Академический Документы
Профессиональный Документы
Культура Документы
Znanstvene monografije
Fakultete za management Koper
Glavni urednik
prof. dr. Egon Žižmond
Uredniški odbor
doc. dr. Roberto Biloslavo
izr. prof. dr. Štefan Bojnec
izr. prof. dr. Slavko Dolinšek
doc. dr. Justina Erčulj
doc. dr. Tonči A. Kuzmanić
izr. prof. dr. Zvone Vodovnik
-
E-izobraževanje
v visokem šolstvu
Viktorija Sulčič
Management
E-izobraževanje
v visokem šolstvu
doc. dr. Viktorija Sulčič
Strokovna recenzenta · prof. dr. Vasja Vehovar
in izr. prof. dr. Matjaž Debevc
Izdala in založila · Univerza na Primorskem,
Fakulteta za management Koper,
Cankarjeva , Koper
Risbe, oblikovanje in fotografija
na naslovnici · Alen Ježovnik
Naklada · izvodov
Maj
© Fakulteta za management Koper
Monografija je izšla s finančno podporo
Agencije za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije
Seznam preglednic ·
Seznam slik ·
Uvod ·
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja ·
. za podporo izobraževalnega procesa skozi zgodovino ·
. Razširjenost e-izobraževanja ·
. Teorije učenja ter njihova povezava z e-izobraževanjem ·
. Vloge udeležencev izobraževanja in njihove interakcije ·
Modeli e-izobraževanja ·
. Vpetost ponudnika e-izobraževanj v trg e-izobraževanj ·
. Vrednostna veriga e-izobraževanja ·
. Institucionalni model e-izobraževanja ·
. Modeli na ravni izobraževalnega procesa ·
Ovire za uspešen konec e-izobraževanja ·
. Ovire z vidika študenta ·
. Ovire z vidika učitelja in metod poučevanja ·
. Ovire z vidika vsebin e-izobraževanja ·
. Ovire z vidika izobraževalne institucije ·
Konceptualni model dejavnikov učinkovitega kombiniranega
e-izobraževanja (e) ·
. Učinkovitost e-izobraževanja ·
. Opredelitev dejavnikov ·
Analiza dejavnikov učinkovitosti na primeru študentov
Fakultete za management Koper ·
. Metodologija raziskovanja ·
. Učinkovitost anketiranih študentov ·
. Demografske značilnosti ·
. Osebnostne značilnosti ·
. Opremljenost študentov ·
. Računalniška in internetna pismenost ·
. Pripravljenost za e-izobraževanje ·
Kazalo
0 Seznam preglednic
Seznam preglednic
Seznam preglednic
0 Seznam slik
Seznam slik
1 Uvod
Uvod
Uvod
Uvod
Uvod
) kot v tujini (Vasquez Bronfman , ) povzroča na-
raščajoče povpraševanje¹¹ po različnih izobraževalnih oblikah. V Slo-
veniji število vpisanih v visokošolske zavode v letih – nara-
šča hitreje kot v državah , in sicer s povprečno letno stopnjo , %
(v državah je povprečna letna stopnja , %, v državah pa
, %) (glej http://epp.eurostat.ec.europa.eu). Naraščajočemu povpraše-
vanju po raznovrstnih izobraževalnih programih v svetu sledijo izobra-
ževalni zavodi, ki ponujajo nove oblike izobraževanja, pogosto podprte
z , predvsem internetom. Tako je trg e-izobraževanja najhitreje ra-
stoči trg v Severni Ameriki. Visoko rast (-odstotno povprečno letno
stopnjo rasti) izdatkov za e-izobraževanje je leta napovedal tudi
(http://www.idc.com). Naraščajoči trg e-izobraževanj oziroma e-tečajev
še ne pomeni, da se izboljšuje ponudba izobraževanj in da se s tem ši-
rijo možnosti za pridobivanje novih znanj. Tako na primer raziskava
Laure Overton () navaja podatek, da je % projektov za uvaja-
nje e-izobraževanja v angleška poslovna okolja neuspešnih. Mungania
() v svojih raziskavah o proučevanju ovir za vključitev in uspešen
konec e-izobraževanj navaja, da % udeležencev e-izobraževanj, ki se v
ameriških podjetjih izvajajo prek interneta (online), iz različnih vzrokov
ne konča uspešno. Glede na tehnološko zahtevnost e-izobraževanj, ki so
prosto dostopna na trgu (angl. courses on shelves), je takšen neuspeh na
eni strani slaba promocija e-izobraževanja na splošno, na drugi strani pa
ekonomsko neupravičena naložba ponudnika oziroma izvajalca izobra-
ževanj.
Internacionalizacija izobraževanja vodi v vse večjo konkurenco med
univerzami, ki svoj prostor na trgu iščejo v novih strategijah in poslovnih
modelih za razvoj in izvedbo izobraževalnih programov (Seufert ).
Seufert (, ) povezuje vzroke za hitro rastoči trg e-izobraževanja z
dejstvom, da je e-izobraževanje zlitje različnih področij – področja teh-
nologije, sprememb v družbi, zabave, sprememb na področju usposab-
ljanja v podjetjih in nove paradigme izobraževanja, ki izobraževanje pre-
mika od poučevanja k učenju (Meister v Seufert , ). Nova paradi-
Uvod
Uvod
Uvod
2 Razvoj in značilnosti
e-izobraževanja
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
za podporo izobraževalnega procesa skozi zgodovino .
. Po Holmbergovih navedbah () se je prvi dopisni tečaj prek časopisa The Boston
Gazette oglaševal že leta .
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
. Svetovni splet (angl. Word Wide Web), kot najbolj uporabljena storitev interneta,
je razvil Tim Berners-Lee v fizikalnem laboratoriju v Ženevi leta (Alter ).
za podporo izobraževalnega procesa skozi zgodovino .
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
za podporo izobraževalnega procesa skozi zgodovino .
20.000
16.000
12.000
8.000
4.000
0
1997 2001 2002 2003 2005
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
Razširjenost e-izobraževanja .
( b). Dejstvo je, da je bil na začetku leta dostop do inter-
neta v Evropi drag, počasen in ne preveč varen. Poleg tega so internet
uporabljali le redki računalniško in internetno pismeni posamezniki. V
tem času na internetu ni bilo veliko uporabnih storitev in vsebin (prav
tam). Glede na razmere, ki so vladale ob začetku leta , se je projekt
eEurope usmeril v tri točke:
• razvoj hitrega in varnega ter poceni dostopa do interneta,
• naložbe v ljudi in njihove spretnosti,
• spodbujanje uporabe interneta.
Izboljšanje razmer za dostop do interneta je mogoč le z odpravo dr-
žavnih monopolov na področju telekomunikacij, zato so bile dejavnosti
usmerjene v liberalizacijo nacionalnih trgov telekomunikacijskih stori-
tev.
Prvi rezultati eEurope so bili opazni že sredi leta , saj se je delež
gospodinjstev z dostopom do interneta z % v letu dvignil na %
v letu ( ).
Tako Lizbonska deklaracija kot eEurope vidita konkurenčnost evrop-
skega gospodarstva v prenovi izobraževanja, ki vključuje e-izobraževanje
in vseživljenjsko učenje. Eden od pogojev za uvedbo e-izobraževanja, in
tudi enakopravne vključenosti v družbo znanja, je računalniška in in-
ternetna pismenost. Pomen pridobitve sposobnosti za uporabo so
poudarili tudi na srečanjih Evropske komisije v Stockholmu leta ,
Barceloni leta in Bruslju leta ( b, ).
Dejavnosti eEurope se izvajajo prek akcijskih načrtov (angl. Action
Plans): junija je bil sprožen akcijski načrt, imenovan eEurope ,
junija pa akcijski načrt eEurope . V okviru načrtov eEurope so
se razvile različne pobude, na primer eGovernment, eHealt in eContent
( ). Za e-izobraževanje sta pomembni pobudi eLearning in Era-
smus Mundus, ki spodbujata online izobraževanje v državah . Z e-
izobraževanjem bodo evropske visokošolske institucije laže uresničevale
cilje pobude Erasmus Mundus.
Akcijski načrt eLearning, ki je slonel na programu eEurope, je bil
sprejet leta za obdobje –. Dejavnosti akcijskega načrta
eLearning so bile usmerjene v pospeševanje gradnje kakovostne infra-
strukture ob sprejemljivih stroških, v pospeševanje sodelovanja med čla-
nicami (javnih in zasebnih izobraževalnih institucij) na področju
uporabe v izobraževanju in usposabljanju, v izmenjavo mnenj, iz-
kušenj in primerov dobre prakse, sklepanje partnerstev, prek katerih se
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
Razširjenost e-izobraževanja .
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
5
4
3
2
1
0
EU 25
Belgija
Nizozemska
Nemčija
Grčija
Danska
Italija
Slovenija
VB
Japonska
Romunija
Češka
Francija
Finska
ZDA
Irska
Švedska
Estonija
Latvija
Litva
Španija
Madžarska
Portugalska
Bolgarija
Švica
Avstrija
Poljska
Norveška
Slovaška
. Katalonska virtualna univerza je bila ustanovljena že leta (D’Antoni ).
Razširjenost e-izobraževanja .
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
Belgija
Nemčija
Grčija
Danska
Italija
VB
Japonska
Romunija
Češka
Francija
Finska
ZDA
EU 25
Irska
Estonija
Latvija
Litva
Portugalska
Švedska
Španija
Madžarska
Nizozemska
Švica
Avstrija
Poljska
Bolgarija
Slovenija
Norveška
Slovaška
. Skupni izdatki za izobraževanje v letu (delež v odstotkih)
. Čeprav mreža Euro deluje na številnih projektih, prek svojih spletnih strani
ponujajo le štiri tečaje, vendar spletna stran ni bila posodobljena že tri leta. Tudi drugače
so bile zadnje spremembe na spletni strani decembra .
. V mrežo Euro sta vključena Andragoški center Slovenije in Univerza v Ljub-
ljani (http://www.europace.org/member/index.html).
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
stičišče britanskih univerz, je bil ustanovljen leta in šele marca
je začel izvajati prve online tečaje. Novembra istega leta je britanskih
univerz ponujalo tečaje prek e, predvsem s področja poslovnih ved,
okoljskih študij, znanosti in tehnologije za vsega študentov, kar je v
primerjavi z načrtovanimi . zelo malo (MacLeod a). Zamude
pri začetku izvajanja e-izobraževanja je takratni vicekancler Michaela
Driscoll opravičeval z zahtevnostjo projekta, predvsem pa z velikimi fi-
nančnimi vlaganji v potrebno tehnologijo ter dolgotrajnimi dogovori s
partnerji, ki naj bi zagotovili vsebine e-izobraževanja (prav tam). Kljub
velikopoteznim napovedim je e leta doživel polom (MacLeod
b). Polomu pobude so botrovale zgrešene naložbe¹⁷ in sočasna kriza
t. i. dotcom podjetij (prav tam). Zaradi slabe izkušnje z e sta se
spremenila odnos do uporabe v izobraževanju, predvsem pa raz-
mišljanje o pomenu posameznih vidikov. Jasno je bilo, da ključ uspeha
e-izobraževanja ni v tehnologiji.
Elloumi (, ) vidi vzroke za propad virtualnih univerz v visokih
stroških , slabih odločitvah, konkurenci in manjkajoči ustrezni po-
slovni strategiji, predvsem pa slabi oceni trga.
Nekaj neuspešnih projektov virtualnih univerz je bilo v istem ob-
dobju tudi v . MacLeod (a) navaja kar nekaj projektov, med
njimi projekt kolumbijske univerze (Columbia University), imenovan
Fathom.com,¹⁸ ter projekt newyorške univerze (New York University –
Online).¹⁹
Primer propada virtualnih univerz je pokazal, da je online izobraževa-
nje smiselno dopolnjevati s klasično izvedenimi predavanji – srečanji v
živo, kar je poznano pod pojmom kombinirano e-izobraževanje.
. MacLeod (b) nakazuje probleme z razvojem lastnega v sodelovanju s kor-
poracijo . Po mnenju korporacije je bil takšen razvoj potreben, saj na trgu ni
bilo okolja, ki bi zadovoljilo potrebe potencialnih udeležencev. Odločitev se je pokazala
za neprimerno, saj so obstoječe univerze, ki naj bi prek e ponujale e-izobraževanja,
imele vsebine že razvite prek Web ali Blackboarda in svojih vsebin niso bile pripra-
vljene ponujati prek drugega učnega okolja. Tako je tudi e začel uporabljati Blackbo-
ard.
. Projekt Fathom.com je bil ustanovljen in je propadel (Hane ; Ma-
cLeod a).
. Online, ki je bila ustanovljen leta , so ukinili novembra .
Razširjenost e-izobraževanja .
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
Razširjenost e-izobraževanja .
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
Razširjenost e-izobraževanja .
Zasavska 0
1
Jugovzhodna Slovenija 0
2
Goriška 0
2
Spodnjesavska 1
2
Savinjska 2
1
Pomurska 0
0
Koroška 0
0
Obalno-kraška 2
1
Podravska 4
4
Notranjsko-kraška 1
0
Gorenjska 3
3
Osrednjeslovenska 10
15
. Število ponudnikov e-izobraževanja (e) po slovenskih regijah (svetlo sivo
– raziskava Andragoškega centra Slovenije (Zagmajster ), temno sivo –
raziskava Raba interneta v Sloveniji (Vehovar idr. ))
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
Razširjenost e-izobraževanja .
. Spletna stran je interaktivna, če omogoča interakcijo med študenti ali interakcijo
med študenti in zavodom oziroma učiteljem – na primer forum za komunikacijo, oddaja
dokumentov prek spletne strani.
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
Teorije učenja ter njihova povezava z e-izobraževanjem .
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
Teorije učenja ter njihova povezava z e-izobraževanjem .
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
Vloge udeležencev izobraževanja in njihove interakcije .
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
Učitelj
Izobraže-
valna inštitucija
(izvedba in pod-
pora e-izobra-
ževanju)
Učenec Gradiva
Vloge udeležencev izobraževanja in njihove interakcije .
Interaktivnost
Klasična
učilnica
Računalniško
Avdio- in podprto
videokonferenca izobraževanje
Radio
TV
Dopisno
izobraževanje
nuja številne različne načine interakcij med študenti ter med študenti
in učiteljem. Z podprte interakcije med udeleženci izobraževanja
omogočajo manjšo ali večjo prilagodljivost časa in prostora (slika .).²⁷
Moore () je pri študiju na daljavo opredelil tri oblike interakcije:
študent–gradivo, študent–učitelj in študent–študent. Anderson (,
) je dodal še interakcije: učitelj–učitelj, učitelj–gradivo, gradivo–gradivo.
Tako lahko pri e-izobraževanju govorimo o različnih interakcijah:
• Interakcijo študent–študent zelo poudarjajo predvsem konstruktivi-
sti zaradi pomena medvrstniške interakcije. Sodelovalno delo omo-
goča razvoj kritičnega mišljenja ter ustvarja možnosti za oblikova-
nje t. i. učnih skupnosti, prek katerih študenti razvijajo medosebne
spretnosti (prav tam).
• Komunikacija med študenti in učitelji je podprta s sinhrono (video,
avdio) in asinhrono komunikacijo (forumi).
• Interakcija študent–gradivo je prisotna tako v klasičnem kot tudi v
z podprtem izobraževanju, saj študenti za študij uporabljajo
različna gradiva. Spletno podprto izobraževanje omogoča, da ima
študent poleg pisnih gradiv dostop tudi do številnih drugih, multi-
Razvoj in značilnosti e-izobraževanja
Vloge udeležencev izobraževanja in njihove interakcije .
3 Modeli e-izobraževanja
Modeli e-izobraževanja
Vpetost ponudnika e-izobraževanj v trg e-izobraževanj .
Modeli e-izobraževanja
Vrednostna veriga e-izobraževanja .
Načrtovanje Izvajanje
Temeljne Izdelava Objava Podpora
e-izobra- e-izobra-
dejavnosti gradiv gradiv študentom
ževanja ževanja
Modeli e-izobraževanja
Izvedba e-izobraževanja
Trg
Omrežja in druga računalniška oprema Portali e-izobra-
Vsebine
e-učilnice ževanja
Orodja za IS za Distribucija
izdelavo izvedbo in komuni-
gradiv eI kacija
Vrednostna veriga e-izobraževanja .
Modeli e-izobraževanja
Institucionalni model e-izobraževanja .
Sprotna Stalno
evalvacija Rezultati prilagajanje
programa in izboljšave
Modeli e-izobraževanja
Modeli na ravni izobraževalnega procesa .
Opredelitev
dejavnosti študenta
Opredelitev načina
Opredelitev učnih
preverjanja doseženih
rezultatov
rezultatov
Evalvacija doseženih
rezultatov
. Proces priprave za izvedbo učnega načrta (prirejeno po Mayes in Freitas
, )
Modeli e-izobraževanja
Modeli na ravni izobraževalnega procesa .
dijske enote (angl. Units of study) (Koper , ). Študijske enote so
lahko različnih vrst in velikosti (študijski program, tečaj, delavnica, lek-
cija) in se lahko različno izvajajo (online, kombinirano online in v živo)
in prek različnih medijev (papir, splet, e-knjige). Študijske enote lahko
opišemo s pomočjo jezika (angl. Educational Modelling Language
– ).⁹
Model študijskih enot je s pedagoškega vidika zasnovan širše kot mo-
del učnih objektov, saj študijska enota vsebuje več različnih učnih objek-
tov. Učni objekti vsebujejo le metapodatke o samem učnem objektu ter
podatke o njegovem obnašanju, ne vsebujejo pa podatkov o celotni štu-
dijski enoti oziroma o lekciji, predmetu, študijskem programu. Koper
(, ) navaja, da model učnih objektov ne vsebuje dovolj podatkov
za gradnjo zahtevnejših in prilagodljivih študijskih enot. Pri modelu uč-
nih objektov pogrešamo podatke o tem, kako se različni učni objekti (na
primer razlaga snovi, vaje za utrjevanje znanja) povezujejo med seboj in
kakšna je struktura študijske enote. Prav v ta namen je bil razvit opisni
jezik , s katerim se (Koper , ):
• opiše tip učnega objekta in se umesti v semantično mrežo;
• zgradi okvir, v katerem se opišejo odnosi in povezave med tipizira-
nimi učnimi objekti;
• opredelita struktura vsebine in obnašanje posameznih vrst učnih
objektov.
Iz opisa je razvidno razmerje med učnimi objekti in študijskimi eno-
tami. Pedagoški metamodel (slika .) je sestavljen iz štirih modelov (Ko-
per , –):
• modela učenja, ki opisuje, kako v skladu s teorijami učenja poteka
učenje, predvsem pa interakcija študenta z gradivom, vrstniki, vir-
tualnimi skupnostmi, okoljem in drugimi učnimi situacijami;
• enot študijskega modela, v katerem so opisane interakcije znotraj
študijske enote, predvsem vloga vseh udeležencev izobraževalnega
procesa (učiteljev in učencev), učni cilji in ciljne skupine, druge
značilnosti učencev (na primer učni stili), področje študija, način
izvajanja učne enote ter preverjanje in ocenjevanje znanja;
Modeli e-izobraževanja
Teorije
učenja
Enote
Model Domenski
študijskega
učenja model
modela
. Tutor sta razvila Anderson in Reser leta (Smith ). S primeri, ki
jih udeleženec tečaja izvaja (angl. learning by doing), se nauči osnovnih načel pro-
gramiranja s programskim jezikom (Smith ). Tutor temelji na pro-
gramskem jeziku (t Processing), ki ga je leta razvil John McCarthy (glej
http://searchsoa.techtarget.com).
. Tako na primer Tutor vsebuje t. i. produkcijskih pravil za izdelavo pro-
grama v programskem jeziku , ki se jih mora naučiti študent, kakor tudi pred-
videnih napak, ki jih običajno delajo začetniki (Smith ).
. Model sloni na Beerovem kibernetskem modelu ter konverzacijskem modelu Lau-
Modeli na ravni izobraževalnega procesa .
Modeli e-izobraževanja
4 Ovire za uspešen konec
e-izobraževanja
Ovire za uspešen konec e-izobraževanja
Ovire za uspešen konec e-izobraževanja
Ovire za uspešen konec e-izobraževanja
Ovire z vidika študenta .
Organizacijske
Vplivi okolja
Tehnologija
Primernost
Poučevanje
Značilnosti
študentov
Povprečje
Učni stili
vsebin
ovire
Proučevani sektorji
Proizvodnja , , , , , , , ,
Petrokemična industrija , , , , , , , ,
Javno šolstvo , , , , , , , ,
Zdravstveno zavarovanje , , , , , , , ,
Trgovina na veliko , , , , , , , ,
Svetovanje o , , , , , , , ,
Vojska , , , , , , , ,
Povzeto po Mungania , –.
Ovire za uspešen konec e-izobraževanja
Ovire z vidika študenta .
Ovire za uspešen konec e-izobraževanja
. Dejavniki, ki vplivajo na osip študentov
Dejavnik Na osip statistično značilno . . .
. . . vpliva . . . ne vpliva
• Starost – Mungania ()
Giles ter Feldahaus (v Murgania )
Willging in Johnson ()
• Spol Masie Center () Mungania ()
• Zakonski stan – Mungania ()
• Rasa – Mungania ()
• Poklicni položaj Mungania () –
• Posedovanje računalnika in dostop do interneta Masie Center –
• Računalniška in internetna pismenost Mungania () –
• Predhodne izkušnje z e-izobraževanjem Simpson () –
Mungania ()
• Motivacija Frankola (v Tyler-Smith ) –
Masie Center
• Osebnostne značilnosti – samo-učinkovitost, Mungania () –
sposobnost organiziranosti
• Pomanjkanje časa Frankola (v Tyler-Smith ) –
Ovire z vidika učitelja in metod poučevanja
• Neprimernost tečaja Frankola (v Tyler-Smith ) –
• Nestrokovnost mentorja/učitelja Frankola (v Tyler-Smith ) –
.
Ovire z vidika izobraževalne institucije .
Ovire za uspešen konec e-izobraževanja
Konceptualni model dejavnikov
5 učinkovitega kombiniranega
e-izobraževanja (DUKeI)
Konceptualni model dejavnikov
Pravno-formalni okviri
Razmere na trgu Razvoj IKT
Študenti
Učitelji/mentorji Dipomanti
Udeleženci Izobraževalni proces Rezultati Gradiva
Razvijalci
e-izobraževanja
Drugo osebje Infrastruktura
Razvoj Izvedba
Virtualno
učno okolje
(LMS)
Evalvacija
Konceptualni model dejavnikov
Konceptualni model dejavnikov
Infrastruktura
Študenti Izvedba eI
Učinkovito eI
Gradiva
Učitelji/
mentorji Strategije
poučevanja
Razvijalci Razvoj eI
Podpora eI
Učinkovitost e-izobraževanja .
Konceptualni model dejavnikov
Opredelitev dejavnikov .
Konceptualni model dejavnikov
Demografske značilnosti
Ocena
Osebnostne značilnosti predmeta
Infrastruktura
Računalniška in internetna pismenost Študenti
Uporaba storitev interneta
Pripravljenost za e-izobraževanje
Učinkovit
Odnos do študija študij
Pridobljeno
znanje
. Skupina dejavnikov modela e
Opredelitev dejavnikov .
Konceptualni model dejavnikov
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Metodologija raziskovanja .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Podatke iz e-anket smo uredili v programu Excel ter jih nato uvozili
v program za statistično obdelavo podatkov (različica . in raz-
ličica .). Podatki so prikazani z opisno statistiko ter z zahtevnejšimi
statističnimi metodami, ki so podrobneje prikazane v nadaljevanju ().
Metodologija raziskovanja .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Demografske značilnosti .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Demografske značilnosti .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Študenti, ki v službi delajo dalj časa, dosegajo nižje ocene. Delovne ure,
starost in uspeh v srednji šoli pojasnijo , % variance ocene predmeta
ob nevključenih drugih spremenljivkah, ki bodo prikazane pozneje.
Iz regresijske analize (preglednica .) izhaja, da na mnenje o prido-
bljenem znanju statistično značilno vplivajo način študija, vrsta pred-
meta in spol študentov. Tako so študenti izrednega študija in študenti
izbirnega predmeta, po lastni presoji, pridobili več znanja pri izvedbi
predmeta prek e-učilnice kot njihovi kolegi rednega študija in obveznega
predmeta. Študentke so v primerjavi z moškimi kolegi pridobile več zna-
nja. Vse tri neodvisne spremenljivke pojasnjuje ,-odstotna variabil-
nosti spremenljivke mnenje o pridobljenem znanju ob drugih nespre-
menjenih okoliščinah. Ostale spremenljivke iz preglednice ., ki smo jih
vključili v model, so bile z metodo Stepwise iz modela izločene, saj na
pridobljeno znanje nimajo statistično značilnega vpliva.
Glede na ugotovitve linearne regresijske analize (preglednica . in
preglednica .) bomo v nadaljnjo obdelavo prenesli spremenljivke: de-
lovne ure, starost, uspeh v srednji šoli, način študija, predmet in spol
študentov.
Osebnostne značilnosti .
. Ocena sprememb osebnostnih značilnosti zaradi uporabe pri
izvedbi predmeta
Spremenljivki Izbirni predmet Obvezni Izr. : red. Izb. : obv.
predmet študij predmet
Red. študij Izr. študij Red. študij t-test – P t-test – P
Samoiniciativnost , , , , ,
Komunikativnost , , , , ,
Ustvarjalnost , , , , ,
Org. sposobnosti , , , , –
Sposobnosti vodenja , , , – –
Vztrajnost , , , , ,
Povprečje , , , – –
Ocenjevalna lestvica –, kjer = nizka ocena, = visoka ocena.
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Opremljenost študentov .
. Računalniška učilnica je bila vsak delovnik za uro ali dve rezervirana za študente
predmeta, ki se izvaja prek e-učilnice.
. Za potrebe regresijske analize smo spremenljivke pozneje spremenili v binarni spre-
menljivki, kjer je vrednost označevala počasnejši dostop do interneta, vrednost pa
hitrejši dostop do interneta.
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Računalniška in internetna pismenost .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
zaznati.
Preverili smo še medsebojno povezanost posameznih spremenljivk ter
njihov vpliv na oceno in mnenje o pridobljenem znanju (preglednica
.).
Iz preglednice . je razvidno, da je ocena predmeta statistično zna-
čilno povezana le s sposobnostmi uporabe e-pošte (korelacijski koefi-
cient ,). Kljub temu smo se odločili, da pri končnem modelu upo-
števamo tudi druge spremenljivke, povezane z računalniško pismeno-
stjo. Zato smo ocene sposobnosti uporabe računalniških programov ter
splošno oceno o uporabi računalnika združili v eno spremenljivko. Pri
tem smo uporabili metodo glavnih komponent¹⁰ in spremenljivke, ve-
zane na uporabo štirih osnovnih računalniških rešitev (Word, Excel, ,
Računalniška in internetna pismenost .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Računalniška in internetna pismenost .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Pripravljenost za e-izobraževanje .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Odnos do študija in motiviranost .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Odnos do študija in motiviranost .
..
Motiviranost kot pomemben dejavnik učinkovitosti študija smo prou-
čevali ob začetku izvedbe predmeta. Zanimala pa nas je tudi morebitna
sprememba motiviranosti zaradi uvedbe v izobraževalni proces. Štu-
denti so spremembe motiviranosti ocenjevali po petstopenjski lestvici,
kjer je ocena pomenila, da se sploh ne strinjajo s trditvijo, ocena pa,
da se zelo strinjajo s trditvijo, da bi bili zaradi izvedbe predmeta po kom-
biniranem načinu e-izobraževanja bolj motivirani.
Čeprav so študenti izbirnega predmeta, ki študirajo izredno, že pred
vključitvijo v predmet svojo motiviranost za študij ocenili više od štu-
dentov rednega študija, so tudi po koncu izvedbe predmeta spremembe
motiviranosti ocenjevali više. K večji motiviranosti je najbrž prispevalo
več sodelovanja in komunikacije med študenti ter boljši uspeh na izpitu,
kot ga študenti izrednega študija dosegajo po navadi. Razlike med pov-
prečnimi ocenami med vrsto predmeta in načinom študija so statistično
značilne (preglednica .).
Med študenti izbirnega in obveznega predmeta ter med študenti izre-
dnega in rednega študija ni opaziti statistično značilnih razlik (pregle-
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Kombinirano e-izobraževanje .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Kombinirano e-izobraževanje .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
za izpis v manjši meri -odstotni izpis. Če študenti gradiv niso natisnili, smo upoštevali
-odstotni izpis.
. Alpha = ,; = ,; Bartlettov test: Sig. = ,.
Kombinirano e-izobraževanje .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Kombinirano e-izobraževanje .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
• izvedba.
Poleg tega bomo prenesli še spremenljivko želeno število srečanj v živo,
saj nas zanima optimalna kombinacija srečanj v živo in e-učilnice.
Podpora mentorja .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
znanju.
Spremenljivke o vlogi mentorja smo z metodo glavnih komponent¹⁹
združili v eno spremenljivko, ki pojasnjuje , % variabilnosti štirih
spremenljivk. Novo spremenljivko, ki smo jo poimenovali vloga men-
torja, bomo prenesli v nadaljnjo analizo.
Iz preglednice . je razvidno, da ima mentor vpliv na pridobljeno
znanje študentov. Mentorjeva vloga je še posebno cenjena pri študentih
izrednega študija (preglednica .).
E-izobraževanje raziskovalno spremljamo že od začetkov uvajanja na
fakulteti – od študijskega leta /. Prvo skupino študentov je asi-
stentka spremljala v celoti, saj je bila skupina študentov sorazmerno
majhna – študentov rednega študija. Za naslednjo izvedbo v študij-
skem letu / smo za podporo študentom izrednega študija mo-
rali vključiti večje število mentorjev, tudi iz skupine študentov prejšnje
generacije. Za te študente smo pred začetkom izvedbe predmeta izvedli
tritedensko usposabljanje za mentorje e-izobraževanja, ki smo ga razvili
na fakulteti.
Glede na to, da smo v mentoriranje vključili različno usposobljene
Podpora mentorja .
4
Ocena študenta
0
0,28 0,48 0,54 0,70 0,83 0,95 1,30 1,64 2,70
Objave mentorja
Analiza dejavnikov učinkovitosti
Podpora mentorja .
Analiza dejavnikov učinkovitosti
7 Testiranje modela DUKeI 14
Testiranje modela e
. Model e – korelacijska preglednica – . del
Spremenljivke
. Delovne ure – – – – – – – – – – – – –
. Način študija ,a – – – – – – – – – – – –
. Predmet ,b ,a – – – – – – – – – – –
. Spol – – – – – – – – – – – – –
. Starost – ,a ,b – – – – – – – – – –
. Uspeh v srednji šoli – – – – – – – – – – – – –
. Vhodne značilnosti – – – – – – – – – – – – –
. Izhodne značilnosti – ,a ,a ,b ,a – – – – – – – –
. Opremljenost – ,a – –,a ,b – ,b – – – – – –
. Dostop do interneta – ,a ,a – ,b –,b – – ,a – – – –
. Pismenost – – ,a – – – ,a – – ,a – – –
. Upor. interneta – K1 – ,a ,a –,b ,a – ,a ,b ,a ,a ,a – –
. Upor. interneta – K2 – – – –,a –,a – – – ,a ,a – – –
. Upor. interneta – K3 – – – – – – ,a – ,a – ,a – –
. Upor. interneta – K4 – – – – –,a – – ,a – – ,a – –
. Izobr. prek interneta – ,a ,a – ,a – ,a ,a ,b – – ,a –
. % več dela – – – – – – – –,b – – – – –
. ted. ankete – – – – – – – – – – – – –
. Sprememba motivacije – ,a ,a ,b ,a – ,b ,a – – – ,a –
. Ocena študija – – – – – ,a – – – – – – –
. E-učilnica – ,a ,a ,b – – – ,a – – – – –
. . . na primeru študentov Fakultete za management Koper
. Spol – – – – – – – – – – – –
. Starost – – – – – – – – – – – –
. Uspeh v srednji šoli – – – – – – – – – – – –
. Vhodne značilnosti – – – – – – – – – – – –
. Izhodne značilnosti – – – – – – – – – – – –
. Opremljenost – – – – – – – – – – – –
. Dostop do interneta – – – – – – – – – – – –
. Pismenost – – – – – – – – – – – –
. Upor. interneta – K1 – – – – – – – – – – – –
. Upor. interneta – K2 – – – – – – – – – – – –
Testiranje modela e
Testiranje modela e
. . . na primeru študentov Fakultete za management Koper .
Testiranje modela e
. . . na primeru študentov Fakultete za management Koper .
.
Vpliv neodvisnih spremenljivk
na oceno predmeta – grafikon P–P
za kumulativo standardiziranih
ostankov linearne regresijske
funkcije
Testiranje modela e
.
Vpliv neodvisnih spremenljivk na
oceno predmeta – razsevni grafikov
standardiziranih ostankov linearne
regresijske funkcije
. . . na primeru študentov Fakultete za management Koper .
študijska gradiva. Gradiva niso obsegala le izročkov predavanj, temveč so bila študentom
posredovana tudi obširna pisna gradiva, s številnimi primeri in ponazoritvami. Študenti
so prek e-učilnice in forumov lahko tudi komunicirali med seboj.
Testiranje modela e
.
Vpliv neodvisnih spremenljivk na
mnenje o pridobljenem znanju –
grafikon P–P za kumulativo
standardiziranih ostankov linearne
regresijske funkcije
. . . na primeru študentov Fakultete za management Koper .
.
Vpliv neodvisnih spremenljivk na
mnenje o pridobljenem znanju –
razsevni grafikov standardiziranih
ostankov linearne regresijske
funkcije
Testiranje modela e
. . . na primeru študentov Fakultete za management Koper .
Testiranje modela e
.
Vpliv izbranih neodvisnih
spremenljivk na mnenje o
pridobljenem znanju – grafikon
P–P za kumulativo
standardiziranih ostankov linearne
regresijske funkcije
Optimiranje modela e .
.
Vpliv izbranih neodvisnih
spremenljivk na mnenje o
pridobljenem znanju – razsevni
grafikov standardiziranih ostankov
linearne regresijske funkcije
Starost 0,0
51
(0,
056
)
Ocena
Delovne ure –0,015 (–0,016) 26,0 % (23,0 %)
predmeta
(/)
43
0,5
Spol
Testiranje modela e
Izvedba eI
0,4
84
Izhodne Pridobljeno
0,296 52,2 %
značilnosti znanje
33
0,2
Vloga
mentorja
Optimiranje modela e .
Testiranje modela e
Samoiniciativnost 0,472
35,9 % Izvedba eI
Vztrajnost 0,324
0,48
Pridobljeno znanje
4
Izvedba je bila zanimivejša 0,4
27
Izv. je bila v skladu s pričak. 0,302 Izhodne
53,2 % 0,296 52,2 %
značilnosti
07
Izvedba je bila cenejša 0,1
3
Učitelj je bil lažje dosegljiv 0,1
0,23
99
Vloga
Mentor izboljša usp. študija 0,268 28,0 %
mentorja
90
Tedenska ocena mentorja 0,2
Optimiranje modela e .
Testiranje modela e
Stroški infrastrukture
Stroški razvoja študijskih gradiv
Stroški
Stroški distribucije študijskih gradiv
inštitucije
Stroški podpore študentov
Možnost Stroški nabave/vzdrževanja opreme
Stroški e-
(delnega) za razvoj študijskih gradiv
izobraževanja
prekrivanja
Stroški nabave in vzdrževanja opreme
(računalniška strojna in programska oprema)
Stroški men-
Stroški dostopa do interneta
torja/učitelja
Stroški nabave in vzdrževanja opreme
(računalniška strojna in programska oprema)
Stroški Stroški dostopa do interneta
študenta
Stroški dostopa izpisa gradiv
Optimiranje modela e .
Testiranje modela e
8 Sklepna razmišljanja
Sklepna razmišljanja
Pridobljeno znanje
Izhodne značilnosti
Sprememba
Vloga mentorja
motivacije
Več dela
Izvedba eI
(v odstotkih)
Opremljenost
študentov
Ključne ugotovitve in razprava .
Sklepna razmišljanja
Ključne ugotovitve in razprava .
Sklepna razmišljanja
Ključne ugotovitve in razprava .
Sklepna razmišljanja
Smeri nadaljnjega raziskovanja .
Sklepna razmišljanja
8 Literatura
Literatura
Literatura
Holmberg, B. . The evolution of the character and practise of distance edu-
cation. Open Learning (): –.
- Inštitut za ekonomska raziskovanja Ljubljana. . Znanje in izobraževa-
nje v Sloveniji v luči priključitve . Raziskava v okviru projekta Strategija
gospodarskega razvoja Slovenije: Slovenija v Evropski uniji. Ljubljana: In-
štitut za ekonomska raziskovanja. [Je to knjiga? V Cobissu je ni.]
Jitgarun, K., S. Thaveesin, J. Neanchaleay, S. Suksakulchai in B. Puthaserenee.
. An analysis of factors that affected e-learning of students at public
universities in Bangkok metropolitan area. Http://www.worldedreform.com/intercon/kalayanee.p
Kamal, K. J., in B. N. Lee. . Motivating factors in e-learning: a case study of
. Student Affairs Online (). Http://www.studentaffairs.com/ejournal/Winter_/e-
learning.html.
Keegan, D. . Foundations of distance education. . izd. London in New York:
Routledge.
Khan, B. H., in V. Joshi. . E-learning: who, what and how? Journal of Crea-
tive Communications (): –.
Klebl, M. . learning design: first-hand experience in creating courses.
Http://www.informatik.uni-bremen.de/mmiss/workshop/presentations/_firsthand_imsld_
Koper, R. . Modeling units of study from a pedagogical perspective: the pe-
dagogical meta-model behind . First Draft, ver. . Educational Techno-
logy Expertise Centre, Open University of the Netherlands. Http://www.learningnetworks.org/dow
metamodel.pdf.
Laudon, K. C., in J. P. Laudon. . Essentials of management information
systems: managing the digital firm. . izd. [Kraj?], : Pearson Prentice
Hall.
Lesjak, D. . Internet based distance education in Slovenia. Communications
of the (): –.
Lesjak, D., V. Vehovar, C. Bavec in V. Sulčič. . Computer literacy of students
in Slovenia (improvement and comparison). Issues in Information Systems
:–.
Lesjak, D., N. Trunk Širca in V. Sulčič. . Electronic learning in Slovenia.
International Journal of Innovation and Learning (): -.
Lesjak, D., V. Sulčič, N. Trunk Širca in V. Vehovar. . Information and com-
munication technology in tertiary education institutions in Slovenia: a
prerequisite for e-learning. Issues in Information Systems :–.
Lesjak, D., V. Sulčič, N. Trunk Širca in V. Vehovar. . v slovenskih za-
vodih terciarnega izobraževanja – pogoj za uvedbo e-izobraževanja. V In-
formatika kot temelj povezovanja: – Dnevi slovenske informatike ;
Portorož, Slovenija, .–. april, –. Ljubljana: Slovensko društvo In-
formatika.
Levin, H. M. . Cost-effectiveness analysis. V Carnoy , –.
Literatura
Lind, D. A., R. D. Mason in W. G. Marchal. . Basic statistics for business and
economics. . izd. Boston, : McGraw-Hill.
MacLeod, D. a. The Online Revolution, mark . Guardian.co.uk., . april.
Http://education.guardian.co.uk/egweekly/story/„,.html.
MacLeod, D. b. E is for error. Guardian.co.uk., . junij. Http://education.guardian.co.uk/egwee
MacDonald, C. J., E. J. Stodel, L. G. Farres, K. Breithaupt in M. A. Gabriel. .
The demand driven learning model: a framework for web-based learning.
The Internet and Higher Education (): –.
MacDonald, C. J., E. J. Stodel, L. G. Farres, K. Breithaupt in M. A. Gabriel. .
The demand-driven learning model as a standard for web-based learning.
Http://www.elearnmag.org/subpage.cfm?section=best_practices&article=-
.
Marentič Požarnik, B. . Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: .
Martinez, M. . High attrition rates in e-learning: challenges, predictors, and
solutions. The eLearning Developers’ Journal, . julij. Http://www.elearningguild.com/pdf//
L.pdf#search=%tinto%e-learning%.
Masie Center. . Departure, abandonment, and dropout of e-learning: di-
lemma and solutions. Raziskovalno poročilo, Center.
Mayes, T., in S. de Freitas. . e-learning models desk study. Stage : re-
view of e-learning theories, frameworks and models. http://www.jisc.ac.uk/uploaded_docume
– Ministrstvo za informacijsko družbo. . Državni program Republika
Slovenije v informacijski družbi – varianta .
Moore, M. G. . Three types of interaction. The American Journal of Distance
Education (): –.
Mungania, P. . Employees’ perceptions of berriers in e-learning: The rela-
tionship among barriers, demographics, and e-learning self-efficacy. Dok-
torska disertacija, University of Lousville.
Nian-Shing, C., in L. Kan-Min. . Factors affecting e-learning for achieve-
ment. V International Conference on Advanced Learning Technologies
( ) proceedings, –. Http://grouper.ieee.org/groups/lttf/icalt/proceedings/
Overton, L. . Linking learning to business: summary report . Reading:
Bizmedia.
Management. . Studies in the context of the E-Learning Ini-
tiative: virtual models of European universities (lot ). Draft final report to
the Commission, Education & Culture. Http://www.elearningeuropa.info/extras/pdf/v
Pocklington, C. T., in A. Tupper. . No place to learn: Why universities aren’t
working. Georgetown: press.
Porter, M. E. . Competitive advantage. New York: The Free Press.
Porter, M. E. . The competitive advantage of nations. London: McMillan.
Pravilnik o poklicni maturi. Uradni list Republike Slovenije, št. /.
Literatura
Literatura
Sulčič, V., in D. Lesjak. . in Slovenia: where are we? V Global co-operation
in the new millennium: the th European Conference on Information Sy-
stems, ; June –, Bled, Slovenia, :–. Kranj: Moderna
organizacija.
Sulčič, V., in D. Lesjak. a. Značilnosti izobraževanja prek interneta na .
Organizacija (): –.
Sulčič, V., in D. Lesjak. b. On-line študij na daljavo v visokem šolstvu. V
: Dnevi slovenske informatike; Portorož, Slovenija, .–. april, –.
Ljubljana: Slovensko društvo Informatika.
Sulčič, V., in D. Lesjak. . Readiness for Internet based distance education
in Slovenia. V E-Learn: world conference on e-learning in corporate, gover-
nment, healthcare, & higher education, [Strani]. Norfolk: : Association
for the Advancement of Computers in Education.
Sulčič, V., D. Lesjak in A. Balde. . Uvod v ekonomiko e-izobraževanja. De-
lovni zvezek , Fakulteta za management Koper.
Sulčič, V., D. Lesjak in N. Trunk Širca. . Vključevanje e-učilnice v visoko
šolstvo. V V partnerstvu z informatiko do poslovne odličnosti: Dnevi sloven-
ske informatike , Portorož, Slovenija, .-. april. -. Ljubljana:
Slovensko društvo Informatika.
Sulčič, V., D. Lesjak, L. Ciglenečki in T. Šterk. . Sistemi e-izobraževanja in
usposabljanja slovenske vojske in možnosti uvedbe daljinskega izobraževa-
nja: primerjalna analiza e-izobraževanja v visokem šolstvu v svetu, Evropi
in Sloveniji. Elaborat, Fakulteta za management Koper.
Sulčič, Viktorija, in Nada Trunk Širca. . Introducing blended learning in
higher education in Slovenia. V Technology and information security issues
in knowledge-based organizations, –. -. Taipei: International
Association for Computer Information Systems, Taiwan Management In-
stitute in Chang Gung University.
Sulčič, V., N. Trunk Širca, P. Purg in D. Lesjak. . Key issues of introducing
blended learning in higher education. V Proceedings of the Inter-
national Conference on Cognition and Exploratory Learning in Digital Age
( ), Porto, Portugal, December –, –. [Porto]: Iadis.
Sulčič, V., in A. Sulčič. . Usposabljanje učiteljev in mentorjev za e-izobraževanje
(e): poročilo o izvedbi dvoletnega razvojnega projekta FM. Delovni
zvezek , Fakulteta za management Koper.
– Statistični urad Republike Slovenije. . Statistični letopis Republike
Slovenije. Http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp?leto=&jezik=si.
– Statistični urad Republike Slovenije. . Vpis študentov na terciarno
izobraževanje v študijskem letu / – končni podatki. Http://www.stat.si/novice_poglej.as
The Bologna Declaration on the European space for higher education: an expla-
nation. [.] Http://europa.eu.int/comm/education/policies/educ/bologna/bologna.pdf.
Literatura
8 Priloge