELIE
kirilsko ~etvoroevangelie od
prvata pol. na XIII v. (1221?), 127
l. Od niv 79 l. se ~uvaat vo Sofija, NBKM br. 17 (307). Preostanatite 48 l. {to izgorele vo 1941 g.
vo Belgrad (NBS br. 214) se dostapni samo vo edicijata na Conev. Imenuvano e spored popot
Dobrej{o, najverojatno nara~uva~ na evangelieto, koj se spomnuva vo nekolku zapisi. Pronajdeno
e vo Tul~a, a prethodno se nao|alo vo Odrin, a u{te pred toa nekade vo Zapadna Makedonija. Prepi{ano e vo Severna Makedonija
od arhai~na ju`nomakedonska predlo{ka od pove}e pisci so razli~ni pravopisni naviki. Evangelieto e bogato ukraseno so 87 inicijali i so portreti na evangelistite. Pravopisot e vo osnova
dvoerov, no bez etim. razlikuvawe na erovite, a ima i delovi pi{uvani so ednoerov pravopis.
Me{aweto na nosovkite ne e celosno sprovedeno, se nao|a glavno
vo glagolskite formi, pred s vo
aoristot. êsta e vokalizacijata
na erovite (o, e) koja se nao|ala
verojatno ve}e vo predlo{kata,
jatot se upotrebuva i po {u{kavite soglaski (=5[a, 5
lost6) sli~no kako vo najstarite glagoli~ki
tekstovi.
LIT.: B. Conev, Dobre{ovo ~etveroevangelie, srednoblgarski pametnik
ot XIII vek, Sofi, 1906 (izd. na tekstot,
jazi~na analiza).
Zd. R.
DOBRI DOL selo vo Gostivarsko. Se nao|a vo Gorni Polog, na

preminot na [ar Planina vo
Gornopolo{kata Ramnina. Toa se
prostira od dvete strani na stariot pat Tetovo Gostivar, na
Dobri Dol e edno od najgolemite
sela vo Polo{kata Kotlina. Naseleno e so Albanci, a nivniot
DOGOVOR
broj e vo postojan porast. Vo sredinata na minatiot vek, poto~no

vo 1953 g., vo nego ìveele 2.322
`., a vo 2002 g. toj broj se nagolemil na 5.223 `. Glavno zanimawe
na naselenieto e odgleduvaweto
ìtni i gradinarski kulturi. Vo
seloto ima osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St.
DOBROVOLE^KI POLK antikomunisti~ka i antimakedonska bugarska voena edinica vo
Egejskiot del od Makedonija
(1944), formiran so odluka na Bugarskiot klub vo Solun, Bugarsko-makedonskiot komitet i CK
na VMRO, sostaven od tri bataljoni (Kosturskiot, Lerinskiot i
Vodenskiot). Polkot u~estvuval
vo voenite dejstva protiv pripadnicite na gr~koto komunisti~ko
i makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe.
LIT.: Istorija na Makedonskiot narod,
V, Skopje, 2003.
St. Kis.
DOBROMIR (X XI v.) blagorodnik vo Samuilovoto Carstvo,

rodnina na carot Samuil (zet od
vnuka), upravnik na gradot Ber
(Verija). Vo vremeto na vizantiskata ofanziva protiv Samuilovata dràva (1001) izlegol pred
imperatorot Vasilij II i mu se
predal zaedno so gradot {to go
upravuval. Bil nagraden so visokata po~esna titula antipat (prokonzul). Negovata natamo{na
sudbina vo Vizantiskoto Carstvo ne e poznata.
K. Ax.
DOBROMIROVO EVANGELIE
najstaro kirilsko ~etvoroev.,
makedonski rakopis od po~. na XII
v. Se ~uva vo tri razli~ni biblioteki: vo RNB porane{na Pub-
li~na bibl. (GPB) vo Sankt Peterburg (183 l.), sign Q n I 55; dva
negovi dela se nao|aat vo bibliotekata na manastirot Sv. Katerina# na Sinaj (so bibliote~ni
oznaki 43 (23 l.) i 7/N (9 l.), kade
{to, vsu{nost, do vtorata polovina na XIX v. se nao|al celiot
rakopis. Dva lista se nao|aat vo
Nacionalnata bibl. vo Pariz,
sign. 65. Toa zna~i deka od Dobromirovoto ev. sega se pronajdeni
217 pergamentni l. Imeto go nosi
po zabele{kata {to stoi kako p.s.
na l. 121 na krajot od Ev. po Luka
deka rakopisot go pi{uval pop
Dobromir. Go dovr{il drug pisar. Kirilskite bukvi na D. e. po
svojot op{t vpe~atok potsetuvaat na glagolicata. Spored jazi~nite osobenosti, toa e pi{uvano
vo ramkite na Ohridskata knièvna {kola. Kodeksot e osobeno
zna~aen po toa {to pretstavuva
premin od kanonskite staroslovenski tekstovi vo t.n. crkovnosV. D.
lovenski.
Aleksandar
Dobrohotov
DOBROHOTOV, Aleksandar (Vilno, 19. III 1909 Skopje, 9. VII 1983)

baletski igra~, pedagog, koreograf. Baletskoto obrazovanie
go steknuva na Teatarskata artisti~ka baletska {kola vo Belgrad. Stanuva ~len na Baletot
pri Narodnoto pozori{te vo
Belgrad (1928). Prvenec e so izrazena muzikalnost i silen temperament. Doa|a vo Skopje kako
{ef na Baletot, pedagog i koreograf pri MNT (1952). Direktor
e na Baletskoto u~ili{te vo
Skopje (19561962). D. dava mo{ne zna~aen pridones vo sozdavaweto novi baletski kadri i vo
razvojot na baletskata umetnost
vo Makedonija.
KOREOGRAFII: [eherezada# (N. R.
Korsakov), Pokana za tanc# (K. M. Veber), Labin i Dojrana# (T. Prokopiev).
Em. X.
Dobromirovo evangelie
DOBRUN srednovekovno utvrduvawe vo Demirhisarsko ili vo

Pore~e. Po osvojuvawata na kralot Milutin vo Makedonija (1282
1284), stanalo pograni~no utvrduvawe me|u Srbija i Vizantija.
Vo 1330 g. go osvoil vizantiskiot
imperator Andronik III Paleo-
log koj od svojot logor vo Severna Pelagonija prezemal napadi

na sosednite pograni~ni utvrduvawa {to gi drèle Srbite.
LIT.: T. Tomoski, Bele{ki po povod voeniot pohod na Andronik III vo Makedonija vo 1330 g., Makedonija niz vekovite.
Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skopje,
1999.
K. Ax.
DOGO, Marko (Padova, Italija,

1946) italijanski univ. profesor, istori~ar, balkanist, ju`noslavist i makedonist. Po~nuva
kako asistent na Fakultetot za
op{testveno-politi~ki nauki vo
rodniot grad, potoa e profesor
na Fakultetot za literatura i
filozofija, pa vo Institutot za
srednovekovna i sovremena istorija na Univerzitetot vo Trst.
Nau~na preokupacija mu e podunavsko-balkanskata i ju`noslovenskata istorija (XIX i XX v.),
so posebno vnimanie i na makedonskata kulturno-nacionalna
istorija.
BIBL.: La dinamite e la mezzaluna. La questione macedone nella publicistica italiana
19031908, Udine, 1983; Lingua e nazionalita
in Macedonia. Vicende e pensieri di profeti disarmati 19021903, Milano, 1985; Svetozar Markovic, Il socialismo nei Balcani. Scritti scelti a cura
di Marco Dogo, RiminiFirenze, 1975. Bl. R.
DOGOVOR VMRO KOSOVSKI ALBANSKI KOMITET

(1921) dogovor za zaedni~ko
dejstvuvawe (20. XII 1921) potpi{an so cel da se oslobodi Makedonija i da se izgradi kako samostojna dràva vo svoite ekonomski i geografski granici, uredena kako [vajcarija; da se oslobodi albanskata provincija Kosovo
i albanskata oblast âmurija i
da im se obezbedi obedinuvawe so
Albanija. Dogovorot go potpi{ale Aleksandar Protogerov i Filip Atanasov (za bugarskite komiteti), a Rexep Mitrovica i
Bedri Pejani (za albanskite komiteti).
LIT.: Mihajlo Minoski, Dogovorot na
VMRO-avtonomisti~ka i Albanskiot
Kosovski komitet za politi~ka sorabotka i za razgrani~uvawe pome|u proektiranite nezavisni dràvi: Obedineta
Makedonija i Golema Albanija, Istorija#, 12, Skopje, 1997.
M. Min.
DOGOVOR GLIGOROV AXI]

(Skopje, 21. II 1992) dogovor me|u
pretsedatelot na RM Kiro Gligorov i general-polkovnikot Blagoe Axi} (zamenik na sojuzniot
sekretar za narodna odbrana) za
uslovite i obvrskite okolu dislokacijata na JNA od teritorijata na RM. Dogovorot predviduva
zavr{uvawe na dislokacijata do
15. IV 1992 g. Vrz osnova na Dogovorot, na 6. III 1992 g. Teritorijalnata odbrana na RM vospostavuva kontrola vrz zgradata na
Republi~kiot i Gradskiot {tab
na TO vo Skopje, a na 11. III 1992 g.
477
DOGOVORI
ni na francuski. Bil konzul vo

Solun, Janina, Plovdiv i vo Belgrad. Posebno vnimanie im obrnal na juna~kite i borbenite pesni, so osvrt na dotoga{nite sobira~i i istraùva~i na narodnoto
tvore{tvo na ju`nobalkanskite
prostori. Zel u~estvo vo sporot
okolu mistifikacijata na Veda
Slovena#, vo nejzina za{tita.
Od razgovorite Gligorov - Axi}
i vrz prviot voen objekt karaulata Ramna Niva na makedonsko-bugarskata granica. T. Petr.
DOGOVORI TITO [UBA[I] (1944) dogovorite na Josip Broz Tito, pretsedatel na
Nacionalniot komitet za osloboduvawe na Jugoslavija i d-r
Ivan [uba{i}, pretsedatel na
Kralskata jugoslovenska vlada.
Na 16. VI 1944 g, na o. Vis bil
sklu~en prviot Dogovor za sorabotka, so zastapuvawe na Velika
Britanija. Kralskata vlada ja
priznala privremenata uprava
vospostavena preku AVNOJ i
prezela obvrska da organizira
pomo{ na NO vojska na Jugoslavija. Tito prezel obvrska da ne go
postavuva pra{aweto za definitivnoto ureduvawe na Jugoslavija
vo vremeto na Vojnata. Vo Belgrad (1. XI 1944) potpi{ale vtor
Dogovor za dràvniot kontinuitet na Jugoslavija, kralot Petar
II da ne se vra}a do donesuvaweto
odluka za toa; kralskata vlast da
ja izvr{uva Kralsko namesni{tvo imenuvano so ustaven akt na
kralot, po predlog od negovata
vlada, a vo soglasnost so Tito. Se
dogovorile i za formirawe zaedni~ka Vlada na Jugoslavija od 22
resorni i 6 ministri bez resor za
federalnite edinici, vo toj red i
za Makedonija.
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, II (1919
1945), Priredio Momir Stojkovi}, Beograd, 1988.
M. Min.
DO@DOVNICI (Salamandra)
rod od familijata do`dovnici i
mrmorci (Salamandridae). Kaj nas
se sre}ava samo eden vid {aren

do`dovnik (Salamandra salamandra), koj gi naseluva vla`nite
listopadni {umi.
Sv. P. V. Sid.
Do`dosvirci
DO@DOSVIRCI (Charadriidae)
familija na mali, do sredno golemi vodni ptici od redot bekasinovidni ptici (Charadriformes),
karakteristi~ni za plavni podra~ja i vla`ni livadi. Vo Makedonija se sre}avaat 3 vidovi: re~en do`dosvirec (Charadrius dubius), zlatoperest do`dosvirec
(Pluvialis apricaria) i kalu|erka (Vanellus vanellus).
trends and conservation status, BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the
Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. V. Sid.
Do`dovnici
478
DOZON, Ogist (Louis-AugusteHenri Dozon) (18221891) francuski knièven istori~ar i diplomat, istraùva~ i preveduva~
na makedonski epski narodni pes-
BIBL.: Poesies populaires serbes, Paris, 1859;

Neizdadeni blgarski narodni pesni (vo
original i vo francuski prevod), Sofi,
1877; Lpope serbe, Paris, 1888; Albanski
prikazni, 1881.
LIT.: A. Stoilov, Pogled vrhu blgarski folklor ot 18611878 godina, Pokazalec na pe~atanite prez XIX vek
blgarski narodni pesni, 2, Sofi, 1918,
54-56.
S. Ml.
DOJRANSKA KOTLINA kotlina vo krajniot jugoisto~en del

na RM. Nastanala so neotektonskite dvièwa na izdigawe i tonewe vo neogenot, po dolìnata
na rasednite linii na Belasica
od severozapad na koja se nao|aat
nekolku poistaknati vrvovi: âtal ê{ma i Tepe (1.474 m); niskata planina Dab (974 m) od zapad; od istok ogranocite na Kru{a Planina. Kotlinata ima triagolna forma vo koja e smesteno
Dojranskoto Ezero. Pogolem del
od Kotlinata, osobeno dnoto
ramni{teto, leì vo Egejskiot
del na Makedonija (Grcija), a na
teritorijata od RM zafa}a povr{ina od 62 km, so nadmorska viso~ina od 148 m do 148,5 m. Na
Kotlinata $ pripa|aat krajnite
jugozapadni delovi od planinata
Belasica, koi strmno se spu{taat vo Asanlisko Pole. Ezeroto
vo pleistocenot po svojata forma i golemina bilo pogolemo.
Najpoznata naselba e Dojran {to
pretstavuva vaèn turisti~ki
centar.
LIT.: T. Andonovski, M. Zikov, Morfolo{ki i morfometriski karakteristiki na Dojranskoto Ezero i vlijanieto na
oscilaciite vrz nivnoto sozdavawe,
MANU, Skopje, 1991; A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na R Makedonija, PMF,
Skopje, 2003.
T. And.
DOJRANSKO EZERO tektonsko ezero vo krajniot jugoisto~en

del na RM. Se nao|a na n.v. od 148
m. Preku nego pominuva granicata so RG. Ima tipi~na elipsoidna
forma, so dolìna vo pravec severjug od 8,9 km i {iro~ina vo
pravec zapadistok od 7,1 km.
Vkupnata dolìna na bregot iznesuva 26,5 km. Zafa}a povr{ina
od 43 km2, od koja na RM $ pripa|aat 27,4 km2, a na Grcija 15,6 km2.
Najgolemata dlabo~ina dostignuva do 10 m, prose~nata e 6,7 m, a vo
bazenot ima akumulirano 0,28
km3 voda. Srednogodi{niot vodostoj na ezeroto iznesuva 156 cm
toj e najgolem vo maj (205 cm), a
DOKI]
Dojransko Ezero
najmal vo oktomvri (130 cm). Apsoluten maksimum na vodostojot

od 311 cm e zabeleàn vo april
1956 g., a apsoluten minimum od
71 cm vo 1990 g. Ezeroto e bogato so riba, koja se lovi vo mandri
so pomo{ na pticite kormorani.
Poradi malata nadmorska viso~ina, ju`nata polo`ba, malata
koli~ina voda, golemata insolacija i visokata temperatura na
vozduhot, Dojranskoto Ezero e
najtoplo ezero vo na{ata zemja.
Srednata godi{na temperatura
na povr{inskiot sloj na ezerskata voda iznesuva 14,8 C. Najvisoka e vo mesec juli 24,3 C, a najniska vo fevruari 3,9 C. Sezonata
za kapewe vo tekot na godinata
moè da trae i do 5 meseci (od
krajot na maj do po~etokot na oktomvri), koga e masovno poseteno
od strana na turistite. Temperaturata na vodata letno vreme dostignuva do 30,4 C, a pri studeni
zimi toa celosno zamrznuva. Poradi golemata zaguba na voda, vo
periodot 19882000 g. e izgraden
sistem za polnewe preku prefrlawe na vodite od slivot na r.
Vardar vo slivot na Dojranskoto
Ezero.
LIT.: Grupa avtori, Sostojbi i perspektivi za za{tita na Dojranskoto Ezero,
DEM, Skopje, 1969; Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika
Makedonija, PMF, Skopje, 2002.
Dr. V.
DOJÎNOV, Ivan Hristov (Dim~e [panecot) (Gevgelija, 11. I 1909

Skopje, 29. I 1991) metalski
rabotnik, internacionalen komunisti~ki deec, {panski borec
i voen komandant vo NOAVM. Po
Prvata svetska vojna emigriral
vo Argentina i stanal ~len na
KPA (od 1932), ~len na Sekretarijatot na KPA vo Buenos Ajres,
~len na Antiimperijalisti~kata
liga na Argentina, no i sorabotnik na tamo{nite makedonski organizacii i vo vesnikot Makedonski glas#. Dveipol godini minal po argentinskite zatvori.
Kako dobrovolec vo [panskata
gra|anska vojna (19361939), bil
~len na KP[, tripati bil ranu-
van i vojnata ja zavr{il kako kapetan. Po prestojot vo koncentracioni logori vo Francija, se

vklu~il na NOB kako instruktor
na PK na KP vo Makedonija, vo
Gevgelija (1941) i kako ~len na
Voenata komisija na MK vo Gevgelija (1941), ~len na Pokrainskiot voen {tab (1941), komandant e na Mavrovsko-ki~evskiot
NOPO (maj 1943), komandant e na
Prvata operativna zona na NOV
i POM, ~len e i zamenik-komandant na G[ na NOV i POM, zamenik komandant na Tretata makedonska NOUB, na divizija i na
korpus. Bil u~esnik na Prvoto i
na Vtoroto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto ja zavr{il Voenata akademija Frunze# vo Moskva, a po vra}aweto
(1948) vo ~in potpolkovnik bil
komandant na Valevskata voena
oblast i na~alnik na Operativnoto oddelenie na Pettata armiska oblast. Ja prifatil Rezolucijata na Informbiroto, bil
uapsen (kon krajot na 1950) i osuden na 9 godini strog zatvor i na
3 godini ograni~eni prava (1. XI
1951). Kaznata ja izdrùval vo
KPD Bile}a (mart 1952 1954),
na Goli Otok i vo Kazneniot zatvor vo Belgrad, a potoa pomiluvan i osloboden (1956). So te{kotii se vrabotil vo Metalskiot
zavod vo Skopje, no bil pod somnenie i pak bil uapsen (juni
1958), a po {est meseci osloboden
kako nevin i emigriral vo Buga-
rija. Podocna, pak se vratil vo

Skopje. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Madrid se brani. Vo srceto na
[panija, Skopje, 1975, 119127; Pridonesot na jugoslovenskata emigracija vo Argentina, na istoto mesto, 113118; Deca
bez solzi, na ist. mesto, 135139; Odbrana
Madrida, [panija 19361939, knjiga druga, Beograd, 1971, 148156; Doprinios jugoslovenske
emigracije u Argentini, na ist. mesto, knjiga peta, 362367.
LIT.: Pero Korobar, Boò Stefanovski,
Vo internacionalnite brigadi na [panija, zbornik, Skopje, 1989; Dim~e Naj~eski, Li~nosti i sudbini, zbornik Golooto~ki svedo{tva, kniga vtora, Skopje,
2002, 7684; Blaè Ristovski, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali II, Skopje 1980, 299300 S. Ml.
DOJÎNOVMORAVA, Todor
(Enixe Vardar, Egejskiot del na
Makedonija, 1921 s. Kru{ari,
1947) deec na makedonskoto i na
gr~koto komunisti~ko dvièwe.
U~esnik e vo Antifa{isti~kiot
otpor, ~len e na OKNE, KPG i na
NOF, u~esnik e vo Gra|anskata
vojna vo Grcija. Zaginal vo s.
Kru{ari vo borba so gr~kite monarhisti~ki sili.
1987.
St. Kis.
Dejan
Doki}
Ivan
Doj~inov
(desno)
DOKI], Dejan Velimirov (Skopje, 14. IV 1960) internist pulmolog-alergolog, redoven prof. na
Med. f. (od 2003) vo Skopje. Med.
f., specijalizacija i supspecijalizacija zavr{il vo Skopje, kade
{to i magistriral (1988) i doktoriral (1992). Bil direktor na
479
DOKO
Klinikata za pulmologija i alergologija i urednik na MMP

(20002001). Objavil 180 nau~ni
trudovi.
IZV.: Bilten na XV-to izborno sobranie, I tom, Vtor del, MANU, Skopje, 2006.
BIBL.: Imunoterapija, S kopje, 1992;
medicinata, Skopje, 2000; Interna medicinapraktikum, Skopje, 2004; Farmakoterapiski prira~nik, Skopje, 2006.
Sl. M. P.
Usni
Doko
1949 i 1953). Nastapile za Reprezentacijata na Jugoslavija na

Svetskoto prvenstvo na mirni
vodi vo Makon (Francija, 1954), a
vo K4 go osvoile devettoto mesD. S.
to.
Sehadet
Mekuli
Doko
DOKO, Sehadet Mekuli (Ohrid,

1928) prva lekarka od albanska
nacionalnost vo Jugoslavija. Diplomirala vo prvata generacija na
Medicinskiot fakultet vo Skopje (1947 januari 1954). Kako student bila demonstrator po nastavnite predmeti Anatomija i
Patofiziologija i sorabotnik
na Institutot za sudska medicina vo Skopje. Prvin se vrabotila
vo Pri{tinskata bolnica, a potoa specijalizirala ginekologija i aku{erstvo vo Belgrad (1960).
Po vra}aweto bila {ef na Oddelenieto za ginekologija vo Gradskiot dispanzer, a pri otvoraweto na Pri{tinskiot univerzitet
bila izbrana za profesor na tamo{niot Medicinski fakultet.
Bila direktor na Klinikata za
ginekologija vo Pri{tina (1972
1981) i doktorirala na tema Toksoplazmata kaj ènata vo fertilnata vozrast vo SAP Kosovo#
(Belgrad, 1974). Osnovopolo`nik
e na sp. Praksis medika#. U~estvuvala na pove}e nau~ni sobiri vo
zemjata i vo stranstvo i ima objaveno nad 30 nau~ni trudovi. Forumot na ènite na Kosovo ja
proglasi za vode~ka intelektualka na Kosovo (1997).
J. Doko
DOKO, Usni (Ohrid, 17. VI 1933
Belgrad, 2005) kajakar (zaedno
so Ramiz Zekir). Bile ~lenovi na
VK Strmec# vo Ohrid, kade {to
(1948) u~estvuvale na prvenstvata na Jugoslavija vo kajak dvosed
(K2) na mirni vodi: osvoile prvo mesto na 1000 m (1952), tri prvi mesta na 500, 1.000 i 10.000 m, a
vo K4 na 500 m vtoro mesto
(1953). Vo ekipna konkurencija
osvoile: vtoro (1950 i 1952), prvo
(1954) i tri treti mesta (1948,
480
DOLAMA ma{ka gorna obleka

so rakavi. Naj~esto bila izrabotuvana od bela kla{na, a dopolnitelno ukrasena so crni gajtani po {avovite. Ja noselo ma{koto mija~ko
naselenie od debarskiot region.
Dolga e do pod kolena i se karakterizira so pove}e kliwe. Na stranite ima na{ieno xebovi, a dolu
cepovi. Za razlika od prednicite i
rakavite, koi se ukraseni so crni
gajtani i bikme, site rabovi se opto~eni so zelena optoka. Prazni~nata zetovska obleka dopolnitelno e ornamentirana so vez i so pulovi, na laktite na rakavite so motivot kol~aci, a na prednicite so
motivite petliwa i kriva~e. Vo
nekoi regioni (Kumanovsko) se
sre}ava dolama {to po krojot e
sli~na na elekot, samo {to ima rakavi. Taa bila izrabotena od bela
kla{na i e dolga do pojasot, a na
gradite se preklopuvala. Podocna,
vo po~etokot na XX v., vo nekoi regioni na Makedonija zapo~nala da
se izrabotuva od kitkajka i da se
polni so pamuk.
J. R. - P.
DOLGOVAKORUBIN, Vera
Rampova (Prilep, 9. XI 1925) patofiziolog, redoven prof. Diplomirala na Med. f. vo Belgrad.
Od 1953 do 1988 g. rabotela vo Institutot za patofiziologija i
nuklearna medicina pri Med. f.
vo Skopje, a od 1982 do 1986 g. e direktor i {ef na Katedrata. Ima
objaveno 127 truda i rakovodela
pove}e nau~ni proekti.
D. S.B.
DOLNENI selo vo Prilepsko.
Se nao|a vo isto~niot del na
Prilepsko Pole, pome|u èlezni~kata linija Veles Prilep i
regionalniot pat Prilep Brod,
na nadmorska visina od okolu 660
m. Naseleno e so Makedonci (375
`.). Sedi{te e na op{tina {to
zafa}a povr{ina od 41.243 ha,
Naselenieto se zanimava glavno
so odgleduvawe na tutun. Al. St.
Neolitska statuetka, Tumba, Dolno Pal~i{te
DOLNO PALÎ[TE TUMBA pove}eslojna neolitska naselba kaj s. Dolno Pal~i{te. Naselbata se odlikuvala so kontinuiran ìvot od raniot neolit
do eneolitot. Kulturno i hronolo{ki pripa|a na Anzabegovo
vr{ni~kata kulturna grupa, a vo
duhovnata kultura e prisuten
kultot na Golemata Majka.
LIT.: D. Zdravkovski S. Saròski, Tumba/Pal~i{te, AR, 28, Ljubljana, 1989, 43;

D. Zdravkovski, Tumba vo selo Dolno Pal~i{te-Tetovo, MAA, 12, Skopje, 1991,
131-144.
D. Z.
Domati
DOMAT (Lycopersicon esculentum

Mill.) ednogodi{no gradinarsko
rastenie od fam. Solanaceae. Poteknuva od Ju`na Amerika (oblasta Andi). Vo Evropa e prenesen prvo vo [panija (XVI v.), a na
Balkanot masovno se odgleduva
od sredinata na XIX v. Izrazito
toploqubivo rastenie, optimalnata temperatura za intenziven
rast i razvitok e 2226oS. Najra{iren e vo jugoisto~nite podra~ja na RM, no i vo drugite delovi
na zemjata. Zastapen e na okolu
8.000 ha. Se odgleduva glavno zaradi zrelite, so~ni i vkusni plodovi, koi se konsumiraat sveì i
vo najraznovidni prerabotki (sok,
pire, pelati). Plodovite se bogati so mineralni materii (0,5 do
0,6%); {e}eri (25%); organski
kiselini (0,30,8%) i vitamini
vo mg%: S (2040), A (0,52), kako
i B1 i B2. Vo proizvodstvoto se
zastapeni dve grupi sorti/hibri-
DONEVA
di: a) za sveà konsumacija, koi

se odgleduvaat na otvoreno i vo
za{titeni prostori, i b) za prerabotka, koi se odgleduvaat na
otvoreno, so rasaduvawe ili so
direktna seidba.
D. J.
DOMA]INSTVA VO MAKEDONIJA zaednici na lica {to
me|usebno se povrzani so zaedni~ko domuvawe i stopanisuvawe
i zaedni~ki gi tro{at svoite
prihodi. Doma}instvo moè da
so~inuva i samo edno lice (same~ki doma}instva). Vo tekot na op{testveno-ekonomskiot razvoj
pretrpele krupna preobrazba.
Golemite pro{ireni patrijarhalni semejni zaednici (zadrugi),
kako doma}instva sostaveni od
pripadnicite na pove}e individualni semejstva, do bliskoto minato pretstavuvale tipi~en oblik na semeen ìvot vo Makedonija, no is~eznuvaat vo procesot
na
op{testveno-ekonomskiot
razvoj i posebno vo tekot na nekolkute decenii na zabrzana deagrarizacija, industrijalizacija
i urbanizacija po Vtorata svetska vojna. Brojot na ~lenovite na
oddelnite doma}instva postojano
opa|al. Spored popisot na naselenieto od 1921 g., prose~niot
broj ~lenovi na edno doma}instvo vo Makedonija iznesuval
5,15 lica, pri {to selskite doma}instva broele prose~no po 5,73,
a doma}instvata vo gradovite po
4,44 ~lena. Statisti~kite podatoci za 1989 g. poso~uvaat deka
toga{ zemjodelskite doma}instva broele prose~no po 4,81
~lenovi, nezemjodelskite po 3,82,
dodeka me{ovitite doma}instva,
kako nova kategorija {to zapo~nala da se formira u{te od porano (so po~etocite na industrijalizacijata), po 4,62 ~lena. Promenite vo ovoj pogled moàt da se
vidat i od najnovite statisti~ki
podatoci: prose~niot broj ~lenovi na edno doma}instvo postojano
opa|al i od 5,2 ~lena vo 1961 e
svedeno na 3,58 ~lena vo 2002 g.
Mnogu pokrupni i od ekonomskosocijalen aspekt vonredno zna~ajni se promenite {to nastanaa
vo pogled na proizvodstveno-potro{uva~kata funkcija i uloga na
doma}instvata, organizacijata na
trudot i podelbata na rabotata,
mestoto na oddelnite ~lenovi na
doma}instvata i posebno polo`bata na ènata i sl. Vo ekonomski pogled, od proizvodstvenopotro{uva~ki zaednici doma}instvata se transformiraa vo
celosno potro{uva~ki zaednici.
S pove}e se nadminuva i strogata tradicionalna podelba na rabotite na tipi~no ma{ki# i
ènski#. Za semejnata vlast ne
moè da se re~e deka e koncentri-
rana vo racete na maòt, kako

{to bilo vo porane{nite uslovi
na tradicionalno-patrijarhalniot na~in na ìveewe. Preku
sistemot na obrazovanie i stru~no osposobuvawe, ènata ja obezbeduva nezamenlivata osnova na
svojata ekonomska nezavisnost i
op{testvena emancipacija. Celosno e izmeneta i edukativnata
funcija na sovremenite semejni
zaednici i doma}instva. Semejstvoto i doma}instvoto ve}e ne se
edinstveniot i najvaèn faktor
na socijalizacijata. Za podigawe
na decata vo intelektualen, moralen i vo kulturen pogled s pogolemo e zna~eweto na t.n. sekundarni faktori na op{testvenata socijalizacija, kako {to se grupite
vrsnici, predu~ili{nite ustanovi i ustanovite od site stepeni na
obrazovanie, masovnite mediumi
za komunikacija i op{testveno
informirawe, kako i site drugi,
mnogubrojni i razli~ni vidovi
grupi, sredstva i vlijanija. Vo sega{nite najnovi i napolno izmeneti uslovi, u{te pozasileno prodolùvaat procesite na prostorno i u{te pove}e na socijalno oddale~uvawe na oddelnite semejstva i doma}instva, kako i na samite ~lenovi na semejnite zaednici.
LIT.: Hristo Kartalov, Sociologija na
seloto, Skopje, 1996; Risto Hristov, Sociologija, Skopje, 1994.
R. H.
DOMENTIJAN (X XI v.) mo}en blagorodnik vo Samuilovoto

Carstvo, so titulata kavhan, mnogu blizok na carot Gavril Radomir. U~estvuval vo borbite so
vizantiskata vojska vo Meglenskata oblast (proletta na 1015).
Po osvojuvaweto na tvrdinata
Meglen od strana na Vizantijcite, padnal vo zarobeni{tvo. Negovata natamo{na sudbina ne e
poznata.
K. Ax.
DOMETA (Dobeta) (IX v.) upravnik na administrativnata oblast

Kutmi~evica (Juzozapadna Makedonija, Albanija i Severna Grcija), so centar Devol. Bugarskiot
vladetel Boris ja oddelil Kutmi~evica od Kotokij i go postavil
Dometa za upravnik na oblasta
(886), koj{to mu pomagal na sv.
Kliment vo misionerskata rabota
(Prostrano Klimentovo ìtie).
1997.
B. Petr.
DOMOVI ZA UÊNICI I
STUDENTI v. u~eni~ki domovi; studenski domovi
DON JUDA BENEVISTA (XVI
XVII v.) obrazovan Evrein, koj
po progonstvoto od [panija, kade

{to bil finansiski sovetnik na
kralot Huan II Kastelanski, se
naselil vo Solun i tuka osnoval
golema biblioteka i Solunska
talmudska akademija, koja se
pretvorila vo golem kulturen
centar na Evreite vo Osmanliskata Imperija.
LIT.: Saul Mezan, Evrestvoto v
Makedoni, Makedonski pregled#, VI,
1, Sofi, 1930.
Dr. \.
Don~o
Donev
DONEV, Don~o Metodiev ([tip,

25. XI 1949) spec. po socijalna
medicina, redoven prof. na Med.
f. Medicinskite studii gi zavr{il vo Skopje (1973), specijalisti~ki ispit po socijalna medicina (1981) i doktoriral na Med. f.
vo Skopje (1993). Bil na usovr{uvawe vo Atlanta, SAD (1993
1994, Hjubert Hamfri programa), a
potoa ja osnoval Makedonsko-amerikanskata alumni asocijacija vo
Skopje (2000). Osnova~ e na Katedrata za socijalna medicina (1994)
i na Institutot za socijalna medicina (1997). Od 2005 g. e imenuvan
za nacionalen sorabotnik na SZO
za prevencija i kontrola na nezaraznite bolesti. Objavil 140
stru~no-nau~ni trudovi i sorabotuval vo 15 doma{ni i me|unarodni stru~ni publikacii.
BIBL.: Zdravjeto na ~ovekot definicija, koncept i sodrìna. Kako nastanuva bolesta i priroden tek na bolesta.
Sovremen koncept i definicija na
zdravstvenata za{tita, vo: B. Nikodijevi} i dr., Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata, Skopje, 2000, 519;
Glossary of Social Protection Terms, European
Commission PHARE Consensus Programme,
2000; Skopje Declaration on Public Health, Peace & Human Rights, Croatian Medical Journal# (December 2001), 43 (2), Zagreb, 2002,
1056, (www.cmj.hr); The Role and Organization of Health Systems, vo: V. Bjegovic D. Donev Ed., Health Systems and their Evidence Based Development. Stability Pact for South Eastern Europe Public Health Cooperation, Lage,
2004, 1746, (www.snz.hr/phsee); Revitalization of Academic Medicine in Macedonia An Urgent Need, vo: A. Marusic ed., Revitalization of
Academic Medicine, Zagreb, 2005, 13649,
(www.cmj.hr).
D. D.
DONEVA, Vaska Asenova ([tip,

24. XII 1924 Skopje, 22 maj 1993)
pedijatar, revmatolog, endokrinolog, univ. prof. Zavr{ila
Med. f. vo Belgrad (1951), a spe481
DONEVSKI
cijalizacija po pedijatrija (1956)

na Med. f. vo Skopje. Habilitirala (1971) i doktorirala od oblasta na revmatologijata (1979), a
potoa e izbrana za nastavnik po
pedijatrija. Se zanimavala so
revmokardiolo{kite i endokrinolo{kite problemi kaj decata i
gi formirala soodvetnite oddeli na Klinikata za pedijatrija.
Objavila brojni trudovi od ovie
podra~ja. Bila u~esnik vo NOB i
aktiven op{testven rabotnik.
N. P. - J.
\or|i
Donevski
DONEVSKI, \or|i (s. Bap~or,

Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 4. II 1934) op{testvenopoliti~ki i kulturen deec. Po
Gra|anskata vojna vo Grcija negovite roditeli, bra}a i sestri
zaminale za SSSR, Polska i Romanija, a toj kako dete-begalec bil
zgrièn vo Crikvenica (1848) i
potoa vo Samobor kaj Zagreb, kade
{to go minal detstvoto. Zavr{il
u~ili{te za avtomehani~ari i
potoa se vrabotil vo Avtoremont vo Skopje. Kako vonreden
u~enik go zavr{il Srednoto medicinsko u~ili{te, a kako vonreden student diplomiral i na Pedago{kata akademija vo Skopje.
Kako istaknat mladinski aktivist
i u~esnik vo pove}e mladinski
rabotni akcii, nad dve decenii bil
na razni rakovodni funkcii vo
SSMM, SSRNM i SKM. Po negova inicijativa se formirani KUD
Goce Del~ev od Skopje, peja~kite
grupi Bap~orki i Vodenki.Se
projavi i kako uspe{en sobira~ na
makedonski narodni pesni od Egejskiot del na Makedonija. Be{e
dolgogodi{en organizator na
Manifestacijata Pesna za Goce.
Sega e aktivist na Dru{tvoto za
~ovekovi prava, sekretar na Sojuzot na Makedoncite od Egejskiot
del na Makedonija, generalen
sekretar na Organizacioniot
odbor na IV svetska sredba na decata-begalci od Egejskiot del na
Makedonija i glaven i odgovoren
urednik na v. Nezaborav.
BIBL.: Sokol mi leta visoko. Zbirka na izvorni revolucionerni i lirski narodni pesni od Egejska Makedonija. Melografiral
@ivko Firfov, Skopje, 1978.
S. Ml.
482
Ilinka
Donova
DONOVA, Ilinka Dimeva (s. Sopot, Kavadare~ko, 29. X 1946) redoven profesor (2004) na PMF
(Institut za hemija). Diplomirala (1970) i magistrirala (1981) na
PMF vo Skopje, a doktorirala
(1992) vo Qubqana (Slovenija).
Izveduvala nastava po Op{ta i
neorganska hemija, po Analiti~ka hemija i po Istorija na hemijata. Objavila desetina trudovi
(polovinata vo stranstvo), a na
nau~ni sobiri prezentirala triesetina soop{tenija. U~estvuvala vo obrabotkata na 4 nau~noistraùva~ki proekti. Bila rakovoditel na Zavodot za analiti~ka hemija na Institutot za hemija na PMF.
DONSKA, Qubica Nakova ([tip,

1. IX 1931) umetnik-akvarelist
i pejzaìst, prva povoena èna
slikarka od Isto~na Makedonija.
Ja zavr{ila Vi{ata pedago{ka
{kola (likovna nasoka) vo klasata na V. Koxoman, a potoa celiot
raboten vek go pominala kako
sredno{kolski nastavnik po likovno vospitanie i direktor na
osnovno u~ili{te. Osnovna preokupacija vo slikarstvoto $ e akvarelot, so motivi od makedonskoto podnebje (stara gradska arhitektura i idili~ni pejzaì).
Prvata samostojna izlo`ba ja organizirala vo 1957 g., a vo tekot
na 50-godi{niot aktiven slikarski period ima priredeno nad 30
samostojni izlo`bi vo Makedonija i vo drugi porane{ni republiki.
Bl. R.
DONSKI, Aleksandar Qubomirov ([tip, 18. XI 1960) istori~ar, folklorist, pisatel, publicist i internet-polemi~ar. Po
diplomiraweto na grupata Istorija na umetnosta so arheologija
Skopje (1980), raboti na proekti
vo [tip kako samostoen istraùva~ na folklorot od [tipsko, na
ilindenskite nastani i na makedonskata kulturno-nacionalna istorija, posebno od anti~kiot pe-
Aleksandar
Donski
riod. Sorabotuva na RTV i vo vesnici i spisanija vo zemjata i vo

stranstvo. Avtor e na pove}e posebni publikacii.
BIBL.: Folklornoto bogatstvo na
[tip, [tip, 1989; Morbidni raskazi,
Skopje, 1996; [to }e ni se slu~i po
smrtta? Natprirodni odglasi, 2. del,
[tip, 1995/1996; Etnogenetskite razliki pome|u Makedoncite i Bugarite,
[tip, 2000; Udelot na Makedoncite vo
svetskata civilizacija, [tip, 2000;
Isus Hristos i Makedoncite, [tip,
2000; Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija
(Prv del folklorni elementi),
[tip, 2002/2003; Dene{nite potomci
na Samuilovata carska dinastija,
[tip, 2004; Jazikot na anti~kite Makedonci (Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija vtor del), [tip, 2006; Makedonskoto poteklo na nekoi od amerikanskite
pretsedateli, [tip, 2006; Site svetiteli od Makedonija, [tip, 2006; Vizantiski carevi od makedonsko poteklo, Sidnej[tip, 2007; Dene{nite potomci na atni~ko-makedonskata carska dinastija, Sidnej[tip, 2007; Tajnata na Bakarnata kniga. Misterioznite zapisi za bogatstvoto na Aleksandar Veliki Makedonski, [tip,
2007/2008.
Bl. R.
Kiril
Donski
DONSKI, Kiril Milanov

([tip, 21. IX 1923) pronao|a~ i
inovator, univ. profesor. Po osnovnoto obrazovanie raboti kako zemjodelec na imotot na semejstvoto. Za preìvuva~ka se
vrabotuva vo belgradskata learnica Merkur# (1936) i stanuva
~len na URS-ovite sindikati.
So zavr{enoto trigodi{no
stru~no-prodolìtelno obrazovanie, kako mehani~ar (so ve}e
projaveni inovatorski i racionalizatorski idei) raboti vo
firmi vo [tip, vo Skopje i vo
DONÊVA
Bitola (19401943). Po begstvoto od bugarskata vojska se vklu~uva vo makedonskata brigada na

polkovnikot Peco Trajkov
(1944). Kako komandant na bataljon, go zavr{uva Vi{iot oficerski kurs i e upaten na Sremskiot front, kade {to nekolku
pati e ranuvan. Po vra}aweto
kako poru~nik stanuva zamenik
na komandantot na Skopskiot
voen aerodrom. Kon krajot na
1945 g. e ispraten na {koluvawe
vo Voenata vozduhoplovna akademija vo Pan~evo (1946). Vo sorabotka so nekoi svoi profesori,
raboti vrz idejata za reaktiven
motor (prenesena i li~no na Tito). Nezadovolen od nacionalnot status na Makedonija vo Federacijata, zaedno so drugi makedonski oficeri, se vklu~uva vo
tajna organizacija za otcepuvawe na NRM kako samostojna dràva. Vo po~etokot na 1948 g. se
uapseni i osudeni za delo protiv
narodot i dràvata. Po godina i
pol e uslovno pu{ten od zatvorot (esenta na 1949) i se vrabotuva kako rabotnik vo MZT Fabrika za zemjodelski ma{ini
Metalna# vo [tip. ûvstvuvaj}i ja potrebata za stru~no sovladuvawe na agro-tehnolo{kata
nauka, se zapi{uva na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje (1959).
Kako student na Katedrata za mehanizacija uspeva da patentira
nekolku novi ma{ini i uredi,
me|u niv i Univerzalen kombajn
so lete~ki raboten organ# za koj
na Me|unarodnata izlo`ba za
pronajdoci vo Brisel go dobiva
prviot zlaten medal za pronao|a{tvo vo Makedonija (1962). Raboti vo fabriki za zemjodelski
ma{ini vo Sombor, Poàrevac,
Zemun i vo Novi Sad. So posredstvo na Ma{inskiot fakultet
vo Belgrad e vklu~en kako sorabotnik na Ma{inskiot institut
na SANU (1964). Gi zavr{uva i
postdiplomskite studii na Fakultetot za tehni~ki nauki vo
Novi Sad. Vo [tip formira Inènering organizacija za proektirawe i izgradba na proizvodni kapaciteti (1966). Bile
izgradeni 12 proizvodstveni kapaciteti od oblasta na metaloprerabotuva~kata i prehranbenata industrija, kako i razni servisi, farmi, oranèrii i sl.
glavno vo Isto~na Makedonija.
Po formiraweto na Ekonomskiot fakultet vo [tip, K. Donski
e izbran za profesor po op{ta
tehnologija i nau~noistraùva~ka rabota. Po penzioniraweto (1987) formira Centar za
unapreduvawe i prezentacija na
inovaciskoto tvore{tvo vo
[tip. Na Me|unarodnata izlo`-
ba na pronajdoci vo 1998 g. za aerokombajnot (so 7 funkcii) dobi

srebren medal i blagorodni~ka
titula od belgiskata vlada Vitez na pronao|a{tvoto# (21. XI
1999). Ima registrirano nad 40
razni pronajdoci i izvesen broj
unapreduvawa. Deloto go zaokruùva so memoarskata kniga
Podvizi za slavata na Makedonija# (1997).
LIT.: Drag. P. Stefanovi, Samohodna
fabrika ki{e, Tehni~ke novine#, V, 5,
Beograd, 1. V 1962, 3; Todor Jovanovski,
Inovaciite go podmladuvaat, Vest#, VI,
1900, Skopje, 21. H 2006.
Bl. R.
DONSKI, Qubomir (Qup~o)

Milanov ([tip, 23. XI 1926
[tip, 29. XI 2006) likoven
umetnik, muzi~ar-instrumentalist i pisatel. Gimnazija i muzi~ka {kola u~el vo rodniot
grad i vo Skopje, apsolviral na
Medicinskiot fakultet (1963),
a paralelno ja posetuval Likovnata sekcija na Rabotni~kiot
univerzitet vo Skopje. Rano projavil i literaturni ambicii i
objavil oddelni literaturni
publikacii, me|u koi i prviot
nau~no-fantasti~en roman na
makedonski jazik Vra}awe od
pekolot# (1966). ^len bil na
DLU[ i na DNU[ i ~len na Redakcijata na sp. Delo 74#. @ivotna preokupacija mu stanuva
slikarstvoto. Ima priredeno
nad 20 samostojni i u~estvuvano
na mnogu kolektivni likovni
izlo`bi vo zemjata i nadvor.
Najpoznati likovni dela mu se
kompoziciite Vra}aweto na oslepenata Samuilova vojska#
(1969), sozdadena po povod 1000godi{ninata na Samuilovoto
Carstvo, i Razlove~koto vostanie#, naslikano po povod 100-godi{ninata od nastanot.
BIBL.: Oda na qubovta, povest, Skopje,
1953; Vra}awe od pekolot, roman, kniga
prva, [tip, 1966; Balada za eden borec
(Drama vo stihovi), [tip, 1995; Tragikomi~ni raskazi, [tip, 1995.
LIT.: Jordan Konev i Tiho Mihailov,
êtvorica bra}a ~etvorica talenti,
Nova Makedonija#, 31. XII 1965 i 1 i 2. I
1966; S. P., Izleze od pe~at Vra}awe od
pekolot# roman od Qubomir Donski,
Nova Makedonija#, 9. VI 1966, 4; Zoran
@ivkovi, Enciklopedija nau~ne fantastike, Beograd, 1990, 330; Sowa StojmenskaElzeser, Nau~nofantasti~niot roman Vra}awe od pekolot od Qubomir Donski, Spektar#, br. 4344, Skopje, 2004,
7779; T. [irilov, Reprodukcii na Oslepenata Samuilova vojska# za u~ili{tata, Ve~er#, 3. II 1970, 7; Razlove~koto vostanie na slikarsko platno, Nova Makedonija#, 4. V 1976, 8; Jugoslawischer Rembrandt# im Roten Adler, Schaffhauser Bukg#, 12.
H 1978, 11; E. Lukas, Stille und archaische Bilder
von einer bauerlichen Welt, Schaffhauser Nachtrichten#, 18. H 1978, 15.
Bl. R.
DONT JU FIROM ME SEJ

MASEDONIA / DONT YOU
FYROM ME SAY MACEDO-
NIA kampawa na protest, inicirana na 19. III 2004 g., vo organizacija na Makedonskiot centar za kulturna sorabotka, Evro
Balkan, Ekonomskiot institut,
Institutot za makedonski jazik,
Institutot za nacionalna istorija, Institutot za sociolo{kopravni istraùvawa, OHO,
Transparentnost Makedonija,
Zdruènieto na istori~arite,
Otvorenoto op{testvo Soros
Makedonija, drugi institucii i
dnevni vesnici. Kampawata e reakcija na Instrukcijata na Izvr{niot bord do Sekretarijatot, Parlamentarnoto sobranie,
Kongresot na lokalnite i na regionalnite vlasti, Evropskiot
sud na pravdata i nezavisnite
monitoring tela na Sovetot na
Evropa, kako i nivnite ~lenovi
vo dokumentite {to gi proizveduvaat vo ramkite na svoite nadle`nosti da gi upotrebuvaat referencite FYROM, (gra|ani
na FYROM, lica pripadnici na
malcinstva ili {to zboruvaat
malcinski jazik nadvor od dràvata, slavomakedonski). Kampawata e organizirana poradi
toa {to instrukcijata go doveduva vo pra{awe identitetot, tradicijata i kulturata na makedonskata nacija, sprotivno na me|unarodno-pravnite normi. Se sostoi od distribuirawe razglednici na koi se otpe~ateni sloganite DONT YOU FYROM ME SAY
MACEDONIA / CALL ME BY MY
NAME SAY MACEDONIA i adresata na sedi{teto na Sovetot
na Evropa vo Strazbur (preku
dnevniot pe~at i nevladiniot
sektor) za gra|anite da go izrazat nesoglasuvaweto so poniùva~kata praktika na Organizacijata kon RM i Makedoncite.
IZV.:Dnevnik, Utrinski vesnik i
Vest, Skopje, 20. III 2004.
T. Petr.
Elena
Don~eva
DONÊVA (TANÊVA), Elena

(Skopje, 16. IV 1942) kostimograf.
Zavr{ila Akademija za primeneta
umetnost vo Belgrad (Otsek za kostimografija). Vrabotena e vo Dramata na MNT od 1977 g. Pokraj
dramski, raboti kostimi i za operski i za baletski pretstavi; kosti483
DONÊVA
mograf vo {est filma i vo golem

broj TV drami. Osven niz site teatarski ku}i vo Republikata, kako
kostimograf gostuvala i vo SSSR,
Germanija i vo Francija. Drami:
Helderlin#; Sre}na Nova 49#;
Ramna zemja#. Operi: Aida#; Bal
pod maski#; Brazda#; Bolen Doj~in# i dr. Baleti: Dubrovni~ka legenda#; Zodijak#; Labin i Dojrana# i dr.
R. St.
Radojka
Don~eva
DONÊVA, Radojka (Blatec, 17.

VII 1950) in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od
2002 g.) po predmeti od oblasta na
pati{tata, na koi i doktorirala.
Vo nau~noistraùva~kata rabota
akcent stavala vrz vlijanieto na
geometriskite elementi na patot
vrz bezbednosta vo soobra}ajot.
Aktivno u~estvuvala vo aplikativnata rabota i davala pridones vo
oformuvaweto na patnata mreà
kaj nas. Glavno delo: Pati{ta# (vo
dva toma, 2005).
Q. T.
DOREV, Ace (s. Patele, Lerinsko, 1871 Bitola, 19. XI 1941)
~len na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na CK na MRO, kniàr, kasier na Bitolskiot ORK.
Progimazisko obrazovanie zavr{il vo Bitola. ^len e na
TMORO od 1897 g. Vo Ilindenskoto vostanie go rakovodel Informativnoto biro na Glavniot
vostani~ki {tab so sedi{te vo
Bitola. Ja podgotvil informacijata za po~etokot na Vostanieto i ja dostavil do CK na TMORO vo Solun i do Zadgrani~noto
pretstavni{tvo vo Sofija. Vo
tekot na 1907 i 1908 g. bil zadgrani~en pretstavnik. Bil zatvoren i ispraten na zato~enie
vo Mala Azija (1910). Od zarobeni{tvo bil osloboden 1913 g.
Potoa, do krajot na ìvotot,
ìveel glavno vo Bitola.
IZV. i LIT.: V. Pelistersko eho#, br. 33,
Bitolx, 1942; Osvoboditelnoto dviènie v Makedoni i Odrinsko. Spomeni i
materiali, , s. XXI, II, s. XII Sofi, 1983.
Al. Tr.
DOREV, Pan~o Todorov (Patele, Lerinsko, 25. II 1878 Sofija,

28. XII 1938) pravnik, politi~ar i istori~ar prv makedon484
ski osmanist. Zavr{il gimnazija

vo Bitola i praven fakultet vo
Carigrad, a potoa bil advokat
(1903) i gimnaziski profesor
(1903/1904) vo Bitola, kade {to
posreduval me|u TMORO i diplomatskiot kor vo gradot. Potoa
specijaliziral pravo vo Viena
(19041907). Kandidiran od Sojuzot na bugarskite konstitucioni
klubovi vo Makedonija, bil izbran za pratenik od Bitolskiot
vilaet vo Turskiot parlament
(19081912). Se sprotistavil na
obnovenata ~etni~ka dejnost na
VMRO na Todor Aleksandrov.
Bil svetoven sovetnik na Bugarskata egzarhija (19091911) i go
izdaval v. Svetlina# (Solun,
1912). Potoa bil vo bugarska diplomatska slu`ba vo Carigrad
(19121914), Budimpe{ta (1914
1916), London (1921), Viena,
Aleksandrija (19221923) i vo
Praga (19321934).
BIBL.: Ungari. Madàrite v politi~eskite, kulturnite i stopanskite otno{eni,
Sofi, 1917; Vwn[na politika i pri~ini
na na{ite katastrofi, Sofix, 1924;
Vn{na politika, Na{i i svetovni problemi, Sofix, 1926; Narodnite borbi v Makedoni, Blgarcinata v Bitolsko (spored
dokumenti ot turskite dràvni arhivi),
Makedonski pregled#, No 14, Sofi,
1936, 118; Kostursko v makedonskata revoluci, Sofi, 1937; Dokumenti iz turskite dràvni arhivi (15641872), III,
Sofix, 1940 i 1942.
S. Ml.
Kiril
Dorevski
DOREVSKI, Kiril Strahilov

(Resen, 12. V 1934) farmacevt,
redoven prof. na Farm. f. vo
Skopje i dekan (19941998). Bil
pomo{nik-generalen direktor vo
farmacevtskata industrija Alkaloid# Skopje, pomo{nik-generalen direktor vo HEK Jugohrom# Jegunovce, pretsedatel na
Farmacevtskoto dru{tvo na SFRJ
i na Farmacevtskoto dru{tvo na
Makedonija (19841986). L. P.T.
DOROVSKI, Ivan (Dorovsk, Ivan)
(s. ûka, Grebensko, Egejskiot del na
Makedonija, 18. V1935) knièven istori~ar, poet, preveduva~, slavist,
antologi~ar i balkanolog, doktor po
filolo{ki nauki i univerzitetski
profesor. Rabotel na Katedrata za
ruski jazik (1961&1963), na Katedrata
za stranski jazici (1963&1968), vo Ka-
Ivan
Dorovski
binetot za balkanistika i ungaristika (1968&1995, kade bil i {ef) i vo

Institutot za slavistika (1995&) na
Masarikoviot univerzitet vo Brno;
~len na MANU nadvor od rabotniot
sostav (14. V 1979), po~esen ~len na
DPM ipo~esen profesor na UniverzitetotSv. Kiril i Metodij# (2000).
Vo vremeto na Gra|anskata vojna vo
Grcija negovoto semejstvo emigriralo vo êhoslova~ka (1948). Diplomiral na Filozofskiot fakultet na
Univerzitetot vo Brno, kade {to ja
odbranil i kandidatskata disertacija Rajko @inzifov i ruskata i ukrainskata literatura# (1974). Bil
profesor po Istorija na literaturata na balkanskite narodi na Filozofskiot fakultet vo Brno i glaven
i odgovoren urednik na spisanijata
Universitas#, tafeta#i Proprteleji`nich
Slovan# (od 2001 g. preimenuvano vo
Slovansk jih#). Odrùval bliski vrski so RM, gi prou~uval makedonskiot jazik i literaturata, makedonsko~e{kite knièvni vrski, predaval
istorija na makedonskata literatura i vodel ve`bi po makedonski jazik.
Negova zasluga e otvoraweto na lektoratot po makedonski jazik na Masarikoviot univerzitet vo Brno
(1993). Avtor e na nad 40 monografii
i nad 2.750 drugi bibliografski
edinici.
BIBL.: esk zeme a Balkn. Kapitolu a dejin

esko-makedonskch a makedonsko-eskch stuk,
Brno, 1973; ê{ka i Makedonija me|usebni vrski, Skopje, 1974; Vozdestvie russko
i ukrainsko literaturi na tvor~estvo
Rako @inzifova, Brno, 1988; Studii za
balkanskiot literaturen proces vo XIX
i XX vek, Skopje, 1992; esko-makekdonsk a
makedonsko-esk slovnik, Brno, 1994 (vo koavtorstvo so Dragi Stefanija); Makedonci ìji
Vnmi, 1, Brno, 1998; Slovnik balknskch spisovatel&, Praha, 2001; Vozdejstvoto na ruskata
i ukrainskata knièvnost vrz tvore{tvoto na Rajko @inzifov, Skopje, 2003;
Slovnik autor& svetov literatury pro deti a mlde`.
I. Zahranini spisovatel, Praha, 2007; Makedonci
ìji nmi, 2, Brno-Boskovice, 2008.
LIT.: Ivan Dorovsk, Bibliografie, Brno, 1995,
2000; Slavista s dui bsnika, Brno, 2005. S. Ml.
DOROTEJ ohridski arhiepiskop ( oktomvri 1466) od slovensko poteklo, koj vo arhiepiskopskata kancelarija go koristel
crkovnoslovenskiot jazik. Pri
negoviot prestoj vo Kratovo, za
potrebite na Ohridskata soborna crkva, nara~al, Dimitar Kra-
DRAGANOV
tovski da izvr{i prepis na slovenskiot Nomokanon (1466). Vo

nego se nao|aat i prepisi od dve
negovi razmeneti pisma so vla{kiot knez Joan Stefan (1456) i
moldavskiot vojvoda Stefan Veliki. Pod politi~ko somnenie,
po naredba na sultaniot Mehmed
II Fatah, so pove}e narodni prvenci i klerici bil odveden vo
Carigrad (oktomvri 1466), kade
{to mu se gubi tragata.
LIT.: A. E. Viktorov, Opisanie rukopise V. I. Grigorovi~a, Moskva, 1879,
2021; Iv. Snegarov, Km vprosa za zavisimostta na Moldavskata crkva ot
Ohridskata prez XV v., Makedonski
pregled#, V, 3, Sofi, 1929, 4562; Maja JakimovskaTo{i}, Dimitar Kratovski,
Tvorci na makedonskata literatura
(IXXVIII vek), Skopje, 2004, 241246.
S. Ml.
pot Dositej poglavar na avtokefalnata MPC. Vo negovo vreme

od temel be{e vozobnovena Crkvata, so site nejzini vitalni organi eparhiite, episkopatot,
sve{tenstvoto, crkovnite op{tini vo tatkovinata i vo dijasporata, crkvite i manastirite,
obrazovanieto i prosvetata. Vo
1967 be{e otvorena Bogoslovijata, a vo 1977 g. Bogoslovskiot fakultet. Arhiepiskopot Dositej
stana i ostana simbol na MPC.
Mudro, ~esno i samopo`rtvuvano
ja rakovode{e MPC vo vremeto
na svoeto 23-godi{no arhiepiskopuvawe.
LIT.: Done Ilievski, Arhiepiskop Ohridski i Makedonski Dositej, Skopje,
1995; Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje,
1994; Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000; Slavko Dimevski, Istorija na
Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje
1989; Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; istiot, Smislata na nekoi otpori protiv
avtokefalijata na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1970; istiot, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1972.
Rat. Gr.
Arhiepiskop
Dositej
DOSITEJ, arhiepiskop (Dimitar Stojkovski) (Mavrovo, 7. XII

1906 Skopje, 20. V 1981) prv
poglavar na vozobnovenata Ohridska arhiepiskopija Makedonska pravoslavna crkva. Se zamona{il na 17 godini (1924) vo
Sv. Bogorodica Pre~ista# (Ki~evsko). Bogoslovija zapo~nal da
u~i vo Sremski Karlovci, zavr{il vo Bitola (1937), a Bogoslovski fakultet vo Belgrad (1942).
Prestojuval vo Sveta Gora (1924
1932) i vo manastirite Sv. Naum# (Ohrid), Sv. Bogorodica#
(Treskavec), Bukovskiot manastir i dr. Vo 1951 g. bil izbran za
Episkop topli~ki vikaren na
Srpskiot patrijarh Vikentie, a
od 1957 g. aktivno se vklu~il vo
re{avaweto na makedonskoto crkovno pra{awe i prifatil da bide kandidat za prv mitropolit
makedonski vladika Makedonec. Na Crkovno-narodniot sobor vo Ohrid, koga se vozobnovuva Ohridskata arhiepiskopija
kako Makedonska pravoslavna
crkva, bil izbran za prv poglavar, vostoli~en vo arhierejskiot
tron na sv. Kliment (45. X 1958)
so titula Arhiepiskop Ohridski
i Skopski i prv mitropolit Makedonski. Na mitropolitskiot
crkovno-naroden sobor (17. VIII
1967) be{e proglasena avtokefalnosta na MPC, a arhiepisko-
Borislav
Docevski
DOCEVSKI, Borislav Van~ov

(Kumanovo, 14. XII 1938 Skopje,
15. I 2004) spec. po abdominalna
hirurgija, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje. Bil direktor na
Klinikata za digestivna hirurgija, {ef na Katedrata po hirurgija. Avtor e na brojni stru~ni i
nau~ni trudovi, moderator e i rakovoditel na pove}e stru~ni sostanoci, simpoziumi i kongresi,
glavno od oblasta na digestivnata hirurgija.
Br. N.
DO[NICA desna pritoka na r.
Bo{ava. Izvira pod vrvot Zelen
Breg na planinata Koùf, na n.v.
od 1.900 m, a vo Bo{ava se vliva na
n.m.v. od 150 m. Dolga e 38,5 km, ima
vkupen pad od 1.750 m i prose~en
pad od 45,5. Slivot zafa}a povr{ina od 193,4 km2. Vodite od ovaa
reka se koristat za proizvodstvo
na elektri~na energija vo hidrocentralata Do{nica#.
Dr. V.
DRAGANOV MINEJ makedonski rakopis od XIII v. Vo RNB
porane{na Publi~na bibl. vo

Sankt Peterburg ima samo 3 l.,
sign. Q n I 40 (od zb. na Porfirij
Uspenski), {to se izvle~eni od
rakopisot na Zografskiot manastir na Atos br. 85, kade {to se ~uvaat u{te 219 pergamentni listovi. Imeto go nosi po zapisot na
krajot od slu`bite za mart deka
rakopisot go pi{uval nekojsi
Dragan. Tekstot e pi{uvan so
sitno ustavno pismo. Nad redovite na pove}e mesta ima kinovarni
notni znaci. Osobeno rasko{na e
negovata ilumunacija, {to zna~i
deka e pi{uvan vo golem i bogat
V. D.
skriptorski centar.
Petar
Draganov
DRAGANOV, Petar Daniilovi~

(Komrat, Besarabija, 1/13. II 1857
Komrat, 7. II 1928) besarapski
Bugarin, ruski slavist (filolog,
folklorist, etnograf, istori~ar i bibliograf), pedagog i osnovopolo`nik na makedonistikata vo Rusija. Osnovnoto obrazovanie go dobiva vo Komrat
(1875), a srednoto vo Ki{inev
(18751877) i Harkov (18771880).
Se zapi{uva na Istorisko-filolo{kiot fakultet (slovenskoruska filologija) na Harkovskiot univerzitet (18801882), a visokoto filolo{ko obrazovanie
go zavr{uva so kandidatski stepen na S.-Peterbur{kiot univerzitet (18821885). Podocna,
zaradi li~no usovr{uvawe, diplomira i na Arheolo{kiot institut na RAN vo Peterburg
(1898). Bidej}i od po~etokot na
1883 g. dobiva studentska stipendija od Sofija, U~ili{niot oddel na Bugarskata egzarhija (Carigrad) u{te vo slednata godina
(po diplomiraweto) go nazna~uva
kako specijalist-slavist na
dol`nosta u~itel po crkovnoslovenski jazik i po op{ta istorija
vo Solunskata Kirilo-Metodieva gimnazija (vo Makedonija)# i
od mart 1875 g. e ve}e vo Solun.
Po preporaka na svojot profesor
Lamanski, vo dvete u~ebni godini
toj ja istraùva istorijata, jazikot, literaturata, folklorot, etnografijata i kulturata na Makedonija i so posredstvo na svoite u~enici (i od u~enicite od dru485
DRAGA[
donizmah tipika pismennago i perepletnago iskusstva, po go-slavnsko

rukopisi polovini XVII v., Izvti Otdleni RS IAN#, VIII, 2, SPb., 1903;
go-slavnski knigi i stati, nape~atanni gre~eskimi bukvami, Izvti
ORS IAN#, H, 1, SPb., 1905.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Petar Daniilovi~ Draganov (18571928), Makedonski folklor#, II, 34, Skopje, 1969, 495531
i 423428; K. L. Strukova, Iz pistolrnogo nasledi P. D. Draganova, Sovetskoe slavnovedenie#, 4, Moskva, 1970,
4247; Gane Todorovski, Stranici za edno makedonofilstvo, Godi{en zbornik#, Filozofski fakultet, Skopje, 1970,
167190.
Bl. R.
Fakslimil od Makedonsko-slavjanski zbornik#
gite gradovi) sobira bogat folkloren, jazi~en i etnografski

materijal, od koj potoa go objavuva prviot (od trite dela) zbornik
makedonski epski narodni pesni
so makedonsko nacionalno obele`je Makedonsko-slavnski
sbornik s priloèniem slovar#. Podgotvuva Materijali
za etnografijata, za statistikata
i za dijalektologijata na sovremenata Makedonska provincija#,
no tie ostanuvaat glavno nepublikuvani.
Po vra}aweto od Solun u~itelstvuva vo gimnaziite vo Komrat,
Sevastopol i vo Ki{inev (1887
1895), a potoa stanuva pomo{nikbibliotekar i rakovoditel na
Oddelenieto za slovenski knigi
vo Publi~nata biblioteka vo S.Peterburg (18961904); a potoa
odnovo stapuva na slu`ba vo
prosvetata kako u~itel, inspektor i direktor vo srednite u~ili{ta vo Astrahan, s. Rovnoe, vo
Kagul, vo Komrat i vo Bolgrad do
penzioniraweto (19041926).
BIBL.: Obi tnografi~ski o~erk
Makedonsko provincii, Izvti S.Peterburgskago Slavnskago Blagotvoritelnago Obestva#, 1112, SPb., 1887;
Nosovie glasnie zvuki v sovremennih
makedonsko-slavnskih i bolgarskih
govorah, Russki Filologi~eskii
Vstnik#, 1, Var{ava, 1888, 127; Nov trud po tnografii makedonskih
slavn, @urnal Ministerstva Narodnago Prosveni#, CCLVI, otd. 2, 4,
SPb., 1888; tnografi~eski o~erk slavnsko ~asti Makedonii, Izvti
SPbSBO#, 1, 2, 3, 67 i 9, SPb., 1888;
Makedonsko-Slavnski Sbornik s
priloèniem slovar, Vipusk I, SPb.,
1894; K voprosu o naselenii sovremenno
Makedonii, S.-Peterburgski Vdomosti#, ? 200, SPb., 24. VII (6. VIII) 1900, 3; O
bolgarskih i serbskih poddkah istorii i arheologii Makedonii, SPb.
Vdomosti#, 273, 5/18. H 1900, 1; O make-
486
DRAGA[, Elena (? 1450) vizantiska carica, }erka na Konstantin Draga{, pomladiot sin
na despotot Dejan. Se omaìla
(1392) za vizantiskiot imperator
Manuil II Paleolog (13911425).
Na manastirot Dionisij#, na
Sveta Gora, mu podarila zlaten
krst so natpis na gr~ki jazik vo
koj se imenuva kako }erka na
Draga{#. Majka e na posledniot
vizantiski imperator Konstantin XI Paleolog (14491453), koj
po nea se narekuval i Konstantin
Draga{. Po~inala kako monahiwa Ipomona.
LIT.: V. Mo{in, Krst carice Jelene,
keri kneza Draga{a, Umetni~ki pregled#, 5, 1938; D. Anastasijevi, Jedina vizantijska carica Srpkiwa, Bratstvo#,
30, 1939; Idem., Jo{ jedna beseda povodom
smrti Jelene Draga{, Bratstvo#, 1940.
K. Ax.
DRAGA[, Jovan (?1379/1381)

despot, postariot sin na despotot
Dejan (od nego ja nasleduva titulata) i na Vladislava (ili Evdokija). Po tatkovata smrt, od sosedite
bil potisnat vo @egligovo i vo
Gorno Postrumje, po {to go priznal vazalstvoto kon Volka{in i
kon Ugle{a. Po Mari~kata bitka
(1371), zaedno so pomladiot brat
Konstantin formirale samostojna dràva (13721375), koja postepeno ja pro{irile na teritoriite
isto~no od r. Vardar, severno od
Vrawe i od Velbu`d, Rila na istok, do Ser i do Solun na jug, kako
i vo Tikve{. Prvoto izvorno spomnuvawe e od 1373 g. (od Dubrovni~kata kancelarija); za~uvani se
osum negovi moneti (Ki~evska ostava, zaklu~no so 1373 g.), a posledno svedo{tvo e negovata povelba
od juni 1377 g. (izdal ~etiri, samostojno i so brat mu). Od avgust
1381 g. Konstantin ne go naveduva
kako sovladetel; ima mislewe deka toga{ se zamona{il i go zavr{il ìvotot kako velikoshimnik
Jovan Kalivit.
LIT.: H. Matanov, Knèstvoto na Draga{i. Km istorita na severoizto~na
Makedoni v predosmanskata epoha, Sofi, 1997; D. Barxieva, Prstenot na Jovan Oliver Jovan Kalivit ktitor na
crkvata vo Lesnovo, Istorija#, XXI/12,
Skopje, 1975.
B. Petr.
Konstantin Draga{, ikona
DRAGA[, Konstantin (?17. V

1395) pomladiot sin na despotot
Dejan (izvorno zasvedo~en samo
kako gospodin Konstantin) i na
Vladislava (ili Evdokija). Do
Mari~kata bitka, kako maloleten, bil vo senka na brat mu, despotot Jovan Draga{. Vo periodot
13721375 g. isto~no od r. Vardar
i od Tikve{, zaedno so brat mu
formirale samostojna dràva so
prestolnina vo Velbu`d, a najdocna od 15 juni 1381 g. (smrtta na
Jovan Draga{) bil edinstveniot
vladetel. Po 1385 g. go priznal
sultanot Murat I za svoj sizeren
(kako vazal na Bajazit u~estvuval
na sostanok vo Ser, 1393/1394). Vo
1390 g. od negovata dràva sultanot go odzel glavniot rudarski
grad Kratovo. ]erkata Elena ja
omaìl za sinot na carot Jovan
V, podocne{niot car Manuel II
(13911425). Osven povelbite so
brat mu, samostojno izdal u{te
tri gramoti. Zaginal vo bitkata
kaj Rovine vo Vla{ko (zaedno so
kralot Marko) (17 maj 1395 g.) kako osmanliski vazal.
Makedoni v predosmanskata epoha, Sofi, 1997; G. Ostrogorski, Gospodin Konstantin Draga{, Vizantija i Sloveni,
SD, IV, Beograd, 1970.
B. Petr.
DRAGA[I feudalno semejstvo

od Severoisto~na Makedonija, osnovano od sevastokratorot i despot Dejan, oènet so blagorodni~kata Vladislava (ili TeodoraEvdokija), sestrata na Stefan Du{an. Ba{tina mu bile ùpite
@egligovo i Pre{evo, a gi poseduval i oblastite od Skopska Crna Gora do Gorna Struma, koi gi
prisoedinil po 1355 g. Za negoviot
avtoritet vo vremeto na Du{an upatuva pismoto do nego od papata Inokentij VI (1354). Po negovata smrt,
maloletnite sinovi Jovan i Konstantin, zaedno so majka im, upravu-
DRAGOSLAV
{kata klinika vo Skopje (1958

1965). Osnova~ e na Nevrohirur{koto oddelenie i na nevrohirurgija vo RM (1959).
BIBL.: Hirurgija, I III, Belgrad, 1964.
Al. Stavr.
Borka
Dragoevi}
-Josifovska
Mihajlo II so soprugata Elena Draga{ i so trojca od sinovite, Jovan, Teodor i Andronik

(Iluminacija, Luvr, Pariz, XV v.)
vale so @egligovo i Gorno Postrumje, a po Mari~kata bitka (1371)

bra}ata formirale nezavisna dràva isto~no od r. Vardar i vo Tikve{ijata (kako i vo Prespa?). Po
smrtta
na
despotot
Jovan
(1379/1381), so dràvata vladeel
Konstantin do zaginuvaweto kaj Rovine vo Vla{ko (1395). Semejstvoto
se proslavilo i po ènska linija.
Konstantin ja omaìl }erkata Elena za sinot na vizantiskiot car Jovan V, Manuel II (13911425), so kogo
imala {est sina, od koi dvajca, Jovan (VIII/14251448) i Konstantin
(XI/ 14491453), bile poslednite vizantiski carevi. Konstantin XI Paleolog miluval da go narekuvaat
Draga{. Po pa|aweto na Carigrad,
edna negova vnuka se omaìla so
Ivan III, velikiot knez na Moskva
Tretiot Rim#.
Makedoni v predosmanskata epoha, Sofi, 1997; D. Anastasijevi, Jedna vizantijska carica srpkiwa, Bratstvo#, 30
(1939).
B. Petr.
DRAGOVITI (Druguviti, Droguviti) slovensko pleme, naseleno vo Makedonija (VI po~. na

VII v.) na teritoriite severozapadno i zapadno od Solun, pome|u
Solun, Ber i Voden. U~estvuvale
vo napadite na Solun (614616 i
674677). Za potekloto na imeto
ima razli~ni mislewa. Se povrzuva so glagolot drugaruva, so
pridavkata drag i sl. Pod pritisok na Vizantija, eden del od plemeto se povleklo podlaboko vo
vnatre{nosta na Makedonija.
Plemeto bilo brojno i mnogu rasprostraneto. Negovoto ime vleglo vo administrativnata i vo crkovnata organizacija na Vizantija. Postoele klisura i tema Draguvitija (IXX v.). Nivnoto ime vo
kontinuitet se zadràlo do XIII
v., koga se spomenuvaat tiranija
(vlast) na Druguvitite# vo Ber i
druguvitska vlast# vo Polog.
LIT.: T. Tomoski, Zapisi za Druguvitite vo Makedonija, Makedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdini, komunikacii,
Skopje, 1999; F. Bari{iB. Ferjan~i,
Vesti Dimitrija Homatijana o vlasti
Druguvita#, ZRVI, 20, 1981.
K. Ax.
DRAGOVITSKA (Druguvitska)
episkopija (IX v.) vo Ju`na Makedonija na teritorijata severozapadno od Solun naselena od
plemeto Dragoviti, sedi{teto e
nepoznato. Nejziniot episkop
Petar u~estvuval na Crkovniot
sobor vo Carigrad (879). Vo XII i
XIII v. se spomnuva i ereti~ka druguvitska crkva.
LIT.: T. Tomoski, Zapisi za Draguvitite vo Makedonija, Makedonija niz vekovite, Skopje, 1999.
K. Ax.
DRAGOEVI], Bogosav (s. Badwevac, Srbija, 22. VIII 1902 Belgrad, Srbija 15. VII 1989) hirurg, redoven prof. na Med. f. vo
Skopje. Bil direktor na Hirur-
DRAGOEVI]-JOSIFOVSKA,
Borka (s. Gorwa Srbica, BiH,
1910 Skopje, 2003) klasi~en
filolog. Diplomirala klasi~na
filologija i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad
(1934). Raboti kako kustos vo Arheolo{kiot muzej vo Skopje (1948
1958), a potoa kako profesor po
latinski jazik na Katedrata za
klasi~na filologija (do 1976).
Vo 1956 go uredila lapidariumot
vo Kur{umli-an. Vr{ela istraùvawa na pove}e lokaliteti:
Isar Marvinci, Dra~evo, @ivojno, Stobi, Skupi i dr. ^len e
na odborite za izdavawe na anti~kite natpisi od Jugoslavija i
na Tabula Imperii Romani.
BIBL.: Stobi Vodi~ niz Stobi, Skopje,
1953; Vodi~ niz lapidarium, Skopje, 1961;
Inscription de la Mesie Superieur, Vol. VI (Scupi et
la region de Kumanovo), Beograd, 1982. D. Z.
DRAGOMU@ (X XI v.) blagorodnik vo Samuilovoto Carstvo,

upravnik na Strumica i na okolnite teritorii. Po smrtta na carot Jovan Vladislav (1018), vo
Ser mu se predal na vizantiskiot
imperator Vasilij II, komu mu gi
predal tvrdinite vo Strumi~kata oblast i porane{niot duks na
Solun Jovan od Haldeja, koj 22 godini pred toa bil zaroben od Samuila. Za toa ja dobil titulata
patrikij.
LIT.: Ioannis Scylitzae Synopsis Historiarum,
rec. I. Thurn, Berlin, 1973, 357.
K. Ax.
DRAGOSLAV (XIV v.) blagorodnik, vlastelin na Konstantin Draga{ na teritorii vo

Kavadare~ko (seloto Drenovo i
okolnite predeli). So povelbata na bra}ata Jovan i Konstantin Draga{, od sredinata na 70tite godini, na svetogorskiot
manastir Sv. Pantelejmon# mu
bila podarena drenovskata crkva Mati Bo`ja# {to ja drèle
vlastelinite na Konstantin, Jakovec i na Dragoslav.
487
DRAGOTA
LIT.: Actes de SaintPanteleimon, ed. P. Lemerle, G. Dagron, S. Cirkovic, Paris, 1982.

K. Ax.
DRAGOTA (?1255) blagorodnik od Melnik, voda~ na vostanie

protiv Nikejcite. Bil komandant na Ser, postaven od Bugarite. Gradot im go predal na Nikejcite (1246) i im pomognal da go
osvojat Melnik. Za toa kako nagrada bil postaven za upravnik na
Melnik. Nezadovolen od Nikejcite (1255), krenal vostanie. Vo
borba so Nikejcite zaginal, pregazen od kowi.
vi granki, so sitni i elipsovidni

listovi, so mali òlti cvetovi
grupirani vo pazuvite od listovite. Plodot e top~esta koski~ka, opfatena so diskovidno krilo. Su{ootporen vid, rasprostranet vo zaednicite na beliot
Al. And.
gaber.
DRAKALOVI] (DRAKALSKI),
Gligorie (Gligor) (od Berovo)
privrzanik na srpskata propaganda vo Vardarskiot del na Makedonija. Srpski u~itel i prosveten inspektor. Bil izbran za
ta na t.n. robustni pisateli# (izraz na Bl. Koneski) i e dobropamtilo na Mija~ijata#, kako {to }e
napi{e G. Todorovski.
BIBL.: Planinite i dale~inite, raskazi,
Sk., 1953; Vitli vo porojot, raskazi, Sk.,
1956; I yvezdite pa|aat sami, roman, Sk.,
1957; Belata dolina, roman, Sk., 1962; Buni, triptih: povest, roman, drama, Sk., 1980;
Raspa}a, raskazi, Sk., 1985; Arhimandrit
Anatolij Zografski, Sk., 1988; Ili smrt,
tetralogija: Glu`d, Jas Georgi Nikolov
Del~ev, Polno}na ~eta, Kobno mesto, Sk.,
1989; @edna mese~ina, roman, Sk., 1997.
LIT.: N. Radi~evski: Blagoroden egzistencijalen prkos, Sovremenost#, 1998. P. Gil.
LIT.: K. Axievski, Vostanieto na Dragota (1255), Istorija#, XXXIV / XXXV,

14, 1998/1999.
K. Ax.
DRAGUMIS, Joanis (Atina, 2.

IX 1878 Atina, 31. VII 1920)
gr~ki diplomat i politi~ar, u~esnik vo Gr~ko-turskata vojna
(1897). Stanal sekretar na Gr~kiot konzulat vo Bitola (1902). Tuka
ja formiral tajnata organizacijata Amina#. Podocna bil premesten vo Konzulatot vo Serez. Bil
eden od organizatorite na oruènata faza na gr~kata propaganda
vo Makedonija. Aktivno u~estvuval vo Balkanskite vojni i bil vo
gr~kata delegacija vo pregovorite
so turskata komanda za predavawe
na Solun na Grcija.
LIT.: Gerasimos Augustinos, Consciousness
and history: Nationalist critics of greek society
18971914, New York; Krste Bitoski, Dejnosta na Pelagoniskata mitropolija
18781912, Skopje, 1968.
D. Jov.
DRAG[AN (XXI v.) blagorodnik, komandant na Voden vo vremeto na carot Samuil. Bil mnogu
voinstven. Po pa|aweto na gradot
vo vizantiski race (1001), imperatorot Vasilij II, za da go pridobie, mu dozvolil da ìvee vo Solun. Tamu se oènil so }erkata
na protoprezviterot na crkvata
Sv. Dimitrija#. Nekolku pati se
obidel da izbega, bil faten i
likvidiran.
LIT.: Ioannis Scylitzae, Sinopsis Historiarum,
rec. Ioannes Thurn, Berlin, 1973, 345, 2733.
K. Ax.
Drama
naroden pratenik na parlamentarnite izbori vo 1925 na listata

na Demokratskata partija od Bregalni~kiot izboren okrug.
LIT.: D-r Nade`da Cvetkovska, Politi~kite partii vo parlamentarnite
izborni borbi vo vardarskiot del na Makedonija (19191929), Skopje, 2004. N. Cv.
DRAKUL, Simon (Lazaropole,

24. IX 1930 Skopje, 11. I 1999)
raskaùva~, romansier, dramski
avtor, scenarist, istori~ar, preveduva~ (Tolstoj, [olohov i dr.).
Bil urednik na vesnici i spisanija, direktor na Dramata vo
MNT i pretsedatel na DPM. S.
Drakul e rasko{en raskaùva~
~ii temi se dlaboko povrzani za
rodniot kraj, za negovata istorija,
bit i iskonska ìveja~ka, pri {to
posvetuva golema grià na izvornata leksika; toj spa|a vo plejada-
DRAMA grad vo egejskiot del

na Makedonija, Grcija: 41.600 `.
(2002 g.). Se nao|a vo plodnata
Dramska Kotlina od dvete strani
na r. Sv. Varvarica, na nadmorska
visina od okolu 90 m. Niz gradot
pominuva sovremena soobra}ajnica koja na zapad go povrzuva so
Serez, a na jug so Kavala. Na 25 km
od Drama e drevniot makedonski
grad Filipi koj go izgradil makedonskiot kral Filip II vo 358 g.
pr.n.e., so mnogu arheolo{ki znamenitosti, kako anti~kiot teatar,
agorata, akropolot i dr. Do 1923 g.
Drama bila naselena so Makedonci. Potoa tie bile proterani vo
Bugarija, a na nivno mesto bile naseleni Grci od Turcija i od Kavkaz. Gradot, osobeno brzo, se razviva vo vtorata polovina na minatiot vek. Vo 1971 g. vo D. ìveele
29.700 `., vo 1981 g. toj broj se nagolemuva na 36.100 `., za vo 2002 g. da
dostigne brojka od 41.600 `. Denes
Dramskata Kotlina e poznata po
proizvodstvoto na kvaliteten tutun, pa vo D. ima fabrika za prerabotka na tutun.
Al. St.
Draka
DRAKA (ÂLIJA) (Paliurus spina

christi Mill., P. aculeatus Lam., fam.
Rhamnaceae) mediteranska, listopadna grmu{ka so mnogu bodli488
Simon
Drakul
DRAMSKO VOSTANIE (1941)

vostanie protiv bugarskata
vlast organizirano od KPG. Zapo~nalo na 2829 septemvri 1941
g. (pod rakovodstvo na Okru`ni-
DRVENICI

V. T. K. M. Kr.
ot komitet za Dramsko) so napad

na partizanskite edinici od
Proso~en vrz op{tinata, policiskata stanica i kasarnata. Vostanieto se pro{irilo vo Doksat,
Karlikovo, âli, Silindruk i vo
dr. mesta. Bugarskite vlasti go
zadu{ile vostanieto pri {to bile ubieni ok. 3.000 du{i.
LIT.: Hr. Andonovski, Makedoncite pod
Grcija vo borbata protiv fa{izmot
(19401944), Skopje, 1968.
St. Kis.
DRANGOV, Boris (Skopje, 3. III

1872 r. Crna Reka, 26. V 1917)
u~esnik vo Ilindenskoto vostanie,
polkovnik vo Bugarskata vojska.
U~el vo Pedago{koto u~ili{te vo
Skopje, potoa vo Voenoto u~ili{te vo Sofija. Zavr{il General{tabna akademija vo Sankt Peterburg (Rusija). Bil profesor vo Voenoto u~ili{te vo Sofija (1910).
Vo Balkanskite vojni u~estvuval
kako oficer na bugarskata armija.
Vo Prvata svetska vojna bil komandir na 5. makedonski pe{adiski
polk, po okupacijata na~alnik na
[kolata za rezervni oficeri vo
Skopje. Zaginal kaj r. Crna, vo blizina na Gradsko (1917) i pogreban e
vo Skopje. Avtor e na trudovi so
voena tematika.
LIT.: Boris Drangov. Sbornik materiali i nau~ni izsledvani, Sofi, 1993.
Z. Tod.
DRANGOV, Kiril (Lom, Bugarija, 17. IV 1902 Sofija, 8. VI 1946)

~len na VMRO. Sin na Boris
Drangov. Zavr{il gimnazija vo
Sofija, a kako student na Pravniot fakultet pri Univerzitetot vo Sofija bil eden od osnova~ite na Makedonskoto studentsko
dru{tvo Vardar#, eden od najbliskite sorabotnici na Iv. Mihajlov, punktov na~alnik na
VMRO za Sofija i rezerven ~len
na CK na VMRO (1932). Vo vremeto na bugarskata okupacija na Makedonija (19411944) rabotel kako advokat vo Skopje, se zastapuval za avtonomija na Makedonija.
Po kapitulacijata na Bugarija se
vratil vo Sofija. Pred da bide
uapsen, se samoubil.
LIT.: Boris Drangov, Sbornik materiali i nau~ni izsledvani, Sofi, 1993.
Z. Tod.
DRANDAR, Anton Haxigeorgiev

(psevd. A. Brutus) (Veles, 1837
Sofija, 25. III 1925) pravnik, nacionalen deec, trgovec, novinar i
publicist. Zavr{il licej vo Budimpe{ta (od 1850), a potoa pravo
i diplomatija vo London. Izvesno
vreme se zanimaval so trgovija vo
Solun. Podocna emigriral vo Sofija (1878), kade {to bil sudija i
na~alnik za pe~atot, a potoa se
oddal na novinarstvo i publicistika za germanski, angliski i
francuski vesnici. Objavil po-
Naslovna stranica na knigata Po povod

dvièweto vo Makedonija#
ve}e publicisti~ki trudovi, me|u

koi i knigite Polo`bata na
hristijanite vo Makedonija#
(1867) i Turskata administracija vo Makedonija# (1868).
BIBL.: La situation des chrtiens en Macdoine, Leipzig, 1867; Ladministration turque
en Macdoine, Leipzig, 1869; La question des
capitulations et de leur suppression dans la
principaute de Bulgarie, Paris, 1883; Cinq
ans de regne (le prince de Battenberg), Paris,
1884; Les traites de commerce et la question
des octrios et accises en Bulgarie, Paris,
1885; Les evenements politiques en Bulgarie
depuis 1876. jusqu nos jours, Bruxelles,
1896; La situation des Slaves et des Roumains
en Autriche-Hongrie, Bruxelles, 1900; propos dun mouvement en Macdoine, Bruxelles, 1900 (pod psevdonimot A. Brutus); La
Bulgarie sous le prince Ferdinand, Bruxelles,
1909; Actualits Balkaniques, Bruxselles.
1912.
S. Ml.
Ogneni drvenici
DRVENICI, OGNENI (Pyrrhocoridae) polutvrdokrilni krupni i cvrsto gradeni kopneni insekti. Teloto im e so temno crvena boja. Karakteristi~en pretstavnik e obi~nata ognena drvenica (Pyrrhocoris apterus L.), beskrilen insekt, ~est po parkovite.
V. T. K. M. Kr.
DRAÊVKA makedonsko narodno oro od Skopska Blatija vo

ritam 7/16 (3,2,2,). Se igra vo me{an sostav, so drèwe za slobodno spu{teni race, poletno, so brzi i lesni ~ekori na polustapalata, so potskoci i doskoci.
\. M. \.
DRVENICA, GRBNOPLIVA^KA (Notonecta glauca L.) polutvrdokrilen insekt. Vodna drvenica (tavtabita). Ima dolgi i
vlaknesti zadni noze so ~ija{to
pomo{ pliva karakteristi~no
grbno. Usniot aparat e pretstaven od rilka, ~ij ubod e bolen,
sli~no kako ubod od p~ela. Vo
Makedonija e poznata kako golema grablivka; se hrani so sitni
ribi i insekti. Gi naseluva prete`no barskite vodi niz cela
Evropa.
V. T. K. M. Kr.
DRVENICA, PALÊSTA VODNA (Ranatra linearis L.) voden insekt so stap~esta forma na teloto. Ima tenki noze i dolìna do
5 cm; so prednite grablivi noze
ume{no lovi sitni larvi i rak~iwa; ìvee vo neiste~ni kopneni vodi i blata so gnile` od rastitelni delovi.
Suvozemni drvenici
DRVENICI,
SUVOZEMNI
(Gymnocerata) polutvrdokrilni
insekti, golemi grablivci. @iveat na kopno, snabdeni se so dolgi
pipala i silna rilka. Se hranat
so drugi insekti. Tuka spa|aat
razni vidovi drvenici: drvenici
vodomerki (Hydrometridae), drvenici gazivodi (Gerridae), cvetni
drvenici (Anthocoridae), grablivi
drvenici (Reduviidae), ogneni drvenici (Pyrrhocoridae), polski drvenici (Lygaeidae), drvenici smrdibuba~ki (Pentatomidae), ku}ni
drvenici (Cimicidae) itn.
489
DRVENICI

V. T. K. M. Kr.
DRVENICI TAVTABITI (Heteroptera) polutvrdokrilni insekti. Imaat dva para krilja.

Prednite se do polovina cvrsti
hitinizirani, a zadniot del e
mreèsto neèn po {to go dobile i imeto. Poznati se okolu
40.000 vidovi, pogolem del se kopneni, a samo mal del se vodni. Vo
Makedonija se registrirani 863
taksoni. Popoznati vidovi se:
vodna skorpija (Nepa cinerea L.);
xinovska vodna drvenica (Belostoma niloticum L.) koja se smeta za relikten vid; pal~esta vodna drvenica (Ranatra linearis L.); grbnopliva~ka drvenica (Notonecta glauca L.); ognena drvenica (Pyrrhocoris apterus L.).
LIT.: Ljilja Protic, Catalogue of the Heteroptera fauna of Yugoslav countries, Part two, Natural
History Museum, Belgrade, 2001.
V. T. K. M. Kr.
DRVNI VIDOVI ZA PRERABOTKA VO RM. [umskiot fond

kaj nas go so~inuvaat {umskite
drvni vidovi, grupirani vo dve
osnovni grupi: iglolisni i lisjarski. Grupata iglolisni vidovi
ja so~inuvaat: doma{ni (avtohtoni) i introduirani (alohtoni)
vidovi. Vo grupata doma{ni iglolisni vidovi od stopansko zna~ewe vleguvaat: crniot bor, beliot bor, elata i smrekata, dodeka vo grupata introduirani iglolisni vidovi vleguvaat: duglazijata, arizonskiot ~empres, xinovskata sekvoja, vajmutoviot bor i
evropskiot ari{. Grupata doma{ni lisjarski vidovi ja so~inuvaat slednite pova`ni stopanski vidovi: meziskata buka, dabot
gorun, dabot ploska~, orevot, bagremot, jasenot, javorot, kostenot,
gaberot, evlata, topolata i jasikata. Vo ovaa grupa spa|aat cre{ata i kru{ata, kako zna~ajni
ovo{ni vidovi.
B. Il.
DRVNI PLOÎ plo~est drven
proizvod dobien so slepuvawe na
masivni drvni elementi, furniri, drvni iverki, drvni vlakna,
drvna volna i dr. Slepuvaweto na
elementite vo plo~ite se vr{i
so organsko ili so neorgansko
sredstvo za vrzuvawe (lepilo).
Vo zavisnost od konstrukcijata i
upotrebenite materijali, drvnite plo~i se koristat vo proizvodstvoto za mebel, vo proizvodstvoto na enterieri i na grade`na
stolarija, vo grade`ni{tvoto, za
ambalaà, vo avtomobilskata industrija i za specijalni potrebi.
Spored strukturata tie se podeleni na slednite grupi: furnirski plo~i; specijalni furnirski
plo~i; stolarski plo~i; plo~i od
490
drveni iverki; plo~i od orientirani drvni iverki; plo~i od drvni vlakna; plo~i od drvna volna;
ednoslojni i pove}eslojni plo~i
od masivno drvo; i sloeviti (sendvi~) plo~i.
B. Il.
DRVOTO VO GRADE@NI[TVOTO VO RM. Kaj nas drvoto
vleguva vo grupata na najstarite
grade`ni materijali. Niz vekovite drvoto bilo koristeno kako
osnoven gradeèn materijal. Na
site objekti, gradeni niz vekovite, se zabeleùva deka rasporedot, formata na oddelnite arhitektonski delovi i nivnite dekorativni karakteristiki poteknuvaat od konstruktivnite osobini na drvoto. Naj~esti formi
na grade`noto drvo se: oblo drvo,
bi~eno drvo (drvna gra|a), razni
vidovi drvni grade`ni plo~i
(furnirski plo~i, stolarski plo~i, plo~i od drvni iverki, plo~i
od drvni vlakna, razni vidovi drvoizolacioni plo~i) i lepeno
lamelirano drvo. Vo sovremenite grade`ni objekti drvoto se koristi: za izrabotka na podovi i
na pregradni yidovi, za enterierno oblikuvawe, za skali i za ogradi, za pokrivni konstrukcii, za
oplati i za drugi nameni. B. Il.
Makedonsko dremni~e
DREMNIÊ, MAKEDONSKO
(Pulsatilla halleri (All.) Willd. subsp.
macedonica Krause) makedonski
floristi~ki endemit od familijata Ranunculaceae (luti~iwa).
Poznat e vo centralnite i vo severnite delovi na RM (Barbaras,
Karaxica, dolinata na Crna Reka, Suva Gora, @eden i dr.) Vl. M.
DREN PLANINA srednovisoka planina {to se protega pome|u
Mariovskata Kotlina na jug i Rae~kata Kotlina na severoistok.
Vsu{nost pretstavuva prodolènie na Sele~ka Planina so pravec na protegawe jisz. Najvisok
vrv e Livada (1.663 m) vo zapadniot del i êtiri Buki (1.476 m).
Od prevoite najgolema uloga igra
prevojot Ligurosa (1.152 m), {to
go povrzuva Raec so Mariovo.
T. And.
Nadgrobna
stela,
Drezga,
s. Lopate,
(III-IV v.)
DREZGA (LOPATE, LAMUD),

KUMANOVSKO anti~ka gradska naselba na prostorot jugozapadno od seloto, pome|u dolovite
Lug i Kavaxik. Na zapadniot del
od naselbata se nao|aat urnatini
od golem hram na Mitra (dolg ok.
20 m), obnoven vo 211 g. od carinskiot slu`benik Apolonid. Podatocite se sodràni vo natpisot na votivna plo~a. Otkrieni
se i kameni arhitektonski elementi od hramot, kapitel, delovi
od natpisi i ara posvetena na bogot Mitra, fragmenti od kasetiraniot tavan. Otkrieni se pove}e
grobovi od nekropolata, datirani so dvi`ni naodi od periodot na
ranoto Rimsko Carstvo.
LIT.: E. Petrova, Drezga vo svetlinata
na novite prou~uvawa na severo-makedonskiot prostor, MAA 11, Skopje, 1990,
135150; V. Lil~i}, Makedonskiot kamen
za bogovite, hristijanite i za ìvot po
ìvotot, I, Skopje, 2001, 128131.
V. L.
DRENOVO, GRADI[TE, AUDARIST (Audarius) anti~ki

grad, eden od najgolemite gradovi
na kralstvoto Pajonija vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period. Pajonskiot grad Audarist
(Eurist) (identifikuvan spored
Tab. Peut. IV. 8; Geogr. Rav. IV. 196,
10), se protega na 12 rimski milji
na patot od Stobi kon Keramija,
odnosno na 18 km od Stobi, na arheolo{kiot lokalitet Gradi{te, pod seloto Drenovo i nad t.n.
Rae~ka ili Drenovska Klisura.
Ridot ju`no nad klisurata e visok 60140 m, so dolga i tesna akropola i dolgi stanbeni gradski
terasi na zapadnata i na ju`nata
strana. Anti~kiot pat, doa|aj}i
od Keramija, minuval okolu Plo~a, hram so nekropola vo jugozapadnoto podno`je na gradot, kon
Stobi. Na povisokata zapadna terasa Skala se nao|a poluutvrdeno
ranoanti~ko predgradie. Rimskata nekropola se protega na padinata na sosedniot jugozapaden rid
do ~ukata Valevica. Me|u otkrienite ostatoci od tri rimski herooni, se izdvojuva onoj na Valevica, od tipot Tikve{, so arhitektonski elementi na visok podium, bo~ni plo~i i dvosliven
pokriv. Gradskata agora e identifikuvana na jugozapadnata karpesta ramnina. Vo nejziniot go-
DR@AVEN
Gradi{te - Devolgrad, s. Drenovo - Gradot Audarist od anti~koto vreme
ren del se nao|a supstrukcija na

gradskiot `rtvenik i temeli na
u{te eden gradski objekt od kameni arhitektonski elementi, so
podium i so dvoslivni pokrivni
segmenti odnatre, oformeni svodovidno od hram ili, moèbi, od
gradska porta. Otkrieni se dvi`ni naodi od klasi~no, helenisti~ko, rimsko vreme, od docnata
antika i od sredniot vek. Na ju`niot del od akropolata se otkrieni temeli od mala srednovekovna crkva od XI v. od n.e., preupotrebeni, isto taka, vo drenovskata
crkva. Vkupnata gradska povr{ina iznesuva 17 ha. Naodite na pajonski moneti, osobeno na posledniot kral Dropion, svedo~at za
osobeno zna~ajnata uloga na Audarist vo ramkite na Pajonija.
LIT.: I. Mikul~i}, Topografija na
Eu(da)rist, Macedoniae Acta Archaeologica#, 1, Prilep, 1975, 173197; S. Filipova,
Arhitektonska dekorativna skulptura
vo Makedonija 56 i 1112 vek, Skopje,
1997, 5153.
V. L.
DRENOVSKI NATPIS (1356)

izvor za upravuvaweto na kralot
Marko. Natpis na svodot (od nadvore{nata strana okolu slikata
na sv. Arhangel), nad ju`niot
vlez vo crkvata vo s. Drenovo
(Kavadare~ko). Zapi{ano e deka
ìvopisuvaweto na crkvata go
izvr{il zografot Dimitar (1356),
koga so tie teritorii upravuvale

Nikola i Marko.
LIT.: M. Radovanovi, Tikve{ i Rajec. Naseqa i poreklo stanovni{tva, kw. 17, Beograd, 1924; . Sp. Radoj~i, Bele{ke o jednoj nadgrobnoj plo~i iz Velesa, Starinar#,
VIIVIII (1956/7), Beograd, 1958.
K. Ax.
DR@AVEN ARHIV NA RM
(DARM) (Skopje, 1. IV 1951) republi~ka dràvna upravna organizacija za sobirawe, evidentirawe, obrabotka, za{tita i za
publikuvawe na arhivskata gra|a
od zna~ewe za istorijata na Makedonija, makedonskiot narod i
drugite etni~ki zaednici. Ja nasledil arhivskata gra|a od Dràvnata arhiva vo Skopje (19261938),
kako oddelenie na Dràvniot arhiv na Kralstvoto Jugoslavija,
neposredno pred Vtorata svetska
vojna, spoena kako oddelenie na
Muzejot na Ju`na Srbija, {to
prestanal da raboti po Aprilskata vojna (1941). Spored Zakonot za dràvnite arhivi (1951),
bil formiran Dràven arhiv na
NRM (1 IV 1951), podocna preimenuvan vo Arhiv na Makedonija
(1965) i Dràven arhiv na RM
(2001). Naporedno so negovoto
formirawe i razvitokot na arhivskata dejnost bile formirani
i pove}e gradski i regionalni arhivi i toa: Arhiv na Skopje, osnovan kako Arhivsko sredi{te (18.
VII 1951), a potoa kako samostojna

arhivska rabotna organizacija
(od 14. II 1952); Istoriski arhiv
na Bitola, osnovan kako Arhivsko sredi{te (5. IV 1951), a potoa
kako samostojna arhivska rabotna organizacija (26. V 1954); Istoriski arhiv na Kumanovo, osnovan kako Gradski muzej i Arhivsko sredi{te (1951), no naskoro prestanal da raboti (1952) i
povtorno bil formiran kako Arhivsko sredi{te vo sostav na
Sekretarijatot za prosveta na Kumanovskata okolija (1954), potoa
i kako samostojna arhivska rabotna organizacija (30. VII 1955);
Istoriski arhiv na Ohrid (osnovan na 29. III 1951), koj podocna
prerasnal vo samostojna arhivska
rabotna organizacija (septemvri
1955); Istoriski arhiv na Prilep (osnovan na 27. XII 1955, no zapo~nal da raboti od 1. IV 1956);
Istoriski arhiv na Strumica
(osnovan na 18. IV 1956); Istoriski arhiv na Tetovo (osnovan na
15. XII 1961); Istoriski arhiv na
Titov Veles, osnovan kako Arhivsko sredi{te (1. I 1951), a potoa kako samostojna arhivska rabotna organizacija (1. I 1955) i
Istoriski arhiv na [tip (osnovan na 11. VII 1956). Okoliskite i gradskite arhivi podocna bile transformirani vo samostojni me|uop{tinski istoriski arhivi (19651991). DARM, pak, od
osnovaweto sekoga{ imal status
na samostojna ustanova od oblasta na kulturata, a potoa so Zakonot za arhivskata dejnost (1990)
dobil status na organ na upravata
kako mati~en arhiv za site arhivi vo Republikata (istoriskite
arhivi i arhivite vo sostavot na
drugi samostojni op{testvenopoliti~ki organizacii, pretprijatija i organi na upravata). Do-
Dràven arhiv na RM - faksimil od Zakonot

za dràvnite arhivi (1. V 1951)
491
DR@AVEN
toga{nite gradski i regionalni

arhivi dobile status na podra~ni
oddelenija na DARM.
DARM vr{i za{tita na arhivskata gra|a i na registratorskiot materijal, nastanati na teritorijata na DFM/NRM/SRM/RM,
kako i na arhivskata gra|a od podale~noto minato na Makedonija.
Najobemni se fondovite od rabotata na dràvnite organi, op{testveno-politi~kite i op{testvenite organizacii, pretprijatijata i ustanovite po Osloboduvaweto (1944). Vo ne{to
pomal obem ima i fondovi na gra|anskite i gra|ansko-pravnite lica i poedinci, na politi~kite
partii i dr. Nivniot vkupen broj
iznesuva nad 60 milioni originalni dokumenti i pove}e od 6,5
milioni snimki na mikrofilm i
fotokopii, doneseni od istraùvawata ili so razmena od pove}e
zemji vo svetot. Najstarite dokumenti poteknuvaat od XII v. DARM
raspolaga so sovremena arhivska
zgrada (od 1969) i depoa na regionalnite arhivi, sovremena mikrofilmska laboratorija, konzervatorska laboratorija i kompjuterski centar. Isto taka, ima
razviena izdava~ka dejnost za vodi~i niz arhivskite fondovi,
zbornici dokumenti i pomal broj
se}avawa i monografii. Od sopstvenite fondovi izdadeni se serii dokumenti za dràvno-pravniot razvoj na Makedonija ASNOM, Vladata, Egejskiot del na
Makedonija vo NOB i dr. Od istraùvawata vo stranstvo objaveni se serii zbornici na avstriski, britanski, italijanski, srpski, turski, francuski i na drugi
dokumenti za istorijata na makedonskiot narod.
LIT.: J. Nexat, Dràvna arhiva NR Makedonije 19261951, Arhivist#, br. 2, Beograd, 1954; Arhiv na Makedonija, Skopje,
1996; Makedonija niz vekovite, katalog za
izlo`ba, DARM, Skopje, 2001; Dràven
arhiv na Republika Makedonija 1951
2006, Skopje, 2006.
S. Ml.
DR@AVEN ZAVOD ZA GEODETSKI RABOTI (od 2002 g.

sukcesiven naslednik na Republi~kata geodetska uprava) dràvna institucija {to vr{i upravni i stru~ni raboti od oblasta na geodezijata, katastarot, fotogrametrijata, kartografijata
i zapi{uvaweto na pravata vrz
nedvi`nostite na celata teritorija na RM. Vo svojata dolgogodi{na aktivnost DZGR sozdade
bogata arhiva na podatoci od snimaweto na terenot (katastarski
planovi vo razmeri: 1:500, 1:2.500,
1:5.000, 1:10.000 i dr.) i alfanumeri~ka baza na podatoci za pravata vrz nedvi`nostite. Vo DZGR
ima 886 vraboteni, rasporedeni
492
Zgradata na Dràvniot zavod za geodetski raboti
vo 9 sektori i 54 oddelenija. Aktivnostite DZGR gi zasnovuva na

Zakonot na premer, katastar i zapi{uvawe prava na nedvi`nosti.
Od druga strana, spored Zakonot
za organizacija i rabota na dràvnata uprava, vo DZGR postojat: direktor i zamenik-direktor, koi gi imenuva Vladata na
R. Rib.
RM.
DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA NA RM. Osnovan e na
1. VI 1945 g. kako Makedonski federalen statisti~ki ured. Istovremeno so negovoto vospostavuvawe, organizirani se i statisti~ki uredi vo ramkite na lokalnite
organi na vlasta. Prvite rabotni
zada~i, koi Uredot uspe{no gi realizira{e, se odnesuvaa na demografskite istraùvawa vo zemjata: evidencija na rodenite i umrenite, brojot na sklu~enite brakovi, usoglasuvawe na podatocite od
popisite za 1921 i za 1931 g. so novata teritorija na NRM i sl. Vo
periodot do osamostojuvaweto na
zemjata, DZS funkcionira kako
Republi~ki zavod za statistika
vo ramkite na Sojuzniot zavod za
statistika na SFRJ. Deseminacijata na statisti~kite podatoci
zapo~nuva so publicisti~kata
dejnost na institucijata. Prvite
publikacii za {irok krug korisnici Mese~en statisti~ki izve{taj i Statisti~ki godi{nik na Makedonija datiraat od
po~etokot na 1951 g. U{te vo vremeto na SRM institucijata se osposobi za kompleksno sledewe,
analizirawe i publikuvawe na
relevantnite statisti~ki podatoci od op{testveniot, socijalniot i od ekonomskiot ìvot na
zemjata. Po osamostojuvaweto na
RM i podocna, so donesuvaweto na
Zakonot za dràvna statistika
(1997), institucijata se preimenuva vo Dràven zavod za statistika na RM. Negovite osnovni
funkcii se: pribirawe, obrabotka, analiza i deseminacija na podatocite za statisti~kite pojavi
i procesi vo site sferi na op{testvenoto ìveewe na zemjata,
koordinacija na statisti~kiot
sistem na RM, vospostavuvawe me|unarodna sorabotka vo oblasta
na statistikata i implementacija
na me|unarodnite i evropskite
statisti~ki standardi vo zemjata.
Denes, DZS e moderna i kompetentna institucija, koja so uspeh producira i objavuva (na makedonski
i na angliski jazik) golem broj
relevantni i me|unarodno sporedlivi statisti~ki podatoci (vo
ramkite na pove}e od 260 statisti~ki istraùvawa so razli~na
periodika) za demografskiot, socijalniot i ekonomskiot razvoj
na zemjata. Vo sferata na ekonomijata, t.e. ekonomskata statistika, Dràvniot zavod za statistika, primenuvaj}i standardni me|unarodni metodologii za sledewe na klu~nite makroekonomski
agregati (bruto doma{niot proizvod, nevrabotenosta, inflacijata i sl.), dava zna~aen pridones
za sogleduvaweto i dijagnostiraweto na ekonomskite sostojbi vo
zemjata, za koncipiraweto na ekonomskite politiki i nivnoto implementirawe, kako i za me|unarodnata sporedlivost na ekonomskite tekovi na zemjata so onie vo
drugite zemji.
IZV.: Interni podatoci na DZS. T. F.
DR@AVEN KAPITAL NA RM
u~estvo na trajni vlogovi izrazeni vo akcii i udeli na RM vo
vrednosta na pretprijatijata i
bankite, odnosno vo trgovskite
dru{tva, steknati po razli~ni
osnovi: sredstva vloèni od armijata, od teritorijalnata odbrana i od civilnata za{tita vo oprema za odbrana ili vo objekti i
sredstva za proizvodstvo na voena oprema, namenski sredstva dadeni od buxetot, sredstva za koi
garancija dala RM i ja prezela
otplatata na kreditite, vlogovi
na RM vo pretprijatija zaradi
nivno prestruktuirawe, odnosno
vo banki zaradi nivna sanacija i
sl. So intenziviraweto na procesot na privatizacija, donesen e i
Zakon za privatizacija na dràvniot kapital (1996), koj podocna,
vo nekolku navrati, be{e izmenuvan i dopolnuvan, so {to dràvata po~na da se osloboduva od sopstvenosta. Proda`bata na dràvniot kapital vo pretprijatijata
ja sproveduva Ministerstvoto za
ekonomija, a vo bankite i finansiskite institucii Ministerstvoto za finansii. Zakonot za
privatizacija na dràvniot kapital ja regulira i proda`bata
na dràvnite akcii i udeli i vo
javniot sektor javnite pretprijatija, zdravstvoto, obrazovanieto i socijalnata za{tita.
IZV.: Zakon za privatizacija na dràvniot kapital, Slu`ben vesnik na RM#,
br. 37/96 i soodvetnite izmeni: Slu`ben
vesnik na RM#, br: 25/99; 81/99; 49/2000;
6/2002; 31/2001.
P. T.
DR@AVNI
DR@AVNA (VLADINA) REGULACIJA NA EKONOMSKITE

SEKTORI sovremen vid na dràvno (vladino) involvirawe i
intervenirawe vo ekonomskite
sektori vo koi doa|a do izraz pazarniot neuspeh. Celta e da se ublaì pazarniot neuspeh, da se za{titat potro{uva~ite, vrabotenite, ìvotnata sredina i sl. Pritoa
se pravi razlika pome|u ekonomska
regulacija (kontrola na cenite, na
uslovite za vlez i izlez i na standardite na proizvodite i uslugite
naj~esto se odnesuva na prirodniot monopol) i op{testvena regulacija (za{tita na ìvotnata sredina i zdravjeto i bezbednosta na
rabotnicite i potro{uva~ite).
Vo RM (vo tranzicioniot period), so posebni zakoni se formirani prvite nezavisni regulatorni tela. Regulacijata vo sektorite so elementi na priroden monopol (telekomunikaciite i energetikata), vklu~uvaj}i go tuka i
odobruvaweto na cenite, e prepu{tena na Agencijata za elektronski komunikacii i na Komisijata za energetika. Site komercijalni monopoli {to moàt da
praktikuvaat ilegalni postapki,
zloupotreba na dominantnata polo`ba na pazarot, fuzii zaradi
ograni~uvawe na konkurencijata
i sl., gi regulira Komisijata za
za{tita na konkurencijata. Regulacijata na pazarite so asimetri~ni informacii (pazarot na
kapital, bankarskiot sektor i
sektorot za osiguruvawe) ja vr{at: Komisijata za hartii od
vrednost, Direkcijata za bankarska supervizija pri NBM i Ministerstvoto za finansii, respektivno. Regulacijata vo sferata na ìvotnata sredina (negativni eksternalii) ja vr{i Ministerstvoto za ekologija. Vo RM
postoi i Sovet za radiodifuzija,
kako nezavisno regulatorno telo
vo ovaa oblast i dr.
IZV.: Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#: br. 13/05; br. 95/05; br. 100/05;
br. 63/06.
LIT.: J. Stiglitz, Principes d economie moderne, 2 edition, De Boeck Universite, Paris Bruxelles, 2000, 359431; 455467.
T. F.
DR@AVNA IZBORNA KOMISIJA (DIK) centralen organ

za sproveduvawe na izborite vo
RM, voveden prvpat so Zakonot za
izbor i otpovikuvawe na pratenicite i odbornicite (1990).
Ovoj organ go predviduvaat i Zakonot za izbor na pratenici vo
Sobranieto na RM (1998 i od
2002) i Izborniot zakonik (2006).
DIK ima pretsedatel i {est ~lena, izbrani od Sobranieto na RM,
vrz osnova na javen oglas, za mandaten period od pet godini. Izborniot zakonik ja konstituira
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo

na SFRJ, Prva kniga, Makedonska kniga,
Skopje, 1986.
Sv. [.
Sednica na Dràvnata izborna komisija
DIK kako profesionalen organ,

so po{iroki nadle`nosti vo odnos na prethodniot period.
Macedonia, 19902002, Berlin, 2005. Sv. [.
DR@AVNA KARTOGRAFSKA
PROEKCIJA kaj nas e zastapena Gaus-Krigerovata proekcija.
Taa e konformna, napre~no-cilindri~na proekcija so preslikuvawe na delovi od Zemjinata
povr{ina na elipti~ni cilindri, vo zoni od po 30 geografska
dolìna. Zonite se numerirani
od Grini~kiot meridijan kon istok, a teritorijata na Makedonija se nao|a vo sedmata zona. Proekcijata na meridijanot so 210 isto~na geografska dolìna vo ramnina, pretstavuva x-oska na koordinatniot sistem, vo koj y-oskata
e proekcijata na ekvatorot. Za da
se izbegnat negativnite vrednosti po y-oskata, spored preporakite na Baumgartner, site to~ki na
x-oskata imaat vrednost od 500
iljadi metri m.
R. Rib.
DR@AVNA SOPSTVENOST VO
NRM/RM sopstvenost ~ij nositel be{e dràvata. Vo NRM vo
periodot na administrativnoto
rakovodewe so stopanstvoto se
vovede dràvna sopstvenost (op{tonaroden imot) na osnovnite
sredstva za proizvodstvo. Vo ovoj
period dràvnata sopstvenost,
vo osnova, se sozdava{e preku nacionalizacija na privatnata sopstvenost ili so eksproprijacija
na eksproprijatorite. Dràvata
be{e nositelot na politi~kata
vlast i sopstvenikot, subjektot
na celokupniot fond na dràvnata sopstvenost. Ovoj vid sopstvenost postepeno se transformira
vo op{testvena sopstvenost, so
voveduvaweto na samoupravuvaweto vo proizvodstvoto vo pedesettite godini od XX v. Zakonot
za sopstvenost i drugite stvarni
prava (2001) eksplicitno ja voveduva dràvnata sopstvenost vo
RM, zaedno so privatnata sopstvenost i sopstvenosta na edinicite na lokalnata samouprava.
Dràvnata sopstvenost vo RM e
sozdadena so transformacija na
sredstvata za proizvodstvo i na
zemji{teto od op{testvena vo
dràvna sopstvenost.
DR@AVNI PRAZNICI NA
DFM/NRM/SRM/RM nerabotni prazni~ni denovi spored Zakonot za dràvnite praznici, so
koi se odbeleùva i proslavuva
godi{ninata od nekoj verski
ili svetoven nastan od op{tata
ili nacionalnata istorija. Vo
DFM/NRM/SRM se praznuvaa
dràvnite praznici na DFJ/
FNRJ/SFRJ, a kako nacionalni
praznici 2 Avgust i 11 Oktomvri. Spored usvoeniot Zakon za
praznicite na RM (23. X 2007), za
dràvni i verski praznici se
proglaseni vkupno 27 datumi.
Dràvni praznici se: 24 Maj
Sv. Kiril i Metodij Den na
seslovenskite prosvetiteli, 23
Oktomvri Den na makedonskata revolucionerna borba; 8 Dekemvri Sv. Kliment Ohridski,
2 Avgust Ilinden, 8 Septemvri Den na nezavisnosta i 11
Oktomvri Den na vostanieto. Praznici na Makedonija se:
Nova godina, 1 Maj, Veligden,
Boìk i Ramazan-bajram kako
nerabotni za site gra|ani. Za
pravoslavnite hristijani nerabotni denovi se: 6 Januari
Badnik, 19 Januari Vodici,
Velipetok, Duhovden i 28 Avgust Golema Bogorodica. Za
katolicite nerabotni denovi
se: Boìk, Veligden i Praznikot na site svetci (spored
Gregorijanskiot kalendar). Za
vernicite od muslimanskata veroispoved neraboten e prviot
den od Kurban-bajram, a za pripadnicite na albanskata zaednica i 22 Noemvri Den na albanskata azbuka, za Evreite neraboten e prviot den na Jom Kipur,
za Srbite 27 Januari Sveti
Sava, a za drugite zaednici i 8
April Me|unaroden den na Romite, 28 Septemvri Me|unaroden den na Bo{wacite, 21 Dekemvri Den na obrazovanieto
na turski jazik i 23 Maj nacionalen den na Vlasite.
S. Ml.
DR@AVNI SIMBOLI NA
DFM/NRM/SRM/RM znameto,
grbot i himnata. Vo tekot na
NOAVM kako nacionalen simbol bilo koristeno, glavno, tradicionalnoto crveno zname so
òlta petokraka vo gorniot lev
agol, a kako himna pesnata Izgrej zora na slobodata#, so koja
bilo otvoreno i Prvoto zasedanie
na ASNOM. Po Osloboduvaweto
DFM/ NRM/SRM go oficijalizira znameto od NOAVM (1944
1992), kako i prviot dràven grb
(27. VII 1946), a mnogu podocna be{e proglasena i prvata oficijalna himna Denes nad Makedonija#
493
DR@AVNO
4
1. Dràvniot grb; 2. Znameto na SRM;
3. Prvoto zname na RM; 4. Znameto na RM
(14. IV 1989). Po osamostojuvaweto

na RM za novo dràvno zname se
prifati crvenata boja so simbolot zlatno-òlto sonce, so {esnaeset zraci, na anti~kite Makedonci (11. VIII 1992), koe, pod pritisok
na Grcija, so me|unarodna poddr{ka, be{e zameneto so crveno zname
so osum zraci na zlatno-òlto
sonce (4. IX 1995).
LIT.: D-r Simo Mladenovski, Makedonskite nacionalni simboli vo tekot na
NOB, Glasnik#, INI, 48, 12, Skopje,
2004, 2342; istiot, Dràvnite simboli
na Republika Makedonija, Republika Makedonija 60 godini po ASNOM. Zbornik
od nau~niot sobir po povod {eesetgodi{ninata od ASNOM odràn vo Skopje na
1516 dekemvri 2004 godina, Skopje, 2005,
357373.
S. Ml.
DR@AVNO SREDNO UÎLI[TE ZA PRIMENETA UMETNOST LAZAR LIÊNOSKI#

osnovano vo Skopje na 1. XII
1944 g. Od nego proizlegle renomirani umetnici od site oblasti
na likovnata i primenetata
umetnost. Nastavnici bile: N.
Martinoski, L. Li~enoski, B. Lazeski, D. Todoroski, V. Popovi}Cico, T. Vladimirski.
LIT.: 55 godini DSUPU Lazar Li~enoski# (19452000), Skopje, 2000.
Al. Cv.
DR@ILOVI^ (DR@ILOVEC),
Kirijak (s. Drìlovo, Vodensko,
494
po~et. na XIX v. Solun, ok. 1877)

makedonski prerodbenski deec
i op{testvenik, pe~atar i kniàr. U~estvuva vo gr~koto eteristi~ko dvièwe (18211829), a
potoa u~i i ìvee vo Atina. Po
preseluvaweto vo Solun se zanimava so trgovija, otvora gr~ka pe~atnica (ok. 1850), vo koja pe~ati
i publikacii na makedonski jazik so gr~ki bukvi (Kanoname za
selata bitolski#, 1851; Nedelno
evangelie# od P. Boìgropski,
1852). Koga po pottik na P. Zografski i D. Miladinov se gotvi
da pe~ati knigi na Makedonskij
jazik za ovde{nite ìteli# (april 1860), za da se prepe~atat ve}e rasprodadenite u~ebnici na
Partenija i da se nape~atat podgotvenite rakopisi na u~ebnicite i stihovite na bratoviot sin
G. Dinkata, po gr~ki kleveti potfatot e osueten. Kon pe~atnicata ima i kniàrnica i rasprostranuva gr~ki, ruski, bugarski i
srpski knigi i vesnici. Pi{uva
dopiski od Makedonija, odrùva
kontakti so ruskite konzuli, kako i so P. Zografski, D. Miladinov, P. Boìgropski, St. Verkovi}, G. St. Rakovski, V. Ma~ukovski, D. V. Makedonski, D. Hr. Uzunov i dr. Vklu~en e vo prerodbenskite antipatrijar{iski borbi
za svoja crkva, jazik i u~ili{te i
u~estvuva vo konstituiraweto i
dejnosta na Solunskata crkovnou~ili{na op{tina.
LIT.: Blaè Ristovski, Kirijak Drìlovi~, pe~atar i prerodbenik vo polovinata na XIX vek, Razgledi#, V, 1 (101), Skopje, 12. I 1958, 6 i V, 2 (102), 26. I 1958, 2 i 11.
Bl. R.
DRIMKOL (od Drim i tur. kol:

odred vojska ili straà; ùpa)
predel vo jugozapadniot del na
RM, na granicata so Albanija. Se
prostira na zapad od rekata Crni
Drim, po isto~nite strani na
planinata Jablanica. Na jug dopira do bregot na Ohridskoto
Ezero, a na sever do Debarska @upa. Se deli na Stru{ki Drimkol
na jug i Debarski Drimkol na sever. Stru{ki Drimkol e pogolem
i se {iri na del od Stru{ko Pole, a debarski Drimkol e planinsko-ridest kraj. Pokraj isto~nata periferija na dvata Drimkola
vodi regionalen pat koj go povrzuva predelot na sever so Debar i
na jug so Struga. Na zapad, od
Struga preku ]afasan, vodi me|unaroden pat koj go povrzuva D. so
Albanija. Vo Drimkolskata Klisura se izgradeni dve ve{ta~ki
akumulacii, Globo~ica i [pilje,
na koi se podignati i dve elektrocentrali. Kaj seloto Piskup{tina e otkrien jaglen so rezervi od okolu 3,5 milioni toni i toj
se eksploatira. Vo D. ima 23 sela,
od koi 16 se vo Stru{ki, a 7 vo
Debarski Drimkol. Glavno administrativno i stopansko sredi{te na D. e Struga. Najgolemo selo
e Labuni{ta, so 5.936 `. (2002 g.),
dodeka seloto Vev~ani e samostojna op{tina. Naselenieto go
sostavuvaat Makedonci, Makedonci muslimani (Torbe{i) i
Albanci, koi se podeleni na Gegi
i Toski. Glavno zanimawe na
drimkolci vo Stru{ko Pole e
zemjodelstvoto, a vo jablani~kite sela sto~arstvoto. Zna~aen
del od naselenieto e zaminato na
privremena rabota vo stranstvo.
LIT.: M. Filipovi, Debarski Drimkol,
Skopqe, 1939.
Al. St.
DRIMKOL# narodnoosloboditelen partizanski odred v.

Narodnoosloboditelen partizanski odred Drimkol#.
DRIMKOLSKA KLISURA
impozantna klisura na rekata
Crni Drim. Se protega vo dolìna od 28 km, pome|u utokata na rekata Leni{te do porane{nata
utoka na Radika. Strmnite dolinski strani Crni Drim gi izgradila pome|u zapadnite ogranoci
na Karaorman i na Stogovo, a isto~nite na planinata Jablanica.
Denes Drimkolskata Klisura e
zaezerena so izgradba na dvete
poznati ve{ta~ki akumulacii:
[pilje i Globo~ica. Edinstveno
samo pod branata Globo~ica se
formira kratok re~en tek. Klisurestite strani se disecirani
so dolinite na pove}e kratki
re~ni tekovi koi imaat golem
naklon i pri utokata vo ezeroto
formirale nanosi. Niz klisurata minuva regionalniot pat
Struga Debar.
T. And.
Blagoja
Drnkov
DRNKOV, Blagoja (Skopje, 7. III

1914) umetni~ki fotograf, scenarist, filmski snimatel i reìser. Se zanimaval so fotografirawe u{te od detstvoto. Pred
Vtorata svetska vojna go snimil
svojot prv film-reportaà Katoli~ka procesija# (1935), potoa
filmot Bombardiraweto na Bitola# (1939), a po Osloboduvaweto i prvata prvomajska parada vo
DRU[TVA
Skopje (1945). Bil prv direktor

na Filmskata direkcija na Makedonija, a potoa rabotel vo Vardar film#, vo Etnolo{kiot muzej
i vo Televizija Skopje. Avtor e
na pogolem broj dokumentarni
filmovi: Na izbori#, Radosno
detstvo# (1950), Beli {trkovi#
(1959), Izmoreniot patnik# (1961)
i dr. So izlo`bi na fotografii
samostojno izlagal vo Skopje
(1955, 1970, 1984, 1991, 1993 i 1998),
Pariz (1977), Rim (1978), Keln
(1979), Frankfurt (1979), Bradford (1979), Stokholm (1982), Istanbul (1992) i vo Nirnberg
(1993). Od mno{tvoto fotografii, bi gi izdvoile neodminlivite: Bi{ka# (1935) Me~taewe
vo zajdisonce# (1938), Ov~ar~e#
(1946) i Makedonec# (1954). Proglasen e za majstor na umetni~kata fotografija od AFIAP i dobitnik na nagradata 11 Oktomvri za ìvotno delo (1994).
vla`ni mesta (treseti{ta) i spa|a vo grupata zagrozeni vidovi.

Vl. M.
DROPLI (Otididae) familija

krupni ptici od redot na koko{kovidni ptici (Galliformes), koi
naseluvaat otvoreni tereni so
gusta niska vegetacija, a se gnezdat na zemja. Vo Evropa i kaj nas
se prisutni dva vida: golema
dropla (Otis tarda) i mala dropla
(Tetrax tetrax).
Sv. P. V. Sid.
BIBL.: Mojata Makedonija, Skopje, 2004

(foto-album so 385 fotografii). S. Ml.
Miodrag
Drugovac
Drozd
DROZDOVI (Turdus, Monticola)

rodovi na relativno krupni {umski ptici od familijata drozdovi (Turdidae), koi svoite gnezda gi
pravat na drvja, xbunovi ili vo
procepi od karpi. Vo Makedonija
se registrirani 6 vidovi.
Sv. P. V. Sid.
DROZERA, KRUGOLISNA (Drosera rotundifolia L.) insektivoren

vid so mnogu ograni~eno rasprostranuvawe na teritorijata na
RM, samo vo okolinata na Peh~evo (Judovi Livadi). Se razviva na
Krugolisna drozera
DRUGOVAC, Miodrag Milo{evi} (s. Drugovac, Poàreva~ko,

Srbija, 12. X 1928 Skopje, 9. X
1995) literaturen istori~ar i
kriti~ar, poet, eseist, redaktor,
univerzitetski profesor, preveduva~. Istaknat pretstavnik na
etni~kite Srbi {to aktivno
u~estvuvale vo razvojnite procesi na novata makedonska literatura (Radivoe Pe{i}, Zoran Jovanovi}, Branko Zarevski, Gordana Stojkovska, Jadranka Vladova Risti}, Vlada Uro{evi}). @iveel i rabotel vo Skopje, kako
novinar, redaktor na literaturnoto spisanie Sovremenost#,
profesor po srpska literatura
Skopje. Pi{uval na srpski i na
makedonski jazik. Avtor e na kapitalnoto delo Istorija na makedonskata knièvnost vo HH v.#
(Skopje, 1990).
BIBL.: Poredokot na nemirot, poezija
na srpski jazik, 1960; Podvi`no ogledalo,
kritiki i esei na makedonski jazik, 1968;
Vla{ka rapsodija, poezija na srpski jazik,
1969; Sovremenici, esei, na makedonski jazik, 1970; Kniga za Janevski, monografija,
1971; Risto Krle, monografija, 1974; Sovremena makedonska kritika, 1974; Makedonski pisateli za deca, 1975; Makedonskata literatura od Misirkov do Racin,
1975; Kritikata na Mitrev, 1985; Poetikata na Gane Todorovski, 1988; Kriti~ki raskopki, studija, 1989; Traga~ot,
~estakot, jatkata, studija, 1997; Poezijata na Jovan Koteski, 2003.
G. T.
DRUGOVO selo vo Ki~evsko. Se

nao|a vo neposredna blizina na
Ki~evo, na magistralniot pat M4,

Ki~evo Ohrid, na nadmorska visina od okolu 650 m. Seloto broi
1.492 `. od koi 1.250 se Makedonci,
128 Turci i 108 `. se Albanci. Toj
e sedi{te na op{tina koja zafa}a
povr{ina od 38.324 ha, ima 28 naseAl. St.
leni mesta so 3.249 `.
DRU[TVA NA LIKOVNITE
UMETNICI VO MAKEDONIJA strukovni asocijacii na
likovnite umetnici. Zdruùvaweto na likovnite umetnici vo Makedonija zapo~nalo so formiraweto na Dru{tvoto na jugoslovenskite likovni umetnici od
podra~jeto na Vardarska Banovina
(Skopje, 1929). Potoa kon nego se
priklu~ilo i novoformiranoto
dru{tvo Jefimija (1930), koe
podocna ja prezelo i izlo`benata
dejnost na DJLU (1933 1941).
Toga{ dejstvuvale i izlagale niza
poznati likovni tvorci, kako
Dimitar Andonov, Qubomir Belogaski, Vangel Koxoman, Lazar
Li~enoski, Nikola Martinoski,
Vasilie Popovi}-Cico, Mihajlo
[ojlev i dr. Po Osloboduvaweto,
pak, prvo Dru{tvo na makedonskite likovni umetnici bilo formirano vo Prilep (1944), a Upravata ja so~inuvale: Zdravko Blaì}, Tomo Vladimirski, Nikola
Martinoski, Vasilie Popovi}Cico i Dimo Todorovski. Tokmu
tie ja pokrenale i inicijativata
za obedineto dejstvuvawe na
likovnite umetnici vo Makedonija, za otvorawe na Umetni~ko
u~ili{te (1945, so prv direktor
Nikola Martinoski), a ja organizirale i prvata zaedni~ka izlo`ba
na Dru{tvoto vo Skopje (1945), na
koja, pokraj ~lenovite na Upravata, u~estvuvale i Katja Eftimova,
Dim~e Koco, Borka Lazeski, Risto Lozanovski, Dim~e Protu|er i
dr. Naskoro potoa bilo formirano i Dru{tvoto na likovnite
umetnici na Makedonija (DLUM,
Skopje, 24. II 1946). Prv i dolgogodi{en pretsedatel bil Nikola
Martinoski, a sekretar Vasilie
Popovi}-Cico. Vedna{ po osnovaweto ja organiziralo i prvata
zaedni~ka izlo`ba na ~lenovite.
Naskoro stanalo del od Sojuzot na
likovnite umetnici na Jugoslavija (SLUJ, 1947), a negovite ~lenovi u~estvuvale na zaedni~kata
izlo`ba na umetnicite od FNRJ
(1949), glavno so real-socijalisti~ki duh. No naskoro, i Makedonija ja zafatilo vlijanieto
na modernata umetnost, osobeno
po izlo`bite na francuskata,
amerikanskata i holandskata
umetnost vo Skopje (1953) i izlo`bata na H. Mur. Toga{ i
DLUM organiziralo patuva~ki
izlo`bi niz Jugoslavija, a ve}e
redovno u~estvuvale i na izlo`495
DRU[TVO
bite na SLUJ. Naskoro potoa

sledele i makedonski izlo`bi vo
stranstvo. Bile izgradeni novi
ateljea i bil otvoren Umetni~ki
paviljon vo Skopje, so organizirani izlo`bi od doma{ni avtori
i avtori od stranstvo. Sega vo
DLUM ~lenuvaat nad 300 likovni
umetnici, glavno so zavr{ena
likovna akademija. Me|u drugoto,
organizira godi{ni, tematski i
ànrovski izlo`bi. Vo NUB
Kliment Ohridski gi organizira tradicionalnite godi{ni izlo`bi na grafika i crte` (od
1974/1975). Vo Umetni~kata galerija ja organizira tradicionalnata izlo`ba na sitna plastika (od
1980), vo KIC izlo`bite na
slikarstvoto mal format (od
1984), a godi{ni revijalni izlo`bi vo sorabotka so Muzejot na grad
Skopje. Najzna~ajnata forma na
godi{no likovno pretstavuvawe e
selektivniot Zimski salon na
DLUM vo Muzejot na sovremenata
umetnost (od 1991). Pokraj toa,
DLUM gi dodeluva i tradicionalnite nagradi Nere{ki majstori
za slikarstvo i skulptura, Lazar
Li~enoski za slikarstvo, Nikola Martinoski za crte`, Mo{a
Pijade za grafika, Petar Mazev za slikarstvo, Jordan Grabul za skulptura i Dimitar Avramovski Pandilov za slikarstvo mal format. Seto toa pridonese DLUM da stane i ostane eden
od najzna~ajnite afirmatori na
makedonskata likovna umetnost vo
zemjata i stranstvo.
S. Ml.
DRU[TVO ZA GEOTEHNIKA
NA MAKEDONIJA. Osnovano
vo 1999 g., a vo 2001 g. primeno vo
Me|unarodnoto dru{tvo za mehanika na po~vite i geotehni~ko
inènerstvo (ISSMGE). Odràlo
dva sipmoziuma vo Ohrid (2002 i
2004 g.) od koi se izdadeni zbornici. Ima 80-tina ~lenovi. Q. T.
DRU[TVO ZA PATI[TA NA
RM (19531991). Najnapred raboti vo ramkite na Jugoslovenskoto
dru{tvo za pati{ta (JDP, podocna SJDP) kako ramnopravna
~lenka. Od 1991 g. raboti samostojno, a od 1998 g. e vo sostav na
Inènerskata institucija na
RM. Go izdava stru~noto informativno spisanie Pati{ta#.
na veterinarnite lekari i veterinarnite tehni~ari na SRM.

M. D. J. B.
DRU[TVO NA GRADE@NITE
KONSTRUKTORI na Makedonija. Masovno dru{tvo, osnovano
vo Jugoslavija, drì visoko nivo
i kontinuitet vo aktivnostite.
Vo periodot 19772005 g. organiziralo 11 me|unarodni simpoziumi, pove}eto so po nad 100 referati. Vr{i silno vlijanie vrz
konstruktorstvoto i grade`ni{tvoto po{iroko, vrz formuliraweto i voveduvaweto sovremena
regulativa, pottiknuva mladi istraùva~i.
Q. T.
DRU[TVO NA ISTORIÂRITE NA SRM v. Sojuz na dru{tvata na istori~arite na RM.
DRU[TVO NA LIKOVNITE
UMETNICI OD PRIMENETATA UMETNOST NA MAKEDONIJA (DLUPUM) (Skopje,
11. V 1950) asocijacija na umetnicite od primenetite umetnosti. Vo nego ~lenuvaat likovni
umetnici {to se zanimavaat so
keramika, scenografija, kostimografija, fotografija, dizajn i
sl. Organizira svoi izlo`bi vo
zemjata i stranstvo.
S. Ml.
DRU[TVO NA KOMPOZITORITE NA MAKEDONIJA v.
Sojuz na muzi~kite umetnici na
Makedonija.
DRU[TVO NA MAKEDONCITE (Carigrad, 19181919) dru{tvo na Makedoncite vo Carigrad.
Centralniot komitet na Dru{tvoto (18. I 1919) ispratil Memoar do Mirovnata konferencija vo
koj, po ukaùvaweto na àlnata
polo`ba na Makedonija so povoenata podelba, od Mirovnata konferencija baral nejzino osloboduvawe i obedinuvawe vo nezavisna dràva, so centar vo Solun.
LIT.: Me`dunarodnite kongresi i makedonski vpros, Sofi, 1922; M. Minoski, Federatinata ideja vo makedonskata
politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.
DRU[TVO NA MATEMATIÂRITE I FIZIÂRITE NA

NRM (SRM) zdruènie formirano vo 1950 g. so zada~a da gi neguva, da gi unapreduva i da gi popularizira matemati~kite i fizi~kite nauki, da se griì za
stru~no i metodsko usovr{uvawe
na nastavniot kadar po matematika i po fizika, i dr. Izdava (od
1950) Bilten na DMF od NRM#
(SRM), spisanie za nau~ni trudovi po matematika i fizika. Od
1955 g., po inicijativa na Platon
Dimi} (19071992), vonreden profesor na Grade`niot fakultet,
Dru{tvoto organizira, sekoja godina, republi~ki natprevari po
matematika za u~enicite od srednoto obrazovanie, a od 1962 i republi~ki natprevari po fizika.
Od 1967 g. se organiziraat matemati~ki {koli za sredno{kolci
(vo vrska so niv po~na (1969) edicijata Biblioteka Matemati~ka {kola#, vo koja do 1977 g. izlegoa 8 knigi), a od 1986 i za osnovci. Vo 1977 g. Dru{tvoto se podeli na dve organizacii: Sojuz na
dru{tvata na matemati~arite od
SRM i Sojuz na fizi~arite od
SRM.
LIT.: Bilten DMF NRM# (SRM), kn. I,
VII, X, XII; Matemati~ki bilten#, kn. 14
(XL) i kn. 24 (X); Sigma# br. 4, 1980 i br.
20, 1990.
N. C. i V. Ur.
DRU[TVO NA MUZI^KITE
UMETNICI NA MAKEDONIJA (Skopje, 1953) asocijacija na
akademskite muzi~ari. Svojot
zarodok go imalo vo Sekcijata na
makedonskite muzi~ari pri
Dru{tvoto na umetnicite, nau~nicite i ùrnalistite (Skopje,
5. V 1945) i podocne{noto Dru{tvo na muzi~arite na NR Makedonija (Skopje, 1947). Sega ima okoS. Ml.
lu 70 ~lena.
DRU[TVO NA PISATELITE
NA MAKEDONIJA (Skopje, 13.
II 1947) asocijacija na pisatelite na RM i makedonskata dijaspora. Svojot zarodi{ go imalo vo
IZV.: Statut na Dru{tvoto za pati{ta.

R. D.
DRU[TVO NA VETERINARNI LEKARI I TEHNIÂRI

NA RM . Vo 1950 g. e formirano
Zdruènie na veterinarnite lekari i veterinarnite pomo{nici, a 1959 g. Zdruènie na veterinarnite lekari i veterinarnite
tehni~ari na SRM, koe vo 1962 g.
prerasnuva vo Sojuz na dru{tvata
Vasilie Popovi}-Cico: Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (karikatura)
496
DUZME
Dru{tvoto na umetnicite, nau~nicite i ùrnalistite (Skopje,

5. V 1945). Negovi prvi redovni
~lenovi bile Vasil Iqoski,
Slavko Janevski (~len na Upravniot odbor), Blaè Koneski
(pretsedatel), Risto Krle, Venko
Markovski, Dimitar Mitrev
(sekretar), Ivan To~ko i Aco
[opov, a kandidati za ~lenovi
Jovan Bo{kovski, \or|i Abaxiev, Gogo Ivanovski, Vlado Maleski, Van~o Nikoleski i Kole
â{ule. Od osnovaweto do denes
vo nego ~lenuvale okolu 350
makedonski pisateli, so nad 30
po~esni ~lenovi.
LIT.: Makedonski pisateli, Dru{tvo na
pisatelite na Makedonija, Skopje, 2004.
S. Ml.
DRU[TVO NA FIZIÂRITE
NA MAKEDONIJA (DFM).
Formirano e vo 1977 g. so razdvojuvawe na DMFM. Negova cel e
unapreduvawe na znaeweto za fizikata. Toa go izdava Biltenot
na DFM# (1977) i kni{ka so predavawa od [kolata Mladi fizi~ari# (1975), a od 1996 g. organizira, sekoi dve godini, Konferencija na DFM. Od 1957 g. se organiziraat godi{ni natprevari po
fizika za u~enicite od srednite
u~ili{ta, a od 1977 g. i za u~enicite od osnovnite u~ili{ta. Od
1996 g. na{ite u~enici imaat
mo`nost da u~estvuvaat i na Me|unarodnite olimpijadi po fizika i na niv osvoile edna treta
nagrada (A. Donev, 1997) i 4 pofalbi. DFM e ~len na Balkanskata unija za fizika (1994) i na
Evropskoto dru{tvo za fizika
(1995).
V. Ur.
DUVALO (lipalo) najmala drvena cevka preku koja se vdi{uva
vozduh vo mevot na gajdata, bez da
se vra}a i izdi{uva. Na delot od
duvaloto {to se nao|a vo vnatre{nosta na mevot, e pricvrstena tenka elasti~na koì~ka, koja poradi vnatre{niot pritisok
na vozduhot go zatvora izdi{uvaweto.
tar na PK na SKOJ za Makedonija, ~len na Pretsedatelstvoto na

Centralniot sovet na SSM (1958
1967), pretsedatel na Socijalnozdravstveniot sobor na SRM,
pretsedatel na Konferencijata
za op{testvena aktivnost na ènite na Makedonija i na Jugoslavija, ~len na CK na SKM i CK na
SKJ, pratenik vo Republi~koto i
Sojuznoto sobranie, pretsedatel
na Pretsedatelstvoto na RK na
SSRNM i dr. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Moite kadri, Prosvetena èna#, Skopje, april 1986, 18; Edna mladost
vo viorot na vojnata, Skopje, 1988.
LIT.: K. Jani{liev, Barawe za zabrana na
knigata na Vaska Duganova, Nova Makekdonija#, XLIV, 14941, Skopje, 27. VIII
1988, 8.
S. Ml.
DUGLAZIJA (Pseudotsuga menziesii Franco, fam. Pinaceae) mnogu

visoko (do 100 m) i brzoraste~ko
iglolisno drvo od pacifi~kite
podra~ja na Severna Amerika.
Listovite se iglovidni, meki, so
so~na zelena boja. [i{arkite se
provisnati, kafeavi, so pokrivni lu{pi podolgi od plodnite.
Vid so kvalitetno drvo i so mnogu golem rasteèn potencijal.
Dosega{nite rezultati od nejzinata adaptacija vo na{ata zemja
se mnogu ohrabruva~ki. Al. And.
DUDEV, \or|i Jordanov (Prilep, 1905 Prilep, 1957) lekar.
Med. f. go zavr{il vo Belgrad
(1934). Rabotel privatno i vo
Zdravniot dom vo Prilep. Bil
simpatizer na NOD, a pri krajot
na vojnata bil vo partizanskata
bolnica vo Vranovci. Po vojnata,
6 meseci bil upravnik na Voenata bolnica vo Skopje, a pri krajot na 1945 g. upravnik na Zdravstveniot dom vo Prilep.
P. B.

Skopje, 1986, 99.
\. M. \.
DUGANOVA, Vaska (Gevgelija,

6. III 1922 Skopje 14. XII 1996)
komunisti~ki deec, prvoborec,
pravnik i politi~ar. Kako pripadnik na komunisti~koto dvièwe (1938) i ~len na KPJ (od
mart 1942), vo NOAVM bila borec (od april 1943), politi~ki
komesar na bataljon i ~len na PK
na SKOJ za Makedonija (od avgust 1944). Po Osloboduvaweto
bila ~len na ASNOM (od april
1945), zavr{ila praven fakultet
i izvr{uvala razni politi~ki
funkcii: organizacionen sekre-
Quben
Dudeski
DUDESKI, Quben Dimitrov

(Prilep, 31. VII 1950) ma{inski
inèner, univ. profesor. Diplomiral na Elektroma{inskiot fakultet vo Skopje (1974) na Ma{inskiot oddel, kade {to i magistriral (1980), a doktoriral (1984).
Vo 1974 e izbran za asistent, a vo
1995 g. za redoven profesor. Glaven stru~en interes: proizvodno
inènerstvo, kompjuterski poddràni sistemi vo proizvodstvoto

(CAD/CAM/CAE), nekonvencionalni metodi na obrabotka kompozitni materijali. Bil prodekan
na Ma{inskiot fakultet (1991
1993). Objavil pove}e od 120 nau~ni i 50 stru~ni trudovi. Avtor
ili koavtor e na 7 knigi. Prestojuval vo firmi i univerziteti vo
Polska, Rusija, vo Germanija i dr.
^lenuval vo pove}e organi i tela
na UKIM. Inicijator e za formirawe i prv pretsedatel na
Zdruènieto za proizvodno maSl. A.
{instvo na RM.
DUDINKA (CRNICA, MURINKA) (Morus L. fam. Moraceae)
rod so verojatno 12 vida vo Severnata hemisfera. Listopadni drvja, so {iroki kruni, krupni listovi, celi ili dlaboko vreàni.
Dvodomni vidovi, so sitni cvetovi, sobrani vo resi. Od ènskite
resi se formiraat soplodija (dudinki) beli, crveni ili crni, so
sladok vkus. Vo RM mnogu odamna,
se vneseni slednite vidovi: bela
dudinka (M. alba L.) od Isto~na
Azija, crna ili karadutka (M. nigra L.) od Zapadna Azija, i crvena
(M. rubra L.) od Severna Amerika.
Al. And.
Duduci
DUDUK muzi~ki naroden duva~ki instrument od tipot nadolni blok flejti. Se sre}ava
vo dve dimenzii kako pomal
(dudu~e, svor~e) od 240 do 400
mm i pogolem (ponekoga{ e nare~en kaval) od 700 do 780 mm.
Naj~esto se izrabotuva od jasenovo ili javorovo drvo. Na gorniot del ima poseben zasvira~, a
po dolìnata na cevkata ima
{est melodiski dupki za svirewe. Naj~esto se upotrebuva kako
pridru`nik na narodnite ora
(osobeno dudu~eto, koe ima prodoren ton).
Skopje, 1986, 78.
\. M. \.
DUZME MUSTAFA (Laèn Mustafa) (XIIXIV v.) voda~ na vostanie vo Rumelija vo 1416 g. Se
pretstavuval kako sin na sultanot Bajazid (13891402). Od Vla{ko, so vojska, se spu{til vo Make497
DUKA
donija, no bil porazen, po {to

prebegnal kaj Vizantijcite, koi
go prenele na ostrovot Lemnos.
Po smrtta na sultanot Mehmed I
(1421) se vratil i krenal vostanie vo okolinata na Solun, Ser i
na Enixe Vardar, no vo 1422 g. kone~no bil porazen, a vo 1423 g.
bil zaroben i egzekutiran.
Bil mentor na doktorski i magisterski disertacii, a ima objaveno pove}e od 20 u~ebnici i skripti i pove}e od 300 trudovi vo zemjata i vo stranstvo. Bil prodekan
na MF, zamenik-direktor na
UCMTN, prorektor na UKIM.
Sl. A.
LIT.: A. Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vreme na turskoto vladeewe,

IV. Buni i vostanija#, Skopje 1983; Istori/ na Osmanskata imperi/. Pod redakci/ata na Rober Mantran, Sofi/,
1999.
Dr. \.
DUKA, Ana (XIXII v.) pomlada

}erka na Marija i na Andronik
Duka, vnuka na Trajan, sinot na carot Jovan Vladislav, sestra na caricata Irina, ènata na imperatorot Aleksij I Komnin. Se omaìla za vizantiskiot blagorodnik Georgi Paleolog, koj, kako baxanak na imperatorot, vr{el visoki dol`nosti vo Vizantija.
LIT.: Ana Komnina, Aleksiada. Vstupitelna stat, perevod, komentarii
. N. Lbarskogo, Moskva, 1965.
K. Ax.
DUKA, Irina (XI XII v.) vizantiska carica, èna na imperatorot Aleksij I Komnin, postara
}erka na Marija i na Andronik
Duka, po majka bila vnuka na Trajan, sinot na carot Jovan Vladislav. Ubava, pametna i ambiciozna. Vo brakot so Aleksij Komnin
imala tri deca: sinot Jovan i
}erkite Ana i Teodora.
LIT.: [. Dil, Vizantiske slike, II, Beograd, 1929, 84109.
K. Ax.
Vladimir
Dukovski
DUKOVSKI, Vladimir Jovanov

(Skopje, 29. XI 1945) ma{inski
inèner. Diplomiral na Fakultetot za mehani~ka tehnologija
na Qvovskiot politehni~ki institut vo Qvov (Ukraina, 1969).
Magistriral vo 1973, a doktoriral vo 1975 g. na Fakultetot za
ma{instvo i brodogradba vo Zagreb. Na Ma{inskiot fakultet vo
Skopje se vrabotil vo 1969 g. kako
asistent, a od 1984 e redoven profesor. Bil profesor na univerzitetite vo Bratford i vo Pri{tina. Prestojuval na Kornel univerzitetot vo SAD, kako stipendist na Fulbrajtovata programa.
498
niot dom Idadija# vo Skopje do

P. B.
DUMA, Aleksandar Hristov (Bitola, 19. VIII 1879 Bitola, 21. V
1958) internist. Diplomiral
vo Vircburg (Germanija) vo 1904
g. Kuso vreme rabotel vo Bitola,
pred da odi vo Viena na specijalizacija. Po vra}aweto rabotel
vo bolnicata, vo svojata privatna
ordinacija i kako lekar na èlezni~arite. Po osloboduvaweto
bil u~ili{ten lekar vo Zdravstveniot dom.
P. B.
Dejan
Dukovski
DUKOVSKI, Dejan (Skopje, 25.

IV 1969) dramski avtor. Diplomiral na FDU vo Skopje, na Otsekot za dramaturgija (1990). Bil
vraboten vo RTV Skopje (1990
1993). Istata godina e izbran za
asistent na FDU po predmetot
filmsko i TV scenario, a od 1996
g. e docent na Katedrata za dramaturgija. Dramski tekstovi: Balkanot ne e mrtov#; Bure barut#;
Mame mu ebam koj prv po~na# i
dr. Avtor e na scenarijata na igranite filmovi: Svetlo sivo# i
Bure barut#. Tekstot Bure barut# e postavuvan na teatarskite
sceni vo: Grcija, Srbija, Hrvatska, Germanija, Danska, Holandija, [vedska, Japonija, Bugarija,
Turcija.
R. St.
DULGERZADE, Mehmed-efendi
(Skopje, ? Istanbul, 1569) osmanliski poet rodum od Skopje.
Se {koluval vo rodniot grad i
vo Istanbul. Dolgi godini bil
profesor vo Tir, Bursa, vo Sofija i vo Edrene, a vo 1559 g. bil
nazna~en za profesor na Sahnmedresata vo Istanbul, najvisokata obrazovna institucija vo
Osmanliskata Imperija. Se istaknal kako kaligraf i poet,
pi{uvaj}i poezija na turski i na
arapski jazik.
LIT.: Evlija Celebi, Putopis. Odlomci o jugoslovenskim zemljama. Preveo, uvod i komentar
Hazim [abanovi}, Sarajevo, 1967, 286, zab. 61;
Herbert Duda, Uskub im 17 Jahrhundert, Balkanische Studien, Wien, 1949, 29, zab. 63. Dr. \.
DULJAN, Dimitar (Resen, 11. VII

1907 Skopje, 1975) stomatolog.
Studiite gi zavr{il vo Kan
(Francija) vo 1934 g., a potoa rabotel vo Prilep (19341944). Za
vreme na bugarskata okupacija
bil interniran vo Bugarija, od
kade {to izbegal i im se priklu~il na partizanite. Po Osloboduvaweto rabotel vo Zdravstve-
Aleksej
Duma
DUMA, Aleksej Hristov (Bitola, 16. IX 1948) spec. po sudska

medicina, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje. Diplomiral medicina vo Skopje (1973), doktoriral na tema za humanata serumska
holinesteraza od forenzi~en aspekt (1986). Od 1988 g. e direktor
na Institutot za sudska medicina i kriminalistika i {ef na
Katedrata; pretsedatel na Lekarskata komora na Makedonija (1992),
sorabotuva so institucii vo Evropa i so Kolumbija univerzitetot vo Wujork, kade {to e viziting-prof. U~estvuva vo realizacijata na interdisciplinarniot
internacionalen proekt za nevropatolo{ki studii kaj hroni~ni hospitalizirani bolni od {izofrenija i za tkivnite nevropatolo{ki izu~uvawa kaj te{ki
psihijatriski bolesti. Formiral laboratorija za primena na
rekombinantna DNK tehnologija
vo sudskata medicina, koja dobila
licenca za odreduvawe na prisustvoto na psihoaktivni soedinenija vo biolo{ki materijal. Ostvaril me|unarodna sorabotka so
Germanija i so Bugarija so u~estvoto vo identifikacijata na
`rtvite kaj masovni soobra}ajni
nesre}i. Avtor na nad 130 trudovi. ^len e na Internacionalnata
asocijacija za sudska medicina.
LIT: Bilten UKIM, br. 829, Artifices Medicinae Macedonici, Skopje, 2001. K. K. - P.
DUMA, Hristo Aleksandarov

(Bitola, 28. XI 1919) pedijatar,
geneti~ar, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje. Diplomiral na Med.
DURNEV
Hristo
Duma
f. vo Belgrad (1946), kade {to zavr{il specijalizacija po pedijatrija (1953). Prestojuval vo Pariz (195354), a habilitiral vo
1957 g. Bil {ef na Katedrata po
pedijatrija i direktor na Klinikata za detski bolesti (1962
1975). Prodekan (19601963) i dekan na Med. f. vo Skopje (1969
1971). Gi unapredil nevrofiziologijata i imunohematologijata,
vovel istraùva~ki respiratorni tehniki i ja diferenciral pedijatriskata radiologija. Vrven
stru~wak e za genetskite zaboluvawa vo detskata vozrast i eden e
od pionerite vo voveduvaweto na
sovremenite dostignuvawa na genetikata vo medicinskata praktika kaj nas. Formiral i organiziral citogenetska i hemoglobinolo{ka laboratorija. Na postdiplomskite studii go vodel
predmetot molekularna biologija so humana genetika i citogenetika (1989). Publikuval nad 130
trudovi, od koi zna~aen del se odnesuvaat za hemoglobinite i hemoglobinopatiite; skripti: Pedijatrija 1# i Pedijatrija 2# i
Pedijatriska propedevtika#.
BIBL.: Genetski i citolo{ki informacii, molekularni osnovi na nivnoto nasleduvawe i ekspresija, Skopje, 1985; so sorabotnici: Pedijatrija, Skopje, 1965;
Praktikum po pedijatriska propedevtika, Skopje, 1967.
LIT.: 40 godini Medicinski fakultet,
Skopje, 1987; Artefices Medicinae Macedonici,
Skopje, 2001.
K. K.P.
DUMEV, Velko P. (Voden, 15. III

1869 Sofija, 2. XII 1945 ) u~itel, kulturen deec, revolucioner.
Zavr{il slovenska filologija na
Sofiskiot univerzitet. U~itelstvuval vo Odrin, vo Veles, vo
Skopje, vo Ser. Kako delegat prisustvuval na Solunskiot kongres
na TMORO (1896 i 1903). Bil ~len
na Bitolskiot ORK (1905). U~estvuval vo redaktiraweto na vesnicite Ilinden# (19211926),
Makedoni# (1926 1934) i Nezavisima Makedoni# (1932).
IZV. i LIT.: G. Tra~ev, Spomeni ot moeto 40 godi{no u~itelstvuvane (1889
1929), Sofi, 1930, 19; H. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, I, Sofi, 1983.
Al. Tr.
DUMURXANOV, Nikola (s. Sarakinovo, Vodensko, Grcija, 8. VI

1937) redoven profesor na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo
[tip. Diplomiral geologija na
Masarikoviot univerzitet Brno, ê{ka (1960), a doktoriral
na Rudarsko-geolo{kiot fakultet Belgrad (1980). Pedago{ka
dejnost na fakultetot vr{el od
1979 do 2001 g., koga se penzioniral, a vo periodot 198993 bil i
dekan. Na poleto na nau~nostru~nata dejnost, svojot raboten
vek go posvetil na regionalno-geolo{kite i tektonskite prou~uvawa i petrolo{kite ispituvawa, oblasti vo koi ima realizirano brojni proekti vo Makedonija i vo stranstvo. Toa se: izrabotka na Osnovnata geolo{ka
karta na SFRJ, 1:100.000, listovi:
[tip, Kru{evo, Ohrid i Podgradec, Vitoli{te i Kajmak~alan;
izrabotka na namenski karti za
èleznite orudnuvawa vo Makedonija; izrabotka na neotektonska i seizmotektonska karta na
Tunis i dr.
BIBL.: N. Dumurxanov, Petrogenetski
karakteristiki na visokometamorfnite i magmatskite karpi na centralnite i zapadnite delovi na Sele~ka planina SR Makedonija, Geologika Makedonika#, t. II, [tip, 1985; Strukturna geologija (univ. u~ebnik), 1999; N. Dumurdzanov, T. Serafimovski, C. B. Burchfiel, Evolution
of the NeogenePleistocene Basins of Macedonia. Geological Soc. of America, DMC 001,
2004, p. IXX,; N. Dumurxanov, G. Petrov,
Geolo{ko kartirawe (univerz. u~ebnik),
2005.
N. Dum.
DUNAVSKO DRU[TVO (La Socit Danubienne) (Pariz, 1904)

dru{tvo na studentite od podunavskite zemji: Srbija, Bugarija
i Romanija, no i od Makedonija,
formirano so cel da dejstvuva za
zbliùvawe na balkanskite dràvi i za avtonomija na Makedonija, kako najpravilno i edinstveno mo`no re{enie na makedonskoto pra{awe. Taa opredelba na studentite bila sodràna
vo programata za dejnosta na
Dru{tvoto, koe izdavalo i svoe
glasilo L Union Danubienne#. Vo
Dru{tvoto u~estuval i Grigorie
Haxita{kovi} od Voden, vo toa
vreme na studisko usovr{uvawe
vo Pariz. Odràl i predavawe za
makedonskoto pra{awe, koe bilo
objaveno vo organot na Dru{tvoto (15. VI 1904).
LIT.: M. Minoski, Federativnata ideja
vo makeodnskata politi~ka misla,
Skopje, 1985.
M. Min.
DUWA (Cydonia vulgaris L.) sporedna ovo{na kultura vo RM, so

godi{no proizvodstvo od okolu
1.000 t. Se odgleduva vo dvorovi
ili vo sklop so drugi ovo{ni vidovi. Zastapeni se dve sorti, leskova~ka i vrawska. Leskova~kata
Duwi
e so top~esti plodovi, so~na,

vkusna, trajna i pozastapena.
Vrawskata ima krupni, izdolèni plodovi, so pomala so~nost i
B. R.
trajnost.
DUPKA (Ta{lamanci) nekropola od docnohelenisti~ko i
rimsko vreme na tri kilometri
zapadno od Kratovo. Na desniot
breg od Kratovska Reka so regionalniot pat KratovoSkopje e
raznesen del od nekropolata. So~uvan e eden docnohelenisti~ki
grob ise~en vo karpa, retka pojava vo Isto~na Makedonija i pretstavuva dokaz za prisustvoto na
ovoj tip na pogrebuvawe vo Isto~na Pajonija, voobi~aen vo Anti~ka Makedonija. Pokraj naodite od docniot II v. pr.n.e., otkrieno e pogrebuvawe i od III v. n.e.
LIT.: V. BitrakovaGrozdanova, Late Hellenistic Grave Vault, Arheoloki pregled#, 1987,
Ljubljana, 1989, 8182.
V. B. - Gr.
DURACOVSKI, Dimitrie (Struga, 15. II 1952) raskaùva~. Zavr{il U~ili{te za primeneta

umetnost vo Skopje. Raboti kako
likoven sorabotnik vo Narodniot muzej vo Struga. ^len e na
DPM od 1989 g.
BIBL.: Tajna istorija, raskazi, Sk., 1986;
Crni proroci, roman, Sk., 2002. P. Gil.
Nikola
Durnev
DURNEV, Nikola (Skopje, 17. XII

(od 1990 g.) po predmetite Iskoristuvawe na vodnite sili, Hidrotehni~ki objekti i Vodosto499
DUTOV
panski sistemi. Zavr{il postdiplomski studii na Me|unarodniot institut za hidrotehnika vo

Delft, Holandija. Preku Hidroelektroproekt#, kade {to rabotel do 1970 g. i preku fakultetot, u~estvuval vo realizacijata
na zna~ajni hidrotehni~ki objekti (HC [pilje# i dr.).
Q. T.
DUTOV, Boris (okolu 1880) arhitekt, ruski emigrant. Proektiral i izgradil pogolem broj
objekti vo Skopje, najgolemiot
del od koi ne postojat. Vo proektiraweto se pridrùva spored
akademskite pravila so izvesna
sloboda vo dekorativnite aplikacii. Pozna~ajni objekti: stanbeniot objekt na familijata
Ikonomovi (ul. Makedonija# br.
51) vo Skopje (1922); stanben objekt na Armagawan vo Skopje
(1930); vila Tina# vo Gevgelija
(1929).
LIT.: K. Gr~ev, Arhitekt Boris Dutov
(1880), vo: Arhitekturata na po~vata na
Makedonija od sredinata na XIX vek, Prilozi za prou~uvawe na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14,
Skopje, 2006, 7984.
Kr. T.
DU]ANXIK XAMIJA (Skopje,

XV v.) verski objekt. Izgradena
Du}anxik xamijata vo Skopje
500
od Muslihudin Abdul Gani el

Madini, poznat kako Muezin oxa
el Gani, poradi {to xamijata bila poznata i pod imeto Muezin
oxina xamija. Imeto Du}anxik go
dobila po ~ar{ijata Du}anxiler,
koja se nao|ala vo nejzina neposredna blizina. Bila ednoprostorna kupolna xamija so trem, so
dve pomali kupoli. Pretrpela
golemi o{tetuvawa vo zemjotresot od 1963 g., denes e celosno obnovena.
LIT.: Lidija KumbaraxiBogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje,
1998; Eyice Semavi, skpde trk devri eserleri. Trk kltrn aratrma Enstits, Trk
kltr say ll, Ankara, 1963; Mehmed Mehmedovski Hasan Kale{i, Vakufnamata na
Hava, }erkata na Ethem êlebi od Skopje, Zbornik (19551956), kn. I, Arheolo{ki
muzej, Skopje, 1956.
Dr. \.
DUHOVDEN (Duovden, Sveta

Troica, Pedesetnica) eden od
najgolemite hristijanski pravoslavni praznici. Spa|a vo 12-te
golemi praznici {to gi praznuva
na{ata crkva. Nare~en e i Pedesetnica, bidej}i sekoga{ e pedeset dena po Veligden, a i nastanot
{to mu dava smisla se slu~il tokmu na evrejskiot praznik Pedesetnica. Poznat e i kako Sveta
Troica, bidej}i na edno mesto se
javuvaat Tatkoto, Sinot i Svetiot Duh. So sleguvaweto na Svetiot Duh vrz apostolite, tie se ispolnile so qubov kon Boga i so
èlba da go veli~aat. Ovoj ~in se
smeta za osnovawe na Hristijanskata crkva. Vo narodnoto veruvawe toj najpove}e se vrzuva so
du{ite na umrenite. Se veruva
deka od Veligden do Duhovden du{ite na umrenite se slobodni i
doa|aat vo blizina na svoite potomci. Se praznuva tri dena, a prviot den sekoga{ e vo nedela. Sabotata pred praznikot e Duhovdenska zadu{nica. Toga{, kako i
na prviot den od praznikot, se posetuvaat grobovite na pokojnite,
se ostavaat oreovi granki i duliwa (bardiwa) i se razdava za du{a
od pokojnite.

Beograd, 1961; Marko K. Cepenkov, Narodni veruvawa, detski igri, kn. devetta,
redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska, Skopje, 1972, 68.
M. Kit.
Car
Stefan
Du{an
DU[AN, Stefan Uro{ IV (1308

20. XII 1355) srpski kral
(13311345) i car (13451355), sin
na kralot Stefan De~anski, najpoznat srpski srednovekoven vladetel. Se istaknal vo bitkata
protiv Bugarite kaj Velbu`d
(1330). So feudalcite go prezel
prestolot od tatka si. Vodel uspe{ni vojni so sosednite dràvi.
Osvoil golem del od vizantiskite teritorii na Balkanot (Tesalija, Epir, Albanija, pogolemiot
del od Makedonija) i gi pro{iril granicite na srpskata dràva na jug do Korintskiot Zaliv.
Nosel titula car na Srbite i na
Grcite#. Za ureduvaweto na dràvata vo 1349 g., bil donesen Du{anoviot zakonik. Izdaval povelbi
i kovel moneti.
LIT.: B. Babi}, Koj e bil i koga ktitor
na ìvopisot na egzonarteksot vo crkvata Sv. Uspenie Bogorodi~ino# vo manastirot Treskavec#, Streme`#, 4,
Prilep, 1961, 4851; V. J. uri, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd,
1974; C. Grozdanov, Hristos car i Bogorodica carica, nebesnite sili i svetite
voini vo ìvopisot od XIVXV v. vo Treskavec, Studii za ohridskiot ìvopis,
Skopje, 1990; G. Ostrogorski, Du{an i wegova vlastela u borbi sa Vizantijom,
Sabrana dela, IV, 190196; B. Ferjan~i
S. irlovi, Stefan Du{an, kraq i car:
13311355, Beograd, 2005.
K. Ax.
\
\AKON EVSTATIJ v. [kartov, Georgi Dimitrov.
\AKONOVSKI-[PATO, Dragan (Skopje, 11. III 1931 Skopje,
3. I 1987) kompozitor, aranèr,
dirigent. Dal isklu~itelen pridones za razvojot na popularnata
muzika vo Makedonija. Prvite
Dragan
\akonovski[pato
kontakti so xezot gi imal slu{aj}i gi stranskite radio stanici

(Glas na Amerika, Radio Luksemburg). Go formiral (1948) Studentskiot akademski xez-ansambl. Od 1950 g. raboti vo Radio
Skopje, kade {to go osnoval i go
vodel Tancoviot orkestar na
MRT. Mnogu brzo stanal eden od
vode~kite aranèri i orkestratori vo toga{nata Jugoslavija.
Ima fascinanten opus vo koj spa|aat okolu 5.000 aran`mani za mali sostavi, big-bend orkestri, guda~ki ansambli i za reviski orkestar. Napi{al i nekolku desetini sopstveni kompozicii (Leni#, Zar s pominalo#, Mol~i
edna dolina# itn.) vo koi go ostavil svojot prepoznatliv avtorski
i aranèrski beleg {to be{e vodilka za mnogu idni avtori vo
ovoj vid muzika.
M. Kol.
\ELAJ, Tom Nik (psevd. [umski)
(s. Mirdita, Skadarsko, Albanija, 1920 s. Zajas, Ki~evsko, 6. XI
1943) voen rakovoditel na NOV
i POM. Neposredno po fa{isti~kata okupacija na Makedonija
pristignal vo Gostivar (1941)
kako {umar, po {to go dobil i
ilegalnoto ime [umski. Tuka se
vklu~il vo Makedonskoto narodnoosloboditelno dvièwe. Projavil osobena aktivnost vo orga-
niziraweto na albanskoto naselenie vo NOB. Kako zamenik komandir na Mavrovsko-gostivarskiot NOPO Korab# (mart 1943),
dal osoben pridones vo obukata
na borcite vo rakuvaweto so
oru`jeto. U~estvuval vo prvata
borba na odredot vo Novo Selo,
vo uspe{nata akcija vo s. Vrutok,
kako i vo razoruùvaweto na dve
finansiski stanici vo Gostivarsko, pri {to, me|u drugoto, zaplenile i 2 pu{komitraleza, 17 pu{ki, 8.000 kur{umi i 250 }ebiwa.
Pritoa na Odredot mu se priklu~ile osummina Italijanci i ~etvorica Albanci, a negoviot broen sostav od 30 narasnal na 70&80
borci (avgust 1943). Pri formiraweto na Prvata operativna
zona na NOV i POM, G[ na NOV
i POM go nazna~il za zamenikkomandant na zonata, a potoa i za
komandant na Makedonsko-{iptarskiot ki~evski NO bataljon
(Prv bataljon na Prvata operativna zona na NOV i POM ili
Ki~evski bataljon, poznat i kako
Tomin bataljon, formiran vo
slobodnoto Ki~evo (23. IX 1943),
vo koj vlegol i Mavrovsko-gostivarskiot NOPO Korab#). Vo
borbata so balisti~kite sili,
predvodeni od germanski oficeri, kaj s. Zajas (Ki~evsko) bil
te{ko ranet i po dva dena po~inal. Urednikot na v. Naroden
vojnik#, organ na Prvata makedonska NO udarna brigada (Poloàj, juli&avgust 1944), Ilija Topalovski napi{al deka zagubile
eden dragocen ~ovek#, strav i
trepet za seta albanska reakcija,
najomileniot i najpopularen na{
borec. Vo tie borbi neprijatelot
ne samo {to ne uspeja da go rasturi bratstvoto, ami naprotiv,
zaedni~ki proleanata krv protiv
zaedni~kiot na{ neprijatel u{te poj}e i go prodlabo~i na{eto
bratstvo#.
narodnooslobodila~kom ratu jugoslovenskih naroda, tom VII, kw. 1, Beograd,
1954, dok. br. 100; Izvori za Osloboditelnata vojna i revolucijata vo Makedonija 1941-1945, tom I, kniga vtora,
Skopje, dekemvri 1968, 217, 218, 269, 341,
343 i 455; Ki~evo i Ki~evsko vo NOV
1941-1945. Dokumenti. Izbor i redakcija
Vasil Jotevski, d-r Simo Mladenovski i
\or|i âkarjanevski, Ki~evo, 1985, 176179, 182 i 382.

LIT.: Ilija Topalovski, Na{ata brigada i bratstvoto so albanskiot narod,
Naroden vojnik#, organ na Prvata makedonska NO udarna brigada, I, 2-3. Poloàj, juli-avgust 1944; Zaginaa vo imeto
na slobodata (Ran n emr t liris; zgrlk adina can verdiler), Gostivar, 1980, 258;
Du{an Ristoski, Hronologija na nastani od narodnoosloboditelnata vojna
19411945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko.
Vtoro dopolneto izdanie, Ki~evo, 1984,
64-65.
S. Ml.
\ELEV, Jovan (Ivan) Nedev (pop

[a}o) (s. Drenovo, Kavadare~ko,
8. XI 1880 Skopje, 18. III 1954)
sve{tenik, ilindenec i u~esnik
vo NOB. Bil delegat na Prvoto
zasedanie na ASNOM i ~len na
Prezidiumot na ASNOM (2. VIII
1944). Po Osloboduvaweto bil
sve{tenik vo crkvata Sv. Dimitrija# vo Skopje. Nositel e na
Orden od prv red Bratstvo i
edinstvo# (11. VII 1945) i odlikuvan e od Seruskiot patrijarh
Aleksej so Zlaten graden krst
(14. VII 1945).
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto
pravoslavno sve{tenstvo vo borba za
nacionalna i crkovna sloboda, Skopje,
1987; istiot, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje,
1972.
Rat. Gr.
\erdan
\ERDAN masiven ukras za na

gradi {to go pokriva celiot graden ko{. Se izrabotuval na par~e
kla{na i na nego se naniùvale
srebreni pari i kuvenxiski amajlii.
J. R.-P.
\ER\IKOVI]
\ER\IKOVI], \or|e (Gevgelija, ? Gevgelija, 1911) srpski

oficer, ilindenski revolucioner i makedonski avtonomist#.
Po kratko u~itelstvuvawe vo s.
Ma~ukovo (1. IV 1898), se zapi{uva vo Voenata akademija vo Belgrad (22. VII 1898). Kako srpski
poru~nik dvapati so svoja ~eta
vleguva vo Makedonija, no ranet e
vo borbite so Turcite i se lekuva
vo Sofija (1903). Ubeden deka makedonskite borci navistina vojuvaat za avtonomija na zemjata i
deka toa e edinstveniot pat za nejzino spasuvawe od turskite nokti#, se vra}a vo Srbija, podnesuva
ostavka na oficerskata slu`ba i
stanuva sopstvenik i odgovoren
urednik na organot na obnoveniot (zaedno so Grigorie Haxita{kovi}) Makedonski klub vo Belgrad v. Avtonomna Makedonija#
(1905) so moto: Balkanot na balkanskite narodi. Makedonija na
Makedoncite# i so deviza: Prvin sloboda, pa posle prebrojuvawe!# So Haxita{kovi} pregovaraat vo Sofija so levoto krilo#
na TMORO za u~estvo na Rilskiot kongres (1905). Po golemite
reakcii vo Srbija, vesnikot e
zabranet, a toj progonuvan i interniran vo Poàrevac. Bega vo
Avstro-Ungarija, Crna Gora i vo
Bugarija, a po Mladoturskata revolucija zaedno so J. Sandanski
se pribira vo Makedonija i umira od tuberkuloza kako turski
slu`benik vo rodniot grad.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Krste P.Misirkov (18741926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata
nacionalna misla, Skopje, 1966, 388396 i
404421; istiot, Makedonskiot narod i
makedonskata nacija, II, Skopje, 1983,
73144.
Bl. R.
Qup~o
\orgievski
\ORGIEVSKI, Qup~o (Bitola,

21. X 1956) reìser. Diplomiral psihologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1980) i
reìja na FDU vo Skopje (1990).
Od i.g. e ~len na Narodniot teatar vo Bitola, potoa negov direktor (2002-2006). Reìi: Parite
se otepuva~ka#; Begalka#; Romeo i Julija#; Makedonska krvava svadba# Lisistrata#; Letni
Siljane#; Let vo mesto# i dr.
502
êst gostin e i na scenite niz Republikata i vo stranstvo: Let vo

mesto# (Pazarxik, Bugarija); Pinokio# (Pleven, Bugarija); Don
@uan se vra}a od vojna# (Dramski
teatar, Skopje); Vera Komisarèvskaja# (Petrograd, Rusija);
Divo meso# (Pazarxik, BugariR. St.
ja).
\ORGOV, Vasil (Veles, 20. X 1910
Skopje, 23. III 1968) politi~ki
rabotnik. Filozofski fakultet
zavr{il vo Zagreb (1935). Aktiven zadninski rabotnik e vo NOB
od 1943. ^len e na KPM od 1944.
Po Osloboduvaweto bil sekretar
na SK vo Del~evo; republi~ki i
sojuzen naroden pratenik; pretsedatel na Planskata komisija na
NRM; minister za {umarstvo i
dràvno stopanstvo; pretsedatel na Komisijata za uvoz-izvoz
na NRM; pretsedatel na Gradskiot naroden odbor vo Skopje
(19531955); ~len na Izvr{niot
sovet na SRM (19561963) i ~len
na CK na SKM (19531965).
LIT.: Nova Makedonija#, Skopje, 1953.
N. Cv.
\OR\EVI], Tihomir (Kwaèvac, 19. II 1868 Belgrad, 28. V

1944) srpski etnolog i istori~ar, univerzitetski profesor i
akademik, istraùva~ i na makedonskoto narodno tvore{tvo. Se
smeta za osnovopolo`nik na etnologijata kako nauka na Belgradskiot univerzitet. Bil uporen terenski istraùva~ i osobeno vnimanie im posvetil na internacionalnite motivi vo narodnoto
tvore{tvo. Go prou~uval i romskiot i albanskiot folklor.
BIBL.: Na{ narodni ìvot, kn. 1-10, Beograd, 19301934; Ve{tice, vile, vampiri
i druga bia u na{em narodnom verovawu
i predawu, Beograd, 1953; Priroda u verovawu i predawu na{eg naroda, Beograd,
1958.
LIT.: Gra|a o ìvotu i radu T. \or|evi}a,
uredili Lj. i D. Jankovi}, Bilten za prou~avanje folklora#, 3, Sarajevo, 1955.
S. Ml.
\OR\EVSKI, Jordan (Tetovo, 7.

XII 1910 Skopje, 10. IX 1989) agronom. Osnovno u~ili{te zavr{uva vo Tetovo, a Zemjodelsko{umarski fakultet vo Zemun
Belgrad (1934). Raboti vo opitnite stanici vo Saraevo, Top~ider
Belgrad i vo Skopje. Specijalizira (edna godina) vo Grcija za
elekcija na pamukot. Vo 1948 g.
doa|a na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje, kako predava~ po industriski kulturi, kade i se penzionira kako profesor. U~estvuva vo rabotata na pove}e tela i komisii. Objavuva pove}e nau~ni i stru~ni trudovi od
oblasta na industriskite kulturi, posebno za pamukot. Avtor e i
na u~ebnikot po industriski kulturi.
P. Iv.
\OR\EVSKI, Risto Trpev (s.

Tearce, Tetovsko, 24. III 1919
Skopje, 16. IV 1996) psiholog,
univerzitetski profesor. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1950). So titulata doktor na psiholo{ki nauki
se steknal na Filozofskiot fakultet vo Zagreb (1955). Bil inspektor za prosveta i rakovoditel na Oddelenieto za {kolstvo
pri Ministerstvoto za prosveta
na FRM (19441951). Za asistent
po psihologija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje e izbran 1951,
a za redoven profesor vo 1969 g.
Na Institutite za pedagogija i
psihologija gi predaval predmetite: Op{ta psihologija, Detska
psihologija i Pedago{ka psihologija. Osnova~ e na Katedrata
(Institutot) za psihologija i
bil nejzin prv rakovoditel. Bil
dekan na Filozofskiot fakultet (19691973), pretsedatel na
Zdruènieto na psiholozi na
SFRJ (19721976). Drèl predavawa na pove}e univerziteti vo
SFRJ, a bil viziting profesor
na Univerzitetot îko, Kalifornija (19731974).
BIBL.: Uloga kvaliteta razreda, skale
ocjena i klasifikacionih perioda u
{kolskom ocewivawu, zb. Metodolo{ki
problemi procewivawa znawa i osobina
u~enika, Beograd, 1969, 2554; Zavisnost
ocena od pola u~enika (koavtor Nada Boànovi}), Zbornik Filozofskog fakulteta u Pri{tini#, V, 447452; O {kolskim ocenama seoske i gradske dece,
Zbornik Filozofskog fakulteta u
Pri{tini#, VI; Kohezija nastavnih predmeta, Zbornik Filozofskog fakulteta
u Pri{tini#, V, 1968, 7183; Ocjene u~enika i u~enice iz pojedinih predmeta, Psihologija#, Beograd, 2, 1969, 288-302.
LIT.: Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, Skopje, 10. IV 1970; Filozofski fakultet: 19461996, Skopje,
1996, 91.
V. Arn.
\OR\EVSKI, Sofre (s. Radiovce, Tetovsko, ? ?, 1963) eden od

prvite ~lenovi na MRO vo Tetovsko, vojvoda na ~eta (so re{enie
na Tetovskiot mesten komitet),
koja dejstvuvala vo podra~jeto na
planinata Suva Gora vo Tetovsko
i Gostivarsko. U~esnik e vo Ilindenskoto vostanie, vo borbite vo
Ki~evo. Vo tetovskite provali
bil uapsen i zatvoren vo Kur{umli an vo Skopje (19051908).
Nositel e na Ilindenska spomenica.
LIT: B. Svetozarevi}, Tetovo i Tetovsko vo ilindenskiot period 18951905,
Skopje, 2003; @. Stefanovski, Polo{ka
panorama 73, Tetovo, 1975.
Br. Sv.
\OR\I (GEORGIJ) ohridski

arhiepiskop (1617 januari
1623). Verojatno bil od makedonsko poteklo. Spomnat e vo od nego pora~aniot slovenski oktoih
od monahot Cvetan (1627).
\OR\IEV
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2, Ot padaneto pod turcite do nejnoto unioènie (1394&1767), Sofix, 1931; Jovan
(patrijar{ija), Godi{en zbornik#, kniga 8, Bogosloveski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, Skopje, 2002, 72. S. Ml.
Di~o Zograf: Sv. \or|i Janinski, s. Raj~ica
lii go udril so cepanica po glava

i ovoj po~inal. Osmanliite odbile da go predadat za pogreb negovoto telo, tuku vo ognot nafrlale ìvotni za da ne moàt da se
prepoznaat negovite ostanki. No
s# izgorelo, a teloto na ma~enikot ostanalo neizgoreno i eden
hristijanin no}ta go prenel vo
svojot dom, a potoa vo sofiskata
soborna crkva Sv. Velikoma~enica Marija#.
Za~uvano e @itieto i Slu`bata
za nego od sovremenikot pop Pejo
(od ok. 1515-1523) i od ruskite monasi Ilija Pskovski (1539) i Vasilij (XVI v.). Negoviot najran
portret se nao|a vo crkvata Sv.
Nikola# kaj s. Toplica, Demirhisarsko (1541). Poradi negovata
ma~eni~ka smrt, bil proglasen za
svetec od Sinodot na Ohridskata
arhiepiskopija (me|u 1547 i 1549).
Bil patron na kujunxiskiot i na
kova~kiot esnaf vo Kratovo i vo
Skopje. Prva crkva {to mu e posvetena nemu e izgradena vo rodniot grad (1925), a vo ponovo vreme vo Detroit (1994). Bil inspiracija za dramata \or|e Kratovac# od srpskiot pisatel Gavro
\OR\I JANINSKI, sv. (s. ûrkli, Grevena, 1810 Janina, 1838)

ovoj Makedonec ma~eni~ki nastradal na besilka za pravoslavnata vera vo 1838 g. Od negovite
mo{ti se slu~uvaat ~udesa.
LIT.: Aleksandar Donski, Site svetiteli od Makedonija, [tip, 2006; @iti
na svetiite, Sinodalno izdatelstvo,
Sofi (1974), 1991; Hrizostom Stoli,
jeromonah, Pravoslavni sveta~nik, mesecoslov svetih, tom prvi, septembarjun, 2, juliavgust, Beograd, 1988 i
1989.
Rat. Gr.
\OR\I KRATOVSKI, sv. (Kratovo, 1497 Sofija, 24/11. II 1515)

hristijanski svetec. Negovite
roditeli, kratovcite Dimitar i
Sara, od {estgodi{na vozrast go
dale da izu~uva sve{teni knigi, a
potoa go izu~uval i zlatarskiot
zanaet. Po smrtta na tatka si zaminal vo Sofija kaj tamo{niot
prvosve{tenik Petar, kade {to
prodolìl da se obrazuva vo verata i da raboti kako kujunxija.
Kako osobeno viden i nadaren gra|anin, na 18-godi{na vozrast turskite vlasti se obidele da go pridobijat da ja primi muslimanskata vera, a otkako re{itelno odbil, go upasile kako nakleveten
muslimanski bogohulnik. Vlastite ne go prifatile nitu otkupot
od sve{tenikot Petar, tuku dozvolile muslimanskata tolpa da go
zapali na klada. Koga pregorelo
jaèto so koe bil vrzan, se prekrstil i mu se obratil na Isus
Hristos deka mu go predava svojot
duh. Eden od prisutnite Osman-
Freska Sv. \or|i Kratovski, crkva Sv. Atanasij

Aleksandriski# vo s. @ur~e
Miloradovi} (Belgrad, 1892) i za

bugarskiot romansier Stanimir
Iv. Topukov (Sofija, 1975).
LIT.: Stojan Novakovi, Slu`ba i ìvot sv. ora Kratovca, Glasnik Srpskog u~enog dru{tva#, 21, Beograd, 1867,
97-156; Stara blgarska literatura, t.
IV. @itiepisni tvorbi. Sstavitelstvo i
redakci Klimenta Ivanova, Sofi, 1986,
291-308; Cvetan Grozdanov, Ma~enicite
od XV-XIX vek vo ìvopisot na Makedonija, Prilozi#, MANU, Oddelenie za op{testveni nauki, XXIV, 1, Skopje, 1993, 40;
Dobrila Milovska Jovan Takovski, Makedonskata ìtijna literatura IXXVIII
vek, Skopje, 1996, 62-67 i 141-158; Mihailo
Georgievski, Makedonski svetci, ìvot
i kult, Skopje, 1997, 167-181.
S. Ml.
Tane Stoj~ev
\or|iev,
(Yole
vojvoda)
\OR\IEV, Tane Stoj~ev (Yole

vojvoda; Ate{-pa{a) (s. Banica,
Lerinsko, ? Lerin, 31. XII 1909)
nacionalen deec i legendaren
lerinski vojvoda na TMORO/
VMORO. Vo mladite godini bil
pe~albar vo Carigrad. Otkako se
vratil vo rodnoto selo (1902),
stanal ~len na edna udarna grupa
na TMORO, a potoa komita i
sekretar vo ~etata na vojvodata
Tane Kqanxo. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie (1903) bil vojvoda na Lerinskiot revolucioneren okrug vo vostani~kiot punkt
na pl. Kajmak~alan i u~estvuval
vo pove}e borbi (kaj Belovodica,
na pl. Kajmak~alan, kaj Osoi, Popadija, êganskite Planini i na
dr. mesta). Prodolìl da dejstvuva kako lerinski vojvoda i po
zadu{uvaweto na vostanieto. Bil
ogor~en neprijatel na gr~kite
andarti i na vrhovistite. U~estvuval vo borbata na zdruènite
~eti so vojvodite Pavle Rakov~eto i Naco Rusolen~eto (okolu 300
komiti) protiv osmanliskata vojska vo s. @ervi za fa}awe na lerinskiot kajmakam {to pristignal vo seloto (esenta, na Petkovden 1904). Pritoa osmanliskite
sili imale 40 zaginati, a komitite samo eden ranet, no kajmakamot
ne go fatile. Poradi toa, akcijata ja povtorile vo istata nedela,
ovoj pat vo Lerin, koga go zarobile, baraj}i od nego da potpi{e
deka Lerin e komitski, a otkako
potpi{al, go ubile. Vo zimata na
1904 g. kaj nego pristignal J. Pophristov so pismo od Hristo Matov za negovo nazna~uvawe za vojvoda vo Lerinskiot revolucioneren okrug, no bil odbien so zborovite: Kaète mu na toj predavnik Hr. Matov da prestane da se
me{a vo na{ite makedonski vnatre{ni raboti duri e u{te vreme.
Matov sedi vo Sofija i ottamu
saka da n# komanduva. Matov ja izneveri Makedonija. Toj e ~ovek
na Sofija, a ne na Makedonija...#
Zaedno so ~etite na Petre Hristov-German~eto, Dimko od s. Drago{, Petre od s. Neoleni i Ace
od s. Banica, vodel borba so osmanliskata vojska kaj s. Rakovo
(1906). Nekolku dena pred Hurie503
\OR\IEV
tot se obidel so pregovori da ja

otstrani andartskata ~eta {to
dejstvuvala na toj teren. Po neuspe{nite pregovori do{lo do me|usebna oruèna borba, no uspeal
da ja izvle~e daleku pomalobrojnata ~eta. Sorabotuval so mladoturcite i vo vremeto na Hurietot sve~eno vlegol so svojata
~eta vo Bitola (1908). Se protivstavil na formiraweto na bugarskiot Konstitucionen klub vo
Lerin, vo koj vlegle vojvodi na
VMORO i u~iteli, a koga ne uspeal vo toa, kako najistaknat
deec, ja naso~il nivnata dejnost
sprotivno od osnova~kite celi
za poddr{ka na sandanistite i na
Narodnata federativna partija,
za narodna prosveta, za borba protiv vnatre{nata reakcija, za{tita na konstitucioniot reìm,
za demokratizacija, ramnopravnost i protiv zavojuva~kata politika na balkanskite dràvi.
Od tie pri~ini, vrhovistite go
likvidirale ugledniot [inazefendi, koj bil sorabotnik na
VMORO, i Yole vojvoda, naklevetuvaj}i go deka toa e negovo delo.
Na mitingot na koj pretsedaval
(31. XII 1909), svoite politi~ki
opredelbi gi objasnuval so zborovite: Treba da rabotime za
otomanizam, vo smisla na delo da
se pobratimime, za da ja za~uvame
teritorijalnata celost na Makedonija, za{to tamu e na{iot spas.
Inaku }e staneme objekt za zavojuvawe od nadvore{ni graba~i,
koi go baraat bogatstvoto na na{ata zemja.# Po zavr{uvaweto na
mitingot, vo znak na odmazda za
boèmnoto ubistvo na [inazefendi, vo edna slatkarnica bil
ubien od Tur~inot Sadreadin.
Opean e vo pove}e narodni pesni,
spored koi ostavil sopruga vdovica i drobna ~eqad#.
grad (1967), kade {to i doktoriral na temata Makedonsko narodno pevawe sa uzvikivawem#
(15. X 1985), kako prv doktor po
muzi~ki nauki na toj fakultet.
Be{e asistent, nau~en sorabotnik (1. X 1969 28. II 1991) i v.d.
direktor (29. X 1975 31. V 1976
i od 1990 23. IV 1991) na Institutot za folklor vo Skopje. Naporedno so toa bil honoraren
predava~ na Fakultetot za muzi~ka umetnost (19701990) i viziting nastavnik na fakultetite za muzika vo Pri{tina i Novi Sad. Podocna premina vo redoven raboten odnos na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo
Skopje do negovoto penzionirawe (19912005), kade {to go vodel Oddelot za etnomuzikologija i predaval ~etiri nastavni
predmeti. Bil pretsedatel na
Zdruènieto na fokloristite
na Makedonija (1968 1970).
BIBL.: Makedonski revolucionerni narodni pesni za Goce Del~ev, Jordan Piperkata i Pitu Guli, Skopje, 1974 (muzikolo{ka obrabotka); Makedonski pesni
za Narodnoosloboditelnata borba,
Skopje, 1980 (so koredaktor); Makedonski
narodni umotvorbi od Razlo{ko, Pirinska Makedonija, Skopje, 1992 (so koredaktori);
Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite
19502000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 117-118 i 146.
S. Ml.
LIT.: Narodni pesni od Egejska Makedonija. Sobral Paskal Paskalevski, Skopje,

1959, 97-98; Sokol mi leta visoko. Zbirka
na izvorni revolucionerni i lirski narodni pesni od Egejska Makedonija. Sobral i podgotvil za pe~at \or|i Donevski.
Melografiral @ivko Firfov, Skopje,
1978, 28-29; Brale se sobrale (melografirana narodna pesna), Na{ svet#, XVII,
634, Skopje, 26. IX 1979, 6; Spomeni i biografii na ilindenci, Bitola, 1993, 15, 45,
54, 65, 67-68, 85, 100, 139, 195, 212-213, 216;
Marko Kitevski, Makedonski borbeni
narodni pesni. Antologija po povod 60
godini od ASNOM, Skopje, 2004, 241 i
328.
S. Ml.
\OR\IEV, \or|i M. (s. Gorna

Bo{ava, Kavadare~ko, 5. IX 1940)
etnomuzikolog, nau~en sorabotnik i univ. profesor (vo penzija). Osnovno u~ili{te zavr{il vo Kavadarci (1955), sredno
muzi~ko u~ili{te vo Skopje
(1961), a Fakultet za muzi~ka
umetnost Oddel za etnomuzikologija (prva generacija) vo Bel504
Van~o \or|ievski: Gastarbajt#
Marija
\or|ieva
\OR\IEVA, Marija Angelova

(Maca Ov~arova) (Veles, 19. III
1922 Rlevci, Vele{ko, 7. I 1943)
rabotni~ka, predvodnik na mladinskoto revolucionerno dvièwe vo Veles i borec na odredot
Dimitar Vlahov# (od 1942). Bila
celosno posvetena na revolucionernata dejnost vo tekot na 1941 i
1942 g. So Odredot u~estvuvala vo
site borbi protiv bugarskata vojska, policija i kontra~etnici.
Vo tekot na Zelenikovskata borba vo januari 1943 g. bila te{ko
raneta i ìva zakopana.
\. Malk.
\OR\IEVSKI, Van~o (Skopje,

24. VI 1924) slikar i pedagog
{to odigral golema uloga vo domenot na likovnoto vospituvawe
na mladinata. Diplomiral na
Akademijata za likovni umetnos-
\O[EVSKI
ti vo Belgrad (1952). Bil profesor na Pedago{kata akademija vo

Skopje. Imal retrospektiva vo
MSU vo Skopje (1978). Slika i
pravi grafiki vo duhot na ekspresionizmot, poetskiot i socijalniot realizam.
S. Ab.-D.
Blagoj
\orev
\OREV, Blagoj Dimev (Veles, 8.

II 1922 Novo Selo, Vele{ko, 1.
XI 1942) revolucioner, u~esnik
vo NOB, mladinski i partiski
aktivist (od 1941) i eden od prvite borci na VPO Dimitar Vlahov# (od april 1942). Bil ~len na
SKOJ od 1940, a na KP od 1941 g.
Vo negovata ku}a (1941) se pe~atel partiskiot vesnik Naroden
glas#. Bil ~len na MK na KPJ za
Veles i sekretar na SKOJ (1942).
Vo Odredot ja izvr{uval funkcijata zamenik politi~ki komesar. U~estvuval vo site borbeni
sudruvawa so bugarskata vojska i
policija. Bil ubien od zaseda od
bugarskata policija.
\. Malk.
\ore
\oreski
\ORESKI, \ore (psevd. Del~o)

(Prilep, 18. IV 1926 Skopje, 1978)
prvoborec i politi~ki deec.
Bil ~len na SKOJ (od noemvri
1940) i kako u~enik vo V klas
gimnazija, stanal najmlad borec
na Prilepskiot NOPO Goce
Del~ev# (11. X 1941). Po rasformiraweto na Odredot (25. XII
1941), vo edna policiska blokada
bil uapsen i osuden na tri godini
zatvor (dekemvri 1941 maj 1944).
Po vra}aweto od zatvor, stanal
borec i sekretar na SKOJ na
NOPO Traj~e Petkanovski# (juli 1944), ~len na KPM (od 9. VII

1944), sekretar na SKOJ na bataljon i na Pettata makedonska
(prilepska) NO brigada i na êtirieset i devettata (makedonska) NO divizija na NOVJ. Nositel e na Partizanska spomenica
1941.
Po Osloboduvaweto bil instruktor na PK na SKOJ, sekretar na
Okru`niot i na Gradskiot komitet na SKOJ vo Bitola, ~len na
Biroto na Okru`niot i na Gradskiot komitet na KPM vo Bitola. Apsolviral na Filozofskiot fakultet i bil nastavnik
vo Srednata partiska {kola na
CK na KPM, sekretar na Gradskiot komitet na KPM vo Prilep, referent na Upravata za agitacija i propaganda na CK na
KPM; bil na diplomatska rabota
(1. V 1952 1. IX 1958), pa sekretar na Univerzitetskiot komitet na SKM, organizacionen sekretar na Gradskiot komitet na
SKM vo Skopje, pretsedatel na
Gradskiot odbor na SSRNM vo
Skopje, ~len na CK na SKM, ~len
na postojaniot del na Konferencijata na SKM izbran na Pettiot kongres na SKM (Skopje,
1921. XI 1968), ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKM (april 1965 1958) i rakovoditel na
Komisijata na CK na SKM za me|unarodni odnosi i za narodnosS. Ml.
tite.
\ORÊV, An|elko Sotirov (s.
Trstenik, Svetinikolsko, 19. IX
1948) spec. internistpulmoalergolog, redoven prof. na Med.
f., vraboten na Klinikata za pulmologija i alergologija pri Med.
f. vo Skopje, kade {to go rakovodi Centarot za astma. Med. f. zavr{il (1972) vo Skopje. Istraùva vo podra~jeto na bronhijalnata astma. Soop{til i otpe~atil
nad 300 apstrakti i trudovi vo
zemjata i vo stranstvo. ^len e na
pove}e medicinski zdruènija i
stru~ni akademii. Objavil tri
knigi.
BIBL.: Asthma bronchiale enigma i predizvik, Skopje, 1991; Makedonski nacionalen
plan i programa za dijagnoza i terapija na
An|elko
\or~ev
bronhijalnata astma realnost ili vizija, Skopje, 1996; Makedonski nacionalen

konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na opstruktivna belodrobna bolest, Ko~ani, 1999.
M. Pol.
Aco
\or~ev
\ORÊV, Aco (Negotino, 19. XI

1933 Skopje, 26. VI 1993) akter
i reìser. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje
(1961) i na Teatarskata akademija
vo Belgrad (1969). Bil ~len na Radiodramata (1954), potoa direktor na Domot na kulturata vo Negotino (1954-1962); ~len na Narodniot teatar vo Kumanovo
(1962-1969); ~len na Dramskiot
teatar vo Skopje (1969-1993).
Ulogi: Zmej (Jane Zadrogaz#);
Dimitrija (Divo meso#); Boris
(Haj-faj#); Koqo (Tetovirani
du{i#); Skapen (\avol{tinite
na Skapen#). Potpisnik e na pove}e od 20 reìi.
R. St.
Branko
\or~ev
\ORÊV, Branko (Negotino, 24.

VI 1962) akter. Diplomiral akterska igra na FDU vo Skopje
(1987) i stanal ~len na Dramskiot teatar vo Skopje, proekt-menaxer (20012002) i negov direktor
od 2006 g. Ulogi: Vladimir (êkaj}i go Godo#); Spase (Kumovi#); Scetion (Kaligula#); Faust; Jonadab vo istoimenite dela;
Hendrik (Mefisto#); Efto (Let
vo mesto#) i dr.
R. St.
\O[EVSKI, Mirko Stra{kov
(s. Studena Bara, Kumanovsko, 15.
VIII 1948) univerzitetski profesor, filozof. Diplomiral na
Skopje (1973). Magistriral na
Filozofskiot fakultet vo Bel505
\UZEL
~ite na Nezavisnite pisateli na

Makedonija.
BIBL.: poezija: Medovina 1962, Alhemiska ruà 1963, Mironosci 1965, Odisej vo
pekolot 1969, Bunar vo vremeto 1972, Trkalo na godinata 1977, Stvarnosta e s
1980, Opsada, 1981, Prazen prostor 1982,
Mrak i mleko 1986, Ru{ej}i go yidot
1989, Odbrani pesni 1991, Gol ìvot
1994, Haos 1998, Ona 2000; esei: Istorijata kako ma{tea 1969; proza: Ku}a cel
svet 1975, Mitostorii (tri drami) 1982,
Legendi 1984, Odbrana poezija (19622002), 2002.
R.
Mirko
\o{evski
grad (1987), a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje

(1994). Celiot raboten vek go pominal na Filozofskiot fakultet vo Skopje, kade {to e redoven
profesor (od 2005). Bil rakovoditel na Sovetot na postdiplomski studii na Institutot za filozofija, sekretar na Filozofskoto dru{tvo na Makedonija,
~len na Redakcijata na Filozofija#. Objavil pedesetina statii, studii i kriti~ki osvrti od
oblasta na svojot potesen filozofski interes i profesionalen
anga`man: teorija na poznanieto,
epistemologija i ontologija. Negoviot filozofski opus e kriti~ka sinteza na principite na
marksisti~kata filozofija, dostignuvawata na modernata nauka
i dostrelite na sovremenata
epistemolo{ka misla.
BIBL.: Statusot na ~ovekot vo filozofijata na bitieto na 20-tiot vek,
Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#, Skopje, 1997, 11-19; Nau~noto
otkritie i logikata, Godi{en zbornik
na Filozofskiot fakultet#, Skopje,
1999, 714; Logika i egzistencija, 2002;
Fenomenolo{kiot metod, Filozofija#, 9, 2004, 1124; Osnovnite zna~ewa na
poimot vistina, Filozofija#, 10, 2004,
510 i dr.
192019462006, Skopje, 2006, 237.V. Panz.
Bogomil
\uzel
\UZEL, Bogomil Dimitrov (â~ak, Srbija, 1939) poet, raskaùva~, dramski pisatel, eseist,
preveduva~. Zavr{il studii na
univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Gi prevel delata na [ekspir, Odn i Eliot. Bil
v.d. direktor na Stru{kite ve~eri na poezijata. Eden e od osnova506
LIT.: Ferid Muhi}, Dimitar Hristov

\uzelev i Hans-Georg Gadamer, vo kn.: Istorija na ideite na po~vata na Makedonija (kniga 11 od makroproektot Istorija
na kulturata na Makedonija#); Povrzuvawe na prese~niot list, vo: [openhauerovata pragmatisti~ka kritika na umot,
fototipsko izdanie, Skopje, 1995. G. St.
\UKNI], Nikola Sretenov (Kralevo, Srbija, 1. IX 1887 Ni{,

Srbija, 27. VI 1972) hirurg, redoven prof. na Med. f. vo Ni{.
Med. f. zavr{il vo Bordo (1922),
a specijalizacija vo 1926 g. Primarius e od 1936. Od 1931 do 1941
g. bil {ef na Hirur{kiot i Ginekolo{kiot oddel vo BB vo
Skopje, koi gi moderniziral.
Obu~uval mladi lekari. Bil dekan na Med. f. vo Ni{ vo tri mandati.
LIT.: Srbi u svetu. Biografski leksikon,
Beograd Toronto, 2005; R. @ivi, Velikani ni{ke medicine, Ni{, 1997. Sl. M. P.
Dimitar
\uzelev
\UZELEV, Dimitar Hristov

(Dojran, 10. I 1903 Skopje, 1945)
filozof, gimnaziski u~itel i
politi~ki deec. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad,
gimnazija vo [tip, a Filozofski fakultet (Grupa filozofija) na Filozofskiot fakultet vo
Skopje, klon na Belgradskiot
univerzitet. Bil eden od osnova~ite na Makedonskata mlade{ka
tajna revolucionerna organizacija vo Skopje. Na Skopskiot studentski proces (1927) e osuden na
20 godini robija. Pod pritisok
na doma{nata i na me|unarodnata
javnost (Dru{tvoto na narodite)
e pomiluvan i pu{ten na sloboda
(1931), no so zabrana da ìvee i da
raboti vo toga{na Vardarska Banovina. Raboti kako gimnaziski
profesor po filozofija i psihologija, kako i latinski, germanski i francuski jazik vo Kikinda, Kralevo i â~ak i kako suplent na Univerzitetot vo Subotica. Po slomot na Kralstvoto
Jugoslavija se vra}a vo Skopje i
raboti na doktorskata disertacija Schopenhauerova pragmatisti~ka kritika uma#, koja ja odbranuva na Filozofskiot fakultet vo
Zagreb (1943) i ja objavuva na hrvatski jazik. Kon krajot na 1942 g.
e nazna~en za na~alnik na Radio
Skopje. Po Osloboduvaweto na
Skopje e uapsen kako sorabotnik
na okupatorot# i od Voeniot sud
na IV voena oblast e osuden na
smrt.
BIBL.: Bogomilstvo kao prvi agrarni
seqa~ki pokret u Evropi, Na{ vesnik#,
I, 1, Zagreb, 30. III 1937, 3-4; Schopenhauerova pragmatisti~ka kritika uma (Napisao Dimitar Hristov Djuzelev), Zagreb, 1943, Hrvatska
dràvna tiskara u Zagrebu.
Faksimil od aktot na sultanot Abdul Mexit
\ULHANSKI HATI[ERIF
(1839 g.) akt na sultanot Abdul
Mexit so koj bile promovirani
reformite vo Osmanliskata Imperija. Se garantirala sigurnost
na ìvotot, ~esta i sopstvenosta
na site podanici, verskata i politi~kata ramnopravnost na site
gra|ani, bez razlika na nivnata
verska i narodnosna pripadnost,
ukinuvawe na site feudalni voeni formacii, se dozvoluvala izgradba na novi i renovirawe na
starite crkvi i manastiri, organizirawe crkovno-u~ili{ni op{tini i sl. Periodot na reformi {to sledel po proklamiraweto na ovoj akt vo istorijata e poznat kako Tanzimat.
LIT.: Istori na Osmanskata imperi.
Pod redakciata na Rober Mantran, Sofi, 1999; Islam ansiklopedisi, 118 cwz, Istanbul, 1970.
Dr. \.
\URA, Xeladin (s. [ipkovica,

Tetovsko, ?) u~itel, minister
za kultura na Albanija (1980). Po
Osloboduvaweto bil u~itel i na-
\UR\IC
~alnik za kultura i prosveta vo

Tetovo. Potoa emigriral vo Albanija (1948), kade {to minal
specijalna obuka na Sigurimi, vo
logor vo okolinata na Tirana.
Podocna, so grupa od 18 diverzanti bil ufrlen vo Makedonija i se
smestile vo ba~ilata nad s. [ipkovica, {titeni i hraneti od
mesnite jataci od seloto. Otkrieni od UDB, po prestrelkata eden
od niv zaginal (1952), a drugite
diverzanti uspeale da se spasat.
Istata godina u{te edna{ prestojuval vo Makedonija. Podocna,
so laèn paso{, pak do{ol vo Jugoslavija, ovoj pat vo Zagreb
(proletta 1979), kade {to se sretnal za politi~ki dogovor so toga{niot pretsedatel na Izvr{niot sovet na Sobranieto na Tetovo Menaf Neziri, rodum od s.
Re~ica (Tetovsko) i so drugi somislenici od Kumanovsko, od Tetovsko i od Kosovo.
S. Ml.
ditel na Turskiot arhiv (od april 1939). Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad na
tema Kakva je bila vlast u Crnoj
Gori#. Vo vremeto na Vtorata
svetska vojna bil vo zarobeni{tvo vo Germanija. Po Osloboduvaweto bil profesor na Filozofskiot fakultet vo Saraevo po istorija na narodite na SFRJ vo
osmanliskiot period i voved vo
istoriskata nauka. Bil inicijator za osnovaweto i prv direktor
na Orientalniot institut vo Saraevo i gi pokrenal sp. Prilozi
za orijentalnu filologiju# i
zbirkata Monumenta Turcica historiam Slavorum Meridionalium ilustrantia#. Bil pretsedatel na Akademijata na naukite i umetnostite na BiH (19681971), a podocna
se preselil vo Novi Sad (kon krajot na 1979), kade {to bil redoven
~len na Vojvodinskata akademija
na naukite i umetnostite.
BIBL.: Turska vlast u Crnoj Gori u XVI i XVII

veku, Sarajevo, 1953; Uloga crkve u istoriji srpskog naroda, Sarajevo, 1964; Razvitak
~ove~anstva i dru{tvo, Novi Sad, 1980; Zagonetne civilizacije u starijoj istoriji ~ove~anstva,
Novi Sad, 1981.
S. Ml.
\UR\IC hristijanski pravoslaven praznik, posveten na svetiot velikoma~enik Georgij Pobedonosec (16/3 XI). Bidej}i \ur|ovden (6 V/23 IV) e vo prolet, koga
praznicite ne se praznuvaat so
doma{ni slu`bi, so imeto na sv.
Georgij ima u{te dva praznika vo
esen: \ur|ic (16/3 XI) i sv. \or|i
posen (9. XII/26. XI). Ovoj praznik
e vostanoven vo ~est na obnovuvaweto i osvetuvaweto na hramot
Sveti Georgij# vo Lida Palestinska, kade {to bilo preneseno
i negovoto telo.
Beograd, 1961; Sv. vm~. Georgij. Podgotvil
prota st. Metodi Lazarevski, Skopje,
2000, 28.
M. Kit.
Mario
\uranec
\URANEC, Mario (Zagreb, 31.

VII 1907 Zagreb, 7. I 2004) operski pevec, tenor, prvenec na Operata na MNT. Vo tekot na svojot
anga`man vo MNT (19571965) ostvaril pove}e od 10 glavni ulogi
od koi pozna~ajni se: Radames
(Aida), Mario Kavaradosi (Toska), Samson (Samson i Dalila),
Manriko (Trubadur), Florestan
(Fidelio), Otelo, Don Karlos,
Edgardo (Lu~ija di Lamermur),
Turidu (Kavalerija rustikana),
Mi}a (Ero od onoj svet).
F. M.
\UR\EV, Branislav (Sremski
Karlovci, Vojvodina, 4. VIII 1908
Novi Sad, 26. II 1993) istori~ar i osmanist, redoven ~len na
Vojvodinskata akademija na naukite i umetnostite i ~len na
MANU nadvor od rabotniot sostav (25. XII 1969). Kako student po
istorija i orientalna filologija na Filozofskiot fakultet vo
Belgrad, bil ~len na KPJ (1929) i
sekretar na Univerzitetskata organizacija na SKOJ (19331934).
Po diplomiraweto (1934) posetuval postdiplomski studii vo Carigrad (dekemvri 1937 dekemvri
1938). Po vra}aweto se vrabotil
kako kustos pripravnik vo Zemskiot muzej vo Saraevo i rakovo-
Zograf Jovan:
Ikona na Sv. Georgij,
crkva, Sv. \or|i#,
Struga (1266/7)
507
\UR\OVDEN
\UR\OVDEN hristijanski
pravoslaven praznik, posveten na
svetiot velikoma~enik Georgij
Pobedonosec (6. V/23. IV). Se smeta za najgolem proleten praznik.
Go praznuva ne samo hristijanskoto, tuku i drugoto naselenie
vo Makedonija, bidej}i vo negovata osnova e nekoj postar prethristijanski praznik na prirodata, na razbuduvaweto na vegetacijata i na ìvotot voop{to. Praznikot e ispolnet so razni obi~ai, najmnogu so magisko-apotropejska cel da se obezbedi napredok i plodnost na stokata i poliwata, zdravje, sre}a i napredok na
lu|eto. Nekoi od obi~aite se izveduvaat ve~erta sproti praznikot, drugi na samiot den pred izgrejsonce, a nekoi vo tekot na celiot den. Kaj nas so ovoj praznik
zapo~nuva letnata polovina od
godinata {to trae do Mitrovden.
Na ovoj den se glavuvaat momoci,
selski odbornici, protu|eri,
poljaci i sl. Na praznikot se berat bilki, se zapotnuva po domovite i se veruva deka bilkite ili
potkata }e gi ~uva od razni nesre}i. Pri bereweto na bilkite se
peat biljarski pesni. Isto taka,
pesni se peat i pri ni{aweto na
ni{alki na mladite.
LIT.: Kole Simit~iev, \ur|ovdenskite
narodni pesni i obi~ai kaj Makedoncite,
Srbite i Bugarite, Makedonski folklor#, VI, 12, Skopje, 1973, 97-105; Tanas
Vraìnovski, Ostatoci na |ur|ovdenskoto `rtvoprinesuvawe vo Valandovo i
Marvinci, Makedonski folklor#, VI, 12,
Skopje, 1973, 131-134; Naum Celakoski,
Debarca, obredi, magii i obredni pesni,
Skopje, 1973, 131-134; Marko Kitevski,
Zlatna ~a{a, Skopje, 1983.
M. Kit.
\UR\OVDENSKI NARODNI
PESNI kalendarski obredni
pesni {to se peat na \ur|ovden
ili neposredno pred praznikot i
se povrzani so tie obredi. Toa se
pesni posveteni na bilkite, oìvuvaweto na prirodata i sl., koi
podocna poprimile i hristijanski obele`ja. Nekoi pesni se odnesuvaat na bereweto bilki i na
obrednoto krmewe na stokata: Ajde na bilje, bela Biljano, / bilje
da beri{, stado da krmi{... Drugi pesni go opevaat obi~ajot ni{awe (lulawe) na drvjata, {to e
prosledeno so mnogu intimni ~uvstva kaj mladite: Od granka, v granka, aj \ur|e le, / junaku v raka...
LIT.: Marko Kitevski, Makedonska narodna lirika, Obredni pesni, Skopje, 1997; Kiril Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki trudovi, Skopje, 1988.
M. Kit.
\URI], Voislav J. (Velika Pisanica kaj Bjelovar, Hrvatska, 25.

II 1925 Belgrad, 1996) akademik, eden od najgolemite istraùva~i na umetnosta na vizantiskiot stil. Vo prvo vreme se zani508
maval so slikarstvoto so goti~ki

i so renesansni elementi vo Crnogorskoto primorje i vo Dubrovnik, no po 1958 g. re~isi celosno se posvetuva na prou~uvaweto na srednovekovnata umetnost vo Srbija, Makedonija, Grcija i vo Albanija, kako i na drugite spomenici na isto~nohristijanskata umetnost. Go prodlabo~il istraùvaweto na stilot,
na simbolikata i na tematskite
celini, kako i dràvno-pravnite
aspekti vo vizantiskata umetnost. Negovo kapitalno delo e
knigata Vizantijske freske u Jugoslaviji (prevedena na germanski i na ruski jazik). Taa pretstavuva prv celosen prikaz na site
ansambli na freskoìvopisot na
po~vata na SFRJ, so re~isi polna
bibliografija (do 1974 g.). Tuka
prvpat soop{tuva i nekoi svoi
terenski nabquduvawa za likovnite vrski me|u oddelni {koli,
rabotilnici i zografi na {irokiot balkanski prostor. Poglavjata mu se koncipirani spored dràvnite i crkovno-upravnite
ramki na prostorot vo koj se situirani spomenicite. Prethodno
ja objavil knigata Ikone iz Jugoslavije, vo funkcija na katalog, me|utoa toa e publikacija na
celosen osvrt na ikonopisot od
krajot na XI do krajot na XVII vek.
Od makedonskoto kulturno nasledstvo vo domenot na ìvopisot
se studiite: Najstariji ìvopis
isposnice sv. Petra Kori{kog i
Tri dogaaja u srpskoj dràvi
XIV veka i wihov odjek u slikarstvu. Vo studijata Markov manastir Ohrid, so morfolo{ka i
so atributivna analiza go konstatira dejstvuvaweto na edna rabotilnica, ~ij{to osnovopolo`nik e Jovan Teorijan i gi utvrduva delata na ovie majstori vo narteksot na Sv. Sofija vo Ohrid
i na Markoviot manastir, Sv.
Bogorodica Bolni~ka, ju`niot
paraklis na Perivlepta i dr.
Vo studijata Radionica mitropolita Jovana zografa za prvpat
donesuva prodlabo~ena stilska
analiza za zografot Jovan od s.
Zrze, Prilepsko, kako avtor na
ikoni i na freskite vo Sv. Andreja na Matka kaj Skopje, raboteni zaedno so negoviot pomo{nik, monahot Grigorij.
BIBL.: Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; Ikone iz Jugoslavije,
Beograd, 1961; Najstariji ìvopis isposnice sv. Petra Kori{kog, ZRVI, V, Beograd, 1958, 173202; Tri dogaaja u srpskoj
dràvi XIV veka i wihov odjek u slikarstvu, ZLU, 4, Novi Sad, 1968, 65-100; Markov manastir Ohrid, ZLU, 8, Novi Sad,
1972, 129162; Radionica mitropolita
Jovana zografa, Zograf 3, Beograd,
1969, 1833; Crkva Sv. Sofije u Ohridu,
Beograd, 1963.
Cv. Gr.
Obetki od nao|ali{teto vo \uri{te (XIV v.)
\URI[TE PREOD manastir

na 10 km severozapadno od Sveti
Nikole, smesten na Gradi{ka
Planina. Vo sredniot vek na ovoj
areal se pretpostavuva deka bil
lociran gradot Koritos, kako i
dvorecot na Jovan Oliver, i toa
kaj sosednite sela Trstenik i
Kru{ica. Crkvata vo \uri{te e
posvetena na Sv. Bogorodica,
spomnuvana i vo srednovekovnite
izvori. Okolu nea se prekopani
nekolku grobovi, u{te pred Vtorata svetska vojna. Navodno, od
eden ist grob poteknuvaat rasko{nite zlatni primeroci nakit
od XIV v., sega svoina na Muzejot
na Makedonija: medaljon so krst
od crven granit i obetka so dvoglav orel i inicijalite MPA.
Tie se doveduvaat vo vrska so Marija Paleologova, vtorata èna
na Stefan De~anski.
LIT.: B. Aleksova, O est enteree Marie Paleologue, AI#, III, Beograd, 1959; T. Tomoski,
Ov~e Pole vo sredniot vek, GZFF, 4 (30),
Skopje, 1978, 243266; E. Maneva, Ancient Jewellery from Macedonia, Middle Age, Skopje,
2005, Cat. No 22, 33.
El. M.
\URKOV, Jordan ([tip, 13. H

1891 Sofija, 8. II 1931) pripadnik na VMRO. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te vo Skopje. Vo
Balkanskite vojni u~estvuval kako dobrovolec vo Makedonsko-odrinskoto opol~enie, vo Prvata
svetska vojna kako potporu~nik
vo Makedonskiot polk. Po vojnata ja napu{til voenata slu`ba, se
vklu~il vo VMRO i bil vo rakovodstvoto na Makedonskoto studentsko dru{tvo Vardar# vo Sofija. Po ubistvoto na T. Aleksandrov bil eden od najbliskite
sorabotnici na Iv. Mihajlov, rezerven ~len na CK na VMRO
(19251928), polnomo{nik na CK
na VMRO za Pirinskiot del na
Makedonija. Ubien e od pretstavnici na protogerovisti~kata
VMRO.
LIT.: Ivan Mihalov, Spomeni IV. Osvoboditelna borba 19241934 (prodlènie), Indianapolis, 1973; Zoran Todorovski,
VMRO 19241934, Skopje, 1997.
Z. Tod.
\UROVSKI, Milko (s. @il~e,

Tetovsko, 26. I 1963) fudbaler.
Bil fudbaler na FK Crvena
zvezda# i Partizan# od Belgrad.
Igral za mladinskata i seniorskata reprezentacija na Jugosla-
\URÎNOV
Milko
\urovski
vija. Vo sostavot na Olimpiskata

reprezentacija na Jugoslavija, na
Olimpiskite igri vo Los Anxeles (SAD, 1984) osvoil bronzen
medal. Po osamostojuvaweto (1991)
nastapil nekolku pati i za Fudbalskata reprezentacija na Makedonija.
D. S.
so kinoamaterizam. Prviot profesionalen anga`man na film go

dobiva vo 1958 g., kako asistent po
reìja vo koprodukciskiot film
Dubrovski# na reìserot Vilijam Diterle. Od 1964 g. raboti na
dokumentaren film. Bil asistent
i pomo{nik na pove}e poznati reìseri. Za svojot edinstven igran
film Ispravi se Delfina#
(1977) ja dobiva Bronzenata arena
za reìja na Filmskiot festival
Ig. St.
vo Pula.
\URÎNOV, Milan (Belgrad,
28. VI 1928) eseist, kriti~ar,
knièven istori~ar i teoreti~ar, antologi~ar. ^len e na MANU od 1988 god. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Belgrad. Doktor e po filolo{ki nauki. Bil
profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, {ef na Kated-
Scena od filmot Ispravi se Delfina
\URÎNOV, Aleksandar (Aco)

(Skopje, 30. I 1934) filmski reìser i scenarist. Diplomira istorija na umetnosta vo Belgrad
(1962). Dolgi godini se zanimava
rata za slavistika i osnova~ i rakovoditel na Katedrata za komparativna knièvnost. Bil ~len

na redakcijata na sp. Razgledi#,
pretsedatel na Sovetot na SVP.
Milan
\ur~inov
^len e na Makedonskiot PENcentar i ~len na DPM od 1956 g.,

a vo eden mandat i negov pretsedatel. Toj e najsuptilen makedonski
literaturen kriti~ar, koj so svojata {iroka obrazovanost i kultiviranost, so svoite pluralisti~ki pogledi kon tvore~kite
pojavi i so kriterium od najvisok
domen, }e vnese nov duh vo tolkuvaweto na literaturnoto tvore{tvo vo na{ata sredina, pribliùvaj}i ja kriti~kata dejnost
kon evropskite standardi.
BIBL.: Vreme i izraz, Sk., 1956; Prisutnosti, Sk., 1963; Makedonski pisateli,
Sk., 1969; @ivo i mrtvo, Sk., 1974; Kriti~ki svedo{tva, Sk., 1976; Dostoevski,
Sk., 1981; Sovremena makedonska knièvnost, Sk., 1984; Proniknuvawa, Sk., 1986;
Pasternak, Sk., 1987; Marksizam tvore{tvo vrednosti, Sk., 1988; Pred pragot na idninata, Sk., 1991; Zagovornici
na ~ove~nosta, Sk., 1992; Nova makedonska knièvnost, Sk., 1996; Srebreni soni{ta - Aco Karamanov, Sk., 1997; Komparativni studii, Sk., 1998; Osvojuvawe
na realnosta, Sk., 2000; Oblik i misla,
studii, Sk., 2000; Sobrani dela 110, Sk.
2008.
LIT.: Mateja Matevski: Oma` za Milan
\ur~inov vo knigata Isku{enijata na
identitetot, 2005; Vlada Uro{evi},
Kriti~arot Milan \ur~inov vo knigata
Astrolab#, 2000 g.
P. Gil.
509
E
EAM (GR^KI NACIONALEN
OSLOBODITELEN FRONT)
(1941) gr~ka antifa{isti~ka
organizacija vo tekot na Vtorata
svetska vojna sozdadena na 27. IX
1941 g. od KPG. Kon EAM se priklu~ile i Zemjodelskata partija
organizirani na teritorijalna
osnova, so okolu 1.000 vernici,
organizirani vo 25 lokalni zaednici, pove}eto vo isto~niot del.
Lokalnite zaednici uìvaat avtonomija vo vnatre{nata organizacija, a sorabotuvaat edinstveno
BIBL.: Antiquarian Researches in Illyricum,

Part IV: Scupi, Scopia and the Birthplace of Justinian, Archaeologia#, 49, 1, London, 1885,
79167; Scripta Minoa, I, Oxford, 1901; The Palace of Minos, Vol. 1-4, Oxford, 19211935.
A. V.-M.
Borci na EAM (Gr~ki naconalnoosloboditelen front)
na Grcija, Socijalisti~kata partija na Grcija i Sojuzot na narodnata demokratija. Celta na organizacijata bila osloboduvawe na
Grcija i vospostavuvawe na nejziniot teritorijalen integritet.
Vo redovite na EAM u~estvuvale
i Makedonci ~lenovi na KPG.
LIT.: Sintomi istoria tu KKE 19181949, Athina, 1988.
St. Kis.
EVANGELIE APRAKOS makedonski rakopis od po~. na XIII

vek. Se ~uva vo bibliotekata na
RAN vo Sankt Peterburg, sign.
24. 4. 25, a spa|a vo zbirkata na
Sreznevski. Za~uvani se 199 celi
pergamentni listovi i 19 fragmenti, zalepeni na hartija. Kodeksot e palimpsest, pi{uvan e
vrz gr~ki tekst od koj e za~uvana
i edna zastavka. Iluminacijata e
arhai~na.
V. D.
EVANGELISTI^KA CRKVA
vo Republika Makedonija verska zaednica vklu~ena vo evangelizmot, priznava dva sakramenta:
kr{tavawe (koe pretpostavuva
veruvawe i svesnost za ~inot na
kr{tavaweto) i pri~est (koja se
praktikuva sekoja prva nedela vo
mesecot). Vo Republika Makedonija e osnovana vo 1988/89, a e registrirana vo 1998 g. i pretstavuva duhoven i praven naslednik na
Hristovata pentekostna crkva vo
SFRJ na teritorijata na Republika Makedonija. Crkvata funkcionira kako Sojuz na zaednici,
1883 g. patuval niz toga{nite

prostori na Makedonija, na Grcija i na Bugarija i ubiciral pove}e arheolo{ki lokaliteti, kako:
Skupi (Scupi) kaj s. Zloku}ani i
Tauresium kaj s.Taor (sugeriraj}i
deka toa e rodnoto mesto na Justinijan I). Vo 1884 g. bil nazna~en
za kustos vo muzejot A{molean vo
Oksford. Vo 1894 g. stignal na
Krit i vo periodot 1900-1907 ja
otkril i ja istraùval palatata
na Minos vo Knosos. Istraùvawata na po{irokata teritorija
na ovoj lokalitet, so izvesni prekini, traele do 1931 g. Za zaslugi
vo arheologijata vo 1911 g. ja dobil titulata Ser.
Stranici
od Kodeksot
na strumi~kata
Evangelisti~ko
-metodisti~ka
crkva (1882)
vo domenot na doktrinarnite
pra{awa.
LIT.: Marija Ta{eva, Malite verski zaednici: kon teorijata, legislativata,
samoviduvaweto, Filozofski fakultet,
Skopje, 2004; Adresar na verskite zaednici vo Republika Makedonija, MCMS,
Skopje, 2006.
M. Ta{.
Evla (Alnus Gaernt.)
Artur Xon
Evans
EVANS, Artur Xon (Evans, Arthur

John) (Ne{ Mils, Velika Britanija, 8. VII 1851 Joulberi, Velika Britanija, 11. VII 1941) arheolog, vtmeluva~ na istraùvawata i prou~uvawata na kritskata
civilizacija. Diplomiral istorija na Univerzitetot vo Oksford (1874). Vo 1877 g. bil nazna~en za specijalen izvestuva~ od
Balkanot. Od april do septemvri
EVLA (Alnus Gaertn., fam. Betulaceae) rod so verojatno 35 listokapni vida od postudenite podra~ja na Severnata hemisfera i
dva vida od Ju`na Amerika. Drvja
so ednopolni cvetovi sobrani vo
resi i so {i{aresti soplodija.
Listovite se celi, na dolgi dr{ki. Na korewata imaat bradavici
so bakterii (azotofiksatori),
koi posreduvaat vo prezemaweto
na azotot od vozduhot (simbioza).
Vo krajre~nata rastitelnost od
na{ata zemja, zastapena e A. glutinosa Gaertn., a samo na edna lokacija visoko na Belasica i A. viridis DC.
Al. And.
EVLIJA êlebi (Evliya bn Dervis Mehmed Zilli) (1611 1688)
najpoznat osmanliski patopisec.
Propatuval niz Osmanliskoto
Carstvo i go napi{al golemiot
Patopis# (Sejahatname#) so ed-
EVREJSKO
Evlija
êlebi
nostaven stil. Vo nego se opfateni zemjite, kraevite, gradovite,

palankite po koi patuval. Sejahatnameto sodrì vkupno 10 golemi tomovi, sreduvani hronolo{ki od koi za balkanskite zemji posebno se va`ni V, VI, VII,
VIII, bidej}i sodràt opisi na
gradovite, palankite i selata.
Odlomki od Patopisot za na{ite
kraevi se prevedeni na srpskohrvatski jazik, a posleden i najcelosen e prevodot na Hazim [abanovi} od 1954 g. Za Makedonija e
interesen sedmiot tom, vo koj se
dava opis na gradovite Skopje i
okolinata (str. 294), Kumanovo
(str. 294), Kriva Palanka (str.
296), Veles (str. 303), Prilep
(str. 304), Bitola (str. 305), najop{iren prostor vo ovoj tom e
posveten za Ohridskiot sanxak
(str. 553571) i opis na konacite
od Ohrid do Strumica (od str.
572685).
Linkestis (Bitola), vo Astibo

([tip) i dr. Vo sredniot vek od
srednoevropskite zemji pristignale grupi EvreiA{kenazi, koi
formirale svoi evrejski op{tini i zboruvale jidi{. Najgolema
a{kenaska op{tina bila formirana vo Solun. Po progonot na
Evreite od [panija i od Portugalija (1492) na teritorijata na
Otomanskata imperija se naselile golemi grupi Evrei nare~eni
Sefardi, koi zboruvale evrejsko{panski, odnosno ladino. Se naseluvale vo gradovite vo koi
prethodno ve}e postoele romaniotski zaednici. So kulturnata
nadmo}, Sefardite za kratko vreme uspeale da stanat dominantni.
Se integrirale vo sistemot i si
obezbedile spokoen opstanok na
zaednicite do pred Vtorata svetska vojna koga zapo~nal nov progon so eskalacijata na antisemitizmot. Makedonskite Evrei bile deportirani (11 mart 1943) vo
logorot Treblinka, kade {to
98% od niv bile uni{teni.
Novata sinagoga Bet Jakov vo Skopje
EVREJSKI INTIMEN KLUB

(Klub de los intimos) (Bitola, 1920)
edinstvenoto zdruènie {to ne
pripa|alo na cionizmot.
LIT.: \or|i Colev-Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993, 137.
J. Nam.
LIT.: Evlija êlebi, Putopis odlomci o jugoslovenskim zemljama, Sarajevo; 1979; Mala Enciklopedija Prosveta, I, str. 566, Beograd, 1978;
Britanika Enciklopediski re~nik, kn.
III, Skopje, 2005, 118.
A. Ago
Evrei vo odredot Dame Gruev# (1943)
Evrejki vo Makedonija
EVREI VO MAKEDONIJA doseleni Evrei {to po razni osnovi doa|ale u{te vo Rimskata Imperija. Tuka se nastanuvale i
formirale svoi op{tini, a se narekuvale Romanioti. Zboruvale
na gr~ki jazik. Takvi op{tini
imalo vo Tesalonika (Solun),
Stobi (2 sinagogi, od II i IV vek),
vo Lihnidos (Ohrid), Herakleja
Evrei vo NOB (19421944). Od

~lenovite na SKOJ bile uapseni
(1942) i osudeni na robija [ami
Moric, Moric Romano, Viktor
Pardo, Avram Anaf i Eli Faraxi. Borci vo NOPO Damjan Gruev# bile od samoto formirawe:
Viktor Me{ulam-Bustrik, Josef
Peso (Pepo), Mordo Todolano
(Spiro). Vo odredot Jane Sandanski# bile borci (1942): Beno
Ruso (Koki), Mordehaj Nahmijas
(Lazo), Nisim Alba (Miki),
Aron Aroesti. Borci vo edinicite na NOV (od mart 1943) bile:
Estreja Ovadija (Mara), posmrtno proglasena za naroden heroj,
@amila Kolonomos (Cveta),
Adela Faraxi (Kata), Estreja Levi (Lena), Roza Kamhi, Samuel
Sadikario (Mo), Sami Sadikario, Albert Kasorla (Berto),
Albert Ruso (Kate).
LIT.: Aleksandar Matkovski, Tragedijata na Evreite od Makedonija, Glasnik
na INI#, 1, Skopje, 1958; \or|i C. Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993.
J. Nam.
EVREJSKI KLUB VO SKOPJE

(15. II 1920) klub osnovan od vidni gra|ani zaradi moralno i duhovno vospituvawe na skopskite
Evrei. Celta bila da gi razviva
me|usebnite odnosi pome|u site
op{testveni sloevi, da gi pomaga
u~ili{tata i drugite evrejski
organizacii. Klubot poseduval
udoben objekt vo koj se nao|ala i
Evrejska ~italna#, koja gi dobivala site evrejski i {panski vesnici pe~ateni na celiot Balkan.
Vo sostav na klubot funkcioniralo i Evrejskoto kazino# koe
kon krajot na 30-tite godini stanalo glaven centar na evrejskoto
sobirawe.
J. Nam.
EVREJSKI ME\UNARODEN
SOJUZ v. Me|unaroden evrejski
sojuz
EVREJSKO @ENSKO ZDRU@ENIE VO SKOPJE (19231932)
kulturno zdruènie. Negovata
511
EVRENOS-BEG
dejnost bila da organizira kulturni i edukativni aktivnosti,

da dava poddr{ka na mladinskite
organizacii, nezavisno od nivnite idejni opredelbi i stremeì.
Koga vo Skopje bila osnovana filijalata na WIZO (1932) site
~lenki pominale vo ova zdruènie.
J. Nam.
EVRENOS-BEG (XIV v. Enixe

Vardar, 1417) osmanliski vojskovodec od najranite pohodi na
Balkanot. Bil komandant na prvoto voeno krai{te so centar vo
Seres, koe ja opfa}alo Ju`na Makedonija. U~estvuval vo site pozna~ajni bitki od negovoto vreme:
Kosovskata (1389), Nikopolskata
(1396), Angorskata (1402) i dr., ja
dobil titulata gazi. Vo Enixe
Vardar podignal xamija, imaret,
medresa i drugi objekti.
LIT.: A. Stojanovski, Zave{tanieto na
Evrenos-beg vo nahijata Kon~e, Glasnik
na INI#, god. 40, br. 1, Skopje, 1996; Encylopedie de lslam, Nouvelle edition, tome ll, C G, Paris, 1965.
Dr. \.
EVRIDIKA 1. Makedonska
kralica, èna na kralot Aminta
III (393/2370/69 g. pr.n.e.); majka
na Filip II; }erka na Sira, vladetel na gornomakedonskite oblasti. 2. @ena na Ptolemaj I Soter
(323 283 g. pr.n.e.), }erka na regent-namesnikot na Makedonija
Antipatar i pomlada sestra na
kralot na Makedonija, Kasandar.
LIT.: R. Iljovski, Koj i koga vladeel so
A. [uk.
Helenskiot
pisatel
Evripid
EVRIPID (Salamina, ok. 480

Aretusa, 406 g. pr.n.e.) eden od
trite golemi helenski tragi~ari. @ivee vo Atina, a umira vo
dvorecot na makedonskiot kral
Arhelaj I, kade {to gi napi{al
poslednite drami Arhelaj i Bakhi. Pogreban e vo gr. Aretusa.
Epitafot na nadgrobniot spomenik go sostavuva makedonskiot
poet Adaj. Od 75 negovi drami za~uvani se 18 (Medeja#, Trojanki#, Helena#, Orest#, Ifigenija na Tavrida#, Ifigenija vo
Avlida#...).
512
LIT.: Evripid. Prev. D. âdikovska, Zumpres, 1998; Sabrane Grcke Tragedije, Beograd,
1989.
A. [uk.
EVROV (JEVROVI]), Naum

(Struga, prvata polovina na XIX
vek Struga, kon krajot na XIX
vek) u~itel, kulturno-nacionalen deec i podocna srpski
propagandist. Zazel stav protiv
dejnosta na novoosnovatata Bugarska egzarhija vo Makedonija
(1870). Bil ~len na Dru{tvoto
Sveti Kliment# vo Ohrid
(1872), podocna preustanoveno
pod imeto U~eni~ko prosvetno
dru{tvo Sv. Kliment# (1885).
U~estvuval na eden sostanok na
ohridskite i stru{kite prvenci
za obnova na Ohridskata arhiepiskopija (Ohrid, 5. XI 1875).
So ~lenovi od ohridskoto dru{tvo go formirale Tajniot makedonski komitet (Sofija, 1885),
~ija pojava bugarskite vlasti ja
okvalifikuvale kako makedonski separatizam#, bidej}i Makedoncite odbivaat da se vklu~at, i samite i svojata tatkovina, vo granicite na Bugarija,
tuku se borat za samostoen kulturen i politi~ki razvoj#. Zaedno so Kosta Grup~ev podnele
Memorandum do Kancelarijata
na velikiot vezir so barawe za
izdavawe vesnik vo Carigrad
na ~isto makedonski dijalekt#
pod imeto Makedonski list#
(26. VII 1887). Vo obrazloènieto, me|u drugoto, navele: Bi
iznel pred {irokata javnost
deka na{ata tatkovina nema
ni{to op{to so Bugarite, nitu
pak so drugite dràvici, i zatoa
bi propovedal izbegnuvawe i
strogo predupreduvawe na nivnite intrigi.# Zaedno so K.
Grup~ev, V. Karajovov i T. Popov, ispratile Memorandum do
diplomatskite pretstavnici na
golemite sili vo Carigrad protiv osvojuva~kite stremeì na
balkanskite monarhii kon Makedonija (26. VII 1887). Podgotvil i bukvar na makedonski jazik za u~ili{tata vo Makedonija (1888), koj ostanal vo rakopis, bidej}i srpskiot ambasador
vo Carigrad Stojan Novakovi}
go prifatil bukvarot i jazikot
na Milojko Veselinovi}. Isto
taka, zaedno napi{ale i polemi~en spis za knigata na Ofejkov (A. [opov) La Macdoine#
(1887), no ostanal neobjaven. Poradi bolest se vratil vo Struga
(pred 6. X 1888).
LIT.: D-r Klime Xambazovski, Neuspel
obid za izdavawe na Makedonski list#
vo Carigrad vo 1887 godina, Sovremenost#, XIV, 10, Skopje, 1964, 10621067; D-r
Blaè Ristovski, Portreti od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I, Skopje, 1989, 198, 199, 538, 542545.
S. Ml.
Dejan Bogdanov vo borbata za medal (levo)
EVROPSKI PRVENSTVA VO
BOREWE. Edno prvenstvo vo
sloboden stil za seniori e odràno vo Skopje (1968), na koe nastapile okolu 90 bora~i od 18 zemji. Reprezentacijata na Jugoslavija ja so~inuvale samo bora~ite
od Makedonija. Najdobro plasiranite bile: Bor~e Dimovski i
Simeon [utev, a osvoile ~etvrto
mesto, so {to se zdobile so pravo
da nastapat na Olimpiskite igri
vo Meksiko (1968). Potoa, Evropskoto prvenstvo vo borewe sloboden stil za mladinci e odràno vo Radovi{ (1998), na koe nastapile okolu 150 bora~i od 23
zemji. Marjan Naumov i Jon~e
Ivanovski osvoile treto mesto.
Isto taka, Evropskoto prvenstvo
vo borewe sloboden stil za kadeti e odràno vo Skopje (2003), na
koe nastapile pove}e od 180 bora~i od 25 dràvi. Dejan Bogdanov
F. \.
osvoil vtoro mesto.
EVROPSKI SUD ZA ÔVEKOVI PRAVA I RM me|unarodna
pravosudna institucija osnovana
so Evropskata konvencija za osnovnite slobodi i ~ovekovi prava (3. XI 1950 3. IX 1953). RM ja
potpi{uva na 9. XI 1995 g., ja ratifikuva na 10. IV 1997 g. i na istiot datum stapuva vo sila. Sudot e
nadleèn za site pra{awa od nejzinoto tolkuvawe i primenuvawe. Prifa}aweto na zadolìtelnata nadle`nost na Sudot e
pretpostavka za ~lenstvo na RM
vo Sovetot na Evropa. 80% od
vkupnata brojka slu~ai vo RM
procesuirani pred Sudot se povredi na ~len 6 (1) od Konvencijata povreda na pravoto na fer sudewe (sudewe vo razumen rok).
IZV.: Ministerstvo za pravda na RM,
Skopje, 2006.
LIT.: Tatjana Petru{evska, Reforma na
nadzorniot sistem na Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, Dijalog#, br.
14/1997.
T. Petr.
EVROPSKO PRVENSTVO VO
BOKS ZA KADETI (Bitola,
1997) na nego u~estvuvale reprezentacii od 28 zemji so 186 bokse-
EVHARISTI^NA
ri. Makedonskata reprezentacija

bila sostavena od 10 bokseri: Faton Salihu, osvoil zlaten medal
(do 48 kg), Denis Georgievski (66
kg) i Darko âtleski (77 kg) osvoile bronzeni medali, Aleksandar ûrlinovski (45 kg), Tunaj
Karimanov (51 kg), Vulnet Rustemi (54 kg), Roberto Memedov (57
kg), Alajdin Ja{arov (60 kg), Il~o Radevski (63 kg) i Krste Mitrevski (81 kg), a selektori bile:
Vlado Kostov, Il~o Belxigerov
i Petre ûlinov.
D. S.
Kik-boks
porane{nata obedineta Vnatre{na revolucionerna organizacija.

BIBL.: Prespanskixt vojvoda Petqr
Hristov German=eto, Ilustracix
Ilinden#, No 6, Sofix, 1927/1928, 1516;
Organizacix i podgotovka na V.M.R.O.
v Bitolskix vilaet, Makedonski vesti#, No 25 i 26, Sofix, 1935, 35.
LIT.: Spomeni i biografii na ilindenci, Bitola, 1993.
S. Ml.
Aleksandar
Eftimov
EVTIMOV, Aleksandar (Bitola, 1874 Sofija, 1939) u~itel,

publicist, prespanski i prilepski vojvoda na TMORO. Bil u~itel vo s. Buf, Lerinsko, (1895
1896) i rakovoditel na Lerinskiot revolucioneren okrug na TMORO, u~itel vo Bitola (1899-1900)
i ~len na Mesniot komitet i na
Okru`niot revolucioneren komitet na TMORO (1900). Preminal vo ilegalstvo (1. IV 1903) i
u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie kako na~alnik na Gorskoto
na~elstvo za Bufskiot revolucioneren reon. Prodolùvaj}i ja
EVTIHIJ (XIII-XIV v.) slikar

i ikonopisec. Obi~no rabotel
zaedno so slikarot i ikonopisec
Mihail Astrapa, dvajcata proizlezeni od solunskata slikarska
{kola. Se smetaat za najdobri
slikari na renesansata na Paleolozite, so oddelni barokni elementi. Prvo zaedni~ko delo im
bil freskopisot vo crkvata Sv.
Bogorodica Perivlepta# vo Ohrid (12941295). Kako dvorski
slikari na srpskiot kral Milutin, avtori se na freskite vo
crkvite Sv. \or|i# vo s. Staro
Nagori~ane, Kumanovsko (1317
1318) i Sv. Nikita# vo s. Bawani, Skopsko (ok. 1320). Rabotele i
nadvor od Makedonija.
EVROPSKO PRVENSTVO VO
KIK-BOKS bilo odràno vo
Skopje (2006), za seniori maì
i èni, vo disciplinite laktkontakt, lou-kik i tai-kik boks,
na koe u~estvuvale vkupno 527
bokseri, a od Makedonija 36. Spored osvoenite medali: I Rusija, II
Srbija i III Ungarija, a Makedonija go zazela XII mesto so 6 medali: vo lou-kik boksot Rasim Aliti osvoil srebren, Aleksandar
Stojkovski i Ile Ristevski
bronzeni medali, a vo disciplinata tai-kik boksot Atanas Stojkovski i Daniela Lazarevska
srebreni, a Leila Osmani bronzen medal.
D. S.
EVSTATIJ SOLUNSKI (?
1195/97) solunski mitropolit,
vizantiski crkoven i knièven
deec. Mitropolit solunski stanal vo 1175 g. i tamu go unapreduval mona{tvoto. Kako knièven
deec gi animiral anti~kite i ranohristijanskite pogledi i u~ewa. Gi komentiral Ilijadata# i
Odisejata# od Homer, komediite
na Aristofan, delata na Pindar,
Duhovniot kanon na Joan Damaskin i dr. Avtor e na kowekturata
Suda#, na pove}e govori (Epitafot za imperatorot Manojlo i
Komnen), na pisma upateni do imperatorot i do crkovni dostoinstvenici, kako i na deloto Istorija na osvojuvaweto na Solun#
(pri osvojuvaweto od Normanite
vo 1185 g.).
LIT.: I. Velev, Vizantisko-makedonski
knièvni vrski, Skopje, 2005, 182183.
I. Vel.
Evtihij i Mihail: Pri~estuvawe na apostolite (crkva Sv. \or|i#, Staro Nagori~ane, Kumanovsko, XIV v.)
revolucionernata dejnost vo Bitolskiot okruèn komitet (19081910), bil uapsen i osuden na smrt
(1910), a potoa kaznata mu bila zameneta so doìvotna robija. Uspeal da izbega od zatvorot (1911)
i emigriral vo Bugarija (1912).
Vo Prvata balkanska vojna se
vratil so svoja ~eta i u~estvuval
vo izgonuvaweto na osmanliskite
vlasti od Bitola. Po Prvata
svetska vojna go poddrùval Privremenoto pretstavni{tvo na
LIT.: Petar Miqkovi}-Pepek, Deloto

na zografite Mihailo i Eutihij, Skopje, 1967; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto
yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980.
S. Ml.
EVHARISTI^KA GULABICA (XIII v.) eden od raritetite

na makedonskata srednovekovna
crkovna riznica. Voobli~ena kako simboli~na pretstava na Sv.
Duh, so funkcija na kadilnica,
taa ja nadvisuvala êsnata trpeza
na ohridskata katedralna crkva
513
EGEJSKI
Sv Sofija#, po nejzinoto ukinuvawe vo Sv. Bogorodica Perivlepta#. Vrz plasti~no izvedenoto telo (dim. 22 h 13,5 cm), izraboteno od bakar, so delumno za~uvana pozlata, so plitko vreùvawe
se imitirani perduvi. Na nego se
aplicirani mobilni monohromna
opa{ka i polihromni krila izvedeni so emajl vo tehnikata opus
cloisonn. Aplicirani se i o~i od
sino staklo. Od mobilnite delo-
Evharisti~ka gulabica
vi nedostasuvaat nozete, a klunot

e rekonstruiran. Deneska Gulabicata# e sopstvenost na Narodniot muzej vo Ohrid. Izrabotkata e karakteristi~na za rabotilnicite na emajl vo Limo`, Francija, za ~ija produkcija se smeta i
ovoj primerok. Edinstveniot poznat sroden primerok se ~uva vo
Luvr vo Pariz.
LIT.: B. Radojkovic, Une colombe eucharistique du tresor de Saint Clement d Ohride, vo:
Actes du XII Congress international detudes
Byzantines, III, Beograd, 1964, 327331. Q. X.
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA del od Makedonija pod

vlasta na Grcija. Po Bukure{kiot miroven dogovor (10. VIII 1913)
Grcija dobila 34.356 km ili 51%
od makedonskata teritorija. Spored jazikot {to se zboruval vo semejstvoto, vo Egejskiot del na Makedonija ìveel makedonskiot narod i nacionalni malcinstva (Tur-
ci, Evrei, Grci, Vlasi i Romi).

Za obezbeduvawe na svoeto trajno
vladeewe, gr~kite vladi se stremele da go smenat etni~kiot karakter so proteruvawe na makedonskoto (hristijansko i muslimansko) i turskoto naselenie,
kako i so kolonizirawe na inorodno naselenie. Po silata na Nejskiot (1919) i Lozanskiot miroven
dogovor (1923), od Egejskiot del
na Makedonija bile proterani
436.000 Makedonci i Turci i na
mestoto na iselenoto makedonsko
naselenie gr~kite vladi kolonizirale 618.000 doselenici. Makedonskoto ime i makedonskiot jazik bile zabraneti. Makedonskite imiwa i prezimiwa bile grcizirani. Se progonuvala makedonskata narodna svest, kirili~noto
pismo i jazikot. Makedonskiot
otpor minuval niz dve fazi pasiven i organiziran, aktiven otpor protiv gr~kata politika na
denacionalizacija i asimilacija. So osnovaweto na VMRO(Ob),
vo baraweto sojuznici se orientirale kon gr~kata levica (KPG),
koja bila edinstvenata politi~ka sila {to go priznavala makedonskiot etni~ki identitet. Vo
Vtorata svetska vojna Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija aktivno i masovno u~estvuvale vo antifa{isti~kata borba, organizirani vo makedonsko
nacionalno dvièwe, so fomirawe Makedonski narodnoosloboditelen front (SNOF) i Makedonska vojska (SNOV). Vo toa
vreme se afirmirale makedonski
nacionalni vrednosti (prosveta,
vesnici i u~ili{ta na makedonski jazik, kulturno-umetni~ki
dru{tva). Po dogovorot od Varkiza, makedonskoto ime i makedonskiot jazik povtorno bile
zabraneti i gr~kata dràva po~-
nala da sproveduva politika na

bel teror protiv makedonskoto
naselenie. Vo po~etokot na Gra|anskata vojna (19461949), so
KPG bila sklu~ena spogodba za
zaedni~ka borba za prezemawe na
vlasta i za razre{uvawe na makedonskoto nacionalno pra{awe so
priznavawe na pravoto na samoopredeluvawe. Vo uslovi na nacionalno-politi~ko organizirawe
i razvivawe na nacionalnata
kulturna dejnost, toa bil period
na nova afirmacija na makedonskite nacionalni vrednosti so
obrazovanieto (makedonski u~ili{ta so 10.000 u~enici), vesnicite na makedonski literaturen
jazik, bogoslu`bata na makedonski jazik itn. Po Gra|anskata vojna od Grcija bile proterani u{te
30.000 Makedonci, koi zaminale
vo isto~noevropskite zemji. Po
1990 g. vo Egejskiot del na Makedonija e formirana prvata legalna nacionalna makedonska politi~ki partija Vinoìto#, koja
dejstvuva za priznavawe na makedonskoto nacionalno malcinstvo
vo Grcija i na nacionalnite prava (obrazovanie, literatura, vesnici, emisii na makedonski jazik, kako i zastapenost na makedonskiot vo administracijata).
LIT.: S. Kiselinovski, Egejskiot del na
Makedonija (19131989), Skopje, 1990; istiot, Etni~kite promeni vo Makedonija
(19131995), Skopje, 2000.
St. Kis.
EGZODUS 2001# delo za simfoniski orkestar. M.: T. Man~ev.

Prvo izveduvawe: Skopje, 2002 g.
Dr. O.
EGIP]ANI vo Republika Makedonija pripadnici na etnikum, koj, spored op{toprifatenite kategorizacii bil vklu~en
vo romskata etni~ka grupa. Poslednive godini ja istaknuvaat
svojata etni~ka distinktivnost
so naglasuvawe na razlikite vo
potekloto i kulturnite osobini
za da se steknat so status na malcinska zaednica.
LIT.: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, Skopje, 2005. M. Ta{.
Pogled od Olimp kon Egejskiot del na Makedonija
514
EDINAESETTA MAKEDONSKA (KAVADARE^KA) NARODNOOSLOBODITELNA

BRIGADA (Kavadare~ko, 3. X
Ohrid, 6. XII 1944) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od borci od sostavot na
Osumnaesettata dopolnitelna
brigada na êtirieset i prvata
(makedonska) divizija na NOVJ.
Bila imenuvana kako Edinaesetta, bidej}i dotoga{nata Edinaesetta makedonska (kumanovska)
NO brigada bila rasformirana.
Dejstvuvala dol` komunikaciite
PrilepGradsko i Negotino
Gradsko, spre~uvaj}i go german-
EDINAESETTI OKTOMVRI#
Borbeniot pat na Edinasetata makedonska

narodnoosloboditelna brigada
skoto povlekuvawe od Grcija kon

Skopje, so borbi vo Tikve{ijata
Drenovo, Grbavec (9. X), ]esendre, Raec (19. X), Devol, Raec (2022. X), Negotino (23. X), na Pletvar, na patot PrilepGradsko
(29. X), Prilep (29. X 2. XI), na
Pletvar (30. X), kaj Krivolak (6 i
7. XI), Gradsko (8. XI), Ki~evo i
Gostivar (15-18. XI). Podocna vo
Ohrid vlegla vo sostav na êtirieset i devettata (makedonska)
divizija na NOVJ.
Narodnooslobodila~kom ratu jugoslovenskih naroda, tom VII, Borbe u Makedoniji, kn. 4. Vojnoistorijski institut Jugoslovenske armije, Belgrad, 1952, 131.
LIT.: Kiro Gelevski, Naselba Gradsko
osnovawe i razvoj, Gradsko, 1998, 136; D-r
Marjan Dimitrijevski, Makedonskata
vojska 1944-1945, INI, Skopje, 1999, 117118.
S. Ml.
EDINAESETTA MAKEDONSKA (KUMANOVSKA) NARODNOOSLOBODITELNA

BRIGADA (s. Pelince, Kumanovsko, 27. VIII 1944 Vele{ko,
20. IX 1944) voena edinica na
NOV i POM. Bila formirana
od vkupno 370 novopristignati
borci od Kumanovsko, Krivopalane~ko i Kratovsko. Imala
niza uspe{ni borbi: na èlezni~kata stanica Gli{i} kaj
Kumanovo (30/31. VIII), vo Berovo (2. IX), kaj s. Stracin (5. IX),
Kratovo (6. IX), Berovo (8. IX),
Kratovo (9. IX), razoruàla edna bugarska divizija vo s. Dovezence, Kumanovsko (10. IX),
Sveti Nikole (14. IX) i na patot Veles-Skopje (no}ta me|u
17/18. IX), a potoa bila rasformirana, so vleguvawe na Prviot i Vtoriot kumanovski bataljon vo sostavot na Tretata
makedonska NOUB, a Tretiot
kratovski bataljon ostanal samostojno da dejstvuva vo Sveti
Nikole.
1941-1945, Kumanovo, 1976, 182; D-r Marjan
Borcite na Edinaesetata makedonska (Kumanovska) narodnoosloboditelna brigada

vo oslobodenoto Kumanovo
Dimitrijevski, Makedonskata vojska

1944-1945, INI, Skopje, 1999, 115-117.
S. Ml.
EDINAESETTATA PE[ADISKA DIVIZIJA NA BUGARSKATA ARMIJA (1915) divizija formirana od mobilizirani

Makedonci od site delovi na Makedonija od 20 do 40-godi{na vozrast. [tabot na divizijata se nao|al vo Sofija, a komandant bil
polkovnikot Krsto Zlatarev (roden vo Ohrid). Formaciski se
sostoela od {est makedonski i
eden bugarski polk. Imala vkupno 33.745 vojnici i podoficeri i
326 oficeri. Vooruùvaweto i
oficerskiot kadar go obezbedila
bugarskata armija.
LIT.: D. Min~ev, Formirane na kadrovata divizija prez 1915 g. za obu~enie na
Blgari ot Makedoni i Odrinsko, Voennoistori~eski sbornik, br. 5, Sofi,
1984.
V. St.
EDINAESETTI OKTOMVRI#
fabrika za avtobusi SANOS
Skopje. Postoi od 1930 g. kako rabotilnica za popravka na avtobuski i kamionski karoserii. Od

1946 g. e vo dràvna sopstvenost i
proizveduva po 40 avtobuski karoserii godi{no na stari kamionski {asii. Od 1949 g. raboti
kako samostojna dràvna fabrika za avtobusi vo Skopje (FAS)
spored ~e{ka, a od 1954 spored
licenca na avstriskata firma
SAURER#. Samonose~ki karoserii se pravat od 1958 g., a od 1965
seriski i do 1.500 {asii godi{no. Od 1967 g. raboti po licencen
dogovor za stru~na i tehnolo{ka
sorabotka so Dajmler-Benc, ~ii{to motori se vgraduvani vo avtobusite, minibusite, trolejbusite i specijalnite aerodromski
vozila i pod za{titenoto ime
SANOS# se prodavani vo porane{na Jugoslavija, Polska, Rusija, Kina, Ukraina, Egipet, Sirija, Turcija. Po kratok prekin na
rabotata, vo 2003 g. fabrikata so
Fabrikata za avtobusi Edinaesetti oktomvri - SANOS, Skopje
515
EDINSTVEN
160.000 m proizvodni pogoni,

servis, skladi{ta, administrativni zgradi i kompletna infrastruktura ja kupuva kompanijata UNITAJARS# od Skopje.
Vo 2004 g. e restartirano proizvodstvoto i fabrikata oficijalno e preimenuvana vo SANOS#,
koja prodolùva so razvojot, proizvodstvoto i proda`bata na sovremeni avtobusi po evropski
standardi za kvalitet, bezbednost, ekonomi~nost i vlijanie na
Sl. A.
okolinata.
EDINSTVEN NARODNOOSLOBODITELEN FRONT (Skopje,
2627. XI 1944) organizacija na
levite antifa{isti~ki sili.
Formiraweto i razvojot na ENOF
vo Makedonija e od pred Vtorata
svetska vojna i gi sobiral antifa{isti~kite sili kako protivteà na raste~kiot fa{izam. Zajaknal po okupacijata na zemjata vo
1941 g. i vo tekot na Narodnoosloboditelnata i antifa{isti~ka borba
vo Makedonija (1941 1945). Vo toj
period se vikal Narodnoosloboditelen front (NOF). Institucionalno organizirawe na ENOF vo
Makedonija bilo izvr{eno na Kongresot na ENOF odràn na 2627
noemvri 1944 g. vo Skopje, koga bilo
re{eno da se organizira mreà na
odbori na ENOF potrebni za masovna rabota.
LIT.: D-r Lazar Lazarov, Op{testvenopoliti~kite organizacii vo obnovata i
izgradbata na NR Makedonija 1944-1948,
Skopje, 1979; D-r Novica Veljanovski (so
koavtori), Zapoznajte ja Makedonija,
Skopje, 2001.
N. V.
unapreduvawe na nivnata socijalno-zdravstvena za{tita i za drugi rabotni~ki prava. Funkcioniraweto na ednopartiskiot politi~ki sistem ne dopu{tal sindikalna nezavisnost, tuku sindikatot bil sostaven del na toj sistem. Po 1991 g. postojat nezavisni
sindikati po struki i dejnosti.
LIT.: D-r Lazar Lazarov, Op{testvenopoliti~kite organizacii vo obnovata i
izgradbata na NR Makedonija 1944-1948,
Skopje, 1979; D-r Novica Veljanovski (so
koavtori), Zapoznajte ja Makedonija,
Skopje, 2001.
N. V.
EDINSTVO# (21. V / 2. VI 1880)

narodno sobranie na Makedonija, sostaveno od vidni dejci od
Makedonija na koe u~estvuvale 32
delegati, re~isi od site delovi
na makedonskata teritorija. Se
odràlo po inicijativa od Leonidas Vulgaris i pop Konstantin
Bufski. Sobranieto re{ilo da
pobara od Vladata na osmanliskata dràva da gi sprovede re{enijata sodràni vo ~l. 23 od Berlinskiot dogovor za Makedonija,
a od pretstavnicite na evropskite golemi sili vo Solun da posreduvaat vo nivnoto sproveduvawe.
Vo slu~aj na oglu{uvawe na Vladata vo Carigrad, Sobranieto }e
go povikalo makedonskoto naselenie na oru`je so devizata Makedonija na Makedoncite#. Ova
sobranie izbralo i tri~lena vlada so zada~a da pobara od golemite sili sproveduvawe na re{enijata od Berlinskiot dogovor za
Makedonija.
LIT.: Hristo AndonovPoljanski, Odbrani dela, II, Skopje, 1981; Krste Bitoski, Makedonija vo vremeto na golemata
isto~na kriza 18751881, Skopje, 1982;
Hristo Andonovski, Privremenata vlada
na Makedonija (majjuni 1880) Makedonija vo isto~nata kriza 18751881, Skopje, 1978.
D. Jov.
Solunskiot vesnik Edinstvo#
Zgradata na Sojuzot na sindikatite na Makedonija
EDINSTVENI SINDIKATI
NA MAKEDONIJA (Skopje, 10.
I 1945) strukova organizacija na
rabotnicite vo Makedonija. Osnovana e so cel da se bori za podobruvawe na rabotnite i ìvotnite uslovi na rabotnicite, za
516
EDINSTVO# (Solun, 27. IX

1908 5. I 1909) vesnik. Sopstvenik bil Hristo êrnopeev, a
urednici Pavel Deliradev, Ang.
Tomov i Dimo Haxidimov, izleguval dvapati nedelno. Bil pe~aten vo pe~atnicite Akvarone i
Obedinenie i napredok#. Gi poddrùval federalisti~kite idei
i zazel stav protiv Egzarhijata i
konstitucionite klubovi.
EDINSTVO# (Kostursko, 1947

1949) mese~en vesnik, organ na
Okru`niot odbor na NOF za
Kostursko, na makedonski i na
gr~ki jazik. Go izdaval Glavniot
oddel za agitacija i propaganda
na NOF za Egejska Makedonija.
Glaven urednik bil Mi~o Gubidenov. Bil umnoùvan na {apilograf.
LIT.: D-r Risto Kirjazovski, Makedonskiot pe~at vo Egejskiot del na Makedonija vo tekot na Gra|anskata vojna
(1945-1949), Istorija#, VIII, 2, Skopje, 1972,
(18851992), Skopje, 1993, 146.
S. Ml.
EDIPOVSKI, Durgut (Kratovo,

17. X 1937 Skopje, 21. IV 1991)
op{testvenik. Bil ~len na SKM
(1959). Diplomiral na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (1961) i
rabotel kako referent i sovetnik za grade`no zanaet~istvo vo
regionalnata Stopanska komora
na grad Skopje (19611965). Podocna bil pomo{nik sekretar i
zamenik sekretar na Stopanskata
komora na Makedonija, sekretar
na sekretarijatot za industrija i
rudarstvo pri Stopanskata komora na Makedonija, ~len na Ekonomskiot sovet na Sobranieto na
SRM, ~len na Izvr{niot sovet
na Sobranieto na SRM i republi~ki sekretar za op{tostopanski raboti i pazar vo dva mandata
(28. IV 1976 24. IV 1986). Isto taka, bil pratenik vo Ve}eto na narodite na Sobranieto na SFRJ,
delegat i potpretsedatel na Sobranieto na SRM (19861991) i
na Republi~kiot fond za kreditirawe na pobrziot razvitok na
nedovolno razvienite krai{ta.
LIT.: Pogreban Durgut Edipovski. V~era vo Skopje. Komemorativna sednica vo
Sobranieto na SRM, Nova Makedonija#,
XLVII, 15893, Skopje, 23. IV 1991, 3; Makedonski vladi, 60 godini, Skopje, 2005, 65 i
68.
S. Ml.
EDNAKVOKRILCI (Homoptera) insekti so dva para ednakvo

gradeni membranozni krila, po
{to go dobile imeto. Usniot aparat na ednakvokrilcite ima rilka {to ja zaboduvaat vo
rastenijata
i so ~ija{to pomo{
cicaat rasEdnakvokrilec
titelni sokovi. Karakteristi~no e {to vo
nivnoto telo, vo posebni organi,
ìveat sitni gabi~ki koi imaat
va`na uloga vo nivniot metabolizam. Kaj pove}eto vidovi nozete se prisposobeni za odewe, a kaj
nekoi zadnite noze i za skokawe.
Vo redot ednakvokrilci zastapeni se nad 30.000 vidovi, podredeni
vo dve grupi, crcorci èè-pe-
EZERA
~e (Cicadoidea) i rastitelni
vo{ki (Aphidina). Vo Makedonija
ima 332 taksona ednakvokrilci,
od koi 2 se endemi~ni (Edwardsiana mirjanae Jankovic i Cicadetta macedonica Schedl).
LIT.: Ljubomir Jankovic, Homoptera: Auchenorrhynha from Macedonia, Acta, Mus. Mac. Sci.
Nat., Skopje, 1971, 12(3): 4250; Ljubomir Jankovi}, Opis jedne nove vrste iz familije Cicadellidae (Homoptera: Auchenorrhynha) iz Makedonije (Jugoslavija), Glas, CCCVI, Srpska akademija nauka i umetnosti, Odeqewe prirodnomatemati~kih nauka, Beograd, 1978,
43: 27-30; Matija Gogala, Tomi Trilar and Vladimir T. Krpac, Fauna singing Cicadas (Auchenorrhynha: Cicadoidea) of Macedonia A bioacoustic survey, Acta Entomologica Slovenica, Ljubljana, 2005, 13/2: 103126. V. T. K. M. Kr.
EDNODNEVKI (Ephemeroptera)
red najprimitivni insekti so
krilja. Nivnite larvi ìveat vo
voda, a vozrasnite
edinki ne se hranat i
ìveat mnogu kratko, po {to i go dobile imeto. Vo Makedonija dosega se registrirani 63 taksoni,
od koi 5 se makedonEdnodnevka
ski endemiti.
LIT.: C. G. McGavin, Insects, Spiders and other terrestrial Arthropods, London, 2000; P. A.
Meglitsch, Invertebrate Zoology, Oxford, 1972;
P. Ikonomov, Ednodnevkite (Ephemeroptera) na Makedonija fam. Ephemerellidae,
Acta. Mus. Mac. Sci. Nat.#, 8 (3), Skopje,
1961, 5374.
Sv. P. V. Sid.
EDONIJA anti~ka oblast me|u ustieto na r. Strimon i r. Nesta, naselena od Edonci i od Pierijci, koi, vo vremeto koga se {iri makedonskata dràva, se preseluvaat od Pierija (Termajski
Zaliv) vo podno`jeto na pl. Pangaj. Ovaa oblast e bogata so rudno
bogatstvo, drvena gra|a, stoka,
ìto i riba. Pred osvojuvaweto
na Filip II (357 g.), vo golem broj
gradovi ìveele helenski kolonisti. Gradovite Amfipol i Filipi (osnovan od Filip) pretstavuvaat golemi ekonomski i kulturni centri vo antikata.
A. [uk.
EDRILEC (Iphiclides podalirius L.)

dnevna peperuga. Leta karakteristi~no, kako da edri. Ima krilja so òltocrni (tigrovi) {ari. @ivee prete`no
na otvoreni
neramni tereni, vo grmu{ki i na livadi. Se hrani
so nektar. Vo
Peperugata edrilec
periodot
na
(Iphiclides podalirius L.)
parewe se sobira vo pogolemi populacii.
Prezimuva vo stadium na kukla.
Rasprostraneta e vo Sredna i vo
Ju`na Evropa. Vo Makedonija se

javuva vo dve generacii od april
do septemvri. Poznata e kako
migrant.
na Srbija#, br. 44 i 45, Skopqe, 1924; slam

ansiklopedisi, 120 cz, stanbul, 1970; Encylopedie de lislam, nouvelle edition, livraison 55-56,
Leiden-Paris, 1969.
Dr. \.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno Izdanie, Acta.
Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G.
Higgins and Norman D. Riley, A fild guide to the
Butterflies of Britain and Europe, London and
Glasgow, 1970; Paul Scheider Predrag Jaksic,
Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Mnchen,
1990.
V. T. K. M. Kr.
EDUKACIJA VO [UMARSTVOTO se izveduva vo ramkite na

srednoto i visokoto obrazovanie. [koluvaweto na kadrite so
sredno obrazovanie se izveduva
vo u~ili{tata vo Kavadarci,
Skopje i vo Prilep, kade {to se
formiraat slednite profili:
{umarski tehni~ari od op{ta
nasoka, za pejza`na arhitektura,
za primarna prerabotka i za finalna obrabotka na drvoto. Visokoto obrazovanie se izveduva na
[umarskiot fakultet vo Skopje,
kade {to se educiraa kadri od oblasta na {umarstvoto (1947
1970/71), a potoa se vovede nova
nasoka za obrazovanie na kadrite
od oblasta na drvnata industrija.
Od nasokata {umarstvo (1983
1985) se formiraa dve nasoki: nasoka za odgleduvawe i melioracija na {umite i nasoka za iskoristuvawe i transport. Nova organizacija na nastavnata dejnost be{e
napravena vo 1998 g., koga bea
formirani dva oddela: {umarstvo (so nasoki za {umarstvo i za
ozelenuvawe i unapreduvawe na
ìvotnata sredina) i drvna industrija (so nasoki za mehani~ka
tehnologija na drvoto i za dizajn
i tehnologija na mebel i enterier). Od 1970 g. e organizirana nastava od tret stepen na 19 studiumi
(oblasti) za magistratura i 5 za
specijalizacija. Steknuvaweto na
nau~niot stepen doktorat na nauki be{e organizirano u{te od prvite godini po formiraweto na
Fakultetot. Od negovoto formirawe (2005), diplomirale vkupno
2.688 studenti, od koi 1.477 na Oddelot {umarstvo i 955 na Oddelot drvna industrija.
Al. And.
EDHEMIJA dervi{ki red. Osnovan po smrtta na Ibrahim bin
Edhem od oblasta Belha, vo Iran,
koj ìveel vo VIII v. U~eweto im
se sostoelo vo toa sekoj da ìvee
od rezultatite na svojot trud, a
smislata vo ìvotot da bide {ireweto na islamot. Redot bil
slabo prisuten i vo Makedonija,
kade {to ima za~uvano gravuri od
XV i XVII v., na koi se prikaàni
dervi{i-edhemii.
vo Makedonija, 2, Skopje, 1983, 260-262;
Gli{a Elezovi, Dervi{ki redovi, Ju`-
E`
E@OVI (Erinaceidae) familija

od redot insektojadni cica~i (Insectivora), so vkupno 21 vid, koi ja
naseluvaat Afrika, Evropa i
Azija. Vo Makedonija, kako i vo
cela Jugoisto~na Evropa se sre}ava samo eden vid e` (Erinaceus
concolor).
Sv. P. V. Sid.
Igumenot
Ezekil
EZEKIL (s. Glo|i, Tetovsko,

1836 1898) igumen. U~enik na
le{o~koto bogoslovsko }elijno
u~ili{te, a vo manastirot Hilandar go dobil ~inot jeromonah.
Bil igumen na Le{o~kiot manastir Sv Atanasij# (18781898),
koj vo toa vreme stanal ekonomski mo}en. Se istaknal vo borbata protiv bugarskata i protiv
srpskata propaganda. Bil ubien
od vrhovistite#.
LIT: B. Svetozarevi}, Osvrt kon nacionalnata dejnost na igumenot Ezekil vo
Le{o~kiot manastir (18781898), Glasnik na INI#, 42/2, Skopje, 1998; I. Petru{evski, B. Svetozarevi}, Le{o~kiot manastirski kompleks, Skopje, 2001.Br. Sv.
EZERA. Vo RM ima nad 160 ezera.

Od niv po priroden pat se nastanati pove}e od 50, a drugite pretstavuvaat ve{ta~ki akumulacii.
Spored na~inot na nastanokot na
ezerskite bazeni, tie se delat na:
tektonski, urniski, krajbre`noizvorski, postglacijalni, karstni, organogeni i ve{ta~ki aku517
EZERSKI
ska eja (Circus pygargus) i stepska

eja (Circus macrourus).
Sv. P. V. Sid.
EJUPI, Tuna Perihan (Skopje,

20. III 1955) akterka. ^len na
Turskata drama vo Teatarot na
narodnostite od 1972 g. Ulogi:
Ko{tana; Zona Zamfirova; Kasta Diva vo istoimenite dela, Sofie (Ugursuz#); Len~e (Begalka#); Klodija (Tetovirani du{i#); Gertruda (Kral Hamlet#);
Najniskoto planinsko ezero Lokuv na planinata De{at (1.565 m)
mulacii. Po svoeto zna~ewe se

istaknuvaat tektonskite ezera,
kako {to se: Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero.
Prirodnite postglacijalni ezera se delat na erozivni, akumulativni i kombinirani. Od niv pozna~ajni se: Bogovinskoto Ezero,
Golemoto i Maloto Pelistersko
Ezero, Crnoto Ezero, Karanikoli~koto Ezero, Podgori~koto
Ezero i dr. Najniskoto planinsko ezero se nao|a na viso~ina od
1.565 m (ezeroto Lokuv na planinata De{at), a najvisokoto na
2.470 m (ezeroto Golem Korab na
planinata Korab). Zasega edinstven primer na urniski tip ezera kaj nas e Mokli{koto Ezero,
koe e nastanato vo dolinata na
Vata{ka Reka, so urnuvawe na edna od dolinskite strani i so pregraduvawe na re~nata dolina.
Edinstven primer na krajbre`no-izvorski tip ezera kaj nas e
ezeroto Ostrovo kaj manastirot
Sveti Naum#. Organogenite ezera se za~uvani na mali i ograni~eni povr{ini vo mo~uri{nite
tereni. Tie se nastanati so sedimentacija na organska materija
pri uni{tuvawe na nekoga{nite
ezera. Niv vo minatoto gi imalo
pove}e, a denes pozna~ajni se: Sini Viroj, Novoselski Vir 1, Novoselski Vir 2 (vo slivot na r.
Sateska), vo Debarca i na drugi
mesta. Ve{ta~kite ezera pretstavuvaat poseben tip ezera koi
gi gradi ~ovekot i nivnata voda
se koristi za pove}e nameni.
ganizmi (ribi, invertebrati i

mikroorganizmi), niz koi protekuvaat potoci na energija i materii. Vo Makedonija se sre}avaat
site tri vida ezerski ekosistemi:
oligotrofni (siroma{ni vodi so
hranlivi materii), kakvo {to e
Ohriskoto Ezero, mezotrofni
(sredno bogati so hranlivi materii), kakvo {to e Prespanskoto
Ezero i eutrofni (bogati so
hranlivi materii), kakvo {to e
Dojranskoto Ezero. Antropogenite vlijanija vrz ezerskite ekosistemi pridonesuvaat da se nagolemuvaat koli~inite na hranlivite materii vo vodite, zgolemuvaj}i ja nivnata produkcija. Q. Gr.
EZERCI mnogubrojno i voinstveno slovensko pleme, koe se
naselilo na Peloponez (VII v.), vo
plodnata dolina na Lakonija, a
podocna se povlekle kon planinata Tajget. Zaedno so Milinzite
broele od 20 do 25 iljadi lu|e, naseluvale teritorija od okolu 750
km2. Ja za~uvale svojata samostojnost do po~etokot na IX v., koga
bile pot~ineti od Vizantija.
Krevale vostanija protiv vizantiskata vlast, no ne uspeale da ja
vratat samostojnosta.
vizantijskom vla{u (6001025), Beograd, 2002.
K. Ax.
LIT.: Dragan Vasilevski, Klasifikacija

na ezerata vo Republika Makedonja spored na~inot na postanokot na ezerskite baseni, Geografski razgledi#, kn. 30.
Skopje, 1995.
Dr. V.
EZERSKI EKOSISTEM. Site

prirodni ezera vo Makedonija
obrazuvaat ezerski ekosistemi,
koi im ovozmoùvaat razvoj i samoregulacija na ìvite organizmi, usloveni so zaemnite odnosi
na avtotrofnite planktonski,
submerzni i heterotrofnite or518
Eja
EJI (Circus) sredno golemi

grablivi ptici so dolgi krilja i
opa{ka i so piski. Vo Makedonija se sre}avaat ~etiri vidovi:
blatna eja (Circus aeruginosus),
polska eja (Circus cyaneus), livad-
Tuna
Ejupi
Regana (Kral Lir#); Nastasja

(Idiot#); Dona Elvira (Don
@uan#); Hurmuz (Hurmuz i nejzinite sedum maì#) i dr.
R. St.
EKA (nacionalna i socijalna
za{tita) gr~ka organizacija vo
Egejskiot del na Makedonija vo
Vtorata svetska vojna. Bila formirana vo oktomvri 1943 g. vo Koànsko od majorot na gr~kata vojska Papavasiliu i dejstvuvala vo
selata na podno`jeto na planinata Karakamen. Se borela protiv
gr~koto makedonsko osloboditelno i antifa{isti~ko dvièwe.
LIT.: T. Mamurovski, Bugarskata propaganda vo Jugozapadna i Centralna Egejska Makedonija (19411944), Skopje, 1989.
St. Kis.
EKOLOGIJA NA [UMITE
granka na op{tata ekologija, nauka za odnosite na {umskite drvja
i nivnite zaednici vrz okolinata, za vlijanieto na okolinata
vrz niv i za nivnite promeni pod
vlijanie na vnatre{nite i nadvore{nite faktori. Ovoj zbir pojavi se razgleduva od biolo{ki i
od stopanski aspekt. Na toj na~in, ovaa nauka ovozmoùva podobro i polesno re{avawe na
{umsko-stopanskite problemi.
Zatoa ekologijata na {umite,
pokraj biologijata na drvjata,
pretstavuva osnova na mnogu drugi {umarski nauki (odgleduvawe
na {umite, po{umuvawe, melioracija na degradirani {umi i
dr.). Delot od ekologijata na {u-
EKONOMIJATA
jata stanala vistinska nauka duri

so pojavata na deloto na Adam
Smit (17231790), Istraùvawe
na prirodata i pri~inite za bogatstvoto na narodite (1776).
Ottoga{ pa do dene{ni dni, ekonomijata doìvuva nezapirliv
podem. Ekonomistite razlikuvaat mikroekonomija i makroekonomija. Mikroekonomijata go ispituva odnesuvaweto na poedine~nite firmi, na potro{uva~ite i na oddelnite ekonomski sektori vo ekonomskiot ìvot. Makroekonomijata go izu~uva funkcioniraweto na ekonomijata vo
celina, odnosno gi elaborira najsinteti~kite ekonomski agregati: stapkite na rast na bruto doma{niot proizvod (stapkite na
ekonomskiot rast), nevrabotenosta i inflacijata i nivnite
me|usebni odnosi. Ekonomistite,
nastaven kadar (eden negov del

obrazuvan vo stranstvo, a drug
del vo jugoslovenskite univerzitetski centri), pretstavuva{e
presvrtnica vo toj pogled. Vo {eesettite godini na minatiot vek
bea otvoreni i prvite postdiplomski studii vo Makedonija (i
vo toga{na Jugoslavija) po monetarna ekonomija. Za pottiknuvawe na ekonomskite istraùvawa
poseben pridones dade Ekonomskiot institut od Skopje. Potoa
sleduva{e formirawe i na drugi
visokoobrazovni institucii (visoki {koli i fakulteti) od ekonomskata struka (Prilep i Ohrid). Vo zemjata se pojavija i prvite ekonomski spisanija (Stopanski pregled#, godi{nicite na
fakultetite i na Ekonomskiot
institut i dr.), a zapo~na da se
razviva i izdava~kata dejnost
Dolinata na rekata Treska
mite {to go prou~uva odnosot na

edinkata kon faktorite na nadvore{nata sredina se vika avtoekologija, a na nasadite sinekologija.
Al. And.
EKOLO[KA MRE@A VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
del od evropskata ekolo{ka mreà (PEEM Panevropska ekolo{ka mreà; PEEN Pan European Ecological Network; Natura
2000). Proizleguva od Konvencijata za biolo{kata i za predelskata raznovidnost (OON, 1992).
Se zasnovuva na za{titata na
prirodnite habitati, florata i
faunata, so vospostavuvawe prirodni vrski me|u niv. Obezbeduva
odrùvawe na biolo{kata raznovidnost, za{tituvaj}i dragoceni
i edinstveni ekosistemi ili vidovi, konzerviraj}i gi prirodnite aspekti i ~uvaj}i gi ranlivite
ekosistemi ili vidovi nad kriti~noto nivo. Pretstavuva zna~ajna osnova pri podgotovkata na
prostornite, urbanisti~kite i
drugite razvojni planovi. Vladata na RM ja utvrduva ekolo{kata
mreà i dava nasoki za upravuvaS. H. P.
we so nea.
EKONOMIJATA KAKO NAUKA go izu~uva alociraweto, t.e.
razmestuvaweto na retkite resursi kon to~kite na nivnata racionalna upotreba. Spored sinteti~kiot koncept za predmetot
na izu~uvawe na ekonomijata na
nobelovecot Pol Semuelson,
ekonomijata treba da odgovori na
tri klu~ni pra{awa: [to da se
proizveduva? Kako da se proizveduva? Za kogo da se proizveduva?
Iako lu|eto se interesirale za
ekonomski temi mnogu odamna,
u{te od anti~ko vreme, ekonomi-
Ekonomskiot institut, [tip
isto taka, razlikuvaat pozitivna

i normativna ekonomija. Pozitivnata ekonomija gi izu~uva
faktite vo ekonomijata, t.e. ekonomskite pojavi, fenomeni i procesi takvi kakvi {to se vo realniot ìvot. Nejzinite zaklu~oci
se jasni, realni i ~esto potkrepeni so konkretni brojki, kvantificirani. Normativnata ekonomija vo analizata vnesuva eti~ki
i vrednosni sudovi i kriteriumi
i kaùva kakvi treba da bidat rabotite. Nesoglasuvawata me|u
ekonomistite za nekoi ekonomski pra{awa glavno proizleguvaat od normativnata ekonomija.
Ekonomskata nauka vo Makedonija doìvuva sestran razvoj po
Vtorata svetska vojna. Dinami~niot ekonomski razvoj na zemjata
naloì potreba za edukacija na
visokostru~ni kadri od ekonomskata struka. Formiraweto na
Ekonomskiot fakultet vo Skopje
(1950 g.) glavno so makedonski
(sredno{kolski u~ebnici, skripti, univerzitetski u~ebnici i

sl.). Rastot i razvojot na makedonskite ekonomski visokoobrazovni i nau~ni institucii otvori mo`nosti i za prestoj na na{i
kadri vo renomirani stranski
univerziteti, za steknuvawe na
ekonomskite kadri so nov fond
na znaewa i nivni transfer vo
zemjata. Vo ist pravec dejstvuva{e i rastot i razvojot na modernite makedonski pretprijatija,
vklu~uvaj}i gi tuka i onie so rasprostraneta me|unarodna aktivnost, bankite, osiguritelnite
kompanii itn. Razvojot na makedonskata ekonomska nauka dobi
vo kvalitet po osamostojuvaweto
na Republika Makedonija, so kompleksnata reforma na studiskite
programi na ekonomskite fakulteti i nivno pribliùvawe kon
evropskite i svetskite standardi, so u{te ponaglasena mo`nost
za razmena na nastavnici i stu519
EKONOMSKA
naxment. Isto taka, Ekonomskiot

institut organizira i odbrana na
doktorski disertacii od oblasta
na ekonomijata. Vo tekot na svoeto dosega{no rabotewe toj ostvaruva plodna sorabotka so brojni
institucii od zemjata i od stranstvo. Svojata nau~noistraùva~ka i obrazovna dejnost ja ostvaruva so sopstveni kadri, kako i so
angaìrawe nadvore{ni sorabotnici preku razni formi. Za
svojata uspe{na dolgogodi{na
rabota, dobitnik e na pove}e nagradi i priznanija.
IZV.: Internet i dokumentacija na Ekonomskiot institut Skopje.
M. S.
Ekonomskiot fakultet, Prilep
denti so stranski univerziteti,

studirawe na na{i kadri vo
stranstvo, u~estvo na makedonskite nau~nici i eksperti vo zna~ajni me|unarodni nau~ni proekti, formirawe na novi ekonomski fakulteti i na zaedni~ki
studii (dodiplomski i postdiplomski) so renomirani stranski
univerziteti, so vospostavuvawe
moderni makroekonomski oddelenija vo NBM i vo Ministerstvoto za finansii itn.
LIT.: P. Samuelson and W. Nordhaus, Economics, Eighteenth Edition, McGraw-Hill International Edition, 2005, 315; T. Fiti, Ekonomija
osnovi na ekonomijata, Skopje, 2006,
519.
T. F.
EKONOMSKA NEEDNAKVOST
dispariteti vo distribucijata
na dohodot me|u poedincite i grupite vo op{testvoto. Neednakvosta obi~no pretstavuva del od
po{irokata analiza na siroma{tijata i blagosostojbata. Op{toprifateno merilo na neednakvosta e Xini koeficientot,
koj se presmetuva vrz osnova na
Lorencovata kriva, koja e vizuelno merilo na neednakvosta i go
pokaùva procentot od dohodot
prisvoen od strana na najsiroma{nite % od naselenieto. Kolku e pogolema povr{inata me|u
linijata na sovr{enata ednakvost (dijagonalata) i Lorencovata kriva, tolku e pogolema neednakvosta vo distribucijata na dohodot me|u naselenieto. Xini koeficientot pretstavuva odnos
me|u povr{inata {to ja zatvoraat dijagonalata i Lorencovata
kriva i vkupnata povr{ina pod
dijagonalata, v. Grafikon. Makedonija spa|a vo redot na zemjite
so umereno nivo na neednakvost
vo distribucijata na dohodot.
Xini koeficientot, koj vo prettranzicioniot period iznesuva{e 22, denes iznesuva 35, i e relativno stabilen. Negoviot porast
e rezultat, glavno, na jakneweto
na privatniot sektor, kade {to
neednakvosta e zna~itelno poizrazena. Spored nobelovecot Sajmon Kuznec (Simon Kuznets), nivo520
to na ekonomskata neednakvost e
rezultat na fazata na ekonomskiot razvoj (Kuznecova kriva), {to
prakti~no zna~i deka zemjite so
nisko nivo na ekonomski razvoj
obi~no se karakteriziraat so relativno ramnomerna distribucija na ostvareniot dohod. Takov e
primerot i so Republika Makedonija.
LIT.: A. Sen and J. Foster, On Economic Inequality (Radcliffe Lectures). Oxford University
Press, 1997; Dràven zavod za statistika,
Anketa za potro{uva~kata na doma}instvata vo Republika Makedonija
2004, 4.4.5.01, 2005.
D. E.
Publikacija
za 50-godi{ninata
na Ekonomskiot
institut, Skopje
EKONOMSKI INSTITUT
SKOPJE osnovan od Vladata na
NRM, so Uredba br. 704 od 30. VI
1952 g., kako samostojna nau~noistraùva~ka institucija pri Sovetot na Vladata. Institutot izvr{uva nau~noistraùva~ka i
obrazovna dejnost. Istraùva~kata dejnost e od oblasta na ekonomskata teorija, razvojnata i
aplikativnata ekonomija. Pogolemiot del od nau~noistraùva~kite aktivnosti se objavuvaat vo
posebni knigi, spisanija, godi{en zbornik i sl., a del se objavuvaat vo interni izdanija (proekti, studii, analizi, elaborati i
sl.). Obrazovnata dejnost se ostvaruva preku organizirawe postdiplomski studii od oblasta na
me|unarodnata ekonomija, finansiskiot menaxment, agrarnata
ekonomija, pretpriemni{tvoto i
od oblasta na me|unarodniot me-
EKONOMSKI RAST I RAZVOJ fundamentalno povrzan

razvoj so zasiluvaweto na faktorite na produktivniot kapacitet
na nacionalnata ekonomija zemjata, trudot, kapitalot i tehnologijata niz vremeto. Vo po{iroka
smisla, ekonomskiot razvoj pretstavuva postojan porast na standardot na ìveewe, {to podrazbira porast na per capita dohodot,
podobro obrazovanie i zdravje i
za{tita na ~ovekovata okolina.
Dinamikata na ekonomskiot razvoj ~esto e pod vlijanie na javnite politiki, instituciite, investiraweto vo infrastrukturata, dano~nite i regulatornite
politiki, razvojot na obrazovanieto i drugite komponenti na
ekonomskoto opkruùvawe koe,
vo ponovo vreme, se epitomizira
vo terminot biznis-klima#, koj
sodrì tro{o~ni i netro{o~ni
faktori. Teorijata na razvojot
nastojuva da odgovori kako i zo{to ekonomiite razli~no rastat
vo vremeto. Klasi~nata teorija
na razvojot (Smith, Marx, Shumpeter, Lewis) ima multidimenzionalno, istorisko gledawe na razvojnite resursi, tehni~koto znaewe,
socijalnite, institucionalnite
i politi~kite strukturi. Centralnata struja na povoenata teorija (Solow, Meade), a osobeno od
osumdesettite godini na minatiot vek (Romer, Lucas, Baro), se
stremi da bide monokauzalna i
sugerira sinteza vo unidimenzionalni re{enija. Vo najednostavnite modeli, stapkata na rast kako varijabla e derivat na vremeto. Poimot ekonomski rast go
podrazbira zgolemuvaweto na materijalnoto bogatstvo. Voobi~aeno, toj se meri so godi{nata
stapka na rast na realniot (bez
inflacija) bruto op{testven
proizvod (BOP). Teorijata na
ekonomskiot rast pove}e se odnesuva na potencijalniot proizvod,
odnosno na proizvodot pri polna vrabotenost#, otkolku na rastot na agregatnata pobaruva~ka
ili na agregatniot proizvod. Od-
EKONOMSKI
delni avtori (Kindleberger)

ekonomskiot razvoj go definiraat kako rast plus strukturni promeni. Makedonija pred Vtorata
svetska vojna be{e tipi~no nerazviena agrarna zemja vo koja
tri ~etvrtini od vkupnoto naselenie ìveeja od zemjodelstvo.
Vo povoenite godini, vo ramkite
na SFRJ, SR Makedonija registrira{e dinami~en ekonomski
rast i po{irok ekonomski razvoj,
prosleden so intenzivni strukturni transformacii. Modelot
na ekonomski razvoj be{e ekstenziven, potpren na centralizacijata na resursite, se karakterizira{e so intenzivni kapitalni
investici i so obemni transferi
na naselenie i na resursi. Zna~ajni bea i investiciite vo drugata
infrastruktura obrazovanieto,
zdravstvoto, kulturata i vo drugite oblasti. Vo oddelnite periodi visokite investicii, poradi
niskata startna osnova i silnata
ekspanzija, uslovija izrazito visoki stapki na rast vo me|unarodni standardi.
skite faktori predizvikaa natamo{no opa|awe na rastot. Padot

be{e drasti~en vo prvata polovina na devedesettite godini;
1990 (9,9%), 1991 (7%), 1992
(8%) i 1993 (9,1%) i ne{to
poblag 1994 (1,8%) i 1995
(1,2%).
Stapki porastot na realniot BDP
1996
1,2
1997
1,4
1998
3,44
1999
4,3
2000
4,6
2001
4,1
2002
2,75
2003
3,2
2004
4,2
2005
3,8
2006*
3,2
*procenka
Stapkata na ekonomski rast

(porast na op{testveniot
proizvod) vo SR Makedonija
194850
195155
195660
196165
196670
197175
197680
198185
198690
5,5
6,7
5,9
8,5
7,5
6,1
5,5
0,6
1,2
Od po~etokot na osumdesettite
godini na minatiot vek dinamikata na rastot pokaùva znaci na
iscrpuvawe. Otsustvoto na politi~ki i na ekonomski reformi,
neadekvatno definiranite sopstveni~ki prava i distorziraniot
sistem na stimuli produciraa
znaci na ekonomska stagnacija.
Modelot na debalansiran, ekstenziven rast, vode{e kon neadekvatna alokacija na resursite,
opa|a~ki prinosi i namaleni doma{ni za{tedi. Mekite buxetski
ograni~uvawa i nedostigot na doma{ni za{tedi dovede do inflatorno finansirawe, razli~ni tipovi na oskudici i tesni grla vo
proizvodstvoto i potro{uva~kata, potpirawe na eksterni finansiski resursi, alocirani vo
niskoefikasnata upotreba, {to
tendenciski rezultira{e so rast
na zadolènosta. Konsekventno,
ekonomskiot model producira{e
raste~ka nevrabotenost. Po osamostojuvaweto, tranzicioniot
{ok, dezinflacijata i neekonom-
Grfikon na rastot na BDP (1997-2006)
Po 1996 g. se zabeleùva blago

oìvuvawe na rastot. I pokraj
znacite na graduelna akceleracija, op{tiot zaklu~ok e deka ekonomskiot rast vo celiot tranzicion period e slab i nestabilen.
Perzistencijata na niski stapki
na realniot rast, pridruèna so
zna~itelni fluktuacii go demonstrira ograni~eniot kapacitet na ekonomijata da generira
rast. Realniot rast poslednive
godini fluktuira vo marginite
na mnogu tesen rang, {to pretstavuva opasnost od stabilizirawe
na niskoto nivo (stacioneren
trend). Slabata vkupna faktorska produktivnost i neefikasniot ekonomski rast se sledeni so
porastot na nevrabotenosta. Neadekvatnostite na javnite politiki, zadocnetoto, bavno i nere{itelno sproveduvawe na reformite, slaboto restruktuirawe i neefikasnite institucii, pokraj
drugite ograni~uvawa, se pri~ini za prolongiranata tranzicija
i za otsustvoto na ekonomskata
dinamika.
IZV.: Republi~ki zavod za statistika,

Razvojot na SR Makedonija 19451984;
EBRD, Transistion Report, 2005.
LIT.: Goce Petreski, Ekonomski rast i
razvoj, Skopje, 2002.
G. Pet.
EKONOMSKI SPISANIJA.
Vo RM izleguvaat nekolku periodi~ni ekonomski spisanija (mese~ni ili kvartalni). Od niv }e
gi izdvoime slednive: Stopanski pregled# (sp. na Sojuzot na
ekonomistite na Makedonija);
Prilozi# (na Oddelenieto za
op{testveni nauki na MANU);
Sovremeno pretprijatie# (sp. na
Sojuzot na smetkovodstvenite i
finansiskite rabotnici na Makedonija, 1958); Smetkovodstveno-finansiska revija# (sp. na Sojuzot na dru{tvata na smetkovodstvenite i finansiskite rabotnici na Makedonija, 1973);
Marketing# (sp. na Makedonskoto zdruènie za marketing, 1994);
Bilten na Ministerstvoto za
finansii# (1999); Ekonomski
razvoj# (sp. na Ekonomskiot institut Skopje); Ekonomija i
biznis#; Stopanski vesnik# (sp.
na Stopanskata komora na Makedonija); Ekonomski istraùvawa# (Narodna banka na Makedonija); Bilten na Makedonskata
berza#; kvartalnata publikacija
na CEA Skopje i dr. Pokraj gorespomnatite periodi~ni ekonomski glasila, ekonomskata
problematika e predmet na elaborirawe i vo brojni nedelni i
dnevni vesnici, kako i vo nekoi
elektronski izdanija.
M. S.
EKONOMSKI FAKULTET VO
PRILEP. Zapo~na so rabota od
1960 g., koga vo Prilep be{e osnovana Vi{ata ekonomsko-knigovodstvena {kola, koja po nekolku
godini prerasna vo Visoka ekonomska {kola (1966), so specijalizirana nastava i naso~enost
kon analiti~ko-finansiskoto i
komercijalnoto rabotewe, a od
nea proizleze Ekonomskiot fakultet (1973). Prv dekan na ovoj
fakultet be{e profesorot Qup~o Axi Mitreski. Vo izminatiot
period i osobeno poslednive desetina godini, ovoj fakultet postigna evidentni rezultati vo moderniziraweto i podigaweto na
kvalitetot na nastavnoobrazovniot proces i na nau~noistraùva~kata rabota. Denes, na ovoj fakultet ima pet sovremeni studiski programi na dodiplomski
studii za: biznis-ekonomija; smetkovodstvo, finansii i revizija;
me|unarodna ekonomija i biznis;
marketing-menaxment i delovna
statistika i informatika. Na
postdiplomskite studii funkcioniraat studiski programi za:
me|unarodna ekonomija i biznis;
biznis-administracija; MBA me521
EKONOMSKI
Ekonomskiot fakultet, Skopje
naxment, delovni finansii i delovno i razvojno planirawe i upravuvawe so ekonomskite procesi. Dosega ovde diplomirale 3.945,
magistrirale 44 i doktorirale
37 lica, so {to institucijata dava zna~aen pridones vo sistemot
na nacionalnoto visoko obrazovanie po biznis i ekonomija vo
Republika Makedonija. Fakultetot, poslednive nekolku godini,
svoite napori gi fokusira vrz
implementiraweto na evropskite standardi na studirawe i obvrskite {to proizleguvaat od
Bolowskata deklaracija.
IZV.: Interni materijali na Ekonomskiot fakultet od Prilep.
T. F.
EKONOMSKI FAKULTET VO
SKOPJE (14. XI 1950) redosledno petti fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#, osnovan so Uredba na Vladata na
NRM so cel teoretski da se izgraduvaat i prakti~no da se podgotvuvaat visokokvalifikuvani
ekonomski kadri#. Po prvata
u~ebna godina bil preimenuvan
vo Pravno-ekonomski fakultet
so dva otseka Praven i Ekonomski (3. XI 1951). Po pet godini sepak bil razdelen na dva samostojni fakulteta Praven fakultet
i Ekonomski fakultet (1. VII
1956).
Toj e najvisokata i najafirmiranata nastavno-nau~na ustanova
vo RM od oblasta na ekonomskite
nauki, koj postojano ja pro{iruva
i ja zbogatuva svojata dejnost. Na
nego prvpat na prostorite na
SFRJ bile vovedeni postdiplomski studii od oblasta na monetarno-kreditnite problemi (1961/62),
a potoa i od oblasta na ekonomikata na pretprijatijata (1966/67),
od oblasta na marketingot i od
oblasta na ekonomskiot razvoj so
metodi na ekonomskata analiza
(1972/73). Spored nastavniot plan,
po~nuvaj}i od u~ebnata 1998/99 g.
ima otseci za menaxment, za ekonomija, za marketing, za finan522
siski menaxment, za smetkovodstvo i revizija i za nadvore{na

trgovija. Na nego diplomirale
nad 12.000 ekonomisti. Sega na
nego rabotat 47 doktori na nauki
i 13 magistri na nauki, so 3.823
(2.140 redovni i 1.683 vonredni)
studenti. Organizira redovni
postdiplomski studii od oblasta
na monetarnata ekonomija, ekonomskiot razvoj so metodi na ekonomska analiza, biznis-ekonomija, marketing, nadvore{en promet i menaxment, kako i specijalisti~ki studii od oblasta na
planiraweto i rakovodeweto na
investicionite proekti, prestrukturiraweto na stopanstvoto (malite i srednite pretprijatija), menaxmentot, nadvore{nata trgovija i marketingot. Na
nego se odbraneti nad 420 magisterski temi i nad 105 doktorski
disertacii. Sorabotnicite realizirale nad 130 doma{ni i me|unarodni proekti od fundamentalen, razvoen i primenuva~ki karakter od oblasta na makroekonomskata politika, od strategijata na op{testveno-ekonomskiot razvoj, ekonomskite odnosi na
Ekosistemi vo Makedonija
zemjata so stranstvo, menaxmentot, marketingot, ekonomikata

na pretprijatijata, smetkovodstvoto i delovnite finansii,
transformacijata na pretprijatijata so op{testven kapital, pazarot i cenite, finansiite i bankarstvoto. Razviva i bogata izdava~ka dejnost. Osven svojot Godi{nik#, ima objaveno nad 80 studii, u~ebnici i u~ebni pomagala.
Ima bogata sorabotka so razni
univerziteti, organizacii i institucii vo zemjata i vo svetot.
Dava zna~ajna poddr{ka i na aktivnostite na Studentskata organizacija. Vo ramkite na Fakultetot raboti i Evropskiot dokumentacionen centar (ogranok na
Centarot za evropska dokumentacija od Brisel).
IZV.: 50 godini Ekonomski fakultet
Skopje, Skopje, 2000; Izve{tai za samoevaluacija na Ekonomskiot fakultet vo
Skopje.
S. Ml.
EKOSISTEMI VO MAKEDONIJA. Poradi razli~nite klimatsko-vegetaciski po~veni podra~ja na kopnoto vo RM, se razlikuvaat pove}e vidovi kopneni i
vodeni ekosistemi, pretstaveni
EKOSISTEMI
Planinata Karaxica
so prirodnite ezera. Od vodnite

ekosistemi najzna~aen e ekosistemot na Ohridskoto Ezero, koj
po svojata produktivnost spa|a vo
oligotrofni ekosistemi, za razlika od Prespanskoto Ezero, koe
e mezotrofen voden ekosistem.
Pod silnoto antropogeno vlijanie ja zgolemuva trofijata na
svoite vodi i vo opredeleni periodi, osobeno vo letniot period, minuva vo eutroen voden ekosistem. Dojranskoto Ezero e priroden voden eutrofen ekosistem,
koj be{e so najgolema produktivnost vo Evropa. Antropogenite
vlijanija pridonesoa negovata
produktivnost mnogu da se namali. Kopnenite ekosistemi se razli~ni po golemina. Ima golemi i
mali ekosistemi. Kopnenite ekosistemi vo Makedonija se razvivaat vo 7 vertikalni zoni so klimazonalni {umski zaednici (T.
Nikolovski 1965; Hans Em 1970,
1974; S. Dekov et all 1983; 1987, R.
Rizovski 1989, 1993). Vo submediteranskoto podra~je se razviva
ekosistemot na dabot prnar i bel
gaber (Coccifero-Carpinetum orientalis Oberd. emend Ht). Se razviva
vo Gevgelisko, Valandovsko do
Demir Kapija, potoa vo Dojransko i vo jugozapadniot del na
strumi~koto podra~je. Se razviva na mala nadmorska viso~ina od
40 do 500 m. Vo kontinentalnosubmediteranskoto podra~je
se razviva ekosistemot na dabot
blagun i bel gaber (Querco-Carpinetum orientalis macedonicum Rudski and Ht). Vo Republikava se
razviva na golemi povr{ini vo

centralniot i vo severniot del,
pomalku na isto~niot i najmalku
vo zapadniot del, vo isto~noto
krajbreìe na Ohridskoto Ezero
i vo najniskite delovi pokraj rekite Crn Drim i Radika. Vo ova
podra~je spa|aat: Povardarieto,
Demir Kapija, Tikve{ko, Vele{ko i Skopska Kotlina, kotlinata
okolu rekata P~iwa, dolniot tek
na Crna Reka, do vlezot vo Pelagonija, okolu rekata Bregalnica,
Ov~epolsko, [tipsko, Ko~ansko
i Krivopalane~ko, del od Zletovsko, okolu rekata Strume{nica, Radovi{ko i Strumi~ko i rekata Treska do Makedonski Brod
od Pore~ieto. Vo submediteranskoto toplo kontinentalno podra~je se sre}avaat refugialni
fitocenozi so mnogu reliktni i
endemski vidovi. Vo toplokontinentalnoto podra~je se razviva
ekosistemot na ploska~evo-ceroviot dabov ekosistem (Quercetum
Frainetto - cerris macedonicum Oberd.
emend Ht). Pogolem del od ovoj
ekosistem se nao|a vo Zapadna
Makedonija: Polo{ko, Ki~evsko,
Debarsko, Bel~i{ko, Izdeglavsko, Stru{ko, Ohridsko, Prespansko i Pelagoniskata Kotlina. Mal del se javuva vo Krivopalane~ko, Kratovska i Del~evska
Kotlina. Se razviva na nadmorska viso~ina od 400 do 850 m. Ladnoto kontinentalno podra~je go
zafa}a ekosistemot na dabot gorun (Orno-Quercetum petraea Em).
Pokriva pojas od 200 m, zazemaj}i
ja nadmorskata viso~ina od 900 do
1.100 m, vedna{ nad ekosistemot

na ploska~ i cer. Toj e posleden
pojas od daboviot region, koj se
razviva na silikatna podloga.
Vo podgorskoto kontinentalno
planinsko podra~je se razviva
ekosistemot na podgorska bukova
{uma (Festuco heterophullae Fagetum Em). Se razviva kako pojas
po site makedonski planini, na
nadmorska viso~ina od 1.100 do
1.300 m. Zafa}a {iroka zona i
pokriva golemi povr{ini. Vo nego se nao|a i najgolemata drvna
masa, a ekosistemot vo vegetacijata se razviva bez su{en period.
Uslovite se suphumidni, povolni
za razvoj na bukovite i na bukovoelovite ekosistemi. Tie se klimazonalni i mezofilni. Gorskokontinentalnoto planinsko podra~je vo Makedonija go naseluva
ekosistemot na gorska bukova {uma (Calamintho grandiflorae Fagetum Em). Se razviva vo site delovi na RM, nad zonata na podgorskata buka vo {irok pojas od 1.300
do 1.650 m nadmorska visina, na
podloga od kompaktni silikatni
i karbonatni steni. Vo ovoj ekosistem dominira bukata, spre~uvaj}i go razvojot na drugite drvja.
Zatoa i elata slabo napreduva.
Vo gorskiot pojas se sre}ava i bukovo-eloviot ekosistem (Abieti Fagetum macedonicum Em), vo
Mavrovsko, planinata Nixe, Visoki ûki na Koùf, Gali~ica i
na Bistra, Jakupica i Pelister.
Ekosistemot na ~isti elovi {umi (Fago Abietetum meredionale
Em) e ekstremno acidofilen.
Subalpiskoto planinsko podra~je e najvisokiot pojas na {umska
vegetacija i go naseluva ekosistemot na (Fagetum subalpinum
Scardo pindicum (Ht Treg)Em).
Ovoj ekosistem se razviva na site
planini vo Makedonija, povisoki
od 1.650 m nadmorska visina. Toj e
prodolènie na gorskiot bukov
pojas, no se razlikuva po svojata
visina i po deformitetite poradi nepovolnite klimatski uslovi. Vo ova podra~je e ekosistemot
na molikovite {umi so borovinki (Myrtiillo Pinetum peucis subalpinum Em). Se razviva na silikatna podloga na kamenesti po~vi na planinata Pelister. Od
ekosistemot na munikata (Pinion
heldreichii Ht) se ostanati samo
tragi na masivot na Gali~ica vrz
varovni~ka podloga. Ekosistemot na subalpski smrekovi {umi
(Picetum subalpinum scardicum
Em) se javuva na mali povr{ini
(na [ar Planina), se razviva na
1.7002.000 m nadmorska visina,
kako ~isti {umi ili vo zaednica
so elata. Ekosistemot na krivuqot (Pinetum mughy macedonicum
(Ht)Em se razviva na najvisokiot
523
EKOTOKSIKOLOGIJA
ekosistemi i da se obezbedat pravilni procenki na rizikot i hazardnite efekti. Vakvi istraùvawa vo Makedonija se prisutni
od 90-tite godini na HH vek vo
ramkite na programite za za{tita na trite golemi prirodni ezera (Ohridskoto, Prespanskoto i
D. R.-Z.
Dojranskoto Ezero).
Nau~niot sovet na Institutot za biologija, Skopje
del od subalpskiot pojas na planinata Jakupica i na mali ostatoci na [ar Planina do 2.500 m
nadmorska visina. Se razviva na
silikatna i karbonatna podloga,
poradi {to se javuva vo dve varijanti (silicicolum Em i calcicolum
Em).
Vo alpsko planinsko podra~je se
razvivaat visokoplaninski klimazonalni trevesti ekosistemi
na planinite: Koùf, Nixe, Baba so Pelister, De{at, Korab,
[ar Planina i Jakupica. Na karbonatni steni se razviva ekosistemot na Edraiantheto Helianthemum alpestris Ht na plitki po~vi,
a na podlaboki po~vi ekosistemot na Trifolium norici- Caricetum
i Edraiantheto Elynetum Ht. Vrz
silikatna podloga se razviva
ekosistemot na Diantho scardici
Festucetum(heleri) Ht, a na grebenite so silen udar na vetrovite
ekosistemot Lino Seslerietum Ht.
EKOTOKSIKOLOGIJA, AKVATI^NA nauka {to gi izu~uva

potencijalnite efekti na zagaduva~ite vrz vodenite ekosistemi.
Ovaa nau~na oblast e vo postojan
podem i nejzinite rezultati imaat s pogolemo zna~ewe za stopanstvoto, za pravnata regulativa i za brojnite ekolo{ki organizacii. Taa e interdisciplinarna nauka, koja gi opfa}a ekologijata, fiziologijata, biohemijata, molekularnata biologija
i hemijata. Ispituvawata imaat
cel podobro da se zapoznaat hazardnite efekti na zagaduvaweto
na razli~no nivo na biolo{kata
organizacija od kletka do ekosistem, da se razvijat tehniki za
biomonitoring vo akvati~nite
Q. Gr.
EKOTOKSIKOLOGIJA granka na toksikologijata {to se zanimava so toksi~nite efekti

predizvikani od zagadenata ìvotna sredina vrz konstituentite na ekosistemite: ìvotnite
(vklu~uvaj}i gi i lu|eto), rastenijata i mikroorganizmite, vo
eden integralen kontekst (Truhaut, 1969). Ekotoksikologijata se
smeta za integracija na ekologijata i toksilogijata, ili, spored
Chapmen (2002), taa pretstavuva
ekologija vo prisustvo na toksikanti. Vaka definirana, ovaa nau~na disciplina opfa}a cela niza nau~ni istraùvawa od pove}e
nau~noistraùva~ki timovi vo
Makedonija pri: Institutot za
biologija na PMF, Hidrobiolo{kiot zavod, Higienskiot zavod, Zemjodelskiot fakultet, Veterinarniot institut i dr. Istraùvawata od vakov vid se zapo~nati kaj nas kon krajot od 80tite godini od HH vek i se vo posD. R.-Z.
tojan podem.
524
Petar Mazev: Kompozicija 11 (1989)
EKOCID specifi~en termin

(so poteklo od genocid) naj~esto upotrebuvan za opi{uvawe na
letalnite antropogeni vlijanija
vrz prirodnite ekosistemi, pred
s, preku nivno neodr`livo koristewe za potrebite na drug
proces ili sistem. Primeri: dreniraweto na na{ite prirodni
blatski ekosistemi, kako: Stenskoto, Ara~inovskoto, Katlanovskoto Blato, poradi epidemiite
na malarija i su{eweto na DojSv. K.
ranskoto Ezero.
EKSPRES# nezavisen dneven
informativno-politi~ki vesnik. Prviot broj izlegol na 1
septemvri 1999 g. vo Skopje. Osnova~, direktor i glaven urednik
e Stojan Nasev, odgovoren urednik Petar Lazarevski. Izdava~
Magros# d.o.o. Skopje, pe~atnica
Neorisio# kraj Solun. Po 97 izdadeni broevi, vesnikot zgasna na
28 dekemvri 1999 g.
B. P. \.
EKSPRESIONIZAM (lat. exprimere da izrazi) me|unarodno dvièwe vo umetnosta {to se
ELEKTROENERGETSKA
razviva me|u 1905 i 1920 g. Akcentot go stava na vnatre{nite (psiholo{ki, duhovni, egzistencijalni) doìvuvawa na umetnikot.
Slikite na N. Martinoski (1929
1933) se smetaat za prvi ekspresionisti~ki dela kaj nas. Po 1945
g. se manifestira vo slikarstvoto na D. Koco, B. Trajkovski, V.
\or|ievski, P. Mazev, R. Lozanoski, G. êmerski, D. Manev i dr.
Se javuva vo grafikata (M. Spirovska, B. Barutovski) i vo crteòt (R. Lozanoski so ciklusot
crteì Sliki od bolnicata#,
1964). Vo skulpturata najdobro e
izrazen vo deloto na D. Todorovski Jama# (1958).
vawa, makedonskata ela pretstavuva preoden vid pome|u evropskata (A. alba Mill.) i gr~kata ela
(A. cephalonica Loud.) i kako takva
e izdvoena vo poseben takson (A.
borisii regis Mattf. syn. A. alba Mill.
var. acutifolia Turr.).
Al. And.
ELEK gorna dopojasna obleka

(so dolìna kolku da moè da se
vmetne vo pojasot), bez rakavi, a
se nosi preku ko{ulata. Toj e
skroen od zadnica (grb), prednica
(predni poli) i latica (pravi
par~iwa postaveni pome|u zad-
LIT.: Boris Petkovski, Pottici i

prepletuvawa: Nikola Martinoski i
germanskiot ekspresionizam (katalog),
MGS, Skopje, 1996.
L. N.
EKSPROPRIJACIJA odzemawe ili ograni~uvawe na pravoto na sopstvenost na zemja so nadomest, {to se vr{i so poseben
akt na dràven organ. Se izveduva vo slu~ai na potreba za izgradba na pati{ta, èlezni~ki linii, kanali, rudnici, naselbi, industriski objekti i dr.
Dr. \o{.
Borci na ELAS
ELAS (GR^KA NARODNOOSLOBODITELNA VOJSKA) (1942

1946) formirana e vo fevruari 1942 g., so Glaven {tab na ~elo
so gen. Sarafis Stefanos, voeno
krilo na EAM. ELAS vo Vtorata
svetska vojna vojuvala protiv fa{isti~kite okupatori, a od ideolo{ki pri~ini i so gr~kite monarhisti~ki sili (EDES i EKKA). Vo 1946 g. so Dogovorot od
Varkiza, so pomo{ta na Velika
Britanija, ELAS bila razoruàna i vlasta ja prezele gr~kite monarhisti.
LIT.: St. Sarafis, O Elas, 1953, s.a, s.l.
St. Kis.
Elek
ni{teto i prednicite). Naj~esto

bil izrabotuvan od bela i crna
J. R.-P.
kla{na.
Ela vo zimski pejza`
ELA (A. alba Mill., fam. Pinaceae)

golemo iglolisno drvo od Sredna
i Ju`na Evropa. Ima monopodijalen rast so pre{lenovidno razgranuvawe i mazna kora. Iglovidnite listovi se kratki, na vrvot
zase~eni so dve beli linii od grbot, spiralno rasporedeni, ras~e{lani. Rasplodnite organi se
resi, pri {to od ènskite se
formira krupna, ispravena {i{arka so podolgi sterilni lu{pi od plodnite. Gradi ~isti ili
me{oviti nasadi po visokite planini, prete`no vo Zapadna Makedonija. Spored ponovite prou~u-
Evu{ka
Elezovi}
ELEZOVI], Evu{ka ([tip, 28.

XII 1947) pijanist. Diplomirala na FMU vo Skopje (V. Krpan,
1972), kade {to i magistrirala
(V. Krpan, 1978). Profesor e na
FMU vo Skopje od 1985 g. Koncertirala kako solist i vo pove}e kamerni sostavi (Duo DimitrievElezovi} i dr.) vo Republika Makedonija i vo pove}e evropski zemji.
Sn. ^.-An.
ELEKTROENERGETSKA MRE@A VO RM sostavena od delovite so nominalni naponi: 110,

150 (samo vod kon Grcija), 220 i
400 kV. Glavnata uloga na mreàta 400 kV e da gi povrze najzna~ajnite proizvodni kapaciteti so
najgolemite potro{uva~ki centri i da obezbedi soodvetni vrski so sosednite EES. Takvi vrski postojat so severniot i so
ju`niot sosed, se gradi so isto~niot i se predviduva so zapadniot. Mreìte 110 i 400 kV se me|usebno direktno povrzani preku
interkonektivni avtotransformatori (so nominalna mo}nost
300 MVA), bez mo`nost za regulacija na naponot pod optovaruvawe. Vo RM nema transformatori
so prenosen odnos 400/220 kV/kV.
Mreàta od 220 kV ja sozdavaat
525
ELEKTROENERGETSKI
eden vod pome|u HC Vrutok# i

TS Skopje 1# i dva interkonektivni voda kon TC Kosovo A#.
Mreìte od 110 i 220 kV se me|usebno povrzani preku soodvetni
avtotransformatori vo postrojkite na HC Vrutok# i TS Skopje 1#. So ogled na sega{nata uloga
na mreàta od 220 kV vo EES na
RM i orientacijata na {irewe
na mreàta od 400 kV, ne se predviduva gradba na novi objekti so
nominalen napon od 220 kV. Pred
pove}e godini mreàta od 110 kV
pretstavuvala osnovna prenosna
mreà vo RM. So razvojot na mreàta od 400 kV se menuvala i ulogata na mreàta od 110 kV. Taka,
oddelni delovi na mreàta od 110
kV dobivale podra~na ili lokalna uloga. Distributivnata EE
mreà sodrì SN i NN del, a vo
nekoi slu~ai i VN del. Vodovite
od SN del se so nominalen napon
od 10, 20 ili od 35 kV. Transformatorite pome|u VN i SN mreà
se so regulacija na napon pod optovaruvawe. Vo prethodnata faza
od elektrifikacijata, po pravilo, bea koristeni transformaciite: 110/35, 35/10 i 10/0,4 kV/kV.
Podocna, vo podra~jata so pogolema gustina na optovaruvawata,
zapo~nala primenata na transformaciite 110/10 i 10/0,42, odnosno 110/20 i 20/0,42 kV/kV.
LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo, Skopje, 1995; JP Elektrostopanstvo na Makedonija#, Skopje, 1999.
Dr. R.
ELEKTROENERGETSKI SISTEM NA RM tehnolo{ka celina od elektrocentrali, EE vodovi, TS i uredi za konverzija na

elektri~na energija vo drugi vidovi. Spored raspolo`livite podatoci, prvata centrala (so nominalna mo}nost 44 kW) zapo~nala so rabota vo 1909 g. vo Skopje.
Vtoriot grad so izgradena elektrocentrala bil Bitola (1924).
Do 1940 g. elektri~na energija
bila vovedena vo Veles, Vinica,
Gevgelija, Gostivar, Demir Kapija, Ki~evo, Ko~ani, Kriva Palanka, Kumanovo, Ohrid, Prilep,
Probi{tip, Strumica, Tetovo,
[tip i vo rudnikot Radu{a.
Snabduvaweto bilo, glavno, od
lokalni elektrocentrali. Vo toj
period bil izgraden vodot od 35
kV od HC Pena# do Skopje, dolg
45 km, so koj zapo~nala izgradbata na prenosnata mreà. Drugite
gradovi dobile elektri~na energija po 1945 g. Vo 1945 g. vkupnata
potro{uva~ka na elektri~na
energija iznesuvala 14 GWh. Potoa sleduvaat godini so zna~itelen porast na potro{uva~kata i
so intenzivna izgradba na elektrocentrali. Taka se do{lo do
sostojbata kako vo 2003 g. koga se
526
registrirani: bruto-konzum 7215,5

GWh, najgolema dnevna potro{uva~ka 28,953 GWh (na 28. XII 2003),
najmala dnevna potro{uva~ka
14,150 GWh (na 2. V 2003), najgolemo dnevno optovaruvawe 1417 MW
(na 28. XII 2003 vo 19 ~.), najmalo
dnevno optovaruvawe 431 MW (na
2. V 2003 vo 4 ~.). Vo istata godina vkupnata instaliranata mo}nost vo TC iznesuvala 1005 MW i
tie proizvele 4902,5 GWh, a vkupnata instalirana mo}nost vo HC
iznesuvala 433,8 MW i tie proizvele 1370,1 GWh. Vneseni bile
953,0 GWh. Vkupnite zagubi na
elektri~na energija iznesuvale
1306,6 GWh.
LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo, Skopje, 1995; JP Elektrostopanstvo na Makedonija#, Skopje, 1999;
Elektrostopanstvo na Makedonija, godi{en izve{taj, 2003.
Dr. R.
Zgradata na ESM, Skopje
Proizvodi od Fabrikata za kabli, Negotino
ELEKTROINDUSTRIJA NA
RM. Elektroindustrijata vo Republika Makedonija moè da se
podeli vo dva perioda. Prviot
period e razvojot do 1991 g., a vtoriot po ovoj datum. Vo prviot
period pozna~ajni elektroindustriski kapaciteti se: EMO# od
Ohrid, Mikron# od Prilep, Rade Kon~ar# od Skopje, Selena#
od [tip, fabrikata za kabli
Negotino# od Negotino, fabrikata za friìderi Frinko# od
Bitola i dr. Ovie fabriki {to
bea zna~ajni proizvodni kapaciteti do osamostojuvaweto na Republika Makedonija, vo tranzicioniot period se najdoa vo nezavidna polo`ba. Po osamostojuvaweto na Republika Makedonija se
razvivaat golem broj mali i sredni firmi za proizvodstvo na
elektrooprema kako {to se: Leov kompani# od Veles, zna~aen
broj proizvodstveni firmi za
kompjuterska oprema kako i nekoi pozna~ajni kompanii za proizvodstvo na uredi za klimatizacija.
M. ûnd.
ELEKTROSTOPANSTVO NA
MAKEDONIJA (ESM) krupen
infrastrukturen sistem {to se
zanimava so proizvodstvo, prenesuvawe i distribucija na elektri~na energija do site potro{uva~i vo zemjata. Negovite po~eto-
ci datiraat od dale~nata 1909 g.

(prvata svetilka vo Skopje, dobiena od mala, dizel elektri~na
centrala). Do 1945 g. vo Makedonija se izgradeni nekolku pomali
HEC i TEC: Pena#, Dizel#,
Matka# i Probi{tip#. Vo
periodot 19451955 g., pu{teni se
vo pogon dvata agregata na TE
Maxari#, a potoa sekoja godina
se stava vo funkcija na elektroenergetskiot sistem po edna mala
hidroelektrana: Zrnovce#, Peso~ani#, Sapun~ica#, Do{nica#. Sledniot period (19561970)
vo pogon se pu{teni HE: Raven#,
Vrben#, Globo~ica#, [pilje#,
Tikve{# i Kalimanci#. Kon
krajot na sedumdesettite godini,
izgradeni se i TE Negotino# i
Oslomej#, a potoa sukcesivno i
trite bloka na REK Bitola# (izgradbata na tretiot blok zavr{i
1988 g.). Vo tekot na 2004 g. vo pogon e pu{tena i HE Kozjak#. Od
vkupnata potro{uva~ka na energensi vo Republika Makedonija
duri 60% otpa|aat na elektri~nata energija, {to samo po sebe
govori za strategiskoto zna~ewe
na elektroenergetskiot sistem
na zemjata. Inaku, 80% od proizvodstvoto na elektri~nata energija vo RM e zasnovano na termoelektrani, pri {to REK Bitola#
e najgolemiot proizvoditel (225
MW po blok i neto-proizvodstvo
od okolu 1.434 GWh po blok).
Po~nuvaj}i od 1945 g. pa s do dene{ni dni, naporedno so ogromnite vloùvawa vo izgradbata na
proizvodstvenite kapaciteti za
elektri~na energija, vr{eni se i
golemi vloùvawa vo izgradbata,
pro{iruvaweto i moderniziraweto i na prenesuvaweto i distribucijata na elektri~na energija. Sinteti~ki gledano, ESM
ELINISMOS#
raspolaga so instalirana mo}nost na termo i hidroelektrani

od 1.432 MW, so prenosna mreà
od 1.780 km i so distributivna
mreà od 22.223 km. Brojot na
potro{uva~ite iznesuva 570.000.
Sistemot, vo razli~ni organizacioni formi, postoi pove}e od
pet decenii. Kako javno pretprijatie, ESM postoi od 1989 g. Kon
krajot na 2000 g., pretprijatieto
se korporatizira, t.e. se registrira kako AD vo celosna dràvna sopstvenost, so {to i zapo~naa
podgotovkite za negova privatizacija. Vo tekot na 2002 g. se izvr{i dlabinska analiza na AD
ESM, od 2003 g. se vospostavi nezavisno regulativno telo vo domenot na energetikata (Regulatorna komisija za energetika), a
od 2004 g. sistemot se podeli na
tri samostojni dru{tva: AD
ELEM (proizvodstvo na elektri~na energija), AD MEPSO
(prenos i upravuvawe so sistemot) i AD ESM (distribucija i
snabduvawe so elektri~na energija). Modelot za privatizacija
predviduva{e AD MEPSO, poradi elementite na priroden monopol, a vo soglasnost i so Evropskite direktivi, da ostane kompanija vo dràvna sopstvenost.
Vo april 2006 g. avstriskoto
pretprijatie za energetika i infrastruktura EVN AG, preku
Makedonskata berza, otkupi 90%
od akciite na AD ESM distribucija. Celta na privatizacijata e
da se osiguri bezbedno i efikasno snabduvawe so elektri~na
energija na site korisnici vo
RM, pod komercijalno odr`livi
uslovi na dolg rok i da se sozdadat neophodnite uslovi za vlez na
novi privatni investicii vo sektorot.
IZV.: JP Elektrostopanstvo na Makedonija, publikacija na JP ESM i dr. interni materijali na ESM.
T. F.
ELEKTROTEHNI^KI FAKULTET SKOPJE javna ustanova

{to vr{i visokoobrazovna, nau~noistraùva~ka i aplikativna
dejnost od oblasta na: elektroenergetikata, elektri~nite ma{ini, elektronikata, telekomunikaciite, avtomatikata, kompjuterskata tehnika, informatikata, matematikata i fizikata. Osnovan e vo 1959 g. kako Elektrotehni~ki oddel pri toga{niot
Tehni~ki fakultet vo Skopje. Vo
1965 g. se osamostojuva Elektroma{inskiot fakultet so dva otseka Elektrotehni~ki i Ma{inski. Vo 1973 g. stanuva Elektrotehni~ki i ma{inski fakultet, a
od 1977 g. raboti samostojno kako
Elektrotehni~ki fakultet. Vo
2006 g. go menuva svojot naziv vo
Fakultet za elektrotehnika i
Elektrotehni~ki fakultet, Skopje
informacioni tehnologii. Na
Fakultetot postojat ~etiri nasoki: industriska elektroenergetika i avtomatizacija, elektroenergetika, avtomatika i informatika i elektronika i telekomunikacii. Nastavata na dodiplomskite studii se izveduva vo 8
moduli. Fakultetot e organiziran vo 11 instituti koi se odgovorni za nastavata na dodiplomskite i postdiplomskite studii.
Na Fakultetot nau~no se usovr{uvaat mnogubrojni kadri od RM,
preku izrabotka na doktorski disertacii. Fakultetot e prepoznatliv vo stopanstvoto preku
mnogubrojnite aplikativni raM. ûnd.
boti.
ELENACI (Lucanidae) krupni
tvrdokrilni insekti. Ma`jacite
imaat razviena gorna vilica kako elenski rogovi, po {to go dobile imeto. Larvite i vozrasnite
ìveat pod
korata
na
stari drvja,
kade {to se
ishranuvaat
so rastitelni sokovi.
Vo svetot se
poznati 900
vidovi elenaci. Vo Evropa
ima
pretstavniElen~e (Lucanus cervus)
ci samo od
rodot Lucanus (7 vidovi), a vo Makedonija e
poznat samo eden vid, elen~e (Lucanus cervus L.). Toj e najgolem tvrdokrilen insekt {to dostignuva
dolìna i do 8 cm. @ivee prete`no vo dabovi {umi, vo izgnieni stebla. Poradi negovoto postepeno is~eznuvawe, vidot vo Makedonija e za{titen.
V. T. K. M. Kr.
Obi~en elen (Cervus elaphus)
ELENI (Cervidae) familija

krupni ìvotni od redot parnokopitni (Artiodactyla). Vo Makedonija se registrirani tri roda
so po eden vid: obi~en elen (Cervus elaphus), elen lopatar (Dama
dama) i srna (Capreolus capreolus).
Sv. P. V. Sid.
ELIMEJA anti~ka oblast vo

Gorna Makedonija, okolu sredniot tek na r. Halijakmon. Na sever
se grani~i so Orestida, Eordaja i
Botiaja, a na istok so Pierija. Vo
vremeto na Filip II vleguva vo
sostav na makedonskata dràva.
Vo oblasta se nao|aat (spored
Stefan Vizantiski) gradovite:
Aijana, Kaisareja (koja podocna
}e ja obnovi Justinijan I) i Elimeja.
A. [uk.
ELINISMOS# (1894) zdruènie, formirano vo Atina, so

cel da ja pomaga gr~kata propaganda vo Makedonija i vo Evropa,
na ~elo so Neoklis Kazazis, profesor na Atinskiot univerzitet.
Vo po~etokot organiziralo mitinzi niz Grcija, a potoa zapo~nalo so silna propaganda vo Evropa za gr~kite interesi vo Ma527
EM
kedonija, preku izdavawe na spisanieto Elinismos# na pove}e

jazici.
LIT.: AnagnostopouloV QanoV, O NeokliV KazaziV kai oi g alloi filellhneV
othn periodo tovu makedonikou agwna, O
makedonikoV agwn, Qessalonikh, 1982.
D. Jov.
Hans Em
EM, Hans (Maribor, 6. VI 1898

Skopje, 9. VII 1992) redoven profesor na [umarskiot fakultet
vo Skopje, specijalist od oblasta
odgleduvawe na {umite i za predmetite dendrologija i fitocenologija. Diplomiral na Visokata
{kola za kultura na zemji{teto
vo Viena (1923). Slu`buval vo
{umarskite operativi na podra~ja od Srbija, Kosovo, Crna Gora i od Makedonija. Vo Banskata
uprava i Direkcijata za {umi vo
Skopje rabotel na voveduvaweto
smolarewe vo borovite {umi vo
Makedonija i na prerabotka na
smolata. Nazna~en e za prv direktor na [umarskiot institut vo
Skopje (1944). Bil profesor na
Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1947 1968) i negov
dekan (1953/54). ^len e na Nau~niot sovet za izrabotka na vegetaciska karta na Jugoslavija. Redoven ~len na MANU. Eminenten
{umarski stru~wak na me|unaroden plan. Prv nau~nik i prou~uva~ e na dendroflorata i {umskite zaednici vo Makedonija.
Publikuval Pregled na dendroflorata na Makedonija#
(1967). Izgotvil prva skripta za
fitocenologija, go formiral i
go rakovodel arboretumot vo
Trubarevo, eden od najbogatite na
prostorot od Jugoslavija. Otkril
novi drvni i rastitelni vidovi
za makedonskata i svetskata dendroflora. Publikuval brojni
trudovi vo doma{ni i vo stranski spisanija.
Al. And.
EMATIJA drevna oblast na
pieriskoto krajbre`je, koja se
povrzuva so staroto ime na Makedonija. Kaj vizantiskite hroni~ari e postaroto ime za gr. Tesalonika ili za oblasta od Halijakmon do Aksij.
A. [uk.
528
EMBARGO KON RM. Vo ramkite na generalniot pritisok na RG

vrz RM za otkaùvawe od sopstvenoto ime vo prvata polovina
od 90-tite godini na XX v. RG vo
dva navrata stava zabrana na uvoz
na stoki vo RM od pristani{teto
vo Solun. Na 21. VIII 1992 g. e vovedena prvata zabrana na tovareweto i isporakata na naftata za
RM {to prodolùva i vo sledniot mesec. Po zapoznavaweto na
OON i EZ so protivpravniot
akt, od strana na instituciite vo
RM, so barawe za me|unarodna intervencija za simnuvawe na gr~koto embargo na nafta kon Makedonija, na 18. IX 1992 g. stapuva vo
sila Upatstvoto na EZ za isporaka na nafta za Makedonija od Solunskoto pristani{te, spored
koe vo dokumentite treba da se
upotrebuva naznakata PJRM#.
Pod toj uslov na 22. IX 1992 g. RG
ja prekinuva zabranata. Vtoroto
embargo se slu~uva po priznavaweto na RM od SAD (8. II 1994).
Na 16. II 1994 g. Vladata na Andreas Papandreu, po samo nekolkumese~ni pregovori so Vladata na
RM, vo vremeto na gr~koto pretsedavawe so Sovetot na ministrite na EU, stava potpolna zabrana na uvozot na site proizvodi,
osven onie za humanitarna namena, so istovremeno zatvorawe na
konzulatot vo Skopje. Po potpi{uvaweto na Privremenata soglasnost (13. IX 1995) na 15. X 1995
g. RG go simnuva op{toto embargo
kon RM.
LIT.: Jovan Tegovski, Politi~ki i dogovorni odnosi me|u RM i EU: razvoj i perspektivi do ~lenstvo, pregled na trudovi, Kontinuirano obrazovanie za evropski pra{awa: osnovawe na Trening centar za evropska integracija, Skopje, 2006;
Ahil Tunte, Republika Makedonija prva
dekada (1990 2000), Skopje, 2005. T. Petr.
EME (Slobodna golema Grcija)

gr~ka nacionalisti~ka organizacija formirana vo 1943 g. i dejstvuvala za sozdavawe Golema Grcija#, vo ~ij sostav bi vlegle teritorii od Albanija (Ju`na Albanija ili t.n. Severen Epir),
del od dene{na RM (Bitolskiot
region) i od Bugarija Pirinskiot del na Makedonija (Petri~ko).
moderne, Paris, 1975.
St. Kis.
EMIGRANTSKI KOMUNISTI^KI SOJUZ (EKS) (1921

1923) emigrantska komunisti~ka organizacija, sekcija na BKP,
vo koja ~lenuvale komunisti-emigranti od Makedonija, Zapadna Trakija, Dobruxa, Caribrod i Bosilegrad, osnovana vo
1920 g. Na ~elo na EKS bil Dimo
Haxi Dimov. Prvata Osnova~ka
konferencija na EKS e odràna
vo Sofija na 22. V 1921 g. Vo EKS
dejstvuvale 23 grupi so 1.800 ~lenovi. Stavot na EKS bil deka makedonskoto nacionalno pra{awe
}e go razre{i Proleterskata revolucija vo balkanskite zemji.
Izdaval vesnik Osvobo`denie#.
Bil rasformiran vo avgust 1923
g. od CK na BKP.
LIT.: M-r Nade`da Cvetkovska, Politi~kata aktivnost na makedonskata
emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g.,
Skopje, 1990.
N. Cv.
EMO# Ohrid holding kompanija za istraùvawe, proektirawe, proizvodstvo i izgradba na

energetski i industriski objekti. Vo sostavot na ovaa kompanija
vleguvaat slednive fabriki za:
distributivni transformatori,
modularni niskonaponski sistemi, elektroizolatori i merni
transformatori, tipski razvodni postrojki, stolbni trafostanici, rasklopni aparati, grebenesti sklopki i proizvodi od polimerni materijali, delovi od
duroplasti~ni masi, niskonaponska armatura, ~eli~no re{etkavi
stolbovi za dalekuvodi, elektrofiltri i stanici za pre~istuvawe, kasi i sefovi, metalni proizvodi i povr{inska za{tita, vle~eni profili i metalni proizvodi, ma{ini i alati, industriska
elektronika i avtomatika i fleksibilni sistemi.
M. ûnd.
EMUC Elektroma{inski u~ili{ten centar vo Skopje. U~ili{teto e osnovano od Narodniot odbor na grad Skopje vo 1953 g.
kako Industrisko u~ili{te so
prakti~na obuka Lazar Koli{evski#. So re{enie na Narodniot odbor na Op{tinata Saat
Kula vo 1960 g. se formira Elektroma{inski {kolski centar, a
vo 1961 Elektroma{inski i soobra}aen u~ili{ten centar. Vo
1964 g. se izdvojuva Soobra}ajniot centar i u~ili{teto ostanuva
kako Elektroma{inski u~ili{ten centar (EMUC), a vo 1974 g.
go dobiva imeto EMUC Nikola
Tesla#. Vo 1985 g. se izdvojuva
Elektrootsekot i u~ili{teto
ostanuva samo kako Ma{inski
u~ili{ten centar, od ma{inska
i ma{insko-energetska struka.
Vo 2000 g. od trite u~ili{ta:
GMC êde Filipovski#, MU
Goce Del~ev# i EMUC Nikola
Tesla# e formirano u~ili{eto
DMS 8 Septemvri#, koe educira
kadri od: 3-ti (majstorski); 4-ti
(tehni~arski) i 5-ti stepen (specijalisti~ki) zanimawa od ma{inskata, ma{inskoenergetskata i grade`noma{inskata struka.
Sl. A.
ENVIRONMENTALNA PATOLOGIJA, RIBI ovoj poim vo

biologijata zna~i ispituvawe i
ENDEMITI
dijagnosticirawe na strukturni
i funkcionalni naru{uvawa vo
kletkite, tkivata i organite na
organizmite, predizvikani od
efektite na zagadenata okolina.
Prvite istraùvawa od ovaa oblast vo Makedonija se zapo~nati
vo 1995 g. na Ohridskoto Ezero.
D. R.-Z.
ENGELANI (Enhelei) drevno

pleme od Gorna Makedonija (sp.
Polibij) {to go naseluvalo Ohridsko-stru{kiot region; vo
rimsko vreme preovladalo imeto
Dasareti namesto prethodnoto
ime na plemeto Engelani (sp.
Strabon). (Vidi Dasareti.)
A. [uk.
ENDEMITI VO FLORATA
NA RM rastitelni vidovi {to
se ograni~eni samo na teritorijata na RM. Pri~inite za endemizmot moàt da bidat mnogu
razli~ni, no se smeta deka geografskata, geneti~kata i ekolo{kata izolacija na populaciite,
kako i vremetraeweto na taa izolacija e od presudno zna~ewe za
nivnoto formirawe. Denes, na
teritorijata na RM egzistiraat
okolu 120 endemi~ni vidovi vi{i rastenija, od koi najgolemiot
broj pretstavuvaat visokoplaninski endemiti, endemiti vo
re~nite klisuri i endemiti od
brdskiot pojas. Visokoplaninski
endemiti prisutni se re~isi na
sekoja na{a planina, no posebno
bogati so endemiti se planinite:
Gali~ica (Astragalus mayeri, Bupleurum mayeri, Centaurea galicicae,
Centaurea soskae, Centaurea tomorosii, Crocus cvijici, Dianthus galicicae,
Dianthus ochridanus, Edryanthus horvatii, Festuca galicicae, Helichrysum
zivojini, Laserpitium ochridanum,
Micromeria kosanini, Nepeta ernesti
mayeri, Sempervivum galicicum),
[ar Planina (Crocus scardicus, Dianthus scardicus, Verbascum scardicolum, Potentilla doerfleri, Viola schariensis), Jakupica (Colchicum macedonicum, Dianthus jakupicensis, Pedicularis ferdinandii, Saxifraga karadzicensis, Sempervivum macedonicum,
Thymus karadzicensis, Viola bornmuelleri), Pelister (Crocus pelistericus, Dianthus myrtinervius, Alchemilla
peristerica), Nixe (Dianthus kajmaktzalanicus, Peucedanum lavrentiadis,
Silene horvatii, Ranunculus cacuminis,
Viola doerfleri) i dr. Najgolemiot
broj od visokoplaninskite endemiti spa|aat vo grupata na skardo-pindski endemiti (~ij razvoen
centar se nao|a na planinskite
masivi od severozapadniot, zapadniot, centralniot, ju`niot i
jugozapadniot del na RM i Severozapadna i Severna Grcija). Endemiti vo klisurite. Klisurite
Endemiti vo florata na Makedonija
na pove}eto na{i reki, poradi

posebnite ekolo{ki uslovi,
pretstavuvaat zna~ajni refugiumi (zasolni{ta), kade {to se zasolnile mnogubrojnite endemorelikti (evolutivno stari rastitelni vidovi so lokalno, ograni~eno rasprostranuvawe samo na
teritorijata na RM) i istovremeno se obrazuvale golem broj endemi~ni vidovi. Posebno zna~ajni
vo toj pogled se klisurite na rekata Treska (Dianthus kapinaensis
Thymus skopjensis, Thymus oehmianus, Viola herzogi), Vardar-taorska
Klisura (Anchusa macedonica, Hesperis macedonica, Sempervivum kindigerim, Tragopogon kindigeri), Crna
Reka (Silene paeoniensis, Verbascum
macedonicum, Verbascum herzogi) i
dr. Nizinski endemi se razvivaat
vo pojasot na brdski pasi{ta na
razli~na geolo{ka podloga. Najgolem broj nizinski endemi se
sre}avaat vo po{irokata okolina na Prilep i vo Mariovo (Allium bornmulleri, Armeria vandasi, Asplenium macedonicum, Astragalus mariovoensis, Centaurea kozjakensis,
Centaurea marmorea, Dianthus prilepensis, Moehringia minutiflora, Seseli
vandasi, Silene viscariopsis, Stachys
iva, Verbascum adenantum i dr.) i na
lokalitetot Al{ar (Centaurea leucomala, Centaurea kavadarensis,
Onobrychis degeni, Knautia carolirechingeri, Thymus alsarensis, Viola
allcharensis, Viola arsenica) i dr. Pogolemiot broj od navedenite endemiti pretstavuvaat istovremeno lokalni makedonski endemiti
{to se razvivaat na sosema mal i
ograni~en prostor od teritorijaVl. M.
ta na RM.
ENDEMITI I RELIKTI VO
IHTIOFAUNATA NA MAKEDONIJA. Se karterizira so golemo bogatstvo i raznoobraznost
na endemiti i relikti {to se
sre}avaat vo trite makedonski
ezera i vo re~nite sistemi na Makedonija. Registrirani se 58 avtohtoni vidovi ribi, od koi 20 se
endemiti i relikti. Vo Ohridskoto Ezero i vo rekite Drim i
Radika gi sre}avame poznatite
Ohridski pastrmki
endemiti: ohridskata pastrmka

(Salmo trutta letnica Karam.), radi~kata pastrmka (Salmo trutta farioides Karam.), ohridskata belvica
(Acantholingua ohridana Steindachner
1892), re~nata pastrmka (Salmo lumi Poljakov i dr.), ohridskiot grunec (Rutilus rubilio ohridanus Karam.), ohridskiot moranec (Pachycylon pictum Hekel i Kner.) i drugi vidovi od familijata Cyprinidae. Vo Prespanskoto Ezero ima
pomal broj vidovi ribi otkolku
vo Ohridskoto Ezero. Pri~ina za
reduciraniot broj vidovi e ranoto razdvojuvawe na dvete ezera.
Poznati endemiti se: braj~inskata pastrmka (Salmo trutta peristericus Karam.), potoa prespanskata
mrena (Barbus prespensis Karam.),
maloto grun~e (Paraphocxinus epiroticus prespenzis Karam.) i u{te nekolku drugi vidovi. Vo Dojranskoto Ezero i vo rekata Vardar
ihtiofaunata poteknuva od dunavskiot sliv, koga Vardar komuniciral so Ju`na Morava. Vo Dojranskoto Ezero gi sre}avame endemitite i reliktite: mergurot
(Rutilus macedonicus Steind.), perkijata (Perca fluviatilis macedonica Karam.), pisata (Scardinius erithrop529
ENDEMI^NA
htalmu dojranensis Karam.) i drugi

vidovi. Vo rekata Vardar sre}avame pove}e vidovi endemiti i
relikti kako: pastrmkata (Salmo
trutta macedonicus Karam.), vretenarot (Zingel balcanicus Karam.), popadikata (Vimba vimba melanops
Heck.), mrenata (Barbus macedonikus Karam.) i drugi vidovi. Vo rekata Strumica, pritoka na rekata Struma, isto taka, sre}avame
nekolku endemiti od familijata
R. Gr.
Cyprinidae.
koi interferiraat so funkcioniraweto na endokriniot sistem.

Najpoznati se kontraceptivnite
sredstva, dioksinite, furanite,
fenolite, nekoi pesticidi (me|u
koi najprominenten e DDT) i dr.
Postoi jasna evidencija deka eksponiranosta na ovie hemikalii
vo akvati~nite sredini e asocirana so razvojni anomalii i reproduktivni naru{uvawa kaj ribite i kaj drugiot ìv svet. Vo 1997
g., vo Makedonija se zapo~nati prvite istraùvawa na efektite od
endokrinata disrupcija kaj ribite vo Prespanskoto Ezero. D. R.-Z.
Avni
En|ulu
Endemi~ni taksoni od mikroflorata na Makedonija
ENDEMI^NA MIKROFLORA
NA MAKEDONIJA. Se naveduvaat vkupno 135 endemi~ni taksoni {to pretstavuva 8,5 % od vkupniot broj algi. Najgolemiot del
od endemi~nite taksoni otpa|a
na dijatomeite (85), dodeka drugite algalni grupi, kade {to se sre}avaat endemi~ni taksoni, se
Charophyta (7), Chlorophyta (16),
Cyanophyta (23), Pyrrophyta (1) i
Chrysophyta (2). Centri na endemi~nost pretstavuvaat Ohridskoto i Prespanskoto Ezero, kade {to pokraj endemi~nite taksoni se javuvaat i pogolem broj reliktni taksoni (Gomphoneis transsilvanica, Navicula turris, Navicula
hasta, Placoneis ohridana, Aneumastus pseudapiculatus, Navicula prespnensis). I dvete ezera se karakteriziraat so specifi~ni endemi~ni vidovi kompleksi zastapeni
oddelno vo dvete ezera (na pr.: Diatoma densicostata/angusticostata/ochridana, Aneumastus juriljii/rhombicus pseudapiculatus/subapiculatus).
Kontinuiranite promeni vo razbiraweto na sistematikata na algite i nedovolnoto poznavawe na
mikroflorata na Makedonija,
najverojatno }e vlijaat na ovie
podatoci vo idnina.
Sv. K.
ENDOKRINA DISRUPCIJA,
RIBI naru{uvawe na fiziolo{kite procesi vo organizmot
pod dejstvo na supstancii vo ìvotnata sredina (ksenobiotici),
530
EN\ULU, Avni (Avni Engll)

(Skopje, 7. III 1947) poet, raskaùva~, preveduva~ od turskata nacionalnost vo RM. Kratok period bil u~itel. Od 1968 g. raboti
kako urednik na emisiite na turski jazik pri Makedonskoto radio. Eden mandat be{e pretsedatel na Turskata demokratska partija na Makedonija. Preveduval
na turski jazik pesni, raskazi,
dramski tvorbi, radiodramski
igri od makedonski avtori. ^len
e na DPM od 1976 g.
BIBL.: poezija: Prvenec, 1972; Mete,
1983; êtirite godi{ni vremiwa, 1984;
ôvek li si ti, {to li si, 1985; Nedore~eni misli, 1993.
LIT.: Fahri Kaya, Yugoslavyada ada[ Trk
{ iir Antolojisi say. 158, Cem Yaynevi, stanbul,
1992.
A. Ago
Suat
En|ulu
EN\ULU, Suat (Suat Engll)

(Skopje, 25. VII 1950) poet, raskaùva~, antologi~ar, preveduva~ od turskata nacionalnost vo
RM. Studiral na Filozofskiot
fakultet vo Skopje. Rabotel ka-
ko novinar vo Radio Skopje, novinar vo redakcijata Birlik#,

urednik na spisanieto Sesler#.
Preveduva literaturni tvorbi
na turski jazik od makedonskite
avtori. Sega ìvee i raboti vo
Republika Turcija. ^len e na
DPM od 1975 g.
BIBL.: Zboroagolnik, 1972; Vo spomen na
edno dete od Kumrovec, 1981; Od qubovta
umoren, 1983; Za edna Sevim i za edna revolucija, 1980.
LIT.: Makedonski pisateli, Sk., 2004, 90.
A. Ago
ENIÊREV, Nikola Gan~ev

(Plovdiv, 1844 Sofija, ?) u~itel. Po zavr{uvaweto na Klasnoto u~ili{te Sv. Kiril i Metodij# vo rodniot grad, se vrabotil
kako pomo{nik-u~itel na Joakim
Gruev (18621865). Kako u~itel
vo Prilep (18661878) bil inicijator za otvorawe na tamo{noto ~itali{te Nade`da# (1867) i
sorabotnik na v. Makedoni#
(1871) i v. Vek# (1874). Potoa se
vratil vo oslobodenata Bugarija
(1878) i prodolìl da raboti
kako u~itel, kako slu`benik vo
finansiskiot resor i vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti
vo Sofija. Avtor e na memoari za
sostojbite na toga{nata prosveta
vo Makedonija. Kuzman [apkarev
go obvinuva deka so svoite u~enici sozdaval jaz me|u Makedoncite i Bugarite#, a Venjamin Ma~ukovski za najavenoto pe~atewe
gramatika na makedonsko nare~je.
IZV.: Narodna biblioteka Kiril i Metodi# Blgarski istori~eski arhiv

Sofi, f. 174, a. e. 9, l. 6; Centralen dràven istori~eski arhiv Sofi, f. 682,
a. e. 416, l. 1.
BIBL.: Vzpominani i bl`ki, Sofi, 1906; Biografi~en o~erk, 18661888,
Sofi, 1909.
LIT.: G. Tra~ev, Grad Prilep. Istoriko-geografski i stopanski pregled, Sofi, 1925, 113-116; M. Stonov, Blgarska
vzro`denska kni`nina, t. I, Sofi, 1987,
128; Kiril, Patriarh Blgarski, Blgarskata ekzarhi v Odrinsko i Makedoni
sled Osvoboditelnata vona (18771878),
t. I (18781885), kn. 2, Sofi, 1970, 49.
S. Ml.
ENIXE VARDAR (PAZAR, \ANICA) grad vo Egejskiot del

na Makedonija (Republika Grcija) so 20.000 `. (2002 g.). Se nao|a
vo ju`noto podno`je na planinata Pajak, a od Solun e oddale~eno
50 km. Preku nego vodi patot SolunVodenBitola. Imeto Enixe
Vardar mu go dale Turcite, bidej}i se nao|al vo blizina na rekata
Vardar, dodeka Makedoncite otsekoga{ go vikale Pazar. Vo tursko vreme gradot bil so me{an
etni~ki sostav. Spored Kn~ov,
vo Pazar ìveele 9.599 `. od koi
4.000 bile Makedonci, 5.100 Turci, 25 Grci, 24 Vlasi, 90 Evrei,
300 Romi i 60 drugi ìteli. Gradot nastradal vo 1912 g. od napa-
EPSKO-LIRSKI
dot na gr~kite vojski, koi izgorele celi turski maala. Iseluvaweto od Pazar bilo osobeno golemo
vo 1924 g., koga go napu{tile site
muslimanski ìteli i 1.887 Makedonci, koi se preselile vo Bugarija, prete`no vo Crnomorieto i vo Plovdivsko, a vo nego se
naselile okolu 5.000 Grci od Mala Azija. Vo 1940 g. P. imal 12.964
`. Vo vtorata polovina na minatiot vek gradot doìvuva poseben prosperitet i vo nego se naselile golem broj ìteli od okolnite sela. Naselenieto e so me{an etni~ki sostav, no glavno go
so~inuvaat Grci i Makedonci.
Gradot e kulturen i ekonomski
centar na okolijata. Ima dosta
razviena trgovija i prehranbena
industrija, osobeno otkupot i
prerabotkata na ovo{je, a negovoto proizvodstvo e ra{ireno vo
Pazarsko Pole.
LIT.: Todor Simovski. Naseleni mesta
Al. St.
ENOTIJA srednovekovno utvrduvawe (frurion) vo severniot

del na Meglenskata Kotlina, severoisto~no od Meglen, na ju`nite padini na pl. Koùf. Vizantiskiot imperator Vasilij II go
osvoil vo 1015, a Jovan Kantakuzin vo 1350 g. Utvrduvaweto se locira na ridot Trapezi, severno
od seloto Notija, na okolu 17 km
severoisto~no od Sobotsko (Aridea). Ostatoci od utvrduvaweto
se za~uvani do denes.
LIT.: V. Kravari, Villes et villages de Macedoine occidentale, Paris, 1989.
K. Ax.
Hans
Encesberger
ENCESBERGER, Hans Magnus

(Hans Magnus Enzensberger) (Kaufbojern, 11. XI 1929) eden od najpoznatite sovremeni germanski
pisateli. Negovata poezija e okarakterizirana kako alhemija na
obi~nite elementi na govorniot
jazik#. Vo 1980 g. dobil Zlaten venec na SVP.
BIBL.: Odbrana na volcite, 1957; Azbuka za slepi, 1964; Mavzolej baladi od istorijata na progresot, 1975; Propasta
na Titanik, 1978; Soslu{uvawe vo Havana; Kratkoto leto na anarhijata ìvotot i smrtta na Buenoventura Duruti; Germanija, Germanija, me|u drugoto,
1967.
LIT.: Ivan Ivawin, Poezijata na Encesberger, Poezija#, SVP, Struga, 1980.

P. Gil.
EORDAJA anti~ka oblast vo

Dolna Makedonija okolu ezeroto
Begoris, severno od Elimeja, pome|u oblastite Pierija i Orestida, a ju`no od Linkestida. Zaedno so drugite makedonski oblasti, mnogu rano (VI vek pr.n.e.)
vlegla vo anti~kata makedonska
dràva. Pova`ni gradovi se: Arnisa i Kela.
A. [uk.
EPAFRODIT FILIPJANEC,
SV. (vtora pol. na I v.) makedonski hristijanin od Filipi, sorabotnik na apostolot Pavle i prv
episkop na Filipiskata crkva
prvata hristijanska crkva vo Makedonija i na evropskiot kontinent. Po nego apostolot Pavle go
ispratil svoeto biblisko Poslanie do Filipjanite, napi{ano vo
Rim vo 63 g. (Filip. 1, 1; 2, 25-30;
4, 15, 18).
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Poslanie na
svetiot apostol Pavle do Rimjanite,
Skopje, 2005; Sveto pismo na Stariot i
na Noviot zavet, London, 1990; \or|i
Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija
i Makedoncite, Skopje, 1995.
Rat. Gr.
EPIGONI1 mom~iwa (30.000)

od gornoiranskite provincii,
izve`bani za vojuvawe na makedonski na~in i vklu~eni vo makedonskata vojska na Aleksandar
Makedonski.
LIT.: N. G. Hammond and F.W. Walbank, A
History of Macedonia, vol. III, Oxford, 1988.
A. [uk.
EPIGONI2 naslednici na
Aleksandar Makedonski, koi
vladeat so carstvoto (281221 g.
od pr.n.e.). Epigonite se i potomcite na Aleksandrovite vojskovodci dijadosite, koi ja prifa}aat idejata za sozdavawe oddelni, nezavisni dràvi na teritoriite osvoeni od Aleksandar Makedonski. Tie formiraat tri golemi kralstva: Ptolemaidite vo
Egipet so Ptolemaj II, Selevkidite vo Azija so Antioh I i Antigonidite vo Makedonija so Antigon Gonat.
LIT.: N. G. Hammond and F.W. Walbank, A
History of Macedonia, vol. III, Oxford, 1988.
A. [uk.
EPILEPSIJA# spisanie na
Makedonskata liga protiv epilepsija. Stru~no spisanie nameneto za profesionalci {to rabotat vo oblasta na epileptologijata. Izleguva dvapati godi{no (od
1997), na makedonski i na angliski jazik. Vo nego se publikuvaat
trudovi od eksperimentalnata i
klini~kata epileptologija. Prv
urednik bil prof. d-r Ratko Naumovski.
D. Nik.
EPIR NOV (Epirus Nova) docnorimska provincija so sedi{te

vo Dirahion (Dra~). Severniot
del od anti~kiot Epir, koj vo 148
g. pr.n.e. vlegol vo ramkite na
provincijata Makedonija, vo docnata antika (vo vremeto na Konstantin) e izdvoen kako posebna
provincija vo ramkite na diecezata Makedonija: teritoriite na
dene{na Sredna i Ju`na Albanija, zaedno so jugozapadnite delovi
na RM i podra~jata na Debar, na
Struga i na Ohrid. Granicata pome|u Makedonija i Nov Epir vo
RM se protegala na 13 rimski
milji (20 km) isto~no od gradot
Lihnid na egnatiskiot pat, na
to~kata Brucida (Resensko), a
moèbi i tvrdinata Petrinska
Kula, s. Petrino. Pova`ni provinciski gradovi bile Lihnid,
Dirahion, Skampa, Apolonija,
Bilis, Amantija i Aulon.
LIT.: J. Sasel, Epirus, Tabula Imperii Romani,
K34, Ljubljana 1976, 52; V. Popovi, Albanija u kasnoj antici, Iliri i Albanci,
Beograd, 1988, 201-207.
V. L.
EPIRSKA DR@AVA (12041340)

formirana od Mihail I Angel
(12051215) po pa|aweto na Carigrad, na teritorijata od Dra~
do Korint, so centar vo Arta.
Najgolemata mo} ja dostignala vo
vremeto na Teodor I (12151230),
koj go zazel Solun (1224) i ja izdignal vo carstvo (1226/1227).
Despotot Mihail II (12371271)
go oddelil Epir so Tesalija (1237),
a po 1264 g., koga Epir go priznal
vizantiskiot sizerenitet, otpadnale oblastite zapadno od r. Vardar, Albanija i Krf. Od vremeto
na Nikifor I (12711296) se oddelile Tesalija (1271) i Etolija
(1295). Po smrtta na despotot Toma (12961318) zgasnala dinastijata na Angelite, a zavladeal kefalonskiot grof Nikola Orsini (13181323), dodeka Janina i
pozna~ajnite gradovi potpadnale
pod Vizantija. Po ubistvoto na
despotot Jovan Orsini (1323
1335) od strana na negovata sopruga Ana, taa so sinot Nikifor II
im go predale Epir so Akarnanija na Vizantijcite (1337), pa nabrgu bil skr{en i posledniot otpor (1340).
Oxford, 1957; K. Axievski, Pot~inuvawe
na Makedonija od strana na Teodor I Angel i formirawe na Solunskoto carstvo, Istorija#, XVIII/1-2, Skopje, 1982.
B. Petr.
EPSKO-LIRSKI (LIRSKOEPSKI) NARODNI PESNI

usloven termin za raskaùva~kite, neistoriski pesni vo koi preovladuva legendarnoto, mitolo{koto i semejnoto. Vo niv spa|aat romansite i baladite. Imaat
i lirski i epski elementi, {to
531
ERGAS
zna~i deka pokraj opevaweto na

~uvstvata na likovite, kratkiot
stih i sl., {to e odlika na narodnata lirika, se sre}avaat i pesni
vo koi ima raskaùvawe za nastanite i se koristi i podolgiot
stih karakteristi~en za epikata.
Spored sodrìnata, moàt da bidat qubovni, semejni, mitolo{ki, do pesni vo koi se opevaat
poznati istoriski li~nosti od
minatoto: Mom~il Vojvoda, Marko Krale, Goce Del~ev, \or|i Sugare, Vele Markov i dr.
M. Kit.
ERGAS, [muel (Skopje, XVI v.)
eden od liderite na skopskata evrejska zaednica. Se preselil vo
Dubrovnik (1560), kade {to, zaradi visokiot ugled {to go imalo
semejstvoto, [muel i negoviot
brat Jichak se steknale so pravoto da bidat levantiski konzuli
vo Dubrovnik. Nim im se priklu~il i skopskiot Evrein Haim
Lindo, koj prethodno bil konzul
vo Herceg Novi.
Vardarske Makedonije, 1990; Evreski izvori za obcestvenoikonomi~eskoto razvitie na Balkanskite zemi prez XVI vek, I,
Sofi, 1958.
J. Nam.
kopot Atanasij I (1598) go ispratil vo [panija, a po vra}aweto

(1598-1599) go pridruùval arhiepiskopot na patuvaweto vo Avstrija i vo Italija da bara pomo{
za osloboduvawe od vlasta na Osmanliskata Dràva.
LIT.: Mihajlo Minoski, Osloboditelnite dvièwa i vostanija vo Makedonija
(1564-1615), Skopje, 1972; Ivan Snegarov,
Istori na Ohridskata arhiepiskopipatrir{i (13941767), Sofi, 1932.
M. Min.
EREMIJA2 eden od pogolemite

hristijanski pravoslavni praznici, posveten na svetiot prorok
Eremij (14/1 maj) koj ìveel {est
veka pred Isus. Obi~aite i veruvawata povrzani so nego se vo
funkcija na magiska za{tita od
zmii, gu{teri, àbi, èlki i
drugi vleka~i. Ve~erta sproti
praznikot, na stemnuvawe, na kacija stavaat àr, vrz àrot }u}ur
ili isu{en izmet od goveda, za da
~adi, i tropaj}i so ma{ata vrz
kacijata vo gradinite ili nad
dupkite kade {to mislat deka
ima vakvi {tetnici, peat: Begaj
begaj poganija, / ete ti go Eremija, / }e ti motat ~erevata / so
èlezno motojlo# itn. Vo pesnite {to se ispolnuvaat Eremija e
pretstaven kako mitski junak. Vo
pove}e mesta vo Makedonija na
praznikot Eremija se pravele
crepni, so peewe crepnarski pesni.
skiot slavist Gerhard Gezeman

(1925). Toa e kaligrafski prepis
od postar (neza~uvan) rakopis,
pi{uvan so t.n. diplomatska kirilica i ukrasen so bogati barokni inicijali, so korici od nekoj eparhiski kalendar od 1733 g.
Se pretpostavuva deka nastanal
vo Voena Kraina vo godinite me|u 1717 i 1733 g., a pesnite gi zapi{al nepoznat avstriski oficer
ili pisar. Rakopisot sodrì vkupno 217 narodni i drugi pesni. Najgolemiot del se posveteni na
Marko Krale i na drugi istoriski li~nosti i junaci. Me|u drugoto, vo niv lingvistite prepoznale i zapisi od makedonski informatori.
BIBL.: G. Gezeman, Erlangenski rukopis
starih srpskohrvatskih narodnih pesama, Sremski Karlovci, 1925.
LIT.: D. J. Popovi, Ko je autor, gde je i
kada nastao Erlangenski rukopis, Godi{wak Muzeja grada Beograda#, Beograd,
1954.
S. Ml.
LIT.: Jevrem A. Ili, O praznicima pravoslavne crkve, Beograd 1860; Sbornikq

otq bqlgarski narodni umotvorenix,
=ast treta, otdelq I i II, Bqlgarski
obi=ai, obrxdi, sueverix i kost\mi,
kniga VII, sqbral i izdava K. A. {apkarev, Sofix, 1891.
M. Kit.
Erebici kamewarki
EREBICI (Perdix, Alectoris) rodovi ptici od familijata vistinski koko{ki (Phasianidae), tipi~ni za otvoreni tereni, koi se
gnezdat na zemja. Od niv vo Makedonija se sre}ava erebica polska
(Perdix perdix) i erebica kamewarka (Alectoris graeca).
Sv. P. V. Sid.
EREMIJA1 (Sersko, XVI v.)

mitropolit na Pelagonisko-prilepskata eparhija na Ohridskata
arhiepiskopija. Bil rakopoloèn za mitropolit (13. III 1583) i
go pridruùval ohridskiot arhiepiskop Gavril vo politi~kata
misija vo Evropa, vo Avstrija i
vo Italija (Rim, 1586). Arhiepis532
EREMIJA, pop (X vek) u~enik

na pop Bogomil i afirmator na
bogomilskoto u~ewe. Negovite
dualisti~ki apokrifni dela ostro se osudeni kako ereti~ki vo
Indeksot na zabranetite knigi.
Poznato e negovoto delo Povest
za krsnoto drvo# so tematika od
Stariot i od Noviot zavet. Se
pretpostavuva deka bil avtor i
na drugi apokrifni knièvni dela, kako {to se: Basnoslovie za
tresavicite#, Beseda na trojcata
svetiteli#, Kako Isus stanal
pop# i dr.
LIT.: E. Georgiev, Proklnatit staroblgarski pisatel pop eremi, Ezik
i literatura#, 1, Sofi, 1964, 1130; \.
Pop-Atanasov, Re~nik na starata makedonska literatura, Skopje, 1989, 92.
Il. Vel.
ERLANGENSKI RAKOPIS
zbornik so narodni pesni, rakopis otkrien vo Univerzitetskata
biblioteka vo Erlangen, Germanija (1913), pi{uvan so crkvenoslovenska kirilica na 530 listovi. Go prou~il i so op{irna vovedna studija go objavil german-
Erozija na po~vata
EROZIJA (lat. erodere nagrizuva, struga) proces na razru{uvawe ~estici od po~va, kamewa i
drugi delovi od podlogata pod
dejstvo na vodata i veterot, kako
i nivno prenesuvawe i taloèwe
vo zaramnetite delovi od reljefot. Vrz tipot i intenzitetot na
erozijata vlijaat razni faktori:
klimatski (do`d, veter, sonce...),
topografski (naklon, oblik na
padina, diseciranost...), podlogata (po~ven tip, petrografski sostav), kako i nepravilnoto koristewe na zemji{teto. Spored pri~initelot, erozijata se deli na:
1) vodna, vo koja spa|aat pluvijalnata (do`dovna) i fluvijalnata
erozija (predizvikana od teku{tite vodi) i 2) vetrova (eolska).
Pluvijalnata erozija se deli na
povr{inska i liniska (brazdesta
i jaruèsta) erozija. Posebni oblici na erozijata se: abrazivna,
glacijalna, karstna i sufozija.
Intenzitetot na erozijata se iz-
ESPARZETA
razuva vo: [mm] odnesen ili nataloèn sloj; (m /km g.) ili (t/ha g.).
Prirodnata (normalna, geolo{ka) erozija ima intenzitet do 100
m3/km2 g. i pretstavuva pozitiven
proces. Zabrzanata (antropogena) e potpomognata od dejstvoto
na ~ovekot (nepravilna obrabotka, obes{umuvawe, pregolema ispa{a, nesoodvetni grade`ni aktivnosti itn.). Vo RM, dominantna e vodnata erozija, a nejziniot
prose~en intenzitet e 685 m3/km2
g. Okolu 36% od teritorijata na
RM e zafatena so posilni procesi na erozija, pa RM e me|u najzagrozenite dràvi vo Evropa. Za
za{tita od erozijata se prezemaat razni merki i aktivnosti: tehni~ko-meliorativni (terasi, yidovi, rovovi...); protiverozivna
agrotehnika (konturna obrabotka...); {umsko-meliorativni (po{umuvawe...); grade`ni (pregradi, pragovi, kanali...); administrativni i edukativni.
I. B.
3
EROZIJA NA PO^VATA najrasprostranet i najvaèn vid na

degradacija na po~vata. Erozijata
kaj nas zavisi od redica prirodni
i antropogeni faktori, me|u koi
na prvo mesto e uni{tuvaweto na
prirodnata vegetacija. Vo dale~noto minato 95% od teritorijata
na RM bila pokriena so prirodna
{umska vegetacija. So nejzinoto
uni{tuvawe i degradirawe se dobieni golemi povr{ini pasi{ta,
obrabotlivi povr{ini i golini
(340.000 ha). Kaj nas erozijata e
tolku pointenzivna kolku {to se
vrneìte so poistaknat poroen
karakter, kolku naklonot na terenot e postrmen, kolku erodibilnosta na po~vata i supstratot
e pogolema, kolku prirodnata vegetacija e posilno degradirana
ili uni{tena i ako agrotehnikata e poneprisposobena kon erozivnite procesi. So erozija ne
samo {to se odnesuva celata po~va ili del od nea, tuku posilno se
odnesuvaat nejzinite najva`ni
delovi (glinata, humusot, nutrientite). Taa ima i drugi negativni posledici: nereguliran voden
reìm vo vodotecite, poplavi,
digawe na nivoto na podzemnite
vodi, taloèwe golemi koli~estva grub nanos, uni{tuvawe na infrastrukturni objekti, polnewe
na ve{ta~kite akumulacii so nanos i dr. So kartata za erozija na
po~vata se pretstaveni pet kategorii erozija ~ij intenzitet opa|a od I kon V kategorija. Prvite
tri kategorii iznesuvaat 38% od
teritorijata na RM. Proizvedeniot godi{en nanos so erozija odgovara na 1.700 ha po~va, dlaboka
100 cm. RM e edna od najzagrozenite zemji so erozija vo Evropa.
\. F.
EROTEJ (svetovnoto ime: Lavrentie Davidov) (s. Varvara, Tetovsko, ? 1910) igumen. Zavr{il }elijno u~ili{te vo Sofija
i dobil ~in jeromonah. Sluèl vo
crkvata Sv. Nikola# vo Tetovo
(1898). Bil igumen na Le{o~kiot
manastir Sv. Atanasij# (1898
1910). Se istaknal vo nastanot
opean vo narodnata pesna za sardisuvaweto na manastirot (1905),
koga, so mudrost i so hrabrost, go
spre~il masakriraweto na masata vernici vo manastirot, sardisan od Albanci na manastirskiot
praznik.
LIT.: B. Svetozarevi}, Tetovo i Tetovsko vo ilindenskiot period 18951905,
Skopje, 2003; I. Petru{evski, B. Svetozarevi}, Le{o~kiot manastirski kompleks, Skopje, 2001.
Br. Sv.
sostaveni od proizvodni ~lenovi

i od upravni organi. Vo proizvodstvoto rabotele ~iraci, kalfi, majstori i vo opredeleni periodi naemni rabotnici, a vo upravata ustaba{ijata (prvomajstorot), kethudata, igitba{ijata i
~au{ot. Raspolagale so pari~ni
sredstva i fondovi (esnafska kasa); imale svoi statuti, sudovi,
pe~ati i bajraci; odrùvale testiri (za polagawe i unapreduvawe na ~iracite vo kalfi, a potoa
od kalfi vo majstori) i godi{ni
sobranija na lonxite, a odrùvale i verski imendeni na svetcite,
esnafski proslavi, obi~ai i tradicii. Me|u pova`nite esnafski,
zanaet~iski, pazarni, trgovski i
pana|urski centri vo Makedonija
se istaknuvale: Solun, Serez, Bi-
Opin~arskiot esnaf od Kumanovo
ESNAFI socijalno-ekonomski i profesionalno-stale{ki

organizacii i zdruènija na zanaet~iskite proizvoditeli, koi
postoele u{te vo anti~kiot period kaj starite Egip}ani, Makedonci, Evrei, Ermenci, Grci i
Rimjani, kako kolegii (kollegia
opificum); vo sredniot vek i vo Vizantija kako cehovi (gildi, zdruènija). Vo ponoviot period se
razvieni i vo Osmanliskata Imperija (do 7080-tite godini na
XIX v.). Vo sredinata na XX v. bile poznati kako esnafi i zanaet~iski zdruènija. Na po~etokot
se locirale vo stokovosopstveni~kite zanaet~iski, pazarni i
trgovski centri i latifundii,
podocna vo feudalnite imoti,
tvrdini i zamoci, a vo ponoviot
period vo selata i vo gradovite.
Po doa|aweto na Turcite osmanlii na Balkanot i vo Makedonija,
naglo se razvile i se organizirale, najmnogu poradi stopanskite
i voenite potrebi na dràvata.
Spored uslovite, bile upravuvani od lonxite (upravite) i bile
tola, Drama, Kavala, Prilep, Skopje, Kostur, Ohrid, Struga, Veles,

Koàni, Voden, Nevrokop, Meglen.
LIT.: D. Zografski, Prilepskiot pana|ur vo minatoto, Godi{nik na Pravnoekonomskiot fakultet, II, Skopje, 1955,
96-135; J. Janev, Istoriskite i socijalno-ekonomskite aspekti na esnafskata
organizacija vo Makedonija vo vremeto
na turskoto vladeewe, Skopje, 2001,
1271.
J. Jan.
Obi~na esparzeta
ESPARZETA (Onobrychis sativa

Lam.; Onobrychis viciaefolia Scop.)
fam. Fabaceae. Poznati se 126 vida. Kaj nas se odgleduva obi~nata
esparzeta (Onobrychis sativa Lam.
ili Onobrychis viciaefolia Scop.)
533
ESPERANTO
Pove}egodi{en i pove}eotkosen
vid. Se odgleduva za: zelena ishrana, seno, silaà, senaà, rastitelno bra{no i e dosta medonosna. Vo RM e sozdadena sorta
pod imeto Makedonka#.
P. Iv.
ESPERANTO VO MAKEDONIJA najpoznat i najrasprostranet ve{ta~ki me|unaroden jazik vo svetot, sostaven od polskiot o~en lekar Lazarus Ludvig Zamenhof (Bjalistok, 1859 Var{ava, 1917) pod psevdonimot d-r
Esperanto (onoj {to se nadeva).
Toj go objavil i prviot u~ebnik
Lingvo Internacia# (Var{ava, 1887).
Jazikot ima 28 glasovi. Negovata
sintaksa e slovenska, a re~nikot
e glavno od romanskite i germanskite jazici so dodadeni sufiksi
i prefiksi. Se smeta deka denes
vo svetot go zboruvaat okolu 500
iljadi lu|e. Vo Svetskiot sojuz
na esperantistite ~lenuvaat i esperantskite dru{tva od Makedonija preku svojot Esperantski
sojuz na Makedonija. Prv esperantist vo Makedonija bil Georgi Malinski od Kumanovo (1897).
Makedonskite esperantisti podnele Predlog-konstitucija za re{avawe na Makedonskoto pra{awe do Pariskata mirovna konferencija (1919) i za voveduvawe na
jazikot esperanto vo Makedonija
kako jazik na mirot. Esperantskoto dvièwe vo Makedonija dobilo osoben zamav me|u dvete
svetski vojni preku poddr{kata
na komunistite po usvoenata Rezolucija za esperanto na Vukovarskiot kongres na KPJ (1920).
Dvièweto posebno se zasililo
od 1929 g.
Vo minatoto najaktivni bile
dru{tvata od Bitola, Kavadarci,
Kumanovo (od 1950), Ohrid, Prilep (od 1939), Skopje (dve dru{tva), Struga, Strumica i [tip.
Najstaroto Esperantsko dru{tvo
La progreso# od Prilep go objavi
i prviot Esperantsko-makedonski i Makedonsko-esperantski
re~nik so kratka gramatika# (so
po 10.000 zborovi) od Metodi
Galeski i \or|i Pop-Atanasov
(Prilep, 1977). Dru{tvata organizirale i u~ili{ta za esperanto, a izvesen period jazikot bil
izu~uvan i vo golem broj sekcii
na osnovnite u~ili{ta. Osoben
uspeh imal nastavnikot Ilija
Popovski vo OU Kiril i Metodij# vo Bitola (1979). Bil objaven
i prviot makedonski u~ebnik po
esperanto (1981), kako i Makedonska antologija na poezija i
proza#. Vo Makedonija bil objaven i Klu~# za albanskite zborovi na esperanto. Studentot na
[umarskiot fakultet vo Skopje
Stojan Stojanovski bil i pretse534
datel na Jugoslovenskiot esperantski sojuz (1982). Esperantskoto dru{tvo Progres# od Skopje

bilo organizator na tradicionalnite Treti studentski esperantski sredbi na Jugoslavija
(Ohrid, 26-28. III 1982). Vo 1991 g.
Esperantskiot sojuz na Makedonija promovira pove}e izdanija
od makedonski pisateli prevedeni na esperanto od Vera ôrnij
i Nevenka Tomi}: Tikve{ka legenda# od Lazo Karovski, Seizmograf# od Blaè Koneski, Zamokot na rozata# od Radovan Pavlovski i Nevidliva reka# od Todor âlovski. Makedonskiot likoven umetnik Dimitar ûdov e
avtor na jubilejnata dvojna po{tenska marka po povod stogodi{ninata na me|unarodniot jazik esperanto (14. VII 1988).
LIT.: U Prilepu je osnovano Esperantsko dru{tvo, Na{a re~#, I, 4, Skopqe, 8.
IV 1939, 10; Vladislav Karanfilski, Esperanto vo Kumanovo i Kumanovsko zna~e{e progres, Na{ vesnik#, XVIII, 666,
Kumanovo, 18. V 1979, 7; Mara Inko, Prv
esperanto-makedonski i makedonsko-esperantski re~nik, 7; Stojan KocevskiKrcun, Vo oslobodenata zemja slobodno
esperanto, na ist. mesto, 7; L. ûrkoski,
Esperanto me|u makedonskite èlezni~ari, 8; Aleksandar Jakimovski-Keke,
Esperanto go izu~uvaa i politi~kite
zatvorenici vo Skopskiot centralen
zatvor, 8; Slavko Nikolovski, Esperanto
lingvo de amikeco. Esperanto jazik na prijatelstvoto, Studentski zbor#, XXXIV,
862, Skopje, 16. II 1982, 9; Sto godina esperanta, Politika#, LXXXV, 26853, Beograd, 9. VII 1988, 16.
S. Ml.
ESTETIKATA VO MAKEDONIJA filozofska i kulturolo{ka dejnost ~ii prvi~ni neinstitucionalni formi se javuvaat
vo srednovekovnoto teolo{ko i
knièvno tvore{tvo, vo esteti~kite refleksii na srednovekovnata makedonska umetnost, makedonskoto narodno tvore{tvo, vo
periodot na makedonskiot XIX v.,
osobeno preku ideite na Konstantin Miladinov i Grigor Prli~ev, kako i vo periodot me|u
dvete svetski vojni (Ko~o Racin
i Nikola Vapcarov). Vo institucionalizirana forma, taa postoi
od sozdavaweto na Filozofskiot
fakultet vo Skopje i Katedrata
(Institutot) po filozofija. Za
razvojot na estetikata vo Makedonija od osobeno zna~ewe e nazna~uvaweto na hrvatskiot filozof Pavao Vuk-Pavlovi} (v.) za
profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje koj predava estetika (19581965), razvivaj}i ja
vo duhot na svoevidna teorija na
kulturata. Vo 1959/60 ja oformuva i Esteti~kata laboratorija
(v.). Negov asistent i sledbenik
kako profesor po estetika e Georgi Stardelov (v.) koj se nadovrzuva na teorijata na tvore{tvoto na Vuk-Pavlovi} i najnap-
I. Xeparoski:
Umetni~ko
delo#
red, vo kontekst na marksisti~kata estetika, a potoa s poizrazeno vo duhot na hermenevtikata

gi postavuva temelite na esteti~kata misla vo sovremena Makedonija. Me|u esteti~arite od
ovaa generacija e i Dimitar Dimitrov (v.) koj kriti~ki se odnesuva kon teorijata na aktivisti~kata umetnost. Dejnosta pak na
Esteti~kata laboratorija pretstavuva sproveduvawe vo delo na
opredeleni esteti~ki koncepcii
na toga{nite idei za povrzuvawe
na kulturata na trudot i otvorenata estetika. Kiril Temkov (v.)
ja rakovodi Esteti~kata laboratorija i teoriski ja osmisluva, a
dejnosta na Kica Barxieva-Kolbe
e fokusirana vrz tolkuvaweto na
esteti~kata misla na Teodor
Adorno, osnovite na filozofijata na umetnosta kako i mo`nostite i granicite na estetikata, dodeka Ivan (Ivica) Xeparoski (v.)
vo estetikata se naso~uva kon
pra{awata na umetni~koto delo#, na igrata# i na vozvi{enoto# i se obiduva da gi povrze analiti~kite pristapi so onie na
kontinentalnata estetika. Denko
Skalovski, najmnogu gi tematizira pra{awata povrzani so estetikata na muzikata, no i so odnosite pome|u umetnostite. So voveduvaweto, pak, na nasokata za
estetika na postdiplomskite studii po filozofija, estetikata
zapo~nuva da se izu~uva kaj nas i
vo eden teoriski poobemen kontekst.
LIT.: G. Stardelov, Prolegomena za razvitokot na estetikata i esteti~kite
refleksii kaj Makedoncite, Sovremenost#, Skopje, 4, 1971, 289 314.
Iv. X.
ESTETI^KA LABORATORIJA pedago{ka i istraùva~ka

institucija vo ramkite na (v.) Institutot za filozofija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje,
{to ja osnova profesorot po estetika i etika d-r Pavao VukPavlovi} (v.) vo 1959/60 g. Nejzinata dejnost be{e naso~ena kon
komparativno-esteti~ki istraùvawa. Rabotata na laboratorijata ja organiziraat profesorite
ETIKATA
Edna od prvite ambientalni instalacii napravena vo aulata na Filozofskiot fakultet vo Skopje
Georgi Stardelov i, osobeno, Kiril Temkov, kako i golem broj

studenti i diplomci od pove}e
generacii na Filozofskiot fakultet. Vo 1975 g. zapo~nuva da
raboti i Otvoreniot teatarski
univerzitet#, zamislen kako masovna op{testvena i kulturna akcija za popularizacija na teatarskata umetnost, no i forma na teatrolo{ki i kulturolo{ki istraùvawa. Ovie teatarski aktivnosti podocna, vo sorabotka
so Domot na mladite, rezultiraat
so osnovaweto na festivalot
Mlad otvoren teatar#. Vo dejnosta na Esteti~kata laboratorija se vklu~eni i likovnata,
filmskata, muzi~kata i arhitektonskata tribina, a vo nejzinite
istraùvawa u~estvo zemaat niza
nau~ni i kulturni institucii i
dejci od oblasta na sovremenoto
makedonsko umetni~ko tvore{tvo. Aktivnosta na Esteti~kata
laboratorija, so ogled na novite
op{testveni uslovi, postapno zamira kon po~etokot na devedesettite godini.
LIT.: K. Temkov, Esteti~kata laboratorija na Univerzitetot vo Skopje,
Sovremenost#, Skopje, 2-3, 1981, 234-239;
I. Xeparoski, Ekskurs: utopiskiot proekt na Esteti~kata laboratorija, vo:
Umetni~koto delo, Skopje, 1998, 225237.
Iv. X.
ESTREJA, Ovadija Haim Mara

v. Ovadija Mara, Estreja Haim.
ETAI Zdruènie za elektronika, telekomunikacii, avtomatika i informatika na RM, osnovano vo 1980 g. Na sekoi dve godini gi organizira Nacionalnata
konferencija ETAI#, Me|unarodniot simpozium AAS, Primenetite avtomatski sistemi#,
kako i simpoziumite LEOS (Leten simpozium za elektronika i
obrabotka na signali). ^len e na

Inènerskata institucija na
Dr. M.
Makedonija.
ETAT NA [UMITE VO MAKEDONIJA drvnata masa ili
povr{ina od {umata predvidena
za se~a so Posebniot plan za stopanisuvawe so {umite. Koga planot e za edna godina, stanuva zbor
za godi{en etat, a za odreden period, za periodi~en etat. Etatot
moè da se izrazi so kubni metri,
so povr{ina, so broj na stebla i
so temelnica. Planiraniot se~iv
etat od {umite vo RM iznesuva
okolu 1.300.000 m , a se koristi
okolu 70%. Pri~inite za nekoristeweto na planiraniot se~iv
etat se: raspadot na porane{niot
jugoslovenski pazar i na drvnata
industrija, konfiguracijata na
terenot, nedovolnata otvorenost
na {umite so pati{ta, slabata
tehni~ka opremenost i dr. Al. And.
3
ETIKATA VO MAKEDONIJA
a) nauka za moralot i za vrednosta na ìveeweto, najrazviena
prakti~na filozofska disciplina; b) nastavno-nau~na disciplina na Filozofskiot fakultet
vo Skopje. Prvite eti~ki u~ewa
na po~vata na Makedonija se tesno povrzani so pojavata na slovenskata pismenost, ~ii duhovni
tvorci bile i prvite golemi eti~ari. Sv. Kiril (Konstantin)
Filozof vo deloto U~eweto za
vistinskata vera# (prvo filozofsko-teolo{ko delo na slovenski jazik) pou~uva deka moralot e
smislata na ~ove~koto postoewe,
vrv na ìvotnata aktivnost na
lu|eto, za{to toa e na~inot da mu
se dobliàt na Boga. Svojata odbrana na verata i na jazikot, sv.
Kiril ja temeli na klu~nata
eti~ka ideja deka site lu|e se is-
ti pred Boga. Posebno e zasluèn

za razvivaweto na hristijanskata
etika i pravilata na hristijanskiot ìvot. Se smeta deka sv.
Metodij go napi{al prvoto pravno delo na slovenski jazik Zakonot za sudeweto na lu|eto#, koe,
kolku e pravno, tolku e i eti~ko
so sovetite za odnosite me|u lu|eto, so vnesuvaweto na vizantiskata hristijanska etika i drugite
pravila na ìvotot na Slovenite. Kirilometodievskata filozofska i teolo{ka tradicija ja
vostanovija golem broj nivni u~enici: sv. Kliment Ohridski napi{al niza tekstovi protkaeni
so eti~ka ni{ka, a zna~aen del od
niv se vistinski eti~ki raspravi, kade {to gi zastapuva stavovite za dobrodetelta, kako dejnost so koja ~ovekot se stremi da
mu se dobliì na Boga; Konstantin Bregalni~ki vo najpoznatoto
delo Pou~no evangelie# gi izloùva i eti~kite pogledi za: celta
na ìvotot, deka moralen e ìvotot ispolnet so dobri dela, a
sredstva na moralnoto usovr{uvawe se verata, blagodarnosta i
qubovta kon Boga. Neposredno po
Klimentovata smrt (prvata polovina na X v.) se pojavuva bogomilstvoto, socijalno dvièwe
protiv site formi na nasilstvo
i na eksploatacija, koe vo svoite
filozofsko-teolo{ki osnovi zastapuva dualizam, u~ewe za ramnopravnata uloga na dvata principa: dobroto i zloto. Bogomilite propagiraa apsoluten asketizam i ìveewe vo eden vid primitivni komunisti~ki zaednici.
Eti~ki idei razvivaat i na{ite
prosvetitelski dejci: Joakim Kr~ovski, Kiril Pej~inovi}, Marko Cepenkov, Grigor Prli~ev,
Krste Misirkov i dr.
Etikata kako akademska disciplina vo Makedonija zapo~nuva
intenzivno da se razviva so otvoraweto na Katedrata za filozofija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje. Posebna zasluga
ima profesorot Pavao Vuk-Pavlovi}, koj so osobenata posvetenost na nastavata, so delata {to
gi objavi vo Skopje, kako i so
mnogubrojnite i raznovidni formi na angaìrawe, sozdade sigurna podloga za ponatomo{niot
razvoj na ovaa disciplina. Dejnosta na ova podra~je ja prodolì, ja prodlabo~i, osobeno ja pro{iri i ja afirmira profesorot
Kiril Temkov. Osven {to ja izveduva nastavata po ovoj predmet na
Institutot za filozofija i na
pove}e drugi visoko{kolski institucii, napi{a golem broj knigi, studii, statii vo doma{ni i
vo stranski publikacii; odrà
mnogu javni predavawa i nastapi
535
ETNIKI ETERIJA#
vo mediumite. Gi vovede i gi predava predmetite: pedago{ka etika, bioetika, ekolo{ka etika,

etika na menaxerstvoto, profesionalna etika i dr. na dodiplomskite i postdiplomskite studii
po filozofija, kako i na drugi
studiski grupi i fakulteti. Pod
negovo mentorstvo edna grupa negovi magistranti i doktoranti
pove}e godini izveduvaa eksperimentalna nastava po etika na site nivoa na obrazovanieto vo RM
(vklu~itelno i vo predu~ili{noto), za {to podgotvi i brojni
prigodni tekstovi.
LIT.: K. Temkov, Etika, Skopje, 1998; Filozofski fakultet vo Skopje: 1920
19462006, Skopje, 2006.
V. Panz.
ETNIKI ETERIJA# (1894)

organizacija za za{tita na gr~kite interesi vo Osmanliskata
dràva, formirana od oficeri
na gr~kata armija. Nabrgu vo organizacijata vlegle sve{tenici,
univerzitetski profesori i trgovci. Dejstvuvale vo tri regioni: Makedonija, Epir i Krit. Organizacijata formirala vooruèni ~eti (1896), koi letoto navlegle vo Makedonija, no nabrgu
bile razbieni od osmanliskite
sili. êtite aktivno se borele i
vo Gr~ko-osmanliskata vojna. Po
gr~kiot poraz vo vojnata (1897)
organizacijata bila rasformirana.
LIT.: Krste Bitoski, Gr~kite ~etni~ki
akcii vo Makedonija vo 1896 godina, Istorija#, VI/2, Skopje, 1970; Istoria tou
ellhnikouV eQnouV, ID, AQhnai, 1977.
D. Jov.
ETNOKOREOLOGIJA (gr~. koreos oro) nauka {to se zanimava so prou~uvawe na narodnite

ora i orskata tradicija. Vo vtorata polovina na XX v. zapo~nala
da se izdvojuva od etnomuzikologijata kako posebna granka. Nejziniot razvoj go ote`nuva kompliciranata kinetografska notacija, so koja treba da se zapi{at site pozicii i dvièwa na
delovite od ~ove~koto telo, kako
i koreografskite dvièwa na
grupata igraorci kaj opredelenoto oro. Najupotrebuvana e kinetografskata notacija na ungarecot Rudolf Laban, koja opfa}a
okolu 2000 znaci. Vo Makedonija
poznati etnokoreolozi bea Gan~o
Pajtonxiev i Mihajlo Dimoski.
LIT.: Dragoslav Devi, Etnomuzikologija, II deo (skripta), Beograd, 1977, 46.
\. M. \.
ETNOLOG# (Skopje, 15. VII

1992 ) spisanie na Zdruènieto na etnolozite na Makedonija.
Prv glaven i odgovoren urednik
bil prof. d-r Nijazi Limanoski.
Prviot broj e promoviran na 6.
VII 1992 g., a vo nego se objaveni
referatite od XXIV kongres na
536
Prviot broj
na spisanieto
Etnolog#
Sojuzot na etnolozite na Jugoslavija (Struga, 21-28. IX 1992). Vo

narednite broevi objavuva glavno
studii, statii, prilozi i materijali od nacionalnata etnologija.
LIT.: D-r Boro Mokrov M-r Tome
ETNOLOGIJA# (Skopje, januarimart 1940 januarimart

1941) nau~no spisanie na skopskoto Etnolo{ko dru{tvo. Izleguvalo ~etiripati godi{no. Odgovoren urednik bil profesorot
Skopje d-r Mil. S. Filipovi}, a
me|u sorabotnicite se i prof. d-r
Tihomir R. \or|evi}, Danica i
Qubica S. Jankovi}, prof. d-r
Jovan Erdeljanovi} i prof. d-r
Atanasie Uro{evi}.
LIT.: D-r Boro Mokrov m-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at
(18851992), Skopje, 1993, 51-52.
S. Ml.
ETNOLO[KA MUZEOLOGIJA VO MAKEDONIJA specijalna muzeologija {to go prou~uva, go za{tituva i go prezentira

etnolo{koto kulturno nasledstvo na Makedoncite i na etni~kite zaednici vo Makedonija,
imaj}i gi predvid kategoriite
vreme, prostor i op{testvena
sredina. Prakti~niot aspekt na
aktivnostite povrzani so etnolo{koto materijalno i nematerijalno kulturno nasledstvo se
vr{at vo mreàta na institucii
etnolo{kite muzei i zbirki
{to funkcioniraat na teritorijata na Republika Makedonija.
Teoretskiot aspekt, pak, osven vo
muzeite, predmet na prou~uvawe e
i na Univerzitetot Sv. Kiril i
Metodij# vo Skopje, vo Institutot za etnologija i antropologija
na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje.
K. Bog.
ETNOMUZIKOLOGIJA nauka {to se zanimava so prou~uvawe na muzi~koto narodno tvore{tvo. Nejziniot poevidenten
razvoj zapo~nal kon osumdesettite godini na XIX v., a presudno
zna~ewe imalo zapo~nuvaweto so
tehni~kite merewa na intervalite i pojavata na fonografot i

tonskite snimawa. So pojavata i
upotrebata na magnetofonskiot
aparat u{te poizrazito se pro{irile raznite etnomuzikolo{ki istraùvawa. Do Vtorata
svetska vojna makedonskiot muzi~ki folklor go prou~uvale,
glavno, istraùva~i od Srbija i
od Bugarija, L. Kuba od êhoslova~ka i Vasil Haximanov. Po Osloboduvaweto, osven V. Haximanov, na etnomuzikolo{ki istraùvawa se oddale i @ivko Firfov, Metodija Simonovski, Aleksandar Linin, a podocna i \or|i
\or|iev, Trpko Bicevski, Mihajlo Dimoski, Borivoje Ximrevski,
Mile Brzanov i Kiril Todevski.
Denes e vo podem nova mlada generacija etnomuzikolozi.
LIT.: Dragoslav Devi, Etnomuzikologija, III deo (skripta), Beograd, 1977, 47;
\or|i M. \or|iev, Makedonskata etnomuzikologija i nejziniot sovremen razvoj, Muzika, I, 1, Skopje, 1998, 73-80.
\. M. \.
EUTROFIKACIJA proces na
prirodno ili antropogeno vnesuvawe hranlivi materii (glavno
azotni i fosforni soedinenija)
za primarnite producenti, {to
rezultira so intenziven razvitok na algite i promena na fizi~ko-hemiskite uslovi na ekosistemot i, naj~esto, intenzivno
iskoristuvawe na kislorodot so
pojava na delumna ili trajna anaerobija. Vo Makedonija se evidentirani golem broj eutrofni
re~ni (celiot dolen tek na r. Vardar, P~iwa, Bregalnica i drugi),
ezerski (Prespanskoto Ezero,
Dojranskoto Ezero) i akumulacioni ekosistemi (Tikve{#). Eutrofikacijata e priroden proces na
stareewe na ezerata.
Sv. K.
EFIKASNOST eden od osnovnite principi na ekonomskoto
rabotewe i zna~aen del od menaxmentot. Efikasnosta e upotreba
na minimum resursi (fizi~ki,
finansiski, materijalni, ~ove~ki i organizaciski) za da se proizvede sakaniot obem na proizvodstvo. Na pr.: ako se dobie pogolem izlez za daden vlez, toga{
stanuva zbor za zgolemuvawe na
efikasnosta. Isto taka, ako se
ostvari ist izlez so pomal vlez,
stanuva zbor za zgolemuvawe na
efikasnosta. Menaxerite se zainteresirani za efikasno koristewe na resursite i za minimizirawe na tro{ocite. Tie vo pretprijatieto ne se zainteresirani
samo za efikasnosta tuku i za
efektivnosta. Koga menaxerot }e
gi ostvari celite na organizacijata, za nego se veli deka e efektiven. Visokiot stepen na efikasnost ima vlijanie vrz visoki-
EFREMOV
ot stepen na efektivnost. Lo{iot menanxment naj~esto se dolì

na neefektivnosta vo ostvaruvaweto na celite i na neefikasnosta, neracionalnoto tro{ewe na
resursite. Efikasnosta na menaxmentot e vo bliska vrska so
kvalitetot na korporativnoto
upravuvawe domen vo koj RM e
soo~ena so zna~ajni problemi.
LIT.: Bobek [uklev, Menaxment, ~etvrto izdanie, Skopje, 2004.
B. [.
EFREMOV (TENEKIXISKI),
Qup~o (Ko~ani, 17. III 1921 s.
Glogovica, 23. III 1944) komunisti~ki deec i u~esnik vo NOB. Zavr{il gimnazija (1938/39) i studiral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Belgrad, kade {to se
vklu~il vo studentskoto dvièwe. Izvesno vreme bil uapsen vo
zatvorot Glavwa~a (1940), a potoa se vratil vo Ko~ani i stanal
~len na novoformiranoto Mesno
partisko poverenstvo na KPJ
(vtorata polovina na 1941). Bil
uapsen od bugarskata policija
(noemvri 1941) i osuden na edna
godina zatvor. Naskoro potoa se
ilegaliziral, o~ekuvaj}i da vleze vo sostavot na planiraniot
NOPO Goce Del~ev#. No grupata bila otkriena i razbiena (21.
V 1943), po {to toj prodolìl da
dejstvuva vo ilegalstvo do zaginuvaweto vo sudir so bugarskata policija.
LIT.: Ko~ani, Skopje, 1970; Boro Efremov, Sostojbata i aktivnostite na revolucionernoto dvièwe vo Ko~ani
sproti i vo tekot na NOV, Ko~ani i Ko~ansko vo NOV 1941-1945, Ko~ani, 1985,
140-146.
S. Ml.
Georgi
Efremov
EFREMOV, Georgi Dimitrov

(Kratovo, 8. XII 1932) biohemi~ar, geneti~ar, redoven prof. na
Zemjodelskiot fakultet, akademik. Vo 1956 g. gi zavr{il studiite na Veterinarniot fakultet
vo Zagreb. Po dvegodi{na terenska veterinarna rabota, vo 1959 g.
e izbran za asistent po Sporedbena anatomija so fiziologija na
doma{nite ìvotni na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje. Vo 19611962 g. bil na specijalizacija vo Institutot za fiziologija i biohemija na Veterinar-
Istraùva~kiot centar za novi tehnologii pri MANU
niot fakultet vo Belgrad, kade

{to i doktoriral (1963). Postdoktorskite studii (4 godini) gi
ostvaruva na Klinikata za interna medicina pri Vet. f. vo Oslo,
Norve{ka (19631965) i na Institutot za biohemija pri Med. f.
vo Augusta, Xorxija, SAD (1968
1970). Vo 1967 g. e izbran za docent po Biohemija na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje, vo 1973
g. za vonreden profesor i vo 1980
za redoven profesor. Vo 1995 g. e
izbran i za redoven profesor po
Fiziologija na Zemjodelskiot
fakultet vo Skopje. Od 1978 do
1979 g. e redoven profesor po biohemija na Med. f. vo Augusta,
Xorxija (SAD) i pomo{nik-direktor na Centarot za anemija na
srpesti kletki. Od 1965 do 1980 g.
e nau~en konsultant pri Klinikata za detski bolesti na Med. f.
vo Skopje. Za dopisen ~len na
MANU e izbran vo 1979 g., a za redoven vo 1983 g. Od 1987 do 1994 g.
e rakovoditel na Istraùva~kiot centar za novi tehnologii pri
MANU, a od 1994 g. e rakovoditel
na Centarot za genetsko inènerstvo i biotehnologija. Osnova~ e i rakovoditel na Nacionalnata (od 1970), a potoa na Me|unarodnata referentna laboratorija za hemoglobinopatii (od 1995).
Minister e za nauka vo Vladata
na RM (mart 1991 septemvri
1992) i v.d. minister za obrazovanie (juni 1991 fevruari 1992).
Pretsedatel e na MANU (januari
2000 juni 2001) i ambasador na
RM vo Narodna Republika Kina
(april 2002 noemvri 2004). Potoa e redoven profesor na Interdisciplinarnite postdiplomski studii po Molekularna bio-
logija i genetsko inènerstvo na

Univ. Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje i rakovoditel na Me|unarodnata referentna laboratorija za hemoglobinopatii i rakovoditel na Me|unarodniot informativen centar za abnormalni
hemoglobini i talasemii. Bil
viziting profesor na pove}e
univerziteti vo SAD, Kuba, Libija i vo Kuvajt. Drèl nastava
na postdiplomskite studii po
molekularna biologija i hematologija na univerzitetite vo
Skopje, Belgrad, Novi Sad i vo
Zagreb. Vo negovata laboratorija prestojuvale na studiski prestoj, usovr{uvawe ili izrabotka
na magisterski i doktorski trudovi pove}e od 30 nau~ni rabotnici od stranstvo i 30-tina
stru~ni i nau~ni rabotnici od
Makedonija. Od 1991 do 1999 g. organiziral pet me|unarodni kursa
za edukacija na nau~ni kadri za
rabota so rekombinantna DNK
tehnologija i genetsko inènerstvo, na koi u~estvuvale pove}e
od 120 mladi nau~nici od 23 zemji. Bil mentor na pove}e od 40
doktoranti i magistranti, odbraneti na univerzitetite vo Havana, Sofija, Mastriht, Zagreb,
Belgrad i vo Skopje.
Glavniot nau~en interes na akademik Efremov se biohemijata na
proteinite i enzimite i primenata na genetskoto inènerstvo
vo poznavaweto na molekularnite osnovi na vrodenite monogenski bolesti. Poseben interes i
nau~en pridones se izu~uvawata
na ~ove~kiot hemoglobin, poznavaweto na epidemiologijata i
molekularnite osnovi na vrodenite defekti na humaniot hemog537
EFTIMOVA
lobin kaj naselenieto vo RM, vo

porane{na Jugoslavija, vo Albanija, vo Bugarija i vo drugi zemji
vo svetot. So svoite sorabotnici
otkril 12 novi hemoglobinski
varijanti i 23 mutantni formi
na talasemii. Otkril i svoi laboratoriski tehniki i metodi.
Preku sistematski ispituvawa
na pove}e od 40.000 ispitanici ja
utvrdil rasprostranetosta i zastapenosta na hemoglobinopatiite vo porane{na Jugoslavija. Rakovodel so 30-tina nau~noistraùva~ki proekti, finansirani,
glavno, od stranski vladini institucii. Po pokana odràl brojni vovedni predavawa na me|unarodni, jugoslovenski i nacionalni nau~ni sobiri. Organiziral
10-tina me|unarodni nau~ni sobiri. Toj e inicijator, osnova~ i
rakovoditel na Istraùva~kiot
centar za genetsko inènerstvo i
biotehnologija (www.manu.edu.mk/
icgib). Avtor e na pove}e od 450
nau~ni trudovi, od koi pove}e od
250 se objaveni vo me|unarodni
spisanija i e najmnogu citiraniot nau~nik od RM. Zazemal redica funkcii vo niza nau~ni zdruènija. Toj e ~len na Wujor{kata
akademija na naukite, na Bugarskata akademija za medicinski
nauki, na Srpskata akademija za
medicinski nauki, na Evropskata
akademija na naukite i umetnostite, na Svetskata akademija na
naukite i umetnostite, na Mediteranskata akademija na naukite,
na Amerikanskoto dru{tvo za
unapreduvawe na naukite, na Federacijata na evropskite biohemiski dru{tva, na Me|unarodnoto dru{tvo za hematologija, na
Amerikanskoto dru{tvo za hema-
538
tologija, na Me|unarodnoto dru{tvo za sudska medicina, na Amerikanskoto dru{tvo za klini~ka

biohemija i ~len na MLD. Toj e
glaven urednik na me|unarodnoto
nau~no spisanie Balkan Journal of
Medical Genetics#, pomo{nik-glaven urednik na me|unarodnoto
spisanie Hemoglobin# i ~len na
ureduva~ki odbori na pove}e drugi me|unarodni nau~ni spisanija.
R.
Milka
Eftimova
Katja Eftimova: Pejza`#
EFTIMOVA, Katja (Pazarxik,

Bugarija, 31. V 1910 Skopje,
1996) edna od prvite makedonski slikarki, pretstavni~ka na
postimpresionizmot i realizmot. Diplomirala na Umetni~kata akademija vo Sofija (1932).
Samostojno izlagala vo Bitola
(1945), Gostivar (1954), Tetovo
(1954 i 1997) i Skopje (1959, 1965,
1973, 1975, 1985 i 1997). U~estvuvala i na pove}e grupni izlo`bi.
Posebno se izdvojuvaat nejzinite
dela Ciganka# (1933), Krinovi#
(1947) i Ote{evo# (1957). S. Ml.
EFTIMOVA, Milka (Radovi{,
23. II 1936) operska i koncertna
pevica, mecosopran, prvenka na
Operata na MNT. Peewe u~ela kaj
prof. K. Trpkov, a diplomirala i

magistrirala na Muzi~kata akademija vo Qubqana (kaj prof. J.
Beteto). Vo 1966 g. specijalizirala vo Italija (Rim i Siena), vo
1961 debitirala na operskata scena na MNT so ulogata na Acu~ena
vo operata Trubadur. Vo Operata
na MNT (so prekin od 1969 do
1978, koga e angaìrana kako solist vo Qubqanskata opera), raboti s do 2000 g. koga se prostuva
od operskata scena. Poseduva mek,
kadifest glas so dlaboka emocionalna izraznost. Taa realizirala
pove}e od 40 ulogi, od koi 18 na
scenata na Operata na MNT. Pozna~ajni ostvaruvawa: Orfej (Orfej i Evridika), Karmen, Marfa
(Hovan{~ina), Eboli (Don Karlos), Groficata (Pikova dama),
Marta (Faust), Boèna (T. Prokopiev, Razdelba). Gostuvala vo
pove}e od 15 zemji vo Evropa,
Amerika i vo Azija. Pokraj nastapi vo operata, realizirala golem
broj koncertni recitali na solopesni i oratoriumski dela. Rabotela i kako nastavnik-profesor
na Fakultetot za muzi~ka umetF. M.
nost vo Skopje.
@
@ABEV, Vangel (Qalevo, Pirinskiot del na Makedonija,
1939) paraolimpiski pliva~ i
trener. Na osumgodi{na vozrast,
od zaostanat eksploziven materijal od Vtorata svetska vojna, ostanal invalid bez dvata podlakota. Osvoil dva olimpiski medala
na Paraolimpiskite igri vo
Arnhem (1980). @ivee vo Veles i
e aktivist na Sojuzot za sport i
rekreacija na hendikepiranite
lica.
S. Ml.
@ABI, ZELENI grupa od vistinskite àbi (Ranidae), koi se
povrzani so vodenata sredina vo
tek na celiot
ìvot, poradi
{to se narekuvaat i vodni àbi. Vo Makedonija ìveat dva
vida zeleni àZelena àba
bi: ezerska àba (Rana ridibunda) i balkanska
ezerska àba (Rana balcanica).
Sv. P. V. Sid.
@ABI, KAFEAVI grupa od

familijata na vistinski àbi
(Ranidae), kaj koi osnovnata boja
na grbot nikoga{ ne e zelena, a
preku barabanovata cipa (pod
okoto), pominuva {iroka temna slepoo~na
damka. Makedonija ja naseluvaKafeava àba
at tri vida od
ovie àbi: trevarka ili planinska àba (Rana temporaria), gorska
ili {umska àba (Rana dalmatina)
i poto~na ili gr~ka àba (Rana
graeca).
Sv. P. V. Sid.
@ABI, KRASTAVI (Bufonidae)

kosmopolitska familija àbi,
rasprostraneta
niz celiot svet,
so isklu~ok na
pogolemiot del
od avstraliskiot region. Kaj
Krastava àba
nas se registri-
rani dva vida: golema krastava

àba (Bufo bufo) i zelena krastava àba (Bufo viridis).
Sv. P. V. Sid.
@ABI, OGNENI ili muka~i

(Discoglossidae) primitivna familija mali, glavno, vodni àbi,
na koi stoma~nata strana im e
oboena so intenzivna boja (crvena, portokalova
ili òlta). Vo
Ognena àba
Makedonija e
prisuten samo eden vid òlt muka~ (Bombina variegata).
Sv. P. V. Sid.
@ABRONOGI RAKOVI v. Rakovi, àbronogi

@ABRONOSNI @IVOTNI
(Branchiata) vodni ~lenkonogi
organizmi. Di{at so pomo{ na
ko`ni àbri. Poseduvaat dva para anteni i naj~esto imaat dvogranesti ekstremiteti. Ovoj pottip vo Makedonija e pretstaven
so edinstvenata klasa rakovi
(Crustacea).
V. T. K M. Kr.
@ALFIJA, JURI[I]EVA (Salvia jurisicii Kosanin) endemit vo

florata na RM od familijata Lamiaceae (ustocvetni rastenija), poznat za
centralnite delovi Ov~e Pole i Bogoslovec. Se razviva
po
zasoleni
po~vi, na paleogeni i neogeni
Juri{i}eva àlfija
lapori. Se nao(Salvia jurisicii Kosanin)
|a na svetskata
Vl. M.
@ANTEVA-NAUMOSKA, Magdalena Apostolova (Skopje 15.
VII 1947) internist-kardiolog,
Magdalena
@antevaNaumovska
Diplomirala medicina vo Skopje

(1972), specijalizirala po interna medicina (1980), doktorirala
vo 1990 g. subspecijalist po kardiologija (2000). U~estvuvala vo
izveduvaweto na prvite kateterizacii vo hemodinamskata laboratorija na Klinikata za kardiologija. Rakovodi so Oddelot za
vrodeni i steknati srcevi mani i
vospalitelni zaboluvawa. Osoben interes ima za podra~jeto na
lekuvaweto pacienti so steknati
valvularni zaboluvawa. Ima publikuvano nad 150 trudovi i u~estvuvano na brojni nacionalni i
me|unarodni stru~ni sostanoci i
kongresi. Prodekan (20042005),
v.d. dekan (2004) i dekan na Med.
f. (2005).
BIBL.: Vrodeni srcevi i steknati valvularni maani, vo: Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata, Ko~ani, 2000;
Valvularni maani i infektiven endokarditis, vo: Interna medicina, I-II,
Kumanovo, 2003; Specifi~nosti na pregledot kaj srcevi mani, vo: Klini~ki ispituvawa vo internata medicina-interna
propedevtika, Skopje, 2004.
LIT.: Bilten UKIM, br. 797. K. K.-P.
@ARNOSKI (LIMANI), Same

(s. @irovnica, Debarsko, 1935
@irovnica, 2007) poet. Rabotel kako u~itel vo rodnoto selo
do krajot na svojot ìvot. Avtor
e na poetski opus ispolnet so voshit od makedonskata priroda, od
ubavinite na predelite pokraj
Radika i {irum Korab. Go kultiviral do sovr{enstvo izvorniot
jazik na makedonskite muslimani
od Zapadna Makedonija, sozdavaj}i obrasci na tvore~ka sprega
me|u tradicijata i modernite tekovi na poetskata misla.
@EGLIGOVO
Same
@arnoski
(Limani)
BIBL.: Raspukani bigori, 1970; Iskri vo

izgasnata pepel; Ne gra~i ta`na ptico;
Cibrini i solzi, 1976; Dolinata na luwite i qubovta, 1981; Zaveani vrvici,
1983; Dolina na pla~ot, 1996; Intimna
ispoved pred razurnatiot hram, 2000 i
Rekviem vo crno, 2001.
G. T.
na jug vodi kon Ov~e Pole. Vo @.

postojat 110 sela i gradot Kumanovo, koj e centralna naselba. Vo
niv vo 1961 g. ìveele 100.600 `.,
a vo 2002 g. toj broj se nagolemil
na 135.773. Najgolem del od naselenieto se Makedonci. Vo zapadniot del na @. pogolemiot broj
se Albanci, a vo staronagori~anskiot kraj Srbi. Naselenieto se
zanimava so odgleduvawe ìtni i
industriski kulturi, osobeno tutun, kako i so sto~arstvo. Vo Kumanovo e razviena ma{inskata,
tekstilnata, koàrskata i tutunAl. St.
skata industrija.
@EGLIGOVSKI KAMEN (s.
Mlado Nagori~ino kaj Kumanovo,
poznat i kako Kostoperska Karpa) ostatoci od pove}eslojna
Patot kon Jegunovce na planinata @eden
skata Kotlina, a od jug e pregrabenskata dolina Tetovska Suvodolica. Planinata @eden se protega vo pravec jzsi i zazema
vkupna povr{ina od 109 km. Biloto e zaobleno i od nego se izdigaat nekolku vrvovi me|u koi najvisok e Golem Kamen (1.264 m).
so masivni mermerizirani varovnici koi leàt preku kristalesti {krilci. @eden e bezvodna
planina, no vo podno`jeto ima
nekolku izvori. Najzna~aen me|u
niv e izvorot Ra{~e so {tedrost
od 6 m/sec, od koj gradot Skopje se
snabduva so voda.
Kostoperska Karpa - @egligovski Kamen, s. Mlado Nagori~ino, Kumanovsko
@EGLIGOVO oblast vo severniot del na Republika Makedonija. Toa e staro ime za Kumanovskata Kotlina. Se nao|a vo slivot na r. P~iwa pome|u planinite Kozjak na istok i Skopska Crna Gora na zapad. Na jugoistok
kon Ov~e Pole i na jugozapad kon
Skopskata Kotlina, oblasta e otvorena, a takov e slu~ajot i kon
sever. Taa e nastanata po tektonski pat, so spu{tawe po dolìnata na rasedi so meridijanski pravec. Reljefot e branoviden i vo
nego se izdvojuvaat romanovskoto
i nagori~koto plato. Isto~nite
padini na Skopska Crna Gora se
poznati kako Karadak, ridskiot
teren pome|u P~iwa i Kriva Reka se vika Sredorek, a planinskiot kraj pome|u Kozja~ka Reka i
rekata P~iwa Kozja~ija. Zafa}a
povr{ina od 1.315 km. Preku
@egligovo vodi me|unarodniot
pat E75, koj ja povrzuva oblasta
so Vrawskata Kotlina na sever i
so Skopskata Kotlina na jugozapad. Ovde od nego se odvojuva magistralniot pat M2, koj na istok
go povrzuva so Slavi{kata Kotlina, kako i regionalniot pat koj
540
naselba locirana vrz visokiot

rid od bazaltna karpa so vulkansko poteklo. Najstaroto naseluvawe na akropolata poteknuva od
eneolitot. Najbrojni se ostatocite od rimskiot period vo podno`jeto na ridot, kako i od ranohristijanskiot period, potvrdeni so fragmenti od kerami~ki
sadovi i gradeèn materijal, locirani vo sredi{teto na akropolata, opkruèna so bedem. Tuka
bila locirana ranovizantiska
bazilika so nekropola vo neposrednata blizina. Lokalitetot e
istraèn vo pomal obem, a naodite zboruvaat za visokiot status
na lokalnoto naselenie.
LIT.: D. Manakovi}, Godi{en zbornik

na Filozofskiot fakultet#, kn. 10, Skopje, 1957.
T. And.
@ELEVO, ISELENI^KO
DOBROTVORNO BRATSTVO
(Toronto, Kanada, 1907) dru{tvo na Makedoncite po poteklo od
seloto @elevo (Lerinsko). Sega{noto spomagatelno bratstvo
@elevo bilo osnovano na 1. X
1921. Dejnosta na dru{tvoto se
odviva vo @elevskiot dom (od
1948).
Sl. N.-K.
LIT.: B. \eor|ievski, Kostoperska Karpa @egligovski Kamen, vo: Arheolo{ka

karta na Republika Makedonija, II, Skopje, 1996, 213-215.
Q. X.
@EDEN srednovisoka planina

{to se protega pome|u Skopskata
Kotlina na istok i Polo{kata
Kotlina na zapad. Na sever i severoistok e oddelena so lak na
rekata Vardar od ogranocite na
[ar Planina i Skopska Crna Gora; od jugoistok so Bojansko i Kopani~ko Pole delovi na Skop-
Dimitar
@elezarov
@ELEZAROV, Dimitar Hristov

(Veles, 1900 Skopje, 6. VIII 1979)
profesor na St. f., specijalist
po stomatolo{ka protetika. Ha-
@ELEZNOTO
bilitiral vo 1959 g. Avtor e na

u~ebnicite: Zabna protetika i
zabotehnika#, Poznavawe na instrumentite#, Zabna protetika
i zabotehnika: koronki, mostovi
i keramika#, Poznavawe na instrumentite i nekoi materijali za
stomatolozi#, Anatomo-morfolo{ki atlas na ~ove~kite zabi#,
Stomatolo{ka tehnologija# i
Dentalna protetika#.
E. M.
@ELEZNEC (Siderokastron)
srednovekovno utvrduvawe vo Demirhisarskata oblast (koja po nego go dobila i svoeto ime) na okolu 40 km zapadno od Prilep. Se
nao|al na lokalitetot Gradi{te,
na desniot breg na Crna Reka, nad
dene{nata istoimena naselba.
Na lokalitetot i denes se gledaat ostatoci od yidini i od keramika.
1999.
K. Ax.
Vozniot red na Makedonskata èleznica:

Solun-Skopje
~ani, a vo 1931 VelesPrilep

Bitola. Po 1945 g., pokraj obnovata, bila izgradena i nova varijanta na `.l. KlisuraMiravci,
vo 19511956 g. `.l. SkopjeTetovoGostivarKi~evo, kako i Za-
Vozot Solun-Skopje (1873)
@ELEZNICITE VO MAKEDONIJA zna~aen segment vo

razvojot na stopanstvoto vo Makedonija, no i so politi~ko zna~ewe. Prvata `. linija vo Makedonija e SolunVelesSkopje kon
Belgrad. Po~nala da se gradi so
stranski kapital vo 1871, a do
Skopje bila zavr{ena vo 1873 g.
Vo 1888 bila povrzana so srpskite èleznici na grani~niot premin Zabev~e kaj Vrawe. @. linija
SkopjeK. Mitrovica bila zavr{ena vo 1878 g., a SolunVoden
LerinBitola vo 1894 g. Vo tekot
na Prvata svetska vojna, za potrebite na svoite armii, germanskite i bugarskite vlasti ja izgradile tesnata linija (60 cm) Gradsko
PrilepBitola (preku Pletvar) i SkopjeGostivarKi~evo
OhridStruga. Vo 1925-1926 g. bila izgradena linijata VelesKo-
jasTajmi{te (1966). Inicijativi za èlezni~ko povrzuvawe na

Makedonija kon Bugarija, imalo
od turskata (1912), od bugarskata
(1943) i od makedonskata vlast
(1946). Vo 1992 g., so odluka na
Vladata na RM po~nala gradbata
na `. linija SkopjeSofija, koja,
me|utoa, ne e zavr{ena.
LIT.: Grupa avtori: Istorija na èleznicite vo Makedonija 1873-1973, Skopje,
1973.
N. V.
@ELEZNOTO VREME VO MAKEDONIJA poslednata (protoistoriska) etapa od praistoriskiot razvoj na Makedonija.

Vremenski ja pokriva, glavno, prvata polovina od I milenium
pr.n.e. Se deli na: rano èlezno
vreme (kraj na XI / po~etok na X
do VIII v.), sredno ili polno èlezno vreme (VIIIVI v.) i docno
èlezno vreme ili docnoarhajski
period (kraj na VI do sredina na V

v.pr.n.e.). Najgolemiot broj podatoci doa|aat od istraùvawata,
glavno, na nekropolite od toa
vreme, so koi se dokumentira
edinstveniot ritual na pogrebuvawe so ispruèna inhumacija vo
ramni ili tumularni nekropoli,
za site zaednici vo Makedonija
vo èleznoto vreme. Ranoto èlezno vreme e period na vostanovuvawe na èleznovremenskite
kulturni vrednosti, vrz osnova
na doma{nata bronzenovremenska tradicija, no i so izrazeni
vlijanija od t.n. hal{tatska kultura od severozapad, po destruktivnite i migracioni procesi vo
tekot na prethodniot t.n. preoden period. Pozna~ajni nao|ali{ta od toa vreme se nekropolite vo: VojnikKumanovo, VisoiBeranci, SarajBrod, Orlovi ûkiStar Karaorman itn.
Polnoto èlezno vreme e period
na potpoln razvoj na lokalnite
kulturni vrednosti vo ramkite
na 4 regionalni grupi: Ohridskoprespanska, Pelagoniska, Dolnovardarska (Gevgeliska) i Gorno i
Srednovardarska grupa (Skopsko,
Vele{ko i [tipsko). Najzna~ajni nao|ali{ta se nekropolite
vo: Volkovo, Bu~inci i Ore{ani
(Skopsko); Bel Breg, kaj Kumanovo; Sopot i Orizari (Vele{ko);
Radawe, kaj [tip, Kr{la, kaj Vinica; Dedeli i Marvinci (Valandovsko); Suva Reka i Milci (Gevgelisko), Beranci, Brod i Rape{
(Bitolsko). Docnoto èlezno
vreme e period na formirawe na
edinstvenata, t.n. pajonsko-makedonska kultura, so docnoarhajski
belezi i so podem na lokalnata
plemenska aristokratija, so t.n.
kneèvski pogrebuvawa. Najzna~ajni nao|ali{ta od toa vreme se
nekropolata vo Trebeni{ta kaj
Ohrid, Radoli{ta kaj Struga, Beranci kaj Bitola, Zeleni{te kaj
Naodi od nekropolata Vojnik, Kumanovsko
Valandovo, Gorno Pole kaj [tip

i dr. Za vreme na vladeeweto na
Aleksandar I so Dolnomakedonskoto Kralstvo, a osobeno pri
vladeeweto na Perdika II, Makedonija izleguvala od svojot protoistoriski razvoj i najdirektno
se vklu~uvala vo natamo{niot
istoriski tek na nastanite vo
ramkite na ranoanti~kiot svet.
541
@ELINO
LIT.: R.Vasic, Gvozdeno doba Makedonije,

Praistorija jugoslovenskih zemalja, V, Sarajevo,
1987; D. Mitrevski, Protoistoriskite
zaednici vo Makedonija, Skopje, 1997; D.
Mitrevski, Prehistory in Republic of Macedonia,
Tessaloniki, 2003.
Dr. M.
@ERAVI (Gruidae) familija

golemi ptici, koi pokaùvaat
sli~nost
so
{trkovite, a
esto se me{aat i so apjite.
Kaj nas e registriran
eden
vid, siv èrav
(Grus grus), samo
vo period na
migracija kako
preleten vid.
@ELINO selo vo Tetovsko. Se

nao|a vo severnoto podno`je na
planinata Suva Gora, od desnata
strana na r. Vardar, na nadmorska
visina od okolu 500 m. Niz seloto pominuva magistralniot pat
M4 koj go povrzuva na zapad so
Tetovo, a na istok so Skopje. Toa
e naseleno so Albanci, ~ij broj
iznesuva 4.110 `. @elino e sedi{te na op{tina {to zafa}a
povr{ina od 20.104 ha, ima 18 naseleni mesta so 24.390 `. Postoi
Al. St.
@ELKI (Chelonia; Testudines) red
od klasata vleka~i (Reptilia) {to
se odlikuvaat so zbieno (robusno)
telo i so silen ro`nat oklop, sostaven od dva {tita (grbencarapax i
stomaenplastron). Vo na{ata zemja
se sre}avaat
~etiri vidovi èlki, od
koi dva suvozemni (ridska èlka
Testudo hermannii i polSuvozemna èlka
ska èlka
Testudo graeca) i dva vodni (blatna
èlka Emys orbicularis i rena
èlka Mauremys rivulata).
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Reptiles and Amphibians of Britain and Europe, London, 2002; J-P. Gasc, A. Cabela, J. CrnobrnjaIsailovic, D. Dolmen, K. Grossenbacher, P. Haffner, J. Lescure, H. Martens, J. Martinez Rica, H.
Maurin, M. Oliveira, T. Sofianidou, M. Veith, A.
Zuiderwijk, Atlas of Amphibians and Reptiles in
Europe, Paris, 1997.
Sv. P. V. Sid.
@ENATA VO NOAVM (1941

1944) u~estvo na ènite od site
sloevi na makedonskoto op{testvo kako aktivni u~esnici i sorabotnici vo antifa{isti~kata i
nacionalnoosloboditelnata borba. Za prvite partizanski odredi
vo 1941 g. i vo godinite potoa ènite masovno rabotele na obezbeduvawe obleka i hrana, ilegalni
zasolni{ta, izvr{uvale kurirska i izvestitelna slu`ba i sl.
Me|u prvite stotina borci na
NOB bile i 11 èni. Vo voeni
edinici nekoi od niv izvr{uvale
dol`nosti na politi~ki komesari i ~lenovi na najvisokite partiski i voeni rakovodstva. Na
Prvoto zasedanie na ASNOM (2.
VIII 1944) me|u 122 delegati imalo i 6 èni. So Deklaracijata za
osnovnite prava na gra|aninot na
DFM bila ozakoneta i ramnopravnosta na ènite vo novata dràva. Oficijalno priznato u~estvo vo NOB imaat vkupno 5.752
èni. Od niv, okolu 300 zaginale,
542
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conser- @erav (Grus grus)
vation status, BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds
of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. V. Sid.
Partizanka vo oslobodenoto Skopje (1944)
7 bile proglaseni za narodni heroi, a 141 èna e nositel na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: @enite na Makedonija vo NOV
19411945. Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucija
19411945. Izbor, redakcija i komentari:
d-r Vera Veskovi}-Vangeli i Marija Jovanovi}, Skopje, 1976; D-r Vera Veskovi}Vangeli, @enata vo revolucijata na Makedonija 19411945, Skopje, 1982. V. V.-V.
@ENSKI UÎLI[TA u~ili{ni ustanovi za odvoeno vospitanie i obrazovanie na ènskite deca. Dolgo vreme obrazovanieto na ènskite deca bilo
zapostaveno i se odvivalo odvoeno od obrazovanieto na ma{kite,
kako posledica na sfa}aweto za
podredenata ulogata na ènata vo
op{testvoto i vo semejstvoto i
na moralot. Prvite ènski u~ili{ta vo Makedonija se otvoreni
okolu sredinata na XIX vek: Veles (1858), [tip (1861) i Prilep
(1865), podocna i vo drugi gradovi. Vo sedumdesetite godini ve}e
rabotele okolu triesetina vakvi
u~ili{ta. Tie bile u~ili{ta za
elementarno osnovno obrazovanie. Za prvo ènsko sredno u~ili{te, pak, se smeta solunskata
ènska gimnazija, otvorena vo
1885/86 g. Vakvi u~ili{ta, malku
podocna, se otvoreni i vo Skopje
i vo Bitola. Odvoenoto obrazovanie me|u ma{kite i ènskite
deca se zadrùva izvesno vreme i
po Osloboduvaweto. Denes site
obrazovni ustanovi vo RM se ednakvo dostapni i za ma{kite i za
ènskite deca.
Skopje, 2002.
K. Kamb.
@ERAVNENSKI TRIOD makedonski rakopis od vtorata polovina na XIII vek. Za~uvani se 34

pergamentni lista. Fragmenti od
istiot triod se ~uvaat vo 5 biblioteki. Site pet fragmenti se
napi{ani od ista raka i imaat
isto kodikolo{ko oformuvawe.
Imeto na rakopisot e po s. @eravna, kade {to go na{ol P. A.
Sirku.
V. D.
@ERAI], Bo{ko Du{anov
(Skopje, 21. VI 1928 Skopje, 29.
VI 2007) hirurg-traumatolog.
Po zavr{uvaweto na osnovnoto
u~ili{te i gimnazijata (Skopje,
1948, so prekini poradi u~estvo
vo NOB), zavr{il Med. f. vo
Belgrad (19511956). Rabotel i
specijaliziral hirurgija (Hirur{ka klinika, Belgrad, 1956
1962). Od 1962 raboti vo Skopje;
bil {ef na Oddelot za traumatologija na Hirur{kata klinika vo Skopje. Po prestoite vo
London i vo Birmingen (1965) ja
razviva sovremenata traumatologija i se zanimava so re{avawe na problemite kaj paraplegi~ari i kaj povredite na rbetniot stolb.
M. [oq.
@ERNOVSKI, Damjan (Skopje,
12. XI 1934) dipl. grad. in`., red.
vo Skopje (od 1989 g.) po grupata
predmeti Organizacija, tehnologija i ekonomika na izgradbata,
prv pretsedatel na makedonskoto
Zdruènie za proekten menaxment. Rabotel na nau~noistaùva~ki proekti i gi objavil knigite: Tehnika na mre`no planirawe vo grade`ni{tvoto# (1982) i
Proekten menaxment# (1993).
Bil aktiven vo primenuva~kata i
vo nau~noistraùva~kata dejnost.
Q. T.
@ERNOVSKI, Kiril (Debar,
21. X 1897 Skopje, 28. XII 1972)
grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1961 do
@IVOINOV
kaj avstriskiot kompozitor Johan Nepomuk Huml. Go objavuva

(1799) vo Viena deloto [est italijanski arieti op. 1, za vokal i
pijano, tvorba {to svedo~i za visokoto tehni~ko-kompoziciono
majstorstvo na ovaa avtorka.
B. Ort.
Kiril
@ernovski
penzioniraweto vo 1967 g.) po

predmetite Fundirawe, Geomehanika i Organizacija na grade`nite raboti, eden od osnova~ite
na Tehni~kiot fakultet vo Skopje. Studiral vo Sofija, vo Grac i
vo Zagreb, kade {to diplomiral
na Tehni~kiot fakultet. Pred
Vtorata svetska vojna vodel privatno proektantsko biro, preku
koe realiziral mnogubrojni objekti, a bil i pretsedatel na Inènerskata komora na Skopje
(193741). U~estvuval vo NOB, a
po Osloboduvaweto bil direktor
na Skopskata direkcija na èleznicite, na Probiro# i pomo{nik minister za grade`ni{tvo
(194749), po {to raboti na novoosnovaniot Tehni~ki fakultet,
na koj bil i dekan (195052). Silno vlijael vrz povoeniot razvoj
na makedonskoto grade`ni{tvo,
posebno na poleto na izgradba na
inènerski objekti, osobeno hidrotehni~ki i transportni. Q. T.
@ETVAR narodno imenuvawe za {estiot mesec vo godinata
juni.
S. Ml.
@ETVARKA makedonsko narodno oro vo ritam 9/16 (2,2,2,3).
Naj~esto se igra vo Ko~ansko od
maì ili me{ano maì i èni,
so drèwe na racete za ramo ili
za racete spu{teni slobodno nadolu. Oroto e temperamentno, so
podriplivi ~ekori.
\. M. \.
@EFAROVI^, Daniel, pomladiot (prva polovina na XVIII vek)

kompozitor, ~len na lozata @efarovci, koi poteknuvaat od Dojran. Toj bil verojatno sin na kompozitorkata Tereza Marija @efarovi~. Bil dvorski sovetnik
vo Viena, a so muzika se zanimaval na amaterska osnova. Vo toj
grad objavil tri kompozicii vo
stilot na salonskoto muzicirawe na vremeto.
B. Ort.
@EFAROVI^, Tereza Marija
(krajot na XVIII i po~etokot na
XIX vek) kompozitorka od semejstvoto @efarovi~, koi, okolu
1760 g. od Dojran se doseluvaat vo
Viena. U~ela muzika, verojatno
Spisanieto
@iva
antika#
Hristofor @efarovi}: Stematografija
@EFAROVI^, Hristofor (Dojran, krajot na XVII Moskva 18.

IX 1753) kalu|er, trgovec i pe~atar, zograf, ikonopisec i bakrorezec. Rabotel vo Belgrad, po
manastirite na
Karlova~kata
mitropolija i
vo Viena. Vo
1741 g. vo Viena
ja objavil knigata Stematografija# na slovenski jazik. Vo
nea se pretstaveni portreti
Hristofor @efarovi~: na ju`noslovenMakedonskiot grb
ski svetiteli i
vladeteli i grbovite na slovenskite zemji, me|u niv i grbot na
Makedonija. Toj bakrorezal i
graviral mnogu ikoni po pora~ka
na trgovci od Jugozapadna i Ju`na Makedonija. Bil na axilak vo
Erusalim i ostavil opis za svetiot grad.
LIT.: Petar Kolendi}, Dzefarovic i njegovi
bakrorezi, Glasnik Istoriskog dru{tva u
Novom Sadu#, kw. 4, sv. 1, Sremski Karlovci, 1931; D-r Aleksandar Matkovski,
Grbovite na Makedonija, (Prilog kon
makedonskata heraldika), Skopje, 1970.
M. Zdr.
@IVA ANTIKA# otprvin jugoslovensko klasi~no spisanie,

osnovano na inicijativa od M. D.
Petru{evski vo Zagreb na 26 i 28
avg. 1950, so cel da gi obedini jugoslov. klasi~ni filolozi, da
otkriva so {to anti~kiot Balkan gi zadolìl drugite narodi
i, osobeno, so kakvi tesni vrski e

povrzana kulturata na ju`nite
Sloveni so anti~kata. @A izleguva redovno od 1951 vo Seminarot, sega Institut za klasi~ni
studii, na Filozofskiot f. vo
Skopje. Dosega se izlezeni okolu
100 tomovi vklu~itelno i 9 monografii. Objaveni se preku
2.000 statii od klasi~nite disciplini: filologija, istorija na
st. vek, arheologija, i dr. Redakcijata, sostavena od pretstavnici
na biv{ite jugoslovenski republiki, po 1990 e pro{irena so redaktori i od drugi evropski zemji. Vo po~etokot statiite bea
glavno na jugosl. jazici, a od 1958
i na svetskite, taka {to ottoga{
@A prerasna vo me|unarodno
klasi~no spisanie.
LIT.: M. Budimir, @iva Antika, @A#, 1,1,
35; M.D. Petru{evski, @iva Antika,
@A#, 10, 12. 35; P. Hr. Ilievski, M. D.
Petru{evski i spisanieto @A, Prilozi#, MANU OON, 23, 1-2, 45-62.
P. Hr. Il.
@IVKOVI], Haxi Nikola (Voden, 1792 Belgrad, 1870) protomajstor. Dvorski arhitekt vo Srbija, vo vremeto na knez Milo{
poznat kako Haxi-Neimar. Spored negovite proekti ili pod negovo rakovodstvo e izgraden Konakot na knez Milo{ vo Kraguevac (1824); Konakot na knegiwa
Qubica vo Belgrad (18291831);
Kneèviot dvor na ulica Milo{ Veliki# (18291836), urnat
vo Vtorata svetska vojna; \umrukana carinarnica, kasarna i
ènska {kola, site vo Belgrad,
urnati vo Vtorata svetska vojna.
Edno od najzna~ajnite ostvaruvawa e Konakot na knez Milo{ na
Top~ider.
LIT.: B. Koji, Stara gradska i seoska
arhitektura u Srbiji, Beograd, 1940; I.
Zdravkovi, Graditeqi najzna~ajnijih
zgrada u starom Beogradu, Saop{tewa,
VIII, Beograd, 1969; K. Tomovski, Makedonskite majstori graditeli vo devetnaesettiot vek, Skopje, 2006.
Kr. T.
@IVOINOV SMIL v. Smil,

@ivoinov
543
@IVOJNO
Satelitska snimka na rudnikot @ivojno
@IVOJNOBITOLA rudnik
na jaglen, koj se nao|a vo jugoisto~niot del na Pelagoniskiot
basen, na sever e ograni~en so Crna Reka, a na jug so makedonskogr~kata granica. Vo bazalnata
formacija na nao|ali{teto se
razvieni dve jaglenosni formacii: podinska jaglenosna formacija i produktivna jaglenosna
formacija. Poseben interes za
eksploatacija ima produktivnata
jaglenosna formacija, koja e razviena na prostor od 30 km, a detalno e istraèna vo nao|ali{teto @ivojno. Glavniot jaglenov
sloj ima mo}nost od 4 do 8 m. Se
pojavuvaat i pove}e podinski
sloevi koi nemaat kontinuitet
na pogolem prostor. Jaglenot e od
tipot na meki kafeavi jagleni
lignit. Vkupnite geolo{ki rezervi na jaglen vo @ivojno iznesuvaat 105 h 106 toni.
LIT.: B. Andreevski, Jagleni: Genetski i
kvalitativni karakteristiki, nao|ali{ta na jaglen i za{tita na ìvotnata sredina, RGF, [tip, 1995; P. Lazarov,
i T. Serafimovski, Nao|ali{ta i pojavi
na energetski surovini vo Republika Makedonija, Posebno izdanie br. 6, RGF,
[tip, 1997.
T. Ser.
@IVOTEN STANDARD kvantitet i kvalitet na dobra i uslugi {to im se dostapni na lu|eto,

kako i na~inot na koj tie dobra i
uslugi se distribuirani me|u
niv. Za ìvotniot standard vo
RM, vo periodot pred zapo~nuvaweto na sopstveni~ko-tranzicionite procesi od 1991 g. e karakteristi~no {to, preku procesot na
javni op{testveni vloùvawa,
koi bea zna~itelni so ogled na
centraliziranata akumulacija i
sistemot na nejzinata raspredelba, do pozna~aen izraz doa|aa elementite na op{testveniot standard (plafonirani ceni na opredeleni osnovni strategiski proizvodi, niski ceni na javniot
prevoz, na elektri~nata energija,
vodata, stanbenata renta, besplatno obrazovanie i zdravstveno osiguruvawe i sl.). Tranzicionite procesi gi izmestija socijalnite elementi na op{testveniot standard. Postojat pove}e
merila na ìvotniot standard,
544
no naj~esto koristeni se: realniot dohod per capita, merilata za dohodovnata (monetarna) siroma{tija i merilata za dohodovnata
neednakvost. Merilata od tipot:
dostignato obrazovanie (stapka
na pismenost na vozrasnite, bruto-stapka na upis na site tri stepeni na obrazovanie); o~ekuvano
traewe na ìvotot i dostapnost
na opredeleni dobra i uslugi
(broj na personalni kompjuteri
na 1.000 ìteli, broj na korisnici na internet uslugi na 1.000 ìteli, i sl.) isto taka se koristat
pri mereweto na ìvotniot standard na naselenieto.
LIT.: Human Development Report (2006). Beyond Scarcity: Power, Poverty and The Global
Water Crisis, UNDP. Human Development Reports (1990-2005), UNDP; D-r Risto Hristov, Politika na socijalniot razvoj,
Ekonomski fakultet, Skopje, 2004; Dràven zavod za statistika, Statisti~ki
godi{nici na Republika Makedonija,
1995-2006.
D. E. R. H.
@IVOTNA SREDINA nov

termin vo ekologijata pod koj se
podrazbira prostorot na koj se
odviva ìvotot na site ìvi
su{testva, vklu~uvaj}i go i ~ovekot. Zatoa e neophodno ovoj termin da se sfa}a holisti~ki, bi-
Izvor: Human Development Reports (1990-2006), UNDP i Dràvniot zavod za statistika na RM
Vo Republika Makedonija se
upotrebuva {iroka lepeza na merila na ìvotniot standard na
naselenieto. Sekako, edni od najzna~ajnite se BDP per capita i glavniot zbiren indeks v. Grafikon. BDP per capita (PPP US $) iako
beleì tendencija na postojan
porast, pokaùva relativno nisko nivo na ìvoten standard na
makedonskoto naselenie. Vakvata
konstatacijata ja potvrduva i
glavniot zbiren indeks, koj iznesuva okolu 30% (v. siroma{tija).
dej}i samo taka ìvite su{testva

vo prostorot moàt da ìveat vo
harmonija, ne naru{uvaj}i gi uslovite za ìvot na site su{testva. Ottamu proizleguvaat i barawata ~ovekot odr`livo da upravuva so ìvotnata sredina,
ovozmoùvaj}i gi site potrebi
neophodni za ìvot na organizmite vo prostorot. Toa zna~i deka site ~ovekovi aktivnosti treba bespogovorno da gi po~ituvaat
potrebite na ìvite organizmi
za ~ista ìvotna sredina, so {to
@ivotniot standard po selektirani indikatori, 2004

Indikator
Makedonija
BDP per capita (PPP US $)

Glaven zbiren indeks (%)
Stapka na pismenost
na vozrasnite (%)
Bruto stapka na upis
na site tri stepeni
na obrazovanie (%)
O~ekuvano traewe na ìvot
pri ra|awe (godini)
Broj na korisnici na
internet uslugi na
1000 ìteli
6.610
29,6
Centralna i
Isto~na Evropa
(prosek)
8.802
Visoko
razvieni zemji
(prosek)
31.331
96,1
99,2
70
83
94
73,9
68,2
78,8
78
139
545
Izvor: UNDP (HDR: 2006) i Dràven zavod za statistika
@UGI]
bi se ovozmoìlo ~ovekot odr`livo da upravuva so nea. Toj pristap bara da se pro~istuva s {to
moè da zagaduva i so odr`livoto upravuvawe da se obezbedi harmonija me|u ìvite organizmi, a
so toa i ~ista ìvotna sredina.
Q. Gr.
Rajko
@inzifov
@INZIFOV, Rajko (Ksenofon)

Jovanov (Veles, 15. II 1839 Moskva, 15. II 1877) makedonski poet
od krugot na u~enicite na Miladinov. Vodi poteklo od vla{ki
doselenici od Albanija i Ju`na
Makedonija vo Veles (tatko mu e
od Moskopole, a majka mu od Negu{). Se adaptira vo makedonoslovenska sredina i u{te kako
mlad stanuva u~itel niz Makedonija, {irej}i obrazovanie i prosveta na naroden jazik. Kako pomo{nik-u~itel na Dimitrija
Miladinov u~itelstvuval vo
Prilep i vo Kuku{ i so negova
pomo{ zaminal vo Rusija na studii. Se {koluval vo Odesa (duhovna seminarija), kade {to se zapoznal so prvenecot na bugarskata prerodba Georgi Sava Rakovski. Pod negova sugestija si go
promenil (poslovenil) imeto od
Ksenofon vo Rajko. Vo Moskva
zavr{uva istorisko-filozofski
fakultet i ostanuva da raboti
kako profesor po gr~ki jazik vo
sredni u~ili{ta. Razviva bogata
publicisti~ka dejnost na ruski
jazik, objavuvaj}i vo tekot na 1863
g. stihozbirka so pesni na eden
svoeviden makedonsko-bugarski
jazik i prepevi od ruski, ukrainski i od ~e{ki jazik. Zagovornik
e za sozdavawe zaedni~ki makedonsko-bugarski jazik i vo neposrednata svoja literaturna praktika (vo poezijata i prepevot) gi
demonstrira tie idei, dodeka
publicistikata ja ostvaruva na
ruski jazik. Se nao|al pod silno
direktno vlijanie na osnovopolo`nikot na novata ukrainska
literatura Taras [ev~enko, ~ii
stihovi kontinuirano gi preveduval. Oddelni knigi poezija objavuva vo Rusija (Moskva) i vo Romanija (Braila). Vo Moskva se
dviì glavno vo slovenofilskite krugovi. Mo{ne blizok e so se-
mejstvata na bra}ata Aksakovi,

pa so nivna pomo{ go zapo~nal
izdavaweto i ureduvaweto na spisanieto Bratski trud# (zaedno
so Konstantin Miladinov i so
bugarskite literati Quben Karavelov, Ne{o Bon~ev i Najden
Gerov). Na stranicite na ova spisanie pe~ati svoi poetski i prozni tvorbi i prevodi, me|u koi i
raskazot Pro{edba#. Vo Bratski trud# gi objavuva i svoite
prepevi od poezijata na Taras
[ev~enko. Te{ko uspeval da si ja
regulira egzistencijata, vodej}i
samotni~ki ìvot, naj~esto kako
zavisnik na alkoholot, opsednat
so iluzijata deka }e mu uspee da se
vrati vo tatkovinata. Vakvata
li~na tragika }e progovori na
ispoveden na~in vo negovata impulsivna lirika, vo koja pulsiraat nostalgi~ni tonovi i mra~ni
raspolo`bi. Vo tekot na 1866 godina prestojuva kratko vreme vo
Makedonija, ostavaj}i ìvi svedo{tva vo svojata publicistika.
Nabrgu se vra}a vo Rusija, primaj}i rusko dràvjanstvo, no postojano preokupiran so razmisli i
griì za tatkovinata. Vo tekot
na 1867 (maj) zemal u~estvo na
Seslovenskiot kongres vo Moskva, kade {to nastapuva so eufori~na re~ i recitacii na svoi
stihovi. Vo tekot na 1870 g. prisustvuva vo Braila (Romanija) na
godi{noto sobranie na Bugarskoto kniòvno dru{tvo, so ~ija pomo{ tamu ja objavuva svojata poema Krvava ko{ula#. Zblièn so
animatorite na slovenofilstvoto vo Rusija (bra}ata Aksakovi,
P. I. Bartenev, Nil A. Popov i
dr.), sorabotuva so publicisti~ki trudovi vo nivnite spisanija
(Den#, Sovremenaja letopis#,
Moskva#). Vo ovaa periodika ja
objavuva i svojata poznata biografija za bra}ata Miladinovci,
publikuvana neposredno po nivnata pogibel vo carigradskite
zandani. Sozdava bogat publicisti~ki opus na ruski jazik, proniknat glavno so ideite na slovenofilstvoto. Neposredno pred
golemata Rusko-turska vojna
(1877/78) za potrebite na ruskata
armija podgotvuva Patevoditel#
niz Makedonija i kratok makedonsko-ruski re~nik. Gi prepeva
na makedonski jazik pro~uenite
vo toa vreme tvorbi Slovo za
pohodot Igorev# (dreven rakopis) i Kralevdvorskiot rakopis# od Vaclav Hanka, kako i prevod na ruski jazik na Orfeevata
pesna#, navodno pronajdena vo
Makedonija od Stefan Verkovi},
za ~ija avtenti~nost se zalagal
pred ruskata javnost. Negovite
stihotvorbi ja otkrivaat voznemirenata du{a na mlad i siroma-
{en student od Makedonija, kogo

sudbinata go frlila na neizvesnostite na emigrantskiot ìvot
vo Rusija. Vo te{kite migovi na
takvata ìvotna avantura avtorot niz ispovedni tonovi gi dovikuva spomenite od nedale~noto
detstvo, pa preku nostalgi~ni
zvuci i preku gor~inata na prestrogite samoobvinuvawa go osuduva migot na samoizmamata. Pritisnata vo mengemeto na eden haoti~en jazi~en eksperiment, ovaa
poetska re~ strada o~evidno od
nedostig na stilsko sovr{enstvo
i izvorna ~istota na lirskata neposrednost, no uspeva da vospostavi ìv dopir i so sovremeniot
makedonski ~itatel, ~ij interes
kon svoeto e neporekliv, nerazni{an i postojan.
BIBL.: Novoblgarska sbirka, Moskva,
1863; Krvava ko{ula, poema, Braila,
1870; Publicistika, I-II, Sofi, 1964; Odbrani tvorbi. Priredil Gane Todorovski, Skopje, 1981.
LIT.: Ivan Dorovski, Rako @inzifov.
Vozdestvie russko i ukrainsko literatur na ego tvor~estvo. Brno, 1988;
Gane Todorovski, Poetot na makedonskite nevoli nafrloci kon stogodi{ninata od smrtta na Rajko @inzifov.
Predgovor kon Odbrani tvorbi od Rajko
@inzifov, Skopje, 1981, 927 Bele{ki
(Makedonskata literaturna nauka za
@inzifov, Hronologija na ìvotot i deloto na Rajko @inzifov, Bibliografija
na pova`nite tvorbi na Rajko @inzifov,
Pova`na literatura za Rajko @inzifov),
625-654.
G. T.
@ITAR narodno imenuvawe na

mesecot avgust, osmiot mesec vo
godinata.
S. Ml.
@OLNI ili VUGI (Oriolidae)
familija {umski ptici od podredot ptici-peja~ki (Oscines). Kaj nas e
prisuten samo eden vid,
òlna ili vuga (Oriolus oriolus), naj~esto
@olna (Oriolus oriolus)
vo dabovite
{umi, osobeno po dolìnata na
re~nite dolini.
Sv. P. V. Sid.
@OLTENKA, FUKAREKOVA
(Genista fukarekiana Micevski) makedonski floristi~ki endemit
od familijata Fabaceae (Leguminosae), se razviva na planinata
Osogovo Sultan Tepe.
Vl. M.
@UGI], Jelena (Skopje, 20. III
1973) akterka. Diplomirala na
FDU vo Skopje, na Otsekot za akterska igra (1995). Od 1997 g. e
~len na Dramskiot teatar vo
Skopje. Ulogi: Dona Huana vo is545
@UPA
na rabota vo stranstvo, i toa najmnogu vo Italija.

Al. St.
od 15 televiziski emisii inspirirani od trubadurskata ohridska pesna i dr. Isto taka, osobeno
zna~ajni se i negovite istraùvawa vo oblasta na genealogijata na
ohridskite familii.
BIBL.: @ura za @ura, Ohrid, 1995 (dve
izdanija).
S. Ml.
Jelena
@ugi}
toimenoto delo; Sara Dolores

(The lover#); Beatri~e (Arlekin
sluga na dvajca gospodari#);
Irina (Tri sestri#); Kostanca
(Amadeus#); Panglos (Kandid
vo zemjata na ~udata#); [irin
(Ferhan i [irin#); Grofica
Almaviva (Svadbata na Figaro#); Erika (Evropa#) i dr. R. St.
@UPA predel vo Debarsko. Se
prostira na zapadnite padini na
planinata Stogovo, po~nuvaj}i
od s. Gorenci na sever, pa s do selata Elevci i Dolga{ na jug. Isto~nata granica na predelot vodi
po srtot na planinata Stogovo, a
zapadnata po isto~niot breg na
Debarskoto Ezero. Terenot e planinsko-dolinski so ezerski povr{ini. Toj e sostaven od {krilci
i plastovi od varovnici. Klimata e umerenokontinentalna. Zemji{teto e isprese~eno so dolini
i silno se naglaseni erozivnite
procesi. @upa se deli na Gorna i
Dolna @upa. Vo nea postojat 18
sela, vo koi ìveat 6.300 `. (2002
g.). Vo minatoto golema naselba
so zna~ajni funkcii bila Koxaxik, a deneska toa e Centar @upa,
koja ima 800 `. i e sedi{te na Op{tinata. Naselenieto vo odnos
na etni~kata i verskata pripadnost e so me{an sostav. Ovde ìveat Makedonci pravoslavni i
islamizirani (Torbe{i), potoa
Albanci i Turci. Najgolemo selo
naseleno so Albanci e Balanci, a
so Turci Koxaxik. Glavno se zanimavaat so sto~arstvo, a vo ponovo vreme masovno zaminuvaat
Pogled kon zapadnite padini na @upa
546
Aleksandar
@upan
@UPAN, Aleksandar (Struga, 6.

III 1919 Skopje, 23. XI 1983) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1949).
Specijaliziral sanitarna tehnika vo Zagreb. Go osnoval Oddelenieto za sanitarna tehnika pri
Centralniot higienski zavod vo
Skopje i bil negov rakovoditel.
Se zanimaval so arhitektonsko
proektirawe na stanbeni, na op{testveni i na zdravstveni zgradi. Pozna~ajni realizirani objekti: Gradsko sobranie vo Kavadarci
(1950); Narodna banka vo Kavadarci (1951); Gradski teatar vo Struga (1952); Op{ta bolnica vo Kavadarci (1955); Op{ta bolnica vo
Struga (1959); Onkolo{ki institut vo Skopje (1959).
Kr. T.
@URA, Vlado (Ohrid, 3. XI 1946)
novinar i publicist. Bil urednik na Radio Ohrid (19611975), a
potoa urednik na vesnikot na GP
Trudbenik# vo Ohrid (19751997).
Avtor e na golem broj napisi i vo
dnevniot pe~at, a posebno zna~ajni se negovite istraùva~ki radio i televiziski emisii posveteni na minatoto na Ohrid: ciklusot od nad 150 nedelni edno~asovni emisii Relikvija#, posveteni na minatoto na Ohrid vrz
osnova na istraùvawata niz arhivite vo Ohrid, Skopje i vo Sofija; ciklusot od 20 polu~asovni
radio emisii posveteni na ohridskata starogradska pesna; ciklus
Goce
@uraAngeli~in
@URAANGELIÎN, Goce (Ohrid, 1951) istori~ar na umetnosta, muzejski sovetnik vo Narodniot muzej vo Ohrid. Osnovno
i sredno obrazovanie zavr{il vo
rodniot grad, a Filozofski fakultet grupa Istorija na umetnosta so arheologija vo Skopje,
prva generacija. Siot raboten
sta` go minal vo Narodniot muzej vo Ohrid. Nastapuval na nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo. Negov nau~en interes e minatoto i umetnosta na Ohrid i
Ohridsko. Objavil okolu 60 nau~ni prilozi i nekolku knigi.
BIBL.: Stranici od istorijata na umetnosta vo Ohrid i Ohridsko (XV-XIX vek),
Ohrid, 1997; Pe{ternite crkvi na bregot
na Ohridskoto Ezero, Ohrid, 2000; Pe{ternite crkvi vo Ohridsko-prespanskiot
region (R. Makedonija, R. Albanija, R. Grcija), Ohrid, 2005; Ohridski mitropolitski
kodeks, Ohrid, 2005 (so koavtor); Hristijanski hramovi i sveti mesta vo Ohridsko,
Ohrid, 2007; Poglavarite na Ohridskata
crkva, Ohrid, 2008.
S. Ml.
@UTA, Be}ir (Vele{ta, Stru{ko, 22. IX 1935 Skopje, 2005)

ekonomist i politi~ar. Diplomiral na Ekonomskiot fakultet
vo Skopje (1962) i doktoriral od
oblasta na finansiite na temata
Sistemot na finansiraweto na
stanbenata izgradba vo SR Makedonija#. Bil na razni rakovodni
funkcii vo Op{tinata Struga,
~len na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM (19671969), pomo{nik na sekretarot za urbanizam (1970-1975), sudija na Ustavniot sud na SRM (19751983), viceguverner na Narodnata banka na
Makedonija (19861992) i potpretsedatel na Vladata na RM
(20. III 1991 4. IX 1992 i 4. IX 1992
30. XI 1998) kako kandidat na
PDP i PDP-NDP.
BIBL.: Sistemot na finansiraweto na
stanbenata izgradba vo SR Makedonija,
Skopje, 1984.
S. Ml.
Z
ZA MAKEDONCKITE RABOTI prvata kniga na sovremeniot makedonski literaturen jazik
i pravopis i prvata nau~no postavena, teoretski obrazloèna i
faktografski argumentirana istorija na sovremeniot pismen jazik i na makedonskata nacionalno-politi~ka misla. K. P. Misirkov knigata ja sostavil glavno
od svoite predavawa vo MNLD vo
S.-Peterburg, a vo dekemvri 1903
g. ja objavil vo Sofija. Taa e prepi{uvana i prou~uvana vo Makedonskiot literaturen kruòk vo
Sofija i podgotvuvana za preizdavawe, no vtoroto izdanie e objaveno celi 20 godini po smrtta
na avtorot vo oslobodenata zemja
(Skopje, 1946). Iako uporno premol~uvana, èstoko progonuvana,
sekade zabranuvana i bezmilosno
uni{tuvana, s do polnata afirmacija vo RM makedonskiot narod nema dobieno pozna~ajna, popolna i poaktuelna kniga od ova
delo na makedonskiot slavist i
kulturno-nacionalen deec K. P.
Misirkov.
Za makedonckite raboti (K. P. Misirkov)
Knigata sodrì: Predgoor (s.

IIIXI); [~o napraifme i {~o
trebit da praime za odnapred?
(144); Imat li se nu`da ot makedoncki nacionalni nau~no-literaturni drugarstva? (4567);
Nacionalniiot separatizm: zemii{~eto na koie se imat razviieno i ke se razviiat za odnapred
(6899); Sostauala, sostauat i
moìt li Makedoniia da sostauat ot sebe oddelna etnografcka i politi~na iedinica?
(100131) i Nekolku zboroi za makedonckiiot literaturen iazik
(135145).
LIT.: Krste P. Misirkov, Za makedonckite raboti. Fototipno izdanie,
Skopje, 1953; Krste P. Misirkov, Sobrani dela, I. Tekstovi na makedonski jazik
(19001905), MANU, 2005; II. Pe~ateni
istraùvawa i statii (18981909),
2007; III. Nacionalno-politi~ka publicistika (19101926), 2008; D-r Blaè
Ristovski, Krste P. Misirkov (1874
1926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna
misla, Skopje, 1966, 346380; Deloto na
Krste Misirkov. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na kniga-
ta Za makedonckite raboti, III, MANU, 2005.

Bl. R.
ZABAVI[TA vid predu~ili{ni ustanovi za deca od 5 i 6

godini. Postojat vo ramkite na
detskite gradinki i pri osnovnite u~ili{ta. Prvi vakvi
formi na predu~ili{no vospitanie vo Makedonija se javuvaat vo
vtorata polovina na XIX v. Me|u
dvete svetski vojni, za vreme na
Aktivnosti vo zabavi{te
Kralstvoto Jugoslavija, rabotele vo sostav na osnovnite u~ili{ta, glavno, vo pogolemite

gradovi. Vo u~ebnata 1939/40 g. vo
Makedonija imalo 25 zabavi{ta,
vo koi bile opfateni deca na vozrast od 4 do 7 godini. Pogolem
razvoj doìvuvaat neposredno po
osloboduvaweto. Imale karakter
na pedago{ka ustanova (pristapot vo niv bil dobrovolen i sloboden za site deca), za razlika od
detskite gradinki (3 do 7 godini),
koi se tretirale kako socijalni
ustanovi (se zgriùvale samo deca na vraboteni roditeli). Pred
donesuvaweto na Zakonot za za{tita na decata (2000), funkcionirale pod imeto organizacii za
zgriùvawe i vospitanie na decata. Vo ramkite na detskite
gradinki vo tekot na 1998 g. rabotele 232 zabavi{ni grupi, a pri
osnovnite u~ili{ta 741, so vkupno 17.753 opfateni deca. Zakonskata opredelba zadolìtelnoto
osnovno obrazovanie da zapo~nuva so 6-godi{na vozrast se odrazuva i vrz rabotata na zabavi{tata (v. Predu~ili{ni ustanovi;
Predu~ili{no vospitanie i obrazovanie vo Makedonija).
ZABAZANOVSKI&RUSKI

K. Kamb.
ZABAZANOVSKIRUSKI, Atanas Prokopiev (Prilep, 7. I 1925)

prvoborec, naroden heroj, bezbednosen i sportski funkcioner.
Tatko mu bil ruski emigrant
(donski kozak), a majkata Makedonka. Zavr{il trgovsko u~ili{te, stanal ~len na SKOJ (1941) i
fudbaler na FK Goce Del~ev#
vo Prilep. Po napadot na Prilep (11. X 1941) bil uapsen. Vo
NOAVM bil pu{komitralezec
na Prvata makedonsko-kosovska
NOUB (od oktomvri 1943). Po zavr{uvaweto na kursot za skoevski rakovoditeli (s. Lisi~e, Vele{ko), bil sekretar na SKOJ na
êtirieset i vtorata (makedonska) divizija na NOVJ na Sremskiot front, a potoa rabotel vo
KOS na JNA, vo SVR i vo nadvore{nata trgovija. Bil pretsedatel na Stolnoteniskiot sojuz na
Makedonija, na Kajakarskoto
dru{tvo Mir~e Acev# Skopje
i organizator na dve kajakarski
svetski prvenstva na rekite Treska i Radika vo spust i slalom na
divi vodi (1975). Nositel e na
Partizanska spomenica 1941 i
proglasen e za naroden heroj na
Jugoslavija (20. XII 1951).
BIBL.: Nespokoj, Skopje, 2005.
LIT.: Vidoe Podgorec, Zabazanovski
Prokopija Atanas-Ruski (1925), Narodni
heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 126131; Zabazanovski Prokopija Atanas-Ruski (1925), Mlad borec#, XXXII, 14-15,
Skopje, 30. IV 1975, 16.
S. Ml.
ZABARSKO UÎLI[TE
oformeno so ukaz na Ministerstvoto za prosveta na RM od 1947 g.
vo Skopje kako prvo samostojno
dràvno sredno stru~no u~ili{te za zabari-dentisti. Na ova u~ili{te se zapi{uvale u~enici do
1966 g. i za toj period diplomirale pove}e od 560 zabari-dentisti.
E. M.
Medicinskiot u~ili{ten centar

Pan~e Kara|ozov# vo Skopje
ZABOTEHNI^KO UÎLI[TE, Skopje. Vo 1953 g. e otvoren

Otsek za zabni tehni~ari, koj od
1972/73 se integrira vo Medicinski u~ili{en centar D-r Pan~e
Kara|ozov# vo Skopje. Tuka zabnite tehni~ari, pokraj op{toobrazovnite predmeti, izu~uvaat
548
stru~ni predmeti i prakticiraat

i izu~uvat izrabotka na ve{ta~ki fiksni i mobilni konstrukcii (koronki, mostovi, {ini,
nadgradbi, delumni i totalni
protezi), kako i materijalite od
koi se izrabotuvat. Od 1986/87 se
otvora i Otsek za stomatolo{ki
sestri. Tie se podgotvuvat za rabota vo stomatolo{kite ordinacii za asistirawe, za odrùvawe,
neguvawe, sterilizacija i dezinfekcija na instrumentite i raE. M.
botnata prostorija.
ZAVAR KOMPANI# firma
za proizvodstvo, inènering i
uslugi vo ma{instvoto. Osnovana e vo 1988 g. Specijalizirana e
za proizvodstvo na oprema od ner|osuva~ki ~elikinoks. Se zanimava so: proizvodstvo na procesna oprema za: prehranbenata,
hemiskata, farmacevtskata industrija; cevni instalacii i oprema za petrohemiskata industrija, rudarstvoto, metalurgijata; izrabotka na enterieri od
ner|osuva~ki ~elik; servisirawe konstrukcii i oprema so specijalizirani zavaruva~ki postapki. Pretprijatieto ima sopstveno proizvodstvo, razvoj, proektirawe, inènering i marketing. Ima proizvodni pogoni na
dve lokacii pogon 1 so administrativen del od 350 m i pogon 2 od 1.200 m. Gi ima sertificirano sistemot za kvalitet ISO
9001:2000 i sistemot za upravuvawe so ìvotnata sredina ISO
14001:2004.
Sl. A.
ZAVOD ZA VODOSTOPANSTVO NA RM, Skopje institucija
osnovana vo 1952 g. so zada~a da gi
re{ava problemite na vodostopanskite dejnosti vo RM. Izvr{il golem broj istraùvawa i
izrabotil enormen broj studii i
proekti od oblasta na vodostopanstvoto i za{titata od erozija.
Poseduva sopstvena biblioteka
na proekti i studii i hidrolo{ki podatoci po~nuvaj}i od 1924,
instrumenti za terenski raboti,
kompjuterska i geodetska oprema.
Sorabotuva so doma{ni i stranski kompanii, kako i so me|unarodni organizacii. Ekspertite
od Zavodot u~estvuvaa vo izrabotkata na Vodostopanskata osnova
na RM, Katastrite na vodni resursi i hidrotehni~ki objekti,
Kartata na erozija na RM (1992),
NEAP, studii za za{tita na vodnite resursi i druga tehni~ka dokumentacija.
St. D.
ZAVOD ZA ISPITUVAWE NA
MATERIJALI I RAZVOJ NA
NOVI TEHNOLOGII SKOPJE#, Skopje institucija osnovana vo 1956 g. kako Zavod za ispituvawe pri Arhitektonsko-gra-
Laboratorija za geotehnika i geomehanika vo

Zavodot za ispituvawe na materijali i razvoj na
novi tehnologii Skopje#, Skopje
de`niot fakultet vo Skopje. Od

1976 g. se odvojuva i raboti samostojno, a od 1999 g. stanuva pridru`na ~lenka na Univerzitetot
Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje.
Obezbeduva konsalting i inènering uslugi, uslugi pri proektirawe i vodewe proekti, kako i uslugi za ispituvawe materijali i
sertifikati za kvalitetot na
proizvodite {to se upotrebuvaat
vo industrijata na grade`noto
inènerstvo vo RM i vo po{irokiot region.
IZV.: Materijali od dokumentacijata na
Zavod za ispituvawe na materijali i razvoj na novi tehnologii, Skopje.
R. D.
ZAVOD ZA SPORTSKA MEDICINA. Vo Institutot za

sport (19551957) e otvorena prvata Ambulanta za sportska medicina, a vo osnovaniot Republi~ki zavod za fizi~ka kultura
(1957) e formirano Oddelenie za
sportska medicina so ambulanta.
Vo honoraren raboten odnos vo
nego rabotel d-r Nikola Hristov. Oddelenieto e prisoedineto
kon Zdravstveniot dom Skopje i e
preneseno vo prostoriite na Ambulantata Bukure{t#. So sozdavaweto na soodvetni kadrovski i
prostorni uslovi, Oddelenieto
prerasnalo vo Zavod za sportska
medicina (1973). Vo nego se vraboteni opredelen broj lekarispecijalisti po sportska medicina i pomo{en zdravstven personal. Zavodot vr{i sistematski
zdravstveni pregledi na sportistite, a dava i drugi zdravstveni
uslugi.
LIT.: Nikola Hristov, Istoriski razvoj
na sportskata medicina vo Makedonija,
Skopje, 1993.
N. T.
ZAVOD ZA UNAPREDUVAWE
NA VOSPITANIETO I OBRAZOVANIETO v. Pedago{ki zavod na Makedonija
ZAVOD ZA UREDUVAWE NA
[UMITE specijalizirana ustanova za ureduvawe i koristewe
na {umite. Kako posebna ustanova
Zavodot e formiran 1952 g., a dotoga{ negovata dejnost ja izveduva{e Oddelenieto za ureduvawe
na {umite pri Ministerstvoto za
ZAVR[NI
zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Pridonesot na Zavodot za makedonskoto {umarstvo

be{e golem. Osven prvata inventarizacijata na {umite, podgotovkata na golemiot broj planovi
za stopanisuvawe so {umite, toj
izgotvuva{e i proekti za {umski
pati{ta i zgradi. Po formiraweto na JP Makedonski {umi#
(1997), Zavodot prestana da raboti, a negovata dejnost se prenese
na sektorot za ureduvawe i planirawe na {umite vo ramkite na javnoto pretprijatie.
Al. And.
ZAVOEV, Petar ([tip, 1880

Sofija, 1965) raskaùva~, publicist i novinar. Otkako ja zavr{uva gimnazijata vo Solun zaminuva vo Plovdiv, kade {to se vrabotuva kako novinar. Vo ovaa javna dejnost pona~esto go koristi
psevdonimot Prohor P~inski. Podocna se prefrla vo Sofija, kade
{to ja izdava svojata atraktivna
kniga Pisma od Makedonija. Vo
tekot na 1929 vo Sofija ja izdava
svojata kniga raskazi Moite
stari sosedi, objavena i na makedonski jazik ([tip, 2004).
G. T.
ZAVODI ZA ZDRAVSTVENA
ZA[TITA specijalizirani
zdravstveni ustanovi {to gi sledat, gi istraùvaat i gi prou~uvaat zdravstvenata sostojba na naselenieto, pri~inite za pojavata
i za {ireweto na zaraznite i drugi bolesti od socijalno-medicin-
ZAVR[NI OPERACII ZA OSLOBODUVAWETO NA JUGOSLAVIJA (20. III 15. V 1945). Zavr{nite operacii traele od po~etokot na Sremskiot front, do
kapitulacijata na GAE. Vo toa
vreme NOVJ se sostoela od ~etiri armii, VV i VM vo brojna sos-
Zavodot za zdravstvena za{tita na grad Skopje
sko zna~ewe, vlijanieto na razni

faktori (vklu~itelno i ekolo{kite) vrz zdravjeto na lu|eto,
predlagaat i prezemaat merki za
za{tita i unapreduvawe na zdravjeto. Zavodite za zdravstvena
za{tita se organiziraat na me|uop{tinsko (regionalno) i republi~ko nivo za sproveduvawe aktivnosti od sanitarno-higienskata, epidemiolo{kata, laboratoriskata i socijalno-medicinskata dejnost. Prvite higienski
zavodi, kako samostojni ustanovi
vo nekoi pogolemi op{tini, bile
formirani vo 1959 g., a od 1965 g.
vleguvaat vo sostav na medicinskite centri do 1993 g., koga se izdvojuvaat kako samostojni javni
zdravstveni organizacii. Vo RM
dejstvuvaat 10 regionalni zavodi
(Bitola, Ko~ani, Kumanovo, Ohrid, Prilep, Strumica, Skopje,
Tetovo, Veles i [tip), eden Republi~ki zavod za zdravstvena
za{tita vo Skopje i eden Voen
institut za preventivna medicina vo Skopje so identi~na dejnost.
D. D.
tojba od okolu 800.000 lica. Vo

borbite vo sostav na Prvata armija na NOVJ u~estvuval XV (makedonski) korpus na NOVJ od
okolu 25.000 vojnici i oficeri
(po naredba od 1. I 1945) i Make-
donskiot bataljon Jane Sandanski# od Makedonci od Belgrad i

okolinata vo sostav na [estata
li~ka divizija. Po probivaweto
na Sremskiot front makedonskite edinici ja oslobodile Slavonska Poèga, a potoa u~estvuvale
i vo osloboduvaweto na Zagreb.
Potoa 42. divizija bila ispratena vo Bosna vo borba protiv ~etni~kite i usta{kite sili, a 48.
divizija gi prodolìla borbite
kon Celje i Dravograd (Slovenija). Vo toj period korpusot imal
1.200 zaginati i 3.360 raneti i
okolu 370 is~eznati borci.
LIT.: Boro Mitrovski, Petnaesti (makedonski) udarni korpus NOVJ, Beograd,
1983.
V. St.
ZAVR[NI OPERACII ZA OSLOBODUVAWETO NA MAKEDONIJA (1944). Po konstituiraweto na makedonskata dràva

(2. VIII 1944), makedonskata vojska
gi intenzivirala zavr{nite dejstva za osloboduvawe na neoslobodenata teritorija. Borbenite
operacii gi planiral, gi podgotvuval i gi rakovodel G[ na NOV
i POM kako izvr{en organ na
Prezidiumot na ASNOM. Po kapitulacijata na Bugarija i povlekuvaweto na V bugarska armija,
germanskite edinici gi zaposednale strategiskite pozicii. Germanskiot komandant vo Skopje,
general [oerlen, na krajot od
septemvri se obidel da sozdade
Nezavisna Makedonija# so pomo{ na Van~o Mihajlov i negovite privrzanici. Kon krajot na
septemvri 1944 g. edinicite na
NOVM bile rasporedeni po glavnite komunikaciski pravci. Vo
sredinata na oktomvri 1944 g. G[
na NOV i POM raspolagal so
tri korpusi od sedum divizii. Diviziite vo svojot sostav imale 23
Na pat za Sremskiot front
549
ZAGADUVAWE
materii so {to se zgolemuva

Q. Gr.
trofijata na vodite.
ZAGREPSKI TRIOD kirilski rakopis od makedonska redakcija. Se ~uva vo Arhivot na HAZU vo Zagreb pod sign.: IV d 107.
Sodrì posen i cveten del. Ima
196 pergamentni lista (19h26,7)
ispi{ani so ustavno pismo vo
postar oblik. Napi{an e vo XIII
v., spored jazi~nite osobenosti,
vo Zapadna Makedonija. Se spomnuvaat imiwata na Kiril Filozof i na Metodij. Se smeta deka,
zaedno so [afarikoviot triod,
pretstavuva najstar strukturen
tip na slovenski triod.
Edinicite na XV korpus vo akcija (1945)
pe{adiski, ~etiri artileriski,

edna kowani~ka, edna avtomobilska brigada i drugi edinici. Vo
sekoe mesto imalo teritorijalni
edinici, udarni i diverzantski
grupi. Vo Isto~na Makedonija
dejstvuval Bregalni~ko-strumi~kiot korpus. Vo Skopsko-kumanovskiot i Krivopalane~kiot
reon dejstvuval XVI korpus, a vo
Bitolskiot i Tikve{kiot reon
dejstvuval XV korpus. Po dogovorot vo Krajova, so koj na BNA $
bilo dozvoleno da u~estvuva vo
borbite vo Jugoslavija, komandantot i komesarot na G[ na
NOV i POM otpatuvale vo Sofija, kade {to go dogovorile planot za zaedni~kite dejstva. Zaedni~kite operacii zapo~nale na 7.
X 1944 g. Prvata bugarska armija
sodejstvuvala na XVI korpus, po
dolinata na Kriva Reka i P~iwa,
a êtvrtata bugarska armija sodejstvuvala na Bregalni~ko-strumi~kiot korpus po dolinata na
Bregalnica i Strumica. Do 10. X
1944 g. pogolemiot del od Makedonija bil re~isi osloboden.
Borbite za osloboduvawe na
Skopje zapo~nale ve~erta na 12.
XI 1944, so dejstvata na edinicite
na 42-ta i na Kumanovskata divizija. Na 13. XI 1944 g. ve~erta
Skopje bilo oslobodeno. Edinicite na XVI korpus dejstvuvale na
pravecot SkopjeTetovo, a edinicite na XV korpus na pravecot
Ki~evoGostivar. Na ovoj prostor, osven protiv germanskite,
èstoka borba se vodela i protiv
balisti~kite sili. Borbite traele do 19. XI 1944 g. Vo zavr{nite
operacii za osloboduvawe na Makedonija osobeno èstoki borbi
se vodele za osloboduvawe na gradovite Prilep (2. XI), Bitola (4.
XI), Strumica i Resen (5. XI), Radovi{ (6. XI), Ohrid (7. XI), [tip
i Struga (8. XI), Sveti Nikole i
Veles (9. XI), Skopje (13. XI), Ki~evo (15. XI), Gostivar (18. XI) i
Tetovo (19. XI). So toa celata teritorija na Federalna Makedonija bila oslobodena.
550
IZV.: Zbornik NOR-a, VII, kw. 4.

LIT.: Mihailo Apostolski, Zavr{ne
operacije za osloboewe Makedonije, Beograd, 1953.
V. St.
ZAGADUVAWE NA ATMOSFERATA rezultat na antropogenata aktivnost, prete`no vo urbanite centri i vo industriski regioni kade {to se tro{at ogromni koli~ini na cvrsti, te~ni i
gasni energenti za proizvodstvo
na elektri~na i toplotna energija, za transport i za proizvodstvo
na metali i hemiski i sinteti~ki
proizvodi. Na takov na~in ~ovekot sozdava svoj proces na kruèwe na materii {to se ispu{taat
vo atmosferata i ja zagaduvaat.
Ovie negativni vlijani na globalen plan se manifestiraat so zatopluvawe na biosferata, promena na klimata, topewe na lednicite i naru{uvawe na biodiverzitetot na planetata Zemja. Q. Gr.
ZAGADUVAWE NA VODITE
site nepro~isteni vodi (industriski ili komunalni otpadni
vodi) {to se ispu{taat vo recipientite (rekite i ezerata) gi
zagaduvaat vodite. Industriskite otpadni vodi prete`no nosat
razni toksi~ni materii, te{ki
metali, a komunalnite otpadni
vodi golemi koli~ini organski
materii {to sodràt visoki koli~ini biogeni elementi. Zatoa
komunalnite vodi ja zgolemuvaat produktivnosta na slatkite
vodi (trofijata na vodite) so
{to se otvoraat procesi na golema potro{uva~ka na kislorod,
rastvoren vo vodite i predizvikuvaat sozdavawe na anaerobni
uslovi vo niv. Toa gi naru{uva
mehanizmite na samoregulacija
na vodenite ekosistemi {to doveduva do silna degradacija na
biodiverzitetot. Sekoj ~ovek,
vo tekot na godinata, od metabolitite isfrla 0,6 kg/g. fosfor
vo komunalnite vodi, so {to se
zgolemuva trofijata na vodite.
Od zemjodelskite povr{ini, isto taka, se izmivaat hranlivi
LIT.: V. Despodova, L. Slaveva, Makedonski srednovekovni rakopisi, I, Prilep,

1988; \. Pop-Atanasov, Re~nik na starata makedonska literatura, Skopje, 1989;
E. Crvenkovska, Zagrepski triod, Stari
tekstovi, VII, Skopje, 1999.
E. C.
ZAGROZENI ili ZASEGNATI VIDOVI @IVOTNI vo

zavisnost od brojnosta i od statusot na nivnite populacii vo prirodniot areal na rasprostranuvawe, vklu~eni se vo edna od kategoriite na Me|unarodnata unija
za za{tita na prirodata (IUCN):
kriti~no zagrozeni, zagrozeni
ili ranlivi. Pri~inite za is~eznuvaweto na vidovite, kako i za
namaluvaweto na nivnite populacii se povrzani so ~ove~kite aktivnosti, no postojat i globalni
faktori, kako {to se klimatskite promeni, sukcesiite na ekosistemite (osobeno na vodnite i
{umskite), promenite vo ozonskata obvivka, nekoi gabni pandemii i dr. Makedonija s u{te nema izraboteno Nacionalna crvena lista i Crvena kniga na zasegnati vidovi ìvotni. Od tie pri~ini, vo Studijata za sostojbata
so biolo{kata raznovidnost vo
Republika Makedonija# i vo Strategija i akcionen plan za za{tita na biolo{kata raznovidnost
na Republika Makedonija#, stepenot na zagrozenost na faunisti~kite vidovi od rbetnicite e definiran spored evropskata crvena lista na rbetnici. Od vkupno
506 vida rbetnici registrirani
vo na{ata fauna, 113 vida (30 ribi, eden vleka~, 66 ptici i 16 cica~i) se vklu~eni vo kategorijata na zagrozeni vidovi, {to pretstavuva 22,3%. Kako najzagrozena
grupa ìvotni se izdvojuvaat ribite, kade {to od vkupno 58 avtohtoni vida, 30 se vklu~eni vo
kategorijata na zagrozeni, ili
51,7% od celokupnata ihtiofauna. So izrabotka na Nacionalnata crvena lista, brojot na zagrozenite vidovi }e bide delumno izmenet i pro{iren, so vklu~uvawe
i na drugi zasegnati vidovi {to
kaj nas ne se opfateni so Evrop-
ZADNA
skata crvena lista. Tuka se misli, pred s, na oddelni endemi~ni

taksoni na nacionalno i regionalno nivo, kako i na vidovi ~ii
distributivni areali zavr{uvaat vo Makedonija. Grani~nite populacii na ovie vidovi se krajno
reducirani i senzitivni na kakvi bilo ekolo{ki promeni vo
nivnite prirodni ìveali{ta,
poradi {to kako imperativ se nametnuva nivnata za{tita.
LIT.: S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report), Ministry of Environment and Phisical Planning, Skopje, 2003;
European Red List of Vertebrates. A joint project
between the Council of Europe and the European
Environment Agency, The European Topic Centre on Nature Protection and Biodiversity, Paris,
2002; J. E. M. Baillie, C. Hilton-Taylor, and S. N.
Stuart (Editors), 2004 IUCN Red List of Threatened Species. A Global Species Assessment,
GlandCambridge, 2004.
Sv. P. V. Sid.
ZAGROZENI RASTITELNI
VIDOVI. Spored kategorizacijata na Me|unarodnata unija za
za{tita na prirodata (IUCN),
zagrozenite vidovi (Endangered)
pretstavuvaat kategorija {to se
nao|a pod odredena zakana, odnosno se soo~uvaat so visok rizik za
is~eznuvawe vo prirodata i gi ispolnuvaat IUCN kriteriumite za
Crvena lista. Pokraj ovaa kategorija, spored IUCN se razlikuvaat zasegnati vidovi, vidovi is~eznati od prirodata, kriti~no
zagrozeni, nevalorizirani, nezasegnati, ranlivi i vidovi bez dovolno podatoci. Pri~inite za
nivno zagrozuvawe na teritorijata na RM se najrazli~ni, no naj~esti se antropogenite vlijanija:
meliorativnite zafati, {to dovedoa do zagrozuvawe na golem
broj blatni rastenija (Carex elata,
Blatnoto rastenie Carex elata
\or~e Petrov, Nikola Male{evski i Goce Del~ev vo Sofija
Senecio paludosus, Rumex hydrolapathum, Ranunculus lingua, Cladium mariscus, Ophioglossum vulgatum, Osmunda regalis i drugi), razoruvawe
na povr{ini so halofitska vegetacija zaradi dobivawe obrabotlivi povr{ini (zagrozeni Camphorosma monspeliaca, Suaeda maritima, Puccinelia convoluta, Crypsis aculeatus, Allium maritimum, i dr.), eksploatacija na reliktni {umi
(zagrozeni vidovi na rodovite
Quercus, Abies, Pinus, i dr.), potopuvawe na klisuri zaradi izgradba na hidroakumulacii (zagrozeni: Thymus oehmianus, Viola kosaninii, Silene paeoniensis i dr.), rudarski i geolo{ki aktivnosti (zagrozeni Viola arsenica, Viola allchariensis, Centaurea marmorea, Stachys
iva), nekontrolirano sobirawe
lekoviti rastenija (zagrozeni
Sideritis scardica, Sideritis raeseri,
Gentiana lutea subsp. symphyandra,
Orchys spp.) i dr.
Vl. M.
ZADGRANI^NO PRETSTAVNI[TVO NA TMORO (Sofija,
18961908) pretstavni{tvo otvoreno so re{enie na Kongresot
na Makedonskata revolucionerna
organizacija vo Solun (1896), so
funkcija na pretstavni{tvo za
nadvore{ni odnosi na Centralniot komitet. Potrebata od takvo
pretstavni{tvo u{te vo prvite
godini od dejstvuvaweto na Oganizacijata se nametnala od pove}e
pri~ini: za obezbeduvawe materijalni sredstva (revolucionerna
literatura i oru`je) od mnogubrojnata makedonska emigracija; za
parirawe na pretenziite na Bugarija da se nametne kako zastapnik
na interesite na Makedonija,
pretstavuvana kako bugarska zemja, a Vrhovniot makedonski komitet vo Sofija kako pretstavnik
na bugarska organizacija vo Ma-
kedonija; CK da se legitimira kako edinstven legalen pretstavnik

na makedonskiot narod, na negovata borba za osloboduvawe i za sozdavawe makedonska dràva. Vo
vremeto neposredno pred Ilindenskoto vostanie neoficijalizirani zadgrani~ni pretstavni{tva, odnosno pretstavnici, Organizacijata imala u{te vo Carigrad i vo Atina. Pred krajot na
Ilindenskoto vostanie imalo
inicijativa za zadgrani~no pretstavni{tvo vo Srbija, (vo Belgrad), a po Vostanieto i vo [vajcarija (@eneva). Ovie dve pretstavni{tva ne bile otvoreni.
LIT.: Aleksandar Hristov, Sozdavaweto
na Zadgrani~noto (diplomatsko) pretstavni{tvo na VMRO. Sozdavaweto na
makedonskata dràva 1878-1978, Skopje,
1985; Quben Lape, Mestoto i ulogata na
Zadgrani~noto pretstavni{tvo na Tajnata makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija od osnovaweto do Mladoturskata revolucija, Prilozi za Ilinden, V, Bitola-Kru{evo, 1983; Dimitar Dimeski, Zadgrani~noto pretstavni{tvo
na TMRO (1896-1903), zb. Sto godini od osnovaweto na VMRO i 90 godini od Ilindenskoto vostanie, Skopje, 1994. M. Min.
ZADNA REKA GRMAJTE (Vitoli{te, Mariovo) naselba so

nekropola od docnoanti~kiot i
nekropola od srednovekovniot
period. Spored monetite i drugite naodi, naselbata egzistirala
od II do po~etokot na V v. so najgolem podem vo IV v. Vrz nea vo
sredniot vek se formirala nekropola na redovi, od koja se istraèni 47 grobni celini. Pogrebuvaweto e vr{eno vo grobni
kamari od tipot na cisti, izvedeni od pogolemi ili pomali kameni plo~i ili plo~esti kamewa,
kako i vo grobni jami direktno
vkopani vo zemjata ili delumno
ogradeni so positni kamewa. Vo
niv e najden bogat groben inven551
ZADRUGARSTVOTO
Docnoanti~ka arhitektura i srednovekovni grobovi, Zadna Reka & Grmajte, s. Vitoli{te
tar prezentiran preku nekolku

formi na nakit. Brojnite primeroci na obetki, nau{nici, prsteni od bronza i belegzii od bronza
i staklo gi odreduvaat hronolo{kite ramki na formiraweto
na nekropolata vo XXI do krajot
na XII v.
LIT.: Liljana Kepeska Kostadin Kepeski, Docnoanti~ka gradba od Zadna RekaPrilepsko, Maced. acta archaeol.#, 11,
Skopje, 1990, 181191; Liljana Kepeska,
Zadna RekaGrmajte srednovekovna nekropola, Prilep, 1995.
L. K.
ZADRUGARSTVOTO VO NARODNA REPUBLIKA MAKEDONIJA (19451955). So izgradbata na novite socijalisti~ki

op{testveni odnosi po zavr{uvaweto na vojnata vo tekot na 1945
Prilepski zadrugarki niàt tutun
552
g., imperativno se nametnalo pra{aweto za socijalisti~ka preobrazba na seloto. Po primerot na

neagrarnite stopanski sektori i
posebno na industrijata, preobrazbata podrazbirala poop{testvuvawe na zemji{nata sopstvenost. Sitnite individualni stopanstva trebalo da se obedinat vo
krupni socijalisti~ki stopanstva. Do krajot na 1945 g. vo Makedonija bile formirani vkupno
625 razni zadrugi (op{ti, nabavno-proda`ni, zanaet~isko-proizvodstveni, kreditni i sl.). Vo po~etokot na 1946 g. bila donesena
posebena Uredba za selskite rabotni zadrugi (SRZ). Po sudirot
so Sovetskiot Sojuz vo godinite
na Informbiroto, deka vo Ju-
goslavija ne postoi nacionalizacija na zemjata#, dràvnata i partiskata vlast u{te pozasileno

prodolìle da go forsiraat procesot na sozdavawe na SRZ, koi
me|u naselenieto bile poznati
kako zadrugi ili kooperacii. Do
sredinata na 1951 g. bile formirani vkupno 981 SRZ, koi opfa}ale okolu 48% od vkupnata obrabotliva zemjodelska povr{ina.
Najmalku SRZ bile formirani
vo zapadniot del na Makedonija, a
posebno vo Gostivarskata, Tetovskata, Debarskata i Ki~evskata
okolija, kade {to preovladuvalo
albanskoto naselenie, kako i vo
mestata naseleni so tursko muslimansko naselenie. Dràvnata
vlast se pokaàla nesposobna da
gi prinudi pripadnicite na albanskoto i turskoto naselenie da
vlezat vo SRZ. Vo SRZ vlegle samo 4,8% od vkupniot broj albanski doma}instva i 12,5% od vkupniot broj turski doma}instva. Vo
SRZ selanite trebalo da gi obedinat zemjata, dobitokot i zemjodelskiot inventar i da prodolàt so zaedni~ko proizvodstvo.
Organizaciono, zadrugite bile
obedinuvani vo okoliski i vo reonski kooperativni sojuzi. Krupnite slabosti vo rabotata na zadrugite, kako i voop{to na procesot na zadrugarstvoto, do{le do
najsilen izraz u{te na samiot po~etok. Dobrovolnoto vleguvawe
vo SRZ bilo mnogu retka pojava.
Vo najgolemiot broj slu~ai selanite so sila bile prinuduvani da
vleguvaat vo zadrugite. Vleguvaweto vo zadrugite selanite go
~uvstvuvale kako eksproprijacija na nivniot imot. Zadrugite ne
raspolagale so stru~en kadar i
celosno oskudevale so finansiski sredstva. Nedoma}inskiot
odnos kon zaedni~kiot imot, bidej}i selanite ne go ~uvstvuvale
kako svoja sopstvenost, pretstavuval op{tora{irena pojava. Nasekade se pro{irile kra`bite,
prikrivawata i proneverite, dodeka formite na otpor protiv
vlasta, tamu kade {to naloùvala da se zasejuvaat industriski
kulturi namesto ìtni rastenija, koi im bile neophodni na selanite za prehrana, vo nekoi mesta
prerasnuvale vo vistinski buntovi i bile zadu{uvani so primena
na sila. Principot od sekogo
spored mo`nostite, sekomu spored potrebite# se pokaàl napolno neostvarliv. Osven vo nekoi ramni~arski mesta, kade {to
imotite bile okrupnuvani, ogromniot del od imotite na SRZ i
natamu ostanale rascepkani na
sitni parceli i obrabotuvani so
istite najednostavni zemjodelski
orudija so koi i dotoga{ bile ob-
ZAJA^KO
rabotuvani. Vo tekot na 19501952

g. za~estilo samovolnoto istapuvawe na selanite od zadrugite,
dodeka so merkite doneseni vo tekot na 1953 g. za reorganizacija
na SRZ i priloùvawe na principot za dobrovolno vleguvawe i
izleguvawe od zadrugite bil ozna~en po~etokot na krajot na zadrugarstvoto vo NRM.
IZV.: D-r Violeta A~koska, Zadrugarstvoto i agrarnata politika 19451955
godina, Skopje, 1994; Agrarno-sopstveni~kite odnosi, promeni i procesi vo
Makedonija 19441953, Skopje, 1998; D-r
Lazar Lazarov, Op{testveno-ekonomskiot razvoj na NR Makedonija vo periodot na obnovata i industrijalizacijata (19441957), Skopje, 1988.
R. H.
ZADRUGI I ZDRU@ENIJA
najstar oblik na zdruùvawe na
proizvoditelite. Prvite se pojavile od sredinata na XIX v. vo
Anglija. Postojat razli~ni oblici na zadrugi: op{ti, specijalizirani, kreditni, za obrabotka na zemja i dr. Vo na{ata zemja
zadru`nata sopstvenost od Osloboduvaweto pa s do donesuvaweto na Uredbata za imotnite
odnosi i za reorganizacija na
selskite rabotni zadrugi (1953)
be{e pod neposredno vlijanie na
sovetskata pravna teorija i
praktika. So Ustavot od 1974 g.
dojde do izedna~uvawe na zadru`nata sopstvenost so op{testvenata. Brojot na zadru`nite organizacii vo RM do 1990 g. e okolu
200. So procesot na privatizacija na op{testveniot kapital dojde do drasti~no namaluvawe na
brojot na zadrugite. Na lokalno
nivo ima 135 zemjodelski zdruènija, organizirani vo 19 regionalni i vo 7 nacionalni sojuzi.
Od 2002 g. tie se zdruèni vo Federacija na farmerite od MakeDr. \o{.
donija (FFM).
ZAEMNI UÎLI[TA osnovni u~ili{ta, karakteristi~ni po na~inot na izveduvaweto
na nastavata. Vo Makedonija bile najrasprostraneti vo periodot od 30-tite do 70-tite godini
na XIX v. Nivnata rabota bila
organizirana spored Bel-Lankasterskiot sistem, za {to e karakteristi~en procesot na zaemno pou~uvawe, odnosno postarite
u~enici, pod vodstvo na u~itelot, gi podu~uvaat pomladite
u~enici. Vakva organizacija na
nastavata, pred s, bila posledica na nedostig od u~iteli. Vo
ovie u~ili{ta, osven osnovna
pismenost (~itawe, pi{uvawe i
smetawe), se dobivale i elementarni znaewa od gramatika, geografija, aritmetika, istorija,
crkovna istorija i dr. Se sostoele od 2 ili 3 oddelenija. Se smeta deka prvite vakvi u~ili{ta
gi otvoril Jordan Haxi-Konstantinov Xinot vo Veles

(1837) i vo Skopje (1848) (v. Svetovni u~ili{ta).
Skopje, 2002.
K. Kamb.
ZAIFI (Kratovo, XV/XVI v.)

osmanliski poet rodum od Kratovo. Dobil solidno obrazovanie i
pi{uval poezija na persiski jazik. Stanal poznat po komentarot {to go napi{al za deloto
\ulistan# na pro~ueniot poet
Sadi.
tom vtori. Makedonija pod turska vlast
(od XIV do krajot na XVIII vek). Redaktor
d-r Aleksandar Stojanovski, Skopje, 1998,
464.
Dr. \.
mnogubrojnite zlostorstva vrz

makedonskoto naselenie vo selata vo Ki~evsko (Klenoec, Popoec, Izvor, Popolàni, Malkoec).
Likvidiran vo sudir so makedonskata vojska.
\. Malk.
ZAJACI (Leporidae) familija

od zajakoobraznite cica~i (Lagomorpha), vo koja se vklu~eni sredni po golemina ìvotni, so dolgi
u{i, so kratka opa{ka i so zadni
noze prilagodeni za skokawe. Vo
Makedonija se sre}avaat dva vida
S. Zajas
ZAJAS selo vo Ki~evsko. Se

nao|a vo isto~noto podno`je na
planinata Bistra, od desnata
strana na Tajmi{ka Reka, na nadmorska visina od okolu 800 m.
Niz seloto pominuva magistralniot pat M4, koj go povrzuva so
Ki~evo. Naseleno e so Albanci, a
nivniot broj iznesuva 4.712 `. Golem del od naselenieto se nao|a
na privremena rabota vo stranstvo. Zajas e sedi{te na op{tina
11.605 `. Vo seloto postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena
stanica.
Al. St.
ZAJASI, Mefail (Eipov) (Zajas, Ki~evsko, 1919 Tetovsko, 1946)
organizator i voda~ na balistite vo Zapadna Makedonija vo Vtorata svetska vojna (19411944).
Bil voda~ na balistite vo Ki~evskata okolija koga Italijancite
go unapredile vo ~in kapetan, a
potoa Germancite go ispolzuvale
za svoi celi. U~estvuval vo site
oruèni sudiri so makedonskite
partizani na teritorijata na Ki~evsko i po{iroko, kako i vo
od ovaa familija: div zajak (Lepus

europaeus) i doma{en zajak ili kuni} (Oryctolagus cuniculus).
Div zajak

Sv. P. V. Sid.
ZAJA^KO UVO, MAEROVO (Bupleurum mayeri Micevski) lokalen makedonski floristi~ki endemit od
planinata Gali~ica, od familijata
Apiaceae (Umbelliferae) ({titocvetni
rastenija), opi{an od akademik KiVl. M.
ril Micevski.
553
ZAJKOV
Georgi
Zajkov
(Geo
Pirinski)
ZAJKOV, Georgi Nikolov (psevdonim: Geo Pirinski) (s. Gradot,

Bansko, 15. VIII 1901 Sofija, Bugarija) najaktivniot kulturnonacionalen deec sred makedonskata progresivna emigracija vo
SAD. Po zavr{uvaweto na gimnazijata vo ]ustendil i u~estvoto
vo marksisti~kite kruòci, vedna{ po sofiskiot prevrat od 9 juni 1923 g., emigrira vo SAD i stanuva ~len na KP na SAD (1924
1951). Raboti vo rudnicite vo Severna Karolina, a posle vo kompanijata Xeneral motors# vo gr.
Pontijak (Mi~igen). Vo septemvri 1929 g. zaedno so 14 ilindenci
ja formiraat prvata Makedonska
progresivna grupa vo Pontijak,
koja potoa prerasnuva vo Makedonski naroden sojuz vo SAD i
Kanada (podocna Makedonskoamerikanski naroden sojuz vo
SAD i Kanada), so Centralen komitet, ~ij pretsedatel e ilindenskiot vojvoda Smile Vojdanov, a
sekretar Geo Pirinski. Gi izdavaat najzna~ajnite organi na
MNS/MANS so jasno definirana makedonska nacionalna koncepcija vo me|uvoeniot period
(so sorabotnici od site delovi na
Makedonija): Makedonski bletin# (19301931), Balkansko sdruènie# (19311934), Trudova Makedoni# (19341938), Narodna
vol# (19381978) i dr. Organizator na godi{nite kongresi na
MNS/MANS i redaktor na godi{nite zbornici (1931 1940).
Pi{uva i potpi{uva zna~ajni dokumenti za makedonskoto dvièwe. Izbran e za sekretar i na
Slovenskiot komitet vo SAD za
pomo{ na slovenskite narodi na
Balkanot nastradani od fa{izmot (19421951). Po formiraweto na Demokratska Federalna
Makedonija pod negovo ime vo
Wujork ja izdava bro{urata Za
slobodna Makedonija# (For a free
Macedonia), vo koja pravi pregled
na dolgotrajnata borba na makedonskiot narod za sopstvena nacionalna dràva i odu{eveno ja
pozdravuva Deklaracijata od Prvoto zasedanie na ASNOM za garantirawe na pravoto za polna
sloboda i ednakvost na cela Ma554
kedonija, bez razlika na verata,

nacionalnosta i politi~kata pripadnost; pravoto na sloboda na
mislewe, veroispoved i slobodno
obrazovanie i proglasuvaweto na
makedonskiot jazik za oficijalen#. Poradi makedonskite aktivnosti pove}epati e zatvoran,
a so Makartieviot Zakon za vnatre{na sigurnost (1950) e osuden
na 10 godini zatvor ili ekstradicija vo zemjata od kade {to do{ol. Vo 1951 g. e ekstradiran od
SAD vo Bugarija, a tuka vedna{ e
staven vo slu`ba na bugarskata
golemodràvna politika: ~len
na BKP (1951); zamenik-pretsedatel (19511969) i potoa pretsedatel na Nacionalniot komitet za
za{tita na mirot (19691972);
~len na Nacionalniot sovet na
Ote~estveniot front na Bugarija (1951); na Biroto na Slovenskiot komitet na Bugarija (1952);
na Svetskiot sovet za mir (1953);
na Centralnata kontrolno-reviziona komisija na BKP (1966); na
Nastojatelstvoto na Komitetot
za Bugarite vo stranstvo (1982);
pratenik na V, VI i VII narodno
sobranie na Bugarija i proglasen
za Heroj na socijalisti~kiot
trud (1981).
IZV.: Makedonski bletin# (Pontiak,
19301931), Balkansko sdruènie# (Detroit, 19311934), Trudova Makedoni#
(Detroit, 19341938), Narodna vol#
(Detroit, 19381978); godi{ni kongresni
zbornici na MNS (19311940); Georgy Pirinsky, For a free Macedonia, New York, s.a.;
Geo Pirinski, Kakvo vidh i preìvh v
Amerika, Sofi, 1970.
LIT.: Mile Mihajlov, Makedonskiot
naroden sojuz vo Soedinetite Amerikanski Dràvi i Kanada od 1928 do 1935
god., zb.: Iseleni{tvo naroda i narodnosti Jugoslavije i njegove uzajamne veze s domovinom,
Zagreb, 1978; D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija,
2, Skopje, 1983, 511-528; Todor êpreganov, Nacionalnite projavi na makedonskata emigracija vo Soedinetite Amerikanski Dràvi, zb.: Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo i negoviot
kontinuitet do osnovaweto na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Prilozi od Nau~niot sobir..., MANU, 1997, 269278.
Bl. R.
ZAKON za zabrana na makedonskiot jazik vo Egejskiot del na

Makedonija (septemvri 1936)
gr~ki zakon za zabrana da se zboruva na makedonski jazik ne samo
vo javnata komunikacija i na javni manifestacii od sekojdnevniot ìvot (svadbi, pogrebi i dr.)
tuku i vo semejstvoto. Za prekr{uvaweto na zabranata bile primenuvani surovi kazni (pla}awe
na t.n. jazi~en danok, plukawe vo
usta i dr.). Po toj zakon za zboruvawe na maj~iniot makedonski jazik vo javniot ìvot ili vo semejstvoto bile osudeni i internirani po gr~kite ostrovi blizu
4.500 Makedonci.
LIT.: S. Kiselinovski, Statusot na makedonskiot jazik vo Makedonija (1913

1987), Skopje, 1987.
St. Kis.
ZAKON ZA ZA[TITA NA DR@AVATA na Kralstvoto na SHS

(1921 g.) zakon za za{tita na javnata bezbednost i poredok vo dràvata. Osobeno bile progonuvani komunistite i nacionalnite
politi~ki organizacii i grupi
na podvlastenite i nepriznatite
narodi vo dràvata.
ZAKON ZA PROMENA NA TOPONIMITE vo Egejskiot del na

Makedonija (1926) dràvna merka so koja site makedonski toponimi (imiwa na reki, planini, sela i gradovi) se zamenuvale so gr~ki. Toponimite {to moèle da se
prevedat od makedonski na gr~ki
bile preveduvani, a na onie {to
nemalo adekvatna gr~ka zamena im
se davale novi gr~ki imiwa. Gr~kite vlasti gi smenile imiwata
na pove}e od 1.700 mesta.
LIT.: Todor Hristov Simovski, Naselenite mesta vo Egejska Makedonija, I-II,
Skopje, 1998; Stojan Kiselinovski, Etni~kite promeni vo Makedonija (1913
1995), Skopje, 2000.
St. Kis.
ZAKON SUDNIJ QUDEM najstar slovenski praven pismen

spomenik. Ima pove}e teorii za
negovoto avtorstvo, vreme i mesto na sozdavawe. Poradi moravizmite vo jazikot, oddelni pravni
postavki, pari~nite edinici ka-
Faksimil od Zakon sudnij qudem#
ko i vizantiskata Ekloga {to se

nao|a vo osnovata, so golema doza
na sigurnost moè da se tvrdi deka e sozdaden vo Moravija od sv.
Metodij pred 870 (koga Eklogata
e zameneta so Prohironot) vo vrska so postavuvaweto na crkovni-
ZANKOV
te i pravnite osnovi na novata

crkva, kako dopolnuvawe na postojnite zakonski propisi vo vrska so nastanatite promeni.
LIT.: V. Ganev, Zakonx Soudnyj Lwd\mx,
Pravno-istori~eski i pravno-analiti~ni prou~vani/, Sofi/, 1959; M. N. Tihomirov, L. V. Milov, Zakon Sudnyj lwdem
kratkoj redakcii, AN SSSR, Moskva,
1961; R. Ve~erka, Velikomaravskie istoki cerkovnoslav/nskoj pis\menosti v
ê[skom kn/èstve#, Magna Moravia, Sbornik k 1100. vyro~i prichodu Byzantske mise na
Moravu, Praha 1965; I. Va{ica, Zakon sudnyi
ljudm#, Soudni zakonik pro lid#, MMFH,
vol. IV, Brno, 1971; K. Ilievska, zakon7 soudnyj
lwd\m7, MANU, Skopje 2004; K. A.
Maksimovi~, ZSL, Moskva 2004. Kr. Il.
ZAKONODAVNA KOMISIJA
PRI PREZIDIUMOT NA ASNOM (2. VIII 1944) organ na Prezidiumot na ASNOM. Osnovana
so Re{enie na Prvoto zasedanie
na ASNOM (2 avgust 1944 g.) za da
gi razgleduva i da gi odobruva zakonodavnite akti na ASNOM
ili na Prezidiumot na ASNOM
pred da odat na sednicite za kone~no usvojuvawe. Prvi nejzini
~lenovi bile: Petar Piruze, Petar Mangovski, Blagoja Haxi
Panzov, Asen Simit~iev i Blagoj
Levkov. Gi imenuval Prezidiumot na ASNOM. Podocna, so re{enie na Prezidiumot, Komisijata bila transformirana vo Kodifikacionen sovet, a pretrpela
i nekoi kadrovski promeni.
LIT.: Zbornik dokumenti ASNOM, t. I,
kn. 1-2. Izbor i redakcija d-r Aleksandar
Hristov, d-r Mile Todorovski, d-r Novica Veljanovski, Skopje, 1984.
N. V.
ZAKONSKA REGULATIVA VO
ZEMJODELSTVOTO osnoven
zakon {to gi regulira site odnosi vo zemjodelskoto proizvodstvo
i za koj mnozina smetaat deka e
ustav vo oblasta na zemjodelstvoto e Zakonot za zemjodelstvoto i
ruralniot razvoj. Ovoj zakonski
akt e vo vladina procedura i se
o~ekuva da bide donesen vo tekot
na 2007 g. Drugi pova`ni zakoni
vo oblasta na zemjodelskiot sektor: Zakon za vr{ewe na zemjodelska dejnost (2002), Zakon za
zemjodelsko zemji{te (2004), Zakon za vodi (1998), Zakon za pasi{ta (2000), Zakon za tutun (2006),
Zakon za vino (2004), Zakon za
za{tita na rastenija (2000), Zakon za veterinarno zdravstvo
(1998), Zakon za sto~arstvo (1997),
Zakon za organsko zemjodelsko
proizvodstvo (2004), Zakon za
identifikacija i registracija
na ìvotni (2004), Zakon za zemjodelska inspekcija (2004) itn.
Dr. \o{.
ZANAETÎSTVO zna~ajna
stopanska dejnost, osobeno pred
Vtorata svetska vojna, vo koja
vrabotuvawe i egzistencija, za
sebe i za svoite semejstva, nao|a-
Zanaet~ija za izrabotka na muzi~ki instrumenti
le iljadnici zanaet~ii, kalfi i

~iraci. Vo minatoto, makedonskite zanaet~iski proizvodi bile na dobar glas i tie, osven na
lokalnite, se prodavale i na pazarite niz Evropa i vo Mala Azija. Vo Makedonija bile razvieni
brojni zanaeti: koàrskiot, zlataro-kujunxiskiot, kazanxiskiot,
kova~kiot, kalajxiskiot, kaparskiot, {e}erxiskiot, stolarskiot, tkaja~kiot, kapamadiskiot,
lon~arskiot, samarxiskiot, sara~kiot i dr. Isto taka, bilo razvieno i doma{noto zanaet~istvo
(doma{nite rakotvorbi). U{te
pred Vtorata svetska vojna, poradi razvitokot na industrijata i
uvozot na industriski proizvodi
koi bile pokvalitetni, estetski
podoterani i poevtini, mnogu zanaeti is~eznale. Isto taka i na
mnogute zanaeti {to se zadràa
po Vtorata svetska vojna vo izminatiot period im pretstoe{e
izumirawe. Sepak, po Vtorata
svetska vojna, stopanstvoto na
Makedonija se karakterizira{e
so {iroko zastapena zanaet~iska
dejnost, koja zadovoluva{e golem
del od {irokata potro{uva~ka
na naselenieto. Pokraj niv se pojavija novi, moderni zanaeti,
pred s uslu`ni, kako {to se:
elektri~arski, molerofarbarski, avtomehani~arski, avtolimarski, avtoelektri~arski, roloplasti~arski, TV i audio servisi, servisi za popravka na
elektri~ni ku}ni aparati, frizerski i dr. Tradicionalno, zanaet~istvoto se karakterizira so
mal obem na dejnost vo oddelni
du}ani ili zanaet~iski pretprijatija, so ra~na rabota i so zaostanata organizacija na trudot.
Isklu~ok pravat dobro opreme-
nite i organizirani servisi na

stranski i na doma{ni firmi.
Po osumdesettite godini na minatiot vek zanaet~istvoto pretrepe kvalitativni promeni koi
go pretvorija vo malo stopanstvo
vo privaten i na op{testven sektor. No, i pokraj toa, terminot
zanaet~istvo ostana. Taka, statisti~ki, vo Makedonija (1984)
bea registrirani 91 zanaet~iska
organizacija# so 6.944 vraboteni,
a vo maloto privatno stopanstvo# 11.882 zanaet~iski du}ani
so vkupno 19.479 sopstvenici i
vraboteni. Vo tekot na 1993 g.
brojot na zanaet~iskite pretprijatija se zgolemi i iznesuva{e
713 so 6.701 vraboten. Vo naredniot period brojot na vrabotenite,
pred s vo proizvodnoto zanaet~istvo, se zgolemuva{e. Vo povoeniot period op{testveniot proizvod i BDP vo proizvodniot del
na zanaet~istvoto rastea so prose~na godi{na stapka 3,1%, t.e. so
sli~na dinamika kako i ugostitelstvoto i turizmot, grade`ni{tvoto i zemjodelstvoto.
IZV.: Dràven zavod za stastistika, Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, za soodvetnite godini.
LIT.: Todor Mirovski, Stopanstvoto
na Vardarska Makedonija me|u dvete
svetski vojni, MANU, Skopje, 1998; Nikola Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 19451990, MANU, Skopje,
2001.
D. N.
ZANE[EV, Dimitar I. (Voden,

21. I 1876 Sofija, 24. I 1962)
u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, vodenski vojvoda. Ja zavr{il
Solunskata egzarhiska gimnazija
i egzistiral od trgovija. Bil delegat na Solunskiot kongres na
TMORO (1903), ~len na [tabot
na Vtoriot solunski revolucioneren reon vo Ilindenskoto vostanie. Od 1905 g. stanal vojvoda
na ~eta vo Vodensko, se borel so
andartite.
63; Osvoboditelnoto dviènie v Makedoni i Odrinsko Spomeni i materiali, , XXIII, Sofi, 1983.
Al. Tr.
ZANINOVI], Juraj (Stari

Grad, Hvar, Hrvatska, 11. V 1886
Belgrad, Srbija, 1969) lekar.
Diplomiral na Med. f. vo Praga
(1918). Kratko vreme rabotel vo
rodniot grad i vo Bitola (1924), a
potoa preminal vo Prilep, kako
prv diplomiran lekar vo gradot.
Vo Prilep rabotel bez prekin do
P. B.
ZANKOV, Georgi (Samokov, Bugarija, 25. I 1886 Sofija, 12. VII
1949) deec na makedonskoto revolucionerno dvièwe. Zavr{il
gimnazija vo Sofija (1904), stapil vo MRO i bil vojvoda vo Serskiot revolucioneren okrug.
U~estvuval vo Balkanskite voj555
ZAPADEN
ni, bil pratenik vo Bugarskoto

narodnoto sobranie (19141918).
Po Prvata svetska vojna bil pomo{nik-kmet na Sofija i pretsedatel na Dru{tvoto Ilinden#,
pretsedatel na Ilindenskata organizacija (19231924). Preku
glasilata Ilinden# i Pirin#
vodel samostojna politika, do{ol vo sudir so VMRO na T.
Aleksandrov. Po gornoxumajskite ubistva (1924) emigriral vo
Viena, kade {to u~estvuval vo
sozdavaweto na VMRO(Ob) i bil
izbran za ~len na CK (1925).
U~estvuval na Carigradskata
konferencija (1929) na VMRO
(Ob) na koja bil isklu~en od Organizacijata. Vo 1931 g. se vratil
vo Bugarija, kade {to ìveel do
svojata smrt.
LIT.: Boris J. Nikolov, Vtre{na makedono-odrinska revolcionna organizaci. Vovodi i rkovoditeli (18931934).
Biografi~no-bibliografski spravo~nik, Sofi, 2001; Almanah na blgarskite nacionalni dvièni sled 1878 g., Sofi, 2005.
Z. Tod.
ZAPADEN BALKAN geografska i politi~ka odrednica, prvpat definirana na Vienskiot samit na EU (1112. XII 1998), gi opfa}a R Makedonija, R Hrvatska, R
Srbija, R Crna Gora, R Bosna i
Hercegovina i R Albanija nestabilni evropski dràvi so
identi~ni ili sli~ni potrebi
{to baraat grupno, regionalno
tretirawe od strana na EU preku
konsekventna institucionalna
Zapaden Balkan#
556
ramka vo koja se odviva procesot

na stabilizacija i asocijacija.
IZV.: ue.eu.int/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/00300-r1.en8.htm.
T. Petr.
ZAPADNOSLOVENSKI JAZICI granka od slovenskoto

jazi~no semejstvo. Predcite na
dene{nite nositeli na zapadnoslovenskite jazici po raspa|aweto na praslovenskata jazi~na zaednica trgnale na severozapad od
pretpostavenata pratatkovina i
ja zazele teritorijata po rekite
Odra i Laba (germ. Elbe). Ovaa
teritorija niz vekovite se namalila poradi germanskata ekspanzija kon istok. Za eden od zapadnoslovenskite dijalektni kompleksi, polapskiot (me|u Odra i
Laba do Baltikot), denes u~ime
samo od toponimite i od starite
spomenici od XVIII v. Jazikot izumrel bidej}i negovite nositeli
bile kompletno germanizirani.
Drasti~no e namalena i teritorijata na dolno i gornoluì~kite dijalekti ju`no od starata polapska teritorija. Denes Luì~anite ìveat vo mala, ne mnogu
kompaktna enklava vo Isto~na
Germanija. Od druga strana, tokmu na zapadnoslovenska teritorija najrano se formirale dva
slovenski standardni jazika so najdolga pismena tradicija ~e{kiot (XIII v.) i polskiot (XIV v.).
Denes zapadnoslovenskata jazi~na zaednica broi ~etiri standardni jazici: polski, ~e{ki, slo-
va~ki i (gorno)luì~ki. Se pravat obidi za kodifikacija i implementacija na ka{upski standard, no poradi golemata dijalektna diferencijacija na ka{upskata teritorija (vo severozapadna Polska do Baltikot) tie
procesi naiduvaat na mnogu pre~ki. Isto taka, ne e dooformen rusinskiot standard, t.e. standardna varijanta na grupa dijalekti
so isto~noslova~ka osnova vrz
koja se nasloil ukrainski dijalekten jazik.
LIT.: S. Iv{i}, Slovenska poredbena gramatika,
Zagreb 1970; R. Nahtigal, Slovenski jeziki, Ljubljana, 1952; Z. Stieber, Zarys gramatyki por[wnawczej j&zyk[w sqowiavskich, Warszawa,
1989; A. Vaillant, Grammaire compare des
langues slaves, IIV, Paris 19501974.
Z. T.
ZAPISI bele{ki {to gi zapi{uvale razni lica na po~etokot ili na krajot od knigata, vrz
oddelni prazni listovi, na marginite na listovite, vrz vnatre{nata strana na koricite i sl.
Zapisite moàt da bidat sovremeni na rakopisot ili od podocne{no vreme. Ako se pi{uvani vo
vremeto na nastanuvaweto na rakopisot, tie naj~esto se pi{uvani od samiot avtor na literaturnoto delo (ako stanuva zbor za
originalna literaturna tvorba),
od negoviot preveduva~ ili pi{uva~. Podocne{nite zapisi naj~esto se delo na imatelite na rakopisnite knigi, na nivnite ~itateli, kupuva~i, dariteli, podvrzuva~i, a neretko niv gi pi{uvale i oddelni posetiteli na na{ite crkvi i manastiri, kade
{to se ~uvale rakopisnite i pe~atenite crkovni knigi.
Vo zapisite se nao|aat va`ni podatoci za istorijatot na knigata,
se davaat konkretni podatoci za
nejziniot avtor ili pi{uva~, za
vremeto koga taa nastanala i vo
kakvi istoriski uslovi, kade e
pi{uvana i koj e nejziniot nara~uva~, kakva bila natamo{nata
sudbina na rakopisot itn. Vo golem broj slu~ai se spomnuvaat i
imiwa na zna~ajni istoriski
li~nosti: carevi, feudalni vladeteli, arhiepiskopi, mitropoliti i drugi crkovni lica, zapisite moàt da posluàt kako avtenti~en izvor za istoriografski istraùvawa. Interes pretstavuvaat i brojnite zapisi vo koi
se opi{uvaat razni istoriski
nastani, vojni, socijalni potresi, prirodni i op{testveni nezgodi, retki prirodni pojavi i dr.
Za razlika od osnovniot tekst,
zapisite ne bile zavisni od predlo{kata, poradi {to pi{uva~ot
dopu{tal jazi~ni podnovuvawa,
karakteristi~ni za negoviot dijalekten govor, koi moàt da posluàt kako izvoren materijal za
ZAROV
prou~uvaweto na istoriskiot razvoj na makedonskite govori, kako

i na makedonskiot jazik vo celina.
Zapisite se razlikuvaat od osnovniot tekst i po svoeto pismo.
Tie re~isi sekoga{ se pi{uvani
so positno pismo od poluustaven
ili kurziven tip. Obi~no, pred
niv stoi krst po koj sledi tekstot
na zapisot, koj naj~esto zapo~nuva so zborovite: Da se znae...#,
Po voljata na Otecot i so pomo{ta na Sinot...# ili so nekoja
druga sli~na formulacija. Zapisite vo golem broj slu~ai zavr{uvaat so kletvi {to im se upateni
na onie {to }e se osmelat da ja zemat knigata od soodvetnata crkva
ili manastir, ~ija{to sopstvenost e taa.
Vo zapisite ~esto se nao|aat podatoci za uslovite vo koi ìveele i rabotele na{ite srednovekovni knièvnici. Taka, na pr.,
se doznava deka pi{uva~ot na
Bitolskiot triod#, gramatikot
Georgi, zimno vreme rabotel vo
nezatoplena prostorija, a knièvnikot pop Dobrej{o se àli
za lo{iot pergament vrz koj{to
pi{uva, itn. êsta e i pojavata na
skromnost i samoponiùvawe od
strana na na{ite srednovekovni
knièvni dejci. Tie im se izvinuvaat na ~itatelite za lo{oto pi{uvawe, za gre{kite {to gi dopu{tile pri pi{uvaweto, deka
pi{uvala raka gre{na i ne~ista#, ~ovek, ~ija tatkovina e grobot, a majka zemjata# i sl.
LIT.: M. Drinov, Zapis od Ohridskij
patriarh Prohor. Periodi=esko spisanie#, III, 1882, 132140; M. Speranskij,
Zlye dni# v pripiskah Asemanova
evangelix. Makedonski pregled#, VIII,
1, 1932, 4153; G. Ilwinskij, Zapisw v
Lesnovskom Parenesise Efrema Sirina 1353 g. Spisanie na BAN#, XLV,
1933, 6773; Haralampie Polenakovi,
Zapisi i natpisi, Makedonski jazik#,
VI, 1, 1955, 7074; Ivona Berns, Eden zapis
vo Dobrej{ovoto evangelie, Makedonski jazik#, 1966, 143-148; Radmila Ugrinova-Skalovska, Zapisi i letopisi, Skopje,
1975; V. Despodova, Kon zapisite vo eden
apostol, Slovo#, 24, 1974, 221230; \orgi
Pop-Atanasov, Nekolku zapisi i natpisi
od Makedonija, Glasnik na INI#, 1978,
12, 217223; Georgi Georgievski, Pogled
vrz jazi~nite inovacii vo zapisite i
natpisite, Literaturen zbor#, 1986, 3,
2132; \orgi Pop-Atanasov, Stari zapisi, Skopje, 1996.
\. P. At.
ZAPROV, Zapro (Piperevo,

Strumi~ko, 3. X 1947) horski
dirigent i kompozitor. Diplomiral na FMU vo Skopje (1982).
Magistriral na FMU vo Belgrad
(D. Mati} Marovi}, 1997). Od
1987 g. profesor na Pedago{kiot
fakultet vo Skopje. Dolgogodi{en dirigent na detskite horovi
Izvor~e#, Razvigor~e# i na
@enskiot mladinski hor pri Domot za mladi. Vo 1995 g. go formi-
cionernata borba#. Najgolem del

od negovata nade`na poezija ne e
za~uvana, a preostanatiot del e
objaven vo Sovremenost# (1979),
posmrtno. U~esnik vo NOB
(1942) vo Srbija, kade {to e proteran od Bugarite. ^len na DPM.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Makedonskiot stih 19001944, Istraùvawa i materijali, I, Skopje, 1980, 320345.
B. P. \.
Zapro
Zaprov
ZAROV, Kliment (Ohrid, 7. IV

1929) arhitekt i urbanist. Diplomiral na Arhitektonskiot ot-
ral Horskoto studio Rustiko#.

Realiziral nad 2 500 koncertni
nastapi; dobitnik na 103 nagradi
na me|unarodni natprevari vo
RM, vo centrite i na festivalite na porane{na Jugoslavija, kako i vo nad trieset zemji vo Evropa, Amerika i vo Afrika.
Sn. ^.-An.
Kliment Zarov, hotelot Ineks#, Gorica, Ohridsko
Branko
Zarevski
ZAREVSKI, Branko (Bitola, 19.

XI 1920 Skopje, 4. V 1979) najistaknat pretstavnik na prvata
generacija makedonski novinari.
Osnova~, glaven i odgovoren
urednik na Edinstvo#, organ na
NOF na Skopje (1946). Od 1949 g.
do smrtta, vo NIP Nova Makedonija# kako: urednik na Vnatre{no-politi~kata i na Kulturnata rubrika, osnova~ i glaven
urednik na nedelnite vesnici
Ve~er# i Ve~eren reporter# i
na revijata @urnal#, rakovoditel na Zaednicata za izdava~ka
dejnost. Najsestran makedonski
novinar {to uspe{no gi neguval
site novinarski rodovi. Vo pomladite godini pi{uval poezija.
Bil buntovnik, represiran i progonuvan od srpskata i bugarskata
policija. Vo pesnata Kadro od
ìvotta# (1940) vo zagrepskoto
spisanie Izrazi# govori za tegobite na makedonskiot rabotnik
vo uslovi na dvojna potisnatost
eksploatacija i velikosrpski hegemonizam, a vo Nejkime soni{ta#, objavena na makedonski jazik
vo skopskiot vesnik Na{a re~#
(1940), go istaknuva imperativot
od angaìran odnos na pe~atot,
~ie mesto e vo vitelot na èleznata dalga na ìvotot i revolu-
sek na Tehni~kiot fakultet vo

Skopje (1967). Najgolem period
od rabotata pominal vo Zavodot
za urbanizam i arhitektura vo
Ohrid i vo Javnoto pretprijatie
za prostorno i urbanisti~ko planirawe vo Skopje. Se zanimaval i
so publicistika i so edukacija vo
sferata na urbanizmot i arhitekturata. Kako arhitekt so {irok dijapazon na tvore{tvo, najgolemo vnimanie posvetil na objekti od ugostitelskata i stanbenata arhitektura. U~estvuval na
pove}e anonimni arhitektonski
konkursi. Pozna~ajni realizirani objekti: hotelot Ineks# vo
Gorica, Ohrid (1971); hotelot
Sileks# vo Ohrid (1982); pove}e
stanbeni zgradi i individualni
semejni ku}i vo Ohrid. Urbanisti~ko proektirawe: DUP za centralnoto gradsko podra~je na Ohrid so krajbre`jeto (1994); DUP
za Gorno Lisi~e vo Skopje (2000);
DUP za kompleksot Renski centar# vo Skopje (2000).
Kr. T.
ZAROV, Kliment V. (Ohrid, 1848
Debarsko, 1915) deec na prerodbenskoto i revolucionernoto
dvièwe, ~len na U~eni~koto
prosvetno dru{tvo Sv. Kliment# (1885), ~len na Ohridskiot
taen revolucioneren kruòk
(18861891) i na Makedonskiot
taen komitet vo Sofija, izdava~
i (verojatno) avtor na Karta na
Ohrid i na negovata okolina#
(Sofija, 1887) i borec za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija. Z. e sopstvenik na fabrika
za konzervirawe ribi vo Ohrid i
sobira~ na pomo{ti za ohridski557
ZARÊV
te u~ili{ta i biblioteki, zaradi {to patuva vo Bugarija (1887 i

18891890), Srbija (1889), Rusija
(1889) i Romanija (1890). Izbran
za pretsedatel na Bugarskata matica vo Ohrid (22. VII 1912). Ubien od srpskite voeni okupacioni
vojski nekade kon Debar#.
LIT.: D-r Stojan Risteski, Navra}awa na
istoriski temi, Ohrid, 2000, 17-42. Bl. R.
Danica
ZafirovaRoganovi}
Dimitri
Zar~ev
ZARÊV, Dimitri (Ohrid, 17. XI

Arhitektonsko-grade`niot fakultet vo Skopje (1966). Najgolem
del od svojata profesionalna aktivnost ja minal vo GP Trudbenik# kako direktor. Proektiral
i realiziral raznovidni objekti
vo koi e prisutna tendencijata za
sinteza na starata ohridska arhitektura so modernata. Rabotel i
vo sferata na urbanisti~koto
planirawe. Bil pretsedatel na
Op{tina Ohrid. Realiziral pove}e stanbeni kompleksi, stanbeni ku}i i individualni semejni
ku}i, stanbeniot kompleks Ohridati#, Daljan#, stanbeni kuli
Leskajca# vo Ohrid; hotelot
Metropol# vo Ohrid (1968) (so
V. Zar~eva); hotelot Krani# na
Prespanskoto Ezero (1981); Trgovskiot centar Amam# vo Ohrid (1995); Fabrikata za prerabotka na plasti~ni masi Lihnida# vo Ohrid (1968); Industriskiot kompleks Suvenir# vo Samokov (1979). Urbanisti~ko planirawe: DUP za Ezerski lozja#
vo Struga (1970); DUP Saat kula# vo Veles (1981).
Kr. T.
ZAFIROVA, Milka (Debar, 11.
XI 1939) grad. in`., red. prof. na
po predmetite: Tuneli, Dolen
stroj na soobra}ajnici i èlezni~ki stanici. Rabotela na izgradbata na prugata Gostivar
Ki~evo i na skopskiot èlezni~ki jazol, a vo sklop na aplikativnata rabota na Fakultetot u~estvuvala vo realizacijata na pove}e soobra}ajni i hidrotehni~ki
tuneli.
Q. T.
ZAFIROVAROGANOVI], Danica ([ibenik, 14. VIII 1949) osnovno i sredno obrazovanie zavr558
{ila vo Prilep. Na PMF vo

Skopje (Grupa za biologija) se zapi{ala vo 1968/69 g., a diplomirala vo 1972 g. Prestojuvala vo
Belgrad kako student na postdiplomskite studii od oblasta na
molekularnata biologija (1972
1975). Vo 1979/80 g. prestojuvala
na Institutot za patologija vo
Boston, kade {to bila vklu~ena
vo timot za primarni tumori na
vesica urinaria. Doktorirala vo
1986 g. Vo 1988 g. e izbrana za docent na PMF vo Skopje, a vo 1994
g. za vonreden profesor. Vo zvaweto redoven profesor e izbrana
vo 1999 g. U~estvuvala i bila rakovoditel na 8 proekti. Objavila
D. Pr.
87 nau~ni truda.
ZAFIROVSKA, Katica Gligorova (Probi{tip, 22. XII 1946)
spec. internist-nefrolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje.
Bila direktor na Klinikata za
nefrologija, pretsedatel na Makedonskata asocijacija za hipertenzija, aktiven ~len vo pove}e
organi na MLD i na Lekarskata
komora. Osobeni zaslugi ima za
formiraweto na Kabinetot za hipertenzija i nekolku drugi oddeli
na Klinikata za nefrologija, kako i za izrabotkata na Evidence
based medicine#. Avtor na brojni
ZAFIROVSKI, \or|i (s. Kapinovo, Vele{ko, 28. IX 1919 19. IV
1992) istaknat u~esnik vo
NOAVM. Razvil bogata skoevska
aktivnost vo Negotino. Po Osloboduvaweto bil oficer na JNA i
voen penzioner. Kako aktivist na
SZB od NOV vo Negotino projavil interes za publicisti~ka dejnost za rodnokrajnoto minato vo
NOAVM. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Razvitokot i aktivnosta na
SKOJ vo Negotino vo periodot 19411944 godina, Tikve{ijata vo NOV 19411945, kn. ~etvrta. Politi~kite organizacii i narodnata vlast, Kavadarci-Negotino, 1984, 45-64; Aktivnosta na ènite
i na mladinkite od Negotino vo NO vojna 19411945 godina, na istoto mesto, 247261 (so koavtor).
LIT.: Tikve{ijata vo NOV 19411945,
kn. prva sedma, Kavadarci-Negotino,
1984.
S. Ml.
ZAFIROVSKI (ZAROV), Mitko (Dimitar) Grigorov (Gevgelija, 27. VIII 1907 Skopje, 4. VII
1973) makedonski kulturno-nacionalen i op{testveno-politi~ki deec i publicist. Po Balkanskite vojni emigrant vo Bugarija, prvin kako elektri~ar vo
Pleven i vo Varna (19161924), a
potoa vo Sofija. Se vklu~uva vo
rabotni~koto progresivno dvièwe, ~lenuva vo VMRO(Ob) i
stanuva ~len na BKP (1932), a potoa i ~len na Makedonskata komisija pri CK na BKP (1936). Kako aktivist na Gevgeliskoto
bratstvo i na îtali{teto Roden kraj# vo Sofija go ureduva sp.
Roden kra# (edinstven broj,
1933). Prvin e sorabotnik, a potoa i redaktor na Kulturnata
rubrika na sp./v. Makedonski
vesti# (1935 1936). Vo ramkite
na Redakcijata organizira Makedonski literaturen kruòk (2.
Mitko
Zafirovski
VIII 1936) i raboti so V. êrnodrinski za sozdavawe Makedonski

naroden teatar. Kratko vreme izdava paralelen organ na makedonskata emigracija vo Bugarija v.
Makedonska zem# (1936). Po
zabranata na Makedonski vesti#,
toj e eden od organizatorite na
Publicisti~kiot kruòk Nacija i kultura# (19371938) i zaedno
so A. Popov, K. Veselinov, I. Kereziev i dr. go podgotvuva zabranetiot jubileen broj na v. Goce#
(1938). Stanuva profesionalen
novinar na dnevniot vesnik Zar# i aktiven ~len na obnoveniot
Makedonski literaturen kruòk
vo Sofija (19381941), pa go izdava i edini~niot zbornik Ilinden 1903# (1939). Kako novinar
patuva vo Belgrad i im prenesuva
na makedonskite studenti nacionalno-politi~ki materijali, pa
i prepis od knigata na K. Misirkov (1940). Po bugarskata okupacija na Vardarskiot del na Makedonija se vra}a vo rodniot grad i
stanuva sekretar na MK na KP vo
Gevgelija (1941) i ~len na Plenumot na PK na KPJ za Makedonija.
Se vklu~uva vo redovite na NOB
i kako ~len na AGITPROP pri
G[ na NOV i POM i na CK na
ZA[TITA
KPM sorabotuva vo v. Narodna

borba# (1943) i vo sp. Ilindenski pat# (1944). Delegat e na Prvoto zasedanie na ASNOM (1943)
i potoa glaven urednik na v. Nova Makedonija# (septemvri 1944),
sovetnik i prv sekretar na Jugoslovenskata ambasada vo Sofija
(19461947), prv direktor na Institutot za nacionalna istorija
(1948) i direktor na Narodnata i
univerzitetska biblioteka Sv.
Kliment Ohridski# (19551972).
Avtor na pogolem broj statii, reportaì, istoriski zapisi i teatarski kritiki.
LIT.: Mitko Zafirovski, Tie godini,
Skopje, 1983; Mitko Zafirovski ìvot
i delo, Valandovo, 1996.
Bl. R.
na vrednosta na modelot na malignite koskeni tumori (1984). Se

usovr{uval vo Danska, [vedska,
Finska, SAD i vo Japonija. Direktor na Klinikata za ortopedija
(19972002). Vovel primena na
kompjuterska evaluacija, dijagnostika i terapija na koskenite tumori so rekonstruktivni hirur{ki
metodi vo lekuvaweto na tumorite
i ja vovel kriohirurgijata vo spasuva~kite operativni zafati. Rabotel eksperimentalna transplantacija na avtogena koskena srcevina. Objavil nad 160 truda.
^len e na brojni nacionalni i me|unarodni stru~ni asocijacii.
Bogoslovski fakultet Sveti Kliment

Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 67. S. Ml.
BIBL.: Maligni koskeni tumori, Skopje, 1986; Spasuvawe na ekstremiteti,

Skopje, 2004; koavtor: Zglobot na ramoto, Skopje, 1997; Detska ortopedija,
Skopje, 2003.
LIT.: Bilten UKIM, br. 793.
K. K.-P.
ZAHARIJADIS, Nikos (Odrin,

1903 Sugurt, SSSR, 1973) generalen sekretar na KPG. Po 1924
g. se doselil vo Grcija i vo 1931 g.
stanal sekretar na CK na KPG, a
vo 1935 generalen sekretar na
Partijata. Vo 1941 g. bil interniran od Germancite vo logorot
Dahau. Po vra}aweto vo Grcija
zastanal na ~elo na KPG. Na 13. II
1946 g., po negovo zastapuvawe, CK
na KPK donesol odluka za oruèna borba za prezemawe na vlasta.
Po porazot na DAG (1949) emigriral vo SSSR. Vo 1955 g. do{ol
vo sudir so novoto rakovodstvo
na KPSS, bil supendiran i interniran. Po~inal vo Sugurt vo
Sibir. Vo odnos na makedonskoto
nacionalno pra{awe vo Grcija
sproveduval politika vo korist
na gr~kite nacionalni interesi.
ZAFIRÊV, Vasil (Veles, 28. II

1980) akter. Diplomiral na FDU
vo Skopje, na Otsekot za akterska
igra. Kratok period e ~len na Narodniot teatar Jordan Haxi Konstantinov-Xinot# vo Veles, a od
2006 g. vo Dramskiot teatar vo
Skopje.
Ilija
Zafirovski
ZAFIROVSKI, Ilija (Ohrid,

12. V 1927 Skopje, 13. X 1984)
eden od doajenite na makedonskoto sovremeno novinarstvo. Sorabotnik na Borba# vo Belgrad
(1946), potoa dopisnik na ovoj
vesnik za Makedonija so sedi{te
vo Skopje. Vo Nova Makedonija#
(1954) go pominuva najgolemiot
del od svojot raboten vek, vo
Vnatre{no-politi~kata rubrika
i kako glaven i odgovoren urednik (1978/1981). Od 1981 s do
smrtta, glaven i odgovoren urednik na v. Trudbenik#. Pretsedatel na Zdruènieto na novinarite na Makedonija.
B. P. \.
\or|i
Zafiroski
ZAFIROSKI \or|i Jovanov (s.

Dolna Bawica, Gostivar, 28. XI
1945) spec. ortoped, redoven
prof. na Med. f. (1996). Diplomiral medicina vo Skopje (1969), kade {to i magistriral (1981), a doktoriral vo Belgrad za procenata
Nikos
Zaharijadis

1949, Skopje, 1983.
St. Kis.
Vasil
Zafir~ev
Ulogi: Rile i Hakim (Long-plej#); Janko

(Ele{nik#); Vasja (Koko{ka#); Pijanistot vo istoimenoto delo; Prozorov
(Tri sestri#); Sokrat (Oblaci#); Xo
(@iv ~oek#); i dr.
R. St.
ZAHARIJ ohridski arhiepiskop (ok. 14861502), po smrtta na

arhiepiskopot Nikolaj. Se obrazuval na Sveta Gora, a potoa u~itelstvuval vo Narda. Izvesno
vreme prestojuval vo Albanija,
kade {to propagiral protiv
Florentinskiot sobor, a bil gostin i na Skenderbeg. Isto taka,
prestojuval i vo ohridskiot manastir Sv. Bogorodica#. Godinite na negovoto arhiepiskopuvawe
se odredeni spored hronolo{kite spomnuvawa vo @itieto na carigradskiot patrijarh Nifon II
(1486, 1489, 1497, 1498 i 1502).
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]oènie (13941767), Sofix, 1931; Jovan
(patrijar{ija), Godi{en zbornik# na
ZA[TITA/BEZBEDNOST
(Skopje, juli 1961 1967) stru~no spisanie na Dràvniot sekretarijat za vnatre{ni raboti na
NRM. Bilo pokrenato kako zamena za dotoga{niot v. Naroden
milicioner. Prvin bilo preimenuvano vo dvomese~no spisanie Bezbednost na Republi~kiot sekretarijat za vnatre{ni raboti na SRM (1967), so nova koncepcija i tematska sodrìna so
prilozi za pravosudstvoto, kriminolo{kata sociologija i kriminolo{kata politika, do sudska
medicina i penologija, a potoa
prerasnalo vo revija za kriminalistika, kriminologija i krivi~no pravo (1. III 1992).
LIT.: D-r Boro Mokrov m-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at
(18851992), Skopje, 1993, 312.
S. Ml.
ZA[TITA NA BIODIVERZITETOT. Intenzivnoto iskoristuvawe na {umite, zagaduvaweto na vodite, intenzivniot lov

na ribite ili ìvotnite, doveduvaat do namaluvawe na niviot
broj vo prirodata i do is~eznuvawe na pove}e vidovi ìvi organizmi. Vo Makedonija e osobeno
559
ZA[TITA
izrazeno vo rekite i vo prirodnite ezera, kade {to is~eznuvaat

ili zabeleìtelno se namaluvaat
celi populacii ribi i ìvotni
(namalen e ulovot na krapot vo
na{ite ezera, na ribite vo rekite i na pastrmkata vo Ohridskoto
Ezero). Sekoe is~eznuvawe na ìvi organizmi predizvikuva osiroma{uvawe na ekosistemite i nivno zagrozuvawe.
Q. Gr.
ZA[TITA NA VODNITE EKOSISTEMI. Vo Makedonija prirodnite ezera se pod silen antropogen pritisok poradi {to se otvoreni procesi na eutrofizacija
na ezerskite vodi so zgolemuvawe
na koli~inite na hranlivite materii vo niv. I pokraj prezemenite merki za nivna za{tita,
ovie procesi s u{te ne se zapreni. Vodite na Ohriskoto Ezero se
zbogatuvaat so fosfor, koj ~esto
ja nadminuva granicata na oligotrofnite vodi. Vodite na Prespanskoto Ezero vo letniot period ~esto minuvaat od mezotrofni
vo eutrofni vodi, bidej}i sodrìnata na fosforot dostignuva
130 mg/m3 voda. Zaradi opasnosta
od polneweto na ezerskite vodi
so fosfor, donesena e zabrana za
koristewe fosfatni detergenti
vo Makedonija.
Q. Gr.
ZA[TITA NA DRVOTO VO
primeneta nau~na disciplina
{to ja prou~uva prirodata na destrukcijata na drvoto vo celina
predizvikana od ksilofagni insekti i od epiksilni gabi, koja
iznao|a najefikasni i najekonomi~ni merki za suzbivawe na
faktorite predizvikuva~i na
ovoj proces. Taa go prou~uva tekot na destrukcijata, gi otkriva
pri~initelite, gi klasificira,
go odreduva nivnoto ekonomsko
zna~ewe i podrobno go istraùva
nivnoto dejstvo vo uslovi na odredeni geografski oblasti i vo
uslovi kade {to se upotrebuva
drvoto. Pozna~ajni ksilofagni
insekti {to go o{tetuvaat i go
destruiraat drvoto kaj nas se:
Anobium punctatum De Geer, Anobium pertinax L., Lyctus linearuis Goeze,
Bostrychus capucinus L., Hylotrupes
bajulus L., Stromacium fulvum Vill.,
Callidum violaceum L., Pyrrhidium
sanguineum i Phumatodes testaceus
L., dodeka epiksilnite gabi se od
rodovite: Fomes, Ungulina, Fistulina, Coriolus, Trametes, Polyporus, Stereum, Lenzites, Merulius, Poria, Phellinus, Armillaria.
St. N.
ZA[TITA NA @IVOTNATA
SREDINA VO MAKEDONIJA.
Stopanskiot razvoj, urbanizacijata, hemizacijata vo zemjodelieto predizvikaa intenzivni procesi na zagaduvawe na ìvotnata
560
sredina. Urbanizacijata predizvika enormen rast na cvrst komunalen smet, za koj se neophodni
prostori za deponii za negovo
skladirawe. Upotrebata na mineralni |ubriva i na sredstva za
za{tita vo zemjodelieto sozdavaat seriozni problemi kako vo odnos na kvalitetot na podzemnite
vodi taka i vo odnos na kvalitetot na prehranbenite proizvodi.
Nepo~ituvaweto na normite vo
prostornoto planirawe i vo urbanizmot predizvikuva silni
procesi na namaluvawe na zemjodelskite povr{ini, a otsustvoto
na sistemi za pro~istuvawe na
otpadnite industriski vodi i gasovi sozdava seriozni problemi
ne samo po zdravjeto na ~ovekot
tuku i za opstanokot na ìvite
organizmi. Dru{tvoto na ekolozite na Makedonija ukaùva{e na
ovie problemi u{te vo 1970 g., a
po osamostojuvaweto na na{ata
zemja se vklu~ija i ekolo{kite
dru{tva, preku DEM, aktueliziraj}i gi problemite vrzani za
kvalitetot na ìvotnata sredina
vo oddelni regioni na Makedonija. Kolkav e intenzitetot na antropogeniot pritisok vrz ìvotnata sredina pokaùva sledniov
primer: od koristeweto na te~ni
energenti vo soobra}ajot vo
Skopje dnevno se ispu{taat nad
200 t zagaduva~ki materii na vozduhot od koi najmnogu SO2, SO2,
~ad i mnogu drugi gasovi.
Zagrozuvaweto na ìvotnata sredina vo sovremenata ekonomska
literatura se tretira kako negativna eksternalija i tipi~en domen na pazaren neuspeh (v. pazaren neuspeh). Vo sovremenite pazarni ekonomii, postojat nekolku pristapi za vladina regulacija na zagrozuvaweto na ìvotnata
sredina: direktna vladina kontrola na {tetnite materii {to
pretprijatijata moàt da gi isfrlaat vo opkruùvaweto; danoci za ispu{tawe {tetni materii
(kako vid na internalizacija na
negativnite eksternalii); krivi~na odgovornost za zagaduva~ite i privatni pristapi (t.n. Kouz
teorema). Po~etokot na procesot
na tranzicija privremeno go
etablira{e problemot so zagrozuvaweto na ìvotnata sredina
na marginite na nau~niot interes. Niskoto nivo na razvienost
na makedonskata ekonomija, visokiot interen i eksteren deficit,
debalansot na relacijata trudkapital, strukturnite distorzii
i drugi, bea samo del od problemite {to vo ovoj period se ~inea
poakutni. Sepak, prisustvoto na
kriti~na masa# na zagadenost na
ìvotnata sredina ja dade klu~nata povratna sprega, koja ne doz-
voli negova celosna efemernost,

taka {to denes na razre{uvaweto
na ovoj problem se gleda kako na
zna~aen preduslov za idniot razvoj na Makedonija. Se javuva potrebata za ekolo{ko profilirawe na idniot razvoj na zemjata.
Konvencionalnata makroekonomska politika vo Makedonija vo
periodot na tranzicijata se najde
ispravena pred mnogu seriozni
problemi. Preodot kon pazarna
ekonomija bara{e menuvawe na
nejzinite dotoga{ni postulati,
odnosno prifa}awe i po~ituvawe na pazarnite principi i na
delovnata samostojnost na ekonomskiot subjekt. Vo vakvi uslovi se postavi pra{aweto: kako i
vo koj kontekst da se smesti nu`nata ekolo{ka orientiranost.
Vo slu~ajot so RM i nejzinata institucionalizirana orientacija
kon EU dilemata be{e kako ekonomskite subjekti, koi s u{te ne
gi po~uvstvuvale vakvite signali, da se navedat na toa. Edinstveno re{enie pretstavuva{e pottiknuvaweto takvi aktivnosti
{to }e zna~at internalizacija na
ekolo{kite tro{oci i rizici, odnosno pristapuvawe kon prezemawe na vakvite tro{oci od strana
na targetiranite ekonomski subjekti so sopstveni re{enija. Nekoi od ovie preduslovi bea sodràni vo dvata Nacionalni ekolo{ki akcioni plana, prviot
promoviran vo 1997 g., a vtoriot
vo 2005 g. Podgotveni kako rezultat na sorabotkata pome|u Vladata i Svetskata banka, odnosno
EU, tie ja utvrdija osnovnata
ramka na prioritetnite problemi i gi poso~ija nivnite alternativni re{enija, poa|aj}i od principite na efikasnost i ekonomi~nost. Pravnite osnovi na
za{titata na ìvotnata sredina
vo Makedonija imaat ustavna podloga. So Ustavot na RM e utvrdeno pravoto na sekoj ~ovek da gi
uìva blagodatite na zdravata
ìvotna sredina, no vo isto vreme toj e dolèn da gi unapreduva
i da gi {titi ìvotnata sredina
i prirodata, za {to dràvata
treba da mu sozdade uslovi. Od posebna va`nost e {to slobodata na
pazarot i pretpriemni{tvoto
moè da se ograni~at samo vo uslovi koga toa go naloùva bezbednosta na dràvata, kako i za~uvuvaweto i unapreduvaweto na
prirodata, ìvotnata sredina i
zdravjeto na lu|eto. Poa|aj}i od
vakvite osnovni ustavni opredelbi, vo dekemvri 1996 g., Sobranieto so konsenzus go donese Zakonot za za{tita i unapreduvawe na
ìvotnata sredina i prirodata,
popularno nare~en eko-ustav#.
Ovoj zakon be{e celosno revidi-
ZA[TITA
ran i nadopolnet 2005 g., so usvojuvawe na noviot Zakon za ìvotnata sredina. Donesuvaweto na
vakva zakonska regulativa pretstavuva{e odgovor na nesredenata sostojba od prethodniot period, koga pravnata ramka na za{titata na ìvotnata sredina be{e
vospostavena so preku 120 zakoni
i podzakonski akti. Vo praktikata toa sozdava{e niza problemi
od konfuzna priroda. Politikata na za{tita na ìvotnata sredina i soodvetnoto zakonodavstvo vo RM vo naredniot period
neizbe`no }e se ocenuvaat niz
prizmata na pribliùvaweto i
pristapuvaweto kon EU. Vo ovoj
kontekst ne moàt da se odminat
poznatite acquis communautaire, so
koi }e se usoglasuva ne samo zakonodavstvoto tuku tie }e se transponiraat, implementiraat i sproveduvaat vo praktikata. Na me|unaroden plan, RM ima potpi{ano
mnogu zna~ajni me|unarodni, regionalni i bilateralni konvencii i dogovori. Dràvata e ~lenka na Bazelskata, na Arhuskata i
na Vienskata konvencija za za{tita na ozonskata obvivka, na
Ramkovnata konvencija za klimatski promeni, na Konvencijata
za biolo{kata raznovidnost, na
Konvencijata za dalekuse`noto
prekugrani~no zagaduvawe na vozduhot itn. Iznao|aweto vistinski soodnos pome|u komandnokontrolnite i ekonomskite merki vo za{titata na ìvotnata
sredina vo RM podrazbira precizno definirani ekolo{ki standardi, fokusirani pred s na
glavnite zagaduva~i na vozduhot
i na vodnite resursi. Zatoa, sosema e razbirlivo {to ovaa politika kako celi pred sebe gi ima:
odr`liviot razvoj, implementiraweto na principot zagaduva~ot pla}a#, integrirawe na samata politika na za{tita vo drugite sektorski politiki, stimulirawe i realizacija na ekonomski
i tehnolo{ki razvoj so blagoprijaten odnos kon ìvotnata sredina itn.
Q. Gr. i P. N.
ZA[TITA NA KONKURENCIJATA specifi~en vid dràvna
regulacija vo pazarnite ekonomii so koja se spre~uvaat ograni~uvaweto na konkurencijata i
zagrozuvaweto na slobodata na
pazarot i na pretpriemni{tvoto. Vo ekonomskata literatura e
poznata i pod imeto antimonopolisti~ka politika. Sovremenite
antimonopolisti~ki zakonodavstva obi~no zabranuvaat: koluzija, t.e. javno ili premol~eno dogovarawe pome|u pretprijatijata za
visinata na cenite, podelba na
proizvodnite kvoti i na pazarite; ilegalni postapki na pret-
prijatijata (vrzani dogovori na

{teta na potro{uva~ite, diskriminacija na cenite i damping ceni) i fuzii pome|u pretprijatijata, dokolku ovie se naso~eni
kon ograni~uvawe na konkurencijata. So opredelbata na RM za
gradewe op{testven sistem {to
}e se potpira na pazarnata ekonomija i na parlamentarnata demokratija se zgolemi i potrebata za
za{tita na konkurencijata. Po~etokot na zakonskata regulativa za za{tita na konkurencijata e
so donesuvaweto na Zakonot protiv ograni~uvaweto na konkurencijata (1999). Regulativata e pro{irena vo tekot na 2005 g. so donesuvaweto na Zakonot za za{tita na konkurencijata i so donesuvaweto na pove}e podzakonski akti od oblasta na za{titata na
konkurencijata. So tie promeni
se izvr{i usoglasuvawe na zakonodavstvoto vo na{ata zemja so zakonodavstvoto na EU vo taa oblast. Soglasno so Zakonot od 1999
g., be{e formirana Antimonopolska uprava, kako prvostepen
organ, dodeka ulogata na vtorostepen organ mu be{e dodelena na
Ministerstvoto za ekonomija. So
zakonskata regulativa od 2005 g. se
zasili pravnata za{tita na konkurencijata, a Antimonopolskata
uprava be{e zameneta so Komisija
za za{tita na konkurencijata. So
noviot zakon se ureduvaat zabranetite oblici na spre~uvawe, ograni~uvawe ili naru{uvawe na
konkurencijata, za{titata na
konkurencijata, merkite i postapkite vo vrska so ograni~uvawata na konkurencijata. Celta na
ovoj zakon e da se obezbedi slobodna konkurencija na doma{niot pazar zaradi pottiknuvawe na eko-
nomska efikasnost i blagosostojba na potro{uva~ite. Zakonot za

za{tita na konkurencijata se primenuva na site oblici na spre~uvawe, ograni~uvawe ili naru{uvawe na konkurencijata {to proizveduvaat dejstvo na teritorijata na RM. Toj se primenuva na
pretprijatijata, zdruènijata na
pretprijatija, povrzanite pretprijatija, dràvnata uprava i na
drugi pravni i fizi~ki lica na
koi im e dovereno izvr{uvawe uslugi od op{t interes. Zakonot ne
se primenuva na odnosite {to se
uredeni so kolektivni dogovori
sklu~eni me|u rabotodavcite i
sindikatite, ako tie ne se diskriminatorni kon drugi subjekti. Vo
slu~ai na zloupotreba na dominantnata pozicija od strana na
fizi~ki i pravni lica i vo slu~ai na pre~ekoruvawe na odreden
stepen na koncentracija vo grankata, Komisijata za za{tita na
konkurencijata donesuva re{enija za kazneni merki koi se objavuvaat vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#. Protiv re{enijata na Komisijata strankite moàt da povedat upraven spor
pred nadle`niot sud.
IZV.: Zakon za za{tita na konkurencijata.
LIT.: Praktikum so Komentar na Zakonot za za{tita na konkurencijata,
Skopje 2005; P. Samuelson and W Nordhaus,
Economics, Eighteenth Edition, McGraw-Hill
International Edition, 2005, 350-358.
M. S.
ZA[TITA NA KOPNENITE
EKOSISTEMI. Vo Makedonija
ovie procesi se zapo~nati vedna{
po Osloboduvaweto. Za da se za{titat kopnenite ekosistemi, formirani se tri nacionalni parka:
prvo e formiran Nacionalniot
park Pelister# (1948), kade {to
Nacionalen park Pelister
561
ZA[TITA
e za{titena molikata, potoa Nacionalniot park Mavrovo#

(1949), koj e najgolem, kade {to se
za{titeni smr~evite, elovite, bukovite, bukovo-elovite i dabovite {umi, a od 1958 g. e formiran
Nacionalniot park Gali~ica#,
kade {to se za{titeni dabovite,
bukovite i bukovo-elovite {umi.
Vo niv vleguvaat i lokaciite so
zna~ajni refugiumi {to se bogati
so za~uvani reliktni vidovi. Paralelno so ovie aktivnosti, so
{umskostopanskite osnovi, koi
gi izrabotuvaat {umskite stopanstva, Republikata opredeli normi
za racionalno koristewe na {umskiot fond so cel da se poddrùva
produktivnata mo} na {umite vo
Makedonija. Vo 1949 g. se uni{teni i kozite kako merka za za{tita na {umite.
Q. Gr.
ZA[TITA NA [UMITE nauka {to gi prou~uva {tetite nastanati od vlijanieto na nekoi
abiotski, biotski i antropogeni
faktori vrz {umskite ekosistemi i koja iznao|a preventivni i
represivni merki za nivna za{tita i za eliminirawe na {tetnite
vlijanija. Od abiotskite faktori
{to predizvikuvaat {tetno vlijanie vrz {umite vo RM se: ekstremnite temperaturi (su{a, docni
proletni i rani esenski mrazevi),
do`dovi, snegovi, lavini, grad,
vetrovi, grom, dodeka od biotskite faktori se: {tetnoto vlijanie
na korovite, parazitskite cvetnici, li{aite, fitopatogenite gabi, fitofagnite bakterii i virusi, {tetnite ìvotni, doma{nata
stoka, divite ìvotni, {tetnite
glodari, ptici i insekti i sl., kako i neodgovornoto koristewe od
~ovekot.
St. N.
ZA[TITATA VO PROIZVODSTVENITE PROCESI VO DRVNATA INDUSTRIJA so razvojot na proizvodnite sili se uslo`nuvaat i problemite za za{titata vo proizvodstvenite procesi na drvnata industrija, povrzani so efikasnata za{tita na
ìvotot, zdravjeto i rabotnata
sposobnost na ~ovekot vo tekot
na rabotniot proces. Za{titata
vo proizvodstvenite procesi gi
opfa}a problemite povrzani so
mehani~kite povredi i nesre}i
pri rabota, kako i site drugi aspekti na ovie procesi {to imaat
negativno vlijanie vrz ìvotot,
zdravjeto i rabotnata sposobnost
na ~ovekot. Za{titata vo proizvodstvenite procesi se zanimava
i so problemite povrzani so humanizacijata na trudot. Toa zna~i deka taa gi prezema site aktivnosti i merki naso~eni kon prisposobuvaweto na rabotata i rabotnite uslovi vo odnos na fizi562
olo{kite, psiholo{kite i sociolo{kite osobini i mo`nosti na

~ovekot vo rabotniot proces, so
cel da se za~uvaat negoviot ìvot, zdravjeto i rabotnata sposobnost vo tekot na celiot raboten vek.
B. Il.
ZA[TITENI PROSTORI
objekti za proizvodstvo na zelen~uk i na cve}e vo period koga nadvore{nite uslovi ne dozvoluvaat
toa da se izveduva na otvoreno.
Zavisno od tipot na za{titenite
prostori i tehnolo{kata funkcionalnost, odgleduvaweto na odredeni vidovi gradinarski i cve}arski rastenija moè da bide
privremeno (do odredena faza na
rastot) ili celosno do zavr{uvaweto na vegetacisko-proizvodstveniot proces. Povr{inite
pod za{titeni prostori vo RM
opfa}aat 320 ha celosno zatopluvani (kultivacioni) i okolu
4.000 ha nezatopluvani (povr{ini pod folii). Postojat dve grupi za{titeni prostori: elementarni (prosti ili privremeni) i
kultivacioni (sovr{eni).
Elementarnite za{titeni prostori nemaat tehni~ki instalacii
za regulirawe na mikroklimata.
Postojat pove}e tipovi elementarno za{titeni prostori pokrieni so providni materii (folii).
Pokrieni ogni{ta so dijametar
3040 cm i viso~ina 3050 cm. Se
koristat za odgleduvawe lubenici,
diwi, krastavici, tikvi~ki. Rastenijata za odreden period (2030
dena) se za{titeni od nadvore{nite nepovolni temperaturi.
Pokrieni brazdi i redovi so
polietilenska folija, {iroki
4050 cm, dolgi nad 2050 m i visoki 3040 cm. Se koristat za vremeno odgleduvawe (2030 dena)
lubenici, diwi, tikvi~ki, boranija i dr.
Niski tuneli so {iro~ina 50
120 cm, viso~ina 4080 cm, dolìna
do 20 m. Se koristat za pove}e gradinarski i cve}arski kulturi so
direktna seidba ili so rasaduvawe.
Pri izveduvaweto na proizvodnite
procesi treba da se otkrivaat.
Sovremeno oranèrisko proizvodstvo
Plastenici
Plastenici tehni~ki pousovr{eni za{titeni prostori od

prethodnite. Nose~kata konstrukcija naj~esto e metalna i relativno stabilna. Dimenziite se
razli~ni. Edine~nite se so {iro~ina 48 m, dolìna 3050 m i
viso~ina 1,83,5 m. Ima pove}e
tipovi edine~ni plastenici, koi
naj~esto se tunelovidni, poretko
so dve strani (streovidni), ili
vo blokovi pove}e spoeni me|u
sebe. Pokrieni se so providna
polietilenska folija (PE). Vo
plastenicite site proizvodni
procesi se izveduvaat vnatre. Pousovr{enite imaat lufteri za
provetruvawe, instalacija za navodnuvawe, tehnika za strani~no
podigawe na folijata i dr. Vo
ovie prostori moè da se odgleduvaat pogolem broj gradinarski
i cve}arski kulturi.
Zavisno od tipot na elementarno
za{titenite prostori, proizvodstvoto vo proletniot period pristignuva za 15 30 dena porano vo
odnos na toa {to e na otvoreno.
Pokraj za ranoproletno proizvodstvo, plastenicite osobeno se koristat i za esensko proizvodstvo.
Kultivacioni prostori za{titeni prostori tehni~ki opremeni
za celosno zatopluvawe vo zimskiot period. Pokraj son~evata energija, za zatopluvawe se koristat i
drugi izvori na toplina (geotermalni vodi, mazut, nafta, cvrsti
goriva i elektri~na energija).
Spored stepenot na tehnikata i
tehnolo{ko-proizvodnata funkcionalnost ima pove}e tipovi:
ZBORNIKOT
Topli lei najstari za{titeni

prostori vo koi se proizveduva
glavno rasad. Po formata se ednokrilni i dvokrilni, a po postavenosta nadzemni i vkopani.
[iroki se 1,5 m, dolgi 1220 m.
Tradicionalno se zatopluvaat so
biotolivo (sveò arsko |ubre).
Pokrieni se so stakleni ramki
ili so proyirna folija.
Staklenici (oranèrii) edni
od najusovr{enite za{titeni
prostori. Opremeni se so soodvetna instalacija za regulirawe
na mikroklimata, reìmot na ishranata, navodnuvaweto i dr. Nameneti se za celosen proizvoden
proces na zelen~uk i na cve}e.
Spored konstrukcijata, formata
i goleminata, oranèriite moàt
da bidat: edine~ni (ednokrilni i
dvokrilni), nadzemni, vkopani,
specijalizirani i univerzalni
blokovi. Poslednive se najra{ireni vo svetot i kaj nas. Vo niv
moè celogodi{no da se odgleduvaat razli~ni vidovi kulturi.
Hidroponi staklenici. Odgleduvaweto na rastenijata vo niv e
vo bespo~vena sredina, vo voden
rastvor ili vo inertni supstrati
(kamena volna, perlit, zeolit,
treset). Fiziolo{kiot (hranitelniot) rastvor se prigotvuva
vo bazeni, po opredelena receptura, zavisno od vidot, a se aplicira po sistemot kapka po kapka.
Plasmasovi oranèrii eden
vid stacionirani plastenici,
tehni~ki opremeni kako staklenicite i celosno zatopluvani.
Sluàt za celogodi{no proizvodstvo na zelen~uk i na cve}e.
D. J.
ZA[TITNI [UMSKI POJASI ednoredni ili pove}eredni

liniski, ve{ta~ki nasadi od
{umski ili od ovo{ni drvja ili
od grmu{ki so cel da se za{titat
zemjodelski povr{ini, soobraj}ajnici, prirodni i ve{ta~ki
vodni tekovi i akumulacii, kako
i razni ekonomski objekti od
{tetnoto dejstvo na veterot
(eolski nanos, sneg) ili na vodnata erozija. Vo pogled na namenata, moàt da se podelat na: poleza{titni, snegoza{titni, vodoza{titni i protiverozivni. Za{titnite {umski pojasi se izvonredno efikasni za za{tita od site nabroeni {tetni dejstva. Po
Vtorata svetska vojna vo RM intenzivno se rabote{e na podigawe poleza{titni {umski pojasi,
pa bea podignati 1.700 ha vo ramni~arskite reoni na Pelagonija,
vo Tikve{ko, Ov~e Pole, Kumanovsko i dr.
Al. And.
ZBAN gorna obleka {to se oblekuvala nad ko{ulata. Se izra-
@enska obleka - zban
botuval od doma{no tkaeno platno, bogato ukrasen so kitki,

lski, vez i stari pari (moneti).
Naj~esto se dekoriral so elementi od vezot: sekiri~ki, tegelec i
}sme, a odokolu bil ukrasen
J. R.-P.
(podniàn) so lski.
ZBEGOVI VO VREMETO NA
ILINDENSKOTO VOSTANIE
(1903) zasolni{ta vo planinskite podra~ja ili vo za{titenite kotlini vo koi organizirano
se sobiralo civilnoto naselenie
Zbegovi po porazot na Ilindenskoto vostanie (1903)
(stari lu|e, èni i deca), koe begalo od terorot i nasilstvata na

osmanliskata vojska i ba{ibozukot. Poznati zbegovi bile: Golem
Gar kaj Smilevo, Ra{anec (Ohridsko), Gorna i Dolna Debarca,
Kopa~ka, Karbunica, Izvor i Du{egubica (Ki~evsko). Nedovolno
obezbedenite zbegovi bile plen
na osmanliskite sili. Najtragi~no nastradale zbegovite vo Golem
Gar i vo Ra{anec.
ZBORNIK spisanie na Arheolo{kiot muzej na Makedonija.

Prviot broj bil objaven vo 1956
g., a glaven urednik bil Dim~e
Koco. Pod ovoj naslov izlegle 12
broja. So organizacionite promeni od 1995 g. se preimenuva kako Spisanie na Muzejot na Makedonija nova serija (posleden br.
2 od 2005 g.). Vo nego se publikuvani nau~ni i stru~ni trudovi od
makedonski i od stranski istraùva~i od oblasta na arheologijata, epigrafijata, numizmatikata, anti~kata i srednovekovnata
istorija, istorijata na srednovekovnata umetnost, konzervacijata na muzejskite predmeti i muzeologijata.
D. Z.
ZBORNIKOT NA MILADINOVCI najzna~ajnata kniga na
makedonskata prerodba, zaedni~ko delo na dvajcata bra}a Dimitrija i Konstantin. Na 24. VI 1861 g.
prvite primeroci od zbornikot ja
napu{tile pe~atnicata na Anteta Jaki} vo Zagreb i im bile ispora~ani na pretplatnicite. Zbornikot e finansiran od hrvatskiot
biskup Josip Juraj [trosmaer, za
{to Konstantin vo posveteta mu
iskaùva golema blagodarnost.
Zbornikot Blgarski narodni
psni sobrani od Brat Miladinovci Dimitri i Konstantina i izdani od Konstantina
v Zagreb, v knigope~atnicata na A. Yki~a, 1861, sodrì 584
pesni od razni krai{ta na Makedonija (Struga, Ohrid, Bitola,
Prilep, Veles, Debar, Kuku{,
Kostur i dr.), kon koi neposredno
pred objavuvaweto se priklu~eni
76 bugarski pesni od Sofija i od
Pana|uri{te {to Konstantin gi
dobil od V. ôlakov. Pesnite se
podeleni vo grupi: samovilski,
drugi stari, crkovni, juna~ki, àqovni, sme{ni, qubovni, svadbe-
LIT.: Risto Damjanovski, Vostanata

V. St.
ZBEGOVI VO NOV (19411944

g.) zasolni{ta na naselenieto vo
Zapadna Makedonija od terorot na
albanskite kvislinzi, balistite
i od ka~acite. Zbegovi imalo vo
Ki~evsko kon krajot na 1943 g., na
planinata Karaorman, vo Kopa~ka
i kaj Br`danska Reka, na planinata Golak, vo reonot na s. Malo i
Golemo Crsko, Cer i drugi mesta.
LIT.: Mile Mihajlov, Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata
vojna na Makedonija (1941 1945), Skopje,
1992.
M. Mih.
Faksimil od zbornikot na Miladinovci
563
ZDRAV NAROD#
ni, lazarski, na Vodici, na \ur|ovden i ètvarski. Zbornikot

sodrì i drugi folklorni i etnografski materijali (detski igri, svadbeni i godi{ni obi~ai od
Struga i Kuku{, veruvawa, igri,
predanija, sopstveni imiwa, poslovici, gatanki, re~nik, imiwa na
pretplatnicite). Vo predgovorot
Konstantin gi iznesuva svoite
sfa}awa za narodnoto tvore{tvo
kako pokazalka na stepenot na
umstvenoto razvitie od narodot i
ogledalo na negoviot ìvot, za
narodnoto oro kako u~ili{te kade se usovr{enstvuvala narodnata
ni poezija i sl. Konstantin pri
izborot na pesnite vr{el selekcija, od pove}e varijanti ja izbiral najdobrata, {to zna~i Zbornikot ima karakter na antologija.
U{te koga zaminal na studii vo
Rusija, Konstantin ponesol odreden fond pesni. I podocna Dimitrija sobiral folklorni materijali i mu gi pra}al na brata
si. Konstantin ne uspeal zbornikot da go objavi vo Rusija, iako za
nego najpofalno se iskaàle zna~ajni imiwa od ruskata slavisti~ka nauka. Toj vospostavil kontakt
so [trosmaer i dogovoril sredba
vo Viena. Golemiot mecena na slovenskata kultura se soglasil da go
finansira Zbornikot so edna zabele{ka materijalite {to bile
zapi{ani so gr~ki bukvi da bidat
prepi{ani so kirilica. Konstantin toa go prifatil. Spored spisokot na pretplatnicite, Zbornikot imal pora~ki od Viena, Budim, Dubrovnik, Qubqana, Maribor, Osiek, Temi{var, Zagreb,
Belgrad, Haskovo, Pariz, Praga i
drugi mesta, no nema pretplatnici
od Makedonija, {to zna~i deka oglasot za pretplata od Konstantin
vo Dunavski lebed od 7. II 1861 g.
ne bil poznat vo Makedonija. Po
objavuvaweto, Zbornikot imal odglasi vo pove}e zemji. Popularnosta na Zbornikot i sudbinata na
bra}ata Miladinovci bile pri~ina nivnite imiwa da vlezat i vo
literaturni dela. Iako Zbornikot izvesen period ostanal nepoznat vo Makedonija, toj podocna sepak si ja odigral ulogata na programa za sobirawe i afirmacija na
makedonskiot folklor. Site poistaknati sobira~i ovoj zbornik
go imale i za primer i za inspiracija. [apkarev zapi{al deka triumfite na Miladinovci, Karaxi}
i Kuha~ ne mu davale da zaspie; M.
Cepenkov go ~uval doma i go peel
kako vtoro vangelie, a Ikonomov vo predgovorot kon svojata
zbirka zapi{al deka ostvaruva delo spored iskaànata èlba na
bra}ata Miladinovci.
LIT.: Zbornikot na Miladinovci, Struga, 1994; Kiril Penu{liski, Odbrani
564
folkloristi~ki trudovi, 1, Skopje,

1988; Kiril Penu{liski, Makedonski
folklor, Istoriski pregled, Skopje,
1999; Gane Todorovski, Traktati za soncequbivite, Skopje, 1974; Dimitar Mitrev, Po tragite od podvigot na Miladinovci. Predgovor vo: Miladinovci, Zbornik (18611961), Skopje, 1962; Haralampie
Polenakovi}, Studii za Miladinovci,
Izbrani dela 5, Skopje, 1989; Kniga za
Miladinovci (18621962). Zbornik od
studii, statii i prilozi, Skopje, 1962;
@ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci, Skopje, 1984.
M. Kit.
ZDRAV NAROD# mese~no

spisanie na Crveniot krst za Makedonija (Skopje, 19541961). Izdava~ na spisanieto bil Glavniot
odbor na Crveniot krst za Makedonija. Prv glaven urednik bil
Lazo Stra~kov, a odgovoren urednik Len~e Arsova. Pe~atenite
trudovi obrabotuvale sociolo{ki i zdravstveni problemi, prigodni slu~uvawa i dr.
LIT.: Arhiv na Crven krst za Makedonija.
D. S.-B.
ZDRAVEV, Petar (Tetovo, 25. VI

1883 Skopje, 1960) profesor
na Med. f. (Katedra za otorinolaringologija). Studiral vo
[vajcarija na Univerzitetot vo
@eneva. Vo esenta 1915 g. so grupa
drugi makedonski studenti vo
@eneva se organizirale i osnovale Akademsko dru{tvo Makedonija# so cel da go zapoznava javnoto mislewe so polo`bata na
makedonskiot narod i da go aktuelizira re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Zdravev bil ~len
na Inicijativniot odbor za obedinuvawe na makedonskite dru{tva (1918), a po sozdavaweto Sojuz
na makedonskite dru{tva vo [vajcarija bil izbran za potpretsedatel na Generalniot sovet. U~estvuval vo akciite za pridobivawe na evropskoto javno mislewe
i na vladite na golemite sili-pobedni~ki za razre{uvawe na makedonskoto pra{awe na Mirovnata konferencija, so primena na
pravoto za samoopredeluvawe i
za sozdavawe samostojna makedonska dràva. Vo 1947 bil izbran
me|u prvite 19 nastavnici na novoformiraniot Med. f. vo Skopje i stanuva osnovopolo`nik na
Klinikata za ORL i {ef na Katedrata s do negovoto penzionirawe (1957).
\or|i
Zdravev
mentika i univ. profesor. Diplomiral (1967) i magistriral na

Fakultetot za primeneta umetnost vo Belgrad na tema Plemiki kostim u Makedoniji u XIV
i XV veku na osnovu zidnog slikarstva# (24. VI 1972). Doktoriral na Filozofskiot fakultet
vo Belgrad na tema Socijalnite
i estetskite aspekti na makedonskite narodni nosii# (29. V 1991).
Be{e asistent, nau~en i vi{ nau~en sorabotnik istraùva~ na
tekstilnata narodna ornamentika vo Institutot za folklor vo
Skopje (1. IX 11969 5. II 1973 i 1.
VIII 1974 30. IX 1992) i v.d. direktor (9. VI 1975 8. IX 1975 i od
1. VII 1978 15. III 1979), a potoa
profesor na Fakultetot za likovna umetnost i vo Zavodot za
etnologija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Avtor e na okolu 90 statii i drugi
prilozi, umetni~ki sliki i tapiserii, kako i na okolu 100 kostimografski proekti za teatarski
pretstavi, TV filmovi i nekolku igrani filmovi.
BIBL.: Narodnite tanteli i sorki vo
Ov~epolieto, Skopje, 1975; Tekstilnoto
narodno tvore{tvo i narodnata nosija
vo Titovvele{ko, Skopje, 1988; Makedonski narodni nosii, I i II, Skopje 1996 i 2007.
Skopje i na magisterskite i doktorskite
disertacii na sorabotnicite 1950 2000.
Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje,
2000, 121-122, 139 i 146-148.
S. Ml.

[vajcarija 19181919, Glasnik# na INI,
1, 1965; Mihajlo Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka
misla, Skopje, 1985.
M. Min. i Br. N.
ZDRAVEV, \or|i Dimitrov (Radovi{, 2. IV 1941 Skopje, 7. I

2007) kostimograf, magister po
primeneta umetnost i doktor na
naukite po etnologija, istraùva~ na tekstilnata narodna orna-
Milka
Zdraveva
ZDRAVEVA, Milka P. (Radovi{, 26. III 1940) nau~en sovetnik i redoven profesor vo INI
ZDRAVKOVSKI
vo Skopje, vo penzija. Diplomirala na Vi{ata pedago{ka {kola

grupa Istorija i geografija (1964),
na Prirodno-matemati~kiot fakultet grupa Geografija (1967)
i na Filozofskiot fakultet
grupa Istorija vo Skopje (1973).
Magistrirala na temata Makedonija vo me|unarodniot soobra}aj i trovija vo XVIII i po~etokot
na XIX v. (1699-1815)# na Filozofskiot fakultet vo Belgrad
grupa Istorija so istoriska geografija (1978), a potoa doktorirala na Filozofskiot fakultet vo
Novi Sad na temata Trgovci i
zanaet~ii od Makedonija vo Juèn Srem i Juèn Banat vo XVIII
i prvata polovina na XIX v. i nivnata uloga# (1992).
BIB.: Makedonija vo me|unarodniot soobra}aj i trgovija vo XVIII i po~etokot na
XIX vek (1699-1815), Skopje, 1986; Trgovci i
zanaet~ii od Makedonija vo Juèn Srem i
Juèn Banat vo XVIII i prvata polovina na
XIX vek, INI, Skopje, 1996; Nomadski i polunomadski dvièwa vo Makedonija, kn. 3,
MANU, Skopje, 1997 (so koavtor).
LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948-1998, Skopje, 1998, 114115.
S. Ml.
ZDRAVICA tipi~na forma na

retori~kiot ànr od usnoto narodno tvore{tvo. Taa se kaùva
na mnogu narodni praznici i sve~enosti slavi, kr{tevki, imendeni, pri vr{eweto na nekoi zaedni~ki raboti itn. Taa e kratka
po forma, {to proizleguva od
nejzinata funkcija ne ja razrabotuva fabulata, tuku uveruva, vo
nea se izrekuvaat najubavi èlbi
za doma}inot na ku}ata, za mladencite, za deteto {to se kr{tava i sl. Na toj {to mu e upatena,
mu se poèluva dobro zdravje, napredok, podmladok, imot, blagosostojba, mir, da bide za{titen
od lo{i lu|e i neprijateli od sekakov vid. Sodrì i mnogu sintagmatski i sintaksi~ki formuli: Vo pole beri}et, kaj stoka
kuvet, a kaj lu|e ìvot! Sre}na
slava na doma}inot, sre}a Gospod da mu dava, gosti da mu se poveseli, do godina povi{e da ima,
beri}et da se rodi! Za nea e karakteristi~en ditirampskiot
ton, realiziran so ramnomerno
pulsirawe na izgovorenata re~enica. Ritmiziraniot tekst se ostvaruva i so brojni rimi i stihovi, naj~esto vo osmerec ili deseterec. Po pravilo, se objavuvaat
vo sostavot na zbornici so razli~ni paremii.
Skopje, 1991; Bone Veli~kovski, Kratkite ànrovi i detskiot folklor vo Kumanovo i Kumanovsko, Folklorot i etnologijata vo Kumanovo i Kumanovsko,
Skopje Kumanovo, 255-289.
B. V.
DSGU Zdravko Cvetkovski, Skopje
ZDRAVKO CVETKOVSKI#,
Dràvno sredno grade`no u~ili{te, Skopje formirano na 3.
XI 1944 g. kako prvo makedonsko
sredno tehni~ko u~ili{te so tri
otseci: Grade`no-arhitektonski,
Geodetski i Elektro-ma{inski.
Prv direktor e Paskal Simit~iev. Podocna se otvoraat Rudarskiot i [umarskiot otsek, a sleduvaat u{te deset otseci od site
granki na tehnikata. Od Srednoto tehni~ko u~ili{te podocna se
formiraat tri posebni u~ili{ta: Grade`no, Industrisko i [umarsko. Denes vo u~ili{teto se
steknuva obrazovanie od grade`nata, arhitektonskata i geodetskata struka, kako i gimnazisko
obrazovanie.
LIT.: Zdravko Cvetkovski, Dràvno
sredno grade`no u~ili{te, monografija,
2005.
R. D.
Smilka
Zdravkovska
ZDRAVKOVSKA, Smilka Penkova (Skopje, 14. I 1947) matemati~ar, urednik vo spisanieto

Mathematical Reviews#, SAD
(1980). Diplomirala vo Moskva
(1969), a doktorirala na Univerzitetot vo Man~ester (1973) so
temata Topolo{ki objekti vo
teorijata na homotopijata#. Izbrana za vonreden profesor
(1978) na Matemati~kiot fakultet. Objavila nau~ni trudovi od
oblasta na topologijata, teorijata na kategoriite i istorijata na
matematikata. Zaslu`na za razvojot na topologijata vo RM.

Skopje, 2006; BU br. 299/78.
N. C.
Dragi{a
Zdravkovski
ZDRAVKOVSKI, Dragi{a (Sveti Nikole, 12. X 1952) arheolog.

Diplomiral na Grupata za istorija na umetnosta i arheologija
Skopje (1979). Magistriral (2004)
i doktoriral (2006) na temi od
neolitot vo Makedonija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Od
1981 g. raboti kako kustos vo Muzejot na Makedonija, a vo periodot 20012002 g. bil i direktor
na ovaa institucija. Istraùval
na pove}e praistoriski i anti~ki lokaliteti: Alin Dol, Tumba
D. Pal~i{te, Tumba Sten~e, Tumba Maxari, Atici, Stobi i dr.
BIBL.: Za granicite na AnzabegovoVr{ni~kata kulturna grupa vo sredniot neolit, MAA, 11, Skopje, 1990,
5157; New aspects of the Anzabegovo-Vrsnik
cultural group, Homage to Milutin Garasanin,
Beograd, 2006, 99110; Kultot na Golemata Majka vo neolitot na Makedonija,
Folia archaeologica Balkanica, 1, Skopje,
2006, 5361.
D. Z.
ZDRAVKOVSKI, Zoran (Belgrad, 16. III 1953) redoven profesor (2001) na PMF, Institut za
hemija. Diplomiral (1975) kako
najdobar student od svojata generacija i magistriral (1982) vo
Skopje, a doktoriral (1989) vo
Qubqana (Slovenija). Bil na
dvegodi{en postdoktorski prestoj vo Wu Orleans (SAD). Odrùval nastava po nekolku pred565
ZDRAVKOVSKI
Zoran
Zdravkovski
meti od oblasta na neorganskata

hemija i primenata na kompjuterite vo hemijata, a podolgo vreme
predaval i medicinska hemija za
studenti od Medicinskiot fakultet. Nau~nata rabota mu e od organskata i kvantnata hemija. Sekretar e na Sojuzot na hemi~arite
i tehnolozite na Makedonija, a
u~estvuval i vo ureduvaweto na
spisanieto Glasnik na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija#. Regionalen urednik e na me|unarodnoto spisanie Molecules#.
Skopje, Skopje, 2006, 234235.
B. [.
Cane
Zdravkovski
ZDRAVKOVSKI, Cane (Aleksandar) (Vrawevci, Bitolsko, 2.

VI 1936) profesor po makedonski jazik i literatura, pisatel
(raskaùva~, romansier i dramski avtor) i knièven kriti~ar.
Diplomiral na Filozofskiot fakultet (Istorija na knièvnostite na narodite na SFRJ i makedonski jazik) vo Skopje (1962) i
doktoriral na tema @ivotot i
deloto na Ivan To~ko (1980).
^len e na DPM (1971). Bil sredno{kolski profesor i sovetnik
vo Pedago{kiot zavod vo Skopje.
Avtor e na pove}e knigi romani, raskazi, monografii, knièvna i teatarska kritika.
BIBL.: monografii Ivan To~ko (1984);
romani Damka (1968), Sinxir (1972),
Dojdencite na Hera (1980), Ogneno vi{neewe (1984), Konzulski grad (1987), Stela
(1991), Ludiot pastorel (1992), Ataturk
prorok (1993), Crno zlato (1995),
Trojniot me~ (1996), Amanet (1997), @e{ki
èni (1998), Most (1999), Profesorot
566
Diman (1999), Narcisie (1999), Srebrena

svadba (1999), Ohridskiot lebed (1999),
Velegradot (2000); drami Narcisie
(1983); raskazi Otkornuvawe (1970),
Matni vodi (1999); teatarski kritiki
Dramati~ari (1973), Scenski viduvawa
(1998); prira~nici Maturata (1996),
Metodika na nastavata po literatura
(1997), Narodnata literatura vo nastavata (1998); knièvni esei i kritiki
Dramati~ari (1973), Raskaùva~i (1973),
Golemiot ogan (1979), Romanot kako opsesija (1987), Makedonski romansieri
(1992), Romanot vo nastavata (1993), Rasteòt na makedonskiot roman (1994),
Dramata vo nastavata (1994), Dvaeset
romansieri (1995), Raskazot vo nastavata
(1995) i Scenski viduvawa (1998). S. Ml.
Zdravstveniot dom (poliklinika) Jane Sandanski#
ZDRAVSTVEN DOM zdravstvena ustanova {to sproveduva

primarna i preventivna zdravstvena za{tita vo oblasta na op{tata medicina, itnata medicinska pomo{, doma{noto lekuvawe,
za{titata na decata, mladinata,
ènite i rabotnicite, pnevmoftiziolo{kata i stomatolo{kata
za{tita, rendgen i laboratoriskata dijagnostika, polivalentnata patronaà, epidemiolo{kata,
sanitarno-higienskata i socijalno-medicinskata dejnost, zdravstvenata statistika i obezbeduvaweto so lekovi. Zdravstveniot dom
e organiziran vo pove}e slu`bi
spored dejnosta {to se vr{i. Vo
dejnostite se primenuva dispanzerski i timski metod na rabota.
Po potreba se organiziraat i
drugi specijalisti~ko-konsultativni i dispanzerski dejnosti.
Dol`nost na zdravstveniot dom e
da organizira poroduvawe so
stru~na pomo{ ako na toa podra~je nema op{ta bolnica. Prvite domovi za narodno zdravje na
teritorijata na RM se formirale
vo tekot na 1927 g. (vo Bitola, Kumanovo, Prilep, Struga, Strumica, Tetovo i [tip) od dotoga{nite bakteriolo{ki stanici (Uredba za organizacija na higienskata
slu`ba, 1927 g.) i osobeno po donesuvaweto na Zakonot za zdravstvenite domovi od 1959 g. (Sl. vesnik na NRM 35/59). Od 1965 do
2004, vo pogolemite op{tini vo
Makedonija zdravstvenite domo-
vi zaedno so op{tite bolnici bile vo sostav na medicinskite centri. Vo RM vo 2004 g. postoele 34

zdravstveni domovi.
D. D.
ZDRAVSTVEN SISTEM / SISTEM NA ZDRAVSTVENATA
ZA[TITA zbir od me|usebno
povrzani elementi vo formalna
struktura za zadovoluvawe na
zdravstvenite potrebi na definirana populacija ~ie finansirawe, menaxment, opseg i sodrìna na funkciite i aktivnostite
se definirani so zakoni i druga
regulativa. Toa ovozmoùva uslugite {to im se davaat na lu|eto
da pridonesuvaat za za{tita na
zdravjeto vo domovite, obrazovnite institucii, rabotnata sredina, javnite mesta i lokalnite
zaednici, kako i vo fizi~kata i
psihosocijalnata sredina, vo
zdravstveniot sektor (lekarska
ordinacija, zdravstven dom, bolnica, klinika) i vo drugite relevantni sektori. Zdravstveniot
sistem obi~no e organiziran na
razni nivoa, po~nuvaj}i od periferno ili najnisko nivo, isto taka, poznato kako nivo na lokalnata zaednica ili primarno nivo
na zdravstvenata za{tita, pa preku intermedijarno (me|uop{tinsko ili regionalno) do centralnoto ili najvisoko nivo. Intermedijarnoto i centralnoto nivo
gi vklu~uvaat onie elementi na
zdravstveniot sistem {to obezbeduvaat progresivno pokompleksna i pospecijalizirana za{tita i zgriùvawe. Kompleksen/seopfaten zdravstven sistem
e onoj {to gi vklu~uva site potrebni elementi za da se zadovolat
site zdravstveni potrebi na naselenieto. Infrastruktura na
zdravstveniot sistem (zdravstvena infrastruktura) vklu~uva
slu`bi, kapaciteti, institucii
ili ustanovi, organizacii i onie
{to rabotat i rakovodat so niv
za sproveduvawe na razni zdravstveni programi. Tie obezbeduvaat zdravstvena za{tita {to se
sostoi od kombinacija na merki
za promocija, za{tita, prevencija, dijagnostika, lekuvawe i rehabilitacija na site lica, semejstva i zaednici.
Zdravstvenata za{tita pretstavuva organizirana i sevkupna dejnost na op{testvenata zaednica
za za~uvuvawe i unapreduvawe na
zdravjeto i ìvotnata i rabotnata sredina, ostvaruvawe na pravata i obvrskite vo zdravstvenoto
osiguruvawe, kako i merkite, aktivnostite i postapkite {to gi
prezemaat organizaciite od oblasta na zdravstvoto za za~uvuvawe i unapreduvawe na zdravjeto
na lu|eto, za spre~uvawe i suzbi-
ZDRU@ENIE
vawe na zaboluvawata, povredite

i drugite naru{uvawa na zdravjeto, ranoto otkrivawe na zaboluvawata i sostojbite na zdravjeto,
navremenoto i efikasnoto lekuvawe i rehabilitacija, so primena na stru~no-medicinski merki,
aktivnosti i postapki. Zdravstvenata za{tita, koja se zasnovuva vrz primarnata zdravstvena
za{tita i vrz edinstvoto na preventivnite, dijagnosti~ko-terapevtskite i rehabilitacionite
merki i vrz na~elata na dostapnost, racionalnost i kontinuiranost, kako i vrz sovremenite i
potvrdeni dostignuvawa na medicinskite i drugi nauki i na etikata na zdravstvenite rabotnici,
pred s se sproveduva na mestata
kade {to lu|eto ìveat i rabotat, a vo nejzinoto obezbeduvawe
i sproveduvawe u~estvuvaat poedinci, semejstva, rabotni organizacii, obrazovni i drugi institucii, humanitarni, sportski i drugi organizacii, organizaciite na
zdravstvenoto osiguruvawe, zdravstvenata slu`ba i lokalnata zaednica. Iako site merki za za{titata na zdravjeto pretstavuvaat integralna celina, sepak tie
moàt da se podelat vo nekolku
grupi spored stadiumot na prirodniot tek na bolesta vo koj se
prezemaat i spored celite i nivoata na koi se dava soodvetnata
za{tita. Spored toa vo koja faza
od prirodniot tek na bolesta se
intervenira, moè da se zboruva
za primarna, sekundarna i tercijarna intervencija, odnosno prevencija.
LIT.: Ministerstvo za zdravstvo na R
Makedonija. Zakon za zdravstvenata
za{tita, Sl. vesnik na RM#, 38/1991,
10/2004, 5/2007; Don~o Donev, Zdravjeto
na ~ovekot definicija, koncept i sodrìna. Kako nastanuva bolesta i priroden tek na bolesta. Sovremen koncept
i definicija na zdravstvenata za{tita, vo: B. Nikodievi} i dr., Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata,
Skopje, 2000, 519.
D. D.
ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA / USTANOVA zaedni~ki op{t termin {to se upotrebuva da opi{e mnogu vidovi organizacii {to davaat zdravstveni uslugi. Zakonot za zdravstvena za{tita na RM dava mo`nost zdravstvenite organizacii da se osnovaat kako: javni, zadru`ni, me{oviti i privatni, vo zavisnost od
osnova~ot, odnosno spored toa koj
gi obezbeduva sredstvata potrebni za osnovawe i rabota na zdravstvenata organizacija. Vo zavisnost od prirodata na zdravstvenata dejnost {to ja vr{at i vidot
na zdravstvenite uslugi {to gi
davaat, zdravstvenite organizacii se osnovaat, odnosno se organiziraat kako: ordinacija, poli-
klinika, dijagnosti~ka laboratorija, zabotehni~ka laboratorija, centar za itna medicinska pomo{, zdravstvena stanica, zdravstven dom, bolnica (op{ta, specijalna i klini~ka), zavod, institut, klinika, univerzitetski klini~ki centar, zavod za zdravstvena za{tita i apteka. Ministerstvoto za zdravstvo na RM dava soglasnost na odredbite na statutot
na javnata zdravstvena ustanova.
LIT.: Ministerstvo za zdravstvo na R
Makedonija. Zakon za zdravstvenata
za{tita, Sl. vesnik na RM#, 38/1991,
10/2004, 5/2007.
D. D.
ZDRAVSTVENA SLU@BA
permanenten i {iroko rasprostranet sistem vo RM od vospostaveni institucii, organizacii i
ustanovi so pove}enaso~ni zada~i, so cel da gi zadovoli raznite
zdravstveni potrebi i pobaruvawa na naselenieto i spored toa da
obezbedi zdravstvena za{tita na
poedincite i zaednicata, vklu~uvaj}i {irok spektar na preventivni i kurativni aktivnosti i
iskoristuvaj}i gi vo golema mera
raznite profili zdravstveni rabotnici.
D. D.
ZDRU@ENIE ZA USTAVNO
PRAVO NA SRM/RM samostojna i dobrovolna organizacija na
pravnicite, ~ii osnovni celi se
unapreduvawe na nau~nata, nastavnata i izdava~kata dejnost vo
oblasta na ustavnoto pravo i usovr{uvawe na ustavniot poredok
na SRM/RM. Formirano e na
(1982), kako sostaven del na Zdruènieto za ustavno pravo na
SFRJ. Od 1995 g. Zdruènieto e
~len na Me|unarodnoto zdruènie za ustavno pravo, primeno na
IV kongres odràn vo Tokio (29.
VI 2. VII 1995). Prv negov pretsedatel e prof. Evgeni Dimitrov
(19821986). ^lenovite na Zdruènieto u~estvuvaa so referati
vo rabotata na kongresite na Me|unarodnoto zdruènie za ustavno pravo odràni vo: Belgrad
(1983), Pariz (1987), Tokio (1995),
Roterdam (1999) i Atina (2007).
LIT.: Pet godini od Ustavot na Republika Makedonija, Skopje, 1998.
Sv. [.
ZDRU@ENIE NA DECATA BEGALCI od Egejskiot del na Makedonija (Toronto, Ontario, Kanada, 1978). Na prvata sredba
(1978) bilo dogovoreno organiziraweto na Svetskata sredba na
begalcite (1988), koi ja preìveale tragedijata na Gra|anskata
vojna vo Grcija i egzodusot na Makedoncite od Egejskiot del na
Makedonija. Zdruènieto pomagalo vo akciite na makedonskite
iselenici za priznavawe na nezavisna Republika Makedonija. Se
Aktivnosti na Zaduènieto na decata begalci
zastapuva za obezbeduvawe i za{tita na ~ovekovite prava na Makedoncite, posebno vo Egejskiot

Sl. N.-K.
del na Makedonija.
Sostanok na Zdruènieto na Makedoncite

od Egejskiot del na Makedonija
ZDRU@ENIE na Makedoncite
(Skopje, 1989) nevladina organizacija vo RM formirana so cel
da ja zapoznava svetskata javnost
za odnosot na Republika Grcija
sprema Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija vo RM i vo
drugite dràvi vo stranstvo, kako i za polo`bata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija. Zdruènieto organizira semakedonski sobiri (1988, 1998,
2003), na koi u~estvuvaat Makedoncite od RM i od dijasporata.
Organ na zdruènieto e v. Nezaborav# (prviot broj e publikuvan
na 17 juni 1993).
IZV.: v. Nezaborav#.
St. Kis.
ZDRU@ENIE NA FARMAKOLOZITE NA MAKEDONIJA

strukova asocijacija formirana
vo 1998 g. so cel da pottiknuva i
da razviva stru~na, nau~noistraùva~ka i edukativna rabota od
oblasta na bazi~nata i klini~kata farmakologija; da razviva sorabotka me|u negovite ~lenovi i
da sorabotuva so drugi stru~ni i
nau~ni organizacii od oblasta na
medicinata; da im pomaga na organite na vlasta pri re{avaweto
na pra{awata od oblasta na farmakologijata; i da ja zapoznava
javnosta so pridobivkite i postignuvawata od oblasta na farmakologijata.
Br. N.
567
ZDRU@ENIE
ZDRU@ENIE PROTIV BUGARSKITE BANDITI# vooruèna paravoena kontra~etni~ka organizacija na Kralstvoto na

SHS vo Makedonija (vo isto~niot del i Tikve{ijata) za borba
protiv ~etite na VMRO, sozdadena na 9 septemvri 1923 g. vo [tip.
Za pretsedatel bil postaven Mijal~e Kalamatija, trgovec. Glavni rakovoditeli bile otcepenite
vojvodi od VMRO: Stojan Mi{ev,
Gligor Ciklev, Mite Sokolarski-Suxukaro, Ilija Pandurski i
Mino Stankov. Pripadnicite na
Zdruènieto bile uniformirani (so crni uniformi) i sovremeno vooruèni.
LIT.: Zoran Todorovski, Dejstvuvaweto
na avtonomisti~kata VMRO (19181924),
magisterski trud vo rakopis, Skopje, 1989.
N. Cv.
ZDUWE ranovizantiska nekropola Podgradec, smestena na krajnite zapadni ogranoci na Suva

Planina, kade {to rekata O~a se
vliva vo Treska. Vo dve kampawi
(1986 i 1998) se otkrieni 10 grobni celini od tipot na cisti izvedeni od grubo obraboteni kameni
plo~i od peso~nik, vo koi e otkrien nakit: obetki (so terimorfen zavr{etok, so poliedarski
zavr{etok; dve obetki so osmici)
i monisti od |erdan od staklena
pasta. Nekropolata datira od
krajot na V do krajot na VI v.
LIT.: Milan Ivanovski, Ranovizantiska nekropola Podgradec# kaj Zduwe,
Kulturno nasledstvo#, 1213 (198586),
Skopje, 1988, 5562.
M. I.
ZEJRENE (Zeirene) Afrodita

kaj anti~kite Makedonci, spored
Hesihij (Hesychius). Po dolinata
na Vardar, Afrodita e po~ituvana vo II i I v. vo Stobi, Demir Kapija, Vardarski Rid, {to se zaklu~uva spored plasti~nite pretstavi vo terakota i vo mermer.
Afrodita od Vardarski Rid (IV v. pr.n.e.)
568
LIT.: V. Bitrakova-Grozdanova, Religija

i umetnost vo antikata vo Makedonija,
Skopje, 1999; Eadem, Skulpturata od
Vardarski Rid, Vardarski Rid, I, Skopje,
2005, 289303.
V. B.-Gr.
raskazi, skazni, skici i noveleti. Prvite raskazi gi objavila

vo dnevniot i periodi~niot
pe~at pred Vtorata svetska vojna.
BIBL.: Let na Mars, Skopje, 1972; Proletni skazni, Skopje, 1975; O panence, kter
nemluvila, Praha, 1975; Noviot u~itel,
Skopje, 1981; Vol{ebna nasmevka, Skopje,
1983.
LIT.: Miodrag Drugovac, Makedonska
kwièvnost za decu u 1974 i 1975 godini,
Detiwstvo, br. 3, Novi Sad, 1975, 69; Muris Idrizovi}, Makedonskata literatura za deca, Skopje, 1988, 5052;
Miodrag
Drugovac,
Makedonskata
knièvnost za deca i mladina od Xinot
do îngo, Skopje, 1996, 108111.
S. Ml.
Nexati
Zekerija
ZEKERIJA, Nexati (Zekeriya,

Necati) (Skopje, 19231988) poet,
raskaùva~, pisatel za deca, preveduva~ i literaturen kriti~ar
od turskata nacionalnost vo RM.
Steknal visoko obrazovanie, bil
kratko vreme u~itel, rabotel kako novinar, urednik na turskite
detski sp. Sevin~#, Tomurxuk#.
Eden mandat bil glaven i odgovoren urednik na v. Birlik# vo
Skopje. Pove}e godini bil sorabotnik na v. Tan# i urednik na sp.
Ku{# vo Pri{tina. Ima objaveno knigi od oblasta literatura za
deca koi se prevedeni na nekolku
jazici. ^len e na DPM od 1951.
BIBL.: Lirika, 1950; [kolsko yvo~e,
1952; Kade sum, 1953; Bulka, 1954; Decata
od na{ata ulica, 1961; Qubov, 1965; Decata od starata ulica, 1966; Decata od
novata ulica, 1967; Varijacii na Lorka,
1977; Romeo i Julija od na{ata ulica,
1968; Orhan i Sevil, 1982; Trieset soneti, 1989.
LIT.: Abdlkadir Hayber, Makedonya ve Kosova
Trklerinin Edebiyat?, stabul, 2001.
A. Ago
ZEKIR, Ramiz (Ohrid, 24. XI

1933) kajakar, zaedno so Usni
Doko. Bile ~lenovi na VK Strmec# vo Ohrid. Vo Ohrid (1948)
u~estvuvale so uspeh na prvenstvata na Jugoslavija vo kajak-dvosed (K-2) na mirni vodi; osvoile
prvo mesto na 1000 m (1952), tri
prvi mesta na 500, 1000 i 10 000 m,
a vo K-4 na 500 m vtoro mesto
(1953). Samostojno osvoil i prvo
mesto vo K-1 na 500 m (1950). Vo
ekipna konkurencija osvoile:
vtoro (1950 i 1952), prvo (1954) i
tri treti mesta (1948, 1949 i
1953). Nastapile za Reprezentacijata na Jugoslavija na Svetskoto prvenstvo na mirni vodi vo
Makon (Francija, 1954), a vo K-4
go osvoile devettoto mesto. D. S.
ZEKMANOVA-JAKIMOVA,
Nada (Skopje, 2. VI 1917 oktomvri 2002) u~itelka i pisatelka
za deca. Zavr{ila U~itelska
{kola vo Skopje. ^len e na DPM
(1972). Pi{uva isklu~ivo za deca
ZELENIKOVO selo vo Skopsko. Se nao|a vo Taorskata klisura, od desnata strana na r. Vardar,

230 m. So Skopje e povrzano so regionalen pat i èlezni~ka linija. Ima 771 `. od koi 706 se Makedonci, a 61 `. se Romi. Toa e sedi{te na op{tina koja zafa}a
povr{ina od 17.695 ha, a ima 14
naseleni mesta vo koi ìveat
4.077 `. Ima osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena stanica i pogolem broj vikend-ku}i.
Al. St.
ZELKAR (Pieris brassicae L.) bela dnevna peperuga. Se hrani so
nektar. @ivee na otvoreni tereni, livadi, gradini i zemjodelski
povr{ini. @enkata polaga jajca
na dolnata strana na listovite od
zelkata, so koja gasenicite se
hranat podocna. Poradi toa ovaa
peperuga se smeta kako golem
{tetnik i vo gradinarstvoto. Se
pojavuva vo 2-3 generacii vo period proletesen. [iroko e rasprostraneta vo cela Evropa. Vo
Makedonija e mnogu ~est vid i e
poznat kako preselnik.
Belata dnevna peperuga zelkar
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno izdanie. Acta.
Higgins and Norman D. Riley, A field guide to
and Glasgow, 1970; Paul Scheider Predrag Jaksic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien
Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Mnchen, 1990.
V. T. K. M. Kr.
ZELKOVI KULTURI grupa

rastenija od fam. Brassicaceae, so
golem polimorfizam i so {irok
areal na rasprostranetost. Site
zelkovi kulturi spored potekloto se podeleni vo tri grupi: sredozemna (mediteranea), evropska
ZEMJODELSKI
zelka
karfiol
brokola
(europea) i aziska (orientalis). Vo

ishranata se koristat glavicite
(zelka, keq, keq-pup~ar), nerazvienite socvetija (karfiol, brokola), stebloto (alaba{), listovite ili rastresitite glavici
(kineska zelka, pekin{ka zelka).
Se konsumiraat vo sveà sostojba
za salata, gotveni, konzervirani
(kiseli), marinirani i su{eni
(dehidrirani). Se odlikuvaat so
niska energetska vrednost od
1.300 J (glavesta zelka) do 3.000 J
(keq). Bogati se so mineralni
materii, vitamin S, {e}eri i
esencijalni aminokiselini. Vo
svetot zelkovite kulturi se odgleduvaat na okolu 2.500.000 ha,
kaj nas na 4.500 ha, najmnogu zelka,
karfiol, keq i alaba{. Zelkovite kulturi se relativno tolerantni na niski temperatura. Niknuvaat na 2-3oS, optimalnata temperatura za niknewe e 1820oS, a
za formirawe na vegetativnata
masa (glavici i sl.) 1618oS.
Zelka (Brassica oleraceae var. capitata) vo na{i uslovi se odgleduva
za rano (na otvoreno i vo za{titeni prostori), docno (esensko,
na otvoreno) i zimsko proizvodstvo vo toplite podra~ja. Se odgleduva so rasad star 30-50 dena,
zavisno od vremeto na proizvodstvo.
Karfiol (Brassica oleracea var. botrytis) kaj nas relativno nova
kultura. Se odgleduva zaradi nerazvienite zbieni cvetni granki,
koi so~inuvaat glavica. Se odgleduva sli~no kako zelkata.
Brokola (Brassica oleraceae var. italica) ponova kultura kaj nas, koja
brzo se {iri vo proizvodstvoto.
Se odgleduva na otvoreno i vo
za{titeni prostori. Se konsumira samo vo gotvena sostojba.
Alaba{ (Brassica oleraceae var.
gongylodes) se odgleduva zaradi
nadebelenoto nadzemno steblo, se
konsumira gotveno, poretko vo
sveà sostojba. Se odgleduva za
rano, sredno i docno proizvodstvo, so rasaduvawe.
Keq i keq-pup~ar pomalku zastapeni zelkovi kulturi vo proizvodstvoto. Tie se dosta tolerantni na niski temperaturi.
Na ograni~eni povr{ini se odgleduvaat u{te i kineska zelka,
lisnata zelka i dr. od rodot BrasD. J.
sica.
alaba{
keq
ZEMAK# (Zdruènie na energeti~arite na Makedonija) neprofitabilno profesionalno zdruènie na poedinci i institucii,

angaìrani vo razvojot i primenata na energetikata vo Makedonija. Osnovano e (1992) od grupa
inèneri entuzijasti od oblasta
na industrijata i e registrirano
kako NVO. Sedi{teto e vo Skopje. Organizaciski ima Pretsedatelstvo od 4 ~lena i Pretsedatel
so ednogodi{en mandat; Izvr{en
odbor od 10 ~lena; Generalen sekretar i Stru~en sovet od 35 ~lena. Redovni aktivnosti: nacionalna i me|unarodna rabotilnica (12), me|unaroden simpozium
(10) so u~estvo na pretstavnici
od balkanskite zemji, Evropa,
Azija, Amerika i Japonija; izdavawe na biltenot Energetika#
od 4 broja godi{no (52); publikuvawe na zbornici na trudovi (17)
so pove}e od 1.200 nau~ni i stru~ni trudovi i dr.
Sl. A.
ZEMJI[TE poimot ~esto se
identifikuva so poimot po~va.
Po~vata, kako prirodnoistorisko trodimenzionalno telo na
povr{inskiot sloj od zemjinata
kora, koe se odlikuva so svoi
morfolo{ki, fizi~ki, hemiski,
i biolo{ki svojstva, e samo edna
od komponentite {to go so~inuvaat predmetot ozna~en kako zemji{te. Zemji{teto se definira
kako geografski specifi~en prostor na zemjinata povr{ina, a go
so~inuvaat opredeleni klimatski, reljefni, po~veni, hidrog-
rafski, biolo{ki i dr. komponenti od zna~ewe za rastitelnoto proizvodstvo (zemjodelstvo,

{umarstvo) ili za drugi stopanski i nestopanski aktivnosti. So
bonitiraweto, vrz osnova na fizi~kite, hemiskite, biolo{kite
i drugite svojstva na sekoja od negovite komponenti, se ocenuva
prirodniot proizvodstven potencijal na oddelni zemji{ta za
strukturata i intenzitetot na
oddelni nasoki vo zemjodelskoto
R. L.
proizvodstvo.
ZEMJODELSKI PRETPRIJATIJA spored podatocite od
Statisti~kiot godi{nik na RM
od 2005 g., vkupniot broj delovni
subjekti vo zemjodelskiot sektor
iznesuva 2.111, pri {to 1.218 se
privatni pretprijatija, 529 se
dru{tva so ograni~ena odgovornost, 277 se zadrugi, 14 se zadru`ni pretprijatija, 11 se akcionerski dru{tva itn. Vo niv rabotat
5.332 lica. Indeksot na proizvodstvo (1960=100) kaj zemjodelskite
pretprijatija iznesuva 191 (kaj
individualnite stopanstva 249).
Raspolagaat so 101.000 ha obrabotliva povr{ina; 21.000 uslovni grla dobitok; 1.038 traktori.
Od vkupnoto proizvodstvo zemjodelskite pretprijatija proizveduvaat: p~enica 95.304 t (26,71%);
p~enka 7.050 t (4,97%); {e}erna
repa 6.892 t (14,59%); son~ogled
6.160 t (79,34%); tutun 152 t
(0,70%); grozje 52.281 t (20,53%).
Dr. \o{.
ZEMJODELSKI FAKULTET /
FAKULTET ZA ZEMJODELSKI
NAUKI I HRANA VO SKOPJE (esen 1947) fakultet formiran kako poseben otsek na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet, koj
podocna se podelil na dva samostojni fakulteta Zemjodelski
fakultet i [umarski fakultet
(1975). Vo hronologijata na rabo-
Zemjodelskiot fakultet vo Skopje
569
ZEMJODELSTVO
tata na Fakultetot posebno se

izdvojuvaat prvata diploma na
dodiplomskite studii (30. XII
1949), prvata odbraneta doktorska disertacija (28. V 1959) i prvata odbraneta magisterska tema
(24. XI 1971). Naskoro Zemjodelskiot fakultet prerasnal vo rabotna organizacija vo koja bile
integrirani i Zemjodelskiot institut, Institutot za sto~arstvo
i veterinarstvo, Zavodot za ovo{tarstvo, Zavodot za lozarstvo i
Fakultetskoto zemjodelsko stopanstvo Trubarevo (19771989).
Rabotnata organizacija imala 8
pravni lica: Institut za poledelstvo i gradinarstvo, Institut
za ovo{tarstvo, Institut za lozarstvo i vinarstvo, Institut za
sto~arstvo, Institut za prou~uvawe na po~vite, Institut za
za{tita na rastenijata, Institut
za ekonomika i organizacija vo
zemjodelstvoto i Fakultetsko
zemjodelsko stopanstvo. Potoa
Fakultetot pak prodolìl so
samostojna dejnost (po~etokot na
1990), so tri osnovni dejnosti
obrazovna, nau~noistraùva~ka
i aplikativna. Pokraj postojnite
nasoki Poledelska (so Gradinarsko-cve}arska grupa), Lozaroovo{tarska i Sto~arska nasoka,
bile otvoreni i Op{ta nasoka
(1990), Veterinarna nasoka (1992
1994, koja potoa prerasnala vo
Veterinaren fakultet) i Zemjodelska nasoka (1997). Vo soglasnost so potrebite na pazarot od
stru~na rabotna sila za malite i
golemite proizvodstveni kapaciteti vo RM i interesite na studentite, bila izvr{ena nova reforma na nastavata so voveduvawe kredit-transfer sistemot so
vkupno 10 nasoki (2001): Poledelska, Gradinarsko-cve}arska, Lozaro-ovo{tarska, Sto~arska, Agroekonomska, Nasoka za za{tita
na rastenijata, Nasoka za iskoristuvawe, ureduvawe i za{tita na
po~vite i vodite, Nasoka za ekozemjodelstvo i Nasoka za prerabotka na zemjodelski proizvodi.
Spored promenite vo dejnosta,
potoa go promenil i imeto vo
Fakultet za zemjodelski nauki i
hrana (fevruari 2004), so disperzirana nastava na Gradinarskocve}arskata nasoka vo Strumica
(2005). Pokraj redovnite dodiplomski studii, Fakultetot ima i
postdiplomski i doktorski studii. Na nego diplomirale 6.237
studenti na dodiplomskite studii, 11 studenti na specijalisti~kite studii, 317 magistri i
191 doktoranti.
S. Ml.
ZEMJODELSTVO zna~ajna
stopanska dejnost. Pred Vtorata
svetska vojna so nea se zanimavale 87% od celokupnoto naselenie
570
na Makedonija. Po Vtorata svetska vojna poljodelstvoto i sto~arstvoto s u{te bea glavnite

stopanski dejnosti i takvi ostanaa dve-tri decenii, obezbeduvaj}i egzistencija na pogolemiot
del od naselenieto. So razvitokot na industrijata i na drugite
dejnosti, relativno se namali
zna~eweto na zemjodelstvoto, no
toa, sepak, ostana zna~ajna dejnost do dene{ni dni. Za razvitokot na zemjodelskata dejnost, kako za poljodelstvoto taka i za
sto~arstvoto, na teritorijata na
RM postojat dosta dobri uslovi.
Pogodnite po~veni tereni, t.e.
konfiguracijata na terenot, nadmorskata viso~ina, prirodnite
kotlini i dolini, blagata klima,
pa i vodite (vkupnite godi{ni
vrneì), ovozmoùvaat {irok
dijapazon vo strukturata na zemjodelskata dejnost spored poljodelskite kulturi i spored vidovite dobitok. Od poljodelskite
kulturi najmnogu se zastapeni:
zrnesti rastenija (p~enica, p~enka, r`, ja~men i oves); grozje (vinova loza); ovo{je, gradinarski
kulturi i dr. Blagata klima, osobeno mediteranskata, ovozmoùva da se odgleduvaat razli~ni
tropski industriski rastenija,
kako na pr. orizot, tutunot, son~ogledot, {e}ernata repka i vo
mali koli~estva pamukot, afionot i susamot. Visokite planini
vo RM, ~ii padini se pokrieni so
od obrabotlivoto zemji{te e so
niska bonitetna vrednost (klasa
V-VIII), a samo 1/3 e so dobar kvalitet (klasa I-IV). Pasi{tata zazemaat 697.000 ha (prosek za
20012005), od koi 36,5% se planinski i visokoplaninski i
63,5% se rasprostraneti po branovidno-rit~estite tereni vo
kotlinite. Posedovnata struktura na zemjodelstvoto vo SR Makedonija se sostoela od dva sektora:
individualen i op{testven. Op{testveniot sektor se zadràl s
do privatizacijata (20022004).
Vo individualniot sektor parcelite se rascepkani, so prose~na
golemina od 0,14 ha. Zemjodelskite
pretprijatija kombinatite i
zadrugite (164 na broj) poseduvale
blizu 50% od vkupnata zemjodelska povr{ina, odnosno 30% od obrabotlivoto zemji{te. Tie vo izminatiot period, blagodarenie na
dobrata opremenost so mehanizacija i so stru~en kadar, bea nositeli na osovremenuvaweto na
vkupnoto zemjodelsko proizvodstvo. Za razvojot na zemjodelstvoto vo Makedonija poseben pridones im se pripi{uva na: mehanizacijata, hemizacijata, melioraciite, selektiranite semiwa, dobriot posado~en materijal, oblagorodenite rasi dobitok, veterinarnata i druga za{tita, stru~nite
kadri itn. Kako reprezentativni
indikatori }e gi navedeme traktorite i ve{ta~kite |ubriva. Vo
Prose~ni godi{ni stapki na rast na op{testveniot proizvod vo vkupnoto stopanstvo i vo zemjodelstvoto

Period
Vk. stopan.
Zemjodel.
1953-1956
9,1
11,2
1961-1965 1966-1970
8,5
7,5
-0,3
6,4
1981-1985
0,6
-0,8
1986-1988 2002-2004*
0,1
4,1
1,7
7,3
* Podatocite za periodot 20022004 se odnesuvaat na rastot na BDP vo vkupnoto stopanstvo i za BDP vo zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto.
gusta i visoka treva, kako i pasi{tata vo kotlinite, se povolni

za razvoj na sto~arstvoto. Vo Makedonija se odgleduva krupen dobitok: goveda, kowi, mazgi i magariwa (iako poslednite tri vida
napolno go izgubija ekonomskoto
zna~ewe); siten dobitok: ovci, kozi, sviwi, ìvina; i ko{nici so
p~eli. Za poljodelskoto proizvodstvo, voglavno, se koristat
ramni~arskite povr{ini, koi zafa}aat 1/5 od vkupnata povr{ina
na zemjata (4.900 km2). Pokraj niv
se koristat i povr{ini po neramnite tereni, t.e. po ridi{tata i
planinite. Vkupnite zemjodelski
povr{ini so~inuvaat 1/2 od teritorijata, pri {to 1/4 se obrabotlivi, a 1/4 se pasi{ta (vkupnata
zemjodelska povr{ina iznesuva
1.271.400 ha, prosek za 20012005
g.). Obrabotlivata povr{ina opfa}a 572.800 ha, a re~isi celosno
se nao|a po kotlinite. Okolu 2/3
Makedonija, 1951 g., imalo samo

270 traktori. Ve}e 1990 g. nivniot
broj se poka~il na 44.154, a 2005 g.
na 67.349 (porast za 249 pati). Potro{uva~kata na ve{ta~ki |ubriva
se zgolemila od 53.447 toni 1960
g., na 56.217 toni 1984 g., no potoa
opa|a i 2005 g. iznesuva 9.900 toni.
Sprotivno na industrijata, kade
{to rastot na industriskoto proizvodstvo vo tekot na 50 godini po
Vtorata svetska vojna be{e brz i
re~isi postojanen, vo zemjodelstvoto be{e pobaven i so zna~ajni
kolebawa od faza vo faza.
Zna~i, zemjodelskoto proizvodstvo pobrzo se razvivalo od prosekot vo stopanstvoto vo periodite 19531956; 19861985; 2002
2004 g. U~estvoto na zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto vo
vkupniot BDP na zemjata iznesuvalo: 10,0% (2002), 11,4 (2003) i
11,3% (2004).
ZIJA
IZV.: Prostoren plan na Makedonija,

Institut za prostorno planirawe, Ohrid, 1982; Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, Dràven zavod za
statistika, za soodvetnite godini.
LIT.: T. Mirovski, Stopanstvoto na
Vardarska Makedonija me|u dvete svetski vojni, MANU, Skopje, 1998; N. Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 19451990, MANU, Skopje, 2001;
Nacionalna strategija za stopanskiot
razvoj na Republika Makedonija, MANU,
Skopje, 1997.
D. N.
Rihterovata skala od koi dva bile so magnituda pove}e od 7. Najsilen bil zemjotresot od 1904 g.
vo regionot me|u Peh~evo i Kresna (sega sosedna Bugarija), a potoa sleduva zemjotresot kaj Valandovo vo 1931 g. Najgolem broj
~ove~ki `rtvi i materijalni
{teti imalo vo Skopskiot zemjotres od 1963 g. Nastanatite zemjotresi se grupiraat vo tri regioni, po dolìnata na granicata
so Albanija i po dolinite na
Vardar i na Struma. @ari{tata
na zemjotresite se relativno
plitki i obi~no ne nadminuvaat
nekolku desetici kilometri so
{to nivnoto vlijanie e ograni~eno na pomalo podra~je na povr{inata.
V. Ur.
Borova zemjomerka
ZEMJOMERKI (Geometridae)
no}ni peperugi so tesno i izdolèno telo. Imaat mala glava so
slabo razviena cicalka. Aktivni
se no}e. Gasenicite se dviàt na
karakteristi~en na~in (kako da
ja merat zemjata), so dodatni 23
para noze na zadniot del od teloto. Vo Makedonija se potvrdeni
316 vida od koi 2 se endemi~ni.
Najpoznat vid e borovata zemjomerka (Bupalus piniaria L.), poznat
{tetnik na borovi nasadi, ~ii
larvi se hranat so igli~ki od bor
i od drugi ~etinari.
LIT.: Rudolf Pinker, Die Lepidopteren fauna
Mazedoniena. III. Geometridae, Posebno izdanie. Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1968;
Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac and Branislava Mihajlova, Biodiversity of
Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report,
Skopje, 1999, 23-30.
V. T. K. M. Kr.
ZEMJOTRESI VO MAKEDONIJA nastanuvaat relativno

~esto. Od 1901 do 1996 g. vo regionot do 100 km od granicite na RM
imalo 27 potresi so magnituda
{to nadminuva 6 stepeni spored
Trajkov, Brazda). Gostuvala vo

Kanada, Polska, Italija, TurciF. M.
ja, ê{ka.
Risto
Zerdeski
(Zerde)
ZERDESKI (Zerde), Risto (Prilep,

5. VIII 1906 Zagreb, 1. V 1970)
filmski akter, producent i kinoprikaùva~. Prvata {kola za
filmski akteri ja zavr{il vo Zagreb (1922), a vo istiot grad (1927)
stanal koproducent na igraniot
film Tie dvajcata# (r. Xuka Berke{), vo koj gi igra dveta glavni
ma{ki lika. Po vra}aweto vo Makedonija, go prezel kinoto na Manakievci vo Bitola i so kinoprikaùva~kata dejnost se zanimaval
s do prvite povoeni godini. Il. P.
Liljana
Zendelska
ZENDELSKA, Liljana ([tip, 1.

X 1947) operska i koncertna pevica, sopran, prvenka na Operata
na MNT. Diplomirala na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo
Skopje (1973, prof. K. Trpkov).
Taa e ~len na solisti~kiot sostav na Operata na MNT (1975
2005) i nositel na dramskiot i
mladodramskiot sopranski fah
so pozna~ajni ostvaruvawa: Aida,
Leonora (Trubadur), Toska, Amelija (Bal pod maski), Santuca (Kavalerija rustikana), Mimi (Boemi), ô-ô-San (Madam Beterflaj), \ula (Ero od onoj svet),
Margarita (Faust), Marènka
(Prodadena nevesta), Grozda (B.
Qu{
Marku
Zef
ZEF, Qu{ Marku (Prizren, 1885

\akovica, 20. XII 1920) Albanec, pripadnik na makedonskoto
socijalisti~ko i komunisti~ko
dvièwe. U~esnik i organizator
na Prvomajskata proslava vo
Skopje od 1919 g. i na {trajkot na
èlezni~arite. Vo 1920 g. bil upaten na Kosovo da agitira za izbirawe komunisti~ki kandidati na
parlamentarnite izbori. Na predizborniot miting vo \akovica
bil uapsen i po te{ki ma~ewa
bil ubien. Po toj povod KPJ organizirala protestni demonstracii vo Skopje i vo Belgrad.
LIT.: Rabotni~ko i komunisti~ko dvièwe vo Makedonija, Skopje, 1970. O. Iv.
Od Skopskiot zemjotres (1963)
ZIJA, Beri{a (Skopje, 13. IX

1932 Skopje, 1992) akter vo
Albanskata drama od 1959 g., eden
od osnova~ite na Teatarot na narodnostite vo Skopje. Istaknat
tolkuva~ na glavni ulogi, nositel na dejnosta na Albanskata
571
ZINXIRLI
drama. Ulogi: Haxi Zamfir (Zona Zamfirova#); Haxi Toma (Ko{tana#); Mitre (Parite se otepuva~ka#); Ibro (Tri sveta#); Arso
(ôrbaxi Teodos#); Axi Trajko
(Begalka#); Drugar so ~anta
(Golemata voda#).
R. St.
ZINXIRLI TE]E (Skopje,
XVII v.) poznato i kako te}e na
{ejh Adem Baba. Pripa|alo na
dervi{kiot red Halveti Karaba{i. Za vreme na posledniot {ejh
Mehmed Ferid, od karaba{isko
stanalo xeraisko, od istiot, halvetiski red. Urnato 1971 g., pri
ras~istuvaweto na prostorot za
izgradba na Univerzitetot Sv.
Kiril i Metodij#.
Avtor e na crkovni pesnopenija,

podocna prevedeni na naroden jazik od negovite u~enici, od koi se
identifikuvani samo dve: Veliko slavoslovie# i Dostojno est#.
IZV.: Vasil Ivanov Bojaxiev, Psaltikien voskresnik, fotokopija na rakopis vo
NUB Sv. Kliment Ohridski> Skopje; Kalistrat Zografski, Zbornik po vosto~no
penie, Sveta Gora, 1905.
LIT.: P. Dinev, Muzikalni materiali od
vzro`denskata epoha, Blgarska muzika#, No 9, Sofi, 1962, 34; Petar Dinev,
Dimitar ZlatanovDimitrie Vulgaraki-Gradobor~eto, Blgarska muzika#,
No 3, Sofi, 1963; L. Vitanova, G. Gatandìev, Muzikalnoto vspitanie v blgarskoto u~ilice, Sofi, 1975, 35; Dragoslav Ortakov, Dimitar Zlatanov-Gradoborski, Muzikata na po~vata na Makedonija, Makroproekt Istorija na kulturata na Makedonija#, kn. 7, del I-II, MANU, Skopje, 1999, 145-147.
S. Ml.
Od bokserskiot turnir Zlaten gong vo Skopje
osvojuvale Primislav Dimovski

(1998, 1990 i 2002) i Mumin Veli
(2003, 2004 i 2006) od BK Skopje#, a dvapati Rexep Rexepovski
(1983 i 1985) i Alija Muhamed
(1994 i 2001) od BK Kumanovo#.
I nekoi drugi bokseri od Makedonija uspeale da se zdobijat so
D. S.
ovoj trofej.
ZLATEC narodno imenuvawe na
sedmiot mesec vo godinata juli.
S. Ml.
Zinxirli te}e (te}eto na {ejk Adem Baba)

1998; Galaba Palikru{eva, Dervi{kiot
red halveti vo Makedonija, Zbornik na
[tipskiot muzej, I, [tip, 1959.
Dr. \.
ZLASTRANA (s. Gorno Sredore~e, Ohridsko) ednoslojna neolitska naselba, locirana vo severniot del na Sredore~ko Pole, so povr{ina od 3.800 m2. Lokalitetot e registriran vo 1957
g., a potoa se vr{eni sonda`ni
istraùvawa (1988). Pronajdena
e gruba, lo{o pe~ena keramika,
ku}en lepe`, kameni i kremeni
artefakti, a spored neolitskite kulturni elementi na ovoj
prostor e evidentirano me{awe
na centralnobalkanskiot i jadranskiot kulturen krug. Naodite se ~uvaat vo Zavodot i Muzej
Ohrid.
LIT.: P. Kuzman, Zlastrana Neolitska
naselba vo Ohridsko, MAA, 11, Skopje,
1990, 3550.
D. Z.
ZLATANOV-GRADOBORSKI,
Dimitar (Gradobor~eto; Dimitrija Vulgaraki) (s. Gradobor, Solunsko, po~etok na XIX v., najdocna
ok. 1840 1860) sve{tenik, muzi~ki deec (kompozitor) i crkoven peja~ (tenor). Se zdobil so obrazovanie na gr~ki nastaven jazik,
a potoa bil muzi~ki deec na Rilskata peja~ka {kola. Vo Solun go
poloìl ispitot i stanal glaven
peja~ na Katedralnata crkva, proslavuvaj}i se kako pro~uen peja~ vo
Makedonija i vo Mala Azija pod
imeto Dimitroto Vulgaraki#.
572
Mito
Zlatanoski
ZLATANOSKI, Mito (Laktiwe, 20. X 1946) el. in`., red.

prof., prodekan na ETF vo Skopje, rakovoditel na Institutot za
ECRP, na laboratorijata za relejna za{tita, na Centarot za
tehni~ka za{tita i pretsedatel
na Studiskiot komitet za razvodni postrojki. Isto taka e avtor/koavtor na trudovi vo spisanija i zbornici od sovetuvawa, na
studii, analizi, AP i NIP. Koavtor na sredno{kolski u~ebnik.
Dal prilog kon metodite za analiza na rizicite od nesre}i vo
EE postrojki i okolinata.
LIT.: Bilten na Univerzitetot ,Sv. Kiril i Metodij Skopje#, br. 814, oktomvri 2002.
Dr. R.
ZLATEN GONG# me|unaroden

bokserski turnir {to po pravilo
se odrùva sekoja godina. Prvpat
go organiziral Bokserskiot klub
Skopje# vo Skopje (1969). Dosega
se izvedeni vkupno 36 natprevari
(19692006). Finalnite borbi se
odrùvaat vo Skopje, a kvalifikacionite i vo nekolku drugi
gradovi. Na bokserot koj e proglasen od @iri-komisijata za najdobar, mu se vra~uva trofej vo
forma na gong. Prv pobednik bil
Zvonimir Vuin od BK Banat# od
Zrewanin, a od makedonskite
bokseri Ace Rusevski od BK Kumanovo# (1975 i 1978). Tripati go
Kompirova zlatica
ZLATICI (Chrysomelidae) tvrdokrilni insekti. Teloto im e

zaobleno i so metalen sjaj, ottuka i imeto (chrysis gr. = zlato; melon = jabolko). @iveat po listovite od ovo{kite i drugite {irokolisni drvja. Vo familijata
zlatici spa|aat vidovi poznati
kako {tetnici. [iroko rasprostranet {tetnik kaj nas e vidot
kompirova zlatka (Leptinotarsa
decemlineata Sey.).
V. T. K. M. Kr.
ZLATKOVSKI, Du{ko (Kumanovo, 21. XII 1931) grad. in`.,

red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1981 do penzioniraweto vo 1996 g.) po grupata
predmeti @eleznici. Bil direktor na grade`niot pogon na Makedonski èleznici#, a na Fakultetot rabotel od 1972 g., uspe{no
prodolùvaj}i go aktivnoto u~estvo vo razvojot i izgradbata na
èlezni~kata i patnata mreà vo
RM. Napi{al u~ebnik po predmetot Goren stroj na èleznici.
Bil dekan na Grade`niot fakultet (19931995).
Q. T.
ZLATKU, Muhamet Rexep (Muhamet Rexhep Zllatku) (Debar, 1939)
ZLETOVSKA
pisatel i publicist. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto

mesto, a sredno u~ili{te vo
Pri{tina. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje. Rabotel kako novinar-dopisnik na
Rilindja od Skopje i kako urednik na sp. Jehona. Bil glaven i
odgovoren urednik vo Flaka.
Pi{uva skici, reportaì, patopisi, raskazi, romani, esei, drami i dr. Preveduva od albanski na
makedonski i obratno.
BIBL.: Debar, 1968; Me arb[resh[t, Shkup,

1976 (So Arbre{ite, 1976); Zakonite ne
ìveat kolku i planinite, Sk., patopisi
i beletristika,1981; Error, 1990; Rani,
1995; Planot na kadijata; Odlu~uva Balkan, 1999; Zaglaveni vekovi, 2002.
A. P.
vo grupata na metalite i legurite.

Kristalizira teseralno, poretko
se pojavuva vo oktaedarski i heksaedarski oblici, obi~no se pojavuva vo svitkani i deformirani
agregati koi imaat oblik na dendriti, listovi, a vo nekoi slu~ai
i vo masivni zrna. Bojata na zlatoto e karakteristi~no òlta, srebrenobela do portokalovocrvena.
Ima metalen sjaj. Samorodnoto
zlato ima golema ~istota i obi~no sodrì do 99% zlato. Vo prirodata obi~no se pojavuva vo hidrotermalnite ìci vo asocijacija so kvarcot. Na podra~jeto na
RM zlatoto se pojavuva vo epitermalnite nao|ali{ta {to se povrzani so mladiot vulkanizam i vo
porfirskite nao|ali{ta na bakar. Komercijalna eksploatacija
ima samo od rudite na oboeni metali vo koi zlatoto e primesa. Taka, vo rudata na bakarot (v. Bu~im), zlatoto e zastapeno od 0,3 do
0,4 g/t. Pri flotacijata zlatoto
minuva vo koncentratot, a pri
elektrorafiniraweto na dobieniot bakar toa se izdvojuva kako
anoden mil. Milot se pretopuva i
so elektroliza od nego se dobiva
~isto zlato, 500-600 kg godi{no.
LIT.: B. Boev, V. Bermanec, T. Serafimovski,
S. Lepitkova, S. Mikulcic, M. Soufec, G. Jovanovski, T. Stafilov, M. Najdovski, Alshar mineral assemblage, Geologica Macedonica, 15-16,
Skopje, 2002.
Bl. B. i Sv. H. J.
Plakatot na Zlatno slavej~e vo Skopje (2005)
ZLATOVRV MARKOVI KULI srednovisoka planina {to

se protega severno od Prilep, pome|u Stara Reka i Prilepska Reka vo severoisto~niot del na Pe-
ZLATNO SLAVEJÊ# festival na detska pesna. Organizator e Sovetot za griì i vospituvawe na decata na grad Skopje.
Prvo izdanie: 23. V 1971 g. Nekolku godini podocna go menuva terminot na odrùvawe i zapo~nuva
na Denot na osloboduvaweto na
Skopje 13 Noemvri. Festivalot
dosega produciral nad 800 pesni
za decata od predu~ili{na i u~ili{na vozrast, a nekoi od niv
stanaa hitovi i vlegoa vo antologijata na detskata pesna. Vo prvite godini kako avtori se javuvaat
golem broj od kompozitorite na
klasi~na muzika (K. Makedonski,
B. Canev, S. To{evski, M. Nikolovski i dr.), a podocna preku nego se afirmiraat novi tvore~ki
imiwa. Osnovopolo`nik i najaktiven vo celata istorija na festivalot e Aleksandar Xambazov,
kako avtor, dirigent, umetni~ki
direktor. Festivalot bil i pojdovna to~ka za afirmacija na golem broj poznati umetnici vo
Makedonija.
M. Kol.
ZLATO zaedno so srebroto, bakarot i olovoto se klasificira
lagonija. Pretstavuva prirodna

celina so povr{ina od 50 km.
Najvisok vrv e Zlatovrv (1.422
m). Zlatovrv ima isklu~itelno
prirodni vrednosti, a toa se najraznovidnite denudacioni oblici. Ovie vrednosti spored brojnosta, manifestacijata i izrazenosta na Zlatovrv pretstavuvaat
raritetna pojava koja gi nadminuva i balkanskite granici. Zatoa
Zlatovrv Markovi Kuli e staven na privremenata lista na
UNESKO vo Pariz za za{tita na
T. And.
prirodnoto nasledstvo.
ZLETOVO selo vo Probi{tipsko. Se nao|a od dvete strani na
Zletovska Reka na nadmorska viso~ina od okolu 500 m. So Probi{tip e povrzano so regionalen
asfalten pat. Toa e najgolemo selo vo Op{tina Probi{tip i vo
minatoto bilo glavna naselba vo
celata oblast. Naseleno so Makedonci, ~ij broj e vo porast. Vo
1953 g. vo nego ìveele 1.324 `., a
vo 2002 g. toj broj se nagolemil na
2.477 `. Naselenieto se zanimava
so zemjodelstvo. Ima nekolku trgovski i zanaet~iski du}ani, potoa osumgodi{no u~ili{te i
Al. St.
ZLETOVSKA EPARHIJA (XIV
v.) osnovana od despot Jovan Oliver (1347), koj{to go izgradil Lesnovskiot manastir Sv. Arhangel
Mihail# (sedi{teto na eparhijata); ukinata me|u 1371 i 1381 g.
Episkopot Arsenij se spomnuva
kako posleden zletovski episkop.
Po ukinuvaweto teritorijata na
Zletovskata eparhija $ bila dadena na sosednata Velbu`dska episkopija, a Lesnovskiot manastir
bil daden pod vlast na manastirot
Hilendar od Sveta Gora.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; Ilija Velev,
Pregled na srednovekovni crkvi i manastiri vo Makedonija, Skopje, 1990; Sava,
ep. {umadijski, Zletovsko-strumi~ka
eparhija, vo: Srpska pravoslavna crkva
1920-1970, Beograd, 1971; R. Gruji, Zletovsko-strumi~ka eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve, Beograd,
1993.
Rat. Gr.
Zletovska Reka
Markovi Kuli so Zlatovrv
ZLETOVSKA REKA najgolema

desna pritoka na r. Bregalnica.
Izvira zapadno od Carev Vrv
(2.082 m), na viso~ina od 1.620 m,
573
ZLETOVSKO-STRUMI^KA
a vo Bregalnica se vliva na viso~ina od 293 m. Dolga e 56 km, ima

vkupen pad od 1.327 m i prose~en
pad od 23,7 . Slivot zafa}a povr{ina od 460 km2. Vodite na
ovaa reka se koristat za navodnuvawe, a so izgradba na ve{ta~kata akumulacija Zletovica# }e se
koristat i za vodosnabduvawe na
gradovite Probi{tip, Ko~ani,
Sveti Nikole, [tip i Vinica.
Prose~niot godi{en protek e
1,67 m3/sec.
Dr. V.
ZLETOVSKO-STRUMI^KA
EPARHIJA na MPC (19581989)
kako eparhija na SPC (formirana vo 1920 g.) ja opfa}ala teritorijata levo od r. Vardar i mestata od starite eparhii: Zletovsko-morodviska, Bregalni~komale{ka, Strumi~ka, Vardariotska i del od Poljanskata eparhija, so episkop so sedi{te vo
[tip. Kako eparhija na MPC prv
ja rakovodel nadle`niot arhierej episkopot Naum (19581977).
Potoa administrirale mitropolitot Angelarij (19771979),
episkopot Gorazd (19791986),
mitropolitot Stefan (19861989).
Vo 1989 g. eparhijata bila preimenuvana vo Bregalni~ka.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje,
2000; Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; istiot, Avtokefalnosta na Makedonskata
pravoslavna crkva, Skopje, 1972; Sava, ep.
{umadijski, Zletovsko-strumi~ka eparhija, vo: Srpska pravoslavna crkva 1920-1970,
Beograd, 1971; R. Gruji, Zletovsko-strumi~ka eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve, Beograd, 1993.
Rat. Gr.
Kiro
Zmbov
ZMBOV, Kiro Ferdov (Ko~ani,

31. I 1931) ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (1988).
Nau~en sovetnik na Institutot
za nuklearni nauki vo Vin~a,
Belgrad. Doktoriral (1963) na
PMF vo Belgrad. Prestojuval na
postdoktorska specijalizacija na
Univerzitetot Rajs vo Hjuston,
SAD (19651967). Rabotel kako
gostin-nau~nik vo Centarot za
nuklearni istraùvawa vo Jilih,
Germanija (19731975) i vo Japonskiot institut za atomski istraùvawa (JAERI) vo Tokai (1990).
574
Nau~noistraùva~kata aktivnost mu e naso~ena kon reaktivnosta i strukturata na neorganskite molekuli. Posebno se opfateni oblastite: kinetika na
hemiski reakcii so primena na
stabilni izotopi kako obeleùva~i; interakcija na neutralni
~esti~ki (atomi i molekuli) so
usviteni metalni povr{ini; jonizacija i disocijacija na molekuli pri sudir so elektronski
snopovi, kako i razvivawe na novi metodi za izotopska analiza
na uraniumot. Najzna~ajnite rezultati mu se vo podra~jeto na masenospektrometriskoto ispituvawe na hemiski procesi na visoki temperaturi. Za taa cel, vo negovata grupa vo Vin~a e konstruiran specijalen masen spektrometar so visokotemperaturen reaktor i jonski izvor so monohromatiziran elektronski snop.
Trudovite mu bile citirani okolu 730 pati. Imal bogata sorabotka so centrite za nuklearni istraùvawa vo Jilih i vo Karlsrue, so Nacionalniot institut za
standardi i tehnologija vo Va{ington i so Dràvniot univerzitet Lomonosov# vo Moskva.
Bil pretsedatel na Jugoslovenskoto dru{tvo za masena spektrometrija i ~len na Nau~niot sovet
na Me|unarodnoto dru{tvo za masena spektrometrija. Bil i direktor na Laboratorijata za fizi~ka hemija vo Vin~a.
LIT.: Bilten#, Devetto izborno sobranie, Makedonska akademija na naukite i
umetnostite, Skopje, 1988, 59.
B. [.
ZMEJSKI PESNI lirski,

lirsko-epski i epski pesni. Gi
opevaat zmejovite kako mitolo{ki su{testva, nivnite karakteristiki i odnosi so lu|eto.
Vo narodnoto veruvawe zmejot e
ma{ko dete {to go rodila èna
koja go nosela podolgo od obi~no. Se veruva deka sekoj sinor si
imal svoj zmej {to go ~uval od
razni {teti, a posevite od razni
elementarni nepogodi vo vremeto na zreeweto. Zatoa toj e simbol na plodnosta. Se veruva deka
postojano mesto na ìveewe na
zmejovite im se visokite planini, kade {to ìveat vo pe{teri
i sli~ni mesta. Vo narodnite
pesni tie se opeani kako golemi
qubovnici, poradi {to devojkite dobrovolno stapuvaat vo qubovni odnosi so niv (Stojna mi
zmeja qubila...). Tie imaat mo}
za metamorfoza, pa vo razni
formi (kako oblak, kitka, podgrlence i sl.) se dobliùvaat do
devojkite, potoa grmnuvaat, gi
grabnuvaat i gi nosat vo planinite ili vo pe{terite, so niv
vodat qubov, im se ra|aat deca i
so niv ìveat.
LIT.: Kiril Penu{liski, Obredni i mitolo{ki pesni, Izbor i redakcija d-r

Kiril Penu{liski, Skopje, 1968; Marko
Kitevski, Makedonska narodna lirika
(mitolo{ki, trudovi, semejni, detski,
humoristi~ni, qubovni pesni), Skopje,
2000.
M. Kit.
ZMII (Ophidia, Serpentes) podred ìvotni od redot lu{pesti

vleka~i (Squamata), ii pretstavnici gi naseluvaat re~isi
site tipovi ìveali{ta. Ne se
prisutni samo vo polarnite oblasti, a avtohtoni vidovi zmii
nema vo Nov Zeland, na havajskite ostrovi i vo Irska. Dosega se
poznati okolu 2.900 vida, od koi
34 vida ja naseluvaat Evropa. Se
odlikuvaat so izdolèni cilindrini tela (pokrieni so ro`ni
lu{pi) {to zavr{uvaat so tenki
opa{ki; dolgi se od 7 cm do 10 m,
a spored nekoi soznanija do 11,4
m. Zmiite se mesojadi, no nekoi
vidovi jadat samo jajca. Dolgo
vreme izdrùvaat bez hrana, osobeno vo tekot na zimskiot son.
Imaat sposobnost da ja otfrlaat
ro`natata obvivka (zmiska ko{ulka) nekolkupati vo godinata
i na takov nain se preslekuvaat. Bojata i {arite na koàta
najesto soodvestvuvaat na sredinata {to ja naseluvaat. Site
zmii se grupirani vo 12 familii, a od niv ~etiri gi naseluvaat Evropa i Makedonija. Kaj nas
se registrirani 16 vida.
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Rep-
tiles and Amphibians of Britain and Europe,

London, 2002; G. Dùkic M. Kalezic, The biodiversity of amphibians and reptiles in the Balkan Peninsula, vo: Griffiths, Krystufek & Reed
ed. Balkan Biodiversity#, Dordrecht/Boston/London, 2004, 167192; J-P. Gasc, A. Cabela, J. Crnobrnja-Isailovic, D. Dolmen, K. Grossenbacher, P. Haffner, J. Lescure, H. Martens, J.
Martinez Rica, H. Maurin, M. Oliveira, T. Sofianidou, M. Veith, A. Zuiderwijk, Atlas of Amphibians and Reptiles in Europe, Paris, 1997.
Sv. P. V. Sid.
Dragai
Zmijanac
ZMIJANAC, Dragi (Skopje, 25.

II 1960) aktivist na nevladiniot
sektor, humanitarec. Osnova~ i izvr{en direktor na Prvata detska
ambasada vo svetot Me|a{i# vo
Skopje (od 1992), promotor na pravata na decata vo zemjata i na pravata i za{titata na decata od nasilstvo i zloupotreba.
R.
ZOGRAFSKI
Znameto na Razlove~koto
vostanie (1876)
Znameto na Kru{evskata
Republika (1903)
ZMIORKI (Petromyzontidae)
familija najprimitivni organizmi od klasata kru`nousni
(Cyclostomata), sporedna granka na
rbetnicite, koi po nadvore{en
izgled li~at na ribite (jagula),
no se mnogu poprimitivno gradeni. Vo Makedonija se registrirani dva vida, vardarska zmiorka
(Eudontomyzon hellenicus) i drimska zmiorka (Eudontomyzon stankokaramani).
Drimska zmiorka

Sv. P. V. Sid.
ZNAMETO NA RM. Na 11. VIII

1992 g., Sobranieto na RM usvojuva Zakon za znameto na RM, spored koj znameto na RM e crveno
so zlatno-òlto sonce, sonceto e
so 8 osnovni i 8 sporedni son~evi
zraci, blago zadebeleni vo prvata polovina, naizmeni~no i simetri~no naredeni okolu son~eviot disk, osnovnite son~evi zraci neposredno se odvojuvaat od
son~eviot disk, a krajnata nadvore{na dolìna na site 16 son~evi zraci se poklopuva so nadvore{nata periferija na sonceto,
dijametarot na son~eviot disk e
edna sedmina od {iro~inata na
Znameto na Republika Makedonija
Znameto na Kru{evskata ~eta

(1903)
Znameto na Makedonskata
Znameto na Prvata Makedonska
kolonija vo S.-Peterburg (1914) udarna brigada (1943)
znameto, odnosot na dijametarot

na son~eviot disk i dolìnata na
osnovniot son~ev zrak e 1:2, a odnosot na dolìnata na sporedniot i osnovniot son~ev zrak e 7:8,
centarot na sonceto se poklopuva
so to~kata vo koja se se~at dijagonalite na znameto, odnosot na
{iro~inata i dolìnata na znameto e 1:2# (popularnoto Sonce
od Kutle{/Vergina). Po potpi{uvaweto na Privremenata soglasnost za normalizacija na odnosite me|u RM i RG (13. IX 1995),
poradi insistiraweto na RG za
promena na znameto na RM, (prisvojuvawe ekskluzivno pravo# vrz
upotrebata na simbolot od Kutle{/Vergina od strana na RG i negovo zloupotrebuvawe vo kontekstot na sporot okolu imeto)
na 5. X 1995 g. Sobranieto usvojuva nov Zakon za znameto na RM,
spored koj znameto na RM e crveno so zlatno-òlto sonce so osum
son~evi zraci {to se prostiraat
od son~eviot disk so pro{iruvawe do rabovite na znameto, son~evite zraci se vkrstuvaat po dijagonala, horizontala i vertikala,
dijametarot na son~eviot disk e
edna sedmina od dolìnata na
znameto, centarot na sonceto se
poklopuva so centarot vo koj se
se~at dijagonalite na znameto,
odnosot na {iro~inata i dolìnata na znameto e 1:2#.
T. Petr.
ZNAMIWA NA MAKEDONSKOTO OSLOBODITELNO
DVI@EWE nacionalnoosloboditelni voeni simboli na makedonskiot narod. Raznite makedonski ajdutski i komitsko-revolucionerni druìni, odredi i
voeni edinici vo osloboditelnite vostanija koristele znamiwa
so razni boi i obele`ja. Vo Razlove~koto vostanie (1876) se veelo svileno zname so ognen crven
lav bez kruna na òlto pole, so
natpisot: Makedonx stanete
da vi osvoboda#, izraboteno spored Stematografijata# (1741)
na Hr. @efarovi~. Vo Ilindenskoto vostanie sekoja ~eta imala
svoe razli~no zname. Pod vlijanie na istata Stematografija#
~esto se koristel lavot kako simbol so dodatni ukrasi: me~, sabja

ili pu{ka vo {epite, ili kako gi
kine sinxirite, so polumese~ina
i yvezda {to gi gazi, no i so razni
drugi re{enija moma kako simbol na Makedonija (pod vlijanie
na Francuskata revolucija), koja
go kine sinxirot na ropstvoto, so
turski znamiwa i oru`je pod nejzinite noze (vo nered) i so zname
vo levata raka so mo{ne ~estiot
natpis Sloboda ili smrt#. Makedonskata artileriska edinica
vo [panskata gra|anska vojna
upotrebuvala makedonsko zname
so crvena osnova i so petokraka
yvezda. Vo vremeto na NOB sekoja
edinica na NOV i POM imala i
svoe posebno zname, glavno so crvena podloga, òlti rabovi i
proleterski simboli (petokraka,
srp i ~ekan). Izvesno vreme G[
na NOV i POM go koristel crveno-crnoto zname (Lopu{nik, 1943),
no potoa bilo oficijalizirano
tradicionalnoto crveno zname so
òlta petokraka vo gorniot lev
agol, ozakoneto i so prviot Ustav
na DFM (31. XII 1946).
LIT.: D-r Aleksandar Matkovski, Grbovite na Makedonija. Prilog kon makedonskata heraldika, Skopje, 1970, 147&151; D-r
Simo Mladenovski, Makedonskite nacionalni simboli vo tekot na NOB, Glasnik#, INI, 48, 1&2, Skopje, 2004, 23&42; istiot, Dràvnite simboli na Republika
Makedonija, Republika Makedonija 60 godini po ASNOM. Zbornik od nau~niot
sobir po povod {eesetgodi{ninata od
ASNOM odràn vo Skopje na 15&16 dekemvri 2004 godina, MANU, Skopje, 2005,
357&373.
S. Ml.
ZOGRAFSKI PALIMPSEST
v. Fragmenti na glagolski staroslovenski tekstovi.
ZOGRAFSKI, Dan~o (Veles, 23.
IV 1920 Skopje, 9. I 1997) nau~en
rabotnik, istraùva~ na po{irokoto podra~je na ponovata istorija na makedonskiot narod i posebno na poleto na stopanskata
istorija na Makedonija, redoven
profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, op{testven deec i
pedagog, akademik. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo
rodniot grad (1939), pravo studiral vo Belgrad, a diplomiral vo
575
ZOGRAFSKI
pretstavuvaat bazi~ni trudovi od

ovaa oblast.
Dan~o
Zografski
Sofija. Vo Belgrad zavr{il i

dvegodi{ni studii na Institutot
za op{testveni nauki (1950
1952). Svojot raboten vek go zapo~nal kako glaven urednik na v.
Nova Makedonija#. Po osnovaweto na Ekonomskiot fakultet vo
Skopje bil izbran za nastavnik
po predmetot Stopanska istorija
(1950). Doktoriral na Ekonomskiot fakultet vo Belgrad (1962).
Bil dekan na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, vo dva mandata
ja vr{el funkcijata direktor na
Institutot za nacionalna istorija vo Skopje, pove}e godini bil
republi~ki i sojuzen pratenik i
vr{el drugi odgovorni op{testveni funkcii. Za dopisen ~len
na MANU e izbran vo 1981 g., a za
redoven vo 1986. Bil ~len na
Pretsedatelstvoto na Me|unarodnata komisija za slavisti~ki
prou~uvawa, ~len na Komisijata
za istorija na SKJ, pretsedatel
na Komisijata za istorija na
SKM, ~len na potesnite redakcii
na Istorijata na makedonskiot
narod, na istoriite na SKJ i na
SKM, urednik na spisanieto
Glasnik# na Institutot za nacionalna istorija, ~len na redakcionite odbori na spisanijata Istorija#, Pogledi#, Acta historicoeconomica Jugoslaviae# i dr. Negoviot nau~en opus go so~inuvaat
preku 200 monografii, statii,
zbirki na dokumenti i drugi prilozi. Negovite odbrani dela bea
publikuvani vo {est knigi (1986).
Pokraj opstojnite istraùvawa
vo soodvetnite fondovi vo arhivite vo zemjata, iscrpni istraùvawa vr{el i vo arhivite vo Belgrad, Zagreb, Saraevo, Sremski
Karlovci, Viena, Bon, Potsdam,
Koblenc, Frajburg, Bern, Praga,
Amsterdam i London. U~estvuval
na brojni doma{ni i me|unarodni
kongresi i nau~ni sobiri. Toj e
istraùva~ na zaroduvaweto na
kapitalisti~kite elementi vo
Makedonija i na makedonskoto socijalisti~ko i rabotni~ko dvièwe. Negovite istraùvawa od
oblasta na stopanskata istorija
na Makedonija, a posebno onie
{to se odnesuvaat na periodot na
osmansko-turskoto
vladeewe,
576
IZV. i LIT.: Spomenica po povod 40-godi{ninata od osnovaweto na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (19501990),
Ekonomski fakultet, Skopje, 1990; Spomenica po povod 50-godi{ninata od osnovaweto na Ekonomskiot fakultet vo
Skopje (19502000), Ekonomski fakultet,
Skopje, 2000; D-r Risto Hristov, Odbrani
dela (IVI) na akad. Dan~o Zografski, Istorija#, XIII, 12, Skopje, 1987; D-r Dan~o
Zografski (19201997), MANU, Skopje,
1997; Bibliografija na nau~no-stru~ni
trudovi (na nastavnicite i sorabotnicite na Ekonomskiot fakultet vo Skopje)
19502000, 19502001, 19502003, Ekonomski fakultet, Skopje, 2000; 2002, 2004; d-r
Risto Hristov, Izbor od bibliografijata na objaveni trudovi na profesorot
d-r Dan~o Zografski, Glasnik# na INI,
XXIV, 3, Skopje, 1980; D-r Dan~o Zografski (19201997), MANU, Skopje, 1997.
BIBL.: Egejska Makedonija vo na{ata
nacionalna istorija (koavtor), Skopje,
1951; Makedonskiot taen revolucioneren komitet i Otm{tenie#, Skopje,
1954; Izve{tai od 19031904 godina na
avstriskite pretstavnici vo Makedonija, Skopje, 1955; Za rabotni~koto dvièwe vo Makedonija do Balkanskata vojna, Skopje, 1950; O radni~kom pokretu u Makedoniji do Balkanskog rata, Beograd, 1951; Jugoslovenskite socijalisti i makedonskoto pra{awe, Skopje, 1962; Razvitokot na kapitalisti~kite elementi vo
Makedonija za vreme na turskoto vladeewe, Kultura#, Skopje (I izd. 1967, II izd.
1980); Avstriski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod 19051906, I,
Skopje, 1976; Avstriski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod
19071908, t. II, Skopje, 1981; Odbrani dela, I-VI, Skopje, 1986; Za makedonskoto
pra{awe, Skopje, 1990.
R. H.
NOM. Po Osloboduvaweto bil

pretsedatel na Gradskiot naroden odbor na Skopje (1945-1947),
minister za {umarstvo, za narodno zdravje i socijalna politika i
republi~ki pratenik.
BIBL.: KPJ i VMRO (Obedineta) vo
Vardarska Makedonija vo periodot 19201930, INI, Skopje, 1974 (so koavtor);
Gradskiot narodnoosloboditelen odbor
na Skopje, 13 Noemvri#, br. 3, Skopje,
1964.
LIT.: Po~ina Dim~e Zografski, Nova
Makedonija#, XLI, 13781, Skopje, 4. VI
1985, 3.
S. Ml.
ZOGRAFSKI, Zlatko (Skopje,

1954) red. prof. po informatika
na ETF vo Skopje i na South Carolina State University vo SAD. Doktoriral na ETF vo Qubqana (1990).
Prestojuval i predaval na pove}e
univerziteti vo SAD i vo Velika
Britanija. Nau~ni oblasti: robotika i ve{ta~ka inteligencija;
kompjuterski sistemi; kompjuterska grafika i digitalni mediumi.
Toj e nagraden na ETAN vo 1991 g.
za najdobar trud od ve{ta~ka inteligencija. Objavil pove}e od 40
truda na konferencii, vo spisanija i vo knigi.
Dr. M.
Todor
Zografski
Dim~e
Zografski
ZOGRAFSKI, Dim~e (Veles, 27.

X 1898 Skopje, 3. VI 1985) aktivist na VMRO(Ob) i op{testvenik. Bil ~len na Komunisti~kata mladina na Bugarija (1919), a
potoa stanal ~len na KPJ (1920),
sekretar na MK na KPJ vo [tip
(1923) i ~len na Oblasniot komitet na PK na KPJ za Makedonija
(1926-1927), poradi {to bil uapsen i osuden (1927-1932). Podocna
bil ~len na Oblasniot komitet
na VMRO(Ob). Vo vremeto na
NOAVM bil ~len na ANOK. Bugarskite vlasti go internirale
vo Gorna Xumaja (1944), a po vra}aweto bil ~len na Izvr{niot
odbor na ilegalniot Gradski
NOO na Skopje i ~len na AS-
ZOGRAFSKI, Todor (Veles,

1895 Ohrid, 6. II 1985) ~asovni~ar i nacionalen deec. Vo rodniot grad zavr{il progimnazija,
a potoa saat~iski zanaet vo ]ustendil i vo Gorna Xumaja. Vo Veles bil sekretar na Me{ovitiot
sindikat (1909), ~len na Rabotni~koto socijalisti~ko dru{tvo
Klasovo edinstvo# (1909) i ~len
na Socijal-demokratskata organizacija (1910). Kako sindikalen
funkcioner, izvesno vreme prestojuval vo [vajcarija i vo Francija (19121918). Kako ~len na
KPJ (1920) i na MK na KPJ vo Veles (1922/3), u~estvuval vo izdavaweto na v. Iskra# (1922), bil delegat na Tretata zemska konferencija na KPJ (Belgrad, 1925) i
~len na Inicijativniot odbor za
osnovawe na VMRO(Ob) vo Vardarskiot del na Makedonija (1925).
Izvesno vreme bil i sekretar na
Oblasniot komitet na KPJ za Makedonija i sekretar na Oblasniot komitet na VMRO(Ob) (1929),
ZONACIJA
poradi {to bil uapsen i osuden

(1929-1932). Vo vremeto na NOAVM bugarskite vlasti go internirale vo Gorna Xumaja (1944).
Po Osloboduvaweto bil pretsedatel na Gradskiot odbor na Narodniot front, pomo{nik-minister za komunalni raboti vo
Vladata na SRM i dr.
BIBL.: KPJ i VMRO (Obedineta) vo
Vardarska Makedonija vo periodot 19201930, INI, Skopje, 1974 (so koavtor).
LIT.: Todor Zografski, In memoriam,
Nova Makedonija#, XLI, 13666, Skopje, 7.
II 1985, 3.
S. Ml.
Tomislav
Zografski
ZOGRAFSKI, Tomislav (Veles,

29. III 1934 Skopje, 14. I 2000)
kompozitor. Studiite po kompozicija gi zavr{uva na Muzi~kata
akademija vo Belgrad (M. @ivkovi}, 1961). Od 1967 g. do krajot na
ìvotot e profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Toj e eden od najistaknatite
pretstavnici na makedonskata
sovremena muzika. Vo svojata prva tvore~ka etapa, pod vlijanie
na S. Prokofjev i I. Stravinski,
prv vo makedonskata muzika vnesuva elementi na muzi~kiot neoklasicizam. Vo ponatamo{niot kompozitorski razvoj, Z. prifa}a pomoderen na~in na muzi~ko izrazuvawe, baraj}i sopstven izraz vo
aktuelnite muzi~ki struewa, no
zadrùvaj}i, vo transformiran
vid, i elementi od prethodniot
period. Vo vokalno-instrumentalnite dela od ovoj period, karakteristi~no e obra}aweto na
avtorot kon makedonskata svetovna i duhovna muzi~ka tradicija, kako izvor na tvore~ka inspiracija. Z. e avtor na dela od pove}e muzi~ki rodovi. Toj gi iskoristuva tonskite nizi na tradicionalnata makedonska muzika,
kako na pr. vo ciklusot Zapisi#
za dlabok glas i pijano (1963), edno od najzrelite dela vo negoviot
opus, kade vklu~uva fragmenti od
vizantisko-slovenskata ostavina
na makedonska po~va, t.e. melodiski fragmenti od t.n. papadikisko peewe na sv. Jovan Kukuzel od
XIV v. Vo ist stil e napi{an i
oratoriumot Pohvala Kirilu i
Metodiju#, za bas, recitator, hor
i orkestar (1969). Me|u kamernite dela na avtorot se izdvojuva

Esej za do`dot#, ciklus za visok
glas i orkestar (1982).
B. Ort.
ZOGRAFSKO EVANGELIE
glagoli~ko ~etveroevangelie od
krajot na X po~. na XI v. koe se
nao|a na 272 l. od kodeksot {to sodrì vkupno 304 l. i se ~uva vo S.Peterburg, RNB, sign. Glag.1. Nekoga{nata praznina od edna tetratka (l. 4157 = Mt 16:19 24:20)
popolneta e so glagoli~ki tekst
{to poteknuva od XIXII v. (t.n.
Zografsko evangelie). Del od 15 l.
(od vkupno 16 l.) na ovaa tetratka
go sodrì t. nar. Zografski palimpsest (t.n. Fragmenti na glagoli~ki stsl. tekstovi). Poslednite 16 l.
od kodeksot sodràt meseceslov od
XIII v. i se pi{uvani so kirilica.
Pronajdeno vo 1843 g. vo Zografskiot manastir na Sv. Gora (Atos)
od A. Mihanovi}. Prepisot se locira vo Makedonija. Arhai~ni paleografski i jazi~ni crti se otkrivaat osobeno vo fonologijata,
dodeka vo morfologijata se javuvaat nekoi ponovi pojavi. Vo leksikata, pokraj arhai~nata ohridska
tradicija, se zabeleùvaat tragi i
od simeonovskata redakcija na stsl.
jazik. Zografskoto ev. bilo predmet na brojni prou~uvawa koi imaat kontinuitet od 1877 g. i vo koi,
po Van Vejk i Grunski, osobeno se
istaknuva pridonesot na J. Kurc i
L. Mo{iwski.
Zografsko Evangelie (krajot na X & po~. na XI v.)
LIT.: (izbor) V. Jagi}, Quattuor evangeliorum Codex glagoliticus olim Zographensis nunc
Petropolitanus, Berolini, 1879, repr. Graz, 1954
(izd. vo kir. transkr.); J. Kurz, K Zografskmu evangeliu, Slavia#, 9, 1930, 683696; 11,
1932, 385424); L. Moszyvki, J&zyk Kodeksu
Zografskiego. Cz. I. Imi& nazywaj%ce (rzeczownik), WroclawWarszawaKrakowGdavsk,
1975; Cz. II. Imie okreslajace i zastepcze (przymiotnik, liczebnik, zaimek), WroclawWarszawaKrakowGdanskQod`, 1990.
Zd. R.
Cvetanka
Zoj~evska
ZOJÊVSKA, Cvetanka (Prilep, 27. II 1946) teatarski kriti~ar. Zavr{ila Filozofski

fakultet vo Skopje, dolgogodi{en novinar vo vesnikot Ve~er#, od 2000 g. urednik na Kulturnata rubrika vo vesnikot
Vest#. So teatarska kritika se
zanimava od 1990 g. Ima napi{ano nad 700 teatarski kritiki. Avtor na knigata Identitetot ne e
nejasna magla#.
R. St.
ZONACIJA NA VEGETACIJATA NA MAKEDONIJA. Vegetaciskata pokrivka na Makedonija se pokaùva vo vid na pojasi,
analogno na klimatskite i po~venite pojasi. Tie detalno se opi{ani vo monografijata od \. Filipovski, R. Rizovski i P. Ristevski
Karakteristiki na klimatsko-vegetaciskite zoni (regioni) vo Republika Makedonija# (MANU, posebno izdanie, 1996). Vrz osnova na
fizionomijata, vegetaciskata pokrivka moè da se ras~leni na dabov, bukov, subalpski i alpski region. Prvite tri se pretstaveni so
zonalni {umi, a ~etvrtiot region
so trevni fitocenozi.
Daboviot region e od nizinite do
1.100 m nadmorska viso~ina. Vo
Makedonija toj zazema okolu 73%
od vkupnata teritorija. Vo pogled na klimata, zna~ajna karakteristika dava pove}e ili pomalku
izrazeniot leten su{en period.
Ovoj region se deli na:
1. Zona na dabot prnar (Quercus
coccifera) submediteransko podra~je. Srednogodi{nata temperatura iznesuva od 14o15o S i prose~no godi{no koli~estvo vrneì okolu 700 mm, so minimum vo
letniot period.
2. Zona na dabot blagun (Quercus
pubescens) preodno submediteransko-toplokontinentalno podra~je {to gi zafa}a kotlinite vo
Centralna Makedonija i po dolinite na rekite navleguva do 600 m
nadmorska viso~ina. Ova podra~je zazema okolu 34% od vkupnata
teritorija na RM i e najgolemo.
Srednogodi{nata temperatura se
dviì me|u 12o i 14o S, a vrneìte iznesuvaat 470-600 mm, so minimum vo letniot period.
577
ZOOANTROPOGENI
3. Zona na dabot ploska~ (Quercus

frainetto) toplokontinentalno
podra~je. Rasprostraneto e po visokite kotlini na Isto~na i Zapadna Makedonija, me|u 600 i 900
m nadmorska viso~ina, na koja
gradi pojas i vo Vardarskata Dolina. Ova podra~je zazema okolu
28% od vkupnata teritorija na
RM. Srednogodi{nata temperatura se dviì me|u 9o i 12o S, a vrneìte iznesuvaat me|u 600 i 800
mm, so minimum preku letoto.
4. Ladnokontinentalna zona (Quercus petraea) visinski pojas me|u
900 i 1.100 m nadmorska viso~ina.
Isprekinat pojas so jazici od
supplaninska bukova {uma. Ne e
zastapen na pograni~nite planini kon Bugarija. Srednogodi{nata temperatura se dviì me|u
8o9o S, a srednogodi{nata koli~ina na vrneì se dviì me|u
700800 mm, so minimum preku letoto. Zazema 9% od vkupnata teritorija na RM.
Bukoviot region opfa}a bukovi,
bukovo-elovi {umi, a se sre}avaat
i beloborovi, crnoborovi i molikovi {umi na sekundarni stani{ta. Zafa}a okolu 22 % od vkupnata
teritorija na RM. Za klimata e karakteristi~no {to nema su{en
period i maglite po~nuvaat od rana esen do docna prolet. Ova podra~je se deli na supplaninska zona
1.1001.300 m nadmorska viso~ina,
isprekinata so gorunovi {umi.
Srednogodi{nata temperatura iznesuva 8o9o S, a koli~inata na vrneì e okolu 800 mm. Povisoko se
nadovrzuva planinska bukova {uma ili bukovo-elova {uma me|u
1.300 i 1.700 m nadmorska viso~ina. Srednogodi{nata temperatura
e okolu 7o S, a vrneìte iznesuvaat okolu 1.100 mm. Ova podra~je e
optimalno za razvoj na postojnata
vegetacija.
Subalpska zona se protega od
1.7002.200 m nadmorska viso~ina. Se sre}avaat {umi od molika,
smr~a, bel bor, buka i zafa}a 4%
od teritorijata na RM. Srednogodi{nata temperatura se dviì
me|u 4o5o S, a vrneìte me|u
1.1001.300 mm. So uni{tuvawe
na {umite se sozdadeni pasi{ta
na golemi prostranstva. Na mnogu strmnite mesta nastanuvaat
poroi {to gi poplavuvaat zemjodelskite povr{ini, naselbite i
nanesuvaat {teti, pa poradi toa
se nastojuva da se izvr{i po{umuvawe na erozivnite tereni.
Alpski region (zona) se nao|a
nad 2.200 m nadmorska viso~ina i
zafa}a 1% od teritorijata na
RM. Nema uslovi za razvoj na drvenesta vegetacija, zatoa se sre}avaat trevesti fitocenozi. R. R.
578
ZOOANTROPOGENI VLIJANIJA VO [UMITE VO MAKEDONIJA. Vo anti~kiot period narodite {to ìveele vo Makedonija gi koristele {umite na dabot prnar za brstewe na ovcite.
Povisoko vo planinite ja uni{tuvale {umata za dobivawe letni pasi{ta. Toa bilo pri~ina za pojava
na poroi i poplavi. Zatoa poznatiot gr~ki filozof Platon se
protivstavil na uni{tuvaweto na
{umata. Paralelno so razvitokot
na ~ove~koto op{testvo rastela
potrebata za obrabotliva zemja i
pasi{ta i s pove}e se uni{tuvala
{umata i toa najnapred na dabovite blagun i ploska~, a podocna i na
site drugi {umi {to mu bile na
dofat na mesnoto naselenie. Vo
XIX v., koga sredstvata za se~a i dotur stanale pousovr{eni, se zapo~nalo so se~a na bukovi {umi za
industriska prerabotka.
Vo periodot na vladeeweto na
Rimskata Imperija bile uni{teni {umite na dabot blagun vo
Centralna Makedonija. Toa predizvikalo izmivawe na ezerskite
sedimenti i na povr{ina se pojavile soleni paleogeni sedimenti, a na niv se pro{irile stepski
i pustinski elementi. Sostojbata
se vlo{ila vo sredniot vek koga
se doselilo tursko naselenie. Na
mesta kade {to se so~uvani neogenite sedimenti s u{te se nao|aat fragmenti od blagunovi {umi.
Vo srednovekovniot period se pusto{eni {umite na blagunot i vo
klisurite i na dostapni mesta vo
gradovite, na pr., vo Prilepsko,
Vele{ko, Bitolsko, Ohridsko i
na drugi mesta. Vo vremeto na car
Du{an, na Osogovo nad Kriva Palanka se vr{ele povr{inski iskopi na èlezna ruda, a bukata bila
uni{tuvana. Poradi toa nastanale
poroi i poplavi. Od tie pri~ini,
vo Du{anoviot zakonik (1349
1354), na rudarite im se zabranuvalo uni{tuvawe na {umata.
Vo periodot na vladeeweto na
Osmanliskoto Carstvo se se~ele
dabovi {umi. Glavni potro{uva~i bile gradskite i selskite doma}instva i bawite. Vo bukovite
{umi mnogu se proizveduval i drven jaglen. Vo vtorata polovina
na 19 v. bezmilosno se se~at bukovite {umi. Vo toa vreme, evropskiot kapital navleguval i vo evropska Turcija. Trgovcite od Solun ja prezemale eksploatacijata
na bukovite {umi vo Male{evskite i Mariovskite Planini i
na Pelister. Samo vo Mariovo
imalo 37 pilani poto~ari, a bi~enata gra|a so karavani e nosena vo
Solun. Za Solun se transportiralo drvo so splavovi po Vardar. So
eksploatacijata ne bile zafateni
bukovite {umi na te{ko dostap-
So Du{anoviot zakonik (XIV v.) se zabranuvalo

uni{tuvaweto na {umite
nite tereni na Pla~kovica, Dudica, Karaorman, Pesjak i drugi,

koi po Vtorata svetska vojna bile
stopanisuvani so metodi na trajno koristewe i na niv e planirana drvnata industrija.
R. R.
ZOOGEOGRAFSKI OBLASTI
naukata {to go izu~uva rasprostranuvaweto na ìvotnite na
Zemjinata topka i gi utvrduva osnovnite zakonomernosti na toa
rasprostranuvawe se vika zoogeografija. Teritorijata na Makedonija pripa|a kon dva zonobioma
zonobiom na mediteranski polupustini (karakteristi~ni vidovi:
Carduus hamulosus, Acanthus aculeatus,
Eryngium campestre, E. palmatum, Carthamus lanatus, Stachys recta) i zonobiom na submediteranski balkanski {umi (karakteristi~ni vidovi: Quercus pubescens, Q. conferta, Q.
trojana, Q. cerris, Ostrya carpinifolia,
Corylus colurna, Celtis australis, Crataegus orientalis, Cotynus cogygria, Syringa vulgaris, Acer tataricum, A. monspessulanum, Tilia argentea, Platanus orientalis, Juglans regia, Pinus nigra), a vo
vid na lokalni, individualizirani oazi, glavno po te~enieto na rekata Vardar, se javuva i zonobiomot na mediteranski primorski
{umi i makii (karakteristi~ni
vidovi: Junioerus oxycedrus, Paliurus
aculeatus, Buxus sempervirens).
Vertikalnata ras~lenetost na
reljefot vo Makedonija dozvoluva da se diferenciraat u{te pet
orobiomi balkanski srednoevropski {umi (postoi posebna makedonska kraina, a karakteristi~ni vidovi se: Fagus silvatica,
Fraxinus excelsior, Carpinus betulus,
Corylus avellana, Quercus robur, Q.
petraea, Berberis vulgaris), evropski
{umi od tipot na tajgi (slabo
zastapeni vo Makedonija), evropski visokoplaninski kamewari,
tundri i visokoplaninski pasi{ta (karakteristi~ni vidovi: Dr-
ZULFI]ARI
yas octopetala, Vaccinium uliginosum,

Arctostaphylos uva-ursi, Empetrum
hermafroditum, Eriophorum vaginatum), mediteranski planinski
{umi na kamewari (karakteristi~ni vidovi: Pinus peuce, P. heldreichii, P. nigra subsp. palasiana, Abies
borisii-regis, Daphne oleoides, Daphne
blagayana, Bruckenthalia spiculifolia) i ju`nobalkanski planinski kamewari i suvi pasi{ta (karakteristi~ni vidovi: Acantholimon echinus, Arabis bryoides, Ramonda nathaliae, Ramonda serbica, Narthecium scardicum).
D. Pr.
Veterina vo Skopje i direktor

na Veterinarnata uprava na Makedonija (28. VII 1995) do krajot
na ìvotot.
LIT.: In memoriam, Ve~er, XXXIV, 10250,

Skopje, 8. VIII 1996, 4.
S. Ml.
ZOSIM I (HV v.) ohridski arhiepiskop (16621669). Prvpat se

spomenuva kako ohridski poglavar vo eden akt od 1663 g. Verojatno bil direkten naslednik na arhiepiskopot Ignatij I. Kako ohridski poglavar se spomenuva nekolku pati (1666, 1667, 1668 i posleden pat 1669 g., koga po~inal).
LIT.: I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i, t. 2,
Sofi, 1995; A. Matkovski, Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dràva, Glasnik# na INI,
XVI, 2, Skopje, 1972.
Al. Tr.
Laboratorija vo Zoolo{kiot zavod
ZOOLO[KI ZAVOD nau~noistraùva~ka ustanova vo ramkite na Institutot za biologija na

PMF vo Skopje. Nau~noistraùva~kata dejnost na Zoolo{kiot
zavod se odviva glavno vo dve nasoki: 1) faunisti~ki, zoogeografski, ekolo{ki i zoocenolo{ki istraùvawa na oddelni grupi
ìvotni i 2) histolo{ki, odnosno citolo{ki istraùvawa na
oddelni organi kaj nekoi ìvotni, glavno rbetnici. Formiran e
vo 1946 g. Nastavno-nau~nata dejnost na Zavodot e organizirana
vo laboratoriite po citologija i
histologija, molekularna biologija, invertebrata, animalna ekologija so zoogeografija, vertebrata i sporedbena anatomija. Vo
Zavodot rabotat edinaeset nastavnici i asistenti i dvajca laboranti.
D. Pr.
ZORI], Mihajlo (s. Josifovo,
Valandovsko, 12. V 1944 Skopje,
6. VIII 1996) doktor na naukite od
oblasta na veterinata. Diplomiral na Veterinarniot fakultet
vo Saraevo (1970), a doktoriral
na Univerzitetot vo Zagreb od
oblasta na ekonomikata vo sto~arstvoto (1983). Rabotel kako
veterinaren tehni~ar vo ZIK
Izvorski vo Bogdanci i ZIK
Anska Reka vo Valandovo (1962
1965 i 19821983), direktor na
Veterinarnata stanica vo Valandovo (19701978), pretsedatel na
Izvr{niot sovet na Sobranieto
na Valandovo (19781982), generalen direktor na ZIK Anska Reka vo Valandovo (19831991), koordinator za izvoz-uvoz vo AD
ZOSIM II (HV po~. na HV

v.) ohridski arhiepiskop (1695
1709). Za poglavar na Ohridskata
arhiepiskopija bil izbran na 9.
VII 1695 g. Vtorpat bil hirotonisan za ohridski arhiepiskop me|u
1. V ili VIII 1708 g. Na prestolot
na Ohridskata crkva se iska~il
po tretpat na 11. VI 1708 g. Kako
ohridski arhiepiskop se sretnuva s do 4. VI 1709 g., koga po tretpat bil soboren.
LIT.: I Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i, II, Sofi, 1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija /patrijar{ija/, Godi{en
Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002.
Al. Tr.
Zrnovska Reka
ZRNOVSKA REKA leva pritoka na r. Bregalnica. Izvira pod

vrvot Lisec (1.754 m), od ju`nite
padini na planinata Pla~kovica, na viso~ina od 1.420 m, a se
vliva kaj seloto Zrnovci, na viso~ina od 325 m. Dolga e 21 km,
ima vkupen pad od 1.095 m, a prose~niot pad iznesuva 52,1 . Vodite od ovaa reka se koristat za
navodnuvawe na zemjodelskite
povr{ini i za proizvodstvo na
elektri~na energija.
Dr. V.
ZRNOVCI selo vo Ko~ansko.
Se nao|a na ju`nata strana na Ko~anskata Kotlina, vo podno`jeto
na planinata Pla~kovica, na nadmorska viso~ina od okolu 380 m.
So regionalni pati{ta e povrzano na sever so Ko~ani i na istok
so Vinica. Toa e naseleno so Makedonci, a nivniot broj iznesuva
2.221 `. Glavno zanimawe na naselenieto e proizvodstvoto na
oriz. Zrnovci e sedi{te na op{tina koja zafa}a povr{ina od
5.582 ha, a ima 3 naseleni mesta so
Panorama na seloto Zrnovci
ZOTO# albanska organizacija

(19431944), formirana od Germancite. Imala razgraneto ~lenstvo na okupiraniot del od Makedonija, se borela za za~uvuvawe
na Golema Albanija#. U~estvuvala vo podgotvitelnite akcii so
balistite i Germancite za masovni ubistva i proteruvawa na Makedoncite. Se rasformirala vo
noemvri 1944 g.
\. Malk.
3.264 `. Ima osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena stanica, orizova fabrika i razviena zemjodelska organizacija.
Al. St.
ZULFI]ARI, Azem (Azem Zulfiqari) (s. Raven, Gostivarsko, 6. XII
1925) politi~ar i op{testvenik. Bil ~len na SKM (od 1948).
Ja zavr{il Visokata {kola za
politi~ki nauki vo Belgrad
(1962). Bil u~itel, prosveten inspektor, {ef na Otsekot za prosveta na Sobranieto na Op{tina
Gostivar, potpretsedatel na Okoliskoto sobranie vo Tetovo,
579
ZURLA
Op{tina Gostivar i pretsedatel
na Republi~kata konferencija
na SSRNM (19671969). Isto taka, bil i na razni rakovodni dol`nosti vo SKM: ~len na Sekretarijatot na Op{tinskiot i na
Okoliskiot komitet na SKM vo
Gostivar i vo Tetovo, ~len na CK
na SKM, ~len na CK na SKJ i na
Pretsedatelstvoto na CK na SKJ.
Osven toa, vo dva mandata bil i
republi~ki pratenik, potpretsedatel na Izvr{niot sovet na
SRM, ~len na Sojuznata konferencija na SSRNJ, ~len na Pretsedatelstvoto (od mart 1980) i
pretsedatel na Republi~kata
konferencija na SSRNM (1981),
ambasador na SFRJ vo Burmanskata Unija, ~len na Sovetot na
Federacijata, ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM, ~len na
Komisijata za kadrovska politika na Pretsedatelstvoto na CK
na SKM i ~len na Komisijata za
sorabotka so komunisti~kite i
rabotni~kite partii i drugi
progresivni dvièwa, ~len na
Republi~kiot op{testven sovet
za odnosi so stranstvo (1981) i dr.
LIT.: (Azem Zulfi}ari), Borba#, LX, 50,
Beograd, 21. II 1981, 3.
S. Ml.
ZURLA muzi~ki naroden duva~ki instrument so dve jazi~iwa od

tipot na oboa. Spored razli~nite golemini, vo Makedonija se koristele tri vida zurli: kaba (najgolema), jaramkaba (sredna) i xura (najmala). Naj~esto se izrabo-
580
tuva
od
oreovo drvo, vo dva
dela. Pogolemiot
cev~est
del zavr{uva vo
Makedonska zurla
konusna
forma, so vkupna dolìna od
600630 mm, 480540 mm i
250280 mm. Od prednata strana
ima sedum melodiski dupki, a osmata e odzadi za palecot, me|u
{estata i sedmata dupka. Na dolniot konusen del ima nekolku otvori, nare~eni glasnici. Gorniot del nare~en slavec e okolu
tripati pomal od melodiskata
cevka. Toj se navlekuva na nejzinoto grlo taka {to negoviot dolen del, koj zavr{uva vo vid na
dve nadol`ni listenca, od vnatre
dostignuva do vtoriot ili tretiot melodiski otvor. Na gorniot
del e navle~en kruèn metalen
mednik so cev~e na koe se vtisnuva dvojazi~na piska od trska.
Skopje, 1986, 106.
\. M. \.
ZURLAXISKO-TAPANARSKI
SOSTAVI (tajfi) muzi~ki sostavi od zurlaxii i tapanari. Zurlaxiskoto muzicirawe vo Makedonija bez isklu~ok e bordunsko, a
toa zna~i deka bez isklu~ok istovremeno se muzicira od dve zurli,
po edna za sekoj od dvata glasa, a gi
pridruùva eden, ponekoga{ i dva
Te{koto# so zvukot na zurlite i tapanite
golemi tapana. Poradi silniot

zvuk, zurlite ne gi pridruùvaat
pesnite, tuku praktikuvaat samostojnoto muzicirawe, bez peewe, a
naj~esto se pridru`nici na ma{kite makedonski ora. Za uspe{nata izvedba na ma{kite ora, zurlaxiskite tajfi imaat presudno zna~ewe. Najdobar primer za toa e kaj
izvedbite na biserot na makedonskata orska tradicija gali~koto
oro Te{koto (v). Svira~ite vo
zurlaxiskite tajfi re~isi sekoga{ se profesionalci. Vo minatoto bez isklu~ok bile pretstavnici
na romskata nacionalnost.
Skopje, 1986, 121.
\. M. \.
Y
trirani dva vida: diva ma~ka (Felis silvestris) i ris (Lynx lynx).
LIT.: S. Petkovski B. Krystufek, Cica~i na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-Jones, G.

Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J. H.
Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. B. M.
Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of European Mammals, LondonSan Diego, 1999.
Sv. P. V. Sid.
Yvon~iwa
ili `drebiwa). So ista funkcija

se upotrebuva kako u~ili{no
yvon~e, so koe se ozna~uvaat po~etocite i zavr{uvawata na ~asovite.
Skopje, 1986, 25.
\. M. \.
Yvingalka
Ris
YVEROVI (Carnivora) red grablivi ìvotni od klasata cica~i

(Mammalia). Poznati se 250 vida, a
vo Makedonija se sre}avaat 13 vida, sistematizirani vo 10 roda i
~etiri familii. Familijata na
ku~iwata (Canidae) kaj nas e pretstavena so tri vida: volk (Canis lupus), {akal ili ~akal (Canis aureus) i lisica (Vulpes vulpes). Familijata me~ki (Ursidae) e pretstavena so eden vid, kafena me~ka
(Ursus arctos). Od familijata kuni
(Mustelidae) se registrirani sedum vida: nevestulka (Mustela nivalis), obi~en tvor (Mustela putorius),
{aren tvor (Vormela peregusna),
kuna zlatka (Martes martes), kuna
belka (Martes foina), jazovec (Meles
meles) i vidra (Lutra lutra). Od familijata ma~ki (Felidae) se regis-
YVINGALKI ili ÎNKI (Fringillidae) golema familija mali

ptici od podredot ptici-peja~ki
(Oscines), specijalizirani za ishrana so razli~ni tipovi semiwa. Vo Makedonija ima 11 vida, od
koi dva samo prezimuvaat kaj nas,
dodeka drugite se zadrùvaat
preku celata godina.
Sv. P. V. Sid.
YVONEC zvu~na naprava so konusen oblik, izleana od bronza.

Proizveduva isklu~ivo eden ton,
koj nikoga{ ne bil vo funkcija
na muziciraweto vo makedonskata muzi~ko-folklorna praktika.
Yvonecot ima samo funkcija na
signal, koga e vrzan na vratot na
doma{nite ìvotni (kozi, kravi
Debarsko yvon~e
YVONÊ, DEBARSKO (Campanula debarensis Rech. f.) makedonski floristi~ki subendemit od

familijata Campanulaceae (yvon~iwa). Poznat samo vo Zapadna
Makedonija, vo klisurata na Crn
Drim i vo Isto~na Albanija.
Vl. M.
YOLE VOJVODA v. \or|iev,

Tane Stoj~ev.
I
IBISI (Threskiornithidae) sredno golemi mo~varni ptici od redot na {trkovidni ptici (Ciconiiformes). Vo Evropa se prisutni
dva vida koi se sre}avaat i kaj
nas. Toa e bleskav ibis (Plegadis
falcinellus) i ~apja laì~arka (Platelea leucorodia).
Sv. P. V. Sid.
IBRAIMI, Ja{ar (7. VII 1919)

politi~ar. Bil u~esnik vo NOB
(od 1942) kako zadninski aktivist. Po Osloboduvaweto bil
sekretar na MK na KPM vo Debar, pretsedatel na Gradskiot naroden odbor vo Debar, sekretar
na Oblasniot naroden odbor vo
Gostivar, organizacionen sekretar na Okoliskiot komitet na
KPM vo Debar, pretsedatel na
Okoliskiot naroden odbor i potpretsedatel na Okoliskiot naroden odbor vo Ohrid, kako i pretsedatel na Okoliskiot odbor na
SZBNOV vo Ohrid. Podocna stanal ~len na Revizionata komisija na SKM, ~len na CK na SKM i
~len na Kontrolnata komisija na
SKM. Vo pove}e mandati bil i
pratenik vo Sobranieto na SRM
i vo Sobranieto na SFRJ. S. Ml.
IBRAHIM, Bedi (Ibrahim, Bedi)

(Skopje, 5. II 1959) skulptor,
univ. profesor. Diplomiral na Fakultetot za likovni umetnosti
vo Skopje (1985), kade {to e i
profesor. ^len e na grupata Zero#. Samostojno izlagal vo Skopje, Saraevo, Istanbul. U~esnik
na Istanbulskoto bienale (1997).
Sozdava so prirodni materijali
instalacii so ritualen prizvuk.
M. B.-P.
Mogamed
Ibragimov
IBRAGIMOV, Mogamed (Maha~kala, Dagestan, Ruska Federacija,

22. VI 1974) bokser. Nastapuvaj}i za Azerbejxan stanal dvokraten evropski prvak. Toj e dràvjanin na Makedonija (od 1997).
Nastapuval za BK Bu~im Jaka#
od Radovi{. Nastapil za reprezentacijata na Makedonija na
Svetskoto prvenstvo vo Teheran
(Iran, 1998) i osvoil srebren, na
Evropskoto prvenstvo vo Minsk
(Belorusija) zlaten i na Olimpiskite igri vo Sidnej (Avstralija, 2000) bronzen medal. Izbran
za najdobar sportist na Makedonija (1998 i 2000).
D. S.
IBRAIM-OXA# makedonsko
ma{ko narodno oro vo ritam
13/16 (3, 2, 3, 3, 2). Drèweto na
racete e za ramo. Tempoto e umereno brzo, so izraziti balansirawa na teloto i so mirni i odmereni ~ekori. Instrumentalnata melodija {to go pridruùva oroto
vsu{nost e melodijata od pesnata
vo koja e opean osmanliskiot aramija Ibraim Oxa.
\. M. \.
Aki
Ibraimovski
IBRAIMOVSKI, Aki ([tip,

1922 Skopje, 2000) padobranec,
instruktor i trener na Aeroklubot vo Skopje, osnovopolo`nik na
padobranskiot sport vo RM. Go
organiziral osnovaweto i prviot
nastap na 7 makedonski kluba
(1949). Bil pove}ekraten prvak na
NRM, {ampion (1952, 1954 i 1956
vo skok so zadr{ka), vice{ampion
(Vr{ac, 1955) na FNRJ i selektor.
Na Svetskoto prvenstvo vo
Moskva go osvoil 31. mesto (1956).
Kako inovator, otstranil edno
pole na kupolata na padobranot, so
{to ja podobril negovata stabilnost i upravuvaweto. Nositel e na
najvisokoto me|unarodno vozduhoplovno priznanie Pol Tisandie.
LIT.: D-r Du{an Stanimirovi}, Sportski {ampioni. Izbor na najdobrite
vo Makedonija 19542004, Skopje, 2005,
14 i 16.
S. Ml.
Od izlo`ba na Bedi Ibrahim (2005)
IVAN II Asen (?1241) bugarski car (12181241), vladetel na

Vtoroto Bugarsko Carstvo, najistaknat pretstavnik na familijata Asenovci. Vodel politika na
lavirawe me|u Latinskoto Carstvo, epirskata dràva i Rimskata kurija. Po pobedata nad vojskata na solunskiot car Teodor I Angel vo bitkata kaj Klokotnica
(1230) zavladeal teritorii od
Crnoto do Egejskoto i Jadranskoto More. Pod negova vlast padnala i Makedonija (osven Solun so
okolinata). Ja izdignal bugarskata crkva vo rang na patrijar{ija
(1235). Vojuval protiv Latinskoto Carstvo i protiv Nikejcite.
Vo negovo vreme Bugarija stanala
najsilna dràva na Balkanot.
IVANOV
LIT.: Sbornik za narodni umotvoreni,

nauka i kni`nina#, t. VIII, Sofi, 1896,
144.
M. Kit.
IVANI], Ivan (Ba~ko Gradi{te, 1867 ?) pravnik, srpski

diplomat i publicist. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Budimpe{ta. Bil srpski vicekonzul vo Bitola (1899) i izvesen period sekretar na srpskiot konzulat vo Solun. Vo vremeto na Vtorata balkanska vojna (1913) bil
slu`benik vo voenoto Pres-biro
na srpskata Vrhovna komanda vo
Skopje. Rabotel kako urednik na
pove}e vesnici. Vo svoite terenski zapisi prezentira zna~ajni (no ne sekoga{ verodostojni)
materijali i faktografski podatoci za minatoto na Makedonija.
BIBL.: Iz crkvene istorije Srba u Turskoj
u XVIII i XIX veku, Beograd, 1902; Maedonija
i Maedonci, I-II, Beograd, 1908.
S. Ml.
Freska na bugarskiot car Ivan Asen II,
Soboren hram Zograf#, Sveta Gora (1817)
LIT.: I. Du~ev, Car Ivan Asen II, Sofi, 1941; I. Boìlov, Familita na
Asenevci, Sofi, 1985.
K. Ax.
IVAN od Ki~evo graditel na

crkvata Sv. Atanasij# vo Rilevo
(1627), Prilepsko. Se spomnuva
vo ktitorskiot natpis, kako ,,majstor Ivan od Ki~eva#. Sorabotuval so slikarot Jon od Linotopi.
LIT.: M. Koki, Zapisi i natpisi, Zbornik za istoriju Ju`ne Srbije i susednih
oblasti, I, Skopqe, 1936, 271.
M. M.
IVANDEN RA\AWE NA SVETI JOVAN KRSTITEL eden

od pogolemite letni hristijanski pravoslavni praznici vo ~est
na ra|aweto na sveti Jovan Krstitel (7 juli/24 juni). Se praznuva
so mnogu obi~ai, veruvawa i pesni povrzani so bilkite. Veruvaweto deka sonceto na toj den igralo ili se prevrtuvalo tri pati,
proizleguva od faktot {to praznikot e vo najtopliot period od
godinata. Sproti praznikot se
bere cve}e {to se vika ivanden i
se stava vo kov~ezite so ali{tata
za da gi ~uva od molci. Ve~erta
sproti praznikot, za zdravje se
bere paprat, {to se stava vo postelata kade {to se spie. Utroto
na praznikot so paprat se vijat
venci {to se stavaat vo gradinite, so veruvawe deka }e gi {titat
rastenijata od {tetnici. So
praznikot e povrzan i obi~ajot
Tajane. Grupa devojki zakituvale
edno |um~e so razni bilki, edna
go stavala na glava, a drugite odele so nea i peele ivandenski pesni: Tajane Bojane, imam brat sveti Jovane... Vo Prespa so mnogu
obi~ai i veruvawa devojkite pravele kukla Ivanka# koja potoa ja
{etale niz ulicite, peele pesni
i sobirale darovi.
Blagoja
Ivanov
IVANOV, Blagoja (Skopje, 4. II

1931) raskaùva~, romansier,
eseist, kriti~ar, dramski avtor.
Zavr{il Filolo{ki fakultet
vo Skopje. Bil sorabotnik, urednik i glaven urednik na Kulturniot sektor na Radio Skopje, direktor na Televizija Skopje i
profesor na Fakultetot za dramski umetnosti. Bil urednik na
spisanieto Mlada literatura# i
spisanieto Razgledi#. ^len na
Makedonskiot PEN-centar. Bil
pretsedatel na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija. ^len na
DPM (1958).
BIBL.: Sedum umirawa (proza, 1956), No}
bez po~inka (raskazi, 1958), Crveno rondo
(raskazi, 1964), Patuvawa (lirski minijaturi, 1969), Vetrovi (roman, 1969), Soo~uvawa (kritiki i esei, 1971), Tri sredbi
na razminuvawe (radio i tv drami, 1973),
Od onaa strana na zaboravot (raskazi,
1975), Edna godina i cel ìvot (roman,
1978), Sovremena drama i teatar vo Makedonija (zbornik, 1983), Blanka (proza,
1985), Malata vrata na nade`ta (raskazi, 1985), Maalski igri (roman za mladi,
1989), êkawe na zorata (roman, 1998),
Svatovi (raskazi, 2000), Steblo (roman,
2003). Objaven e izbor od negovoto tvore{tvo vo {est toma (2001).
R.
IVANOV-YINGO, Qubisav (s.

Trnovac, Kratovsko, 8. XI 1936)
rudarski geolog, stopanstvenik,
Qubisav
Ivanov
-Yingo
op{testvenik i politi~ar. Diplomiral na Rudarsko-geolo{kiot

fakultet vo Belgrad, po {to se
vrabotil vo rudnikot Sileks#
(so samo 60 vraboteni). Kako generalen direktor (nad 35 godini),
go izdignal vo REK Sileks so
fabriki za poliuretanski proizvodi, za patent-zatvora~i i pozamanterija, za hidrauli~ni i motorni masla i masti, so rudarski
pogon i pove}e ugostitelski, trgovski i turisti~ki organizacii.
So tehni~ki inovacii ja usovr{il eksploatacijata na sileksot.
Bil republi~ki pratenik na
SRM i sojuzen pratenik na SFRJ.
Osnova~ e na Sileks banka i na
TV Sitel. Bil dolgogodi{en
pretsedatel na FK Sileks od
Kratovo i pretsedatel na Fudbalskiot sojuz na Makedonija.
Dolgogodi{en i aktuelen pretsedatel na Socijalisti~kata partija na Makedonija i pratenik vo
{est mandati vo Sobranieto na
S. Ml.
RM. @ivee vo Kratovo.
IVANOV, Georgi (Marko Lerinski; Gerojski) (Kotel, Bugarija, 1862 s. Ptele, Lerinsko
15. VII 1902) deec i vojvoda na
TMORO, Bugarin. Bil podoficer i oficer vo bugarskata armija (18831895), a potoa se vklu~il
vo ~eta na VMOK vo Makedonija,
no se razo~aral i se vratil vo armijata. Podocna, po barawe na
Goce Del~ev i \or~e Petrov,
formiral ~eta na TMORO vo Lerinsko. Bil eden od prvite instruktori na revolucionernite
~eti i zaedno so G. Del~ev gi obikolil Sersko, Dramsko i Kuku{ko. Zaginal vo borba so osmanliskata vojska.
LIT.: Vojvoda Georgi Ivanov Marko
Lerinski, Makedonix#, No 4, Sofix,
1903, 13-16; Georgi Ivanov vojvoda
Marko Lerinski, 14 \li 1902 g., Sb.
Tur. zverstva#, No 5, Sofix, 1902/1903,
13-15; Bugari-soborci na Goce. Vnukata na
Goce Del~ev, baba Lika ôpova-Jurukova
kaùva za direktnoto u~estvo na golem
broj Bugari vo makedonskoto revolucionerno dvièwe, Gocevi denovi Pesna za
Goce 1981#, VII, 7, Skopje, 7. II 1981, 17; V.
L\cekanova, Ispolinqt ot Lerinsko,
Marko Lerinski, Bqlgarski vojvodi#, Sofix, 1985, 249-264; Spomeni i biografii na ilindenci, AM Podra~no oddelenie-Bitola, Bitola, 1993.
S. Ml.
583
IVANOV
IVANOV, Georgi Radev v.

Skriòvski, Georgi.
IVANOV, Dragan (s. Raj~ilovci,
Bosilegrad, Srbija, 27. V 1939)
grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1981
do penzioniraweto vo 2004 g.) po
predmeti od oblasta na betonskite i armirano-betonskite konstrukcii. Magistriral vo oblasta
na zemjotresnoto inènerstvo
(1971). Kako istraùva~, u~estvuval vo istraùvaweto, proektiraweto, izgradbata, ispituvaweto i zajaknuvaweto na mnogubrojni betonski konstrukcii, osobeno mostovi, vo zemjava i vo stranstvo.
Q. T.
ni trudovi na makedonski i na angliski jazik od oblasta na politi~kite nauki. Se zanimava i so

prou~uvawe na milet-sistemot vo
Osmanliskata Imperija. Na neposredni izbori od april 2009 g.
e izbran za pretsedatel na RM.
BIBL.: Civilno op{testvo novite
protivre~nosti na starata rasprava,
Skopje, 1994; Globalizam i nov tribalizam, Wujork, 2001.
Sv. [.
Zoran
Ivanov
\orge Ivanov
IVANOV, \orge (Valandovo, 2.

V 1960) univerzitetski profesor, politolog. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto. Diplomiral (1982),
magistriral (1994) i doktoriral (1998) na Pravniot fakultet vo Skopje na tema Demokratijata vo podelenite op{testva,
so poseben osvrt na Republika
Makedonija. Izbran za asistent (1995), za docent (1998) i za
vonreden profesor (2003) vo nau~nata oblast politi~ki teorii
i politi~ka filozofija. Izbran za viziting-profesor na
postdiplomskite studii na Univerzitetot za Jugoisto~na Evropa vo Atina (1999) i za ~len na
Sovetot na direktorite na evropskite postdiplomski studii
za demokratija i ~ovekovi prava
na Univerzitetot vo Bolowa
(2000). Koordinator na kursot
za demokratija {to se izveduva
na Univerzitetot vo Saraevo.
Osnova~ na Institutot za demokratija, solidarnost i civilno op{testvo vo Skopje (1999
2006) i izdava~ na spisanie Politi~ka misla# za politi~ko-op{testveni temi vo Skopje (od
2003). Objavil pogolem broj nau~584
IVANOV, Zoran (Skopje, 14. X

1949) novinar. Zavr{il Fakultet za novinarstvo, sorabotnik
vo Radio Skopje (1974), novinar,
urednik, komentator vo Makedonskoto radio, vo Makedonskata televizija i vo Utrinski vesnik#.
Sorabotuval vo pove}e elektronski i pe~ateni mediumi. Prv direktor na Makedonskata informativna agencija (MIA). Avtor
na dvotomnata kniga Ambient#,
hronolo{ka zbirka na novinarski zapisi, komentari i analizi.
Novinar na godinata 1994. Eden
od najdobrite makedonski padobranci, pove}ekraten prvak i rekorder. Nositel na najvisokoto
me|unarodno priznanie vo sportskoto vozduhoplovstvo Zlatna
zna~ka so tri dijamanti na Svetskata federacija (FAI). B. P. \.
IVANOV, Jovan Milanov (Skopje, 4. V 1935 Skopje, 3. IX 1993)
oftalmolog, prof. na Med. f. Po
zavr{uvaweto na Med. f. (1960) i
specijalizacijata po oftalmologija (1965), rabotel na O~nata
klinika vo Skopje. Doktoriral
vo Belgrad (1979), primarius stanal vo 1981 g., a od 1986 g. profesor po oftalmologija. Vo 1976 g.
izvr{il heterotransplantacija
na korpus vitreum na ~ovek so
vitreus od okoto na endemskata
riba salmo letnica od Ohridskoto Ezero.
P. B.
IVANOV, Jordan Kostadinov (s.
Ilindenci, Gornoxumajsko/Blagoevgradsko, RB, 9. XI 1932) u~itel, borec za nacionalnite prava
na Makedoncite vo Pirinskiot
del na Makedonija, eden od liderite na OMO Ilinden# vo Blagoevgrad. Za organiziraweto i
Jordan
Kostadinov
Ivanov
rakovodeweto na grupa Makedonci za borba za nacionalni prava

i slobodi (19721974) e uapsen
(29. VIII 1974) i od Sofiskiot
gradski sud osuden (28. XI 1974) na
3 godini zatvor. Bidej}i ja prodolùva organiziranata borba
za malcinski nacionalni prava
(19781981), na 5. III 1981 g. pak e
uapsen i Blagoevgradskiot okruèn sud go osuduva (18. I 1982) na 2
godini zatvor i 5 godini li{uvawe od pravoto da ìvee vo Blagoevgrad. Vo borbata za legalizirawe na OMO Ilinden# procesot stignuva do Evropskiot sud
vo Strazbur, koj{to ja osuduva
RB za kr{ewe na ~ovekovite prava i slobodi na Makedoncite, no
preporakata za registracijata na
makedonskata partija ne e izvr{ena.
LIT.: Stojan Georgiev Tomovi~in, Makedonija nad s#, Bitola, 1990.
Bl. R.
Jordan
Nikolov
Ivanov
IVANOV, Jordan Nikolov (]ustendil, 6. I 1872 Sofija, 29. VII

1947) bugarski filolog, literaturen istori~ar, arheolog, folklorist i etnograf, ~len na BAN
(od 1909). Diplomiral slovenska
filologija na Visokata {kola vo
Sofija (1892) i specijaliziral vo
Lozana, [vajcarija (18921894).
Bil profesor vo gimnazijata vo
Sliven (18941898) i sekretar na
Bugarskoto trgovsko agentstvo vo
Solun (19061908). Podocna karierata ja prodolìl na Sofiskiot
univerzitet kako lektor po francuski jazik (18991906), honoraren docent (19091911), redoven
docent (19111916), vonreden profesor (19171924), redoven profesor i rakovoditel na Katedrata po bugarska literatura na Istorisko-filolo{kiot fakultet
IVANOVA-BANXO
(19251942). Istovremeno bil i

profesor po bugarski jazik vo Nacionalnata {kola za ìvi isto~ni jazici vo Pariz (19201923) i
19271930). Toj e eden od osnovopolo`nicite na Bugarskoto arheolo{ko dru{tvo (1901) i na Arheolo{kiot institut vo Sofija
(1920). Pogolemiot del od negovite nau~ni istraùvawa se posveteni na minatoto na Makedonija.
BIBL.: Istori na slavnskite literaturi, Sofi, 1896; Pangermanizmt,
panslavizmt i goslavnskit sz,
Sofi, 1902; Arhiepiskopita i gradt
Prva Astiniana, Crkoven vestnik#,
No 10-12, Sofi, 1903, 110-139; Severna
Makedoni. Istori~eski izdirvani,
Sofi, 1906; Car Samuilovata stolica v
Prespa, Izvesti na Blgarskoto istori~esko druèstvo#, 1, Sofi, 1910, 55-80;
Eparhiite v Ohridskata arhiepiskopi
v na~aloto na XI vek, Sp. na BAN#, 1, Sofi, 1911, 93-112; Blgarite v Makedoni. Izdirvani i dokumenti za thnoto poteklo, ezik i narodnost. 2 izd., Sofi, 1917; Naselenieto v goisto~na
Makedoni (Sersko, Dramsko i Kavalsko), Sofi, 1917; La question Macedonienne
au point de vue historique, ethnographigue et
statistique, Paris, 1920; Blgaro-albanskata
etni~eska granica, Makedonski pregled#, No 4, Sofi, 1925, 36-48; Makedonskite slavni sa blgari. Svidetelstva
i dokumenti, Sofi, 1939; Blgarski narodni pesni, Sofi, 1959; Blgarski starini iz Makedoni (ot IX v. do osvobo`denieto 1878 g.). 3 izd., Sofi, 1970; Bogomilski knigi i legendi, Sofi, 1970 (fototipno izdanie od 1925).
LIT.: Dimitr Angelov, Nau~noto delo
na prof. Jordan Ivanov kato u~en i arheolog, Vekove#, No 4, Sofi, 1972, 43-49;
Krstina Ge~eva, Jordan Ivanov. Bibliografi, Sofi, 1974; P. Dinekov,
Prof. Jordan Ivanov istorik na blgarskata literatura, Izvesti na Instituta za blgarska literatura# pri
BAN, 6, Sofi, 1958, 5-19.
S. Ml.
po te{ka bolest kako emigrant.

LIT.: Makedonski vozro`denci i revolucioneri. Album, Skopje, juni 1950, 73.
Istorija na makedonskiot narod, tom
treti, Skopje, 2003, 308&312.
S. Ml.
IVANOV, Mihail (Prilep, 19.

VIII 1864 Sofija, 19. VIII 1924)
lekar-bakteriolog. Diplomiral
na Medicinskiot fakultet vo Cirih (1891), po {to rabotel kako
voen lekar vo Sofija (1891 1892).
Vo Germanija specijaliziral
bakteriologija kaj Robert Koh
(1893) i kaj I. I. Me~nikov i E.
Ru pri Pasteroviot institut vo
Pariz (1896). Bil osnova~ i rakovoditel na Bakteriolo{kiot
institut vo Sofija (1893&1920) i
redaktor na sp. Medicinski napredk# (1900&1902) i Blgarski
lekar# (1905&1915 i 1921&1924). Bil
~len na Vrhovniot medicinski
sovet (1909&1912) i negov pretsedatel (1924). Zasluèn e za za{titata na naselenieto od kolera,
pegav tifus i infekciski zaboluvawa. Formiral podvi`na laboratorija za ispituvawe na bolnite od
infektivni
bolesti.
Vo
Balkanskite vojni (1912&1913) bil
epidemiolog i bakteriolog vo
Prvata samostojna armija. Prv vo
Bugarija proizveduval protivdifteriski serum, a vo Prvata
svetska vojna (1914&1918) organiziral i proizvodstvo na protivkolerna vakcina za celata bugarska armija. Avtor e na pove}e trudovi od oblasta na bakteriologijata i epidemiologijata. Otkril
vibrion {to go nosi negovoto ime
(Vibrio Ivanovi). Poradi negovite
antimonarhisti~ki opredelbi,
bil presleduvan od vlastite.
LIT.: D-r Mihail Mir~ev Ivanov, Blgarski lekar#, 3, Sofi, 1924; D-r
Mihail Ivanov, Letopisi na Lekarski
sz#, 78, Sofi, 1924.
S. Ml.
Marko
Ivanov
IVANOV, Marko (s. Galeor,

Kajlarsko, 20. VI 1877 Sofija,
16. XII 1933) kajlarski vojvoda
na TMORO. Prvin bil kurir i
dostavuva~ na oru`je na TMORO.
Vo Ilindenskoto vostanie u~estvuval vo osloboduvaweto na Klisura (4. VIII 1903) i Neveska (12.
VIII 1903). Ne uspeal da go spre~i
nastapuvaweto na okolu 6.000 osmanliski vojnici od Kostur kon
s. Mavrovo, Kostursko (13. VIII
1903). Po vostanieto prodolìl
da dejstvuva so svojata ~eta. Umrel
IVANOV, Petar (Otec Paisij)

(s. Mitra{inci, Male{evsko,
1866 Rilski manastir, Bugarija,
1938) monah, punktov na~alnik
na MRO vo Rilskiot manstir. Edna godina u~el vo duhovna seminarija. Vo Rilskiot manastir (1882)
stanal monah pod imeto Paisij
(1885). Bil ~len na MRO (1895),
blizok so G. Del~ev i so \. Petrov, eden od organizatorite na
Rilskiot kongres (1905), igumen
na Rilskiot manastir (19071908).
LIT.: Il. Ilinden, br. 9-10, Sofi,
1932-33.
V. \.
IVANOV, Slave ([tip, 14. XII

1888 Skopje, 1948) pripadnik
na VMRO i na MFRO. Vo Balkanskite vojni bil sekretar na vojvodata Ivan Janev-Brlo. Po Prvata
svetska vojna emigriral vo Bugarija, vlegol vo VMRO i stanal
blizok sorabotnik na T. Aleksandrov. Poradi nesoglasuvaweto so Aleksandrov se povlekol od
VMRO (1921) i formiral nova

organizacija MFRO. Sorabotuval so zemjodelskata vlada na A.
Stamboliski i so Kralstvoto na
SHS. Vo 1923 emigriral vo Viena
i kako pretstavnik na MRFO se
vklu~il vo VMRO(Ob). Vo 1948 g.
bil osuden od jugoslovenskite
sudski vlasti.
IZV. i LIT.: DARM, Popisnik 1, br. 20 i
21; Slave Ivanov, Todor Aleksandrov
i makedonskoto osvoboditelno dviènie, Viena, 1924; Zoran Todorovski,
VMRO 19241934, Skopje, 1997.
Z. Tod.
IVANOV, Tomislav (Prilep,

1929 1993) geolog. Diplomiral
na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo Belgrad (1954). Svojata kariera ja zapo~nal vo Geolo{kiot
zavod na SRM. Vo 1965 g. ja odbranil doktorskata disertacija na
Rudarsko-geolo{kiot fakultet
vo Belgrad, na tema: Metalogenijata na ju`niot del na Vardarskata zona# i bil izbran za docent na
Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje. Vo periodot
19691973 g. rabotel kako ekspert
i konsultant na proektite na
Obedinetite nacii za istraùvawe na mineralni surovini vo Egipet. Vo 1977 g. bil ~len na Mati~nata komisija za osnovawe na RGF
vo [tip i e prviot izbran redoven profesor. Vo dva mandata bil
izbiran za dekan na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo periodot
19831986 g. Avtor na pove}e nau~ni trudovi. Go otkril nao|ali{T. Ser.
teto Rànovo.
IVANOVA, Olga (Skopje, 2. III
1939) lingvist, makedonist, specijalist od oblasta na dijalektologijata i pred s onomastikata,
nau~en sovetnik vo Institut za
makedonski jazik K. P. Misirkov# (vo penzija). Doktorirala vo
1980 kako prv doktor po onomastika vo Makedonija. Bila direktor na Institutot.
BIBL.: Mesnite imiwa na oblasta po
slivot na Bregalnica (Skopje, 1982), Is~eznatite mesni imiwa vo oblasta po
slivot na Bregalnica (Spomenici za
srednovekovnata i ponovata istorija na
Makedonija, tom 5, Prilep, 1988), Re~nik
na toponimite vo oblasta po slivot na
Bregalnica (Skopje, 1996), Obraten re~nik na toponimite vo oblasta po slivot na Bregalnica (Skopje, 2001), Studii od toponimijata i antroponimijata (Skopje, 1999), Makedonski antroponomastikon (15-16 vek) (Skopje, 2006).
LIT.: Z. Topoliwska, L. Makarijoska, Olga Ivanova (40 godini nau~na dejnost),
MJ LIVLV, Skopje 2004, 3138.
Z. T.
IVANOVA-BANXO, Katerina
(Skopje, 27. I 1922) agronom. Vo
Skopje zavr{uva osnovno obrazovanie i gimnazija. Diplomira na
Zemjodelskiot fakultet vo Zemun Belgrad (1948). Po diplomiraweto, izbrana za asistent po
specijalno zemjodelstvo na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet,
585
IVANOVI]
1986; Dijalog so deloto, 1989; Grigor Prli~ev vo svetlinata na romantizmot,

1990; Za smislata na sozdavaweto i postoeweto, 2003.
G. T.
Katerina
IvanovaBanxo
vo Skopje. Habilitira vo 1960 g.

i stanuva docent po predmetot
Fura`no proizvodstvo. Doktorira na tema Vlijanieto na ekolo{kite faktori i na nekoi agrotehni~ki merki vrz porastot i
razvitokot na esparzetata (Onobrychis sativa L.) vo Skopskata
Kotlina# (1967). Objavuva pogolem broj trudovi (nau~ni i stru~ni) od oblasta na fura`noto proizvodstvo, avtor e na privremen
u~ebnik vo istata oblast i na
{est novosozdadeni sorti fura`ni kulturi. Se usovr{uva vo:
Hrvatska, Germanija, Italija,
Francija, Bugarija. ^lenuva vo
pove}e komisii, organi i tela.
Bila direktor na Biolo{ko-biotehni~kiot centar i prorektor
na Univerzetetot Sv. Kiril i
Metodij# od Skopje.
P. Iv.
Radomir
Ivanovi}
IVANOVI], Radomir (s. Smo{~a, Crna Gora, 28.VIII 1936) srpski makedonist, popularen vo
Makedonija so {iro~inata na
svoeto makedonoznalstvo. Diplomiral jugoslovenska literatura
i ju`noslovenski jazici na Filozofskiot fakultet vo Novi Sad.
^len e na MANU od nadvore{niot sostav. Po~esen ~len na DPM.
Pove}e od tri decenii e strasten
i neumoren izvoren prou~uva~ na
makedonskata literatura od XIX
i HH v. Vpe~atliva e brojkata na
negovite dela izdadeni na makedonski jazik.
BIBL.: Sovremeniot roman, 1977; Portreti na makedonski pisateli, 1979; Poetikata na Ko~o Racin, 1979; Ogledi za
makedonskata literatura, 1982; Poetikata na Blaè Koneski, 1982; Makedonski pisateli i dela, 1984; Knièvni paraleli, 1986; Poetikata na Aco [opov,
586
IVANOVSKI, Aleksandar (Skopje, 21. II 1937 Skopje, 2. X 2000)

novinar. So novinarstvoto po~nal vo Radio Skopje 1961 g. kako
student na Pravniot fakultet.
Prodolìl vo Nova Makedonija#, a od esenta 1963 g. vo prviot
sostav na novoformiraniot vesnik Ve~er#, kade {to ostanal 37
godini s do penzioniraweto.
Bil sorabotnik i urednik na
Skopskata i Vnatre{no-politi~kata rubrika i na Dnevnata
redakcija, pomo{nik, zamenik,
glaven i odgovoren urednik
(1990/1992). Smrtta go zateknala
kako sovetnik vo tuku{to formiraniot vesnik Vest#. B. P. \.
Se zanimaval i so grafika (1952

1987), posebno so motivi od staroto Skopje (grafi~ka mapa posvetena na Skopje). Na negovata
retrospektivna izlo`ba po povod 50-godi{nata likovna dejnost
(Skopje, 1985) bile izloèni 90
sliki vo maslena tehnika, tempera i pastel, sozdavani od 1940 g.
dotoga{.
LIT.: Z. P., Retrospektivna izlo`ba na
Angele Ivanovski. Denes vo umetni~kata galerija vo Skopje, Nova Makedonija#, XLI, 13689, Skopje, 26. XI 1985, 9;
T(a{ko) [irilov, Slikar entuzijast.
Sredba so likovniot umetnik Angele
Ivanovski, Ve~er#, XXII, 6734, Skopje,
12. III 1985, 10.
S. Ml.
Blagoja
Ivanovski
Angele
Ivanovski
IVANOVSKI, Angele (Prilep,

1913 Skopje, 1987) slikar i
scenograf, pretstavnik na neoimpresionizmot. Likovnata kariera ja zapo~nal kako samouk slikar. Realiziral dve samostojni
izlo`bi (Prilep, 1941 i Skopje,
1961) i dve izlo`bi zaedno so
prilepskiot slikar \or|i A~eski (Bitola, 1942 i Skopje, 1943).
Bil u~esnik vo NOB. Kako partizan, avtor e na mnogu crteì i
skici so moliv i tu{ i ilustriral pove}e izdanija na vesnici.
Po Osloboduvaweto zavr{il {estmese~en likoven kurs vo novootvorenata Hudoèstvena {kola
(Skopje, 1946) i rabotel kako slikar-scenograf vo Makedonskiot
naroden teatar s do zaminuvaweto vo penzija (19461967). Imal
bliska sorabotka so slikarite
Vasilie Popovi}-Cico i so Tomo Vladimirski. Bil ~len na
DLUM (1951) i u~estvuval na negovite kolektivni izlo`bi. Nikoga{ nemal svoe atelje. Slikal
na otvoren prostor i vo negovoto
slikarstvo dominira sekojdnevjeto, posebno socijalnata tematika: starata prilepska i skopska
~ar{ija (kazanxii, kova~i, samarxii, sara~i), prilepskata saat-kula, mitinzi, stariot skopski teatar, Kameniot most, Skopje
vo vremeto na zemjotresot i sl.
IVANOVSKI, Blagoja (Skopje,

28. II 1921 Skopje, 14. V 1994)
kompozitor. Zaedno so Smokvarski i Makedonski, bil eden od
vtemeluva~ite na sovremeniot
makedonski simfonizam. Svojot
talent go najavil so kompozicijata Razdelba# (1948), no vnimanieto na vkupnata muzi~ka javnost
vo Makedonija, pa i po{iroko, go
svrtel so simfoniskata poema
Razmisluvawe (1954), koja do denes ostana edna od negovite najmarkantni tvorbi. Podocna napi{al u{te cela niza simfoniski poemi (Freska, 1961; Vardar,
1979; Nerezi, 1984; i dr.) vo koi
posebno go privlekuvale istoriskite temi od makedonskoto
podale~no i poblisko minato. Vo
negoviot opus, prisutni se i kamerni kompozicii (Varijacii za
pijano, 1952; Suita za violon~elo i pijano, 1956), solo-pesni (Junak i buka, 1951; Don Kihot,
1960) i detski pesni. Pogolem del
od svojot raboten vek go minal vo
Makedonskata radio-televizija,
a eden podolg period bil rakovoditel na nejzinata Muzi~ka produkcija.
M. Kol.
IVANOVSKI, Vasil (s. Lovrade, Kostursko, 1906 Sofija,
1991) istaknat nacionalen deec,
revolucioner, ùrnalist, publicist i istoriograf (so psevdonim: Dinko Dinkov, Bistri{ki).
So semejstvoto proterani od
Egejskiot del na Makedonija vo
Bugarija. Vo Plovdiv zavr{il
progimnazija. Bil tutunski ra-
IVANOVSKI
Vasil
Ivanovski
botnik, sindikalno i politi~ki

aktiven, a od 1923 g. ~len na BRP
(komunisti) i pretsedatel na
Progresivnata makedonska mladinska organizacija. Vo 1926 g.
emigriral vo SSSR (Odesa i
Tbilisi). Vo septemvri 1927 g.
bil ispraten na studii vo
KUMNS vo Moskva, a po zavr{uvaweto na studiite se vratil vo
Bugarija (1932). Bil vo rakovodstvoto na VMRO (Ob). Na sudskiot proces vo Sofija protiv ~lenovi na VMRO (Ob) bil osuden vo
otsustvo na 5 godini zatvor
(1936). Vo 1941 g. preminal vo nelegalnost. Vo 1942 bil uapsen i
osuden na 15 godini zatvor. Od
1943 g. kaznata ja izdrùval vo
Idrizovo, Skopsko, a vo sredinata na 1944 g. izbegal na slobodnata teritorija i stapil vo redovite na Makedonskata vojska. Bil
delegat na Prvoto zasedanie na
ASNOM i zamenik-minister za
socijalni griì. Vo noemvri
1945 g., poradi nesoglasuvawe so
politikata na vladata na Koli{evski, zaminal vo Bugarija i
bil aktiven vo redovite na makedonskata emigracija, afirmiraj}i ja makedonskata nacionalna
dràva. Vo sudskiot proces na
Traj~o Kostov (1949) bil osuden
kako Titov {pion#. Izdràl sedumgodi{na kazna zatvor (do
1956).
LIT.: Vasil Ivanovski, Zo{to nie Makedoncite sme oddelna nacija, Izbrani
dela. Predgovor, izbor i redakcija Ivan
Katarxiev, Skopje, 1995.
K. Min.
IVANOVSKI, Vlado (Ohrid, 9.

VIII 1931) istori~ar, nau~en sovetnik i direktor vo INI, istraùva~ na NOAB, vo penzija.
Diplomiral (1956) i doktoriral
(1965) na Filozofskiot fakultet (Grupa za istorija) vo Skopje
na temata Narodnoosloboditelnata vojna vo Zapadna Makedonija 19411944 g.# Prvin bil kustos
vo Narodniot muzej vo Ohrid
(19571960), potoa se vrabotil
kako asistent vo INI (januari
1961), kade {to gi zdobil site nau~ni zvawa, a podolgo vreme bil i
direktor (15. IV 19875. XII 1995).
Istraùval vo pove}e evropski
arhivi (Belgrad, Zagreb, Qubqa-
Vlado
Ivanovski
na, Moskva, Potsdam, Saraevo i

Tirana), u~estvuval na desetici
nacionalni i me|unarodni nau~ni sobiri i bil ~len na redakcijata na sp. Glasnik# i Istorija#. Bil pretsedatel na SDIRM i
SDIJ.
BIBL.: Od Debarca do Rogo{ka Slatina, Borbeniot pat na Prvata makedonskokosovska i Prvata makedonska NOU brigada, Skopje, 1964; Prilog kon bibliografijata za istorijata na Makedonija me|u dvete svetski vojni, Izbor od napredniot pe~at, GINI, X, 23, Skopje, 1966;
Izvori za Osloboditelnata vojna i Revolucijata vo Makedonija 1941-1945, tom
I, kn. 15, INI, Skopje, 1968, 1970 i 1976
(so koredaktori); Osloboditelnata vojna vo Zapadna Makedonija 19411944,
INI, Skopje, 1973; Gostivar i Gostivarsko vo Osloboditelnata vojna i Revolucijata od 1941-1945, Gostivar, 1974 (so koavtori); Trieset godini od pobedata nad
fa{izmot, Skopje, 1975; Hronologija za
odbeleùvawe na nastanite od narodnoosloboditelnata vojna vo Zapadna Makedonija 1941-1944, Skopje, 1976; Aktivnosta na SKOJ i Narodnata mladina za vreme na Narodnoosloboditelnata vojna
19411945, Skopje, 1980; Nastanuvaweto
i aktivnosta na narodnata vlast vo
Makedonija 19411945, Skopje, 1980; Kru{evo, Skopje, 1977 (so koavtori); Bel~i{ta, Ohrid, 1983 (so koavtori); Prvata
vlada na Makedonija, Skopje, 1985 (so koavtori); Prespanskiot sostanok na centralniot komitet na Komunisti~kata partija na Makedonija, Skopje, 1983;
11 Oktomvri, Skopje, 1987; Aprilskiot
sostanok na Mesniot komitet na KPJ
za Prilep, Prilep, 1988; Prezidium na
ASNOM. Zapisnici, fototipno izdanie,
Skopje, 1994 (so koredaktor); Hronologija na nastanite vo Prespa 1912-1945,
Skopje, 1995 (so koavtori); Makedonija vo
borbata protiv fa{izmot, Skopje,
1995; Januarskite nastani na Skopskoto
Kale 1945, Zbornik na dokumenti, Skopje, 1997 (so koavtori); Makedonskite manifesti, INI, Skopje, 2006.
LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948-1998, Skopje, 1998, 7782.
S. Ml.
IVANOVSKI, Gogo (Skopje, 18.

I 1925 Skopje, 15. XII 2004) poet, raskaùva~, preveduva~. Zavr{il visoko stru~no obrazovanie.
Rabotel kako urednik vo MRT.
^len na DPM od 1946. Iako nedovolno vrednuvan poet, ima soliden pridones vo razvojot na sovremenata makedonskata poezija.
BIBL.: Za novata prolet, poezija, Sk.,
1946; Stihovi, Sk., 1948; Lazaropole, poe-
Gogo
Ivanovski
ma, Sk., 1951; Pesni, Sk., 1953; Lu|e na patot, proza, Sk., 1953; Den na denovite,
proza, Sk., 1953; Senki na dale~noto, poezija, Sk., 1954; Glas, poezija, Sk., 1957; Nesonici, poezija, Sk., 1960; Ulica {to bila ìvot, lirska proza, Sk., 1963; Odbrani pesni, Sk., 1967; Izbor, Sk., 1973;
Struga, poezija, Sk., 1982; Podzemni vodi, poezija, Sk., 1985; Pesni od tretoto
doba, Sk., 2000.
LIT.: G. Stalev, Poslednite 100 godini
na maked. knièvnost (1994).
P. Gil.
IVANOVSKI, Dimitar Vasilev (Prilep, 24. V 1928 Skopje,

1. V 1998) spec. po socijalna medicina i organizacija na zdravstvenata dejnost, redoven prof. na
Med. f. (1988). Diplomiral medicina vo Skopje (1954) i se usovr{uval vo [kolata za narodno
zdravje Andrija [tampar# vo
Zagreb (19651966). Magistriral
po javnoto zdravstvo (1971), a habilitiral po higiena i socijalna
medicina (1974). [ef na Katedrata po higiena so socijalna medicina (19871988).
LIT.: Almanah na prvata generacija studenti na Medicinskiot fakultet vo
Skopje, Skopje, 1989.
K. K.-P.
\or|i
Ivanovski
IVANOVSKI, \or|i (Skopje,

29. VI 1945) fizi~ar, red. prof.
(1987) na PMF. Diplomiral
(1969) na Fakultetot za fizika
vo Harkov, Ukraina, i odbranil
kandidatska disertacija na Moskovskiot dràven univerzitet od
oblasta na elektroakusti~nite
pojavi vo metalite (1973). Doktoriral (1976) na PMF vo Skopje
so teza za pojavite povrzani so
elektron-fononskata interakcija vo normalni metali. Na PMF
raboti od 1969 g. Pokraj osnovniot predmet Kvantna mehanika,
587
IVANOVSKI
odrùval nastava i po drugi

predmeti na PMF i na TF vo Bitola. Objavil pove}e univerzitetski u~ebnici (Kvantna mehanika#, Statisti~ka fizika# i
dr.), monografijata Investigation
of hidden crossing in slow atomic collisions involving bare ions#, so E. A.
Salavjov i zbirki zada~i. Publikuval okolu 80 statii, pove}eto
od niv vo stranstvo, povrzani so
{ireweto na zvukot vo metalite
i anizotropnite provodni strukturi, rasejuvaweto i atomskite
sudiri, modeliraweto na Ramanovite i infracrvenite spektri i
drugi temi. Bil dekan (19911995)
na PMF.
V. Ur.
Jordan
Ivanovski
ski dneven vesnik doìvuva poln

rascut i visok tira`. Postojan
dopisnik na Nova Makedonija#
od Sofija (1972/1974). Eden od
inicijatorite i direktor na [ahovskata olimpijada vo Skopje
(1972), ~ija organizacija dobi najvisoki ocenki od FIDE i me|unarodnata {ahovska javnost. Se
zanimaval so {ah i so {ahovska
B. P. \.
publicistika.
Ivan
Ivanovski
IVANOVSKI, Ivan (Debar, 10.

VII 1930) poet, patopisec, avtor
za deca, teatralog. Negovata poezija e lirski dnevnik na katadnevjeto, minlivosta i qubovta.
Eden od osnovopolo`nicite na
makedonskata sovremena teatarska kritika. Rabotniot vek go minal vo Makedonskoto radio.
BIBL.: stihozbirki: Vetki od qubov,
Sk., 1961; Varijacii, Sk., 1963; Vodoskoci
na sonot, Sk., 1967; stihozbirki za deca:
Vrti se vrti vretence, Sk., 1957; Maminite race se zlatni, Sk., 1966; Ah ti milo detence, Sk., 1972 i knigata raskazi
[tur~evoto du}an~e za muzikalii, Sk.,
1960; od teatarskata umetnost: Oblasniot makedonski naroden teatar vo Gorna
Xumaja, Sk., 1977; Vol{ebnik na scenata Petre Prli~ko, Sk., 1973; Todor Nikolovski, Sk., 1991; Dim~e i Aco Stefanovski, Bitola, 1992; Polovina vek teatar
vo Makedonija, Sk., 2004.
V. Toc.
IVANOVSKI, Jordan (Kumanovo, 30. VIII 1928 Skopje, 6. V

1975) novinar. So sportsko novinarstvo po~nal vo po~etokot
na pedesettite godini na HH v.
Sorabotnik na Sport#, glaven
urednik na Sportski glas# (1952).
Vo Nova Makedonija# od 1953 g.
sorabotnik na Skopskata i Vnatre{no-politi~kata rubrika, podocna komentator. Eden od osnova~ite na vesnikot Ve~er#, negov glaven urednik (1967/1970).
Vo ovoj period vtoriot makedon588
Metodija Ivanovski:
Crvena Marija od ju`niot yid (1984)
IVANOVSKI, Metodija (Mende)

(Bitola, 14. V 1929 Skopje, 1. I
1995) slikar i scenograf. Gi
zavr{il Hudoèstvenata {kola
i Pedago{kata akademija vo
Skopje i studiral na Likovnata
akademija vo Zagreb. Rabotel kako nastavnik vo rodniot grad.
Bil ~len na DLUM (1952) i negov
pretsedatel (19881989), ~len na
DLUPUM, eden od osnova~ite na
grupata VDIST# (1955) i na
Umetni~kata galerija vo Bitola.
Se zanimaval so teatarska, televiziska i filmska scenografija
(od 1967). Imal studiski prestoi
vo Bratislava, Pariz, Praga, Rim
i Wujork. Realiziral dvaesetina
samostojni likovni izlo`bi (Bitola, Skopje, Zagreb i Wujork) i
u~estvuval na golem broj grupni
izlo`bi. Vo negovoto tvore{tvo
na{le odraz tradicijata, folklorot, ranohristijanskata i vizantiskata arhitektura i umetnost.
LIT.: Boris Petkovski, Sovremeno makedonsko slikarstvo, Skopje, 1981, 43 i 77;
Z. L., Metodija Ivanovski-Mende, In
memoriam, Ve~er, XXXIII, 9760, Skopje, 5.
I 1995, 11.
S. Ml.
IVANOVSKI, Mi{e Eftimov

(psevd. Petre) (Kru{evo, 16. VIII
1916 Kru{evo, 18. XI 1942)
Mi{e
Eftimov
Ivanovski
nacionalen deec, organizator na

NOB i voen komandant. Zavr{il
osnovno i dvegodi{no ve~erno
trgovsko u~ili{te i rabotel kako trgovski pomo{nik. Bil aktivist na Gradskoto ~itali{te
Jovan Skerli}# i na Sokolskoto
dru{tvo vo Kru{evo. Kratko
vreme rabotel i vo Prilep (1936),
kade {to drugaruval so prvoborecot Mice Kozar. Otkako stanal
~len na KPJ (po~etok na 1937),
naskoro bil izbran i za sekretar
na MK na KPJ vo Kru{evo (10. III
1937 april 1939). Po otsluùvaweto na voenata obvrska (april
1939 januari 1940), pak ja prezel
sekretarskata dol`nost (januari
1940 januari 1942). Sproti Aprilskata vojna (1941) bil mobiliziran i upaten na albanskata
granica kon ]afasan. Po kapitulacijata se vratil doma so celokupnata voena oprema i oru`jeto,
so koi podocna zaminal partizan.
Kako sekretar na MK na KPJ, aktivno se vklu~il vo zacvrstuvaweto na partiskata organizacija,
koja narasnala na 98 ~lena (41
~len od gradot i 57 od okolnite
sela). Bil komandant na Voeniot
{tab na Kru{evskata organizacija na KPJ (esenta na 1941). Poradi netrpelivosta i karieristi~kite ambicii na nekoi ~lenovi vo MK, na Gradskoto partisko
sovetuvawe so prisustvo na ~lenovite na PK na KPJ za Makedonija Cvetko Uzunovski-Abas i
Mara Naceva, bil smenet od sekretarskata dol`nost (januari
1942). Na negovoto mesto bil naimenuvan Naum Naumovski-Bor~e, a toj bil ispraten na ilegalna
rabota vo Bitolsko. Tie kontroverzi i podocna prilepenata etiketa {arlovist# bile osnovnata
pri~ina da ostane kako podzaboraven nacionalen deec. Podocna
bil nazna~en za komandant na Okru`niot voen operativen {tab za
Bitola, Resen i Kru{evo (9. V
1942), direktno rakovodej}i go
organiziraweto na oruènata
borba vo toj region. Bil komandant na novoformiraniot Kru{evski NOPO Pitu Guli# (Grueva Niva na pl. Osoj, Kru{evsko,
19. VII 17. XI 1942). Poradi
IVANOVSKI-PLANINSKI
ote`natite zimski uslovi i zasilenite ofanzivni dejstva na bugarskite okupacioni sili, Odredot bil rasformiran i podelen vo
grupi za zimuvawe. Pri obid da
vospostavi vrska so partiskata
organizacija vo gradot, bil predaden i po {est~asovna borba so bugarskata policija i vojska od Kru{evo i Prilep, so poslednata
bomba se samo`rtvuval. Dva dena
negovoto telo leèlo nepogrebano vo dvorot i duri po Osloboduvaweto negoviot grobar go otkril
mestoto na pogrebuvaweto.
BIBL.: Bele{ki od sostanokot so u~esnicite vo Narodnata revolucija na biv{a Kru{evska okolija, odràn na 3, 4 i 5.
XI 1956 g. vo Kru{evo, CK SKM
Istorisko oddelenie, Skopje, 1956,
rakopis vo AO na INI Skopje; Izvori
za osloboditelnata vojna i revolucijata vo Makedonija 1941-1945, tom I, kniga
vtora, Skopje, dekemvri 1968, 66; Zlatko
Biljanovski, Odredot Pitu Guli#,
Skopje, 1973.
LIT.: Mile Todorovski, Prilog kon pra{aweto za vremeto na formiraweto na
Kru{evskiot partizanski odred Pitu
Guli#, Glasnik#, INI, IX, 2, Skopje,
1965, 183-188; Viktorija Peti, Ilindenskite akcii na Partizanskiot odred
Pitu Guli# vo 1942 godina, Prilozi za
Ilinden#, IV, Kru{evo, 1982, 133&139;
Revolucionernata dejnost na Mi{e Ivanoski, Pomalku poznati i nepoznati
u~esnici vo makedonskoto osloboditelno dvièwe vo XIX i po~etokot na XX vek,
Skopje, 1995, 159&163.
S. Ml.
IVANOVSKI, Ninoslav Iliev

(Skopje, 8. IX 1948) internistnefrolog, redoven prof. po interna medicina na Med. f. vo
Skopje, vraboten na Klinikata za
nefrologija. Osoben pridones
Novak
Ivanovski
PMF vo Zagreb (1969), a doktoriral (1973) na Indijana Univerzitetot vo Blumington, SAD, so temata Subnormalnost na operatorsko-teìnski {iftovi#. Objavil nau~ni trudovi vo teorijata na operatori i univerzitetski
u~ebnici. Bil mentor na eden
doktorant i na 10 magistranti,
prodekan na Matemati~kiot fakultet (198182) i {ef na Institutot za matematika na PMF
(198791 i 199901).
BIBL.: Matemati~ka analiza I, Skopje,
1981; Realna analiza, Skopje, 1997; N. Ivanovski, M. Orov~anec, Ortogonalni polinomi i specijalni funkcii, Skopje,
1998; Funkcionalna analiza, Skopje, 2003.
Skopje, 2006; BU br. 630/94.
N. C.
IVANOVSKI, Risto Petrov

(Prilep, 5. VI 1914) polkovnik,
prv spec. anesteziolog vo Makedonija, eden od osnova~ite na Katedrata za anesteziologija na
Med. f. Diplomiral medicina vo
Belgrad (1942). U~esnik vo NOB.
Od 1946 g. raboti na Odd. za plasti~na hirurgija na VMA, kade
{to formira anesteziolo{ka
slu`ba. Od 19481954 e vo VB vo
Zagreb. Od 1954 g. e na~elnik na
anestezija vo VB vo Skopje. Docent od 1960, a primarius od 1973
g. Objavil nad 50 truda. Sl. M. P.
botel kako urednik vo Televizija

Skopje. ^len e na Dru{tvoto na
pisatelite na Makedonija (1949),
a bil i negov pretsedatel, kako i
pretsedatel na Dru{tvoto na nezavisnite pisateli. So prvata
stihozbirka Lirika# (1950) gi
postavi temelite na makedonskata intimna lirika vo koja postigna vrvni poetski vrednosti. Vo
originalnoto prozno i romaneskno tvore{tvo (poetskiot roman) dade traen pridones. Dobitnik e na zna~ajni nagradi.
BIBL.: Poezija: Lirika (1950); @elbi i
me|i (poema, 1950); Sredbi i razdelbi
(1953); Beli krikovi (1956); Ma|epsan
patnik (1966); Pena od planinata (1972);
Prsten na vremeto (1993); Gor~liv koren
(1994); êlust na vremeto (1996); Blizu
do ìvotot blizu do smrtta (1998);
Elena (2006). Proza: @ena na prozorecot
(raskazi, 1955); Osameni (roman, 1957);
Martin Nunata (roman, 1979); Leonida
tr~a okrvaven (roman, 1980); Koga tetin
Klimente {eta{e nad gradot (raskazi
1982); Dodeka go ~ekavme Andreja (roman,
1990); Balada za is~eznatite (roman,
1994); Nepodobniot (roman, 1997). Pesni
za deca: Son~evo oko i Bosonogi peperugi.
G. St.
IVANOVSKI, Tomislav (Skopje, 9. X 1947) novinar. Pravnik,

koj od 1971 g. gi minuva site novinarski skalila vo NIP Nova
Makedonija#: dopisnik od Sofija
(1985/89), pomo{nik-glaven urednik i {ef na Dnevnata redakcija,
komentator za balkanskite sostojbi. Osnova~, direktor i glaven urednik na popularnoto Radio NOMA, glaven urednik na
politi~kiot nedelnik Puls# (do
1998). Vo slednite ~etiri godini
privatniot magazin Start#, osnova~ i glaven urednik na Global# prvo glasilo na makedonski i na albanski jazik. Od krajot
na 2002 g. ìvee vo London i e dopisnik na MIA i na Utrinski
vesnik#.
B. P. \.
Ninoslav
Ivanovski
dal vo primenata na renalnata

transplantacija vo RM. Bil {ef
na Katedrata po interna medicina, pretsedatel na Zdruènieto
na nefrolozite pri MLD, ~len
na ERA/EATA, na Evropskoto
zdruènie za transplantacija na
organi. Avtor e na brojni stru~ni i nau~ni trudovi.
Br. N.
IVANOVSKI, Novak Veljanov
(s. Slep~e, Prilepsko, 24. XII
1941) matemati~ar, red. prof.
na PMF (1988). Diplomiral na
PMF (1964), magistriral na
Srbo
Ivanovski
IVANOVSKI, Srbo ([tip, 20.

H 1928) poet, raskaùva~, romansier, dramski avtor i pisatel
za deca. Diplomiral na Grupata
za jugoslovenska knièvnost na
Filozofskiot fakultet vo Skopje. Vo literaturata se javuva vedna{ po Vtorata svetska vojna. Ra-
Stoilko
IvanovskiPlaninski
IVANOVSKI-PLANINSKI,
Stoilko Nikolov (Oraov Dol,
Vele{ko, 24. I 1920 Skopje, 10. V
2003) profesor, pripadnik na
mladinskoto i na komunisti~koto dvièwe, u~esnik vo NOB, nositel na Partizanska spomenica
1941. Bil ~len na KPM (od 1941),
589
IVANOSKI
organizator na partizanskoto
dvièwe vo Azot (Vele{ko) i borec na VPO Dimitar Vlahov#,
politi~ki komesar na bataljonot
Mir~e Acev#, zamenik-pol. komesar na bataljon vo Prvata makedonsko-kosovska brigada i na
PO Traj~e Petkanovski#. ^len
i odgovoren za formirawe na organite na vlasta vo Skopskata oblast. Sekretar na okoliskiot
NOO za Vele{kata okolija po
Osloboduvaweto. Avtor na pove}e knigi so tematika od NOAVM.
LIT.: Vele{ki partizanski odred 1942,
Skopje, 1999.
\. Malk.
Orde
Ivanoski
IVANOSKI, Orde (Prilep, 6.

VIII 1928) istoriograf, u~esnik
vo NOB (1944). Osnovno i progimnazijalno obrazovanie zavr{il vo Prilep, sredno vo Zagreb,
a Filozofski fakultet (Grupa
za istorija) vo Skopje (1955). Istata godina se vrabotil vo Institutot za nacionalna istorija
kako asistent vo Oddelenieto za
sredniot vek, za naskoro da premine vo Oddelenieto za rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe. Doktoriral vo Skopje (1965).
Bil izbran vo zvaweto nau~en sovetnik (1974). Bil direktor na
Institutot (19751978); ~len i
odgovoren urednik na Glasnikot
na Institutot, ~len na Redakcijata na Istorija# i na institutski i op{testveni makroproekti. Ima nad desetina posebni izdanija i nad osumdeset statii.
U~estvuval na pove}e nau~ni sobiri i konferencii.
BIBL.: 50 godini Institut za nacionalna istorija, Skopje, 1998; Makedonskite Sloveni od VI do IX vek, Skopje,
1962; Makedonskite socijalisti i Ilindenskoto vostanie, Skopje, 1968; Rabotni~koto komunisti~ko dvièwe vo Makedonija, Skopje, 1970; Balkanskite socijalisti i makedonskoto pra{awe, Skopje, 1970; Crvenite komuni vo Makedonija
vo 1920 godina, Skopje, 1980; Rabotni~koto sindikalno dvièwe vo Makedonija
do 1918 godina, Skopje, 1981; Nikola Karev, Bitola, 1991; Dimo Haxi Dimov @ivot i delo, Skopje, 1995 i dr.
Al. Tr.
IVANOSKI, Petar Milanov

(psevd. Tikvar) (Prilep, 28. IV
1920) partisko-politi~ki deec
na makedonskoto nacionalno i
590
Petar
Ivanoski
-Tikvar
komunisti~ko dvièwe. Vo 1936 g.

bil ~len na SKOJ, a od 1938 i na
KPJ. Bil ~len i sekretar na Mesniot komitet na KPJ vo Prilep.
Od septemvri 1940 do avgust 1941
g. bil organizacionen sekretar na
PK na KP vo Makedonija. Vo 1940
g. u~estvuval na V zemska konferencija na KPJ. Po okupacijata
bil ~len i sekretar na Mesniot
partiski komitet vo Skopje, komandant na Operativniot voen
{tab. Vo 1942 g. bil ranet, zaroben i zatvoren (do 1944) vo bugarskiot zatvor Idrizovo#. Po begstvoto se vklu~il vo partizanskite edinici. Bil komandant na 42ta makedonska divizija i na XI
MNO brigada. Bil delegat i
u~esnik na osnova~koto sobranie
na ASNOM na 2. avgust 1944 g. Po
Osloboduvaweto rabotel vo
OZNA, a potoa rakovodel krupni stopanski organizacii (direktor na FAS 11 Oktomvri# i
na @elezarnicata vo Skopje).
LIT.: Izvori za Osloboditelnata vojna
i Revolucija vo Makedonija 19411945, I, 1
i 3, Skopje, 1988.
O. Iv.
IVE (Za{titnici na Severna

Grcija) antimakedonska i antikomunisti~ka gr~ka organizacija
osnovana vo Solun vo 1941 g. od
gr~ki oficeri.
LIT.: T. Mamurovski, Bugarskata propaganda vo jugozapadna i centralna Egejska
Makedonija 19411944, Skopje, 1989.
St. Kis.
IVEC (XXI v.) makedonski

blagorodnik, istaknat vojskovodec od vremeto na Samuilovoto
Carstvo. Ja uni{til vizantiskata vojska vo Pelagonija, namamuvaj}i ja vo zaseda (1015). Po smrtta na carot Jovan Vladislav se zasolnil na planinata Brohot, kade
{to go izgradil dvorecot Proni{ta i prodolìl da im dava otpor na Vizantijcite. Na denot na
doma{nata slava Golema Bogorodica (1018) so izmama bil faten
od ohridskiot arhont i predaden
na carot Vasilij II.
rec. I. Thurn, Berlin, 1973; B. Proki, Vojvoda Ivac. Najstariji istoriski spomen o
slavi u Maedoniji, Bratstvo#, IXX,
1902.
K. Ax.
IVEC, Manuil (XI v.) makedonski blagorodnik od poznatata familija Ivec, rodnina na pro~ueniot Samuilov vojskovodec Ivec,
vojskovodec na Petar Deljan. Napravil kariera na vizantiskiot
dvorec, pripa|al na krugot na najdoverlivite lu|e na carot Mihail IV (10341041). Za vreme na vostanieto na Petar Deljan (1040
1041) im se pridruìl na vostanicite. Pri krajot na vostanieto, na Pletvar podignal dema (drvena pre~ka) za da go spre~i napreduvaweto na Vizantijcite. Demata bila razurnata, a toj bil zaroben.
rec. I, Thurn, Berlin, 1973, 411, 4045, 414,
4047.
K. Ax.
Pavle
Ivi}
IVI], Pavle (Pavle Ivi)

(Belgrad, 1. XII 1924 Belgrad,
19. IX 1999) srpski lingvist,
slavist, srbokroatist, teoreti~ar na jazikot, istori~ar na jazikot, dijalektolog, redoven ~len
na SANU od 1978, ~len na MANU
nadvor od rabotniot sostav (1986).
Osnova~ na srpskata {kola za
strukturalna, funkcionalna lingvistika, avtor na modernata klasifikacija i na monografskiot
opis na srpskite dijalekti, avtor
na nekolku stotici trudovi od
oblasta na srpskata, ju`noslovenskata i slovenskata dijalektologija, del od niv i so trajno
mesto vo istorijata na teoretskata lingvistika.
BIBL.: O govoru galipoqskih Srba (Beograd 1957), Die Serbokroatischen Dialekte
[Ihre Struktur und Entwicklung, Erster Band: Allgemeines und die {tokavische Dialektgruppe],
(Mouton, s-Gravenhage 1958), [so I.Lehiste]
Accent in Serbocroatian. An Experimental Study
(Ann Arbor 1963), Srpski narod i wegov jezik (Beograd 1971), O jeziku nekada{wem
i sada{wem (Belgrad Pri{tina 1990);
Celokupna dela P. Ivia (11 toma).
LIT.: ZbFL XXVIIXXVIII, Novi Sad 19841985; @ivot i delo akademika Pavla Ivi}a, Subotica Novi Sad Beograd, 2004.
Z. T.
IG, Klovis (Clovis Hugues) (1851

1907) istaknat francuski poet,
politi~ar i borec. Zel u~estvo
vo Pariskata komuna (1871) i stanal nejzin ~len. Sorabotuval vo
demokratski i socijalisti~ki vesnici i spisanija. Vo svojata poe-
IGNATIEV
zija gi istaknuval socijalnite

nepravdi i kultot kon slobodata
na narodite. Avtor e na pove}e
knigi, me|u koi se istaknuvaat:
Denovi na borbata (1883), Prispomnuvawe (1885), Narodni pesni, Rozite od Lorie (1903) i dr.
Pesnata Za Makedoncite# (Pour
les Macedoniens) ja pro~ital na
eden miting za Makedonija {to
se odràl na 17. III 1903 g. vo Pariz i ja publikuval vo pe~atot.
G. T.
Bargalski iglovrv
IGLOVRV, BARGALSKI (Alyssum bargalense Micevski) lokalen

endemit vo florata na RM od familijata Brassicaceae (Cruciferae)
(krstocvetni rastenija). Otkrien od Kiril Micevski vo okolinata na [tip klisurata na rekata Bregalnica, Ov~e Pole i kaj
Bogoslovec. Imenuvan po nazivot Bargala (staroto ime na
[tip). Se razviva na paleogeni
sedimenti lapori.
Vl. M.
IGLOVRV, GEVGELISKI (Alyssum gevgelicensis Micevski) lokalen endemit vo florata na RM od
familijata Brassicaceae (krstocvetni rastenija). Se razviva na silikatna geolo{ka podloga vo podno`jeto na planinata Koùf s.
Sermenin, s. Negorci i s. Huma.
Vl. M.
IGLOVRV, DEBARSKI (Alyssum debarensis Micevski) endemit

vo florata na RM od familijata
Brassicaceae (krstocvetni rastenija), opi{an od Kiril Micevski. Poznat samo za okolinata na
Debar, klisurata na Crn Drim,
kaj selo Oti{ani.
Vl. M.
IGLOVRV, KAVADARE^KI
(Alyssum kavadarensis Micevski)
lokalen endemit vo florata na
RM od familijata Brassicaceae
(Cruciferae) (krstocvetni rastenija), od okolinata na Kavadarci
s. Mreì~ko i s. Majdan, opi{an
od akademik Kiril Micevski.
Vl. M.
IGLOVRV, SKOPSKI (Alyssum

skopjensis Micevski) lokalen makedonski floristi~ki endemit
od familijata Brassicaceae (Cruciferae) (krstocvetni rastenija),
poznat vo okolinata na Skopje
(Ra{~e Radu{a i Skopska Crna
Gora).
Vl. M.
IGLOLISNI RASTENIJA VO
(ÊTINARI) (red Coniferales)
drvenesti ili grmu{esti rastenija so {i{arki, so zimzeleni
iglesti ili lu{pesti listovi
{to se prete`no rasprostraneti
na Severnata hemisfera, vo severnata cirkumpolarna zona (tajga) i po visokite evropski planini od umerenata zona. Iglolisnite rastenija se razvivaat na golem del od teritorijata na RM i
se opfateni vo familijata Pinaceae (borovi), fam. Cupressaceae
(smreki) i fam. Taxaceae (tisi).
Najzna~ajni rodovi od fam. Pinaceae se rodovite Pinus (bor), Abies
(ela) i Picea (smr~a). Rodot Pinus
vo RM e zastapen so 5 avtohtoni
vida Pinus nigra (crn bor), P.
sylvestris (bel bor), P. peuce (molika, pelisterski bor), P. mugo
(planinski bor) i Pinus heldreichii
subsp. leucodermis (munika). Rodot
Abies e zastapen so vidot A. borisiiregis, dodeka rodot Picea so vidot
Picea excelsa. Od familijata Cupressaceae vo RM se sre}ava samo
eden rod Juniperus (smreka), od
koj se poznati 5 avtohtoni vida
J. communis (modra smreka), J. oxycedrus (crvena smreka), J. excelsa
(diva, gor~liva foja), J. foetidissima (pitoma foja) i J. sabina (smrdelika). Familijata Taxaceae e
zastapena samo so eden vid Taxus
baccata (tisa). Kon iglolisnite
rastenija, koi spa|aat vo grupata
na golosemenite, se priklu~uva i
familijata. Ephedraceae so rodot
Ephedra, koj kaj nas e zastapen so
dva vida (E. major i E. fragilis).
Vl. M.
IGNAT (SVETI IGNATIJ, IGNATOVDEN) kalendarski obi~aj vo ~est na svetiot sve{tenoma~enik Ignatij Bogonosec.
Praznikot e poznat i kako prv
Boìk, za{to toga{ zapo~nuvaat podgotvkite povrzani so
praznikot Ro`destvo na Isus
Hristos. Toj sekoga{ e pet dena
pred Boìk i so nego zapo~nuvaat sve~enostite povrzani so
zimskite praznici. Pove}e obi~ai povrzani so ovoj praznik
upatuvaat na zaklu~okot deka so
nego zapo~nuvaat novogodi{nite obi~ai, a ima i takvi {to
potsetuvaat na sve~enostite povrzani so dale~nite paganski
proslavi na zimskata kratkodnevnica i vra}aweto na Sonceto
od ju`nite naporednici. Toa go

potvrduvaat obrednite ognovi,
poznati i kaj mnogu drugi narodi. Obi~aite i veruvawata {to
se izveduvaat glavno se povrzani
so po~etokot na godinata ili so
spomenot na ra|aweto na Isus.
Na primer, vo Veles varele p~enica i p~enka zaedno, za da se podigne beri}etot. Vo [tip majkite gi tegnele decata za u{i, za
da rastat pove}e. Vo pove}e krai{ta e zabeleàn obi~ajot polazenik, koj se povrzuva so po~etokot na novata godina, koga se
prognozira ili se inicira sre}ata na poedinecot i zaednicata. Vo Kratovsko velele deka do
ovoj den denot porasnuva kolku
iglen vrv ili kolku {to petel
moè da skokne od ku}en prag.
Vo Ohridsko se pravele pitulici i se velelo deka toa se postulcite na Ristosa#. O~igledno
e deka se raboti za obi~ai i veruvawa povrzani so po~etokot
na novata solarna godina.
LIT.: Sbornikq otq bqlgarski narodni umotvorenix, =ast treta, otdelq I
i II, Bqlgarski obi=ai, obrxdi, sueverix i kost\mi, kniga VII, sqbral i
izdava K. A. {apkarev, Sofix, 1891.
M. Kit.
IGNATIEV, Nikolaj Pavlovi~

(S.-Peterburg, 29. I 1832 Krupodernici, Kievska gubernija, 3.
III 1908) ruski grof, general i
diplomat, panslavist i pretsedatel na Sovetot na Sanktpeterbur{koto slovensko blagotvorno
dru{tvo (SPbSBD). Zavr{il general{tabna akademija (1851).
Otkako stapil vo diplomatska
slu`ba (1856), prestojuval vo Buhara i Kina (1857&1860), a potoa
bil direktor na Aziskiot departament vo Minsterstvoto za nadvore{ni raboti (1961&1864). Bil
ruski pratenik (1864&1867) i ambasador (1867&1977) vo Carigrad.
Kako dobar poznava~ na balkanskite problemi, gi pottiknuval
balkanskite osloboditelni dvièwa za borba protiv Osmanliskata Imperija. Go pomognal razre{uvaweto na bugarskoto crkovno pra{awe (1870). Imal re{itelen stav protiv unijatskoto dvièwe vo Makedonija (1873&74).
Zaradi obezbeduvawe neutralnost na golemite evropski sili
pred pretstojnata Rusko-osmanliska vojna, napravil diplomatska obikolka na Berlin, Viena,
London i Pariz (fevruari&mart
1877). Bil eden od inicijatorite
za odrùvaweto i avtor na nacrtot na proektot na Carigradskata konferencija (1876&1877), so
Makedonija kako posebna provincija. Dobil grofovska titula
(1877) i generalski ~in (1878).
Bil avtor na nacrtot i potpisnik na preliminarniot Sanstefan591
IGNATIJ
ski miroven dogovor (3. III 1878).

Poradi negovata revizija na Berlinskiot kongres (1878) se povlekol od aktivnata diplomatska
slu`ba. Bil minister za dràvnite imoti (1881&1882), minister
za vnatre{ni raboti (1882) i
~len na Dràvniot sovet i senator (1882). Za zaslugite za Bugarija, bil izbran za po~esen ~len
na Bugarskoto kniòvno druèstvo (1902). Kako pretsedatel
na Sovetot na SPbSBD, se zalagal za za{tita i pomo{ na makedonskite begalci vo Bugarija, go
najavil o~ekuvanoto vostanie, no
pesimisti~ki gledal na makedonskoto osloboditelno dvièwe, a
vostanieto go ocenuval za predvremeno.
IZV.: D. Jocov, Iz arhivata na graf
Nikola Pavlovi~ Ignatiev. (Edna
zapiska na ruski ministr na vn{nit raboti do imperatora Nikola I
ot 1829 godina), Periodi~esko spisanie#, XXI, 1&2, Sofi, 1909, 451&462; Zapiski grafa N. P. Ignatieva (1875&1877),
Istori~eski vestnik#, Petrograd, 1914,
135 i 136; Zapiski grafa N. P. Ignatieva
(1864-1874), Izvesti Ministerstva inostrannh del#, Petrograd, 1914&1915; Poezdka grafa N. P. Ignatieva po evropeskim stolicam pered vono 1877&1878,
Russka starina#, 1914, 157&159. S. Ml.
IGNATIJ I ohridski arhiepiskop (21. VI 1658 proletta

1659 i juni 1659 20. XII 1662).
Negovoto arhiepiskopuvawe e dokumentarno potvrdeno vo dokument od 2. III 1660 g.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]oènie (1394-1767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
S. Ml.
IGNATIJ II ohridski arhiepiskop (ok. 1676). Jeromonahot

Teofan toj go rakopoloìl za
mitropolit na Grevena.
S. Ml.
IGNATIJ III ohridski arhiepiskop (13. VIII 1693 9. VII 1695 i

povtorno ok. avgust 1703). Prvin
bil belgradski (beratski) mitropolit. Ispratil pismo do carigradskiot patrijarh protiv pretenziite na patrijar{iskite mit592
ropoliti (avgust 1703). Podocna

se spomnuva kako ve}e biv{ arhiepiskop (1706). Od materijalen
interes, so potkup, gi smenil debarskiot i pelagoniskiot arhierej, poradi {to se sudril so porane{niot arhiepiskop German. Na
svikaniot sobor za negov naslednik bil izbran arhiepiskopot
Zosim II.
S. Ml.
Aleksandar
Josifovi~
Igwatovski
imunobiologijata. Poznati se negovite eksperimentalni trudovi

za patogenezata na arteriosklerozata vo vrska so holesterolot
(deponirawe na lipoidni supstanci). Avtor na tritomnoto izdanie za interna medicina propedevtika, {to e i prvo izdanie
vo RM od podra~jeto na internata
Br. N.
medicina.
Pavle
IgnovskiSekula
IGNOVSKI-SEKULA, Pavle
(Krajnici, Vele{ko, 2. XI 1921
Skopje, 18. XII 2002) u~esnik vo
rabotni~koto i komunisti~koto
dvièwe i vo NOB, nositel na
Partizanska spomenica 1941. Vo
tekot na 1942 i 1943 bil borec na
partizanskite odredi Pere To{ev#, Dimitar Vlahov#, Dobri
Daskalov#, na bataljonot Stra{o Pinxur# i na Vtoriot bataljon na Tretata OZ, a vo 1944 g. i
borec na II, V, VII i IX brigada, kade {to zazemal funkcii od komandir na ~eta do komandant na
brigada. Po vojnata e pratenik vo
Sobranieto na SRM vo pove}e
mandati.
LIT.: Vele{ki partizanski odred 1942,
Skopje, 1999.
\. Malk.
IGWATOVSKI, Aleksandar Josifovi~ (Smolenska oblast, Rusija, 18. III 1875 Skopje, 18. VII
1955) internist, redoven prof.
na Med. f. vo Skopje, osnova~ i
prv direktor na Klinikata i
{ef na Katedrata za interna medicina. Dolgogodi{en profesor
po Interna medicina na Med. f.
vo Belgrad. Vo Skopje doa|a, po
pokana, vo 1948 g. Vo eden period
bil direktor i na Infektivnata
klinika. Svoeto bogato iskustvo
i znaewe prof. Igwatovski go
prenesuva na Med. f. vo Skopje.
Negovite istraùvawa se od oblasta na infektivnite bolesti i
Narodna igra
IGRI (NARODNI) grupni op{testveni, sportski ili kulturni zabavi i natprevari. Me|u site makedonski narodni igri
sportski, hazardni, ov~arski,
detski i dr., najgolema e zastapenosta na orskite igri, narodnite
ora. Spored sostavot na izveduva~ite se delat na ma{ki, ènski i
me{ani ora; spored funkcijata
se delat na obredni i ora za op{ta namena; spored tempoto i karakterot na koreografskata sodrìna, pak, se delat na brzi i
bavni ili lesni i te{ki. Vo op{testveniot ìvot od minatoto
orata pretstavuvale isklu~itelna mo`nost za duhovno i estetsko
zadovolstvo, no istovremeno i
mesto za bendisuvawe me|u mladite i prilika za dobivawe mislewe od strana na vozrasnite, koi
~estopati odlu~uvale za nivnite
IZVR[EN
bra~ni sudbini. Makedonskite

narodni ora imaat isklu~itelno
op{testveno i nacionalno zna~ewe, bidej}i raspolagaat so sopstveni avtohtoni osobenosti, spored koi se razlikuvaat od onie
kaj sosednite i drugite narodi.
\. M. \.
IGUMENOV, Spase (Prilep, 50tite godini na XIX v. Ohrid,

okolu po~etokot na XX v.)
sve{tenik i prerodbenik. So
negoviot izbor za pretsedatel na
Prilepskata crkovno-u~ili{na
op{tina (2. IV 1884) bilo eliminirano egzarhiskoto vlijanie.
Bil inicijator za potpi{uvawe
na peticija od 26 prilepski prvenci, vo ime na 1.200 prilepski
semejstva, za otfrlawe na Bugarskata egzarhija i osamostojuvawe
vo crkovnata op{tina na Makedonsko pravoslavno op{testvo,
so barawe: Sakame da imame makedonsko narodno u~ili{te. Bidej}i nie ne sme rodum Bugari, zatoa ne poznavame ni Bugarska
C(rkovna) Op{tina i ni nivnite
u~ili{ta. Za religiozna za{tita go poznavame papata, no bez izmeni na dogmite na pravoslavnata crkva# (2. VII 1887). Pri svojot
prestoj vo Carigrad ostvaril
kontakti so srpskiot ideolog i
diplomat Stojan Novakovi}, Carigradskata patrijar{ija i so tamo{niot papski vikar, so barawe
za priznavawe na Makedonskata
crkovna op{tina vo Prilep. No
baraweto im bilo prifatlivo
samo bez pridavkata makedonska
(1887), so {to pak samiot toj ne se
soglasil. Pri toj prestoj vo Carigrad se sretnal i so mitropolitot Teodosij Gologanov, toj go
posovetuval da pri~eka dodeka
da uzreat uslovite za obnova na
Ohridskata arhiepiskopija, koga
site makedonski eparhii, pod makedonsko ime, }e se osamostojat
od tu|ite versko-nacionalni propagandi vo Makedonija#. Spored
zaedni~kata podocne{na procenka, takvite uslovi se sozdale po
nekolku godini, no nivnata akcija za ostvaruvawe na toj plan bila
popre~ena po intervencija na
srpskiot konzul vo Skopje V. Kari} i zabranata od osmanliskite
vlasti. No i vo takvite uslovi,
toj prodolìl da sobira potpisi
od Pelagoniskata i Ohridskata
eparhija za pred Visokata porta
(17. X 1891).
LIT.: Makedonski devetnaesetti vek
1800&1902, Skopje, 2007, 206, 224&227 i 254.
S. Ml.
IDRIZI, Riza (s. Merovo, Tetovsko, 11. VIII 1928) u~esnik vo

NOAVM (1944) i ~len na KPM
(od 1946). Zavr{il vi{a upravna
{kola. Bil sekretar na Okolis-
kiot komitet na Narodnata mladina vo Tetovo, upravnik na HEC

Mavrovo#, {ef na oddelenie vo
Fabrikata Teteks# vo Tetovo,
{ef na mesna kancelarija i pravnik vo filijalata na @ito Makedonija# vo Tetovo. Podocna bil
na Sobranieto na SRM (1970),
~len na Odborot za op{testvenopoliti~ki sistem i ~len na Odborot za narodna odbrana. S. Ml.
Izbori vo RM
IZBIRA^KOTO PRAVO VO
DFM/NRM/SRM/RM pravo na
gra|aninot da izbira i da bide izbiran na odredena funkcija. Kako politi~ka cel prvpat e predvideno vo Programata na Makedonsko-odrinskata revolucionerna organizacija (1908). Kako
pravna norma prvpat e vgradeno
vo Zakonot za Ustavotvornoto
sobranie na NRM (1945). Vo navedeniot akt e predvideno deka Ustavotvornoto sobranie na NRM
go izbiraat site gra|ani so postojano ìveali{te na podra~jeto
na NRM. Spored Ustavot na NRM
od 1946 g., site gra|ani na NRM
{to napolnile 18 godini vozrast
imale pravo da izbiraat i da bidat izbirani vo site organi na
dràvnata vlast. Izbira~ko pravo ne uìvale licata pod staratelstvo, licata {to so sudska
presuda bile li{eni od izbira~koto pravo i licata {to, vrz osnova na Sojuzniot zakon, go zagubile toa pravo. Vo periodot od
1950 do 1991 g. aktivnoto izbira~ko pravo se ostvaruvalo pove}e kako klasno, a pomalku kako
gra|ansko pravo. So Ustavot od
1991 g., aktivnoto izbira~ko pravo se ostvaruva vo celost kako
gra|ansko pravo. Spored ovoj akt,
sekoj gra|anin so napolneti 18
godini ìvot steknuva izbira~ko
pravo. Izbira~koto pravo e ednakvo, op{to i neposredno i se
ostvaruva na slobodni izbori so
tajno glasawe. Takvo pravo nemaat licata na koi im e odzemena
delovnata sposobnost. Izbira~koto pravo e uredeno podetalno

so Izborniot zakonik od 2006 g. i
se utvrduva vo Izbira~kiot spisok. Vo Izbira~kiot spisok za
1990 g. bea zapi{ani 1.339.021; za
1994 g. 1.360.729; za 1998 g.
1.572.976; za 2002 g. 1.664.296; i
za 2006 g. 1.695.103 izbira~i.
Macedonia, 19902002, Berlin, 2005. Sv. [.
IZVOR rudnik na talk, koj se

nao|a okolu 25 km ju`no od Veles,
vo atarot na s. Izvor. Orudnuvaweto se javuva po dolìnata na
glavnata tektonska ruptura vo
tesen izdolèn pojas od okolu 34
km, {irok okolu 150 m na kontaktot Vardarska zona i Pelagoniskiot horst antiklinorium. Orudnuvaweto se javuva na pove}e mesta, ima sloevita forma so razli~na dolìna na protegawe i
debelina do 5 m. Prostorno talkot se nao|a vo talk{istite. Hemiskiot sostav na rudata e: SiO2
43%, Al2O3 13,6%, MgO 1823% i
Fe2O3 7,46%. Rudnite rezervi se
okolu 100.000 toni, a najgolemiot
del e eksploatiran za potrebite
na fabrikata za talk vo Veles.
Genetski nao|ali{teto e od kontaktno-metamorfen tip.
LIT.: Milorad Stojanovi}, Nao|ali{ta
na nemetalni mineralni surovini vo Makedonija, Skopje, 2005.
T. Ser.
IZVR[EN SOVET NA NRM/

SRM izvr{en organ na dràvnata vlast vo periodot od 1953 do
1991 godina. Vo periodot 1953
1963 se formirani tri sostavi na
Izvr{niot sovet na NRM (dva vo
1953 i eden vo 1958 g.). Prviot Izvr{en sovet na NRM e formiran
na 3. II 1953 g., vo sostav: Lazar
Koli{evski, pretsedatel; Qup~o
Arsov, potpretsedatel; Vidoe
Smilevski, potpretsedatel; Vera
Aceva, ~len; Strahil Gigov,
~len; Kiro Georgievski, ~len;
Mito Dimitrievski, ~len; Boge
Kuzmanovski, ~len; Nikola Min~ev, ~len; Metodija Mitevski,
~len; Lazar Mojsov, ~len; Naum
Naumovski, ~len; Blagoj Popov,
~len; Elisie Popovski, ~len; Kemal Sejfula, ~len; Krste Crvenkovski, ~len; Liljana âlovska,
~len; Reis [akiri, ~len; Dimitar Aleksievski, ~len; Cvetko
Uzunovski, ~len i Mito Haxivasilev, sekretar. Vo periodot od
1963 do 1991 g. se formirani deset sostavi na Izvr{niot sovet
na SRM (1963, 1965, 1967, 1968,
1969, 1971, 1974, 1978, 1982 i 1986).
Prviot Izvr{en sovet na SRM e
formiran na 25. VI 1963 g., vo sostav: Aleksandar Grli~kov, pretsedatel; d-r Asen Simit~iev,
potpretsedatel; Kemal Sejfula,
potpretsedatel i ~lenovi: @iv593
IZVR[EN
ko Brajkovski, Vasil Griv~ev,

Trpe Jakovlevski, Veselinka Malinska, Osman Miftari, Goga
Nikolovski, Moric Romano, Angel êmerski, i Mire Donevski,
sekretar.
LIT.: Makedonija od ASNOM do denes,
Skopje, 2005.
Sv. [.
IZVR[EN SOVET NA SOBRANIETO NA MAKEDONIJA

v.: Vlada na DFM/NRM/SRM/
RM.
IZIIS (Institut za zemjotresno inènerstvo i inènerska seizmologija, Skopje)

Izgrev#, nedelen vesnik
IZGREV# (Dupnica i ]ustendil, 4. II 1900 28. VIII 1903) nedelen vesnik za politika, op{testven ìvot i literatura. Redakcijata ja so~inuvale: Aleksandar
Georgiev (odgovoren urednik),
Ivan Dimitrov i Iv. P. Kepov.
Izleguval sekoj petok. Od broj 29
izleguval vo ]ustendil. Imal re{itelen stav protiv vrhovistite
i se drèl za mototo Makedonija na Makedoncite#.
LIT.: \or~e Petrov, Spomeni, Skopje,
1950, 39; D-r Boro Mokrov, Razvojot na
makedonskiot pe~at i novinarstvo (od
prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
pe~at (18851992), Skopje, 1993, 5354.
S. Ml.
IZIIS (Institut za zemjotresno inènerstvo i inènerska seizmologija, Skopje) nau~na ustanova, ~lenka na Univerzitetot
Sv. Kiril i Metodij#. Formiran vo 1965 g., vedna{ po katastrofalniot zemjotres vo Skopje,
igra zna~ajna uloga vo edukacijata na kadar za aseizmi~ko gradewe, procenka i namaluvawe na seizmi~kiot rizik, pomo{ na pove}e zemji vo namaluvawe na posledicite od zemjotresi, podobruva-
we na tehni~kata regulativa i
donesuvawe novi standardi, laboratoriski i terenski dinami~ki
ispituvawa, seizmi~ko nabquduvawe i prognoza na rizikot. Glavnata organizaciona struktura ja
so~inuvaat grupite za istraùvawe, razvoj i konsalting, kompleksot laboratorii, centrite za me|unarodna sorabotka, bogatata
biblioteka i uslu`niot del.
Osobeno e zna~ajna nau~noedukativnata dejnost na IZIIS za 4
decenii 400 studenti od zemjata i
stranstvo pominale niz postdiplomskite studii, od koi 130 go
steknale zvaweto magister na
tehni~ki nauki, a preku mentorski studii 30 kandidati stanale
doktori na tehni~ki nauki. Ostvaruva bogata me|unarodna sorabotka so zemji od site kontinenti. Toj e dobitnik na pove}e nagradi i priznanija.
Q. T.
Toma
Izmirliev
Istraùva~ka laboratorija vo IZIIS
594
IZMIRLIEV, Toma Dimitrov

(psevd.: Foma Fomi~, Lbi~ek,
Garabed Bednij, Golgolenko, Draka, Zvonar~ik, Mom~e Makedon~e, Boris Podrumov i dr.) (Kuku{, 9. IX 1895 Sofija, 22. XI
1935) poet i pisatel-humorist,
postar brat na Hristo Smirnenski. Tatko mu bil sorabotnik na
Goce Del~ev i ~len na MK na
TMORO vo Kuku{. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Kuku{, a potoa
posetuval gimnazija vo Bitola.
Vo vremeto na Vtorata balkanska
vojna semejstvoto se preselilo vo

Sofija (1913), kade {to izvesno
vreme go posetuval Voenoto u~ili{te. Dobil stipendija za da go
dovr{i gimnaziskoto obrazovanie vo Carigrad (1914), a vedna{ potoa prodolìl na studii
po medicina. Negoviot vujko Vladimir Popanastasov ve}e go imal
naso~eno kon knièvna dejnost
(1913). Samiot toj, pak, izvr{il
soodvetno vlijanie vrz pomaliot
brat Hristo Smirnenski. Poradi
izbuvnuvaweto na Prvata svetska
vojna se vratil vo Sofija, koga
bil mobiliziran i ispraten na
frontot. Po demobiliziraweto
(1918) rabotel kako ~inovnik i se
zanimaval so knièvna dejnost.
Stanal ~len na BKP (1921), bil
~len na Voenotehni~kata komisija na CK na BKP i po partiski
zada~i patuval vo SSSR, Turcija
i Avstrija. Poradi presleduvaweto od vlastite, se preselil vo
Haskovo (po april 1925). Podocna se vrabotil vo Sofiskata oblasna finansiska palata (1932).
Bil sorabotnik na sp. Baraban#
(1914&1921), Blgaran# (1916&
1924) i êrven smh# (1919-1923),
v. Kvo da e# (1913) Narodna armi# (1920&1923), urec# (1932&
1935), Utrinna poa# i dr. Bil
redaktor na sp. Maskarad# (1922),
a po preporaka na BKP, zaedno so
Kr. ]ulavkov, go pokrenale humoristi~noto sp. Zvnar# (1924).
Avtor e na pove}e knigi humoristi~ni tvorbi, pesni, raskazi i
feqtoni. Zaedno so Todor Borov,
objavil tri toma sobrani dela na
brata si Hristo Smirnenski.
BIBL.: Premre`di, Sofi, 1930; Sm i
zl~, Sofi, 1931; Humor i satira,
Sofi, 1938; Humor i satira, kn. I, Sofi
1946; Raskazi i fejletoni, Sofi, 1947;
Izbrani stihotvoreni, raskazi i
fejletoni. Sstav. i red. A. Todorov i V.
Izmirliev, Sofi, 1955; Kraen element.
Sstav. i red. A. Todorov i V. Izmirliev,
Sofi, 1975.
LIT.: Vl. Petrov, Foma Fomi~, Lik#,
br. 12, Sofi, 4. XII 1935; Toma Izmirliev, Vzpomenatelen list#, Sofi, noem-
IKONOMOV
vri 1947; G. Karaslavov, Toma Izmirliev

Foma Fomi~, Plamk#, 18, Sofi,
1968; M. Nikolov, Talantliv satirikantifa{ist, Literaturen front#,
46, Sofi, 1955; A. Todorov, Viden pisatel-humorist, Literaturen front#, br.
38, Sofi, 17. IX 1970; istiot, rkata
li~nost na humorista. 80 godini ot
ro`denieto na Toma Izmirliev,
Rabotni~esko delo#, 252, Sofi, 1975.
S. Ml.
IZMIRLIEVA-PANICA, Ekaterina (Kuku{, 1882 Sofija,

1967) prosveten rabotnik, sopruga na revolucionerot Todor
Panica. Ja zavr{ila Solunskata
ènska egzarhiska gimnazija, a
potoa bila u~itelka vo s. Prose~en (Dramsko), vo Solun i vo s.
Gorno Brodi (Sersko). Podocna
emigrirala vo Bugarija i bila
u~itelka vo gr. Mesemvrija (den.
Nesebr) i vo drugi mesta. Bila
sorabotnik na TMORO.
vata na Makedonija. Prilozi za istraùvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, kn. 6, Skopje, 1997,
227-240; B. Veli~kovski, Nekoi bibliski
poslovici i nivnoto zna~ewe za obrazovniot proces, Obrazovanieto i religijata, Bitola, 329-342.
B. V.
IKONOGRAFIJA hristijanski ikonopis spored odnapred utvrdeni teolo{ki pravila {to

ima zna~ajno mesto vo makedonskata duhovna i kulturna tradicija do denes. Ikonografijata se
temeli i vrz specifi~ni teorisko-filozofski idei povrzani
so po~ituvaweto na ikonite vo
pravoslavnata hristijanska tradicija.
V. G.-P.
IZV.: B. Mir~ev, Spomeni za Ekaterina

Ivanova Izmirlieva-Panica, Izvestix
na Institutot za istorix#, br. 12, Sofix,
1963, 139159.
LIT.: Tu{e Vlahov, Kuku{ i negovoto
istori~esko minalo, 2. izd., Sofix, 1969;
Psevdonimi i kratki svedenix za dejci
na makedono-odrinskoto osvoboditelno
dviènie, Vardar#, No. 11, Blagoevgrad,
11 \ni 1990.
S. Ml.
IZRAELSKI MEDALI I POVELBI izraelski priznanija

za spasuvaweto Evrei vo Vtorata
svetska vojna. Dobitnici od Makedonija: d-r Todor i Lola Haximitkovi, Aleksandar i Blaga Todorovi, Zora Pi~ulin, Boris i
Vaska Altiparmakovi (site od
Skopje) i Bogoja Siljanovski (od
Bitola).
\or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993.
J. Nam.
IZREKA kratok ànr na usnoto narodno tvore{tvo. Za razlika od pogovorkite/poslovicite,

ne go zaokruùvaat mislovniot
proces vo zaklu~ok i ne pretendiraat na op{ta validnost, tuku
paraboli~ki asociraat na nekoj
vistinit nastan. Tie ne ja apsolutiziraat izjavata, tuku pocvrsto
se vrzani za kontekstot i pove}e
zavisat od nego. Se sostojat od
sintagmatski celini, koi samo na
primereno mesto se izrekuvaat, a
bez nu`niot kontekst, tie edvaj
ne{to bi zna~ele. Dodeka pogovorkata/poslovicata ne gi propu{ta, tuku gi sintetizira iskustvenite podatoci, izrekata gi
asocira: Vo sekoja manxa mirodija; Selo gori baba se ~e{la;
Pi{i bri{i!
LIT.: B. Veli~kovski, Nekoi karakteristiki na makedonskite poslovici i
pogovorki, Narodnoto tvore{tvo na po~-
Vasil
Ikonomov
(portret od
Emil
[ulajkovski)
IKONOMOV, Vasil Apostolov

(Lazaropole, Debarsko, 6. V 1848
Lazaropole, 4. VI 1934) naroden u~itel, sobira~ i izdava~ na
makedonski narodni pesni i obi~ai od Debarsko, pe~atar, publicist i kulturno-nacionalen deec.
Rano ostanat sirak, osnovnoto
obrazovanie go dobiva vo seloto
na naroden jazik, a go prodolùva
vo gr~ka seminarija (ili bogoslovsko-u~itelska {kola na Aton).
Se vra}a vo seloto ok. 1865 g. i
stanuva crkoven pevec i pomo{nik u~itel kaj ~i~ko mu pop Kosta. Se zapoznava so St. Verkovi}
i pred fevruari 1868 g. toj mu gi
dava prvite impulsi za sobirawe
folklorno-etnografski i drugi
materijali. Za~uvano e vo rakopis Opisanie na gr. Ki~evo#. Se
zapoznava i so ruskiot prizrenski konzul I. S. Jastrebov i mu
dava golem broj svoi zapisi na narodni pesni i obi~ai od Debarsko {to potoa se publikuvani vo
Jastreboviot zbornik (1886). So
prodorot na srpskata propaganda
i vo Lazaropole, se dobivaat srpski u~iteli i knigi i se zapoznava so zbornicite na V. Karaxi}.
Vo 1870-tite godini Vasil i drugar mu pop Teofil @unguloski
se povremeno srpski# i bugarski# u~iteli vo seloto i pevci na
slovenski vo crkvata. Po ubistvoto na @unguloski (1884), Vasil biva zatvoren. Privremeno se
zasolnuva vo manastirot Sv.
Pre~ista#. Soplemenicite Ana-
tolija i Partenija Zografski i

bliskite zna~ajni manastirski
centri vr{at vlijanie za budewe
i na rusofilstvoto kaj Mijacite.
M. A. Mu{evi~ i I. R. Maòvski
nekolku pati odat vo Rusija i
imaat sredbi so ruskiot car. Po
preporaka od ruskiot bitolski
konzul, i V. I. odi vo S.-Peterburg i dobiva podaroci od carot
i od ruskiot patrijarh za Lazaropole (1886 i 1897). êsto patuva
vo Carigrad, Belgrad i Sofija i
kontaktira so ministri, nau~nici i op{testvenici. Predava
zbirka narodni pesni za objavuvawe vo Sbornik za narodni
umotvoreni, nauka i kni`nina#
(1889). Del od materijalite se pe~atat vo Zbornikot, no prikaznite ostanuvaat. Predava vo Sofija
i 10 stari rakopisi od Makedonija (XIIIXVI v.). U~estvuva na
U~itelskiot sobor vo Prilep
(1891) i vo sostavuvaweto na antiegzarhiskata rezolucija. Revizijata vo u~ili{teto konstatira deka decata ne znaat bugarski
jazik i deka u~itelot ne gi u~i
na bugarski i so svoite nerazumni propovedi za poseben makedonski narod# go podmamuva
naselenieto i go vodi kon gibel#. Po 12-godi{na egzarhiska
slu`ba, Ikonomov e isklu~en od
u~itelstvoto (1892). Istovremeno i [i{manoviot SBNU prestanuva da mu gi objavuva predadenite narodni umotvorbi. Odi vo
Sofija, se dogovara i vo pe~atnicata Makedonija# na K. [ahov, so materijalnata poddr{ka
od svoite zemjaci go objavuva
svojot prv Sbornik ot staronarodni psni i obi~ai v debrsko i ki~evsko (Zapadna Makedoni)# (1893). Vo dekemvri
1894 g. dobiva turski paso{, no
na vra}awe, zaedno so drugi soselani i gali~ani pe~albari, biva
kidnapiran od pro~ueniot aramija Biqal êla blizu do Ki~evo# i so golem otkup e osloboden
(juli 1895). Debarskata crkovnou~ili{na op{tina go nazna~uva
za u~itel vo s. Beli~ica (20. IX
1895), no soselanite baraat da
se nazna~at istite u~iteli i Vasilko Ikonomov#. Na 7. XI 1897 g.
dobiva i re{enie za Lazaropole.
Po smrtta na negovite 9 deca i
razboluvaweto na soprugata,
prestojuva dve-tri godini# vo
Sofija. Potoa (19021907) sluì kako pevec vo bugarskata crkva vo Braila (Romanija), kade
{to objavuva i nekolku du{epolezni kni{ki# i podgotvuva za
pe~at zbornik so crkovni pesni,
vo dobar del od makedonski avtori-kompozitori. Se vra}a vo Solun (1908), kade {to sin mu u~i
vo Egzarhiskata gimnazija. So
595
IKONOMOV
unijatskiot jero|akon Josif G.

Radanov otvoraat svoja pe~atnica (1909) {to raboti okolu 7-8
meseci#. Pe~atnicata e zatvorena od turskite vlasti, bidej}i
nape~atile nekoja zabraneta pesnarica#. Verojatno se raboti za
negovata zbirka {to sodrì i desetina makedonski revolucionerni narodni pesni. Vo solunskata
pe~atnica Akvarone# ja objavuva
kni{kata na jero|akonot I. Hristov Debrski manastir sv. Ioan, zna~enieto za kra#, kade {to e
registrirana i teatarskata pretstava vo manastirot (3. I 1908).
Balkanskite vojni gi pominuva vo
rodnoto selo, a po bugarskata okupacija e nazna~en za pretsedatel
na Tri~lenata komisija kako osnovna vlast vo Lazaropole (20. XI
1915) i zakmet na Lazaropolskata
op{tinska uprava. Potoa e premesten za kmet na Trebi{kata op{tina (24. XII 1917 10. IX 1918).
Pred novata srpska vlast se povlekuva vo svojata soba# vo manastirot Sv. Pre~ista#, no na 3 januari 1919 g. itno e povikan od srpskite vlasti i Kralskiot sud na
Op{tina Lazaropole mu gotvi besilka. Vo posleden moment go spasuva gali~anecot V. ôlan~eski.
Podocna mu e ponudena srpska
penzija, no toj kategori~no ja odbiva. Umira na 86-godi{na vozrast vo rodnoto selo.
BIBL.: Sbornik ot staro-narodni
psni i obi~ai v debrsko i ki~evsko
(Zapadna Makedoni), Sofi, 1893; Sbornik ot staro-narodni umotvoreni
iz debrsko, ki~evsko i ohridsko, Solun, 1895; Hristos pob`dava. Tlkuvanieto na ~ervenoto ce i presdata na
Spasitelevit nepriteli: Pilata,
Anna i Kafa, Solun, 1909; Narodna
psnopoka, Solun, 1910; Staronarodni
pesni i obi~ai od Zapadna Makedonija.
Redakcija: d-r Kiril Penu{liski, d-r
Blaè Ristovski, d-r Blaè Petrovski,
Skopje, 1988.
LIT.: Aleksandar Matkovski, Knièvnata i prosvetnata dejnost na u~itelot
Vasilij Ikonomov od Lazaropole, Prosvetno delo#, H, 1-2, Skopje, 1954, 61-74;
Gligor Todorovski, Nekoi novi materijali od ìvotot na u~itelot Vasil
Ikonomov od Lazaropole, Prosvetno delo#, XV, 5-6, 278-285; D-r Blaè Ristovski, Vasil Ikonomov (18481934). Prilog
kon prou~uvaweto na makedonskiot kulturno-nacionalen razvitok, Skopje,
1985.
Bl. R.
IKONOMOV, Georgi Teoharov

(Skopje, 16. I 1911 Skopje, 26. IV
1995) farmacevt. Diplomiral
farmacija vo Zagreb, rabotel vo
Ki~evo i vo Skopje. ^len na
Zdravstveniot odbor pri Farmacevtskiot aktiv vo Skopje, koj od
1941 g., progresivno orientiran,
se zalaga za sopstven sistem za
organizacija na aptekarskata
slu`ba, kako i za nabavka na saniteteski materijal i lekovi za
dostavuvawe do partizanskite
596
edinici i izrabotka na eksploziven materijal. Posebna zasluga

ima za napredokot na farmacevtskata fabrika Alkaloid# so otvoraweto na novi oddelenija za
proizvodstvo na farmacevtski
preparati.
L. P.-T.
IKONOMOV, Jordan (Kriva
Palanka, 1896 Skopje, 29. IX
1956) grad. in`., vonr. prof. na
(1949 g.) po predmeti od oblasta
na komunalnata hidrotehnika,
hidrologijata i melioraciite.
Zavr{il Tehni~ki fakultet vo
Viena. Napi{al skripti za predmetite hidrologija i za Kanalizacija.
Q. T.
Dimitar
Ivanov
IkonomovOrfo
Mladoturskata revolucija (1908).

Bil ~len na Narodnata federativna partija (1909). Zel u~estvo
i vo Prvata balkanska vojna
(1912) vo borbite vo Pirinsko.
Kako kmet na Nevrokop, poradi
negovata sorabotka so Aleksandar Stamboliski i so BKP(ts),
bil likvidiran od avtonomisti~kata VMRO na Todor Aleksandrov.
S. Ml.
Petar
Ikonomov
IKONOMOV, Petar (Skopje, 10.

IV 1915 Skopje, 2004) osnovno i
Skopje. Diplomiral biologija na
PMF vo Sofija (1942). Bil direktor na Prirodonau~niot muzej na Makedonija (19451958). Vo
1946 g. bil izbran za nastavnik na
Grupata za biologija na Filozofskiot fakultet. Do 1952 g.
u~estvuval vo nastavata kako predava~. Doktorskata disertacija ja
odbranil vo 1959 g. Docent bil do
1960 g., vonreden profesor do
1965 i potoa redoven profesor.
Zaminal vo penzija vo 1981 g. Se
zanimaval so prou~uvaweto na
sistematikata, ekologija, rasprostranuvaweto i zoogeografskata pripadnost na Ephemeroptera
i Plecoptera vo Makedonija. Publikuval pove}e od 45 nau~ni truda.
D. Pr.
IKONOMOV-ORFO, Dimitar
Ivanov (s. Lov~a, Dramsko, 17. I
1873 Nevrokop, 5. VIII 1922)
u~itel i nevrokopski reonski
vojvoda na TMORO. Ja zavr{il
progimnazijata vo Nevrokop, a
potoa go oformil u~itelskoto
obrazovanie vo Serskoto i Skopskoto pedago{ko u~ili{te, kade
{to stanal ~len na TMORO. Kako u~itel vo Pirinsko, bil blizok sorabotnik na Jane Sandanski. Dolgo vreme bil reonski vojvoda na TMORO i u~estvuval vo
grabnuvaweto na mis Elen Ston
(21. VIII 1901). Zel u~estvo vo
Fanka
Ikonomova
IKONOMOVA, Fanka (Veliko

Trnovo, Bugarija, 6. V 1920)
operska pevica, sopran. Diplomirala na Sofiskata muzi~ka akademija (1944). Solist vo Operata
na MNT (19481975). Debitirala
(1948) so ulogata na Neda vo operata Palja~i. Ostvarila pove}e
od 30 ulogi od koi pozna~ajni se:
Blonda (Grabnuvawe od sarajot),
Mizeta (Boemi), Elizeta (Taen
brak), Marcelina (Fidelio), \ula (Ero od onoj svet), Mica (Analfabet), Xulieta (Hofmanovi
prikazni). Gostuvala so ansamblite na Operata na MNT vo pogolemite muzi~ki centri na porane{na Jugoslavija i vo Romanija.
Neprinudenosta i sceni~nosta vo
igrata se karakteristi~ni za nejzinite kreacii.
F. M.
ILARION MEGLENSKI, sveti (Ohrid, krajot na XI v. ?,
1164) svetitel, meglenski episkop i knièven deec. Me|u 1133 i
1142 g. ohridskiot arhiepiskop
Evstatij go rakopoloìl za episkop meglenski. Bil èstok protivnik na ereti~kite dvièwa i
u~ewa, so koi direktno vodel polemiki i pi{uval polemi~ki
tekstovi so antiereti~ka sodr-
ILIEVSKI
Dime
Iliev
lip (Vazna od porcelan); Tanasie

(Naàlena familija); Zard (Evropa); Pjero (Don @uan); êbutkin (Tri sestri); Bumbarot (KaR. St.
ko se stanuva car) i dr.
Sv. Ilarion Meglenski
ìna, tolkuvaj}i gi delata na avtoritetnite crkovni pisateli.

Na mestoto kade {to porano se
sobirale progonetite od nego
eretici, toj podignal hram posveten na svetite apostoli i napi{al specijalen ustav. Kako èstok borec protiv ereticite bil
proglasen za svetitel, negoviot
kult e poddrùvan vo knièvnata
i vo likovnata tradicija.
LIT: V. Anti}, Lokalni hagiografii vo
Makedonija, 2 izd., Skopje, 2003; \. PopAtanasov, I. Velev i M. Jakimovska-To{i}, Tvorci na makedonskata literatura (IX-XVIII vek), Skopje, 2004.
I. Vel.
ILARIONOV, Nikolaj Aleksandrovi~ (1844 ?) ruski konzul vo Solun. Od 1860 g. na konzulska slu`ba na Balkanot (Saraevo, Mostar, Skadar), potoa vo
Solun (1874), Erusalim i Odrin,
kako generalen konzul vo Smirna
i odnovo vo Solun (1894), kade
{to na 19. IV 1892 g. (poradi bolest) e penzioniran.
Bl. R.
ILIEV, Atanas Todorov (Valandovo, 6. II 1927 Skopje, 12. VII
1990) veterinar. Doktoriral na
Veter. f. vo Belgrad (1975). Nau~en sovetnik vo Veterinarniot
institut vo Skopje i negov direktor (19851987). Bil potpretsedatel na Sobranieto na Op{tina
Valandovo i sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM vo
Valandovo. Bil pratenik vo Sobranieto na SRM (19631965).
M. D. J. B.
ILIEV, Dime (Kavadarci, 19. IX

1952) akter. Diplomiral na Otsekot za dramski akteri na Vi{ata muzi~ka {kola vo Skopje
(1975). ^len na Dramskiot teatar
e od 1975 g. Ulogi: Mom~eto (Crnila); Janez Miti} (Karamazovi);
Naum (R); Kamij (Smrtta na
Danton); Kreont (Medeja); Fi-
Vaska
Ilieva
ILIEVA, Vaska (Skopje, 1923

Skopje 4. V 2001) interpretatorka na narodni pesni. Re~isi
pet decenii go afirmirala makedonskiot muzi~ki folklor po
site svetski meridijani, naj~esto
zaedno so Dràvniot ansambl za
narodni igri i pesni Tanec#,
kade {to i ja zapo~nala svojata
kariera (1950). Nastapuvala vo
golem broj zemji vo svetot (SAD,
Kanada, Avstralija, Rusija, Anglija, Holandija, Iran, Kuvajt i
dr.). Za Makedonskata radiotelevizija ima snimeno nad petstotini pesni so raznovidni sodrìni
i so poteklo od site delovi na
Makedonija (Sestra kani brata
za ve~era#, Most mi yidaja#,
Sudbo moja# itn.).
M. Kol.
ILIEVSKA, Krasimira (Skopje,
1. IV 1950) filolog, redoven
prof. na Fil. f. (Katedra za slavistika). Predmet na nau~ni istraùvawa: istorija na jazikot,
istoriska onomastika, srednovekovna pravna literatura, jazici
vo kontakt, me|ujazi~na interferencija, metodika na nastavata,
formirawe na govorniot izraz
kaj malite deca, pra{awa od oblasta na ruskata gramatika i leksikologija. Magisterska teza
Toponimite vo Makedonija vo
XIII i XIV v. spored hrisovulite
na Gorg Skopski#, a doktorska teza Mazurinskata krm~ija#. Avtor e na okolu sto statii vo spi-
Krasimira
Ilievska
sanija i zbornici. Preveduva i

prepejuva od ruski na makedonski
jazik.
BIBL.: A. S. Griboedov, Od mnogu um
(prepev), Skopje, 1974; Vo o~ekuvawe na
golemiot ìvot#, Skopje, 1998; Mazurinska krm~ija, jazi~na analiza. Stari
tekstovi, VI, Skopje, 1999; Mazurinska
korm~a, pamtnik me`slavnskih kulturnih svze XIV XVI vv., izdanie prigotovili: E. Belkova, K. Ilievska, O.
Knzevska, E. Sokolova, I. Starostina,
. Capov (redaktor), Moskva, 2002, 853 +
24 str.; ZakonQ soudnXi l2dqmQ, MANU,
Skopje, 2004.
E. J.-U.
ILIEVSKI, Aleksandar Stavrev (s. Surdulci, Radovi{ko, 24.

XII 1938) pedagog, univerzitetski profesor. Zavr{il u~itelska {kola i Filozofski fakultet vo Skopje (1964). Postdiplomskite studii gi zapo~nal na
Filozofskiot fakultet vo Belgrad, a magistriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1993),
kade {to i doktoriral (1995). Rabotel kako bibliotekar na Institutot za pedagogija pri Filozofskiot fakultet (19711995).
Po doktoriraweto e izbran za
docent, a potoa za redoven profesor na Pedago{kiot fakultet vo
Skopje po predmetot Didaktika.
Objavil pove}e trudovi na andrago{ki temi.
BIBL.: Narodnite univerziteti vo Makedonija 19191941, 1999; Rabotni~kite i
narodnite univerziteti vo minatoto,
denes i vo noviot milenium, 2004 i dr.
LIT.: Rabotni~kite i narodnite univerziteti vo minatoto, denes i vo noviot milenium, Skopje, 2004 (Bele{ka za
avtorot).
K. Kamb.
ILIEVSKI, Dimitar (Bitola,

21. IX 1953 Himalai, 10. V 1989)
alpinist. ^len na Planinarsko-skija~koto dru{tvo Pelister# vo Bitola (od 1968), vo koe e
osnovana Alpinisti~ka sekcija.
Gi osvoil re~isi site najva`ni
vrvovi vo Jugoslavija, vo Grcija,
Bugarija kako i vrvovite na Alpite: Mon Blan (4.807 m), Matehorn (4.808 m) i Monte Rosa
(1980). Vo Ju`na Amerika se iska~il na vrvot na Andite Huaskaran (6.768 m) i na îpikalki
(6.400 m) i Kordilera Blanka
(1982), a vo SSSR (1984) na vrvot
na Pamir Pik na komunizmot#
597
ILIEVSKI
Dimitar
IlievskiMurato
1944 g. stapil vo NOV. Zavr{il

Vi{ ekonomski kurs pri Vladata
na FNRJ (19461947), a potoa bil
nazna~en za na~alnik na oddelenie pri Ministerstvoto za komunalni raboti na NR Makedonija
(do oktomvri, 1948). Studiite po
filozofija gi zapo~nal na Filozofskiot fakultet vo Belgrad
(1949), a gi prodolìl na Filozofskiot fakultet vo Skopje, kade {to diplomiral (1952). Po
diplomiraweto raboti kako profesor vo U~itelskata {kola vo
(7.495 m) i na êtvorjoh (6400 m).

U~estvuval vo Makedonskata himalajska ekspedicija Manaslu
86# i Everest 89#, koga so Stipe
Boì} od Hrvatska i so Viktor
Gro{eq od Slovenija go osvoile
Mont Everest (8.848 m). Zaginal
pri sleguvaweto (1989). Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija (1989).
LIT.: Il~o Belxigerovski, Od Pelister
do Everest, Bitola, 2001.
D. S.
Mitko
Ilievski
Metodija
Ilievski
ILIEVSKI, Metodija (psevd.

Kreola) (Bitola, 20. IV 1914
Skopje, maj, 1984) operski pevec, bas. Peewe u~el privatno kaj
St. Lip{a. Vo Operata na MNT e
od 1948 do 1972 g.. Vo po~etokot
kako ~len na Horot, a podocna kako solist, bil nositel na basovskiot repertoar vo prvite dve decenii od dejnosta na Operata. Ostvaril pove}e od 45 pomali i pogolemi ulogi, me|u koi pozna~ajni se: Don Bazilio (Sevilskiot
berber), Dulkamara (Quboven napitok), Filip (Don Karlos),
Sparafu~ile (Rigoleto), Car
Samuil vo istoimenata opera od
K. Makedonski. Poseduval mek i
prijaten glas so basovsko-baritonski tembr.
F. M.
ILIEVSKI, Mitko Aksentiev
(s. Blatec, Ko~ansko, 27. V 1924
Skopje, 24. IV 1993) doajen na makedonskata filozofija. Gimnaziskoto obrazovanie go zapo~nal
vo Ko~ani, a maturiral vo [tipskata gimnazija (1945). Rakovodel
so skoevskata organizacija vo
gimnazijata vo Ko~ani (19421944),
poradi {to bil zatvoren od bugarskata policija. Na 20 avgust
598
Bitola (19521954), a vo u~ebnata

1954/55 g. bil direktor na Gimnazijata vo Ko~ani. Vo 1955 g. e izbran za asistent po logika na Filozofskiot fakultet vo Skopje,
kade {to doktoriral (1965) i rabotel do penzioniraweto (1987),
steknuvaj}i gi site sorabotni~ki
i nastavno-nau~ni zvawa. Razvil
bogata teoriska i pedago{ka dejnost. Predaval: Logika, Osnovi
na materijalisti~ka filozofija,
Dijalekti~ka logika, Materijalisti~ka dijalektika, Teorija na
poznanieto, Metodologija. Osnovnata filozofska koncepcija
mu e antropolo{ko-humanisti~ka varijanta na marksisti~kata
filozofija vo koja klu~na filozofska kategorija e praksisot#.
Bil ~len na redakcijata na jugoslovenskoto spisanie Praxis#. Objavil golem broj studii, statii i
kriti~ki osvrti vo doma{ni i
stranski spisanija od domenot na
fundamentalnata gnoseolo{koontolo{ka filozofska problematika, pedago{kata, politi~kata i op{testvenata praktika.
Prevel na makedonski jazik pove}e kapitalni filozofski dela,
me|u koi Materijalizam i empiriokriticizam# (V. I. Lenin),
Dijalektika na prirodata# (F.
Engels), U~eweto za bitieto#
(Hegel, Enciklopedija na filozofskite nauki#) i dr.
BIBL.: Idealizam i materijalizam,
1961; Osnovi na marksisti~kata filozofija, 1975, (koavtor); Logika, 1976, (koavtor); Marksizam i samoupravuvawe, 1977,
(koavtor); Definicija, 2001, (posthumno
izd.) i dr.
LIT.: S. Simonovska, Mitko Ilievski
filozofski profil, Skopje, 1995. V. Panz.
Nan~e
Ilievski
ILIEVSKI, Nan~e Hristov

(Bigor Dolenci, Ki~evsko, 22. XI
1928 Skopje, 20. XII 1979) elektrotehni~ki inèner vo rudarstvoto i metalurgijata. Osnovno
mesto (1938), gimnazija vo Negotin-Kraina (19391945), vo Skopje (1946), Elektrotehni~ki fakultet vo Belgrad, eden semestar
vo Diseldorf (19471952). Raboti kako tehni~ki direktor vo
Rudnicite za olovo i cink Zletovo# (Slu`ba za odrùvawe), pa
na gradili{teto na Rudnicite i
èlezarnicata Skopje#, direktor e na Topilnicata (19631965),
na Kapitalna izgradba (1966
1970), pom. direktor za razvoj i
investicii (19701976), a potoa i
generalen direktor za metalur{ko proizvodstvo. Dobil pove}e
nagradi i priznanija.
IZV.: Dosie NI Rudnici i èlezarnica
Skopje#, M. br. 11; Stopanska komora na
RM, M. br. 245.
LIT.: êlik, dek. 1979.
P. Hr. Il.
Petar
Hristov
Ilievski
ILIEVSKI, Petar Hristov

(Bigor-Dolenci, 2.VII 1920)
klasi~en filolog, univ. prof.,
akademik. Zavr{il Bogoslovski
fakultet (Sofija, 1946) i klasi~na filologija (Skopje, 1956).
Dolgogodi{en profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje i
odgovoren urednik na sp. @iva
Antika#. ^len na MANU od 1979.
Specijaliziral mikenologija vo
Kembrix (Anglija 1957/8) i doktoriral od istata oblast (1960).
Od 1965 g. ~len na Postojanata
me|unarodna komisija za mikenolo{ki studii; od 1981 g. ~len na
ILINDEN#
Centarot za balkanolo{ki istraùvawa pri ANUBiH (Saraevo). Go organiziral Dru{tvoto

za anti~ki studii na Jugoslavija
(19721973), kako i niza me|unarodni nau~ni sobiri. Dobitnik
na pove}e nagradi i priznanija.
Nau~nata dejnost ja ostvaruva vo
tri oblasti: a) klasika, b) balkanistika i v) paleoslavistika. Vo
klasikata gi istraùva anti~kata prosodija i prevodnite mo`nosti na mak. jazik, kako i klasi~noto nasledstvo vo makedonskata kultura. Me|unarodna afirmacija postignal vo mikenologijata, kade {to dava svoj prilog
kon re{avaweto na problemi od
religijata, antroponimijata i
prosopografijata so {to pridonesuva da se rekonstruira Mikenskata civilizacija. Vo balkanologijata gi istraùva pri~inite
na jazi~nite promeni i zaemnoto
dobliùvawe na jazicite {to se
zboruvaat na teritorijata na
Balkanot so poseben osvrt na
morfosintaksi~kite osobenosti,
leksikata i zboroobrazuvaweto
vo mak. jaz. Posebno ja prou~uva
damaskinarskata knièvnost vo
makedonski prevod vo kontekstot
na istoriskiot razvoj na mak. jazik. Prou~uvaj}i ja slovenskata
pismenost od nejzinite po~etoci,
osobeno glagolicata, evangelskata misija na svv. Kiril i Metodij, ja prosleduva nivnata ideja za
ramnopravnost na site jazici, kako i prosvetitelskata dejnost na
svv. Kliment i Naum Ohridski.
U~estvuval vo prviot prevod na
Svetoto Evangelie na sovremen
mak. jazik (1952). Avtor e na okolu 400 truda.
BIBL.: Freska vo srceto, Skopje, 1971;

Sizifina, Skopje, 1976; Vetar u kafezu,
Beograd, 1982; Zlatni venac# Antologija Stru{kih ve~eri poezije, Beograd,
1982, vtoro dopolneto izdanie, Novi Sad,
1986 i Skopje, 1986 i treto dopolneto
izdanie, Beograd, 1991; Tolkuvawe na
stravot, Skopje, 1989; Tuma~ewe straha,
Beograd, 1990; Sporen let, Skopje, 2002;
Pek, Skopje, 2006; Noni pek, Beograd,
2006; Bela linija, Skopje, 2006; Sedam
prekora o hladnoi, Beograd, 2006.
LIT.: Akad. Vojislav Maksimovi, Simbioza davnog i sada{weg, Du{ica Ilin,
Sedam prekora o hladnoi, Beograd, 2006,
99&108.
S. Ml.
BIBL.: Ablat., instrum. i lokat. vo najstarite gr~ki tekstovi (1961); Krninski damaskin (1972); Balkanolo{ki lingvisti~ki studii (1988); Za anti~kata
prosodija vo makedonski prepev (1997);
Svetila nezaodni (1999), @ivotot na
Mikencite vo nivnite pismeni svedo{tva (2000); Pojavata i razvojot na pismoto so poseben osvrt kon po~etocite
na slovenskata pismenost (2001, II izd.
2006); Tradicija i inovacii vo maked. crkovnoslov. spomenici od turskiot period (2005) i dr.
LIT.: Lilna A. Gra{eva, Kirilo-metod. encikl., IV, Sofi, 2003, 697701; Vitomir Mitevski, Literaturen zbor, 52,
13, 2005, 103-107; istiot, @iva Antika#,
55, 2005, 522.
V. Mit.
ILINDEN selo vo Skopsko.

Se nao|a isto~no od Skopje, vo
Skopsko Pole, na nadmorska visina od 230 m. So Skopje e povrzano so redovna gradska avtobuska
linija. Ima 4.931 `., od niv 4.285
`. se Makedonci, 340 se od albanskoto malcinstvo i 176 se od srpskoto malcinstvo. Sedi{te na
od 9.702 ha, so 12 naseleni mesta
vo koi ìveat 15.894 `. Ima osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena
stanica i nekolku industriski
kapaciteti.
Al. St.
ILIESKU (Kru{ovenu), Ta{ku

avtor od Kru{evo. Prevel ili
adaptiral na vla{ki (aromanski)
jazik edna oksitanska narodna
pesna (Eskrivata#), koja ostanuva vo trezorite na Nacionalnata
biblioteka vo Pariz blizu stotina godini. Ja otkri prof. d-r Boìdar Nastev i ja prevede vo proza na makedonski jazik od jazikot
na Oksitancite (lang dok). Pi{u-
ILINDEN#, Akcionersko grade`no dru{tvo, Skopje formirano e na 17. XII 1947 g. kako pretprijatie specijalizirano za proektirawe i izgradba na site vidovi objekti na visokogradba so
potrebnata infrastruktura. Ima
izgradeno golem broj objekti vo
zemjata (administrativni zgradi,
MANU, Teatarot na narodnostite, po{ti, polikliniki, Domot
val poezija na aromanski jazik

(kru{ovski dijalekt) i svoite
tvorbi gi objavuval vo Romanija.
LIT.: Boìdar Nastev, Aromanski studii, Skopje, 1988.
G. T.
na poezijata vo Struga i dr.), no i

vo stranstvo (SR Germanija,
Iran, Irak, Rusija, Libija) i vo
drugite porane{ni jugoslovenskite republiki.
LIT.: Ilinden, akcionersko grade`no
dru{tvo, CD propaganden materijal,
2006 god.
R. D.
Ilin
Du{ica
ILIN, Du{ica (Tetovo, 12. III

1944) novinar i poet. Se {koluvala vo Bitola i vo Skopje i maturirala vo gimnazijata vo Tetovo (1982). ^len e na DPM (1972).
Preveduvana e na angliski, polski, turski, romanski i na drugi
jazici. @ivee i raboti vo Belgrad kako dopisnik na makedonskite elektronski i pi{ani mediumi od Srbija.
ILINDEN# (19521956) politi~ka organizacija na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji
formirana od KPG po raspu{taweto na NOF, NOMS i AF@
(1950). Osnova~kiot kongres bil
odràn vo s. Kroscienko (Polska) vo april 1952 g. so u~estvo na
162 delegati. Na Kongresot bile
izbrani rakovodnite tela na organizacijata: Centralen sovet,
Izvr{en komitet i Pretsedatelstvo na organizacijata. Za pretsedatel na organizacijata bil izbran Pando Vajnas, a za sekretar
Stavros Ko~opulos. Preku organizacijata Ilinden#, KPG ja
sproveduvala svojata politika
me|u makedonskata emigracija vo
isto~noevropskite zemji. Po VI
plenum na CK na KPG (1956), organizacijata bila raspu{tena.
LIT.: R. Kirjazovski, Makedonskata politi~ka emigracija od Egejskiot del na
Makedonija vo isto~noevropskite zemji
po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1989.
St. Kis.
ILINDEN# (Sofija, 27. XI

1907 12. IX 1908) vesnik. Izleguval dvapati nedelno, vo sreda i
vo sabota. Pokraj urednikot i izdava~ V. Paskov, Redakcijata ja
so~inuvale i Gligor Vasilev, Peju K. Javorov, Danail Krap~ev,
Nikola Milev i Petko Pen~ev.
Objaveni se vkupno 64 broja. Politi~ki bile protiv rakovodstvoto na VMORO izbrano na Rilskiot kongres (1905).
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 54. S. Ml.
ILINDEN, ISELENI^KA
ORGANIZACIJA (Wujork, Wujork, SAD, 1922 ?) formirana
kako ogranok na MPO. ^lenuvale makedonski doselenici vo gradot Wujork, dejstvuvala vo ramkite na MPO.
Sl. N.-K.
ILINDEN, ISELENI^KO
DRU[TVO (Detroit, Mi~igen,
SAD, 1979) dru{tvo na makedonski doselenici vo dràvata
Mi~igen od seloto Roga~evo, Tetovsko (samo vo Detroit ima triesetina semejstva). Dru{tvoto go
slavi verskiot i nacionalen
praznik Ilinden i selskata slava Sveti Spas vo selo Roga~evo.
Sl. N.-K.
599
ILINDENSKA
Vtoriot kongres na IO (1213.

VII 1925), G. Zankov i A. Jovkov
(posmrtno) bile isklu~eni od rakovodstvoto. Novoto rakovodstvo po~nalo da izdava novo glasilo Ilstraci Ilinden#, na
~elo so P. Mrmev i Hr. [aldev.
Po 19-majskiot prevrat (1934), Organizacijata bila zabraneta. Vo
Vtorata svetska vojna (1941
1944) taa ja obnovila svojata dejnost.
LIT.: Vera Go{eva, Ilindenskata organizacija (19211941), Skopje, 2004; Zoran
Todorovski, Dejnosta na Ilindenskata
organizacija vo borbata za za~uvuvawe na
samostojnosta na makedonskoto nacionalno osloboditelno dvièwe, Prilozi
za Ilinden#, VII, Kru{evo, 1993; Nade`da
Cvetkovska, Politi~kata aktivnost
na makedonskata emigracija vo Bugarija
od 1918 do 1929 godina, Skopje, 1990.
Z. Tod.
Rakovodstvoto na IKAS (1969)
(ICF). Ovie natprevari se odràni 38 pati (do 2006), so u~estvo

na kajakari od jugoslovenskite
republiki, od balkanskite i od
evropskite dràvi.
D. S.
Pismo od Ilindenskata organizacija

do bugarskiot premier (17. IV 1924)
ILINDENSKA ORGANIZACIJA (Sofija, 19231934 i 1941

1944) emigrantska organizacija
na makedonskite revolucioneri,
u~esnici vo Ilindenskoto vostanie i vo osloboditelnite borbi
na Makedonija. Dru{tvoto Ilinden# bilo osnovano vo Sofija, vo
proletta na 1921 g., kako dobrovolna i kulturno-prosvetna organizacija, nezavisna od politi~kite partii. Dru{tvoto imalo
svoj organ, v. Ilinden#, koj od 30
juli 1921 g. zapo~nal da izleguva
pod redakcija na A. Panov. Vakvi
dru{tva bile osnovani vo pove}e
gradovi so makedonska emigracija (81 vo 1925). Osnova~kiot kongres na Organizacijata bil odràn vo Sofija (1921. I 1923), bil
usvoen Ustav, bilo izbrano rakovodstvo od 7 ~lena so pretsedatel G. Zankov. Organizacijata zastanala na pozicijata za avtonomija i nezavisnost na Makedonija
Begalci (1903)
vo balkanska federacija, pretstavuvana od organot v. Ilinden#, so redaktor A. Jovkov. Vo

1924 g., po ubistvoto na redaktorot Jovkov, padnala pod vlijanie
na VMRO mihajlovisti~ka. Na
600
Sprovod na studenti-demonstranti, Ohrid (1939)
ILINDENSKI DEMONSTRACII (Vardarski del na Makedonija, 1940) masovni demonstracii vo Prilep, Skopje i vo Ohrid
protiv srpskiot reìm. Demonstrantite povikuvale na oruèna
borba za osloboduvawe i dràvnost. Vo Skopje dopatuval pretsedatelot na Vladata, koj priznal
deka vo Jugoslavija se pojavuva
~etvrta nacija i naredil da se
primenat ostri merki.
LIT.: Izvori za istorijata na SKM. Dokumenti i materijali, 19211941, I, 2. Redakcija, prevod i komentari Ivan Katarxiev, Skopje, 1985.
O. Iv.
ILINDENSKI KAJAK SLALOM IKAS me|unaroden kajakarski natprevar na divi vodi.

Kajakarskite rabotnici vo Skopje formirale Inicijativen odbor od 9 ~lena na ~elo so Memed
[akir za osnovawe na tradicionalni me|unarodni kajakarski
natprevari na divi vodi na rekata Treska posveteni na Ilinden,
nacionalniot praznik na Makedonija (IKAS, 1969). Blagodarenie na kvalitetnite materijalni
i kadrovski uslovi, ovoj me|unaroden natprevar e prifaten vo
godi{niot kalendar na Me|unarodnata kajakarska federacija
Ilindenski pat#, spisanie na NOFM
ILINDENSKI PAT# (Debarca, s. Ehlovec, Ki~evsko i [tip,

mart & avgust 1944) organ na Narodnoosloboditelniot front na
Makedonija, prvo mese~no centralno spisanie od vremeto na
NOB. Bilo pokrenato od CK na
KPM i G[ na NOV i POM (Debarca, kon krajot na 1943), no izleguvaweto bilo spre~eno od ger-
ILINDENSKO
manskata ofanziva. Prviot trobroj bil otpe~aten vo Debarca,

br. 4 i dvobrojot 5&6 (od koj ne e
za~uvan primerok) vo s. Ehlovec,
Ki~evsko, a dvobrojot 7&8 (juli&
avgust 1944) vo Pe~atnicata
Ilinden# vo [tip. Redakcijata
ja so~inuvale Strahil Gigov, Vasil Ivanovski i Veselinka Malinska. Prvite {est broja bile
umnoèni vo mal broj primeroci
na ciklostilnata tehnika na G[
na NOV i POM, a potoa, spored
potrebite, bile prepe~atuvani
od tehnikite na oblasnite komiteti na KPM. Avtori na tekstovite bile Bane Andreev-Ronkata,
Qup~o Arsov, Dime BojanovskiDize, Vasil Ivanovski, Pero
Ivanovski-Tikvar, Venko Markovski, d-r Kiril Miqovski,
Mara Naceva, Liljana âlovska,
Emanuil û~kov i dr.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na
makedonskiot pe~at i novinarstvo (od
po~etocite do 1945 godina), Skopje,
1980, 426&428; D-r Boro Mokrov m-r
Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885&1992), Skopje, 1993, 125.
S. Ml.
bile preneseni site ovlastuvawa

za rakovodewe na Vostanieto; da
izvr{uva voena i politi~ka vlast
i, so funkcii na voeno-vostani~ka vlada, da stapuva vo vrska i da
vodi pregovori so diplomatskite
pretstavnici i so vladite na evropskite golemi sili, kako i posredni ili direktni pregovori so
neprijatelot Vladata na osmanliskata dràva, ili so nejzini
opolnomo{teni pretstavnici.
Glavniot vostani~ki {tab (27. V
1903) donel naredba gorskite na~alstva da gi mobiliziraat organite i telata na Organizacijata da
ja prezemat vlasta vo gradovite i
vo selata. Okru`noto rakovodstvo
vo Bitola formiralo Informaciono biro# na Glavniot {tab za
izvr{uvawe razuznava~ki i informaciski zada~i.
Glavniot {tab donel odluka (28.
VI 1903) za zapo~nuvawe na Vostanieto na denot Sv. Ilija
(2. VIII 1903). Po zapo~nuvaweto
na Vostanieto, Zadgrani~noto
pretstavni{tvo na Organizaci-
Spomenikot Makedonium vo Kru{evo
ILINDENSKO VOSTANIE
(1903) vostanie na makedonskiot narod protiv osmanliskata
vlast. Kongresot na Makedonskata revolucionerna organizacija
(TMORO), odràn vo Solun (2/15.
4/17. I 1896), donel odluka (16. I
1903) naprolet da se krene oruèno vostanie. Zapo~nuvaweto i vodeweto na Vostanieto bile prepu{teni na okru`nite komiteti.
Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug, odràn vo Smilevo (1924. IV 27. V 1903), odlu~il da se krene op{to osloboditelno vostanie; izbral Glaven
vostani~ki {tab na Bitolskiot
revolucioneren okrug (vo sostav:
Damjan Gruev, Boris Sarafov i
Anastas Lozan~ev), gi opredelil
vostani~kite reoni i reonskite
{tabovi. Na Glavniot {tab mu
jata vo Sofija im predalo na

vladite na evropskite golemi
sili Deklaracija so koja bile
izvesteni za nepodnoslivata
eksploatacija i za èstokosta na
reìmot na osmanliskata drà-
Okru`no na G[ na Bitolskiot revolucioneren okrug za

zapo~nuvawe na Vostanieto (20 juli 1903)
va, koj ne gi po~ituval elementarnite prava priznati na makedonskiot narod so Berlinskiot

dogovor (1878). Od niv se barala
efikasna intervencija za da se
prisili Vladata na Turcija, kako edinstveno odgovorna za voeniot konflikt, da gi izvr{i
prezemenite obvrski i na Makedonija da $ dade avtonomija.
Vostani~kite sili prezele napadni dejstva vo site vostani~ki
reoni (2. VIII 1903). Vostanicite
od Kru{evskiot vostani~ki reon
so koncentriran napad go oslobodile Kru{evo. Vo Kosturskiot
vostani~ki reon bile oslobodeni
i pogolemite naseleni mesta Neveska i Klisura; vo Lerinskiot,
Ohridskiot, Prespanskiot i vo
Ki~evskiot revolucioneren reon, kade {to bile vodeni èstoki
borbi, bila vospostavena makedonska revolucionerna vlast.
Vo oslobodenoto Kru{evo na~alnikot na Gorskiot vostani~ki
{tab go obnarodil sozdavaweto
na Kru{evskata republika#, so
Sovet i so Privremena vlada#,
izbrani demokratski od narodot.
Vedna{ potoa bile izbrani i
drugite organi na vlasta. Priv-
Kru{evo pred Ilindenskoto vostanie vo 1903 godina
601
ILINDENSKO
ta na Turcija gi razmestuvala armiskite edinici od drugite regioni i doveduvala voeni zasiluvawa od Mala Azija. Glavniot vostani~ki {tab napravil pogre{na procena, vo o~ekuvawe intervencija od evropskite Golemi sili, ne ja ikoristil povolnosta za
osloboduvawe na Bitola i za sozdavawe nova realnost vo Makedonija. Vostani~kiot {tab (12. VIII
1903) im predal Memorandum na
diplomatskite pretstavnici so
protest poradi varvarskite postapki na regularnite edinici na
vojskata; protiv paleweto i razurnuvaweto na selata i masakriraweto na nebore~koto makedonsko naselenie. So toa obra}awe
do vladite na evropskite golemi
sili Glavniot vostani~ki {tab
nastapil od pozicija na legitimen pretstavnik na vojuva~ka
strana i se obidel da mu bide
priznat takov status, a po o~ekuvanata nivna intervencija, od taa
Karta na oruènite dejstvija vo Ilindensko vostanie (1903)
Znameto na Kru{evskata ~eta
êtata na Pitu Guli
remenata vlada imala resori: za

vnatre{ni raboti, za finansii,
za ishrana, za izgradba i za sanitet. Posebnite dejnosti gi izvr{uvale specijalni slu`bi: za
obezbeduvawe i gradewe okopi za
za{tita, za popravka na oru`jeto
i za proizvodstvo na voeni materijali, vklu~itelno i cre{evo
top~e. Za odbrana Privremenata
vlada izvr{ila mobilizacija na
ma{koto naselenie sposobno za
borba i prezela merki za za{tita
na muslimanskite semejstvata na
izbeganite dràvni slu`benici
i na nivnite imoti, obezbeduvani
od Vostani~kiot {tab. Vo obid
da se neutralizira muslimanskoto naselenie bil upaten povik,
poznat kako Kru{evski manifest#, litografiran i ispraten
vo selata so muslimansko naselenie. Se soop{tuvalo deka makedonskiot narod se krenal na oruèna borba protiv tiranskiot
reìm na vlasta i na nasilnicite, a ne protiv siroma{noto muslimansko naselenie; deka vostanicite ne se razbojnici, tuku re-
volucioneri, pa zatoa toa da ne se

pla{i, da ostane mirno, a deka vo
avtonomna Makedonija site }e
imaat ednakvi prava i slobodi.
Vo drugite revolucionerni okruzi (Solunskiot, Serskiot i Skopskiot) Vostanieto imalo karakter na gerilsko vojuvawe. Bile
aktivirani site vooruèni ~eti
koi vr{ele napadi na voenite
celi: garnizoni, straàrnici i
drugi celi, kako i na strategiskite objekti: pati{tata, èlezni~kite linii, telefonskite i
telegrafskite instalacii. So
nivnoto dejstvuvawe bila opfatena celata teritorija na Makedonija i so toa Ilindenskoto vostanie dobilo karakter na masovno op{tonarodno vostanie.
Vo Bitolskiot revolucioneren
okrug, kade {to Vostanieto bilo
najmasovno, bila izvr{ena mobilizacija na golem del od bore~koto naselenie i so toa bila obezbedena potrebnata koncentracija
na vostani~ki sili za napad i za
osloboduvawe na vilaetskiot centar Bitola, vo vreme koga Vlada-
602
pozicija da vodi posredni ili direktni pregovori so Vladata na

Turcija. Evropskite golemi sili
imale svoi drugi interesi vo osmanliskata dràva i vo regionot,
bile protiv oruènoto vostanie
vo Makedonija i za za~uvuvawe
status kvo. Na Vladata na Turcija $ dale polna sloboda da gi
upotrebi site potrebni sili i
sredstva za zadu{uvawe na Vostanieto. I sosednite balkanski dràvi bile isto tolku zainteresirani za likvidirawe na Vostanieto i za uni{tuvawe na Makedonskata revolucionerna organizacija, stravuvaj}i od intervencijata na silite za davawe avtonomija na Makedonija.
Vo takvi uslovi, pri celosna izoliranost i vo neprijatelsko okruùvawe od sosedstvoto, makedonskite vostani~ki sili opstojale do pred krajot na 1903 g., protivstavuvaj}i im se na ogromnata,
moderno vooruèna regularna armija i na neregularnite voeni
formacii, koi primenile taktika na totalno uni{tuvawe na ma-
ILI^-SVITI^
kedonskite sela, materijalnata

baza i borbenata rezerva. Po pove}emese~ni èstoki borbi, za da
se po{tedi narodot od natamo{no masakrirawe, Vostani~kiot
{tab (12. XII 1912) izdal direktiva za zapirawe na Vostanieto.
LIT.: Manol Pandevski, Ilindenskoto
vostanie vo Makedonija, Skopje, 1978; d-r
Dimitar Dimeski, Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe vo Bitolskiot vilaet (1893-1903), Skopje, 1981;
d-r Gligor Todorovski, Ilinden, Skopje,
1990.
M. Min.
ILINDENCI# (19411944)
organizacija formirana od bugarskata okupatorska vlast od
u~esnici vo Ilindenskoto vostanie od 1903. Se zalagala za sproveduvawe na bugarskata politika
vo okupirana Makedonija i za
prikaùvawe na Makedoncite
kako del od bugarskiot narod.
Nivnata aktivnost najmnogu doa|ala do izraz vo vreme na proslavite po povod Ilindenskoto vostanie i na drugi zna~ajni istoriski nastani od pobliskoto i podale~noto minato na Bugarija.
LIT.: \or|i Malkovski, Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941-1944,
\. Malk.
Ilinska Planina
ILINSKA PLANINA (PROSTRANSKA PLANINA) srednovisoka planina so dinarski

pravec na protegawe szji. Najvisoki vrvovi se Liska (1.909 m) i
Starec (1.577 m). Se nao|a pome|u
kotlinata Debarca na zapad, dolinata na rekata Treska na sever,
Demir Hisar i dolinata na Beli~ka Reka na istok. Na jugoistok
prodolùva vo Plakenska Planina. Na Ilinska Planina se
razvieni izvori{nite ~elenki
na Mramore~ka i Beli~ka Reka.
so paleozojski kristalesti {krilci preku koi leàt trijaski varovnici. Planinskite strani se
pod {uma, a visokite delovi pod
planinski pasi{ta.
T. And.
Voislav
Ili}
ILI], Voislav I. (s. Bani{ta,

Debarsko, 1. V 1916 Belgrad, 21.
IV 1988) makedonski slavist i
poet, literaturen istori~ar i
kriti~ar, univerzitetski profesor po makedonski jazik i literatura. Osnovnoto i srednoto obrazovanie gi zavr{uva vo Bitola
(19221935), a po diplomiraweto
Belgrad (19351939) raboti kako
korektor vo v. Pravda# i potoa
kako gimnazijalen profesor vo
Vrbas i vo Belgrad (19411944).
Se prijavuva dobrovolec vo Makedonskata brigada J. Sandanski#, no naskoro e ispraten vo
Skopje kako delegat na II kongres
na Antifa{isti~kata mladina
na Makedonija (19441945) i e
postaven za referent na Komisijata za makedonski jazik pri Poverenstvoto za prosveta na ASNOM (1945). Raboti vrz terminologijata na makedonskiot literaturen jazik i e ~len na Vtorata
jazi~na komisija. Nazna~en e za
urednik na Kulturnata rubrika
na v. Nova Makedonija# (1945).
Se vra}a vo Belgrad i raboti kako gimnazijalen profesor (1945
1957). Konkurira za nastavno mesto na Filozofskiot fakultet,
nudej}i podgotvena doktorska disertacija za bitolskiot govor
(1947), no po {estgodi{no ~ekawe prijavuva nova tema za poetskiot jazik na Branko Radi~evi}
(1956), koja po dve godini ja odbranuva i stanuva profesor po
makedonski jazik i literatura na
Filozofskiot fakultet vo Novi
Sad, a honorarno vo Belgrad i vo
Pri{tina. Kako poet na srpski
jazik (Voislav Ili}-Najmla|i)
se projavuva so stihozbirkite
Raspiwawa i umirewa# i Aspekti#, a po Vojnata i Ogweni
signali# i Nebo moè da ~eka#.
Rano se projavuva i so stihovi na
makedonski, no se objaveni samo
pesnite Tu|ina, tuga golema#
(1937) i Tutunari# (1939), a podocna i stihozbirkata Vreme i
reka# (1975). Avtor e na nekolku
publikacii od oblasta na istorijata na makedonskata literatura
i na posebna monografija za V.
êrnodrinski.
BIBL.: Raspiwawa i umirewa, Bitoq,

1935; Aspekti, Bitoq,1936; Pesni~ki jezik Branka Radi~evia, Beograd, 1964; Tokovi makedonske kwièvnosti. Studije,
eseji, portreti, Pri{tina, 1976; Nebo
moè da ~eka, Beograd, 1984; Branko Radi~evi u svom i na{em vremenu, Beograd,
1986; Revolucioner na Dimitar Haxidinev, Gevgelija, 1988; Lice i maski (Kniga
za êrnodrinski), Skopje, 1988; Race nad
ezeroto, Skopje, 1990; @ivi ptici. Bitola Belgrad 19351940, Ohrid, 1996;
Stari pesni, Ohrid, 1996; Lirski buket,
Ohrid, 1997.
LIT.: Blaè Ristovski, Voislav I. Ili}
vo istorijata na makedonskata poezija
od triesettite godini, Sovremenost#,
XXV, 910, 1975, 7196; istiot, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i
materijali, I, Skopje, 1980, 212226; Jovanka Stojanovska-Drugovac, Blesok i
traewe. Knièvnoto i nau~noto delo na
Voislav I. Ili}, Skopje, 1997; D-r Stojan
Risteski, Prilozi za istorijata na makedonskiot jazik, Ohrid, 2000, 102126 i
216247.
Bl. R.
Goran
Ili}
ILI], Goran (Kumanovo, 27. VII

1959) akter. Diplomiral na otsekot za akterska igra na FDU vo
Narodniot teatar vo Kumanovo,
~ij direktor e od 2002 g. Nastapuval i na drugi sceni niz Republikata. Ulogi: Amlet (Amlet u Zelenu Baru); Alfred (Ne sme nie
angeli); Qubo (Koga cutea tikvite); Pan~e (Biseri i sviwi); Oberon (Son na letnata no}); He~o
(Polkovnikot ptica); Kralot
(Kralot umira); Ilija ^vorovi}
(Balkanski {pion) i dr.
R. St.
ILICA (XXI v.) makedonski
blagorodnik, arhont (upravnik)
na Meglenskata oblast vo vremeto na carot Gavril Radomir. Koga
vizantiskiot car Vasilij II go osvoil gradot Meglen (1015), bil zaroben zaedno so golem broj blagorodnici i vojnici i bil ispraten
vo zato~eni{tvo vo Ermenija.
rec. I. Thurn, Berlin, 1973, 352, 2337. K. Ax.
ILI^-SVITI^, Vladislav Markovi~ (19341966) slavist-komparativist, osnova~ na nostrati~kata teorija za srodnosta me|u indoevropskite, kartvelskite,
semito-hamitskite, dravidskite,
uralskite i altajskite jazici i
sozdal sporedbena fonetika i
603
ILKOVSKI
sporedben re~nik na op{ti koreni. Imaj}i izvonreden uset za sekoja jazi~na pojava pooddelno i
izvonreden sluh, za prvpat vo
SSSR toj zboruva za makedonskiot jazik, za gubeweto na rinezmot
vo jugozapadnite makedonski govori (Vopros slavnskogo zkoznani, vp. 6, 1962), za nekoi
osobenosti na mak. egejski dijalekti. Kovtor e na prviot golem
makedonsko-ruski re~nik (zaedno
so D. Tolovski), kon koj prilaga i
svoja kratka gramatika na makedonskiot jazik.
ra na SRM. Od 1995 g. e sovetnik

i kolumnist na internacionalniot trojazi~en vesnik Zaman#.
^len e na DPM od 1956 g.
BIBL.: Otade kamenot, 1965; Trendafil
cvet, 1972; Trendafil dom, 1974; Guldin,
1993; \ulpat, 2003; Yryen Duvar
(Podvièn yid), 2008.
LIT.: Abdulkadir Hayber, Makedonya ve Kosova
Turklerinin Edebiyat?, Istanbul, 2001. A. Ago
BIBL.: Imenna akcentuaci v baltiskom i slavnskom, M., 1963; Makedonskorusski slovar, M., 1963; Opt sravneni nostrati~eskih zkov, t. I, M., 1971
(t. II, spored negovite materijali, izleguva vo 1976). Kompletna bibliografija vo
Sovetskoe slavnovedenie, br. 1, M.,
1967.
Kr. Il.
@arko Tuni}: Ilustracija
Risto
Ilkovski
ILKOVSKI, Risto Iliev (s.

Ilovica, Strumica, 9. I 1930)
redoven profesor na Zemjodelskiot i Vet. f. vo Skopje. Osnova~ na FVM, kade {to bil izbiran za prodekan i vo dva mandata
za dekan. Od 1962 g. se vrabotuva
na Zemjodelskiot fakultet, kade
{to i doktoriral (1969). Bil na
specijalizacija vo Holandija, na
studiski prestoi vo Germanija,
Finska, Grcija, SAD i vo Meksiko. Se zalagal i uspeal da sozdade
uslovi za otvorawe na Veterinarnata nasoka (1991/92), a bil i
pretsedatel na Mati~nata komisija za formirawe na Vet. f. vo
Skopje. Raboti vo Delovniot sojuz za pamuk i svilena buba vo
Strumica, bil direktor na Zemjodelsko stopanstvo Hamzali#
vo Strumica. Objavil 120 nau~ni
i stru~ni truda.
M. D. J. B.
ILOVICA# kameno-zemjena
brana, izgradena 1999 g. Locirana
e severoisto~no od Strumica, visoka 27,8 m, dolga 274 m, so vkupen
volumen na teloto 131.000 m3 (kamen i zemja), formira akumulacija od 0,5 milioni m3. Nameneta e
za vodosnabduvawe i navodnuvawe. Pridru`ni objekti: bo~en
prelivnik so povr{inski odvod,
temelen ispust.
Q. T.
604
ILUSTRACIJA crte`, skica,

gravura, fotografija, {to sluì
za likovno pojasnuvawe na tekstot ili knièvnata tvorba, za da
se ukrasi i zbogati tekstot. Prvite vistinski ilustracii se
srednovekovnite minijaturi vo
crkovnite i nau~nite knigi. Vo
Makedonija so ilustracija se zanimavale: N. Tozi, Q. Oxaklievski, I. Velkov, T. [ijak, D. Kondovski, M. Topuz, O. Maneski, D.
Isailovski, D. Boìkov, T. Maneski, @. Tuni}, D. Andonova.
Al. Cv.
Emin
Ilhami
ILHAMI, Emin (Emin Ilhami)

(Radovi{, 8. VIII 1931) poet,
dramski pisatel, istraùva~,
knièven kriti~ar, publicist,
preveduva~ od turskata nacionalnost vo RM. Zavr{il Vi{a pedago{ka akademija vo Skopje. Kratko vreme rabotel kako u~itel.
Bil urednik na emisiite na turski jazik vo Radio Skopje, odgovoren urednik na spisanieto Sesler#, dva mandata bil potpretsedatel i sekretar na DPM; generalen direktor na Teatarot na narodnostite# vo Skopje, potsekretar vo Ministerstvoto za kultu-
IQAZ, [aban (Skopje, 1955)

poet, pripadnik na romskata etni~kata zaednica vo RM, preveduva~ od romski na makedonski jazik i obratno. Roden e vo Skopje,
kade {to zavr{il sredno stru~no
obrazovanie. ^len e na DPM
(1996). Negovite stihovi, kako
vpro~em i sevkupnata literatura
na Romite, provociraat niza pra{awa i dilemi za bitieto, qubovta, smrtta, za ìvotot so svoeto sekojdnevje i za ìvotot so edna kosmopolitska svrtenost. Toa
se i stihovi {to ja promoviraat
mislata na Romite vo Makedonija, no i nivnata misla za Makedonija i po{iroko.
DELA: Korewata na mojot pradedo (poezija, 1985), Spomenikot na besmrtnite
(poezija, 1990), Svetlinata na cvetot
(poezija, 1998).
V. M. - ^.
IQOVSKA, Sneàna Todorova

(Skopje, 31. X 1945) spec. po detska i preventivna stomatologija,
redoven prof. na Stom. f. Doktorirala vo 1988 g. U~estvuvala vo
izveduvaweto na nau~ni proekti
i avtor e na 87 statii, kako i na
u~ebnikot Organizacija na stomatolo{kata slu`ba#.
E. M.
Vasil
Iqoski
IQOSKI, Vasil (Kru{evo, 20.

XII 1902 Skopje, 1. XI 1995)
dramski pisatel, eseist, kriti~ar, knièven istori~ar, akademik. Toj e eden od vtemeluva~ite
na makedonskata dramska literatura, avtor na prvoto dramsko delo na makedonski jazik prikaàno na scenata na Kralskiot skopski teatar me|u dvete svetski vojni. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Dolgi godini rabotel kako profesor na Vi{ata pedago{ka {kola (sega{en Pedago{ki fakultet) vo Skopje. Bil
~len na DPM od samoto negovo
IMERI
formirawe (1947), a stanuva i

~len na MANU neposredno po
nejzinoto formirawe. Dramski
tekstovi po~nuva da pi{uva u{te
vo gimnaziskite denovi, a ve}e
oformeni edno~inki, koi doìvuvaat i scenska izvedba, sozdava
kako student. Pi{uvaweto na makedonski, na kru{evskiot i na
kumanovskiot dijalekt, go pravi
so cel da ukaè na jazi~nata posebnost, no i na koloritnosta na
makedonskiot jazik. Ovaa tendencija osobeno doa|a do izraz vo tipi~no bitovo-socijalnata drama
vo 5 ~ina Beànka# (podocna
preimenuvana Begalka#), premierno prikaàna na 16. VI 1928 g.
Pokraj odli~niot priem kaj publikata, taa e simnata od repertoarot i povtorno prikaàna duri
vo sezonata 1936/37 (koga na scenata na Kralskiot skopski teatar e postavena i dramata Pe~albari# od Anton Panov). Vo toj
period ja pi{uva (na srpski jazik) komedijata vo 3 ~ina Nagazio ~ovek# (poznata kako ôrbaxi Teodos#), koja e premierno
izvedena na 23. IV 1937 g. vo prevod na skopski dijalekt. Iqoski
e avtor na niza studii i statii za
jazikot, kako i avtor na literaturno-istoriski tekstovi (za Kiril i Metodij, G. Prli~ev, K. P.
Misirkov, K. Racin) i na esei za
teatarot.
DELA: drami: Begalka (1928), ôrbaxi
Teodos (1937), U~eni~ka avantura (1939)
Biro za bezrabotni (1940), Pi{i, Pan~e
(1947), Dva sprema eden (1952), êst
(1953), Kuzman Kapidan (1954), Mladi sinovi (1955), Dopirni to~ki (1959), Okrvaven kamen (1968), Svadba (1976), Smrt
za ìvot (1988). Integralno negovoto
tvore{tvo e pretstaveno vo tritomniot
Izbor (1978).
LIT.: Aleksandar Aleksiev, Osnovopolo`nici na makedonskata dramska literatura (1976); Nada Momirovska, Vasil
Iqoski, Tvore~ka osobenost i literaturno-dramatur{ka evolucija, (1977);
Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek (1990); Jelena
Luìna, Istorija na makedonskata drama (makedonska bitova drama) (1995).
V. M. - ^.
IQOSKI, Risto (s. Besvina,

Lerinsko, 5. III 1943) istori~ar,
nau~en sorabotnik. Kako dete begalec od Gra|anskata vojna vo Grcija, vo Budimpe{ta zavr{il osnovno u~ili{te, gimnazija i Filozofski fakultet (istorija i
ruski jazik) na Univerzitetot
Etve{ Lorand# (juli 1967). Izvesno vreme rabotel kako profesor vo sredni {koli vo Budimpe{ta (19671970), a potoa se preselil vo RM i rabotel kako
stru~en sorabotnik, asistent i
nau~en sorabotnik vo Oddelenieto za anti~ka i srednovekovna istorija na Institutot za nacionalna istorija vo Skopje (1. VII
19702003). Gi posetuval postdip-
Risto
Iqoski
lomskite studii na Filozofskiot fakultet (Seminar po vizantinologija) vo Belgrad (1972&

1974) i magistriral na tema Makedonija izmeu Srbije i Vizantije u doba prvih Paleologa (1261
1334)# (1977). Bil izbran za nau~en sorabotnik i rakovoditel na
Oddelenieto za anti~ka i srednovekovna istorija (1979), za sekretar (19791984) i ~len (1984&1988)
na Redakcijata na sp. Glasnik#
na INI. Sega ìvee vo Budimpe{ta.
BIBL.: Spomenici na srednovekovnata i
ponovata istorija na Makedonija, t. II,
Skopje, 1977 (so koavtori); Istoriografija na Makedonija, 1976-1980, II, Skopje,
1987 (so koavtori); Koj i koga vladeel so
Makedonija / Who ruled Macedonia and how
long, Skopje / Skopje, 2003.
LIT.: Bilten# na Univerzitetot Sv.
Kiril i Metodij. br. 542, Skopje, 10. XI
1990, 153&156; 50 godini Institut za
nacionalna istorija 1948&1998, Skopje,
1998, 93.
S. Ml.
Imela (Viscum album L.)
IMELA poluparazitski grmu{ki, se razvivaat vrz stebla na

drugi drvja, koristej}i od niv
hranlivi materii, a samite ja vr{at asimilacijata. Imaat dihotomno razgranuvawe, koèsti
ili lu{povidni listovi, sprotivno rasporedeni. Pod ova ime
vo na{ata zemja se opfateni imelite od tri roda: Viscum album L.
zimzelena imela, koja parazitira
na {irokolisni drvja, borovi i
eli; Loranthus europaeus Jacq. listopadna imela, parazit na kostenot i na dabot i Arceuthobium oxycedri M. Bieb. mala zimzelena
grmu{ka so sitni lisje, koja parazitira na iglovidnite smreki.
Al. And.
Imer
Imeri
Imago Klipeata, tip kru`na kamena stela
IMAGO KLIPEATA (imago clipeata) tip kru`na kamena stela

vo Makedonija. Vo periodot na
ranoto Rimsko Carstvo pove}e
anti~ki portreti na pokojnicite
bile reljefno oformuvani vo kameni kru`ni medaljoni. Otkrieni se vo Ohrid, Gevgelija, Marvinci i na drugi mesta.
LIT.: V. Sokolovska, Anti~ka skulptura vo SR Makedonija, Muzej na Makedonija, Skopje, 1987.
V. L.
IMERI, Imer (s. êgrane, Gostivarsko, 29. VIII 1942 Skopje,

29. VI 2008) lekar, specijalist
po op{ta medicina i politi~ar.
Ja zavr{il U~itelskata {kola, a
potoa diplomiral na Pedago{kata akademija (Grupa za hemija i
biologija) vo Skopje, po {to
rabotel kako nastavnik vo s.
Trnovo, Gostivarsko. Za istaknuvawe na albanskoto zname vo Gostivar (1968) izdràl petgodi{na
zatvorska kazna. Po izleguvaweto od zatvor, izvesno vreme rabotel kako fizi~ki rabotnik. Podocna diplomiral i na Medicinskiot fakultet vo Pri{tina
(19751981), po {to rabotel kako
lekar vo Pri{tina (19811989).
Bil eden od inicijatorite za
formiraweto na Demokratskata
liga na Kosovo. Otkako ostanal
bez rabota, se vratil vo Makedonija. Bil zamenik-minister za
zdravstvo vo Vladata na RM (1993).
605
IMPRESIONIZAM
Kako pretsedatel na Partijata za

demokratski prosperitet (od 2000)
bil potpisnik na Deklaracijata
na albanskite politi~ki lideri
(so A. Xaferi i A. Ahmeti) za
nivnite programski barawa za
promena na politi~kiot sistem
vo Makedonija (Prizren, 22. V
2001). Na sredbata so pretsedatelot Boris Trajkovski, zaedno
so A. Xaferi, podnel predlog za
federalizacija na Makedonija po
primerot na Bosna (17. VI 2001) i
bil potpisnik na Ohridskiot
ramkoven dogovor (13. VII 2001).
Neposredno potoa, od zdravstveni pri~ini, se povlekol od politi~kiot ìvot i rabotel kako lekar vo ambulantata vo rodnoto
selo.
LIT.: Po~ina Imer Imeri, Dnevnik#,
XIII, 3706, Skopje, 30. 2008, VI 3; Imer
Imeri 19422008, politi~ar, Utrinski
vesnik#, IX, 2724, Skopje, 30. VI 2008, 5.
S. Ml.
IMPRESIONIZAM, NEOIMPRESIONIZAM (fr. impression vpe~atok) umetni~ka

nasoka dominantna vo Evropa od
vtorata polovina na XIX, delumno i vo XX v. Akcentot vo ilustracijata e na prviot vizuelen
vpe~atok, na brzoto i spontano
beleèwe na pojavite. Vo na{eto slikarstvo neoimpresionizmot e prisuten vo delata na pove}eto osnovolo`nici, preku
naglasenata svetla paleta i
oboenite senki na momentnite
vpe~atoci (D. Pandilov, Q. Belogaski), potoa kaj Katja Eftimova, Lena Stefanova, Borko
Lazeski i dr.
LIT.: Sowa Abaxieva Dimitrova, Dimitar Avramovski Pandilov, Skopje, 1984;
Qubica Damjanovska, Qubomir Belogaski, Skopje, 1978.
S. Ab.-D.
IMPULS# spisanie za popularizacija na fizikata. Vo nego

se objavuvani napisi od istorijata i od aktuelnata problematika
na fizikata, zada~i za u~enicite
od osnovnite i srednite u~ili{ta i informacii za aktivnostite
na DFM od interes za {kolskata
populacija. Od 1977 do 2006 g. se
otpe~ateni 52 broja, na vkupno
2.200 stranici. Vo odredeni periodi tiraòt nadminuval deset
iljadi primeroci. Glavni redaktori bile S. Bah~evanxiev, M. Jonoska, \. Ivanovski i D. Ger{anovski.
V. Ur.
INVESTICII zgolemuvawe
na postojnite kapitalni fondovi, koi naturalno postojat vo tri
oblici: grade`ni objekti (fabri~ki hali i administrativni
zgradi); oprema (ma{ini, tehnolo{ki linii i sl.); i zalihi (surovini, poluproizvodi i gotovi
proizvodi). Pritoa, bruto-in606
vesticiite ja pretstavuvaat
vkupnata masa na investiciite vo
ekonomijata, vo opredelen vremenski period, bez ogled dali
stanuva zbor za investicii nameneti za zamena na istro{enite
kapitalni fondovi ili, pak, za
nivno zgolemuvawe. Neto-investiciite, pak, go pretstavuvaat
samo delot na investiciite so
koi e realizirano zgolemuvawe
na kapitalnite fondovi vo ekonomijata nad dotoga{noto postojno nivo. Ottuka, neto-investiciite se pomali od bruto-investiciite za iznosot na amortizacijata (istro{enosta) na kapitalnite fondovi. Na investiciite
im pripa|a zna~ajna uloga vo dinamiziraweto na ekonomskiot
rast. Na makroplan investiciite
se determinirani pred s od goleminata na nacionalnoto {tedewe, visinata na kamatnata stapka
i o~ekuvawata na ekonomskite
subjekti za idnite nastani (ekonomski i politi~ki). Gledano od
aspekt na poedine~no pretprijatie, izvorite za finansirawe na
investiciite obi~no se kombinirani od: sopstveni sredstva na
pretprijatieto (neraspredelen
profit), bankarski krediti, emisija na korporaciski obvrznici i
emisija na akcii. Vo razvienite
zemji, vo finansiraweto na po~etnite fazi na razvojot na pretprijatieto, zna~ajno mesto mu
pripa|a na neformalniot rizi~en kapital (t.n. biznis-angeli),
a vo povisokite razvojni fazi i
na oficijalniot rizi~en kapital (venture capital). Vo prethodniot sistem SRM ostvari intenzivna investiciona aktivnost.
Vo periodot 19561980 g., prose~nata stapka na bruto-investiciite (u~estvo na bruto-investiciite vo op{testveniot proizvod)
iznesuva{e okolu 40% i pridonesuva{e za dinami~en ekonomski
rast na zemjata (v. ekonomski
rast i razvoj). Iako, po~nuvaj}i
od 1965 pa s do 1981 g., sopstvenite sredstva na pretprijatijata,
kako izvor na finansirawe na
investiciite, manifestiraa tendencija na porast, bankarskite
krediti (a od 1974 do 1981 g. i
onie od stranski izvori) zadràa
vonredno visoko u~estvo (51,8%
1965 g., do 60% 1981 g.). Po 1980
g. investiciite po~naa silno da
opa|aat (1984 g. nivnoto u~estvo
vo OP se svede na 21,3%), a opa|a{e i nivnata ekonomska efikasnost. Vo periodot po osamostojuvaweto na RM, bruto-investiciite vo fiksnite fondovi pokaùvaat dolgoro~na tendencija na
stagnacija, odrùvaj}i se na nivoto pome|u 15 17% vo bruto doma{niot proizvod na zemjata.
Bruto-investicii vo fiksni
fondovi vo RM
godina
kako % vo BDP
1994
15,3
1995
16,5
1996
17,4
1997
17,4
1998
17,8
1999
17,9
2000
16,2
2001
14,8
2002
16,6
Osnovnite pri~ini za vakvata
sostojba se: niskoto nacionalno
{tedewe, visokite realni kamatni stapki, dejstvoto na neekonomskite faktori i nivniot odraz
vrz o~ekuvaweto na ekonomskite
subjekti i slabiot priliv na
stranski direktni investicii.
Generalno gledano, za da se dinamizira rastot i da se osposobi
ekonomijata da kreira novi rabotni mesta, potrebno e brutoinvesticiite vo fiksnite fondovi da go zgolemat svoeto u~estvo vo BDP do 25%. Vo ovoj kontekst, kreiraweto na povolna
investicionata klima (v. investiciona klima) ostanuva klu~en
faktor za pottiknuvawe na doma{nite i na stranskite investitori da vloùvaat vo makedonskata ekonomija.
IZV.: Republi~ki zavod za statistika,
Razvojot na SR Makedonija 19451984,
Skopje, 1986, 41-51; Republi~ki zavod za
statistika, Statisti~ki godi{nik na
Republika Makedonija 1997, Skopje, dek.
1997, 547 -563.
LIT.: M. Nestoroski, Mo`nosti za povisoko nivo na investicii vo Republika
Makedonija. Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, MANU Skopje,
2004; N. Kqusev, Investiciona depresija,
na istoto mesto.
T. F.
INVESTICIONA KLIMA
zbir na specifi~ni faktori {to
vlijaat vrz potticite na ekonomskite subjekti za investirawe, za
vospostavuvawe novi firmi i za
{irewe i razvoj na biznisite.
Klu~ni elementi na biznis-klimata se: stabilnosta na politikite, za{titata na sopstveni~kite prava, vladinata regulacija,
administrativno-birokratskite
pre~ki i korupcijata, odano~uvaweto, pristapot na biznisite do
sredstvata za finansirawe na
rastot, kvalitetot i kapacitetot
na dejstvuvaweto na instituciite
i sl., gledani vo nivnata me|uzavisnost, a ne kako oddelni i izolirani faktori. Site spomnati
faktori vlijaat vrz goleminata
na tro{ocite i vrz rizicite za
investirawe. RM vleguva vo redot na zemjite vo tranzicija so
nepovolna investiciona klima.
Vo izve{taite na kompetentni
me|unarodni institucii pri oce-
INICIJATIVEN
nata na oddelnite segmenti na investicionata klima i biznis-opkruùvaweto, RM dobiva nepovolni ocenki za kvalitetot i
efikasnosta na instituciite (posebno na sudskiot sistem i za{titata na sopstveni~kite prava), za
rasprostranetosta na korupcijata, za reformite vo infrastrukturata, za javnata administracija
i za pristapot na biznisite do
sredstvata za finansirawe. Kreiraweto na povolna investiciona klima e edna od klu~nite
strukturni reformi vo tek vo
RM. Pokraj stabilnata makroekonomska ramka (niska inflacija, niski buxetski deficiti i
stabilen devizen kurs), vo me|uvreme RM go vovede edno{alterskiot sistem i gi skrati procedurite za formirawe biznisi, a so
voveduvaweto na ramniot danok
go namali i dano~noto optovaruvawe na biznisite. Globalno gledano, Svetskiot ekonomski forum, spored karakterot na investicionata klima i nacionalnoto
biznis-opkruùvawe, pome|u 102
zemji, RM ja rangira na 83 mesto.
IZV.: World Economic Forum, The Global
Competitiveness Report 20032004, Oxford
University Press, 2004.
LIT.: World Bank, World Development report
2005: A Better Investment Climate for Everyone,
New York, 2005; T. Fiti, Podobruvaweto
na investicionata klima vo Republika
Makedonija vo funkcija na zabrzan rast,
Godi{nik na Ekonomskiot fakultet od
Skopje#, Skopje, 2006.
T. F.
INGILIZOV, Ivan (Peh~evo,

20. VII 1882 s. Cerovo, Gornoxumajsko, 28/29. IX 1944) u~itel,
vojvoda vo Ilindenskoto vostanie. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje, u~el istorija i filozofija na univerzitetite vo
Sofija i Zagreb. Bil u~itel vo
Strumica, Gorna Xumaja, Skopje
i Peh~evo. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta vo Strumi~ko, Radovi{ko i vo Male{evsko. Po Prvata svetska vojna bil
pratenik vo Bugarskoto narodno
sobranie. Po 9 septemvri 1944 g.
bil uapsen i ubien zaedno so drugi pripadnici na VMRO.
LIT.: Boris J. Nikolov, Vtre{na makedono-odrinska revolcionna organizaci. Vovodi i rkovoditeli (18931934).
Biografi~no-bibliografski spravo~nik#, Sofi, 2001.
Z. Tod.
INDIUM hemiski element, vo

grupata retki metali#. Zastapen
e kako pridruèn element vo rudite na oboenite metali. Se proizveduva vo Topilnicata za olovo i cink vo Veles (v. MHK Zletovo Veles): istraùvawe (od
1988) i proizvodstvo 200300 kg
godi{no (1995). Proizvodstvoto
e zapreno vo 2002 g. so prestanokot na rabotata na Topilnicata.
Sv. H. J. - B. N.
INDOEVROPSKI JAZICI
edna od najgolemite jazi~ni familii so najgolem broj lu|e {to
gi zboruvaat, re~isi vo cela Evropa, vo jugozapadna i ju`na Azija, kako i vo oblastite naseleni
od Evropejci (Severna i Ju`na
Amerika, Afrika, Avstralija,
Nov Zeland i dr.). Indoevropskite jazici pokaùvaat srodnost vo
fonetikata, vo morfologijata i
vo leksikata, a se pretpostavuva
deka poteknuvaat od eden nepotvrden jazik {to ja opfa}al teritorijata severno od Crnoto More. Na ovoj jazik se zboruvalo pove}e od 5.000 godini, a nekade do
3.000 g. pr. n.e. toj se podelil na
golem broj dijalekti. Indoevropskite jazici se delat na 10 granki
(nekoi se ve}e izumreni): baltoslovenska, germanska, romanska,
gr~ka, albanska, ermenska, keltska, indoiranska, anadolska i toharska. Baltoslovenskata granka
se deli na balti~ki i na slovenski jazici, a slovenskite se delat
na isto~na, zapadna i ju`na grupa.
Makedonskiot jazik spa|a vo ju`nata grupa, kade {to se vbrojuvaat i staroslovenskiot (izumren
jazik), bugarskiot, srpskiot, crnogorskiot, bosanskiot, hrvatskiot i slovene~kiot jazik. Interesot za prou~uvaweto na indoevropskite jazici kaj nau~nicite
(Vilijam Xons, Razmus Rask i dr.)
bil golem. Tie ja uvidele vrskata
me|u gr~kiot, latinskiot, germanskiot i keltskiot jazik i smetale deka ovie jazici poteknuvaat od eden zaedni~ki indoevropski jazik, a so vostanoveniot sistem na glasovno pretstavuvawe
napravile rekonstrukcija na
protoindoevropskiot jazik.
LIT.: J. P. Mallory, In Search of the Indo-Europeans. Thames and Hudson, 1989; B. Chakrabarti, A comparative study of Santali and Bengali,
Calcutta, 1994; R. Lass, Historical linguistics
and language change, Cambridge, 1997. G. Cv.
INDUSTRIJA ZA BOI I LAKOVI del od hemiskata industrija. Pogolem broj fabriki od

koi pozna~ajni vo R Makedonija
se: Alkaloid# Profiten centar Premazi#, OHIS#, Hemik# i Hest#, site od Skopje,
Seda# od Prilep i Bahem# i
Sahem# od Gostivar. Profitniot centar Premazi# od Alkaloid# zapo~nal vo 1946 g. kako
Fabrika za boi i lakovi Proleter#, a so Alkaloid# se integrira vo 1977 g. Proizveduva alkidni
i ureaformaldehidni smoli, {iroka paleta na premazi, lepila,
plastifikatori i razreduva~i,
kako i razni pomo{ni sredstva i
dodatoci. Proizvodstvoto e orientirano kon drvnata, grade`nata i metalnata industrija, a nose~ki proizvodi se: Duropal#,
Nitrolin#, Pronal#, Ekonal#, Karolin#. Raboti spored

ISO 9001, DIN i MKS standardi. OHIS# Skopje, proizveduva boi i lepila vrz baza na polivinil acetat.
Sv. H. J. - M. C.
IN@ENERISKI BRIGADI
NA NOVM (po~etokot na noemvri 1944). Prvata inèneriska
brigada bila pri G[ na NOV i
POM. Naskoro potoa, vo istiot
mesec, bile formirani i Vtorata, Tretata i êtvrtata makedonska inèneriska brigada. Prvite
tri brigadi bile vo sostav od po
tri bataljoni, a ~etvrtata brigada so pet bataljoni.
V. St.
Faksimil od pismoto na Verskiot referent pri

Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija (1943)
INICIJATIVEN ODBOR za
organizirawe na Makedonska
pravoslavna crkva vo NOB (1943
1945) telo na makedonskoto
pravoslavno sve{tenstvo vo
NOB (1943) za re{avawe na makedonskoto crkovno pra{awe.
Zapo~nalo samoinicijativno da
organizira makedonska pravoslavna crkva so bogoslu`ba na
makedonski jazik, so makedonska
tradicija i arhijerei Makedonci. Prvata inicijativna grupa
za crkovno-administrativno organizirawe ja so~inuvale sve{tenicite Kiril Stojanov, Nikola Apostolski i Metodi Gogov
(podocne{en arhiepiskop Mihail). Vo oktomvri 1944 g. vo s.
Vranovci bil formiran Inicijativen odbor sostaven od sve{tenicite Metodi Gogov, Veqo
Man~evski, Pande Popovski,
pop [a}o i Spiro Damevski.
Odborot osnoval arhijerejski
namesni{tva i duhovni odbori
od tri ~lena vo site okolii vo
Makedonija (prvite vo Prilep i
Bitola). Pod pretsedatelstvo
na protojerej-stavrofor Nestor
Popovski Inicijativniot odbor
607
INICIJATIVEN
go organiziral crkovno-duhovniot ìvot vo Makedonija za da

gi re{ava problemite na sve{tenstvoto i vernicite od verski, duhoven, crkovno-sudski,
prosveten i socijalen karakter.
Go podgotvil i go svikal Prviot
crkovno-naroden sobor vo Skopje (5. III 1945) za organizirawe na
Makedonskata pravoslavna crkva. Vodel razgovori so srpskite
patrijarsi Gavrilo Doì}, Vikentie Prodanov i German i
podnesol nekolku rezolucii od
imeto na sve{tenstvoto i pravoslavniot narod vo Makedonija
za sozdavawe samostojna Makedonska pravoslavna crkva. Go
organiziral Vtoriot crkovnonaroden sobor (1958), na koj
be{e vozobnovena Ohridskata
arhiepiskopija i proglasena
Makedonskata pravoslavna crkva so svoj poglavar arhiepiskopot Dositej.
prestojuvale Glavniot {tab na

NOV I POM i Centralniot komitet na KPM. Negovoto formirawe bilo inicirano na Prespanskiot sostanok na CK na KPM,
odràn na 2 avgust 1943 g. vo Ote{evo (Prespa), koga bilo re{eno
da zapo~nat podgotovkite za svikuvawe Antifa{isti~ko sobranie. Pri formiraweto vo IO
vlegle: Metodija Andonov-ênto, pretsedatel, Strahil Gigov,
sekretar, Mihailo Apostolski
(~len po funkcijata komandant
na G[ na NOV i POM), Cvetko
Uzunovski, Borko Temelkovski i
Venko Markovski, ~lenovi. Na 30
april 1944 g., poradi zgolemuvaweto na negovite ingerencii, bil
pro{iren u{te so 16 novi ~leno-
IO, kako najvisok (privremen)

organ na dràvnata vlast, i G[
kako najvisok organ na voenata
organizacija, ~esto zaedno zasedavale i re{avale za pra{awa
{to bile od zaedni~ki interes za
osloboditelnata borba.
LIT.: D-r Novica Veljanovski, Narodnata vlast vo Makedonija vo NOV i revolucijata 1941-1944, Skopje, 1983; D-r Mile Todorovski, Inicijativniot odbor
na ASNOM vo podgotovkite za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM, zb.:
Razvitokot na dràvnosta na makedonskiot narod, Skopje, 1966.
N. V.
INSEKTI (Insecta) klasa bezrbetni ìvotni od tipot ~lenkonogi (Arthropoda) {to e najbrojna i najuspe{na grupa organizmi
na planetata Zemja. Za razlika od

1989; Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje,
1994; Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje,
2000; Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; istiot, Avtokefalnosta na Makedonskata
pravoslavna crkva, Skopje, 1972. Rat. Gr.
Insekti: 1. muva, 2. mreòkrilec; 3. peperutka, 4. komarec, 5. skakulec, 6. osa, 7. vo{ka, 8. bogomolka;

9. mravka; 10. polski popec; 11. svetulka; 12. peso~na buba~ka
Zapisnik od zaedni~kata sednica

na Inicijativniot odbor i Glavniot {tab
na Makedonija za svikuvawe na ASNOM (6. V 1944)
INICIJATIVEN ODBOR ZA
SVIKUVAWE NA ASNOM (s.
Crvena voda, Debarca, XI 1943 2
VIII 1944) formiran od voenoto
i politi~koto rakovodstvo na
NOV na Makedonija. To~niot datum na formiraweto ne e utvrden, no e poznato deka toa se slu~ilo vo prvata polovina na noemvri 1943 g.; funkcioniral na slobodnata teritorija vo s. Crvena
Voda (Debarca), Ohridsko, smesten na padinite na planinata Karaorman, kade {to vo tie denovi
608
vi. IO bil formiran za da go

podgotvi svikuvaweto na Antifa{isti~koto sobranie, a zavr{il i pove}e drugi zna~ajni dejnosti {to dotoga{ gi vr{ele G[
ili CK na KPM. Vo toa svojstvo,
izvesno vreme imal uloga na najvisoko politi~ko-pretstavni~ko
telo, najvisok organ na vlasta.
Podgotvil Upatstvo za organizirawe na narodnite odbori, Upatstvo za na~inot na izbirawe na
delegatite za ASNOM i nivno
prefrlawe na slobodnata teritorija, gi odobril re{enijata doneseni od G[ do osnovaweto na
IO, dal instrukcii za platformata na makedonskata delegacija
za razgovor so Josip Broz Tito i
so jugoslovenskoto rakovodstvo
za poziciite na Makedonija i za
re{avaweto na makedonskoto nacionalno pra{awe, odràn vo juni 1944 na ostrovot Vis; gi podgotvil pove}eto dokumenti podneseni i usvoeni od delegatite na
Prvoto zasedanie na ASNOM.
drugite ~lenkonogi organizmi,

insektite poseduvaat samo tri
para noze i naj~esto krilja. Imeto poteknuva od latinskiot zbor
insect#, {to zna~i ras~leneto# i
se odnesuva na jasno podvoenite
delovi {to go so~inuvaat teloto
na insektot glava, toraks i abdomen. Preku procesot na evolucija, kaj razli~ni grupi insekti
osnovnite delovi na teloto pretrpele zna~itelni modifikacii.
Na primer, usniot aparat moè
da bide adaptiran za xvakawe ili
za {mukawe te~nosti. Nozete moàt da bidat modificirani za
skokawe, kopawe, plivawe, za fa}awe na plenot, pa duri i za slu{awe i ispu{tawe na zvu~ni signali. Kriljata ne sluàt samo za
letawe tie moàt da bidat
cvrsti i da imaat za{titna uloga. Insektite bile prvite organizmi {to po~nale da letaat. Pojavata na krilja datira u{te od
geolo{kiot period, karbon (pred
350290 milioni godini), no ovie
INSTALACIJA
prvi leta~i ne poseduvale mo`nost da gi sklopuvaat kriljata

kraj teloto kon nazad. Denes samo
vilinskite kow~iwa poseduvaat
krilja od takov tip. Insektite se
podeleni na dve potklasi: beskrilni insekti (Apterigota) i insekti so krilja (Pterigota). Beskrilnite insekti se mala grupa
organizmi, koi pretstavuvaat reliktni ostatoci od najstarite
primitivni prainsekti, so ograni~en broj vidovi. Od beskrilnite insekti kaj nas se registrirani
18 vida. Kaj insektite so krilja
postembrionalniot razvoj se odlikuva so necelosna ili celosna
metamorfoza {to gi opfa}a stadiumite larva, kukla i imago. Prvite insekti so krilja se odlikuvale so necelosna metamorfoza.
Stadiumot kukla se pojavil vo geolo{kiot period perm (pred
290245 milioni godini), kako rezultat na klimatskite promeni
(stadiumot kukla im ovozmoùva
na insektite da go preìveat studeniot period). Uspehot na stadiumot kukla kaj insektite moè
jasno da se protolkuva od dene{na
perspektiva, koga 85% od site vidovi insekti se razvivaat na ovoj
na~in i pripa|aat kon ~etirite golemi uspe{ni redovi: tvrdokrilci
(Coleoptera), dvokrilci (Diptera), cipokrilci (Hymenoptera) i peperutki (Lepidoptera). Vo Makedonija, od
insektite so krilja e registrirano
prisustvo na 6.162 vida.
LIT.: C. G. McGavin, Spiders and other terrestrial
Arthropods, London, 2000; P. A. Meglitsch, Invertebrate Zoology, Oxford, 1972. Sv. P. V. Sid.
INSEKTI, KRILESTI (Pterygota) pogolema grupa insekti so

krilja. Opfa}a okolu 1.000.000
vidovi. Imeto go dobile spored
zborot (pteryx gr. = krilo). Od
ovaa potklasa vo Makedonija se
registrirani 6.315 taksoni, od
koi 268 se endemi~ni. Potklasata
e podelena vo pogolem broj redovi: vodni cvetovi ednodnevki
(Ephemeroptera); vilinski kow~iwa (Odonata); proletnici (Plecoptera); pravokrilci (Orthoptera);
termiti (Isoptera); kni`ni vo{ki i senojadi (Psocoptera-Corrodentia); pepelnici tripsi (Thysanoptera); drvenici tavtabiti
(Heteroptera); ednakvokrilci (Homoptera); vodni molci (Trichoptera); dvokrilci (Diptera); peperugi
(Lepidoptera); tvrdokrilci (Coleoptera); cipokrilci (Hymenoptera);
mreòkrilci (Neuroptera); uvolaì (Dermaptera); bolvi (Siphonaptera-Aphaniptera); vistinski vo{ki (Anoplura) i pti~ji vo{ki
(Mallophaga).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac and Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto

Report, Skopje, 1999, 23-30. V. T. K. M. Kr.
Ksilofagni insekti
INSEKTI, KSILOFAGNI
insekti {to se hranat so drvo, gi
prerabotuvaat negovite hranlivi
materii vo svojot creven kanal so
pomo{ na fermenti ili pak gi
koristat indirektno preku ekto
ili endosimbioza so mikroorganizmi, odnosno onie insekti {to
vo odreden period od ìvotot
ìveat i se hranat so drvo. Najgolem broj od ksilofagnite insekti ìveat vo tropskite i vo suptropskite krai{ta. Spored J. P.
Vite, vo sredna Evropa ìveat samo 100 vida ksilofagni insekti,
od koi samo polovinata se pozna~ajni tehni~ki {tetnici, a prisutni se i kaj nas. Najzna~ajni
ksilofagni insekti vo RM se:
Anobium punctatum L. to~kest drvoto~ec, Anobium pertinax L. mrtove~ki ~asovnik, Lyctus linearuis
Goeze. buba belikar, Bostrychus
capucinus L. ka~ulkar, Hylotrupes
bajulus L. doma{na striìbuba,
Stromatium fulvum Vill. kafeava
doma{na striìbuba, Callidum violaceum L. sin kalidium, Pyrrhidium sanguineum L. crven kalidium, Phumatodes testaceus L. promenliv kalidium, Cerambyx cerdo
L. golema dabova striìbuba,
Cerambyx scopolii Laich. mala dabova striìbuba, Saperda carcharias L. golema topolova striìbuba, Monochamus sutor L. bronzena
striìbuba, fam. Scolytidae sipci drvenari i srcevinari fam.
Platypodidae.
St. N.
INSEKTI, PARAZITI I PREDATORI insekti {to parazitiraat ili se hranat so drugi insekti {tetni za {umite, mnogu
zna~ajni za prirodnata redukcija
i regulacija na poslednive. Vo
kategorijata {tetni insekti vo
lisjarskite {umi na RM pozna-
~ajni se: Euproctis chrysorrhoea L.

òltome{ka, Porthetria dispar L.
gubar, Tortrix viridana L. zelen dabov svitkuva~., Operophtera brumata
L. mal mrazovec, Erannis defoliaria
Cl. golem mrazovec, Malacosoma
neustria L. prstenotvorka, Orchestes fagi L. bukov rilkar skoka~ i
Haltica quercetorum Foudr. dabov
bolva~, dodeka vo iglolisnite
{umi se: Thaumatopoea pityocampa
Schiff. borov ~etnik, Rhyacionia
buoliana Den. Et Schiff. borov
svitkuva~, Neodiprion sertifer Geoffr. crvenikava borova osa, Diprion pini L. obi~na borova osa,
Pissodes notatus F. mal borov rilkar i borovi potkornici (Ips sexdentatus Boern. {estozab i Ips acuminatus Gyll.). Kako predatori, odnosno polezni insekti vo {umite
kaj nas, koi se hranat so oddelni
stadiumi od razvojot na gorespomenatite {tetni insekti se: Calosoma inquisitor L. mala gaseni~arka, Calosoma sycophanta Web.
Insekti, paraziti i predatori
lepotelka, Carabus sp., Cicindela silvatica L. {umska buba peso~arka,

Clerus formicarius L., Rhaphydia ophiopsis L. kamila, Myrmeleon formiarius L. mravji lav, Chrysopa perla
L. zlatooka, Coccinela bipunctata
L. dvoto~kesta bubamara, Coccinela semptempunctatum L. sedumto~kesta bubamara i dr. Insektite paraziti se od grupata entomophaga, t.e. osi potajnici, od fam.
Ichneumonidae, Braconidae, Chalcididae, Bethylidae, Evaniidae, Prototurpidae, od redot Hymenoptera i Tachinidae e`-muvi, i od redot Diptera.
St. N.
INSTALACIJA oblik na
prostorno likovno izrazuvawe
preku sliki, skulpturi, objekti,
gotovi predmeti, video. Kako pojava se aktualizira vo 60-tite, a
kaj nas vo 70-tite godini so privremenite instalacii na S. Uzunovski. G. Stefanov i P. Nikoloski vo 80-tite godini ja re{avaat
ilustracijata so skulpturalni
formi, vo 90-tite godini se javuvaat pokompleksni ilustracii so
narativni ozna~enosti (V. Blaèska B. Grabuloski, @. Vangeli, I. To{evski, I. Rami~evi},
I. Dimitrova, B. Manevski, J.
609
INSTITUT
Instalacii od Jovan [umkovski
[umkovski, B. Ibrahim, M. Arsovska).

LIT.: Neboj{a Vili}, Instalacija: Predizvik ili nu`nost?, Golemoto staklo#,
2, Skopje, 1995.
M. B.-P.
INSTITUT ZA AKREDITACIJA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA (IARM) del od

Ministerstvoto za ekonomija
{to vrz osnova na propi{ana
postapka ja priznava osposobenosta za vr{ewe opredeleni dejnosti, kako {to se specifi~na
laboratoriska procedura, opredelena usluga, opredeleno proizvodstvo i dr. IARM sorabotuva
so me|unarodnite organizacii za
postignuvawe na potrebnata harmonizacija {to obezbeduva zaemno priznavawe na akreditaciite.
V. Ur.
INSTITUT ZA BIOLOGIJA
postoi od 1946 g., so osnovaweto
na Prirodno-matemati~kiot oddel vo ramkite na Filozofskiot
fakultet vo Skopje. Vo sostavot
na ovaa visokoobrazovna i nau~na
institucija e do osnovaweto na
Prirodno-matemati~kiot fakultet (1976). Vo izminatiot period,

Institutot za biologija strukturno i organiziciski se sostoe{e od tri zavodi: Zavod za botanika, Zoolo{ki zavod i Zavod za
fiziologija i biohemija. Institutot za biologija be{e vo sostav
na Prirodno-matemati~kiot oddel, odnosno na PMF do 1976 g.
So univerzitetskite reformi
(1976), Institutot za biologija
se transformira vo samostoen
Biolo{ki fakultet vo ramkite
na Univerzitetskiot centar za
biolo{ko-biotehni~ki nauki
pri Univerzitetot Kiril i Metodij# vo Skopje. Od 1985 g., so
procesite na racionalizacija vo
viskoto obrazovanie, pette samostojni fakulteti (Matemati~kiot, Fakultetot za fizika, Hemiskiot, Biolo{kiot i Geografskiot) povtorno se obedinija vo
PMF. Osnovopolo`nici na nastavnata i na nau~nata dejnost na
Institutot za biologija se plejadata poznati nastavnici od pove}e univerzitetski centri vo toga{nata SFRJ. Denes na Institutot za biologija se vraboteni 44
lica: 12 redovni profesori, 5
vonredni profesori, 6 docenti,
eden vi{ nau~en sovetnik, 6 asistenti i 3 pomladi asistenti.
D. Pr.
INSTITUT ZA INFORMATIKA institucija formirana

(1985) vo ramkite na PMF, od
~lenovi na reformiraniot Matemati~ki fakultet. Institutot
obezbeduva nastava za svoite dodiplomski i postdiplomski studii po informatika i za informati~kite predmeti na pove}e
fakulteti na Univerzitetot
Sv. Kiril i Metodij#, a se griì
za razvojot na kompjuterskite nauki i algebrata.
Skopje, 2006.
N. C.
Zgradata na Prirodno-matemati~kiot fakultet na Gazi Baba, Skopje
610
INSTITUT ZA MAKEDONSKA
LITERATURA (Skopje, 26. I 1998)
nau~en institut vo ramkite na
Univerzitet Sv. Kiril i Metodij#. Formiran e so odluka na
Vladata na RM, kako samostojna
nau~na ustanova, a podocna, co odluka na Univerzitetskiot senat
(5. II 1999) e zdruèn vo Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje. Negoviot zarodok be{e
kako nau~na edinica vo ramkite
na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski# (so akt na Ministerstvoto za kultura na SRM, 14.
I 1981), kade {to be{e oformena
idnata kadrovska struktura. Nau~noistraùva~kata dejnost ja
odviva preku osum oddelenija:
Oddelenie za srednovekovna makedonska literatura, Oddelenie
za makedonska narodna literatura, Oddelenie za makedonskata
literatura vo XIX vek, Oddelenie za makedonskata literatura
vo XX v., Oddelenie za makedonsko-balkanskite knièvno-istoriski vrski, Oddelenie za literaturite na nacionalnostite vo
Makedonija, Oddelenie za teorija na literaturata i komparativna knièvnost i Oddelenie za
bibliografija, dokumentacija i
informatika. Programata ja ostvaruvaat 8 doktori na naukite, 9
asistenti i pomladi asistenti i
drugi sorabotnici. Ima bogata
izdava~ka dejnost & od istraùva~kite proekti i drugi monografii, zbornici od nau~ni sobiri i
sl. Redovno go izdava sp. Spektar#, kako i periodi~niot nau~en
zbornik Knièven kontekst#.
Sorabotnicite na Institutot go
objavija i kapitalnoto ~etiritomno delo Istorija na makedonskata knièvnost# (Skopje, 1997&
2003), vo koe vo oddelni tomovi se
obraboteni makedonskata srednovekovna literatura, usnata narodna literatura, makedonskata
literatura vo XIX v. i makedonskata literatura vo prvata polovina na XX v.
S. Ml.
INSTITUT ZA MAKEDONSKI JAZIK KRSTE MISIRKOV# (Skopje, 1. III 1953) nau~en institut vo ramkite na Univerzitet Sv. Kiril i Metodij#
vo Skopje. Osnovan e so re{enie
na Ministerstvoto za prosveta
na Vladata na HPM. Negoviot zarodok e vo dotoga{noto Oddelenie za makedonski jazik i literatura pri Institutot za folklor.
Izvesno vreme raboti kako del
od Filozofskiot fakultet, a potoa, co odluka na Univerzitetskiot sovet (25. V 1956), prerasnuva vo samostojna nau~na institucija. Negovata osnovna dejnost
se sostoi vo prou~uvaweto na makedonskiot jazik vo negovata ce-
INSTITUT
za jazikot, za afirmacijata na makedonistikata vo doma{ni i vo

me|unarodni ramki, go dobi najvisokoto priznanie vo SFRJ za
tvore{tvo i rabota od op{to zna~ewe nagradata AVNOJ (1975),
a po osamostojuvaweto na RM i
najvisokata dràvna nagrada 11
Oktomvri (2003).
LIT.: Spomenica 25 godini Institut za
makedonski jazik Krste Misirkov# 1953
&1978, Skopje, 1978; 50 godini Institut
za makedonski jazik Krste Misirkov#
1953&2003, Skopje, 2003.
S. Ml.
Zgradata na Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov
lokupnost i site negovi aspekti,

organiziraweto na makedonistikata i griàta za nau~no i stru~no usovr{uvawe na kadrite vo
makedonskata nauka za jazikot.
Dejnosta ja zapo~nuva samo so dvajca sorabotnici-asistenti, edno
administrativno lice i honoraren direktor (1953) i u{te dvajca sorabotnici-asistenti vo narednata godina (1954), koi vedna{ zapo~naa co rabota vrz Re~nikot na makedonskiot jazik. So
postapnoto kadrovsko popolnuvawe, sega Institutot raspolaga
so 41 sorabotnik (od koi 9 doktori na naukite i 14 magistri).
Vo nau~niot sektor ima pet oddelenija (od 1965): Oddelenie za istorija na makedonskiot jazik, Oddelenie za sovremen makedonski
jazik, Oddelenie za makedonska
leksikologija i leksikografija,
Oddelenie za dijalektologija i
Oddelenie za onomastika. Oddelenijata se angaìrani na proektite: Sintaksi~ko-generativen
re~nik na makedonskite glagoli
(1979), Intencijalno-sintaksi~ki re~nik na makedonskite glagoli (1979&2000), Re~nik na crkovnoslovenskiot jazik od makedonska redakcija (2000&2002), Re~nik
na prezimiwata kaj Makedoncite
(1994& 2001), Re~nik na makedonskata narodna poezija (1983/2001),
Leksikata na materijalnata kultura na makedonskite crkovnoslovenski tekstovi (2003), Re~nik na gr~ko-crkovnoslovenski
paraleli (2003) i Tolkoven re~nik na makedonskiot jazik. Vo
svoite kartoteki ima nekolku
milioni edinici jazi~en materijal. Negovo prvo kapitalno izdanie e trotomniot Re~nik na makedonskiot jazik# (Skopje, 1961&
1966), a naskoro potoa bea objaveni: Obraten re~nik na makedonskiot jazik# (Skopje, 1967), Pravopis na makedonskiot literaturen jazik so pravopisen re~nik#
(Skopje, 1970), Re~nik na make-
donskata narodna poezija# (Skopje, 1983-2001), Re~nik na prezimiwata kaj Makedoncite# od

Trajko Stamatoski (Skopje, 1994
i 2001), Re~nik na toponimite
vo oblasta na slivot na Bregalnica# i Obraten re~nik na toponimite vo oblasta na slivot na
Bregalnica# od d-r Olga Ivanova
(Skopje, 1996 i 2001), Re~nik na
gr~ko-crkovnoslovenski leksi~ki paraleli# (Skopje, 2003) i dr.
Institutot gi izdava i spisanijata Makedonski jazik# (od 1954& )
i Makedonistika# (od 1977& ).
Vo bogatata izdava~ka dejnost, vo
edicijata Stari tekstovi# se objaveni 7 knigi, vo edicijata Posebni izdanija# 37 monografii, a
objaveni se pove}e knigi vo ediciite Jazikot na{ dene{en#,
Sovetuvawa#, Makedonski narodni umotvorbi# i Referati na
makedonski slavisti#. Sorabotuva so brojni nau~ni institucii
vo zemjata i vo stranstvo, a sorabotnicite u~estvuvaat vo pove}e
komisii na Me|unarodniot komitet na slavistite, na slavisti~kite kongresi i sl. Za aktivnosta
na poleto na makedonskata nauka
INSTITUT ZA MATEMATIKA formiran (1985) vo ramkite

na PMF, kako naslednik na Matemati~kiot institut i Matemati~kiot fakultet. Organiziran
e vo pet zavodi i tri studiski nasoki. Obezbeduva nastava po matematika za dodiplomskite i postdiplomskite studii na PMF i
drugi fakulteti, ja organizira
nau~nata rabota na svoite ~lenovi i obrazuva matemati~ki kadar
za site stepeni na obrazovanie.
Gi izdava nau~nite spisanija Godi{en zbornik# i Matematika
Makedonika#.
Skopje, 2006.
N. C.
INSTITUT ZA NACIONALNA ISTORIJA (Skopje, 22. VIII

1948) javna nau~na ustanova vo
RM. Osnovan so Uredba na Vladata na NRM od 22 juli 1948 g. da ja
prou~uva istorijata na Makedonija i makedonskiot narod i na
malciskite zaednici vo Makedonija. Vo 1965 g. bil donesen Zakonot za INI, so koj ulogata na osnova~ ja prezelo Sobranieto na
SRM. Zakonot gi preciziral negovite zada~i. Od 1981 g. Institutot e ~len na Univerzitetot
Sv. Kiril i Metodij. So najnovoto zakonodavstvo na RM, Institutot e definiran kako javna
nau~noistraùva~ka i obrazovna
ustanova. Obrazovna dejnost vr-
Zgradata na Institutot za nacionalna istorija i na Dràveniot arhiv
611
INSTITUT
{i od u~ebnata 1998/1999 g. so dobivaweto licenca za organizirawe postdiplomski studii za nacionalnata istorija i za odbrana
na magisterski i doktorski disertacii od istoriskite nauki.
Institutot e organiziran vo nau~ni oddelenija {to se zanimavaat so prou~uvawe na oddelni periodi od istoriskoto minato, a
ima i stru~ni oddelenija. Poseduva bogata stru~na istoriska
biblioteka i nekolku fondovi i
zbirki arhivska dokumenti. Ima
razvieno bogata izdava~ka dejnost. Od 1957 g. objavuva svoe nau~no spisanie Glasnik, koe vo
izminatiov period redovno izleguva so po tri broja godi{no. Vo
1969 g. ja objavi prvata Istorija
na makedonskiot narod (vo tri
toma), od grupa avtori, pod redakcija na akad. Mihailo Apostolski (pretsedatel), d-r Dan~o Zografski, d-r Ivan Katarxiev,
akad. Blaè Koneski, prof. Quben Lape, akad. Dimitar Mitrev
i d-r Hristo Andonov-Poljanski.
Edna godina podocna objavi skratena verzija na Istorijata na
makedonski i vo prevod na angliski, francuski i ruski jazik. Od
1998 do 2002 g. go objavi pettomnoto izdanie Istorija na makedonskiot narod, od grupa avtori,
pod redakcija na d-r Krste Bitovski, d-r Novica Veljanovski
(pretsedatel), d-r Ivan Katarxiev, d-r Branko Panov i d-r Aleksandar Stojanovski. Vo 2000 g. go
objavi izdanieto Makedonski istoriski re~nik (od grupa od nad
40 avtori), pod redakcija na d-r
Stojan Kiselinovski (glaven
urednik), d-r Kosta Axievski, d-r
Aleksandar Stojanovski, d-r
Aleksandar Trajanovski, d-r Mile Mihajlov i d-r Novica Veljanovski. INI objavi nad 300 oddelni monografii, zbornici od
nau~ni trudovi, zbornici od dokumenti i dr. izdanija. Negovite
sorabotnici imaat objaveno nad
4. 000 nau~ni bibliografski edinici vo izdanie na INI ili od
drugi izdava~i.
tite tri decenii, na osnova~ite

na Katedrata za psihologija im se
pridruìja i novi sorabotnici,
koi so tekot na vremeto se steknuvaa so nau~ni i nastavni zvawa.
Za uspe{niot razvoj na Institutot za psihologija vo godinite po
osnovaweto se zaslu`ni i izvesen broj nastavnici od drugi univerzitetski centri vo toga{nata
SFRJ. Institutot za psihologija
kontinuirano sorabotuva so Institutot za biologija na Prirodno-matemati~kiot fakultet i so
Klinikata za psihijatrija na Medicinskiot fakultet vo Skopje.
Osven dodiplomski, na Institutot se organizirani i postdiplomski studii (specijalisti~ki
studii po u~ili{na psihologija,
vovedeni vo u~ebnata 2005/06 i
magisterski studii, koi postojat
pove}e od dve decenii (1980/81)).
Zaklu~no so maj 2006 g. na ovoj
Institut diplomirale 1.275 studenti, magistrirale 21, a so najvisokoto nau~no zvawe doktor po
psiholo{ki nauki se steknale 20
lica. Od 2004 g., studiite na ovoj
institut (na dodiplomsko i postdiplomsko nivo) se organizirani
spored EKTS. Vo 1990 g. na Institutot po~na da raboti Laboratorija za mir i interkulturno
vospitanie, koja vo 1993 g. prerasna vo Balkanski centar za
prou~uvawe na mirot. Vo toj period se otvori i Psiholo{ko sovetuvali{te za mladi {to imaat potreba od psiholo{ka pomo{. Od 1999 g., nekolku godini
na Institutot za psihologija
postoe{e Centar za psihosocijalna i krizna akcija, namenet za
unapreduvawe na zdravjeto na
mladite i za intervenirawe vo
krizni situacii. Od fevruari
2005 g. po~na da raboti i Centar
za izrabotka i primena na testovi Psihometrika. Na Institutot se organizirani i nekolku nau~no-stru~ni sobiri: 25 godini
na Institutot za psihologija
(1999), Sto godini psihoanaliza
LIT.: Grupa avtori, Pedeset godini Institut za nacionalna istorija 19481998 ., INI, Skopje, 1998.
N. V.
INSTITUT ZA PSIHOLOGIJA studiska grupa na Filozofskiot fakultet vo Skopje (Katedra za psihologija, NNSG za psihologija). Nastavno-nau~nata dejnost ja zapo~na vo 1974/75 g. Vo
po~etokot, nositeli na nastavniot proces se {estmina nastavnici i sorabotnici: prof. d-r Risto
\or|evski, doc. d-r Naum Todoroski, pred. m-r Jakov Lazaroski i
asistentite m-r Tome Nikoloski,
m-r Zoran Stojanovski i m-r Olga Murxeva-[kari}. Vo izmina612
Ve`bi vo Institutot po fizika
(2000), Za podobar status: strategii za unapreduvawe na psiholo{kata praktika (2000) i Psihologijata i drugite oblasti
(2004).
192019462006, Skopje, 2006, 114-119.
V. Arn.
INSTITUT ZA STANDARDIZACIJA NA RM (ISRM) osnovan vo 2003 g. da se griì za voveduvawe na soodvetni standardi

vo RM vo soglasnost so me|unarodnata i evropskata praktika.
ISRM e vo sostav na Ministerstvoto za ekonomija, ~len na Me|unarodnata organizacija za standardizacija, pridruèn ~len na
Evropskiot komitet za standardizacija i na drugi me|unarodni
tela.
V. Ur.
INSTITUT ZA FIZIKA
eden od institutite na PMF, se
sostoi od 4 zavodi: Teoriska fizika, Fizika na kondenzirana materija, Optika i spektroskopija
i Metodika na nastavata po fizika. Poteknuva od Katedrata za
fizika na Filozofskiot fakultet (1946) {to prerasnuva vo Institut (1955). Od 1958 g. e vo sostav na PMF. Od 1977 do 1985 g.
postoi kako Fakultet za fizika,
so pro{iren sostav, vo koj e opfatena seta aktivnost po fizika
na UKIM. Univerzitetska nastava po fizika se izveduva od 1946,
od 1966 vo dve nasoki, za nastavna
i za primeneta fizika, a od 2005
g. vklu~uva u{te nekolku programski nasoki (Materijali i uredi, Medicinska fizika, Teoriska
fizika, Geofizika, Meteorologija, Astronomija i fizika i Informati~ki nauki). Od 1992/93 g.
postojat i studii za profesori
po matematika i fizika za osnovnite u~ili{ta. Postdiplomskite studii za fizika na tvrdo telo
i za fizi~ka optika se zapo~nati
vo 1969 g., a podocna se pro{ireni so nasoki za son~eva energija,
teoriska fizika i metodika na
INSTITUT
nastavata po fizika. Nau~nata

rabota e od oblasta na fizi~kata
optika, fizikata na tvrdite tela, teoriskata fizika i dr. Institutot ima laboratorii za:
elektri~na karakterizacija na
materijalite, dobivawe tenki
filmovi, ultrazvuk, elektrooptika na disperzni sistemi, holografija, kompjuterska laboratorija, a isto taka i laboratorii za
edukacija, kako i biblioteka. Vo
izminatite godini se objaveni
pribli`no 850 nau~ni statii, pove}e od 20 univerzitetski u~ebnici, nekolku monografii dr.,
organizirani se 12 konferencii
i e raboteno na okolu 60 proekti.
139-150; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, str.
141-160.
V. Ur.
INSTITUT ZA FILOZOFIJA edna od najstarite studiski

grupi na Filozofskiot fakultet (Katedra za filozofija,
NNSG za filozofija). Negovoto
nastanuvawe i dejnosta se povrzani so otvoraweto na skopskiot
Filozofski fakultet (1920), kako i so vozobnovuvaweto i razvojot na (v.) Filozofskiot fakultet vo Skopje (1946). Vo prvite
tri godini, filozofskata grupa
predmeti se izu~uvala zaedno so
grupata predmeti od oblasta na
pedagogijata; od u~ebnata 1949/50
g. postoi kako oddelna katedra na
ovoj fakultet. Prviot nastaven
plan gi sodrè{e predmetite:
Dijalekti~ki i istoriski materijalizam, Logika, Istorija na
filozofijata, Psihologija i Politi~ka ekonomija. Vo u~ebnata
1951/52 g. se vovedeni predmetite
Etika i Estetika, a podocna, Sovremena filozofija (1955/56),
Formalna i dijalekti~ka logika
(1957/58) itn. Institutot vode{e
permanentna grià za osovremenuvawe i prodlabo~uvawe na studiite po filozofija. Pove}e pati se menuvani nastavnite planovi so voveduvawe novi predmeti:
Uvod vo filozofijata, Uvod vo
simboli~kata logika, Istorija
na logikata, Ontologija, Filozofija na politikata, Teorija na
poznanieto, Filozofija na religijata, Filozofska antropologija, Metodologija, Filozofija na
menaxerstvoto, Metodika na nastavata po filozofija (zadolìtelni); a vo kategorijata izborni: Sociologija na kulturata,
Filozofija na jazikot, Istorija
na kulturata, Komparativna istorija na filozofijata (indiska,
kineska i gr~ka), kako i novi
formi na rabota. Od 2004/05 Institutot raboti spored sovremenite studiski i nastavni progra-
mi na EKTS. Vovedeni se ednosemestralni predmeti, no i golem

broj novi nastavni disciplini:
filozofska terminologija, neklasi~ni logiki, pristapi kon istorijata na filozofijata, aksiologija, filozofija na obrazovanieto, ekolo{ka etika, prakti~na etika, filozofija na tehnikata, filozofija na duhot, filozofija na postmodernizmot, etika
na menaxerstvoto i dr. Pokraj dodiplomskite, na Institutot se
organiziraat i postdiplomski
studii (od 1980), prvo kako studii
po marksisti~ka filozofija
(19801991), a vo 1991 g. se preimenuvaat vo postdiplomski studii
po filozofija. Od 2005 g. postdiplomskite studii se reorganizirani spored EKTS i se vovedeni pogolem broj nasoki (Istorija
na filozofijata, Logika, Etika,
Estetika itn.).
Vo prvata decenija od svojot razvitok, poradi nedostig na soodveten nau~no-nastaven kadar, na
Institutot (toga{ Katedrata za
filozofija) bea angaìrani i
nastavnici od drugite jugoslovenski univerzitetski centri:
(v.) Du{an Nedeqkovi}, @ivorad
Radovi}, Bogdan [e{i}, Zagorka Mi}i}, Abdulah [ar~evi} i
dr., no istovremeno se rabote{e
i vrz sozdavaweto i stru~noto
usovr{uvawe na sopstven nau~nonastaven kadar. Nastavnicite i
sorabotnicite na Institutot za
filozofija, kako mati~na institucija, izveduvaat nastava po filozofskata grupa predmeti na
pove}e instituti na Fakultetot
i na niza drugi fakulteti. Bea i
se angaìrani vo nastavata na
postdiplomskite studii {to se
organizirani na Fakultetot i na
drugi akademski institucii; bile mentori i ~lenovi na komisii
za izrabotka i ocenka na golem
broj doktorski i magisterski
trudovi odbraneti na institutite na Fakultetot, na drugi na{i
fakulteti i nadvor od zemjata.
Poleto na nau~noistraùva~kata dejnost opfa}a niza podra~ja:
fundamentalnite filozofskometodolo{ki i filozofsko-istoriski istraùvawa na svetskata i na na{ata filozofska tradicija, kako i istraùvawa na aktuelnite problemi na sega{ninata. U~estvuvale so soop{tenija
na niza nau~ni i stru~ni sobiri,
kongresi i simpoziumi vo zemjata
i vo stranstvo, a bea i neposredni
organizatori na pove}e zna~ajni
simpoziumi od regionalen i od
me|unaroden karakter. Go pokrenaa izdavaweto na prvoto filozofsko spisanie vo Makedonija
(v.) Filozofska tribina# (podocna (v.) Filozofija#). Na In-
stitutot, vo ramkite na nau~nata

sorabotka, dosega gostuvale i
odràle svoi predavawa mnogumina pro~ueni filozofi. Vo
ramkite na Institutot, d-r Pavao Vuk-Pavlovi} (1960) ja osnova (v.) Esteti~kata laboratorija. Na Institutot (zaklu~no so
septemvri 2006) diplomirale 737
studenti, a od oblasta na filozofijata se odbraneti 53 magisterski i 49 doktorski tezi. Institutot ima sopstvena biblioteka so
nad 20.000 naslovi (okolu 15.000
knigi i nad 100 naslovi na spisanija).

1920-1946-2006, Skopje, 2006, 81-87.
V. Panz.
Makedonski narodni vezovi,

Izdanie na Institutot za folklor
INSTITUT ZA FOLKLOR
MARKO CEPENKOV# Skopje samostojna nau~na ustanova.
Osnovan e po predlog na Ministerstvoto za nauka i kultura, a so
Uredba od Vladata na NRM (6. IV
1950) kako Folkloren institut
na NRM, so zada~a da ja organizira rabotata na sobiraweto, sistematiziraweto i konzerviraweto na folklornoto bogatstvo na
makedonskiot narod, da go prou~uva i da go obrabotuva sobraniot materijal od nacionalniot
folklor, da dava soveti i stru~ni mislewa vo vrska so aplikacijata na folklorot vo raznite op{testveni i kulturno-nau~ni dejnosti, da sorabotuva i da razviva
odnosi so razni dru{tva, ustanovi i organizacii vo zemjata i stranstvo, da vr{i prezentacija i propagirawe na folklorot od Makedonija vo zemjata i vo stranstvo.
Vo juni 1979 g. za patron go zede
poznatiot makedonski folklorist Marko Cepenkov. Svojata
dejnost ja ostvaruva preku Oddel
za narodna literatura, Oddel za
narodna muzika i narodni ora,
Oddel za narodni obi~ai i igri,
Oddel za folklorot na narodnos613
INSTITUT
tite, Oddel za narodna ornamentika i narodna arhitektura i

INDOK slu`ba. Tradicionalno
go organizira Me|unarodniot
simpozium za balkanski folklor
vo Ohrid. Rezultatite od nau~nite istraùvawa gi objavuva vo sp.
Makedonski folklor# i vo posebni izdanija. Ima bogata nau~na sorabotka so srodni institucii i nau~ni rabotnici od zemjata i od stranstvo. Raspolaga so
biblioteka od 25.000 bibliote~ni edinici i arhiv so folkloren
materijal od 3.470 magnetofonski lenti, 59 kolor-filmovi,
4.434 fotografii, originalni
vezovi i tkaenici, 2.372 slajda,
3.305 kolor-crteì, rakopisni
zbirki, melogrami, de{ifrirani tekstovi i drugo.
S. Ml.
INSTITUT ZA HEMIJA PRI
PRIRODNO-MATEMATI^KIOT FAKULTET centar na
nastavnata i nau~nata rabota od
oblasta na hemijata kaj nas. Visoko{kolskata nastava po hemija e
zapo~nata vo 1946 g. na Katedrata
po hemija na Filozofskiot fakultet. Na po~etokot imalo samo
eden asistent (Dim~e To{ev). Vo
u~ebnata 1947/48 g. toj e izbran za
predava~ po neorganska hemija, a
d-r Josif Jan~ulev za predava~ po
organska hemija. Vo slednata
(1948/49) g. za predava~ po analiti~ka hemija e izbran d-r Krsto
Stavri}, vo 1951 g. za nastavnik
po fizi~ka hemija do{ol prof.
d-r Gilbert Flumijani, a postepeno bile izbrani i asistenti.
Vo 1953 g. vo Godi{niot zbornik# se pe~ateni i prvite nau~ni
trudovi na ~lenovite na Katedrata za hemija. Do zavr{uvaweto na
zgradata na Gazi Baba (1951) predavawata bile odrùvani vo razli~ni prostorii niz Skopje. Vo
tekot na 1952 i 1953 g. vo zgradata
na Gazi Baba se podgotveni laboratoriite za ve`bi po hemija i se
kompletirani so potrebnite instalacii. Vo 1960 g., vo ramkite

na PMF (konstituiran vo 1958),
se zapo~nati podgotovkite za izgradba na novata zgrada na Hemiskiot institut, predadena vo upotreba vo oktomvri 1968 g. Pri izdvojuvaweto na Prirodno-matemati~kiot oddel od sostavot na
Filozofskiot fakultet i oformuvaweto na PMF, Katedrata po
hemija prerasnuva vo Hemiski institut so tri zavodi: za neorganska i analiti~ka, za organska i za
fizi~ka hemija. Prv {ef na Hemiskiot institut e Gilbert Flumijani, a funkcijata {ef najdolgo ja vr{el Dim~e To{ev. Otprvin nastavata za site studenti bila ednakva, a podocna e podelena
na dve nasoki Primeneta i Nastavna. Vo 1959 g. na PMF e odbraneta prvata doktorska disertacija (Dim~e To{ev), a vo 1960 g. i
vtorata (Ivan Petrov). Vo u~ebnata 1973/74 g. se organiziraat i
postdiplomski studii po neorganska i analiti~ka hemija, po
organska hemija i po molekulska
spektroskopija. Vo 1976 g., pri
procesot na reforma na Univerzitetot, od kadri na Hemiskiot
institut i od TMF, se formira
Hemiskiot fakultet (so ~etiri
instituti vo svojot sostav). Na
Hemiskiot fakultet dekani bile
Dim~e To{ev (19761979 i 1983
1985) i Ivan Petrov (19791983).
Na Fakultetot imalo okolu 65
nastavnici i sorabotnici koi
izveduvale, celosno ili delumno,
nastava po osnovnite hemiski
disciplini i za drugi fakulteti.
Bila razviena zabeleàna me|unarodna sorabotka, nabavuvana e
laboratoriska oprema, nau~nata
produkcija stanala pozna~itelna,
a izdadeni se i pove}e u~ebni pomagala. Se izdava Godi{en zbornik na Hemiskiot fakultet#, a
tuka e i redakcijata na novoto
spisanie Glasnik na hemi~arite
i tehnolozite na Makedonija#. Vo
procesot na racionalizacijata#
na Univerzitetot doa|a do povtorno formirawe na PMF, vo
~ii ramki se konstituira Institutot za hemija kako rabotna edinica so 4 zavodi.
Institutot za hemija na Prirodno-matemeti~kiot

fakultet vo Skopje
614
INSTITUTI NA MEDICINSKIOT FAKULTET I VO REPUBLIKA MAKEDONIJA.

Institut za anatomija nastavna
i nau~na institucija na Med. f.
vo Skopje. Osnova~ prof. d-r
Zdenko Kriàn (1947).
Institut za belodrobni zaboluvawa i tuberkuloza nastavna
baza na Med. f. vo Skopje. Osno-
Institutot za belodrobni zaboluvawa

i tuberkuloza, Skopje
Institutot za belodrobni zaboluvawa kaj decata

(Kozle), Skopje
va~ prof. d-r Gligor Muratovski

(1947).
Institut za belodrobni zaboluvawa kaj decata (Kozle) nastavna baza na Med. f. vo Skopje. Osnova~ prim. d-r Kliment Milo{evi} (1952).
Institut za medicinska i eksperimentalna biohemija nastavna
i nau~na institucija na Med. f.
vo Skopje. Osnova~ prof. d-r
Ivan Berke{ (1954).
Institut za epidemiologija i biostatistika so medicinska informatika nastavna i nau~na
institucija na Med. f. vo Skopje.
Osnova~ prof. d-r \or|i Gavrilski (1949).
Institut za zdravstveno prosvetuvawe na NRM nastavna baza
na Med. f. vo Skopje. Rabotel samo od 19511954 g., a direktor bil
M. Ilievski. Potoa prodolùva
kako Oddelenie na Higienskiot
zavod.
Institut za klini~ka biohemija
nastavna i nau~na institucija
na Med. f. vo Skopje. Osnova~ m-r
Alfred Pravdi} (1952).
Institut za medicina na trudot
nastavna baza na Med. f. vo Skopje. Osnova~ prof. d-r Vladimir
Cvetanov (1970).
Institut za medicinska i eksperimentalna fiziologija nastavna i nau~na institucija na
Med. f. vo Skopje. Osnova~i
prof. d-r Miloje Vidakovi} i
INSTITUCII
Institutot za radiologija i onkologija, Skopje
Institutot za patofiziologija i nuklearna

medicina, Skopje
Institutot za radiologija, Skopje
prof. d-r Aleksandra Volkanovska (1947).

Institut za mikrobiologija i
parazitologija nastavna i nau~na institucija na Med. f. vo
Skopje. Prv oficijalen direktor bil prof d-r Bogdan Karaka{evi} (1952).
Institut za patolo{ka anatomija nastavna i nau~na institucija na Med. f. vo Skopje. Osnova~i
prof. d-r Mirko Kneèvi} i
prof. d-r Dragoslav Mileti}
(1947).
Institut za patofiziologija i
nuklearna medicina nastavna i
nau~na institucija na Med. f. vo
Skopje. Osnova~ prof. d-r Isak
Taxer (1952).
Institut za preventivna medicina ustanova pri Voenata bolnica vo Skopje.
Institut za pretklini~ka i klini~ka farmakologija so toksikologija nastavna i nau~na institucija na Med. f. vo Skopje. Osnova~ prof. d-r Dimitrie Atanackovi} (1947).
Institut za radiologija nastavna i nau~na institucija na
Med. f. vo Skopje. Osnova~ prim.
d-r Ivan Anastasov (1947).
Institut za radioterapija i onkologija nastavna i nau~na institucija na Med. f. vo Skopje.
Formiran e vo 1955 g. kako del od
Institutot za radiologija od docent D. Tev~ev i asist. Konstantin Popovi}. Od 1979 g. Institutot e oddelna institucija.
Institut za respiratorni zaboluvawa lociran vo Ote{evo.
Osnova~ prim. d-r Arse Go{arev
(1980).
Institut za socijalna medicina
na Med. f. vo Skopje. Osnova~
prof. d-r Don~o Donev (1997).
Institut za srcevi zaboluvawa
lociran vo Ohrid. Formiran vo
1982 g. Prv administrativen v.d.
rakovoditel bil prim. d-r Tome
Dudanov, a prv stru~en rakovoditel asis. d-r Vladimir Borozanov.
Institut za sto~arstvo i veterinarstvo postoel do 1977, potoa

se transformiral vo drugi veterinarni dejnosti i institucii, a
po osamostojuvaweto na RM prerasna vo fakultet.
Institut za sto~arstvo i reprodukcija nastavna i nau~na institucija na Vet. f. vo Skopje.
Institut za sudska medicina i
kriminalistika nastavna i nau~na institucija na Med. f. vo
Skopje. Osnova~ prof. d-r Veqko
Bujan (1952).
Institut za tropski bolesti
formiran vo Skopje (1925), a nabrgu potoa imeto e smeneto vo
Higienski zavod. Osnova~ d-r
Milivoj Rankov.
Institut za hemija i biohemija
pri Med. f. vo Skopje, formirana vo 1947 g. Od 1954 se oddeluva
biohemijata vo poseben institut,
a vo 1959 prestanuva da postoi hemijata kako poseben institut.
Osnova~ prof. d-r Boìdar Belija.
Institut za histologija i embriologija nastavna i nau~na institucija na Med. f. vo Skopje.
Osnova~ prof. d-r Ruà Verner
(1947).
Br. N.
nosno za odrùvawe na visoka cenovna stabilnost (niska inflacija), eliminirawe na cikli~nite dvièwa i sposobnost na sistemot za spravuvawe so finansiskite krizi (Centralnata banka,
buxetot i fiskalnite pravila);
institucii odgovorni za legitimitetot na pazarot, t.e. za
socijalnata za{tita i socijalnoto osiguruvawe na gra|anite, za
efektuirawe na preraspredelbata na dohodot i za relativizirawe na socijalnite konflikti (penziskiot sistem, {emite za pomo{
vo slu~aj na nevrabotenost i drugite socijalni fondovi). Vo RM
najvisok kredibilitet imaat instituciite odgovorni za stabilizacija na pazarot. Od druga strana, sudskiot sistem e soo~en so
seriozni slabosti, poradi {to e
vo tek negovata kompleksna reforma.
INSTITUCII. Dinamikata i
odr`livosta na ekonomskiot
rast i razvoj se pod silno vlijanie na instituciite nivniot
kvalitet, efikasnost i kredibilitet. Posebno zna~ajni za ekonomskiot rast i razvoj se ~etiri
tipa institucii: sudskite institucii, zadolèni da gi {titat sopstveni~kite prava i da
obezbeduvaat efikasnost na dogovorite, kako bitna pretpostavka
za pottiknuvawe na investiciite
i za ekspanzija na biznisite; regulatornite institucii, t.e.
agencii, komisii, tela, vo oblasta na telekomunikaciite, transportot, energetikata, finansiskite uslugi i sl., zadolèni za
ublaùvawe na domenite na pazarniot neuspeh (v. pazaren neuspeh); institucii odgovorni za
stabilizacija na pazarot, od-
IZV.: D. Rodrik, and A. Subramanian, The

primacy of institutons#, in Finance and development, IMF, Washington, DC, 2003.
LIT.: D. Acemoglu, Rootr Causes A historical approach to assessing the role of institutions
in economic development# in Finance and development, IMF, Washington, DC, June 2003;
EBRD, Transition report 2003, London, 2003.
T. F.
INSTITUCII ZA OSIGURUVAWE I REOSIGURUVAWE

VO RM. Vo zemjata se registrirani i rabotat devet dru{tva za
osiguruvawe, edno dru{tvo za
osiguruvawe i reosiguruvawe, ~etiri osiguritelni brokerski
dru{tva i Nacionalnoto biro za
osiguruvawe. Tie se: ad za osiguruvawe i reosiguruvawe Kjubi
Makedonija# Skopje; ad za osiguruvawe Vardar# Skopje (vo me|uvreme otkupeno od Triglav#
Qubqana); ad za osiguruvawe
Tabak# Skopje; td za osiguruvawe
Mako{ped-osiguruvawe# ad Skopje; Dru{tvo za osiguruvawe Sigma# ad Skopje; ad za osiguruvawe
Eurolink# Skopje; Dru{tvo za
osiguruvawe Insig-Makedonija#
ad Skopje; ad za osiguruvawe Sigal# Skopje; ad za osiguruvawe na
ìvot Vardar-Croatia Osiguruvawe# ad Skopje, ad Osiguritelna polisa Skopje Skopje; Na615
INTERNATI
cionalna grupacija za osiguruvawe Skopje, Akcionersko osiguritelno brokersko dru{tvo Euro

Ekspres# Skopje; Osiguritelno
brokersko
dru{tvo
Euro
Broker# ad Skopje; Osiguritelno
brokersko akcionersko dru{tvo
Viass# Skopje; Osiguritelno
brokersko dru{tvo In-Broker#
ad Skopje. Vo 1992 g. e formirano
Nacionalnoto biro za osiguruvawe, so slednive zada~i: da gi pretstavuva dru{tvata za osiguruvawe
vo me|unarodnite organizacii; da
gi koordinira aktivnostite so
me|unarodnite zeleni karti za
potrebite na ~lenkite; da podgotvuva kodeks za odnesuvawe na
dru{tvata za osiguruvawe i da izvr{uva drugi sl. zada~i. Ako se
napravi rangirawe na osiguritelnite kompanii {to dejstvuvaat vo prostorot na RM, vrz osnova
na op{toprifatenite kriteriumi (golemina na aktivata, iznos
na bruto-premijata, golemina na
kapitalot i vkupen profit), so
prvite 40 osiguritelni kompanii
vo zemjite od Jugoisto~na Evropa,
}e se konstatira deka edna kompanija se nao|a na 18-toto mesto, a
dve kompanii na 31-voto odnosno
na 35-toto mesto. U~estvoto na
premijata vo bruto doma{niot
proizvod, vo poslednite pet godini, se dviì od 1,5%2,2% (ovoj
procent vo razvienite zemji se
dviì 10%16%). Spored ovie indikatori moè da se konstatira
deka neìvotnoto i ìvotnoto
osiguruvawe vo RM e nedovolno
razvieno.
IZV.: Materijali od Ministerstvo za
finansii na Republika Makedonija.
LIT.: Tihomir Jovanovski, Ekonomika na
osiguruvawe, Skopje, 2005.
D. J.
INTERNATI v. u~eni~ki domovi.

INTERNET vo Makedonija najmalku 25% od gra|anite i 11% od
semejstvata imaat pristap do Internet. Okolu 45% od niv pominuvaat 1 ~as nedelno na Internet. Najgolem del od korisnicite
se na vozrast od 16 do 24 godini.
Faktorite {to vlijaat na ovaa
sostojba se visokite ceni na
pristapot i opremata, nedostigot na sodrìni, obrazovanieto i
jazi~nata bariera.
Dr. M.
INTERFEST BITOLA me|unaroden festival na klasi~na
muzika. Se odrùva sekoja godina
(2-12. X), pod pokrovitelstvo na
Ministerstvoto za kultura na
RM. Formiran e vo 1992 g. Osnova~i se pijanistkata Milica
[perovi}-Ribarski (umetni~ki
rakovoditel) i trombonistot Kiril Ribarski (direktor). Pridru`ni aktivnosti: me|unaroden
natprevar po pijano, majstorski
616
Trombonistot Kiril Ribarski,

direktor na Interfest & Bitola
{koli za muzi~ko usovr{uvawe.

Na Festivalot nastapuvale umetnici i ansambli so visoko renome od 50 zemji na pet kontinenti.
Sn. ^.-An.
INTERCEPCIJA NA VRNE@ITE VO [UMSKITE EKOSISTEMI vo Makedonija ima

mal broj istraùvawa na intercepcijata na vrneìte vo {umskite ekosistemi. Taa e izu~uvana vo daboviot ploska~evo-cerov
ekosistem vo Nacionalniot park
Gali~ica# i vo gorskiot bukov
ekosistem vo Nacionalniot park
Mavrovo#. Pod intercepcija se
podrazbira zadrùvaweto na vrneìte od biomasata na nadzemnite organi. Prose~no, taa iznesuva 13% vo ploska~evo-ceroviot
dabov ekosistem, a 9,43% vo gorskiot bukov ekosistem vo Nacionalniot park Mavrovo#. Q. Gr.
INFLACIJA sostojba vo ekonomijata koga pari~nite fondovi gi nadminuvaat stokovnite
fondovi poradi {to doa|a do zgolemuvawe na op{toto nivo na ceni (na cenite na site dobra i uslugi). Od aspekt na nejzinata dinamika, inflacijata moè da bide: umerena (blag porast na cenite na dobrata i uslugite, pri {to
nejzinoto godi{no nivo ne nadminuva ednocifren iznos); galopira~ka (pretpostavuva brz porast na cenite i nejziniot ednocifren iznos nabrzo preo|a vo
dvocifren i trocifren); hiperinflacija (vrtoglav porast na
cenite i stapkite na godi{no nivo moàt da porasnat za milion,
pa duri i milijarda nasto). Najstra{ni epizodi na hiperinflacija se zabeleàni vo: Germanija,
vo periodot pome|u dvete svetski
vojni (od po~. na 1922 do krajot na
1923 g. cenite porasnaa od 1 na

10.000.000.000, {to predizvika
enormno obezvrednuvawe na parite ako na po~etokot na 1922 g.
nekoj poseduval akcii vredni 300
milioni dolari, dve godini podocna so niv ne moèl da kupi nitu edna bonbona); Grcija (1943
1944); Ungarija (19231924); a vo
ponovo vreme vo niza latinskoamerikanski zemji, vo SR Jugoslavija za vreme na reìmot na Milo{evi} itn. Posledicite na hiperinflacijata se: enormna preraspredelba na nacionalnoto bogatstvo, silno iskrivuvawe na relativnite ceni na dobrata i uslugite i razoruvawe na monetarniot sistem na zemjata. Od aspekt na
pri~inite {to ja determiniraat
inflacijata, postoi: inflacija
na stranata na pobaruva~kata
(naj~esto e rezultat na ekspanzivna monetarna i buxetska politika); tro{o~na inflacija (predizvikana od porastot na tro{ocite na pretprijatijata platite, cenite na uvoznite surovini i
sl.); stagflacija (ednovremeno
prisustvo na relativno visoki
stapki na inflacijata i na nevrabotenosta i na stagnantni, pa duri i opa|a~ki stapki na dvièwe
na BDP ~esto kako posledica
na nafteni {okovi) i sl. Pozna~ajni inflatorni tendencii vo
SFR Jugoslavija i SR Makedonija se javuvaat kon sredinata na sedumdesettite godini na minatiot
vek. Inflatorniot pritisok vo
makedonskata ekonomija vo prvata polovina na osumdesettite godini be{e silen: vo periodot
19801984 g. cenite na malo porasnaa za 4,2 pati, a tro{ocite na
ìvot za ~etiri pati. Vo tekot
na 1991 g. prose~nata stapka na
inflacija iznesuva{e 115%, a od
1992 g. makedonskata ekonomija
navleze vo zona na hiperinflacija (1.644%). Dezinflacijata
(sveduvaweto na inflacijata vo
normalni ramki) zapo~na vo tekot na 1993 g. i osobeno vo 1994 g.,
koga RM, vo sorabotka so MMF,
zapo~na da implementira hrabra
antiinflaciona programa. Nejzinite osnovni stolbovi bea: tipi~no restriktivnata monetarna
politika (zna~ajno pomal porast
na pari~nata masa M1 vo odnos na
prethodnite godini), sledena i so
ostri buxetski ograni~uvawa
(buxetskiot deficit od 13,4%,
1993 g., be{e sveden na 2,7%, 1994
g.), kako i so politika na ograni~uvawe na platite vo javniot sektor i vo pretprijatijata so stepen na privatiziranost pomal od
5%. Vo tekot na 1996 g. prose~nata stapka na inflacija iznesuva{e 2,3%. Ottoga{ pa s do dene{ni dni makedonskata ekonomija
ISAIJA
odrùva visoka cenovna stabilnost (niski stapki na inflacija

pome|u 1,5 do 2,5%). Vakviot dezinflacionen napor be{e nuèn,
no toj ima{e i svoja socijalna cena (t.n. koeficient na `rtvuvawe) zna~aen pad na bruto doma{niot proizvod i porast na
nevrabotenosta.
IRAKLIJ (575641) vizantiski car (610641). Sprovel uspe{ni reformi za prerodba na carstvoto; vovel jazi~na elinizacija,
ja zamenil rimskata carska titula so titulata vasilevs#, vostanovil nova voeno-upravna provinciska organizacija (temi) vo
maloaziskite vladenija. Vodel
Ishak-beg i vnuk na Jigit-pa{a

(osvojuva~ot na Skopje i prv komandant na Skopskoto krai{te).
Na dol`nosta tret krai{ki vojvoda, go zamenil svojot tatko. Se
proslavil kako osmanliski osvojuva~ na Smederevo (Srbija) i vo
voenite pohodi vo Bosna. Bil
ktitor na Isa-begovata xamija
(1433), Isa-begovata medresa so
bogata biblioteka (1455), bliskoto te}e i drugi objekti vo
Skopje, Saraevo, Novi Pazar i na
drugi mesta. Za~uvano e negovoto
skopsko vakafname (1469), koga
posleden pat se spomenuva.
LIT.: Gli{a Elezovi, Turski spomenici
u Skopqu, Glasnik Skopskog nau~nog
dru{tva#, I, 1, Skopqe, 1925, 167&176 i I, 2,
1926, 397-453; Mehmed Mujezinovi}, Islamska
epigrafika u Bosni i Hercegovini, knjiga I, Sarajevo, 1974, 24. sl. 25; Dragi \or|iev, Skopje
od turskoto osvojuvawe do krajot na
XVII vek, Skopje, 1997, 98-99; Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici
vo Skopje, Skopje, 1998, 48-55.
S. Ml.
Prose~na stapka na inflacija
Izvor: Bilten na Ministerstvoto za finansii, Skopje, 11/12 2007, str. 61.
IZV.: Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija, Bilteni za soodvetnite godini; EBRD, Transition report 2003.
LIT.: Taki Fiti, Ekonomija osnovi na
ekonomijata, Skopje, 2007; Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, MANU, Skopje, 2004.
T. F.
INFOKOM# me|unaroden saem na kompjuteri, telekomunikacii, biro-oprema, audio i videooprema i stru~na literatura. Se
odrùva na Skopskiot saem i za
prvpat e otvoren vo 1995 g. Vo
1998 g. ima 50 izloùva~i od koi
38 se od stranstvo, a vo 2005 g. ima
vkupno 250 izloùva~i, 9.000 m2
izlo`ben prostor i 75.000 posetiteli (zaedno so Saemot na knigata).
Dr. M.
INFORMBIRO (Polska, 1947)
biro za me|usebno informirawe na komunisti~kite parti. IB
bilo osnovano po inicijativa na
SSSR. Prvin sedi{teto mu bilo
vo Belgrad (do 1948). Poradi negovoto transformirawe vo centar za rakovodewe so komunisti~kite partii do{lo do politi~ki i ideolo{ki sudir vo 1948
g. pome|u KPJ i Josip Broz Tito,
od edna strana, i KPSS, Josip
Visarionovi~ Stalin so nekolku
komunisti~ki partii od blokot,
od druga strana. Sedi{teto bilo
preneseno vo Bukure{t. IB go
izdavalo zaedni~kiot organ Za
cvrst mir i za narodna demokratija, pe~aten na 12 jazici.
LIT.: D-r Branko Petranovi, Jugoslavija na razmeu (19451950), Podgorica,
1998; d-r Violeta A~koska, Makedonija vo
Jugoslovenskata federacija 19431991
(hronologija), Skopje, 2000; Mihailo Simi, Draà Broz IB, nepoznato u poznatom, Beograd, 2000.
N. V.
Moneta
so likot
na vizantiskiot
car Iraklij
borbi so Persijcite i Avarite

(go odbil napadot na Carigrad vo
626 g.), a ja zanemaril opasnosta
od Arabjanite (mu gi odzele isto~nite provincii) i Slovenite
(trajno se naselile na Balkanot i
vo Makedonija).
LIT.: W. Kaegi, Heraclius Emperor of Byzantium, Cambridge, 2003; J. F. Haldon, Byzantium in
the Seventh Century: the transformation of a culture, Cambridge, 1990.
B. Petr.
IRENA (? 1015) carica

(10141015), èna na car Gavril
Radomir. Vizantiska blagorodni~ka od Larisa, zarobena pri Samuilovoto zazemawe na gradot
(986). Vo nea se vqubil prestolonaslednikot Gavril Radomir i ja
zel za èna, otkako ja proteral
bremenata sopruga (ungarska princeza). So Gavril Radomir imala
pet sina i dve }erki. Bila ubiena
po naredba na Ivan Vladislav.
Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1986;
S. Pirivatri~, Samuilovata dràva,
obhvat i harakter, Sofi, 2000. B. Petr.
ISA-beg (vtora polovina na XIV

v. Saraevo, BiH, me|u 1469
1475) osmanliski vojskovodec,
upravitel na Skopje (14141444)
i istaknat ktitor na verski i
drugi javni objekti. Bil sin na
ISA-BEG (XV v) upravnik na

Skopskoto voeno krai{te (1444
1463). Po zazemaweto na Bosna
(1463) bil nazna~en za nejzin sanxakbeg. Odrùval trgovski vrski
so Dubrovnik i bil eden od najgolemite feudalci vo toa vreme.
Vo Skopje izgradil pove}e profani i sakralni objekti, od koi
najpoznata e negovata xamija, vo
~ij kompleks imalo i biblioteka
so preku 320 toma rakopisni knigi.
LIT.: Dragi \orgiev, Skopje od turskoto osvojuvawe do krajot na XVII vek,
Skopje, 1997.
Dr. \.
ISAEVSKI, Milan (Skopje, 16.

I 1932) grad. in`., red. prof. na
po predmeti od oblasta proektirawe i gradewe èleznici. Pred
doa|aweto na Fakultetot (1961)
rabotel vo grade`nata operativa. Paralelno so nastavnata i nau~nata dejnost, kako konsultant
aktivno u~estvuval vo realizacijata na proekti od oblasta na èQ. T.
leznicite i pati{tata.
ISAIJA SERSKI (dieceza na
Lipljanskata episkopija na Kosovo, me|u 1300 i 1310 svetogorskiot manastir Sveti Pantelejmon#, po 1375) monah, srpski
diplomat i knièvnik. Napu{taj}i go semejstvoto na tatkoto
\or|i i majkata Kalina, prvin se
zamona{il vo Osogovskiot manastir kaj Kriva Palanka, kade ja
zapo~nal i knièvnata dejnost, a
potoa zaminal na Sveta Gora kaj
igumenot Arsenij vo Hilendarskiot manastir (pred 1330). Po
negovata smrt (sredina na 1348),
so svojot u~enik Silvester zaminal vo isposni{tvo vo svetogorskiot manastir Sv. Pavle#, a potoa vo svetogorskiot manastir
Sveti Pantelejmon#, kade {to
617
ISAJA
bil igumen 20 godini. Propatuval pove}e mesta (me|u 1353 i

1363). Ja imal doverbata i naklonetosta na srpskiot vladetel
Stefan Du{an. Se zanimaval so
preveduva~ka dejnost. Bidej}i negovata dejnost bila tesno povrzana so upravnata edinica na Serskata dràva, poznat e kako Serski. Po barawe na serskiot mitropolit Teodosij, gi prevel delata na Psevdo-Dionisij Areopagit
(1371). Kako pogovor kon prevedenata Aeropagika#, ostavil i svoj
letopisen raskaz za posledicite
vo Makedonija po Mari~kata bitka (26. IX 1371), vo literaturata
poznat kako Raskaz za razoruvaweto na Makedonija od Turcite
vo 1371 g.#.
LIT.: Arhim. N. Du~i, Monografija Hilandara, V. @ivotopis starca Isaije koji je ìvio u XIV vijeku, Glasnik Srpskog
u~enog dru{tva#, kwiga 56, Beograd, 1884,
63-77; V. Mo{in, @itie starca Isaii,
igumena Russkago monastir na Afone,
Sbornik Russkago arheologi~eskago
obestva v Korolevstve goslavii#,
tom III, Belgrad, 1940, 125167; Mihajlo
Georgievski, Isaija Serski i negoviot
istorisko-literaturen raskaz za preveduvaweto na bogoslu`benite knigi od
gr~ki na slovenski i za porobuvaweto na
Makedonija od Turcite vo 1371 godina,
Sovremenost#, XXVI, 4-5, Skopje, 1976,
299-302; ore Trifunovi, Pisac i prevodilac inok Isaija, Kru{evac, 1980, 6977; Krasimir Stan~ev, Areopagitskiot
korpus v prevoda na Isa Serski. Arheografski bele`ki, Arheografski prilozi#, 3,
Beograd, 1981, 145-152; \or|i Pop-Atanasov Ilija Velev Maja Jakimovska,
Tvorci na makedonskata literatura
IXXVIII vek, Skopje, 2004, 141151. S. Ml.
Jon
Isaja
ISAJA, Jon (Tetovo, 5. I 1915

Skopje, 13. XII 1993) akter. Zavr{il Teatarska akademija vo
Bukure{t, Romanija (1942). Stanuva ~len na Dramata na MNT
(19511964). Karierata ja prodolùva vo Dramskiot teatar vo
Skopje. Nastapuval na film i
TV. Go neguva{e scenskiot govor
i se zalaga{e za strogo psiholo{ko oblikuvawe na likovite.
Ulogi: d-r Rank (Nora); Van Dan
(Dnevnikot na Ana Frank); Don
Fedinand (Sid); Romul Veliki
vo istoimenata piesa; Axi Trajko
(Begalka); \uri} (Pokojnik); \avolot (Adam i Eva i Jov); Anton
R. St.
Tuxarov (Svadba) i dr.
618
duvaweto, obedinuvaweto i izdignuvaweto na Makedonija vo

nezavisna demokratska republika. Svojot Ustav Organizacijata
go usvoila vo 1930 g.
LIT.: Mihajlo Minoski, Prilog kon pra{aweto za politi~kata aktivnost na
makedonskoto progresivno iseleni{tvo
vo SAD do 1931 godina, Glasnik na
INI#, 1, Skopje, 1982.
M. Min.
Murat
Isaku
ISAKU, Murat (Murat Isaku) (s.

Gajre, Tetovsko, 1928 Tetovo,
2005) pisatel i preveduva~. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Tetovo, sredno vo Elbasan i vo \akovica, a studii po albanski jazik i knièvnost vo Belgrad. Prvin rabotel kako nastavnik, a potoa kako novinar i urednik vo
MRT (vo Redakcijata na albanski
jazik). Prvite pesni gi objavil
vo 1951 g. Negoviot tvore~ki
opus e mo{ne bogat (zbirki poezija, raskazi i romani). Preveden
e na nekolku svetski jazici
(francuski, angliski, germanski,
srpskohrvatski, japonski i dr.)
Preveduva od albanski na makedonski jazik i obratno.
BIBL.: Zani i malit (Glasot na planinata), poezija, 1961; Kurora e trollit (Venecot
na po~vata), poezija, 1968; Dolli p[r gj[rat e
humbura, (Zdravica za izgubenite ne{ta), poezija, 2000; Se brzam da di{am, poezija, 2001; Banesa n[ katin e tret[ (Stanot
vo tretiot sprat), raskazi; G[rsheta
(Pletenka), raskazi, 1978; Dielli e din
rrug[n e vet (Sonceto go znae svojot pat),
roman, 1965; Flaka e vonuar (Zadocnet
ogin), roman, 1973; Plag[t (Rani), roman,
1975; Rreckajt, (Reckajt), roman, 1975; Damkat (Damki), roman, 1986; Fatprer[t (Nesre}nici), 1995.
N. S.
ISELENI^KA ORGANIZACIJA ILINDEN# (Pert, Avstralija, 1956) organizacija na

makedonski iselenici, pove}eto
od NRM. Se zastapuvala za nacionalno obedinuvawe na makedonskite iselenici. Organizacijata
objavila Deklaracija za dejstvuvawe za obedinuvawe na makedonskiot narod i za sozdavawe slobodna i nezavisna makedonska dràva# (1956).
politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1994.
M. Min.
ISELENI^KA ORGANIZACIJA MAKEDONSKA NEZAVISNOST# (îkako, SAD, po~etok na 19291931) makedonska

iseleni~ka organizacija. Bila
osnovana so napu{tawe na MPO
pod vodstvo na Pavel Angelov, so
cel samostojno i nacionalno-politi~ki da se organiziraat i da
dejstvuvaat Makedoncite vo gradot i vo okolijata za moralno i
materijalno da gi pomaga oslobo-
ISELENI^KA ORGANIZACIJA OBEDINETI MAKEDONCI vo Kanada (Toronto, 28

4 1959) makedonska nacionalna
organizacija {to razviva nacionalna kulturna i prosvetna dejnost i gi afirmira makedonskiot
nacionalen
identitet i
pripadnosta
kon
MPC,
verskite obredi i makedonskite naAmblemot na
rodni tradicii, raboti Obedinetite Makedonci
za nacionalno i duhovno obedinuvawe na Makedoncite vo Kanada. Ima granki
vo Hamilton (1968) i vo Vindzor
(1969). Po pro{iruvaweto na dejnosta vo SAD (Detroit i Kolumbos), prerasnuva vo nacionalna
organizacija vo Severna Amerika za za{tita na nacionalnite
prava na Makedoncite vo Grcija,
Bugarija i Albanija (1970). Vo
ramkite na Organizacijata dejstvuva KUD Goce Del~ev. T. Vr.
ISELENI^KO
PRESPANSKO DOBROTVORNO DRU[TVO (Toronto, Kanada, 1961)
dru{tvo na Makedoncite po poteklo od Prespansko. Dru{tvoto
bilo registrirano kaj dràvnite
vlasti (1983). Vo statutot e so
ime Prespansko-resensko dobrotvorno dru{tvo Prespa.
Sl. N.-K.
ISELENI[TVOTO OD MAKEDONIJA VO PREKUOKEANSKITE ZEMJI (XIXXX v.).

Prvite Makedonci vo SAD bile
registrirani vo 70-tite i 80-tite
g. na XIX v., po makedonskite vostanija. Nivniot broj se zgolemil
vo po~etokot na XX v., osobeno po
Ilindenskoto vostanie, Balkanskite vojni i Prvata svetska vojna koga se slu~uvalo masovno iseluvawe od Makedonija. Se iseluvale vo Severna Amerika (SAD i
Kanada), vo Ju`na Amerika (Argentina, Brazil, île, Urugvaj,
Peru), a podocna i vo Avstralija.
Samo od 1903 do 1906 g. (spored
podatocite pretstaveni od \or~e
Petrov) od Makedonija vo SAD
zaminale 41.00046.000 lica. Vo
Bitola (1906) dejstvuvale 8 transatlanski kompanii za vrbuvawe
rabotnici za prekuokeanskite
ISLAMIZACIJATA
zemji. Takvi agencii ili filijali imalo i vo drugite dva centra

(Solun i Skopje), so mreì od
agenti vo vnatre{nosta. Masovni
iseluvawa imalo od: Kostursko,
Lerinsko, Prespansko, Bitolsko,
Ohridsko (1905), Prilepsko (1906),
Skopskiot vilaet (Skopje Skopsko, Veles Vele{ko, Tetovo
Tetovsko, Kriva Palanka, Peh~evsko, Radovi{ko), Solunsko
(1907). Prvi iseluvawa imalo
(poedine~no ili vo mali grupi) i
vo Avstralija (1907). Vo SAD
(po~. na 1919) imalo 40-iljadno
iseleni{tvo od Makedonija. Vo
Kanada makedonskite doselenici
se koncentrirale vo Toronto,
Ki~ener, Vindzor, Hamilton i
dr. Imalo 1056 doselenici Makedonci (1911), samo vo Toronto
(1918) nivniot broj bil od 2 do 3
iljadi, a potoa okolu 8 iljadi
prodolìl procesot na masovno
iseluvawe od Makedonija: od
Egejskiot del vo vremeto i po
Gra|anskata vojna vo Grcija i
progonite na Makedoncite od
Pirinskiot del na Makedonija i
od NR/SRM. Iselenicite se grupirale i se organizirale vo rodnokrajni spomagatelni dru{tva#.
Po ekonomskoto zakrepnuvawe
osnovale i kulturno-prosvetni
dru{tva, a pod vlijanieto na politi~kite sostojbi vo tatkovinata i so razvitokot na revolucionernoto nacionalnoosloboditelno dvièwe zapo~nale so politi~ko organizirawe vo makedonski politi~ki dru{tva i organizacii i so crkovno organizirawe vo makedonski crkovni op{tini obedineti vo prekuokeanskite eparhii na MPC.
LIT.: Tanas Vraìnovski, Makedonskoto iseleni{tvo vo SAD, Skopje, 2000;
Mihajlo Minoski, Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo
vo Argentina (1906-1941), zb. Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes,
Skopje, 2004.
M. Min.
ISELUVAWE NA TURCITE
OD MAKEDONIJA (1912). Na
po~etokot od XX v. turskoto naselenie vo Makedonija (spored
edna statistika) pretstavuvalo
22,14 % ili 499. 304 ìteli. Koga
vojskite na sojuzenite balkanski
dràvi ja okupirale Makedonija
(1912) masovno bilo proterano
ili se iselilo pred nivnoto nastapuvawe golem del od turskoto
naselenie. So Lozanskata konvencija (30. I 1923) me|u Grcija i
Turcija za zadolìtelna razmena
na malcinstvata od Egejskiot del
na Makedonija, prisilno bilo
iseleno turskoto naselenie od
Zapadna Trakija. Turcija so Jugoslavija potpi{ala Spogodba
(1938) za iseluvawe na turskoto
naselenie od Makedonija i od Ko-
sovsko-metohiskata oblast. Po
Vojnata (19411945) prodolìlo
iseluvaweto na Turcite od
NR/SRM. FNRJ i Turcija potpi{ale dva protokola (5. I 1850 i 31.
VII 1954) i Dogovor (13. VII 1956)
so Protokol za obe{tetuvawe za
imotite na iselenite Turci. Pomasovno iseluvawe na Turcite od
Pirinskiot del na Makedonija se
slu~ilo pod pritisok na reìmot na Todor @ivkov za nivnoto
bugarizirawe.
LIT.: Stojan Kiselinovski, Etni~kite
promeni vo Makedonija (1913-1995), Skopje,
2000; Makedonija vo me|unarodnite dogovori, 1 (1913-1940), Skopje, 2006. M. Min.
ISIHAZAM (gr. sica tihovanie, vnatre{na ti{ina, mir)

filozofija na pravoslavniot
mona{ki misticizam vo Pravoslavnata crkva od Istok, spored
koja soedinuvaweto so Boga se
postignuva preku asketski i molitven ìvot. Isihazmot ima koreni vo prvite hristijanski mona{ki sredini vo Egipet, Sinaj,
Sirija, Kapadokija i vo Carigrad. Vo XIV v. doìvuva osobeno
intenziven razvoj na prostorite
na cela Vizantija, vklu~itelno
na Balkanot i vo Makedonija, a
posebno na Sveta Gora. Osnova
na isihasti~kata molitvena
praktika e sozercatelniot ìvot. Zapo~nuva so pokajanie, asketski ìvot, umno-srde~na molitva i istovremeno u~estvo vo
evharisti~kiot ìvot na Crkvata. Celta na isihasti~kiot ìvot e neposredno, direktno gledawe na nesozdadenata bo`ja
svetlina so telesnite o~i na monahot, takva kakva {to ja videle
apostolite na gorata Tavor vo
~inot na Hristovoto preobraènie. Najvlijatelni isihasti vo
XIV v. se sv. Grigorij Sinait i
sv. Grigorij Palama. Isihazmot
se neguval vo srednovekovnite
makedonski manastiri i vo pe{terskite crkvi, kako vo svoj avtenti~en prostor i se razvil vo
op{to kulturno i socijalno dvièwe koe dlaboko se vreàlo vo
duhot na makedonskiot srednovekoven ~ovek. Smislata na poedine~nite kategorii na makedonskata srednovekovna kultura se
otkriva vo religiskite perspektivi na isihazmot. I denes vo
manastirite na MPC se neguva
duhot na isihazmot.
LIT.: V. Georgieva, Filozofija na isihazmot, Skopje, 1993.
V. G.-P.
ISKRA# (Solun, 1. XII 1911 15.

IX 1912) politi~ko-op{testveno i literaturno spisanie. Izleguvalo dvapati mese~no (osven juli i avgust). Go ureduvale: G.
Ba`darov (odgovoren urednik i
sopstvenik), B. Mon~ev, K. Prli~ev, A. Razbojnikov i St. Simeo-
nov. Bilo pe~ateno vo pe~atnicata na Kone Samarxiev. Ima bogata sodrìna od napisi za vnatre{nopoliti~ki pra{awa, aktuelna hronika, literaturni prilozi, recenzii, bibliografija i
dr. Objaveni se vkupno 15 broja.
Se zalaga za zgolemuvawe na samoupravnite prava na op{tinite, kazite i vilaetite.
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 56. S. Ml.
Abdulazis
Islami
ISLAMI, Abdulazis (Abdulazis

Islami) (s. Gajre, Tetovsko, 29. VII
1930 Tetovo, 2005) poet, raskaùva~, dramski avtor, preveduva~. Osnovno u~ili{te zavr{il
vo rodnoto mesto, sredno obrazovanie vo Tetovo, a Pedago{ka
akademija vo Skopje. Bil novinar
i urednik na Kulturnata rubrika
vo emisiite na albanski jazik vo
Radio Skopje. Prvoto literaturno ostvaruvawe go objavuva vo
1954 g. Pi{uval za deca i za vozrasni. Se istaknal kako produktiven avtor vo site knièvni vidovi i ànrovi. ^len e na DPM
(1965).
BIBL.: Veter i stihovi, 1963; Pogledi
od zemjata, 1969; ûnot vo branovite,
1970; Spomeni i sni{ta, 1972; Oaza, 1973;
Fatina, 1975; Vodite, 1976; Razdenuvawe,
1978; Nepoznatoto devoj~e, roman, 1985;
Meleroti, 1986; Zlostorstvo vo hramot, roman, 1987; Gulabot zlatoklunec,
1988; Svetlost na svodot, 1990; El Dorado, 1990; Hekuran od Artas, roman, 1993;
[apot na stariot patnik, 1994; Ogin,
drama, 1994; Nica, 1995; Tetovirawe,
1996; Lukavstvo, roman, 1996; Tragi na
branovite vo karpa, raskazi, 1996.
LIT.: Podrimja Ali, Vendlindja si predisponim
poetik, Maj[ malesh, Prishtin[, 1983.
A. P.
ISLAMIZACIJATA VO MAKEDONIJA (XV v.). [ireweto

na islamot sred hristijanskoto
naselenie vo Makedonija zapo~nalo vo XV v., iako vo po~etokot
te~elo bavno i se ograni~ilo re~isi isklu~ivo na gradovite.
Spored popisite na naselenieto
od 1445, 1452/53, 1465, 1467/68 g., vo
pove}eto od makedonskite gradovi ne bile registrirani islamizirani hristijani, isklu~ok bile
619
ISLAMSKA
nekolku poedine~ni slu~ai vo

Drama, Ser, Tetovo, Skopje i Bitola. Islamizacijata prodolùva so s posilno tempo, a najsilniot bran se slu~il vo vtorata
polovina na XVI v. Spored popisite od 1569/70 g., vo gradovite
Skopje, Tetovo, Ki~evo, Prilep,
Bitola, Lerin, Kostur, Ber, Enixe Vardar, Serfixe, Solun, Demir-Hisar, Nevrokop, Ser, Drama, Kavala, [tip, Strumica, Dojran i Kratovo bile registrirani
vkupno 3.019 islamizirani lica,
{to vo odnos na registriranite
muslimani iznesuvalo ne{to pove}e od edna tretina. Vo Debarskata kaza od Ohridskiot sanxak,
spored popisot od 1583 g., toj procent bil u{te povisok. Se smeta
deka procentot na islamiziranite hristijani po gradovite kon
krajot na XVI v. iznesuval edna
~etvrtina od gradskata populacija. Za razlika od gradovite, vo istiot period procentot na islamiziranoto hristijansko naselenie vo selata na nivo na Makedonija iznesuval samo 3% od vkupnoto selsko naselenie. Islamizacijata vo Makedonija ne se odvivala ramnomerno, nitu teritorijalno, nitu vremenski. Kako
karakteristi~ni primeri, kade
{to islamizacijata imala masoven karakter, moè da se izdvojat
Rodopskiot kraj vo jugoisto~na
Makedonija i Debarskiot kraj vo
Zapadniot del na Makedonija.
Islamizacijata prodolìla i vo
natamo{nite vekovi od osmanliskoto vladeewe, so pobavno
tempo, no zasiluvaj}i se posebno
vo kriznite godini i vo vremeto
na voenite sudiri.
LIT.: Turski dokumenti za istorijata
na makedonskiot narod. Op{irni popisni defteri od XV i XVI vek. Tom: III, IV, V.
VI, VII, VIII, IX, X, pod redakcija i prevod
na M. Sokoloski i A. Stojanovski; M. Sokoloski, Islamizacijata vo Makedonija
vo XV i XVI vek, Prilozi# MANU, VII/1,
Skopje, 1976; Gradovite vo Makedonija od
kraj na XIV do XVII vek. Demografski prou~uvawa, Skopje, 1981; A. Stojanovski, Demografskite promeni vo Debarskata kaza (15-16 vek), GINI 45/1, Skopje, 2001.
Dr. \.
ISLAMSKA VERSKA ZAEDNICA (IVZ) vo RM zaednica

na naselenieto so islamska veroispoved, ~ij broj spored popisot
od 2002 g. iznesuva 674.015. Od
osamostojuvaweto na RM, IVZ
pretstavuva samostojna organizacija so struktura: Xematski odbor, Muftistvo vo zemjata i vo
stranstvo, Sobranie na muftistvoto, Rijaset na IVZ, Reus-ululema, Sobranie na IVZ, Ustaven sovet. Obrazovni institucii:
Islamsko sredno u~ili{te Isabeg medresa i Fakultet za islamski nauki vo Skopje. Humanitarni organizacii: Humanitarno
620
turski jazik (19691987). U~estvuval vo podgotovkata i ureduvaweto na programata na turski

J. F.
jazik na MRT.
ISMAILI, Marsel (Gostivar,
8. XI 1929) lekar. Zavr{il Med.
f. ^len na SKJ (od 1958). Bil lekar i upravnik vo Zdravstveniot
dom, a potoa na~alnik na Bolni~kata slu`ba i direktor na Medicinskiot centar vo Gostivar.
Bil ~len i na Op{tinskiot sindikalen sovet i pratenik vo Socijalno-zdravstveniot sobor na
Sobranieto na SFRJ (1970). S. Ml.
Sedi{teto na IVZ vo RM vo Skopje
zdruènie El-Hilal. Izdava~ka dejnost: Informativno-izdava~ki centar vo Skopje. Publikacii: El-hilal (dvonedelnik na
tri jazici); Ikre (trimese~nik); Zbornik (godi{nik).
LIT.: Ismail Raxi el-Faruki, Islamot
i drugite veri, MCMS, Skopje, 2006.
M. Ta{.
Istibawska klisura, satelitska snimka
\uner
Ismail
ISMAIL, \uner (Bitola, 27. IX

1951) izdava~, publicist, op{testvenik, politi~ar. Zavr{il
So pi{uvawe po~nal vo studentskite denovi, so teatarski recenzii za MOT i festivalot Vojdan
êrnodrinski# vo Prilep. Prvite publicisti~ki trudovi gi objavil vo vesnikot Komunist#, a
kon krajot na osumdesettite godini sorabotuval i vo Mlad borec#. Vo narednata decenija e kolumnist vo Dnevnik#. Zaedno so
Sa{o Ordanovski osnova~ i sopstvenik na magazinot Forum#, podocna Forum plus#, kade {to od
prviot broj (30 dekemvri 1997) e
kolumnist. Pi{uva i za spisanija od oblasta na politikata i op{testvenite nauki. Bil minister za kultura i portparol na
B. P. \.
Vladata na RM.
ISMAIL, Ismail (Bitola, 2. III
1923 Skopje, 28. IV 1999) novinar. Bil direktor na osnovnoto
u~ili{te Nikola Tesla# vo Bitola, novinar vo vesnikot Birlik# i urednik na spisanieto
Kulturen ìvot#. Od doa|aweto
vo Makedonskata radio-televizija bil prv urednik na emisiite na
ISTIBAWSKA KLISURA se
protega pome|u Del~evska Kotlina (od utokata na Ov~epolska Reka vo Bregalnica), pa s do vlezot
vo Ko~anska Kotlina, s. Istibawa, pome|u planinite Golak od
jug i Osogovskite Planini od sever, vo dolìna od 39 km. Vo ovoj
del Bregalnica izgradila pove}e
meandri. Istibawskata Klisura
e epigentska. Prviot del od klisurata e potopen so akumulacijata na Kalimanci.
T. And.
Spisanieto
na Sojuzot
na dru{tvata na
istori~arite na
Makedonija
ISTORIJA# (Skopje, 1965)

spisanie na Sojuzot na dru{tvata
na istori~arite na SRM/RM. Negov inicijator i prv glaven i odgovoren urednik bil prof. d-r
Hristo Andonov-Poljanski (1965
1969). Izleguva dvapati godi{no.
Prvata decenija izleguvalo vo
ISTORIJA
tira` od 3.000 primeroci, a poslednive godini vo tira` od 400

primeroci. Redakcijata ja so~inuvaat poistaknati ~lenovi na
Sojuzot, od Katedrata po istorija na Filozofskiot fakultet, od
Institutot za nacionalna istorija i oddelni metodi~ari od obrazovanieto. Vo jubilejnite godi{nini ima objaveno kompletna
bibliografija na site objaveni
prilozi.
(1885-1992), Skopje, 1993, 315.
S. Ml.
Sv. Sedmo~islenici (ikona od Di~o Zograf, 1862)
ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT JAZIK. Po doa|aweto

na Slovenite na Balkanskiot
Poluostrov e sozdaden prviot
slovenski knièven jazik, poznat
kako staroslovenski (IX v.). Vo
negovata osnova e zemen makedonskiot govor od Solunsko. Sv. Kiril ja sozdal prvata slovenska azbuka glagolicata (863) i zaedno
so brat mu sv. Metodij gi napravil prvite prevodi od gr~ki na
staroslovenski jazik za potrebite na bogoslu`bata vo moravskoto kneèstvo. Staroslovenskiot,
kako jazik na crkovnata literatura, zaedno so pismenosta, bil
prenesen vo slovenskite zemji,
kade {to potoa se vnesuvale i
elementi od lokalnite govori.
Vo Ohridskiot knièven centar,
sozdaden od u~enicite sv. Kiril
i sv. Metodij sv. Kliment i sv.
Naum, vo tekstovite se za~uvani
od X do XII v., jazi~nite elementi
od makedonski govori. Potoa
po~nal procesot na diferencijacija na makedonskiot jazik, odnosno negovite dijalekti, vo odnos na bugarskite govori (na pr.,
zamenata na erovite vo zatvoren
slog: vo e, vo o). Od XII do XIV

v. makedonskite jazi~ni elementi
s pove}e doa|ale do izraz vo tekstovite od toj period (na pr.,
izedna~uvaweto na nazalniot vokal (en) so (jat), po gubeweto
na nazalniot prizvuk kaj ). Vo
ovoj period golema uloga imal i
Lesnovskiot knièven centar.
Od XIV v., vo tekstovite {to poteknuvaat od Makedonija, s pozasileno se ~uvstvuvalo srpskoto
jazi~no vlijanie (t.n. srpska jazi~na redakcija na staroslovenskiot jazik) kako rezultat na
prodorot na srpskite feudalci i
{ireweto na srpskata dràva.
Po doa|aweto na Turcite kon
krajot na XIV i po~etokot na XV
v. knièvnata dejnost re~isi zamrela, a staroslovenskiot jazik mu
go otstapuval mestoto na narodniot jazik vo sekojdnevnata komunikacija. Vo periodot od XVI do
XIX v. narodniot jazik poleka go
istisnal staroslovenskiot, pred
s vo prakti~nata pismena upotreba (pisma, bele{ki i sl.), a vo
tekstovite so crkovna sodrìna,
iako se upotrebuval staroslovenskiot, s pove}e se prepoznavaat
jazi~ni osobenosti od narodnite
makedonski govori. Vlijanie za
vnesuvawe na narodniot jazik vo
tekstovite so crkovna sodrìna
izvr{ile propovedite na gr~kiot propovednik Damaskin Studit
(XVI v.), napi{ani na novogr~ki
naroden jazik. Vo XVIII v. na teritorijata na Makedonija imalo ruski knigi preku koi se {irelo
vlijanieto na ruskata redakcija
na staroslovenskiot jazik vo crkovnata upotreba. Vo po~etokot
Stranica od êtvoroevangelie (XIV v.)
Faksimil na naslovot
na XIX v. se zasililo i gr~koto

vlijanie, pa vo toj period vo po~esta upotreba e gr~kiot alfabet. Vo vtorata polovina na XIX
v. se postavilo pra{aweto za literaturen jazik {to }e gi obedini site makedonski lokalni govori. Vo 30-tite godini, do 1844 g.,
vo pismena upotreba e isto~noto
makedonsko nare~je so zaemki od
bugarskiot kako zaedni~ki pismen jazik (N. Rilski). Vo 50-tite
godini od XIX v., so ogled na istoriskite okolnosti (zaedni~kata
borba na makedonskoto i bugarskoto gra|anstvo protiv Carigradskata patrijar{ija, a so toa i
protiv upotrebata na gr~kiot jazik vo crkvata i vo u~ili{tata),
se pojavil stremeòt (P. Zografski) za zaedni~ki t.n. sreden# jazik za Makedoncite i za Bugarite. Sprotivno na ova mislewe,
pobornicite za makedonskata nacionalna kauza makedonistite# (\. Pulevski) se zalagale za
literaturen jazik oddelen od bugarskiot. Vo tvorbite na pisatelite od toj period, vo pogled na
jazikot, se zabeleùvaat i dvete
gledi{ta. Kon krajot na XIX v. i
po~etokot na XX v. vo Makedonija se zasilile srpskata, gr~kata i
bugarskata propaganda. Vo 90-tite godini od XIX v. grupa makedonski intelektualci se obedinile okolu sp. Loza#, koi vo svoite statii upotrebuvaat zborovi
od makedonskite dijalekti. Vo
1893/94 g. vo Belgrad e osnovano i
Kulturno-prosvetnoto dru{tvo
Vardar# so programa za prou~uvawe na jazikot i etnografijata
na Makedonija. Koga toa e zadu{eno, se formira Makedonskiot
klub vo Belgrad {to po~nuva da
621
ISTORISKI
Krste Petkov Misirkov, faksimil od knigata Za makedonckite raboti
go objavuva i svojot pe~aten organ

Balkanski glasnik# (1902), a koga i toj be{e zadu{en, glavnite
organizatori i redaktori St. J.
Dedov i D. T. Mi{ajkov otidoa vo
S.-Peterburg i zaedno so K. Misirkov, Dimitrija ûpovski i
drugi go osnovaa Makedonskoto
nau~no-literaturno drugarstvo
(1902) so jasna opredelba za makedonskiot literaturen jazik. Vo
1903 g. vo Sofija e otpe~atena
knigata Za makedonckite raboti# od Krste P. Misirkov, so teorisko obrazloènie i prakti~na
primena na kodifikacijata na
sovremeniot makedonski literaturen jazik. Misirkov go zema
centralnoto nare~je za osnova na
literaturniot jazik, a vo pogled
na ortografijata se zastapuval za
fonetskiot princip, so mali otstapki vo etimologijata. Po podelbata na Makedonija (1913) me|u Srbija, Grcija i Bugarija pra{aweto za literaturniot makedonski jazik, iako bilo spre~uvano od strana na vlastodr{cite vo
site tri dràvi, s pove}e bilo
prisutno kaj makedonskata inteligencija, no i kaj rabotni~kata
klasa. Se pojavile pogolem broj
tvorbi napi{ani na makedonski
jazik. Po re{enieto na Kominternata (1934), i na me|unaroden
plan mu se afirmira pravoto na
makedonskiot narod na sopstven
literaturen jazik na posebnata
makedonska nacija.
Kone~noto razre{uvawe na pra{aweto za makedonskiot litera-
turen jazik stanuva na I zasedanie

na ASNOM (2. VIII 1944), koga makedonskiot e proglasen za slu`ben jazik na makedonskata dràva.
Vo periodot od 1943 do 1991 g. vo
Federativna Jugoslavija makedonskiot jazik, spored Ustavot,
ima ramnopraven tretman so drugite tri slu`beni jazici, no vo
izvesni sferi i dejnosti (na pr.,
vo Armijata i vo drugi institucii i organizacii od sojuzen karakter) ima ograni~ena upotreba.
Po osamostojuvaweto na RM kako
nezavisna dràva, makedonskiot
literaturen jazik se upotrebuva vo
site sferi na op{testvenoto ìveewe. Pokraj na teritorijata na
RM (kako slu`ben), makedonskiot
jazik se zboruva i vo Bugarija, Grcija, Albanija, Kosovo, Srbija, kako i vo dijasporata, kade {to ima
brojno makedonsko iseleni{tvo.
Brojot na makedonski govoriteli
se procenuva na okolu 2.500.000.
Spored klasifikacijata na jazicite, makedonskiot spa|a vo indoevropskata jazi~na familija, kako
eden od ju`noslovenskite jazici.
LIT.: Bl. Koneski, Istorija na makedonskiot jazik, Skopje, 1965; istiot, Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, I, Skopje, 1952.
G. Cv.
ISTORISKI RAZVOJ NA
[UMSKATA VEGETACIJA
VO RM. Vegetaciskiot pokriva~ vo RM zapo~nal da se formira u{te vo stariot tercier-paleogen. Paleogena Makedonija
pretstavuvala arhipelag od ostrovi vo okeanot Tetis. Paleo-
Re{enieto na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot jazik za slu`ben jazik vo makedonskata dràva

(2 avgust 1944)
622
genite sedimenti vo vid na lapori denes se rasprostraneti vo

centralna Makedonija. Vo niv F.
Pax (1951) vo Skopsko i N. Panti} (1956) vo Ov~e Pole na{le
fosilni otpe~atoci od palmite
Trachycarpus i Sabal, potoa Taxodium, Sequoia, Cinnamomum, Oreodaphne, Passonia, Persea, Myrica, Dryophylum i dr. Vrz osnova na vakviot floristi~ki sostav se doa|a do zaklu~ok deka vo vremeto
na paleogenot dominirala tropska i suptropska vegetacija, kakva {to se sre}ava vo Meksiko i
vo jugoisto~na Azija.
Kon krajot na oligocenot se slu~ile silni orogeni dvièwa. Do
dene{ni dimenzii se izdignale
Alpite, Dinaridite, [arskopindskite planini. Toa bilo pri~ina klimata da se zaladi i da se
doselat arktotercierni vidovi
od rodovite Acer, Alnus, Carpinus,
Fraxinus, Populus, Salix, Tilia i drugi, a vo planinskite predeli ve}e
rastele Picea, Abies, Pinus, Taxus i
dr. Vo sedimentite od mladiot
miocen, kraj avtopatot kaj Veles
(Karaslari) se otkrieni kupi{ta skameneti fosilni koski ispome{ani bez red od majmuni, ìrafi, gazeli, kowi, mastodont,
hieni i dr. Tie koski se malku
podgoreni od plamen. Isti takvi
se najdeni i vo Grcija kaj Pikerni, a i dlaboko vo koritoto na rekata Rona. Toa ukaùva deka na
otvoreni mesta se razvivala vegetacija od tipot na savani, kako vo
Centralna Afrika, a na blatni
tereni rastela {uma od Taxodium,
od {to nastanal jaglenot vo Oslomej i vo Nerezi (Skopsko). Za
ovoj period e zna~ajno {to Sredozemnoto More bilo svedeno na
dva bazena, zapadniot kaj utokata
na rekata Rona i isto~niot kaj
utokata na rekite Nil i Drim, a
me|u bazenite imalo kopno. Slivnoto podra~je na rekata Drim bilo najgolemo na Balkanskiot Poluostrov i so nego bile otvoreni
migracionite pati{ta kon Zapadna Azija. Na toa ukaùvaat Juniperus excelsa, J. foetidissima, Pinus
palassiana, Celtis tournefortii, Corylus
colurna, Syringe vulgaris i dr., koi
tuka go zavr{uvaat svojot zapaden areal. Vo sredniot miocen se
slu~ilo dlaboko tonewe na kotlinite i nivno polnewe so slatka voda. Vo po~etokot na pliocenot potonuvaat planinite Egeidi i na nivnoto mesto nastanuva
Egejskoto More vo koe istekle
ezerata. Na takov na~in se prekinati migracionite pati{ta kon
istok i zapad i od toj moment nastapuva pleistocenata epoha.
Pleistocenata epoha (diluvium) se
karakterizira so 4 glacijalni per-
ISÊZNATI
LIT.: Evreski izvori za obcestveno-ikonomi~eskoto razvitie na balkanskite zemi prez XVI vek, I, Sofi 1958.
Dr. \.
Edna od laboratoriite na Istraùva~kiot centar za genetsko inènerstvo i biotehnologija (ICGIB) pri MANU
iodi i me|u niv 3 interglacijalni.

Od site niv e prou~en samo virmskiot period (25.00012.500). Od nego postojat tragi na lednici na
[ar Planina, Korab, Jablanica,
Jakupica, Pelister i dr. Po ovoj
period nastapuva postdiluvium
ili holocen, koj e mnogu dobro prou~en vo Srbija, a vo Makedonija
postojat fragmentarni podatoci.
Postdiluviumot se deli na 5 fazi:
1. preborealna faza dominiraat borot i brezata;
2. borealna faza dominiraat dabovite;
3. atlantska faza optimalna
klima za mezotermna vegetacija,
se pro{iruva bukata;
4. subborealna faza klimata e
topla i suva i se {irat mediteranskite vidovi;
5. subatlantska faza trae od
2500 g. pr. n.e. do 1700 g. Toa e vremeto na uni{tuvaweto na {umskite kompleksi za dobivawe
zemjodelsko zemji{te i pasi{ta.
Potoa nastapuva novoto ledeno
R. R.
vreme s do 1900 g. pr. n.e.
ISTORISKO DRU[TVO NA
NRM v. Sojuz na dru{tvata na
istori~arite na RM.
ISTO^NA GRUPA JAZICI
OD SLOVENSKO POTEKLO.
Nositelite na isto~noslovenskite dijalekti vo sredinata na I v. od
n.e. se {irat na pogolema teritorija na Isto~na Evropa i ve}e vo
krajot na HXI v. nastanuva staroruskiot literaturen jazik pod silno vlijanie od pismenosta na Ohridskiot kulturen centar. Od XV
v. vo pismenosta se izrazuvaat osobenosti karakteristi~ni za formirawe na ruskiot, ukrainskiot i
beloruskiot. Vo XVII i XVIII v. kaj
ukrainskiot i kaj beloruskiot
ima zastoj vo pismenosta, so poseben izraz na narodnata razgovorna
re~, dodeka ruskiot jazik prodolùva so pismenata tradicija.
LIT.: Fedot P. Filin, Proisho`denie russkogo, ukrainskogo i belorusskogo /zykov, Leningrad, 1972.
K. B.
ISTRA@UVA^KI CENTAR
ZA GENETSKO IN@ENERSTVO I BIOTEHNOLOGIJA
(ICGIB) nau~na edinica na
MANU, formirana vo 1986 g. Vo
sostav na Centarot e Nacionalnata referentna laboratorija za hemoglobinopatii formirana vo
1970 g. na Klinikata za detski bolesti pri Med. f. vo Skopje, koja
od 1995 g. pretstavuva Me|unarodna referentna laboratorija za hemoglobinopatii i Me|unaroden
informativen centar za humaniot
hemoglobin i negovite abnormalnosti (IHIC). Osnovna cel na ICGIB e unapreduvawe na nau~nite
soznanija vo oblasta na proteinskata hemija, molekularnata medicina, genetskoto inènerstvo i
biotehnologijata, preku nau~ni
istraùvawa, edukativno-prakti~ni kursevi za mladi nau~ni
kadri i postdiplomski studii.
ICGIB e lociran vo zgradata na
MANU, so laboratoriski prostor, so sopstvena biblioteka i so
moderna i sofisticirana oprema.
Vo Centarot kontinuirano prestojuvaat po 45 postdiplomci. Nau~nicite vo Centarot rabotele
na 26 nau~noistraùva~ki proekti od oblasta na molekularnata
medicina (molekularna karakterizacija na naj~estite monogenski
bolesti, molekularnata epidemiologija na infektivnite bolesti,
molekularnite osnovi na naj~estite maligni bolesti, DNK-markeri vo humanata identifikacija), genetskite ispituvawa na ohridskata pastrmka itn. Proektite bile finansirani glavno od
me|unarodni izvori.
G. Efr.
ISHAK BAHAR [AMUEL ADRABI (Solun, 1520 ?) rabin,
avtor na 30, glavno filozofski
trudovi, od koi najzna~aen e vo
po~etokot Divre Salom# (Zborovi na mir#), otpe~aten vo Venecija (1586). Trudot pretstavuva filozofsko delo, vo koe avtorot dokaùva deka svetot proizlegol od
haos. Pi{uval i drugi filozofski dela za su{tinata na du{ata
i za smislata na ìvotot.
Ishak xamija, Bitola
ISHAK XAMIJA (ISHAKIE)

(Bitola, 1508) verski objekt,
spomenik na kulturata. Izgradena od bitolskiot kadija Ishak
êlebi, sin na Isa Fakih, koj po~inal vo 1512 g., a pogreban e vo
dvorot na xamijata. Ima kvadratna osnova zasvodena so kupola,
~ija visina iznesuva 26 m, a kupolniot trem se potpira na ~etiri mermerni stolba.
LIT.: Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Istanbul, 1981; R. Momidi, Xamijata
Ishak êlebi vo Bitola, Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, prirodnite retkosti i muzej Bitola, Zbornik
na trudovi 1/1979, Bitola, 1981; Krum Tomovski, Xamii vo Bitola, Godi{en zbornik na Tehni~kiot fakultet, II-2, Skopje,
1957.
Dr. \.
ISÊZNATI VIDOVI OD
MAKEDONIJA vidovi {to vo
minatoto bile prisutni na teritorijata na RM, no od najrazli~ni
pri~ini, naj~esto poradi antropogeni aktivnosti (intervencii vo
prirodnite ekosistemi, melioracii na mo~uri{ta, izgradba na vodni akumulacii, potopuvawe klisuri, dobivawe novi obrabotlivi povr{ini i sl.), se is~eznati od nejzinata flora. Takov e slu~ajot so vidovite: Acorus calamus (od okolinata na Struga, pokraj Crn Drim, poradi spu{tawe na koritoto na rekata zaradi melioracija na Stru{koto Blato), Sagittaria sagittifolia (Pelagonisko Blato kaj s. Novaci, zaradi melioracija na mo~uri{teto), Gentiana pneumonanthe i Lysimachia thyrsiflora (Mavrovsko Pole, poradi negovoto potopuvawe pri polneweto na ve{ta~koto Mavrovsko
Ezero), Allium maritimum (Ov~e Pole, izoruvawe na solenite povr{ini i su{ewe na mo~uri{tata), Aldrovanda vesiculosa (Prespansko Ezero, poradi fluktuaciite na nivoto
na ezeroto vo izminatiot 50-godiVl. M.
{en period).
623
ITALIJA
Italijanska okupaciona vojska vo Makedonija (1941)
ITALIJA I MAKEDONIJA
(18762008). Italija imala aktivno u~estvo za re{avawe na krizata na Balkanot (1876/1877), za
pra{aweto za Makedonija na Carigradskata konferencija (1876
1877) i na Berlinskiot kongres
(1878). So Berlinskiot dogovor
(1878) osmanliskata dràva bila
obvrzana na Makedonija da $ dade
status na avtonomna provincija
uredena so poseben ustav spored
mesnite uslovi. Po Ilindenskoto vostanie Italija se zastapuvala vo Makedonija da se vovedat
efektivni reformi. Ja poddràla Programata za reformi predloèna od Avstro-Ungarija i od
Rusija (Mirc{ter{kata programa#), go prezela za reformirawe Bitolskiot vilaet, a nejzini-
Generalot
De Xorxis
ot general De Xorxis bil nazna~en za na~alnik na @andarmerijata vo Makedonija. Italija

(1912) se solidarizirala so sojuzenite balkanski dràvi vo vojnata so otomanskata dràva i ja
priznala podelbata na Makedonija so Bukure{kiot dogovor
(1913). Na Versajskata mirovna
konferencija (1919) Italija se
zastapila za avtonomija na Makedonija vo Kralstvoto na Srbite,
Hrvatite i Slovencite. Po kon624
ferencijata, pri opredeluvaweto na granicata na Albanija,

Italija izdejstvuvala nejzino
pro{iruvawe so prisoedinuvawe
kon Albanija na del od Gora, oblasta Dolni Debar i del od Prespa. Vo periodot me|u dvete svetski vojni Italija go poddrùvala
i go pomagala dejstvuvaweto na
VMRO na Todor Aleksandrov i
na Ivan Mihajlov vo Vardarskiot del od Makedonija pod vlasta
na Jugoslavija i prifatila tretman na makedonskoto naselenie
vo Albanija kako bugarsko. Taa
okupirala del od Makedonija
(1941) i izvr{ila nejzina podelba, so {to ja prisoedinila kon
Albanija teritorijata so Struga,
Debar, Gostivar, Ki~evo i Tetovo. Po proglasuvaweto na dràvnata nezavisnost na RM (1991),
Italija ja poddràla Grcija za
spre~uvawe na priznavaweto pod
istoriskoto ustavno ime i ja priznala RM kako Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija
(PJRM).
No, kaj italijansko-makedonskite vrski i odnosi, isto taka treba
da se spomne deka vo procesot na
obedinuvaweto na Italija u~estvuvaat i makedonski dobrovolci
(na pr., Dimitar Nikolov od Veles i \or|i Kap~ev od Ohrid, a
bil blizok do Garibaldi i \or|i
Dinkata), po {to ekskonzulatot
na Sardinskoto Kralstvo vo Solun stanuva italijanski, a vo Bitola (1895) i Skopje (1902) se otvoraat novi italijanski konzulati. Interesot na Italija za Makedonija zna~itelno se zgolemuva
po formiraweto na MRO (1893).
Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe e pod silno
vlijanie na italijanskoto (organizaciskata struktura na voenite sili na Organizacijata), a ne-
goviot ideolog i organizator Goce Del~ev e inspiriran od ideite

na Mancini. Pred Ilindenskoto
vostanie (fevruari 1903) vo Milano se formira komitet (Pro Armenia e Macedonia) koj ja popularizira osloboditelnata borba vo
Makedonija. Po Vostanieto, za
komandanti na me|unarodnite voeni sili, pozicionirani vo Makedonija, vrz osnova na Mirc{tegskata spogodba, se imenuvani italijanskite generali Giovani Batista Emilio de Georgis (19031908) i Mario Nikolas di Roblant
(19081909). Na Pariskata mirovna konferencija Italija se
zalaga za avtonomija na delot od
Makedonija vo ramkite na Kralstvoto na SHS, na {to èstoko se
protivstavuva Francija. Ottamu
i bliskite kontakti na pretstavnici na VMRO so oficijalni
pretstavnici na Vladata na Italija vo periodot me|u dvete svetski vojni (vospostaveni vo 1919 g.
vo Sofija), a vo 1921 g. vo Rim e
formiran Italijansko-makedonski komitet; vo 1922 g. e nazna~en
pretstavnik na VMRO vo Rim;
sleduva voena i finansiska pomo{ za organizirawe oruèni
akcii vo Vardarskiot del na Makedonija, pa politi~ki azil na
liderot na VMRO Van~o Mihajlov, koj po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna ìvee vo Rim.
Vo Vtorata svetska vojna (april
1941 juli 1941) zapadniot del na
Makedonija e pod italijanska
okupacija. Na 18. XI 1991 g. Vladata na R Italija donesuva odluka
za otvorawe konzulat vo RM. Na
16. XII 1992 g. za generalen konzul
go imenuva Faustino Troni. R Italija ja prizna RM na 8. IV 1993 g.
Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 16. XII 1993 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador
na RM vo R Italija e Viktor Gaber. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na R Italija vo
RM e Faustino Troni.
IZV.: Ivan Katarxiev-Alenka Lape,
Italijanski diplomatski dokumenti za
Makedonija, t. 1 kn. 1-1919-1924, t. 2 kn. 21924-1927, DARM, Skopje, 2005.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogovori, 1, Skopje, 2006; Italijanski diplomatski dokumenti za Makedonija, 1, 1,
Skopje, 2001; Silvio Galon, Politi~ki
izve{tai na italijanskite konzuli od
Bitola (18951916), Bitola, 2004; Zoran
Todorovski, Vrskite na VMRO so Italija, vo periodot me|u dvete svetski vojni, Glasnik# na INI, 40, 2, Skopje, 1996;
Ahil Tunte, Republika Makedonija prva
dekada (19901999), Skopje, 2005.
T. Petr. i M. Min.
ITALIJANSKA LEGENDA
Osnova na ova delo pretstavuva
pismoto na Anastasij Bibliotekarot do ep. Gauderik Veletriski
za otkrivaweto na mo{tite na sv.
Kliment Rimski vo Herson od
I^KO
Konstantin sv. Kiril Filosof

na pat za Hazarskata misija, a 868
g. doneseni od Bra}ata vo Rim.
Napi{ana e verojatno me|u 870
882 g., koga Gauderik moèl da mu
go predade rakopisot na papata
Jovan VIII.
LIT.: S. Brlieva, Kirilo-metodievski
studii, 5, S., 1988, 156162.
P. Hr. Il.
I]ITELLIJA (tur. i dva)

dvoì~en muzi~ki naroden instrument od orientalno poteklo,
od familijata tamburi. Dvata
glavni dela korpusot i vratot,
naj~esto se izrabotuvaat posebno
od pocvrsto drvo, a potoa se lepat. Nejzinata naj~esta primena e
pridruùvaweto na narodnite
pesni, a vo poslednoto stoletie
se upotrebuva i vo orkestarski
sostavi.
BIBL.: Aktivnosta na KPJ vo Tikve{ijata vo periodot od 1939 do 1945 godina, Tikve{ijata vo NOV 1941&1945, kn.
vtora, KPJ&KPM vo Tikve{ijata
1939&1945, Kavadarci&Negotino, 1984,
9&16; Rabotata na partiskata organizacija vo Tikve{ijata 1943&1945 godina, na istoto mesto, 115&146 (so koavtor
Gligor Ge~evski).
S. Ml.

Skopje, 1986, 41.
\. M. \.
@. Ba{eski: Itar Pejo#, spomenik vo Prilep
ITAR PEJO (Itar Petre, Pejo

Itromanecot) junak od narodnite prikazni, {egobiec i itroman, pretstavnik na makedonskata {egobijna mudrost. Spored narodnite veruvawa, poteknuval od
mariovskoto selo Grade{nica.
Nema istoriski potvrdi za negovoto postoewe i verojatno se pojavil kako protivteà na osmanliskiot itromanec i {egaxija
Nasradin Oxa vo duhovniot otpor na makedonskiot narod protiv osmanliskoto ugnetuvawe. Vo
mnogu makedonski narodni prikazni so {egoviti ili satiri~ni
motivi i fabuli, toj tokmu nego
redovno go nadmudruva. Zabeleàni se golem broj prozni zapisi,
kade {to e glaven junak, a bil ~esta tema i na na{ite humoristi i
karikaturisti. MRT snimi i edna
serija po scenario na Mile Nedelkovski i vo reìja na Kole
Angelovski (1977).
LIT.: D-r Vojislav Radovanovi, Marijovci u pesmi, pri~i i {ali, Skopqe,
1932; Tradicionalnata kultura i umetni~kata nadgradba. Iskaùvawe na
prof. Kiril Penu{liski vo koe se definiraat izvorot, pojavata i li~nosta
na Itar Pejo..., Nova Makedonija#,
XXXIII, 10783, Skopje, 30. I 1977, 9; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe,
tom II. Duhovniot otpor, Skopje, 1983,
103110 i 332; Za{titnik na narodnite
masi, Zaedni~koto i specifi~noto vo
anegdotite za Nasradin Oxa i Itar
Pejo, Nova Makedonija#, XLI, 13820,
Skopje, 13. VII 1985, 6; Sevim Pili~kova,
Nasradin Oxa i Itar Pejo duhovni
bliznaci, Skopje, 1996; Ermis Lafazanovski, Itar Pejo Mariovecot, kn. 1 i
2, Skopje, 2002 i 2004.
S. Ml.
ICEV, Aleksandar (Kavadarci,

11. VI 1921) metalostrugar,
prvoborec i politi~ar. Gi zavr{il Grade`noto u~ili{te vo
Kavadarci i Voenoto zanaet~isko u~ili{te pri Voeno-tehni~kiot zavod vo Kraguevac. Kako istaknat ~len na rabotni~koto dvièwe, stanal ~len na KPJ (1940).
Bil u~esnik vo NOAVM (1941)
vo ilegalna partisko-politi~ka
rabota kako ~len na MK na SKOJ
i sekretar na MK na KPJ vo Kavadarci, instruktor na Vtoriot
oblasten komitet na KPM, ~len
i sekretar na Okoliskiot komitet na KPM za Tikve{ijata. Po
Osloboduvaweto bil rezerven
major, instruktor na Oblasniot
komitet na KPM vo Bitola, sekretar na Okru`niot naroden odbor i ~len na Okru`niot komitet na KPM vo Veles, pretsedatel na Glavniot odbor na Narodnata tehnika na Makedonija (1957).
Na Prviot (19&24. XII 1948), Vtoriot (28&30. V 1954), Tretiot
(21&23. V 1959) i Pettiot kongres
(19&21. XI 1968) bil izbiran za
~len na CK na KPM. Isto taka,
vo pove}e svikuvawa bil republi~ki (od prvoto svikuvawe) i sojuzen (od vtoroto svikuvawe) pratenik. Bil direktor na Metalskiot zavod Tito# vo Skopje,
pretsedatel na Komitetot za soobra}aj pri Vladata na NRM, instruktor na CK na KPM, potpretsedatel na Komitetot za dràvna kontrola na NRM, sekretar na Okoliskiot komitet na
KPM i pretsedatel na Narodniot odbor vo Kavadarci, sekretar
na Oblasniot komitet na KPM i
pretsedatel na Oblasniot naroden odbor vo [tip, pretsedatel
na Republi~kiot sovet na SSM,
Centralniot sovet na SSJ i pretsedatel na Centralniot odbor na
Sojuzot na sindikatite na metalskite rabotnici na Jugoslavija,
pretsedatel na Okoliskiot naroden odbor vo Veles, pretsedatel
na Stopanskiot sobor na Sobranieto na SRM, funkcioner vo
Sobranieto na SRM (1970) i dr.
Nada
Iceva
-Salxieva
ICEVA-SALXIEVA, Nada (selo Pavle{ince, Svetinikolsko,

18. XII 1934 Skopje, 15. IX 2005)
padobranec i padobranski instruktor. Bila ~len na Aeroklubot vo Skopje (od 1954). Skokala
so padobran 1150 pati vo razni
disciplini. Go osvojuvala prvenstvoto na Jugoslavija vo Vr{ac (1956), Belgrad (1958), Tivat
(1959), Bitola (1960 i 1964). Postavila nekolku apsolutni republi~ki i dràvni rekordi. Kako
reprezentativka na Jugoslavija
u~estvuvala na Svetskiot jadranski kup Tivat (1957 i 1959) i Portoro` (1963), kako i na dràvniot trime~ vo Sofija (1957) i Bukure{t (1958). Bila padobranski
instruktor i sudija, edrili~ar i
motoren pilot. Taa e izbrana za
najdobar sportist na Makedonija
(1956).
D. S.
I^KO, Petar (s. Katranica, Kajlarsko, kon sredinata na XVIII v.
Belgrad, 15. V 1808) trgovec,
turski i srpski diplomat od makedonsko poteklo, brat na Naum
I~ko. Bil turski trgovski konzul (bazri|anba{a) vo Belgrad
(17921796 i 18001801), preveduva~ vo turskoto diplomatsko pretstavni{tvo vo Berlin (1797
1799) i preveduva~ na tamo{niot
vezir Haxi Mustafa-pa{a. Vo
vremeto na Prvoto srpsko vostanie, srpskiot voda~ Kara|or|e go
koristel da gi vodi diplomatskite pregovori so Turcija (juliseptemvri 1806), koi rezultirale
so sklu~eniot I~kov mir (dekemvri 1806). Pri osnovaweto na
Belgradskiot magistrat (1807)
bil nazna~en za negov pretsedatel. Kon krajot na ìvotot, nezadovolen od prekratenite odnosi
so Portata, preminal vo avstriska slu`ba.
vo Makedonija vo vremeto na turskoto
625
I[IRKOV
vladeewe, tom IV, Misla#, Skopje, 1983,

759; Stojan Novakovi, I~kov mir, Glas
SAN#, LXVI, Beograd, 1903; V. Popovi,
I~ko konzul samozvanac, Politika#, 6-9.
I 1938.
S. Ml.
I[IRKOV, Anastas (Love~, 5.

IV 1868 Sofija, 6. IV 1937) bugarski geograf. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Love~, a gimnazija vo Gabrovo i vo Trnovo. Studii po istorija zavr{il na Visokoto u~ili{te vo Sofija (1891),
a geografija vo Lajpcig (Germanija), kade {to odbranil i doktorat od oblasta na geografijata
(1895). Edna godina e profesor
po geografija vo Sofiskata gimnazija, a potoa zaminal na specijalizacija po geografija na Berlinskiot univerzitet. Na Geografskiot institut pri Istori-
626
Anastas
I{irkov
sko-filolo{kiot fakultet vo
Sofija e izbran za docent (1898),
za vonreden (1903) i za redoven
profesor (1909). Tri mandati
bil dekan na Fakultetot, potoa
rektor na Sofiskiot univerzitet, a od 1906 g. i redoven ~len na

BAN. Bil ~len na bugarskata delegacija za potpi{uvawe na Bukure{kiot miroven dogovor vo
1913 g., ~len na Makedonskiot nau~en institut i dolgogodi{en
sorabotnik na spisanieto Makedonski pregled#. Napi{al golem broj trudovi od oblasta na
ekonomskata geografija, antropogeografijata, geomorfologijata, hidrografijata i klimatologijata.
BIBL.: Zapadnata granica na Makedoni i Albancite, Biblioteka na Slavnska beseda, IV, Sofi, 1908; Ohridsko
ezero i grad Ohrid, Sofi, 1915; Strumi{ko, Makedonski pregled#, kn. I, Sofi, 1924; Makedoni ime i granici,
Makedonski pregled#, kn. III, Sofi,
1927.
Al. St.
J
JABLANICA visoka planina
vo jugozapadniot del na RM. Se
nao|a pome|u Ohridsko-stru{kata i Debarskata Kotlina, zapadno
od dolinata na Crni Drim i bregot na Ohridskoto Ezero. Na RM
pripa|aat isto~nite planinski
strani, a zapadnite na Republika
Albanija. Se protega vo meridijanski pravec vo dolìna od 35
km, a najgolemata {iro~ina vo
na{ata dràva iznesuva 7,5 km.
Na na{a teritorija zafa}a povr{ina od 255 km2. Jablanica e vene~na planina formirana so oligomiocenite tektonski dvièwa.
so paleozojski {krilci vo padinata, a preku niv leàt trijaski
varovnici. Vo reljefot na Jablanica dominiraat visoki planinski vrvovi, prostrani povr{ini,
dlaboki re~ni dolini, karstni i
fosilni glacijalni oblici. Najvisok vrv e Crn Kamen (2.257 m),
a ima i nekolku vrvovi povisoki
od 2.000 m kako: Striàk (2.233
m), Krstec (2.186 m), ûmin Vrv
(2.125 m) i dr. Fosilnite glacijalni oblici se pretstaveni so
pet cirkovi vo koi se nao|aat ~etiri glacijalni ezera. Bogata e so
voda, a me|u izvorite najpoznati
se Vev~anskite izvori, koi pretstavuvaat svoevidna turisti~ka
atrakcija. Od rudnoto bogatstvo
Planinata Jablanica
kaj s. Piskup{tina se eksploatira jaglen.

2003.
T. And.
JABOLKO (Malus domestiva L.)

vode~ka ovo{na kultura vo RM,
so nad 5560% od vkupnoto proizvodstvo na ovo{je. Pred Vtorata
svetska vojna proizvodstvoto na
jabolka vo Makedonija iznesuvalo okolu 4.000 t godi{no. So podigaweto na intenzivnite ovo{ni nasadi po 19601970 g., proizvodstvoto na jabolka vo 19801985
se zgolemi nad 100.000 t (1982 g.,
130.000 t). Po osamostojuvaweto
na dràvata, so privatizacijata i
ekonomskite blokadi planta`nite nasadi se napu{teni i proizvodstvoto na jabolka vo op{testveniot sektor naglo se namali.
Vo ovoj period vo privatniot
sektor, osobeno vo Prespa, naglo
se podigaat sovremeni, gusti nasadi od jabolka, a proizvodstvoto
se zadrà na 70.00080.000 t, od
okolu 3,6 milioni stebla. Glaven
proizvoden reon za jabolka vo
Makedonija e Prespa, so nad 65%
do 70% od vkupnoto proizvodstvo
na jabolka kaj nas. Se odgleduva
na okolu 3.500 ha i se prodolùva
so podigawe novi intenzivni nasadi so sovremena tehnologija.
Prespa e najgolemiot proizvod-
Jabolka
stven centar za jabolka na Balkanot. Toa e usloveno od idealnite

prirodni uslovi i od dolgata tradicija.
B. R.
JAVNA ADMINISTRACIJA
javni organizacii na nivo na celata dràva (nacionalno, regionalno i lokalno), podredeni na
politi~kata mo}, vklu~uvaj}i gi
tuka i javnite institucii so delumna upravuva~ka avtonomija
(agencii i drugi javni tela), a isklu~uvaj}i gi javnite pretprijatija. Na krajot od 2004 g., vkupniot broj na vraboteni vo buxetskite institucii na RM iznesuva{e
70.218 lica. Ovaa brojka ne moè
sosema da se izedna~i so klasi~nata javna administracija, bidej}i vo nea se vklu~eni i vrabotenite vo obrazovanieto i vo nau~nite instituti, vrabotenite vo
instituciite na kulturata i sl.
Sepak, se smeta deka za mala zemja, kako {to e RM, javnata administracija e preobemna i nedovolno efikasna (na toa indirektno upatuva i visokata stavka za
plati i nadomestoci vo centralniot buxet na zemjata 26,7 mlrd.
denari za 2006 g. ili 32,6% od
vkupnite buxetski tro{oci). Reformata vo javnata administracija vo RM e kompleksen i teòk
proces, koj se odviva so promenliv uspeh. Promenite se fokusirani kon: racionalizacija preku
funkcionalna analiza na buxetskite institucii i privatizacija
na dejnosta tamu kade {to e mo`no; sproveduvawe na principot na
pravi~na zastapenost na etni~kite zaednici {to ìveat vo RM; depolitizacija na javnata administ-
JAVNO
racija; selekcija pri vrabotuvaweto vrz osnova na stru~nosta i

kompetentnosta; nagraduvawe i
napreduvawe vrz osnova na zaslugite; eliminirawe na korumptivnoto odnesuvawe i na zloupotrebite na slu`benata polo`ba, t.e.
odnesuvawe vo soglasnost so novite demokratski vrednosti vo RM
i sl. Celta e da se zgolemi, no i
da se pribliì efikasnosta, t.e.
kapacitetot na dejstvuvaweto na
javnata administracija do evropskite kriteriumi i standardi.
IZV.: D. Bosaert, K. Demke, K. Nomden, R.
Polet, Javnite servisi vo evropskite
petnaeset, Evropski institut za javna
administracija, 2001 (prevod), 1-23; Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija, Bilten# 910, 2004, 7980.
LIT.: UNDP, Blue Ribbon Report (J. Brada and
T. Fiti Ed.), Skopje, 2006.
T. F.
tavuvaat islednici. Kako poseben

organ, Javnoto obvinitelstvo se
formira so odlukata na Pretsedatelstvoto na AVNOJ od 3. II 1945 g.,
so zada~a da gi goni storitelite na
krivi~nite dela i da vr{i kontrola nad zakonitosta na dràvnata
uprava i pravosudstvoto. Za glaven
obvinitel na DFM e imenuvan diplomiraniot pravnik Petar Korobar (31. III 1945).
IZV.: Javnoto obvinitelstvo vo Republika Makedonija, Skopje, 2000. Gor. L.-B.
JAVNO PRETPRIJATIE ZA
AERODROMSKI USLUGI MAKEDONIJA#, Skopje formirano na 8. XI 1990 g. so osnovna
dejnost prifa}awe i ispra}awe
vozduhoplovi, patnici, stoki, baga` i po{ta vo me|unarodniot i
doma{niot soobra}aj. Vo JPAU
(1966) ima{e pet podru`nici i

stanici: Skopje, Avtopat, Bitola, Veles i [tip. Poseduva razli~ni tipovi oprema za rekonstrukcija, za popravki i za odrùvawe. Vr{i redovno i zimsko odrùvawe. Zimskata slu`ba e organizirana vo tri stepeni na gotovnost: preventivna, prose~na zima
i elementarna nepogoda.
LIT.: Pati{tata vo Makedonija 1945
1988, monografija.
R. D.
JAVNO SOOBRA]AJNO PRETPRIJATIE SKOPJE#, Skopje

osnovano na 17. I 1948 g. kako
Gradsko pretprijatie za avtotransport, so zada~a da prevozuva
patnici i stoka. Prv oficijalen
direktor e Strahil Kratovaliev
(19481956). Prvata linija br. 2
bila vo dolìna od 6 km. Zapo~-
JPAU Makedonija# - Podru`nica Aerodrom Skopje#
se organizirani: Direkcija, Podru`nica Aerodrom Skopje# i

Podru`nica Aerodrom Ohrid#.
JP aerodromski uslugi, Skopje.
R. D.
Gradskiot park vo Strumica
JAVNO ZELENILO VO RM
zna~ajna urbana kategorija {to
obezbeduva ekolo{ka raznovidnost, funkcionalna podobnost i
socijalna dobrobit vo gradovite. Vo gradovite vo RM se planira obezbeduvawe zemji{te za javno zelenilo od 15 do 25 m2 po ìtel. Javnite zeleni urbani povr{ini se kategorizirani vo dve
grupi: zeleni povr{ini vo gradot (parkovi, stanbeno zelenilo, linearno zelenilo, detski
igrali{ta, zoni, za{titno zelenilo, zelenilo so ograni~eno
koristewe) i zeleni povr{ini
nadvor od gradot ili prigradsko
javno zelenilo.
S. H. P.
JAVNO OBVINITELSTVO VO
DFM/NRM/SRM/RM dràven
organ {to gi goni storitelite na
krivi~nite dela. Prvpat ovaa funkcija se utvrduva so Uredbata za voenite sudovi od 24. V 1944 g., spored
koja pri sekoj sudski sovet se nazna~uva voen istraìtel, a pri oddelni brigadi i komandni mesta se pos628
JAVNO PRETPRIJATIE ZA
STANBEN I STANBENO-DELOVEN PROSTOR NA RM, Skopje formirano e kako Zavod za
proektirawe, studii i nadzor
(1954), koj so natamo{nata transformacija go menuval imeto.
Ima najgolemo u~estvo vo izgradbata na gradot Skopje po zemjotresot (1963). Izgradeni se brojni
delovni i stanbeno-delovni objekti: GTC, stanben kompleks
Gradski yid, teatri, kina, biblioteki, Univerzalna sala, golem
broj od novite naselbi vo Skopje
(Karpo{, Kapi{tec, 11 Oktomvri, âir, Aerodrom, Novo Lisi~e, Skopje Sever, Radi{ani i
dr.), Od 1976 do 2005 g. se izgradeni 22.313 stanovi ili 1.338.780 m2
stanbeno-delovna povr{ina.
JPSDP Skopje.
R. D.
JAVNO PRETPRIJATIE MAKEDONIJA PAT#, Skopje osnovano e na 22. XI 1989 g. za upravuvawe, odrùvawe i za{tita na
magistralnite i regionalnite
pati{ta. RO Makedonija pat#
nuva so sedum avtobusi i petnaesetina rabotnici. Prvata godina

GSP prevezol 375.000 patnici, vo
1954 g. 9.000.000, a vo 1986
140.000.000. Po 1990 g., so ovozmoùvaweto da vr{i liniski javen
prevoz i na privatni lica, doa|a
do namaluvawe na brojot na patnicite. Denes ima 450 avtobusi
(dnevno soobra}aat 350 avtobusi
JSP za prevoz na patnici, Skopje
na 40.000 km i so prevoz od 200.000

patnici na 26 gradski i 36 prigradski linii) so prevoz na
70.000.000 patnici i so 15.000.000
km pominati godi{no. Operativniot del na JSP e organiziran vo
dve avtobazi: \or~e Petrov (so
JAGLICA
dve edinici: Soobra}aj so tehni~ka podgotovka i Remont i odrùvawe) i Avtokomanda (so dva
sektora: Soobra}aj i Rabotilnica). Vo sostav na pretprijatieto
rabotat ekonomskite punktovi:
avto{kola, turisti~ka agencija,
radiostanica. Vovedeni se 30
ekolo{ki avtobusi.
LIT.: Krvotok na glavniot grad, monografija, Skopje, 1997.
R. D.
JAVOR (Acer L., fam. Aceraceae)

rod zastapen so 150 vida vo Severnata hemisfera. Listopadni drvja ili grmu{ki ~ii listovi se
prosti, lapoviti ili neparno
peresti, sprotivno postaveni.
Plodot e dvojno krilesto orev~e.
Vo RM prirodno se zastapeni
slednive vidovi:
a) gorski javor (A. pseudoplatanus
L.) visoko drvo (do 40 m) so areal vo sredna i ju`na Evropa. Listovite se golemi, petlapoviti na
dolga dr{ka. Plodovite se sobrani vo provisnati grozdovidni
soplodija. Agolot me|u krilcata
od plodovite e ostar. Mezofilen
vid, zastapen vo bukoviot region;
b) èstil (èstika) (A. tataricum
L.) grmu{ka ili malo drvo od
Isto~na Evropa i od Zapadna
Azija. Listovite se celi, jajcevidni, dvojno nazabeni, na kratka
dr{ka. Soplodijata se ispraveni
metli~ki na dolga dr{ka. Krilcata se pod ostar agol ili se paralelni. Zastapen kako primesa
vo daboviot region;
v) klen (A. campestre L.) drvo od
sredna golemina rasprostraneto
niz Evropa, jugozapadna Azija i
vo severna Afrika. Listovite se
petlapoviti, na dolga dr{ka. Plodovite se vo provisnati, {titesti socvetija. Krilcata se pod agol
od 1800. Edini~no zastapen vo
ramninite i po ridovite. So ova
ime se narekuva u{te eden javor
(A. intermedium Pan~. Syn. A. hyrca-
Klenika (maklen)
num Fisch.) so areal vo Jugoisto~na Evropa, a kaj nas dosta redok

vo daboviot region. Listovite se
so 3-5 lapi so ostri vrvovi. Plodovite se sobrani vo provisnati
snop~iwa, a krilcata se re~isi
paralelni;
g) klenika (maklen) (A. monspessulanum L.) grmu{ka ili malo
drvo od Mediteranot i submediteranot na Evropa, Azija i Afrika. Listovite se so tri lapi,
sitni, koèsti, na dolga dr{ka.
Soplodijata se {titesti, provisnati, a krilcata od plodovite se
paralelni ili se preklopuvaat.
Zastapen e vo zaednicite na crniot i beliot na gaber ili vo nivnite degradaciski formi;
Javor mle~
d) mle~ (A. platanoides L.) golemo

drvo so evropski areal. Listovite se golemi, mazni, so 5-7 lapi,
retko i ostro nazabeni na dolgi
dr{ki, sodràt bel sok (mle~).
Soplodijata se {titesti, krilcata rasporedeni pod agol od
180. Mezofilen vid, zastapen e
edini~no ili grupno vo daboviot
i vo bukoviot region;
|) planinski javor (A. heldreichii
Orph in Boiss.) golemo drvo, endemit od Balkanskiot Poluostrov.
Listovite se 35, lapoviti, dlaboko zase~eni re~isi do osnovata. Soplodijata se metli~ki, a
krilcata se postaveni pod ostar
agol. Zastapen vo site visoki
planini od 1.400 do 2.000 m n.v.;
e) crven javor (A. obtusatum Kit.)
subendemit od jugozapadnite delovi na Balkanot i od ju`nite delovi na Apeninskiot Poluostrov. Listovite se krupni, so 5
zaobleni i plitko vreàni lapi,
odozdola gusto vlaknesti, naprolet i naesen se so crvenikava boja. Soplodijata se {titovidni, a
krilcata postaveni pod ostar
agol. Zastapen vo planinite na
Al. And.
Zapadna Makedonija.
JAGI], Vatroslav (Vatroslav Jagi}) (Vara`din, 6. VII 1838 Viena, 5. VIII 1923) klasi~en filolog, slavist. Klasi~no obrazovan
od detska vozrast (do III klas Frawev. gimn. site predmeti na lat.)
vo rodnoto mesto, prodolìl
klasi~na gimn. vo Zagreb (1847
Vatroslav
Jagi}
1851), kade {to mu se razvil interes i za seslov. edinstvo; studiral klasi~na filologija vo Viena, gr~ki kaj H. Bonic, lat. kaj J.
Hofman i st.slov. kaj F. Miklo{i~. Od 18601870 bil prof. vo
Zagrepskata klasi~na gimn.; vo
1870 otstranet od rabota poradi
politi~ki previrawa, toga{ dobiva tri po~esni doktorati (Lajpcig, S.-Peterburg i Odesa). Vo
Odesa e pokanet za {ef na Katedrata za i.-e. komparat. lingvistika, potoa e {ef na Katedrata za
slavistika vo S.-Peterburg, pa
vo Berlin i najposle, po penzioniraweto na F. Miklo{i~, vo
Viena (18861908). Vrz klasi~nite temeli sozdal monumentalna
disciplina slavistika, so izdanija na najstarite slov. rakopisi
na glagolica i kirilica, paleogr. studii i kritika na tekstot i
dr. U{te vo 1867 otvoreno se protivstavil na t.n. Panonska teza i
do krajot na ìvotot dokaùval
deka za osnova na st.slov. mu posluìle maked.-slov. govori od
Solunsko. Vo negoviot Archiv fr
slav. Philologie# (Berlin, 1874
1929) se objaveni mnogubrojni
studii za st.slov. j. i literatura.
DELA: Od ogromniot broj (nad 700) objaveni trudovi, osobeno mu se zna~ajni izdanijata na evangelijata: Uvod na lat. kon
Asem. (1864), Zogr. (Berlin, 1879), i Mar.
(SPb, 1883), vo kiril. transkripcija;
Dobrom. (Ein altmacedonisches Denkmal der
kirchensl. Sprache des XII Jahrhundert, 12, Wien (1898); Bolowski psaltir i mnogu drugi; paleografski studii: Glagoli~eskoe
pismo (1911); sinteti~ki: nciklopedi
slavnsko filologii (1911); Entstehungsgeschichte der kirchenslavischen Sprache, II
rev. izd. Berlin, 1913; i Ju`noslavenska narodna epika u pro{losti, Zagreb, 1880.
LIT.: N. Majnari}, Vatroslav Jagi} kao klasi~ni filolog, @A, 7, 2, 1957, 153-177; S. Damjanovi}, Op{irnost bez povr{nosti. Podsjetnik na
ìvot i djela Vatroslava Jagi}a, Zagreb 1988; V.
Murdarov, KME IV, 572-580; V. orovi,
Vatroslav Jagi, Srpski kwièvni
glasnik#, Beograd, 1923.
P. Hr. Il. S. Ml.
JAGLICA pamu~na tkaenina,

{amija na krai{tata dekorirana
so vez, sostaven del na nevestinskata nosija od kumanovskiot region. Se nosela prika~ena za nevestinskata skutina, na kolkovite. Po~nuvaj}i od denot na ven~a629
JAGODA
vaweto i edna nedela po ven~avaweto mladata nevesta ja nosela

postojano, kako obele`je na nejziniot status, a edna godina po
svadbata ja nosela samo vo posebni prazni~ni prigodi.
J. R. - P.
Na~alnicite na general{tabovite
na Makedonija, na Hrvatska i na Albanija
Jagodi
JAGODA (Fragaria ananasa, Duch,

Guides) sortno ovo{je za doma{no i planta`no proizvodstvo. Vo
RM po~na da se odgleduva od 1934
g. vo Skopsko. Vo sedumdesettite
i osumdesettite godini na XX v.,
se podignati pogolemi plantaì
od jagodi vo kombinatite vo Veles, vo Kavadarci, vo Prilep, vo
Bitola. Nasadite se podignati so
visokokvalitetni virus fri rozeti od Holandija. Od ovie nasadi sortite spontano se pro{irija i kaj privatnite proizvoditeli, osobeno vo Skopsko. Se odgleduva na crna folija, bez polevawe i bez za{tita. Za rano proizvodstvo se pokriva so svetla folija (plastenici). Kaj nas se odgleduvaat na 500-700 ha, so godi{no proizvodstvo od 300-550 t. B. R.
formalno nare~ena Ohridskojadranska, zaradi zaedni~ki i koordinirani aktivnosti na potpisni~kite za {to pobrzo ispolnuvawe na kriteriumite i standardite na NATO i za seopfatno
podobruvawe na situacijata vo Jugoisto~na Evropa vo pravec na
gradewe mir, demokratija, stabilnost i prosperitet. Povelbata sodrì principi na partnerstvo, zaedni~ka cel za potpolna evro-atlantska integracija, demokratski
reformi i ~ovekovi prava, ekonomski reformi i sorabotka i regionalna bezbednost, vo funkcija
na bogato jadransko-amerikansko
T. Petr.
partnerstvo za XXI v.
Robert
Jaki
JAKI, Robert S. (Skopje, 13. III

1950) fotoreporter, umetni~ki
fotograf. Osnova~ e i glaven
urednik na prvoto makedonsko
specijalizirano spisanie Foton Art#. Od 1972 g. rabotel vo redakciite na Nova Makedonija#,
Po~inka#, Ekran# i vo Tanjug
(1980/89). Osnova~ e i prv pretsedatel na Asocijacijata na makedonskite fotoreporteri (2002).
Dobitnik e na nagradata na ON
za najdobra fotografija vo 2005
g. Imal pove}e samostojni izlo`bi me|u koi vo Nacionalnata galerija (1983), vo MNT (1986), vo
KIC (1987) i vo Muzejot na Zagreb (1989).
B. P. \.
Jaj~arka
Jagula
JAGULI (Anguillidae) familija

ribi od redot na jagulovidnite
ribi (Anguilliformes), koi naseluvaat soleni i slatki vodi. Kaj nas
e prisuten samo eden vid od ovaa
familija, jagula (Anguilla anguilla).
Sv. P. V. Sid.
JADRANSKA POVELBA (Tirana, 2. V 2003) strate{ki dokument sklu~en me|u SAD, R Albanija, R Hrvatska i R Makedonija,
po inicijativa na pretsedatelot
na RM Boris Trajkovski, pokrenata na Samitot na NATO/
EASP vo Praga (23. XI 2002), ne630
JAJÂRKA (Amanita caesarea

/Scop./ Pers.) gaba {to starite
Rimjani ja koristele za ishrana.
Vo nekoi regioni vo Makedonija
se koristi vo ishranata kaj mesnoto naselenie. êsta e vo dabovite {umi.
M. K.
JAKA Ê[MA, TREMNIK (Negotino) nekropola smestena vo
jugoisto~nata periferija na seloto Tremnik na 7,5 km jugoisto~no od Negotino. Tuka se nao|ale
rimski grobovi so konstrukcija
na dve vodi od teguli i imbricesi
otkrieni na dlabo~ina od 1,5 m,
pri gradewe na novata selska
crkva posvetena na Sv. Duh i ograda (1950). Pri kopawe na sovremeni grobovi se otkrieni i srednovekovni, so tipi~en nakit od
X-XIV v. (belegzii, prsteni, obetki, monista i dr.).
LIT.: M. Mandi}, Prilog kon prou~uvaweto na nekropolite od sredniot vek i
raniot turski period vo Makedonija, vo:
Zbornik posveten na Bo{ko Babi}, Prilep, 1986, 147150.
El. M.
Todor
Jakimov
JAKIMOV, Todor D. (Veles, 1926)

redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Elektrotehni~kiot otsek pri Tehni~kiot Fakultet vo
Zagreb (1952) i se vrabotil vo fabrikata za elektri~ni proizvodi
Jug# vo Skopje. Vo 1953 g. preminal
na rabota vo sostavot na novoformiranata grupa za izgradba na Rudnici i èlezarnica Skopje#, kade
{to ostanal do 1969 g. Vo 1961 g.
bil izbran za docent na ETF vo
Skopje. Vo 1966 g. bil izbran za
vi{ predava~, 1971 za vonreden
profesor, a vo 1976 g. za redoven
profesor na Elektrotehni~kiot
fakultet vo Skopje. Doktoriral na
Elektrotehni~kiot fakultet vo
Zagreb. Bil Dekan na ETF vo
Skopje. Vo periodot od 1969 do 1973
g. bil angaìran kako sovetnik vo
Rudnici i èlezarnica Skopje#,
od 1973 g. bil tehni~ki sovetnik vo
Industrijata za nikel, ~elik i an-
JAKUPICA
timon FENI# od Kavadarci, a od

1982 do 1992 g. bil tehni~ki sovetnik na Elektroindustrijata
EMO# - Ohrid.
M. ûnd.
HZ vo Skopje. Pokraj profesionalnite anga`mani, u~estvuval

kako dobrovolec na Makedonskiot (Solunski) front i bil ~len
na Prezidiumot na NS na SRM, a
vo periodot 19481950 g. bil
pretsedatel na PS na MLD.
LIT.: Godi{en zbornik na Medicinskiot fakultet#, t. IV, Skopje, 1968, 100-102.
Sl. M. P.
êdo
Jakimovski
Cvetanka
Jakimovska
JAKIMOVSKA, Cvetanka (Pernik, Bugarija, 10. IX 1927 Skopje, 14. IV 1990) akterka vo Dramata na MNT (19451983), kade
{to i se penzionirala. Igrala vo
piesi na Mladinsko-detskiot teatar vo Skopje, na radioto, TV i
vo film. Zna~aen del od svojata
kariera mu posvetila na govoreweto poezija (Blaèna gora zelena#), gostuvaj}i vo SAD, Kanada, Avstralija. Ulogi: Gru{enska
([uma#); Selska u~itelka, Antica vo istoimenite dela; Donka
(Begalka#); Poqa (Bawa#); Mnogu vreva za ni{to#; Nana (Gabi#); Sestra Magdalena Glorija (Glorija#); Martirija (Domot na Bernarda Alba#); Nina
Mihailova Zare~na (Galeb#);
Stojna (Goce#).
R. St.
poet, novinar. Bil glaven urednik na vesnikot Mlad borec#.

Rabotel vo Republi~kiot sekretarijat za informacii. ^len e na
DPM (od 1966). Visoko vrednuvan
poet od makedonskata literaturna kritika i zastapuvan vo pove}e reprezentativni antologii na
makedonskata lirika vo zemjata i
vo stranstvo.
BIBL.: Narcisa, Sk., 1966; La`no more,
Sk., 1971; Haleevata kometa, Sk., 1985.
LIT.: Dumitru M. Jon, êdo Jakimovski,
vo kn: Makedonska lirska falanga, Sk.,
1991.
P. Gil.
JAKIMOVSKI, Qubomir (Dobrevo, Probi{tip, 22. VI 1946) novinar i publicist, doktor po politi~ki nauki. Od 1979 g. bil glaven i
odgovoren urednik na Tretata
programa na Radio Skopje, od 1982
g. direktor na Televizija Skopje, a
potoa generalen direktor na Makedonskata radio-televizija (1985
1989). Stanuva pretsedatel na Sovetot za radiodifuzija na RM
(19972003). Profesor e na Pravniot fakultet i na Institutot za
sociolo{ki i politi~ko-pravni
istraùvawa vo Skopje.
J. F.
JAKIMOVSKI, êdo (Kratovo,
22. II 1940 Skopje, 15. XII 1993)
JAKUPI, Ahmet (Pe}, Kosovo,

17. III 1945) reìser. Diplomiral na Visokata pedago{ka {kola
vo Pri{tina (1969) i na otsekot
na Jana~kovata akademija vo Brno,
ê{ka (1977). Raboti vo Makedonskata radiotelevizija (1980
1984), a od 1984 g. i vo Albanskata drama na Teatarot na narodnostite vo Skopje. Se zanimava i so
reìja na dokumentarni filmovi.
Reìi: Gof#; Skrotitelot na lu|eto so
smaragdni o~i#; Ku}na zmija#; Lizgalka#; Henrih IV#; Opskuren teatar#;
Hamlet#; Voobrazen bolen#; Antigona#; Zad zatvoreni vrati#; Ku}a na krstopat#; Kral Edip#; Do`d na plaà#.
R. St.
Jakov od Kamena Reka: âsoslov# (1566)
Qubomir
Jakimovski
Ahmet
Jakupi
JAKOV (Kamena Reka, den. Makedonska Kamenica, XVI v.) prv

makedonski pe~atar. Poteknuval
od sve{teni~ko semejstvo. Vo obnovenata pe~atnica na Boìdar
Vukovi} otpe~atil ~asoslov na
crkovnoslovenski jazik (1566),
ukrasen so ilustracii, znamenca
i viweti. Eden dobro za~uvan
primerok ima i NUB Kliment
Ohridski# vo Skopje.
LIT.: Haralampie Polenakovi}, Bele{ki za prviot Makedonec-pe~atar Jakov
od Kamena Reka, Nova Makedonija#,
Skopje, 1, 2 i 3 maj 1957 (Izbrani dela,
treto dopolneto izdanie, 6, Skopje, 2007,
14-16); Mihailo Georgievski, Makedonskata pe~atarska dejnost (1915-1913),
Skopje, 1972, 3031.
S. Ml.
JAKOVLEVI], Milo{ Avrosiev (s. Gali~nik, 19. VII 1892

Skopje, 26. VII 1963) prv Makedonec spec. po pedijatrija, prof.
na Med. f. vo Saraevo. Studiral
na Med. f. vo Bordo (Francija),
kade {to i doktoriral (1920). Po
specijalizacijata vo Viena i vo
London, go formiral i go rakovodel prviot DD vo Makedonija pri
JAKUPICA (MOKRA PLANINA) visok planinski masiv

{to se izdiga vo centralniot del
na RM. Impozanten planinski
masiv {to e sostaven od pove}e
planinski delovi, me|usebno morfolo{ki, a i strukturno povrzani vo edna celina. Toa se: Karaxica, Gole{nica, Dautica, Salakova Planina, Kitka i dr. Se
protega vo pravec szji so najvisok vrv Solunska Glava (2.540 m).
Drugite vrvovi se dosta visoki
no se zaobleni. Jakupica e poznata i po narodniot toponim Mokra Planina. Pretstavuva tektonski nabrana struktura koja svojot
definitiven izgled go dobila vo
tercierot. Rasednuvaweto e izrazeno na zapadnata strana sprema
kawonot na Treska i Pore~kiot
basen i ju`nata strana (Neìlovski karpi), kade {to se javuvaat tektonski otseci visoki do
1.000 m. Geolo{kiot sostav e
pretstaven so prekambriski kristalesti {krilci i gnajsevi vo padinata, a preku niv leàt mermeri, dolomiti i varovnici, {to
ovozmoì da se razvie intenzi631
JANAKIEVSKI
ska vojna vo Bugarskata armija.

Po vojnata, kako vojvoda na VMRO
izvr{uval komitski akcii i kriminalni dela vo Vardarskiot del
na Makedonija. Bil blizok sorabotnik na T. Aleksandrov. Bil
osuden na smrt od CK na VMRO
na Ivan Mihajlov i ubien.
LIT.: Petar [andanov, Spomeni. Predgovor i redakcija prof. d-r Zoran Todorovski, Skopje, 2002; istiot, VMRO 1924
1934, Skopje, 1997.
Z. Tod.
Planinata Jakupica
ven karsten proces. Poradi toa

se razvieni site povr{inski i
podzemni karstni oblici. Od povr{inskite se istaknuvaat pette
karstni poliwa, me|u koi se izdvojuvaat: Solunskoto Pole, koe
se nao|a na 1.990 m n.v. i [ilegarnik na 2.050 m n.v., koe e najvisokoto karstno pole na Balkanskiot Poluostrov. Od podzemnite
karstni oblici se izdvojuva Solunskata Propast so dlabo~ina
od 450 m, koja e najgolema vo RM.
Vo vremeto na pleistocenot najvisokite delovi bile zagle~ereni, pri {to ostanale tragi vo
reljefot vo vid na cirkovi, valovi i moreni. Vo eden od cirkovite se nao|aat Golemoto i Maloto
Salakovo Ezero. Jakupica pretstavuva i hidrografski jazol. Na
nea se izvori{nite ~elenki na
rekite: Babuna, Topolka, Kadina
Reka, Markova Reka, Belica (Bele{nica) i dr. Bogata e so endemi~na flora i fauna.
LIT.: D. Manakovi}, Geomorfologija na
pore~jeto na Babuna i Topolka so Titovvele{ka kotlina, Godi{en zbornik, kn.
12, Geografija i geologija, PMF, Skopje,
1960.
T. And.
JANAKIEVSKI, Tome (Bitola,

20. VI 1938 Bitola, 30. VII 2004)
arheolog. Diplomiral arheologija vo Zagreb. Od 1964 g. rabotel
kako kustos vo anti~koto oddelenie na Zavodot i Muzej Bitola, a
od 1968 do 1976 bil direktor na
Tome
Janakievski
632
ovaa institucija. Magistriral

(1975) i doktoriral (1997) vo Zagreb. Od 1999 g. rabotel kako nau~en sovetnik vo Institutot za
staroslovenska kultura. Vr{el
arheolo{ki istraùvawa, konzervacija i rekonstrukcija na anti~kiot teatar vo Herakleja
Linkestis i na pove}e lokaliteti vo Pelagonija (Kale Streèvo, Suvodol, Bitola i dr.).
BIBL.: Teatar, Posebni izdanija, 2, Bitola, 1987; Anti~kite teatri i spomenici so teatarska tematika vo Republika Makedonija, Bitola, 1998; Ubikacija
na srednovekovna Bitola, Bitola, 2003.
D. Z.
JANEV, Anton Lazov (Andon ]oseto) (s. Golozinci, Vele{ko, 25.

XII 1854 Gorna Xumaja/Blagoevgrad, 10. X 1953) terzija, deec na
TMORO/VMORO. Od 1896 g. bil
borec vo ~etite na M. Popeto, J.
Sandanski, H. êrnopeev i dr., a
potoa formiral svoja ~eta. U~estvuval vo plenuvaweto na strumi~kiot Nazlim-bej (1897) i na
misionerkata E. Ston (1901), kako i vo Ilindenskoto vostanie
(1903). Potoa bil vojvoda vo Gevgelisko, inspektor na ~etite, delegat na prviot (redoven) kongres na Serskiot revolucioneren
okrug (1905) i dobrovolec vo Makedonsko-odrinskoto opol~enie
(19121913), po {to ìveel vo
Gorna Xumaja.
IZV.: Spomeni na Jane Sandanski, Sava
Mihajlov, Hristo Kuslev, Ivan Anastasov-Gr~eto, Skopje, 1951; Osvoboditelnoto dviènie v Makedoni i Odrinsko.
Spomeni i materili. Sobcava L. Mileti~, t. 2, Sofi, 1983 (fototip. izd.);
Spomeni na Andon Kwoseto, Ilindenskopreobraènskoto vqstanie 1903, Sofix,
1968, 274-284.
S. Ml.
JANEV BRLO, Ivan (s. Gorni

Balvan, [tipsko, 1877 ]ustendil, Bugarija, 28. VIII 1925) pripadnik na TMORO i na VMRO,
{tipski vojvoda. Vo 1902 bil vo
~etata na E. û~kov, a od 1907 bil
vojvoda vo [tipsko. U~estvuval
vo Balkanskite i vo Prvata svet-
Ratko
Janev
JANEV, Ratko (Sandanski, Bugarija, 30. V 1939) fizi~ar, nau~en

sovetnik (1981) vo Institutot za
fizika vo Belgrad, ~len na MANU (1988). Diplomiral (1963) na
Otsekot za tehni~ka fizika na
ETF vo Belgrad. Magistriral
(1965) i doktoriral (1968) na
PMF vo Belgrad so temi povrzani so atomski sudiri {to pretstavuvaat negova pove}edeceniska preokupacija. Specijaliziral vo Sankt Peterburg. Rabotel
vo Institutot za nuklearni nauki vo Vin~a i vo Institutot za
fizika vo Belgrad, i potoa, re~isi, dve decenii vo Me|unarodnata
agencija za atomska energija na
sozdavawe podatoci za atomski
sudiri vo plazma i nivna evaluacija, a vo vrska so istraùvaweto
na fuzijata. Objavil golem broj
statii vo vrvni spisanija na spomenatite temi, za gasni laseri,
sudiri so tvrdi povr{ini, karakterizacija na procesite vo tokamak i dr. Bil gostin-profesor vo
pove}e univerziteti niz svetot.
Lit.: Bilten na IX izborno sobranie, posebno izdanie, Referati i prilozi, juni
1988, str. 43-47.
V. Ur.
JANEVA, Biljana Qup~ova (Belgrad, 2. VII 1950) matemati~ar,

red. prof. (2000) na PMF. Diplomirala (1973), izbrana za asistent (1974) na PMF, magistrirala (1981) na PMF vo Zagreb, a
doktorirala (1989) na PMF vo
Skopje so temata Nekoi klasi
poliadi~ni polugrupi i grupi#.
Taa e avtor ili koavtor na pove}e nau~ni trudovi od oblasta na
algebrata, u~esnik vo nau~ni
proekti i nau~ni konferencii
so svoi referati i rakovoditel
na postdiplomski studii.
JANEVSKI
i finansiski performansi vo zemjata i vo regionot. Pro{iruvaj}i

go biznisot, gi prezema dvete najgolemi vinarii vo zemjata Tikve{#
vo Kavadarci (2003) i Vinojug#
vo Gevgelija (2004). Kako ~len ili
rakovoditel u~estvuva vo pove}e
nacionalni i me|unarodni profesionalni organi i tela i dobiva
R.
pove}e priznanija.
Biljana
Janeva
BIBL.: Voved vo teorijata na mnoèstvata i matemati~kata logika, Skopje,

1996.
LIT.: PMF 1946-2006, monografija,
Skopje, 2006; BU br. 669/96.
N. C.
JANEVA, Dragoslava (Kumanovo, 3. X 1938) kerami~arka. Zavr{ila U~ili{te za primeneta

umetnost vo Skopje. Sozdava upotrebna i ukrasna keramika. Izlagala samostojno (Kumanovo, Skopje) i na kolektivni izlo`bi vo
Al. Cv.
Magdalena
Janeva
JANEVA, Magdalena (Skopje, 12.

XI 1934) balerina. Baletskoto
obrazovanie go steknuva vo Baletskoto u~ili{te vo Skopje, vo
klasata na \. Makedonski i N.
Kirsanova. ^len e na Baletot vo
MNT (19491956); prvenka na Baletot na Narodnoto pozori{te
vo Belgrad (1956-1973). J. se istaknuva so ~ista klasi~na baletska tehnika i muzikalnost. Ima
odigrano pove}e glavni ulogi i
solo-numeri.
ULOGI: Svanilda (L. Delib, Kopelija),
Aurora i Sina ptica (P. I. âjkovski,
Zaspanata ubavica), Jela (F. Lotka, \avol na selo) i dr.
Em. X.
JANEVSKI, @ivko (Gradsko, 1.

VIII 1940 Skopje, 15. III 2000)
najistaknat makedonski novinski
fotoreporter. Majstor na fotografija na Jugoslavija (1974), vo
narednata godina vo Bern, go dobil najvisokoto me|unarodno
priznanie za umetni~ka fotografija EFIAP. So fotografija po~nal kako ~len na belgradskite foto-klubovi Elektroma{inac# i Beograd# (1957
/1968), a profesionalno po vra-
@ivko
Janevski
}aweto vo Skopje (1968). Celiot

svoj raboten vek go minal vo
NIP Nova Makedonija# kako
sorabotnik/ urednik na fotografija na Nova Makedonija#,
Ve~er#, @urnal#, Ekran#,
Po~inka#, Puls#. Imal sedum
samostojni izlo`bi, izlagal
u{te na dvaesetina grupni izlo`bi vo najzna~ajni foto-saloni vo svetot. Osvoil 84 nagradi.
Od 2001 g. e vostanovena godi{na Gran pri nagrada @ivko Janevski# za najuspe{ni fotoreporterski ostvaruvawa. B. P. \.
JANEVSKI, Jordan (Skopje, 29.
I 1933 Skopje, 15. IX 1999) tonsnimatel i tonski montaèr. Se
vrabotuva (1950) vo Vardar
film#, kade {to niz rabotata vo
filmovite stru~no se osposobuva za profesijata tonski snimatel. Vo Vardar film# ostanuva
s do svoeto penzionirawe
(1991). Za makedonskata filmska produkcija ima realizirano
pove}e od 130 kusometra`ni i
animirani, kako i 11 igrani
filma kako samostoen ton-snimatel i montaèr.
V. Masl.
Svetozar
Janevski
JANEVSKI, Svetozar (Veles, 19.

VII 1947) tehnolog, biznismenmenaxer. Po zavr{uvaweto na Tehnolo{kiot fakultet vo Skopje
(1976), se vrabotuva vo Pivarnicata
Skopje (1976) i kako direktor na
Sektorot za istraùvawe i razvoj,
tehni~ki direktor i generalen direktor na firmata ja pro{iruva
investicionata aktivnost, go standardizira proizvodstvoto, go podignuva kvalitetot na proizvodite
i postignuva najdobri ekonomski
Slavko
Janevski
JANEVSKI, Slavko (Skopje, 11.

I 1920 Skopje, 30. I 2000) poet,
scenarist, slikar. Mo{ne rano
po~nal da se zanimava so literatura i slikarstvo. U~esnik e vo
NOB. Kako pripadnik na III makedonska udarna brigada gi pi{uva
stihovite Krvava niza, objaveni
vedna{ po Osloboduvaweto. Od
januari 1945 g. ja ureduva prvata
periodi~na publikacija za deca
na makedonski jazik Pioner#.
Bil glaven urednik na spisanijata za literatura i umetnost Nov
den# i Sovremenost#, na literaturnata revija Horizont# i na
humoristi~no-satiri~niot vesnik Osten#. Golem del od svojot
ìvot go pominal kako urednik
vo izdava~kite ku}i Ko~o Racin#, Makedonska kniga# i Na{a kniga#. Bil eden od osnova~ite na Dru{tvoto na pisatelite
na Makedonija (1947) i negov
pretsedatel; pretsedatel na Sovetot na Stru{kite ve~eri na poezijata i na Racinovite sredbi,
kako i eden od osnova~ite na MANU (18. VIII 1967). Negovite dela
se preveduvani na site ju`noslovenski i na mnogu drugi jazici vo
svetot. Zastapuvan e vo makedonski, evropski i vo svetski antologii. Avtor e na prviot roman i
na prvata povest vo makedonskata
literatura i na eden od najobemnite opusi vo makedonskata knièvnost. Vo poezijata najzna~ajno mu e deloto Evangelie po
Itar Pejo; vo detskata knièvnost trilogijata Pupi Paf (Pupi Paf vo [um{ul-grad, Pupi
Paf gleda od vselenata i Pupi
Paf gospodar na soni{tata); vo
prozata romansierskiot opus Kukulino, vo koj (vo 10 toma) go sledi istoriskoto hodo~astie na Ke633
JANI]IEVI]
rubinovoto pleme niz celi 14

stoletija, prikaàno vo haos od
poroci i o~aj, vo obezglavenost i
raspar~enost, so me|i na nedorazbirawa i me|usebna sprotistavenost. Vo negovoto tvore{tvo
proniknuvaat istorijata i mitot, realnosta i fantastikata.
Avtor e na dve filmski scenarija i na likovni izlo`bi. Dobitnik e i na visoki nacionalni
jugoslovenski i drugi nagradi i
priznanija od oblasta na literaturata i filmot.
DELA: Krvava niza (poezija, 1945); Pruga
na mladosta (so Aco [opov, poezija,
1946); Pioneri, pionerki, buba~ki i {umski yverki (poezija za deca, 1946); Raspeani bukvi (poezija za deca, 1946); Milioni
xinoi (poema za deca, 1948); Pesni (1948);
Ulica (povest, 1950); Egejska barutna bajka (poezija, 1950); Lirika (1951); Selo zad
sedumte jaseni (roman, 1952); [e}erna
prikazna (skazna za deca, 1952); Klovnovi
i lu|e (raskazi, 1954); Dve Marii (roman,
1956); Leb i kamen (poezija, 1957); Mese~ar
(roman, 1958); Senkata na Karamba Baramba (poezija za deca, 1959); Marsovci i
gluvci (poezija za deca, 1959); Gor~livi
legendi (patopisna proza, 1962); I bol i
bes (roman, 1964); Stebla (nova verzija na
Selo zad sedumte jaseni, roman, 1965);
Evangelie po Itar Pejo (poezija, 1966);
Crni i òlti (poezija za deca, 1968); Kainavelija (poezija, 1968); Tvrdoglavi (roman, 1969); Omarnini (raskazi, 1972); Kov~eg (raskazi, 1976); Okovano jabolko (poezija, 1979); Astropeus (poezija, 1980);
Zmejovi za igra (poezija, 1983); Legionite na Sveti Adofonis, Ku~e{ko raspetie i êkaj}i ~uma (trilogija pod naslov:
Mirakuli na grozomorata 1984); Devet
Kerubinovi vekovi (roman, 1986); Pesji
{umi (poezija, 1988); ûdotvorci (roman,
1988); Rulet so sedum brojki (roman,
1989); Pupi Paf (proza vo stihovi za deca, 1992); Zad tajnata vrata (raskazi,
1993); Paletata na prokletstvoto (poezija, 1995); Kontinent Kukulino (proza,
1996); Pupi Paf vo [um{ul-grad (kniga
za deca, 1996); Pupi Paf gleda od vselenata (1996); Pupi Paf gospodar na soni{tata (1996); Dodeka spieja krtovite
(poezija, 1998). Posthumno objaveni: Deponija (roman, 2000), I petto godi{no vreme (raskazi, 2001), Izmislena tvrdina
(poezija, 2002), kako i Galerija univerzum
I (kniga na esei, ogledi, polemiki).
LIT.: Miodrag Drugovac, Kniga za Janevski (1971); Georgi Stardelov, Experimentum
Macedonicum (1983) i Kerubinovoto pleme
(1995); Zlatko Kramari}, Romanite na
Slavko Janevski (1987); Radomir Ivanovi},
Poetika Slavka Janevskog, I-II (1989).
G. St.
JANI]IEVI], Liljana (Skopje, 28. IX 1938) fizi~ar, red.

prof. (1981) na PMF. Diplomirala (1961) na PMF, magistrirala
(1965) vo Blumington (Indijana) i
doktorirala (1973) na PMF vo
Skopje so teorija za difrakcijata
na svetlinata od linearna zonska
mreì~ka. Objavila pove}e od 100
statii, zna~itelen del od niv vo
stranstvo, vo vrska so pojavite na
difrakcijata, interferencijata
i polarizacijata na svetlinata,
strukturata na laserskiot snop i
svojstvata na oddelni vidovi hologrami. Predavala pove}e pred634
nite duhovni lica. Oti{ol vo Rusija i do krajot na ìvotot bil

suzdaqski i jurjevski mitropolit.
LIT.: Dimitrije Ruvarac, O eparhiji Pe~ujsko-moha~ko-sigetskoj od 16951737,
Sremski Karlovci, 1922.
M. Zdr.
Liljana
Jani}ievi}
meti, glavno teoriski, teoriska

elektrodinamika so specijalna
teorija na relativnosta i kvantnata optika. Bila prodekan na
Fakultetot za fizika (198385).
fakultet Skopje, Skopje, 2006, str.
168169.
V. Ur.
JANKOVI], Qubica i Danica

(Qubica Aleksinac, Srbija, 14.
IV 1894 Belgrad, 3. V 1974; Danica
Le{nica, Srbija, 7. V 1898 Belgrad, 18. IV 1960) etnomuzikolozi
i etnokoreolozi. Zaedni~kata sobira~ka rabota na poleto na folklorot ja zapo~nale vo 1913 g. Prvi
vo toga{nata dràva se zanimavale so sobirawe i so prou~uvawe na
narodnite ora. Sozdale sopstven
sistem za beleèwe {to go primenile vo izdavaweto na zbirkata
Narodni igri# (vo 9 toma). Vo del
od niv (1 i 4) se sobrani, prou~eni
i opi{ani golem broj ora od pove}e etnografski podra~ja na Makedonija, {to se osnova za podocne{nite prou~uvawa na makedonskite
etnokoreolozi.
M. Kol.
JANKOVI], Nikola (Ohrid,
krajot na XVIII Srbija, vtorata
pol. na XIX) ikonopisec. Sorabotuval so Mihajlo Konstantinovi}
od Bitola na ìvopisot vo manastirot Trono{a (1834) i na ikonostasot vo manastirot ôke{ina.
Rabotel vo manastirot Sretenie# vo Kablar so slikarot @ivko
Pavlovi} (1844). Samostojno slikal vo manastirot îbutkovica
(1848), vo manastirot Arilje (1849),
Vrani} (1850), Bogati} (18541856)
i na drugi mesta.
LIT.: B. Vujovi, Umetnost obnovqene
Srbije 17911848, Beograd, 1986, 258259.
J. ^.-F.
JANKOVI^, Jefrem (Jeftimije) Tetoec (Tetovo, 60-tite g. na

XVII v. Rusija, 1718) mitropolit. Vo 1690 g. so begalskoto naselenie predvodeno od patrijarhot
Arsenie III Crnoevi} emigriral
na avstriska teritorija. Od 1695
do 1703 g. episkopuval vo Moha~ko-sigetsko-pe~ujskata eparhija.
Bil protiv prifa}aweto na unijatstvoto i do{ol vo sudir so mes-
Blagoj
Jankov
-Mu~eto
JANKOV-MUÊTO, Blagoj Georgiev (Gonev) (Strumica, 3. VI

1911 Strumica, 14. VII 1944)
{iva~ki rabotnik, komunisti~ki deec, naroden heroj. Zavr{il
dva klasa gimnazija, a potoa vo
Belgrad go izu~il {iva~kiot zanaet (1928) i bil osobeno aktiven
vo tamo{noto sindikalno i komunisti~ko dvièwe. Go rakovodel {trajkot na strumi~kite {iva~ki rabotnici (1215. X 1936),
po {to povtorno oti{ol vo Belgrad, kade {to bil primen za ~len
na KPJ (kon krajot na 1936) i bil
~len na Reonski komitet na KPJ.
Po vra}aweto bil ~len na MK na
KPJ vo Strumica i ~len na privremeniot PK na KP vo Makedonija (od septemvri 1940). Kako instruktor na PK so sedi{te vo
[tip (oktomvri 1940 avgust
1943), bil eden od organizatorite
na NOAVM vo Strumica, Skopje,
[tip, Berovo, Peh~evo, Valandovo i vo Radovi{. Kako sekretar na
êtvrtiot okruèn komitet na
KPM vo [tip (mart 19431944),
pri edna partiska provala vo
[tip (17. VIII 1943) bil ranet, a vo
druga provala vo Strumica zaginal vo borba so bugarskata policija. Proglasen e za naroden heroj
na Jugoslavija (11. X 1951).
LIT.: Vidoe Podgorec, Jankov Gone Blagoj-Mu~eto (1911-1944), Narodni heroi od
Makedonija, Skopje, 1973, 132-137; Jankov
Gone Blagoj-Mu~eto (1911-1944), Mlad
borec#, XXXIII, 14-15, Skopje, 30. IV 1975,
17; S(toj~e) Balkanski, Ubien na pragot
na slobodata. 34 godini od smrtta na narodniot heroj Blagoj Jankov-Mu~eto, Ve~er#, XVI, 4680, Skopje, 14. VII 1978, 11; \.
Pojrazovski, Prekalen borec i revolucioner. êtirieset godini od smrtta na
Blagoj Jankov Mu~eto, Nova Makedonija#, XL, 13463, Skopje, 15. VI 1984, 3; Blagoj
Jankov-Mu~eto, ìvot i delo (19101944). Prilozi od nau~niot sobir odràn
na 28 i 29 noemvri 1996 godina vo Strumica, Skopje, 1997.
S. Ml.
JANKOVSKI, Dragan Ustijanov

(s. Vev~ani, Stru{ko, 4. X 1940)
pedagog, univerzitetski profe-
JASEN
sor. Zavr{il u~itelska {kola

(1960), Filozofski fakultet vo
Skopje (1964), magistriral na Fakultetot za politi~ki nauki vo
Belgrad (1976), doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje
(1982). Rabotel kako u~itel i
gimnaziski profesor. Bil direktor na Centarot za sredno obrazovanie Niko Nestor# vo Struga
(19801990) i na Zavodot za unapreduvawe na predu~ili{noto i osnovnoto obrazovanie vo Ohrid
(19901995). Za redoven profesor
na Pedago{kiot fakultet vo Bitola, po predmetite Pedagogija i
Organizacija na obrazovanieto, e
izbran vo 1995 g. Avtor e na pogolem broj nau~ni i stru~ni trudovi.
BIBL.: Finansiraweto, odgovornosta i
moralot na obrazovanieto, 1984; Tranzicija, menaxment, obrazovanie, 1998; Li~nosta e vo zborot, 2001; Organizacija na
obrazovanieto, 2002; Mikropedagogija,
2006.
K. Kamb.
JANÊVSKA-NIKOLOVSKA,
Miroslava Dimitrova (Kumanovo, 31. VIII 1928) redoven profesor (1979) na PMF (Institut za
hemija). Doktorirala (1953) na
PMF vo Skopje. Bila eden od prvite asistenti na Katedrata za
hemija. Za redoven profesor e izbrana vo 1979 g. Na dodiplomskite i postdiplomskite studii po
hemija odrùvala nastava po nekolku predmeti od oblasta na organskata hemija, a od ovaa oblast
se i nau~nite trudovi (vkupno 80)
i soop{tenijata na nau~ni sobiri
({eesetina). Rakovodela {est nau~noistraùva~ki proekti.
we na mineralni i rastitelni
masla, boi, opium i drugo. Vo 1947
g. stanal rakovoditel na Oddelenieto za ekstrakcija i ispituvawe na finalnite proizvodi vo
Fabrikata za alkaloidi vo Skopje i honoraren predava~ na Filozofskiot fakultet, a od 1948 e
redoven nastavnik. Izveduval nastava predimno po organska hemija, no i po biohemija i stereohemija. Im predaval glavno na studentite po hemija, no i na onie na
Tehni~kiot fakultet i Vi{ata
pedago{ka {kola vo Skopje. Ja
organiziral i prakti~nata nastava po organska hemija na Filozofskiot, Prirodno-matemati~kiot i Tehni~kiot fakultet vo
Skopje. Pove}epati bil na studiski prestoi (na univerzitetite
vo Zagreb, Minhen, Hajdelberg i
vo Berlin). Bil eden od planerite na zgradata na Institutot za
hemija. Bil ~len na upravata na
Dru{tvoto na hemi~arite i tehnolozite na SRM, a i negov pretsedatel. Objavuval vo doma{ni i
stranski spisanija.
\or|i
Jan~evski
Jan
Huwadi
JANKULA VOJVODA (Ban) junakot vo epskata narodna poezija

e istoriskata li~nost Jan Huwadi (Erdelje, 1387 Zemun, 1456).
Se istaknal vo borbite protiv
Turcite, po {to narodot go zapomnil i go opeal, iako pesnite
za nego sodràt mnogu malku istoriski fakti. Za svoite zaslugi
vo borbite (14381439) stanuva
severinski ban, a se proslavuva i
vo borbite so Turcite vo Ungarija, vo Srbija i vo Bugarija
(14411443). Stanuva erdeqski
vojvoda (1442), a podocna e izbran
i za upravnik na Kralstvoto Ungarija za da vladee vo imeto na
kralot Ladislav Postum.
LIT.: Juna~ki narodni pesni, Izbor i redakcija na d-r Kiril Penu{liski, Skopje,
1968; Haralampie Polenakovi}, Za makedonskata narodna knièvnost, vo kn.:
Studii od makedonskiot folklor, II,
Skopje, 1988, 6667.
B. R.-J.
JANKULOVSKA, Evdokija \or|ieva (Kru{evo, 28. I 1954) spec.

po stomatolo{ka protetika, redoven prof. na St. f. Magistrirala vo 1990 g., doktorirala vo
1991. Publikuvala 50 statii i avtor e na u~ebnicite Anatomija i
morfologija na vilicite i zabite i Totalna proteza pretklinika.
E. M.
JANÊVSKI, \or|i (Skopje, 27.

IX 1950) ekonomist, bankar. Go
zavr{il Ekonomskiot fakultet
vo Skopje (19691973), a se usovr{uval prvin preku AIESEC vo Danska (Esbjerg, 1972), potoa vo Velika Britanija (Edinburg, 1873); bil
na studiski prestoj vo SAD za usovr{uvawe na menaxmentot (Wujork, 1992), na seminar vo Drezdner
banka vo Germanija (1994) i studiski prestoj vo organizacija na Association for Overseas Technical Scholarship (Programa za finansiite i
bankarstvoto vo Centralna i Isto~na Evropa) vo Japonija (Osaka,
1997). Raboti vo finansiskata i
bankarskata oblast: vo Republi~kiot zavod za ceni (od 1974), vo Osnovnata zemjodelska banka-Skopje
(od 1978), eden od osnova~ite na
Tutunska banka AD - Skopje i nejzin zamenik direktor (od 1985),
prv generalen direktor na NLB
Tutunska banka AD - Skopje (od 1.
I 1998) i pretsedatel na Upravniot
odbor na NLB Tutunska banka AD
(od 3. VII 2008).
R.
JANÛLEV, Josif Danailov
(Bitola, 7. X 1902 Skopje, 8. X
1985) redoven profesor (1965)
po organska hemija. Diplomiral
(1930) i doktoriral (pod rakovodstvo na Walter Huckel) vo Germanija. Po doktoriraweto, se
vratil vo Skopje i uredil privatna laboratorija za ispituva-
JAPANXAK gorna obleka {to

se nosela zime, namesto guwa. Bil
izrabotuvan od kla{na, so ednostaven kroj. Dolìnata mu bila do
kolenata, a rakavite kratki do
laktite. Imal i golema jaka, koja
po potreba se koristela kako }ulavka. Bil bez ukrasi i gajtani.
Naj~esto se nosel nagrnat, prika~en odnapred na gradite. J. R. - P.
JARAMKABA ZURLA zurla
od sredna golemina. Naj~esto se
upotrebuva za izveduvawe na glavnata vode~ka melodija, osven koga vode~kata melodija ja izveduva
najmalata zurla xura. Toga{ zurlata jaramkaba ima bordunira~ka
uloga i ja sviri leè~kata melodiska linija.
Skopje, 1986, 106.
\. M. \.
Dimitar
Jaranov
JARANOV, Dimitar (Solun, 18. X

1909 14. VIII 1962) geograf. Os635
JASEN#
novno i sredno obrazovanie zavr{il vo Sofija. Geografija diplomiral na Istorisko-filolo{kiot fakultet na Sofiskiot univerzitet (1933). Istata g. zaminal
na Humboltoviot univerzitet vo
Berlin, kade {to odbranil doktorska disertacija na tema Jurotipniot reljef na Alpite, Centralna Evropa i Stara Planina#,
potoa zaminal da specijalizira
fizi~ka geografija i geomorfologija na Sorbona vo Pariz. Vo
1936 g. bil izbran za docent po fizi~ka geografija na Sofiskiot
univerzitet. Vo Vtorata svetska
vojna bil ata{e za kultura vo Bugarskata ambasada vo Berlin. Po
vojnata bil otstranet od fakultetot i mu bilo zabraneto da objavuva trudovi vo Bugarskoto geografsko dru{tvo. Vo 1947 g., na pokana
od makedonskata Vlada vo Skopje,
bil nazna~en za rakovoditel na
Slu`bata za hidroenergetski prou~uvawa na Makedonija. Vo vremeto na Informbiroto se vra}a vo
Bugarija, kade {to raboti kako
glaven geolog vo izgradbata na golemite brani. Objavil 72 nau~ni i
stru~ni trudovi, glavno od oblasta na geologijata, regionalnata geografija i kartografijata.
BIBL.: (Jaranov:) Karta na Makedoni v
geografskite granici, Makedonski nau~en institut, Sofi, 1933; Mineralnite
bogatstva v Makedoni, Makedonski
pregled#, kn. I, Sofi, 1942; Sur la gologie
de la Macdoine Occidentale, Trudovi na Geolo{kiot zavod na NRM, br. 1, Skopje, 1947;
Grebenite na Crni Drim Vtoro kratko
soop{tenie za geologijata na Albanskojugoslovenskite Dinaridi, Trudovi na Geolo{kiot zavod na NRM, br. 2, Skopje,
1951.
Al. St.
nalni ili vo strani~ni socvetija. Plodovite se izdolèni, krilesti orev~iwa. Kaj nas se avtohtoni slednite vidovi:
a) jasen (gorski jasen, bel jasen) (Fr.
Excelsior L.) golemo drvo so evropski areal. Sloènite listovi se
sostaveni so 917 elipsovidni liv~iwa. Plodot e plosnato, krilesto
orev~e. Vo RM e zastapen edine~no, pokraj planinskite reki vo daboviot i vo bukoviot region;
b) polski jasen (Fr. angustifolia
Vahl.) golemo drvo so areal vo
Ju`na Evropa, Zapadna Azija i vo
Severna Afrika. Sloènite listovi se so 717 tesni liv~iwa.
Plodot e plosnato, krilesto orev~e. Kaj nas e retko zastapen pokraj rekite vo submediteranot. Registriran e i negoviot vlaknav
podvid ssp. pallisae Fuk.;
v) crn jasen (Fr. ornus L.) malo
drvo, rasprostraneto niz Ju`na
Evropa, Mala Azija i niz Severna Afrika. Sloènite listovi
imaat 59 koèsti, ovalni liv~iwa. Cvetovite se hermafroditni,
beli, mirizlivi, sobrani vo ispraveni, terminalni, metlesti
socvetija. Plodot e ovalno, krilesto orev~e. Kaj nas e masovno
prisuten vo daboviot i vo regioAl. And.
not na beliot gaber.
Jasika
JASIKA (TREPETLIKA) (Populus tremula L., fam. Salicaceae)

golemo listokapno drvo so pravo
steblo, so mazna, svetlozelena kora. Arealot se protega niz cela
Evropa, Severna Azija i vo Severozapadna Afrika. Listovite se
trkalezni, so branoviden rab, vrz
dolga, spleskana dr{ka. Dvodomen vid e, so cvetovi sobrani vo
dolgi resi. Cveta pred prolistu-
[umskiot rezervat Jasen#
Gorski (bel) jasen
JASEN (Fraxinus L., fam. Oleaceae) kon ovoj rod pripa|aat okolu
80 vida od umerenite podra~ja na
Severnata hemisfera. Drvja, retko grmu{ki, so neparno peresti
listovi, sprotivno postaveni.
Ednodomni ili dvodomni, so cvetovi sobrani vo metlesti, termi636
JASEN#, ZA[TITEN PRIRODEN REZERVAT proglasen

vo 1958 g. na Karaxica, a vo 1960 g.
e pro{iren na Suva Gora. Opfaten e celiot kawon na rekata
Treska. Rezervatot zafa}a povr{ina od 24.000 ha. Najvisoka to~ka e vrvot Karaxica (2.473 m). Geolo{kata podloga e dolomit so
tenki sloevi od liskun. Na terenot e ve{ta~koto ezero Kozjak i
povremeno te~e rekata ponornica O~a i nema drugi vodi. Od
florata se za{titeni Viola koshaninii, Thymus oehmianus, Dianthus kapinensis i dr. Od ìvotnite ima
diva koza, me~ka, ris i dr., a od
pticite le{tarka (Tetrastes bonasia), gologlav mr{ojad (Gyps fulvus), buv (Bubo bubo) i dr.
R. R.
vaweto, a plodovite zreat rano so

listaweto. Semeto e mnogu sitno,
snabdeno so dolgi, beli vlaknenca. Svetloqubiv, brzoraste~ki i
kusove~en vid e, so meko i trajno
drvo. Vo na{ata zemja jasikata e
planinski vid najmnogu zastapen
Al. And.
vo bukoviot region.
JASTREBI (Buteo, Pernis, Accipiter) rodovi na sredno golemi
grablivi ptici od familijata
orli, eji, luwi i jastrebi (Accipitridae), od koi vo Makedonija se registrirani 7 vidovi: obi~en gluv~ar (Buteo buteo), lisest gluv~ar
(Buteo rufinus), severen gluv~ar
(Buteo lagopus), jastreb osojad (Pernis apivorus), jastreb koko{kar
(Accipiter gentilis), jastreb vrap~ar
JA^MEN
(Accipiter nisus) i
kratkoprst jastreb (Accipiter
brevipes).
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status, BirdLife International Conservation Series#, 12,
Cambridge, 2004; C.
Jastreb gluv~ar
Harrison, An Atlas of
the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow,
1982.
Sv. P. V. Sid.
BIBL.: I. S. strebov, Ob~ai i psni

tureckih serbov (v Prizrn, Ipek,
Morav i Dibr, SPb., 1886 (i 1889).
LIT.: Vladimir Bovan, Jastrebov u
Prizrenu (Kulturno-prosvetne prilike
u Prizrenu i rad ruskog kopnzula I. S.
Jastrebova u drugoj polovini devetnaestog veka), Pri{tina, 1983; Blaè Ristovski, Vasil Ikonomov (1848-1934). Prilog kon prou~uvawata na makedonskiot
kulturno-nacionalen razvitok, Skopje,
1985.
B. R.-J i M. Kit.
jekt, spomenik na kulturata. Izgradena e pod ktitorstvo na Jahjapa{a, vezir i zet na sultanot Bajazit II (14811512). Nastradala
pri spaluvaweto na Skopje (1689)
i vo zemjotresot od 1963 g., po {to
bila sanirana. Centralniot prostor e kvadratna osnova, koja porano bila pokriena so kupola, a
tremot pokrien so zasvodeno korito se potpira na {est mermerni stolba. Vo dvorot postoi turbe vo ruinirana sostojba, bez da
se znae komu mu pripa|a.
1998; Portalot na Jahja-pa{inata xamija vo Skopje, Zbornik VI-VII, Arheolo{ki
muzej na Makedonija, Skopje, 1975; Ayverdi
Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981.
Dr. \.
Jahja
]emal
Bejatli
Ivan
Jastrebov
JASTREBOV, Ivan Stepanovi~

(Gromu{ka, Tombovska gubernija,
27. I/8. II 1839 Solun, 8/20. I 1894)
ruski istori~ar, etnograf i diplomat. Se {koluval vo Astrahanskata bogoslovija i vo Kazanskata
duhovna akademija. Diplomatskata
kariera ja zapo~nal vo 1864 g. koga
stapil na slu`ba vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Rabotel vo ruskoto diplomatsko pretstavni{tvo vo Carigrad, potoa vo
ruskiot konzulat vo Skadar, bil
ruski vicekonzul vo Prizren i Janina. Bil ruski generalen konzul
vo Solun (18861894). So sobirawe
etnografski i kulturno-istoriski materijali zapo~nal po odeweto vo Skadar kako slu`benik vo
Ruskiot konzulat, a ovaa dejnost ja
prodolìl i kako ruski vicekonzul vo Prizren. Objavuva golem
broj prilozi vo Glasnik# na Srpskoto u~eno dru{tvo, povrzani so
istorijata na srpskata crkva, a dava i podatoci za naselenieto, za
razni legendi i predanija. Etnografski materijal ima i vo Stara
Srbija i Albanija# (objavena posthumno). Negovo najzna~ajno delo
so srbofilska orientacija e zbornikot Oby=ai i psni tureckihq Serbovq (vq Prizrn,
Ipek, Morav i Dibr), vo
koja folklorniot materijal od
Debarsko e zapi{an od V. Ikonomov (podocna objaven vo zbirkata
od 1893 g.). Objaveniot materijal
od Makedonija predizvikuva dolga
i ostra srpsko-bugarska diskusija
vo periodi~nite izdanija vo Rusija i na Balkanot za istoriskoto
minato, etno-kulturniot i jazi~niot karakter na naselenieto vo
Makedonija.
JAHJA, ]emal Bejatli (Skopje,

1884 Istanbul, 1958) turski
poet, politi~ar i diplomat. Se
{koluval vo Skopje, vo Istanbul
i vo Pariz, bil profesor na pove}e fakulteti vo Istanbul. Kako diplomat bil pratenik vo
Madrid i vo Var{ava, ambasador
vo Pakistan i pretstavnik na
Turcija vo UNESKO. Se smeta za
eden od najgolemite turski poeti
na XX v. Objavil mnogu dela od
oblasta na poezijata i prozata vo
koi pi{uva i za svojot roden grad
Skopje.
JAÊV, Risto (s. Dolno Rodevo,

Vodensko, 15. V 1842) akter, poet,
raskaùva~, romansier, dramski
avtor, novinar, teatarski recenzent, urednik i preveduva~. Diplomiral na Filolo{kiot fakultet
vo Skopje. Izvesno vreme bil akter, a potoa novinar, teatarski recenzent i urednik. ^len e na DPM
(od 1967). Najgolem period od rabotniot vek go mina vo Makedonskoto radio. Dobitnik e na pove}e
nagradi.
LIT.: Trk edebiyat tarihi XX, stanbul, 2001.

Dr. \.
JAHJA-pa{a (prv. polov. na XV

po~et. na XVI v.) osmanliski
vojskovodec. Bil begler-beg na
Rumelija i vezir, ~len na sultanskiot Sovet. Vo Skopje izgradil
xamija {to s# u{te postoi.
LIT.: Gli{a Elezovi}, Jahja pa{a, Jugoslovenski istoriski ~asopis#, III, 14; LjubljanaZagrebBeograd, 1937.
Dr. \.
JAHJA-PA[INA XAMIJA
(Skopje, 1503/1504) verski ob-
Jahja-pa{ina xamija vo Skopje
Risto
Ja~ev
BIBL.: poezija: Kaval i magija, Skopje, 1967;

Smrtta na angelot, Skopje, 1968; Maslinovi gori, Skopje, 1968 (izbor); Podzemni senki, Skopje, 1973; Dimna gora, Skopje,
1974; Bolna gradina, Skopje, 1976; Seknati
izvori, Skopje, 1979; Gornica, Skopje, 1984;
Sopatnikot na seni{tata, Skopje, 1988;
Eho na kve~erinata, Skopje 1989; Angel nad
Hristoviot grob, Skopje, 1991 (izbor);
Kamena pernica, Skopje, 1992; Smrtni pesni,
Skopje, 1994; Velestovski no}i, Skopje, 1996;
Vakafska zemja, Skopje, 1998 (poema);
Primka, Skopje, 1998 (izbor); @edna no},
Skopje, 2000; Beliot svetec, Skopje, 2002;
Zato~enik na mrakot, Skopje, 2002 (dvojazi~no izdanie na makedonski i srpski jazik)
i Studen mrak, Skopje, 2005; proza: Ve~erni
vetrovi, Skopje, 1972; Kukla, Skopje, 1992;
Jakov, Skopje, 1993; Patot na angelite,
Skopje, 1996 (trilogija) i Aleksej, Skopje,
2001; dramski tekstovi: Na sever od rajot,
Skopje, 1984 i Moite soni{ta, Skopje, 2000
(tri drami: Ku~iwata se èdni; Jebote
Tito i Velegra|ani).
S. Ml.
JA^MEN (Hordeum sativum (vulgare) Jessen) poznat odamna, najstar

637
JA[AR
ena {kola, nastavnik na VVA na

JNA i dr. Rano mu prestanala aktivnata slu`ba vo JNA (1959),
bil penzioniran.
IZV.: Bilten na V[ na NOV i POJ, IV,
4647, noemvri-dekemvri 1944; Izvori za
Osloboditelnata vojna i Revolucija vo
Makedonija 19411945, tom I, kniga treta,
Skopje, noemvri 1970, 388 i 406.
S. Ml.
Ja~men
vid ìtna kultura. Vo Evropa bil

odgleduvan pred 6.0007.000 godini. Ima raznovidna primena. Vo
severnite zemji i na povisokite
mesta se koristi kako lebno ìto
(leb so poseben kvalitet). Vo ju`nite reoni i niskite predeli prete`no se koristi za dobito~na ishrana kako zrno ili kabesta hrana (~ist ili me{an so me{unkasti
vidovi). Nao|a primena i vo industrijata, prete`no za proizvodstvo na kvalitetno pivo (dvoredniot ja~men) i vo golem broj drugi
proizvodi. Vo RM se odgleduva na
okolu 52.000 ha, so prose~en prinos od 2.400 kg/ha zrno. Ako se odgleduva za kabesta masa, vo smesa,
so uspeh se dobivaat 35-40 i pove}e
t/ha zelena masa.
P. Iv.
Mustafa
Ja{ar
JA[AR, Mustafa (Skopje, 19.

VIII 1946) akter. Diplomiral na
Filolo{kiot fakultet vo Skopje (turkologija). Od 1971 g. e ~len
na Turskata drama na Teatarot na
narodnostite od Skopje.
ULOGI: Hasan (Dervi{ot i smrtta);
Malik (Ugursuz); Gonzalo (Bura); Utnapi{tam (Gilgame{); Petar (Prokleta
avlija); Magbet vo istoimenoto delo;
Klaudij (Kral Hamlet); Tezej (Fedra);
Sulejman (Hurem Sultana); Ali âu{
(Ludata Emina) i dr. Zabeleìtelni se
negovite nastapi vo filmovite: Vreme,
vodi; Crveniot kow; Jazol; Sre}na Nova
49; Makedonska saga i dr.
R. St.
JA[AR-NASTEVA,
Olivera
(Belgrad, 25. XI 1922 Skopje, 9. I
2000) lingvist, balkanist, makedonist, leksikolog, redoven ~len
na MANU. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{ila vo Skopje, a maturirala vo Belgrad. Diplomirala
Skopje (1949), a doktorirala na te638
Olivera
Ja{ar
-Nasteva
ma Turskite leksi~ki elementi

vo makedonskiot jazik (1962). Bila inicijator za formirawe na katedrite za albanski jazik i literatura i za turski jazik i literatura,
a bila i {ef na Katedrata za turski jazik i literatura (1976). Po
formiraweto na ovie katedri bila profesor po predmetite albanski jazik i turski jazik. Bila izbrana za dopisen (1979) i za redoven ~len na MANU (1983) i za ~len
na Turskata akademija na naukite
(1979). Kako sestran lingvist so
{iroka nau~na naobrazba i aktivno vladeewe na francuskiot, italijanskiot, turskiot, albanskiot i
romanskiot jazik, nejzin potesen
nau~en interes e balkanistikata
niz prizmata na teorijata na kontaktnata lingvistika. Bila rakovoditel na Nacionalniot komitet
za prou~uvawe na Jugoisto~na Evropa, rakovoditel na proketot vo
MANU Re~nik na turcizmite vo
makedonskiot jazik. U~estvuvala
na slavisti~ki (Praga, Vra{ava,
Zagreb), balkanolo{ki (Palermo)
i orientalisti~ki (Pariz) kongresi. Nejzinata bibliografija
opfa}a okolu 150 trudovi. Golem
pridones ima vo oblasta na leksikolo{kite i morfolo{kite studii na balkanskite jazici.
LIT.: M. \ur~inov, Govor na komemorativnata sednica, Olivera Ja{ar-Nasteva 19222000, MANU, Skopje, 2000; D. Pandev, Govor na komemorativnata sednica,
Olivera Ja{ar-Nasteva 19222000, MANU, Skopje, 2000.
G. Cv.
JA[MAK, Kosta (Bitola, 29. X

1912) istaknat voen komandant
od NOAVM, potpolkovnik na
JNA. Zavr{il voena akademija.
Vo vremeto na Aprilskata vojna
(1941) bil kapetan II klasa na VJ.
Kako ~len na KPM i u~esnik vo
NOAVM (od april 1944), prvin
bil na~alnik na [tabot, a potoa
komandant na Tretata makedonska NOUB (od 6. VIII 1944), delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM, a kako unapreden major (1.
XII 1944) i komandant na êtirieset i vtorata (kumanovska) udarna divizija i na~alnik na [tabot
na XV (makedonski) korpus na
NOVJ. Po Osloboduvaweto bil
pomo{nik na komandantot na vo-
JEGUNOVCE selo vo Tetovsko.

Se nao|a vo krajniot isto~en del
na Dolnopolo{kata Ramnina, od
levata strana na r. Vardar, na nadmorska visina od 400 m. So Tetovo
e povrzano preku regionalen pat.
Ima 846 `. od koi 804 se Makedonci, 21 Romi i 13 Srbi. Naselenieto
glavno e vraboteno vo metalurgiskiot kombinat SILMAK. Sedi{te e na op{tina {to zafa}a povr{ina od 17.693 ha, ima 17 naseleni
mesta so 10.790 `. Vo seloto postoi
osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena stanica i golem metalurgiski
kombinat za dobivawe ferosilicium i ferohrom.
Al. St.
JEKI], Milan Nikola (s. Man|elos, Sremska Mitrovica, Srbija, 11. H 1912 Skopje, 9. VII 2004)
univerzitetski profesor. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Ruma, gimnazija vo Novi Sad, a Zemjodelsko-{umarski fakultet vo
Zemun (1939), kade {to e izbran
za asistent po agrohemija. Od
1941 do 1945 g. bil vo logor vo
Germanija. Po Osloboduvaweto
(19451947) se vra}a na staroto
rabotno mesto. Vo 1947 g. e izbran
za nastavnik po agrohemija na
Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje, kade {to e penzioniran kako redoven profesor
(1979). Doktoriral vo Zemun na
tema Vlijanieto na makro i mikroelementite vrz prinosite i
kvalitetot na senoto na visokoplaninskite trevnici na Bistra. Honorarno predaval i na
zemjodelskite fakulteti vo Saraevo i Pri{tina. Objavil 110
nau~ni trudovi od oblasta na agrohemijata, ishranata i fiziologijata na rastenijata, koi se odnesuvaat na problematika od Makedonija. U~estvuval na golem broj
me|unarodni nau~ni sobiri. Zasluèn e i za silnoto zgolemuvawe na upotrebata na mineralnite
|ubriwa vo Makedonija i za prvite nau~ni istraùvawa od taa oblast kaj nas.
\. F.
JENI XAMIJA (Bitola, 1558)
spomenik na kulturata. Izgradena od Kadi Mahmud-efendi, poznata i pod imeto Nal xamija. Ima
kvadratna osnova pokriena so kupola, ~ija visina iznesuva 19 m.
Predvorjeto e pokrieno so dvoen
trem, potpren na {est kupoli,
postaveni na mermerni i granitni stolbovi. Denes e spomenik na
JOAKIM
dolìl na Tehni~kiot fakultet

vo Ni{ (Srbija). Ima bogat nauQ. T.
~en i prakti~en opus.
Jeni Xamija vo Bitola
kulturata vo koj e smestena Umetni~kata galerija.

LIT.: Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupada Osmanl Mimar Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, stanbul, 1981; Krum Tomovski, Xamii
vo Bitola, Godi{en zbornik na Tehni~kiot fakultet, II2, Skopje, 1957. Dr. \.
JENSEN, Franc (Danska, 1870 ?,

1949) istori~ar, diplomat i
svetski poznat danski novinar.
Rabotel za vesnikot Nationaltidende# (18971910) od Kopenhagen kade {to objavuval dopiski za Makedonija. Bil vo Makedonija (1903),
propatuval vo zapadniot del od
Bitola, preku Ohrid do Gali~nik.
Pi{uval za makedonskite hristijani#. Gi sledel borbite za vreme na Ilindenskoto vostanie.
LIT.: Sava Jankovici, Pi{uvaweto na
Franc Jansen za Makedonija, Prilozi za
Ilinden, III, 1979, Skopje, 1983. M. Min.
JEREMIJA ohridski arhiepiskop (24. X 1761 maj 1763). Negovata smrt ja iskoristile carigradskiot patrijarh Joanikoj III
Karaxa i fanariotite za da postavat svoj poglavar.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot padaneto pod turcite do nejnoto uni]oènie (1394-1767), Sofix, 1931; Jovan
(patrijar{ija), Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 77.
S. Ml.
JEFTIMIJADES, Stanislav
(Belgrad, 9. VII 1907 1995)
grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1959
do penzioniraweto vo 1963) po
predmeti od oblasta èleznici,
dekan na Tehni~kiot fakultet
(195455). Na Fakultetot do{ol
vo 1952 g. za rakovoditel na Katedrata za èleznici. Pred i po
Vtorata svetska vojna rabotel na
izgradbata na èleznicite vo Jugoslavija i vo Albanija. Po zemjotresot (1963) karierata ja pro-
JEHOVINI SVEDOCI hristijanska religiska grupa vo RM i

se vbrojuva vo malite religiski
zaednici. Prvpat e formirana vo
SAD (1876), a za nejzin osnova~ se
smeta ârls Rasel. Imeto na ovaa
zaednica (se koristi od 1931) proizleguva od bibliskiot Jehova,
kogo tie go smetaat za Bog-Otec.
Prvite pripadnici na ovaa religiska grupa vo Makedonija se pojavile vo Strumica (1938), pod vlijanie na slovene~kiot bra~en par
Tu~ek, koj prestojuval tamu, a prvata zaednica na Jehovinite svedoci bila formirana vo s. Veljusa,
Strumi~ko (1957). Prv kongres
odràle vo s. Kole{ino (1973).
Vo Skopje formirale svoja grupa
vo 1968 g., a vo 1975 g. otvorile
kancelarija. Ovaa verska zaednica bila registrirana vo porane{na SFRJ, a vo RM e preregistrirana vo 1992 g. Vo 2003 otvorile nova kancelarija, nare~ena betel.
rael# (ma{ka) i Makabi# (ènska) ekipa.

J. Nam.
JOAKIM ohridski arhiepiskop (1589). Imal pridones za avtokefalnosta na Moskovskata

patrijar{ija, poradi {to carot
Teodor Ivanovi~ ispratil svoja
delegacija vo Osmanliskata Imperija so cel da im dade pomo{ na
pravoslavnite vladici. Zaradi
pomo{, vo Rusija patuval i samiot arhiepiskop.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot padaneto pod turcite do nejnoto uni]oènie (1394-1767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik na
Bogoslovski fakultet ,Sv. Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 74.
S. Ml.
LIT.: V. Timovski, Obrazovanieto i religijata, Skopje, 2005.

V. G.-P.
JIGIT-BEG (? 1414) osvojuva~, prv osmanliski zapovednik

na Skopje. U~estvuval i vo Kosovskata bitka. Bil poznat pod
imeto Pa{a Jigit-beg i se smeta
za osnovopolo`nik na poznatata
skopskata familija od koja proizlegle idnite komandanti na
Skopje i na Skopskoto krai{te,
Ishak-beg i Isa-beg. Bil pogreban vo Skopje. Negovata xamija se
nao|ala vo Skopskata ~ar{ija, a
nastradala pri bombardiraweto
na Skopje vo 1943 g.
LIT.: Gli{a Elezovi, Turski spomenici
u Skopqu, Glasnik Skopskog nau~nog
dru{tva#, I, sv. 1, Skopqe, 1925; Skopski
Isakovii i Pa{a Jigit-beg, Glasnik
Skopskog nau~nog dru{tva#, XI, Skopqe,
1932; Dragi \orgiev, Skopje od turskoto
osvojuvawe do krajot na XVII vek, Skopje,
1997.
Dr. \.
JISRAEL TEHIJAT (Izraelska prerodba) (Skopje, 1919)

mladinska evrejska organizacija.
Osnova~ bil David ben Jakov Hason (18931923), cionisti~ki aktivist, koj gi odu{evuval mladite so svoite idei. Po negovata
smrt organizacijata pretrpela
kriza s do doa|aweto na Adolf
Baruh, koj povtorno ja zaìveal.
Celokupnata evrejska mladina
(nad 14 godini) bila angaìrana
vo organizacijata. Zaedni~koto
druèwe pome|u mom~iwata i devoj~iwata, pa makar i vo sportskite aktivnosti, pretstavuvalo
pri~ina za silni reakcii od patrijarhalnite elementi. Nabrzo
bile osnovani dve oddelni mladinski sportski ekipi: Bene Is-
Dimitar Andonov Papradi{ki: Sv. Joakim Osogovski,

crkva Joakim Osogovski (1893)
JOAKIM OSOGOVSKI (XI v.)

prepodoben, pustinoìtel i ~udotvorec. Negovoto @itie# ne
dava podatoci za mestoto od koe
prepodobniot otec Joakim, vo
vtorata polovina od XI v., do{ol
vo Osogovieto pokraj rekata Sarandopor ili nare~ena Kriva Reka, kaj mestoto Skupica, i tamu vo
edna pe{tera go minal ostatokot
od ìvotot vo molitva, post, bdeewe i pokajanie. Brojni ~udesa
pravel vo zemniot ìvot, kako i
po negovoto upokojuvawe. Na toa
mesto podocna ìveel eden drug
podvi`nik, po ime Teodor, koj
bil sve{tenik i po smrtta na negovata sopruga re{il da se zamona{i. Nemu Sv. Joakim na son mu
go otkril mestoto vo koe se nao|ale negovite sveti mo{ti. Tuka
Teodor izgradil hram posveten
na sv. Joakim. Slavata i ~udesata
na sv. Joakim se pro~ule nadaleku. Toj bil i ostanuva nevidliv
igumen i nastojatel na svojot manastir.
639
JOAN
LIT.: Dobrila Milovska, Jovan Takovski, Makedonskata ìtijna literatura

IXXVIII vek, Skopje, 1996, 116124. J. Tak.
JOAN DEBARSKI (XI v.) ohridski patrijarh (posledniot vo

vremeto na Samuilovoto Carstvo), arhiepiskop (10181037) i
knièven deec. Poteknuval od
Debarsko. Se pretpostavuva deka
bil eden od inicijatorite za izgradba na Bigorskiot manastir
(1020). Po negovo barawe vizantiski dela se preveduvale na staroslovenski jazik, kako, na pr.,
@itijata za sv. Antonij Veliki i
za sv. Pankratij Tavromeninski.
LIT.: Cv. Grozdanov, Arhiepiskopot Jovan od Debarsko i tradicijata za osnovaweto na manastirot Sveti Jovan Bigorski, zb.: Manastir Sveti Jovan Bigorski, Skopje, 1994; J. Bel~ovski, Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast,
Skopje, 1997; I. Velev, Kirilometodievskata tradicija i kontinuitet, Skopje, 1997.
I. Vel.
JOASAF I ohridski arhiepiskop (ok. 1628). Taa godina kor~anskiot mitropolit Neofit na ruskite vlasti im pretstavil negova
gramota za sobirawe milostina,
vo koja se tituliral kako arhiepiskop na Justinijana Ohrid.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2, Ot padaneto pod turcite do nejnoto uni]oènie (1394-1767), Sofix, 1931; Jovan
(patrijar{ija), Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 72.
S. Ml.
JOASAF II ohridski arhiepiskop (17191745), Makedonec od

slovensko poteklo. Bil prespanski episkop do 4. VII 1709 g., koga
bil izbran za mitropolit na Gori~kata (Kor~anska) mitropolija. Bil izbran za arhiepiskop Ohridski (18. II 1719). Na arhiepiskopskiot prestoj ostanal do
smrtta. Ja saniral materijalnata
polo`ba na Arhiepiskopijata so
vospostavuvawe red i stroga kontrola na tro{eweto na sredstvata od crkovnite prihodi i daruvawata od vernicite, redovno gi
pla}al danocite i izgradil nova
arhiepiskopska palata vo Ohrid
(me|u 1730-1735). Vo Avstriskoturskata vojna vodel tajni pregovori so Vienskiot dvorec (vo
proletta na 1737) za osloboduvawe i za za{tita od Avstrija.
LIT.: Mihajlo Minoski, Pregovorite na
ohridskiot arhiepiskop Joasaf so Avstrija Vesnik, Slu`bena lista na Makedonskata pravoslavna crkva, 45 i 6, 1973;
Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi (patrir{i) ot padaneto i pod Turcite do nenoto uni~oèie (13941767).
M. Min.
JOVAN veliki hartularij na

Zapadot, podocna monah, ktitor
640
na obnovuvaweto na manastirskata crkva Sv. Arhangeli# vo Prilep (Varo{) okolu 12701280 g.

Naslikan kako ktitor vo velikoshimni~ka obleka, so modelot
na crkvata v raka. Od segmentot
na neboto go blagoslovuva Rakata Gospodova.
LIT.: B. Babi, Tri gr~ka fresko-natpisa na zidovima crkava sredwevekovnog
Prilepa iz druge polovine XIII v., Zbornik likovne umetnosti#, MS, 5, Novi Sad,
1969, 2628; Z. Rasolkoska-Nikolovska,
Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija, Civilizacii na
po~vata na Makedonija, 2, MANU, Skopje
1995, 213214.
Z. R.-N.
JOVAN (XIII v.) skopski episkop. Na osnovopolo`nikot na

SPC sv. Sava mu go predal protestniot akt (1220) od Ohridskiot arhiepiskop Dimitrij Homatijan vo vrska so nekanonskoto i
samovolno izdvojuvawe na Pe}skata arhiepiskopija od Ohridskata arhiepiskopija, kako Majka
Crkva. Ohridskiot arhiepiskop
ostro reagiral protiv nekanonskata Srpska crkva. Vo pismoto
imalo i zakana kon Pe}skata arhiepiskopija za nejzino odla~uvawe od Crkvata.
centralnite oblasti na dràvata.

Ja obnovil i ja zacvrstil bitolskata tvrdina (10151016) koja gi
~uvala priodite kon prestolninite Prespa i Ohrid. Za ovoj gradeèn potfat za~uvan e verodostoen natpis, ispi{an na bela
mermerna plo~a, koja bila postavena na vlezot od tvrdinata. Pri
odbranata na Setina (1017) doìveal teòk poraz od Vasilij
II. Zaginal vo borba so Vizantijcite pri obidot da go osvoi
Dra~.
K. Ax.
LIT.: Jevsevije Popovi, Opa crkvena

istorija sa crkvenostatisti~kim dodatkom, kw. II (od 1054 do 1912), Srem.
Karlovci, 1912; Ivan Snegarov, Istori
na Ohridskata arhiepiskopi, III, vtoro
fototipno izdanie, Sofi, 1995; Jovan
Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od
pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
JOVAN (veliki hartularij) v.

Sveti Arhangel#, (Varo{)
JOVAN, Angel (?1244) solunski car (12371242) i despot
(12421244). Do{ol na vlast so
pomo{ na slepiot tatko (car Teodor I), vo ~ija senka upravuval.
Nikejskiot car Jovan III Vatac
prezel pohod (1242) kon Solun i
go prisilil da se otkaè od carskata kruna, priznavaj}i mu ja titulata despot; na taa dol`nost
po~inal.
Oxford, 1957; K. Axievski, Prvite nikejski osvojuvawa vo Makedonija i likvidirawe na Solunskoto carstvo, Istorija#, XIX/1, Skopje, 1983.
B. Petr.
JOVAN (IVAN) VLADISLAV

(?1018) makedonski car (1015
1018), sin na Aron, posleden
vladetel na Samuilovoto Carstvo. Se iska~il na prestolot otkako go ubil svojot bratu~ed carot Gavril Radomir. Ne uspeal
da sklu~i mir so Vizantija, so carot Vasilij II. Pri negovoto vladeewe zapo~nala agonijata na Samuilovoto Carstvo. Vizantijcite gi intenzivirale napadite. Po
prodorot na Vasilij II do Ohrid
(1015) prezel merki za za{tita na
Sv. Jovan Zlatoust, freska

vo crkvata Sv. Naum Ohridski# (1806)
JOVAN ZLATOUST, sv. (Antiohija, ok. 345 Koman, 14. IX 407)

najdobar hristijanski govornik
besednik, zaradi {to e nare~en
Zlatoust. Crkoven pisatel i najgolem tolkuva~ na Svetoto pismo. Negovite slova bile preveduvani i na staroslovenski jazik i
poistovetuvani so Svetiklimentovite. Napi{al i Liturgija
Zlatoustova, koja i denes se bogosluì.
LIT.: Metodij Gogov, prof. prot., Patrologija, II, (bele{ki), skripta, Pravoslaven bogoslovski fakultet, Skopje, 1979;
Tvorenx svxtago otca na[ego ôanna
Zlatousta, Arhepiskopa Konstantinopolwskago, vq russkomq perevod,
tomq pervyj vq dvuhq knigahq, kniga pervax, izdane vtoroe, S.-Peterburgq, 1898.
Rat. Gr.
JOVAN, Vladimir (?1016)

knez na Dukqa, zet na carot Samuil. Koga Samuil ja osvoil Dukqa,
bil zaroben i bil zatvoren vo
Prespa (kraj na X v.). Vo nego se
vqubila i za nego se omaìla
}erkata na Samuil Kosara, po toa
toj bil vraten na prestolot vo
JOVANOVI]
kal pralikot na svetitelot \or|i Novi Kratovski), taka i vo odnos na politi~kite tendencii na
ohridskiot arhiepiskop Prohor,
vo vrska so vra}aweto na suprematot nad Srpskata crkva (gi
pretstavuva srpskite kultovi>
svetitelite Simeon i Sava) itn.
Gi poznava, podednakvo, gr~kiot
i crkovnoslovenskiot jazik. Negoviot bogat opus e s u{te neistraèn.
LIT.: K. Balabanov, Novi podatoci za
manastirot i manstirskata crkva sveti Nikola Topli~ki, Skopje, 1956, 9; M.
M. Ma{ni}, Jovan Zograf i negovata
umetni~ka aktivnost dosega{ni i najnovi soznanija, Kulturno nasledstvo#,
22-23/1995-96, Skopje, 1997, 6979. M. M.
Marjan
Jovanov
te Klasi~na arheologija, Anti~ka arheologija na Balkanot i Istorija na umetnosta na starite

narodi. Vo 1999 g. bil stipendist
na Univerzitetot vo Viena, vo
ramkite na Herderovata nagrada.
Vr{i istraùvawa na pove}e lokaliteti vo Del~evsko, Strumi~ko, [tipsko, na Golem Grad
Prespa i dr.
BIBL.: Novi sogleduvawa za anti~kiot
pat Stobi-Pautalija, Makedonsko
Nasledstvo, 20, Skopje, 2002; (koavtor so
E. Maneva, F. Veljanovska) ûkarka,
Skopje, 2004.
D. Z.
Di~o Zograf: freska na sv. Jovan Vladimir

vo crkva Sv. Georgija#, s. Raj~ica
Dukqa. Bil ubien vo Prespa

(1016) po naredba na carot Jovan
Vladislav. Crkvata go proglasila za svetitel.
LIT.: Ljetopis popa Dukljanina, Zagreb 1950,
7884; Ioannis Scylitzae Synopsis Historiarum,
rec. I. Thurn, Berlin 1973, 353, 64354,70; S.
Antoljak, Samuilovata dràva, Skopje,
1969, 3637, 9798.
K. Ax.
JOVAN, Zograf sin na pop Teodor od Gramosta (selo na planinata Gramos). Eden e od najistaknatite slikari od vremeto na ohridskiot arhiepiskop Prohor.
Bil sovremenik na golemiot ktitor, knezot Dimitar Pepi} od
Kratovo, kako i na slavniot slikar Onufrij Argitis. Se oformil na tradiciite na postaroto
kostursko slikarstvo. Negovata
aktivnost se sledi me|u 1534 do
1542 g., od Kostur do starata oblast @eleznec (Demir Hisar), so
najgolema produkcija vo manastirite Sv. Jovan Prodrom# vo
Slep~e i Topli~kiot Sv. Nikola#. Rabotel i vo sosednite sela
Sloe{tica i Bu~in. Izgleda deka imal slikarsko atelje i sledbenici monasi vo manastirot
Slep~e. Se potpi{al na gr~ki jazik na marginite na prestolnata
ikona Isus Hristos Sotir
(15341535). Toa e slikar so visoki umetni~ki kvaliteti, sporedlivi so klasi~noto paleologovsko slikarstvo, dobar poznava~
na dogmatikata (Vizijata na Ezekil, citati od liturgijata), aktuelen e kako vo odnos na novokanoniziranite svetiteli (go nasli-
Ras~inetiot
mitropolit
Jovan
JOVAN, mitropolit (Zoran Vrani{kovski) (Bitola, 28. II 1966)

ras~inet vladika na MPC, Egzarh ohridski na SPC. Sinodot
na Makedonskata pravoslavna
crkva go izbral i go hirotonisal
za vikaren episkop na mitropolitot Petar, so titula episkop
Dremvitski (13. VII 1998), potoa
bil postaven za administrator na
Bregalni~kata eparhija (12. III
2000), ottamu smenet i nazna~en
za mitropolit na Povardarskata
eparhija (10. XI 2000). Svoevolno
otpadnal od Makedonskata pravoslavna crkva, po {to bil ras~inet (9. VII 2003) i introniran
od Sinodot na MPC (4. XII 2000).
Pred ras~inuvaweto pristapil
na Srpskata pravoslavna crkva
(2002), koja go nazna~ila za Egzarh ohridski, a potoa i za Poglavar na t.n. avtonomna Pravoslavna ohridska arhiepiskopija, pod
jurisdikcija na Srpskata pravoslavna crkva. Evidentiran e vo
spisokot na srpskite arhijerei.
Dejstvuva protivkanonski protiv
MPC.
Rat. Gr.
JOVANOV, Marjan ([tip, 12.

VIII 1966) arheolog. Diplomiral na Institutot za istorija na
umetnosta so arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje,
kade {to i magistriral (2001).
Od 1995 g. e asistent po predmeti-
JOVANOVI], Voislav S. (Belgrad, 1930 2005) arheolog. @iveel, se {koluval i rabotel kako
profesor po srednovekovna arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Negovite profesionalni preokupacii, ~esto, se
vrzuvaat za regionot na Makedonija (kako, vpro~em, i li~nite, so
ogled na negovite semejni koreni
od Ki~evsko). So svojata doktorska disertacija za slovenskite
nekropoli od Srbija, Makedonija
i od Bugarija gi postavil nau~nite standardi za srednovekovnata
funerarna arheologija vo ovie
oblasti. Istovremeno gi prou~uval nakitot, mozaicite, natpisite, crkvite, arheolo{kite materijali od Kosovo i osobeno gradovite kako Novo Brdo, Zve~an,
Ras i dr. So svoite studii navleguva i vo arheolo{kata problematika na XVXVI v.
BIBL.: V. S. Jovanovi, Prilog prou~avawu sredwovekovnog prstewa u SR Srbiji i SR Makedoniji, GMGB XXV, Beograd 1978; V. S. Jovanovi}, Prilozi hronologiji
srednjovekovnih nekropola Jugoslavije i Bugarske I i II, Balcanoslavica#, 6, Balcanoslavica#,
8, Prilep, 1977, 1979; V. S. Jovanovi, Novo
Brdo, sredwovekovni grad, Beograd 2004.
LIT.: Bibliografija Filozofskog fakulteta, X,
Beograd, 24-29.
El. M.
JOVANOVI], Marija (Skopje,

24. VIII 1929 Skopje, 2007) istori~ar, nau~en sovetnik vo INI.
fakultet Grupa etnologija vo
Skopje (1957) i doktorirala na
temata Politi~kite i prosvetno-kulturnite priliki vo Vardarska Makedonija (1918-1929)#
641
JOVANOVI]
nisterskata konferencija vo
London (1945) i na Svetskata mirovna konferencija vo Pariz
(1946). Nau~niot opus na akademik P. J. opfa}a 26 truda od oblasta na geomorfologijata, 4 od
oblasta na antropogeografijata,
2 od oblasta na regionalnata geografija i 21 od drugite geografski disciplini.
Marija
Jovanovi}
Pri{tina. Osven bibliografijata, nejzin nau~en interes bilo

minatoto na Makedonija vo sredniot vek, a potoa periodot me|u
dvete svetski vojni i NOB. Bila
rakovoditel na Bibliografskoto oddelenie i na Oddelenieto
me|u dvete svetski vojni.
BIBL.: Vostanijata na makedonskiot
narod vo XI vek, Skopje, 1963; Historiographie de Macedoine 1945-1970, INI, t. I-II,
Skopje, 1970 i 1972; @enite od Makedonija vo NOV 1941-1945. Dokumenti i biografii, Skopje, 1977; Prosvetno-politi~kite priliki vo Vardarska Makedonija (1918-1929), Skopje, 1983.
LIT.: Pedeset godini Institut za nacionalna istorija 1948-1998, Skopje,
1998, 183-184.
S. Ml.
Petar
Jovanovi}
JOVANOVI], Petar (s. Dobra~i, Kraguevac, 10. III 1893

Belgrad, 15. XI 1957) srpski geograf. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Dobra~i, a gimnazija vo
Kraguevac. Filozofski fakultet, grupa Geografija, zapo~nal
vo Belgrad, prodolìl vo Rim i
Pariz, a zavr{il vo Belgrad
(1920). Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad
(1922). Bil asistent na Jovan
Cvii} (19191922), a od 1922 do
1941 g. docent, vonreden i redoven
profesor na Katedrata po geografija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje, koja i ja osnoval. Potoa zaminal vo Belgrad,
kade {to rabotel na Institutot
za geografija pri Filozofskiot
fakultet. Toj e osnova~ na Geografskiot institut pri SANU i
negov upravnik s do 1957 g. Za redoven ~len na SANU e izbran vo
1948 g. U~estvuval kako ekspert
vo delegacijata na FNRJ na Mi642
BIBL.: Abrazioni i fluvijalni elementi reqefa Pore~kog basena, Glasnik Geografskog dru{tva#, sv. XIII, Beograd,
1927; Glacijacija Jakupice. Posebna izdawa Geografskog dru{tva, sv. IX, Beograd,
1928; Reqef Skopske Kotline, Glasnik
Skopskog nau~nog dru{tva#, kw. X, Skopqe, 1931.
Al. St.
Branimir
Jovanovski
1992) osvoil zlaten medal so

svetski i olimpiski rekord. Toj e
u~esnik i na drugi olimpiski igD. S.
ri (1996, 2000 i 2004).
Aco
Jovanovski
JOVANOVSKI, Aco (Aleksandar) (Skopje, 31. XII 1930) akter.

Zavr{il Dràvna sredna teatarska {kola vo Skopje (1952). Raboti vo Dramata na MNT (19511964), koga preminuva vo Dramskiot teatar. Edno od najbeleìtite
imiwa na makedonskoto dramsko
tvore{tvo. Nekoi od negovite ostvaruvawa pretstavuvaat datumi
vo istorijata na makedonskiot teatar voop{to. Akter so {iroka
amplituda na tvore~ki mo`nosti
{to mu dozvoluvaa da igra vo roli
od najrazli~en karakter.
ULOGI: Fezliev (Crnila#), Klaudij
(Jas, Klaudij#), Emanuel [andebiz i
Po{ (Bolva v uvo#), Popiva (Dundo Maroe#), Pantaglez (vo istoimenoto delo),
Tatkoto (Sili vo vozduhot#) i dr.
FILMSKI ULOGI: Crno seme#, Najdolgiot pat#, Jazol# i Haj-faj#. R. St.
JOVANOVSKI, Branimir (Kumanovo, 29. VII 1961) strelec i

trener. Zavr{il Vi{a trenerska
{kola vo Skopje (2002). Bil prvak na Jugoslavija so vozdu{en
pi{tol za invalidizirani lica
(1990 i 1992) i reprezentativec
(19881992). Na Svetskoto prvenstvo vo Asen (Holandija, 1990) osvoil srebren medal ekipno, a vo
Hvasung (Ju`na Koreja, 2002)
srebren i bronzen medal ekipno. Na Evropskoto prvenstvo vo
Bri` (Belgija, 1991) osvoil dve
zlatni medali ekipno, a vo
Francija (1997) i Danska (2001)
eden srebren i dva bronzeni medali ekipno. Na Paraolimpiskite igri vo Barselona ([panija,
Vlado
Jovanovski
JOVANOVSKI, Vlado (Probi{tip 27. II 1967) filmski i

teatarski akter. Edna od najoriginalnite akterski li~nosti
{to na ekranot se pretstavuva vo
ulogi na nevroti~en marginalec,
sposoben, me|utoa, da se preobrazi vo lik na odmazdnik, neèn
qubovnik ili epski heroj. Po uspe{noto debi vo Makedonska
saga#, vo Pra{ina# ostvaruva
neobi~na sinteza na neèn qubovnik, surov odmazdnik i mitski heroj. Negoviot talent dobi
polna zrelost vo komedijata
Balkankan# i vo socijalnata
drama Iluzija#.
G. V.
JOVANOVSKI, Gligor Isaiev
(s. Nistrovo, Gostivarsko, 17. VII
1945) redoven profesor (1993)
na PMF (Institut za hemija).
Diplomiral (1969) na PMF vo
Skopje, magistriral (1974) i doktoriral (1981) na Hemiskiot otsek na PMF na Univerzitetot vo
Zagreb. Za redoven ~len na Makedonskata akademija na naukite i
umetnostite e izbran vo 2006. Izveduval nastava po nekolku predmeti od oblasta na fizi~kata hemija, kristalografijata i naukata za materijali za studentite na
dodiplomskite i postdiplomskite studii po hemija i biologija na
PMF, kako i za studentite na
RGF vo [tip. Za prvpat gi osmislil i gi organiziral kursot po
Kristalohemija na dodiplomskite studii i nastavata po predme-
JOVANOVSKI

Skopje, Skopje, 2006, 228-229.
B. [.
Gligor
Jovanovski
tot Difrakcioni metodi za ispituvawe na kristali na postdiplomskite studii na Institutot

za hemija. U~estvuva i vo nastavata po predmetot Metodologija na
nau~noistraùva~kata rabota na
postdiplomskite studii na Institutot za hemija pri PMF.
Glavnoto podra~je na nau~en interes mu e strukturnata hemija,
pri {to gi koristi, glavno, metodite na rendgenskata strukturna
analiza i na vibracionata (infracrvena i ramanska) spektroskopija, a povremeno i metodite na
nuklearna magnetna rezonanca, na
atomskata apsorpciona spektrometrija, kako i termalnite metodi. Objavil nad 160 truda (pove}e
od dve tretini se pe~ateni vo spisanija nadvor od Makedonija). Na
nau~ni sobiri prezentiral okolu
180 plenarni ili sekciski predavawa i soop{tenija (110 na sobiri nadvor od Makedonija). U~estvuval vo ~etiriesetina nau~noistraùva~ki proekti (13 me|unarodni), od koi na 3 me|unarodni
i na 7 doma{ni proekti bil rakovoditel. Bil u~esnik i vo dva
proekta za unapreduvawe na obrazovanieto. Kako koavtor objavil
2 monografii i 2 univerzitetski
u~ebni pomagala. Bil ~len
(19901993) na Ureduva~kiot odbor i glaven urednik (1993 1997)
na spisanieto Glasnik na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija#. Imal studiski prestoi vo
Zagreb, Upsala, Sofija i vo Zigen. Sorabotuval i so univerzitetite vo Hale, Belgrad, London,
Tokio i vo Cukuba, kako i so nau~nite instituti Ru|er Bo{kovi}# vo Zagreb i Joèf [tefan# vo Qubqana. Bil prodekan
za nastava i nauka i dekan na
PMF vo Skopje (1993 1995, odnosno 19951997). Bil i {ef na
Institutot za hemija pri PMF,
rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija (vo dva navrata) i rakovoditel na postdiplomskite studii na Institutot za hemija pri
PMF. ^len e na Sojuzot na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija, na Hrvatskata kristalografska asocijacija i na American
Chemical Society.
Ilija
Jovanovski
JOVANOVSKI, Ilija (psevd.

Cvetan) (s. Toplica, Prilepsko,
1921 s. Zduwe, Mariovsko 18. VIII 1944) komunisti~ki deec i prvoborec. Kako ~len na SKOJ
(1939) bil u~esnik vo ilindenskite demonstracii vo Prilep
(1940), a potoa stanal i ~len na
KP vo Makedonija (po avgust
1940). Po Aprilskata vojna (1941),
po povikot za sluèwe na voeniot
rok vo bugarskata armija, preminal vo ilegalstvo i stanal borec
na Prviot prilepski NOPO Goce Del~ev# (1941). Podocna bil na
ilegalna rabota vo Prespa (1942),
borec na NOPO Dame Gruev# i
zamenik-komandant na bataljon na
Prvata makedonsko-kosovska NOUB. Od G[ na NOV i POM bil
koristen i za kurirski vrski. Zaginal kako zamenik-komandant na
Pettata makedonska NO brigada.
Jugoslavija (2. VII 1952).
LIT.: Ilija Jovanovski-Cvetan, Brigada
na bratstvoto i edinstvoto, Skopje, 1958,
469-470; Koce Solunski, Jovanovski Igne
Ilija-Cvetan (1921-1944), Narodni heroi
od Makedonija, Skopje, 1973, 138-143; Ilija Jovanovski-Cvetan, Vtora makedonska
udarna brigada, Skopje, 1973, 159. S. Ml.
ima pominato na Filozofskiot

fakultet vo Skopje, kade {to denes e redoven profesor (od 2000)
po Filozofska antropologija,
Filozofska terminologija, Aksiologija i Filozofija (op{t
kurs). Izveduval nastava na pove}e instituti i fakulteti vo RM.
Bil rakovoditel na Sovetot na
postdiplomski studii na Institutot po filozofija. Ima objaveno stotina nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na istorijata na
filozofijata i na filozofskata
antropologija.
BIBL.: Filozofska antropologija, 2000;
Filozofski re~nik, 2002; Problemot na
smislata, 2005 i dr.
192019462006, Skopje, 2006, 243. V. Panz.
Meto
Jovanovski
JOVANOVSKI, Meto (Braj~ino, Resensko, 18. X 1928) raskaùva~, romansier, preveduva~

(O. Vajld, Xek London, Gorki).
Zavr{il u~itelska {kola vo
Skopje. Rabotel kako novinar vo
vesnikot Nova Makedonija#, potoa kako urednik na Filmskata
redakcija pri MRT. Bil pretsedatel na Helsin{kiot komitet
vo Makedonija.
BIBL.: Jadre{, raskazi, Sk., 1952; Quman
aramijata, roman za deca, Sk., 1952; Meni
na mojata mese~ina, raskazi, Sk., 1956;
Lov na peperutki, roman, Sk., 1957; Slana
vo cutot na bademite, roman, Sk., 1967;
Budaletinki, roman, Sk., 1976; Orlovata
dolina, roman, Sk., 1984; Roman za qubopitnite, Sk., 2003.
P. Gil.
Kole
Jovanovski
JOVANOVSKI, Kole Jovanov

(s. Stepince, Kumanovsko, 26. XI
1945) - doktor po filozofija,
univerzitetski profesor. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969), kade {to
i magistriral (1985) i doktoriral (1989). Celiot raboten vek go
Meto
Jovanovski
JOVANOVSKI, Meto (s. Pan~arevo, Berovo, 17. I 1946) akter.

Zavr{il Teatarska akademija vo
Sofija (1971). Vo Dramskiot tea643
JOVANOVSKI
tar e od 1. IX 1971 g. Umetnik so

scenski likovi {to sekoga{ im
davaat beleg na pretstavite i se
rezultat na negovata silna i dokraj razrabotena scenska igra. Reìser e i na nekolku pretstavi.
ULOGI: Jane (Jane Zadrogaz#), Simon
(Divo meso)#, Erigon, Hamlet (vo istoimenite dela); Porfirij (Zlostorstvo i
kazna#) i dr.
FILMSKI ULOGI: Crveniot kow#,
Sre}na Nova 49#, Haj-faj#, Vreme, vodi#, Pred do`dot# i dr.
R. St.
Milan
Jovanovski
JOVANOVSKI, Milan Stefanov (Tetovo, 12. X 1932) spec. po

patolo{ka anatomija, redoven
prof. na Med. f. (1990). Diplomiral medicina vo Skopje (1960), a
habilitiral za mikroskopskite
promeni na diseminirana intravaskularna koagulacija kaj fulminantni formi na hepatitis
(1972). Se usovr{uval vo [vedska
i vo jugoslovenskite centri.
Formiral i organiziral laboratorija za primena na imunofluorescentniot metod za dijagnosti~ki i nau~ni celi, osobeno kaj
avtoimunite i kaj endokrinite
zaboluvawa. Bil prodekan (1978
1980) i dekan (19881990) na Med.
f. vo Skopje, prorektor na
UKIM (19911992), direktor na
Institutot i {ef na Katedrata
po patolo{ka anatomija (1982
1988, odnosno 1986) i pretsedatel
na MLD i na Sojuzot na lekarite
na Jugoslavija. Publikuval nad 85
trudovi i avtorizirana skripta
od predavawata po predmetot patolo{ka anatomija.
K. K.-P.
JOVANOVSKI, Stanimir (s. Leunovo, 9. X 1926) redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Prvata godina na
studiite ja zavr{il na Institutot Molotov# vo Moskva, a diplomiral (1953) na Elektrotehni~kiot fakultet vo Belgrad. Po zavr{uvaweto na studiite prestojuval
6 godini vo Francija. Vo 1957 g. 6
meseci rabotel na doktorskata disertacija i doktoriral vo 1962 g.
na Elektrotehni~kiot fakultet
vo Zagreb. Vo 1959 g. se vrabotil
vo Fabrikata za elektri~ni pro644
izvodi Jug# vo Skopje. Vo 1960 g. e

izbran za docent i istovremeno
stanal {ef na Katedrata za elektri~ni ma{ini. Vo 1970 g. e redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Od 1967
do 1969 g. prestojuval vo SAD na
Glarkson College of Technology vo
Potsdam Wujork.
M. ûnd.
JOVETI], Radivoj (Petriwa,
Hrvatska, 16. X 1906 Skopje, 24.
IX 1977) redoven profesor na
Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje, specijalist za oblasta i predmetot {umska zoologija i lovstvo. Diplomiral na
[umarskiot fakultet vo Zagreb
(1932). Izbran e za docent na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet
vo Skopje (1950). Doktoriral na
mati~niot fakultet (1959), kade
{to e izbran za redoven profesor
(1963). Go formiral fakultetskoto lovi{te vo Trubarevo (1950),
koe i denes uspe{no opstojuva.
Ima objaveno pogolem broj nau~ni i stru~ni trudovi, potoa
skriptata Lovstvo# i u~ebnikot
Za{tita na {umite# za sredno
{umarsko u~ili{te.
V. Mal.
Arseni
Jovkov
JOVKOV, Arseni (s. Selce,

Stru{ko, 1882 Gorna Xumaja,
1924) poet i publicist, op{testvenik, revolucioner, u~esnik vo
Ilindenskoto vostanie, preveduva~, filmolog. Kako literat se
projavuva vo prvite dve decenii na
HH v., vo periodot na svojot prestoj vo Bugarija. Pi{uva na bugarski jazik. Startuva vo poezijata
kako u~enik vo Bitolskata gimnazija (kon 1900), re~isi istovremeno so svojot soselanec, Vojdan êrnodrinski. Ubien e vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad) vo Pirinskiot
del na Makedonija od strana na teroristite na Van~o Mihajlov. Redaktor e na vesnicite Ilinden#,
Pirin# i 20 juli#, a po 1923 g. re{itelno se odreduva na stranata
na makedonskata levica. Priìve
izdal dve poemi: Prokletina#
(Varna, 1905) i Quqeburgas#
(Varna, 1912). Vo rakopis mu se ostanati pove}e pesni i poemi me|u
koi romanot vo stihovi Ilin-
den#. Vonredna lirska toplina mu

ja krasi poetskata re~. Vo makedonskata literaturna periodika
prvi~ni osvetluvawa imaat dadeno Aco Aleksiev i Gane Todorovski, dodeka za negovoto publicisti~ko delo pi{uval i pomal izbor
objavil vo posebna kniga Boro
Mokrov (Skopje, 1998). Na makedonski jazik mu se izdadeni dve
knigi: Ilinden# (Skopje, 2005) i
Poemi i pesni# (Skopje, 2006), vo
prevod na Milan Pangoski-Sele~ki. Arhivskata ostavina na Jovkov
G. T.
se ~uva vo MANU.
Spase
Jovkovski
JOVKOVSKI, Spase Metodiev

(s. Qubojno, Resensko, 29. X 1948)
nevrohirurg, redoven prof. na
Med. f. vo Skopje. Bil prodekan
na Med. f. (19941996) i direktor
na Nevrohirur{ka klinika (2002
2005). Objavil nad 100 nau~nostru~ni trudovi. Avtor i koavtor e na nekolku knigi od oblasta
na nevrohirurgijata.
BIBL.: Kraniocerebralni povredi, Skopje, 1998; koavtor: Traumatska koma, Skopje, 1991; Neurohirurgija, Skopje, 1992;
Klini~ka traumatologija, Skopje, 2000;
Neurohirurgija, Skopje, 2003; Neurotraumatologija, Skopje, 2006.
Al. Stavr.
Trajan
Jovkovski
JOVKOVSKI, Trajan (s. Selce,

Ohridsko, 11. III 1944) elektroinèner, kajakar na divi vodi.
Zavr{il Elektrotehni~ki fakultet vo Skopje. Bil ~len na
Brodarskoto dru{tvo Mir~e
Acev# vo Skopje (od 1957). Toj e
pove}epaten prvak na Makedonija
vo kajak na divi vodi (19591970),
a na Jugoslavija osumpati. Bil jugoslovenski reprezentativec, kapiten (19611971) i trener (1972
JON
1975). Na svetskite prvenstva

nastapuval nekolku pati, a najdobro se plasiral vo Hainsberg
(Germanija, 1961) vo slalom vo F1 na trinaesetto mesto i vo 3xF-1
na ~etvrto mesto. Vo Rotenvaizeric (Germanija, 1961) vo spust vo
F-1 bil devetnaesetti. Uspe{no
nastapuval na golem broj me|unarodni natprevari.
LIT.: Du{ko Simonovski, Kajakot vo Makedonija, Skopje, 1994.
D. S.
Joga, grupna seansa na otvoren prostor
Rade
Jov~evski
-Kor~agin
JOVÊVSKI-KORÂGIN, Rade (Skopje, 14. VIII 1919 Skopje,

20. II 1943) krznar, komunisti~ki deec i prvoborec. Rabotel vo
Belgrad (1937), kade {to bil izbran za sekretar na Podru`nicata na krznarskite i na koàrskite rabotnici (1938) i ~len na KPJ
(1939). Po Aprilskata vojna (1941)
se vratil vo Skopje, zel u~estvo
vo diverzantskite akcii, a potoa
bil ~len na [tabot na Prviot
skopski NOPO (1941). Po rasformiraweto na Odredot se ilegaliziral. Vo otsustvo bil osuden na smrt so besewe (april
1942). Bil zamenik-politi~ki komesar na Vtoriot skopski NOPO
(prolet 1942) i na Kosovskiot
NOPO, a po negovoto razbivawe
(fevruari 1943) se ilegaliziral
vo Skopje. Zaginal po provala,
otkako ubil eden policaec. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (8. X 1953).
LIT.: Du{ko Atanasovski, NOB vo selata
na Quboten, Tetovo, 1971; Aleksandar Spasovski, Skopski NOP odred, Beograd, 1971;
Vasil Kunovski, Jov~evski Kosta RadeKor~agin (19191943), Narodni heroi od
Makedonija, Skopje, 1973, 144149; Jov~evski
Kosta Rade-Kor~agin, Mlad borec#,
XXXII, 1415, Skopje, 30. IV 1975, 17. S. Ml.
JOGA (sanskrit. yuj edinstvo,

obedinuvawe) mnogu star civilizacisko-filozofski sistem vo
Indija, sostaven del na pove}e
spiritualno-filozofski i religiski sistemi na Dale~niot Istok (hinduizam, bramanizam, budizam); filozofija i praktika na
telesna i duhovna ve`ba. Postojat
mnogu vidovi joga (Raxa, Xnana,
Karma, Bakri, Hata, Kundalini i
dr.), a kaj nas site ovie formi se
zastapeni pod nazivot Integralna
joga (teoretski i prakti~no se
izu~uva kako kultura na teloto i

na umot, telesni tehniki, tehniki
na di{ewe, koncentracija, meditacija, relaksacija i dr.). Joga dvièweto vo Makedonija go iniciral Pavlos K. HasanagasU~itelot (1972). Vo 1992 g. Joga dru{tvoto e registrirano kako Jogasojuz na Makedonija, so sedi{te vo
Skopje. Vo ramkite na Sojuzot
funkcioniraat 11 dru{tva i centri vo pove}e gradovi vo RM. ^lenovite na Joga-sojuzot na Makedonija izveduvaat kursevi, seminari, zaedni~ki proekti i istraùvawa so drugi nevladini organizacii. Joga-sojuzot e izdava~ na pove}e prira~nici, bro{uri i na sp.
Joga, zdravje i harmonija#.
LIT.: S. Pròvski, Filozofija na jogata, Epoha, Skopje, 1998.
V. G.-P.
\or|i
Jolevski
JOLEVSKI, \or|i (Bitola, 10.

III 1964) akter. Diplomiral na
FDU vo Skopje, na Otsekot za akterska igra (1989). ^len e na
Dramskiot teatar vo Skopje (1992
1999) i na Dramata na MNT (od
1999), a potoa i nejzin direktor
(19992000).
ULOGI: Akast (Medeja#), Valmont
(Kvartet#), Kaligula i Hamlet (vo istoimenite dela), Kleont (Voobrazen bolen#), Estragon (êkaj}i go Godo#), Pinus (Ni{to bez Trifolio)#, Mefisto
(Faust#) i dr.
FILMSKI ULOGI: Trst via Skopje#, Prete`no vedro#, Vikend na mrtovci#, Tetovirawe#, Angeli na otpad# i dr.
R. St.
JOLEVSKI, Tome (Bitola, 28. II

1948) redoven profesor na Teh-
Tome
Jolevski
ni~kiot fakultet vo Bitola za

Industriski menaxment. Diplomiral na Fakultetot za tehni~ki
nauki na Univerzitetot vo Novi
Sad, Srbija (1972), magistriral
na Elektrotehni~kiot fakultet
na Univerzitetot vo Zagreb, Hrvatska (1981) i doktoriral na Ma{inskiot fakultet pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje (1988). Po diplomiraweto
se vrabotuva na Fakultetot za
tehni~ki nauki na Univerzitetot vo Novi Sad, kako asistent.
Raboti vo REK Bitola# kako rakovoditel na odrùvaweto (1976),
a podocna e vraboten na Tehni~kiot fakultet vo Bitola (1991).
Vo dva mandata bil rakovoditel
na Grafi~kiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Bitola. Osnovopolo`nik i rakovoditel e na
studiskata programa Industriski menaxment. Ima objaveno pove}e od 100 nau~ni i stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo i
pogolem broj u~ebnici i monoGl. K.
grafii.
JON zograf od XVII v., rodum od
seloto Linotopi (ìveel najverojatno vo Kostur). Ja ìvopisal
crkvata Sv. Atanasij# vo Rilevo, Prilepsko. Vo negovoto slikarstvo preovladuva izrazit graficizam i otsustvo na plasti~nost. Mu se pripi{uvaat, u{te,
ìvopisot vo tremot na @ur~e
(1622) i Stra{niot sud na zapadnata fasada od glavnata crkva na
manastirot Zrze (1624/1625).
645
JOSIFOVSKI
JOSIF II pelagoniski mitropolit i ohridski arhiepiskop (13.

I 1746 kon krajot na 1751 ili vo
po~etokot na 1752). Verojatno bil
izbran od trojca eparhiski arhierei. Po arhiepiskopskoto razre{uvawe, ima pove}e negovi spomnuvawa (1752, 1753, 1756 i 1761).
Blagoja
Jordanoski
kako i za studenti na Rudarsko-geolo{kiot fakultet. Bil rakovoditel na Zavodot za neorganska hemija pri Institutot za hemija i
prodekan (2001 2005) na PMF.
Nau~nata aktivnost mu se odnesuva predimno na prou~uvawe na
ramnote`nite procesi kaj kompleksni soedinenija, na elektrohemiskoto odnesuvawe na razni
supstanci i na razrabotkata i primenata na voltammetriski metodi
za kvantitativno opredeluvawe na
farmacevtski preparati. Rabotel
i na opredeluvawe na mikroelementite vo vodite za piewe. Objavil triesetina nau~ni trudovi,
eden u~ebnik i eden prira~nik.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, 19461996, Skopje, 1996,
fakultet Skopje, Skopje, 2006, 237238.
B. [.
Min~o
Jordanov
JORDANOV, Min~o ([tip, 1. VII

1944) & biznismen, uspe{en menaxer. Diplomiral na Tehnolo{kometalur{kiot fakultet vo Belgrad (1968). Generalen direktor
na pretprijatieto Rudnici i èlezarnica Skopje# (1983&1988),
direktor na Pretstavni{tvoto
na Tehnometal&Vardar# vo Moskva (1889&1992), angaìran vo
{vajcarskata kompanija Duferko# SA od Lugano (1992&1994),
~len na Bordot i direktor na
kompanijata i odgovoren za zemjite od SSSR (1994&1997), a potoa
e pretsedatel na Odborot na direktorite na Makstil# AD Skopje i ~len na Bordot na Duferko#. Me|uvremeno e potpretsedatel na Vladata na RM za stopanski pra{awa (2004&2006). Bl. R.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot padaneto

pod turcite do nejnoto uni]oènie
(1394-1767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite
na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), Godi{en zbornik# na Bogoslovski
fakultet Sveti Kliment Ohridski#, kn.
8, Skopje, 2002, 77.
S. Ml.
JOSIF VELE[KI (XVII v.)

episkop na Vele{kata eparhija na
Ohridskata arhiepiskopija. Ja
poddrùval slovenskata pismenost. Vo administracijata go upotrebuval slovenskiot jazik i se borel za odrùvawe na makedonskiot
karakter na Ohridskata arhiepiskopija, zagrozen od silnata gr~ka
propaganda od Carigrad. So li~ni
sredstva ja izgradil manastirskata
crkva Sv. Jovan Veterski#.
Gordana
Josifova
-Nedelkovska
i ~len na Makedonskiot duva~ki

kvintet. Odràla brojni koncerti vo zemjata i vo stranstvo, so
zna~ajni svetski ansambli. B. Ort.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995.
Rat. Gr.
JOSIFOV, Josif Haritonov (Debar, 24. I 1928) anatom, redoven

prof. na Med. f. vo Skopje (1984).
Diplomiral na Med. f. vo Skopje
(1957), a doktoriral vo Belgrad za
akcesornite venski komunikacii
na intrakranijalniot i ekstrakranijalniot krvotok (1974). Se usovr{uval vo Danska, Norve{ka, êhoslovakija i vo [vedska. Istraùval kraniofacijalen skelet i
venska cirkulacija vo ~erepnata
praznina. Objavil nad 70 trudovi.
[ef e na Katedrata po anatomija i
direktor na Institutot za anatomija (19661988). Go opremil i
osovremenil Institutot za anatomija i iniciral interdisciplinarna nau~na sorabotka. Pretsedatel e na Zdruènieto na anatomite
na Jugoslavija (19691973) i organizator na V i na XIII kongres na
Zdruènieto, odràni vo RM.
BIBL.: Anatomija na CNS so setila,
Skopje, 1987; koavtor: Op{ta anatomija,
Skopje, 1983; Noga, Skopje, 1982, 1993; Raka
i graden ko{, Skopje, 1981; Glava so vrat,
Skopje, 1984; Osteologija, Belgrad, 1981.
LIT.: Almanah na prvata generacija studenti na Medicinskiot fakultet vo
K. K.-P.
JOSIFOVA-NEDELKOVSKA,
Gordana (Kavadarci, 14. X 1965)
oboist. Fakultetot za muzi~ka
umetnost i postdiplomskite studii gi zavr{uva vo Skopje vo klasata na prof. K. Davidovski. Specijalizira oboa i kamerna muzika na Akademijata Mocart# vo
Var{ava i vo Banf#, umetni~ki
centar vo Kanada. Redoven profesor e na FMU vo Skopje i osnova~
Ilija
Josifovski
JOSIFOVSKI, Ilija Josifov

(s. âjle, Gostivarsko, 29. VII
1925) u~esnik vo NOB, sociolog, kriminolog, univ. profesor.
Se zapi{uva na U~itelskata
{kola vo Skopje (1941), no srednoto obrazovanie go oformuva po
Osloboduvaweto, bidej}i od esenta na 1942 g. sorabotuva so NOB i
izleguva aktiven partizan (10. V
1943), koga e primen i vo KPM,
zazemaj}i potoa razni rakovodni
politkomesarski dol`nosti vo
Prvata makedonska NOU brigada, vo 48. divizija i kako rakovoditel na Komitetot na KPJ vo 50.
divizija na JNA. Po napu{taweto na Armijata raboti na rakovodni dol`nosti vo dràvnata
uprava vo Skopje (19451962). Direktor e na Uredot za kriminolo{ki i psiholo{ki istraùvawa (1962). Istovremeno studira i
diplomira na Grupata filozofija na Filozofskiot fakultet
(19531956), a doktoratot po sociolo{ki nauki go odbranuva na
Filozofskiot fakultet vo Qubqana (1965) so disertacijata Kriminalitetot i drugite sli~ni vidovi na devijantno odnesuvawe
kako izraz na otu|uvaweto na ~ovekot#. Raboti kako rakovoditel
na Sektorot za sociolo{ki istraùvawa vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa vo Skopje (19661971). Od 1.
VII 1971 g. stanuva profesor po sociologija na Medicinskiot fa647
JOSIFOVSKI
kultet i na Ekonomskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje,

kade {to i se penzionira (1983).
Zema u~estvo vo razni op{testveno-politi~ki organizacii. Raboti na pove}e istraùva~ki proekti i u~estvuva na nacionalni i me|unarodni nau~ni sobiri.
BIBL.: Nekoi aspekti na demografskiot razvoj na selskoto naselenie vo SR
Makedonija, Skopje, 1970; Makedonskoto, albanskoto i turskoto naselenie
na selo vo Polog, Skopje, 1974; Filozofska antropologija, vo: Osnovi na marksisti~kata filozofija, Skopje, 1974;
Problemi populacione politike sa stanovi{ta
razvoja etni~kih grupa i njihovih me|uetnickih odnosa, Na{e teme, 4, Zagreb, 1974;
Osnovite na marksisti~kata sociologija so samoupravniot socijalizam,
Skopje, 1980.
Bl. R.
Jon~e
Josifovski
JOSIFOVSKI, Jon~e Andonov

(Debar, 30. I 1920 Skopje, 6. V
2009) - doajen na makedonskata filozofija. Osnovno obrazovanie
zavr{il vo rodnoto mesto, U~itelska {kola vo Jagodina (Srbija). Kako u~itel vo s. Bro{tica,
Debarsko (od 1939), aktivno u~estvuva vo naprednoto u~itelsko
dvièwe, sekretar e na Osnovnoto u~itelsko dvièwe vo Debar.
Po Osloboduvaweto, e eden od pionerite vo sozdavaweto na makedonskata prosveta: urednik na
Mlad borec#, Pionerski vesnik# (podocna Titov pioner#),
kon krajot na 1944 g. (so Slavko Janevski) ja objavuva prvata kniga za
u~ili{tata vo Makedonija Pionerski zbornik#, eden od avtorite
na prviot makedonski Bukvar i na
prvata îtanka (za vtoro oddelenie). Od 1946 g. studiral filozofija vo Leningrad, vo Moskva i vo
Belgrad, a diplomiral kako prv
student na Filozofskiot fakultet (Grupa za filozofija) vo
Skopje (1951). Po diplomiraweto
e profesor, a od 1954 g. e direktor
na U~itelskata {kola vo [tip.
Za asistent na Filozofskiot fakultet vo Skopje e primen vo 1957
g., kade {to i doktoriral (1964).
Od 1957 do penzioniraweto (1984)
gi steknal site nastavno-nau~ni
zvawa na Filozofskiot fakultet
vo Skopje. Gi predaval predmetite Simboli~ka logika, Istorija
648
na logikata, Istorija na filozofijata, Marksisti~ka filozofija i dr. Bil prodekan na Filozofskiot fakultet (19691971) i rakovoditel na Institutot za filozofija (19771983). Vo ~etirideceniskata rabota razvil bogata
filozofska, nau~na i pedago{ka
dejnost. Prv, vo odnos na drugite
univerzitetski centri vo porane{na Jugoslavija, sovremenata
simboli~ka logika ja voveduva kako akademska disciplina i sozdava bogata tradicija vo ovaa oblast
vo Makedonija. Gi zapo~nuva istraùvawata na filozofskata
tradicija vo Makedonija, posebno
na Vizantiskata filozofija. Objavil nad dveste trudovi (studii,
raspravi, bro{uri, statii) od site oblasti na filozofijata so
naglasen kriti~ki, dijalekti~ki
i antidogmatski pristap: logika,
istorija na filozofija, antropologija, filozofskite aspekti na
sovremenata civilizacija i kultura, istoriskoto nasledstvo na
filozofskata misla vo Makedonija, duhovnite vrednosti i filozofskite dostreli na vizantiskata epoha. Go pokrena izdavaweto
na prvoto filozofsko spisanie
vo Makedonija Filozofska tribina# (v.).
BIBL.: Neopozitivizmot, 1959; [to e
marksisti~kata filozofija, 1961; Semantikata i semanti~kata filozofija,
1962; Razbirawa i nedorazbirawa na formalnata logika, 1962; Filozofija na
trudot, 1963; [to e metafizika, 1964;
Filozofija, sred. u~ebnik, 1967; Uvod vo
simboli~kata logika, 1970; Istorija na
logikata, 1973; Logika, (so M. Ilievski)
1976; Marksisti~ka filozofija so pregled na istorijata na filozofijata i odbrani tekstovi, 1978; Filozofski tekstovi, izb. i pred. V. Georgieva, 2004.
LIT.: D. Davidovski, Dijalekti~kiot
metod vo filozofskite spisi na Jon~e
Josifovski, magisterski trud odbranet
na Filozofskiot fakultet vo Skopje,
1988; V. Georgieva, Filozofijata kako
ars dialectica. Predgovor kon: Jon~e Josifovski, Filozofski tekstovi (izbor),
Skopje, 2004, I-XV.
V. Panz.
Josif
Josifovski
JOSIFOVSKI, Josif (Veles,

29. VIII 1927 Bitola, 21. V 2001)
akter, reìser i scenograf.
Bil ~len na Narodniot teatar
Jordan Haxi Konstantinov-Xinot# vo Veles (19501958); vo Na-
rodniot teatar Vojdan êrnodrinski# vo Prilep (19581962) i

vo Narodniot teatar vo Bitola
(od 1962).
ULOGI: Jerotie (Somnitelno lice#),
Zganarel (So sila lekar#), Klaudij
(Hamlet#), Jago (Otelo#), Jordan
(Poslednite selani#) i dr.
RE@II: Pokondirena tikva#, Laà i
paralaà# i dr.
SCENOGRAFII: Pokondirena tikva#,
@ena sotona#, [kola za èni i dr. R. St.
Josif
Josifovski
-Sve{tarot
JOSIFOVSKI, Josif Vangelov

(psevd. \or~e Sve{tarot) (Gevgelija, 2. VIII 1915 Klenovec,
Ki~evsko, 7. IX 1943) komunisti~ki deec i naroden heroj. Kako
student na Pravniot fakultet vo
Belgrad stanal ~len na KPJ
(1937). Po diplomiraweto (1940)
bil advokatski pripravnik vo
Strumica i instruktor na PK na
KP vo Makedonija (1941). Vo
NOAVM dejstvuval, glavno, vo
Prespa i vo drugite reoni pod
italijansko-albanska okupacija.
Bil uapsen od italijanskata policija (1942), no uspeal da izbega.
Bil politi~ki komesar na
NOPO Dame Gruev#, na prviot
NO bataljon Mir~e Acev# i na
Vtorata operativna zona na NOV
i POM. Zaginal vo borba so germanskite sili i balistite. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (11. X 1951). Opean i vo nekolku narodni pesni.
LIT.: Josif Josifovski Sve{tarot
\or~e, Pred proslavata na 11 Oktomvri,
Nova Makedonija#, V, 1153, Skopje, 22. IX
1948, 2; Ilija Tonevski, Zborovite ne moàt da se kaàt za nego. Sekoga{ vo na{ite se}avawa, Josif Josifovski-Sve{tarot, Mlad borec#, XIV, 15, Skopje, 23. X
1958, 5; Ko~o Urdin, Od hronikata na narodniot heroj Josif Josifovski-Sve{tarot, Sovremenost, IX, 4, Skopje, 1959,
304-311; Aleksandar Popovski, Josifovski Vangel Josiv-Sve{tarot, Narodni
heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 350355; Josifovski Vangel Josif-Sve{tarot, Mlad borec#, XXXII, 16, Skopje, 14.
V 1975, 16; Josif Josifovski-Sve{tarot
\or~e, Skopje, 1985.
S. Ml.
JOSIFOVSKI, Kuzman Cvetanov (psevd. Pitu, Metodie) (Prilep, 15. VI 1915 Skopje, 25. II
1944) pravnik, istaknat nacionalno-politi~ki rakovoden deec.
Osnovno i sredno obrazovanie za-
JOCI]
Opean e vo partizanskite pesni,

a golem broj kulturno-prosvetni
dru{tva, u~ili{ta, stopanski
organizacii i ulici go nosat negovoto ime. Proglasen e za naroden heroj.
Skopje, 1973, 157-161; Kuzman JosifovskiPitu, Vreme@ivotDelo (19151944),
Zbornik na prilozi od nau~niot sobir
odràn vo Prilep, Skopje, 1995. O. Iv.
Kuzman
JosifovskiPitu
vr{uva vo Prilep i vo Bitola.

Studiral pravo vo Belgrad i bil
eden od rakovoditelite na progresivnite studenti. ^len e na
KPJ od 1938 g. Bil eden od organizatorite na makedonskoto studentsko dru{tvo Vardar# i na
makedonskoto narodno dvièwe
(MANAPO). Vo 1939 g. bil sekretar na MK na KPJ vo Prilep.
Na lokalnite i parlamentarnite
izbori (19361938) so svoite privrzanici ja poddrùval opozicijata. Bil organizator i u~esnik
na pove}e nacionalni manifestacii i demonstracii za podigawe na nacionalno-revolucionernata svest za prodolùvawe na
osloboditelnata borba protiv
okupatorskiot reìm. Govornik
e na Ilindenskata demonstracija
(1940), na koja bila barana promena na reìmot, nacionalno-politi~ki prava, osloboduvawe na
Makedonija i dr. Istata godina
bil izbran za ~len na PK na KP
vo Makedonija. U~estvuval na
Studentskata kolonija vo Ohrid
i vo sorabotkata me|u studentite
od Belgradskiot i od Sofiskiot
univerzitet. Po fa{isti~kata
okupacija bil instruktor i ~len
na PK na KPJ, organizator i rakovoditel na partiskite organizacii i na partizanskoto dvièwe na teritorijata pod italijanska okupacija; formiral mesni i
okoliski partiski komiteti. Vo
Tetovo formiral i Okruèn komitet za Zapadna Makedonija i
stanuva negov sekretar (1942).
Bil izbran za ~len na prviot CK
na KPM i za ~len na G[ na NOV
i POM (1943). Na Prespanskoto
sovetuvawe na CK (2. VIII 1943)
podnel pismen referat posveten
na 40-godi{ninata na Ilindenskoto vostanie, koe{to visoko go
ocenil i naglasil deka novata
NOB gi prodolùva ilindenskite tradicii. Po sovetuvaweto
preminal na partiska rabota vo
Skopje. Go formiral Akcioniot
narodnoosloboditelen komitet
(ANOK) za svikuvawe na Antifa{isti~ko sobranie na Makedonija. Bil predaden i opkolen
od bugarskata policija (25. II
1944). Pri probivot zaginal.
Olivera
(Vera)
Joci}
Pero
Josifovski
JOSIFOVSKI, Pero (Probi{tip, 25. V 1966) numizmati~ar.

Diplomiral istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje
(1991), a magistriral na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija (2000) vo oblasta na anti~kata arheologija. Od 1991 g.
raboti kako kustos za anti~ka numizmatika vo Muzejot na Makedonija, a od 2007 g. e programski direktor na ovaa institucija.
BIBL.: Coins with from the collection of the National Bank of the Republic of
Macedonia, Macedonian Numismatic Journal,
4, Skopje, 2000, 15-28; Rimskata monetarnica vo Stobi, Skopje, 2001; The Beginnings of Minting among the Paeonians (Derrones), Folia archaeologica Balkanica, I, Skopje,
2006, 251 262.
D. Z.
JOTOV, Ogwan Hristov (Orehovo, NR Bugarija, 30. I 1939) matemati~ar, red. prof. (1986) na
Arhitektonskiot fakultet vo
Skopje. Diplomiral (1965) na
PMF vo Zagreb, kade {to i magistriral (1972), a doktoriral
(1985) na PMF vo Skopje so temata Kvaternioni i diferencijalna geometrija#. Toj e avtor
na trudovi od oblasta na diferencijalnata geometrija. Bil
urednik (19771984) na Matemati~kiot bilten#.
LIT.: Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija, MANU,
1987; BU br. 471/86.
N. C.
JOCI], Olivera (Vera) (s. Sin|eli}, Skopsko, 21. VIII 1923

Sasa, Del~evsko, 23. V 1944) komunisti~ki deec i naroden heroj. Kako gimnazijalka stanala
~len na SKOJ (1941). Po Aprilskata vojna (1941) semejno zaminale za Valevo (Srbija), kade
{to so sestrite stanala borec
vo Jastreba~kiot NOPO i bila
primena za ~len na KPJ (oktomvri 1941). Po ilegalnata partiska dejnost vo Ni{ (zimata 1942),
prodolìla kako borec vo Jastreba~kiot NOPO, potoa vo
Vrawskiot NOPO (sredinata
na 1942), zamenik-politi~ki komesar na Tretiot kumanovski
NOPO (od krajot na 1943), na
NO (kumanovski) bataljon Orce Nikolov#, na NO (kumanovski) bataljon Hristijan Todorovski-Karpo{ i na Prviot bataljon na Tretata makedonska
NOUB (od 24. II 1944). Vo Proletnata neprijatelska ofanziva
bila te{ko raneta kaj s. Stracin, Kumanovsko (20. V 1944) i
po tri dena im podlegnala na ranite. Vospeana e vo poznatata
pesna na Aco [opov O~i#.
Proglasena e za naroden heroj na
Jugoslavija (22. XII 1951).
LIT.: Vera zagina vo juri{... Sedumnaeset godini od smrtta na narodniot heroj Vera Joci}, Prosvetena èna#, br, 5,
Skopje, maj 1961, 2-3; Hrabra do posleden
zdiv. 29 godini od smrtta na narodniot heroj Vera Joci}, Ve~er#, Skopje, 22.
V 1973, 9; Vasil Kunovski, Joci} Mladen
Olivera-Vera, Narodni heroi od Makedonija. Skopje, 1973, 162-167; Slobodan
Popovi}, Olivera Joci}-Vera, Skopje,
1977.
S. Ml.
Svetlana
Joci}
JOCI], Svetlan Hristova (Resen,

27. II 1941) poet, prozaist, pisatel za deca i eseist. Po osnovnoto u~ili{te vo Ohrid i U~itelskata {kola vo Bitola, diplomirala na Katedrata za pedagogija na
Filozofskiot fakultet vo Skopje
(1967) i, po ~etirigodi{nata u~itelska dejnost vo ohridskite sela,
raboti kako pedagog na Klinikata
za detski bolesti na Med. f-t vo
649
JUAN
Skopje (19601970), a potoa do penzioniraweto kako novinar vo Obrazovnata programa na Radio Skopje (19701995). ^len e na DPM (od
1971), negov sekretar (1994&1995)
i pretsedatel (19961998), pretsedatel na Sobranieto na DPM (od
2006) i ~len na Makedonskiot
PEN centar (1997). Inicijator i
prv glaven i odgovoren urednik na
organot na DPM Stoèr# i ideen
tvorec na poetskata manifestacija Praznik na lipite# (1996). Soosnova~ i pretsedatel na Me|unarodnata manifestacija za umetni~ka i nau~na dejnost Makedonski
duhovni konaci# (1999) i glaven i
odgovoren urednik na nejzniot
glasnik Portal# (od 2000). U~esnik na pove}e poetski manifestacii vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: poezija: Kalesnica (1970), Skri{en
kov~eg (1974), Siwo (1980), Ea (1984), Za~atie (1990), Poetski ustav (1992), Same~ka
}elija (1993), S. Besmrtna (1996), Golemata
molitva (2000); poezija za deca: Alka za ni{alka (1981); proza: Strovi{te (1994);
proza za deca i mladi: Poslednata bitka
(1980), Makedonska carica (1992), Guslarot
(1993), Krsta i monistroto (2003), Makedonskata carica i biserot (2004); kriti~ko-eseisti~k knigi: Kaàno od tronoèc
(2005), 111 pra{awa za Luan Starova (1908);
izbori: Du{nica (1993), Napravi edno ~udo
(2008); antologii: Sonceto vo makedonskata poezija (2003), Sto bez edna pesna (2006),
Aleksandar Makedonski vo naukata i svesta na potomcite (2008).
Bl. R.
daril 4 ~amci. Na ~elo na Upravata bil Stojan [umenkovi},

pretsedatel na sudot. Pokraj vesla~kite ekipi, aktivni bile i
sekciite za plivawe, za skijawe,
za ping-pong, peja~kata, igraornata i dramskata. Vesla~ka sekcija
bila formirana i vo Struga
(1933) pod imeto Crn Drim#. Aktivnostite se odvivale i vo vremeto na okupacijata (19411944).
Po Osloboduvaweto ~lenovite
na Klubot nastapuvale na republi~kite i na sojuznite prvenstva,
kako i na razni drugi natprevari
i regati.
LIT.: Vesla~ki klub Jug, 19321972, Ohrid,
(1972).
D. S.
JUG# (Skopje, 1. XII 1939 1. II 1941)

revija na Turisti~kiot sojuz na
Vardarska Banovina. Go ureduval
Vlada A. Bogdanovi}. Izleguval
~etiripati godi{no.
LIT.: D-r Boro Mokrov - M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at
(18851992), Skopje, 1993, 99.
S. Ml.
JUGOZAPADNA BUGARIJA#
(GOZAPADNA BLGARI#)
(Sofija, 11. IX 1893 20. III 1896)
nedelen vesnik. Izleguval sekoja sabota. Go ureduvale Sotir Takev (odgovoren urednik) i Jordan
Ivanov, a bil pe~aten vo pe~atnicata na Iv. P. Daskalov. Objaveni se vkupno 29 broja. Sodrìnite se glavno povrzani so Makedonija, no od ekstremno golemobugarski pozicii.
(18851992), Skopje, 1993, 58.
S. Ml.
Lu
Juan
JUAN, Lu (Lu Juan) (Vuhan, provincija Hubei, 3. VII 1922) eden

od najzna~ajnite sovremeni kineski poeti. Po izleguvaweto na
negovite Izbrani dela, koga stanal i dobitnik na Golemata nacionalna nagrada za poezija za stihozbirkata Druga pesna, bil
proglasen za najgolem ìv kineski poet. Toj e i eden od najgolemite kineski preveduva~i (Gete,
Rilke, Hegel i dr.). Vo 1998 g. go
dobil Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Nov po~etok; Sosredoto~uvawe;
Poema za ~ovekot; Strak treva; Nedogorena kniga.
LIT.: Xang Tongvu, Duhovnoto jadro na
poetskite dela na Lu Juan, Poezija#,
SVP, Struga, 1998.
P. Gil.
JUG# (Ohrid, 1932) vesla~ki

klub. Bil sekcija na Belgradskiot vesla~ki klub Jug#, koj mu po650
JUGOMONTA@A
BLAGOJ
DAVKOV# Skopje, pretprijatie za proektirawe, proizvodstvo i montaà. Vladata na NRM
vo 1947 g. formirala pretprijatie za ma{inska montaà, a vo
1948 i pretprijatie za popravka
na ma{ini i za drugi uslugi Blagoj Davkov#. Vo 1950 g. dvete pretprijatija se spoile vo Jugomontaà Blagoj Davkov#. Se po~nalo
so 50, a vo 1963 g. rabotele 300 rabotnici. Kadarot go so~inuvale:
diplomirani ma{inski inèneri, ekonomisti, pravnici, ma{inski tehni~ari, VKV i KV rabotnici. Organizaciono postoele tri tehnolo{ki celini: Proizvodstvo na procesna oprema;
Klimatizacija i Montaà na instalacii. Izveduvale objekti vo
Makedonija i vo toga{nite SR
Srbija, SAP Kosovo, SR Hrvatska, SR Crna Gora i SR Slovenija, kako i vo ^SSR, Sovetskiot
Sojuz, Irak, Libija i vo Kuvajt.
Vo 1980 g. pretprijatieto imalo
okolu 800 vraboteni. Po raspadot
na SFRJ, pretprijatieto doìvuva ste~aj i prostoriite stanuvaat
sopstvenost na Papateodosi od
Skopje.
Sl. A.
JUGOSLOVENSKA MLADINA
NA VARDARSKA BANOVINA
(JOVB) reìmska mladinska
organizacija. Formirana e vo
1930 g. vo Skopje, so cel mladite
da se vospituvaat vo duhot na integralnoto jugoslovenstvo. N. Cv.
JUGOSLOVENSKA NARODNA
ARMIJA (19411991). Sozdavaweto na JNA zapo~nalo vo maj
1941 g. so podgotovkite za oruèno vostanie. Od voenite komiteti i voenite komisii bile organizirani diverzantski i udarni
grupi, a na terenot bile formirani partizanski odredi. Na krajot od juni Voeniot komitet na
CK na KPJ prerasnal vo Glaven
{tab na NOPOJ, so komandantot
Josip Broz Tito, generalniot sekretar na KPJ. Letoto bile formirani pokrainski {tabovi. Vo
Makedonija, Pokrainskiot voen
{tab bil formiran vo septemvri
1941 g. Na 26. IX 1941 g. vo Stolice bila donesena odluka G[ da se
preimenuva vo Vrhoven {tab na
NOPOJ, a {tabovite vo pokrainite vo Glavni {tabovi. Vo oktomvri 1941 g. V[ gi propi{al
zakletvata, obukata, amblemite,
pozdravuvaweto, snabduvaweto i
dr. Bile osnovani i pokrupni
edinici bataljoni, podocna
brigadi, divizii i korpusi na
NOVJ. Na 1. III 1945 g. bile formirani ~etiri armii, NOVJ bila
preimenuvana vo JA, a V[ vo G[
na JA. Po zavr{uvaweto na vojnata JA imala 800.000 borci i oficeri. Na 22. XII 1951 g. JA bila
preimenuvana vo JNA. So usvojuvaweto na Zakonot za narodna odbrana (1969) JNA vlegla vo poslednata etapa na razvojot, {to zavr{uva so nejziniot raspad
(1991).
V. St.
JUGOSLOVENSKA NACIONALNA STRANKA (JNS) reìmska politi~ka partija. Od
1931 do 1933 g. dejstvuvala pod
imeto Jugoslovenska radikalnoselska demokratija (JRSD). Se
zastapuvala za nacionalen i dràven unitarizam. Na vlast bila
od 1931 do 1935 g. Pred vojnata se
raspadnala. Vo 1945 g., po osloboduvaweto na Belgrad, grupa porane{ni voda~i na JNS se obidele
da ja obnovat i da vlezat vo jugoslovenskiot NOF. Obnovuvaweto
bilo onevozmoèno.
LIT.: D-r Nade`da Cvetkovska, Gra|anskite partii vo vardarskiot del na Makedonija (19351941), Skopje, 1996. N. Cv.
JUGOSLOVENSKA RADIKALNA ZAEDNICA (JRZ) (19351941)

politi~ka partija formirana
vo 1935 g. od M. Stojadinovi}, vo
dogovor so rakovodstvata na
SLS, JMO i Radikalnata partija.
Prviot kongres na JRZ e odràn
JU@NA STVARNOST#
vo Belgrad (2. VI 1936). Po Stojadinovi} (1935 9. VIII 1939), pretsedatel bil D. Cvetkovi} (9. VIII
1939 17. IV 1941). Partijata se
zastapuvala za monarhizam i integralen jugoslovenski unitarizam. Go izdavala v. Samouprava#.
LIT.: D-r Nade`da Cvetkovska, Gra|anskite politi~ki partii vo Vardarskiot del na Makedonija (19351941), Skopje,
1996.
N. Cv.
JUGOSLOVENSKA REPUBLIKANSKA STRANKA (1921)

srpska politi~ka partija osnovana od grupa liberalni gra|anski
intelektualci od Srbija. Osnova~kiot kongres se odràl vo Belgrad na 21 januari. Se zastapuvala
za republikansko ureduvawe na dràvata. Osnova~i i voda~i bile: J.
@ujovi}, Q. Stojanovi} i J. Prodanovi}. Na Vtoriot kongres (27.
II 1924) se opredelila za federalno ureduvawe na dràvata SHS/Jugoslavija. Organ na JRS bil v. Republika#. Po Vtorata svetska vojna vlegla vo Narodniot front.
LIT.: D-r Nade`da Cvetkovska, Gra|anskite politi~ki partii vo Vardarskiot del na Makedonija (19351941), Skopje,
1996.
N. Cv.
JUGOSLOVENSKI NARODEN
POKRET ZBOR# (1935 g.) fa{isti~ko politi~ko dvièwe na
~elo so D. Qoti}. Se razvivalo pod
vlijanie na germanskiot fa{izam.
Za vreme na Vojnata sorabotuvalo
so okupatorot, participiralo vo
Nedi}evata vlada. Dvièweto
formiralo i vooruèna formacija Srpski dobrovole~ki korpus za
borba protiv partizanite.
JUGOSLOVENSKI RABOTNI^KI SOJUZ (JUGORAS)

(1936) sindikalna organizacija
osnovana od vladata na M. Stojadinovi} za borba protiv revolucionernite sindikati (URSS), za
zadu{uvawe na {trajkuva~koto
dvièwe. Vo 1937 g. bile formirani organizacii na JUGORAS.
Prviot kongres bil odràn vo
Belgrad (25. IV 1938).
JUGOSLOVENSKO-BUGARSKI DOGOVOR ZA PRIJATELSTVO (1937). Pred krajot na 1936

g. Velika Britanija izvr{ila
pritisok vrz Vladata na Jugoslavija za pridobivawe na Bugarija
za Balkanskiot pakt. Jugoslavija
i Bugarija sklu~ile, vo Belgrad,
Dogovor za ve~no prijatelstvo
(24. I 1937). Pred potpi{uvaweto
na javniot dogovor gi usoglasile
interesite, pri {to postignale
taen dogovor spored koj Bugarija
se obvrzala da se otkaè od pretenziite kon Vardarskiot del od

Makedonija i da gi bara teritoriite vo Srbija {to gi dobila Jugoslavija so Nejskiot dogovor
(1919), Bosilegradsko i Caribrodsko, a Jugoslavija se obvrzala
da dade poddr{ka na Bugarija za
izlez na Egejskoto More.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogovori I (1913-1940), Skopje, 2006.M. Min.
JUGOSLOVENSTVO ideolo{ki proizvod na politi~kite

strukturi na jugoslovenskiot sistem. Imala propagandna cel za pouspe{no re{avawe na nacionalnoto pra{awe vrz zamislenite
principi na AVNOJ. Vo nacionalnite tenzii po 60-tite godini
na HH v., ovoj termin bil koristen kako instrument za neutralizirawe na nacionalnoto ~uvstvo
vo nasoka na sozdavawe nova jugoslovenska nacija#. Vo Makedonija kako Jugosloveni se deklarirale glavno lica {to bile nacionalno neopredeleni, no nekoi i
zaradi ostvaruvawe na karieristi~ki celi.
N. V.
JUGOHROM# Jegunovce, Hemisko-elektrometalur{ki kombinat eden od najgolemite kombinati vo industrijata na RM.
Osnovan e so odluka na Vladata
na NRM (1952) kako Fabrika za
hromni proizvodi i feroleguri
so cel da vr{i eksploatacija na
hromna ruda od qubotenskiot
serpentinski masiv so koristewe
na elektri~na energija od {totuku izgradenite mavrovski hidrocentrali. Izgradbata zapo~nala
od 1953 g. Proizvodstvoto po~nuva
od 1957 g. so izgradbata na 4 elektrola~ni pe~ki, iako vo pogonot
Hemija# se proizveduvale hromni
soli u{te vo 1950 g. Vo periodot
19601965 g. zapo~nuva proizvodstvoto i na kalciumkarbid i kalciumcijanamid. Kombinatot kontinuirano se gradi i se pro{iruva. Osnovni pogoni i proizvodi se:
Elektrometalurgija# (od 1957),
ferohrom; ferosilicium, silikohrom i tehni~ki silicium; feromangan i dr., site so pove}e koncentracii i kvalitet vo odnos na
sodrìnata na jaglerod; Hemija#
(od 1950 bihromat i dr.); Rudnici
i separacija za hrom# Radu{a;

Nemetali# Tetovo (od 1955);
Stogovo# Ki~evo (od 1975); Industrija za grade`ni elementi#
Vratnica (od 1976), Medicinska
plastika# Tetovo (od 1982) i drugi. Vo 1985 do 1988 g. ima okolu
7000 vraboteni. Proizvodstvoto
na hromni soli e prekinato poradi {tetnoto dejstvo na {estvalentniot hrom (otpadnite materijali
so Cr(VI) i denes pretstavuvaat zakana za zagaduvawe na vodite vo
podra~jeto na @eden, od kade {to
poteknuva i izvorot Ra{~e). Prekinato e proizvodstvoto i vo drugi pogoni, a del od niv se izdvoeni
i rabotat kako samostojni edinki.
Po pove}e transformacii, vo 2000
g. prodolùva uspe{no da raboti
kako Silmak# Jegunovce so dominantna sopstvenost na stranski
kapital. Osnoven problem e snabduvaweto so elektri~na energija,
koja e s podeficitarna i s poskapa, a proizvodstvoto na feroleguri vo elektrola~ni pe~ki e eden
od najgolemite potro{uva~i na
elektri~na energija.
LIT.: 30 godini JUGOHROM, monografija, Polog#, Tetovo, 1982, str. 110.Sv. H. J.
JU@NA SRBIJA# (Skopje, 15.

III 1912 juni 1925) spisanie na
srpski jazik. Od po~etokot izleguva dvapati mese~no, a podocna
edna{ mese~no. Negovi sopstvenici bile Jovan Grubi}, Gli{a
Elezovi} i Milosav Jeli}, urednici Gli{a Elezovi}, Prvo{
Slankamenac i Milan êmeriki}, a bil pe~aten vo skopskata
pe~atnica Stara Srbija#.
(1885-1992), Skopje, 1993, 59.
S. Ml.
Faksimil od Ju`na stvarnost#
JU@NA STVARNOST# (Maribor, Slovenija, dekemvri 1939)

edinstven broj na vesnik za site
kulturni pra{awa na Makedonija#, nape~aten vo 2.500 primeroci
na srpski jazik, no so makedonska
Jugohrom, Jegunovce, Tetovsko
651
JU@NI ZADRUGAR#
kulturno-nacionalna, ekonomsko-politi~ka i prokomunisti~ka koncepcija. Na uvodno mesto

se istaknuva: Go pokrenavme vesnikot Ju`na stvarnost so zada~a
da se stavi vo slu`ba na naj{irokite sloevi na na{ata pokraina,
vo granicite na mo`nostite objektivno da gi izvestuva i niz nego da se ~ue ~esniot zbor po site
pra{awa {to gi interesiraat
masite od na{ata pokraina#. Me|u drugite prilozi zna~ajno e
Otvorenoto pismo# do akad. Nikola Vuli}, vo vrska so negovoto
predavawe vo Srpskiot kulturen
klub vo Belgrad, za istorijata na
Makedonija i Makedoncite, pa
preku naslovot ja najavuva i dilemata: Ju`na Srbija ili Makedonija#. Sopstvenik i glaven i odgovoren urednik, no i avtor na prilozite e tetovecot novinar i poet
Viktor A}imovi} (oènet za Slovenkata Milena od Maribor).
LIT.: Ivan Katarxiev, Za vesnikot
Ju`na stvarnost# Prilog kon prou~uvaweto na makedonskiot pe~at pred po~etokot na Vtorata svetska vojna, Istorija#, VII, 2, Skopje, 110126; Blaè Ristovski, Makedonskiot stih 19001944.
Istraùvawa i materijali, Skopje, 1980,
177178.
Bl. R.
JU@NI ZADRUGAR# (Skopje,

1929 januari 1941) vesnik, organ na Sojuzot na agrarnite zaednici na Ju`na Srbija. Izleguval
dvapati mese~no. Sopstvenik i
odgovoren urednik bil Vaso [aleti}, a se pe~atel vo skopskata
pe~atnica Ju`na Srbija#.
(18851992), Skopje, 1993, 59-60.
S. Ml.
JU@NI PREGLED# (septemvri

1927 noemvri 1939) spisanie za
nauka i knièvnost vo Skopje.
Izleguval na srpski jazik kako
prodolènie na vesnikot Mese~ni pregled# (1926). Pe~atnica
Ju`na Srbija#
vo Skopje. Sopstvenik êdomir J. Todorovi}. Urednici:
Sava M. Milosavlevi}, Borivoje Q. Nedi} i Petar
Mitropan. Objavuvani se nau~ni i literaFaksimil od naslovnata turni prilozi
stranica na spisanieto
(za Kiril PejJu`ni pregled#
~inovi},
za
\or|ija Pulevski, za Ko~o Racin,
Vasil Iqoski i za Venko Markovski), makedonski narodni pesni i prikazni, likovni i teatarski recenzii i drugi napisi. Na
negovite stranici sorabotuvale:
Tomo Smiljani}-Bradina, Georgi
Kiselinov, Angelko Krsti},
652
Aleksandar Jovanovi}, Haralampie Polenakovi}.

V. Toc.
JU@NOSLOVENSKI JAZICI. Od samite po~etoci na slavistikata kako nau~na disciplina (t.e. od krajot na XVIII v.) e
prifatena konvencionalnata podelba na slovenskiot jazi~en svet
na tri grupi: zapadna, isto~na i
ju`na. Ju`nite Sloveni, t.e. nositelite na ju`noslovenskite jazici vo VVI v. od n.e. se spu{tile kon jug od pratatkovinata i se
naselile na Balkanskiot Poluostrov. Kontinuumot na slovenskata jazi~na teritorija vo X v.
go razbile Ungarcite, a potoa i
konsolidacijata na romanskoto naselenie severno od Dunav. Sepak,
i deneska se zabele`livi brojni
jazi~ni vrski me|u slovenskiot
jug i sever, t.e. me|u slovene~kite
i ~e{kite dijalekti, kako i me|u
srpskite i slova~kite i/ili ukrainskite dijalekti. Brojni se,
isto taka, slovenskite zaemki,
kako vo ungarskiot, taka i vo (dako)romanskiot jazik. Ju`noslovenskata jazi~na teritorija niz
vekovite se namalila kako rezultat na gr~kata ekspanzija na jug,
albanskata na jugozapad, kako i
italijanskata i avstriskata na severozapad. Ve}e vo periodot na izdvojuvaweto od po{irokata praslovenska jazi~na zaednica ju`noslovenskite dijalekti ne bile
uniformni, taka {to ne moè da
stane zbor za nekoj op{toju`noslovenski razvoen period ili praju`noslovenski jazi~en kod. Deneska ju`noslovenskata jazi~na
teritorija pretstavuva eden jazi~en kontinuum na koj{to lesno
moàt da se izdvojat inovacionite jadra na oddelni dijalektni
kompleksi (dijalektni dijasistemi), no te{ko moàt da se utvrdat ednozna~ni granici me|u tie
kompleksi. Etni~kata svest na
slovenskite ìteli na Balkanot
i nivnata burna politi~ka istorija na ju`noslovenskata teritorija dovede do formirawe na 6
razli~ni standardni jazici. Odej}i od istok kon zapad, toa se: bugarskiot, makedonskiot, srpskiot, bo{wa~kiot, hrvatskiot i
slovene~kiot jazik. Site tie se relativno docna standardizirani,
vo periodot od prvata polovina
na XIX do prvata polovina na XX
v., taka {to vo site ju`noslovenski sredini, do den dene{en, se vodat diskusii okolu nekoi aspekti
na standardnata jazi~na norma.
Pred standardizacijata, kako pismeni jazici vo zapadniot (katoli~ki) del na Balkanot funkcionirale lokalni regionalni naddijalektni kodovi i/ili latinskiot i modernite zapadnoevropski
jazici germanskiot ili italijanskiot, dodeka vo isto~niot (pra-
voslaven) del funkcijata na pismen jazik ja vr{ele razni lokalni

redakcii na starocrkovnoslovenskiot jazik. Od pretpostaveniot
zaedni~ki predok na site slovenski jazici, takanare~eniot praslovenski jazik so tekot na vremeto
najmnogu se oddale~ile bugarskiot
i makedonskiot jazik i del od dijalektite na srpskiot jazik, koi doìveale seriozna restrukturalizacija pod vlijanie na neslovenskite balkanski jazici (balkanska
jazi~na zaednica).
LIT.: S. Iv{i}, Slovenska poredbena gramatika, Zagreb, 1970; R. Nahtigal, Slovanski jeziki, Ljubljana, 1952; Z. Stieber, Zarys gramatyki
por[wnawczej j&zyk[w sqowiavskich, Warszawa, 1989; A. Vaillant, Grammaire compare des
langues slaves, LyonParis, 19501957. Z. T.
Dimitrie
Juzba{i}
JUZBA[I], Dimitrie Milanov (Daruvar, Hrvatska, 30. IX

1909 Sarbriken, Germanija,
1974) hirurg, redoven prof. na
Med. f. vo Skopje, eden od prvite
19 izbrani nastavnici pri formiraweto na Med. f. vo Skopje
(1947). Izvr{il uspe{na transformacija na Hirur{koto oddelenie vo sovremena Hirur{ka
klinika. Bil redoven profesor,
{ef na Katedrata po hirur{ki
bolesti i direktor na Hirur{kata klinika pri Med. f. vo Skopje,
a vo eden mandat i dekan na fakultetot. Vo 1953 g. zaminal za
Zagreb, kade {to rabotel do svoeto penzionirawe (1973), a potoa
oti{ol na rabota vo Sarbriken
(Germanija).
Br. N.
JUNAK# bugarski gimnasti~ki dru{tva vo Makedonija (1908
1912). Po barawe od Egzarhijata,
vladata na Bugarija ispratila vo
Makedonija desetina nastavnici
po gimnastika (1908), voedno i istaknati ~lenovi na bugarskata organizacija Junak#. Rasporedeni
po srednite u~ili{ta, tie vedna{
pristapile i kon formiraweto
gimnasti~ki dru{tva vo Solun, vo
Drama, vo Skopje, Veles, Struga,
Ki~evo, Ohrid, Bitola, Prilep,
vo Bansko, vo Radovi{, Kru{evo,
Tetovo, vo Debar i vo seloto Jankovec (Resensko). Pokraj raznite
gimnasti~ki ve`bi i sportski aktivnosti, preku soodvetni sekcii
JURUKOVSKI
razvivale i kulturno-umetni~ki
dejnosti. ^lenovi bile glavno u~enicite od bugarskite u~ili{ta.
Po razni povodi prireduvale javni nastapi i priredbi. Za osposobuvawe na glavatarite (na~alnicite) bile odràni ednomese~ni
kursevi vo Solun (1909 i 1912) i vo
Bitola (1911). Vo Solun bil formiran Sojuz na juna~kite dru{tva
vo Otomanskoto Carstvo (1912).
^lenovi od nekoi dru{tva nastapile na Seslovenskiot sokolski
slet vo Sofija (1910) i vo Praga
(1912).
LIT.: Dragan Petkovski, Prilog kon pra{aweto za osnovawe i dejnosta na gimnasti~kite dru{tva Junak# vo Makedonija vo vreme od 19081912, Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura vo Makedonija, Skopje, 1976, 95106.
D. S.
JUNSKO PARTISKO SOVETUVAWE NA SKOPSKATA ORGANIZACIJA NA KP VO MAKEDONIJA (Vodno, sega naselba Kozle, 22. VI 1941) partisko
sovetuvawe na koe bila donesena
odlukata za oruèno vostanie.
Na sovetuvaweto prisustvuvale
okolu 30 lica ~lenovite na MK
na KP vo Skopje, site sekretari
na partiskite }elii, kako i oddelni ~lenovi na KP so organizacioniot sekretar na PK na KP
vo Makedonija Pero IvanovskiTikvarot i dr. Otkako bila napravena analiza na momentnata politi~ka situacija vo zemjata, pristignalo soop{tenieto za napadot na Germanija protiv SSSR,
po {to bile prekinati dotoga{nite diskusii i sovetuvaweto dobilo sosema drug tek. Vo natamo{nata diskusija pove}etemina
od prisutnite go poddràle izlagaweto na P. Ivanovski-Tikvarot i bila izrazena gotovnost za
stapuvawe vo oruèni akcii i
preminuvawe na oruèna borba#.
Bilo odlu~eno vedna{ da se
pristapi kon formirawe vooruèni grupi za borba protiv okupatorot za nacionalno i socijalno osloboduvawe na zemjata#.
LIT.: Aleksandar Spasovski, Skopski
NOP odred, Beograd, 1971; Skopje vo
NOV 1941. Materijali od nau~niot sobir
odràn na 13 i 14 juni 1972 godina vo
Skopje, Skopje, 1973; Mitre Inadeski,
Prvata godina na NOV i Revolucijata,
Skopje, 1973; istiot, Hronologija na
S. Ml.
JURA (xura) zurla so najmali

dimenzii. Ima mnogu piskav i
prodoren zvuk, poradi {to sekoga{ ja sviri vode~kata melodija.
Toga{ bordunskata melodiska
linija ja sviri zurlata so sredna
golemina, nare~ena jaramkaba (v).
Vo minatoto naj~esto se koristela vo Gevgelisko, kako pridru`nik na rusaliskite ora, a denes
retko se sre}ava vo zurlaxiskata
svira~ka praktika.

Skopje, 1986, 106.
\. M. \.
JURUKLAK (tur. Jurukhaneler)

predel vo zapadnite padini na
planinata Pla~kovica. Zapo~nuva od vrvot Lisec (1.754 m) na severoistok do rekata Kriva Lakavica na jugozapad. Na nekoi topografski karti predelot e ozna~en so imeto Jurukluci. Ovde vo
pove}e sela ìveat Turci poznati pod imeto Juruci. Kako nomadski sto~ari tie se doseleni vo tekot na XVI v. od planinskite kraevi na Jugozapadna Anadolija, poto~no od okolinata na Brusa,
Smirna i na Dijarbekir. Kako
sto~ari, tie vo Makedonija osnovale pove}e privremeni ili postojani naselbi nare~eni jurukani# ili jurukluci#. Najzna~ajna
me|u niv e pla~kovi~kata koja se
zadràla do deneska, a vo minatoto imalo i ov~epolska, tikve{ka,
strumi~ka, bojmiska i dr. Jurukanite bile formirani obi~no vo
povisokite mesta na Bogoslovec,
Serta, Grade{ka Planina, Smrde{, na zapadnata polovina na
Belasica i na strumi~kata strana na Ogra`den. Vo pla~kovi~kiot Jurukluk ima pove}e sela vo
koi i deneska ìveat samo Juruci. Takvi se {tipskite sela Ku~ica (119 `.) i Prnalija (197 `.)
i radovi{kite sela Aliko~ (328
`.) i Koxalija (478 `.). Selata se
sostaveni od pove}e maala vo koi
ìveat posebni rodovi. Jurucite
slabo se me{aat so drugoto naselenie i zatoa gi zadràle svoite
stari obi~ai, nosijata i sl. Ne gi
sledele drugite Turci vo nivnoto preseluvawe vo Turcija, i deneska nekoi nivni sela demografski dosta se za~uvani. Glavno
zanimawe im e sto~arstvoto i odgleduvaweto tutun.
LIT.: . Truhelka, O makedonskim jurucima,
Zbornik za istoriju Ju`ne Srbije i susednih
oblasti, kn. I, Skopqe 1936.
Al. St.
JURUKOV, Nikola (s. Labanica,

Kostursko, 1880 Sofija, 26. IV
1923) arhitekt, ideolog na MEFO. Po Prvata svetska vojna se
vklu~il vo politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija
vo Sofija i stanal pretsedatel na
Kosturskoto bratstvo i u~esnik
vo Privremenoto pretstavni{tvo na biv{ata VMRO (1919). Bil
~len na Privremenata komisija
na makedonskite bratstva (1920),
~len na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na MEFO i ja zastapuval
pred Dru{tvoto na narodite vo
@eneva (1922), ideolog i sorabotnik na v. Avtonomna Makedonija#
(19201922). Ubien e vo Sofija od
pripadnici na VMRO.
LIT.: Angel Dinev, Politi~kite ubistva vo Bugarija, Skopje, 1951; D-r Boro
Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo, Skopje, 1980. Z. Tod.
Dimitar
Jurukovski
JURUKOVSKI, Dimitar (s. Gali~nik, 1942) gradeèn inèner,

redoven profesor. Gradeèn fakultet zavr{il vo 1966 g., a magistriral vo 1970 g. i doktoriral na
Univerzitetot vo Belgrad (1980).
Od 1970 g. raboti vo IZIIS, po~nuvaj}i od asistent pa s do redoven profesor. Bil rakovoditel na
LDI, zamenik-direktor (19811985)
i direktor (XI 1985 XII 1997).
Prestojuval na pove}e univerziteti vo stranstvo. Osum godini
bil ~len na Upravniot odbor na
Svetskata asocijacija za zemjotresno inènerstvo, a sega e ~len
na Upravniot odbor na Evropskata asocijacija za upravuvani konstrukcii. ^len e na izdava~ki odbori na tri me|unarodni spisanija. Bil pretsedatel na Komisijata
za me|unarodna nau~na sorabotka
na SFRJ. Sega e postojan pretstavnik na RM vo Sovetot na Evropa za namaluvawe na posledicite od prirodnite i tehnolo{ki
katastrofi. Na postdiplomskite
studii drì predavawa po Eksperimentalna mehanika, Upravuvani konstrukcii i Specijalni poglavja od inteligentni materijali.
Ima objaveno golem broj nau~ni
trudovi, realiziral pove}e me|unarodni proekti i dobitnik e na
nacionalni i me|unarodni priznanija.
K. Tal.
Jovan
Jurukovski
JURUKOVSKI, Jovan Nikolov

(s. Treson~e, Gostivarsko, 14. VIII
1933) ginekolog-aku{er, redoven prof. na Med. f. Diplomiral (1958), specijaliziral gine653
JON
LIT.: M. Koki, Zapisi i natpisi, Zbornik za istoriju Ju`ne Srbije i susednih

oblasti, I, Skopqe, 1936, 271; M. M. Ma{ni}, Crkvata Sveti Dimitrija vo @van
i nejzinoto mesto vo slikarstvoto na
docniot sreden vek, Kulturno nasledstvo#, 19-20-21/1992-93-94, Skopje, 1996,
193208.
M. M.
JON, Dumitru M. (Brete{ti,

Kurtea de Arxe{, Romanija, 26.
IX 1947) romanski poet, raskaùva~, romansier, eseist, kriti~ar, dramski avtor, preveduva~,
antologi~ar. Ima prevedeno {eesetina dela od makedonskata literatura. ^len e na MANU nadvor od rabotniot sostav i po~esen ~len na DPM. Zavr{il Akademija za teatar i film vo Bukure{t. Sopstvenik e na knigoizdatelstvoto Orient Okuirent#.
BIBL.: Jadec, poezija, Bukure{t, 1966; Balkanski, poezija, Bukure{t, 1970; Skazna za
prekrasnite patuvawa, roman, Bukure{t,
1973; Boja i aroma, poezija, Bukure{t, 1974;
Lov, izbrani pesni, Bukure{t, 1981; Skribot i pretstavata, roman, Bukure{t,
1985; Faraon, stihovi, Bukure{t, 2000. Avtor e na antologijata Makedonska lirska
falanga, Sk., 1991.
P. Gil.
Mirjana
Jonoska
ka, i pove}e od 100 stru~ni i popularizatorski napisi, dva univerzitetski u~ebnika i pove}e sredno{kolski. Na PMF vo tekot na
nekolku decenii predavala op{ta fizika, elektromagnetizam i
demonstracioni eksperimenti od
fizika. Bila prodekan na Fakultetot za fizika (197981) i pretsedatel na DFM (198688).
(1979) vo Skopje, a doktorirala

(1982) vo Qubqana. Izveduvala
nastava po pove}e predmeti. Nau~nata rabota e od oblasta na
neorganskata, organskata i analiti~kata hemija. Rabotela na
sintezi na novi soedinenija i na
ispituvawe na nivnite svojstva
so instrumentalni metodi. Objavila devedesetina trudovi (polovinata vo internacionalni spisanija) i so triesetina soop{tenija u~estvuvala na nau~ni manifestacii. U~estvuvala vo pove}e
nau~noistraùva~ki proekti (na
dva bila i rakovoditel). Avtor e
na univerzitetsko u~ebno pomagalo. Vo penzija od 2002 g.
BIBL.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje 19461996, Skopje, 1996,

str. 160; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006,
str. 169.
V. Ur.
Qup~o
Jordanovski
Jorgovan (lilja~e)
Milo{
Jon
JON, Milo{ (Sutjeska kraj Zrewanin, 3. VII 1930) poet, preveduva~ i eseist. Diplomiral filozofija na Univerzitetot vo
Belgrad, a postdiplomski studii
zavr{il na Sorbona vo Pariz. Od
1964 g. ìvee i raboti vo Malme,
[vedska, kako profesor po
francuski, romanski i srpski jazik. Po~esen ~len e na DPM.
BIBL.: Pupki, Vr{ac, 1953; Od denes do
utre, 1953 i dr. Sostavuva~ e na antologijata na sovremenata makedonska poezija,
objavena na {vedski (Malme, 1989), a vo
negov izbor i prevod na {vedski jazik objavil knigi od M. Matevski, G. Todorovski i R. Pavlovski, kako i Vest Aust od
B. Pavlovski.
LIT.: T. âlovski: Poezija so jasen eti~ki
stav, vo knigata Pro~it, Sk., 2002. P. Gil.
JONOSKA, Mirjana (Skopje, 5.

III 1938) fizi~ar, red. prof.
(1983) na PMF. Diplomirala
(1960), magistrirala (1972) i doktorirala (1975) na PMF so tema
za difrakcija na kru`nite prepreki so asimetri~na transparencija i faza. Specijalizirala vo
Brajton. Objavila pove}e od 100
statii glavno od fizi~kata opti646
JORGOVAN (SLABINKA, LILJAÊ) (Syringa vulgaris L., fam.

Oleaceae) grmu{ka ili malo drvo od Ju`na Evropa i od Mala
Azija. Listovite se jajcevidni, so
srcevidna osnova, sprotivno postaveni. Cvetovite se violetovi,
vo metlesti socvetija, mirizlivi. Plodovite se ~u{ki. Kaj nas e
mnogu ~esta primesa vo {ibjacite od submediteranot. Mnogu dekorativen vid.
Al. And.
JORDANOVSKA, Vera Blaèva
(s. Elhoec, Ki~evsko, 30. X 1938)
redoven profesor (1993) na
PMF, Institut za hemija. Diplomirala (1961) i magistrirala
JORDANOVSKI, Qup~o ([tip,

13. II 1953) elektro-inèner, nau~en sovetnik (1998) na Seizmolo{kata opservatorija pri PMF
vo Skopje, politi~ar. Diplomiral
(1975) i magistriral (1978) na
Elektrotehni~kiot fakultet vo
Zagreb. Doktoriral (1985) na Univerzitetot na Ju`na Kalifornija
vo Los Anxeles so temata Studija
na numeri~kite metodi vo inverzijata na zemjotresnoto àri{te#.
Drèl nastava na PMF, na Rud.geol. fak. i na Institutot za zemjotresno inènerstvo. Pridonel
vo opremuvaweto i moderniziraweto na Seizmolo{kata opservatorija i vo izu~uvaweto na seizmi~nosta na RM. Bil na visoki
funkcii vo Sojuzot na komunistite na Jugoslavija i vo Socijaldemokratskiot sojuz na RM, pretsedatel na Sobranieto na RM (200406)
i kratko vreme ambasador na RM vo
SAD. Lider na partija.
LIT.: 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje, Skopje, 2006, str.
456.
V. Ur.
Vera
Jordanovska
JORDANOSKI, Blagoja Aleksandrov (Prilep, 21. II 1947) redoven profesor (1999) na PMF
(Institut za hemija). Diplomiral
(1971), magistriral (1980) i doktoriral (1988) vo Skopje. Izveduval
nastava za studenti po hemija, stomatologija, {umarstvo i veterina,
JUSTINIJAN
kologija i aku{erstvo (1965) i

doktoriral (1977) na Med. f. vo
Skopje. Se usovr{uval vo Anglija vo oblasta na operativnata ginekologija. Bil direktor
na Ginekolo{ko-aku{erskata
klinika (1983 1990) i prodekan
na Med. f. Dal osoben pridones
vo operativnoto lekuvawe na
malignomite na genitalnite organi na ènata.
Z. X.
Corpus iuris civilis, Novellae. Rec. Rudolf. Schoell,

Berolini MCMXII; Procopii, Caesariensis Opera
Omnia. V. III 2, VI lib. De aedificiis, Rec. I. Haury,
Lipsiae, MCMXIII; A. Evans, Antiquarian Researches in Illyricum, Part IV: Skupi, Skopia and The
Birthlace of Justinian, Archaeologia Vol. 49,1, London, 1885; Ostrogorski, Istorija Vizantije, 1969; A. [ukarova, Justinijana Prima,
Skopje, 1994.
A. [uk. i K. Ax.
JUSTINIJAN I# ime na Pravniot fakultet vo Skopje, na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#.

A. [uk.
JUSTINIJAN II (669711) vizantiski car (685695, 705711),
sin na Konstantin IV. Vojuval
protiv Arabjanite, protiv Bugarite i protiv Sklaviniite. Pot~inil golem broj Sloveni vo Makedonija (688/9) i gi preselil vo
Mala Azija. Bil simnat od prestolot, mu bil ise~en nosot i bil
proteran na Hersones. So bugarska pomo{, po deset godini se
vratil na prestolot. Bil ubien
za vreme na edna pobuna.
Justinijan I, romejski imperator
JUSTINIJAN I (527565) romejski imperator, koj za posleden

pat ja vozobnovuva Rimskata Imperija, spojuvaj}i go Isto~noto
so Zapadnoto Rimsko Carstvo. Za
da vospostavi silna romejska
vlast, gi likvidiral dràvite na
Vandalite (534) i na Ostrogotite
(555), ja osvoil Jugozapadna [panija od Vizigotite, go zadu{il
vostanieto Nika# vo Carigrad
(532). Go osudil monofizitizmot,
ja zatvoril paganskata Akademija
vo Atina (529). Na Balkanot vojuval protiv Slovenite, Avarite i
protiv Bugarite. Go kodificira
rimskoto pravo vo Corpus iuris civilis# temel na politi~kiot sistem vo Vizantija, no i na podocne{nata monarhiska vlast na Zapadna Evropa. Za da ja za{titi dràvnata teritorija od ~estite napadi na barbarite#, gi obnovuva
starite i gradi mnogu novi gradovi; severnata granica ja {titi so
sistem na utvrduvawa dunavski
limes. Vo negoviot roden kraj, maloto mesto Tavrision (s. Taor, kaj
Katlanovo), go osnova gradot Justinijana Prima (535), sedi{te na
istoimenata arhiepiskopija; Justinijana Prima e politi~ki, administrativen, crkoven i voenostrategiski centar na prefekturata Ilirik (zemjite na Balkanskiot Poluostrov). Vo Makedonija (Prva i Vtora) podignal ili
obnovil 46 utvrduvawa. Izvr{il
kodifikacija na rimskoto pravo.
Vo negovo vreme bile izgradeni
crkvite Sv. Sofija# vo Carigrad, San Vitale# vo Ravena i dr.
LIT.: J. A. Evans, The Emperor Justinian and the
Byzantine Empire, Westport / Connecticut, 2005;
654
LIT.: C. Head, Justinian II of Byzantium, Madison, 1972.

K. Ax.
JUSTINIJANA PRIMA docnoanti~ki grad, sedi{te na istoimena arhiepiskopija. Imeto go

dobiva po svojot osnova~ carot
Justinijan I (527565); gradot e
izgraden (535) vo rodnoto mesto
na carot Tavurision (den. s. Taor, Katlanovo). So carski dekret
stanuva centar na politi~ko-administrativnata, na crkovnata i
na voeno-strategiskata vlast vo
prefekturata Ilirik. Arhiepiskopijata Justinijana Prima
vleguva vo srednovekovnite crkovni kanoni kako avtokefalna
crkovna organizacija vo Makedonija; crkovnata tradicija ja povrzuva so Ohridskata arhiepiskopija; zatoa ohridskite arhiepiskopi od XII do XIV v. ja nosat titulata arhiepiskopi na Justinijana Prima#. Taa tradicija se izrazuva i vo stremeòt i barawata na makedonskite prerodbenici
za avtokefalna crkva vo XIX v.
Mestopolo`bata na gradot arheolo{ki ne e utvrdena; spored hipotezata deka gradot e vo blizina
na Tavrision (no i spored drugi
relevantni argumenti), ubikacijata na Justinijana Prima e na
skopskata tvrdina Kale.
LIT.: Corpus iuris civilis, Novellae. Rec. Rudolf. Schoell, Berolini MCMXII; A. Evans, Antiquarian Researches in Illyricum, IV: Skupi, Skopia and The Birthlace of Justinian, Archaeologia#, Vol. 49, 1, London, 1885; A. [ukarova,
Justinijana Prima, Skopje, 1994; Qubinkovi, Tradicije Prima Justinijane u
titulaturi ohridskih arhiepiskopa,
Starinar#, XVII, Beograd, 1967; I. Mikul~i}, Staro Skopje so okolnite tvrdini, Skopje, 1982.
A. [uk.
JUSUF ÂK DEDE (Enixe Vardar, ? ?, 1546) poet, dervi{ od
Enixe Vardar. Bil {ejh na mevleviskite tekii vo Erusalim, vo Odrin i vo Istanbul. Napi{al dve
dela {to se odnesuvaat za mevleviskiot dervi{ki red, a pi{uval
i qubovni pesni so misti~en i so
svetoven karakter.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod, tom vtori. Makedonija pod turska
vlast (od XIV do krajot na XVIII vek). Redaktor d-r Aleksandar Stojanovski,
Skopje, 1998.
Dr. \.
JUSUF, Sureja (Sreyya Yusuf)

(Skopje, 1923 Oren, RT 1977)
diplomiral na Grupata orientalna filologija vo Belgrad. Bil
profesor vo U~itelskata {kola
vo Skopje, profesor na Pedago{kata akademija vo Pri{tina,
urednik na spisanieto êvren.
Avtor e na knigite: Nie i na{iot jazik, Turska gramatika, Poezija na turskite poeti od Jugoslavija, Ali aga, Raskazi, i
Prizrenski turski govor (objaven po negovata smrt); gi prevel
na turski jazik delata od jugoslovenskite avtori: Miroslav Krleà, Branislav Nu{i}, Bora
Stankovi}, a od turski na srpski
jazik gi prevel delata na turskite avtori Fazil Husnu Daglarxa,
Aziz Nesin, Sait Faik.
LIT.: Bedri Selim, Yugoslavyada Turk Hikayeleri, Tan, Pristine, 1977.
A. Ago
Ferenc
Juhas
JUHAS, Ferenc (Ferenc Juhasz)

(Bia, Ungarija, 16. VIII 1928)
eden od najgolemite ungarski i
evropski poeti na HH v. Prvata
poetska zbirka Krilatiot pastuv ja objavil vo 1949, a potoa
Tatko mi (1950) i Rasipni~ka
dràva (1954). Negovite prvi desetina poetski knigi vo periodot
(1946 do 1970) se izdadeni vo dva
toma pod naslov Qubovta na Vselenata. Potoa bil objaven nov
izbor vo dva toma Mom~eto {to
se preobrazi vo elen (1971) i Porta na tajnata (1972). Knigata
Zlatniot me~ na spasot e objavena vo 1973. Vo 1992 g. dobil Zlaten venec na SVP.
BIBL.: Mrtviot kos (najgolem ungarski
ep, 1985); Crniot orelski kral (1988);
Vra}aweto na pokojnikot (1988) i Podzemna lilija (1991).
LIT.: P. Gilevski, Bujni poetski videnija,
Poetika na dva brega, Skopje, 1995. P. Gil.
K
KABA, Liman Jaja (Debar, 1924
Banova Jaruga, Slavonija, april
1945) naroden heroj od NOAVM.
Otkako zavr{il osnovno u~ili{te, po Aprilskata vojna (1941)
Liman
Kaba
u~el vo Gimnazijata vo Pri{tina, kade {to dejstvuval i na organiziraweto na antifa{isti~kata mladina, poradi {to dvapati
bil apsen (1942). Izbegal od
Pri{tinskiot zatvor i se vratil
vo Debar, dejstvuvaj}i kako organizator na Narodnoosloboditelnoto dvièwe. Negovata ku}a
bila centar za ilegalnite partiski sostanoci na aktivistite na
KPJ i tokmu vo nivnata ku}a Kuzman Josifovski-Pitu go formiral Mesniot komitet na KPJ vo
Debar. Od ekonomski pri~ini,
oti{ol vo Tirana (fevruari
1943), kade {to ja prodolìl antifa{isti~kata dejnost, a potoa
stanal borec na albanskiot Narodnoosloboditelen partizanski
odred Dajti#. Izvesno vreme so
partizanskata edinica prestojuval vo Debarsko i na terenot na
Pe{kopeja. Po kapitulacijata na
Italija (8. IX 1943) pristignal
vo slobodniot Debar i bil nazna~en za zamenik politi~ki komesar na ~eta pri Komandata na gradot, a potoa pri formiraweto
stapil vo êtvrtata makedonska
(albanska) NO brigada (26. VIII
1944). Podocna bil primen za
~len na KPJ (1944). Kako zamenik
politi~ki komesar na bataljon
na Petnaesettiot (makedonski)
korpus na NOVJ, zaginal vo borba so ~etni~ki sili na Sremskiot front. Proglasen e za naroden
heroj na Jugoslavija (8. X 1953).
LIT.: Vasil Kunoski, Limani Jaja Kaba

(19241945), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 204209; Narodnite heroi
od Makednija, Po~inka#. Prilog na Nova Makedonija#, Skopje, 11. X 1976, 8; Sado
Hame, Liman Kaba, Shkup, 1978; Qutvi Rusi,
Liman Kaba, Skopje, 1980.
S. Ml.
KABA, Muhamed (Debar, 3. II

1941) ekonomist. Diplomiral
na Ekonomskiot fakultet vo
Skopje. Rabotel kako referent i
na~alnik na Oddelenieto za stopanstvo vo Sobranieto na Op{tina Debar i {ef na Komercijalniot sektor vo Fabrikata za
tepisi Novost# vo Debar. Bil
eden od rakovoditelite na mladinskite organizacii vo gradot i
S. Ml.
~len na CK na SKM.
Hristo
Kabak~iev
KABAKÎEV, Hristo Stefanov (Galac, Romanija, 2. I 1878

Moskva, SSSR, 6. X 1940) bugarski i internacionalen komunisti~ki deec, doktor po istoriski
nauki, zastapnik za makedonskata
nacija i dràvnost. Diplomiral
pravo na Sofiskiot univerzitet
i bil ~len na CK na BRSDP
(19051928), eden od delegatite na
Kopenhagenskiot (1910) i na Bazelskiot kongres na II internacionala, na II, IV i VI kongres na Kominternata. Kako u~esnik vo
Septemvriskoto vostanie (1923),
bil osuden na 12,5 godini zatvor,
no potoa e amnestiran i emigriral vo SSSR (maj 1927), kade {to
bil predava~ vo Me|unarodnata
leninska {kola i vo KUNMZ i
sorabotnik na Institutot po istorija na AN na SSSR.
BIBL.: Izbrani proizvedenix, Sofix,
1953; Spomeni, Sofix, 1955; De e na{ata
sila. Publicistika, Sqstav. i red. N.
Davidov, Sofix, 1978.
LIT.: R. Karakolov, Revol\cionnixt i

tvor~eski pqt na Hristo Kabak~iev
(18781940 g.), Istori~eski pregled#, N 2,
Sofix, 1947; T. Koleva, Hristo Kabak~iev,
Bio-bibliografix, Sofix, 1953. S. Ml.
Tode
Kabrovski
KABROVSKI, Tode Vasilev (s.

Gorno Oreovo, Bitolsko, 8. I
1945) prosveten i kulturno-nacionalen deec vo Avstralija. Po
zavr{uvaweto na U~itelskata
{kola (1964) i na Vi{ata pedago{ka {kola (na Grupata za istorija i geografija) vo Bitola
(1967), vo 1969 g. se iselil vo
Avstralija (Rokdael, Nov Juèn
Vels) i 36 godini rabotel vo
Telstra korporej{en limited.
Bil eden od inicijatorite za
otvorawe na prvoto etni~ko u~ili{te na makedonski jazik vo
Nov Juèn Vels (1975) i u~itel
vo razni makedonski osnovni
etni~ki u~ili{ta i nastavnik vo
gimnazijata vo Kogra (1976
2004); eden od inicijatorite za
formirawe na Makedonskiot
prosvetno-u~ili{ten odbor za
NJV i negov potpretsedatel i
pretsedatel (19782004); ~len na
komisiite za izrabotka na nastaven plan i programa za srednite u~ili{ta i za proverka na
ispitite; koavtor na nekolku
u~ebnika za makedonskite etni~ki u~ili{ta i ~len ili rakovoditel vo razni makedonski kulturno-umetni~ki, dobrotvorni i
drugi dru{tva i organizacii.
Bl. R.
KAVADARCI grad vo Povardarjeto so 34.252 `. (2002 g.). Se nao|a od dvete strani na Vata{ka
Reka (Luda Mara) vo Tikve{kata
oblast, na nadmorska visina od
KAVAEV
te ~lenovi na Zdruènieto na
folkloristite na Makedonija i
eden od osnova~ite na Dru{tvoto
za nauka i umetnost vo Bitola
(25. IV 1960). Avtor e na golem
broj statii za makedonskiot folklor, posebno za narodnata poezija. Vo negovata ostavnina se ostanati golem broj neobjaveni materijali.
BIBL.: Bitola, babam Bitola. Narodni
pesni vo koi se spomenuva Bitola. Sobral, predgovor i re~nik napi{al prof.
Filip Kavaev, Bitola, 1959.
LIT.: Trajko Ognenovski \or|i Tankovski, Dru{tvo za nauka i umetnost-Bitola (19601990), Bitola, 1990.
S. Ml.
Kavadarci
270 m. Zafa}a povr{ina od 866 ha.

Ima promeneta mediteranska klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 13,6C i prose~na godi{na koli~ina na vrneì od 476 mm. Preku Negotino e
povrzano so Avtopatot E75, a do
gradot vodi industriski kolosek
kako krak od me|unarodnata èlezni~ka linija SkopjeAtina. K.
vo po~etokot bilo selo. Kako
gradska naselba bilo formirano
vo vtorata polovina na XIX v., a
brz razvoj doìvuva po izgradbata
na vardarskata èleznica, koga
dosta naprednala trgovijata so vino i afion. Vo po~etokot bila
imenuvana kako Velehan, potoa go
dobila imeto Kavadarci. Me|u
dvete svetski vojni K. imal agrarno-zanaet~iska funkcija. Vo 1931
g. vo gradot ìveele 5.504 `. Negovoto naselenie osobeno se zgolemilo od 1950 g.: vo 1953 g. vo K. ìveele 8.540 `., a vo 2002 g. toj broj
se nagolemil na 34.252 `., od koi
Makedonci bile 33.125 `., dodeka
od malcinstvata najbrojni bile
Romite (606), potoa Srbite (184) i
Turcite (164). K. denes e op{tina
i centar na najpoznatiot makedonski lozarski reon Tikve{kiot.
Op{tinata zafa}a povr{ina od
99.244 ha, ima 40 naseleni mesta so
38.741 `. Pokraj lozarstvoto, zna~itelno e zastapeno i odgleduvaweto na tutun. Vo K. ima golema
vinarska vizba, kombinat za prerabotka na drvo, metalurgiski
kombinat za feronikel, pretprijatie za prerabotka na tutun, fabrika za biùterija i dr. Kavadarci e kulturno-prosveten i zdravstven centar na Tikve{ijata. Vo
nego rabotat nekolku osnovni i
dve sredni u~ili{ta, ima Dom na
kulturata i Medicinski centar.
Kaj s. Vozarci na Crna Reka vo
1968 g. e izgradena ve{ta~ka akumulacija i hidrocentrala.
Vladimir
Kavaev
Oktomvriskata revolucija. Prvin

u~i vo Duhovnata seminarija vo
Carigrad, a potoa ja zavr{il Voeno-medicinskata akademija vo
Petrograd. Specijaliziral hirurgija vo Berlin (1920). Bil li~en
prijatel i sorabotnik na V. I. Lenin. Rabotel vo KI na repatrijacijata na emigrantite. Po vra}aweto vo Struga (1923) osobeno bil
zasluèn za suzbivaweto na malarijata. Poslednite godini od ìvotot gi pominal vo Ohrid.
LIT.: \. Miqkovi}, I tie juri{aa na
zimskiot dvorec. Makedonci vo golemiot Oktomvri, Nova Makedonija#, XXVII,
9267, Skopje, 7. XI 1972, 6; D-r \or|e Miqkovi}, Makedoncite pod znameto na golemiot Oktomvri, Komunist#, V, Skopje, 6. XI 1987, 23.
S. Ml.
KAVAEV, Filip T. (Struga,

1904 Bitola, 1974) gimnazijalen profesor po makedonski jazik i literatura, folklorist.
Be{e pasioniran sobira~ na makedonski narodni umotvorbi,
osobeno na narodnite pesni za
Bitola i Bitolsko, eden od prvi-
LIT.: Mitko Panov, Geografija na SR

Makedonija, prirodni i sociogeografski
karakteristiki, kn. I, Skopje, 1976; Popis na naselenieto, doma}instvata i
stanovite vo Republika Makedonija
2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004.
Al. St.
KAVAEV, Vladimir (Struga, 1885

1931) lekar, hirurg, u~esnik vo
656
Filip T.
Kavaev
KAVAEVA, Depa (Despina) sobira~ka i peja~ka na narodni pesni od vremeto i od gradot na Miladinovci, Struga. Sorabotuvala
vo podgotovkite na Zbornikot na
Bra}ata Miladinovci. Za nejziniot ìvot i delo pi{uval Petar
âkar (Koja bila Depa Kavaeva?,
vo Nova Makedonija#, 2327. X
1962). Tamu se iznesuvaat podatoci deka Depa Kavaeva e vnuka od
pomala sestra na Miladinovci,
deka okolu sto i pedeset pesni vo
Zbornikot na Miladinovci se
sobrani od nea, deka mu bila tajna
svr{enica na Grigor Prli~ev i
deka moèbi taa ima koavtorstvo
vo nezaboravnata pesna budnica
na Prli~ev Vo iljada sedumstotin {ezdeset i vtoro leto#. Sli~no na Dafina, bila odbrana od
prirodata da pameti i da improvizira. Bila bistroumna i so golema smisla za opservacija, mo{ne ~uvstvitelna i me~tatelska
priroda. Na vujkovcite im pomaga
vo tokmeweto na epohalniot
zbornik, pa Konstantin Miladinov vo Predgovorot kon prvoto
izdanie na Zbornikot od narodni
pesni (Zagreb, 1861) soop{tuva
deka najpove}e pesni se slu{ani
vo Struga, od Depa Kavaeva#. Od
nejzinata biografija se znae deka
se zakalu|erila mo{ne mlada, a
kako pri~ina se naveduva nejzinata nerealizirana qubov so avtorot na Serdarot#. Vo mona{kiot
red go zela imeto Kasijana. G. T.
KAVAEVA-ETINGER, Elena
Juzef (ênstohova, Polska, 1893
Ohrid, 1982) lekar, specijalist za detski bolesti, u~esnik
vo Oktomvriskata revolucija i
vo NOB, organizator na sanitetskata slu`ba vo Ohrid. Diplomirala medicina vo Berlin, po {to
zaminala na rabota vo Petrograd
(1914). Specijalizirala pedijatrija vo Berlin (1920). Po doa|aweto vo Makedonija (1923) sorabotuvala so ~lenovite na KPJ.
Vo tekot na NOB vo nejziniot
dom se odrùvale ilegalni sostanoci na ~lenovi na KPJ/KPM, a
vo privatnata ordinacija lekuva-
KAVASILA
Elena
KavaevaEtinger
la bolni i raneti borci. Odlikuvana e so sovetski Orden za voeni

zaslugi (1968).
LIT.: B. N.: Elena i Vladimir Kavaevi,
Nova Makedonija#, XXVII, 9267, Skopje,
7. XI 1972, 6; @ivko Dimoski, Seta mladost za Oktomvri, Prosvetena èna#,
Skopje, dekemvri 1977, 9; R. T., Male~kata
buntovni~ka golema prijatelka na Lenin. Se}avawa na Elena Kavaeva za Oktomvriskata revolucija, Nova Makedonija#, Skopje, 31. III 1979, 7; D-r \or|e
Miqkovi}, Makedoncite pod znameto na
golemiot Oktomvri, Komunist#, V,
Skopje, 6. XI 1987, 23.
S. Ml.
KAVAL duva~ki naroden instrument od tipot nadol`ni

flejti. Pretstavuva bogato ornamentirana drvena
cevka, otvorena na dvata
kraja. Se izrabotuva od jasenovo drvo, naj~esto vo
tri dolìni: 600, 700 i 800
mm. Na prednata strana
ima 7 melodiski otvori i
eden na zadnata strana za
palecot. Vo tradicionalnata praktika redovno se
muziciralo bordunski
istovremeno od dva (~ift)
kavali. Naj~esto se svirelo pri ~uvawe ovci i drug
dobitok. Se praktikuvalo
solisti~ko muzicirawe, no
kavalite ~esto bile i pridru`nici na narodnite pesni. Poradi mekata lirska
boja, kavalot e eden od najoKaval
milenite makedonski narodni instrumenti (opean
kako meden kaval).
Skopje, 1986, 71.
\. M. \.
KAVALA grad vo egejskiot del

na Makedonija, Republika Grcija,
so 65.000 `. (2002 g.). Pretstavuva
pristani{te formirano na mestoto na anti~kiot grad Neapolis.
Do po~etokot na XIX v. K. bila
naselena glavno so Turci. Vo
1898 g. brojot na naselenieto iznesuval 9.500 `., od koi 5.000 bile
Turci. Vo vreme i po Prvata
svetska vojna golem broj od niv se
iselile vo Turcija, a namesto niv
se naselile 25.700 Grci od Turcija i Kavkaz, koi go formirale noviot kvart na zapad od gradot. Vo
1928 g. vo K. ìveele 49.980 `. Ot-
Kavala
toga{ gradot ne e mnogu zgolemen, no stopanski dosta e zasilen.

Deneska ima razviena trgovija i
industrija, osobeno za prerabotka na tutun, i pretstavuva zna~ajno morsko pristani{te. Se razvila kako najzna~aen kulturnoobrazoven i zdravstven centar na
ovoj del od dràvata. Vo gradot
ima nekolku sredni u~ili{ta,
dom na kulturata, arheolo{ki i
etnolo{ki muzej, vo nego e ku}ata
na Muhamed Alija, osnova~ot na
egipetskata dinastija, Tvrdinata, pro~ueniot Imaret, crkvite
Presveta Bogorodica# i Sv.
Silisa#, a na istok od gradot e
kavalskiot aerodrom.
KAVASILA, Konstantin (XIII

v.) strumi~ki episkop, dra~ki
mitropolit, ohridski arhiepiskop (ok. 1250 po 1262/1263), svetitel (pretstaven na nekolku
freski). Gi sostavil gr~koto ìtie na sv. Naum, kanonite za sv.
Kliment, sv. Naum i (dva) za Tiveriopolskite ma~enici. Bil li~en prijatel so D. Homatijan (29
pisma do Kavasila). Zatvoren od

vo Egejska Makedonija, kn. II, Skopje, 1978.
Al. St.
Andronik III
KAVALARION srednovekovno utvrduvawe vo Demirhisarsko.

Go osvoil vizantiskiot imperator Andronik III Paleolog
(1330), zaedno so Bu~in, Devrica
i Siderokastron, no nabrgu povtorno do{lo pod srpska vlast. Se
locira na 19 km severozapadno od
Bitola, na ridot na leviot breg
na rekata [emnica, pome|u selata Lopatica i Gabalavci.
1999.
K. Ax.
Freska na ohridskiot arhiepiskop K. Kavasila
657
KAVKA
Nikejcite. Negoviot pe~at e za~uvan vo Vienskiot muzej.
àn vo Skopje na 2829 noemvri 2005,

Skopje 2007, 131136.
S. Ml.

1997.
B. Petr.
KADIRIJA dervi{ki red. Bil

osnovan vo XII v. od Abdul Kadir
el Gilani (roden vo Iran), po kogo go dobil imeto. Redot se {irel preku osnovaweto te}iwa.
Najgolema dominacija dostignal
vo XIVXV v., vo Iran i vo Sirija. Vo Makedonija se pojavil vo
vtorata polovina na XVII v. i bil
eden od najra{irenite redovi do
Vtorata svetska vojna.
LIT.: A. Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe,
II, Skopje, 1983.
J. Jan.
Simeon
Kavrakirov
Ma}ej
Kavka
KAVKA, Ma}ej (T{ebiwa kaj

Krakov, Polska, 19. I 1948) lingvist, direktor na Centarot za
istraùvawe na pe~atot vo Institutot za novinarstvo i op{testvena komunikacija na Jagelonskiot univerzitet. Zavr{il
polonisti~ki studii (1971) i
doktoriral od oblasta na lingvistikata (1981). Prvin rabotel
vo Institutot za polska filologija na istiot univerzitet (1971
1981), a potoa vo Institutot za
polski jazik na Polskata akademija na naukite. Habilitiral na
tema Metatekst vo odbrani dela
od literaturata za deca# na Pedago{kiot univerzitet vo Krakov
(1991), se zdobil so profesorska
titula (2001) i bil izbran za vonreden profesor na Jagelonskiot
univerzitet (2006), a potoa bil
nazna~en za direktor na Centarot za istraùvawe na pe~atot vo
Institutot za novinarstvo i op{testvena komunikacija. Bil
lektor po polski jazik na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (19761979). Nau~en interes mu e lingvistikata
na tekstot, semantikata, jazi~nata pragmatika, teorijata na diskursot i mediumskata komunikacija, so osoben interes kon problematikata na konfrontativniot opis na polskiot nasproti makedonskiot jazik. Pove}epati
u~estvuval na Seminarot za makedonski jazik i literatura vo Ohrid. Pove}e od 30 godini se zanimava i so pra{awa na makedonskiot jazik, literaturata i kulturata.
BIBL.: Studia konfrontatywne i tekstologiczne.
Polski/macedonski, Krakov, 1994; Kralot
Marko vo narodnite predanija na Marko
Cepenkov kognitivna definicija, Kralot Marko vo istorijata i tradicijata,
Prilep, 1997, 209217; Kohezijata na makedonskiot jazik kategorijata na modalnosta vo Golemata voda# na @ivko
îngo, Makedonsko-polski vrski. Prilozi od Me|unarodniot nau~en sobir, odr-
658
KAVRAKIROV, Simeon (Solun,

16. XI 1889 s. Osenovo, Blagoevgradsko, Bugarija, 14. VI 1934) rakovoditel na VMRO(Ob). Studiral pravo na Sofiskiot univerzitet. Bil ~len na BKP(t.s.) (1920) i
vo Emigrantskiot komunisti~ki
sojuz, progonuvan i zatvoran od
vlastite. Vo VMRO(Ob) bil sekretar na Oblasniot komitet za
Bugarija (1928), rakovoditel na III
revolucionerna oblast Pirinskiot del na Makedonija (1929). Na
8 juni 1932 vo Sofija bil kidnapiran od VMRO na Ivan Mihajlov i,
po dolgo izma~uvawe, bil ubien.
LIT.: Enciklopedi Pirinski kraj#, t. 1,
Blagoevgrad, 2001; v. Makedonsko zname#,
Sofija, 19321934; Alekso Martulkov, Moeto u~estvo vo revolucionernite borbi
na Makedonija, Skopje, 1954.
Z. Tod.
KADRIU, Tahir (Tetovo, 24. VI

1938) ekonomist i politi~ar.
Zavr{il Ekonomski fakultet.
Bil pretsedatel na Okoliskiot
komitet na Sojuzot na mladinata, ~len na Okoliskiot komitet
na SKM i potpretsedatel na
Sobranieto na op{tinata Tetovo. Isto taka, bil ~len na CK na
SKM i ~len na postojaniot del
na Konferencijata na SKM, pratenik vo Republi~kiot sobor na
Sobranieto na SRM, pratenik
vo Soborot na narodite i pratenik vo Op{testveno-politi~kiot sobor na Sobranieto na
SFRJ.
S. Ml.
KADRIFAKOVSKI MASAKR
(16. I 1923) izvr{en od VMRO
vrz koloniziranoto srpsko naselenie. êta predvodena od vojvodata Ivan Janev-Brlo go napadnala s. Kadrifakovo, [tipsko, i
Kadina Reka
KADINA REKA desna pritoka

na r. Vardar. Izvira severno od
mesnosta [a{kovica na planinata Jakupica, vo mesnosta Juru~ka
Karpa, na viso~ina od 1.900 m, a
se vliva vo Taorskata Klisura,
na viso~ina od 212 m. Dolga e 34
km, ima vkupen pad od 1.688 m i
prose~en pad od 49,6. Povr{inata na slivot iznesuva 184 km2.
Prose~niot godi{en protek e
1,63 m3/sec.
Dr. V.
ubila 23 selani i ~lenovi na nivnite semejstva.

IZV. i LIT.: AINI, Fond Centralno
presbiro, k. XXXVII/13, br. 1; Todor Aleksandrov, S za Makedonija. Dokumenti
19191924. Predgovor i redakcija prof.
Z. Tod.
KAEVSKI, Aleksandar (Skopje,

20. X 1932 Skopje, 2. IX 2000)
slikar, ilustrator i grafi~ki
dizajner. Ilustriral knigi i
KALAJXIEV
spisanija za mladi ~itateli, slikovnici i poetski knigi za deca.

U~estvuval na pove}e izlo`bi i
saemi na knigi za deca vo zemjata
i vo stranstvo.
Al. Cv.
Fahri
Kaja
Nikola
Kaznxiev
KAZANXIEV, Nikola (Radovi{, 23. III 1879 Sofija, 19. III

1971) revolucioner, publicist
i nacionalen politi~ki deec.
Stapil vo redovite na Makedonskata revolucionerna organizacija (1899) i aktivno u~estvuval
vo Ilindenskoto vostanie. Potoa zaminal vo Ju`na Amerika,
vo Argentina (1905) i tamu rabotel kako fizi~ki rabotnik. Go
osnoval Makedonsko-odrinskoto
bratstvo (1907) i bil negov pretsedatel (19071908). Od iselenicite od Makedonija i od Bugarija
formiral Makedonsko-bugarska
komunisti~ka grupa (1924). Bil
sopstvenik na vesnikot Narodna
tribuna# vo Buenos Aires (od
1936), koj izleguval do 1939 g. Bil
aktiven vo osnovaweto i vo dejnosta na Makedonskiot komitet
za pomo{ na antifa{isti~kite
dvièwa (1941). Se vratil vo NR
Makedonija (1946). Po~inal vo
Bugarija.
LIT.: Desa Spasovska, U~estvoto na Nikola Kazanxiev vo Ilindenskoto vostanie i vo argentinskoto komunisti~ko
dvièwe, Prilozi za Ilinden III, Skopje,
1983; Mihajlo Minoski, Organizirawe i
organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (19061941), Vtor me|unaroden nau~en sobir Iseleni{tvoto
od Makedonija od pojavata do denes#, etni~ko organizirawe na iselenicite,
Skopje, 2004.
M. Min.
KAJA, Fahri (Fahri Kaya) (Kumanovo, 1930) raskaùva~, poet,

literaturen kriti~ar, antologi~ar, novinar, preveduva~ od turskata nacionalnost vo R Makedonija. Bil u~itel, novinar, glaven
i odgovoren urednik na v. Birlik#, urednik na s. Sesler#, dolgo vreme bil op{testveno-politi~ki rabotnik, sekretar za informacii pri Izvr{en sovet na
SRM, pratenik na RS na SRM, dva

mandata ~len na Pretsedatelstvoto na SRM, ~len na Makedonskiot PEN-centar, ~len na DPM
od 1956 g. Literaturnite tvorbi
mu se prevedeni i na makedonski
jazik. Sostavuva~ na antologiite
Sovremena turska poezija, 1985,
Izbor raskazi od turski avtor\okku{agi, 1985, Antologijaraskazi na turskite raskaùva~i od Jugoslavija, 1990, Antologija na sovremena turska poezija
vo Jugoslavija, 1992. Avtor e na
pove}e publikacii: Prvite ~ekori, 1952, Glasovite od seloto,
1958, Doviduvawe, 1963, Sre}no,
1978, Detski soni{ta, 1991, Esei
i kritiki, 1994, Gospo|ica, 1996,
Popladnevno sonce, 1998.
LIT.: Abdlkadir Hayber, Makedonya ve Kosova
Trklerinin Edebiyatx, Istanbul, 2001; F. Kaya,
Secme Yazxlar#, Birlik, skp, 1994.
A. Ago
Natprevar vo kajak na brzi vodi na rekata Treska
KAJAKARSTVOTO VO MAKEDONIJA. Organizirano se javuva so formiraweto na prviot KK

Vardar# vo Skopje (1934) na ~elo
so Dimitrie Stavri}. Po osloboduvaweto se osnovani klubovite:
Strmec# vo Ohrid (1948), Crn
Drim# vo Struga, Pelikan# vo
Resen, Mir~e Acev# vo Skopje.
Bil sozdaden Pomorsko-brodarski (1949), odnosno Brodarski sojuz na Makedonija (1953), vo koj se
aktivni 34 brodarski dru{tva i
klubovi (1951). Formiraniot Kajakarski sojuz na Makedonija
(1966) se deli na posebni sojuzi
za mirni i divi vodi (1975). Jugo-
slovenskoto prvenstvo na mirni

vodi e organizirano vo Ohrid
(1948), a na divi vodi na Crni
Drim (1949). Vo ekipnata konkurencija Makedonija go zazela dvapati tretoto mesto vo Jugoslavija (1948 i 1949) i edna{ vtoroto
(1950), a KK Strmec# tretoto
mesto (1953) site na mirni vodi.
KK Mir~e Acev# od Skopje stanal prvak na Jugoslavija na divi
vodi (1957), a KK Lastovica# od
Skopje go osvoil tripati prvenstvoto na Sojuznata liga Istok#
(19711979). Zna~aen broj na kajakari od Makedonija stanale prvaci na Jugoslavija i dràvni reprezentativci. Na svetskite prvenstva bile osvoeni dve ~etvrti,
na evropskite za juniori edno
treto, a na olimpiskite igri devetto mesto. Vo Makedonija bile
odràni svetski prvenstva vo kajak na divi vodi vo spust i slalom
(1975). Sekoja godina se organiziraat me|unarodni natprevari na
Ilindenski kajak slalom na rekata Treska (IKAS, od 1969).
LIT.: Du{ko Simonovski, Kajakot vo
D. S.
KAJSIJA (Prunus armeniaca L.)

tradicionalno ovo{je vo na{ive
prostori. Po Vtorata svetska
vojnata proizvodstvoto na kajsii
vo RM iznesuva{e okolu 2.700 t.
Vo poslednata dekada od socijalisti~kiot period (19801990)
povr{inite
pod planta`ni
nasadi dostignaa do 900 ha, a
proizvodstvoto do 12.000 t.
So privatizacijata i vlo{uvaweto na Kajsii (Prunus armeniaca L.)
sostojbata vo
op{testveniot sektor, nasadite
se napu{teni, a proizvodstvoto
naglo opadna. Poslednive godini
statistikata registrira 140.000
rodni stebla kajsii, so proizvodB. R.
stvo me|u 2.000 i 4.000 t.
KALAJXIEV, Hristo Konstantinov (Enixe-Vardarsko, 28. VIII
1886 Sofija, 26. IV 1964) rakovoden deec na makedonskoto revolucionerno dvièwe i na BKP.
Vo 1919 g. bil ~len na BKP zadolèn da dejstvuva me|u makedonskata progresivna emigracija i
makedonskoto naselenie vo Pirinskiot del na Makedonija. Bil
apsen, zatvoran i interniran vo
koncentracioni logori. Postoeweto na makedonskata nacija go
smetal za fakt. Po Rezolucijata
na IB (1948) napolno se solidarizira so golemodràvnata politika na BKP.
BIBL.: Reakcionni i demokrati~ni
provi v makedonskoto delo, Sofi,
1945.
659
KALAJXIEVSKI
LIT.: BKP, Kominternt i makedonskit vpros 19171946, I, Sofi, 1998, II,

Sofi, 1999.
O. Iv.
Krume
Kalajxievski
KALAJXIEVSKI, Krume Pan~ev (Skopje, 28. I 1934) redoven

profesor (1994) na PMF, Institut za hemija. Diplomiral (1957),
magistriral (1978) i doktoriral
(1983) na PMF vo Skopje. Izveduval nastava (za studenti od PMF
i od Farmacevtskiot fakultet)
po predmetite Analiti~ka hemija, Instrumentalna hemija i Sovremeni elektroanaliti~ki metodi. Nau~nata rabota mu e fokusirana vrz elektroanaliti~kite
metodi, a specijalnost mu e izrabotkata na jonoselektivni elektrodi i ispituvawa so niv. Objavil dvaesetina nau~ni trudovi, a
na nau~ni sobiri prezentiral
triesetina soop{tenija. Bil rakovoditel na Zavodot za analiti~ka hemija pri Institutot za
hemija na PMF. Vo penzija e od
1998 g.
zona na NOV i POM (od april

1943), potoa i komandant (od avgust 1943), zamenik komandant na
Tikve{kiot NOPO Dobri Daskalov#, zamenik komandant, a potoa i komandant na Vtorata makedonska NOUB (9. XII 1943), zamenik komandant na êtirieset i
prvata (makedonska) divizija na
NOVJ i zamenik komandant na
XV (makedonski) korpus. Bil izbran za delegat na Vtoroto i Tretoto zasedanie na AVNOJ i u~esnik na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto zavr{il Voena akademija, bil komandant na Voenata oblast vo Bitola, na~alnik za narodna odbrana
pri Vladata na NRM. Nositel e
IZV.: Lazar Kalajxiski Dobri, Se}avawa, rakopis vo AINI-Skopje.
LIT.: Umre Lazar Kalajxiski Dobri,
Nova Makedonija#, XLIII, 14682, Skopje,
7. XII 1987, 3.
S. Ml.
Eftim
Kalamaras
so endokrinologijata i patolo{kata bremenost. Toj e vo prvata

generacija stru~waci {to $ dadoa fizionomija na Klinikata za
ginekologija i aku{erstvo. Z. X.
KALAMATIJA, Mijal~e ([tip,
12. IV 1896 Grcija, ?) trgovec,
na Kralstvoto na SHS /Jugoslavija. Privrzanik na reìmot. Vo

Kalajxiskoto oro
Lazar
KalajxiskiDobri
KALAJXISKI-DOBRI, Lazar
(Negotino, 25. III 1913 Skopje, 6.
XII 1987) komunisti~ki deec,
voen komandant na NOAVM i
polkovnik na JNA. Kako aktivist na rabotni~koto dvièwe
(1935), bil primen za ~len na KPJ
(noemvri 1939) i sekretar na
Partiskoto poverenstvo na KP
vo Negotino (avgust 1940). Vo
NOAVM bil sekretar na MK na
KPJ vo Negotino i rakovoditel
na Mesniot voen {tab, zamenik
komandant na Tretata operativna
660
KALAJXISKO makedonsko
narodno oro za ma{ki sostav na
izveduva~i vo ritam 11/16 (2, 2, 3,
2, 2). Igraorcite se dràt za ramo. Tempoto pri igraweto e umereno, so zabrzuvawe kon krajot.
Obiluva so mimi~ko-dramski
elementi, svojstveni za kalajxiskiot zanaet kalaisuvawe i svetnuvawe na sadovite. Naj~esto se
igralo vo Vele{ko i Skopsko.
\. M. \.
KALAMARAS, Eftim Georgios

(Skopje, 15. III 1927 Skopje, 28.
XII 2003) ginekolog-aku{er, osnovopolo`nik na eho-dijagnostikata, redoven prof. na Med. f. vo
Belgrad (1952), a specijaliziral
ginekologija i aku{erstvo na Ginekolo{koaku{erskata klinika vo Skopje (1957). Habilitiral
i se usovr{uval vo mnogu centri
vo Evropa. Posebno se zanimaval
1923 g. bil izbran za pretsedatel

na Zdruènieto za borba protiv
bugarskite banditi#. Za naroden
pratenik bil izbran vo 1927,
1931, 1935 i 1938, a za senator vo
1939 g. Bil pretsedatel na [tipskata op{tina 19281934. Po kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija izbegal vo Turcija, a po
Vtorata svetska vojna preminal
vo Grcija, kade {to po~inal kako
emigrant.
LIT.: D-r Zoran Todorovski, VMRO
19241934, Skopje, 1997; Zoran Todorovski, Dejstvuvaweto na avtonomisti~kata VMRO (19181924), magisterski trud
vo rakopis, Skopje, 1989.
N. Cv.
KALAPÎEV, Nikola (Gorna

Xumaja, 12. V 1924 Gorna Xumaja,
6. V 1942) makedonski revolucioner, komunist. Organizacionen
na RP. Blizok sorabotnik na Nikola Vapcarov i na ~lenovite na
MLK vo Sofija (19361938). Bil
KALE
Nikola
Kalap~iev
uapsen i osuden na 7 godini zatvor (1938), a potoa osloboden

(1940). Bil ~len na Okru`niot
komitet i organizator na Gornoxumajskata partizanska ~eta (po~.
na 1942). Vo borba so àndarmerijata i so policijata vo Demirhisarsko bil te{ko ranet i uapsen. So amputirana raka izbegal
i vo prestrelka so policijata se
samoubil. Gornoxumajskiot partizanski odred (formiran 1943)
go nosel negovoto ime.
LIT.: Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi,
1971; Georgi Dòdòv (Drago), Za kogo
V. Jot.
Jovan
Kalauzi
KALAUZI, Jovan Atanasov (Bitola, 29. X 1919 Bitola, 3. IX

1989) internist. Diplomiral
(1949) i specijaliziral interna
medicina (1954) vo Belgrad, a rabotel vo Bitola. Vo 1957/58 g.
prestojuval vo Pariz. Na 16. II
1972 g., vo Koronarnata edinica
na Internoto oddelenie za prv
pat vo Makedonija primenil internisti~ka defibrilacija so
DC elektro{ok pri naru{uvawe
na srceviot ritam. Bil primarius i na~alnik na Slu`bata za interna medicina.
P. B.
KALDRMA (Zagrad) nekropola kaj Prilep od koja se istraèni 35 groba. Grobovite vo najgolem broj se plitko vkopani ovalni grobni jami ogradeni so kr{en
kamen, a poretko so kameni plo~i. Nekropolata e od tipot na
ramni nekropoli so izgoreni pokojnici i bogat groben inventar
{to se sostoi od kerami~ki sadovi, bronzeni fibuli i belegzii,
alki, nekolku zlatni visulci,
èlezni noèvi i vrvovi od kopja. Nekropolata mu pripa|a na
docnoto èlezno i ranoto helenisti~ko vreme, a nejziniot kraj
go potvrduva bronzenata moneta
na Aleksandar III, najdena vo gro-
Starohristijanska bazilika vo tvrdinata Kalata

(Begov Dab, s. Dulica, Del~evsko)
KALATA (s. Dulica, Del~evsko)

docnoanti~ko utvrduvawe na
visok, strmen rid na utokata na
Kameni~ka Reka vo r. Bregalnica. So~uvani se silnite bedemi i
ostatoci od kameni gradbi. Na
lokalitetot Keramidnica e otkriena ednokorabna crkva so sintronos, narteks, eksonarteks i
atrium, kako i nekropola od sredniot vek. Vo 1967/68 na oddale~enost od 500 m po tekot na rekata,
na lokalitetot Begov Dab, e pronajdena i istraùvana trikorabna bazilika so sintronos, transept i narteks, so bogata arhitektonska dekorativna plastika i so
nekropola vo atriumot, koja datira od V i po~etokot na VI v.
bot 34. Mo`no e nekropolata da

vleguvala vo po{irokiot areal
na podocne`nata naselba Keramija (Ceramiae), koja izvorite ja
lociraat na po{irokoto podra~je na mesnosta Zagrad.
LIT.: I. Mikul~i} A. Keramidìev, Sonda`na

rekognosciranja gornjeg toka Bregalnice, AP,
10, Beograd, 1968, 224225.
D. Z.
LIT.: B. Kitanoski, Nekropolata Kaldrma kaj Prilep, Maced. acta archaeol.#, 1,

Prilep, 1975, 89132.
K. Kep.
Grobi{tata od nekropolata Kaldrma (Zagrad), Prilepsko
Kaldrma, s. Rado`da: ostatoci od patot Via Egnatia
KALDRMA (Rado`da) del od

rimskiot pat Via Egnatia zapadno
od seloto {to vodi kon grani~niot premin ]afasan kon RA. Trasata e poplo~ena so kameni blokovi i so gri`livo izvedeni rabovi, ~ija {irina iznesuva 2,55
m. Patot e za~uvan vo dolìna od
200 m so prekini; toj se nao|a na
delnicata pome|u stanicite Patra (Patra) i Klaudanon (Claudanon).
LIT.: V. Bitrakova-Grozdanova, La Via Egnatia entre Lychnidos et Pons Servilii, Ancient Macedonia#, VI/1, Thessaloniki, 1996,
153165.
V. B.-Gr.
KALE (Skopje) tvrdina locirana na najju`niot segment na

ridskiot venec dol` leviot breg
na rekata Vardar. Lokalitetot
sodrì mileniumski nataloèna
istorija od praistorijata do
1963, koga sovremenite aktivni
gradbi se nastradani vo katastrofalniot zemjotres. Istraùvawata vo 1967 g. (pri ras~istuvaweto na urnatinite) bile izvedeni na povr{ina od nad 3500 m i
na mesta konstatirale kulturen
stratigrafski sloj od nad 8 m viso~ina. Pritoa se konstatirani
prvite relevantni podatoci za
postoewe na naselba od eneolitot, so poslab intenzitet na ìveewe i vo èleznoto i klasi~noto vreme do III v. pr.n.e., koga ìvotot tuka zgasnal. Povtorno bil
obnoven vo IX v., a svojata polna
afirmacija ja doìvuva kako
eden od glavnite punktovi na Samuilovoto Carstvo, a ìvotot
prodolùva i vo srednite vekovi
i vo turskoto vladeewe. Novite
istraùvawa zapo~nati vo 2007 g.
}e obezbedat podetalen uvid vo
istorijata na utvrduvaweto. Najmarkantna arhitektonska pojava,
po koja ovaa tvrdina e prepoznatliva, e monumentalniot isto~en
kiklopski# yid, ~ie nastanuvawe se povrzuva so Samuilovoto
vreme. Gradot bil organiziran vo
dve so yidini opkruèni gradski
jadra (Goren i Dolen Grad), koi
gi vladeele dvajca gradski }efalii-upravnici. Vo dolinata na
661
KALE
cep, tangencijalen procep); 4. pod

kora (obi~no, pod jazi~e so kovaB. R.
we).
Tvrdinata Kale vo Skopje
rekata Serava, dol` koja minuval

Carskiot Pat, se prostirala ~ar{ija so pazari{ta. Gradot, vo koj
ìveele brojni golemodostoinstvenici i vo koj se slevalo bogatstvoto na imperiite, bil bogato snabden so voda i okruèn so
brojni crkvi, podocna xamii.
LIT.: A. Deroko, Srednovekovni grad
Skopqe, Spomenik#, 120, Beograd, 1971,
116; I. Mikul~i}, Staro Skopje so
okolnite tvrdini, Skopje, 1982, 119127;
S. M. Nenadovi, Ostaci dveju palata
vizantijskog stila u sredwovekovnom
gradu Skopqu, Saop{tewa#, XVI (1984),
129135.
Q. X.
KALE (Streèvo kaj Bitola,

poznato i kako Gabalovci, VI v.)
utvrdena naselba {to se prostira vrz dominantna terasa na desniot breg na rekata [emnica, ~i-
Naodi na tvrdinata Kale, Streèvo (VI v.)
662
ja dolina obiluva so tragi od eksploatacija na èlezna ruda. Tuka

minuval pat {to ja povrzuval rudonosnata oblast so Demir Hisar
i egnaciskiot pat. Pri izvedbata
na hidromeliorativniot sistem
Streèvo, na koja $ prethodat arheolo{ki istraùvawa, tie se
potopeni so ezerskata akumulacija. Utvrduvaweto, so povr{ina
od okolu 2,5 hektari, bilo zajaknato so kuli, so vlez na severozapadnata strana i nekropola nadvor od nea. Jugozapadno od tvrdinata ima ostatoci od ednovremena naselba so ranohristijanska
bazilika, vo ~ija blizina e otkrieno bogato depo na èlezni
orudija i kowska oprema.
KALENDARSKI NARODNI
PESNI obredni lirski narodni pesni, povrzani so odredeni
praznici od godi{niot kalendar.
Najbrojni se pesnite {to gi
pridruùvaat obredite so zimskite i proletnite praznuvawa.
Iako ostavaat vpe~atok i koledarskite, i boì}nite, i vasili~arskite pesni, sepak so svojata
brojnost i motivska raznovidnost najvpe~atlivi se vodi~arskite, lazarskite i |ur|ovdenskite pesni. Vodi~arskite i lazarskite pesni go veli~aat poedinecot i semejstvoto, a gi ispolnuvaat grupi èni. Po eden vostanoven red, za sekoj ~len od semejstvoto se pee posebna pesna, zavisno od negovata vozrast. \ur|ovdenskite pesni pak, se peat pri
bereweto na bilkite ili pri lulaweto na lula{ki i go opevaat
razbuduvaweto na prirodata po
dolgiot zimski son, kako i intimnite ~uvstva na mladite. Veligdenskite pesni na pove}e na~ini go opevaat voskresnuvaweto
na Isus Hristos, a vo niv se pee i
za razni svetiteli od hristijanskata vera: sveti Nikola, sveti
Ilija, sveta Nedela, sveta Petka
i dr. I dodeka edni pesni se ispolnuvaat so skandirawe, kako
{to se koledarskite, vasili~arskite i sl., drugi imaat i razviena melodija i visoki estetski
vrednosti od aspekt na razviena
LIT.: T. Janakievski, Kale, s. StreèvoBitolsko, izve{taj od za{titnoto arheolo{ko istraùvawe, MAA, 6, Skopje,
1983, 97110.
Q. X.
KALEMEWE ve{tina {to se

praktikuvala u{te kaj najstarite
narodi (Fenikijci, Grci, Rimjani, Kinezi). Ima golem broj na~ini na kalemewe, so razni modifikacii. Pri kalemeweto e va`no
da se spojat kambijalnite tkiva
na podlogata i na kalemot. Na
presecite kambijalnite kletki
se delat i sozdavaat kalus tkivo
so nediferencirani parenhimski kletki. Po nivnoto spojuvawe se diferenciraat sprovodnite sadovi i drugite elementi na
drvoto i na korata. ]e nabroime
nekoi pova`ni na~ini na kalemewe {to se primenuvaat kaj nas: 1.
kalemewe na pupka (vo T zarez, na
izrez, na prozor~e, na budna pupka, na zaspana pupka); 2. spojuvawe
(prosto, anglisko, klinesto); 3.
na procep (poluprocep, cel pro-
Vodi~arski obi~aj so peewe so zvu~ni taktovi so

tupawe so nozete vo s. Bitu{e, Debarsko
KALIMANCI
poetika, kako {to se spomenatite vodi~arski, lazarski i |ur|ovdenski pesni. Vo site niv o~igledni se pove}e sloevi na narodnata kultura, kontaminacijata na
hristijanskite so postari paganski pretstavi, kako i niza elementi od starata slovenska mitologija. Porano ovie pesni pove}e
bile svrzani so obredot, a pomalku se vodelo smetka za estetskata
vrednost na pesnata, no so vreme
taa postepeno se zgolemuvala za
smetka na samiot obred.
LIT.: Kiril Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki trudovi, 2, Skopje, 1988;
Marko Kitevski, Makedonska narodna lirika, (Obredni pesni), Skopje, 1997; Blaè
Ristovski, Makedonskiot folklor i nacionalnata svest, 1, Skopje, 1987.
M. Kit.
sorabotnik i po~esen ~len na nekolku svetski nau~ni institucii

i akademii (Kairo, Sofija, Gotingen, Hamburg i dr.). Objavil
pove}e od 400 bibliografski
edinici.
Ahmed
Hasan
Kale{i
nistika. Od 1947 do 1950 g. rabotel kako preveduva~ i lektor vo

Redakcijata na albanski jazik vo
Radio Belgrad, a potoa kako profesor vo sredno u~ili{te i kako
asistent na Katedrata za orientalna filologija vo Belgrad
(1955). Doktoriral na Filozof-
BIBL.: Najstariji vakufski dokumenti u Jugoslaviji na arapskom jeziku, Prishtin[, 1972; Jedna
arapska vakufnama iz Ohrida, iz 1491 godine,
Prilozi za orientalnu filologiju#, XII-XIII, Sarajevo 1962/63; 1965; Koj e graditel i koga e
izgraden Kur{umli An vo Skopje, Glasnik na INI, XV, 3, Skopje, 1971, 189201.
LIT.: Riza Sadiku, Hasan Kaleshi Jeta dhe
Vepra, monografi, Shkup, 1996; Qani Memedi,
Bibliografi selektive e punimeve t[ prof. dr. Hasan Kaleshit, Jehona#, IV, Shkup, 1976, f. 235.
A. P.
KALIMANCI ve{ta~ka akumulacija na r. Bregalnica. Se nao|a vo Ov~epolsko-istibawskata

Klisura. Branata e izgradena vo
1969 g., a se sostoi od nafrlan ka-
Omer
Ahmed
Kale{i
KALE[I, Omer Ahmed (Kaleshi,

Omer Ahmed) (s. Srbica, Ki~evsko, 1932) slikar. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto,
a sredno tehni~ko u~ili{te vo
Skopje. Vo 1956 g. emigriral vo
Turcija. Vo 1959 g. gi zapo~nal
studiite na Likovnata akademija
vo Istanbul. Po zavr{uvaweto
na studiite (1965) se preselil vo
Pariz. Centralen motiv na re~isi site negovi platna e ~ove~kata
glava, kako eden esencijalen simbol. Imal samostojni izlo`bi vo
Pariz, Istanbul, Ankara, Belgrad, Skopje, Pri{tina i dr.
BIBL.: Luan Rama, Omer Shtrgu nga Ballkani, Tiran, 2004; Omer Kaleshi, I, Stamboll,
1997; Omer Kaleshi-Drama ballkanike, II, Istanbul, 1999; Omer Kaleshi III, ese nga Ismail Kadare, Stamboll 2001; Omer Kaleshi Trajectoires, Tekste dhe poema, Jascues Lacarriere, Stamboll, 2003; M[ intereson vetm njeriu, Adem
Gajtani, Prishtin, 15 dhjetor 1965.
LIT.: Paskal Gilevski, Purpuren i temen kolorit, Nova Makedonija, Skopje., 11. XII 1965.
A. P.
KALE[I, Ahmed Hasan (Ahmed

Hasan Kaleshi) (s. Srbica, Ki~evsko, 7. III 1922 Belgrad, 1976)
univ. profesor, orientalist i
preveduva~. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a
sredno u~ili{te vo Pri{tina.
Za vreme na Vtorata svetska vojna rabotel kako preveduva~. Vo
1946 g. se zapi{al na Filozofskiot fakultet vo Belgrad, na oddelot Orientalistika i roma-
Ve{ta~kata akumulacija Kalimanci
skiot fakultet vo Belgrad na tema Najstari vakufski dokumenti iz Makedonije na arapskom jeziku. Vo 1965 g. prestojuval na
Univerzitetot vo Hamburg, kade
{to specijaliziral turkologija
kaj poznatiot profesor Annemarie von Gabain. Vo 1967 g. tri meseci prestojuval kako gostin vo nau~nite institucii vo Kairo, kade
{to zaedno so Kamil el Buhajin
go podgotvil golemiot srpskohrvatsko-arapski re~nik. Bil izbran za vi{ stru~en sorabotnik
vo Albanolo{kiot institut vo
Pri{tina (1967), a potoa za redoven profesor na Filozofskiot
fakultet vo Pri{tina (1970). Vo
akademskata 1973/74 g. po negova
inicijativa za prvpat e otvorena
Katedrata po orientalistika na
Pri{tinskiot univerzitet. Bil
men i centralno glineno jadro.

Dolìnata na krunata iznesuva
232 m, {iro~inata 10 m, a viso~inata nad terenot 84 m. Kotata na
normalnoto nivo se nao|a na viso~ina od 515 m, maksimalnata
dolìna na ezeroto iznesuva 14
km, a negovata {iro~ina 0,30 km.
Vo ovie granici ezeroto zafa}a
povr{ina od 4,23 km2. Vkupnata
zafatnina na akumulacioniot bazen iznesuva 127 milioni m3, od
koja 120 milioni m3 pretstavuva
korisna zafatnina. Vodata od
ezeroto se koristi za navodnuvawe na 28.000 ha obrabotlivi zemjodelski povr{ini vo Ko~ansko i
Ov~e Pole, za proizvodstvo na
elektri~na energija, za koja cel e
izgradena hidroelektri~nata
centrala so instalirana sila od
12,8 MW.
Dr. V.
663
KALINKA
zi~ki repertoar. Od gr~ki gi

prevel slu`bite na sv. Kliment,
sv. Naum Ohridski, sv. Sedmo~islenici i dr. Najobemniot trud
pod negova redakcija e ~etiritomnoto delo so Hrisantova notacija Vosto~no crkovno penie#
(Solun, 1905).
Dr. O.
KALIÂNIN, Predrag Voislavov (Bitola, 2. IV 1927 Belgrad,
10. I 2004) nevropsihijatar, osnovopolo`nik na psihijatrijata
vo RM, redoven prof. na Med. f.
vo Belgrad i po~esen prof. na
Univ. Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje. Med. f., specijalizacija i
doktorat (1970) zavr{il vo Belgrad. Od 1952 do 1964 g. rabotel
kako asistent na Klinikata za
nevropsihijatrija pri Med. f. vo
Skopje. Ima publikuvano 200 truda i 50 knigi.
Kalinka vo Valandovo
KALINKA (Punica granatium L.)

ju`na kultura {to kaj nas se odgleduva na otvoreno vo submediteranskoto podra~je, najmnogu vo
Valandovo. Poslednive godini
brojot na rodnite stebla e desetina iljadi, so proizvodstvo od
120 do 150 t. Se odgleduvaat stari
turski i avtohtoni sorti.
B. R.
BIBL.: Epidemiolo{ki metod u psihijatriji-[izofrenija u Beogradu, Beograd, 1975; Kriza psihijatrije ili psihijatrija krize, Beograd, 1984; Depresije,
Beograd, 1981.
Sl. M. P.
KALMIKOV, Adam Ivanovi~ (?

Carevo Selo, Pijane~ko, 1885)
ruski major, dobrovolec vo Kresnenskoto vostanie. Bil dobrovolec vo Srpsko-turskata (1876) i
vo Rusko-turskata vojna (1877
1878). Stapil vo vrska so Sofiskiot komitet Edinstvo# i zel
u~estvo vo Kresnenskoto vostanie (1878/1879). Imal golem pridones za porazot na Vostanieto.
Bugarskiot car Kalojan, freska vo De~ani (XIV v.)
KALOJAN (ok. 11701207) bugarski car (11971207) od familijata Asenovci. Osvoil pogolem
del od Zapadna i Severozapadna
Makedonija (1203). Sklu~il crkovna unija so Rim (1204) i dobil
od papata kralska kruna. Gi porazil Latinite vo bitkata kaj Adrijanopol (1205). Bil ubien vo zagovor pri opsadata na Solun.
LIT.: I. Boìlov, Familita na Asenevci (11861460), Sofi, 1985.
K. Ax.
LIT.: K. Topuzovski, Pitu Guli (1865

1903) @ivot i potoa, Skopje, 2003; A.
To{kin i dr., Treto blgarsko carstvo
18791946, Sofi, 2003.
Al. Tr.
Risto
Kal~evski
KALÊVSKI, Risto (Prilep,

29. IV 1933 Skopje, 7. VIII 1989)
slikar i profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo
Skopje, najkarakteristi~en pretstavnik na apstraktnoto slikarstvo. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Qub-
Kalistrat
Zografski
KALISTRAT
ZOGRAFSKI
(KRSTAN
SANXAKOSKI),
(Struga, 1821 manastir Zograf
na Sveta Gora, 1913) teolog, crkovnomuzi~ki deec i kompozitor
na duhovni napevi. Po~etocite
na svoeto op{to i teolo{ko obrazovanie gi dobil vo rodniot
grad, a spored nekoi soznanija,
teoriskite osnovi na vizantiskata duhovna muzika gi usvoil vo
{kolata na Naum Miladin. Do zaminuvaweto na Sveta Gora, bil
nastavnik po gr~ki jazik i darovit crkoven peja~. Zamona{en na
Atos, vo manastirot Zograf, K.
so svojata sevkupna dejnost dostignal do dol`nosta arhimandrit. Kako urednik na manastirskite izdanija i preveduva~ od
gr~ki i od romanski jazik, dal
zna~aen pridones kon zbogatuvaweto na crkovnoslovenskiot mu664
Goran
Kalo|era
KALO\ERA, Goran (Dubrovnik,

Hrvatska, 20. III 1951) istaknat
hrvatski makedonist, univerzitetski profesor vo Rieka, avtor
na pove}e oddelni knigi od oblasta na makedonskata literaturna istorija na hrvatski jazik,
~len na MANU nadvor od rabotniot sostav. Doktoriral na temata: Hrvatsko-makedonski knièvni vrski#. Po~esen ~len e na
DPM.
BIBL.: Hrvatsko-makedonskite knièvni vrski, Pisatelot vo senka, Ju`noslovenski knièvni protkajuvawa, Bra}ata
Miladinovci, Ko~o Racin.
G. T.
Risto Kal~evski: Slika 32/78
KAMEREN
qana (1953). ^lenuval vo grupata

Mugri. Samostojno izlagal vo
Skopje, Qubqana, Pariz, Kraw.
U{te vo najranite sliki se javuvaat asocijativni elementi (Figuri vo zeleno, 1959), koi podocna
preminuvaat vo napolno nefigurativni pretstavi (Parea, 1961).
Kon krajot na {eesettite vnesuva
vo deloto neslikarski materijali so nenametliv geometrizam,
osloboduvaj}i go patot na slikata kon objektot (Slika 1170,
1970). Poslednite dela, inspirirani kako i prethodnite od makedonskoto kulturno i geografsko
podnebje, sodràt povesel kolorit i ponaglasena razdviènost.
LIT.: Boris Petkovski, Risto Kal~evski (katalog), Skopje, 1968; Sonja Abadzijeva-Dimitrova, Risto Kal~evski (katalog), Mala galerija, Ljubljana, 1981; Marika Bo~varova-Plavevska, Aspekti na pikturalnoto Risto Kal~evski (katalog), Skopje, 2001.
S. Ab.-D.
Jovo
Kamberski
KAMBERSKI, Jovo (Gevgelija,

11. I 1923 Skopje, 23. IV 1995)
reìser, scenarist, pisatel, novinar. Na film debitiral 1948 g.
kako scenarist na dokumentarecot Niz Pirinska Makedonija#.
Lirizmot na negovite opservacii
e vo blizok dosluh i vo filmovite kako Svilen konec#, prikaàn
na Festivalot vo Berlin, Miravska svadba#, Komitska legenda#, Hajka#, Zamrznato ezero#.
Vo periodot na negoviot direktorski mandat vo Vardar film#,
ovaa producentska ku}a minuva{e
niz najbogatata tvore~ka faza od
svoeto formirawe.
G. V.
KAMBERSKI, Kiro Metodiev
(s. Vladimirovo, Berovsko, 17. V
1941) pedagog, univerzitetski
profesor. Zavr{il u~itelska
{kola vo [tip (1961), pedagogija
Skopje (1966), magisterski studii
na Univerzitetot vo Belgrad
(1980), a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1992).
Rabotel kako u~itel, vospituva~
i mladinski rakovoditel (1965
1971). Najgolemiot del od rabotniot vek go pominal na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1971
2004), kade {to ja izveduval nas-
Kiro
Kamberski
tavata po predmetite: Op{ta istorija na pedagogijata, Istorija

na pedagogijata na Makedonija i
Komparativna pedagogija. Bil
prodekan na Filozofskiot fakultet, rakovoditel na Institutot za pedagogija i na studiite po
defektologija, ~len na Senatot
Metodij#, glaven i odgovoren
urednik na (v.) Godi{niot zbornik na Univerzitetot#, glaven i
odgovoren urednik na spisanieto
Pedagogija#, pretsedatel na Sovetot na (v.) Pedago{kiot muzej
na Makedonija i dr. Predmet na
negovite nau~ni prou~uvawa se
obrazovanieto i pedago{kata
misla vo Makedonija od krajot na
XIX v., a osobeno po nejzinoto osloboduvawe. Avtor e na okolu 200
nau~ni i stru~ni trudovi.
BIBL.: Od bukvar do univerzitet, 1994;
Koavtor i redaktor na knigite: 50 godini
Filozofski fakultet Skopje, 1996;
Op{testvenata tranzicija i obrazovanieto, 1998; Predu~ili{noto i osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija, 2000; Pre-primary and primary education in
FYR Macedonia (development, state and prospects), UNICEF, 2001 i dr.
Skopje, 1996, 50.
S. Ml.
Vlado
Kambovski
KAMBOVSKI, Vlado (Bitola,

5. I 1948) univerzitetski profesor, akademik. Osnovno i sredno
obrazovanie zavr{il vo rodniot
grad. Diplomiral na Pravniot
fakultet vo Skopje (1970), kako
najdobar diplomiran student na
pove}e generacii. Magistriral
na Pravniot fakultet vo Zagreb
(1975), a doktorskata teza ja odbranil na Pravniot fakultet vo
Skopje na tema Problematikata
na propu{taweto vo krivi~noto
pravo (1980). Izbran za asistent
(1971), za docent (1980) i za redoven profesor (1992) na Katedrata
za krivi~no pravo na Pravniot
fakultet vo Skopje. Izbran za
redoven ~len na MANU (2006) i
za potpretsedatel vo 2007 g. Rakovodel so rabotnite grupi za podgotovka na Zakonot za sudovite
(1995) i na Krivi~niot zakonik
(1996). Bil dekan na Fakultetot
za bezbednost (19801984) i direktor na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa vo Skopje (19841986).
Izbran za potpretsedatel na Izvr{niot sovet na Sobranieto na
SRM (1986), za sojuzen sekretar
za pravosudstvo i uprava vo Sojuzniot izvr{en sovet na SFRJ
(1989) i za minister za pravda vo
Vladata na RM (1999). Pretsedatel e na Forumot za evroatlantska integracija na RM i rakovoditel na megaproektot na Pravniot fakultet vo Skopje Evrointegracijata na op{testveniot,
pravniot i politi~kiot sistem
na RM. Ima napi{ano nad 150
truda i 15 knigi, kako i nekolku
u~ebnici od oblasta na krivi~noto pravo, objaveni na pove}e jazici.
BIBL.: Me|unarodno kazneno pravo,
Skopje, 1998; Kazneno pravo op{t del,
Skopje, 2004.
LIT.: Praven fakultet Pedeset godini, 1951 2001, Skopje, 2001.
Gor. L.-B.
KAMENOLOMKA, KARAXI^KA [Saxifraga karadzicensis (Deg. &

Ko{anin) Bornm.] endemit vo
florata na RM
od familijata
Saxifragaceae. Se
razviva vo puknatini na karpi
( h a z m o f i t ) , Karaxi~ka kamenolomka
poznat samo za (Saxifraga karadzicensis)
planinite JakupicaSalakovski
Ezera i Karaxica.
Vl. M.
KAMEWARÎWA ili BAPKI
(Blennidae) familija sitni ribi
od redot koskeni ribi (Perciformes), so sluzava koà bez lu{pi
(strgunki). Od
niv vo Makedonija e prisuten
vidot kamewar- Riba kamewar~e
~e ili bapka (Salaria fluviatilis).
Sv. P. V. Sid.
KAMEREN ORKESTAR NA
MRT. Formiran e vo 1970 g. prv
rakovoditel i dirigent Oldìh
Pipek. Nabrzo postigna zavidno
665
KAMI[OVA-NONÂ
u~estvuval pod psevdonimot

Skender Beg#. Pred Vtorata
svetska vojna vo Solun bil tutor
na bitolskata sinagoga El Kal
de los Monastirlis#. Vo po~etokot na mart 1943 g. se preselil vo
Sofija, a ottamu se iselil vo Izrael (1948). Vo Tel Aviv go doìveal i svojot stoti rodenden.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last
Century of a Sephardic Community. The Jews of
Monastir 18391943, New York, 2003. J. Nam.
Kamerniot orkestar na MRT
izveduva~ko nivo, so {to stana

prisuten na site pozna~ajni festivali vo Makedonija. So nego
nastapuvale i dirigirale mnogu
poznati umetnici: Mladen Jagu{t, Uro{ Lajovic, Pavel Kogan, Van~o âvdarski, Anton Nanut, Plamen \urov, Angel [urev,
Fim~o Muratovski, Andre Navara, Jovan Kolunxija, Stefan Milenkovi}, Radmila Bako~evi},
Mihail Homicer, Dubravka Tom{i~ i dr. Ima realizirano nekolku stotini snimki so dela od
makedonski i stranski avtori.
Kon krajot na XX v. Kamerniot
orkestar na MRT prestana da postoi.
M. Kol.

Spomen kniga, T. Veles, 1985; \or|i Malkovski, Revolucionerkata Marija Kami{ova (Non~a), GINI, XXVIII, 3, Skopje,
1984.
\. Malk.
KAMHI, Leon Mo{e (Bitola,

1899 Treblinka, 1943) golem
pobornik na cionizmot. Vo Bitola organiziral (1919) dve cionisti~ki mladinski zdruènija:
Benot Cion# za devoj~iwa i
Bene Cion# za mom~iwa. Bil
potpretsedatel na Cionisti~kata organizacija na Jugoslavija i
sekretar na Me|unarodnata Cionisti~ka organizacija Palestinski konzul# vo Bitola vo filijalata na Palestinskiot ured#,
kade {to se izdavale sertifikati za iseluvawe vo Palestina.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola,1993; Mark Cohen, Last
Century of a Sephardic Community. The Jews of
Monastir 18391943, New York, 2003. J. Nam.
666
BIBL.: Sanitetska slu`ba NOV Makedonije, Beograd, 1971.

Sl. M. P.
KAM[IKARI (MastigophoraFlagellata) praìvotni. Osnoven

beleg na ovaa klasa e prisustvoto
na kam{ici (flagelumi) so ~ija{to pomo{ se dviàt. Oblikot
na teloto kaj
razli~ni vidovi e razli~en (od vretenoviden do
top~est) i zavisi od brzinata na niv- Kam{ikari
noto dvièwe i uslovite vo koi ìveat. Pove}eto vidovi se razmnoùvaat
bespolovo (so prosta delba), no
ima i vidovi koi se razmnoùvaat polovo (Volvocidae). Najpoznat
pretstavnik e zelenata euglena
(Euglena viridis L.).
V. T. K. M. Kr.
Marija
Kami{ovaNon~a
KAMI[OVA-NONÂ, Marija
(Veles, 20. I 1924 Re~ani, Vele{ko, 6. I 1943) rabotni~ka, organizator na rabotni~koto i mladinskoto dvièwe, borec na Vele{kiot NOPO Dimitar Vlahov# (od 1942). Bila ~len na SKOJ
(od 1939) i na MK na KP za Veles
(od 1942). Po mnogubrojnite borbi so bugarskata vojska i policija vo Vele{ko od septemvri do dekemvri 1942 g., zaedno so grupa
partizani bila otkriena i likvidirana vo edna koliba vo blizinata na Veles.
KAMÊVSKI, \or|i Mil~ov

(Radovi{, 7. III 1920 Skopje, 15. I
1988) polkovnik, specijalisturolog. Med. f. zapo~nuva da studira vo Belgrad, a diplomira vo
Sofija. U~esnik vo NOB. Specijalizacija i supspecijalizacija
zavr{il na VMA vo Belgrad. Go
formiral Odd. za urologija vo
VB vo Skopje. Habilitiral
(1972) na Med. f. vo Skopje, a doktoriral na VMA vo Belgrad
(1974). Bil na~alnik na Hirur{koto oddelenie vo VB i direktor na Hirur{kata klinika na
Med. f. (19671976). Avtor e na
nad 180 truda.
Rafael
Kamhi
KAMHI, Rafael Mo{e (Bitola,

15. XII 1870 Erusalim, 1970) revolucioner, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Bil pripadnik na
TMORO, blizok sorabotnik na
Goce Del~ev, Damjan Gruev, \or~e
Petrov i dr. Aktivno u~estvuval
na kongresot na TMORO (1896),
vme{an i vo plenuvaweto na Mis
Ston. Vo Ilindenskoto vostanie
KANADSKO-MAKEDONSKA
FEDERACIJA (Toronto, Kanada, avg. 1990) federacija na makedonski dru{tva so primarna
dejnost lobirawe za priznavawe
na nezavisnosta na RM i nejzin
priem vo Obedinetite Nacii.
Bila aktivna za obezbeduvawe
finansiska i materijalna pomo{
za RM.
Sl. N.-K.
KANADSKO-MAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI. Vrskite
datiraat od po~etokot na XX v.
(osobeno po Ilindenskoto vostanie), koga prethodno zapo~natiot
KANEVÊ
proces na iseluvawe Makedonci

se intenzivira i trae do denes.
Vo vremeto i po Balkanskite vojni Makedoncite vo Kanada organiziraat protesti (Toronto, Hamilton) na koi apeliraat protiv
podelbata na Makedonija. Vo septemvri 1913 g. vo Toronto se osnova prvoto (makedonsko-odrinsko) dru{tvo, po {to sleduva
kongres na makedonskite dru{tva
vo Severna Amerika zaradi raz-
1998 g. se otvora konzulat na Kanada vo Skopje. Prv vonreden i

vo Kanada e Jordan Veselinov.
ambasador na Kanada vo RM e Denis Shnaider.
IZV.: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM, Skopje, 2007.
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonija i Makedoncite vo svetot, Skopje, 1996.
T. Petr.
Gligor
Kanev~e
Ansamblot Makedonija# od Toronto
gleduvawe na pra{aweto na natamo{nata borba na Makedoncite

vo tatkovinata (îkago, septemvri 1913), na koj se osnova Sojuz
na makedonskite dru{tva vo SAD
i Kanada, onevozmoèn da dejstvuva poradi silnata bugarska i
srpska propaganda. Vo 30-tite godini dejstvuva isto taka Makedonskiot naroden sojuz i izdava
svoi organi {to ja afirmiraat
makedonskata nacija, istorija i
kultura. Vo ramkite na sojuzni~kata voena misija kaj NOV i
POM (1944) prestojuvaat i pripadnici na Armijata na Kanada.
Na 18. IV 1965 g. negovoto blaènstvo arhiepiskopot Dositej ja osvetuva prvata makedonska crkva
vo Kanada Sv. Kliment Ohridski# (Toronto). Najpoznata organizacija na Makedoncite vo Kanada e Obedineti Makedonci#,
formirana po Vtorata svetska
vojna. Pripadnici na voenite sili na Kanada se me|u prvite mirovnici na ON (UNPROFOR),
koi se rasporedeni vo RM od
RBiH (dekemvri 1992 fevruari
1993) i u~esnici vo NATO misijata Neophodna ètva# (avgustseptemvri 2001). Diplomatski
odnosi se vospostaveni na 4. VI
1996 g. Na 17. II 1997 g. Vladata na
RM nosi odluka za otvorawe ambasada vo Otava i Generalen konzulat vo Toronto. Vo dekemvri
KANADSKO-MAKEDONSKI
DOM, ISELENI^KI CENTAR (Toronto, Ontario, Kanada,
1969) centarot (so kompleksot
moderni zgradi), celosno e staven
vo funkcija vo 1979 g. Vo ramkite
na Centarot se aktivni i @enskata sekcija ]erkite na Makedonija (formirana vo 1977) i Kanadsko-makedonskoto istorisko
dru{tvo so svojata biblioteka.
Sl. N.-K.
KANADSKO-MAKEDONSKO
ISTORISKO DRU[TVO (Toronto, Kanada, 1991 ) sobira i ja
registrira potrebnata dokumentacija i materijali za makedonskiot
nacionalen identitet, tradiciite,
kulturata, religijata, jazikot. Organizira predavawa od oblasta na
makedonskata istorija, jazikot i
kulturata.
Sl. N.-K.
KANDILKA, MAKEDONSKA
(Fritillaria macedonica Bornm.) floristi~ki subendemit od familijata
Liliaceae (krinovi),
poznat za planinite Jablanica i De{at. Se nao|a na
svetskata crvena
lista na zagrozeni
rastenija (IUCN
1997 Red List of ThreMakedonska
atened Plants). Vl. M.
kandilka
KANEVÊ, Gligor (Ohrid, 1. I

1946) redoven profesor na Tehni~kiot fakultet vo Bitola po
predmetite termodinamika, odr`liv energetski razvoj i industriski su{ari. Diplomiral na
Ma{inskiot fakultet vo Belgrad (1969), a doktoriral na Univerzitetot vo Novi Sad (1982).
Se vrabotuva vo fabrikata Industrija za precizna mehanika#
vo Belgrad. Od 1970 do 1983 g. e
vraboten vo Institutot za nuklearni nauki Boris Kidri~ Vin~a#. Od 1975 do 1980 g. e asistent
na Ma{inskiot fakultet vo Belgrad. Od 1983 g. e vraboten na Tehni~kiot fakultet vo Bitola. Od
1993 do 2002 g. e {ef na Katedrata po termotehnika i hidrotehnika i od 1991 g. e rakovoditel na
Termotehni~kata laboratorija.
Od 1995 do 1997 g. e dekan na Tehni~kiot fakultet vo Bitola.
Pod negovo rakovodstvo se realiziraat i prvite postdiplomski
studii (Procesno inènerstvo,
19901992) na Tehni~kiot fakultet vo Bitola i, kako mentor, prv
ja zapo~nuva aktivnosta za izrabotka na doktorski disertacii
na ovoj fakultet. Inicira, rakovodi i u~estvuva vo realizacijata
na pogolem broj nau~noistraùva~ki i aplikativni proekti i
ostvaruva bogata me|unarodna sorabotka. Od 2000 do 2003 g. e pretsedatel na Senatot na Univerzitetot Sv. Kliment Ohridski# vo
Bitola. Od 2000 g. e ~len na MANU. Ima objaveno pove}e od 150
nau~ni i stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo od podra~jeto
na termotehnikata, termoenergetikata, procesnata i mernata tehnika i ekologijata. Negovata nau~na i aplikativna dejnost e multidisciplinarna. ^len e na me|unarodni i doma{ni nau~ni soveti, komiteti i dru{tva, redakcii
i organizaciski odbori na spisanija i simpoziumi i recenzent na
trudovi za me|unarodni spisanija
i simpoziumi.
Bl. P.
KANEVÊ, Qubica (Pan~evo,
25. IX 1946) redoven profesor
na Tehni~kiot fakultet vo Bitola (predava Operacioni istraùvawa, Teorija na odlu~u667
KANTARION
Qubica
Kanev~e
vawe, Tehni~ki merewa i Nuklearni reaktori). Diplomirala

i magistrirala na Elektrotehni~kiot fakultet vo Belgrad, a
doktorirala na Ma{inskiot
fakultet pri Univerzitetot vo
Belgrad (1992). Se vrabotuva vo
Institutot za nuklearni nauki
Boris Kidri~ Vin~a#. Od
1993 g. e vrabotena na Tehni~kiot fakultet vo Bitola. Od 2002
do 2006 g. e rakovoditel na Ma{inskiot otsek i ~len na Dekanatskata uprava na Fakultetot.
Ima objaveno pove}e od 100 nau~ni i stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo od podra~jeto
na termotehnikata, termoenergetikata, procesnata i mernata
tehnika i ekologijata.
Sl. A.
Dimoniev
kantarion
KANTARION, DIMONIEV
(Hypericum dimoniei Vel.) lokalen
makedonski floristi~ki endemit od familijata Hypericaceae
(Guttiferae), poznat samo za Gevgelisko, klisurata na Kowska Reka
i planinata Belasica.
Vl. M.
(1960). Bil u~itel vo pove}e mesta

vo Gevgelisko. Od 1950 do penzioniraweto (1983) rabotel na Filozofskiot fakultet vo Skopje (red.
prof. od 1972). Predaval op{ta i
nacionalna istorija na pedagogijata. Bil dekan na Filozofskiot
fakultet (1973 1975), {ef na Katedrata za pedagogija (19671979),
Prosvetno delo# (19511977). Negovata nau~no-istraùva~ka dejnost se odnesuva glavno na {kolstvoto vo Makedonija vo XIX v., vo
vremeto na Prerodbata.
BIBL.: Makedonskoto prerodbensko
u~ili{te, 1965, vtoro, dop. izd. 1985;
Istorija na obrazovanieto i prosvetata vo Makedonija, 2002 i dr.
Skopje, 1996, 49; Istorija na obrazovanieto i prosvetata vo Makedonija, Skopje,
2002 (Bele{ka za avtorot).
K. Kamb.
ûdomir
Kantarxiev
(levo)
so Jane
Sandanski
(desno)
KANTARXIEV, ûdomir Petrov (Sliven, 23. IX 1883 Plovdiv, 17. IX 1924) Bugarin, u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvièwe. Vo 1904 g. stanuva
~etnik na Jane Sandanski, ~len
na Serskiot okruèn revolucioneren komitet i okruèn revizor
na ~etite vo toj kraj. Po Mladoturskata revolucija se legalizira i dejstvuva na kulturno-prosvetnoto izdignuvawe na serskoto
naselenie. Kako sandanist ubien
e od VMRO.
LIT.: V. Makedonsko zname#, IX, 1945
1946, 6263.
O. Iv.
Risto
Kantarxiev
KANTARXIEV, Risto Borisov

(Strumica, 13. V 1917 Skopje,
27. V 2001) pedagog, univerzitetski profesor. Zavr{il u~itelska
{kola (1938), studii po pedagogija
Belgrad (1949), doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje
668
KANÊSKA-MILEVSKA, Elizabeta (Veles, 30.VI 1970) asistent na EU, minister za kultura.

Srednoto obrazovanie go zavr{ila vo gimnazijata Josip Broz
Tito# vo Skopje. Diplomirala na
Filozofskiot fakultet (sociologija) vo Skopje (1993). Magistrirala na postdiplomskite
Evropski studii za integracija
i komunikacii# na istiot fakultet na tema Op{testvenata za{tita na kulturnoto nasledstvo vo
kontekst na kulturnata politika
na RM i procesot na integrirawe
vo EU#.
Rabotela vo Izvozno-uvozna privatna firma vo oblasta na ekonomsko-pravni raboti i kako me-
Elizabeta
Kan~eskaMilevska
naxer (1992&98), a potoa vo Ministerstvoto za kultura kako

{ef na Kabinet na ministerot
za kultura i e imenuvana za sovetnik na ministerot (1999) i za
dràven sekretar vo Ministerstvoto za kultura (2000). Potoa
rabotela vo Agencijata za dràvni slu`benici kako rakovoditel
na Oddelenieto za evropska integracija i vo Centarot za komunikacii pri VMRO-DPMNE
(2004). Potoa e izbrana za asistent po predmetite: Javna politika, Nadvore{na politika i Zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika na EU (2005). Izbrana e za sovetnik vo Sovetot na
Op{tinata Kisela Voda i e nazna~ena za zamenik gradona~alnik vo Op{tinata. Od 2006 do
2008 g. e dràven sekretar za kultura vo Ministerstvoto za kultura na RM, a potoa e izbrana za
Bl. R.
minister za kultura.
Kapan an vo Skopje
KAPAN AN (Skopje, Stara ~ar{ija, sred. XV v.) spomenik na

kulturata. Izgraden pod ktitorstvo na Isa-beg, tretiot osmanliski zapovednik na Skopje i na
Skopskoto krai{te. Imeto go dobil spored golemiot javen kantar
(ar.: kabban), koj se nao|al pred
negoviot glaven vlez. Ima povr{ina od 1.086 m, a na dvata kata
se niàt vkupno 44 prostorii.
Sluèl kako an do Vtorata svetska vojna, a denes vo ovoj prostor
se smesteni zanaet~iski i ugostitelski du}ani.
1998; Kapan an vo Skopje, Glasnik na
INI#, br. 3, Skopje, 1976; Ayverdi Ekrem
Hakki, Avrupada Osmanlx Mimarx Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Istanbul, 1981. Dr. \.
KARADUZEN
KAPINA (Rubus L., fam. Rosaceae) rodot opfa}a golem broj

listopadni ili zimzeleni, bodlikavi, polzavi grmu{ki, so
sloèni peresti listovi,
so beli cvetovi i so so~ni,
Kapinki
zbirni plodovi (kapini), bogati so {e}er i so
vitamini. Vo RM ima pove}e vidovi, prisutni od najniskite do
najvisokite predeli. Nekoi u{te
ne se dovolno prou~eni. Al. And.
KAPITAL# ekonomsko-deloven nedelnik. Prviot broj izlegol na 24 septemvri 1999.
Izdava~: EkoKapital, nedelnik
nomist#, d.o.o.
Skopje. Direktor i glaven i odgovoren urednik Qup~o Zikov. Kapital# u~estvuva vo mnogubrojni
doma{ni i stranski proekti, istraùvawa i forumi posveteni
na ekonomski temi. Dobitnik e na
nagradi i priznanija.
B. P. \.
KAPI[TEC (Dolno Vodno, Skopje) vo prethristijanskiot istoriski period idolsko mesto za
poklonenie, hristijansko sveto
mesto, so kultni izvori, vikani
kapi{ti#, so manastir Sveti
Jovan Krstitel#, izgraden vo 1985
g. (na mestoto na starata crkva od
1937 g.) i kapela Pokrov na
Presveta Bogorodica#.
LIT.: Aco Aleksandar Girevski, Manastir Sveti Jovan Krstitel, Skopje,
1992; [. Kuli{i}, P. @. Petrovi}, N.
Panteli}, Srpski mitolo{ki re~nik,
Belgrad, 1970, 164.
A. G.
KAPODISTRIJAS, Joanis (Krf,

11. II 1776 Navplion, 9. X 1831)
prvo dràven sekretar na Jonskata Republika (18001807); ruski
minister za nadvore{ni raboti
(18161822) i prv pretsedatel na
Grcija (1828). Do ruskiot car ispratil proekt za podelba na Evropska Turcija na pet dràvi
(1827), me|u koi predlagal da se
sozdade i Kralstvo Makedonija#.
Ne uspeal da gi obedini raznite
gr~ki politi~ki sili, bil ubien
od protivnicite.
LIT.: Ri~ard Klog, Istorija Gr~ke novog
doba, Beograd, 2000; Blaè Ristovski, Ma-
kedonskiot etnokulturen i nacionalnopoliti~ki razvitok do po~etokot na

XX vek, Makedonija. Pra{awa od istorijata i kulturata, Skopje, 1999.
D. Jov.
Borbeniot pat na Karada~kiot narodnoosloboditelen

partizanski odred
Faksimil
na Apelot na
Georgi
Kap~ev
KAPÊV, Georgi (Ohrid, 1868

?) garibaldinec, revolucioner,
publicist. Kako dobrovolec se
bori zaedno so vele{anecot Dimitar Nikolov vo odredot na Xuzepe Garibaldi vo Italija (1848).
Pri povlekuvaweto na odredot
kon Venecija u~estvuva vo akcijata za spasuvawe na svoeto semejstvo. Vo tekot na 1898 1899 g. vo
Zagreb go izdava vesnikot Makedonija#, na nekolku jazici. Izlegle 5 broja, ispolneti so vesti so
koi se informirala javnosta za
sostojbata vo Makedonija pod
vlasta na Turcite.
V. M.-^.

POM. Odredot bil formiran od
15 rabotnici (12 Makedonci,
dvajca Albanci i eden Hrvat). Za
komandant na Odredot bil nazna~en Boro Iliev Menkov, a za politi~ki komesar Pero Milanov
Georgievski-î~o. Odredot pristignal vo edna napu{tena vodenica kaj s. Belanovce (Kumanovsko, 13. X), kade {to bile provaleni, opkoleni od bugarskata vojska i policija (utroto na 14. X) i
eden del bile ubieni, drugite zarobeni i podocna osudeni.
19411945. Dokumenti, Kumanovo, 1988.
19411945, Kumanovo, 1976, 171; Kumanovo
i Kumanovsko vo NOV 19411942. (Materijali od nau~niot sobir odràn na 12, 13
i 14 dekemvri 1978 godina), Kumanovo,
1979.
S. Ml.
Germanos
Karavangelis
KARAVANGELIS, Germanos
(Lesvos, 1866 Viena, 11. II 1935)
patrijar{iski mitropolit vo
Kostur (19001907), aktiven vo
borbata protiv MRO. Odrùval
bliski vrski so Gr~kiot konzulat vo Bitola i so osmanliskite
vlasti. Bil eden od organizatorite na prvite gr~ki ~eti za oruèno dejstvuvawe vo Makedonija.
LIT.: Germanos Karavangelis, Makedonskata borba, Skopje, 2000; Douglas Dakin,
The greek struggle in Macedonia 18971913,
Thessaloniki, 1993.
D. Jov.
Joanis
Kapodistrijas
KARADA^KI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (Menkova Koliba,

blizu do Kumanovo, 12. X 1941 s.
Belanovce, Kumanovsko, X 1941)
Mitko
Karadelev
KARADELEV, Mitko (Bogdanci, 6. IX 1959) doktor po biolo{ki nauki; specijalnost mikologija. Klu~en za razvojot na
mikologijata vo Makedonija. Osnova~ na Mikolo{kata laboratorija na Institutot za biologija pri Prirodno-matemati~kiot
fakultet vo Skopje.
M. K.
KARADUZEN naroden muzi~ki instrument od persisko-arapsko poteklo, od familijata tamburi. Spa|a vo grupata dvoglasni
tamburi, bidej}i se koristat po
dva ~ifta unisono na{timani
ìci. Tonot se proizveduva so
669
KARA\OZOV
mali udari na ìcite so

pomo{
na perce.
Se izraKaraduzen
botuva
od dva dela vrat (so glava) dolg
okolu 300500 mm i korpus od
okolu 140200 mm ili vkupna dolìna od okolu 750900 mm. Na nego se svirelo solisti~ki, no u{te
po~esto go pridruùval narodnoto peewe.
Skopje, 1986, 40.
\. M. \.
Pan~e
Kara|ozov
KARA\OZOV, Pan~e Aleksandrov ([tip, 18. III 1903 Skopje,

28. I 1971) hirurg, redoven prof.
na Med. f. vo Skopje. Zavr{il
Med. f. vo Viena (22. VII 1929), a
habilitiral na tema za tumorite
na dojkite. Bil na specijalizacija vo Erlangen (Germanija) i vo
Belgrad. Se usovr{uval vo pove}e jugoslovenski i evropski Kliniki. Tvorec na sovremenata digestivna hirurgija vo RM, so osoben prodones vo hirurgijatata na
èludnikot (vovel vagotomija).
Eden od osnova~ite na Med. f. vo
Skopje Hirur{ka klinika, na
Makedonskata hirur{ka {kola i
na Traumatolo{kiot centar. Bil
direktor na Hirur{kata klinika (19651967). Zaedno so prof.
B. Dragojevi} i d-r A. Georgiev
prv na Balkanot primenil cefalosporin (1964). Objavil pove}e
od 50 nau~no-stru~ni truda.
Al. Stavr. Sl. M. P.
KARA\OR\EVI], Aleksandar I
(Cetiwe, 17. XII 1888 Marsej,
Francija, 19. X 1934) kral na
Kralstvoto na SHS/Jugoslavija.
Prestolonaslednik bil od 1909,
srpski regent od 1914, regent vo
Kralstvoto na SHS 19181921,
kral 19211934. Vo 1929 vovel diktatura. Bil ubien vo atentat vo
Marsej 1934 g. od Vlado Georgievêrnozemski, pripadnik na
VMRO.
670
KARA\ULE, An|ele (XIX v.)

pro~uen }emanexija, ~len na edna
od najstarite ohridski ~algiski
tajfi. Avtor e na mnogu stari ohridski pesni, me|u koi i na poznatata Fan~e odi vo Kali{ta#,
inspirirana od vistinski li~nosti i sozdadena okolu 1860 g.
So svojata tajfa bil pro~uen i
nastapuval na glavnite pana|uri
{to se odrùvale vo toa vreme:
Sv. Petka# vo Velgo{ti, manastirot Sisveti# vo Le{ani, Kali{ta itn. Svirel i vo toga{
poznatata meana na Kosta Bele.
Bil eden od osnovopolo`nicite
na ~algiskata muzika vo onaa
forma vo koja ja znaeme i denes, a
po primerot na negovata tajfa
podocna se sozdale mnogu drugi,
me|u koi najpoznati bile onie na
Klime Kurte (vtorata polovina
od XIX v.) i na Klime Sadilo
(preminot i prvata polovina na
XX v.).
M. Kol.
KARAIVANOVA, Stanislava
(Sopot, Bugarija, 1853 Caribrod, 1926) u~itelka vo Makedonija. So majka si Nedela Petkova
u~itelstvuvale vo Veles, Bitola,
Prilep, Voden i Solun (1868
1875). Bila bliska na Tajniot makedonski revolucioneren komitet vo Solun (1875). Po barawe od
Dimitar Berovski, so majka $ go
izvezle znameto na Razlove~koto
vostanie (1876).
LIT.: A. Trajanovski, Dimitar Pop Georgiev-Berovski, [tip, 1990.
Al. Tr.
Ilija
Karajanov
KARAJANOV, Ilija (Gevgelija,

8. VII 1943) poet, eseist, kriti~ar. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Poet na rodnoto ju`no podnebje, lirski hroni~ar na sovremenosta i vqubenik
vo istoriskata tradicija na Makedonija.
DELA: stihozbirki: Son~ogledovo oko,
Sk., 1978; Cvetovi na slobodata, Sk.,
1979; Polno}en sinopis, Sk., 1987; Sliki
od jugot, Gevgelija, 1995; Zornici vo sonot, Sk., 1997; Svileni zvuci, haiku, Sk.,
2000 i kniga kritiki i esei Probudi i
voznesi, Gev., 2001.
V. Toc.
KARAJANOV, Petar (Gevgelija,

4. V 1936) novinar, publicist,
op{testvenik. Rabotel kako novinar, urednik i glaven urednik
Petar
Karajanov
na Mlad borec# (19551963), komentator, urednik i zamenik glaven urednik vo Radio Skopje
(19641972), glaven urednik i direktor na NIRO Komunist#
(1973 1980).
DELA: Avangardata na istoriskite
krstopati, Sk., 1989; Makedonska saga,
Sk., 1996; Li~nosti od Makedonija, koavtorstvo, Sk., 2002; Rafael Mo{e Kahmi
ilindenski deec od evrejsko poteklo, Sk.,
2003; Tito za Makedonija Makedonija za
Tito, Sk., 2003; Vra}aweto na Goce vo
slobodna Makedonija, Sk., 2006.
V. Toc.
KARAKA[EVI], Bogdan Aleksandrov (s. Klenak, Srbija, 21.

VIII 1908 Skopje, 2. XII 1996)
mikrobiolog-epidemiolog, redoven prof. na Med. f. (1967). Diplomiral na Med. fak. vo Zagreb
(1934), kade {to zavr{il i specijalizacija po bakteriologija i
epidemiologija (1941). Prestojuval i se usovr{uval vo Berlin,
Pariz, Hamburg, Amsterdam i vo
Praga. Po doa|aweto vo Skopje
bil nazna~en za direktor na
Centralniot higienski zavod
(19521954), a od 1954 bil direktor na Bakteriolo{kiot institut pri Med. fak., honoraren nastavnik po higiena i epidemiologija, vonreden profesor po mikrobiologija. Redoven profesor
po mikrobiologija so parazitologija i {ef na Katedrata (1957).
Organiziral nau~ni sostanoci i
simpoziumi za sovremena epidemiologija i organizacija na zdravstvoto; konferencii za mikrobiologija i epidemiologija na hroni~nite nezarazni bolesti i za
za{titata na ìvotnata okolina.
Gi ureduval zbornicite od nau~nite sostanoci i spisanijata Higiena# i Epidemiologija, infektologija i mikrobiologija#.
BIBL.: Prira~nik za preventivna medicina so standardni metodi vo mikrobiologijata, Beograd, 19601970; Prira~nik
za epidemiologija so medicinska statistika, BeogradZagreb, 1967; Mikrobiologija so parazitologija (redaktor), BeogradZagreb, 19621987.
K. K.-P.
KARAMAN, Biljana Stanko

(Smederevo, Srbija, 9. VII 1942)
biolog. Osnovnoto obrazovanie
go po~nala vo Split, a go prodolìla vo Dubrovnik i vo Skopje,
kade {to zavr{ila i gimnazija.
KARAMANOV
nite vidovi i podvidovi go nosat

imeto na Makedonija, rekata Vardar i golemite planinski masivi
vo Makedonija. Opi{al pove}e od
60 vidovi i podvidovi. Osnova~ e i
na muzejskite spisanija Acta# i
R. Gr.
Fragmenta balkanica#.
Biljana
Karaman
Studiite na Grupata biologija gi

zavr{ila kako najdobar student
(1965). Vo 1966 g. bila izbrana za
asistent na PMF vo Skopje za
predmetite vertebrata i sporedbena anatomija. Magistrirala vo
Zagreb (1972). Vo 1980 g. bila izbrana vo zvaweto docent, vo 1986
g. vo vonreden, a vo 1993 g. vo redoven profesor. Se zanimava so
prou~uvawe na faunata na odonatite vo Makedonija i po{iroko, a
vo poslednite godini ja istraùva funkcionalnata morfologija
kaj ohridskata pastrmka.
D. Pr.
KARAMAN, Zora (Bue, Istra,
1907 ?, 1974) sredno obrazovanie zavr{ila vo Novo Mesto
(1928), a diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Qubqana,
na Grupata biologija (1932). Odbranila doktorat na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo vo Qubqana
(1955) na tema Bythinini (Coleoptera
Balkana sa stalisca sistematike, zoogeografije in filogenije). Po zavr{enite studii (1934) e pratena kako
gimnaziski profesor vo Skopje i
vo Bitola, a po okupacijata (1941)
se selela vo Kraguevac, vo Smederevo i vo Split. Vo 1950 g. rabotela vo Dubrovnik kako kustos vo
muzejot, a vo Skopje se vratila vo
1953 g., kade {to e izbrana za docent na Zemjodelsko-{umarskiot
fakultet (1959), za vonreden profesor i vo 1965 g. za redoven. Kako entomolog, objavila 69 nau~ni
trudovi, od koi najgolem del se
sistematika na insekti od familiite: Pselaphide, Scolitydae, Latridae, Catopidae, Tenebrionidae, Cryptophagidae, Scydmenidae, Trechinae,
pe{terski parazitski muvi Nycteribidae, zeleni skakulci od rodot
Troglophylus.
Q. Gr.
KARAMAN, Stanko (1889 1959)
osnova~ na Prirodonau~niot muzej, na Zoolo{kata gradina i na
Skopskiot park. Do{ol vo Makedonija (1924), rabotej}i na ihtiofaunata i ja objavil svojata studija Pisces Macedoniae. Objavil pove}e od 120 nau~ni trudovi vo koi ja
obrabotuva taksonomijata na ribite, pticite, vleka~ite i mnogu
grupi od rakovidnite organizmi.
Najgolemiot broj od novoopi{a-
KARAMANDI, Elpida (Pida)

Stavreva (psevd. Bisera i Nada)
(Lerin, 1. I 1920 & Bitolsko, 3. V
1942) student i revolucioner,
prvoborec i naroden heroj. Od ranoto detstvo ìveela vo Bitola,
Elpida
Karamandi
kade{to zavr{ila gimnazija. Kako student bila u~esnik vo makedonskoto studentsko dvièwe na
Belgradskiot univerzitet (1938).
Kako ~len na SKOJ (1939) i na
KPJ (juni 1941) bila organizator
na ènskata mladina vo komunisti~koto dvièwe i vo NOB. Izvesen period bila angaìrana vo
partiskata tehnika na MK na KPJ
vo Bitola. Po apseweto od bugarskata policija, poradi nemawe dokazi, bila oslobodena. Za da go
izbegne natamo{noto policisko
prosleduvawe, preminala vo ilegalstvo. Naskoro bila izbrana za
~len na PK na SKOJ za Makedonija (januari 1942) i zaminala kako borec na Bitolskiot narodnoosloboditelen partizanski odred Pelister# (april 1942). Vo
borbata na odredot kaj Lav~anskata Korija (kaj s. Lavci, Bitolsko, 3. V 1942) protiv bugarskata
vojska i policija bila te{ko
raneta i zarobena, po {to ja vle~ele vrzana za zapre`na kola po
bitolskite sela za da go zapla{at naselenieto. Vo takvi okolnosti i po~inala. U{te vo istata
godina bila objavena prvata narodna pesna vo znak na priznatelnost kon nejziniot lik i delo,
za{to Nada studentkata za narod zagina, za narod zagina za
Makedonija.# (Starite revolucionerni pesni so novo sodrànie, Bilten na Bitolskata organizacija na KPJ, br. 21, Bitola,
7. XII 1942). Opeana e i vo poznatata narodna pesna Tamu le,
majko, blizu Bitola# (1950) i vo
drugi narodni i avtorski pesni.
Proglasena e za naroden heroj
(11. X 1951).
IZV.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i Revolucijata

1941-1945, Skopje, 1976, III, IX, XV, 81,95,
111, 120, 257, 524, 792, 965, 1044 i 1100.
LIT.: Draga âlovska, Elpida Karamandi, Prosvetena èna#, X, 3, Skopje, 1954,
2 i 5; D(esanka) Miqovska, Elpida Karamandi, Prosvetena èna#, XV, 6, Skopje,
juni 1959, 4; Nada Panova, Prikazna za
eden krvav maj, Prosvetena èna#, Skopje, maj 1961, 8; Olivera Nikolova, Elpida
Karamandi, Skopje, 1965; Quben Georgievski-Qupta, Studenti revolucioneri,
I, Skopje, 1972, 113-125; Karamandi Stavre Elpida-Pida (1920-1942), Mlad borec#, XXXII, 16, Skopje, 14. V 1975, 17;
D(esanka) Miqovska, Elpida Karamandi,
Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitola, 1982, 78-81; Elpida Karamandi, Makedonski iseleni~ki almanah 1984#, Skopje, 1984, 15; Zlate
\or{evski, Elpida Karamandi Bisera,
Bitola, 1988.
S. Ml.
KARAMANOV, Aco (Aleksandar) (Radovi{, 31. I 1927 viso~inata kaj s. Stojmirovo, Berovsko, no}ta pome|u 9/10. X 1944)
u~enik, poet, raskaùva~, romansier i revolucioner. Kako
po{tenski slu`benik, so tatko
Aco
Karamanov
mu so semejstvoto se selele od mesto vo mesto i koga imal samo tri

meseci negovoto pate{estvie
prodolìlo vo Belgrad, Peska,
Valevo, â~ak, Mladenovac i s.
Veliko Ora{je, kade {to go
zapo~nal i go zavr{il osnovnoto
obrazovanie. Gimnaziskoto obrazovanie go zapo~nal vo Smederevo, a potoa go prodolìl vo
Prvata ma{ka gimnazija vo Skopje (19411944). Pi{uval poezija
u{te od 9-godi{na vozrast, ja
prosleduval svetskata literatura, gi izu~uval ruskiot, francuskiot i germanskiot jazik. Prvin
pi{uval na srpski, a potoa na
bugarski jazik. Vo tvore{tvoto
ne se potpiral na folklorot,
tuku na modernata svetska poetika i proza. Stanal ~len na SKOJ
(1943), a potoa i borec na êtvrtiot bataljon na êtvrtata makedonska narodnoosloboditelna
brigada (5. IX 1944). Pri formiraweto na Pedesettata (makedonska) narodnoosloboditelna
divizija na NOVJ (s. Mitra{inci, 17. IX 1944) bil preraspredelen za borec na nejzina671
KARAN
ta Trinaesetta makedonska narodnoosloboditelna brigada. Vo

edna prestrelka so germanskite
voeni sili bil te{ko ranet i
masakriran po zarobuvaweto, na
samo 17 godini. Vo negovata ostavnina se registrirani golem
broj poetski tvorbi, poemata
Prikazna# (1943/1944), romanot
Trupot so sini o~i#, nezavr{eniot roman ôvekot {to ispil
arsenik#, dnevnik, eseisti~ki zapisi, osvrti i pisma. Za~uvanite
crteì i karikaturi ja potvrduvaat i negovata likovna nadarenost. Posmrtno mu se objaveni
pove}e izdanija od negovoto tvore{tvo. Vo negova ~est vo Radovi{ sekoja godina se odrùva tradicionalnata poetska manifestacija na mladite poeti od RM
Karamanovi sredbi#.
BIBL.: Crvena prolet, uredil Radivoe
Pe{i}, Skopje, 1963 (vtoro izdanie Skopje, 1981); Odbrani pesni od Aco Karamanov i Mite Bogoevski, uredil Done
Panovski, Bitola, 1974; Crvena prolet,
priredil Radivoe Pe{i}, Skopje, 1984;
Prozni zapisi, priredil Radivoe Pe{i},
Skopje, 1984; Crvena prolet, predgovor
Rade Siljan, Skopje, 1989; Srebreni soni{ta, priredil Milan \ur~inov, Skopje, 1994; Golemata pesna na Aco Karamanov (1927-1944), priredil Milan \ur~inov, Skopje, 2006.
LIT.: Qup~o Stojmenski, Aco Karamanov, Razgledi#, I, 9, Skopje, 25. IV 1954, 13;
Radivoe Pe{i}, Deloto na Aco Karamanov, Kulturen ìvot#, VI, 1, Skopje, januari 1961, 24-26; Milan \ur~inov, Aco
Karamanov (1927-1944), Razgledi#, III, 2,
Skopje, 1961, 113-119; Aleksandar Nejman,
Prilog kon bio-bibliografijata na Aco
Karamanov, Belezi#, I, 4-5, Skopje, septemvri-oktomvri 1967, 37-40; Aco Karamanov ili Sakav da stanam poet...#, Nova
Makedonija#, XXXI, 10532, Skopje, 20. V
1976, 8; D-r V. Janeva-Stojanovi}, Aco Karamanov na ~e{ki jazik, Nova Makedonija#, XXXII, 10745, Skopje, 19. XII 1976, 11;
Qup~o Stojmenski, Poetot od barikadite, Nova Makedonija#, XL, 13582,
Skopje, 11. XI 1984, 9; Crvena prolet od
Aco Karamanov, Nova Makedonija#, XLV,
15259, Skopje, 18. VII 1989, 10.
S. Ml.
KARAN (Karanos) prv i eden od

trinaesette makedonski mitolo{ki kralevi pred istoriskiot
kral Perdika I, pretstaven kako
osnovopolo`nik na prvata makedonska kralska dinastija. Mitot
za nego ja objasnuva simbolikata
na kozata kaj Makedoncite i posebno na kralskiot dvor. Negovoto ~elno vmetnuvawe na kralskata lista vo makedonskata tradicija verojatno poteknuva od vremeto na vladeeweto na kralot
Arhelaj I. Postojat hipotezi za
negovoto vnesuvawe na kralskata
lista kako svoevidna mitska personifikacija ili kako del od makedonskata propaganda za boèmno helensko poteklo od peloponeskiot Argos, no mo`no e i da e
istoriska li~nost. Spored vizantiskiot istori~ar Sinkel, Karan bil edinaesetti po red od he672
rojskiot rod na Herakleidite, a

sedmi od Temen. Vo Makedonija
vladeel 28 g., i toa 18 g. pred prvata Olimpijada (794 g. pr. n.e.).
Spored Satir, toj e devetti od
Herakleidite, a spored Konstantin VII Porfirogenit, toj e tretiot sin na Herakle.
IZV.: Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig,
1896; Justini, Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio, Parisiis, MDCCCXXIII; F. Jacoby,
Die Fragmente der griechischen Historiker, Berlin, 192330, Leiden, 194058.
Makedonci, Skopje, 1997; N. G. L. Hammond
and G. T. Grifith, A History of Macedonia II, Oxford, 1979.
K. M.-R.
Vasko
Karangeleski
KARAN\ELESKI, Vasko (Brusnik, Bitola, 1921 Makedonski

Brod, 3. II 1977) prvoborec, general-polkovnik na JNA. Pred
Vtorata svetska vojna bil zemjodelski rabotnik. Vo vojnata u~estvuval od 1941 g. Bil ~len na
SKOJ (1941) i ~len na KPM
(1943), komandant na bataljon, zamenik na komandant na brigada,
komandant na brigada i komandant na divizija. Po Osloboduvaweto diplomiral na Voenata akademija Voro{ilov# vo SSSR, na
VVA i na Kursot za operatika na
JNA. Bil komandant na divizija,
na~alnik na {tab na korpus i na
podra~je, na~alnik na {tab na armiska oblast i komandant na armija. Bil ~len na CK na KPJ.
Jugoslavija. Zaginal vo nesre}en
slu~aj.
V. St.
Efrem
Karanov
KARANOV, Efrem Cvetkov

(Kratovo, 28. I 1852 ]ustendil>
6. XII 1927) prosveten deec, knièvnik, istori~ar, folklorist,
etnograf, preveduva~, u~itel i

revolucioneren aktivist. Zavr{uva progimnazija vo Carigrad
(1867) i klasi~na gimnazija vo
Odesa (1872), a slovenska filologija na Novorusiskiot univerzitet (Odesa, 1874). Raboti kako
u~itel vo [tip (18751877), no
Turcite go nabrkale od strav da
ne bi da e moskovski agent. Od
1881 do 1886 g. e u~itel vo }ustendilskoto Sredno pedago{ko u~ili{te. Vo toa vreme razviva aktivna op{testvena i nau~na dejnost. Se druì so Trajko Kitan~ev, a bliski vrski odrùva so
Goce Del~ev, Jane Sandanski i
osobeno so svojot u~enik Dimo
Haxi Dimov. Bil ~len na BDK
(Bugarsko kniòvno dru{tvo, podocna Bugarska akademija na naukite), od 1875 dopisen, a od 1884
redoven ~len. Po zaminuvaweto
za Bugarija (1878) u~itelstvuva
vo pove}e mesta (]ustendil, Samokov, Sofija). Go osnova i go rakovodi Makedonskoto bratstvo
vo ]ustendil (1895), u~estvuva i
vo podgotovkata na ~eti na
VMOK, a blizok e so revolucionerot G. Del~ev. Se zanimava so
sobirawe folkloren materijal,
stari rakopisi i knigi, stari moneti i dr. Kako sorabotnik vo
Periodi~esko spisanie# i Sbornik za narodni umotvoreni, nauka i kni`nina# publikuva del od
sobraniot folklorno-etnografski materijal, a planiraniot
podgotven zbornik na pesni i
prozni narodni umotvorbi od
Kratovo i Kratovsko, po podolgi
napori za pe~atewe, ne e publikuvan. Avtor e na pove}e studii, kako i na kratkata monografija za
Rumena vojvoda (Sofija, 1886) i
Spomeni#. Golemo vnimanie vo
toga{nite knièvni i nau~ni
krugovi predizvikuvaat negovite
prevodi (na kratovski govor) na
ruskiot ep Slovo za polkot Igorev# (]ustendil, 1900) i na Mickievi~eviot Pan Tadeu{# (Sofija, 1901).
IZV.: SbNU, Sofi (II, 1890, 6064; XV,
7475, 82); Periodi~esko spisanie na
Blgarskoto kniòvno druèstvo#, I, 11 i
12, Braila, 1876, 124129, 169178; Pediodi~esko spisanie na Blgarskoto kniòvno druèstvo v Sredec (kn. 5, 1883,
116123; kn. 9, 129134; kn. 16, 153160).
BIBL.: Izbrani s~ineni, red. @eko
Popov, Sofi, 1991; Bogdan junak (1886) i
Rumena vojvoda (1886); Kratovski zbornik. Redakcija Blaè Petrovski, Skopje,
2000.
LIT.: D-r Tome Sazdov, Studii za makedonskata narodna knièvnost, Skopje,
1980.
B. R.-J. i V. M.-^.
KARANOVSKI, Du{an Dimitriev (Skopje, 1. II 1922 Skopje,

25. VIII 1992) polkovnik, spec.
internist. Se zapi{al na Med.
f. vo Sofija (1943/44), no zaminal vo NOB i u~estvuval vo bor-
KARANFILSKI
bite na Sremskiot front. Diplomiral na Med. f. vo Belgrad

(1949), kako voen pitomec, a specijaliziral na VMA. Bil upravnik na VB vo Ni{ (19641970), a
potoa na VB vo Skopje (19701984).
Bil pretsedatel na MLD (1978
1980).
Sl. M. P.
KARANFIL, GALIÎ^KI (Dianthus galicicae Micevski) lokalen
endemit vo florata na RM od familijata Caryophylaceae (karanfili). Se razviva na planinata
Gali~ica Vojtina, na varovni~ka geolo{ka podloga.
Vl. M.
KARANFIL, JABLANI^KI
(Dianthus jablanicensis Micevski)
endemit vo florata na RM od familijata Caryophylaceae (karanfili), opi{an od akademik Kiril Micevski od subalpskiot pojas na planinata Jablanica. Vl. M.
KARANFIL, JAKUPI^KI (Dianthus jacupicensis (Kosanin) Micevski) endemit vo florata na RM
od familijata Caryophylaceae (karanfili), poznat za visokoplaninskiot pojas na planinata Jakupica Solunska Glava, Marina
Dupka.
Vl. M.
Kajmak~alanski karanfil
KARANFIL, KAJMAKÂLANSKI (Dianthus kajmaktzalanicus Micevski) endemit vo florata na

RM od familijata Caryophylaceae
(karanfili) opi{an od akademik
Kiril Micevski od planinata
Nixe Kajmak~alan.
Vl. M.
KARANFIL, KAPINSKI (Dianthus kapinaensis Markg. & Lindtn.)
endemit vo florata na RM od
familijata Caryophylaceae (karanfili), ograni~en vo dolniot
tek na rekata Treska, Makedonski BrodBarbaros, Pore~ietoKapina, O~a i okolinata na
Skopjes. Nova Breznica. Vl. M.
KARANFIL, MAKEDONSKI
(Dianthus macedonicus Micevski)
endemit vo florata na RM od
planinata De{at-Kr~in, od familijata Caryophylaceae (karanfili), opi{an od akademik Kiril Micevski.
Vl. M.
KARANFIL, OHRIDSKI (Dianthus ohridanus Micevski) lokalen makedonski floristi~ki en-
demit od planinata Gali~ica, od

familijata Caryophylaceae (karanfili), otkrien i opi{an od akaVl. M.
demik Kiril Micevski.
KARANFIL, PELISTERSKI
(Dianthus myrtinervius Griseb.) lokalen makedonski floristi~ki
endemit od familijata Caryophylaceae (karanfili), se razviva vo
subalpskiot i alpskiot pojas na
planinata Pelister. Se nao|a na
svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List
of Threatened Plants).
Vl. M.
KARANFIL, PRILEPSKI
(Dianthus prilepensis Micevski)
lokalen makedonski floristi~ki endemit od
familijata Caryophylaceae (karanfili), poznat za okolinata na Prilep
(Markovi Kuli,
Treskavec,
Pletvar,
Sele~ka Planina,
Mariovo) i Ki~evsko (s. Svet o r a ~ e ) . Prilepski karanfil
Maksim
Karanfilovski
KARANFILOVSKI, Maksim
(Skopje, 4. III 1948) filolog,
redoven prof. na Katedrata za
slavistika. Istraùva~ na pra{awa od ruskata gramatika, prevodot, konfrontacijata na oddelni jazi~ni pojavi i sl., kako i
od makedonskata dijalektologija. Avtor (ili koavtor) na pove}e statii i na trudot Enixevardarski govor. Bil direktor na
Seminarot za makedonski jazik,
literatura i kultura, prodekan
i dekan na Filolo{kiot fakultet.
Kr. Il.
Vl. M.
KARANFIL, SKOPSKI (Dianthus skopjensis Micevski) makedonski floristi~ki endemit od familijata Caryophylaceae (karanfili), poznat za klisurata na rekata Treska (me|u Kozjak i s. Nova Breznica).
Vl. M.
KARANFILOV, Van~o (selo
Oraovica, Radovi{ko, 10. IX
1956) strelec. Na Paraolimpiskite igri vo Sidnej (Avstralija, 2000), vo disciplinata MK
pi{tol sloboden izbor, go zazel
pettoto mesto, a vo Atina (Grcija, 2004) osvoil srebren medal. Na
Svetskoto prvenstvo vo Santander ([panija, 1998) bil vtor, a vo
Hvasung (Ju`na Koreja, 2002) poedine~no vtoro i dvapati treto
mesto ekipno. Na Evropskoto
prvenstvo vo Francija (1997) osvoil vtoro, a vo Danska (2001)
treto mesto. Bil izbran za najdobar sportist na Makedonija
(2004). Dobitnik e na op{testveni priznanija.
D. S.
Van~o
Karanfilov
Borislav
Karanfilski
KARANFILSKI, Borislav Trajkov (Kumanovo, 31. VII 1928) patofiziolog, redoven prof. na
Med. f. vo Skopje. Diplomiral
medicina vo Skopje (1956). Doktoriral na temata za vlijanieto
na slezenkata vo prometot na
markiranite eritrociti (1961).
Vo postdiplomskata nastava go
predaval predmetot po nuklearna
medicina (1980). Direktor na Institutot i {ef na Katedrata po
patofiziologija so nuklearna
medicina (19781988). Prodekan
(19711973) i dekan (19821984)
na Med. f. vo Skopje. Prorektor
na Univerzitetot Kiril i Metodij# (19771978). Pretsedatel
na MLD i na Zdruènieto za nuklearna medicina na Jugoslavija.
Se usovr{uval vo Vin~a, Stokholm, London i Moskva vo oblasta na fundamentalnata i eksperimentalnata primena na radioaktivnite izotopi. Vo Boston,
Edinburg i îkago gi izu~uval
enzimskite naru{uvawa vo sintezata na tiroidnite hormoni i av673
KARANXULOV
toimunite zaboluvawa i kleto~niot imunitet na tiroidnata

`lezda. Avtor na pove}e od 200
trudovi. Realiziral ili sorabotuval vo nekolku nau~ni proekti.
Od 1995 do 2004 g. rakovodel dva
proekta za jodniot deficit i za
korekcija na jodniot deficit vo
RM, finansirani od UNICEF i
SZO, a realizirani so sorabotnici od Institutot za patofiziologija i nuklearna medicina.
Nacionalen koordinator za Makedonija na Internacionalniot
sovet za kontrola na naru{uvawata poradi joden deficit.
BIBL.: Dijagnosti~ka primena na radioaktivni izotopi vo zaboluvawata na
tiroidejata, Vin~a, 1979; Dijagnosti~ka primena na radioaktivni izotopi,
Vin~a, 1987; Op{ta patolo{ka fiziologija, Skopje, 1987; Patolo{ka fiziologija-prakti~na nastava, Skopje, 1990,
1995; so sorabotnici: Jodniot deficit
vo Makedonija, Skopje, 1997; Korekcija na
jodniot deficit, Skopje, 2004; koavtor:
Voved vo nuklearno medicinska praktika
(skripta), Beograd, 1976; Specijalna patolo{ka fiziologija, BeogradZagreb,
19821990, Skopje, 1982, 1987.
LIT: Bilten UKIM, br. 265; 40 godini
Medicinski fakultet, Skopje, 1987.
K. K.-P.
KARANXULOV, Ivan (Prilep,

1856 Sofija, 5. V 1930) pretsedatel na Izvr{niot komitet, a
potoa na Nacionalniot komitet
na makedonskite bratstva, pratenik vo bugarskoto Narodno sobranie i glaven obvinitel na Vrhovniot sud. Se {koluval vo Carigrad i pravni nauki zavr{il
vo Francija. Kako dolgogodi{en
pretsedatel na Komitetot, odrùval bliski vrski so VMRO na
T. Aleksandrov i Iv. Mihajlov, ja
poddrùval vo sudirite so
VMRO (Ob) i so oponentskata
protogerovisti~ka VMRO.
LIT.: Almanah na blgarskite nacionalni
dvièni sled 1878, Sofi, 2005. Z. Tod.
Nikola
Karanxulov
KARANXULOV, Nikola (Prilep, 1876 s. Selce, Prilepsko,

28. VII 1904) u~itel i revolucioner. Se {koluval vo Prilep, Bitola, ]ustendil i vo Zagreb. Kako u~itel vo Prilep (18981899)
rakovodel so OK na TMORO.
U~itelstvuval vo Kumanovo i vo
674
K. Palanka. Bil uapsen (III 1903),

no izbegal od zatvorot vo Bitola.
U~estvuval na Prilepskiot kongres (1904). Te{ko ranet vo borba
so osmanliska voena edinica, na
negovo barawe bil zastrelan.
razbirawata i otstranuvaweto
na voda~ot na vostanieto D. Popgeorgiev-Berovski (4. XI), bil
nazna~en za na~alnik na [tabot.
Zaedno so dvajca soborci, bile
ubieni na spiewe.
LIT.: G. Traj~ev, Grad Prilep Istoriko-geografski i stopanski pregled,

Sofi, 1941; K. Crnu{anov i R. Karandùlov, Nikola Karandùlov, Sofi,
1993.
Al. Tr.
LIT.: D-r Risto Poplazarov, Makedonskoto kresnensko-razlo{ko vostanie,

Skopje, 1979.
S. Ml.
KARAORMAN (tur. kara orman

crna planina) srednovisoka
planina {to se protega vo zapadniot del na RM. Se protega vo meridijanski pravec sever jug, pome|u dolinata na Crni Drim na
zapad i dolinite na Peso~anska
Reka i Sateska na istok. Najvisok vrv e Orli Vrv (1.794 m). Dosta e po{umen, po {to go dobil i
KARASULIJATA, Ivan Hristov (Dilber Ivan~o) (s. Karasulja, Solunsko, 1875 Tikve{ijata,
juli 1905) gevgeliski okoliski
vojvoda na TMORO. Pove}e godini dejstvuval vo Gevgelisko. Zaginal vo Tikve{ko vo borba so
osmanliska vojska. Opean e vo nekolku makedonski narodni pesni.
LIT.: Ivan=o Karasulixta Dilber
Ivan=o#, Makedonski vesti#, No 24, Sofix, 1935, 12.
S. Ml.
Planinata Karaorman
imeto. Karaorman e formiran so

nabirawe vo tekot na tercierot
i zaedno so planinata Stogovo
pretstavuva edna celina koja se
protega kako venec so oformen
sinklinalen blok vo forma na
horst. Geolo{kiot sostav e pretstaven so kristalesti {krilci,
dodeka na povisokite delovi se
nao|aat varovnici. Vo pravec severjug planinskoto bilo postepeno se spu{ta vo Ohridskostru{kata Kotlina.
T. And.
KARASTOILOV, Stojan (Stojan vojvoda) (s. Star~i{ta, Nevrokopsko, 1848 s. Kresna, 24. XI
1878) vojvoda vo Kresnenskoto
(makedonsko) vostanie (18781879).
Pred Vostanieto bil ajdutski
vojvoda vo dolinata na r. Struma.
Po izvr{enite podgotovki, zaedno so drugite vojvodi, so 400 borci go napadnale osmanliskiot
garnizon vo kresnenskite anovi
(5/17. X 1878) i oslobodile 35 sela vo Kar{ijak. Pritoa bil formiran [tab na ~elo so D. Popgeorgiev-Berovski i S. Karastoilov kako glaven vojvoda. Po nedo-
KARATA[O, Anastas (s. Dobra,

kaj Ber, 1764 Navpakt, 1830) armatol od Ju`na Makedonija. Borec protiv osmanliskoto vladeewe vo Makedonija, eden od voda~ite na Negu{koto vostanie (1822).
Po neupehot na Vostanieto zaminal za ostrovite Skopelos i Skjatos, kade {to im se priklu~il na
gr~kite vostanici. U~estvuval vo
pove}e bitki vo koi se istaknal
so svoite voeni sposobnosti. Za
zaslugite dobil visok ~in vo gr~kata vostani~ka vojska.
vo Makedonija, IV, Skopje, 1983; Apostolos
Vacalopoulos, History of Macedonia 13541833,
Thessaloniki, 1973.
D. Jov.
KARATA[O-CAMI, Dimitar
(Negu{, 1798 Belgrad, 1861)
u~esnik vo Negu{koto vostanie
vo Makedonija (1822), a po negovoto zadu{uvawe i vo Gr~koto
vostanie. Bil polkovnik vo gr~kata vojska i a|utant na gr~kiot
kral Oton. Go organiziral vostanieto na Halkidik (1854), Ju`na Makedonija, i se potpi{uval
kako Glaven {ef na Makedonija#. U~estvuval i vo borbata za
KARAXICA
osloboduvawe i obedinuvawe na
Italija. Vo tekot na 1860 g. se
obidel da organizira novo vostanie vo Makedonija vo Solunskiot region.
LIT.: Constantinos Papoulidis, Quelques elements nouveaux concernant les plans insurrectionnels de Tsami Caratasso sur la deliverance des
peuples balqaniques en 1860 Grek-serbian cooperation 18301908, Belgrade, 1982. D. Jov.
govoren urednik, direktor na OU

Tefejuz# vo Skopje, sovetnik vo
Biroto za razvoj na obrazovanieto, sovetnik vo Sekreterijatot za
informacii vo SIS vo Belgrad.
Prou~uva~ na makedonskata i
turskata istoriografija vo Makedonija. U~esnik na me|unarodni kongresi, nau~ni sobiri i simpoziumi vo zemjava i vo stranstvo. ^len na DPM (od 1979).
BIBL.: Vata{anka, 1951; Suzana, 1956;
Mara, 1972; Makedonija od prerodbata do
Socijalisti~kata revolucija 18791945,
1983; dramski tvorbi: [aban hoxa, Haxer,
nau~nite trudovi mu se objaveni vo posebni bilteni.
LIT.: Abdlkadir Hayber, Makedonya ve Kosova Trklerinin Edebiyatx, Istanbl, 2001; F. Kaya, Gkkuax, skp, 1985.
A. Ago
Makedonskata reprezentacija na Evropskoto

prvenstvo (seniori) vo karate
KARATETO VO MAKEDONIJA nova sportska disciplina

kaj nas. Dominiraat dva stila:
{oto-kan i vado-rju. Karate sojuz na Makedonija e formiran
vo Skopje, na ~elo so Cvetan
Cvetkovski (1972). Vo nego se
registrirani 15 klubovi i 17
sekcii so okolu 9000 ~lenovi,
od koi 1305 natprevaruva~i vo
ma{ka i ènska konkurencija.
Bilo organizirano Prvoto prvenstvo na Makedonija i natprevari za Kup na Jugoslavija (1968).
Podocna, vo Sojuznata karate liga se natprevaruvale Vardar# i
Rabotni~ki# od Skopje. Makedonskite karatisti uspe{no
u~estvuvale i na sojuznite i na
me|unarodnite prvenstva i natprevari i postignuvale zabeleìtelni rezultati (19912006).
Me|u najuspe{nite se: Dim~e
Ki~evski, Petar Belistojanovski, Mir~e Opelovski, Nazim
Kurtovi}, Jorgo Ognenovski,
Lujza Ga{evska, Dejan Nedev,
Elvir Kurtanovi}.
Ta{ko
Karaxa
KARAXA, Ta{ko (s. Dmbeni,

Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 14. II 1914 Solun, 23. V
1942) aktivist na makedonskoto
i na gr~koto komunisti~ko dvièwe, sekretar na Okru`niot
komitet na KPG za Katerini, aktiven u~esnik vo antifa{isti~kiot otpor. Vo 1942 g. bil uapsen,
osuden na smrt i ubien od germanskite vlasti.
LIT.: Egejska Makedonija vo antifa{isti~kata borba 19411943, VII, 1, Skopje,
1985.
St. Kis.
KARAXI], Vuk Stefanovi} (Tr{i}, 1787 Viena, 1864) srpski

filolog, etnolog, folklorist,
istoriograf, leksikograf, preveduva~ i tvorec na sovremeniot
Vuk
Karaxi}
srpski literaturen jazik i pravopis. Najpoznat sobira~ i publikuva~ na srpskoto usno narodno tvore{tvo. Prva zbirka mu e Mala
prostonarodna sloveno-srpska
pesnarica# (1814). Bez jasna pretstava za balkanskite narodi i jazici, zapi{uva narodni umotvorbi i od pe~albari od Razlo{ko, pa
vo Narodna srpska pesnarica#
(~ast vtora, u Vieni, 1815) e objavena prvata makedonska narodna
pesna (Ne rani rano za voda, doz
beloliko#), no nare~ena Pesna
Bugarska#. Makedonski jazi~en i
folkloren materijal objavuva i
vo Dodatak k Sanktpeterburgskim sravniteqnim rje~nicima
sviju jezika i narje~ja, s osobitim
dodatkom bugarskog jezika#, koj izleguva vo Novine Srpske# (1821 i
1822), izdaden i kako posebna
kni{ka (Viena, 1822), a integralno prepe~aten vo Skupqeni gramati~ki i polemi~ki spisi Vuka
St. Karaxia (Beograd, 1894).
LIT.: Haralampie Polenakovi}, Vuk
Stefanovi} Karaxi} i makedonskata narodna pesna, vo kn.: Studii od makedonskiot folklor, Skopje, 1973, 7181; Blaè
Ristovski, Novite pet knigi Srpske narodne pjesme iz neobjavqenih rukopisa
Vuka Stefanovia Karaxia#, vo zb.: Makedonskiot folklor i nacionalnata
svest. Istraùvawa i zapisi, I, Skopje,
1987, 336344; Marko Kitevski, Prilozi
za makedonskiot folklor, Skopje, 1989,
177198.
B. R.-J.
KARAXICA visoka planina

{to go zafa}a zapadniot del od
masivot Jakupica i ima pravec
LIT.: Atanas Kaj~evski, i dr.: Karate,

osnovi na treningot, osnovi na tehnikata, Skopje, 2004.
D. S.
KARAHASAN, Mustafa (Mustafa, Karahasan) (Skopje, 1920 Belgrad, 2002) raskaùva~, romansier, knièven kriti~ar, dramski avtor, istraùva~ od turskata nacionalnost od RM. Zavr{il
Bil profesor, borec vo NOB (od
1941). Novinar vo redakcijata na
v. Birlik#, potoa i glaven i od-
Planinata Karaxica
675
KARAXOV
na protegawe jisz. Sprema severozapad prodolùva vo Suva

Planina. Zapadnata planinska
strana se odlikuva so strmni i
visoki otseci koi re~isi vertikalno se spu{taat vo kawonskata dolina na Treska. Najvisoki
vrvovi se Karaxica (2.473 m),
Popovo (2.380 m), Ubava (2.350
m). Geolo{kiot sostav e pretstaven so varovnici, poradi {to
planinata e celosno karstificirana bez povr{inski vodeni
tekovi, a so povr{inski karstni
oblici, pred s uvali.
T. And.
KARAXOV, Dimitar (Novo Selo, [tip, 21. VII 1897 1956)
dipl. grad. in`., vonr. prof. na
(od 1952 do smrtta) po predmeti
od oblasta na pati{tata, dekan
na Tehni~kiot fakultet. Na Fakultetot do{ol vo 1949 g. (kako
docent). Diplomiral vo Belgrad
(1925), po {to rabotel na gradewe pati{ta i èleznici vo Hrvatska, Slovenija i Makedonija.
Zasluèn e za formiraweto i
razvojot na Tehni~kiot fakultet
vo Skopje (1949).
Q. T.
Zoran
Karaxov
KARAXOV, Zoran Hristov

(Sew, Hrvatska, 23. VII 1958)
hirurg, univ. profesor. Osnovnoto i srednoto obrazovanie gi
zavr{il vo Kumanovo, a Medicinskiot fakultet vo Skopje.
Doktorskata disertacija Procenka na HLA ekspresijata, nejziniot soodnos so loko-regionalnata i sistemskata imunokompetencija i ulogata na limfnata
disekcija vo dijagnostikata, terapijata i prognozata na èludo~niot karcinom (1998) i bil izbran za docent (1999), a potoa i za
vonreden profesor po op{ta hirurgija na Med. f-t vo Skopje
(2003). Bil pomo{nik na generalniot direktor na UKC za hirur{ka i ortopedska dejnost (2006/7)
i ~len na Senatot na UKIM. Gi
vovel ekstenzivnite hirur{ki
zafati i limfnite disekcii vo
tretmanot na karcinomite na digestivniot trakt, prvenstveno na
èludnikot i na debeloto crevo
(1992) i prv na biv{ite jugoslo676
venski prostori gi vovel i minimalno invazivnite, odnosno naprednatite laparoskopski proceduri vo hirur{koto lekuvawe
na karcinomite na debeloto crevo i po~nal da gi izveduva laparoskopskite proceduri kaj èludo~niot karcinom (2003). Prestojuval na stru~no usovr{uvawe
vo Belgrad (1902), Tokio (2000),
Elankurt (2006) i Vilwus (2008).
Objavil dve knigi i nad 60 stru~no-nau~ni trudovi i u~estvuval
na pove}e me|unarodni kongresi
i simpoziumi.
Bl. R.
S. Karbinci (satelitska snimka)
seleni mesta so 4.012 `. Postoi

osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena stanica i razviena zemjodelAl. St.
ska organizacija.
Georgi
KaraxovRilski
KARAXOV-RILSKI, Georgi
(Dolno Dragli{te, Razlo{ko, 23.
IV 1901 r. Dwestar, Sovetski
Sojuz, 7. VII 1942) makedonski
revolucioner i internacionalen
deec. Po Septemvriskoto vostanie (1923) bil vo ilegalstvo, potoa ìveel vo Avstrija (od 1925),
bil aktiven vo redovite na VMRO
(Ob), ~len na Redakcijata na Makedonsko delo# (od 1929), odrùval direktna vrska so rakovodstvoto na Oblasniot komitet na
VMRO(Ob) vo Bugarija i ~len na
nejziniot Centralen komitet
(1933). Od Viena zaminal vo Pariz i u~estvuval na VII kongres na
Kominternata. Bil ~len na Komisijata {to go podgotvila izve{tajot za makedonskoto nacionalno pra{awe. Po rasformiraweto na VMRO(Ob) ìveel vo
SSSR. Kako dobrovolec vo redovite na Crvenata armija (od 22. VI
1941), zaginal vo borba so germanskite sili.
LIT.: Pirinski sokoli, Sofi,1970; Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi, 1971.
V. Jot.
KARBINCI selo vo [tipsko.

Se nao|a od levata strana na r.
Bregalnica, vo zapadnoto podno`je na planinata Pla~kovica,
m. So [tip e povrzano so lokalen pat. Toa e naseleno so Makedonci, a nivniot broj iznesuva
673 `. Glavno zanimawe na naselenieto e proizvodstvo na ìtni
kulturi, posebno na orizot. Toa e
povr{ina od 22.970 ha, ima 29 na-
KARGOVSKA-KLISAROVA,
Anica Dimkova (Skopje, 30. I
1933) anatom, redoven prof. na
Med. f. vo Skopje (1986). Diplo-
Anica
KargovskaKlisarova
mirala medicina vo Skopje

(1961), a doktorirala vo Belgrad
za suprakoronarnite miokardni
snopovi i nivnoto vlijanie na koronarnite arterii (1972). Gi istraùvala tipovite na distribucija na koronarnite arterii i
razvojnite malformacii na srceto. [ef na Katedrata po anatomija i direktor na Institutot za
anatomija (19881998).
BIBL.: Raka i graden ko{, Skopje, 1981;
Noga, Skopje, 1982; Atlas na CNS, Skopje, 1993; so sorabotnici: Glava so vrat,
Skopje, 1984, 2000; Osteologija, Skopje,
1992, 2000; Abdomen, Skopje, 1993; Zglobot na ramoto, Skopje, 1997; Nomina anatomica, Skopje, 2000; koavtor: Anatomski
atlas, Beograd, 1976; Osteologija, Beograd, 1981; Op{ta anatomija, Skopje,
1983; Anatomija na CNS so setila, Skopje, 1987, 1998; Medijastinum, Beograd-Zagreb, 1990; Karlica, Skopje, 1993, 2001.
K. K.-P.
KARDALEV, Petar Damjanov

(Bitola, 5. II 1909 7. XII 1985)
vo 1939 g. na Ma{inskiot fakultet vo Zagreb. Rabotel vo Fabri-
KARNEGIEVA
kata za {e}er vo Osiek; vo Rudnicite za jaglen vo Pernik (Bugarija); vo Metalskiot zavod Tito#
vo Skopje (19471960); na Ma{inskiot fakultet vo Skopje (1960
1979). Vo 1960 g. e izbran za vonreden profesor na Tehni~kiot fakultet vo Skopje, vo 1965 g. na
Elektroma{inskiot, a od 1977 g.
na Ma{inskiot fakultet. Vo
1969/71 bil dekan na Elektroma{inskiot fakultet, a vo 1965/67
g. i {ef na Ma{inskiot oddel.
Rakovodel so izrabotka na stru~ni i aplikativni proekti (11) od
ma{instvoto. Proglasuvan e za
racionalizator i inovator. Sl. A.
KARDIJA srednovekovno utvrduvawe. Go podignal vizantiskiot imperator Vasilij II po osvojuvaweto na Voden (1015), vo sredinata na tesninata, zapadno od Voden, za da go zatvori tesnecot i da
ja zajakne odbranata na gradot.
Spored imeto, se smeta deka se nao|alo vo sredinata, t.e. vo srceto
na tesninata.
LIT.: Ioannis Scylitzae Synopsis Historiarum, rec. I. Thurn, Berlin, 1973, 352, 1315,
2021.
K. Ax.
skoto vostanie (2. VIII 1903) i vo

osloboduvaweto i odbranata na
Kru{evo. Po prestojot izvesno
vreme vo Bugarija, trgnuva so ~eta
vo Makedonija, no na pat kon Kru{evo, zaginuva vo bitka so turskata vojska kaj s. Raj~ani.
LIT.: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, Kru{evo, 1978; O. Ivanoski, Nikola
Karev, Bitola, 1991; K. Topuzoski, Nikola Karev 18771905 @ivot i potoa,
Skopje, 2005; Nikola Karev. Vreme i delo,
Skopje, 1969; Blaè Ristovski, Nikola
Karev i Vele Markov vo narodnata pesna,
vo kn.: Makedonskiot folklor i nacionalnata svest. Istraùvawa i zapisi, I,
Skopje, 310327; Tanas Vraìnovski, Makedonski istoriski predanija, Skopje,
1992, 293294.
B. R.-J.
KAREV, Petar (Kru{evo, 1879

Skopje, 1951) revolucioner, socijalist, brat na Nikola Karev.
U~estvuval na Prvata socijalisti~ka konferencija vo Kru{evsko
(1900). Stanal ~len na Kru{evskiot okruèn komitet na MRO
(1904). Bil vo otomanski zatvor
(1910). Vo tekot na 1944 g. bil osuden i ìvotot go zavr{il vo zatvorot vo Idrizovo, Skopsko.
LIT.: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, Kru{evo, 1978.
Al. Tr.
KARIKATURATA VO RM. Sme{en i satiri~en crte` so ili bez

tekst, vo koj se izobli~uva realnoto preku sme{no, groteskno ili
parodi~no tolkuvawe na li~nostite i nastanite. Korenite na makedonskata karikatura se vo folklornata tradicija. Karikaturata se razvila vo vremeto na NOB
(V. Popovi}Cico), a podocna vo
ramkite na Osten# (V. Joci}, D.
Markovi}, \. Varga, D. Mihajlov,
V. Boroevi}, S. Igwatovi}, A. Vasilevski, S. Boìnovska, N. Kostovska). Svetskata galerija na karikaturi, prva manifestacija od
takov vid vo svetot, bila osnovana
vo 1969 g. vo Skopje.
LIT.: Vladimir Veli~kovski, Makedonska karikatura, Skopje, 1994.
Al. Cv.
Nikola Karev
KAREV, Nikola (Kru{evo, 1877

s. Raj~ani, 1905) u~itel, socijalisti~ki i nacionalen deec, revolucioner i vojvoda. Zavr{uva ~etvrti klas vo Bitolskata gimnazija, a na 16 godini zaminuva na pe~alba vo Bugarija. Zaedno so Vasil
Glavinov, pod ~ie vlijanie gi prifa}a socijalisti~kite idei, ja osnovaat Makedonsko-odrinskata
socijal-demokratska grupa (1896).
Podocna, so Vele Markov formira socijalisti~ka grupa vo Kru{evo (1899). Vo TMORO se vklu~uva po Prvata socijalisti~ka
konferencija, a na Smilevskiot
kongres (1903) e izbran za gorski
na~alnik na Kru{evskiot reon i
kako takov u~estvuva vo Ilinden-
V. Popovi}-Cico: Fa{isti~ka parada# (1945)
Piter
Karington
KARINGTON, Piter Aleksandar Rupert (Peter Alexander Rupert Carington) (6. VI 1919) britanski konzervativen politi~ar
i diplomat. Sekretar za nadvore{ni raboti na Obedinetoto
Kralstvo vo prviot mandat na
Margaret Ta~er (19791982); Generalen sekretar na NATO (1984
1988); pretsedava~ so Konferencijata za Jugoslavija svikana vrz
osnova na Deklaracijata za Jugoslavija (27. VIII 1991).
IZV.: Brana Markovi}, Yugoslav Crisis and the
World: Cronology of Events January 1990 October 1995, Institute of International Politics and
Economics, Belgrade, 1996.
T. Petr.
Naslovnata
stranicata na
Izve{tajot na
Karnegievata
komisija,
(1914)
KARNEGIEVA KOMISIJA
(1913) komisija na Karnegievata fondacija za mir. Bila formirana vo juli za ispituvawe na
pri~inite za Balkanskite vojni
vo sostav: d-r Samjuel T. Daton,
@isten Godar, Pavel Miljukov i
Henri N. Brejsford, pod pretsetelstvo na DEsturnel de Konstan. Rezultatite od istraùvawata na terenot na voenite dejstva bile objaveni (1914) kako
Izve{taj na me|unarodnata komisija za ispituvawe na pri~inite i vodeweto na Balkanskite
vojni. Pritoa ne moèle da konstatiraat nikakov optimizam vo
pogled na neposrednata politi~ka idnina na Makedonija.
IZV.: Raport of the International Commision to
Inquire into the Causes and Conduct of the Bakan War, Aylesbury, 1914.
LIT.: Porane{nite balkanski vojni
(19121913), Skopje, 2001.
V. \.
677
KAROVSKI
jatnosti, no skoro stanuva ~len na

toga{ formiranoto i sestrano aktivno i ugledno DPM (1950). Podocna objavuva i romani i radiodrami, a po doktoriraweto i nau~noistraùva~ki publikacii od
oblasta na istorijata na literaturata i makedonskoto usno narodno
tvore{tvo. Samostojno ili vo koavtorstvo, objavuva nekolku zbirki so makedonski narodni pesni.
Lazo
Karovski
KAROVSKI, Lazo Trajkov (Kavadarci, 17. II 1927 Skopje, 3. II

2000) eden od prvite makedonski
poeti po Osloboduvaweto, romansier, detski poet, literaturen istori~ar i folklorist. Po zavr{uvaweto na gimnazijalnoto obrazovanie vo rodniot grad i vo
Skopje, diplomiral na Katedrata
za jugoslovenski literaturi i makedonski jazik na Filozofskiot
fakultet vo Skopje, kade {to i
doktoriral so temata Pe~albarstvoto vo makedonskata narodna i
umetni~ka literatura# (1973). Rabotel kako gimnaziski profesor
vo Kavadarci i vo U~itelskata
{kola vo Bitola, a potoa predaval
na tamo{nata Pedago{ka akademija. Na 1. VII 1974 g. e izbran za
nau~en sovetnik vo Institutot za
folklor vo Skopje, kade {to ostanuva do penzioniraweto (31. III
1986). Stihovi na makedonski pi{uva po propa|aweto na Kralstvoto Jugoslavija (1941). Toga{ se
zapoznava so poezijata na Venko
Markovski i so nekoi pesni na Ko~o Racin, pa ve}e vo 1942 g. go
oformuva ciklusot Rob# i poemata Tikve{ se diga#, a vo slednata
godina go oformuva ciklusot Sirak-skitnik# i prvata verzija na
poemata Krvava blokada#. Se pravat tajno organizirani literaturni ~itawa i stanuva ~len na
NOMSM (17. II 1943). Gi podgotvuva
ciklusite
Makedonija#
(19431944) i Humor i satira#
(1944) i ja oformuva zbirkata
Stihotvorenia# (za~uvana vo rakopis). Negovi vrap~iwa# se ispolnuvaat (obi~no vo duet) na site
javni sobiri vo Kavadarci i po
bliskite sela, a gradskiot Yiden
vesnik# e pokrivan so negovi aktualizirani stihovi (septemvrioktomvri 1944). Kako student
vo Skopje sorabotuva vo toga{nite vesnici i spisanija, kako i vo
zaedni~ki stihozbirki so prvata
generacija makedonski poeti (Aco
[opov, Blaè Koneski, Slavko
Janevski i Gogo Ivanovski), a od
1946 g. po~nuva da publikuva i serija svoi zbirki pesni i poemi (za
vozrasni i za deca). Vo vrska so
pesnata Zatvornik# (Nov den#,
1948) doìvuva politi~ki nepri678
BIBL.: Stihovi za deca: Ov~ar~e (1946),

Pesnata na slavejot (1955); stihozbirki
i poemi: Krvava blokada (1947), Tikve{ka
legenda (1948), Rodinata v pesni (1951),
Momina ûka (1955), Stavini (1958), Makedonski pesni za NOB (1980); romani:
Pati{ta (1959), Kliment Ohridski
(1969), Zaorok (1971); istraùvawa: Pe~albarstvoto vo makedonskata narodna
i umetni~ka literatura (1974), Samo`rtvata vo makedonskata narodna pesna
(1979), Makedonski pe~albarski narodni
pesni (so koredaktor, 1979), Makedonski
pesni za Narodnoosloboditelnata borba (so koredaktori, 1980), Klasifikacija
na makedonskata narodna pesna (1981),
Makedonski narodni humoristi~no-satiri~ni pesni, I i II (so koredaktor, 1982
i 1986), Makedonski narodni pesni od
Meglensko (so koredaktor, 1985), Intonaciono-sintaksi~kiot sloj na poetskiot jazik na makedonskata narodna poezija (1986), Makedonski narodni umotvorbi
od Razlo{ko, Pirinska Makedonija (so
koredaktor, 1992).
Bibliografija..., Skopje, 2000; Blaè
Ristovski, Makedonskiot stih 1900
1944. Istraùvawa i materijali, II,
Skopje, 1980, 362378.
Bl. R.
KAROLAK, Stanislav (Stanisqaw

Karolak) (@irarduv, Polska, 22. II
1931) polski lingvist, slavist,
romanist, teoreti~ar na jazikot,
specijalist vo oblasta na semanti~kata i formalnata sintaksa.
Avtor na edna od sovremenite semanti~ki teorii na glagolskiot
vid, primeneta vo monografii od
pove}e makedonski avtori posveteni na glagolskiot vid vo makedonskiot jazik. Izlagaweto na
teorijata (od S. Karolak) i nejzinata verifikacija na makedonski
jazi~en materijal (od M. Mirkulovska) se objaveni vo Polska kako treti tom od serijata Slavia
Meridionalis (Warszawa, 2000) pod
naslov Inhoativna vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik. Vo polskite i makedonskite
nau~ni spisanija ima objaveno
niza statii so makedonisti~ka
problematika.
List od Karpinskiot apostol (XIV v.)
istiot period i so eden irmologij od ponov datum. Spored jazi~nite osobenosti celiot kodeks e
pi{uvan vo manastirskiot kompleks Karpino (Kumanovsko), a e
podvrzan podocna. Sodrì 302
lista. Posledniot ne e ispi{an
cel i na negovata obratna strana,
dolu, stoi zapis pi{uvan so poluustav od podocne`na raka od koj
se dobivaat podatoci za genezata
na rakopisot. Denes toj se ~uva vo
GIM pod sign. 28 I 101. Tamu verojatno bil odnesen od A. Giqferding.
LIT.: Kita Bicevska, Karpinskiot apostol, MJ XXIX, Sk., 1978, 195202. K. Bic.
KARPINSKO EVANGELIE
makedonski rakopis od vtorata
~etvrtina na XIV v. Se ~uva vo
GIM vo Moskva, zb. na Hludov,
br. 28 I 101 (zaedno so Karpinskiot apostol i del od Irmologij).
Evangelieto ima 168 pergamen-
BIBL.: Od semantyki do gramatyki, Warszawa

2001.
LIT.: Etudes linguistiques Romano-Slaves offertes Stanisqaw Karolak, Cracovie, 2003. Z. T.
KARPINO manastir (v. Vovedenie na Bogorodica#)

KARPINSKI APOSTOL
poln izboren apostol od po~etokot na XIV v., makedonska redakcija na crkovnoslovenski; 133
listovi. Se nao|a vo ista podvrzija so Karpinskoto evangelie od
List od Karpinskoto evangelie (XIV v.)
KARST
tni lista. Imeto na rakopisot e

spored manastirot Karpino, a
prv go upotrebil P. A. Lavrov,
baziraj}i se na podocne`niot
zapis. Arhai~nata leksika na
kodeksot, negovata sli~nost so
arhai~nite ~etvoroevangelija,
potoa so arhai~nite bogomilski
~etvoroevangelija i osobeno so
arhai~niot
kratkoaprakosen
tekst na Asemanovoto ev. od krajot na X po~. na XI v., kako i bogatata iluminacija koja ima neverojatna sli~nost so ruskite
polni aprakosi, dava povod da se
zaklu~i deka me|u ju`noslovenskite polni aprakosi od Mstislavovski strukturen tip vo Karpinskoto ev. e za~uvana najarhai~nata sostojba.
V. D.
tirawe, proizvodstvo i montaà

na betonski prefabrikati, stanovi, industriski objekti, mostovi i
dalnovodi. Poznata po izgradbata
na monta`ni krupnopanelni zgradi (P+4+Pk i P+10), tip Karpo{#, mali monta`ni objekti,
monta`ni industriski objekti, vo
dve programi: A i B. Gradi dalnovodi i trafostanici, vibropresuvani, betonski i armirano-betonski cevki i {ahti, monta`ni armirano-betonski mostovi, betonska
galanterija i dr. Proizveduva centrifugirani armirano-betonski
stolbovi so visina od 6 m do 21 m.
Od 1991 g. e AD. Sega e vo privatna
sopstvenost.
fabrikata Karpo{#, Skopje.
R. D.
isto~na Makedonija, so glavno

upori{te vo Kriva Palanka. Vo
sredinata na noemvri bil prezemen re{ava~ki napad protiv avstriskite vojski i protiv vostanicite na Karpo{. Osmanliskite vojski bile predvodeni od seraskerot Koxa Mahmud-pa{a i
hanot na krimskite tatari Selim
Giraj. Vo denovite me|u 24 i 28
noemvri nadmo}nite vojski na
Selim Giraj ja zazele Kriva Palanka bez pogolem sudir so vostanicite, koi ja napu{tile i ja zapalile naselbata. Kaj novoizgradenoto utvrduvawe pred Kumanovo tie gi porazile vostanicite i
go zarobile i Karpo{. Vo Skopje
vlegle bez borba, avstriska vojska nemalo, a vostanicite vo gradot, koga slu{nale za porazot kaj
Kumanovo i za zarobuvaweto na
Karpo{, se povlekle. Krimskite
tatari prodolìle kon Tetovo,
Veles i Mariovo, gonej}i gi vostanicite. Karpo{ bil poguben na
Kameniot most vo Skopje, so {to
bil staven kraj na Vostanieto.
LIT.: D. [opova, Karpo{ev pokret i izvori za wegovo izu~avawe. Doktorska disertacija vo rakopis, Katedra za istorija,
Filozofski fakultet, Skopje, 1961; A.
Matkovski, Otporot vo Makedonija, 4. Buni i vostanija, Skopje, 1983, 374555. Dr. \.
Mestoto na pogubuvaweto na Karpo{ vo Skopje
KARPO[ (XVII v. Skopje, 1689

g.) voda~ na antiosmanlisko
vostanie vo 1689 g. vo Severoisto~na Makedonija. Bil stare{ina na golema ajdutska druìna i
dejstvuval na planinata Dospat,
kako i vo okolinite na Ni{, Vrawe, Leskovac i Pirot. Kratok
period bil i martolozba{a, odgovoren za gonewe na ajdutite,
nazna~en od strana na osmanliskata vlast so cel da go pridobie.
Vo vremeto na Avstro-turskata
vojna (16831699), koga avstriskite vojski (oktomvri 1689) napreduvale vo Makedonija, toj vo Kumanovsko-krivopalane~kiot kraj
krenal vostanie. Vostanieto za
kratko vreme bilo zadu{eno, a
Karpo{ bil zaroben i vo po~etokot na dekemvri, po naredba na
krimskiot han Selim Giraj, bil
poguben vo Skopje.
KARPO[OVO
VOSTANIE
(1689 g.) antiosmanlisko vostanie vo Severoisto~na Makedonija, koe go dobilo imeto po voda~ot Karpo{. Izbuvnalo vo oktomvri 1689 g. koga avstriskite
vojski vo vremeto na Avstro-turskata vojna (16831699) napreduvale na Balkanskiot Poluostrov.
Vostanicite uspeale da sozdadat
slobodna teritorija vo Severo-
KARST VO RM kompleks specifi~ni morfolo{ki oblici i

hidrolo{ki pojavi vo karbonatnite oblasti. Oblicite na reljefot vo karstot se pretstaveni so
zatvoreni depresii so razli~ni
dimenzii koi mu davaat poseben
izgled i fizionomija. Vtora odlika na karstot e negovata hidrolo{ka protivre~nost: golema
bezvodnost na povr{inata, a bogatstvo so voda vo vnatre{nosta
na varovni~kite masi. Imeto
karst e internacionalen termin
so slovensko poteklo i ozna~uva
kamen, karpa.
Karstnite tereni vo RM zafa}aat povr{ina od okolu 2.440 km
ili 9,6% od teritorijata na na{ata dràva. Karbonatnite kar-
LIT.: D. [opova, Karpo{ev pokret i izvori za wegovo izu~avawe. Doktorska disertacija vo rakopis, Katedra za Istorija, Filozofski fakultet, Skopje, 1961; A.
Matkovski, Otporot vo Makedonija, 4.
Buni i vostanija, Skopje, 1983.
Dr. \.
KARPO[#, AD, Skopje fabrika (formirana vo 1948) za proek-
Crte` od boi{teto na Avstro-turskata vojna (1683-1699)
679
KARTA
Karst na Koùf Panina
pi iako gi ima skoro vo site delovi na RM se neramnomerno rasprostraneti. Najmnogu e zastapen

vo Zapadnomakedonskata i vo
Vardarskata zona i vo Pelagoniskiot horst antiklinorum. Najpoznati planinski podra~ja vo
koi dominiraat karbonatnite
karpi, a so toa i karstniot reljef se: Bistra (2.163 m), Jakupica
(2.540 m), Gali~ica (2.288 m), @eden (1.259 m), Suva Gora, Karaxica, Bukovi}, Pore~kiot basen,
izvori{niot del na Crna Reka,
dolinata na Radika. Pomali karstni oazi se zastapeni vo Vardarskata zona: Taorska Klisura, Vele{ka Kotlina, Demir Kapija,
Koùf i dr., a karstot najmalku e
zastapen vo isto~nite delovi na
RM, vo planinite Pla~kovica i
Vlaina. Starosta na karbonatnite karpi e razli~na. Tie se razli~ni i vo pogled na hemiskiot
sostav, duri i na malo prostranstvo. Poradi tektonskite dvièwa varovnicite se silno nabrani,
rasednati i izraspukani, taka
{to toa vlijaelo i vrz hidrografskata mreà.
Vo karstnite tereni na RM se
razvieni specifi~ni povr{inski i podzemni reljefni oblici
koi go pretstavuvaat karstniot
reljef. Od povr{inskite karstni formi se razvieni {krapi,
vrta~i, uvali, karstni poliwa,
skarsteni dolovi. Najgolemo karstno pole vo RM e Cersko Pole
so 45 km. Podzemnite karstni oblici se pretstaveni so pe{teri i
propasti. Najpoznati pe{teri se:
\onovica na planinata Bukovi},
Slatinski Izvor vo Pore~je, Bela Voda vo Demir Kapija, Alilica na Bistra i dr. Povr{inskite
i podzemnite karstni oblici se
nastanati so karstna hemiska
erozija, odnosno so rastvorawe
na varovnicite od atmosferskite vrneì, a najintenzivna e po
dolìnata na puknatinite. Vo
karstnite oblasti povr{inskite
tekovi se retki, a se javuvaat po680
nornici i skarsteni dolini, pa

namesto povr{inska se javuva
podzemna cirkulacija i podzemni
re~ni tekovi. Podzemnata voda
izbiva na povr{inata vo vid na
silni izvori ili kladenci koi se
javuvaat vo podno`jeto na varovni~kite otseci, na dnoto od dolinite, kako izvorite Vrutok, Ra{~e, Studen~ica, Vev~anskite Izvori i dr. Karstnite tereni vo
RM se siroma{ni i so plodno
zemji{te, pa zatoa se i slabo naseleni. Vo visokoplaninskite
karstni oblasti na Gali~ica, Jakupica, Bistra, Suva Gora se nao|aat prostrani pasi{ta, no nivnoto koristewe e usloveno so
obezbeduvawe voda.
LIT.: T. Andonovski, Pregled na podzemni karstni oblici vo SR Makedonija,
VIII Speleolo{ki Jugoslovenski Kongres#, Beograd, 1981; D. Kol~akovski, Speleomorfolo{ki karakteristiki na
karstniot reljef vo R. Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 36, Skopje, 2001.
T. And.
KARTA NA PRIRODNA POTENCIJALNA VEGETACIJA

karta na goli tereni, {to spontano bi se pojavila i bi se razvivala bez vlijanie na ~ovekot i na
doma{nite ìvotni. Vo Makedonija taa karta e izrabotena od H.
Em i otpe~atena (1986) vo razmer
1:1 000 000. Ovaa karta upatuva na
mo`nosti za po{umuvawe (brest,
dab steèj, polski jasen, piramidalna topola i dr.).
R. R.
Vladimir
Kartov
KARTOV, Vladimir (s. Smokvica, Gevgelisko, 1935 Skopje, 23.

IV 1989) univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a
u~itelska {kola vo Skopje (1953).
Vo istiot grad diplomiral na
Vi{ata pedago{ka {kola (1956),
potoa i na Filozofskiot fakultet, Grupa istorija (1960), kako i
na Pravniot fakultet (1964).
Magistriral politi~ki nauki vo
Filozofskiot fakultet vo Skopje (1974), na tema Kulturno-prosvetnata politika na vladeja~kite
reìmi vo Jugoslavija sprema makedonskiot narod vo periodot
me|u dvete svetski vojni. Izbran
za docent na Pravniot fakultet

vo Skopje (1975) za predmetot Istorija na dràvata i pravoto na
narodite na Jugoslavija, a potoa
za vonreden (1980) i za redoven
profesor (1985). Bil delegat vo
Soborot na zdruèniot trud na
Sobranieto na SRM (19781982).
Objavil pogolem broj trudovi od
oblasta na dràvno-pravnata i
politi~kata istorija na Makedonija i na Jugoslavija.
BIBL.: Borbata na KPJ za re{avawe na
nacionalnoto pra{awe vo Jugoslavija
19191945, Skopje, 1979; Georgi Dimitrov i borbata na makedonskiot narod za
ostvaruvawe na pravoto na samoopredeluvawe, Skopje, 1979.
LIT.: Zbornik vo ~est na Nikola Sotirovski i Vladimir Kartov, Praven fakultet, Skopje, 2001.
Sv. [.
Dimitra
Kar~icka
KARÎCKA, Dimitra Lambrova (s. Pozdivi{ta, Kostursko, Grcija, 2. VIII 1939) matemati~ar,
red. prof. (1984) na PMF. Diplomirala (1961) na PMF, magistrirala (1969) vo Belgrad i doktorirala (1973) na PMF so temata
Nekoi problemi na kvadratnoto
programirawe so matrici od Leontiev tip#. Objavila nau~ni
trudovi vo oblasta na matemati~koto programirawe, univerzitetski u~ebnici, skripti za svoite
predavawa na postdiplomskite
studii, stru~ni trudovi za potrebite na matemati~kite {koli i
za permanentnoto obrazovanie na
nastavnicite. Bila prodekan na
Matemati~kiot fakultet (19801982), na PMF (1991-1993) i {ef
na Institutot za informatika
(1985-1989 i 1995-1997).
BIBL.: Kone~no dimenzionalni vektorski prostori, Skopje, 1985; Teorija i metodi na linearnoto programirawe,
Skopje, 1987.
N. C.
KASANDAR (Kassandros) (ok. 358

297 pr. n.e.) vladetel (316305
pr. n.e.) i kral na Makedonija
(305 297 pr. n.e.), najstariot sin
na Antipatar, vojskovodecot i
diplomat na Filip II Makedonski. Kako osposoben voin bil ispraten kaj Aleksandar III Makedonski vo Vavilon (324 pr. n.e.).
Koga po~inal tatko mu (319 g. pr.
n.e.), vladeeweto so Makedonija
mu bilo prepu{teno na Poliper-
KATALINI]
hont. Po dolgotrajni borbi, so pomo{

na
Antigon
Ednookiot,
uspeal da ja
prezeme vlasta vo Makedonija (316 pr.
Moneta na Kasandar
n.e.). Pritoa
svirepo se presmetal so kralskoto semejstvo naredil da se ubie
majkata na Aleksandar III Makedonski, kralicata Olimpijada
(316 pr. n.e.), a negovata sopruga
Roksana i sinot Aleksandar IV,
pak, prvin gi zato~il, a potoa i
gi likvidiral (ok. 310/9 pr. n.e.).
Za legitimitet na svojata vlast,
se oènil so Tesalonika, }erkata
na Filip II Makedonski i polusestra na Aleksandar III Makedonski. Pritoa so nejzinoto ime
go imenuval i novoosnovaniot
grad vo Termajskiot Zaliv Tesalonika (den. Solun), koj{to poradi svojata pogodna mestopolo`ba naskoro stanal makedonska metropola. Na lokacijata na
starata Potidaja, spored svoeto
ime, go osnoval gradot Kasandreja. Dodeka Antioh te`neel kon
obnovuvawe na Makedonskata
Imperija, negovata politika bila naso~ena kon zadrùvawe status
quo. Zaboravaj}i na porane{noto
sojuzni{tvo i pomo{ od Antigon
Ednookiot, vo koalicija so drugite dijadosi Lisimah, Selevk
i Ptolemaj, u~estvuval vo borbite protiv nego. Najposle mu se ispolnila me~tata i se proglasil
za kral (305 pr. n.e.). Poslednite
godini od ìvotot gi posvetil na
sreduvawe na vnatre{nite priliki vo dràvata, posebno ekonomskiot ìvot i kulturata. Me|u drugoto, ja voozobnovil i Teba.
narodnostite. Kako stipendist

na Vladata na Republika Turcija,
vo Ankara (1987/88) specijaliziral scenski govor na Dràvniot
konzervatorium. Od 1944 g. e na
FDU vo Skopje, kade {to predava
scenski govor so tehnika na glasot.
ULOGI: Jonus Emre i Gilgame{ (vo istoimenite dela), Rogoìn (Idiot#),
Abraham Brodski (R#), Ibrahim (Ludiot Ibrahim#), Zganarel (Don @uan#), Ferdinand (Bura#), Edip (Car
Edip#).
R. St.
KASORLA, Mo{e (Bitola, XX

v.) rabin vo Pariz. Bil aktiven
u~esnik na francuskoto Dvièwe na otporot vo Vtorata svetska
vojna. Nositel e na visoki francuski odlikuvawa.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993; Zeni Lebl, Plima i
slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije,
Gornji Milanovac, 1990.
J. Nam.
KASTEL SPEKULA tip docnoanti~ki fortifikacii vo Makedonija na dominantni planinski vrvovi, so odli~na vizuelna
komunikacija so dale~nite to~ki
dol` pozna~ajnite patni komunikacii kon pogolemite docnoanti~ki gradovi. Za{titeni so
cvrsti malterni yidovi, obi~no
bez kuli. Sluèle za primawe i
za prenesuvawe signali za trevoga za pretstojna opasnost. Primeri vo Makedonija: Kale, s. Barovo
na Vodno (za Skupi) i Klepa, vo
centralnoto Povardarje (za Stobi i Eurist).
KASTRATOVI], Indira (Bawa

Luka, 2. X 1970) hemiski tehni~ar, rakometarka. Zavr{ila hemisko-tehnolo{ka {kola vo
Priedor (1988). Bila ~len na ~etiri rakometni kluba (19861994)
pred da dojde vo RK Kometal \or~e Petrov# vo Skopje (19942006).
Taa e najdobar strelec vo ekipata
i vo reprezentacijata na Makedonija. Nastapila na tri svetski i
na dve evropski prvenstva. Na SP
vo Germanija (1997) bilo zazemeno sedmoto mesto, a taa bila najdobar strelec na prvenstvoto (71
gol). Na SP vo Norve{ka (1999)
bila proglasena za najdobar desen bek. Igrala dvapati za Reprezentacijata na Evropa. Bila izbrana za najdobar sportist na Makedonija (1997).
D. S.
Marin
Katalini}
Adem Kastrati, Sofra
KASO, Eljesa (Gostivar, 3. X

1961) akter. Diplomiral na
FDU vo Skopje, na Otsekot za akterska igra (1985), od koga e ~len
na Turskata drama na Teatarot na
Indira
Kastratovi}
LIT.: I. Mikul~i}, Staro Skopje so

okolnite tvrdini, Skopje, 1982, 7172; V.
Lil~i}, Docnoanti~ki komunikacii i
tvrdini vo regionot na Srednoto Povardarje, Makedonsko nasledstvo#, 7,
Skopje, 1998, 1315, 3234.
V. L.

1896; Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae,
1921.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. K. M.-R.
Eljesa
Kaso
KASTRATI, Adem (s. Gorno Kara~evo, Dolna Morava, 15. I 1933

Skopje, 24. IX 2000) slikar i likoven pedagog, najistaknat i eden
od najstarite slikari od albansko
poteklo vo RM. Diplomiral na
Pedago{kata akademija vo Skopje.
Bil ~len na Dru{tvoto na likovnite umetnici na Kosovo, a od
1968 g. ~len vo DLUM. Slika so
zemja i neguva poseben, rusti~no
oboen naiven izraz.
S. Ab.-D.
KATALINI], Marin (Trogir,

Hrvatska, 20. VIII 1887 - Skopje, 2.
XII 1959) fizi~ar, red. prof.
(1945) vo Zagreb. Studiral matematika i fizika vo Zagreb i diplomiral (1913) vo Viena. Rabotel
kako gimnaziski profesor, a potoa na Univerzitetot vo Zagreb.
Doktoriral (1928) vo Belgrad so
tema za stojni branovi na cirkularno i elipti~ki polarizirana
svetlina. Rakovodel so Institutot za fizika na PMF vo prvata
decenija od negovoto postoewe,
gi predaval osnovnite predmeti
i ja oformil zbirkata so demonstracioni eksperimenti. Objavil
40 statii vo stranstvo i kaj nas vo
vrska so pojavite na elektrolizata, kapilarnite branovi, rasejuvaweto na svetlinata, detektiraweto na ~esti~ki so fotoemulzii i dr. Toj e avtor na prvata
681
KATARXIEV
statija od fizika pe~atena vo

Makedonija i na prviot u~ebnik
po fizika objaven na Univerzitetot vo Skopje (Odbrani delovi od mehanika#, 1959). Bil {ef
(194346) na Institutot za fizika vo Zagreb, prorektor (194951)
pri formiraweto na Univerzitetot vo Skopje i eden od prvite
rektori (195356), pretsedatel na
DMFM (1952).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje 19461996, Skopje, 1996,
str. 171.
V. Ur.
Ivan
Katarxiev
KATARXIEV, Ivan (s. Ploski,

Svetivra~ko/Sandansko, Pirinskiot del na Makedonija, 6. I
1926) istori~ar i politi~ar,
specijalist za minatoto na makedonskiot narod vo XIX i XX v.,
~len na MANU. Zavr{il gimnazija vo Sveti Vra~. Po Osloboduvaweto na Makedonija, so grupa
mladinci bil ispraten na studii
vo Skopje (1946), kade {to diplomiral na Filozofskiot fakultet Grupa istorija (1951). Bil
glaven i odgovoren urednik na v.
Pirinski glas#, profesor vo
Gimnazijata J. B. Tito# vo Skopje (19511953), izbran vo INI
(19531967) za asistent, stru~en
sorabotnik (1956), vi{ stru~en
sorabotnik (1959), po doktoriraweto na temata Serskata oblast
(17801879), ekonomski, politi~ki i kulturni pregled# (1959) izbran za nau~en sorabotnik, vi{
nau~en sorabotnik (1965), a podocna e izbran i za nau~en sovetnik (1973). ^len e na Izvr{niot
sovet na SRM i naroden pratenik
(1967), podocna direktor na NUB
Sveti Kliment Ohridski# (1973).
Bil ~len na Redakcijata na tritomnata Istorija na makedonskiot narod (1969). Izbran e za
redoven ~len na MANU (27. V
2003). Avtor e na nad 30 monografii i zbornici na dokumenti. Vo
bogatata op{testveno-politi~ka
aktivnost bil ~len na Op{tinskiot komitet na SKM na Op{tinata Kale vo Skopje, pretsedatel na Sojuzot na dru{tvata na
istori~arite na Makedonija,
~len na Sovetot na Institutot za
682
nacionalna istorija, pretsedatel na Komisijata na CK na SKM

za me|unarodni odnosi i sorabotka so rabotni~kite i drugite
progresivni dvièwa, pretsedatel na Maticata na iselenicite,
pratenik vo Republi~koto sobranie i vo Soborot na narodite na
Sojuznoto sobranie i odnovo
~len na Izvr{niot sovet na
SRM. Po osamostojuvaweto na
RM e ~len na CO na SDSM.
BIBL.: Ajdutskoto dvièwe i Karpo{ovoto vostanie vo XVIII vek, Skopje, 1958;
Serskata oblast (17801879). Ekonomski,
politi~ki i kulturen pregled, Skopje, 1961;
Serskiot okrug od Kresnenskoto vostanie
do Mladoturskata revolucija, Skopje, 1969;
Vreme na zreewe. Makedonskoto nacionalno pra{awe me|u dvete svetski vojni
19191930, III, Skopje, 1977; Kresnenskoto
vostanie 1878, Skopje, 1978; The Macedonian
uprising in Kresna 1878, Skopje, 1980; Borba za
razvoj i afirmacija na makedonskata nacija, Skopje, 1981; Ilegalniot pe~at na KPJ
vo Vardarska Makedonija me|u dvete svetski vojni, t. 2, kn. 2, Skopje, 1983; Borba do
pobeda, IIV, Skopje, 1983; Dokumenti i
materijali, tom I, kn. 1, 19191920 i kn. 2,
1921-1941, Skopje, 1985; Po vrvicite na makedonskata istorija, Skopje, 1986; Vnatre{na
makedonska revolucionerna organizacija
(VMRO), Skopje, 1990; Makedonskata
nacionalno-politi~ka misla me|u dvete
svetski vojni. Prilozi, Skopje, 1991; VMRO
(Obedineta). Dokumenti i materijali, kn.
2, Skopje, 1993; Sto godini od formiraweto na VMRO sto godini revolucionerna
tradicija, Skopje, 1993; Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna,
Skopje, 1994; Makedonija i Makedoncite vo
svetot, Skopje, 1996; Sosedite i Makedonija, Skopje, 1998; Makedonija sproti Vtorata svetska vojna, kn. I, Skopje, 1998; Makedonija sproti Vtorata svetska vojna.
Letopis za politikata na denacionalizacija na makedonskiot narod, Skopje, 1999;
Istorija na makedonskiot narod, tom IV,
Makedonija me|u Balkanskite i Vtorata
svetska vojna (1912-1941), Skopje, 2001; Italijanski diplomatski dokumenti, Skopje,
2001 (so koredaktor); Macedonia and its neighbours, past, present, future, Skopje, 2001; Makedonija vo XX vek. Makedonija sto godini
po Ilindenskoto vostanie, Skopje, 2003 i
2 izd. 2006; Makedonija vo XX vek. Razgovor
so istorijata, Skopje, 2006; Makedonija
sproti Vtorata svetska vojna, Skopje, 2006;
Makedonskata emigracija vo Bugarija
19441950, Skopje, 2008.
S. Ml.
Katlanovska Bawa
KATLANOVOSKOPJE nao|ali{te na jaglen, na okolu 25 km

jugoisto~no od Skopje, vo neposredna blizina na s. Katlanovo.
Od geolo{ki aspekt, vrz paleoreljefot na nao|ali{teto,
transgresivno i diskordantno leì paleogeniot sedimenten kompleks. Pliocenskiot kompleks,
koj leì transgresivno vrz paleogenot, svojot razvoj go indicira
preku dve superpozicioni facii:
dolna, glinovito-laporovitoproduktivna, i gorna ~akalestopesokliva facija. Spored kvalitativnite parametri, moè da se
konstatira deka stanuva zbor za
jaglen od lignitski tip. Vkupnite geolo{ki rezervi na jaglen,
presmetani za gorniot produktiven horizont vo nao|ali{teto iznesuvaat okolu 18,5 h 106 toni.
LIT.: B. Andreevski, Jagleni: Genetski i
kvalitativni karakteristiki, nao|ali{ta na jaglen i za{tita na ìvotnata sredina, RGF, [tip, 1995; P. Lazarov,
i T. Serafimovski, Nao|ali{ta i pojavi
na energetski surovini vo Republika Makedonija, Posebno izdanie br. 6, RGF,
[tip, 1997.
T. Ser.
KATLANOVSKA BAWA. Se nao|a vo dolniot tek na rekata P~iwa, nad seloto Katlanovo, na nadmorska visina od 230 m. Od gradot Skopje, so koj e povrzana so
moderna soobra}ajnica, e oddale~ena 25 km. Termomineralnite
izvori se javuvaat na rasedni linii koi se od pogolemi razmeri.
Edna puknatina se protega po samiot Bawski Rid i e zabele`liva
vo dolìna od okolu 350 m. Terenot kade {to se podignati hotelskite objekti e izgraden od argilo{osti, a Bawskiot Rid od sloevit varovnik. Vo okolinata na
bawata ima pove}e topli i ladni
mineralni izvori, dodeka bawata
so voda se snabduva od edna dupka
{to dava 1,5 l/sec, so temperatura
na vodata od 40C. Vodata sodrì
najmnogu natrium, kalcium, hlor,
sulfati i hidrokarbonati. Vo
KAÂNOVSKI
bawata so uspeh se lekuvaat pove}e vidovi revmati~ni zaboluvawa, bolesti na polovite organi,
bubrezite i mo~nite pati{ta,
nervni, ko`ni i bolesti na di{nite organi. Bawata intenzivno
ja koristele u{te Rimjanite, potoa Turcite; hotel so 156 legla
bil izgraden duri vo 1934 g. Deneska vo bawata postojat tri hotela
i nekolku odmorali{ta so vkupen kapacitet od 450 kreveti. Godi{no ovde prestojuvaat po okolu 10.000 posetiteli.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Katlanovska Bawa, Geografski razgledi#, kn. 7,
Skopje, 1969.
Al. St.
Kostadin
Katranxiev
Traj~e
Kacarov
(1923). Potoa emigriral vo

Kralstvoto na SHS. Se vratil vo
rodniot kraj (1925) i se naselil
vo s. Ba~evo, Razlo{ko. Stanal
~len na VMRO(Ob), no uapsen e i
osuden (1935) vo procesot protiv
VMRO(Ob). Po izleguvaweto od
zatvor bil organizator na partizanskoto dvièwe. Vo oruèn sudir so policijata bil te{ko ranet (XII 1943), zaroben i ubien vo
bolnicata vo Razlog.
pet murite, Sofi, 1971; Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv
kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, BKP, Sofi, 1971.
V. Jot.
Katoli~kata crkva vo Skopje
KATOLI^KATA CRKVA VO
RM duhoven dom na okolu 17.400
vernici, podeleni vo dve grupi:
vernici od rimski obred (okolu
4.000) i vernici od vizantiski
obred unijati (okolu 13.400). Vo
etni~ki pogled katolicite od
rimski obred se: Albanci, Hrvati, Slovenci, Poljaci i Ungarci.
Tie imaat najgolema koncentracija vo Skopje, Bitola i Ohrid.
Katolicite od vizantiski obred
$ pripa|aat na makedonskata zaednica i se koncentrirani vo 9
naseleni mesta vo Jugoisto~na
Makedonija.
LIT.: Gaspar Gjini, Skopsko-prizrenska biskupija kroz stole}a, Zagreb, 1986; Slavko Dimevski, Katoli~kata propaganda i unijatskoto dvièwe vo Makedonija (od
sredinata na XIX vek do Balkanskite
vojni), Odbraneta doktorska disertacija
na Filozofskiot fakultet, Skopje,
1961.
M. Ta{.
KATRANXIEV, Kostadin (s.

Godlevo, Razlo{ko, 1896 Razlog
8. I 1944) profesionalen revolucioner, ~len na VMRO(Ob),
partizanskoto dvièwe vo Pirinskiot del na Makedonija. Bil
~len na BKP i aktivno u~estvuval vo Septemvriskoto vostanie
Dimitar
Kaftanxiev
KAFTANXIEV, Dimitar Hristov (Strumica, 8. XI 1926) hirurg, redoven prof. na Med. f.

Izvr{il prvi operacii na otvoreno srce vo RM. Bil direktor na
Hirur{kata klinika (19761982)
i Klinikata za torakovaskularna
hirurgija (19631987) i prodekan
na Med. f. vo Skopje (19701972).
Objavil nad 100 nau~ni i stru~ni
trudovi i dve knigi.
BIBL.: Rak na dojkata, Kumanovo, 1996;
Hirurgija na tireoideja i paratireoidni `lezdi, Kumanovo, 1999.
Al. Stavr.
KACAROV, Traj~e ([tip, 14. IX

1959) poet, raskaùva~, eseist,
dramski avtor. @ivee i raboti
kako sestran ~ovek na teatarskata umetnost. Go ureduva literaturnoto spisanie SUM#, koe izleguva od 1993 g. Bil eden od inicijatorite za pokrenuvawe na
spisanieto Stoèr#, organ na
DPM. Se projavuva i vo oblasta
na detskata literatura. Knigi so
esei za teatarot mu se: Vremeto
vo teatarot# (1997); Vreme na
momentot# (2001); Beliot slon#

(2003). Tvorbite mu se odlikuvaat
so budno sledewe na vozbudlivostite vo aktuelniot mig i so inventivni komentari na makedonskite sostojbi.
BIBL.: Vo podmi{kite na budilnikot,
1986; Go sledite li Horhe?, 1991; Diskretniot {arm na Kus de Ru, 1993; Regtajmot na gospodinot Nal~e, 1997;
Emigrantot Cvik, 2003 (zbirki pesni);
raskazi: Cartarovata ~i~itra, 1996;
Dnevnikot na Omir, 1999. Kako dramski
avtor se projavil so piesite: Da ne be{e
do`dot, 1993; Falcot na zmijata, 1996;
No}ta vo koja svetilkata ne treba da
zgasne, 1999 i Gard.
G. T.
KAÂNOVSKI, Vladimir Vasilevi~ (Velikij Les, Grodnenska gub., Ukraina, 1. / 13. III 1853
Neìn, Grodnenska gub., 11. / 24.
IV 1901) univ. prof. po slovenska filologija, pismenost i istorija, sobira~ i izdava~ na bugarski i makedonski nar. pesni.
Go zavr{il Slovenskoto oddelenie na Istorisko-filolo{kiot
fakultet na Var{avskiot univerzitet (1876), kade {to i magistriral (1883). Stanal privat-docent na Kazanskiot univerzitet
(1886), a potoa predaval na Istorisko-filolo{kiot institut na
knezot Bezborotko vo Neìn
(18881901). Bil na studiski prestoj vo Romanija, Grcija, Italija,
Turcija, Francija i Bugarija, no
istraùval i vo Makedonija
(1883 i 18951896). Glaven nau~en
interes mu e istorijata, literaturata i folklorot na ju`nite
Sloveni. Go izdaval periodi~niot zbornik Vestnik slavnstva# (18881896), objavil zbornik
Pamtniki bolgarskago narodnago tvor~estva# (I, 1882), a vo
podgotovka mu bil i zbornikot so
makedonski narodni pesni. Go
prou~uval i makedonskoto nare~je {to mu e potrebno za re~nikot#. Vo dopiskite od Solun vo
Novoe vrem# (1895 i 1896) pi{uva za makedonskata nacionalna svest i za samostojniot kulturno-nacionalen i op{testvenopoliti~ki razvitok na makedonskiot narod.
BIBL.: Istoriko-filologo~eski institut knz Bezborodko v Neìn
18751900, Neìn, 1900.
683
KAÛNKA
LIT.: M. N. Speranski, Pamti V. V. Ka~anovskago, Neìn, 1901; I. V. gi~,

nciklopedi slavnsko filologii,
SPb., 1910; L. G. Kuza, Slavnovedenie v dorevol cionno Rossii. Biobibliografi~eski slovar, Moskva, 1979, 179180.
Bl. R.
Pelisterska ka~unka (Crocus pelistericus Pulev.)
KAÛNKA, PELISTERSKA
(Crocus pelistericus Pulev.) makedonski floristi~ki (sub)endemit od familijata Iridaceae (peruniki). Poznat za planinite Pelister, Nixe Kajmak~alan i Severna Grcija.
Vl. M.
KAÛNKA, CVII]EVA (Crocus cviicii Ko{anin) floristi~ki
endemit od familijata Iridaceae (peruniki), se razviva
na planinata
Gali~ica, pokraj sne`nici
vo subalpskiot pojas, na varovni~ka podCvii}eva ka~unka
loga.
Vl. M.
KVALITET NA @IVOTOT
merilo {to opfa}a pove}e komponenti, me|u koi edni se merlivi, na primer: ìvotniot standard na naselenieto, a drugi nemerlivi, kako na primer: slobodata vo izborot, ìvotnata sredina, slobodnoto vreme, sre}ata,
sigurnosta itn. Vo RM kvalitetot na ìvotot na naselenieto
naj~esto se meri preku indeksot
na ~ovekoviot razvoj, a spored koj
zemjata e rangirana vo redot na
srednorazvienite zemji (v. ~ovekov razvoj). Vo ponovo vreme, kako merilo na ostvareniot kvalitet vo ìveeweto na naselenieto,
se koristi i indeksot na kvalitetot na ìvotot, koj se temeli na
metodologijata {to gi povrzuva
rezultatite od anketite za subjektivnoto ìvotno zadovolstvo
na lu|eto i objektivnite faktori na kvalitetot na ìvotot. Indeksot se dviì vo raspon od 1 do
10 i e proizvod na ,,The Economist
Intelligence Unit#. Spored podatocite od 2005 g., indeksot na kvalitetot na ìvotot za RM iznesuva
5.337, so {to zemjata se rangira
na 89-toto mesto od vkupno 111
zemji vo svetot.
LIT.: R. Prescott-Allen, The Wellbeing of Nations: A Country-by-Country Index of Quality of
Life and the Environment. Covelo, CA. IDRC/Is-
684
land Press, 2001; The Economist Intelligence

Unit, The Economist Intelligence Units Qualityof-life index, The World in 2005, 14.
D. E.
KVANTITATIVNI METODI
NA EKONOMSKATA ANALIZA primena na matemati~kostatisti~ki i ekonometriski metodi i modeli (od najednostavni
do najsloèni) pri ispituvaweto
na ekonomskite pojavi i procesi
i fenomeni. Toa e mo`no zatoa
{to mnogu ekonomski pojavi moàt da se kvantificiraat i da se
izrazat preku broevi i modeli.
Ovoj fakt ja zasiluva argumentacijata na ekonomskata nauka pri
utvrduvaweto na ekonomskite zakonitosti, odnosno nejzinata rigoroznost, i ja dobliùva do prirodnite nauki. Sepak, nekoi od
faktorite {to gi determiniraat
ekonomskite pojavi ne moàt da
se kvantificiraat. Zatoa e neophodno primenata na kvantitativnite metodi vo ekonomijata da se
nadopolni so kvalitativna ekonomska analiza. Evidenten e naglaseniot trend na primena na
ovie modeli vo ekonomijata po
Vtorata svetska vojna i osobeno
poslednive triesetina godini.
Brziot razvoj na kompjuterskata
tehnologija dozvoluva re{avawe
i na najsloèni ekonomski modeli. Od druga strana, pojavata na
teorijata na racionalnite o~ekuvawa vnese revolucionerni promeni vo na~inot na modelirawe
na ekonomskite procesi. Primenata na ovie modeli vo makedonskata ekonomska praktika s u{te e skromna. Me|u redovnite
univerzitetski profesori, zaslugite za razvojot na nau~nite
disciplini povrzani so kvantitativnite metodi na ekonomskata
analiza kaj nas im pripa|aat na:
Nikola Davidovi} (prv nastavnik na Ekonomskiot fakultet
{to gi predaval i gi razvival
disciplinite matematika za ekonomisti i aktuarska matematika), Drage Janev (profesor po istite disciplini na Ekonomskiot
fakultet vo Skopje i prv doktor
po aktuarstvo vo Makedonija),
Borislav Blagoev (univerzitetski profesor po statistika),
Aleksandar ]ur~iev (profesor
po statistika na Ekonomskiot
fakultet vo Skopje), Slave Risteski (profesor po statistika na
Ekonomskiot fakultet vo Skopje), Gligor Popovski (statistika), Miroslava Momirska Marjanovi} (ekonometrija), Blagoja
Starkovski i Blagorodna Teodosievska (operacioni istraùvawa), Vera Naumoska (matemati~ki metodi i modeli). Poslednive
nekolku godini ekspertite vo
Direkcijata za istraùvawe na
NBM beleàt zna~ajni rezulta-
ti vo primenata na kvantitativni modeli preku koi se utvrduvaat implikaciite na monetarnite

faktori (parite i kreditot) vrz
agregatnata pobaruva~ka, kamatnite stapki, realnite faktori i
sl. Napredok na ovoj plan e evidenten i kaj ekspertite na Dràvniot zavod za statistika.
IZV.: 50 godini Ekonomski fakultet
Skopje, Skopje, 2000; Interni materijali
od drugite soodvetni institucii.
T. F. M. S.
KVARTER najmlado geolo{ko

vreme {to trae i denes (20,2 0
mln. godini). Se deli na pleistocen i holocen. Pleistocenski sedimenti {iroko se rasprostraneti so ezersko-barski naslagi od
~akali, pesoci, mil, pra{inesti
glini, treset i bigor vo Ohridskata, Prespanskata, Dojranskata, Skopskata, Pelagoniskata i
drugite kotlini, kade {to nivnata debelina dostignuva maksimum
6080 m. Pleistocenot se karakterizira so ritmi~ki promeni
na klimata {to uslovuvalo smena
na periodi na zaleduvawe (glacijacija) na severnata polutopka so
periodi na zatopluvawe i topewe
na lednicite. Za vreme glacijacijata Ris-Virm, terenite vo Makedonija povisoki od 1.200 m bile
pokrieni so ledni~ki masi pod
~ie dejstvo se sozdale glacijalni
i glaciofluvialni sedimenti,
koi se za~uvani na [ar Planina,
Korab, StogovoKaraorman, Jablanica, Pelister, Jakupica, NixeKoùf, GermanOsogovoRuen i dr. Holocen e post-ledeno
vreme {to trae poslednite 10.000
godini. Holocenski re~ni i porojni naslagi od ~akali, pesoci i
suglini se razvieni po dolinite
na na{ite pogolemi reki i vo pove}eto kotlini.
LIT.: N. Dumurdzanov, T. Serafimovski, C.B.
Burchfiel, Evolution of the Neogene-Pleistocene
Basins of Macedonia. Geological Soc. Of America, DMC 001 1, 2004, p. I-XX.
N. Dum.
KVARC (adlivec) obi~no se

podrazbira niskotemperaturna
modifikacija na SiO2 soedinenieto, koja u{te se narekuva i betakvarc. Na teritorijata na
RM se pojavuvaat
ubavi
kristali na
kvarc vo okolinata na seloto
Budinarci (Berov- Kvarc
sko), kako i vo oddelni pegmatitski ìci vo pelagonskiot metamorfen kompleks; zaedno so
drugite minerali, kako {to se
tridimit, kristobalit, kalcedon, opal i dr., relativno ~esto
se pojavuvaat vo prirodata. Kristalizira romboedarski vo trape-
KE@OVICA
zoedarskata tetratoedrija. Kristalite se obi~no kombinacija na

prizmi i romboedri, kako i mali
povr{ini od romboedarski bipiramidi i romboedarski trapezoedar. Vo prirodata kvarcot obi~no se pojavuva vo individualni
kristali ili kristalni druzi.
Tvrdinata na kvarcot e 7, po boja
e razli~en: bezboen (gorski kristal); temnosiv, crn (morion);
òlt (citrin); violetov (ametist).
Bl. B.
Kedar (Pinus Peuce, Macedonian Pine)
êtata na Murat Labuni{ta (1942-1944)
KVISLIN[KI ORGANIZACII vo Makedonija (1941 1944)

asocijacii formirani neposredno po okupacijata i raspar~uvaweto na Makedonija vo april
1941 g. Imale cel da ja sproveduvaat i da ja {irat fa{isti~kata
ideologija, nacionalizmot i {ovinizmot i da se zacvrstuva i utvrduva postojnata (bugarska i
italijanska/germanska) vlast, so
spre~uvawe na oruènata borba i
likvidacija na pripadnicite na
osloboditelnoto dvièwe i ~lenovite na KPM i SKOJ. Organizacii vo delot na Makedonija
okupiran od Bugarija bile: Bugarskiot centralen akcionen komitet, Van~omihajlovisti~kata
VMRO, Brannik#, Sebugarskiot
sojuz Otec Paisij#, Sojuzot na
bugarskite nacionalni legioni,
Ratnici za napredok na bugar{tinata, Kontra~etnicite, êtni~kata organizacija na Draà Mihajlovi}, Grupata na ^katrov
\uzelov i dr. Vo delot okupiran
od italijanskata vojska bile: Fa{isti~kata partija, Bali kombetar, Legalitet, Besa, Fa{a, Kresnik oficer (Heroj oficer), Ba{kimi Dibrai (Debarsko edinstvo), Rinija [kiptare (Mladinska
partija na [iptarite) itn. Site
organizacii se rasformirani vo
septemvri i noemvri 1944 g.
\. Malk.
KEDAR (Cedrus Trew., fam. Pinaceae) rodot opfa}a ~etiri vida

golemi, zimzeleni, iglovidni
drvja, rasprostraneti vo Mediteranot i na Himalaite. Listovite
se kruti igli~ki, so spiralen
raspored po dolgorastite i vo
snop~iwa po 2540 vrz kratkorastite. Ednodomni vidovi, so krupni, ispraveni, ma{ki resi. Cvetaat naesen, a od ènskite socvetija pri krajot na vtorata godina
se razviva krupna, ispravena, jajcesta ili buretasta {i{arka bez
sterilni lu{pi. Brzoraste~ki
vidovi, so mnogu kvalitetno drvo. Kaj nas dosega uspe{no se kultiviraat atlantskiot (C. atlantica
Man.), libanskiot (C. libani Laws.)
i himalajskiot (C. deodara Loud.)
kedar.
Al. And.
Sa{ko
Kedev
KEDEV, Sa{ko (Aleksandar)

([tip, 6. VII 1962) kardiolog,
univ. profesor. Medicinskiot
fakultet go zavr{il vo Skopje
(1986), a postdiplomskite studii
na Klinikata za kardiologija
(19871989) so magisterskata disertacija Efekti od rana intravenozna tromboliza pri akuten
miokarden infarkt# (1990).
Stru~no se usovr{uval vo
Nacionalniot institut za srce vo
SAD (19911993) na proekti od
molekularnata kardiologija, kade

{to gi poloìl i nostrifikacionite mediciski ispiti i dobil
licenca za rabota vo dràvata
Merilend. Na Medicinskiot
fakultet vo Skopje go poloìl
specijalisti~kiot ispit po interna medicina (1995), a potoa vo
Institutot za kardiologija vo
Bergamo vo Italija (19961997)
rabotel vrz ekstenzivna prakti~na
programa vo interventnata kardiologija (intrakoronarno stentirawe i primena na novite imaging# tehniki: intrakoronarna
angioskopija i intrakoronaren
ultrazvuk). Doktorskata disertacija Primarna koronarna
angioplastika pri akuten miokarden infarkt# ja odbranil na
Medicinskiot fakultet vo Skopje
(1998). Kako ~len na Evropskoto
dru{tvo za kardiologija (1999) go
dobil zvaweto evropski kardiolog
(2001). Izbran e za docent (2001)
i za vonreden profesor po interna medicina (2008) na Medicinskiot fakultet vo Skopje, a za viziting profesor na Univerzitetot
na Severna Karolina vo SAD
(2003). Bil direktor na Institutot za srcevi zaboluvawa na
Klini~kiot centar vo Skopje
(19992002) i direktor na JZU
Klinika za kardiologija (od 2006).
U~estvuval vo pove}e nau~noistraùva~ki proekti. Koavtor e
na knigata Phosphodiesterase Inhibitors# (London, 1996) i na nad 170
drugi drudovi objaveni vo zemjata
i vo stranstvo. Kako sportistplaninar, stana tretiot Makedonec osvojuva~ na vrvot Mont
Bl. R.
Everest (19. V 2009).
KE@OVICA [TIPSKA BAWA. Se nao|a jugozapadno od
[tip, vo neposredna blizina na
Novo Selo, na desniot breg na r.
Bregalnica. Rezervoarot na termomineralnata voda se nao|a vo
jurski graniti, a terenot okolu
izvorite e izgraden od tercierni
sedimenti. Ovde se javuvaat dva izvora na termomineralna voda
Lxi, koj se nao|a severno od ridot
Meri i Keòvica, ju`no od ovoj
rid. Bawata koristi voda od dva
plitki bunara so koli~ina od 4,5
l/sec i temperatura od 60C. Po hemiskiot sostav spa|a vo grupata na
sulfurno-radioaktivni vodi, ima
[tipskata bawa Keòvica
685
KEKAVMEN
radioaktivnost od 42 M.E. i se
smeta za najradioaktivna voda vo
Makedonija. Se koristi za lekuvawe na revmati~ni zaboluvawa, lekuvawa na primarna neplodnost,
zaboluvawa na di{nite pati{ta,
ko`ni zaboluvawa i dr. Bawata
raspolaga so dva bazena za kapewe
i objekt za smestuvawe so 35 legla.
LIT.: Vasil Nedkov, Termalno-mineralni izvori i bawata Keòvica, Geografski razgledi#, kn. 5, Skopje, 1967. Al. St.
KEKAVMEN (XI v.) vizantiski

blagorodnik, pisatel, u~esnik vo
borbite za zadu{uvawe na vostanieto na Petar Deljan. Go napi{al deloto Strategikon, vo koe
dava podatoci za Samuil i za negovite vojni so Vizantija (osvojuvaweto na Larisa, Belasi~kata
bitka i sl.), kako i za vostanieto
na Petar Deljan (10401041).
LIT.: Sovet i rasskaz Kekavmena, ed.
G. G. Litavrin, Moskva, 1972.
K. Ax.
KELKOCEVA, Nade`da (Veles,

24. IV 1924) farmacevt, nastavnik na Farm. f. vo Skopje. Osnovopolo`nik na Institutot za ispituvawe i kontrola na lekovi.
Prethodno vo Republi~ki zavod
za zdravstvena za{tita go oformuva i stanuva direktor na Oddelot za ispituvawe i kontrola na
lekovi.
L. P.-T.
KELTI v. Gali.
LIT.: Z. Tomi, Sivi vuk Atataurk,

Beograd, 1937; P. Paru{ev, Mustafa Kemal Atatrk, Sofi, 1873; H. Amstrong,
Siviot volk Mustafa Kemal, Skopje,
1994; A. Trajanovski, Ataturk i Makedonija. zb.: Ataturk ve Manastir, Manastir-Bitola,
1998.
Al. Tr.
KEMENE ì~en guda~ki naroden muzi~ki instrument so kru{kovidna forma. Se izrabotuva od

edno par~e javorovo drvo, izdlabeno na po{irokiot del, a potoa
pokrieno so tenka {ti~ka od
smreka. Gudaloto e ra~no izraboteno vo blaga polukru`na forma.
Ima tri ìci, a melodijata se izveduva na prvata, mnogu
retko se zafa}a tretata, a srednata konstantno bordunira prazna,
poradi {to
spa|a vo borSvira~ na kemene
dunskata grupa muzi~ki instrumenti. Svira~ot go drì pred sebe vo vertikalna polo`ba, naj~esto vo sede~ka pozicija, potpreno na skutot.
Unikaten e po toa {to tonovite
se proizveduvaat preku dopirawe
na ìcata so noktite, a ne so mesnatiot del od vrvot na prstite,
kako {to e voobi~aeno kaj svireweto na violinata i drugite guda~ki instrumenti.
Skopje, 1986, 51.
\. M. \.
Mustafa
KemalAtaturk
KEMAL-ATATURK, Mustafa (Solun, 19. V 1881 Carigrad, 10. XI

1938) prv pretsedatel na Republika Turcija. Se {koluval vo Voenoto u~ili{te Ru`die# vo Solun, vo Voenata akademija (Askeri idadisi) vo Bitola (1896/1897
1898/1899) i vo Carigrad. Bil na
slu`ba vo Solun, kako voen inspektor na èlezni~kata linija
SolunSkopje i SolunBitola
(19071910). U~estvuval vo Mladoturskata revolucija (1908), vo
Kontrarevolucijata (1909), vo
Otomansko-italijanskata vojna
(19111912), vo Balkanskite (1912
1913) i vo Prvata svetska vojna
(19141918). Bil voeno ata{e vo
Bugarija. Sorabotuval so vidni
makedonski dejci, a nekoi i materijalno gi pomagal.
686
KENZO, Tange (Imabari, Japonija, 1913 Tokio, 2005) arhitekt,

urbanist, profesor na Arhitektonskiot fakultet na Univerzitetot vo Tokio, ~len na MANU
nadvor od rabotniot sostav
(1981). Negovata tvore~ka dejnost
opfa}a {iroki arhitektonskourbanisti~ki podra~ja od idejni,
glavni i detalni urbanisti~ki
planovi na gradovi i na naselbi,
do raznovidni arhitektonski objekti. Negovite ostvaruvawa se
odlikuvaat so progresivni i humani idei inspirirani od japonskata tradicija. Pretsedatel na
Japonsko-makedonskoto dru{tvo
za prijatelstvo i sorabotka. Poz-
Tange
Kenzo
na~ajni ostvaruvawa: Mirovniot

centar vo Hiro{ima (1949), Galerija vo Kobe (1950); Planot Tokio 1960#; Olimpiskiot centar
vo Tokio (1964); Urbanisti~kiot
plan Ekspo 79# (19661970) i dr.
Poseben pridones dal vo obnovata
na Skopje po zemjotresot (1963).
Urbanisti~ko re{enie na centralnoto podra~je na Skopje (1965),
Kr. T.
Transportniot centar.
Dimko
Kepeski
KEPESKI, Dimko Iliev (Prilep, 20. III 1919 Skopje, 18. IV

1997) hirurg, ortoped, redoven
prof. na Med. f. vo Skopje i osnova~ na modernata ortopedija i
ortopedska {kola vo RM. Go osnoval Hirur{koto oddelenie vo
Prilep. Bil direktor na Klinikata za ortopedija (19861996).
Se zanimaval so lekuvawe na osteoimielitot i tuberkulozata na
koskeniot sistem i e eden od osnova~ite na grupata za izu~uvawe
i za terapija na skoliozi. Objavil pove}e od 60 nau~no-stru~ni
truda.
Al. Stavr.
Krume
Kepeski
KEPESKI, Krume (Prilep, 8. IV

1909 Skopje, 3. XI 1988) filolog makedonist, univ. professor, u~ebnikar, preveduva~, folklorist. Osnovnoto i del od srednoto obrazovanie go zavr{il vo
Prilep, a maturiral vo Bitola
(1931). Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1935).
Rabotel kako profesor po srpski
jazik i knièvnost (1937) i kako
profesor po slovenska filologija vo Gimnazijata vo Prilep, a
podocna bil premesten vo Ma{kata gimnazija vo Pleven kako
KERAMITÎEV
Krume
Kepeski:
Makedonska
gramatika
(1946)
profesor po slovenska filologija (1942). Po Vtorata svetska

vojna rabotel kako profesor po
makedonski jazik. Pod mentorstvo na prof. Beli} go izrabotil
dijalektolo{kiot trud Prilepskiot govor# (1941). Avtor e na
pove}e stru~ni jazi~ni prilozi,
me|u koi i na prvata Makedonska gramatika# (1946), nameneta
za u~enicite od srednoto obrazovanie.
LIT.: Petar Ba~anov, Kniga za Krume Kepeski, Po povod 90 godini od ra|aweto
(19091999), Skopje, 1999.
G. Cv.
KEPOV, Ivan (s. Bobo{evo, ]ustendilsko, Bugarija, 30. III 1870

Sofija, 8. I 1938) novinar, publicist, op{testvenik. Zavr{il
istorija na Sofiskiot univerzitet. Rabotel kako u~itel, slu`benik, bil sekretar na Vrhovniot makedonsko-odrinski komitet
i e eden od osnova~ite na Radikalno-demokratskata partija.
Urednik na vesnicite Izgrev#
(1901) i U~itelski vesnik# (1907
1913) i na spisanieto Mlade{ka biblioteka# (19041907). Se
projavil kako etnograf i istori~ar. ^len na VMORO.
DELA: Inteligencija i narod. Bele{ki
za kulturnata istorija na Bugarija,
Sofi, 1925; Vostanieto vo Peru{tica vo 1876 godina, Sof., 1931 i Bugarskata op{testvenost vo 20 vek, Sof.,
1938.
V. Toc.
KERAMIDARKA, Mokrino
srednovekovna nekropola vo severnoto podno`je na Belasica
(2,5 km severoisto~no od Mokrino i 20 km isto~no od Strumica).
Vo 1988 g. vo urnatinite na docnorimski objekti (IIIIV v.) e otkrien del od nekropola. Grobovite se slobodno vkopani, hristijanski, so nakit kako groben inventar. Pokraj obetkite, prstenite i belegziite, ovde prvpat vo
Makedonija se otkrieni in situ
grivni od staklo noseni na nadlakticite, ~ii analogii se potvrdeni i na freskoìvopisot od
Sv. Pantelejmon# vo Nerezi
(1164). S. Mokrino (vo forma
Mokreni) se sre}ava vo edna povelba na Svetogorskiot manastir
Nekropolata Keramidarka, Mokrino (III-IV v.)
Sv. Pantelejmon# {to Evdokija,

majkata na Dejanovci go podarila
me|u 1377 i 1381.
LIT.: E. Maneva J. Ananiev, Keramidarka s. Mokrino kaj Strumica iskopuvawe 1988, Maced. Acta Archaeol.#, 11, Skopje,
1990, 215226.
El. M.

u rimsko doba, Skopje, 1957, 223; I. Mikul~i},
Pelagonija u svetlosti arheolo{kih nalaza, Skopje, 1966, 71.
K. Kep.
Apostol
Keramit~iev
Rimska bawa vo Keramija, lokalitet Ta{a~ica
KERAMIJA (Ceramiae) naselba do Prilep od razbien tip rasposlana pod severnite padini na
Markovi Kuli na platoto Zagrad, koja go opfa}a po{irokoto
podra~je od lokalitetot Ta{a~ica na jug do lokalitetite Kaldrma i Popadin Dol na sever. Naselbata egzistirala niz celiot
anti~ki period, za {to govorat
brojnite nekropoli rasposlani
na pove}e nejzini strani, kako i
mno{tvoto naodi na prete`no
rimski moneti, terakoti, sitna
bronzena plastika, kerami~ki sadovi, nadgrobna i arhitektonska
mermerna plastika, i dr. Po Tabula Poitingeriana geografskata polo`ba na mesnosta Zagrad
odgovara na lokacijata na naselbata Keramija (Ceramiae), kade
{to stoi kako vtora stanica od
patniot pravec Stobi Herakleja Linkestis. Naselbata imala
dolg vek {to se potvrduva so
brojnite nekropoli, smesteni vo
vremenskite ramki od prethelenisti~kiot do docnoanti~kiot
period.
KERAMITÎEV, Apostol (s.

Gabre{, Kostursko, 1913 Skopje, 1997) klasi~en filolog.
Gimnazija zavr{il vo Kostur, a
studiite po klasi~na filologija, arheologija i stara istorija vo
Solun i vo Sofija. U~estvuval vo
NOB. Od 1957 do 1979 g. rabotel
kako kustos (epigrafi~ar i numizmati~ar) vo Arheolo{kiot
muzej vo Skopje. Go prou~uval
staroto rudarstvo i metalurgijata vo Makedonija. So rekognoscirawa evidentiral pove}e od 80
lokaliteti. Avtor e na 40 nau~ni
i stru~ni trudovi.
BIBL.: A New Inscription from Stobi, @A,
XI2, Skopje, 1961, 315317; Numizmati~ka ostava na zlatni moneti od s. Sekulica, GINI, XXVI/1, Skopje, 1982, 241-247;
Staroto rudarstvo i metalurgija vo
Makedonija: Od praistorisko vreme do
krajot na XIX vek, Skopje, 1977.
D. Z.
KERAMITÎEV, Mihajlo (s.

Gabre{, Kostursko, Egejskiot
del na Makedonija, 1915 Skopje,
31. V 1981) deec na makedonskoto i na gr~koto komunisti~ko
dvièwe. ^len na KPG (od 1935),
represiran vo periodot na Metaksasovata diktatura (1939),
u~esnik vo Gr~ko-italijanskata
687
KERAMITÎEVSKI
vojna (1940). Od 1941 do 1944 g. aktivno u~estvuval vo makedonskoto nacionalno i antifa{isti~ko dvièwe. Deec na SNOF, pratenik na PEEA od Kosturskata
okolija, politi~ki sekretar na
Prvata udarna brigada na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija (1944), ~len na Politi~kata komisija na Makedoncite
pod vlasta na Grcija, sekretar na
rakovodstvoto na SNOF na Makedoncite od Egejskiot del na
Makedonija i u~esnik vo Gra|anskata vojna na Grcija (19461949).
Ne se soglasuval so politikata
na KPG kon makedonskoto nacionalno pra{awe. Po porazot na
Republikanskata armija (DAG),
emigriral vo SRM.
1948, Skopje, 1981.
St. Kis.
KERAMITÎEVSKI, Slav~o
(Veles, 24. III 1927 Skopje, 2. VII
1997) defektolog, univerzitetski profesor. Zavr{il Vi{a pedago{ka {kola Defektolo{ki
otsek vo Belgrad (1949) i studii
po pedagogija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (1961). Doktoriral od oblasta na fonetikata
na Zagrepskiot univerzitet
(1962) i od oblasta na logopedijata na Belgradskiot univerzitet
(1981). Osnova~ na prvata defektolo{ka ustanova vo Makedonija
(s. Petrovec, Skopsko, 1949) i dolgogodi{en direktor na Fonijatrisko-audiolo{kiot centar (podocna Centar za sluh, govor i
glas) vo Skopje. Bil profesor na
Defektolo{kiot fakultet na
Univerzitetot vo Belgrad (1977
1993) i honoraren profesor na
studiite po defektologija na Filozofskiot fakultet (19941996).
Stru~na i nau~na preokupacija mu
bile logopedijata, fonopedijata
i audiologijata. Poslednite godini od ìvotot se zanimaval so alternativna medicina. Avtor e na
nad 120 stru~ni i nau~ni trudovi.
BIBL.: Audiologija, Belgrad, 1971; Fonopedija, Belgrad, 1989; Op{ta logopedija, 1990 i dr.
LIT.: Q. Ajdinski, D-r Slav~o Keramit~ievski, defektolog redoven profesor
vo penzija, Defektolo{ka teorija i
praktika, 3, Skopje, 1997, 141. K. Kamb.
KERAMIÎEV, Dimitar Kostov (s. Li~i{ta, Kostursko, 2.

VIII 1936 Skopje, 25. V 2008)
psiholog, univerzitetski profesor. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1964).
Rabotel kako industriski psiholog vo OHIS kade {to go formiral Oddelenieto za humanizacija
na trudot (edinstveno oddelenie
na porane{nite jugoslovenski
prostori). Magistriral na Fakultetot za politi~ki nauki vo
688
Dimitar
Kerami~iev
Skopje (1991), pod mentorstvo na
d-r Qubi{a Lazarevi}, istaknat
sportski psiholog i profesor na
Belgradskiot univerzitet. Vo
1981 g. se vrabotil na Fakultetot
za fizi~ka kultura kade {to go
predaval predmetot psihologija
so psihologija na sportot.
BIBL.: Psihologija vo fizi~koto obrazovanie i sportot, 1999; Psihologija na
vrvniot sport, 2006 i dr.
LIT.: D. Kerami~iev, Psihologija na vrvniot sport, Skopje, 2006 (Bele{ka za avtorot).
V. Arn.
Ruìca
Kerami~ieva
KERAMIÎEVA, Ruìca Mihajlova (Subotica, 5. X 1930)

psiholog, univerzitetski profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1961),
kade {to i magistrirala (1969) i
doktorirala (1976). Na Institutot za psihologija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje se vrabotila vo 1976 g., kade {to gi pominala site zvawa do redoven
profesor i se penzionirala (2001).
Gi predavala predmetite: razvojna psihologija (vo u~ebnata 1986/
87 ovoj predmet go predavala i na
Defektolo{kiot fakultet vo
Belgrad), metodika (za studentite po psihologija) i psihologija
(na Filozofskiot i Filolo{kiot fakultet). Predmet na nau~no
prou~uvawe $ se govorot i misleweto kaj decata, a osobeno se posvetila na metodikata, kade {to ja
vgradi interaktivnata nastava i
aktivnoto u~ewe.
BIBL.: Razvoj na misleweto kaj deteto,
1990; Psihologija vo obrazovanieto i
vospitanieto, 1996, 2002 i dr.
LIT.: Filozofski fakultet: 19461996.
Skopje, 1996, 91.
V. Arn.
KERIM, Asan ([tip, 7. I 1921

Belgrad, 22. VII 1990) u~esnik vo
rabotni~koto i komunisti~koto
dvièwe na Makedonija. ^len na
SKOJ od 1941, a na KPJ od 1942 g.
Vo 1943 do septemvri 1944 g. bil
mobiliziran vo trudovite edinici na bugarskiot okupator (Novo
Selo, Strumi~ko, i û~uligovo
vo Pirinska Makedonija). Vo
edinicite na NOV na Makedonija bil od septemvri 1944 g. Vo oktomvri bil vo Gorno Vranovci
vo Agitprop pri G[ na NOV i
POM. Po vojnata bil na pove}e
op{testveno-politi~ki funkcii:
gradot [tip; generalen direktor
na Interimpeks; ~len na Izvr{niot sovet na SRM (odgovoren za
ekonomskite odnosi so stranstvo); pratenik vo Sojuznoto sobranie i pretsedatel na Odborot
za ekonomski odnosi so stranstvo.
IZV.: DARM, fond, 427, CK na KPM
SKM, partiski dosieja, br. na dosie 5746
A/ K, 95/ 9.
M. Mih.
Sr|an
Kerim
KERIM, Sr|an (Skopje, 12. XII

1948) univ. profesor, diplomat
i biznismen. Profesor po me|unarodni ekonomski odnosi na Fakultetot za ekonomski nauki vo
Belgrad (19721991); ~len na
Pretsedatelstvoto na Sojuzot na
mladinata na Jugoslavija i pretsedatel na Komisijata za nadvore{na politika (19761978); ~len
na Izvr{niot sovet i republi~ki sekretar za ekonomski odnosi
so stranstvo (19861989); pomo{nik-minister vo Sekretarijatot
za nadvore{ni odnosi na SFRJ
(19891991); vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo SR
Germanija (19942000) i nerezidenten ambasador vo Lihten{tajn
i vo [vajcarija (19952000); specijalen pratenik na Koordinatorot na Paktot za stabilnost vo
Jugoisto~na Evropa (19992000);
minister za nadvore{ni raboti
na RM (20002001); ambasador i
postojan pretstavnik na RM pri
OON vo Wujork (20012003); generalen direktor na Media print
Makedonija, firma ~lenka na
mediumskata grupacija WAZ i ge-
KINANA
neralen direktor na mediumskata

grupacija WAZ za Jugoisto~na Evropa; pretsedatel na 62. generalno sobranie na OON (20072008).
Vo eden period ja ispolnuva i
funkcijata potpretsedatel na
Me|unarodnata konferencija za
finansirawe na razvojot (Monterej, 2002), kako i na Svetskiot
samit za oddr`liv razvoj (Johanesburg, 2002). Pokraj toa, ~len e
na grupata na olesnuva~i na
Pretsedatelot na 56. zasedanie
na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii so fokus na reformite na ON, kako i koorganizator na Regionalniot forum za
dijalog me|u civilizaciite (Ohrid, 2003). Avtor na devet knigi i
na nad 100 trudovi od oblasta na
me|unarodnite odnosi.
BIBL.: Makedonija me|u sebe i svetot,
Skopje, 2001; Mostovi kon idninata,
Skopje, 2005.
IZV.: Kancelarija d-r Sr|an Kerim,
K.u.K.. Medien und Handels GmbH and CoKG,
Wien, Skopje, 2007.
T. Petr.
Anton
Keckarov
Ohrid (18871900), Bitola (1889

1897), Solun (18971898) i Odrin
(18981899). Vo Ilindenskoto
vostanie bil ~len na Gorskoto
na~alstvo na Ohridskiot revolucioneren reon na TMORO i ohridski vojvoda vo Dolna Debarca.
Po Vostanieto bil u~itel vo Bugarija, a po Mladoturskata revolucija (1908) pak vo Bitola i vo
Skopje. Bil aktiven ~len na Bugarskite konstitucioni klubovi
i podocna smetkovoditel na Makedonskiot nacionalen komitet
(od 1923), na Ilindenskata organizacija (od 1932) i na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija
(od 1938). Po bugarskata okupacija na Makedonija (1941) se vratil
vo rodniot grad.
BIBL.: Predte=i na Revololucionnata
organizacix v Ohridsko, Il\sracix
Ilindenq#, VIII, 1, Sofix, 1936.
kn. 2, INI, Skopje, 1978.
S. Ml.
Kefalon
KEFALON patna stanica od

rimsko vreme, zabeleàna na Pojtingerovata karta (IIIIV v.). Se
nao|ala na delnicata od rimskiot pat pome|u Skupi i Stobi, na
odale~enost od VIII rimski milji
od Stobi. Se locira na lokalitetot Glavje, pome|u selata Gradsko, Vini~ani i Vodovrati.
LIT.: T. Tomoski, Prilog za rekonstrukcijata na Tabula Peutingeriana na delnicata ScupiStobi, Makedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdini, komunikacii,
Skopje, 1999.
K. Ax.
KECKAROV, Anton Eftimov

(Ohrid, 12. XII 1865 Bitola, po~etokot na 1945) u~itel i deec
na MRO/TMORO (od 1893). Kako
gimnazijalec vo Solun (do 1887),
vo Ohrid go formiral U~eni~koto dru{tvo Sv. Kliment# (letoto 1885) i eden buntoven kruòk
(1886). Potoa u~itelstvuval vo
KIBELA maloaziska, frigiska boìca, Majka, odoma}ena vo

Trakija, Makedonija, Grcija (vo
ranoanti~kata epoha, a podocna i
vo rimskata niz provinciite na
Balkanot). Vo Makedonija se po~ituva pod imeto majka na doma{nite bogovi#, koe{to e potvrdeno so natpisi. Ikonografijata (sede~ka
statua so polosna glava,
so lavovi pokraj stolot i
so timpan i
patera vo racete) na Balkanot e prezemena od maloaziskata
Kibela. Vo
Makedonija
se otkrieni
nejzinite
statui po dolinata
na
od Varo{,
Vardar (Sto- Kibela
bi, Marvin- Prilepsko (II v. pr.n.e.)
ci, Vardarski Rid), vo Prilepsko
(Varo{), vo Dolna Makedonija
(Pela, Vergina, Amfipolis).
LIT.: V. Bitrakova-Grozdanova, Religija
i umetnosti vo antikata vo Makedonija, Skopje, 1999
V. B.-Gr.
Atanas
Kizov-Giza
KIZOV-GIZA, Atanas (s. Neret,

Lerinsko, 1914 Grevena, 1947)
deec na makedonskoto i na gr~koto komunisti~ko dvièwe. U~esnik vo Gr~ko-italijanskata vojna
(19401941) i vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Bil komandir na XII
~eta na DAG. Zaginal vo bitkata
za prezemawe na gradot Grevena.
1987.
St. Kis.
KIKIRITKI (Arachis hypogea

L.) ednogodi{en vid od fam. Fabaceae. Zazemaat edno od
prvite mesta vo svetot
od maslodavnite kulturi. Se odgleduva za semeto, koe e bogato so mas- Kikiritki
lo (5055%).
Od semeto se dobiva visokokvaliteten margarin i, osven za ishrana na lu|eto, se upotrebuva i
vo konzervnata industrija za sardini. Se pravi i ara{idovo
bra{no, koe im se dava na decata
i na isto{teni lica.
P. Iv.
KINANA (KINA) (vtorata polovina na IV v. pr. n.e.) makedonska princeza, }erka na Filip II
Makedonski od brakot so Ilirkata Audata, sklu~en vo 359 g. pr.
n.e., i polusestra na makedonskiot
kral Aleksandar III Makedonski.
Vo znak na blagodarnost za pomo{ta vo borbata protiv Autarijatite, Aleksandar III Makedonski
mu ja vetil za sopruga na Langar,
kral na pajonskoto pleme Agrijani, no brakot ne bil sklu~en bidej}i Langar nenadejno po~inal.
Podocna, taa se omaìla za Aminta IV, sin na Perdika III, ~ij nasleden prestol, poradi maloletnosta, svoevremeno mu go odzel Filip
II. Od ovoj brak se rodila }erkata
Adaja. Po ubistvoto na Filip II,
vo dvorskite ~istki za za{tita na
prestolot od Aleksandar III Makedonski, bil likvidiran i Aminta IV. Vo borbite za vlast po smrtta na Aleksandar III Makedonski,
nastojuvaj}i da sklu~i politi~ki
689
KINESKO-MAKEDONSKI
brak na desetgodi{nata }erka

Adaja so kralot Filip III Aridaj
(polubrat na Aleksandar III Makedonski od brakot so Filina), zaminala vo Mala Azija. Sklu~eniot brak bil naso~en protiv interesite na vojskovodecot Perdika,
po ~ija naredba bila fatena i
likvidirana.
IZV.: F. Jacoby, Die Fragmente der griechischen Historiker, Berlin, 192330, Leiden,
194058; Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907.
KINOVITI monasi {to ìveat vo manastirsko bratstvo.

Prvoto mona{tvo na slovenskite
prostori bilo kinovitsko (op{teìtelno). Vo X v., ohridskoprespanskiot region stanal vistinski kinovitski centar. Manastirskite bratstva funkcionirale vrz pravoslavnoreligiski pretpostavki, so organizacija i disciplina vo vid na miniop{testvo. Monasite od ovie
bratstva se nositeli i faktori
na duhovniot i na intelektualniot ìvot vo manastirite vo srednovekovna Makedonija. Za osnova~ na makedonskoto kinovitsko
mona{tvo se smeta sv. Naum Ohridski.
V. G.-P.
Potpi{uvawe na me|useben kinesko-makedonski

dogovor vo Skopje
KINESKO-MAKEDONSKI
VRSKI I ODNOSI. Diplomatskite odnosi me|u RM i NR Kina
se vospostavuvaat na 12. V 1993 g.
so zaedni~ko soop{tenie deka
RM ja priznava Vladata na NR
Kina kako edinstvena zakonska
vlada na Kina i na Tajvan kako
nedeliv del od Kina i prezema
obvrska vo nikakva forma da ne
vospostavuva oficijalni odnosi
so Republika KinaTajvan. Prv
vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM e Vladimir Petkovski. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na NRK e Su Ju
Ehe. Po vospostavuvaweto diplomatski odnosi na RM so RKTajvan (27. V 1999 8. II 1999), diplomatskite odnosi me|u NRK i RM
se suspendiraat. Sleden ~ekor e
glasaweto protiv Nacrt-rezolucijata za prodolùvawe na mandatot na UNPREDEP vo RM za
u{te {est meseci od strana na
ambasadorot na NRK na sednicata na Sovetot za bezbednost na
ON (25. II 1999). Bez ednoglasnost
na site postojani ~lenki na Sovetot za bezbednost, Misijata na
UNPREDEP vo RM ne se obnovuva, po {to zapo~nuva Kosovskata
vojna (mart-juni 1999). Odnosite
RM NRK se normaliziraat na
18. VI 2001 g., koga RM gi prekinuva diplomatskite odnosi so RKTajvan. Na 29. VIII 2001 g. vo Skopje pristignuva nov ambasador na
NRK, a ambasadata na RM vo Peking povtorno se otvora na 25. III
2002 g.
IZV.: Zaedni~ko soop{tenie za vospostavuvawe na diplomatski odnosi me|u
RM i NRK, MNR na RM.
LIT.: Ahil Tunte, Republika Makedonija
prva dekada (19901999), Skopje, 2005;
Svetomir [kari}, Makedonija na site
kontinenti, Skopje, 2000.
T. Petr.
690
Kinoto Vardar vo Skopje (1912)
KINOPRIKA@UVA^KA DEJNOST VO MAKEDONIJA. Do

krajot na Vtorata svetska vojna
ovaa dejnost se odvivala preku patuva~ki, postojani i namenski kina. Prvite filmski proekcii se
odràle vo 1897 g. vo Bitola i vo
Skopje. Vo po~etokot proekciite
se odrùvale naj~esto po kafeani. Prvoto postojano kino (Vardar#), smesteno vo baraka, prorabotilo vo Skopje (1912). Najpoznatite doma{ni patuva~ki kina
bile na Milan Golubovski (1907
1909) i na Ilija Xonov (1935
1936), dodeka najzna~ajnite namenski kina bile na Higienskiot
zavod od Skopje i na narodnite
univerziteti vo Skopje, Bitola,
Veles i vo [tip. Na krajot od
Vtorata svetska vojna rabotele
17 postojani kina. Po Osloboduvaweto, kinomreàta rapidno se
pro{irila (vo 1953 g. imalo 77
kina, dodeka vo 1972 bile registrirani vkupno 86). @ivotniot
vek na kinosalite po~nuva da zamira vo osumdesettite i vo po~etokot na devedesettite godini od
XX v., koga videoto mu go odzema
primatot na kinoto.
Il. P.
KIPRIJANOVA-RADOVANOVI], Radmila (Skopje, 1941)
redoven profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo
Skopje, rektor i politi~ar. Diplomirala na Tehnolo{kiot oddel na Tehni~kiot fakultet vo
Skopje (1964), a doktorirala na
Univerzitetot vo Zagreb (1974).
Imala pove}e studiski prestoi
Radmila
KiprijanovaRadovanovi}
vo Evropa. Na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje e

od 1965 g, a kako redoven profesor od 1986 g. Penzionirana vo
2004 g. Podra~je: matemati~ki
metodi vo hemiskoto inènerstvo, modelirawe i optimizacija
na procesite i dizajnirawe na eksperimentite. Avtor na u~ebnici i pomagala, nau~ni trudovi i
istraùva~ki proekti. Bila rektor na Univerzitetot Sv. Kiril
i Metodij# vo Skopje (vo dva mandata) i dekan na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje
(vo dva mandata). Potpretsedatel
na Vladata na RM, minister za
tehnolo{ki razvoj vo Vladata na
SFRJ, minister za nauka vo Vladata na RM, pratenik vo Sobranieto na RM.
LIT.: Bilten UKIM#, br. 558, od 14. X
1991 g., str. 237; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija, TMF Skopje, 2000 g., str. 71. Sv. H. J.
Katerina
Kiprovska
KIPROVSKA, Katerina (Skopje, 26. VII 1971) balerina. Baletskoto obrazovanie go steknuva vo
MBUC Ilija Nikolovski-Luj#
vo Skopje (vo klasata na E. Ku{ovska) i vo Akademijata za tanc
i muzika vo Plovdiv. Ima trimese~en prestoj vo Nacionalniot
teatar vo Toronto (1993). Stanuva ~len na Baletot pri MNT vo
Skopje, kako solist (1990), a potoa i negova prvenka (1998). Direktor na Baletot pri MNT
(20052006).
ULOGI: Floret (K. Orf, Karmina Burana#), Odeta (P. I. âjkovski, Lebedovo ezero#), @izel (A. Adam, @izel#), Nokturno (F. [open, [openijada#) i dr.
Em. X.
KIRILICA
Slovenskata kirilica od ikona na Di~o Zograf
Tiberie
Kirijas
KIRIJAS, Tiberie (s. Trnovo,

Bitolsko, 1908 Qubwana, 1997)
nau~en rabotnik od oblasta na
seizmologijata. Diplomiral na
Tehni~kiot fakultet vo Belgrad (1934). Od maj 1963 g. e vonreden profesor na Tehni~kiot
fakultet vo Skopje, koga bil izbran i za dekan na ovoj fakultet.
Od 1965 g. e direktor na Institutot za seizmologija, zemjotresno inènerstvo i urbanisti~ko
planirawe na Univerzitetot vo
Skopje. Bil ~len na Sojuzniot
sovet za koordinacija na nau~nite dejnosti, potpretsedatel na
Upravniot odbor na Sojuzot na
jugoslovenskite laboratorii,
pretsedatel na Sovetot za urbanizam na Gradskoto sobranie na
Skopje. Bil pretsedatel na Nau~niot sovet pri IZIIS. Ima
objaveno golem broj nau~ni trudovi od razni oblasti: seizmi~ko reonirawe i mikroreonirawe; seizmi~ki rizik; ekonomski
istraùvawa i planirawe vo seizmi~ki podra~ja; izrabotka i
usovr{uvawe na tehni~ka regulativa, standardi i upatstva za
planirawe, proektirawe i gradewe vo seizmi~ki podra~ja; istraùvawe na efektite na dejstvoto na silni zemjotresi i metodi za sanacija i obnova. K. Tal.
KIRIL (HV v.) ohridski arhiepiskop (17591762). Na prestolot na Ohridskata arhiepiskopija do{ol na 6. III 1759, koga se
spomnuva vo potvrdata za plateniot dràven danok (mirija).
Naskoro bil proteran, platil
mirija (1761) i pak stanal arhiepiskop. Posleden pat kako ohridski arhiepiskop se spomnuva vo
1762 g., koga osmanliskite vlasti
go zatvorile.
LIT.: I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi-patriar{i, t. 2,
Sofi, 1995; A. Matkovski, Odnosite
pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dràva, Glasnik na INI#,
XVI, 2, Skopje, 1972.
Al. Tr.
KIRIL, mitropolit (s. Carev

Dvor, Prespansko, 23. VI 1934)
arhijerej na Makedonskata pravslavna crkva. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto selo, a
Bogoslovija vo Prizren. Se zamo-
Kiril,
mitroplit
polo{kokumanovski
na{il vo manastirot Sv. Pre~ista# kaj Ki~evo (1964), a potoa

rabotel kako slu`benik vo Makedonskata arhiepiskopija. Vo
1965 g. se zapi{al na studii na
Moskovskata duhovna akademija,
a po dvegodi{no studirawe bil
povikan da se vrati vo tatkovinata. Vo 1967 g., neposredno pred
vozobnovuvaweto na avtokefalnosta, bil hirotonisan za Arhijerej tiveriopolski. Teolo{kite
studii gi zavr{uva na Bogoslovskiot fakultet vo Skopje. Pri
vozobnovuvaweto na avtokefalnosta bil postaven za nadleèn
arhijerej na Amerikansko-kanadsko-avstraliskata eparhija, do
odvojuvaweto na Avstraliskata
eparhija (1974). Bil mitropolit
na Amerikansko-kanadskata eparhija (19811986). Po formiraweto na Polo{ko-kumanovskata
eparhija (1971) bil nazna~en za
nejzin prv administrator, a potoa i za nejzin mitropolit. Ima
osobeni zaslugi za formiraweto
na prekuokeanskite eparhii i za
organiziraweto na crkovniot
ìvot vo Avstralija, SAD i Kanada. Ostanuva zapameten kako
makedonski crkoven i nacionalen simbol vo iseleni{tvoto.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski,
Skopje, 1994; istiot, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje,
2000.
Rat. Gr.
KIRIL PEJÎNOVI], ISELENI^KO DRU[TVO (Detroit, SAD, 8. VII 1986) dru{tvo na

makedonski doselenici po poteklo od Tearce (Tetovsko) vo Detroit i vo Vindzor. Aktivno za sobirawe i zbliùvawe na ~lenovite
i nivnite prijateli.
Sl. N.-K.
KIRILICA slovensko pismo
nare~eno vo ~est na sv. Kiril, iako toj ne ja ima sostaveno pomladata kirilica, tuku najstaroto
slovensko pismo glagolicata.
Vo najstariot period od slovenskata pismenost (XXI v.) kirilicata se upotrebuva paralelno so
glagolicata. Se pretpolaga deka
oficijalno voveduvawe na kirilicata e izvr{eno na Crkovnonarodniot sobor vo Preslav vo 893
g. i deka novata azbuka ja ima sos-
taveno Konstantin Preslavski.

Taa e {iroko prifatena na dvorot na carot Simeon (893927),
dodeka vo makedonskata pismenost taa se vdomuva postepeno,
bidej}i vo najavtoritetniot makedonski kulturen centar, Ohridskiot, dolgo dominira glagolicata, vovedena i neguvana od sv.
Kliment i sv. Naum. Starata kirilica se naloùva kako dominantno pismo na makedonskata
pismenost duri od XII v. navamu.
Kirilicata se bazira na vizantiskoto uncijalno pismo dopolneto so znaci specifi~ni za slovenskiot jazik, prezemeni glavno
od glagolicata i na soodveten na~in adaptirani. Osnoven repertoar na bukvite e sledniot: a(1),
b, v(2), g(3), d(4), e(5), ', x(6), z(7),
i(8), y(10), k(20), l (30), n(40), o(50),
w(800), p(80), r(100), s(200), t(300),
ou(400), f(500), h(600), c(900), =(90),
[, ], 7, 7y, 6, 5, , , , 3(900), , 4,
, K(60), P(700), q(9), U(400). Oddelno bukvi moè da imaat pove}e
nacrti, na pr., pokraj ou se upotrebuva i 8, pokraj x ima i / i Z itn.
Sekoja bukva imala svoe ime: az7,
bouk7y, v5d5, glagoli, dobro, est7,
'iv5te, x5lo... Od prvite dve imiwa poteknuva i zborot azbuka so
koj go ozna~uvame kirilskoto
pismo. Nazivi na bukvite se zabeleèni vo starite abecedari, od
koi najpoznati se t.n. Bugarski
ili Pari{ki glagolski abecedar
od XIXII v. i t.n. Minhenski glagolsko-kirilski abecedar od XII
v. Bukvenite znaci, osven za zapi{uvawe na glasovi, sluèle i za
zapi{uvawe brojki (numeri~kata
vrednost se naveduva vo zagradi).
Starata kirilica pretstavuva
osnova na sovremenite kirilici
(ruska, ukrainska, beloruska,
srpska, bugarska, makedonska).
Makedonskata kirilica e proglasena za oficijalno pismo vo
Makedonija na 3 maj 1945 g. Taa sodrì 31 znak: a, b, v, g, d, |, e, `, z,
y, i, j, k, l, q, m, n, w, o, p, r, s, t, },
u, f, h, c, ~, x, {.
A, a
B, b
V, v
G, g
D, d
\, |
E, e
@, `
Z, z
Y, y
I, i
J, j
K, k
L, l
Q, q
M, m
N, n
W, w
O, o
P, p
R, r
S, s
T, t
], }
U, u
F, f
H, h
C, c
^, ~
X, x
[, {
Grafemski izgled na makedonskoto kirili~no pismo
691
KIRJAZOVSKI
LIT.: (izbor) P. A. Lavrov, Paleografi~eskoe obozrenie kirillovskogo pisma,

nciklopedi slavnskoj filologii, 4,
1. S-Peterburg, 1914; E. F. Karskij,
Slavnska kirillovska paleografi,
Leningrad, 1928; N. N. Durnovo, Msli i
predpoloèni o proisho`denii staroslavnskogo zka i slavnskih alfavitov, Byzantinoslavica#, 1, 1929, 4885; istiot, Ee o proisho`denii staroslavnskogo zka i pisma, Byzantinoslavica#, 3,
1931, 6878; G. A. Ilinskij, Gde, kogda,
kem i s kako cel glagolica bla zamenena kirilicej?, Byzantinoslavica#, 3,
1931, 7988; P. Hr. Ilievski, Pojava i razvoj na pismoto. So poseben osvrt kon po~etocite na slovenska pismenost, Skopje 20011, 20062.
Zd. R.
kumenti Egejska Makedonija vo NOB

(19441945), t. I-VII, Skopje, 1971, 1973,
1976, 1980, 1981, 1983, 1985, 1987 i 1996 (so
koavtor, osven t. V i VII, kn. 2 i 3); KPG i
makedonskoto nacionalno pra{awe 1918
1974, Skopje, 1982.
LIT.: D-r Simo Mladenovski, D-r Risto
Kirjazovski, (Po povod 60 godini od ra|aweto), Glasnik#, INI, XXXI, 1, Skopje,
januari-april 1987, 712; Niki Jovanovi},
Bibliografija na objaveni trudovi na dr Risto Kirjazovski, Glasnik#, INI,
XXXI, 1, Skopje, januari-april 1987, 1320;
50 godini Institut za nacionalna istorija 19491998, Skopje, 1998, 184187. S. Ml.
Blagoja
Kirkov
Risto
Kirjazovski
KIRJAZOVSKI, Risto (s. îflik, Kostursko, 6. I 1927 Skopje,

2002) istori~ar, nau~en sovetnik vo INI vo Skopje, specijalist za NOB vo Egejskiot del na
Makedonija i za Gra|anskata vojna vo Grcija. Bil u~esnik vo
ELAS i vo DAG (fevruari 1943
avgust 1949) i ~len na KPM (od
avgust 1943). Po porazot na DAG
preminal vo NRM (1949) i rabotel kako slu`benik vo Resen i
Skopje, kade {to zavr{il u~itelska {kola i bil u~itel. Podocna se vrabotil vo AM (1959),
fakultet Grupa istorija (1960)
i (po steknuvaweto na zvaweto
arhivski sovetnik) preminal na
rabota vo INI (juni 1974), kade
{to bil izbran vo zvaweto stru~en sovetnik (1978). Doktoriral
Skopje na temata Narodnoosloboditelniiot front i drugite
makedonski organizacii vo Egejska Makedonija 19451949# (1981).
Naskoro potoa se penzioniral
(april 1987).
BIBL.: a) monografii: Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii na Makedoncite od Egejska Makedonija (19451949), Skopje, 1985; Makedonskite nacionalni institucii vo Egejskiot del na Makedonija (19411961),
Skopje, 1887; Makedonskata politi~ka
emigracija od Egejskiot del na Makedonija vo Isto~na Evropa, Skopje, 1889; Demokratskite i antifa{isti~kite organizacii vo Egejskiot del na Makedonija (19411945), Skopje, 1991; Makedoncite
i odnosite na KPJ i KPG (19451949),
Skopje, 1995; Pravnata diskriminacija
na golemogr~kata politika vo Egejskiot del na Makedonija po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1996 b) zbornici na do-
692
KIRKOV, Blagoj Angelov (Veles, 23. III 1923 G. Orizari, Vele{ko, 9. I 1943) u~esnik vo
NOB. Gimnazijalec, organizator
na mladinskoto dvièwe vo Vele{kata gimnazija, borec na Vele{kiot NOPO Dimitar Vlahov# (od 1942), ~len na SKOJ (od
1938), na gimnazijalnoto rakovodstvo na SKOJ (od 1941) i na MK
na SKOJ za Veles (od 1942). Eden
od organizatorite na {trajkot vo
Gimnazijata (mart 1942). Vo septemvri 1942 g. stapil vo NOPO
Dimitar Vlahov#. Ubien vo sudir so bugarskata policija.
i Vardarski glas# (Veles), od

1946 g. vo v. Nova Makedonija# do
penzioniraweto (1983), so pove}egodi{en prekin koga bil direktor i glaven urednik na Stopanski vesnik#. Vo Nova Makedonija# bil urednik na Stopanskata rubrika, direktor na NIP
za ekonomski pra{awa i dopisnik od Sofija. Objavil 14 prozni, patopisni i publicisti~ki
dela grupirani vo pettotomni
B. P. \.
Sobrani dela#.
KIRKOV, Pan~e (Veles, 1927
30. IV 2007) redoven profesor
na Tehnolo{ko-metalur{kiot
fakultet vo Skopje i nau~nik.
Diplomiral na Tehnolo{kiot
fakultet na Univerzitetot vo
Zagreb (1952). Doktoriral vo
Zagreb (1956). Imal pove}e studiski prestoi vo mnogu zemji vo
Evropa i vo SAD. Eden e od osnova~ite na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje, kade
{to rabotel od 1961 g. do penzioniraweto vo 1987 g. Osnova~ e na
Zavodot za fizi~ka hemija i
elektrohemija. Bil dekan na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet. Podra~je: fizi~ka hemija i
elektrohemija. Inicijator za izdavawe na Biltenot na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet
vo Skopje. Osnova~ na Centarot
za primena na radioizotopi vo
stopanstvoto na Makedonija.
Dolgogodi{en ekspert na OON
vo Egipet, Indija, Francija i vo
SAD.
LIT.: Bilten UKIM# br. 105, od 18. IX
1967 g., str. 34; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija,
TMF Skopje, 2000 g., str. 110.
Sv. H. J.

Spomen kniga, T. Veles, 1985.
\. Malk.
Skopskiot
biskup Kiro
Stojanov
Nikola
Kirkov
KIRKOV, Nikola (Veles, 21. VI

1920 Skopje, 19. XI 1993) novinar i publicist. U~esnik vo
NOB od 1941 g. Vo juni 1943 g. kako partiski instruktor vo Odredot Dobri Daskalov#, uapsen vo
Veles pod nedovolno razjasneti
okolnosti, osuden na doìvotna
robija, no izbegal od KPD Idrizovo# na 28 avgust 1944 g. Po
Osloboduvaweto gi ureduva vesnicite Bregalni~ki glas# ([tip)
KIRO (ILIEV) STOJANOV (s.

Radovo, Strumi~ko, 9. IV 1959)
Skopski buskup i Apostolski egzarh za Makedonija. Po osnovnoto
obrazovane vo Radovo i Turnovo
(19661974) i srednoto vo Rim i
Subotica (19741978), diplomiral
na Filozofsko-teolo{ko-pravnite studii vo Rim (1984) i bil rakopoloèn za sve{tenik (1986).
Specijaliziral kanonsko pravo
(1989) i ja odbranil doktorskata
disertacija Istorisko-pravniot
KITANOV
razvoj na Katoli~kata crkva od vizantisko-slovenskiot obred vo Makedonija#. Sluèl kako kancelar

na Biskupskiot ordinarijat vo
Krièvskata biskupija vo Zagreb;
profesor po kanonsko pravo vo
Visokata teolo{ka {kola vo \akovo i ~len na Institutot za isto~ni nauki pri Teolo{kiot fakultet vo Zagreb. Po pastoralnite
aktivnosti vo Zagreb (19891994)
i vo Radovo (19941999), hirotonisan e za Episkop centurionski
(1999) i postaven za Skopski biskup i Apostolski egzarh za Makedonija (20. VII 2005). U~estvuval
na pove}e nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo i avtor e na zna~ajni prilozi za unijatstvoto vo
Makedonija. Bl. R.
runovite i vo bukovite. Se koristi kako podloga za kalemewe na

Al. And.
pitomi sorti jabolka.
KISELEC (@OLTIKA) (Berberis vulgaris L., fam. Berberidaceae)
listopadna grmu{ka so evropski
areal. Letorastite se so ostri
trnovi, listovite se izdolèno elipsovidni, sitno
nazabeni, cvetovite se òlti, vo grozdesti socvetija,
plodovite se
sitni, izdolKiselec
èni, crveni
bobinki so kisel vkus. Vo RM ima
op{ta rasprostranetost. Dekorativna grmu{ka.
Al. And.
Nina
Kirsanova
KIRSANOVA, Nina (Moskva,

21. VII 1899 Belgrad, 1989) balerina, pedagog i koreograf. Zavr{uva koreografska i visoka
teatarska {kola vo Moskva, kako
i arheologija na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad. Istaknat
baletski umetnik, u~esni~ka vo
baletskata grupa na Ana Pavlova. Balerina i {ef na Baletot
pri Narodnoto pozori{te vo
Belgrad (19341939). Od 1954 g.
postojan koreograf vo Baletot
pri MNT vo Skopje i pedagog vo
Baletskoto u~ili{te. Ja vodi
klasata na prvata generacija baletski umetnici vo Makedonija.
KOREOGRAFII: Kopelija# (L. Delib),
Zaspanata ubavica# (P. I. âjkovski),
@izel# (A. Adam), Silfidi#, spored M.
Fokin (F. [open), Fantasti~en du}an#
(X. Rosini) i dr.
Em. X.
KISELA^KA (DIVO JABOLKO) (M. pumila Mill., fam. Rosaceae) grmu{ka ili malo drvo od
Jugoisto~na Evropa i od Zapadna
Azija. Letorastite i elipsovidnite listovi
se vlaknesti,
cvetovite se
belorozovi, a
plodovite sitni, kiseli jabol~iwa. Zastapena e vo
razni {umski
zaednici, no
naj~esto vo goKisela~ka
\or|i
Kiselinov
KISELINOV, \or|i Jakimov

(Ohrid, 3/16. V 1888 Skopje, 29.
IX 1961) makedonski slavist
filolog, folklorist, gramati~ar, leksikograf, dijalektolog,
etnograf, preveduva~ i publicist. Osnovnoto obrazovanie go
dobiva vo rodniot grad, a po zavr{uvaweto na Bitolskata ma{ka
klasi~na gimnazija (1907) i kursot po gr~ki jazik, dve godini
u~itelstvuva vo Hrupi{ta i vo
Kostur. Go zavr{uva Istoriskofilolo{kiot fakultet (Slovenski otsek) vo Odesa (19091915).
U~esnik e vo Balkanskite vojni
(19121913), a potoa e profesor
po staroslovenski jazik. Po I
svetska vojna se vra}a vo Makedonija (1918) i postojano e premestuvan kako gimnaziski profesor
vo Ohrid, Podgorica, Resen, Senta, Aleksinac, Bielo Polje, Plevle, ]uprija, Skopje, Sombor, Velika Kikinda, pak vo Bielo Polje i Podgorica (19201941), a vo
vreme na bugarskata okupacija
raboti vo gimnaziite vo Skopje
(19411944).
Neposredno po Osloboduvaweto
podgotvuva za pe~at Kratka makedonska gramatika# (25. H 1944)
i u~estvuva na prvata Konferencija za makedonskata azbuka i makedonskiot literaturen jazik
(27. XI 4. XII 1944). Raboti kako

honoraren preveduva~ vo knigoizdatelstvata Kultura# i Prosvetno delo# (19451947), potoa e
profesor vo Ekonomskoto (1947
1948) i vo Srednomedicinskoto
u~ili{te (19481950). Do penzioniraweto slu`buva kako bibliotekar vo Rektoratot i potoa vo
Narodnata i univerzitetska biblioteka (19501961).
U{te kako student vo Odesa go izdava sp. Teatr i Tanc# (1911), a
potoa stanuva koizdava~ na K
Svtu# i na sp. Slavnskij g#
(1912). Kako student e vo bliski
odnosi so K. P. Misirkov. Podocna objavuva brojni publikacii od
oblasta na folklorot, lingvistikata i etnografijata, a go ureduva
i sp. Lu~# (Skopje, 1937 1938) i
sorabotuva vo mnogu spisanija,
zbornici i vesnici. Avtor e i na
sredno{kolski gramatiki i preveduva~ na pove}e publikacii.
BIBL.: Narodne umotvorine iz Ju`ne
Srbije, Beograd, 1925; Ohridsko-prespanska lira, Bitoq, 1926; Narodne qubavne
pesme iz Bitoqa, Aleksinac, 1929; Stari srpski rukopisi u Bijelom Poqu, Parain, 1930; Kratka istorija francuske
kwièvnosti, Nik{i, 1932; Re~nik tuih re~i u srpskohrvatskom jeziku, Nik{i, 1933, Dva romana; Trajan i Karaore,
Beograd, 1935; Dva portreta du{evnog
Tur~ina, Nik{i, 1937; Kuzman Kapidan,
Skopqe, 1938; Interpretacija u pisawu
i ~itawu, Skopqe, 1938; 50 ruskih razgovora, Beograd, 1940; Podvizit na makedono-odrinci prez 19121913 godina
(Li~ni spomeni i vpe~atleni na dobrovolec ot IV Bitolska druìna), Skopie, 1943; Makedonski narodni prikaski,
Skopie, 1944; Serdarot, Skopie, 1944.
IZV.: OOGA, Odessa, f. 45, op. 5, arh.ed.
6053; AVPRI, Moskva, f. 146 (Slav. stol),
op. 495, d. 11881, 11889 i 13160.
LIT.: D-r Stojan Risteski, Edna neobjavena makedonska gramatika od 1944 godina
od \or|i Kiselinov, Ohrid, 1991. Bl. R.
Stojan
Kiselinovski
KISELINOVSKI, Stojan (s.

Bmboki, Kostursko, Egejskiot
del na Makedonija, 10. I 1943) istori~ar, nau~en sovetnik vo INI,
istraùva~ na makedonskoto minato od Egejskiot del na Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni. Vo tekot na Gra|anskata vojna vo Grcija, zaedno so drugi
deca, bil odveden vo Romanija
693
KISELINÊV
(1948), kade {to zavr{il osnovno

obrazovanie vo s. Tulge{, klasi~na gimnazija vo Oradea (1961) i
diplomiral na Fakultetot za istorija i filozofija (op{ta istorija) na Univerzitetot Klu`-Napoka vo Klu` (1966). Bil profesor po istorija vo Oradea (1966
proletta 1972). Podocna so semejstvoto se vratil vo RM i stanal sorabotnik vo INI (1972).
Magistriral (1976) i doktoriral
(1984) na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot Sv. Kiril
i Metodij# vo Skopje. Avtor e na
monografski publikacii i koavtor na u~ebnici za osnovnoto i
srednoto obrazovanie.
BIBL.: Gr~kata kolonizacija vo Egejska
Makedonija (19131940), Skopje, 1981; KPG
i makedonskoto nacionalno pra{awe
(19181940), Skopje, 1985; Statusot na
makedonskiot jazik vo Makedonija (1913
1987), Skopje, 1987; Egejskiot del na Makedonija (19131989), Skopje, 1990; Istorija na Romanija, Skopje, 1997; Etni~kite promeni vo Makedonija (19131995),
Skopje, 2000; Malcinstvata na Balkanot (XX vek), Skopje, 2004 (so koavtor).
LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 19491998, Skopje, 1998,
153.
S. Ml.
KISELINÊV, Lazar (s. Kosinec, Kostursko 20. I 1874 Sofija, 18. XII 1946) revolucioner,
u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, kosturski vojvoda. Se {koluval vo Atina. Za TMORO prenesuval oru`je od Grcija vo Kostursko. U~estvuval vo Ilindenskoto
vostanie kako vojvoda i ~len na
Kosturskoto gorsko na~alstvo.
LIT.: H. Silnov, Osvoboditelnite
borbi na Makedoni, Sofi, 1983, I, 463,
I, 581.
Al. Tr.
Aleksandar
(Sando)
Kitanov
KITANOV, Aleksandar (Sando)

(s. Le{ko, Gornoxumajsko, 1868
s. Rusinovo, Male{evsko, 23. XII
1906) u~itel, revolucioner i
vojvoda. Zavr{il pedago{ko u~ite vo Skopje (1898). U~itelstvuval vo rodnoto selo. Bil aktiven
~len na MRO, u~esnik vo Aferata Mis Ston, ~etnik vo ~etite na
G. Del~ev i Krsto Asenov. Po
Ilindenskoto vostanie bil vojvoda vo Kuku{ko i vo Male{evsko. Zaginal zaedno so Dame Gruev vo borba protiv osmanliskata
694
vojska na vrvot Petlec kaj s. Rusinovo.

LIT.: Makedono-odrinski pregled, br.
31, 1907.
V. \.
Trajko
Kitan~ev
Boris
Pavlov
Kitanov
KITANOV, Boris Pavlov (Sofija, 28. III 1912 ?, 1998) poznat

florist, fitogeograf, fitocenolog, peleobotani~ar, koj otkril 105 taksoni, novi za naukata. Po pokana od Vladata na Makedonija do{ol vo Skopje i u~estvuval vo organizacijata na nastavata po biologija na Skopskiot
univerzitet. Toj bil prviot profesor po botanika i prv {ef na
Biolo{kiot institut. Organizira herbarium na Botani~kiot institut, so herbarski materijali
od Balkanskiot Poluostrov. Ja
formiral Katedrata po biologija i so svoite sorabotnici ja organiziral nastavata i laboratoriite za prakti~ni ve`bi po botanika. Vo u~ebnata 1948/49 g. se
vratil vo Sofija.
Q. Gr.
KITANOV, Van~o (Peh~evo,
1923 mesnosta Vr{i Dol, Vini~ko, 21. V 1943) prvoborec od
NOB. Kako u~enik vo Strumi~kata gimnazija stanal ~len na
SKOJ (1941), a naskoro potoa i
~len na KPJ. Bil borec na Prviot pla~kovi~ki NOPO, a pri negovoto razbivawe od bugarskata
vojska i policija uspeal da ja probie blokadata (18. XII 1942) i se
ilegaliziral. Vo otsustvo bil
osuden na 15 godini zatvor. Podocna stanal borec na [tipskiot
NOPO Goce Del~ev# i zaginal
vo borba so bugarskata vojska i
policija.
LIT.: \or|i Trajkovski, Pregled na spomenicite i spomen-obele`jata vo SR
Makedonija (od periodot na prerodbata do socijalisti~kata izgradba),
Skopje, 1986; [tip i [tipsko vo Narodnoosloboditelnata vojna 19411945,
Prilozi od nau~niot sobir odràn na
17, 18 i 19 maj 1990 vo [tip, kn. 14,
Skopje, 2000.
S. Ml.
KITANÊV, Trajko (s. Podmo~ani, Prespa, 1858 Sofija,

1895) poet, eseist, publicist,
preveduva~, op{testvenik, prv
pretsedatel na Makedonskiot vrhoven komitet vo Sofija. Bil naroden pratenik vo Bugarskoto na-
rodno sobranie. Na rana vozrast

zaminuva vo Carigrad, kade {to
mu pomaga na tatko si, koj{to se
zanimaval so gradinarstvo. Vo
turskata prestolnina go posetuva
bugarskoto u~ili{te Kiril i
Metodij#. U~itel mu e golemiot
bugarski prerodbenski deec i poet Petko R. Slavejkov. Podocna
griì za negovoto {koluvawe
projavuva mitropolitot Natanail Ku~evi{ki, koj mu ovozmoùva {koluvaweto da si go prodolì vo Rusija (1875), so stipendija
od Ruskata vlada. Najprvin u~i vo
Odesa a potoa vo Kiev, kade {to
ja zavr{uva Duhovnata akademija
(1879). Vo tekot na 1879/80 studira pravni nauki na Moskovskiot
univerzitet. Poradi naru{enoto
zdravje se vra}a vo Bugarija, kade
{to u~itelstvuva vo nekolku gradovi (Plovdiv, Gabrovo, Trnovo,
Sofija). Vo tekot na u~ebnata
1882/83 prestojuva vo Solun kako
profesor vo Solunskata egzarhiska gimnazija. Kako projaven rusofil, vleguva vo konflikt so
bugarskiot knez Ferdinand, za
{to e progonuvan i osuduvan. Od
1884 do 1894 g. e pratenik vo Bugarskoto narodno sobranie. Bil
redoven ~len na BDK (BAN) od
1884 g. Pi{uval na bugarski i na
makedonski jazik. Avtor e na dve
poemi za Marko Krale i na ~etiriesetina pesni, preostanati od
pogolemiot broj stihotvorbi
{to vo mig na depresija gi frlil
vo Egejskoto More. Poznat bil
kako izvonreden orator. Go prevel na bugarski jazik romanot
Don Kihot# od Servantes. G. T.
KITEVSKI, Marko (s. Slatinski îflik, Ohridsko, 13. IV
1950) istraùva~ na makedonskiot folklor, nau~en sovetnik
vo Institutot za makedonska literatura. Ja zavr{il gimnazijata
vo Struga (1969), a potoa diplomiral na Filolo{kiot fakultet
vo Skopje (Jugoslovenski knièvnosti). Na istiot fakultet
magistriral na temata Folklornite elementi vo delata na
Stale Popov# (1980) i doktoriral na temata Kletvite vo makedonskoto narodno tvore{tvo#
KIÊVO
KUD Kitka#, Skopje

Marko
Kitevski
(1990). Prvin rabotel vo Radio

Skopje, a od oktomvri 1983 g. vo
Institutot za makedonska literatura, kade {to bil izbran vo
zvawata vi{ nau~en sorabotnik
(1990) i nau~en sovetnik (1996).
Bil zamenik-rakovoditel i rakovoditel na Institutot za makedonska literatura, izvr{en urednik na spisanieto Spektar#, rakovoditel i sorabotnik na pove}e nau~noistraùva~ki proekti
vo Institutot i u~estvuval na golem broj doma{ni i me|unarodni
nau~ni sobiri. Avtor e na pove}e
monografii, zbornici i izbori
od narodnoto tvore{tvo.
BIBL.: Si bil eden car, Skopje, 1979; Vodi~arski obi~ai, veruvawa i pesni od Debarca, Skopje, 1982; Zlatna ~a{a, Skopje
1983; Makedonski narodni prikazni od
Demir Hisar, Bitola, 1987; Folklorni
biseri, Skopje, 1988; Stale Popov, ìvot i delo, Skopje, 1988; Prilozi za makedonskiot folklor, Skopje, 1989; Na
kletva lek nema, Skopje, 1991; Mitolo{ki prikazni, Skopje, 1994; Makedonski
hristijanski praznici, Skopje, 1996; Istraùvawa na makedonskiot folklor,
Skopje, 1996; Makedonski narodni praznici i obi~ai, Skopje, 1997; Elenica pletenica, Skopje, 1997; Makedonski narodni kletvi, Skopje, 1997; Makedonska narodna lirika, I i II, Skopje, 1997 i 2000;
Narodniot umetnik Vaska Ilieva,
Skopje, 2000; Makedonski praznici, Skopje, 2001; Folklorot ogledalo na narodniot ìvot, Skopje, 2002; Studii za makedonskiot folklor, Skopje, 2002; Junak
padna bajrakot ne padna. (Antologija na
makedonski revolucionerni narodni pesni), Skopje, 2003; Makedonski borbeni narodni pesni, Skopje, 2004; Makedonski narodni umotvorbi, Skopje, 2006. Priredeni izdanija: Stale Popov, Odbrani dela
(IV), Skopje, 1987; Kuzman [apkarev, Odbrani stranici, Skopje, 1989; Stale Popov, Raskazi, Skopje, 1989; Anton P. Stoilov, Makedonski narodni pesni, Skopje,
1990; Kuzman Kapidan vo spomenot na narodot, Skopje, 1990; Nikolina Spase, Makedonski narodni pesni (dvojazi~no izdanie na makedonski i na albanski jazik),
Skopje, 1995 (so koavtor); Miladinovci,
Blgarski narodni pesni, Skopje, 2000
(fototipno izdanie); Iskra Nikolovska,
Studii za makedonskiot folklor, Skopje, 2000; Anton P. Stoilov, Makedonski
narodni umotvorbi, Skopje, 2000; Spiro
Ivanov, Prikazni od selo Crsko, Skopje,
2001; Makedonska narodna lirika, Skopje,
2002; Crnooka devojko. (Makedonski narodni umotvorbi), Skopje, 2006. S. Ml.
KITKA#, KUD (Skopje, maj 1968)

kulturno-umetni~ko dru{tvo.
Go neguva folklorot i tradiciite na s. Dra~evo i skopskata

Blatija. Ima{e i dramska i recitatorska sekcija. Be{e edno
od poaktivnite dru{tva, so mnogu nastapi na doma{ni i na me|unarodni sceni i sozdade talentirani instrumentalisti i igM. Kit.
raorci.
Kitlo
KITLO op{t naziv za site dopolnitelni dekorativni elementi i ukrasi (vez, tekstilen
nakit, monistri i posebno ukrasni elementi za glavata) kako
sostaven del na ènskata narodna nosija.
J. R.-P.
KIÊVO grad vo zapadniot del
na RM: 27.067 `. (2002 g.). Se nao|a vo ju`niot del na Ki~evskata
Kotlina, okolu Kaleto, na sostavot na Zaja{ka i Tujnska Reka, na
Preku nego pominuva magistralniot pat M4 koj na sever go povrzuva so Gostivar, a na jug so Ohrid. So regionalen pat na zapad
preku Jama e povrzan so Debar, a
na istok po dolinata na Treska so

Makedonski Brod. Od Skopje preku Tetovo i Gostivar do Ki~evo
vodi i èlezni~ka linija. Gradot
zafa}a povr{ina od 906 ha. Ima
promenetokontinentalna klima
so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 10,7S i prose~ni godi{ni vrneì od 762 mm. K.
e stara naselba. Prvpat pod imeto Kicavis se spomenuva vo 1018
g. kako naselba vo Ohridskata arhiepiskopija. Se razvil okolu
tvrdina na koja ima ostatoci od
pretslovenskiot period. Gradot
dosta naprednal vo XVIII v. koga
K. stanalo sedi{te na kaza. Na
po~etokot na XX v. brojot na naselenieto porasnal na 4.844 `.
Me|utoa, po Balkanskite vojni,
so iseluvawe na Turcite vo K. ostanale da ìveat samo okolu
1.000 `. Gradot brzo se razviva vo
vtorata polovina na minatiot
vek, koga od 9.567 `. vo 1953 g. brojot na naselenieto se zgolemuva
na 27.067 `. vo 2002 g. Od niv
15.031 `. se Makedonci, 7.641 Albanci, 2.406 Turci, 1.329 Romi i
mal broj na Vlasi i Srbi. K. e sedi{te na op{tina koja zafa}a
stopanska granka vo gradot e industrijata. Prisutni se metalnata, elektrotehni~kata, drvnata,
kerami~kata i tekstilnata industrija. Vo gradot ima gimnazija, dom na kulturata, muzej i
zdravstven dom. Vo s. Vrane{tica
ima fabrika za tuli i }eramidi,
vo s. Oslomej rudnik za jaglen i
termocentrala, vo s. Tajmi{te
Ki~evo
695
KIÊVSKA
rudnik za èlezna ruda, a vo s.

Cer rudnik za mermer.
LIT.: Toma Smiqani, Ki~evija. Naseqa
i poreklo stanovni{tva, XXVIII, Beograd, 1935; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika
Makedonija 2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004.
Al. St.
KIÊVSKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija formirana vo XV ili po~etokot na

XVI v. so sedi{te vo Ki~evo. Vo
1598 g. bila prisoedineta kon Debarskata eparhija. Se znae samo
za dvajca nejzini episkopi: Atanasij, koj se spomnuva vo 1529 i
1532 g., i Gerasim, zabeleàn vo
natpisot na ki~evskiot manastir
Pre~ista#. Vo po~etokot na
XVIII v. bila prisoedineta kon
Prespanskata eparhija.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, III, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod
Rat. Gr.
KIÊVSKA KOTLINA pretstavuva neotektonska tvorba ~ija{to ramka ja pravat planinskite masivi na Bistra i Stogovo od
zapad, Bu{eva Planina, Baba Sa~,
Babew i Plakenska Planina na
istok. Dnoto na kotlinata poleto e na nadmorska viso~ina od 680
m do 570 m. Najniskata to~ka se
nao|a vo isto~niot del kaj s.
Ati{te (570 m). Vo ju`niot del
kotlinata e prekr{ena so napre~ni rasedi i ima forma na prevrtena bukva T. Ki~evskata Kotlina
preku Brodska Klisura na istok
se povrzuva so Pore~je, na jugozapad preku prevalot Preseka so
kotlinata Debarca, a na sever
preku prevalite Straà i Bukovi} so Polo{kata Kotlina. Vkupnata povr{ina e 1.059 km, a dnoto
ima 88 km. Vo severniot del se izdiga niskata planina Vardino
(950 m), koja ovoj del go deli na dve
morfolo{ki celini: Zajas na zapad i Oslomej na istok. Geolo{kiot sostav e dosta sloèn i e
pretstaven so paleozojski {krilci i trijaski varovnici po ramkata, a pliocenite i kvarternite sedimenti po dnoto na kotlinata.
Vo pliocenite sedimenti se otkrieni golemi rezervi na jaglen,
vrz osnova na koi e izgradena termocentralata Oslomej. Razviena e
gradskata naselba Ki~evo.
LIT.: T. Andonovski, Abrazioni i fluvijalni elementi vo Ki~evska kotlina,
Godi{en zbornik na PMF#, kn. 27, Skopje, 1984.
T. And.
KIÊVSKI MANASTIR v.
Sveta Bogorodica Pre~ista#
KIÊVSKI NARODNOOSLOBODITELEN BATALJON (Ki~evo, 23. IX 1943 s. Slivovo, Oh696
Borci od Ki~evsko-mavrovskiot partizanski odred (Ivan~i{ta, juni 1943)
ridsko, 11. XI 1943) prv bataljon

na Prvata operativna zona na
NOV i POM. Bil formiran od
okolu 100 borci na Mavrovskogostivarskiot i Ki~evskiot NOPO i od novopristignatite borci glavno od Ki~evsko, Mavrovsko i Gostivarsko. Vodel borbi
so germanskite i balisti~kite
sili na pl. Bukovik (1. X), kaj selata Izvor (59. X) i Klenovec
(6. X) kaj Ki~evo, pri povtornoto
osloboduvawe (1. XI), kaj s. Ra{tani (2. XI) i na pl. Bukovik (46.
XI). Pri formiraweto na Prvata
makedonsko-kosovska NOUB vlegol vo nejziniot sostav.
IZV.: Se}avawa na Boris AleksovskiKar~e za negovata revolucionerna dejnost vo Ki~evo i Ki~evsko 19411945,
AINI-Skopje; Ki~evo i Ki~evsko vo
NOV 19411945. Dokumenti, Ki~evo, 1985.
LIT.: Hronologija na nastani od Narodnoosloboditelnata vojna 19411945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko, vtoro dopolneto izdanie, Ki~evo, 1984.
S. Ml.
Spomen-plo~a posvetena na Ki~evsko-makedonskiot

partizanski odred vo Lopu{nik
KIÊVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI

ODRED KOZJAK# (pl. Jama na
Lopu{nik, Ki~evsko, 25. IV Lopu{nik, 21. V 1943) partizanska
edinica na NOV i POM. Bil
formiran vo prvite denovi po
formiraweto na Partizanskata
baza na CK na KPM i G[ na
NOV i POM na Lopu{nik, zaradi nejzinoto obezbeduvawe, glavno od borci od Ki~evsko. Izvr{uval straàrska i patrolna
slu`ba, odrùval kurirski vrski, sproveduval i pridruùval
partiski i voeni rakovoditeli,

snabduval hrana i sl. Kako sorabotnici na okupatorot, Odredot
gi osudil na smrt selskite kmetovi od Ivan~i{te i Malkoec, a na
patot KladnikKarbunica razoruàl 8 italijanski grani~ari i
karabineri. Po nepoln mesec,
vlegol vo sostavot na Ki~evskomavrovskiot NOPO.
NOV 19411945, Dokumenti, Ki~evo, 1985.
S. Ml.
KIÊVSKI NARODNOOSLOBODITELEN TERENSKI BATALJON (Ki~evsko, sredinata

na septemvri 1943) voena edinica na NOV i POM. Bil formiran od okolu 500 borci, so zada~a,
vo otsustvo na operativnite edinici, da ja brani slobodnata teritorija od napadite na neprijatelskite sili. So ukinuvaweto
na {tabovite na Prvata i Vtorata operativna zona na NOV i
POM (vo prvata polovina na oktomvri 1943), Bataljonot bil rasformiran, a del od borcite vlegle vo sostav na novoformiranata
Grupa bataljoni na NOV i POM.
NOV 19411945, Dokumenti, Ki~evo, 1985.
S. Ml.
KIÊVSKI OKTOIH pergamenten makedonski rakopis od sredinata na XIII v. Pronajden e vo 1926

od Toma Smiljani}Bradina vo
crkvata Sv. Atanasij# vo s. Premka (Ki~evsko) i zaedno so drugi
slovenski rakopisi gi predal vo
Muzejot vo Skopje, a koga direktorot R. Grui} vo 1937 g. e izbran za
KLEOPATRA
kopija (krajot na XVII po~. na

XVIII v.) na eden psaltir e zapi{ano imeto na Debarsko-ki~evskiot mitropolit Joakim (1705).
LIT.: R. Gruji, Ki~evsko-debarska eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne
crkve, Beograd, 1993.
Rat. Gr.
KIÊVSKO-DEBARSKA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA (Ki~evsko, po~etokot na oktomvri

1944 Gorno Jabol~i{te, 6. X
1944) voena edinica na NOV i
POM. Bila formirana od okolu
650 borci kako dopolnitelna
brigada vo sostavot na êtirieset i osmata (makedonska) divizija na NOVJ, no samo 30 borci bile vooruèni. Istovremeno bila
izdadena naredba da zamine kon s.
Gorno Jabol~i{te za vooruùvawe (6. X 1944) i da vleze vo sostav
na Prvata makedonska NOUB.
List od Ki~evskiot oktoih
profesor na Bogoslovskiot fakultet vo Belgrad, pri zaminuvaweto

gi odnel so sebe i ovie rakopisi.
Rakopisot ima vkupno 89 listovi:
66 se ~uvaat vo Muzejot na SPC vo
Belgrad vo zbirkata na R. Grui} (z I
110 i G. 227) i 23 vo Belgradskata
narodna biblioteka (Rs 104). Vo
ovoj makedonski oktoih se za~uvani
prepisi od dve himnografski tvorbi na sv. Kliment Ohridski: Kanon
za apostolite Petar i Pavle na
{esti glas i Kanon za sv. Troica na
osmi glas. Edno Klimentovo himnografsko delo (Pokaen kanon za
{esti glas) e za~uvano i vo Prem~anskiot trebnik.
LIT.: Q. [tavqanin-\or|evi}, Beogradski makedonski oktoih (iz sredine XIII

v.), Simpozium 1100-godi{nina od smrtta
na Kiril Solunski, 2, Skopje, 1970, 419
429; \orgi Pop-Atanasov, Ki~evskiot oktoih. Makedonski knièven spomenik od
XIII vek, Skopje, 2000; istiot, Prem~anskite pergamentni rakopisi i knièvnoto
delo na sv. Kliment Ohridski, zb.: Klasika, Balkanistika, paleoslavistika. Materijali od nau~niot sobir po povod odbeleùvaweto na 85-godi{ninata od ra|aweto i 60 godini nau~na rabota na akademik Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje,
2007, 169181.
\. P. At.
KIÊVSKI, Dim~e (Kre{evo,

BiH, 1. XII 1950) karatist. Zavr{il gimnazija vo Skopje (1969).
Bil ~len na Karate klubot Vardar# vo Skopje. Prvak na Makedonija 21 pat. Dvokraten prvak na
Jugoslavija (1973 i 1982). Nastapil za Reprezentacijata na Jugoslavija 52 pati. Na Balkanskoto
prvenstvo vo Skopje (1980) osvoil zlaten, a na Evropskoto vo
Bregenc, (Avstrija, 1980) bronzen medal. Toj e karate sudija, selektor i sportski rabotnik. D. S.
KIÊVSKO-DEBARSKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepis-
IZV.: AVII, Beograd, k. 1364, reg. br.

110/2; Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941
1945, Dokumenti, Ki~evo, 1985.
LIT.: Hronologija na nastani od Narodnoosloboditelnata vojna 19411945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko, vtoro dopolneto izdanie, Ki~evo, 1984; D-r Marjan
Dimitrievski, Makedonskata vojska 1944
1945, Skopje, 1999, 139.
S. Ml.
KIÊVSKO-MAVROVSKI NARODNOOSLOBODITELEN
PARTIZANSKI ODRED (pl.
Jama na Lopu{nik, Ki~evsko, 21.
V sredinata na juli 1943) partizanska edinica na NOV i POM.
Bil formiran od 46 borci na
Mavrovsko-gostivarskiot NOPO
(Mavrovski NOPO Korab#), Ki~evskiot NOPO (grupa Kozjak#)
i borci od Kru{evskiot NOPO
Pitu Guli# i od Debarca. Odredot vodel borbi kaj s. Slivovo
(23. V), Nevestinski Grob (30. V),
Preseka (14. VI), Karbunica (Ki~evsko, 20. VI) i dr. Prefrlaj}i
se na gostivarsko-mavrovskiot
teren se popolnil so novi borci
i narasnal na okolu 70 borci, po
{to naskoro se podelil na Mavrovsko-gostivarski NOPO (Prvi ki~evski NOPO) i Ki~evski
NOPO (Vtori ki~evski NOPO)
(sredinata na juli 1943), koi dejstvuvale samostojno do nivnoto
vleguvawe vo sostavot na Ki~evskiot NO bataljon (23. IX 1943).
IZV.: Zbornik NOR, t. VII, kn. 1, Beograd,
1952; Pavle Popovski, Se}avawa za NOD
vo Debarca 19301944, AINI-Skopje;
Sande Vasilevski, Ne moèa po partizanite, gi sobraa selanite, Okovani vo
prangi, Skopje, 1981; Icko Trajanovski,
Dve najdolgi no}i, Okovani vo prangi,
Skopje, 1981; Ki~evo i Ki~evsko vo NOV
19411945 Dokumenti, Ki~evo, 1985.
LIT.: Bomba{i su udarili prvi. Inicijative Ki~evsko-mavrovskog odreda, pripremio R. Ivanovi}, Narodna armija#, XLI, 2465, Beograd, 9. X
1986, 11; Hronologija na nastani od Narodnoosloboditelnata vojna 19411945
godina vo Ki~evo i Ki~evsko, vtoro dopolneto izdanie, Ki~evo, 1984.
S. Ml.
KI[, Marijana ([id, R Srbija,

2. V 1946 Skopje, 23. III 2000) d-r
po filolo{ki nauki, nau~en sovetnik vo IMJ Krste Misirkov#, Skopje. Vloìla zna~aen
pridones vo prou~uvaweto i razvojot na dijalektologijata na
mak. jazik i vo realizacijata na
proektot MDA. Sorabotnik e i
na me|unarodnite proekti OLA i
OKDA. Avtor e na {eesetina
lingvisti~ki statii i na dve monografii: Dijalektnata leksika
od oblasta na rastitelniot svet#
(IMJ, 1996) i Morfolo{kata
struktura na pridavkite vo makedonskiot literaturen i dijalekten jazik# (IMJ, 2005).
Ub. G.
Vesli
Kejn
Klark
KLARK, Vesli Kejn (Wesley Kanne Clark) (îkago, Ilinois, 23.

XII 1944) amerikanski general
so ~etiri yvezdi~ki i komandant
na NATO, penzioniran po 34 godini slu`ba vo Armijata na SAD
i vo Departmentot za odbrana na
SAD (19662000); komandant na
Zdruènite sili za operacii vo
Kosovskata vojna (1999) vo vremeto na mandatot na Vrhoven sojuzni~ki komandant na NATO za Evropa (19972000). Vo takvo svojstvo go ozna~uva po~etokot na erata na modernite vojni (vojnite na
XXI v.) vo koi agresorot nema neposreden kontakt so `rtvite na
agresijata. Pred bombardiraweto na SRJ nekolkupati prestojuva
vo RM. Vo mart 1999 g. dobiva
odobrenie od pretsedatelot na
RM Kiro Gligorov za koristewe
na makedonskoto nebo za vozdu{ni napadi protiv SRJ.
BIBL.: Waging Modern War, Washington D.C.
2001.
Sv. [. i T. Petr.
KLEOPATRA (Kleopatra) (?336

pr. n.e.) sedma (posledna) sopruga na kralot Filip II Makedonski, vnuka na ugledniot i vlijatelen makedonski blagorodnik
Atal. Bila mnogu pomlada od kralot. Sklu~eniot brak (ok. 337 pr.
n.e.) predizvikal nemir i razdor
vo kralskoto semejstvo, kralicata Olimpijada prebegnala i se zasolnila na epirskiot dvor, a nivniot sin Aleksandar III Makedonski kaj Ilirite. Po ubistvoto
697
KLEOPATRA
na Filip II, po naredba na Olimpijada, koja moèbi bila organizator na atentatot, taa bila ubiena zaedno so novoroden~eto.
IZV.: Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921;
Pausaniae, Graeciae Descriptio, Lipsiae, 1903;
Justini, Historiarum Philippicarum ex Trogo
Pompeio, Parisiis, MDCCCXXIII.
K. M.-R.
KLEOPATRA (Kleopatra) (vtorata polovina na IV v. pr. n.e.) }erka na kralot Filip II Makedonski od brakot so Olimpijada, sestra na Aleksandar III Makedonski. Nejziniot tatko bil ubien vo
atentat tokmu na nejzinata svadba
vo Ajga (336 pr. n.e.). Bila sopruga
na Aleksandar, kralot na Epir,
koj bil ubien vo 326 g. pr. n.e. Po
smrtta na Aleksandar III Makedonski taa i nejzinata majka imale zna~ajna istoriska uloga vo
nastanite vo Makedonija. Pove}e
makedonski vojskovodci, me|u koi
Leonat, Perdika, Kasandar, Lisimah i Antigon se obidele da sklu~at brak so nea, smetaj}i deka na
toj na~in }e go zajaknat svoeto
vlijanie vo Makedonija. Odbivaj}i gi site ponudi, taa kone~no se
re{ila za Ptolemaj, no pred da ja
ispolni namerata bila ubiena po
naredba na Antigon.
1896; Justini, Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio, Parisiis, MDCCCXXIII; Plutarchi,
Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921.
KLEOPATRA (Kleopatra) (vtorata

polovina na V v. pr. n.e.) sopruga
na makedonskiot kral Arhelaj I i
majka na maloletniot naslednik na
makedonskiot prestol Orest.
1896.
LIT.: N. G. L. Hammond, G. T. Grifith, A History of Macedonia II, Oxford, 1979. K. M.-R.
na predvodnicite Gaj Julij Kajsar

i Gaj Pompej, taa go pomognala
Pompej so brodovi, vojnici i hrana (49 p.n.e). Nasilno bila simnata od prestolot od privrzanicite
na nejziniot sovladetel Ptolemaj XIII, no po negoviot poraz od
rimskiot vojskovodec i dràvnik
Gaj Julij Kajsar, so negova pomo{
uspeala pak da go vrati prestolot
so sovladetelot Ptolemaj XIV
(po~etokot na 47 pr. n.e.). Od
bra~nata vrska so Kajsar go rodila sinot Ptolemaj Kajsar (Kajsarion). Po smrtta na Kajsar (44 pr.
n.e.), vo gra|anskata vojna vo rimskata dràva se priklonila kon
rimskiot vojskovodec i dràvnik
Mark Antonij. Zaedno so nego se
sprotistavila na idniot prv rimski car Oktavijan Avgust. No vo
bitkata kaj Aktij (31 pr. n.e.) pretrpele teòk poraz. Za da go odbegne sramot od vodeweto vo Rim
vo znak na triumf, se samoubila,
dozvoluvaj}i da ja grizne zmija otrovnica. Toa bil i krajot na postoeweto na egipetskata helenisti~ka dràva na Ptolemaidite.
IZV.: Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921;
C. S. Tranquilli, De vita caesarum, Lipsiae in aedibus B. G. Teubneri, MDCCCXCI.
LIT.: G. H. Macurdy, Hellenistic Quenns,
Baltimore, 1932; R. D. Sullivan, Near Eastern
Royality and Rome, 10030 BC, Toronto, 1990;
H. Volkmann, Cleopatra: A Study in Politics
and propaganda, Trans. T.J. Cadoux, London,
1958.
K. M.-R.
KLEPA srednovisoka planina,

se protega ju`no od Veles. Od zapad, sever i istok e ograni~ena so
dolinite na rekite: Izvor{tica,
Babuna i Vardar, a na jug so Jasenova~ka Glava (1.110 m), planinata Ruen i dolinata na Crna Reka.
Najvisok vrv e Klepa (1.149 m),
koj pretstavuva vulkanski nek, a
drugi poistaknati vrvovi se Vetersko (1.080 m), Gezavica (921 m)
i dr. Geolo{kiot sostav e pretstaven so varovnici pome|u koi
na mesta izbivaat kristalesti
Srednovisokata planina Klepa
{krilci. Klepa e obes{umena

planina, a samo na osojnite strani i na povisokite delovi se javuva dabova {uma. Drugiot del e so
T. And.
siroma{ni pasi{ta.
KLEPA (Kale) anti~ko utvrduvawe i svetili{te, posveteno na
Artemida i Apolon. Se nao|a jugozapadno od Veles blizu do s.
Ska~inci. Pokraj tvrdinskite
yidini e otkriena i gradba so ostatoci od fragmenti od statui na
boèstvata.
LIT.: I. Mikul~i}, Anti~ko svetili{te na tvrdinata na Klepa, GZFF, 10,
Skopje, 1983, 193206.
V. B.-Gr.
KLETVA kratok ànr na usnoto narodno tvore{tvo. Kako i

blagoslovot, genetski e svrzana
so veruvaweto vo magi~nata mo}
na zborot. Koristi magiski formuli vo koi se sodràni zli poèlbi za da mu se slu~i nesre}a
na liceto na koe mu e upatena. Se
sre}ava vo formi kako: Cel svet
da izodi{, gol bos da si dojde{!
Da prosi{, da se rani{! itn.
Obi~no se smetaat za naivni i
bezopasni, drèj}i se za premisata Zborot dupka ne pravi. Za najopasni se smetaat maj~inata, tatkovata (Od maj~ina kletva fa}a
i ne, ama tatko koga }e prokolne...) i kumovata kletva. Moè da
bide inkorporirana vo pesna, vo
predanie ili vo prikazna.
Skopje, 1991.
B. V.
Kleopatra VII
KLEOPATRA VII (Kleopatra) (69

10. VIII 30 pr. n.e.) egipetska
kralica od makedonsko poteklo,
posleden vladetel od makedonskata dinastija na Ptolemaidite,
}erka na Ptolemaj XII. Prvin
vladeela so Egipet zaedno so brata si Ptolemaj XIII (5149 pr.
n.e.). Vo rimskata gra|anska vojna
698
Skica na docnoanti~koto gradi{te, Kale (Klepa), s. Dolno î~evo - (spored I. Mikul~i})
KLIMENT
Eftim
Kletnikov
KLETNIKOV, Eftim (Negrevo,

6. XI 1946) poet, eseist, kriti~ar,
preveduva~ (Pu{kin, Lermontov,
Rasin, Valeri). Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje.
Direktor na SVP. Vo poezijata na
Kletnikov, pi{uva V. Uro{evi},
ima mnogu voshit, praznuvawe, slavewe na blesokot i sjajot, no zad toa
mno{tvo od svetli i himni~ni
emocii se nayira sekoga{ edno temno pret~uvstvo, edno eskalativno
navestuvawe na temninata.#
BIBL.: Moder vir, Sk., 1977; Zraci i samraci, Sk., 1978; Okoto na temniot, Sk., 1980;
Pesni za Ognen, Sk., 1983; Ikra i krilo, Sk.,
1984; Glasovi, Sk., 1987; Triok, Sk., 1989;
Magnovenija, Sk., 1992; Ma` i èna so lice
sproti yvezdite, Sk., 1994; Prasjaj, Sk.,
1995; Troja, Sk., 1996; @iviot kamen i dr.
Avtor e i na knigite so esei i kritika Orion, Sk., 1986; Jatka; Vo potraga po celinata, kako i na nekolku antologii na makedonskata poezija. Zastapuvan e vo pove}e antologii na sovremenata makedonska poezija.
LIT.: V. Uro{evi}: Voshit pred tajnoto, Prilozi za nastavata po lit., Matica
makedonska (2001).
P. Gil.
KLIMATA VO MAKEDONIJA. Vo RM se isprepletuvaat maritimnite i kontinentalnite

klimatski vlijanija i se sudiraat
blagata mediteranska so ostrata
kontinentalna klima na mnogu

specifi~en na~in. Maritimnite
vlijanija predizvikuvat su{no i
toplo leto, a kontinentalnite
vlijanija studena i vla`na zima.
Zatoa, vo Makedonija se izdvoeni
nekolku karakteristi~ni klimatski regioni: submediteranski, region so izrazena translatacija na mediteranskata i kontinentalnata klima, region so
kontinentalna klima i region so
planinska klima. Submediteranskiot region gi zafa}a: Gevgelisko-valandovskata i Dojranskata
Kotlina, kade {to najsilno se
~uvstvuvaat mediteranskite klimatski vlijanija. Vo nego vo oddelni godini mediteranskite
vlijanija se potisnati, no i obratno, postojat godini koga mediteranskite vlijanija se ~uvstvuvaat po dolinata na rekata Vardar do Skopje, po dolinata na rekata Bregalnica do Ko~ani i po
dolinata na rekata Strumica vo
Strumi~koradovi{kata Kotlina. Regionot na izrazena translatacija na kontinentalnata i mediteranskata klima gi zafa}a
Tikve{kata, Vele{kata i Skopskata Kotlina, Ov~e Pole, [tipsko i Ko~anskata Kotlina, dolinata na rekata Vardar, Strumi~koradovi{kata Kotlina i po dolinata na rekata Crni Drim vo
Debarskata Kotlina. Na sever po
dolinata na rekata Vardar klimatskoto vlijanie brzo oslabuva.
Regionot na kontinentalnata
klima, najmnogu se ~uvstvuva vo
Prespanskata i Ohridsko-stru{kata Kotlina (kade {to se ~uvstvuva i vlijanieto od ezerskiot
basen), Ki~evskata, Brodskata,
Berovsko-del~evskata, Slavi{-
Raspored na klimatskite regioni vo Republika Makedonija
kata, Polo{kata i Pelagoniskata Kotlina. Regionot na planinska klima gi zafa}a visokite

planini na [arskiot i Korabskiot planinski sistem, Jablanica, Baba, Jakupica i site drugi
visoki planini vo RM. Vo niv nad
2.200 m postoi vistinska planinska klima ili takanare~enata
alpska klima. Za razlika od nea,
vo site planini pod 1.000 m n.v.,
koi se opredeleni kako niski
planini, vladee preodna, od kotlinska vo planinska klima.
LIT.: Mihailo Zikov, Klima i klimatska regionalizacija vo Republika Makedonija, Geografski razgledi#, br. 30,
Skopje, 1995; Angel Lazarevski, Klimata
vo Makedonija vrneìte vo SR Makedonija, Geografski razgledi#, kn. 89,
Skopje, 1971.
M. Z.
KLIMENT (XI v.) princ, {estiot sin na carot Jovan Vladislav.

Kako maloleten se podloùval na
voljata na majka mu, caricata Marija, koja ja imala zemeno vlasta
(1018). Po nejzina odluka, zaedno
so dvajcata postari bra}a i {este
sestri, vo Ohrid (sredinata na avgust) go pre~ekale Vasilij II, po
{to bil vklu~en vo triumfalnite
povorki vo Atina i vo Carigrad.
LIT.: I. Boìlov V. G zelev, Istori
na srednovekovna Blgari VIIXIV vek,
Sofi, 1999.
B. Petr.
KLIMENT OHRIDSKI (840

27. VII 916) svetitel, prv slovenski episkop vo Makedonija, prosvetitel i knièvnik. Eden od najbliskite u~enici i sorabotnici
na makedonskite i seslovenski
prosvetiteli Kiril i Metodij.
Izvorite ne davaat podatoci za
potekloto, mestoto i godinata na
negovoto ra|awe. Spored negovoto
Op{irno ìtie#, napi{ano od
ohridskiot arhiepiskop Teofilakt (vrz osnova na postaro slovensko ìtie), se veli deka sv.
Kliment go pridruùval svojot
u~itel sv. Metodija u{te od negovata rana mladost ili od rano detstvo i deka so svoi o~i gi videl
site dela na U~itelot#, kogo{to
si go postavil za obrazec na svojot
ìvot; moè da se pretpostavi deka poteknuva od Makedonija, kade
{to sv. Metodija upravuval so
Bregalni~kata oblast. Druèweto so nego, a podocna i so sv. Kiril, mu ovozmoìlo da se zdobie
so izvonredno obrazovanie, poradi {to bil zemen i vo poznatata
Moravska misija (863885) i se
zdobil i so izvonredno pastirsko
i misionersko iskustvo. Po smrtta na sv. Metodij vo 885 g. i progonot na negovite u~enici, sv. Kliment, zaedno so sv. Naum i Angelarij, preku Belgrad stignale vo
Pliska. Ottamu do{ol za u~itel
vo Makedonija, vo oblasta Kutmi~evica. Vo sedumgodi{nata u~i699
KLIMENT
ta. Vo Belgrad, pokraj Pravniot,

studiral i na Bogoslovskiot fakultet i gi sovladal i dvete nauki.
Studiral i istorija i rabotel kako profesor po istorija vo srednite u~ili{ta vo Bitola. Poznavaj}i gi negovite moralni kvaliteti i znaewata od pravoto, teologijata i istorijata, Inicijativniot odbor za formirawe na Makedonskata pravoslavna crkva mu ponudil da bide kandidat za prv arhierej. Prifatil, bil izbran i hirotonisan vo Makedonskata pravoslavna crkva za prv eparhiski
Arhierej na Prespansko-bitolskata eparhija (19581977).
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na
Makedonskata pravoslavna crkva,
Skopje, 1989; Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 1994; istiot, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000; Done Ilievski, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva,
Skopje, 1972.
Rat. Gr.
KLIMENTU# oratorium za
solisti, hor i orkestar. M.: Vl.
Nikolovski, T.: @itie i tekstovi od Klimentovite u~enici.
Prvo izveduvawe: Skopje, 10. IX
1966.
Dr. O.
Freska: sv. Kliment Ohridski, vo crkvata Sv. Bogorodica Perivlepta# (Sv. Kliment#), Ohrid (XIV v.)
telska dejnost gi poloìl temelite na makedonskata i na slovenskata pismenost na t.n. Ohridski

knièven centar i podgotvil teren za zamena na gr~kata erarhija
so domorodna. Vo 893 g. stanal prv
episkop na Dremvica ili Velika,
propovedal i bogosluèl na slovenski jazik. Kako episkop razvil
u{te pozasilena pastirska, prosvetitelska, crkovno-organizatorska i literaturna dejnost. Pokraj
preveduvaweto i dokompletiraweto na potrebnata bogoslu`bena
i druga za evangelskata misija
potrebna literatura, za potrebite na sve{tenstvoto i na verniot
narod Bo`ji toj sostavil i prosti
i jasni slova, pouki i pohvali za
site praznici vo ~est na Presveta
Bogorodica, sv. Jovan Krstitel, za
proroci, apostoli, ma~enici, prepodobni i drugi kategorii svetiteli. Osven propovedite, sv. Kliment pi{uval i himnografski
tvorbi slu`bi i kanoni. Toj se
smeta za avtor ili, najmalku, koav700
tor na ìtijata na negovite U~iteli sv. Kiril i Metodij. Taka sv.

Kliment gi poloìl zdravite temeli na Ohridskata arhiepiskopija, a so svoeto literaturno i misionersko delo zra~el i n# zadolìl nas Makedoncite i site pravoslavni slovenski narodi.
LIT.: Petar Hr. Ilievski, Svetila nezaodni, Skopje, 1999; Jovan Takovski, Prosve{tenieto vo teologijata na sveti
Kliment Ohridski, Skopje, 2006. J. Tak.
KLIMENT, mitropolit (Nikola

Trajkovski) (Bitola, 3. VIII 1912
Bitola, 2. I 1979) prv vladika Makedonec hirotonisan po vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija vo liceto na Makedonskata
pravoslavna crkva. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo
Bitola, a Praven fakultet vo
Belgrad i Sofija. Bil izbran za
sudija vo Bitolskiot sud. Patriotski i dlaboko religiozno vospitan, redovno gi posetuval bogoslu`bite i ja prou~uval teologija-
Savo
Klimovski
KLIMOVSKI, Savo (Skopje, 13.

VI 1947) univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno i sredno
obrazovanie zavr{il vo rodniot
grad. Diplomiral na Pravniot
fakultet vo Skopje (1970), kade
{to i magistriral (1974), a doktorskata teza ja odbranil na
Pravniot fakultet vo Qubqana
na temata Samoupravnite interesni zaednici# (1978). Na Pravniot fakultet vo Skopje rabotel kako asistent po predmetot
komunalen sistem i komunalna
politika (1971), a potoa kako redoven profesor po ustavno pravo i politi~ki sistem (1989).
Izbran za ~len na Izvr{niot sovet na SRM (19861990). Bil dekan na Pravniot fakultet vo
Skopje (1992 1996) i pretsedatel na Senatot na Univerzitetetot Sv. Kiril i Metodij vo
Skopje (19961998). U~estvuval vo
osnovaweto na politi~kata partija Demokratska alternativa
(1997), a potoa e izbran za prate-
KLINKMAN
nik (19982002) i za pretsedatel

na Sobranieto na RM (1998
2000). Koavtor e na sredno{kolski i univerzitetski u~ebnici od
oblasta na ustavnoto ureduvawe i
politi~kiot sistem.
KLINIKI NA UNIVERZITETSKIOT KLINI^KI CENTAR. Vo 1919 g. e formirana Dràvnata bolnica vo Skopje vo

ramkite na starata Voena bolnica. Vo 1928 g. taa e preselena na
sega{niot lokalitet i postepeno
se zdobiva so novi zgradi. Vo II
svetska vojna imeto bilo promeneto vo Zemska bolnica. Vo 1947
g. so formiraweto na Med. f. vo
Skopje, se ukinuva Zemskata bolnica i se formiraat kliniki,
koi{to vo izminatiot period
funkcionirale razli~no & kako
posebni ustanovi, kako integralen del od Med. f., kako Klini~ki centar ili kako Univerzitetski klini~ki centar.
Klinikata za vnatre{ni bolesti
e formirana od Internoto oddelenie na biv{ata Zemska bolnica vo Skopje. Prv direktor bil
prof. d-r A. Igwatovski, potoa
prof. d-r D. Arsov. Vo 1953 se
formirani 8 oddelenija i poliklinika i laboratorija vo ramkite na Klinikata. Vo 1975 g. oddelenijata se transformirani vo
posebni kliniki, dodeka Klinikata za vnatre{ni bolesti prestanuva da funkcionira kako integralna celina. Sekoja klinika
izveduva nastavna, nau~na i zdravstvena dejnost od supspecijalnosta i kako ustanova na Med. f.
Klinika za endokrinologija i
bolesti na metabolizmot & osnova~ prof. d-r A. Pla{evski (1975).
Klinika za gastroenterohepatologija & osnova~ prof. d-r P.
Dav~ev (1975).
Klinika za kardiologija & osnova~ prof. d-r R. Per~inkovski
(1975).
Klinika za nefrologija & osnova~ prof. d-r D. Hrisoho (1975).

Klinika za pulmologija i alergologija & osnova~ prof. d-r Q.
Kotevski.
Klinika za revmatologija & osnova~ prof. d-r B. Gu~eva (1975).
Klinika za toksikologija i urgentna interna medicina & osnova~ asis. d-r B. Popovski.
Klinika za hematologija &
rakovoditel prof. d-r T. Stoj~evski (1975).
Klinika za detski bolesti & osnova~ doc. d-r H. Man~ev (1947).
Klinika za infektivni bolesti
& osnova~ prim. d-r R. Brezjanin
(1947).
Klinika za ko`ni i veneri~ni
bolesti & osnova~ prof. d-r E.
Hamer{mid (1947).
Klinika za nevrologija i psihijatrija & osnova~ prof. d-r B.
Niketi} (1947).
Klinika za psihijatrija &
separirana od zaedni~kata Klinika za nevrologija i psihijatrija (1993), osnova~ prof. d-r G.
âdlovski.
Klinika za hirur{ki bolesti &
formirana so transformacija na
Hirur{koto odelenie pri biv{ata Zemska bolnica vo Hirur{ka klinika pri Med. f. (1947).
Vo 1955 g. se formiraat 6 oddelenija, koi vo 1983 prerasnuvaat vo
posebni kliniki.
Klinika za anesteziologija, reanimacija i intenzivno lekuvawe
(KARIL) & osnova~ prof. d-r V.
Andonov (1983).
Klinika za abdominalna hirurgija & osnova~ prof. d-r K. Serafimov (1983).
Klinika za detska hirurgija & osnova~ prim. d-r Q. Kirkov (1983).
Klinika za nevrohirurgija & osnova~ prof. d-r J. Ugrinovski
(1983).
Klinika za plasti~na i rekonstruktivna hirurgija & osnova~
doc. d-r D. Mir~evska (1983).
Klinika za kardiolo{ki bolesti - Skopje
Klinika za detski bolesti - Skopje
IZV.: Pretsedateli na Sobranieto na

Republika Makedonija, 1944 2004, Skopje, 2004.
BIBL.: Samoupravni interesni zaednici, Skopje, 1981.
Sv. [.
Klinika za torakalna i kardiovaskularna hururgija & osnova~

prof. d-r D. Kaftanxiev (1983).
Klinika za traumatologija & osnova~ prim. d-r D. @erai} (1983).
Klinika za urologija & osnova~
doc. d-r I. Vla{ki (1983).
Klinika za ginekologija i
aku{erstvo & osnova~i d-r G.
Simit~ieva i prof. d-r M. Beri}
(1947).
Klinika za o~ni bolesti & osnova~ doc. d-r Alfred Ludvig i d-r
S. Savevski (1947).
Klinika za uvo, nos i grlo & osnova~ prof. d-r P. Zdravev (1947).
Klinika za ortopedski & osnova~
prof. d-r \. Su{ec (1956). Br. N.
KLINI^KA FARMAKOLOGIJA posebna zdravstvena specijalnost vo traewe od 3 godini
za lekari so zavr{en lekarski
sta` i poloèn dràven ispit,
vovedena vo RM vo 1975 g., so
prviot specijalist prof. d-r B.
Nikodievi}.
Br. N.
KLINKAROV, Petar (Veles, 4. X
1943) novinar. Vo Radio Skopje e
od 1965 g. Bil dopisnik na Radio
Skopje od Belgrad (19711981). Po
doa|aweto vo Skopje rabotel kako
urednik-komentator i izvr{uval
zada~i na odgovoren urednik na
Prvata programa i zamenik-direktor, glaven i odgovoren urednik na Makedonskoto radio. Avtor e na emisijata Studio 7# i na
golem broj radioportreti vo ramkite na emisijata Tragi vo vremeto#.
J. F.
KLINKMAN, Horst Valter (Teterov, Germanija, 7. V 1935 g.) internistnefrolog, redoven prof.
na Univ. vo Rostok, akademik. Po
usovr{uvaweto vo podra~jeto na
nefrologijata vo Lund ([vedska) i
vo Salt Lejk Siti (SAD) vo podra~jeto na ve{ta~kite organi, se
posvetuva na izu~uvawe na dijalizata kako metod za lekuvawe na
TBI, konstrukcijata na ve{ta~ki
bubreg i na novi membrani za dija-
Klinika za interni bolesti - Skopje
701
KLINÊ
Horst
Valter
Klinkman
liza. Pod negovo rakovodstvo na

Univ. vo Rostok e sozdadena {kola
za konstrukcija, primena i izu~uvawe na ve{ta~kite organi (bubreg, srce i crn drob). Poznati se
negovite idei za biokompatibilnosta pri lekuvawe na bolni so dijaliza, negovite istraùvawa so
supkutanata primena na eritropoetinot vo lekuvaweto na bubre`nata anemija, i primenata na plazmaferezata i imunoapsorpcijata
vo lekuvaweto na imunolo{kite
bolesti kaj ~ovekot.
Publikuval nad 650 nau~no-stru~ni trudovi na angliski i germanski
jazik vo poznati svetski spisanija.
Urednik e na pove}e internacionalni spisanija. Odràl brojni
predavawa na Med. f. vo Skopje i na
nau~nite sostanoci i kongresi vo
RM. Eden e od inicijatorite za sozdavawe na BANTAO asocijacijata
(1993) vo Ohrid i prv pretsedatel
na nejziniot Nau~en komitet. Pove}e lekari od RM bile na edukacija na Univ. vo Rostok. Ovozmoìl
u~estvo na lekari od RM vo internacionalni proekti za supkutano
lekuvawe so eritropoetin i za primena na razni membrani za dijaliza
pri lekuvawe na akutnata bubre`na insuficiencija. Kako priznanie za pridonesot vo razvojot na
nefrologijata vo RM bil izbran za
po~esen prof. na Univ. Sv. Kiril
i Metodij# vo Skopje i za po~esen
~len na MZNDTVO. ^len e na Germanskata akademija za prirodni nauki Leopoldina# (1986), na Germanskata akademija za prirodni nauki
vo Berlin (1986), na Belgiskata akademija na medicinskite nauki
(1986), na Wujor{kata akademija na
naukite (1986), na Royal College of
Physicians Edinburgh, UK (1988), na International Academy of Medical Science,
Geneva / New Delhi (1990) i na Royal
College of Physicians and Surgeons Glasgow, UK (1994). Kako viziting profesor odràl predavawe na 38 univerziteti. Dobil pove}e priznanija
kako po~esen doktor i po~esen profesor na univerzitetot. Bil pretsedatel na ISAO, na ESAO, na
ERA/EDTA i na WAA. Za ~len na
MANU nadvor od rabotniot sostav
e izbran na 27. V 2003 g.
702
IZV.: Bilten na MANU. êtirinaeseto

izborno sobranie, III tom, Skopje, 2. 2003,
117141.
BIBL.: The prospects of apheresis in the 21st
century by new adsorption technologies, Nephrol Dial Transplant#, 16, Suppl. 6, 2001; koavtor: Adiverse events of subcutanerus recombinant human erythopoietin therapy, Contrib
Nephrol.#, 100, 1992, 12738; The need for a
systems approach, J Lab Clin Med.#, 121 (2),
February 1993, 20032004; The biocompatibility
puzzle partly solved, partly enigmatic, Nephrol
Dial Transplant.#, 9, Suppl. 2, 1994, 184186;
Dilemma of membrane biocompatibility and reuse, Artif. Organs#, 20 (5), May 1996, 426432;
Survival of patients on chronic hemodialysis: single center experience, Artif. Organs#, 23 (1),
January 1999, 6164; Recurrence of left ventricular hypertrophy following cessation of erytropoietin theraphy, Artif. Organs#, 26 (2), February
2002, 98102.
M. Pol.
Atila
Klin~e
KLINÊ, Atila (Gostivar, 30. X

1958) akter. Diplomiral na Fakultetot za dramski umetnosti vo
Skopje (1982), kade {to e primen
za asistent po tehnika na govorot; akter vo Turskiot teatar i
negov direktor (20022006).
ULOGI: Memed (vo istoimenoto delo),
Cibra vo Tetovirani du{i#, Enkidu vo
Gilgame{#, ôvekot vo Ku}a na granica#, Rexep-aga vo Hurem Sultan#, Jakup
vo Elis# i dr.
R. St.
Liljana
Klisarova
KLISAROVA, Liljana \or|ieva (Skopje, 24. VII 1939) redoven

profesor (1997) na PMF (Institut za hemija). Preminala na rabota na Farmacevtskiot fakultet vo Skopje i zaminala vo penzija vo 2002 g. Diplomirala (1962),
magistrirala (1979) i doktorirala (1984) vo Skopje. Izveduvala
nastava po organska hemija, organska stereohemija i heterocikli~na hemija za studenti po hemija i po farmacija. Glavna nau~na
preokupacija $ bila sintezata i

izolacijata na biolo{ki aktivni supstanci i sledewe na nivnata antibakteriska aktivnost, makar {to otprvin rabotela vo oblasta na analiti~kata hemija.
Objavila pove}e trudovi vo doma{ni i stranski spisanija, a
prezentirala i soop{tenija na
nau~ni manifestacii.
KLUKAJDRVCI (Picidae) familija mali, do sredno golemi

ptici od redot detlovidni ptici
(Piciformes), od koi vo Makedonija
se registrirani 10 vidovi: vrtivratka (Jynx torquilla), crn klukajdrvec (Dryocopus martius), troprst
klukajdrvec
(Picoides tridactylus), golem {aren
klukajdrvec
(Dendrocopus
major), belogrb {aren
klukajdrvec
(Dendrocopus
leucos), siri- Klukajdrvec
ski {aren
klukajdrvec (Dendrocopus syriacus),
mal {aren klukajdrvec (Dendrocopus minor), srednogolem {aren
klukajdrvec (Dendrocopus medius),
zelen klukajdrvec (Picus viridis) i
sivoglav klukajdrvec (Picus canus).
Sv. P. V. Sid.
KLU^KA HIPODROM nekropola so goreni pokojnici od

samiot preod kon èleznoto vreme (XI v. pr. n.e.). Se nao|a na isto~nata periferija na Skopje,
otkriena pri grade`ni raboti za
izgradba na avtopat. Dosega e istraèn samo del od nea, so vkupno 11 grobovi. Ritualot na pogrebuvawata podrazbira kremirawe
na pokojnicite vo ramkite na
nekropolata i polagawe na izgorenite ostanki vo sadovi urni,
naj~esto pokrieni so drugi sadovi kako kapaci. Urnite bile vkopuvani i zagraduvani so konstrukcii od amorfni kamewa. Me|u prilozite se otkrivaat formi
od severnobalkansko poteklo (na
pr., kanelirana keramika), kako
i formi od egejsko poteklo, kako
{to e mikenskiot {lem od zabipesjaci od diva sviwa. Nekropolata e zasega edinstvena od toj
vid i e manifestacija na {ireweto na t.n. kulturna grupa Dowa
Brwica kon jug.
KQUSEV
LIT.: D. Mitrevski, A Brnjica Type Necropolis near Skopje, Starinar#, XLIII-XLIV, Beograd, 1994; D. Mitrevski, Protoistoriskite zaednici vo Makedonija, Skopje,
1997.
Dr. M.
profesor, op{testvenik, dràvnik, literat, akademik. Osnovno

u~ili{te i gimnazija zavr{il vo
rodnoto mesto. Diplomiral na
Pando Kqa{ev so ~etata
KQA[EV, Pando Nakov (s. Smrde{, Kostursko, 29. IX 1882 s.

Drenoveni, Kostursko, 1. VIII
1907) u~itel, revolucioner, vojvoda, u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie. Se {koluval vo Solun i
vo Bitola. Bil vo ~etata na Marko Lerinski (1901). U~estvuval
na Smilevskiot kongres (1903).
Bil ~len na Gorskoto na~alstvo
na Kosturskiot revolucioneren
reon, se borel vo Kostursko-lerinskiot region. Bil ~len na Bitolskiot okruèn komitet (1906).
Vo borba so osmanliskite vojski
kaj s. Drenoveni (Kostursko) bil
te{ko ranet i se samoubil. Ostavil spomeni za svojata revolucionerna aktivnost.
IZV.: Osvoboditelnite borbi v Kostursko. Spomeni na Pando Kqa{ev, Sofi, 1925.
V. \.
Nikola Kqusev
KQUSEV, Nikola ([tip, 2. X

1927 Skopje, 17 I 2008) ekonomist, nau~en istraùva~, univ.
Ekonomskiot fakultet vo Belgrad (1953), kade {to go odbranil

doktoratot od oblasta na ekonomskite nauki (1964). Po diplomiraweto se vrabotil (1953) vo Institutot za nau~ni istraùvawa
vo industrijata na NRM vo Skopje, prvo kako stru~en, a potoa bil
unapreden vo vi{ stru~en sorabotnik (1960). Vo 1961 g. se prefrlil na Ekonomskiot institut
vo Skopje kako nau~en i podocna
vi{ nau~en sorabotnik (1964). Vo
Institutot objavil pet knigi i
rabotel na pove}e istraùva~ki
proekti. Na Ekonomskiot fakultet vo Skopje e izbran za vonreden (1968) i za redoven profesor
(1972). Bil rakovoditel na postdiplomskite studii od oblasta na
ekonomskiot razvoj i ekonomskata analiza. Bil ~len na Ekonomskiot sovet na SFRJ i na Ekonomskiot sovet na SRM; ~len na
Centralniot odbor i na Nau~nata sekcija na Sojuzot na ekonomistite na Jugoslavija, pretsedatel na konzorciumot na ekonomskite instituti i ~len na redakcijata na sp. Ekonomist#. Bil
Stopanski pregled#. Izbran za
dekan na Ekonomskiot fakultet
vo Skopje (19851987). Vo slednata godina e izbran za ~len na MANU (1988). Stanuva pretsedatel
na prvata demokratska Vlada na
samostojna RM (19911992). Izbran za pretsedatel na Nacionalnata konvencija na Makedonija
(1994) i na Sovetot na VMRODPMNE (1997). Ja izvr{uval
funkcijata minister za odbrana
vo Vladata na RM (2000). Izbran
e za rakovoditel na Centarot za
strategiski istraùvawa pri
MANU (2002). Negova preokupacija se teoriskite i metodolo{kite aspekti na investiciskite i

razvojnite problemi. Vo ovaa oblast gi ostvaril site nau~ni stepeni, od doktoriraweto do izborot za akademik. Na Ekonomskiot
fakultet vo Skopje prvpat voveduva dve zna~ajni nau~ni disciplini, postaveni na moderni osnovi: teorija i politika na stopanskiot razvoj i investicii teorija, politika, ekonomika ocenuvawe i izbor. Negovite trudovi se nezaobikolni referencii
za razvojnata ekonomija i investiciite vo na{ata zemja i po{iroko. Za dvete disciplini ima
objaveno u~ebnici {to se koristeni na site univerziteti vo porane{na Jugoslavija. Bil mentor
na desetici magisterski i doktorski disertacii. Pokraj nastavata i postdiplomskite studii na
pove}e univerziteti, toj rakovodel ili rabotel na brojni doma{ni i me|unarodni proekti. Negoviot opus broi pove}e od 300 relevantni referenci: knigi, statii, studii, analizi, elaborati i
proekti, koi zafa}aat skala od
mikroekonomski analizi i ocenki do makrostrategiski, teoriski elaboracii i empiriski studii. Bil na specijalizacii i studiski prestoi vo SAD (Fordova
fondacija na univerzitetite
Kolumbija# vo Wujork i Berkli# vo San Francisko), vo Velika Britanija (na Univerzitetot
Saseks# vo Brajton i na Londonskata ekonomska {kola), vo Akademijata na naukite na Sovetskiot Sojuz vo Moskva i vo Akademijata na naukite vo Polska vo Var{ava, vo Me|unarodnata banka za
obnova i razvoj vo Va{ington i
dr. U~estvuval na me|unarodni
kongresi na ekonomistite vo
Montreal, vo Madrid i vo Budimpe{ta. Vo ramkite na me|unarodniot proekt Instrumenti na nau~notehnolo{kata politika#
(STPI) prestojuval vo pove}e zemji (Barbados, Brazil, Venecuela,
Meksiko, Egipet, Indija, Koreja,
Japonija, Anglija). Vo oblasta na
literaturata objavil knigi poezija, esei i proza. Vo niv se manifestira i zapis na angaìran intelektualec i op{testvenik.
BIBL.: Aktivizacionen period na investiciite, Skopje, 1963, 389; Teorija i ekonomska investicija u preduzeu, Skopje,
1968, 300; Efektivnost na investiciite vo industrijata na SR Makedonija,
Skopje, 1969, 345; O kriterijumima i metodima funkcionirawa ekonomske efektivnosti investicija, Skopje, 1965, 298;
Izbranite dela vo 6 toma: Teorija i politika na ekonomskiot razvoj. Tom 1; Investicii: teorija politika ekonomika, Tom 2; Problemi na stopanskiot razvoj, Tom 3; Investiciono-razvojni problemi, Tom 4; Patot na makedonskata ne-
703
KNE@EVSKI
zavisnost, Tom 5; Zlatno zrno, Tom 6;

Skopje, 2001. Poezija: Antiteza, Skopje,
1994; Kamen Ostrov, Skopje, 1994; Silata na zborot, Skopje, 1994; Grauntele de
aur / selectie si postfata de Dumitru M. Jon; traducere : Dumitru M. Jon, Carolina Ilica, Bucuresti: ,,Orient, Occident#, 1985; Oda na zborot,
Skopje, 1994; Neizrteno seme, Skopje,
1996; Re~nik na srceto, Skopje, 2001; La
Semence dor, Skopje, 2003; Hayat Cesilemeleri, Ankara, 2005; Ispra}am son~ev zrak,
Skopje, 2006. Esei: Pogledi i promeni,
Skopje, 1994; Verba i izmama, (Predizvici; kniga 1), Skopje, 1997; Bessoni no}i,
(Predizvici; kniga 2), Skopje, 1998; Viduvawe, (Predizvici; kniga 3), Skopje, 2000.
Proza: Lenman (Hronika na edna mladost), roman, Skopje, 2003.
IZV.: Bilteni na Univerzitetot Sv.
Kiril i Metodij# Skopje, soodvetnite godini; bilteni na MANU, soodvetnite godini.
G. Pet.
KNE@EVSKI SEMEJSTVA
VO KRATOVO. Vo izvorite od
XVI v. vo Kratovo se spomnuvaat
kneèvskite semejstva Boj~i}evci i Pepi}evci, poznati po svojata dare`livost kon manastirite i crkvite vo Makedonija. Knezot Dimitrija Pepi} bil eden od
zakupuva~ite na kratovskite
rudnici, a se ~ini i gi rakovodel sobirite na rudarite i gi re{aval nivnite sporovi. Kon sredinata na vekot i edno od maalata vo Kratovo go noselo imeto
Pepi}.
LIT.: A. Stojanovski, Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. Demografski prou~uvawa, Skopje, 1981; A.
Stojanovski, I. Eren, Kratovskata nahija vo XVI vek, GINI, VI/1, Skopje, 1971.
Dr. \.
KNI@ICI ZA PROÎT# (Solun, 18891891 i 18931895) spisanie so beletristi~ka, tehni~ka, nau~na i zabavna sodrìna vo
izdanie i pe~at na kniàrnicata
na Kone G. Samarxiev, pod redakcija na Dimitar Matov. Se pe~ati na bugarski jazik. Sorabotuvale bugarski i makedonski pisateli. Me|u prilozite na prvata
kniga (s. 572) treba da se odbeleàt: Za nosovkite vo kosturskiot
govor, pesni od Voden, od Veles i
od seloto Zagori~ani (Kostursko), poslovici od Kumanovo i
soveti za lozarite. Vtorata kniga (388) me|u drugoto donesuva:
prozni tvorbi od I. S. Turgenev,
L. N. Tolstoj, M. Tven i V. Igo;
Opis na seloto Pazvantovo (Kire~}oj), Solunsko; narodni prikazni od s. Bobi{ta (Kostursko);
Edna kratka pro{etka po Solunskiot kraj (Enixe-Vardar i Voden) od Vasil Kn~ov i soveti za
lozarite. Tretata kniga (380)
donesuva prozni zapisi od Ivan
Vazov (Edna badnikova ve~er vo
Pirin-planina#) i od Gi de Mopasan; Edna pro{etka po Solunsko (Negu{) od Vasil Kn~ov;
folklorna studija za Navite#
od Dimitar Matov; poslovici od
704
Prilep, pesni od Voden, Lerin,

[tip i soveti za lozarite. G. T.
KNI@NI VO[KI I SENOJADI (Psocoptera-Corrodentia)
sitni insekti bez krilja. Teloto
im e dolgo od 0,5 do 6 mm. Imaat
usten aparat za grickawe. Spored
goleminata i bojata (kako prav),
gi narekuvaat i pra{ni vo{ki.
Vo svetot gi ima okolu 2.600 vidovi. Vo Makedonija se poznati
48 taksoni od dve familii, me|u
koi, vidot Liposcelis macedonicus
Gunther (1980) e endemi~en. Familijata kni`ni vo{ki (Liposcelidae) se beskrilni mnogu sitni insekti; se namnoùvaat me|u stari knigi, kade
{to se hranat so
lepak, tutkal,
Kni`na vo{ka
skrob ili so or- Liposcelis Terricolis
ganski ostatoci. Pretstavnicite od familijata senojadi (Psocidae) imaat dva
para membranozni krilja; ìveat
na povr{inata na korewa i listovi, na kameniti yidovi i ogradi, a i vo pti~ji gnezda, kade {to
se hranat so rastitelni materii.
LIT.: Kurt K. Gunter, Beitrage zur Kenntnis
der Psocoptera Fauna Mazedoniens, Acta
Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1980, 16(134):
132 ; Vladimir Krpac and Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point
of hitherto faunistic investigations. Participation
with Underproject: Klass Insecta, Macedonian
Museum of Natural History Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 2330; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry
of environment and physical planning, Skopje,
2003.
V. T. K. M. Kr.
toa za naroden pratenik od Vraca. Kon prou~uvawata na Makedonija se orientiral pod vlijanie
na Marin Drinov. Vo obemnite
trudovi dava izvonredno korisni
podatoci za naselenieto i negovata ekonomska sostojba vo Makedonija od toa vreme.
BIBL.: Ptuvane po dolinite na Struma, Mesta i Bregalnica, Sbornik na narodni umotvoreni, nauki i kni`nina#,
kn. 1013, Sofi, 18941896; Makedoni.
Etnografi i statistika, Sofi, 1900;
Orohidrografi na Makedoni, Plovdiv, 1911.
Al. St.
KOVA^, Bane (Skopje, 12. XI

1919 Skopje, 15. V 1983) eden
od prvite novinari i stenografi
vo Makedonija. Zavr{il Trgovska akademija vo Skopje. U~esnik
vo naprednoto dvièwe, od krajot
na 1941 do septemvri 1944 g. vo
zatvor vo Bugarija. Inicijator i
direktor na prvata ednogodi{na
Novinarska {kola vo Makedonija so 40 slu{ateli (1950). Bil
urednik na Radio Skopje i na vesnikot Edinstvo#. Dolgi godini
vo NIP Nova Makedonija#, vo
eden period zamenik na glavniot
urednik na vesnikot i rakovoditel na Zaednicata za izdava~ka
dejnost. Pretsedatel na Zdruènieto na novinarite na Makedonija.
B. P. \.
Van~o
Kova~ev
Vasil
Kn~ov
KNÔV, Vasil (Vraca, Bugarija

4. VII 1862 Sofija, 22. I 1902)
bugarski etnograf. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Vraca, gimnazija vo Lom; studiral hemija na
Harkovskiot univerzitet i hemiska tehnologija na univerzitetite vo Minhen i [tutgart (1885
1888). Potoa doa|a da raboti vo
Makedonija, i toa najprvin kako
u~itel vo Solunskata gimnazija,
kade {to bil i nejzin direktor.
Bil egzarhiski inspektor na u~ili{tata vo Makedonija (1893
1897). Bil izbran za minister za
prosveta na Bugarija (1901), a po-
KOVAÊV, Van~o Panev (Radovi{, 26. V 1927 Skopje, 24. XII

2007) fiziolog, redoven prof.
na Med. f. vo Skopje. Studiite po
medicina gi zapo~nal vo Leningrad (Rusija), a gi zavr{il vo
Skopje. Na Institutot za fiziologija na Med. f. vo Skopje e od
1954. Bil direktor na Institutot i prodekan. Nositel i sorabotnik e na pove}e nau~ni proekti od oblasta na fiziologijata.
Publikuval 26 truda vo me|unarodni spisanija.
LIT.: Bilten za izbor vo nastavno zvawe, br. 203, 15. XI 1973 god.
D. S.-B.
KOVAÊV, Vladimir ([tip,

1875 Sofija, 1910) poet i revolucioner, avtor na zaedni~ka
pesnarka so Hristo Siljanov
(Tagata na robot#), blizok soborec na Goce Del~ev, brat-bliznak na Vladislav (Slav~o) Kova-
KOVAÊVSKI
~ev, istaknat aktivist na VMRO

i avtor na publicisti~ki trud od
kapitalno zna~ewe. @iveel i
tvorel kako emigrant vo Bugarija. Vo tekot na relativno kratkiot ìvot rano se projavil kako
u~esnik vo revolucionernoto
dvièwe. Tatko mu Mihail Kova~ev (18401908) bil rakovoditel na [tipskiot revolucioneren komitet i u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. U~itelstvuval vo [tip, Skopje i Solun. î~ko mu Josif Kova~ev (18391898),
poznat pedagog, bil osnova~ na
prvoto ma{ko pedago{ko u~ili{te vo [tip (1869) i avtor na
u~ebnici za toga{nite u~ili{ta. Brat mu Slav~o e {tipski
vojvoda vo vremeto na Ilinden;
diplomiral pravo na Sorbona vo
Pariz. Vo Skopje pominal del od
svoeto detstvo. Obrazovanieto
go prodolìl vo Sofija, kade
{to so brojnoto semejstvo emigriral kon krajot na XIX v. Se
{koluval kako pitomec na sofiskoto Voeno u~ili{te. Ovdeka ja vpiva idejata na ruskite socijal-demokrati (Dobroqubov,
êrni{evski, Hercen, Pisarev),
a ima mo`nost da se zapoznae i so
lektira od makedonskite socijalisti vo Bugarija (Dimitar Blagoev, Vasil Glavinov, Spiro Gulap~ev). Kontaktira so makedonskata grupa okolu sp. Loza#. Kon
literaturata projavuva interes
u{te od {kolskite klupi. Od toj
period poteknuva negovata rakopisna stihozbirka Pesni za Makedonija#, koja posthumno e objavena vo Skopje (1997) vo prepev
na Petar T. Bo{kovski i Tome
Arsovski. Pesnarkata ja pronao|a vo Dràvniot arhiv na Bugarija d-r Zoran Todorovski. Pesnite se vo duhot na nasokata {to
ja vovedoa Marko Cepenkov,
Trajko Kitan~ev, Eftim Sprostranov, Nikola Kirov Majski
sozdavawe kult kon porobenata
tatkovina.
G. T.
KOVAÊV, Vladislav (Slav~o)
([tip, 5. I 1875 Sofija, 13. IX
1924) u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie, voda~ i ideolog na MEFO, ùrnalist, sudija vo Bugarija. Zavr{il Voeno u~ili{te vo
Sofija. Bil sekretar na Vrhovniot komitet (18991901) i redaktor na negoviot organ v. Reformi#. Vo 1902 se opredelil
protiv vrhovizmot, so ~eta zaminal vo Makedonija i vodel borba
protiv vrhovistite za spre~uvawe na Xumajskoto vostanie. Vo
Ilindenskoto vostanie kako {tipski vojvoda se borel vo [tipsko,
Ko~ansko i Kratovsko. Vo 1910 g.
zavr{il pravni nauki vo Pariz, a
vo 1911 g. doktoriral vo Brisel.
Po Prvata svetska vojna vo So-
Vladislav
Kova~ev
fija bil advokat i sudija, redaktor na v. Avtonomna Makedonija# (19201923), ideolog na MEFO (1921) so opredelba za Nezavisna Makedonija vo Balkanska
federacija. Od 1923 bil ~len na
rakovodnoto telo na Ilindenskata organizacija. Ubien po gornoxumajskite ubistva (1924) izvr{eni od VMRO na Iv. Mihajlov.
Avtor e na bro{urata Avtonomna Makedonija# (1919) i na rakopisot Politi~koto veruju na
Makedoncite# (1924).
LIT.: Vladislav Kova~ev, Politi~koto
veruju na Makedoncite. Predgovor i redakcija d-r Zoran Todorovski, Skopje,
2000.
Z. Tod.
Josif
Kova~ev
KOVAÊV, Josif ([tip, 14. I

1839 Sofija, 31. X 1898) pedagog i prosvetitel, modernizator
na {kolstvoto i obrazovanieto
vo Makedonija vo vtorata polovina na XIX v. Se {koluval na Duhovnata seminarija vo Belgrad
(18601863) i na Duhovnata akademija vo Kiev (1864 1868). Po vra}aweto vo [tip (1869) go osnoval
prvoto Pedago{ko-bogoslovsko
u~ili{te vo Makedonija, preku
koe osposobil nekolku generacii
u~iteli vo duhot na modernite
pedago{ki barawa. Takva dejnost,
malku podocna, }e razvie i vo
Prilep (18741877). Za vreme na
rusko-turskata vojna (1877) bil
prinuden da emigrira vo Bugarija kade {to na novootvorenata
Vi{a {kola vo Sofija bil nazna~en (1888) za profesor po nekolku pedago{ki predmeti (Pedagogija, Istorija na pedagogijata, Pedago{ka psihologija). Kova~ev e avtor na u~ebnikot
[kolska pedagogija# (1873) i na

prviot bukvar izraboten po glasovniot analiti~ko-sinteti~ki
metod. Prv vo makedonskite u~ili{ta go vovel i go rasprostranil zvu~niot (glasovniot) metod
vo bukvarskata nastava, so {to
zna~itelno go olesnil procesot
na po~etnoto ~itawe i pi{uvawe
kaj decata. Vnimanie posvetuval
i na narodnoto prosvetuvawe, odnosno na obrazovanieto na vozrasnite. Vo svojata [kolska pedagogija# i vo studijata Vrz organizacijata na narodnite {koli# go istaknal zna~eweto i ulogata na gimnastikata i detskite
igri. Toj e istaknat teoreti~ar i
prakti~ar vo prosvetnata dejnost, sistematizator na gimnasti~kite ve`bi i osnovopolo`nik na pedago{ko-teoretskite i
prakti~nite osnovi na fizi~koto vospitanie.
DELA: [kolska pedagogika, Sof., 1873;
Uptstvo za ~etanwe i pisane po zvu~nata metoda, 1874; Blgarski bukvar po
zvu~nata metoda za narodnite u~ili{ta, Sof., 1875.
LIT.: A. Ilievski, Josif Kova~ev neumoren pedago{ki mislitel i deec, Prosvetno delo, 1, Skopje, 2000, 1121.
K. Kamb. D. S.
Antoaneta
Kova~evi}
KOVAÊVI], Antoaneta (Skopje, 27. III 1933) akterka. Eden od

osnovopolo`nicite na Albanskata drama vo Teatarot na narodnostite vo Skopje (19501990)
g., kade {to e i penzionirana i vo
koj (vo kontinuitet) go nose{e
tekovniot repertoar.
ULOGI: Duwa{a (@enidba#), Ko{tana, Mande i Elektra (vo istoimenite dela), Ortenzija (Mirandolina#), Marina (Vujko Vawa#), Jokasta (Car Edip#)
i dr.
R. St.
KOVAÊVSKI, Nikola (Skopje, 9. XII 1923 Skopje, 3. VII 2001)

eden od doajenite na makedonskoto sportsko novinarstvo.
Po~nal kako sorabotnik na
Sportski glas# (1949) i na
Sport#. Odgovoren urednik na
Sportski glas# (1952), od 1953 g.
do penzioniraweto (1983) vo
Nova Makedonija# (vo eden period urednik na Sportskata rubrika). Eden od osnova~ite i glaven i odgovoren urednik na
705
KOVAÊSKI
Sportist# (1955/56), vesnik {to

izleguval na makedonski i srpskohrvatski jazik. Izvestuval od
olimpijadite vo Rim (1960) i
Minhen (1972).
B. P. \.
Stojan
Kova~eski
KOVAÊSKI, Stojan Jordanov

(Struga, 28. III 1941) internistnefrolog. Med. f. i specijalizacija zavr{il vo Skopje, a primarius e od 1986 g. Raboti vo Medicinskiot centar vo Struga, kade
{to formiral Zavod za nefrologija i dijaliza (1978) i go rakovodel do 1999 g. Objavil nad 40
stru~ni truda.
BIBL.: D-r Dimitar Nestorov: ìvot i
delo, Struga, 2004; D-r Boris Spirov, Ki~evo, 2006.
Sl. M. P.
Moneti od Kratovskata i od Ohridskata

monetokovnica
KOVNICI NA PARI VO MAKEDONIJA (monetarnici, darbhani, tarapani) poznati se u{te vo anti~kiot period i podocna
vo sredniot vek. Tesno bile povrzani so eksploatacijata na rudnite bogatstva i so obrabotkata na
blagorodnite metali (zlato,
srebro i bakar).
So doa|aweto na Turcite osmanlii na Balkanot i vo Makedonija
povtorno se aktivirale vo: Serez, Kavala, Solun, Kratovo, Siderokapsa, Skopje, Ohrid i za
kratok period vo Resen, Ko~ani i
Bitola. Od dejnosta na kovnicite
zavisele glavnite faktori vo
Osmanliskata Imperija, koi se
odnesuvale na dràvnata i carskata kasa (hazna), preku koi se
finansirale osvojuva~kite poho706
di pri {ireweto na islamskata

dràva.
Kovnicite bile povrzani so davaweto kreditni zaemi na zakupuva~i na dràvni i carski prihodi (hasovi) od rudnici, solani,
barutani, oruàrnici, daljani
(ribnici), kasapnici i dr., preku sistemot mali}ane i mukataa
(zakupi); sobiraweto na razni
voeni i civilni danoci i taksi
od zemjodelstvoto, sto~arstvoto,
trgovijata, pana|urite i pazarite, selskoto i gradskoto naselenie; dejnosta na sarafite (menuva~i na pari), lihvarite (zelena{ite), krupnite trgovci (bizri|anite), esnafskite organizacii (kasi i lonxi), kujunxii i
zlatari.
Koveweto i kursot na monetite
bile regulirani so carski zakoni (kanuni), naredbi (fermani,
berati), so statuti i propisi, posebno protiv falsifikatorite
na monetite, koi bile najstrogo
kaznuvani. Pri izrabotkata na
monetite se upotrebuvala mernata edinica miskal = 1,1/2 drama =
24 karati = 4,618 g, ili eden gram
teèl 0,19 g. Se kovele bakarni,
srebreni i zlatni moneti. Najmnogu se kovele srebreni ak~iwa
vo XVXVI v., koi bile mali,
imale nepravilna forma i razli~na vrednost, dijametar i teìna; so arapski natpis na imeto
od sultanot, mesto i godina na se~eweto i blagoslov so religiozno zna~ewe.
Vo Makedonija moneti kovele
slednite sultani:
Mehmed I êlebi: srebreni (Serez), 14191421;
Mustafa êlebi: srebreni (Serez);
Murad II: srebreni (Serez, Skopje); bakarni (Serez);
Mehmed II Fatih# (Osvojuva~#): srebreni (Serez, Skopje);
bakarni (Serez), 14811512;
Bajazid II: zlatni (Serez, Kratovo); srebreni (Serez, Skopje,
Kratovo, Solun); bakarni (Skopje, Kratovo), 15121520;
Selim I: zlatni (Serez); srebreni
(Serez, Skopje, Kratovo) 1520
1566;
Sulejman I Kanuni# (Zakonodavec#): zlatni (Serez, Kratovo,
Siderokapsa, Solun, Ko~ani);
srebreni (Serez, Skopje, Kratovo, Siderokapsa, Solun, Ko~ani);
bakarni (Serez), 15661574;
Selim II: zlatni (Serez, Kratovo,
Siderokapsa, Ko~ani); srebreni
(Serez, Skopje, Kratovo, Siderokapsa, Solun, Ko~ani, Ohrid),
15741595;
Murad III: zlatni (Serez, Krato-
vo, Siderokapsa, Ko~ani); srebreni (Serez, Skopje, Kratovo, Siderokapsa, Solun, Ko~ani, Ohrid);
Mehmed III: zlatni (Serez); srebreni (Skopje, Kratovo, Siderokapsa, Solun, Ohrid), 16031617;
Ahmed I: zlatni (Siderokapsa);
srebreni (Serez, Skopje, Kratovo, Ohrid), 16171618;
Mustafa I: srebreni (Ohrid),
16181622;
Osman II: zlatni (Serez, Kratovo,
Siderokapsa); srebreni (Serez,
Skopje, Kratovo, Siderokapsa,
Solun, Ohrid), 16221640;
Murad IV: zlatni (Serez); srebreni (Serez, Skopje, Kratovo, Siderokapsa, Solun, Ohrid), 1648
1687;
Mehmed IV Avxi#: srebreni
(Skopje), 16871691;
Sulejman II: zlatni (Kratovo);
srebreni (Kratovo), 19091918;
Mehmed V Re{ad: zlatni (Solun,
Bitola)
LIT.: D. A. Ih~iev, Materili za monetnoto delo v Turci, Izvesti na istori~eskoto druèstvo v Sofi, kn. III,
Sofi, 1911, 100154; N. Pere, Osmanlilarda Madeni Paralarda, Istanbul, 1968, 71, 80,
8485, 9091, 100, 105106, 111114, 121122,
127, 129, 136, 142, 153, 159; S. Sre~kovi}, Osmanlijski novac kovan na tlu Jugoslavije, Beograd, 1987, 54, 6566, 68, 7075, 78, 81, 8485,
92, 96, 98, 101, 103, 106, 108111, 113114,
116119, 121123, 127129, 133, 135, 140,
146147, 149, 152, 158159, 166, 172, 178, 184,
188189.
J. Jan.
Masar
Kodra
KODRA, Masar (Masar Kodra) (Debar, 1932 Skopje, 2004) istori~ar, nau~en sorabotnik, univ.
profesor. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje
(Grupa istorija, 1955). Doktoriral na Filozofskiot fakultet
vo Zagreb na tema Albanska nacionalnost u Makedoniji u narodnooslobodila~koj borbi# (1974). Be{e asistent i nau~en sorabotnik vo Institutot za nacionalna istorija
vo Skopje (1. I 1967 1. VII 1975), a
potoa profesor na Katedrata po
istorija na Filozofskiot fakultet vo Pri{tina. Ima objaveno nad 30 nau~ni trudovi za sovremenata istorija na Albancite
vo Makedonija.
KOZAROSKI
BIBL.: Zna~aen jubilej 25 godini od

formiraweto na KPM, Bezbednost#, VIII, 1, Skopje, 1968, 2024; Sorabotkata na
albanskiot i makedonskiot narod vo tekot na NOB (19411944), 11 Oktomvri#,
Skopje, 1972, 7682; U~estvoto na pripadnicite na albanskata narodnost vo
pro{iruvaweto na slobodnite teritorii vo Makedonija, Slobodnite teritorii vo Makedonija 1943#, Skopje, 1975,
137154; Komunisti~kata partija na
Makedonija i narodnostite (19191945),
Osnovaweto i razvojot na Komunisti~kata partija na Makedonija#, kn. vtora,
Skopje, 1980, 9831010.
S. Ml.
KODRA, Xafer (2. IV 1923

Skopje, 2. V 1995) komunisti~ki
deec. Bil u~esnik vo NOAVM (od
1941), ~len na KPM (od prvata
polovina na 1943), sekretar na
OK na KPM vo Debar (od septemvri 1943) i zamenik politi~ki
komesar na Sedmata makedonska
{iptarska NO brigada (od septemvri 1944). Po Osloboduvaweto izvr{uval razni politi~ki i
op{testveni dol`nosti, me|u
koi i minister vo Vladata na
NRM (od 6. I 1951). No poradi opredelbata za Rezolucijata na Informbiroto, bil smenet od funkcijata i represiran.
LIT.: Makedonski vladi. 60 godini,
Skopje, 2005, 23 i 29; Dim~e Naj~eski, Golooto~ki svedo{tva. Kniga treta. Posledici. Skopje, 2006, 43.
S. Ml.
rakopisi. Deneska e trgovski i

industriski centar na ovoj del od
Makedonija. Vo gradot ima pove}e industriski pretprijatija, a
se za~uvani i nekolku ku}i od
XIX v., postoi istorisko-etnolo{ki muzej, dom na kulturata,
gimnazija, a jugoisto~no od graAl. St.
dot i golem aerodrom.
KO@UF visok planinski masiv {to se nao|a vo krajnite ju`ni delovi od RM, na makedonskogr~kata granica, pome|u Tikve{kata Kotlina na severozapad i
Gevgelisko-valandovskata Kotlina na istok. Se protega vo pravec jzsi. Planinskoto bilo e zaobleno i neras~leneto. Negovi
najvisoki vrvovi se Zelen Breg
(2.165 m), Dudica (2.138 m), Smreka (2.112 m), Porta (2.097 m) i dr.
Zafa}a povr{ina od 893 km. Geolo{kiot sostav go pravat paleozojski {krilci, koi se nao|aat vo
podinata, a preku niv vo povisokite delovi leàt trijaskite varovnici i vulkanski karpi. Vo
neogenot Koùf bil zafaten so
intenzivna vulkanska aktivnost
pretstavena so silni erupcii i
izlivi na vulkanska lava i piroklasti~en materijal. Od andezitite se izgradeni pove}e vulkanski kupi i vozvi{enija i toa:
Ostrec, Cvrstec, Momina ûka.
Vulkanskata aktivnost ovozmoìla sozdavawe na rudni leì{ta na antimonska i arsenova ruda
(kaj Al{ar i Smrdliva Voda), i
na bakarna i olovno-cinkova ruda (kaj Dudica). Na Koùf e razvien karstniot reljef, osobeno
vo karstnata oblast Huma. Za vreme na pleistocenot najvisokite
delovi na ovaa ju`na planina na
Makedonija bile zafateni so
glacijacija, taka {to se sre}avaat tragi od nea vo vid na cirkovi.
Na najvisokite delovi se razvieni izvori{nite ~elenki na rekite: Do{nica, Bo{ava, Bla{tica
i dr.
Koàni
LIT.: A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na R. Makedonija, PMF, Skopje,

2003.
T. And.
KO@ANI grad vo Egejskiot

del na Makedonija, Grcija, so
35.700 `. (2002 g.). Se nao|a vo jugoisto~noto podno`je na planinata Sne`nik, na nadmorska visina od okolu 700 m. Vo nego se
vkrstuvaat dve me|unarodni soobra}ajnici: E90, koja na istok go
povrzuva so Solun, a na zapad so
Egumenica na bregot na Jonskoto
More i E65, koja na sever go povrzuva so Lerin i Bitola, a na jug
so Volos na bregot na Egejskoto
More. K. e star grad vo koj se nao|a vtorata po golemina biblioteka vo Grcija po atinskata, so za~uvani pove}e retki dragoceni
Planinata Koùf
Ivan
Kozarev
KOZAREV-BALKAN, Ivan (s.

Dobrini{te, Razlo{ko, 5. IV
1901 Dobrini{te, Razlo{ko 1.
IV 1944) prviot partizan vo Makedonija i na Balkanot. U~estvuval vo Septemvriskoto vostanie
(1923), bil eden od najaktivnite
~lenovi na VMRO(Ob). Progonuvan od ~etnicite na Ivan Mihajlov, nelegalno ìveel vo Sofija,
Sliven, Plovdiv i dr. Bil uapsen
(1935) i osuden na 5 godini zatvor. Vo zatvorot posebno vnimanie mu posvetil na samoobrazovanieto vo {to mu pomagal Nikola
Parapunov. Po izleguvaweto od
zatvor (1939) u~estvuval na Konferencijata na koja bilo re{eno
da se sozdadat kanali za povrzuvawe na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe na podelena Makedonija. Od 7. II 1941 g.
ìvee nelegalno. Prviot oruèn
sudir so bugarskata policija stanal na 26. VI 1941. Bil borec na
prvite partizanski ~eti vo Pirinskiot kraj, a potoa komandir
na ~eta na Razlo{kiot PO Nikola Parapunov#. Mnogupati bil
osuduvan na smrt (vo otsustvo).
Tragi~no zaginal vo blizina na
rodnoto selo.
LIT.: Georgi Madolev, Parapunovci.
(Spomeni),Sofi, 1980; Pirinski sokoli,
Sofi, 1970; Georgi Dòdòv (Drago), Za
kogo pet murite, Sofi, 1971. V. Jot.
KOZAROSKI (Kozar), Mice

Lazarov (psevd. Jandre) (Varo{,
Prilepsko, 24. IX 1910 s. Neìlovo, Vele{ko, 19. XII 1942)
pripadnik na rabotni~koto i ko-
707
KOZINEC
ùf vo Mariovo. Planinskoto

bilo e golo, zaobleno i so meridijanski pravec na protegawe, a
najvisok vrv e Baltova ûka
(1.807 m). Severno od nego se izdiga vrvot Peron (1.700 m), dodeka na samata granica so Grcija e
Golem Kozjak (1.814 m). Me|u prevoite najzna~aen e Trebor (1.406
m) preku koj komuniciraat prilepskiot i kavadare~kiot del od
T. And.
Mariovo.
Mice
Kozaroski
munisti~koto dvièwe. Vo 1934

g. bil ~len na KPJ i ~len na prilepskiot Mesten komitet. Rakovodel skoevska grupa i se istaknal so revolucionernata aktivnost, poradi {to bil progonuvan
i zatvoran. Po Okupacijata bil
eden od organizatorite i rakovoditelite na NOB vo Prilep i
Azot (Vele{ko). U~estvuval vo
napadot na 11-ti oktomvri vo
Prilep. Bil komandant na Vele{kiot partizanski odred Pere To{ev#, a potoa i na odredot
Dimitar Vlahov#.
KOZJAK# akumulaciona HC
na dolniot tek na rekata Treska
(jugozapadno od Skopje). Ima dva
agregata so francis turbini.
Vkupnata instalirana mo}nost e
80 MW. Prviot agregat bil pu{ten vo pogon na 7. VII 2004 g., a
vtoriot na 30. IX 2004 g. Proektiranoto prose~no godi{no proizvodstvo e 150 GWh. Predvideno e
akumulacijata da se koristi za
pove}e nameni. Glavnata uloga na
ovaa HC e da u~estvuva vo pokrivaweto na vrvovite od dnevnite
dijagrami na optovaruvaweto na
EES.
Dr. R.
so volumen na teloto od 3,34 milioni m3 formira akumulacija do

550 milioni m3, nameneta za retenzija na poplavni vodi, proizvodstvo na elektri~na energija
(252 kWh/g.) i vodosnabduvawe (vo
idnina). Pridru`ni objekti: {ahten prelivnik, tunelski dovod i
temelen ispust, pribranska hidrocentrala i dr. Spa|a me|u najvisokite brani vo po{irokiot
region, vo relativno sloèni geolo{ki uslovi, uspe{no realizirana od na{ata grade`na operativa.
Q. T.
KOZJA^KI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI
ODRED (mesnosta Studena Voda,
Kumanovsko, 12. X 1941 Malotino, 17. X 1941) partizanska edinica na NOV i POM. Bil formiran od 25 borci. Komandant na Odredot bil Qubomir ZdravkovskiGa~o, a politi~ki komasar Kiro
Nacev-Fetak. Odredot pristignal na planinskiot vrv Kitka, na
pl. Kozjak (13. X), a po nekolku dena bil opkolen od bugarskata voj-
LIT.: Stoilko Ivanoski-Planinski, Mice Kozar @ivot i delo 19101942, Skopje, 1996.
O. Iv.
KOZINEC NA ÊRWAVSKI
(Astragalus cernjavskii Stoj.) lokalen endemit vo
florata na RM
od famijata Fabaceae (Leguminosae), poznat
samo za okoliKozinec na êrwavski
nata na Negotino (Orlovo Brdo) i podno`jeto
na planinata Serta.
Vl. M.
KOZINEC, MAEROV (Astragalus mayeri Micevski) floristi~ki
subendemit, opi{an od akademik
Kiril Micevski od Gali~ica, a
imeto na vidot e posveteno na
poznatiot slovene~ki botani~ar,
akademik Ernest Majer, golem
prijatel na Makedonija.
Vl. M.
KOZINEC, MARIOVSKI (Astragalus mariovoensis Micevski) lokalen makedonski floristi~ki endemit od podra~jeto na Mariovo (Gola Skrka kaj s. Vitoli{te), od familijata Fabaceae, opi{an od akademik Kiril Micevski.
Vl. M.
KOZJAK srednovisoka planina
{to se nao|a vo ju`niot del na
RM, pome|u planinite Nixe i Ko-
Akumulacionoto ezero Kozjak so kameno-zemjenata brana
KOZJAK# kameno-zemjena
brana so glineno jadro, najvisoka
kaj nas (114 m), zavr{ena vo 2004
g., na rekata Treska, 16,5 km sprotivodno od Matka, so pribranska
hidrocentrala so dva agregata
(150 106 kWh godi{no proizvodstvo). Locirana e na tesno mesto
Mariovskoto s. Vitoli{te vo pazuvite na planinata Kozjak
708
ska i policija i razbien. Nekolku

borci zaginale, nekolkumina uspeale da se probijat, a pogolemiot
del bile zarobeni i osudeni.
19411945, Dokumenti, Kumanovo, 1988.
borci od NOV i `rtvi na fa{isti~ki-
KOKALESKI
rekata Hifas, pobaral od nego da

go prekine pohodot i da ja vrati
vojskata vo Makedonija. Naskoro
potoa, koga makedonskata vojska
ve}e go zapo~nala vra}aweto, Kojnos nenadejno se razbolel i po~inal, a smrtta ponekoga{ se doveduva vo vrska so negovoto protivre~je kon kralot. Za Aleksandar,
koj go po~estil so rasko{en pogreb, se veli deka ja oplakal negovata smrt, no sepak dofrlil deka
Kojnos samo pred nekolku dena
odràl takov govor kako samo toj
da saka da ja vidi Makedonija#.
Borbeniot pat na Kozja~kiot narodnoosloboditelen

partizanski odred
ot teror od Kumanovo i Kumanovsko

19411945, Kumanovo, 1976, 171; Saltir
Putinski, Formirawe i akcii na Kozja~kiot partizanski odred. Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411942 godina. Materijali od nau~niot sobir odràn na 12, 13
i 14 dekemvri 1978 godina, Kumanovo, dekemvri 1979, 605622.
S. Ml.
Alkaloid#, Skopje
KOZMETI^KA INDUSTRIJA
del od hemisko-farmacevtskata
industrija. Pogolem broj pogoni
od koi pozna~ajni se: Alkaloid#
Skopje, Jaka 80# Radovi{,
OHIS# Skopje i pove}e mali
pretprijatija so ograni~en asortiman. Profitniot centar
Kozmetika vo Alkaloid se temeli vrz fabrikata Cvetan Dimov# so koja se integrira vo 1973
g. Fabrikata Cvetan Dimov# e
osnovana vo 1945 g. kako Fabrika
za sapuni i kozmetika od Fabrikata Aero#, koja rabotela od
1935 g. kako fabrika za sapun i juteni vre}i. Profitniot centar
Kozmetika proizveduva sredstva
za higiena (sapuni, {amponi,
Glos# kolekcija), parfemi, toaletni vodi i losioni, razni kozmeti~ki preparati (Bekutan#
kolekcija) i dekorativni proizvodi.
Sv. H. J. M. C.
KOJNOS (Koinos) eden od najistaknatite vojskovodci na Aleksandar III Makedonski vo negoviot pohod na Istok. Zemaj}i zbor
pred govorot na svojot kral kraj
IZV.: Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907; Q. Curti Rufi, Historiarum Alexandri Magni Macedonis, Lipsiae, 1893; Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig, 1896.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje,
1995.
K. M.-R.
KOKALANOV, \orgi (Skopje,

18. V 1949) grad. in`., red. prof.
na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1995) po predmeti od oblasta na teorijata na konstrukciite,
eden od na{ite najgolemi specijalisti za primena na numeri~kite metodi vo grade`ni{tvoto i
po{iroko, posebno na metodot na
kone~nite elementi. Doktoriral
vo 1984 g., formuliraj}i nov vid
izoparametarski element za analiza na plo~i. Vodel nau~noistraùva~ki proekti i objavil
mnogubrojni trudovi vo zemjata i
vo stranstvo, me|u koi i va`nite
knigi: Programirawe FORTRAN#, Statika na arhitektonski konstrukcii#, Bridge design
tutorial# (Nurnberg, 2003), i dr. Q. T.
Sa{o
Kokalanov
KOKALANOV, Sa{o (Skopje,

1977) sovremen makedonski pisatel i novinar. Raboti vo dnevniot vesnik Dnevnik# vo Skopje.
Pi{uva prozna beletristika.
Avtor e na knigite: Samecot#,
2003; No} na èlezni~kata stanica vo Rozendal#, 2003; Izabela, Ismaela i jas#, 2005, kako i na
dramskiot tekst Kafez za budali#. Spored sudot na kritikata,
romanite na Kokalanov otkrivaat pisatel so darba, avtor so prepoznatliv, sve`, moderen tvore~ki rakopis i pretstavuva neod-
minliv beleg na noviot trend vo

razvitokot na makedonskiot roG. T.
man.
Petar
Pop~ev:
\ur~in
Kokaleski
(portret vo
MANU)
KOKALESKI, \ur~in (Lazaropole, 1775 Lazaropole, 1863)

eden od prvite makedonski prerodbenici, istaknat golemoposednik, trgovec, knez, ktitor i
avtor na prviot avtobiografski
tekst so svetovna sodrìna vo makedonskata literaturna istorija
na naroden jazik i so slovenskoto
pismo pod naslov Nakazanie#.
Izu~il pove}e zanaeti, a koga
po~nuva da se zanimava so sto~arstvo stanuva }aja. Formira kara{ica (1801) i e me|u prvite organizatori na sto~arska proizvodna zadruga; pretstavnik na manufakturna industrija i zemji{en
golemoposednik, a se zanimaval i
so lihvarstvo i trgovija. Stanuva
za{titnik na hristijanite i borec protiv gr~kata kulturna dominacija. Uspeva da izdejstvuva
audiencija kaj sultanot, od kogo
dobil dozvola za gradewe crkva i
xamija, za postojano nosewe
oru`je i ferman so koj }e se reguliraat dava~kite vo negoviot
kraj. Za~uvan e fermanot za zakonskoto pravo da go za{tituva
svojot kraj od odmetnicite i da
u~estvuva vo Pokrainskoto sobranie. Vo rodniot kraj finansira izgradba, zografisuvawe i
snabduvawe so crkovnoslovenski
knigi na crkvata Sv. \or|ija# vo
Lazaropole, vo koja bilo osnovano i prvoto osnovno u~ili{te
(1841). Gradi xamija vo s. Lubanovo, pomaga vo obnovata na manastirot Sv. Pre~ista# kaj Ki~evo,
mu pomaga na manastirot Sv. Jovan Bigorski#, kako i pri izgradbata na hramot vo s. Rosoki
(1836). Vo lazaropolskata crkva
za nego imalo poseben prestol, na
koj{to ~esto sedel, a po smrtta
bil pogreban pokraj oltarot.
Stanuva junak vo mija~kite pesni
i predanija.
LIT.: Aleksandar Beli, Gali~ki dijalekat, Beograd-Srem. Karlovci, 1935,
275305; Aleksandar Matkovski, \ur~in
Kokaleski 17751863 (Prilog kon pra{aweto za sozdavawe na selska, sto~arskotrgovska buròazija vo Makedonija,
Skopje, 1959.
B. R.-J.
709
KOKINO
Megalitskata opservatorija Kokino, pogled od centralnata astronomska pozicija
KOKINO kompleksen praistoriski arheolo{ki lokalitet

(2000 g. pr.n.e.) na teritorijata na
Op{tinata Staro Nagori~ane,
Kumanovsko. Opfa}a pogolem del
od neovulkanskiot rid Tati}ev
Kamen, vo ~ie podno`je se nao|a s.
Kokino. Arheolo{kite istraùvawa, zapo~nati vo 2001 godina,
otkrija mnogubrojni arheolo{ki
artefakti {to mu pripa|aat na
t.n. bronzeno vreme. Naodite od
ranoto (XIXXVII v. pr.n.e.) i od
srednoto bronzeno vreme (XVII
XIV v. pr.n.e.) se relativno pomalubrojni, a dominiraat naodite od
docnoto bronzeno vreme (XIVXI
vek pr.n.e.). Najnovite arheolo{ki istraùvawa otkrija tragi od
naselba od t.n. èlezno vreme (VII
v. pr.n.e.) na ju`nata padina na lokalitetot, so {to se potvrduva
negovata upotreba vo vremenski
raspon od nad 1200 godini.
Nekoi topografski karakteristiki na lokalitetot (golema vidlivost od najvisokiot del na ridot, do koj se stignuva preku blago
nakloneta pristapna pateka od jugoisto~nata strana), kako i
mno{tvo arheolo{ki naodi najdeni vo strukturi so obreden karakter, ja potvrduvaat negovata
upotreba kako sveta planina.
Eden od obredite, verojatno vrzan
za plodnosta i Golemata Bogin-
kaMajka, se izveduval na toj

na~in {to vo prirodni cepnatini
vo stenite se deponirale sadovi,
verojatno polni so plodovi, koi
potoa bile zatrupuvani so zemja i
kamen. Drugiot obred se odnesuval na svetoto spojuvawe na nebeskoto boèstvo Sonceto so Golemata BoginkaMajka, personificirana kako karpest planinski
vrv i se izveduval vo sredinata na
letoto (30 ili 31 juli). Vo toj den
zracite na utrinskoto sonce, koe
se pojavuvalo zad obredniot marker na najvisokiot del na lokalitetot, minuvale niz ve{ta~ki
prese~enata tran{ea dvaesetina
metri pod markerot i osvetluvale
samo eden od u~esnicite vo ceremonijata, koj{to sedel na edno od
nekolkute kameni sedi{ta na dolnata (zapadna) platforma na lokalitetot. I dvata obreda imale
cel da obezbedat pogolem rod i
cikli~na obnova na prirodata.
Megalitskata opservatorija e
edna od najinteresnite sodrìni
na ovoj kompleksen lokalitet.
Raspoloèna e pod samiot vrv na
ridot, so dimenzii od 100 m vo nasoka istokzapad i 50 m vo nasoka
severjug. Gledano vo tretata dimenzija, sodrìnite na opservatorijata se rasporedeni na dve
platformi: isto~na i zapadna, od
koi isto~nata e za 20 m povisoka
od zapadnata. Na toj prostor od andezitni karpi drevnite ìteli gi

nabquduvale nebesnite tela, pred
s Sonceto i Mese~inata i gi
odbeleùvale mestata na izgrevaweto na vidliviot horizont. Na
zapadnata strana bile izgradeni
mesta za nabquduvawe, a na povisokata isto~na strana, vo karpite,
formirale markeri za odbeleùvawe na mestata na izgrevaweto
na Sonceto i na Mese~inata vo
to~no opredeleni denovi vo godinata. Na toj na~in, so dolgotrajno
i posveteno sobirawe informacii, ja osoznale periodi~nosta vo
dvièweto na Sonceto i Mese~inata i bile vo sostojba da izrabotat i da koristat lunaren kalendar. Tie uspeale da gi prepoznaat
i ciklusite na zatemnuvawata na
Sonceto i Mese~inata i moèle
da gi predvidat, koe{to verojatno
imalo golemo zna~ewe vo gradeweto na pretstavata za svetot i
organizacijata na religiozniot
ìvot na toga{nata zaednica.
Precizno opredelenata starost
na opservatorijata, homogenosta
na strukturata, na~inot na gradbata i dokaànata namena, pridonese da bide rangirana na ~etvrto
mesto na listata na stari opservatorii vo svetot objavena od strana
na Amerikanskata vselenska agencija NASA (2005).
NAODI OD KOKINO:
Kamena sekira, docna bronza

(XIV-XI v. pr.n.e.)
710
â{a, rana bronza

(XIX-XVII v. pr.n.e.)
Pehar, rana bronza

(XIX-XVII v. pr.n.e.)
Sad, sredna bronza

(XVII-XIV v. pr.n.e.)
KOKO[KI
Na zapadnata strana na lokalitetot e otkriena centralna ili astronomska pozicija, od koja se

gledaat site 9 markeri za odbeleùvawe na mestata na izgrevaweto na Sonceto i na Mese~inata na
isto~niot horizont. Tri od markerite se nameneti za odbeleùvawe na mestata na izgrevaweto
na Sonceto vo denot na letnata
dolgodnevnica, denot na zimskata
kratkodnevnica i denot na proletnata i esenskata ramnodnevnica. Preku mereweto na pozicijata
na markerot za izgrevaweto na
Sonceto vo denot na dolgodnevnicata e utvrdena starosta na opservatorijata. Drugite 6 markeri gi
ozna~uvale mestata na izgrevaweto na polnata Mese~ina, od koi
dva markera letno vreme gi ozna~uvale denovite koga taa ima maksimalna i minimalna vrednost na
deklinacijata, a drugite dva vo zimata gi ozna~uvale denovite koga
taa imala minimalna i maksimalna vrednost na deklinacijata.
Drugite dva markera sluèle za
opredeluvawe na dolìnata na lunarniot mesec od 30 dena letno
vreme i 29 dena zimno vreme. Preku nabquduvawata od centralnata
pozicija bil izrabotuvan lunaren
kalendar so perioda od 19 lunarni
godini. Celiot ciklus sodrèl 12
obi~ni lunarni godini so 12 lunarni meseci (6 zimski od 29 dena
i 6 letni od 30 dena), a 7 godini
bile prestapni i sodrèle 13 lunarni meseci, pri {to dodadeniot
lunaren mesec imal dolìna od 30
dena. Vo naukata ovoj ciklus e poznat kako Metonov ciklus, koj po
teoretski pat bil postaven od
atinskiot filozof Meton (423 g.
pr.n.e.) i vo anti~kiot period bil
mnogu popularen. Istraùvawata
pokaàa deka najmalku 1500 godini pred Meton ovoj ciklus im bil
poznat na drevnite nabquduva~i
od Kokino, koi na ednostaven
na~in go merele, a so markeri
trajno go odbeleàle vo karpite
na isto~niot horizont.
Vtorata po va`nost e pozicijata
za nabquduvaweto na ciklusite na
zatemnuvaweto na Sonceto i
Mese~inata. Vo astronomijata e
poznat faktot deka, gledano od
Sad, docna bronza

(XIV-XI v. pr.n.e.)
Arheolo{ka sonda na Kokino
isto geografko mesto, ciklusite

na zatemnuvaweto na Sonceto i
Mese~inata se povtoruvaat na sekoi 54 godini i 34 dena. Na isto~niot horizont se otkrieni 4 markeri, koi se gledaat samo od edno,
posebno obraboteno mesto na zapadnata strana, vedna{ do prestolite. Od ovaa mesto za nabquduvawe nabquduva~ite na neboto gi
markirale mestata na isto~niot
horizont, koi go pokaùvaat mestoto na izgrevaweto na polnata
Mese~ina to~no vo denot koga nastapuva noviot ciklus na zatemnuvawata od 54 godini i 34 dena. Merewata i matemati~kite analizi
pokaàa deka najstariot marker
poteknuva od 1917 g. pr.n.e. {to
zna~i deka gradeweto i funkcioniraweto na opservatorijata zapo~nalo najmalku vo XX v. pr.n.e.
Vo 2008 godina Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo go
stavi lokalitetot pod privremena
za{tita kako Kulturen predel
Kokino.
LIT.: Jovica Stankovski, Tati}ev Kamen
- megalitska opservatorija i svetili{te, Muzejski glasnik br. 7-9, Kumanovo,
2002; \ore Cenev, Megalitska opservatorija vo Kokino, na ostoto mesto;
Jovica Stankovski, Tri megalitski spomenici vo Kumanovskiot region, Pirajhme, tom 2, Zbornik na Narodniot
muzej Kumanovo, Kumanovo, 2003; Gjore
Bokal, èlezno vreme

(VII v. pr.n.e.)
Cenev, Archaeo-astronomical analyze on Kokino

site, Proceedings of the Conference of SEAC
(European Society for Astronomy in Culture),
Kecskemet, 2004; istiot, Archaeoastronomic
interpretation of Kokino, Proceedings of the
International Conference The Archaeology of
World Megalithic Cultures, Theme Session:
Euro Mediterranean Megalithic Cultures,
50001300 BC, Rodeoas, 2004; \ore Cenev
Jovica Stankovski, Kokino Ancient observatory katalog, DI Tumba Kumanovo, MID
Skopje, Kumanovo, 2005; NASA GSFC,
Ancient Observatories Timeless Knowledge
poster, Sun Earth Day 2005, http://sunearthday.nasa.gov/2005/images/ao_poster.pdf; Gjore
Cenev, Megalithic Observatory Kokino, Proceedings of the XIV National Conference of Astronomers of Serbia and Montenegro, Beograd,
2006; Gjore Cenev Jovica Stankovski, Kokino
Holy Mountain and Ancient Observatory, Macedonian Affairs VI, 1: Cultural Heritage: A
Bridge Towards a Shared Future, MIC, Skopje,
2007; Gjore Cenev, Archaeo-astronomical
characteristics of the Kokino archaeological site,
Astrophysical Investigations, Institute of
Astronomy at Bulgarian Academy of Science,
No. 9, Sofia, 2007; Jovica Stankovski, Kokino tvrdina na sonceto, katalog, NU
Muzej Kumanovo, Kumanovo, 2007; istiot,
The Peak Sanktuary Taticev Kamen at the Village
of Kokino and Two of its Cults, Thracia, XVII,
Istitute of Thracology, Sofia, 2007; Gjore Cenev,
Kokino Calendar, Proceedings of the International Conference Studing Nature Trough
Centuries, Beograd, 2008.
\. Cen. - J. S.
KOKO[KI, BLATNI (Rallidae)

familija na mali, do sredno golemi èravovidni ptici (Gruiformes), so kratok masiven
klun, so dolgi prsti i so
kratka opa{ka. Vo Makedonija ìveat 7 vidovi,
od vkupno 9
poznati vo Blatna koko{ka (Gruiformes)
Evropa.
trends and conservation status. Cambridge,
BirdLife International Conservation Series#,
12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of
1982.
Sv. P. V. Sid.
KOKO[KI, STEPSKI (Pterocletidae) familija sredno golemi

ptici, koi naseluvaat stepskopustinski podra~ja. Kaj nas neredovno se javuva eden vid stepska
koko{ka ili kopitka (Syrhaptes
paradoxus).
Grne, sredna bronza

(XVII-XIV v. pr.n.e.)
Kalap, docna bronza

(XIV-XI v. pr.n.e.)
711
KOLABORACIONISTI^KO

trends and conservation status, BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004;
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western
Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. V. Sid.
KOLABORACIONISTI^KO
KOMITSKO DVI@EWE vo
Egejskiot del na Makedonija
(1943) politi~ko i oruèno
dvièwe na Makedoncite dirigirano od bugarskite i italijanskite okuptorski vlasti. Vo Kostursko bile opfateni 60 sela so
okolu 10 iljadi privrzanici {to
organizirale vooruèni komitski ~eti {to sodejstvuvale so
italijanskite okupatorski vlasti vo borbata protiv gr~koto nacionalno (monarhisti~ko i komunisti~koto) i makedonskoto
nacionalno-revolucionerno dvièwe. Makedonskite sela gi branele od napadite na gr~kite maxiri. Glavni rakovoditeli bile:
Pando Makriev, Luka Damjanov,
Koqo [esterov (Baj Koqo) i dr.
Komitskoto dvièwe bilo porazeno so zaedni~ki akcii od gr~koto komunisti~ko antifa{isti~ko dvièwe (KPG ELAS) i makedonskoto nacionalno revolucionerno dvièwe SNOF. Dvièweto imalo izrazito antigr~ki, antikomunisti~ki i probugarski karakter.
LIT.: T. Mamurovski, Bugarskata propaganda vo Jugozapadna i Centralna
Egejska Makedonija 19411944, Skopje,
1989.
St. Kis.
KOLADONIJA, MAKEDONSKA (Heptaptera macedonica Bornm.)

makedonski floristi~ki endemit od familijata Apiaceae
(Umbelliferae)
({titocvetni
rastenija),
poznat vo okolinata na Kavadarci, Negotino i Demir
Kapija. Se nao|a na svetskata
crvena lista
Makedonska koladonija
na zagrozeni
rastenija (IUCN 1997 Red List of
Threatened Plants).
Vl. M.
KOLAROVSKI, Atanas (Dra~evo, Skopsko, 1926) igraorec i
koreograf. So formiraweto na
Dràvniot ansambl Tanec# stanal negov ~len i re~isi dvaeset
godini bil umetni~ki direktor,
koreograf i solo-igraorec. Od
1970 g. se preselil vo SAD kade
{to ja prodolìl svojata aktivnost kako instruktor. Toj e avtor
na pove}e koreografii, a nekoi
od niv (Dra~evka#, Kalajxisko#, Nevestinsko# itn.) stanaa
del od antologiskiot repertoar
M. Kol.
na Tanec#.
712
Panorama# vo Kru{evo (1978);

objektot na NIP Nova Makedonija# (1985). Se zanimava i so publicisti~ka dejnost i so slikarstvo.
Goce
Kolarovski
KOLAROVSKI, Goce (Skopje, 5.

I 1959 Skopje, 30. XI 2006) kompozitor, dirigent, pedagog, nau~nik, op{testven deec. Vo svoeto
tvore{tvo (orkestarsko, kamerno, solisti~ko) ja spojuva makedonskata muzi~ka tradicija (folklor, duhovna muzika) so sovremenite kompozitorski tehniki. Avtor na muzikolo{ki studii po
pra{awata na sovremenata muzika i muzi~koto obrazovanie. Redoven profesor (1999 2005 dekan) na FMU-Skopje, gostin-profesor na Univerzitetot vo Ni{.
Sozdava~ e na edna od najmnogubrojnite klasi po kompozicija vo
istorijata na FMU. Vo Ohrid osnova~ e na me|unarodnata letna
{kola Tehniki na komponirawe
vo muzikata na XX v. ^len e na
Pretsedatelstvoto na SOKOM,
na ZAMP.
V. K.-G.
Blagoja
Kolev
KOLEV, Blagoja (Sv. Nikole, 2.

II 1930) arhitekt i urbanist.
Diplomiral na Arhitektonskiot
otsek na Tehni~kiot fakultet vo
Skopje (1955). Doktoriral vo
Belgrad (1981). Kako proektant
rabotel vo Zavodot za urbanizam
na SRM i vo Zavodot za urbanizam i arhitektura na Grad Skopje.
Redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Negovoto tvore{tvo od oblasta na
arhitektonsko-urbanisti~ko
proektirawe e bogato i raznovidno. U~estvuval vo izrabotkata na prostorno-urbanisti~kite
planovi na Skopje. Pozna~ajni
realizacii: Domot na kulturata
vo Kumanovo (1974); Stopanska
banka vo Skopje (1975); hotelot
BIBL.: Sistemski pristup prostorne

organizacije grada Jiginus#, Beograd,
1983.
LIT.: E. Koleva, Arhitekt Blagoj Kolev (1930), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX
do krajot na HH vek, Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na
po~vata na Makedonija, 14, Skopje, 2006,
177186.
Kr. T.
Pando
Kolevski
KOLEVSKI, Pando (s. Dolno

Kotori, Lerinsko, Egejska Makedonija, 4. VI 1937) poet i preveduva~. Vo Gra|anskata vojna vo
Grcija (1949) ja napu{ta rodnata
grutka i nao|a svoja vtora tatkovina vo ê{ka. Gimnazija i Filozofski fakultet zavr{uva vo
Praga, kade {to i ostanuva da ìvee. Vraboten e kako bibliotekar vo Bibliotekata Klementinum# vo Praga. ^len e na DPM od
1987 g. êst u~esnik na SVP vo
Struga. Avtor e na knigite: Doa|aweto na ju`niot vetar# (1970);
Izgubena ramnoteà# (1978);
More zgr~eno vo do`d# (1984);
Okovi na korewata# (1989);
Aleksandar Makedonski#, poema
(1994) site na makedonski jazik,
i Dobar den, Makedonijo# (1998)
na ~e{ki. Preveduval ~e{ki poeti na makedonski jazik.
G. T.
KOLEVSKI, Perko \or|iev (Bune{, Probi{tipsko, 27. XII 1944)
spec. po transfuziologija i
imunologija, redoven prof. po
imunologija na Med. f. vo Skopje.
Bil minister za zdravstvo vo prvata Vlada na RM, glaven istraùva~ na 3 nau~ni proekti. Organiziral HLA laboratorija za
tkivna histokompatibilnost,
u~estvuval so imunolo{kiot del
vo prvite transplantacii na bubreg vo Makedonija (1977). Vraboten e vo RZT i avtor na brojni
KOLEVSKI-LAVSKI, Lazo Filipov (s. Mrzenovo, Vele{ko,
1918 blizu do Pletvar, na patot
KavadarciPrilep, 2. III 1942)
prvoborec i naroden heroj. Kako
KOLI[EVSKI-MITRE
Lazo
KolevskiLavski
pe~albar vo Belgrad, se vklu~il

vo tamo{noto sindikalno dvièwe. Po vra}aweto vo Prilep, kako aktivist na URS-ovite sindikati, bil primen za ~len na KPJ
i u~estvuval vo Ilindenskite demonstracii vo Prilep (1940), poradi {to bil uapsen. Po Aprilskata vojna (1941) bil ~len na
Mesniot voen {tab na MK na
KPJ vo Prilep i instruktor za
rakuvawe so oru`je. Pri akcijata
na Tunelot kaj Bogomila (septemvri 1941) go ubil straàrot. Bil
borec na Prviot prilepski NOPO Goce Del~ev#. Zaginal vo neprijatelska zaseda, zaedno so narodniot heroj Borka Taleski.
vaat èlbi za sre}a, zdravje i

napredok i za toa se daruvani so
kola~i, jabolka, kosteni, orevi,
pari i sl. Poradi vakvata funkcija, i nivniot karakter e obredno ceremonijalen. Kako pesni
{to se ispolnuvale na po~etokot
od novata godina, so niv lu|eto gi
izrazuvale svoite èlbi i nadeì taa da im donese blagosostojba, sre}a i zdravje. Osven iskaànite èlbi, vo niv decata go najavuvaat i doa|aweto na golemot
praznik Boìk (Deneska e Kolede
utre e Boìk...), kako i Novata
godina Vasilica (Koledica meledica, i po nea Vasilica...). Vo
nekoi krai{ta (Vele{ko, Tikve{ijata i dr.) okolu koledarskiot
ogan se peele erotski pesni. Mnogu od ovie pesni po nekoi voobi~aeni {emi se improviziraat na
samoto mesto, zavisno od potrebite na u~esnicite vo koledarskite obi~ai. Ova osobeno se odnesuva za erotskite pesni {to se
peat okolu koledarskiot ogan.
folklor i nacionalnata svest, 1, Skopje, 1987, 65; Kiril Penu{liski, Odbrani
1988; Marko Kitevski, Makedonska narodna lirika, (Obredni pesni), Skopje,
1997.
M. Kit.
fesionalni skalila: sorabotnik

vo Gradskata rubrika, vo Ekran#, dopisnik od Belgrad, urednik na Sabotniot prilog, zamenik na glavniot urednik i odgovoren urednik, generalen direktor (198898). Osnova~ i glaven i
odgovoren urednik na Biznis#,
prv dneven ekonomski vesnik vo
B. P. \.
Makedonija (2005).
KOLENCEV-KOKINOS, Hristo (Lerin, 1916 Skopje, 1987)
pripadnik na makedonskoto i na
gr~koto komunisti~ko dvièwe,
u~esnik vo Antifa{isti~kiot
otpor. Bil ~len na Okru`niot
odbor na NOF za Lerinsko i sekretar na Okru`niot komitet na
KOEM za Lerinsko.
1948, Skopje, 1981.
St. Kis.
KOLETIS, Joanis (?, 1774 Atina, 1847) gr~ki politi~ar, voda~ na t.n. francuska# partija,
pretsedatel na gr~kata Vlada (1844
1847). Vo gr~koto Sobranie ja
promoviral megali idejata kako
politi~ka programa za sozdavawe
golema gr~ka dràva za smetka na
balkanskite vladenija na osmanliskata dràva, vklu~uvaj}i ja i
Makedonija (1844).
LIT.: Ri~ard Klog, Istorija Gr~ke novog doba, Beograd, 2000.
D. Jov.
LIT.: Prilep i Prilepsko niz istorijata, kn. vtora, Prilep, 1972; Koce Solunski, Kolevski Filip Lazo Lavski
(19181942), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 180185; Prilep i Prilepsko vo NOV 1941 godina, Skopje, 1976;
Prilep i Prilepsko vo NOV 1942 godina,
kn. prva i vtora, Skopje, 1978.
S. Ml.
KOLEDARSKI NARODNI PESNI obredni lirski narodni

pesni {to se ispolnuvaat na
praznikot Badnik Kolede. Tie
se nerazdelno povrzani so koledarskite obi~ai, so paleweto na
koledarskiot ogan, no i so odeweto po koledica po ku}ite. Decata
najprvin okolu koledarskiot
ogan, a potoa po domovite peat
koledarski pesni, so koi iskaù-
Pande
Kolemi{evski
KOLEMI[EVSKI, Pande (Resen, 17. II 1948) novinar. Zavr{il Filozofski fakultet vo

Skopje. Vo NIP Nova Makedonija# od 1971 g. gi minal site pro-
Lazar Koli{evski
Koledari (Kumanovo, 5. I 2007)
KOLI[EVSKI-MITRE, Lazar
Panev (Sveti Nikole, 12. II 1914
Skopje, 6. VII 2000) metalski
rabotnik, komunisti~ki i nacionalen deec, naroden heroj na Jugoslavija i dràvnik pretsedatel na prvata vlada na NRM, organizacionen sekretar na PK na
KPJ za Makedonija. Go zavr{il
Voenozanaet~iskoto u~ili{te na
Voenotehni~kiot zavod vo Kraguevac i se vklu~il vo komunisti~koto rabotni~ko dvièwe kako
~len na SKOJ (1932) i na KPJ
(1935). Bil sekretar na partiski713
KOLI[EVSKI-MITRE
Lazar Koli{evski (vtor od desno) so Prezidiumot na ASNOM, Glavniot {tab na Makedonija i ~lenovite
na sojuzni~kite misii srde~no pre~ekani od gra|anite na Skopje (noemvri 1944)
ot komitet vo Voenotehni~kiot
zavod, kade {to rabotel, organizacionen sekretar na Okru`niot
komitet na KPJ vo Kraguevac i
delegat na Pettata zemska konferencija na KPJ (Zagreb, 1940).
Poradi politi~kata aktivnost
pove}e pati bil apsen i progonuvan. Po odluka na PK na KPJ za
Srbija, zaradi formirawe organizacija na KPJ, bil ispraten na
partiska rabota vo Smederevska
Palanka (po~etokot na 1941). Potoa, po odluka na CK na KPJ, bil
ispraten za organizacionen sekretar na PK na KPJ za Makedonija (septemvri 1941), kade {to
do{ol vo otvoren sudir so stavovite na Metodija [atorov-[arlo. Kako rakovoditel na Pokrainskiot voen {tab, bil eden od
organizatorite na oruènoto vostanie vo Makedonija, no naskoro
bil uapsen od bugarskata policija (po~etok na noemvri 1941) i bugarskiot Voen preki sud vo Ohrid go osudil na smrt. Podocna
kaznata mu bila zameneta so doìvotna robija, a ja izdrùval vo
Pleven (Bugarija) do kapitulacijata na fa{isti~ka Bugarija
(8. IX 1944). Iako v zatvor, vo otsustvo bil izbran za sekretar na
novoformiraniot CK na KPM
(19. III 1943 juli 1963). Vo otsustvo bil izbran i za delegat na
Vtoroto zasedanie na AVNOJ
(1943), za ~len na Prezidiumot na
AVNOJ i delegat za Prvoto zasedanie na ASNOM. Na Vtoroto
vonredno zasedanie na ASNOM
bil izbran za pretsedatel i kooptiran za pretsedatel na Rabotnoto telo pri Prezidiumot na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil
pretsedatel na prvata Vlada na
NRM (16. IV 1946) i pretsedatel
na Izvr{niot sovet na NRM,
~len na CK na KPJ/SKJ, republi~ki i sojuzen pratenik, pretse714
datel na Narodnoto sobranie na

NR Makedonija, kandidat za ~len
na Politbiroto na CK na KPJ,
~len na Izvr{niot komitet na
CK na SKJ, ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ, ~len na
Glavniot i na Sojuzniot odbor na
Narodniot front, pretsedatel
na Sojuzniot odbor na SSRNJ
(19531967), pretsedatel na Glavniot odbor na SSRNM, ~len na
Pretsedatelstvoto na Sojuzniot
odbor na SSRNJ, ~len na Centralniot odbor na Sojuzot na
borcite od NOVJ, sekretar na
Izvr{niot komitet na CK na
SKM, ~len na Sovetot na Federacijata (19671972), ~len na Pretsedatelstvoto na SKJ, potpretsedatel i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ po smrtta na J.
B. Tito (19721984), kako i na
drugi rakovodni dol`nosti. Siot raboten vek bil dosleden sprovodnik na politikata na KPJ, no
vodel smetka i za nacionalnite

interesi na Makedonija i makedonskiot narod. Po negova inicijativa i pod negovo rakovodstvo
se formirani niza makedonski
nacionalni nau~ni i kulturni
institucii. Toj bil eden od retkite jugoslovenski revolucioneri {to imal hrabrost da mu se
sprotistavi na nekoi stavovi na
J. B. Tito. Na sednicata na Izvr{niot komitet na SKJ (1819. II
1963), me|u drugoto, se zaloìl za
Leninovata definicija na ramnopravnosta na naciite: nikakva
privilegija nitu za edna nacija,
nitu za eden jazik... Jugosloven
(koga stanuva zbor za jazikot) moè da se smeta onoj {to ne e obremenet so razni predrasudi kon makedonskata i slovene~kata nacija
i jazik, tuku nastojuva da gi zapoznae kulturata i jazikot na tie nacii. Vladeeweto na trite jazici,
podvlekov: na trite jazici, edna e
od pretpostavkite za zacvrstuvawe na jugoslovenstvoto, a ne obratno: insistiraweto na srpskiot jazik kako vladeja~ki jazik!
Vpro~em, koga se raboti za ramnopravnost i na naciite i na nivnite jazici, brojot i goleminata
na edna nacija ne moè da ima nikakva uloga za pogolemata od druga nacija ili pomalku razviena
nacija.# Po~ina kako penzioner
povle~en od javniot ìvot. Avtor
e na istoriografski, politi~ki i
publicisti~ki izdanija. Celiot
bogat li~en arhiv i svojata biblioteka pred smrtta gi predal na
Arhivot na MANU. Nositel e na
Partizanska spomenica 1941, Orden naroden heroj na Jugoslavija,
Orden na narodnoto osloboduvawe, Orden junak na socijalisti~kiot trud i drugi visoki doma{ni
i stranski odlikuvawa.
Lazar Koli{evski, vo svojstvo na potpretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ, govori na pogrebot

na J. B. Tito pred tribinata na stranskite dràvnici (8. V 1980)
KOLONIZACIITE
IZV.: Majskite i junskite denovi vo 1941

godina vo Makedonija, êtirieset godini, kn. 5, Skopje, 1962, 127141; Grub falsifikat. Odgovor na Lazar Koli{evski
po povod pismoto na Ligata za demokratija i pi{uvaweto na sofiska Duma#, Nova Makedonija#, XLVI, 15585, Skopje, 15. VI
1990, 4.
BIBL.: 11 oktomvri 1941 i narodnoto
vostanie vo Makedonija, Nov den#, I, 1,
Skopje, 1945, 39; Politi~ko-ekonomskoto poloènie. (Referat). Oddel(enie) za
pe~at i agitacija na zems(kiot) odbor na
N(aroden) f(ront) na Makedonija, Skopje, 1946; Govor na Vonrednoto zasedanie
na ASNOM, odràno na 14 april 1945 godina vo Skopje, Govori i statii, Skopje,
1947, 6677; 11 Oktomvri 1941 godina i
narodnoto vostanie vo Makedonija, Govori i statii, Skopje, 1947, 4758; Govor
odràn na proslavata na 11 oktomvri
1946, Nov den#, IV, 5, Skopje, 1948, 38;
Politi~ki izve{taj na Centralniot
komitet na Komunisti~kata partija
na Makedonija. Referat odràn na I Kongres na KPM, Skopje, 1949; Govor na Lazar
Koli{evski na sve~eniot miting po povod petgodi{ninata na Narodna Republika Makedonija na 2 avgust 1949 vo
Skopje, Socijalisti~ka zora#, I, 4, Skopje, 1949, 2432; Za nekoi aktuelni stopanski pra{awa, Skopje, 1949; Istorija,
stvarnost, aspiracii, Skopje, 1959; Macedonian National question, Beograd, 1959; Op{testveno-politi~eskoe razvitie Narodnoj Republiki Makedonii, Beograd,
1959; Social and political development in the
peoples Republic of Macedonia, Beograd, 1959;
Borbata na makedonskiot narod moè{e
da bide samo vooruèna borba protiv
site okupatori i site hegemonisti~ki
posegawa. Govor na pretsedatelot na Narodnoto sobranie na Makedonija Lazar
Koli{evski na golemiot naroden sobir
vo Prilep, Makedonija#, VIII, 103, Skopje, 615; Aspekti na makedonskoto pra{awe, Skopje, 1962, 1979 i 1988; Na{ata
revolucija ostanuva kakva {to be{e
Titova, Glasnik# na INI, XXIV, 2,
Skopje, 1980, 3943; Zna~eweto na Fu{tanskoto sovetuvawe, Fu{tansko partisko sovetuvawe, Skopje, 1983; Majskite i junskite dni vo 1941 vo Makedonija,
Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 19411945, tom I, kn. prva, Skopje,
1984, 114127; The Macedonian take charge of
their own fate, Macedonian Rewiev#, XV, 2,
Skopje, 1985, 169174; Majski i junski dani u
Makedoniji 1941, Makedonija od ustanka do slobode 19411945, Beograd, 1987, 131141; Zna~aj 11 oktobra, na istoto mesto, 271278;
Okupljanje makedonskog naroda na platformi
Narodnog fronta, na ist. m., 579588; Organizaciono pitanje NOF u Makedoniji, na ist. m.,
589-604.
LIT.: Vidoe Podgorec, Koli{evski Panev Lazar Mitre (1914), Narodni heroi
od Makedonija. Skopje, 1973, 187191;
Narodni heroji Jugoslavije, knjiga prva AM,
Beograd, 1975; Krste Crvenkovski, Lazo me
klevete{e kaj Tito, Odgovor na Krste
Crvenkovski na kaùvawata na Koli{evski, Ve~er#, Skopje, 4. XI 1989, 2425; Abdu{ Husein ]amuran Tahir, Dali samo
dvajca-trojca Turci, Ve~er#, Skopje, 4.
XI 1989, 24; @arko Rajkovi}, Magle oko Lazara
Koli{evskog, Plju{te javne optu`be na ra~un nekada{njeg makedonskog lidera, As#, X, 481,
Sarajevo, 9. III 1990, 1 i 5; Slobodan Kqaki,
Kako je stvarana koalicija Bakaria i
Kardeqa. Akademik Vladimir Dedijer o
radu na IV tomu Novih priloga za biografiju Josipa Broza Tita# (21), Politika#,
Beograd, 22. IV 1990, 21; Stevan Zec, Kako
su graene rezidencije. Josip Kopini~:
[ta je skrivala {ifra Vazduh# (10),
Politika#, LXXXVII, 27529, Beograd, 29.
V 1990, 27; R. S. Ko je Koli{ev(ski), Svet#, XI,
213, Beograd, 13. VI 1990, 6; Katarina Gogo-
va, Zo{to ne be{e obesen Lazar Koli{evski. Koli{evski ne go mole{e bugarskiot car, Nova Makedonija#, XLVI,
15598/9, Skopje, 28 i 29. VI 1990, 4; Goce
Mitevski, Molba do carot postoi!, Ve~er#, XXVIII, 8369, Skopje, 30. VI 1990, 22
23; Vojin Luki, Verovao u Titovo po{tewe, Brionski plenum: za{to je Rankovi morao da padne, Politika ekspres#,
XXVIII, 9454, Beograd, 4. VII 1990, 16; S.
Dautovi i R. uri, Kada je po~eo
stvarni raspad Jugoslavije, Politika#,
LXXXVIII, 17932, Beograd, 12-28 (i ponatamu), VII 1991; Pero Tikvar, Izjava za periodot 19391942 godina (6 juni 1948),
Nova Makedonija#, XLVII, 16080, Skopje,
29. X 1991 (i ponatamu), 17; (Lazar) Koli{evski, Ocenki inkorporirani vo Politi~kiot izve{taj, Nova Makedonija#,
XLVII, 16080, Skopje, 29. X 1991 (i ponatamu), 17; Koli{evski vo aut. Ohridskoto
sobranie donese odluka za odzemawe na
titulata po~esen gra|anin. Republika#,
I, 110, Skopje, 27. XII 1991, 1; D. ^., Lazar
Koli{evski bez titulata po~esen gra|anin. Odluka na odbornicite na Sobranieto na Ohrid, Nova Makedonija#,
XLVII, 16140, Skopje, 28. XII 1991, 4; Dragan
Kqaki}, Vremeto na Koli{evski. Redaktor i prevod od srpski Mirko Mironski,
Skopje, 1994.
S. Ml. Sv. [.
Marko
Kolovski
nik i urednik na Muzi~kata programa na Radio Skopje. Zabeleìtelna e negovata uloga kako
direktor na Ansamblot za narodni igri i pesni Tanec# (2002
2006), koga pod negovo vodstvo doìvuva vistinski podem so koncertnite nastapi niz svetot. Avtor e na knigite Makedonski kompozitori i muzikolozi# (1993) i
Ex tempore# (2001), kako i na
brojni statii, osvrti i kritiki
objaveni vo doma{ni i vo stranB. Ort.
ski publikacii.
KOLO@EG narodno imenuvawe na prviot mesec vo godinata
januari.
S. Ml.
Ostatoci od hramot Apolon Eteudanos (Gromobiec)

vgradeni vo crkvata Sv. Bogorodica#, vo s. Dabnica,
Prilepsko
KOLOBAISA, TRESKAVEC
(Dabnica, Prilepsko) anti~ko
planinsko svetili{te. 350 m zapadno pod dominantniot Zlatovrv (1.422 m) na dolgoto planinsko plato Treskavec. Se nao|a 4
km severno od Varo{, 600 m nad
poleto. Na natpisot posveten na
Apolon Eteudanos (Gromobiec) i
na Artemida mestoto e imenuvano kako Kolobaisa. Ostatocite
od nivniot hram se sekundarno
vyidani vo srednovekovnata crkva Sv. Bogorodica#. Vo docnata
antika na istoto mesto bila podignata ranohristijanska crkva,
~ii{to kameni oltarni plutei
se isto taka vyidani vo crkvata.
LIT.: I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo
Makedonija, Skopje, 1999, 8990.
V. L.
KOLOVSKI, Marko (Struga, 25.

XI 1957) muzikolog. Na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo
Skopje diplomira (1983) prvin na
Oddelot po muzi~ka teorija i pedagogija, a potoa i na Oddelot po
muzikologija, vo klasata na
prof. Dragoslav Ortakov. Raboti kako nastavnik vo Struga, a potoa (od 1985) e muzi~ki sorabot-
KOLONIZACIITE VO MAKEDONIJA (19181953). Vo ozna~eniot period vo Makedonija

bile izvr{eni dve kolonizacii.
Prvata kolonizacija bila izvr{ena vo periodot me|u dvete
svetski vojni (19181941). So kolonizirawe vo Makedonija semejstva od drugite krai{ta na
Kralstvoto Jugoslavija golemosrpskiot vladeja~ki reìm nastojuval da ja razbie kompaktnata
etni~ka celost na naselenieto od
ovoj del na Makedonija i da izvr{i denacionalizacija i asimilacija na makedonskiot narod. Utvrdeno e deka vo ozna~eniot period na podra~jeto na Vardarskiot
del na Makedonija bile naseleni
vkupno 4.167 kolonisti~ki semejstva. Kolonistite dobivale pokrupni imoti i poplodna zemja,
steknuvale pravo da gi polzuvaat
utrinite, {umite i pasi{tata vo
dràvna i vo selska sopstvenost,
im bil dodeluvan zemjodelski inventar, dobivale ku}i i drugi pomo{ni zgradi {to gi podigala
dràvata, bile snabduvani so povolni zaemi, osloboduvani od
pla}awe: danoci, op{tinski dava~ki, carini i sl. Kolonizacijata ne gi postignala o~ekuvanite
rezultati. Etni~kata kompaktnost na makedonskot narod ne bila razbiena. Kolonisti~kite semejstva, i pokraj dobienite brojni privilegii i potro{enite
sredstva, ne uspeale da sozdadat
stabilni zemjodelski stopanstva
i ne go unapredile zemjodelskoto
715
KOLONIZACIJATA
Aleksandar
Apostolov:
Kolonizacijata
na Makedonija
vo stara
Jugoslavija
Istoriska karta na kolonizacijata vo Vardarskiot del na Makedonija (1919-1929)
proizvodstvo. Mno{tvo kolonisti~ki semejstva, osven {to doa|ale vo sudir so mesnoto naselenie, ne uspevale da se prisposobat na klimatskite uslovi i se
vra}ale vo rodnite krai{ta ili
se naseluvale vo makedonskite
gradovi, kade {to povtorno so
obilna poddr{ka na reìmot
navleguvale vo trgovijata, bankarstvoto, industrijata i vo drugite poprofitabilni dejnosti i
zanimawa. Vo vremeto od 1945 do
1953 g. vo Makedonija, kako federalna edinica na novata jugoslovenska dràva, naporedno se odvivale dva vida kolonizacii. Dokolku preseluvaweto bilo nadvor od Makedonija, odnosno vo
druga federalna edinica (republika), kolonizacijata bila narekuvana sojuzna (nadvore{na), a
kolonizacijata vo ramkite na samata republika bila narekuvana
zemska (vnatre{na). Nadvore{nata kolonizacija bila naso~ena
kon naseluvawe semejstva vo Vojvodina. Ovaa kolonizacija bila
so namerata za slovenizacija# na
Vojvodina, zad {to vsu{nost se
kriele namerite za srbizacija#.
Od Makedonija bile naseleni vo
Vojvodina vkupno 1.678 makedonski selski semejstva so 10.352
~lenovi. Naseluvaweto vo Vojvodina bilo so mnogu te{kotii. Naselenicite sakale da dobijat imoti vo individualna sopstvenost, a
bile prinuduvani da vleguvaat vo
formiranite zemjodelski zadrugi i kolektivno da ja obrabotuvaat zemjata. Mesnoto naselenie
pokaùvalo neprijatelski stav
sprema kolonistite. Mnozina od
716
kolonistite po izvesno vreme se

vra}ale nazad vo svoite rodni mesta. Preku vnatre{nata kolonizacija se nastojuvalo da se re{i
problemot so siroma{nite semejstva od pasivnite krai{ta.
Semejstva od selata na Skopska
Crna Gora bile naseluvani vo nizinskite predeli na Skopskata
Kotlina. Vo Pelagonija i vo Tikve{ijata bile naseluvani semejstva od pasivnite krai{ta na
Debarca i na Malesija. Mnogu begalci od Egejskiot del na Makedonija bile naseleni vo Ov~e Pole i vo Negotinska okolija. I
ovaa kolonizacija (po obem mnogu
poskromna od nadvore{nata), bila povrzana so brojni problemi i
te{kotii od sekakov vid (preselba, smestuvawe, obezbeduvawe so
zemja, ku}i, pomo{ni zgradi,
prisposobuvawe, socijalno integrirawe vo novata sredina i sl.).
IZV.: d-r Eftim Bojaxievski, Kolonizacijata vo Makedonija, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet#, Skopje, 1961; d-r
Aleksandar Apostolov, Kolonizacijata
na Makedonija vo stara Jugoslavija,
Skopje, 1966; d-r Simo Mladenovski, Banatskoto selo Jabuka, Skopje 1986; d-r
Risto Hristov, Selskoto stopanstvo na
Vardarska Makedonija me|u dvete svetski vojni niz arhivski izvori, Istorija#, br. 12, Skopje, 1987; D-r Simo Mladenovski, Makedoncite vo Vojvodina po
Osloboduvaweto, Naciite, malcinstvata
i balkanskata sorabotka, Del~evo, 1987,
345350; d-r Risto Hristov, Seloto vo
Vardarskiot del od Makedonija me|u dvete svetski vojni (socio-ekonomski istraùvawa), Skopje, 1993; d-r Violeta A~koska, Agrarnata reforma i kolonizacija vo Makedonija 19441953 (dokumenti),
Skopje, 1997; istata, Agrarno-sopstveni~kite odnosi, promeni i procesi vo
Makedonija 19441953, Skopje, 1998. R. H.
KOLONIZACIJATA na Vardarskiot del na Makedonija kako

sistem (19121941) tu|ozemno
naseluvawe za menuvawe na nacionalnata struktura sproveduvana
vo 4 etapi: 19121915, 19191924,
19241928, 19296 april 1941 g.
Koloniziraweto se vr{elo vrz
osnova na specijalnite akti:
Uredba za naseluvawe na novoosvoenite i prisoedineti oblasti
na Kralstvoto Srbija# od 20. II
1914 i Prethodni odredbi za
podgotovka na agrarnata reforma# od 27. II 1919 g. Bile kolonizirani dobrovolci#, ~etnici,
poniski dràvni slu`benici,
avtokolonisti privatna i dràvna kolonizacija, a se instalirale i kulturni, prosvetni, stopanski i drugi ustanovi. Objekti
na kolonizacijata bile: slobodnata dràvna zemja, op{tinskite
i selskite zemji i utrini, imotite na begalcite i zemji{tata {to
moàt da se izdvojat od pogolemite imoti. Kolonizacijata ja sproveduvale: Agrarnoto oddelenie,
so 6 otseci pri Ministerstvoto
za agrarna reforma na Kralstvoto na SHS (od 12. II 1920); agrarnite zaednici (od 20. II 1922), odnosno agrarnite zadrugi (od
1931); Vrhovnoto poverenstvo na
agrarnata reforma vo Skopje (od
1931); agrarnite poverenstva vo
pove}e gradovi i Vi{iot agraren
sud vo Skopje. Krajniot rezultat
na kolonizacijata vo Vardarskiot del na Makedonija do krajot na
oktomvri 1940 g. bil: 200 kolonii
i 4.167 kolonisti~ki semejstva.
LIT.: D-r Aleksandar Apostolov, Kolonizacijata na Makedonija vo Stara Jugoslavija, Skopje, 1966.
N. Cv.
KOLONIZACIJATA na Egejskiot del na Makedonija (1913

1928) dràvno i me|unarodno
stimuliran imigrantsko-emigrantski proces. Paralelno so
proteruvaweto na makedonskoto
naselenie po silata na Nejskiot
dogovor (1919) i Lozanskiot miroven dogovor (1923), gr~kata dr-
KOLOMONOS
àva sproveduvala kolonizacija

na Egejskiot del na Makedonija
za da go smeni etni~kot sostav na
naselenieto. Kolonizacijata se
vr{ela so naselenie od stara Grcija (vnatre{na kolonizacija) i
so gr~ko i negr~ko hristijansko
naselenie dojdeno od drugi zemji
(nadvore{na kolonizacija). So
vnatre{nata kolonizacija vo
Egejskiot del na Makedonija od
1913 do 1928 g. bile kolonizirani
53.056 Grci, a so nadvore{nata
kolonizacija bile kolonizirani
565.143 du{i (Grci, Karamanlii,
Ermenci i pripadnici na razni
kavkaski narodi). Vo toj period
bile kolonizirani 618.199 lica,
razli~ni po svoeto poteklo, jazik i kulturni tradicii. Gr~kata
kolonizacija imala te{ki etnojazi~ni posledici za makedonskiot narod. So golemata gr~ko-hristijanska kolonizacija Makedoncite go zagubile svojot etni~ki
istoriski status od narod (najmnogubroen) stanale malcinstvo
vo svojata rodna zemja, a makedonskiot jazik bil sveden na jazik na
malcinstvo. I pri site tie nasilni promeni vo etni~kata istorija na Ju`na Makedonija od
strana na noviot gr~ko-maxirski
etni~ki asimilatorski sistem,
makedonskoto naselenie davalo
otpor i opstojalo kako nacionalno malcinstvo na svojata zemja.
LIT.: S. Kiselinovski, Gr~kata kolonizacija vo Egejska Makedonija (19131940),
Skopje, 1981; istiot, Etni~kite promeni
vo Makedonija (19131995), Skopje, 2000.
St. Kis.
KOLONIZACIJATA VO MAKEDONIJA vo vremeto na osmanliskoto vladeewe (XIVXIX

v.) vseluvawe inorodno naselenie na teritorijata na Makedonija. Najva`niot faktor na osmanliskata kolonizacija vo Makedonija bile turskite nomadski
sto~ari, pred s# Jurucite. U{te
kon krajot na XIV v., dobrovolno
ili so prisila od dràvata, bile
prefrluvani od Mala Azija. Jurucite bile vklu~eni i vo posebna voena organizacija {to ja pomagala redovnata osmanliska vojska. Prvite podatoci za prisustvo na Jurucite vo Makedonija datiraat od XV v. i se odnesuvaat za
okolinata na Prilep. Podocna
Jurucite bile kolonizirani i vo
Bitolsko i Lerinsko. Najintenzivnoto doseluvawe na Jurucite
se slu~ilo kon krajot na XV i XVI
v. koga bila sozdadena i posebna
teritorijalna organizacija na
Jurucite vo Solunskiot i vo Ov~epolskiot juru~ki sanxak, vo
koi bile opfateni najgolemiot
del od Jurucite vo Makedonija.
Se smeta deka kon sredinata na
XVI v. brojot na juru~koto nasele-
nie vo Makedonija stignal ok.

140.000. Ovaa kolonizacija dovela do zna~ajni promeni vo demografskata struktura na oddelni
regioni, a isto taka i do promeni
vo strukturata na selskoto stopanstvo zasiluvaj}i go pred s#
sto~arstvoto. Vo vremeto na osmanliskoto vladeewe na teritorijata na Makedonija se doselilo
i brojno evrejsko naselenie, posebno po nivnoto proteruvawe od
[panija i Portugalija (1492).
LIT.: Aleksandar Stojanovski, Gradovite na Makedonija od krajot na XIV do XVII
vek, Skopje, 1981; A. Vacalopoulos, History of
Macedonia, 13541883, Thessaloniki, 1973;
Mustafa Akda\, Twrkiyenin iktisadx ve i]timai
tarihi, cilt X, 12431453, Istanbul 1974. Dr. \.
na otporot vo Grcija. Spored povoenite popisi, brojot na Makedoncite vo Vojvodina variral: od

9.090 Makedonci (1948), 10.726
(1953), 15.190 (1961, od koi 8.571
od ma{ki i 6.619 lica od ènski
pol), 18.897 (1971) i 11.785 (2002)
ili 0,58% od vkupnoto naselenie.
Nema okolija bez Makedonci, a
najmnogu gi ima vo Pan~eva~kata
i Vr{a~kata okolija.
LIT.: D-r Simo Mladenovski, Banatskoto selo Jabuka, Skopje, 1986; istiot, Makedoncite vo Vojvodina, Naciite, malcinstvata i balkanskata sorabotka, Gocevi denovi# Del~evo, 1987, 345350;
istiot, Mnoguvekovni vrski na ìtelite od Makedonija i Vojvodina, Makedonska videlina#, I, 1, Pan~evo, dekemvri
2006, 15.
S. Ml.
@amila
Kolomonos
Simo
Mladenovski:
Banatkoto selo
Jabuka
(1986)
KOLONIZACIJATA NA MAKEDONCITE VO VOJVODINA (19451946) kolonizacija

izvr{ena vrz osnova na Uredbata
za naseluvawe vo Vojvodina i
Uredbata na Komisijata za naseluvawe od Agrarniot sovet na
DFJ (8. IX 1945). Agrarniot sovet
donel re{enie od Makedonija vo
Vojvodina da bidat kolonizirani
2.000 semejstva, glavno vo Banat
(vo okolinata na Pan~evo, Vr{ac i Plandi{te). Vo s. Jabuka,
vo okolinata na Pan~evo, bile
doseleni 643 makedonski semejstva so 3.784 ìteli i Makedoncite
pretstavuvale 92% od naselenieto, vo s. Glogow 90%, a vo s. Ka~arevo 82,3% Makedonci od vkupniot broj ìteli vo seloto. Vo vr{a~kiot del na Banat doselenicite od Makedonija se naselile
vo Gudurica, Veliko Sredi{te,
Plandi{te, Velika Greda, Hajdu~ica, Stari Lec i Duìne (vkupno 353 semejstva so 2.096 ìteli).
Isto taka, vo Vojvodina bile
zgrièni i izvesen broj semejstva
begalci od Gra|anskata vojna vo
Grcija, a bile otvoreni i nekolku internatski domovi za decatabegalci bez roditeli (vo Bela
Crkva i vo drugi mesta). Vo Bulkes bile zgrièni okolu 6.000
Makedonci i Grci od Dvièweto
KOLOMONOS, @amila Isak

(Bitola, 18. VI 1922) revolucionerka i prvoborec, profesorka
po francuska filologija, op{testvenik, pisatel i publicist od
(evrejsko poteklo) vo Skopje. Diplomirala na Filozofskiot fakultet (Katedra za francuski jazik i knièvnost). Kako ~len na
SKOJ i prvoborec (april 1941)
bila istaknat organizator na
evrejskata mladina vo NOD. Bila
primena za ~len na KPJ (april
1942) i naskoro preminala vo
ilegalstvo. Stanala borec na
Bitolskiot narodnoosloboditelen partizanski odred Goce
Del~ev# (april 1943). Bila zamenik politi~ki komesar vo
Prvata makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada i zamenik politi~ki komesar na êtirieset i vtorata
(makedonska) divizija na NOVJ,
sekretar na bataljonski, brigaden
i diviziski komitet na KPM.
Podocna bila izbrana za ~len na
Okru`niot komitet na KPM vo
Bitola i ~len na PK na SKOJ za
Makedonija (dekemvri 1944). Po
Osloboduvaweto bila funkcioner na AF@ na Makedonija, sekretar na Okru`niot naroden odbor vo Tetovo, kandidat za ~len
na CK na KPM (izbrana na Prviot kongres na KPM) i ~len na
CK na KPM (birana na Vtoriot,
Tretiot i êtvrtiot kongres na
CK na KPM/SKM), na~alnik na
Personalnoto oddelenie vo Vla717
KOQOZOV
data na NRM, ~len na Agitprop

na CK na KPM, ~len na Kadrovskata komisija na CK na KPM,
republi~ki pratenik vo Sobranieto na SRM (vo pove}e svikuvawa), pretsedatel na Sojuzot na
ènskite dru{tva na Makedonija, pretsedatel na Republi~kiot
sovet na dru{tvata za za{tita i
vospituvawe na decata i aktivist
na podocne{niot Sovetot za griì i vospituvawe na decata na
Makedonija. Izbrana za profesor
emeritus na Katedrata za romanska
filologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1962). Nositel
e na Partizanska spomenica 1941
i Orden na bratstvoto i edinstvoto so zlaten venec. Avtor e
na prilozi i knigi se}avawa i dokumenti za minatoto na Evreite
vo Makedonija, posebno vo Vtorata svetska vojna i NOB, za judeo{panskiot jazik i knièvnost (jazikot i knièvnosta na
Sefardite) i dr.
BIBL.: Poslovice, izreke i pri~e Sefarda, Beograd, 1978; Evreite vo Makedonija
vo Vtorata svetska vojna (1941-1945), t.
1-2, Skopje, 1986 (koredaktor); 500 godini
od evrejsko-{panskiot jazik vo Makedonija, Sefardski odglasi. Studii i se}avawa za Evreite vo Makedonija, Skopje,
1995, 53-64; Migraciite na Evreite vo
Makedonija od anti~ko vreme do denes, na
istoto mesto, 77-85; U~estvoto na Evreite od Makedonija vo narodnoosloboditelnoto dvièwe i revolucijata, na
istoto mesto, 102-147; Evreite vo Makedonija i nivniot jazik, na istoto mesto,
224-249; Morfologija na evrejsko-{panskite govori vo Bitola i Skopje, na istoto mesto, 250-270; Evreite vo Makedonija i nivniot jazik, Jazicite na po~vata
na Makedonija, MANU, Skopje, 1996, 111126; Morfologija na evrejsko-{panskite
govori vo Bitola i Skopje, na istoto
mesto, 127-138; Sinteyas de los sefardes de la
Makedonia: memoria, uzos, mantinision, Skopje,
2005; Evrejskite zaednici vo Makedonija
do 1941 godina, Skopskite Evrei, Skopje,
2002, 7-51; Monastir without Jews, New York,
2008 (se}avawa).
S. Ml.
KOQOZOV, Boris (Bogdanci,

1930 Skopje, juni 1998) grad.
fakultet vo Skopje (1980 g.) po
predmetite od oblasta na metalnite konstrukcii i ispituvaweto na konstrukciite. Se usovr{uval vo SAD (1964/65). Bil dekan
na Grade`niot fakultet (1979
1981). So temelnoto poznavawe na
~eli~nite konstrukcii, imal
zna~ajna uloga vo razvojot na metalnata industrija kaj nas. Q. T.
KOMARCI, VISTINSKI (Culicidae) dvokrilni insekti, so
tenko telo i so izdolèni noze.
Slabi leta~i. Ma`jacite se sre}avaat pokraj vodi i se hranat so
rastitelni sokovi, a ènkite cicaat krv od ~ovekot i od ìvotnite. Larvite i kuklite ìveat
vo vodna sredina. Vo Makedonija
ovaa familija e zastapena so ne718
kolku vidovi. Naj~est e obi~niot komarec (Culex pipiens L.), koj

ìvee pokraj reki, neiste~ni vodi, bari, kanali
i na drugi vla`ni mesta. Vo
opredelen period od godinata
se pojavuva masovno. Sli~en
na obi~niot e
Obi~en
komarec
malari~niot
komarec (Anopheles maculipennis Mg.) {to se sre}ava po mo~uri{ni predeli. Toj e
prenesuva~ na malari~niot parazit vo krvta na ~ovekot {to ja
predizvikuva bolesta malarija.
V. T. K. M. Kr.
KOMARCI, DOLGONO@NI (Tipulidae) dvokrilni insekti so

dolgi noze i so dolgi tesni krilja. Slabi leta~i. Sli~ni se na vistinskite komarci. Razvitokot i
rasprostranuvaweto im e usloveno od vla`nosta. Se sre}avaat vo vla`ni
{umi i livadi,
vo gusti grmu{ki, pokraj bregovi na reki,
Dolgonoèn
planinski potokomarec
ci i pokraj drugi vodi. Ovaa familija vo Makedonija e zastapena so 108 vidovi.
Najkrupen pretstavnik e golemiot komar (Tipula oleracea L.).
LIT.: Du{ka Simova-To{i}, Dolgono`ni komarci Tipulidae (Diptera Insecta),
Fauna na Makedonija, III, Prirodonau~en
muzej na Makedonija, Skopje, 1977.
V. T. K. M. Kr.
KOMERCIJALNI (DEPOZITNI) BANKI VO RM finansiski institucii, ~ija osnovna dejnost se sostoi vo pribirawe depoziti i odobruvawe krediti. Na
krajot od 1992 g. bankarskiot si-
Komercijalna banka, Skopje
Stopanska banka, Skopje
stem na RM go so~inuvaa samo 6

banki. Vo tekot na 1993 g. doa|a
do golem interes za osnovawe novi privatni banki i brojot na
bankite se zgolemuva na 20. Vo maj
1993 g. se donesuva prviot Zakon
za banki i {tedilnici so koj se
utvrduvaat uslovite za osnovawe
i rabotewe na bankite, a vo april
1995 g. zapo~nuva obemen proces
na sanacija na bankarskiot sistem. Vo sredinata na 1990-tite
evidentna e pazarnata dominacija na dve banki, koi u~estvuvaat
so nad 50% vo vkupnata aktiva, a
lo{ite plasmani u~estvuvaat so
44% vo vkupnite plasmani na
bankite. Vo 2000 g. e donesen nov
Zakon za banki, koj kapitalniot
cenzus go postavuva na 3, 5 i 9 milioni evra za bankite so malo i
so golemo ovlastuvawe, soodvetno, a isto taka se voveduvaat novi
organi na bankite so cel da se podobri upravuvaweto so rizicite.
Kako rezultat na sanacijata na
bankite i na promenite vo zakonskata regulativa, nivoto na lo{ite plasmani opa|a i vo tekot
na 2006 g. e svedeno na 9%, a bankite se odlikuvaat so visoko nivo na kapitaliziranost (koeficient na adekvatnost od 19%). Na
krajot od 2006 g., vo RM funkcioniraat vkupno 19 banki, koi raspolagaat so 73 filijali i 198 ekspozituri. Od aspekt na sopstvenosta, bankarskiot sektor se odlikuva so visok stepen na privatiziranost, koj iznesuva 93%, pri
{to samo edna banka e celosno vo
dràvna sopstvenost. Spored vidot na sopstvenosta, 11 banki se
vo sopstvenost na doma{ni akcioneri, dodeka 8 banki se vo sopstvenost na stranski lica. Pritoa,
bankite vo stranska sopstvenost
u~estvuvaat so okolu 50% vo kapitalot i aktivata na bankarskiot sektor. Vrz osnova na goleminata na aktivata, bankite se delat vo tri grupi: golemi, mali i
sredni. Grupata golemi banki ja
KOMINTERNATA
so~inuvaat onie ~ija aktiva e pogolema od 15 milijardi denari

(Komercijalna banka AD Skopje,
Stopanska banka AD Skopje i
NLB Tutunska banka AD Skopje).
Vo grupata sredni banki spa|aat
onie so aktiva me|u 4,5 i 15 milijardi denari: Alfa banka AD
Skopje, Ohridska banka AD Ohrid (vo me|uvreme otkupena od
poznatata francuska banka Societ general), Prokredit banka AD
Skopje i Stopanska banka AD Bitola. Pogolemiot del od makedonskite banki spa|aat vo grupata mali banki, so aktiva pomala
od 4,5 milijardi denari. Vo ovaa
grupa vleguvaat: Eurostandard
banka AD Skopje, Investbanka
AD Skopje, Internacionalna privatna banka AD Skopje, Izvozna
i kreditna banka AD Skopje, Komercijalno investiciona banka
AD Kumanovo, Makedonska banka
AD Skopje, Makedonska banka za
poddr{ka na razvojot AD Skopje,
Po{tenska banka AD Skopje, TX
Ziraat bankasi AD Skopje, TTK
banka AD Skopje i UNI banka
AD Skopje. Bankarskiot sistem
na RM s# u{te se odlikuva so visoka koncentracija, bidej}i trite golemi banki u~estvuvaat so
65% vo vkupnata aktiva, 68% vo
bruto-kreditite i 71,5% vo vkupnite depoziti na bankarskiot
sektor. Komercijalna banka AD
Skopje e formirana vo 1955 g. Taa
e najgolema banka vo zemjata, so
aktiva od 36.943 milioni denari,
{to pretstavuva u~estvo od 26%
vo vkupnata aktiva na bankarskiot sektor (sostojba na krajot od
2005 g.). Kapitalot na bankata iznesuva 4.040 milioni denari
(u~estvo od 18,1% vo vkupniot
bankarski kapital), a e vo sopstvenost na 526 pravni i 3.830 fizi~ki lica. Bankata raspolaga so
7 filijali i 42 ekspozituri vo
RM. Za svoeto rabotewe, bankata
e ~etirikraten dobitnik na priznanieto za banka na godinata vo
RM od strana na spisanieto The
Banker#. Od 2003 g., akciite na Komercijalna banka kotiraat na
oficijalniot pazar na berzata i
denes tie se edni od najlikvidnite i se vklu~eni vo berzanskiot
indeks. Stopanska banka AD
Skopje e formirana na Vtoroto
vonredno zasedane na ASNOM
(1944). Vo periodot neposredno
po monetarnoto osamostojuvawe,
Stopanska banka AD Skopje ima{e dominantna polo`ba vo bankarskiot sistem na RM so u~estvo
od 65% vo vkupnata bankarska
aktiva. Vo april 2000 g. bankata e
privatizirana, pri {to gr~kata
banka NBG se javuva kako dominanten sopstvenik. Denes, taa e
vtora po goleminata banka vo
zemjata, so kapital od 3.741 milion denari (u~estvo od 16,8% vo

vkupniot kapital na bankarskiot
sistem) i so aktiva od 33.362 milioni denari (u~estvo od 24% vo
vkupnata aktiva na bankarskiot
sektor). Bankata e posebno aktivna vo kreditiraweto na naselenieto i vo ovoj segment taa se nametnuva kako vode~ka banka, so
pazarno u~estvo od 40%. NLB Tutunska banka AD Skopje e osnovana vo 1985 g. Od 2000 g. bankata
stanuva del od grupacijata NLB
od Slovenija (NLB poseduva 81%
od kapitalot na bankata). NLB
Tutunska banka e treta banka po
golemina vo Makedonija. Na krajot od 2005 g., kapitalot na bankata iznesuva{e 2.841 milion denari (u~estvo od 12,8% vo vkupniot
bankarski kapital), dodeka aktivata na bankata iznesuva{e
22.533 milioni denari (u~estvo
od 16% od vkupnata aktiva na bankarskiot sistem). Bankata ima
436 vraboteni, a raspolaga so 24
ekspozituri vo RM. Pritoa, vo
fokusot na bankata e finansiraweto na razvojot na malite i
srednite pretprijatija i vo ovoj
segment taa se nametnuva kako vode~ka banka vo zemjata. Za svoeto
rabotewe NLB Tutunska banka e
dvapati dobitnik na priznanieto
za banka na godinata vo RM {to
go dodeluva finansiskoto spisanie The Banker#.
LIT.: Kiki Mangova Powavi}, Van~o
Kargov, 60 godini centralno bankarstvo
vo Republika Makedonija, Narodna banka
na Republika Makedonija, Skopje, 2006;
Izve{taj za bankarskiot sistem i bankarskata supervizija na Republika Makedonija vo prvata polovina od 2006 godina, Narodna banka na Republika Makedonija, oktomvri 2006.
G. P.
Kometalki so nagradniot pehar
KOMETAL# \ORÊ PETROV ènski rakometen klub

osnovan vo Skopje (1961), podocna pod pokrovitelstvo na Kome-
tal (od 1993) go osvojuval prvenstvoto na Makedonija 14 i Kupot

13 pati (19932006). Nastapuval
nekolku pati vo Kupot na evropskite {ampioni. Igral tripati
vo finale, a 2002 go osvoil prvoto mesto. So golem uspeh nastapuval i na golem broj me|unarodni
natprevari i turniri. Makedonskata reprezentacija e sostavena
glavno od rakometarkite na ovoj
D. S.
klub.
KOMINTERNATA I MAKEDONSKOTO NACIONALNO
PRA[AWE (19191943). Od formiraweto na Kominternata i nejziniot Balkanski sekretarijat
makedonskoto nacionalno pra{awe be{e prisutno vo site oficijalni akti, bidej}i be{e centralen problem na Balkanot, osobeno po podelbata na Makedonija
so Balkanskite vojni (1913), potvrdena i na Versajskata mirovna
konferencija (1919). Otprvin
toa be{e razgleduvano kako politi~ko, a vo partiskite diskusii po 1923 g. i kako nacionalno.
Aktivnosta i materijalite na
Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo, na Makedonskata
kolonija i osobeno na Makedonskiot revolucioneren komitet
vo Petrograd ima{e silno vozdejstvo za sogleduvawe na nacionalniot karakter na pra{aweto.
Pojavata i pe~atenite organi na
VMRO(Ob) i na MNS vo SAD i
Kanada isto taka imaa u~estvo vo
makedonskata kulturno-nacionalna afirmacija ne samo vo site delovi na raspar~eniot narod,
tuku i na me|unarodni relacii.
Razvitokot na nacionalnata
svest na narodot be{e manifestiran ve}e niz takvi formi {to
ne moè{e da ne go privle~e vnimanieto i na Kominternata. Taa
sogleda svoj politi~ki interes
da go poddrì vnatre{niot nacionalen razvitok i zatoa vo periodot od 20. XII 1933 do 7. I 1934 g.
od Balkanskiot sekretarijat na
Kominternata be{e podgotven
tekstot na Rezolucijata za makedonskoto nacionalno pra{awe,
prifaten od Politi~kiot sekretarijat i potvrden od Izvr{niot
komitet na 11. I 1934 g. {to potoa
kako Rezolucija na CK na VMRO
(Obed.) vo april i.g. be{e i objavena vo organot Makedonsko delo# pod naslov Polo`bata vo
Makedonija i zada~ite na VMRO
(Obedineta)#. Toa be{e prvoto
me|unarodno priznavawe na makedonskata nacija, jazik i istorija
i ima{e pozitivno vlijanie vrz
natamo{niot razvitok na makedonskata nacionalnoosloboditelna misla i akcija. Toj proces
go pomognaa i pe~atenite organi
na komunisti~kite partii na
719
KOMISIJA
nadvore{ni raboti na Grcija.

Negovata dejnost za {irewe gr~ka prosveta i propaganda vo Makedonija ja finansirala Vladata
preku konzulatite.
LIT.: ,
.
18561912, , 1995.
D. Jov.
Zgradata na Kominterna vo Moskva (1919-1943)
Balkanot i vo Evropa. Se sozdade

makedonski pe~at, izdanija za makedonskata istorija i kultura, no
i umetni~ka literatura na makedonski jazik. Vo toj duh rabotea i
Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija, Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Vardar# vo Zagreb, MANAPO i dr. Taka makedonskoto progresivno razdviùvawe vleze vo sferata na antifa{isti~koto dvièwe i se vklu~i
vo Nacionalnoosloboditelnata
borba vo site delovi na Makedonija {to dovede i do sozdavaweto
na makedonskata dràva na eden
del od svojata teritorija.
LIT.: Dimitar Vlahov, Memoari, Skopje,
1970; Kostadin Pale{utski, goslavskata komunisti~eska parti i makedonskit vpros 19191945, Sofi, 1985;
Spiridon Blagoev, [eeset godini od rezolucijata za makedonskoto pra{awe i
VMRO(Ob) na Komunisti~kata internacionala, Ve~er#, Skopje, 1516. I 1994;
Blaè Ristovski, Makedonija i makedonskata nacija, Skopje, 1995, 335355; istiot, Istorija na makedonskata nacija,
MANU, 1999, 579593.
Bl. R.
KOMISIJA ZA HARTII OD
VREDNOST NA RM (KHV) regulatorno i nadzorno telo na pazarot na hartii od vrednost vo
RM. Komisijata e osnovana
na 19. VI 1992 so
odluka na Vladata na RM, vrz
osnova na toga{ prezemeniot Zakon za hartii
od vrednost na SFRJ. Specifi~no za slu~ajot na RM e toa {to regulatornoto telo na pazarot na
hartii od vrednost e osnovano nekolku godini pred da zapo~nat so
rabota Makedonskata berza za
hartii od vrednost (1996) i drugite institucii {to dejstvuvaat na
toj pazar. Celta na funkcioniraweto na KHV e da se obezbedi
efikasen i transparenten pazar
na hartii od vrednost i za{tita
na pravata na investitorite vo
hartii od vrednost, so {to se postignuva jaknewe na doverbata na
javnosta vo instituciite na pazarot na hartii od vrednost vo RM.
720
KHV vr{i regulacija i kontrola

na primarniot i na sekundarniot
pazar na hartii od vrednost vo
RM. Vo odnos na primarniot pazar KHV gi odobruva novite emisii na hartii od vrednost vo RM,
obezbeduvaj}i po~ituvawe na regulatornite barawa za obelodenuvawe informacii relevantni
za donesuvawe racionalni odluki
od strana na investitorite vo
hartii od vrednost. Vo odnos na
sekundarniot pazar, KHV vr{i
nadzor i kontrola vrz instituciite {to se vklu~eni vo organiziraweto na trguvaweto so hartii
od vrednost, kako {to se: Makedonskata berza na hartii od vrednost AD Skopje, Centralniot depozitar za hartii od vrednost AD
Skopje i ovlastenite u~esnici na
pazarot na hartii od vrednost
(brokerskite ku}i i direkciite
za rabota so hartii od vrednost
vo ramkite na komercijalnite
banki). Od 1994 g. KHV e redovna
~lenka na Me|unarodnata organizacija na komisiite za hartii od
vrednost (International Organization
of the Securities Commissions IOSCO). Spored Zakonot za hartii od
vrednost od 2005 g., ~lenovite na
KHV gi izbira i gi razre{uva
Sobranieto na RM.
KOMITOPULI mladi knezovi, sinovi na knezot Nikola, bra}ata David, Mojsej, Aron i Samuil. Tie ja iskoristile te{kata
situacija vo Bugarija (969) sozdadena so napadite na knezot Svjatoslav, se osamostoile vo Jugozapadna Makedonija i gi postavile
temelite na novata dràva vo
Makedonija, poznata kako Samuilovo Carstvo. Vo po~etokot ja
priznavale vizantiskata vlast.
Vo 973 ispratile prateni{tvo
kaj carot Oton I vo Kvedlinburg.
Po smrtta na Jovan Cimiski krenale vostanie, ja otfrlile vizantiskata vlast i po~nale da vladeat samostojno (976).
K. Ax.
Moneta na Aleksej I Komnin, avers/revers
KOMNIN, Aleksij sin na Konstantin Angel i Teodora (}erka

na carot Aleksij Komnin), ktitor na manastirskata crkva Sv.
Pantelejmon# vo s. Nerezi (Skopsko), izgradena i ìvopisana vo
1164 g.
LIT.: D. Barxieva-Trajkovska, Sv. Pantelejmon, Nerezi, Skopje, 2004. Z. R.-N.
IZV.: Zakon za hartii od vrednost,

Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#, br. 95, Skopje, 2005; Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija,
Pazarot na hartii od vrednost vo Republika Makedonija: denes i utre, Skopje, 2006; Komisija za hartii od vrednost na
Republika Makedonija, Izve{taj za rabota na Komisijata za hartii od vrednost vo 2006 godina, Skopje, 2007.
LIT.: V. Filipovski, Finansiskiot sektor i ekonomskiot razvoj vo Rapublika
Makedonija, Otvoreni predizvici na Makedonskata ekonomija, MANU, Skopje,
357379.
V. F.
KOMITET ZA PODDR[KA NA
GR^KATA CRKVA I OBRAZOVANIETO (Atina, 1886) prodolùva~ na propagandnata dejnost na ukinatiot Silogos za {irewe na gr~kata pismenost. Komitetot bil pod direktna nadle`nost na Ministerstvoto za
Dinastijata
Komninci
KOMNINI vizantiska familija i dinastija (10811185). Za

osnovopolo`nik se smeta Aleksij I Komnin (10811118). Vo vre-
KOMUNALNI
meto na Komninite Vizantiskoto Carstvo doìvealo politi~ki, ekonomski i kulturen prosperitet. Pokraj Aleksij I vladeele
i Jovan II (11181143), Manuil I
(11431180), Aleksij II (1180
1183) i Andronik I (11831185).
Posebno se istaknala i istori~arkata Ana Komnina.
LIT.: F. Chalandon, Les Comnnes. tude sur
lempire byzantin au XIe et XIIe sicles, Paris,
19001912, vol. 3.
K. Ax.
KOMNOV, Jovan zograf od

XVII v. Ja ìvopisal crkvata Sv.
Petka# vo Selnik, kade {to vo
ktitorskiot natpis go spomnal
svoeto ime. Mu se pripi{uvaat
yidnite sliki vo alinskiot manastir Sv. Spas# vo Bugarija
(1626). Slikarstvoto na J. K. se
odlikuva so solidna ikonografska i likovna kultura.
LIT.: M. M. Ma{ni}, Crkvata Sveta Petka vo Selnik i nejzinite paraleli so
slikarstvoto na Alinskiot manastir
Sveti Spas, Kulturno nasledstvo#,
1718/199091, Skopje, 1994, 101112.M. M.
KOMPIR (Solanum tuberosum)

Solanaceae. Poteknuva od Ju`na
Amerika. Vo Evropa e prenesen
vo XVI v., a kaj nas na krajot od
XVIII. Vo svetot se odgleduva na
okolu 18.500.000 ha, kaj nas na
14.000 ha, so vkupno proizvodstvo
od 190.000 t. Se odgleduva zaradi
klubenite, koi
se odlikuvaat so
visoka energetska vrednost, sodràt suva materija (okolu 22%)
vo koja ima: jagleni
hidrati
(19,5%), surovi
proteini (2%),
surova celuloza
Kompiri
(0,7%), mineralna materija (1%, K2O, P2O5, MgO,
Na, Ca i dr.), kako i vitamini (A1,
B1, B2 i S). Kompirot e toploqubivo rastenie, optimalna temperatura za rast i za formirawe na
klubenite e 1821oS. Vo potoplite podra~ja se odgleduva za rano, a
vo umereno toplite i povisoki
reoni za docno proizvodstvo. D. J.
KOMPIROVA ZLATKA (Leptinotarsa decemlineata Say.) tvrdokrilen insekt so òlti pokrilci i deset nadol`ni crni linii.
@ivee po listovite, naj~esto na
kompirot, po {to go dobil imeto.
Poznat e kako golem
gradinarski {tetnik, koj vo Evropa e
prenesen od Severna
Amerika.
LIT.: Jon~e [apkarev,
Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje,
1991.
V. T. K. M. Kr. Kompirova zlatka
KOMUNALNI DEJNOSTI
ekonomski dejnosti {to se povrzani so zadovoluvaweto na permanentnite (sekojdnevni) potrebi
na lu|eto vo urbaniziranite naselbi. Ovie dejnosti opfa}aat:
ureduvawe, odrùvawe i ~istewe
na ulicite; gradsko osvetluvawe,
vodovod, gradsko zelenilo, kanalizacija, lokalen soobra}aj, higienski slu`bi, grobi{ta, toplifikacija, pazari i dr. Pod objekti na komunalna infrastruktura se podrazbiraat: grade`nite
objekti, postrojkite, uredite, instalaciite, javnosoobra}ajnite
povr{ini i drugite objekti {to
sluàt za vr{ewe komunalna dejnost. Edinicite na lokalnata samouprava za vr{ewe komunalni
dejnosti osnovaat javni pretprijatija ili davaat koncesii i dozvoli za vr{ewe komunalna dejnost. Vladata na RM za infrastrukturnite sistemi {to imaat
ekonomsko, tehni~ko-tehnolo{ko, funkcionalno i ekolo{ko
zna~ewe za dràvata, osnova javni pretprijatija za vodosnabditelni sistemi (Studen~ica, Zletovica), kanalizacioni sistemi
so pre~istitelni stanici (kolektorski sistemi za za{tita na
Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero), deponii za
cvrst komunalen otpad, deponii
za industriski opasni i {tetni
materii, krematoriumi i dr.
ta, se razviva{e i komunalnata

dejnost, iako so pobavna dinamika vo odnos na drugite ekonomski
sektori. Pogolem podem komunalnite dejnosti zabeleàa vo periodot 19761985 g. koga, kako rezultat na zgolemenata investiciona
aktivnost, be{e izgraden zna~itelen del od objektite na komunalnata infrastruktura vo zemjata. Denes vo RM, najgolemiot broj
doma}instva (96%) raspolagaat
so vodovod, kanalizacija i elektri~na energija, dodeka parnoto
greewe e dostapno samo za 15% od
niv (70% otpa|aat na doma}instvata {to ìveat vo Skopskiot
region). Lokalnata patna mreà,
spored podatocite od 2005 g., iznesuva 8.566 km, od koi pod asfalt
i kocka se 3.622 km. Javniot gradski prevoz, organiziran kako
avtobuski prevoz na patnici, e zastapen vo 11 gradski centri vo dràvata. Skladiraweto na cvrstiot komunalen otpad go vr{at 40
deponii, {to gi upravuvaat javni
op{tinski pretprijatija. Industriskiot otpad ne se me{a so komunalniot i obi~no se odlaga vo
granicite na industriskite kapaciteti. Okolu 70% od naselenieto e povrzano so op{tinski vodosnabditelni sistemi (ostatokot e glavno ruralno naselenie so
lokalni ili so individualni sistemi za vodosnabduvawe), dodeka
samo nekolku gradovi vo dràva-
Pretprijatija za javna higiena, lokalni pati{ta i vodovod

i kanalizacija po selektirani op{tini (2005)
Op{tina
Kumanovo
Prilep
Ko~ani
Kavadarci
Strumica
Skopje
Gostivar
Debar
Ohrid
Bitola
Veles
Gevgelija
[tip
Probi{tip
Tetovo
Pretprijatija
za javna higiena
5
3
4
2
2
5
3
3
3
5
2
2
4
3
3
Lokalni
pati{ta (km)
Vodovod
/ Kanalizacija (km)
128
263
116
295
112
537
99
105
163
141
132
65
150
78
85
107
140
40
58
97
689
44
48
104
191
58
48
129
31
44
Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija i ELS.
Po Vtorata svetska vojna, kako

rezultat na nasledstvoto od minatoto, komunalnata dejnost vo
Makedonija be{e sosema nerazviena. Komunalnite dejnosti vo selata otsustvuvaa, a vo gradovite
se izveduvaa samo sobiraweto na
smetot i odrùvaweto na ulicite. Naporedno so op{tiot ekonomski razvoj i so urbanizacija-
ta (Ohrid, Struga, Resen, Makedonski Brod, Sveti Nikole i Dojran) raspolagaat so kanalizaciski sistem so pro~istitelna stanica za otpadni vodi. So novata
teritorijalna podelba na Republikata i implementacijata na fiskalnata decentralizacija se
otvoraat mo`nosti za pobrz razvoj na ovie dejnosti vo idnina.
721
KOMUNISTI^KA
LIT.: Zakon za komunalni dejnosti,

,,Slu`ben vesnik na RM#, br. 45/97 od 12. 9.
1997 godina; N. Uzunov, Stopanstvoto
na Republika Makedonija, 19451990, MANU, Skopje, 2001, 369370; UNDP i Ministerstvo za lokalna samouprava, Socioekonomski dispariteti me|u op{tinite
vo Makedonija, Skopje, 2004; Dràven zavod za statistika, Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, Skopje,
2006.
D. E. D. N.
KOMUNISTI^KA ORGANIZACIJA NA EGEJSKIOT DEL

NA MAKEDONIJA (KOEM)
makedonska komunisti~ka organizacija formirana od KPG po
sudirot pome|u SSSR i Jugoslavija za poefikasno sproveduvawe
na svojata politika me|u Makedoncite. Osnova~kiot sostanok
se odràl na 27. III 1949 g. vo prisustvo na 163 makedonski komunisti, na koj bile izbrani: Organizaciona komisija od 9 ~lena (na
~elo so Mihal Malio) i privremeni okru`ni rakovodstva vo Lerinsko (sekretar Hristo Kolencev) i vo Kostursko (sekretar
Sterjo Da~o). Po porazot na DAG
(avgust 1949), KPG ja raspu{tila
organizacijata (9. X 1949).
LIT.: R. Kirjazovski, Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii
od Egejska Makedonija 19451949, Skopje,
1985.
St. Kis.
dat klasna borba. Makedonija

ne bila zastapena neposredno, tuku kako del od jugoslovenskata socijaldemokratija. Na Vtoriot
kongres (2025. VI 1920, Vukovar)
$ bilo smeneto imeto vo Komunisti~ka partija, bile doneseni
nejzinite Programa i Statut i
bilo realizirano povrzuvaweto
so KI. Po proglasuvaweto na januarskata monarhisti~ka voena
diktatura (6. I 1929 g.), nejzinoto
rakovodstvoto izbegalo vo stranstvo. Se razvile frakcionerski
borbi za vlast vo samiot vrv na
KPJ. KI, koja se zalagala za posebni nacionalni dràvi vo Jugoslavija, vo 1934 g. go priznala
postoeweto i na makedonskata
nacija. Toa, imalo vlijanie za donesuvawe na re{enieto za formirawe na Avtonomna organizacija na KP za Makedonija, {to
toga{ ne bilo realizirano, kako
{to bilo vo Slovenija i Hrvatska, bidej}i nekoi rakovodni kadri od srpska nacionalnost smetale deka ne postojat uslovi za toa.
Sepak, toa re{enie bilo zna~ajno za podemot na makedonskoto
nacionalno dvièwe. Po VII kongres na KI (letoto 1935), koga bila afirmirana idejata za nacionalni dràvi, vo Makedonija
po~nalo da dejstvuva i Makedonskoto nacionalno dvièwe (MANAPO). Negovite privrzanici
vo nego ja videle mo`nosta za natamo{na afirmacija na makedonskata nacija i za sozdavawe nacionalna dràva. Vo 1937 g. KI, poradi frakcionerskite borbi, go
smenila Milan Gorki}, a za gene-
U~esnici na II kongres na KPJ vo Vukovar (2. VI 1920)
KOMUNISTI^KA PARTIJA
NA JUGOSLAVIJA (KPJ), SOJUZ NA KOMUNISTITE NA
JUGOSLAVIJA (SKJ) i makedonskoto nacionalno pra{awe i
makedonskata dràvnost politi~ka partija na Jugoslavija osnovana na Kongresot vo Belgrad
(2023. IV 1919) pod imeto Socijalisti~ka rabotni~ka partija na
Jugoslavija (komunisti) (SRPJk).
Na nego prisustvuvale socijaldemokratski partii so cel da vo722
Mladi partiski kursisti
ralen sekretar go postavila Josip Broz, koj vo 1938 formiral

nov CK. Iako ne vlegle makedonski pretstavnici, KP i natamu go
zadràla stavot za makedonskata
nacija, no izostanala realizacijata. KPJ pred Vtorata svetska
vojna go organizirala otporot
protiv fa{izmot. Vo 1941 g. ja
povela i ja rakovodela NOB. Vo
mart 1943 g., so soglasnost na
KPJ, se formirala avtonomna
KPM preku izborot na CK na
KPM. So toa kone~no bila realizirana i odlukata na KPJ od
pred Vojnata. Vo 1952 g. KPJ go
menuva imeto vo Sojuz na komunistite na Jugoslavija. Celiot period po 1945 g. neprikosnoveno ja
rakovodela zemjata kako edinstvena politi~ka sila, a makedonskata avtonomnost ne bila formalna. Toa bilo garantirano vo
Ustavot na SFRJ od 1974 g. So neuspehot na XIV kongres na SKJ
(januari 1990) SKJ vsu{nost se
raspadnala.
BIBL.: Istorija na Sojuzot na komunistite na Jugoslavija, Komunist, Skopje, 1985, 1569.
N. V.
KOMUNISTI^KA PARTIJA
NA MAKEDONIJA (KPM) /
SOJUZ NA KOMUNISTITE
NA MAKEDONIJA (SKM) /
SOJUZ NA KOMUNISTITE
PARTIJA ZA DEMOKRATSKA PREOBRAZBA (SKPDP)
(19431990) ilegalna i legalna
politi~ka partija. Na IV Plenum
na KPJ (1934) bilo doneseno re{enie za formirawe na nacionalni komunisti~ki partii na
Hrvatska, Slovenija i Makedoni-
KONDAKOV
ja vo ramkite na KPJ. KPM bila

formirana vo Skopje (pred 28. II
1943), vo prisustvo na delegatot
na CK na KPJ i V[ na NOV i
POJ Svetozar Vukmanovi}Tempo i instruktorot na CK na KPJ
Dobrivoe Radosavlevi}. Bil formiran CK na KPM vo sostav: Lazar Koli{evski (sekretar), Kuzman Josifovski, Cvetko Uzunovski, Mara Naceva, Strahil Gigov
i Bane Andreev. Brojnata sostojba na ~lenovite na organizacijata na KP vo Makedonija bila od
300740 (1941), 2.665 (1944), 6.077
(1945) i 27.029 (1948). KP bila organizirana po }elii i osnovni organizacii na ~elo so MK (1941),
reonski, okoliski, okru`ni i oblasni komiteti (19421943). Prviot CK na KPM (po negovoto
formirawe) teritorijata na Makedonija ja podelil na pet oblasni organizacii so oblasni komiteti (19431944). Prvata sednica
na CK na KPM bila odràna vo
Tetovo (19. III 1943), vtorata vo
mesnosta Lopu{nik, me|u Ki~evo
i Debar (45 juli 1943), a tretata
sednica vo blizinata na Ote{evo
vo Prespa (24. VIII 1943). Na voeno-partiskoto sovetuvawe vo s.
Fu{tani vo Egejska Makedonija
(21. XII 1943) bila napravena analiza za tekot na NOB, uspesite i
problemite. Prvpat bilo progovoreno za slu~uvawata vo Organizacijata na KPJ vo Makedonija vo
1941, za pri~inite za smenuvaweto od sekretarskata dol`nost na
PK na KPJ na Metodija [atorov[arlo i za negovoto isklu~uvawe
od ~lenstvo. CK na KPM i partiskite rakovodstva na terenot go
organizirale izborot na delegatite za ASNOM, spored instrukciite vo cirkularno pismo na CK
(mart 1944). Partijata imeto
KPM go promenila vo Sojuz na komunistite na Makedonija (1953), a
podocna vo Sojuz na komunistite
na Makedonija partija za demokratska preobrazba (1990).
LIT.: Osnovaweto i razvojot na KPM,
Skopje, 1980.
Vl. Iv.
KOMUNISTI^KATA PARTIJA NA GRCIJA (KPG) i makedonskoto nacionalno pra{awe.

Stavot na KPG po ova pra{awe
evoluiral vo tri periodi: a) periodot ni dràvnost ni nacionalnost# za makedonskiot narod
(19181924), b) periodot dràvnost bez nacionalnost# (1924
1935) i v) periodot nacionalnost bez dràvnost# (po 1935). Vo
prviot period KPG ne go priznavala postoeweto na makedonskiot narod i se zalagala za teritorijalniot integritet na ednonacionalnata gr~ka dràva. Vo vtoriot period, pod vlijanie na Kominternata, KPG ja prifatila
Risto
Kirjazovski:
KPG i
makedonskoto
nacionalno
pra{awe
1918&1974
(1982)
politikata za obedineta i nezavisna Makedonija, t.e. formirawe makedonska dràva na Balkanot, no ne go priznavala postoeweto na makedonskiot narod kako
poseben entitet. Vo tretiot period go napu{tila stavot deka
makedonskiot narod e {arenilo
na narodi i ja priznala negovata
nacionalna posebnost. So priznavaweto na makedonskiot narod
KPG go prifatila i formiraweto na VMRO(Ob) vo Egejskiot
del na Makedonija na ~elo so Andreja îpov.
LIT.: R. Kirjazovski, KPG i makedonskoto nacionalno pra{awe 19181974,
Skopje, 1982; S. Kiselinovski, KPG i
makedonskoto nacionalno pra{awe
19181940, Skopje, 1985; istiot, Egejskiot del na Makedonija (19131989), Skopje, 1990.
St. Kis.
KONAK HAVZI-PA[A s.
Bardovci, kraj Skopje. Izgraden
e na ~iflikot na Havzi-pa{a vo
periodot pome|u 18301845 g.
Kompleksot go so~inuvaat tri
delovi so zgradi i dvori{ta
ogradeni so yidovi od kamen, zasileni so osum odbranbeni kuli.
Vo sredi{niot dvor se nao|a selamlukot vo koj prestojuval pa{ata so ma{kiot del od semejstvoto. Na isto~nata strana bil
haremlakot so ènskiot dvor vo
koj se nao|ala zgrada za kujna i za
poslugata. Me|u dvata konaka e
riznicata za ~uvawe na bogatstvoto i oru`jeto na pa{ata, povrzana so drven most. Krajniot
del e za ekonomija, so kowu{nica
i poilo. Dvata konaka se simetri~ni so prizemje i kat. Vnatre{nosta na zgradite bila dekorirana so boena dekoracija po yidovite i so tavani vo rezbi.
LIT.: B. Koji, Konaci i îflik Avzi
pa{e, u Bardovcu kod Skopqa, Zbornik
za{tite spomenika kulture, IV-V, Beograd, 1955, 223242.
Kr. T.
KONDAKOV, Nikodim Pavlovi~ (Halaw, Kurska gubernija,

Rusija, 1. (13) XI 1844 Praga, ê{ka, 17. II 1925) ruski akademik,
osnova~ na novata ruska arheolo-
Nikodim
Pavlovi~
Kondakov
gija, mo{ne projaven isleduva~

na drevnite evropski umetnosti
i inovator na ikonografskiot
metod. Eden od poistaknatite ruski nau~nici-makedonoznalci. Ja
predvodi nau~nata ekspedicija na
Ruskata imperatorska akademija
na naukite vo Makedonija (1900),
vo ~ij sostav se nao|aat i P. N.
Miljukov i Petar Lavrov. Podocna ja objavuva knigata Makedonija# (1909) so koja se vbrojuva
vo redot na vrvnite svetski makedonoznalci. Od 1861 g. e student
na Istoriskiot fakultet na Moskovskiot univerzitet, kade {to,
pod vlijanie na prof. F. I. Buslaev, projavuva interes kon arheologijata i istorijata na umetnosta, pred s# anti~kata, starohristijanskata i vizantiskata. Profesor po teorija i istorija na
umetnosta na Odeskiot univerzitet (1870 1888). Vr{el istraùvawa vo Gruzija, Turcija, Grcija,
Egipet. Vo 1876 mu izleguva (vo
Odesa) prvata pozabele`liva nau~na studija Istorija na vizantiskata umetnost i ikonopis#.
Kako profesor od 1888 vo SanktPeterburg, re~isi triesetina godini od ìvotot mu gi posvetuva
na Ermitaòt. Vr{el ~esti istraùvawa vo Sirija i Palestina.
Vo 1919 emigrira vo Turcija (Carigrad), potoa izvesno vreme e
profesor na Sofiskiot univerzitet, a od proletta na 1922 g.
preminuva vo Praga i predava na
Karloviot univerzitet, odbivaj}i ja vo me|uvreme pokanata za
profesura na pariskata Sorbona.
Se izvi{uva vo naukata kako patrijarh na vizantologijata. Monografijata Makedonija# e edno
korektno viduvawe na makedonskiot problem od strana na visok
reprezent na ruskata nauka. Makedonija e pretstavena kako
edinstvena istoriska i etno-kulturna celina, pa kako superioren
nau~en komentar knigava pretstavuva prilog kon razbistruvaweto na op{tite pretstavi za
Makedonija vo postilindenskiot
period.
LIT.: Blaè Ristovski, Ranite rakopisi
na Krste Misirkov na makedonski jazik,
Skopje, 1998.
G. T.
723
KONDARKO
Blagoj
Kondarko
KONDARKO, Blagoj (Kru{evo,

25. X 1918 Skopje 7. XI 1997)
istaknat u~itel i pedagog. Zavr{il u~itelska {kola (1937) i
studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje
(1961). Pripa|al na naprednoto
u~itelsko dvièwe pred Osloboduvaweto. U~esnik vo NOB,
nositel na Partizanska spomenica 1941#. Izvr{uval razni
dol`nosti vo prosvetata. Vo
1948 g. e nastavnik po makedonski jazik vo Pirinskiot del na
Makedonija. Bil prosveten inspektor i samostoen pedago{ki
sovetnik vo Republi~kiot zavod
za unapreduvawe na obrazovanieto i vospitanieto (1958 1978).
Objavil nad 100 trudovi od oblasta na obrazovanieto. Avtor e na
pove}e u~ebnici (~itanki) za osnovno obrazovanie.
BIBL.: Pedago{ki zapisi (1989).
LIT.: ^. Popovi}, Blagoj Kondarko,Prosvetno
delo, 56, Skopje, 1979, 97101.
K. Kamb.
Todor
Kondev
KONDEV, Todor (Kratovo, 20. III

1903 Skopje, 10. X 1978) geograf. Osnovno obrazovanie dobil vo rodnoto mesto, gimnazija
zavr{il vo [tip i vo Kratovo, a
fakultet vo Skopje, Grupa geografija (1926). Kako profesor po
geografija rabotel vo pove}e
gradovi vo Srbija i vo Makedonija: Kur{umlija, Prokuple, Subotica, Novi Sad, Belgrad, Bitola
i Skopje. Toj e osnova~ i prv direktor na Ekonomskiot tehnikum
vo Skopje. Vo 1953 g. e izbran za
predava~ po antropogeografija,
ekonomska geografija i metodika
724
na nastavata po geografija na Katedrata za geografija na Filozofskiot fakultet vo Skopje.

Doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje na
koj bil izbiran za docent, vonreden i redoven profesor. Bil prodekan na Prirodno-matemati~kiot fakultet, {ef na Institutot
za geografija i pretsedatel na
Geografskoto dru{tvo na Makedonija. Negovite trudovi se glavno od oblasta na socioekonomskata geografija.
BIBL.: Kratovo, Posebna izdawa Geografskog dru{tva, sv. 11, Beograd, 1931;
Osogovija. Prirodno-geografski odliki
naselenie i naselbi, Godi{en zbornik
na Geografskiot institut pri PMF#, kn.
14, Skopje, 1963; Problemi na proizvodstvoto i na teritorijalnata razmestenost na zemjodelstvoto vo Makedonija,
1967.
LIT.: Mitko Panov, Prof. d-r Todor
Kondev ìvot i dejnost, Geografski
razgledi#, kn. 1516 Skopje, 1978. Al. St.
Todorka
Kondova
-Zafirovska
KONDOVA-ZAFIROVSKA,
Todorka (Prilep, 1. II 1926
Skopje, 29. V 2003) akterka i
reìserka. Zavr{ila Teatarska
akademija vo Belgrad, na Otsekot za reìja (1952). ^len na
Dramata vo MNT (19451964) i
vo Dramskiot teatar od 1964 g.
do penzioniraweto. Nejziniot
tvore~ki opus e obemen, rasko{en spored karakterot i dimenziite i se vbrojuva vo redot na
ostvaruvawata na izbranite velikani na makedonskoto glumi{te. Taa se iskaùva kako dramska, filmska, radio i TV akterka, reìserka i profesorka po
aktersko majstorstvo na Fakultetot za dramski umetnosti vo
Skopje, koe{to i go potvrdi so
objaveniot u~ebnik Aktersko
majstorstvo#.
ULOGI: Donka (Begalka#), Fjokla Ivanovna (@enidba#), Laura (Vo agonija#),
Emilija (Otelo#), Caricata (Jane Zadrogaz#), Keron (Partitura za eden Miron#), Andromaha (Trojanki#), Lisistrata (vo istoimenoto delo), Martina (U~eni èni#) i dr.
RE@II: Vejka na vetrot#, Sid#, Begalka#, Kroja~ za dami#, Sojuz na la`ni
svetci#, Pigmalion#, Vladimir i Kosara# i dr.
R. St.
Dimitar
Kondovski
KONDOVSKI, Dimitar (Prilep, 30. IX 1927 Skopje, 8. VIII

1993) slikar, scenograf, dizajner, dop. ~len na MANU, profesor na Fakultetot za likovni
umetnosti vo Skopje. Ima osobeno zna~ewe za razvitokot na makedonskoto sovremeno slikarstvo vo {eesettite godini. Diplomiral na Akademijata za likovni
umetnosti vo Belgrad (1952). Izlagal samostojno vo Skopje, Zagreb, Rim, Wujork. Vo po~etokot,
vo slikite [ahovska tabla, Arlekin i Balkon ima vlijanie od
Pariskata {kola. Podocna oformuva avtohton geometriski izraz,
vtemelen vrz srednovekovnoto
slikarstvo i orientalnata ornamentika, i od vizuelen i od tehnolo{ki aspekt (Samrak, Poliptih 2). Koristel tehnologija karakteristi~na za izrabotkata na
ikoni. Rabotel i na poleto na
scenografijata, grafikata, ilustracijata.
LIT.: Cvetan Grozdanov, 25 godini Kondovski (katalog), Skopje, 1977; Emil Aleksiev, Dimitar Kondovski, Skopje, 2001;
istiot, Dimitar Kondovski, MANU,
2003.
S. Ab.-D.
Dimitar Kondovski: Stari pisma
KONESKI
KONDOVSKI, Nase (s. Izglibe,

Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, Grcija, 23. IX 1946) univ.
profesor, gimnasti~ar. Zavr{il
Fakultet za fizi~ka kultura vo
Saraevo (1979). Magistriral (1984)
i doktoriral (1988) na Fakultetot
za fizi~ka kultura vo Zagreb. Vo
sportskata gimnastika e apsoluten
prvak na Makedonija (19641970).
Na Prvenstvoto na Jugoslavija vo
Leskovac (1966) osvoil prvo mesto.
Bil kandidat za nastap na olimpiskite igri vo Meksiko (1968). Bil
~len i na Bore~kiot klub [ar#
vo Tetovo. Na prvenstvoto na Jugoslavija vo borewe sloboden stil
vo Tetovo (1961) osvoil prvo mesto.
D. S.
Blaè Koneski
Smilja
Koneska
KONESKA, Smilja (Prilep, 8. I

na PMF. Diplomirala (1954) na
Filozofskiot fakultet na Grupata za fizika. Magistrirala na
PMF vo Zagreb od oblasta na
nuklearnata fizika. Doktorirala (1979) na PMF so Termodilataciona studija na leguri na antimon i cink#. Specijalizirala
vo Trst i vo Kopenhagen. Go vovela predmetot Nuklearna fizika
na PMF, podgotvila laboratoriski praktikum za nego i u~ebnik
(Nuklearna fizika#, so D. Ger{anovski, 1998). Objavuvala kaj
nas i vo stranstvo glavno za svojstvata na legurite. Bila dekan na
Fakultetot za fizika (198183).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet Skopje 19461996, Skopje, 1996,
str. 171.
V. Ur.
KONESKI, Blaè (s. Nebregovo, Prilepsko, 19. XII 1921 Skopje, 7. XII 1993) filolog, poet,
univerzitetski profesor. Najistaknata figura na makedonistikata vo periodot po Osloboduvaweto na Makedonija. ^len na Komisijata za kodifikacija na makedonskiot literaturen jazik i
nejzin najistaknat pretstavnik
(sostavuva~ na najgolem del od prviot Makedonski pravopis, 1945,
i na pro{irenoto izdanie Makedonski pravopis so pravopisen
re~nik, 1950). Tvorec na osnovo-
polo`ni~kite trudovi na makedonskiot jazik (gramatikata, re~nikot, istorijata, istoriskata

fonologija).
Osnovnoto obrazovanie go zapo~nuva vo rodnoto selo na nepolni
{est godini, za da ne zgasne u~ili{teto poradi nedovolen broj
u~enici. Otkako go zavr{il prvoto oddlelenie, semejstvoto se
preseluva vo Prilep, pa tamu go
zavr{uva osumgodi{noto {koluvawe. Srednoto obrazovanie go
prodolùva, poradi ukinuvaweto
na Gimnazijata vo Prilep, vo Gimnazijata vo Kraguevac i maturira
vo 1939 g. Tamu se vklu~uva vo literaturniot ìvot na Gimnazijata, stanuva urednik na u~ili{noto spisanie Podmladak#, pi{uva pesni na srpski jazik, a ve}e vo
po~etokot na 1939 nastanuva kaj
nego smena na jazikot i po~nuva
da pi{uva na makedonski. Prvata
pesna na makedonski mu e Pismo
do edna majka (po ugled na soodvetna pesna od Majakovski). Po
nagovor od drugarite i èlba od
roditelite, obrazovanieto go prodolùva na Medicinskiot fakultet vo Belgrad. No samo po
eden semestar pominato na nego,
sfa}a deka negov interes ne e medicinata. Ve}e vo letniot semestar na 1940 g. se prefrla na Filozofskiot fakultet, na slavistika i izbira retka kombinacija:
jugoslovenska literatura pod A,
a pod B ruska literatura i ruski
jazik. Privle~en od poezijata na
nekoi polski poeti (Mickjevi~,
Slovecki i dr.) posetuva fakultativen kurs po polski jazik. So
vremeto na studiite vo Belgrad
se svrzuva i negovoto otkrivawe
na narodnoto tvore{tvo na Marko Cepenkov, objavuvano vo poznatiot bugarski Zbornik za narodni umotvorenija. Zapoznavaweto so ovoj materijal mu pomaga
da napravi u{te kako student nacrt na gramatika na makedonskiot jazik i opis na prilepskiot govor. Dobar del od ovie negovi bele{ki se iskoristeni, po Osloboduvaweto, vo oformuvaweto na
negovata Gramatika (1952, 1954)
i monografijata Prilepskiot
govor (1948).
Zapo~nuvaweto na Vtorata svetska vojna na prostorite na Jugoslavija vo 1941 g. mu go onevozmoùva {koluvaweto vo Belgrad,
pa e prisilen da gi prodolì studiite na Univerzitetot vo Sofija. Tuka mu se priznaeni trite semestri od Belgrad i diplomira
vo 1944 g. Rabotej}i na seminarska rabota za deloto na nade`niot slavist Dimitar Matov, toj
doa|a do zna~ajni podatoci za razvojot na makedonskiot jazik. Me|u drugoto, se zapoznava so obemnata recenzija na Aleksandar Teodorov Balan za deloto na Krste
Misirkov Za makedonckite raboti#. I pokraj upornoto insistirawe da dojde direktno do ova
znamenito delo za makedonskata
posebnost, toa ne mu se ovozmoùva. No mislata da se zapoznae popodrobno so nego ne go napu{ta.
Go koristi prviot moèn slu~aj
po Osloboduvaweto, koga op{testvenite uslovi se izmeneti, da go
pobara deloto. Vo juni 1945 g. odi
vo Sofija, ja dobiva knigata, pravi bele{ki i ja objavuva vedna{
vo pe~atot op{irnata statija Edna makedonska kniga i so toa vr{i prva popularizacija na Misirkov kaj nas. Esenta 1944 g., u{te pred celosnoto osloboduvawe
na zemjata, toj e ve}e vo privremeniot dràven i politi~ki centar
na slobodnata teritorija vo s. Gorno Vranovci, Vele{ko. Tuka e toj
preveduva~, korektor i lektor na
vesnicite i drugite publikacii,
tuka toj drì pred po{irok auditorium kulturni i op{testveni
dejci nekolku predavawa za razvojot na makedonskiot jazik i za
negoviot literaturen lik.
B. Koneski:
Kon
makedonskata
prerodba
(vtoro izdanie,
1959)
725
KONESKI
kedonski zbor#, kn. 3, Fondacija za makedonski jazik Nebregovo, Skopje, 2006;

Nulo Minisi, Blaè Koneski poet i gramati~ar. MANU, Skopje, 2007.
T. S.
B. Koneski:
Gramatika na
makedonskiot
literaturen
jazik (1952)
Po Osloboduvaweto Koneski e
nazna~en za lektor na Makedonskiot teatar: preveduva pomali
tekstovi za igra na scenata i piesata Platon Kre~et# od Aleksandar Kornej~uk, so koja na 3 april 1945 g. be{e ozna~ena dejnosta na Dramata na MNT so celove~erna pretstava, a ja pi{uva i aktuelnata edno~inka Gladna koko{ka proso sonue, so koja vo Teatarot be{e pre~ekana Novata
1945 g. Pred po{irokata javnost
se pretstavuva vo maj 1945 g. so
predavaweto Makedonskata literatura i makedonskiot literaturen jazik na Narodniot univerzitet vo Skopje. Od proletta
1945 g. toj e na rabota vo Ministerstvoto za prosveta, u~estvuva
vo mnogu akcii od oblasta na
prosvetata i kulturata, kako i vo
osnovaweto na Filozofskiot
fakultet vo Skopje.
Eden e od osnova~ite na Filozofskiot fakultet (1946), na Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov# (1953), na MANU
(1967, prv pretsedatel), na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (1947, prv pretsedatel), na Dru{tvoto (Sojuzot) za makedonski jazik i literatura (1954), na Makedonskiot slavisti~ki komitet
(1963), na sp. Makedonski jazik#
(1950, prv glaven i odgovoren
urednik) i dr. Dekan na Filozofskiot (Filolo{kiot) fakultet
vo Skopje, rektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje (19581960). ^len na akademiite na naukite na Hrvatska
(1962), Srbija (1963), Slovenija
(1963), Bosna i Hercegovina
(1969), a potoa i na Vojvodina i na
Crna Gora, kako i na Avstrija i
Polska. Po~esen doktor na univerzitetite vo îkago (1968),
Vroclav (1970), kako i na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje. Nositel e na Wego{evata
i na Herderovata nagrada, na nagradite AVNOJ, Skender Kulenovi}#, Sojuzot na pisatelite na
SSSR, Zlatniot venec# na Stru{kite ve~eri na poezijata i dr.
726
Blaè
Koneski:
Lozje
(raskazi)
Svojot odnos kon li~nosta i deloto na Koneski, makedonskata

nau~na i kulturna javnost go pokaà so imenuvaweto na Filolo{kiot fakultet vo Skopje so
negovoto ime i so osnovaweto na
Fondacijata za makedonski jazik
Nebregovo#.
BIBL.: Gramatika na makedonskiot
literaturen jazik (I 1952, II 1954), Re~nik
na makedonskiot jazik (I 1961, II 1965, III
1966, redaktor), Istorija na makedonskiot jazik (1965), Istoriska fonologija na makedonskiot jazik (Hajdelberg,
1983, na angliski; Skopje, 2001, na makedonski). Avtor i na mnogu drugi zna~ajni
trudovi: Makedonskite u~ebnici od XIX
vek Eden prilog kon istorijata na
makedonskata prerodba (1949), Prilepski
govor (1949), Makedonskata literatura
vo XIX vek Kratok pregled i tekstovi
(1950), Za makedonskiot literaturen jazik (1952), Vrane{ni~ki apostol (1956),
Jazikot na makedonskata narodna poezija (1971), Besedi i ogledi (1972), Makedonskiot XIX vek. Jazi~ni i knièvno-istoriski prilozi (1986), Likovi i temi
(1987), Makedonski mesta i imiwa (1991).
Negovi se i stihozbirkite: Zemjata i
qubovta (1948), Pesni (1953), Vezilka
(1955), Sterna (1966), Rakuvawe (1969),
Stari i novi pesni (1979), ê{mite
(1984), Sobrani pesni (1987), Sredba vo
rajot (1988), Crkva (1988), Zlatovrv
(1989), Seizmograf (1989), Crn oven (1993).
I prepevite: Gorski venec od Wego{
(1947), Lirski intermeco na H. Hajne
(1952), Otelo na V. [ekspir (1953),
Kr{tevawe na Savica od F. Pre{ern
(1980), kako i pesni od Aleksandar Blok,
Adam Mickjevi~, Vladimir Majakovski,
Desanka Maksimovi} i dr.
LIT.: Makedonski jazik, XXXIIXXXIII
(19811982). Posveteno na akademik Blaè
Koneski po povod na 60-godi{ninata.
Skopje, 1982; Cane Andreevski, Razgovori
so Koneski, Skopje, 1991; Liljana Ristevska, Bibliografija na trudovite na akademikot Blaè Koneski. Spomenica,
MANU, Skopje, 1994; Pridonesot na Blaè Koneski za makedonskata kultura.
Univerzitet Sv. Kiril i Metodij#, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#,
Skopje, 1999; Deloto na Blaè Koneski
(ostvaruvawa i perspektivi) Me|unaroden nau~en sobir po povod 80-godi{ninata
od ra|aweto na Blaè Koneski, MANU,
Skopje, 2002; Studii i ogledi za Koneski.
Edicija Makedonski zbor#, kn. 1, Fondacija za makedonski jazik Nebregovo#,
Skopje, 2002; Po {to go zapametiv Koneski. Edicija Makedonski zbor#, kn. 2,
Fondacija za makedonski jazik Nebregovo#, Skopje, 2003; Trajko Stamatoski, Mislata na Blaè Koneski. Edicija Ma-
KONESKI, Kiril (Prilep, 19. I

1929) lingvist, univerzitetski
profesor. Po diplomiraweto raboti vo IMJ Krste Misirkov#
na proektot Pravopis na makedonskiot literaturen jazik so
pravopisen re~nik (1. VII 1957
31. I 1969). Potoa e profesor po
sovremen makedonski jazik na Pedago{kata akademija Kliment
Ohridski# vo Skopje, a podocna
na Filolo{kiot fakultet Blaè Koneski#. Negov nau~en interes e sovremeniot makedonski jazik, oblast od koja ima objaveno
pove}e monografii. Redaktor e
na Tolkovniot re~nik na makedonski jazik (dosega se objaveni
tri toma).
BIBL.: Glagolskite konstrukcii so }e
vo makedonskiot jazik, 1996; Za makedonskiot glagol, 1999; Pravopisen re~nik na
makedonskiot literaturen jazik, 1999;
Zboroobrazuvaweto vo sovremeniot makedonski jazik, 2003.
T. S.
Kone~ka Planina (Serta) so Demikarpiskata

Klisura
KONE^KA PLANINA (SERTA) srednovisoka planina {to

se protega pome|u Tikve{kata
Kotlina na zapad i Krivopalane~kiot Greben na istok. Na sever planinata zapo~nuva od dolinata na rekata Bregalnica, a na
jug zavr{uva kaj Demirkapiskata
Klisura. Preku prevalot Preslap sprema ji se nadovrzuva na
Grade{ka Planina. Planinskoto
bilo e dolgo 24 km, so pravec na
protegawe szji. Biloto e zaobleno i samo na mesta se izdigaat povisoki delovi pretstaveni so najvisokite vrvovi Vol~jak (1.159
m), Bel Kamen (1.151 m) i dr. Geolo{kiot sostav go pravat paleozojski {krilci i mermeri vo povisokite delovi, a vo podno`jeto
se neogeni sedimenti koi se dosta
erodobilni.
T. And.
KONSTANTIN
KONKURENTNOST sposobnost na firmite, na oddelni ekonomski sektori ili na ekonomijata vo celina uspe{no da nastapuvaat na stranskite pazari. Ispituvawata i merewata na konkurentskata sposobnost na makedonskata ekonomija {to gi zemaat predvid razli~nite determinanti na konkurentnata sposobnost na ekonomiite pokaùvaat
nezadovolitelni rezultati. Tie
moàt da se sumiraat na sledniov
na~in: (1) makedonskata ekonomija pokaùva izvozna konkurentnost vo ~etiri klasteri: materijali i metali, prehranbeni proizvodi i pijalaci, tekstil i konfekcija i donekade proizvodi za
doma}instva i poku}nina; (2) izvoznite proizvodi vo koi ekonomijata beleì izvozna konkurentnost se, so mali isklu~oci,
so nizok stepen na finalizacija
i so niska sodrìna na dodadena
vrednost; (3) kvalitetot na proizvodnite faktori {to ja determiniraat konkurentnosta e slab,
i toa kako na trudot (preku 70%
od vkupniot izvoz na zemjata e rezultat na koristewe na niskokfalifikuvan trud) taka i na
kreiranite faktori (stopanska
infrastruktura, nau~noistraùva~ka infrastruktura i sl.); (4)
niskiot priliv na stranski direktni investicii vo zemjata (v.
stranski direktni investicii)
isto taka e dokaz za slabata konkurentna sposobnost na makedonskata ekonomija. Ottuka, i vo Izve{tajot za globalnata konkurentnost na Svetskiot ekonomski forum od @eneva, RM lo{o
kotira. Spored indeksot na razvojnata konkurentnost, pome|u
103 ekonomii, RM e rangirana na
81 mesto, spored indeksot na kvalitetot na instituciite na 93 mesto, spored indeksot na tehnologijata na 70 mesto, spored indeksot na delovnata konkurentnost
na 82 mesto i sl. Dobri ocenki
RM dobiva samo za nekolku indikatori: realen devizen kurs (rang
6 od 102 ekonomii), stapka na inflacija (rang 37 od 102 ekonomii),
broj na telefoni per capita (rang 42
od 102 ekonomii), otsustvo na diskriminacija na pazarot na trudot i slabo vlijanie na bolesta
SIDA vrz vodeweto na biznisot.
Podigaweto na konkurentnata
sposobnost na makedonskata ekonomija e dolgoro~en proces, a toj
pretpostavuva: kreirawe uslovi
za brz razvoj na privatniot sektor
i na pretpriemni{tvoto i negovo
partnerstvo so javniot i gra|anskiot sektor, zajaknuvawe na kapacitetot na dejstvuvaweto na instituciite i na javnata administracija i osmisluvawe politiki
za poddr{ka (poddr{ka, a ne za{tita) na konkurentni firmi.

IZV.: V. Uzunov, Predizvikot evropska
integracija i konkurentnosta na makedonskata ekonomija, Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, MANU,
Skopje, 2004; World Economic Forum The Global Competitiveness Report 2003 2004, Oxford
University Press, 2004.
LIT.: V. Uzunov, Strategija i politika
na kreiraweto na konkurentnost na makedonskata ekonomija, Skopje, 2001. T. F.
i se vr{i izmena na preambulata

i na ustavnite odredbi so koi se
reguliraat malcinskite prava.
Konsenzualnata demokratija se
ostvaruva i preku drugi oblici
na sorabotka, osobeno preku vladeja~kata koalicija na partiite
od makedonskiot i albanskiot etni~ki blok.
LIT.: Arend Liphart, Demokratijata vo
pluralnite op{testva, Skopje, 1994;
Svetomir [kari}, Ustavno pravo, Skopje, 2006.
Sv. [.
KONSTANTIN sin \urgi~ev,

vnuk [agmanov, nov ktitor na manastirot Zrze (Prilepsko), na
krajot na XIV prvite decenii na
XV v.
LIT.: Z. Rasolkoska-Nikolovska, Istorijatot na manastirot Zrze niz natpisite i zapisite od XIVXIX v., Zbornik
na Arheolo{kiot muzej#, IV-V, Skopje,
1966, 7793.
Z. R. - N.
Margita
KonPopovska
KON-POPOVSKA, Margita Vladislavova (Bitola, 23. XI 1948)

informati~ar, red. prof. (1998)
na PMF. Diplomirala (1972) na
Otsekot za tehni~ka matematika
pri PMF vo Qubqana, magistrirala (1975) na Ekonomskiot fakultet vo Qubqana, kade {to i
doktorirala (1992) so temata Enoparametarsko zvezno linearno programiranje, teoreti~ni in algoritemski pristop#. Glavna nau~na preokupacija
$ e parametarskoto linearno
programirawe. Rakovodela golem
broj stru~ni proekti i aplikacii i e {ef na Institutot za informatika (1993-1995 i 2005-).
LIT.: PMF 1946-2006, monografija,
Skopje, 2006; BU br. 706/98 i 588/93. N. C.
KONSENZUALNATA DEMOKRATIJA VO SRM/RM (lat.

consensus soglasnost), odlu~uvawe vrz osnova na usoglaseni stavovi me|u dva ili pove}e kolektiviteta vo podelenite i pluralnite op{testva. Ovoj sistem na
odlu~uvawe zapo~na da se primenuva vo SRM od 1971 g. pri postapkata za izmena na Ustavot na
SFRJ i pri donesuvaweto na samoupravnite spogodbi i op{testvenite dogovori. Po{iroka primena doìvuva po potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor (13. VIII 2001) i donesuvaweto na Ustavnite amandmani (16. XI 2001), po
{to vo Sobranieto na RM se voveduva dvojnoto mnozinstvo glasovi: mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici i mnozinstvo
glasovi od pratenicite {to im
pripa|aat na zaednicite {to ne
se mnozinstvo vo RM (Badenterovo mnozinstvo). So ovoj vid mnozinstvo se donesuvaat zakoni od
interes za malcinskite zaednici
Spomenik na carot
Konstanti I Veliki
KONSTANTIN I Veliki (ok.

285 337) rimski imperator
(306337), prv rimski hristijanski car. Go izdal Milanskiot
edikt za ramnopravnost na religiite (313), go svikal i go rakovodel Prviot crkoven vselenski
sobor vo Nikeja za utvrduvawe na
Simvolot na verata# (325). Po
pobedata nad zetot Licinij (zaedno vladeele od 312 g.), i Istokot
do{ol pod negova vlast. Vedna{
zapo~nal na Bosforot da go gradi
Konstantinopol (324) i go inauguriral za nova prestolnina na
Imperijata (11 maj 330). Se smeta
deka se pokrstil na smrtniot
odar; od crkvata e proglasen za
svetec, zaedno so majka mu Elena.
LIT.: D. G. Kousoulas, The Life and Times of
Constantine the Great: The First Christian Emperor, Bethesda, 2003; M. Grant, Constantine the
Great The Man and His Times, New York,
1993.
B. Petr.
727
KONSTANTIN
KONSTANTIN BREGALNI^KI (PRESLAVSKI) (IXX v.)

u~enik na svetite bra}a Kiril i
Metodij, vtor slovenski episkop
(po sv. Kliment Ohridski). Napi{al pove}e crkovni dela, me|u
koi najpoznato mu e Pou~noto
evangelie#. Klu~en eti~ko-filozofski poim vo ovoj tekst e milosrdieto kako osnova na hristijanskata religija. Me|u lu|eto }e se
razvijat vistinski eti~ki odnosi
ako znaat {to e milosrdie, a motiv na nivnoto moralno dejstvuvawe treba da bide dobroto.
Predvodnici na patot na moralnoto usovr{uvawe treba da bidat
verata, qubovta i blagodarnosta
iskaàna sprema Bog, {to e tvorecot na ~ovekot.
V. G.-P.
Sv. Kiril Filosof, ikona od Di~o Zograf (XIX v.)
KONSTANTIN-KIRIL FILOSOF (Solun, 827 Rim, 14. II

869) slovenski prosvetitel. Za
ìvotot i dejnosta na K.-K.F.
ima golem broj izvori na lat.,
slov. i dr. jazici. Najbogat so podatoci i najsiguren od niv e Op{irnoto ìtie (@K) so izvodi i
od negovi originalni dela, napi{ano od brat mu Metodij i Kliment Ohridski (me|u 870 i 882).
Kratkite ìtija, koi se od podocne`no vreme, sodràt i providni tendenciozni interpolacii. Sedmo dete na ugledni roditeli od Solun. Tatko mu Lav bil
visok vizantiski slu`benik
drungar, a majka mu, spored edno
od kratkite ìtija, se vikala
Marija. Neobi~no nadaren so bistar um, od detska vozrast projavil silna èd za u~ewe, posebno
za razbirawe na duhovnite besedi
od sv. Grigorij Bogoslov kogo vo
stihovite {to sam gi sostavil go
728
moli da mu bide u~itel i pomo{nik#. Mu se dala retka mo`nost da u~i vo Carigrad vo visokata Magnaurska {kola kaj dvajca
najobrazovani Vizantijci: Fotij
i Lav Mudriot zaedno so toga{
maloletniot vizant. imperator
Mihail III. Po rakopolagaweto
na Fotij za carigr. patrijarh
(856) K.-K.F. bil izbran za predava~ po filozofija na negovata
katedra vo istata {kola. Se odlikuval so retka skromnost. Re{itelno otkaàl svetski zvawa
i po~esti. Pove}e pati se povlekuval vo usamenost i bezmolvie,
{to go umudrilo u{te pove}e i
napolno go zasluìl epitetot
Filosof#. Vizant. politi~ki i
crkovni funkcioneri go ispra}ale vo nadvore{ni misii: Saracenskata (855) za da gi za{titi
hristijanite od islamisti~kite
agresori vo Arabija; Hazarskata
(861), zaedno so brata si Metodija, za da im se sprotivstavi na judejskite teolozi, i poslednata
Moravskata (863 do krajot na ìvotot) za prosvetuvawe na Slovenite. Kon sekoja od zada~ite pristapuval so golema serioznost i
odgovornost. Kaj Saracenite trgnal so poznavawe i na Koranot,
kaj Hazarite so solidno znaewe
na evrejskiot, duri i na samarit.
varijanta, a za Slovenite sozdal
pismo so nekoi znaci od koe i vizuelno go predaval Evangelieto;
go oformil knièv. staroslov. j.
spored principite na vizant. gr~.
Mo{tite na sv. Kliment Rimski,
{to gi otkril vo Herson na pat
za Hazarija, gi donel so brata si
M. vo Rim, kade {to nabrgu potoa,
otkako primil zavet velika shima pod imeto Kiril, po~inal na
14 fevr. (st. stil), pogreban so
golemi po~esti i naskoro kanoniziran.
Od mnogubrojnite prozni i poetski dela za~uvani se samo fragmenti i parafrazi. Pi{uval na
vizant. gr~. i staroslovenski
{to go oformil vo knièven samiot. Poznati se dve molitvi od
negovata rana vozrast: Obra}awe
kon sv. Grigorij Bogoslov i Solomonova# molitva pred trgnuvawe vo Carigrad za u~ewe. Spomnati se i molitvi pred otkrivaweto na slov. pismo i na mo{tite
od sv. Kliment Rimski. Pretsmrtnata molitva mu e upatena
kon brat mu i u~enicite za da se
borat protiv trijazi~nicite.
Napi{al 4 polemi~ki dela: protiv patrijarhot Janis i za trite
misii (od Moravskata za Venecijanskiot disput). Prevodite na
Evangelieto, Psaltirot i odbranite crkovni slu`bi mu se zaedni~ki so brat mu Metodija. Na K.K.F. mu se pripi{uva i Progla-
sot kon Sv. evangelie. KiriloMetod. bibliografija sodrì

preku 10.000 naslovi.
LIT.: S. B. Bern{tejn, KonstantinFilosof i Mefodi, Moskva 1984; P.
Dinekov, Konstantin-Kiril Filosof,
K.-M.E., 2, 388423; Christianity among the
Slavs. The Heritage of Saints Cyril and Methodius. Roma 1988, P. Hr. Ilievski, Svetila nezaodni, Sk., 1999, 13123; H. R. Cooper, Jr., Slavic Scriptures, Madison Teaneck,
2003, 4865.
P. Hr. Il.
Du{an Hr.
Konstantinov
KONSTANTINOV, Du{an Hristov (Kraguevac, Srbija, 17. V 1924

Bitola, 20. I 2002) etnolog i
istori~ar, izdava~ na vesnici i
oddelni publikacii, eden od osnova~ite na Dru{tvoto za nauka
i umetnost vo Bitola, poliglot
(so poznavawe na nad 20 jazici) i
so dve disertacii odbraneti na
Univerzitetot Sveti Kiril i
Metodij# vo Skopje (na Prirodno-matemati~kiot fakultet) od
oblasta na etnologijata na tema
Pe~albarstvoto vo Makedonija#
i na Filozofskiot fakultet od
oblasta na nacionalnata istorija na tema Damjan Gruev. Li~nosta na revolucionerot, negovata
uloga i negovoto mesto vo makedonskoto revolucionerno i narodnoosloboditelno dvièwe#
(1980). Avtor e na komparativen
prevod na Svetoto pismo od staroevrejski (jidi{) so koristewe
na prevodite na gr~ki, latinski,
staroslovenski i prevodite na
sovremenite svetski jazici. Avtor e i koavtor na nad 50 knigi i
golem broj bibliografski edinici za makedonskoto minato; ~esto
kako koavtor so brat mu Milo{
Konstantinov (v). Kako bibliofil, ostavil li~na biblioteka
od okolu 50.000 knigi.
BIBL.: Hronika na bitolsko Lavci, Bitola, 1962 (so koavtori); Letopis na
Vtoriot reonski komitet na Komunisti~kata partija na Jugoslavija Bitola (19411944), Bitola, 1963 (so koavtori); Pusta Reka, Bitola, 1963 (so koavtori); Bitola. Skica za vodi~ot, Bitola, 1964 (so koavtor); Protivpoàrnata aktivnost vo Bitola, Bitola,
1964 (so koavtor); PTT vo Makedonija
op{t osvrt vrz istoriskiot razvoj,
Skopje, 1970 (so koavtori); Sindikatite vo Skopje (190019081971). Prilog
za istorijata na rabotni~koto i sindikalnoto dvièwe, Skopje, 1971 (so ko-
KONSTANTINOV
avtori); Dramski teatar Skopje

(19461976). Trieset godini tvore~ki
podem, Skopje, 1976 (so koavtori); Ilustrirana Biblija za mladi, Zagreb, 1977
(koavtor na makedonskiot prevod, zaedno
so rimokatoli~kiot sve{tenik Petar
Ta{ev); Kratka etni~ka i kulturna
istorija na makedonskiot narod (KEKIMAN), kn. 1, SkopjeBitola, 1978 (so
koavtori); Pe~albarstvo, disertacija,
Bitola, 1984; Damjan Gruev, disertacija,
Smilevo, 1984.
S. Ml.
rodi. Avtor i koavtor e na golem

broj monografii, studii i drugi
prilozi, edna zbirka poezija za
deca i nekolku knigi proza na temi od makedonskoto minato.
êsto rabotel kako koavtor so
brat mu Du{an Konstantinov
(v). Ima zna~aen pridones vo istraùvaweto na makedonskoto
minato, etnologijata na Makedoncite i arhivistikata vo Makedonija.
Qup~o
Konstantinov
donska saga# i dr.) i muzika za teatarski pretstavi (preku sto),

pri {to osobeno e plodna sorabotkata so reìserot Paolo Maxeli (Elektra#, [eherezada#,
La`niot car#, Hasanigica# i
M. Kol.
dr.).
Janko
Konstantinov
KONSTANTINOV, Janko (Bitola, 18. I 1926) arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1952). Razvil
bogata proektantska dejnost i
u~estvuval na anonimni arhitektonski konkursi. Kako proektant
rabotel vo [vedska i vo SAD. Vo
1964 g. vo Skopje e angaìran vo
izrabotkata na planot na centralnoto gradsko podra~je. Od
1966 g. do penzioniraweto (1991)
rabotel vo Institutot za studii
i proektirawe Beton# vo Skopje. U~estvuval na pove}e anonimni arhitektonski konkursi. Pozna~ajni realizirani dela: Pedago{kata gimnazija Nikola Karev# vo Skopje (1969); Protestantskata crkva vo Skopje (1973);
Srednoto medicinsko u~ili{te
vo Skopje (1973); Telekomunikaciskiot centar za PTT vo Skopje
(1974); Hotelot Aleksandar Palas# vo Skopje (1998). Se zanimava i so slikarstvo.
LIT.: K. Tomovski, Arhitekt Janko Konstantinov (1926), vo: Arhitekturata
na po~vata na Makedonija od sredinata
na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za
prou~uvaweto na istorijata na kulturata
na po~vata na Makedonija, 14, Skopje,
2006, 151158.
Kr. T.
KONSTANTINOV, Qup~o (Ohrid, 11. XII 1946) kompozitor i

aranèr. Negovite prvi tvore~ki obidi datiraat od krajot na
{eesettite i po~etokot na sedumdesettite godni na XX v. Se
istaknuva i kako aranèr na golem broj hitovi (Samo ti#, Kaliopi; Bela ptica#, D. Popovski; Qubovta e skazna zaboravena#, M. Antevska, Te baram#, B.
Veletanli} i dr.). Podocna pi{uva i filmska muzika (Tulge{#, 1977; Crveniot kow#, 1981;
Sre}na Nova 49#, 1986; Make-
Milo{
Konstantinov
KONSTANTINOV, Milo{ Hristov (Resen, 26. III 1926 Skopje, 7.

VI 1993) etnolog, istori~ar i
publicist, dolgogodi{en direktor na gradskite arhivi na Bitola i na Skopje, univerzitetski
profesor. Osnovno u~ili{te i
gimnazija zavr{il vo Bitola
(19371946). Bil u~esnik vo
NOAVM i na slu`ba vo JNA
(1944 1947). Go izdaval brigadniot vesnik Zrak# (1944) i objavuval stihovi. Otkako go zavr{il ednogodi{niot kurs za novinari vo TANJUG-ovata {kola
(1947/1948), bil nazna~en za dopisnik na TANJUG za Bitolskata oblast so sedi{te vo Bitola.
Po diplomiraweto na skopskiot
Filozofski fakultet na Grupata za etnologija (1954), bil nazna~en za direktor na Arhivot vo
Bitola (1956). Doktoriral na
Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje na tema Zanaeti i
esnafi vo Bitola i okolijata#
(1960). Podocna bil nazna~en za
direktor na Arhivot na Skopje
(1964), izbran za vi{ nau~en sorabotnik (1968) i nau~en sovetnik (1969). Po penzioniraweto
(1984) izbran za redoven profesor na Prirodno-matemati~kiot
fakultet po nastavnite predmeti
etnologija na Makedoncite, etnologija na evropskite narodi i
etnologija na vonevropskite na-
BIBL.: Zbornik na padnatite borci vo

Narodnoosloboditelnata borba od Bitolska okolija, Bitola, 1958 (koavtor);
Arhiv Bitola, Bitola, 1961 (so koavtor);
Zanaeti i esnafi vo Bitola i okolijata: pri~ini za razvitok i opa|awe so
osvrt vrz nivnata uloga vo XIX i XX vek,
Bitola, 1961; Anegdoti, Bitola, 1961 (so
koavtori); Bekstvo, Bitola, 1961 (so koavtor); Blokada, Bitola, 1961 (so koavtor);
Napad, Bitola, 1961 (so koavtor); ârli,
Bitola, 1961 (so koavtor); SKOJ. Gimnazija Bitola (19411944), Bitola, 1962;
Hronika na bitolsko Lavci, Bitola,
1962 (so koavtori); Goran (stihozbirka za
deca), Bitola, 1962; Letopis na Vtoriot
reonski komitet na Komunisti~kata
partija na Jugoslavija Bitola (1941
1944), Bitola, 1963 (so koavtori); Pusta
Reka, Bitola, 1963 (so koavtori); Bitola.
Skica za vodi~ot, Bitola, 1964 (so koavtor); Protivpoàrnata aktivnost vo
Bitola, Bitola, 1964 (so koavtor); Bitola i okolijata, Bitola, 1965; PTT vo Makedonija op{t osvrt vrz istoriskiot
razvoj, Skopje, 1970 (so koavtori); Sindikatite vo Skopje (190019081971). Prilog za istorijata na rabotni~koto i
sindikalnoto dvièwe, Skopje, 1971 (so
koavtori); Za{tita na arhivskata gra|a. Analiza na arhivskite propisi so
osvrt vrz nivnoto zna~ewe vo organiziraweto na op{testvenata za{tita na
arhivskata gra|a i registratorskiot
materijal, Skopje, 1972; Stvarna i mesna
nadle`nost na lokalnite organi na vlasta i upravata vo Socijalisti~ka Republika Makedonija, Skopje, 1974; Vodi~
niz arhivskite fondovi vo Arhivot na
Skopje, Skopje, 1976; Prilozi i publikacije arhivskih radnika Jugoslavije, Beograd, 1976; Dramski teatar Skopje
(19461976). Trieset godini tvore~ki
podem, Skopje, 1976 (so koavtori); Vodi~
niz arhivskite fondovi vo Istoriskiot arhiv Bitola, Skopje, 1977; Vodi~ niz
istoriskite fondovi vo Istoriskiot
arhiv na op{tinite Tetovo i Gostivar,
Skopje, 1978; Kratka etni~ka i kulturna istorija na makedonskiot narod (KEKIMAN), kn. 1, SkopjeBitola, 1978 (so
koavtori); Etnoonomasti~ki prilog,
Skopje, 1978; Georgi [optrajanov. Prilog kon negoviot ìvotopis (1907
1944), Skopje, 1979; Materijali za etnologijata na Makedoncite. (Etnologija
na Makedonija), kn. 2, tom 1, Skopje, 1979;
Zbiren vodi~ niz arhivskite fondovi vo
arhivite na Makedonija, Skopje, 1980;
Etnologija, I, Skopje, 1980; Jordan Nikolov-Orce. Prilog kon biografijata.
Skopje, 1984; Arhivistika za III godina na
srednoto naso~eno obrazovanie (kulturolo{ka nasoka), Skopje, 1986; Evropejci,
Skopje, 1991; Makedonci, Skopje, 1992;
Amerikanci, Avstralijci i Okeanci,
Skopje, 1993.
stih 19001944. Istraùvawa i materijali, II Skopje, 1980, 453456; Fima Anastasovska Milka Krstevska, Bibliografija. Milo{ Konstantinov, Muzej na
S. Ml.
729
KONSTANTINOVI]
KONSTANTINOVI], Mihajlo
(Bitola, krajot na XVIII Srbija,
vtorata pol. na XIX v.) ikonopisec. Sorabotnik na zografot Jawa Moler, koj rabotel nara~ki za
Milo{ Obrenovi}. Slikal ikoni za crkvite vo okolinata na
[abac i na Valevo (me|u 1825 i
1833). So zografot Nikola Jankovi} od Ohrid ja ìvopisale crkvata vo manastirot Trono{a i go
naslikale ikonostasot vo manastirot ôke{ina (1834).
LIT.: B. Vujovi, Umetnost obnovqene
Srbije 17911848, Beograd, 1986,
256259.
J. ^.-F.
D-r Gavril
Konstantinovi~
KONSTANTINOVI^, d-r Gavril Konstantinovi~ (vistinskoto polno ime: Gavril/Gavro Kostadinov Tasev) (Smrde{, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija
vo RGr, 4. IV 1878 vo vozot kon
Murmansk, Rusija, 1. IX 1918)
makedonski nacionalen deec,
eden od osnova~ite i potpretsedatel na MNLD vo S.-Peterburg,
voen lekar. Po {koluvaweto vo
gr~ki i vo bugarski u~ili{ta, od
1 juli 1897 g., so stipendija od
Ministerstvoto za nadvore{ni
raboti na Srbija, se zapi{uva vo
VI klas na II belgradska gimnazija. Vo noemvri 1898 g. moli da bide zapi{an kako pitomec vo Voenata akademija, no po informaciite od Srpskiot konzulat vo
Bitola, molbata mu e odbiena. Vo
1900 g. ja zavr{uva Belgradskata
klasi~na gimnazija Vuk Karaxi}# i se zapi{uva kako redoven
student na Filozofskiot fakultet (Otsek za prirodni nauki) vo
Belgrad. Na 8 oktomvri povtorno
go moli ministerot za nadvore{ni raboti za stipendija, naglasuvaj}i deka bez sredstva i sloboda nema ni vospitanie ni obrazovanie#. Dobiva stipendija kako
pitomec, no da se {koluva na nekoj ruski univerzitet i da se podgotvuva za lekar#. Po zavr{uvaweto na prvata godina na Filozofskiot fakultet vo Belgrad,
na 15. VII 1901 g. podnesuva molba
i od 1. IX se zapi{uva vo I godina
na Voeno-medicinskata akademija vo S.-Peterburg. Na 28. V 1902
g. go izvestuva Ministerstvoto za
730
nadvore{ni raboti vo Belgrad da

ne mu se pra}a ve}e srpskata stipendija, bidej}i o~ekuva ruska.
Na 11. III 1903 g. srpskiot ambasador vo S.-Peterburg St. Novakovi} go izvestuva svoeto ministerstvo deka G. K. po avgust minatata godina nikoga{ ve}e ne mu
se javuva na Prateni{tvoto#.
Me|uvremeno, se zbliùva so K.
Misirkov, D. ûpovski, St. Dedov, D. Mi{ajkov i drugi makedonski studenti i emigranti, pa
na 28. H 1902 g. toj e me|u potpisnicite-osnova~i na MNLD, a na
vtorata sednica (29. XII 1902) e izbran za potpretsedatel i u~estvuva vo site aktivnosti na Drugarstvoto. Po predavawata na
Misirkov i pojavata na knigata
Za makedonckite raboti#, vo dekemvri 1903 g., se nao|a vo golema
materijalna kriza i se soglasuva
da dobie srpska godi{na pomo{.
No nastanuvaat studentski branuvawa na Univerzitetot i vo
Voenata akademija, zapo~nuva i
Rusko-japonskata vojna (19041905)
i G. K. e ispraten kako pomo{nik-lekar vo IX moskovski lete~ki odred na japonskiot front.
Vo 1907 g., so odli~en uspeh, ja
zavr{uva Voeno-medicinskata
akademija, no zakonski nema pravo na slu`ba i lekarska praktika
vo granicite na Ruskata Imperija#, bidej}i nema rusko matursko svidetelstvo#, pa e ostaven za
ordinator na Klinikata.
Projavuva aktivnost vo slovenofilskite krugovi i izbran e za
redoven ~len na SPbSBD i na
Crveniot krst (1908), drì javno
predavawe protiv avstro-ungarskata aneksija na Bosna i Hercegovina i go potpi{uva memorandumot {to ruskite univerziteti
i dru{tva mu go upatuvaat na celiot svet#. Nemaj}i uslovi da
sluì ni vo Rusija ni vo tatkovinata, stanuva lekar vo Turkestan
(19081910) i raboti vo suzbivaweto na ~umata vo Manxurija. Se
vra}a vo S.-Peterburg kako ordinator vo privatnata Hirur{ka
klinika na prof. Fjodorov
(1910/11), a potoa e ordinator na
Klinikata pri Katedrata za specijalna patologija i terapija na
vnatre{nite bolesti#.
Sogleduvaj}i ja opasnosta od balkanska vojna i od podelba na Makedonija, zaedno so D. ûpovski i
N. Dimov, zapo~nuvaat postapka
za registracija na novoosnovanoto Slovenomakedonsko nacionalno-prosvetno dru{tvo Sv. Kiril
i Metodija# (27. VI 1912). Nadle`nite ruski vlasti go odbivaat registriraweto i po~nuva Prvata balkanska vojna. Sakaj}i da
se najdat na mestoto na nastanite,
K. Misirkov stignuva vo Solun,
N. Dimov vo Sofija, D. ûpovski

vo Veles, a na 5. H 1912 g. G. K.
podnesuva molba do SPbSBD za
lekar vo odredot {to se ispra}a
vo Srbija i Crna Gora#, naglasuvaj}i deka kako ~ovek rodum od
Makedonija gi vladeam gr~kiot,
turskiot, bugarskiot, srpskiot i
slovenomakedonskiot jazik#. Stanuva upravnik na Ruskata voena
bolnica vo Cetiwe (23. H 1912).
Odlikuvan za rabotata, no razo~aran od rezultatite od vojnata
za Makedonija, na 27. I 1913 g. ja
napu{ta Crna Gora i se vra}a vo
Peterburg (7. II 1913).
Kako eden od trojcata najistaknati ~lenovi na Makedonskata kolonija vo S.-Peterburg, na 1. III
1913 g. go potpi{uva prviot Memorandum na opolnomo{tenite
Makedonci do Londonskata konferencija. Se gotvi makedonska
delegacija da patuva vo Pariz i
vo London. Na 7 juni go potpi{uva i vtoriot Memorandum do Vladite i do javnosta na sojuznite balkanski dràvi. U~estvuva na razni sobranija i tribini i vo podgotovkite i izdavaweto na sp.
Makedonski golos (Makedonski glas)#. Dava izjava za Makedonija vo v. Petrogradska gazeta#
(4. VII 1913). Vo 1914 g., pod psevdonimot Vraìnovski, ja objavuva
malata bro{urka-agitka Slavjanofilite i novovremenskite makedonofobi# protiv slovenofilite vo Slavnski izvsti# i
srbofilite vo Novoe vrem#, a
za makedonska dràva vo Balkanska federacija.
Zaminuva vo Praga i raboti kako
ordinator na Hirur{kata klinika na profesorot Kukuli i na
Ginekolo{kata klinika na profesorot Pihta#. Po po~nuvaweto
na Prvata svetska vojna se vra}a
vo Petrograd, no naskoro e mobiliziran i ispraten na frontot
vo Prusija, kako postar lekar vo
Kovenskata bolnica#. Po otstapuvaweto na ruskite vojski, se
vra}a vo ruskata prestolnina. Po
barawe na sojuzni~kata Srbija,
ispraten e vo Ni{ kako dogovoren voen lekar vo V kadrovski
polk na [umadinskata divizija#.
Ranet e vo bitkite so bugarskata
vojska kaj Leskovac, no i natamu
ja izvr{uva svojata dol`nost. Go
preìvuva prefrlaweto na srpskata vojska preku Albanija do
ostrovot Krf, kade {to Vrhovnata komanda na srpskata armija mu
odobruva otsustvo za lekuvawe#
(23. II 1. V 1916), na raspolagawe
na Srpskata legacija vo Petrograd.
Drì predavawa za vojnite na
Balkanot i objavuva statii vo pe~atot. Od avgust 1916 g. e posta-
KONSTITUIRAWE
ven za dogovoren trupen lekar na

I srpska dobrovole~ka divizija i,
kako sanitetski kapetan od I klasa, preku Odesa gi prodolùva
borbite vo Dobruxa, no doa|a vo
sudir so srpski oficeri i e zatvoren. Nezadovolen, ja frla srpskata uniforma i kako ruski podanik ja oblekuva ruskata i na 15.
II 1917 g. podnesuva ostavka. Vedna{ e ispraten vo Elisavetgrad
kako upravnik na I srpska ambulanta za da gi lekuva srpskite begalci i dobrovolci.
Se razboluva i se vra}a vo Petrograd, kade {to se vklu~uva vo Makedonskiot revolucioneren komitet na D. ûpovski za Balkanska Federativna Demokratska
Republika. Na 10. VII 1917 g. napi{uva Otvoreno pismo od ju`noslovenski revolucioner do predavnicite na Rusija i na slovenstvoto# i go objavuva vo petrogradski vesnik, poradi koe vesnikot e zabranet i tekstot se rastura vo rakopis so potpisot Ruski gra|anin d-r Konstantinovi~,
makedonski revolucioner#.
Od po~etokot na avgust 1917 g. zaminuva vo gr. Kem kako epidemiolog pri Direkcijata za izgradba
na Murmanskata èleznica. Po
Oktomvriskata revolucija se opredeluva za bol{evicite i vo maj
1918 g. stanuva ~len na Izvr{niot komitet na Sovetot na rabotni~kite i selskite deputati vo
gradot Kem i komesar za narodno
zdravje. Gi podaruva site pari i
dobieni ordeni vo polza na Revolucijata#. Kako lekar, komesar
i op{testvenik u~estvuva vo rabotata na Revolucionerniot tribunal i na Okoliskiot sovet na
rabotni~kite i selskite deputati, ~esto zboruva i podnesuva referati. Vo eden takov govor se
deklarira kako Juèn Sloven i
makedonski revolucioner# i nastapuva od imeto na makedonskite revolucioneri#. Napi{uva i
eden dijalog# pod naslov Revolucioner i tiran#. No vo po~etokot na juli 1918 g. intervencionistite od Antantata go zazemaat
Kem, go fa}aat G. K. i go predavaat za isleduvawe vo I srpska dobrovole~ka divizija. Obvinet e za
svoevolno napu{tawe na srpskata vojska# i za bespravno otfrlawe na srpskata kokarda i epoleti#, kako dezerter, predavnik,
{pion, protivnik na Srbija i na
nejzinite sojuznici, pritoa bol{evik i sovetski funkcioner {to
odrùval vrski so disidentite
vo Elisavetgrad i ne se priznaval kako Srbin, tuku kako Makedonski Sloven#. Po dolgo ispituvawe, ne bile najdeni pravni dokazi za sudewe i bil ispraten kaj
Angliskiot intervencionisti~-
ki centar vo Murmansk, no nabrgu

e vraten vo Dopolnitelniot bataljon na SHS i, po novite ispituvawa, bil ubien vo vozot za
Murmansk i isfrlen od vagonot.
BIBL.: Makedonec d-r Konstantinovi~, Peterburgska gazeta#, XLVII,
180, Petrograd, 4. VII 1913, 2; Vraìnovski, Slavnofil i novovremenne makedonofob, Petrograd, 1914; G.
V.......ski, Pismo iz Kostura, Makedonski golos (Makedonski glas)#, II 9,
Petrograd, 2. III 1914, 1315; Uàs geroi~esko Serbii. Raskaz d-ra Konstantinovi~a, Birèvi vdomosti# (ve~erni
vpusk), 15431, Petrograd, 9 (22). II
1916; Uàs geroi~esko Serbii. Raskaz
d-ra Konstantinovi~a, Birèvi vdomosti# (ve~erni vpusk), 10. III 1916;
Strani~ka balkanskih ko{marov, Raskaz d-ra Konstantinovi~a, Birèvi
vdomosti# (ve~erni vpusk), 15477, 1
(14). IV 1916.
IZV>: Centraln Gosudarstvenn
Voenno-istori~eski Arhiv, Moskva, f.
316, op. 66, d. 1239; Centraln Gosudarstvenn Istori~eski Arhiv Sankt-Peterburga, f. 400, op. 1, ed. hr. 1407; Arhiv
Srbije, Beograd, f. PP, red 314, 1897; PP,
red 255, 1898; PP, red 253, 1899; PP, red
270, 1900; PP, red 309, 1902; f. V[, VI
1283, 1900.
LIT.: Dan~o Zografski, Razvojniot pat
i u~estvoto na Makedonecot d-r Gavril
Konstantinovi} vo Oktomvriskata
revolucija, Glasnik na INI#, I, 2, Skopje, 1957, 1737; Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo
Petrograd, I, Skopje, 1978, 164172 i II,
5960 i 316317.
Bl. R.
Georgi
Konstantinovski
KONSTANTINOVSKI, Georgi
Hristov (Kraguevac, Srbija, 29.
VII 1930) arhitekt, redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na
Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje
(1956). Magistriral na Jelskiot
univerzitet vo SAD (1985). Pokraj so pedago{ka dejnost, se zanimaval i so proektirawe na raznovidni objekti izrabotil nad
360 proekti i nad 30 studii povrzani so stanbenata problematika. U~estvuval na pove}e arhitektonski konkursi. Se zanimaval
i so publicistika. Publikuval
pove}e stru~ni statii vo dnevniot pe~at i vo spisanija. Pozna~ajni realizirani objekti: Arhivot
na Skopje, na [tip i na Ohrid;
Studentskiot dom Goce Del~ev#
Arhivot na Skopje, proekt na arh. G. Konstantinovski
vo Skopje (1969); Institutot za

zemjotresno inènerstvo i inènerska seizmologija vo Skopje
(1978); Spomen-domot na Razlove~koto vostanie vo s. Razlovci
(1979); Palatata Unija# vo Skopje (1993); Palatata Kuzman# vo
Skopje (1995); Spomen-domot na
ASNOM vo s. Pelince (2004).
BIBL.: Graditelite vo Makedonija
XVIIIXX vek, Skopje, 2001 i 2004.
LIT.: Minas Bakal~ev, Arhitekt Georgi Konstantinovski (1930) vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od
sredinata na XIX do krajot na HH vek.
Prilozi za prou~uvaweto na istorijata
na kulturata na po~vite na Makedonija,
14, Skopje, 2006, 203214.
Kr. T.
KONSTITUIRAWE NA DR@AVATA NA MAKEDONSKIOT NAROD. Prakti~noto konstituirawe na makedonskata dràva e rezultat na antifa{isti~kata borba na makedonskiot
narod (19411945) i na negovata
suvereno deklarirana politi~ka
volja na Prvoto zasedanie na
ASNOM (2. VIII 1944), ramnopravno so site drugi jugoslovenski narodi da ìvee vo ramkite
na Jugoslovenskata Federacija.
So toa, vo prisustvo na pretstavnici na golemite sili, e otstraneta golemata istoriska nepravda protiv koja makedonskiot narod se borel so vekovi. Makedonskata dràva, zasnovana vrz principite na ramnopravost na site
gra|ani pred zakonite#, osiguruvawe sloboden nacionalen ìvot
na nacionalnite malcinstva#,
makedonskiot kako slu`ben jazik# itn., vo period od 46 godini
(19451991) funkcionira kako
dràva konstitutivna ~lenka
na Jugoslovenskata Federacija so
site elementi na dràvnost vo
ramkite na federativnata konstrukcija, no bez suvereni ovlastuvawa vo odnosite so dràvite
nadvor od federativniot sojuz.
731
KONSTITUIRAWETO
Sepak, i pokraj faktot na dràvnost samo kon vnatre, makedonskata dràva postignuva civilizaciski dostreli vo kulturniot,
vo duhovniot, vo ekonomskiot, vo
socijalniot i vo politi~kiot
razvitok. Procesot na osamostojuvaweto na RM od SFRJ e demokratski i miren, a ne krvav, voen
i tragi~en. Toa e pri~inata poradi koja RM, s# do izbuvnuvaweto
na vojnata vo mart 2001 g., vo sporedbenoto ustavno pravo figurira kako model na mirot na Balkanot#.
LIT.: E. Dimitrov, ASNOM i integritetot na makedonskiot narod; \. Caca,
ASNOM i prviot ustav na NRM, zb. ASNOM vo sozdavaweto na dràvata na makedonskiot narod, Skopje, 1987; Tadekazu
Fukase Svetomir [kari}, Mirot i
ustavite, Skopje, 1997.
T. Petr.
branieto
Partijata za
demokratski
prosperitet
i Narodnodemokratskata
partija
glasaa protiv#. Na referendumot
(8. IX 1991), od
vkupniot
broj polnoletni gra|ani na RM
Plakatot za Referendumot 1.495.807, izza nezavisnost (1991)
leguvaat
1.329.891 ili
75,74% od izbira~koto telo. Od
brojkata na izlezenite 1.079.308
(ili 95,26%) glasaat za#, odnosno
Faksimil od odlukite i re{enijata na Prvoto

zasedanie na ASNOM (1944)
Ustavot na Republika Makedonija, izglasan so 92

glasa za# od 120 izbrani pratenici (17. XI 1991)
KONSTITUIRAWETO NA RM
KAKO SUBJEKT NA ME\UNARODNOTO PRAVO I POLITIKA. Procesot na (re)etablirawe na makedonskata dràva kako subjekt na me|unarodnata scena se odviva vo 1991 g., vo nekolku
sukcesivni fazi. Prvata faza e
zavr{ena na 25. I 1991 g., so ednoglasnoto usvojuvawe na Deklaracijata za suverenost na SRM od
strana na Sobranieto, so 120 glasa za# i so potpoln konsenzus na
site 17 toga{ postojni politi~ki partii izraz na voljata na
makedonskiot narod da go praktikuva neotu|ivoto i trajnoto pravo na samoopredeluvawe. Vtorata
faza se sostoi od usvojuvaweto na
Odlukata za raspi{uvawe referendum za nezavisnost i za suverenost na RM, so apsolutno mnozinstvo glasovi za#. Pretstavnicite na koalicijata na albanskite partii pretstaveni vo So-
72,16% od vkupnoto glasa~ko telo. Ovaa faza zavr{uva so Deklaracijata za suverenost, usvoena
vo Sobranieto na RM. Procesot
na voobli~uvaweto na dràvnosta na RM e zaokruèn na 17. XI
1991 g., koga prviot pove}epartiski parlament go usvojuva Ustavot na RM, na demokratski na~in,
so 92 glasa za# od vkupno 120 izbrani pratenici. Vedna{ potoa,
za Odlukata za proglasuvaweto
na Ustavot glasaat 96 pratenika.
Vo usvojuvaweto na Ustavot ne
u~estvuvaat ~etirinaesette pratenici od politi~kite partii na
albanskoto malcinstvo, iako zemaat u~estvo vo sobraniskata debata, a prethodno i vo postapkata
na podgotvuvaweto/formuliraweto na sodrìnata na dokumentot vo site rabotni tela na Sobranieto.
732
IZV.: Declaration on Sovereignity of the Socialist Republic of Macedonia, Balkan Forum#,

No.10/1992.
LIT.: Rekonstituirawe na RM i priem

vo OON i EU, RM 60 godini po ASNOM,
Zbornik od nau~niot sobir po povod {eesetgodi{ninata od ASNOM, odràn vo
Skopje na 1516 dekemvri 2004 godina,
MANU, Skopje, 2005.
T. Petr.
KONSTRUKTOR# stru~no
spisanie v. Gradeèn konstruktor.
KONSTRUKCII VO MEBELOT sostaven del na sekoj drven
proizvod. Tie imaat posebno zna~ewe kaj mebelot izraboten od
masivno drvo i od drveni plo~i.
Konstrukciite vo mebelot se
izrabotuvaat kako fiksni i monta`no-demonta`ni vrski. Fiksnite drveni vrski davaat cvrst
spoj, koj ostanuva nedeformiran
vo tekot na eksploatacioniot
period na proizvodot. Ovie vrski moàt da bidat izraboteni so
slepuvawe na ramni kantovi (povr{ini), so obrabotka na kantovite so specijalni vrski ili so
vmetnuvawe na posebni elementi
za povrzuvawe na detalite. Monta`no-demonta`nite vrski se
izraboteni od metal i od plasti~ni masi. Nameneti se za povrzuvawe na elementite od mebelot na na~in {to ovozmoùva tie
da se demontiraat, so mo`nost za
nivno povtorno spojuvawe (montirawe).
B. Il.
KONFERENCIJA ZA JUGOSLAVIJA svikana vrz osnova na
Deklaracijata za Jugoslavija (27.
VIII 1991), otvorena na 7. IX 1991 g.
vo Hag vo prisustvo na pretstavici od site jugoslovenski republiki, Evropskiot sovet, dràvite~lenki na EU i Evropskata komisija. Na plenarnata sesija odràna na 2627. VIII 1992 g. vo London,
vo prisustvo na pretstavnici na
pove}e od 30 dràvi i(li) organizacii, se usvoeni 12 principi,
Plan za akcija i Specijalni odluki. Vospostaven e Postojan komitet so Sajrus Vens (OON) i
Dejvid Oven (EU) kako ko-pretsedateli, 6 rabotni grupi za spravuvawe so krizata vo SFRJ i sekretarijat kako administrativno-tehni~ka infrastuktura.
IZV.: Brana Markovi}, Yugoslav Crisis and the
World: Cronology of Events January 1990 October 1995, Belgrade, 1996.
T. Petr.
KONCENTRACIONI LOGORI VO BUGARIJA (19411944)

logori formirani so Uredba na
Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti i narodno zdravje (31. I
1941), potvrdena od Ministerskiot sovet (26. II 1941), imenuvani
kako Seli{ta na dràvnata sigurnost#. Bugarskite koncentracioni logori od germanskite se
razlikuvale samo po toa {to vo
niv nemalo krematoriumi, gasni
komori, ne bile vr{eni medicinski eksperimenti nad logora{i-
KOWUH
Preku regionalen pat e povrzano

so Radovi{. Ima 967 `. od koi 444
se Makedonci i 521 Turci. Naselenieto se zanimava glavno so
odgleduvawe tutun. Toa e sedi{te
na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 23.305 ha, so 14 naseleni mesta vo koi ìveat 3.536 `. Postoi
osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena stanica i manastir so crkva Sv. Stefan# od XIV v. Al. St.
Makedonski internirci vo bugarskite koncentracioni logori
te i nemalo masovni strelawa.

Poznati logori vo Bugarija bile:
Eni-]oj, Gonda Voda, Sveti Nikola, û~uligovo, ostrovot Sv.
Anastasija, vo Haskovsko (s. Todorovci) i dr. Vo niv bile internirani golem broj makedonski nacionalni dejci i revolucioneri.
LIT.: Fani Milkova, Izkl ~itelnoto
nakazatelno zakonodatelstvo reakcionno ordie protiv vorènata antifa{istka borba na blgarski narod 19411944, Sofi, 1976; Konclager
Eni ko#. Pobeda 19411944, Sofi,
1969.
V. Jot.
KONCEPTUALNA UMETNOST
likovna nasoka vo koja osnovni
ozna~uva~i na deloto se idejata i
nekonformizmot. Se razviva osobeno vo {eesettite godini na XX
v. (grupite Gutai i Fluksus) kako
najglobalizira~ka tendencija.
Makedonskite umetnici vo nea se
vklu~uvaat podocna. S. [emov i
N. Fidanovski (1973), niz neobi~ni akcii interveniraat vo
estetikata na prirodata i gradot
(1973), D. Beàn i M. Koxoman izveduvaat performansi (197274),
S. Uzunovski pravi instalacii
(1974). Podocna se organiziraat
izlo`bi. Kon konceptualnata
umetnost se priklu~uvaat i D.
Per~inkov, M. Man~evski, @.
Vangeli.
muzi~kite umetnici na Makedonija, a podocna i na Muzi~kata

mladina na Makedonija. Nejzinata osnovna zada~a bila da organizira koncerti na muzi~ki umetnici od zemjata i od stranstvo.
Od 1975 g. stanala samostojna organizacija, so posebno finansirawe i uprava, a prv nejzin direktor bil Stojan Krstevski. Do
1974 g., koga prestanala so svojata
rabota, nea ja vodele Vasil ]orto{ev i Kiril Spirovski. Od
1951 do 1974 g. ovaa institucija na
koncertnite podiumi vo Makedonija, gi pretstavi najslavnite
svetski muzi~ki umetnici od toj
J. T.
period.
KONÊ selo vo Radovi{ko. Se
nao|a vo severoisto~noto podno`je na Grade{ka Planina, na
KOWANI^KA BRIGADA (dekemvri 1944 1945) voena edinica na NOV i POM. Bila formirana od sostavot na Prviot kowani~ki divizion na G[ na NOV i
POM i od borcite od drugite
edinici {to sluèle vo kowanicata. Bila neposredno pot~ineta
na G[ na NOV i POM. Vo formaciskiot sostav imala tri divizioni, od koi dva kowani~ki. Zaedno so Devettata i Dvaesettata
makedonska NO brigada, vo mart
1945 g. u~estvuvala vo ~isteweto
na zapadniot del na Makedonija
od ostatoci na kolaboracionisti~kite balisti~ki sili. V. St.
KOWI^KI TRKI VO SKOPJE. Prvpat se odràle vo Skopje
(1902). Vo prvata trka pobedil
Haxi Mehmed êrkez od Kosovo
na dorat visok 141 sm. Vtor pristignal Jusuf Isak êrkez od
Kosovo na kow zelenko visok 146
sm. Vo vtorata trka prv bil [aban od seloto Dobrevo od Kosovo
na dorat visok 131 sm, a vtor Husein od Smirna na kow zelenko
visok 151 sm. Vo tretata trka prv
pristignal [aban, pobednikot
od vtorata trka.
D. S.
KOWUH (selo kaj Kumanovo
Rotonda, VI v.) crkva situirana
na ju`nite padini na utvrdenoto
Gradi{te. Kru`niot enterier na
crkvata e vpi{an vo trapezoidna
gradba, so narteks na zapadnata
strana definiran so dva strani~ni kompartimenta. Od narteksot
LIT.: Vladimir Veli~kovski, Likoven

me|uprostor, Skopje, 1986; Idejateka
Dokumenti za konceptualniot diskurs
vo Makedonija (prireduva~ S. Abaxieva),
Skopje, 2003.
S. Ab.-D.
KONCERTNA DIREKCIJA NA
MAKEDONIJA, SKOPJE (1951
1974) osnovana 1951 g. vo ramkite na dejnosta na Dru{tvoto na
Utvrdenoto Gradi{te, s. Kowuh, Kumanovsko
733
KOPA^KA
niz tro~len vlez (tribelon) se

vleguvalo vo glavniot crkoven
prostor so centralen potkupolen
prostor opkruèn so zasvoden koridor, deambulatorium. Oltarniot prostor e zatvoren me|u prviot par nose~ki stolpci so oltarnata pregrada na zapad i apsidata na istok, vo koja nad ambitusot bila postavena episkopska
katedra pridruèna so strani~ni
sintronosi. Crkvata, definirana kako martirium, se atribuira
vo vremeto na Justinijan I (523
565), prepoznatliva po minuciozno ornamentiranata arhitektonska dekorativna plastika {to se
~uva vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje.
LIT.: S. Radoj~i, Crkva u Kowuhu,
Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#, 1, Beograd, 1952, 148162; Lj. Dìdrova, Art, Form and Liturgy in the Rotunda at Konjuh, Zbornik radova: Ni{ i Vizantija#,
V, Ni{, 2007, 149178.
Q. X.
stvoto vo Unijata, vklu~itelno i

pridrùvawe kon celite na politi~kata, ekonomskata i monetarnata unija. Madridskite kriteriumi (dekemvri 1995) ja pro{iruvaat implementacijata na Kopenhagenskite vo administrativnite
i pravosudnite strukturi na dràvite idni kandidati za ~lenstvo, Luksembur{kiot sovet (dekemvri 1997) gi definira kriteriumite kako pretpostavki za
~lenstvo, a Helsin{kiot (dekemvri 1999) pretpostavkite za otvorawe pregovori za pristapuvawe.
IZV.: European Councis in Copenhagen 2122
june, 1993, Conclusions of the Presidency#,
June 2122, 1993, http://ue.eu.int/ueDocs/
cms_Data/docs/pressData/en/ec/72921.pdf
LIT.: Tatjana Petru{evska, Spogodba za
stabilizacija i pridruùvawe me|u RM i
EZ i dràvite-~lenki na EU, zb. Evrointegracija na pravniot, politi~kiot i op{testveniot sistem na RM, Skopje, 2002.
T. Petr.
Cyclops# go dobil imeto, aludiraj}i na xinot kiklop od gr~kata

mitologija, ~ie edinstveno oko
bilo smesteno na sredinata na ~eloto. Vo kopnenite vodi na evropskiot kontinent se registrirani okolu 500 vidovi, dodeka vo
Makedonija vkupniot broj iznesuva 140 vidovi, koi pripa|aat na
tri reda. Redot ciklopoidni rak~iwa (Cyclopoida) e pretstaven so
60 vidovi, od koi 10 se makedonski endemiti. Redot harpaktikoidni rak~iwa (Harpacticoida) so 50
vidovi, od koi 6 se endemiti i redot kalanoidni rak~iwa (Calanoida) so 30 vidovi, me|u koi ne se registrirani endemi~ni formi.
LIT.: T. Petkovski, Fauna na Makedonija
V, Calanoida (Crustacea, Copepoda), Prirodonau~en Muzej na Makedonija, Skopje,
1983; T. Petkovski, Beitrag zur Kenntnis der jugoslavischen Cyclopiden, Acta Mus. Maced.
Sci. Nat.#, 2 (1), Skopje, 1954, 132; P. A. Meglitsch, Invertebrate Zoology, Oxford, 1972; J. Illies, Limnofauna Europaea. A Cheklist of the
Animals Inhabiting European Inland Waters,
with Accounts of their Distribution and Ecology
(except Protozoa), Stutgart/New York/Amsterdam, 1978.
Sv. P. V. Sid.
Makedonskoto narodno oro Kopa~ka# vo izvedba na ansamblot Tanec
KOPA^KA makedonsko narodno oro od Male{evsko vo 2/4 ritam. Izveduva~ite se maì, so drèwe za pojas so levata raka
pred desnata. Se igra poletno i
temperamentno, so mali brzi ~ekori na polustapalata. Obiluva
so potskoci, doskoci, bo~ni dvièwa, noìci i potkopnuvawe so
nozete po podot, od {to e proizlezeno imeto na oroto.
\. M. \.
KOPENHAGENSKI KRITERIUMI ZA ^LENSTVO VO EU

mreà od pretpostavki za
~lenstvo vo EU, definirani od
Evropskiot sovet vo Kopenhagen
(2122.VI 1993): stabilnost na instituciite {to garantiraat demokratija, vladeewe na pravoto,
~ovekovi prava i po~ituvawe i
za{tita na pravata na pripadnicite na malcinstvata; postoewe
funkcionira~ko pazarno stopanstvo sposobno da se nosi so pritisokot na konkurencijata i pazarnite sili na evropskiot pazar i
sposobnost za prezemawe na obvrskite {to proizleguvaat od ~len734
KOPEPODI (Copepoda) potklasa veslonogi organizmi od

klasata na
rakoobrazni (Crustacea) {to gi
naseluvaat
moriwata,
so pove}e od
2.500 vidovi
i kopnenite
Kopepod
vodi so okolu 2.000 vidovi. Vo mirnite kopneni vodi masovno se razvivaat i
mu davaat osnoven beleg na zooplanktonot vo ezerata, blatata,
mo~uri{tata i vo pomalite efemerni vodi, igraj}i zna~ajna uloga vo verigata na ishranata, zatoa
{to se hranat so sitni mikroskopski organizmi, a sluàt kako
hrana za ribite i vodozemcite.
Toa se sitni organizmi, ~ija dolìna na teloto ne nadminuva 12
mm, ~ie telo e jasno podeleno na
toraks i abdomen. Vo sredinata
na predniot del od glavata e smesteno edine~no oko so upadliva
crvena ili crna boja, pa ottamu
najpoznatiot rod od kopepodite
Stranica od kirili~niot rakopis Kopitarov

triod (XIII v.)
KOPITAROV TRIOD kirilski posen triod od XIII v., 72 l.,

Qubqana NUK Cod. Kop. 9. Pravopisno-jazi~nite osobenosti potvrduvaat severoist. mak. poteklo.
Zapisite ukaùvaat na povrzanost so Pre{evskata oblast so
najzna~ajnoto kult. sredi{te
manastirot Sv. Prohor P~iwski#. Tekstot pripa|a kon postarata redakcija na triodot, bez parimii i so celi ve~erni za sekoj
den.
LIT.: V. Mo{in, Kopitarjeva zbirka slavenskih
rokopisov in Zojsov }irilski fragment iz Narodne
in univerzitetske biblioteke v Ljubljani, SAZU,
Dela, 25, Ljubljana, 1971, 112 + (3) (opis i
snimka); G. A. Ilinskij, Kopitrarova
KORAB
triod XIII v., RFV, 1906, 199215 (ortograf.-jaz. osobenosti).

Zd. R.
KOPNENI EKOSISTEMI
vo Makedonija se najzabele`livi
{umskite ekosistemi, koi prestavuvaat mozaik od najrazli~ni
rastitelni grupirawa so nepovtorliv svoeobrazen oblik. Tie se
pozabeleìtelni kolku {to e pogolema nivnata biomasa, koja se
sozdava od avtotrofnite organizmi preku fotosinteza. Ovie
rastitelni fitocenozi, razgleduvani zaedno so ìvotnite {to
ìveaat vo niv i golemata grupa
saprobionti (gabi, bakterii i
invertebrati), vklu~eni vo procesite na razgraduvaweto na organskata materija, prestavuvaat
sloèna biocenoza. Ogromniot
broj organizmi vo biocenozata,
soedineti so mnogubrojni vidovi
vrski, ovozmoùvaat vo nea da se
razvivaat hranlivi i horolo{ki
vrski, preku koi se odviva postojana borba za prostor i hrana.
Ovoj fukcionalen sistem {to vo
sebe ja vklu~uva zaednicata na site ìvi organizmi i biotopot na
koj se razvivaat, se ozna~uva kako
ekolo{ki sistem ili ekosistem.
Vo Makedonija ima mnogu kopneni i vodeni ekosistemi.
Q. Gr.
Koprivec
golemi populacii od maj

do oktomvri.
Rasprostranet e vo cela
Evropa. I vo
Makedonija e
rasprostranet i e ~est
vid.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno izdanie. Acta. Mus. Mac.
Sci. Nat.#, Skopje, 1964; Lionel G. Higgins and
Norman D. Riley, A fild guide to the Butterflies
of Britain and Europe, London and Glasgow,
1970; Paul Scheider Predrag Jaksic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina
(Rhopalocera und Hesperiidae), Munchen,
1990.
V. T. K. M. Kr.
KOPRIVKA (BRESLIKA) (Celtis L., fam. Ulmaceae) rod {to

ima okolu 70
vida listopadni i zimzeleni drvja,
se sre}ava od
umerenite do
tropskite regioni na Severnata hemisfera.
Koprivka
Listovite se
celi, pri osnovata koso prese~eni so tri posilno izrazeni nervi.
Plodot e trkalezna koski~ka so
mesesta, slatka obvivka. Vo RM
se zastapeni crnata (C. australis L.)
i òltata koprivka (C. tournefortii
Lam.), a mnogu retko C. caucasica
Willd.
Al. And.
KOPRIVEC (Aglais urticae L.)

dnevna {arena peperuga. Se hrani so nektar i so rastitelni sokovi. @enkata polaga jajca na
rastenieto kopriva, na opa~inata od listovite, po {to ovoj vid
go dobil i imeto koprivec. @ivee po cvetnite livadi i vo son~evi gradini. Se pojavuva vo po-
be{e prviot makedonski u~esnik

na Pesnata na Evrovizija (AngliM. Kol.
ja, 1998).
Qup~o
Koprovski
KOPROVSKI, Qup~o Iliev

(Ohrid, 17. V 1929) pedagog,
univ. profesor. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo
rodniot grad, a studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet
vo Skopje (1953). Rabotel vo U~itelskata {kola Nikola Karev#
vo Skopje (19541959) i na Filozofskiot fakultet vo Skopje
(19591989). Za redoven profesor
e izbran vo 1977 g., po odbranata
na habilitaciskiot trud na Filozofskiot fakultet vo Skopje
(1966). Bil republi~ki sekretar
(minister) za obrazovanie i nauka (19721978), dekan na Filozofskiot fakultet (19811985),
rakovoditel na Institutot za pedagogija, glaven i odgovoren urednik na sp. Prosvetno delo#,
pretsedatel na Sojuzot na pedago{kite dru{tva na Makedonija
i dr. Se zanimava so op{topedago{ka problematika i pra{awa
na vospitno-obrazovniot sistem.
Avtor e na 120 trudovi.
BIBL.: Marks, Engels, Lenin za vospitanieto i obrazovanieto, 1963 (koavtor);
Glavni faktori vo razvojot na li~nosta, 1964; Pedagogija, 1965 (koavtor); prer.
izdanie, 1998.
Skopje, 1996, 49.
K. Kamb.
Ma{ka gorna obleka koporan
KOPORAN gorna obleka {to

se nosela vo potopliot period vo
godinata, namesto guwata. Toj e
dolg do polovinata, kolku da go
pokrie pojasot. Rakavite bile
pro{ieni samo na ednata strana
na ramenata i od sredinata nadolu. Retko se oblekuvale i naj~esto se nosele pu{teni. Bil izrabotuvan od crna boena kla{na
i bogato ukrasen so gajtani. Vo
gornite planinski sela kako dodatok imal golema jaka, koja pri
lo{o vreme moèla da se formira vo }ulavka.
J. R.-P.
Grigor
Koprov
KOPROV, Grigor (Ohrid, 30. IX

1943) avtor na popularni pesni.
Po profesija e pravnik, no talentot go odvel i vo vodite na muzikata, najnapred kako interpretator, a potoa kako avtor. So svojata prva kompozicija Megi#
u~estvuval na festivalot vo
Opatija (1969). Redoven u~esnik
na re~isi site izdanija na Skopskiot festival i na pove}e festivali vo porane{na Jugoslavija.
Avtor e na nekolku stotini pesni od oblasta na popularnata i
avtorskata pesna vo naroden duh.
So pesnata Ne zori zoro#, vo interpretacija na Vlado Janevski,
KORAB visoka vene~na planina {to $ pripa|a na zapadnomakedonskata zona. So svoeto morfolo{ko prodolènie De{at se nao|a vo krajniot zapaden del na
RM. Na sever, preku prevalite vo
izvori{niot del na Radika, se
nadovrzuva na [ar Planina. Ima
meridijanski pravec na protegawe i po negoviot srt se protega
makedonsko-albanskata granica.
Na makedonskata strana, zaedno
so De{at, zafa}a povr{ina od
290 km. Isto~nite strani strmno
se spu{taat vo dolinata na Radika, a na zapad vo dolinata na Crni Drim, Republika Albanija. Na
K. se nao|a najvisokiot vrv vo RM
Golem Korab (2.764 m). Golem Korab e ~etvrti po viso~inata vrv
na Balkanskiot Poluostrov & po
735
KORABQOV
kedonska organizacija, koja{to

u{te vo 1900 g. go izdigna principot za avtonomija na Makedonija
i po silata na ova toj nema{e
mo`nost da se vrati vo tatkovinata. Sega negovite ideali i negovata rabota od strana na Jugoslovenskata vlada isto taka se
smetaat {tetni i opasni#, pa zatoa zasluùva sekakvo vnimanie
i poddr{ka#.
BIBL.: Sobit v Makedonii i Staro Serbii, SPb., 1903.
LIT.: Pere~en literaturnh i nau~nih rabot V. N. Korableva s 1894 po
konec 1911, SPb.. 1912; Blaè Ristovski,
Dimitrija ûpovski (18781940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, II, Skopje, 1978; istiot, Stoletija na makedonskata svest.
Istraùvawa za kulturno-naconalniot
razvitok, Skopje, 2001, 517.
Bl. R.
Korab, najvisokata planina vo Makedonija so vrvot Golem Korab (2.764 m)
Mikasa (2.929 m) na Olimp, Musala (2.918 m) na Rila i Vihren

(2.915 m) na Pirin vo Bugarija.
Od drugite, pova`ni vrvovi se:
Crn Kamen (2.572 m), Kepu Bard
(2.683 m), Kabo{ (2.391 m), Korabska Vrata (2.062 m), Ciganski
Premin (2.295 m), Deli Senica
(2.255 m). Vo morfolo{ki pogled
Korab se odlikuva so oddelni zaramneti delovi vo vid na platoa
od koi se izdigaat prethodno visokite vrvovi. Vo morfotektonski pogled Korab pretstavuva
horst formiran za vreme na alpskata orogeneza, a kone~no oblikuvan vo tercierot. Geolo{kiot
sostav e pretstaven so paleozojski tvorbi filiti, metapeso~nici, dodeka povisokite delovi
vrvovite se od trijaski varovnici. Vo vremeto na pleistocenot
bil zafaten so glacijacija, poradi {to e razvien fosilen glacijalen reljef: cirkovi, valovi i
moreni. Planinskite padini se
disecirani so postojani vodeni
tekovi {to izgradile dlaboki
klisuri, a vo nivnite izvori{ni
~elenki se razvieni cirkovi. Takvi cirkovi se javuvaat vo izvori{tata na [tirovica, Gabrovska Reka, Dlaboka Reka i dr. Vo
cirkovite na Ribni~ka Reka se
nao|aat osum glacijalni ezera.
LIT.: D. Vasileski, Radika, Tetovo, 1997;
A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na R.
Makedonija, PMF, Skopje, 2003. T. And.
KORABQOV, Vasilij Nikolaevi~ (Vasili Nikolaevi~ Korab736
lev) (12/24. IV 1873 ?, 1937) ruski slovenofil, publicist, redaktor, literaturen istori~ar,
slavist i istori~ar na slavistikata. Po zavr{uvaweto na Istorisko-filolo{kiot fak. na S.Peterbur{kiot univ. (1897) patuva po slovenskite zemji vo Srbija
i Bosna i Hercegovina (1897
1898), a podocna i vo ê{ka (1908).
Redaktor na Izvsti SPb. sl.
bl. ob-va# (19021910 i od 1912),
pom. redaktor na Pravitelsvennj vestnik#, sekretar na
SPb. slov. k-t (od 1907), a potoa
predava srpsko-hrv. i ~e{ki jazik
i istorija na literaturite na Istorisko-filolo{kiot fak. i na
@enskiot pedago{ki institut vo
SPb. Vo voenite godini (od 1915)
e inspektor na Petrogradskiot
u~eben okrug, a po Oktomvriskata revolucija e prof. na FON na
Leningradskiot dràven univ.
(1924) i sorabotnik na Institutot za slavistika vo Leningrad
(19321934). Blizok so studentot
K. Misirkov, no kako redaktor na
Sl. izv.# (19121913) vodi èstoka polemika so D. ûpovski i negoviot Makedonskij golos (Makedonski glas)# po makedonskoto
pra{awe. Po Revolucijata, kako
profesor, vo edna preporaka (25.
VIII 1924) pi{uva deka ûpovski e
rodum od Makedonija, li~no mi e
poznat od 1910 g. kako op{testven
rabotnik od najdobrata strana.
Toj vo tekot na redica godini rabote{e vo Revolucionernata ma-
Prosek# (Demir Kapija), kompleks na tvrdini:

1-4 centralen kastron Kale# - êlovec; 5,6
Markov Grad# - Kore{nica, 7 Kula# - Kore{nica,
tvrdina nad gradot
KORE[NICA, MARKOVA KULA, DEMIRKAPISKO ranoanti~ki dvorec i srednovekovna

vizantiska tvrdina. Na dominantnite karpi nad tesnecot kaj Demir Kapija vo antikata i vo sredniot vek bile podignati pet utvrdeni pozicii. Najgolemata e Markov Grad, nad samata utoka na r.
Bo{ava vo Vardar, koj vrti vo ostar lak okolu nea. Na Markova
Kula Juru~ki Kamen (najvisokata utvrdena pozicija), 700 m severno od Markov Grad, vo ranata
antika bil podignat dvorec so
kvadratna forma (40 h 36 m), izgraden od masivni paralelopipedni kameni blokovi. Yidovite
bile {iroki 2,40 3,20 m. Vo docnata antika platoto okolu dvorecot bilo povtorno fortificirano vo dolga fortifikcaija, so
posebni zajaknuvawa so kuli i
porti (vo cvrst malteren opus) na
severnoto i na ju`noto ~elo. Istata bila koristena i vo sredniot slovensko-vizantiski period.
LIT.: I. Mikul~i}, Topografija na Stenae Prosek Demir Kapija, Godi{en
zbornik na Filozofskiot fakultet#,
1516 (4142), Skopje, 19881989, 75 J na
planot, 7677.
V. L.
KOROBAR
KORINTSKI MIR (Korint,

Helada, 337 pr. n.e.) sklu~en pome|u makedonskiot kral Filip II
Makedonski i deset helenski polisi. So odredbite od dogovorot
helenskite polisi se obvrzale da
go za~uvuvaat mirot, Makedonskoto Kralstvo bilo priznaeno za hegemon na Helenite, a nim im se garantirala avtonomijata, no so
zabrana za nasilno menuvawe na
ureduvaweto, so nova preraspredelba na zemjata, otpi{uvawe na
dolgovite, osloboduvawe na robovite, proteruvawe na politi~kite protivnici, konfiskacija na
imotite, vra}awe na politi~kite
begalci, stapuvawe vo slu`ba na
tu|i dràvi, zdruùvawe vo sojuzi
i me|usebni borbi. Helenskite
polisi nemale obvrska da pla}aat
danok na Makedonskoto Kralstvo.
Garancija za po~ituvaweto na dogovorot bile ~etirite strate{ki
voeni bazi na makedonskata vojska
(tebanskata tvrdina Kadmeja, Akrokorint, Ambrakija i Halkida
na ostrovot Evboja). Vo izvorite
e poznat kako Koine eirene (Zaedni~ki mir). Od povikanite ne
prisustvuvale samo pretstavnicite na Sparta. Za~uvani se dve par~iwa od nego del od zakletvata i
spisokot na polisite so rednite
broevi. Ovoj dogovor go obezbedil
uslovot za mir i zaedni~ka naso~enost kon zaedni~kiot neprijatel Persija.
LIT. : N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004; Svetomir [kari} i \orge Ivanov, Politi~ki teorii antika,
Skopje, 2006.
K. M.-R.
sre}avaat i kaj nas:

golem kormoran (Phalacrocorax carbo) i mal
kormoran (Phalacrocorax pygmeus).
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and
Golem
conservation status, BirdLife
kormoran
International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C.
Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. V. Sid.
tivni metodi vo angiolo{kite

istraùvawa na srceto i bubregot so sovremeni metodi. Vodela
dva nacionalni proekta i objavila nad 150 trudovi. Predava~ na
kursevi i rabotilnici vo zemjata
i vo stranstvo (Belgrad, Lajden,
Padova i Berlin). ^len na nacionalni i me|unarodni stru~ni
asocijacii. Koavtor e na prviot
enciklopediski medicinski re~nik vo Makedonija.
BIBL.: Koavtor: Medicinski angliskomakedonski re~nik, Skopje, 2002; Anatomija na karlica, Skopje, 1993, 2000; Anatomija na ~ovekot, Skopje, 2000.
LIT.: Bilten na UKIM, br. 844. K. K.-P.
Melpomeni
Korneti
KORNETI, Melpomeni (Ko~ani, 7. V 1952) novinar i diplomat. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje
(1978). Bila novinar vo Nova
Makedonija# (19801984), a potoa
(do 1990) urednik vo Redakcijata
za kultura. Gi vr{ela funkciite
direktor na Makedonskata filharmonija (19901994) i generalen direktor na Makedonskata
radiotelevizija (19941996). Zamenik na ministerot za kultura
vo Vladata na RM (20022006), a
vo maj 2006 e nazna~ena za vonreden i opolnomo{ten ambasador
na RM vo Republika Turcija. J. F.
KOROBAR, Boro Angelov (Veles, 11. V 1912 Skopje, 23. X

1989) stopanstvenik, pripadnik
na revolucionernoto dvièwe
me|u dvete svetski vojni. Organizator i u~esnik na rabotni~kite
protesti i demonstracii vo Veles (19351941). ^len na KPJ od
1940, sekretar na MK na KPJ za
Veles (1941), a vo 1942 g. u~estvuva vo formiraweto na NOPO
Dimitar Vlahov#. Vo maj 1943,
poradi negovoto angaìrawe vo
NOD, bil osuden na 15 godini
zatvor. Po Vojnata izvr{uval pove}e zna~ajni funkcii: sekretar
na MK na KPM za Veles, ~len na
Kontrolnata komisija za stopanstvo na Makedonija, direktor na
Proektantskoto biro na Makedonija i direktor na TP Lafoma#
vo Skopje. Nositel na Partizanska spomenica 1941 g.
T. Veles, 1977.
\. Malk.
Koritos, mo`nata lokacija vo Gorno Gradi{te,

Sopot (srednovekoven love~ki dvorec?)
KORITOS srednovekoven
grad/tvrdina na patot Skopje
Strumica, oddale~en za eden den
odewe od Skopje. Zabeleàn e kaj
geografot Idrizi (i kako Kurta); za nego ima samo u{te dve izvorni vesti (XII i XIII v.). Koritos se identifikuva so ov~epolsko \uri{te.
LIT.: T. Tomoski, Kade leèl gradot
Qorytos#?, Makedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skopje,
1999.
B. Petr.
KORMORANI (Phalacrocorax)
rod sredni po golemina ptici od
familijata kormoranovi ptici
(Phalacrocoracidae). Vo Evropa se
prisutni tri vida od koi dva se
Kostandina
Korneti
-Pekevska
KORNETI-PEKEVSKA, Kostandina Leonidova (Ko~ani, 11. II

1949) anatom, redoven prof. na
Med. f. vo Skopje (1999). Diplomirala medicina vo Skopje
(1973), magistrirala (1980), a vo
1988 g. doktorirala za isleduvaweto na krvnite sadovi na srceto. Se usovr{uvala i istraùvala vo Baltimor (1984), London
(1998) i Berlin (1999 i 2002).
Prodekan na Med. f. (19941997),
direktor na Institutot za anatomija (19981999). Vovela injek-
Pero A.
Korobar
KOROBAR, Pero Angelov (Veles, 29. III 1916 Skopje, 29. X

2004) nacionalen i politi~ki
deec, prvoborec, op{testvenik i
publicist. Zavr{il sredno tehni~ko u~ili{te. Kako ~len na
SKOJ (1932) i KPJ (1940), bil
osuden na smrt, a potoa pomiluvan i upaten na izdrùvawe na
zatvorska kazna vo zatvorot
Glavwa~a. Student vo Belgrad,
drugaruval so K. Racin. Kako
u~esnik vo NOAVM (od 1941),
bil ~len na MK i Okoliskiot komitet na KPM vo Veles, a potoa
737
KOROBAR
borec vo voenite edinici i ~len

na Agitprop na G[ na NOV i
POM. Po Osloboduvaweto bil
na~alnik na Oddelenieto na
Agitprop na CK na KPM, direktor na Dràvnoto knigoizdatelstvo na Makedonija, na Izdava~koto pretprijatie Prosvetno
delo# i na Izdava~koto pretprijatie Kultura#. Bil deec na makedonskata kulturna avtonomija
vo Pirinskiot del na Makedonija (do 1948), a po vra}aweto na~alnik na Oddelot za nadvore{ni raboti na CK na KPM, upravnik na Makedonskiot naroden teatar (19491957), ~len na Revizionata komisija na SKM, ~len na
Sovetot na kulturno-prosvetnite zaednici na Jugoslavija, pratenik vo sojuzniot Kulturno-prosveten sobor, potpretsedatel na
Kulturno-prosvetnata zaednica
na Makedonija, direktor na Istoriskiot muzej na SRM, osnova~ i
tri decenii glaven i odgovoren
urednik na sp. Kulturen ìvot#,
vo dva mandata ~len na Sovetot
na Republikata, ~len na Pretsedatelstvoto na SZBNOVM, ~len
na Glavniot odbor na SSRNM i
pretsedatel na Komisijata za pe~at i izdava~ka dejnost. Avtor e
na pove}e filmski i televiziski
scenarija, crteì i portreti na
Ko~o Racin, Krste Misirkov,
Dimitrija ûpovski, Apostol
Guslarot i dr. Vo negovata bogata
publicisti~ka dejnost glavna tvore~ka preokupacija mu be{e poetot i revolucioner Ko~o SolevRacin, negov blizok prijatel.
BIBL.: Pet godini Narodna Republika
Makedonija, Skopje, 1950; Dvaeset godini
obrazovanie, kultura i nauka, Skopje,
1966; K. Racin vo spomenite na sovremenicite, (se}avawa), Skopje, 1972; Vo srceto na [panija, (se}avawa), Skopje, 1975;
Racin, Skopje, 1978; Ilindenskata proslava vo Veles 1941 god., Veles i Vele{ko
vo NOV 1941, Titov Veles, 1973, 205211;
Istoriska vistina (dokumenti), Skopje,
1981 (so koavtor Orde Ivanoski); Dim~e
Mir~ev, Titov Veles, 1983; Organiziraweto na OZN-a vo Vele{ko, Istoriski denovi na Gorno Vranovci, Skopje, 1984,
114117; Gan~o Haxipanzov, Skopje, 1986;
@ivotopisot na Ko~o Racin, Skopje,
1987; Vo internacionalnite brigadi na
[panija (se}avawa), Skopje, 1987 (so koavtor Boò Stefanovski); Makedonskata
nacionalna kultura vo Pirinskiot del
na Makedonija, Skopje, 1987 (na angliski
jazik) i Skopje, 1988 (na srpski jazik); Se}avawa na sovremenicite za Racin, Skopje,
1987; Racin vo moite se}avawa, Skopje,
1989; Beli mugri likovni viduvawa, Skopje, 1989; Likovno viduvawe na ìvotot i
tvore{tvoto na Racin, Skopje, 2000; Panko Bra{nar, Skopje, 2002.
S. Ml.
KOROBAR, Pero D. (Veles, 17.

III 1914 Skopje, 2001) pravnik
i op{testvenik. Bil pripadnik
na makedonskoto progresivno
studentsko dvièwe i diplomiral na Pravniot fakultet vo
Belgrad (1939). Kako u~esnik vo
738
Pero D.
Korobar
NOB, bil sekretar na ilegalniot NOO vo Veles i voeno-sudski

obvinitel pri Glavniot {tab na
NOV i POM. Po Osloboduvaweto bil prv javen obvinitel na Makedonija i pomo{nik javen obvinitel na Jugoslavija, sekretar za
zakonodavstvo na Izvr{niot sovet na NRM i sekretar na Sobranieto na NRM, sekretar na Sekretarijatot za organizacija na
vlasta i upravata pri Vladata na
NRM i pratenik vo Republi~kiot sobor na Sobranieto na NRM.
Bil eden od osnova~ite i pretsedatel na Sovetot na Pravniot
fakultet vo Skopje, pretsedatel
na Univerzitetskiot sovet na
Skopskiot univerzitet, prv pretsedatel na Ustavniot sud na Makedonija (1963 i 1970) i pretsedatel na Sojuzniot sud na Jugoslavija, potpretsedatel na Sojuzot
na dru{tvata na pravnicite na
Jugoslavija i pretsedatel na Sojuzot na dru{tvata na pravnicite
na Makedonija. Bil odgovoren
urednik na sp. Pravna misla#.
Ima zna~aen pridones za razvojot
na pravosudniot sistem vo DFM/
NRM/SRM/RM. Bil pretsedatel
na Fudbalskiot sojuz na Makedonija i na Fudbalskiot sojuz na Jugoslavija.
BIBL.: Narodnoosloboditelniot fond
vo Veles, êtirieset godini (19411945),
kn. 7, Skopje 1963, 186188; Fondot na Narodna pomo{ vo Veles i Vele{ko vo 1942,
Veles i Vele{ko vo NOV 1942, Titov Veles, 1969, 177183; Nardnoosloboditelnoto dvièwe vo Veles od 1 januari do 1
juli 1943 godina, Veles i Vele{ko vo
NOV 1943 15 maj 1945 godina, Titov Veles, 1977, 6370; Formiraweto i rabotata na Narodnoosloboditelniot odbor
za Veles od oktomvri 1943 do maj 1945 godina, na istoto mesto, 171179 (so koavtor
Qubo N. Zafirovski).
S. Ml.
KOROVE[OV, Atanas (s. Smrde{, Kostursko, 1913 s. Korni{or, Enixevardarsko, 2. IX 1945)

deec na makedonskoto nacionalno i komunisti~ko dvièwe, borec vo makedonskiot partizanski
odred Lazo Trpovski# (1943). Vo
1944 g., po sudirot so rakovodstvoto na KPG za makedonskoto
nacionalno pra{awe, so grupa
makedonski borci preminal vo
Vardarskiot del na Makedonija i
Atanas
Korove{ov
bil komandant na bataljon na Prvata makedonska NOU brigada i

vojuval zaedno so makedonskata
vojska. Bil komandant na bataljon na Udarnata brigada na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija, ~len na rakovodstvoto
na NOF za Egejskiot del na Makedonija. Zaginal na planinata
Pajak vo borba so gr~kite monarhisti~ki sili.
1987.
St. Kis.
KORPORATIVNO UPRAVUVAWE sistem na pravila, vodewe i kontrolirawe na korporaciite, {to treba da ovozmoì optimizacija na raboteweto na menaxerite vo polza na sopstvenicite na kapitalot (akcionerite).
Vo zemjite so razvien pazar na kapital efikasnoto korporativno
upravuvawe go ovozmoùva berzata. Imeno, cenite na akciite na
berzata se realen odraz na temelnite (fundamentalnite) vrednosti na korporaciite. Dokolku cenite na akciite rastat, toa e samo
dokaz deka menaxerite dobro rabotat, za {to sleduvaat nagradi i
stimuli. Obratno, ako cenite na
akciite opa|aat, menaxerite moàt da bidat smeneti od strana na
sopstvenicite (akcionerite) ili
od strana na novite sopstvenici,
dokolku dojde do prezemawe na
firmata. Korporativnoto upravuvawe vo RM e s# u{te neefikasno. Pri~inite leàt vo nedovolnata razvienost na pazarot na
kapital, poradi {to cenite na
akciite ne se realen odraz na vistinskata performansa na pretprijatijata. Slabosti se prisutni i vo sistemot na informirawe
na investitorite za finansiskite i osobeno za nefinansiskite
performansi na kotiranite firmi. Sepak, so najnovite izmeni na
korporativnoto zakonodavstvo,
RM napravi zna~aen progres vo
ovoj domen. Spored EBRD, od aspekt na usoglasenosta na zakonodavstvoto od oblasta na korporativnoto upravuvawe so me|unarodnite standardi, RM stoi najdobro me|u zemjite vo tranzicija.
KORUBIN
Aktuelnite napori vo ovoj domen

se naso~eni kon: zgolemuvawe na
efikasnosta na implementacijata na postojnata zakonska regulativa; podobruvawe na informiraweto na akcionerite so prifa}awe i primena na EU direktivite za transparentnost {to ja reguliraat problematikata na sodrìnite na finansiskite izve{tai i nivno dopolnuvawe so
nefinansiski informacii (planovite na razvoj na firmite, kvalitetot na menaxerskite ekipi
itn.); pottiknuvawe na razvojot
na kapital preku ponuda na novi
vidovi hartii od vrednost, dano~ni olesnuvawa i sl.
NOV i POM (24. IX 1944) prvite

dva korpusa bile imenuvani kako
makedonski. VK na NOVJ reagiral so telegrama deka vo zborot
makedonski se sodrèl separatizam, pa naredil Prviot makedonski korpus da se preimenuva vo
XVI MNOK na NOVJ, a Vtoriot
makedonski vo XV MNOK na
NOVJ.
IZV.: Zbornik NOR, VII, Beograd, 1954. V. St.
IZV.: EBRD Transition report 2005, 24.

LIT.: EBRD Transition report 2005, 24.; S.
Arsov, Korporativnoto upravuvawe i
pazarot na kapital, Bilten# br. 78,
Ministerstvo za finansii na Republika
T. F.
Blagoja
Korubin
Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ na

avstrisko-jugoslovenskata granica (maj 1945)
KORPUSI NA NOVM (oktomvri 1944 1945) operativni i

operativno-teritorijalni voeni
formacii vo sostavot na NOVM.
Bile formirani tri korpusi:
Prviot makedonski (skopski) korpus (vo ~ij sostav vlegla 42-ta i
Kumanovskata divizija) so vkupno 6.737 borci i oficeri; Vtoriot makedonski (bitolski) korpus
(vo ~ij sostav vlegle 41-ta i 49-ta
divizija, a podocna i 42-ta i 48-ta
divizija) so vkupno 11.340 borci
i oficeri; Bregalni~ko-strumi~ki korpus (vo ~ij sostav vlegle 50-ta i 51-ta divizija) so vkupno 11.963 borci i oficeri. Osven
diviziite, korpusite imale i
pridru`ni edinici za vrska, za
artilerija, za inènerija, NOPO i dr. So naredbata na G[ na
KORUBIN, Blagoja (Prilep, 1.

III 1921 Skopje, 17. II 1995) nacionalen deec, prvoborec, filolog i preveduva~ (od srpski, ruski i francuski), nau~en sovetnik, istraùva~ i rakovoditel na
Oddelenieto za sovremen makedonski jazik vo Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov#
vo Skopje. Osnovno u~ili{te i
gimnazija zavr{il vo Prilep.
Kako ~len na Literaturnata sekcija vo Gimnazijata go napi{al i
prviot prozen sostav na srpski
jazik @ivot u Prilepu i okolini#(1937/1938). Bil ~len na vospitna grupa za kandidati za
SKOJ, na koja Borka Taleski im
drèl predavawa za makedonskoto nacionalno pra{awe. Po obukata stanale ~lenovi na SKOJ
(1938/1939), a po maturiraweto i
~lenovi na KPJ (juni 1940). Naskoro bil izbran i za ~len na MK
na SKOJ vo Prilep, koj ~esto organiziral mladinski izleti so
kulturna i politi~ka programa,
za koi sostavuval muzi~ko-poetski humoristi~no-satiri~ni pesni (vrap~iwa). Stanal istaknat nacionalen komunisti~ki aktivist i organizator. Mesniot
komitet na SKOJ, vo koj ~lenuval, ja organiziral i Ilindenskata demonstracija vo Prilep
(1940). Potoa zaminal na studii
na Pedago{kata grupa na Filozofskiot fakultet vo Skopje
(1940/1941). Tuka formiral Makedonska grupa od 1518 ~lenovi
na KPJ i na SKOJ, a vo Studentskiot dom kade {to ìveel bil
eden od urednicite na Yidniot
vesnik, kade {to objavuval svoi
politi~ki napisi i afirmativen
napis za makedonskiot jazik od
Nula Kacavolu. So podocne{ni-
ot prof. d-r Pan~e Kirovski prevele od francuski na makedonski

jazik publikacijata Pra{awata
na leninizmot od J. V. Stalin.
Istovremeno ja rakovodel i skoevskata grupa vo Srednoto
tehni~ko u~ili{te vo Skopje, a
bil zadolèn za stru~na pomo{ i
na partiskata }elija vo rabotilnicata na Papateodosi i na
}elijata na {iva~kite rabotnici. Koga bil napraven obid za
povtorno izdavawe na vesnikot
Na{a re~ (januari ili fevruari 1941), vlegol vo Redakcijata
zaedno so Dejan Aleksi} i Anton
Kolendi} i ja napi{al uvodnata
statija za prviot broj. Po potpi{uvaweto za pristapuvaweto na
Kralstvoto Jugoslavija kon Paktot (25. III 1941), ve~erta na 26
mart skopskite studenti izlegle
na skopskoto korzo so paroli
protiv paktot i vojnata. Po govorite na A. Kolendi} i Filimena Mihajlova, po barawe na demonstrantite toj govorel na makedonski jazik, poradi {to moral
da se spasuva so begstvo od reìmskite agenti. Po fa{isti~kata
okupacija stanal borec na Prviot prilepski narodnoosloboditelen partizanski odred Goce
Del~ev# i u~estvuval vo prvata
vostani~ka akcija na Denot na
vostanieto na makedonskiot narod (11. X 1941). Naskoro potoa
bil uapsen i osuden, pa celiot period na NOB go minal vo Skopskiot zatvor (14. X 1941 maj 1943
i juni 1943 septemvri 1944) i vo
zatvorot vo Haskovo (majjuni
1943). Tuka ja napi{al za~uvanata
Pesna na skopskite zatvorenici# (kon krajot na 1941). Vo prostorijata vo koja bile smesteni
okolu 60 zatvorenici od Makedonija i Ju`na Srbija, toga{niot
sekretar na PK na KPJ za Makedonija Lazar Koli{evski formiral zatvorsko partisko rakovodstvo, vo koe bil i B. Korubin
kako odgovoren za organizacijata
na kulturno-zabavniot ìvot. Za
potrebite na priredbite {to gi
organizirale, toj napi{al i drugi pesni, vrap~iwa# i bile izveduvani dramski tekstovi vo proza
i vo stihovi. Po Osloboduvaweto
izvesno vreme rabotel vo Prilep, a potoa vo Skopje kako jazi~en redaktor vo Izdava~koto
pretprijatie Kultura# (1946) i
vo Institutot za zdravstveno
prosvetuvawe na SRM kako rakovoditel na Oddelot za pe~at
(19461953). Na eden konkurs ja
osvoil prvata nagrada za raskazot Prvite izleguvaat# (1947).
Vo me|uvreme gi prodolìl studiite na Filozofskiot fakultet (grupa za makedonski jazik) vo
Skopje (1947/1948) i bil represiran po Rezolucijata na Inform739
KORUBIN
biroto (1948), a po diplomiraweto (1952) preminal na rabota

kako asistent vo Oddelenieto za
jazik na Institutot za folklor
(vo januari 1953), po dva meseci
osamostoen kako Institut za makedonski jazik, od kade {to, kako
rakovoditel na Oddelenieto za
sovremen jazik (19651986), zaminal vo penzija (1986).
Bil dolgogodi{en pretsedatel
na Dru{tvoto na literaturnite
preveduva~i na Makedonija
(19591966) i na Sojuzot na dru{tvata za makedonski jazik na Makedonija. Avtor e na stru~ni i
nau~ni knigi, golem broj statii,
se}avawa, prozni sostavi, ~etiri
stihotvorbi i drugi prilozi. Bil
posebno posveten vo istraùvawata na praktikata na makedonskiot jazik i pove}e decenii ja
ureduval rubrikata Jazi~no kat~e# na dnevniot vesnik Nova Makedonija# i bil dolgogodi{en
urednik na spisanieto Makedonski jazik# i Literaturen zbor#.
IZVORI: Blagoja Korubin, Se}avawa,
AINI, Skopje, 7. VII 1976, intervjuto go
vodel Simo Mladenovski.
BIBL.: Jazikot na Krste P. Misirkov,
Skopje, 1956; Re~nik na makedonskiot
jazik so srpskohrvatski tolkuvawa, tom
I-III, Skopje, 1961, 1965 i 1966 (so koavtori,
a pod redakcija na Blaè Koneski);
Krste P. Misirkov (1874-1926), Skopje,
1966; Jazikot na{ dene{en, kniga 1-6,
Skopje, 1969, 1976, 1980, 1986, 2000 i 2001;
Idejata za formirawe na makedonskiot
jazik i KPJ, Glasnik na INI, XIV, 2-3,
Skopje, 1970, 5-24; Nacionalnosta, nacionalnata svest i jazikot so osvrt na makedonskata nacionalnost i makedonskiot
literaturen jazik, Skopje, 197; Martovskite demonstracii vo Skopje vo
1941 godina, Nova Makedonija#, XXVII,
86838685, Skopje, 2527. III 1971; Yvezdeniot mig na Skopje, Ve~er#, 2430,
Skopje, 26. III 1971, 15; Makedonskite studenti na Skopskiot fakultet vo
u~ebnata 1940-41 godina, Skopje vo NOV
1941, Skopje, 1973, 57-62; Martovskite
demonstracii vo Skopje 1941 godina. Diskusija, Skopje vo NOV 1941, Skopje, 1973,
401-403; Sintaksi~ko-generativen re~nik na makedonskite glagoli, Skopje,
1979 (probna sveska); Martovskite demonstracii vo Skopje vo 1941 godina,
Skopje vo Osloboditelnata vojna i revolucija 1941-1945, tom I, kn. prva, Skopje,
1984, 128-133; Makedonskite studenti na
Skopskiot fakultet vo u~ebnata 19401941 godina, na istoto mesto, 134-139;
Momenti na partiskiot ìvot vo
Varo{. Pred Oktomvri: Edinaesetti
oktomvri: na Crveni Steni i napadot
na Prilep, Prilep i Prilepsko vo NOV
194415 maj 1945 godina, III, Skopje, 1985,
447-456; Ne{to za emocionalnite odliki i idejno-politi~kite motivacii na
martovskite demonstracii vo 1941 godina vo Makedonija, Martovskite nastani
1941 godina vo Makedonija so poseben
osvrt na Skopje, Skopje, 1985, 114-118;
Martovskite demonstracii vo Skopje
vo 1941 godina, Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941-1945, tom I,
kniga prva, Skopje, 1984, 128-133;
Makedonskite studenti na skopskiot
fakultet vo u~ebnata 1940-1945, na ist.
mesto, 134-139; Na makedonsko grama-
740
ti~ki temi, Skopje, 1990; Intencijalnosintaksi~ki re~nik na makedonskite

glagoli, 6, Skopje, 19922001 (so koavtor);
Makedonski istorio-sociolingvisti~ki temi, Skopje, 1994.
LIT.: Studiski den posveten na Blagoja
Korubin, Skopje, 1998; Pedeset godini
Institut za makedonski jazik Krste
Misirkov 1953-2003, Skopje, 2003, 99-103;
Blaè Ristovski, Makedonskiot stih
1900-1944, Skopje, 1980, 196-202.
S. Ml.
tvoto. Diplomiral na ALU vo

Belgrad (1951). Rabotel kako profesor vo UPU vo Skopje. Avtor
na meki stilizirani pejzaì
(Pejza` od Pariz, 1957) i vpe~atlivi portreti (Slavko Janevski,
S. Ab.-D.
1955/56).
Gorjan
Korunoski
Jovan
Korubin
KORUBIN, Jovan (Skopje, 9. III

1948 Skopje, 21. XI 2006) univerzitetski profesor, sociolog.
Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Diplomiral na Pravniot fakultet vo
Skopje (1975), magistriral na
Pravniot fakultet vo Belgrad
(1984) i doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema
Nau~nata inteligencija vo
strukturata na makedonskoto op{testvo (1992). Izbran za asistent (1977), za predava~ (1984), za
docent (1992), za vonreden (1997)
i za redoven profesor po predmetite Sociologija na pravoto i
Sociologija na masovnite komunikacii na Filozofskiot fakultet vo Skopje (2002). Objavil
preku 70 nau~ni truda od oblasta
na sociologijata.
BIBL.: @iviot pesok na inteligencijata, Skopje, 1997; Sociolo{ki temi za jazikot, Skopje, 2005.
LIT.: Filozofski fakultet 1920 1946
2006, Skopje, 2006.
Sv. [.
KORUNOSKI, Gorjan (Prilep,

29. I 1961 Belgrad, 6. XII 2005)
dirigent, pijanist i kompozitor.
Kompozicija studira na Konzervatoriumot Petar Ili~ âjkovski vo Moskva (19801985) kaj
prof. N. Sidelnikov. Vo 1992 g.
diplomira dirigirawe na FMU
vo Belgrad (prof. A. Kolar i S.
[epi}), a magistrira (1995) vo
Vajmar, Germanija (prof. G. Kalert). Dirigent i korepetitor vo
Narodno pozori{te vo Belgrad i
dirigent vo MNT vo Skopje
(19881993), dirigent vo Operata
vo Hof, Germanija (19932001),
dirigent, a potoa i umetni~ki direktor na teatarot Milenianum
vo Belgrad (20022005). Kako
kompozitor pi{uva dela pred s#
od kamerniot i od vokalniot muB. Ort.
zi~ki rod.
KOSAR narodno imenuvawe na pettiot mesec vo godinata maj. S. Ml.
KOSARA (XXI v.) makedonska
princeza, }erka na carot Samuil
i Agata. Se vqubila vo zetskiot
knez Jovan Vladimir, koj bil zatvoren vo Prespa i go ubedila tatka si da ja omaì za nego (krajot
na X v.). Po smrtta na Vladimir
(1016) se zamona{ila pod imeto
Teodora. Vo Kraina, nad Skadarskoto Ezero go podignala manastirot Sv. Bogorodica#, kade
{to i bila pogrebana.
LIT.: Ljetopis popa Dukljanina, Zagreb,
1950.
K. Ax.
Mile
Korubin
KORUBIN, Mile (Prilep, 28.

IX 1922 Skopje, 13. IX 2000)
slikar i pedagog. Ostvaril zabeleìtelni rezultati preku obedinuvawe na figurativnite i
apstraktnite poimi vo slikars-
KOSELSKA REKA izvira od

zapadnite padini na Plakenska
Planina na viso~ina od 1.070 m, a
se vliva vo Ohridskoto Ezero na
viso~ina od 693 m, kaj Ohrid.
Vkupnata dolìna na re~niot
tek iznesuva 66 km, ima vkupen
pad od 377 m, i prose~en pad od
5,71 . Slivot zafa}a povr{ina
od 214 km2. Prose~niot godi{en
protok iznesuva 1,30 m3/sec. Naj-
KOSOVSKATA
Koselska Reka
golemo koli~estvo voda ima vo

prolet, a najmalo kon krajot na
letoto.
Dr. V.
KOSOVI, VODNI (Cinclidae)
mali ptici so zbieno telo i so
kratki krilja, koi ìveat pokraj
planinskite
potoci. Nurkaat vo voda i
so klunot gi
prevrtuvaat
kamewata, baraj}i larvi od
Voden kos
insekti. Vo
Evropa i kaj nas ìvee samo eden
vid voden kos (Cinclus cinclus).
trends and conservation status. Cambridge,
BirdLife International Conservation Series#,
12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of
1982.
Sv. P. V. Sid.
68,8 l/sec voda, koja ima temperatura od 48C i radioaktivnost od

34 M.E. Vo sebe sodrì kalcium,
magnezium, natrium i kalium, kako i sulfati, hidrokarbonati i
hloridi. Mnogu e prisuten sulfurvodorodot, a od retkite elementi litiumot i fluorot. Po
koli~estvoto sulfur vo eden litar voda, K. B. se nao|a na treto
mesto vo Evropa i e mnogu sli~na
so vodata od Ahenskite Izvori.
Vo nea so uspeh se lekuvaat revmati~ni, ginekolo{ki i ko`ni
zaboluvawa, kako i bolesti na
òl~nite i bubre`nite pati{ta.
Zdravstveniot turizam vo bawata
zapo~nuva da se razviva vo periodot me|u dvete svetski vojni, koga
se izgradeni dva hotela od po 50
legla (1931 i 1933). Deneska bawata raspolaga so sovremen hotel od 120 legla, a godi{no vo nea
prestojuvaat po pove}e od 5.000
posetiteli.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Debarski
Bawi, Bawi{te i Kosovra{ka Bawa,
1971.
Al. St.
KOSOVSKATA VOJNA I RM
vojnata me|u SRJ i NATO. Zapo~nuva na 24. III 1999 g., po neuspehot
na pregovorite vo dvorecot Rambue (na ok. 50 km od Pariz), t.e.
otkoga na 23. III 1999 g. srpskoto
sobranie go odbiva ultimatumot
Kosovra{ka Bawa
KOSOVRA[KA BAWA se nao|a na 5 km severno od Debar, na

samiot breg na ve{ta~koto ezero
[pilje, na nadmorska visina od
590 m. Bawata so most e povrzana
so patot MavrovoDebar. Termomineralniot izvor e predisponiran so dlabinski rased. Terenot e
izgraden od fli{ni sedimenti
{to sodràt gips. Izvorot dava
na NATO. Zavr{uva na 10. VI

1999 g. so sklu~uvawe (vo Kumanovo) voeno-tehni~ki dogovor za
povlekuvawe na jugoslovenskite
sili od Kosovo. Za vremetraeweto na vojnata NATO bombardira
voeni i civilni celi na teritorijata na SRJ, a silite na U^K
vojuvaat so pripadnicite na Jugoslovenskata armija i so srpski-
Sili na KFOR na Kosovo
te paramilitarni edinici. Formalno-pravno, vojnata zavr{uva

bez teritorijalni promeni. Spored Rezolucijata 1244 na Sovetot
za bezbednost na OON, Kosovo
ostanuva vo sostavot na SRJ, no
fakti~ki provincijata e politi~ki i ekonomski odvoena od
SRJ i vo nea e rasporedeno civilno i bezbednosno prisustvo na
OON (Misija na ON za privremena administracija na Kosovo
UNMIK). Na 2. XII 1998 g. Vladata na RM donesuva Odluka za soglasnost za vospostavuvawe sili
na NATO na teritorijata na RM
za izvlekuvawe na Verifikacionata misija na OBSE vo Kosovo.
Silite se aktivirani na 10. XII
1998 g., a pravna osnova na nivniot status e Osnovniot dogovor za
operaciite na NATO misiite vo
RM (24. XII 1998). Na 4. IV 1999 g.
RM dava soglasnost za izgradba
na kampovi za zgriùvawe na
100.000 begalci od Kosovo i gi otvora granicite za premin na begalcite do kampovite vo blizinata na Skopje. Vo vremeto na vojnata RM prima 350.000 begalci od
Kosovo. Re~isi istovremeno so
vleguvaweto na KFOR vo Kosovo
(12. VI 1999) vo RM se vospostavuva zadninska baza [tab vo
Skopje. Statusot na KFOR na teritorijata na RM se regulira so
Dogovorot od 18. V 2001 g. Kako
nagrada za sevkupnata uloga na
RM vo vremeto na Kosovskata vojna, sleduvaat zaklu~oci na Ministerskiot sovet na EU od 26. IV
1999 g. so koi se pozdravuva namerata na Evropskata Komisija
pod itno da ja razgleda mo`nosta,
vo svetlinata na regionalniot
pristap i na pridonesot na EU za
idniot Pakt za stabilnost, za
nadgraduvawe na dogovornite odnosi me|u EU i RM vo funkcija
na po~etok na pregovori za spogodba za stabilizacija i asocijacija.
741
KOSOVSKI
LIT.: Salname-i vilayeti Kosovo, ikinci defa,

H. 1300 (1882/1883); Islam Ansiklopedisi, 65
cwz, Istanbul, 1954; Die Provinzen des Osmanischen Reiches von Andreas Birken, Wiesbaden, 1976.
Dr. \.
Amerikanskiot pretsedatel Bil Klinton me|u pripadnicite na KFOR (22. VI 1999)
IZV.: Osnoven dogovor za operacii na

NATO misiite vo RM, Slu`ben vesnik
na RM, br.60/98; www.mfa.gov.mk; Report
from the Commission on the Feasibility of Negotiating a Stabilization and Association Agreement
with the former Yugoslav Republic of Macedonia,
COM (1999) 300 final, Brussels, 16. 6.1999.
LIT.: Svetomir Skaric, Law, Force and Peace:
Macedonia and Kosovo, Skopje, 2002. T. Petr.
KOSOVSKI (ALBANSKI) KOMITET (19191925) osnovan vo

noemvri 1919 g. da dejstvuva za osloboduvawe na Kosovo i prisoedinuvawe kon Albanija i sozdavawe Golema Albanija# pod protektorat na Italija. Politi~ki
dejstvuval vo Kralstvoto na
SHS/Jugoslavija od teritorijata
na Albanija. Bil raspu{ten vo
1925 g., po doa|aweto na Ahmed
Zogu na vlast vo Albanija. Vo godinite pred Vtorata svetska vojna, Komitetot ja obnovuva svojata
aktivnost.
vite godini vleguvaat sanxacite:

Pri{tina, Skopje, Prizren, Novi Pazar i Debar. Povremeno stanuvale promeni vo odnos na sanxacite, taka {to kon krajot na
XIX i po~etokot na XX v. toj bil
sostaven od slednive sanxaci:
Skopje, Pri{tina, Sjenica, Pe},
Ta{lixa (Priepolje) i Prizren.
Pogolem del od Severoisto~na
Makedonija so kazite: Skopje, Tetovo, Gostivar, Kumanovo, Kriva
Palanka, Kratovo, Veles, Ko~ani, [tip, Radovi{, Peh~evo, so
povremeni promeni, bile del od
vilaetot. Vo septemvri 1888 g. sedi{teto na vilaetot od Pri{tina bilo preseleno vo Skopje i vilaetot stanal poznat kako Skopski vilaet. Postoel do krajot na
osmanliskoto vladeewe na Balkanot (1912).
KOSOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN BATALJON (kaj

man. Prohor P~inski, 11. XI 1943
s. Vi{evci, kaj Vlasotinac, Srbija, 25. III 1944) voena edinica
na NOV i POS. Bil formiran od
del od borcite na [arplaninskiot NOPO i edna ~eta kosovski
partizani od Ju`nomoravskiot
NOPO. Dejstvuval vo sorabotka
so makedonskite i ju`nomoravskite edinici na kumanovskovrawskoto podra~je: napad na
Kriva Palanka (bile oslobodeni
okolu 1.000 sobrani selani za internacija vo Bugarija, 13. I 1944),
kaj s. Bilja~a (7/8. II), kaj Tabanovce (11. II), vo razbivaweto na Vardarskiot ~etni~ki korpus kaj s.
Sejac (29. II), kaj Bilja~a, Bratoselce, Bu{triwe, Sviwi{ta i
Bugariwe (16. III). Naskoro vlegol vo sostav na Kosovskiot NOPO.
19411945, Kumanovo, 1976.
S. Ml.
KOSTA ABRA[EVI]#, RABOTNI^KA KULTURNO-PROSVETNA GRUPA (Skopje, 1919

1940) osnovana na 20. IV 1919 g.
vo Skopje, po direktiva na Zdruènite sindikati na Jugoslavija
(URSJ), kade {to ~lenuvale rabotnici i mladinci od gradot
Skopje. Celta bila aktivno da se
druàt rabotnicite i politi~ki
da se izdignuvaat vo duhot na slo-
LIT.: Zoran Todorovski, Dejstvuvaweto na avtonomisti~kata VMRO

(19181924), magisterski trud vo rakopis, Skopje, 1989; Historia e popullit chqipetar, II, Pristine, 1979.
N. Cv.
Karta na Kosovskiot vilaet (1881-1912)
KOSOVSKI VILAET (1877

1912 g.) posebna administrativno-teritorijalna edinica vo ramkite na Osmanliskata Imperija
so sedi{te vo Pri{tina. Vo pr742
Klubot KUD Kosta Abra{evi} od Skopje na izlet vo Dra~evo na Spasovden (1939)
KOSTOV
bodata i pravata na rabotnikot.

Bile formirani: Horska, Dramska i Recitatorska sekcija, kako
i Naroden orkestar. Orkestarot
go rakovodel prvoborecot Pan~e
Arsovski (19221944). Vlasta ja
zabranila dejnosta na ovaa grupa
(24. XII 1940), no taa ja prodolìla svojata dejnost pod imeto Makedonija#, s# do poetokot na
Vtorata svetska vojna. Denes nejzinata tradicija vo Skopje ja prodolùva Igraornata sekcija {to
go nosi imeto Abra{evi}#. J. T.
Osobeno e zabele`liva negovata

novinarska aktivnost na poleto
na xezot, pri {to vo tekot na 27
godini realizira 2 000 izdanija
na emisijata Vo svetot na xezot#. Ima napi{ano ~etiri knigi. Pi{uva muzi~ka kritika vo
pove}e vesnici i spisanija. Pokrenuva~ e na nekolku muzi~ki
festivali (najpoznat Folkfest Valandovo).
KOSTADINOV, Jordan v. Ivanov Jordan Kostadinov.
KOSTEN (Castanea sativa Mill. syn.

C. vesca Gaertn., fam. Fagaceae)
golemo listopadno drvo so {iroka kruna od ju`na Evropa, zapadna Azija i od severna Afrika.
Listovite se golemi, elipsesto
izdolèni, so ostar vrv, krupno
nazabeni. Cvetovite se sobrani
vo dolgi i ispraveni (medonosni)
resi, pri
{to ènskite se
nao|aat
pri osnovata na resata. Plod o v i t e Kosten
(kosteni) imaat temnokafeava
lu{pa, po 13 zavitkani vo bodlikava kupola (eòvka). Sodràt
golemo koli~estvo hranlivi materii. Nao|ali{tata na kostenot
vo na{ata zemja se na Belasica i
na [ar Planina. Poslednive decenii, vo celiot areal, kostenot e
seriozno zagrozen od bolesta rak
na korata (Endothia parasitica). Vo
RM raste na 500 1100 m n.v. Na
Belasica se spu{ta do 250 m n.v.
Vo niskite predeli ima i osameni
stebla {to davaat visoki prinosi. So kalemeni sadnici moè da
se podignat proizvodni nasadi so
kvalitetni sorti i tipovi koi brzo proroduvaat i davaat redovni i
visoki prinosi.
Al. And. B. R.
Petranka
Kostadinova
KOSTADINOVA,
Petranka
(Sombor, Srbija, 14. VII 1948
Skopje, 3. II 2002) interpretatorka na narodni pesni. Eden od
najkarakteristi~nite vokali.
Ispeala i snimila golem del od
makedonskite folklorni biseri
(Kirjana vino prodava#, Ja izlezi stara majko#, Kaì An|o# i
dr.). Poslednite decenii be{e
aktivna i na poleto na avtorskata pesna. U~estvuvala i osvoila
golem broj nagradi na festivalite Valandovo# i Cvetnici#. Od
2000 g. ~len na ansamblot Tanec#. Odràla golem broj koncerti vo stranstvo (12 vo Avstaralija, 7 vo SAD itn.).
M. Kol.
Kostadin
Kostadinovski
KOSTADINOVSKI, Kostadin
(Valandovo, 28. IV 1938) muzikolog i muzi~ki kriti~ar. Muzikologija diplomira vo Belgrad, vo
klasata na profesorite N. Hercigowa i V. Peri~i}. Od 1967 g. e
vraboten vo MRT (kratko vreme i
pomo{nik-direktor za muzika).
DELA: Trajko Prokopiev ìvot i delo

(1984); Tito i muzi~kata umetnost; Od
bluzot do muzi~kata avangarda; i Odglasi od koncertnite sali.
M. Kol.
Lira Grabul:
kostimi
za pretstavata
Madam
Baterflaj#
od Pu~ini
(2005)
KOSTIMOGRAFIJA umetni~ka disciplina vo koja se dizajniraat i se izveduvaat kostimi na

artistite za teatarska ili filmska pretstava. Vo kostimografijata se vklu~uva i praveweto maski,
{minkata i drugi specifi~ni

formi. Vo Makedonija so kostimografija se zanimavaat i L. Grabul, B. Micevski, Q. Ristovska, M.
Papu~evska, N. Efremov, A. No{pal, L. Geor|ieva i \. Zdravev. Vo
2006 g. vo Skopje e otvorena Italijanska {kola za formirawe kaAl. Cv.
dar za kostimografija.
KOSTI] (STOJANOVSKI),
Stanko (s. Gorno Melni~ani, Debarsko, 1875 Bela Palanka, Srbija, 1915) sobira~ i izdava~ na
makedonski narodni umotvorbi,
u~itel. Podolgo vreme ìveel kako pe~albar vo Srbija. Zavr{il
U~itelska podgotvitelna {kola
vo Belgrad, a potoa rabotel kako
srpski u~itel glavno vo Male{evijata. Podocna kako sve{tenik
raboti vo Kratovo i Kriva Palanka. Posmrtno mu e izdadena
zbirkata Male{evski narodni
pesni# (Skopje, 1959), vo redakcija
na Todor Dimitrovski. Zbirkata
stoela vo rakopis pove}e od polovina vek vo Arhivot na SANU vo
Belgrad, kade {to avtorot ja deponiral kon samiot kraj na XIX v.
Pesnite se sobrani vo Male{evijata (1899 1900).
G. T.
Vladimir
Kostov
KOSTOV, Vladimir (Bitola, 22.

IX 1932) eden od najplodnite
makedonski romanopisci i avtori na kratka proza. Diplomiral na Filozofskiot fakultet
vo Skopje. Rabotel kako profesor na Pedago{kata akademija
pri Univerzitetot vo Bitola.
BIBL.: Lica so maski, roman, Sk., 1967;
Svadbata na Mara, roman, Sk., 1968; Igra,
raskazi, Sk., 1969; Nov um, roman, Sk.,
1970; U~itelot, roman, Sk., 1976; Crkvi~eto êtirieset ma~enici vo Bitola,
roman, Sk., 1984; Vujko, roman, Sk., 1984;
Gre{niot Zaharie, noveli, Sk., 1986;
Poslednoto celivawe, roman, Sk., 1992;
Kele{ot, noveli, Sk., 1992; Gre{ka, roman, Sk., 1992; Bitolski triod, roman,
Bitola, 1994; Seni{te vo grad Bitola,
roman, Sk., 1994; Margarit, raskazi, Sk.,
1996; Bitolska hronika semejna tragedija, dva kratki romani, Sk., 1998; Tane,
roman, Sk., 2000 i dr.
Delata Svadbata na Mara, Crkvi~eto
êtirieset ma~enici i Zaharie gre{nikot se postaveni na teatarskata scena vo
Bitola.
LIT.: R. Siljan, Izbor od makedonskiot
raskaz, Sk., 2004 g.
P. Gil.
743
KOSTOV
Quben Karavelov. Bil dobrovolec vo Srpsko-turskata (1876) i

vo Rusko-turskata vojna (1878/
1879). Vo Kresnenskoto vostanie
(1878/1879) bil vojvoda na ~eta.
U~estvuval vo Srpsko-bugarskata
(1885), kako i vo Balkanskite vojni (1912/1913).
IZV. i LIT.: CDA, f.: 1075, op. 1, a.e.
28, ll. 4446; H. Silnov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni, I, Sofi,
1983.
Al. Tr.
Dimitar
Kostov
KOSTOV, Dimitar (Resen, 1934

?, 2001) redoven profesor na
Tehni~kiot fakultet vo Bitola.
Diplomiral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Belgrad. Vo 1962 g.
se vrabotil vo Fabrikata za friìderi Georgi Naumov# vo Bitola. Od 1963 g. predava na Vi{ata
tehni~ka {kola vo Bitola (predmet Elektri~ni mreì). Bil izbran (1984) vo zvawe redoven profesor na Tehni~kiot fakultet vo
Bitola po predmetot Elektrotehnika. Avtor e na dva u~ebnika.
Bil dekan na Tehni~kiot fakultet vo Bitola. Aktiven ~len e na
Dru{tvoto za nauka i umetnost vo
Bitola (od 1979).
Gl. K.
Kire
Kostov
KOSTOV, Kire (Bitola, 14. IX

1949) kompozitor, aranèr, truba~. Najgolem del od svojot raboten vek go pominal kako truba~
vo Tancoviot orkestar na Makedonskata radio-televizija, a potoa i kako negov rakovoditel. So
komponirawe zapo~nal mnogu rano kako avtor na detski pesni, a
potoa sozdal brojni xez-kompozicii, popularni melodii, muzika
za TV serii i za dramski pretstavi. Od negovite nad 300 kompozicii najpoznati se: êkam, ~ekam# (1967), Letaj galebe# (1979),
Koga te nema# (1986) i dr. Zna~ajno mesto vo negoviot opus zazemaat kompoziciite i aran`manite
pi{uvani za tancov i reviski orkestar.
M. Kol.
KOSTOV, Spiro (Veles, 8. XII
1848 Sofija, 19. VIII 1931) pe~albar, u~esnik vo Kresnenskoto
vostanie. Kako pe~albar vo Romanija rabotel vo pe~atnicata na
744
Marija
Kostova
Hari
Kostov
KOSTOV, Hari (s. Pi{ica,

Pribi{tipsko, 13. XI 1959) ekonomist, bankar, aktuelen Prv generalen direktor na Komercijalna banka a.d. Skopje, dràvnik. Diplomiral na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Bil
stru~en sorabotnik vo Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM i
vo Vladata na RM, zamenik minister za finansii vo Vladata na
RM, pretsedatel na Upravniot
odbor na Agencijata za sanacija
na banki na RM, pomo{nik na izvr{niot direktor na Svetskata
banka (avgust 1995 oktomvri
1996), generalen direktor na
Komercijalna banka Skopje (od
oktomvri 1996) i minister za vnatre{ni raboti na Vladata na RM
(1. XI 2002 2. VI 2004). Po izborot
na dotoga{niot premier Branko
Crvenkovski za pretsedatel na
RM, izbran e za premier na Vladata na RM (2. VI 15 XI 2004). Vo
negoviot mandat donesen e Zakonot za novata, treta teritorijalna podelba na RM na 84 op{tini,
no nabrzo potoa podnesuva ostavka i se vra}a kako Prv direktor
na Komercijalna banka a. d.
Skopje (po~etokot na 2005). U~estvuval vo sklu~uvaweto na pove}e me|unarodni finansiski dogovori. Postignal zna~ajni rezultati vo ekonomskoto jaknewe i
afirmacijata na Komercijalna
banka a. d. Skopje kako edna od
vode~kite banki vo RM.
LIT.: Makedonski vladi. Predgovor i biografski bele{ki d-r Marjan Dimitrijevski, Skopje, 2005.
S. Ml.
KOSTOVA, Marija Boreva (Kru{evo, 5. IV 1946) pedagog, univerzitetski profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet
vo Skopje (1969). Magistrirala na

Filozofskiot fakultet vo Saraevo (1981), a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje
(1989). Celiot raboten vek go pominala na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Za redoven profesor po predmetite Op{ta pedagogija i Metodika na vospitnata rabota e izbrana vo 2000 g. Bila rakovoditel na Institutot za pedagogija. Ima objaveno pogolem broj
trudovi od oblasta na op{topedago{kata problematika.
BIBL.: Optovarenosta na u~enicite,
1995; Pedagogija za treta godina gimnazisko obrazovanie, 2005, (koavtor) i dr.
192019462006, Skopje, 2006, 249. K. Kamb.
KOSTOVA, Slobodanka Todorova (Skopje, 19. VII 1929) socijalen rabotnik, osnova~ na Zavodot
za gerijatrija i gerijatriskata
slu`ba vo Skopje (1976). Bila prv
i dolgogodi{en direktor na Zavodot.
D. S.-B.
Atanas
Kostovski
KOSTOVSKI, Atanas (Peh~evo, 1. VIII 1938) sportski novinar. Zavr{il gimnazija vo Ko~ani (1956). Bil urednik vo vesnikot Mlad borec# (19601964) i
na Sportskata redakcija na Televizija Skopje i Makedonskata televizija (19642001). Prokomentiral pove}e od 2500 sportski
prenosi. Izvestuval od osum
olimpiski igri (vo fudbalot i
vo nekolku drugi sportovi), od 14
svetski i 14 evropski prvenstva,
od pet balkanski {ampionati,
univerzitetski i mediteranski
igri i dr.
D. S.
KOSTOVSKI
1970) i vo Dramata na MNT (1970

1995). Ima realizirano zabeleìtelni ulogi i na film, radio i
TV.
ULOGI: Bojarski (Zajdisonce#), Dimitrija (Bure barut#), Direktorot (Klanica#), Juda (Ravi#), Karan (Kral Lir#),
Kr~marot (Kr~ma pod zelenoto drvo#),
Kris Didajka (Kengurski skok#), Ku{ak
(Lov na divi pajki#), Tatkoto (Sre}na
Nova 49#).
R. St.
Branko
Kostovski
KOSTOVSKI, Branko (24. VII

1924 Skopje, 30. IX 1994) slikar i scenograf, osobeno zna~aen
za osovremenuvawe na scenografskiot jazik. Bil u~esnik vo NOB.
Izvesen period studiral na APU
vo Belgrad (1949). Od 1952 g. raboti na scenografijata vo MNT,
a paralelno se zanimava i so slikarstvo. Najzabeleìtelni se negovite scenografii za drama (Vitel, 1968; Crnila, 1971; Otepva~ka, 1976), opera (Aida, 1982) i balet (Ohridska legenda, 1969), vo
Dragi
Kostovski
ski ulogi. Nastapuva{e i na

film, vo niza radiodramski i TV
programi, emisii od oblasta na
poezijata i dr.
ULOGI: Vi}a (Somnitelno lice#), Vasko Pepel (Na dnoto#), Zatvorenikot
(Vitel#), Protasov (@iviot trup#),
Gradona~alnikot (Revizor#).
Peel vo operite: Ero od onoj svet#, Aida#, Sevilskiot berber#, a u~estvuval i
vo baletite Ohridska legenda# i Valpurgiska no}#.
Nastapil vo filmovite: Mis Ston#,
Solunski atentatori#, Makedonska krvava svadba#, Istrel#, Jad# i dr. R. St.
B. Kostovski: scenografija za dramata Skup# od M. Drì} (1973)
koi vnesuva mnogubrojni novini,

preku inventivno koristewe na
etnoestetikata.
LIT.: Sowa Abaxieva Dimitrova, Branko
Kostovski, Skopje, 1982; Kole â{ule,
Branko Kostovski (katalog), Skopje,
1972.
S. Ab.-D.
KOSTOVSKI, Dragi (Bitola,

22. IV 1930 Skopje, 3. XII 1980)
akter. Zavr{il Dràvna sredna
teatarska {kola vo Skopje
(19471949). ^len na Dramata vo
MNT (19491971), a potoa preminuva vo Dramski teatar s# do negovata smrt. So izvonredniot
glasoven materijal i isten~eniot estetski vkus, na scenata dejstvuva{e vizuelno mo{ne markantno i vo najsloènite dram-
Du{ko
Kostovski
KOSTOVSKI, Du{ko (Debar,

28. V 1939 Skopje, 21. I 1995)
akter vo Narodniot teatar Anton Panov# vo Strumica (1967
Jovan
Kostovski
KOSTOVSKI, Jovan (Bitola, 8.

VIII 1907 Skopje, 28. XII 1980)
eden od predvoenite makedonski
novinari {to ja prodolìl karierata i po Osloboduvaweto. Zavr{il Trgovsko u~ili{te i Gimnazija vo Skopje. So novinarstvo
po~nal vo 1933 g. kako sorabotnik
na skopskiot vesnik Vardar#,
podocna i negov urednik. Sorabotuval vo pove}e skopski i belgradski vesnici. Od 1945 g. prv
dopisnik na Tanjug od Makedonija. Urednik na Nova Makedonija# i Radio Skopje orientiraj}i
se kon reportaì i teatarski recenzii i esei. Nesebi~no go prenesuval svoeto bogato iskustvo
na mladite novinari. Eden od najdobrite makedonski debatni stenografi. Ploden preveduva~ od
srpsko-hrvatski na makedonski
jazik.
B. P. \.
KOSTOVSKI, Savo (s. Leunovo,
Gostivarsko, 1. III 1925 Skopje,
3. VII 1993) prvoborec. Zavr{il
gimnazija vo Tetovo, kade {to se
vklu~il vo progresivnoto mladinsko dvièwe (1937). Bil ~len
na SKOJ (1941), ~len na KPJ
(1942), sekretar na Organizacija
na KPM vo s. Leunovo (1943), borec na Ki~evsko-mavrovskiot
NOPO (maj 1943), polit. komesar
na mavrovskata NOP ~eta, sekretar na SKOJ vo vtorata ~eta na
Makedonsko-kosovskata NOUB
(noem. 1943) i politi~ki komesar
na bataljon (1944). Po Osloboduvaweto bil vo voena slu`ba do
1956 g. Bil sekretar na Op{tinski komitet na SKM vo Gostivar.
LIT.: DARM Skopje, rakopisna biografija, f. Biografii#.
Vl. Iv.
745
KOSTOVSKI
Trifun
Kostovski
KOSTOVSKI, Trifun (Skopje,

27. XII 1946) biznismen i donator. Osnova~ na Kometal Trejd#
Viena (1991); osnova~ na Fondacijata Trifun Kostovski#; eden
od osnova~ite i aktiven ~len na
Forumot za Makedonija 2001#
(2001&2004), na Forumot za evroatlanska integracija na RM#
(2003) i na Gra|anskoto dvièwe za Makedonija# (2004); ~len na
Parlamentarnoto sobranie na
CEI (2003), na Sovetodavnoto
biznis telo, rabotna masa II na
Paktot za stabilnost na Jugoisto~na Evropa (2003) i na Bordot
na Me|unarodnata krizna grupa
(20032006); korporativen ~len
na Sovetot za nadvore{ni raboti
na SAD (2004) i na Globalnata
biznis koalicija za borba protiv
SIDA (2005); osnova~ i finansier na nekolku mediumski ku}i
vo RM; finansier na brojni nevladini organizacii, bolnici,
socijalni ustanovi, humanitarni
i volonterski aktivnosti i pomaga~ na invalidi, socijalni slu~ai, bolni za operacii i lekuvawa; sponzor na za{tita i obnova
na kulturno-istoriski spomenici, svetili{ta na MPC i na
IVZ i ktitor na izgradbata na
Soborniot hram Sveta Bogorodica# za{titni~kata na Skopje;
donator na zna~ajni objekti i akcii; sopstvenik na rakometniot
klub Kometal# \or~e Petrov
(evropski rakometen klupski
{ampion vo ènska konkurencija
2001/2002); pretsedatel i sponzor
na fudbalskiot klub Rabotni~ki Kometal#; sponzor na Pelister Kometal# pove}epatniot
dràven {ampion vo rakomet vo
ma{ka konkurencija; pretsedatel
na Rakometnata federacija na
RM (20032007); nezavisen pratenik vo Sobranieto na RM (2002
2005); gradona~alnik na gradot
Skopje (20052009).
IZV.: Kabinet na Gradona~alnikot na
grad Skopje, Skopje, 2007.
T. Petr.
KOSTUR (Kastorija) grad vo

Egejskiot del na Makedonija (Grcija) so 20.300 `. (2002). Se nao|a
na poluostrovot Gorica, na zapadniot breg na Kosturskoto
Ezero, na nadmorska visina od
746
Kostur so Kosturskoto Ezero
okolu 690 m. Gradot imeto go dobil po latinskoto ime na ìvotnoto babar (Castog), koe vo minatoto ìveelo vo ova ezero. Toa
imalo skapoceno krzno {to bilo
mnogu ceneto, i zatoa koàrstvoto vo Kostur e eden od najstarite
zanaeti. Stariot grad bil podignat na poluostrovot Gorica i bil
zagraden so yidovi. Novite gradski delovi bile podignati nadvor od tvrdinata. Okolu 1880 g. K.
imal 10.157 `., od koi 3.758 bile
Makedonci, 2.699 Grci, 2.400 Turci i 1.300 Evrei. Po Balkanskite
i po Prvata svetska vojna, turskoto naselenie se iselilo vo
Turcija, a na nivno mesto se doseleni Grci od Turcija i od Trakija. Vo 1941 g. gradot imal 11.090 `.
od koi 7.500 bile Grci, 2.300 Makedonci, 790 Evrei, 400 Vlasi i
100 drugi. Ovoj broj se zadrùva
s# do 1961 g. (11.778 `.), za potoa
da po~ne da se zgolemuva, taka
{to vo 1971 g. K. imal 15.407 `., a
sega vo nego ìveat pove}e od
20.000 `. Denes e sedi{te na oblast, vo koja postojat 114 naseleni mesta. Vo gradot se za~uvani
pove}e ku}i od XVIII i XIX v., koi
ovozmoùvaat toj da bide grad
muzej. Naselenieto se zanimava
so trgovija, zanaet~istvo i so turizam. Vo eden period od minatoto bil zna~aen crkoven centar, za
{to svedo~at do denes za~uvanite
tri crkvi od XI v. Ju`no od gradot
ima aerodrom.
vo Egejska Makedonija, kn. I, Skopje,
1978.
Al. St.
KOSTUR, ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Fort Vejn, Indijana, SAD, 21. XI 1921) edna od
najaktivnite iseleni~ki organizacii. Go organizirala prviot
kongres na MPO (okt. 1922). Fort
Vejn e i aktuelno sedi{te na CK
na MPO.
Sl. N.-K.
KOSTURSKA EPARHIJA na
Ohridskata arhiepiskopija (XIII
v.) eparhija vo jugozapadniot del
na Makedonija i ju`niot del na sega{na Albanija. Vo XIII v. prerasnala vo mitropolija i sedi{teto
bilo preneseno vo Kor~a. Toga{
Kor~anskiot episkop se spomnuva kako Prvoprestolen mitropolit, koj{to bil i prv zamenik na
Ohridskiot arhiepiskop.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, 1 i 2, vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod
Rat. Gr.
KOTEVSKA, Radmila Jovanova

(Kumanovo, 10. VI 1924 Skopje,
15. IX 2003) pedijatar-nefrolog. Studii po medicina zavr{ila vo Belgrad, a specijalizacija
po pedijatrija na Detskata klinika pri Med. f. vo Skopje. Se
usovr{uvala vo dva navrata vo
Pariz kaj prof. Debre. Osnova~
na Oddelot za detska nefrologija pri Klinikata za pedijatrija i
pioner vo taa oblast. Za svojata
stru~na aktivnost se steknala so
zvaweto primarius. Objavila nad
sto publikacii od oblasta na op{tata pedijatrija i od detskata
N. P.-J. Sl. M. P.
nefrologija.
KOCAREV
Cveta
Kotevska
KOTEVSKA, Cveta (Prilep, 21.

IV 1923) preveduva~, antologi~ar. Zavr{ila Filozofski fakultet vo Belgrad. Rabotela kako
novinar, potoa kako urednik na
Jugoslovenski pregled#, a od 1959
g. e glaven urednik na izdava~koto
pretprijatie Narodna kniga# vo
Belgrad. Avtor e na prevodi na
nekolku desetici makedonski pisateli na srpski jazik (Blaè Koneski, Sl. Janevski, Radovan Pavlovski, @. îngo, V. Maleski, M.
Fotev, J. Koteski i dr.). Spored
nejzin prevod se igrani drami od
@. îngo, G. Stefanovski, J.
Plevne{ i dr. So E. Kletnikov ja
objavila Antologijata na makedonskata poezija na srpski jazik
(Belgrad, 1985).
P. Gil.
Qubomir
Kotevski
ta za pulmologija i alergologija,
{ef na Katedrata po interna medicina, dekan na Med. f. vo Skopje (vo dva mandata) i direktor na
UCMN vo Skopje. Osobeni zaslugi ima za formiraweto i razvojot
na oddelite za intenzivna respiratorna nega, za bronhoskopija i
za gazometrija, voveduvaj}i najsovremeni metodi za dijagnostika i
terapija. Bil i pretsedatel na
Zdruènieto na alergolozi i klini~ki imunolozi na SFRJ, ~len
na Me|unarodno zdruènie na
alergologija i klini~ka imunologija. Avtor na brojni stru~ni i naBr. N.
u~ni trudovi.
Jovan
Koteski
Dimitar
Kotevski
KOTEVSKI, Dimitar Jovanov

(Bitola, 13. X 1926) oftalmolog, primarius i zdravstven sovetnik. Zavr{il medicina vo Belgrad (1953), a oftalmologija specijaliziral vo Zagreb (1956), kade
{to i doktoriral (1976). Bil na~alnik na O~noto odd. vo Bitola
i prv vo Makedonija otvoril
ortopti~ko-pleopti~ki oddel
(1962), kabinet za ultrasonografija (1974) i za laserska terapija
(1984). Bil direktor na Medicinskiot centar vo Bitola (1966
1973), stru~en direktor na bolnicata vo Bengazi (Libija) (1976
1978) i upravnik na O~nata klinika vo Skopje (19861987).
P. B.
KOTEVSKI, Qubomir Jovanov
(Skopje 3. VIII 1923) internistpulmoalergolog, redoven prof. na
Med. f. vo Skopje. Osnova~ i dolgogodi{en direktor na Klinika-
fesor. Zavr{il gimnazija vo Bitola (1908) i Medicinski fakultet vo @eneva (1915), kade {to i
doktoriral, a potoa bil lekar i
privaten docent po onkologija na
istiot Medicinski fakultet
(19171919). Kako osnova~ na
Dru{tvoto Makedonija# vo @eneva (1915), se zalagal za edinstvena i nezavisna Makedonija# i
za balkanska federacija. Podocna gi obedinil i drugite makedonski dru{tva od Cirih i Lozana vo zaedni~koto Dru{tvo na
Makedoncite za nezavisna Makedonija (avgust 1918), koi go osnovale Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija so
sedi{te vo Lozana (15. XII 1918
27. XI 1919), so nego kako potpretsedatel (15. XII 1918 2. V 1919) i
pretsedatel (2. V 1. VIII 1919).
Sorabotuval so Marija KiriSklodovska. Po~inal vo nerazjasneti okolnosti.
LIT.: Quben Lape, Politi~kata aktivnost na d-r Anastas Kocarev vo [vajcarija od 19171919 godina, Prilozi,
OON-MANU, X, 2, Skopje, 1979, 3552; D-r
Blaè Ristovski, Makedonija i makedonskata nacija, Skopje, 1995; Q. Lape, Edna
akcija vo [vajcarija za za~uvuvawe na celosta i nezavisnosta na Makedonija,
Istorija, XIX, 2, 1983, 169178. S. Ml.
KOCAREV, Qup~o (Skopje, 25. II

1955) elektroinèner, profesor na Fakultetot za elektrotehnika i informaciski tehnologii
(od 2007), istraùva~ vo Institutot za nelinearni nauki na Univerzitetot na Kalifornija vo
San Diego (od 2000), ~len na
MANU von rabotniot sostav (od
2003), redoven ~len na MANU (od
2007) i sekretar na Pretsedatelstvoto na MANU (od 2007). Dip-
KOTESKI, Jovan (s. Prisovjani,

Stru{ko, 14. I 1932 Skopje, 12.
VII 2001) poet i novinar. Zavr{il sredno obrazovanie. Rabotel
kako novinar vo Radio Skopje.
Bil pretsedatel na Sovetot na
SVP, ~len na Makedonskiot PENcentar i ~len na DPM (1958).
BIBL.: Nasmevka pred zorite# (1958),
Zemja i strast# (1958), Zlodoba# (1963),
Teìna# (1965), Peplosija# (1966),
Senki# (1972), Zeleni porti# (1975),
Herakleja# (1978), Pomorija# (1981),
Bdenija i snovidenija# (1982), Polilej#
(1983), Plodovi# (1984), Tapija# (1985),
@ivoàrica# (1990), Son~eva belegija#
(1990), Mornici#(1991), Gluv~eto so
dvogled# (poezija za deca, 1991), Ralica#
(1992), Zlodoba# (1992), Lelejka# (1994),
Samotija# (1994), Praznik# (bibliofilsko izdanie vo rakopis, 1995), Traga~# (poema, 1995), Re{etki# (1996),
Pri}e# (1997), Razor# (1999), Karte~nica# (2000).
R.
KOCAREV, Anastas (Ohrid, 5. V

1889 Pariz 29. III. 1931) lekarkancerolog, doktor po medicinski nauki i univerzitetski pro-
Qup~o
Kocarev
lomiral (1980) na ETF vo Skopje,

magistriral (1988) na ETF vo
Belgrad i doktoriral (1989) na
PMF vo Skopje so tema za granicite me|u bazenite na privlekuvaweto kaj nelinearnite ednodimenzionalni preslikuvawa. Na
ETF vo Skopje bil vonreden profesor po predmetot Fizika, istovremeno bil angaìran i na
postdiplomskite studii na ETF
i PMF vo Skopje. Od 1998 g. prestojuval vo SAD i rabotel na te747
KOCAREV
oriskite i aplikativnite aspekti na nelinearnite pojavi kako

{to se sinhronizacijata i kontrolata na haoti~nite sistemi,
prenosot na informacii so haoti~ni nositeli i drugi srodni
pra{awa. Rakovodel so pove}e
proekti i ostvaril me|unarodna
sorabotka so golem broj institucii. Objavil pove}e od 100 statii vo vrvni svetski spisanija, a
osobeno e zabeleàna negovata
rabota vo vrska so konceptot za
generaliziranata sinhronizacija. Vo 2006 e izbran za Fellow na
IEEE (po~esen ~len na Dru{tvoto
na elektroinènerite vo SAD).
LIT.: Bilten na XIV Izborno sobranie.
Predlozi na kandidati za izbor na ~lenovi na MANU nadvor od rabotniot sostav,
III, fevruari 2003, 93-110.
V. Ur.
Risto
Kocarev
KOCAREV, Risto (Ohrid, 1925)

osnovno i sredno obrazovanie
zavr{il vo Ohrid. Vo 1946 g. se
zapi{al na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Prirodnomatemati~kiot oddel (Grupa biologija), kade {to i diplomiral
(1951). Vedna{ e nazna~en za
asistent na Katedrata za biologija za predmetite Biohemija i
Fiziologija. Doktoriral vo 1965
g. Istata godina e izbran vo docent, vo 1970 g. za vonreden profesor, a vo 1975 g. za redoven profesor po predmetot Biohemija.
Nau~noistraùva~kata rabota
na profesorot Kocarev e od oblasta na fiziologijata, biohemijata i farmakologijata, a centralno mesto zazema problemot
na dejstvoto na alkaloidite i
stresnite sostojbi.
D. Pr.
KOCEV, Velko (Vata{a, 1920
Skopje, 1998) pripadnik na prvata generacija makedonski novinari. Diplomiran agronom. Vo
Nova Makedonija# od 20 dekemvri 1944 g. Dolgogodi{en urednik na Nadvore{no-politi~kata
rubrika i komentator s do penzioniraweto (1984). Vo me|uvreme glaven urednik na sedmi~nikot Narodna kooperacija# (1948),
dopisnik na Tanjug od Tanzanija
(196263), direktor za informacii na Gradskoto sobranie na
748
Skopje (vo postzemjotresniot

period), komentator na Ve~er#
(1967). Izvestuval od pove}e znaB. P. \.
~ajni nastani vo svetot.
Dim~e
Koco
Danilo
Kocevski
KOCEVSKI, Danilo (Kumanovo, 2. V 1947) literaturen kriti~ar, eseist, prozaist, antologi~ar. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Rabotel kako
urednik vo Makedonskata televizija, potoa kako glaven urednik
na spisanieto Razgledi#.
BIBL.: Da i Ne, kritiki i esei, Sk., 1981;
Za novite tendencii, kritiki, Sk., 1984;
Eppur si mouve, kritiki, Sk., 1985; ]e odime li kaj Xo, roman za deca, Sk., 1986; Odisej, roman, Sk., 1991; Moderno i postmoderno, esei, Sk., 1993; Magijata na Skopje, hroniki, Sk., 1997; Justinijana, roman,
Sk., 1999; Novi esei, Sk., 2001; Roman za
Noe, Sk., 2003; Pikolomini, roman, Sk.,
2005 i dr.
LIT.: Done Panovski: Predizvik za razmisluvawe vo knigata Dopiri...# (1990);
Venko Andonovski: Od stabilen znak do
diseminacija, pogovor kon knigata Antinomiite na kritikata#, Misla, 1989 g.
P. Gil.
KOCEL nevestinski ukras za

na glava, napraven od prirodna
kosa, od volna
ili od kozina.
Pretstavuval
prodolènie na
pletenkite na nevestata ili pak
se zaka~uval za
gornata nevestinska obleka. Vo
Mariovo se odlikuval so svojata
teìna, masivnost i specifi~en na~in na noKocli
sewe.
Sl. \.
KOCO, Dim~e (Ohrid, 10. X 1910
Skopje, 17. III 1993) prv makedonski istori~ar na umetnosta,
akademik, dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Studiral
na Grupata za istorija na umetnosta na Filozofskiot fakultet
vo Belgrad. Po diplomiraweto,
pred Vtorata svetska vojna predaval vo sredni u~ili{ta vo pove}e
gradovi. Kako nastavnik na Filozofskiot fakultet vo Skopje
od negovoto formirawe (1946), ja
osnoval Grupata za istorija na

umetnosta, kade {to rabotel do
svoeto penzionirawe. Se zanimaval so prou~uvawe na srednovekovnata umetnost na Makedonija,
pred s# na ìvopisot, a realiziral i zna~ajni arheolo{ki istraùvawa. Vo naukata se zdobil so
trajno mesto so iskopuvawata na
Klimentovata crkva Sv. Pantelejmon vo Ohrid, vrz osnova na
rezultatite objaveni vo 1948 g.
Isto taka, vr{el iskopuvawa i
vo manastirot Sv. Naum Ohridski i na crkvata Sv. Petnaeset
strumi~ki ma~enici vo Strumica. Vo domenot na freskoìvopisot se osobeno zna~ajni negovite
rezultati od istraùvawata na
crkvata Sv. Nikola vo s. Manastir (Mariovo), Sv. Nikola
Topli~ki (Demir Hisar), kako i
na drugi spomenici od srednovekovniot i od docnosrednovekovniot period vo Makedonija. Vo
naukata se prifateni negovite
prou~uvawa na trikonhalnite
crkvi, potoa za rekonstrukcijata
na crkvata Sv. Sofija vo Ohrid
(osobeno za postoeweto na kupola vo postarata gradba), za datiraweto na crkvata Sv. Bogorodica êlnica vo Ohrid i dr. Vo
1969 g. e izbran za ~len na MANU. Bil ~len na Deutsches Archaologisches Institut (Romisch-germanische Komission) vo Frankfurt na
Majna i doctor honoris causa na Univerzitetot vo Bezanson.
Dim~e Ko~o: Tri glavi, tapiserija (1978)
KOÂNSKA
BIBL.: Klimentoviot manastir Sv.

Pantelejmon i raskopkata pri Imaret vo Ohrid, GZFF, 1, Skopje, 1948,
129180; Crkvata Sv. Sofija vo Ohrid,
GZFF, 2, Skopje, 1949, 341358; Nekolku
novi podatoci za srednovekovnite spomenici vo Makedonija, Glasnik na Muzejsko-konzervatorskoto dru{tvo na Makedonija, I/2, Skopje, 1954, 722; Nouvelles
considerations sur leglise de Sainte-Sophie
Ohrid, Archaeologia Iugoslavica, II, Beograd,
1956, 139144; D. Koco, P. Miqkovi}-Pepek, Manastir, Skopje, 1958; Trikonhalnite crkvi vo Klimentovoto vreme,
Slovenska pismenost 1050-godi{nina
na Kliment Ohridski, Ohrid, 1966,
91100; Novi podatoci za istorijata na
Klimentoviot manastir Sv. Pantelejmon vo Ohrid, GZFF, 19, Skopje, 1967,
245255; Prilog kon prou~uvawata na
Bregalni~kata episkopija, Zbornik Svetozara Radoj~ia, Beograd, 1969, 155160;
Bogorodica êlnica, Zbornik . Bo{kovi, Starinar, XX, Beograd, 1970,
171179; D. Koco, P. Miqkovi}-Pepek, B.
Aleksova, Prvite rezultati od arheolo{kite iskopuvawa na lokalitetot
Sv. 15 ma~enici vo Strumica 1972 god.,
Likovna umetnost, 1, Skopje, 1973, 4344.
LIT.: K. Petrov, Po povod 60-godi{ninata na profesorot Dim~e Koco, Zbornik
posveten na Dim~e Koco, Skopje, 1975,
1116.
Cv. Gr.
peratura na vozduhot iznesuva

13,0C, a prose~nite godi{ni vrneì 522 mm. K. prvpat se spomenuva vo edna povelba na despot
Oliver vo 1337 g. Za nego malku
se znae od prvite vekovi na turskoto vladeewe. Spored Evlija
êlebija, vo vtorata polovina na
XVII v. pretstavuval grat~e so 600
ku}i, imal edna xamija, eden an i
okolu 15 du}ani. Kon krajot na
XIX v. gradot stanal poznato pazari{te na oriz i afion. Vo nego
se naselile dosta Turci od Mala
Azija i toj stanal makedonskoturska naselba. Turcite ìveele
vo severniot, a Makedoncite vo
ju`niot del na gradot. Odreden
razvoj gradot doìveal po izgradbata na èlezni~kata linija
vo 1926 g., koga stanal glavna sobirna stanica za ovoj del na Isto~na Makedonija. Gradot po~nal
brzo da se razviva vo vtorata polovina na minatiot vek. Vo 1953
g. vo nego ìveele 8.034 `., a vo
2002 g. toj broj se zgolemil na
28.330 `. Od niv 25.730 `. bile
ka za tuli i }eramidi, a vo s.
Span~evo rudnik za opalska bre~a. Ko~anskata kotlina e poznata
po proizvodstvoto na oriz.
LIT.: Jovan F. Trifunoski, Ko~ani, Geografski pregled#, kw. VIII-IX, Sarajevo,
19641965; Aleksandar Stojmilov, Ko~ani fizi~ko-geografski i antropogeografski pregled, Skopje, 1970.
Al. St.
KOÂNSKA BAWA lekuvali{te na 5 km zapadno od Ko~ani,

vo s. Bawa, na nadmorska visina
od 340 m. Predisponirana e so
rased {to vodi pokraj severniot
rab na Ko~anskata Kotlina. Vodata poteknuva od rezervoar {to
e smesten vo paleozojski {krilci i mermeri. Porano izvorot
bil so mala {tedrost, no so dup~ewa koli~estvoto na termomineralna voda e zgolemeno i sega
iznesuva 65 l/sec, so temperatura
od 64C. Sodrì natrium, kalium,
kalcium i magnezium, potoa hlor,
sulfati, hidrokarbonati, siliciumoksid, aluminiumoksid, èlezooksid i dr. Slabo e radioaktivna, ima samo 8 M.E. Spored
fizi~ko-hemiskite osobini e
sli~na so vodata od Negorska Bawa. Se smeta deka bawata ja koristele u{te Rimjanite, a podocna dosta aktivno i Turcite. Deneska e vo sostav na zdravstveniot
dom vo Ko~ani. Se koristi pri
lekuvawe na site vidovi revmati~ni zaboluvawa, zaboluvawa na
òl~nite pati{ta i mo~nite kanali, ginekolo{ki, nevrolo{ki
i kataralni zaboluvawa, kako i
bolesti na di{nite organi.
Al. St.
Ko~ani
KOÂNI grad vo isto~niot

del na RM so 28.330 `. (2002 g.).
Leì od dvete strani na istoimenata reka vo prostorot, kade {to
taa ja napu{ta planinata Osogovo i navleguva vo Ko~anskata
Kotlina, na nadmorska visina od
okolu 350 m. Preku Ko~ani vodi
magistralniot pat M5, koj na zapad go povrzuva so [tip i Veles,
a na istok so Del~evo. Od Veles
preku [tip do Ko~ani vodi èlezni~ka linija. Gradot zafa}a
povr{ina od 770 ha, a topografski se protega po dolinata na Ko~anska Reka i okolnite ridovi.
Ima umereno kontinentalna klima so odredeno mediteransko vlijanie. Prose~nata godi{na tem-
Makedonci, 1.951 Romi, 315 Turci, 193 Vlasi i 63 Srbi. K. e sedi{te na op{tina koja zafa}a
stopanska granka e industrijata,
i toa: prehranbenata, avtomobilskata, drvnata, celulozno-hartienata i tekstilnata industrija. Vo
gradot ima tri osumgodi{ni i
dve sredni u~ili{ta, dom na kulturata, kino, gradska biblioteka
i zdravstven dom. Od kulturnoistoriskite spomenici ima za~uvano dve feudalni kuli od XVI i
XVII v. i spomenik na ridot Lokubija, podignat vo ~est na `rtvite
vo Ilindenskoto vostanie i vo
NOB. Vo s. Ku~i~ino ima fabri-
KOÂNSKA KOTLINA. Se
protega vo sredi{niot del od dolinata na rekata Bregalnica, pome|u Osogovskite Planini od sever, Pla~kovica od jug, Golak i
Obozna od istok i niskite ridovi sprema Ov~e Pole od zapad.
Taa e izgradena so pomestuvawe
za vreme na oligomiocenite tektonski dvièwa. Spu{tena e po
dolìnata na dva naporedni~ki
rasedi ISI i ZJZ. Zafa}a vkupna povr{ina od 1.020 km. Najniskata to~ka se nao|a na izlezot na
rekata Bregalnica od Ko~anskata Kotlina i iznesuva 290 m, a
najvisokata to~ka e vrvot Ruen
Ko~anska Kotlina
749
KOÔ RACIN#
organizacioni raboti na Belgradskiot univerzitet (1974).

^len e na DPM (od 2007).
Ko~anska Kotlina - orizovi poliwa
(2.252 m). Dokazi za tektonskite

dvièwa se pojavata na termomineralnite izvori vo Bawa i Istibawa, kako i strmnite otseci
na Pla~kovica. Dnoto na kotlinata zafa}a povr{ina od 11.500
ha, so prose~na nadmorska visina
od 330 m. Zaradi zagradenosta na
kotlinata od sever i malata nadmorska viso~ina klimata se stremi kon umereno kontinentalna.
Po dolinata na Vardar i Bregalnica navleguvaat mediteranski
klimatski vlijanija. Kotlinata e
poznata po odgleduvaweto na orizovata kultura, taka {to ovoj region e najgolem proizvoditel na
oriz vo RM.
di lu|e, a osoben beleg ostavija

grupata Lazaropolci# so Rafe
@ikovski i Doj~in Matevski,
Emanuel û~kov, Atanas Kolarovski, Ko~o Petrovski, Stevo
Teodosievski, Vasil ]orto{ev,
Vaska Ilieva, Aleksandar Sarievski i Anka Gieva. Od pomladite generacii vo ovoj ansambl se
afirmiraa Milan Zavkov, Zoran
Markovski i Goran Ala~ki. Sega
vo nego se vklu~eni okolu 400
M. Kit.
~lenovi.
BIBL.: Sredba, Skopje, 1989 (raskazi);

Edna mrtva vojska, Skopje, 1992 (poezija); (Samo)`rtvuvaweto na Makedoncite
pod Grcija. Kako i zo{to be{e izmanipuliran i `rtvuvan makedonskiot narod
pod Grcija vo Gra|anskata vojna 19451949 godina, Skopje, 1994 (kriti~ki ogledi); Mrtvoto lice na vojnata. Pesni za
progonstvoto i poluvekovnoto talkawe, Skopje, 1996; \or|i R. Pejkov, makedonski voin, Skopje, 1996 (monografija);
Talka~i, Skopje, 1997 (roman); Nova godina vo zemjankite na Gramos, SkopjeMelburn, 1998 (roman); Vo presret na
sudbinata, Skopje, 1998 (raskazi); Ideolo{kiot aktivizam na Makedoncite
pod Grcija. Za tu|i politi~ki celi
na{a istoriska besmislenost. Skopje,
2000 (kriti~ki ogledi); Grobarot od Lerin, Skopje, 2001 (roman); Kazna bez vina.
Slovo za bratojadstvoto i za patot na
prokolnatite, Skopje, 2001 (roman);
Koba. Niz senkite na progonstvoto,
SkopjeVorldbuk, 2000 i 2002 (izbrani
noveli i raskazi); Esei i literaturno
kriti~ki tolkuvawa, Skopje, 2002; Bilet vo eden pravec, Skopje, 2003 (istraùvawa od nacionalnata istorija); Balkanska saga, Skopje, 2004 (roman); Golemoto vra}awe na talka~ite, Skopje,
2006 (roman); Makedoncite niz pekolot
na crvenoto gubili{te, Skopje, 2007
(publicisti~ki trud za Gra|anskata vojna
vo Grcija 1945-1949); Voinot i Margarita, Skopje, 2008 (roman).
S. Ml.
Skopje, 1979.
T. And.
Stojan
Ko~ov
Ansamblot Ko~o Racin#
KOÔ RACIN#, ANSAMBL

ZA NARODNI PESNI I ORA
(Skopje, 29. IX 1946) kulturnoumetni~ko dru{tvo. Formiran e
na inicijativa na Mesniot sindikalen sovet na Skopje i dejstvuva
pod patronat na grade`nata operativa. Svojata aktivnost ja zapo~na so nekolku sekcii, od koi
najaktivni bea igraornata sekcija i horot. Prvite gostuvawa nadvor od zemjata gi napravija vo Albanija i Bugarija, a potoa gostuvaa vo mnogu zemji vo svetot, so
nad 250 nagradi i priznanija. Ima
snimeno golem broj gramofonski
plo~i, audio i video materijali.
Vo nego ~lenuvaa iljadnici mla750
KOÔV, Stojan (s. Turje, Lerinsko, Egejskiot del na Makedonija,

25. XII 1930) dipl. inèner za organizacija i proektirawe na tehnolo{ki procesi, poet, raskaùva~, literaturen kriti~ar i publicist. Osnovno obrazovanie dobil vo rodnoto selo. Bil u~esnik
vo Gra|anskata vojna vo Grcija
kako borec i vodnik na DAG (april 1947 krajot na 1949). Emigriral vo Ta{kent (SSSR, 1950),
kade {to zavr{il Tehnikum za
ma{inska obrabotka (19501954),
a potoa studiral na Fakultetot
za ma{instvo (19541957). Po
vra}aweto vo NRM (1957) rabotel
vo Elektromonta`noto pretprijatie Jug# vo Skopje (1957-1964), a
po negovoto fuzionirawe vo
Pretprijatieto za elektromontaà i distribucija Rade Kon~ar bil rakovoditel na oddel na
Institutot za proektirawe na
tehnolo{ki procesi do penzioniraweto (19641990). Vo me|uvreme
diplomiral i na Fakultetot za
Mirjana
Jon~eva
Ko~ova
KOÔVA (NEDELKOVSKA),
Mirjana Jon~eva (Zemun, 9. V
1951) pedijatar, endokrinologgeneti~ar, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje. Med. f. zavr{ila vo
Skopje (1974). Doktorirala
(1988) od oblasta na genetikata,
nastavnik po pedijatrija stanala
vo 1989 g. Vo dva navrati bila na
usovr{uvawe vo SAD. U~estvuvala vo mnogu doma{ni i me|unarodni proekti od oblasta na genetikata i detskata endokrinologija, objavila nad 200 trudovi vo
stranski i doma{ni spisanija. Vo
dva mandata bila direktor na
Klinikata za detski bolesti.
N. P.-J.
KOÔVSKA-CVETKOVI],
Fana (s. Lavci, Bitolsko, 27. VII
1927 Skopje, 17. IV 2004) prvoborec i naroden heroj. So nepolni 14 godini bila mladinska aktivistka. Vo 1942 g. bila partizanka vo NOPO Goce Del~ev#,
KO[ANIN
ti~ki obele`ja, do elementi na

fovizam i koloristi~ki ekspresionizam (Seloto Pe{tani, 1932;
Motiv od Ohrid, 1937; Pokraj
Ezero, 1936; Motiv od Prilepsko
I, 1956).
LIT.: Qubica Damjanovska, Vangel Koxoman (katalog), Skopje, 1976; Vladimir Veli~kovski, Vangel Koxoman, 100 godini
od ra|aweto (katalog), Skopje, 2004.
Z. Al.-B.
Fana
Ko~ovskaCvetkovi}
mladinski rakovoditel vo NO
bataljon Stif Naumov# i u~esnik vo Fevruarskiot pohod. Nositel e na Partizanska spomenica 1941. Be{e najmlad proglasen
naroden heroj na Jugoslavija. Po
Osloboduvaweto vr{ela visoki
op{testveni i dràvni funkcii.
V. V.-V.
Nikola
Koxaba{ija
London, Anglija (H. Birtvisl,

2000). Rabotel vo master-klasi po
kompozicija kaj M. Stropa, G.
B. Ort.
Kurtag i G. Ligeti.
Milo{
Koxoman
Vangel
Koxoman
Jane
Koxaba{ija
KOXABA[IJA, Jane (s. Kupa,

Egejska Makedonija, 19. VII 1942
g.) kompozitor i muzikolog.
Naporedno pi{uva kritiki {to
gi objavuva na Radio Skopje, kade
{to bil i urednik na Muzi~kata
produkcija, kako i vo dnevniot
pe~at. Vo poslednite dve decenii
na XX v. projavi mo{ne intenzivna muzikolo{ka aktivnost vo istraùvaweto na makedonskata
duhovna muzika. Blagodarenie na
nego, javnosta vo Makedonija se
zapozna so deloto Pashalija# na
Joan Harmosin Ohridski i u{te
so nekolku zna~ajni rakopisi od
XIX v. Mo{ne intenzivno se zanimava i so problemite na teorijata i muzi~kata notacija od
ovoj period. Napi{a i pove}e
statii objaveni vo spisanieto
Muzika#.
M. Kol.
KOXABA[IJA, Nikola (Skopje, 6. VI 1970) kompozitor. Na
Fakultetot za muzi~ka umetnost
vo Skopje diplomira pijano
(1993) i kompozicija (1997). Vo
tekot na 19951998 g. raboti kako
muzi~ki producent i TV prezenter na MRTV, a vo istiot period
e i profesor po pijano vo MBUC
Ilija Nikolovski-Luj#. Se steknuva so titulata magister po kompozicija na Kralskiot kolex vo
KOXOMAN, Vangel (Struga, 14.

II 1904 Skopje, 28. IX 1994) slikar, ~len na MANU, eden od osnovopolo`nicite na makedonskata
sovremena umetnost. Zavr{il
Umetni~ka {kola vo Belgrad
(1930). Retrospektivna izlo`ba
imal vo Skopje (MSU, 1976). Naj~est motiv vo negovite dela (akvareli, sliki, crteì) se pejzaòt i starata gradska arhitektura. Likovniot rakopis mu se dviì od akademski realizam so
postimpresionisti~ki i kubis-
KOXOMAN, Milo{ (Skopje, 22.

X 1952) slikar. Diplomiral na
Pedago{kata akademija vo Skopje (1974). Imal retrospektivna
izlo`ba vo Skopje (Mala stanica, 2005). Prv go praktikuval
performansot (zaedno so D. Beàn) kako model na eksperimentalno odnesuvawe povrzan so sostojbite na urbanoto ìveewe
(Ufo, 1974).
L. N.
KO[ANIN, Nedeqko (1874
1934) profesor po botanika na
Univerzitetot vo Belgrad. Vo
po~etokot na XIX v. go prou~uval
rastitelniot svet na Srbija, Makedonija i Albanija i pretstavuval eden od najdobrite poznava~i
na florata i vegetacijata na Balkanskiot Poluostrov. Objavil
brojni trudovi od oblasta na fi-
Vangel Koxoman: Starata skopska ~ar{ija
751
KO[ARKATA
togeografijata, rastitelnata fiziologija, sistematikata i ekologijata na rastenijata. Opi{al

pogolem broj vidovi od teritorijata na Makedonija novi za naukata, kako {to se: Colchicum macedonicum, Crocus cvijicii, Crocus scardicus, Dioscorea balcanica, Narthecium
scardicum, Salvia jurisicii, Saxifraga
karadzicensis, Verbascum macedonicum i dr.
Vl. M.
KO[ARKATA VO MAKEDONIJA. Otprvin se javuva vo ramkite na sokolskata organizacija
(po 1930). Zabrzan razvoj zapo~nal po Osloboduvaweto (1945),
koga e formirana ekipata Van~o Prke# vo [tip, potoa Makedonija# i Rabotni~ki# vo Skopje, Kumanovo# i Rabotnik# vo
Bitola (1949), a podocna i drugi.
Bilo odràno republi~ko prvenstvo za ma{kite (1946) i za ènskite i mladinskite ekipi (1948).
Bila organizirana Skopskata
(1945) i Republi~kata ko{arkarska liga (1959). Bil formiran
Odbor za sport na ~elo so Pan~e
Blagoja Georgievski, Stojna Vangelovska i drugi. Najuspe{ni

treneri bile: Stefan Todorovski, Lazar Le~i}, Aleksandar
Kwazev i drugi, a me|u sudiite:
Slave Atanasovski, Sveto Popovski, Qubomir Fi{i}, Avgustin Gulevski i drugi. Ko{arkarskite ekipi od Makedonija redovno u~estvuvaat i vo evropskiot i
vo svetskiot sistem na natprevaruvawa (od 1992).
LIT.: 35 godini ko{arka vo Skopje,
19461980, Skopje, 1980.
D. S.
Dimitar
Ko{tanov
kerna ko{ula so osnova i jatok od

pamuk. @enskata ko{ula naj~esto bila skroena od pet platna: edno predni{te, edno zadni{te i
po tri rebrwaci. Okolu vratot se
pri{ivala tesna jaka (kolir). Rakavite na ko{ulata se sostaveni
od dva dela: od edno platno (rukav), pogolemiot del, i pravo
par~e (latica) {to se naddavalo
pod gorniot del od rakavot. Nevestinskite ko{uli se odlikuvaat so bogata vezbena dekoracija,
so mno{tvo simboli~ni motivi
{to imaat naglasena obredno-magiska funkcija. Vezbenata dekoracija naj~esto bila izrabotuvana so crveni, crni i òlti ì~ki. Zadràni se mnogu veruvawa
povrzani so ~inot na ven~avaweto i nevestinskata ko{ula. Ko{ulite nameneti za postaroto
ènsko naselenie bile so poednostavna vezbena dekoracija, vo
potemni, monohromni boi. J. R.-P.
KO[ULA, MA[KA del od
ma{kata narodna nosija. Bila izrabotena od pamuk ili od konop,
no imalo i meleski, tkaeni od pamuk i konop (od kudeqka i buba}).
KO[TANOV, Dimitar (Gorna

Xumaja, 18. III 1879 mostot na r.
Struma, do s. Pokrovnik, Gornoxumajsko, 21. V 1915) revolucioner, vojvoda, gemixija. Ja zavr{il
Egzarhiskata gimnazija vo Solun.
Bil pripadnik na TMORO, a podocna stanal ~len na grupata na
gemixiite. U~estvuval vo prokopuvaweto na podzemniot tunel na
Otomanskata banka vo Solun.
Stanal vojvoda vo Smolensko
(1902). Bil eden od osnova~ite na
Narodnata federativna partija
vo Gorna Xumaja.
LIT.: P. Mandùkov, Predvestnici na
burata, Sofi, 1993.
Al. Tr.
Ko{arkarski natprevar Makedonija - Hrvatska
Pandilov (1946) i Ko{arkarski

sojuz na Makedonija na ~elo so
Aco Petrovski (1950), a od neodamna i Federacija (2002). So izgradbata na sportski sali, osobeno od {eesettite godini, brojot
na klubovite i kvalitetot na
ekipite zna~itelno e unapreden.
Republi~kiot prvak sekoja g.
u~estvuval vo natprevarite za
prvenstvo na Jugoslavija. Podocna se formirani prvata i vtorite sojuzni ligi, vo koi najuspe{na bila ma{kata ekipa na KK
Rabotni~ki# i ènskata na KK
Student# od Skopje. Za reprezentacijata na Jugoslavija nastapuvale: Dragoqub Lazi}, Jovan
Jovanovski, Vladimir Bocevski,
Dragan Radosavlevi}, Steruli
Andonovski, Janko Lukovski,
752
KO[ULA sostaven i biten

element na makedonskata ma{ka
i ènska narodna nosija. Se izrabotuvala od doma{no tkaeno belo
platno. Spored sostavot na materijalot, se sre}avaat nekolku vidovi ko{uli: konopica (ili prtena ko{ula) celosno izrabotena
od konop, meleska so pamu~na osnova, a jatokot od konop, i buba-
@enska ko{ula
Ma{ka ko{ula
Bila kroena od dva stana (preden

i zaden), predni{te i zadni{te,
rebrnici (klinovi), kolir (jaka)
i rukavi (rakavi). Krojot na nekoi od niv se sostoi i od dopolnitelno par~e postaveno na pazuvite (lambar~ik ili nastan). Kaj
postariot tip, rakavite bile bez
manètni. Podocna ovoj tip se
zadràl samo kaj postaroto ma{ko naselenie, a mom~iwata i ergenite po~nale da nosat ko{uli
zatvoreni i nabrani na dolniot
kraj na ko{ulata, so manètni
(basamaci). So vez se ukrasuvale
basamacite (manètnite), kolirot (jakata) i lambar~ikite (pazuvite ili nastanot). Vezot naj~esto se izrabotuval so tehnikata krv~iwa, so ornamenti {to bile poinakvi od onie zastapeni kaj
ènskata ko{ula. Koloritot na
vezot kaj ko{ulite nameneti za
pomladoto ma{ko naselenie bil
vo jaki boi crvena, morova, ze-
KRALSTVO
lena, zastapena bila i srmata, a

se crnele so crn konec. Za razlika od niv, vezot na ko{ulite za
postaroto naselenie se izrabotuval so bel konec, so odredeni akcentirani elementi na vezot izraboteni so srma (teq). Jakata,
koja kaj ma{kite ko{uli se narekuva kolir, sekoga{ e ispravena
i na nea retko ima kop~e. Naj~esto se zakop~uvale (se vrzuvale) so
usukani konci, na{ieni na kraevite od jakata. Me|u niv, poseben
tip e zetovskata darovna ko{ula, koja so posebno vnimanie ja
izrabotuvala sekoja devojka. Obi~ajot nalagal sekoja devojka na
denot na svr{uva~kata da go daruva svojot svr{enik so bar edna
ko{ula, a toj trebalo da ja nosi
na denot na svadbata.
J. R.-P.
KO[ULÊVI vele{ko revolucionerno semejstvo {to dalo
trojca istaknati zaginati borci
vo NOAVM. Majkata patriotka,
antifa{istka i nositel na Partizanska spomenica 1941 Vasa
Ko{ul~eva (s. Sve}ani, Vele{ko, 8. VI 1887 Veles, 1970) gi zagubila trite sina: Andre Ristov
Ko{ul~ev (Veles, 23. I 1923 s.
Fojnica, Vele{ko, 16. II 1942), zaginal kako borec na Vele{kiot
NOPO Dimitar Vlahov#; Vlado
Ristov Ko{ul~ev (Veles, 18. III
1912 s. Dejkovac, Skopsko, 7. I
1943), borec na Vele{kiot NOPO Pere To{ev#, potoa vo Vele{kiot NOPO Dimitar Vlahov#, zaginat vo borba so bugarskata policija, i Nikola Ristov
Ko{ul~ev (Veles, 19. XI 1919
Sveti Nikole, 6. XI 1944), borec
na Osmata makedonska (vele{ka)
NO brigada i kurir na G[ na
NOV i POM, zaginat vo germanska zaseda.
LIT.: Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna 1942. Materijali od
nau~niot sobir odràn na 9 i 10 noemvri
1967 godina vo Titov Veles, Titov Veles,
1969; Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna od 1943 do 15 maj 1945 godina. Materijali od nau~niot sobir odràn na 11 i 12 juni 1976 godina vo Titov
Veles, Titov Veles, 1977; D-r Petar Stojanov \or|i Malkovski, Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna
Andre Ristov Ko{ul~ev
19411945. Spomen kniga na zaginatite

borci vo NOV i `rtvi na fa{isti~kiot
teror od Veles i Vele{ko, Titov Veles,
1985, 4041 i 119120.
S. Ml.
KRAJNIÂNEC, Ivan Petrov

(s. Krajnici, Vele{ko, 1869
Prilep, X 1945) farmacevt.
Diplomiral na Farm. f. vo Lozana (1897). Po pokana od Bakalskiot esnaf vo Solun otvoril apteka Zora#, koja bila vrtali{te
na Makedoncite, a pod postojana
kontrola na turskite vlasti, koi
~esto go zatvorale. Poradi ovie
pri~ini ja zatvoril aptekata i
otvoril nova apteka Zora# vo
Prilep (1906), koja uspe{no rabotela do negovata smrt.
P. B.
KRAKRA (XXI v.) blagorodnik i vojskovodec vo Samuilovata dràva, komandant na Pernik
i okolnite kraevi. Dvapati uspe{no gi odbil napadite na Vizantijcite (1004, 1016). Po smrtta
na Jovan Vladislav (1018) vo Ser
mu se predal na carot Vasilij II,
zaedno so arhontite na 35 tvrdini
i ja dobil titulata patrikij.
LIT.: Ioannis Scylitzae Sinopsis Historiarum,
rec. I. Thurn, Berlin, 1973, 367, 7075, 357,
6568, 7071.
K. Ax.
Todor
Kralev
KRALEV, Todor Pan~ev ([tip,

16. IX 1944) ma{inski inèner
Diplomiral vo 1968 g. i magistriral vo 1972 na Ma{inskiot
fakultet vo Belgrad, kade {to
stanal asistent (19711973). Od
1973 do 1975 g. raboti pri Ekonomskiot institut vo Skopje. Od
1975 g. pominal na Elektroma{inskiot fakultet vo Skopje vo
Vlado Ristov Ko{ul~ev
Nikola Ristov Ko{ul~ev
zvaweto docent. Vo 1981 g. doktoriral na Ma{inskiot fakultet

vo Belgrad. Vo 1987 g. e izbran za
redoven profesor na Ma{inskiot fakultet vo Skopje. Bil dekan
na Interdisciplinarni studii
po za{tita pri rabota i inènerstvo na ìvotnata sredina.
Ima objaveno vkupno 173 nau~ni i
nau~no-stru~ni trudovi: 26 knigi, 8 nau~ni temi, 20 truda pe~ateni vo spisanija, 71 trud prezentirani na nau~ni konferencii i
simpoziumi, 16 studii i analizi,
20 proekti i elaborati, 4 televiSl. A.
ziski i radioserii.
KRALI], Branko (Krk, Hrvatska, 12. VIII 1915) redoven profesor, specijalist za organizacija i ekonomika na {umarstvoto. Diplomiral vo Zagreb (1938),
specijaliziral vo Francija (1956)
i vo Germanija (1957). Na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo
Skopje doa|a kako nastavnik po
organizacija i ekonomika vo {umarstvoto i prerabotka na drvoto (1949). Doktoriral vo Zagreb
od oblasta na ekonomskite nauki
(1956). Negovata Ekonomika na
{umarstvoto na Jugoslavija#
(1964) e prviot u~ebnik od taa oblast. Bil redoven profesor i nau~en sovetnik na [umarskiot i
honoraren profesor na Ekonomskiot fakultet vo Zagreb (1961
1980). Po~esen ~len na Polskoto
{umarsko dru{tvo. Objavil pove}e od 120 truda vo doma{ni i vo
stranski spisanija.
Al. And.
KRALSTVO NA SRBITE, HRVATITE I SLOVENCITE (SHS)/
JUGOSLAVIJA (19181944)
dràva sozdadena na 1 dekemvri
1918 g. od Srbite, Hrvatite i
Slovencite (od teritoriite na
Srbija /so Vardarskiot del od
Makedonija/, Hrvatska, Slovenija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Vojvodina), nasledna ustavna
unitarna monarhija so dinastijata Kara|or|evi}. Vo 1929 g. preimenuvano vo Kralstvo Jugoslavija. Dràva so dominanten agrar i
slabo razviena industrija, bankarstvo, trgovija i soobra}aj,
sloèna dràva so vnatre{ni socijalni tenzii i me|unacionalni
konfrontacii. Vo 1921 g. bil donesen Ustav na Kralstvoto SHS
i dejstvuvale nacionalni politi~ki partii na trite konstitutivni narodi i jugoslovenski integristi~ki partii. Na 6 januari
1929 g. kralot Aleksandar go suspendiral Ustavot i vospostavil
diktatura. Vo 1931 g. bilo vrateno ustavnoto ureduvawe so donesuvawe nov Ustav. Vladata na
Cvetkovi}Ma~ek na 25 mart
1941 g. potpi{ala akt za pristapuvawe na Kralstvoto kon Troj753
KRAMER
Administrativno-teritorijalnata podelba na Kralstvoto Jugoslavija (1929-1939)
niot pakt, {to predizvikalo golemi martovski demonstracii.

Na 27 mart 1941 g. bil izvr{en
dràven udar, vlasta ja prezel generalot D. Simovi}. Na 6 april
1941 e izvr{en napadot na Germanija na Kralstvoto Jugoslavija,
na 17 april 1941 g. bil potpi{an
aktot za kapitulacija na Kralstvoto Jugoslavija. Me|unarodno
pravno Kralstvoto Jugoslavija
postoelo za seto vreme na Vtorata svetska vojna, pretstavuvano
od Kralskata vlada vo London.
Dràvniot kontinuitet so FNRJ
bil potvrden so dvata dogovora
Tito[uba{i} potpi{ani vo
1944 g., prviot na 16 juni na Vis,
vtoriot na 1 noemvri vo Belgrad.
izborni borbi vo vardarskiot del na Makedonija (19191929), Skopje, 2004; Makedonskoto pra{awe vo jugoslovenskiot
parlament me|u dvete svetski vojni,
Skopje, 2000.
N. Cv.
Kristina
Kramer
KRAMER, Kristina E. (Christina

E. Kramer) (Hartford, Konektikat, SAD, 3. VIII 1954) ameri754
kanski i kanadski slavist-makedonist, univ. profesor. Diplomirala na Univerzitetot Viskonsin (1969& 1971), magistrirala na Univerzitetot na Severna
Karolina vo âpel Hil, SAD
(1979), kade {to i doktorirala
(1983). Kako Fulbrajtov stipendist prestojuvala vo Skopje
(1981/82). Docent na Katedrata za
slovenski jazici i literaturi na
Univerzitetot vo Toronto (1986),
profesor (2001) i {ef na Katedrata za slovenski jazici i literaturi. Od 1987 g. predava
makedonski jazik i glaven promotor e na makedonistikata vo
Kanada. Ima objaveno 4 makedonisti~ki knigi i pogolem broj
prilozi vo spisanija i zbornici.
BIBL.: K n i g i: Makedonsko-angliski
razgovornik (A Macedonian-English Phrasebook), Skopje, 1985; Analytic Modality in
Macedonian, Munich, 1986; Macedonian: A Course for Elementary and Intermediate Students,
Wisconsin, 1999; Macedonian: A Course for Elementary and Intermediate Students, double CDROM, Wisconsin, 2000 (vtoro revidirano
izdanie 2006) (vo koavtorstvo so G. Fielder,
L. Mitkovska, Ph. Hammonds); Information
Technology, Macedonian Instruction on the Web
(www.utoronto.ca/savic/macedonian). Statii:
The Lexico-Syntactic Categories of the Modal
Particles in Literary Macedonian, zb.: Proceedings of the 5th International Congress of
Southeast European Studies, Columbus, 1984,
262-277; Da in Sintactically Dependent Constructions in the Macedonian Literary Language,
Folia Slavica#, 1986, 412-418; Towards a
Comparison of Condicionals in Albanian, Bulgarian and Macedonian, Makedonski jazik#,
37, 1988, 263-270; Analytic Modality in Macedonian, Indiana Slavic Studies#, 6, 1993; Some
Observations on the History and Current Status
of Third-Person in Macedonian, Australian
Slavonic and East European Studies#, 8/2, 1994,
19-34 (koavtor so J. Schallert); In Memoriam
Blaze Koneski, Slavic and East Eurpean Journal#, 1994, 557-559; The Role of Macedonian
Language in the Preservation of Ethnic Identity
in Toronto, zb.: Studies in Macedonian Language, Literature and Culture, Michigan, 1995,
101-114; The Grammaticalization of the Future
Auxiliary in the Balkan Languages, Indiana Slavic Studies#, 7, 1995, 127-136; Na~inot, vremeto i vidot vo zavisnosloènite temporalni re~enici vo makedonskiot jazik,
Makedonski jazik#, 40-41, 1995, 283-290;
Syntax and Prosody: li question in Macedonian
and Bulgarian, Papers in phonetics and phonology, 7, Berlin Toronto, 1996; Perspectives of the
Futur Tense in the Macedonian Language:
Verbal Tense or Mood, zb.:Studii za makedonskiot jazik, literatura i kultura, Skopje,
1996, 81-86; Aspect and Iterativity in Macedonian, Balkanistica#, 10, 1997, 282-295; Blaze
Koneski, Dictionary of Literary Biography, 181,
1997, 125-131; Negation and Grammaticalization of Have and Want Futures in Bulgarian
and Macedonian, Canadian Slavonic Papers#,
34, Toronto, 1998, 3-4; Official Language, Minority Language, No Language at All: Macedonian
in Primary Education in the Balkans, Language
Problems and Language Planning#, 23/3, Fall,
1999, 233-250; Macedonian and Bulgarian li
Questions: Beyond Syntax, National Language
and Linguistic Theory#, 17/3, Toronto, 1999,
541-586 (koavtor so C. Rudin, L. Billings, M.
Baerman); Anton Panov Play Pecalbari and its
Role in the Standardization of Macedonian, Of
All the Slavs my Favourites#, 2002; Between
Dialect and Standard: Towards a Morphology of
the Verbal System of the Macedonian dialect of
Vrbnik, Albania, Balcanica#, 18, 2005, 61-70;
Makedonistikata vo Kanada (Macedonian
Studies in Canada), zb.: 40 godini Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Skopje, 2007; Shifting Borders Shifting Identities: Individual Responses to
Macedonian Language Standardization 19201950, Canadian Slavonic Papers#, 2008;
Macedonian and Bulgarian Language Contact,
Contactlinguistik#, 2 (65), Toronto, 1996, 1-6;
Blaze Koneskis 1945 Lecture ,Makedonskata
literatura i makedonskiot literaturen jazik, zb.: Deloto na Blaè Koneski: ostvaruvawa i perspektivi, Skopje,
2002, 435-446.
LIT.: Ivan Dorovski, Emilija Crvenkovska, Leksikon na stranski makedonisti
XX i XXI vek, Skopje, 2008, 52-54.
Bl. R.
Du~o
Krango
KRANGO-DUÔ, Sterjo (Skopje, 29. VIII 1920 Skopje, 24. IX

1991) komunisti~ki deec, prvoborec i pravnik. Go izu~il elektro-vodoinstalaterskiot zanaet.
Kako ~len na URS-oviot sindikat, na KPJ (avgust 1940) i na MK
na SKOJ vo Skopje, bil u~esnik
vo prvite diverzanstki akcii vo
gradot i borec na prviot Skopski NOPO (22. VIII 1941). Po ras-
KRATKI
formiraweto na Odredot bil

uapsen (esenta 1941) i vo sudskiot
proces (27. IV 9. V 1942) osuden
na smrt so besewe, zameneto so doìvotna robija. Kaznata ja izdrùval vo Skopskiot centralen
zatvor i vo Idrizovo, od kade {to
izbegal (29. VIII 1944) i se vklu~il kako ~len na [tabot na Tretata makedonska NOUB i potoa
na êtirieset i vtorata (makedonska) divizija na NOVJ. Po Osloboduvaweto rabotel vo OZN i
UDB, a po vonrednoto diplomirawe na Pravniot fakultet vo
Skopje, se oddal na pravosudnata
dejnost. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Vo }elijata na smrtta, vtoro
pro{ireno izdanie, Skopje, 1967; Se}avawa, Skopje, 1980; Bugarskiot teror i otpor vo Skopskiot zatvor, Se}avawa,
Skopje, 1986.
LIT.: Mitre Inadeski, Prvata godina
na NOV i Revolucijata, Skopje, 1973; istiot, Nezgaslivi iskri. Pregled na diverzantsko-sabota`nite akcii i nekoi
drugi ilegalni aktivnosti vo Skopje i
Skopsko 19411944, Skopje, 1982; Aleksandar Spasovski, Partizanskoto dvièwe
vo Skopje i Skopsko 19411945, Skopje,
1984.
S. Ml.
Danail
Krap~ev
KRAPÊV, Danail (Prilep, 15.

XII 1880 Gorna Xumaja, 10. X
1944) novinar i publicist. Diplomiral pravo na Sofiskiot
univerzitet. Poznava~ na makedonskite sostojbi, no izrazit antimakedonist. Urednik na vesnicite Ote~estvo# (1909), Vardar# (19111912), Blgarin#
(1912) i Zora# (19191944).
DELA: Izminat pat, tri toma, Sofi,
(1936 1941).
V. Toc.
KRAPÊV-STARI, Damjan (Dame) (s. Ivawica, Srbija, 1912

pl. Pla~kovica, 24. V 1944) komunisti~ki deec i prvoborec.
Bil student na Pravniot fakultet vo Belgrad, ~len na KPJ (od
1939) i aktivist na Sportskoto
dru{tvo Rabotni~ki# vo Skopje.
Vo NOB u~estvuval vo diverzantskata akcija na rudnikot Radu{a
(Skopsko, avgust 1941) i bil politi~ki komesar na Prviot skopski NOPO (oktomvri 1941). Po
rasformiraweto na Odredot (29.
XI 1941) se ilegaliziral, a potoa
Damjan
Krap~evStari
bil nazna~en za politi~ki komesar na Vtoriot skopski NOPO.

Na sudskiot proces vo Skopje (27.
IV 9. V 1942) vo otsustvo bil
osuden na smrt. Izvesno vreme
bil borec i vo Skopsko-kosovskiot NOPO (prvata polovina
na 1943), vo [arplaninskiot NOPO (letoto 1943), vo Kosovskiot
NO bataljon i vo Tretata makedonska NOUB (od 26. II 1944). Zaginal vo borba so bugarskata vojska i policija.
LIT.: Krsto Zdravkovski, Damjan Krap~ev-Stari, Skopje, 1974; istiot, Da ne se
zaboravi. Spomenici i spomen belezi od
NOV vo Skopje, Skopje, 1982; M. I., Cve}e
za revolucionerot. 44 godini od zaginuvaweto na Dane Krap~ev, Ve~er#, XXVI,
7721, Skopje, 25. V 1988, 10.
S. Ml.
KRASNICI (Buprestidae) tvrdokrilni insekti. Se prepoznavaat po prekrasnite metalnosjajni boi. Teloto im e izdolèno,
na zadniot del e stesneto i za{ileno, so kusi noze. Se sre}avaat
po korata na drvjata i po trevestite rastenija. Poznati se kako
{tetnici vo {umskoto stopanstvo i vo ovo{tarstvoto. Larvite
se bez noze, ìveat vo drvesinata
Krasnici - tvrdokrilci (Buprestidae)
na steblata, pravej}i hodnici. Vo

svetot se poznati okolu 12.000 vidovi. Vo Makedonija se poznati
samo nekolku vidovi, me|u koi,
boroviot krasnik (Chalcophora
mariana Lajonquiere) koj ìvee vo
borovi {umi, i pretstavnici od
rodot Agrillus, poznati kako {tetnici lisni mineri.
LIT.: A. Serafimovski, Milka Ku{evska, Masovna pojava na topoloviot krasnik (Melanophila picta Pall.) po topolite
vo Makedonija, [um. Prg. Skopje, 1967,
34: 2937; A. Serafimovski, Milka Ku{evska, Pojava i {tetnost na poedini
Agrilus vidovi po nekoi lisjari vo Makedonija, [um. Prg. Skopje, 1968, 12: 48;
Jon~e [apkarev, Zoologija na Bezrbetnite ìvotni, Skopje 1991.
V. T. K. M. Kr.
KRASTAVICA (Cucumis sativus)

Cucurbitaceae. Poteknuva od jugoisto~na Azija, kade bila poznata
u{te pred 3.000 godini. Na Balkanot bila
poznata u{te
pred XII v. Se
odgleduva zaradi nezrelite plodovi, koi se
konsumiraat
sveì
ili
konzervirani. Vo proizvodstvoto se
z a s t a p e n i Krastavica (Cucumis sativus)
dva tipa sorti: salatni i za konzervirawe
(korni{oni). Statistikata ne go
beleì proizvodstvoto.
D. J.
KRATER (Krateros) (ok. 370 Mala Azija, 321 pr. n.e.) makedonski vojskovodec, blizok sorabotnik i u~esnik vo site pogolemi
bitki na Aleksandar III Makedonski. Ne go prifatil persiskiot
na~in na oblekuvawe i obi~aen
ìvot. Kako osobeno doverliv na
svojot kral, mu bila doverena zada~ata da vrati vo tatkovinata
10.000 makedonski voeni veterani i da go prezeme od Antipatar
upravuvaweto na evropskite delovi od Imperijata (324 pr. n.e.).
Po smrtta na Aleksandar III Makedonski, izvr{uval najvisoki
dol`nosti vo dràvata, a u~estvuval i vo borbite pome|u dijadosite (321 pr. n.e.). Se opredelil
za stranata na koalicijata Antipatar, Ptolemaj, Antigon i Lisimah protiv Perdika i Evmen. Zaginal vo borba protiv Evmen vo
Kapadokija. Koga Evmen doznal
za negovata smrt, mu priredil
dostoen pogreb, a negovata pepel
ja ispratil vo Makedonija.
IZV.: Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907; Q. Curti Rufi, Historiarum Alexandri Magni Macedonis, Lipsiae, 1893; Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig, 1896; Plutarchi, Vitae Paralellae,
Lipsiae, 1921.
KRATKI @ANRI kratki govorni narodni umotvorbi, usna

narodna retorika. Kolku i da se
heterogeni po svojata forma i sodrìna, po arhai~nosta i na~inot na kaùvaweto pretstavuvaat
nerazdelna celina. Nemaat razvieno siè i po pravilo se mnogu
kratki formi. Vo sekoja jazi~na
realizacija ne moàt da se baraat fabularni, scenski ili emotivni zna~ewa. Nivnite bitni
naznaki se isklu~itelno retori~ki i se klasificiraat kako
zdravici, blagoslovi, baewa (gatawa, vràwa), kletvi, zakletvi,
zakolnuvawa, brzozborki, podbi755
KRATOVO
vawa (pokudi), laèwa (la`gi,

izmami), poslovici i pogovorki,
izreki (frazeologizmi, javki),
gatanki, pra{anki, igri na zborovi (kalamburi), zakani, pozdravi i otpozdravuvawa (pofalbi i
~estitki). Nekoi teoreti~ari vo
kratkite ànri go vbrojuvaat i
vicot.
LIT.: Bone Veli~kovski, Kratkite ànrovi i detskiot folklor vo Ohridskostru{kiot region, Sovremenata sostojba na folklorot vo Ohridsko-stru{kiot
region, Skopje, 2006, 3566.
B. V.
prodolìlo i za vreme na Turcite. Vo XVI i XVII v. ovde se kovale srebreni pari. Po Avstro-turskata vojna od 1689 do 1690 g. i
Karpo{ovoto vostanie, gradot
bil opusto{en, a rudarskite okna
zatvoreni. Vo po~etokot na XIX
v. centar na rudarstvoto stanuva
Zletovo, pa vo Kratovo sosema
prestanuva rudarskata dejnost.
Kon krajot na XIX v. vo Kratovo
ìveele 4.500 `. od koi zna~aen
broj bile Turci. Po 1912 g. golem
del od Turcite se iseluva, taka
Stranica od Kratovskoto evangelie (XIV v.)
na XIV v., kratovska {kola. Rakopisot e pi{uvan na dobar pergament, format 23 x 16 cm, visina
na tekstot 16, a {irina okolu 10
cm. Spomenikot sodrì 151 list,
nedostigaat 33 lista. Se ~uva vo
NUB Sv. Kliment Ohridski# vo
G. G.
Skopje.
Radin Most vo Kratovo
KRATOVO grad vo severoisto~niot del na RM so 6.924 `.

(2002). Leì na zapadnite padini
na Osogovskite Planini od dvete
strani na Kratovska Reka, na dnoto na izgasnat vulkanski krater,
700 m. Zafa}a povr{ina od 220 ha.
Ima umereno-kontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 11,6 S i prose~na koli~ina na vrneì od 700
mm. Kratovo se smeta za edna od
najstarite gradski naselbi vo
Makedonija. Pod imeto Kratiskara (Cratiscara) se spomenuva u{te vo rimsko vreme, a pod imeto
Koritos za vreme na Vizantija.
Vo sredniot vek bil zna~aen rudarski i trgovski centar vo koj
Dubrov~anite imale svoja trgovska kolonija. Osven mesnoto naselenie i Dubrov~anite, vo Kratovo imalo i Sasi koi se zanimavale so rudarstvo. Od kratovskite rudnici se dobivalo olovo,
cink, srebro, zlato, bakar i èlezo. Prestojot na Sasite go potvrduvaat topografskite imiwa
koi i deneska postojat kako {to e
[legovo, a za prestojot na Dubrov~anite (Latini), potokot Lati{nica. Intenzivno rudarewe
756
{to Kratovo se pretvora vo mala

gradska naselba koja vo 1931 g.
imala samo 1.883 `. I deneska toa
e mal grad so taa karakteristika
{to 97% od naselenieto se Makedonci. Od malcinstvata ima samo
malku Romi (151 `.). Kratovo e
povr{ina od 37.544 ha, ima 31 naseleno mesto so 10.441 `. Naselenieto e vraboteno glavno vo rudarstvoto i vo industrijata. Postoi rudnik za nemetali, fabrika
za brusevi, za plasti~ni masi i
tekstilna fabrika. Ima so~uvano pove}e ku}i so stara gradska
arhitektura, atraktivni ednosvodni kameni mostovi me|u koi
posebno se istaknuvaat Radin,
Joh~iski i âr{iski Most, i 6
srednovekovni kuli od koi se poznati Simi}evata, Haxi Kostovata i Emin Begovata Kula. Vo gradot postoi gimnazija, umetni~ka
galerija i zdravstven dom.
LIT.: Todor orevi, Kratovo, Posebna izdawa Geografskog dru{tva, sv.
11, Beograd 1931; Mitko Panov, Kratovo, Geografski vidik#, br. 6, Skopje
1981.
Al. St.
KRATOVSKO EVANGELIE
makedonski crkovnoslovenski
knièven spomenik od sredinata
Stranica od Makedonskoto evangelie na

pop Jovan 11 (XIII-XIV v.)
KRATOVSKO-ZLETOVSKA
KNI@EVNA [KOLA makedonski knièvno-kulturen centar (XIII-XIV v.). Se karakterizira so pove}e izraziti knièvnokulturni sredi{ta vo niza crkvi
i manastiri okolu gradovite
Kratovo, Zletovo, Kriva Palanka, Kumanovo i Skopje, me|u koi
najpoznati se manastirite Prohor P~iwski, Joakim Osogovski,
Lesnovski, Matej~e, Karpinski,
Markov i drugi. Ovie manastiri
so slovensko mona{tvo i so pustinoìteli niknuvaat po pa|a-
KRESNENSKOTO
weto na Samuilovoto Carstvo,

otkako Ohridskata patrijar{ija
bila svedena na stepen na arhiepiskopija. Svojot najgolem podem
go dostignala vo XIII i XIV v., koga i se napi{ani mnogu rakopisi,
zna~ajni za istorijata na makedonskiot j., me|u koi popoznati
se: Radomirovo ev., Makedonsko
ev. na pop Jovana, Kratovsko ev.,
Karpinsko ev., Karpinski ap.,
Vrane{ni~ki ap., Verkovi}ev
ap., Lobkovski parimejnik, Stanislavov prolog, Lesnovski parenezis i dr. Rakopisite od ovaa
{kola dokumentiraat vkrstuvawe i simbioza na razni pravopisni tradicii.
LIT.: Kita Bicevska, Pravopisni i fonetski osobenosti vo rakopisite od
Severna Makedonija, Sk., 2000; Ilija Velev, Lesnovskiot knièven centar, Sk.,
1997.
K. Bic.
KREASTA, Nikola Dimku (Kru{evo, 1843 Kru{evo, 1910) lekar, revolucioner. Medicina zavr{il vo Atina, a potoa bil lekar od op{ta praktika vo Kru{evo. Vo Ilindenskoto vostanie mu
ukaàl pomo{ na vostanatiot narod. Bil ~len na Privremeniot
odbor na Kru{evskata Republika, zadolèn za zdravstveno-higienska za{tita na naselenieto, zaedno so d-r Batali i lekarskite
pomo{nici Pitu Berbera i \u{u
Pendifranga.
P. B.
KREDITI, ZEMJODELSKI
prvostepena merka na agrarnata
politika vo zemjodelstvoto. So
kombinacija na kamatata, rokot
na otplata, u~estvoto, namenata
na koristewe itn. se odreduva
celta na kreditiraweto kako instrument na agrarnata politika.
Prviot kredit vo zemjodelstvoto
bil dodelen vo Germanija (XIX v.),
a za osnova~ se smeta Rajfesen.
Osnovna karakteristika na kreditiraweto vo zemjodelstvoto vo
RM e {to dolg vremenski period
be{e naso~eno kon op{testveniot sektor, a po obem zaostanuva{e
vo sporedba so drugite stopanski
granki. Pova`ni stranski kreditni linii vo zemjodelstvoto se:
od Me|unarodna banka, preku agroindustriskiot proekt Makedonija#, so suma od 7.800.000 USA $
(1974); od Svetska banka, so suma
od 4.000.000 DM (1996); od Germanska banka, za poramnuvawe, so suma od 20.000.000 DM (1996); od
IFAD 1 (International Fund for Agricultural Development), so suma od
7.300.000 USA $ (1998); od IFAD
2, so suma od 5.700.000 USA $
(2002); vo pet tran{i, kreditot
za zemjodelska mehanizacija i
repromaterijali od Vladata na
Japonija, so suma od 10.500.000
USA $ (19972001) i dr. Dr. \o{.
le#). Nastapuvala i na koncertniot podium. Gostuvala vo muzi~kite centri na porane{na Jugoslavija, Bugarija, Romanija,
[vajcarija. Poseduvala sugestivnost i senzibilitet vo izrazot i
F. M.
scenski {arm.
Stanoj
Ivanov
Krekmanski
KREKMANSKI, Stanoj Ivanov

(s. Bistrica, Gornoxumajsko, 5. IV
1915 Bistrica, Gornoxumajsko,
22. XII 1942) istaknat makedonski revolucioner, ~len na VMRO
(Ob), eden od prvite partizani vo
Gornoxumajskata okolija. Kako
~len na VMRO(Ob) bil suden vo
1933, a kako sindikalen rakovoditel bil osuden vo 1940. Preminal vo nelegalstvo (22. VI 1941) i
stapil vo partizanskata ~eta vo
Gornoxumajsko. U~estvuval vo napadot na Germanskata telefonska centrala (6. XII 1942). Zaginal vo sudir so policijata.
LIT.: Stojne (Don~o) Lisijski i Kiril
Gramenov, Vorènata borba v Gornodùmaska okoli prez perioda 22 ni 1941
li 1942, Voennoistori~eski sbornik#, IXL/3, Sofi, 1972 Pirinski sokoli, Sofi, 1970.
V. Jot.
Zina
Kreqa
KREQA, Zina (Bitola, 17. II 1925

Skopje, 21. XI 2004) operska
pevica, sopran, prvenka na Operata na MNT. Poteknuva od muzikalno semejstvo (majka Nada Xambazova operska pevica). Peewe
u~i vo Zagreb (prof. Rajzer), a
vokalnoto obrazovanie go prodolùva vo Rim (prof. Stra~ari). Vo 1946 g. debitira vo Zagreb
so ulogata na Violeta Valeri vo
operata Travijata. Edna sezona
bila angaìrana vo Saraevskata
opera, a vo Operata na MNT, kako eden od nejzinite osnova~i e
od 1947 do 1981 g. Vo svojata kariera ostvarila pove}e od 20 ulogi,
od koi pozna~ajni se: Konstanca
(Grabnuvawe od Sarajot#), Rozina (Sevilskiot berber#), Kralicata na no}ta (Vol{ebnata
flejta#), Norina (Don Paskva-
KRESNENSKOTO MAKEDONSKO VOSTANIE (5/17. X

18781879) vostanie na makedonskiot narod protiv osmanliskata vlast. Zapo~nalo pod vodstvo na Dimitar Popgeorgiev i
vojvodata Stojan Karastoilov koga bila
razbiena voenata edinica i
Kresna bila
oslobodena.
Vostani~kite
dejstva proPe~atot na na~alnikot
dolìle po
na Glavniot {tab
tekot na rekana Kresnenskoto vostanie
(1878)
ta Struma i vo
planinskata oblast Kar{ijak,
kade {to bila sozdadena slobodna teritorija i bila organizirana makedonska revolucionerna
vlast. Vostanicite osnovale i
kowi~ka edinica pod komanda na
vojvodite Nikolica Makedonski
i Kosta Nikolaev. Od vostani~kata teritorija vostani~kite
dejstva prodolìle vo drugite
kraevi: Xumajsko, Melni~ko Petri~ko, Mehomisko (Razlo{ko) i
Male{evsko. Vo po~etokot na
noemvri kratkotrajno bile oslobodeni Bansko i Razlog. Na slobodnata teritorija bila organizirana makedonska vostani~ka
vlast. Bugarskiot dràven faktor interveniral da go spre~i samostojniot od na Vostanieto so
otstranuvawe na mesnoto makedonsko vostani~ko rakovodstvo.
So ubistvoto na avtoritetniot
vostani~ki vojvoda Karastoilov
i progonuvaweto na na~alnikot
na Vostani~kiot {tab Dimitar
Popgeorgiev-Berovski, vostani-
Akt za organizacionata postavenost na [tabot na

Kresnenskoto vostanie (1878)
757
KRESNIK OFICER#
vostanie. Voda~ot na Vostanieto

Berovski bil uapsen i bil otstranet od Vostanieto. Vladata na
osmanliskata dràva imala cvrsti garancii od Silite za zadrùvawe na Makedonija, pred krajot
na april upotrebila mo}ni sili
na redovnata armija, gi razbila
dezorganiziranite vostani~ki
edinici i vospostavila vlast na
vostani~kata teritorija.
LIT.: Kresnenskoto vostanie vo Makedonija 18781879 godina, Skopje, 1982;
Makedonija vo Isto~nata kriza 1875
1881, Skopje, 1978; PravilataUstavot
na Makedonskiot vostani~ki komitet
vo Kresnenskoto vostanie, Skopje,
1980.
M. Min.
Karta na dejstvijata na Kresnenskoto vostanie (1878&1879)
cite bile dovedeni vo polo`ba

na celosen poraz. Pred krajot na
noemvri, so vra}aweto na vostani~kata teritorija na Dimitar
Popgeorgiev, povtorno bil vospostaven redot i edinstvoto vo
rakovodeweto.
Pred krajot na
1878 g. i vo po~etokot
na
1879 g. vostanicite ja zacvrstile odbranata na oslobodenata teritorija. Na celata slobodna
teritorija bile vozobnoveDimitar Berovski
ni site organi
na makedonskata vostani~ka
vlast. Se sozdale uslovi za {irewe na Vostanieto i negovo prerasnuvawe vo masovno narodno
vostanie za osloboduvawe i za
sozdavawe avtonomna ili samostojna makedonska dràva, obvrska prezemena so Ustavot na Ma-
kedonskiot vostani~ki komitet.

Komitetot gi opredelil i odnosite so sosednite balkanski dràvi, zasnovani na principite na
ramnopravnost i neme{awe vo
vnatre{nite raboti. Predvidel
razmena na pretstavnici i odrùvawe bratski# me|usebni odnosi so Bugarija i so Srbija. Makedonskiot vostani~ki komitet
bil edinstveno nadleèn da go
pretstavuva suverenitetot na
vostanatiot makedonski narod i
da ja afirmira celta na Vostanieto za pridobivawe na Evropa,
odnosno na evropskite Golemi
sili da prifatat sozdavawe makedonska dràva. No, tie imale
sprotivni interesi i odlu~ile
Makedonija da se odrùva pod
vlasta na osmanliskata dràva.
Koga stanalo izvesno deka zapadnite i centralnoevropskite Golemi sili bile edinstveni za
spre~uvaweto na sozdavaweto na
sanstefanska bugarska dràva,
bugarskiot faktor mu zadal nov,
re{ava~ki udar na makedonskoto
KRESNIK OFICER# (HEROJ OFICER#) albanska organizacija (19411944), formirana od albanskata dràva za poddr{ka na albanskata àndarmerija za odrùvawe na redot, progonuvawe i zatvorawe na antifa{istite vo okupiraniot del na
Makedonija i za borba protiv
edinicite na Makedonskata vojska. Dejstvuvala pod direktno rakovodstvo na okoliskiot na~alnik. Se rasformirala vo noemvri 1944 g.
Vtorata svetska vojna 19411944,
Skopje, 2002; istiot, Balisti, Skopje,
2002.
\. Malk.
KREÊTALO (~krtalo) detski idiofoni~en udara~ki drven

instrument. Go pravat samite deca naprolet od vrbovo drvo. Ima
~etiri glavni delovi ~etiriagolna ramka, jazi~e, zap~enik i
ra~ka so oska {to go vrti zap~enikot. Pri vrtewe na zap~enikot
so ra~kata, jazi~eto udira od eden
vo drug zabec na zap~enikot i taka se proizveduva brzo ~krtawe
so ostar zvuk. Decata se zabavuvaat natprevaruvaj}i se preku sozdavawe najsilen zvuk.
Skopje, 1986, 20.
\. M. \.
Pano
Kròvski
Kresnenska Klisura
758
KR@OVSKI, Pano Dimitrov

(s. Vladimirovo, Berovsko, 25. X
1939 Skopje, 6. III 1998), matemati~ar, red. prof. (1987) na Ma-
KRIVA
{inskiot fakultet. Diplomiral (1964) na PMF, magistriral

(1970) vo Zagreb, a doktoriral
(1981) na Matemati~kiot fakultet vo Skopje so temata Prilog kon teorijata na n-polugrupite i objavil trudovi od
taa oblast. Bil prodekan na Matemati~kiot fakultet (1982
1984) i na Ma{inskiot fakultet
(19891990).
N. C.
Kotlina, od dvete strani na Kriva Reka, na nadmorska visina od

okolu 620 m. Zafa}a povr{ina od
400 ha. Ima umereno-kontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 10,1C, i
prose~na godi{na koli~ina na
vrneì od 633 mm. Niz gradot pominuva magistralniot pat M2,
koj na zapad go povrzuva so Kumanovo, a na istok so ]ustendil i
kova~kiot zanaet. Koga ja posetil Ami Bue (1836), vo nea imalo

nekolku topilnici za èlezna
ruda i samokovi. Po osloboduvaweto na Bugarija del od Makedoncite od Kriva Palanka se otselile vo Bugarija, a na nivno mesto
se naselile Turci, begalci od Bugarija. Me|utoa, po Balkanskite
vojni tie naglo se iselile vo Turcija, taka {to vo 1921 g. vo K. P.
imalo samo 2.148 `. Teritorijalno i urbano gradot bil dosta pro{iren vo godinite po Vtorata
svetska vojna. Deneska najgolem
del od naselenieto (95%) se Makedonci, a od malcinstvata vo pogolem broj se zastapeni edinstveno Romite (668 `.) i Srbite (88
`.). K. P. e sedi{te na op{tina
{to zafa}a povr{ina od 48.081 ha,
Naselenieto glavno e vraboteno
vo rudarstvoto i vo industrijata.
Postoi rudnik za olovna i cinkova ruda Toranica#, tekstilna
fabrika, gimnazija i zdravstven
dom. Vo neposredna blizina na
gradot vo mesnosta Sarandopor
se nao|a manastirot Sv. Joakim
Osogovski# so dve crkvi, konaci
i golema trpezarija.
Sofija vo sosedna Bugarija. Osnovana e od vezirot Bajram-pa{a

kako tvrdina na patot Skopje
Sofija (1633). Imeto go dobila
po Kriva Reka i vo po~etokot se
vikala Krivore~ka Palanka ili
na turski Egri Dere Palanka.
Spored opisot na Evlija êlebija od 1660 g., se sostoela od tvrdina vo koja imalo 50 ku}i, magacin
i xamija i predgradie so 800 ku}i,
pove}e du}ani, karvan saraj, tri
xamii i amam. Vo XVII i XVIII v.
gradot bil poznat kako rudarsko
mesto vo koe se dobivalo mo{ne
kvalitetno èlezo i bil razvien
LIT.: Pavle Daskalov, Geografska monografija na Kriva Palanka, Geografski

razgledi#, kn. 23, Skopje, 1965.
Al. St.
Rekata Kriva Lakavica
KRIVA LAKAVICA leva

pritoka na r. Bregalnica. Izvira od severnite padini na Grade{ka Planina, na viso~ina od
570 m, a se vliva kaj s. Sofilari,
na viso~ina od 251 m. Dolga e 42
km, ima vkupen pad od 319 m i
prose~en pad od 7,6 . Slivot zafa}a povr{ina od 425 km2. Vo izvorniot del e izgradeno ezeroto
Mantovo.
Dr. V.
KRIVA PALANKA grad vo severoisto~niot del na RM, ima
14.558 `. (2002 g.). Leì vo krajniot isto~en del na Slavi{kata
Kawonot na Kriva Reka
Kriva Palanka
KRIVA REKA leva i najgolema

pritoka na rekata P~iwa. Izvira od severnite padini na Osogovskite Planini, na n.v. od 1.800
m, a se vliva na n.v. od 296 m. Se
formira od pove}e povr{inski
vodoteci, me|u koi pozna~ajni se
Torani~ka, Kiseli~ka i Stani~ka Reka. Dolìnata na re~niot
tek iznesuva 78,7 km, vkupniot
pad 1.504 m, a prose~niot pad
19,11 . Ima vkupnata povr{ina
na slivot od 968 km2. Prose~niot
759
KRIVOGA[TANI
godi{en protek kaj vodomernata

stanica Trnovac iznesuva 3,29
m3/sec; najgolem srednomese~en
protek od 6,78 m3/sec se javuva vo
april, a najmal od 1,24 m3/sec vo
avgust.
Dr. V.
skata armija, brojot na vostanicite se zgolemil na 3.000 4.000

lu|e. Vo nekolku sudiri vostanicite ja razbile osmanliskata redovna vojska zaedno so ba{ibozukot. Sedi{teto na vostanicite
bilo vo manastirite Zabel i
Karpino. Kon krajot na maj 1878
g., 5.000 osmanliski vojnici so baterija topovi, na ~elo so generalot Havzi-pa{a, gi razbile vostanicite. Vo tekot na juni 1878 g.
Osmanliite ja reokupirale vostani~kata teritorija. Poradi terorot, golem del od mesnoto naselenie se raselilo vo Srbija.
kn. 2, Skopje, 1969; A. Trajanovski, Istorija na Makedonija, Skopje, 2005. Al. Tr.
KRIVOPALANE^KO-KUMANOVSKO VOSTANIE (1878)

go krenale makedonski dobrovolci od srpskata vojska vo Srpskoosmanliskata vojna (1876), na ~elo so mesnite vojvodi Jakim êlope~ki, Nikola Algunski, Bogdan Dlibo~ki i dr., vo dogovor so
makedonskite selski i gradski
prvenci od Kumanovo, Kriva Palanka i Kratovo. Vostani~kite
akcii bile prezemeni vo po~etokot na 1878 g. (pred krajot na Rusko-turskata vojna 1877/1878). Po
dobivaweto 2.000 pu{ki od srp-
BIBL.: Kompendij anatomije ~oveka, IIII,

Zagreb, 1978.
LIT.: Vox Medici br. 48, okt. 2005. K. K.-P.
KRITIKA, LIKOVNA teoretska i prakti~na disciplina

{to ja sledi i interpretira
umetni~kata produkcija. Vo RM
se javuva vo polovinata na XX v.
Prvite tekstovi se od profesorite D. Mesesnel i D. Nedeqkovi} u{te vo triesettite, no duri
vo ~etiriesettite godini pi{uvale L. Li~enoski i N. Martino-
Festival na narodnii nosii vo s. Krivoga{tani
KRIVOGA[TANI selo vo
Prilepsko. Se nao|a vo zapadniot del na Prilepsko Pole, na
Niz seloto pominuva regionalniot pat PrilepKru{evo. Toa e
naseleno so Makedonci, a nivniot broj iznesuva 1.870 `. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe
na ìtni kulturi i tutun. Toa e
povr{ina od 9.357 ha, so 13 naseleni mesta vo koi ìveat 6.150 `.
Ima osumgodi{no u~ili{te i
Al. St.
Akademskata kariera ja prodolìl na Med. f. vo Rieka, kade

{to bil izbran za redoven prof.
vo 1961 g., {ef na Zavodot za anatomija i dekan na Med. f. vo dva
mandata (19681973). Gi istraùval ektodermot vo razvoj, topografijata na dijafragmata,
anatomijata na potslepoo~nata
jama, a osobeno skeletnite odliki na glavata i kraniometriskite soodnosi. Publikuval nad 50
nau~ni trudovi i ilustriran
u~ebnik po op{ta i specijalna
anatomija.
Zdenko
Kriàn
KRI@AN, Zdenko Stjepanov

(Praga, ê{ka, 13. II 1915 Rieka,
Hrvatska, 10. VIII 2006) anatom,
Zagreb (1940). Postaven za docent
po predmetot Anatomija na osnovaniot Med. f. vo Skopje vo 1947
g. Bil prv direktor na Institutot i {ef na Katedrata po anatomija (19481957), ja organiziral
teoretskata i prakti~nata nastava po predmetot i podgotvil bogata zbirka na osteolo{ki i disekcioni nagledni preparati.
Dekan na Med. f. vo Skopje (1953
1954). Redoven prof. od 1961 g.
Antonie Nikolovski: Makedonskite zografi od
krajot na XIX i po~etokot na XX v.
ski (negoviot prv tekst na makedonski jazik e vo 1944). D. Koco e

prviot profesionalen istori~ar na umetnosta po vojnata. Se
konstituira kako disciplina od
pedesettite, koga po~nale da pi{uvaat A. Nikolovski, A. \ur~inov, E. Macan, B. Petkovski, S.
Abaxieva, V. Veli~kovski, kako i
umetnici, knièvnici, novinari
(V. Uro{evi}, G. êmerski, P.
Gilevski, L. Bari{i} i dr.). Presudna ulogata vo povrzuvaweto na
kriti~kata metodologija so teorijata na umetnosta imal B. Petkovski.
Manastirot Zabel, ednoto od sedi{tata na vostanicite
760
LIT: Boris Petkovski, Retrospektivni

razmisluvawa za likovnata kritika vo
Makedonija, Kulturen ìvot#, Skopje,
1998.
L. N.
KRLE@I
Risto
Krle
KRLE, Risto (Struga, 3. IX 1900

Skopje, 29. X 1975) dramski avtor, eden od osnovopolo`nicite
na makedonskata dramska umetnost me|u dvete svetski vojni. Roden e vo siroma{no semejstvo na
~evlarski majstor. [koluvaweto
mu e neredovno i so izvesni prekini. Zanimavaweto so amaterska akterska dejnost vo rodnata
Struga, kako ~len na Kulturnoumetni~koto dru{tvo Crn Drim#,
vo Krle ja razbuduva èlbata da
napi{e drama. Patot od strasta
do realizacijata e dolg celi 12
godini. Vo 1925 g. toj zaminuva na
pe~alba vo Podgradec (Albanija)
kade {to raboti kako ~evlar. Istata godina ja slu{a i potresnata
prikazna za pe~albarot {to ja
imal taa nesre}a po 20 godini rabotewe da se vrati doma i da bide
ubien od svoite zaradi parite
{to gi donel od pe~alba. Svoeto
najdobro ostvaruvawe (vo pet ~ina) Parite se otepuva~ka# po~nuva da go pi{uva vo 1932 i po
mnogu doteruvawa go zavr{uva vo
letoto na 1937 g. Na scenata na
Kralski skopski teatar e postaveno na 27. XII 1938 g. Ovoj dramski tekst na Krle prozvu~uva najuniverzalno od site makedonski
socijalno-bitovi drami, za{to se
zanimava so ve~niot problem na
slu~ajot# ili slu~ajnosta# poto~no so problemot na sudbinskata tragedija. Sledniot negov

dramski tekst napi{an vo ~etiri
~ina e Antica# izveden vo januari 1940 g. Istata godina e postavena i negovata drama vo tri ~ina
Milion ma~enici#, vo koja e
prikaàna socijalnata agonija
na stru{kite ~evlari predizvikana od nelojalnata konkurencija. Po Osloboduvaweto Risto Krle napi{uva u{te tri drami:
Grof Milivoj#, Velik den# i
Nevesta pusta devojka#, koi ja
nemaat sveìnata vo odnos na
prethodnite. Negovoto tvore{tvo se kompletira so u{te nekolku raskazi i nedovr{enata, obemna Avtobiografija#.
DELA: Parite se otepuva~ka (1938), Milion ma~enici (1940), Antica (1940), Velikden (1950), Grof Milivoj (1958).
LIT.: Aleksandar Aleksiev, Osnovopolo`nici na makedonskata dramska literatura (1976); Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek
(1990); Jelena Luìna, Istorija na makedonskata drama (makedonska bitova drama) (1995).
V. M.-^.
KRLE@, KOKO[KIN (Dermanyssus gallinae De Geer) siten parazitski insekt. Ima telo dolgo
do 1 mm. Dewe se krie vo koko{arnicite i gulabarnicite, a no}e
izleguva i cica
krv od doma{nite
ptici; napa|a ~esto lastovi~ki, a
moè da napadne
deca i ~ovek. Od
Koko{kin krle`
otrovot {to go
prenesuva so bockawe, koko{kite naj~esto umiraat, a kaj ~ovekot
predizvikuva vospalenie i alergija.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje 1991.
V. T. K. M. Kr.
KRLE@, KUÊ[KI (Ixodes ricinus L.) mal parazitski insekt.

@ivee skrien po drvja, grmu{ki
i trevi od kade {to doa|a do teloto na ìvotnite i na ~ovekot.
Usniot aparat e za cicawe, pomognat od eden par silni rilki
so koi ènkata se pricvrstuva za
doma}inot na koj parazitira.
Ma`jakot ne e parazit, ìvee pricvrsten za teloto
na ènkata. Cicaj}i krv ènkata
ja zgolemuva teì- Ku~e{ki krle`
nata i do 200 pati. Jajcata gi polaga na zemja. Izvedenite krleì
parazitiraat prvo na koà od
gu{teri, ptici i sitni cica~i, a
potoa preminuvaat na krupnite
cica~i i na ~ovekot.
Plakat za pretstavata Antica# (2. I 1940)

V. T. K. M. Kr.
Miroslav
Krleà
KRLE@A, Miroslav (Zagreb, 7.

VII 1893 Zagreb, 29. XII 1981)
najsestraniot hrvatski knièvnik, so isklu~itelna tvore~ka
aktivnost, i najvlijatelna knièvna li~nost me|u dvete svetski
vojni. Po Vtorata svetska vojna
naroden pratenik, akademik, direktor na Leksikografskiot zavod vo Zagreb. Vo svoite lirski
pesni i poemi stilot na Krleà
se dviì od impresionizam do
ekspresionizam i satiri~en izraz. Vo sredi{teto na tvore{tvoto na Krleà se nao|a negovata dramska dejnost. Obemna i raznolika, taa e trajna potvrda na
Krleìnata vnatre{na potreba
da go prikaè svojot poetski svet
vo scenski, dijalo{ki oblik, vo
strasten sudir so sopstvenite
protivre~nosti. Krleà e avtor
na obemen eseisti~ki i polemi~ki opus vo koj rasprava za teoretskite likovni i knièvni pra{awa, a vodi i beskompromisni
polemiki so sovremenicite (Mojata presmetka so niv, 1932). Vo
1979 g. go dobil Zlatniot venec
na SVP.
BIBL.: Najzreli negovi ostvaruvawa se
dramite od t.n. Glembaevski ciklus: Gospoda Glembaevi, 1929; Vo agonija, 1928 i
Leda, 1939. Negovata novelisti~ka i romansierska dejnost najcelosno ja zafatila voenata i povoenata tematika (Hrvatskiot bog Mars, 1922; Vra}aweto na Filip Latinovi}, 1932). Posebno mesto vo
tvore{tvoto na Krleà i vo hrvatskata
knièvnost zazemaat Baladite na Petrica Kerenpuh (1936).
LIT.: Bl. Koneski, Poetskite elementi
vo deloto na Krleà, Poezija#, SVP,
Struga, 1979.
P. Gil.
KRLE@I (Acarina) pajakovidni

insekti. Teloto im e so mnogu mali razmeri, nekoi se vidlivi
mikroskopski. Redot opfa}a preku 10.000 vidovi. @iveat na najrazli~ni stani{ta, glavno na kopno, no ima vidovi
koi gi naseluvaat
i vodnite sredini.
Pogolem broj od Voden krle`
vidovite se paraziti na razni ìvotni ili na rastenija. Redot krleì vo Makedonija e pretstaven so 196 taksoni
(193 vidovi i 3 podvida), od koi 9
761
KRLE@I
se endemi~ni. Pogolemiot broj

pripa|a na grupata terestri~ni
krleì, 123 vidovi, a pomal e
brojot na akvati~ni krleì, 73
taksona (70 vidovi i 3 podvidovi). Vo narodot popoznati se: koko{kiniot krle`, ku~e{kiot
krle` i vodniot krle`.

BIBL.: Partiskata organizacija vo Debar vo 1943 godina, Slobodnite teritorii vo Makedonija 1943#, Skopje, 1975,
471479.
S. Ml.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bezrbetnite ìvotni, Skopje 1991; Vladimir Krpac and Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto
Report, Skopje, 1999, 2330; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of
Macedonia (first national report), Ministry of
environment and physical planning, Skopje,
2003.
V. T. K. M. Kr.
KRLE@I, VODNI (Hydracarina)

grupa pajakovidni ~lenkonogi
organizmi. Pripa|aat kon rodot
krleì (Acarina). Gi
naseluvaat kopnenite vodi, a se sre}avaat i vo moriwata.
Imaat trkalezno telo, upadlivo oboeno.
Prete`no se sitni,
no ima i vidovi so
Voden krle`
dolìna do 8 mm. Vo
Makedonija vodnite krleì gi
naseluvaat neiste~nite vodi (bari, ezera). êst vid e Diplohydrachna globosa De Geer, registriran
vo Ohridskoto Ezero, razni blata, kanali i mirnite tekovi na
rekata Vardar.
V. T. K. M. Kr.
KRLIU, Meti (Debar, 30. VI

1923) politi~ar i op{testvenik. Bil u~esnik vo NOAVM
(od 1941), ~len na KPM (od 1943),
~len na MK na KPM vo Debar, a
potoa borec na partizanski i voeni edinici: politi~ki komesar
na bataljon, ~len na brigaden Komitet na KPM i zamenik-komandant na voeno podra~je. Po Osloboduvaweto zavr{il Vi{a pedago{ka {kola vo Skopje i bil sekretar na Verskata komisija pri
Vladata na NRM, personalen referent na Okoliskiot naroden
odbor vo Skopje, {ef na dokumentacijata na Uredot za informacii pri Vladata na NRM, direktor na osumgodi{no u~ili{te,
upravnik na Centarot za profesionalna orientacija, pretsedatel na Planskata komisija na
Okoliskiot naroden odbor vo
Skopje, pretsedatel na Sobranieto na op{tinata \or~e Petrov
(Skopje), sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM Kale
(Skopje), potpretsedatel na Sobranieto na grad Skopje, ~len na
CK na SKM (izbran na IV Kongres na SKM) i ~len na Sekretarijatot na CK na SKM (1970).
762
venski narodi, duri i za Romancite i Moldavcite. Od osobeno zna~ewe za maked. j. e tretiot sloj na
elementi od narodniot govor, dopu{ten pod vlijanie na originalot. Vo naslovite od sekoe slovo
Damaskin Studit naglasuva deka
tekstot e na op{t, naroden govor,
logos koine glosse; pezei phrasei, l. koinolektos i dr. I vo Grigorieviot
prevod se proniknati takvi fonetski, morfolo{ki i leksi~ki
elementi, tipi~ni za maked. j., koj
vo XVI v. ve}e imal porazvieni
balkanizmi (na pr. udvoeniot objekt) otkolku vo gr~. i vo Srednogorskiot bugarski prevod na damaskinot.
LIT: P. Hr. Ilievski, Za maked. prevod
na damaskinot, MJ#, 1112, 19601961,
3351; istiot, Krninski damaskin, Institut za maked. j., Stari tekstovi, 3,
Sk. 1972; istiot, Balkanolo{ki lingvisti~ki studii so poseben osvrt kon istor. razvoj na maked. j., Sk., 1988, 293360;
istiot, Tradicija i novacii vo maked.
crkovnoslov. knièvni spomenici od
turskiot period, MANU, Skopje, 2005,
83254.
P. Hr. Il.
List od Krninskiot damaskin (XVI v.)
KRNINSKI DAMASKIN rakopis od krajot na XVI v., najden

vo manastirot Sv. Pre~ista#,
Krnino (Ki~evsko), vo 1956 g. Sodrì prevod na prvite 20 slova
od zbornikot Thesauros na Damaskin Studit; sega se ~uva vo Institutot za mak. jazik, br. 594. Zaedno so kievskiot rkp. br. 33, prenesen od arhim. Antonin Kapustin
vo 60-tite godini od XIX v. vo Kievskata duhovna akademija (sega
vo Publi~nata biblioteka). K.d.
e eden od najpolnite so~uvani rakopisi od prviot krug prepisi na
Makedonskiot prevod na damaskinot, napraven od ep. Grigorij
Pelagoniski (me|u 15621568).
Pi{uvan e so ~etliv poluustav
na debela òltenikava hartija,
naj~esto so voden znak zaokruèn
lenger so krug ili yvezda odozgora, proizvodstvo od Verona (1579
1583) vo obem 31,5 h 21,5, tekstot
21 h 11,5 cm. V. podroben opis vo
Krninski damaskin (S., 1972).
Vo jazikot jasno se razlikuvaat
tri razli~ni sloja. Vo osnovata
rakopisot e na crkovnoslov. {to
bil upotrebuvan toga{ vo na{ata
crkovna sredina. Vo citati od
Biblijata se sre}ava seto bogatstvo na arhai~ni sinteti~ki
formi i participski konstrukcii, no vo raskaùvaniot tekst se
za~esteni analiti~ki morfosintaksi~ki formi. Vtoriot sloj go
so~inuva eden ograni~en broj srbizmi, dojdeni preku resavskiot
pravopis koj{to vo toa vreme bil
zaedni~ki za site balkanski slo-
Melpomeni
Krni~iu
KRNIÎU, Melpomeni (Men~a

Krni~eva) (Kru{evo, 16. III 1900
Rim, 12. IX 1964) Vlainka, atentatorka od VMRO, sopruga na
Ivan Mihajlov. Po Prvata svetska vojna emigrirala vo Sofija,
se zapoznala so Ivan Mihajlov
(1924) i stanala ~len na VMRO.
Vo Viena vo Burgteatarot go ubila T. Panica (8. V 1925) i bila osudena na 8 godini zatvor, no poradi lo{oto zdravje e oslobodena,
se vratila vo Bugarija i se omaìla za Iv. Mihajlov (1926).
LIT.: Ivan Mihajlov, Spomeni IV.
Osvoboditelna borba 19241934 g. (prodlènie), Indianapolis, 1973; Trit
dla PragaTaborVienaMilano. Stranici ot borbata na Makedoni, Sofi,
1927.
Z. Tod.
KRPA tkaenina vo pravoagolna forma. Od dvete strani, po

krai{tata, e ornamentirana so
friz od sitni motivi. Po kraevite
bila ukrasuvana
so na{ieni tanteli (ojki). Se
nosela vdenata vo
Krpa
pojasot, so dvata
KRSTEVI
kraja pu{teni da visat otstrana

ili prefrlena preku vratot i ramenata.
J. R.-P.
Vladimir
Krpan
KRPAN, Vladimir (Zelina, 11. I

1938) pijanist. Eden od najzna~ajnite evropski i svetski pijanisti na svojata generacija. Studiite gi zavr{uva vo klasata na
prof. S. Stan~i}, na Muzi~kata
akademija vo Zagreb. Se usovr{uva kaj pro~ueniot italijanski pijanist A. B. Mikelanxeli. So pedago{ka dejnost zapo~nuva (1968)
na Visokata muzi~ka {kola (podocna Fakultet za muzi~ka
umetnost) vo Skopje, a potoa (od
1971 g.) e profesor na Muzi~kata
akademija vo Zagreb. Od negovata
klasa izleguvaat mnogu istaknati
makedonski pijanisti i pedagozi
(J. âkar, D. Apostolov, T. Svetiev, N. Srebrova, E. Elezovi}Trpkova, K. Kostadinova-Gelebe{eva i dr.).
B. Ort.
Vladimir
Krpa~
KRPA^, Vladimir (Skopje, 19.

XII 1947) entomolog, muzejski sovetnik vo Prirodonau~niot muzej
na Makedonija vo Skopje. Diplomiral na Prirodno-matemati~kiot fakultet (Grupa biologija) vo
Skopje (19661976), po {to bil
profesor vo Sredno-tehni~koto
u~ili{te Zdravko Cvetkovski#
(19761987), a potoa kustos vo Oddelenieto za entomologija na
Prirodonau~niot muzej na Makedonija (1978 do denes). Dva semestra postdiplomski studii posetuval na Zagrepskiot univerzitet, a
magistriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje na
tema Taksonomija i horfologija
na rodot Veronica L. (Scrophylariace-
ae) vo Skopskata Kotlina# (2000).

Doktoriral na bilo{kite nauki
na Prirodno-matemati~kiot fakultet na Univerzitetot vo Novi
Sad na tema Faunata na osolikite muvi (Diptera, Syrphidae) vo Makedonija# (2006). Bil pretsedatel
na Entomolo{koto dru{tvo za
istraùvawe i konzervacija na
biodiverzitetot i odr`liviot
razvoj na prirodnite ekosistemi
vo Skopje i ~len na Makedonskiot nacionalen komitet na ICOM.
Kako kustos u~estvuval vo realizacijata na izlo`bite Florata
i faunata na po{tenskite marki
na Jugoslavija#, Vo svetot na egzoti~nite peperugi#, Florata i
faunata na Dojranskoto Ezero# i
Florata i faunata od zbirkite
na Prirodonau~niot muzej na Makedonija#. Posebno e zna~ajna negovata tematska izlo`ba Vo svetot na jakonovite peperugi# (juni
2000). Objavil pove}e nau~ni i
stru~ni trudovi za taksonomijata
na insektite, posebno lebde~kite
osoliki muvi (Diptera, Syrphidae),
faunata na dnevnite peperugi
(Lepidoptera: Rhopalocera), pevlivite crcorci (Auchenorrhynha: CicaS. Ml.
doidea) i dr.
KRPA^, Kosta (Debar, 1. VI 1927)
filmski rabotnik, poet, urednik i propagandist i odgovoren za
plasman na filmovite. Od 1957 g.
raboti vo Vardar film# kako odgovoren za u~estvoto na makedonskite filmovi na festivalite, za
nivniot marketing i plasman vo
zemjata i vo svetot. Rabotniot vek
go posvetuva na promocija i prezentacija na makedonskata kinematografija. Od 1983 do 1987 g.
raboti vo Makedonija film# s#
do penzioniraweto.
V. Masl.
KRPÊ ènsko pokrivalo za
na glava, vo pravoagolna forma,
istkaeno od belo pamu~no platno
dekorirano so vez. Dokolku ima
izmolknati konci pri tkaeweto,
se narekuva u{te i krp~e bu}av~e.
J. R.-P.
KRSTA^KA makedonsko narodno oro za ma{ki sostav na izveduva~i vo 6/8 ritam. Se igra so
Krp~e
drèwe na racete za ramo. Toa e

temperamentno oro, so ~esti
vkrstuvawa na nozete, podriplivi ~ekori i istovremeno balansirawe na teloto. Naj~esto se igra vo Ko~ansko.
\. M. \.
Blaè
KrstevBirin~eto
KRSTEV-BIRINÊTO, Blaè
(s. Birino, Kru{evsko, 1873 s.
@ur~e, Demirhisarsko, 21. V
1911) eden od makedonskite vojvodi, u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie, kru{evski vojvoda. Vo
vostanieto se borel vo ~etata na
vojvodata Pitu Guli. Po vostanieto bil ~etnik vo ~etata na kru{evskiot vojvoda \ur~in Naumov-Pqakot. Od esenta 1904 g. do
smrtta dejstvuval kako kru{evski vojvoda. Bil ubien kaj manastirot Sv. Atanasij#.
LIT.: M. Stojanoski, Blaè Krstev-Birin~eto, Bitola, 1982.
Al. Tr.
KRSTEVI, Kore{nica nekropola na najgolemata srednovekovna krepost gradot Prosek, locirana na 2,5 km zapadno od Demirkapiskata Klisura. Vo periodot 19921994 (E. Maneva) se otkrieni 64 grobovi. Osobeno e interesen materijalot od fazata
Krstevi I (kraj na XXI v.), dodeka onoj od fazata Krstevi II (XII
v.) e daleku poskromen i po obem
i po kvalitet. Grobot 4, od krajot
na X i preminot kon XI v. na pretstavni~ka od najvisokite op{testveni sloevi (moèbi i nevesta
na vozrast od 2023 godini) e eden
od najbogatite od toa vreme ot-
Makedonskoto narodno oro Krsta~ka#
763
KRSTEVSKI
tar Jordan Haxi KonstantinovXinot# vo Veles, kade {to bil i

direktor (20022006). Snimil nekolku filmovi vo sopstvena produkcija.
ULOGI: Raskoqnikov (Zlostorstvo i
kazna#), Grof Milivoj i Don @uan (vo istoimenite dela), Gradona~alnikot i Vi}a
(Somnitelno lice#), Tatko Ibi (Kral
Ibi#), Patkoqosin (@enidba#), Hlestakov (Revizor#), Dezerterot i Brat Filipe (Porcelanska vazna#) i dr.
RE@II: Grof Milivoj#, Me~ka#;
Bra~ni ponudi# i dr.
R. St.
Srebreni obetki od nekropolata Krstevi
(s. Kore{nica, Demirkapisko)
krieni na po~vata na RM. Pokraj

prstenite, belezicite, nau{nicite, |erdanite, toj sodrì i kolekcija srebren nakit so motivi
na krin (unikatna pre~elnica i
|erdan so monista liljanovi
~u{ki), 2 srebreni amajlii ispolneti so iscelitelen antimon,
pozlateno minijaturno yvon~e
amulet i pozlateno filigransko
kop~e. Tragite od svilena obleka
(od rakavot i od pokrivaloto za
glava), kako i mikroskopskite ostatoci od zlatovez i srma okolu
vratot zboruvaat isto taka za nejziniot rang i se edinstvena arheolo{ka potvrda za ovie materijali vo navedenoto vreme.
KRSTEVSKI, Stojan (Dolneni,

Prilepsko, 25. X 1914 Skopje,
1987) violinski pedagog. Violina u~el vo Bitola, Belgrad (P.
Stojanovi}) i vo Skopje (F. Bauman). Bil nastavnik vo Srednoto
muzi~ko u~ili{te vo Skopje i prv
direktor na Koncertnata direkcija na Makedonija. Vo negovata
klasa se {koluvale golem broj
u~enici, me|u niv i nekoi istaknati violinisti i pedagozi.
Dr. O.
BIBL.: Gorica/Vinica. Ranohristijanska

bazilika, Arheoloki pregled# (1986),
Ljubljana, 1987, 108; Terakotni ikoni od
Vinica, katalog od izlo`bata vo Muzejot
na Makedonija , Skopje, 1991, 5-17; Rock Cut
Chamber Tombs at Isar Marvinci, Macedonia and
the neighbouring regions from 3 to 1 milenium B.
C., Skopje, 1999, 121-126.
LIT.: Liljana Miladinovska, Makedonsko
arheolo{ko nau~no dru{tvo. Bibliografija na makedonskata arheologija
19452000, Ohrid, 2001, 186-188.
R.
Kiro
KrstevskiPlatnik
LIT.: E. Maneva, Krstevi Srednovekovna nekropola, Skopje, 2000.

El. M.
KRSTEVSKI, Igwat (s. Poàrane, 21. XII 1906 Skopje, 1980)

grad. in`., vonr. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1972
do penzionoraweto vo 1977 g.) po
predmeti od oblasta proektirawe i gradewe èleznici. Diplomiral vo Belgrad (1934 g.). Pred
doa|aweto na Fakultetot (1964)
rabotel na izgradba na prugi i na
odgovorni mesta vo èleznicite.
Napi{al nekolku knigi, me|u koi
i u~ebnici za predmetite @eleznici i Tuneli.
Q. T.
ja na Filozofskiot fakultet vo
Belgrad (1977). Raboti kako kustos-sovetnik za rimskiot period
vo Muzejot na Makedonija vo Skopje. Vr{el iskopuvawa vo Vini~ko Kale i vo Isar Marvinci.
Traj~e
Krstevski
KRSTEVSKI, Traj~e Jovanov

(Veles, 3. XII 1938) general na
ARM. Zavr{il Voena akademija
vo JNA. Oficerskata kariera ja
zapo~nal so dol`nosta komandir
na vod, a potoa bil komandir na
~eta, komandant na bataljon i na
brigada. Zavr{il i Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Vo ARM ja vr{el
dol`nosta komandant na korpus,
potoa na~alnik na General{tab
na ARM (22. I 1996 11. II 2000),
koga bil penzioniran.
V. St.
KRSTESKI-PLATNIK, Kiro
(psevd. Kir~e) (Prilep, 20. VII
1909 20. VI Skopje, 1965) pripadnik na rabotni~koto i komunisti~koto dvièwe, progonuvan,
zatvoran i ma~en od srpskata policija. Po okupacijata stanal nelegalen, vo septemvri 1941 g. izlegol vo prviot partizanski odred Goce Del~ev# i u~estvuval
vo napadot na Prilep. Bil komandir na partizanska ~eta. Go podgotvil formiraweto na Bitolskiot partizanski odred (1942) i
bil komandant na Oblasniot operativen {tab. Vo 1943 g. bil politi~ki komesar na Vtorata operativna zona na Makedonija. Bil delegat na I zasedanie na ASNOM.
Po vojnata zazemal visoki funkcii. Do{ol vo sudir so nekoi
partiski i dràvni rakovoditeli i predvreme bil penzioniran.
LIT.: Izvori za Osloboditelnata vojna
i revolucija vo Makedonija 19411945, I, 1,
2, 3, Skopje, 1970.
O. Iv.
Mladen
Krstevski
KRSTEVSKI, Mladen (Kratovo,

25. VIII 1953) filmski i teatarski akter i reìser. Diplomiral
na otsekot za dramski akteri na
Visokata muzi~ka {kola vo Skopje (1978). ^len na Narodniot teatar vo [tip (19781979). Od krajot na 1981 g. e vo Narodniot tea764
Cone
Krstevski
KRSTEVSKI, Cone (Kriva Palanka, 9. IV 1948) arheolog. Diplomiral na Grupata za arheologi-
KRSTI], An|elko (s. Labuni{ta, Stru{ko, 1871 Labuni{ta,

1952) poet, raskaùva~, romansier, dramski avtor. Podolgo vreme ìveel i rabotel vo Belgrad,
kako ~len na brojno pe~albarsko
semejstvo. Tamu vo 1889 g. ja zavr{uva Podgotvitelnata u~itelska
{kola, pa od 1890 g. do krajot na
ìvotot raboti glavno kako u~itel po selata na Jablanica. Pi{uval na srpski jazik, so mnogu makedonizmi vo opisite i dijalozite,
no isklu~ivo na makedonski, pe~albarski temi. Ko~o Racin me|u
KRU@EWE
spomenik#, Skopqe, 1930; Milan Risteski, Pore~e niz istorijata, Skopje, 1982,
3987.
S. Ml.
An|elko
Krsti}
dvete svetski vojni se iskaùva vo

superlativi za tvore{tvoto na
Krsti}. Inaku, prviot literaturen prilog go objavil vo Carigradski vesnik# pod psevdonimot
Drimkolec (1904). Avtor e na delata: Pripovetke#, prva kniga
(Belgrad 1932), romanot Trajan#
(Skopje, 1932), Zato~enici#, drama (1937), premierno izvedena vo
Skopskoto narodno pozori{te
(12. IX 1937) i Pripovetke#, kniga vtora (Belgrad, 1951). Delata
mu se prevedeni na makedonski jazik. Bil ~len na DPM.
G. T.
Micko
Krsti}
KRSTI], Micko (Micko Krstev

Pavloski; Micko vojvoda) (s. Latovo, Pore~e, 1840 Makedonski
Brod, 26. X 1909) pore~ki vojvoda. Po sudirot so ka~a~kiot voda~ Xemo na sopstvenata svadba,
prvin rabotel kako samarxija vo
Skopje, a potoa vo Turnu Severin
(Romanija, april 1876). Tamu stapil vo malata ~eta na Stevan
Petreski-Ugrinoski i po vra}aweto go likvidirale zulumxijata
Xemo (letoto na 1878). Podocna
oformil svoja ~eta, no vo edna
borba bil zaroben (1882) i osuden
na 20 godini robija. Po izleguvaweto od zatvor (1902) pak oformil ~eta, no po Ilindenskoto
vostanie se priklonil kon srpskata oruèna propaganda. Po
Mladoturskata revolucija se
obidel da se legalizira za mudur
vo Samokov, no bil ubien od zaseda po naredba na ki~evskiot kajmakam.
LIT.: Milojko V. Veselinovi, Brsja~ka
buna godine 1880 u Bitoqskom vilajetu i
vojvoda Micko, Skopqe, 1905; Koxa, Vojvoda Micko ìvot i rad, êtni~ki
Svetislav
Krsti}
KRSTI], Svetislav (1961) doktor po biolo{kite nauki, fikolog, osnovopolo`nik na laboratorijata za istraùvawe na algite i hidro-ekosistemite na Institutot za biologija i prv pretsedatel na Makedonskoto algolo{ko dru{tvo. Doktoriral na
tema Saprobiolo{ki karakteristiki na mikroflorata na rekata Vardar kako pokazatel na intenzitetot na antropogenoto vlijanie# (1995). Raboti kako redoven
profesor na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Sv. K.
KRSTOVDEN hristijanski
pravoslaven praznik Vozdviènie na ~esniot krst (27/14 IX). Se
praznuva vo spomen na krstot na
koj bil raspnat Isus. Za podostoinstveno praznuvawe, kako i za
so~uvstvo so Isusovite stradawa,
crkvata opredelila ovoj den da bide strog post i se smeta za teòk
praznik. Vo nekoi mesta toga{ se
berat lozjata, vo drugi ve~erta
sproti praznikot od poleto se
nosat razni proizvodi (grozje,
grav, tikvi, kompiri, lubenici i
dr.), se varat i se jadat na samiot
praznik, a od niv utroto vo crkvata se razdava za zdravje.
Beograd, 1961; Hristo [aldev, Gumenxe,
Makedonski pregled#, 2, Sofija, 1930.
M. Kit.
KRSTONOSNI POHODI voeno-kolonizatorski i religiski

potfati na zapadnoevropskite
feudalci protiv muslimanite na
Istokot za osloboduvawe na grobot Gospodov# vo Erusalim. Bile
prezemeni osum pohodi: I (1096
1099) go predvodele trojca (Fridrih Barbarosa, Filip II Avgust i
Ri~ard Lavovsko Srce); IV (1202
1204) go predvodel Bonifacij
Monferatski; V (1217 1221) Andrej I i Leopold III; VI (12281229)
Fridrih II; VII (12481254) Luj
IX Sveti; VIII (1270) povtorno Luj
IX Sveti. Samo pri I i VI pohod
privremeno bile osvoeni Erusalim i Levantskoto Primorje. Pri
IV pohod bil osvoen Carigrad
Fridrih Barbarosa, eden od voda~ite na Prvata

krstonosna vojna
(1204), a Vizantija bila privremeno likvidirana. Niz Makedonija

(po Via Egnatija) pominale tri
grupi krstonosci od I pohod (XII
1096 IV 1097), predvodeni od Boemund Tarentski, Rajmund Tuluski
(so papskiot legat Ademar) i od
Robert Normanski, a pri III pohod
eden del od vojskata na Fridrih
Barbarosa.
LIT.: N. Jaspert, The crusades, translated by
Phyllis Jestice, New York-Routledge, 2006; P.
M. Holt, The Crusader States and their Neighbours: 10981291, Longman, 2004; P. M. Holt, The
Age of the Crusades, Longman, 1986. B. Petr.
KRTICI, KRTOVI (Talpidae)

familija relativno sitni ìvotni od redot insektojadni cicai
(Insectivora), so pove}e ili pomalku
reducirani o~i i bez u{i. Poznati se vkupno 42 vida, od koi kaj nas
ìveat tri vida: obi~en krt (Talpa
europaea), relikten krt
(Talpa stankovici) i slep
krt (Talpa ca- Krt(ica)
eca).
Sv. P. V. Sid.
KRU@EWE NA MINERALNI
MATERII VO EKOSISTEMITE hemiskite elementi {to
ja izgraduvaat ìvata materija,
cirkuliraat vo biosferata i
ekosistemite po karakteristi~ni pati{ta od nadvore{nata sredina. Toa e vsu{nost dvièwe na
hemiski elementi i na neorganski soedinenija, neophodni za ìvite organizmi i se narekuva kruèwe na mineralni materii. Biogenite elementi, koi se potrebni vo pogolemi koli~estva se ozna~uvaat kako makroelementi (C,
O, H, N i dr.), a onie vo pomali ko765
KRUPI[TE
Katedralnata ranohristijanska crkva so martiriumot kaj Krupi{te, Ko~ansko
li~estva se ozna~uvaat kako mikroelementi. Vo ramkite na sekoj

ciklus se razlikuvaat dva dela:
rezerven fond, koj pretstavuva
pogolema masa bavnodviè~ki
materii, koi vo osnova ne se vrzani za organizmite i se aktiven
prometen fond, pomal po masa, no
daleku poaktiven i se odlikuva
so brz promet pome|u organizmite i nivnoto opkruùvawe. Koli~estvata {to se vra}aat so opadot vo gorskiot bukov ekosistem
(Calamintho grandiflorae Fagetum) na
Mavrovo iznesuvaat 219,81 kg/ha,
a rezervite vo {umskata prostirka 1117,8 kg/ha. Vo daboviot ploska~evo-cerov ekosistem (Quercetum Frainetto-cerris macedonicum
Oberd, 1948 em, H-at 1959) vo Nacionalniot park Gali~ica, vo katot na drvjata 145,1 kg/ha, vo katot
na grmu{kite 3,97 kg/ha, a vo katot na trevestite rastrenija 11,8
kg/ha {to iznesuva vkupno 160,87
kg/ha, vo opadot na nadzemnite organi. Vo podzemnite organi, mineralnite materii iznesuvaat
33,50 kg/ha, ili vkupno 194,38
kg/ha.
Q. Gr.
KRUPI[TE (selo kaj Ko~ani
Kale) lokalitet so arheolo{ki
detektirana sodrìna. Negovata
lokacija vrz slabo izdignat teren nad okolnata mo~urliva ramnina na slivot na rekata Zletovica vo Bregalnica zna~itelno
gi obremenila dosega{nite istraùvawa. Kontinuiranata eksploatacija na gradeèn materijal i fragmentirana arhitektonska dekorativna plastika od
strana na lokalnoto naselenie,
{to svedo~i za postoewe na avtoritetni arhitektonski objekti,
pridonela za nivnata visoka ruiniranost. Lokalitetot so okolnite punktovi (Golem i Mal Capar) se povrzuva so postoeweto na
anti~kiot grad Zapara, ubikacija
{to ne e sosem izvesna. Docnosrednovekovniot grad Krupi{te,
so koj se identifikuva ovoj lokalitet, e poznat od izvorite kako
sedi{te na golemiot Crkoven sobor odràn od Car Du{an vo 1355
766
g. Me|u arheolo{kite objekti na

terenot dominiraat crkovnite
gradbi: ranohristijanska krstoobrazna i pretpostavena petokorabna bazilika, t.n. katedralen
hram so martirium; pretpostavenata kru`na crkva na Kletovnik
i edna bazilikalna gradba pod dene{nata crkva posvetena na Sv.
Nikola (1625/6, obnovena vo 1880)
so mo`no poteklo vo ranovizantiskiot period. Severno od seloto se za~uvani ostatoci od gradskiot bedem, a severoisto~no od
nego bile grobi{tata.
LIT.: B. Aleksova, Episkopijata na Bregalnica, prv slovenski crkoven i kulturno-prosveten centar vo Makedonija,
Prilep, 1989, 3537, 73104; I. Mikul~i},
Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija, Skopje, 1996, 344348.
Q. X.
Kru{evo zime
KRU[A (Pyrus domestica)

ovo{na kultura. Vkupniot broj na
steblata vo 1990 g. iznesuval okolu 1,5 milion, a proizvodstvoto na
kru{i vo 19801991 se dviì od
15.000 do 22.000 t. Opasnite bolesti i {tetnici (ervinijata i psilata) napolno ja uni{tile kru{ata kaj nas. Sepak, vo na{ata
zemja gi imame
vneseno najva`nite otporni i kvalitetni sorti
kru{i. Osven
toa, razrabotena e i tehno- Kru{i
logijata za integralno i ekolo{ko proizvodstvo, odnosno, sozdadeni se uslovi za revitalizacija
na ovaa zna~ajna i tradicionalna
ovo{na kultura.
B. R.
KRU[EVO grad vo zapadniot
del na RM, so 5.330 `. (2002). Se
nao|a na jugoisto~nite padini na
Bu{eva Planina, vo izvori{niot del na Kru{evska Reka na nadmorska viso~ina od okolu 1.250 m.
planinska klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot
od 8,5C i prose~no godi{no koli~estvo vrneì od 808 mm.
Pretstavuva najvisoka gradska
naselba vo RM. Prvpat se spomnuva vo 1468 g. koga kako mezdra bi-
KRU[EVSKA
lo dadeno na spahijata Huseinbeg. Dolgo vreme bilo mala naselba, na pr., vo 1670 g. imalo samo 45 ku}i. Duri pri krajot na
XVIII v., so doseluvaweto na Vlasite, prerasnuva vo gradska naselba. Prvite vla{ki doselenici, koi bile glavno zanaet~ii i
trgovci, do{le od Moskopole i
negovata okolina vo periodot od
1769 do 1788 g. i go osnovale
Vla{koto Maalo. Vo po~etokot
na XIX v. vo periodot od 1812 do
1821 g. vo Kru{evo se doseluva
vtora grupa Vlasi, no sega ne od
Moskopole tuku od planinata
Gramos. Tie vo Kru{evo osnovale novo maalo poznato pod imeto
Strunga. Po zanimawe bile glavno sto~ari i go razvile sto~arstvoto. Vo istoto vreme, od Ju`na
Albanija vo Kru{evo do{la i
grupa pravoslavni Albanci, koi
levo i desno od Kru{evska Reka
go osnovale Arnautskoto Maalo,
a od okolnite sela se doselil i
golem broj Makedonci, koi vo severniot del na gradot go formirale Gornoto Maalo. Po 30-tite
godini na XIX v. vo Kru{evo se
doseluvaat i Makedonci sto~ari
od mija~kite sela: Gali~nik, Lazaropole, Treson~e, Gari i dr.,
koi go osnovaat Mija~koto Maalo. Kako zanaet~iski i trgovski
centar Kru{evo zapo~nuva brzo
da se razviva i ve}e vo 1883 g. vo
nego ìveele 12.000 `. Pri zadu{uvaweto na Ilindenskoto vostanie, Kru{evo bilo zapaleno, a
golem del od naselenieto se iselilo. Vo 1921 g. gradot imal 3.862
`., skoro isto tolku vo 1953 g., a
ne e mnogu zgolemen ni vo 2002 g.
Najgolem broj od naselenieto se
Makedonci 4.273 `., potoa sleduvaat Vlasite 1.020 `., i sosema mal broj Srbi 26 `. Kru{evo e sedi{te na op{tina koja zafa}a povr{ina od 19.068 ha, so 19
naseleni mesta vo koi ìveat
9.684 `. Gradot se razviva kako
zna~aen zimskosportski centar
so nekolku hotelski objekti, so
ski lift do skija~kite pateki i
so golem broj doma}instva {to
izdavaat stanovi za privatno
smestuvawe. Od industrijata,
prisutna e tekstilnata i industrijata za prerabotka na tutun.
Kru{evo e Grad muzej#, poznat e
po starogradskata arhitektura,
od koja so zakon se za{titeni
okolu 80 ku}i, potoa ima spomenik na Ilindenskoto vostanie
Ilinden#, spomenik na pretsedatelot na Kru{evskata Republika Nikola Karev i na vojvodata Pitu Guli, Gradski muzej, galerija na akademskiot slikar Nikola Martinoski, severozapadno
od gradot e mesnosta Me~kin Kamen, poznata po herojskiot pod-
vig na branitelite na Kru{evskata Republika, i dr. Vo Kru{evo ima gimnazija i zdravstven dom.
LIT.: Jovan F. Trifunoski, Varo{ica
Kru{evo, Glasnik SAN, kn. VII, Beograd
1956; Istorija na makedonskiot narod,
kn. II, INI, Skopje, 1969.
Al. St.
KRU[EVSKA AVTONOMNA
GRUPA (1919) osnovana vo Sofija na 1 juni 1919 g. od biv{ite
rakovoditeli na Kru{evskata
revolucionerna okolija i golema grupa avtonomisti emigranti
i begalci od Kru{evo i Kru{evsko, so oddeluvawe od Kru{evskoto dobrotvorno bratstvo.
Grupata se opredelila za borba
za idealot na Ilinden i avtonomija na Makedonija. Rakovodstvoto go so~inuvale: Nikola KirovMajski, Toma D. Kr~ov i G.
I. Atanasov. Na 1 i 8 juni 1919 g.
objavila rezolucii za pristapuvawe kon Privremenoto pretstavni{tvo na biv{ata VMRO.
Po prestanuvaweto na dejnosta
na Privremenoto pretstavni{tvo Grupata ja prodolìla aktivnosta me|u makedonskata emigracija (MEFO, Ilindenskata
organizacija).
volucionerna vlast {to se sostoel od 60 ~lenovi. Sovetot izbral

Privremena uprava od 6 ~lena:
Vangel Dinu (pretsedatel i odgovoren za sudstvoto), \or|i â~a
(rekvizicija), Teohar Ne{kov
(finasii), Hristo ]urk~iev
(gradona~alnik i odgovoren za
redot i za bezbednosta), Dimitar
Sekulov (prehrana) i Nikola Baqu (sanitet). Vladata (upravata) bila zadolèna da sobira danok od gra|anite, da vr{i rekvizicija za ishrana na vostanicite
i na naselenieto vo gradot i vo
okolijata, da vr{i rekvizicija
LIT.: M-r Nade`da Cvetkovska, Politi~kata aktivnost na makedonskata

emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g.,
Skopje, 1990.
N. Cv.
KRU[EVSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA

v. Petnaesetta makedonska (kru{evska) narodnoosloboditelna
brigada.
KRU[EVSKA REPUBLIKA
(3 13. VIII 1903) vostani~ka
mesna vlast vo vremeto na Ilindenskoto vostanie. Po osloboduvaweto na Kru{evo (3. VIII 1903)
bila vospostavena vostani~ka
vlast, organizirana vrz republikansko-demokratski i revolucionerni na~ela, pod pretsedatelstvo na Nikola Karev, na~alnik
na Gorskoto na~alstvo voena
vlast na slobodnata teritorija.
Najvisok organ na civilnata
vlast bil Sovetot na mesnata re-
Izgorenata turska kasarna vo Kru{evo
na materijali za obleka i obuvki

za vostanicite, da vr{i mobilizacija na gra|anite, da sobira
oru`je i municija, da se griì za
ranetite i za bolnite vostanici
i gra|ani, da go odrùva redot i
mirot vo gradot i da ispolnuva
sudska vlast. Vo tekot na svoeto
desetdnevno postoewe Vladata
organizirala revolucioneren sud
za krivi~ni i za gra|anski predmeti; po{tenska slu`ba; sanitetska slu`ba so bolnica; learnica
za kur{umi; proizvodstvo na vostani~ka oprema; bil raspi{an danok i zapo~nalo sobirawe dobrovolni prilozi; izvr{ena e rikvizicija na predmeti i objekti za
Opoàrenoto Kru{evo vo Ilindenskoto vostanie (1903)
767
KRU[EVSKI
potrebite na vostani~kata vlast

i za odbranata na gradot; pretprijatijata bile nacionalizirani;
bile izraboteni nekolku cre{ovi top~iwa; bile prezemeni merki za fortifikacisko utvrduvawe na gradot za odbrana. So deklaracija (poznata kako Kru{evski manifest) bilo povikano
muslimanskoto naselenie od
okolnite sela da ostane mirno.
LIT.: Manol Pandevski, Ilindenskoto vostanie vo Makedonija, Skopje, 1978.
V. \.
Vostanicite }e se vozdrùvaat
od sekakvi neprijatelski dejstvija protiv mirnoto naselenie, ako
samoto toa ne im pravi {teti na
vostanicite. A po na{ata pobeda
toa }e se polzuva, kako i nie, so
blagodejanijata na dobienata od
nas sloboda.#
IZV.: N. K. Majski, Drama v pet
djstvi.Kartini iz velikoto makedonsko vzstanie prz 1903 god. Prvo
sobstveno izdanie, Sofi, 1923, 3638; istiot, Epopeta na Kru{ovo, Sofi, 1955
Kru{evskiot manifest od dramata Ilinden# na Nikola Kirov Majski
KRU[EVSKI MANIFEST
fragment od dramata Ilinden#
na Nikola Kirov-Majski, objavena (kako sopstveno izdanie) na
makedonski jazik vo Sofija vo
1923 g. Vo me|uvoeniot period od
rabotni~koto dvièwe i vo tekot na NOB ovoj tekst be{e proglasen kako Proklamacija na [tabot na kru{evskite ilindenski
vostanici ili Kru{evski manifest (1903). Kru{ev~anecot
Majski vo svojata drama, napi{ana dve decenii po Ilinden, vosproizveduva nastani vo duhot na
negovata toga{na federalisti~ka politi~ka koncepcija i tie
idei mu gi stava vo ustata na N.
Karev kako dramski lik. Poznato
e, me|utoa, od vremeto na Vostanieto (1903) edno kratko pismo
na turski jazik upateno (kako pe~aten tekst i so nadleèn pe~at)
do uglednite Turci# vo Makedonija, vo koe{to pi{uva:
Makedonskiot centralen revolucioneren komitet re{i da stapi vo borba za da izvojuva spravedliva i humana administracija
namesto sega{nata, koja{to e ednakvo te{ka i za hristijanite i
za muslimanite. Borbata ve}e zapo~na i Komitetot ~uvstvuva
dolg da im se obrati na uglednite
Turci {to ìveat ovde so molba
da gi uspokojat svoite bra}a za da
ne gledaat neprijatelski na Vostanieto.
768
romanizirana istorija vo rakopis, AM,

f. Nikola Kirov Majski, k. 3.
LIT.: Blaè Ristovski, Stoletija na makedonskata svest. Istraùvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001,
319320; Blagoj Stoi~ovski, Nikola Kirov
Majski, Skopje, 1990, 208220.
Bl. R.
nica na NOV i POM. Bil formiran od porano izlezenite partizanski grupi vo Kru{evsko.
Dejstvuval vo Kru{evsko i Demirhisarsko: vo s. Pribilci (6.
VIII), na rudnikot Cer Neboj{a
(7/8. IX), kaj selata Ko~i{ta (24.
IX), Rastovica, @ur~e i Divjaci
(211. X), na laboratorijata na
rudnikot Cer Neboj{a i s. Dvorci (20. X), kaj s. Drenovo i dr. Po
napadite bile odrùvani i politi~ki sobiri. So nabliùvaweto
na zimata i zasilenite ofanzivni dejstvija na bugarskite okupacioni sili, Odredot bil rasformiran i podelen po grupi za zimuvawe.
IZV. i LIT.: Zlate Biljanovski, Formiranje i
dejstva Kru{evskog partizanskog odreda Pitu
Guli#, 19411942 u svedo~enjima u~esnika Narodnooslobodila~ke borbe#, knjiga 11, Beograd,
1970, 315331; istiot. Odredot Pitu Guli#, Skopje, 1973; istiot, Vrskite na Odredot Pitu Guli#so Prilepskata partiska organizacija vo 1942 godina, Prilep i Prilepsko vo NOV 1942 godina, kn.
vtora, Skopje, 1978, 403408; D-r Mile Todorovski, Prilog kon pra{aweto za vremeto na formiraweto na Kru{evskiot
partizanski odred Pitu Guli#, Glasnik#, INI, IX, 2, Skopje, 1965, 183188;
Viktorija Peti, Ilindenskite akcii na
Partizanskiot odred Pitu Guli#vo
1942 godina, Prilozi za Ilinden, IV, Kru{evo, 1982, 133139; istata, Aktivnosta
na partizanite od Partizanskiot odred Pitu Guli#vo Tetovo vo 1943 god.
Tetovo i Tetovsko vo NOV 19411945, kn.
vtora, Tetovo, 1991, 6569.
S. Ml.
Tihomir
Krckoski
Borbeniot pat na Kru{evskiot narodnoosloboditelen partizanski odred Pitu Guli#
KRU[EVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED PITU GULI#

(Grueva Niva na pl. Osoj, Kru{evsko, 19. VII 1942 Kru{evsko,
noemvri 1942 ) partizanska edi-
KRCKOSKI, Tihomir Mihajlov

(Skopje, 28. III 1948) spec. po op{ta hirurgija i supspecijalistvaskularen hirurg, redoven profesor na Med. f. vo Skopje (od
1999 g.). Med. f. i specijalizacijata gi zavr{il vo Skopje, a supspecijalizacijata vo Belgrad i
Lion. Doktoriral vo 1990 g. Bil
direktor na Torakovaskularnata
klinika (20002002), a potoa i na
JZU Univerzitetski klini~ki
centar# Skopje (20022005). Objavil nad 90 nau~no-stru~ni trudovi.
BIBL.: Rekonstruktivni zafati na
femoropoplitealna regija, Skopje,
1991.
Al. Stavr. Sl. M. P.
KRÎN visoka planina vo Zapadna Makedonija {to se nadovrzuva na sever na planinata De-
KUBA
so kowi, tie molskavi~no napa|ale sela, gradovi, ~iflici, manastiri, a potoa brzo se povlekuvale. Bile aktivni do krajot na prvata decenija od XIX v.
LIT.: S. Novakovi, Tursko carstvo
pred Prvi srpski ustanak, Beograd,
1906.
Dr. \.
Kserks I
Planinata Kr~in
{at. Se protega vo meridijanski

pravec od Suva Bara (2.080 m) na
sever, do dnoto na Debarskata
Kotlina na jug vo dolìna od 13
km. Planinskoto bilo e jasno izrazeno i od nego se izdigaat pove}e vrvovi so viso~ina od nad 2.000
m. Najvisok vrv e Golem Kr~in
(2.341 m), Rudoka (2.238 m), Crvena Plo~a (2.107 m). Tektonsko-geolo{ki Kr~in spa|a vo Cukali
Krasta zona i e izgraden od
fli{ni sedimenti. Na podra~jeto na bawata Kosovrasti varovnicite se zameneti so gips, anhidrit i sulfurni naslagi, a vo
okolinata na bawata Bawi{te se
javuvaat sivo-beli varovnici so
debelina od 300 400 m. Vrz osnova na golemite rezervi na gips
koi se najgolemi na Balkanskiot
Poluostrov izgradena e fabrikata za prerabotka na gipsot. T. And.
KRÔV, Toma D. (Kru{evo, 18. III
1878 Sofija, 1962) revolucioner, socijalist. Se {koluval vo
Kru{evo i vo Belgrad. Vo Sofija se zbliìl so V. Glavinov i N.
Karev (1897) i stanal ~len na Makedonskata socijalisti~ka grupa.
Vo proletta na 1904 g. bil izbran
za ~len, a od mart 1906 g. za pretsedatel na Bitolskiot ORK na
TMORO. Po 1908 g. osnoval socijalisti~ki klub vo Bitola. U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna.
LIT.: T. Nikolov, Spomeni iz moeto minalo, Sofi, 1989.
Al. Tr.
KRÔVSKI, Joakim (s. Oslomej.

Ki~evsko, ok. 1750 1820) prviot avtor na novata makedonska
knièvnost. Vo Kratovo u~itelstvuval dolgo vreme, a pred toa
u~el vo Carigrad. Od 1787 g. bil
nazna~en za sve{tenik. Okolu
1807 g., po smrtta na ènata, stanal monah. Poznat e kako propovednik, koj zaedno so sinovite Ge-
Dragi H.
Nikolov:
portret
na Joakim
Kr~ovski
orgi i David Kr~ovski propovedale po razni crkvi i paraklisi

vo Severna Makedonija. Prvpat
otvora me{ano u~ili{te vo Kratovo. Po~inal na edno od negovite patuvawa za probuduvawe i
prosvetuvawe na narodot. Svoite
dela gi sozdaval kako pouka za narodot, a za da bidat bliski i razbirlivi, gi pi{uval na naroden
jazik. Sostavil pet knigi {to bile pe~ateni vo Budim.
DELA: Slovo iskazanoe zaradi umiranie,
1814; Povest radi stra{nago i vtorago
pri{astvija Hristova, 1814; Sija kniga
glagolemaa Mitarstva, 1817; ûdesa
presvjatija Bogorodici, 1817 i Razli~na
pou~itelna nastavlenija, 1819.
LIT.: Haralampie Polenakovi}, Nikulcite na novata makedonska knièvnost,
Sk., 1973; Blaè Koneski, Makedonskiot
19 vek, Sk., 1986; Haralampie Polenakovi}, Izbrani dela, kn. 3, Sk., 1989. V. Toc.
KRXALII muslimanski odmetnici vo Osmanliskata Imperija {to se javile na preminot od

XVIII vo XIX v. Protivnicite na
centralnata vlast, krupnite ajani i pa{i vo Rumelija, gi najmuvale za borba protiv sultanskite
vojski. Vo Makedonija posebno se
pro{irile na Rodopskite Planini, [ar Planina, Skopska Crna Gora, Pqa~kovica i Ogra`den. Grupirani vo golemi druìni, dobro vooruèni i opremeni
KSERKS I (Xerxes) persiski

kral (486465 pr. n.e.), sin i naslednik na kralot Darej I. Vedna{
po stapuvaweto na prestolot zapo~nal voena podgotovka i aktivna diplomatska dejnost za navleguvawe vo Helada. Otkako naredil da se izgradi most nad Helespont, da se prokopa kanal na poluostrovot Atos i da se napravat
mostovi preku rekata Strimon,
minuvaj}i niz Trakija i Makedonija, so mnogubrojna vojska navlegol vo Helada. Kako persiski vazal vo vremeto na negoviot pohod,
Makedonskoto Kralstvo u~estvuvalo so voena sila vo ramkite na
persiskata vojska. Po pobedata
kaj Termopilite, Kserks ja opusto{il Atika, no pretrpel poraz
vo bitkata kaj Salamina. Zaradi
svojata li~na sigurnost bil prinuden da se povle~e, ostavaj}i
eden del od vojskata, koja podocna isto taka bila porazena. Bil
ubien.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927.
K. M.-R.
Reljef:
Ludvig
Kuba
KUBA, Ludvig (Podebradi, ê{ka, 16. IV 1863 Praga, 30. XI

1956) folklorist, muzikolog i
slikar. Golema strast i ìvotna
opredelba mu bila da patuva po
slovenskite zemji i da gi beleì
i prou~uva nivnite narodni pes769
KUBE[
ni i instrumenti. Negovoto kapitalno delo e Slovanstvo ve svych

zpevech# vo 15 toma. Za Makedonija osobeno e zna~ajna negovata sobira~ka dejnost objavena vo XIV
tom Pisne Makedonske# (1929). Toj
e prviot etnomuzikolog {to vo
svoite analizi na makedonskata
narodna pesna jasno ukaàl na
vlijanijata na orientalnata i zapadnoevropskata struja. Svoeto
odu{evuvawe od makedonskata
pesna go izrazil i so poznatata
re~enica: Taa e prekrasen mozaik od mnogu efekten mermer.#
BIBL.: Ludvik Kuba, Slovanstvo, kniha XIV,
Dil. Pisne jihoslovanske Psni na `nit
Slavni. âst VIII. Pisne Makedonske. Makedonski psni. Preloìl Jan Hudec, Praha,
1928.
M. Kol.
Ludjek
Kube{
KUBE[, Ludjek (êski Brod,

ê{ka, 13. XI 1913 Praga, 5. XI
1996) arhitekt i urbanist. Diplomiral na Visokata {kola za
arhitektura vo Praga (1945). Od
1947 g. se preselil vo Skopje i izrabotil idejna urbanisti~ka studija na gradot Skopje (1947), vrz
~ija osnova, so grupa inèneri
planeri, raboti na Generalniot
regulacionen plan (1948), a gi izrabotil i detalnite urbanisti~ki planovi za Skopje, za Ko~ani,
za Ki~evo. Proektantskata aktivnost ja odviva vo pove}e proektantski organizacii. Izgradil
pove}e stanbeni objekti i individualni semejni ku}i vo Skopje,
vo Kumanovo, vo Resen, osnovnite
u~ili{ta vo Peh~evo, vo Sveti
Nikole i vo Negotino (1971). Se
zanimaval i so proektirawe na
enterieri i so publicisti~ka i
literaturna dejnost.
LIT.: K. Gr~ev, Arhitekt Ludjek Kube{
(19131996), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX
do krajot na HH vek. Prilozi za istraùvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje, 2006,
107112.
Kr. T.
KUGLAWETO VO MAKEDONIJA sportska disciplina. Otprvin se odvivalo kako rekreativna

aktivnost (19451972). Potoa e
osnovan Kuglarskiot sojuz na Makedonija (1972), koj e preimenuvan vo Federacija (2002). Prva
kuglana e izgradena vo hotelot
770
Belvi# (1975), a potoa i drugi.

Prvi klubovi bile 13 Maj#, 22
Dekemvri#, Belvi#, Invalid# vo
Skopje i dr. Natprevari se odvivale po turnirski i po liga sistem. Na Svetskoto prvenstvo vo
Bra{ov (Romanija, 2005) Boris
Benedik osvoil dve zlatni i eden
bronzen, a Damir Fu}kar bronzen
medal. Vrvni rezultati postignuvale i Elizabeta ôlakovska,
Viktorija Maxarovska, Todor
D. S.
Manev i drugi kuglari.
KUZMAN KAPIDAN (KAREMAN) (s. Slivovo, Debarca, kon
krajot na XVIII v. triesettite
godini na XIX v.) ajdutin i serdar, za{titnik na naselenieto vo
Zapadniot del na Makedonija od
albanskite ka~aci. Kako bestra{en ajdutin i ajdutski aramba{a,
bil angaìran za krserdar na ohridskiot feudalec Xeladin-beg,
so polna sloboda na dejstvuvawe.
Se proslavil kako istaknat borec protiv zlodelata i grabeìte
na raznite aramii i bandi vo Ohridsko, Bitolsko i Prilepsko.
Uspe{no gi likvidiral bandite
na Osman Mura i Dervi{ Mu~a,
poradi {to bil nare~en Kareman
(arap. kahreman heroj, glavatar).
Vo takov sudir i zaginal. Opean e
vo pove}e makedonski narodni
pesni i e glaven junak na poemata
Serdarot# (1860, na gr~ki jazik)
od Grigor Prli~ev.
LIT.: Kuzman Kariman, Periodi~esko
spisanie#, XI, Sredec, 1885; Naum Celakoski, Inspiraciite na Grigor Prli~ev od
narodnoto tvore{tvo, Makedonskata
narodna i umetni~ka literatura, [esti
Racinovi sredbi, Titov Veles, 1969, 96;
Kuzman Kapidan vo spomenot na narodot. Priredil Marko Kitevski, Biblioteka na spisanieto Makedonski folklor# 24, Skopje, 1990.
S. Ml.
Pasko
Kuzman
KUZMAN, Pasko (s. Vapila,

Ohridsko, 15. H 1947) & arheolog.
Diplomiral arheologija vo Belgrad. Od 1979 godina raboti vo
Zavodot za za{tita na spomenicite
na kulturata i Naroden muzej vo
Ohrid, kako kustos arheolog za
praistoriska i protoistoriska
arheologija, kade {to bil i direktor (1999&2004). Od 2006 godina
e direktor na Upravata za za{tita
na kulturnoto nasledstvo vo Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija. Vo dva mandata bil pretsedatel na MAND
(1980&1990). Vr{el terenski istraùvawa: Zlastrana, Kutlina, Ohrid, Samuilovata tvrdina. Vo 2002
g. kaj Gorna Porta vo Ohrid otkriva grob so bogati prilozi od trebeni{kata kultura. Vo posledno
vreme se zanimava so podvodna
arheologija na Ohridskoto Ezero.
Rakovodel pove}e arheolo{ki
istraùvawa: Kozluk, villa rustica
(1984, korakovoditel so Vlado
Malenko); Neolit i eneolit vo
Jugozapadna Makedonija (19871989
korakovoditel so D. Simoska i B.
Kitanoski); Zla strana, neolitska
naselba (1988); Kutlina, eneolitska
naselba (19901992); Urbanizacijata na Lihnidos (1994&1999,
korakovoditel so V. BitrakovaGrozdanova, V. Malenko, N. Po~u~aKuzman); Podvodni arheolo{ki
istraùvawa na Ohridskoto Ezero,
praistoriski nakolni naselbi
(19972005); Samuilova tvrdina
(2000&2008); Gorna Porta (2000&2002)
Si Sveti-Le{ani (2005); Sred Selo-Vev~ani (2005). Gi koordiniral
proektite: Plao{nik (1999&2002:
Vozobnovuvawe na Svetiklimentovata crkva Sv. Pantelejmon vo
Ohrid); Anti~ki teatar (2000&2001);
Samuilova tvrdina (2000&2002:
Arheolo{ki iskopuvawa, konzervacija i restavracija na citadelata
i kompleksot Gorna Porta); Skopska tvrdina (2007&2008&2009: Arheolo{ki istraùvawa, konzervacija i restavracija na jugozapadnite
bedemi i kuli); Plao{nik
(2007&2010: Vozobnovuvawe na
Svetiklimentoviot univerzitet
vo Ohrid); Muzej na voda na Ohridskoto Ezero (2007&2008&2009:
Rekonstrukcija na praistoriskata
palafitna naselba na lokalitetot
Plo~a Mi}ov Grad vo Zalivot na
Koskite na poluostrovot Gradi{te, Ohrid, Makedonija); Skupi&Skopje, Tetovsko Kale&Tetovo,
Vini~ko Kale&Vinica, TaorSkopje, Bargala kaj [tip, Isar[tip, Carevi Kuli-Strumica,
Vardarski Rid-Gevgelija, Marvici
nekropolite&Valandovo, Kasteloto kaj Ko`le, Stibera&Prilepsko, Treskavec&Prilepsko,
Herakleja&Bitola, Kiklopski
yidini (Engelana), Ohrid (2008);
Stobi & samostojna institucija
(2008&2010).
BIBL.: Zbirniot naod od Lozi{ta kaj
Re~ica,Ohrid, 1983; Tri êqusti i
Vrtuqka: Trebeni{ta, Ohrid, 1985;
Hermeleja, Ohrid, 1988; Dolno Trnovo,
ranoneolitska naselba, Qubqana, 1989;
Tumba, Opti~ari, pove}eslojna neolitska naselba, Qubqana, 1990; Zlastrana,
Sredore~e, naselba od postariot neolit,
Qubqana, 1990; Zla strana, neolitska
naselba vo Ohridsko, Skopje, 1990; Ranohristijanski spomenici vo Ohridskiot
KUKUZEL
region, Ohrid, 1990; New Future, Skopje, 1992;

Paleolit vo Makedonija, Skopje, 1993;
Makedonija vo svetlosta na arheolo{kite otkritija, Skopje, 1995; Nekolku
nafrloci vo vrska so sodrìnskite i
metodolo{kite pra{awa na istraùvaweto na istorijata na kulturata na
Makedonija, Skopje, 1995; Podatoci za
paleolitskite kulturi vo Makedonija,
Skopje, 1995; Arheolo{ki tragi za Egip}anite vo Jugozapadna Makedonija,
Skopje, 1996; Kutlina, Skopje, 1996;
Umetnosta na Trebeni{ta, Skopje, 1997;
Lychnidos dans la haute antiquite, Skopje, 1997,
so V. B. Grozdanova; La Macdoine a la lumire
des dcouvertes archologiques La Republique de
Macdoine, Paris, 1998; Lychnidos vo ranata
antika, Skopje, 1998, so V. B. Grozdanova;
Migracionite dvièwa i etni~kite
promeni vo regionot na Ohridskoto Ezero
od najstarite vremiwa do krajot na
prviot milenium pred n.e., Belgrad, 1999;
Lychnidos vo ranata antika, Skopje, 1999, so
V. B.-Grozdanova; Prehistory Facts about
Macedonia: Natural and Cultural Monuments,
Skopje, 2000; Georgi [optrajanov i negovata uloga vo za{titata na kulturnoto
nasledstvo vo Makedonija, Ohrid, 2000; Le
masque funraire en or dOhrid dans le contexte
des trouvailles identiques du cercle culturel de
Trebenita, Belgrade, 2006; Staromakedonski
simboli na arheolo{ki predmeti od
Samuilovata tvrdina vo Ohrid, Skopje,
2006; Die Ur und Frhgeschichte der OchridStruga Region, Sofia, 2007; Zaliv na koskite,
Plo~a Mi}ov Grad, Praistoriska nadvodna naselba & Bay of the Bones, Plocha Michov
Grad, Prehistoric Palafitte Settlement, Skopje&Ohrid, 2008; Zaliv na koskite, Patuvawe vo bronzenoto vreme, Skopje&Ohrid, 2008.
D. Z.
Slobodanka
Kuzmanova
KUZMANOVA, Slobodanka (Ulanci, Vele{ko, 1945) red. prof. na

Tehnolo{ko-metalur{kiot fak.
vo Skopje i nau~nik. Diplomirala na Tehnolo{ko-metalur{kiot fak. vo Skopje (1970), kade
{to i doktorirala (1979). Imala
pove}e specijalizacii vo Evropa
i vo SAD. Na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje e
od 1970 g., a redoven profesor e
od 1994 g. Podra~je: biotehnologija (celuloza i biopolimeri),
hidroliza na celulozni materijali i biokonverzija do ednokleto~ni proteini, mikrobna produkcija na alkoholi i enzimi. Rakovoditel e na nau~noistraùva~ki proekti i avtor e na nau~ni trudovi.
LIT.: Bilten UKIM# br. 708, od 22. VI
1998 g., str. 30; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet Skopje, monografija,
TMF Skopje, 2000 g., str. 71.
Sv. H. J.
KUZMANOVSKI, Kuzman (Debar, 12. III 1912 Skopje, 1. HI

2004) kinodeec. Celokupniot
raboten vek (19301983) go minuva vo kinoprikaùva~kata dejnost. Imal zna~aen pridones vo
{ireweto na filmskata kultura,
preku nesebi~niot anga`man vo
oformuvaweto na kinomreàta
vo Makedonija i Skopje, osobeno
po skopskiot zemjotres od 1963 g.
(od 4 na 12 kina).
Il. P.
Marija
Kukubajska
Tihomir
Kuzmanovski
KUZMANOVSKI, Tihomir Kiprov (s. Lazaropole, Gostivar, 21.

IX 1931 Skopje, 20. IV 2000)
nevropsihijatar, redoven prof.
na Med. f. vo Skopje (1977). Vraboten na Nervnata klinika vo
Skopje (19601998). Med. f. zavr{il vo Skopje (1958), specijalisti~ki ispit (1964), habilitiral
(1974) od oblasta na elektromiografijata. Izbran za nastavnik
(1977); dolgogodi{en {ef na Oddelot za op{ta nevrologija i edukator na brojni kadri nevrolozi
vo RM i po{iroko. Avtor e na pove}e od 80 nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na nevrologijata
i nevrofiziologijata.
Il. X.
rat po literatura od Akademijata

za umetnost i kultura pri Svetskiot kongres na poeti vo Marake{ vo Maroko (1984), a specijalizirala po mediteranska i malte{ka literatura na Malte{kiot
univerzitet vo La Valeta na Malta (1985). Bila angaìrana kako
asistent po kreativno pi{uvawe
na Kaliforniskiot dràven univerzitet; lektor po angliski jazik
vo Garjunis univerzitetot vo Bengazi vo Libija; asistent za kultura
vo Kulturniot centar na Ambasadata na SAD vo Belgrad; direktor
na Amerikanskata internacionalna {kola vo Makedonija i na
Programata za specijalen razvoj
na decata. U~estvuvala na pove}e
me|unarodni kongresi, simpoziumi i pisatelski sredbi vo svetot;
istraùvala i objavuvala trudovi
od oblasta na knièvnata teorija,
istorija i kultura i kulturna antropologija. Avtor e na stihozbirki i brojni prevodi od i na razni jazici, pa i na i od makedonski.
BIBL.: Vremenija i neokrit (1973), Jaglen i dijamant (1975), Solomon i Balkina
(monodrama, 1983).
Bl. R.
KUKAVICI (Cuculidae) familija sredno golemi ptici, koja vo

Evropa i kaj nas e pretstavena so
dva vida: obi~na
kukavica
(Cuculus canorus)
i cuculesta ili
afrikanska kukavica (ClamaKukavica
tor glandarius).
trends and conservation status, BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004;
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western
Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. V. Sid.
KUKUBAJSKA, Marija ([tip,

27. IV 1950) poet, eseist, knièven kriti~ar i preveduva~. Diplomirala na Filolo{kiot fakultet (angliska filologija so germanski jazik) vo Skopje, a specijalizirala komparativistika na
Univerzitetot Erlangen# vo
Nirnberg vo Germanija (1972). Magistrirala na Kaliforniskiot
dràven univerzitet îko# vo
SAD (1976), dobila po~esen dokto-
K. Manev:
portret na
Jovan
Kukuzel
KUKUZEL, Jovan (@(X)ernonica @irovnica?, Debarsko, okolu 1280 Sveta Gora, ok. 1360)
kompozitor i muzi~ki teoreti~ar. Poteknuva od semejstvo {to
dava pove}e muzi~ki dejci, me|u
koi se i Jovan (drug so istoto
ime), Joasaf i Grigorij, no nivnata dejnost s# u{te ne e dostatno
istraèna. Po poteklo e Makedonec, roden vo seloto Xermenci
kraj Debar, a ne (kako {to se naveduva vo negovoto ìtie) vo
Dra~ prvoto pogolemo najblis771
KUKUMJAVKI
ko mesto. Ruskiot patopisec od

XVIII vek Vasilij Grigorovi~Barski veli deka K. e roden vo seloto Xernonica, toponim {to
najverojatno so tekot na vremeto,
isto kako i toponimot Xermenci, se vidoizmenuva vo sega{niot
@irovnica, golemo selo vo blizina na Debar. Toj e najgolemiot
kompozitor i teoreti~ar vo iljadagodi{nata istorija na vizantiskata i vizantisko-slovenskata crkovna muzika. Kako eden od
najzna~ajnite reformatori na isto~nohristijanskoto peewe i notacija, mu se pripi{uva sozdavaweto na neovizantiskata, spored nego nare~ena Kukuzelova notacija, koja se sre}ava vo rakopisite od XV do XIX vek. Voveduva
nov na~in na peewe, nare~eno papadikisko peewe, koe se odlikuva
so prostranost vo melodikata, so
bogati ornamentacii i naglaseni
dinami~ki nijansirawa. Negovo
najzna~ajno delo e Golemoto iso
na papadikiskoto peewe#. B. Ort.
KUKUMJAVKI ili MALI UTKI (Otus, Athene, Aegolius, Glaucidium) rod mali grablivi no}ni
ptici od familijata vistinski
utki (Strigidae). Vo Evropa i kaj
nas se sre}avaat 4
vida: }uk (Otus
scops), doma{na
kukumjavka (Athene noctua), pernatonoga kukumjavka (Aegolius funereus) i mala kukumDoma{na kukumjavka javka (Glaucidium
(Athene noctua)
passerinum).
trends and conservation status, BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C.
Sv. P. V. Sid.
KUKU[ (Kilkis) grad vo Egejskiot del na Makedonija (Grcija),

so 12.400 `. (2002). Se nao|a vo severoisto~niot del na Solunskoto
Pole, 50 km severno od Solun i 34
km jugoisto~no od Star Dojran.
Kako gradska naselba se razvil vo
XVIII v. Vo 1859 g. tuka e proglasena Kuku{kata unija. Vo 1870 g. vo
nego ìveele 3.768 `., isklu~ivo
Makedonci. Podocna po~nuvaat
da se naseluvaat i Turci, taka
{to vo 1898 g. Kuku{ imal 7.750
`. od koi, 7.000 bile Makedonci, a
750 `. bile Turci. S# do 1913 g. toj
pretstavuval centar na makedonskata kultura i revolucionerno
àri{te od kade {to poteknuvaat pove}e beleìti revolucionerni i kulturno-prosvetni dejci
na Makedonija, me|u koi i Goce
Del~ev. Vo Vtorata balkanska
vojna gr~kata vojska go izgorela
gradot do temel. Naselenieto izbegalo vo Strumi~ko i vo Bugarija. Vo 1924 g. Kuku{ e naselen so
772
Grci, doselenici od Mala Azija i

od Kavkaz. Vo 1940 g. vo nego ìveele 8.356 `., a vo 1961 g. 10.947 `.
Denes toj e centar na Kuku{kata
okolija, vo koja ima 162 naseleni
mesta. Naselenieto se zanimava
glavno so trgovija, zanaet~istvo i
so zemjodelstvo.
vo Egejska Makedonija, kn. I, Skopje
1978.
Al. St.
Grobot na Partenija Zografski vo crkvata

Sv. Stefan#, Istanbul
KUKU[KATA UNIJA I UNIJATSTVOTO VO MAKEDONIJA obid na Dojransko-kuku{kata eparhija vo 1859 g. so spogodba

za unija so Katoli~kata crkva, so
zadrùvawe na slovenskiot jazik
vo crkvite i narodniot vo u~ili{tata i so za~uvuvawe na isto~niot obred i narodnite obi~ai, da se otfrli vlasta na Carigradskata patrijar{ija i preku
pokrovitelstvo na Rim da se izdejstvuva versko-kulturna avtonomija so svoeroden vladika vo
eparhijata i vo cela Makedonija i
so politi~ko pokrovitelstvo od
zapadnite dràvi. Po dolgi i sloèni razgovori i pregovori, kuku{anite upatuvaat obrazloèno
pismo do papata Pij XI (juli 1859)
za prifa}awe na unijata. So pritisok od Rusija i od bugarskite
crkovni krugovi, Patrijar{ijata
ja ispolnuva voljata na gra|anite
na Kuku{ da im se dade svoeroden
vladika i na 29. X 1859 g. e izvr{ena hirotonija na vladikata
Partenija Zografski {to potoa e
i ispraten za dojransko-kuku{ki
mitropolit. So toa Kuku{kata
unija privremeno e pridu{ena.
Po ozakonuvaweto na Bugarskata
egzarhija, kako edinstvena slovensko-pravoslavna crkva vo Turcija (1870), so koe{to se onevozmoùva obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija, nastanuva
novo dvièwe i protiv novata
crkva, bidej}i so vklu~uvaweto

samo na Vele{kata eparhija vo
diecezata na Egzarhijata, site
drugi eparhii ostanuvaa i natamu
pod jurisdikcija na Patrijar{ijata (so mo`nost za referendumsko izjasnuvawe). Koga vo Crkovniot sobor vo Carigrad u~estvoto na makedonskite delegati vo
konstituiraweto na novata crkva
i vo izborot na nejziniot poglavar (1872) e pre~ekano so otpor,
{est makedonski crkovni op{tini od Ju`na Makedonija stapuvaat
vo novi pregovori so Rim i masovno plamnuva novoto i pomasovno
unijatsko versko-nacionalno dvièwe (18731874) so otvoreno barawe za svoerodna hierarhija i za
obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako unijatska crkva.
Dvièweto dobiva i izrazito nacionalno-politi~ki karakter, se
postavuva za re{avawe ve}e i
makedonskoto pra{awe# i ja zafa}a cela Makedonija. Od svoi
pri~ini, ova dvièwe go poddrùva i noviot solunski valija
Mithat-pa{a i centar stanuvaat
Solun i Kuku{, kon koi se priklu~uvaat i drugite gradovi. Na
~elo zastanuva izgonetiot od
Patrijar{ijata berovski u~itel
(ruski vospitanik i belgradski
legioner) Dimitar PopgeorgievBerovski. Odnovo se angaìra
ruskata diplomatija, a egzarhot
Antim go ispra}a najavtoritetniot bugarski nacionalen deec
Petko Slavejkov vo Solun za da se
zadu{i golemiot buntovni~ki antiegzarhiski bran. Makedoncite
pravat neuspe{en obid za pregovori i so Anglikanskata crkva
(16. I 1874). Izbuvnuva Razlove~koto vostanie pod rakovodstvo na
D. Berovski (1876), pa so vklu~uvawe i na korumpiranite turski
vlasti postepeno e zadu{ena i
ovaa vtora unija vo Makedonija.
No vedna{ po doa|aweto na egzarhiskiot vladika Teodosija Gologanov vo Skopje (mart 1890), toj
pravi temelni podgotovki za otfrlawe na Egzarhijata i za proglasuvawe na makedonska crkovna
samouprava. Po reakcijata na bugarskiot egzarh, mitropolitot
Teodisija poveduva pregovori so
papskiot nuncij vo Carigrad za
da moè preku unija so Rim da ja
obnovi Ohridskata arhiepiskopija. Vo edno pismo (22. VI 1891)
vo {est to~ki ja objasnuva nacionalnata programa i naglasuva:
Nie Makedoncite nemame tolku
maka od Turcite kolku od Grcite,
Bugarite i Srbite {to kako orli
na mr{a se vpu{tija vo ovaa na{a
mnogustradalna zemja i sakaat da
ja ras~ere~at#. Vo pismoto do papata Leon XIII (4. XII 1891) moli
so obnovuvawe na Ohridskata ar-
KULTURNA
hiepiskopija Svetiot otec celata makedonska pastva da ja primi

pod svoe pokrovitelstvo. Me|utoa, vo momentot na izbuvnuvaweto na lozarskoto dvièwe, Egzarhijata go proglasuva Teodosija
kako makedonski nacionalen separatist (januari 1892) i so posredstvo na turskite vlasti uspeva da go dovede vo Carigrad i da
mu ja odzeme mitropolitskata titula (mart 1892), po koe go upatuva vo eden bugarski manastir. Taka zalnuva i tretata unija vo Makedonija. Potoa bea praveni i novi obidi, no do deneska od toa
dvièwe ostanaa samo mali selski unijatski oazi vo Jugoisto~na
Makedonija.
LIT.: Blaè Ristovski, Unijatstvoto
vo Makedonija, I-IV, Razgledi#, II, 9, maj
1960, 908936; II, 10, juni 1960, 10051029;
III, 1, septemvri 1960, 7290 i III, 2, oktomvri 1960, 158189; istiot, Portreti i
procesi od makedonskata literaturna i
nacionalna istorija, III, Skopje,1990,
2965; Slavko Dimevski, Kuku{kata unija od 1859 g., Glasnik na INI#, III, 2,
1960; istiot, Mitropolit skopski Teodosij. @ivot i dejnost, Skopje, 1960; Kiril Stojanov, Povijesno-pravni razvoj Katoli~ke
crkve bizantsko-slavenskog obreda u Makedoniji, Zagreb, 1990.
Bl. R.
Feudalna kula vo Skopje
KULA samostoen objekt {to

sluì za odbrana i za ìveewe.
Kulite gi gradele osmanliskite
feudalci na svoite imoti i ~iflici ili vo naselbite. Imaat
kvadratna i pravoagolna forma,
visoki se nekolku kata. Gradeni
se od kamen so debeli yidovi vo
~ija debelina se vgradeni kameni
skali, osven za posledniot kat
koj e povrzan so drveni skali. Po
yidovite ima mali otvori pu{karnici. Pogolemi prozorci se
nao|aat na posledniot kat, kade
{to se nao|aat i ispu{teni balkoni teferi~i, izvedeni vo drvo koi leàt na profilirani kameni konzoli. Greeweto e re{eno
so ogni{ta kamini. Vo Skopje e
za~uvana Begovskata kula (najverojatno od po~etokot na XVIII v.).

Pove}e kuli se za~uvani vo KraKr. T.
tovo, vo Ko~ani i dr.
Kulturen ìvot, spisanie za kultura
i op{testveni pra{awa Skopje (1951)
Svetlana
Kulevanova
KULEVANOVA, Svetlana Zareva (Saraevo, BiH, 10. VII 1960)

farmacevt, redoven prof. i dekan na Farm. f. vo Skopje i rakovoditel na Institutot po farmakognozija. Avtor na kniga po
farmakognozija i avtor na edno
poglavje vo Farmakoterapiskiot prira~nik#, kako i na brojni
nau~no-stru~ni trudovi i soop{tenija na simpoziumi i kongresi vo i nadvor od zemjata. Rakovoditel i u~esnik na nekolku nau~noistraùva~ki i stru~ni proekti.
L. P.-T.
KULEVSKI, Aleksandar (Prilep, 16. III 1939) velosipedist.
Pove}ekraten prvak na Makedonija vo drumsko vozewe na velosiped (19521954), dràven reprezentativec (19531958) i u~esnik
vo golem broj me|unarodni trki
vo zemjata i vo stranstvo. Na nekoi od niv postignal visoki rezultati vo opredeleni etapi, kako AnkaraIstanbul treto mesto, na Vr{i~ pristignal prv
(1954). Toj e izbran za najdobar
sportist na Makedonija (1955).
VSJ mu dodelil zlatna plaketa za
100 postignati pobedi (1959), koja ja dobile samo trojca vo zemjata.
\. K.
KULI[EV, Hristo (Dojran, 27. I
1904 Skopje, 24. I 1983) spec.
ginekolog. Diplomiral medicina
vo Grac (1930), a potoa bil lekar
vo Dojran i Kosmet. Vo 1941 g. se
vrabotil vo Ginekolo{ko-aku{erskoto oddelenie pri Gradskata bolnica vo Skopje. Po Osloboduvaweto rabotel vo Rodilniot
dom vo Prilep, a od mart 1951 g.
vo Ginekolo{koto oddelenie vo
Bitola. Bil premesten vo Zdravstveniot dom Idadija# vo Skopje, kade {to ostanal do penzioniraweto (1974).
P. B.
KULTUREN @IVOT# (Skopje,
noemvri 1956-) spisanie za kultura, umetnost i op{testveni
pra{awa, mese~en organ na Kulturno-prosvetnata zaednica na

Makedonija, po 10 broja godi{no. Prv glaven urednik bil Pero
Korobar, a odgovoren urednik
Meto Jovanovski. Izvesen period glaven urednik bil i Du{ko
Kali} (juli 1957 septemvri
1959). Najdolgo go ureduval Boris Vi{inski kako glaven urednik (od noemvri 1959), a potoa
kako glaven i odgovoren urednik. Spisanieto objavuva statii,
poezija, proza, likovni prilozi,
intervjua i posebni prilozi od
dramskata literatura od doma{ni i stranski avtori.
LIT.: 30 godini Kulturen ìvot# i 15
godini Makedonska revija#, Kulturen
ìvot#, XXXI, 1-2, Skopje, januari-fevruari 1986, 1-7.
S. Ml.
KULTURNA MAKEDONIJA#
(Bitola, 15. X 1944 5. I 1945)
vesnik za kultura. Toa e prv vesnik za kultura vo slobodna Makedonija. Direktor bil Kiril V.
Ta{kov, a odgovoren urednik
Du{ko Hr. Konstantinov. Objaveni se vkupno tri broja. Vo tretiot broj kako direktor e naveden Metodija Lepavcov, a redaktori K. V. Ta{kov i D. Hr. Konstantinov. Sodrì op{toobrazovni i napisi od minatoto na
Bitola, zabavni sodrìni i humor. U{te vo prviot broj, vo napisot Soedinen narod svetla
idnina# se zalaga za obedineta
Makedonija: Makedonskiot narod ne bara ~u`do, tuku saka da gi
obedini site svoi zemji kaj {to
ìvejat Makedonci i kaj {to tupka makedonsko srce. So toj ideal
v srce denes treba da ìvej sekoj
Makedonec.#
434436; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at
(18851992), Skopje, 1993, 132.
S. Ml.
KULTURNA AVTONOMIJA vo
Pirinskiot del na Makedonija
(19461948) ostvaruvawe na kulturno-nacionalnite prava na Makedoncite vo Bugarija. So aktivnoto u~estvo vo antifa{isti~kata borba vo Vtorata svetska
vojna Makedoncite gi izvojuvale
svoite prava za slobodno izrazuvawe na makedonskiot nacionalen identitet i nacionalen i
kulturen razvitok, priznati od
partiskoto i dràvnoto rakovodstvo na Bugarija. Vladata na NRB
773
KULTURNO EDINSTVO#
rija i na drugite oblasti od Makedonija {to ostanale pod germanska, odnosno italijansko-albanska okupacija#. Vo Skopje bile poznati: Tetovsko-gostivarskoto, Gali~ko-debarskoto i
Strumi~koto bratstvo. Vo niv
~lenuvale glavno lu|e bliski do
idejata na Van~o Mihajlov i negovite otvoreni privrzanici.
Oblasniot makedonski naroden teatar vo Gorna Xumaja po izvedbata na teatarskata pretstava

Malogra|ani# od M. Gorki (1948)
dozvolila pri popisot na naselenieto Makedoncite slobodno da

ja zapi{at svojata makedonska nacionalna pripadnost (dekemvri
1946). Vo u~ili{tata vo Pirinskiot del na Makedonija bilo vovedeno izu~uvaweto na istorijata na makedonskiot narod i makedonskiot literaturen jazik, predavani (po barawe od NRB) od
nastavnici od NRM (93): vo Gornoxumajskata okolija 22, vo Nevrokopskata 22, vo Svetivra~kata
19, vo Petri~kata 16 i vo Razlo{kata 14. Bile otvoreni nacionalni kulturni institucii: Oblasten makedonski naroden teatar
vo Blagoevgrad (maj 1947), kniàrnici na Makedonska kniga#
vo Gorna Xumaja, Sveti Vra~,
Nevrokop i Petri~, a vo sedmi~niot vesnik Pirinsko delo# bile pe~ateni materijali na makedonski jazik i pravopis. Po Rezolucijata na IB, so re{enie na
CK na BRP(k) na XVI plenum
(juli 1948), bila ukinata nacionalnata kulturna avtonomija vo
LIT.: Dimitar Mitrev, Pirinska Makedonija i drugi istoriografski ogledi,
Skopje, 1970; Vasil Jotevski, Nacionalnata afirmacija na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija 19441948, Skopje, 1996; Van|a â{ule, Od priznavawe do
negirawe (Bugarski stavovi za makedonskoto pra{awe), Skopje, 1970.
V. Jot.
Spisanieto Kulturno edinstvo# (Solun, 1908-1909)
KULTURNO EDINSTVO# (1.

H 19081. III 1909) dvonedelen
op{testveno-literaturen magazin {to izleguval vo Solun.
Urednici Anton Stra{imirov i
\or~e Petrov. Raboti na kulturnoto izdignuvawe na Makedonija
pod devizata Makedonija za Makedoncite#. Objavuval op{testveno-politi~ki, prosvetni i kulturni statii, raskazi i dramski
tekstovi, op{testven pregled,
bibliografii, vesti i bele{ki.
Izlegle 11 broja.
V. Toc.
774
Kulturno
Nasledstvo#,
op{testvenoliteraturen
magazin
KULTURNO NASLEDSTVO
spisanie na Republi~kiot zavod
za za{tita na spomenicite na kulturata od Skopje. Izleguva periodi~no od 1959 g. (pod uredni{tvo
na Dim~e Koco), a posledniot broj
(3031) e objaven vo 2005 g. Vo nego
se publikuvani stru~ni i nau~ni
trudovi od oblasta na arheologijata, istorijata na umetnosta, konzervacijata, arhitekturata, numizmatikata i drugite srodni nau~ni disciplini.
D. Z.
KULTURNO-PROSVETNI I
DOBROTVORNI BRATSTVA
VO MAKEDONIJA (19411944)
reìmski zdruènija za {irewe na golemobugarskata ideja i za
bugarizacija na Makedoncite. Se
{irele po inicijativa i pod direktno vlijanie na Direkcijata
za nacionalna propaganda. Imiwata na bratstvata proizleguvale od imiwata na makedonskite
gradovi, odnosno od mestata od
kade {to poteknuvale ~lenovite.
Se vnimavalo organizatori na
ovie bratstva da bidat istaknati
bugarofili, privrzanici na bugarskata dràva. Celta im bila
preku bratstvata da rabotat na
sozdavawe bugarski duh kaj svoite
sogra|ani i da ja pomagaat dràvnata vlast vo nejzinite nastojuvawa da go prevospita makedonskoto naselenie vo bugarski duh.
Formiraweto na makedonskite
bratstva vo Skopje imalo druga
cel prisoedinuvawe kon Buga-

\. Malk.
KUMANI (Polovci) nomadski

plemiwa od tursko poteklo. Vo
XI v. prodrele od Azija vo Evropa, naseluvaj}i gi ju`noruskite
stepi i teritoriite vo Dolen Dunav. Kako vizantiski sojuznici,
u~estvuvale vo bitkata protiv
Pe~enezite kaj Levunion (1091).
Pretstavuvale vaèn faktor vo
Vtoroto Bugarsko Carstvo, osobeno vo vostanieto na bra}ata
Petar i Asen (1185). Potisnati
od Mongolite (1230), se povlekle
vo Ungarija, Bugarija i Vizantija.
Nikejskiot car Jovan III Vatac gi
naseluval kako stratioti vo Trakija, vo Makedonija i vo Mala
Azija. Se smeta deka po Kumanite
go dobile svoeto ime gradot Kumanovo i selata Kumani~evo (Tikve{ko i Kostursko).
LIT.: P. Diaconu, Les Coumans au BasDanube aux XIe et XIIe siecles, Bucaresti, 1978; G.
Ostrogorski, O pronijarima Kumanima,
Zbornik Vladimira Mo{ina, Beograd,
1977, 6374.
K. Ax.
KUMANOVO grad vo severniot

del na RM so 78.602 `. (2002 g.). Se
nao|a vo sredi{niot del na Kumanovsko Pole (@egligovo), od dvete strani na Kumanovska Reka, na
umereno-kontinentalna klima so
prose~na godi{na temperatura na
vozduhot od 11,8C i prose~no godi{no koli~estvo vrneì od 543
mm. Pretstavuva zna~aen soobra}aen jazol vo severniot del na
RM. Niz nego vodi me|unarodniot
pat E75 i me|unarodna èlezni~ka linija, koi na sever go povrzuvaat so dolinata na Morava, a
na jug so dolinata na Vardar. Sovremena soobra}ajnica vodi i kon
istok i go povrzuva so Kriva Palanka i Sofija, a takva soobra}ajnica postoi i kon jugoistok
kon Sveti Nikole i [tip. Kako
naselba se spomnuva u{te vo XIV
v. Imeto najverovatno poteknuva
od plemeto Kumani, dojdeni od
Kavkaz (rekata Kuma), kon krajot
na XXI v. Kako gradska naselba
po~nalo da se razviva vo XVII v.
Spored opisot na Evlija êlebija od 1660 g. vo nego imalo 600 ku-
KUMANOVSKA
(19721975 i 19781986) i Prvata

sojuzna liga (1976). Reprezentativci na Jugoslavija stanale: Rexep Jakupi, Rexep Rexepovski,
Sami Limanovski i Ace Rusevski. ^lenovi na Klubot osvoile
golem broj trofei na me|unarodni prvenstvata i turniri, za {to
se zaslu`ni trenerite Miroslav
Petrovi}, Vladislav Trajkovski
i drugi.
LIT.: Svetozar Avramovski i Petar Trajkovski: 40 godini fizi~ka kultura vo Kumanovo, Kumanovo, 1986, 5261.
D. S.
Kumanovo
}i, xamija, tekija, medresa, an,

amam i pove}e du}ani. Vo Avstroturskata vojna (1689) vo nego Karpo{ bil proglasen za kral od
Kumanovo#. Po krvavoto zadu{uvawe na vostanieto od Turcite
brojot na naselenieto zna~itelno
opadnal. S# do krajot na XVIII v.
toa imalo prete`no agrarna fizionomija so okolu 300 ku}i. A.
Bue zabeleàl deka vo K. ìveat
okolu 3.000 `. (1836), a bilo poznato kako bogato sto~no pazari{te. Vo razvojot na gradot zna~ajno
vlijanie imale izgradbata na dràvnoto xade SkopjeKumanovoVrawe vo sedmata decenija od
XIX v. i posebno pu{taweto vo
upotreba na Moravsko-vardarskata èleznica (1888). Toga{ K.
stanalo zna~ajno migraciono sredi{te, vo nego se doseluvaat Grci
od Janina i Vlasi od Kru{evo, a
eden kvart e nare~en Vele{ki,
bidej}i pove}e od semejstvata ovde bile dojdeni od Veles. Vo gradot intenzivno zapo~nuva da se
razviva zanaet~istvoto i trgovijata, taka {to vo po~etokot na XX
v. naselenieto se zgolemilo na
14.530 `. Od niv 7.700 bile Makedonci, 5.800 Turci, 600 Albanci,
350 Cigani, 50 Vlasi i 30 Evrei.
vojni Kumanovo ne naprednalo
mnogu, pa vo 1931 g. negovoto naselenie broelo 16.984 `. Gradot zabrzano po~nuva da se razviva duri
vo godinite po Osloboduvaweto.
Vo sredinata na minatiot vek
(1953) naselenieto broelo 23.339
`., a vo po~etokot na XXI v. toa se
zgolemilo na 78.602 `. Od niv
49.198 `. bile Makedonci, 18.825
Albanci, 5.394 Srbi, 4.212 Romi,
256 Turci, 108 Vlasi i 609 se deklarirale kako drugi.
Denes K. e op{tina koja zafa}a
povr{ina od 50.948 ha, ima 48 naseleni mesta so 105.484 `. Gradot
spa|a me|u vode~kite stopanski
centri vo Republikata. Najrazviena dejnost e industrijata i toa:
ma{inskata, tekstilnata, koàrskata i tutunskata. Vo po{irokata okolina na gradot zna~itelno

e razvieno zemjodelstvoto. Ima
Naroden muzej, Memorijalen muzej Hristijan Todorovski Karpo{#, Umetni~ka galerija, Spomen kosturnica od NOB, a vo Kumanovsko se nao|aat manastirot
Matej~e# nad s. Matej~e, manastirot Krapino# vo blizina na s.
Orah, crkvata Sv. \or|i# vo s.
Staro Nagori~ane, spomenikot
na ASNOM vo s. Pelince i dr.
Vo gradot ima edna fakultetska
institucija, gimnazija i dve sredni stru~ni u~ili{ta, potoa zdravstven dom, dom na kulturata, gradska biblioteka i drugi institucii od oblasta na kulturata i
sportot.
LIT.: Atanasije Uro{evi, Kumanovo,
Godi{en Zbornik na FF#, kn. II, Skopje,
1949; Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Republika Makedonija
2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004.
Al. St.
KUMANOVO# bokserski klub

formiran vo Kumanovo (1969) so
pretsedatel Mi{ko Todorovi}.
Nabrgu sedum bokserijuniori
stanale prvaci na Makedonija
(1970). Klubot se natprevaruval
vo Ju`nata srpska liga (1970),
Vtorata sojuzna liga Istok#
KUMANOVSKA ARTILERISKA BRIGADA (s. Stepance, Kumanovsko, vtorata polovina na

1944 Skopje, dekemvri 1944)
voena edinica na NOV i POM.
Bila formirana so dve baterii
vo eden obedinet divizion od dotoga{nite artilerci na Sedumnaesettata i Osumnaesettata makedonska NO brigada. Dejstvuvala protiv germanskite sili na
prostorot na selata Stracin,
Mlado Nagori~ane, Dobra~a, Nikuqane, êlopek, Koince i êtirce, kako i vo borbite za osloboduvaweto na Kumanovo, Skopje,
Ka~anik, Gwilane, Uro{evac i
Pre{evo. Pri reorganizacijata
na artileriskite edinici vlegla
vo sostav na Prvata makedonska
artileriska brigada.
IZV.: AVII, Belgrad, k. 1364, reg. br. 65/2.
LIT.: D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 19441945, Skopje, 1999,
159160.
S. Ml.
KUMANOVSKA BAWA se nao|a na 3 km jugoisto~no od Kumanovo, do s. Proevci, po koe e poznata i kako Proevska Bawa. Bawskite objekti se locirani od levata strana na Kumanovska Reka,
m. So Kumanovo e povrzana preku
regionalniot asfalten pat KumanovoSv. Nikole. Dosega{nite
istraùva~i se na mislewe deka
termomineralniot izvor na K. B.
se nao|a na meridijanski rased na
koj se nao|aat i Katlanovska Ba-
^lenovite od bokserskiot klub Kumanovo#
775
KUMANOVSKA
Kejot na Kumanovska Reka
razito poroen karakter i ~estopati predizvikuva poplavi. Prose~niot godi{en protek kaj KumaDr. V.
novo iznesuva 0,39 m3/sec.
ê{mata vo Kumanovska Bawa
wa na jug i Vrawska Bawa na sever. Rezervoarot se nao|a vo paleozojski mermeri. Izvorot e so

{tedrost od 6 l/sec, a vodata e so
temperatura od 30C, {to zna~i
deka spa|a vo grupata na hipotermalni vodi. Po hemiskiot sostav
najmnogu sodrì natrium, kalcium, kobalt, cink i hidrokarbonati. Povolno dejstvuva pri lekuvawe na nervni bolesti, zaboluvawa
na organite za varewe, {e}erna
bolest i dr. Bawata raspolaga so
okolu 200 legla od koi 90 se vo hotelot Kuba#, a postoi i olimpiski bazen. Osven za stacionaren
prestoj, Kumanovci ja koristat i
kako izletni~ko mesto.
Al. St.
KUMANOVSKA DIVIZIJA (s.

@egqane, Kumanovsko, sredinata
na oktomvri po~etokot na dekemvri 1944) voena edinica na
NOVM. Vo nejziniot formaciski sostav vlegle 16-ta, 17-ta i 18ta makedonska NO brigada. Dejstvuvala na podra~jeto na Ka~ani~kata Klisura i na pravcite
VraweKumanovo i Kumanovo
Kriva Palanka. Podocna vlegla
vo formaciskiot sostav na Prviot makedonsko-srpski korpus, odnosno vo XVI-ot MNOK na NOVJ.
U~estvuvala vo borbite za osloboduvaweto na Kumanovo i vo
borbite vo Skopsko. Po rasformiraweto, borcite bile rasporedeni vo drugite voeni edinici.
V. St.
Spomenikot Zebrwak za Kumanovskata bitka
KUMANOVSKA BITKA (Zebrwak, Kumanovsko, 23 24. X 1912)

re{ava~ka bitka vo Prvata
balkanska vojna pome|u srpskata
i otomanskata vojska. Se vodela
vo reonot na s. Mlado Nagori~ane, Kumanovsko. Zagubite na otomanskata armija iznesuvale 1.200
zaginati, okolu 3.000 raneti i 327
zarobeni vojnici. Na srpskata
strana imalo 687 zaginati i 3.280
raneti. Po ovaa bitka, srpska vojska vlegla vo Skopje, a turskata
se povlekla kon Bitola.
V. St.
KUMANOVSKA (GOLEMA) REKA najgolema desna pritoka na
r. P~iwa. Dolga e 44 km, ima vkupen pad od 1.060 m, a prose~niot
pad iznesuva 24,1 . Vkupnata povr{ina na slivot iznesuva 460
km2. Nejzina glavna pritoka e
Lipkovska Reka, vo ~ija dolina se
izgradeni ve{ta~kite akumulacii Lipkovo i Gla`wa. Poradi
ogolenosta na slivot, K. R. ima iz776
KUMANOVSKA KOTLINA
se protega na krajniot severen
del na RM. Granicata na kotlinata e najjasno izrazena na zapadnata, severozapadnata i severnata
strana, kade {to vodi po bilata
na Skopska Crna Gora (pretstavena so nejziniot ogranok Karadak), Ruen (775 m) i na Kozjak
(1.326 m), a pote{ko moè da se
sledi jugoisto~nata granica
sprema Ov~e Pole. Sli~no e i so
severnata granica kade {to ja se~e Kumanovsko-pre{evskata Dolina. Zafa}a povr{ina od 1.290,5
km, a mal del 66,5 km pripa|a na
Republika Srbija. Kumanovskata
Kotlina se karakterizira so rit~esto-branoviden reljef koj e
Kumanovskata kotlina
nastanat so vsekuvawe na pomali

re~ni tekovi vo nekoga{nata
centralna ezerska ramnina. Vo
taa smisla moàt da se izdvojat
dve morfostrukturni celini:
planinski reljef i dolinski
reljef. Vo sredi{niot del se
protega Kumanovsko Pole. Vo nego se izdojuvaat dve morfolo{ki
celini: @egligovo na zapad, Sredorek so Stracin na istok i Crno Pole, Nagori~anska Zaramnina, Vrelo Pole i Rudo Pole kako
pomali celini. Dnoto na Kumanovsko Pole e pokrieno so neogeni sedimenti. Vo tekot na pliocen JI del na kotlinata e zafaten so silna vulkanska aktivnost.
Dokaz za toa e formiraweto na
golemata bazaltna plo~a kaj s.
Nagori~ani, edinstvena od takov
vid na Balkanskiot Poluostrov.
Vo kotlinata se ~uvstvuvaat promenetokontinentalni i promenetomediteranski vlijanija. Toa
ne{to ovozmoùva odgleduvawe
na gradinarski kulturi, p~enka,
krmni rastenija i dr. Razviena e
gradskata naselba Kumanovo.
LIT.: T. Andonovski, I. Milevski, Geomorfolo{ki karakteristiki na Kumanovskata kotlina, Geografski razgledi#, kn. 36, Skopje, 2001.
T. And.
KUMANOVSKI DOGOVOR
voeno-tehni~ki dogovor sklu~en
me|u Me|unarodnite bezbednosni
sili KFOR i vladite na SR Jugoslavija i na R Srbija, no}ta me|u 9 i 10.VI 1999 g., vo bazata na
KFOR Talon (vo blizinata na
Kumanovo), del od operacijata na
NATO vo Kosovo. So nego e zavr{ena Kosovskata vojna. Predviduva pozicionirawe me|unarodni
vooruèni sili vo Kosovo
(KFOR) i povlekuvawe na jugoslovenskite vooruèni sili od
Kosovo do 20. VI 1999 g., vozdu{na
bezbednosna zona od 25 km od kosovskata granica i zemji{na zona
od 5 km.
IZV.: Voeno-tehni~ki ugovor izme|u Me|unarodnih bezbednosnih snaga i vlada SRJ i RSr,
10.06.1999, www.mfa.gov.yu.
T. Petr.
KUNOVSKI
vrti kumanovski NOPO (s. Trgovi{te, Vrawsko, 21. III 1944).

19411945, Kumanovo, 1976; Kumanovo i
Kumanovsko vo NOV 19411942 godina.
(Materijali od nau~niot sobir odràn na
12, 13 i 14 dekemvri 1978 godina), Kumanovo, 1979; Od desetina do bataljon. (Formiraweto i borbeniot pat na Vtoriot kumanovski NOPO). Podgotvil S. Markovski, Nova Makedonija#, XXXIX, 13088
13097, Skopje, 110. VII 1983.
S. Ml.
KUNOVO ÛKI (s. Orizari

kaj Ko~ani) arheolo{ki lokalitet na ~ija blaga ju`na padina
{to se spu{ta kon rekata Bregalnica postoele duri 5 tumbi od
koi 3 se dokumentirani. Tie se
Borci od Kumanovskiot NO bataljon Jordan Nikolov-Orce#
KUMANOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (kumanovskite bav~i, 26. VI 1943 s. Pelince,

Kumanovsko, 1. XII 1943) partizanska edinica na NOV i POM.
Bil formiran od 11 ~lenovi na
Kumanovskata organizacija na
KPJ i SKOJ, vo dve odvoeni grupi. Bidej}i se razminale na zbornoto mesto kaj raskrsnicata na
êtirskiot i Nikuqskiot pat,
ednata grupa kaj s. Bratoselce
(Srbija) se priklu~ila kako ~etvrta desetina na Vtoriot ju`nomoravski NOPO, a vtorata grupa
se upatila na kozja~kiot teren i
izvr{ila napad na op{tinskata
zgrada vo s. Suv Ora (4/5. VII 1943).
Po kontakt so Kumanovskata organizacija na KPM, naskoro i taa
grupa se priklu~ila kon ~etvrtata desetina na Vtoriot ju`nomoravski NOPO. So prilivot na
novi borci, taa ~etvrta desetina
prerasnala vo ~eta na Vtoriot
ju`nomoravski NOPO i izvr{ila napad na èlezni~kata linija
severno od Bukurevac, na rudnicite Trnava i Ostrovica, vodela borba so ~etni~kite sili kaj
s. Nerav (Srbija) i izvr{ila drugi akcii. Koga grupata narasnala
na 21 borec od Kumanovsko, se izdvoila vo poseben Kumanovski
NOPO (mesnost Slivni~ki U{i
kaj s. Slivnica, Vrawsko), po {to
se upatila da dejstvuva na kozja~kiot teren, Kumanovsko. Odredot
vodel borba so bugarskata vojska
i policija vo manastirot Karpino (5. X), so ~etni~kite sili vo
s. Dragomance (7. X), so kontra~etnicite na Suqo vo reonot na
s. Dumanovce (9. X), vr{el diverzii na èlezni~kata linija SkopjeNi{ i dr. Koga se zgolemil na
nad 100 borci, prerasnal vo Prv
kumanovski NO bataljon Jordan Nikolov-Orce.

1941-1945. Dokumenti, Kumanovo, 1988.
LIT.: Spomen-zbornik na zaginatite
19411945, Kumanovo, 1976, 174176; Od desetina do bataljon. Podgotvil S. Markovski. Nova Makedonija, XXXIX,
13088 1397, Skopje, 1-10. VII 1983. S. Ml.
KUMANOVSKI NARODNOOSLOBODITELNI PARTIZANSKI ODREDI (12. X 1941

1943) partizanski edinici na
NOV i POM. Prvin bile formirani Karada~kiot NOPO (Menkova Koliba, Kumanovsko, 12. X
1941 s. Belanovce, Kumanovsko,
14. X 1941) i Kozja~kiot NOPO
(Studena Voda, Kumanovsko, 12. X
1941 s. Malotino, Kumanovsko,
17. X 1941), no samo po nekolku dena bile razbieni od bugarskite
okupatorski sili. Podocna bil
formiran Tretiot kumanovski
NOPO (manastir Sv. Prohor
P~iwski#, 2. VIII 1943 10. X 1943),
koj potoa bil preimenuvan vo
Skopsko-kumanovski NOPO (10.
X 10431. XII 1943), a posle prerasnal vo Kumanovski NO bataljon Jordan Nikolov# (1. XII 1943).
Podocna bil formiran i êt-
Kunovo - ûki, s. Orizari - Mogila III od èleznoto

i rimskoto vreme
kompleksni pogrebni mogili so

sloèna struktura, vo koi pove}epatno, vo razni periodi, e vr{eno pogrebuvawe. Mogila III e
edinstvenata celosno arheolo{ki istraèna. Nea ja so~inuvala
pomala èleznodopska grobnica
ogradena so kamenen prsten, dopolnitelno nasipana vo rimskiot period. Vo nea bile vkopani 20
grobovi. Me|u pogrebuvawata od
XX v., vkopani vo rimskiot nasip,
pri istraùvawata e otkrien
eden centralen srednovekoven
grob. Naodite povrzani so nego
(par bronzeni pozlateni mamuzi,
bronzen prsten i kerami~ko grne) go otkrivaat identitetot na
pokojnikot (verojatno vitez),
u~esnik vo III krstonosen pohod
(ok. 1189), edinstven naod od ovoj
vid vo Makedonija.
LIT.: Q. Xidrova, Grobot na krstonosecot od Kunovo-ûki, Zbornik na Muzej
na Makedonija Arheologija#, 2, Skopje,
2006, 259289.
Q. X.
Kumanovskiot partizanski odred (1943)
KUNOVSKI, Zafir (Debar, 04.

III 1934 Skopje 14. IV 2004)
arhitekt, rakometar i trener. Zavr{il Arhitektonski fakultet
vo Skopje (1964). Bil ~len na RK
Rabotni~ki# od Skopje (1953
1958), koj vo ovoj period bil tripati prvak na Makedonija vo gole777
KUNOVSKI
Zafir
Kunovski
miot, petpati vo maliot rakomet

i dvapati osvojuva~ na Kupot na
Makedonija. Klubot igral vo Prvata sojuzna liga (1954, 1955 i
1958). Bil najdobar strelec vo
ekipata. Nastapuval i za drugi
klubovi vo Makedonija (do 1960), a
potoa bil uspe{en trener. Za Reprezentacijata na Jugoslavija odigral tri natprevari (1957).
D. S.
Vasil
Kunoski
sela detska istorija koja sekoga{

umee da intrigira i da nasmee.
DELA: Vol{ebno liv~e, Sk., 1950; Pesni,
Sk., 1953; \erdan~e, Sk., 1956; Zaj~e bez

opav~e, Sk., 1957; Pretprazni~ni ve~eri,
Sk., 1960; Stra{no, postra{no i najstra{no, Sk., 1963; Ha-ha-ha i dve-tri ah,
Sk., 1964; Svetulki nad trevi, Sk., 1964;
To{o, Sne{ka i 101 sme{ka, Sk., 1970;
Oro veselo, Sk., 1979; Oro {iroko, Sk.,
1984.
V. Toc.
KUPRIJANOVSKI (NOVGORODSKI) LISTOVI v. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo

KURBAN obredna `rtva dadena po odreden povod. Vo dale~noto minato `rtvite se davale na
paganskite boèstva, a podocna
tie im bile nameneti na svetitelite, iako hristijanskata crkva
ima negativen odnos kon ovaa pojava. Kiril Pej~inovi} vo deloto
Ogledalo# (Budim, 1816), kade

{to zboruva za sueverieto me|u
narodot, posebno go naglasuva
kurbanot kako ne{to {to ne smee
da se izveduva vo krugot na crkvata. Sepak, kurban se dava i za pove}e praznici {to se praznuvaat
so doma{ni slu`bi. Se veruva deka vo minatoto se `rtvuvale i lu|e, osobeno mladi, no podocna
ovoj surov obi~aj bil zamenet so
`rtvuvawe ìvotni (jagne, tele i
sl.). Osobeno poznata `rtva e koleweto kurban vo temelot na ku}ata ili na drug pogolem objekt.
Se veruva deka sekoja pogolema
gradba (ku}a, kula, most i dr.) nema da se zastoi ako vo temelot ne
se zayida `rtva.
LIT.: Marko K. Cepenkov, Makedonski
narodni umotvorbi, kn. 9, Narodni veruvawa, Detski igri, Skopje, 1972, 48;
Kiril Pej~inovi}, Sobrani tekstovi,
Priredil Blaè Koneski, Skopje, 1974;
Tanas Vraìnovski, Narodna mitologija na Makedoncite, kn.1, Skopje-Prilep, 1998, 267269 i kn. 2, 111112, 120,
124143.
M. Kit.
KURBINOVO (Resensko) Manastirot Sv. \or|i# i nekropolata se smesteni na 12 km jugoisto~no od Resen. Pri istraùva~kite raboti na crkvata (krajot na
XII v.) vo 1953 g. se otkrieni grobovi vo nea i okolu nea (V. Lahtov). Grobovite se so kamena konstrukcija. Toga{ se identifikuvani i nau{nicite {to se narekuvaat tip Kurbinovo. Vo 1967 g.
Spase Kunovski: Portret so ~ador, 1971
KUNOVSKI, Spase (Debar, 24.

IX 1929 Skopje, 1. VIII 1978)
slikar, najzna~aen pretstavnik
na nadrealizmot i metafizi~koto slikarstvo. Bil ~len na grupata Mugri. Diplomiral na ALU vo
Zagreb (1953). Oblikuval zagado~ni urbani pejzaì so fantasti~ni figuri vo sivo-sina gama
(Logor, 1960; Vizija, 1961; Minato, 1966; Maneken, 1967). Go izrabotil zgrafitoto Bratstvo i
edinstvo vo Debar (1969). S. Ab.-D.
KUNOSKI, Vasil (Debar, 20. XI
1916 Skopje, 13. VI 1993) poet
za deca. Zavr{il U~itelska {kola. Rabotel kako urednik vo Redakcijata na Detska radost# pri
NIP Nova Makedonija#. Eden od
osnovopolo`nicite na sovremenata makedonska literatura za deca i mladina. Naj~esto koristej}i
ja dosetkata, svetot na deteto i na
detstvoto se prestoruvaat vo ve778
Arhangel Mihail, freska vo crkvata Sv. \or|i# vo Kurbinovo (1191)
KURC
del na Makedonija (15301531).

Od toa izdanie imalo za~uvani
primeroci po eden vo Muzejskata
biblioteka vo Saraevo i vo Univerzitetskata bilioteka vo Qubqana, a dva primeroka vo Narodnata biloioteka vo Belgrad, no
se izgubeni. Sega e za~uvan samo
rakopisen prepis.
Crkvata Sv. \or|i, Kurbinovo (1191)
se vr{eni sonda`ni iskopuvawa

vo okolniot prostor, a vo 1981 g.
se istraèni nekolku grobovi so
karakteristi~ni naodi na nakit
od sredniot vek i periodot na
turskoto srednovekovje.
LIT.: B. Aleksova, Eden nov tip na obetki od arheolo{kite naodi vo Makedonija, ZAM, III (19591960), Skopje, 1961,
9193; E. Maneva, Srednovekoven nakit
od Makedonija, Skopje, 1992, 216. El. M.
Kurier#, neoficijalen organ na MNLD vo Sofija (1904)
KURIER# (KURIER#) (Sofija, 1. VII 31. XII 1904) tretiot vesnik na redaktorot-izdava~
Stefan Jakimov Dedov, prodolènie na v. Balkan#, neoficijalen organ na MNLD vo S.-Peterburg. Izleguva nedelno (br.
412 dvapati nedelno) na bugarski
jazik. Se zalaga za Makedoncite
kako etnokulturen subjekt, za avtonomija na Makedonija i za balkanska federacija. Prestanuva po
br. 20 od finansiski pri~ini.
BIBL.: Prevod na srpski jazik êdomil

Mijatovi, Vidovdan#, br. 7788, Beograd, 1863; Prevod na bugarski jazik vo
Periodi~esko spisanie na Blgarskoto
kniòvno druèstvo#. kn. 4, Sofi, 1883;
Itinerarium Wegrauss Kn. May. potschafft gen
Constantinopel zu dem Turkischen Keiser Soleyman Anno XXX. Izdadeno od E. LambergSchwarzenberg, Innsruck, 1910; Putopis kroz
Bosnu, Srbiju, Bugarsku i Rumeliju 1530. Prijevod \. Pejanovi}, Sarajevo, 1950.
LIT.: R. Matkovi}, Putovanja po Balkanskom poluotoku XVI veka, Rad# JA, Zagreb,
1881, 56.
S. Ml.
KURTEV, Vladimir (Pleven, 19.

H 1888 Sofija, VI 1946) Bugarin, u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvièwe. Zavr{il
istorija i geografija na Sofiskiot univerzitet. Kako u~enik
stanal ~len na VMORO (1905),
~etnik vo ~etata na tikve{kiot
vojvoda D. Daskalov (1907), u~estvuval i vo bitkata kaj Noòt#.
Po Prvata svetska vojna bil profesor i direktor na gimnazijata
vo ]ustendil, pretsedatel na
dru{tvoto Ilinden#, blizok sorabotnik na Iv. Mihajlov, punktov na~alnik na VMRO vo ]ustendil (1926), rezerven ~len
(1928) i ~len na CK na VMRO
(1932). Vo 1946 bil uapsen od
vlastite i strelan.
IZV.: Dràven arhiv, Kstendil, op. 2,
a. e. 101; Boris J. Nikolov, Vtre{na
makedono-odrinska revolcionna organizaci. Vojvodi i rkovoditeli
(18931934). Biografi~no-bibliografski spravo~nik, Sofi, 2001.
Z. Tod.
1980, 159161.
Bl. R.
KURIPE[I], Benedikt (Benedikt Curipeschitz) (Gorwi Grad, XVI

v.) slovene~ki patopisec. Gi
poznaval latinskiot i germanskiot jazik i bil strasten izu~uva~ na istorijata. Kako poznava~
na politi~kite i verskite odnosi vo Osmanliskata Imperija i
kako latinski preveduva~#, bil
vklu~en vo 30-~lenoto avstrisko
prateni{tvo {to go upatil Ferdinand I kaj sultanot Sulejman vo
Carigrad za sklu~uvawe primirje, predvodeno od kraleviot sovetnik Hrvatot Mikola Juri{i}
i kralskiot namesnik na Kraina
grofot Jozef fon Lambert. Vo
Viena (1531) objavil patopis za
negovoto minuvawe vo severniot
Saliu
Kurte{
KURTE[, Saliu (Saliu Kurtesh)

([timle, Kosovo, 1940) pravnik, univ. profesor. Osnovno
u~ili{te zavr{il vo rodnoto
mesto, a sredno obrazovanie vo
Pri{tina. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Pri{tina
(1965), magistriral na Pravniot
fakultet vo Zagreb i doktoriral
na Pravniot fakultet vo Pri{tina (1977) na tema Sozdavawe-
to, razvojot i polo`bata na SAP

Kosovo vo jugoslovenskata socijalisti~ka federacija. Na Pravno-ekonomskiot fakultet vo
Pri{tina be{e izbran za asistent (1965), docent (1973), vonreden (1978) i redoven profesor po
Ustavno pravo (1983). Istiot nastaven predmet go predava i na
Pravniot fakultet na Jugoisto~na Evropa vo Tetovo. Bil viziting profesor na pove}e stranski univerziteti vo Evropa i
Azija. Objavil pogolem broj trudovi i u~ebnici od oblasta na ustavnoto pravo.
BIBL.: E Drejta kushtetuese, Tetove, 2002;

Kontrolli gjuqesor i kushtetutshmerise n bote,
Tetove, 2002.
Sv. [. Hat. O.
Jozef
Kurc
KURC, Jozef (Josef Kurz) (Praga,

ê{ka, 3. II 1901 Praga, ê{ka,
6. XII 1972) ~e{ki slavist, univ.
prof. Studira na KU vo Praga
kade {to doktorira vo 1924 g.
(disertacija za Zografskoto ev.),
a so vtor doktorat (DrSc) se zdobiva vo 1964 g. vrz osnova na trudot Studie ze syntaxe jazyka staroslov2nskho. Prof. na MU vo Brno i
na KU vo Praga. ^len na HAZU,
inicijator i nositel na brojni
proekti i na {iroka me|unarodna sorabotka, a na prvo mesto na
izrabotka na stsl. re~nik i csl.
re~nici, gl. red. na Slovnik jazyka
staroslov2nskho (Praha, 19661997).
Vo nau~niot opus dominira paleoslovenisti~kata problematika
(kirilometodievski problemi,
vizantisko-slovenski odnosi,
tekstolo{ki i morfo-sintaksi~ki pra{awa) i interes kon istorijata na slovenskata filologija
(slavistika vo prerodbenskiot i
vo jagi}evskiot period). Posebno
vnimanie posvetuva na genezata
na sloènata deklinacija na pridavkite i na pojavata i razvojot
na ~lenot, na jazikot na Zografskoto i Asemanovoto ev. kako negov editor (1929, 1955). Visoki nau~ni i pedago{ki kvaliteti ima
negoviot U~ebnik po stsl. jazik.
Bibliografijata na J. Kurc sodrì 440 edinici.
DELA: (izbor) Evangeliarium Assemani, I,
Praha, 1029 (so J. Vajs); K Zografskemu evange-
779
KUR[UMLI-AN
liu. I. Slavia#, 9, 19301931, 465489,

673695; II. Slavia#, 11, 1932, 385424; K
otazce clenu v jazycich slovanskych, se zvlastnim
zretelem k staroslovenstine. I. Byzantinoslavica#, 7, 193738, 212240; II. Byzantinoslavica#, 8, 19391946, 172288; Evangeliar Assemanuv II, Praha, 1955; Ucebnice jazyka staroslovenskeho, Praha 1969; Kapitoly ze syntaxe a
morfologie staroslovenskeho jazyka, Praha, 1972
(izbor od trudovi so morfosintaksi~ka
problematika).
BIBL.: L. Rehacek, Bibliograficky soupis vedeckych praci prof. PhDr. Josefa Kurze, DrSc s
prehledem jeho cinnosti, UK Praha, 1968; Z. Ribarova, Dodaci bibliografiji Josefa Kurza, Slovo# 38, 1988, 101107.
Zd. R.
KUR[UMLI-AN (Skopje, Stara

~ar{ija, 1549) spomenik na kulturata. Izgraden od Muslihudin
Abdul Gani el Madini, zave{tan
kon Du}anxik xamijata, podignata od istiot ktitor. Imeto Kur{umli go dobil vo XIX v. po olovniot pokriv (tur. kurun olovo).
Ima povr{ina od 2.800 m so 60
prostorii smesteni na dva kata.
Anot se sostoi od dva dela, pogolemiot od koi sluèl za smestuvawe na trgovcite i nivnite stoki, a vo drugiot del se nao|ala
{tala i drugi pomo{ni prostorii. Glavniot del ima pribli`no kvadratna forma okolu kvadraten dvor i se sostoi od prizemje i kat. Vo prostoriite se prio|a od trem vo prizemjeto i od galerija na katot, povrzani so polukru`ni laci potpreni na masivni kameni stolpci. Pokrien e
so svodni konstrukcii. Graden e
so kamen i so tula. Vo vtorata polovina od XIX v. bil pretvoren vo
zatvor. Od 1955 g. e otvoren lapidariumot na Arheolo{kiot muzej
na Makedonija. Vo letniot period sluì kako otvorena scena. Po
golemite o{tetuvawa (vo 1963) se
izvr{eni poobemni restavratorsko-konzervatorski zafati. Vo
Kur{umli-an, Skopje (1549)
780
~ar{ijata se za~uvani i Kapan-an

i Suli-an.
LIT: D-r Hasan Kale{i, Koj e graditel i
koga e izgraden Kur{umli-an vo Skopje?,
Glasnik na INI#, br. 1, Skopje, 1971; Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski
spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Salih
Asim, Istorija na Skopje i negovata
okolina. Prevod i komentari d-r Dragi
\orgiev, Skopje, 2005.
Dr. \. i Kr. T.
KUSOKRILCI (Staphylinidae)
tvrdokrilni insekti so dolg abdomen i so kusi pokrovni krilja
(elytrae). Se hranat so najrazli~en
vid hrana; se
sre}avaat vo
gabi, gnileì,
na movovi, mr{i i sl. Vo svetot se poznati
preku 20.000 vidovi, a vo MaKusokrilci
kedonija se poznati samo nekoi vidovi kusokrilci {to ìveat vo molikovi
{umi.
V. T. K. M. Kr.
KUTMIÊVICA oblast kade

{to, spored Prostranoto ìtie na sv. Kliment (gl. 17) sv.
Kliment ja zapo~nal vo Makedonija (886) svojata prosvetitelska
dejnost, a koga bil rakopoloèn
za prv slov. ep. (893) na negovo
mesto do{ol sv. Naum. Nazivot K.
e poznat samo od ova mesto na gr~.
ìtie od Teofilakt (napi{ano
vrz osnova na slov. predlo{ka), a
dokumentirano od 9 rakopisi (6
od koi vo fragmenti). Vo rakopisite na ova gr~. ìtie, kade {to e
za~uvana 17 gl., imeto K. se predava razli~no Koutmitzinitzan/-s
(Mosk.-Ohr.), Koutmitzinas (Vatop.) i dr., {to pokaùva deka
toa bilo o{teteno (pogre{no
pro~itano od glag. rakopis) u{te vo avtografot. Poradi toa od

nego ne moè da se opredeli to~no kade se nao|ala oblasta i bara
novi onomasti~ki istraùvawa.
Od kontekstot i od drugite
spomnati imiwa vo gl. 17 sepak
moè pribli`no da se odredat
nejzinite granici so glavno sedi{te gr. Devol vo gorniot tek
na r. Devol (kaj dene{na Kor~a),
kade {to knez Boris mu dal na
Klimenta tri ku}i i (za po~ivka) edna kraj Ohrid i edna vo
Glavinica, verojatno nekade vo
Ju`na Albanija.
LIT.: N. L. Tunickii, Sv. Kliment, episkop slovenskij. Ego ìzn i prosvetitelska detelnost, Sergiev Posad
1913, 151190; Iv. Snegarov, Blgarskit
prvou~itel
Kliment
Ohridski,
GSUBF#, 4 19267, 219334; A. Milev,
Grckite ìti na Kliment Ohridski,
S., 1966, 124125, 156; Kr. Stan~ev G. Popov, Kliment Ohridski. @ivot i tvor~estvo, S., 1988, 1718, 3841; P. Hr. Ilievski, Pojava i razvoj na pismoto, Sk.,
2006, 305315.
P. Hr. Il.
KUTRIGURI hunobugarski
plemiwa na teritorijata me|u
Dolen Dnepar i Dunav (VI v.).
Predvodeni od Zabregan, pominale preku r. Dunav i navlegle vo
Trakija kon Carigrad, minale
niz Makedonija do Grcija (558/
559). Porazeni, sklu~ile mir so
Vizantija i se povlekle. Po porazot od Utigurite, Avarite lesno
gi pokorile (562).
LIT.: V. Zlatarski, Izvestieto na Mihail Siriski za preselenieto na Blgarite, Tom V: Izbrani proizvedeni, Sofi, 1972; R. Ra{ev, Prablgarite prez
VVII vek, Sofi, 2005.
B. Petr.
KUTUREC, Tomo (Kru{evo, 1906

Skopje, 14. XII 1979) komunisti~ki deec, politi~ar i diplomat. Bil ~len na KPJ (1935) i
sekretar na Poverenstvoto na
KPJ i MK na KPJ vo Kru{evo.
Kako eden od organizatorite na
NOB vo Kru{evsko i Debarsko,
bil izbran za delegat na Vtoroto
zasedanie na AVNOJ i u~esnik na
Prvoto zasedanie na ASNOM.
Po Osloboduvaweto bil sovetnik vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti vo Belgrad (1949),
sovetnik vo Ambasadata na FNRJ
vo Bern (1950), potpretsedatel na
Narodnoto sobranie na NRM
(19511953), direktor na Uredot
za informacii na Vladata na
NRM, ~len na Pretsedatelstvoto
na Glavniot odbor na SSRNM,
republi~ki naroden pratenik,
pretsedatel na Dru{tvoto na
Obedinetite nacii za NRM i dr.
LIT.: Zlate Biljanovski, Odredot Pitu Guli#, 1973; istiot, Kru{evski NOP
odred, Beograd, 1971; Kru{evo, Skopje,
1977; istiot, Odredot Pitu Guli#,
Skopje, 1990.
S. Ml.
KU[EVSKI
kompozitor, istraùva~ na ju`noslovenskata narodna muzika.

Kako sobira~ na narodno tvore{tvo, zabeleàl i melografiral
okolu 4.000 narodni pesni, od koi
okolu 2.000 i se objaveni, a okolu
700 se ostanati vo rakopis. Vr{el komparativni analizi na hrvatskite narodni pesni so drugite ju`noslovenski narodni pesni.
Mihajlo
Kufojanakis
KUFOJANAKIS, Mihajlo (Skopje, 20. III 1958) violinist. Diplomiral na FMU vo Skopje (Z.
Dimitrovski, 1981). Postdiplomski studii zavr{il na Dràvniot konzervatorium P. I. âjkovski# vo Moskva (D. Ciganov,
1983). Od 1986 g. e profesor na
FMU vo Skopje. Voda~ na Kvartet Gajdov# (19891995). Solisti~ki koncertiral vo RM i vo
pove}e evropski zemji. Sn. ^.-An.
BIBL.: Prilog za povijest glazbe ju`noslavjanske, Rad# JA, Zagreb, 18771882; Ju`noslovenske narodne popievke, I-V, Zagreb,
18781881 i 1941.
S. Ml.
KUÊVI[KI MANASTIR
v. Sveti Arhangeli#
KUÎWA, SLEPI (Spalacinae)
potfamilija od familijata gluvci, staorci,
poljanki
i
slepi ku~iwa
(Muridae) specijalizirani
za ìvot pod
zemja. Kaj nas e
prisuten eden
vid, slepo ku~e (NannospaSlepo ku~e
lax leucodon).
LIT.: S. Petkovski B. Krystufek, Cica~i na
Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-Jones,
G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J.
H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. B.
M. Thissen, V. Vohralik, J. Zima, The Atlas of
Sv. P. & V. Sid.
Frawo
Kuha~
KUHA^, Frawo Ksaver (Osiek,

20. XI 1834 Zagreb, 18. VI 1911)
folklorist, etnomuzikolog i
KU[EVSKI, Voislav (s. Trabotivi{te, Del~evsko, 28. VII 1921

Skopje, 3. I 1999) istori~ar, redoven profesor na Filozofskiot
fakultet vo Skopje. Zavr{il u~itelska {kola vo Skopje (1941) i ednogodi{en kurs za predava~i po is-
Voislev
Ku{evski
torija i po geografija (1946). Bil

inspektor po istorija za srednite
u~ili{ta (1949 1959), direktor vo
sredni u~ili{ta i predava~ na
VP[ Kliment Ohridski. Asistent na Filozofskiot fakultet
(od 1959), predava~ po predmetot
Metodika na nastavata po istorija
(1961). Doktoriral (1965) na tema
Makedonija pred Dru{tvoto na
narodite. Bil izbran za docent
(1967), vonreden (1972) i redoven
profesor (1977). Bil prodekan na
Filozofskiot fakultet. Istraùval vo pove}e arhivski centri
vo zemjava i vo stranstvo.
BIBL.: VMRO(Obedineta) sprema postavuvaweto na makedonskoto pra{awe
pred Dru{tvoto na narodite, Istorija, 1, Skopje, 1985; Gr~ki diplomat za
makedonskiot jazik, Prilozi, XXII, 2,
Skopje, MANU, 1991; Za dejnosta i ulogata na VMRO na Todor Aleksandrov i
Ivan Mihajlov vo vrska so postavuvaweto na makedonskoto pra{awe vo Dru{tvoto na narodite (19201934), zb.
Sto godini od osnovaweto na VMRO i
90 godini od Ilindenskoto vostanie,
Skopje, 1994.
LIT.: Dimitar Dimeski, Voislav Ku{evski (in memoriam), Istorija, XXXVI,
12, Skopje, 2000.
V. \.
781
L
LABINO OHRID srednovekovna nekropola na gradot Ohrid
smestena na zapad od Plao{nik,
otkriena slu~ajno pri po{umuvaweto (19551956). Lokacijata (podaleku od crkvenite objekti), kako i naodite (site se od bronza),
upatuvaat na zaklu~ok deka ovde
bile pogrebuvani srednoimotni
gra|ani na Ohrid vo XIXIII v.
dot e crnomodra bobinka so edna

semka. Vo anti~ko vreme se smetalo za sveto drvo na Apolon,
simbol na mudrosta i na slavata.
Kaj nas moè da se odgleduva juÀl. And.
no od Demir Kapija.
LIT.: V. Lahtov, Ranosrednovekoven nakit vo srednovekovnata zbirka na Narodniot muzej vo Ohrid, Lihnid#, 1, Ohrid, 1957; E. Maneva, Srednovekoven nakit od Makedonija, Skopje, 1992, 177, 178.
El. M.
LAV OHRIDSKI (Paflagonija, Mala Azija, XI v. Ohrid,

1056) ohridski arhiepiskop (ok.
10371056) i knièven deec. Po
Joana Debarski, toj bil prv ohridski arhiepiskop od nemakedonsko poteklo Vizantiec. Go
obnovil soborniot hram Sv. Sofija#, razurnat vo 1018 g od Vizantijcite pri osvojuvaweto na
Ohrid. So polemi~kite dela protiv Latinite i enciklikite upateni do papata Lav IX (10491054)
i do site episkopi go otvoril sudirot za kone~noto odvojuvawe na
Zapadnata i Isto~nata crkva od
op{tohristijanskata ekumena.
LIT.: I. Snegarov, Istori na Ohridskata arhiepiskopi, 1, Vtoro fototipno izdanie, Sofi, 1995, 195197; J. Bel~ovski, Ohridskata arhiepiskopija od
pod turska vlast, Skopje, 1997; I. Velev,
Vizantisko-makedonski knièvni vrski,
Skopje, 2005, 176178.
I. Vel.
LAVOR (Laurus nobilis L., fam. Lauraceae) mediteransko malo zimzeleno drvo. Listovite se koèsti, izdolèno-elipsovidni, temnozeleni, bogati so eterski masla i se koristat kako za~in. Plo-
Lavor
skago korol Marka# i prepora~uva~ za negovite postdiplomski

studii na Katedrata za slovenska
filologija (1902).
BIBL.: Spisok trudov prof. P. A. Lavrova, Izvesti Akademii nauk#, 6 ser.,
1923, 17; B. M. Lpunov, Spisok u~enh
trudov akad. P. A. Lavrova, nape~atannh s 1923 g., Izvesti AN#, 7 ser., Otdelenie gumanitarnh nauk, 8, M., 1930;
Blaè Ristovski, Ranite rakopisi na
Krste P. Misirkov na makedonski jazik,
Skopje, 1998.
Bl. R.
Petar
Alekseevi~
Lavrov
LAVROV, Petar Alekseevi~ (Jaroslav, Rusija, 6/18. IX 1856 Leningrad/SPb., 24. XI 1929) ruski
slavist, kirilo-metodievist, paleograf i istori~ar na starata
slovenska pismenost i literatura. Go zavr{il Istorisko-filolo{kiot fakultet na Moskovskiot univerzitet (1879). Kandidatska disertacija odbranil za srpskite narodni pesni od kosovskiot ciklus, magisterska za crnogorskiot poet P. P. Wego{ i negovoto literaturno delo (1887), a
doktorska za zvukovite i formalnite osobenosti na bugarskiot jazik (1893). Bil profesor na Moskovskiot, Var{avskiot, Novorosiskiot (Odeskiot) i S.-Peterbur{kiot univerzitet. Izbran za
dopisen (1902) i redoven ~len
(1923) na RAN, a dop. ~len e i na
Srpskata (1906), ê{kata (1907) i
Jugoslovenskata akademija na naukite (1911). U~esnik vo Makedonskata ekspedicija# na RAN
(1900), koga se zapoznava i so svojot iden student K. P. Misirkov.
Gi voveduva prvite univerzitetski predavawa za makedonskite
govori (1900/01) i go pottiknuva
Misirkova da sobira narodni
pesni i da napravi opis na svojot
kraj na rodniot govor, pa stanuva
i negov mentor za diplomskata rabota K voprosu o narodnosti i
pri~in populrnosti Makedon-
Asen
Lagadinov
-Dim~o
LAGADINOV-DIMÔ, Asen
(Razlog, 28. V 1919 m. Betolovoto, Pirin Planina, 5. VIII 1944)
istaknat mladinski rakovoditel,
eden od prvite partizani vo Razlo{ko. @iveel i rabotel vo Sofija (od 1937). Sorabotuval po
partiska linija so Nikola Vapcarov, Ivan Kozarev i dr. Se vratil vo rodniot grad (22. VI 1941) i
stanal eden od prvite partizani
vo Razlo{kata partizanska ~eta,
bil borec vo Razlo{kiot partizanski odred Jane Sandanski#,
odnosno Nikola Parapunov#.
Zaginal vo oruèn sudir so kontra~etnici, preoble~eni kako
makedonski partizani od Vardarskiot del na Makedonija.
LIT.: Georgi Dòdòv, Asen Lagadinov
(Biografi~en o~erk), II izd., Sofi, 1968;
Pirinski sokoli, Sofi, 1970; Bezsmrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba
protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrg, Sofi, 1971.
V. Jot.
LAGADINOV-PETAR, Kostadin (Razlog, 11. IV 1913) u~esnik

vo NOD vo Pirinskiot del na
Makedonija, general-major. Vo
sudski proces (1933) osuden na
12,5 godini zatvor, no emigriral
vo SSSR (1934). Pod psevdonimot
LAZAREVSKI
Petar Stefanov Vrzanov-Makedon~eto, zavr{il visoki voeni

{koli. Se vratil vo Bugarija (11.
VIII 1941) i bil partizan vo Razlo{ko (od X 1941), komandir vo
Razlo{kiot p.o. Jane Sandanski# i Nikola Parapunov#. Prv
komandant na Razlog (po 9. X
1944). Pove}epati bil odlikuvan.
LIT.: Georgi Madolev, Parapunovci.
(Spomeni), Sofi, 1980.
V. Jot.
LAGADINOVA-AMAZONKA,
Elena (Razlog, 9. V 1930) najmladata partizanka vo Pirinskiot
del na Makedonija, doktor po zemjodelski nauki. Bila borec (zaedno so tatkoto i dvajcata bra}a) vo
Razlo{kiot partizanski odred
Nikola Parapunov# (VI 1944).
Po vojnata zavr{ila Zemjodelski
fakultet vo Moskva i se posvetila na nau~nata rabota od oblasta
na agronomijata. Avtor e na nekolku dela. Bila pratenik vo Narodnoto sobranie na NR Bugarija.
V. Jot.
LAGIDI (Ptolemaidi) egipetska dinastija od makedonsko

poteklo (323 g. pr.n.e. 30 g. pr.
n.e.). Ja osnoval Ptolemaj I Soter
(323283), sin na Lag, po kogo i
dinastijata go dobila imeto. Vtoroto ime go dobila po osnova~ot,
Ptolemaj I, koj ja izbral Aleksandrija za svoja prestolnina.
Dinastijata dala preku dvaeset
vladeteli na Egipet: Ptolemaj II
Filadelf (283246), Ptolemaj III
Everget (246221), Ptolemaj IV
Filopator (221204), a od vremeto na Ptolemaj V Epifan
(204180) mo}ta na Lagidite zapo~nala da opa|a, zapo~nal period na dinasti~ki borbi, koj trael
do pa|aweto pod rimska vlast.
Posleden vladetel bila kralicata Kleopatra VII (5130).
LIT.: G. Holbl: Geschichte des Ptolemaerreiches. Politik, Ideologie und religiose Kultur von
Alexander dem Groen bis zur romischen Eroberung, Darmstadt, 1994.
K. Ax.
Vasilka
Ladinska
LADINSKA, Vasilka (Kumanovo, 2. H 1928) arhitekt. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet pri Tehni~kata velika {kola
vo Belgrad (1954). Proektirala i
realizirala stanbeni, op{testveni i zdravstveni objekti. U~estvuvala na pove}e anonimni arhitektonski konkursi. Se zanimava i so
publicistika, objavila pove}e
statii vo stru~ni spisanija. Pozna~ajni realizacii: stanben blok
na ul. Makedonija# vo Skopje
(1962); stanben objekt na ul.
Ilinden# vo Skopje (1986 i 1987);
Gimnazija Josip Broz Tito# vo
Skopje (1966); Komunalna banka vo
Kr. T.
Kumanovo (1964).
LAZAR POP TRAJKOV, ISELENI^KO DMBENSKO DOBROTVORNO DRU[TVO (Toronto, Kanada, 1940 ?) dru{tvo na
Makedoncite po poteklo od s.
Dmbeni (Kostursko), Egejskiot
del na Makedonija. Bilo formirano so oddeluvawe i osamostojuvawe od istoimenoto dru{tvo vo
Geri, Indijana, SAD.
Sl. N.-K.
LAZAR POP TRAJKOV, ISELENI^KO DRU[TVO (Medison, Ilinois, SAD, 1906 ?)
dru{tvo na Makedonci doselenici po poteklo od s. Dmbeni (Kostursko), Egejskiot del na Makedonija. Dru{tvoto organizaciono se pro{irilo vo Hajmond (Indijana), so svoe oddelno sedi{te,
a potoa i vo Kanada.
Sl. N.-K.

(1955/56 i 1958/59). Objavil golem
broj u~ebnici i nau~ni trudovi
od oblasta na gra|anskoto i trgovskoto pravo.
Sv. [.
LAZAREVI], Marija (Skopje,

1935) redoven profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje. Diplomirala na
Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (1959), a doktorirala na Tehnolo{ko-metalur{kiot
fakultet vo Skopje (1974), kade
{to raboti od 1960 g. (docent od
1972, redoven profesor od 1982
g.). Dekan na Fakultetot. Penzionirana vo 1999 g. Podra~ja: organska hemija, sinteza i karakterizirawe na organski soedinenija.
Avtor e na nau~ni trudovi i na
nau~noistraùva~ki proekti.
LIT.: Bilten UKIM#, br. 509, 13. I 1989
g., 68; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki
fakultet Skopje, Skopje, 2000 g., 110.
Sv. H. J.
Blagorodna
Lazarevska
Adam
Lazarevi}
LAZAREVI], Adam (s. @abari,

Srbija, 1900 Belgrad, 1970)
univerzitetski profesor, pravnik. Gimnazija zavr{il vo Nim,
Francija, a Praven fakultet vo
Belgrad (1923), kade {to ja odbranil i doktorskata disertacija na
tema Za dràvnata intervencija
vo semejnite odnosi# (1926). Na
istiot fakultet bil izbran za
honoraren nastavnik po predmetot Gra|ansko pravo (1933) i za
vonreden profesor po predmetot
Gra|anska sudska postapka (1939).
Za redoven profesor po predmetite Gra|ansko pravo i Gra|anska
sudska postapka bil izbran na
Pravniot otsek na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje
(1951), a podocna go predaval i
predmetot Gra|anska sudska postapka s do odeweto vo penzija
(1968). Dvapati bil dekan na
LAZAREVSKA, Blagorodna Sotirova (Prilep, 17. I 1932) spec.

po bolesti na ustata i zabite, redoven prof. na St. f. Habilitirala vo 1974 g. Se usovr{uvala vo
Moskva, Odesa, Leningrad, Belgrad. Inicijator za stru~na publikacija na stomatolozite vo
Makedonija. Publikuvala 136
statii. U~estvuvala i rakovodela nau~ni proekti. Prodekan i
dekan na St. f. i rakovoditel na
Klinikata.
E. M.
Mom~ilo
Lazarevski
LAZAREVSKI, Mom~ilo Blagoev (Kumanovo, 6. II 1934) gine783
LAZAREVSKI
kolog-aku{er, uroginekolog, redoven prof. po ginekologija i

aku{erstvo na Med. f. Bil direktor na Ginekolo{ko-aku{erskata klinika i prodekan na Med.
f. vo Skopje. Opi{al slizen prolaps na mo~niot meur, vrski me|u
pelvi~na koskena morfotopografija i etiopatogeneza na genitalen prolaps i ja dal Teorijata na
nepermanentno aktivna suburetralna potporna struktura (originalni operacii za urinarna
stres inkontinencija: slingovidna kolposuspenzija i suburetralna duplikacija na vaginata); patentiral dvobalonski lateks kateter za uretrografija.
BIBL.: Lincontinence durines 1effort chez
la femme, Aspects colpocystographiques, J.
Gyn. Obst. Biol. Repr.#, 1, 1972; Colpocystography in cases of genital prolapse and urinary
stress incontinence in women, Am. J. Obstet.
Gynecol.#, 122, 1975; Suburethral duplication of
the anterior vaginal wall An original operation
for urinary stress incontinence in women.
Int.Urogynecol. J.#, 6, 1995; Biomechanics of
urinary stress incontinence surgery Theory of
the non-permenetly acting suburethral supportive structure, Int. Urogynecol. J.#, 11, 2000; Etude critique des procedees radiologiques de
lopacificquation de lurethre feminin. Faculte
de Medecine, Paris, 1971; Morfotopografski, stati~ki i dinami~ki promeni pri
genitalen prolaps i urinarna stres-inkontinencija, Skopje, 1974; Medicinski
fakultet Skopje 19471987, Skopje, 1987;
Biomehanika na genitalen prolaps i urinarna stres inkontinencija, Kumanovo,
2001; koavtor: Advances en obstetricia y ginecologia, Barcelona, 1978; Ginekologija i opstetricija, Beograd, 1983; Ginekologija
i perinatologija, Zagreb, 1989; Perineologie... comprendre un equilibre et le preserver,
Verviers, 1998; Ginekologija i perinatologija, Vara`dinske Toplice, 1995; Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata Prira~nik za lekari, Skopje, 2000.
M. L.
LAZAREVSKI, Nikola (Skopje, 29. III 1931 Skopje, 4. XII 2002)

filmski scenograf. Od 1953 g.
rabotel vo Vardar film#, prvin
kako asistent, a potoa kako scenograf, arhitekt, organizator na
film i direktor na film. Za makedonskata kinematografija ima
realizirano pove}e desetici
filmovi, me|u koi se i 23 igrani,
kade {to rabotel vo svojstvo na
scenograf. Isto taka, ima sorabotuvano i na pove}e me|unarodni filmski koprodukcii. Za svojot obemen opus toj e pove}epati
nagraduvan so stru~ni i so op{testveni priznanija.
V. Masl.
LAZAREVSKI, Slobodan Krumev (s. Orlanci, Ki~evo, 1. IX
1939) spec. po maksilofacijalna hirurgija i prof. na St. f. vo
Skopje. Habilitiral vo 1980 g.
Bil prodekan na St. f. i direktor
na Klinikata za maksilofacijalna hirurgija. Avtor e na 50 nau~no-stru~ni trudovi. Koavtor na
Tumori vo maksilofacijalnata
784
Slobodan
Lazarevski
regija# i Ambulantski stomatoE. M.

hirur{ki intervencii#.
LAZARISTI vo Makedonija
~lenovi na Lazaristi~kata misija, osnovana od Katoli~kata crkva vo Istanbul vo 1776 g. so cel da
se propagira katoli~kata vera
me|u pravoslavnoto naselenie na
Otomanskata Imperija. Lazaristite ja {irele i idejata za unija
so katoli~kata crkva. Vo Makedonija osnovale misii vo Solun
(1854) i vo Bitola (1856). Vo Bitola bila izgradena katoli~ka
crkva i bil osnovan crkoven hor.
Lazaristi~koto u~ili{te na
francuski jazik, subvencionirano od francuskata vlada, steknalo osobeno golema popularnost.
LIT.: Slavko Dimevski, Katoli~kata
propaganda i unijatskoto dvièwe vo
Makedonija (od sredinata na XIX vek do
Balkanskite vojni), Odbraneta doktorska disertacija na Filozofskiot fakultet, Skopje, 1961.
M. Ta{.
LAZARICA (XXI v.) makedonski blagorodnik i vojskovodec od

vremeto na Samuilovoto Carstvo. Vo agonijata na makedonskata dràva (1018) toj im se predal
na Vizantijcite so svojot odred
vojnici, za {to dobil po~esti i
privilegii.
Aleksandar
Lazarov
centri, osobeno vo Germanija.

Osnovopolo`nik e na operativnata ginekologija vo RM i educiral pove}e generacii lekari-ginekolozi. Bil direktor na Ginekolo{ko-aku{erskata klinika
(19751983). Objavil nad 250 naZ. X.
u~ni i stru~ni trudovi.
LAZAROV, Dime (Kavadarci,
1918 Skopje, 30. IV 2001) geod.
fakultet vo Skopje (od 1967 do
penzioniraweto vo 1983 g.) po
predmetite od oblasta na geodezijata. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet vo Zagreb, kade {to
i doktoriral (1964). Bil na studiski prestoi vo Cirih, Lozana i
Moskva. Na Fakultetot rabotel
od 1951 g., osnova~ e na Katedrata
za geodezija. Bil dekan na Arhitektonsko-grade`niot fakultet
(196769) i vr{el mnogubrojni
drugi funkcii, me|u koi i pretsedatel na Sojuzot na inènerite
i tehni~arite na Makedonija i
pretsedatel na Sojuzot na grade`nite inèneri na Jugoslavija. Napi{al u~ebnik po predmetot geodezija i objavil golem broj
trudovi.
Q. T.

rec. I. Thurn, Berlin, 1973.
K. Ax.
LAZARICI obredna igra izveduvana na Lazareva sabota.

U~esnicite se glavno Romi: edna
postara èna i dve de~iwa (ma{ko i ènsko). Odej}i od ku}a na
ku}a, decata peat: Igraj, igraj,
Lazarke, / gola, bosa Ciganke, /
ovaa ku}a bogata / ima dosta dukati...# Pesnite se peat za da izmolat plodnost, sre}a i napredok vo
semejstvoto. Vo nekoi mesta vo
Makedonija obi~ajot s# u{te se
praktikuva.
Tr. P.
LAZAROV, Aleksandar Gligorov (Kavadarci, 27. I 1920 Skopje, 10. I 1990) ginekolog-aku{er,
Skopje. U~esnik vo NOB. Med. f.
zavr{il vo Belgrad (1948), a specijaliziral ginekologija i aku{erstvo (1953) vo Belgrad i
Skopje. Se usovr{uval vo pove}e
Lazar
Lazarov
LAZAROV, Lazar (s. Zrnovci,

Ko~ansko, 2. II 1945) redoven
profesor na FON vo Skopje. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto selo, gimnazija vo Ko~ani i
diplomiral na Filozofskiot fakultet Grupa istorija vo Skopje
(19661970). Izvesno vreme bil
profesor vo gimn. G. Dimitrov#,
rabotel vo RSVR Skopje i potoa
vo INI vo Oddelenieto za Na-
LAZAROV-KOWU[KI
rodnoosloboditelnata vojna i najnovata istorija (19712004). Magistriral na temata Op{testveno-politi~kite organizacii vo

obnovata i izgradbata na Makedonija (1944 1948)# (1975) i doktoriral na Op{testveno-ekonomskiot razvoj na NR Makedonija
(1944 1957)# (1984). Podocna preminal na rabota vo FON vo Skopje (2004).
BIBL.: Op{testveno-politi~kite organizacii vo obnovata i izgradbata na
NR Makedonija 19441948, INI, Skopje,
1979; Zrnovci, Ko~ani, 1980 (so koavtor);
Op{testveno-ekonomskiot razvoj na NR
Makedonija vo periodot na obnovata i
industrijalizacijata na NR Makedonija
19441957, Skopje, 1988; VMRO niz francuskata dokumentacija, Skopje, 1997.
LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija, Skopje, 1998, 141143. S. Ml.
LAZAROV, Lazar Aleksandrov

(Skopje, 11. IV 1953) internistkardiolog, redoven prof na Med.
f. vo Skopje (od 1999). Med. f. zavr{il vo Skopje vo 1977 g., a specijalizacija vo 1984 g. Se usovr{uval vo SAD i vo Germanija.
Doktoriral vo 1978 g., a docent e
od 1989. Direktor na Institutot
za srcevi zaboluvawa (1995
1999). Objavil okolu 230 trudovi.
^len e na pove}e svetski kardiolo{ki zdruènija i laureat na
nivnite priznanija.
BIBL.: Koavtor: [ok i srcevo belodrobno oìvuvawe, Skopje, 1994; Kardiologija, Beograd, 1994; Sovremena dijagnostika
i terapija vo medicinata, Skopje, 2000;
Interna medicina, Skopje, 2003; Vodi~
niz Evropskata Unija, Skopje, 2005; Interna propedevtika, Skopje, 2005; Interna medicina za stomatolozi, Skopje,
2006; Praktikum po Interna medicina,
Skopje, 2006.
Sl. M. P.
LAZAROV, Qup~o (Skopje, 24. I

(od 1995) po predmetite od oblasta na tehni~kata mehanika i jakosta na materijalite. So Fulbrajtova stipendija prestojuval
vo SAD (1978/79), a doktoriral
vo 1985 g. vo Skopje. Rakovodel so
nau~noistraùva~ki proekti.
Objavil pove}e trudovi vo zemjata i vo stranstvo.
Q. T.
LAZAROV, Mihajlo (Skopje,
1932) kerami~ar. Diplomiral
na APU vo Belgrad. Rabotel kako profesor po keramika vo
UPU vo Skopje. Izlagal samostojno i grupno vo Skopje i vo
stranstvo. Raboti unikatna i
skulptorska keramika so prefineto ~uvstvo za plasti~nost, povrzuvaj}i ja tradicijata so dekorativnoto i likovnoto. Sozdava
bioformi i top~esti oblici so
mineralni i rastitelni motivi.
Dobitnik e na pove}e nagradi i
priznanija.
delstvoto, statistika, tro{oci i

kalkulacii). Izbran za docent
(1958), za vonreden (1960) i za redoven profesor (1966), a penzioniran vo 1979 g. Bil rakovoditel
na rasadnik vo Radovi{, direktor na Zemjodelskoto u~ili{te
vo Kru{are (Bugarija), na~alnik
na Oddelenieto za zemjodelstvo
vo Stopanskata komora vo Skopje, urednik na spisanieto Socijalisti~ko zemjodelstvo#. Objavil 70 nau~ni i stru~ni trudovi.
Dr. \o{.
Mihajlo Lazarov: glazirana keramoplastika
LIT.: Vladimir Veli~kovski, Sovremena makedonska keramika, Skopje, 2004.

Al. Cv.
LAZAROV, Todor ([tip, 1869

Sofija, 29. IX 1912) revolucioner, ~len na TMORO. Zavr{il VI
klas gimnazija vo Solun. Stanal
prviot ~len na RK na MRO vo
[tip. Bil u~esnik na Solunskiot kongres (1903) na TMORO.
Povtorno bil uapsen i sproveden
vo osmanliskiot zatvor vo Damask (1905). Po Mladoturskata
revolucija bil amnestiran. Te{ko razbolen, se samoubil.
LIT.: M. Kumanov, Makedoni, Sofi,
1993.
Al. Tr.
Risto
Lazarov
LAZAROV, Risto ([tip, 3. X

1949) poet, kriti~ar, preveduva~, direktor na skopskata televiziska ku}a Telma#. Zavr{uva
Filolo{ki fakultet vo Skopje.
Raboti kako dolgogodi{en novinar vo niza redakcii. Svoevremeno prv ~ovek na agencijata TANJUG. ^len na Makedonskiot PEN
centar, a od 1972 g. ~len i na DPM.
DELA: stihozbirki: No}na ptica vo parkot (1972), Jana (1980), Grozen kikot
(1982), Kapki kisela vistina (1985), Leto preku okeanot (1988), To~ka na vriewe
(1990), Odvajnade`na (1993), Siljan {trkot u{te edna{ ja obletuva Makedonija
(1995), Istori bolezni (1996), Jave
(1996), Heraklea (1999), Kolumbo (2000),
Trojca za preferans (2001), Odmol~ena
(2003), êhopek (2006); poezija za deca:
Gorjan vo Dojran (1988) i Od Bitola pojdov (1990); publicistika: Prvo lice ednina (intervjua) i List po list.
makedonskata knièvnost XX vek (1990).
V. M.-^.
LAZAROV, Stojan ([tip, 1913

Skopje, 1983) agroekonomist.
[tip, gimnazija vo Kraguevac, a
diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zemun, Srbija (1940). Vo nastavniot proces
na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e vklu~en od
1950 g. (smetkovodstvo vo zemjo-
Vawa
Lazarova
LAZAROVA, Vawa (s. Stracin,

Kumanovsko, 27. IV 1930) interpretatorka na narodni pesni. Vo
tekot na svojot ìvot izvesno
vreme rabotela vo Operata pri
MNT, a bila ~len i na Dràvniot ansambl za narodni igri i pesni Tanec#. Ispeala nad stotina
izvorni makedonski narodni pesni i re~isi site se snimeni vo
Produkcijata na MRT (Gukni mi
gukni#, Imala majka dve deca#,
Pro{eta se Jovka Kumanovka# i
dr.). Nastapuvala na golem broj
koncerti na pove}e kontinenti.
Peela vo Albert hol vo London
pred kralicata Elizabeta i premierot Vinston êr~il. Nejziniot vokal se pokaà kako osobeno podatliv za sintezite vo etnomuzikata, koja dominira{e kon
krajot na XX v. Poseben pridones
ima vo sozdavaweto na muzikata
za filmot Pred do`dot# od
Mil~o Man~evski.
M. Kol.
LAZAROV-KOWU[KI, Krsto
(s. Kowuh, Kumanovsko, 1881 Kumanovo, 20. I 1945) kumanovski
785
LAZAROPOLE
vrhovisti~ki vojvoda. Bil u~esnik vo Ilindenskoto vostanie

(1903), a vo vremeto na Balkanskite vojni (19121913) na ~elo
na probugarska komitska ~eta
dejstvuval vo Isto~na Makedonija. Me|u dvete svetski vojni bil
formalen ilegalen kumanovski
vojvoda na VMRO (19191930). Vo
vremeto na NOAVM celosno se
stavil vo slu`ba na bugarskite
okupatorski vlasti. Od Voeniot
sud na Skopskata voena oblast
bil osuden na smrt i strelan.
IZV.: Zoran Todorovski, Gor~livi sudbini na zabludenite borci (15). Spomeni
na Krsto Lazarov-Kowu{ki, Zbor#, br.
4347, Skopje, 1977; Dokumenti za Narodnoosloboditelnata vojna i narodnata
revolucija vo Kumanovo i Kumanovsko
19411942, Vtoro dopolneto izdanie, Kumanovo, 1980; Nova Makedonija#, 21. I
1945; Kumanovo i Kumanovsko vo NOV
19411942 godina. (Materijali od nau~niot sobir odràn na 12, 13 i 14 dekemvri
1978 godina), Kumanovo, 1979.
S. Ml.
suvo i bezvodno, poradi gubewe na

vodata vo pesoklivo-~akalestiot
Dr. V.
nanosen materijal.
na pedago{kata psihologija, 1980; Altruisti~ko i agresivno odnesuvawe, 1997.

Skopje, 1996, 91.
V. Arn.
LAZAROSKI, Jakov Gavrilov

(s. Oktisi, Stru{ko, 18. X 1936)
psiholog, univerzitetski profesor, op{testveno-politi~ki deec. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1959),
kade {to i magistriral (1970) i
doktoriral (1990). Po diplomiraweto rabotel kako industriski psiholog, a potoa vo Slu`bata za psiholo{ki istraùvawa
pri Republi~kiot sekretarijat
za vnatre{ni raboti vo Skopje.
Vo Institutot za sociolo{ki i
politi~ko-pravni istraùvawa
vo Skopje bil izbran za asistent
(1966), a potoa za nau~en sorabotnik (1969). Na Filozofskiot fakultet vo Skopje e izbran za predava~ (1972), a potoa za redoven
profesor (1996). Gi predaval
[umska laza~ka
LAZA^KI (Sittidae) familija

sitni ptici od podredot na pticite peja~ki (Oscines). Vo Evropa
se rasprostraneti vkupno ~etiri
vida, od koi vo Makedonija se sre}avaat tri: obi~na ili {umska
laza~ka (Sitta euroapea), laza~ka
kamewarka (Sitta neymayer) i karpolaza~ka (Tichodroma muraria).
S. Lazaropole
LAZAROPOLE selo vo mija~kiot kraj. Se nao|a na jugozapadnite

padini na planinata Bistra, na
nadmorska visina od okolu 1.300 m.
So Debar, po dolinata na Mala Reka e povrzano so lokalen asfalten
pat. Vo minatoto L. bilo golemo selo. Naselenieto se zanimavalo so
nomadsko sto~arewe. Vo 1953 g. vo
nego ìveele 962 `., no vo podocne{nite godini seloto bilo zafateno od silna migracija, pa vo 2002
g. vo nego statistikata ne registrirala nitu eden postojan ìtel. Sepak, porane{nite semejstva svoite
ku}i gi obnovile i deneska L. prerasnalo vo turisti~ka naselba, koja, osobeno vo letniot period, e
dosta posetena. Za smestuvawe na
turistite postojat i 4 paviljoni so
kapacitet od 130 legla.
Al. St.
LAZAROPOLSKA REKA desna pritoka na Garska Reka. Izvira od ju`nite padini na planinata Bistra, na viso~ina od 1.663 m,
a se vleva na viso~ina od 715 m.
Dolga e 8,4 km, ima vkupen pad od
948 m i prose~en pad od 112,9 .
Slivot zafa}a povr{ina od 12,1
km2, a srednogodi{niot protek
pri vlivot e 0,14 m3/sec. Vo leto
koritoto kaj seloto Lazaropole e
786
predmetite pedago{ka psihologija i socijalna psihologija. Objavil nad 70 trudovi, od koi najgolemiot broj se odnesuvaat na me|unacionalnite odnosi i na javnoto mislewe, na me|u~ove~kite
odnosi vo rabotnite organizacii
i na socijalizacijata na mladite
od aspektot na maloletni~kata
delikvencija.
Izvr{uval zna~ajni op{testveni i politi~ki funkcii: ~len na
CK na SKM, izvr{en sekretar i
pretsedatel na CK na SKM (19861989), kako i ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ
BIBL.: Nacionalnata privrzanost i odnosot sprema drugite narodi, 1993; Osnovi
B. Lazeski: Fragment od freskata NOB# (1951/56)

trends and conservation status, BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C.
Sv. P. V. Sid.
LAZESKI, Borko (Prilep, 22. X

1917 Skopje, 16. VI 1993) slikar
i pedagog, so presudna uloga za
osovremenuvaweto na fresko-slikarstvoto i voop{to za procutot
na monumentalnata umetnost.
U~estvuval vo NOB. Po diplomiraweto na Dràvnata likovna
akademija vo Sofija (1943), specijaliziral fresko, mozaik i vitra` vo Pariz. U~estvuval vo formiraweto na DLUM, Umetni~kata
galerija i UPU vo Skopje. Preda-
LALA
() i {lem vo poleto gore

(na aversot) i pegaz vo vdlaben
kvadrat (na reversot). Is~eznale
od istoriskata scena vo procesite na obedinuvaweto na pajonskite plemiwa i sozdavaweto na nivnata zaedni~ka dràva.
IZV.: Thucydidis, Historiae, Oxonii, 1942.
K. M.-R.
Borko
Lazeski
val na Pedago{kata akademija vo

Skopje i na ALU vo Bagdad. Me|u
prvite go primenuva apstraktniot
izraz (1948), no raboti i impresionisti~ki, apstraktni i asocijativni kompozicii. Najgolemo zna~ewe imaat negovite modernisti~ki freski, pred s Freskata za
NOV na nekoga{nata Skopska èlezni~ka stanica (1956), koja izvr{ila golemo vlijanie vrz umetnicite od pedesettite. Fresko-rakopisot na B. L. e stegnat i stiliziran kubizam so topol kolorit i e
vo relacija so vizantiskata estetika i so meksikanskite muralisti. Poznati se i negovite monumentalni vitraì vo Stopanskata
banka, Kompleksot banki vo Skopje, Spomenikot na Ilinden i NOV
vo Kru{evo (1974).
LAINOVI], Andrija (Grahovo,

Crna Gora, 19031986) istori~ar, redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje.
Diplomiral istorija, komparativna knièvnost i francuski jazik na Filozofskiot fakultet
vo Belgrad (1927), doktoriral na
Sorbona (1956). Predaval istorija na narodite i narodnostite na
Jugoslavija (nov vek) na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1959
1975) i vo Pri{tina (1963 1975).
Objavil golem broj nau~ni i
stru~ni trudovi. Bil {ef na
NNSG za istorija (19701972),
~len na mnogu tela i organi na
Filozofskiot fakultet, dobitnik na dràvni i op{testveni
priznanija.
LIT.: M. Manojlovski, Prof. d-r Andrija Lainovi} (19031986), Istorija#,
XXII/2, 1986.
K. Ax.
LIT.: Sowa Abaxieva Dimitrova, Borko

Lazeski, Skopje, 1979; Lazo Plavevski,
Borko Lazeski Freskata za NOV (katalog), Skopje, 1993.
S. Ab.-D.
LAZOV, Petar Ristov (Kavadarci, 25. VI 1946) matemati~ar,

red. prof. (1989) na ETF. Diplomiral (1969) na ETF vo Belgrad,
kade {to magistriral (1975) i
doktoriral (1977) so temata Polinomni re{enija na algebarski
diferencijalni ravenki i nivna
primena pri faktorizacija na
polinomni diferencijalni operatori. Publikuval trudovi
glavno od oblasta na diferencijalnite ravenki.
N. C.
Oktodrahma na Laijaite, avers/revers
LAIJAI (Laiaioi) pajonsko pleme, prvpat spomnato od Tukidid

vo deloto Istorija, vo vrska so
pohodot na trakiskiot kral Sitalk (429 pr.n.e.). @iveele ju`no
od pajonskoto pleme Agrijani, vo
gorniot tek na rekata Strimon
(Struma). Kovele svoi moneti.
Nivnite oktodrahmi imale prose~na teìna od 32 grama, so pretstava na bradest ma` {to upravuva kola vle~ena od vol, legenda
Blagorodna
Lakinska
LAKINSKA, Blagorodna \orgieva (s. Bohula, Kavadare~ko, 9.

VIII 1946 Skopje, 9. V 2006) pedagog, univerzitetski profesor.
Zavr{ila U~itelska {kola i
Pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1970). Magistrirala pri Centarot za informaciski nauki na Univerzitetot
vo Zagreb (1981), a so doktorat na
pedago{kite nauki se zdobila na
Filozofskiot fakultet vo Skopje (1989). Od 1971 do 2006 g. rabotela na Filozofskiot fakultet
kako asistent, a potoa kako nastavnik. Za redoven profesor po
predmetot didaktika e izbrana
vo 1999 g. Bila prodekan na Filozofskiot fakultet, pretsedatel
na Republi~kiot pedago{ki sovet, direktor na Dràvniot prosveten inspektorat pri Ministerstvoto za obrazovanie i nauka,
pretsedatel na Sojuzot na peda-
go{kite dru{tva na Makedonija.

Objavila pogolem broj trudovi
od oblasta na didaktikata.
BIBL.: Samostojnata rabota na u~enicite vo nastavata, 1992; Odnosot me|u
celite na nastavata i ocenuvaweto uspehot na u~enicite, 1999; Komunikacijata vo vospitno-obrazovnata rabota na
u~ili{teto, 2001 i dr.
192019462006, Skopje, 2006, 251.K. Kamb.
Divna
Lakinska
LAKINSKA, Divna Ristova

(Tetovo, 1. XI 1941) andragog.
fakultet vo Skopje (1966). Magistrirala na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad (1983), kade {to i doktorirala (1989). Rabotela kako sredno{kolski
profesor, a od 1971 g. e profesor na Vi{ata {kola za socijalni rabotnici, podocna Institut za socijalna rabota i socijalna politika pri Filozofskiot fakultet vo Skopje, kade
{to e redoven profesor (od
2005). Gi predavala predmetite:
pedagogija, op{ta andragogija,
socijalna andragogija, gerontologija i dr. Vo pove}e navrati
bila rakovoditel na Institutot za socijalna rabota i socijalna politika. ^len e na rakovodni tela na pove}e me|unarodni asocijacii i institucii. Nositel i koordinator e na golem
broj doma{ni i me|unarodni istraùva~ki proekti od oblasta
na socijalnata politika i socijalnata za{tita na razli~ni socijalno zagrozeni kategorii na
lica. Avtor e na 60 truda od oblasta na obrazovanieto i socijalnata rabota.
BIBL.: Semejstvoto i obrazovanieto,
1987; Dràvna strategija za socijalen
razvoj na Republika Makedonija (Country
Policy Paper of the Republic of Macedonia),
1997; Zagrozenosta na romskite deca vo
Op{tinata [uto Orizari (Vulnerability
of Roma children in the municipaty of Shuto Orizari), UNICEF, 2000.
192019462006, Skopje, 2006, 252. V. Panz.
LALA, Dimitrie (Bitola, 1843

Atina, 1912) kapelmajstor, violinist i muzi~ki deec. U{te od
najrana vozrast projavil muzi~ka
nadarenost. Po zavr{uvaweto na
787
LALE
Gr~kata gimnazija, i pokraj protiveweto na tatkoto, L. zaminuva

za Germanija na muzi~ko {koluvawe vo Lajpcig i vo Drezden. Po
pristignuvaweto vo Bajrojt, sorabotuva so kompozitorot Rihard
Vagner na prviot Bajrojtski festival (1876). Potoa e kapelmajstor-asistent na dirigentite
Franc Fi{er, Feliks Motl, Anton Zajdl i dr. Se vra}a vo rodniot grad i predava muzika vo Gr~kata gimnazija (18781880). Potoa se preseluva vo Atina, kade
{to e nazna~en za direktor na
Konzervatoriumot.
ûpovski. Redoven ~len na RAN

(1900). Pretsedatel na Etnografskoto oddelenie na Ruskoto geografsko dru{tvo (18651871 i
18871910) i mentor na P. D. Draganov za istraùvaweto na Makedonija i za pe~atewe na makedonisti~kite istraùvawa vo sp.
Izvsti SPbSBO# {to toj go
ureduva (18871888), a go objavuva
i negoviot Slavnsko-Makedonski Sbornik# (1894). Isto taka
mu ovozmoì na K. P. Misirkov
da bide zapi{an na Univerzitetot (1897), a po tri meseci i da go
pro~ita prviot istraùva~ki
trud vo EO na IRGD i da bide objaven vo negoviot organ @iva
starina# (1898).
LIT.: B. Ximrevski, Bitol~anecot Dimitrie Lala eden od kapelmajstorite

na Rihard Vagner, Muzika#, god. 3, br. 4,
Skopje, 1999.
Dr. O.
R. Lalovi}: Kompleksot banki i Delovniot centar

vo Strumica (1977)
Strumica (1977); Kompleksot

banki i deloven centar vo StruKr. T.
mica (1977).
Marianino lale
LALE, MARIANINO (Tulipa

marianae Lindtn.) lokalen makedonski floristi~ki stenoendemit od familijata Liliaceae (krinovi). Se razviva samo vo okolinata na seloto Krivolak (Orlovo
Brdo).
Vl. M.
LALE, [ARPLANINSKO (Tulipa scardica Bornm.) lokalen makedonski floristi~ki endemit
od familijata Liliaceae (krinovi),
poznat za planinata @eden i okolinata na seloto Radu{a. Vl. M.
Radomir
Lalovi}
LALOVI], Radomir (Skopje, 22.

II 1933) arhitekt. Diplomiral
na Arhitektonskiot otsek na
(1960). Se zanimava so proektirawe raznovidni objekti stanbeni
i op{testveni: OU Mo{a Pijade# vo Ko~ani (1968); Kompleksot
banki vo Skopje (1970, so O. Pape{); Domot na kulturata Marko Cepenkov# vo Prilep (1971);
Stokovnata ku}a Jugohrom# vo
788
Vladimir
Ivanovi~
Lamanski
LAMANSKI, Vladimir Ivanovi~ (S.-Peterburg, Rusija, 26.

VI/8. VII 1833 Petrograd, 19.
XI/2. XII 1914) univ. prof. i akademik, ruski slavist filolog,
istori~ar, etnograf i op{testvenik. Go zavr{il Istoriskofilolo{kiot fakultet na Peterbur{kiot univerzitet (1850
1854) i rabotel vo Publi~nata
biblioteka i vo Arhivot na Ministerstvoto za nadvor. raboti.
Po magistriraweto (1860) patuval po slovenskite zemji, kako i
vo Italija, Grcija i Turcija i
vospostavil vrski so slovenski i
drugi dejci, no rabotel i vo poznatite arhivi i biblioteki, prou~uvaj}i gi izvorite za deloto na
Kirila i Metodija. Docent na
Peterbur{kiot univerzitet (1865),
doktor po slovenska filologija
(1871) i redoven profesor (1890)
i {ef na Katedrata za ruski i crkovnoslovenski jazik i istorija
na ruskata literatura. Predava i
na Akademijata na Generalniot
{tab, kako i vo Duhovnata akademija, kade {to studira{e i D. D.
BIBL.: P. D. Draganov, Bibliografi

u~eno-literaturnh trudov V. I. Lamanskago i materialov dl ego biografii, vo zb.: Nov sbornik state po slavnovdni, SPb., 1905.
LIT.: K. L. Strukova, Iz pistolrnogo
nasledi P. D. Draganova, Sovetskoe
slavnovedenie#, 4, Moskva, 1970, 42
47; Blaè Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, II, Skopje,
1983, 385394; istiot, Makedonistot Petar Draganov 18571926. Po povod 150godi{ninata od negovoto doa|awe,
Skopje, 2007.
Bl. R.
LAUTONOMI# (LAUTONOMIE#, Avtonomija) (10. V 15. VII

1902) polumese~en organ na Nacionalniot komitet za avtonomija na Makedonija i Albanija vo
London, so moto: Makedonija na
Makedoncite# i Albanija na
Albancite#. Izdava~ e organizatorot i rakovoditel na Komitetot Stefan Dam~ev Makedon (od
Bitolsko), a redaktor ~lenot na
NKAMA A. Lazarevi} (êrnucki). Programskata koncepcija e
objavena vo prviot broj vo vid na
memorandum do sultanot, kade
{to vo 12 to~ki se bara: avtonomija na Makedonija (Kosovskiot,
Bitolskiot i Solunskiot vilaet) i na Albanija (Skadarskiot i
Janinskiot vilaet) pod politi~ka i voena vlast na sultanot. Tekstovite na pette broja na vesnikot se objavuvani na francuski i
na angliski jazik, a so prvite tri
broja, kako poseben dodatok, se
pe~ati i se distribuira i v. Eastern European Review#.
LIT.: Blaè Ristovski, Istorija na makedonskata nacija, MANU, 1999, 105126;
Avtonomija. Izbor i redakcija Katerina
Naumovska, Skopje, 1995.
Bl. R.
LAMISKA VOJNA (323/2 pr.n.e.)

vostanie na helenskite polisi
predvodeni od Atina protiv hegemonijata na Makedonskoto Kralstvo. Izbuvnalo vedna{ po vesta
za smrtta na Aleksandar III Makedonski. Atiwanite gi povikale
drugite Heleni na borba za osamostojuvawe, pri {to im se priklu~ile polisi od Centralna He-
LASTOVICI
lada, Tesalija i Peloponez. Po

po~etnite uspesi vo bitkata kaj
Lamija (grad vo Tesalija, Centralna Helada, juli 322 pr.n.e.),
kade {to nastradal voda~ot Leonat, bile celosno porazeni od iskusnite makedonski vojskovodci
Antipatar i Krater. Pritoa
Atina bila prinudena da prifati stacionirawe na makedonski
garnizon vo gradot, so u{te posurova hegemonija na Makedonija.
1896.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. K. M. - R.
LANGAR (? ok. 335 pr.n.e.)

kral na pajonskoto pleme Agrijani. Bil sovremenik na makedonskiot kral Filip II i vo prijatelski odnosi so Aleksandar III
Makedonski. Koga Makedonskoto
Kralstvo prezelo pohod protiv
Tribalite (335 pr.n.e.), navlegol
vo zemjata na Avtarijatite i so
toa go spre~il nivniot napad na
vojskata na Aleksandar III Makedonski, za {to toj mu vozvratil
so osobeni po~esti i bogati darovi, vetuvaj}i mu ja duri i sestra
si Kinana za èna. Nabrzo potoa
po~inal.
IZV.: Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907.
K. M. - R.
Horas
Lant:
Gramatika na
makedonskiot
literaturen
jazik
(II izd., 1999)
ì i makedonsko-angliski re~nik. Taa e va`na poradi tri raboti: 1) konsekventna primena na

strukturalisti~kiot metod pri
celosen opis na makedonskiot jazik, 2) ja odrazuva najranata faza
na stabilizacijata na makedonskiot literaturen jazik po negovato oficijalno normirawe i
pretstavuva zna~aen dokument za
istorijata na na{iot literaturen jazik, 3) ima nesomnen pridones za afirmacijata na makedonskiot jazik me|u nau~nite i studentskite sredini vo Amerika
(SAD i Kanada), no i po{iroko
vo Evropa.
BIBL.: Old Church Slavonic Grammar, Walter
de Gruyter, 2001; A Grammar of the Macedonian
Literary Language, Skopje, 1952; History, nationalism and the written language of early Rus,
Slavic and East European Journal#, 34, 1, 1990.
LIT.: Velemir Gjurin, Horace G. Lunt, Enciklopedija Slovenije, 6, Ljubljana, Mladinska knjiga,
1992, 338339; Q. Spasov, Dve amerikanski
gramatiki na sovremeniot makedonski
jazik, MANU, Skopje, 2003.
Q. Sp.
Horas
Lant
LANT, Horas Grej (Horace G.

Lunt) (Kolorado Springs, SAD,
12. IX 1918) ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav, lingvist na poleto na slavistikata i
profesor emeritus na Univerzitetot vo Harvard, SAD. U~enik
na poznatiot lingvist Roman Jakobson. Doktoriral na ìvotot i
deloto na Boris Andreevi~ Pilwak. Negov glaven interes e stsl.
(crsl.), protoslovenskiot i praslovenskiot jazik. Se zanimaval i
so sporedbeno prou~uvawe na slovenskite jazici, osobeno na ruskiot, ukrainskiot i beloruskiot.
Za makedonistikata, no i za jazi~nata teorija, osobeno e zna~ajna negovata Gramatika na makedonskiot literaturen jazik (A
Grammar of the Macedonian Literary
Language, Skopje, 1952), koja sodr-
Quben
Lape
LAPE, Quben ( Prilep, 11. X

1910 Skopje, 24. XI 1985) istori~ar, univ. profesor, ~len na
MANU. Se {koluval vo Prilep
i vo Belgrad, kade {to gi zavr{il studiite po istorija. Bil
profesor po istorija vo Podgori~kata gimnazija. Po kapitulacijata na Jugoslavija (IV 1941) se
vratil vo Makedonija (Prilep).
Za vreme na bugarskata okupacija
bil profesor vo Strumica, a potoa bil premesten vo Pana|uri{te (Bugarija). Bil odveden vo logorot û~uligovo (april 1943).
Po kapitulacijata na Bugarija
(vo esenta 1944) bil osloboden, se
vratil vo Makedonija i bil postaven da ja rakovodi prosvetata

vo Bitolskata oblast. Bil pomo{nik na poverenikot za prosveta (od januari 1945), stanal
eden od osnova~ite na Filozofskiot fakultet (1946), na Pedago{kata akademija (1947), na Institutot za nacionalna istorija
(1948), na Arhivot na Makedonija, na Dru{tvoto na istori~arite
na Makedonija i dr. Bil direktor
na Institutot za nacionalna istorija (19521956), eden od pokrenuva~ite i redaktori na Glasnikot na INI# i na sp. Istorija#.
Bil redoven profesor po predmetot istorija na makedonskiot narod (nov vek) na dodiplomskite i
na postdiplomskite studii na
Filozofskiot fakultet na Nastavnonau~nata grupa za istorija,
mentor na magistranti i doktoranti i dal osoben pridones za
izgraduvaweto na nastavno-nau~nite kadri za istoriskata nauka.
Avtor e na pove}e od 200 nau~ni i
stru~ni trudovi posveteni na istorijata na makedonskiot narod
(XVIIIXX v.). Bil izbran za dopisen (1972), a potoa i za redoven
~len na MANU (1974).
LIT.: Quben Lape, 19101985, Prilep,
1990; Quben Lape, ìvot i delo, Skopje,
1997.
M. Min.
LAPRDI kalendarski obi~aj

povrzan so praznikot Veliki
pokladi (Pro~ka). Vo Zbornikot
na bra}ata Miladinovci se veli:
Na pokladi ve~erta decata igraet okolu crkov so laprdi. Laprdi
set drgovi ne tolku dlgi, na vrhot razcepeni, i v cepot nakladeno seno svrzano. V senoto klavaet
jaglen, i vrtet laprdata na desno
na levo, duri da se zapalit senoto
i da izgasnit. Posle ostavaet
drgovite v crkva#. Obi~ajot e
del od obrednite ognovi {to vo
razni mesta na Makedonija se palat sproti praznikot Pro~ka.
LIT.: Blgarski narodni psni sobrani

od brat Miladinovci Dimitri i Konstantina i izdani od Konstantina, v
Zagreb, 1861.
M. Kit.
LASTOVICI (Hirundinidae)
familija mali ptici od redot na
vrapevidnite ptici (Passeriformes), rasprostraneti glavno vo
tropskite predeli. Kaj nas se sre}avaat 5 vida: skalesta lastovica
Crvenokrsna lastovi~ka
789
LASTOVICI
(Hirundo rupestris), selska lastovica (Hirundo rustica), crvenokrsna

lastovica (Hirundo daurica), gradska lastovica (Delichon urbica) i
pesona ili krajbre`na lastovica (Riparia riparia).
Sv. P. V. Sid.
Lastovi~kina opa{ka
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno Izdanie, Acta.
Higgins and Norman D. Riley, A feild guide to
and Glasgow, 1970; Paul Scheider Predrag Jaksic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien
Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Munchen 1990.
V. T. K. M. Kr.
Blatna lastovica
LASTOVICI, BLATNI (Glareolidae) kratkoklunesti, mali

vodni ptici od redot na bekasinovidnite ptici (Charadriiformes),
od koi vo Makedonija se sre}ava
eden vid blatnata lastovica
(Glareola pratincola).
Sv. P. V. Sid.
No}na lastovica
LASTOVICI, NO]NI (Caprimulgidae) familija no}ni ptici

od redot kozodoi (Caprimulgiformes), koi se hranat vo let, a se
gnezdat na zemja. Kaj nas se sre}ava eden vid: no}na lastovica ili
kozodoj (Caprimulgus europaeus).
Sv. P. V. Sid.
LASTOVI^KINA OPA[KA
(Papilio machaon L.) dnevna peperuga. Imeto go dobila po izrastocite na zadnite krila {to potsetuvaat na lastovi~kina opa{ka.
Se hrani so nektar. Se pojavuva
od april do septemvri so dve do
tri generacii. Preselnik {to se
sre}ava na otvoreni tereni, livadi i vo gradini. Rasprostraneta e
vo cela Evropa. Vo Makedonija e
~est vid.
790
Krstonosci vo pohod (minijatura od XIII v.)
LATINSKO CARSTVO (1204

1261) dràva osnovana vo 1204 g.
od krstonoscite od êtvrtiot
krstonosen pohod, po likvidiraweto na Vizantija, so prestolnina vo Carigrad. Za prv car bil
izbran grofot Balduin Flandriski (12041205/6), a za carigradski patrijarh bil postaven venecijanecot Tomazo Morozini.
Carstvoto gi zafa}alo Trakija,
severozapadniot del na Mala
Azija, pogolemiot del na Makedonija i na Grcija, kako i nekoi
egejski ostrovi. Carstvoto pretrpelo katastrofalen poraz od
Bugarite vo bitkata kaj Adrijanopol (1205), vo koja bil zaroben
i carot Balduin. Vrvot na svojot
razvitok Carstvoto go postignalo vo vremeto na carot Henrih I
(12061216), bratot na Balduin,
koj vodel uspe{ni vojni so sosedite (Nikeja, Bugarija, Epir,
Strez). Po negovata smrt zapo~nalo brgu da opa|a. Nikejskiot
car Mihail VIII Paleolog (1261)
re~isi bez borba go osvoil Carigrad i go obnovil Vizantiskoto Carstvo.
LIT.: J. Longnon, LEmpire latin de Constantinople et la Principaute de Moree, Paris, 1949; A.
Carile, Per una storia dellImpero Latino di Costantinopoli (12041261), Bologna, 1978. K. Ax.
LAFAZANOVSKI,
Ermis
(Klu`, Romanija, 8. XII 1961) pi-
Ermis
Lafazanovski
satel, filolog, nau~en sovetnik

vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje. Osnovno
i sredno obrazovanie i Filolo{ki fakultet zavr{il vo
Skopje (1988), magistriral na
Filozofskiot fakultet vo Zagreb na tema Utjecaj usmenoknjièvnjih pripovjedaka na makedonsku proznu knjièvnost XX-og stolje}a# (3. III 1993) i doktoriral na
Koneski# vo Skopje na tema Sozdavaweto na ìvotot i svetot vo
makedonskite narodni legendi#
(11. XII 1997). Po vrabotuvaweto
vo Institutot (4. III 1991), prestojuval na specijalizacija vo Folklore Fellows summer Schol, University of Joensu vo Finska.
BIBL.: Polovina boìlak, Skopje, 1992
(raskazi); Tradicija, naracija, literatura. Vlijanieto na makedonskite narodni prikazni vrz sovremenata prozna
literatura od XX vek, Skopje, 1996; Blagorodnik, Skopje, 1997 (roman); Koga vo
Skopje gi bea izmislile ~adorite, Skopje, 1999 (raskazi); Makedonskite kosmogoniski legendi, Skopje, 2000; Tekst i
mentalitet. Zbornik so narodnite prikazni od Kumanovskiot region, Skopje,
2001 (priredil); Antropolo{ki dijalozi, Skopje, 2002; Itar Pejo Mariovecot,
kn. 1 i 2, Skopje 2002 i 2004; Egzodusot na
Makedoncite od Grcija. @enskite prikazni za Vtorata svetska vojna, Skopje,
2004 (so koavtor); Mitovi za sozdavaweto na svetot, Skopje, 2006.
Skopje, 2000, 150; Referat za izbor na nau~en sovetnik vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje, Bilten
na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#
vo Skopje, br. 870, Skopje, 1. IV 2005, 7577
i 126.
S. Ml.
LAHTOV, Vasil (Radovi{, 15. H

1914 Ohrid, 15. I 1964) arheolog. Diplomiral na Katedrata za
istorija na umetnosta na Filozofskiot faklutet vo Skopje
(1955), a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Qubqana
(1962) vo oblasta na praistoriskata arheologija. Istraùva~ na
Ohrid i Ohridsko. Vr{i iskopuvawa na pove}e lokaliteti: nekropolite Trebeni{te, Trebe-
LEVKOV
ili nem lebed (Cygnus olor) i òltoklun ili lebed peja (Cygnus
cygnus).
Le Muvement Macedonien# (5. IV 1902), faksimil
Redaktor bil Simeon Radev. Izleguval na 5-ti i 20-ti vo mesecot. Objaveni se vkupno 24 broja.
Vasil
Lahtov
ni{ko Kale i Crvejnca Prentov most; bazilikite Studen~i{ta, Radoli{ta i polikonhalnata

crkva vo Ohrid. Gi zapo~nuva prvite arheolo{ki iskopuvawa na
anti~kiot teatar vo Ohrid, koi{to s u{te traat.
BIBL.: Arheolo{ki iskopuvawa na Trebeni{ko Kale# kaj seloto Trebeni{te
Ohridsko, 19531954, Lihnid#, 23, Ohrid, 1959, 1177; Ohrid Anti~ko pozori{te,
Arheoloski pregled#, IV, Beograd, 1962, 198
203; Problem Trebeni{ke kulture, Ohrid, 1965.
V. B.-Gr.
LAHTOVA, Kata (Radovi{, 30.

VIII 1924 Skopje, 24. II 1995)
op{testvenik i politi~ar. Studirala na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet. Bila zadninski
aktivist na NOB, politi~ki komesar na ~eta (septemvri 1944) i
na bataljon vo êtvrtata makedonska NO brigada. Po Osloboduvaweto bila direktor na Muzejot na Revolucijata na NRM
(19511952), pretsedatel na AF@
na Makedonija (19521964), republi~ki i sojuzen pratenik,
pretsedatel na Sojuzot na ènskite dru{tva na Makedonija,
pretsedatel na Konferencijata
za op{testvena aktivnost na ènite na Makedonija, pretsedatel
na Op{testveno-politi~kiot sobor na Sobranieto na SRM
(19761980), ~len na CK na SKM
(19761980), potpretsedatel (1981
1984) i pretsedatel na Sobranieto na SRM (28. IV 19841985).
BIBL.: ASNOM izraz na istoriskite
stremeì na makedonskiot narod, 40 godini od ASNOM, Skopje, juliavgust
1983, 25.
LIT.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na ènite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata
19411945, Skopje, 1976; Doc. d-r Metodija
Manojlovski, êtvrtata makedonska narodnoosloboditelna brigada, INI,
Skopje, 2004.
S. Ml.
LE MUVEMENT MASEDONIEN# (LE MOUVEMENT MACEDONIEN#, Makedonsko dvièwe) (Pariz, 5. IV 1902 1903)
vesnik, zastapnik na legalnite
barawa na Makedoncite vo Francija, na francuski jazik. Imal
cel da ja zapoznae evropskata javnost so makedonskoto pra{awe.
pe~at (18851992), Skopje, 1993, 82; Makedonsko dvièwe# 19021903 (Le Mouvement Macedonien#), Skopje, 2002.
S. Ml.
LEBAJA star grad vo Gorna

Makedonija. Prvpat se spomnuva
kaj Herodot, kako prestolnina na
nekoj kral, a vo vrska so predanieto za potekloto na makedonskata
kralska dinastija na Argeadite.
Se naveduva deka tokmu vo ovoj
grad izvesno vreme prestojuvale
trojcata bra}a Gavan, Aerop i
Perdika.

Sv. P. V. Sid.
LEVI, Salvator Ardinov (Bitola, 28. V 1919 Skopje, 26. VII

1963) radiolog, vonreden prof.
na Med. f. vo Skopje. Medicina
zapi{al vo Sofija, a diplomiral
vo Belgrad (1947). Specijaliziral vo Zagreb (1953). Organiziral i opremil RDG-oddelenija vo
Bitola i Prilep. Od 1955 e asistent vo RDG-institut, a potoa docent. Supspecijalizira dijagnostika na GIT vo Pariz. Objavil
nad 50 truda.
Sl. M. P.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927.

K. M.-R.
LEBARKI (Blattoidea) insekti

pravokrilci. Teloto im e spleskano i ovalno so tenki i dolgi
pipala. Dostignuvaat golemina
od nekolku milimetri do nekolku santimetri. Imaat dolgi noze
so ~etinki. Na zadniot del od teloto imaat eden par izrastoci
(cerci). Usniot aparat im e prisposoben za grizewe. Nekoi vidovi se prisposobeni za ìvot vo
~ove~ki domovi, furni, magacini. Se hranat so leb, kompir, zelen~uk. [iroko se rasprostraneti kosmopoliti. Aktivni se no}e i brzo begaat od svetlina. Indirektno moàt da bidat prenesuva~i na razni zarazni bolesti.
Podredot opfa}a okolu 3.500 vidovi. Vo Makedonija naj~esti se
vidovite: golema crna lebarka
(Blatta orientalis L.); mala lebarka
(Blattella germanica L.) i {umska
lebarka (Ectobius lapponicus L.).
bezrbetnite ìvotni, Skopje 1991.
V. T. K. M. Kr.
LEBEDI (Cygnus) rod krupni

ptici od potfamilijata guski i
lebedi (Anserinae), od koi kaj nas
se sre}avaat 2 vida: crvenoklun
@oltoklun lebed
Slavko
Levi
LEVI, Slavko (Koprivnica, Hrvatska, 7. VIII 1904 Zagreb, 1. III

Visokata tehni~ka {kola na Arhitektonskiot oddel vo Drezden,
Germanija (1930). Pretstavnik na
modernata arhitektura vo triesettite godini vo Hrvatska. Rabotel vo proektantskata organizacija Proektant# vo Skopje
(19491953), koga realiziral nekolku zna~ajni objekti: Domot na
invalidite vo Skopje (1953), Administrativniot centar na Garnizonskata uprava vo Skopje
(1953), kako i hotelot Skopje# vo
Skopje (19551964).
Kr. T.
LEVKOV/LEVKATA,
Rampo
(Prilep, 1909 Prilep, 19. IX
1942) kulturno-nacionalen deec, pripadnik na studentskoto i
komunisti~koto predvoeno dvièwe, poet, revolucioner i naroden heroj. Po zavr{uvaweto na
Pravniot fakultet vo Belgrad
(1933) raboti kako advokat i aktivist na Partiskata organizacija vo Prilep, poradi {to e zatvoran. Po bugarskata okupacija
(1941) mu e ponudena visoka slu`ba, no ja odbiva i odnovo ja otvora advokatskata kancelarija {to
stanuva svrtali{te na patriotskite i intelektualnite sili vo
gradot. Vo ramkite na pre~ekot
791
LEGALITET#
Rampo
Levkov
-Levkata
na novata 1942 g., organiziran od

Komisijata za agitprop na KP,
kon krajot na dekemvri 1941 g. napi{uva edna od najzna~ajnite pesni poemi od vremeto na NOBM
Babuna#, koja{to vedna{ e i objavena vo partiskiot bilten Naroden glas# (I, 5, maj 1942, 34).
Poradi nacionalno-politi~kata
aktivnost, zaedno so grupa prilep~ani i dabni{ani e uapsen od
bugarskata policija (14. IX 1942)
i po petdnevni ma~ewa e ubien i
frlen vo varnica vo okolinata
na Prilep.
LIT.: Petar Zdravkovski, Kako nastana
Babuna#, Sovremenost#, XI, 8, 1961,
762767; Blaè Ristovski, Makedonskiot stih 19001944. Istraùvawa i materijali, I, Skopje, 1980, 430436. Bl. R.
LEGALITET# albanska monarhisti~ka organizacija (1943)

(poznata i kako Zogisti~ka).
Formirana od majorot Abaz Kupi
za za~uvuvawe na granicite na
Golema Albanija# pod protektoratot na fa{isti~kite dràvi.
Organizacijata imala dve pogolemi grupi: edna vo severniot del
na Tirana, rakovodena od Xemail
Naip i druga vo Skadar, rakovodena od Sali Miftija. Skadarskata grupa izdavala svoe glasilo
Atan Nika#. Se procenuva deka
organizacijata imala okolu 5.000
~lenovi. Najgolemi privrzanici
imala me|u oficerite i bajraktarite.
Vtorata svetska vojna 19411944, Skopje, 2002; istiot, Balisti, Skopje, 2002;
Branislav Boòvi Milorad Vaki,
Surova vremena na Kosovu i Metohiji,
Beograd, 1991.
\. Malk.
LEGIJA NA VLASITE# v.
Vla{ko avtonomisti~ko dvièwe.
LEGION Polkovnik Boris
Drangov# (19411944) bugarska
legionerska mladinska fa{isti~ka organizacija formirana vo
Skopje vo noemvridekemvri
1941. Javno ja poddrùvala bugarskata okupacija na Makedonija.
Legionerite bile najgolemite
privrzanici na fa{isti~ka Italija i Germanija. Nejzinite ~lenovi prvenstveno bile u~enici
792
od site u~ili{ta, prete`no dojdeni od Bugarija. Voda~ im bil

Georgi Boìnov, u~enik (dojden
od Plovdiv). Bile vo prvite redovi vo mnogubrojnite propagandni
manifestacii i proslavi so golemobugarska sodrìna, kako i pri
poseti na stranski delegacii, koi
bugarskata vlast gi organizirala
vo Skopje. Najgolemi protivnici
na NOD i na komunistite, za koi
sekoga{ barale prezemawe najstrogi sankcii. Se rasformirale
vo septemvri 1944 g.
\. Malk.
LEGION Hristo Botev# (1941

1944) bugarska mladinska fa{isti~ka organizacija formirana vo Skopje vo noemvridekemvri 1941. ^lenovite prete`no
bile mladinci {to porano ~lenuvale vo srpskata profa{isti~ka organizacija Zbor#. Celta $
bila da gi organizira site mladinci {to se borele za avtonomna Makedonija#. Voda~ bil Dimitar Galabov, kniàr od Skopje.
Organizirana bila po grupi od
45 lica so svoi voda~i, pot~ineti na Galabov. Cvrsto povrzana
so van~omihajlovisti~kata VMRO.
Organizacijata bila najgolem
protivnik na NOV, na komunistite i na Evreite, a ~lenovite
aktivni sorabotnici na bugarskata policija. Se raspadnala vo
septemvri 1944 g.
\. Malk.
LEKARSKA KOMORA NA MAKEDONIJA profesionalno

zdruènie na lekarite od Makedonija. Gi za{tituva i gi unapreduva stru~nosta, eti~kite dol`nosti i pravata na lekarite i se
griì za ugledot na lekarskata
profesija. Ima javni ovlastuvawa: vodi registar na lekarite i
izdava, prodolùva, obnovuva i
odzema licenci za rabota. Formirana e na 15. XII 1929 g. kako
Zdruènie na lekarite. Komorata e vozobnovena (zaedno so MLD)
vo Skopje na 5. VI 1992 g., koga e
usvoen i Statutot. Prv pretsedatel po vozobnovuvaweto e prof.
d-r A. Duma.
D. S.-B.
LEKI]-[PANAC, Danilo (s.
Krale, Andrievica, 23. VI 1913
?, 1986) general-polkovnik. Kako student po filozofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje i
Danilo
Leki}
-[panac
~len na KPJ (1935), bil eden od

liderite na komunisti~koto dvièwe vo gradot, drugaruval i sorabotuval so Ko~o Racin. Naskoro po diplomiraweto (1936) zaminal kako dobrovolec na Republikanskata armija vo [panskata
gra|anska vojna (juli 1937 fevruari 1939), kade {to bil komandant na Podoficerskata {kola,
politi~ki komesar na bataljon i
v.d. politi~ki komesar na XIII internacionalna brigada. Tamu sorabotuval so Trajko Mi{kovski i
zaedno se dopi{uvale so K. Racin.
Vo NOAVJ, me|u drugoto, bil komandant na Prvata proleterska
NOU brigada i komandant na Dvanaesettiot korpus na NOVJ. Po
Osloboduvaweto gi zavr{il Vi{ata voena akademija Voro{ilov# vo Moskva (1945) i Vi{ata
voena akademija vo Belgrad
(1955). Izvesno vreme bil vo aktivna voena slu`ba i komandant
na êtvrtata armija na JNA, a potoa ambasador na FNRJ vo Brazil
i OAR, postojan pretstavnik na
SFRJ pri OON (1957). Proglasen
e za naroden heroj na Jugoslavija.
LIT.: D-r Blaè Ristovski, Ko~o Racin.
Istorisko-literaturni istraùvawa,
Skopje, 1983.
S. Ml.
LEKOVITI RASTENIJA VO
pretstavuvaat edni od najstarite formi na lekuvawe najrazli~ni bolesti. Se smeta deka 2/3 od
~ove{tvoto gi koristi kako
glavno sredstvo za lekuvawe (fitoterapija). RM izobiluva so vistinsko bogatstvo od nekolku stotini vidovi lekoviti rastenija,
so dolga i tradicionalna upotreba, kako {to se: Althaea officinalis
(bel slez), Arctostaphylos uva-ursi
(me~kino uvo), Asarum europaeum
(kopitnik), Centaurium erytraea
(crven kantarion), Equisetum arvense (kowsko opav~e), Gentiana lutea (lincura), Hypericum perforatum
(òlt kantarion, zasekliva treva), Juniperus communis (modra
smreka), Primula veris (proletna
jaglika), Ruta graveolens (sedef~e), Sideritis scardica ({arplaninski ~aj), Thymus tosevii (to{eva
maj~ina du{i~ka), Vaccinium myr-
LEOTAR
tillus (borovinka), Achillea millefolium (ajdu~ka treva), Allium ursinum (me~kin luk), Aristolochia clematitis (vol~jo jabolko), Arum maculatum (zmisko grozje), Berberis
vulgaris (kisel trn), Chamomilla recutita (kamilica), Chelidonium majus (zmisko mleko), Chenopodium
bonus-henricus (~uen), Crataegus monogyna (glog), Ephedra major (efedra), Frangula alnus (kru{ina), Hedera helix (br{len), Helleborus odorus (kukurek), Herniaria hirsuta (sitnica), Malva sylvestris (crn slez),
Melissa officinalis (mate~ina), Ononis spinosa (zaja~ki trn), Origanum
vulgare (planinski ~aj), Plantago
major (golem tegavec), Polypodium
vulgare (slatka paprat), Pulmonaria
officinalis (veligden~e), Sambucus
nigra (bozel), Teucrium chamaedrys
(poddabec), Tilia cordata (sitnolisna lipa), Tussilago farfara (podbel),
Urtica dioica (kopriva), Valeriana officinalis (ma~e treva) i dr. Vl. M.
LEKSIKOGRAFIJA KAJ MAKEDONCITE. Iako oficijalno

kodificirana vo slobodnata zemja (1945), makedonskata nauka za
jazikot ne e bez tradicija vo oblasta na leksikografijata. U{te
vo XVI v. e napraven eden re~nik
na kosturski govor, a vo 1802 g. vo
Venecija e nape~aten i êtirijazi~nikot# na Daniil (makedonski, gr~ki, vla{ki, albanski).
Makedonski re~ni~ki materijal
ostavija Konstantin Petkovi~
(1848) i Rajko @inzifov. Bra}ata Miladinovci objavija (vo svojot Zbornik#) i mal makedonskohrvatski re~nik, a pak \or|ija
Pulevski otpe~ati Re~nik ot
~etiri jezika# (makedonski, albanski, turski i gr~ki, Belgrad,
1872) i Re~nik ot tri jezika#
(makedonski, albanski i turski,
Belgrad, 1875, vsu{nost razgovornici). Re~ni~ki materijal ostavija i sobira~ite na narodnoto
tvore{tvo [apkarev i Cepenkov. Po kodifikacijata se pojavija Makedonski pravopisen
re~nik# (1950) i Re~nik na makedonskiot jazik# (I 1961, II 1965, III
1966), a potoa i golemi dvojazi~ni re~nici na pove}e slovenski i
evropski jazici.
Jordan
Leov
nika Pobratimi# (1956), edna

angaìrana proza so tradicionalno-realisti~ko i bitovo-regionalno iskustvo.
DELA: zbirki raskazi: Posilni od smrtta (1952) i Dlaboka rana (1953); romani:
Vior (1957), Gluvi mugri (1960), Afion
(1963) i Antologija na bolkata (romanizirana biografija za Ko~o Racin, 1968);
Blaè Ristovski, Makedonskiot stih
1900&1944. Istraùvawa i materijali, I,
Skopje, 1980, 457&504.
Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 19522000 (2002).
V. M.-^.
LIT.: Qudmil Spasov, Za makedonskite

re~nici, vo: Kompendium po istorijata
na makedonskiot pismen jazik, Filolo{ki fakultet Blaè Koneski#.
T. S.
Moneta na kral Leon, avers/revers
Aleksandar
Lekovski
LEKOVSKI, Aleksandar (Ni{,

11. XII 1933) dirigent i kompozitor. Vo 1959 g. diplomiral dirigirawe na Muzi~kata akademija vo
Belgrad (prof. @. Zdravkovi}),
kade {to i magistriral (1967).
Bil na specijalizacija vo Italija.
Od 1960 raboti kako dirigent vo
Operata i Baletot na MNT. Dve
godini (19751977) bil na dol`nosta direktor na ovaa institucija. Vo MNT so uspeh realiziral
pove}e od 20 operski i 15 baletski
dela od klasi~niot, sovremeniot i
doma{niot repertoar. Pozna~ajni
ostvaruvawa, operi: Karmen, Aida,
Boemi, Toska, Knez Igor, Palja~i,
Travijata, Trubadur, baleti: Kopelija, Romeo i Julija, Ohridska
legenda, Don Kihot. Nastapuval i
na koncertniot podium kako simfoniski dirigent, realiziraj}i
golem i raznoviden repertoar. Vo
periodot 19821986 bil direktor
Gostuval vo pove}e evropski zemji
i vo pogolemite muzi~ki centri
na porane{na Jugoslavija. Se zanimava i so kompozitorska aktivnost. Sozdal pove}e simfoniski i
kamerni tvorbi, pogolem broj horski kompozicii, kako i dva baleta:
(Stremeì i Elan).
F. M.
Makedonsko
leni~e
LENIÊ, MAKEDONSKO (Thesium macedonicum Hendr.) makedonski floristi~ki endemit,

poznat za golem del od teritorijata na RM (Skopsko, Kumanovsko, Vele{ko, Ov~e Pole, [tipsko, Kavadare~ko, Prilepsko,
Mariovo).
Vl. M.
LEOV, Jordan (Veles, 29. VIII
1920 Skopje, 20. IX 1998) raskaùva~, romansier, pravnik. Go
zavr{uva Pravniot fakultet vo
Belgrad. ^len e na DPM od 1952
g. Negovite literaturni interesirawa datiraat od pred Vtorata
svetska vojna, no so prvite svoi
tvorbi se javuva po vojnata vo
spisanieto Nov den#. Vnimanieto na makedonskata kriti~ka
misla go svrtuva so romanot-hro-
LEON (Leon) (krajot na IV i prvata polovina na III v. pr.n.e.)

pajonski kral (280/279250 g. pr.
n.e.), najverojatno vtor sin na pajonskiot kral Avdoleon. Na prestolot do{ol neposredno po navleguvaweto i pusto{eweto od Galite (280/279 g. pr.n.e.). Toj uspeal
da ja konsolidira i da ja vozobnovi opusto{enata zemja. Negovoto
ime se sre}ava na eden natpis od
Olimpija i vaza od Delfi. Osven
toa, za~uvani se i negovi moneti
od bronza.
K. M.-R.
Fransoa
Leotar
LEOTAR, Fransoa (Francois Leotar) (Kan, Francija, 26. III 1942)

~len na Republikanskata partija
793
LEPENEC
na Francija; minister za kultura

(19861988); minister za odbrana
(19931995); specijalen pretstavnik na EU vo svojstvo na olesnuva~ vo procesot na sklu~uvaweto
i implementacijata na Ramkovniot dogovor (13. VIII 2001, Ohrid) i
negov potpisnik vo svojstvo na
svedok.
IZV.: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM, Skopje, 2007; Framework Agreement, Ohrid, 13.VIII 2001.
T. Petr.
Lerin
Rekata Lepenec#
LEPENEC pritoka na r. Vardar. Izvira od planinata @ar, vo

Kosovo, na viso~ina od 1.860 m, a
se vleva kaj naselbata Zloku}ani
vo Skopje, na viso~ina od 253 m.
Od izvorot do Ka~ani~kata Klisura te~e vo pravec zapad-istok, a
potoa svrtuva vo pravec jug-jugoistok. Dolga e 75 km, ima vkupen
21,4. Na teritorijata na RM
vleguva kaj seloto Blace i ima
dolìna od 21 km. Slivot zafa}a
povr{ina od 770 km2, od koja na
RM $ pripa|aat 167,76 km2. Srednogodi{niot protek pred vlivot
vo rekata Vardar iznesuva 10,0
m3/sec.
Dr. V.
LERIN (Florina) grad vo Egejskiot del na Makedonija, Grcija,

so 15.100 `. (2002 g.). Se nao|a na
zapadnata strana na Lerinsko
Pole (ju`niot kraj na Pelagonija), vo podno`jeto na planinata
Bigla, na nadmorska visina od
okolu 700 m. Od makedonsko-gr~kata granica e oddale~en 17 km, a
so Solun e povrzan so èlezni~ka linija i so me|unarodniot pat
E86. Do XVIII v. pretstavuval mala naselba naselena so makedonsko i tursko naselenie. Pri krajot na XIX v. Kn~ov naveduva deka
L. ima 9.824 `., od koi 5.000 Turci, 4.344 Makedonci, 300 Albanci, 80 Vlasi i 20 Evrei. Po popisot od 1913 g. se vodi so 10.155 `.
Potoa vo L. se naselile i okolu
1.000 Vlasi od Bitola i okolnite
vla{ki sela. Na toj na~in vo 1920
g. gradot narasnal na 12.513 `.
Pome|u 1920 i 1930 g. kaj naselenieto vo L. nastanuvaat zna~ajni
etni~ki promeni. Najprvin vo
1922 g. vo nego se naselile 1.673
begalci, od koi 730 bile od
Kralstvoto na SHS, a 484 od Albanija. Od narednata 1923 g. od L.
se iseluvaat vo Turcija site muslimani, a na nivno mesto vo 1924
g. se doseluvaat okolu 2.000 Grci
od Mala Azija, Kavkaz, Pont i

Isto~na Trakija. Vo 1941 g. L.
imal 10.800 `., od koi 5.900 Makedonci, 4000 Grci (sose Vlasite
grkomani), 500 Vlasi, 200 Albanci hristijani i 200 drugi ìteli.
So toa L. od makedonsko-turski
stanuva makedonsko-gr~ki grad.
Potoa, kako pograni~no mesto,
gradot dolgi godini stagnira i vo
1971 g. (11.164 `.) ima pomalku naselenie otkolku vo 1961 g. (11.933
`.). Deneska pove}e od polovina
od naselenieto se Makedonci, a
drugite se potomci na gr~ki doselenici od Mala Azija, i malku
Vlasi i Albanci hristijani. L.
pretstavuva stopanski i kulturno-prosveten centar na Lerinskata oblast. Ima razvieno zanaet~istvo i trgovija, a od industriski objekti, tekstilni i prehranbeni fabriki. Vo gradot postoi gimnazija, zemjodelsko u~ili{te i pedago{ka akademija.
LIT.: Todor Simovski. Naseleni mesta
vo Egejska Makedonija, kn. prva, Skopje,
1978.
Al. St.
LERINSKO-KOSTURSKA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA (s.

Grae{nica, Bitolsko, 22. X 1944
Bitolsko, 18. XI 1944) voena edi-
LEPE[KARI (Geotropinae)
tvrdokrilni insekti. Se sre}avaat na sveì izmeti od
goveda i na
razni mr{i.
Brojna, no
slabo prou~ena familija vo Makedonija. Najpoznati
pretstavniObi~en lepe{kar
ci se: obi~en
lepe{kar (Geotrupes stercorarius
L.), majski bumbar (Melolontha melolontha L.) i nosoroèc (Oryctes
nasicornis L.), koj e za{titen vid.
V. T. K. M. Kr.
794
Lerinsko-kosturskata makedonska narodnoosloboditelna brigada vo oslobodenata Bitola (1944)
LEÊBNICI
nica na NOV i POM. Bila formirana od Lerinsko-kosturskiot

makedonski NO bataljon na napu{teniot ELAS i od novopristignati borci od Egejskiot del na
Makedonija. Vo sodejstvo so drugi edinici na NOV i POM, na patot LerinBitola napadnala
germanska kolona (18 i 19. X) i od
zaseda likvidirala dvajca Germanci vo avtomobil (20. H), vo
Lerinsko vodela borba zaedno so
edinici na ELAS (29. X) i zela
u~estvo vo osloboduvaweto na
Bitola (4. XI. 1944). Pri formiraweto na Prvata makedonska
egejska NOUB vlegla vo nejziniot sostav.
IZV.: DARM, Skopje, Zbirka Egejska
Makedonija vo NOB 19411945#, a. e. 246/1,
2253, 255, 253; fond Grcija#, K1/35; D-r
Risto Kirjazovski, KPG i makedonskoto
nacionalno pra{awe 19181974, Skopje,
1982, 214.
LIT.: Istiot, Makedonskite nacionalni
institucii vo Egejskiot del na Makedonija (19411961), Skopje, 1987; istiot, Demokratskite i antifa{isti~kite organizacii vo Egejskiot del na Makedonija (19411945), Skopje, 1991.
S. Ml.
LERINSKO-KOSTURSKI MAKEDONSKI NARODNOOSLOBODITELEN BATALJON (s.

Pozdivi{te, Kostursko, 2. VIII
1944 s. Grae{nica, Bitolsko,
22. X 1944) makedonska voena
edinica. Bil formiran so odluka
na Oblasniot komitet na KPG za
Makedonija od borcite na Kosturskiot NO bataljon na Karaorman i novopristignati borci.
Dejstvuval protiv germanskite
sili i kontra~etata vo Kostursko i Lerinsko i go izdaval v.
Pobeda# (prviot broj od 1. X.
1944). Vo obidot na ELAS da se
rasformiraat makedonskite voeni edinici, [tabot na Bataljonot i borcite odlu~ile da se prefrlat vo Vardarskiot del na Makedonija (3. X), kade {to vlegle
vo sostavot na Lerinsko-kosturskata makedonska NO brigada.
okolu desetina na broj, se prika~eni edna so druga so niza (rede{i) od sitni pari. Vo kumanovskiot region e poznata pod imeto
lesa, a vo drugite kraevi se narekuva koceq. Kako sostaven del na
ènskata nevestinska nosija se
nosela s do krajot na minatiot
J. R. P.
vek.
273 hartieni listovi. Jazi~nite

osobenosti upatuvaat na zapadnomakedonsko poteklo. Tekstot sodrì Lestvica na Jovan Sholastik, na l. 261 ima Slovo na Jovan
Zlatoust i na l. 271 po~nuva tolkuvawe kon Lestvicata, koe se
prekinuva vo tolkuvaweto na 13toto (?) slovo.
V. D.
Le{nici od obi~na leska
LETNIK kalendarski obi~aj

vo spomen na svetata prepodobna
ma~enica Evdokija (1/14. III). Kaj
narodot e poznat kako Letnik
za{to toga{ zapo~nuva novoto
leto. Prirodata {to preku zimata bila ogrdena, zapo~nuva da se
razbuduva i da se razubavuva. Niz
cela Makedonija na ovoj den se izveduvaat obi~ai {to vrz magiski
principi treba da obezbedat
za{tita od razni {tetnici (od
zmii, bolvi, vo{ki, od {umski
yverovi i sl.), no i da im obezbedat zdravje na lu|eto vo pretstojnata rabotna sezona. Ve~erta
sproti praznikot se bere kukurek
i drugi bilki i se zapotnuva za
za{tita na objektite od razni
nesre}i. Na praznikot se pravat
martinki {to gi nosat decata, no
i vozrasnite, kako magiska za{tita od razni nesre}i.
LESKA (Corylus L., fam. Betulaceae) drvo od rodot zastapen so

okolu 20 listopadni drvja ili grmu{ki vo Severnata hemisfera.
Listovite se krupni, prosti, so
dvojno nazaben rab. Ma{kite
cvetni resi se formirani prethodnata sezona, a ènskite kako
drugite papki. Plodot orev~e
(le{nik) e obvien so ~a{kovidna
obvivka. Vo na{ata zemja, avtohtoni se obi~nata leska (C. avellana L.), kako grmu{ka ili malo drvo, i divata leska (C. colurna L.),
visoko drvo do 20 m.
Al. And.
LIT.: Naum Celakoski, Debarca, Skopje,

1984, 144; Zbornik na Panajot \inoski,
podgotvil i redaktiral Kiril Penu{liski, Skopje, 1995, 50.
M. Kit.
LESNOVSKI MANASTIR & v.

Arhangel Mihail i pustinoìtelot Gavril Lesnovski, Sv.#
Leffor#, faksimil (15. III 1990)
LEFFOR# (LEFFORT#) (@eneva, 15. V 1900 15. III 1901)

vesnik na makedonskite studenti
vo [vajcarija, na francuski jazik. Urednik bil Simeon Radev.
Izleguval dvapati mese~no. Objaveni se vkupno 23 broja. Imal
cel da ja izvestuva evropskata
javnost za polo`bata vo Makedonija pod osmanliskata vlast i da
go afirmira makedonskoto osloboditelno dvièwe.
IZV.: DARMSkopje, f. ACKSKJ, K1/

23, 26; Egejska Makedonija vo NOB 1944
1945, I, Skopje, 1971.
LIT.: D-r Risto Kirjazovski, KPG i makedonskoto
nacionalno
pra{awe
19181974, Skopje, 1982; istiot, Makedonskite nacionalni institucii vo Egejskiot del na Makedonija (19411961),
Skopje, 1887; istiot, Demokratskite i
antifa{isti~kite organizacii vo
Egejskiot del na Makedonija (19411945),
Skopje, 1991.
S. Ml.
LESA (koceq) ènski ukras za

na kosa. Sostaven e od niza pleteni~ki ukrasi (pleten~iki)
napraveni od prirodna kosa.
Ovie pletenki se {iroki okolu 1
cm, a se dolgi 5060 cm. Pri{ieni se na par~e platno bogasija,
{iroko okolu 5 sm. Na glavata se
prika~uva od dvete strani so pomo{ na kuki. Samite pletenki,

[vajcarija 1918/1919, Nova Makedonija#,
Skopje, 12. II 1971; D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 118120; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje,
1993, 63.
S. Ml.
Lestvica na Jovan Sholastik
LESTVICA makedonski rakopis od tretata ~etvrtina na XIV

v. Od 1955 god. se ~uva vo Narodnata biblioteka na Srbija (Belgrad), sign. Rs 416. Ima vkupno
LEÊBNICI (LEKARSTVENICI) narodni zbornici so

sobrani upatstva za dijagnosticirawe na bolestite i recepti za
lekovite pri konkretnite zaboluvawa, nivnoto podgotvuvawe,
dozirawe i na~inot na lekuvawe795
LEÎ]
to, so prognosti~ki ukaùvawa.

Nekoi od niv sodràt i soveti za
racionalna ishrana, na~inot na
ìveeweto, higienata na teloto
i domot, kako i prakti~ni soveti
za semejstvoto. Poznati se i pod
imiwata lekovnici, lekaru{i i
lekarstvenici. Prvite poznati
le~ebnici na makedonskite prostori bile prevedeni od gr~ki jazik, a podocna i od drugi jazici,
no ~esto i so vmetnuvani iskustva
od makedonskata narodna medicina. Del od niv se za~uvani: Skopski le~ebnik# na sve{tenikot Joanaki (1884), Bigorski le~ebnik#, Lazaropolski le~ebnik#
(od vtorata polovina na XIX v.),
Rekanski le~ebnik# (krajot na
XIX v.), Vev~anski le~ebnik#,
Vele{ki le~ebnik#, Ohridski
le~ebnik# na Eftim Sprostranov, Le~ebnik# na Kuzman [apkarev, Le~ebnik# na semejstvoto
Piruzevi od Ohrid (1830) i dr.
Eden od najpoznatite nivni sobira~i bil u~itelot Eftim A.
Sprostranov (18681931).
IZV.: DARM, Podra~no oddelenie Veles,
sign. M2; MAMs 13; NUB Ms. 129, 130,
197; Sofiska narodna biblioteka, sign.
br. 1120 i dr.
LIT.: Hr. Kodov, Edin rkopisen lekarstvenik ot minali vek, Izvesti na Etnografski muze#, IIV, Sofi, 1927,
227236; Vladimir Mo{in, Slovenski rakopisi vo Makedonija, Skopje, 1971,
381396; Miladin Apostolov V~eslav
Botev, Rkopisi s medicinsko sdrànie ot Aton. Hilendarski medicinski
sbornik No 517, Staroblgaristika#. br.
1, Sofi, 1982, 5986; Mihajlo Georgievski, Slovenski rakopisi vo Makedonija
(otkrieni od 19701985 godina), III,
Skopje, 1988, 121-125; istiot, Slovenski
rakopisi vo Makedonija (otkrieni od
1970-1985 godina), V (opis), VI (faksimili), Skopje, 1993, 102-104; Simo Mladenovski, Lekarstvenicite vo Makedonija,
Zbornik na trudovi. Vtor makedonski
kongres za istorija na medicinata so me|unarodno u~estvo, Strumica, 35 noemvri 2005, [tip, 2006, 3840.
S. Ml.
Lazar
Le~i}
LEÎ], Lazar (Skopje, 1939)

ko{arkar i trener. Zavr{il Vi{a trenerska {kola vo Belgrad
(1961). Uspe{en trener na KK
Rabotni~ki# vo Skopje i drugi
klubovi vo zemjata i vo stranstvo. Toj e eden od trenerite na
razni selekcii na jugoslovenska796
ta reprezentacija, so koi osvoil

golem broj medali na balkanskite, evropskite i svetskite prvenstva i na mediteranskite igri
D. S.
(19671979).
Le{ok, Tetovsko. Registriran kaj

nadle`nite dràvni vlasti (jan.
2002). Ja neguval tradicijata na
slavewe na sv. Bogorodica, patroSl. N.-K.
not na seloto Le{ok.
LE[I, A}if brat na Haxi Le{i. Poteknuva od begovsko semejstvo. Pred Vtorata svetska vojna
bil albanski emigrant vo Kralstvoto Jugoslavija i sorabotnik
na jugoslovenskata razuznava~ka
slu`ba. Vo 1943 g. se priklu~il
na NOAVM. Po Osloboduvaweto
bil pretsedatel na Narodniot
odbor i pretsedatel na Okoliskiot naroden odbor vo Ohrid, a
nabrzo i potpretsedatel na Prezidiumot na NRM i pratenik vo
Narodnoto sobranie na FNRJ. Vo
1950 g. prebegal vo NR Albanija,
kade {to negoviot brat Haxi Le{i bil pretsedatel na Prezidiumot.
S. Ml.
LE[O^KI MANASTIR & v.

Bogorodica, Sv.#
LE[I, Mustafa sin na A}if

Le{i. Vo vremeto na NOAVM
bil komandant na Komandata na
mestoto vo Debar. Vo 1946 g. bil
vraboten od UDB, kade {to napreduval do ~in poru~nik, a potoa
prebegal vo NR Albanija (1950).
S. Ml.
LE[I, Haxi (Albanija, 1913)

bajraktar, komandant na NOVA,
general-major i dràvnik na NR
Albanija, brat na A}if Le{i.
Poteknuva od begovsko semejstvo.
Podolg period bil ìtel na Debar (do 1941), a potoa stapil vo
NOVA vo ~etata na Mislim Peza. Podocna i samiot stanal komandant na partizanska ~eta (od
letoto 1942). Bil u~esnik na Nacionalnata antifa{isti~ka konferencija vo Pe} (16. IX 1942) i
~len na Albanskiot nacionalen
komitet (juni 1943). Spored dogovor na G[ na NOV i POM i G[
na NOVA, so ~eta od 150 partizani podolgo vreme dejstvuval na
teritorijata na Prvata operativna zona na NOV i POM vo Debarsko i Ki~evsko (avgustnoemvri 1943) za pridobivawe na albanskoto naselenie vo NOAVM.
U~estvuval vo formiraweto na
Debarskiot mladinski NO bataljon na NOV i POM (5. X 1943).
Im nanel golemi zagubi na balisti~kite sili na Xemail HasaniXemo i Mefail [ehu. Podocna
stanal ~len na G[ na NOVA (od
po~etokot na 1944).
IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945.
Dokumenti, Ki~evo, 1985, 127, 139, 171, 178,
180, 209, 110 i 216; Dokumenti za voenata organizacija 19411945. Pokrainski i Glaven
{tab na Makedonija 19411943, tom I, kn, 1,
Skopje, 2001, 146, 177, 2011, 202, 205, 212, 231,
236, 238 i 252.
S. Ml.
LE[OK, ISELENI^KI KLUB

(Detroit, Mi~igen, SAD, 2001 >)
klub na doselenicite od seloto
L@EV, Georgi (Voden, vtora

pol. na XIX v. prva pol. na XX
v.) makedonski melograf i muzi~ki deec. Eden od grupata prvi
makedonski melografi na narodni pesni od krajot na XIX v. Negovite trudovi se pe~ateni vo sofiskite zbornici na narodni
umotvorbi (18901900), prepe~ateni vo knigata Makedonskite
melografi od krajot na XIX vek#,
vo redakcija na @. Firfov i M.
Simonovski.
Dr. O.
LIAKU, Dimitar Eftimov
(Skopje, 20. I 1921) hirurg. Med.
f. zavr{il vo 1949 g. vo Belgrad.
Hirurgija specijaliziral (so
prekini) vo Skopje i ja zavr{il
vo 1954 g. Vo 1952 g. bil ispraten
kako specijalizant na rabota vo
Bitola, kade {to ostanal do penzioniraweto (1987). Bil na~alnik na Hirur{koto oddelenie,
primarius i vi{ zdravstven sovetnik vo Bitola.
P. B.
LIAKU-ANOVSKA, Kleanti
(Skopje, 3. III 1954) istori~ar na
umetnosta so arheologija i sociolog, vi{ nau~en sorabotnik, istraùva~ na folklorot i etnologijata na vla{kiot narod vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje. Zavr{ila
gimnazija i diplomirala na Filozofskiot fakultet Grupa za
istorija na umetnosta so arheologija (1977). Po vrabotuvaweto
vo Institutot kako asistent (9.
VII 1979) vo Oddelot za istraùvawe na folklorot i etnologijata na etni~kite zaednici {to
ìveat vo RM, bila na studiski
prestoj na Katedrata za etnologija na Filozofskiot fakultet
na Univerzitetot Aristotel#
vo Solun (1989/1990 i 2001), vo Romanskata akademija na naukite
(1999) i vo BAN (2000). Magistrirala vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa (Grupa sociologija na
kulturata) vo Skopje na temata
Socijalnata pripadnost na narodnite raskaùva~i od vla{kata etni~ka grupa vo SR Makedonija# (23. V 1991), kade {to i doktorirala na temata Socijalnofolklorni prepletuvawa vo semejstvoto i semejnite odnosi kaj
Vlasite# (2. IV 1995). Bila ~len
na redakciskiot odbor na sp.
Makedonski folklor#.
BIBL.: Socijalnata pripadnost na narodnite raskaùva~i Vlasi, Skopje,
LIDIJA
1995; Socijalno-folklorni interakcii

vo vla{koto semejstvo, Skopje, 2000;
Vla{kiot detski folklor, Skopje, 2001;
Vla{kite narodni prikazni od Kru{evo, Skopje, 2002; Vla{kite narodni prikazni od Stru{ko, Skopje, 2004; Vla{kite narodni prikazni od Isto~na Makedonija, Skopje, 2007.
Skopje, 2000, 99100, 124126 i 133; Referat za izbor na nau~en sovetnik za rabotnoto mesto istraùva~ na folklorot i etnologijata na vla{kiot narod
vo Institutot za folklor Marko Cepenkov# vo Skopje, Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje,
br. 843, Skopje, 15. I 2004, 5056.
S. Ml.
formirana od SDSM (2002

2006). Taa e ~lenka na Liberalnata internacionala i pridru`na
~lenka na Evropskata partija na
liberalite. Pretsedateli na
LDP: Petar Go{ev (do april
1999), a potoa Risto Penov i Jovan Manasievski.
Macedonia, 19902002, Skopje, 2005; Gordana
Siljanovska-Davkova, Makedonske politi~ke
partije kroz prizmu ideologije, Beograd, 2007.
\or. I.
skutovi ili skut (predni poli),

latica (par~e na{ieno pod pazuvite), rebrwaci (po eden od stranite) i xebovi na{ieni na prednite poli (skutovite). Po rabovite se ukrasuval so crn ili pak
so sim (bel srmen) gajtan. J. R. - P.
LIGA PROTIV EPILEPSIJA NA RM zdruènie na lekari i drugi zdravstveni rabotnici
(formirano vo 1996 g.), ~ii celi
se: unapreduvawe i pro{iruvawe
Amblemot na Liberalnata partija
LIBERALNA PARTIJA politi~ka partija na centarot,

formirana vo 1991 g., so spojuvawe na Sojuzot na reformskite sili na Makedonija i Mladata demokratska progresivna stranka.
Del e od vladata na SDSM
(19921996), kako i od vladata na
VMRODPMNE (19982002 i od
20062008 g.). ^lenka e na Evropskata liberalno-demokratska i
reformska partija. Pretsedatel
e Stojan Andov.
Macedonia, 19902002, Editions Sigma; Gordana Siljanovska-Davkova, Makedonske politi~ke
partije kroz prizmu ideologije, Freidrich Ebert
Stiftung, Beograd, 2007.
\or. I.
Amblemot na Liberalno-demokratskata partija
LIBERALNO-DEMOKRATSKA PARTIJA politi~ka

partija na centarot, formirana
na 19. IV 1997 g., so spojuvawe na
Liberalnata i na Demokratskata
partija. Na parlamentarnite izbori odràni vo 1998 g. osvojuva
~etiri prateni~ki mandati, vo
~etvrtiot parlamentaren sostav
(20022006) ima devet, a vo pettiot (20062010) pet pratenici.
LDP be{e del od vladata na {irokata koalicija (20012002) i
koalicionen partner vo vladata
Prirodna livada
LIVADI zemjodelski povr{ini na koi vegetiraat ednogodi{ni

i pove}egodi{ni trevesti vidovi
i vo pogolemiot del od godinata se
iskoristuvaat so kosewe. Vo RM
zafa}aat povr{ina od okolu
56.420 ha (2005), so prose~en prinos od 1.738 kg/ha. Spored postanokot, livadite se podeleni na prirodni i seani. Prirodnite livadi
nastanale po priroden pat, seanite se antropogeni, gi zasnovuva i
gi upravuva ~ovekot. Pokraj prirodnite, vo RM se podignati i okolu 25.000 ha seani livadi. Toa e realizirano so Republi~kata programa za zatrevuvawe na napu{teni
i podlo`ni na erozija oranici,
koi se zastapeni na pove}e od
200.000 ha. Ovaa programa zapo~na
da se realizira vo 1976 i trae{e
do 1991 g. Livadite se locirani
prete`no vo nizinite, po~nuvaj}i
od Gevgeliskata Kotlina, kako
najniska, pa s do Resenskata, kako
najvisoka. Od niv se obezbeduva kabesta hrana za periodot koga j a nema vo dovolno koli~estvo, a se zna~ajni i za p~elarstvoto.
P. Iv.
LIVADSKA VEGETACIJA VO
RM v. Vegetacija na Republika
Makedonija.
LIVTAR ènska gorna obleka
{to se nosela nad ko{ulata namesto saja. Se izrabotuval od crna alaxa, dezenirana so raznobojni vertikalni linii. Bil kroen
od yadni{te ili sredwak (grb),
na znaeweto za epilepsijata, promovirawe na istraùvawata i

podobruvawe na kvalitetot na
dijagnostikata i tretmanot na
pacientite bolni od ovaa bolest.
Prviot pretsedatel na Zdruènieto bil prof. d-r Ratko Naumovski.
D. Nik.
LIDIJA (I v.) bibliska Makedonka od Filipi, prvata hristijanka vo Evropa, koja go primila
hristijanstvoto li~no od apostolot Pavle. Taa bila prodava~ka na pro~uenata lidiska purpurna boja i purpurni platna od gradot Tijatir (Lidija, vo zapadniot
del na Mala Azija). Pri pristignuvaweto vo Filipi, gi primila
apostolot Pavle i negovite sorabotnici vo svojot dom vo Filipi
i im ovozmoìla da go propovedaat hristijanstvoto. Taa sama go
vodela svoeto doma}instvo i se
pretpostavuva deka bila vdovica
ili nemaèna. Spored drugi izvori, taa go primila hristijanstvoto i vo imeto na Gospod Isus
Hristos se pokrstila zaedno so
celoto semejstvo. Pritoa stanala
niven sorabotnik i ramnoapostolen propovednik na hristijanstvoto. Toga{ bila formirana i
Filipiskata hristijanska op{tina kako prva hristijanska op{tina vo Evropa. Tokmu od nejziniot dom Pavle i negoviot pridru`nik Sila bile zatvoreni vo
zandana i so ~udo oslobodeni.
797
LIDIJA OD MAKEDONIJA#
IZV.: Sveto Pismo na Stariot i na Noviot zavet, vtoro izdanie, Skopje, 1991.
LIT.: \. Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija i za Makedoncite, Skopje, 1995.
K. M.-R.
Scena od operata Lidija od Makedonija#
LIDIJA OD MAKEDONIJA#
opera vo ~etiri ~ina. M: R. Avramovski, L: G. [ele i D. Petrova. Prvo izveduvawe: Skopje, 9. V
2005.
Dr. O.
L. Li~enoski: Pejza` so akvadukt# (1948)
Moneta na kralot Likej, avers/revers
LIKEJ (Lykkeios, Lykpeios, Lyppeios) pajonski kral (359/8340/335

pr.n.e.), sin ili blizok rodnina
na pajonskiot kral Agis. Bil
prinuden da ja priznae vrhovnata
vlast na makedonskiot kral Filip II Makedonski (358 pr.n.e.), a
potoa ja iskoristil mo`nosta i
se priklu~il kon antimakedonskata koalicija predvodena od
Atina, vo koja u~estvuvale i trakiskiot kral Ketripor i ilirskiot kral Grab. No po neuspehot
bil prinuden pak da ja priznae
vrhovnata vlast na Makedonskoto
Kralstvo. Poznat e po razviena
monetarna produkcija. Kovel moneti spored reduciraniot fenikiski standard, podocna poznat
kako pajonski.
IZV. : Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig,
1896.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje 1999.
K. M.-R.
LIKOVNA UMETNOST, MODERNA I SOVREMENA razni vidovi vizuelni umetnosti

sozdavani vo tekot na XX i XXI v.
So napu{taweto na vizantiskata
estetika i dejstvuvaweto na poslednite zografi, postepeno se osloboduva patot kon svetovnata
umetnost. Prvite {koluvani likovni umetnici pred 1945 g. (D.
Pandilov, L. Li~enoski, N. Martinoski, D. Todorovski) sozdavaat realisti~ki, impresionisti~ki, ekspresionisti~ki ili fovisti~ki dela. S do 1953 g. likovnata umetnost se razviva vo
ramkite na razni vidovi reali798
zam. So grupata Denes (B. Lazeski, J. Grabuloski) zapo~nuva vistinskoto osovremenuvawe na likovniot govor, koj prodolùva so
nadrealizmot, apstrakcijata i
ekspresionizmot na grupata Mug-
nici. Najo~evidni estetski pomestuvawa na likovnata scena ostvarila grupata Mugri (1960),
sostavena od najeminentni tvorci na {eesettite. Grupata Zero
dejstvuvala alternativno. S. Ab.-D.
Fidanoski & [emov: Klop~e#, intervencii vo prostor, Prilepska kolonija, Varo{ (1983)
ri (P. Mazev, D. Kondovski, P.

Haxi-Bo{kov, T. [ijak). Tendencijata kon avtohton izraz ja prodolùvaat D. Per~inkov, S. [emov, G. êmerski, R. Anastasov, T.
Lulovski. Slednite generacii gi
zbogatuvaat stilskite i estetskite nasoki (J. [umkovski, @.
Vangeli, B. Manevski, T. Maznevski, I. Dimitrova).
LIT.: Sowa Abaxieva, Antologija na makedonskata likovna umetnost 1894
1994, Skopje, 1994; Vladimir Veli~kovski, DLUM 50 godini, Skopje, 1996.
S. Ab.-D.
LIKOVNI GRUPI. Po 1945 g.

se formirani {est avtohtoni
pozna~ajni likovni grupi. Najstara e reformatorskata grupa
Denes (1953), sosredoto~ena vrz
osovremenuvawe i socijalizacija
na umetnosta. Vo grupata VDIST
(1955) ~lenuvale bitolski umet-
LIKOVNI KOLONII organizirano dejstvuvawe na likovnite umetnici vo alternativni

prostori vo pomalite gradovi i
mesta. Ovie slobodni akcii imaat pridones za zna~ajna decentralizacija na likovnata umetnost.
Naj~esto se odrùvaat vo manastiri, kulturni domovi ili vo hoteli i imaat me|unaroden karakter. Od triesetinata likovni kolonii, najzna~ajni i so najdolga
tradicija se Prilepskata (1957),
Strumi~kata (1964), Resenskata
(1973) i Gali~kata (1990). S. Ab.-D.
LILI], Dejan (Skopje, 26. X
1974) akter. Diplomiral na Otsekot za akterska igra na FDU vo
Dramskiot teatar od Skopje.
Ulogi: Stefan (Divo meso#);
Vojdan (Tetovirani du{i#); Mi-
LINDEPENDENS MASEDONIAN#
Dejan
Lili}
hajlo (Let vo mesto#); Edip

(Car Edip#); Maliot brat (Dunek ili Prevrta~#); Padrajk
(Poru~nikot od In{imor#);
Carot (Kako se stanuva car#) i
dr.
R. St.
LILJACI (Chiroptera) red sitni ìvotni od klasata cicai
(Mammalia), prisposobeni za dolgotrajno letawe. Grupirani se vo
dva podreda: golemi liljaci
(Megachiroptera),
so dolìna na
teloto do 40 cm
i raspon na kriljata do 170 cm,
rasprostraneti
vo tropskite i
suptropskite
Mal liljak
predeli i mali
liljaci (Microchiroptera), so dolìna na teloto do 16 cm i raspon
na kriljata do 75 cm, rasprostraneti vo umerenite i tropskite
predeli na Stariot i Noviot svet.
Vo Makedonija se prisutni dve familii od podredot mali liljaci so
vkupno 24 vida.
na Makedonija, Skopje, 1998; B. Krystufek,
V. Vohralik, J. Flousek, S. Petkovski, Bats
(Mammalia: Chiroptera) of Macedonia, Yugoslavia, vo: I. Horacek, V. Vohralik, (eds.), Prague
Studies in Mammalogy, Praha, 1992, 93111; B.
Krystufek S. Petkovski, Annotated Checklist of
the Mammals of the Republic of Macedonia,
Bonner zoologische Beitrage#, 51 (4), Bonn,
2002, 229254; Ibid., Mammals of Macedonia
Current State of Knowledge, Anniv. Proceed.,
Eighty years of achievement by the Maced. Mus.
of Nat. Hyst., Skopje, 2006, 95104; A. J. Mitchell-Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M.
Stubbe, J. B. M. Thissen, V. Vohralik, J. Zima,
The Atlas of European Mammals, LondonSan
Diego, 1999.
Sv. P. V. Sid.
LILÎ], Viktor (Skopje, 16. V

1956) arheolog, univ. profesor.
Diplomiral arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje,
kade {to i magistriral, a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (2000). Od 1982 g. e
asistent po klasi~na arheologija
na Institutot za istorija na
umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje, a
od 2000 g. profesor po predmetite: voved vo arheologijata, rim-
Viktor
Lil~i}
ska arheologija i numizmatika.

Vodel pove}e arheolo{ki istraùvawa, vo ramkite na koi evidentiral i otkril pove}e bezimeni anti~ki i srednovekovni
utvrdeni naselbi. Izrabotil i
revidiral planovi na pove}e neregistrirani utvrduvawa i vr{el istraùvawa na lokalitetite: Eudarist s. Drenovo, Davina
Kula s. û~er, s. Bon~e i dr.
Urednik e na spisanieto za arheolo{ko nasledstvo Makedonska
civilizacija.
BIBL.: Kralevite na Makedonija i nivnite moneti vo Republika Makedonija,
Skopje, 1994 (so N. [eldarov); Anti~ka
grade`na keramika vo Republika Makedonija, Skopje, 1996; Arhitektonska kamena plastika vo RM od I do VI vek n.e,
Skopje, 2001/2002; Makedonskiot kamen
za bogovite, hristijanite i za ìvot po
ìvotot, I-II, Skopje, 2005.
D. Z.
LIMANI (ZAJAZI), Ru{it

Rexo (s. Zajas, Ki~evsko, 1896 s.
Bukoj~ani, Ki~evsko, juli 1945)
zemjodelec, delegat na Vtoroto
zasedanie na ASNOM. Bil zadninski u~esnik vo NOAVM (od
1942), a potoa i partizan (1943).
Po Osloboduvaweto bil pretsedatel na NOO na Op{tinata Zajas. Bil ubien vo balisti~ka zaseda na vra}awe od Vtoroto zasedanie na ASNOM, zaedno so delegatot na ASNOM Mehmed Dauti
Mehmedi.
Zbornik na padnati borci vo NOV i na
`rtvite na fa{isti~kiot teror od
S. Ml.
LIMANOVSKI, Nijazi (Rostu{e, Dolna Reka, 27. VI 1941

Skopje, 11. X 1997) etnolog,
univ. docent. Poteknuva od roditeli islamizirani Makedonci.
Diplomiral na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje,
Grupa geografija, a doktoriral
na Katedrata za etnologija na
Filozofskiot fakultet vo Belgrad so temata Etnosocijalnite
karakteristiki na islamiziranite Makedonci#. Vo fevruari
1994 g. e izbran za docent po grupa predmeti na studiite po Etnologija na Geografskiot institut
pri PMF vo Skopje.
Nijazi
Limanovski
Bil direktor na Radio Debar, potoa rabotel vo Slu`bata za informacii na Sobranieto na RM,
pomo{nik na pretsedatelot na
Republi~kiot komitet za obrazovanie i fizi~ka kultura, potoa
potsekretar vo Ministerstvoto
za obrazovanie, pratenik vo Sobranieto na RM, osnova~ na Republi~kata zaednica na kulturno-nau~nite manifestacii na Makedoncite-muslimani (1979), ~len
na Sojuzot na novinarite, na
Zdruènieto na etnolozite na
Makedonija, na Zdruènieto na
folkloristite, na Makedonskoto geografsko dru{tvo i dr. Objavil ~etiri knigi i nad 50 nau~ni trudovi od oblasta na etnografijata.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje 19461996.
M. K.
LIMONÊV, Ivan (Ohrid, 1864

Ohridsko, 1899) revolucioneren i kulturno-prosveten deec,
okruèn rakovoditel na TMORO
vo Ohrid. Bil eden od inicijatorite za formiraweto na u~eni~koto Kulturno-prosvetno dru{tvo Sveti Kliment# vo Ohrid
(1885). Zaedno so drugi ~lenovi
na dru{tvoto, stanal ~len na zagovorni~kiot Kruòk formiran
vo Ohrid (20. VII 1886) za za{tita
na naselenieto i za progon na
razbojnicite Tair-Tolo, Bilan
Balanca, Karanaxak i nivnite jataci, za odbegnuvawe na osmanliskite sudovi i re{avawe na
sporovite so arbitraà, za otvorawe u~ili{ta vo sekoe selo i
sl. Bil eden od prvite ~lenovi na
TMORO (od 1894) i ~len na Ohridskiot okruèn komitet na
TMORO.
kniga vtora, Od pa|aweto pod osmanliska vlast do krajot na Prvata svetska
vojna, Ohrid, 1978, 177178.
S. Ml.
LINDEPENDENS MASEDONIAN# (LINDEPENDANCE MACEDONIENNE Nezavisna Makedonija#) (Lozana, [vajcarija,

16. X dekemvri 1919) spisanie,
organ na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva na studentite
vo [vajcarija, dvonedelen pregled za politika, socijalni i eko799
LINDRO
nomski pra{awa#, na francuski

jazik. Objaveni se vkupno tri
broja, na vkupno 72 stranici.
Imalo cel da ja zapoznava evropskata javnost so makedonskoto
pra{awe.
[vajcarija 1918/1919, Nova Makedonija#,
Skopje, 12. II 1971; istiot, Makedonskoto
spisanie L indenpendance Macedoniene# vo
[vajcarija i negovata namena, Glasnik#
na INI, XV, 3, Skopje, 1971, 147156; D-r
Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
135138; Quben Lape, Makedonija vo XVIII, XIX i XX vek. Odbrani trudovi, Skopje,
LINDRO, Milo{ (s. Kosel, Ohridsko, 9. IX 1952 ) poet, eseist

i preveduva~. Studiral na Prirodno-matemati~kiot fakultet
vo Skopje. Rabotel vo izdava~kata ku}a Makedonska kniga# i bil
glaven urednik na vesnikot
Glas#. Rabotel vo Ministerstvoto za kultura pri Vladata na
RM. ^len na DPM (1982).
BIBL.: Polilema# (1977), Vibracii#
(1980), Razgradba# (1983), Slova za re~ta# (1988), RazGradba# (1994), Znakot,
dumata, slovoto# (1990).
R.
Aleksandar
Linin
LININ, Aleksandar Nikolov

(Kavadarci, 5. X 1908 Skopje, 13.
IX 1998) etnomuzikolog. Studiral na Tehni~kiot fakultet vo
Belgrad i diplomiral na Prirodno-matemati~kiot fakultet
vo Zagreb, kade {to aktivno u~estvuval vo kulturno-prosvetnoto
dru{tvo Vardar# (1936/37) i bil
sorabotnik na Na{ vesnik#
(1937), a podocna ja zavr{il i Pedago{kata akademija (Grupa za
muzika) vo Skopje. Po Osloboduvaweto izvesno vreme bil nastavnik po matematika vo Kavadarci,
a potoa bil muzi~ki urednik na
Radio Skopje (1945), vi{ stru~en
sorabotnik i rakovoditel na Oddelot za narodna muzika i ora vo
Institutot za folklor vo Skopje (1. IX 1958 24. IV 1974). Sobral
okolu 3.000 narodni pesni i ora.
Doktoriral na Fakultetot za muzi~ka i dramska umetnost vo
Skopje na tema Odnosot me|u ma800
kedonskiot stih i napev# (27. XII

1977).
BIBL.: Narodnite muzi~ki instrumenti
vo Makedonija, Skopje, 1978; Makedonski
instrumentalni orski narodni melodii,
Skopje, 1978; Makedonskiot stih i napev,
Skopje, 1983; Makedonska narodna poetska
umetnost, 13, Skopje, 1985; Narodni napevi od Prizrenska Gora, Skopje, 1986.
Skopje i na magisterskite i doktorskite disertacii na sorabotnicite
19502000. Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 145.
S. Ml.
LINKESTI gornomakedonsko
pleme {to ja naseluvalo oblasta
Linkestida. Prvpat se spomnati
kaj Tukidid vo vtorata polovina
na V v. pr.n.e. Dolgo vreme se
sprotivstavuvale na centralnata
vlast na Argeadite. Vo Peloponeskata vojna bile napadnati od
strana na makedonskiot kral
Perdika II i spartanskiot kral
Brasida (424/3 pr.n.e.). Toga{ kako niven vladetel se spomnuva
Arabaj, sin na Bromer. Protiv
niv vojuval i makedonskiot kral
Arhelaj.
IZV.: Thucydidis, Historiae, Oxonii, 1942.
K. M.-R.
LINKESTIDA (Lynkestis) gornomakedonska oblast {to se protegala po sredniot tek na r. Erigon (Crna), vo ju`niot del na Pelagonija (Bitolsko-lerinskata
ramnina), so planinata Baba na
zapad, ju`niot del na visoramninata Mariovo i Kajmak~alan na
istok. Niz nea minuval poznatiot anti~ki pat Via Egnatia i preku
niskiot premin Kirli-Derven
prodolùval kon Eordaja na jug.
Tuka ìveelo gornomakedonskoto pleme Linkesti. Glaven, a moèbi i edinstven vistinski grad
vo ovaa oblast bil Herakleja (Herakleia), osnovan od kralot Filip
II Makedonski. Od Linkestida se
za~uvani zasega najstarite reljefi na nadgrobni steli.
LIT.: Lj. Popovic, Deux reliefs funeraires de
Macedoine, @A VII/2, 1957, 252; R. Vasic, Con-
tribution to the dating of the two Attie Gravereliefs found in Macedonia, @A XXI/1, 1971, 279;
I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo Makedonija, Makroproekt Istorija na kulturata na Makedonija#, MANU, Skopje,
1999; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u
rimsko doba, Skopje, 1957.
K. M.-R.
LINTNER, Vojteh (Lindtner, Vojteh) (19041965) slovene~ki botani~ar, mikolog, avtor na istraùvawata za stenoendemi~nite
vidovi Tulipa mariannae Lindtner i
Dianthus kapinaensis Markgr. & Lindtner, ~ii areal e ograni~en samo
na teritorijata na Republika
Makedonija.
Vl. M.
Srebrenolisna lipa
LIPA (Tilia L., fam. Tiliaceae)

rod so okolu 30 vida listopadni
drvja vo umerenata zona na Severnata hemisfera. Listovite se srcevidni, po rabot nazabeni i na
dolga dr{ka. Mirizlivite cvetovi (medonosni i lekoviti) se vo
socvetija vrz dolga dr{ka, koja
do polovinata e srasnata so jazi~esta braktea. Plodot e top~esto
orev~e, tvrd, so 12 semki. Vo
planinite na RM, prirodno se
zastapeni: sitnolisnata (T. cordata Mill.), golemolisnata (T. officinarum Grantz.) i srebrenolisnata
lipa (T. tomentosa Moench.). Site
tri se golemi i dekorativni drvja, so mnogu kvalitetno drvo. Naj~esto se sre}avaat vo klisurite
na planinskite reki.
Al. And.
LIPKOVO selo vo Kumanovsko. Se nao|a vo isto~noto podno`je na Skopska Crna Gora, od
dvete strani na Lipkovska Reka,
Herakleja, edinstveniot vistinski grad vo oblasta Linkestida
LIRSKI
m. Preku regionalen pat e povrzano so Kumanovo. Naseleno e so

2.644 `. Albanci. Naselenieto se
zanimava glavno so odgleduvawe
tutun. Toa e sedi{te na op{tina,
27.058 `. Vo seloto postojat osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena i
policiska stanica.
Al. St.
MNT. Muzi~koto i vokalnoto obrazovanie go oformila vo Zagreb

(prof. Rajzer). Vo 1947 g. debitirala vo Zagrepskata opera so ulogata na Olga vo operata Evgenij
Onegin. Vo Operata na MNT doa|a vo 1948 kako eden od nejzinite
osnova~i i vo nea ostanuva do
1980 g. Niz dolgogodi{noto rabotewe na operskata scena na MNT
zikalnost i silno izrazena sposobnost za dramsko oblikuvawe

F. M.
na svoite ulogi.
Liriodendron (Liriodendron tulipifera L.)
LIRIODENDRON (Liriodendron
tulipifera L., fam. Magnoliaceae)
visoko listopadno drvo od jugoisto~nite delovi na Severna
Amerika. Listovite se prosti,
vo forma na instrumentot lira,
na dolgi dr{ki. Cvetovite se
òlto-zeleni, so forma i golemina na lale. Plodovite se
smesteni vo {i{arkovidni soplodija. Kaj nas ve}e masovno se
sadi vo parkovite. Ima kvalitetno drvo.
Al. And.
Branata Lipkovo#
LIPKOVO# la~na betonska

brana visoka 29,5 m, locirana na
Lipkovska Reka (vedna{ nad s.
Lipkovo), vo krunata dolga 203 m,
so volumen na teloto od 13.000 m3,
zatvora akumulacija od 2,25 milioni m3. Vtora la~na brana izgradena kaj nas (1958), sluì za vodosnabduvawe, navodnuvawe i proizvodstvo na elektri~na energija
(preku malata hidrocentrala).
Konstrukcijata na branata e izvedena so konstanten radius i
centralen agol, vo relativno {iroko pregradno mesto, a vo sredi{niot del e izveden sloboden
preliv za evakuacija na golemi
vodi (9 poliwa po 4 m, kapacitet
152 m3/s).
Q. T.
LIPKOVSKA REKA pritoka
na Kumanovska Reka. Nastanuva kaj
s. Go{ince so spojuvawe na Go{inska i Bre{tanska Reka, a nizvodno
od levata strana ja prima Slup~anska Reka. Vo gorniot tek ima planinski, a nizvodno do vlivot (311,7
m) ramni~arski karakter. Dolga e
17,5 km, a slivot zafa}a povr{ina
od 300 km2. Vo nejziniot sliv se izgradeni ve{ta~kite ezera Lipkovo i Gla`wa. Sredniot protek iznesuva 1,42 m3/s.
Dr. V.
LIP[A-TOFOVI], Ana (Sisak, Hrvatska, 23. VIII 1926)
operska i koncertna pevica, mecosopran, prvenka na Operata na
ostvarila pove}e od 35 pogolemi

i pomali ulogi. Pozna~ajni ostvaruvawa: Orfej (Orfej i Evridika), Amneris (Aida), Dalila
(Samson i Dalila), Eboli (Don
Karlos), Madam Flora (Medium),
Ana
Lip{a
-Tofovi}
Karmen, Adalxiza (Norma). Nastapuvala i na koncertniot podium so bogat i stilski raznoviden

solisti~ki repertoar, a zela u~estvo vo golem broj vokalno-instrumentalni dela. So koncertot
vo 1961 g. vo crkvata Sv. Sofija
vo Ohrid go ozna~ila po~etokot
na postoeweto na Festivalot
Ohridsko leto#. Gostuvala vo
site pogolemi muzi~ki centri na
Jugoslavija, kako i vo mnogu zemji
na Evropa i Azija (Kina). Pevica
so visokoizgradena peja~ka i
stilska kultura, izvonredna mu-
LIRSKI NARODNI PESNI

najobemen fond i pesni so najvisoki estetski vrednosti vo narodnata poezija. Tie gi opevaat
narodnite ~uvstva, ne opi{uvaj}i gi nastanite {to gi pridruùvaat. Toa se li~ni ~uvstva na
edinkata, radost ili àlost, voodu{evuvawe ili razo~aruvawe,
qubov ili omraza i drugi sostojbi {to gi doìvuva ~ovekot. Isto taka, nivna odlika e i sinkreti~nosta, povrzanosta so muzikata i igrata, no i so obredot i magijata i drugite formi na ~ovekoviot ìvot. Spa|aat vo najstarite narodni pesni i vo minatoto
pove}e bile povrzani so obredite, magijata ili drugi sli~ni
dejstva, no podocna se oddelile
od niv i prodolìle samostojno
da opstojuvaat. Gi karakterizira
raznovidnosta na temite, od raznite ~uvstva na poedinecot, do
kompleksnite odnosi na ~ovekot
so okolinata, aktivnostite povrzani so kalendarot i sl. Vo niv se
veli~aat pozitivnite ~ovekovi
osobini, a se osuduvaat negativnostite vo trudovite pesni se
veli~a trudot, vo semejnite semejstvoto, no i vo svadbenite, vodi~arskite, lazarskite i vo nekoi drugi pesni, vo |ur|ovdenskite se opeva prirodata i obnovuvaweto na vegetacijata, osobeno vo
biljarskite pesni.
LIT.: Kiril Penu{liski, Odbrani
1988; Marko Kitevski, Makedonska narodna lirika (Obredni pesni), Skopje,
1997; istiot, Makedonska narodna lirika (mitolo{ki, trudovi, semejni, humo-
801
LISABONSKA
risti~ni, qubovni pesni), Skopje, 2000;

Makedonska narodna lirika, izbor, redakcija i predgovor d-r Marko Kitevski,
Skopje, 2002.
M. Kit.
LISABONSKA DEKLARACIJA popularen naziv na Deklaracijata na Evropskiot sovet na EZ

za porane{na Jugoslavija (27. VI
1992), vo koja se izrazuva podgotvenost za priznavawe na PJRM#
vo ramkite na nejzinite postojni
granici, vo soglasnost so Deklaracijata od 16. XII 1991 g., pod ime
{to ne go sodrì poimot Makedonija.
IZV.: Deklaracija za Jugoslavija, 27. VI
1992, Me|unarodna politika#, br.1005-6/92.
T. Petr.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. K. M. - R.
LISIÂR, Petar (Blato, o.

Kor~ula, Hrvatska, 14. II 1908
Split, 1987) univerzitetski
profesor, istraùva~ na anti~koto minato na Rim, Grcija, Egipet, Stariot Istok. Doktoriral
Belgrad (1951) na tema Crna
Korkira i koloniite na anti~kite Grci na Jadranot# (Skopje,
1951). Na skopskiot FF predaval
op{ta istorija na stariot vek so
arheologija (od 1948) kako docent
(1951), vonreden prof. (19571959),
a na FF vo Zadar op{ta istorija
na stariot vek kako redoven
prof. (19641976), koga se penzioniral, a prethodno bil i dekan
(19601962).
LIT.: F. Oreb, Prof. Dr. Petar Lisi~ar
(19081987), zaslu`ni istraìva~ pretpovesti i
povesti otoka Kor~ule. Blato do kraja 18. stolje}a, svezak 2, Zbornik radova znanstvenog skupa odrànog u Blatu u kolovozu 2004. godine,
Blato, 2004; Jugoslovenski savremenici (ko je ko
u Jugoslaviji), Beograd, 1970.
B. Petr.
Lisimah
LISIMAH (Lysimachos) (Pela,

ok. 350 Kuropedion, vo Lidija,
281 pr.n.e.) makedonski velikodostojnik, somatofilaks na
Aleksandar III Makedonski i
eden od dijadosite po negovata
smrt. Gi dobil na upravuvawe
Trakija i poluostrovot Hersones. Podocna gi zavladeal helenskite kolonii na zapadniot breg
na Crnoto More i ja pro{iril
teritorijata do utokata na r. Dunav. U~estvuval vo borbite na koalicijata na Kasandar, Selevk i
Ptolemaj protiv Antigon I Ednookiot (315 pr.n.e.). Ja osnoval
svojata nova prestolnina gradot
Lisimahija (309 pr.n.e.) Podocna,
po primerot na drugite dijadosi,
se proglasil za kral (306 pr.n.e).
Vo bitkata kaj Ipsos (301 pr.n.e.),
zaedno so Selevk, go porazil Antigon I i ja zavladeal Severna i
Centralna Mala Azija. Vo dogovor so epirskiot kral Pir, ja napadnal Makedonija i gi osvoil
isto~nomakedonskite teritorii
do r. Vardar (288 pr.n.e.). Po zazemaweto na Makedonija i Tesalija
bez borba, istisnuvaj}i go Demetrij Poliorket (285 pr.n.e.), se
proglasil za kral na Makedonija
(284 pr.n.e.). Zaginal vo bitka
protiv Selevk. Po negovata smrt,
kralstvoto se raspadnalo na pove}e samostojni vladenija.
IZV.: Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907; Q. Curti Rufi, Historiarum Alexandri Magni Macedonis, Lipsiae, 1893; Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig, 1896; Plutarchi, Vitae Paralellae,
Lipsiae, 1921.
802
Gabi lisi~arki
LISIÂRKA (Cantharellus cibarius Fr.) edna od najzastapenite vidovi gabi. Raste vo iglolisni i
listopadni {umi. Edna e od najeksploatiranite kaj nas.
M. K.
ja, ~len na Okru`niot komitet

(1936), apsen i osuden (1937), borec vo partizanskoto dvièwe vo
Pirinskiot del na Makedonija
(po 24. VI 1941). Vo oruèn sudir
so bugarskata policija bil ranet
i zaroben. Na sudskiot proces vo
maj bil osuden na smrt i obesen vo
Gornoxumajskiot zatvor zaedno so
Grozdan Nikolov i Vlado îmev.
LIT.: Pirinski sokoli, Sofi, 1970; Enciklopedi Pirinski kra, I, AM, Blagoevgrad, 1995; Stojne (Don~o) Lisiski i
Kiril Gramenov, Vorènata borba v
Gornodùmaska okoli prez perioda 22
ni 1941 li 1942, Voenno-istori~eski sbornik#, IXL, 3, Sofi, 1972. V. Jot.
LISKUNI silikatni minerali {to relativno ~esto se pojavuvaat vo prirodata. Kristaliziraat monoklini~no, a kristalnite
oblici se obi~no psevdoheksagonalni. Imaat sovr{ena ceplivost po monoklini~na baza. Spored hemiskiot sostav se razlikuvaat pove}e tipovi, od koi najzna~ajni se: muskovit (kaliumski
liskun), paragonit (natriumski
liskun), flogopit (magneziumski
liskun), biotit (magneziumskoèlezen), lepidolit (litiumski), cinvaldit (litiumsko-èlezen). Bojata na liskunot zavisi
od hemiskiot sostav. Liskunite
se pojavuvaat kako pegmatitski
minerali vo asocijacija so kvarcot i feldspatot vo oddelni pegmatitski tela vo Pelagoniskiot
metamorfen kompleks.
Bl. B.
LISNI VO[KI (Aphididae)
mali parazitski ednakvokrilni
insekti. Se sre}avaat po listovite na razni vidovi rastenija,
~etinarski i listopadni drvja.
Imaat golema reproduktivna
sposobnost. Vo Makedonija se
sre}avaat lisni vo{ki {to cicaat rastitelni sokovi od razli~ni
vidovi doma}ini, kako ruìna
lisna vo{ka (Macrosiphum rosae
L.), praskina lisna vo{ka (Rhopalosiphum persicae L.), jabolkova
vo{ka (Schizoneura lanigera L.) i
lozina vo{ka (Phylloxera vastatrix
Planch.).
V. T. K. M. Kr.
Stanke
Lisi~kov
LISI^KOV, Stanke (s. Logoda{, Gornoxumajsko 29. IX 1913

Gorna Xumaja, Bugarija, 20. VIII
1942) revolucioner-komunist,
eden od prvite partizani vo Gornoxumajskata okolija. So nezavr{ena gimnazija stanal profesionalen revolucioner. Bil sekretar na Okoliskiot komitet na
BKP za Gornoxumajskata okoli-
LISTOVI NA UNDOLSKI v.
Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo.
LISTOPAD narodno imenuvawe na desettiot mesec vo godinata oktomvri.
S. Ml.
LITERATUREN KRITIK# (Sofija, januari 22 juli 1941) nedelnik za kritika {to po~nal da
izleguva kako privatno izdanie.
Od br. 13, vo podnaslovot stoi
oti e nedelnik za umetnost, kri-
LIHNID
Literaturen kritik#, faksimil, (1941)
tika i kultura. Se objavuvaat materijali od mladi pisateli, bez

odredena idejna naso~enost. Od
{estiot broj se pravi svrtuvawe
kon progresivnata literatura i
kritika. Od sedmiot do petnaesettiot broj negov urednik e Nikola Vapcarov. Spisanieto otvoreno zastanalo na poziciite na
umetni~kiot realizam i vo negova
javna odbrana, poradi {to i bilo
zabraneto od vlastite. Toa e poslednoto tvore~ko uto~i{te na ~lenovite na MLK i na negovoto opkruùvawe, vo koe objavuvale Anton Popov, Mihail Smatrakalev,
\or|i Abaxiev, Anton Velikov,
Asen [urdov-Vedrov, Dimitar
Mitrev, Kosta Veselinov. V. Toc.
LITII kalendarski obred,
poznat i kako Pokrsti, Skrsti,
Krstonosci i Bogomolka. Se izveduval vo su{nite periodi i
imal cel da izmoli do`d za posevite, za dobitokot i za lu|eto. Vo
Kumanovsko, koga podolgo vreme
}e trael su{en period, lu|eto se
dogovarale vo koj den }e go izveduvaat obredot. Najprvin vo crkvata se izveduvala posebna slu`ba Zakon za d`#. Nekoga{ pak,
obredot bil povrzan so odreden
den vo godinata Vodici, \ur|ovden, Veligden ili Sveti Nikola,
praznici {to gi praznuvalo celoto selo ili pove}e sela zaedno.
Utroto po otsluùvaweto na
slu`bata vo crkva, lu|eto gi zemale krstovite, litiskite ikoni
i drugite ikoni i trgnuvale prvin niz seloto, potoa niz grobi{tata, a najposle niz poleto.
Na grobi{tata sve{tenikot go
peel sekoj grob posebno. Vo celoto vreme povorkata peela soodvetni pesni, vo koi se posakuva
do`d, rodna godina, no i blagosostojba vo ìvotot. Sekoga{ se
peela pesnata Krsti nosam, Boga
molam / da zarosi sitna rosa...
Ako litiite se izveduvale vo
periodot od Veligden do Spasovden, se peel i veligdenskiot tropar Hristos voskrese iz mrtvih... Vo Ohridsko nekolku pati
kaj nekoi beleìti mesta (osameni drvja, raskrsnici, bunari i
sl.) povorkata zastanuvala, lu|eto kleknuvale na kolena, a sve{tenikot ~ital od Evangelieto.
Sekoj doma}in sakal povorkata
da vleze i vo negovata niva. So
dr{kata od bajrakot kopale dupka, vo koja zakopuvale edno crveno veligdensko ili |ur|ovdensko
jajce. Se veruvalo deka toa ja ~uva
nivata od razni elementarni nepogodi, bolesti na rastenijata i
sl. Povorkata odela do nekoe beleìto mesto, kako Tre{~en
dab#, go pri~estuvale drvoto,
sve{tenikot peel molitvi, potoa
so svrdel dupnuvale dupka vo koja{to stavale vino i nafora. Najposle pak se vra}ale vo crkvata,
gi rasturale bajracite i so toa
obredot zavr{uval. Obredot e
sozdaden na ~isto crkovno-hristijanska osnova i vo nego e manifestirana verata vo spasuva~kata mo} na svetata voda i molitvata na sve{tenikot.
LIT.: Bqlgarski narodni psni sobrani

od brat Miladinovci Dimitri i Konstantina i izdani odq Konstantina, vq
Zagreb, 1861; Zorka Delinikolova, Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{, Glasnik na Etnolo{ki muzej#, 1, Skopje, 1960; Marko Kitevski, Makedonski narodni praznici i obi~ai, Skopje, 1996, 112.
M. Kit.
LIHNID (LucnidV, Lychnidus)

gradot Ohrid, na bregot na Ohridskoto Ezero, spomnuvan od Diodor
(Diod. XVI, 8), koga Filip II ja osvoil ovaa oblast. Gradot se spomnuva
od Livij (Liv. XXVII, 32, 9), koga lokalniot voda~ Erop go odzel od
vlasta na Filip V. Edna od najpoznatite naselbi vo Dasaretija
(Gorna Makedonija), koja se spomnuva vo knièvnite i vo epigrafskite izvori od rimsko vreme. Od
rimskiot period se otkrieni 4
natpisi so imeto na gradot i devet
so imeto na Dasaretite.
Vo sredinata na II v. pr.n.e. vleguva vo ramkite na provincijata
Makedonija. Najstarata naselba
datira od docnobronzenoto i od
ranoèleznoto vreme i $ prethodi na ranoanti~kata od VIV v.
pr.n.e., smestena na najvisokoto
brdo kaj Gorni Saraj. Naselbata
se {iri kon ju`nata strana na zapadniot rid na platoto Plao{nik. Tuka e otkriena nekropola
od èleznoto vreme, ranoanti~ki
stanbeni gradbi, rimski palati i
cisterna. Vo ranohristijanskiot
period na Plao{nik se definira
urbanoto jadro, plo{tadot na
gradot, so bazilikite od V i VI v.,
polikonhalnata crkva od V v., i
Episkopskiot dvor site dekorirani so bogata arhitektonska
plastika i polihromni mozaici
so sloèna ikonografija, so
brojni pi{ani i ilustrirani poraki od Biblijata. Na isto~nata
padina od ridot vo docnohelenisti~ko vreme e izgraden teatarot,
koj{to od vremeto na Hadrijan e
preureden za amfiteatralni igri, so gradewe visok za{titen
yid pred gledali{eto i so preureduvawe na orkestrata vo vid na
arena so elipsovidna osnova. Za
goleminata na gradot, ekonomskata sostojba, zanaetite i za razvienata trgovija se znae od otkrienite gradbi, natpisi, no i od nekropolata na potegot Gorna porta
Deboj, isto~niot rid na gradot.
Lihnidskite gospodari vo krajot
na VI i V v. se pogrebuvani so zlato i so oru`je, {to e identi~no
so obi~aite vo celata anti~ka
Makedonija (zlatni maski i pogrebni narakvici, nakit belegzii, prsteni i obetki, knemidi,
{lemovi, kopja, bronzeni sadovi
i dr.). Epigrafskite spomenici,
reljefite so mitolo{ki temi i
skulpturata zboruvaat za organiziran gradski ìvot vo rimskata
Panorama na Plao{nik, Ohrid (avionska snimka)
803
LIHNID#
epoha, so site karakteristi~ni

institucii (op{tina, gimnazion,
teatar amfiteatar). So ranohristijanskiot period nastanuva
novo vreme za gradot, koj e utvrden so sna`ni yidini prese~eni
so ~etiri porti (Gorna porta,
Dolna porta, @elezna vrata, Isto~na vrata), gradeni vo opus mixtum, kako yidinite na drugite golemi gradovi na Balkanot. Stanuva episkopsko sedi{te od IV v. Se
gradat pove}e ranohristijanski
objekti: crkvite na Plao{nik,
bazilikata vo Deboj, bazilikata
(na ul. Ilindenska), kru`nata
crkva pod Gorni Saraj. Gradot se
brani od varavarskite napadi bidej}i, postaven na utvrdeno mesto, izobiluval so hrana i izvori
me|u yidinite# spored Malhus
(Malch. fr. 18, 128), a nastradal od
golem zemjotres vo vremeto na
Justinijan (Proc. Anec. 18, 42).
u rimsko doba, Skopje, 1957; V. BitrakovaGrozdanova P. Kuzman, Lychnidos dans la haute antique: (Nouvelles preuves archeologiques),
@A, XLVII, Magistrae Humanissimae Fanulae
Papazoglu, Skopje, 1997, 1928; Ead., Starohristijanski spomenici vo Ohridsko,
Ohrid, 1975.
V. B.-Gr.
LIHNID# periodi~en zbornik na trudovi, izdanie na Narodniot muzej vo Ohrid, a podocna i na Zavodot za za{tita na
spomenicite na kulturata na Ohrid. Dosega se izdadeni sedum
broja (prviot vo 1957). Spisanieto gi obelodenuva aktivnostite
od dejnosta na ovie institucii
(arheolo{ki, etnolo{ki, istoriski i lingvisti~ki istraùvawa). Posledniot broj 7 gi sodrì
trudovite od nau~niot sobir
Docnata antika na po~vata na Jugoslavija#, odràn vo 1987 g. vo
Ohrid.
V. B.-Gr.
LIÂUER, Viktor (Litschauer,
Viktor) (18791939) avstriski botani~ar i mikolog so svetsko renome, koj dava zna~aen pridones vo
prou~uvaweto na kortikoidnite
gabi, posebno od rodot Tomentella
na [ar Planina i Korab.
M. K.
Lazar
Li~enoski
(avtoportret)
LIÊNOSKI, Lazar (Gali~nik,

28. III 1901 Skopje, 10. IV 1964)
slikar, pedagog, eden od osnovo804
L. Li~enoski: Natfrluvawe so kamen#
polo`nicite na makedonskoto
moderno slikarstvo. Imal golema uloga i vlijanie vrz razvojot
na likovnata umetnost kaj nas.
Studiral na Umetni~koto u~ili{te vo Belgrad (19211927). Od
1927 do 1929 g. u~el slikarstvo kaj
Andre Lot i fresko-slikarstvo
kaj Marsel Lenoar vo Pariz. Bil
~len na belgradskata grupa Oblik. Od 1945 g. u~estvuval na site
izlo`bi na DLUM i na SLUJ.
Eden od osnova~ite na Umetni~koto u~ili{te vo Skopje (1945),
na koe predaval i bil direktor
od 1956 do krajot na ìvotot.
^len na SANU (1963). Me|u prvite pi{uval likovna kritika i
esei. Samostojno izlagal vo
Skopje, Belgrad, Zagreb, Novi
Sad. Golema retrospektivna izlo`ba na negovoto tvore{tvo bila organizirana vo Skopje (MSU,
1998). Negovoto slikarstvo stilski se dviì od akademskiot realizam do koloristi~kiot ekspresionizam. Na izlo`bata vo Skopje (1927) izloìl dela vo duhot na
akademskata tradicija. Slikite
od pariskiot period referiraat
na umereniot kubizam na Lot i na
monumentalnata figuracija na
Pikaso. Negovite najzna~ajni dela datiraat od periodot na triesettite, koga zapo~nal da slika
motivi od makedonskoto podnebje
(Ba~ilo, 1933; Dolap, 1937), vo koi
dominiraat {irokiot ekspresiven poteg i bogatite koloristi~ki re{enija, materijalizirani vo
gusta i so~na faktura. Slikal
portreti, pejzaì, mrtvi prirodi
(Portret na Trevelijan, 1931; Ribi, 1939; Afioni, 1948; Rado`da,
1952). Se zanimaval i so freskoslikarstvo, mozaik (Albanska
golgota, Krf, 1940) i tapiserija.
LIT.: Zoe Li~enoska, Lazar Li~enoski
(19011964), Skopje, 1986; Valentino Dimitrovski, Tvore{tvoto na Lazar Li~enoski, Kulturno nasledstvo#, Skopje,
19901991; Viktorija Vaseva Dimeska, Lazar Li~enoski, Skopje, 1998.
L. N.
LOBI# (LOBY#) informativno-politi~ki nedelnik na al-
banski jazik, ~ij prv broj e otpe~aten vo Skopje na 19 fevruari

2001 g. Osnova~i: Iso Rusi (izdava~ i glaven i odgovoren urednik), Seqadin Xezairi i Kim
Mehmeti. Za ~etiri godini se otpe~ateni 204 broja. Spored ocenkite na nekoi stranski nabquduva~i, Lobi# e najva`na i najnezavisna publikacija na albanski
jazik vo Makedonija#. Od 2005 g.
veb-sajtot na sedmi~nikot izleguva kako internet-dnevnik na
angliski, makedonski i albanski
jazik.
B. P. \.
Vrven trofej (213,2 poena)
LOVE^KI TROFEJ del od dive~ot ili celo ìvotno podgotveno ili preparirano (za da se za~uva podolgo vreme). Trofeite se
traen, materijalen dokaz za kvalitetot na dive~ot, a so toa i za
vrednosta na opredeleno lovi{te. So razvojot na op{testvoto se
menuvalo i zna~eweto na trofeite. Vo dene{no vreme love~kite
trofei pretstavuvaat i materijal za tipolo{ki istraùvawa, a
so sporeduvawe na trofeite od
ist vid moàt da se procenat genotipskite i fenotipskite karakteristiki na dive~ot na potesno ili na po{iroko podra~je.
Spored Me|unarodniot sovet za
lov i za{tita na dive~ot (Conseil
International de la Chasse, CIC), love~kite trofei se ocenuvaat spored me|unarodno priznaeni formuli. Glavni trofei na vidovite
dive~ vo RM se: a) za obi~en elen,
elen lopatar i srna rogovi so
del od ~elnata koska; b) za divo-
LOZA#
koza i muflon rogovi ili cela,

preparirana glava; v) za div vepar zabi o~nici; g) za me~ka,
volk, ris i diva ma~ka ~erep i
koà (se ocenuvaat oddelno); d)
za jazovec ~erep.
V. Mal.
LOVNA DRU@INA (19411944)
specijalna voena edinica na bugarskata vojska (nare~eni i lovni bataljoni), koristena vo specijalni uslovi za borba protiv
partizanskite edinici i za pronao|awe i likvidirawe na borcite vo Makedonija. Toa bile dobro
izve`bani edinici za dejstvuvawe vo najte{ki uslovi (sneg, planinski tereni, stud) i osposobeni za rakuvawe so sekakov vid
oru`je. U~estvuvale vo voenite
dejstva protiv makedonskite voeni edinici vo Fevruarskiot pohod, Proletnata ofanziva i vo
drugi borbeni sudruvawa vo proletta i letoto na 1944 g.
\. Malk.
Lovni ku~iwa
LOVNA KINOLOGIJA nauka

za lovnite rasi ku~iwa. Spored
najnovata sistematizacija na Me|unarodnata kinolo{ka federacija (Federetion cynologique international, FCI), lovnite rasi ku~iwa
se rasporedeni vo slednite grupi:
III grupa terieri (29 rasi); IV
grupa jazovi~ari (9 rasi); VI
grupa goni~i (tera~i), krvoslednici i srodni rasi (70 rasi);
VII grupa pti~ari, kontinentalni, britanski i irski (28 rasi);
VIII grupa retriveri, du{ka~i i
ku~iwa za voda (19 rasi). Vo RM
najzastapeni se slednive rasi:
srpski (balkanski) gona~, bosanski ostrovlaknest gona~ (barak),
hrvatski (posavski) gona~, troboen gona~ (troboec), germanski kusovlaknest pti~ar, germanski ostrovlaknest pti~ar, epawel breton, poenter, angliski i irski seter.
V. Mal.
LOVSTVO dejnost ~ija osnovna
cel e odgleduvawe, razmnoùvawe, za{tita, lovewe i koristewe
na dive~ot. Osnovna cel na aktiv-
nostite od ovoj domen e formirawe i trajno odrùvawe stabilni

populacii dive~, so optimalna
polova i vozrasna struktura za
kontinuirana reprodukcija na
zdravi i kvalitetni edinki so visoki trofejni vrednosti. Kako
stopanska dejnost $ se pridava posebna va`nost, osobeno od aspekt
na za{titata na prirodata. Vo
ramkite na sektorot za {umarstvo vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo postoi posebno oddelenie za lov, nadle`no za celokupnata organizacija i upravuvawe
na ovaa dejnost vo zemjata. Na [umarskiot fakultet vo Skopje,
Katedrata za lov ja rakovodat
eminentni specijalisti, ~ij pridones vo naukata i praktikata e
osobeno zna~aen.
V. Mal.
LOGIKATA VO MAKEDONIJA filozofska disciplina
{to gi prou~uva poimite, principite i zakonite {to gi koristat site nauki vo otkrivaweto,
zasnovaweto i sistematiziraweto na znaewata vo svoite podra~ja (po{iroko zna~ewe). Vo ova
zna~ewe, gi opfa}a logi~kite
disciplini: teorija na poznanieto, formalna logika i metodologija; pod potesnoto zna~ewe na
poimot logika se podrazbira samo eden nejzin del deduktivnata
ili formalnata logika, koja sekoga{ gi istraùva vistinitite
iskazi, nezavisno od sodrìnata
(logi~ki zakoni) i logi~kite
sledstva.
Kako teoriska i nastavna disciplina, logikata vo Makedonija se
razviva od otvoraweto na Katedrata za filozofija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje
(1946). Vo po~etokot, logikata ja
predavaa profesori od drugite
univerzitetski centri vo toga{na Jugoslavija: (v.) @ivorad Radovi}, Bogdan [e{i} i Zagorka
Mi}i}, koi objavija nekolku
u~ebnici po logika, no istovremeno pomagaa vo oformuvaweto
na sopstven nastavno-nau~en kadar. Naskoro doktorski disertacii od ovaa oblast odbranija (v.)
Jon~e Josifovski i Mitko Ilievski i steknaa kvalifikacii za
samostojna rabota na ova pole.
Osobeno zasluga za razvitokot na
logikata vo Makedonija ima
prof. Josifovski, koj ja vovede
sovremenata formalna (simboli~ka) logika vo obrazovanieto
kaj nas, a koja e osnova na celata
sovremena nauka i kompjuterska
tehnologija.
Na Institutot za filozofija se
realiziraa pove}e nau~no-istraùva~ki proekti od ovaa oblast:
Logi~ka analiza i formaliza-
cija na makedonskiot literaturen jazik#, Sovremeni tendencii vo teorijata na argumentacijata# i Makedonska logi~ka terminologija#.
Sovremenata logika se razviva{e i se afirmira{e i niz nekolku neinstitucionalizirani formi: Interdisciplinarniot kurs
(se realizira{e kontinuirano
pove}e semestri) Logika, jazik,
ve{ta~ka inteligencija#, so predava~i od Filozofskiot, Filolo{kiot, Elektrotehni~kiot i
Prirodno-matemati~kiot fakultet i slu{ateli od razni struki i
profili; pove}e godini pri Institutot za filozofija raboti
Logi~ko atelje, vo koe u~estvuvaat studenti od razni fakulteti. Paralelno se razvivaa i drugite logi~ki disciplini: teorija
na poznanieto, epistemologija,
metodologija i dr. Op{ta karakteristika na logikata vo RM e
nadgraduvaweto i dooblikuvaweto na postojnata logi~ka aparatura, razvivaweto novi logi~ki
sredstva; nejzina prakti~na primena vo razli~ni istraùva~ki
podra~ja (lingvistika, pravo, informatika i dr.); filozofskoto
promisluvawe na vrednostite,
mo`nostite i granicite na oddelni logi~ko-metodski postapki, kako i na konsekvenciite od
nivnata primena.
LIT.: V. Panzova, Logika op{ta teorija na racionalnosta, Skopje, 1999; Filozofski fakultet vo Skopje: 1920
19462006, Skopje, 2006, 8187. V. Panz.
LOGORI na Vi~o (1948) rabotni logori na KPG i DAG za Makedoncite osomni~eni za titoizam# vo tekot na Gra|anskata vojna vo Grcija. Po sudirot me|u
KPSS i KPJ, KPG prezela merki
za izolacija. Obvinetite za razuznava~ka dejnost vo korist na Jugoslavija bile strelani (Bufskata
afera, Afrikanskata afera).
LIT.: R. Kirjazovski, Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii
na Makedoncite od Egejska Makedonija
19451949, Skopje, 1985.
St. Kis.
LOGOROT AKRONAVPLIJA
(1936) logor vo koj bile sproveduvani gr~ki i makedonski komunisti, porane{ni ~lenovi na
VMRO(Ob) i t.n. trockisti.
LIT.: S. Kiselinovski, KPG i makedonskoto nacionalno pra{awe 19181940,
Skopje, 1985.
St. Kis.
LOZA# (Sofija, januari 1892 &

juni 1894) & mese~no spisanie, organ na Mladata makedonska kniòvna druìna, izrazitel na makedonskiot nacionalen separatizam. Osnova~ e ohri|anecot Kliment Kara|ulev, a odgovoren redaktor debar~anecot Ivan K. Boìnov. Sorabotnici: Georgi Ba805
LOZANA
las~ev (Ezerski), Petar

Poparsov,
Kosta [ahov,
Dimitar
Mir~ev, Kliment Kara|ulev, Damjan
Gruev, Ivan
Haxi-Nikolov, Eftim
Sprostranov
(E. MarkuFaksimil od prviot broj na
lev) i dr. Izspisanieto Loza# (1892)
leguvaat
6
broja vo dve oddelni i razli~ni
etapi. Prvite 4 broja (1892) se pe~ateni na makedoniziran bugarski jazik so fonetski (pomakedon~en#) pravopis i so reducirana kirilska azbuka (so mestimi~na upotreba i na posebni grafemi za mekite konsonanti k, g, l,
n), a poslednite dva broja (1894)
izleguvaat na toga{niot oficijalen bugarski literaturen jazik
i pravopis.
Vedna{ po pojavata na prviot
broj na spisanieto oficiozot
Svoboda# (18. II 1892, 3) ja alarmira bugarskata javnost: Lu|eto
ovde imaat drugi celi & da sozdadat nov literaturen makedonski
jazik... Sledstveno, pra{aweto se
sveduva kon stremeòt da se vovede literaturen separatizam {to
prirodno go vle~e po sebe i politi~kiot... vo bugarskata prestolnina, vo srceto na Bugarija izleguvaat lu|e {to se silat da gi rasipat plodovite na tolkugodi{nite usilbi, da dokaàt deka Makedonskite Bugari se oddelna nacija, so poseben jazik, so posebni
istoriski zada~i!#. Vesnikot
Svoboda# gi otkriva i osnovnite celi na Druìnata: Od statijata ,Nekolku bele{ki str. 5 se
gleda deka taa se vbrojuva ,kon dene{niot preovladuva~ki element, deka imeto na toj slovenski element e ,Makedonci, deka
Makedonija e nivna tatkovina,
deka taa e oddelno slovensko (?!)
gospodarstvo, ~ie{to minato e
pokrieno so blesok i osobeno vo
vremeto na Filipa i Aleksandra
Veliki...#.
Skoro Druìnata be{e rasturena od vlastite, ~lenovite i somislenicite bea apseni, internirani i progoneti. Soidejnicite vo istorijata se poznati po
imeto na spisanieto kako lozari#, a dvièweto kako lozarstvo#. Po dve godini, so druga redakcija i so druga nacionalna
koncepcija, se pojavija u{te dva
broja i Druìnata be{e zadu{ena. Sovremenikot K. Misirkov
ocenuva deka toa e iedno nacionalno separatisti~no dvièine
so cela da se oddelat interesite
806
na makedoncite od bugarckite so
vozveduaine na iedno od makedonckite nare~ia na stepen na literaturen iazik za site makedonci.
Organ na toa separatistsko dvièine vo Bugaria be{e ùrnalot
,Loza. No toa duovno dvièine
na makedoncite ne se aresa na bugarckoto stambolovcko praitelstvo, koie zabrani da se izdaat
,Loza i zafati da gonit makedoncite separatisti#.
te pleveli vo Evropa#; Ekolo{ki potencijali za zgolemuvawe na

proizvodstvoto na hrana vo submediteranskoto podra~je na Jugoslavija#; Potencijalni i realni mo`nosti za poefikasno koristewe na energijata od son~evata radijacija vo proizvodstvoR.
to vo Makedonija# i dr.
LIT.: Blaè Ristovski, Krste P. Misirkov (1874&1926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalni misla, Skopje, 1966, 106&126; istiot, Lozarite# vo razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje,
1968; istiot, Makedonski letopis. Raskopki na literaturni i nacionalni temi, I, Skopje, 1993, 42&122.
Bl. R.
LOZANA, Mu{eref (Pri{tina, 18. VIII 1933) akterka. Bila

~len na Oblasnoto pozori{te vo
Pri{tina (19511955), a potoa
(19551991) bila ~len na Turskata drama na Teatarot na narodnostite vo Skopje. Ulogi: Skampolo i Mirandolina vo istoimenite dela, Ana (Majka Hrabrost#), Emina (Ludata Emina#),
Dolores (Jerma#), Kaplarot
(Kavkaski krug so kreda#). R. St.
Risto Lozanoski Lava#, detaq (1962)
Risto
Lozanovski
LOZANOVSKI, Risto (Bitola,

3. IV 1925) doktor po zemjodelski nauki, redoven prof. po nastavniot predmet op{to poledelstvo so agroekologija, dopisen
~len na MANU od 1988, a redoven
od 1996 g. Bil prodekan i dekan na
Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. Vo nau~noistraùva~kata aktivnost (objavil pove}e od 150
nau~ni i stru~ni trudovi, zna~aen del od niv prezentirani na nau~ni sobiri ili objaveni vo soodvetni zbornici i periodi~ni nau~ni spisanija vo zemjata i vo
stranstvo) razrabotuva problemi
od agroekologijata, agrotehnikata i problematikata povrzana so
prou~uvawata na plevelite i
borbata protiv plevelite. Me|u
pozna~ajnite trudovi se: Plevelna vegetacija po orani~nite
povr{ini vo Pelagonija i nejzinoto zemjodelsko zna~ewe#; Distribucija i zna~ewe na klasesti-
LOZANOSKI, Risto (s. Golemo

Ilino, Ki~evsko, 5. III 1923 Belgrad, 13. V 1965) slikar, pedagog,
pretstavnik na figurativnoto i
apstraktnoto (lirsko i enformelno) slikarstvo. Diplomiral
na ALU vo Belgrad (1951). U~esnik vo NOB. ^len na grupite Denes i Mugri. Retrospektivna izlo`ba e pretstavena vo Skopje
(MSU, 1986). Se inspiriral od
prilepskiot pejza` (Markovi kuli, 1961/2; Zima, 1963), a vo serija
ekspresionisti~ki crteì od
li~nata drama.
M. B.-P.
Anastas
Lozan~ev
LOZANÊV, Anastas (Bitola, 8.

IV 1870 Sofija, 8. XI 1945) u~itel, revolucioner, ~len na Bitolskiot okruèn komitet i na
Glavniot {tab na Ilindenskoto
vostanie. Se {koluval vo Bitola
i vo Solun, kade {to zavr{il egzarhiska gimnazija. U~itelstvu-
LOKALEN
val vo Smilevo i vo Mogila, Bitolsko (18911893). U~estvuval

na Solunskiot kongres (januari
1903), bil eden od glavnite inicijatori za donesuvawe na odlukata za vostanie vo 1903 g. Za toa
se zastapuval i na Smilevskiot
kongres. Na Kongresot bil izbran za ~len na Glavniot {tab na
II (Bitolskiot) revolucioneren
okrug. Vo Vostanieto, poradi boleduvawe, ne se projavil. Po Vostanieto ostanal vo ilegalnost
(do septemvri 1904), koga zaminal
vo Bugarija i se pasiviziral. Po
se vratil vo Makedonija. Emigriral vo Bugarija (1913) i vo Sofija do krajot na ìvotot se zanimaval so industriska dejnost. Ostavil spomeni.
BIBL.: Ilindenskoto vostanie, Skopje,
2003.
LIT.: Il. Ilinden, br. 34, 1936; br. 3,
1937.
V. \.
LOZARI, LOZARSTVO makedonsko nacionalno-separatisti~ko# kulturno-literaturno i

osloboditelno dvièwe sred mladata makedonska inteligencija i
emigracija vo Bugarija {to se pojavi kako tendencija kon krajot
na 80-tite i se izrazi vo po~etokot na 90-tite godini na XIX v.,
imenuvano po naslovot na sp. Loza# (1892), organ na Mladata makedonska kniòvna druìna vo
Sofija. Poradi separatisti~kite idei i aktivnosti, toa be{e
javno napa|ano i brutalno progonuvano od vlastite i prerasna vo
drugi idejni i revolucionerni
formi, stanuvaj}i osnova, me|u
drugoto, i za formiraweto na
Makedonskata socijalisti~ka grupa i na Makedonskata revolucionerna organizacija (1893). Bl. R.
LOZI, Na{ku (Kru{evo, 1885
Kru{evo, 1912) vla{ki poet.
U~el romansko u~ili{te vo rodniot grad i romanski licej vo Bitola. Vo Ilindenskoto vostanie
se nao|al vo rodniot grad i neposredno po zadu{uvaweto na
vostanieto (20. VIII 1903) ja napi{al na vla{ki pesnata Piskotot na kru{ev~ani# (Sghielu a
Crusuveanlor#), pronajdena vo doma{nata arhiva na Kostika Telesku od Kru{evo. Pesnata e prepeana na makedonski jazik od Gane Todorovski i objavena vo knigata na Hristo Andonov-Poljanski Za Makedoncite# (Skopje,
1969).
G. T.
LOZINSKI, Lav (Bjelove`,
Polska, 1911 Skopje, 30. I 1983)
diplomiral na PMF vo Belgrad
(Grupa biologija). Vo 1946 g. e izbran za nastavnik na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Po od-
ìnata na prslinsko-puknatinskite sistemi vo andezitite. Sodrìnata na osnovnite rudni metali vo nao|ali{teto e promenliva, no vo prosek se dviì okolu
4% As, 5% Sb i 0,2 0,5% Ni.
LIT.: Todor Serafimovski, Metalogenija na zonata LeceHalkidiki. Doktorska disertacija. RGF, [tip, 1990. T. Ser.
Lav
Lozinski
vojuvaweto na PMF od Filozofskiot, toj ostanuva tuka kako redoven profesor po predmetot op{ta fiziologija. Prvpat vo Zavodot za fiziologija gi vovel
trite osnovni disciplini op{ta fiziologija, biohemija i
D. Pr.
sporedbena fiziologija.
LOZOVA KRASTA (Eriophyes vitis Pgst.) mikroskopski mal krle`. Ima dva para noze. Obrazuva
gali po listovite na lozite nalik na krasta, po {to go dobil
imeto. Dostignuva dolìna do
0,16 mm. Vo Makedonija e {iroko
rasprostranet, osobeno vo tekot
na juni.
V. T. K. M. Kr.
LOZOVO selo vo Svetinikolsko. Se nao|a vo ju`niot del na

Ov~e Pole, na nadmorska visina
od okolu 300 m. Niz seloto pominuvaat magistralniot pat M5 i
èlezni~kata linija Veles[tip
Ko~ani. Toa e naseleno so Makedonci, a nivniot broj iznesuva
896 `. i 26 Vlasi. Naselenieto se
zanimava so odgleduvawe tutun i
lozarstvo. Seloto e sedi{te na
od 16.632 ha, a ima 11 naseleni
mesta so 2.858 `. Vo seloto ima
Al. St.
LOJANE nao|ali{te na Mo, Sb,
As ruda. Se nao|a 10 km severozapadno od Kumanovo, prostorno
lokalizirano po dolìnata na
kontaktnite delovi na ultrabazitite i andezitite. Vo geolo{kata gradba na nao|ali{teto
u~estvuvaat pogolemi masi na ultrabaziti-serpentiniti i fli{oidni sedimenti, vo ~ii kontaktni delovi polifazno se intrudirani riolitski i andezitski dajkovi, za koi genetski i paragenetski se povrzani najzna~ajnite AsSb orudnuvawa. AsSb
mineralizacijata e od ì~en tip,
sozdavana na kontaktot pome|u
serpentinitite i andezitite, no
i vo samite serpentiniti, vo neposredna blizina na hromitskite
orudnuvawa, a ponekade i po dol-
LOKALEN EKONOMSKI RAZVOJ ekonomski razvoj na nivo

na edinicite na lokalnata samouprava op{tinite. Vo Evropa,
konceptot osobeno dobi vo zna~ewe po 1985 g., koga Sovetot na Evropa ja donese Evropskata povelba za lokalna samouprava, koja vo
golema mera ja redefinira ulogata na lokalnite vlasti vo dinamiziraweto na lokalniot ekonomski razvoj. Su{tinata e preku
fiskalna decentralizacija da se
zgolemat ekonomskite nadle`nosti na lokalnite vlasti i da se
pottiknat inicijativite i konkurencijata pome|u op{tinite, da
se osiguri efikasno mobilizirawe na site vospostaveni resursi
na lokalno nivo, zgolemuvawe na
vrabotenosta i na blagosostojbata na gra|anite. Vo periodot
19911996 g, lokalnata samouprava vo Republika Makedonija prakti~no ne postoe{e, op{tinite
bea re~isi celosno razvlasteni
od ekonomskite (i ne samo od ekonomskite) nadle`nosti, vklu~uvaj}i gi tuka i onie {to im pripa|aa, spored regulativata vo
prethodniot sistem. Vo tekot na
1996 g. se izvr{i nova teritorijalna podelba na zemjata (123 op{tini), no fiskalnata decentralizacija izostana. Vo periodot do
2005 g. u~estvoto na edinicite na
lokalnata samouprava vo javnata
potro{uva~ka be{e isklu~itelno nisko (finansiskite sredstva
nameneti za op{tinite se dvièa
pome|u 1,8 do 2% od vkupnite rashodi na centralniot buxet). Od
2004 g. usledi nova teritorijalna
podelba na zemjata (85 op{tini) i
se otvori procesot na fiskalna
decentralizacija, so {to se sozdadoa neophodnite pretpostavki
za zabrzuvawe na lokalniot ekonomski razvoj (v. fiskalna decentralizacija). Pritoa, razvojot
na malite i srednite pretprijatija i na pretpriemni{tvoto, kako i vospostavuvaweto na sistemot za nivna poddr{ka na lokalno nivo (regionalni centri za
MSP, biznis-inkubatori, konsultantski uslugi i sl.) i vo RM,
kako {to e toa, vpro~em, slu~aj i
vo evropskite zemji, ja ~inat osnovata za dinami~en i odr`liv
lokalen ekonomski razvoj.
IZV.: IDBC, Op{tinite vo Republika
Makedonija (avtori na tekstovite: V. Popovski, A. Selmani), Skopje. 2006.
807
LOKALNI
LIT.: K. Bogoev, Predizvicite i implikaciite na decentralizacijata, ,,Prilozi#, XXXV, 12, MANU, Skopje, 2004; T.
Fiti, V. Haxi VasilevaMarkovska, M.
Bejtmen, Pretpriemni{tvo, Skopje,
2007.
T. F.
LOKALNI TIPOVI NA STAROSLOVENSKIOT JAZIK. Najstarata razvojna faza na jazikot

na slovenskata pismenost, staroslovenskata, traela od 863 g. do
krajot na XI v. Rakopisno e za~uvana fragmentarno vo prepisi od
XXI v., reprezentativni po bliskosta do kirilo-metodievskata
osnova na jazikot. Sepak, nivniot
jazik sodrì i lokalni obele`ja
na novite jazi~no-etni~ki sredini, koi ovozmoùvaat razlikuvawe na nekolku lokalni tipovi na
stsl. jazik, koj vo svojata osnova e
edinstven. Kirilo-metodievskoto nasledstvo najdobro e za~uvano
vo makedonskite i vo bugarskite
prepisi izvr{eni vo Ohridskata
i vo Preslavskata {kola. Ovie
novi centri na slovenskata pismenost, oformeni od u~enicite
na Kiril i Metodij, progoneti od
Velika Moravija po Metodievata
smrt (885), igraat najgolema uloga
vo natamo{niot razvitok i {ireweto na slovenskata pismenost.
U{te vo XI v. tie pretstavuvaat
ishodi{te za ruskata pismenost,
a podocna i za srpskata i romanskata csl. pismenost.
Makedonskiot tip na stsl. jazik
tesno e povrzan so dejnosta na Ohridskata kniòvna {kola. Se istaknuva so osobeno po~ituvawe na
kirilo-metodievskite tradicii,
upotreba na glagolicata i podolgo zadrùvawe na arhai~ni gramati~ki i leksi~ki sredstva. Najpoznati glagoli~ki spomenici od
Ohridskata {kola se: Zografskoto ev., Mariinoto ev., Asemanovoto ev., Sinajskiot psaltir,
Sinajskiot evhologij (?). Poteknuvaat od krajot na X i od XI v.
Bugarskiot tip na stsl. jazik e
tesno povrzan so dejnosta na
Preslavskiot centar, ~ija literaturna dejnost doìvuva osoben
rascut vo vremeto na carot Simeon (893927). Vo 893 g. oficijalno se voveduva kirilicata, doa|a
do poizrazito podnovuvawe vo jazikot i slovenizacija na leksikata. Najpoznatite spomenici se
pi{uvani so kirilica: Savina
kniga (izborno ev.), Suprasalski
zbornik (martovski minej) i
Eninski apostol, site od XI v.
LIT.: (izbor) V. N. epkin, Razsu`denie
o zke Savvino knigi, S-Peterburg,
1901; K. Mir~ev, Hr. Kodov, Eninski apostol. Staroblgarski pametnik ot XI
vek, Sofi, 1965, (izd.); J. Zaimov, M. Kapaldo, Supraslski ili Retkov sbornik v
dva toma, 1, Sofi, 1982, 2, Sofi, 1983
(najnovo izd.); zb. Preslavska kniòvna
{kola 1, [umen, 1995, 2, [umen, 1997; O.
A. Knzevska, L. A. Korobenko, E. P.
Dogramadìeva, Savvina kniga. Drevneslavnska rukopis XIXII i konca XIII
veka, 1, Rukopis. Tekst. Kommentarii.
Issledovanie, Moskva, 1999.
ê{kiot tip na stsl. jazik direktno se nadovrzuva na moravskata

norma {to go potvrduvaat Kievskite liv~iwa (misal) od X v.
Zastapen e so Pra{kite glagoli~ki odlomki od XI v. Iako ~e{kiot tip opstojuva samo do krajot
na XI v., koga e zabraneta slovenskata liturgija vo êhija, toj se
javuva kako superstrat pred s vo
jazikot na hrvatskata, no i na najstarata ruska pismenost.
LIT.: (izbor) V. Vondrk, O puvodu Kyjevskch listu a Pra`skch zlomku a o bohemismech
v starch crkevn2slovanskch pamtkch vubec,
Praha 1904; V. V. Nim~uk, Kivski glagoli~ni listki na-davni{a pamtka pisemnosti, Kiv, 1983; Z. Hauptov, Crkevn2slovansk psemnictv v p5emyslovskch êchch,
Jazyk a literatura v historick perspektiv2, Univerzita Jana Evangelisty Purkyn2, st nad Labem 1998, 542; F. V. Mare, Pra`sk zlomky a
jejich p5edloha v sv2tle hlskoslovnho rozboru;
Pra`sk zlomky a jejich puvod v svetl2 lexiklnho rozboru, Cyrilom2todejsk tradice a slavistika, Praha 2000, 347354, 355367.
Panonsko-slovene~kiot tip na
stsl. jazik bil vo upotreba vo
869873 g., do zabranata na slovenskata liturgija vo Panonija. Negovoto postoewe e potvrdeno so
Frizin{kite odlomki od XXI
v., koi delumno se povrzuvaat so
pretkirilo-metodievskite misii
(ispovedni molitvi prevedeni od
starovisokogermanskiot), dodeka
poukata pred ispoved (2. list) ima
kirilo-metodievsko poteklo. Zapi{ani se so latinica.
LIT.: (izbor) J. Zor, Briìnski spomeniki.
Znanstveno-kriti~na izdaja, SAZU, Razred za filolo{ke in literarne vede, Dela, 39, Ljubljana, 1993;
Zbornik Briìnski spomeniki, SAZU, Razred za filolo{ke in literarne vede, Dela, 45, Ljubljana, 1996.
Hrvatskiot tip na stsl. jazik ima

velikomoravski i ~e{ki koreni
(pokraj balkanskite, osobeno makedonskite). Najstarite spomenici poteknuvaat duri od samiot kraj
na stsl. period. Toa se Vienskite
glagoli~ki listovi (misal) od
XIXII v. i t.nar. Ba{~anska plo~a
(ok. 1077). Do rascut na slovenskata pismenost pi{uvana so hrvatskata aglesta glagolica doa|a podocna, osobeno vo XIIIXV v.
LIT.: (izbor) V. Jagic, Glagolitica. Wurdigung
neuntdecter Fragmente, Philos.-hist. Klasse, 38,
2, 1890 (izd. na Vienskite l.); E. Hercigonja,
Srednjovjekovna knjièvnost, Zagreb, 1975; istiot, Tropismena i trojezi~na kultura hrvatskoga
srednjovjekovlja, Zagreb, 1994.
Zd. R.
LONDONSKI MIROVEN DOGOVOR (1913) dogovor me|u turskata dràva i sojuzenite balkanski dràvi: Bugarija, Grcija, Srbija, Crna Gora (17/30. V 1913). So
Mirovniot dogovor, Turcija im gi
otstapila na balkanskite sojuzeni dràvi site oblasti na Balkanot zapadno od linijata od Enos na
Egejskoto More do Midija na Crnoto More, osven Albanija. Opredeluvaweto na granicite i site
drugi pra{awa za Albanija, kako
i za ostrovite vo Egejskoto More,
osven za poluostrovot Atos, bile
vo nadle`nost na Golemite sili.
Makedonija ostanuvala pod zaedni~ka okupatorska uprava na Bugarija, na Grcija i na Srbija. Balkanskite dràvi ne go ratifikuvale Londonskiot miroven dogovor, podocna sklu~ile sekoja poseben miroven dogovor so Turcija.
LIT.: Aleksandar Hristov i Jovan Donev,
18751919, Skopje, 1994; Makedonija vo bilateralnite i multilateralni dogovori na balkanskite dràvi, redakcija Mihajlo Minoski, Skopje, 2000.
M. Min.
OHRIDSKA KNI@EVNA [KOLA:
Zografsko evangelie
808
Mariinsko evangelie
Asemanovo evangelie
Sinajski psaltir
LUKOVI
12.000 ha, so vkupno proizvodstvo

od okolu 150.000 t. Toploqubiva
kultura, optimalnata temperatura za rast i razvoj e 2230oS. Kaj
nas se odgleduva vo pove}e podD. J.
ra~ja.
Lopu{nik, spomenikot na Ko~o Racin
LOPU[NIK lokalitet na
planinata Bistra, vo reonot na
Jama, na patniot pravec Ki~evoDebar. Od krajot na mart, pa
s do 30 maj 1943 g. Lopu{nik bil
baza na CK na KPM i na G[ na
NOV i POM, kade {to bile formirani partizanskata grupa Kozjak# i Ki~evsko-mavrovskiot
NOPO. Tamu se nao|ala i partizanskata pe~atnica Goce Del~ev#, koja pe~atela razni proglasi i letoci, zbirka Narodnoosloboditelni pesni, kade {to i zaginal Ko~o Racin.
LIT.: \or|i âkarjanevski, Glavniot
{tab na NOV i POM i dràvnosta na Makedonija (19411944), Skopje, 2000. M. Mih.
LUBEN srednovisoka planina

so najvisok vrv Kaf~al (1.762 m).
Pripa|a na planinite od zapadnomakedonskata grupa. Se protega pome|u Cersko Pole na zapad i
severozapad. So gorniot tek od
dolinata na Cerska Reka i prevojot Kula (1.320 m) e odvoena od
Baba Sa~. Na istok prodolùva
vo Bu{eva Planina, no od nea e
odvoena so prevojot Strmol
(1.370 m), a na jug e Demir Hisar.
so varovni~ki karpi {to ovozmoìle intenzivna karstna erozija.
Ima dinarski pravec na protegawe szji i se razvieni povr{inski karstni formi: {krapi, vrta~i, uvali, mali karstni poliwa
i skarsteni dolovi.
T. And.
LUBENICA (Citrulus vulgaris
Schard.) ednogodi{no gradinarsko rastenie od fam. Cucurbitacea
(tikvi). Poteknuva od Centralna
Afrika. Se
konsumiraat
zrelite plodovi bogati
so vitamini,
{e}eri i organski kiselini. Kaj nas
se odgleduva
na
okolu Lubenici
LUDVIG, Alfred oftalmolog,

osnovopolo`nik na Klinikata za
o~ni bolesti na Med. f. vo Skopje
i prv direktor na Klinikata i
nastavnik po oftalmologija
(1948). Dojden od Praga, so golem
entuzijazam gi postavil temelite
na sovremenata makedonska oftalmologija, a osoben interes i
pridones pokaàl za transplantacija na ro`nicata. Vo Skopje ostanal do 1952 g. i potoa se vratil
vo Praga.
Br. N.
Filipi.
Bibliski
gi zapi{al
slu~uvawata vo crkvite
niz
Makedonija. Avtor e
na Tretoto
evangelie
od Svetoto pismo
(Filipi,
kon 63 g.) i
Delata na
apostolite (ok. 64
g.). Podoc- Evangelistot Luka, ikona od
Sv. Petka,
na teloto crkvata
mu
bilo Malovi{ta (1828)
preneseno vo Carigrad i poloèno vo bazilikata Dvanaesette
apostoli# (375). Vo zapadnoevropskite dràvi toj se ~estvuva kako
patron na slikarite i na lekarite. MPC go odbeleùva se}avaweto na nego na 18/31 oktomvri.
IZV.: Sveto pismo na Stariot i na Noviot zavet, vtoro izdanie, Skopje, 1991.
LIT.: \. Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija i za Makedoncite, Skopje, 1995.
K. M.-R.
Jelena
Luìna
LU@INA, Jelena (Dubrovnik,

Republika Hrvatska, 26. V 1950)
profesorka na Fakultetot za
dramski umetnosti vo Skopje po
predmetot makedonska drama i
teatar. Doktorirala na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij#.
Inicirala otvorawe postdiplomski studii po teatrologija na
FDU. ^len e na DPM i na Makedonskiot PEN-centar. Konstituirala Institut za teatrologija
(1999). Organizator i rakovoditel na teatrolo{ki simpozium
na Festivalot Vojdan êrnodrinski# vo Prilep. Avtor e na
studiite Makedonska bitova
drama#; Nova makedonska drama#
i Teatralika#, kako i na pove}e
teoriski i eseisti~ki studii od
oblasta na teatrologijata.
BIBL.: Makedonska bitova drama, Sk.,
1996; Nova makedonska drama, Sk., 1996;
Teatralika, Sk., 2000; Teatralika, izbrani esei, Sk., 2003; Prli~ko, monografija, Sk., 2004; Nova evropska drama, antologija, Sk., 2004.
R. St.
LUKA (Antiohija, vtora polovina na I v. pr.n.e. ok. 70 g.) eden

od ~etvoricata evangelisti,
pridru`nik na svetiot apostol
Pavle, eden od prvite propovednici na hristijanstvoto vo Makedonija. Kako blizok sorabotnik
vo misijata vo Filipi, po negovoto zaminuvawe za Solun, toj ostanal kako rakovoditel na prvata
crkovna op{tina vo Evropa vo
\okica
Lukarevski
LUKAREVSKI, \okica (Skopje,

29. IV 1951) akter. Diplomiral
na Otsekot za akterska igra
(1976) na Fakultetot za dramski
umetnosti vo Skopje. ^len na
Dramskiot teatar od 1977 g. Akter so mo}no emotivno zra~ewe
vo sekoj ton i gest, so scenska sila, so jasno akcentirani gradacii. Beleì zna~itelni nastapi
na estradata, kako i vo Teatarot
za deca i mladinci. Ulogi: Islednikot (Karamazovi#); Zganarel
(Don @uan#); Kral Ibi, Jadigar
vo istoimenite dela; Dragi{a
(Kosan~i}ev venec#); Sre}ko
(Sobiren centar#); Kiro Stap
(îja si#) i dr.
R. St.
LUKOVI KULTURI (Allium sp.)
edno, dve i pove}egodi{ni gradinarski rastenija od fam. Alliaceae, koi opfa}aat okolu 500 vida. Imaat golem areal na rasprostranetost. Najrasprostraneti se kromidot, prazot i lukot.
809
LULOVSKI
Site se odgleduvaat zaradi glavicite ili zaradi zelenite listovi, koi se odlikuvaat so specifi~ni hranlivi, dietalni i lekoviti svojstva. Se konsumiraat
sveì ili vo najraznovidni prerabotki.
Kromid (Allium cepa) najrasprostraneta i ekonomski najzna~ajna lukova kultura. Vo svetot se odgleGlavica kromid
duva
na
1.500.000 ha,
kaj nas na 4.5005.000 ha, so vkupno proizvodstvo od okolu 35.000 t,
zastapen e re~isi vo site delovi
od RM. Vo proizvodstvoto se zastapeni tri grupi sorti: luti (arpaxici), poluluti i slatki (zimski i letni ar{lami).
Praz (Allium
porrum) se
odgleduva pomalku od kromidot.
Vo
proizvodstvoto se prisutni
dva sortni tipa: dolgi (kaKoreni praz
mu{) i kusi
(zapadnoevropski, kaj nas pomalku zastapeni).
Luk (Allium sativum) mnogu
stara gradinarska kultura, poznata na
starite Grci
i Egip}ani.
Se
koristi
Glavica luk
kako hrana i
lek za razni zaboluvawa (stoma~ni, srcevi, krven pritisok, karcinomi i dr.). Zastapeni se esenski i proletni sorti. Se odgleduva na mali povr{ini, vo doma{ni
gradini. Se razmnoùva samo vegetativno, so klonirawe.
D. J.
Tanas
Lulovski
LULOVSKI, Tanas (Tane) (@elevo, Lerinsko, Egejskiot del na

Makedonija vo Grcija, 20. II 1940
Skopje, 2.VIII 2006) slikar, profesor na FLU, zna~aen pretstav810
fe International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the
Sv. P.
V. Sid.
T. Lulovski: Bez naslov# (1976 g.)
nik na konceptualnata umetnost i

hiperrealizmot. Diplomiral na
Institutot za likovni umetnosti
vo Bukure{t (1967). Od 1968 g. ìveel vo Skopje. Samostojno izlagal vo Bukure{t, Skopje, Belgrad,
Dubrovnik. Negovoto tvore{tvo
se razvivalo od lirska i analiti~ka apstrakcija, preku letrizmot i hiperrealizmot, do konceptualni i ambientalni ostvaruvawa {to doveduvaat do celosno isL. N.
~eznuvawe na deloto.
Artur
Lundkvist
LUNDKVIST, Artur (Artur

Lundkvist) (Oderljunga, [vedska,
3. III 1906 Stokholm, 10. VII
1991) istaknat {vedski liri~ar, raskaùva~ i publicist;
pretsedatel na Nobeloviot komitet. Napi{al pove}e romani,
eseisti~ki knigi, patopisi i avtobiografska proza. Vo 1977 g. go
dobil Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Poetski knigi: @ar, 1928; Gol
ìvot, 1929; Siniot ~ovek, 1932; Agadir,
1961; Elegii za Pablo Neruda, 1975; lirski prozni knigi: Malinga, 1952; Ogledalo za denot i no}ta, 1953.
LIT.: Jon Milo{, Sonuva~ so otvoreni
o~i. Pesni, SVP, Struga, 1977.
P. Gil.
LUWI (Milvus) rod sredno golemi

ptici od familijata grablivi ptici (Accipitridae)
so dolgi, tesni
krilja i so dolga opa{ka so zasek. Kaj nas se
sre}avaat dva
vida: crvena luwa (Milvus milvus) i crna luwa
(Milvus migrans).
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status, BirdLi-
Crvena luwa
LUTATA, Ko~o (s. Levunovo,

Melni~ko, 1836 ?, 1918) u~esnik vo Kresnenskoto vostanie,
vojvoda. Od Melni~ko se preselil vo Dupnica. Bil dobrovolec
vo Rusko-osmanliskata vojna
(1877/1878), vo ~etata na vojvodata Iqo Markov-Male{evski. Se
istaknal vo poznatiot boj na
[ipka. Kako vojvoda predvodel
odred od 100 vostanici vo Kresnenskoto vostanie (1878/1879).
LIT.: M. Kumanov, Makedoni, Sofi,
1993.
Al. Tr.
LUTICA BOGDAN (XIV v.)

feudalen vladetel vo Drama, epski junak. Vo vremeto na vladeeweto na srpskiot car Stefan Du{an ja imal titulata vojvoda, a po
raspa|aweto na Du{anovoto Carstvo stanal gospodar na oblastite po dolniot tek na r. Vardar. Se
sre}ava vo golem broj epski narodni pesni na raznite balkanski slovenski narodi, vo koi narodnite tvorci malku vodele
smetka za istoriskoto vreme,
opeanite li~nosti i prostori.
Toa se razni verzii na epskite
pesni Marko Krale i Qutica
Bogdan#, Boi~i} Alil i Qutica
Bogdan# (so motiv predizvikuvawe na dvoboj na mrtviot junak),
baladite Sestrata na Qutica
Bogdan#, Prodadenata Quba
Bogdanova# (so motivot maòt
ja prodava ènata), @enidbata
na gujata {arovita# i dr. vo zapisite na S. Verkovi}, P. Draganov,
I. S. Jastrebov, V. Karaxi}, V.
Ka~anovski, Miladinovci, [apkarev i dr. Za negovoto ime se povrzani i temi za svr{uva~kata na
sestra mu, zmijata mladoènec i
sl. Vo Erlangenskiot rakopis
pak se spomnuva me|u primorskite uskoci.
LIT.: Branislav Krsti}, Indeks motiva narodnih
pesama balkanskih Slovena, Beograd, 1984, 523,
605, 612, 614. Erlangenski rukopis starih
srpskohrvatskih narodnih pesama, izdao
dr Gerhard Gezeman, Sremski Karlovci,
1925, 141 i 208.
S. Ml.
LUCERKA (Medicago sativa L. em

Vass.) eden od mnogute od rodot
Medicago, so 64 vida (21 pove}egod.
i 43 ednogod.). Najra{irena e
obi~nata ili sina lucerka (2n=32
hromozomi), pove}egodi{no rastenie od fam. Fabaceae. Vo Evropa
ima tri osnovni tipa sina lucerka: zapadnoevropski, isto~noevropski i ju`noevropski. Dava visok prinos i kvalitetna proteinska hrana. Kaj nas, so polna agrotehnika se dobivaat 56 otkosi.
Ima visoka hranliva vrednost obrabotena vo: zelena masa, seno, silaà, senaà, lucerkino bra{no.
LU^#
(cink i molibden). Vo RM e zastapena na 18.315 ha (2004), so prose~en prinos od 6.375 kg/ha seno. Seidbata se izveduva ma{inski (moè i ra~no) so 1215 kg/ha seme,
koe e kvalitetno i bez prisustvo
na Cuscuta sp. Seidbata, vo na{i
uslovi, moè da se vr{i od mart
do sredinata na septemvri. P. Iv.
Lucerka
Se koristi i vo humanata ishrana,

vo faza na kostiledoni. Sodrì
surovi proteini (1822%), bogata
e so fosfor i so kalcium, a posebno so vitamini (A, B1, B2, C, D, E,
PP, K, H) i so mikroelementi
LU^# (Skopje, 1. VI 1937 20. V

1938) mese~no spisanie za kulturni, ekonomski i socijalni
pra{awa. Sopstvenik bil \or|i
Kiselinov, odgovorni urednici
toj i d-r B. Arsov, a bilo pe~ateno vo skopskata pe~atnica Nemawa#. Vo nego sorabotuvale Bl.
Blagoev, Dimitar \uzelov, Anton Panov, Radoslav Petkovski,
Ceko Stefanov, Popivanov, d-r
T. A. Robe, Gligor Stavridis i
dr. Podocna bila izvr{ena sopstveni~ka transformacija na spisanieto vo akcionersko dru{tvo
Spisanieto
Lu~#
na 28 lica (1. I 1938). Izleguvaweto bilo zabraneto od javniot obvinitel.

1980, 389391; D-r Boro Mokrov M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (18851992), Skopje, 1993, 65. S. Ml.
811
Q
QVOV, Andrej Stepanovi~ (A.
S. Lvov,) (Ka{ma{, ûva{ija,
RF, 5/18. X 1905 Moskva, 10. X
1979) ruski lingvist, rusist i
medievist. Diplomiral na Istorisko-filolo{kiot fak. vo Kazaw. Za studijata O~erki po leksike pamtnikov staroslavnsko pismennosti# mu se priznava stepenot d-r po filolo{ki nauki. Q. go zastapuva stavot deka
govorot na makedonskite Sloveni od okolinata na Solun e osnovata za stslov. jazik, a makedonskite govori se samostojni (nitu
vo minatoto, nitu sega ne se bugarski).
V. D.
QUBINKOVI], Radivoe ([abac, Srbija, 31. I 1910 Belgrad,

22. X 1979) & avtor na prvata monografija za crkvata Sv. \or|i#
vo Kurbinovo. Vo koavtorstvo so
M. ]orovi}, Qubinkovi} ja objavil studijata za srednovekovnoto
slikarstvo vo Ohrid. Gi rakovodel iskopuvawata vo Sv. Sofija# vo Ohrid, od kade {to proizleguvaat i negovite istraùva~ki rezultati. Poznati se i drugi
negovi studii. Se zanimaval i so
istorijata na Ohridskata arhiepiskopija (Patrijar{ija) vo vremeto na car Samuil i po padot na
negovoto carstvo.
BIBL.: Stara crkva sela Kurbinova,
Starinar#, III, ser. kw., XV (1940), Beograd, 1942, 101123; Srednovekovnoto slikarstvo vo Ohrid, Zbornik na trudovi,
Ohrid, 1961, 101106; Sveta Sofija u Ohridu,

Konzervatorski radovi na crkvi Sv. Sofije u Ohridu, Beograd, 1955, 1518; Les influences de la
vie politique contemporaine sur la decoration
des eglises dOhrid, Actes du XIIe Congres international detudes byzantines, III, BelgradOchride 1964, 222224; La peinture murale en Serbie et en Macedonie aux XIe et XIIe siecle, IX
Corso di cultura sullarte revennate e bizantina,
Ravenna, 1962, 410422.
Cv. Gr.
QUBOJNO, ISELENI^KO
DRU[TVO (Detroit, Mi~igen,
SAD, 1992 ) dru{tvo na makedonski doselenici od Qubojno
(Prespansko). Osobeno aktivno
vo pomagawe na svoeto selo vo
Makedonija, za odrùvawe na verskite i komunalnite objekti. Organizira godi{na Majska sredba
na qubojn~ani od Detroit, Vindzor i od drugi delovi na SAD.
Sl. N.-K.
Vladislav
Quba{
QUBA[, Vladislav (Wqadysqaw

Luba]) (@arnovjec, Polska, 5. VI
1932) polski lingvist, slavist,
specijalist vo oblasta na sociolingvistikata, onomastikata i
lingvostilistikata, d-r h.c. na Univerzitetot vo Belgrad. Vo brojni
slavisti~ki trudovi go tolkuva i
makedonskiot jazi~en materijal.
U~estvuval na nau~ni sobiri vo
Makedonija. Objavuva vo makedonski nau~ni spisanija.
Z. T.
Del od ~lenovite na Iseleni~koto dru{tvo Qubojno# na Sve~en sobir vo crkvata Sv. Bogorodica# vo Detroit
CIP - Katalogizacija vo publikacija

Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski#, Skopje
908(497.7)(031)
MAKEDONSKA enciklopedija / [glaven i odgovoren redaktor Blaè Ristovski]. - Skopje :
Makedonska akademija na naukite i umetnostite, 2009. - 2 sv. (1671 str.) : ilustr. ; 30 sm
Sodrìna:
[T.] I: A-Q. - XXIV, 812 str.
[T.] II: M-[ - Str. 812-1671
ISBN 978-608-203-023-4 (1)
ISBN 978-608-203-024-1 (2)
a) Makedonija - Enciklopedii
COBISS.MK-ID 76966666

Македонска Енциклопедија 1: А-Љ

Загружено:

Сведения о документе

Авторское право

Доступные форматы

Поделиться этим документом

Поделиться или встроить документ

Параметры публикации

Этот документ был вам полезен?

Это неприемлемый материал?

Авторское право:

Доступные форматы

Македонска Енциклопедија 1: А-Љ

Загружено:

Авторское право:

Доступные форматы

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

grafsko i etno-istorisko prostranstvo. Za{to, iako zemjata bila vladeana od

Taka strukturirana, Makedonskata enciklopedija pretstavuva sumarum na

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika

Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE

INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE

m-r Aktan Ago, profesor

prof. d-r Bla`o Boev,

m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos,

akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje

akad. Bla`e Ristovski, MANU, Skopje

prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven

Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`.,

prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki

prof. d-r Branislav Nikodievi},

prof. d-r Aneta [ukarova,

Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist,

prof. d-r Aleksandar Andonoski,

prof. d-r Aleksandar Stojmilov,

m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik

Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis,

prof. d-r Violeta Arnaudova,

prof. d-r Aleksandar Trajanovski,

akad. Vera Bitrakova-Grozdanova,

Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren

d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik,

prof. d-r Amalija Jovanovi},

prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska,

prof. d-r Aneta Svetieva,

d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik,

d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik,

prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova,

prof. d-r Vasa Daskalovski ,

prof. d-r Bor~e Iliev,

prof. d-r Van~o \or|iev,

Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka

prof. d-r Vasil Jotevski,

prof. d-r Bo{ko Nikov,

prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja,

prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet

prof. d-r Viktor Lil~i},

Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje

akad. Vitomir Mitevski,

doc. d-r Boban Petrovski,

prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet

prof. d-r Vesna Mojsova-^epi{evska,

prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska,

prof. d-r Vladimir Maleti},

akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje

Vesna Maslovari}, vi{ filmolog,

prof. d-r Vesna Pendovska,

d-r Viktorija Popovska-Korobar,

prof. d-r Dimitar Eftimoski,

d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik,

prof. d-r Violeta Panzova,

prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet

d-r Vesna Petreska,

doc. d-r Dalibor Jovanovski,