GODI[EN ZBORNIK 303

Nikola @E@OV UDK: 398.81(495.613:=163.3)

Van~o KENKOV

EDEN PRIMER NA USNA ISTORIJA OD KOSTURSKO

Kratka sodr`ina
Usnata istorija imala golema tradicija i koreni kaj
makedonskiot narod vo Egejskiot del na Makedonija. Zapi-
site na Manu{a Sarova Kenkova pretstavuvaat pismeno
svedo{tvo za toa kako makedonskiot narod vo Kostursko gi
do`ivuval makedonskite revolucioneri i nivnata borba za
osloboduvawe na Makedonija od turska vlast. Avtorkata
sobrala golem broj se}avawa na Makedoncite od Kostursko
za poznatite revolucioneri i vojvodi od jugozapadniot del
na Egejska Makedonija:Lazar Pop Trajkov, Lazar Moskov,
Mitre Vlaot, Pando Kqa{ev, Atanas Kar{akov, no i make-
donski narodni pesni so patriotska sodr`ina. Ova isto-
risko svedo{tvo pretstavuva dokaz za cvrstoto makedon-
sko nacionalno ~uvstvo na Makedoncite vo Egejska Makedo-
nija od krajot na XIX i po~etokot na XX vek.

Klu~ni zborovi: USNA ISTORIJA, EGEJSKA MAKEDONIJA,

MAKEDONSKI REVOLUCIONERI, MAKEDONSKI PATRIOTSKI
PESNI.

Vo po~etokot na 20-ti vek makedonskiot narod pominuval niz

burni premre`ija. Celite na organiziranoto makedonsko revolu-
cionerno dvi`ewe dlaboko se vre`ale vo kolektivnata svest na ma-
kedonskiot narod. Osloboduvaweto na Makedonija od turskata vlast
i sozdavaweto na avtonomna ili nezavisna makedonska dr`ava vo
nejzinite etnogeografski granici bile na~ela koi dobile univer-
zalno zna~ewe kaj sekoj Makedonec. Voda~ite na makedonskoto na-
cionalno osloboditelno i revolucionerno dvi`ewe od krajot na 19
i po~etokot na 20-ti vek stanale li~nosti so koi se identifikuval
Makedonecot od [ar planina do rekite Struma i Mesta i Pirin
planina i rekata Bistrica. Programskite opredelbi na TMORO-
VMORO kako op{to prifatena organizacija kaj makedonskiot na-
rod vo ovoj period, na{le dostojno mesto i vo narodnoto tvore{tvo.
Makedonskite revolucioneri pretstavuvale glaven motiv i tema na
304 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

narodnite pesni, predanija, legendi, no i pi{ani se}avawa kaj obi~-

niot makedonski narod koi qubomorno gi ~uval i gi prenesuval od
koleno na koleno. Taka usnata istorija stanala temel na koj se pot-
pirale streme`ite na makedonskiot narod za osloboduvawe na Ma-
kedonija, no i brana protiv posegawata po makedonskiot naciona-
len identitet, {to se poglasno doa|ale od sosednite balkanski dr-
`avi.
Vo pogled na revolucionernata borba vo ovoj vremenski peri-
od, eden od najdobro organiziranite delovi bila jugozapadna Make-
donija kade TMORO-VMORO bila postavena na cvrsti osnovi, so
dobro podgotvena organizaciska mre`a. Monolitnosta na organi-
zacijata osobeno se ~uvstvuvala vo Kostur i Kostursko, Egejska Ma-
kedonija kade taa imala re~isi bezrezervna podr{ka od makedon-
skiot narod. Organizacijata vo ovoj del na Makedonija se nao|ala vo
edna specifi~na uloga zatoa {to se borela protiv dva neprijateli
koi ne retko sorabotuvale pome|u sebe-turskata vlast i gr~kite an-
darti. Tokmu zatoa, vo makedonskoto narodno tvore{tvo i usnata
istorija vo Kostursko, najmnogu se zastapeni revolucionerite od
ovaa makedonska organizacija.
Takov primer na usna istorija e slu~ajot so pismenite svedo{-
tva na Manu{a Kenkova, so mominsko prezime Sarova, po poteklo od
seloto D’mbeni, Kostursko.1 Na prostor od okolu 16 stranici, Ma-
nu{a Kenkova ostavila zapisi vo forma na se}avawa, narodni pre-
danija i pesni za makedonskite revolucioneri od Kostur i Kostur-
sko od krajot na 19 i po~etokot na 20 vek.2 Zapisite se pi{uvani na
makedonski naroden jazik i dijalekt {to e karakteristi~en za gov-
orite od jugozapadniot del na Egejska Makedonija. Stilot na pi{u-
1
Manu{a Kenkova (mominsko prezime Sarova) bila rodena vo 1891 godina vo seloto
D’mbeni, Kostursko, Egejska Makedonija. Osnovno obrazovanie zavr{ila vo svoeto rodno
mesto. Vo 1912 godina stapila vo brak, a vo 1914 godina go rodila sinot Foti. Po ra|aweto
na sinot, nejziniot soprug zaminal na pe~alba vo Avstralija kade mu se izgubila sekakva tra-
ga. Za vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija, vo 1947 godina, poradi u~estvoto na sinot vo
edinicite na Demokratskata armija na Grcija (DAG), Manu{a bila osudena i zatvorena na
{estmese~en zatvor na ostrovot Krf. Po izleguvaweto od zatvor vo 1948 godina ja napu{-
tila Grcija i zaminala vo Polska, vo gradot Zgo`elec kade ostanala se do 1955 godina. Po
zavr{uvaweto na Gra|anskata vojna vo Grcija, nejziniot sin Foti zaminal vo porane{niot
SSSR, vo Ta{kent kade i oformil semejstvo. Po pove}e godini na barawe, Foti doznal deka
negovata majka se nao|a vo Polska. Vedna{ potoa Manu{a Kenkova zaminala vo Ta{kent ka-
de so semejstvoto na svojot sin ostanala do 1962 godina. Istata godina celoto semejstvo Ken-
kovi se preselilo vo Makedonija. Manu{a Kenkova po~inala vo Skopje vo 1971 godina.
2
Originalnite zapisi na Manu{a Sarova Kenkova se nao|aat vo sopstvenost na seme-
jstvoto Kenkovi od Skopje. Nejziniot vnuk Van~o Kenkov dolgi godini se dvoumel dali da gi
objavi ili podari ovie zapisi na ~uvawe vo Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija. Bla-
godarenie na nego, re{ivme da ja obrabotime nivnata sodr`ina, a vo prilog i da gi objavime
zapisite vo nivnata izvorna forma.
GODI[EN ZBORNIK 305

vawe e mnogu ednostaven i razbirliv. Narodnite pesni {to gi zapi-

{ala Sarova-Kenkova vo najgolem broj slu~ai se rasprostraneti i
interpretirani pome|u makedonskiot narod od Kostursko, a del od
niv se i pomalku poznati vo ostanatite delovi na Makedonija. Po
sekoja od narodnite pesni, Manu{a zapi{uvala kratka istorija ili
se}avawa {to gi slu{ala kaj tamo{nite Makedonci, a koj se odnesu-
vale za li~nosta za koja prethodno i bila nameneta prethodnata
pesna. Na toj na~in avtorkata verojatno sakala da sozdade edna celi-
na koja, spored na{ata pretpostavka, trebala da i poslu`i kako
osnova za koncipirawe na edno pogolemo pi{ano delo koe bi se od-
nesuvalo na istorijata na revolucionernite borbi za osloboduvawe
na Makedonija vo Kostursko. Najgolemiot del od podatocite za ovie
li~nosti se to~ni, no karakteristi~no e toa {to Sarova-Kenkova za
toa ne koristela nekoja literatura, tuku usni se}avawa na lokal-
nite Makedonci koi taa vnimatelno gi bele`ela i zapi{uvala. Pes-
nite {to Sarova-Kenkova gi ostavila vo rakopis, najmnogu gi slu-
{ala i zapi{uvala po se}avawe za vreme na nejziniot prestoj vo
Polska, a del od niv gi peela i vo svoeto rodno selo za vreme i po
Ilindenskoto vostanie koga imala 12-tina godini. Spored nejzino-
to semejstvo, vo del od zapisite baba Manu{a se koristela i so svo-
ite li~ni se}avawa, zatoa {to kako dete bila `iv svedok na tie dra-
mati~ni nastani. Spored usnite se}avawa na nejzinoto semejstvo,
Manu{a Kenkova postojano zboruvala i za spomenot i nejzinata
sredba so Goce Del~ev koj so svojata ~eta pominal niz seloto D’m-
beni za vreme na negovata obikolka na jugozapadniot del na Egejska
Makedonija pred po~etokot na Ilindenskoto vostanie.
Vo po~etokot na zapisite, Sarova-Kenkova, evidentirala edna
mnogu poznata pesna vo Kostursko koja se odnesuvala na vojvodata
Mitre Vlaot.3 Vo pesnata se opejuva edna bitka na makedonskiot
vojvoda {to so svojata ~eta ja vodel protiv turskata vojska kaj kos-
turskoto selo Pozdivi{ta, pri {to narodniot pea~ ja potencira
nepobedlivosta na „Mitro Kapidano„.4 Baba Manu{a vrz osnova na
svoite se}avawa i toa {to go slu{nala od svoite soselani, sosta-
vila i eden kratok opis za `ivotniot pat na vojvodata Mitre Vlaot.

3
Mitre Vlaot (Dimitar Nikolov Panxarov), (1873-1907), makedonski revolucioner,
deec, vojvoda. Po nacionalnost bil Vlav. Vo 1900 godina bil ~etnik vo ~etata na Marko
Lerinski. Od 1902 godina bil vojvoda na ~eta i u~estvuval vo mnogubrojni sudiri so turska-
ta vojska i gr~kite andartski ~eti vo Kostursko. So nekolku svoi ~etnici vleguva vo zaseda
vo blizina na seloto @upani{ta, Kostursko, pri {to se samoubiva.
4
Pesnata na Mitro Kapidano za koga napravi borba vo selo Pozdivi{ta, Kosturcko,
Zapisi na Manu{a Sarova Kenkova, str. 1.
306 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

Vo zapisot e daden mnogu precizen opis na li~niot izgled na make-

donskiot vojvoda kade glavna odlika bila negovata „kosa podbelena“
i „brada podbelena„5, {to e svedo{tvo deka takviot nadvore{en iz-
gled na makedonskiot revolucioner bil dlaboko navlezen vo kolek-
tivnata memorija na Makedoncite od Kostursko. Detalniot opis na
bitkata kaj seloto Pozdivi{ta, sekako bil neizbe`en del od ova
pismeno svedo{tvo, zatoa {to pobedata na ~etata na makedonskiot
vojvoda vo neramnopravnata borba so turskiot asker pretstavuvala
inspirativen moment vo kolektivnata svest na Makedoncite i vo
nivnite streme`i za samoopstojuvawe. Interesen moment vo ovoj
del od zapisite na Kenkova e spomenuvaweto na podatokot deka Mit-
re Vlaot go likvidiral poznatiot gr~ki andartski prvenec Pavlos
Melas, no so objasnuvawe deka pri~inata e toa {to „Pavlo be{e vr-
hovist“, a makedonskiot vojvoda gi „gone{e vrhovistite“.6 Vakviot
podatok svedo~i za toa deka Makedoncite od Kostursko imale mnogu
jasna slika deka borbata za osloboduvawe na Makedonija ja vodat dej-
cite od TMORO-VMORO, a ne ~etite i dejcite na Vrhovniot make-
donski komitet od Sofija koi se obiduvale da najdat povolna po~va
za dejstvuvawe vo ovoj del od Egejska Makedonija. Ovoj podatok od
narodniot raska`uva~ isto taka svedo~i za opasnosta {to makedon-
skiot narod od Kostursko ja ~uvstvuval od navleguvaweto na gr~kite
andartski ~eti, no i za{titni~kiot karakter na Organizacijata.
Vo sledniot del od zapisite, Manu{a Kenkova se zadr`ala na
li~nosta na Pando Kqa{ev.7 Taa go opi{uva nego kako „mlado dete
i u~eno“8, i eden od najgolemite avtoriteti na makedonskoto revolu-
cionerno dvi`ewe vo Kostursko, koj se bori „za ramnopravie i su-
cijalizam“.9 Vo momentite koga Kenkova gi sobirala ovie zapisi za
makedonskite revolucioneri vo Kostursko, najrasprostraneti idei
kaj Makedoncite od ovoj del na Makedonija bile parolite za soci-
jalizam i ramnopravnost koi se sre}avaat i vo ostanatiot del od
ovie interesni i nesekojdnevni bele{ki. So upotreba na karakter-
isti~niot dijalekt od Egejska Makedonija, vo kombinacija so ednos-
taven naroden stil na opi{uvawe, zapisite na baba Manu{a se zadr-
5
Mitro Vlao, neina istoriÔ, Zapisi na Manu{a...op.cit., 2.
6
Ibidem, 2.
7
Pando Kqa{ev (1882-1907), makedonski revolucioner, deec, vojvoda, u~itel. Od 1901
godina se borel vo ~etata na Marko Lerinski. Za vreme na Ilindenskoto vostanie e eden od
najgolemite organizatori i voda~i na makedonskiot narod vo Kostursko. Po vostanieto se
vratil od Bugarija i povtorno so ~eta dejstvuval vo Kostursko. Od 1906 godina bil ~len na
Bitolskiot okru`en komitet na VMORO. Te{ko ranet vo sudir so turskata vojska kaj selo-
to Drenoveni, se samoubil.
8
IstoriÔ na Pandeto Kla{e, Zapisi na Manu{a...op.cit., 3.
9
Ibidem, 3.
GODI[EN ZBORNIK 307

`uvaat i na nekolkute golemi bitki {to Kqa{ev gi vodel protiv

turskata vojska vo Kostursko i koi ostanale vo dlaboko se}avawe
kaj makedonskiot narod od toj kraj. So neobi~na preciznost za eden
sobira~ na usna istorija, Manu{a Kenkova vo zapisite go prenela
toa {to ostanalo najzabele`ano za vojvodata Kqa{ev kaj Make-
doncite od Kostursko, a toa e podatokot deka toj se borel i protiv
vlijanieto na Boris Sarafov vo tie krai{ta i deka za taa cel „go
obezoru`a Kote od Rulja i Jankov10 bidej}i bea vrhovisti“.11 Opi{u-
vaj}i go u~estvoto na vojvodata Pando Kqa{ev vo Ilindenskoto
vostanie 1903 godina, ovoj zapis ni predo~uva i eden mnogu dragocen
istoriski podatok koj se odnesuva na izgledot na vostani~koto zna-
me na kosturskite revolucioneri: „crveno zname, koprina i nasrede
so `ena, moma Makedonija- vezeno“.12 Na krajot od kratkata istorija
za ovoj makedonski revolucioner, ostavaj}i podatoci za negovoto
zaginuvawe, Manu{a Kenkova zapi{ala i edna pesna za Pando Kqa-
{ev koja verojatno ja slu{nala i e delo na nepoznatiot naroden pea~
od Kosturskiot kraj, a se odnesuva tokmu na negovata herojska smrt.13
Zna~ajno mesto vo zapisite na Manu{a Kenkova zazema i krat-
kata istorija za makedonskiot revolucioner Lazar Pop Trajkov14,
koj bidej}i bil rodum od seloto D’mbeni, zazemal va`no mesto vo
narodnoto tvore{tvo i usnata istorija na tamo{nite `iteli, od
kade bila i avtorkata na ovie zapi{ani se}avawa. Sobranite se}a-
vawa na Makedoncite od rodnoto selo na Pop Trajkov koi gi za~u-
vala Kenkova, ni go pretstavuvaat ovoj makedonski revolucioner
kako edna od najopeanite li~nosti od Kosturskiot del na Egejska
Makedonija. Ovie zapisi na avtorkata mnogu vnimatelno se zadr-
`uvaat na zna~ajnite momenti od `ivotot na makedonskiot vojvoda,
so osobena naglasenost na negovata za{titni~ka uloga {to toj ja
imal kon makedonskiot narod od Kostursko. Vo zapisot za Lazar

10
Atanas Jankov (1860-1906), makedonski deec, oficer. Bil roden vo selo Zagori~ani,
Kostursko. Bil u~esnik vo Rusko-turskata vojna 1877-1878 godina. Zavr{il voeno u~ili{te
vo Sofija. Vo Gornoxumajskoto vostanie organizirano od Vrhovniot makedonski komitet
dejstvuval so ~eta vo Kostursko. Zaginal vo sudir so turska vojska vo seloto Vlahi, Mel-
ni~ko.
11
Istori® na Pandeto Kla{e...op.cit., 3.
12
Ibidem, 4.
13
Ibid, 4.
14
Lazar Pop Trajkov (1877-1903), makedonski revolucioner, deec, vojvoda. Bil roden
vo seloto D’mbeni, Kostursko. Vo 1899 godina e uapsen i le`el dve godini vo zatvorot vo
gradot Kor~a. Poradi bolest oti{ol na le~ewe vo Sofija, a po vra}aweto vo Kostursko pov-
torno bil uapsen od strana na turskata vlast i bil zatvoren vo Kur{umli an. Za vreme na
Ilindenskoto vostanie se vratil vo Kostursko i bil izbran za ~len na kosturskoto gorsko
na~alstvo. Vo blizina na seloto Trnovo, Kostursko, bil faten i ubien, a negovata glava bila
odnesena vo gradot Kostur.
308 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

Pop Trajkov sekako najvpe~atlivi se zabele{kite za negovata ma~e-

ni~ka smrt {to ostanale najzapameteni kaj negovite soselani. Ma-
nu{a Kenkova ja prenesuva ogor~enosta na makedonskiot narod od
selo D’mbeni kon predavni~kata uloga na Kote od Rulja koj „go pre-
dade bidej}i vladikata od Kostur (Germanos Karavangelis, N. @. V.
K.) mu taksa pedeset liri koj }e go ubie i }e mu ja odnese glavata...“.15
Posledniot del od zapisot za Pop Trajkov ja sodr`i porakata na
Makedoncite od D’mbeni deka site predavnici {to besramno pose-
gaat po `ivotite na makedonskite revolucioneri }e bidat `igo-
sani za site vremiwa, a nivnite ne~esni dela }e se poso~uvaat kako
negativen primer za site idni makedonski pokolenija. Vo toj kon-
tekst, zapisot na Kenkova ni poso~il i edna makedonska narodna
pesna od Kostursko koja ja opeva tragi~nata smrt na makedonskiot
revolucioner.16
Opi{uvaj}i gi osloboditelnite borbi na makedonskiot narod
vo Kostursko, Manu{a Kenkova vo kratkite zapisi pomestila i
skudni biografski podatoci za odmetnatiot od makedonskata kauza,
Kote od Rulja.17 Vo sobranite svedenija od obi~niot narod vo Kos-
tursko, avtorkata na ovie zapisi do{la do soznanija za omrazata
{to se ~uvstvuvala, osobeno vo nejzinoto selo, poradi u~estvoto na
Kote Hristov vo likvidacijata na vojvodata Lazar Pop Trajkov. Od
druga strana, Kenkova gi prenesuva ~uvstvata na olesnuvawe i pobe-
data na pravdata kaj Makedoncite vo Kostursko vo momentite koga
se prenela vesta za egzekucijata na Hristov vo Bitola, za {to naro-
dot ispeal i edna pesna vo koja beseweto na Kote od Rulja go preto-
~uva vo stihovi: „Trn se istrebi, Kote vojvoda...“.18
Kratkite zapisi na usna istorija od baba Manu{a Kenkova
opi{uvaat u{te eden makedonski revolucioner od Kostursko-Ata-
nas Kar{akov.19 Napi{anite svedo{tva za Kar{akov od strana na

15
Istori® za Lazo Poptraòkov† roden vo selo DÍmbeni, Kosturcko, Zapisi na Ma-
nu{a...op.cit., 5/6.
16
Ibidem, 6.
17
Kote Hristov (1860-1905). Bil roden vo selo Rulja, Kostursko. Od 1899 godina sta-
nal ~len na TMORO, a vo 1900 godina bil nazna~en za vojvoda na prvata organizaciona ~eta
vo Kostursko. Po Ilindenskoto vostanie stanal gr~ki andartski vojvoda. So negovo u~estvo
i soglasnost bil ubien vojvodata Lazar Pop Trajkov. Vo 1904 godina bil zatvoren od turska-
ta vlast, osuden na smrt i obesen vo gradot Bitola.
18
Za Kote od RulÝa, Zapisi na Manu{a...op.cit., 7.
19
Atanas Kar{akov (1883-1907), makedonski revolucioner, deec, vojvoda od Kostur-
sko. Zavr{il gimnazija vo Bitola. Stanal vojvoda na kaznena ~eta na TMORO vo Kostursko.
Pred Ilindenskoto vostanie bil ranet pri {to zaminal na le~ewe vo Bugarija. Po vostani-
eto se vratil so ~eta vo Kostursko. Vo 1907 godina se sudira so gr~ki andarti i turska vojs-
ka pri {to bil te{ko ranet. Uspeal da se probie do seloto Stensko kade se samoubil.
GODI[EN ZBORNIK 309

Kenkova celosno go prenesuvaat raspolo`enieto na makedonskiot

narod od Kostursko kon celite na VMORO koja se borela za soz-
davawe na avtonomna makedonska dr`ava vo nejzinite etnogeograf-
ski granici. Avtorkata na ovie zapisi go opi{ala makedonskiot
vojvoda kako nepomirliv borec i organizator za osloboduvaweto na
Makedonija od turskata vlast. Vo podatocite za negovoto zaginu-
vawe vo reonot na Kostenarijata, Kostursko, Kenkova ni predo~ila
edno mnogu interesno soznanie spored koe po ubistvoto „glavata mu
ja zema ~etata i mu ja donese vo selo D’mbeni i tamu mu ja pogrebaa.
Teloto mu go ostavija tamu (se misli na mestoto na zaginuvawe, selo
Stensko, N.@. V.K.) za da ne go poznaat Turcite koj be{e vojvo-
data...“.20 Ova sekako e mnogu va`no svedo{tvo za svesta {to po-
stoela kaj Makedoncite za odgovorniot odnos na Organizacijata
kon faktot deka vo borbata za osloboduvawe na Makedonija, prior-
itet ima za{titata na narodot od nepotrebnite civilni `rtvi, oso-
beno dokolku turskata vlast dobiela soznanija deka nekoe selo gi
podr`uva komitskite ~eti na VMORO. Zatoa makedonskiot narod
ispeal pove}e pesni i za vojvodata Atanas Kar{akov, a edna od tie
pesni {to se odnesuva na negovoto herojsko zaginuvawe, ni prenela
i narodnata avtorka.21
Vo grupata na makedonski revolucioneri od Kostursko, za koi
Sarova-Kenkova sobirala biografski podatoci i narodni pesni
bil i Lazar Moskov.22 Sarova-Kenkova kako sobira~ na narodnoto
tvore{tvo i usnata istorija za predilindenskiot i ilindenskiot
period vo Kostursko, i vo ovoj slu~aj opi{ala kako makedonskiot
narod vo svoite o~i go videl `ivotot i revolucionernata dejnost na
Moskov. So kratki i ednostavni re~enici, no so mnogu razbirliv
naroden jazik, avtorkata gi prenesuva razmisluvawata i kolektiv-
nata svest na obi~niot Makedonec od Kostursko koj iako znae deka
ova „u~eno dete“ (Lazar Moskov, N.@, V.K.) e „eden na majka“, bil me-
|u najgolemite organizatori vo borbata za osloboduvawe na Make-
donija.23 Baba Manu{a Sarova-Kenkova, vo ponatamo{niot del od
ovaa kratka istorija za Lazar Moskov se obidela da ni prenese i se
{to uspeala da doznae od svoite soselani za negovoto zaginuvawe.
Spored nejzinoto pismeno svedo{tvo, seloto Vi{eni kade se nao-
20
IstoriÔ za Naso Kar{akof, Zapisi na Manu{a...op.cit., 9.
21
Ibidem, 9/10.
22
Lazar Moskov (1880-1902), makedonski revolucioner, deec, vojvoda. Bil roden vo
seloto Vi{eni, Kostursko. Zavr{il gimnazija vo Bitola. Vo 1901 godina bil izbran za reon-
ski na~alnik na MRO vo Kostursko. Opkru`en od turska vojska vo seloto Vi{eni, Kostursko
se samoubil.
23
Istori® za Lazo Moskov, Zapisi na Manu{a...op.cit., 11.
310 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

|ala ~etata na Moskov bilo zaobikoleno od turska vojska pri {to

do{lo do `estok sudir vo koj bile zapaleni i ku}ite kade se kriele
komitite. Usnata istorija od Kostursko prenesena niz ovie redovi,
svedo~i deka vo kriti~niot moment „mladite junaci“ otkako ja po-
tro{ile celata municija, sami si gi odzele svoite `ivoti. Narod-
nata `alost za smrtta na Lazar Moskov, avtorkata Sarova-Kenkova
na mnogu trauren na~in ja prenela niz stihovite {to Makedoncite
od Kostursko gi ispeale za ovoj tragi~en nastan.24
Sobiraweto na narodno tvore{tvo {to se odnesuva na borbi-
te za osloboduvawe na Makedonija vo predilindenskiot i ilinden-
skiot period vo Kostursko, Manu{a Sarova-Kenkova go zavr{ila so
nekolku pesni so rodoqubiva sodr`ina koi imaat mnogu karakter-
isti~ni elementi vo nivnata kompozicija. Prvata pesna izobiluva
so motivi od borbata na Makedoncite vo Kostursko koi se poviku-
vaat „na bojnoto pole za makedonska sloboda“, no vo kombinacija so
ve}e prifatenite patriotski stihovi {to gi peela cela borbena
Makedonija: „Ne sakame ni bogatstvo, ne sakame ni pari, no sakame
sloboda, ~ove~ki pravdini“.25 Vo pesnata se povikuvaat tie {to se
koleblivi da ne vleguvaat vo borbenite redovi, {to pretstavuva
eden vid na potsmevawe kon nere{itelnite na koi im se prepora-
~uva: „Koj e stra{liv, kako baba doma da sedi, na furkata da predi,
da pla~e, da redi“.26 I vtorata pesna upatuva povik za vklu~uvawe na
Makedoncite od Kostursko vo borbenite redovi na makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe za da „bajrak razvijat i kletva }e se zakol-
ni, deka vojvoda }e slu{ame i tatkovina }e ~uvame“.27
Tretata pesna koja isto taka se odnesuva na Ilindenskoto vos-
tanie go opeva povikot {to narodniot pea~ go upatil do celiot
makedonski narod za otpo~nuvawe na revolucionerna borba protiv
turskata vlast. Kulminacija na patriotizmot doa|a vo eden od sti-
hovite kade se opeva qubovta kon tatkovinata – „Makedonija rodi-
na mila, zemja si ubava, rajska gradina...“.28 Stihovite na ovaa mnogu
popularna makedonska pesna od Kostursko, go odrazuvaat narodnoto
raspolo`enie koe bilo vo pravec na krevawe na vooru`eno vos-
tanie, no so jasno odredena cel-osloboduvawe na Makedonija.
Krajot od ovie mnogu interesni i `ivopisni zapisi, avtorka-
ta Manu{a Kenkova go ozna~ila, skromno i nenametlivo. Taa ni
24
Ibidem, 11/12.
25
Pesna IlÝovdencka koga go dignae znameto i tarnae za vastanie, Zapisi na Ma-
nu{a...op.cit., 13.
26
Ibidem, 13.
27
Pesna druga IlÝovdencka, Zapisi na Manu{a...op.cit., 14.
28
Pesna IlÝovdencka, Zapisi na Manu{a...op.cit., 15.
GODI[EN ZBORNIK 311

pretstavila i nekolku podatoci za nejziniot tatko Stavro Sarov

koj kako u~esnik vo borbite za osloboduvawe na Makedonija od tur-
skata vlast bil ranet za vreme na Ilindenskoto vostanie. Negovoto
ranuvawe se slu~ilo za vreme na edna bitka na komitskite ~eti od
Kostursko so turskata vojska vo reonot na Kostenarijata.29
Zapisite na Manu{a Sarova Kenkova pretstavuvaat eden in-
teresen i nesekojdneven primer na usna istorija na makedonskiot
narod od Kostur i Kostursko. Spored podatocite i na~inot na koi
{to ni gi pretstavila avtorkata, ovie zapisi se redok primer na toa
kako obi~niot Makedonec gledal na sudbonosnite istoriski nas-
tani vo Makedonija od po~etokot na 20-tiot vek i na makedonskite
revolucioneri od Kostursko koi bile glavni predvodnici na Ilin-
denskoto vostanie vo ovoj del od Egejska Makedonija. Zapisite izo-
biluvaat so interesni podatoci {to Kenkova gi sobirala kaj obi~-
niot makedonski narod koi vo golem broj slu~ai se poistovetuvaat
so faktografijata i interpretacijata na istite i vo sovremenata
makedonska istoriografija. Zna~ajno vo seto toa e {to, zapisite
manifestiraat cvrsta makedonska nacionalna svest kaj Make-
doncite vo Kostursko i pokraj zasilenite propagandi na nekoi bal-
kanski dr`avi vo ovoj del od Makedonija. Celite na toga{noto or-
ganizirano makedonsko revolucionerno dvi`ewe pretstaveno vo
liceto na TMORO, podocna VMORO jasno se preslikuvaat i preku
brojnite ispeani pesni kaj Makedoncite od Kostursko od koi del ni
se preneseni kako istorisko svedo{tvo na edno vreme i vo ovie za-
pisi na Sarova-Kenkova. Vo sekoja od zapi{anite pesni, makedon-
skiot narod od Kostursko se povikuva na vooru`ena borba za sozda-
vawe na makedonska dr`ava vo nejzinite etnogeografski granici.
No isto taka treba da se potencira i faktot deka obi~niot Make-
donec, preku redovite na ovie zapisi, bil mnogu svesen i za toa deka
osloboduvaweto na Makedonija nema da se slu~i odnadvor i zatoa i
pietetot kon doka`anite makedonski revolucioneri koi iskreno se
borele vo korist na makedonskata kauza: Mitre Vlaot, Moskov,
Kqa{ev, Pop Trajkov. Vo vrska so zapisite, na krajot sekako treba
da se spomene i potencira i podatokot {to avtorot e `ena, {to ni
pretstavuva edna poinakva konstelacija na odnosite vo Egejska Ma-
kedonija okolu u~estvoto na makedonskata `ena vo sozdavaweto na
vakvi dragoceni istoriski dela koi se proizvod na usnata istorija.
Preku redovite na ovie retki zapisi, Manu{a Sarova Kenkova ni se
pretstavuva kako edna isklu~itelno intelegentna `ena koja i vo

29
Zapisi na Manu{a Sarova Kenkova, ...op.cit., 16.
312 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

te{ki emigrantski uslovi vo koi `iveela, daleku od svoeto rodno

ogni{te, bila dlaboko svesna za va`nosta na usnata istorija koja
vnimatelno ja zabele`uvala. Za `al, ~estite preselbi, poradi tra-
gi~nata sudbina na makedonskiot narod vo Egejska Makedonija za
vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija, se pri~ina golem del od za-
pisite na Manu{a Sarova Kenkova nepovratno da bidat izgubeni.
Sepak, toa {to Manu{a Sarova-Kenkova ni go ostavila kako isto-
riski zapis e edno dragoceno svedo{tvo za makedonskoto opstojuva-
we i nepokor vo Egejskiot del od Makedonija i negovite deceniski
te`nenija i borba za sozdavawe na nezavisna makedonska dr`ava.

(Recenzent: prof. d-r Violeta A~koska)

Nikola ZHEZHOV
Vancho KENKOV

ONE EXAMPLE OF ORAL HISTORY

FROM KOSTYR AREA

Summary

The oral history had a big tradition and roots at the Macedonian
people in the Aegean part of Macedonia.The text marks of Manusha
Sarova Kenkova are literate testimony about that how the Macedonian
people in the Kostyr area were seeing the Macedonian revolutionaries
and their struggle for liberation of Macedonia from Turkish authority.
The writer collected a great number of memories of the Macedonians
from Kostyr area about the famous revolutionaries from the southwest
part of Aegean Macedonia: Lazar Pop Trajkov, Lazar Moskov, Mitre
Vlaot, Pando Kljashev, Atanas Karshakov, but also, Macedonian folk
songs with patriotic contents. This historian testimony is proof for the
strong Macedonian national identity of Macedonians in Aegean Mace-
donia at the end of XIX and the beginning of XX century.

Keywords: ORAL HISTORY, AEGEAN MACEDONIA, MACEDONIAN REV-

OLUTIONARIES, MACEDONIAN PATRIOTIC SONGS.
GODI[EN ZBORNIK 313
314 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

Faksimil od zapisite na Manu{a Sarova Kenkova