Академический Документы
Профессиональный Документы
Культура Документы
1. VOVED
2. [TO E MOTIVACIJA?
3. MOTIVACIJATA I VIE
4. FAKTORI NA MOTIVACIJA
10. ZAKLU^OK
Sekoj ima potreba da gi motivira drugite, i site nie toa i go pravime bez razlika dali sme
svesni za toa ili ne. Duri i bebiwata gi motiviraat roditelite koga prestanuvaat da pla~at koga }
e gi pregranat. Roditelite postojano gi motiviraat decata naporno da u~at. Jas gi motiviram
slu`benicite vo banka so toa {to }e im se nasmevnam.
[to e motivacija?
2
Motivacijata pretstavuva proces vo koj odnesuvaweto e pottiknato, aktivirano i
kanalizirano kon ostvaruvawe na celite.
Motivite se organski i psiholo{ki ~initeli koi go pokrenuvaat ili usmeruvaat
odnesuvaweto na lu|eto, i toa kako negovite postapki taka i negovoto zapazuvawe,
u~ewe i mislewe.
Prednosti:
Pozitivnata motivaciona filozofija i praksa treba da ja podobri produktivnosta,
kvalitetot i uslugata. Motivacijata im pomaga na lu|eto vo:
dostignuvawe na celi
sozdavawe na podobra perspektiva
sozdavawe na mo} za promeni
gradewe na samopo~ituvawe i sposobnost
uspeh vo sopstveniot razvoj i pomagawe na drugite vo nivniot.
Nedostatoci:
3
Ne postojat realni nedostatoci na uspe{no motivirani vraboteni, no ima mnogu barieri
za da se postigne toa.
Barieri mo`e da bidat: nesovesni i otsutni menaxeri, neadekvatni zgradi, nesoodvetna
oprema za rabota, razli~ni interesi vo rabotata i sli~no. Na primer:
“Ne né pla}aat ekstra za prekuvremenata rabota.”
“Sekoga{ ova go rabotime na ist na~in.”
“Na{ite pretpostaveni nemaat uvid vo ona {to nie go rabotime.”
“Ova go nema vo mojota rabotna biografija.”
“]e rabotam kolku e mo`no pomalku, no bez da me otpu{tat.”
Faktori na motivacija
4
Spored eden Marketing direktor, ova se faktorite na koi treba da se obrne vnimanieto so
cel da se pottikne moralot na vrabotenite.
No, {to e toa moral? Moralot e stav na zadovolstvo so sakan kontinuitet i spremnost da se
bori za celite na opredelena grupa ili organizacija. Moralot e merka na zadovolstvo na
rabotnikot koja proizleguva od negovite obidi da se zadovolat potrebite. Moralot e merka i
indikator na stepenot so koj rabotnicite go dobivaat ona {to go sakaat od rabotata. Ili, mnogu
pova`no, moralot e merka za nivnata doverba deka vo idnina }e go dobivaat ona {to go sakaat
od rabotata.
5
dene{nite barawa i potrebi na vrabotenite se daleku posofisticirani od onie vo
minatoto. Vistinskiot na~in na koj menaxerite na site nivoa vo pretprijatieto treba da
se odnesuvaat e “nie sme zaedno vo ova”.
Organizirawe na kulturni i socijalni nastani koi }e go ohrabrat u~estvoto na
vrabotenite vo donesuvawe i sproveduvaweto na odlukite - zaedni~ki ru~eci, piknik,
zabavi po povod stara nova godina, priredbi za decata, bileti za pova`ni kulturni
nastani (koncerti, spektakli, sportski natprevari) i sli~no. Vakvite nastani }e doprinesat
da se pridobie naklonetosta i na najbliskite na vrabotenite.
Da se ponudat povolnosti za familijata - specijalni gradinki za decata,
fleksibilno rabotno vreme za trudnici, polovi~no rabotno vreme, rabota od doma,
pisma za kupuvawe na rati i sli~no.
Distribucija na trimese~en magazin na pretprijatieto za da se informiraat
vrabotenite i da se po~uvstvuvaat kako del od pretprijatieto.
Pra}awe na novogodi{ni i prazni~ni ~estitki.
Menaxmentot na pretprijatieto mora da stane odli~en slu{atel - da znae da
soslu{a. Sposobnosta na menaxmentot da slu{a e mnogu zna~ajna za pretprijatieto
bidej}i samo taka mo`e da se stekne doverbata na vrabotenite. Bez aktivno slu{awe
nema zdrava komunikacija so vrabotenite, a so toa nema ni zdravi me|u~ove~ki
odnosi.
Ponuduvawe na sponzorirawe na vrabotenite za svoja edukativna nadgradba.
Dokolku pretprijatieto poka`e deka go ceni znaeweto na vrabotenite i e spremno da
investira vo nego, vrabotenite }e imaat motiv plus da dadat sé od sebe vo rabotata.
Ova e osobeno va`no, za zgolemuvawe na lojalnosta na vrabotenite i mo`e da vlijae da
se namali odlivot na kadri od pretprijatieto.
I na kraj, najva`niot na~in da se zgolemi produktivnosta na vrabotenite - da
se vklu~at vo celokupniot proizvodstven proces so toa {to }e bidat informirani {to }e
bide finalniot proizvod na nivniot napor. Ova e edna od rabotite za koja navistina se
zboruva mnogu a i na{iot gore naveden primer ja potencira{e. Vraboteniot mora da
znae kako negoviot napor i trud vlijae da se vklopi slagalicata nare~ena pretprijatie.
Vrabotenite mora da znaat deka bez nivnoto “malo” del~e celinata mo`e da bide
nepotpolna i prazna.
6
vrabotenite }e razberat {to se bara od niv, zapo~nete go procesot na involvirawe
(vklu~uvawe). I najnisko rangiraniot rabotnik ima dobri idei za podobruvawe na rabotata,
no nekoj mora da go soslu{a! Za menaxerite, vklu~uvaweto zna~i da se soslu{a, seriozno
da se prifati, i da se odgovori na toa {to vrabotenite imaat da go ka`at. Ne samo {to
menaxerite }e dobijat dobri idei, tuku i nivnoto izvr{uvawe }e bide podobreno.
Vklu~uvaweto }e gi napravi vrabotenite da se po~uvstvuvaat va`ni, ceneti, vrednuvani i
da odgovorat so davawe sé od sebe. Efektot vrz trite tipa na rabotnici e sledniot:
najdobrite }e po~nat da razmisluvaat da ostanat i da rabotat samo edna rabota. Srednite }e
po~nat da go razvivaat svojot potencijal. Najslabite }e po~nat da se oblikuvaat vo nade`ni
vraboteni.
7
samiot po~etok }e pomogne da se najde vistinskiot vraboten za nezgodnoto rabotno
mesto.
4. Problemi so pla}aweto
Analizite poka`uvaat deka vrabotenite ne treba da bidat najdobro platenite vo dejnosta za
da se zadr`at moralot i najdobrite. Vistinskiot na~in e vrabotenite da bidat konkurentno
nagradeni spored kapacitetite na soodvetnoto pretprijatie i ne{to podobro od prosekot na
dejnosta. Najgolemiot broj vraboteni se odgovorni dokolku menaxerite gi tretiraat kako
odgovorni. Dokolku vrabotenite sfatat deka ne se podceneti vo pla}aweto vo sporedba so
konkurentite i deka pretprijatieto ne se zbogatuva na niven tovar, tie }e bidat motivirani.
Drug pristap e da se nagraduvaat vrabotenite spored nivnite sposobnosti ili novo
nau~enite sposobnosti.
Menaxerite treba da zaboravat na poka~uvawata za site vraboteni odedna{. Dokolku site
vraboteni ne se vrvni profesionalci i odli~ni, na menaxerite im treba formula koja
najmnogu }e gi nagradi super-yvezdite, }e gi motivira srednite vraboteni i koja
odbegnuva da gi nagradi onie koi najmalku pridonesuvaat. Davaweto na poka~uvawe od
5% za site nema da postigne nitu edna od trite celi.
Pretprijatijata so tesen buxet mo`at da dadat kreativni nagradi za najdobrite koi ne se vo
vid na pla}awe: platen sloboden den za odli~no
zavr{ena rabota, ve~era platena od menaxerot za najvredniot vraboten i
nejziniot/negoviot partner, vraboten na mesecot, plakata vo priemnata kancelarija koja
site }e mo`at da ja vidat, pofalnica od menaxerot (usna ili pismena) za vreme na
kolegiumot.
8
raboti od 8:00 do 16:00 toa nema da i na{teti na firmata. Dokolku menaxerot ne saka da i
ja dozvoli taa fleksibilnost, barem na probna osnova, taa }e se demotivira. Zatoa
menaxerot treba da proba. Menaxerot mo`e duri da i dozvoli da ponese del od rabotata
doma dokolku nema problemi so doverlivosta na smetkite. Zo{to da ne. Na menaxerite
im se potrebni rezultati a ne tela vo kancelarijata. [to e podobro za menaxerot: blagajnik
so nesmasna i neto~na rabota ili izvr{uvawe na nekoj koj mu e blagodaren na menaxerot
za fleksibilnosta i gri`ata?
7. Problemi so napreduvaweto
Golem del od firmite i pretprijatijata obi~no nemaat mnogu prostor za postojano
napreduvawe. Toa e problem bidej}i najdobrite vraboteni imaat silna `elba da
napreduvaat i da dobovaat pogolema odgovornost i plata. Koga mobilnosta nagore e
nevozmo`na, ~uvstvoto na “}orsokak” mo`e da prevladee.
9
godina dobra rabota od dobar vraboten otkolku 10 godina lo{a rabota od lo{ vraboten.
Dokolku menaxerot postojano gi odbiva odli~nite kandidati za rabota, toga{ toj ispra|a
poraka do sebe, vrabotenite i svetot - ova e vtoroklasno pretprijatie so vtoroklasni
vraboteni. Ovaa izjava za `al mo`e da stane samo-ispolnitelno proro{tvo.
Spored avtorot na ovoj trud, faktorite so koi menaxerite treba da gi motiviraat vrabotenite
se:
10
Menaxerot mora da prepoznava lideri. Ednostavno mora postojano da sledi koj saka
da se doka`e i koga. Koga menaxerot }e zabele`i deka nekoj pomlad ili poneiskusen
vraboten e ambiciozen i saka i bara predizvik za da se doka`e, treba da mu go
ovozmo`i toa. Za da postarite i poiskusnite rabotnici ne se osetat zapostaveni,
menaxerot postavuva eden od niv kako mentor na proektot koj treba da go zavr{i
pomladiot i poneiskusen vraboten.
Menaxerot ne smee da tolerira zavist, stavawe sopki, netrprelivost, sebi~nost,
razdrazlivost i bolna ambicioznost. Menaxerot mora vedna{ da stavi do zneawe deka
so ovie osobini pokraj nego nema napreduvawe.
Menaxerot treba da forsira timska rabota, dokolku e mo`no, so mali i mobilni timovi
koi }e bidat nagradeni spored u~inokot na celiot tim.
Menaxerot treba da bara kratki pismeni ili usni izve{tai za toa {to rabotnicite
srabotile vo odnosniot mesec. Vo niv mo`e da se bara i da se dostavat idei za
podobruvawe na rabotata. Mnogu od vrabotenite podobro se izrazuvaat pismeno od
usno, pa vakviot na~in mo`e da im ovozmo`i podobra komunikacija.
Menaxerot mora da gi stimulira site, bukvalno site, so se kafe kuvarkata, da
razmisluvaat za podobruvaweto na raboteweto, adaptiraweto na okolinata,
inovaciite, ideite, mo`nostite i organi~uvawata, prednostite i slabostite. Menaxerot
mora da bide odli~en slu{atel na toa {to podredenite imaat da go ka`at i predlo`at.
Ako menaxerot ne gi slu{a, toga{ koj? Vrabotenite ve}e nema da go “ikaat
menaxerot i }e ozboruvaat i zagonovetaat. Mnogu idei mo`at da otidat vo nepovrat
poradi toa.
Menaxerot treba da vodi javen raspored na aktivnostite za eden mesec odnapred, so
jasno definirawe {to treba da se napravi, koj toa }e go napravi (koj e odgovoren za
toa da se napravi), koi resursi mu/i se potrebni za toa da se napravi, do koga mora
da se napravi i koi vraboteni se zadol`eni da pomognat dokolku odgovorniot toa go
pobara. Ova e konceptot na t.n. akcionen plan. Toj treba da bide postaven na javno i
vidno mesto i odvreme na vreme da se modificira, vo soglasnost so
(ne)ispolnuvaweto na istiot.
Menaxerot treba da znae deka nesmee sekoga{ samo toj da e vo pravo. Toa ne e ni
mo`no. Menaxerot ne treba da insistira na svojot avtoritet sekoga{ koga }e se oseti
zagrozen od ideite i sugestiite na podredenite. Menaxerot e ist so site i prv od site.
Koga ima mnogu rabota menaxerot e toj koj prv treba da pomogne a ne samo da
zboruva i ni{to da ne pravi. Avtoritetot na menaxerot ne se od`uva samo so titulata
tuku i so odnesuvaweto, po~ituvaweto, prijatelstvoto, otvorenosta, iskrenosta,
ednakvosta, nesebi~nosta i pravednosta.
Menaxerot mora redovno da pravi ocenuvawe na vrabotenite (minimum
edna{ godi{no) - staff appraisal. Ova ocenuvawe mora da e standardizirano i se
pravi eden na eden. Prvo vraboteniot sam se ocenuva a potoa go ocenuva menaxerot
i na kraj se sporeduvaat ocenkite. Ocenkite se dvi`at od nezadovolitelno, nedovolno,
dovolno, dobro i odli~no. Onamu kade ima razliki se objasnuvaat pri~inite za
ocenkata. Pozadi sekoja ocenka stoi objasnuvawe za{to tokmu taa ocenka.
Menaxerot treba da posveti osobeno vnimanie na unapreduvaweto i rastot na
vrabotenite. Toa se pravi so posebni, vzaemno usoglaseni planovi za iden rast
napraveni so sekoj rabotnik poedine~no. Vo ovie planovi se objasnuvaat oblastite na
koi individuata treba da raboti vo sledniot period za podobro ja izvr{uva rabotata ili
voop{to da se podobruva. Na primer: doa|awe na vreme, pogolema to~nost i
preciznost, po~ituvawe na rokovite i sl.
Menaxerot ili menaxerskiot tim mora da posvetat vnimanie na obu~uvaweto na
vrabotenite. Ne e dovolno da se konstatira deka nekoj vraboten ne raboti dobro.
Treba da se konstatira pri~inata za toa i da mu se ponudi objasnuvawe i obuka za toa
11
kako da se raboti podobro. Dokolku i toa ne uspeva da go motivira vraboteniot
vreme e da se zameni so nov ili da se prepraspredili na ponisko rabotno mesto.
Zaklu~ok
12
Koristena literatura
13