E-knjiga

Vodnik

Izbiramo vrtni bazen

KOLOFON
Odgovorni urednik: Damjan Skuek Oblikovanje: Toma Mui Vir: Arhiv Stotinka Slike: Stotinka, Chemoform in Istock Izdaja: Stotinka d.o.o. Kolodvorska 25a 2310 Slovenska Bistrica Datum izdaje: marec 2011

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

Kazalo 1. Uvod ..................................................................... 5 2. Umeanje bazena v prostor ................................ 5

2.1 2.2 2.2.1 2.2.2 2.2.3 2.2.4 2.2.5 2.2.6 2.3 2.3.1 2.3.2 2.3.3 2.3.4 2.4 2.5 Zakonske zahteve ................................................................................6 Naravni pogoji, doloanje mesta: ..........................................................6 Statika tal...............................................................................................6 Oddaljenost od hie, dostopnost, varnost otrok ...................................6 Veter .....................................................................................................7 Sonce ....................................................................................................7 Zaita pred pogledi in vetrom .............................................................8 Pokrivanje bazena bazenske strehe ..................................................8 Tehnine zahteve: ................................................................................9 Velikosti bazena ...................................................................................9 Strojnica bazena....................................................................................9 Oprema bazena ..................................................................................10 Bazenski rob, okolica bazena .............................................................10 Ogrevanje bazena ...............................................................................11 Prezimovanje bazena ..........................................................................11

3. Vrste vrtnih bazenov ........................................... 13

3.1 3.2 3.3 3.5 3.6 Montani bazeni ..................................................................................15 Easypool .............................................................................................17 Stiropool ..............................................................................................19 Betonski ..............................................................................................23 Bazeni iz plemenitega jekla .................................................................25

4. Strojna oprema bazena ...................................... 27

4.1 4.1.1 4.1.2 4.2 4.2.1 4.2.2 Hidravlika bazena, skimer, prelivni rob ................................................27 Bazeni s skimerjem .............................................................................27 Bazeni s prelivnim robom ....................................................................28 Strojnica bazena .................................................................................29 Strojnica bazena v obstojeem objektu ...............................................29 Strojnica ob bazenu ............................................................................29

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

4.2.3 4.3 4.4 4.4.1 4.4.2 4.4.3 4.4.4 4.5 4.6 4.7 4.7.1 4.7.2 4.8 4.9 4.9.1 4.9.2 4.9.3 4.9.4 4.9.5

Opremljenost strojnice bazena ............................................................30 Filtrirna naprava .................................................................................30 Ogrevanje bazena ...............................................................................31 Toplotni izmenjevalec ..........................................................................31 Elektrino ogrevanje ............................................................................32 Solarno ogrevanje ...............................................................................32 Toplotna rpalka ..................................................................................33 Osvetlitev bazena ................................................................................33 Protitok ................................................................................................35 Masaa ................................................................................................35 Masaa voda-zrak ...............................................................................35 Zrana masaa....................................................................................35 Slap .....................................................................................................36 Elektrina omarica, elektronske naprave za avtomatizacijo ................36 Elektrina omarica, krmiljenje filtra ......................................................36 Avtomatski estsmerni ventil ...............................................................37 Avtomatsko dopolnjevanje vode..........................................................37 Krmiljenje ogrevanja ............................................................................37 Avtomatska dezinfekcija ......................................................................38

5. Bazenski pribor (dodatna oprema) ..................... 39

5.1 5.1.1 5.1.2 5.1.3 5.1.4 5.1.5 5.2 5.3 5.4 Pokrivanje bazenov .............................................................................39 Solarno pokrivalo, navijalo ..................................................................39 Family Safe .........................................................................................40 Rolete ..................................................................................................40 Bazenske strehe..................................................................................40 Zimska pokrivala .................................................................................41 Pribor za ienje, roni sesalci ..........................................................42 Avtomatski sesalci, roboti ....................................................................42 Bazenske lestve ..................................................................................42

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

1. Uvod
Imeti Vrtni bazen je e od nekdaj elja marsikaterega lastnika hie. A e so elje po bazenu vasih bile le nedostopne sanje iz filmov, je danes bazen, e je le na voljo dovolj prostora,e skorajda standard ob ali v hii. V priujoem vodniku izbiramo vrtni bazen, bi vam eleli prikazati razline vrste bazenov in monosti, ki jih slednji ponujajo. Celovit vodnik, ki vam bo pomagal odgovoriti na marsikatero vpraanje, ki se vam poraja ko zanete resneje razmiljati o bazenu. Seveda vas vabimo, da nam vpraanja, na katera v priujoem delu ne boste nali odgovorov, poljete po elektronski poti: info@stotinka.si, ali pa nas pokliite na telefonsko tevilko (02) 80-50-430. Najbolj zvedave pa seveda vljudno vabimo v na razstavni salon v Slovensko Bistrico. Prepriani smo, da bodo odgovorili na vsa vaa vpraanja. Naj bo to za uvod dovolj. Dobrodoli v arobnem svetu vode.

2. Umeanje bazena v prostor

Glede na namestitev v osnovi loimo dve vrsti bazenov:

Notranji bazeni: Bazen si lahko zamislimo tudi v hii, zimskem vrtu ali v loeni hali oz. vrtni hii. Notranji bazen nam omogoa uporabo skozi celo leto, ne glede na vreme ali letni as. Pogosto so to nekoliko manji bazeni za sprostitev, nobena posebnost pa niso kompleksi z vejimi plavalnimi bazeni. Bazeni na prostem: Plavanje in kopanje v naravnem okolju ob vizualnem doivetju nudi prijetne obutke e drugim utom, ki jih vzbudijo menjava sence in sonca, gibaje zraka, um vode, temperatura za pravilno izkorianje

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

prednosti, ki vam jih ponuja bazen na prostem, je potrebno elje in predstave optimalno prilagoditi danemu okolju. V primerjavi z notranjim bazenom je izvedba in obratovanje zunanjega bazena praviloma strokovno ugodneja. Ker se nartovanje in umeanje notranjega bazena in bazena na prostem v osnovi zelo razlikujeta, se bomo v tej publikaciji omejili na bazene na prostem. Osnovni kriteriji nartovanja vrtnega bazena:

2.1 Zakonske zahteve

Bazeni do povrine 30 m2 in globine 1,35 m spadajo med nezahtevne objekte, za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, za katerega pa niso potrebni projekti. Bazeni vejih dimenzij pa spadajo med manj zahtevne objekte, ki za pridobitev gradbenega dovoljenja zahtevajo pridobitev ustreznih projektov. V vsakem primeru se je potrebno o zahtevah in monostih gradnje bazena informirati na upravni enoti.

2.2 Naravni pogoji, doloanje mesta:

Bazen naj bo kot sestavni del vrta optimalno prilagojen okolici. Lega bazena ima vpliv tudi na ogrevanje in ienje bazena, vzdrevanje bazenske vode in s tem uporabo samega bazena. Upotevati je potrebno sledee pogoje in vplive:

2.2.1 Statika tal

Tla na obmoju izkopa morajo ustrezati doloenim statinim zahtevam. Tla morajo biti trdna in v optimalnem primeru ne nasuta. e so tla nasuta, jih je potrebno utrditi tako, da se bazen ne bo posedal! Vsekakor je potrebno za mnenje in nasvet vpraati ustrezno usposobljenega statika.

2.2.2 Oddaljenost od hie, dostopnost, varnost otrok

Za uporabo bazena je najprimerneje, e je ta im blije hii. S tem je bazen enostavno dostopen, v bliini je vedno prostor primeren za preoblaenje in bazen imamo laje pod nadzorom, predvsem, ko se v njem kopajo otroci. Za varnost otrok med kopanjem je pomembno predvsem to, da je bazen vedno pod nadzorom, in da je mono prepreiti dostop oz. padec v vodo, ko bazen

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

ni v uporabi s pomojo npr. ograje, varnostnega pokrivala, rolete, bazenske strehe, alarma. Najbolj zanesljiv preventivni ukrep pa je e vedno, da se otroci im prej nauijo plavati in da so ustrezno poueni o nevarnostih, ki jih lahko predstavlja bazen.

2.2.3 Veter
Bazen (predvsem skimerski) naj bo obrnjen tako, da bo potekal vzdol smeri v kateri najpogosteje piha veter. Veter namre povzroi naravni tok vode na povrini in s postavitvijo bazena v smeri vetra tako, da so skimerji na nasprotni strani, bo naravni tok s pomojo vetra pomagal pri povrinskem ienju bazena. Z neustrezno postavitvijo bazena veter zavira povrinsko ienje bazena. Bazen pa naj ne bo izpostavljen pogostemu in monemu vetru, saj ta ohlaja vodo in v bazen vnaa neistoe iz okolice. V kolikor ni mono najti zavetrnega prostora, je smiselno razmisliti o zaiti pred vetrom, ki vas lahko hkrati varuje tudi pred radovednimi pogledi iz okolice. V bliini bazena naj prav tako ne bo dreves ali grmovja, saj listje, cvetni prah in podobno onesnaujejo bazen, veter pa vse skupaj e poslaba, poleg tega pa lahko korenine dreves pokodujejo bazen.

2.2.4 Sonce

Sonce nam bo bazen brezplano ogrevalo, zato naj bo bazen, e je le mono, postavljen na mestu, ki je ves dan osoneno. Za sonenje ob bazenu tako potrebujemo le pred vetrom zaiteno povrino, dolgo od 2 do 3 m.

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

2.2.5 Zaita pred pogledi in vetrom

Kot zaito pred radovednimi pogledi iz ulice oz. iz soseine lahko uporabimo ograjo iz impregniranega lesa, protikorozijsko zaitene kovine ali zaitni zid, ki nam lahko hkrati slui kot proti-vetrna zaita., Kot zaita je lahko primerna tudi iva meja, e se okolica pripravlja pravoasno, vendar naj ta ne bo v neposredni bliini bazena.

2.2.6 Pokrivanje bazena bazenske strehe

Za ohranjanje temperature vode in tudi za zaito bazena pred neistoami je bazen potrebno pokrivati. Za pokrivanje je na razpolago veliko razlinih sistemov, od enostavnega solarnega pokrivala z ronim navijalom, do bazenskih streh z elektromotornim pogonom. e pri nartovanju bazena je potrebno razmiljati tudi o pokrivanju, e posebej, e razmiljate o uporabi bazenske rolete ali bazenske strehe. Bazenska streha, ki glede na ogrevanje vode in zaite pred neistoami predstavlja najuinkoviteji nain pokrivanja, potrebuje ob bazenu nekaj dodatnega prostora. Priporoamo, da se dobro informirate o monih nainih pokrivanja bazena in prostorskih zahtevah, saj boste skupaj s tehniki laje nartovali bazen tako, da bo mono tudi kasneje brez teav montirati ustrezno bazensko streho ali kaken drug sistem pokrivanja, ki bo primeren za vas. Z dobrim nartovanjem je mono npr. nizko bazensko streho skriti pod teraso ob bazenu ali na preko zunanje bazenske rolete namestiti klop.

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

2.3 Tehnine zahteve:

2.3.1 Velikosti bazena
Tako velikost kot oblika bazena vplivata na stroke gradnje in obratovanja, zato je potrebno optimalno velikost doloiti e na zaetku. Standardne mere so: irina 2,75 m za plavanje ene osebe oz. 4 m za plavanje dveh oseb. Dolina bazena: za prvi plavalni zamah je potrebnih okoli 3,5 m (telesna viina + 1,5 m), za vsak naslednji zamah e dodatnih 1,5 m (1 m pri udobnem plavanju, 2 m pri hitrem plavanju); za 4 zamahe potrebujemo torej v povpreju bazen doline 8 m. Globina bazena: za plavanje zadoa globina 1,35 m, z dodatno globino po nepotrebnem zviujemo stroke gradnje in obratovanja. Zaradi otrok globine bazena ni smiselno znievati, saj bodo le-ti hitro zrasli in se nauili plavati. Glede na nain uporabe poznamo naslednje vrste bazenov: Bazeni za sprostitev: ti bazeni so lahko relativno majhni, vendar je priporoljivo upotevati minimalne mere, tj. 4 m premera pri okroglem in 3 m x 6 m pri pravokotnem bazenu. Plavalni bazeni: so dalji bazeni, dolgi vsaj od 10 do 12 m, medtem ko irina bazena ni toliko pomembna, obiajno so to relativno ozki bazeni. Za plavanje so najbolj primerni bazeni s prelivnim robom, pri skimerskih bazenih prihaja do odboja valov in posledino nemirne vodne povrine. Navduenim plavalcem pa doline bazena ne morejo nadomestiti niti protitone plavalne naprave, ki lahko sluijo kvejemu kot dopolnilo. Bazeni za skakanje: v obmoju skakalnice mora biti bazen dovolj globok in opremljen z dodatno stopnico irne 1,5 m, 1,2 m pod nivojem vode, na kateri lahko stojimo. Za metrsko skakalno desko je potrebna globina od 2,5 do 3 m v celotnem varnostnem obmoju 4 x 4 m. Tla bazena nato poevno prehajajo v obiajno globino. Bazeni z dodatnimi estetskimi zahtevami: so bazeni pri katerih je v prvi vrsti estetska in individualna izvedba. Te izvedbe so praviloma najdraje, saj dandanes tehnine monosti skoraj nimajo meja.

2.3.2 Strojnica bazena

Strojnica naj bo ob bazenu s im krajo in direktno povezavo na cevno instalacijo bazena. Najbolje je najti primeren prostor v zgradbi ob bazenu

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

(klet, garaa), tudi e so za to potrebne nekoliko dalje cevne povezave do strojnice (po potrebi tudi veje dimenzije). Strojnica bazena mora biti dobro dostopna, suha, prezraena in zaitena pred zmrzaljo. Biti mora dovolj velika in visoka, da je brez vejih teav mona montaa, tako kot tudi uporaba in vzdrevanje vse predvidene bazenske tehnike. Dobro je imeti nekaj ve prostora, ki bi bil na razpolago za morebitne kasneje vgradnje dodatnih naprav. V kolikor bo strojnica bazena v stanovanjskem objektu, je potrebno upotevati tudi doloeno mero hrupa, ki ga s svojim delovanjem povzroajo rpalke, zato mesto ob spalnem prostoru ni primerno za strojnico bazena. V vsakem primeru pa odsvetujemo vgradnjo rpalke nad nivo vode v bazenu! Nekatere naprave, kot je npr. protitok, je potrebno za optimalno delovanje vgraditi tik ob bazenu.

2.3.3 Oprema bazena

Pri nartovanju strojnice ne smemo pozabiti na ustrezno velik dostop, ter potrebno opremo in prikljuke: vodovodni prikljuek za avtomatsko dopolnjevanje, talni izpust iz strojnice, drenao, prikljuek na kanalizacijo za filter oz. jaek na dnu strojnice, ustrezne elektrine prikljuke, valjanec za ozemljitev, dovod in odvod tople vode za ogrevanje, krmilno instalacijo za ogrevanje... V kolikor elite imeti ob bazenu nameen tudi tu, obiajno so to solarni tui, je za namestitev tua potrebno pripraviti vodovodni prikljuek in poskrbeti za odvajanje vode pod tuem. Za osvetlitev bazena je smiselno pripraviti stikala za vklop bazenskih lui na bolj dostopnem mestu, npr. skupaj s stikali za zunanjo osvetlitev.

2.3.4 Bazenski rob, okolica bazena

Morda se vam ob pogledu na bazen ne zdi, vendar je ravno pri nartovanju viine bazena oz. bazenskega roba vasih najve teav. V kolikor elite,

10

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

da bo bazenski rob poravnan z okolico bazena, je zelo pomembno, da e pred prietkom del nartujete tudi kako bo zakljuen bazenski rob in kako bo zakljuena okolica bazena. Le tako boste lahko doloili potrebno globino ploe in viino stene bazena. e boste na zaetku nartovali keramine ploice, na koncu pa eleli izdelati leseno teraso ali poloiti tlakovce, bo stena bazena zelo verjetno prenizko in boste pred teko reljivim problemom, kako zakljuiti bazenski rob. Zaradi manjega vnosa neisto v bazen je priporoljivo, da je bazenski rob vsaj 2-3 cm viji od okolice, tako da veter ne pometa neisto direktno v bazen. Pri skimerskih bazenih naj bo rob bazena zakljuen tako, da bo robnik segal preko notranje stene za centimeter ali dva. S tem prepreimo, da bi voda pljuskala preko bazenskega roba, ko so v bazenu bolj ivahni kopalci. Zelo primerne za zakljuevanje so ustrezno oblikovane bazenske obrobe iz umetnega ali naravnega kamna. Pri izbiri materiala za zakljuevanje bazenskega roba in okolice bazena moramo biti pozorni, da uporabljamo nedrsee materiale. Drsei materiali na pohodnih povrinah ob bazenu so zelo nevarni!

2.4 Ogrevanje bazena

Za uinkovito ogrevanje je v prvi vrsti pomembno pokrivanje bazena. Z ustreznim pokrivanjem bazena lahko toplotne izgube zmanjamo za tudi do 80%. e preden pa se odloite za ogrevanje, je smiselno razmisliti o pokrivanju bazena. Potrebe po ogrevanju se namre bistveno zmanjajo z bazensko streho. Pri bazenih na prostem pa ni pomembno le pokrivanje bazena, temve tudi njegova lega, saj so energetsko uinkoviteji bazeni na sonni in zavetrni legi. Pomembno je, da se pravoasno odloimo za nain ogrevanja, da lahko nartujemo ustrezno instalacijo in prostor.

2.5 Prezimovanje bazena

Pred zimo oz. zmrzaljo je potrebno bazen ustrezno zaititi. Ko voda zmrzne se namre njen volumen povea za 1/11 (dobrih 9%), zaradi esar lahko nastanejo veliki pritiski. Po naih izkunjah praznjenje bazena, ne glede na tip, ni obiajno. Nivo vode je potrebno spustiti pod prelivni rob oz. pod skimer, za prepreevanje pritiska na stene pa se v bazen namestijo kompenzacijski plovci. Kompenzacijski plovci se ob pritisku stisnejo in omogoijo, da se led iri, ne da

11

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

bi preve pritiskal na stene bazena. Bazen se spomladi popolnoma izprazni, temeljito oisti in za novo sezono napolni s sveo vodo. Za prezimovanje se dobijo posebna sredstva za nego vode, ki nam olajajo ienje bazena spomladi.

12

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

3. Vrste vrtnih bazenov

Glede na nain odvzemanja vode za filtriranje iz bazena poznamo dve osnovni vrsti bazenov: t.i. skimerski bazeni in bazeni s prelivnim robom. Skimerski bazeni so opremljeni z enim ali ve skimerji; to so elementi, ki so vgrajeni v zgornji del stene bazena in sluijo povrinskemu odsesavanju vode iz bazena. Skimerji so opremljeni s plovcem (obiajno s plovno loputo), ki omogoa, da se v skimer sesa im tanji sloj vode na povrini. tako omogoimo uinkovito odsesavanje neisto iz bazena, saj te v veliki veini vsaj nekaj asa plavajo na vodni povrini. Hidravlika bazena se izbolja z namestitvijo povratnih ob na nasprotni strani bazena, tako da te vodo po povrini potiskajo proti skimejem. Bazeni s prelivnim robom so opremljeni s prelivnim kanalom v celotnem obsegu bazena. Povratne obe so nameene v dno bazena, tako da ta izvedba bazena omogoa optimalno hidravliko. Voda se povrinsko izliva v celotnem obsegu bazena ne le v ozkem obmoju, kot npr. pri skimerskih bazenih. 13 www.stotinka.si

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

To omogoa hitro in uinkovito odstranjevanje neisto s povrine vode in zaradi tega pri prelivnih bazenih ne prihaja do odboja valovanja, tako da je vodna povrina zelo mirna in bolj primerna za plavanje. V kolikor konfiguracija terena to omogoa, je zelo atraktivna izvedba prelivnega roba t.i. panoramski prelivni kanal, ki iz bazena nudi udovit pogled na daljno okolico. Za uravnavanje nivoja vode je pri prelivnih bazenih potreben e poseben kompenzacijski bazen. Skimer ali prelivni rob? Prednost skimerskih bazenov so vsekakor strokovno ugodneja izvedba, enostavna vgradnja elementov, manj zahtevna gradbena dela in potrebe po elektronskem uravnavanju nivoja vode ni. Pomanjkljivosti skimerskih bazenov je manja sposobnost povrinskega ienja vodne gladine. Nivo vode je vsaj 15 cm niji od roba bazena, tako posledino prihaja do odboja valov in nemirne gladine vode pri plavanju, pogled iz bazena je omejen, na bazenski steni obiajno s asom zaradi neisto nastaja rni rob na viini nivoja vode. Prednost bazenov s prelivnim robom je predvsem zelo uinkovito povrinsko ienje in dobra hidravlika bazena. Razen tega je vodna povrina pri plavanju mirna in omogoa direkten pogled na okolico, mona je izvedba prelivnega roba s panoramskim pogledom. Pri bazenih s prelivnim robom ni teav s rnim robom. V zakup pa je potrebno vzeti drajo in gradbeno zahtevnejo izvedbo. Zgornji del stene je potrebno opremiti s prelivnim kanalom, ki mora biti absolutno vodoraven po celotnem obsegu bazena. Zgraditi je potrebno ustrezno velik kompenzacijski bazen opremljen z napravo za avtomatsko kontrolo in regulacijo nivoja vode. Tudi izvedba hidroizolacije taknega bazena je zahtevneja in draja (bazen, prelivni kanal, kompenzacijski bazen). Stroke je sicer mono nekoliko zniati z delnimi izvedbami prelivnega kanala in tudi prelivni kanal lahko naredimo le na eni steni. Ta izvedba je deloma podobna skimerskemu bazenu in kot takna prevzame tudi nekaj pomanjkljivosti te vrste bazenov (ostali del bazenske stene, kjer ni kanala je viji od nivoja vode). Vrtni bazeni glede na nain gradnje in montae:

14

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

3.1 Montani bazeni

a. Znailnosti montanih bazenov Osnova montanega bazena je ploevina, ki nam slui kot obod oz. stena bazena. Nekatere vrste montanih bazenov pa so primerne tudi za prosto postavitev. V tem opisu se bomo omejili na montane bazene namenjene vgradnji. Vgrajene montane bazene montiramo na pripravljeno ploo. Pred montao ovalnega bazena je potrebno pripraviti e dve oporni steni na ravnem delu bazena. Hidroizolacijo nam zagotavlja tovarniko krojena bazenska folija debeline 0,6 ali 0,8 mm, ki jo enostavno montiramo s pomojo zgornjega vodila. Montani bazeni so primerni tudi za samogradnjo. b. Oblike in velikosti montanih bazenov Veina montanih bazenov je ovalne oblike. Lahko so tudi okrogli ali v obliki osmice. Velikosti ovalnih bazenov so od okoli 3 x 5 m do 5 x 9 m ali 4 x 10 m, globine 1,2 m ali 1,5 m. Montani bazeni te vrste so na voljo le v izvedbi s skimerjem. c. Opis gradnje in montae Za gradnjo montanega bazena je potreben ustrezno velik izkop; e za strojnico bazena nimamo pripravljenega ustreznega prostora, istoasno naredimo tudi izkop za strojnico. Za primerno bazensko dno nasujemo podlago in naredimo armirano ploo, v katero vgradimo talni izpust. Za ovalni bazen je potrebno pripraviti e obe armirani oporni steni na ravnem delu bazena. Istoasno je smiselno pripraviti tudi strojnico bazena. Ploa bazena

15

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

mora biti popolnoma ravna in gladka (po potrebi jo izravnamo z izravnalno maso ali zbrusimo). Za zaito folije na dno poloimo zaitni filc, po obodu bazena pa poloimo spodnja vodila, kamor namestimo ploevino, ki se spoji z vijaenjem. Ploevino pritrdimo na oporne stene, naredimo ustrezen izrez za vgradne elemente, vgradne elemente namestimo na ploevino in glede na izvedbo na zgornji rob namestimo posebna zgornja vodila, kamor obesimo bazensko folijo (pri starejih izvedbah se folija obesi na ploevino in nato se preko folije namestijo obiajna zgornja vodila). Ko je folija nameena na rob bazena, zanemo bazen poasi polniti, medtem ko folijo sproti poravnavamo in gladimo, da ne ostanejo gube. Bazen po navodilih proizvajalca postopoma polnimo z vodo in z zunanje strani na ovalnem delu zasipavamo s suhim betonom. Bolj enostavno in obiajno, pa tudi bolj ekonomino je, e bazen na ovalnem delu obzidamo z betonskimi zidaki. Ko je v bazenu dovolj vode, na vse vgradne elemente namestimo tesnila in prirobnice, zakljuimo montao vseh elementov, izvedemo e cevno povezavo do strojnice, ter zmontiramo opremo strojnice bazena. d. Primerjava z drugimi vrstami bazenov Montani bazeni so v primerjavi z drugimi vrstami bazenov praviloma cenovno najbolj dostopni. Dobavljivi so kompleti bazenov z vso potrebno osnovno opremo (lestev, filter, skimer, povratna oba, cevi), ki so obiajno zelo ugodni, vendar v tej obliki ne omogoajo optimalne hidravlike bazena (skimer in ena povratna oba sta na isti strani bazena). Kvalitetno in optimalno opremljeni montani bazeni se cenovno e nekoliko pribliajo cenam bazenov Easypool. Prednost montanega bazena je predvsem relativno enostavna in hitra montaa samega bazena, vendar je potrebno upotevati e pripravo ploe, opornih sten, strojnice in zasipavanje ovalnega dela s suhim betonom. Prav tako za gradnjo montanega bazena potrebujemo nekaj manj eleza za armiranje (ovalni del ni armiran). Po drugi strani pa je vasih teko uskladiti posamezne stopnje gradnje, saj se bazen polni e med samo gradnjo, torej e preden je bazen zasut in e preden zanemo urejati okolico. Vekrat se zgodi, da je filter e montiran, ko se gradnja strojnice bazena ele zane. Pri montanem bazenu je poraba betona v primerjavi z gradnjo bazena z zidaki iz stiropora relativno velika, e posebej, e pri zasipavanju s suhim betonom ne uporabljamo opaa. Zaradi taknih in druganih logistinih problemov so lahko gradbena dela povezana z vijimi stroki. Razen tega smo pri montanih bazenih omejeni z obliko in standardnimi velikostmi.

16

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

3.2 Easypool

a. Znailnosti bazenov Easypool Bazeni Easypool zdruujejo dobre lastnosti zidanih ter montanih bazenov. To so bazeni, ki so grajeni iz zidakov iz stiropora, za hidroizolacija pa se uporablja tovarniko krojena PVC folija debeline 0,8 mm ali 1,00 mm. Bazeni Easypool so zelo primerni za samogradnjo. b. Oblike in velikosti Bazeni Easypool so dobavljivi v pravokotni obliki standardnih velikosti od 3 m x 5 m do 10 m x 5 m, globina je 1,5 m in moni so le v izvedbi s skimerji. c. Opis gradnje bazenov Easypool Za izgradnjo bazena pripravimo ustrezno velik izkop. e ni predvideno drugae, istoasno naredimo e izkop za strojnico bazena. V ploo vgradimo talni izpust in pripravimo armaturo za stene bazena. Bazensko koljko sezidamo s posebnimi zidaki iz stiropora, ki se zalijejo z betonom. Stene bazena je potrebno armirati. Tako izgradnja bazena z zidaki iz stiropora kot tudi namestitev vgradnih elementov sta zelo enostavni. Za namestitev vgradnega elementa v zidak iz stiropora z rono vbodno ago izreemo ustrezno odprtino, v katero namestimo element, ki ga lahko pritrdimo z montano peno. Na notranji steni je potrebno stene ojaati s fasadno mreico in jih zgladiti, zglajeno pa mora biti tudi dno bazena. Po tem izvedemo e cevno povezavo do strojnice, in ko je beton dovolj suh, lahko bazen z zunanje

17

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

strani zasujemo. Preden nadaljujemo z montao bazena, pa je priporoljivo urediti okolico bazena. Pri bazenih Easypool je mono e pred montao folije urediti celotno okolico, vkljuno z bazenskim robom. Pred tem je potrebno na rob bazena samo namestiti profile, v katere bomo kasneje pritrdili folijo. Ko je bazenska koljka pripravljena, lahko zmontiramo celotno opremo strojnice bazena. Preden pa montiramo bazensko folijo, je potrebno na bazenski rob pritrditi posebne profile, ter na stene in dno bazena prilepiti zaitni filc. Na tako pripravljen bazen montiramo folijo, ki jo pritrdimo v profil na robu bazena. Ko zanemo toiti vodo, je potrebno naravnati in zgladiti folijo, da povrina ne ostane nagubana. Ko natoimo dovolj vode, na vgradne elemente namestimo prirobnice in zakljuimo montao vseh vgrajenih elementov. d. Primerjava z drugimi vrstami bazenov Bazeni Easypool so zelo dober kompromis, saj zdruujejo dobre lastnosti zidanih in montanih bazenov. V primerjavi z montanimi bazeni je pri teh bazenih koljka zidana, bolja je kvaliteta vgrajenih elementov, njihova gradnja pa je enostavna. Bistvena prednost je postopna gradnja in monost, da okolico uredimo e preden zakljuimo z gradnjo bazena. Kombinacija s tovarniko krojeno montano folijo omogoa cenovno ugodne komplete, ki so primerni tudi za samogradnjo. Slaba stran teh bazenov je omejenost na pravokotno obliko standardnih velikosti.

18

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

3.3 Stiropool

a. Znailnosti bazenov Stiropool Bazeni stiropool so grajeni iz posebnih zidakov iz stiropora in hidroizolirani z armirano PVC folijo debeline 1,5 mm. Z zidaki iz stiropora je mono zidati tudi krivine. Ker se folija kroji individualno glede na bazen je lahko bazen poljubne oblike in velikosti, vgradimo lahko stopnie, klop Na voljo je folija v ve barvah in tudi z razlinimi vzorci. b. Oblike in velikosti Bazeni Stiropool so lahko poljubnih velikosti in oblik. Nekaj omejitev je le pri krivinah, saj so zidaki iz stiropora primerni za standarde radije, vendar lahko s kombiniranjem doseemo iroko paleto krivin. Prav tako imamo proste roke pri izbiri globine bazena, brez vejih teav lahko zgradimo tudi bazen z razlinimi globinami ali poevnim bazenskim dnom. Razen tega so bazeni Stiropool primerni tudi za gradnjo bazena s prelivnim kanalom. Na voljo so tudi posebni elementi iz stiropora za gradnjo prelivnega kanala. c. Opis gradnje bazenov Stiropool Za izgradnjo bazena pripravimo ustrezno velik izkop. e ni predvideno drugae, istoasno naredimo e izkop strojnice bazena. V ploo vgradimo talni izpust in pripravimo armaturo za stene bazena. Bazensko koljko zidamo s posebnimi zidaki iz stiropora, ki se zalijejo z betonom. Stene bazena je potrebno armirati. Izgradnja bazena z zidaki iz stiropora in namestitev vgradnih elementov sta

19

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

zelo enostavni. Za namestitev vgradnega elementa v zidak iz stiropora z rono vbodno ago izreemo ustrezno odprtino, v katero namestimo element, ki ga je mono pritrditi z montano peno. Na notranji steni je potrebno stene ojaati s fasadno mreico in jih zgladiti, zglajeno pa mora biti tudi dno bazena, Po tem izvedemo e cevno povezavo do strojnice in ko je beton dovolj suh, ga lahko iz zunanje strani zasujemo. Priporoamo, da medtem ko montirate bazen, poskrbite e za urejeno okolico. Ko je bazenska koljka pripravljena in okolica bazena urejena, zmontiramo vse naprave v strojnici bazena in izvedemo hidroizolacijo bazena z armirano PVC folijo. Hidroizolacijo izvajajo ustrezno usposobljeni tehniki. Najprej se na notranji vogal roba bazena pritrdijo posebni kotniki, enako kot tudi na vse vogale stopnia in klopi. Na dno in na stene bazena se prilepi zaitni filc in nato se na kotnike z vroim zrakom pritrdi folija za stene bazena, zavarijo se vogali in na koncu se skroji, poloi in privari e folija na dnu bazena. Na pohodno povrino stopnic in tudi klopi poloimo protizdrsno folijo. Na koncu se vsi vari zalijejo s tekoo folijo. Bazen lahko zanemo polniti z vodo, na vse vgrajene elemente pritrdimo prirobnice s tesnili in zakljuimo montao elementov.

d. Primerjava z drugimi vrstami bazenov Bazene Stiropool odlikuje odlina prilagodljivost individualnim potrebam, tako po velikosti in obliki, kot tudi po barvi ali vzorcu. V te bazene vgrajujemo materiale z dolgo ivljenjsko dobo, zato boste to vrsto bazenov skoraj zanesljivo lahko prilagodili vaim potrebam in bazen optimalno vkljuili v okolico vae hie. Tudi gradnja nepravilnih oblik je z zidaki iz stiropora enostavna in hitra. Bazeni Stiropool so primerni tako za skimerske bazene, kot tudi za bazene s prelivnim robom. Bazeni Stiropool niso toliko primerni za samograditelje in zaradi obilice monosti potrebujete nekaj ve asa za izbiro in nartovanje bazena.

20

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

3.4 Keramini (poliestrski)

a. Znailnosti keraminih bazenov Keramini bazeni so izboljani poliestrski bazeni. To so poliestrski bazeni z dodatno plastjo keramike. Celotna koljka je narejena pri proizvajalcu v enem kosu. Na voljo so v razlinih velikostih, oblikah in barvah. b. Oblike in velikosti Ker se bazenske koljke proizvajajo v enem kosu na kalupu, ni mone individualne izbire velikosti in oblike bazena, kljub temu pa je pri proizvajalcih na voljo iroka izbira bazenov razlinih oblik in velikosti. Najpogosteje oblike so pravokotna, razne nepravilne oblike, v obliki ledvice in izvedbe bazenov s stopniem tudi z dodatnimi klopmi Zaradi transporta velja doloena omejitev tudi pri velikosti, ki obiajno ne presega zunanjih mer 10 m x 4 m. Ena od znailnosti poliestrskih bazenov je tudi ta, da se navajajo zunanje mere bazena, sicer se pri bazenih vedno navajajo notranje mere. Keramini bazeni so trenutno na voljo le v izvedbi s skimerji.

21

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

c. Opis vgradnje keraminih bazenov Za vgradnjo keraminega bazena je potreben dovolj velik izkop, pripraviti pa je treba tudi armirano ploo. Pred montao bazena je potrebno pripraviti e ustrezno veliko strojnico bazena. Bazen namestimo s pomojo avto dvigala. e je prostor, kjer bo nameen bazen dovolj dostopen, bazen namestimo s posebnim, z dvigalom opremljenim vlailcem, s katerim smo bazen transportirali. V primeru nedostopnosti prostora je potrebno bazen namestiti s posebnim dvigalom. Vsekakor je potrebno monost nameanja bazena preveriti in nartovati e med izbiro bazena, saj se lahko zgodi, da izbranega bazena ne bo mono namestiti na eleno mesto ali pa bodo stroki nameanja neprimerno viji od predvidenih. Ko je bazen nameen naredimo izreze in vgradimo predvidene vgradne elemente, izvedemo cevno povezavo do strojnice in zmontiramo strojnico bazena. Ko je bazen kompletno zmontiran, ga zanemo polniti. Keramine in tudi ostale poliestrske bazene je potrebno postopoma polniti in z zunanje strani zasipavati s suhim betonom. Ko je bazen napolnjen z vodo in zasut s suhim betonom uredimo e okolico bazena. d. Primerjava z drugimi vrstami bazenov Prednost poliestrskih bazenov so predvsem enostavna gradbena dela in hitra montaa. Nekaj omejitev je pri obliki in zaradi transporta pri velikosti bazena, sicer pa je danes na razpolago e veliko modelov razlinih oblik in velikosti, tako da ni ve teko najti ustreznega bazena. Znailno za ta tip bazenov so relativno visoki stroki transporta in vasih tudi teave z nameanjem. Pomembno je, da se ob nabavi poliestrskega bazena zavedamo, da mora biti mesto, kjer bo nameen ustrezno dostopno, da bo bazen sploh mono namestiti. Ena od slabih lastnosti je tudi ta, da je mono neposredno okolico bazena urediti ele, ko je bazen e dokonan in napolnjen z vodo. Razen tega je lahko poraba betona ob nesmotrnem izvajanju zasipavanja zelo velika, tudi z ustrezno izvedbo opaa pa je poraba bistveno veja kot pri bazenih grajenih iz zidakov iz stiropora. Keramini bazeni so sicer primerni za relativno enostavno in hitro montao, vendar je popravilo napano izvedenih izrezov nemogoe, bolj zahtevna pa je tudi zatesnitev elementov. tako da so ti bazeni manj primerni za samograditelje.

22

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

3.5 Betonski

a. Znailnosti betonskih bazenov To so bazeni, ki imajo koljko iz vodotesnega armiranega betona, obloenega s posebnimi keraminimi ploicami ali z mozaikom. Ti bazeni predstavljajo eno najbolj obstojnih in kvalitetnih vrst bazenov. b. Oblike in velikosti Pri teh bazenih praktino ni omejitev glede oblike, velikosti ali opreme. Bazen lahko popolnoma prilagodite svojim potrebam in zahtevam. Brez vejih teav je mono narediti poljubno stopnie, klop, tudi lealnik Ker ti bazeni po kakovosti spadajo v sam vrh, so praviloma izvedeni s prelivnim robom, brez kakrnihkoli ovir pa si lahko omislite tudi armiranobetonski bazen s skimerji. c. Opis gradnje betonskih bazenov Za bazen najprej pripravimo ustrezen izkop, podlago in ploo s pripravljeno armaturo za stene bazena in vgrajenim talnim izpustom s cevjo. Pripravimo

23

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

opa in armaturo za stene in vse vgradne elementi na ustreznih mestih pritrdimo na opa. Celotna bazenska koljka se betonira v enem kosu. V zadnjem asu preventivno na koljko bazena nanesemo e posebno hidroizolacijo, preko katere potem nalepimo keramiko. Izvedemo e cevno povezavo do strojnice, zmontiramo celotno strojnico in dokonamo montao v bazenu. Ker keramika sama ne zagotavlja vodotesnosti, mora biti celotna betonirana bazenska koljka z vsemi vgrajenimi elementi popolnoma vodotesna. Pri armiranobetonskih bazenih so pomembni dobro nartovaje, projektiranje ter kvalitetna izvedba gradbenih del. d. Primerjava z ostalimi vrstami bazenov. Armiranobetonske bazene s keramiko odlikujejo kvaliteta, dolga ivljenjska doba in popolna prilagodljivost. Celotna bazenska koljka iz armiranega betona mora biti popolnoma vodotesna monost, da bi nastala kakrnakoli razpoka, ne sme obstajati. Zaradi tega so gradbena dela pri gradnji teh bazenov bistveno bolj zahtevna, kot pri ostalih, e posebej pri bazenih s prelivnim kanalom. Pomembna je tudi izbira kvalitetnih materialov in kakovostna izvedba gradbenih in keramiarskih del. Sanacija slabo izvedenih del je obiajno zelo zahtevna in povezana z velikimi stroki.

24

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

3.6 Bazeni iz plemenitega jekla

a. Znailnosti bazenov iz plemenitega jekla Bazeni iz jekla so narejeni iz izredno vzdrljivega in odpornega plemenitega jekla. Obiajno se celotna bazenska koljka dokona pri proizvajalcu in sicer individualno glede na potrebe in elje. V kolikor je potrebno, se lahko bazeni vejih dimenzij dokonajo tudi na samem objektu. Za bazene iz plemenitega jekla so znailne jasne linije in dobre oblikovalske reitve. Ti bazeni pa dobesedno izarevajo individualnost. b. Oblike in velikosti Kljub doloenim omejitvam, ta vrsta bazenov nudi izjemno iroko izbiro velikosti in oblik. Z inovativnimi oblikovalskimi reitvami pa se izbira iri v nove dimenzije, ki jih pri drugih vrstah bazenov v takni obliki ne zasledimo, Za stopnie, klop, prelivni rob, individualno oblikovano dno bazena, je e pripravljena obilica reitev. Ker se bazen ne izdeluje na kalupu, je izbira velikosti in oblik bistveno veja, kot pri poliestrskih bazenih. Vsak bazen je mono popolnoma individualno prilagoditi naim potrebam, mone so tudi izvedbe bazenov vejih dimenzij. c. Opis vgradnje bazenov iz jekla Za vgradnjo bazena iz jekla je potrebno narediti dovolj velik izkop in pripraviti armirano ploo. Pred montao bazena pripravimo e ustrezno veliko strojnico

25

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

bazena. Bazen namestimo s pomojo avto dvigala. Vsekakor je potrebno monost nameanja bazena preveriti in nartovati e med izbiro bazena, saj se lahko zgodi, da izbranega bazena ne bo mono namestiti na eleno mesto ali pa da bodo stroki nameanja neprimerno viji od predvidenih. Ko je bazen nameen izvedemo cevno povezavo do strojnice in zmontiramo strojnico bazena. Po zakljueni montai prinemo s polnjenjem. Na koncu bazen iz zunanje strani zasipamo s suhim betonom. Ko je bazen napolnjen z vodo in zasut s suhim betonom, uredimo e okolico bazena. d. Primerjava z ostalimi vrstami bazenov Bazeni iz plemenitega jekla po kakovosti in ivljenjski dobi sodijo v sam vrh. Kombinacija kovine, vode, jasnih linij in novih oblikovalskih reitev tem bazenom daje poseben ar in e na prvi pogled so nekaj posebnega.

26

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

4. Strojna oprema bazena

4.1 Hidravlika bazena, skimer, prelivni rob
V osnovi loimo dva tipa bazenov:

4.1.1 Bazeni s skimerjem

So bazeni, pri katerih se za povrinsko ienje (odsesavanje vode z neistoami) uporablja eden ali ve t.i. skimerjev. Zelo pomemben sestavni del skimerja je plovec, obiajno je to loputa, ki se avtomatsko prilagaja nivoju vode in tako omogoa odsesavanje vode s povrine kjer se neistoe najprej naberejo. Skimer je opremljen tudi s sitom v obliki koarice, ki zadri veje neistoe, kot so listje, trava in drugi veji delci, ki bi sicer lahko zamaili cevi. Na gornjem delu skimerja je pokrov z okvirjem, ki je praviloma za nekaj centimetrov nastavljiv po viini. Skimer ima na spodnjem delu prikljuek za cevno povezavo do rpalke, na zgornjem pa je pripravljen prikljuek za odliv vika vode. Filtrirana voda se v bazen vraa preko povratnih ob, ki so vgrajene na nasprotno stran skimerjev. Za montao povratnih ob v steno vgradimo skoznike, v katere na zunanji strani prilepimo PVC cev bazenske instalacije. Za praznjenje bazena v dno vgradimo talni izpust s cevjo, ki je povezana s strojnico bazena. e je dno strojnice na isti viini, kot dno bazena, je potrebno v strojnici zgraditi jaek s povezavo s kanalizacijo oz. s prostorom za potopno rpalko. Priporoamo uporabo posebnih talnih izpustov, ki imajo reeto vgrajeno nije kot je rob vgradnega elementa, drugae je potrebno talni izpust vgraditi nekoliko poglobljeno, saj sicer ob praznjenju voda zaradi prirobnice ne odteka popolnoma. Pri bazenih s folijo je potrebno namestiti vgradne elemente, ki omogoajo pritrditev prirobnice s tesnilom, saj je sicer bazensko folijo nemogoe zatesniti. Bolj zanesljivi so zato elementi, ki imajo vgrajene kovinske navojne vloke.

27

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

Tudi sicer je potrebno izbrati kvalitetne vgradne elemente, saj je kasneja zamenjava elementov povezana z obsenimi deli in praviloma zelo velikimi stroki, ki so neprimerno viji od prihrankov na raun cenejih materialov. Pri izbiri elementov, ki jih vgradimo v bazen se je potrebno zavedati, da bodo ti vgrajeni v stene bazena celotno ivljenjsko dobo bazena.

4.1.2 Bazeni s prelivnim robom

So bazeni, pri katerih za povrinsko ienje bazena uporabljamo celoten bazenski rob. Ti bazeni so opremljeni s prelivnim kanalom v katerega se v celotnem obsegu preko roba preliva voda s povrine bazena. Voda se prosto steka v kompenzacijski bazen, od koder jo rpa rpalka in jo preko filtra potiska nazaj v bazen. Filtrirana voda se v bazen vraa preko talnih ob. S tem je zagotovljena optimalna hidravlika bazena in uinkovito povrinsko ienje. Za bazen s prelivnim robom potrebujemo prelivni kanal, ki mora biti popolnoma vodoraven po celotnem obsegu bazena, saj se sicer voda preliva le na nijem delu, kar slabo vpliva na hidravliko bazena. Odtoki iz prelivnega kanala morajo biti povezani s kompenzacijskim bazenom tako, da voda prosto odteka iz kanala. Razen redkih, posebnih izvedb kanalov, je potrebno prelivni kanal pokriti z reetkami. Vgradne elemente za povratne obe skupaj s cevno povezavo vgradimo v dno bazena. V dno bazena vgradimo tudi talni izpust s cevno povezavo do strojnice. Kompenzacijski bazen mora biti hidroizoliran in opremljen s sesalnim prikljukom za rpalko, talnim izpustom, prikljukom za odliv vika vode in dovodom vode iz prelivnega kanala. Nivo vode je potrebno elektronsko kontrolirati in uravnavati z (obiajno petimi) nivojskimi stikali. 28 www.stotinka.si

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

Avtomatsko dopolnjevanje je izvedeno s pomojo elektromagnetnega ventila, ki ga krmili elektronika za kontrolo in uravnavanje nivoja vode v kompenzacijskem bazenu.

4.2 Strojnica bazena

Strojnica bazena naj bo im blie bazenu. e v bliini bazena ni primernega prostora v hii (garaa, klet), je najbolje, da se strojnica bazena naredi tik ob bazenu, obiajno je to na kratki stranici bazena, na kateri so nameeni skimerji. Prostor strojnice mora biti dovolj velik, da je mona montaa in vzdrevanje celotne predvidene tehnike in cevne instalacije. Minimalna velikost strojnice za osnovno opremo je 2 m x 1,5 m. Za dodatno opremo moramo predvideti tudi vejo strojnico.

4.2.1 Strojnica bazena v obstojeem objektu

Prostori ob bivalnem, e posebej pa ob spalnem delu hie zaradi hrupa niso primerni za strojnico. Pri montai strojnice v obstojei objekt moramo biti pozorni predvsem na nivo strojnice, dno strojnice mora biti dovolj nizko, da so cevna instalacija, filter in rpalka nameeni pod nivojem vode v bazenu. Prostor mora biti opremljen s sifonom in ustreznim prikljukom na kanalizacijo za praznjenje bazena in pranje filtra.

4.2.2 Strojnica ob bazenu

Prostor mora biti zadostno prezraen, suh, ist in zaiten pred zmrzaljo. V kolikor to omogoa konfiguracija terena, priporoamo, da tudi pri vkopani strojnici vgradite vrata s strani, saj s tem zagotovite dobro dostopnost in tudi laje prezraevanje strojnice. al to pogosto ni mono in takrat je potrebno

29

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

za dostop narediti vrata oz. pokrov na stropu strojnice. Pri tem moramo biti e posebej pozorni na velikost odprtine (glede na velikost filtra) in ustrezno prezraevanje. Strojnica mora biti opremljena z jakom za izpust vode, ki mora biti povezan s kanalizacijo, tako, da voda prosto odteka. V kolikor to ni mono, je potrebno strojnico opremiti s potopno rpalko, ki naj ima loen prikljuek na kanalizacijo.

4.2.3 Opremljenost strojnice bazena

Strojnico bazena moramo ustrezno prezraevati, e posebej, e gre za vgrajeno strojnico z dostopom od zgoraj. V najboljem primeru naj bi bilo prosto odtekanje vode iz strojnice zagotovljeno preko jaka v strojnici, z iztokom premera 110 mm, kamor lahko poveemo filter za odpadno vodo (praznjenje, pranje filtra). Sicer je potrebna loena povezava filtra v kanalizacijo ustrezne velikosti. e prostega odtekanja vode ne moremo zagotoviti, je potrebno strojnico opremiti s potopno rpalko z loenim prikljukom na kanalizacijo. Za delovanje naprav v strojnici potrebujemo glede na predvideno opremo elektrini prikljuek ustrezne zmogljivosti,. Elektrini prikljuki morajo biti urejeni in zaiteni po predpisih za vlane prostore. Valjanec za ozemljitev, ki ga poloimo okoli bazena se zakljui v strojnici. V primeru, da bo bazen opremljen z avtomatskim dopolnjevanjem, mora biti v strojnici tudi vodovodni prikljuek. Za ogrevanje bazena je potrebna povezava z virom toplote (toplotna rpalka, centralno ogrevanje, solarno ogrevanje).

4.3 Filtrirna naprava

Ne glede na vrsto filtra velja sledea osnovna povezava: zmogljiveji kot je filter in temeljiteje kot iz bazena odstranjuje neistoe, tem bolj uinkovita je oksidacijska sposobnost dezinfekcijskega sredstva, in s tem je zagotovljena optimalna kvaliteta bazenske vode. Pri izbiri vrste in zmogljivosti filtra naj ne bo vodilo le investicijski stroek, ampak tudi gospodarnost delovanja. Dale najbolj razirjen nain filtriranja vode v vrtnih bazenih je filtriranje s pomojo peenih filtrov. Filtrirno napravo sestavljajo posoda, est-smerni ventil in rpalka. Za filtracijo uporabljamo termino obdelan kremenev pesek, debeline 0,4 do 0,8 mm, z zaitno plastjo grobega peska (1 do 2 mm) v spodnjem delu filtra. Filtriranje poteka tako, da rpalka vodo iz bazena potiska skozi filter, v smeri od zgoraj navzdol. Delci umazanije se zadrijo v zgornji plasti filtrirnega peska, preiena voda pa odteka nazaj v bazen. Pri povratnem pranju peska

30

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

rpalka vodo potiska v obratni smeri, od spodaj navzgor, tako da tok vode narahlo privzdigne celotno koliino peska in s tem omogoi zrnom peska, da se drgnejo med sabo. Delci umazanije, ki se je med filtriranjem nabrala v pesku, se sedaj izpirajo iz filtra v kanalizacijo. Za uinkovito pranje mora voda odtekati v kanalizacijo prosto, brez tlanih izgub, postopka pranja ne smemo prekinjati. Hitrost filtriranja naj ne bi bistveno presegala 50 m/h. Sicer je uinek filtracije pri manjih hitrostih (30 m/h) bolji, vendar je za uinkovito pranje filtra potrebna hitrost pranja 50 do 60 m/h. Ker pri privatnih bazenih za filtriranje obiajno uporabljamo le eno rpalko, je kompromisna hitrost filtracije okoli 50 m/h, sicer bi za pranje potrebovali dodatno rpalko. Funkcije delovanja filtra (filtriranje, pranje, splakovanje, praznjenje) izbiramo s est-smernim ventilom. Na sesalni del rpalke je prikljuena cevna povezava do skimerja oz. kompenzacijskega bazena, v kolikor je govora o prelivnih bazenih. Prav tako se na rpalko povee tudi prikljuek za sesanje in talni izpust. Pri skimerskem bazenu za izboljanje hidravlike bazena del vode za filtriranje (okoli 20%) jemljemo iz talnega odtoka (delno odprt ventil). Tlani prikljuek rpalke je povezan na est-smerni ventil filtra (na prikljuek za rpalko Pump). Prikljuek za filtrirano vodo Return na est-smernem ventilu je povezan na cevno povezavo povratnih ob, prikljuek Waste pa je povezan v jaek oz. na prikljuek kanalizacije. Vsi prikljuki na estsmernem ventilu in na rpalki so opremljeni s holandci, vse cevne povezave (skimer, sesanje, talni izpust, povratne obe, direkten izpust iz bazena) pa so opremljene z ventili. Pri bazenih s prelivnim robom mora biti za filtrom nameen poseben sistem z nepovratnim ventilom, ki prepreuje, da bi voda v obratni smeri iztekala iz bazena preko kompenzacije, ko rpalka ne deluje.

4.4 Ogrevanje bazena

Za ogrevanje bazena imamo na razpolago ve razlinih nainov. Ne glede na nain ogrevanja pa je potrebno najprej razmisliti o ustreznem pokrivanju bazena, s katerim bomo laje ohranjali temperaturo vode v svojem bazenu. Z uinkovitim pokrivanjem se namre potrebe po dragoceni energiji bistveno zmanjajo. Z ogrevanjem neustrezno izoliranega in nepokritega bazena boste v kratkem asu zapravili vse, kar ste prihranili na raun izolacije in pokrivala.

4.4.1 Toplotni izmenjevalec

Doslej najpogosteji nain ogrevanje bazenske vode je uporaba obstojeega ogrevanja v hii. Bazensko vodo ogrevamo s pomojo toplotnega izmenjevalca, ki je prikljuen na centralno ogrevanje v hii (enako velja za daljinsko ogrevanje).

31

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

S tem nainom lahko izkoriamo praktino vse naine ogrevanja, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu (biomasa, toplotna rpalka katerekoli izvedbe, plin, kurilno olje, solarno ogrevanje.). Zunanji bazen je idealen za korienje obstojeega sistema za ogrevanje, saj bazen obiajno zanemo ogrevati, ko se kurilna sezona v hii e skoraj zakljui. Tako sta edina pogoja za uporabo ekonominost in dostopnost obstojeega sistema.

4.4.2 Elektrino ogrevanje

Direktno elektrino ogrevanje trenutno uporabljamo veinoma le pri manjih masanih bazenih. Uporaba pri plavalnih bazenih zaradi potrebe po veliki prikljuni moi in velike porabe elektrine energije ni smiselna.

4.4.3 Solarno ogrevanje

Edini nain ogrevanja, ki nam bazen ogreva praktino brezplano, je solarno ogrevanje. al sonca vedno, ko ga potrebujemo ni na razpolago, e posebej je to lahko problem spomladi in jeseni, ko je potreba po dodatnem ogrevanju najveja. Poleg tega za solarno ogrevanje potrebujemo tudi dokaj veliko ustrezno povrino (idealna je streha z nagibom 30O obrnjena proti jugu, ki je blizu strojnice), saj za relativno visoko zmogljivost ogrevanja potrebujemo solarne absorberje v povrini vsaj od 70 do 80% povrine bazena. Samo s solarnim ogrevanjem tako v praksi al ni mono zagotoviti konstantne temperature skozi celotno kopalno sezono, je pa solarno ogrevanje idealen nain znievanja strokov ogrevanja bazena, saj lahko potrebo po uporabi vedno drajih energentov s pomojo solarnega ogrevanja obutno zmanjamo. Prednost absorberjev za solarno ogrevanje bazenske vode je tudi v tem, da bazensko vodo ogrevajo neposredno, in ob primerni izvedbi ni nevarnosti pregrevanja, ko ogrevanja ne potrebujemo. Za ogrevanje bazenske vode so primerni tudi sonni kolektorji, ki jih uporabljamo za ogrevanje sanitarne vode. Zaradi velike potrebe po energiji je potrebno ustrezno dimenzionirati povrino kolektorjev in velikost zbirnika toplote (smiselno je razmisliti o enem manjem za sanitarno vodo in enem vejem za ogrevanje bazena in vike toplote). Poskrbeti je treba tudi za krmiljenje ogrevanja, da zaradi bazena ne bo pomanjkanja tople vode za gospodinjstvo. Za uporabo solarnih kolektorjev za ogrevanje bazenske vode je potreben toplotni izmenjevalec.

32

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

4.4.4 Toplotna rpalka

V kolikor nimate na razpolago centralnega ogrevanja, ki bi bilo ekonomsko primerno za ogrevanje bazena, je idealna reitev za ogrevanje bazenske vode toplotna rpalka. Toplotne rpalke delujejo na principu zrak voda, in za ogrevanje bazenske vode poleg elektrine energije izkoriajo toploto zraka v okolici. Izkoristki novejih toplotnih rpalk e dosegajo faktor 6, kar pomeni da z 1 kWh elektrine energije toplotna rpalka vodo ogreje za 6 kWh. Toplotna rpalka je dober kompromis, saj precejen del energije pridobimo brezplano iz okolice, kljub temu pa lahko vodo ogrevamo tudi, ko ni sonca in tako zagotovimo primerno temperaturo skozi celotno kopalno sezono.

4.5 Osvetlitev bazena

e se odloimo bazen osvetliti z direktno osvetlitvijo iz okolice, pride do monega odboja svetlobe na vodni povrini in posledino bleanja. Za osvetlitev bazena je zato priporoljiva podvodna osvetlitev, ki da bazenu poseben ar in uinek. Svetloba se namre v vodi razpri in dokaj enakomerno osvetljuje celoten bazen, z neno svetlobo pa po celotni povrini bazena osvetljuje tudi celotno okolico bazena. Z dobro osvetlitvijo celotnega bazena tako bistveno poveamo tudi varnost uporabe. Za napajanje bazenskih lui vedno uporabljamo nizkonapetostni tok (12 V), zato za podvodno osvetlitev potrebujemo e ustrezne transformatorje. V zadnjem asu se tudi za osvetlitev bazena vedno pogosteje uporabljajo LED lui. Te imajo pred klasinimi arnicami precej prednosti, kljub temu, da trenutno po svetilnosti e zaostajajo. LED arnice imajo zelo dolgo ivljenjsko dobo, se minimalno ogrevajo in ne potrebujejo hlajenja. Prav tako porabijo

33

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

bistveno manj elektrine energije, niso obutljive na tresljaje, mona je izbire poljubne barve. V osnovi so dobavljive LED arnice z naravno oz. belo svetlobo ali barvne t.i. RGB LED arnice. Barvne LED arnice so opremljene s posebnim modulom za ustvarjanje barvnih odtenkov in efektov. Modul je lahko loen in nanj lahko prikljuimo ve LED arnic ali pa je vgrajen v arnico, ki se upravlja z daljinskim upravljalcem. Veliko LED arnic je standardnih velikosti PAR 56 in posodobitev obstojee osvetlitve bazena je z njimi zelo enostavna. Sicer se proizvajajo tudi LED lui druganih, praviloma manjih mer. LED arnice se med sabo razen po velikosti, razlikujejo predvsem po vrsti in tevilu LED diod, ki so vgrajene v arnico. T.i. Power LED diode imajo vejo mo, daljo ivljenjsko dobo in njihova svetilnost s staranjem manj upada. Za osvetlitev stopni in masanih bazenov se uporabljajo manje lui, v katere so vgrajene 20 W do 75 W halogenske arnice, ki pa jih v zadnjih asih vedno bolj nadomeajo LED arnice ustrezne oblike. Za montao lui je potrebno v steno bazena vgraditi ustrezen vgradni element s spojno cevjo in spojno dozo. Podvodno lu vgradimo na globini od 50 do 60 cm od povrine vode. Ob montai lui se v vgradnem elementu pusti dovolj dolg kabel, da je mono lu dvigniti na rob bazena in brez teav zamenjati arnico. LED lu bazen ustrezno osvetljuje na razdalji od 6 do 8 m (odvisno tudi od izbrane barve). Za enakomerno osvetlitev bazenov vejih od 3 x 6 m, priporoamo uporabo 2 ali ve lui. Z vejim tevilom ustrezno razporejenih lui bo osvetlitev bolj enakomerno porazdeljena. e imamo v bazen vgrajeno veje tevilo lui, lahko s priiganjem posameznih lui uravnavamo tudi jakost osvetlitve. Morda vam bazen, osvetljen s polno mojo, ne bo vedno ustrezal.

34

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

4.6 Protitok
Protitok je naprava, ki z monim curkom ustvarja tok vode, ki nam omogoi plavanje na mestu. Z vgradnjo protitoka tudi manji bazeni postanejo bolj uporabni in zanimivi. Kvalitetne protitone naprave nudijo monost reduciranja moi, usmerjanja curka in dodajanja zraka. Kot dodatek k plavanju se lahko protitok uporablja tudi za masao, povrinsko masao neposredno pred protitokom ali usmerjeno tokovno masao z uporabo posebnih prikljukov za masao, ki jih je obiajno mono dodatno nabaviti. Za uinkovitost je potrebna rpalka z veliko zmogljivostjo, praviloma so to rpalke s trifaznimi motorji moi veje od 2,5 kW (tudi 4 kW in ve). Vrhunske protitone naprave so opremljene z dvema obama, ki omogoata laje ohranjanje smeri plavanja. Predvsem je pomembno, da je rpalka nameena neposredno ob bazenu in da ima cevna povezava im manj upora (dovolj veliki premeri cevi, im manj kolen, kolena z velikimi loki). V kolikor strojnica bazena ni tik ob bazenu, je potrebno za protitok narediti posebno strojnico.

4.7 Masaa
4.7.1 Masaa voda-zrak
Z masano napravo se ustvari moan vodni curek, ki deluje na miievje in tkiva. Z dodajanjem zraka pa curek obutimo kot nekaj mehkega in prijetnega. V osnovi loimo usmerjeno masao in povrinsko masao. Usmerjeno masao sestavlja 3 do 5 masanih ob z enojnim curkom, nameenih na razlinih viinah z razmakom okoli 1 m. Za povrinsko masao uporabimo 1 ali 2 posebni obi z ve curki z dodatkom zraka, ki ustvari ustrezno velik vodni pritisk z veliko zranimi mehurki. Povrinska masaa se lahko kombinira tudi s talno masao. Za talno masao se oba s irokim delovanjem vgradi v tla bazena.

4.7.2 Zrana masaa

Posebno mehka in nena je zrana masaa. Za zrano masao se na dno bazena, klopi ali povrine za leanje namestijo posebne zrane obe, skozi katere s puhalom dodajamo zrak. S tem se ustvarijo tevilni zrani mehurki, ki se burno dvigajo proti vodni povrini.

35

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

4.8 Slap

Pri domaih bazenih se slapovi najvekrat uporabljajo za popestritev ambienta. Pri teh je pomembno, da so dobro oblikovani, vrhunsko obdelani, in da dajejo lep, gladek curek vode. Sicer se slap lahko uporablja tudi za masao, a v tem primeru potrebujemo obilneji in moneji curek. Obstaja veliko oblik slapov raznih velikosti. e posebej atraktivne so vodne zavese in slapovi vgrajeni v steno ali skalo.

4.9 Elektrina omarica, elektronske naprave za avtomatizacijo

Osnovna oprema vsake strojnice je krmiljenje filtra, ki je enostavno izvedljivo s preklopnim stikalom (rono, avtomatsko) in asovnim stikalom (ura, timer). Razen tega obstaja obilo elektronske opreme, ki nam omogoa avtomatizacijo delovanja bazenske opreme.

4.9.1 Elektrina omarica, krmiljenje filtra

Med osnovno opremo vsakega bazena spada elektrina omarica s krmiljenjem filtra. Napajanje strojnice mora imeti loeno varovalko in biti mora zaiteno z diferennim stikalom (FID varovalka) obutljivosti 30 mA. V elektrini omarici so ustrezne varovalke in stikala za vse vgrajene naprave, termostat za krmiljenje ogrevanja in asovno stikalo (ura) za krmiljenje filtra. Za vzdrevanje bazenske vode je pomembno, da se voda filtrira vsak dan. Termine in trajanje delovanja filtra nastavimo na asovniku za filter, ki nam omogoa avtomatsko delovanje filtracije.

36

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

4.9.2 Avtomatski estsmerni ventil

Bazenski filter lahko opremimo z avtomatskim estsmernim ventilom, ki omogoa avtomatizirano pranje filtra. V osnovi obstajata dve vrsti krmiljenja avtomatskega pranja: aktiviranje avtomatskega pranja s asovnimi intervali (npr. enkrat tedensko ob doloenem asu) ali s kontrolo tlaka na filtru (ko tlak na filtru naraste na nastavljeno vrednost, se aktivira pranje filtra). Pri uporabi avtomatskega pranja filtra je pomembno, da je bazen opremljen z avtomatskim dopolnjevanjem vode, ki zagotavlja, da je v bazenu vedno dovolj vode.

4.9.3 Avtomatsko dopolnjevanje vode

Kompenzacijski bazen pri bazenih s prelivnim kanalom mora biti opremljen s sistemom za nadzor nivoja vode, kamor spada tudi magnetni ventil za avtomatsko dopolnjevanje. Nivo vode v kompenzacijskih bazenih nadziramo s 5 nivojskimi sondami. Tudi skimerski bazen lahko opremimo z avtomatskim dopolnjevanjem. Sicer so na voljo tudi posebni kotliki za avtomatsko dopolnjevanje s pomojo plovca, vendar se v zadnjem asu najve uporabljajo elektronske naprave za avtomatsko dopolnjevanje (nivomat). Nivomat s pomojo dveh ali treh nivojskih sond, ki so obiajno vgrajene v skimer nadzira nivo vode v bazenu in po potrebi odpre magnetni ventil za dopolnjevanje.

4.9.4 Krmiljenje ogrevanja

Krmiljenje ogrevanja se razlikuje glede na nain ogrevanja bazena: Solarno ogrevanje krmilimo s pomojo dveh temperaturnih senzorjev in s trismernim elektrinim ventilom. S temperaturnima senzorjema kontroliramo temperaturo vode v bazenu in v solarnih absorberjih, ter glede na razliko krmilimo z elektronskim ventilom, ki po potrebi vodo usmerja skozi solarne absorberje in jo tako ogreva. Toplotni izmenjevalec krmilimo s pomojo termostata in senzorja temperature bazenske vode. Ko je temperatura bazenske vode nija od elene temperature, se s pomojo termostata vklopi rpalka ali elektrini ventil na dovodu tople vode in aktivira ogrevanje. Toplotna rpalka je e opremljena s krmiljenjem ogrevanja in avtomatsko vzdruje nastavljeno temperaturo.

37

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

4.9.5 Avtomatska dezinfekcija

Danes je podroje dezinfekcije, zaradi obilice razlinih metod in sredstev za pripravo vode precej iroko in zahteva posebno obravnavo. O pripravi bazenske vode smo pripravili posebno publikacijo. Odloitev o avtomatski dezinfekciji je v doloeni meri vezana na izbiro metode za pripravo bazenske vode, zato vas vabimo, da si preberete tudi nao publikacijo o pripravi bazenske vode. a. Dozatorji tablet klorinatorji, so relativno enostavne naprave za doziranje poasi topnih tablet klora ali broma. Naprave same nimajo meritev, mona je le nastavitev jakosti doziranja. Pri uporabi je potrebna pazljivost pri dopolnjevanju klorovih tablet, zaradi nevarnega plina, ki se lahko ustvarja v klorinatorju. b. Elektroliza je sistem dezinfekcije, pri kateri se s pomojo elektrolize iz soli, ki smo jo dodali v vodo, pridobiva klor za dezinfekcijo bazenske vode. Tudi ta naprava v osnovni konfiguraciji nima meritve, mona je le nastavitev jakosti doziranja. Ob elektrolizi priporoamo tudi avtomatsko regulacijo pH vrednosti vode. pH vrednost avtomatsko reguliramo s pomojo naprave, ki s sondo meri pH vrednost bazenske vode in po potrebi aktivira dozirno rpalko, ki v bazensko vodo dozira sredstvo za uravnavanje pH vrednosti vode. O elektrolizi se zelo pogosto napano govori kot o brezklorni dezinfekciji. Sicer je res, da za dezinfekcijo bazena klora ni potrebno kupovati, vendar je aktivno sredstvo za dezinfekcijo vode e vedno klor. Razlika je le v tem, da aktivno obliko klora pridobivamo na bazenu samem iz soli (KCl). Elektrolizo lahko reguliramo s pomojo merilno regulacijske naprave, ki uravnava pH vrednost vode, meri vsebnost klora v vodi in po potrebi uravnava delovanje elektrolize. c. Pool Control merilno regulacijske naprave za avtomatsko dezinfekcijo bazenske vode omogoajo popolnoma avtomatsko pripravo bazenske vode. Naprava meri in spremlja ve parametrov vode, kot so pH vrednost, redoks potencial (posredno merjenje aktivnega klora), temperaturo vode... Naprava omogoa avtomatsko uravnavanje pH vrednosti in dezinfekcijskega sredstva. Kot dezinfekcijsko sredstvo je mono uporabiti klor ali aktivni kisik, lahko tudi elektrolizo. Ne glede na nain in vrsto dezinfekcije vode je pomembno, da se redno izvajajo tudi rone meritve osnovnih parametrov vode, saj s tem preverjamo stanje vode in delovanje elektronskih merilnih naprav.

38

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

5. Bazenski pribor (dodatna oprema)

5.1 Pokrivanje bazenov
e elite prijetno toplo vodo v vaem bazenu skozi celotno kopalno sezono je potrebno bazen pokrivati, a to e ni vse. Za pokrivanje bazena obstaja namre ve razlogov: a. Varevanje z energijo in sredstvi za nego vode Voda v vaem bazenu iz povrine nenehno oddaja toploto zraku v okolici. Z ustreznim pokrivanjem se potreba po energiji za ogrevanje lahko zmanja za tudi do 80% v primerjavi z nepokritim bazenom. Zaradi manjega izhlapevanja pa je potreba po svei vodi in sredstvih za nego vode znatno manja. b. Manj neisto Veter v nepokrit bazen nenehno nanaa neistoe, predvsem zelo drobne delce, ki jih lahko razgradimo le s pomojo keminih sredstev. Zaprt bazen, oz. bazenska streha neprimerno zmanja vnos neisto v bazen, s tem pa bistveno zmanja porabo sredstev za nego vode in potrebo po mehanskem ienju bazena. c. Ve varnosti in udobja Vsak odprt bazen predstavlja doloeno tveganje, ko le-ta ni pod nadzorom. V bazen lahko padejo majhni otroci, domae ivali in posledice so lahko usodne. Ustrezno pritrjeno pokrivalo, napeto preko bazena zagotavlja zadostno zaito pred nesreami. Druge opcije so e pritrjena bazenska roleta ali bazen pokrit z bazensko streho, ne glede na to, katero opcijo pa izberemo, je zagotovo del udobja e v zavesti, da je bazen uinkovito zaiten.

5.1.1 Solarno pokrivalo, navijalo

Najenostavneji in tudi najceneji nain pokrivanja je pokrivanje bazena s solarnim pokrivalom z navijalom. Solarno pokrivalo je iz polietilena in je sestavljeno iz dveh prozornih plasti, ki sta med seboj zvarjeni tako, da tvorita zrane mehurke. Pokrivalo namestimo tako, da plava na vodi obrnjeno z gladko stranjo navzgor. Zrak v mehurkih in zrak med njimi ustvarja uinkovito izolacijo nad vodno povrino. Pokrivalo je s trakovi pripeto na navijalo, kamor ga navijemo, ko ga ne potrebujemo. Navijalo je lahko fiksno pritrjeno ob rob bazena ali pa je mobilno, da lahko pokrivalo z navijalom po potrebi umaknemo od bazena. Solarno pokrivalo pa ne zagotavlja nobene varnosti pred utopitvijo in

39

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

je le delno uinkovito pri zaiti pred neistoami iz okolice. Njegove prednosti so predvsem v enostavnem nameanju in uporabi, ter v solarnem uinku. Zrani mehurki so oblikovani tako, da tvorijo neke vrsto lee in s tem nekoliko izboljajo uinek sonca pri ogrevanju bazena.

5.1.2 Family Safe

Za pokrivanje bazena se pogosto uporablja posebna ponjava, ojaana z aluminijastimi palicami. S tem pokrivalom bazen pokrijemo prek roba, pokrivalo pa je e opremljeno z gumicami in trakovi za pritrjevanje. To pokrivalo omogoa zelo dobro zaito bazena pred neistoami in ustrezno pritrjeno slui kot varnostno pokrivalo. Z ustrezno ojaitvijo ali namestitvijo posebne zrane blazine je primerno tudi za prezimovanje bazena. V primerjavi z drugimi pokrivali je nekoliko manj primerno za pogosteje pokrivanje in prenaanje, saj je relativno teko. Pokrivanje in odkrivanje si sicer lahko olajamo s posebno elektrino roko za navijanje.

5.1.3 Rolete
Bazenske rolete bazen pokrivajo na vodni povrini. V veliki veini rolete navijamo z elektrinimi navijali. Glede na namestitev obstaja veliko izvedb, najpogosteja je vgradnja rolete v poseben jaek ob bazenu, lahko pa roleto vgradimo tudi v, na ali ob dno bazena. Namestitev rolete na rob bazena je najmanj zahtevna in primerna tudi za naknadno vgradnjo, zavzame pa eno stranico bazena, ki jo lahko izkoristimo za uporabno klop.

5.1.4 Bazenske strehe

Glede na velikost bazena je bazenska streha sestavljena iz treh ali ve segmentov, ki so nameeni na dve ob bazen vzdolno pritrjeni tirnici.

40

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

Vsak segment je opremljen s kolesci, ki segmentom omogoajo enostavno premikanje po tirnicah. Vsak naslednji segment je nekoliko manji od predhodnega, tako da lahko vse segmente potisnemo pod najvejega. Obiajno so tirnice podaljane, tako, da lahko bazen v celoti odkrijemo. V kolikor ni mono podaljati tirnic, bo del bazena vedno pokrit. Praviloma bazenske strehe omogoajo tudi zaklepanje segmentov s posebnim kljuem in s tem popolno varnost bazena. Bazenska streha omogoa optimalno zaito pred neistoami iz okolice in z efektom tople grede slui kot najbolj energetsko uinkovit nain pokrivanja bazena. Naslednja prednost bazenske strehe je monost kopanja pri zaprti strehi. Pri vijih modelih ali modelih s povianim prvim segmentom si lahko tako ustvarimo pravo malo pokrito kopalie, za katerega potrebujemo le nekoliko vejo bazensko streho, tako da je pokrit tudi del terase ob bazenu. Bazenska streha nudi zelo dobro zaito bazena tudi pozimi, saj iti bazen tako pred neistoami, kot tudi pred zmrzaljo.

5.1.5 Zimska pokrivala

Nekatera sezonska pokrivala niso primerna za pokrivanje bazena ez zimo. V tem primeru so na voljo posebna zimska pokrivala. Ker moramo pozimi raunati tudi na teo snega, se posebnim konstrukcijam izognemo s tem, da nekoliko veje pokrivalo namestimo tako, da plava na vodi in po stenah sega preko roba bazena. Tako nameeno pokrivalo na robu bazena obteimo z vreami peska ali posebnimi vodnimi tulci, ki so bolj primerni za shranjevanje (zavzamejo manj prostora, kot polne vree peska). V nekaterih primerih uporabljamo tudi kombinacijo solarnega pokrivala v sezoni in pokrivala Family

41

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

Safe ob dalji odsotnosti in pozimi. To pokrivalo je potrebno dodatno ojaati ali namestiti posebno zrano blazino, da ne nastanejo teave zaradi snega.

5.2 Pribor za ienje, roni sesalci

Za ienje bazena uporabljamo razlien pribor za ienje. Veje neistoe iz bazena pobiramo z mreico, za pobiranje s tal uporabljamo poglobljeno mreico s posebej oblikovanim sprednjim delom. Stene in dno bazena (usedlina, alge) istimo s pomojo etk, ki so lahko razlinih velikosti. Za laje rokovanje vsak kos omenjenega pribora pritrdimo na teleskopsko palico. Dno bazena istimo z sesalci. Najpreprosteje so sesalne etke razlinih izvedb. Vsem pa je skupen nain uporabe; sesalno etko pritrdimo na teleskopsko palico in s plavajoo cevjo prikljuimo na sesalni prikljuek v skimerju ali na poseben prikljuek za sesanje v bazenu. Roni sesalec deluje s pomojo filtra. Filtrirna rpalka preko sesalne etke odsesava vodo in neistoe z dna bazena. Na filtru se voda preisti in ista vraa v bazen.

5.3 Avtomatski sesalci, roboti

Pri vzdrevanju bazena najve asa in truda porabimo za ienje bazenskega dna. Da si olajamo delo je na voljo veliko razlinih avtomatskih in robotskih sesalcev. Bistvena razlika med avtomatskim in robotskim sesalcem je v njunem nainu delovanja. Avtomatski sesalci delujejo s pomojo filtra in so na bazen prikljueni enako kot roni (brez teleskopske palice), od ronih se razlikujejo v tem, da imajo vgrajen poseben mehanizem s pomojo katerega se sami premikajo po bazenu, sicer pa delujejo enako kot roni, tako da neistoe filtrirajo na filtru. Za razliko od avtomatskih, robotski sesalci delujejo popolnoma neodvisno od filtra. Ti sesalci imajo lasten pogon, rpalko in filtrirno vreko v kateri zadrijo neistoe. Bolje izvedbe robotskih sesalcev je mono upravljati z daljinskim upravljalcem, sicer pa se robot po bazenu premika od stene do stene s posebnim programom.

5.4 Bazenske lestve

e na bazenu ni stopnia, je potrebno vgraditi bazensko lestev. Na voljo so lestve razlinih oblik, viin in z razlinimi monostmi naina pritrjevanja. Po obliki loimo dva osnovna tipa: ozka izvedba lestve, ki ima ozek lok in se pritrdi v bazenski rob in pogosteje uporabljena iroka lestev, ki ima iri lok in se pritrdi nekoliko stran od bazenskega roba.

42

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

V osnovni izvedbi so lestve opremljene z vgradnima nosilcema za pritrditev. Na zunanjem delu bazena se na ustreznem mestu nosilca vgradita v betonski temelj. Lestev vtaknemo v nosilca in jo tam pritrdimo. Na notranji strani je lestev naslonjena na steno bazena. Na voljo so tudi zunanji nosilci, ki se v temelj pritrdijo z vloki in vijaki. e bazen pokrivamo z roleto ali pokrivalom Family Safe bo lestev onemogoala pokrivanje. Da je v tem primeru ni potrebno odstranjevati, lahko vgradimo posebne nosilce z zglobom, tako da lestev samo dvignemo nad vodno gladino in lahko pokrijemo bazen.

43

Vse pravice pridrane Stotinka d.o.o.

www.stotinka.si

Stotinka d.o.o. Kolodvorska ulica 25a, 2310 Slovenska Bistrica

tel.: 00386 2 80 50 430 | fax: 00386 2 80 50 436 info@stotinka.si | www.stotinka.si