Evangelij Po Marku

EVANGELIJ PO MARKU 1,10
EVANGELIJ PO MARKU
I. PRIPRAVA NA JEZUSOVO JAVNO DELOVANJE
Oznanjevanje Janeza Krstnika (Mt 3,1-12; Lk 3,3-18)
1
Zaetek evangelija Jezusa Kristusa, Bojega Sina; 2kakor je zapisano pri preroku Izaiju:
Glej, poiljam svojega glasnika pred tvojim oblijem,

ki bo pripravil tvojo pot.
3
Glas vpijoega v puavi:
Pripravite Gospodovo pot,
zravnajte njegove steze!
4
Zgodilo se je, da je Janez kreval v puavi in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuanje grehov. 5K njemu je prihajala vsa judejska
deela in vsi Jeruzalemani. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in
priznavali svoje grehe.
6
Janez je bil obleen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli
svojih ledij. Jedel je kobilice in divji med. 7Oznanjal je in govoril: Za
menoj pride moneji od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil
pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. 8Jaz sem vas krstil
z vodo, on pa vas bo krstil s Svetim Duhom.
Jezusov krst (Mt 3,13-17; Lk 3,21-22)
9
Tiste dni se je zgodilo, da je priel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. 10Takoj ko je stopil iz vode, je zagledal ne-
121
1
2
2 Mz 23,20
Mal 3,1
Mt 11,10
Lk 7,27
3
Iz 40,3
Mt 3,3
Lk 3,4
Jn 1,23
4
Prg 28,13
=Lk 3,3;
18,13-14
Apd 13,24
5
3 Mz 5,5-6;
26,40
6
2 Kr 1,8
7
Jn 1,27
Apd 13,25
8
Jn 1,26.33
Apd 1,5;
11,16
9
Mt 2,23
Lk 2,51
10
Iz 11,2;
63,11.19
Jn 1,32-34
sti (Jdt 12,7; Sir 34,25; Mr 7,4; Heb 6,2; 9,10). V
1 evangelija: transkripcija grke besede, ki po- kumranski skupnosti so bile vsakodnevne komeni veselo novico; to je prihod Bojega kraljestva (1,14-15; Mt 4,23) v osebi Kristusa (1,1), ki
bo nadomestilo Satanovo kraljestvo (Mt 4,17+),
vzrok vsega zla, ki se zgrinja nad svet. Po Kristusu bodo njegovi uenci oznanili evangelij vsemu
svetu (13,10; 14,9). Vera v evangelij zahteva spreobrnjenje (1,15) in odpoved (8,35; 10,29). To veselo oznanilo, najprej oznanjano, nato polagoma
zapisano, se je ustalilo v naih tirih kanoninih
evangelijih; prim. Uvod. Kot strokovni izraz v
Mr in Mt, ki ga vselej transkribiramo z evangelijem, ni nikoli uporabljen pri Lk, ki ima raji izpeljani glagol, prevzet iz Iz 61,1+ (prim. Lk 4,1719; 1,19+) in ki se bolje prevaja z oznaniti veselo
novico. Kristusa: transkripcija grke besede, ki
pomeni Maziljenec. Uporablja se predvsem za
tistega, ki je prejel kraljevo maziljenje (Ps 2,2; Mr
1,9+). Oba naziva, Kristus in Mesija, sta enakovredna (Jn 1,41). Bojega Sina manjka v nekaterih rkp. 4 krst: ta beseda, ki je v NZ rabljena
za Janezov in kranski krst, je sorodna izrazom,
ki pomenijo kopeli in umivanja, kakrne je poznalo judovstvo za oievanje obredne neisto-
sveto pismo.indb 121
peli, pridrane lanom z zaobljubo, izraz njihovega teenja k istosti in priakovanja korenitega
prihodnjega oienja (Pravilo skupnosti 2,25
3,12). Vendar je Janezov krst drugaen: Janez ga
podeljuje vsem, a samo enkrat, kot zadnjo pripravo na sodbo, na krst ob koncu asov. Izraa
njegov bistveni pogoj, spreobrnjenje (prim. Mt
3,2+), njegov cilj pa je odpuanje grehov kot dar
Bojega kraljestva, ki se oznanja. 6 Janez ... okoli ledij razl.: Janez je bil obleen v kameljo koo. 9-11 Ko Jezus prejme Duha, je maziljen
(1,1+) kot kralj nad novim Bojim ljudstvom
(1 Sam 16,13; Sod 3,10). To mu pove nebeki
glas, ko navaja Ps 2,7 (prim. Lk 3,22), dopolnjen
z Iz 42,1: Jezus je tudi Sluabnik, ki bo narode
uil pravico. Ko Mr opisuje prizor, se navdihuje pri Iz 63,11.19: Jezus je predstavljen kot novi Mojzes (prim. 2 Mz 2,1sl.; 4 Mz 11,17). V Mt
3,17 nebeki glas nagovarja mnoico in ne ve
Jezusa. Po Jn 1,34-35 je Krstnik tisti, ki vidi Duha,
kako se spua nad Jezusa, in ki razglasi mnoici
njegovo resnino osebnost. 10 nebesa, ki se odpirajo db. nebesa, ki se trgajo.
31.1.2011 10:24:15
122
11
besa, ki se odpirajo, in Duha, ki se je spual nadenj kakor golob. 11In

zaslial se je glas iz nebes: Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam
veselje.
Mr 9,7
Ps 2,7
Iz 42,1
Mt 3,17;
12,18
Lk 3,22
12
Mr 1,12-13
13
Mr 4,15
Job 1,6+
Zah 3,1
Jn 13,27
Rim 16,20
2 Tes 2,9.18
14
Mt 4,12.23
Rim 1,1;
15,16
Dan 7,22
15
Mt 3,2;
8,10+
Apd 20,21
Gal 4,4
Ef 1,10
1 Tim 2,6
Tit 1,3
17
Mt 13,47-50
18
Mt 19,27
19
Mr 1,29;
3,17;
10,35
Skuanje v puavi (Mt 4,1-11; Lk 4,1-13)

12
Takoj nato ga je Duh odvedel v puavo. 13V puavi je bil tirideset
dni in Satan ga je skual. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli.
II. JEZUSOVO DELOVANJE V GALILEJI

Jezus predstavi svoje oznanilo (Mt 4,12-17; Lk 4,14-15)
14
Ko pa je bil Janez izroen, je el Jezus v Galilejo. Oznanjal je Boji
evangelij 15in govoril: as se je dopolnil in Boje kraljestvo se je priblialo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!
Jezus poklie prve tiri uence (Mt 4,18-22; Lk 5,1-11)
16
Ko je hodil ob Galilejskem morju, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mreo v morje; bila sta namre ribia.
17
Jezus jima je rekel: Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribia
ljudi! 18Takoj sta pustila mree in la za njim.
19
Ko je el malo dalje, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in
njegovega brata Janeza; tudi ta dva sta bila v olnu in sta popravljala
mree. 20Takoj ju je poklical. In pustila sta svojega oeta Zebedeja z
najemniki v olnu ter odla za njim.
21
Mr 1,39
Mt 4,23;
10,1
22
Mr 6,2
Mt 7,28sl.;
11,18
Jezus v Kafarnumu ui in ozdravi obsedenega (Lk 4,31-37)

21
Prili so v Kafarnum. Takoj v soboto je el v shodnico in uil. 22Str12-13 Mr izpua ali ne pozna podrobnosti treh
skunjav, ki jih Mt in Lk dolgujeta nekemu drugemu viru. Omemba divjih ivali klie v spomin
mesijanski ideal napovedan po prerokih vrnitve v rajski mir (prim. Iz 11,6-9+), povezane s
tmo umika v puavo (prim. Oz 2,16+). Streba
angelov izraa Boje varstvo (prim. Ps 91,11-13),
besedilo, ki ga prav ob tej prilonosti uporablja
Mt 4,6vzp. 13 Satan gl. op. k Mt 4,1. 15 as se je
dopolnil: govoriti o dopolnitvi predpostavlja, da
neka nepretrganost povezuje obdobja Bojega
narta (1 Kr 8,24; Mdr 8,8; Apd 1,7+ itd.) in da ga
ljudje poznajo. Ko se zaenja zadnje izmed teh
obdobij (Rim 3,26+; Heb 1,2+ itd.), so se asi dopolnili (Gal 4,4+; prim. 1 Kor 10,11): ne le Sveto
pismo (Mt 1,22+) in postava (Mt 5,17+), temve
vsa ojkonomija stare zaveze, ki jo je Bog vodil k
polnosti (Mt 9,17; 26,28+; Rim 10,4; 2 Kor 3,1415; Heb 10,1.14 itd.). Na koncu tega zadnjega
zgodovinskega obdobja (1 Kor 10,11; 1 Tim 4,1;
1 Pt 1,5.20; 1 Jn 2,18), ki je konec asov (Heb
9,26), bo iznenada priel neki drug konec, konec
asa (Mt 13,40.49; 24,3; 28,20), se pravi dan
(1 Kor 1,8+; prim. Am 5,18+) Kristusovega prihoda
(1 Kor 15,23+), njegovega razodetja (1 Kor 1,7+)

in sodbe (Rim 2,6+; prim. Ps 9,5+). verujte evangeliju ali verujte z evangelijem. 16-20 Ta pripoved se literarno navdihuje pri 1 Kr 19,19-21: Elija
poklie Elizeja. Jezus je predstavljen kot novi Elija (prim. Lk 7,15, ki navaja 1 Kr 17,23). Zaetke
evangelija vidi Mr tudi v Jezusovem klicu tirim
uencem, ki bodo pripadali zboru dvanajsterih
(3,13-19) in bodo, ko jih bo Jezus poslal (6,7-13),
njegovi apostoli. 17 Hodita za menoj db. Pridita
za menoj. Tisti, ki jih Jezus klie, da hodijo za
njim (1,20; 2,14vzp.; Mt 19,21vzp. 27-28; Lk 9,5762; prim. e 5 Mz 13,3.5; 1 Kr 14,8; 19,20 itd.),
morajo, e hoejo deliti njegovo usodo, vse zapustiti (10,21.28vzp.), biti pripravljeni na trpljenje
in kri (Mt 10,38vzp.; 16,24vzp.; prim. Jn 12,2426). Sorodne misli se bodo za uence, ki Jezusa
ne bodo poznali na zemlji, izrazile s pomojo
obestva (Flp 3,10; 1 Jn 1,3+ itd.) ali s posnemanjem (2 Tes 3,7+). 21-28 Zaradi Duha, ki ga je
prejel ob krstu, Jezus zaenja svoje poslanstvo,
kakor mu ga je predpisal nebeki glas (1,9+). Ui
kot Sluabnik iz Iz 42,1-4; ko izganja neiste duhove, Satanove podanike, pokae, da le-tega oro-
31.1.2011 10:24:16
123
meli so nad njegovim naukom, kajti uil jih je kakor nekdo, ki ima
oblast, in ne kakor pismouki.
23
In takoj je bil v njihovi shodnici lovek z neistim duhom in je
zavpil in rekel: 24Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarean? Si nas priel
pogubit? Poznam te, kdo si: Sveti, od Boga. 25Jezus pa mu je zapretil
in rekel: Umolkni in pojdi iz njega! 26Neisti duh ga je stresel, zavpil
z monim glasom in el iz njega. 27Vsi so se tako zaudili, da so razpravljali med seboj in govorili: Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo
neistim duhovom ukazuje in so mu pokorni. 28In glas o njem se je
takoj raziril povsod, po vsej okolici Galileje.
24
Jezus ozdravi Simonovo tao (Mt 8,14-15; Lk 4,38-39)

29
Ko so prili iz shodnice, so z Jakobom in Janezom takoj li v Simonovo in Andrejevo hio. 30Simonova taa pa je leala, ker je bila vroina, in takoj so mu povedali o njej. 31Pristopil je, jo prijel za roko in
jo vzdignil. Vroica jo je pustila in ona jim je stregla.
tevilna ozdravljenja (Mt 8,16; Lk 4,40-41)
32
Ko pa se je zveerilo in je sonce zalo, so prinaali k njemu vse bolnike in obsedene. 33Vse mesto se je zbralo pred vrati. 34In ozdravil je
veliko bolnikov z razlinimi boleznimi in izgnal veliko hudih duhov;
ni pa pustil govoriti hudim duhovom, ker so ga poznali.
Jezus skrivaj zapusti Kafarnum in potuje po Galileji (Lk 4,42-44)
35
Navsezgodaj, ko je bilo e zelo temno, je vstal, el ven in se odpravil na samoten kraj in tam molil. 36Simon in tisti, ki so bili z njim, so
mu sledili. 37Ko so ga nali, so mu rekli: Vsi te iejo. 38Rekel jim je:
Pojdimo drugam, v blinja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti
pa njegove kraljevske oblasti (prim. Lk 10,18-19;
Jn 12,32+; Raz 12,9-11). 23 z neistim duhom:
judovstvo (prim. Zah 13,2) je tako imenovalo zle
duhove, tuje in celo sovrane verski istosti in
morali, ki jo zahteva sluba Bogu (gl. e 3,11.30;
Mt 10,1; 12,43; Lk 4,33.36 itd.). 24 Kaj imamo s
teboj db. Kaj je nam in tebi (prim. Jn 2,4+). Si
nas priel pogubit: te besede povzemajo besede vdove iz Sarepte, naslovljene na Elija (1 Kr
17,18); Mr Jezusa znova primerja temu preroku
(1,16+). Sveti: Sveti pomeni posveen, loen. Neisti duh prepozna v Jezusu preroka, ki
ga je Bog posvetil glede na njegovo poslanstvo
(Jer 1,5; Jn 6,69+; 10,35-36), po zaslugi Duha, ki
ga je prejel (Iz 61,1sl.; prim. Lk 1,35; Apd 2,27;
3,14; 4,27.30; Raz 3,7). 27 Nov nauk z oblastjo:
Jezusov nauk in udei, ki jih dela, izzivajo zaudenje in primorajo gledalce, da se vpraajo:
Kdo je ta Jezus iz Nazareta? To je vpraanje,
ki se vraa skozi ves prvi del evangelija (1,34;
2,12; 3,12; 4,41; 5,42; 6,2-3.14-16; 7,37; prim.
1,25.34; 3,11) in na katero Peter konno odgovori: Kristus (Mesija) je (8,29+). 29 Ko so pri-
Mr 10,47;
14,67;
16,6
Mt 2,23+;
8,29+
Lk 1,35;
4,34;
24,19
Jn 6,69
Apd 3,14+;
24,5
25
Mr 1,34+;
7,36;
9,9-25
Lk 4,39.41
27
Mr 4,41;
10,24.32;
16,5-6
Mt 8,29+
29
Mr 1,21.23;
13,3
Mt 8,14-15
Lk 4,38-39
31
Mr 5,41
Jn 4,52
Apd 28,8
32
Mt 4,24;
8,16-17
34
Mr 3,12
Mt 4,23
36
Mr 1,35-38
Mt 14,23vzp.;
26,36vzp.
Lk 3,21+;
4,42-43;
5,16
li razl.: Ko je priel. 34 ni pa pustil govoriti: 38

hudim duhovom (1,25.34; 3,12) pa tudi udeno Lk 4,43
ozdravljenim (1,44; 5,43; 7,36; 8,26) in celo apo- Jn 18,37
stolom (8,30; 9,9) Jezus naloi glede svoje mesijanske istovetnosti zapoved molka, ki bo odvzeta
ele po njegovi smrti (9,9; Mt 10,27+). Ker si je
ljudstvo tedaj napravilo iz Mesija nacionalistino in vojako predstavo, zelo razlino od tiste, ki
jo je hotel utelesiti Jezus, je moral biti zelo previden, vsaj na izraelskih tleh (prim. 5,19), da
bi se izognil neprijetnim zanievanjem svojega
poslanstva (prim. Jn 6,15; Mt 13,13+). Ta zapoved mesijanske skrivnosti ni umetna teza, ki
bi jo pozneje iznael Marko, kakor so domnevali nekateri; ustreza zgodovinski Jezusovi dri,
eprav je Marko iz nje napravil tmo, ki jo rad
poudarja. Razen Mt 9,30 imata Mt in Lk to zapoved samo vzporedno z Mr; pogosto jo tudi opuata. 38 priel db. izel: odel iz Kafarnuma
(v. 35), taken je prvi pomen. Vendar bi drug globlji pomen mogel imeti pred omi Jezusov boanski izvor (Jn 8,42; 13,3; 16,27sl.30; prim. Lk
4,43).
31.1.2011 10:24:16
124
39
za to sem priel. 39In prihajal je v njihove shodnice po vsej Galileji,

oznanjal in izganjal hude duhove.
Mr 1,23;
3,1
Mt 4,23;
9,35
40
Mr 10,17
3 Mz 13,45
Mt 8,2
Lk 5,12
41
Mr 5,30+;
8,2;
9,22
Lk 7,13;
10,33;
15,20
43
Mt 9,30
Ozdravljenje gobavca (Mt 8,2-4; Lk 5,12-16)

40
K njemu je priel gobavec in ga na kolenih prosil in rekel: e hoe,
me more oistiti. 41Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil
in mu rekel: Hoem, bodi oien! 42In takoj je gobavost izginila in
bil je oien. 43In takoj ga je odpravil, mu zabial 44in rekel: Glej, da
nikomur ni ne pove, ampak pojdi, pokai se duhovniku in daruj za
svoje oienje, kar je zapovedal Mojzes, njim v prievanje. 45Ko pa
je ta el ven, je zael na vsa usta razglaati in pripovedovati, kaj se je
zgodilo, tako da Jezus ni mogel ve odkrito iti v mesto, ampak je bival
zunaj na samotnih krajih; in od vseh strani so prihajali k njemu.
44
Mr 1,34+
3 Mz 14,1-32
Lk 17,14
Ozdravljenje hromega (Mt 9,1-8; Lk 5,17-26)

1
Ko je ez nekaj dni spet priel v Kafarnum, se je razvedelo, da
je v hii. 2Veliko se jih je zbralo, tako da e pred vrati ni bilo ve
2 prostora, in jim je govoril besedo. 3Tedaj so prili in k njemu prine1
4
Mr 1,29 sli hromega, ki so ga tirje nosili. Ker ga zaradi mnoice niso mogli
2
prinesti predenj, so nad mestom, kjer je bil, odkrili streho; naredili
Mr 1,45;
5
2,13; so odprtino in spustili posteljo, na kateri je leal hromi. Ko je Jezus
3,20
videl njihovo vero, je rekel hromemu: Otrok, odpueni so ti grehi!
3
6
Mt 4,24;
Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v svojih srcih premiljeva9,2
7
li:
Kaj ta tako govori? Preklinja! Kdo more odpuati grehe, razen
Lk 5,18
4 enega, Boga? 8Jezus je v svojem duhu takoj spoznal, da pri sebi tako
Mt 4,24
premiljujejo, in jim je rekel: Kaj to premiljujete v svojih srcih?
Lk 5,19
5 9Kaj je laje: rei hromemu: Odpueni so ti grehi ali rei: Vstani,
Mr 5,34.36
vzemi svojo posteljo in hdi? 10Da pa boste vedeli, da ima Sin loveMt 8,10+;
11
9,2 kov oblast na zemlji odpuati grehe, je rekel hromemu: Pravim
Lk 7,48
12
ti: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom! Ta je vstal in
7
Ps 103.3 takoj vzel posteljo ter el ven vprio vseh, tako da so vsi strmeli in slaIz 43,25
vili Boga ter govorili: Kaj takega e nikoli nismo videli.
Mt 9,33
1 Jn 1,9
8 40 gobavec: gobavci so bili obredno neisti (3 Mz tniki, ki jih Mr postavlja v Kafarnum (2,13,6).
Mt 12,25
13) in izkljueni iz drube. e je kdo ozdravel, je Pozornost velja Jezusovim besedam, ki jasno iz-
9 bil sprejet v versko obestvo samo, e je ozdra- raajo pomen njegovega poslanstva (2,10.17.19.
Mt 4,24 vitev uradno potrdil duhovnik, ki je sluboval v 28; 3,4). 5 vero: vera se tu kae v koraku, ki ga
10 templju (prim. v. 44). 41 Zasmilil se mu je razl.: bolnik in nosai napravijo proti Jezusu. V pripoMt 8,20
jezno. Teko je razloiti, zakaj se Jezus razjezi vedih o udeih Jezus vasih zahteva vero, pre-
12 ali zakaj gobavca jezno polje ven (v. 43); ti prvi- den posreduje (5,36; 9,23), ali pa bolnikovo ozMt 9,8.33;
5,16
Rim 15,6.9
1 Kor 6,20
1 Pt 2,12
Raz 15,4
ni sta morda sledova starejega stanja izroila.

Ozdravljenje gobavosti je veljalo za dejanje, ki ga
je mogoe primerjati z obujanjem mrtvih in so
ga pripisovali samo Bogu. Kot znamenje, da je
Boje kraljestvo blizu, spremlja obujanje mrtvih
in sodi med dobrine mesijanskih asov (Mt 10,8;
11,5+vzp.). 45 kaj se je zgodilo db. besedo. Jezus
dodano.
dravljenje pozneje povee z njegovo vero (5,34;

10,52). odpueni so ti grehi: ker je greh alitev Boga, pripada Bogu tudi odpuanje grehov
(Iz 1,18+). Po nainu govorjenja, ki je obiajen
v semitskem svetu, pasivna oblika (t. i. teoloki
trpnik), ki jo uporabi Jezus v vrstici 5, nakazuje,
da je Bog tisti, ki odpua grehe mrtvoudnemu;
Jezus samo izrazi to Boje odpuanje. Judje mu
oitajo, da se hoe enaiti z Bogom, kakor pou2
darja Mt 9,8 (prim. Jn 20,23; Mt 16,19; 18,18). Ista
1 Tu se zaenja vrsta Jezusovih sporov z naspro- obtoba Judov v Jn 10,31-36.
31.1.2011 10:24:16
125
Jezus poklie Levija (Mt 9,9; Lk 5,27-28)

13
Spet je odel k morju. Vsa mnoica je prihajala k njemu in jih je uil.
14
Ko je el mimo, je zagledal Levija, Alfejevega sina, ki je sedl pri mitnici, in mu rekel: Hdi za menoj! In vstal je ter el za njim.
13
Obed z greniki (Mt 9,10-13; Lk 5,29-32)

15
In ko je bil pri mizi v njegovi hii, je veliko cestninarjev in grenikov sedelo z Jezusom in z njegovimi uenci; bilo jih je namre veliko in so hodili za njim. 16Ko so pismouki med farizeji videli, da j
z greniki in cestninarji, so rekli njegovim uencem: Kako to, da j
s cestninarji in greniki? 17Jezus je to slial in jim rekel: Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem priel klicat pravinih,
ampak grenike.
Vpraanje glede posta (Mt 9,14-17; Lk 5,33-39)
18
Janezovi uenci in farizeji so se postili. Pridejo torej in mu reejo:
Zakaj se Janezovi uenci in uenci farizejev postijo, tvoji uenci pa
se ne postijo? 19Jezus jim je rekel: Ali se morejo svatje postiti, ko je
enin med njimi? Dokler imajo enina med seboj, se ne morejo postiti. 20Prili pa bodo dnevi, ko bo enin od njih vzet, in takrat, tisti
dan, se bodo postili. 21Nihe ne priije krpe iz neudelanega blaga na
staro obleko, sicer novi naiv stari obleki kaj odtrga in nastane huja raztrganina. 22In nihe ne daje novega vina v stare mehove, sicer
vino mehove razene in se unii vino in mehovi, ampak novo vino
v nove mehove.
Uenci v soboto smukajo klasje (Mt 12,1-8; Lk 6,1-5)
23
Zgodilo se je, ko je neko soboto el skozi itna polja, da so njegovi uenci med potjo zaeli smukati klasje. 24Farizeji so mu govorili:
Glej, kaj delajo v soboto. To ni dovoljeno! 25Rekel jim je: Ali niste
nikoli brali, kaj je storil David, ko je bil v pomanjkanju in je bil laen
sam in tisti, ki so bili z njim? 26Kako je ob asu vlikega duhovnika
Abjatrja stopil v Bojo hio in jedel posveene hlebe, ki jih smejo jesti samo duhovniki, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?
Mr 1,22.45;
2,13-14;
3,7-8;
6,2
14
Mt 8,22;
9,9-13
Lk 5,27-32
15-16
Mt 11,19
Lk 7,34
16
Mt 9,11
Lk 5,30
Apd 23,9
17
Mr 10,45
Mt 9,12-13
Lk 5,31-32
18
Mt 6,16;
11,2
Lk 5,33-38
19
Mt 23,15
20
Mt 9,15
Lk 17,22;
24,51
23
Mr 2,23-28
5 Mz 23,26
Mt 12,1-8
Lk 6,1-5
24
2 Mz 34,21
Mt 12,2
25
1 Sam 21,2-7
26
2 Mz
25,23+.30
3 Mz 24,9
1 Sam 21,2-7
2 Sam 8,17
1 Krn 24,6
13 k morju: Galilejsko morje ali Tiberijsko jezero. e napraviti prekrek bolj razumljiv za bralce, ki
14 pri mitnici: tu so cestninarji pobirali davke se malo spoznajo na judovske predpise: kakor je
na trgovsko blago, ki je romalo v mesto ali iz njega. bilo malo razvidno, da bi odtrgati nekaj klasja
15-17 Ker so cestninarji vekrat zlorabljali svo- pomenilo eti, tako je bilo jasno, da se ne sme
jo slubo in krivino bogateli (prim. Lk 3,12-13;
19,8), so veljali za grenike, ki se niso drali postave (prim. Mt 11,19vzp itd.). Jezusovo ravnanje
je bilo jasno vodilo prvim obestvom, ki so za
isto mizo, ne brez napetosti, zbirala kristjane iz
judovstva in iz poganstva (prim. Gal 2,12-15).
23 smukati klasje: pri Mr prekrek uencev ni,
kakor pri Mt in Lk, v smukanju klasja, da bi poteili svojo lakoto, ampak ker ga smukajo, da bi
si utrli pot. S tem da Mr predstavi stvari tako, ho-
pustoiti polje, zato da bi ga prekali. Ta nova

predstavitev se slabo ujema s preostalo pripovedjo, ki jo je Mr pustil takno, kot je bila. 26 posveene db. poloene. Abjatrja: vliki duhovnik
iz 1 Sam 21,2-7 je bil v resnici Ahimlek. Njegov
sin Abjatr je tukaj imenovan bodisi zato, ker je
bil slavneji kakor vliki duhovnik iz Davidovega
asa (2 Sam 20,25), bodisi ker Mr sledi nasprotnemu izroilu, ki je Abjatrja imelo za Ahimlekovega oeta (2 Sam 8,17 hebr.)
31.1.2011 10:24:16
126
3
1-6
Lk 14,1-6
27
Nato jim je govoril: Sobota je ustvarjena zaradi loveka in ne

lovek zaradi sobote. 28Zato je Sin lovekov gospodar tudi sobote.
1
Mr 1,21.39
2
Mt 12,10
Lk 6,7;
11,54;
14,1;
20,20
4
Lk 14,4
5
Ef 4,18
6
Mr 12,13
Mt 22,16;
27,1
7
Mt 4,25;
12,15-16
Lk 6,17-19
9
Mr 4,1
Lk 5,1-3
Jn 6,22
10
Mr
5,29.30+.34;
6,56;
8,22
11
Mt 4,3+;
8,29+
Lk 4,41
12
Mr 1,34+
Mt 8,4;
10,14;
12,16
13
=Mr 6,7
Mt 5,1;
10,1
Lk 6,12;
9,1
14
Mt 19,28
Ozdravljenje moa s suho roko (Mt 12,9-14; Lk 6,6-11)

1
In spet je el v shodnico in tam je bil lovek, ki je imel posueno
roko. 2Preali so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga toili.
3
Tedaj je rekel mou, ki je imel suho roko: Vstani in stopi v sredo!
4
Njim pa je rekel: Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, ivljenje
reiti ali pokonati? Ti pa so molali. 5Jezno jih je premeril z omi
in alosten nad zakrknjenostjo njihovega srca rekel loveku: Iztegni
roko! Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena. 6In farizeji so takoj
odli in se s herodovci posvetovali zoper njega, kako bi ga pogubili.
Mnoica gre za Jezusom (Mt 12,15-16)

7
Jezus se je s svojimi uenci umaknil k morju in velika mnoica iz
Galileje je la za njim. 8K njemu je prila tudi velika mnoica iz Judeje, Jeruzalema, Idumeje, deele onkraj Jordana ter iz okolice Tira in
Sidna, ker so sliali, kako velike rei je delal. 9Tedaj je rekel svojim
uencem, naj bo zanj pripravljen oln zaradi mnoice, da ne bi pritiskala nanj. 10Veliko jih je namre ozdravil, zato so vsi, ki so jih zadele nadloge, silili za njim, da bi se ga dotaknili. 11Kadar so ga neisti
duhovi videli, so padali predenj in vpili in govorili: Ti si Boji Sin!
12
Vendar jim je odlono zapovedoval, naj ga ne razglaajo.
Jezus postavi dvanajstere (Mt 10,1-4; Lk 6,12-16)
13
Nato je el na goro in poklical k sebi, katere je sam hotel. In prili so
k njemu. 14Postavil jih je dvanajst, ki jih je imenoval tudi apostole, da
bi bili z njim in bi jih poiljal oznanjat 15ter bi imeli oblast izganjati
hude duhove. 16Postavil je dvanajstere: Simona, ki mu je dal ime Peter, 17Jakoba, Zebedejevega sina, in Jakobovega brata Janeza, katerima
je dal ime Boanergs, to je Sinova groma, 18Andreja, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaa, Jakoba, Alfejevega sina, Tadeja, Simona Kananeja 19in Juda Ikarijota, ki ga je izdal.
15
=Mr 6,7
16
Mt 16,18+
Jn 1,42
Apd 1,13
27 To vrstico, ki manjka v Mt in Lk, je Mr mo- 3,20-30), nakazuje, da se ves Izrael zgrinja okrog
ral dodati v asu, ko je novi duh kranstva do- Bojega Sina (v. 11), in pripravlja izbor dvanajkonno relativiral sobotno obveznost (prim. Lk sterih (v. 13-20). 14 dvanajst: novih voditeljev
izvoljenega ljudstva mora biti po tevilu dvanajst
17 5,39+).
kakor neko Izraelovih rodov. To tevilo bo znoMt 4,21
va vzpostavljeno po odhodu Juda (Apd 1,26), da
Lk 9,54+ 3
19 3 stopi dodano. 4 Jezusovo stalie do sobote bo veno ohranjeno v nebesih (Mt 19,28vzp.; Raz
Mt 26,25 kae, da jo hoe postaviti v slubo dobrega in 21,12-14+). 18 Kananeja: iz aramejske besede,
ivljenja (prim. Jn 5,17-18). 6 herodovci: v he- ki pomeni gorenost in se je rabila za zelote ali
rodovcih je bolj kot funkcionarje v pravem po- gorenike (prim. Lk 6,15 in Mt 10,4), lane pomenu treba gledati politine Jude, vnete za hio litino-verske stranke, ki je hotela (tudi s silo)
Heroda Antpa, tetrarha Galileje (prim. Lk 3,1+), judovskemu narodu spet priboriti neodvisnost.
in vplivne pri njem (prim. Mt 22,16+). 7-12 Mr 19 Mr ne pozna govora, ki ga navajata Mt 57 in
tu kae, kako je Jezus pritegoval mnoice; ko sli- Lk 6,20-49 in izhaja iz posebnega vira.
ka ivo nasprotje sovranosti do Jezusa (2,13,6;
31.1.2011 10:24:16
127
Jezusovi sorodniki so v skrbeh zanj

20
Nato je priel v hio. Spet se je zbrala mnoica, tako da e kruha niso
mogli pojesti. 21Ko so njegovi to izvedeli, so odli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben.
20
Obtobe pismoukov (Mt 12,24-32; Lk 11,15-23)

22
Pismouki, ki so prili iz Jeruzalema, so govorili: Beelzebla ima in
s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove. 23Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah govoril: Kako more Satan izganjati
Satana? 24e je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takno kraljestvo ne more obstati. 25e je hia sama proti sebi razdeljena, takna
hia ne bo mogla obstati. 26e se torej Satan vzdigne sam proti sebi in
se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim. 27Nihe ne more
vdreti v hio monega in mu izropati premoenja, e monega prej
ne zvee; ele tedaj bo izropal njegovo hio.
28
Resnino, povem vam: lovekim sinovom bo vse odpueno,
grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. 29Kdor pa izree kletev zoper
Svetega Duha, vekomaj ne bo dobil odpuanja, ampak ga bo greh
veno bremenil. 30To je povedal, ker so govorili: Neistega duha
ima.
21
Jezusovi pravi sorodniki (Mt 12,46-50; Lk 8,19-21)

31
Tedaj so prili njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali
ponj in ga poklicali. 32Okrog njega je sedela mnoica in so mu rekli:
Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te iejo. 33Odgovoril jim je in rekel: Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?
34
In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: Glejte, to
so moja mati in moji bratje! 35Kdor namre izpolnjuje Bojo voljo, ta
je moj brat in sestra in mati.
Prilika o sejalcu (Mt 13,1-9; Lk 8,4-8)
1
Spet je zael uiti ob morju. Pri njem se je zbrala zelo velika mnoica, tako da je stopil v oln in je v njem sedl na morju, medtem
ko je bila vsa mnoica na kopnem pri morju. 2Veliko jih je uil v prilikah in jim v svojem nauku govoril: 3Posluajte! Glejte, sejalec je el
sejat. 4In ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice
Mr 1,45;
2,2;
3,7;
6,31;
7,17;
9,28
Mr 3,31
Jn 7,5;
10,20
Apd 26,24
22
Mr 12,10
2 Kr 1,2
Mt 9,34;
10,25;
11,18;
15,1
Jn 10,20
23
Mr 1,13
26
Mt 4,10
27
Mr 6,17
Iz 49,24-25
Raz 20,2
28
Mr 2,7;
3,28-30
Iz 53,12
Mt 12,31.32
Lk 12,10
1 Tim 1,13
29
Lk 12,10
Heb 6,4-6
1 Jn 5,16
30
Mr 3,22
31
Mr 6,3
Jn 2,12
Apd 1,14
32
Mt 13,55-56
34
Mt 12,49
35
Mt 6,10
Ef 6,6
Heb 10,7.9.36
1 Jn 2,17
22 Beelzebla gl. op. k Mt 12,24. 28-30 Pripi-
sovati zlemu duhu, kar je delo Svetega Duha,

se pravi zavraati lu Boje milosti in odpuanje, ki izvira iz nje. Taka dra e po svoji naravi izkljuuje iz zvelianja. Vendar milost lahko
spremeni to dro in tedaj je vrnitev v zvelianje
mogoa (prim. op. k 1,23). 29 ga bo greh veno
bremenil db. bo kriv venega greha. 31 bratje gl.
op. k Mt 12,46. in tvoje sestre manjka v nekaterih rokopisih.
1-34 Ta niz prilik, ki jih Mr daje kot znailen 1
primer Jezusovega nauka, osvetljuje razliko med 2,13

uenjem, ki je namenjeno mnoici, in razlago, ki 2
jo je prihranil za uence (v. 10-25.33-34). Z be- 3,23
sedo prilika Mr pojasnjuje, zakaj Jezusovo ozna- Mt 13,3
njevanje (in zatem oznanilo Cerkve) pri mnogih
ni imelo uspeha. Prilike postanejo razumljive
ele, ko spoznamo, da je v Jezusu posegla med
ljudi mo samega Boga, ki vzpostavlja svoje kraljevanje. 1 v njem dodano. 4 semena dodano.
31.1.2011 10:24:17
128
7
Jer 4,3-4
9
Mr 4,23
Mt 11,15
Raz
2,7.11.17.29
10
Mr 10,10;
13,3
Mt 10,2;
13,36
in ga pozobale. 5Drugo je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko

prsti. Takoj je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. 6Ko pa je sonce
vzlo, ga je ogalo, in ker ni imelo korenine, se je posuilo. 7Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zaduilo, da ni obrodilo
sadu. 8Druga pa so padla na dobro zemljo in dala sad; zrastla so in
se namnoila: eno je obrodilo trideseterno, drugo estdeseterno in
spet drugo stoterno. 9In rekel je: Kdor ima uesa za posluanje, naj
poslua!
11
Mr 3,23;
4,2
Dan
2,19.22.27-30
Rim 16,25+
1 Kor 5,12
Kol 4,3.5
1 Tes 4,12
1 Tim 3,7
12
Iz 6,9-10+;
43,8
Jer 5,21
Ezk 12,2
Mt 13,14
Lk 8,10
Jn 12,40
Apd 28,26-27
Rim 11,8
15
Mt 4,10
1 Pt 5,8
Raz 20,23.7-10
17
Mr 14,27
18
Jer 4,3-4
19
Prg 23,4
Mt 13,22;
19,23
Rim 12,2
Ef 2,2;
6,12
1 Tim 6,910.17
20
Jn 1,12-13;
15,2
Rim 7,4
Jak 1,21
1 Pt 1,23
Zakaj govori Jezus v prilikah (Mt 13,10-15; Lk 8,9-10)

10
Ko je bil na samem, so ga tisti, ki so bili okrog njega, skupaj z dvanajsterimi vpraali o prilikah. 11In govoril jim je: Vam je dana skrivnost Bojega kraljestva; tistim pa, ki so zunaj, se vse daje v prilikah,
12
da gledajo, gledajo, pa ne vidijo,

posluajo, posluajo, pa ne razumejo,
da se ne bi spreobrnili in jim ne bi bilo odpueno.
Razlaga prilike o sejalcu (Mt 13,18-23; Lk 8,11-15)

13
In rekel jim je: Te prilike ne razumete? Kako boste potem doumeli
vse prilike? 14Sejalec seje besedo. 15Tisti ob poti, kjer se seje beseda,
so takni: ko jo sliijo, pride takoj Satan in vzame vanje vsejano besedo. 16In tisti, posejani na kamnita tla, so takni: ko besedo sliijo,
jo takoj z veseljem sprejmejo, 17a v sebi nimajo korenine, ampak so
nestanovitni. Ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj spotaknejo. 18Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo
sliijo, 19toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in elje po drugih
stvareh se prikradejo vanje in zaduijo besedo, tako da ostane brez
sadu. 20V dobro zemljo vsejani pa so tisti, ki besedo posluajo, jo
sprejmejo in obrodijo sad: eden trideseternega, drug estdeseternega in spet drug stoternega.
Kako sprejemati in predajati Jezusov nauk (Lk 8,16-18)
21
In govoril jim je: Mar zato prinesejo svetilko, da jo postavijo pod
mernik ali pod posteljo? Mar ne zato, da jo dajo na svetilnik? 22Ni
namre ni skrito, razen zato, da bi se razodelo, in ni ni postalo zakri-
21 8 zrastla so razl. (Vg): dajala sad, ki je rastel in Lk 9,45) in Lk 18,34; 24,25.45 sta jo Mt in Lk najse razvijal. 12 da: ta veznik (ki se mu Mt izo- pogosteje opustila ali celo popravila: prim. Mt
Mt 5,15
Lk 8,16;
=11,33
gne) izraa svetopisemsko namernost: ne gre

za to, da bi Jezus hotel zakriti svoje oznanilo in ti22 stim, ki so zunaj, onemogoiti spreobrnjenje, amMt 10,26 pak za napovedanost njegovega neuspeha v SveLk 8,17; tem pismu da bi se izpolnilo Sveto pismo, ki
=12,2 pravi .... 13 To tmo o apostolih, ki ne razumejo Jezusovih besed ali dejanj, je posebej podrtal
Mr (6,52; 7,18; 8,17-18.21.33; 9,10.32; 10,38). Razen nekaj vzporednic (Mt 15,16; 16,9.23; 20,22;
14,33 z Mr 6,51-51 in Mt 13,51 (prim. Jn 14,26+).
21-25 Mr, in za njim Lk, je tukaj zbral tiri

majhne prilike tipa mal, ki so dovzetne za razline razlage glede na sobesedila, v katerih jih
uporabljamo. V sedanjem sobesedilu lahko vse
razumemo kot Jezusov nauk, lu, ki jo moramo
napraviti sijoo in za katero so prejemniki v nekem smislu odgovorni. 21 prinesejo svetilko db.
prihaja svetilka.
31.1.2011 10:24:17
129
to, razen zato, da bi prilo na dan. 23e ima kdo uesa za posluanje,
naj poslua!
24
In govoril jim je: Pazte, kaj posluate! S kakrno mero merite,
s takno se vam bo odmerilo in e navrglo se vam bo. 25Kdor namre
ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo e to, kar ima.
23
Prilika o rastoem itu

26
In govoril je: Z Bojim kraljestvom je kakor s lovekom, ki vre
seme v zemljo. 27Spi in vstaja, ponoi in podnevi, seme pa klije in
raste, da sam ne v, kako. 28Zemlja sama od sebe rodi sad: najprej
bilko, nato klas in nato polno zrnje v klasu. 29Ko pa sad dozori, takoj
zamahne s srpom, kajti prila je etev.
Mr 4,9
Mt 11,15;
13,9.43
Lk 8,8;
14,35
Raz 3,6.13.22;
13,9
24
Mt 7,2
Lk 6,28;
8,18a;
19,26
25
Mt 13,12;
25,29
Lk 8,18b;
=19,26
26
Prilika o gorinem zrnu (Mt 13,31-32; Lk 13,18-19)

30
In govoril je: Kako naj ponazorimo Boje kraljestvo in s kakno priliko naj ga predstavimo? 31Takno je kot gorino zrno, ki je takrat, ko
se vseje v zemljo, manje od vseh semen na zemlji. 32Ko pa je vsejano, raste in postane veje od vseh zeli in naredi velike veje, tako da
morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.
Zakaj v prilikah (Mt 13,34-35)
33
V mnogih takih prilikah jim je govoril besedo, kakor so jo mogli posluati. 34Brez prilike jim ni govoril; a svojim uencem je na samem
vse razlagal.
Jak 5,7
29
Jl 4,13
Raz 14,15-16
32
Ezk 17,23 ;
31,6
Ps 104,12
Dan 4,9.12.18
Mt 13,32+
34
Mt 13,34
Lk 24,27
Jn 10,6;
16,25
35
Mt 8,18
36
Jezus pomiri vihar (Mt 8,18.23-27; Lk 8,22-25)

35
Tisti dan, ko se je zveerilo, jim je rekel: Prepeljimo se na drugo
stran! 36Ko so odslovili mnoico, so ga vzeli v oln, kakor je bil. Tudi
drugi olni so bili z njim. 37Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali
v oln, tako da je oln e zalivalo. 38On pa je bil na krmi in je spal na
blazini. Zbudili so ga in mu rekli: Uitelj, ti ni mar, da se utapljamo? 39In vstal je, zapretil vetru in rekel morju: Utihni! Mli! In
veter se je polegel in nastala je velika tiina.
40
Njim pa je rekel: Kaj ste strahopetni? Kako, da e nimate vere?
41
Prevzel jih je velik strah in so govorili med seboj: Kdo neki je ta, da
sta mu pokorna celo veter in morje?
Mr 3,9;
4,1;
5,2.21
38
Lk 10,40
39
Mr 1,25
Ps 65,7;
89,9;
107,29
Mt 8,26
Lk 8,24
40
Mr 9,19
Mt 8,10+
41
Mr 1,27
Ps 89,10;
107,23-32
Lk 9,34
Obsedenec v Graki deeli (Mt 8,28-34; Lk 8,26-39)

1
Prispeli so na drugo stran morja v Grako deelo. 2Ko je stopil iz
olna, mu je takoj priel od grobov sm naproti lovek z neistim 5
29 Boje kraljestvo nosi v sebi poelo razvoja, skri-
to mo, ki ga bo pripeljala do popolne dovritve.

38 da se utapljamo db. da smo izgubljeni. 40 Kako, da e nimate vere: pri Mr gre za vero v Jezusa
in Bojo mo, ki deluje v njem.
1 Grako deelo razl.: Gadrsko, Grgeko.

Mesto Grasa, dananji Djera, lei ve kot 50
km od Tiberijskega jezera, zaradi esar je nemogo dogodek s svinjami. Mono je, da Mr zdrui
dva razlina dogodka. Po prvem naj bi Jezus iz-
2
Mr 1,23;
3,9;
4,1.36;
5,21
Iz 65,4
Lk 8,2
31.1.2011 10:24:18
130
7
Mt 4,3;
8,29
Lk 8,28
Apd 16,17
Heb 7,1
9
Mr 5,15
Mt 26,53
Lk 8,2;
11,26
15
Mr 5,9.16.18
Lk 8,27.35
16
Mr 5,15
17
Mt 8,34
Apd 16,39
18
Lk 8,38
19
Mr 1,34+;
8,26
Ps 66,16
Lk 8,39
20
Mt 4,25+
21
Mr 2,13;
4,1.36
Mt 9,1
Lk 8,40
22
Mr 5,3536.38
Mt 9,18
Lk 8,49;
13,14
Apd 13,15;
18,8.17
23
Mr 6,5;
7,32;
8,23;
16,18
Lk 4,40;
13,13
Apd 6,6;
9,17;
28,8
25-26
Tob 2,10
25
3 Mz 15,25
27-28
Mr 6,56
3 Mz 15,27
Apd 5,15
duhom. 3Prebival je v grobovih in nihe ga ni mogel ve zvezati niti

z verigo. 4Vekrat je bil namre v okovih in zvezan z verigami, pa je
verige potrgal in okove strl, tako da ga ni mogel nihe ukrotiti. 5Vse
dneve in noi je prebil v grobovih in gorah ter krial in se tolkel s kamni. 6Ko je od dale zagledal Jezusa, je pritekel, se mu priklonil do
tal 7in z monim glasom zavpil: Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga
Najvijega? Rotim te pri Bogu, ne mui me! 8Jezus mu je namre
rekel: Pojdi iz loveka, neisti duh! 9Nato ga je vpraal: Kako ti je
ime? Odgovoril mu je: Legija mi je ime, ker nas je veliko. 10In zelo
ga je prosil, naj jih ne polje iz tiste deele. 11Pasla pa se je tam pod
goro velika reda svinj. 12Duhovi so Jezusa prosili in rekli: Polji nas
v svinje, da gremo vanje! 13Dovolil jim je. In neisti duhovi so li iz
njega in li v svinje. reda, okrog dva tiso, je planila po poboju v
morje in v morju utonila. 14Njihovi pastirji so zbeali in to sporoili
po mestu in podeelju. Ljudje so prili gledat, kaj se je zgodilo. 15In
prili so k Jezusu in zagledali obsedenca, ki je imel prej legijo, kako
sedi obleen in je pri zdravi pameti; in prevzel jih je strah. 16Tisti, ki
so to videli, so jim pripovedovali, kako se je zgodilo z obsedencem in
o svinjah. 17In zaeli so ga prositi, naj odide iz njihovih krajev.
18
Ko je stopal v oln, ga je ta, ki je bil prej obseden, prosil, da bi
smel biti z njim. 19Vendar mu ni dovolil, temve mu je rekel: Pojdi na
svoj dom k svojim in jim sporoi, kako velike rei ti je storil Gospod
in se te usmilil. 20In odel je in zael oznanjati po Deseteromestju,
koliko mu je storil Jezus; in vsi so se udili.
Ozdravljenje krvotone ene in obuditev Jarove here (Mt 9,18-26;
Lk 8,40-56)
21
Ko se je Jezus prepeljal s olnom spet na drugo stran, se je zbrala pri

njem velika mnoica. Bil je ob morju. 22Tedaj je priel eden od predstojnikov shodnice, Jar po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam 23in ga zelo prosil, reko: Moja herka je v zadnjih zdihljajih. Pridi in poloi roke nanjo, da bo reena in bo ivela! 24In odel
je z njim. Za njim se je odpravila velika mnoica in pritiskala nanj.
25
Bila je neka ena, ki je e dvanajst let krvavela. 26Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoenje, pa ji ni ni
pomagalo, ampak se ji je e poslabalo. 27Sliala je za Jezusa. Med
mnoico se mu je pribliala od zadaj in se dotaknila njegove obleke. 28Rekla je namre: Tudi e se dotaknem le njegove obleke, bom
reena. 29In vir krvi ji je takoj usahnil in v telesu je zautila, da je
29
Apd 19,12
vril samo eksorcizem v Graki deeli (v. 1-8 in
18-20). Po drugem (prim. Mt 8,28-34) pa Jezus
polje neiste duhove v svinje, ki zdrvijo v morje.
8 Jezus dodano. 12 Duhovi dodano. 14 Ljudje
dodano. 20 Deseteromestju: skupina mest vzhodno od Jordana, ki so od Pompeja naprej uivala
doloeno politino neodvisnost. Prebivalci v njih

so bili po veini pogani. 21-43 Mr rad vstavlja
eno pripoved v drugo (prim. 3,20-35; 5,21-43;
6,7-33; 11,11-21; 14,1-11). V teh dveh poudarja
vero (v. 34-36) in zdravje (v. 23.28), ki ga prinese
Jezusov telesni dotik (v. 23.27-30.41).
31.1.2011 10:24:18
131
ozdravljena nadloge. 30Jezus je v sebi takoj zaznal, da je la mo iz 34

10,52
njega. Obrnil se je v mnoici in rekel: Kdo se je dotaknil moje oble- Mr
1 Sam 1,17
31
ke? Njegovi uenci so mu govorili: Saj vidi, kako mnoica priti- 2 Sam 15,9
8,10+
ska nate, pa pravi: Kdo se me je dotaknil? 32Oziral se je okrog, da Mt
Lk 7,50
33
bi videl tisto, ki je to storila. Ker je ena vedela, kaj se je z njo zgodi- Jak 2,16
lo, je vsa v strahu in trepetu pristopila, padla predenj in mu poveda- 35Jn 11,21.32
la vso resnico. 34On pa ji je rekel: Hi, tvoja vera te je reila. Pojdi v 37
Mr 9,2;
miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!
14,33
35
Ko je e govoril, so prili od hie predstojnika shodnice in re- Mt 8,10+;
kli: Tvoja hi je umrla. Kaj e nadleguje uitelja? 36Jezus je slial 3917,1
od strani, kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: Ne boj se, Apd 20,10
Kor 11,30;
sam veruj! 37In nikomur ni pustil, da bi el z njim, razen Petru, Ja- 115,6
kobu in Janezu, Jakobovemu bratu. 38Ko so prili do predstojnikove 41
9,27
hie, je videl razburjenje in ljudi, ki so jokali in zelo alovali. 39Vstopil Mr
Lk 7,14
je in jim rekel: Kaj se vznemirjate in jokate? Otrok ni umrl, ampak Apd 9,40
spi. 40In posmehovali so se mu. On pa je vse odpravil in vzel s se- 43Mr 1,34+;
boj otrokovega oeta in mater ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, 7,36;
kjer je bil otrok. 41Prijel je otroka za roko in rekel: Talta kum, kar v 9,9
Mt 8,4
prevodu pomeni: Deklica, reem ti, vstani! 42Deklica je takoj vstala Lk 9,21
in hodila; imela je namre dvanajst let. In takoj so se zelo zaudili in
bili vsi iz sebe. 43On pa jim je strogo naroil, naj tega nihe ne izve; 6
1
in velel je, naj ji dajo jesti.
Mt 13,54.57
Lk 4,16.23
Jezus obie Nazaret (Mt 13,53-58; Lk 4,16-30)

1
el je od tam in priel v svoj domai kraj. Za njim so hodili njegovi uenci. 2Ko je prila sobota, je zael uiti v shodnici. Mnogi, ki
so ga posluali, so strmeli in govorili: Od kod njemu to? Kakna je ta
modrost, ki mu je dana? In kakni udei se godijo po njegovih rokah!
3
Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozja, Juda in Simona?
Mar njegove sestre niso tu, pri nas? In spotikali so se nad njim. 4Jezus pa jim je rekel: Prerok ni brez asti, razen v domaem kraju, pri
svojih sorodnikih in v svoji hii. 5In ni mogel tam storiti nobenega
udea, samo na nekaj bolnikov je poloil roke in jih ozdravil. 6In udil se je njihovi neveri.
30 la mo iz njega: ta mo je pojmovana kot
fizini iztok, ki izvruje ozdravljenja (prim. Lk

6,19) s pomojo stika (prim. 1,41; 3,10; 6,56;
8,22). 33 v strahu in trepetu: poleg svojega poniujoega znaaja je ta bolezen spravljala eno
v neistost po postavi (3 Mz 15,25). 37 Petru, Jakobu in Janezu: isti, ki bodo izbrane prie Jezusove spremenitve (9,2) in smrtnega boja (14,33;
prim. 1,29; 13,3). 39 V svetopisemski govorici je
smrt vekrat oznaena s prispodobo spanja (Mt
27,52; 1 Kor 11,30; 15,6; 1 Tes 4,13-15). 41 Talta
kum: ti besedi sta iz aramejine, jezika, ki ga je
govoril Jezus.
1-6 Kakor vzporedni dogodek iz Lk 4,16sl. je bila tudi ta pripoved delena preoblikovanja: sprva naklonjeni poslualci postanejo nenadoma
sovrani. Gl. op. k Lk 4,16+. 3 tesar: in ne tesarjev sin (Mt 13,55); Markovo izraanje je bolj
obzirno do Jezusovega devikega rojstva. Jozja
razl.: Jozeta ali Joefa. sestre: edina omemba
Jezusovih sester, sorodnic; v nekaterih rokopisih
e v 3,32. spotikali so se nad njim: ker mislijo,
da ga poznajo, in ostajajo brez vere (v. 6), postane Jezus zanje skala pohujanja (prim. Mt 5,29;
26,31).
2
Mr 10,1
Mt 4,23;
7,28
Lk 6,6
Jn 7,15
3
Mt 11,6;
12,46+;
13,55-56
Jn 6,42
4
Mr 6,1
Mt 13,57
Jn 4,44
5
Mr 5,23;
7,32
Lk 4,40
1 Tim 4,14+
6
Mr 1,39;
7,32;
10,1
Mt 8,10+;
9,35
Lk 13,22
1 Tim 4,14+
31.1.2011 10:24:18
132
7
Mr 3,14sl.
Mt 10,1.5
Lk 9,1;
10,1
8
Lk 10,4.10
10
Lk 10,7
11
Mt 10,14
Apd 13,51
12
Mt 10,14.18;
11,1
Lk 9,6
Jezus polje dvanajstere (Mt 10,1.9-14; Lk 9,1-6)

In hodil je po vaseh v okolici in uil. 7Poklical je k sebi dvanajstere
in jih zael poiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad neistimi
duhovi 8in jim naroil, naj razen palice ne jemljejo na pot niesar,
ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, 9ampak naj obujejo
sandale in naj ne oblaijo dveh oblek. 10In govoril jim je: Kjer koli
stopite v hio, tam ostanite, dokler ne odidete od tam. 11e vas kak
kraj ne sprejme in vas ne posluajo, pojdite od tam in otresite prah s
svojih nog, njim v prievanje. 12In li so ter oznanjali, naj se spreobrnejo. 13Izgnali so tudi veliko hudih duhov in veliko bolnikov mazilili
z oljem ter jih ozdravljali.
13
Mt 14,14
Jak 5,14s
14-15
Mr 8,28
Mt 16,14+;
21,11
Lk 9,19
14
Mt 14,2;
16,14
Herod in Jezus (Mt 14,1-2; Lk 9,7-9)

14
Kralj Herod je slial o Jezusu, kajti njegovo ime je postalo znano. Nekateri so govorili: Janez Krstnik je vstal od mrtvih in zato delujejo v
njem udene moi. 15Drugi pa so govorili, da je Elija, in spet drugi
so govorili, da je prerok, kakor kdo izmed prerokov. 16Ko je to slial
Herod, je dejal: Janez, ki sem ga dal obglaviti, ta je vstal.
15
Mr 8,28
Mal 3,23
Mt 16,14+
17
Mt 14,3
Lk 3,19-20
18
3 Mz 18,16;
20,21
Mt 14,4
19
Mt 14,3
20
Mt 21,26
21
Est 1,3
Dan 5,1
Lk 3,1
22
Mt 14,3
24
Est 5,3+;
7,2
Obglavljenje Janeza Krstnika (Mt 14,3-12; Lk 3,19-20)

17
Herod sam je namre poslal po Janeza in ga prijel ter v jei vklenil
zaradi Herodiade, ene svojega brata Filipa, ker se je z njo oenil. 18Janez je namre govoril Herodu: Ni ti dovoljeno imeti bratove ene!
19
Herodiada pa ga je sovraila in ga hotela umoriti, a ga ni mogla.
20
Herod se je namre bal Janeza, ker je vedel, da je pravien in svet
mo, in ga je itil. Kadar ga je slial, je bil v veliki zadregi, vendar ga
je rad poslual.
21
Prila pa je prilonost, ko je Herod za svoj rojstni dan priredil
gostijo svojim velikaem, astnikom in galilejskim prvakom. 22Vstopila je hi same Herodiade in zaplesala. Herodu in tem, ki so bili z
njim pri mizi, je bila ve. Kralj je rekel deklici: Prsi me, kar koli
hoe, in ti bom dal. 23Celo prisegel ji je: Kar koli me poprosi, ti
bom dal, vse do polovice svojega kraljestva. 24la je ven in dejala
svoji materi: Kaj naj prosim? Ta pa je rekla: Glavo Janeza Krstnika. 25In takoj je pohitela h kralju, ga prosila in rekla: Hoem, da mi
nemudoma da na pladnju glavo Janeza Krstnika. 26Kralj se je zelo
ualostil, vendar ji zaradi prisege in gostov ni hotel odrei. 27In kralj
je takoj poslal rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo. Ta je el in
ga v jei obglavil. 28Prinesel je na pladnju njegovo glavo in jo dal de8 palice: po Mt in Lk niti palice. Pri Mr sandali Jezusovo usodo (prim. 9,11-13). 20 bil v veliki
in palica klieta v spomin besedilo 2 Mz 12,11. zadregi razl. (Vg): je naredil marsikaj. Drug
14 Jezus dodano. Nekateri so govorili razl.: On prevod (manj verjeten) celega stavka: ... ga je
je govoril. 17-29 To je edina pripoved v Mr, itil; poslual ga je, mu zastavljal vsakovrstna
ki ni posveena Jezusu, a ni tuja namenu knji- vpraanja in ga rad poslual. 21 prilonost db.
ge: z Janezom se je uresniila vrnitev Elija kot ugoden dan.
Mesijevega glasnika in njegova usoda nakazuje
31.1.2011 10:24:18
133
klici, deklica pa jo je dala svoji materi. 29Ko so to sliali njegovi uenci, so prili, vzeli njegovo truplo in ga poloili v grob.
29
Prva pomnoitev kruha (Mt 14,13-21; Lk 9,10-17; Jn 6,1-13)

30
Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poroali o vsem, kar so storili
in kar so uili. 31In rekel je rekel: Pojdite sami zase v samoten kraj in
se malo odpoijte! Veliko ljudi je namre prihajalo in odhajalo, tako
da e jesti niso utegnili. 32In odli so s olnom sami zase v samoten
kraj. 33Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh
mest so skupaj pe hiteli tja in prili pred njimi. 34Ko se je izkrcal, je
zagledal veliko mnoico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki
nimajo pastirja, in jih je zael uiti mnogo stvari. 35In ko je bila ura e
pozna, so stopili k njemu njegovi uenci in mu govorili: Samoten je
ta kraj in ura je e pozna. 36Odpsti jih, da odidejo v blinje zaselke
in vasi ter si kupijo kaj jesti. 37Odgovoril jim je in rekel: Dajte jim vi
jesti! Dejali so mu: Ali naj gremo kupit kruha za dvesto denarijev in
jim damo jesti? 38On pa jim je rekel: Koliko hlebov imate? Pojdite in
poglejte! Ko so poizvedeli, so mu rekli: Pet in dve ribi. 39Tedaj jim je
ukazal, naj po skupinah vse posadijo po zeleni travi. 40Ko so posedli v
gruah po sto in po petdeset, 41je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se
ozrl v nebo, blagoslovil in razlomil hlebe ter dajal svojim uencem,
da bi jim postregli. Tudi obe ribi je razdelil med vse. 42In vsi so jedli in
se nasitili. 43Nato so pobrali koke, dvanajst polnih koar in tudi nekaj od rib. 44Tistih, ki so jedli kruh, pa je bilo pet tiso mo.
Jezus hodi po vodi (Mt 14,22-33; Jn 6,16-21)
45
In takoj je primoral svoje uence, da so stopili v oln in se peljali
pred njim na drugo stran proti Betsajdi, medtem pa je sam odpual
mnoico. 46In ko jih je odslovil, je el na goro molit. 47Ko se je zveerilo, je bil oln sredi morja, on pa sam na kopnem. 48Videl je, kako
se muijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog etrte
none strae je el k njim tako, da je hodil po morju. Hotel je iti mimo
njih. 49Ko pa so ga videli hoditi po morju, so mislili, da je prikazen, in
so zavpili. 50Vsi so ga namre zagledali in se prestraili. On pa je takoj zael govoriti z njimi in jim rekel: Bodite pogumni! Jaz sem. Ne
bojte se! 51Nato je stopil k njim v oln in veter je ponehal; bili so vsi
iz sebe. 52Niso e namre doumeli dogodka s hlebi, temve je bilo njihovo srce zakrknjeno.
34 Jezusovo usmiljenje (prim. 8,2) izvira iz dejstva, da je ljudstvo prepueno samo sebi: svetopisemska prispodoba rede brez pastirja bia nemarnost odgovornih voditeljev (prim. Mt
9,36+). Jezus ravna kot mesijanski pastir (Ezk
34,23; 37,24), po vzoru Mojzesa (4 Mz 27,15-17;
Ps 77,21) ali Davida (Ps 78,70-72) oziroma samega Boga, pastirja svojega ljudstva v puavi
(Ps 78,52-53; 23,1; 74,1; 80,2; Ezk 34,15). 40 po
Mt 27,59-60
31
Mr 2,2;
3,20
37
Mt 18,28
Lk 7,41
Jn 6,7
41
Mt 14,19
Lk 9,16;
22,19;
24,30
42
Iz 25,6-8;
55,1-2
Mt 8,11
43
Mr 8,19
Mt 14,20
44
Mt 14,21
45
Mr 6,32;
8,22
Mt 11,21
46
Mt 14,23
Apd 18,18.21
2 Kor 2,13
48
Mr 13,35
2 Mz
33,19.22;
34,6
Ps 77,20
Job 9,8
50
2 Mz 3,14
5 Mz 32,39
Iz 41,4;
43,10
Mt 9,2;
14,27
Jn 8,24.28.58
51
Mr 4,39;
6,32
Mt 14,32
52
Mr 3,5;
4,13+;
8,17
Mt 16,9
sto in po petdeset: urejenost mnoice (nasprotje

v. 34) spominja na organiziranost Izraelcev v puavi (2 Mz 18,21.25; 4 Mz 31,14; 5 Mz 1,15), v
kateri so videli idealno urejenost Bojega ljudstva (1 Mkb 3,55 in v kumranskih spisih: Pravilo skupnosti 2,20-21; Damaanski dokument A
13,1; Vojni zvitek 4,1-5.16-17). 45 na drugo stran
je morda dodatek po Mt 14,22. 52 dogodka dodano.
31.1.2011 10:24:19
134
53
Jn 6,24-25
56
Mr 3,10;
5,27-28
Mt 9,20
Lk 6,19;
8,44
7
2
Mr 7,5
Mt 15,2
Lk 11,38
Apd 10,14.28;
11,8
Rim 14,14
Heb 10,29
Raz 21,27
3
Mr 7,5.8-9.13
Gal 1,14
4
Mt 23,25
Lk 11,39
5
Mr 7,2
Lk 11,38
Jezus ozdravlja v Genezareki deeli (Mt 14,34-36)

Ko so se prepeljali ez do kopnega, so prili v Genezaret in tam pristali. 54Ko so stopili iz olna, so ga takoj prepoznali. 55Obtekli so vso
tisto pokrajino in zaeli na nosilih prinaati bolnike tja, kjer so sliali,
da je. 56Kamor koli je prihajal, v vasi ali mesta ali na podeelje, so na
trge polagali bolnike in ga prosili, da bi se dotaknili vsaj roba njegove
obleke; in kateri so se ga dotaknili, so bili reeni.
53
Izroila farizejev (Mt 15,1-9)

1
Okrog njega so se zbrali farizeji in nekateri izmed pismoukov, ki
so prili iz Jeruzalema, 2in videli so, da nekateri izmed njegovih
uencev jedo kruh z omadeevanimi, to je neumitimi rokami. 3Farizeji in vsi Judje namre ne jedo, e si prej skrbno ne umijejo rok,
ker se drijo izroila starih. 4Tudi niesar s trga ne jedo, e tega ne
operejo. In e veliko drugega je, esar se drijo po izroilu: umivanja
kozarcev, vrev in bakrenih loncev. 5Farizeji in pismouki so ga torej
vpraali: Zakaj se tvoji uenci ne ravnajo po izroilu starih, ampak
jedo kar z omadeevanimi rokami? 6On pa jim je rekel: Dobro je
prerokoval Izaija o vas, hinavcih, kakor je zapisano:
6-7
To ljudstvo me asti z ustnicami,

njihovo srce pa je dale od mene.
7
Toda zaman mi izkazujejo aenje,
ker kot nauke uijo loveke zapovedi.
Iz 29,13
7
Kol 2,22
8
Gal 1,14
10
2 Mz 20,12;
21,17
3 Mz 20,9
5 Mz 5,16
Prg 28,24
Mt 15,4
11
3 Mz 1,2
Mt 27,6
14
Mr 4,9
Bojo zapoved opuate in se drite lovekega izroila. 9In govoril jim je: Lepo zametavate Bojo zapoved, da se drite svojega
izroila! 10Mojzes je namre rekel: Spotuj oeta in mater in Kdor preklinja oeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. 11Vi pa pravite: e
kdo ree oetu ali materi: S imer bi ti lahko koristil, razglaam za
korbn, to se pravi dar, 12mu ne dovolite ve, da bi kaj storil za oeta
ali mater. 13S svojim izroilom, ki ga izroate, razveljavljate Bojo besedo. In e veliko podobnega delate.
Nauk o istem in neistem (Mt 15,10-20)
14
In spet je poklical k sebi mnoico in ji govoril: Posluajte me vsi in
razumite! 15Ni ni zunaj loveka, kar bi ga moglo omadeevati, e pride vanj, ampak ga omadeuje to, kar pride iz loveka. [16]
56 roba: ta podrobnost kae, da se je Jezus zvesto starih obsega tiste predpise in prakso, ki so jih
dral postave (prim. 4 Mz 15,38-39; 5 Mz 22,12; rabini dodali Mojzesovi postavi, e da jih ohranjajo ustno vse od velikega zakonodajalca dalje.
Mt 9,20+).
6-23 Novo razumevanje Boje volje (v. 6-13) in
7
istosti (v. 14-23), ki preraste judovska izroila,
7,18,10 Klic k zvelianju poganov (prim. Uvod). omogoa edinost Judov in poganov v Cerkvi.
3 skrbno: negotov prevod. Db. s pestjo, s prgiem 11 korbn: aramejska beseda, ki pomeni dar,
ali do zapestja. 4 umijejo razl.: okopljejo. Drug e posebno darovanje Bogu (prim. Mt 15,6+).
prevod: Ne jedo tega, kar prihaja s trga, preden 16 Nekateri rokopisi dodajajo vrstico: Kdor ima
ga ne pokropijo. 5 po izroilu starih: izroilo uesa za posluanje, naj poslua.
31.1.2011 10:24:19
135
Ko je od mnoice el v hio, so ga njegovi uenci spraevali o tej

priliki. 18Rekel jim je: Tako? Tudi vi ste tako nerazumni? Mar ne doumete, da loveka ne more omadeevati ni, kar pride vanj od zunaj,
19
ker ne gre v njegovo srce, ampak v elodec in gre v greznico? S tem
je razglasil vse jedi za iste. 20In govoril je: Kar pride iz loveka, to
loveka omadeuje. 21Od znotraj namre, iz lovekovega srca, prihajajo hudobne misli, neistovanja, tatvine, umori, 22preutva, pohlepi, hudobije, zvijaa, razuzdanost, zavist, bogokletje, napuh, nespamet. 23Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadeujejo loveka.
17
17
Mr 4,10;
10,10
18
Mr 4,13+
19
Lk 11,41
Apd 10,9-16;
11,9
Rim 14,1-12
Kol 2,1617.21-22
Tit 1,15
20-23
Kol 2,16.2122
III. JEZUSOVO DELOVANJE ZUNAJ GALILEJE
20
Mt 15,18
21
Jezus ozdravi her Sirofenianke (Mt 15,21-28)

24
Vstal je od tam in odel v tirsko pokrajino. Stopil je v neko hio in je
elel, da tega nihe ne bi izvedel, vendar ni mogel ostati skrit. 25Takoj
je sliala o njem ena, katere herka je imela neistega duha, in je prila ter mu padla pred noge. 26ena pa je bila Grkinja, po rodu Sirofenianka. Prosila ga je, naj izene hudega duha iz njene here. 27Rekel
ji je: Psti, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruha otrokom
in ga metati psikom. 28Ona pa je odgovorila in mu rekla: Gospod,
tudi psiki pod mizo jedo od drobtinic otrk. 29Rekel ji je: Zaradi te
besede pojdi, hudi duh je el iz tvoje here. 30Odla je na svoj dom in
nala deklico, ki je leala v postelji; hudi duh je odel iz nje.
Jezus ozdravi gluhonemega
31
Potem je spet odel iz pokrajine Tira in el skozi Sidn proti Galilejskemu morju, po sredi pokrajine Deseteromestja. 32Tedaj so mu
privedli gluhega, ki je teko govoril, in ga prosili, da bi poloil roko
nanj. 33Vzel ga je na smo, stran od mnoice, mu poloil prste v uesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. 34Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: Efat!, to je: Odpri se! 35In takoj so se mu odprla uesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril.
36
Jezus jim je naroil, naj tega nikomur ne pravijo; toda bolj ko jim
je naroal, bolj so oznanjali. 37Na vso mo so strmeli in govorili: Vse
prav dela: gluhim daje, da sliijo, nemim, da govorijo.
Rim 1,29+
22
Mt 6,23;
20,15
24
Mr 1,29;
2,15;
7,31;
9,33;
10,10
Mt 11,21
26
Mt 8,29+
31
Mr 5,20;
7,24
Mt 4,18.25;
11,21
32
Mr 5,23;
6,5
33
Mr 8,23
Mt 8,3+
1 Tim 4,14+
34
Mr 6,41;
8,12
Mt 14,19
35
Mt 8,3+
36
Mr 1,34+;
5,20.43
Mt 8,4;
9,30-31
37
17 priliki ali izreku v smislu hebrejskega mala, tek: in sidnsko (prim. Mt 15,21). 26 Grkinja:
ki je lahko samo jedrnat in skrivnosten izrek.
19 S tem je razglasil vse jedi za iste db. (s tem
je) oistil vse jedi; del nejasnega in razlino razlaganega stavka (morda glose). 24-30 Ta dogodek je vzporeden ozdravitvi stotnikovega sina
(Mt 8,5sl. in Lk 7,1sl.): Jezus opravi ozdravitev
v korist poganu ali poganki; vendar ozdravi na
razdaljo, z mojo besede, ker Judu ni bilo dovoljeno vstopiti v poganovo hio. 24 tirsko: doda-
Mr 9,25
1 Mz Mt
ne po rasi, ker je bila Sirofenianka, temve po

kulturi, se pravi poganka (prim. Jn 7,35; Apd
16,1). 27 kruha otrokom db. kruha otrok tj. kruha, ki je namenjen otrokom. 36 Jezus dodano.
oznanjali: mesijanska skrivnost se bo morala razkriti (4,21-22). Da je skrita le zaasno, se
pokae zlasti ob udeih; njihovo razglaanje je
uvod v oznanjevanje evangelija.
31.1.2011 10:24:20
136
8 Druga pomnoitev kruha (Mt 15,32-39)

1
Tiste dni, ko je bila tam spet velika mnoica in niso imeli kaj jesti,
Mr 6,30-44
2
je poklical uence in jim rekel: 2Smili se mi mnoica, ker e tri
2 Mz 15,22
dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. 3e jih bom lane odpustil
Mt 9,36
3 domov, bodo na poti omagali, kajti nekateri izmed njih so prili od
Heb 12,3
dale.
4
4
Mr 8,16-17
Njegovi uenci so mu odgovorili: Od kod bi jih mogel kdo s kru2 Mz 15,22
hom
nasititi tukaj v tem samotnem kraju? 5Vpraal jih je: Koliko
Jn 6,26
6 hlebov imate? Ti so rekli: Sedem. 6Tedaj je naroil mnoici, naj
Jn 6,10
sede po tleh. Vzel je sedem hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal
7
7
Mt 14,19 svojim uencem, da bi jih delili; in razdelili so jih med mnoico. Ime8
li so tudi nekaj ribic. Blagoslovil jih je in rekel, naj razdelijo tudi te.
Mr 8,20
8
Jedli so in se nasitili. Nato so pobrali koke, ki so ostali: sedem koPs 78,29
Mt 14,20;
9
ev;
ljudi pa je bilo okoli tiri tiso. In odpustil jih je; 10sam pa je s
15,37
10 svojimi uenci takoj stopil v oln in se odpeljal v dalmantske kraje.
1-2
Mt 15,39
11
5 Mz 18,2022
Iz 7,10-14
Mt 12,38;
16,1
Lk 11,16
1 Kor 1,22
12
Mr 7,34
Mt 12,39
Lk 11,29
Heb 3,10
15
Mt 14,1;
16,6;
22,16
Lk 12,1
1 Kor 5,6-8
17
Mr 4,13+;
6,52
Jer 5,21
Ezk 12,2
18
Mr 4,12
Jer 5,21
Ezk 12,2
19
Mr 6,43-44
Mt 14,20
Farizeji zahtevajo znamenje (Mt 16,1-4)

11
Tedaj so prili farizeji in zaeli razpravljati z njim; od njega so zahtevali znamenje z neba, da bi ga skuali. 12On pa je v svojem duhu
globoko zavzdihnil in rekel: Kaj zahteva ta rod znamenje? Resnino,
povem vam: Temu rodu znamenje ne bo dano. 13In pustil jih je, spet
stopil v oln in odplul na drugo stran.
Kvas farizejev in Herodov kvas (Mt 16,5-12)
14
Pozabili pa so vzeti kruh; v olnu so imeli s seboj en sam hleb. 15Jezus
jih je opominjal in rekel: Pazte, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa. 16Oni pa so se med seboj pogovarjali, da nimajo kruha.
17
Vedel je za to in jim rekel: Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj
e vedno ne doumete in ne razumete? Ali imate srce zakrknjeno? 18Oi
imate, pa ne vidite, uesa imate, pa ne sliite. Ali se ne spominjate, 19ko
sem razlomil pet hlebov med pet tiso ljudi, koliko polnih koar kokov ste nabrali? Rekli so mu: Dvanajst. 20In ko sem jih razlomil
sedem med tiri tiso, koliko polnih koev kokov ste nabrali? Odgovorili so mu: Sedem. 21In rekel jim je: Mar e vedno ne razumete?
8
znamenja v Mt in Lk. Vendar bi bilo mono, da
1-10 Medtem ko se prva pomnoitev kruha (Mr je Mr opustil svetopisemsko omembo, ki njego-
20 6,31-44) zgodi v korist Judov, pa druga zadeva vim bralcem ne bi dosti pomenila, in da je Jezus
Mr 8,6-9
pogane (Mt 14,13+). Zgodi se v Deseteromes- dejansko obljubil to znamenje, ker hoe nazna-
21 tju (7,32). Sedem koar spominja na narode v niti zmagoslavje dokonnega odreenja, kakor je
Mr 4,13+; Knaanu (Apd 13,19) in na sedmerico diakonov Mt razlono povedal (prim. Mt 12,39+). 15 Kvas
6,52
iz Apd 6,5. Ljudje, ki so prili od dale, so pogani (Apd 2,39; 22,21; Ef 2,13.17; prim. Joz 9,9). Niso ve vezani na drobtinice, ki padejo z mize sinov kraljestva (7,27-28). 10 v dalmantske kraje: ime neznanega kraja, kakor v magadnske
kraje iz Mt 15,39; ali morda transkripcija slabo
identificiranega aramejskega izraza. 12 znamenje: zavrnitev vsakega znamenja v Mr se pogosto razume kot prvotneja od obljube Jonovega
so imeli za vir neistosti in pokvarjenosti (1 Kor

5,6-8; Gal 5,9) in rabinom je bil simbol lovekovih slabih nagnjenj. V Markovi miselni zvezi se
zdi, da pomeni slabo odzivnost farizejev, pa tudi
Heroda na Jezusov nauk. 21 To je vabilo uencem, da preseejo svoje materialne skrbi in razmiljajo o Jezusovem poslanstvu, osvetljenem z
njegovimi udei.
31.1.2011 10:24:20
137
Jezus ozdravi slepega v Betsajdi

22
Prispeli so v Betsajdo. Privedli so mu slepega in ga prosili, da bi se
ga dotaknil. 23Prijel je slepega za roko in ga peljal ven iz vasi. Nato
mu je s slino omoil oi, poloil nanj roke in ga vpraal: Vidi kaj?
24
Ta se je ozrl kviku in rekel: Vidim ljudi, kakor bi drevesa videl hoditi okrog. 25Nato mu je ponovno poloil roke na oi in je spregledal.
Ozdravel je in vse razlono videl. 26In poslal ga je domov in rekel: V
vas pa nikar ne hdi!
22
Petrova izpoved (Mt 16,13-20; Lk 9,18-21)

27
Jezus je s svojimi uenci el v vasi Cezareje Filipove. Po poti je svoje
uence spraeval in jim rekel: Kaj pravijo ljudje, kdo sem? 28Odgovorili so mu in rekli: Janez Krstnik; drugi: Elija; spet drugi: eden izmed prerokov. 29In vpraal jih je: Kaj pa vi pravite, kdo sem? Peter
je odgovoril in mu rekel: Ti si Kristus. 30Zapretil jim je, naj nikomur
ne govorijo o njem.
Jezus prvi napove svojo smrt in vstajenje (Mt 16,21-23; Lk 9,22)
31
In zael jih je uiti, da mora Sin lovekov veliko pretrpeti, biti zavren od starein, vlikih duhovnikov in pismoukov, biti umorjen in po
treh dneh vstati. 32O teh stvareh jim je odkrito govoril. In Peter ga je
potegnil k sebi in mu zael pretiti. 33On pa se je obrnil, pogledal po
svojih uencih in zapretil Petru in rekel: Postavi se zadaj, za mano,
satan, ker ne misli na to, kar je Boje, ampak kar je loveko.
Pogoji hoje za Jezusom (Mt 16,24-28; Lk 9,23-27)
34
In poklical je mnoico skupaj s svojimi uenci in jim rekel: e hoe
kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj kri ter hodi za
menoj. 35Kdor namre hoe reiti svoje ivljenje, ga bo izgubil; kdor
pa izgubi svoje ivljenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo reil.
36
Kaj namre koristi loveku, e si ves svet pridobi, svoje ivljenje pa
zapravi? 37Kaj bi lovek lahko dal v zameno za svoje ivljenje? 38Kdor
se sramuje mene in mojih besed pred tem preutnim in grenim ro-
Mr 3,10;
5,30+;
6,45;
10,46-52
Mt 11,21
23
Mr 7,33
Mt 8,3+
Jn 9,6
1 Tim 4,14+
25
Mr 7,33
Mt 8,3+
26
Mr 1,34+
27
Mt 16,13
28
Mr 6,14-15
1 Tim 4,14
29
Mr 1,1;
14,61
Jn 6,68-69
30
Mr 1,34+
Mt 8,4;
16,20
Lk 9,21
31
Mr 10,32-34
Mt 16,21;
21,42
Lk 17,25
32
Mr 9,9-10.3132;
10,32-34
Jn 10,14.24;
16,25.29;
18,20
33
Mr 4,13+
Rim 8,5
34
Mt 10,38
Lk 14,27
35
Mt 10,39
Lk 17,33
Jn 12,25
22-26 Ta dogodek pripravlja Petrovo izpoved

vere (8,27sl.). Ozdravljenje je poasno in se godi
v dveh stopnjah, da ponazori teavo, ki jo imajo
ljudje, da uvidijo, kdo je v resnici Jezus iz Nazareta (Jn 9,39-41). 24 ozrl kviku ali tudi zael
videti. 27-30 Skozi ves prvi del evangelija se zastavlja vpraanje: kdo je Jezus iz Nazareta?
(1,27+). Zaradi njegovega nauka in udenih del,
ki jih opravlja, ljudje slutijo njegovo skrivnostno
osebnost (v. 28), toda samo Peter d pravi odgovor
(v. 29): Ti si Kristus/Mesija, se pravi mesijanski
kralj. Ker je med uenci vladalo nerazumevanje
(4,13+), ki ga je poudaril Jezus sam (8,17-21), je
Peter mogel izpovedati to samo v moi Bojega
razodetja (Mt 16,17). Kljub temu Jezus uencem
prepove govoriti o njem, dokler se ne bo v polno- 38

sti razodela narava njegove mesijanske skrivnosti Mr 13,26
oziroma njegovega bojega sinovstva (prim. 9,9). Mt 8,20;
31-33 Jezus odslej govori predvsem o tem, ka- 10,33;
ko mora izpolniti svoje poslanstvo (9,30-32; 16,27
10,32-34). Ta pouk, namenjen uencem, ta del Lk 9,26
knjige (do 10,45) povezuje v enoto. Zaznamu- Rim 1,16
je drugo stopnjo Jezusovega razodevanja, ki je 2 Tim 2,12
zdaj odkrito (v. 32), ne ve v prilikah in zname- Heb 11,16
njih. 32 O teh stvareh db. To besedo. pretiti tj.
braniti. 33 Nerazumevanje uencev ne zadeva
ve resnine Jezusove osebnosti (4,13+), ampak
skrivnosti njegove smrti. Predstava Kristusa-Kralja, ki mora umreti, jih pohujuje, ker ne vedo,
kaj je vstajenje (9,10.32).
31.1.2011 10:24:20
138
9 dom, se ga bo tudi Sin lovekov sramoval, ko bo s svetimi angeli priel

1
v slavi svojega Oeta.
Mr 13,26.30
Mt 16,28
Lk 9,27
Rim 1,4
2
Mr 1,29;
5,37+
Lk 8,51
3
Mr 16,5
Mt 28,3
Raz 3,4
5
Mr 10,51;
11,21;
14,44-45
Mt 17,4;
23,7
Lk 9,33
6
Mr 14,40
7
Mr 1,11
3 Mz 16,2
5 Mz 18,15
Mt 3,17;
4,3+;
17,5
Lk 3,22
Apd 3,22
2 Pt 1,17
9
Mr 1,34+;
5,43;
7,36;
8,30
Mt 8,4
Lk 9,36
10
Mr 4,13+
In govoril jim je: Resnino, povem vam: Nekateri od tukaj sto-
9 jeih ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Bojega kraljestva, da je prilo z mojo.
Jezusova spremenitev (Mt 17,1-8; Lk 9,28-36)
2
ez est dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same peljal na
visoko goro, na samo. Vprio njih se je spremenil. 3Njegova oblaila
so postala bleea, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben
belivec na svetu. 4In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. 5Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: Rabi, dobro je,
da smo tukaj. Postavimo tri otore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju
enega. 6Ni namre vedel, kaj bi rekel, kajti prevzel jih je velik strah.
7
Naredil se je oblak in jih obsenil. In iz oblaka se je zaslial glas: Ta
je moj ljubljeni Sin, njega posluajte! 8Br so se ozrli naokrog, pa
niso videli nikogar ve, razen Jezusa samega z njimi.
Vpraanje o Eliju (Mt 17,9-13)
9
In medtem ko so li z gore, jim je naroil, naj nikomur ne pripovedujejo, kar so videli, dokler Sin lovekov ne vstane od mrtvih. 10To
besedo so ohranili zase in med seboj razpravljali, kaj pomeni vstati
od mrtvih. 11Vpraali so ga in rekli: Kaj govorijo pismouki, da mora
najprej priti Elija? 12Rekel jim je: Elija res pride prej in bo vse prenovil; a kako je pisano o Sinu lovekovem, da bo veliko pretrpel in bo
zanievan? 13A povem vam, da je Elija e priel in so mu storili, kar
koli so hoteli, kakor je zapisano o njem.
11-12
Mal 3,23-24
11
Mt 11,14
12
Mr 8,31;
9,31
Ps 22,1-18
Iz 53,3
Mal 3,23-24
Mt 16,21;
26,24
Jezus ozdravi obsedenega bojastnega deka (Mt 17,14-21; Lk 9,37-42)

14
Ko so prili k uencem, so zagledali okrog njih veliko mnoico in
pismouke, ki so razpravljali z njimi. 15Takoj ko so ga opazili, je vsa
mnoica ostrmela, mu tekla naproti in ga pozdravljala. 16Vpraal jih
9
Razumemo torej, zakaj se po spremenitvi Jezus
2-8 Ta dogodek sklepa prvi del evangelija in se posveti oblikovanju svojih uencev (9,30-31) in
13 vee na prizor Kristusovega krsta (1,9-11+): isti jim d nekaj nael kranske etike (9,3510,45)
nebeki glas se je dal sliati, namigujo na Ps 2,7 11 Elija: da mora prej priti Elija, so govorili,
1 Kr 19,2.10
Mt 11,14
in na Iz 42,1, vendar se je pri krstu obraal na sklicevaje se na Mal 3,23. Na to namiguje ve
15 Kristusa samega, tu pa se obraa na tri navzoe rabinskih spisov. Kumranska skupnost je priaMr 16,5-6
uence, kot da hoe potrditi Petrovo izpoved vere.

V prizoru pri krstu se je Jezus javljal kot novi Mojzes; prav tako tukaj, kar poudarja nebeki glas,
ko pravi: njega posluajte (5 Mz 18,15). Visoka
gora, na kateri se Kristus spremeni (v. 2), spominja na Sinaj, kjer se je Mojzes sreal z Bogom
in priel z njega z obrazom, razsvetljenim z Bojo slavo (2 Mz 34,29-30). Oblak, ki obda uence
s svojo senco, spominja na besedilo 2 Mz 40,38.
kovala prihod preroka in Aronovega in Izraelovega maziljenca (Pravilo skupnosti 9,11). 12 da

bo veliko pretrpel: trpljenje Bojega sluabnika
opisuje Iz 52,14; 53,3-12. 13 kakor je zapisano o
njem: SZ nikjer ne govori o tem, da bi Elija moral trpeti; morda to mesto povezuje spomin na
Elijeve ivljenjske preizkunje z eshatolokim likom oivljenega preroka. 14 so zagledali razl.:
je zagledal.
31.1.2011 10:24:20
139
je: Kaj razpravljate z njimi? 17Nekdo iz mnoice mu je odgovoril: Uitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina, ki ima nemega duha.
18
Kjer koli ga zagrabi, ga vre na tla, da se peni, kriplje z zobmi in
odreveni. Rekel sem tvojim uencem, naj ga izenejo, pa niso mogli. 19Odgovoril jim je in rekel: O neverni rod! Doklej bom pri vas?
Doklej vas bom prenaal? Pripeljite ga k meni! 20In pripeljali so ga
k njemu. Ko ga je duh zagledal, ga je takoj stresel, da je padel na tla,
se valjal in penil. 21In vpraal je njegovega oeta: Koliko asa se mu
to dogaja? Rekel je: Od otrotva. 22Vekrat ga je vrgel celo v ogenj
in v vodo, da bi ga pokonal. Toda e kaj more, nam pomagaj in se
nas usmili. 23Jezus mu je dejal: e more! Vse je mogoe tistemu,
ki veruje. 24Dekov oe je takoj zavpil in rekel: Verujem, pomagaj
moji neveri! 25Ko je Jezus videl, da mnoica naraa, je zapretil neistemu duhu in mu rekel: Nemi in gluhi duh, ukazujem ti: Pojdi iz
njega in ne vstopi ve vanj! 26Duh je zavpil, deka mono stresel in
el iz njega. Deek je postal kakor mrtev, tako da so mnogi govorili:
Umrl je. 27Jezus pa ga je prijel za roko, ga vzdignil in ta je vstal. 28Ko
je priel v hio, so ga njegovi uenci na samem spraevali: Zakaj ga
mi nismo mogli izgnati? 29Rekel jim je: Tega rodu ni mogoe izgnati z niimer, razen z molitvijo.
17
Jezus drugi napove svojo smrt in vstajenje (Mt 17,22-23; Lk 9,43-45)

30
Ko so odli od tam, so hodili skozi Galilejo, vendar ni hotel, da bi
kdo to izvedel. 31Uil je namre svoje uence in jim govoril: Sin lovekov bo izroen ljudem v roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal. 32Oni pa niso razumeli te besede, vendar
so se ga bali vpraati.
31
Kdo je najveji (Mt 18,1-5; Lk 9,46-48)

33
Prili so v Kafarnum. Ko je bil v hii, jih je vpraal: O em ste se
pogovarjali po poti? 34Oni pa so molali, kajti po poti so razpravljali
med seboj, kdo je najveji. 35Tedaj je sdel, poklical dvanajstere in
jim rekel: e kdo hoe biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem
sluabnik. 36In vzel je otroka, ga postavil v sredo mednje, ga objel
in jim rekel: 37Kdor sprejme enega taknih otrok v mojem imenu,
mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temve tistega, ki me je poslal.
V Jezusovem imenu (Lk 9,49-50)
38
Janez mu je rekel: Uitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu
izganjal hude duhove, in smo mu branili, ker ni hodil za nami. 39Jezus pa je rekel: Ne branite mu! Nikogar namre ni, ki bi storil ude
Mt 8,29+
18
Mt 8,29+
23
Mr 5,36;
11,23-24
Mt 17,20
Lk 17,6
Jn 11,40
24
Mt 8,10+
Lk 17,5
25
Mr 1,25;
7,37;
9,15
Lk 4,39
26
Mr 1,26
27
Mr 1,31;
5,41;
8,23
Mt 8,15+
28
Mr 2,1;
7,17
30
Mr 1,34+
Jn 7,1
Mr 1,34+;
8,31+;
9,12
Mt 16,21;
20,18-19
32
Mr 4,13+
Lk 2,50;
9,45;
18,34
Jn 12,16
33
Mr 7,24+
34
Mr 9,50
Mt 18,4
Lk 22,24
35
Mr 10,43.44
Mt 20,26;
23,11
Lk 22,26
37
Mt 10,40+
Lk 10,16
Jn 13,20
38
4 Mz 11,28
39
Apd 3,16+
1 Kor 12,3
26 Duh dodano. deka dodano. 29 z molitvijo se izroa. 34 najveji db. veji: primernika oblirazl.: z molitvijo in postom. 31 bo izroen db. ka pridevnika ima tukaj pomen presenika.
31.1.2011 10:24:20
140
40
v mojem imenu in bi mogel takoj nato grdo govoriti o meni. 40Kdor

ni proti nam, je za nas.
Mt 12,30vzp.
Lk 11,23
41
Mt 10,42
1 Kor 3,23+
42
Mt 5,29;
18,6
Lk 17,2
1 Kor 8,12
43
Mt 3,12;
5,22.30;
18,8-9;
25,41
48
Iz 66,24+
Mt 3,12;
25,41
49
3 Mz 2,13
50
Mr 9,34
Mt 5,13
Lk 14,34
Rim 12,18
Kol 4,6
Dobrota do Jezusovih uencev (Mt 10,42)

41
Kdor vam d piti kozarec vode zaradi tega, ker ste Kristusovi resnino, povem vam , ne bo izgubil svojega plaila.
Pohujanje (Mt 18,6-9; Lk 17,1-2)
42
Kdor pohuja enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje
zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje. 43e
te tvoja roka pohujuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da pride pohabljen
v ivljenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi priel v pekel, v neugasljivi ogenj. [44] 45e te tvoja noga pohujuje, jo odsekaj! Bolje je zate,
da pride hrom v ivljenje, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vren
v pekel. [46] 47e te tvoje oko pohujuje, ga iztakni! Bolje je zate, da
pride z enim oesom v Boje kraljestvo, kakor da bi imel obe oesi,
pa bi bil vren v pekel, 48kjer njihov rv ne umre in ogenj ne ugasne.
49
Vsakdo bo namre z ognjem osoljen. 50Sol je dobra. e pa sol postane neslana, s im jo boste osolili? Imejte sol v sebi in ivite v miru
med seboj!
10
2
Mt 16,1
1 Kor 7,11
4
5 Mz 24,1.3
Mt 5,31
5
Mr 3,5
Mt 19,8
6
Mr 13,19;
1 Mz 1,27;
5,2
2 Pt 3,4
7
1 Mz 1,27;
2,24
1 Kor 6,16
Ef 5,31
10
Mr 7,24+
11
Mt 5,32
Lk 16,18
1 Kor 7,10-13
O loitvi (Mt 19,1-9)

1
Vstal je od tam in el v judejsko pokrajino in na drugo stran
Jordana. Spet so se zgrinjale k njemu mnoice in spet jih je
uil kakor po navadi. 2Pristopili so farizeji, in da bi ga skuali, so ga
vpraali: Ali je dovoljeno mou odsloviti eno? 3Odgovoril jim je in
rekel: Kaj vam je naroil Mojzes? 4Ti so rekli: Mojzes je dovolil napisati loitveni list in jo odsloviti. 5Jezus pa jim je rekel: Zaradi vae
trdosrnosti vam je napisal to zapoved, 6na zaetku stvarjenja pa ju je
Bog ustvaril kot moa in eno. 7Zaradi tega bo mo zapustil svojega
oeta in mater in se pridruil svoji eni 8in bosta oba eno meso. Tako
nista ve dva, ampak eno meso. 9Kar je torej Bog zdruil, tega naj
lovek ne louje!
10
V hii so ga uenci spet spraevali o tem. 11In govoril jim je: Kdor
odslovi svojo eno in se oeni z drugo, preutvuje z njo; 12in e ona
odslovi svojega moa in se omoi z drugim, preutvuje.
10
41 ker ste Kristusovi tj. zaradi Bojega ali Kristusovega imena. 42 vame v nekaterih rokopisih
manjka. mlinski kamen tj. kamen, ki so ga vrteli osli, ko so mleli ito. 44 in 46 (Vg): Ti vrstici,
ki sta zgolj ponovitvi vrstice 48, najbolji rokopisi izpuajo. 49 Ogenj, ki soli, pomeni bodisi
kazen, ki kaznuje grenike in jih hkrati ohranja,
bodisi e prej ogenj, ki oiuje vernike (preizkunja, Boja sodba), da jih napravi za rtve, prijetne Bogu (prim. 3 Mz 2,13), na kar namiguje
dodatek: in vsaka rtev bo osoljena s soljo. Zdi

se, da je vrstica 50 (prim. Mt 5,13) prila sm zaradi same besede sol.
10
7 Dodatek: in se pridruil svoji eni (prim. 1 Mz
2,24 in Mt 19,5). 12 in e ona odslovi svojega moa: ta stavek odseva rimsko pravo, kajti judovsko
pravo je pravico loitve podeljevalo samo mou
in ne eni.
31.1.2011 10:24:20
141
Jezus in otroci (Mt 19,13-15; Lk 18,15-17)

13
Prinaali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, uenci pa so jih odganjali. 14Ko je Jezus to videl, se je vznejevoljil in jim je rekel: Pustite
otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti taknim pripada
Boje kraljestvo. 15Resnino, povem vam: Kdor ne sprejme Bojega
kraljestva kakor otrok, ne pride vanj. 16In objemal jih je, polagal nanje roke in jih tako blagoslavljal.
14
Mt 5,3
Lk 9,47
15
Mt 18,3;
19,14
Lk 18,17
1 Kor 14,20
1 Pt 2,2
16
Mr 9,36
Bogata (Mt 19,16-22; Lk 18,18-23)

17
Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vpraal: Dobri uitelj, kaj naj storim, da bom deleen venega ivljenja? 18Jezus pa mu je rekel: Kaj govori, da sem dober?
Nihe ni dober, razen enega, Boga! 19Zapovedi pozna: Ne ubijaj! Ne
preutvuj! Ne kradi! Ne priaj po krivem! Ne goljufaj! Spotuj oeta
in mater!
20
Ta mu je rekel: Uitelj, vse to sem izpolnjeval od svoje mladosti. 21Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: Eno ti manjka:
pojdi, prodaj, kar ima, in daj ubogim, in imel bo zaklad v nebesih;
nato pridi in hdi za menoj! 22On pa je potrt zaradi te besede alosten odel; imel je namre veliko premoenje.
17
Mr 1,40
Mt 25,34
Lk 10,25;
18,18
Apd 20,32
Ef 1,18
1 Pt 1,4
18
Ps 34,9
19
Mr 7,10
2 Mz 20,1216
5 Mz 5,16-20;
24,14
Sir 4,1
20
Mt 19,20
21
Nevarnost bogastva (Mt 19,23-26; Lk 18,24-27)

23
Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim uencem: Kako teko
bodo tisti, ki imajo bogastvo, prili v Boje kraljestvo! 24Uenci so se
udili njegovim besedam. Jezus pa je znova spregovoril in jim rekel:
Otroci, kako teko je priti v Boje kraljestvo! 25Lae gre kamela skozi ivankino uho, kakor bogata pride v Boje kraljestvo. 26Ti pa so
e bolj strmeli in govorili med seboj: Kdo se potem more zveliati?
27
Jezus se je ozrl vanje in rekel: Pri ljudeh je to nemogoe, ne pa pri
Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoe.
5 Mz 24,14
Mt 6,20
23
Mr 4,19
24
Mr 1,27
25
Mt 19,24
27
Mr 14,36
1 Mz 18,14
Job 42,2
Zah 8,6-7
Mt 19,26
28
Nagrada za odpoved (Mt 19,27-30; Lk 18,28-30)

28
Peter pa mu je zael govoriti: Glej, mi smo vse zapustili in li za teboj. 29Jezus je rekel: Resnino, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi
mene in zaradi evangelija zapustil hio ali brate ali sestre ali mater
ali oeta ali otroke ali njive 30in ne bi zdaj, v tem asu, sredi preganjanj, prejel stokrat toliko hi, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v
prihodnjem veku pa venega ivljenja. 31Toda mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.
Mt 4,20-22
29
Mt 6,33
30
Mr 1,1+;
8,35
Mt 12,32
31
Mt 19,30;
20,16
Lk 13,30
14 Otrok je simbol poslunosti in dovzetnosti. e znamenje Bojega blagoslova (prim. Uvod v moveselo oznanilo sprejmemo s taknim razpoloe- drostne knjige). 29 in zaradi evangelija omenja
njem (v. 15), ne da bi postavljali pogoje, smo e v samo Mr (prim. 8,35). 30 sredi preganjanj db.
Bojem kraljestvu. 19 Ne goljufaj je dodatek k de- skupaj s preganjanji: e ena Markova posebnost:
kalogu (prim. 2 Mz 20,1-17), ki ga Mt in Lk nimata. hoditi za Jezusom pomeni biti nenehno izposta24 so se udili: bogastvo in blaginja sta veljala za vljen preganjanju, kakor je bil tudi Gospod.
31.1.2011 10:24:20
142
32
Jezus tretji napove svojo smrt in vstajenje (Mt 20,17-19; Lk 18,31-33)

32
Bili so na poti v Jeruzalem in Jezus je hodil pred njimi. udili so se,
tisti pa, ki so hodili za njim, so se bali. Spet je vzel dvanajstere posebej
in jim zael govoriti, kaj se bo zgodilo z njim: 33Glejte! V Jeruzalem
gremo in Sin lovekov bo izroen vlikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt in ga izroili poganom. 34In zasmehovali ga bodo, pljuvali vanj, ga biali in umorili; in po treh dneh bo
vstal.
Mr 1,27
33
Mr 8,31+;
9,12
Mt 8,20+
35
Mt 4,21
Lk 9,54
34
Mr 9,31;
14,65
Mt 16,21;
26,67;
27,30
36
Mr 10,51
37
Mt 19,28
Lk 22,30
38
Mr 4,13+
Ps 75,9
Iz 51,17-22
Ezk 23,31-34
Mt 20,22
Lk 12,50
39
Apd 12,2
Raz 1,9
Pronja Zebedejevih sinov (Mt 20,20-23)

35
Zebedejeva sinova Jakob in Janez sta stopila k njemu in mu rekla:
Uitelj, hoeva, da nama stori, kar te bova prosila. 36Rekel jima je:
Kaj hoeta, da vama storim? 37Rekla sta mu: Daj nama, da bova
sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici. 38Jezus jima je rekel: Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz
pijem, ali biti krena s krstom, s katerim sem jaz kren? 39Rekla
sta mu: Moreva. In Jezus jima je dejal: Kelih, ki ga jaz pijem, bosta
pila, in s krstom, s katerim sem jaz kren, bosta krena; 40sedeev
na moji desnici ali na moji levici pa ne dodeljujem jaz, ampak so za
tiste, ki jim je pripravljeno.
42
Lk 22,25
43
Mr 9,35
Mt 20,26;
23,11
Lk 22,26
1 Kor 9,19
45
Mr 14,24
Iz 53,11-12
Mt 8,20;
20,28
1 Tim 2,5-6
46
Lk 18,35;
19,1
Voditelji morajo sluiti (Mt 20,24-28; Lk 22,24-27)

41
Ko je drugih deset to slialo, so se vznejevoljili nad Jakobom in Janezom. 42Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: Veste, da tisti, ki
veljajo za vladarje narodov, gospodujejo nad njimi in da njihovi velikai izvajajo nad njimi oblast. 43Med vami pa naj ne bo tako, ampak
kdor hoe postati velik med vami, naj bo va strenik, 44in kdor hoe
biti prvi med vami, naj bo vsem sluabnik. 45Saj tudi Sin lovekov ni
priel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje ivljenje v
odkupnino za mnoge.
Jezus ozdravi slepega iz Jerihe (Mt 20,29-34; Lk 18,35-43)
46
Prili so v Jeriho. Ko je s svojimi uenci in s precejnjo mnoico odhajal iz Jerihe, je slepi bera Bartimj, Timjev sin, sedl ob poti. 47In
ko je slial, da je to Jezus Nazarean, je zael vpiti in govoriti: Jezus,
Davidov sin, usmili se me! 48Mnogi so mu pretili, naj umolkne, on
pa je e bolj vpil: Davidov sin, usmili se me! 49Jezus je obstal in rekel: Pokliite ga! Poklicali so slepega in mu rekli: Bodi pogumen,
37 v tvoji slavi: ko bo zmagal kot mesijanski kralj. 20,23. 42 narodov ali poganov. izvajajo nad
38 Kelih s krstom: kakor kelih, ki ga je treba njimi oblast ali zlorabljajo svojo oblast nad njispiti (prim. 14,36), tako je tudi krst, ki ga je tre- mi. 43 naj ne bo tako db. ni tako. 45 mnoge:
ba prejeti, podoba blinjega Jezusovega trpljenja:
po osnovnem pomenu grkega izraza krstiti bo
Jezus potopljen v brezno trpljenja. 40 sedeev
db. sedeti. ki jim je pripravljeno: teoloki trpnik,
ki izraa Boje delovanje, kakor izrecno pove Mt
ta izraz ima tu irok pomen: Jezus bo umrl za

mnoico in namesto mnoice ljudi, kot to napoveduje Izaijev Sluabnik, ki slui vsemu ljudstvu
(prim. Iz 53,11-12; Mr 14,24).
31.1.2011 10:24:21
143
vstani, klie te! 50In odvrgel je svoj pla, skoil pokonci in priel k
Jezusu. 51Jezus mu je odgovoril in rekel: Kaj hoe, da ti storim? Slepi mu je rekel: Rabun, da bi spregledal! 52Jezus mu je rekel: Pojdi,
tvoja vera te je reila! Takoj je spregledal in el po poti za njim.
51
IV. JEZUSOVO DELOVANJE V JERUZALEMU
Mr 10,36
Mt 23,7
Jn 20,16
52
Mr 5,34
Mt 8,10+;
9,22
Lk 7,50;
17,19
Apd 3,16
Mesijanski vstop v Jeruzalem (Mt 21,1-11; Lk 19,28-40; Jn 12,12-19)

1
Ko so prili v bliino Jeruzalema, do Btfage in Betanije ob 11
1
Oljski gori, je poslal dva izmed svojih uencev 2in jima rekel: Mr 13,3;
Pojdita v vas, ki je pred vama. Takoj ko prideta vanjo, bosta nala 14,26
Zah 14,4
privezanega oslika, na katerem e nikoli ni sedl noben lovek. Od- Mt 21,1.17
21,37
veita ga in pripeljita. 3In e vama kdo ree: Zakaj to delata?, recita: Lk
Jn 8,1
4
Gospod ga potrebuje in ga bo takoj poslal nazaj sm. Odla sta in Apd 1,12
nala oslika, privezanega pri vratih zunaj ob cesti, ter ga odvezova- 2Zah 9,9
la. 5Nekateri izmed tistih, ki so tam stali, so jima govorili: Kaj delata, 9
118,25-26
da odvezujeta oslika? 6Odgovorila sta jim, kakor je rekel Jezus, in so Ps
Mt 21,15;
7
ju pustili. Pripeljala sta k Jezusu oslika, poloila nanj svoja plaa 23,39
in sdel je nanj. 8In veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plae, drugi 102 Sam 7,16
pa veje, ki so jih odlomili na poljih. 9Tisti, ki so li pred njim, in tisti, Job 16,19
Ps 148,1
ki so li za njim, so vzklikali:
Mt 21,9
11
Hozna!
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
10
Blagoslovljeno kraljestvo, ki prihaja, kraljestvo naega
oeta Davida!
Hozna na viavah!
Lk 1,32-33
11
Mt 21,12.17
13
Jer 8,13
Mih 7,1
Lk 13,6
11
In priel je v Jeruzalem v tempelj; ko si je vse naokrog ogledal, je

ker je bila e veerna ura z dvanajsterimi odel v Betanijo.
Nerodovitna smokva (Mt 21,18-19)
12
Ko so li naslednji dan iz Betanije, je bil laen. 13Od dale je zagledal
51 Rabun: v aramejini: moj uitelj ali ui- tini evangeliji predstavljajo tu razlien vrstni
telj (prim. Jn 20,16); Mt in Lk v vzporednih pri- red, ki ga je treba razloiti z literarnim razvojem izroila. Po eni strani prihod v Jeruzalem in
povedih prevajata kot Gospod.
izgon prodajalcev iz templja, ki ju Mt in Lk po11
stavljata na isti dan, Mr razdeli na dva dneva in
2 oslika ali rebe (gr. plos): namig na Zahari- ju loi med seboj z dogodkom prekletega smojevo prerokbo (Zah 9,9). 3 Gospod: to je edino kvinega drevesa. Po drugi strani pa Mr posueno
mesto v Mr in Mt, kjer je za Jezusa rabljen izraz smokvo (in tudi njeno prekletstvo, pri Mt) vstavi
Gospod (s lenom). Tako so prvi kristjani ime- med izgon prodajalcev iz templja in razpravo o
novali vstalega Kristusa (SZ uporablja ta izraz Jezusovi oblasti, dva odlomka, ki sta si prvotno
izkljuno za Boga in za Mesija-Kralja). 11 ko si morala neposredno slediti (prim. Jn 2,14-22). Ta
je vse naokrog ogledal: ta podrobnost e nakazu- razhajanja se razloijo, e je bil dogodek s smoje izgon prodajalcev iz templja (v. 15-19). Tu je kvo pozneje vstavljen v prvotno zasnovo (naj
miljen ves sveti kraj z dvori(i) in stebrii, ne opozorimo, da pri Lk manjka), in sicer v dveh
le osrednja stavba, v katero so imeli dostop samo delih: najprej prekletstvo, nato posuitev, poznejduhovniki (prim. 14,58; 15,29.38). 12-14 Sinop- i dodatek, ki je hotel iz tako uresnienega pre-
31.1.2011 10:24:21
144
14
smokvino drevo, ki je imelo listje. el je pogledat, e bi morda kaj nael na njem. Priel je do njega, pa ni nael drugega kakor listje; ni bil
namre as za smokve. 14Tedaj se je oglasil in mu rekel: Naj na veke
od tebe nihe ve ne j sadu! In njegovi uenci so to sliali.
Mr 11,20
15
Mr 11,27
Jn 2,14-15
17
Iz 56,7
Jer 7,11
Mt 21,13
Lk 19,46
Jn 2,16
18
Mr 1,22;
6,2;
12,12
Mt 7,28;
21,46
Lk 20,19
Jn 7,1
19
Mr 11,11
Mt 21,17
Lk 21,37
20
Mr 11,14
Jezus izene prodajalce iz templja (Mt 21,12-13.17; Lk 19,45-48; Jn 2,14-16)

15
Prili so v Jeruzalem. Stopil je v tempelj in zael izganjati tiste, ki so
v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize,
prodajalcem golobov pa stole 16in ni pustil, da bi kdo kar koli nesel
skozi tempelj. 17Uil je in jim rekel: Ali ni zapisano:
Moja hia se bo imenovala
hia molitve za vse narode,
vi pa ste iz nje naredili razbojniko jamo.
18
To so sliali vliki duhovniki in pismouki in iskali, kako bi ga
pokonali. Bali so se ga namre, ker je vse ljudstvo strmelo nad njegovim naukom. 19Ko se je zveerilo, so odhajali iz mesta.
21
Mt 23,7
22
Mt 17,20;
21,21
Jn 14,1
23
Mr 9,23
Mt 8,10+;
17,20
1 Kor 13,2
24
Jer 29,12
Mt 7,7;
18,19
Jn 11,22
25
Mt 5,23-24;
6,5.14-15;
18,35
Ef 4,32
Kol 3,13
27
Mr 8,31
Mt 27,41
Apd 4,5
28
Jn 2,18
30
Mt 16,14+
31
Mt 21,32
Lk 7,30
Posuena smokva. Vera in molitev (Mt 21,20-22)

20
Ko so zjutraj li mimo tiste smokve, so videli, da se je posuila do
korenin. 21Peter se je spomnil in mu rekel: Rabi, poglej, smokva, ki si
jo preklel, se je posuila. 22In Jezus jim je odgovoril in rekel: Imejte
vero v Boga! 23Resnino, povem vam: Kdor bo rekel tej gori: Vzdigni
se in se vrzi v morje in ne bo dvomil v svojem srcu, temve verjel, da
se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo. 24Zato vam pravim: Za vse,
kar molite in prosite, verjemite, da ste e prejeli, in se vam bo zgodilo.
25
In kadar vstanete k molitvi, odpustite, e imate kaj proti komu, da
vam tudi va Oe, ki je v nebesih, odpusti vae prestopke. [26]
Judje se spraujejo, od kod Jezusova oblast (Mt 21,23-27; Lk 20,1-8)
27
In spet so prili v Jeruzalem. Medtem ko je hodil po templju, so prili k njemu vliki duhovniki, pismouki in stareine 28in so mu rekli:
S kakno oblastjo to dela? Kdo ti je dal to oblast, da to dela? 29Jezus pa jim je dejal: Vpraal vas bom samo nekaj. Odgovorite mi in
povedal vam bom, s kakno oblastjo to delam. 30Janezov krst ali je
bil iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi! 31In med seboj so razpravljali in govorili: e reemo: Iz nebes, bo rekel: Zakaj mu torej niste
verjeli? 32Toda e reemo: Od ljudi? Bali so se mnoice, kajti vsi
so o Janezu mislili, da je bil res prerok. 33Odgovorili so Jezusu in re-
kletstva potegniti nauk o uinkovitosti molitve,

opravljene z vero. Samo pri Mr je ta nauk poleg
tega potegnil po besedni asociaciji za sabo e logion (izrek) o odpuanju dolgov, ki ga Mt uporablja pri oenau (Mt 6,14). 17 Moja hia vse
narode: Mr edini od sinoptikov navaja, in nedvo-
mno nartno, zadnje besede Izaijevega besedila,

ki napovedujejo vesoljno raziritev mesijanskega bogosluja. 22 vero v Boga db. vero Boga ali
Bojo vero. 26 Dodatek: e pa vi ne odpustite,
vam tudi va nebeki Oe ne bo odpustil vaih
grehov. (prim. Mt 6,15).
31.1.2011 10:24:21
145
kli: Ne vemo. In Jezus jim je rekel: Tudi jaz vam ne povem, s kak- 12
1
no oblastjo to delam.
Mr 3,23;
Prilika o vinogradu in viniarjih (Mt 21,33-46; Lk 20,9-19)
1
Zael jim je govoriti v prilikah: Neki lovek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal stiskalnico in sezidal stolp. Dal
ga je v najem viniarjem in odpotoval. 2Ob svojem asu je poslal k viniarjem sluabnika, da bi dobil od njih nekaj od sadov iz vinograda.
3
Ti pa so ga zgrabili, pretepli in odpravili praznih rok. 4Spet je poslal
k njim drugega sluabnika. Tudi tega so tepli po glavi in ga zasramovali. 5Poslal je e enega in tega so ubili. In e mnogo drugih: ene so
pretepli, druge ubili. 6e enega je imel ljubljenega sina. Zadnjega
je k njim poslal njega in rekel: Mojega sina bodo spotovali. 7Tisti
viniarji pa so rekli med seboj: Ta je dedi. Dajmo, ubijmo ga in dediina bo naa! 8Zgrabili so ga, ga ubili in ga vrgli iz vinograda. 9Kaj
bo torej storil gospodar vinograda? Priel bo in viniarje pokonal,
vinograd pa dal drugim. 10Ali niste brali tega Pisma:
12
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,

ta je postal vogelni kamen.
11
Gospod je to naredil
in udovito je v naih oeh.
4,2
Iz 5,1+
6
1 Mz 22,2
2 Pt 1,17
7
Heb 1,2
10-11
Ps 118,22-23
10
Apd 4,11
1 Pt 2,7
12
Mr 11,18
Mt 14,5;
22,22
13
Mr 3,6+
Mt 22,16
Lk 11,54
14
Mt 22,16
Lk 1,76
Apd 16,17
Heb 3,10
Raz 15,3
17
Mt 22,21
Rim 13,7
12
In poskuali so ga zgrabiti, pa so se zbali mnoice. Spoznali so

namre, da je to priliko povedal zanje. Pustili so ga in odli.
Dolni davek cesarju (Mt 22,15-22; Lk 20,20-26)
13
Poslali so k njemu nekatere izmed farizejev in herodovcev, da bi
ga ujeli v besedi. 14Prili so in mu rekli: Uitelj, vemo, da si resnicoljuben in se ne ozira na nikogar, ker ne gleda na osebo, temve v
resnici ui Bojo pot. Ali se sme dajati cesarju davek ali ne? Naj ga
dajemo ali ne dajemo? 15On pa je poznal njihovo hinavino in jim je
rekel: Kaj me skuate? Prinesite mi denarij, da ga vidim! 16Prinesli
so ga. In rekel jim je: igava sta ta podoba in napis? Rekli so mu:
Cesarjeva. 17Jezus pa jim je rekel: Dajte cesarju, kar je cesarjevega,
in Bogu, kar je Bojega! In zelo so se mu udili.
12
pomen prilike. Hkrati spominja ta naziv tudi na
1 vinograd stolp: v Iz 5,2 vinograd pomeni Abrahamovo daritev ljubljenega sina edinca
Izraela, ki je obtoen, da ne prinaa sadov pra- (1 Mz 22,2sl.). 10 vogelni kamen db. glava vogavinosti in svetosti, ki jih je Bog priakoval. Tu la. 13-34 Te vrstice (prim. Mt 22,15-40; Lk 20,20pa obtoba meri na viniarje, ki po Mr pomenijo
vlike duhovnike, pismouke in stareine (v. 12;
prim. 11,27; 14,43.53). 6 ljubljenega: ta pridevek
(prim. Lk 20,13) klie v spomin, kako glas z neba
predstavi Jezusa ob krstu in spremenitvi (prim.
Mt 3,17vzp.; 17,5vzp.) in nakazuje mesijanski
40; 10,25-28) prikazujejo vrsto ostrih razprav, iz

katerih bo Jezus izel kot zmagovalec, nasprotniki pa mu bodo prenehali nastavljati past. 14 osebo db. oblije ljudi tj. le na zunanjost; semitizem.
17 Dajte db. Vrnite.
31.1.2011 10:24:21
146
18
Vstajenje od mrtvih (Mt 22,23-33; Lk 20,27-40)

18
K njemu so prili saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, ter so ga vpraali in rekli: 19Uitelj, Mojzes nam je zapisal: e komu umre brat in
pusti eno, ne zapusti pa otroka, naj njegov brat vzame to eno in
obudi potomstvo svojemu bratu. 20Bilo je sedem bratov. Prvi je vzel
eno, in ko je umrl, ni zapustil potomstva. 21Vzel jo je drugi in umrl,
ne da bi pustil za seboj potomstvo, in tretji prav tako. 22Vseh sedem
ni zapustilo potomstva. Nazadnje za vsemi je umrla tudi ena. 23Ob
vstajenju, ko bodo vstali ena katerega izmed njih bo? Vseh sedem
jo je namre imelo za eno.
24
Jezus jim je rekel: Ali se ne motite zato, ker ne poznate ne Pisem
in ne Boje moi? 25Ko bodo namre vstali od mrtvih, se ne bodo ne
enili in ne moile, ampak bodo kakor angeli v nebesih. 26O mrtvih
pa, da bodo vstali mar niste brali v Mojzesovi knjigi, v pripovedi o
grmu, kako mu je Bog rekel: Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov
in Bog Jakobov. 27Ni Bog mrtvih, ampak ivih. Zelo se motite.
Ezk 40,46
Apd 23,8
1 Kor 15,12
19
1 Mz 38,8
5 Mz 25,5+
24
Jn 20,9
26
2 Mz 3,6
Lk 20,37
Rim 11,2
27
Mt 22,32
Lk 20,38
28
Mt 22,34
Lk 20,39
29
5 Mz 4,35;
6,4-5
30
5 Mz 6,4-5
Joz
22,5(LXX)
31
3 Mz 19,18
Mt 19,19
Rim 13,9
Gal 5,14
Jak 2,8
32
5 Mz 4,35;
6,4
Iz 45,21
Lk 20,39
Rim 3,30
1 Kor 8,6
Jak 2,19
33
3 Mz 19,18
1 Sam 15,22
Ps 40,7-9
Oz 6,6
Am 5,21+
34
Mt 22,46
Lk 20,40
Najveja zapoved (Mt 22,34-40; Lk 10,25-28)

28
Pristopil je eden izmed pismoukov, ki je slial, kako razpravljajo, in
videl, da jim je dobro odgovoril, in ga vpraal: Katera zapoved je prva
med vsemi? 29Jezus je odgovoril: Prva je: Posluaj, Izrael, Gospod,
na Bog, je edini Gospod. 30Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, iz vse svoje due, z vsem svojim miljenjem in z vso svojo mojo. 31Druga pa je tale: Ljubi svojega blinjega kakor samega sebe. Veja
od teh ni nobena druga zapoved. 32In pismouk mu je rekel: Dobro,
uitelj. Po resnici si povedal: On je edini in ni drugega, razen njega,
33
in ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umom in z vso mojo in ljubiti
blinjega kakor samega sebe je ve kakor vse galne daritve in rtve.
34
Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: Nisi dale od
Bojega kraljestva. In nihe si ga ni upal e kaj vpraati.
Kristus, Davidov sin in njegov Gospod (Mt 22,41-46; Lk 20,41-44)
35
Ko je Jezus uil v templju, je spregovoril in rekel: Kako pismouki
23 ko bodo vstali: te besede manjkajo v tevilnih 20; 1 Tim 2,3-5; 6,15-16; prim. Heb 1,1-13; 13,20rokopisih. 26 o grmu: tam, kjer je govor o do- 21 itd.). Janezov evangelij izraa stvar drugae:
godku z goreim grmom (prim. 2 Mz 3,6). Jezus
navaja odlomek iz Peteroknjija; samo to so namre saduceji priznavali za svete knjige. S tem
poudari, da Boji zvestobi do njegovih izvoljenih
smrt ne more do ivega. 29 edini Gospod: enobotvo je enako neizprosno v NZ kakor v judovstvu. Tukaj, v Jezusovih ustih, se naslanja na em, Posluaj (5 Mz 6,4-5+). Pavel bo spodbujal
pogane, naj se spreobrnejo k edinemu ivemu
Bogu (Apd 14,15+; 1 Tes 1,9+; prim. 1 Kor 8,4-6;
1 Tim 2,5). V njegovih oeh vse delo Kristusa Jezusa izhaja iz Boga in se vanj steka, kajti obrnil
ga je v svojo lastno slavo (Rim 8,28-30; 16,27; 1
Kor 1,30; 15,28.57; Ef 1,3-12; 3,11; Flp 2,11; 4,19-
Jezus izhaja iz Oeta (3,17+.31; 6,46 itd.) in gre

k Oetu (7,33; 13,3; 14,6+). 32-34 To nepriakovano dopolnilo, v katerem se pismouk uti veselega, da je preprosto ponovil Jezusove besede, je
dodatek, vzet iz izroila, vzporednega vrsticam
28-31, katerega literarna oblika spominja bolj
na Lk 10,25-28. 35-37 Jezus tu pokae, da mesijansko dostojanstvo ni isto kot Davidovo sinovstvo, ampak vije od njega. Vemo, da NZ ui, da
je Jezus hkrati Davidov sin in Gospod (prim. Rim
1,3). Prim. Mt 22,46+. 32 On je edini db. Edini/
Eden je; znailno judovska strahospotljiva opustitev Bojega imena.
31.1.2011 10:24:21
govorijo, da je Kristus Davidov sin?

Duhu:
36
Sam David je rekel v Svetem
Gospod je rekel mojemu Gospodu:

Sdi na mojo desnico,
dokler ne poloim tvojih sovranikov pod tvoje noge.
37
David sam ga torej imenuje Gospod, kako je potem njegov sin?

In velika mnoica ga je rada posluala.
147
36
Mr 10,1
Ps 110,1
Mt 9,27+;
26,55
Jn 7,42
37
Mr 6,20
Lk 19,48;
21,38
Jn 12,9
40
Lk 20,47
Jezus obtouje pismouke (Mt 23,6-7; Lk 20,45-47; 11,43)

38
In govoril jim je v svojem nauku: Varujte se pismoukov, ki radi
hodijo okrog v dolgih oblailih, imajo radi pozdrave na trgih, 39prve
sedee v shodnicah in prva mesta na gostijah, 40ki vdovam poirajo
hie in se delajo, da na dolgo molijo; te bo zadela huja obsodba.
41
2 Kr 12,9
Jn 8,20
44
Lk 8,43;
15,12.30;
21,4
2 Kor 8,12
Vdovin dar (Lk 21,1-4)

13
41
Sedl je nasproti zakladnici in gledal, kako mnoica mee denar v 2
zakladnico. Mnogo bogatih je veliko vrglo. 42Prila je tudi neka uboga 3Lk 19,44
vdova in je vrgla dva novia, to je en kvadrant. 43Tedaj je poklical k Mr 1,29;
sebi svoje uence in jim rekel: Resnino, povem vam: Ta uboga vdo- 5,37+
Mt 17,1;
va je vrgla ve kakor vsi, ki so metali v zakladnico. 44Vsi so namre 21,1
vrgli iz svojega preobilja, ta pa je od svojega pomanjkanja vrgla vse, 42 Kr 20,8
kar je imela za ivljenje.
6
Jezus napove razdejanje templja (Mt 24,1-2; Lk 21,5-6)
1
Ko je odhajal iz templja, mu je rekel eden izmed njegovih
uencev: Uitelj, poglej, kakni kamni in kakne stavbe! 2Jezus mu je dejal: Te velike stavbe gleda? Tu ne bo ostal kamen na
kamnu, ki bi ne bil razdejan.
3
Ko je sedl na Oljski gori nasproti templju, so ga Peter, Jakob, Janez in Andrej na samem vpraali: 4Povej nam, kdaj bo to in kakno
bo znamenje, ko naj bi se vse to dopolnilo.
13
Jer 14,14
Jn 5,43;
8,24
7
Dan 2,28
Ag 2,6sl.
Zaetek gorja (Mt 24,4-14; Lk 21,8-19)

5
Jezus pa jim je zael govoriti: Glejte, da vas kdo ne zavede! 6Veliko jih bo prilo z mojim imenom. Govorili bodo: Jaz sem in bodo
mnoge zavedli. 7Ko boste sliali za vojne in govorice o vojnah, se ne
41 zakladnici: dvorana zakladnice v ograjenem

tempeljskem prostoru je torej imela zunanji nabiralnik za darove. 44 vse, kar je imela za ivljenje db. vse svoje ivljenje/preivetje (gr. bos).
je Markov govor bolj ohranil prvotno usmeritev,

ki zadeva samo razdejanje Jeruzalema. tevilni
kritiki mislijo, da v tem lahko prepoznamo malo judovsko apokalipso, ki jo navdihuje Daniel
(v. 7-8.14-20.24-27) in jo dopolnjujejo Jezusove
13
besede (v. 5-6.9-13.21-23.28-37). Ni v teh bese1-23 V primerjavi z govorom Mateja, ki per- dah niti v mali judovski apokalipsi, ki je v ozadspektivi razruenja Jeruzalema in templja do- ju, ne napoveduje kaj drugega kot blinjo mesidaja perspektivo konca sveta (prim. Mt 24,1+), jansko stisko in priakovano reitev izvoljenega
31.1.2011 10:24:21
148
8
5 Mz 2,28
2 Krn 15,6
Iz 19,2;
26,17
Jer 4,31
9-13
Mt 10,17-22
10
Mt 24,14;
28,19
Rim 11,25
11
Mt 10,19
12
Mih 7,6
Mt 10,35-36
13
Mt 5,11;
10,22
Lk 6,22
Jn 15,21;
16,2
1 Pt 4,14
14
1 Mkb 1,54
Dan 9,27;
11,31;
12,11
Mt 24,15
15
Lk 17,31
17
Lk 23,29
19
Mr 10,6
5 Mz 12,1
Dan 12,1
Mt 24,21
22
Mr 7,15
5 Mz 13,2-4
Mt 24,24
Jn 4,48
2 Tes 2,9-10
Raz 13,13-14
vznemirjajte! To se mora zgoditi, vendar to e ni konec. 8Vzdignil se

bo namre narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Potresi
bodo na mnogih krajih, lakota bo. To je zaetek porodnih bolein.
9
Vi pa pazte nase. Izroali vas bodo sodiem in vas pretepali
po shodnicah. Pred oblastnike in kralje vas bodo postavljali zaradi
mene, da boste prievali pred njimi. 10Najprej pa mora biti evangelij
oznanjen vsem narodom.
11
Ko vas bodo vlaili, da vas izroijo, ne skrbite vnaprej, kaj boste
govorili, temve govorite to, kar vam bo dano tisto uro. Ne boste namre govorili vi, temve Sveti Duh. 12Izdajal bo v smrt brat brata in
oe sina. Otroci bodo vstajali zoper stare in jih poiljali v smrt. 13Vsi
vas bodo sovraili zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo zvelian.
Velika stiska nad Jeruzalemom (Mt 24,15-25; Lk 21,20-24)
14
Ko pa boste videli gnusobo opustoenja postavljeno, kjer ne sme
biti kdor bere, naj razume , takrat naj tisti, ki so v Judeji, beijo v
hribe. 15Kdor je na strehi, naj ne hodi dol in naj ne stopa v svojo hio,
da bi kaj vzel iz nje, 16in kdor je na polju, naj se ne vraa nazaj, da bi
vzel svoj pla. 17Gorje pa noseim in dojeim v tistih dneh! 18Molte,
da se to ne zgodi pozimi. 19Tiste dni bo namre stiska, kakrne ni
bilo od zaetka stvarstva, ki ga je Bog ustvaril, do zdaj in je ne bo ve.
20
In ko Gospod ne bi skrajal dni, ne bi bilo reenega ni ivega; toda
zaradi izvoljenih, ki jih je izvolil, je skrajal dni. 21e vam tedaj kdo
poree: Glej, tukaj je Kristus! ali: Glej, tam je!, ne verjemite! 22Vstali
bodo namre lani kristusi in lani preroki in bodo delali znamenja
in udee, da bi zapeljali izvoljene, e bo to mogoe. 23Vi pa pazte;
vse sem vam vnaprej povedal.
Veliasten prihod Sina lovekovega (Mt 24,29-31; Lk 21,25-27)
24
Toda v tistih dneh, po tisti stiski
24-25
Iz 13,10 ;
34,4
Ezk 32,7
Jl 2,10.31;
3,15
Raz 6,12-14;
8,12
26
Mr 8,38
5 Mz 7,13-14
Dan 7,13-14
Mt 8,20+;
16,27
Raz 1,7
bo sonce otemnelo
in luna ne bo dajala svoje svetlobe.
25
Zvezde bodo padale z neba
in nebeke sile se bodo majale.
26
Tedaj bodo videli Sina lovekovega priti na oblakih z veliko
ljudstva, ki se je dejansko zgodila s Kristusovim

vstajenjem, z njegovim prihodom v Cerkev in
z razruenjem Jeruzalema. 9 sodiem db. sinedrijem. prievali pred njimi db. njim v prievanje. 20 ni ivega db. nobeno meso. 22 kristusi
ali mesije. 24-27 Kozmini udei v tradicionalni govorici prerokov (gl. reference na robu tukaj
in pri Mt 24,29-31) pomagajo opisati mogone
Boje posege v zgodovini, tukaj mesijansko stisko, ki ji bo sledilo dokonno zmagoslavje ljud-
stva svetih in njihovega voditelja Sina lovekovega. Ni ne narekuje, da jih povezujemo s koncem
sveta, kakor delajo pogosto zaradi konteksta, ki
jim ga je dal Mt (prim. Mt 24,1+). 26 S prav
tem odlomkom iz Daniela bo Jezus odgovoril
na vpraanje svojih sodnikov (Mr 14,62). V SZ
oblak razodeva Bojo navzonost (2 Mz 34,5;
3 Mz 16,2; 4 Mz 11,25), Sin lovekov pa je nebeko bitje (prim. Mt 8,20+ in op.).
31.1.2011 10:24:22
149
mojo in slavo. 27In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od

tirih vetrov, od konca zemlje do konca neba.
27
Prilika o smokvi (Mt 24,32-36; Lk 21,29-33)

28
Od smokvinega drevesa pa se nauite priliko: Kadar postane
njegova veja e muevna in poganja liste, veste, da je poletje blizu.
29
Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, vdite, da je blizu, pred
vrati. 30Resnino, povem vam: Ta rod ne bo preel, dokler se vse to
ne zgodi. 31Nebo in zemlja bosta prela, moje besede pa ne bodo prele. 32Za tisti dan ali uro pa ne v nihe, ne angeli v nebesih ne Sin,
ampak samo Oe.
Poziv k ujenosti (Mt 24,42; 25,13-15; Lk 19,12-13)
33
Pazte in ujte, ker ne veste, kdaj je ta as! 34Tako bo kakor s lovekom, ki je zapustil svoj dom in el na potovanje. Svojim sluabnikom
je izroil oblast, vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je naroil, naj
uje. 35ujte torej, ker ne veste, kdaj pride hini gospodar zveer,
opolnoi, ob petelinjem petju ali ob zori , 36da vas, e pride nenadoma, ne najde speih. 37Kar pravim vam, pravim vsem: ujte!
IV. JEZUSOVO TRPLJENJE, SMRT IN VSTAJENJE
5 Mz 30,3-4
Neh 1,9
Ezk 37,9
Zah 2,10-17
28
Mt 21,19
29
Jak 5,9
Raz 3,20
31
Mt 5,18
Lk 16,17
32
Mt 24,36
Apd 1,7
1 Tes 5,1-2
33-34
Mt 24,42;
25,13-15
Ef 6,18
Kol 4,2
Lk 12,38-40;
19,12-13
35
Mr 6,48;
13,37 ;
14,25.30
Mt 14,25 ;
24,42
Lk 12,38.40
36
Rim 13,11
37
Mr 13,35
Zarota proti Jezusu (Mt 26,2-5; Lk 22,1-2)
Mt 24,42
1
Bilo je dva dni pred veliko nojo in praznikom nekvaenega
kruha. Vliki duhovniki in pismouki so iskali, kako bi ga z zvi- 14
jao prijeli in umorili. 2Govorili pa so: Samo na praznik ne, da ne bo 1
2 Mz 12,1-27
nemira med ljudstvom.
5 Mz 16,1-8
14
30 Ta izjava se ne nanaa nujno na doloen zgodovinski dogodek, npr. razruenje templja. Ve

judovskih rodov je tedaj ivelo v priakovanju
blinjega konca sveta. Jezus je govoril v skladu
s tem priakovanjem (prim. Mr 9,1) in se izraal v miselnih kategorijah prerokega in apokaliptinega gledanja na svet, ki ni poznalo jasnih
razlik med stopnjami zgodovinskega dogajanja.
32 Sin: samostojno obliko Sin, ki se nanaa na
Jezusa v razmerju do Oeta, najdemo pri sinoptikih samo v tej zvezi (pri Mt e v 11,27 =
Lk 10,22). Poveemo jo lahko z Jezusovim imenovanjem Boga z imenom Aba (Mr 14,36) in z
razlikovanjem med sluabniki in sinom v priliki
o ubijalskih viniarjih (Mr 12,6-7vzp.). Trditev o
mejah Jezusovega vdenja o tedaj tako pomembni zadevi je teko pripisati kranskemu obestvu, ki naj bi hotelo popraviti izjavo v vrstici 32.
e za apokaliptino judovstvo edino Bog doloa
as konca. V tej toki, pa tudi v drugih, Jezus jasno potrjuje pravice, ki gredo samo Bogu (prim.
Mr 10,18.27.40; Apd 1,7). 35 zveer, opolnoi, ob
petelinjem petju ali ob zori: te tiri none strae

so razdeljevale no, vsaka je trajala tri ure.
Mt 14,12;
26,17+
Lk 22,1-2
Jn 11,55;
13,1
14
1 veliko nojo ali pasho. eprav sta bila pasha in
praznik nekvaenega kruha (opresnikov) razlinega izvora, sta bila tako tesno povezana, da so ju
dejansko istili (prim. 5 Mz 16,1-8). Po jeruzalemski navadi so v templju darovali jagnjeta popoldne 14. dne prvega meseca (nisna), zadnji dan
pred polno luno, ki nastopi po spomladanskem
enakonoju. Jagnjeta so zauili zveer, po druinah ali v skupinah po deset ali dvajset oseb (2 Mz
12,1-14). Zveer 14. dne (po nae e pred veerom, ker se je dan tedaj zaenjal s sonnim zahodom) so morali ves kvas odstraniti iz hi in kvaenega kruha niso smeli jesti sedem dni (2 Mz
12,15-20). Izraelci so tedaj slavili osvoboditev iz
Egipta in podoivljali velika Boja dela v upanju
na mesijansko odreenje. To je bil najveji praznik v letu. Tako kot binkotni in otorski praznik
je v Jeruzalem privabljal tevilne romarje.
31.1.2011 10:24:22
150
3
Mt 21,17;
26,6
Lk 7,37
Jn 12,3
7
5 Mz 15,11
Mt 26,11
Jn 12,8
8
Jn 19,40
9
Mt 24,14;
26,13
Kol 1,5-6.23
10
Mr 14,10-11
Mt 26,2.47
Jn 6,71
Maziljenje v Betaniji (Mt 26,6-13; Jn 12,1-8)

3
Ko je bil v Betaniji, v hii Simona Gobavca, in je sedl pri mizi, je prila ena z alabastrno posodico dragocenega diavnega olja iz pristne
narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo. 4Nekateri pa so
bili nejevoljni in so govorili med seboj: em je bila ta potrata dragocenega olja? 5Saj bi se lahko to olje prodalo za ve kot tristo denarijev in dalo ubogim! In jezili so se nanjo. 6Jezus pa je rekel: Pustite
jo! Kaj ji delate teave? Dobro delo mi je storila. 7Uboge imate namre
vedno med seboj, in kadar hoete, jim lahko dobro storite, mene pa
nimate vedno. 8Kar je mogla, je storila: vnaprej mi je mazilila telo za
pogreb. 9Resnino, povem vam: Kjer koli po vsem svetu bo oznanjen
evangelij, se bo pripovedovalo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.
12
Mr 14,1
2 Mz 12
5 Mz 16,5
Mt 26,17
Lk 22,7
1 Kor 5,7
13
1 Sam
10,2-5
14
Lk 22,11
18
Ps 41,10
Judova izdaja (Mt 26,14-16; Lk 22,3-6)

10
Tedaj je Juda Ikarijot, eden izmed dvanajsterih, el k vlikim duhovnikom, da bi jim ga izdal. 11Ko so za to sliali, so se razveselili in
obljubili, da mu bodo dali denar. Iskal je torej, kako bi jim ga ob prilonosti izdal.
Priprava velikonone veerje (Mt 26,17-19; Lk 22,7-13)
12
Prvi dan nekvaenega kruha, ko so klali velikonono jagnje, so mu
rekli njegovi uenci: Kam hoe, da gremo in ti pripravimo, da bo
jedel velikonono jagnje? 13In poslal je dva izmed svojih uencev in
jima rekel: Pojdita v mesto in naproti vama bo priel lovek, ki bo
nosil vr vode. Pojdita za njim 14in tam, kjer bo vstopil, recita hinemu gospodarju: Uitelj pravi: Kje je prostor zame, kjer bi jedel velikonono jagnje s svojimi uenci? 15In pokazal vama bo v nadstropju
veliko sobo, pogrnjeno in pripravljeno; tam nam pripravita. 16Uenca sta odla. Prila sta v mesto in nala, kakor jima je povedal, in sta
pripravila velikonono veerjo.
Napoved Judove izdaje (Mt 26,20-25; Lk 22,14.21-23; Jn 13,21-30)
17
Ko se je zveerilo, je priel z dvanajsterimi. 18In ko so bili pri mizi in
jedli, je Jezus rekel: Resnino, povem vam: Eden izmed vas, tisti, ki z
menoj j, me bo izdal. 19Ualostili so se in mu zaeli drug za drugim
govoriti: Saj nisem jaz? 20On pa jim je rekel: Eden izmed dvanaj3 pristne narde: Mr, tako kot Jn 12,3, natanno jo bosta nala povsem pripravljeno. eprav sta
doloi kakovost diave: iz narde, izvleek diavne rastline iz Indije, in samo on omenja, da
ena stre posodico, da razlije obilneje in hitreje,
kretnja ganljive razsipnosti. 5 tristo denarijev:
toliko je v tristo dneh zasluil delavec na polju.
6 Dobro delo gl. op. k Mt 26,10. 12-16 Po Mt je
Jezus razkril svojo odloitev Jeruzalemanu, h
kateremu se je povabil; po Mr pa bo neko znamenje vodilo oba odbrana uenca v dvorano, ki
znamenje in priprava utegnila biti domenjena

vnaprej, njuna literarna predstavitev, ki se navdihuje pri 1 Sam 10,2-5, daje prizoru sij nadnaravnega poznanja prihodnosti. Omenimo tudi, da je
struktura epizode zelo podobna pripravi na mesijanski prihod v Jeruzalem (Mr 11,1-6). 12 velikonono jagnje db. pasho. 14 prostor ali prenoie, prostor za poitek.
31.1.2011 10:24:22
151
sterih, tisti, ki z menoj pomaka v skledo. 21Sin lovekov sicer odhaja,

kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu loveku, ki bo izdal Sina
lovekovega. Bolje bi bilo za tega loveka, da se ne bi bil rodil.
22
Mr 10,16
Mt 14,19
23
1 Kor 10,16
Postavitev evharistije (Mt 26,26-29; Lk 22,15-20; 1 Kor 11,23-25)

22
Medtem ko so jedli, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil, jim ga dal
in rekel: Vzemite, to je moje telo. 23Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim
ga dal in vsi so pili iz njega. 24In rekel jim je: To je moja kri zaveze, ki
se preliva za mnoge. 25Resnino, povem vam: Ne bom ve pil od sadu
vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Bojem kraljestvu.
Napoved Petrove zatajitve (Mt 26,30-35; Lk 22.31-34.57-62; Jn 13,36-38)
26
In ko so odpeli hvalnico, so odli proti Oljski gori. 27Jezus jim je rekel: Vsi se boste pohujali, kajti zapisano je:
Udaril bom pastirja
in ovce se bodo razkropile.
28
24
2 Mz 24,8
Jer 31,31-34
Zah 9,11
Heb 9,20
25
Iz 25,6
Mt 8,11+
Lk 13,29
26
Mr 11,1
Mt 21,1;
26,30
Lk 22,39
27
Mr 6,34
Zah 13,7
Mt 5,29;
26,56
28
29
Toda ko bom vstal, pojdem pred vami v Galilejo. Peter pa mu

je dejal: Tudi e se bodo vsi pohujali, jaz se ne bom. 30Jezus mu je
rekel: Resnino, povem ti: Danes, to no, preden bo petelin dvakrat
zapel, me bo trikrat zatajil. 31On pa je e bolj vneto govoril: Tudi
e bi moral umreti s teboj, te nikakor ne bom zatajil. Prav tako so
govorili tudi vsi drugi.
Mt 28,16
30
Mr 14,68.72
Mt 26,34
Jn 13,38
31
Jn 11,16
32
Jn 18,1
33
Na vrtu Getsemani (Mt 26,36-46; Lk 22,40-46)

32
Prili so na kraj z imenom Getsemani in rekel je svojim uencem:
Sdite tukaj, medtem ko bom molil! 33S seboj je vzel Petra, Jakoba
in Janeza. Zgrozil se je in zael trepetati. 34Rekel jim je: Moja dua je
alostna do smrti. Ostanite tukaj in ujte! 35In el je malo dalje, padel
na tla in molil, da bi la, e je mogoe, ta ura mimo njega. 36Govoril
je: Aba, Oe, tebi je vse mogoe! Vzemi ta kelih od mene, vendar ne,
kar jaz hoem, ampak kar ti! 37In priel je in jih nael, da spijo. Petru je rekel: Simon, spi? Nisi mogel eno uro uti? 38ujte in molte,
da ne pridete v skunjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.
21 kakor je o njem pisano: v SZ ni nobenega od- Tako bo postavljeno v usta kristjanov (Rim 8,15;
lomka, ki bi neposredno govoril o izdajstvu Sina
lovekovega. Mogoe je miljen Ps 41 (prim. Lk
22,22: kakor je doloeno), ki ga Jn 13,18 navezuje na Judovo izdajstvo. 26 hvalnico: miljeni so
Ps 115118, ki so jih zapeli v zahvalo na koncu
obeda. Ti psalmi so bili drugi del halla, skupine psalmov, ki se zaenjajo z vzklikom Aleluja
= Hvalite Gospoda! 35 ura: ura trpljenja. Isti pomen ima kelih v vrstici 36 (prim. Jn 12,27;
13,1; 17,1). To je ura uresniitve Bojega narta.
36 Aba: aramejsko ime, ki na Jezusovih ustnicah izraa Sinovo domanost z Oetom (prim.
Mt 11,25-26vzp.; Jn 3,35; 5,19-20; 8,28-29 itd.).
Mr 5,37+;
9,2
Mt 17,1
34
Jon 4,9(LXX)
Ps 42,6.12;
43,5
Mt 26,38
Jn 12,27
35
Mr 14,41
Mt 26,45
Jn 12,27;
13,1;
17,1
36
Mt 26,39
Jn 5,30;
6,38
Rim 8,15
Gal 4,6
Gal 4,6), ki jih Duh (Rim 5,5+) napravlja za Boje otroke (Mt 6,9; 17,25+; Lk 11,2 itd.). 38 meso:
nasprotja duh-meso tu ne gre razumeti v Pavlo- 38
vem (zlasti naravni lovek v nasprotju z Bojim Mt 6,13;
duhom) ali grkem pomenu (telo v nasprotju do 26,41
duha), temve v pomenu, kakor ga razumejo ne- Rim 7,5+
kateri tedanji judovski spisi: Bog je dal loveku
duha, ki je naravnan k dobremu, vendar je lovek hkrati v celoti meso, kolikor je pod oblastjo
greha. lovek ni razdeljen v dva dela, od katerih
je eden dober in drugi slab, ampak je v svoji celotnosti razpet med dve sili.
31.1.2011 10:24:22
152
40
Mr 9,6
Lk 9,32
41
Mr 14,35
Jn 2,4;
7,30;
13,1;
17,1
42
Jn 14,31
43
Mt 10,4
45
Mr 9,5
Mt 23,7
Lk 15,20
47
Jn 7,30.44;
18,10.26
49
Mr 12,35
Lk 19,47;
21,37
50
Mr 14,27
Zah 13,7
Jn 16,32
52
Am 2,16
39
Spet je odel in molil z istimi besedami. 40Spet se je vrnil in jih nael, da spijo. Njihove oi so bile preutrujene in niso vedeli, kaj bi mu
odgovorili. 41Priel je tretji in jim rekel: e vedno spite in poivate?
Dovolj je! Ura je prila. Glejte, Sin lovekov bo izroen v roke grenikov. 42Vstanite, pojdimo! Glejte, moj izdajalec se je priblial.
Jezusa primejo (Mt 26,47-56; Lk 22,47-53; Jn 18,2-11)

43
In takoj, ko je e govoril, je priel Juda, eden izmed dvanajsterih, in
z njim mnoica ljudi z mei in koli, od vlikih duhovnikov, pismoukov in starein. 44Njegov izdajalec jim je dal znamenje in rekel: Kogar bom poljubil, tisti je. Zgrabite ga in ga varno odpeljite. 45Ko je
priel, je takoj stopil k njemu, rekel: Rabi! in ga poljubil. 46Oni pa
so iztegnili roke po njem in ga zgrabili. 47Eden izmed tistih, ki so stali
zraven, je izdrl me, udaril po sluabniku vlikega duhovnika in mu
odsekal uho.
48
Jezus je spregovoril in jim rekel: Kakor nad razbojnika ste prili
z mei in koli, da bi me prijeli. 49Dan na dan sem uil pri vas v templju in me niste prijeli. Toda naj se izpolnijo Pisma. 50In vsi so ga
zapustili in zbeali. 51Za njim pa je el neki mladeni, ogrnjen zgolj s
platnom. Zgrabili so ga, 52on pa je platno pustil in gol pobegnil.
54
Mr 14,67-68
Mt 26,3
Jn 18,1516.18
55
Mt 5,22
58
Mr 15,29
Mt 26,61
Jn 2,19
Apd 6,14
2 Kor 5,1
61
Iz 50,6-8;
53,7
Mt 14,33
Rim 1,25
1 Pt 1,3
62
Mr 13,26+
Ps 100,1
Dan 7,13
Mt 8,20+
Jezus pred vlikim zborom (Mt 26,57-68; Lk 22,54.63-71)

53
Jezusa so odvedli k vlikemu duhovniku. In zbrali so se vsi vliki
duhovniki, stareine in pismouki. 54Peter pa je el od dale za njim
noter na dvorie vlikega duhovnika. Sedl je s sluabniki in se grel
pri ognju. 55Vliki duhovniki in ves vliki zbor so iskali prievanje
zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, vendar ga niso nali. 56Veliko jih je
namre zoper njega po krivem prialo, toda njihova prievanja se
niso ujemala. 57Nekaj pa jih je nastopilo in takole lanivo prialo zoper njega in govorilo: 58Mi smo ga sliali, ko je rekel: Jaz bom podrl
ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh zgradil drugega,
ki ne bo narejen z rokami. 59A tudi v tem se njihovo prievanje ni
ujemalo.
60
Tedaj je vliki duhovnik stopil v sredo, vpraal Jezusa in rekel:
Ni ne odgovori na to, kar tile priajo zoper tebe? 61On pa je molal
in ni ni odgovoril. Vliki duhovnik ga je znova vpraal in mu rekel:
Si ti Kristus, Sin Slavljenega? 62Jezus pa mu je rekel: Jaz sem.
52 gol pobegnil: podrobnost, ki je lastna Mr. Ve- 61 Sin Slavljenega: doloilo, ki nadomea ime
liko razlagalcev je v tem mladeniu videlo evangelista samega. Spet drugi menijo, da gre za
knjievno, simbolino podobo zvestega uenca,
ki skua iti za Uiteljem tudi v asu teke preizkunje, ali pa za namig na Am 2,16, ki opisuje
beg junakov ob eshatoloki bitki. 60 Ni zoper tebe: kakor v Mt 26,62, prevajajo tudi: Ni ne
odgovori na to, kar ti ljudje priajo zoper tebe?
Jahve, ki so se ga Judje ogibali izgovarjati. Prav

tako Mo v vrstici 62. 62 Jaz sem: ta izjava je
ista kot starozavezno razodetje Boga (2 Mz 3,14).
Po Mr Jezus prizna, da je Mesija in Boji Sin, kakor to napove e zaetek knjige (1,1). Po Mt 26,64
in Lk 22,67 pa se Jezus izrazi zadrano in prepusti sogovornikom, da sami poiejo odgovor.
31.1.2011 10:24:22
In videli boste Sina lovekovega

sedeti na desnici Moi
in priti z oblaki neba.
63
Tedaj je vliki duhovnik pretrgal svoja oblaila in rekel: Kaj potrebujemo e pri? 64Sliali ste bogokletje. Kaj se vam zdi? In ti so ga
vsi obsodili, da zaslui smrt.
65
Nekateri so zaeli pljuvati vanj, mu zakrivati obraz, ga toli s
pestmi in govoriti: Prerokuj! Tudi sluabniki so ga priakali z udarci.
Peter zataji Jezusa (Mt 26,69-75; Lk 22,55-62; Jn 18,15-18.25-27)
66
Ko je bil Peter spodaj na dvoriu, je prila ena izmed dekel vlikega duhovnika. 67Ko je zagledala Petra, da se greje, se je ozrla vanj in
rekla: Tudi ti si bil s tem Nazareanom, Jezusom. 68On pa je tajil in
je rekel: Ne vem in ne razumem, kaj pravi. Nato je odel ven proti
preddverju in petelin je zapel. 69Ko ga je dekla zagledala, je spet zaela
govoriti okoli stojeim: Ta je izmed njih. 70On pa je spet tajil. Kmalu
nato so ti, ki so stali zraven, Petru spet rekli: Res si izmed njih, saj si
vendar Galilejec. 71On pa se je zael zaklinjati in prisegati: Ne poznam tega loveka, o katerem govorite. 72In takoj je petelin drugi zapel in Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: Preden bo
petelin dvakrat zapel, me bo trikrat zatajil. In planil je v jok.
Jezus pred Pilatom (Mt 27,1-2.11-26; Lk 22,66; 23,1-5.13-25;
153
63
1 Mz 37,30
4 Mz 14,6
Est 4,1
Mt 26,65
Apd 14,14
64
3 Mz 24,16
Mt 9,3
Jn 19,7
65
Mr 10,34;
15,19
Iz 50,6
Est 7,8
Mt 26,67-68;
27,30
Lk 22,64
66
Mr 14,54
67
Mr 1,24
Mt 2,23+
Apd 4,13
68
Mt 2,23+
70
Mr 14,68
Mt 26,73
Lk 22,59
71
Apd
23,12.14.21
72
Mr 14,30.68
Jn 18,2819,1.4-16)
1
Takoj zjutraj so vliki duhovniki sklicali posvet s stareinami
15 in pismouki, torej ves vliki zbor. Jezusa so zvezali, ga odpeljali 15

1
in izroili Pilatu. Pilat ga je vpraal: Si ti judovski kralj? On pa mu

je odgovoril in rekel: Ti pravi. 3Vliki duhovniki so ga obtoevali
veliko rei. 4Pilat pa ga je znova vpraal in rekel: Ni ne odgovarja?
Poglej, koliko rei te obtoujejo. 5Jezus pa ni ni ve odgovoril, tako
da se je Pilat udil.
6
Ob prazniku pa jim je navadno izpustil enega jetnika, za katerega so prosili. 7Bil pa je nekdo z imenom Baraba; bil je zaprt z uporniki, ki so ob uporu zagreili umor. 8Mnoica je tedaj prila in zaela
Mt 5,22;
26,57+;
27,1
Lk 22,66
2
Mt 2,2;
21,5
5
Iz 53,7
Mt 27,12
Lk 23,9
Jn 19,9
Apd 8,32
7
65 pljuvati v obraz D (codex Bezae), Vetus La- dnima pripovedma, ki prihajata iz drugih izrotina (a f), cezarejsko besedilo, Peita; pljuvati
vanj in mu zakrivati oblije z zagrinjalom veina rkp., z uskladitvijo z Lk 22,64. Dodatek: kdo
te je udaril? rkp. drugotne vrednosti, uskladitev
z Mt 26,68 in Lk 22,64. Prizor osvetljuje zasramovanje preroka, ki ga napoveduje Iz 50,6. Pravi
prerok uresniuje svoje poslanstvo ob zagrizenem nasprotovanju lastnega ljudstva. 68 odel
ven petelin je zapel: to prvo petelinje petje, ki
ne pretrese Petra, in lani izhod, ki ga spremlja,
sta udna in dajeta slutiti prvotno pripoved, ki je
obsegala samo zatajitev, s petelinjim petjem in
izhodom. Njeno povezovanje z dvema vzpore-
Lk 23,19-25
il, je pripeljalo do tradicionalnega tevila treh

zatajitev (14,30vzp.72vzp., prim. Jn 13,38; 21,1517). Kombiniranje besedil, opazno pri Mr, je bilo
omiljeno pri Mt in Lk, ki sta izpustila prvo petelinje petje ter ublaila (ali izloila, Lk) prvi lani
izhod; ta ostaja domneven zaradi loitve, pri Jn,
prve zatajitve (18,17) od dveh nadaljnjih (18,2527). 72 planil je v jok ali zlomil se je ter jokal ali
br je el ven in jokal.
15
2 Ti pravi gl. op. k Mt 27,11. 8 prila ali prila
gor: ta omemba predpostavlja, da je bil pretorij
31.1.2011 10:24:22
154
11
prositi za tisto, kar jim je vselej storil. 9Pilat jim je odgovoril in rekel:
Hoete, da vam izpustim judovskega kralja? 10Vedel je namre, da
so ga vliki duhovniki izdali iz zavisti. 11Vliki duhovniki pa so nahujskali mnoico, naj jim raje izpusti Baraba. 12Pilat jim je znova odgovoril in rekel: Kaj torej hoete, da storim z njim, ki ga imenujete
judovski kralj? 13In oni so spet zavpili: Kriaj ga! 14Pilat jim je rekel:
Kaj je vendar hudega storil? Oni pa so e bolj zavpili: Kriaj ga!
15
Pilat je hotel mnoici ustrei in jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal
biati in ga izroil, da bi bil krian.
Apd 3,14
15
Mt 27,26
Apd 5,40
16
Mt 26,3;
27,27
Apd 10,1
18
Mt 2,2
19
Mih 4,14
21
Mr 15,21
Mt 27,32
Lk 23,26
Rim 16,13
22
Lk 23,33
Jn 19,17
Heb 13,12
23
Ps 69,22
Prg 31,6sl.
Mt 27,34
24
Ps 22,19
Jn 19,24
25
Mr 15,33
Mt 27,45
26
Mt 27,37
Kronanje s trnjem (Mt 27,27-31; Jn 19,1-3)

16
Vojaki so ga odpeljali na dvorie palae, to je pretorija, in sklicali
vso eto. 17Ogrnili so ga v krlat, spletli trnovo krono in mu jo nadeli.
18
Zaeli so ga pozdravljati: Pozdravljen, judovski kralj! 19Tepli so ga
po glavi s trsom, pljuvali vanj, poklekovali pred njim in se mu priklanjali do tal. 20Ko so ga nehali zasmehovati, so mu slekli krlat in ga
oblekli v njegova oblaila.
Kriev pot (Mt 27,32-33; Lk 23,26; Jn 19,17)
In peljali so ga ven, da bi ga kriali. 21Prisilili so nekega mimoidoega, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega oeta, ki je prihajal s polja, da je nesel njegov kri. 22Pripeljali so ga na kraj Golgoto,
kar v prevodu pomeni Kraj lobanje.
27
Mr 10,37;
14,48
Iz 53,12
Lk 22,37
28
Mt 27,39-44
Lk 23,35-37
29
Mr 14,58
Job 16,4
Ps 22,8;
109,25
al 2,15
Mt 27,39
Jn 2,19
Apd 6,14
Krianje (Mt 27,34-38; Lk 23,33-34; Jn 19,18-24)

23
Dajali so mu vina, pomeanega z miro, vendar ga ni vzel. 24In kriali
so ga in si razdelili njegova oblaila, tako da so rebali zanje, kaj naj
bi kdo vzel. 25Bil je tretja ura, ko so ga kriali. 26Napis o njegovi krivdi se je glasil: Judovski kralj. 27In z njim so kriali dva razbojnika,
enega na njegovi desnici in enega na njegovi levici. [28]
Jezusa na kriu zasmehujejo in sramotijo (Mt 27,39-44; Lk 23,35-37)
29
Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga sramotili, zmajevali z glavo in
govorili: No, ti, ki podira tempelj in ga v treh dneh zgradi, 30rei
na dvignjenem kraju, kar se bolje ujema z zahodnim griem, kjer je bila stara palaa Heroda
Vlikega. 9 Pri Mr pride mnoica pred pretorij,
da bi prosila za pomilostitev nekega zapornika, ne da bi pomislila na Jezusov primer. Pilat
je tisti, ki izkoristi to pronjo in predlaga pomilostitev Jezusa, da bi se tako izvlekel iz zadrege;
toda njegovo namero izigrajo vliki duhovniki,
ki se raji potegnejo za Baraba. Mt 27,17 je izgubil te odtenke in pripisal Pilatu nerodnost,
da je sam predlagal izbiro med Barabom in Jezusom. 12 hoete ... ki ga imenujete: te besede
manjkajo v tevilnih rokopisih; prevod razliice bi se glasil: Kaj naj torej storim z judovskim kraljem? 13 Kriaj ga: krianje, smrtna
kazen, ki so jo zaeli izvajati Perzijci in prevzeli

Kartaani, je pri Rimljanih postala najkruteje
in najsramotneje kaznovanje roparjev, morilcev, izdajalcev in upornikov. Rimskim dravljanom je bilo prizaneseno z njo. 15 biati: po
rimskem obiaju so pred krianjem obsojence
biali (prim. Mt 27,26). 21 Aleksandrovega in
Rufovega oeta: Aleksander in Ruf sta bila nedvomno znana rimski skupnosti, kjer je Marko
pisal svoj evangelij (prim. Rim 16,13). 25 tretja
ura: ob devetih dopoldne, ali ire: as med deveto uro in opoldnevom. 26 se je glasil db. je bil
napisan. 28 Dodatek: Tako se je izpolnilo Sveto
pismo, ki pravi: In bil je pritet med prestopnike
(Iz 53,12). Prim. Lk 22,37.
31.1.2011 10:24:23
155
samega sebe in stopi s kria. 31Podobno so ga med seboj zasmehovali tudi vliki duhovniki s pismouki in so govorili: Druge je reil,
samega sebe pa ne more reiti. 32Kristus, Izraelov kralj, naj stopi zdaj
s kria, da bomo videli in verovali. Tudi ona dva, ki sta bila skupaj z
njim kriana, sta ga sramotila.
32
Jezusova smrt (Mt 27,45-54; Lk 23,44-47; Jn 19,28-30)

33
Ko je prila esta ura, se je stemnilo po vsej zemlji do devete ure.
34
Ob deveti uri je Jezus zaklical z monim glasom: Elo, Elo, lem
sabahtni?, kar v prevodu pomeni: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me
zapustil? 35Ko so nekateri, ki so stali zraven, to sliali, so govorili:
Glejte, Elija klie! 36Nekdo je pritekel in napojil gobo s kisom, jo
nataknil na trs, mu dajal piti in govoril: Pustite, poglejmo, ali bo priel Elija, da ga sname. 37Jezus pa je zaklical z monim glasom in izdihnil. 38In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do
tal. 39Ko je stotnik, ki mu je stal nasproti, videl, da je tako izdihnil, je
rekel: Resnino, ta lovek je bil Boji Sin.
Pobone ene na Kalvariji (Mt 27,55-56; Lk 23,49; Jn 19,25)
40
Bilo pa je tudi nekaj en, ki so gledale od dale; med njimi tudi
Marija Magdalena, Marija, mati Jakoba mlajega in Jozja, in Salma,
41
ki so hodile za njim, ko je bil v Galileji, in mu stregle, in e veliko
drugih, ki so prile z njim v Jeruzalem.
Jezusov pogreb (Mt 27,57-61; Lk 23,50-56; Jn 19,38-42)
42
Ko se je e zveerilo in ker je bil dan pripravljanja, to je dan pred
soboto, 43je Joef iz Arimateje, ugleden lan vlikega zbora, ki je tudi
sam priakoval Boje kraljestvo, pogumno stopil k Pilatu in prosil za
Jezusovo telo. 44Pilat se je zaudil, da je e mrtev. Poklical je k sebi stotnika in ga vpraal, ali je e dolgo, odkar je umrl. 45Ko je od stotnika to
izvedel, je truplo podaril Joefu. 46In kupil je platno, Jezusa snel, zavil
v platno in ga poloil v grob, ki je bil vsekan v skalo. Nato je zavalil
kamen k vhodu v grob. 47Marija Magdalena in Marija Jozjeva pa sta
opazovali, kam je bil poloen.
Lk 23,39-43
Jn 6,30
34
Mr 15,25
Ps 22,2
Mt 27,45-46
Lk 23,44
35
Mr 9,11-13
Mt 11,14
36
Ps 69,22
Mt 27,34
Lk 23,36
37
Mt 27,50
Lk 23,46
Jn 19,30
39
Mr 15,45
Mt 4,3+;
27,54
Lk 23,47
Jn 1,49
Apd 9,20
40
Mr 6,3;
15,40-41;
16,1
Mt 27,55-56
Jn 19,25
41
Mt 27,55
Lk 23,49
42
Mt 27,62+
45
Mr 15,39
46
Apd 13,29
47
Mr 15,40;
16,1
Mt 27,56
34 Elo, Elo: aramejska oblika, Elah, transkri- groba (16,1-8). Stotnikova izpoved vere vkljuubirana Elo, morda pod vplivom hebrejskega
Elohm. Oblika El, ki jo navaja Mt, je hebrejska;
je oblika izvirnega besedila psalma in bolje razlaga besedno igro vojakov. Opozoriti velja, kako
skrajno trezen je evangelij vprio Jezusove smrti:
kriali so ga (v. 25), Jezus je zaklical (v. 34) in
izdihnil (v. 37). 38 Gl. op. k Mt 27,51. 39 Boji
Sin: Lk polaga v stotnikova usta besede: Zares,
ta lovek je bil pravien (23,47). V Mr 15,39 je
torej videl namig na besedilo Mdr 2,18: e je
pravini res Boji sin, se bo Bog zanj zavzel in ga
reil iz roke nasprotnikov. To je zakrita napoved
vstajenja, ki bo potrjena z odkritjem praznega
je, kar je razglasil nebeki glas ob Kristusovem

krstu (1,11+; prim. 1,1+). 40 Salma: verjetno
ista, ki jo Mt 27,56 imenuje mater Zebedejevih
sinov. 43 vlikega zbora tj. sinedrija. Rimljani se
niso menili za pokop obsojencev. Judovska postava pa je, nasprotno, velevala, da je mrtvega kaznjenca treba pokopati pred sonnim zahodom
(5 Mz 21,22-23). Tudi Apd 13,29 Jezusov pokop
pripisujejo Judom. Markovo poroilo daje slutiti,
da se je mudilo, ker sta se bliala no in zaetek
sobote (v. 42). 44 ali je e dolgo, odkar je umrl
razl.: ali je e umrl.
31.1.2011 10:24:23
156
16 Prazen grob. Angelovo oznanilo (Mt 28,1-8; Lk 24,1-10; Jn 20,1-10)

1
1
Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija Jakobova in
Mr 15,47
Salma kupile diav, da bi ga le mazilit. 2Prvi dan tedna so le
Lk 23,56;
24,10
h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzlo.
Jn 19,40
3
3
Med seboj so govorile: Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v
Mr 15,46;
4
grob?
Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; bil je na16,4
5
Mt 27,60 mre zelo velik. Stopile so v grob in zagledale mladenia, ki je sedl
Jn 11,38-39
na desni strani, ogrnjen z belim oblailom, in so se zgrozile. 6On pa
5
Mr 9,3.15 jim je rekel: Ne bojte se! Jezusa iete, Nazareana, krianega. Vstal
Jn 20,11-12
je. Ni ga tukaj. Glejte, kraj, kamor so ga poloili. 7Toda pojdite in poApd 1,10
Raz 7,9.13 vejte njegovim uencem in Petru: Pred vami pojde v Galilejo; tam ga
6
boste videli, kakor vam je rekel. 8Stopile so ven in zbeale od groba.
Mr 1,24;
9,15 Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso ni povedale, kajti
Joz 1,9
bale so se.
Iz 41,10
16
Mt 2,23+;
28,6
Lk 24,6
Apd 3,15
Raz 1,17
7
Mr 14,28
Mt 26,32;
28,10+
Prikazovanja vstalega Jezusa

9
Ko je Jezus vstal, zgodaj prvi dan tedna, se je najprej prikazal Mariji Magdaleni, iz katere je izgnal sedem hudih duhov. 10Ta je la in to
sporoila tistim, ki so bili prej z njim in so alovali ter jokali. 11Ko so
ti sliali, da ivi in da ga je ona videla, niso verjeli.
12
Nato se je v drugi podobi prikazal dvema izmed njih med potjo,
Mr 9,6
1 Kor 2,3
9
Mt 27,56
Lk 8,2
Jn 20,11-18
16
le mazilit: ta cilj poti en pri Mr, ki mu sledi

Lk, je manj verjeten kakor poboen obisk, ki
10 ga nakazujeta Mt 28,1 in Jn 20,1. Karkoli je e
Lk 24,9-11 bilo s strao ob grobu, ki jo omenja samo Mt, bi
Jn 20,18 bilo malo naravno odpirati grob, potem ko je bil
11 Jezus pokopan e dan in pol, in nart maziljeMr 16,13-14 nja njegovega telesa se slabo ujema s tem, kar
1 Mz 45,26 Jn 19,39sl. pove o skrbnosti Joefa iz Arimateje
Mt 8,10+; in Nikodema. Vendar Mt 26,12vzp. in Jn 12,7 po
28,17 svoje priata, da je nain Jezusovega pokopa zelo
Lk 24,11.41 zaposloval prvo skupnost in so ga razlagali na
Jn 20,25 razline naine. 2 ko je sonce vzlo razl.: ko je
12 sonce vzhajalo. 8 nikomur niso ni povedale:
Mr 16,14 po Mt 28,8; Lk 24,10.22sl.; Jn 20,18 so vendarle
Lk 24,13-35 govorile. e si ne predstavljamo, da je Marko
Jn 21.14 sam to povedal v nadaljevanju svojega evangelija, ki naj bi bil za nas izgubljen (prim. naslednjo op.), moramo domnevati, da se je odloil
molati o tem dejstvu in ne dodati pripovedi o
prikazanjih, za katero je sklenil, da je ne bo prikljuil svojemu evangeliju. 9-20 Ta dalji Markov konec je sestavni del navdihnjenega Svetega
pisma; velja za kanoninega. To ne pomeni nujno, da ga je spisal Marko. Dejansko je njegova
pripadnost redakciji drugega evangelija postavljena pod vpraaj. Teave izhajajo najprej iz
rokopisnega izroila. Ve rokopisov, med njimi
Vatikanski in Sinajski, izpua sedanji konec.
Namesto obiajnega konca neki rokopis ponuja
kraji konec, ki nadaljuje vrstico 8: Vse, kar je
bilo naroeno, so na kratko sporoile tistim, ki
so bili okrog Petra. Nato je tudi Jezus sam poslal
po njih od vzhoda do zahoda sveto in neminlji-
1 Ko je minila sobota tj. po sonnem zahodu. vo oznanilo o venem odreenju. tirje rokopisi,
nadalje, imajo dva konca, kratkega in dolgega.
Konno, eden izmed rokopisov, ki podajajo dolgi
konec, vstavi med vrsticama 14 in 15 naslednji
kos: Ti so se zagovarjali: Ta vek/svet nepostavnosti in nevere je pod oblastjo Satana, ki ne dovoli, da bi to, kar je pod jarmom neistih duhov,
dojelo Bojo resnico in oblast; zato e razodeni
svojo pravinost. Tako so rekli Kristusu, Kristus
pa jim je odgovoril: tevilo let Satanove oblasti
se je izteklo, toda bliajo se druge grozote. Jaz pa
sem bil izroen smrti za tiste, ki so greili, da bi
se spreobrnili k resnici in ne bi ve greili, da bi
bili deleni slave pravinosti, duhovne in neminljive slave, ki je v nebesih. Patristino izroilo
prav tako priuje za neko nihanje. Dodajmo,
da je med vrsticama 8 in 9 v pripovedi prekinitev
kontinuitete. Sicer pa je teko priznati, da se je
drugi evangelij v svoji prvi redakciji nenadoma
ustavil v vrstici 8. Od tod domneva, da je prvotni
konec izginil iz nam neznanega vzroka. Sedanji
konec je bil sestavljen, da se je zapolnila vrzel.
Predstavlja se kot povzetek prikazovanj vstalega Kristusa, njegova redakcija pa je obutno
razlina od obiajnega Markovega naina, ki je
konkreten in slikovit. Vendar sta sedanji konec
e v 2. stoletju poznala Tacijan in sveti Irenej
in je bil sestavni del velikanske veine grkih in
drugih rokopisov. e ne moremo dokazati, da je
bil njegov avtor Marko, vendarle, kot tudi Swete, pomeni pristno relikvijo prvega kranskega
rodu. 9 Jezus dodano.
31.1.2011 10:24:23
157
ko sta la na deelo. 13Tudi ta dva sta odla in to sporoila drugim, pa

tudi njima niso verjeli.
14
Pozneje se je prikazal enajsterim, ko so bili pri mizi. Grajal je
njihovo nevero in trdosrnost, ker niso verjeli tistim, ki so ga videli
vstalega. 15Rekel jim je: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij
vsemu stvarstvu! 16Kdor bo veroval in bo kren, bo zvelian, kdor pa
ne bo veroval, bo obsojen. 17Tiste pa, ki bodo verovali, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali hude duhove, govorili nove jezike, 18z rokami dvigali kae, in e bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo kodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.
19
Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je
sdel na Bojo desnico. 20Oni pa so li in povsod oznanjali in Gospod
je deloval z njimi ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.
14
Mr 16,1112.13
Mt 28,17
Lk 24,36-49
Jn 20,19-23
15
Mr 13,10
Mt 28,18-20
Kol 1,23
17
Mt 10,1vzp.
Apd 1,8+
18
Lk 9,51;
10,19
Apd 28,3-6
1 Tim 4,14+
19
Lk 22,69;
24,50-53
Jn 6,62;
20,17
Apd 1,3-14;
2,33+;
7,55
16 Prvi kristjani so bili prepriani, da se bo zve- ni mogoe biti Bogu ve (Heb 11,6). 18 dvigali
lial samo tisti, ki bo veroval in bo kren; kdor
pa ne bo veroval, bo obsojen. Pomembno je, da
pri obsodbi krst sploh ni omenjen, kar pomeni,
da se je mogoe zveliati tudi brez njega, samo
e ima lovek vero. To pa ne pomeni, da krst za
zvelianje ni potreben, ampak da se lovek, ki
veruje, pa se ni mogel dati krstiti, lahko zvelia,
kajti samo za vero je izrecno reeno, da brez nje
kae strupenega izpili: eprav se je napoved o

prijemanju ka uresniila na apostolu Pavlu, ko
je na Malti kuril draje (Apd 28,3sl.), jo je treba
razumeti v smislu Izaijeve prerokbe (11,8) in Jezusovega zagotovila (Lk 10,19), da kristjanu, ki
bo ves zakoreninjen v evangeljski resnici, nobena strupena re ne bo kodila.
31.1.2011 10:24:23

Evangelij Po Marku

Загружено:

Сведения о документе

Авторское право

Доступные форматы

Поделиться этим документом

Поделиться или встроить документ

Параметры публикации

Этот документ был вам полезен?

Это неприемлемый материал?

Авторское право:

Доступные форматы

Evangelij Po Marku

Загружено:

Авторское право:

Доступные форматы

EVANGELIJ PO MARKU 1,10

Glej, poiljam svojega glasnika pred tvojim oblijem,

sti (Jdt 12,7; Sir 34,25; Mr 7,4; Heb 6,2; 9,10). V

sveto pismo.indb 121

EVANGELIJ PO MARKU 1,11

besa, ki se odpirajo, in Duha, ki se je spual nadenj kakor golob. 11In

Skuanje v puavi (Mt 4,1-11; Lk 4,1-13)

II. JEZUSOVO DELOVANJE V GALILEJI

sveto pismo.indb 122

Jezus v Kafarnumu ui in ozdravi obsedenega (Lk 4,31-37)

(1 Kor 15,23+), njegovega razodetja (1 Kor 1,7+)

EVANGELIJ PO MARKU 1,38

Jezus ozdravi Simonovo tao (Mt 8,14-15; Lk 4,38-39)

sveto pismo.indb 123

li razl.: Ko je priel. 34 ni pa pustil govoriti: 38

EVANGELIJ PO MARKU 1,39

za to sem priel. 39In prihajal je v njihove shodnice po vsej Galileji,

Ozdravljenje gobavca (Mt 8,2-4; Lk 5,12-16)

Ozdravljenje hromega (Mt 9,1-8; Lk 5,17-26)

sveto pismo.indb 124

ni sta morda sledova starejega stanja izroila.

dravljenje pozneje povee z njegovo vero (5,34;

EVANGELIJ PO MARKU 2,26

Jezus poklie Levija (Mt 9,9; Lk 5,27-28)

Obed z greniki (Mt 9,10-13; Lk 5,29-32)

sveto pismo.indb 125

pustoiti polje, zato da bi ga prekali. Ta nova

EVANGELIJ PO MARKU 2,27

Nato jim je govoril: Sobota je ustvarjena zaradi loveka in ne

Ozdravljenje moa s suho roko (Mt 12,9-14; Lk 6,6-11)

Mnoica gre za Jezusom (Mt 12,15-16)

sveto pismo.indb 126

EVANGELIJ PO MARKU 4,4

Jezusovi sorodniki so v skrbeh zanj

Obtobe pismoukov (Mt 12,24-32; Lk 11,15-23)

Jezusovi pravi sorodniki (Mt 12,46-50; Lk 8,19-21)

sveto pismo.indb 127

22 Beelzebla gl. op. k Mt 12,24. 28-30 Pripi-

sovati zlemu duhu, kar je delo Svetega Duha,

1-34 Ta niz prilik, ki jih Mr daje kot znailen 1

primer Jezusovega nauka, osvetljuje razliko med 2,13

EVANGELIJ PO MARKU 4,5

in ga pozobale. 5Drugo je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko

Zakaj govori Jezus v prilikah (Mt 13,10-15; Lk 8,9-10)

da gledajo, gledajo, pa ne vidijo,

Razlaga prilike o sejalcu (Mt 13,18-23; Lk 8,11-15)

gne) izraa svetopisemsko namernost: ne gre

sveto pismo.indb 128

14,33 z Mr 6,51-51 in Mt 13,51 (prim. Jn 14,26+).

21-25 Mr, in za njim Lk, je tukaj zbral tiri

EVANGELIJ PO MARKU 5,2

Prilika o rastoem itu

Prilika o gorinem zrnu (Mt 13,31-32; Lk 13,18-19)

Jezus pomiri vihar (Mt 8,18.23-27; Lk 8,22-25)

Obsedenec v Graki deeli (Mt 8,28-34; Lk 8,26-39)

sveto pismo.indb 129

29 Boje kraljestvo nosi v sebi poelo razvoja, skri-

to mo, ki ga bo pripeljala do popolne dovritve.

1 Grako deelo razl.: Gadrsko, Grgeko.

EVANGELIJ PO MARKU 5,3

duhom. 3Prebival je v grobovih in nihe ga ni mogel ve zvezati niti

Ko se je Jezus prepeljal s olnom spet na drugo stran, se je zbrala pri

sveto pismo.indb 130

doloeno politino neodvisnost. Prebivalci v njih