You are on page 1of 696

ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

1

INSTITUTE OF NATIONAL HISTORY

HISTORY OF THE MACEDONIAN PEOPLE

SKOPJE 2008
2

INSTITUT ZA NACIONALNA ISTORIJA

ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

SKOPJE 2008
3

Urednik: prof. d-r Todor ^epreganov

Avtori: prof. d-r Aneta [ukarova prof. d-r Mitko B. Panov prof. d-r Dragi \orgiev prof. d-r Krste Bitovski akad. Ivan Katarxiev prof. d-r Van~e Stoj~ev prof. d-r Novica Veljanovski prof. d-r Todor ^epreganov
4

MAKEDONIJA VO PRAISTORISKO VREME

Na teritorija na Makedonija e evidentiran aktiven `ivot u{te od najranite etapi na ~ovekovata praistorija. Klimata, geomorfologijata i drugite prirodni faktori na celata teritorija na Makedonija preduslovile organizirano `iveewe i sozdavawe razli~ni kulturi, ~ija evolucija se odvivala kontinuirano od prvite zemjodelski zaednici do krajot na `eleznoto vreme. Arheolo{ko-antropolo{kite istra`uvawa na artefaktite od prvite naselbi vo Makedonija pretstavuvaat bazi~ni soznanija bez koi ne mo`e da se objasnat potekloto na podocne`nite populacii nitu, pak, istorisko-kulturnite vlijanija i dvi`ewa. Teritorijata na Makedonija se nao|a vo sredi{teto na balkanskite prirodni soobra}ajnici i gi povrzuva dvete golemi kulturni sferi: egejskata i anadolskata, kako `ari{ta na najstarite zemjodelsko-sto~arski zaednici, so vnatre{niot del na Balkanot i so Sredna Evropa. Posebna uloga vo toj pogled imaat prirodnite pati{ta po dol`inata na re~nite dolini; dolinata na Vardar, koja se nadovrzuva na dolinata na Morava, ovozmo`uva kontakti pome|u egejskiot svet i Panonija, a Strume{nica, preku dolniot tek na Struma, gi povrzuva jugoisto~na Trakija so predniot del na Mala Azija, dodeka dolinata na Drim so ju`noto jadransko krajbre`je. Golemo vlijanie imaat i pati{tata na planinskite prevoi na masivite okolu Ohridsko-prespanskiot region, koi go povrzuvaat ovoj region so kulturite vo Albanija, i Male{evskite i Osogovskite Planini koi, pak, ja povrzuvaat Makedonija so sredniot tek na Struma i so centralna Bugarija. Paleontolo{kite istra`uvawa gi otkrivaat podatocite za `ivotot vo paleolitot i mezolitot, posebno vo Pelagonija, vo okolina5

ta na Veles, vo pe{terata Makarovec vo kawonot na rekata Babuna i vo [tipskiot region, kade {to se otkrieni materijalni naodi na prvite oru`ja i orudija od koska i od kamen (orudija od kamen vo oblik na klin na ~ovekot-lovec; vo grobniot naod vo [tipsko, pronajden e skelet na ~ovek, ~ija starost se datira okolu 9.000 g. pred n.e.). Artefaktite od mezolitskiot period (me|u 10.000 i 5.000 g. pred n.e.) – sekiri, ~ekani, kremeni no`iwa, kamewa za to~ewe, ~ukala, avani, igli, koskeni i rogovi dleta svedo~at za prvite zemjodelskosto~arski zaednici. Kartata na arheolo{kite nao|ali{ta poka`uva postoewe na okolu 160 neolitski nao|ali{ta (vo periodot od okolu 5.300 – 3.200 g. pred n.e.), glavno naselbi smesteni vo plodnite poliwa, po re~nite dolini i na planinskite podno`ja na Pelagoniskata, Skopskata, Kumanovskata, Strumi~kata, Radovi{kata i Polo{kata Kotlina, kako i vo Ov~epolsko-bregalni~kiot region i vo Ohridskiot basen. Vo isto~na Makedonija e karakteristi~na t.n. Anzebegovo-vr{ni~kata grupa, spored eponimnite naselbi i docnoneolitskata kultura nare~ena Angelci-Zelenikovo. Vo pove}eslojnite naselbi se domuvalo vo drveni `iveali{ta so ~etvrtesta ili pravoagolna osnova, so dvovoden pokriv, prema~kani so kal i bojadisani so bela ili so crvena boja, ponekoga{ ukrasuvani so plasti~ni ornamenti; vo sekoja ku}a imalo pe~ka, ogni{te, poretko i kulten objekt (Tumba Maxari). Podatocite od Tumba Maxari (Skopska Kotlina) uka`uvaat na gusto izgradeni ku}i, grupirani okolu zaedni~ko svetili{te i so podednakva orientacija. Vo Ohridskiot region naselbite imaat poinakov izgled; imeno, ima nakolni `iveali{ta, koi se analogii na kulturite od Jadranskata zona. Se pretpostavuva deka `itelite na pradrevna Makedonija se zanimavale so zemjodelstvo (odgleduvale `ita i me{unkasti rastenija), so sto~arstvo (ovci, kozi, sviwi i goveda), no i so lov i ribolov. Izrabotkata na kerami~ki sadovi ve}e ne bila samo za doma{na sekojdnevna upotreba (vo raniot neolit toa se grubo izraboteni sadovi, monohromni ili vo crvena boja, ukrasuvani so ornamenti i geometriski motivi vo bela boja – amfori i zaobleni dlaboki panici) tuku se obrnuvalo vnimanie i na likovno-estetskiot izraz (oblicite stanuvaat poraznovidni, so pogolemi dimenzii, vr~vi, }up~iwa, amfori, pehari na visoka konusna nogarka, slikana keramika so temnokafeavi geometriski figuri), a kultnata keramika se izrabotuvala vo zanaet~iski rabotilnici. Me|u religisko-kultnite artefakti dominantno
6

bo`estvoto e bo`icata na plodnosta – Golemata Majka, pretstavena vo terakotna skulptura na `ensko telo, koe vo dolniot del preminuva vo oblik na ku}a; ovaa edinstvena srednoneolitska pretstava na bo`estvo od Skopskata Kotlina e za{titnik na domot i semejstvoto; se po~ituvale i kultot na ognot, doma{nite `ivotni, kultot na umreniot, site povrzani so razni religiozni obredi vo svetili{tata. Docniot neolit e vreme koga zapo~nale krupni op{testveni promeni, predizvikani od demografskite razdvi`uvawa na populaciite od sosednite oblasti. Preminot od kameno vo metalno doba, poznat kako eneolit (od krajot na IV milenium pred n.e.) e povrzan so golemite migracii, predizvikani od dvi`ewata na stepsko-nomadskite indoevropski narodi, koi se naseluvale na Balkanskiot Poluostrov i se asimilirale so avtohtonoto naselenie, {to dovelo do novi praistoriski etno-kulturni celini so specifi~na materijalna kultura, za koi ima golem broj arheolo{ki potvrdi. Poradi intenzivnoto koristewe i obrabotkata na bakarot, ovoj period e poznat kako bakarno vreme. Od bakarot se izrabotuvale nakit, oru`je i orudija, so {to se razvila trgovijata. Lu|eto od ovoj period se zanimavale so zemjodelstvo, sto~arstvo i lov. Karakteristi~na e regionalnata kulturna grupa [uplevec – Bakarno Gumno od Pelagonija, povrzana so lokalitetite vo Kumanovskata Kotlina (Nagori~ane) i vo Isto~nobregalni~kata Dolina; registrirani se eneolitski naselbi na Skopsko Kale, vo Pelagonija, vo Ohridskoprespanskiot basen i vo Ko~anskiot region. Naselbite bile gradeni prete`no na povisoki platoa – tumbi, prirodno za{titeni; isklu~ok se nakolnite `iveali{ta na Ohridskoto Ezero. Otkrienite artefakti na sitna plastika govorat za bogatata duhovnost na ovaa kulturna grupa i vo religiozna smisla: zoomorfni figuri, `enski i ma{ki pretstavi od Burli~evo, mala kerami~ka figura na ma{ko torzo vo sede~ka polo`ba od Govrlevo (kraj Skopje), poznata kako „Adam od Makedonija“, `enski statuetki vo sede~ka forma od Crnobuki i od Bakarno Gumno, kamen skiptar od [uplevec (potvrda za indoevropskoto poteklo na naselenieto), bakarni sekiri so se~ivo i kru`en otvor (Vrani{ta, Kravari, Prilepsko); tuka spa|a i nakitot izraboten od {kolki, modelirani belegzii i pe~ati, {to uka`uva na komunikaciite so narodite na Mediteranot. Bronzenoto doba vo Egejot i vo Makedonija zapo~nalo porano otkolku vo oblastite severno od niv. Podatoci od ovoj period ima najmnogu vo Pelagoniskata Kotlina (pred i do 1900 g. pred n.e.), izrazeni
7

preku kulturnata grupa nare~ena Armenohori. Arheolo{kite naodi od ovaa kulturna grupa se sli~ni so naodite od pove}e nao|ali{ta vo Egejska Makedonija, a posebno so onie pronajdeni vo dolinata na Vardar i vo okolinata na Solun. Posebna sli~nost na ovie naodi, preku oblicite na peharite so dve i na ~a{ite so edna dr`alka, se otkriva so naodite od Albanija. Ovie grupi gi povrzuva i grubata siva keramika, kako i na~inot na nejzinoto ukrasuvawe. Spored naodite na orudijata i oru`jata, lu|eto se zanimavale so zemjodelstvo, sto~arstvo, lov, no i so zanaet~istvo (grn~arstvo, predewe, tkaewe). Naselbite bile pogolemi, izgradeni vrz prethodnite eneolitski naselbi; otkrieni se i tragi od nekropoli so izgoreni pokojnici, a vo Varo{ kaj Prilep ima nekropola nadvor od naselbata, so grobovi-cisti, ogradeni i pokrieni so kameni plo~i. Od ranoto bronzeno vreme vo Makedonija e pronajdena megalitska opservatorija, nare~ena Kokino (kaj Staro Nagori~ane, Kumanovsko); opservatorijata, sozdadena od vulkanski karpi, gi ozna~uva mestata od kade izgrevaat Sonceto i Mese~inata vo periodite na kratkodnevica, ramnodnevica i dolgodnevica. Kokino pretstavuva svetili{te od koe se sledele dvi`ewata na nebesnite tela za da se sozdade religiozen kalendar za odreduvawe na denovite za ritualni obredi; opservatorijata gi opredeluvala i denovite za izvr{uvawe na sezonskite raboti vo zemjodelstvoto i sto~arstvoto. Posebno mesto vo ovoj period ima obrabotkata na bronzata, t.n. „makedonska bronza“ (fibuli, |erdani, brazletni, visulki, bronzeni sat~iwa vo forma na bokal so ra~ka), pronajdena vo arheolo{kite lokaliteti vo seloto Patele kaj Ostrovskoto Ezero, Vardino vo dolniot tek na Vardar, vo Radawe, vo nekropolata Suva Reka kaj Gevgelija, vo Pelagonija i vo Ohridskiot region. Za ovoj period se karakteristi~ni trgovskite vrski so mikenskiot svet i so jugot voop{to, na trasata Tesalija – Halijakmon (Bistrica) – Pelagonija – Polog – Ibar, ili patot Pletvar – Vardar; za toa svedo~i i pronajdeniot mikenski me~ vo Tetovo. Na jugozapadniot del od centralniot Balkanski Poluostrov, od bronzeniot period do `eleznoto vreme, postoi kontinuitet na edna zna~ajna etni~ka populacija – Brigi. Starite avtori smetaat deka Brigite se najstariot narod na svetot. Spored arheolo{kite, onomasti~kite, lingvisti~kite i istoriskite istra`uvawa, Brigite migrirale i se naselile vo Mala Azija pod imeto Frigi (prvite migracioni branovi se okolu 1500/1504 g. pred n.e. i traat do 800/700 g. pred n.e.);
8

pomalite etni~ki grupi {to ostanale na teritorija na Makedonija, vo anti~kiot period se asimilirale so anti~kite Makedonci, Pajoncite, Dasaretite, Edonite, Migdoncite i so drugi etnosi. Indoevropskiot na~in na pogrebuvawe pod mogili i, voop{to, materijalnata kultura (karakteristi~nite sadovi – bokali so dve dr`alki) uka`uvaat na prisustvo na brigiska populacija vo Ohridskiot region, vo Pelagonija, isto~no od dolniot tek na Vardar, potoa vo severozapadna dene{na Grcija, vo Epir, kako i vo centralna, jugoisto~na i ju`na Albanija. No, spored interdisciplinarnite istra`uvawa, vo bronzeniot period imalo op{ta povrzanost na kulturite od Karpatite do Jadranot i do Pelagonija; vo ovoj {irok geografski areal vleguvaat i oblastite na centralniot Balkan, od Pomoravjeto i od Povardarieto. Arheolo{kite istra`uvawa na bronzenoto pa s¢ do `eleznoto vreme otkrivaat nekropoli na teritorijata {to bila naselena od pajonska populacija; Pajoncite, kako stara populacija, pretstavuvaat alka {to go povrzuva Balkansko-dolnopodunavskiot kompleks so Dolna Makedonija. Vo Skopskiot region (Dolno Sowe) i na lokalitetot Bolnica – Prilep se otkrieni grobovi-cisti so skeletno pogrebuvawe vo zgr~ena polo`ba, so grobni naodi na kerami~ki sadovi i kamena jabol~ica od bronzen me~. Ovaa etni~ka zaednica go naseluvala ju`niot del od centralniot Balkan: Homer pee za „krivolakite Pajonci“ od „{irokiot Aksij“, a spored Herodot, ovie plemiwa bile naseleni vo blizina na Pangej, rekata Strimon i Prasijadskoto Ezero; Tukidid, pak, niv gi locira vo oblasta zapadno od Pela, s¢ do moreto. Vo XIII vek pred n.e. Balkanskiot Poluostrov bil zafaten so novi branovi nemiri i preseluvawa (t.n. „egejska preselba“), koi so sebe nosele novi kulturni elementi, so {to zapo~nala `eleznata epoha. Za ovoj period e zna~ajno vlijanieto na kulturite {to nastanuvale na Mediteranot, no i kulturata od karpatsko-podunavskiot prostor kade {to, pred krajot na IX vek pred n.e., zapo~nala da se raspa|a kulturata na `arnite poliwa. Kako potvrda za pristignuvaweto na ovie nomadski ili polunomadski plemiwa od ruskite stepi, koi vo branovi se dvi`ele kon Balkanot, se artefaktite vo keramika so `igosani ornamenti i so inkrustacija; ovie naodi se povrzuvaat i so naodite na Pont, kako i so formiraweto na stilot basarabi {to go opfa}a prostorot od Crno More do Vojvodina, so golemo vlijanie na zapad i vo Makedonija. Interesna e pojavata na kowska oprema i na noviot vid oru`je (sekiri, labrisi, kopja, streli i nova forma na me~ od `elezo,
9

{titovi). Vo nekropolata kaj Trebeni{te (Ohridsko) se pronajdeni golem broj naodi (od VII vek pred n.e., s¢ do krajot na IV vek pred n.e.). Spored luksuznite materijalni naodi (zlatni pogrebni maski, zlatni sandali, narakvici, zlaten i srebren nakit, masivni bronzeni krateri, srebreni pehari i ritoni, bronzeni {lemovi i drugi kultni predmeti), ovie grobovi se nare~eni „kne`evski grobovi“, za{to o~igledno im pripa|aat na pokojnici od plemenskata aristokratija; vakvi naodi ima i vo nekropolata Sindos, blizu Solun i vo halkidi~ko-dolnopovardarskiot prostor. Ovoj period zavr{uva vo VIII vek pred n.e. so formiraweto na posebnite etni~ki zaednici so specifi~en istorisko-kulturen razvitok. So intenzivna primena na `elezoto za izrabotka na orudija i oru`ja nastanala promena vo materijalnata kultura koja, pak, povlekla promeni vo op{testvenata struktura; imeno, socijalnata i ekonomskata polo`ba se promenila, a so steknuvaweto bogatstvo na eden del od naselenieto do{lo do negovo klasno raslojuvawe. Vo tekot na postaroto `elezno vreme se sozdale prvite rodovski i plemenski zaednici vo koi, so koncentracijata na ekonomskata i politi~kata mo} kaj plemenskata aristokratija, se sozdale vladetelskata klasa, dr`avite i dr`avnite ureduvawa i nastanale naslednite monarhii i dinastii na anti~ka Makedonija.

10

MAKEDONIJA VO STARIOT SVET
1. Istorisko-geografskite granici na anti~ka Makedonija (najstarite zapisi za Makedonija) Prvite zapisi za istorijata na Makedonija e epot na Homer Ilijada, vo koj se pee za „krivolakite Pajonci“ od „{irokiot Aksij“ i za najstarite toponimi Pierija i Ematija (Emathos). Imeto Ematija e potisnato od imeto Makedonija, ~ie postaro ime bilo Maketa i Makedon, zabele`ano kaj poetot Hesiod, koj vo Teogonija go opredeluva Makedon kako sin na Zevs i na Tija. Etimologijata na imeto Makedonija, najverojatno, poteknuva od supstratniot sloj na izumrenite balkanski jazici od indoevropsko poteklo. Spored geografskite karakteristiki, anti~ka Makedonija go opfa}ala severoisto~niot del od Balkanskiot Poluostrov; anti~kite avtori ja opi{uvaat kako planinska zemja so golem broj reki, bogati poliwa, {umi, ezera i rudni bogatstva. Skoro site makedonski reki (Vardar, Struma) se vlevaat vo Egejskoto More. Po dolinite na rekite ima golem broj ezera: Bolbe, Ludija, Kostursko Ezero, Malo i Golemo Prespansko Ezero i Lihnidsko Ezero. Plodnite poliwa ovozmo`uvale razvoj na zemjodelstvoto, gradinarstvoto i lozarstvoto; nadaleku bile poznati smokvite, lozjata i maslinkite. Bogatstvoto od gusti {umi na Makedonija £ ovozmo`uvalo da stane glaven izvoznik na najkvalitetno drvo i smola za izgradba na korabi na Mediteranot. Rudnite bogatstva pridonesuvale za brzo ekonomsko jaknewe na dr`avata; nao|ali{ta na zlato i srebro imalo isto~no od Aksios, vo blizina na Strimon na planinata Pangej, kaj ezeroto Prasijada i kaj mestoto Daton. Seto ova ovozmo`uvalo Makedonija da stekne stopanska nezavisnost.
11

Geografskata, etni~kata i jazi~nata granica pome|u makedonskata i helenskata teritorija na jug ja iscrtuvale planinata Olimp, rekata Penej (Peneijos, Pen~a) i bregot na Egejskoto More; na jugozapad granicata se dvi`ela do planinata Pind – trome|a pome|u Makedonija, Epir i Tesalija; zapadnata granica prodol`uvala po planinite od [arplaninskiot masiv (Jablanica, Korab, De{at), s¢ do planinata Skard ([ar Planina) – trome|a me|u Makedonija, Ilirija i Dardanija; severnata granica se spu{tala po padinite na planinata Jakupica, pominuvala me|u dene{nite gradovi Skopje i Veles i po rekata P~iwa izleguvala na Osogovskite Planini, s¢ do planinata Rila; na istok granicata odela od planinata Pirin do ustieto na rekata Nest (den. Mesta) vo Egejskoto More. Jadroto na makedonskata dr`ava od kade se {irele dr`avnite granici, spored Herodot, bila oblasta Ludija (pome|u rekite Ludija i Aksij). Anti~kite avtori primorska Makedonija ja narekuvaat Dolna Makedonija, a vnatre{niot planinski del – Gorna Makedonija. Dolna Makedonija go opfa}ala centralniot del na Makedonija i se prostirala me|u rekite Halijakmon (Bistrica) i Aksij (Vardar), kako i po dolnite tekovi na Strimon i Nest, so oblastite: Pierija, Botiaja, Almopija, Amfaksitida, Migdonija, Anatemunt, Botika, Krusida, Bisaltija, Krestonija, Pierida, Edonida i Eordaja. Gorna Makedonija go opfa}ala vnatre{niot del, prete`no planinski predeli so oblastite: Timfaja, Paravaja, Elimeja, Dasaretida, Orestida, Linkestida, Pelagonija, Deriop, Pajonija, Parorbelija, Sintika i Odomantika. Makedonskite vladeteli gi spoile ovie oblasti vo edinstvena makedonska dr`ava. Ovaa podelba gi pretstavuva geografsko-etni~kite i istoriskite sodr`ini na teritorijata na anti~ka Makedonija, no voedno ja pretstavuva i politi~kata granica na anti~kata makedonska dr`ava. Kaj anti~kite avtori, istoriografi, geografi, logografi, biografi, so vekovi se poso~uva na ovie geografsko-topografski i istoriskoetni~ki opredelbi, koi stanuvaat del od anti~kata dr`ava Makedonija.

2. Etnogenezata na anti~kite Makedonci Anti~kite Makedonci se paleobalkanska populacija od indoevropsko poteklo. Kako poseben etnos se formirale vo VIII vek pr.
12

n.e., od populacii koi u{te vo III milenium go naselile centralnobalkanskiot prostor. Kon krajot na III i vo po~etokot na II milenium pr. n.e., koga se slu~ile najgolemite dvi`ewa i preselbi vo evroaziskiot prostor, nastanal proces na „evropeizacija“ na populaciite na Balkanot. Centralnobalkanskata regija, poto~no, nejziniot jugozapaden del bil naselen so prastara brigiskata etni~ka zaednica (Brigite go naseluvale prostorot od planinata Pangej isto~no od Aksij do centralniot, jugoisto~niot i ju`niot del od dene{niot albanski prostor, Epir, Ohridskiot region i Pelagonija). Anti~kite avtori Brigite gi smetaat za najstar narod na svetot (Herodot) i za izumiteli na golem broj ve{tini (obrabotka na metali, kovewe pari, izum na trkaloto, koristewe `ito, sirinks – muzikata na Marsij). Arheolo{kite, istoriskite, onomasti~kite i lingvisti~kite istra`uvawa ja poka`uvaat etnografskata i jazi~nata povrzanost na Brigite so anti~kite Makedonci. Vo etnogenezata na Makedoncite vlegle pove}e etnosi {to `iveele vo teritorijata na anti~ka Makedonija: Brigi, Pajonci, Pelagonci, Linkesti, Engelanci, Dasareti, Oresti, Eordajci, Elimei, Botiajci, Pierijci, Almopi, Migdonci, Krestonci, Bisalti, Edonci i drugi pomali etnosi. Od VIII vek pr. n.e. zapo~nal procesot na obedinuvawe na makedonskite plemiwa vo edinstvena dr`ava na anti~kite Makedonci pod vlasta na makedonskite carevi od dinastijata Argeadi. Dr`avata zapo~nala da se {iri od teritoriite pome|u r. Aksij (Vardar), r. Ludija (Moglenica) i r. Halijakmon (Bistrica), svojot najgolem obem go dostignala za vreme na Filip II (359–336), a za vreme na Aleksandar III Makedonski (336–323) dobila svetski razmeri, ne samo so voenata i ekonomskata mo} tuku i spored civilizaciskoto zna~ewe od istoriska va`nost (vo globalisti~ka smisla do denes). Anti~kite izvori svedo~at za posebnosta i drugosta na anti~kite Makedonci nasprema drugite sosedni etnosi – Heleni, Trakijci, Iliri, Mezi; posebnosta i drugosta na anti~kite Makedonci vo odnos na Helenite najdobro se sogleduva vo dr`avnoto ureduvawe (anti~kite politikolozi pi{uvaat za makedonskata basileja bez koja Makedoncite „ne mo`at da `iveat“) – monarhija so nasleden vladetel i so dr`avni institucii koi vladeat spored „makedonski zakoni“; potoa, zabele`ani se posebni makedonski obi~ai, obredi (svadbeni obredi), sve~enosti posveteni na makedonskite bo`estva (bahi, klodonki i mimalonki, menadi), mitovi za makedonskata carska dinastija (Karan, Temen, Makedon, Mida), makedonski kultovi (kult na vodata – Bedi,
13

kult na sonceto, kult na ku~eto), kultovi na makedonski bo`estva (Bah, Sabazij, Zeirene, Herakle, Orfej, Muzi), a posvedo~en e i poseben makedonski jazik.

3. Jazikot na anti~kite Makedonci Iako ima mnogubrojni potvrdi kaj anti~kite avtori za posebniot makedonski jazik, dosega oficijalno se objaveni okolu 150 makedonski glosi koi uka`uvaat deka makedonskiot jazik e indoevropski, sroden so brigiskiot jazik. Na primer, Plutarh (vo Aleksandar Makedonski) svedo~i za postoeweto na samosvoen jazik na Makedoncite: Aleksandar na makedonski jazik gi povikuva svoite {titonosci; ili, vojnicite go pozdravuvaat na makedonski jazik vojskovoditelot Evmen. Upotrebata na makedonskiot jazik e posvedo~ena i so eden zapis na egipetski papirus, koj se odnesuva na pratenikot Ksenij, koj zboruval makedonski. Za razlikite me|u makedonskiot i starogr~kiot jazik i za razli~nite obi~ai svedo~i i onoj del od istorijata na Kurtij Ruf vo koj Aleksandar prekorno mu se obra}a na vojskovoditelot Filota i go pra{uva dali na sudeweto pred Makedoncite }e im se obrati na makedonski jazik; Filota se opravduva deka tamu, pokraj Makedonci, prisutni se i mnogu drugi, koi polesno }e go razberat jazikot so koj{to se slu`i i Aleksandar (tuka misli na starogr~kiot jazik – koine, razbirliv ne samo za Makedoncite koi „se slu`at“ so nego iako ne im e maj~in jazik tuku i za narodite vo Persija); sepak, Aleksandar go osuduva Filota deka se „gnasi od maj~iniot jazik“ i deka e otu|en i od makedonskite obi~ai i od makedonskiot jazik. O~igledno koine (artificielen jazik, sli~en na ati~kiot) stanal svetski kni`even jazik, koj prodol`il da se upotrebuva vo kni`evnosta na Rimskata Republika, a podocna i vo Rimskoto i vo Romejskoto Carstvo. Ovoj jazik se upotrebuval na makedonskiot dvor od pragmati~ni pri~ini, za da se olesni trgovskata, politi~kata i kulturnata komunikacija pome|u narodite na Stariot svet. Site helenski i rimski avtori, vsu{nost, Makedoncite gi pretstavuvaat kako poseben etnos, razli~en i tu| nasprema Helenite, so poinakov mentalitet, jazik i obi~ai. Naj~esto Makedoncite se pretstaveni kako „barbari“ i neprijateli na Helenite. I pokraj voenopoliti~kite sudiri, me|u Makedoncite i helenskite polisi imalo
14

bogati trgovskite i kulturnite vrski, koi sozdavale su{tinski sosema nova epoha so civilizaciski pridobivki vo svetski ramki.

4. Religijata na anti~kite Makedonci Drevnomakedonskite kultovi i mitovi ja odrazuvaat duhovnata kultura na anti~kite Makedonci. Drevnite kultovi i mitovi na anti~kite Makedonci, kako del od kultnata mitologija na anti~kite narodi {to ja naseluvale balkanskata teritorija, imale silno vlijanie i vrz helenskata misteriska i religiska stvarnost. Vo gr~kite i latinskite kni`evni zapisi makedonskite bo`estva, spored svoite atributi, dobivaat razli~ni interpretacii; imeno, helenskite i rimskite avtori gi predavaat makedonskite bo`estva so helenski i latinski ekvivalenti. Toa se slu~uva zatoa {to anti~kite Makedonci svojata religiozna sodr`ina ja zasnovale vrz kolektivnata memorija i narodnata tradicija taka {to za da se otkrie avtenti~nosta na ovaa duhovnost e neophodna metodata na analogija i sporedba so mitologiskite pretstavi na drugite indoevropski narodi i od indoevropskoto nasledstvo. Svetiot grad na Makedoncite – Dion vo Pierija pretstavuval centar na verskiot i kulturniot `ivot; od vremeto na Arhelaj I vo Dion se vospostavile Olimpiskite igri. Makedoncite gi slavele bo`estvata Dion, Bah, Sabazij, Dionis; Bahoviot kult go slavele sledbeni~kite na ova bo`estvo – bahi, nare~eni klodonki, mimalonki i menadi; ovoj kult bil povrzan so kultot na Orfej i devette makedonski Muzi. Bo`estvoto Herakle (na makedonska glosa – Arotos/Aretos) e mitskiot rodona~alnik na makedonskata dinastija. Posebno se po~ituvale `enskite bo`estva Alkidemnos, Gigaja, Zeirene, Bendida, a na bo`estvata na prirodata `enite Pajonki i Trakijki im prinesuvale darovi zavitkani vo slama od p~enica (Herodot). Kultot na Sonceto i son~evata rozeta se vladetelski simboli kaj Makedoncite (bo`estvo Ma ima solarni obele`ja); specifi~en e kultot na „pro~istuvawe“ na vojskata, so magiskiot ritual – `rtva na ku~e; pogrebnite zlatni maski, p~elata, afionot i bo`estvoto Bedy – rekata Spasitelka se simboli na kultnite ritualni obredi na Makedoncite.

15

5. Makedonskite carevi od dinastijata Argeadi Spored anti~kite zapisi, so imeto Argeadi se ozna~uva prvata carska dinastija vo Makedonija (Argeas e eponimniot heroj na Makedon), koja se povrzuva so gradot Arg vo Orestida. Kon krajot na VIII vek pr. n.e., pod vodstvo na makedonskite vladeteli, zapo~nuva proces na obedinuvawe na dolnomakedonskite i gornomakedonskite plemiwa vo edna dr`ava. Vladetelskata dinastija Argeadi e paradigma za organizirano vladeewe so vekovi, so edna edinstvena cel, Makedonija da stane mo}na dr`ava. Istoriskiot period na vladeeweto na makedonskite carevi od dinastijata Argeadi zapo~nuva vo 707 g. pr. n.e. i trae s¢ do 310/309 g. pr. n.e. Imiwata na makedonskite carevi po hronolo{ki red se: Perdika I, Argaj, Filip, Aerop I, Alketa, Aminta I, Aleksandar I, Perdika II, Arhelaj I, Orest, Aerop II, Aminta II, Pavsanij, Aminta III, Aleksandar II, Ptolemaj Alorski, Perdika III, Filip II, Aleksandar III, Filip III, Aleksandar IV (310/309 g. pr. n.e.). Mo}ta na makedonskata dr`ava se dol`i na sposobni vladeteli, ustremeni kon ekonomsko, politi~ko i socijalno jaknewe na dr`avata, nepovredlivost na dr`avnite granici, sozdavawe na mo}no voeno ustrojstvo, obezbeduvawe na povolna pozicija me|u dr`avite na Balkanot, so hegemonisti~ki pretenzii kon Helada. Makedonija i Makedoncite stanuvaat dominanten ~initel na Balkanot za vreme na Filip II Makedonski, so idejata za osvojuvawe na Svetot, realizirana od negoviot sin Aleksandar III Makedonski. Istorijata na najstarata makedonska dinastija nakuso e zabele`ana vo istoriografiite na Herodot i na Tukidid. Vo ovie zapisi ima golem broj legendi za osnovaweto na makedonskata dinastija (legendata za trite bra}a, Perdika, Aerop i Gavan) i golem broj podatoci za drevnite obi~ai i mitovi na Makedoncite (mitolo{kata pretstava na Sonceto, rekata). Prviot makedonski basilevs Perdika I (ok. 707–659). zapovedal da bide pogreban vo Ajga, prvata makedonska prestolnina, taka {to ne samo negovite tuku i koskite na podocne`nite carevi da bidat tamu polagani (spored makedonskata legenda, na ovoj na~in carskata vlast ostanuvala vo semejstvoto). Za slednite vladeteli Argaj (ok. 659–645), Filip I (ok. 644–640) i Aerop I (ok. 639–574) ima malku podatoci, a se odnesuvaat na nivnoto vojuvawe so Ilirite. Aerop vojuva i so Trakijcite, ja jakne makedonskata voena organizacija i ja pro{iruva dr`avata.

16

Poop{irni istoriski zapisi ima za makedonskiot car Aminta I i negoviot sin Aleksandar I. Vo ova vreme zapo~nuva voeniot pohod na persiskata vojska na Balkanot (513 g. pr. n.e.) i nejzinoto dvi`ewe preku Makedonija kon Helada. Aminta I (540–498) vo po~etok vladee so Pierija, Botiaja i Eordaja, no vlasta ja pro{iruva vo oblasta pokraj deltata na Aksij i zapadna Migdonija – oblasta Anatemunt, s¢ do severnata granica na dr`avata – planinata Disor. Aminta vospostavuva dobri politi~ki i trgovski vrski so Pizistratite od Atina. Po pohodot na Darej protiv Skitija, Makedonija e prinudena da ja priznae persiskata vlast. Sledniot vladetel e Aleksandar I (498–454), vo helenisti~ko vreme nare~en Filhelen (qubitel na Helenite), postar sin na Aminta I. Vladee vo Dolna Makedonija, od Olimp pa s¢ do rekata Strimon (Struma), kako i vo del od Gorna Makedonija (Linkestida, Orestida, Elimeja). Vo prvite godini od vladeeweto na Aleksandar I teritorijata na Makedonija e pod kontrola na ogromna vojska na persiskiot car Kserks vo koja vleguvaat vojski od site osvoeni etnosi na Balkanot; i makedonskata vojska u~estvuva vo Gr~ko-persiskata vojna na strana na Persijcite. Spored Herodot, Aleksandar ispra}a glasnici do helenskata vojska, smestena vo Tempe (480 g. pr. n.e.), premin od Dolna Makedonija kon Tesalija, za da gi predupredi Helenite na opasnosta i goleminata na persiskata vojska; istovremeno, Aleksandar e ispraten od Kserksoviot vojskovoditel Mardonij vo Atina za da im pora~a na atiwanite da vlezat vo sojuz so Persija; a pred bitkata kaj Plataja, „Aleksandar Makedonecot“ tajno izleguva od logorot na persiskata vojska za da im go prenese na atiwanite planot na Mardonij. Se ~ini deka site ovie epizodi od Gr~ko-persiskata vojna Herodot gi raska`uva za da gi opravda naklonosta i prijatelskite odnosi na Atina kon makedonskiot car, koj e proglasen za proksen i everget (dobro~initel i prijatel) na Atina, a po Gr~ko-persiskata vojna mu e postavena zlatna statua vo Delfi. Najverojatno naklonosta se dol`i i na postojanite trgovski vrski pome|u ovie dve dr`avi, posebno na isporakata na drven materijal od Makedonija, neophoden za atinskata flota. Od druga strana, povtorno spored Herodot, Aleksandar saka da se natprevaruva na Olimpiskite igri na Helenite, no Helenite ne mu dopu{taat, za{to „natprevarot ne e za barbari, tuku za Heleni“; poradi ova Aleksandar e prinuden da go doka`uva svoeto helensko
17

poteklo, koristej}i ja homonimijata me|u Arg vo Orestida i Arg na Peloponez. Osven ovoj kni`even podatok, pobedata na Aleksandar na Olimpiskite igri ne e zabele`ana vo za~uvanite spisoci na olimpiskite pobednici. Po Gr~ko-persiskata vojna, so priklu~uvawe na novite teritorii na Edoncite na istok do rekata Strimon, Aleksandar I ekonomski ja zajaknuva dr`avata so eksploatacija na rudnikot za srebro na planinata Disor, so {to zapo~nuva monetokoveweto na makedonskite vladeteli. Po smrtta na Aleksandar I vlasta e podelena pome|u negovite sinovi: Perdika ja dobiva vrhovnata vlast vo Ajga, Filip vo Amfaksitida, za Alketa ne e poznato koj del od Carstvoto mu e daden, a Aminta i Menelaj ostanuvaat anonimni kako vladeteli. Perdika II (454/413–414/413) ja sledi osnovnata cel na prethodnite makedonski vladeteli – sozdavawe mo}na makedonska dr`ava, a za taa cel koristi slo`eni diplomatski igri, taktiki i strategii. Perdika II vladee za vreme na Peloponeskata vojna (Tukidid) i go koristi neprijatelstvoto na najgolemite helenski polisi Atina i Sparta; makedonskiot car go pottiknuva antagonizmot pome|u niv i diplomatski, spored interesite na svojata dr`ava, se priklonuva kon edniot ili drugiot polis. Vo ova vreme odnosite pome|u Makedonija i Atina se sudiraat na severniot breg na Egejskoto More, vo basenot na rekata Strimon, kade se formira atinskata kolonija Amfipol (437/436 g. pr. n.e.). Ovoj grad ima neverojatno zna~ajna strategiska polo`ba, za{to e smesten vo oblast {to e posebno zna~ajna za trgovijata so drven materijal, neophoden za korabogradbata, no i oblast koja na Atina £ ovozmo`uva kontrola nad kopneniot pat na `itoto od Krim. Makedonija e dvapati napadnata od atinskata vojska kaj Pidna i, blagodarenie na korintskata vojska, koja im se sprotivstavuva na atiwanite vo bitkata za Potidaja (432 g. pr. n.e.), zapiraat bitkite kaj Pidna. Voeniot sudir se obnovuva koga Perdika sklu~uva dogovor za voena pomo{ so Sparta, a Atina, zaedno so odriskiot vladetel Sitalk, se podgotvuva da ja napadne Makedonija. Mnogubrojnata vojska na Sitalk, preku Strumi~kata Kotlina i Dober (Valandovo), navleguva vo Amfaksitida i gi pusto{i Migdonija, Krestonija i Anatemunt. Po ednomese~no vojuvawe, Sitalk ne ja dobiva vetenata pomo{ od Atina i trakiskata vojska se povlekuva. Perdika sklu~uva miroven dogovor so

18

Sitalk i ja ma`i svojata sestra Stratonika za idniot odriski naslednik. Zagrozeni od atinskite napadi, Makedonija i halkidi~kite gradovi baraat pomo{ od Sparta. Kako pomo{ vo Makedonija pristignuva spartanskata vojska na ~elo so vojskovoditelot Brasida, koj uspe{no vojuva i go zazema Amfipol. Spored dogovorot, Brasida so golema vojska mu pomaga na Perdika (424/423 g. pr. n.e.) da zavojuva protiv linkestiskiot vladetel Arabaj, koj se protivi na centralnata makedonska vlast; no spartansko-makedonskiot sojuz e raskinat za{to spartancite ostanuvaat sami da se borat so ilirskata vojska, koja vojuva na strana na Arabaj. Ovoj voen pohod na spartancite zavr{uva po bitkata kaj Amfipol, kade {to zaginuvaat spartanskiot vojskovoditel Brasida i atinskiot Kleon. Vo 417/416 g. pr. n.e. makedonskiot car e proglasen za atinski neprijatel, za{to vo bitkata za osvojuvawe na Amfipol ne im ispra}a voena pomo{ na atiwanite i se priklonuva povtorno kon Sparta. Atina ispra}a vojska na makedonskiot breg kaj Metona za da ja pusto{i zemjata. No, i po ovie nastani, istori~arot Tukidid zapi{uva deka Perdika povtorno vojuva zaedno so atiwanite kaj Amfipol (414 g. pr. n.e.). Vo ovoj istoriski period, nabien so voeni sudiri i silni politi~ki vlijanija na mo}nite polisi Atina i Sparta, Perdika uspeva da ja zajakne makedonskata dr`ava i da se pogri`i za kulturnoto izdigawe na Makedonija preku postojanite kulturni kontakti so helenskiot svet. Na dvorot na makedonskiot vladetel se prisutni mnogu u~eni Heleni (na primer, poznatiot lekar Hiperit i ditirambiskiot poet Melanipid). Idejata za politi~ki, voeno i kulturno mo}na Makedonija ja sledi i naredniot car Arhelaj I (413–399), sin na Perdika II. Vo ova vreme konstelacijata na voenite i politi~ki nastani vo helenskiot svet sozdava nov odnos na Atina sprema Makedonija; za vreme na Peloponeskata vojna atinskata voena i ekonomska mo} e uni{tena, a Makedonija dobiva golemo zna~ewe so isporakata na drvena gra|a za potrebite na flotata na atinskata demokratska stranka. Poradi zaemniot interes se vospostavuvaat podobri trgovski i prijatelski odnosi pome|u Arhelaj i Atina; taka, Arhelaj ja dobiva po~esnata atinska titula proksen; sepak, spored Trasimah, Arhelaj e „barbarin“ nasprema Helenite i zatoa ne mo`e da stane ~len na Peloponeskiot sojuz.

19

Novite politi~ki odnosi mu ovozmo`uvaat na makedonskiot car da ja zacvrsti i da ja pro{iri dr`avata so sproveduvawe voeni i monetarni reformi. Arhelaj voeno i politi~ki im ja nametnuva svojata vlast na gornomakedonskite oblasti vo koi vladeele Arabaj (Linkestida) i Sira. Spored Tukidid, Arhelaj gradi golem broj tvrdini, ramni pati{ta, organizira s¢ {to e potrebno za vojuvawe: kowi, oru`je i druga oprema, pouspe{no od site drugi carevi {to vladeele pred nego. Najverojatno od geostrategiski i ekonomski pri~ini, Arhelaj ja prenesuva prestolninata od Ajga vo Pela, koja vo vreme na Filip II se izdiga do vistinska prestolnina. Centralnata pozicija na noviot politi~ki i administrativen centar na Carstvoto – Pela ovozmo`uva da se kontrolira celata teritorija na dr`avata: na zapad, do planinata Pind, na istok do rekata Strimon, na sever – patot po dolinata na Aksij, a na jug – moreto so pristani{teto ne ezeroto Ludija – Fakos. Arhelaj ekonomski ja zajaknuva svojata dr`ava so sproveduvawe „monetarni reformi“, t.e. promena na monetarniot sistem vo lidiskopersiski; od negovo vreme ima golem broj novi moneti, koi se koristele dolgo vreme i na mnogu {iroka teritorija. Arhelaj I vospostavuva makedonski Olimpiski igri (gimnasti~ki, muzi~ki i dramski natprevari vo ~est na Dios i Muzite) vo svetiot grad Dion. Makedonskiot car stanuva „mecena“ na umetnosta, a Pela – kulturen centar na Balkanot, grad-doma}in na vidni ma`i: istori~arot Tukidid, tragi~arot Agaton, epskiot poet Hojril od Samos, kitaristot Timotej od Milet, zografot Zevksij, koj go islikal dvorecot vo Pela i ja osnoval makedonskata slikarska {kola; tragi~arot Evripid poslednite godini od `ivotot gi pominuva na makedonskiot dvor, kade {to gi pi{uva dramata Arhelaj (posvetena na vladetelot) i tragediite Bahii i Ifigenija vo Avlida. Evripid po~inal vo Makedonija (408 g. pr. n.e.), a pogreban e vo gradot Aretusa; nadgrobniot epitaf go sostavuva makedonskiot poet Adaj. Ima podatok deka Atina gi pobarala posmrtnite ostanki na Evripid, no Makedonskoto narodno sobranie go odbiva ova barawe. Pred krajot na `ivotot Arhelaj vojuva so linkestiskiot vladetel Arabaj i so Sira za prevlast vo Makedonija. Makedonskiot vladetel e ubien za vreme na lov.

20

6. Borbite za makedonskiot prestol Vo periodot po ubistvoto na Arhelaj do vladeeweto na Filip II, vo Makedonija {est godini se vodat dinasti~ki borbi koi ja oslabuvaat mo}ta na makedonskata dr`ava. Prvite tri godini vladee Aerop II (ok. 396–393) kako regent na maloletniot Orest, sin na Perdika II. Vo ovoj, relativno miren period za Makedonija, Aerop vospostavuva vnatre{na stabilnost so poddr{ka od makedonskite blagorodnici. Po negovata smrt, prestolot go nasleduva negoviot sin Pavsanij. Spored kovaweto na monetite od 394/393 pr. n.e., Pavsanij izvesno vreme vladee so Aminta II, nare~en Maliot, a po edna godina na vlast doa|a Aminta III, sinot na Aridaj. Aminta III (393/392–370/369) se `eni so Evridika (}erkata na Sira, blagorodnik od Pelagonija), so koja ima tri deca, idnite makedonski carevi: Aleksandar II, Perdika III i Filip II. Vo ovoj period zapadnata granica na Makedonija e na udar na ilirskite plemiwa koi, pod vodstvo na Bardilis, navleguvaat i gi ograbuvaat gornomakedonskite oblasti. Makedonskite vladeteli imaat postojani vrski so tesalskite aristokrati i voeno im pomagaat so namera da ja pro{irat svojata teritorija. Taka, vo eden period, Aminta uspeva golem del od severna Tesalija da postavi pod svoj protektorat, a koga tiraninot Jason od Fera ja osvojuva Tesalija, Aminta so nego sklu~uva politi~ki dogovor. Vo ova vreme Aminta sklu~uva voen i ekonomski sojuz so Halkidi~kiot sojuz na pedeset godini, no dogovorot nabrzo e raskinat zatoa {to Halkidi~kiot sojuz ne samo {to ne £ pomaga na Makedonija koga e napadnata od Ilirite tuku i ja napa|a, pa duri i navleguva vo Pela. Aminta bara pomo{ od spartanskite hopliti, koi go napa|aat Olint (382 g. pr. n.e.), za{to ovoj najmo}en halkidi~ki grad vleguva vo sojuz so Teba i so Atina i pretstavuva opasnost ne samo za Makedonija tuku i za Sparta. Spartancite, zaedno so kowanicite na Aminta i na Derda od Elimeja vojuvaat s¢ do 379 g. pr. n.e., koga Olint se predava; spored misleweto na Isokrat, spartancite ne vodat smetka za panhelenskite interesi, tuku vojuvaat i ginat (zaginuva spartanskiot basilevs i negoviot brat) vo polza na makedonskiot vladeteli. So obnovuvawe na Atinskiot pomorski sojuz, Makedonija stanuva glaven snabduva~ na drven materijal za brodogradba, {to e pri~ina Atina i Makedonija povtorno da vlezat vo sojuz, pred s¢ da sklu~at
21

trgovski dogovor. Makedonskiot vladetel zema u~estvo na op{tiot sobir svikan vo Sparta (371 g. pr. n.e.) kade {to go priznava pravoto na Atina da vladee so Amfipol. Po smrtta na Aminta III, makedonskiot prestol go nasleduva dvaesetgodi{niot Aleksandar II, najstariot od trite sina na Aminta i na Evridika. Aleksandar prodol`uva da vodi vojna vo Tesalija i gi osvojuva gradovite Larisa i Kranon. Politi~ki presvrt nastanuva koga Teba na ~elo so Pelopida gi istisnuva makedonskite vojski od Tesalija. Po smrtta na Aleksandar II, makedonskiot prestol go osvojuva Ptolemaj od Alor i koj, verojatno, imal poddr{ka i od Evridika. Kako garancija za voeniot sojuz, Teba zema triesetina zalo`nici od Makedonija, me|u koi e i Filip II, najmaliot sin na Aminta III. Idniot golem car Filip II Makedonski vo Teba pominuva tri godini, tuka dobiva helensko obrazovanie i se obu~uva vo slavnite tebanski voenite ve{tini i strategii. Ptolemaj od Alor, kako staratel na Perdika i na Filip, vladee s¢ do 365 g. pr. n.e., koga na vlast doa|a Perdika III, koj go vra}a Filip od zalo`ni{tvo. Noviot vladetel vospostavuva dobri odnosi so Teba, za {to e proglasen za proksen i everget (prijatel i dobrodetel). Perdika ima dobri odnosi i so Atina, a u~estvuval i vo voeni dejstva na stranata na Atina za povtorno osvojuvawe na Amfipol, Potidaja i drugi gradovi na Halkidik. Po promenata na politi~kite priliki, Perdika III se svrtuva protiv Atina i vo 359 g. pr. n.e. go osvojuva Amfipol. Vo isto vreme Ilirite, predvodeni od stariot vojskovoditel Bardilij, napa|aat na Orestida i Perdika zaginuva vo bitka so ~etiri iljadi makedonski vojnici (359 g. pr. n.e.). Vo ovie krizni momenti za makedonskata dr`ava, Makedonskoto sobranie za nov makedonski car go proglasuva Filip II, najmaliot sin na Aminta III. 7. Podemot na makedonskata dr`ava – Filip II Makedonski Sudbonosna to~ka vo razvitokot na makedonskata dr`ava e prezemaweto na vlasta od Filip II (359–336). Filip II ja osvojuva vlasta na 23-godi{na vozrast, no negovata mladost ne zna~i neiskustvo i neukost vo vodeweto na dr`avni~kite raboti. Naprotiv, Filip, sin na Aminta III, kako zalo`nik vo Teba dobiva odli~no obrazovanie vo voe-

22

nata strategija i organizacija i vo voenite ve{tini, a ja izu~uva i pitagorejskata filozofija. Poradi ova, vo anti~kata istorija Filip II e zabele`an kako najgolem vladetel vo Evropa (Diodor). Politikologot Isokrat (vo spisot Filip) mu se voshituva na Filip za{to „se zdobil so takva mo} so koja ne bil nieden od onie {to ja naseluvaat Evropa..., podvizite na Filip se herojski, za{to i drugi osvojuvale gradovi, no nitu eden tolku narod“. Isokrat obrazovanieto na Filip }e go iskoristi kako argument za da go pribli`i makedonskiot vladetel do Helenite, poznati ksenofobi; taka, Isokrat im objasnuva na atinskite intelektualci deka Filip, iako e vladetel na „tu|oroden narod“, „helenski“ e obrazovan i mo`e da se pridobie zatoa {to im e blizok, ne spored rodovata, tuku spored duhovnata srodnost (vo Panegirik). Kako golem vladetel, Filip II prezema golemi grade`ni zafati: novi gradovi, svetili{ta i hramovi. Strabon zapi{uva deka Pela, s¢ do vladeeweto na Filip, e mala, no, blagodarenie na Filip, se izgraduva po dol`ina i stanuva pogolema od Atina; nejzinite yidini se dolgi okolu 6,5 km; akropolata e smestena na utvrden ostrov, nare~en Fakos, na ezeroto Ludija, kade {to Filip go smestuva svoeto bogatstvo. Ezeroto e pretvoreno vo {iroko pristani{te povrzano so Aksij preku ve{ta~ki kanal po koj plovidbata e kontrolirana so porti preku Ludija i bez plima. Ova bi bilo prvo poznato pristani{te na re~no ustie vo Evropa; tuka mo`elo da se vleze od Termajskiot Zaliv vo koe bilo vreme, a vlezot mo`el da bide zatvoren vo slu~aj na opasnost (ova pristani{te e model za Aleksandrovite pristani{ta na Istokot, na Nil, Eufrat i Ind). 7.1. Dr`avata na Filip II – paradigma za op{testveno-politi~koto ureduvawe na anti~kite Makedonci Filip II nasleduva dr`ava, vospostavena nasledna monarhija (basileija): spored Isokrat, Makedoncite ne mo`at da si go zamislat `ivotot bez dinastija, za{to od iskoni imale dinastija. Ovoj tip monarhija e karakteristi~en za po~etniot period na dr`avata, a pretstavuva vladeewe, kako {to zapi{al Arijan, ne so sila, tuku spored zakonite; vladetelot se imenuva od Makedonskoto sobranie, spored praviloto na primogeniturata. Zna~i, pokraj vlasta na basilevsot, ima i drugi institucii (Sobranie, Sovet na tagosi, hetajri...) so sovetodavna i
23

so sudska vlast. Aleksandar III vospostavuva izmenet oblik na staroto ureduvawe – apsolutna monarhija, karakteristi~na za periodot na dijadosite: voljata na basilevsot e najvisok zakon. Za vreme na vtorata makedonska dinastija Antigonidi, povtorno se vra}a staroto ureduvawe – tradicionalnata monarhija. Vsu{nost, Makedoncite ne se podanici na dr`avata, tuku se gra|ani na dr`avata. Vo anti~kite izvori i vo oficijalnite dokumenti (voeni sojuzi, sklu~uvani pome|u Makedoncite i helenskite polisi), ovie gra|ani se zapi{ani kako „Makedonci“, a imeto na dr`avata kako „zaednica na Makedoncite“. Makedonskiot basilevs e vrhoven vojskovoditel, prvosve{tenik i sudija. Vladetelot ja predvodi vojskata i sekoga{ se bori vo prviot boen red; za signalizacija vo bitkite koristi belo, purpurno i crveno zname. Aleksandar III, pak, kako znak za borba koristel crveno zname raspnato na vrvot od sarisa. Vladetelskite insignii, ednakvi za site makedonski vladeteli, se: bela lenta, kausija, dijadema, purpurna obleka, `ezol, pe~at. Belata lenta se nosela na glavata, imala dva kraja zavrzani na tilot (na ovoj na~in e pretstaven likot na oktodrahmata na Aleksandar I Filhelen i na tetradrahmata na Filip II). Lentata se vrzuvala i okolu poznatata makedonska kapa kausija, koja imala uloga na kruna. Makedonskite vladeteli nosele i metalna dijadema (spored materijalnite naodi vo Vergina i vo Beroja). Najpoznata e zlatnata dijadema, za koja se pretpostavuva deka mu pripa|a na Filip II, no i prethodnite basilevsi se kitele so dijademi (likovite na Aleksandar I i Filip II na moneti). Konstantin VII Porfirogenit zapi{al deka makedonskite vladeteli se oven~uvaat so ko`a od lav {to ja imaat kako kruna i ukras (monetata na Aleksandar Makedonski). Za vreme na posledniot makedonski basilevs Persej se govori za purpurnata obleka i oru`jeto na Makedoncite, odneseni kako plen vo Rim. Makedonskiot vladetel zape~atuva dokumenti so prsten-pe~at (spored Diodor i Plutarh, {esnaesetgodi{niot Aleksandar e ~uvar na carskiot pe~at, dodeka tatko mu go opsaduva Bizantij; spored Arijan, Aleksandar ispra}a `ito za vojskata na Nearh i go zape~atuva so prstenot; Diodor, Justin i K. Ruf zapi{ale deka Aleksandar mu go predal svojot prsten na Perdika). Makedonskite vladeteli nosat i sve~eno oru`je so koe se zakopuvaat vo carskite grobnici-mogili (primer e mogilata vo Vergina). Basilevsot-sve{tenik pred sekoe politi~ko dejstvuvawe ili na po~etokot na gozbite za vreme na verskite praznici prinesuva `rtvi vo imeto na narodot – prostasija, a koga doa|a vo nekoj grad e do~eku24

van so guala (vid na ~a{a) za da napravi `rtva leanka – libatio. Lovot na divi `ivotni, posebno lavovi (simbolot lav, prisuten na monetite i freskite) ima i religisko-magisko zna~ewe. Makedonskiot car e vrhoven sudija i go vodi sudeweto pred Makedonskoto sobranie vo uloga na javen obvinitel, a Sobranieto donesuva odluki za smrtna presuda. Makedonskoto sobranie, koe naj~esto go pretstavuvaat Makedonci pod oru`je, ima golem broj dr`avni~ki kompetencii, me|u koi najzna~ajno e proglasuvaweto na noviot vladetel. Vo smisla na jaknewe na dr`avata, Filip sproveduva voeni reformi {to imaat golemo socijalno i politi~ko zna~ewe, imeno, ja sozdava pro~uenata makedonska falanga i ja opremuva so bojno oru`je. Glavna cel na voenite reformi e da se sozdade profesionalna vojska, preku gradewe visoka svest za me|usebnata povrzanost, po~it, drugarstvo i, se razbira, pred s¢ bezuslovna poslu{nost. Istori~arite (Pompej Trog, Polibij, K. Ruf) zabele`uvaat deka takvo voeno ustrojstvo nemala nitu edna dr`ava vo toa istorisko vreme. Jadroto na makedonskata falanga go so~inuvaat vooru`enite pe{adinci. Falangata se razlikuva od helenskiot boen red spored golemata dlabo~ina i oru`jeto, a toa se makedonskite sarisi, dolgi kopja {to se protegaat preku nekolku voeni redovi. Falangata e te{ko probojna poradi zdru`enite, zgusnati bojni redovi, „{uma“ od zbieni kopja. Taka, organizirana kako kompaktna celina, makedonskata vojska navleguvala kako klin vo neprijatelskiot boen red. Vojskata na Makedoncite imala i blagorodni~ka kowica (vo antikata kowot e simbol na visoko blagorodie, bogatstvo i mo}), opremena so {lemovi, panciri i vooru`ena so me~evi i kopja. Me|u ovie udarni eskadroni na prvo mesto stoi carskata agema – li~nata garda na carot ili pro~uenite hetajri – carskite pridru`nici (drugari). Ovie pridru`nici na basilevsot se od blagorodni~ko poteklo i imaat zada~i na sovetnici, pratenici, pregovara~i, vojskovodci. Me|u kowicata i falangata dejstvuvaat hipaspisti koi mo`at da se dvi`at polesno od falangistite i naemnicite-vojnici, podgotvuvani za brz pohod i napad. Filipovata dr`ava osobeno zajaknuva koga vo nejziniot sostav vleguvaat oddelni „kne`evstva“ i plemiwa: Elimeja, Orestida i Linkestida. Svedo{tvo za nivno vklu~uvawe se nazivite na oddelni voeni odredi, nare~eni spored imiwata na plemiwata: Linkestidi, Orestidi, Elimejci, Timfaejci, Eordejci.
25

Promisleno i uporno Filip ja jakne voenata mo}, a so toa i politi~kata sila na makedonskata dr`ava, za{to ima vojska koja vo sekoj moment e podgotvena za borba, a carot-vojskovoditel e postojano me|u vojskata, pottiknuva i hrabri so vetuvawa i nagradi. So prvata faza od ambiciozniot plan na Filip postignata e vnatre{na dr`avna stabilnost, preku obezbeduvawe na dr`avnite granici i ekonomskata samostojnost na Makedonija i toa so osvojuvaweto na pomorskiot pat, koristeweto na zlatoto i srebroto od Pangejskata oblast i kovaweto na srebreni i zlatni moneti (filipiki, stater). 7.2. Voenite i politi~kite uspesi na Filip II Pred da trgne na istoriskiot pohod protiv Helada, Filip II vojuva so Ilirite i Trakijcite za da gi osvoi teritoriite zapadno i isto~no od negovata dr`ava. Prvata uspe{na bitka Filip ja izvojuva vo 358 g. pr. n.e. protiv ilirskiot vladetel Bardilis, osvojuvaj}i ja teritorijata do Lihnidskoto Ezero. Sledniot ~ekor e osvojuvaweto na helenskite kolonii na makedonsko-trakiskiot breg; najzna~ajniot napad e osvojuvaweto na najgolemiot strategiski grad na ovoj breg – Amfipol. Diodor raska`uva za `estokosta na opsadata, izvedena so postojani napadi so voeni ma{ini do samite gradski bedemi. Otkako go osvojuva gradot (357 g. pr. n.e.), gi proteruva onie {to bile neprijatelski raspolo`eni sprema Makedonija, a so drugite se odnesuval velikodu{no. So proteruvaweto na politi~kite protivnici, helenskite kolonisti, Filip go pridobiva avtohtonoto naselenie, koe bilo neprijatelski raspolo`eno sprema Atina. Od ovoj nastan, zaradi koj atiwanite se ~uvstvuvaat izmameni, pa s¢ do 346 g. pr. n.e., Atina vojuva so Filip. Vo tekot na 356/355 g. pr. n.e. Filip go razbiva neprijatelskiot voen sojuz sklu~en pome|u trakiskiot vladetel Ketripor, ilirskiot Grab i pajonskiot Lipej. Istata godina dodeka Filip ja osvojuva Potidaja, spored Plutarh, toj dobiva tri radosni vesti: Ilirite se razbieni od negoviot vojskovodec Parmenij, negoviot kow pobeduva na Olimpiskite igri, a `ena mu Olimpijada go ra|a idniot car – Aleksandar Makedonski (Filip, 357 g. pr. n.e., se `eni so princezata Olimpijada, }erka na epirskiot vladetel Neoptolem). Slednite voeni uspesi se slu~uvaat vo tekot na 353 g. pr. n.e., koga Filip gi osvojuva gradovite Abdera i Maroneja, atinski sojuznici, i podgotvuva napad na trakiskiot Herson. Spored Strabon, po ovie
26

osvojuvawa e postavena isto~nata granica na Makedonija so Trakija – rekata Mesta. Vo ovaa zlatonosna oblast na planinata Pangej toj go osnova gradot Krenidi, podocna go preimenuva spored svoeto ime – Filipi, vo kogo naseluva mnogu makedonski preselnici; zlatnite rudnici, koi mu nosat prihodi od pove}e iljadi talanti, zapo~nuva da gi koristi za kovewe na zlatnite moneti „filipiki“, poznati niz celiot Mediteran, vo Egipet, vo centralna Evropa i vo ju`na Rusija. Vo taa nasoka, osvojuvawata na makedonsko-pieriskiot breg na Filip mu bile zna~ajni zatoa {to preku niv makedonskata dr`ava izleguvala na more: osvoena e atinskata kolonija Pidna (357/356 g. pr. n.e.), a otkako ja osvojuva Metona, vo 353 g. pr. n.e. (vo bitkata Filip go gubi desnoto oko), gradot go naseluva so Makedonci na koi im dodeluva zemja. Taka, Filip (spored istoriskite izvori) gi napravil Makedoncite gospodari, a Ilirite i „mnogu dale~ni narodi“ gi prinudil da im pla}aat danok, gi pot~inil Tribalite, ja dr`el pod svoja vlast Trakija i gospodarel nad mnogu gr~ki plemiwa. Prvite golemi voeni uspesi go pravat Filip do taa mera mo}en {to ve}e ne postoi sila koja mo`e da gi spre~i negovite osvojuva~ki pohodi na Helada. Po osvojuvawata vo Trakija, na Halkidik i vo Termajskiot Zaliv, makedonskiot vladetel se spu{ta na jug, vo Tesalija, od kade e vlezot vo helenskiot svet. 7.3. Probivot kon teritorijata na helenskite plemiwa Za realizacija na svojata politi~ko-voena programa Filip gi koristi neslogata na helenskite polisi vo Amfiktionskiot sojuz i politi~kite igri i intrigi me|u polisite, voobi~aeni za polisnite dr`avi. Makedonskiot car se zame{uva vo t.n. „Sveta vojna“ za teritorii okolu svetili{teto Delfi. Tebancite i Tesalcite, pla{ej}i se nekoj od nivniot rod da ne dobie pregolema vlast na teritorijata na helenskite polisi, go povikuvaat Filipa napomo{ kako „mirotvorec“. Vo tekot na 352 g. pr. n.e. Filip so makedonska vojska navleguva vo Tesalija, se soedinuva so tesalskite vojski i trgnuva kon Pagasa. Po pobedata nad fokidskiot tiranin Onomarh kaj Kronos Pole, komu mu pomagaat Atina i Sparta, Filip e izbran za do`ivoten voda~ na Tesalskiot sojuz i ja dobiva najvisokata po~esna titula arhont – vrhoven vojskovoditel na povtorno obnoveniot Tesalski sojuz. Vo mnogu utvrduvawa, me|u koi e i Magnezija, Filip postava makedonski vojski a Tesalcite, vo znak na blago27

darnost, mu gi otstapuvaat dohodite od pristani{tata i pazarite kako ot{teta za voenite rashodi i se zadol`uvaat da mu pomagaat so vojska. Na ovoj na~in Filip uspeva da izleze na more na tri mesta: kaj Amfipol, na Termajskiot Zaliv (Metona) i kaj Pagasa, a so toa £ nanesuva golem udar na atinskata pomorska sila, koja dotoga{ neograni~eno vladee na Egejskoto More. 7.4. Politi~kite govori na Demosten, Isokrat i Ajshin – istorisko svedo{tvo za antagonizmot pome|u Makedonija i helenskite polisi Avtenti~ni i verodostojni istoriski podatoci za vladeeweto na Filip II se nao|aat vo politi~kite govori i vo drugi retori~ki spisi na atinskite politi~ari-retori, sovremenici na makedonskiot car i u~esnici vo site politi~ki i voeni dejstva {to gi prezema Makedonecot Filip II. Ekspanzionisti~kata politika na Filip direktno ja zagrozuva Atina, koja ne mo`e da se pomiri so gubeweto na osvoenite teritorii. Kolku {to Filip napreduva voeno tolku vo Atina se dr`at `estoki politi~ki govori so koi se podgotvuvaat atinskite gra|ani za vojna so Filip. Osvojuvawata na Filip pretstavuvaat pri~ina Demosten da gi napi{e govorite protiv Filip – Filipiki i Olintiki, za Filipovite zazemawa na Olint i na drugite bogati gradovi na Halkidi~kiot Poluostrov. So ve{ti diplomatski igri Filip ja koristi nemo}ta na Atina i go zazema Olint, go ograbuva i go sramnuva so zemja, a gra|anite gi prodava kako robovi (349 g. pr. n.e.). Drugite gradovi na Halkidik mu se predavaat, no Filip se odnesuva `estoko i kon niv. Me|u ovie gradovi e i Stagira, rodniot grad na Aristotel, koj poradi po~it kon golemiot filosof e vozobnoven spored novite zakoni. So osvojuvawe na centralnata balkanska teritorija Filipovata dr`ava izleguva na more, zazema golemo obrabotlivo zemji{te, ima bogati {umi i pasi{ta, bujni reki, rudno bogatstvo i razvieni gradski centri. Seto ova e pri~ina za brz razvoj na ekonomijata i trgovijata; Makedonija gradi sopstvena flota, koja obezbeduva nejzin probiv i po morskite pati{ta; Filipovata dr`ava gi steknuva site uslovi da stane svetska sila; se javuva streme` za vodewe zavojuva~ka politika, {to najmalku £ se dopa|a na Atina, za{to i taa gi ima istite hegemonisti~ki te`nenija. Voeniot zafat na Filip so koj makedonskiot vladetel zazema teritorija od 1.000 km, od Termopilite do Propontida,
28

gi zastra{uva atiwanite i gi prinuduva da razmisluvaat kako da mu se sprotivstavat na makedonskiot basilevs. Ovie nastani go pretvoraat Atinskoto sobranie vo arena na koja govornicite vodat `estoki bitki za doka`uvawe na nivnite politi~ki stavovi. Najvlijatelna politi~ka li~nost i najvlijatelen politi~ki govornik e Demosten, koj dr`i brojni govori naso~eni protiv Filip: kolku {to raste silata na Filip na bojnoto pole tolku raste i silata na Demosten kako politi~ar, no seto toa, paradoksalno, na {teta i na atiwanite i na Demosten; Filip ja izvr{uva svojata dr`avni~ka cel, a Demosten do`ivuva politi~ki i li~en poraz; ednovremeno vakviot poraz go spodeluva i Atina. Me|utoa, bez ogled na ishodot (sre}en za Filip, za Demosten – nesre}en), i edniot i drugiot se zdobivaat so besmrtna slava; vo istorijata nivnite imiwa se vrzani vo „dijalekti~ko edinstvo na sprotivnosti“! 7.5. Anti~kiot svet na helenskite polisi podelen pome|u „filipomizi“ i „filipofili“ Pro~ueniot atinski politikolog Isokrat, so `elba da £ pomogne na Atina, no i na helenskata zaednica, koja e politi~ki i ekonomski rastroena, ja zagovara idejata za panhelenizam, spored koja helenskite polisi bi se obedinile so edna cel – da se spasat od vnatre{nata kriza, no i od opasnosta od nadvore{niot neprijatel. Ova go pottiknuva Isokrat da razmisluva za avtokratska vlast, ~ija volja i mo} }e se nametne vrz neslo`nite helenski polisi i }e gi obedini vo panbasileja. Za realizacija na ovaa ideja Isokrat go odbira makedonskiot vladetel Filip, koj vo toa vreme izleguva na svetskata politi~ka scena kako najgolemiot monarh-basilevs, mo}en, slavoqubiv i samouveren, a istovremeno vladetel na dr`ava so koja Helenite imale pove}evekovni „prijatelski“ odnosi. Isokrat kaj Filip II otkriva karakteristiki na hegemon {to e sposoben da ja ponese „golemata“ ideja za panbasileja; stariot retor ja prezema ulogata na „sovetodavec“ na makedonskiot basilevs, za{to strahuva od negovata „tiranska“ priroda i od toa kolku (ne)prijatelski }e se odnesuva so Helenite, a od druga strana se pla{i so kolkava doverba }e ja prifatat Helenite ovaa ideja. Drugata politi~ka programa, za koja se zalaga Demosten, e odbranata na demokratijata i demokratskite polisi od oligarhiskoto i tiranskoto ureduvawe. Govornikot smeta deka ova e pogodna prilika
29

Atina da se poka`e kako spasitelka na site Heleni od opasnosta {to im se zakanuva od oligarsite i barbarite, koi ja zagrozuvaat slobodata na polisite, poso~uvaj}i go Filip, ili kako {to go narekuva „~umata makedonska“, koja uni{tuva s¢ {to e helensko. Vo Filipikite Demosten so `alewe im ja poso~uva na atiwanite golemata zaguba na Pidna, Potidaja, Metona, Termopilite, Herson, Olint i na site okolni mesta, kako i na mnogu drugi gradovi koi vo toj mig bile so Filip, a nekoga{ bile atinski kolonii. Imeno, Demosten smeta deka glavni vinovnici za lo{ata politi~ka sostojbata na Atina se samite tie, nivnata za~maenost i nebre`nost i deka e krajno vreme da se zainteresiraat za dr`avata i da se napravi finansiski i strategiski plan za vojuvawe so Filipovata dr`ava. Od druga strana, Demosten smeta deka Atina ne e vo sostojba da podgotvi pogolema vojska, dodeka Filip ima silna i dobro izve`bana vojska na koja atiwanite ne mo`at da £ se sprotivstavat; poradi ova Demosten prepora~uva da se vodi „gerilska“ vojna so Filip, vojuvaweto da se soobrazi so Filipovata strategija, da se spre~at Filipovite grabe`i na „nebroeni pari“, da se spre~i odveduvaweto na nivnite gra|anite vo ropstvo... Osnovno, naglasuva Demosten, e Atina da sfati deka toj ~ovek (Filip) im e „du{man“ na Helenite, deka gi li{uva od nivnoto i deka dolgo vreme besnee. Vo sredinata na IV vek pr. n.e. vo demokratska Atina najgolema poddr{ka ima oportunisti~kata politi~kata programa na atinskiot dr`avnik Evbul i negovite privrzanici; naglaska na nivnata programa e – miroven dogovor so Filip, koj }e £ koristi na dr`avata mnogu pove}e otkolku vojnata. Atina zapo~nuva da vodi dvojna politika, od edna strana, fiktiven mir so Filip, a od druga, mir i sorabotka so helenskite polisi vo borba protiv Filip. Mirovnite pregovori zapo~nuvaat vo Atina kade {to doa|aat, od edna strana, pratenici na Helenite, a od druga, Filipovite pratenici. Vo isto vreme nastapuva i Isokrat, zalagaj}i se za Filip, pa duri i sostavuva poslanie do makedonskiot vladetel (Filip) vo koe mu se obra}a kako na dobrotvor koj treba da gi obedini Helenite; voedno go slavi kako hrabar vojskovodec koj mo`e da trgne vo vojna protiv persiskiot car. Poradi opasnosta deka Filip }e navleze preku Termopilite vo sredna Helada, i toa kako sojuznik na Teba, atiwanite brzaat da go sklu~at mirovniot dogovor. Po predlog na Filokrat, atiwanite odreduvaat deset pratenici koi }e otpatuvaat vo Pela za da gi razgledaat dvete mo`nosti za mir i za zaedni~kiot interes na atiwanite i Fi30

lip. Me|u pratenicite se nao|aat politi~arite Filokrat, Demosten, Ajshin i glumecot Aristodem. Politi~koto re{enie na Atina e, bez razlika {to Filip postavuva nepovolni uslovi, mirot i sojuzot treba da se prifatat kako privremeno re{enie, za da ja otklonat momentalnata opasnost od Filip. Imeno, oligarsite i del od u~enite sofisti o~ekuvaat ekonomska blagosostojba od ovie dogovori; Demosten konstatira deka Filip ima „prijateli“ vo mnogu helenski gradovi; nekoi od niv se oficijalni pretstavnici, izbrani od Filip ili nazna~eni od Makedonskoto sobranie; no ima i intelektualci koi od ideolo{ki pri~ini (kako Isokrat) go zastapuvaat Filip i koi od antimakedonskata partija se narekuvani „predavnici“. Vo tekot na mirovnite dogovori sledi Vtoroto prateni{tvo: od Atina se isprateni pratenici vo Pela za da dobijat potvrda od Filip, so {to bi go zavr{ile dogovorot; pratenicite patuvaat 23 dena do Pela, a potoa 27 dena mirno go ~ekaat Filip, koj vojuva so Kersoblept i gi osvojuva site kreposti na trakiskiot breg, s¢ do Propontida. Od ova vreme Filip stanuva glavna politi~ka li~nost na Balkanot. Centarot na politi~kite sobitija se prefrla od Atina vo Pela. Vo makedonskata prestolnina pristignuvaat pratenici od cela Helada, nadevaj}i se na pomo{ i za{tita od Filip. Makedonskiot vladetel ja koristi ovaa svoja pozicija i podgotvuva strategija (podocna dobro poznatata imperijalisti~ka taktika divide et impera); prvo, kako pobednik vo „Svetata vojna“, Filip im se nametnuva na helenskite polisi i dobiva najgolemo vlijanie vo odlukite na Amfiktionskiot sovet (sovet organiziran okolu svetili{teto vo Delfi). Vo delfiskite spisoci na hramostroitelite Makedoncite se pratenici na Filip, koi se gri`at za gradbite i za za~uvuvawe na hramot. Namesto Atina, Filip ja dobiva prednosta pri obra}aweto vo Delfiskoto svetili{te. Po site ovie nastani, atiwanite se vo pani~en strav: se evakuira okolnoto naselenie, se krie podvi`niot imot, a begalcite od Bojotija i od Fokida se prifa}aat vo gradot. Filip na Atina £ ispra}a ultimativno pismo vo koe, drsko i otvoreno, gi nalaga uslovite za mir: atiwanite }e bidat napadnati ako ne mu se priklonat, a toj nema da ~uvstvuva nikakva gri`a za raskinuvaweto na mirovniot dogovor. Od 346 g. pr. n.e. politi~kata scena na Atina e podelena me|u onie {to se za Filip: filipisti, plutokrati, panhelenisti i pobornici za mir, a od drugata strana – privrzanicite na Demostenovata politika: radikali, militantni demokrati, t.e. patrioti. Demosten smeta deka privrzanicite na Filip se predavnici, potkupeni od Filip,
31

kako na primer Filokrat, za kogo veli deka od Filip dobil zlato, srebro i tovari drvena gra|a, a Ajshin imoti. Plutokratskoto dejstvuvawe dobiva i ideolo{ka poddr{ka vo retorskite pamfleti na Isokrat, koj go povikuva makedonskiot basilevs da ja prezeme mirovnata uloga vo Helada za da stane dobro~initel na site Heleni i da gi povede vo vojna protiv Persija. Ovaa vojna bi gi re{ila socijalnite i ekonomski problemi, a so kolonizacijata vo Mala Azija bi se oslobodile Helenite vo Azija i bi se otvoril prostor za da se naselat bezdomnicite od helenskite polisi. 7.6. Makedonija – dominanten istoriski faktor vo anti~kiot svet Dodeka atiwanite intenzivno se zanimavaat so politi~ki procesi i postojano se vodat sudski parnici, Filip se gri`i za zacvrstuvaweto na zapadnata i severnata granica i za zajaknuvaweto na makedonskata dr`ava; postoi svedo{tvo za eden pohod od 344 g. pr. n.e. protiv Ilirite vo koj makedonskiot vladetel osvojuva mnogu novi mesta s¢ do Jadranskoto More; vojuva i so Dardancite, koi ~esto ja napa|aat Makedonija; dejstvuva i na more, otkako ja zasiluva svojata flota, sproveduva kolonizacija vo novi oblasti, vo koi naseluva Makedonci, Heleni i Trakijci. Prestolninata na makedonskata dr`ava, Pela, stanuva sredi{te na poznati umetnici, kni`evnici i nau~nici. Filip odr`uva postojani diplomatski i prijatelski odnosi so mnogu helenski ma`i i politi~ki dejci. Vo makedonskiot dvor kako u~itel na mladiot Aleksandar pristiga filosofot Aristotel od Stagira, ~ij{to tatko Nikomah e lekar i blizok prijatel na Aminta III. Voeniot pohod na makedonskiot vladetel prodol`uva kon Peloponez. Vo tekot na 433 g. pr. n.e. gi koristi politi~kite presmetki pome|u Sparta i polisite na Peloponez (Arg, Mesena i Megalopolis) i povtorno kako „spasitel“ navleguva so svojata vojska; Arkadijcite, kako izraz na blagodarnost, mu podigaat bronzena statua na Filip. Vo toj mig Atina zaborava na antagonizmot sprema Sparta, na scena povtorno izleguva Demosten i strasno govori protiv Filip, predupreduva na opasnosta od nego, a na Sparta £ predlaga sojuz protiv zaedni~kiot neprijatel. Demosten zapo~nuva da povikuva na zaedni~ka odbrana na site Heleni, za{to site se zagrozeni od makedonskiot neprijatel, koj im gotvi „gibel“.
32

Vo naredniot period na politi~kata scena doa|a do golem presvrt: vo politi~kite igri i nastani se vme{uva Persija koja, imaj}i ja predvid neslogata i rascepkanosta na helenskite polisi, a strahuvaj}i od makedonskiot vladetel, brza da sklu~i sojuz so polisite protiv Filip. Za taa cel, golemiot car Artakserks Ohos ispra}a pratenici vo helenskite polisi, vo Teba i vo Arg, da soberat platenici, a na Atina £ nudi da go obnovat zaedni~koto neprijatelstvo protiv Filip. Persiskiot car im vetuva golema finansiska poddr{ka za da zapo~nat vojna so Makedonecot. Atiwanite povtorno gi otfrlaat sklu~enite dogovori so Filip, zazemaat negativen stav sprema filipistite, go osuduvaat na smrt Filokrat za predavstvo i korumpiranost. Demosten ja koristi ovaa prilika da go napadne Ajshin kako predavnik i da go obvini za izmamite i za la`nite izve{tai {to gi napravil, za{to raboti vo polza na Filip. Po naru{uvaweto na mirovniot dogovor pome|u Filip i Atina, makedonskiot car po~nuva da dejstvuva otvoreno neprijatelski i trgnuva na pohod (342/341 g. pr. n.e.) vo osvojuvawe na celata isto~na strana na Trakija, s¢ do Crno More; so silna vojska vo nekolku napadi ja osvojuva Trakija, £ nalo`uva danok (desetok) i obvrska da ispra}a vojska za potrebite na Makedonija; Trakija e postavena pod uprava na makedonskiot strateg, a helenskite gradovi, oslobodeni od trakiskata opasnost, dobrovolno vleguvaat vo sojuz so Filip. Na osvoenata teorija Filip zasnovuva makedonski kolonii so koi ja obezbeduva novata teritorija i gi koristi nivnite prirodni bogatstva. Najva`en mu e gradot Filipopol, potoa Kabile (ili Kalibe) na rekata Tunxa, seloto Beroe (Stara Zagora). So ovie dejstva se zagrozeni atinskite kolonii od golemo zna~ewe – morskite tesneci od Hersones do Bizantion (Dardanelite i Bosfor), izvonredno zna~ajni pati{ta za helenskata trgovija. Toga{ Demosten go dr`i svojot najsilen govor protiv Filip – Tretata filipika, vo koja govornikot pora~uva: kone~no da se prifati faktot deka Filip vojuva so nivnata dr`ava i deka toj go kr{i mirot, pa spored toa, edinstvenata zada~a na Sobranieto treba da bide {to polesno i posigurno da se odbranat od Filip. Govorot ima uspeh, a Demosten e oven~an so zlaten venec. Vo tekot na 340 g. pr. n.e. Atina zapo~nuva voeni dejstva protiv Filip: im ispra}a voena pomo{ na `itelite na Bizantion, sklu~uva sojuz so Teba i gi prezema na Termopilite. Davaj}i

33

mu pomo{ na Bizantion, Atina povtorno go osvojuva bosforskiot trgovski pat; so ova Atina oficijalno vleguva vo vojna so Makedonija. Seto ova kako da ne go obespokojuva makedonskiot vladetel, koj se dvi`i po strogo zacrtan plan; na red e odbranata na severnata makedonska granica napadnata od Skitite i od Tribalite; trakiskata dinastija e soborena, a vladetelite na severnite plemiwa Pajonci, Arkani i Iliri se postaveni vo „vazalen“ odnos. Po ovie uspesi, Filip go osvojuva preminot od severna vo sredna Helada, od kade samo za eden den mo`e da stigne vo Bojotija, a za tri vo Atina. Demosten trogatelno go opi{uva ovoj sudbonosen moment za Atina. Atinski pratenici na ~elo so Demosten odat vo Teba za da sklu~at sojuz. Ednovremeno vo Teba doa|aat i pratenicite na Filip so namera da gi razubedat tebancite od sojuzot so Atina, a so predlog zaedno da napadnat na Atika ili da gi propu{tat makedonskite vojski da pominat nepre~eno preku Bojotija. Dilemata vo Tebanskoto sobranie e re{ena po strasnite govori na Demosten, koi budat ~uvstva na patriotizam i ~estoqubie: helenskite polisi: Evbeja, Megara, Korint, Levkada, Korkira, Ahaja i Akarnanija vleguvaat vo sojuz protiv Filipovata dr`ava; Arkadija, Mesenija, Elida i Sparta ostanuvaat nastrana od ovie nastani. Vojnata zapo~nuva vo Bojotija. Atina i Teba na dvapati imaat voen uspeh kaj Parapotami i Filip ne uspeva da navleze vo Bojotija. Ovie uspesi u{te pove}e ja zgolemuvaat popularnosta na politi~arot Demosten, koj donesuva odluka vo Narodnoto sobranie so koja mu se objavuva vojna na Filip. Kako nagrada za ovie politi~ki aktivnosti vo polza na dr`avata i nejzinite gra|ani, Demosten povtorno e oven~an so zlaten venec. Me|utoa, nastanite po~nuvaat da odat vo polza na Filip. So odli~na procena na sostojbite, Filip gi naveduva helenskite sojuznici da pomislat deka se povlekuva vo Trakija, navodno, za da go zadu{i tamo{noto vostanie. Helenskite vojski se povlekuvaat kaj Hajroneja, a Filip napa|a na Amfis i na Nafpakt i gi uni{tuva ahajskite vojski.

8. Bitkata kaj Hajroneja – istoriska presvrtnica vo Stariot svet Vojnata pome|u Filip Makedonski i helenskite polisi zapo~nuva i zavr{uva so edna bitka, vodena kaj Hajroneja vo avgust 338 g. pr. n.e. Makedonskata falanga napa|a na sojuzni~kite helenski vojski,
34

koi se nao|aat vo hajronejskata ramnina. Filip ima 30.000 pe{adija, pribli`no kolku i helenskata, no so taa razlika {to makedonskite vojnici se prekaleni vo mnogu bitki, verni i dosledni na nivniot vojskovodec Filip. Demosten u~estvuva vo bitkata kako hoplit. Nasproti atiwanite stoi Filip so svojata falanga: Filip na desnoto krilo, a mladiot Aleksandar na ~elo na levoto krilo nasproti tebancite. Po dolgata iscrpuva~ka bitka, Aleksandar ja razbiva pe{adijata na tebancite i nivnite sojuznici, a Filip ja sovladuva atinskata vojska; ishodot e – golemi zagubi za helenskite polisi. Bitkata kaj Hajroneja e eden od pozna~ajnite istoriski nastani za anti~kiot svet zatoa {to po pobedata na makedonskata dr`ava se menuvaat istoriskite tekovi na antikata i zapo~nuva nova epoha vo koja makedonskite vladeteli }e upravuvaat so celiot toga{en civiliziran svet i }e sozdadat nov svetski poredok. Po slavnata bitka, Filip najsve~eno ja praznuva svojata pobeda, prinesuva `rtvi, gi nagraduva site {to se odlikuvale vo bitkata, gi spaluva mrtvite tela na svoite vojnici, dodeka zaginatite atinski vojnici gi pogrebuva so site po~esti. Kako sekoj golem osvojuva~, Filip gi ureduva politi~kite raboti so porazenite: sprema Teba se odnesuva odmazdni~ki, neprijatelite se kazneti so smrt ili so progonstvo, smestuva makedonski vojski i postava oligarhiska vlast; sprema Atina (koja bila vo stra{na panika) se odnesuva velikodu{no, sakaj}i da ja pridobie za natamo{nite politi~ki i voeni dejstva; gi predava atinskite zarobenici bez otkup, gi vra}a posmrtnite ostanki na zaginatite borci (za koi posmrten govor dr`i Demosten). Vo Atina Filip ispra}a svoi pretstavnici, me|u koi se sin mu Aleksandar, vojskovodecot Antipatar i Alkimah, za da im gi soop{tat uslovite za mir. So ovoj nov dogovor Atina ja za~uvuva svojata avtonomija, svojata teritorija i sferata na dominacija na ostrovite Delos, Samos, Skiros, Imbros i Lemnos; najgolemata kazna za Atina e gubeweto na Herson, {to zna~i makedonska kontrola vrz uvozot na `itoto, rasturawe na Atinskiot pomorski sojuz i vleguvawe na Atina vo nov pomorski sojuz pod hegemonija na Filip. Po primerot na Atina i drugite helenski dr`avi sklu~uvaat mir so pobednikot. Otkako gi ureduva rabotite vo sredna Helada, Filip trgnuva kon Peloponez. Vo mnogu polisi privrzanicite na Filip ja prezemaat vlasta, Megara i Korint se predavaat, a vo korintskata tvrdina e postavena makedonska vojska. Ahajskite polisi na Peloponez poedine~no sklu~uvaat sojuz so Filip. Vojnicite na Arkadija, Me35

senija i Elida, zaedno so makedonskata vojska trgnuvaat na pohod protiv Sparta, za{to edinstveno spartancite se sprotivstavuvaat na sojuzot so Makedonija. Filipovata vojska navleguva vo Lakonija i ja opusto{uva, no Sparta, i pokraj toa {to nema sila da se sprotivstavi, ne se predava. Od druga strana, Filip nema namera da ja uni{ti Sparta, verojatno poradi istite pri~ini kako i vo slu~ajot so Atina. Po sklu~uvaweto na mirovniot dogovor, na makedonskiot vladetel mu se predadeni mnogu po~esti: Filip i Aleksandar, kako prijateli na Atina, dobivaat atinsko gra|ansko pravo; na Filip mu e podignata statua vo ime na blagodarnost; Antipatar i Alkimah dobivaat po~esni tituli – prokseni na Atina, za{titnici na atinskite gra|ani koi patuvaat vo Makedonija. Na Peloponez vo znak na blagodarnost mu pravat golemi po~esti: vo Megalopol e izgraden pokrien pazar so kolonadi, nare~en „Filip“, vo Olimpija mu posvetuvaat kru`no zdanie, „Filipeijon“, so statui na Filip, na negovite roditeli, na Olimpijada i na sin mu Aleksandar. Esenta 338 g. pr. n.e., otkako Filip vospostavuva poedine~ni dogovori so helenskite polisi, osven so Sparta, gi svikuva site Heleni na sobir vo Korint, kade {to se donesuva t.n. Korintski sojuz, so odluka za op{t mir. Del od dogovorot e za~uvan na dve par~iwa od stela na Akropol. Poznat e del od tekstot na dogovorot koj, vsu{nost, pretstavuva zakletva na Helenite pred Filip deka nema da dignat oru`je ni na kopno ni na more protiv onie {to ja po~ituvaat zakletvata; deka nema da posegnat po carskata vlast na Filip i na negovite naslednici nitu, pak, }e bidat protiv dr`avnite uredbi, prifateni od site (u~esnici) koi se zakolnale na mir; deka }e trgnat napomo{ i }e vodat vojna so onie {to go naru{uvaat op{tiot mir, kako {to }e im bide pora~ano i kako {to }e zapoveda hegemonot... Organiziran e op{t sojuzen sovet – Sinedrion, so sedi{te vo Korint, vo koj site helenski ~lenki ispra}aat svoi pretstavnici spored proporcionalen princip. Sinedrionot e ovlasten da prezema re{enija, da izdava zakoni, da presuduva okolu raspravite pome|u sojuznicite i da se proiznesuva za kr{ewe na dogovorot. Filip e izbran za hegemon na Sojuzot, t.e. za glaven vojskovoditel na sojuzni~kite vojski. Kako zaedni~ki vojskovoditel na makedonskata i helenskata vojska, Filip go planira aziskiot pohod protiv zaedni~kiot neprijatel, golemiot basilevs. Jasno e deka spored ovoj dogovor Makedonija e apsoluten pobednik i mo`e da postavuva bezuslovni barawa no, sepak, makedonskiot vladetel taktizira, sakaj}i da ja zapazi formata na miroven dogovor.
36

Na poslednata sve~enost na Filip vo Ajga, esenta 336 g. pr. n.e., podgotvena vo ~est na `enidbata na }erka mu Kleopatra so bratot na Olimpijada, Aleksandar Epirski, a voedno i triumfalna sve~enost vo koja makedonskiot vladetel sakal da gi proslavi site svoi pobedi, pokaneti se gosti od sekade. Pratenicite od Atina nosat zlatni venci i mnogu podaroci za Filip i mlado`encite; organizirani se bleskavi igri, muzi~ki natprevari; vo sve~enata procesija, noseni se statuite na dvanaesette olimpiski bo`estva, a kako trinaesetta e statuata na Filip. Denot koga trebalo da se prika`at teatarski pretstavi, Filip e vo pridru`ba na sin mu Aleksandar i zetot Aleksandar Epirski, a tolpa narod e sobrana da go vidi najgolemiot vladetel na Evropa. Toga{ eden mlad makedonski aristokrat, Pavsanij, go napa|a Filip i go proboduva so keltski me~. Ubiecot e faten i ubien od Filipovite telohraniteli Perdika i Leonat. Narodnoto sobranie na Makedoncite vedna{ go proglasuva Aleksandar III za svoj car. Istovremeno, bez razlika na helenskite politi~ki pravila i odnosi, a spored dinasti~koto nasledno pravo na Makedonija, Aleksandar III ja prezema ulogata na hegemon na Korintskiot sojuz. 9. Politi~kite dejstva na Demosten za vreme na Aleksandar III Makedonski i na Antipatar Demosten, kako `estok neprijatel na makedonskite basilevsi, prodol`uva da govori protiv Aleksandar, ednakvo kako {to govorel protiv Filip. Vo ovaa nova antimakedonska kampawa se vme{uva persiskiot car Darej III Kodoman, koj strahuva od aziski pohod i znae deka uni{tuvaweto na makedonskata mo} }e zna~i i otklonuvawe na opasnosta. Persiskiot car pottiknuva antimakedonsko vostanie vo Helada i im nudi pari~na pomo{ na helenskite polisi. Vo ovie planovi glaven pomo{nik e povtorno Demosten koj, 335 g. pr. n.e., gi pottiknuva helenskite polisi na vostanie. Teba, so pomo{ na gradovite na Peloponez, se obiduva da ja protera makedonskata posada i da vospostavi demokratija. Vo svoite besedi Demosten izmisluva deka Aleksandar zaginal vo Trakija, vo bitkata so Tribalite. No, Aleksandar se vra}a i, kako glaven vojskovoditel na Korintskiot sojuz, ja sramnuva so zemja Teba, a `itelite gi prodava kako robovi. Atina e povtorno vo panika, no nastanite se povtoruvaat i Aleksandar, kako i Filip, ja po{te37

duva Atina; me|utoa Aleksandar bara da mu se predade Demosten, zaedno so drugite protivnici. Atiwanecot Demad go smiruva Aleksandar, govorej}i deka na ovoj na~in bi se povredile ~uvstvata na atiwanite, koi predavstvoto na svoite dr`avnici bi go po~uvstvuvale kako op{to predavstvo. Po ovie nastani odnesuvaweto na Demosten se menuva, kako da se ispla{il ili da se izmoril tvrdoglaviot retor, ili ve}e sfatil deka helenskite polisi ne mo`at da im se sprotivstavat na makedonskite vladeteli. Demosten e vozdr`an, mo`ebi se nadeva deka Aleksandroviot pohod }e propadne, pa toga{ atiwanite }e dobijat mo`nost da se oslobodat. Pred da zamine na aziskiot pohod (proletta 334 g. pr. n.e.), Aleksandar apelira Helenite da se vozdr`at od vostanija i pobuni dodeka e otsuten. No, vostanie e podignato na Rodos, a Sparta, otfrlaj}i gi site voeni i politi~ki dogovori so Aleksandar, stapuva vo vrska so voda~ite na persiskata flota. Od druga strana Demosten, povtorno osilen, se obiduva da gi spre~i atinskite brodovi da trgnat kako zasiluvawe na vojskata na Aleksandar, smetaj}i deka koga Aleksandar }e se vrati, so niv }e trgne protiv Atina. Dodeka Aleksandar go osvojuva Dale~niot Istok, vo Helada zapo~nuvaat nemiri, no vojskovoditelot Antipatar, koj ostanuva da rakovodi so Makedonija i so Helada, brzo go zadu{uva vostanieto na spartanskiot basilevs Agis (330 g. pr. n.e.). Demosten smeta deka ne e vreme atiwanite da zapo~nat vostanie i gi spre~uva da im se pridru`at na spartancite. Godinite od 330 do 323 pr. n.e. za Atina pretstavuvaat godini na glad, nezadovolstvo i ogromno netrpenie sprema makedonskata vlast. Ajshin podiga tu`ba protiv predlozite Demosten da bide oven~an so zlaten venec zaradi zaslugite {to gi napravil za Atina. Vsu{nost, tu`bata e kritika na politi~kata dejnost na Demosten. Vo apologetskiot govor Za venecot, Demosten gi brani svoite politi~ki stavovi i smeta deka vo tie te{ki momenti gra|anite na Atina go odbrale najispravnoto re{enie, bez razlika {to krajniot ishod e katastrofalen za cela Helada, za{to vo vremeto koga Filip gotvel vlast i tiranija nad Helenite, nim ni{to drugo ne im preostanuvalo osven da se borat za svojata sloboda. Sepak, Demosten sramno bega od Atina, za{to e obvinet za golem broj gre{ki i za potkup.

38

Po smrtta na Aleksandar vo Babilon (13 juni 323 g. pr. n.e.), Demosten se vra}a so golemi po~esti. Vesta za smrtta na Aleksandar pretstavuva mo`nost za osloboduvawe na Helada od makedonskata okupacija. Taka, Atina, Ajtolija i Tesalija pottiknuvaat vostanija vo cela Helada. Vo ovie presudni momenti atiwanite povtorno mu se obra}aat na glavniot protagonist na nivnoto osloboduvawe – Demosten. Na po~etokot na vostanieto Helenite imaat uspeh i makedonskiot strateg Antipatar e opkolen vo tvrdinata Lamija. No, najdobriot helenski strateg Leosten umira, a fenikisko-makedonskata flota ja porazuva atinskata. Ovoj pat uslovite {to gi postavuva makedonskiot pobednik Antipatar se te{ki i porazitelni: Atina mora da ja prifati makedonskata posada vo edna od tvrdinite na Pirej – Munihij i mora da se otka`e od svoeto vekovno demokratsko ureduvawe i da vovede eden vid plutokratska politeja. Najbolna e naredbata da se predadat neprijatelite na Makedonija, Demosten i Hiperid; Hiperid e faten i surovo kaznet, a Demosten bega na maliot ostrov Kalaurija. Neumoliviot Antipatar, nemaj}i nikakvo ~uvstvo sprema Atina i golemiot retor, go goni Demosten, koj ispiva otrov i umira vo hramot na Posejdon. Smrtta na Demosten ozna~uva umirawe na edno burno vreme na `estok antagonizam pome|u Makedoncite i Helenite i `estoka bitka na idei i ideali na tri golemi istoriski li~nosti – Filip, Aleksandar i Demosten; toa e veli~estvena bitka so tragi~en kraj: trite istoriski li~nosti od isto istorisko vreme, no od razli~en istoriski prostor, so protivstavena istoriska energija, umiraat sogoreni od tragi~nata volja da go izmenat svetot; porazena e istro{enata polisna Helada, pobeduva Makedonija, go prezema svetot, no i samata biduva prezemena od „svetot“. Po smrtta na dvajcata veliki Makedonci, stariot svet stanuva poinakov, ni podobar ni polo{, no sekako sosema razli~en i mnogu po{irok vo ramkite na drugosta i razli~nosta: se rasprsnuvaat dvete drevni kulturi – helenskata i makedonskata, se oblikuva edna nova kultura vrz koja se zasnovuva re~isi celokupnata svetska civilizacija.

39

40

ALEKSANDAR III MAKEDONSKI (336—323) MAKEDONIJA — SVETSKA IMPERIJA

Za da se razbere istorijata za Aleksandar Makedonski, negoviot svetski pohod, negoviot svetogled koj{to ja menuva slikata na ~ovekovata istorija, potrebno e da se znae negovata poteklo, posebnata bujna priroda, negovoto vospituvawe, odli~no obrazovanie i `elbata za slava i mo}. Aleksandar e edinstven sin na Filip II i na Olimpijada, }erka na moloskiot vladetel Neoptolem; roden e 356 g. pr. n.e. vo Pela (den. Postol). Rimjanite mu go davaat prekarot Magnus, za{to e „Velikiot“ osvojuva~ na Svetot. Od detski godini Aleksandar e vospituvan vo duhot na makedonskata aristokratska tradicija; na 13-godi{na vozrast e podu~uvan od filosofot Aristotel vo maloto mesto Miesa (blizu do Beroja); negovoto obrazovanie opfa}a: poezija, astronomija, geometrija, retorika/eristika, natprevar vo gimnasti~ki ve`bi, javawe i lov. Interesot kon prirodnite nauki }e go natera Aleksandar negovite osvojuva~ki vojni na Persija ~esto da gi pretvora vo istra`uva~ki ekspedicii povrzani so razni disciplini: geografija, etnologija, biologija, botanika, meteorologija. Ambicijata na mladiot Aleksandar najdobro ja pretstavuva Plutarh (Aleksandar), koj raska`uva deka Aleksandar ne sakal da dobie od tatko mu nitu bogatstvo, nitu rasko{, nitu u`ivawe, tuku carstvo {to }e mu ovozmo`i vojni i dela ispolneti so slava i so ~est. Na 16-godi{na vozrast Filip mu ja doveruva prvata politi~ka zada~a – da upravuva so Makedonija (340 g. pr. n.e.) dodeka toj e na pohod protiv Bizantion. Prviot voen pohod na Aleksandar e protiv Majdite (pleme od gorniot tek na r. Strimon); ovaa bitka e i prvata negova pobeda, pa tuka go zasnovuva i gradot Aleksandropolis. Na 18 godini Aleksandar u~estvuva vo slavnata bitka kaj Hajroneja (338 g. pr. n.e.),
41

predvodej}i go levoto krilo na makedonskata vojska protiv „Svetata ~eta“ na tebancite i, zaedno so tatko mu Filip, gi pobeduva zdru`enite sili na Helenite. Po ubistvoto na Filip (336 g. pr. n.e.) Makedonskoto sobranie, spored makedonskiot obi~aj, go proglasuva Aleksandar III za vladetel na Makedonija. Negovata prva voena akcija e naso~ena kon helenskite polisi, koi se obiduvaat da ja otfrlat makedonskata vlast; makedonskiot car gi prinuduva da gi priznaat odlukite na Korintskiot dogovor so koj Aleksandar ja nasleduva titulata hegemon na Helenite. Vo pohodot protiv Tribalite ja pominuva rekata Dunav (335 g. pr. n.e.) i gi porazuva i nivnite sojuznici Getite; vo izvorite se spomnuvaat i keltskite plemiwa od Jadranot, koi Aleksandar gi najmil za odbrana na severnata granica na makedonskata dr`ava. Na vesta za pobuna na Ilirite, Aleksandar se vra}a i gi razbiva vo boj. Po ovie voeni uspesi, Aleksandar so brz mar{ se spu{ta od ilirskata teritorija vo Helada, kade povtorno izbuvnuva antimakedonsko vostanie (pottiknato od Demosten), a `ari{teto e vo Teba; otkako ne uspeva da gi ubedi tebancite da se predadat, gi porazuva vo bitka i nosi odluka Teba da se sramni so zemja, a naselenieto da bide prodadeno vo ropstvo (po{tedeni se samo hramovite i ku}ata na poetot Pindar). Poradi politi~ki pri~ini se odnesuva velikodu{no sprema Atina, ne ja napa|a, a gradot povtorno go prifa}a ponudeniot miroven dogovor. Po ureduvaweto na politi~ko-voenite odnosi na Balkanot, Aleksandar se podgotvuva za pohodot protiv Persija, isplaniran u{te od Filip II. Vojskovoditelot Antipatar ostanuva da upravuva so Makedonija, kako „strateg na Evropa“, so 12.000 pe{adinci i 1.500 hetajri da ja branat zemjata. Aleksandar trgnuva na pohod (334 g. pr. n.e.) so 40.000 vojnici, od koi jadroto go so~inuva makedonskata falanga so hetajrite: 9.000 peyetajri, te{ko vooru`eni falangisti, 3.000 hipaspisti, lesno vooru`eni pe{adinci, 1.500 hetajri, 300 kowanici od carskata ila. Helenskite polisi (so isklu~ok na Sparta), obvrzani so Korintskiot dogovor, ispra}aat 7.000 helenski hopliti, 5.000 naemnici i 8.000 lesno vooru`eni strelci, frla~i na kopja i pra~ka{i, kako i 1.600 voeni brodovi. Vojskata na Aleksandar e malubrojna vo odnos na ogromnata persiska vojska, na ~ie ~elo stoi persiskiot car Darej III Kodoman; persiskata vojska e sobrana od golem broj dr`avi i narodi od teritorija na Mala Azija, pa s¢ do Indija, zaedno so Egipet i Sirija. Pohodot e zabele`an od istori~arite Kalisten i Aristobul
42

koi go sledele, kako i mnogu drugi u~eni (diplomati, filosofi, pisateli, kartografi, biolozi).

1. Pohodot kon Istok Aleksandrovata vojska navleguva vo Mala Azija preku Helespont kaj Sest; prvata stanica e drevniot grad Troja, kade vo hramot na Atena Aleksandar prinesuva `rtva, posvetuvaj}i £ go na bo`icata svoeto oru`je i zemaj}i go oru`jeto od hramot, so svetiot {tit na bo`estveniot Ahilej (sledej}i gi herojskite dela od epot Ilijada). Prviot voen sudir so persiskata vojska se slu~uva kaj rekata Granik na Propontida (334 g. pr. n.e.). Vojskata na Persijcite, pridru`ena od helenskite naemnici-hopliti, gi zazema poziciite na strmiot desen breg i vozvi{enijata okolu rekata taka {to lesno go sledi dvi`eweto na makedonskata vojska. Za Aleksandar ovaa bitka e golem predizvik za da ja poka`e silata na makedonskata vojska i da gi istakne sopstvenite strate{ki sposobnosti. Toj dava naredba da se pregazi rekata i zaedno so negovite hetajri napa|a vo najgusto zbienite redovi na neprijatelot. Vo `estokata borba Aleksandar e ranet v ramo. Persijcite imaat iljadnici zaginati vojnici i 2.000 zarobeni od koi naemnicite – Heleni Aleksandar gi ispra}a vo Makedonija na prinudna rabota. Pobedata nad persiskata vojska, predvodena od maloaziskite satrapi na Lidija, helespontska Frigija, Golema Frigija, Karija, mu go otvora patot na Aleksandar kon Mala Azija; lidiskiot grad Sard se predava bez borba, kako i gradovite na Ajolida i na Jonija, me|u koi e Efes. Makedonskiot car e do~ekan kako osloboditel od persiskoto ropstvo; edinstveno Milet i Halikarnas, so golema persiska vojska, davaat otpor (334 g. pr. n.e.). Po ovie osvojuvawa, Aleksandar ja deli vojskata na dva dela: edniot del na ~elo so vojskovoditelot Parmenion da prezimi vo Sard, a drugiot trgnuva na pohod preku Karija, Likija i Pamfilija, osvojuvaj}i gi site gradovi i tvrdini. Slednata 333 godina celata vojska se sobira vo Gordion, prestolninata na frigiskite kralevi (Gordij i Mida); spored edna legenda, Aleksandar go presekuva so me~ nerazvrzliviot jazol na jaremot na ko~ijata na kralot Mida, so {to go ispolnuva proro{tvoto deka }e zagospodari so Azija.

43

Vo osvoenite teritorii Aleksandar naj~esto go zadr`uva postojniot administrativen sistem: satrapiite se osnovni administrativni edinici so koi upravuvaat satrapi, naj~esto Persijci, koi ja imaat civilnata i voenata vlast (osven vo Lidija, kade {to e postaven Makedonec), dodeka so finansiskata vlast rakovodat Makedonci. Makedonskite vojskovoditeli so makedonska vojska ja kontroliraat osvoenata teritorija. Prvata bitka so „golemiot car“ Darej III se slu~uva kaj Is (333 g. pr. n.e.). Dvi`ej}i se po krajbre`ieto na Mala Azija kon Sirija, Aleksandar gi ostava bolnite vojnici vo gradot Is i prodol`uva da gi goni Persijcite. No, Darej trgnuva so vojskata kon Kilikija, stignuva vo Is i gi ubiva makedonskite vojnici. Aleksandar se vra}a i vo tesnecot kaj Is, pome|u moreto i visokite planini, na rekata Pinar se odigruva vtorata golema bitka pome|u Makedoncite i Persijcite. Persiskata vojska e ogromna: te{ko vooru`eni pe{adinci, helenski naemnici, kowanica; vojskata e pridru`uvana od beskraen karavan na koli i baldahini so carskiot harem. Darej ne predviduva deka vakva golema vojska ne mo`e da manevrira vo tesniot prostor na rekata; za razlika od nego, genijalniot strateg Aleksandar vo od ja postrojuva vojskata vo nov borben red, ne dozvoluvaj}i mu na Darej da go napadne od grb. Makedonskata vojska ja pregazuva rekata i navaluva so stra{en udar; Aleksandar se nafrla na bornata kola na Darej; te`ok e sudirot pome|u makedonskata falanga i helenskite naemnici, a od druga strana, levoto krilo so makedonskiot vojskovoditel Parmenion se bori protiv persiskata kowica. Persijcite se obeshrabreni koga go gledaat svojot car kako bega od bojnoto pole. Aleksandar ne trgnuva vedna{ vo potera po Darej, tuku £ pomaga na svojata falanga, a po zavr{uvawe na bitkata go goni carot do docna vo no}ta. Darej uspeva da se spasi, no Aleksandar gi zaplenuva negovata borna kola, lakot, {titot i nametkata i se vra}a vo persiskiot voen logor kade e i zaplenetoto semejstvoto na Darej, `enata i decata; Aleksandar se odnesuva so dostoinstvo sprema caricata-majka i nejzinite }erki. Parmenion e ispraten vo Damask za da go zapleni ogromnoto persisko bogatstvo. @rtvite na persiska strana se ogromni, spored Ptolemaj, okolu 100.000 vojnici, a od makedonska strana – 300 pe{adinci i 150 kowanici. So ovaa bitka Aleksandar gi osvojuva prednoaziskite zemji na Persiskoto Carstvo. Slednoto osvojuvawe e utvrdeniot grad Tir, kade {to Aleksandar saka da prinese `rtva na vrhovniot fojnikiski bog Melkart (Herakle). Gradot, smesten na ostrov, odbiva da se predade, smetaj}i na
44

svoeto odli~no utvrduvawe, no vojskata pravi ve{ta~ki nasip do ostrovot i, po dolga opsada, Tir stanuva makedonska tvrdina. Istata sudbina ja ima i gradot Gaza. 2. Osvojuvaweto na Egipet Od Fojnikija Aleksandar trgnuva za Egipet, kade e do~ekan kako osloboditel od Persiskoto Carstvo. Vo Memfis egipetskite sve{tenici mu ja predavaat dvojnata kruna na egipetskite faraoni. Aleksandar se odnesuva so posebna po~it sprema egipetskite obi~ai i kultovi i prisustvuva na site ceremonii na koi se pretstavuva kako faraon na Egipet, sin na Amon-Ra. Patuva vo Libiskata Pustina do oazata Siva, kade e svetili{teto na egipetsko-libiskiot bog Amon (kultot na Amon vo Makedonija e posvedo~en kako Zevs-Amon). Na ustieto na Nil go osnova (331 g. pred n.e.) gradot Aleksandrija (teritorijata na gradot ja iscrtuva so bra{no od ja~men, spored drevniot makedonski obi~aj). 3. Aleksandar – car na Azija Preku Sirija, Aleksandar navleguva vo severna Mesopotamija; vojskata pominuva preku rekata Eufrat; na leviot breg na rekata Tigar i kaj Gavgamela za posleden pat se sudiraat dvete golemi vojski (331 g. pred n.e.). Aleksandar go predvodi desnoto krilo, ~ija glavna udarna mo} ja so~inuvaat makedonskite kowanici; na levoto krilo, so tesalskata kowica, komanduva Parmenion, a vo sredinata na borbenata linija e falangata. ^elnata borbena linija na Persijcite e zna~itelno podolga od makedonskata, zatoa Aleksandar pravi odli~en strate{ki plan so voveduvawe vtor borben red; zad sekoe krilo postava odredi koi, vo slu~aj neprijatelot da gi napadne od grb ili od strana, mo`at da se svrtat i, spored potrebata, da napravat zatvoren pravoagolen red so glavnata borbena linija. Glavniot udar Aleksandar go naso~uva kon centarot kade {to se nao|a Darej, opkru`en od negovite elitni vojski, Indijci na slonovi, baktriskata, persiskata i skitskata kowica, so srponosni koli. Vo tekot na borbata Aleksandar go javnuva svojot star kow Bukefal i zaedno so hetajrite i hipaspistite se vturnuva vo centarot na Persijcite, gi razbiva, a Darej povtorno bega od bojnoto pole. Aleksandar ne go progonuva zatoa {to ostanuva
45

da im pomogne na Makedoncite od levoto krilo. Na 100 km od Gavgamela zapleneti se bogatstvoto na Darej, negovata borna kola i oru`jeto. Po ovaa golema bitka, koja ja menuva sudbinata na Persija, Aleksandar se proglasuva za car na Azija i carski vleguva vo drevniot grad Babilon, glaven centar na Persiskoto Carstvo, kade gi obnovuva hramovite razurnati od Kserks. Makedonskite vojski ja osvojuvaat i vtorata persiska prestolnina – Suza, kade se nao|a najbogatata carska riznica (ottuka Aleksandar mu ispra}a na Antipatar vo Makedonija 3000 talanti za vojna so spartancite). Preku „Persiskata porta“, 330g. pr. n.e., Aleksandar vleguva vo prestolninata na Aheajmenidite – Persepol, kade se odnesuva odmazdni~ki, palej}i gi carskite dvorci. Vo drevniot grad Egbatana, spored Korintskiot dogovor, Aleksandar kako hegemon na Sojuzot gi raspu{ta helenskite vojski i gi vra}a doma. Osvojuva~kiot pohod na Istok prodol`uva so makedonskata vojska. Vo novoosvoenata persiska prestolnina Ekbatana go ostava stariot vojskovoditel Parmenion, zaplenetoto persisko bogatstvo mu go doveruva na Harpal, a samiot trgnuva vo potera po Darej. Poznat e brziot naporen mar{ na vojskata koja za edinaeset dena pominuva rastojanie od 600 km i vo Hekantopil go nao|a mrtvoto telo na carot, ubien od persiskiot satrap Bes. Aleksandar mu uka`uva najgolemi po~esti na mrtviot persiski car i go pogrebuva vo carskata grobnica vo Pasargada. Voeniot pohod Aleksandar go prodol`uva kako car na Azija, zakonski naslednik na Persiskoto Carstvo, a so prstenot-pe~at na Darej gi odobruva site naredbi {to se odnesuvaat na isto~niot, aziskiot del na Carstvoto. Makedonskata vojska prodol`uva da se dvi`i na sever kon Hirkanija i Partija, oblasti na jug od Kaspiskoto More, zemji so mnogu surova klima i reljef. Periodot od 330 do 327 g. pr. n.e., koga prestojuva vo Baktrija i vo Sogdijana se najte{kite godini vo voeniot pohod, i toa poradi divata i surova priroda, visokite planini i golemite pustini; makedonskata vojska e napa|ana od kowi~kite odredi na tamo{nite plemiwa koi vodat gerilska vojna. Golemite napori predizvikuvaat nezadovolstvo i bunt na vojskata; toa pridonesuva da se sozdade otpor i zagovor protiv Aleksandar. Poradi predavstvoto, Aleksandar gi osuduva na smrt zagovornicite, me|u koi se i negovite bliski soborci i prijateli Filota, Parmenion, a podocna Klejtos i istori~arot Kalisten.

46

Vo tek na ~etiri godini makedonskata vojska gi osvojuva site zemji od Sredniot Istok. Pokraj osvojuvawata, Aleksandar gradi novi gradovi, nare~eni Aleksandrii, vo Arija, vo Baktrija, vo Sogdijana (Alexandria Eschate – najoddale~ena, krajna Aleksandrija). Vo Baktrija (327 g. pr. n.e.) Aleksandar se `eni so edna od najubavite `eni, Irankata Roksana koja, po negovata smrt, go ra|a sinot Aleksandar IV. Spored Plutarh, Aleksandar trgnuva na pohod vo Indija so 120.000 pe{adija i 15.000 kowica, no i so dolga „povorka“ od pomo{ni slu`bi, tehni~ari, brodograditeli, trgovci, slu`iteli, `eni i deca na vojnicite. Za vreme na pohodot se izgradeni i novi brodovi koi zaplovuvaat po rekata Ind, a preku izgradeniot most na Ind se prefrla drugata vojska. Na bregovite na rekata Hidasp, makedonskata vojska ja vodi svojata ~etvrta i posledna golema bitka so Por, kralot na Penxab, (326 g. pr. n.e.). Po ovaa pobeda Aleksandar gi prisoedinuva i zemjite od onaa strana na Ind; na mestoto na pobedata carot go osnova gradot Nikai, a vo blizina i gradot nare~en Bukefala, vo spomen na negoviot slaven kow Bukefal so koj gi izvojuval site svoi bitki. Na bregovite na rekata Hifast Aleksandar podignuva dvanaeset `rtvenici na bogovite i stolb na koj pi{uvalo: „Ovde zastanal Aleksandar“. Me|utoa, vojskata sobrana na sobranie gi odbiva ideite na carot – pohodot da prodol`i vo Indija do rekata Gang i Isto~noto More. Vra}aweto se odviva vo dva pravca: po edniot trgnuva Aleksandar so flotata, koja plovi po rekata Ind, a po drugiot Krater, koj predvodi drug del od vojskata, so falangata, bornite slonovi, del od strelcite i del od Makedoncite koi treba da se vratat vo Makedonija. So brodovite komanduva vojskovoditelot Nearh. Po bregot na Ind Aleksandar osnovuva nova Aleksandrija, prezema ekspedicija za istra`uvawe na deltata na Ind, gradi pristani{ta i brodogradili{ta. Na bregot na Indiskiot Okean vojskite se delat: edniot del pod vodstvo na Aleksandar se dvi`i po kopno, drugiot pod vodstvo na Nearh plovi 80 dena po more.

4. Svetata svadba vo Suza Vo 324 g. pr. n.e. celata makedonska vojska se sobira vo Suza, kade {to carot prireduva „Golema sveta svadba“ na koja se ven~avaat 10.000 Makedonci so Persijki; me|u niv se i site hetajri i samiot Aleksan47

dar, koj se `eni so dve }erki na Darej, Brasida i Parisatida, no i so Ohos, najmalata }erka na Artakserks. Na sve~enosta {to trae nekolku dena prisustvuvaat gosti od celoto carstvo, me|u koi se i satrapite od novoosvoenite zemji so 30.000 mladi Iranci, persiski kowanici, sogdiski i skitski strelci na kowi i pe{a~ki odredi koi Aleksandar gi narekuva epigoni, vooru`eni i izve`bani za borba na makedonski na~in. „Svetata svadba“ ja simbolizira „svadbenata“ zaednica na Stariot svet. Po ova, okolu 10.000 veterani, bogato nagradeni, vrateni se vo Makedonija, a nivnite novi `eni i deca ostanuvaat vo Azija; za niv treba da se gri`i dr`avata, decata da se vospituvaat na makedonski na~in, a koga }e porasnat, da bidat vrateni vo Makedonija. Aleksandar planira natamo{ni pohodi koi imaat mnogu pove}e istra`uva~ki i nau~en karakter otkolku voena cel; se podgotvuvaat proekti za izgradba na pati{ta i hramovi, novi ekspedicii za istra`uvawe na Kaspiskoto More, za pomorsko patuvawe okolu Arabiskiot Poluostrov do Kartagina i do ostrovite na Herakle (ili Melkart), najstariot tesnec me|u Evropa i Afrika (den. Gibraltar); Aleksandar se podgotvuva da gi pokori Sicilija i Italija, da plovi okolu Arabija i Afrika i da go trasira noviot pat od Atlanskiot Okean do Sredozemnoto More. Ovie planovi propa|aat poradi smrtta na „Velikiot“ vladetel. Po golemata taga za smrtta na najbliskiot drugar i soborec Hefajstion, i po posledniot voen pohod so golemi napori protiv voinstvenite plemiwa vo Medija i vo Suzijana, Aleksandar se vra}a vo Babilon i planira gradewe na pristani{te za iljadnici brodovi. Me|utoa, na gozbata vo Babilon Aleksandar dobiva treska i po sedum dena, na 13 juni 323 g. pr. n.e., umira na trieset i tri godini, po dvanaeset godini i osum meseci vojuvawe i vladeewe.

5. Idejata za svetska imperija Vladeeweto na makedonskiot car Aleksandar ΙΙΙ, negoviot slaven pohod i osvojuvaweto na Istokot (Persiskoto Carstvo) e najzna~ajniot del vo istorijata na ~ove{tvoto. Epohata vo koja Aleksandar go promenil anti~kiot svet }e ostane zabele`ana kako istorija na herojstva, slava, mo}, no i po~etok na ona {to e najva`no – spojot na

48

mnogu kulturi, narodi i dr`avi od tri kontinenti – Evropa, Afrika i Azija. Vo svetskata istorija, no i vo legendite na site narodi od Stariot svet, Aleksandar e zapi{an i zapameten kako najgolem svetski vojskovoditel i nepobedliv voin, odli~en strateg i mudrec, duri i bog vo apoteoza. Vo realna istoriska smisla, Aleksandar e tvorec na noviot svet, na novata epoha, na noviot poredok – na idejata za globalizacija vo civilizaciska smisla, koja i denes e aktuelna. Ednovremeno, Aleksandar e golem graditel, osnoval 77 novi Aleksandrii, izgradil pristani{ta, hramovi, mostovi, istoriski spomenici, koi gi spojuvaat narodite na Evropa i Azija i vo golema mera gi nadminuvaat etni~kite, kulturnite i jazi~nite barieri. Navistina, Aleksandar e mitski heroj, bog za narodite od Afrika i od Azija; narodite na Azija imaat mitski prikazni i likovni pretstavi vo koi Aleksandar e „naturaliziran“ doma{en heroj, obo`uvan zaradi herojskite dela. Velikiot Aleksandar Makedonski gi uriva starite polisni sistemi i ogromnoto Persisko Carstvo za da izgradi novo svetsko carstvo. Vo Aleksandrovata dr`ava se slu~uva ekspanzija na finansiskiot, trgovskiot i stopanskiot `ivot, intenziven protok na idei i lu|e, golemi nau~ni otkritija, za{to sekoj pohod e i ekspedicija vo koja nau~nicite gi prou~uvaat istoriskite, geografskite i kulturnite obele`ja na osvoenite narodi, biolozite ja opi{uvaat prirodata na zemjite i moriwata, florata i faunata na moriwata i okeanite, `ivotinskiot svet na pra{umite i pustinite, klimatskite uslovi na cela Azija. Aleksandar, filosofski obrazovan, znae deka negoviot pohod ne e samo voen tuku i nau~noistra`uva~ki, pa zatoa so sebe vodi ogromen broj u~eni od site oblasti na naukite, koi gi zapi{uvaat prirodnite i kulturnite fenomeni, vodi i golem broj umetnici i grade`nici, koi na novoto carstvo mu davaat nov lik. Preku osvojuvawata, Aleksandar go izgradil noviot svetski poredok vo koj Makedoncite se nositeli na dr`avnoto ureduvawe – monarhija, prilagodena na razli~nite op{testveni uslovi, {to zaviselo od specifikite na osvoenite narodi. Aleksandrovoto svetsko carstvo imal nov politi~ki oblik na ureduvawe i nova kosmopolitska kultura. Ogromen e brojot na istoriografi, hronografi, biografi, geografi, nau~nici, planeri na voena strategija i stratezi, mnogu drugi u~eni i poeti koi od antikata do denes pi{uvaat i go analiziraat, go tolkuvaat i go vospevaat Aleksandroviot svetski pohod. Me|u ovie
49

u~eni spa|aat anti~kite istoriografi, biografi i hronografi: Plutarh, Arijan, Kvint Kurtij Ruf, Justin, Diodor, Polibij, Strabon, koi gi prezemaat zapisite od zagubenite istoriski spisi na Kalisten, Aristobul, Ptolemaj, sovremenici i pridru`nici na Aleksandar.

50

FORMIRAWETO NA MAKEDONSKITE CARSTVA PO SMRTTA NA ALEKSANDAR III MAKEDONSKI

Ovaa epoha zapo~nuva so vladeeweto na Aleksandar Makedonski (336–323 g. pred n.e.) i negoviot pohod na Istok (osvojuvawe na Persiskoto Carstvo), a zavr{uva so rimskite osvojuvawa (I vek pr. n.e.) na makedonskite monarhii osnovani na teritorija na Aleksandrovoto Carstvo. Imeno, ovaa epoha go sodr`i isklu~itelniot istoriski fenomen – makedonskata panbasileja, ostvaruvawe na idejata na Filip i na Aleksandar Makedonski za ekumenska dr`ava i za edna obedineta civilizacija, so koja se obedinuva celiot Star svet. Zna~i, tvorecot na ovaa epoha e Aleksandar Makedonski, nea ja odr`uvaat negovite naslednici, dijadosite – vladetelite na golemite dr`avi vo Evropa, vo Afrika i vo Azija; nositelite na ovaa civilizacija se nau~nici, misliteli, filosofi, obrazovani lu|e koi se naseleni vo administrativnite, ekonomskite i kulturnite centri na Aleksandrija, Antiohija, Pergam, Rodos. Vo istoriska smisla, prostornata i vremenskata granica e u{te pogolema; ovaa epoha, koja sozdava nov na~in na poimawe na Svetot, pretstaven vo simbioza na mnogu kulturi, ima golemo vlijanie na Rimskoto i Romejskoto Carstvo i trae s¢ do krajot na antikata, a povtorno e obnovena niz italijanskiot humanizam od XIV do XVI vek. Zna~i, ovaa zna~ajna istoriska epoha, vo civilizaciska smisla, na anti~kite narodi od Evropa, od Azija i od Afrika nepravedno se obele`uva so terminot helenizam (germanski – Helenismus, termin na
51

istori~arot G. Drojzen od XIX vek, spored starogr~kiot – e(llhnismov – podra`avawe na helenskiot na~in na `ivot, prifa}awe na helenskata kultura i koristewe na kodificiran starogr~ki jazik koine), i pokraj toa {to vo ovoj period helenskite polisi vleguvaat vo zonata na istoriska i kulturna provincijalizacija, nasproti novite svetski centri sozdadeni od: Aleksandar, Ptolemaj, Perdika, Kasandar, Antigon, Demetrij, Lisimah, Selevk, Antioh. Spored toa, vo sovremenoto izu~uvawe na istorijata se nametnuva nov termin za ovoj epohalen „tranziciski“ vek – aleksandrizam ili makedonizam, za{to se sozdava nova kulturna istorija, sproveduvaj}i ja blagorodnata ideja na Aleksandar Veliki za „Svetata svadba“ me|u narodite. Ovoj epohalen „tranziciski“ vek govori na jazikot na svetskite misliteli, na Platonoviot i Aristoteloviot filosofski jazik, prisno imenuvan kako „zaedni~ki jazik“ (koine glosa); ovaa ideja ja apsolvira genijalniot vizioner i sestrano obrazovaniot Aleksandar Makedonski, koj ja nametnuva potrebata od zaedni~ki svetski jazik za razmena na mislewata, ideite, umuvaweto, zapi{ani na dolgi svitoci papirusi i pergamenti vo „aleksandriskite“ centri. Glaven istoriski fakt e deka Carstvoto Makedonija e onaa istoriska kategorija pod ~ij pritisok se uriva polisniot sistem i se sozdava era na dinastii i monarhii, prosveteni i prosvetitelski vladeteli, era na biblioteki i muzei, era na sobirawe duhovni realii i na vtemeluvawe na mnogu nauki. Makedonskata dinastija pretstavuva vtemeluva~ na monarhiskoto ureduvawe ne samo na Rimskoto i Romejskoto Carstvo tuku i na evropskoto monarhisti~ko ureduvawe. Po smrtta na Aleksandar Makedonski, osvoenite teritorii vo Helada, Egipet i Persiskoto Carstvo gi nasleduvaat makedonskite vojskovodci, nare~eni dijadosi, a podocna nivnite naslednici-epigoni. Zna~i, vladeteli na novite dr`avi se Makedonci, najbliskite hetajri (vojskovodcite na Aleksandar). Vo Makedonija i vo Helada vladeat Antipatar i Kasandar, a pri kraj vladetelite od dinastijata Antigonidi; vo Egipet vladeat Ptolemaidite, a na Istokot, po mnogute makedonski vladeteli, vlasta ja prezema dinastijata Selevkidi. Makedonskite vladeteli go prilagoduvale upravuvaweto so novite dr`avi spored op{testvenite priliki i obi~ai na narodite so koi vladeele.

52

1. Sudbinata na Aleksandrovoto carstvo po smrtta na carot Sudbinata na novoto carstvo zapo~nuva da se „kroi“ vo persiskata prestolnina Babilon, vedna{ po smrtta na Aleksandar Makedonski. Imeno, spored istoriskite izvori, se spomenuvaat {estmina hetajri pred odarot na makedonskiot car. Me|u niv najvlijatelen i najstar e Perdika, komu Aleksandar pred smrtta mu go ostava carskiot prsten-pe~at, koj treba da se predade na idniot vladetel. No, spored makedonskiot obi~aj, nositelot na suverenitetot e makedonskata vojska, koja vo toa vreme ne e vo celosen sostav, za{to del od vojnicite na ~elo so Krater zaminale za Makedonija, a del se vo Makedonija so Antipatar, „strategot na Evropa“. Zna~i, re{enie za noviot vladetel trebalo da donese makedonskata vojska vo Babilon; makedonskata falanga na ~elo so Meleagar se opredeluva za polubratot na Aleksandar, Aridej, nezakonski sin na Filip, za kogo se govorelo deka e mentalno i fizi~ki slab, pa zatoa Perdika predlaga da se po~eka poroduvaweto na Roksana, a vo me|uvreme da se odredat regenti koi }e vladeat so Carstvoto. Od druga strana, Antigon i Nearh go predlagaat Herakle – sinot na Aleksandar i pergamskata princeza Barsina, a Ptolemaj saka da formira zaedni~ka uprava od najvisokite vojskovodci. U{te tuka zapo~nuvaat dinasti~kite borbi pome|u makedonskata aristokratija, najbliskite sorabotnici na Aleksandar Makedonski, i traat za vreme na celiot ovoj period. Na krajot, Makedoncite go prifa}aat za car Aridaj pod imeto Filip III, dodeka se rodi Aleksadar IV, sinot na Roksana (Filip-Aridaj vladee do 317 g. pr. n.e.); po negovata smrt Aleksandar e proglasen za car, no pred polnoletstvoto, 310/309 g., i toj e ubien). Najvisokite dr`avni funkcii se delat pome|u najvidnite Aleksandrovi vojskovodci: Krater, Antipatar i Perdika; Antipatar, kako „strateg na Evropa“, ja obedinuva voenata i civilnata vlast vo Makedonija i helenskite oblasti i obezbeduva ispra}awe regruti vo Azija. Krater dobiva visoka dr`avna funkcija kako prostates (za{titnik, opolnomo{tenik, poverenik) i vrhoven zapovednik na carskata vojska, a Perdika kako hilijarh (najzna~ajna politi~ka funkcija) i epitrop (namesnik, za{titnik, ~uvar) upravuva so civilnata vlast nad aziskiot del od Carstvoto i gi podgotvuva site dr`avni raboti. Ptolemaj upravuva so Egipet, Libija i grani~niot del na Arabija so Egipet. Del od satrapijata Sirija na zapad od Eufrat dobiva Leomedont, Fenikija gi zadr`uva svoite doma{ni vladeteli, Tir i Gaza sta53

nuvaat kolonii na makedonski posadi, a sli~na polo`ba ima i Kipar. So satrapiite Pamfilija i Likija upravuva Antigon Ednookiot i kon niv, 333 g. pr. n.e., dodadena e i Fenikija; vo tekot na deset godini ovoj vladetel ja zacvrstuva vlasta vo Mala Azija; podocna Antigon ja pro{iruva vlasta i vo Pisidija. Na jug, satrapijata Paflagonija, zaedno so Kapadokija i Pontskata oblast ja prezema Evmen. Na zapadniot del na Mala Azija trite satrapii, Karija, Lidija i helespontska Frigija, mu se dodeleni na Leonat, koj e najbliskiot sorabotnik na Perdika. Vrhovnata vlast vo Evropa ja dobiva Antipatar, koj zaedno so Krater vladee vo Makedonija, Epir, helenskite oblasti, kako i so Ilirite, Tribalite i Agrijanite. Trakija mu pripa|a na Lisimah, koj mo`ebi kako i drugite vladeteli e zavisen od vrhovnata vlast na Perdika vo Babilon. Centralnite oblasti na Carstvoto opfa}aat {est satrapii, koi za vreme na Aleksandar imaat iranski satrapi; nekoi od niv ostanuvaat nezavisni, drugi pod kontrola na Perdika. Isto~nite oblasti se pod voena kontrola na Makedoncite, kralot Por vladee so Penxab, a so satrapijata Indija vladee Pejton. Od najvidnite Aleksandrovi vojnici edinstveno Selevk ostanuva kako zapovednik na hetajrite vo Babilon i ne dobiva satrapija. 1.1. Voenite sudiri pome|u dijadosite Sudirite pome|u dijadosite ne mo`ele da se spre~at nitu so obidite da se podeli Carstvoto i sekoj da dobie dostoen del za vladeewe, nitu so rodninskoto povrzuvawe vo bra~ni zaednici. Osnovnata ni{ka {to gi povrzuvala naslednicite na Aleksandar bila Makedonija; imeno, sekoj od niv, bez razlika kolkava teritorija vladeel, te`neel da ja osvoi teritorijata na Makedonija i da se proglasi za car na Makedoncite. Zna~i, naj~esto Makedonija bila pri~inata za nivnite me|usebni sudiri. Prviot sudir e pome|u Perdika, od edna strana, i Antigon, Ptolemaj, Krater i Antipatar, od druga. Edna od najgolemite kavgi pome|u dijadosite e kade }e bide pogreban Aleksandar Makedonski. Vo Babilon bilo dogovoreno Aleksandar da bide zakopan vo oazata Siva, kako sin na Amon-Ra, na sveta zemja koja nikoj od dijadosite ne ja poseduva. Dve godini e podgotvuvana ceremonijata na zakopot, specijalno e izraboten sarkofagot i e napravena monumentalna pogrebna ko~ija. Veli~estvenata pogrebna povorka, koja se dvi`ela od Babilon do Libija,
54

sledena e od voena pridru`ba, tehni~ari i graditeli na pati{ta; lu|e od site strani na svetot mu oddavale posledna po~it na Aleksandar Makedonski. No, na patot do oazata, Ptolemaj ja naso~uva povorkata vo Memfis, za da go pogreba Aleksandar vo svoeto carstvo, so namera da izgradi mavzolej. Toa go razlutuva Perdika, koj imal namera Aleksandroviot grob da bide vo Makedonija, vo starata prestolnina na Argeadite – Ajga, spored makedonskite obi~ai. Vo tekot na 321 g. pr. n.e. Perdika, smetaj}i go Ptolemaj za najgolem neprijatel, so vojskata navleguva vo Egipet, no e spre~en od nadojdeniot Nil. Po nekolku neuspe{ni obidi vo pominuvawe na rekata, no i poradi nezadovolstvoto na vojskata i vojskovoditelite, Perdika e ubien vo voeniot logor. Po smrtta na Perdika vojskata preminuva na stranata na Ptolemaj. Dve godini po smrtta na Aleksandar brojot na dijadosite se namaluva, a zdru`enite makedonski vojski vleguvaat vo nov sojuz. Sega Antipatar, kako najstar i najvlijatelen, stanuva namesnik so neograni~ena vlast i dobiva zada~a da izvr{i reorganizacija vo dr`avata. Vo novata reorganizacija najgolema mo} dobiva Antigon, kako naslednik na Perdika, da zapoveda so aziskite voeni sili. Sinot na Antipatar, Kasandar, stanuva zapovednik na kowicata; Ptolemaj dobiva neograni~ena vlast vo Egipet, a Antipatar, kako strateg-avtokrator na Evropa, se povlekuva vo Makedonija, zaedno so makedonskite carevi. Antipatar, posledniot Filipov sorabotnik, umira na 80-godi{na vozrast (319 g. pr. n.e.); veren na tradiciite na Argeadite, toj uspeal da ja so~uva i da ja zajakne makedonskata dr`ava, a istovremeno, i pokraj mnogubrojnite vostanija na helenskite polisi (kako Lamiskata vojna), da ja zadr`i vlasta vo osvoenite helenski teritorii. Noviot pretendent na makedonskiot prestol, Kasandar, komandant na kowicata na hetajrite, saka da go zazeme mestoto {to go imal tatko mu koj, pak, go opredelil Poliperhont za svoj naslednik, smetaj}i deka kako postar }e se gri`i za carskoto semejstvo. Poliperhont stanuva epimelet (za{titnik) na makedonskite carevi, mo`ebi sprotivno na makedonskite zakoni, bez soglasnost od Makedonskoto sobranie. Toa doveduva do nov sudir me|u dijadosite i do nov voen konflikt, sega naso~en protiv Poliperhont; od edna strana e Kasandar so vojska i flota od Antigon, Lisimah i Ptolemaj, koi se borat na teritorijata na Helada, a od druga Poliperhont so Evmen se sudira so vojskata na Antigon vo Mala Azija; na strana na Poliperhont e i Olimpijada, majkata na Aleksandar Makedonski, na koja Poliperhont £ ja doveruva
55

gri`ata za Aleksandroviot sin, Aleksandar IV i negovata majka Roksana. Kako pobednik Kasandar postava makedonska posada vo Atina i za svoj namesnik go opredeluva Demetrij od Faleron, filosof i u~enik na Aristotel. Ottuka se upatuva vo Makedonija, ja prezema vojskata (zaedno so slonovite {to gi donel Antipatar) i se spu{ta na Peloponez. Za vreme na negovoto otsustvo Olimpijada i Poliperhont (317 g. pred n.e.) gi likvidiraat Filip-Aridaj i `ena mu Evridika, vnuka na Filip II, zaedno so rodnini i prijateli na Kasandar. Za ova surovo se odmazduva Kasandar koj, otkako ja osvojuva Pidna, kade se zasolnile Olimpijada, Roksana i maliot Aleksandar, ja zarobuva Olimpijada i ja predava na sud; ~udno e kako na majkata na Aleksandar Makedonski ne £ e ovozmo`eno da se brani pred makedonskata vojska, tuku obvinitelite ja ubivaat, a Roksana i maloletniot Aleksandar se zarobeni vo Amfipol. Po ovie nastani, Kasandar stanuva vladetel vo Makedonija (316 g. pred n.e. Carskoto semejstvo, Filip-Aridaj, `ena mu Evridika i nejzinata majka Kinina sve~eno se pogrebani vo carskata grobnica vo Ajga. Za da stane vistinski car na Makedonija, Kasandar se `eni so Tesalonika, }erka na Filip II, i vo nejzina ~est, na Termajskiot Zaliv go osnova gradot Tesalonika; noviot vladetel osnova u{te eden grad i spored svoeto ime go imenuva Kasandreja, na mestoto na starata Potidaja na Halkidik. Za da zavladee i so teritorijata na Helada, Kasandar so vojska navleguva niz Termopilite, ja obnovuva Teba, gi napa|a Ajtolcite kade e zasolnet Poliperhont i osvojuva nekoi gradovi na Peloponez. 1.2. Prevlasta na Antigon i na Demetrij I Otkako go sovladuva Evmen, Antigon stanuva edinstven vladetel vo Azija. Vo Babilon mu se uka`ani carski po~esti (Selevk kako satrap e smenet od Babilon i bega kaj Ptolemaj). So golemoto bogatstvo od Istokot, Antigon so voena povorka, vo koja ima i karavani od kamili, trgnuva na nov pohod kon zapad. Seto ova predizvikuva strav me|u drugite dijadosi, koi povtorno se organiziraat, sega protiv Antigon. Pri opsadata na gradot Tir (315 g. pr. n.e.), Antigon ja svikuva makedonskata vojska na sobranie za da go re{i pra{aweto za najvisokata vlast; Antigon govori kako edinstven pretstavnik na makedonskite carevi, go obvinuva Kasandar za ubistvoto na Olimpijada i za apsewe56

to na maliot Aleksandar i majka mu Roksana i bara da bidat oslobodeni. Vo 311 g. pr. n.e. sklu~en e miroven dogovor pome|u dijadosite, no pri toa u{te edna{ se deli Carstvoto: Kasandar ostanuva strateg na Evropa, do polnoletstvoto na Aleksandar IV; Lisimah e gospodar na Trakija; Ptolemaj na Egipet; dodeka na Antigon mu e dadena „cela Azija“, osven isto~niot del, vo koj go vladee Selevk. O~igledno e deka so Carstvoto po~nuvaat da vladeat novi vladeteli, koi ve}e ne se gri`at za carskata familija. Od 310/309 ili 308/307 g. pr. n.e., koga Kasandar tajno vo Amfipol gi ubiva Aleksandar IV i negovata majka Roksana, zavr{uva vladeeweto na carskata dinastija Argeadi. Vo periodot od 311 do 301 g. pr. n.e. dijadosite vojuvaat nasekade, i na teritorijata na Trakija, i na onaa na Helada, i vo Mala Azija i vo isto~noto Sredozemje. Antigon vojuva so Selevk vo Babilonija, a vo tekot na 307 g. pr. n.e. mu ispra}a na svojot sin Demetrij I golema flota od 250 broda i pari za naemnici za da navleze vo Atina. Po pobedata nad makedonskata vojska na Kasandar, Demetrij proglasuva osloboduvawe na Atina i vra}awe na nejzinata demokratska vlast. Gradot so voodu{evuvawe gi proglasuva Demetrij i Antigon za spasiteli i dobro~initeli, im podiga zlatni statui i im pravi u{te mnogu drugi po~esti i sve~enosti. Vo poznatata opsada kaj dobro utvrdeniot grad Salamina, Demetrij go dobiva svojot slaven prekar Poliorket, za{to za prv pat ja primenuva svojata ve{tina na opsaduvawe gradovi; na podno`jeto na yidovite gradi napravi za opsadi, me|u koi e xinovskata sprava heliopolis, visoka 44 metri, na devet kata, montirana na ~etiri trkala, na~i~kana so ovnovi (naprava za urivawe na yidovi), katapulti i balisti (naprava za frlawe kamewa). Vo Salaminskoto pristani{te se sudiraat vojskite na Demetrij i na Ptolemaj – koj ja gubi bitkata, a delovi od negovata vojska i kowica preminuvaat na stranata na Demetrij. Antigon i Demetrij zagospodaruvaat so Egejskoto More i so isto~noto Sredozemje, a so aklamacija na vojskata se proglasuvaat za basilevsi. Po ovoj primer Ptolemaj, Lisimah, Kasandar i Selevk, vo tekot na 306/305 g. pr. n.e., se proglasuvaat za basilevsi – carevi na onoj del od Carstvoto so koj vladeat. So toa Carstvoto na Aleksandar e podeleno na pet dela.

57

Antigon ne se pomiruva so svojata teritorija i saka da zavladee so Egipet; sli~no kako i Perdika, i toj e spre~en od nadojdeniot Nil, a eden del od negovata vojska preminuva na stranata na Ptolemaj. Za da go blokira Egipet, Antigon go napa|a Rodos, a Demetrij (305/304 g. pr. n.e.) ja organizira najgolemata opsada vo istorijata: anga`irana e ogromna vojska, upotrebeni se brodovi, voeni napravi i xinovski ma{ini (povtorno heliopolisot, sega montiran na osum trkala, za ~ie pridvi`uvawe bile potrebni 3.400 vojnici). Opsadata trae cela godina, gra|anite na Rodos o~ajni~ki se branat, a na krajot se stasuva do pregovori. Po ovaa opsada za Demetrij se govorelo deka nitu eden grad ne mo`e da mu se sprotivstavi. Po osvojuvawe na gradovite na Peloponez, vo 302 g. pr. n.e. Demetrij gi povikuva Helenite vo Korint za da potpi{at dogovor za sojuz, koj so sodr`inata e ist kako onoj od 337 g. pr. n.e., sklu~en pome|u Filip II i helenskite polisi, so taa razlika {to Antigon i Demetrij se zapi{ani kako basilevsi, a ne kako hegemoni. Navistina, Demetrij i se odnesuva kako apsolutist i vo Atina neograni~eno ja izrazuva svojata volja. Vo sledniot voen sojuz se zdru`uvaat Kasandar, Lisimah i Ptolemaj, sekoj so svoj interes, protiv Antigon i Demetrij. Presudnata bitka se slu~uva vo Frigija kaj Ips (302 g. pr. n.e.). Pri~inata za porazot mo`ebi e starosta na Antigon, koj ve}e ima osumdeset godini. Po ovaa bitka, vo koja zaginuva Antigon, aziskiot del na Carstvoto povtorno e podelen: Lisimah ja prezema Mala Azija do Tavros, Selevk – Ermenija, Kapadokija, Mesopotamija i Sirija, a Ptolemaj ostanuva vo Egipet. 2. Demetrij I Poliorket – noviot car na Makedonija Sojuzni{tvoto i voenite konflikti pome|u dijadosite prodol`uvaat i vo naredniot period. Zna~ajna istoriska figura e Demetrij Poliorket, koj ne se otka`uva od `elbata da zavladee so celoto carstvo; ovoj odli~en vojskovoditel ima najgolema flota vo isto~noto Sredozemje, gospodari so Moreto i ima sigurni bazi vo razli~ni delovi na primorjeto. Po smrtta na Kasandar (297 g. pr. n.e.), Demetrij navleguva vo Makedonija, se sudira so vojskite na epirskiot vladetel Pir, koj isto taka pretendira za vlast vo Makedonija.

58

Vo 294 g. pr. n.e. Demetrij uspeva da go ubie Aleksandar, sinot na Kasandar, i se proglasuva za car na Makedonija. I pokraj voenite uspesi i golemata osvoena teritorija (Makedonija i teritorijata na Helada), Demetrij se podgotvuva za novo osvojuvawe na Istokot i za taa cel gradi 500 ogromni voeni broda. No, po sedum godini vladeewe go napa|aat Pir, Lisimah i Ptolemaj, a negovata vojska preminuva na stranata na protivni~kiot sojuz. Po ovoj sudir, za makedonski car e proglasen Pir (288/287 g. pr. n.e.), a na Lisimah mu pripa|a isto~na Makedonija, mo`ebi do Aksios. Demetrij se povlekuva vo Azija i prodol`uva da se bori, sega so golema vojska naemnici; no porazen od Selevk, umira kako zarobenik vo Sirija (283 g. pr. n.e.). Po negovata smrt Lisimah, eden od vernite hetajri na Aleksandar Makedonski, stanuva najmo}niot vladetel na evroaziskiot prostor (na Hersones go gradi svojot grad Lisimaheja). Toj se proglasuva za makedonski car zatoa {to gi poseduva Makedonija i Tesalija. Kako po nekoja tradicija, povtorno se sudiraat, no sega dvajcata dijadosi Lisimah i Selevk. Pobednikot Selevk povtorno go obedinuva isto~niot so zapadniot del na Carstvoto i se proglasuva za car na Makedonija. No i ovoj uspeh zavr{uva tragi~no, Selevk e ubien od Ptolemaj Keraun, sin na Ptolemaj Lag, osnova~ot na dinastijata na Ptolemaidite, kogo vojskata go proglasuva za car (280 g. pr. n.e.).

3. Novata generacija vladeteli-epigoni Od ova vreme zapo~nuvaat da vladeat sinovite na dijadosite – generacijata epigoni; taka, Ptolemaj go nasleduva Ptolemaj Filadelf, Selevk – Antioh, a Demetrij – Antigon Gonat (eden od dinastijata Antigonidi, koi vladeat vo Makedonija do nejzinoto osvojuvawe od Rim). Imeno, makedonskata dinastija Selevkidi (312–64 g. pr. n.e.) vladee so Siriskoto Carstvo vo Mala Azija i vo Babilon, s¢ do Indija; vo II vek pr. n.e. teritorijata se sveduva na Severna Sirija i Kilikija. Pozna~ajni vladeteli od ovaa dinastija se: Antioh I Soter (281–261), Antioh II (261–246), Selevk II (246–226/227), Antioh (241–228). Od 64/63 g. pred n.e., po rimskite osvojuvawa, dr`avata stanuva rimska provincija (Provincija Sirija). Makedonskata dinastija Ptolemaidi (323–30 g. pr. n.e.) vladee so Egipet. Osnova~ot Ptolemaj, sin na Lag, roden vo Eordaja, drugar i soborec na Aleksandar Makedonski, go nasleduva negoviot sin Ptolemaj
59

II Filadelf (283–246), vo ~ie vladeewe Egipet prerasnuva vo najmo}na voena i ekonomska sila na Isto~niot Mediteran. Pozna~ajni vladetelite na Egipet se: Ptolemaj III (246–221), Ptolemaj IV Filopator (221– 205), Ptolemaj V Epifan (204–180). Posledna nasledni~ka od makedonskata dinastija Ptolemaidi e Kleopatra VII (51/52–30). Nejziniot `ivot i vladeewe se povrzani so Rimskata Republika, so Gaj Julij Cezar i so konzulot Marko Antonij, so kogo se bori protiv Oktavijan Avgust. Poslednata bitka vo koja se porazeni vojskite na Kleopatra i na Antonij e kaj Akcij (31 g. pr. n.e.), po {to caricata se samoubiva. Po nejzinata smrt, Egipet potpa|a pod rimska vlast i stanuva rimska provincija. Makedonskata dinastija Antigonidi pretstavuva II makedonska dinastija vladeteli (277–168 g. pr. n.e.). Osnova~i se Antigon Gonat (277–239) i negoviot sin Demetrij II (239–229), a niv gi nasleduvaat novata generacija carevi – Antigon Doson (229–222/221), Filip V (221–179) i Persej (179–168), posledniot vladetel vo Makedonija, koj zaedno so Filip V gi vodi Makedonsko-rimskite vojni. Antigon II Gonat (277–239) sin na Demetrij II Poliorket i na Fila, }erka na Antipatar, go prezema makedonskiot prestol po pobedata nad Keltite kaj Lisimaheja. Kako dobar vojskovoditel i ve{t diplomat, vojuva so epirskiot vladetel Pir i ja pro{iruva makedonskata vlast do Korint. Vojuva vo Hremonidskata vojna (261– 255 g. pr. n.e.) i kako pobednik ja potvrduva dominacijata na Makedonija nad helenskite polisi. Toj ja zajaknuva pomorskata flota, {to mu ovozmo`uva da ja pobedi flotata na egipetskiot kral Ptolemaj II (255 g. pr. n.e.) i da vospostavi prevlast vo Egejskoto More. Antigon e qubitel na filosofijata i kni`evnosta, no poznat e i kako graditel: Antigoneja, edna od trite negovi gradovi, se spomenuva kako soseden grad na Stobi; spored Tabula Pojtingerijana, taa e na 12 rimski milji od Stobi na patot za Tesalonika. Antigon III Doson (229–221) e tretiot vladetel od dinastijata Antigonidi, odli~en voen strateg i diplomat; vo po~etok vladee kako regent na osumgodi{niot sin na Antigon Gonat, Filip V. Proglasen e za legitimen vladetel otkako se `eni so majkata na Filip i go posinuva mladiot car. Gi zacvrstuva granicite na Makedonija, ja obezbeduva severnata granica, zagrozena od Dardancite i povtorno vospostavuva makedonska vlast vo Tesalija. Politi~ki ja zacvrstuva dr`avata i ja obnovuva nejzinata dominacija na Balkanot. Kako vrhoven komandant na kopnenite i morskite sojuzni~ki sili, se
60

sojuzuva so Ahajskiot sojuz protiv Sparta; vo voeniot pohod na Peloponez gi osvojuva Korint, Arg i drugi gradovi i tvrdini vo Arkadija i vo Ajtolija, so {to vospostavuva povtorna dominacija na Makedonija nad helenskite polisi. Po pobedata nad Ilirite vo Gorna Makedonija zaboluva od tuberkuloza i umira.

4. Voeniot sudir na Makedonija i Rim za vreme na Filip V (221–179) Filip V, sin na Antigon Doson, na {esnaesetgodi{na vozrast e izbran za nov car, so pet regenti koi vladeat do negovoto polnoletstvo. I ovoj makedonski car, kako i site negovi prethodnici, se gri`i za mo}ta na Makedonija kako najgolema sila na Balkanot. Vodi uspe{ni vojni protiv Dardancite na sever i so Ajatolskiot sojuz na jug, so {to nametnuva nova makedonska dominacija nad helenskite polisi; voedno gi osvojuva i teritoriite okolu Lihnidskoto Ezero. Filip V vleguva vo sojuz so ilirskiot vladetel Demetrij Farski koj, po neuspe{nite vojuvawa so Rimjanite, se podgotvuva za nova vojna zaedno so Filip. So flota od stotina brodovi Filip trgnuva kon Ilirija (216 g. pr. n.e.), no Rimjanite uspevaat da go odbranat gradot Apolonija. Voenite i politi~ki interesi na Makedonija se sudiraat so ekspanzijata na rimskata dr`ava. Voeniot sudir doveduva do t.n. Prva makedonsko-rimska vojna (215–205 g. pr. n.e.), koja zavr{uva povolno za Makedonija. Vo 215 g. pr. n.e. Filip sklu~uva voen sojuz so Hanibal, neprijatelot na Rim. Ovaa strategija na po~etokot e uspe{na, no kaj Apolonija makedonskata vojska e porazena i pri povlekuvaweto Filip e prinuden da ja zapali makedonskata flota, blokirana od rimskite brodovi. Zatoa, sledniot napad Filip go prezema po kopno i go zazema jadranskoto pristani{te Lis (212 g. pr. n.e.). Slednata godina Filip izvr{uva voen pohod vo Ilirija, gi napa|a Dardancite i vojuva so Medite. Prvata makedonsko-rimska vojna zavr{uva so miroven dogovor so koj Makedonija gi zadr`uva Lihnidskata oblast i Skodra, a Rim gradovite Epidamen, Apolonija, Orik, Lisos i ju`niot del na Korkira. Za vreme na petgodi{noto primirje, so obnovenata makedonska flota i vo sojuz so vladetelot Prusija, Filip osvojuva pove}e krajbre`ni gradovi na Helespont, kako i ostrovite Samos, Milet i Hios.

61

Od druga strana Rim, po pobedata nad kartaginskiot vladetel Hanibal, se podgotvuva za nova vojna so Makedonija. Vtorata makedonsko-rimska vojna (200–197 g. pr. n.e.) zavr{uva so neuspeh za makedonskata dr`ava. Vo ovaa vojna Rimjanite napa|aat zaedno so vojskite na Ilirite, Dardancite i od nekoi helenski dr`avi, me|u koi e Atina, potoa Rodos i Pergam. Prvite godini od ovaa vojna makedonskata vojska uspe{no £ se sprotivstavuva na rimskata vojska, koja napa|a od Ilirija, s¢ do bitkata kaj Kinoskefali (197 g. pr. n.e.), koga makedonskata falanga, i pokraj po~etnite uspesi, celosno e razbiena: zaginuvaat 8.000 vojnici, a 5.000 se zarobeni; pri povlekuvawe vo Larisa. Filip V ja zapaluva carskata arhiva, so dokumenti zna~ajni za Makedonija, pred gradot da padne v race na Rimjanite. Kaj Tempe e sklu~eno ~etirimese~no primirje i Filip V so vojskata se povlekuva vo Makedonija. Filip mora da se otka`e od site osvoeni teritorii nadvor od Makedonija, no za kuso vreme uspeva da ja konsolidira Makedonija i da ja podgotvi za nova vojna so Rim. Imaj}i go predvid najuspe{niot makedonski vladetel Filip II, posebno vnimanie posvetuva na razvojot na gradovite, ekonomijata, zemjodelieto, sto~arstvoto i gi obnovuva starite rudnici za zlato i srebro.

5. Persej (179–168), posledniot makedonski car od dinastijata Antigonidi Ovoj vladetel ja prodol`uva politikata na svojot tatko, gi obezbeduva severnite granici na Makedonija, vodi bitki so Trakijcite, go obnovuva dogovorot so Rim za da bide priznat za car na Makedonija i ja vodi Tretata makedonsko-rimska vojna. Po dolgi podgotovki za vojna, Rim £ objavuva vojna na Makedonija (171 g. pr. n.e.). Triesetiljadna rimska vojska se istovaruva vo Ilirija, a im pomagaat i vojski od helenskite polisi. Persej, na sobirot na Makedonskoto sobranie, nosi odluka za vojna, sobira ~etiriesetiljadna makedonska vojska i ogromni voeni rezervi za desetgodi{en voen period. Vo tekot na prvata godina od vojnata Persej gi blokira preminite od Tesalija vo Makedonija i go onevozmo`uva probivot na rimskata vojska. Odbranata na Makedonija ne e probiena i so vtoriot rimski napad slednata godina. Ohrabren, Persej uspe{no vojuva i so

62

Dardancite, a na vra}awe im nanesuva poraz i na Rimjanite kaj Penestija i Ilirija. Vo tekot na 169 g. pr. n.e., konzulot Mark Filip go napa|a i po more (Tesalonika, Kasandreja, Eijon i Antigonija) i po kopno (navleguva vo Dion). Persej se povlekuva vo Pela, no uspeva da go spre~i napreduvaweto na rimskata vojska. Noviot rimski napad zapo~nuva pod vodstvo na rimskiot konzul Emilij Pavel (168 g. pr. n.e.); eden del od vojskata navleguva preku severna Tesalija i preminot Tempe, a drug nejzin del vojuva so ilirskiot vladetel Gencij kaj Skodra. Po osvojuvaweto na Skodra, ilirskiot vladetel, koj mu bil sojuznik na Persej, i celoto negovo semejstvo, odneseni se kako zarobenici vo Rim. Makedonskite primorski gradovi se napadnati od rimskata flota. Persej ispra}a 10.000 vojnici da im pomognat na Amfipol, Eijon, Pela, Demetrijada i Kasandreja, {to doveduva do makedonski poraz kaj Petra. Persej se povlekuva kaj Pidna. Po `estoka i kusa bitka (168 g. pr. n.e.), vo koja obete strani vojuvaat so 40.000 vojnici, makedonskata falanga e razbiena, 20.000 Makedonci se ubieni a 6.000 zarobeni. Po porazot Persej se povlekuva vo Amfipol, a rimskata vojska ja pusto{i Makedonija. Persej so celoto semejstvo i ogromno bogatstvo se zasolnuva na ostrovot Samotraki, kade e zaroben. Potoa Makedonija e stavena pod rimski protektorat. Na krajot treba da se ka`e deka makedonskata dr`ava e navistina edinstvena vo toga{na Evropa, a silna, bogata i dostoinstvena monarhija samo vo vremeto na Filip II Makedonski. Voedno treba da se priznae deka svetskata imperija na Aleksandar III Makedonski, koja se protegala od Skitija do Indija, pretstavuva virtuelna dr`ava no koja, paradoksalno, stanuva realno ramni{te za mnogu monarhii od Evropa, od Azija i od Afrika. Treba da se priznae, isto taka, deka po smrtta na Aleksandar Makedonski prodol`uva istoriski da su{testvuva makedonskata dr`ava, no nejzinoto realno su{testvuvawe e, najblago re~eno, dramati~no, vo sekoj slu~aj – neuramnote`eno, nasilno, kataklizmi~no. Me|utoa, tokmu vo ovaa istoriska zona se izdiga svetskiot Aleksandrov grad – Aleksandrija, koe e novo `ari{te na svetskata kultura, jadro na pove}eto humanisti~ki, pa i egzaktni nauki; vo aleksandriskata Biblioteka se obedinuva celokupnata umstvena energija na Stariot svet, energija {to silno ja obzema kulturata na noviot svetski gospodar – Rim, i ottamu gi „poplavuva“ i Zapadnoto i Isto~noto Carstvo, probivaj}i se vo narednite vekovi na svetskata istorija. Vo
63

ova le`i golemata uloga na Aleksandrovite podvizi, na negoviot mitski i istoriski heroizam, a so ovaa uloga i Makedonija stanuva energetski topos na svetskata istorija. Tokmu vrz ovoj Aleksandrov grad – Aleksandrija se vtisnuva „carskiot pe~at“ na Makedonskoto Carstvo.

64

MAKEDONIJA ZA VREME NA RIMSKOTO VLADEEWE
(od 168 g. pr. n.e. — do krajot na III vek)

1. Teritorijalnata podelba na Makedonija Rimskoto osvojuvawe na Makedonija (168 g. pr. n.e.) go ozna~ilo krajot na Makedonskoto Carstvo. Definiraweto na noviot status na Makedonija bilo sankcionirano edna godina podocna vo Amfipol, kade {to konzulot Emilij Pavel, vo prisustvo na carot Persej i na makedonskata elita, objavil deka „Makedoncite }e bidat slobodni, vo niven posed }e bidat gradovite i poliwata kako i dotoga{, }e gi koristat svoite zakoni i obi~ai i }e izbiraat sekoja godina svoi magistrati“. Pritoa, Makedoncite bile obvrzani da mu pla}aat „danok na rimskiot narod“ i toa „polovinata od onoj {to im go pla}ale na carevite“. Vakvata prividno podarena „sloboda“ imala formalen karakter, bidej}i Makedonija istovremeno bila podelena na ~etiri oddelni avtonomni oblasti (meridi). Prvata oblast, so glaven grad Amfipol, gi opfa}ala oblastite me|u rekite Strimon i Nest, vklu~uvaj}i gi i oblastite na istok od Nest do rekata Hebros, dodeka zapadno od Strimon vleguvala cela Bisaltija, zaedno so gradot Herakleja Sintika. Vtorata oblast, so sedi{te vo Tesalonika, na istok grani~ela so Strimon, bez Herakleja Sintika i Bisaltija, dodeka na zapad se protegala do rekata Aksij, vklu~uvaj}i go i regionot isto~no od rekata. Teritorijata me|u rekite Aksij na istok i Penej na zapad, planinata Vermium na sever, vklu~uvaj}i ja i Peonija zapadno od Aksij, so gradovite Edesa i Beroja, vleguvale vo tretata oblast, so Pela kako glaven grad. ^etvrtata oblast, so sedi{te vo Pelagonija, se grani~ela so Epir, Ilirija, Dardanija, kako i so nezavisnite oblasti Orestida i
65

Dasaretija. Merkite na Rim predviduvale zabrana na trgovija i vospostavuvawe bra~ni vrski pome|u podelenite oblasti, kako i prekinuvawe na rudnata produkcija na zlato i na srebro. Iskonstruiranata podelba bila naso~ena kon onevozmo`uvawe na obedinuvaweto na Makedoncite i kon spre~uvawe na restavracijata na politi~kata, voenata i ekonomskata mo} na Makedonija. Najpogubnata merka bila prisilnoto odveduvawe vo Rim na carot Persej i negovoto semejstvo, kako i na makedonskata elita, vklu~itelno i na ma{kite deca nad 15-godi{na vozrast. Persej bil prefrlen vo zato~eni{tvo vo Alba, kade {to pod nejasni okolnosti, me|u 163 i 161 g. pr. n.e., go zavr{il svojot `ivot.

2. Vostanieto na Andrisk (149–148 g. pr. n.e.) Novoto ureduvawe Makedoncite go smetale za nametnato, a administrativnata podelba na ~etiri oblasti kako merka {to go razoruvala makedonskoto tkivo. Toa najilustrativno go predo~uva Livij, koj konstatiral deka na Makedoncite „im se gledala Makedonija taka ras~ere~ena, kako `ivotno raskinato na delovi, koi zaemno si trebaat eden so drug“. Te`nenijata na Makedoncite za restavracija na Carstvoto se odrazile niz {irokata poddr{ka na liderstvoto na Andrisk, koj se pretstavuval kako sin na posledniot makedonski car Persej. Toa mu ovozmo`ilo na Andrisk da bide oficijalno proglasen vo Pela za makedonski car vo 149 g. pr. n.e. Pod vodstvoto na Andrisk, za kratko vreme vostanatite Makedonci oslobodile pogolem del od teritorijata na Makedonija. Upotrebuvaj}i ja taktikata na razdor, Rimjanite uspeale katastrofalno da gi porazat Makedoncite kaj Pidna (148 g. pr. n.e.). Prebegnatiot Andrisk bil zaroben i likvidiran, so {to propadnal obidot na Makedoncite za restavracija na Makedonskoto Carstvo.

3. Makedonija – prva rimska provincija na Balkanot Likvidiraweto na vostanieto na Andrisk bilo prosledeno so ukinuvaweto na site formi na prividna vnatre{na avtonomija. So odluka na Senatot vo 148 g. pr. n.e. Makedonija bila pretvorena vo rimska provincija. Voveduvaweto na direktna rimska administrativna uprava, so postojan rimski namesnik so sedi{te vo Tesalonika,
66

bilo prosledeno so rasporeduvawe na postojani rimski garnizoni. Kon provincijata Makedonija bile priklu~eni i Ilirija i Epir, so {to administrativnata teritorija ja nadminuvala geografskata i etni~kata i se protegala od Jonskoto More na zapad do rekata Nest na istok, nejzinata ju`na granica bila planinata Olimp, a severna gorniot tek na rekata Aksij. Rimskite avtori, sepak, pravele jasno razgrani~uvawe me|u geografsko-etni~kata i provinciskata granica na Makedonija, identifikuvaj}i gi Makedoncite kako mnozinski `iteli na makedonskata teritorija. Vospostavuvaweto na novata provinciska organizacija ne bilo prosledeno so pogolemi promeni vo zakonite. Meridite i ponatamu bile zadr`ani, me|utoa, tie go izgubile svoeto politi~ko zna~ewe. Zaedni~kiot sinedrion, najverojatno, bil transformiran vo makedonski koinon (zaednica), kako svoevidno prodol`enie na stariot koinon od vremeto na Makedonskoto Carstvo. So cel da go adaptira novoto municipalno ureduvawe na prethodnite tradicii, Rim dozvolil makedonskite gradovi da go zadr`at svoeto staro ureduvawe. Me|utoa, toa ne bilo dovolno za da stivnat tendenciite na Makedoncite za restavrirawe na Makedonskoto Carstvo.

4. Novite tendencii na Makedoncite za restavrirawe na dr`avata Vo 142 g. Makedoncite odnovo vostanale protiv rimskata vlast, ovoj pat pod liderstvoto na Aleksandar, koj se povikuval na svoeto carsko poteklo kako sin na Persej. Iako Makedoncite uspeale da vostanovat kontrola vo oblasta okolu rekata Nest, navremenata intervencija na Rim go li{ila vostanieto od pomasoven karakter i toa bilo brzo likvidirano. Od 141 g. pr. n.e. zapo~nal dolgogodi{niot period na re~isi neprekinati napadi na Makedonija od strana na srednobalkanskite plemiwa Skordisci, Dardanci, Denteleti, Medi i dr. Za vreme na eden od takvite sudiri (112/111 g. pr. n.e.) Makedoncite povtorno se mobilizirale protiv rimskata vlast. Ovaa „makedonska vojna“ im sozdavala seriozni problemi na Rimjanite, koi so golemi napori gi sovladale Makedoncite vo 110 g. pr. n.e. Mobilizacijata na Makedoncite bila posledica i od primenata na novata strategija na Rim, naso~ena kon iskoristuvaweto na geostrategiskata pozicija na Makedonija na Balkanskiot Poluostrov za
67

realizirawe na ekspanzionisti~kite planovi kon Dunav i kon Mala Azija. Vo toj kontekst, Rim ja iniciral izgradbata na magistralniot pat Via Egnatija so cel da ja podobri kopnenata komunikacija, {to dopolnitelno go istaknalo strategiskoto zna~ewe na Makedonija. Vo 88 g. pr. n.e. Makedoncite odnovo go manifestirale otvorenoto nezadovolstvo od rimskata vlast so krevawe oru`eno vostanie. Koristej}i go vme{uvaweto na pontskiot vladetel Mitridat na Balkanot, Makedoncite oslobodile pogolem del od teritorijata na Makedonija, proglasuvaj}i go za svoj car Eufan. Rimjanite so golemi te{kotii gi sovladale pobunetite Makedonci, ~ija{to tendencija bila da se restavrira „Carstvoto na Makedoncite“. Toa bilo poslednoto izvorno registrirano vostanie na Makedoncite za osloboduvawe od rimskata vlast. Tendencijata za obedinuvawe i obnovuvawe na Carstvoto bila prisutna i vo naredniot period, no so izmeneti metodi, {to bilo rezultat i na promenata vo rimskata politika sprema Makedoncite. Za toa osobeno se zalagal Ciceron, koj smetal deka samo ~esniot odnos sprema Makedoncite mo`el da gi osigura interesite na rimskiot narod.

5. Makedonija – prva hristijanska zemja vo Evropa Koga vo 49 g. od n.e. apostolot Pavle ja zapo~nal misijata za prenesuvawe na hristijanskoto u~ewe vo Evropa, prvata zemja {to ja posetil bila Makedonija. Vo Biblijata e posvedo~eno deka Pavle ja izbral Makedonija zaradi videnieto vo koe Makedoncite go povikuvale da dojde vo nivnata zemja za da im pomogne. Toj i negovite pridru`nici vedna{ se upatile kon Makedonija za da mu go propovedaat „evangelieto na tamo{niot narod“. Kon krajot na 49 g. Pavle pristignal vo makedonskiot grad Filipi, kade ja odr`al i prvata hristijanska propoved na evropska po~va. Kliment Aleksandriski istaknuva deka so toa Pavle „stanal prenesuva~ na bo`estveniot glas pri obra}aweto na Makedoncite“, osnova~ na prvata hristijanska zaednica vo Makedonija i voop{to vo Evropa. Po razotkrivaweto na misijata, Pavle bil prinuden da go prodol`i misionerskoto patuvawe kon Tesalonika. Hristijanskata misija na Pavle nai{la na {irok priem kaj gra|anite, koi „vo golemi maki so radost“ go primile hristijanstvoto. Po prinudnoto napu{tawe na Tesalonika, poradi protestot na Evreite, Pavle i
68

negovite pridru`nici ja prodol`ile hristijanskata misija vo Beroja. Vo tamo{nata evrejska sinagoga Pavle prodol`il da go propoveda hristijanstvoto, no naskoro bil prinuden da ja prekine apostolskata misija poradi protestot na gra|anite, pottiknat od Evreite od Tesalonika. Iako onevozmo`en vo celost da ja ostvari apostolskata misija vo Makedonija, Pavle gi postavil za~etocite na hristijanskoto organizirawe vo Makedonija, a so toa i vo Evropa. Na toa upatuvaat i poslanijata na Pavle do crkvite vo Filipi i vo Tesalonika, kako i negovoto povtorno prisustvo vo Makedonija (56 i 57 g.). Me|u prodol`uva~ite na deloto na apostol Pavle vo Makedonija bile negovite pridru`nici Jason, Aristarh i Sekund, koi podocna bile proglaseni za svetci. Makedonecot Aristarh, spored zapi{anata crkovna tradicija, bil prviot episkop na Tesalonika {to ma~eni~ki nastradal za vreme na imperatorot Neron. Prifa}aweto na hristijanstvoto od Makedoncite, sepak, se odvivalo niz postepen proces, vo isto vreme so {irokoto po~ituvawe na paganskite bo`estva.

6. Makedonija vo periodot na Rimskite gra|anski vojni (49–31 g. pr. n.e. ) Od 49 g. pr. n.e. Makedonija se na{la vo sredi{teto na Prvata rimska gra|anska vojna, koja izbuvnala po raspadot na sojuzot pome|u Cezar i Pompej. Po begstvoto od Rim, Pompej pristignal vo Makedonija vo zimata 49 g. pred n.e., koncentriraj}i go svoeto politi~ko sedi{te vo Tesalonika, kade {to bil transferiran re~isi celiot sostav na Rimskiot senat. Nemo}ni za sopstveno voeno-politi~ko organizirawe, Makedoncite aktivno se vklu~ile vo vojskata na Pompej, zaedno so pove}e narodi i plemiwa. Strate{kata motivacija na Pompej, za {to podocna bil obvinet vo Senatot, bila „da sozdade sopstveno carstvo vo Makedonija“, {to upatuva na obezbedenata silna poddr{ka od Makedoncite. Vo re{ava~kiot sudir so Cezar kaj Farsala vo Tesalija (48 g. pr. n.e.), vojskata na Pompej bila celosno razbiena. Prezemaj}i ja upravata na Makedonija, Cezar se vme{al i vo dinasti~kiot sudir na makedonskata dinastija Ptolemeidi, promoviraj}i ja Kleopatra VII za nova egipetska carica. Po ubistvoto na Cezar (mart 44 g. pr. n.e.) Makedonija povtorno se na{la vo fokusot na interesot na rimskata politi~ka elita. Po napu{taweto na Italija, zagovornicite Mark Junij Brut i Gaj Kasij
69

Longin se naso~ile kon bogatite provincii Makedonija i Sirija. Pristignuvaweto na Brut vo Makedonija (kon krajot na 44 g. pr. n.e.) rezultiralo so brzo obezbeduvawe na poddr{kata od Makedoncite, od koi „formiral dve legii, koi gi obu~uval za vojna na rimski na~in“. Dion procenuva deka aktivnoto u~estvo na Makedoncite vo vojskata na Brut bilo motivirano od dobivaweto „korist za nivnata zemja“, {to gi ilustrira nivnite ambiciozni o~ekuvawa od ishodot na gra|anskata vojna. Me|utoa, Brut napravil strate{ka gre{ka po zaminuvaweto vo Sirija, so namera da gi zdru`i vojskite so Kasij. Toa na sojuznicite Antonij, Oktavijan i Lepid im ovozmo`ilo da ja prezemat kontrolata nad Makedonija. Vo dvete posledovatelni bitki kaj gradot Filipi (esenta, 42 g. pr. n.e.) Kasij i Brut bile porazeni, po {to izvr{ile samoubistvo. Makedoncite i ovoj pat ne gi ostvarile planiranite celi, iako vo zavr{niot period od gra|anskata vojna gi poddr`uvale Antonij i Oktavijan, {to vo izvesna mera go odredil i nejziniot kraen ishod. Sepak, Tesalonika bil promoviran vo sloboden grad (civitates liberae), {to dopolnitelno ja istaknalo negovata pozicija kako vode~ki makedonski grad. Voedno Rimjanite zapo~nale da sproveduvaat organizirana kolonizatorska politika vo Makedonija, koncentrirana vo gradovite Kasandreja, Dion, Filipi, Pela i Skupi. Preku `enidbata so egipetskata carica Kleopatra VII (37 g. pr. n.e.), koja bila edinstveniot pretstavnik na makedonskata dinastija Ptolemeidi, Antonij gi navestil svoite imperijalisti~ki planovi, koi ja vklu~uvale i Makedonija. Ambiciite na Antonij i negoviot sojuz so Kleopatra predizvikale kategori~en voen odgovor na Oktavijan, koj rezultiral so krupna pobeda vo klu~nata pomorska bitka kaj Akcij (31 g. pr. n.e.). Toa mu ovozmo`ilo na Oktavijan mo{ne brzo da vospostavi vlast vo Makedonija i na Balkanot. Po presmetkata so Antonij i so Kleopatra VII, koi si go odzele `ivotot, Oktavijan go osvoil i Egipet (30 g. pr. n.e.), a so toa £ stavil kraj na poslednata makedonska dinastija Ptolemeidi. 7. Makedonija vo periodot na Pax romana Po 31 g. pred n.e. vo Rimskata Imperija nastapil period na t.n. Rimski mir (Pax romana). Favoriziraweto na makedonskiot koinon od strana na Oktavijan Avgust pridonesuvalo za postepeno smiruvawe na separatisti~kite tendencii na Makedoncite. Politikata na Rim
70

da se sozdava pretstava za slobodno politi~ko izrazuvawe pridonesuvala za postepeno integrirawe na Makedoncite vo rimskata zaednica, {to bilo prosledeno so za~uvuvawe na etni~kiot identitet i tradicii. Toa mo{ne ilustrativno go poka`uva ~esta {to mu ja uka`ale soluwanite na provinciskiot upravnik Kalpurnij PizonPontifeks so dozvolata da ja nosi makedonskata kapa kausija od vremeto na Aleksandar zatoa {to go odbranil gradot od Trakijcite (11 g. pr. n.e.). Od I vek od n.e. edinstvoto na Makedoncite, me|u drugoto, bilo simbolizirano i preku glavniot makedonski grad Tesalonika, koj go steknal epitetot „Majka na cela Makedonija“. Na odr`uvaweto na kompaktnosta na Makedoncite vlijaela i tendencijata na imperatorskite dinastii vo Rim od II i od III vek za imitirawe na Aleksandar (immitatio Alexandri), koja se odrazila na nivniot silen interes za Makedonija. Imperatorot Hadrijan (117–138) li~no ja posetil Makedonija (132 g.) i prestojuval vo gradot Pela. Po~ituvaweto na Aleksandar Makedonski posebno do{lo do izraz kaj dinastijata Severi (193–235). Imperatorot Mark Antonij Karakala (211–217) postavuval Makedonci na visoki funkcii samo poradi nivnoto etni~ko poteklo. Toj formiral {esnaesetiljadna falanga, „sostavena isklu~ivo od Makedonci“, koja ja narekol „Aleksandrova falanga“. Istovetna tendencija spodeluval i imperatorot Aleksandar Sever (222–235), koj vo Makedonija formiral „falanga od 3.000 lu|e, na koja £ naredil da se narekuvaat falangarii“. Vakvata rimska politika korespondirala so odr`uvaweto na kolektivnata memorija kaj Makedoncite za nivnite carevi Filip i za Aleksandar, {to pretstavuvalo zna~aen segment vo za~uvuvaweto na etni~kata posebnost i kulturnite tradicii vo periodot na rimskoto vladeewe.

71

72

MAKEDONIJA POME\U ISTOKOT I ZAPADOT (IV–V vek)
1. Makedonija vo periodot na tetrarhijata Periodot na Pax romana bil naru{en vo sredinata na III vek koga Gotite, za kratko vreme, se nametnale kako seriozna opasnost, od ~ii{to napadi direktno bila zasegnata i teritorijata na Makedonija. Nekolkudeceniskata upravna i ekonomska kriza {to nastapila vo Rimskata Imperija bila nadminata za vreme na imperatorot Dioklecijan (284–305). Negovata inovacija so voveduvaweto na tetrahriskoto ureduvawe ja istaknala pozicijata na cezarot i naslednik Maksimijan Galerij (293–311), komu mu bila doverena vo vladenie provincijata Makedonija, inkorporirana vo novoformiranata dioceza Mizija. Tendencijata na Galerij za poistovetuvawe so Aleksandar Makedonski i za pridavawe te`i{na uloga na Makedonija vo ambicioznite imperijalisti~ki planovi bila manifestirana niz izborot na Tesalonika za negovo glavno sedi{te (298 g.). So odluka na Galerij, vo po~etnite godini od IV vek, bile formirani novite provincii Tesalija i Nov Epir, ~ie{to izdvojuvawe od provincijata Makedonija bilo sledeno so reoformuvawe na istoriskite granici na Makedonija. Me|utoa, ambicijata na Galerij go dovela vo direktna konfrontacija so drugite vladeteli, so {to Rimskata Imperija se pretvorila vo arena na `estoki sudiri. Vo ekot na voenite presmetki, koi dovele do raspad na tetrarhijata, Galerij nenadejno zabolel i po~inal (311 g.). Neposredno pred smrtta, Galerij go objavil ediktot za tolerancija sprema hristijanite, so {to bil navesten po~etokot na sproveduvaweto na novata ideolo{ka politika vo Imperijata, vo koja Makedonija dobila centralna pozicija na Balkanot.
73

2. Makedonija za vreme na Konstantin I (306–337) i negovite naslednici Vo voenite presmetki pome|u tetrarhiskite vladeteli, kako neprikosnoveni lideri na Zapadot i Istokot se nametnale Konstantin I (306–337) i Licinij (308–324). Vo tekot na 317 g. Konstantin uspeal da ja nametne vlasta na pogolemiot del od Balkanot, vklu~itelno i vo Makedonija. Koncentracijata na politi~kata i voenata vlast vo novoto sedi{te Tesalonika, kako i primenata na tolerantnata religiska politika, zasnovana na Milanskiot edikt od 313 g., mu obezbedile na Konstantin I brzo da gi konsolidira poziciite vo Makedonija. Crkovnite avtori go akcentiraat faktot deka Makedoncite, kako i drugite narodi, mo`ele slobodno da ja po~ituvaat svojata vera, blagodarenie na Konstantin I. Izdignuvaweto na Konstantin kako nesporen vladetel vo Imperijata, po superiornata pobeda nad Licinij (324 g.), bilo prosledeno so zaokru`uvaweto na administrativnite i religiskite reformi. Toa direktno se odrazilo vrz izdignuvaweto na administrativniot status na Makedonija i nejzinoto promovirawe vo dioceza vo 325 g. Zgolemeniot politi~ki status na Makedonija bil prosleden i so nejzinoto raste~ko zna~ewe vo religiskata politika, manifestirano preku presti`nata pozicija na makedonskite episkopski centri pri utvrduvaweto na dogmatskoto definirawe na hristijanstvoto na Vselenskiot sobor vo Nikeja (325 g.). So tendencija da go obezbedi edinstvoto vo slo`eniot region na Balkanot, Konstantin I, neposredno pred smrtta, ja inkorporiral Makedonija kako dioceza vo ramkite na novoformiranata centralna prefektura Italija–Ilirik–Afrika. Me|utoa, mo{ne brzo i so seta `estina se projavila neodr`livosta na edinstvoto na Rimskata Imperija vo dinasti~kiot sudir pome|u sinovite na Konstantin, koi gi sprotivstavile razli~nite politi~ki i ideolo{ki koncepcii na Zapadot i Istokot. Vakvite tendencii posebno se reflektirale vrz Makedonija koja, vleguvaj}i vo politi~ko-ideolo{kata orbita na Zapadot, se na{la na samata granica na novite sferi na vlijanie. Cvrsto zastanuvaj}i zad Nikejskata dogma i zad poziciite na Zapadnata crkva, Makedonija ne otstapuvala od crkovnata opredelba nitu vo periodot na dominacijata na arijanstvoto za vreme na samostojnoto vladeewe na imperatorot Konstancij II (337–361), nitu pri kratkotrajniot obid na imperatorot Julijan (361–363) da go restavri74

ra paganstvoto. Po kratkotrajnoto vladeewe na imperatorot Jovijan (363–364), odbele`ano so restavriraweto na poziciite na hristijanstvoto, od 364 g. Makedonija povtorno vlegla vo politi~kata sfera na zapadnite imperatori. 3. Teodosij I (379–395) i Makedonija Infiltriraweto na Gotite vo Trakija, po krupnata pobeda protiv isto~niot imperator Valens kaj Adrijanopol (378 g.), zna~itelno ja promenilo konstelacijata na Balkanot. Vo funkcija na poefektivno menaxirawe na gotskiot problem, zapadniot imperator Gracijan (367–383) za nov isto~en imperator go nazna~il Teodosij I (379–395). Za taa cel, pokraj isto~niot del od Imperijata, na Teodosij privremeno mu bila doverena i formalnata voeno-administrativna odgovornost za celata prefektura Ilirik. Svojata voeno-politi~ka i ideolo{ka aktivnost od samiot po~etok Teodosij ja fokusiral vrz Makedonija, promoviraj}i go Tesalonika vo privremeno imperatorsko sedi{te (379 g.). Istovremeno vo Tesalonika bilo transferirano i sedi{teto na prefekturata Ilirik od Sirmium. Po prvi~niot uspeh vo voeniot anga`man protiv Gotite vo Makedonija, proletta 380 g., Teodosij pretrpel poni`uva~ki poraz. Esenta istata godina zaboleniot imperator vo Tesalonika li~no bil pokrsten od episkopot Aholij. Vakviot ~in bil komplementaren so Teodosieviot edikt publikuvan vo Tesalonika (fevruari 380 g.), {to pretstavuvalo promocija na dominacijata na Nikejskata dogma vo Imperijata. Po povlekuvaweto na Teodosij vo Konstantinopol (noemvri 380 g.), odgovornosta vo razre{uvaweto na gotskata kriza vo Makedonija i vo administriraweto so prefekturata Ilirik ja prezel zapadniot imperator, vo soglasnost so prethodniot dogovor. Dejnosta na Teodosij se odrazila niz raste~koto zna~ewe na Makedonija za imperijalnite i crkovnite interesi za Zapadot i Istokot. Toa se potvrdilo vo 387 g., koga noviot zapaden imperator Valentinijan II, po begstvoto od Italija poradi uzurpatorot Maksim, go vostanovil imperatorskoto sedi{te vo Tesalonika. Toa bilo prosledeno so transferirawe na sedi{teto na prefekturata Ilirik od Milano vo Tesalonika. Voeno-politi~kiot sojuz pome|u Teodosij i Valentinijan II, sklu~en vo Tesalonika, letoto 387 g., rezultiral so sankcionirawe na permanentniot transfer na prefekturata Ilirik vo politi~kite
75

granici na isto~nata imperija. Prezemaweto na politi~kata odgovornost za prefekturata Ilirik direktno se odrazilo niz administrativnata podelba na Makedonija na dve provincii – Makedonija Prima, so sedi{te vo Tesalonika, i Makedonija Salutaris, so sedi{te vo Stobi, {to so odluka na Teodosij bila efektuirana vo 388 g. Involviraweto vo sreduvaweto na rabotite na Zapadot na Teodosij mu obezbedilo dominatna pozicija vo Imperijata. Me|utoa, nesredenata voena situacija vo Makedonija, kako i krupnoto vostanie {to izbilo vo Tesalonika (390 g.), go onevozmo`ile da go efektuira dogovorenoto formalno izdvojuvawe na prefekturata Ilirik od Italija. Krvaviot masakr vrz soluwanite na koj Teodosij se re{il vo april 390 g., {to rezultiralo so 7.000 `rtvi, go dovel imperatorot do direktna konfrontacija so milanskiot episkop Ambrozij, koj zastanal vo odbrana na interesite na Zapadnata crkva vo Makedonija. Novonastanatata sostojba go navela Teodosij da prifati pomirliv odnos so Zapadnata crkva, kako i da pristapi kon re{itelni akcii za razre{uvawe na gotskiot problem na Balkanot. Uspe{nata voena kampawa protiv Gotite vo Makedonija mu ovozmo`ila na Teodosij i formalno da go promovira Ilirik vo samostojna i permanentna prefektura (392 g.) so sedi{te vo Tesalonika. Me|utoa, predvremenata smrt na Teodosij (395 g.) rezultirala so definitivna podelba na Imperijata na Isto~na (Vizantija) i Zapadna Rimska Imperija, koja bila efektuirana so raspredelbata na vlasta pome|u maloletnite sinovi Honorij i Arkadij. Nedefiniranoto politi~ko-ideolo{ko razgrani~uvawe pome|u dvete imperii go predodredilo `estokiot sudir za politi~ka i crkovna dominacija, koj se koncentriral na Balkanot, posebno vo Makedonija.

4. Makedonija pome|u Vizantija i Zapadnata Rimska Imperija Pra{aweto okolu upravata nad Isto~en Ilirik predizvikalo otvorena voena konfrontacija pome|u dvete imperii. So direktnoto involvirawe na Gotite predvodeni od Alarih, vizantiskiot dvor uspeal da ja obezbedi kontrolata vo osporeniot del od Balkanot. Pottiknuvaj}i go pohodot na Alarih vo Italija (401 g.), Vizantija ume{no se oslobodila od gotskoto prisustvo. Istata godina vizantiskiot dvor ja ukinal provincijata Makedonija Salutaris, vospostavuvaj}i edinstvena provincija Makedonija. Naso~uvaweto na Gotite kon Italija i
76

osvojuvaweto na Rim (410 g.) go ozna~ile relativno mirniot period za Vizantija. Vo takvi uslovi, prethodnata voeno-politi~ka konfrontacija pome|u Vizantija i Zapadnata Rimska Imperija bila zameneta so zasileniot sudir za religiska supremacija na Balkanot. Ishodot bil determiniran od aktot na papata Inokentij I od 412 g. so koj Tesalonika bil promoviran vo Papski vikarijat, so {iroka jurisdikcija na prostorot na Balkanot. Toa dopolnitelno ja istaknalo pozicijata na Tesalonika, koj pretstavuval politi~ki centar na Vizantija na Balkanot i crkovno sredi{te na Rim vo regionot. Makedonija vo ovoj period zabele`ala i silen ekonomski razvoj, {to se odrazilo i na podemot na gradovite Tesalonika, Filipi, Amfipol, Stobi, Herakleja Linkestiska, Bargala, Lihnid, Skupi, Edesa, Servija, Beroja, koi imale i status na episkopski centri. Golemite fortifikacii, baziliki, vili, javni i privatni gradbi, ilustriraat razvien i bogat gradski `ivot vo makedonskite gradovi vo ovoj period. Makedonija povtorno se na{la vo fokusot na nastanite koga noviot vizantiski imperator Teodosij II (408–450) direktno se involviral vo dinasti~kite promeni vo Zapadnata Rimska Imperija. Obezbedenoto inkorporirawe na Zapaden Ilirik, kako i motivacijata na Teodosij II za vospostavuvawe crkovno vlijanie na Balkanot kako protivte`a na Rimskiot vikarijat vo Tesalonika, bile pri~ina za transferiraweto na sedi{teto na prefekturata od Tesalonika vo Sirmium (Sremska Mitrovica) vo 437/8 g. Me|utoa, naletot na Hunite na Balkanot ja onevozmo`il realizacijata na planovite na Vizantija, bidej}i sedi{teto na prefekturata Ilirik povtorno bilo vrateno vo Tesalonika (440/1 g.) po begstvoto na prefektot od Sirmium. Probivot na Hunite na Balkanot go prinudil vizantiskiot dvor da inicira novi adminstrativni promeni vo tekot na 448 g. so koi provincijata Makedonija bila podelena na Makedonija Prima i Makedonija Sekunda. Integralen del od novata politika na Vizantija na Balkanot bila i inicijativata za kreirawe nov kult na sv. Dimitrija vo Tesalonika vo sredinata na V vek. Toa se realiziralo preku kreiraweto nova legenda za sv. Dimitrija vo Tesalonika, koja pretstavuvala modifikacija na prethodnata Sirmiumska legenda za sv. Dimitrija so integrirawe na religiskite tradicii na anti~kite Makedonci vo Tesalonika. Zamenata na prethodnoto pagansko bo`estvo Kabiri so noviot hristijanski heroj bila prifatliva za Makedoncite vo periodot na globalnata religiska tranzicija, kako
77

na~in za izrazuvawe na anti~kite tradicii i identitet. Novata vizantiska crkovna politika bila institucionalizirana so izgradbata na crkvata Sv. Dimitrija vo sredinata na V vek, a toa se odrazilo na postepenoto slabeewe na vlijanieto na Rimskiot vikarijat vo Tesalonika. Po osloboduvaweto od hunskata opasnost so smrtta na Atila (453 g.), Makedonija naskoro bila soo~ena so novi napadi, ovoj pat od Isto~nite Goti. Osobeno seriozni bile pohodite na Gotite vo Makedonija vo tekot na 473/4 i 478/9 g., koga bile razurnati gradovite Stobi i Herakleja Linkestis, {to bilo prosledeno i so izbuvnuvawe na antivizantiski vostanija vo Tesalonika. Diplomatskite napori na Vizantija, sepak, rezultirale so spre~uvawe na utvrduvaweto na Gotite vo prostorot na Makedonija, koi se naso~ile kon Italija vo 488 g. Vo periodot na gotskite napadi vo Makedonija posebno do{la do izraz ulogata na crkovnata elita, koja ja prezela politi~kata reprezentacija na gra|anite vo makedonskite gradovi. Verojatnite veteni privilegii od Vizantija povlijaele za otka`uvawe na lojalnosta kon Rim od strana na makedonskite episkopi za vreme na {izmata pome|u zapadnite i isto~nite crkvi vo periodot 484–518 g. Privremenoto prestanuvawe na funkcioniraweto na Rimskiot vikarijat vo Tesalonika pretstavuvalo direktna posledica na promenata vo crkovnata politika na makedonskata crkovna elita. Sudirot za podelba na sferite na vlijanie pome|u Vizantija i Zapadnata Rimska Imperija, fokusiran na Balkanot, evidentno se reflektiral niz zgolemeniot politi~ki i crkoven status na Makedonija.

78

MAKEDONIJA I SLOVENITE
(od sredinata na VI — do sredinata na IX vek)

1. Pojavata na Slovenite na istoriskata scena Mno{tvoto tradicionalni teorii za potekloto na Slovenite gi identifikuvaat prvobitnite slovenski naselbi zad Karpatite, prete`no vo oblastite okolu mo~uri{tata na rekata Pripet. Opredeluvaweto na t.n. „pratatkovina“ na Slovenite, daleku zad rekata Dunav, generalno se temeli na interpretacijata na svedo{tvoto na Jordanes vo kontekst na potvrduvawe na staroto poteklo na Slovenite i na Antite preku nivnoto poistovetuvawe so Venetite. Povrzuvaweto na Jordanesovata upotreba na terminot Veneti, sodr`an i vo delata na Plinij Stariot, Tacit i Ptolomej, sozdalo preduslovi vo tradicionalnata istoriografija istorijata na Slovenite direktno da se povrze so istorijata na starite Veneti, locirani na prostorot pome|u Balti~koto More, Karpatite i rekata Visla. Me|utoa, pojavata na novite istorisko-arheolo{ki studii za Slovenite (F. Kurta, V. Pol, B. Bardford) go inicira trendot na napu{tawe na dosega{nite teorii za nivnata „pratatkovina“, za anti~koto poteklo na Slovenite i za nivnata migracija. Kriti~kata analiza na Jordanesovata Getika upatuva na zabele`livata tendencija na Jordanes da koristi postari izvori pri interpretacijata na potekloto na Slovenite i za nivno smestuvawe vo konkreten istoriski i geografski kontekst. Komparacijata so drugite svedo{tva za Slovenite, zasnovani i na li~nata percepcija i iskustvo na Prokopij Kesariski, ja nametnuvaat potrebata od napu{tawe na tradicionalnoto istoriografsko poimawe za Slovenite. Ottamu, konkretnoto definirawe na relevatnata pojava na Slovenite na istoriskata scena hronolo{ki treba da se pomesti vo po~etokot na VI vek. Otsustvoto na arheolo{ka potvrda za nekakva depopu79

lacija vo navodnata prvobitna tatkovina na Slovenite i nepostoeweto na arheolo{ki artefakti koi bi upatile na povrzanosta, kako i na nekoja postara kultura od onaa formirana na dolniot tek na rekata Dunav vo VI vek, dopolnitelno ja argumentiraat potrebata za napu{tawe na migraciskata teorija. Eksplicitni izvorni svedo{tva, koi upatuvaat na raste~kiot problem so novite neprijateli, identifikuvani so imeto Sloveni (Sklaveni), postojat duri od vremeto na imperatorot Justinijan I (527–565), no vo niv tie se lociraat vo oblastite severno od rekata Dunav, a ne zad Karpatite.

2. Makedonija vo politi~ko-religiskata koncepcija na Justinijan I Kon po~etokot na VI vek vo Makedonija i vo drugite balkanski provincii na Vizantija nastapile zna~itelni promeni vo socio-ekonomskata i politi~kata struktura. Toa e period koga do{lo do ekonomsko slabeewe na pomalite i srednite gradovi. Procesot na dezurbanizacija ja opfatil i Makedonija, pri {to brojot na gradovite od okolu sto bil namalen na ~etiriesetina. Naporedno so niv opa|ale i ruralnite naselbi, {to dovelo do zabele`itelno namaluvawe na ruralnata populacija. Seto toa povlijaelo i na slabeeweto na ekonomskata infrastruktura vo Balkanskiot Poluostrov. Tesalonika bil eden od retkite gradovi {to go izbegnale procesot na ruralizacija. Vo takvi uslovi, Vizantija kontinuirano se soo~uvala so napadi od varvarskite plemiwa, a linija na razdvojuvawe bila rekata Dunav. Vo prvite decenii od VI vek opasnosta za Vizantija najpove}e se zakanuvala od „Hunite“ ili od „Getite“, so koi vizantiskite avtori generalno gi identifikuvale nomadskite kowanici. Nivnite napadi glavno bile koncentrirani vo Isto~en Balkan, iako vo tekot na 517 g. i Makedonija bila opfatena od opse`niot napad na „getskata“ kowica. Ovoj pohod koincidiral i so katastrofalniot zemjotres {to go razurnal gradot Skupi (Skopje). Prokopij Kesariski vo 518 g. go registriral i prviot napad na Antite koi „`iveele blizu do Slovenite“. Me|u varvarite {to se identifikuvani kako opasnost za Balkanot se spomenuvat u{te i Bugarite i Kutrigurite. So stapuvaweto na Justinijan I na vizantiskiot tron (527 g.) nastapil proces na rekonfiguracija na politi~ko-ideolo{kata strategija na Vizantija, {to bilo prosledeno so korenito redefinirawe na
80

bezbednosniot sistem na Balkanot. Toa se manifestiralo i niz ofanzivnata vizantiska voena strategija, koja po~nala da se realizira od tretata decenija na VI vek, a bila fokusirana kon utvrduvaweto na odbranata na dunavskata granica. Integralen del na Justinijanovata koncepcija bilo i izdignuvaweto na statusot na negovoto rodno mesto Taurisium (Taor), locirano vo okolinata na Skopje. Vo negova neposredna blizina Justinijan podignal „veli~estven grad“, koj vo 535 g. bil promoviran vo arhiepiskopija, imenuvana Justinijana Prima. Dalekuse`nite planovi na Justinijan bile fokusirani kon pretvoraweto na Justinijana Prima vo politi~ki i crkoven centar na Balkanot, kako protivte`a na rimskoto vlijanie preku Vikarijatot vo Tesalonika. Justinijan mu doveril {iroki ovlastuvawa na arhiepiskopot na Justinijana Prima, takvi {to ja nadminuvale crkovnata kompetencija i ja zasegnuvale civilnata i voenata sfera. Ovaa administrativno-crkovna inovacija, nesomneno, bila komplementarna so Justinijanovite planovi za preureduvawe na prefekturata Ilirik, preku transferot na nejzinoto sedi{te od Tesalonika vo Justinijana Prima. Toa koincidiralo i so novata administrativna reorganizacija, sprovedena vo periodot 535–545 g., so koja provinciite Makedonija Prima i Makedonija Sekunda bile obedineti vo edinstvena provincija Makedonija. Me|utoa, Justinijanovata namera za prefrlawe na prefektorijalnoto sedi{te od Tesalonika vo Justinijana Prima ostanala bez prakti~na realizacija. Justinijan bil prinuden da ja priznae dominacijata na Rimskata crkva vo Justinijana Prima (545 g.), no sepak prodol`il da ja tretira Arhiepiskopijata soglasno so strategiskata vizija za religiska reunifikacija i za poefikasno upravuvawe so balkanskiot region. Justinijanovite intencii korespondirale so prvite samostojni napadi na Slovenite vo 40-tite godini od VI vek, koga tie za prvpat se nalo`ile kako poseriozna opasnost za Vizantija. Naskoro sledel i prviot poorganiziran pohod na Slovenite (550 g.), so direktna cel za osvojuvawe na gradot Tesalonika. Me|utoa, pojavata na krupna vizantiska vojska, predvodena od proslaveniot komandant German, vlijaela vrz prenaso~uvaweto na pohodot na Slovenite kon Dalmacija. Zimata 550/551 g. Slovenite ja pominale vo Dalmacija, „kako na svoja zemja“, {to pretstavuva prviot izvorno evidentiran slu~aj na prezimuvawe na Slovenite na vizantiska teritorija. Sepak, toa ne ja implicira tendencijata za permanentno naseluvawe na Slovenite. Na toa vlijaelo i kompletiraweto na noviot bezbednosen sistem na Balkanot, vo
81

sredinata na 50-tite godini od VI vek, preku implementacijata na impresivnata fortifikaciska dejnost na Justinijan. Vakviot odbranben koncept na Justinijan se poka`al kako mo{ne efikasen, bidej}i od 552 do 577 g. ne bil registriran nitu eden samostoen napad na Slovenite. Edinstveno se zabele`ani napadite na Kutrigurite (558/559 i 568 g.), no tie nemale kapacitet za naru{uvawe na utvrdenata voeno-strategiska pozicija na Vizantija.

3. Prvite napadi na Slovenite vo Makedonija i opsadite na Tesalonika Pojavata na Avarite i obezbedenata dominacija vo Panonskata Nizina vo 60-tite godini na VI vek imale su{tinska refleksija na konstelacijata na Balkanot. Ohrabreni i pottiknati od uspesite na Avarite, Slovenite prezele nov pohod vo 578 g., probivaj}i se od Dunav, preku Trakija, do Elada. Jovan Efeski go evidentiral noviot napad na „prokletiot narod na Slovenite“, koi od 581 g. ekspresno gi pominale cela Elada, oblasta na Tesalonika i cela Trakija, pot~inuvaj}i mnogu gradovi i tvrdini, zasednuvaj}i na zemjata „kako na svoja, bez strav kako gospodari“. Kontinuiraniot ~etirigodi{en pohod na Slovenite (581–584), registriran od Jovan Efeski, koincidira so prviot slovenski napad na gradot Tesalonika, evidentiran vo ^udata na sv. Dimitrija od arhiepiskopot Jovan. Kako o~evidec na nastanite, arhiepiskopot Jovan izvestuva za nenadejniot napad na Tesalonika, izvr{en od 5.000 izbrani i iskusni slovenski vojnici (584 g.). Nezavisno od neuspe{niot ishod na napadot, samoto negovo organizirawe uka`uva na serioznite planovi na Slovenite za nivno utvrduvawe vo prostorot na Makedonija i po{iroko na Balkanot. Iako izvorite eksplicitno ne soop{tuvaat, ne e isklu~eno od ovoj period da bile prezemeni i prvite obidi za permanentno naseluvawe na grupi Sloveni vo odredeni regioni na Balkanot, vklu~itelno i vo Makedonija. Vakvite naseluvawa, sepak, bile stihijni, bez planski karakter i imale ograni~en teritorijalen opseg. Po 584 g., najgolem del od Slovenite se vratile vo domovite zad Dunav, triumfalno nosej}i go so sebe steknatiot bogat plen. Vo tekot na 586 g. Makedonija odnovo bila zagrozena od Slovenite koi, ovoj pat zdru`eno so Avarite, pohodot preku Dunav go naso~ile direktno kon Tesalonika. Arhiepiskop Jovan od Tesalonika vo prvata
82

zbirka na ^udata na sv. Dimitrija identifikuva stoiljadna slovensko-avarska vojska, koja ja opsadila Tesalonika. Zaslugata za odbivaweto na sedumdnevnata opsada od more i od kopno, {to se odvivala vo septemvri 586 g., arhiepiskopot Jovan direktno ja pripi{al na „hrabrosta na Makedoncite“, pottiknata od sv. Dimitrija. Otsustvoto na prefektot na Ilirik vo Tesalonika implicira deka odbranata se dol`ela na samoorganiziraweto na gra|anite, najverojatno pod rakovodstvo na arhiepiskopot. Vakvata sostojba ja ilustrira kontinuiranata zakana za gradot, manifestirana i so faktot {to soluwanite mo`ele od dale~ina da raspoznaat „odredeni zvuci od varvarskata buka“. Oblastite okolu Tesalonika, kako i drugi delovi od Makedonija, nesomneno bile izlo`eni na grabe`i od Avarite i od Slovenite pri nivnoto povlekuvawe kon Dunav. Arheolo{kite naodi upatuvaat na prekin na `ivotot vo oddelni makedonski gradovi kon krajot na VI vek i vo po~etokot na VII vek. Papata Grigorij I vo svoite pisma ja ilustrira nesigurnata sostojba vo Makedonija i vo Ilirik, manifestirana i preku begstvoto na episkopite od nivnite sedi{ta.

4. Naseluvaweto na Slovenite vo Makedonija i obidite za nivno politi~ko obedinuvawe Vizantiskata ofanzivna kampawa na Dunav vo 90-tite godini na VI vek rezultuirala so kratkotrajno otsustvo na slovenski napadi na Balkanot. Po smrtta na imperatorot Mavrikij (602 g.), nastapil celosen kolaps na dunavskata granica. Napadite na Slovenite bile obnoveni vo tekot na prvite godini od vladeeweto na imperatorot Iraklij (610–641), so taa razlika {to tie ovoj pat bile motivirani od planskoto i permenentno naseluvawe na osvoenite teritorii. Anonimniot avtor na II zbirka na ^udata na sv. Dimitrija vo 515/6 g. go registrira noviot napad na Slovenite vrz gradot Tesalonika. Toj za prvpat poimeni~no identifikuva oddelni grupi Sloveni – Dragoviti, Sagudati, Velegeziti, Vajuniti i Berziti, koi ve}e bile naseleni vo Makedonija i po{irokata okolina na Tesalonika. Obedinuvaweto na ovie slovenski plemiwa vo sojuz predvoden od knezot Hacon za da se osvoi Tesalonika ja ilustrira tendencijata za nivno zdru`eno voenopoliti~ko organizirawe. Sepak, yidinite na gradot i ovoj pat ostanale nesovladlivi za Slovenite, a gra|anite uspeale da go zarobat i da go likvidiraat knezot Hacon. Anonimniot avtor na ^udata ja
83

razotkriva i epizodata vo koja vidni li~nosti na gradot go sokrivale Hacon od gra|anite. Ovoj segment gi ilustrira rano vospostavenata komunikacija i interakcija pome|u soluwanite i Slovenite od okolinata na gradot, ~ii nositeli bile elitite od dvete strani. Neuspe{niot ishod na napadot upatuva na otsustvoto na soodvetna strategija za prezemawe na Tesalonika, no i na pretpostavenoto labavo edinstvo pome|u slovenskite subjekti. Toa bilo pri~ina i za neuspehot na prviot obid za permanentno politi~ko obedinuvawe na Slovenite vo prostorot na Makedonija, ~ij{to glaven motiv bil prezemaweto na Tesalonika. Vo vtorata zbirka na ^udata na sv. Dimitrija za prvpat se spomenuva i intencijata na Slovenite po osvojuvaweto na Tesalonika da se „naselat vo gradot, nosej}i gi so sebe i semejstvata“. Vakvata konstatacija na anonimniot avtor, koj voedno gi identifikuva napa|a~ite kako „na{i sosedi Sloveni“, implicira deka niz izminatite godini grupi na Sloveni postepeno se utvrdile na pogolemiot del od teritorijata na Makedonija, koncentriraj}i gi svoite naselbi vo po{irokata okolina na Tesalonika. Naselenite slovenski teritorii vo Makedonija, pokraj so poedine~nite plemenski imiwa, vo vizantiskite izvori bile identifikuvani so op{toto ime „sklavinii“. Isidor od Sevilja konstatira deka vo ovoj period „Slovenite ja odzele Grcija“ od Vizantija, {to upatuva na op{tata zagrozenost na vizantiskite pozicii na Balkanot. Noviot napad na Slovenite na Tesalonika sledel vo 618 g., po prethodno obezbedenata logisti~ka poddr{ka od Avarite. Silniot otpor na soluwanite, obezbedenite zalihi na `ito i hrana, kako i protokot od more, bile presudni faktori {to go predodredile neuspehot na ovaa kratkotrajna slovensko-avarska opsada na Tesalonika. Vo 30-tite godini od VII vek Slovenite prezele u{te eden neuspe{en obid da se probijat vo Tesalonika, koristej}i go zemjotresot {to go pogodil gradot. Anonimniot avtor na ^udata na sv. Dimitrija registrira u{te eden va`en moment, uka`uvaj}i deka „onie od spomenatite Sloveni, koi{to bea blizu do nas, gi obznanuvaa so pesni ~udata, koi se izvr{ija od spasitelot na gradot i pobedonosecot“. Toj pojasnuva deka vo toa vreme „re~isi sekoja godina gradot se sobira{e spokojno vo hramot spasitel na du{ite na svojot pokrovitel, otkako gi spomnuva{e so himni tie neiska`ani ~uda, so radost obznanuvani i od varvarite“. Vakvite svedo{tva poso~uvaat deka kultot na sv. Dimitrija vo Tesalonika zapo~nal da prodira me|u Slovenite vo
84

okolinata na gradot u{te vo tekot na 30-tite godini od VII vek. Kultot, vsu{nost, pretstavuval prvobitna etapa vo procesot na hristijanizacija na makedonskite Sloveni, odigruvaj}i va`na uloga vo interakcijata pome|u soluwanite i Slovenite. Tendencijata za politi~ka i voena mobilizacija na makedonskite Sloveni za osvojuvawe na Tesalonika vo tekot na 70-tite godini od VII vek so seta serioznost se manifestirala so formiraweto na noviot voeno-politi~ki sojuz, predvoden od „kralot“ (rex) na sklavinijata na Rinhinite, Prebond. Vo sojuzot, pokraj Rinhinite, u~estvuvale i Strimoncite (Strumjanite), kon koi se priklu~ile i Sagudatite i Dragovitite. Ovoj pat Slovenite mnogu popodgotveno pristapile kon planiraweto na napadot vrz Tesalonika, {to go ilustrira zna~itelno povisokoto nivo na politi~ka organiziranost vo i pome|u samite sklavinii. Toa go alarmiralo solunskiot prefekt, koj so izmama go zarobil Prebond pri negoviot prestoj vo Tesalonika. Prethodnoto slobodno dvi`ewe na Prebond vo Tesalonika potvrduva deka vo izminatiot period bila vospostavena mirna koegzistencija i interakcija pome|u elitite vo Tesalonika i vo sklaviniite. Potvrda za toa e peticijata od pretstavnicite na slovenskite i od solunskite vode~ki lu|e do imperatorot Konstantin IV (668–685) za osloboduvawe na Prebond. Prifatenite direktni pregovori pome|u imperatorot i slovenskite lideri voedno ja ilustriraat serioznosta so koja vizantiskiot dvor mu pristapuval na politi~koto organizirawe na Slovenite vo Makedonija. Toa go potvrduva i op{tiot alarm vo Vizantija, nastanat po dvete posledovatelni begstva na Prebond od zato~eni{tvo, po {to sledela i negovata likvidacija. Vakvata postapka na Vizantija go predizvikala gnevot na sojuzenite sklavinii, koi na 25 juli 677 g. izvr{ile opse`en napad na Tesalonika od more i od kopno. Ovoj pat Slovenite bile voeno-strategiski mnogu popodgotveni, raspolagaj}i i so sopstveno napraveni opsadni spravi. Me|utoa, projavenoto needinstvo vo samiot sojuz, manifestirano i so povlekuvaweto na Strumjanite neposredno pred napadot, kako i obezbedenite isporaki na `ito od Velegezitite vo Tesalija, se odrazilo na neuspehot i na ovoj posleden, izvorno registriran, obid na Slovenite za osvojuvawe na Tesalonika. Silnata mobilizacija na makedonskite Sloveni i politi~kite celi izrazeni preku sojuzuvaweto za osvojuvawe na Tesalonika, so evidentna tendencija za oformuvawe edinstven politi~ki i dr`aven subjekt vo Makedonija, ja navele Vizantija na neodlo`na voena intervencija. Uspe{nata kampawa na vizantiskiot imperator Konstantin
85

IV protiv sklaviniite vo ju`na Makedonija (678 g.) rezultirala so stabilizirawe na kontrolata na Vizantija nad strategiski va`nata patna komunikacija Via Egnatija. Indikator za toa e prisustvoto na solunskiot arhiepiskop, zaedno so episkopite na Stobi, Edesa, Amfipol i Filipi na [estiot vselenski sobir vo Konstantinopol (680/681 g.). Vizantija vo isto vreme se soo~ila so nova opasnost od Bugarite koi, preminuvaj}i go Dunav, navlegle i se utvrdile vo prostorot na Trakija. Formiraweto na novata bugarska dr`ava, koja Vizantija bila prinudena da ja priznae vo 681 g., zna~itelno ja promenilo konstelacijata na Balkanot. Toa ja prinudilo Vizantija na u{te pozasilen anga`man vo utvrduvaweto na poziciite vo Makedonija {to, pak, ja uslo`nuvalo realizacijata na tendenciite da se oformi edinstven nezavisen politi~ki subjekt na makedonskata teritorija. Vo tekot na 680 g. sledel i kratkotrajniot upad vo Makedonija od grupata predvodena od Bugarinot Kuver, narekuvana Sermesijani, koja ja otfrlila podredenosta na Avarite i navlegla do „Keramiskoto pole“ (verojatno vo Pelagonija). Dodeluvaweto tituli na Kuver i na negoviot sorabotnik Mavro, kako i pomo{ta vo hrana od Dragovitite po barawe na imperatorot, ja reflektira tendencijata na vizantiskiot dvor, preku razli~ni mehanizmi, da se spravi so problemot vo Makedonija. Ambicijata na Kuver i na Mavro za prezemawe na gradot Tesalonika, koja ne se realizirala poradi vizantiskata intervencija, ja poka`ala rizi~nosta na strategijata {to Vizantija bila primorana da ja primenuva vo nemo} za restavrirawe na vlasta vo Makedonija. Vo sekoj slu~aj, makedonskite sklavinii go zadr`ale svoeto politi~ko organizirawe, eden del od niv kako nezavisni, a drug del so formalen suverenitet na Vizantija. Noviot vizantiski imperator Justinijan II (685–695; 705–711) vo tekot na 687/688 g. direktno go naso~il pohodot kon Makedonija, koj rezultiral so probiv do samiot grad Tesalonika. Kampawata zavr{ila so transferirawe na okolu 30.000 zarobeni Sloveni vo Mala Azija. Namaluvaweto na brojnosta na Slovenite vo regionot isto~no od Tesalonika ovozmo`ilo izvesna stabilizacija na poziciite na Vizantija vo ovoj del od Makedonija. Strategiskoto zna~ewe na ovoj region se potvrdilo vo tekot na 688/689 g., koga Justinijan II naredil da se utvrdat planinskite priodi i klisuri po dol`inata na rekata Strimon (Struma). Konstantin Porfirogenit, koj ja registrira vakvata merka na Justinijan II, poso~uva deka „namesto Makedonci“, vo planinite na Struma i okolu priodite na klisurite bile naseleni
86

„Skiti“, najverojatno Sloveni. Vizantija, evidentno, trgnuvala od namerata da vospostavi cvrsta kontrola vo Makedonija, po dol`inata na rekata Struma, koja bila tretirana kako svoevidna „crvena linija“ so bugarskata dr`ava. Vakvata merka sozdala osnova za formirawe na voeno-upravnata edinica – Strimonskata Klisura, a podocna i na istoimena tema. Nespornata identifikacija na anti~kite Makedonci vo teritorijata na Makedonija od Konstantin Porfirogenit i naseluvaweto Sloveni na nivno mesto kaj rekata Struma voedno uka`uvaat deka politikata devide et imperi bila aktivno primenuvana od Vizantija sprema makedonskite sklavinii i Makedoncite.

5. Makedonskite sklavinii i Vizantija Vo tekot na VIII vek vo makedonskite sklavinii zna~itelno bilo izdignato nivoto na politi~ko organizirawe, koe dobilo oblik na poludr`avni formacii. Za toa, sekako, svoj pridones imala i reprezentacijata na mo}ta na liderite na sklaviniite (¥rcontej, `rÁgej), zasnovana i na steknatite bogatstva, {to se manifestiralo so tendencijata za zdru`eno politi~ko dejstvuvawe. Koegzistencijata i interakcijata na Slovenite so anti~kite Makedonci pretstavuvale mo{ne silen faktor, koj ja pridru`uval tendencijata za politi~ko obedinuvawe i za formirawe edinstven dr`aven subjekt na teritorijata na Makedonija. Tokmu toa, me|u drugoto, Vizantija pretendirala da go onevozmo`i, preku seopfatniot pohod na imperatorot Konstantin V Kopronim (741–775) protiv „makedonskite sklavinii“, sproveden vo tekot na 758/759 g. Me|utoa, ovoj pohod ne rezultiral so konkretna pridobivka za Vizantija, bidej}i ne bil prosleden so vospostavuvawe direktna vizantiska vlast vo prostorot na Makedonija. Noviot vizantiski pohod vo Makedonija sledel vo tekot na 783 g., koga logotetot Stavrikij se probil do „Tesalonika i do Elada“, prinuduvaj}i gi Slovenite na pla}awe danok. Stavrakieviot pohod se efektuiral vo utvrduvawe na vizantiskata vlast vo nekoi delovi od Trakija i od Grcija, {to kon krajot na VIII i vo samiot po~etok na IX vek bilo valorizirano so sozdavaweto na novite administrativni edinici – temi: Trakija, Elada, Peloponez, Kefalonija i Makedonija. Temata Makedonija, formirana okolu 800 g., ne ja opfa}ala istorisko-geografskata i etni~kata teritorija na Makedonija, tuku bila locirana vo zapadna Trakija, so sedi{te vo Adrijanopol (Odrin).
87

Imenuvaweto na ovaa tema kako Makedonija i nejzinata lokacija neposredno do granicite so makedonskata teritorija ja odrazuvale namerata na Vizantija za skore{no vospostavuvawe na nejzina voena i politi~ka dominacija vo istoriska Makedonija. Vo ovoj period Vizantija, so isklu~ok na gradot Tesalonika, i natamu formalno go odr`uvala svojot suverenitet vo Makedonija. Nestabilnosta na vizantiskite pozicii ja ilustrira vme{uvaweto na Akamir, arhontot na „Slovenite od Velzitija“ vo Tesalija, vo me|udinasti~kiot sudir vo Vizantija. Neuspe{niot potfat na Akamir upatuva na zgolemenoto politi~ko vlijanie na elitata od sklaviniite, {to bilo prisutno i kaj site makedonski sklavinii. Toa vlijaelo Vizantija da go naso~i svojot voen potencijal kon definitivnoto vospostavuvawe na nejzinata vlast vo Makedonija. Kratko vreme pred 836 g. Vizantija ja sankcionirala svojata dominacija vo okolinata na Tesalonika, preku formiraweto na Temata Tesalonika. Sepak, vizantiskata hegemonija vo po{irokata okolina na Tesalonika i natamu bila mo{ne nestabilna, {to go potvrduva i izbuvnuvaweto na krupnoto vostanie na arhontot na edna od sklaviniite vo blizina na Tesalonika (836/837 g.). Osobeno ~uvstvitelen bil regionot pome|u rekite Struma i Nest (Mesta), kade {to bile locirani Strumjanite i Smoljanite, vo koj Vizantija s¢ u{te ne bila vo sostojba da go sankcionira tematskoto ureduvawe.

6. Kontinuitetot na anti~kite Makedonci i procesot na nivnata simbioza so Slovenite Po likvidiraweto na Makedonskoto Carstvo (168 g. pr. n.e.), Makedoncite ja prodol`ile svojata egzistencija, za~uvuvaj}i ja etni~kata posebnost. Vo izvornite svedo{tva od rimskiot period Makedoncite se identifikuvani kako mnozinski narod vo Makedonija i nositeli na anti~kite tradicii od vremeto na Filip II i Aleksandar III, {to bilo priznavano i od samite rimski imperatori. Kontinuitetot na anti~kite Makedonci posebno e aplikativen za periodot {to mu prethodi na naseluvaweto na Slovenite na Balkanot. Mnozinstvoto avtori od ranovizantiskiot period vo nivnoto politi~ko, geografsko i religisko definirawe na teritorijata na Makedonija go koristat terminot Makedonci vo etni~ka konotacija. Vo delata na Amijan Marcelin, Klavdij Klavdijan, Zosim, Filostorgij, Sidonij Apolinarij se zabele`uva konstantna tendencija za konkretno teritorijalno raz88

grani~uvawe na Makedonija osven vo geografska i vo etni~ka smisla, komparirana so sosednite teritorii. Etni~kata identifikacija na Makedoncite e prisutna i pri elaboracijata na pova`nite nastani od religiskata politika vo Makedonija vo tekot na IV–V vek od avtoritetnite crkovni avtori Evsevij, Sozomen, Sokrat, Teodorit Kirski, Ambrozij. Teodorit Kirski, voedno, direktno ja identifikuva pripadnosta na gradot Tesalonika na „makedonskiot narod“, {to e nesporen izvoren dokaz za etni~kata dominacija na Makedoncite vo Tesalonika, kako i vo Makedonija. Najtipi~no e svedo{tvoto na solunskiot arhiepiskop Jovan, koj gi poso~uva Makedoncite kako edinstveno zaslu`ni za odbranata na Tesalonika od avarsko-slovenskata vojska pri napadot od 586 g. Jovanovata identifikacija na Makedoncite kako mnozinski etni~ki element vo Tesalonika ima posebno zna~ewe ako se zeme predvid deka toj, kako svedok na nastanite i aktiven u~esnik vo odbranata na gradot, ne samo {to go prenesuva svoeto li~no poimawe za etni~kata struktura na Tesalonika tuku direktno ja odrazuva i toga{nata identitetska percepcija na soluwanite. Svedo{tvoto na Simeon Metafrast od X vek za etni~kata povrzanost na Dimitrija so „rodot na anti~kite Makedonci“ upatuva i na faktorot {to vlijael za golemata popularnost na kultot na sv. Dimitrija. Ne slu~ajno pana|urot {to tradicionalno se odr`uval vo ~est na sv. Dimitrija duri i vo XII vek, vo satirata Timarion, bil identifikuvan kako „makedonska proslava, kade ne samo {to se sobira makedonskiot narod tuku i narodi od site vidovi i od site pravci...“. Posvedo~eniot kontinuitet na Makedoncite kako mnozinsko naselenie vo Makedonija imal su{tinska refleksija vrz procesot na prenesuvaweto na makedonskite tradicii na naselenite Sloveni vo makedonskata teritorija od VII vek. Toa go potvrduvaat i najnovite istorisko-arheolo{ki studii, koi poka`uvaat deka naseluvaweto na Slovenite vo Makedonija ne pretstavuvalo masovna kolonizacija so kapacitet celosno da ja promeni etni~kata konstelacija vo Makedonija, iako bilo nesporno silnoto vlijanie na slovenskiot etnos. Voedno i samite Sloveni vo tekot na VII vek zabele`ale demografska kriza. Stanuva zbor za etapen proces koj{to ja ovozmo`il zaemnata interakcija, koegzistencija i simbioza pome|u anti~kite Makedonci i naselenite Sloveni vo Makedonija. Vo taa smisla, novata slo`ena etni~ka konfiguracija {to se formirala na teritorijata na Makedonija vo tekot na VII i VIII vek, preku evidentiranoto prisustvo na anti~kite Makedonci i naselenite Sloveni, gi navela vizantiskite avtori kako
89

Teofan da zapo~nat da gi identifikuvaat Slovenite na makedonskata teritorija, pod edinstveno ime – makedonski sklavinii. Trgnuvaj}i od toa, mo`e da se konstatira deka anti~kite Makedonci imale silno vlijanie vrz procesot na grupnata identifikacija i kreiraweto na identitetot na naselenite Sloveni vo Makedonija. Epizodite sodr`ani vo II-ta zbirka od ^udata na sv. Dimitrija Solunski, kade {to anonimniot avtor pravi jasna distinkcija pome|u „na{iot jazik“ so „jazikot na Romeite, Bugarite i Slovenite“, upatuva deka vo prvobitnata faza od interakcijata makedonskiot govor vo Solun, a ne gr~kiot, bil koristen za op{tewe me|u soluwanite i Slovenite. Sepak, so tekot na vremeto, koegzistencijata pome|u Slovenite i Makedoncite rezultirala so nametnuvawe na dominacijata na slovenskiot kako jazik za komunikacija, {to se dol`elo i na negoviot status na lingua franca na po{irokiot prostor vo Evropa, verojatno kako posledica i od samoto op{tewe vo Avarskiot haganat. Vo sekoj slu~aj, za vizantiskite avtori od VIII vek etni~kata klasifikacija generalno zavisela od voeniot i politi~kiot potencijal na novite neprijateli, identifikuvani kako makedonski sklavinii na prostorot na Makedonija. Formiraweto na temata Makedonija i etabliraweto na novata makedonska dinastija vo Vizantija, {to koincidiralo i so osvojuvaweto na pogolemiot del na Makedonija od Bugarija, povlijaele vo konstrukcijata na vizantiskite avtori od sredinata na IX vek ve{ta~ki da bide izmestena dotoga{nata nesporna geografska i etni~ka identifikacija na Makedonija i Makedoncite.

90

MAKEDONIJA — JADRO NA KULTURNITE I DUHOVNITE PROCESI
(od sredinata na IX — do sredinata na X vek)

1. Konstantin-Kiril i Metodij i sozdavaweto na slovenskata azbuka vo Makedonija Neposrednata opasnost od zajaknatata bugarska dr`ava go prinudila vizantiskiot dvor na aktivna politika za pridobivawe na slovenskata elita preku dodeluvawe privilegii, {to vklu~uvalo i nivno nazna~uvawe za upravnici (arhonti) vo oddelni sklavinii. Voveduvaweto na hristijanstvoto me|u Slovenite pretstavuvalo integralen del od vizantiskata politi~ka strategija. Vakviot trend gi predodredil vizantiskite voeno-diplomatski misii vo Makedonija, ~ija{to realizacija im bila doverena na solunskite bra}a Konstantin i Metodij. Konstantin i Metodij bile rodum od Tesalonika i proizleguvale od ugledno semejstvo. Nivniot tatko Lav ja izvr{uval visokata voena funkcija drungar (potstrateg) na Temata Solun, dodeka majkata Marija isto bila od vlijatelno semejstvo. Isklu~itelnoto poznavawe na slovenskiot jazik na Konstantin i Metodij, posvedo~eno li~no od imperatorot Mihail III vo Metodievoto panonsko `itie, kako i prifa}aweto na nivnata podocne`na upravitelska i misionerska dejnost od strana na Slovenite, upatuva na nivnoto, najverojatno, slovensko poteklo. Faktot {to bra}ata poteknuvale od Tesalonika, kade {to vo izminatiot period se odvivala aktivna interakcija pome|u Makedoncite i Slovenite, nesomneno gi pravelo najpogodni li~nosti za vizantiskiot dvor pri implementacijata na misiite vo istovetnata sredina vo Makedonija. Vo toj kontekst, mo{ne aplikativno e svedo{tvoto na Jovan Kamenijat, koj vo po~etokot na X vek go identifikuva svojot roden grad Tesalonika kako „prv grad na Makedoncite“.
91

Konstantin bil roden 827 g., dodeka ra|aweto na Metodij kako postar brat verojatno prethodelo vo 825 g. Visokite pozicii na nivniot tatko im ja obezbedile naobrazbata na Konstantin i na Metodij vo presti`ni u~ili{ta vo Tesalonika. Metodij, so projavenite voeni sposobnosti, mo{ne rano bil zabele`an na vizantiskiot dvor na koj, verojatno, bilo sledeno {koluvaweto na solunskite bra}a, anticipiraj}i ja potrebata od sproveduvawe misionerska dejnost me|u makedonskite Sloveni. Soglasno so Prolo`noto `itie na Metodij i so Panonskoto `itie, Metodij na 20-godi{na vozrast bil postaven od Vizantija za „knez na Slovenite“, so zada~a da „upravuva slovensko kne`evstvo“. Podatocite od t.n. Vistinska povest, kako i onie od narodnoto predanie vo strumi~kiot kraj od XIX vek, upatuvaat deka kne`evstvoto na Metodij ja opfa}alo teritorijata na Strimonskata sklavinija i bilo koncentrirano vo strumi~ko-bregalni~kite krai{ta. Strategiskata mestopolo`ba na kne`evstvoto, {to verojatno korespondirala so lokacijata na Strimonskata Klisura, se sostoela vo tesnata povrzanost na regionot so za{titata na Makedonija i na gradot Tesalonika od anticipiranite koncentrirani napadi na Bugarija. Tokmu vo toa se sostoela i politi~ko-voenata misija na Metodij, ~ija prioritetna cel bila da se zajaknat vizantiskite odbranbeni pozicii po dol`inata na rekata Struma so pomo{ na makedonskite Sloveni. Me|utoa, Metodij se soo~il so razni te{kotii pri desetgodi{noto upravuvawe (845–855), osobeno vo segmentot na disciplinata i motivacijata na slovenskata vojska. Trgnuvaj}i od toa, Metodij pristapil kon preveduvawe i sostavuvawe kodeks, poznat kako Zakon za sudewe na lu|eto, so koj primarno se regulirale voenite pra{awa. Zakonot bil napi{an na slovenski jazik so gr~ki bukvi i se vbrojuva me|u prvite dela vo slovenskata literatura. Slo`enata dejnost na Metodij iziskuvala i ume{nost vo {ireweto na vizantiskata politi~ka ideologija, zasnovana na hristijanstvoto kako simbol na imperatorskata vlast. Za popolnuvawe na ovoj zna~aen segment od dejnosta na Metodij, vizantiskiot dvor, vo samiot po~etok na 50-tite godini na IX vek, vo Makedonija go ispratil i Konstantin. So svojot isklu~itelen talent za sovladuvawe na filozofskite i filolo{kite nauki, Konstantin na 20-godi{na vozrast ja zavr{il Magnaurskata {kola, pod mentorstvo na najpoznatite filozofi od toa vreme – Lav Filozof i Fotij, po {to naskoro bil promoviran i vo profesor po filozofija. Konstantin, nesomneno, bil najpogodnata li~nost za izvr{uvawe na misionerskata dejnost vo sloven92

skoto kne`evstvo, komplementarna so upravata na negoviot brat Metodij. Nekolkugodi{nata misionerska dejnost Konstantin ja fokusiral na Slovenite {to go naseluvale tekot na rekata Bregalnica. Analizata na Kratkoto Kirilovo `itie, Solunskata legenda, Za bukvite od Crnorizec Hrabar, Prostranoto Klimentovo `itie ovozmo`uva da se rekonstruira dejnosta na Konstantin, ~ij{to kraen ishod, bilo sozdavaweto na slovenskata azbuka (855 g.), poznata kako glagolica, za potrebite na makedonskite Sloveni. Konstantin sostavil i pove}e „knigi na slovenski jazik“, a vo hristijanska vera vovel mno{tvo Sloveni, ~ija brojnost vo Kratkoto Kirilovo `itie e registrirana na 54.000 lu|e. Logisti~ka poddr{ka i konkretna pomo{ pri realiziraweto na Konstantinovata Bregalni~ka misija nesomneno mu daval i Metodij. Otkrienite lokaliteti kaj Krupi{te arheolo{ki ja argumentiraat misijata na Konstantin vo Bregalni~kiot region, {to rezultiralo so kreiraweto na prviot slovenski literaturen jazik na po~vata na Makedonija. Potvrda deka slovenskata azbuka im bila nameneta na makedonskite Sloveni e nesporniot fakt deka taa bila kreirana vrz osnova na makedonskiot govor od Tesalonika i negovata okolina. Prezemenite politi~ko-voeni i misionerski misii na bra}ata Konstantin i Metodij, sepak, ne bile dovolni da go spre~at probivot na Bugarite vo isto~na Makedonija. Neposrednata bugarska opasnost vlijaela dejnosta na Metodij i Konstantin da bide prekinata kon krajot na 855 g. So aktivno projavenata dejnost vo Makedonija, Konstantin i Metodij sozdale osnova za kulturna mobilizacija na makedonskite Sloveni, vnesuvaj}i nov su{tinski element vo grupniot identitetski proces, vo koj aktivno bile involvirani i Makedoncite. Masovnoto prifa}awe na sozdadenata slovenska azbuka, zasnovana na makedonskiot govor od Tesalonika i okolinata, pretstavuva jasen indikator deka procesot na etni~ka i kulturna interakcija pome|u domorodnite Makedonci i makedonskite Sloveni bil prosleden so dominacija na slovenskiot jazik i so vospriemawe na hristijanstvoto, kako zaedni~ki elementi na etni~kiot identitet. Toa postepeno imalo soodvetna refleksija i vrz toponimijata. Voedno, integriraweto na makedonskite tradicii imalo su{tinsko vlijanie za odr`uvawe na identitetskata posebnost na Makedoncite, od aspekt na bugarskite zavladuva~ki pohodi vo Makedonija, koi sledele od sredinata na IX vek. Do 864 g., vo opsegot na bugarskite osvojuvawa se na{le isto~na, centralna i jugozapadna Makedonija, kako i eden del od ju`na
93

Albanija, dodeka teritorijata na ju`na Makedonija so Tesalonika ostanala pod vlasta na Vizantija. Vo tekot na narednite godini Konstantin i Metodij se posvetile na usovr{uvaweto na slovenskata azbuka i na preveduvaweto knigi na slovenski jazik na planinata Olimp, dodeka nivniot misionerski potencijal bil koristen od vizantiskata diplomatija. Klu~nata misionerska dejnost bra}ata Konstantin i Metodij ja realizirale vo slovenskoto kne`evstvo Moravija, po~nuvaj}i od 863 g., prethodno dopolnuvaj}i ja i prilagoduvaj}i ja za potrebite na Moravcite sozdadenata azbuka vo Makedonija. Koristej}i go interesot na Rimskoto papstvo, koe pretendiralo da vostanovi svoj duhoven avtoritet me|u slovenskiot svet, Konstantin i Metodij vo Rim vo 867 g. izdejstvuvale javna slu`ba na sveta liturgija na slovenski jazik. So toa slovenskata bogoslu`ba dobila i oficijalno priznanie, a slovenskiot jazik bil vbroen me|u ednakvite po rang jazici. Me|utoa, Konstantin-Kiril zabolel i vo fevruari 869 g. vo Rim go zavr{il svojot `ivot, ostavaj}i go Metodij da go prodol`i zaedni~koto seslovensko delo. Dejnosta na Metodij kako papski legat i arhiepiskop na Panonija vo tekot na narednite godini bila prosledena so silni opstrukcii od strana na germanski sve{tenici. S¢ do smrtta vo Moravija (885 g.), Metodij po`rtvuvano rabotel na razvojot na crkovniot sistem i na voveduvaweto na slovenskata bogoslu`ba. Razmerot na kirilometodievskata misija vo Moravija, koja rezultirala so po{iroka afirmacija na slovenskiot jazik vo Evropa, ne se sovpa|al so prvi~no utvrdenite diplomatski celi na Vizantija. Dotolku pove}e {to toa sozdalo osnova za kreirawe na posebna politi~ka kultura na slovenskata elita, {to ne bilo vizantiska intencija. Toa neposredno do{lo do izraz vo Makedonija, kade {to Kirilo-Metodievoto nasledstvo se inkorporiralo vo dejnosta na nivnite vrvni u~enici Kliment i Naum, koi vo tekot na poslednite decenii od IX i vo po~etokot na X vek razvile opse`na duhovna i kulturno-prosvetitelska dejnost vo rodnata zemja. 2. Dejnosta na Kliment i Naum i sozdavaweto na Ohridskata kni`evna {kola Po progonstvoto od Moravija od germanskite sve{tenici, koi prezele radikalni merki za iskorenuvawe na slovenskata bogoslu`ba,
94

Kirilo-Metodievite u~enici Kliment, Naum i Angelarij se upatile kon Makedonija. Me|utoa, po nivnoto pristignuvawe vo Belgrad, tie vedna{ bile prefrleni vo Pliska, kade {to bile pre~ekani so visoki po~esti od bugarskiot vladetel Boris I (852–889). Toj, vo ovie isklu~itelno educirani lu|e i iskusni misioneri, videl {ansa za realizacija na sopstvenata politika. Toa, kako i faktot {to Kliment bil od makedonsko poteklo, go pravele isklu~itelno pogodna li~nost vo planovite na Boris za konsolidirawe na bugarskata vlast vo novoosvoenite teritorii vo jugozapadna Makedonija, kako i vo osvoeniot del od ju`na Albanija. Celta na Boris bila da go onevozmo`i vizantiskoto vlijanie, koe struelo od glavnite vizantiski centri Tesalonika i Dra~, kako i poefikasno da gi integrira makedonskite Sloveni vo bugarskata dr`ava. Toa bilo svoeviden obid za kopirawe na vizantiskata diplomatija za vostanovuvawe prevlast preku voveduvaweto na hristijanskata ideologija i niz kulturnata asimilacija na novite podanici. Itnoto ispra}awe na Kliment vo misija vo Makedonija implicira deka Boris se soo~uval so seriozni te{kotii pri konsolidiraweto na vlasta vo Makedonija i deka naiduval na otpor kaj elitata od porane{nite kne`evstva, koja se protivstavuvala na novata bugarska vlast. Kliment ja prifatil doverenata zada~a no toj, kako svoevremeno Konstantin-Kiril i Metodij, trgnuval od poinakvi motivi i intencii za realizirawe na misijata me|u svoite sonarodnici, {to dovelo do toa krajniot ishod na negovata dejnost da bide vo sprotivnost so bugarskite interesi. Kliment vo 886 g. oficijalno bil ispraten na misionerska rabota vo oblasta Kutmi~evica, ~ija{to lokacija vrz osnova na sredi{nite mesta na negovata dejnost – Ohrid, Devol i Glavinica, mo`e da se identifikuva so teritorijata na jugozapadna Makedonija i ju`na Albanija, pokonkretno regionot koj gravitiral okolu Ohridskoto Ezero. Novinata {to ja primenil Kliment pri misionerskata dejnost vo Kutmi~evica bila stavaweto prioritet na obrazovniot segment, naporedno so hristijanskata konverzija i voveduvaweto na slovenskata bogoslu`ba. Posvetenosta na Kliment vo izdignuvaweto na obrazovnata kultura kaj makedonskoto naselenie, prosledena so negovata neumorna crkovna dejnost, rezultirale so sozdavawe broen visokoobrazoven i sve{teni~ki kadar. Klimentoviot `itiepisec Teofilakt Ohridski ja registrira i konkretnata brojka od nad 3.500 u~enici, koi vo Ohrid se steknale so edukativna naobrazba od strana na Kliment. Na toj na~in Kliment, vsu{nost, ja promoviral visokoobra95

zovnata Ohridska kni`evna {kola, so koja ovoj makedonski grad se vbrojuva me|u prvite univerzitetski centri vo Evropa. Vo duhot na prioritetnata prosvetitelska dejnost, samiot Kliment sostavil nad pedesetina dela na slovenski jazik. Za`ivuvaweto na kulturnata i duhovnata dejnost vo Ohrid bilo manifestirano i so podigaweto na manastirot Sv. Pantelejmon kraj Ohridskoto Ezero. Seto toa gi vozdignalo Ohrid i Makedonija vo sredi{ta na slovenskoto prosvetitelstvo i hristijanstvo. Doslednoto pridr`uvawe do izvornata kirilometodievska tradicija od strana na Kliment bilo odrazeno so upotrebata na glagolskata azbuka vo pismenoto op{tewe vo Ohridskata kni`evna {kola. Komparacijata so naporednata tendencija na bugarskiot dvor vo Preslav, koja se manifestirala so brzo napu{tawe na glagolskoto pismo za smetka na negovata pobliska adaptacija na gr~kiot uncijal, podocna poznato kako kirilsko pismo, jasno upatuva na diferencijacijata na kulturolo{kite proekti vo Makedonija i vo Bugarija, direktno soobrazeni so razli~nite potrebi na naselenieto. Kulturnoto soperni{tvo pome|u Ohrid i Preslav mo{ne ilustrativno e prika`ano vo deloto na anonimniot avtor Crnorizec Hrabar „Za bukvite“, kade {to vo isklu~itelno ostar polemi~en ton se istapuva vo odbrana na glagolicata vo Makedonija kako izvorna kirilometodievska tradicija. Makedonija i Bugarija ja manifestirale razli~nosta ne samo vo kontekst na skriptorskata praktika tuku i vo upotrebata na slovenskata leksika, {to se odrazilo i na doslednata upotreba na glagolicata vo kni`evnoto tvore{tvo vo Makedonija vo narednite dve stoletija. Projavenata tendencija vo Makedonija i {irokiot razmer na misijata na Kliment, koi rezultirale so silna kulturna i duhovna mobilizacija na makedonskoto naselenie, bile nekompatibilni so interesite na Bugarija. Verojatno vo toa se sostoel i povodot noviot bugarski vladetel Simeon (893–927) da naredi prekinuvawe na misijata na Kliment vo Kutmi~evica, a nego da go postavi na nova episkopska dol`nost. Na ispraznetoto mesto vo Kutmi~evica bil nazna~en Naum koj dotoga{, najverojatno, prestojuval vo Pliska. Klimentoviot pove}egodi{en episkopat (893–916) najverojatno bil koncentriran vo Strumi~kata eparhija, koja gi opfa}ala strumi~ko-bregalni~kite oblasti, na {to upatuvaat i arheolo{kite naodi. Nazna~uvaweto na Kliment za slovenski episkop vo ovoj region imalo i voeno-strategiska dimenzija od aspekt na osvojuva~kite planovi na Simeon, manifestirani so bugarskiot probiv na samo 22 km od Tesalonika vo
96

po~etokot na X vek. Ofanzivnite probivi na Bugarite koincidirale i so kratkotrajnoto osvojuvawe na Tesalonika od Arabjanite vo 904 g. Klimentovoto episkopuvawe verojatno vlijaelo ograni~uva~ki na negovata obrazovna dejnost. Kulturnoto i prosvetnoto `ari{te prodol`ilo da bide koncentrirano vo Ohrid, {to gi objasnuva kontinuiranite te`nenija na Kliment za poseta na ovoj makedonski grad i poddr{kata na Naumovata u~itelska dejnost. Naum, od svoja strana, dosledno ja prodol`il Klimentovata dejnost, davaj}i im prioritet na prosvetitelskata dejnost i rakovodeweto so Ohridskata kni`evna {kola, naporedno so razvojot na crkovnata dejnost. Smrtta na Naum (910 g.) i na Kliment (916 g.) ne zna~ela i prekinuvawe na nivnoto delo. Visokobrazovniot kadar proizlezen od Ohridskata kni`evna {kola stanal osnova za izdignuvawe na edna nova makedonska elita, koja postepeno zapo~nala da projavuva aktivni tendencii za posebno politi~ko, kulturno i religisko samoorganizirawe vo Makedonija, nezavisno od Bugarija i od Vizantija. Ottamu, Klimentovata dejnost vnela nova, kvalitativna dimenzija vo procesot na zaokru`uvaweto na zaedni~koto identitetsko povrzuvawe na makedonskite Sloveni i domorodnite Makedonci, ovozmo`eno so prethodnata koegzistencija i simbioza na makedonskata po~va. Ovoj proces se zdobil so tendencii za nezavisna politi~ka, religiska i kulturna reprezentacija na po{irokite interesi vo ramkite na Makedonija, kako obedinuva~ki etni~ki i geografski imenitel. Ottamu, osvojuva~kite pohodi na Bugarite, koi bile prosledeni so ukinuvaweto na formalnata samouprava {to ja u`ivale makedonskite Sklavinii do sredinata na IX vek, tolerirana vo izvesna smisla od Vizantija, vsu{nost, samo dopolnitelno ja predizvikale mobilizacijata na makedonskata elita za kreirawe posebna politi~ka kultura. Vo taa smisla, posebno inicira~ki povlijaela dejnosta na Kliment i Naum, koja pridonela da se sozdade novo kulturno i duhovno integrativno jadro na Makedoncite koe, osven tradicionalno okolu Tesalonika, zapo~nalo s¢ pove}e da gravitira okolu ohridskite krai{ta.

3. Pojavata na bogomilstvoto vo Makedonija Tendencijata za kulturna i duhovna mobilizacija, koja svoeto izvori{te go crpela vo dejnosta na svetite Kliment i Naum Ohridski, nesomneno bila odr`uvana i pottiknuvana od elitata izdignata od
97

Ohridskata kni`evna {kola. Del od Klimentovite u~enici ja prodol`ile aktivnosta kako dosledni slu`iteli na oficijalnata crkva, no nesomneno imalo i takvi {to, pro{iruvaj}i gi svoite teolo{koidejni koncepcii, se obiduvale da iznajdat alternativen i nezavisen duhoven izraz. Vo ovie uslovi na po{iroka afirmacija na kulturnoprosvetnite i religiski tendencii vo Makedonija se pojavilo bogomilstvoto. Ne stanuva zbor za direktna povrzanost pome|u dejnosta na sv. Kliment i podocne`noto bogomilsko dvi`ewe, tuku za posredni vlijanija koi, vpro~em, ja predodredile negovata pojava. Silen mobilizira~ki faktor bilo i akumuliranoto nezadovolstvo na naselenieto od bugarskata i vizantiskata vlast, {to go prodlabo~ilo socijalniot i politi~kiot antagonizam. Uslovite za sozdavawe na bogomilstvoto kako nezavisno i originalno religisko dvi`ewe i u~ewe sozreale kon sredinata na X vek, koga e zabele`ana negovata pojava vo Makedonija. Vo prilog na toa govori i Prostranoto Klimentovo `itie, vo koe se istaknuva deka po smrtta na Kliment Ohridski me|u negovata pastva se rasprostranila „zla eres“, {to vo princip korespondira so po~etocite na bogomilstvoto vo Makedonija. Kako ideen tvorec i glaven propovednik na bogomilstvoto izvorno e identifikuvan popot Bogomil, ~ija{to dejnost mo`e hronolo{ki da se opredeli za vreme vladeeweto na bugarskiot car Petar (927–969), a teritorijalno da se locira vo jugozapadna Makedonija. Popot Bogomil, nesomneno, za svoeto vreme projavil reformatorski tendencii za pove}e pra{awa od religiozen i od op{testven karakter. Idejata za bogomilstvoto kako nova duhovna manifestacija verojatno se dol`ela na teoretskata opitnost i objektivnoto rasuduvawe na popot Bogomil, no negovata realizacija vo celost, kako u~ewe so opredelena koncepcija, koja zasega poseopfatni teolo{ki, filozofski i socijalni aspekti, verojatno bila plod na pove}egodi{na timska rabota {to ja vr{el so negovite najbliski sorabotnici i istomislenici. Bogomilstvoto nesomneno pretstavuvalo avtenti~na duhovna pojava, so dualisti~ki karakter na religioznoto proiznesuvawe i na socijalno-filozofskata orientacija. Tradicijata od postarite ereti~ki iskustva kakvi {to bile manihejstvoto, masilijanstvoto i pavlikijanstvoto, vo konstelacija so razli~ni filozofski orientacii, ostavila vidlivi belezi vo koncepcijata i idejnata naso~enost na bogomilstvoto. Istovremeno, nesporna e pretenzijata za vklu~uvawe novi sodr`inski elementi, adekvatni za prilikite vo Makedonija,
98

{to pridonelo za avtenti~nosta i originalnata artikulacija na u~eweto nastanato vo makedonskite prostori. Su{tinata na bogomilstvoto mo`e da se rekonstruira vrz osnova na nekolku klu~ni postulati. Toa se: dualisti~kiot karakter (manifestiran preku borbata pome|u dobroto i zloto, odnosno me|u Bog i Satanail), koj variral od umereni do ekstremni pozicii, specifi~nata teolo{ko-dogmatska opredelba, poddr`uvaweto na eti~kite na~ela vo nivniot socijalen `ivot, kako i politi~kata dimenzija na dvi`eweto, ~ii determinanti proizleguvale od vkupnite op{testveno-politi~ki procesi vo srednovekovieto, a posebno vo Makedonija. Vsu{nost, bogomilite bile protiv crkvata vo nejzinoto institucionalno zna~ewe i protiv hristijanskiot obreden sistem, {to rezultiralo so osporuvawe na kultot na hramovite, slu`bite, ikonite, krstot, kr{tevaweto, evharistijata, svetite mo{ti kako izvor na ~uda, voskresenieto, praznicite, svetovnosta na Bogorodica itn. Vo organizaciska smisla tie bile podeleni na tri osnovni kategorii i toa obi~ni privrzanici, vernici i sovr{eni. Participiraweto vo edna od navedenite kategorii zaviselo od opitnosta vo izlo`uvawe na dogmite i asketizmot, identifikuvan preku postot, molitvata, `ivot vo celibat i celosno distancirawe od materijalnite dobra. Dejnosta na bogomilite seriozno gi zagrozuvala interesite na oficijalnata crkva i dr`ava, poradi {to tie bile podlo`eni na silni progonstva. Postavenosta na bogomilstvoto nasproti Bugarija i Vizantija, svojata politi~kata dimenzija ja projavilo vo peridot na sozdavaweto i etabliraweto na makedonskata dr`ava vo vtorata polovina na X vek. Odnosot me|u bogomilite i carskata dinastija na Samuil sosema sigurno bil zasnovan na me|usebnite interesi i imal interaktivno dejstvo. Kako rezultat na toa, vo vtorata polovina na X vek, bogomilstvoto va`elo i za delumno organizirano dvi`ewe so narodna orientacija. Nasproti nivnata pacifisti~ka doktrina, u~estvoto na privrzanicite na bogomilstvoto vo voenoosloboditelnite potfati na Samuil se javilo kako realna potreba i nu`nost za realizirawe na zaedni~kata kauza. Vo konkreten moment od toga{nite procesi bogomilite i carot Samuil go naso~ile svoeto dejstvuvawe protiv vizantiskata politi~ka vlast, no i protiv duhovnata i kulturnata dominacija na Vizantija. Kako alternativna forma na religiozno-ideolo{ko proiznesuvawe, bogomilstvoto ostvarilo vlijanie i vrz kulturolo{kite procesi, neposredno odrazuvaj}i se vo duhovnata kultura na Makedonija, od
99

kade {to podocna se disperziralo vo regionot na Balkanot i po{iroko vo Vizantija, kako i vo zemjite na zapadna Evropa. Identifikacijata na kulturnite vrednosti i vlijanija na bogomilstvoto najdobro se sogleduvaat preku kni`evnite sostavi so originalna bogomilska artikulacija, apokrifite, filozofskite aspekti na u~eweto, kako i preku negovata prisutnost i tradicija vo narodnoto tvore{tvo. Bogomilstvoto opstojuvalo do XV vek, a negovoto is~eznuvawe bilo determinirano od osmanliskite osvojuvawa vo Makedonija i na Balkanot.

100

SOZDAVAWETO NA SREDNOVEKOVNATA DR@AVA VO MAKEDONIJA

1. Vostanijata protiv Bugarija i Vizantija i sozdavaweto na dr`avata Povolniot ambient za realizacija na kulturnite, socijalnite i duhovnite tendencii preku sozdavawe nezavisen politi~ki subjekt vo Makedonija bil sozdaden po smrtta na bugarskiot car Petar (969 g.). Istata godina sinovite na knezot Nikola, komitopulite David, Mojsej, Aron i Samuil, krenale vostanie protiv bugarskata vlast, koe rezultiralo so sozdavawe posebna srednovekovna dr`ava vo Makedonija. Jadroto na noviot politi~ki entitet go so~inuvala porane{nata sklavinija Berzitija, so silno gravitirawe kon Ohridsko-prespanskite oblasti, kade {to prethodno bile koncentrirani dejnosta na Kliment i na Naum kako i bogomilskoto dvi`ewe. Po otfrlaweto na bugarskata vlast, na pogolem prostor vo Makedonija komitopulite vospostavile organizirana voeno-politi~ka i crkovna vlast, so {to bile zadovoleni neophodnite funkcionalni elementi na novata dr`ava. Oslabenata bugarska dr`ava, pritisnata istovremeno od Rusija i od Vizantija, nemala kapacitet da go spre~i vospostavuvaweto i etabliraweto na noviot politi~ki subjekt vo Makedonija. Komitopulite postepeno ja konsolidirale i ja zajaknuvale vlasta vo pogolemiot del od Makedonija, naiduvaj}i na poddr{ka kaj makedonskoto naselenie. Koristej}i ja nezasegnatosta na Makedonija od voenite dejstva, komitopulite za kratko vreme vospostavile stabilna administrativna uprava, vo ~ii ramki ramnopravno rakovodele so dr`avata. Pri vospostavuvaweto na vlasta, komitopulite sigurno se potpirale i na makedonskata elita proizlezena i od Ohridskata kni`evna {kola. Gradot Prespa, koj se nao|al na ostrovot Ahil vo Mala
101

Prespa, bil promoviran vo prestolnina na makedonskata dr`ava, vo koja bilo koncentrirano i sredi{teto na nezavisnata crkva. So toa, za kratko vreme se etablirala novata politi~ka i crkovna elita, so {to bile zadovoleni glavnite komponenti na dr`avnosta. Makedonskata dr`ava ja prodol`ila egzistencijata i po likvidiraweto na Bugarskoto Carstvo (971 g.) od strana na Vizantija, {to bilo prosledeno so simnuvaweto na carskite obele`ja na Boris II. Cenata za natamo{noto opstojuvawe na novata makedonska dr`ava bila priznavaweto na vrhovnata vlast na Vizantija vo 971 g. Toa podrazbiralo gubewe na suverenitetot, no ne i na dr`avniot subjektivitet na Makedonija. Evidentno, Vizantija se zadovolila so uspehot vo likvidiraweto na Bugarskoto Carstvo, odlo`uvaj}i go spravuvaweto so novata dr`ava na komitopulite. Me|utoa, Vizantija go potcenila noviot politi~ki entitet vo Makedonija, koj gi crpel posebnosta, mo}ta i opstojbata od dolgovekovnite makedonski kulturno-istoriski tradicii. Vospostavenite korektni odnosi so vizantiskiot imperator Jovan Cimiskij (969–976) im ovozmo`ile na komitopulite da razvivaat i diplomatska aktivnost. Dvajca od komitopulite, edniot od niv verojatno Samuil, vo 973 g. prisustvuvale na dvorot na germanskiot imperator Oton I vo Kvedlinburg, {to bilo iskoristeno za me|unarodna afirmacija na makedonskata dr`ava. Zna~eweto na vakvata diplomatska aktivnost do{lo do izraz kon krajot na X vek, koga vo naporite za me|unarodnoto legitimirawe na dr`avata Samuil se potprel na Zapadnata rimska crkva. Vo uslovi na zna~itelna konsolidacija na dr`avata, komitopulite ja iskoristile smrtta na Jovan Cimiskij (976 g.) za otfrlawe na dogovorot so Vizantija. Novoto vostanie, ovoj pat protiv vizantiskata vlast, bilo podolgo vreme podgotvuvano, {to rezultiralo so maksimalen efekt, odnosno so ekspresno izdejstvuvawe na dr`avna nezavisnost. Toa bilo prosledeno so pro{iruvawe na opsegot na granicite na dr`avata do Ser i po gorniot tek na rekata Struma. Istata 976 g. sledel i neuspe{niot obid na detroniziraniot bugarski car Boris II i negoviot brat Roman, po begstvoto od vizantiskiot dvor, da ja osporat vlasta na komitopulite. Boris II slu~ajno zaginal, dodeka Roman moral da se zadovoli so relativno niskata politi~ka funkcija {to mu ja doverile komitopulite.

102

2. Samuil – simbol na mo}ta na makedonskata dr`ava Godinata 976 se poka`ala tragi~na za semejstvoto na komitopulite. David nesre}no zaginal vo blizina na Prespa vo presmetkata so Vlasi-skitnici, dodeka Mojsej zaginal vo sudirot so Vizantijcite kaj Ser. Vo tekot na 976 g. ili 987/8 g. sledel me|udinasti~kiot sudir pome|u Samuil i Aron, isprovociran od Aronovoto priklonuvawe kon Vizantija za prezemawe na rakovodnata vlast vo dr`avata. Me|udinasti~kiot sudir bil prosleden so likvidacijata na celoto Aronovo semejstvo, osven negoviot sin Jovan Vladislav, koj bil po{teden po zalo`ba na Samuiloviot sin Gavrilo Radomir. Samuil ja zasnoval mo}ta na dr`avata vrz osnova na izgradenata mre`a na tvrdini, koi pretstavuvale i sredi{te na pogolema oblast. So niv upravuvale bliski lu|e na Samuil, kako i li~nosti so prethodno steknat avtoritet me|u naselenieto. Na toj na~in makedonskata elita, zaedno so politi~kiot i crkovniot establi{ment koncentriran vo Prespa go so~inuvale kosturot na makedonskata dr`ava. Solidno izgradeniot voeno-upraven sistem mu ovozmo`uval na Samuil da zapo~ne so pro{iruvawe na teritorijalniot opseg na dr`avata, prioritetno fokusiran kon pro{iruvaweto na vlasta niz celata teritorija na Makedonija. Vo toj kontekst, sosema logi~no proizlegla i koncentracijata na ofanzivnite napadi na Samuil kon jug, so tendencija za zavladuvawe na po{irokata okolina na Tesalonika i na samiot grad. Вo ramkite na opse`nata voena ofanziva, koja glavno se odvivala na makedonska teritorija, Samuil navlegol i vo Tesalija, zazemaj}i go gradot Larisa (985 g.). Od Larisa vo Prespa bile preneseni mo{tite na sv. Ahil, so {to Samuil ja navestil intencijata za legitimirawe na nezavisnata makedonska crkva vo kontekst na promoviraweto na Prespansko-ohridskiot region vo politi~ko, kulturno i religisko sredi{te na Balkanot. [irokiot opseg na voenite aktivnosti na Samuil bil pri~ina imperatorot Vasilij II da posveti poseriozno vnimanie na novata balkanska dr`ava. Me|utoa, prviot direkten sudir so Samuil vo 986 g. rezultiral so poni`uva~ki poraz za Vizantija kaj Trajanovata porta vo blizina na Serdika. Iako pobedata bila prosledena so osvojuvawe na porane{nata bugarska prestolnina Preslav, Samuil o~igledno ne im posvetuval pogolemo zna~ewe na bugarskite teritorii, tretiraj}i gi prete`no od voeno-strategiski kontekst, vo funkcija na za{titata na Makedonija. Vakvata tendencija na Samuil upatuva na konstatacija103

ta deka toj ne pretendiral na povrzuvawe so tradiciite od likvidiranata bugarska dr`ava. Toa se potvrduva i od te`i{teto na Samuilovata voeno-strategiska koncepcija, fokusirano na za{titata na Makedonija kako jadro na dr`avata i od zalo`bite za integrirawe na site makedonski teritorii, vklu~itelno i glavniot grad Tesalonika. Doslednoto pridr`uvawe kon vakvata ofanzivna koncepcija vo tekot na narednite godini rezultiralo so pomestuvawe na granicata so Vizantija kon Tesalonika. Toa go isprovociralo noviot pohod na Vasilij II vo 991 g., koj ovoj pat bil direktno naso~en kon ju`na Makedonija. Iako razmerot na pohodot ne mo`e izvorno da se rekonstruira, prisustvoto na Vasilij II vo Tesalonika i oddavaweto blagodarnost na sv. Dimitrija bile simboli~na poraka do Samuil deka Vizantija so site sili }e go {titi makedonskiot grad Tesalonika. Aktueliziraweto na problemot vo isto~nite vladenija na Vizantija, koj go predizvikal povlekuvaweto na Vasilij II od Balkanot, go iskoristil Samuil za realizirawe na dolgo podgotvuvanite planovi za osvojuvawe na Tesalonika. Pohodot {to zapo~nal vo 995 g. rezultiral so probiv na makedonskata vojska do neposrednata okolina na Tesalonika, kade {to vo direkten sudir bil likvidiran i samiot duks na gradot. Neposrednata zagrozenost na Tesalonika, koja se dol`ela i na faktot {to eden del od solunskata elita gi spodeluvala politi~kite tendencii na Samuil, seriozno go alarmirala Vasilij II. Samuil, sepak, ne se re{il na direkten napad na Tesalonika, naso~uvaj}i gi osvojuvawata kon Peloponez. Sudirot so vizantiskata vojska kaj rekata Sperhej (996 g.) zavr{il so katastrofalen poraz za Сamuil. Vakviot ishod ne se odrazil poseriozno vrz mo}ta na makedonskata dr`ava i na nejzinata voena efikasnost. Sepak, soo~uvaweto so koncentracijata na voenata odbrana na Vizantija vo regionot okolu Tesalonika go navelo Samuil od 997 g. da ja prenaso~i novata voena kampawa kon zapaden Balkan. Toa mu go ovozmo`uvala i obezbedenata kontrola vrz Dra~ i okolinata, zacvrstena so bra~nite vrski na Samuil i na negovata }erka Miroslava so vlijatelnite dra~ki semejstva Taroniti i Hriselii. Mo}ta na Samuilovata vojska najprvo ja po~uvstvuvala Dukqa, {to rezultiralo so zarobuvawe na dukqanskiot vladetel Vladimir, koj podocna ja manifestiral lojalnosta kako zet na Samuil. Natamo{niot pohod na Samuil bil prosleden so opusto{uvawe na dalmatinskoto krajbre`je do Zadar, vklu~itelno so gradovite Kotor i Dubrovnik. Samuil so lesnotija ja nametnal makedonskata vlast i vo Bosna, potoa vo Ra{ka (Srbija), kako i vo
104

eden del od Albanija. Kako rezultat na toa, „nepobedliviot po sila“ Samuil, kon samiot kraj na X vek, osven so dr`avnoto jadro koncentrirano na pogolemiot del od Makedonija no bez Tesalonika, suvereno vladeel so: del od Bugarija, del od Tesalija, del od Albanija so Dra~, pogolem del od Dalmacija, Dukqa, Travunija, Bosna i Ra{ka (Srbija). Nepriznavaweto na legitimitetot na mo}nata makedonska dr`ava od strana na Vizantija logi~no go dovelo Samuil vo pozicija da pobara potpora od Zapadnata crkva. Tradicionalnite vrski na Rimskata crkva so Makedonija, kako i konstantnata tendencija na Rim za vospostavuvawe protivte`a na Konstantinopolskata crkva na Balkanot, go reflektirale zaemniot interes za legitimirawe na makedonskata dr`ava i crkva. Oficijalnoto priznavawe na makedonskata crkva, najverojatno, sledelo so blagoslov na rimskiot papa Grigorij V (996–999), {to rezultiralo so nejzinoto izdignuvawe vo rang na arhiepiskopija. Istovremeno bil sproveden i ~inot na krunisuvawe na Samuil za car vo crkvata Sv. Ahil vo Prespa, najverojatno od poglavarot na Prespanskata arhiepiskopija German (Gavril), vo prisustvo na papskite legati, politi~kata i crkovnata elita. Transferiraweto na mo{tite na sv. Trifun od Kotor, izgradbata na crkvi vo Prespa, kako i vo novopromoviranata prestolnina vo Ohrid vo po~etokot na XI vek, ja potvrduvaat intencijata na Samuil za pretvorawe na ovie makedonski gradovi vo religiski sredi{ta na Balkanot, kako protivte`a na vizantiskiot crkoven establi{ment.

3. Belasi~kata bitka (1014 g.) Me|unarodnata promocija i steknatiot legitimitet na makedonskata dr`ava kon krajot na X vek logi~no ja predizvikale prvata poseriozna protivofanziva na Vizantija, koja se odvivala vo periodot 1001–1004 g. Vizantija isklu~itelno lesno ja obnovila vlasta vo Bugarija, so prezemaweto na Serdika, Preslav i Pliska. Otsustvoto na poseriozno anga`irawe vo odbranata na bugarskite teritorii potvrduva deka odbranbenata strategija na Samuil se zasnovala na za{titata na makedonskoto dr`avno jadro. Poradi toa, Vasilij II prvi~no se fokusiral kon obnovata na vizantiskata vlast vo oblastite severno i isto~no od Makedonija. Potoa sledela i prvata poseriozna ofanziva vo teritorijata na Makedonija, koja rezultirala so nametnuvaweto na
105

vizantiskata vlast vo Verija, Ser, Voden, kako i vo Skopje (1004 g.). Klu~niot faktor za uspehot na Vizantija pri prezemaweto na makedonskite gradovi proizlegol od obezbeduvaweto na poddr{kata na politi~kata i voenata elita, preku ponudata na bogati vizantiski tituli koi nosele presti`. Me|u niv bil i Roman, sinot na bugarskiot car Petar koj, kako upravnik, im go predal Skopje na Vizantijcite. Istovetnata vizantiska diplomatska strategija rezultirala i so uspeh pri transferiraweto na lojalnosta od vode~kite lu|e na Dra~ (1005 g.). Na toj na~in Vizantija obezbedila strategiska kontrola na po{irokiot region od Dra~ do Tesalonika, istovremeno zaobikoluvaj}i ja makedonskata dr`ava od sever i od istok. So toa Vasilij II ja postignal prioritetnata cel na pohodot, koj ne bil naso~en kon direktna presmetka so Samuil i kon likvidirawe na makedonskata dr`ava. Iako Jovan Skilica govori za kontinuirani godi{ni voeni kampawi na Vasilij II protiv Samuil od 1005 g., vo narednite deset godini ne e registriran nikakov voen sudir pome|u Vizantija i Makedonija. Vakvata sostojba implicira deka Samuil i Vasilij II, vsu{nost, se zadovolile so postojniot status quo, {to ne go isklu~uva i mo`noto sklu~uvawe na desetgodi{en miroven dogovor, so koj Vizantija indirektno ja priznala nezavisnosta na makedonskata dr`ava. Od aspekt na Samuil toa zna~elo za~uvuvawe na jadroto na makedonskata dr`ava, {to bilo negova prioritetna agenda i gi odrazuvalo interesite na elitata i na mnozinskoto makedonsko naselenie. Prenesuvaweto na sedi{teto na prestolninata od Prespa vo Ohrid, {to usledilo vo po~etokot na XI vek, me|u drugoto bilo inspirirano od tendencijata na Samuil da vospostavi poefikasna uprava preku direktno povrzuvawe so tradiciite od Klimentovata dejnost. Desetgodi{niot miren period Samuil go iskoristil za utvrduvawe na granicite na makedonskata dr`ava. Svedo{tvoto na Skilica ne isklu~uva i povremeni sudiri, no nivniot karakter nemal kapacitet za naru{uvawe na verojatniot dogovor. Verojatno, anticipiraj}i gi potencijalnite napadi na Vizantija po istekot na dogovorot, Samuil silno gi utvrdil pograni~nite oblasti, osobeno strategiskite tesnini koi vodele vo Makedonija. Letoto 1014 g., koga imperatorot Vasilij II pretendiral da navleze vo Makedonija, bil iznenaden koga nai{ol na postavenata pregrada kaj tesninata pome|u planinite Belasica i Ogra`den. Strategiskata taktika na koja se re{il Vasilij II, so zaobikoluvawe na Belasica i napad od zadnina, go obezbedila razbiva106

weto na pregradata. @estokata bitka {to sledela na 29 juli 1014 g. na podno`jeto na planinata Belasica zavr{ila so tragi~ni posledici za Samuilovata vojska, so izvorno registrirani 14.000–15.000 zarobenici. Carot Samuil odvaj uspeal da se spasi, povlekuvaj}i se vo Prilep, zaedno so sinot Gavrilo Radomir. Nasproti krupnata pobeda kaj Belasica, Vasilij II ne se re{il na kone~na presmetka so makedonskata dr`ava. Me|utoa, nenadejnata zaseda i likvidacijata na duksot Teofilakt Votanijat pri osiguruvaweto na bezbedniot prodor na Vasilij II do Tesalonika tolku go razgnevile imperatorot {to naredil oslepuvawe na site zarobeni vojnici kaj Belasica, ostavaj}i na sekoj stoti po eden ednook, za da gi odvedat oslepenite kaj Samuil. Vakviot ~in na Vasilij II i tragi~nata gletka na oslepenite vojnici bile prete{ki za Samuil, koj po~inal od srcev udar vo oktomvri 1014 g. Ovoj nezapameten surov ~in se odrazil na legendarniot karakter na Belasi~kata bitka, memorirana vo vizantiskite izvori i vo predanijata i toponimijata na strumi~kiot kraj. Samuil bil pogreban vo carskata grobnica vo Prespa, verojatno kaj crkvata Sv. Ahil.

4. Caruvaweto na Gavrilo Radomir i na Jovan Vladislav i krajot na dr`avata Smrtta na Samuil ja ostavila makedonskata dr`ava bez isklu~itelen voen strateg i li~nost {to pove}e decenii go simbolizirala nejzinoto edinstvo. Desetkuvaweto na voenata mo} po Belasi~kata bitka, kako i projavenoto needinstvo vo redovite na makedonskata dinastija i elita, ja predizvikale postepenata fragmentacija na dr`avata. Vo takvi uslovi, naslednikot na carskiot prestol, Gavrilo Radomir (1014–1015), iako se odlikuval so nesporna hrabrost i so voena opitnost, ne bil vo sostojba da obezbedi lojalnost i da ja obedini elitata okolu sebe. Za toa pridonelo i verojatnoto osporuvawe na titulata od negoviot bratu~ed Jovan Vladislav. Li~nata netrpelivost vo carskata dinastija mo{ne ume{no go iskoristila vizantiskata diplomatija preku direktnata poddr{ka na Jovan Vladislav vo planovite za prezemaweto na prestolot. Me|utoa, po ubistvoto na Gavrilo Radomir (1015 g.) i uzurpacijata na carskata titula, Jovan Vladislav (1015–1018) se distanciral od Vizantija, {to se manifestiralo niz negovata voeno-politi~ka dejnost protiv Vasilij II. Me|utoa, neuspehot na Vladislav da ja legitimira svojata carska vlast kaj makedonska107

ta elita seriozno go naru{il kohezivniot element na dr`avata i se odrazil vrz otsustvoto na poseriozen otpor na osvojuva~kite naleti na Vizantija. Po~nuvaj}i od esenta 1015 g., Vasilij II sistematski gi prezemal glavnite makedonski upori{ta vo jugozapadna Makedonija. Vo obidot za prezemawe protivofanziva kon Dra~, vo fevruari 1018 g. zaginal i carot Jovan Vladislav. Serioznoto nesoglasuvawe {to sledelo okolu nasledstvoto na carskata titula vo dinasti~koto semejstvo i pome|u makedonskata elita kone~no go dovelo Vasilij II vo pozicija da gi diktira uslovite na predavawe, {to bilo pod prinuda prifateno od vdovicata Marija i carskoto semejstvo, kako i od najlojalnite makedonski upravnici vo klu~nite upori{ta. So toa, vo istata 1018 g. bila likvidirana makedonskata dr`ava, prosledeno so vostanovuvawe na vizantiska vlast nad celata teritorija.

5. Karakterot i identitetot na dr`avata Debatata vo istoriografijata, koja producira sprotivstaveni teorii okolu etnitetot na komesot Nikola i negovite sinovi, vo otsustvo na konkretna izvorna potkrepa, generalno se sveduva na nivnoto ermensko, bugarsko ili makedonsko poteklo. Brzoto prifa}awe na komitopulite od strana na naselenieto i teritorijalniot opseg na vostanieto upatuvaat na nivnoto verojatno poteklo od Makedonija, pokonkretno od porane{nata sklavinija Berzitija, kade {to bilo koncentrirano i jadroto na novata dr`ava. Kameniot natpis na koj e naveden carot Jovan Vladislav, otkrien vo Bitola (1956 g.), ostanuva edinstveniot izvoren podatok za navodnata etni~ka samoidentifikacija na pripadnicite na semejstvoto na komitopulite. Me|utoa, nevoobi~aenoto apostrofirawe na Vladislavoto poteklo od „bugarskiot rod“, sodr`ano vo natpisot, {to e nesvojstveno za toga{nite priliki, vnesuva silen skepticizam za negovata izvorna verodostojnost. Dotolku pove}e {to vakvata etni~ka samoidentifikacija ne e prisutna vo nitu eden drug izvor od vremeto na egzistencijata na makedonskata dr`ava, {to ne e praktika i vo drugi balkanski dr`avi. Duri i ako se izzeme verojatniot falsifikuvan karakter na natpisot, tekstot pove}e bi upatuval na individualnoto poimawe na Jovan Vladislav vo kontekst na uzurpacijata na vlasta vo makedonskata dr`ava i nesoglasuvaweto so makedonskata elita. Toa nikako ne mo`e da se povrze so etni~kata identifikacija na dr`avata i na naselenieto.
108

Identitetot na vladetelite voop{to ne bil klu~niot faktor {to go mobiliziral naselenieto vo srednovekovna Makedonija. U{te pove}e, etni~kiot identitet na samite vladeteli ne go podrazbiral i istovetniot etni~ki karakter na dr`avata i na naselenieto so koi upravuvale, {to va`elo i za site srednovekovni dr`avi. Pritoa, treba da se ima predvid i razli~noto sfa}awe na etnitetot vo srednovekovieto, od aspekt na sovremenite teorii za poimaweto za naciite. Vo sekoj slu~aj, za mobilizacijata na makedonskoto naselenie bile presudni kulturnata i socijalnata reprezentacija na nivnite interesi i tradicii, kako i slobodnoto religisko izrazuvawe {to go artikulirala novata politi~ka i crkovna elita vo Makedonija. Nesomneno posebniot proces na kreirawe na etni~kiot identitet, vtemelen na integriraweto na makedonskite i slovenskite tradicii prisutni vo prostorot na Makedonija vo tekot na pove}e vekovi, koj bil silno inspiriran od anti~koto minato i od Klimentovata dejnost, svojot finalen ishod go imal vo formiraweto na nezavisnata makedonska dr`ava vo sredinata na X vek. Diferencijacijata na politi~kite i kulturnite procesi vo Makedonija i vo Bugarija bila manifestirana, me|u drugoto, so neguvaweto na kirilometodievskite tradicii vo Ohridskata kni`evna {kola i niz doslednata primena na glagolicata vo makedonskata dr`ava i vo kni`evnata dejnost. Toa go potvrduvaat za~uvanite glagolski rakopisi sostaveni vo Makedonija vo tekot na X–XI vek, poznati kako Asemanovo evangelie, Zografsko evangelie, Makedonski glagolski listovi, Ohridski glagolski listovi, Marinsko evangelie, Klocov zbornik, Sinajski psaltir i evhologij i dr. Dopolnitelen indikator za diferencijalnite procesi vo Makedonija e tolerantniot odnos na makedonskata elita sprema bogomilite, kompariran so prethodniot tretman na bugarskata vlast. Posebnosta na politi~kite i kulturnite procesi vo Makedonija, sepak, ne bila registrirana od vizantiskite avtori, no toa ne se dol`elo edinstveno na otsustvoto na nivniot interes za konkretna elaboracija i soznanie za etnitetite na Balkanot. Osporuvaweto na legitimitetot na novata dr`ava sozdadena vo Makedonija od strana na Vizantija direktno se reflektiralo vrz otsustvoto na makedonska terminologija pri identifikacijata na dr`avata i naselenieto vo vizantiskite izvori. Namesto toa, vizantiskite avtori, sledej}i ja politikata i ideologijata na Vizantija od IX vek, prodol`ile da gi upotrebuvaat terminite „Bugarija“ i „Bugari“ pri identifikacijata na novata dr`ava, iako taa bila zasnovana na prostorot na Makedonija
109

i se temelela na sosema razli~ni kulturno-istoriski tradicii. Etnitetskata i topografskata zamena na imiwata Makedonija i Makedonci so bugarska terminologija se dol`ela na niza zaemno obusloveni faktori. Prvata izvorna identitetska konfuzija nastapila vo samiot po~etok na IX vek, koga Vizantija ja imenuvala novata tema formirana vo zapadna Trakija kako Makedonija, iako taa nemala ni{to zaedni~ko so istoriskata i etni~kata teritorija na Makedonija. Iako na ovoj na~in Vizantija simboli~no gi najavila planovite za restavrirawe na vlasta vo Makedonija, administrativniot termin za istoimenata tema se etabliral vo vizantiskata dokumentacija. Klu~nata pri~ina za odr`uvawe na edna vakva nelogi~na sostojba se dol`ela na faktot {to od temata Makedonija poteknuvala vizantiskata imperatorska dinastija, osnovana 867 g. od Vasilij I (867–886). Kako direktna posledica od toa, terminot Makedonci bil integriran kako identitetsko ime na vizantiskata dinastija od vremeto na Vasilij I, koe gi pridru`uvalo i samite imiwa na imperatorite. Etabliraweto na vizantiskata dinastija, koja stanala prepoznatliva kako makedonska, a nejzinite imperatori kako Makedonci, hronolo{ki korespondiralo so klu~niot period od kulturnata, duhovnata i socijalnata mobilizacija vo Makedonija, koja rezultirala so sozdavawe na novata makedonska dr`ava. Toa pridonelo procesot na kreirawe na posebniot etni~ki identitet, asociran so teritorijata na Makedonija, da ostane neregistriran vo izvornite svedo{tva i mehani~ki da bide interpretiran so bugarska terminologija. Vakvata vostanovena praktika bila komplementarna so vizantiskata politi~ka ideologija, zasnovana na osporuvaweto na legitimitetot na novata makedonska dr`ava. Seto toa gi navelo vizantiskite avtori vo svoite percepcii Makedoncite, kako i site `iteli vo makedonskata dr`ava, da gi identifikuvaat so terminot „Bugari“, {to bilo rezultat od vizantiskata politi~ka kvalifikacija na glavnite neprijateli, koi dotoga{ bile locirani vo bugarskata dr`ava, iako istata bila likvidirana vo 971 g. Vakvata sostojba mo`e mo{ne jasno da se voo~i preku analizata na tekstovite na vizantiskite avtori od periodot me|u X–XII vek, me|u koi se i Jovan Skilica, Jovan Geometar, Lav \akon, kade {to naporedno se upotrebuva i terminot Makedonija vo geografska i etni~ka konotacija, no koj isklu~ivo se koristi za definirawe na makedonskite teritorii pod vizantiska vlast. Vo konstrukcijata na vizantiskite avtori „Bugarija“ bila delot kontroliran od novite neprijateli identifikuvani kako „Bugari“ ili „Mizi“, nasproti delot od Makedonija koj bil pod vizantiska vlast, a koj vni110

matelno bil identifikuvan so vistinskata geografska i etni~ka makedonska terminologija. Vo uslovi na monopolizirawe na imeto Makedonci od vizantiskata dinastija i administracija, Makedoncite, vo ramkite na novata dr`ava formirana vo Makedonija vo sredinata na X vek, ednostavno bile li{eni od etni~kata identifikacija od nadvore{nite avtoriteti. Toa ne se odnesuvalo na makedonskite teritorii vo po{irokata okolina na Tesalonika {to bile pod vizantiska vlast. Temata Makedonija, kako mesto na poteklo na vizantiskata dinastija, isto taka prodol`ila da bide imenuvana so soodvetnata administrativna terminologija. Za delot {to pretstavuval jadro na novata makedonska dr`ava i {to gravitiral okolu Ohrid i Prespa, vo tradicionalnata vizantiska istoriografija prodol`ile da se upotrebuvaat toponimite i etnonimite „Bugarija“ i „Bugari“. Od toa proizleguva deka silniot antagonizam pome|u Vasilij i Samuil imal mnogu podlaboka politi~ka i ideolo{ka dimenzija, zasnovana i na pravoto na koristewe na makedonskata identifikacija i tradicii. Koncentracijata na sudirot okolu glavniot makedonski grad Tesalonika dopolnitelno upatuva na vakvata tendencija. Ottamu, ne iznenaduva faktot {to po likvidiraweto na makedonskata dr`ava (1018 g.) prodol`ila vostanovenata vizantiska aplikacija na terminot „Bugari“ pri definiraweto na makedonskite teritorii okolu Ohrid, Prespa i Skopje, opfateni vo ramkite na novata voeno-administrativna edinica imenuvana kako „Bugarija“, a ne vistinskite bugarski zemji okolu Preslav i Pliska, kako i od Podunavjeto. Po 1018 g. terminot „Bugarija“ bil po{iroko upotrebuvan vo crkovno-administrativen kontekst, {to bilo komplementarno na politi~ko-ideolo{kata koncepcija na Vizantija, preku Ohridskata arhiepiskopija da go legitimira vlijanieto na po{irokiot prostor na Balkanot. Vakvata vostanovena vizantiska izvorna tradicija prodol`ila da se praktikuva i vo periodot na Komnenskata dinastija (1081–1185), a se odrazila i vo isto~nite izvori. Toa najilustrativno e prika`ano so pridodavaweto na epitetot „Bugaroubiec“ na imperatorot Vasilij II Makedonecot vo izvorite od krajot na XII vek, {to voedno bilo povrzano so tendencijata za inspirirawe na vizantiskata aristokratija vo kontekst na pohodite na Balkanot i za spravuvaweto so novoformiranata bugarska dr`ava vo 1185 g. Sevkupno gledano, vladeeweto na makedonskata imperatorska dinastija so Vizantija (867–1056) rezultiralo so ve{ta~ko izmestuvawe na toponimite i etnonimite povrzani so „Bugarija“ i „Makedonija“, {to voop{to ne ja odrazuvale realnata
111

geografsko-istoriska, a u{te pomalku etni~ka identifikacija na Makedonija i na Makedoncite. Vakvata vizantiska izvorna percepcija voop{to ne go doveduva vo pra{awe razli~niot identitetski proces {to se odvival vo Makedonija, tuku samo go potvrduva. Na toa upatuva faktot {to vo vizantiskite izvorni svedo{tva naporedno se upotrebuvaat terminite Makedonija i Makedonci i vo geografska i vo etni~ka konotacija no koja, spored ve}e vostanovenata politi~koideolo{ka konstrukcija na Vizantija, generalno bila ograni~ena na Tesalonika i po{irokata okolina. Vakvoto poimawe najilustrativno e sodr`ano vo pismata na Teofilakt Ohridski, koj pravi jasna distinkcija pome|u arhiepiskopuvaweto vo „varvarskata zemja“ Makedonija, za koja go upotrebuva terminot „Bugarija“, so „oblastite na na{ata Makedonija“. Izvornata terminolo{ka konfuzija postepeno bila nadminata po krizata vo Vizantija vo tekot na XIII– XIV vek, koga realnata identifikacija na Makedonija na{la odraz kaj avtoritetnite vizantiski istoriografi Nikifor Gregora i Jovan Kantakuzin. [to se odnesuva do naporite za legitimiraweto na dr`avnosta, mo`e da se zabele`i deka Samuil ne pretendiral direktno da se povrze so bugarskite tradicii, tuku etabliraweto na novata dr`ava go temelel vrz makedonskite tradicii. Na toa upatuva koncentracijata na negovata politi~ka i crkovna dejnost vo Makedonija, {to koincidiralo so anti~kite makedonski tradicii isprepleteni so kulturnite i duhovnite tradicii od Klimentovata dejnost, tendencijata za osvojuvawe na glavniot makedonski grad Tesalonika, kako i priklonuvaweto kon Rim vo naporite za legitimiraweto na dr`avata i crkvata. Vostanovenata tradicija kaj Rimskoto papstvo vo tekot na XII–XIII vek, so konsekutivnoto naveduvawe na Samuil, zaedno so bugarskiot car Petar, kako vostoli~eni carevi, voop{to ne implicira deka Samuil se povikuval na bugarskite tradicii za da go obezbedi legitimitetot na carskata kruna. Toa vsu{nost podocna go pravela Rimskata crkva, koja pretendirala da go obnovi sopstvenoto crkovno vlijanie na Balkanot, koristej}i go interesot na novata bugarska dr`ava za nejzino me|unarodno legitimirawe vo XII i vo XIII vek, koga makedonskata dr`ava pove}e ne postoela. Vakvata politika na Rim nesomneno proizleguvala od tendencijata za vospostavuvawe protivte`a na Vizantija i na Ohridskata arhiepiskopija. Deka vo Makedonija se etablirala samostojna vladeja~ka dinastija, nezavisna od bugarskite tradicii, upatuvaat i izvornite svedo{tva od XI vek,
112

koi poka`uvaat deka liderite na osloboditelnite vostanija protiv vizantiskata vlast, koncentrirani vo Makedonija, svojot legitimitet kaj narodot go crpele od nivnata direktna povrzanost so Samuilovata „carska loza“. Ottamu, direkten rezultat od sozdavaweto na srednovekovnata dr`ava vo Makedonija bilo zaokru`uvaweto na posebnite kulturno-istoriski procesi {to se odvivale vo prodol`enie na pove}e vekovi na makedonskiot prostor, koi rezultirale so generacisko integrirawe na makedonskite i slovenskite tradicii vo edinstven etni~ki identitet, so kolektiven makedonski imenitel, asociran so teritorijata na Makedonija, a reprezentiran od novata carska dinastija, politi~ka i crkovna elita.

113

114

MAKEDONIJA POME\U VIZANTISKATA I OSMANLISKATA IMPERIJA
(XI — XIV vek)

1. Vostanijata vo Makedonija od XI vek Likvidiraweto na makedonskata dr`ava vo 1018 g. bilo prosledeno so nejzinoto inkorporirawe vo voeno-administrativniot sistem na Vizantija. Vasilij II obezbedil silno prisustvo na vizantiski trupi kaj klu~nite fortifikaciski gradovi i utvrduvawa na strategiskite lokacii. Pritoa, bile razurnati nekoi fortifikaciski utvrduvawa, me|u koi i vo Ohrid, {to bilo prosledeno so konfiskuvawe na site carski obele`ja, vklu~itelno i carskite kruni smesteni vo Ohridskata tvrdina. Gradot Skopje bil promoviran vo sredi{te na vizantiskata voeno-administrativna uprava, so nadle`nost za teritoriite {to dotoga{ gi opfa}ala makedonskata dr`ava. Naporedno so odveduvaweto na ~lenovite na carskoto semejstvo i na eden del od politi~kata elita od Makedonija vo isto~nite vladenija na Vizantija, Vasilij II £ ostanal dosleden na praktikata za nazna~uvawe lojalni upravnici od lokalnata elita vo funkcija na poefikasno obezbeduvawe kontrola na terenot i na naselenieto. Osnova na politi~ko-ideolo{kata doktrina na Vasilij II vo naporite za konsolidirawe na vizantiskata vlast vo Makedonija i po{iroko na Balkanot stanala Ohridskata arhiepiskopija. Dozvolata za avtokefalniot status na Ohridskata arhiepiskopija, prosledena so legitimiraweto na {irokiot opseg na nejzinata jurisdikcija na Balkanot, imala za cel da obezbedi ~uvstvo na odreden stepen na avtonomija kaj novite podanici na Vizantija. Sostaven del od vakvata politika na Vasilij II bilo nazna~uvaweto na arhiepiskopskata funkcija na Jovan Debarski, po
115

poteklo od Makedonija. Zadr`uvaweto na dano~niot sistem od Samuilovoto vreme, kako i postavuvaweto na upravni~kite funkcii lojalni li~nosti od lokalnata elita, bile vo funkcija na suzbivaweto na potencijalnata mobilizacija na makedonskoto naselenie protiv vizantiskata vlast. Vizantiskata vlast na preostanatiot del od Makedonija generalno se temelela na voenata uprava vo Solun, dodeka crkovnata jurisdikcija bila opfatena preku mitropoliite na Solun, Ser i Filipi. Naslednicite na Vasilij II po 1025 g. go revidirale pomirliviot priod pri realiziraweto na politi~kata i religiskata koncepcija vo Makedonija. Indikator za toa e praktikata vospostavena od 1037 g. za postavuvawe ohridski arhiepiskopi od vizantisko poteklo, koi direktno ja sproveduvale vizantiskata dr`avna i crkovna politika. Zasegnuvaweto na dotoga{noto slobodno religisko izrazuvawe preku Ohridskata arhiepiskopija, {to koincidiralo so novata dano~na reforma so koja bile vovedeni plate`ni dava~ki vo dano~niot sistem, se odrazilo niz silnata akumulacija na nezadovolstvoto kaj naselenieto vo Makedonija. Mo{ne izgledno e deka vo ovoj period i bogomilite ja intenzivirale svojata dejnost vo Makedonija, na {to upatuvaat podatocite od Barskite anali, kako i zgolemenata produkcija na apokrifna kni`nina od makedonska proviniencija. Vakviot ambient go iskoristila lokalnata makedonska elita za mobilizacija na narodot, {to rezultiralo so krevawe vostanie protiv vizantiskata vlast vo 1040 g. Za legitimirawe na tendenciite za restavrirawe na dr`avata vo Makedonija, bila neophodna li~nost {to }e pretstavuva obedinuva~ki faktor za elitata i za makedonskiot narod. Istata bila iznajdena vo Petar Deljan, koj tvrdel deka vodi poteklo od Samuilovata carska dinastija, preku raskinatiot brak na carot Gavrilo Radomir so }erkata na ungarskiot kral. Vizantiskite avtori go poso~uvaat vostanoveniot obi~aj kaj narodot za nivni lideri da prifa}aat lu|e od „carski rod“. Vesta za promoviraweto na Deljan za car vo Belgrad ja obezbedila masovnosta na vostanieto, {to go ovozmo`ilo brzoto zazemawe na vizantiskite upori{ta vo Ni{ i vo Skopje. Obidot na Vizantija da intervenira za da se spre~i {ireweto na vostanieto vo Makedonija propadnal, bidej}i mobiliziranite vojnici od makedonskite i albanskite oblasti otka`ale poslu{nost i se priklonile kon sopstveniot voda~ Tihomir, kogo go proglasile za car. Dvojnata tendencija za pretendirawe na Samuilovata carska titula od dvata formirani vostani~ki tabora bila nadminata otkako Deljan uspeal
116

da go likvidira Tihomir i da ja prezeme celokupnata komanda. Direktnoto naso~uvawe na vostanicite kon Solun, kako i lesnoto i ekspresno prezemawe na kontrolata vo pogolemiot del od Makedonija, vklu~itelno i na porane{nata prestolnina Prespa, ja ilustrira komplementarnosta na voeno-politi~kata strategija na Deljan so Samuilovata, {to korespondiralo i so te`nenijata na makedonskiot narod. Vo momentite koga vostanieto zazelo po{iroki razmeri, so obezbedena kontrola na pogolem del od Makedonija, na ju`na Albanija so Dra~, na delovi od Grcija, kako i na bugarskite teritorii do Serdika, kaj vostanicite pristignal Alusijan, sinot na carot Jovan Vladislav, koj prethodno izvr{uval vizantiska slu`ba. Poddr{kata {to ja obezbedil Alusijan kaj eden del od makedonskata elita so doka`uvaweto na svoeto carsko poteklo go prinudila Deljan nevolno da go priznae negoviot legitimitet, po {to obajcata bile prifateni kako ramnopravni carevi i lideri na vostanieto. Me|utoa, nesoodvetnata voena strategija primeneta od Alusijan rezultirala so celosen neuspeh na direktniot napad vrz Solun, koj bil prosleden so golemi `rtvi me|u vostanicite. Porazot, sepak, ne se odrazil na avtoritetot na Alusijan koj, po zarobuvaweto na Deljan i negovoto oslepuvawe, uspeal da se nametne kako edinstven car. Me|utoa, po vtoriot poraz vo sudirot so vizantiskata vojska, Alusijan stapil vo tajni pregovori so vizantiskiot imperator, prifa}aj}i gi vetenite privilegii vo zamena za sopstvenoto predavawe. Odnesuvaweto na Alusijan upatuva na serioznoto somnevawe vo negovite vistinski motivi i na mo`noto vlijanie na Vizantija vo negovoto dejstvuvawe. Vo sekoj slu~aj, ostaveni bez carskoto liderstvo, so razbiena voena mo}, makedonskata elita nabrzo bila sovladana od vizantiskite vojski koi, vo tekot na 1041 g., uspeale da go likvidiraat vostanieto. Projavenite politi~ki celi na vostanieto za obnova na makedonskata dr`ava, a posebno tendencijata za nejzinoto legitimirawe preku carskoto poteklo na Deljan i na Alusijan, ja poka`ale nestabilnosta na vizantiskata vlast. Administrativnite merki {to go sledele likvidiraweto na vostanieto, prosledeni so vospostavuvaweto na u{te postroga dano~na politika, vlijaele za povtorno mobilizirawe na makedonskata elita. Me|u niv se istaknal Georgi Vojteh, koj vo 1072 g. istapil kako predvodnik na novoto vostanie, so sredi{te vo Skopje. Politi~kite celi i motivi na makedonskata elita bile istovetni kako i vo prethodnoto vostanie, zasnovani na legitimiraweto na tendenciite za obnova na makedonskata dr`ava. Carskata dinasti~117

ka povrzanost so tradiciite na makedonskata dr`ava bila iznajdena vo Dukqa, preku vrskata na knezot Mihajlo i negoviot sin Bodin so Samuilovata dinastija. Prateni{tvoto na makedonskata elita rezultiralo so formirawe svoeviden politi~ki sojuz, koj bil efektuiran so proglasuvaweto na Bodin za car vo Prizren. Carskoto legitimirawe, kako i pobedata nad vizantiskata vojska predvodena od duksot na Skopje, go ovozmo`ile brzoto {irewe na vostanieto. Me|utoa, Konstantin Bodin komandata za osloboduvawe na teritorijata na Makedonija ja delegiral na eden od komandantite, Petrilo, dodeka samiot se naso~il kon Ni{. Petrilo, so eden del od vojskata, lesno se probil vo vnatre{nosta na Makedonija, prezemaj}i go gradot Ohrid, {to sozdalo osobeno silen efekt kaj naselenieto. Me|utoa, pretrpeniot poraz kaj Kostur od vizantiskata vojska gi onevozmo`il vostanicite da ja pro{irat vlasta i da gi konsolidiraat poziciite vo Makedonija. Toa go iskoristila Vizantija za da mu nanese re{ava~ki poraz na Georgi Vojteh kaj Skopje, po {to lesno se presmetala i so vojskite na Konstantin Bodin kaj Ni{. Vo tekot na 1073 g. vizantiskite naemni~ki vojski uspeale celosno da gi uni{tat odbranbenite vostani~ki punktovi vo Makedonija, so {to bilo likvidirano vostanieto. Vospostavuvaweto i utvrduvaweto na vizantiskata vlast vo oddelnite makedonski gradovi i oblasti bile prosledeni so uni{tuvawe na dvorcite vo Prespa, {to imalo simboli~na poraka. Tekot na vostanieto i negoviot ishod go ilustrira neuspehot vo obedinuvaweto na elitata vo Makedonija, {to se dol`elo i na razli~nite interesi. Sepak, nivna zaedni~ka tendencija pri reprezentacijata na streme`ite za obnova na dr`avata bila intencijata za mobilizacija na makedonskiot narod preku povikuvawe na kolektivnata memorija od vremeto na Samuil. Tokmu ovoj faktor bil presuden za obezbeduvawe masovnost na vostanijata vo Makedonija, posebno na Deljanovoto vostanie, koe go vodele direktnite potomci na carskata dinastija. Vakvata narodna tradicija se odrazila i vo svedo{tvoto na Teofilakt Ohridski, koj uka`uva na „pobedonosnite pesni“ prisutni vo Ohrid i po{iroko vo Makedonija vo XI – XII vek.

2. Makedonija vo fokusot na sudirite me|u novite balkanski sili Osnova~ot na novata vizantiska dinastija Aleksij I Komnen (1081–1118) pristapil kon reorganizacija na administracijata vo zapa118

den Balkan, vo ~ii ramki klu~nata pozicija ja steknala Ohridskata arhiepiskopija. Identifikacijata na arhiepiskopot Teofilakt na naselenieto vo Ohrid i po{iroko vo Makedonija kako „varvarska ekumena“ najdobro ja ilustrira tendencijata na Vizantija za poefektivno vostanovuvawe na svoeto politi~ko i crkovno vlijanie vo Makedonija i po{iroko na Balkanot. Toa koincidiralo i so noviot podem na bogomilstvoto, {to rezultiralo so rapiden porast na negovite sledbenici vo jugozapadna Makedonija, kako i so rasprostranuvawe na ova u~ewe od Makedonija vo sosednite balkanski zemji i po{iroko vo Vizantija, vklu~itelno i me|u aristokratskite krugovi vo Konstantinopol, a posredno i vo zemjite na zapadna Evropa. Vizantija vo periodot 1081–1085 g. bila prinudena da se spravuva so kratkotrajnata invazija na Normanite na Balkanot, od koja bila zasegnata i teritorijata na jugozapadna Makedonija. Involviraweto na evropskite krstonosci vo presmetkite so Turcite-Selxuci vo tekot na 1096 g. vlijaelo opusto{uva~ki na teritorijata na jugozapadna Makedonija, preku koja se dvi`ele delovi od krstonosnite vojski. Agresivnata diplomatija {to sledela od Vizantija rezultirala so utvrduvawe na poziciite vo severen Balkan i na Jadranskoto More. Vnatre{nata stabilnost se odrazila i na zasilenata kulturnata aktivnost na Komnenskata dinastija, manifestirana so izgradba na crkvi niz Makedonija (Solun, Ohrid, Veroja, Edesa, Ser, Strumi~ko, Prespansko i dr.). Osobeno vpe~atliva e crkvata Sv. Pantelejmon vo Nerezi kaj Skopje so reprezentativni freski na vizantiskata umetnost. Vo ovoj period podem zabele`ale pogolemite makedonski gradovi, posebno Solun, Ohrid i Skopje, {to bilo prosledeno i so natamo{niot porast na krupnite posedi. Iako vizantiskoto vlijanie preku Ohridskata arhiepiskopija imalo ograni~uva~ki efekt vrz slovenskata kni`evna dejnost vo Makedonija, so postepenoto istisnuvawe na glagolicata i so dominacijata i afirmacijata na kirilicata, makedonskata kulturna tradicija prodol`ila da se razviva. Toa bilo manifestirano i so izdiferenciraweto na makedonskite jazi~ni osobenosti vo kni`evnite rakopisi od XI i XII vek od kirilska proviniencija, koi se identifikuvaat kako makedonska jazi~na redakcija. Od XII vek, nasproti tradicionalno vo Ohrid, kni`evnata dejnost postepeno po~nala da se koncentrira vo severoisto~na Makedonija, kade {to vo naredniot period se etablirala Kratovskata kni`evna {kola preku manastirskite sredi{ta Sv. Gavrilo Lesnovski, Sv. Joakim Osogovski i Sv. Prohor P~inski.
119

Dinasti~kiot prevrat vo Vizantija od 1185 g. i utvrduvaweto na dinastijata Angeli bile prosledeni so erozija na vizantiskite pozicii na Balkanot i so kratkotrajno gubewe na vlasta vo Solun od Normanite. Vizantija bila prinudena da ja priznae novata bugarska dr`ava, kako i da ja priznae nezavisnosta na srpskata dr`ava. Nastanite vo neposrednoto sosedstvo neminovno se reflektirale i vrz Makedonija. Nemo`nosta za politi~ko organizirawe i obedinuvawe, poradi koncentracijata na vizantiskata politi~ka i crkovna vlast vo Skopje, vo Ohrid i vo Solun, bila zameneta so projavi na individualen politi~ki separatizam vo Makedonija. Krupniot feudalec Dobromir Hriz vo 1185 g. se osamostoil vo gradot Strumica i vo sosednata tvrdina Prosek. Utvrduvaweto na strategiskata lokacija mu ovozmo`ilo na Hriz ne samo da ja odr`i svojata vlast vo nezavisnoto kne`evstvo tuku i, koristej}i gi nesoglasuvawata vo vizantiskoto imperatorsko semejstvo, da ja pro{iri vlasta vo Pelagonija i vo Prilep. Duri vo tekot na 1202 g. Vizantija uspeala da go likvidira nezavisniot entitet na Hriz i da ja restavrira vlasta. Opa|a~kiot presti` na Vizantija se potvrdil vo 1204 g., koga Konstantinopol bil osvoen od evropskite krstonosci. Periodot na egzistirawe na Latinskata Imperija na mestoto na privremeno likvidiranata Vizantiskata Imperija (1204–1261) bil odbele`an so kontinuirani sudiri pome|u novite regionalni dr`avi {to bile koncentrirani na Balkanot. Razli~nite ambicii i strategiski celi na novite dinastii dovele do sozdavaweto na nova posebna dr`ava so sedi{te vo Solun, poznata kako Solunsko Kralstvo, vo koja bila inkorporirana teritorijata na Makedonija. Fragmentacijata, prosledena so sudirite pome|u novite latinski dr`avni entiteti, bila iskoristena od bugarskata dr`ava, koja do 1207 g. uspeala da ja prezeme od Solunskoto Kralstvo teritorijata na pogolem del od Makedonija, probivaj}i se do okolinata na Solun. Me|utoa, od 1208 g. do{lo do osetno slabeewe na Bugarija i na Solunskoto Kralstvo, {to bilo iskoristeno od feudalnata elita za realizirawe na separatisti~kite politi~ki tendencii vo Makedonija. Me|u niv bile Strez i Aleksij Slav koi, po sudirot so bugarskata vladeja~ka elita, se osamostoile vo prostorot na Makedonija. Koristej}i ja obezbedenata logisti~ka poddr{ka od Srbija i od lokalnite upravnici na makedonskite gradovi, vo 1208 g. Strez ja otfrlil bugarskata vlast i se osamostoil vo gradot Prosek, po {to ja nametnal vlasta i vo Ohrid. Toj vospostavil prijatelski vrski i so Aleksij Slav koj, vo me|uvreme, se osamostoil vo Melnik. Ume{noto diplomatsko manevrirawe na Strez mu ovozmo`ilo preku Prosek da ja
120

odr`uva kontrolata na po{irokata oblast do 1214 g., koga bil ubien. Strezovoto kne`evstvo bilo inkorporirano vo epirskata dr`ava, koja do 1215 g. uspeala da prezeme pogolem del od Makedonija. Vo takvi uslovi, etabliraweto na vlasta na Aleksij Slav vo Melnik i po{irokata okolina, za smetka na Bugarija, se dol`elo na negovite sojuzni~ki odnosi so Latinskata Imperija. Transferiraweto na lojalnosta kon zajaknatata epirska dr`ava po 1216 g. mu ovozmo`ilo na Aleksij Slav i narednite godini da ja odr`uva nezavisnosta. Vo prilog na Slav bile i ambiciite na epirskiot vladetel Teodor Komnen Angel za osvojuvawe na Solun, {to bilo realizirano vo 1224g. i go ozna~ilo krajot na Solunskoto Kralstvo. Teodor Komnen ja koncentriral crkovnata politika vo Ohridskata arhiepiskopija, od koja go obezbedil i krunisuvaweto za imperator (1227 g.). Toa ja potvrdilo istaknatata uloga {to ja imala Ohridskata arhiepiskopija vo legitimiraweto na imperatorskite tendencii i povikuvaweto na vizantiskite tradicii. Posleden pat Aleksij Slav izvorno e registriran vo 1229 g., bez podatoci za negovata sudbina. Teritoriite pod negova vlast bile inkorporirani vo ramkite na bugarskata dr`ava, vo periodot na ofanzivnite pohodi {to sledele po klu~nata pobeda nad epirskata vojska (1230 g.). Na krajot, sepak, svojata superiornost na Balkanot ja nametnala Nikejskata Imperija koja, za smetka na Bugarija, do 1246 g. uspeala da ja nalo`i vlasta na pogolem del od Makedonija, prezemaj}i go i gradot Solun. Georgij Akropolit ocenuva deka makedonskoto naselenie vo ovoj period, vo otsustvo na sopstvena politi~ka reprezentacija, edinstveno se gri`elo da go „izbegnuva nivnoto uni{tuvawe i da go za~uva pogolemiot del od svojot imot“. Toa vlijaelo na lojalnosta na lokalnata makedonska elita, koja se menuvala vo zavisnost od promenlivata voeno-politi~ka sostojba na terenot. Po osvojuvaweto na Konstantinopol (1261 g.), nikejskiot imperator Mihail VIII Paleolog (1259–1282) gi obnovil vizantiskite tradicii, so {to Makedonija povtorno bila inkorporirana vo ramkite na Vizantiskata Imperija. 3. Srpskite zavladuvawa vo Makedonija (od krajot na XIII – do sredinata na XIV vek) Koristej}i ja nemo}ta na restavriranata Vizantiska Imperija da gi odr`i poziciite na Balkanot, srpskiot vladetel Milutin od
121

1282 g. gi fokusiral ekspanzionisti~kite pohodi kon Makedonija, koi do 1299 g. rezultirale so pomestuvawe na granicata so Vizantija po dol`inata na pojasot Ohrid – [tip – Strumica. Srbija, voedno, imala najgolema korist od sudirite pome|u regionalnite sili na Balkanot. Po krupnata pobeda protiv Bugarite vo bitkata kaj Velbu`d (1330 g.), Srbija uspeala da izdejstvuva novi teritorijalni pridobivki vo Makedonija. Najgolema ekspanzija srpskata dr`ava dostignala za vreme vladeeweto na Stefan Du{an (1331–1355), koj do 1334 g. uspeal da ja nametne srpskata vlast na pogolem del od Makedonija i od Albanija. Politi~ko-religiskata koncepcija na Du{an vo Makedonija se zasnovala na pridobivaweto na Ohridskata arhiepiskopija vo naporite za konsolidirawe na vlasta. Vo taa nasoka, Stefan Du{an £ gi potvrdil dotoga{nite prava i £ dodelil novi privilegii na Ohridskata arhiepiskopija, a se potprel i na lokalnata elita za poefikasno vladeewe so novite teritorii. Jakneweto na srpskata dr`ava koincidiralo so krupnoto vostanie vo Solun, koe izbuvnalo vo 1342 g., inicirano od politi~kata grupacija imenuvana kako ziloti. Toa mu ovozmo`ilo na Du{an do 1345 g. da ja pro{iri vlasta na re~isi celata teritorija na Makedonija bez Solun. Svojata dominacija Du{an ja zaokru`il so krunisuvaweto za car vo Skopje (1346 g.), {to bilo legitimirano od Srpskata arhiepiskopija, od Ohridskata arhiepiskopija i od Bugarskata patrijar{ija. Du{an zapo~nal da se titulira kako „car na Romeite i Srbite“ i kako „makedonski car“, ambiciozno najavuvaj}i gi planovite za osvojuvawe i na samiot Konstantinopol. Toj moral da se spravuva i so zasilenata bogomilska aktivnost vo Makedonija i na Balkanot, ~ija dejnost bila kazneno sankcionirana so Du{anoviot zakonik publikuvan vo Skopje (1349 g.).

4. Formiraweto na nezavisnite dr`avi na Volka{in i Ugle{a Nenadejnata smrt na carot Du{an (1355 g.) bila prosledena so intenziven proces na fragmentacija na srpskata dr`ava, pottiknata i od me|udinasti~kite sudiri. Vakvata sostojba ja iskoristile pove}emina feudalci za vostanovuvawe na sopstvena nezavisna vlast vo Makedonija. Kako rezultat na toa, vo 50-tite godini od XIV vek, teritorijata na Makedonija bila podelena na pove}e oblasti, kontrolirani od nezavisni feudalci.
122

Trendot na feudalniot separatizam vo Makedonija i anticipiraweto na nezadovolstvoto kaj makedonskoto naselenie pridobile karakter na poefektivno politi~ko organizirawe, {to bilo manifestirano so sozdavaweto na dve mo}ni dr`avi vo Makedonija do krajot na 1365 g., rakovodeni od bra}ata Jovan Ugle{a i Volka{in. Ugle{a (1365–1371) sozdal nezavisna dr`ava koncentrirana na teritorijata ju`no od sedi{teto vo Ser, steknuvaj}i despotska titula. Volka{in (1365–1371) ja etabliral op{irnata dr`ava so sedi{te vo Prilep, koja dobila i kralska titularna forma. Vo ramkite na Volka{inovoto Kralstvo, od sedi{teto vo Prilep bila kontrolirana po{iroka makedonska teritorija, vklu~uvaj}i gi gradovite Bitola, Prespa, Skopje i Ohrid. Volka{in se pogri`il i za vostanovuvawe kralska dinastija, proglasuvaj}i go svojot sin Marko za sovladetel vo 1370 g. So tendencija za natamo{no utvrduvawe i legitimirawe na Kralstvoto, Volka{in se potprel na Ohridskata arhiepiskopija, li{uvaj}i go pe}skiot patrijarh od jurisdikcijata vrz Skopskata i Prizrenskata mitropolija. Despotot Jovan Ugle{a, pak, go otstranil srpskiot mitropolit Sava od Serskata mitropolija i na negovo mesto go postavil privrzanikot za crkovno pomiruvawe so Konstantinopol, Teodosij, koj bil po poteklo od Makedonija. Integralen del od crkovnata politika na bra}ata Volka{in i Ugle{a bilo podigaweto crkvi i manastiri, me|u koi posebno reprezentativen e manastirot Sv. Dimitrija vo s. Su{ica, Skopsko. Zdru`enite vojski na Volka{in i Ugle{a uspe{no izleguvale na kraj i so ofanzivnite planovi na srpskiot car Uro{ V. Me|utoa, voeniot kapacitet na dvete dr`avi ne bil dovolen za poseriozno sprotivstavuvawe na Osmanliite, koi go zapo~nale svojot nezapirliv probiv na Balkanot.

123

124

MAKEDONIJA POD OSMANLISKA VLAST
(od XIV do krajot na XVIII vek)

1. Pojavata na Osmanliite na Balkanot Koga vo 1352 godina Sulejman, sinot na osmanliskiot voda~ Orhan (1326–1359), ja osvoil tvrdinata Cimpe na evropskiot del od Dardanelite, nikoj i ne pomisluval deka za pomalku od polovina vek re~isi celiot Balkanski Poluostrov }e bide pod osmanliska kontrola. Invazijata {to usledila vedna{ po ovoj nastan sigurno e eden od najkrupnite i najsudbonosni nastani vo burnata istorija na ovoj poluostrov. Taa go ozna~ila po~etokot na novite istoriski procesi koi{to od koren gi izmenile starite politi~ki, kulturno-socijalni i verski odnosi na Balkanot, ostavaj}i dolgotrajno nasledstvo i neizbri{livi tragi vo mnogu aspekti od `ivotot na ovie prostori. Na mestoto na starite hristijanski dr`avi bilo sozdadeno novo muslimansko carstvo, poznato pod imeto Osmanliska Imperija, koe vo slednite nekolku veka bilo edno od najgolemite politi~ki faktori vo Evropa {to ja diktirale sudbinata na site balkanski narodi. Istorijata na ovaa dr`ava zapo~nuva vo Mala Azija. Osmanliskata Imperija izniknala od beglakot (kne`evstvoto) na Ertogrul, pripadnik na nomadskoto pleme Kaja, koe vo podocne`nite legendi e pretstaveno kako najblagorodno od plemiwata {to im pripa|ale na Turcite-Oguzi. Spored tradicijata, eden del od plemeto Kaja, u{te pred naezdata na Mongolite vo sredinata na XIII vek, se preselil od Sredna Azija vo Anadolija. Vo po~etokot tie za svoe mesto na preselba go izbrale reonot Karaxadag, zapadno od dene{na Ankara. Tokmu od ovie mesta Ertogrul, begaj}i pred naletot na
125

Mongolite, so 400-500 {atori se upatil na zapad, kon posedite na selxu~kiot sultan Alaedin Kejkubad I. Tuka uspeal da ja dobie na upravuvawe pograni~nata oblast (ux) na zapadnata granica od Selxu~koto Carstvo kon Vizantija. Po negovata smrt, na ~elo na zaednicata do{ol negoviot mlad i voinstven sin Osman (1289–1326), po kogo negovite sledbenici podocna bile nare~eni osmanlii (ime {to }e prerasne, so tekot na vremeto, vo sinonim na Turcite, pripadnici na Osmanliskata Imperija – Osmanlii). Koristej}i ja mestopolo`bata na svojot beglak, Osman naskoro po~nal da gi {iri svoite teritorii za smetka na nemo}nata Vizantija. Negovoto kne`evstvo, vsu{nost, bilo tampon-zona {to gi razdeluvala Vizantiskoto i Selxu~koto Carstvo. Tuka ve}e imalo golema koncentracija na muslimansko naselenie koe, vo najgolem del, bilo nomadsko ili polunomadsko i koe vo golema mera bilo zadoeno so idejata za „sveta vojna“ (gaza) protiv hristijanite. Prvite voda~i na toa naselenie, koristej}i ja taa situacija, sozdale cvrsti i lesno podvi`ni voeni odredi koi, pottiknati od voeniot plen, postojano gi napa|ale teritoriite na s¢ poslabata i politi~ki razedineta Vizantija. Od druga strana, nivnata zadnina bila bezbedna od pri~ina {to Selxu~kiot Sultanat postoel samo formalno, kako vazalna dr`ava na Mongolite. Seto toa mu ovozmo`ilo na Osman, vo po~etokot na XIV vek, da gi udri temelite na osmanliskata dr`ava. Spored legendite, vo 1299 godina, koga selxu~kiot sultan Alaedin Kejkubad II pobegnal od svojata prestolnina pod naletot na svoite razbuntuvani podanici, Osman objavil samostojnost na svojata teritorija, a sebesi se proglasil za nezavisen vladetel. Ve}e vo tekot na narednite nekolku godini osmanliite zna~itelno ja pro{irile svojata teritorija. Prviot pogolem vizantiski grad koj{to padnal vo osmanliski race bil dene{niot grad Bursa (Brusa). Gradot bil osvoen vo april 1326 godina, po re~isi desetgodi{na opsada, od strana na Orhan (1326– 1359), sinot na Osman. Toj ja pretvoril Bursa vo svoja prestolnina, a od 1327 godina ovde zapo~nalo da se kove prvata osmanliska srebrena moneta – ak~e. Toa zna~elo deka procesot na preobrazba na Ertogruloviot beglak vo nezavisna dr`avna tvorba bil zavr{en. Patot na Osmanliite kon balkanskite teritorii bil otvoren po osvojuvawata na Nikeja (1330 g.) i Nikomedija (1337 g.), po {to bile zavladeani oblastite severno od Izmitskiot Zaliv, s¢ do Bosforot. So toa Osmanliite izbile na Crnoto i na Mramornoto More, od kade preminuvawata na balkanskite bregovi stanale ~esta pojava. Napadite
126

ve}e ne se odvivale samo na bregovite tuku i vo vnatre{nosta na poluostrovot. Stanuvalo s¢ pojasno deka periodot na zadovoluvaweto na Osmanliite samo so pqa~kawe se bli`el kon svojot kraj i deka nivnoto trajno naseluvawe na evropskata po~va bilo samo pra{awe na vreme. Koga vizantiskiot imperator Jovan Kantakuzen, 1352 godina, gi povikal Osmanliite da mu pomognat vo borbata protiv zdru`enite srpski i bugarski vojski, sinot na Orhan, Sulejman, na svojot pat kon Trakija ja osvoil krajbre`nata tvrdina Cimpe na Galipolskiot Poluostrov. Vedna{ potoa, za zasiluvawe na ova upori{te, Osmanliite vo nego donele doselenici od Anadolija, ne obrnuvaj}i vnimanie na barawata na Jovan Kantakuzen za napu{tawe na tvrdinata. Iskoristuvaj}i go zemjotresot {to se slu~il no}ta pome|u 1 i 2 mart 1354 g., Osmanliite bez mnogu maka go osvoile i Galipole na zapadniot breg od Dardanelite, zdobivaj}i se, na toj na~in, so u{te posilno upori{te od kade {to trgnale vo sistematsko osvojuvawe na balkanskite prostori. Za kratko vreme tie maksimalno gi iskoristile minimalnite prednosti {to gi imale nasprema me|usebno raskaranite i vnatre{no razedineti balkanski dr`avi. Preseluvaj}i muslimani od Anadolija vo novoosvoenite teritorii, osobeno sto~ari-nomadi koi brzo se prilagoduvale na novite uslovi na `iveewe, Osmanliite ja obezbeduvale zadninata na vojskata koja, po osvojuvaweto na Galipole, vedna{ prodol`ila so svoite pohodi na sever. Vo tie pohodi prva na udar se na{la Trakija. Vo 1356 godina, silna vojska pod komanda na Sulejman, sinot na Orhan, se upatila kon Odrin. No, poradi nenadejnata smrt na Sulejman (1357 g.), celta ne bila ostvarena. Voenite operacii bile obnoveni pod rakovodstvo na vtoriot Orhanov sin, Murat, koj vo istorijata vlegol pod imeto sultan Murat I (1359–1389). Vsu{nost, so nego zapo~nalo i osvojuvaweto na Balkanot. Vo prvite godini od negovoto vladeewe bile osvoeni najgolemite gradovi vo Trakija: Dimotika, Odrin i Plovdiv. Vedna{ potoa osmanliskata prestolnina bila prenesena prvo vo Dimotika, a potoa vo Odrin, so {to osmanliskata dr`ava se najavila kako evropska dr`ava. Balkanskite hristijanski dr`avi, poradi me|usebnite politi~ko-teritorijalni nesoglasuvawa, ne ja sogledale vistinskata opasnost {to im se zakanuvala od novite osvojuva~i nitu, pak, potrebata za voeno obedinuvawe i zaedni~ki nastap protiv niv. Vo isto vreme osmanliskata opasnost s¢ u{te bila daleku od pogolemite evropski dr`avi koi, isto taka, ne prezele nikakvi akcii protiv novodojdencite. Vak127

viot nedostig od zaedni~ki nastap i voeno obedinuvawe, pred s¢ na balkanskite dr`avi, bil edna od glavnite pri~ini za brzoto napreduvawe na Osmanliite na Balkanot. Dobro organiziranite i lesno podvi`ni osmanliski odredi lesno go kr{ele otporot na razedinetite balkanski vladeteli. Kraen rezultat na Muratovoto voinstveno vladeewe bilo sveduvaweto na teritorijata na Vizantiskata Imperija samo na okolinata na Carigrad, a bitkata na Kosovo Pole (1389 g.), i pokraj smrtta na sultanot Murat, im gi otvorila vratite na Osmanliite za osvojuvawe na Srbija, koja stanala nivni vazal. Sli~na sudbina go sna{lo i Bugarskoto Carstvo, ~ija stara prestolnina Trnovo definitivno padnala vo osmanliski race (1393 g.). Sudbinata, pak, na Makedonija bila odredena ne{to porano, po bitkata na Marica (1371 g.).

2. Pa|aweto na Makedonija pod osmanliska vlast Neposredno pred Mari~kata bitka dvajcata najkrupni vladeteli na teritorijata na Makedonija bile bra}ata Volka{in i Ugle{a. Osmanliskite napadi prv gi po~uvstvuval Ugle{a, koj se obiduval na sekakov na~in da gi sobere okolnite gospodari za zaedni~ka akcija protiv neprijatelot. Za taa cel i so namera da ja odobrovoli Vizantija za sklu~uvawe sojuz, despotot Ugle{a go osudil proglasuvaweto na Du{anovoto Carstvo i izdignuvaweto na Srpskata arhiepiskopija vo rang na patrijar{ija, so {to bile zagrozeni interesite na Carigradskata patrijar{ija. So ovoj ~in Ugle{a £ gi priznal porane{nite prava na Carigradskata patrijar{ija na negovata teritorija, izdavaj}i za toa povelba vo mart 1368 godina. Me|utoa, na ovoj ~in Vizantija ne reagirala taka kako {to o~ekuval Ugle{a i odgovorot do{ol duri po tri godini (1371 g.), koga vizantiskata strana go potvrdila ova crkovno pomiruvawe. Politikata na Ugle{a za privlekuvawe na Vizantija vo voen sojuz protiv Osmanliite ne uspeala. Vsu{nost, vo taa svoja namera toj uspeal da go pridobie samo svojot brat, kralot Volka{in. Dvajcata bra}a, otkako gi obedinile silite, se upatile kon Odrin. Doznavaj}i za nivnoto dvi`ewe, rumeliskiot beglerbeg Lala{ahin vedna{ reagiral i upatil vojska protiv niv. Za da go iskoristi faktorot iznenaduvawe poradi svojata malubrojnost, Lala-{ahin, no}ta pome|u 25 i 26 septemvri 1371 godina, izvr{il nenadeen napad vrz vojskite na bra}ata, koi bile stacionirani vo blizina na Odrin, kaj
128

mestoto ^ernomen, na rekata Marica. Blagodarenie na celosnoto iznenaduvawe, Osmanliite odnele neo~ekuvano lesna i, vo isto vreme, zna~ajna pobeda, uni{tuvaj}i ja hristijanskata vojska i ubivaj}i gi dvajcata bra}a. Na toj na~in ovaa kratkotrajna, no so dalekuse`ni posledici bitka, im ja donela na Osmanliite najzna~ajnata pobeda na Balkanot, so {to zapo~nala agonijata na site drugi samostojni hristijanski dr`avi na poluostrovot. Vo ramkite na tie dve decenii bile osvoeni re~isi site gradovi na teritorijata na Makedonija, iako za mnogu od niv s¢ u{te ne mo`e so to~nost da se utvrdi vremeto i na~inot na osvojuvawe. Op{t vpe~atok e deka vedna{ po bitkata kaj Marica Osmanliite se zadovolile samo so pqa~ka{ki pohodi, zadr`uvaj}i za sebe samo mal del od teritorijata na uni{tenata dr`ava na despotot Ugle{a, vo nejziniot isto~en grani~en pojas. Jugozapadniot del od ovaa oblast bil prigraben od vizantiskiot upravnik na Solun, Manoil II, sinot na vizantiskiot car Jovan V Paleolog, koj vo noemvri 1371 godina go prezel Ser, dodeka severnite oblasti gi zazele bra}ata Jovan i Konstantin Draga{, sinovi na despotot Dejan. No, po bitkata kaj ^ernomen, tokmu teritoriite na bra}ata Draga{ bile prvata cel na osmanliskite napadi. Bra}ata, ~ie sedi{te bil dene{niot grad ]ustendil, go izbrale pomaloto zlo i go prifatile vazalniot status sprema silniot neprijatel, koj podrazbiral pla}awe opredelen godi{en danok na sultanot, kako i u~estvo so voeni sili na strana na osmanliskata vojska koga i da go baral toa sultanot. So ogled na toa {to dobar del od vladenijata na bra}ata Draga{ se prostirale na teritorijata na isto~na Makedonija, mo`e da se pretpostavi deka vo nekoi gradovi na taa teritorija ve}e kon krajot na 1371 i vo po~etokot na 1372 godina bile stacionirani osmanliski garnizoni. Na toj na~in, se ~ini, Osmanliite se obezbedile vo isto~niot del od Makedonija da ne se slu~at nikavi iznenaduvawa za vreme na nivniot sleden osvojuva~ki pohod, koj bil naso~en vo pravec na jugozapadna Makedonija i koj zapo~nal vo po~etokot od 80-tite godini na XIV vek. Vo jugozapadna Makedonija, po smrtta na Volka{in, bile sozdadeni pove}e samostojni vladenija. Titulata kral od tatkoto Volka{in sega ja prezel negoviot sin Marko. Negovite bra}a Andreja{, Dimitar i Ivani{ ne raspolagale so nekoi pozna~ajni posedi i ne mo`ele da igraat bitna uloga vo ponatamo{niot tek na nastanite. Delovi od Volka{inovoto Kralstvo na teritorijata na Makedonija prigrabile feudalecot Nikola Altomanovi}, koj go prezel Kostur na jug, Vuk
129

Brankovi}, koj najdocna vo 1377 godina zagospodaril so Skopje i negovata okolina, kako i golemiot `upan Andreja Gropa, koj se zacvrstil vo Ohrid. Na takov na~in, granicite na vladenijata na sinovite na Volka{in bile svedeni na tesen prostor vo zapadna Makedonija: na zapad do Ohrid, na istok do Vardar, so isklu~ok na dolniot tek na rekata Crna, koj im pripa|al na Draga{ite, a na sever do Skopje i [ar Planina. Na taa teritorija se ~uvstvuvala politi~kata uloga na dvajcata bra}a Marko i Andreja{, koi kovale svoi pari i gradele manastiri. Osmanliskite osvojuva~i, pred da gi napadnat vladenijata na kralot Marko, najprvin ras~istile so ostatocite od dr`avata na despotot Ugle{a. Na ~elo na pohodot protiv ovie teritorii stoele nekolku pro~ueni osmanliski vojskovodci: Evrenos-beg, Deli Balaban i Lala-{ahin. Vo periodot od 1382 do 1384 godina tie osvoile nekolku zna~ajni tvrdini i gradovi vo isto~na Egejska Makedonija: Kavala, Marulija (Avret Hisar), Drama, Zihna, Ber i, najzna~ajniot me|u niv, Ser, koj padnal na 19 septemvri 1383 godina. So toa Osmanliite uspeale da ja pokorat celata porane{na dr`ava na despotot Ugle{a, a ako se zeme predvid deka bra}ata Draga{ ve}e bile nivni vazali, toga{ stanuva jasno deka tie vospostavile kontrola nad re~isi polovinata od teritorijata na Makedonija. Novata voena kampawa, ~ija cel bila preostanatiot del od Makedonija, zapadno od rekata Vardar, koj bil vo racete na Volka{inoviot sin Marko, zapo~nala vo 1385 godina pod vodstvo na rumeliskiot beglerbeg Timurta{-pa{a. Toj, otkako sobral golema vojska, najprvin se upatil kon Prilep i Bitola, dvata najgolemi grada vo Pelagonija. Probivot najverojatno bil izvr{en preku vazalnata teritorija na Konstantin Draga{. So ogled na toa {to glavnata cel na ovoj pohod bilo likvidiraweto na vladenijata na kralot Marko, najprvin bil napadnat i zazemen Prilep, koj se predal bez borba. Vedna{ po pa|aweto na Prilep bila opsadena i Bitola koja, za razlika od Prilep, davala silen otpor. Po izvesno vreme gradot kone~no bil osvoen, po {to bil podlo`en na pqa~ka poradi neposlu{nosta za negovo mirno predavawe. Na toj na~in, so osvojuvaweto na ovie dva grada, bila likvidirana samostojnosta na Markovoto Kralstvo i, se ~ini, deka tokmu kako posledica na ovie osmanliski osvojuvawa mo`elo da sledi i vospostavuvaweto na vazalniot odnos na kralot Marko sprema sultanot. Kampawata na Timurta{-pa{a ja po~uvstvuval i najgolemiot grad vo Makedonija, Solun, koj se na{ol na udar na osmanliskite sili
130

za vreme na nivnoto vra}awe od pohodot vo Albanija. Me|utoa, ovoj obid za negovo osvojuvawe ne donel rezultat, {to ne zna~elo i otka`uvawe od strana na Osmanliite od idejata za zazemawe na najgolemiot makedonski grad. Kone~no vo 1387 godina, po re~isi dvegodi{no izma~uvawe na gradot, toj padnal vo racete na Hajredin-pa{a. No, toa ne bilo negovoto definitivno pokoruvawe. Vo nego bil stacioniran samo mal osmanliski odred, koj trebalo da go garantira pla}aweto na ara~ot {to bil odreden so dogovorot za priznavawe na vrhovnata sultanska vlast od strana na gradskite vlasti. Me|utoa, ovoj odred bil vo gradot samo tri godini i vo 1390 godina bil povle~en za nabrgu, 1391 ili najdocna 1394 godina, povtorno da bide vraten so {to ovoj najva`en primorski centar na Makedonija ve}e vo poslednata decenija na XIV vek bil pod direktna osmanliska uprava. Osmanliskiot pohod od 1385 g. ne zna~el samo osvojuvawe na centralna Makedonija. Vo godinite {to sledele (do 1391/1392) bile osvoeni re~isi site pozna~ajni gradovi vo zapadna i na severna Makedonija: Voden, Ohrid, Kostur, Kratovo, Skopje, koe im davalo silen otpor na osvojuva~ite pred tie kone~no da uspeat da vlezat vo nego i potoa da go pretvorat vo silna voena baza za svoeto natamo{no napreduvawe na sever, vo Srbija i vo Bosna. Skopje, po s¢ izgleda, bil posledniot punkt od kade im bil davan otpor na novite osvojuva~i. Negovoto pa|awe zna~elo i celosno pokoruvawe na Makedonija. Vazalnite teritorii na kralot Marko i na Konstantin Draga{ bile samo mali ostrovi {to opstojuvale vo osmanliskoto more. Nivnata agonija traela do 1395 godina, koga i dvajcata kako vazali na sultanot zaginale vo bitkata kaj Rovine protiv vla{kiot vojvoda Mir~e. Isto taka, nitu kratkotrajnoto osloboduvawe na Solun (1403–1430), izdejstvuvano od strana na vizantiskiot imperator Manoil II vo po~etokot na interregnumot vo Osmanliskata Imperija (1402–1413), nemalo nikakvo zna~ewe za Makedonija, koja ve}e bila cvrsto stegnata vo ramkite na novata dr`ava. Novite zakoni i normi ve}e po~nale da go menuvaat dotoga{niot na~in na `iveewe.

3. Administrativno-teritorijalnoto ureduvawe na Makedonija vo osmanliskata dr`ava Vnatre{nata organizacijata na Osmanliskata Imperija bila izgradena vrz nasledstvoto na nekolku dr`avi koi postoele na prosto131

rot na bliskiot i Sredniot Istok. Vo prv red toa bilo nasledstvoto od Selxu~koto i Vizantiskoto Carstvo, a bile prezemeni iskustva i od drugite srednovekovni balkanski dr`avi. Osmanliskata Imperija, kako i drugite isto~ni despotstva, bila teokratska dr`ava. Vrhoven vladetel bil sultanot, koj imal neograni~eni prava vo pogled na politi~kite, voenite i dr`avnite pra{awa i za svoite postapki odgovaral samo pred Alah. Svojata vlast sultanot ja sproveduval preku Carskiot Sovet ili Divanot, vo koj ~lenuvale najvisokite dr`avni funkcioneri. Posebno mesto vo Divanot imal prviot vezir, koj bil glaven sovetnik i pomo{nik na sultanot i vo ~ie ime ja izvr{uval politi~ko-izvr{nata vlast. Sekoe lice, bez ogled na klasnata ili verskata pripadnost, imalo pravo da mu se obrati usno ili pismeno na Divanot, kako na najvisoko telo vo dr`avata. Za pova`ni pra{awa i `albi rajata toa naj~esto go pravela so ispra}awe svoi delegacii. Osnoven zakon vo Osmanliskata Imperija vrz koj se temelela pravdata bil {erijatot, odnosno islamskiot verski zakon. No, isto taka, postoele i brojni sultanski zakoni, t.n. kanuni, koi tretirale pra{awa za koi {erijatot ne mo`el da dade odgovor, no koi pri nivnoto donesuvawe morale da bidat usoglaseni so nego. U{te za vreme na prvite sultani, osmanliskata dr`ava posebno vnimanie posvetuvala na administrativno-teritorijalnata podelba i na upravata vo novoosvoenite teritorii. Vo po~etokot, tie teritorii bile podeleni na nekolku okruzi, t.n. sanxaci ili livi, na ~ie ~elo stoele sanxakbegovi ili mirlivi. Koga osmanliskite vladeewa se zacvrstile na Balkanot, bil sozdaden Rumeliskiot beglerbeglak, so {to site osvoeni evropski teritorii bile staveni pod edinstvena uprava. Sedi{teto na ovaa najgolema upravno-politi~ka edinica najprvo bilo vo Edrene, a potoa vo Sofija. Pandan na ovoj prv beglerbeglak na Balkanot bil Anadolskiot beglerbeglak na aziska po~va. Podocna bile sozdadeni i drugi beglerbeglaci, ~ij broj vo vtorata polovina na XVI vek iznesuval 16. Ovie upravno-administrativni edinici gi opfatile sanxacite, koi bile sostaveni od u{te pomali upravni edinici, t.n. kazi. Kazite, vsu{nost, bile sudsko-teritorijalni edinici na ~ie podra~je se protegale ingerenciite na eden kadija. Najmali upravni edinici na koi bile podeleni kazite bile t.n. vilaeti i nahii. Podelbata na vilaeti bila privremena i niv postepeno gi zamenuvale redovni administrativni edinici – nahii. Nahijata na Balkanot mnogu ~esto odgovarala na predosmanliskata „`upa“, ~ija teritorija ostanuvala ista, no sega so novo ime – nahija. Vakvata admi132

nistrativno-teritorijalna podelba na osmanliskata dr`ava, so izvesni promeni, pove}e formalni, ostanala s¢ do krajot na nejzinoto postoewe i igrala va`na uloga vo uspe{noto funkcionirawe i vo kontrolata na centralnata vrz lokalnata vlast. Makedonija, vo pogled na administrativnata pripadnost, postojano bila del od Rumeliskiot beglerbeglak, a nejzinata teritorija vleguvala vo sostav na pove}e sanxaci. Vo XV i XVI vek imalo vkupno sedum sanxaci, formirani vo razli~no vreme, koi celosno ili delumno se prostirale na teritorijata na Makedonija. Toa bile sanxacite: Pa{a, ]ustendilski, Ohridski, Solunski, Skopski, Janinski i, privremeno, Lerinski sanxak. Eden od najstarite i najgolemi sanxaci vo Rumeliskiot beglerbeglak bil Odrinskiot sanxak so koj direkno upravuval rumeliskiot beglerbeg, so titula pa{a, poradi {to i go dobil nazivot Pa{a sanxak. Ovoj sanxak zafa}al i najgolem del od teritorijata na ju`na i severna Makedonija. Vo prvite decenii na XVI vek nemu mu pripa|ale gradovite, koi istovremeno bile i centri na kazi i na nahii: Drama, Zihna, Nevrokop, Demir Hisar, Avret Hisar, Ser, Solun, Enixe Vardar, Siderokapsa, Ber, Serfixe, Hrupi{ta, Kostur, Bigli{ta, Skopje, Tetovo, Ki~evo, Veles, Prilep i Bitola. Poradi negovata golemina, ovoj sanxak stanal nepodoben za upravuvawe i vo narednite godini, so odzemawe teritorii od nego, bile sozdadeni dva novi sanxaka: Solunskiot i Skopskiot, koi go podelile Pa{a sanxakot vo dva nepovrzani dela. ]ustendilskiot sanxak se prostiral na makedonska, srpska i bugarska teritorija, a se smeta deka bil sozdaden po zaginuvaweto na Konstantin Draga{ (1395 g.), koj ja dr`el ovaa oblast kako osmanliski vazal so centar vo ]ustendil. Vo negoviot sostav vleguvala cela severoisto~na Makedonija, so teritoriite i administrativnite centri: Kratovo, Nagori~ane, Slavi{te, [tip, Ko~ani, Pijanec, Male{evo, Strumica, Petri~, Melnik, Dojran, Bojmija, Kon~e, Tikve{, a delumno i Mariovo i P~iwa. Po~etokot na postoeweto na Ohridskiot sanxak, isto taka, se povrzuva so 1395 godina i zaginuvaweto na kralot Marko vo bitkata kaj Rovine. Vo ramkite na ovoj sanxak, so centar vo Ohrid, vleguval samo mal del od zapadna Makedonija, dodeka negovata teritorija, vo najgolem del, se prostirala vo Albanija. Kon krajot na XVI vek od makedonska teritorija kon ovoj sanxak pripa|ale kazite Ohrid, Debar

133

i Starova, vo ~ij sostav vleguvale nahiite: Ohrid, Prespa, Debarca, Gorni Debar, Reka, @upa, Dolgo (Golo) Brdo, Mokra i Gora. Solunskiot sanxak bil sozdaden so odzemawe teritorii od ogromniot Pa{a sanxak. To~noto vreme na nastanuvawe na ovoj sanxak ne se znae, no kon sredinata na XVI vek, koga toj se zacvrstil kako upravna edinica, vo nego vleguvale kazite: Solun, Ber, Avret Hisar, Enixe Vardar, a ne{to podocna Voden i Siderokapsa. Karakteristi~no za ovoj sanxak e toa {to toj se prostiral isklu~ivo na makedonska teritorija. Skopskiot sanxak, so centar vo Skopje, bil sozdaden najdocna vo 1553 godina, koga za prvpat ovaa oblast se spomnuva kako sanxak na ~elo so sanxakbeg. Kon nego pripa|ale kazite koi porano bile vo sostav na Pa{a sanxakot: Skopje, Tetovo, Prilep i Ki~evo. I ovoj sanxak, koj so mal isklu~ok na sever ja opfa}al nahijata Ka~anik, se prostiral isklu~ivo na makedonska teritorija i ne pretrpel nekoi pozna~ajni promeni vo odnos na negoviot sostav. Osven gorenavedenite sanxaci, vo jugozapadna Makedonija navleguval sanxakot Janina, koj od makedonska teritorija vo sebe ja vklu~uval kazata Grebena (Grevena). Isto taka, za eden kratok period, me|u 1520 i 1530 godina, na teritorijata na Makedonija postoel i Lerinskiot sanxak, koj se poklopuval so teritorijata na kazata Lerin. No, okolu 1530 g., toj bil ukinat i povtorno sveden na kaza, koja bila priklu~ena kon Pa{a sanxakot. Vakvata administrativna podelba na teritorijata na Makedonija se zadr`ala i vo narednite vekovi na osmanliskata dominacija. I pokraj toa {to granicite na dr`avata postepeno se pomestuvala na sever, ovie sanxaci ne pretrpele nikakvi pozna~ajni teritorijalni promeni. Za eden podolg period tie postoele vo ovie granici i funkcionirale kako cvrsti administrativni upravni edinici.

4. Osmanliskiot feudalizam Osmanliskata dr`ava bila organizirana vrz sistem na voen feudalizam, nare~en timarsko-spahiski sistem, koj se temelel vrz dr`avnata sopstvenost na zemjata. Imeno, za vrhoven sopstvenik na obrabotlivoto zemjodelsko zemji{te vo Osmanliskata Imperija se smetala dr`avata, personificirana vo sultanot. Koristeweto na toa zemji{te se ostvaruvalo preku formata spahilak, a se sostoela od dodeluva134

we zemji{ni posedi na lica {to za u`ivaweto na plodovite od posedite bile dol`ni da izvr{uvaat opredelena dr`avna, a pred s¢ voena obvrska. Obrabotkata na dobienata zemja bila dol`nost na selanite {to `iveele na nea i koi im pla}ale danoci na posednikot-spahija i na dr`avata. Vsu{nost, vo timarsko-spahiskiot sistem vladeel principot na podelena svoina. Pravo na ista zemja, vo isto vreme, imale dr`avata, spahijata i selanite. Zna~i spahiite, posle dr`avata, bile „vtorite“ posednici na zemjata. Zemji{noto leno {to go dobivale spahiite se javuva vo tri vida so razli~en godi{en prihod: timari, so godi{en prihod od 2.000 do 19.999 ak~iwa; zeameti, so prihod me|u 19.999 i 99.999; i hasovi, so godi{ni prihodi preku 100.000 ak~iwa. Visinata na prihodot ja odreduvala goleminata na voenata obvrska na spahiite. Posednicite na najmalite timari bile zadol`eni samite so svoja oprema da u~estvuvaat vo voenite pohodi, dodeka onie so pogolemi timari morale so sebe da nosat i opredelen broj pomo{nici, kako i da gi opremat so odredena voena oprema. Spahiite nemale pravo da gi otu|uvaat svoite timari i zeameti nitu so kupoproda`ba nitu so otstapuvawe ili podaruvawe. Tie, vsu{nost, raspolagale so prihodot od zemjata, a ne so samata zemja. Timarot mo`el da bide nasleden od sinot samo dokolku toj gi prezemal voenite obvrski od svojot tatko. Vakviot voen feudalizam potpolno se instaliral na teritorijata na Makedonija kon sredinata na XV vek, kade {to preovladuvale malite timari so godi{en prihod od 2.000 do 6.000 ak~iwa. Vo raniot period od osmanliskata dominacija vo Makedonija imalo i spahii-hristijani {to poseduvale timari. Toa bile, vsu{nost, pripadnici na starata hristijanska feudalna klasa, a pripadnosta kon taa klasa bilo glavniot kriterium za dobivawe timar. Vklu~uvaweto na ovie hristijani vo osmanliskata vojska bila smislena politika na osmanliskata dr`ava so cel novoosvoenite teritorii da bidat pobrzo i polesno smireni, a doma{nata feudalna klasa neutralizirana. Vo sredinata na XV vek, vo Prilepskata i Ki~evskata nahija, vo racete na hristijanite imalo 27 timari i eden zeamet, a vo 1466/1467 godina vo Debarskata oblast brojot na hristijanskite timari iznesuval 18. Zeametot, {to go dr`el \erg Stepan, suba{ija na Ki~evo, pokraj Ki~evo vo sebe vklu~uval i 29 sela, 23 mezri i eden manastir i nosel godi{en prihod od 50.200 ak~iwa. So tekot na vremeto brojot na hristijanite-spahii bil vo postojano opa|awe i ve}e vo XVI vek tie re~isi celosno is~eznale. Nivnoto is~eznuvawe naj~esto se dol`elo na prifa}aweto na islamot i pretopuvaweto vo muslimanskata feu135

dalna klasa ili, pak, so gubewe na svoite feudalni imoti, tie stanuvale obi~na raja. Na teritorijata na Makedonija imalo i hasovi, koi bile najkrupni, no mnogu retki imoti vo Osmanliskata Imperija. Nekoi od najbogatite izvori na prihodi vo Makedonija, kako {to bile Kratovskite rudnici, ribolovot vo Ohridskoto Ezero i okolnite reki, Struga so nekolku okolni sela, plodnoto zemji{te vo Solunsko, Bitolsko, bile vsu{nost hasovi na sultanot. Pokraj sultanot, so hasovi raspolagale i vezirite i drugite visoki funkcioneri vo dr`avata. Poznatiot skopski krai{nik Isa-beg bil eden od najgolemite feudalci na Balkanot vo XV vek, a hasot so koj raspolagal, bez gradot Skopje, mu nosel godi{en prihod od 763.000 ak~iwa. Tretiot usloven posednik na dr`avnata zemjata i nejziniot glaven obrabotuva~ bile selanite koi, bez razlika na nivnata verska pripadnost, go nosele zaedni~koto ime raja. Vo svoeto naj{iroko zna~ewe, poimot raja gi ozna~uval podanicite-proizvoditeli koi, za razlika od pripadnicite na voenata klasa, pla}ale danoci. Vo podocne`niot period ovoj termin s¢ pove}e se odnesuval samo na hristijanite. Selanite dr`ele ograni~ena povr{ina zemja ~ija golemina se dvi`ela od 70 do 150 donumi, {to zaviselo od kvalitetot na zemji{teto. Kaj hristijanite taa zemja se narekuvala so stariot slovenski zbor ba{tina, a kaj muslimanite ~iflig, od osmanliskiot zbor ~ift – par, a e povrzan so ~iftot volovi (yevgar) potreben za obrabotka na eden ~iflig ili ba{tina. Za dobivawe ba{tina (~iflig), selanecot mu pla}al opredelena taksa na feudalniot gospodar na zemjata, odnosno spahijata. So toa selanecot se zdobival so tapija za zemjata, koja ne mo`ela da mu bide odzemena s¢ dodeka redovno i potpolno gi ispolnuval svoite obvrski {to proizleguvale od vladeeweto na dobienata zemja. So dozvola na spahijata tie mo`ele da ja nasleduvaat ili da go prodavaat pravoto na koristewe na taa zemja. Noviot posednik moral da gi prifati site feudalni obvrski na prethodniot posednik. So zakon bilo zabraneto rajata samovolno da go napu{ta svoeto mesto na `iveewe i da odi na drugo mesto. Spahijata imal zakonska mo`nost vo rok od 15 godini da go prisili prebegnatiot selanec da se vrati na negovata zemja. Na toj na~in rajata bila dvojno vrzana i za zemjata i za feudalecot-spahija. Taa ne mo`ela da go promeni svojot status zatoa {to so pravni normi bilo strogo utvrdeno deka „sinot na rajata e raja“.

136

Ekonomskata pot~inetost na rajata se izrazuvala preku feudalnata renta {to selanite im ja davale i na feudalecot i na dr`avata. Imalo tri vida feudalna renta: rabotna (angarija), naturalna (produktivna) i pari~na. Otprvin preovladuvala naturalnata renta koja, so tekot na vremeto, bila zameneta so pari~na. Najslabo bila zastapena rabotnata renta, koja naj~esto bila vo korist na dr`avata. Selanecot bil dol`en, zaedno so negoviot dobitok, da u~estvuva vo izgradba i popravka na pati{ta, tvrdini, mostovi i drugi javni objekti, potoa da transportira hrana, oru`je i oprema za vojskata i sl. Vo mnogu poograni~eni razmeri, selanite rabotele angarija i vo korist na feudalecot. Tie bile dol`ni da mu izgradat ku}a i ambar na spahijata, da go prenesat do ambarot ili do pazarot delot od proizvodstvoto {to na ime na desetok trebalo da mu go dadat na spahijata, kako i nekolku dena bez nadomest da rabotat na negoviot imotot. Naturalnite dava~ki, pove}e na broj, naj~esto odele vo polza na neposrednite feudalni gospodari. Osnoven naturalen danok bil desetokot (u{ur), koj se zemal od razli~ni zemjodelski i gradinarski proizvodi. Od nekoi produkti desetokot ~esto bil zeman vo pari, {to bilo rezultat na nastojuvawata na feudalcite, sprotivno na zakonot, naturalnata renta da ja pretvorat vo pari~na. Po zakonski pat, vo vid na pari~na renta, feudalecot go zemal danokot ispenxe, {to go pla}ale site rabotosposobni hristijani. Polniot iznos na ovoj danok bil 25 ak~iwa, dodeka visinata na istiot danok zeman od muslimanite i nare~en resmi ~ift iznesuvala 22 ak~iwa. Vo pari bile zemani i dava~kite za doma{nite `ivotni, kako {to bile ovcite i sviwite, potoa za letnite i zimskite pasi{ta, za vodenici, valavnici, samokovi i dr. Spahijata zemal i drugi pari~ni taksi {to ne bile povrzani so proizvodstvoto, kakvi {to bile svadbarinata, globata za prestapi, za nasledstvo i dr. I dr`avata u~estvuvala vo sobirawe na pari~nata renta. Najzna~aen od ovoj vid danoci bil ara~ot ili xizieto. Nego go pla}ala samo nemuslimanskata raja, odnosno hristijanite i Evreite, kako zamena za neslu`ewe voena obvrska i kako dokaz za nivnata lojalnost kon dr`avata. Iako poznat i pod imeto glavarina, do krajot na XVII vek, ovoj danok se naplatuval od semejstvo (hane). Negovata visina zavisela od imotnata sostojba na obvrznikot i od finansiskite potrebi na dr`avata, me|utoa, toj postojano rastel i od 140 ak~iwa vo XVI vek, vo po~etokot na narednoto stoletie porasnal na 400-500 ak~iwa.

137

Posebno te`ok za hristijanskata raja bil t.n. danok vo krv (dev{irme). Toj se sostoel od sobirawe na najzdravite deca od hristijanskata raja, koi potoa bile vodeni vo Istanbul, preveduvani vo islam i podlo`uvani na specijalen re`im na vospituvawe. Najnadarenite od ovie deca, nare~eni i~ oglani (vnatre{ni deca), bile izbirani i trenirani vo edna od carskite palati, so cel da stanat li~na pridru`ba na sultanot. Pove}eto od drugite deca (axemi oglan) stanuvale pripadnici na jani~arskiot korpus. Jani~arite bile vospituvani vo duhot na militantniot islam i bile tesno povrzani so Bekta{iskiot dervi{ki red. U`ivale golem broj privilegii, {to im ovozmo`uvalo da zazemat visoki pozicii vo dr`avnata hierarhija. Za vreme na vojna slu`ele kako pe{adija, zazemaj}i ja centralnata pozicija vo voenata formacija i {titej}i go sultanot. Vo vremeto na Sulejman Veli~estveniot (1520–1566) nivniot broj iznesuval 12.000. Bile ukinati so sultanski akt donesen 1826 godina otkako go izgubile svoeto voeno zna~ewe, pretvoraj}i se vo destruktivna nekontrolirana sila. Se smeta deka dev{irmeto bilo ukinato kon sredinata na XVII vek. Iako site tie {to bile nemuslimani vo Osmanliskata Imperija bile klasificirani kako „za{titena raja“, preku ara~ot i dev{irmeto najo~igledno se izrazuvale verskata diskriminacija i neramnopravniot tretman na nemuslimanite vo odnos na muslimanite. Osven ovie najva`ni danoci, dr`avata vo odredeni periodi koristela i redica vonredni dano~ni obvrski (avarizi-i divaniyye ve tekalif-i orfiyye), koi u{te pove}e £ ja ote`nuvale polo`bata na rajata. Eden del od rajata bil zafaten so izvr{uvawe na razni specijalni slu`bi vo polza na dr`avata, poradi {to u`ival nekoi dano~ni olesnuvawa. Vo gradovite, kade so tekot na vremeto zanaet~istvoto zabele`alo silen podem, toa naj~esto bile specijalizirani zanaet~ii, osobeno onie {to bile zadol`eni za izrabotka, odr`uvawe i popravka na oru`jeto vo gradskite tvrdini i sl. Taka, celoto muslimansko i hristijansko naselenie na Solun bilo oslobodeno od site vonredni dava~ki vo zamena za ~uvawe na dvaeset i ~etirite morski kuli vo Solunskiot Zaliv. I `itelite na Ohrid, isto taka, bile oslobodeni od vonrednite dava~ki vo zamena za odr`uvawe na Ohridskata tvrdina. Sred selskoto naselenie se razvile nekolku takvi specijalni zadol`enija i slu`bi koi bile izvr{uvani vo polza na dr`avata. Ovie specijalni zadol`enija im ovozmo`uvale na nivnite izvr{iteli izvesni dano~ni olesnuvawa. Toa bile: vojnucite, dervenxiite, martolozite, sokolarite, orizarite i dr. Vojnucite bile pripadnici na po138

seben vojni~ki red vo osmanliskata vojska. Bile vooru`eni so kopja i, kako pomo{ni odredi, naj~esto vo uloga na prethodnica, u~estvuvale vo voenite pohodi. Obi~nite vojnuci bile hristijani, dodeka povisokiot stare{inski kadar im pripa|al na muslimanite. Najra{ireni vo Makedonija bile dervenxiite, koi bile zadol`eni da gi obezbeduvaat i odr`uvaat te{ko preodnite i opasni mesta na javnite pati{ta. Vakvata slu`ba naj~esto ja vr{ele hristijanite od selata vo blizina do preminite, koi so ~ukawe vo tapan im davale do znaewe na patnicite dali patot e sloboden i prooden. Poradi dano~nite olesnuvawa, pripadnicite na ovie posebni grupi naselenie bile poznati pod imeto „privilegirana raja“.

5. Demografskite pomestuvawa 5.1. Kolonizacija Osmanliskoto osvojuvawe na Makedonija donelo promeni vo site sferi od `ivotot, no se ~ini najvpe~atlivi bile promenite vo demografskata sfera. Vedna{ po osvojuvaweto, silen kolonizatorski bran od muslimansko naselenie, sostaveno od osmanliski etni~ki elementi, ja zaplisnal Makedonija. Novite `iteli najprvin se naselile vo gradskite centri. Srednovekovnite makedonski gradovi ve}e bile oformeni i kako ekonomski centri vo svojata okolina i kako utvrdeni strategiski sredi{ta preku koi pominuvale zna~ajni raskrsnici. Poradi toa, pogolemiot del od kolonizatorite se naso~ile kon gradovite, kako najpogodni centri za kontrola na hristijanskata selska okolina. Najprvin vo niv se stacionirale voenite garnizoni, a za kratko vreme bila vospostavena i novata administracija, regrutirana isklu~ivo od muslimanskiot element. Vakvoto voeno i administrativno prisustvo na muslimanite vo gradovite neminovno so sebe gi povleklo i site drugi neophodni slu`bi za normalno svetovno i duhovno funkcionirawe na muslimanskata gradska sredina. Toa osobeno e vidlivo vo pogolemite makedonski gradovi, kako {to bile Ser, Skopje i Bitola i koi, u{te vo vtorata polovina na XV vek, bile so pobrojno muslimansko naselenie. Osvojuva~ite nastojuvale ispraznetite naselbi da gi popolnat so svoi lojalni lu|e, kako i so zanaet~ii i trgovci ~ii aktivnosti, pred s¢, bile povrzani so natamo{nite voeni akcii. Osmanliskiot hroni~ar Ibn Kemal pi{uva deka Jigit139

beg, po osvojuvaweto na Skopje, „spremnite ku}i na nevernicite {to ostanaa prazni, a gi ima{e vo izobilstvo, gi napolni so svoite spahii i robovi, i so polno vnimanie se zafati so popravka na o{tetuvawata na toa mesto {to go napravi svoe sedi{te...“. Vakvi aktivnosti sproveduvani od strana na mo}ni i vlijatelni li~nosti za naseluvawe na svoi lu|e vo osvoenite gradovi sigurno bile prezemeni i vo Ohrid i vo [tip, gradovi vo koi se etablirale poznatite osmanliski semejstva Ohrizade i I{tipzade, a vo Ser i Enixe Vardar toa go napravil slavniot vojskovoditel Evrenos-beg. Najva`en element vo kolonizacijata na teritorijata nadvor od gradskite centri bile Jurucite, ~ie naseluvawe vo Makedonija osobeno bilo intenzivno vo XV vek. Nivnoto doseluvawe bilo na dobrovolna osnova, no mnogu ~esto zad toa stoela prisila motivirana od voenite, politi~kite i ekonomskite interesi na osmanliskata dr`ava. Oblastite vo koi naj~esto se naseluvale bile povrzani so va`nite komunikaciski i strategiski pravci vo Makedonija, kako {to bile: Solunskata oblast, Sersko, Ov~e Pole. Osven ekonomska funkcija, ovie nomadski sto~ari imale i va`na voena uloga bidej}i del od niv bile vklu~eni vo posebna voena organizacija. Makedonskite Juruci bile organizirani vo dva golemi sanxaka: Solunskiot i Ov~epolskiot juru~ki sanxak, imenuvani spored teritorijata na koja se koncentrirale. Vo sekoj od ovie sanxaci imalo opredelen broj voeni juru~ki edinici, imenuvani kako oxaci, vo ~ij sostav vleguvale po 30 lica. Se smeta deka vo XVI vek vo ovie oxaci bile vklu~eni 17.600 Juruci, dodeka vkupniot broj na juru~koto naselenie vo Makedonija iznesuval okolu 140.000 lica. So tekot na vremeto ova nomadsko naselenie postepeno preminalo na sedele~ki na~in na `iveewe, a negovo glavno zanimawe, pokraj sto~arstvoto, stanalo i zemjodelstvoto. Za vreme na osmanliskoto vladeewe vo Makedonija se doselilo i brojno evrejsko naselenie. Begaj}i od inkvizicijata vo [panija i vo Portugalija, del od Evreite od ovie zemji, poznati pod imeto Sefardi (t.e. {panski Evrei), na{le sigurno pribe`i{te vo Osmanliskata Imperija. Na makedonska teritorija, najmnogu od niv se naselile vo Solun, kade {to kon sredinata na XVI vek imalo re~isi 3.000 evrejski ku}i. Vo 1530 godina tie bile podeleni vo 21 op{tina: [panija, Sicilija, Magrebi, Lisabon, Italija, Otranto, Ezhaim, Katalon, Aragon, Sicilija – stara, Katalon – stara, [alom, Madras, Pulija, Provansa, Kastilja, Evra-Portugal, Alaman, Geru{ – Kalavri{ (t.e. Kalabrija), Saragosa i Krf. Poradi toa ovoj grad bil nare~en „grad-majka na
140

Izrael“. Od nego Evreite se ra{irile i vo drugi makedonski gradovi. Vo popisot od 1528 godina za Evreite vo [tip e navedeno deka pristignale od Solun, a najverojatno i bitolskite Evrei, koi poteknuvale od Portugal i od Aragon, a vo Bitola do{le preku Solun. Isteranite Evrei od Sicilija i od Italija vo Makedonija pristignuvale preku Dubrovnik, a po Moha~kata bitka (1526 g.), Evrei od Budim, od Pe{ta i od Alba Real bile preseleni vo Kavala, vo Ser i vo Drama. Drugi gradovi od Makedonija vo koi se formirale mali evrejski kolonii bile: Skopje, Ber, Kostur, Kratovo i Strumica. Doseluvaweto na Evreite zna~elo ne samo zbogatuvawe na etni~kata struktura na makedonskite gradovi tuku i pottik za pobrz stopanski i trgovski razvoj. Vo po~etnite godini na osmanliskata dominacija imalo i primeri na prisilno deportirawe na domorodnoto hristijansko naselenie. Poznati se dva takvi primera od XV vek povrzani so gradovite Ohrid i Skopje. Vo prviot slu~aj sultanot Mehmed II Fatih, 1466 godina, naredil vo Istanbul da bidat deportirani ohridskiot arhiepiskop Dorotej, zaedno so mnogu ohridski klerici i boljari, najverojatno poradi nivnoto antiosmanlisko dejstvuvawe za vreme na vostanieto na Skenderbeg. Deportiranite ohri|ani vo Istanbul formirale svoe maalo, koe bilo nare~eno Ohridsko maalo, a e registrirano vo popisot na naselenieto na Istanbul blizu eden vek po deportiraweto. Vo isto vreme, odnosno 1467 godina, bile deportirani i `iteli na Skopje, poto~no, 15 pravoslavni ku}i bile preseleni vo albanskiot grad Kowuh (Elbasan), koj bil izgraden kako tvrdina nameneta za borbata protiv Skenderbeg. Osven ovie skopski hristijani, kako `iteli na Elbasan, vo popisite na negovoto naselenie od XVI vek figuriraat i semejstva od Ohridsko, od Kostursko i od Sersko koi, isto taka, bile prisilno naseleni vo ovoj grad. Vrz demografskata struktura na naselenieto vlijaele i ~estite vojni, vostanijata i feudalnata anarhija poradi koi se slu~uvale migracii i napu{tawe na celi oblasti od strana na makedonskoto hristijansko naselenie. Kako rezultat na tie migracii, kon krajot na XVII i vo XVIII vek, vo zapadniot del na Makedonija postepeno po~nalo da se naseluva albansko naselenie od Albanija. S¢ do krajot na XVII vek albanskoto prisustvo na teritorijata na Makedonija ostanalo skromno. Nivnoto prvo pomasovno naseluvawe vo zapadna i vo severna Makedonija se slu~ilo po povlekuvaweto od Makedonija na avstriskata vojska (1689/1690 g.) za vreme na golemata Avstro-turska vojna (1683–1699). Zaedno so povlekuvaweto na Avstrijcite, na sever se povlekol i golem
141

del od hristijanskoto naselenie vo severozapadna Makedonija, koe vo vojnata u~estvuvalo na stranata na Avstrijcite ili zele u~estvo vo Karpo{evoto vostanie (1689 g.). Najgolema preselba se slu~ila od: Tetovsko, Skopsko, Kumanovsko, Krivopalane~ko, a toa predizvikalo opustuvawe na celi oblasti i is~eznuvawe na mnogu naselbi. Naskoro vo ovie oblasti zapo~nale da se naseluvaat lojalni muslimani-Albanci od sosedna Albanija, {to dovelo do zna~ajni i trajni promeni vo etni~kiot sostav na naselenieto vo tie regioni. Ova doseluvawe bilo pottiknuvano od centralnata vlast, koja na istaknatite albanski begovi im davala na upravuvawe celi oblasti. Poznato e deka vedna{ po Karpo{evoto vostanie, do Arnaut Koxa Halil-pa{a, seraskerot na Moreja (Peloponez), koj u~estvuval vo zadu{uvaweto na vostanieto, bil upaten ferman so koj se nareduvalo „na istaknatite i hrabrite arnautski begovi od va{eto podra~je vo ime priznanie i nagradi da im se dodelat 25 parceli mirisko zemji{te“. Naskoro ovie begovi se pretvorile vo lokalni mo}nici bez kontrola od centralnata vlast. Albanskoto doseluvawe vo Makedonija prodol`ilo i vo tekot na celiot XVIII v., osobeno vo negovite posledni decenii, koga anarhijata vo Osmanliskata Imperija ja dostignala svojata kulminacija. Vlasta bila nemo}na pred samostojnite albanski begovi, koi imale svoi vojski sostaveni, isto taka, od Albanci. Vo vremeto na mo}niot Ali-pa{a Janinski cela jugoisto~na Albanija, vo koja imalo brojni slovenski naselbi, bila preplavena so albansko naselenie. Toga{ Albancite doprele do Ohridskoto Ezero, do samiot manastir Sv. Naum. I vo vremeto na Mustafa-pa{a Skadarski, koj vo prvata polovina na XIX v. dr`el oblasti {to se protegale se do r. Vardar, hristijanskoto naselenie vo zapadna Makedonija moralo da se povlekuva kon istok. Napadite vo Gostivarsko i vo Debarsko naterale mnogu makedonski hristijanski semejstva da se iselat, a na nivno mesto se doselile Albanci. Ottuka albanskiot probiv prodol`uval ponatamu, podlaboko vo teritorijata na Makedonija, preminuvaj}i kon Skopje, Kumanovo, Ki~evo, Prilep, Bitola, Veles i Tikve{. Se smeta deka vo peridot od 1780 do 1840 godina brojot na Albancite vo Makedonija porasnal na okolu 50.000 lica, a tie se doselile glavno od albanskite oblasti Mat i Quma, od okolinata na Pe{kopeja, potoa od razni predeli na severna Albanija, od ju`na Albanija od predelite na Kolowa i na Kor~a, od Golo Brdo i od Elbasansko. Isto taka, po katastrofata na vla{kite naselbi Moskopole, Sisan, Nikolica, i Pqasa, opusto{eni 1788 g. od strana na Ali-pa{a
142

Janinski, vla{koto naselenie bilo primorano da emigrira. Mnozina od niv se naselile vo makedonskite naselbi Kru{evo, Bitola, Solun i vo drugi mesta. Taa migracija, isto taka, nosela demografski promeni vo odredeni makedonski reoni. 5.2. Islamizacija Vtoriot faktor {to pridonel za demografskite promeni vo Makedonija bila islamizacijata. Procesot na {ireweto na islamot me|u hristijanite zapo~nal vo XV vek, a osobeno do{ol do izraz vo XVI vek. Neramnopravnata socijalno-ekonomska polo`ba na hristijanite vo odnos na muslimanite i nivniot status na gra|ani od vtor red bile najva`nite pri~ini za prifa}aweto na novata vera. Neramnopravnosta se reflektirala vo: pla}aweto povisoki danoci, nemaweto pravo da bidat vklu~eni vo dr`avniot i voeniot sistem na imperijata, zabranata da nosat oru`je, nemaweto pravo vo sudovite da svedo~at protiv muslimani i sl. Poradi toa, preminot vo islamot bil re~isi edinstveniot na~in da se izbegne diskriminacijata i da se dobie status na polnopraven ~len na op{testvoto. Islamizacijata posilno se po~uvstvuvala vo gradskite sredini, kade koncentracijata na muslimanite bila pogolema otkolku po selata. Za da gi za~uvaat svoite pozicii vo gradot, nekoi od pripadnicite na starata hristijanska feudalna klasa, od zanaet~iite i od trgovcite bile me|u prvite {to go prifa}ale islamot. Toa im garantiralo deka nivniot imot i ostvarenite pozicii vo gradot }e ostanat nedopreni. Zna~ajna uloga vo islamizacijata na gradskoto hristijansko naselenie odigrale i brojnite verski islamski institucii vo gradovite, koi pretstavuvale mesta od kade se {irela islamskata vera i preku koi se vr{ela stroga kontrola vrz novite vernici. Isto taka, preminuvaweto vo islamskata veroispoved na pripadnicite na starata feudalna hristijanska klasa bezdrugo pottiknalo i del od obi~nata gradska hristijanska raja da go napravi istoto. U{te pove}e {to siroma{nite gradski `iteli vo toa go gledale edinstveniot spas od siroma{tijata. Kolkav bil razmerot na islamizacijata po gradovite poka`uva i podatokot deka vo vtorata polovina na XVI vek od 1/4 do 1/3 od muslimanskoto naselenie vo gradovite bile islamizirani hristijani. Karakteristi~no za gradskite konvertiti e toa {to verskata konverzija vo isto vreme zna~ela i etni~ko konvertirawe. Imeno, islamiziranite `iteli vo gradovite, poradi postojan kontakt so brojnoto tursko naselenie i silnata
143

socijalna kontrola, osven verata, bile prinudeni celosno da gi prifatat i jazikot, navikite i na~inot na `iveewe na svojata nova vera. Na toj na~in, zaedno so menuvaweto na verskiot identitet, tie postepeno go menuvale i svojot etni~ki identitet. [to se odnesuva do islamizacijata na selskoto hristijansko naselenie, taa ni oddaleku ne go dostignala stepenot prisuten kaj gradskoto naselenie. Samo ne{to pove}e od 3% od vkupniot broj na muslimanskoto selsko naselenie vo XVI vek porano £ pripa|ale na hristijanskata zaednica. Pokraj ekonomskite pri~ini, vo {ireweto na islamot va`na uloga odigral i dervi{kiot red na bekta{iite. Nivnite veruvawa, polni so elementi od hristijanskoto i od paganskoto veruvawe na balkanskite narodi, ovozmo`uvale polesno prifa}awe na islamskata religija od strana na hristijanite. Za izgradba na svoite tekiwa bekta{iite mnogu ~esto izbirale mesta {to bile sveti za hristijanite i koi, so tekot na vremeto, stanuvale sveti za vernicite i od dvete religii. Takov e slu~ajot so te}eto na H'd'r Baba kaj Makedonski Brod, podignato na mestoto na koe, spored veruvawata, pred toa postoel manastir Sveti Nikola. Isto taka, mo`e da se pretpostavi deka kon dervi{kite redovi, kako ereti~ki grupi, ~ii u~ewa ne bile vo soglasnost so oficijalniot islam, se priklu~ile i nekoi od pripadnicite na srednovekovnite hristijanski ereti~ki dvi`ewa, kakvo {to bilo bogomilstvoto. Kone~no, koga se zboruva za procesot na {ireweto na islamot me|u hristijanite, treba da se istakne deka toj ne bil rezultat na sistematska islamizacija, smisleno sproveduvana od strana na dr`avata. Infiltriraweto na islamot me|u hristijanite naj~esto se vr{elo preku naseluvawe na edno ili pove}e muslimanski semejstva vo hristijanskata sredina ili, pak, preku pridobivawe za novata vera na nekoe ugledno i avtoritetno hristijansko semejstvo. Vo toj pogled, mo{ne indikativen e primerot so rekanskoto selo @irovnica. Imeno, ova selo vo tekot na 1536–1539 godina bilo re~isi celosno hristijansko i so samo tri muslimanski semejstva. No, ve}e vo popisot od 1583 godina, brojot na muslimanskite semejstva vo nego iznesuval 69, a imeto na prviot registriran musliman glasi Mustafa @upan. Srednovekovnata hristijanska titula `upan, sodr`ana vo imeto na ova lice, upatuva na pretpostavkata deka toa ili bilo stare{ina na seloto ili imalo golem avtoritet kaj selanite, a negovata islamizacija vlijaela i drugite hristijani od seloto da go prifatat islamot. Se razbira, upotrebata na sila od strana na lokalni mo}nici
144

ili na pretstavnici na lokalnata vlast za nasilno prifa}awe na islamot ne mo`e da bide isklu~ena. Poznati se slu~aite na \orgi Kratovski od 1515 godina i na Zlata Meglenska od 1794 godina, koi javno bile pogubeni zatoa {to ne sakale da go prifatat islamot i koi podocna, od strana na Pravoslavnata crkva, bile kanonizirani i proglaseni za svetci. Isto taka, vo protokolite na Solunskiot i na Berskiot kadija ima zapisi za grabewe i nasilno islamizirawe na hristijanski `eni i momi. Se ~ini deka pomasovnoto prifa}awe na islamot pod zakana so sila, osobeno vo Zapadna Makedonija, se odvivalo vo tekot na XVII i XVIII vek, koga se zgolemila nestabilnosta na centralnata vlast i se zasilile dvi`ewata i razbojni{tvata na aramiskite grupi, koi doa|ale od sosednite albanski oblasti. Tokmu so tie nasilstva mo`e da se povrze islamizacijata vo debarskiot kraj. Vtora zona vo Makedonija {to bila zafatena so pomasovna islamizacija vo XVII vek bil rodopskiot kraj vo jugoisto~na Makedonija. Imeno, vo tekot na 1669 godina niz tie predeli pominuvala glavninata na osmanliskite sili podgotveni za vojna protiv Venecija za ostrovot Krit, {to imalo direktno vlijanie vrz prifa}aweto na islamot od strana na hristijanite koi `iveele vo tie oblasti. Od druga strana, pak, prifa}aweto na islamot ne pretstavuvalo nitu brz nitu lesen proces. Del od novite muslimani dolgo vreme po konverzijata prodol`uvale tajno da ja praktikuvaat hristijanskata vera. Vo svoite domovi tie gi upotrebuvale svoite hristijanski imiwa, gi praznuvale hristijanskite praznici i tajno gi kr{tevale decata vo crkva, dodeka vo javniot `ivot se pretstavuvale kako muslimani, se obra}ale so novite muslimanski imiwa, odele vo xamija i gi praznuvale islamskite verski praznici. Eden Sulejman mo`el da bide poznat i kako Konstantin, a Mustafa kako Petko. Nekoi selani od zapadna Makedonija, koga bile zapra{ani od koja vera se, tie odgovorile nie sme muslimani, no na Bogorodica. Ova t.n. kriptohristijanstvo ili dvoverstvo se odr`alo na Balkanot i po zaminuvaweto na Osmanliite.

6. Socijalnata struktura na naselenieto Podanicite na osmanliskata dr`ava, vo pogled na svojata op{testvena pozicija i funkcija, generalno bile podeleni na dve klasi: vojni~ka klasa, t.e. asker i obi~ni podanici, odnosno raja. Pripadnicite
145

na askerot („vojskata“) bile gra|ani {to se nao|ale na visoki administrativni pozicii, bez ogled dali bile vo vooru`enite sili ili bile ~lenovi na ulemata, odnosno verskata, obrazovnata i administrativnata vlast na dr`avata. Ovde pripa|ale i visokite pretstavnici na hristijanskoto op{testvo, kako {to bile patrijarsite i drugite crkovni velikodostoinstvenici i funkcioneri. Pod niv se nao|ala podanicite, odnosno rajata, vo koja spa|alo mnozinstvoto od naselenieto, bez razlika na verskata pripadnost. Pripadnicite na ovaa grupa, i muslimanite i nemuslimanite, pla}ale danoci i bile podlo`eni na razni ograni~uvawa vo odnos na na~inot na `iveeweto. Tie rabotele, proizveduvale i pla}ale danoci za da im go obezbedat visokiot `ivoten standard na pripadnicite na klasata na askerot, koi bile obedineti vo edna privilegirana socijalna klasa. Vakvata podelenost na klasi na osmanliskoto op{testvo bila strogo po~ituvana i preminuvaweto od poniska vo povisoka klasa bilo re~isi nevozmo`no. Samo vo isklu~itelni slu~ai rajata mo`ela da go promeni svojot status i da premine vo asker. Sepak, so ogled na silniot teokratski karakter na osmanliskata dr`ava, vo koja islamot bila oficijalna i privilegirana religija, socijalnata polo`ba na poedinecot vo op{testvoto vo golema mera zavisela od negovata verska pripadnost. Nemuslimanite imale jasno definirano mesto vo op{testvoto i zakonski tie ne bile ramnopravni so muslimanite. Tie pla}ale pove}e i povisoki danoci i ne mo`ele da izvr{uvaat slu`bi vo dr`avnata administracija i vo vojskata. Redok isklu~ok vo po~etniot period bile spomnatite hristijani spahii i nekoi pomo{ni i poluvoeni slu`bi. Oficijalnite dr`avni slu`benici, komandantite na vooru`enite sili, zemjoposednicite, site bile pripadnici na muslimanskiot korpus. Spored toa, verskata neramnopravnost na nemuslimanskoto naselenie vo osmanliskata dr`ava negativno se odrazuvala vrz negovata socijalna polo`ba. Sepak, nekoi doma{ni crkovni izvori od XV vek svedo~at deka vo po~etniot period na osmanliskoto vladeewe i hristijanskoto naselenie vo Makedonija imalo svoja bogata klasa. Vo nekolku zapisi od manastirot Matka kraj Skopje se spomenuva semejstvoto na velmo`ata To{nik od Skopje, a vo Kratovsko, vo XV i XVI vek, `iveele kne`evskite semejstva Bojki} i Pepi}. Vo podocne`nite izvori ovaa stara hristijanska aristokratija ve}e ne se spomenuva, no kako pripadnici na povisokite socijalni sloevi od hristijanskata zaednica ostanale funkcionerite na Ohridskata arhiepiskopija (arhiepisko146

pite, mitropolitite, episkopite). Taa bila edinstvenata feudalna institucija od predosmanliskiot period {to prodol`ila da opstojuva vo novoto politi~ko ureduvawe. I pokraj zapustuvaweto na mnogu crkvi, manastiri i odzemaweto imoti, Ohridskata arhiepiskopija ostanala krupen feudalen posednik. Kon pobogatite hristijani se vbrojuvale i pripadnicite na hristijanskata raja so poseben status, koi izvr{uvale razni slu`bi za dr`avata ili slu`ele vo pomo{nite voeni odredi. Za taa svoja slu`ba tie bile osloboduvani od odredeni danoci, a naj~esto od t.n. vonredni dr`avni danoci, {to ja pravelo nivnata ekonomska polo`ba popovolna. Kon ovaa grupa mo`at da bidat priklu~eni i hristijanskite zanaet~ii i trgovci, koi `iveele vo pogolemite gradovi. Gradskata raja, bez razlika na verata, `iveela podobro i pobezbedno od selskata. Feudalnata zavisnost vo gradot se ~uvstvuvala mnogu poslabo, osobeno vo pogolemite gradovi. So razvienoto zanaet~isko stopanstvo, gradot nudel golemi profesionalni mo`nosti i pomali obvrski kon dr`avata. Na dnoto od socijalnite op{testveni skalila se nao|ala siroma{tijata: prosjacite, slugite i robovite, bez razlika na nivnata verska pripadnost. Ovie lica, za odr`uvawe na sopstveniot `ivot, ili gi rabotele najte{kite i najnedohodovni raboti ili se prehranuvale so besplatni obroci od verskite institucii i prosja~ele. Vo imaretite na pogolemite gradovi redovno rabotele javni kujni vo koi, me|u drugite, besplatna hrana dobivala i gradskata siroma{tija.

7. Opa|aweto na Imperijata i promenite vo timarsko-spahiskiot sistem Vladeeweto na sultanot Sulejman Zakonodavecot (1520–1566) se smeta za zenit na mo}ta na Osmanliskata Imperija. Nejzinata teritorija se pro{irila i se zacvrstila na tri kontinenti, vklu~uvaj}i vo sebe pove}e od 20 milioni `iteli, so {to vo toj moment stanala edna od najmo}nite svetski sili. No, tokmu vo toj period se pojavile i prvite simptomi na procesot na nejzinoto opa|awe. Prvite znaci na toj proces se pojavile so neuspehot na Sulejman vo pohodot na Viena i negovata smrt (1566 g.). Od trinaesette sultani {to vladeele vo periodot od 1566 do 1718 godina, samo dvajca, Murat IV (1623-1640) i Mustafa II (1695–1703), bile sposobni da vladeat. Selim II (1566–1574) bil pija147

nica; negoviot sin Murat III (1574–1595) zadavil pet svoi bra}a i pominal 20 godini vo svojot harem, imaj}i vkupno 103 deca; Mehmed III (1595–1603), za da go obezbedi prestolot, likvidiral 19 svoi bra}a. Od druga strana, celiot XVII vek bil vek ispolnet so vojni koi, ~estopati istovremeno, se vodele i na evropskiot i na aziskiot front. Dolgogodi{nata Kandiska vojna (1645–1669) zavr{ila so zacrtanata cel, osvojuvawe na Krit, no so ogromni ~ove~ki i materijalni zagubi. Od nekolkute vojni {to vo vtorata polovina na XVII vek se vodele na evropska po~va protiv Polska, Rusija i Avstrija, najte{ki posledici za Imperijata imala vojnata so Avstrija. Veli~estveniot pohod na Viena, koj zapo~nal pompezno vo 1683 godina, zavr{il katastrofalno so mirot vo Karlovci od 1699 godina. So ovoj mir Osmanliskata Imperija gi pretrpela najgolemite teritorijalni zagubi vo svojata istorija. I vo sledniot, XVIII vek, glavnata politi~ka istorija na Osmanliskata Imperija se odvivala na bojnoto pole. Povtorno nejzini glavni protivnici bile Avstrija, s¢ po~esto Rusija, kako i Iran. Od vojnite vo ovoj vek, kako predvodnik na antiosmanliskata politika se nametnala Rusija, koja vo XIX vek imala glavna uloga vo poddr{kata na borbata na balkanskite pravoslavni hristijani za osloboduvawe od osmanliskata dominacija. Voeno-politi~kata kriza na Imperijata bila prosledena i zasilena so dlaboki promeni {to go zafatile i timarsko-spahiskiot sistem. Postepenoto naru{uvawe na nedvi`niot karakter na timarot kako voeno leno i negovoto s¢ po~esto preminuvawe vo racete na lica {to ne mu pripa|ale na spahiskiot red bile osnovna pri~ina za nastanatite promeni. S¢ pove}e drugi lica, pripadnici na aristokratijata, ~inovnici, lihvari i trgovci, slu`ej}i se so mito i so falsifikuvani dokumenti, stanuvale gospodari na spahiskata zemja, bez da gi izvr{uvaat voenite obvrski {to proizleguvale od poseduvaweto na taa zemja. Na nivno mesto vo voenite pohodi tie ispra}ale svoi zamenici, koi ~esto ne bile obu~eni za vojna, nitu pak bile soodvetno opremeni. Odzemaweto na timarite preku falsikuvani berati od zakonskite posednici postepeno ja ruiniralo strukturata na sitnite spahiitimarioti i go potkopuvalo celokupniot timarsko-spahiski sistem. Brojot na spahiite, od 87.000 vo vremeto na Sulejman Zakonodavecot, vo 1609 godina se namalil na 45.000. Vo isto vreme Portata se obidela so zgolemuvawe na brojot na jani~arite i so nivno rasprsnuvawe vo garnizoni niz celata zemja, da ja zasili svojata voena mo}. Me|utoa, nitu jani~arite ve}e ne bile disciplinirana i fanati~na vojska kako
148

vo po~etokot na nivnoto formirawe. Nivnite redovi s¢ pove}e se popolnuvale od lica {to ne bile regrutirani po pat na dev{irme, a vo gradovite vo koi bile rasporedeni tie s¢ pomalku ja izvr{uvale svojata vojni~ka dol`nost, a s¢ pove}e se zanimavale so trgovija, lihvarstvo, zanaet~istvo, pretvoraj}i se vo vlijatelna politi~ka sila. Me|u rezultatite na krizata vo timarsko-spahiskiot sistem bila pojavata na ~iflizite, kako nov vid feudalna sopstvenost. Sozdavaweto na ~iflizite bilo ovozmo`eno so pravoto na rajata pod opredeleni uslovi da go otu|uva, prodava, podaruva i nasleduva svojot posed. Na toj na~in rainskata zemja bila stavena vo ekonomski promet {to ovozmo`ilo taa da preminuva vo sopstvenost na lica {to ne bile zemjodelci. Kako sopstvenici na rainskata zemja zapo~nale da se javuvaat lica od redovite na feudalnata klasa i od vojskata. Tie, so kupuvawe i spojuvawe na mali imoti, so tekot na vremeto stanuvale krupni zemjovladeteli – ~ifliksajbii, a selanite {to rabotele na tie imoti bile narekuvani ~if~ii. Vsu{nost, ~ifliksajbijata bil treto lice koe se vovleklo me|u rajata i spahijata i koe go prezelo pravoto na poseduvawe na zemjata od selanecot. Li{eni od svojata zemja, pokraj dava~kite kon spahijata, selanite morale da go davaat i delot {to odel vo polza na ~ifliksajbijata. Vo Makedonija procesot na uzurpacija na rainskata dr`avna zemja mo`e da se sledi u{te od krajot na XVI vek i ve}e do krajot na sledniot vek ~iflizite stanale dominantna forma na zemjoposed. Vo naredniot period ovoj proces u{te pove}e se zasilil, {to dovelo do potpolna dominacija na ~ifligarstvoto vo Imperijata i do ukinuvawe na timarsko-spahiskiot sistem vo XIX vek. Sprotivstavuvaweto na spahiite i obidite na centralnata vlast da go spre~i {ireweto na ~iflizite nemale nikakov efekt. Krizata vo osmanliskoto op{testvo i vo timarsko-spahiskiot sistem najmnogu ja po~uvstvuvale selanite. Poradi deficitot vo dr`avnata blagajna, centralnata vlast go zasilila ekonomskiot pritisok vrz rajata, zagolemuvaj}i gi visinata i brojot na danocite. Kako primer za zgolemuvaweto na danocite mo`at da poslu`at podatocite za ara~ot i za vonrednite dava~ki ~ii iznosi, do 1582 godina, se dvi`ele me|u 50 i 70 ak~iwa, odnosno od 40 do 60 ak~iwa, no koi ve}e na krajot od XVI vek se zgolemile na 240, odnosno na 300 ak~iwa. Pritisokot vrz rajata u{te posilno se ~uvstvuval osobeno za vreme na vojnite. Toga{ se zgolemuval otkupot na zemjodelskite proizvodi za mnogu poniski ceni duri i od onie {to bile oslobodeni od vonrednite
149

dava~ki. Vakvata situacija ~esto bila koristena od lokalnite mo}nici koi ponekoga{ i po dvapati godi{no sobirale danok. Drug na~in na s¢ poizrazenoto eksploatirawe na selanite bile pari~nite pozajmici kon koi tie morale da pribegnuvaat za da gi ispolnat dano~nite obvrski. Garancija za zaemot naj~esto bila zemjata, a toa bil eden od na~inite za obezemjuvawe na selanite, koi ne sekoga{ uspevale da go vratat zaemot, koj obi~no bil so mnogu visoki kamati. Ponekoga{ selanite poradi nemo`nosta da go vratat zaemot begale od zemjata, kako {to bil slu~ajot so rajata od Ohridskata kaza, koja vo tekot na 1606 godina gi napu{tila selata poradi prekumernite kamati {to im bile zemani od strana na lihvarite. Izbeganata raja naj~esto zaminuvala vo najbliskite gradski centri koi, vo narednite vekovi, poradi zgolemeniot priliv, postepepeno go zgolemuvale brojot na hristijanskite `iteli.

8. Periodot na anarhija i razbojni{tvo Transformacijata na feudalnite odnosi vo Osmanliskata Imperija go ozna~ila dlabokoto rastrojstvo na klasi~noto osmanlisko op{testveno ureduvawe. Na nadvore{en plan Imperijata s¢ po~esto trpela porazi vo sudirite so modernite evropski vojski, gubej}i teritorii so sekoj nov miroven dogovor i s¢ pove}e potpa|aj}i pod ekonomska i politi~ka zavisnost na zapadnoevropskite dr`avi. Na vnatre{en plan situacijata u{te pove}e se uslo`nuvala so svoevolijata na zasilenite mesni feudalci. Tie tolku se zasilile {to nekoi od niv dr`ele sopstvena vojska i vodele nezavisna politika vo odnos na Vladata vo Istanbul. Centralnata vlast ne bila mo}na da go kontrolira nitu procesot na {ireweto na ~iflizite, {to u{te pove}e go zgolemuvalo nezadovolstvoto kako kaj sitnite timarioti i jani~arite taka i kaj obi~nata raja. Dr`avata, na ~ie ~elo s¢ po~esto doa|ale nesposobni sultani, zapo~nala da zapa|a vo anarhija i haos, gubej}i ja postepeno kontrolata vrz svojata teritorija. Vakvata anarhi~na situacija vo Imperijata se odrazila i vo Makedonija. Vo po~etokot na XVIII vek, vo nejzinite severozapadni delovi s¢ u{te se ~uvstvuvale posledicite od Avstro-turskata vojna (1683– 1699). Mnozina od naselenieto {to vo borbite protiv osmanliskata vojska u~estvuvale na strana na Osmanliite gi napu{tile svoite ogni{ta. Golem broj sela zapustele, a zemjata ostanala neobrabotena. Kalu|erot Jerotij Ra~anin, minuvaj}i 1704 godina niz Ov~e Pole,
150

zapi{al: „...I dojdovme na trinaesettiot konak vo Gorobince na Ov~e Pole... Tuka od edno mesto izbrojavme ~etirinaeset golemi crkvi od bel kamen... a sega site se pusti...“. Od druga strana, vo istiot period na teritorijata na Makedonija krstarele brojni razbojni~ki grupi koi sorabotuvale so dr`avnite slu`benici. Ovie, prete`no albanski aramiski dru`ini, sostaveni od po nekolku stotici lica, pravele osobeno golemi {teti vo zapadnite i centralnite delovi na Makedonija. Tie napa|ale patnici, karavani, manastiri, vleguvale vo gradovite i selata i bezmilosno pqa~kale i ubivale. Nivnata mo} i smelost bila tolku golema {to tie ~esto napa|ale i pogolemi gradovi. Poznato e deka vo tekot na 1711 godina okolu 1.000 aramii od Mat (Albanija), so poddr{ka na muteselimot na Ohrid, nekolku pati ja napadnale Bitola. Kon ovie bandi s¢ po~esto se pridru`uvale i martolozite koi, vsu{nost, bile dol`ni da se gri`at za mirot i koi trebalo da gi gonat razbojnicite. Takov bil odmetnatiot martolozba{ija Hibetulah, koj {est godini teroriziral vo Lerinsko, Vodensko, Kostursko, Bitolsko i Prilepsko s¢ dodeka ne bil ubien (1771 g.) od strana na neregularnite vojski isprateni od centralnata vlast. Me|utoa, po negovoto likvidirawe, pripadnicite na ovie vojski prodol`ile da go maltretiraat naselenieto vo Bitolsko. Kolkav bil razmerot na ovie razbojni~ki aktivnosti poka`uva i podatokot deka bil zapalen i manastirot Rila (1778 g.), a vo 1780 godina albanski aramii od oblasta Kolowa go ograbile manastirot Slep~e vo Bitolsko. Merkite {to gi prezemala centralnata vlast bile nedovolni za da se spre~at nasilstvoto, aramistvoto i op{tata nesigurnost ra{ireni niz cela Makedonija. Blagodarenie tokmu na ovie aramiski grupi koi, isto taka, igrale uloga i na naemni plateni vojski, na teritorijata na Makedonija vo XVIII vek uspeale da se osamostojat nekolku krupni feudalci. Okolu Dojran, Petri~ i Melnik se ra{irile imotite na familijata na Abdil-aga [abanderoglu, dodeka vo Serskata oblast se osamostoile semejstvata na Ali-beg i na Ismail-beg. Nivnata vlast bila potkrepena od 6.000 Albanci-platenici. Vo Ohridsko, Debarsko i Skopsko vladeel odmetnatiot skadarski feudalec Kara Mahmud-pa{a Bu{atlija, vo Tetovsko, Gostivarsko i Ki~evsko vlasta ja kontrolirale t.n. tetovski pa{i, a vo Ohrid Xeladin-beg. Eden od najmo}nite odmetnati feudalci na Balkanot vo ova vreme, ~ija vlast se ~uvstvuvala vo jugozapadnite kraevi na Makedonija, bil Ali-pa{a Janinski (Tepedelenli), so sedi{te vo Janina. Vo 1788 godina toj ograbil i
151

uni{til pove}e vla{ki naselbi vo Epir, me|u koi i poznatiot grad Moskopole, ~ii `iteli, begaj}i pred negovite ordi, se naselile vo Bitola, Kru{evo, Solun. Duri vo tretata decenija od XIX vek centralnata osmanliska vlast uspeala da ja stavi pod kontrola situacijata, likvidiraj}i nekoi od ovie mo}nici. Anarhi~nata sostojba vo Makedonija i na Balkanot u{te pove}e ja uslo`nuvalo i prisustvoto na t.n. krxalii, odnosno planinski razbojnici, koi se kriele po planinite. Tie se ra{irile na Balkanot po vojnata {to Osmanliskata Imperija ja vodela so Avstrija i so Rusija vo periodot od 1787 do 1792 godina. Vo Makedonija svoi zasolni{ta imale na [ar Planina, Skopska Crna Gora, Rodopite, Ogra`den i na Pla~kovica. Ovie grupi, sostaveni glavno od voeni dezerteri, bile dobro vooru`eni i mnogubrojni, dostignuvaj}i ponekoga{ brojnost i do 7.000 lu|e. Nivni celi na napad bile sela, gradovi, manastiri i site onie mesta kade {to mo`elo da se dojde do bogat plen. Vo tekot na 1792 godina grupa od 2.000 krxalii od Debarsko prvin ja ograbile Prilepskata kaza, a potoa gradovite Veles i [tip. Vo kodeksot na stru{kata crkva Sv. \orgija stoi zapis deka vo Struga do{le blizu 3.000 krxalii so vojskite na lokalnite ajani, vr{ej}i golemi zulumi. Vakvata anarhi~na situacija vo osmanliskata dr`ava prodol`ila i vo prvite decenii od XIX vek, s¢ dodeka dr`avnite reformi, do izvesen stepen, ne ja smirile situacijata.

9. Otporot protiv osmanliskata vlast Procesot na vnatre{nite op{testveni promeni i nadvore{nite voeni porazi {to zapo~nale da go potkopuvaat osmanliskiot feudalen sistem bile pri~ina za zasiluvawe na eksploatacija i za vlo{uvawe na polo`bata na rajata, osobeno na hristijanite. Toa predizvikalo reakcija od nivna strana i tie zapo~nale da se sprotivstavuvaat na s¢ pote{kite obvrski sprema neposredniot feudalen gospodar i sprema dr`avata. Vo toa sprotivstavuvawe bile evidentni dve osnovni tendencii. Ednata imala socijalen karakter i bila naso~ena protiv prekumernata eksploatacija i ugnetuvawe, dodeka drugata gi izrazuvala, do izvesen stepen, osloboditelnite streme`i na porobenoto naselenie. Sprotivstavuvaweto na ekonomskata eksploatacija naj~esto se izrazuvalo niz neoru`en otpor, koj se projavuval na razli~ni na~ini
152

i formi. [iroko rasprostraneti formi bile napu{taweto na zemjata i odeweto na drugi zemji{ni parceli, preobrazuvaweto na oranicite vo lozja, bav~i i gradini, krieweto za vreme na popisite ili za vreme na sobiraweto na danocite, nepla}aweto na danocite i sl. Taka, 1655 godina, sudot vo Bitola donel odluka na selanite od selata Ostrec, Ki{evo, Sko~ivir i Trnovo za poslednite tri godini da ne im zema danok so cel tie da se vratat vo domovite {to gi napu{tile. Za namaluvawe na ekonomskiot pritisok selanite, isto taka, se slu`ele i so postojani poplaki i molbi upateni do visokite organi, `alej}i se na odnesuvaweto na lokalnite feudalci. Ovie poplaki ponekoga{ prerasnuvale vo buni, dokolku i dr`avnite organi ne prezemale soodvetni merki za za{tita. Takva e Mariovsko-prilepskata buna, koja izbuvnala esenta 1564/1565 godina, koga hristijanite go tu`ele upravnikot na hasot na vezirot Mustafa-pa{a, vo ~ij sostav vleguvale Prilep i Mariovo, deka sprotivno na {erijatot zemal golemi pari~ni kazni. Sudot ne gi priznal argumentite na selanite, a vojvodata gi obvinil deka ve}e dve godini ne gi pla}ale dava~kite i pobaral tie dava~ki da bidat naplateni. Toga{ pove}e od 1.000 selani, so stapovi i kamewa vo racete, se sobrale pred vratite na sudot i sakale da vlezat vnatre. No, blagodarenie na brojnosta na muslimanite vo gradot, buntot nabrgu bil smiren. Istoto se povtorilo i narednata 1565 godina. Vakvi buni {to imale lokalen karakter osobeno za~estile od vtorata polovina na XVI vek pa natamu i osobeno bile prisutni vo Zapadna Makedonija. Edna od najra{irenite i najstari formi na oru`en otpor protiv osmanliskata vlast bilo i ajdutskoto dvi`ewe. Ovaa op{testvena pojava vo XV-XVI vek imala silni belezi na drumsko razbojni{tvo, nasledeno od sredniot vek, bez nikakva vrska so organiziran otpor protiv vlasta. Pretvoraweto na zemjata na hristijanite vo ~iflizi mu dale na ajdutstvoto poorganizirana forma na socijalno dvi`ewe. Ve}e kon krajot na XVI vek vo izvorite se registrirani prvite napadi na spahiskite imoti i ~iflizi od strana na organizirani grupi od hristijani. Iako ova dvi`ewe imalo prete`no stihien karakter i ~esto se sveduvalo na razbojni{tvo, toa bilo eden od najdolgotrajnite oblici na otpor. Ajdutite, organizirani vo dru`ina od 20 do 30 lica, obi~no dejstvuvale vo periodot od maj do noemvri, odnosno od \ur|ovden do Mitrovden, koga mo`ele da najdat zasolni{te vo planinite. Preku zima se zasolnuvale kaj svoite jataci, a nivni ~esti zasolni{ta bile i manastirite. Akciite na ajdutite se sostoele od napadi na
153

feudalnite imoti i ubistva na feudalcite, palewe na ~iflizite, grabawe i ubivawe na dobitokot, rasteruvawe na rabotnata sila i sl. ^esta meta im bile i trgovskite karavani i sobira~ite na danok, koi nenadejno bile napa|ani od zaseda. Merkite na osmanliskite vlasti protiv ajdutite bile energi~ni i surovi, no tie sepak ne uspevale da go spre~at nivnoto postoewe. Fatenite ajduti naj~esto bile osuduvani na smrt, a vo najdobar slu~aj bile ispra}ani na do`ivotna robija kako vesla~i na galii. Ajdutstvoto osobeno se zasiluvalo vo vreme na vojnite na Osmanliskata Imperija so evropskite dr`avi. Za vreme na Avstro-turskata vojna (1683–1699), vo severoisto~na Makedonija ajdutskiot voda~ Karpo{ sozdal teritorija vrz koja osmanliskata dr`ava nemala kontrola. Vo XIX vek ajdutstvoto preminalo vo svojata posledna faza, stanuvaj}i del od oru`enata borba za nacionalno osloboduvawe. Osloboditelnite borbi na balkanskite narodi od XIX i vo po~etokot na XX v. bile vo direktna vrska so ajdutstvoto, koe socijalnata forma postepeno ja zamenile so politi~ko-nacionalna ideologija. U{te od najraniot period makedonskoto naselenie se vklu~ilo i vo organiziranite oru`eni borbi protiv osmanliskata vlast. Vo vtorata polovina na XV vek toa aktivno u~estvuvalo vo vostanieto na Skenderbeg. Vostanieto zapo~nalo 1443 godina i zafatilo del od makedonskata teritorija vo predelot na Debarskata oblast. Edno od najzna~ajnite upori{ta na vostanicite bil Svetigrad (Koxaxik) vo Debarska `upa. Nekolku zna~ajni i golemi bitki me|u vostanicite i osmanliskata vojska se odigrale na teritorijata na Makedonija, a vo niv u~estvuvalo i makedonsko pravoslavno naselenie. Vostanieto kone~no bilo zadu{eno 1478 godina. Po negovoto zadu{uvawe mnozina albanski hristijani i pomal del od makedonskoto naselenie emigrirale vo Ju`na Italija, vo Kalabrija i na Sicilija. Edno od najkrupnite oru`eni vostanija na teritorijata na Makedonija vo klasi~niot osmanliski period bilo Karpo{evoto vostanie. Ova vostanie bilo podignato vo oktomvri 1689 godina, vo severoisto~na Makedonija. Na ~elo na vostanieto stoel ajdu~kiot stare{ina Karpo{, po kogo i vostanieto go dobilo svoeto ime. Karpo{ bil stare{ina na golema ajdu~ka dru`ina i dejstvuval na planinata Dospat, kako i vo okolinite na Ni{, Vrawe, Leskovac, Pirot. Eden kratok period bil i martolozba{a, odgovoren za gonewe na ajducite, nazna~en na taa pozicija od strana na osmanliskata vlast, so cel da go pridobie. No, koga vo ramkite na golemata Avstro-turska vojna (1683–1699) avstriskite vojski, vo oktomvri 1689 g., napreduvale vo Makedonija, toj vo
154

kumanovsko-krivopalane~kiot kraj zapo~nal vostanie protiv Osmanliite. Pokraj uspehot na avstriskite vojski, pri~inite za vostanieto le`ele i vo te{kata ekonomska i socijalna polo`ba na hristijanskata raja. Za vreme na vostanieto, za kratok period bila sozdadena teritorija od kade bila istisnata osmanliskata vlast. Glavno upori{te na taa teritorija bila kasabata Kriva Palanka. No ve}e vo noemvri osmanliskata vojska izvr{ila re{ava~ki napad protiv Avstrijcite i protiv vostanicite na Karpo{. Na ~elo na ovie vojski se nao|ale seraskerot Koxa Mahmud-pa{a i hanot na krimskite Tatari Selim Giraj. Vo denovite me|u 24 i 28 noemvri, nadmo}nite vojski na Selim Giraj, bez pogolem sudir, prvin ja zazele Kriva Palanka, koja bila napu{tena i zapalena od strana na vostanicite. Potoa, kaj novoizgradenoto utvrduvawe pred Kumanovo, tie gi porazile vostanicite, zarobuvaj}i go pritoa i Karpo{. Ottuka, Selim Giraj so vojskata se upatil kon Skopje, vo koe vlegol bez borba, bidej}i avstriskite vojski, otkako go zapalile gradot, go napu{tile. Krimskite Tatari postavile logori vo Skopskoto Pole i ottuka se vpu{tile kon Tetovo, Veles i Mariovo, gonej}i gi vostanicite. Vostanieto bilo zadu{eno a Karpo{, vo po~etokot na dekemvri 1689 godina, po naredba na Selim Giraj, bil poguben vo Skopje. Vostanieto na Karpo{ pretstavuvalo prv pozna~aen obid na makedonskoto hristijansko naselenie da se sprotivstavi na osmanliskata vlast. S¢ do XIX vek, vo Makedonija nemalo drug poseriozen obid za bunt ili vostanie. Za vreme na ovaa Avstro-turska vojna avstriskiot car Leopold I, vo tekot na 1690 godina, upatil nekolku apeli za pomasovno vklu~uvawe na hristijanite od Balkanot na strana na Avstrijcite. Vo ovie apeli na site balkanski narodi im bila vetuvana za{tita od mo}nata imperija. Na 26 april suverenot na Avstrija upatil posebno za{titno pismo, koe se odnesuvalo samo na Gens Macedonica. Me|utoa, celta na ovie apeli za mobilizirawe na hristijanite na strana na Avstrijcite ne bila postignata i tie nemale poseriozno vlijanie vrz raspolo`enieto na balkanskite hristijani.

10. Ohridskata arhiepiskopija So osmanliskoto osvojuvawe Ohridskata arhiepiskopija pretrpela golemi materijalni zagubi so odzemaweto na golemi imoti i pretvoraweto na golem broj crkvi vo xamii, me|u koi bile i katedralnata
155

Sv. Sofija, kako i stariot sv. Klimentov hram – crkvata Sv. Pantelejmon vo Ohrid. Sepak, taa prodol`ila da funkcionira kako edinstvena srednovekovna institucija vo Makedonija koja go pre`iveala osvojuvaweto. Prilagoduvaj}i se na novonastanatata politi~ka situacija, arhiepiskopijata uspeala da go za~uva svojot avtonomen i privilegiran status vo novata dr`ava, vo ~ii ramki vlegla re~isi seta pravoslavna ekumena na Balkanot na ~elo so carigradskiot patrijarh. Sekako, toa bilo rezultat i na tolerantnata politika na Osmanliite kon ovaa institucija kako predvodnik na dominantnite hristijani na novoosvoenite teritorii, no i na miroqubivoto odnesuvawe na nejzinite voda~i sprema osvojuva~ite. Vo po~etokot na XV vek, koristej}i ja blagonaklonosta na centralnata osmanliska vlast, koja bila vo sudir so Vizantija, Ohridskata arhiepiskopija uspeala da ja pro{iri svojata jurisdikcija nad Sofiskata i Vidinskata eparhija, a do po~etokot i vo tekot na XVI vek i nad Vla{ko i Moldavija, kako i nad delovi od Srpskata crkva. Vo spomenatiot vek taa uspeala da ja priklu~i, iako samo privremeno, i t.n. Italijanska eparhija vo koja vleguvale Apulija, Kalabrija, Sicilija, Malta, Venecija i Dalmacija. Granicite na Ohridskata arhiepiskopija se menuvale i zavisele, pred s¢, od raspolo`enieto na vlastite kon nea. I pokraj toa {to tie s¢ pove}e se stesnuvale, a nejzinite avtonomni prava se namaluvale, sepak, vo ramkite na nejzinite granici postojano ostanuvale 9 mitropolii i toa: Kosturskata, Pelagonisko-bitolskata, Strumi~kata, Kor~ansko-Elbasanskata, Beratskata, Vodenskata, Dra~kata, Grebenskata i Sisanskata, kako i 5 episkopstva: Debarsko-ki~evskoto, Vele{koto, Prespanskoto, Meglenskoto i Gora-mokrenskoto. Na vnatre{en plan, Ohridskata arhiepiskopija imala svoja organizaciona struktura preku koja taa ja izvr{uvala svojata funkcija. Centar od kade se rakovodelo ostanal gradot Ohrid. Tuka bilo sedi{teto na arhiepiskopot i na Sinodot kako najvisoko upravno i zakonodavno telo na Ohridskata arhiepiskopija. So nego pretsedaval arhiepiskopot, koj mo`el da bide suden i menuvan od strana na Sinodot. Arhiepiskopot bil odgovoren za funkcioniraweto na crkvata, a odgovaral i pred osmanliskata vlast za mirot me|u pravoslavnite hristijani. Arhiepiskopijata se delela na eparhii, a site eparhiski arhierei bile ~lenovi na Sinodot. Arhiereite bile odgovorni pred arhiepiskopot i Sinodot. Kosturskiot mitropolit bil prvoprestolen i zamenik na ohridskiot arhiepiskop. Eparhiskite arhierei imale gole156

mi prava vo rakovodeweto so svoite eparhii. Tie nazna~uvale svoi zamenici – arhierejski namesnici, rakopolagale i nazna~uvale parohiski sve{tenici, a vo manastirite nazna~uvale i razre{uvale stare{ini (igumeni). Na toj na~in hierarhijata se spu{tala do najniskite verski slu`benici. Za razgleduvawe na pova`nite pra{awa bil svikuvan arhierejski sobor, kako i crkovno-naroden sobor na koj, pokraj duhovnite, u~estvuvale i svetovni lica, vidni gra|ani na Ohrid. Ohridskata arhiepiskopija imala i svoi crkovni sudovi kade {to se razgleduvale sporovite me|u hristijanskite vernici, nezavisno od osmanliskite zakoni. Vsu{nost, tokmu preku pretstavnicite na Arhiepiskopijata, zaednicata na pravoslavnite hristijani ostvaruvala komunikacija so dr`avnite vlasti, pritoa, u`ivaj}i golema avtonomija vo oblasta na svoite vnatre{ni raboti i gra|anskite prava. Na toj na~in Ohridskata arhiepiskopija bila institucijata preku koja na teritorijata na Makedonija i po{iroko funkcioniral milet-sistemot (ar. millet – zaednica, narod), koj bil vospostaven na teritorijata na celata imperija. Su{tinata na milet-sistemot, vsu{nost, se sostoela vo pravoto na nemuslimanskite zaednici sami da si gi ureduvaat i vodat vnatre{nite raboti vo pogled na verata i na drugite gra|anski pra{awa, kako {to bile sklu~uvawata brakovi, razvodite, nasledstvata, obrazovanieto i sl. Za funkcionirawe na taa avtonomija bile zadol`eni verskite pretstavnici na nemuslimanskite zaednici, koi pred osmanliskite vlasti odgovarale za redot, mirot i po~ituvaweto na zakonot od strana na nivnata pastva. Vedna{ po pa|aweto na Carigrad, vo Osmanliskata Imperija bile ozakoneti tri glavni mileti: Rum (pravoslaven) milet, Ermeni milet i Jehudi (Evrejski) milet. Seto pravoslavno naselenie od Balkanot vleglo vo sostav na Rum miletot, na ~ie ~elo stoel carigradskiot patrijarh. Ohridskata arhiepiskopija prvite seriozni teritorijalni zagubi vo tekot na osmanliskoto vladeewe gi po~uvstvuvala so obnovuvaweto na Pe}skata patrijar{ija (1557 g.). Toga{ severnite makedonski teritorii potpadnale pod jurisdikcija na obnovenata Srpska patrijar{ija. Istovremeno, prodol`il i s¢ pove}e se zasiluval pritisokot na Carigradskata patrijar{ija vrz avtonomijata na Ohridskata arhiepiskopija. Vo vrska so taa politika na Patrijar{ijata so tekot na vremeto sred visokiot kler na Ohridskata arhiepiskopija se formirale dve partii: avtohtona partija i partija na carigradskiot patrijarh. Glavnata borba me|u dvete partii se vodela okolu izborot na
157

arhiepiskopot. Zasilena od poddr{kata na mo}nite fanarioti od Istanbul (gr~kata duhovna i trgovska elita), partijata na patrijarhot s¢ pove}e gi prigrabuvala poziciite na visokoto sve{tenstvo vo Arhiepiskopijata. Gr~kiot jazik s¢ pove}e bil zastapen preku ligurgijata, u~ili{tata i crkovnite zapisi. Vo maj 1763 godina Carigradskata patrijar{ija, so silen pritisok od fanariotite, se obidela na ohridskiot prestol da postavi svoj ~ovek – jeromonahot Ananij. No, i pokraj toa {to za nego Patrijar{ijata obezbedila i berat od sultanot, toj bil odbien od strana na Arhiepiskopijata i izgonet od Ohrid. Za svoj arhiepiskop Sinodot go izbral pelagoniskiot mitropolit Arsenij, po poteklo Sloven. Toa bil posledniot uspeh na privrzanicite za avtonomna arhiepiskopija. Po mnogute intrigi i kleveti od strana na Carigradskata patrijar{ija, pri {to Arhiepiskopijata bila pretstavuvana kako orudie na Avstrija i na Rim, vo januari 1767 godina bilo izdejstvuvano nejzinoto ukinuvawe. Arhiepiskopot Arsenij bil prinuden „dobrovolno“ da podnese ostavka, da ja priznae Carigradskata patrijar{ija i da gi priklu~i site arhiepiskopski eparhii kon nea. Seto toa bilo potvrdeno so sultanski dekret, so koj bile ozakoneti ukinuvaweto na Arhiepiskopijata i prisoedinuvaweto na ohridskite eparhii kon Patrijar{ijata. Ohridskata arhiepiskopija odigrala mnogu zna~ajna uloga vo za~uvuvaweto na verskiot i kulturniot identitet na pravoslavnite hristijani na celiot Balkan, kako i vo {ireweto na pismenosta sred naselenieto. Iako najvisokiot kler bil gr~ki, nejziniot nizok kler, sve{tenicite i mona{tvoto, bile so makedonsko slovensko poteklo i tokmu tie ja ostvaruvale vrskata me|u vernicite i crkvata. Ovoj nizok kler vo crkvite i manastirite pridonel za za~uvuvawe ne samo na pravoslavnata vera tuku i na etni~kiot identitet na makedonskoto naselenie, pravej}i ja na toj na~in Ohridskata arhiepiskopija baza na makedonskoto pravoslavie.

11. Kulturata i na~inot na `iveewe So osmanliskoto osvojuvawe, radikalni promeni nastanale i vo sferata na kulturata i na~inot na `iveewe. Preku no} eden na~in na `iveewe bil zamenet so drug. Pobedata na edna muslimanska imperija nad porane{nite balkanski hristijanski dr`avi predizvikala „kulturen {ok“ kaj site balkanski narodi. Celiot sistem na hristijanskite
158

duhovni vrednosti do`iveal isklu~itelno silen potres. Vo site sferi na `ivotot nastanale takvi promeni {to po svojot intenzitet mo`at da se sporedat so promenite na ovie prostori nastanati so doseluvaweto na Slovenite. Kulturata na teritorijata na Makedonija vo klasi~niot osmanliski period mo`e da se podeli na selsko-hristijanska i na gradskomuslimanska. Makedonskite sela ostanale prete`no hristijanski i vo niv prodol`ila da se razviva pravoslavnata duhovna kultura. Taa bila neraskinlivo povrzana so selskite manastiri i crkvi, koi ja izbegnale sudbinata na gradskite hristijanski svetili{ta, od koi najgolemiot broj bile uni{teni ili zamrele. Selskite hristijanski hramovi bile edinstvenite kulturni izvori za hristijanskoto naselenie. Lesnovskiot manastir vo Kratovskata oblast, Matej~e i Sv. Prohor P~inski vo Kumanovskata oblast, Slep~e vo Demirhisarsko, Treskavec vo Prilepsko, Pre~ista vo Ki~evsko, Jovan Bigorski vo Debarsko i drugi manastiri, raspolagaj}i so golem broj slovenski rakopisi, prodol`ile so tradicijata na prepi{uvawe i razmno`uvawe na bogoslu`benite, filozofsko-pou~nite i crkovnoprakti~nite knigi. Vo toa vreme se pojavile i duhovni lica koi projavile zabele`itelna kni`evna dejnost. Me|u niv treba da se spomenat Dimitar Kratovski (XV vek) i Joan Kratovski (XVI vek) od Kratovskiot kni`even centar, Vladislav Gramatik (XV vek) od manastirot vo Matej~e, Dimitar Kantakuzin (XV vek), Visarion (Varlaam) Debarski (XVI vek) od Slep~anskiot manastir, koj ostavil zad sebe pove}e u~enici, i drugi. Prepi{uva~kata, prosvetnata, kni`evnata i kulturnata dejnost se odvivale vo isto vreme i se prepletuvale me|usebno s¢ do XIX vek, koga novite kni`evni tendencii postepeno zapo~nale da stanuvaat dominantni. Za {ireweto na ovoj vid crkovno-filozofska literatura, u{te vo XVI vek, vo Skopje postoela kni`arnicata na Kara Trifun. Isto taka, svojata rabota ja prodol`ile i svetogorskite manastiri, koi bile glavni jadra kade {to se regrutirale monasite i kalu|erite, koi potoa slu`ele vo crkvite i manastirite niz celiot Balkan. Kon krajot na XVI i posebno vo XVII i XVIII vek, vo Makedonija nastapil period na preveduvawe zbornici so razli~ni sodr`ini, nare~eni „damaskini“ po vizantiskiot kni`evnik Damaskin Studit (XVI vek). Vo ovie prevodi na slovenski, odnosno crkovnoslovenski jazik, vleguvale elementi na narodniot govor, osobeno od sintaksata i od morfologijata. Vo toj pogled osobeno zna~aen e prevodot od gr~ki
159

jazik na propovedite na Damaskin Studit, napraven od pelagoniskiot episkop Grigorij, vo vtorata polovina na XVI vek. Osven toa, vo istiot period bile sozdadeni nekolku zna~ajni spomenici na slovenskata pismenost vo Makedonija, kako {to se: Klimentovata gramota, Slep~anskiot pismovnik, Makedonskiot damaskin od XVI vek, Tikve{kiot zbornik od XVI-XVII vek, Treskave~kata kodika od XVII-XVIII vek i dr. Vo manastirskite }elii, vsu{nost, prodol`uvale da opstojuvaat i hagiografskite dela za srednovekovnite svetci, nastanati vo predosmanliskiot period. Sostaven del na makedonskata hristijanska kultura bila i narodnata epika. Taa se gradela niz site vekovi na osmanliskoto vladeewe koe ostavilo najdlaboki tragi kaj narodot. Me|u najpopularnite narodni junaci opeani vo narodnite epovi kako borci protiv Osmanliite se istaknuvaat: Marko Krale, Bolen Doj~in, Mom~il Vojvoda, potoa Sekula detence, Gruica detence i drugi. Kon ovie epski pesni podocna se pridodale i narodnite pesni za brojnite ajdutski i komitski voda~i. Vo usnata narodna proza, pak, posebno mesto zazel likot na Itar Pejo, koj proizlegol od sredinata na neobrazovanite selani i niz kogo se otslikani narodnata mudrost i snaodlivost. Vo pazuvite na makedonskite manastiri bile sozdadeni i prvite u~ili{ta vo koi se podgotvuvale sve{tenici, a vo XVII vek i osobeno vo XVIII vek se pristapilo i kon organizacija na gradski svetovni u~ili{ta vo blizina na crkvite. Takvi u~ili{ta bile otvoreni vo Veles, vo Skopje i vo Prilep. Vo 1783 godina vo Prilep se spomenuva u~ili{teto na daskalot Risto Dumbalovski, koe postoelo i vo 1823 godina. Od vremeto na osmanliskoto vladeewe crkvite vo Makedonija se so skromni razmeri i naj~esto bile gradeni po selata. Tie bile ednostavni ednokorabni zgradi na pravoagolni osnovi. Naj~esto bile yidani so neobraboten ili poluobraboten kamen. Poretko bile gradeni so kamen i so tula, kako {to e crkvata Sv. \orgi vo selo Bawani, Skopsko (1549 g.). Vo periodot od XV do XVIII vek vo Makedonija bile izgradeni pove}e crkvi, najgolemiot del od niv vo selata ili vo sklop na izgradenite manastiri, kako {to se: Sv. Voznesenie vo s. Leskoec (1426 g.); Uspenie Bogorodi~ino, s. Velestovo, Ohridsko (1444 g.); Sv. Bogorodica Pre~ista vo s. Varo{, Prilepsko (1438 g.); Sv. Nikola vo s. Trnovo, Krivopalane~ko (1505 g.); Sv. Petar i Pavle vo s. Zrze, Prilepsko (1535 g.); Sv. Arhangel, s. Nepro{teno, Tetovsko (1569 g.); Sv. Nikola vo s. Oreovec, Ki~evsko (1602 g.); Sv. Jovan Bogoslov, s.
160

Slep~e (1617 g.); crkvata na manastirot Sv. Jovan Bigorski (1713 g.) i dr. Dekoracijata kaj ovie crkvi bila dosta skromna i se sostoela od plitkoreljefni motivi na prepleti, geometriski {ari, stilizirani rastitelni motivi i `ivotni. Bile dekorirani i so freski, kako i so ikoni na drveni ikonostasi. Ikonopiscite mu ostanale verni na stariot na~in na izrazuvawe i naj~esto gi imitirale tvorbite od postariot predosmanliski period. Vo toj period makedonskiot `ivopis se razvival vo nekolku centri, od koi najzna~ajni bile: Ohridskoprespanskiot, manastirite Treskavec i Zrze vo Prilepsko, potoa Slep~enskiot, Lesnovskiot i dr. Kako graditeli po~esto se javuvale zdru`eni ktitori-selani, a poretko poedinci. Istovremeno vo Makedonija se razvivala i islamskata kultura donesena od osvojuva~ite. Nejzin centar bile makedonskite gradovi. Srednovekovniot hristijanski grad so za{titni yidovi postepeno is~eznal i nego go zamenile naselbi so orientalen izgled od otvoren tip. Vo niv se formirale odvoeni maala, za muslimanskoto i za hristijanskoto naselenie, so zbiena gradba. Se razvila i ~ar{ijata, kako rabotna i trgovska zona so grupirani du}ani i so raznovidni zanaeti. Osobeno vidlivi tragi ovaa kultura ostavila vo arhitekturata. Vo site pogolemi makedonski gradovi bile izgradeni brojni sakralni i verski objekti koi slu`ele za razli~ni celi. Xamiite, mezxidite, turbiwata, zaviite, bile izgradeni vo slava na Alah i na novata vera, a anovite, karvan-saraite, amamite, od mnogu poracionalni pri~ini. Tie sozdavale posebni ansambli, funkcionalno grupirani vo urbanoto jadro na gradovite. Najzna~ajni xamii izgradeni vo Makedonija se: Sultan Muratovata xamija (1436 g.). Isak-begovata, nare~ena Alaxaxamija (1438 g.), Isa-begovata (1475 g.), Mustafa-pa{inata (1492 g.) vo Skopje, Isak-begovata (1508 g.) i Jeni-xamijata (1558 g.) vo Bitola. Od profanata arhitektura po svojata impozantnost se izdvoile: Kapan an, Suli an (XV vek), Kur{umli an (XVII vek), Daut-pa{in amam (1484 g.) i dr. Ovie objekti i denes svedo~at za izvonrednite arhitektonski re{enija i za nivnata zna~ajna uloga vo sekojdnevniot `ivot na muslimanite. Islamskata prosveta imala naglasen religiozen karakter. Edukacijata se izveduvala vo mektbite i medresite (osnovni i sredni muslimanski verski u~ili{ta). Vo Skopje, u{te vo XV vek, postoele dve medresi, od koi Ishak-begovata bila edna od najstarite i najpoznati medresi na Balkanot. Osven religioznite nauki, vo ovie u~ili{ta se izu~uvale i isto~nite jazici, islamskoto pravo, filozofijata, mate161

matikata i drugi predmeti. Tekiwata na dervi{ite, isto taka, bile centri za religiozna edukacija i vospituvawe. U{te vo najraniot period, vo sostav na xamiite, medresite i tekiite, bile sozdadeni i orientalni biblioteki. Za najstara se smeta bibliotekata na Ishakbeg, osnovana 1445 godina, a najbogata bila bibliotekata pri medresata na Isa-beg vo Skopje. Kni`niot fond se sostoel glavno od knigi so religiozna sodr`ina. Blagodarenie na razvienata edukacija, vo gradovite se javile i prvite islamski kni`evni dejci i literati koi pi{uvale poezija i proza. Taka, samo od Skopje, se izdignale nekolku poznati literaturni dejci, kako {to bile: Atai Uskubi, Isak ^elebi, Vejsi Efendi i dr. Najgolema slava dostignal Isak ^elebi, koj bil i profesor vo medresite vo: Skopje, Bursa, Odrin, kako i vo najpoznatata Sahn medresa vo Istanbul. Toj napi{al i edno delo posveteno na Skopje. Me|u osmanliskite poeti od Bitola poznati se: Haveri, Zuhuri, ^elebi, Vahii, ]atib Hasan, dodeka vo Tetovo se istaknale poetite Suxudi i Tului. Osven poeti, vo pove}eto gradovi vo Makedonija `iveele i rabotele kako profesori vo medresite ili kako kadii i drugi poznati u~eni li~nosti. Takov bil i Ahmed Isamudin Ta{}opruzade (1495–1554), koj se vbroil me|u prvite osmanliski enciklopedisti. Toj, 1529 godina, bil nazna~en za profesor vo medresata na Ishak-beg vo Skopje, kade pove}e godini rabotel i kako kadija. Evreite koi{to se naselile vo Makedonija, isto taka, razvile svoja kultura vo ramkite na osmanliskoto op{testvo. Tie osnovale svoi obrazovni institucii vo koi se izu~uvale teologijata, astronomijata, filozofijata i matematikata. Pri sinagogite rabotele osnovni u~ili{ta i u~ili{ta za povozrasni kade {to decata se opismenuvale i se ~ital Talmudot. Site tie imale i svoi biblioteki. Najva`niot duhoven centar na Evreite vo Makedonija bil Solun. Vo ovoj grad tvorel i Don Juda Benevista, eden od naju~enite i najbogati Evrei vo toa vreme. Toj sozdal golema biblioteka i ja osnoval Solunskata talmudska akademija, koja stanala kulturen centar na makedonskite Evrei. Vo Solun, 1555 godina, do{ol i Huan Rodrigez de Kastel de Branko, pro~uen lekar na papata Julij III i profesor po medicina vo Ferara i vo Ankona. Prisustvoto na Evreite dalo ogromen pridones na celokupnata kultura vo Makedonija. Spored osmanliskiot patopisec Haxi Kalfa, vo prvata polovina na XVII vek, vo Visokata evrejska {kola vo Solun predavale 200 nastavnici, a nastavata ja sledele pove}e od 1.000 lica.
162

[to se odnesuva do na~inot na `iveewe, osobeni specifiki imal gradskiot `ivot. I pokraj vlijanieto na dominantnata, vo turska verzija, orientalna kultura, vo gradovite niknala edna specifi~na materijalna i duhovna kultura vo koja se izme{ale i me|usebno se povrzale zateknatata stara tradicija so kulturata i tradicijata na novodojdencite. Bez razlika na verskite i etni~kite razliki i strogite zakonski propisi vo pogled na oblekuvaweto, noseweto oru`je i sl., pri {to sekoga{ privilegirani bile pripadnicite na gospodarskata vera, site sultanovi podanici, koristej}i gi uslovite {to im gi nudel gradskiot `ivot, vlijaele edni na drugi, sozdavaj}i na toj na~in edna sinkreti~ka civilizacija vo koja, so tekot na vremeto, se vklopile site etni~ki i verski grupi. Sepak, vo ramkite na taa sinkreti~ka kultura, i pokraj neprestanoto me{awe i sekojdnevnoto komunicirawe, gradskite `iteli gri`livo gi za~uvale svojata samobitnost i narodnost, svoite obi~ai i naviki i svojot jazik. Pripadnicite na raznite verski grupi, hristijanite, muslimanite i Evreite, `iveele vo razli~ni delovi od gradot i imale svoi duhovni voda~i. Sve{tenicite, imamite i rabinite go pretstavuvale svoeto stado pred oficijalnite vlasti. Poserioznoto zbli`uvawe na pripadnicite na ovie grupi, osven slu`beno, povlekuvalo osuda, pa duri i isklu~uvawe od zaednicata. Razli~nite etni~ki, odnosno verski grupi vo gradot, go ~uvale svojot jazik, zboruvaj}i go po domovite i vo me|usebnoto komunicirawe. I pokraj preovladuvaweto na osmanliskiot jazik, vo gradskite ~ar{ii se slu{al govorot na site onie {to `iveele ili podolgo prestojuvale vo gradot. Site trgovci, doma{ni i stranski, prekupci na stoki, menuva~i na pari, pa duri i amalite, znaele po ne{to od jazikot na lu|eto so koi najmnogu sorabotuvale. Seto toa ovozmo`uvalo pot~inetite zaednici, pred s¢, hristijanskata i evrejskata, da ja za~uvaat svojata samobitnost i da ja razvivaat svojata materijalna i duhovna kultura.

163

164

MAKEDONIJA VO XIX VEK
1. Raspa|aweто na osmanliskiot feudalen sistem vo Makedоnija i ra|aweто na noviot sistem – kapitalizmot Procesot na raspa|aweto na osmanliskiot voeno-feudalen sistem, a zaedno so toa i opa|aweto na mo}ta na Osmanliskata Imperija, zapo~nati vo izminatiot period se preleale i vo devetnaesettiot vek. Iako ovie procesi se odvivale bavno, toa nezapirlivo vodelo kon definitivniot raspad na Imperijata. Zasilenite obidi preku reformirawe da se modernizira, a so toa i da se spasi ve}e ostarenata dr`ava, samo go odlo`uvale nejziniot kraj. Spahiskata struktura vo Osmanliskata Imperija bila ekonomski i politi~ki dominantna niz eden dolg period od nejzinata istorija. Zgolemuvaweto na nejzinata ekonomska i politi~ka mo} uslovilo vo nejzinite pove}eslojni redovi (vojska, dvorska birokratija i voop{to onie vo mo}niot dr`aven aparat) da se pojavat tendencii za otcepuvawe i za osamostojuvawe od centralnata vlast. Mo}ni velikodostojnici, kako {to bile Ali-pa{a Janinski, tetovskite i skopskite pa{i, debarskite i nekoi drugi begovi, se proglasile za samostojni vladeteli i, stremej}i se kon brzo bogatewe, seele pusto{ niz Makedonija. Toa bilo vreme za koe eden sovremenik zapi{al deka skoro celata evropska Turcija pretstavuvala u`asna „gletka na bezredie, buntovi i varvarstvo. Razbojni~ki bandi-krxalii gi napa|aat gradovite i selata... i vr{at nevideni yverstva.“ Vakvata seriozna krizna situacija sultanite se obidele da ja nadminat preku primenuvaweto na nekoi reformi i so upotrebata na sila. Prvo sultanot Selim III (1789–1807) re{il da ja ukine spahiskata struktura kako vojni~ka formacija, da gi likvidira jani~arskite korpusi i da vovede moderni voeni sili po primerot na zapadnite zemji.
165

Negoviot naslednik Mehmed II, a po nego i Abdul Mexid, uspeale da gi rasturat jani~arite i nivnite pomo{ni institucii, a vo zna~itelna mera i drugite institucii na stariot poredok. So toa go otvorile patot za afirmacija na reformite {to }e bidat prifateni podocna. Taka, preku upotrebata na delumni socijalno-ekonomski i klasni promeni se o~ekuvalo da bidat podobreni voenata i ekonomskata sposobnost na Imperijata, kako i da zajaknat centralnata vlast i uprava. Promenata na starata spahiska struktura so nova vo Makedonija se odvivala glavno preku formiraweto na ~ifligarskiot sistem. Procesot na sozdavaweto na ~iflizite mo`e da se sledi u{te od {esnaesettiot vek, no ~ifligarstvoto kako sistem nadvladealo duri vo devetnaesettiot vek. Za da se ostvari toa mnogu pomognalo definitivnoto ukinuvawe na spahistvoto (1864 g.). Pobedata na ~ifligarskiot sistem zna~ela re~isi celosno eksproprirawe na selanite i u{te pogolemo nivno podlo`uvawe na eksploatacija i osiroma{uvawe. Najbrojniot raboten selanski sloj bile napoli~arite, optovareni so golemi dava~ki i danoci kon ~ifliksajbiite i dr`avata. Polo`bata na vtorite po broj selani – ~ifligari (momocite) bila u{te pote{ka. Nitu polo`bata na slobodnite selani, koi `iveele na sopstvena zemja, ne bila zna~ajno podobra. Sprovedenite reformi imale pridones vo formiraweto na noviot ekonomski poredok, koj se temelel vrz stokovopari~niot na~in na proizvodstvo, {to vodelo do sozdavawe na moderna kapitalisti~ka klasa i do novo kapitalisti~ko op{testvo vo Imperijata. Re~isi site promeni {to se odvivale vo dr`avata imale za rezultat vlo{uvawe na polo`bata na selanite. Selskoto naselenie bilo prinudeno da gi napu{ti ve~nite ogni{ta i svojot spas da go pobara vo gradovite, koi obezbeduvale pogolema sigurnost i nudele podobra `ivotna egzistencija. Toa pridonelo makedonskite gradovi, naseleni prete`no so tursko naselenie, da se zgolemuvaat i postepeno da se preobrazuvaat glavno vo makedonski hristijanski naselbi. Migracijata selo-grad, suzbivaweto na anarhijata i proklamiraweto na novite reformi {to bile naso~eni kon likvidiraweto na timarsko-spahiskiot sistem, kako i donesuvaweto na \ulhanskiot hati{erif (1839 g.), koj predviduval polna ramnopravnost na site gra|ani pred zakonite, bez razlika na nivnata vera i narodnost, celosnata garancija na `ivotot i imotot na site podanici na sultanot, go pottiknuvale brziot razvitok na gradskoto stopanstvo i pozitivno se odrazile vrz celokupniot razvitok na dr`avata. Vo fevruari 1856 godina, po poznatata
166

Krimska vojna, bil proglasen i Hati-humajunot, akt koj u{te pove}e gi izedna~uval vo pravata i dol`nostite site `iteli na Imperijata i koj gi proklamiral najgolemite mo`ni slobodi. Od voveduvaweto na ovie promeni se o~ekuvalo osmanliskata dr`ava da se preobrazi vo moderna dr`ava od zapaden tip. Novonastanatite odnosi go isforsirale izvozno orientiranoto proizvodstvo pri {to osobeno mesto zazemalo ko`arstvoto, a zaedno so toa i izvoznata trgovija. Niz makedonskite gradovi se pojavile pazarni denovi, a vo oddelni gradovi (Prilep, Ser, Nevrokop i dr.) se organizirale i pana|uri. Zaedno so stopanskiot razvitok na zemjata se ra|ala i se sozdavala novata bur`oaska klasa, koja vo Makedonija bila raznovidna. Sepak, i pri novite op{testveno-ekonomski odnosi {to se sozdavale i se odvivale, rasporedot na silite, nivnata mo} i nivnoto vlijanie te{ko se menuvale. Politi~kata vlast vo Makedonija ostanuvala i natamu isklu~ivo vo racete na muslimanite, a religiozno-prosvetnata vo racete na Vselenskata (gr~ka) patrijar{ija. Poradi toa makedonskiot element mo{ne te{ko se probival i vo stopanskiot i vo op{testveniot `ivot, iako po svojot broj bil dominanten vo zemjata. Nekoi va`ni op{testveni prava {to mu pripa|ale po silata na {erijatskoto ureduvawe na dr`avata, a sega sankcionirani i pro{ireni so sultanovite reformi, makedonskoto gra|anstvo moralo da gi steknuva niz uporna borba.

2. Borbite za narodna crkva i prosveta Formiraweto, odnosno odvojuvaweto na op{tinite kako osnovni samoupravni institucii vo turskoto op{testvo od sistemot na patrijarhiskata struktura, otvoraweto u~ili{ta na naroden jazik, voveduvaweto na crkovnoslovenskiot jazik vo crkvite namesto gr~kiot, izdavaweto u~ebnici na makedonskoto „nare~ie“ i sl. ja pretstavuvaat osnovnata sodr`ina na t.n. crkovni borbi na makedonskoto gra|anstvo za narodnosno diferencirawe (emancipirawa) od grcizmot, kako po~eten probiv na idejata na makedonskiot element kako posebna narodnosna edinka vo slovenskiot svet. Vo stopanskiot `ivot na Makedonija, osobeno vo trgovijata, dominirale gr~kiot, vla{kiot i evrejskiot element. Gr~kiot i vla{kiot element bile tesno povrzani so crkvata, pa taka dominirale i vo
167

op{testveniot `ivot, koj bil rakovoden i naso~uvan od Gr~kata crkva i imal gr~ka sodr`ina. Prosvetata, kakva-takva, imala glavno gr~ki karakter. Taa, vo prvo vreme, se razvivala vo golema mera stihijno, no vo prvata polovina na XIX vek, po osloboduvaweto na Grcija, zapo~nala da dobiva organiziran karakter. Vo januari 1844 godina, vo Gr~kiot parlament bila proklamirana poznatata dr`avna politika za sozdavawe „Golema Grcija“ (t.n. „megali ideja“). Za postignuvaweto na taa cel, Atina i Fener gi vpregnale site svoi sili, a nivniot materijalen izvor bil gr~kiot kapital vo Turcija i vo Grcija, pred s¢ krupniot. Makedonskoto gra|anstvo, so samata svoja pojava, zainteresirano za steknuvawe svoi ekonomski i op{testveni pozicii vo zemjata, moralo da povede borba i da go istisne od steknatite privilegii, pred s# vo ~ar{ijata, gr~ko-vla{kiot element. Toa mo`elo da go napravi preku direktna konfrontacija so Gr~kata crkva, pod ~ija kapa, soglasno privilegiite {to gi imala dobieno od sultanot, se nao|al ne samo op{testveniot tuku vo zna~itelna mera i ekonomskiot `ivot na pravoslavnoto naselenie so razli~no etni~ko poteklo. Taa, u{te pred sozdavaweto na gr~kata dr`ava, preku specijalna direktiva pobarala od svoite pot~ineti institucii da gi {irat gr~kata pismenost i prosveta me|u site pravoslavni narodi na osmanliskiot Balkan. A toa zna~elo, preku sistemska rabota, grcizirawe pred s¢ na makedonskoto pravoslavno naselenie kako dominanten element vo Makedonija. Prvi {to £ se sprotivstavile na elinizatorskata politika na Vselenskata patrijar{ija bile Dimitar Miladinov, Grigor Prli~ev, Jordan Haxi Konstantinov-Xinot i dr. Zapo~natiot otpor protiv velikogr~kata politika na Patrijar{ijata postepeno prerasnal vo dvi`ewe na golem del od makedonskiot narod, ~ija osnovna cel be{e izvojuvawe na sopstvena crkva, prosveta, kultura. Vo osmanliskata teokratska dr`ava, kade {to posle dr`avata crkvata imala re{ava~ka uloga vo re~isi site sektori od op{testveniot `ivot, sopstven kulturno-prosveten `ivot mo`ele da realiziraat samo onie hristijanski narodi {to imale svoja crkva priznata od sultanot. Takva crkva be{e Vselenskata patrijar{ija, koja vo devetnaesettiot vek se be{e pretvorila vo gr~ka nacionalisti~ka institucija. Osnovnoto barawe na makedonskoto antipatrijar{isko dvi`ewe be{e obnovata na Ohridskata arhiepiskopija, ukinata vo 1767 godina. Bidej}i takvoto barawe nemalo izgledi da bide prifateno, gra|anite na Kuku{ vo tekot na 1859 godina gi prekinale odnosite so Patrijar{ijata i go priznale za svoj verski glavatar rimskiot papa,
168

sozdavaj}i unija so Katoli~kata crkva. So toa go steknale pravoto da go upotrebuvaat maj~iniot jazik vo crkvata i u~ili{tata bez da bidat promeneti pravoslavnite dogmi vo bogoslu`bata. I Kuku{kata unija i t.n. Vtora unija (1873–1874), koja ima{e po{iroki dimenzii, iako bea religiozni institucii, vo svojata su{tina imale nacionalnopoliti~ka sodr`ina. Crkovnite borbi, koi istovremeno se vodele i vo Bugarija, zavr{ija so proklamiraweto na sultanoviot ferman (28 fevruari 1870 g.) za formirawe nova crkva – Bugarska egzarhija. Vo administrativnite granici na Egzarhijata, pokraj bugarskite eparhii, bila priklu~ena i edna makedonska – Vele{kata eparhija. ^lenot 10 od fermanot predviduval, preku dvotretinsko izjasnuvawe na vernicite, da mo`at i drugi eparhii da se priklu~uvaat kon novata crkva. Toa, malku podocna, se slu~ilo i so Skopskata i so Ohridskata eparhija. Vo tekot na crkovnite borbi vo Makedonija nemalo dovolno sili, no ne bile sozdadeni ni me|unarodni uslovi, crkovnoto pra{awe da se re{i preku obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija. Makedonskite op{tini {to se otcepile od Patrijar{ijata i novoformiranite morale da izbiraat me|u dvete crkvi. Za{to, za da se steknat so legalen status pred vlasta, tie bile dol`ni da se smestat vo ramkite na nekoja od crkvite {to bile priznati od dr`avata. Taka, eden dobar del od makedonskiot narod ostanal pod Patrijar{ijata, a drug zna~aen del £ se priklu~il na Egzarhijata. Soglasno so zakonite vo Imperijata, koi verata ja izedna~uvale so narodnosta, pokraj grafata „Rum milet“ (gr~ki narod), za onie {to ja priznavale Egzarhijata vo opredelenata dr`avna dokumentacija se otvorila i grafata „Bugar milet“. Taka, pripadnici na eden ist narod, duri i pripadnici na edno isto semejstvo, vo zavisnost od toa koja crkva ja priznavale, }e bidat Grci ili Bugari, a podocna i Srbi. Crkovnoto pra{awe, zna~i, se re{ilo vo interes na bugarskata nacionalna ideja. Edna od osnovnite zada~i na Bugarskata egzarhija bila da go {iri bugarskoto nacionalno i politi~ko vlijanie vo Makedonija. Preku otvoraweto brojni u~ili{ta i crkvi i preku nalo`uvaweto na bugarskiot literaturen jazik vo u~ili{tata i vo administracijata, preku voveduvaweto novi, tipi~no bugarski obredi, obi~ai, praznici i sl., od onie {to ja prifatile Egzarhijata vo Makedonija trebalo da se sozdadat nacionalno svesni Bugari, koi trebalo da poslu`at kako argument za tretirawe na Makedonija kako bugarska

169

zemja. Tokmu taka kako {to toa go pravela Gr~kata crkva so svoite silogosi, a potoa i Srpskata. Do pojavata na organiziranite propagandi vo po~etokot na vtorata polovina na devetnaesettiot vek, vo Makedonija se zabele`uvaat streme`i i obidi za razvitok na prosvetata i kulturata me|u hristijanskoto naselenie, koe vo golemo mnozinstvo bilo makedonsko. Prvite otvoreni u~ili{ta bile gr~ki. Tie vo prvite decenii od XIX vek se u{te se razvivale stihijno i imale slabo izgraden kadar. Vo Bitola, na primer, vo 1809 i vo 1818 godina se spomenuvaat samo po edno gr~ko u~ili{te so po eden u~itel, mo{ne malku lu|e me|u Makedoncite i Vlasite (Grci nemalo) znaele gr~ki jazik i pismo. Po osloboduvaweto na Grcija se gradela politika za ekspanzija i {irewe na gr~koto vlijanie nadvor od granicite na Gr~koto Kralstvo. Pokraj Patrijar{ijata, sega vo gr~kata propagandna akcija se vklu~ila i novosozdadenata gr~ka dr`ava so svojot materijalen, politi~ki i moralen kapital. Od „tu|ojazi~noto“ pravoslavno naselenie (pravoslavni Makedonci, Vlasi, Albanci) so site sredstva trebalo da se sozdavaat Grci. Nasprema celokupnoto naselenie na Makedonija gr~koto odvaj iznesuvalo 8–10%. Do sredinata na devetnaesettiot vek, najrasprostraneti i re~isi edinstveni centri na makedonskata pismenost bile kelijnite u~ili{ta. No, religioznoto obrazovanie {to go davale ovie u~ili{ta ne odgovaralo na novoto vreme. Novite potrebi ja predizvikale pojavata na novite, t.n. svetovni u~ili{ta. Nekoi makedonski gradovi za funkcioniraweto na novite u~ili{ta zapo~nale da anga`iraat u~iteli od Srbija i od Bugarija, no i doma{ni, koi svoeto obrazovanie go steknale nadvor, osobeno vo Rusija. Prvite svetovni u~ili{ta bile otvoreni vo Veles, vo Skopje, vo Prilep i vo [tip. Stranskite u~iteli vo nastavata upotrebuvale svoi u~ebnici – srpski, odnosno bugarski. Me|utoa, brzo se pojavile i u~ebnici na makedonski jazik, od makedonski avtori. Najpoznati makedonski u~ebnikari bile: Partenij Zografski, Kuzman [apkarev, Dimitar Miladinov, \or|i Pulevski i dr. Pojavata na makedonskite u~ebnici bila presretnata so silen otpor od strana na bugarskata propaganda, ~ii rakovodni centri bile Carigradskoto ~itali{te i Makedonsko-bugarskata dru`ina vo Carigrad. So cel da gi istisnat makedonskite u~ebnici od upotreba, nositelite na bugarskata propaganda svoite u~ebnici ~estopati gi delele besplatno. No, i pokraj toa, makedonski-

170

te gra|ani vo golem broj gi pretpo~itale doma{nite u~ebnici kako porazbirlivi za decata, iako morale da gi pla}aat. Naporedno so razvitokot na makedonskoto narodno prosvetno delo, se pojavile i se razvivale literaturata i umetnosta. Interesot na tvorcite najmnogu bil naso~en kon sobirawe i objavuvawe na narodnoto etni~ko nasledstvo. Najplodna i uspe{na aktivnost na ova pole projavile glavno istite li~nosti {to se zanimavale i so u~ebnikarstvo. Sepak, od site niv, treba da se izdvojat Dimitar i Konstantin Miladinovi, Marko Cepenkov, Grigor Prli~ev i nekoi drugi, ~ii imiwa se posebno vtisnati vo memorijata na makedonskiot ~ovek poradi postignatite rezultati – Konstantin Miladinov so objavuvaweto na Zbornikot na makedonski narodni pesni, Grigor Prli~ev so celokupnata dejnost {to ja razvil po dobivaweto na visokata nagrada od Atinskiot univerzitet (kade {to studiral) za poemata „O Armatolos“, a Cepenkov so sobiraweto i za~uvuvaweto od zaborav na ogromen del od nasledenata narodna raska`uva~ka tradicija. Poznato e deka procesot na odvojuvaweto na makedonskoto naselenie od op{tata hristijanska pravoslavna masa, t.e. od elinizmot, zapo~nal so slovenskoto ime. Makedonskite buditeli svojata borba protiv fanariotskata prosvetno-kulturna dominacija ja povele kako Sloveni. Site prerodbenici se gordeele so svoeto slovensko poteklo. I narodnite u~ili{ta i narodniot jazik ~estopati ja nosela oznakata slovenski. Poznato e, isto taka, deka bra}ata Miladinovi i nekoi drugi nivni sovremenici se samonarekuvale „Slovenobugari“ ili „Bugari“. Nepristrasnata nau~na misla, me|utoa, doka`uva deka vo toa vreme terminot „Bugarin“ ne ozna~uval svest na narodnosna pripadnost. „Toga{ ni na koj i da e na um ne mu pa|a{e, ni na Miladinov, narodniot bugarski progres, nitu be{e vozmo`no da se pomisli na ne{to sli~no vo ovie vremiwa i mesta...“, pi{uva [apkarev. Bugarskiot publicist Atanas [opov tvrdi deka „vo Makedonija nemalo narodna probuda s¢ do Rusko-turskata vojna (1877–1878) godina... Kaj makedonskite Bugari re~isi otsustvuva{e narodnosnoto samosoznanie a verata igra{e va`na uloga, koja be{e vo isto vreme i narodnost za Makedoncite“, tvrdi [opov. Pri edno takvo vreme, koga hristijanskata solidarnost, a potoa i slovenskata solidarnost, vo golema mera, bile osnovnite alki {to go povrzuvale na{iot narod so drugite slovenski narodi na Balkanot i po{iroko, bil izdaden Zbornikot na bra}ata Miladinovi vo Zagreb
171

(1861 g.) so naslov „B’lgarski narodni pesni“. Pred toa Miladinovi pi{uvaa deka imaat makedonski pesni za objavuvawe: „...i jas imam mnogu makedonski pesni, koi sakam da gi izdadam malku podocna...“, stoi vo edno pismo od K. Miladinov od 8 januari 1859 godina. Pred vleguvaweto vo pe~at na Zbornikot, K. Miladinov go zamolil svojot kolega od studiite vo Moskva, bugarskiot folklorist Vasil ^olakov, da mu dade 100 bugarski pesni so {to bi mo`el, kako {to samiot ^olakov pi{uva, „da $ dade na svojata zbirka ime ’B’lgarski narodni pesni‘“. Neli e toa dokaz deka K. Miladinov pravel razlika me|u makedonskite i bugarskite narodni pesni? Negovoto insistirawe vo zbirkata da ima opredelen broj bugarski pesni kako uslov taa da go dobie naslovot „bugarski“ e fakt {to go potvrduva poznatoto mislewe deka dosta makedonski intelektualci se „~uvale“ od imenuvaweto „makedonski“ bidej}i gr~kata propaganda uspeala, preku falsifikati i so pomo{ na nekoi „elinofili“, toa imenuvawe da go nametne kako gr~ko, za razlika, na pr., od bugarskoto, koe se smetalo za slovensko, iako mnozina Makedonci, poradi etnonimot Tatari, koga stanuvalo zbor za Bugarite, nim im go osporuvale slovenskoto poteklo. Sozdavaweto na Egzarhijata ja zateknala Makedonija vo zna~itelna mera so razviena sopstvena prosveta i kultura, vo zna~itelna mera oslobodena od gr~koto crkovno i kulturno vlijanie i vo zna~itelna mera vo sudir so bugarskata propaganda, koja uporno nastojuvala da go nametne svoeto, pred s¢, nacionalno vlijanie vo op{testveniot `ivot na Makedonija. Dosta intenzivnoto objavuvawe u~ebnici na makedonskoto „nare~je“ i nivnata upotreba vo makedonskite u~ili{ta pretstavuvale najo~eviden izraz i svedo{tvo za avtohtonata makedonska narodnosna pojava, koja se samodoka`uvala so upotrebata na svojot jazik vo u~ili{tata i so razvivaweto na svoi samoupravni organi vo op{testveniot `ivot. Prvite udari na Egzarhijata, po nejzinata pojava na politi~kata i religioznata scena, bile naso~eni tokmu kon pot~inuvaweto i vklu~uvaweto vo svojata nacionalnopropagandna {ema na site zateknati institucii {to razvivaa dejnost koja ne se sovpa|ala so nejzinata programa za sozdavawe svesni Bugari vo Makedonija. Iako vo toa postignala uspesi, sepak se javil otpor protiv takvata egzarhiska politika, koja dosta brzo }e se prelee vo op{tiot osloboditelen napor nare~en Makedonska revolucionerna organizacija.

172

3. Osloboditelnite borbi vo vtorata polovina na XIX vek Obidite na Osmanliskata vlada preku reformi da gi namali protivre~nostite me|u vladea~kata klasa i ugnetuvanite i obespraveni narodi na Balkanskiot Poluostrov ne gi dale o~ekuvanite rezultati. Protivre~nostite rastele i prerasnale vo vostanija na pokorenite narodi protiv osmanliskata vlast. Prviot oru`en signal bil daden vo Bosna i Hercegovina, letoto 1875 godina, so {to, vsu{nost, bila otvorena golemata isto~na kriza, koja zavr{ila so krupni promeni na Balkanskiot Poluostrov i po{iroko. Ognot brzo se pro{iril re~isi niz celiot poluostrov – vo Makedonija, Bugarija, Srbija. Vo Makedonija zapo~nale da se formiraat tajni komiteti i da se vr{at podgotovki za borba. Na 29 maj 1876 godina se krenalo Razlove~koto vostanie pod vodstvoto na Dimitar Pop Georgiev i selskiot pop Stojan. Po prvite vostani~ki uspesi askerot uspeal da go zadu{i otporot. Pred toa, vo po~etokot na maj, vo Makedonija se slu~il eden nastan {to imal silen odglas vo Evropa. Masakriraweto na francuskiot i germanskiot konzul @il Mulen i Henri Abot od tolpa fanatizirani muslimani pri obidot dvajcata evropski pretstavnici da pomognat vo osloboduvaweto na mladata devojka Stefana od Bogdanci, donesena vo Solun so cel da bide „potur~ena“ i oma`ena za eden solunski beg, predizvikalo ogromna v~udonevidenost vo cela Makedonija i neveruvawe vo Evropa. Mirot vo Solun bil obezbeden so pomo{ na pristignatite osmanliski i evropski voeni brodovi i 5.000 mornari. Revolucionerniot vrie` i osobeno tragi~nite solunski nastani pridonesle Makedonija da dobie status na seriozno krizno podra~je {to go zagrozuva mirot vo regionot. Svojata kulminacija kriznata situacija ja dostignala po pristignuvawe na vestite za Bugarskoto vostanie (20 april / 2 maj 1876 g.) i `estinata so koja toa bilo zadu{eno. Mo`nosta od voena intervencija na Evropa stanuvala ve}e realnost, za {to stanuvale svesni i vladea~kite krugovi vo Carigrad. Kako vinovnik za vakvata situacija bil proglasen sultanot. Muslimanskite ekstremisti, zad koi zastanale i mladoturcite predvodeni od Mithad-pa{a, go detronirale Abdul Azis i na prestolot go dovele Murat V. Tri meseci po ovaa promena bil otstranet i Murat V, a na prestolot bil doveden Abdul Hamid II (1876–1909), pod ~ie vladeewe Imperijata go zaokru`ila procesot na raspa|awe i najposle se raspadnala.
173

Promenite vo Carigrad nemale nikakvo vlijanie vrz podobruvaweto na situacijata na Balkanot. Naprotiv, na predlog na Britanskata vlada bila odr`ana poznatata Carigradska konferencija na golemite sili na koja bile podgotveni dosta radikalni reformi, ~ija primena zna~itelno bi ja podobrila situacijata vo kriti~nite oblasti, so {to bi se izbegnale pogolemi konflikti. Konferencijata, vo prisustvo na pretstavnici na Osmaliskata Imperija, zapo~nala na 23 dekemvri 1876 godina. Istiot den javno bilo oglaseno deka vo Imperijata vo sila se voveduva ustav so koj dr`avata od apsolutisti~ka stanuva ustavna monarhija. So toa, vsu{nost, se davalo na znaewe deka predlo`enite reformi od golemite sili bile nepotrebni, bidej}i }e se reformirala celata dr`ava vo soglasnost so „podareniot“ ustav od sultanot. I pokraj toa, raspravata okolu predlo`enite reformi prodol`ila do 20 januari 1877 godina, koga se zaklu~ilo deka Konferencijata ja zavr{ila rabotata bez postignuvawe rezultati. Drugi sredstva za mirno re{avawe na krizata nemalo. Ostanalo toa da go stori vojnata. Na 24 april 1877 godina Rusija £ objavila vojna na Osmanliskata Imperija. Vo vojnata protiv Imperijata u~estvuvale i Srbija i Crna Gora. U~estvo zele i golem broj dobrovolci, me|u koi zna~aen broj i od Makedonija. Po `estokite borbi so naizmeni~en uspeh i golemi `rtvi od dvete strani, osmanliskata armija bila porazena. Vojnata zavr{ila so Odrinskoto primirje od 31 januari 1878 godina i so Sanstefanskiot mir od 3 mart istata godina. So ovoj mir, pokraj drugoto, bila sozdadena avtonomna bugarska dr`ava, vo ~ii granici vleguvale u{te i Vrawskiot okrug, Kor~a i cela Makedonija. So ovie granici na sozdadenata dr`ava, osven Rusija i Bugarija, nikoj drug ne bil zadovolen. Pod pritisok na golemite sili bil odr`an Berlinskiot kongres (13 juni – 13 juli 1878 g.) na koj vo zna~itelna mera bil revidiran Sanstefanskiot miroven dogovor. Bugarija bila podelena na dva dela: na teritorijata od Dunav do Stara Planina bilo sozdadeno avtonomnoto Kne`evstvo Bugarija, a od ju`na Bugarija – avtonomnata oblast Isto~na Rumelija. Makedonija ostanala pod vlasta na sultanot. Srbija, Crna Gora i Romanija bile proglaseni za nezavisni, za Bosna i Hercegovina bilo re{eno da bide okupirana od Avstro-Ungarija. Na Grcija £ bile otstapeni Tesalija i Epir, a Velika Britanija go dobila ostrovot Kipar. ^lenot 23, vo koj se predviduvalo da se sprovedat reformi, se odnesuval i na Makedonija, no toj nikoga{ ne bil realiziran.
174

Deceniite po Berlinskiot kongres pretstavuvale nova faza vo razvitokot na Makedonija i na makedonskiot narod. Op{tata polo`ba na hristijanskoto naselenie bila vlo{ena poradi opa|aweto na stopanstvoto i zgolemuvaweto na eksploatacijata od sopstvenicite na sredstvata za proizvodstvo i od dr`avata ~ii potrebi, osobeno za smestuvaweto na deseticite iljadi maxiri {to se preselile vo Makedonija, begaj}i od teritoriite {to Turcija gi izgubila vo vojnite i so re{enijata na Berlinskiot kongres, kako i za izdr`uvaweto na brojnata armija i brojniot birokratski aparat. Se pojavilo golemo nezadovolstvo me|u makedonskiot narod, a kako posledica na toa nezadovolstvo zapo~nalo negovoto revolucionizirawe i organizirawe, t.e. prerasnuvawe na dotoga{ glavno spontaniot otpor vo organizirana osloboditelna borba. Prviot poseriozen oru`enoosloboditelen obid bil Kresnenskoto vostanie. Inicijativata za oru`eni akcii vo Makedonija se rodila vo Bugarija. Spored inicijatorite, tie akcii trebalo da pretstavuvaat otpor na naselenieto protiv nepovolnite re{enija za Bugarija, doneseni na Berlinskiot kongres. Za taa cel bile sozdadeni t.n. blagotvoritelni komiteti „Edinstvo“, koi bile predvodeni od Sofiskiot i Xumajskiot komitet. Planot bil vostanieto da zapo~ne so ufrluvawe ~eti od Bugarija vo Makedonija, koi bi povlekle vo borba del od mesnoto naselenie. Prvite dve ~eti na ~elo so koza~kiot kapetan Kalmikov i Poljakot L. Vojtkevi~, pri obidot da vlezat vo Makedonija (kraj na septemvri 1878 g.), bile razbieni od askerot. Stanalo jasno deka odnadvor ne mo`elo da se predizvika bunt. Nabrzo potoa na scenata nastapile mesnite, doma{nite revolucionerni sili. Vo kresnenskata klisura se sobrale pove}e ~eti koi, pod vodstvoto na vojvodata Stojan Karastoilov, na 5 oktomvri (17 oktomvri) 1878 g. go napadnale lokalniot asker i go zarobile. So toa bil ozna~en po~etokot na Kresnenskoto vostanie. Gornoxumajskiot komitet vedna{ po ovoj uspeh go dobil od D. Berovski slednovo pismo: „Nie makedonskite vostanici go sledime na{eto delo. Ve~erva vodevme bitka 18 ~asa so dva buluka regularna turska vojska. Od na{a strana e ubien eden i trojca se raneti, a od Turcite – 9 ubieni, 11 raneti i zarobeni 119 vojnici i 2 oficeri...“ Po uspehot kaj Kresna bile oslobodeni pove}e sela i se sozdala slobodna teritorija. Tuka bilo formirano i prvoto vostani~ko rakovodno telo – „[tab na vostanicite makedonski“, na ~elo so D. Pop Georgiev-Berovski, so St. Karastoilov kako prv vojvoda, a Kalmikov,
175

koj u~estvuval vo borbite so svoj odred, bil nare~en ataman na vostanicite. Kresnenskoto vostanie e prvata seriozna i pomasovna makedonska nacionalnorevolucionerna osloboditelna i dr`avotvorna projava vo devetnaesettiot vek. Vo vrska so celite na vostanieto negovoto rakovodstvo do{lo vo ostar sudir so onie {to dirigirale od Sofija. „[tabot na vostanicite makedonski“ smetal deka celta na vostanieto bi trebalo da bide osloboduvaweto na Makedonija, a Sofiskiot komitet insistiral da se krene vreva so oru`je kako protest protiv re{enieto vo Berlin Makedonija da bide „otkinata“ od sanstefanska Bugarija. Vo osnova poradi tie pri~ini nastanal sudir me|u rakovodstvoto na Makedonskoto vostanie (vnatre{nite) i tie {to sakale da gi naso~uvaat i rakovodat akciite od Bugarija (nadvore{nite). Komitetskite faktori vo Bugarija, me|u koi va`na li~nost bil poznatiot mitropolit Natanail, re{ile da go prezemat vodstvoto nad vostanieto preku razni intrigi i ubistva. Berovski bil uapsen a vojvodata Stojan podlo ubien, bilo formirano i novo rakovodstvo, no razdorot {to bil predizvikan vo vostani~kata sredina i neprijatelskiot odnos na komitetite vo Bugarija sprema osloboditelniot karakter na dvi`eweto, kako i nekoi drugi seriozni pri~ini, pridonesle vostanieto do april-maj 1879 godina da bide zadu{eno. Kresnenskoto vostanie, i po svoite glavni i direktni nositeli {to se borele i po celite {to sakale neposredno da gi postignat, bilo makedonsko vostanie. Toa se gleda, pokraj drugoto, i od dokumentite {to gi donelo rakovodstvoto (Makedonski vostani~ki komitet) vo vrska so ureduvaweto na oslobodenata teritorija. Se raboti za Pravilata koi sodr`ele 211 ~lena i koi gi opfatile site pra{awa {to trebalo da gi re{i vostanieto: dr`avotvorni, nacionalni, op{testveni, voeni, ekonomski, politi~ki – kompletno s¢ {to nametnuval `ivotot vo edna slobodna, organizirana dr`ava. „Nie vostanavme kako pobornici na slobodata, so na{ata krv {to ja prolevame... nie £ slu`ime kako makedonska vojska na Aleksandar Makedonski na slobodata so devizata: Sloboda ili smrt!“, stoi me|u drugoto vo kratkiot voved na Pravilata. No, i po zadu{uvaweto na Kresnenskoto vostanie, borbite ne prestanale. Vo jugozapadna Makedonija, vo regionot na Ki~evo i Prilep, do onoj me|u Bitola i Ohrid, bil napraven obid za organizirawe i vooru`uvawe za da im se dade otpor na golemite svoevolija na
176

vlastite i na terorot sproveduvan od razni ka~a~ki bandi. Ovaa revolucionerna zagovorni~ka mre`a traela od krajot na 1878 pa s¢ do proletta 1881 godina, koga bila otkriena i `estoko uni{tena od vlastite. Na krajot se odr`alo golemo sudewe na koe od 700-nata zatvoreni lica samo nekolkumina bile osudeni a drugite oslobodeni. Vo me|uvreme, se pojavilo seriozno vooru`eno dvi`ewe vo ju`na Makedonija. Kako rezultatot na negovata dejnost nastanalo formirawe na Privremena vlada na Makedonija od strana na Narodno sobranie, a nastanot se odr`al na 2 juni 1880 godina na planinata Gramos. Vo Protokolot potpi{an od 32-cata ~lenovi, prisutni na Sobranieto kako pretstavnici na re~isi celokupna Makedonija, se sodr`ani osnovnite barawa na organizatorite na ovaa akcija. Imeno, se baralo sozdavawe edinstvo na narodot i edinstvo na zemjata, a borbata da bide inspirirana isklu~ivo od makedonskite interesi i prava. Toa bile obidi na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe preku apeli, pa i zakani upateni do golemite sili, da se izdejstvuva ostvaruvaweto na ~l. 23 od Berlinskiot dogovor, pri {to bi se na{lo mesto za barawata izneseni vo Protokolot za pravata i ustrojstvoto na Makedonija. Re~isi naporedno so formiraweto na Privremenata vlada, vo Bugarija, osum vojvodi, kako pretstavnici na 1.800 porane{ni makedonski borci, ja sozdale Makedonskata liga, na ~elo so Glaven {tab kako Privremena uprava na Makedonija. Ligata zastanala zad devizata „Sloboda na Makedonija ili smrt!“ Privremenata uprava izgotvila svoj Organski ustav za idnoto ureduvawe na Makedonija, koj imal 103 ~lena. Vo Ustavot se predviduvalo Makedonija da bide avtonomna, vazalna oblast sostavena od makedonskite etni~ki teritorii na ~elo so general-gubernator. Ligata bila voena organizacija i imala zada~a da organizira vostanie vo Makedonija za postignuvawe na svojata cel. Za regularno vodewe na borbite taa podgotvila posebna Voena instrukcija za ustrojstvoto na makedonskata vojska vo avtonomnata dr`ava Makedonija. Na 29 juni 1880 godina, Glavniot {tab ispratil Manifest od Pirin, so koj go povikuval makedonskiot narod na op{to vostanie dokolku golemite sili ne go usvojat predlo`eniot ustav. So pomo{ na Manifestot, Ligata se povrzala so pretstavnikot na Privremenata vlada, Leonidas Vulgaris. Dvete strani se dogovorile da gi zdru`at silite vo borbata za osloboduvaweto na Makedonija, no me|unarodnite uslovi ve}e ne bile povolni za da se realizira eden takov preambiciozen plan – op{tomakedonsko vostanie.

177

So otkrivaweto i uni{tuvaweto na zagovorni~kata mre`a vo zapadna Makedonija, proletta 1881 godina, zgasnale brojnite revolucionerni i osloboditelni akcii i se smeta deka so toa zavr{ila revolucionernata kriza vo Makedonija i deka nastapil relativen mir, koj }e trae pribli`no petnaesettina godini, do pojavata na Makedonskata revolucionerna organizacija vo 90-tite godini na devetnaesettiot vek. Site nastani {to se slu~ile vo godinite na golemata isto~na kriza (1875–1881) potvrduvaat deka makedonskiot narod vlegol vo edna kompleksna i prodol`itelna borba za osloboduvawe, t.e. za sozdavawe sopstvena dr`ava, preku koja toj bi ja postignal svojata politi~ka i nacionalna emancipacija, so {to bi bile realizirani dr`avotvornite streme`i kon koi se naso~uvalo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, a toa se ra|a{e, raste{e i se afirmira{e kako istoriska i avtohtona pojava nasproti golemite pre~ki i otpori na koi be{e izlo`eno od strana na ve}e organizaciono oformenite i so konkretni programi nastapuva~ki propagandi na sosednite dr`avni. Kako osnovno „programsko“ barawe na nivnite streme`i bilo istaknuvano „neotu|ivoto pravo za nacionalno obedinuvawe“. „Nacionalnoto obedinuvawe“ po Berlinskiot kongres stanalo stil na razmisluvawe i na `iveewe vo site tri sosedni zemji na Makedonija. Tie izmisluvale i sozdavale svoi „teorii“ koi trebalo da im pomognat pri argumentiraweto na „pravoto“ na sopstvenost vrz Makedonija, preku povikuvawe na istorijata, etnologijata (razni statistiki), religijata, antropologijata... Slovenskiot karakter i sli~nosta na jazikot so jazikot na mnozinskoto naselenie vo Makedonija bile istaknuvani kako eden od va`nite argumenti za doka`uvawe na bugarskiot, odnosno na srpskiot karakter na Makedonija; ponatamu bil poso~uvan fermanot za sozdavaweto na Egzarhijata no koj, vpro~em, ne gi opredeluval bugarskite nacionalni granici vo Makedonija, bila poso~uvana i Carigradskata konferencija, iako taa ne se rakovodela od etni~kite kriteriumi pri opredeluvaweto na granicite vo ~ii ramki trebalo da se izvr{at reformi nitu, pak, gi sankcionirala predlo`enite reformi. Srbite se povikuvale na istorijata i na nivniot car Du{an dodeka Grcite, koi ne mo`ele da istaknat nekoja plemenska bliskost so makedonskoto naselenie, Makedonija ja proglasuvale za svoja, glavno, vrz osnova na nekoi „istoriski prava“, smetaj}i ja nea za svoe anti~ko nasledstvo, pri {to voop{to ne im pre~el op{topoznatiot fakt deka vo vremeto na nivnite etni~ki „predci“ i Makedonija i Makedoncite gi smetale za varvarski zemja i narod, t.e. za tu|inci i neprijateli na Elinite.
178

Sepak, od pripadnosta na narodot kon Pravoslavnata crkva gr~kata propaganda go izvlekuvala svoeto „pravo“ da pretendira vrz toj narod i vrz teritorijata na koja `iveel. Pravoslavnata crkva, do sredinata na devetnaesettiot vek, pri nemaweto druga na ovie prostori, ja priznavale kako svoja site pravoslavni narodi – Makedonci, Vlasi, Albanci. Na ~elo na taa crkva, po silata na istoriskite okolnosti, stoela hierarhija od gr~ko poteklo – fakt {to bil iskoristen za da mo`e tie narodi, vo izminatiot period, vo eden niven ne mal del, pred s¢ vo najju`nite reoni, da bidat pogr~eni.

4. Afirmacijata na makedonskiot nacionalen identitet po kresnenskite nastani Vo godinite po Berlinskiot kongres rastela i se obrazuvala onaa makedonska generacija koja, po silata na istoriskite okolnosti, }e bide predodredena da u~estvuva i da rakovodi so poslednite i re{ava~ki revolucionerni borbi na makedonskiot narod za sloboda i za~uvuvawe na edinstvoto na zemjata. Toa e vremeto koga pu{kata re~isi miruvala, no zatoa, pak, istoriskite procesi koi se razvivale na makedonskata teritorija gi sozdavale onie neophodni politi~ki pretpostavki {to go uslovija prodol`uvaweto na osloboditelnite borbi prekinati vo 1881 godina. Tokmu vo ovoj period, blagodarenie na natprevaruva~kiot karakter na religiozno-prosvetnite propagandi (pokraj drugoto), Makedonija se „zbogatiла“ so brojna inteligencija, ne{to za koe dotoga{ nikoj ne mo`el da go pretpostavuva. Se razbira, taa bila sozdavana za potrebite na onie {to ja sozdavale. No, bez razlika na planovite, `elbite i o~ekuvawata na egzarhot ili na patrijarhot, golemoto mnozinstvo od taa inteligencija si ostanalo makedonsko i se stavilо vo slu`ba na svojot narod – vo slu`ba na negovite streme`i i aspiracii za sloboda. Naporedno so razbiva~kite i asimilatorski akcii na stranskite propagandi se razvival i otporot protiv niv, a vo zavisnost od takvite uslovi, svojot pat go probivala i makedonskata nacionalna samosvest. Rodena vo po~etnite godini na prerodbata, taa postojano }e bide prisutna vo razni formi, osobeno vo vid na otpor protiv nositelite na bugarskata (i gr~kata) politika za dominacija vo duhovniot i op{testveniot `ivot na hristijanite vo Makedonija, a se
179

intenzivirala osobeno po formiraweto na Bugarskata egzarhija so koja, sozdadena od sultanot (1870 g.), bugarskata propaganda i oficijalno go steknala pravoto da go upravuva i da go naso~uva duhovniot `ivot na onoj del od makedonskite hristijani {to ja priznale nejzinata religiozna vlast, pretpo~ituvaj}i ja nea kako slovenska pred Gr~kata patrijar{ija. Bidej}i nemalo uslovi za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska crkva, nacionalnata duhovna ideja bila stavena vo situacija da se probiva i da se razviva vo mo{ne slo`eni uslovi. Vo {erijatskata Turcija nacionalnata aktivnost bila pravo i privilegija na priznatite od Portata crkovno-propagandni institucii, kakvi {to bile Egzarhijata i Patrijar{ijata. Ovie, pak, de fakto stanale organi na nadvore{nite sili (dr`avi) i rabotele vo nivni interes. Zna~i, fakti~ki legalna, makedonska nacionalna duhovna aktivnost vo zemjata bila onevozmo`ena od dvete crkvi koi rabotele vo interes na Bugarija i na Grcija, a revolucionernata borba, pak, kako nacionalnoosloboditelna akcija {to imala sosema poinakov karakter, poradi sredstvata {to gi primenuvala (za avtonomija i dr`avnost), normalno ne bila prifatliva, dejstvuvala ilegalno i bila vo `estok sudir so osmanliskata vlast: Borbata za nacionalna sloboda bila naso~ena, na prvo mesto, protiv osmanliskata dominacija, a potoa i protiv onie sili {to go cepele narodot i go proglasuvale za svoj, izmisluvaj}i argumenti za da ja opravduvaat politikata za delewe i zavladuvawe na Makedonija. Makedonskoto osloboditelno delo, nacionalno i politi~ko po svoite streme`i, objektivnite uslovi go prinudile javno da se promovira najprvo vo stranstvo i od nekoi stranci {to, prestojuvaj}i prethodno vo Makedonija, argumentite za gradewe na svojot stav gi crpele li~no od samiot teren! Pette i ne{to pove}e godini pred formiraweto na Makedonskata revolucionerna organizacija (1893 g.) se osobeno bogati so nastani mo{ne zna~ajni za razvitokot na makedonskoto nacionalno dvi`ewe. Vo ovoj period pred balkanskata i po{iroka nau~no-politi~ka javnost javno bila iznesena vistinata za Makedoncite kako oddelen slovenski entitet i toa od eden istaknat Bugarin, Petar D. Draganov, inaku poznat ruski nau~nik – slavist, lingvist, demograf. Toj se javil so tvrdeweto deka Makedoncite se poseben slovenski narod, so {to predizvikal burni reakcii kaj zainteresiranite nau~no-politi~ki

180

krugovi vo Bugarija i vo Srbija. Vo diskusijata {to se razvila po ova va`no pra{awe se vklu~ile i ruski nau~ni rabotnici. Vo svojata kniga „Narodnosta na makedonskite Sloveni“ (1890 g.) Avstriecot Karl Hron }e podvle~e: „Vo moite sopstveni studii... dojdov do ubeduvawe deka Makedoncite, kako po svojata istorija taka i po svojot jazik, se poseben narod...“ Zna~i, makedonskoto pra{awe kako nacionalno ve}e bilo postaveno pred nau~nite krugovi na Evropa, a osoben interes i bura predizvikalo vo Bugarija i vo Srbija. Vo Bugarija, pri reducirani demokratski slobodi, se razdvi`ila i makedonskata emigracija (vo vremeto na Stambolov), koja vo po~etokot isprovocirala diskusija okolu sudbinata na Makedonija. Pribli`no vo istoto vreme koga `estoko se reagiralo na stavovite na Draganov, vo v. „Makedonija“ na K. [ahov se razvila intenzivna diskusija za idninata na Makedonija. Vo ovoj vesnik se pojavile razni idei, predlozi, polemiki i izlivi na makedonskiot patriotizam, no i `alewe po sanstefanska Bugarija. Zna~i, se postavilo pra{aweto za osloboduvaweto na Makedonija i za sredstvata za negovoto realizirawe. Od glasilata {to bile otvoreni nositeli na bugarskata aneksionisti~ka politika sprema Makedonija mo`e da se dobijat pove}e informacii za toa kon {to, vsu{nost, se stremela patriotski orientiranata makedonska inteligencija otkolku, na primer, od vesnikot „Makedonija“. Taka, na primer, vesnikot „Jugozapadna B'lgarija“ seel otrov protiv site protivnici na negovata politika – Makedonija da stane jugozapadna provincija na Bugarskoto Kne`evstvo. So samoto toa toj, vsu{nost, gi `igosuval onie sili {to objektivno ja afirmirale makedonskata nacionalna kauza, koja so golemi te{kotii si go probivala svojot pat. Toa osobeno go pravel vladiniot vesnik „Svoboda“, koj so policiska preciznost gi sledel site makedonski javni ili tajni osloboditelni manifestacii i gi iznesuval pred javnosta kako antibugarski. Vo ovie godini na javni nacionalni projavi i akcii, na javni debati i polemiki okolu pra{aweto za osloboduvaweto na Makedonija, vo Bugarija izniknale tajni i javni makedonski zdru`enija me|u koi po svoeto zna~ewe se izdvoila Mladata makedonska kni`ovna dru`ina (1891 g.) so nejziniot pe~aten organ „Loza“. Taa bila formirana glavno od onie u~enici i studenti {to bile nezadovolni od egzarhiskite u~ili{ta pa zatoa prebegale od Makedonija vo Srbija (1888–1889), a

181

nezadovolni i od srpskite vlasti, nemaj}i drug izbor, preminale vo Sofija. Mladite „lozari“, kako {to pi{uva Misirkov, sakale da gi „oddelat interesite na Makedoncite od bugarskite so voveduvaweto na edno od makedonskite nare~ja na stepen na literaturen jazik za site Makedonci“. Toa {to „lozarite“ nastapile pod „maskata bugarska“ ne mo`elo da gi zabludi protivnicite, bidej}i vo sodr`inata na „Loza“ lesno mo`ela da se prepoznae makedonskata nacionalna su{tina – vo nea mnogu se pi{uvalo za Makedonija kako „svoja tatkovina“, koja povikuva na pomo{ za spas od posegawata na sosedite, {to zna~i za spas i od Bugarite. Proglasena od re`imot za neprijatelska, Dru`inata vo juni 1892 godina bila zabraneta. Pove}e ~lenovi od Dru`inata }e zemat u~estvo vo formiraweto i izgradbata na Vnatre{nata organizacija, a najistaknata li~nost me|u niv bil Petar Pop Arsov. Malku podocna, nacionalni dru{tva na makedonski mladinci bile formirani i vo Srbija. Vo tekot na 1893 godina bilo formirano dru{tvoto „Vardar“, a podocna (1902 g.) bil formiran Makedonskiot klub, koj go izdaval nedelnikot „Balkanski glasnik“. Toa e prvoto glasilo vo koe makedonskite nacionalni dejci uspeale vo tie godini pred po{irokata javnost tolku jasno da ja definiraat svojata nacionalna i politi~ka programa za re{avawe na makedonskoto nacionalno pra{awe. Vnatre vo Makedonija, najkrupna nacionalna projava vo godinite neposredno pred formiraweto na Makedonskata revolucionerna organizacija bilo dvi`eweto vo Skopskata eparhija za crkovno osamostojuvawe na Makedonija preku obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija. Na ~elo na ova dvi`ewe zastanal egzarhiskiot mitropolit Teodosij Gologanov (Teodosij Skopski). Povrzuvaj}i se so istomislenicite, toj prezel niza merki za otstranuvawe na vospostaveniot egzarhiski aparat i za negova zamena so svoj, merki za otstranuvawe na bugarskiot jazik i sl. Celata politika {to ja sproveduval Teodosij vodela kon crkovno osamostojuvawe ne samo na Skopskata eparhija tuku i na cela Makedonija. Toj se obidel toa da go postigne preku unija so papata. Vo dekemvri 1891 godina li~no se sretnal vo Skopje so pretstavnikot na Rimskata crkva vo Carigrad, Boneti, pred kogo gi iznel uslovite za premin vo unija. Re{avaweto na crkovnoto pra{awe spored planot i barawata na Teodosij postaveni pred Boneti, vsu{nost, zna~elo re{avawe i na makedonskoto nacionalno pra{awe. Takvata politika i dejnost na mi182

tropolitot predizvikale ogor~enost ne samo kaj Egzarhijata i Patrijar{ijata tuku i kaj srpskata propaganda. Egzarhot, so pomo{ na osmanliskata vlast, uspeal da go otstrani vladikata od Skopje, so {to bil provalen i ovoj seriozen obid so pomo{ na Rimskata crkva istorijata na Makedonija da trgne po patekite {to vodele kon nacionalnoto osloboduvawe. Ve}e stanalo o~evidno deka s¢ {to se slu~uvalo vo Makedonija, osobeno beskrupuloznoto me{awe na sosedite vo makedonskite raboti, pa i na~inot na vodeweto na osmanliskata politika, koja dosta uspe{no go koristela poznatoto sredstvo – razdeli pa vladej, vodelo edinstveno kon eden rezultat – podelba i grabe` na Makedonija.

5. Osnovaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija Site razgovori, diskusii i polemiki okolu etni~kata pripadnost na Makedoncite, formiraweto dru{tva so programi za nacionalno osloboditelna aktivnost, izgraduvaweto i opredeluvaweto na odnosot sprema stranskite propagandi i posledicite od nivnata dejnost za Makedonija – celiot toj zna~aen interes za idninata na Makedonija i koj, kako po dogovor, se pojavil na politi~kata scena re~isi istovremeno i trael kontinuirano pove}e godini – seto toa bilo inspirirano od istoriskata potreba da se zapo~ne borba so konkretna revolucionerna akcija koja, pak, bi mo`ela da se realizira samo preku izgraduvawe na nu`na rakovodna institucija – organizacija. Taka, celoto pove}egodi{no nacionalno i politi~ko razdvi`uvawe bilo krunisano so formiraweto na onaa rakovodna revolucionerna sila {to }e si postavi zada~a da raboti na kanaliziraweto na osloboditelnite streme`i na porobenite makedonski sloevi, na nivnoto organizirawe, obedinuvawe i podgotvuvawe preku revolucija da se postigne krajnata cel. Ekonomsko-op{testvenite pretpostavki za ostvaruvawe revolucionerni promeni vo Makedonija bile sozdadeni. Sozreanata ekonomsko-politi~ka kriza bila pridru`ena so s¢ pogolemata diferencijacija i so zaostruvaweto na op{testvenite sprotivnosti koi, pak, poradi razli~nata religiozno-etni~ka pripadnost na ugnetenite i ugnetuva~ot, istovremeno dobivale i nacionalna i verska oboenost. Vo svesta na makedonskite obespraveni masi celokupnata nepravda, eksploatacija i korupcija na dr`avniot aparat se vrzuvale so politi~kata i nacionalnata obespravenost. Zna~i, site nevoli, vo soznanieto na
183

ugnetenite, se povrzuvale so faktot deka Makedonija se nao|ala pod osmanlisko vladeewe. Se smetalo deka osloboduvaweto od toa vladeewe e apsolutno neophodno za nacionalnoto i politi~koto osloboduvawe. Zna~i, u{te od po~etokot, se smetalo deka osnovniot protivnik protiv kogo }e se vodi borbata bil osmanliskiot. I taka se slu~ilo. Pokraj javnoto debatirawe okolu pra{aweto za osloboduvaweto na Makedonija i kako da se postigne toa (sredstvata), nekoi intelektualci svoeto vnimanie go fokusirale na istiot problem, no toa go pravele „zad zavesa“, konspirativno, re{eni da minat konkretno vo akcija. Idejata za sozdavawe organizacija kaj Dame Gruev, Pere To{ev i nekoi drugi makedonski intelektualci zreela od poodamna. Spored dosega{nite soznanija, za sozdavaweto na Tajnata organizacija, (pokraj razgovorite na Del~ev vo Sofija so [ahov i dr.), pokonkretno stanalo zbor vo tekot na 1892 godina vo Prilep, a na krajot od idnata (1893 g.) godina, na sostanokot odr`an na 23 oktomvri vo Solun, se formiralo rakovodno jadro vo sostav: Dame Gruev, Petar Pop Arsov, d-r Hristo Tatar~ev, Andon Dimitrov i Hristo Batanxiev. Na 5 januari 1894 godina se odr`ala vtorata sredba na istite lica na koja se raspravalo za celta, imeto i normativnite akti na organizacijata {to ja sozdavale. Spored Hristo Tatar~ev, Organizacijata bila nare~ena Makedonska revolucionerna organizacija, a spored za~uvaniot pe~at rakovodstvoto bilo nare~eno „Makedonski centralen revolucioneren komitet“. Zada~a da napi{e proekt-ustav dobil P. P. Arsov. Na slednite sredbi {esteminata gi prifatile neophodnite dokumenti i vo soglasnost so niv go izbrale prviot Centralen komitet, ~ij pretsedatel stanal Hr. Tatar~ev, a sekretar-kasier D. Gruev. Originalni dokumenti za ovie sostanoci ne se za~uvani. No, od li~nite spomeni na u~esnicite, a i od ustavite {to se za~uvani, iako ne i datirani, se gleda deka celta na borbata bila, isklu~ivo preku revolucija, da se izvojuva politi~ka avtonomija na Makedonija. Potrebata za {irewe na Organizacijata bila pottik za svikuvawe na edno po{iroko sovetuvawe na poznati ~lenovi na dvi`eweto, na koe bi se dalo ocena za dotoga{nata rabota i bi se prifatile nasokite za idnoto dejstvuvawe. Sovetuvaweto se odr`alo vo Resen na 15 avgust 1894 godina, a na nego prisustvuvale okolu 15 poznati aktivisti. Tuka bile doneseni va`ni re{enija za razvitokot na Organizacijata – izgraduvawe na nejzinata struktura, na~in na finansirawe, vr{ewe propaganda i sl. Se istaknala zna~ajnata uloga {to ja igrale u~itelite na scenata na osloboditelnata borba i se uka`alo na potrebata od
184

nivna {to pogolema nezavisnost od Egzarhijata i za nivno, kako i na op{tinite, povrzuvawe i slu`ewe na Organizacijata. Po Resenskiot sostanok zapo~nal brz razvitok vo izgradbata na strukturata na Organizacijata i se sozdale uslovi za nejzinata masovizacija. Licata {to ja sozdavale Organizacijata i rakovodele so nea proizleguvale od redovite na trgovcite i inteligencijata. Re~isi site vidni rakovoditeli {to ja gradele Organizacijata i se `rtvuvale za nejzinite celi £ pripa|ale na progresivnata makedonska inteligencija i gi izrazuvale streme`ite na sitnosopstveni~kite sloevi i na makedonskoto obespraveno i degradirano selanstvo. Malku podocna, istata godina, vo Organizacijata se vklu~il i Goce Del~ev (1872–1903), ~ija organizaciona i rakovodna uloga }e go izdigne vo legenda na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe od ilindenskiot period. Svoeto idejno i politi~ko oformuvawe G. Del~ev go steknuval vo tekot na celoto {koluvawe – vo rodniot Kuku{, vo Solun i vo Sofija. Isklu~en od voenoto u~ili{te vo Sofija poradi nekakov politi~ki incident, vo noemvri 1894 godina Del~ev se vratil vo Makedonija kako u~itel vo [tipsko (Novo Selo), se sretnal so D. Gruev koj, pak, slu`el kako u~itel vo gradot. Vo [tip imalo dobro uredena organizacija. Del~ev se vklu~il vo nejzinite redovi i zaedno so Gruev }e go prodol`at odot po vrvicite na Revolucijata i s¢ do krajot na svojot `ivot }e ostanat vo vrvot na nejzinata rakovodna struktura, dejstvuvaj}i pove}e oddelno otkolku zdru`eno. Dvegodi{nata dejnost na G. Del~ev vo [tip e poznata najmnogu po nejzinoto ogromno zna~ewe {to go imala za masoviziraweto na Organizacijata i toa preku vklu~uvaweto na makedonskoto selo vo nejzinite redovi. So vklu~uvaweto na seloto vo Organizacijata se izvr{ila zna~ajna promena vo socijalniot sostav na nejzinoto ~lenstvo i taa, od prete`no gradska, se preobrazila vo masovna organizacija vo koja dominiral selskiot element. Vo vremeto na prestojot na G. Del~ev i na D. Gruev vo [tip, fakti~ki, gradot stanal rakovoden centar na celata Organizacija, dodeka CK vo Solun samo formalno figuriral kako centralno rakovodstvo. Podgotovkite za revolucija vo Makedonija zapo~nale vo edna haoti~na situacija vo op{testveno-politi~kiot `ivot na zemjata, sozdadena od propagandite na sosednite zemji. Celata situacija bila budno sledena od brojnite pretstavnici na golemite sili koi, dobivaj}i gi informaciite na prvo mesto od nadle`nite dr`avni organi, od agentite i konzulite na sosednite zainteresirani dr`avi vo
185

Makedonija i od nivnite vladi, ne bile vo sostojba da sozdadat realna i to~na slika za celite i zada~ite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe i po{iroko za Makedonija, za makedonskoto naselenie i za negoviot etni~ki sostav, za negovite streme`i i sl. I taka, i samite dezinformirani, tie gi dezinformirale i svoite vladi, {to ne mo`elo da ne se odrazi negativno vrz gradeweto na politikata na tie sili vo vrska so Makedonija. Li~noto istra`uvawe i pribiraweto podatoci od strana na nekoi konzuli davale poobjektivni i poto~ni rezultati otkolku dobienite informacii od licata (agenti) {to bile direktno involvirani vo makedonskite raboti. Po nekolkugodi{noto li~no istra`uvawe, francuskiot vicekonzul vo Bitola, Ledu, na svojot minister za nadvore{ni raboti mu ispratil eden op{iren izve{taj (januari 1898 g.) vo koj iznel izvonredno interesni informacii za Bitolskiot vilaet tokmu za godinite koga Organizacijata gi pravela prvite seriozni ~ekori vo svojot razvitok. Gi dal, kako {to samiot pi{uva, kako „prilog, vo vid na skica... koja dava proceni za negovite hristijanski i muslimanski naselenija... onolku nepristrasno kolku {to toa go ovozmo`uvaat posebnite uslovi vo ovoj kraj, bez da se vodi smetka za mo{ne spornite teorii za rasi i narodnosti izmisleni od fantazijata na onie {to go posakuvaat ovoj kraj, pa zatoa kako baza }e poslu`at, kolku {to e mo`no, jazicite, obi~aite i navikite na `itelite“. Dr`avnite statistiki na Osmaliskata Imperija Ledu gi smetal za nesigurni, tie ne davale poto~ni podatoci od onie „{to se sostaveni za potrebite na nivnata kauza od oddelni, ne mnogu skrupulozni strani, koi se karakteriziraat so neopisliva konfuzija {to e prisutna vo site ne{ta vo Makedonija“. Vicekonzulot, zna~i, preku li~no istra`uvawe podgotvil svoja etnografska studija, pritoa sudiraj}i se so pove}e te{kotii, kako {to bila izme{anosta na naselenieto poradi dejnosta na propagandite, koga mnogu lu|e, osobeno vo golemite centri, „duri i me|u obrazovanite, ne se vo sostojba da ja opredelat vistinskata nacionalnost na sopstvenite semejstva“. Bitola, pi{uva Ledu, stanala centar priznat kako sredi{te „na besramni spletki i intrigi vrz koi po~ivaat soperni~kite propagandi na malite sosedni dr`avi. Treba da potsetam na prvo mesto, podvlekuva toj, deka politi~kite aspiracii vo ovoj kraj ne se temelat nitu vrz jazicite, nitu vrz obi~aite na `itelite, tuku vrz individualnite ~uvstva, ~ija osnova le`i, glavno, vo materijalnite interesi i li~ni186

te smetki na sekoj ~ovek, i najposle da go svrtam vnimanieto na toa deka e te{ko da se najdat lu|e tolku degradirani vo moralen pogled (lakomi, neiskreni i sl.) kako {to se hristijanskite Makedonci, {to najmnogu treba da se pripi{e na nivnata siroma{tija i na poni`uva~kiot re`im, koj e mnogu ~esto `estok, {to go trpat lu|eto vo edna oblast vo koja nema nitu sigurnost, nitu pravda“. Po pojavata na „bugarskata {izma“, prodol`uva Ledu, zapo~nale, vo „vistinskata smisla na zborot, separatisti~kite propagandi“, koi sukcesivno gi sozdale „zlokobnite sega{ni podelbi“ {to ja dovr{ile „demoralizacijata na ovie nesre}ni naselenija“. Propagandite Ledu gi narekuval „partii“. Samo gr~kata i bugarskata partija imale vistinsko zna~ewe. Gr~kata partija, sostavena od „gr~ki, vla{ki, bugarski, albanski i srpski“ elementi, po svojot broj bila superiorna, a bugarskata, sostavena od „egzarhiski Sloveni“, bila po nea (1898 g.). Polovinata od celokupnoto naselenie na Makedonija bilo makedonsko-hristijansko. Zna~i, pogolemiot del od makedonskata teritorija bil pokrien so kompaktno, ednorodno naselenie, {to bilo osnoven preduslov za organizirawe osloboditelno i revolucionerno dvi`ewe i za konstituirawe dr`ava. Toa argumentirano gi demantira nedobronamernite gledi{ta na nekoi poedinci deka etni~ki zemjata bila tolku izme{ana („makedonska salata“) taka {to toa bilo pre~ka za izvojuvawe avtonomija i za sozdavawe avtoriteten politi~ki re`im. Pripadnosta na makedonskiot narod kon dvete glavni crkvi – Gr~kata i Bugarskata, no i poradi teokratskiot karakter na Turcija noseweto na nivnoto nacionalno ime (Grci, odnosno Bugari), bile prifa}ani nekriti~ki (bukvalno), iako i javno se priznavalo deka verskata opredelba ne mo`ela da bide kriterium za opredeluvawe na nacionalnata pripadnost. U{te pove}e {to site bile svedoci na ~estoto preminuvawe na oddelni semejstva i na celi sela od edna vo druga crkva, a toa avtomatski povlekuvalo promena i na „nacionalnoto“ ime!

6. Osnovaweto na Makedonskiot komitet vo Bugarija i negovite prvi akcii Makedonskiot komitet vo Bugarija se pojavil vo uloga na rakovodno telo na organiziranata makedonska emigracija, ~ija politika
187

formalno se opredeluvala na godi{nite kongresi na bratstvata. Makedonskiot komitet bil izbran na Prviot kongres na makedonskite dru{tva, odr`an na 19 mart 1895 godina vo Sofija. Malku podocna, po ostavkata na Stambolov, vo maj istata godina, emigracijata organizirala masovni mitinzi na koi, preku rezolucii i drugi akcii, eufori~no i glasno, na cela Evropa £ se dalo na znaewe deka borbata za osloboduvaweto na Makedonija ve}e zapo~nala. So apeli do Bugarskata vlada i do vladite na drugite balkanski zemji i na golemite sili i, na krajot, so „op{to prezemawe na merki diktirani od uslovite“, t.e. so oru`je, trebalo da se sozdadat kriza i klima za intervencija na golemite sili vo polza na barawata od Makedonskiot komitet za avtonomija na Makedonija, proizlezeni od ~l. 23 od Berlinskiot kongres. Me|utoa, posledica na re~isi site akcii na emigracijata, prezemeni vo tekot na 1894-1895 godina, bila – kompromitacija na avtohtonata borba za avtonomija {to makedonskiot narod ja zapo~nuval vo svojata zemja tokmu vo toa vreme, pod rakovodstvo na svoja organizacija. Ispra}aweto kongresna telegrama do ruskiot car Nikolaj II, do grofot Ignatiev – tvorecot na sanstefanska Bugarija, specijalno do bugarskiot knez Ferdinand, koj bil proglasen za „vrhoven poglavar na bugarskiot narod“, propagandata protiv Osmanliskata Imperija so koja Stambolov dotoga{ odr`uval mo{ne dobri odnosi, kako i pokrovitelskiot odnos sprema „bratot rob“ vo Makedonija, koj sistematski se gradel i se neguval me|u site subjekti vo Kne`evstvoto, po~nuvaj}i od knezot, bile fakti {to jasno uka`uvale deka pra{aweto za „osloboduvaweto“ na Makedonija, sozdadeno vo Bugarija po nejzinoto osloboduvawe, zapo~nalo da dobiva novi i opasni dimenzii vo politi~kiot `ivot na dr`avata, a toa krajno negativno }e se reflektira na osloboditelnite napori na tuku{to sozdadenata Vnatre{na revolucionerna organizacija na Makedonija. So Prviot kongres na emigracijata i so formiraweto na Makedonskiot komitet i negovite prvi akcii bila dadena i oficijalna glasnost na edna, vo su{tina, antimakedonska politika na komitetite vo Bugarija, koja se vodela vo imeto na makedonskata emigracija, no i vo imeto na Makedonija. Ovaa politika dobila ekstremna forma u{te vo po~etokot, so ufrluvaweto ~eti od Bugarija vo Makedonija pri krajot na juni 1895 godina. Po inicijativa na Stoilov, pretsedatel na Bugarskata vlada, Boris Sarafov zaedno so drugi oficeri i vo sorabotka so T. Kitan~ev, pretsedatel na Makedonskiot komitet, organiziral i prefrlil ~etiri ~eti vo Makedonija, so zada~a da krenat vostanie. Samo ~etvrtiot odred, na ~elo so Sarafov, uspeal da go zazeme
188

Melnik i da izvr{i „uspe{no patriotsko delo“. Drugite bile porazeni i rastureni od osmanliskite sili i vrateni vo Bugarija. Ovie isprovocirani oru`eni akcii go ozna~ile po~etokot na oru`enoto me{awe na balkanskite dr`avi vo makedonskite raboti i imale silen odglas vo Turcija i vo Evropa. Bugarija niv gi iskoristila, preku pritisok vrz Carigrad, da izdejstvuva privilegii za svojata propaganda vo Makedonija, kako i da izdejstvuva priznanie na knezot od strana na Rusija. Odnosot na Grcija i na Srbija kon oru`eniot upad vo Makedonija bil krajno negativen, dodeka reakcijata na CK na Vnatre{nata organizacija bila ostro izrazena so protestno pismo do Makedonskiot komitet i so kategori~no barawe i predupreduvawe deka }e bide „bezmilosna sprema site onie... {to protiv nejzinata soglasnost navleguvaat vooru`eni vo nejzinata teritorija“. Golemata vreva {to se krenala vo Bugarija vo tekot na 1894 i 1895 godina, zaedno so oru`enata intervencija na makedonskata teritorija, }e imaat fatalni posledici za idniot razvitok na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, pa duri i za sudbinata na Makedonija.

7. Makedonskata revolucionerna organizacija po Solunskiot kongres (1896 g.) Solunskiot kongres na Organizacijata se odr`al vo mart 1896 godina, malku pove}e od dve godini po nejzinoto formirawe. No, i pokraj toa, poradi zna~eweto {to go imal, od \. Petrov bil nare~en „sobranie“ koe, „taka da se re~e be{e osnova~ko. Ottoga{ datira Solunskata organizacija, toga{ ve}e Centralniot komitet se prizna. Tamu se istakna potrebata od ustav i pravilnik“. Tatar~ev za ovoj sobir rekol deka imal „osnova~ki i zakonodaven karakter“. Na Kongresot zele u~estvo najvidnite rakovoditeli na Organizacijata. Vo diskusijata {to se razvila, bile razgledani site problemi {to ja preokupirale Organizacijata i bil usvoen zaklu~okot da se donesat ustav i pravilnik kako osnovni dokumenti vrz koi bi le`ela idnata dejnost na dvi`eweto. Ustavot i Pravilnikot bile napi{ani vo 1897 godina i vedna{ bile objaveni po formiraweto na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na Organizacijata vo Bugarija. Niv gi podgotvile \. Petrov i G. Del~ev, koi se i prvi zadgrani~ni pretstavnici. Vo ovie dokumenti sovr{eno jasno bile vneseni celta na Organizacijata i sredstvata so koi taa bi se ostvarila. Ustavot na Organizacijata £ postavil da re{ava ~isto
189

makedonski zada~i. Toj predviduval sozdavawe na makedonska organizacija, taa bi trebalo da bide sopstvenost na celoto obespraveno naselenie a toa, preku zaedni~ka borba (revolucija), trebalo da se izbori za politi~ka avtonomija na Makedonija. Svedo{tvata na \. Petrov i na d-r Tatar~ev naveduvaat na zaklu~okot deka na Solunskiot kongres Makedonskata revolucionerna organizacija (prvoto ime na ovaa organizacija spored Tatar~ev) oficijalno bila sankcionirana, zaedno so nejzinata makedonska ideologija i propaganda, ~ija krajna cel bila osloboduvaweto na zemjata. I vo Ustavot i vo Pravilnikot, i vo revolucionernata literatura potoa, kako i vo oficijalniot naziv na Organizacijata (TMORO), isklu~ivo figurira makedonskoto ime, silno, direktno ili indirektno vo propagandata bile istaknuvani i bile neguvani makedonskiot patriotizam i nezavisnosta na Organizacijata. Administrativno, Organizacijata bila podelena na sedum okruzi. Podocna kako okruzi ostanale: Solunskiot, Bitolskiot, Skopskiot, Strumi~kiot i Serskiot plus Odrinskiot. Ustavot podgotven od P. P. Arsov, bi trebalo da bide prv, izglasan na edna od prvite sredbi na {este osnova~i na MRO, po s¢ izgleda gi sodr`el osnovnite principi (cel, sredstva i sl.) neophodni za mobiliziraweto na narodot i za funkcioniraweto na CK. Inaku, kako bi mo`elo da se objasni faktot deka u{te na Resenskoto sovetuvawe (avgust 1894 g.) bile doneseni mnogu zna~ajni re{enija za razvitokot na Organizacijata, a se gleda deka vo prviot ustav niv gi nemalo. Zna~i, ne slu~ajno Solunskiot kongres za \or~e Petrov bil „Sobranie“, koe „taka da se re~e be{e osnova~ko...“, a za Tatar~ev toj imal „osnova~ki i zakonodaven karakter“, Organizacijata, zna~i, do toga{ se razvivala zna~itelno pobrzo otkolku {to ja sledela pravnata regulativa. „Sloboda!“ i „Avtonomija“, iako se samo dva zbora, tie bile dovolno motivira~ki za privlekuvawe vo dvi`eweto na golemoto mnozinstvo od pokorenite makedonski sloevi, bez mnogu ubeduvawe, no ne i bez razmisluvawe vo po~etokot za rizikot {to go prifa}ale, no nabrzo potoa da pra{aat – kaj vi e oru`jeto, dajte pu{ki!

8. TMORO i sosedite Pojavata i brzoto {irewe na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) predizvikale `iv interes me|u vladea~kite krugovi
190

na sosednite dr`avi, osobeno na Bugarija, kako i me|u nositelite na nivnite religiozno-prosvetni institucii vo Makedonija. Pri~ina za toa bil faktot {to istata teritorija na koja tie pretendirale i ja proglasuvale za svoja se pojavil eden nov, makedonski revolucioneren faktor, koj bil ro`ba na mesnite ekonomsko-op{testveni uslovi, pa negovite celi i streme`i bile diktirani od istoriskata potreba na makedonskiot narod za sloboda, a ne od pretenziite na sosedite za delewe i zagrabuvawe tu|a teritorija. Vo toa le`ele osnovnite pri~ini za golemite sudiri {to }e se pojavat me|u MRO i nositelite na nadvore{nite interesi. Vpro~em, u{te pred formiraweto na MRO, eden dobar del od makedonskata inteligencija ve}e bil vo sudir so Egzarhijata, koja agresivno i sistematski gi po~inuvala pod svoja uprava tradicionalnite samoupravni prava {to makedonskiot narod gi u`ival vo minatoto. I ne slu~ajno eden dobar broj od taa inteligencija se na{ol vo prvite redovi na MRO, prodol`uvaj}i ja borbata protiv Egzarhijata, sega od drugi pozicii. Za borba protiv MRO egzarhiskite krugovi, prete`no dojdeni od Bugarija (profesori, ~inovnici i dr.), vo sodejstvo so Bugarskata vlada i Vrhovniot komitet, go formirale t.n. Bugarsko tajno revolucionerno bratstvo vo Turcija, so sedi{te vo Solun. Na ~elo na Bratstvoto bil postaven Ivan Garvanov. Obidot na Bratstvoto da go pro{iri svoeto vlijanie vo Makedonija vrz edna platforma ~ija su{tina bila velikobugarska, naso~en protiv MRO, ne mo`el da gi dade sakanite rezultati. Naprotiv, pred zakanite na Organizacijata deka Bratstvoto }e bide likvidirano, Garvanov, so pomo{ na vrhovisti~kite faktori, uspeal da postigne „pomiruvawe“ so CK vo Solun, da ja raspu{ti svojata bedna mre`a, a nekolkumina od negovite rakovoditeli da vlezat vo rakovodstvoto na Organizacijata. Garvanov stanal ~len na Solunskiot mesten komitet. Toa bil ~in na predavstvo, pred s¢ na Tatar~ev i na Haxinikolov, {to se poka`al fatalen za interesite na Organizacijata. Vo septemvri 1899 godina Bratstvoto prestanalo da postoi, a nabrzo potoa Garvanov, po poznatata provala i apseweto na CK vo januari 1901 godina, na neregularen na~in stanal pretsedatel na noviot CK i vedna{ ja naso~il Organizacijata kon predvremeno vostanie. Brziot razvitok na revolucionernoto dvi`ewe ja aktueliziral potrebata za {to pobrzo vooru`uvawe na naselenieto. Problemot, me|utoa, bil mo{ne slo`en. Od kade da se najde oru`je? Tokmu ovaa golema potreba go naterala rakovodstvoto na Organizacijata da se obra191

ti za pomo{ do makedonskata emigracija vo Bugarija, pa i direktno do Bugarskata vlada. Pa neli i Bugarite i Srbite i Grcite na vremeto pobarale i dobivale pomo{ od svoite sosedi? Obidot, me|utoa, da se dobie oru`je od Bugarija gi otkril krajno protivstavenite interesi na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe so onie na bugarskata dr`ava. Pri ovoj obid da se dobie pomo{ od bugarskata dr`ava rakovodstvoto na Vnatre{nata organizacija (G. Del~ev, \. Petrov, J. Sandanski, D. Gruev...) definitivno ja otkrilo i ja razbralo celata vistina za ve}e definiranata politika na bugarskata dr`ava (~ij sluga bil i Vrhovniot komitet) sprema makedonskoto osloboditelno delo. A taa politika nakuso bila vakva: vostanieto {to go podgotvuvala Vnatre{nata organizacija vo nikoj slu~aj ne bi mo`elo da bide ~in {to }e dovede do sozdavawe makedonska avtonomna dr`ava, Vnatre{nata organizacija bi trebalo da go podgotvuva narodot za vostanie i vo daden moment, koga bugarskata armija }e trgne vo vojna protiv Turcija, da £ pomogne na bugarskata vojska. Rakovodstvoto na Organizacijata bilo prinudeno da go izvle~e edinstveniot pravilen zaklu~ok: vooru`uvaweto na narodot vo Makedonija ne bilo po`elno za Bugarskata vlada. Taa ne sakala da £ pomaga na organizacija {to e nezavisna i so programa sprotivna na bugarskite dr`avi interesi. Vladata smetala deka Makedonija treba da bide „oslobodena“ od bugarskata dr`ava. Pod „osloboduvawe“ na Makedonija taa podrazbirala nejzino prisoedinuvawe kon Bugarija a ne i, preku revolucija, izvojuvawe politi~ka avtonomija za nea, vo ~ie ime se organiziralo i se vooru`uvalo makedonskoto naselenie. Toa e osnovnata pri~ina za konfliktot {to nabrzo po formiraweto na Vnatre{nata organizacija se pojavil me|u nejzinoto rakovodstvo i bugarskite vlasti i ~esto prerasnuval vo oru`en sudir so Vrhovniot komitet, rakovoden od „demobilizirani“ oficeri na bugarskata armija, ~ij vrhoven komandant bil knezot. Za da ja za~uva svojata nezavisnost, {to bilo uslov i za osloboduvaweto i edinstvoto na Makedonija, MRO se opredelila za samofinansirawe i za nabavka na oru`je vo Grcija, vo Makedonija i vo Bugarija. Plenuvaweto na Mis Ston i baraweto otkup bile napraveni, imeno, so takva cel. Drugite dve sosedni zemji, isto taka, imale neprijatelski odnos sprema MRO. Tie toa ne go kriele, no od objektivni pri~ini ne bile vo pozicija na drzok na~in da se me{aat vo rabotite na revolucionernoto dvi`ewe kako {to pravela Bugarija. Tie vnimatelno gi sledele
192

nastanite vo Makedonija i qubomorno reagirale na „poenite“ {to gi steknuvala Bugarija, koristej}i ja emigracijata da se me{a vo makedonskite raboti i osobeno vo rabotite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe. Tie osobeno se trudele, koristej}i gi provokativnite akcii na Vrhovniot komitet, da ja kompromitiraat Makedonskata revolucionerna organizacija, proglasuvaj}i ja za bugarska, deka taa navodno se borela za zadovoluvawe na velikobugarskite interesi, nakuso, preku izopa~uvawe na faktite pravele s¢ {to mo`ele za da £ go osporuvaat nejziniot makedonski osloboditelen karakter, prika`uvaj}i ja kako sredstvo na bugarskata politika vo Makedonija. Podgotvuvaj}i go narodot za vostanie, Organizacijata naporedno sozdavala sopstvena „dr`ava“ vo osmanliskata dr`ava. Me|u prvite organi na taa „dr`ava“, kako uslov da se sozdadat i drugi organi, bile vooru`enite sili na revolucijata, odnosno sozdavaweto svoja vojska, t.n. ^etni~ki institut. Negovata pojava i negovoto oblikuvawe imale pridones za brzoto {irewe na dvi`eweto re~isi vo celata zemja, opfa}aj}i go bezmalku celoto makedonsko (egzarhisko i patrijar{isko) naselenie, kako i golem del od vla{koto. Najgolema zasluga za formiraweto na izgraduvaweto na vooru`enite sili na Organizacijata imal Goce Del~ev. Ulogata na ~etite vo podigaweto na revolucionerniot duh na makedonskite obespraveni i poni`eni masi bila ogromna. Tie stanale osnovni nositeli na revolucionernata propaganda, izvr{iteli na site zna~ajni zada~i na nadle`noto rakovodstvo, dosta efikasni za{titnici na interesite na narodot od kade i proizleguvale, so eden zbor, tie stanale udarnata sila na revolucijata i dosta uspe{ni izvr{iteli na nejzinite programski zada~i. Po pojavata na ~etite se „rodile“ tajnata policija, kaznenata policija, a potoa i mnogu va`nata institucija – sudstvoto. Bile sozdadeni tajna po{ta i kurirska slu`ba, bil ureden na~inot na vodeweto na korespondencijata – {ifrata, mastiloto i sl. Vnatre{nata organizacija u~estvuvala re~isi vo celokupniot op{testven i privaten `ivot na makedonskiot narod, s¢ so cel, preku razni pristapi, da mu ja olesni te{kata, pred s¢ ekonomska polo`ba na naselenieto. Vo ramkite na taa gri`a bila sozdadena i ekonomskata politika na Organizacijata, so osnovna zada~a, pokraj drugoto, da se bori protiv ~ifligarstvoto i ~ifliksajbiskite svoevolija i da gi za{tituva selanite-~ifligari. Organizacijata zastanala zad parolata: „Zemjata na zemjodelcite“ i nastojuvala da se ograni~i nekontroliraniot grabe` na selskoto i gradskoto naselenie od al~nite grad193

ski ~orbaxii i lihvari, koi preku visokite kamati go dr`ele vo ekonomsko ropstvo i sl. Preku site prezemeni politi~ki, prosvetni i ekonomski merki od strana na Organizacijata narodot u~el kako da ja „nagrizuva“ osmanliskata vlast, kako da se bori so velesopstvenicite i kako da se upravuva sam, na koj na~in bi mo`el samiot da stane nositel na novata vlast {to se ra|ala. Narodot u~el kako da se slu`i so razni revolucionerni sredstva i se podgotvuval, preku vostanie, najposle da se izbori za svojata dr`avnost i za svojata sloboda.

9. Ilindenskoto vostanie Makedonskata inteligencija {to zastanala na ~elo na osloboditelnoto dvi`ewe, i pokraj slo`enite uslovi za revolucionerna dejnost, od Organizacijata sozdala politi~ki faktor sposoben da povede duri edno takvo vostanie {to mnogumina }e gi iznenadi i silno }e gi zagri`i sosednite pretendenti na makedonskata zemja. Za taa i takvata organizacija vo intervjuto dadeno na pariskiot „Le matin“ (od 27 noemvri 1904 godina) Hilmi-pa{a izjavil: „Tuka ve}e osum godini e sozdadena edna tajna organizacija koja e razgraneta ne samo vo golemite gradovi tuku i po selata... Nivnoto nefa}awe i nekaznuvawe na nejzinoto ~lenstvo e obezbedeno i od faktot {to e poddr`ana od inteligencijata nasekade vo zemjata kade {to dominira... Fanatiziranite revolucioneri se 10%, najmnogu 15%. Za `al, ova malo malcinstvo e sostaveno od mudri i obrazovani lu|e, koi se nametnuvaat so teroristi~ki sredstva.“ Ova delumno i donekade objektivno priznanie za avtohtoniot karakter na Organizacijata izgleda pretstavuva, barem zasega, vo osnova edinstveniot poznat primer na iznesuvawe realna ocena za edno tolku seriozno pra{awe kako {to se desetgodi{nite podgotovki i obidi za osloboduvaweto na Makedonija od eden tolku visok i kompetenten osmanliski dr`aven funkcioner. Razvitokot na revolucionernoto dvi`ewe vo Makedonija, pojavata, {ireweto i masoviziraweto na Organizacijata, idejnoto sozrevawe i vooru`uvaweto na ~lenstvoto, nakuso re~eno so golemi te{kotii i pre~ki (~esti provali i drugi problemi), uspe{noto podgotvuvawe na narodot za vostanie, za {to ne mala zasluga imale i malubrojnite makedonski socijalisti (N. Karev, V. Markov, N. Rusinski i drugi) vklu~eni vo Organizacijata, seto toa se odvivalo naporedno so re~isi
194

permanentnite konflikti so osmanliskite vlasti, so organite na sosednite propagandi i pred s¢ so organite na bugarskata dr`ava, zastapuvani vo liceto na Vrhovniot komitet. Preku Vrhovniot komitet bugarskite vladi se obiduvale da se nametnat kako vrhoven rakovoden faktor vrz makedonskoto dvi`ewe i pritoa ne izbirale sredstva – od prijatelsko dodvoruvawe i davawe materijalna pomo{ do oru`eni konfrontacii i podmolni ubistva na vidni ~lenovi na Vnatre{nata organizacija, zavladuvawe na pograni~ni reoni i nivno preobrazuvawe vo bazi za natamo{na penetracija vo vnatre{nosta na zemjata i za pot~inuvawe na Organizacijata ili nejzino eliminirawe. Verbalnite konfrontacii me|u Vnatre{nata organizacija i Makedonskiot, odnosno Vrhovniot komitet, koi zapo~nale vedna{ po formiraweto na Komitetot vo mart 1895 godina, bile permanentni i glavno imale idejno-politi~ki, vo su{tina nacionalen karakter. Tie osobeno se zaostrile i se prelevale vo otvoren i dosta {irok oru`en sudir po 1901 godina, po doa|aweto na Stojan Mihajlovski i generalot I. Con~ev na ~elo na Vrhovniot komitet, na barawe i so pomo{ na bugarskiot knez. Povolni uslovi za takviot razvitok na nastanite, vsu{nost, bile sozdadeni po Solunskata provala vo januari 1901 godina, apseweto na re~isi celiot sostav na CK i doa|aweto na ~elo na Organizacijata na Ivan Garvanov, osvedo~en protivnik na Organizacijata i koj do skoro, kako pretsedatel na t.n. Revolucionerno bratstvo, se borel so razni sredstva, duri i nedozvoleni, rakovodstvoto na makedonskoto dvi`ewe da go stavi pod komanda na Vrhovniot komitet, {to zna~i pod komanda na Bugarskata vlada. Doa|aj}i na ~elo na CK, Garvanov go ispolnil vetuvaweto dadeno na Con~ev – gi smenil G. Del~ev i \. Petrov od Zadgrani~noto pretstavni{tvo, a za novi pretstavnici gi postavi Dimitar Stefanov i Tu{e Delivanov. I pokraj toa, G. Del~ev i \. Petrov i natamu ostanale najavtoritetnite stolbovi na Organizacijata vrz koi se potpirale site patriotski kadri vo borbata protiv vrhovizmot. Od taa smena Con~ev nemal nikakva korist, a i Garvanov pove}e ne bil vo sostojba so ni{to da mu pomogne. Mihajlovski i Con~ev, kako izvr{iteli na dr`avnite zada~i, trebalo vo Makedonija da predizvikaat bunt so cel, pokraj drugoto, da ja raznebitat Vnatre{nata organizacija na revolucioneren i politi~ki plan, inicijativata da ja prezemat vo svoi race i Bugarija defi-

195

nitivno da ja pretstavat pred Evropa takare~i za klu~niot faktor pri re{avaweto na makedonskata kriza. Podgotovkite {to se vr{ele vo Bugarija za predizvikuvawe vostanie vo Makedonija ja prinudile Visokata Porta da prezeme kontramerki za da ne ja zateknat nastanite nepodgotvena. Taa so nota pobarala od golemite sili da izvr{at „energi~en pritisok“ vrz Bugarskata vlada za da gi raspu{ti „makedonskite komiteti“, a od mart 1902 godina zapo~nala da podgotvuva i da ispra}a zna~ajni voeni sili vo Makedonija vo grani~nite reoni so Bugarija. Dodeka ispra}anite poedine~ni vrhovisti~ki ~eti vo Makedonija bile progonuvani i vra}ani nazad od silite na Organizacijata, vo samata Bugarija, preku v. „Izgrev“, „Pravo“ a osobeno v. „Delo“, taa ve}e vodela propagandna bitka protiv podgotovkite na vrhovistite za voena intervencija vo Makedonija, `igosuvaj}i gi pred celata javnost i nivnata politika i nivnata akcija kako neprijatelski ~in protiv Makedonija koja tie, navodno, sakale da ja osloboduvaat. No, nemalo sila {to mo`ela knezot, ministerot za odbrana i generalot Con~ev da gi odvrati od nivniot plan – da predizvikaat krvoprolevawa i pepeli{ta vo Makedonija, narekuvaj}i gi niv „vostanie“. Gornoxumajskoto „vostanie“ zapo~nalo na 23 septemvri 1902 godina i so pove}e pauzi traelo do sredinata na noemvri. Vo Makedonija bile prefrleni ne okolu 400 „~etnici“, kako {to se tvrde{e do neodamna, tuku okolu 2.500 podoficeri i vojnici od rezervniot sostav na bugarskata armija i golem broj oficeri. Toa bila sila za respektirawe, a koja ne bi mo`ela da se podgotvi i da se prefrli preku granica bez u~estvo na dr`avni strukturi. Od mesnoto makedonsko naselenie vo ovie nastani u~estvuvale okolu 350 selani. Osmaliskata armija, dobro i navreme podgotvena, brzo ja porazila Con~evata armija, ostavaj}i zad sebe brojni `rtvi, izgoreni i opusto{eni sela vo reonite na sudirite, kako i dveiljadna begalska masa zasolneta preku granicata. Blagodarenie na energi~niot otpor na Organizacijata protiv vrhovisti~kata naezda ovaa provokacija bila lokalizirana, a so toa i posledicite bile ograni~eni. Vrhovisti~koto vostanie vo Evropa i me|u diplomatskite krugovi na golemite sili predizvikalo `iv interes i gi zasililo obidite preku reformi makedonskata kriza da se ograni~i i da se re{i pred taa seriozno da eskalira. Inaku, re~isi za site bilo jasno deka „vostanieto“ bilo organizirano vo Bugarija, dodeka makedonskoto vostanie doprva }e sledi.
196

Osmanliskata vlada, pak, ja iskoristila bugarskata invazija za da gi proglasi seriozno zagrozeni svoite interesi vo „makedonskite vilaeti“ i da prodol`i da gi zasiluva svoite garnizoni so {to, vsu{nost, ja zapo~nala „vojnata“ protiv Vnatre{nata organizacija i makedonskoto naselenie kako nejzina osnovna baza, so namera za da go spre~i pretstojnoto vostanie. Po vrhovisti~koto vostanie makedonskata kriza seriozno se zaostrila. Vrhovistite postojano povikuvale na novo i „pogolemo vostanie“. Viena i Petrograd se razdvi`ile za da ja smirat situacijata i da go spasuvaat dogovoreniot status kvo od 1897 godina. Ministerot za nadvore{ni raboti na Rusija, grofot Lamsdorf, gi posetil Bugarija i Srbija za da im pora~a da ostanat mirni. Sledele poznatite Fevruarski reformi (1903 g.) koi ne dale nikakvi rezultati. Po Gornoxumajskoto „vostanie“, protiv koe zastanal i CK na Organizacijata, nastanal presvrt vo stavot kaj eden del od rakovodstvoto na ~elo so Garvanov vo vrska so krevaweto „golemo vostanie“. Golem pridones za naso~uvawe na kursot kon vostanie imale i novite zadgrani~ni pretstavnici Hr. Tatar~ev i Hr. Matov, koi samo {to pristignale vo Sofija pri krajot na esenta 1902 g. go postavile pra{aweto za „pomiruvawe“ na Vnatre{nata organizacija i Vrhovniot komitet, prifa}aj}i ja inicijativata na Garvanov za novo vostanie. No za vostanie vodeno zaedno so vrhovistite. Vo vrska so re{avaweto na ovoj sudbonosen problem, Hr. Tatar~ev kontaktiral i so pretsedatelot na Bugarskata vlada. Za da mo`e re{enieto za vostanie da dobie legalen karakter, Garvanov go svikal Solunskiot kongres (3-4 januari 1903 g.) na koj prisustvuvale 17 „delegati“, glavno vtorostepeni, pove}eto legalni i popatni u~esnici vo dvi`eweto. Bez nekoi seriozni raznoglasija, slu`ej}i se vo raspravata i so nevistini, Garvanov uspeal da dobie soglasnost naprolet da se krene vostanie. Predlogot za vostanie ispraten vo Sofija za sondirawe na misleweto na tamu zateknatite vidni dejci na Organizacijata bil re{itelno odbien od mnozinstvoto okolu Del~ev, dodeka od malcinstvoto okolu Tatar~ev i Matov bil prifaten. Me|utoa, vo me|uvreme pristignala nova informacija vo koja stoelo deka Solunskiot kongres ve}e se opredelil za vostanie. Obidite preku akcii na makedonskiot teren da se anulira solunskoto re{enie zavr{ile neuspe{no. Goce Del~ev, nesporniot avtoritet {to eventualno bi mo`el da go svrti tekot na nastanite, tragi~no go zagubil `ivotot (Banica, 4 maj 1903 g.), otkako prethodno na sredba197

ta so D. Gruev vo Solun go dobil „posledniot udar“ od Gruev, koj mu rekol na Del~ev deka zastanal na stranata na Garvanov po ova sudbonosno pra{awe od istorijata na Makedonija. Gruev £ go zadal „posledniot udar“ i na Makedonija na Bitolskiot okru`en kongres (2-7 maj 1903 g.) odr`an vo s. Smilevo tokmu koga s¢ u{te ne bilo oladeno teloto na Goce, opredeluvaj}i se na stranata na Sarafov za vostanie, za koe sekoj normalno misle~ki ~ovek trebalo da znae deka pri toga{nite vnatre{ni i me|unarodni uslovi toa }e bide `estoko zadu{eno, bez {ansi za postignuvawe na kakvi bilo vidni rezultati. Vo me|uvreme, na onie {to bile za vostanie i za sozdavawe predvostani~ka klima, neo~ekuvano im stasal vo prilog eden krupen nastan – Solunskite atentati (28 april), prosledeni so odmazdni~kiot teror na askerot vo Solun, Bitola, Veles i na drugi mesta. Izbraniot na Smilevskiot kongres Glaven {tab za rakovodewe so vostanieto (D. Gruev, B. Sarafov, A. Lozan~ev) re{il vostanieto da zapo~na na 20 juli (Ilinden – 2 avgust po nov stil) 1903 godina. I pokraj strogo ~uvanata tajna, Visokata Porta go doznala duri i denot na po~etokot na vostanieto. Samo {to zapo~nalo vostanieto, Portata gi informirala vladite na golemite sili, narekuvaj}i gi vostani~kite akcii „akt na razbojni{tvo i pusto{ewe“. Zna~i, prvite informacii za vostanieto javnosta gi primila od osmanliskite vlasti. Nivnata sodr`ina bila: „Bugarski revolucionerni bandi“ palat osmanliski sela, ubivaat i masakriraat zarobeni vojnici i nevino muslimansko naselenie i re~isi site zlostorstva {to gi vr{ele askerot i ba{ibozukot im gi prepi{uvale na vostanicite. Isti ili sli~ni informacii servirala i Atina, dodavaj}i deka „razbojni~kite ~eti“ gi ubivale Grcite. Site tie dezinformacii, taa crna propaganda, preto~ena vo diplomatski izve{tai se ispra}ala do vladite na golemite sili, do onie {to re{avale za makedonskata kriza. Toa go pravele i dosta vesnici. Avgust Kral, avstriski konzul vo Bitola, pretstavuva eden od retkite svediteli {to projavile poseben interes i doblest argumentirano da ja prenesat do svojata vlada vistinata za ona {to se slu~uvalo vo negoviot region, i za Organizacijata i za vostanieto. Toj, me|u drugoto, pi{uva i tvrdi deka tuka, (za razlika od Con~evoto), „navistina se raboti za edno vostanie, prvo vo Makedonija, koe treba seriozno da se sfati... Toa e izliv na nezadovolstvoto na eden cel narod..., toa e povik za pomo{ na edno dlaboko ugneteno naselenie koe se bori za sloboda i za uredeni priliki. Vostanieto tuka e re~isi op{to, go opfa}a skoro celiot slovenski del na vilaetot... Za odvivaweto na
198

vostanieto vo Bitolskiot vilaet vo svetot se {irat najla`ni vesti. Qubovta kon vistinata, a ne pristrasnosta vo prilog na hristijanite..., ...me prinuduva da konstatiram, sosema sprotivno na pogledite {to gi zastapuva pe~atot i so takvo zadovolstvo, – deka postapkata na vostanicite be{e humana i lojalna, a postapkata na Turcite varvarska, svirepa, azijatska. Toa {to prvite ne gi fa}aa svoite protivnici so rakavici spa|a vo domenot na revolucijata...“ „Vostanieto vo zemjata... e mnogu podlaboko i po{iroko otkolku obi~no se misli...“, pi{uval me|u drugoto poznatiot gr~ki istra`uva~ Corbazoglu (izve{taj od 27 mart 1904 g.). Vo vrska so dramata vo Kru{evo, toj dodal deka „pravoslavnite Grci – (patrijar{isti, b.m.), kako {to n¢ ubedi porane{niot pelagoniski mitropolit, sorabotuvaa so ~etite vrz bratski osloboditel duh.“ Vostanieto gi opfatilo najgolemite delovi od Makedonija, no najorganizirano i najdinami~no se projavilo vo Bitolskiot okrug. Se odelo na urivawe na s¢ {to ja simboliziralo omrazenata vlast, no i kon osvojuvawe teritorii i urivawe na postojnata i izgraduvawe na edna nova, revolucionerna vlast. Najkonkreten izraz ovaa politika dobila pri osloboduvaweto na Kru{evo na 3 avgust 1903 godina i formiraweto na revolucionerna vlast, so ramnopravno u~estvo na site „narodnosti“. Vo slu~ajot, religioznite op{tini bile tretirani kako narodnosti: Patrijar{iskata (sostavena najmnogu od Vlasi i izvesen broj Makedonci i pravoslavni Albanci), Egzarhiskata (sostavena od Makedonci) i Vla{kata (sostavena od t.n. romanofili, odnosno nacionalisti, kako {to voobi~aeno gi narekuvale nejzinite pripadnici). Spored pripadnosta kon crkovnite op{tini, spored voobi~aenite normi vo dr`avata, se opredeluvala i nacionalnata pripadnost (Grci, Bugari, Romanci). Od ovie tri religiozno-propagandni zaednici (op{tini) bila sozdadena novata privremena vlast na Kru{evskata republika, so osnovni organi na regularna dr`avna zaednica – Sobranie (60 pretstavnici) i Izvr{no telo (Izvr{en sovet) od 6 ~lena odgovorni za {este najva`ni sektori. Glavnata gri`a za odbranata na slobodata ostanala vo nadle`nost na Gorskoto na~alstvo koe rakovodelo i so borbite za osloboduvawe na gradot, na ~ie ~elo stoel Nikola Karev, izbran na Smilevskiot kongres. Nabrzo po osloboduvaweto na gradot, so cel da se pridobie ili da se neutralizira i muslimanskoto naselenie od okolinata, rakovodstvoto go ispratilo poznatiot Manifest vo koj gi istaknale celite

199

na revolucijata i `elbata za zaedni~ki `ivot vo slobodna Makedonija. Pokraj Kru{evo, vo okrugot bile oslobodeni u{te i grat~iwata Klisura (Kostursko) i Neveska (Lerinsko). Po ostvareniot ustrem, masovnosta i dinami~nosta, Kosturskiot reon go dr`i prvoto mesto od site reoni {to u~estvuvale vo vostanieto. Vo Bitolskiot okrug, so isklu~ok na Prilepsko, site drugi podra~ja zele u~estvo vo borbite. Na vostanie se krenale i drugite okruzi vo Makedonija i vo Odrinsko, no nedovolno podgotveni, a imalo i drugi pri~ini poradi koi tie poka`ale slabi rezultati, so isklu~ok donekade na Odrinsko. 9.1. Zadu{uvaweto na vostanieto Prvata zada~a na Visokata Porta pri zadu{uvaweto na vostanieto bila prezemaweto na Kru{evo. Akcijata bila dobro podgotvena, na gradot Bahtijar-pa{a trgnal so golema sila, se vodele borbi nasekade okolu nego, no po svoite dimenzii i `estina, pokraj sudirot kaj Sliva, borbata na Me~kin Kamen gi nadminala ne samo onie borbi {to se vodele za da se odbrani slobodata na Kru{evo tuku i vodenite nasekade niz Makedonija vo tekot na 1903 godina. Taa borba pretstavuva epopeja sama za sebe i zatoa e vre`ana dlaboko vo svesta na na{iot narod, kako simbol na negovoto juna{tvo i samo`rtva. Glavniot vojvoda i junak na borbata e Pitu Guli. Po bitkata kaj Me~kin Kamen, Kru{evo bilo pokoreno na 13 avgust. Op{tata ofanziva protiv vostanieto vo Bitolskiot okrug zapo~nala na 25 avgust i traela okolu dva meseca. Kratkotrajnata i `estoka presmetka zavr{ila so mo{ne te{ki posledici za sevkupniot `ivot na makedonskiot narod. Zatoa {to toa bila vojna ne samo protiv vooru`enite sili na Organizacijata tuku i protiv celokupnoto makedonsko naselenie. Vo tekot na vostanieto nastradale 16 okolii so 200 naseleni mesta, bile izgoreni 12.400 ku}i, bez pokriv ostanale blizu 71.000 lu|e, rodnite mesta gi napu{tile okolu 30.000 `iteli. Bile ubieni nad 8.800 lu|e, pred s¢ selsko naselenie. Ilindenskoto vostanie e makedonsko vostanie. Toa bilo vostanie na makedonskiot narod i, po{iroko, na mnozinstvoto od hristijanskoto naselenie, bez razlika vo koja crkva se molelo, vo kakvo u~ili{te u~elo i koe (nacionalno – b.m.) ime go noselo. „Imame sloven200

sko vostanie vo Makedonija“, vozbudeno go informiral poznatiot Jon Dragumis svojot tatko vo Atina... „Celoto slavofono (makedonsko – b.a.) naselenie go sledi Komitetot – i pravoslavni (patrijar{isti – b.a.) i {izmatici (egzarhisti – b.a.), i toa pogolemiot del dobrovolno...“. Ilindenskoto vostanie i posledicite od nego imale zna~aen odglas vo Evropa i vo Amerika. Stavot na sosednite balkanski dr`avi vo vrska so vostanieto bil negativen i neprijatelski. Zainteresirani isklu~ivo za zavladuvawe i podelba na Makedonija, vladea~kite krugovi na Grcija, na Bugarija i na Srbija mo`ele da bidat zadovolni edinstveno so porazot na vostanieto. Zainteresirani da se za~uva dogovoreniot status-kvo na Balkanot, golemite sili go odobrile i go o~ekuvale porazot na vostanieto. Avstro-Ungarija i Rusija pobarale od Osmanliskata vlada da vospostavi „red“ vo zemjata, a toa zna~elo priznavawe pravo na Turcija da upotrebi sila spored potrebite. A Visokata Porta znaela kako da ja upotrebi silata. Velika Britanija i Francija, pa i Italija vo izvesna mera, poinaku gledale na nastanite vo Makedonija. Grofot Lensdaun smetal deka Evropa pove}e ne treba da ostane indiferentna kon nastanite vo Makedonija. Toj predlagal prezemawe sredstva {to }e ja okon~aat „`alnata“ polo`ba vo Makedonija. Rezultat na takvata politika se poznatite Mirc{ter{ki reformi, sostaveni i proklamirani od ruskiot i avstroungarskiot car vo oktomvri 1903 godina, so odobrenie i na drugite golemi sili. Golemata samo`rtva na vostanatiot narod, potoa `estokosta so koja osmanliskite vlasti go zadu{ile vostanieto, predizvikale so~uvstvo i `alewe kaj po{irokata javnost na Evropa i na Amerika. Bile formirani razni makedonski komiteti {to ja {irele vistinata za Makedonija i sobirale pomo{ za nastradanoto naselenie. Vo tie akcii u~estvuvale i nekoi slavni imiwa na epohata: Lav Tolstoj, Anatol Frans, Viktor Berar i drugi. Pomo{ta stasuvala od pove}e zemji na Evropa i od Amerika, no posebno mesto vo istoriskoto pomnewe na makedonskiot narod ima pomo{ta ispratena od angliskiot narod. Vo akcijata za spasuvawe na lu|eto {to ostanale pod vedro nebo, kako da u~estvuvalo celoto anglisko op{testvo. Sekretarot na Komitetot za pomo{, Henri Noel Brejlsford, zaedno so svojata sopruga, pristignal vo Bitola vo oktomvri 1903 godina li~no da rakovodi so raspredelbata na pomo{ta. Balknskiot komitet prodol`il da ispra}a pomo{ i vo tekot na celata 1904 godina.

201

Ilindenskoto vostanie i seto ona {to sleduvalo po nego sozdale nova, kvalitetno poinakva politi~ka situacija vo Makedonija. So vostanieto, vsu{nost, zavr{ila edna era od istorijata na Makedonija, duri i od istorijata na Osmanliskata Imperija i zapo~nala nova. Toa ja ozna~ilo zavr{nata faza od raspa|a~kiot proces na osmanliskata dr`ava i go najavilo nejzinoto is~eznuvawe od Balkanskiot Poluostrov. Ilindenskite tragi~ni nastani go predizvikale prvoto seriozno vme{uvawe na golemite sili vo vnatre{nite raboti na Imperijata po Berlinskiot kongres. Nacionalnoosloboditelnata borba vo periodot na Ilinden pretstavuva presvrtnica vo istoriskiot proces na razvitokot na makedonskata nacionalna svest. Proglasuvaj}i go avtonomniot princip kako samocel, mobiliziraj}i gi masite vo imeto na toj princip, neguvaj}i ja i uporno branej}i ja avtohtonosta i avtonomnosta na Organizacijata, nakuso re~eno, vodej}i bitka na site frontovi, protiv site protivnici na makedonskata posebnost, poveduvaj}i go narodot vo oru`eno vostanie za izvojuvawe sopstvena dr`avnost, MRO objektivno pridonela za razvitokot i zacvrstuvaweto na svesta kaj narodot vo odnos na makedonskiot prostor kako oddelna istoriska zaokru`ena teritorija i sopstvenost na oddelen narod, kako negova tatkovina so slavno minato, no i deka samo preku sopstvena samo`rtva, sega i tuka kade {to opstojuva so vekovi, }e treba za sebe da obezbedi sloboda i da sozdade normalni uslovi za `ivot preku izvojuvawe avtonomija – sopstvena dr`ava! 9.2. Makedonija po Ilindenskoto vostanie Vo „Za makedonckite raboti“ Krste Petkov Misirkov argumentirano go doka`uva i go brani postoeweto na makedonskata nacija i go istaknuva baraweto za afirmacija i za upotreba na makedonskiot jazik kako literaturen jazik na makedonskiot narod. Knigata se pojavi pri krajot na 1903 godina vo Sofija. Taa bila pre~ekana `estoko neprijatelski od protivnicite na samostojna Makedonija, zapleneta i uni{tena, a avtorot, du{manski i fizi~ki napadnat, bil prinuden da izbega vo Rusija. Sepak, izvesen broj primeroci od knigata bile rastureni i spaseni za vo 1945 godina taa da poslu`i kako osnova pri prifa}aweto i ozakonuvaweto na makedonskiot jazik i pravopis.

202

Ako se isklu~i pojavata na knigata za „Makedonckite raboti“ od K. P. Misirkov, koja sama po sebe pretstavuva posebno poglavje vo na{ata istorija, godinite po porazot na Ilindenskoto vostanie gi karakteriziraat tri krupni nastani koi se slu~ile paralelno, a koi po svojata sodr`ina samo navidum ne se povrzani. Toa bile Mirc{ter{kite reformi, zad koi stoele golemite sili, t.n. oru`eni propagandi, zad koi stoele trite sosedni dr`avi, kako i sudbinata, odnosno idninata na makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe, zad koe stoela TMORO. Reformite se odnesuvale na teritoriite vo trite makedonski vilaeti, a trebalo da se sprovedat od strana na osmanliskite vlasti, na ~elo so glavniot inspektor Hilmi-pa{a, a so pomo{ na stru~ni kadri od Evropa. Celta bila, preku reformiraweto na administracijata, `andarmerijata, finansiite i sl., da se vospostavi red vo funkcioniraweto na dr`avniot mehanizam, so {to bi se podobrila situacijata i bi se odr`al dogovoreniot status kvo vo osmanliskiot balkan. Osmanliskata vlada ne bila zainteresirana za uspehot na reformite, dodeka Organizacijata, pak, smetaj}i gi za nedovolni, zazela negativen stav kon niv. Uspehot na reformite ne bil prifatliv i za sosednite dr`avi. Reformite, iako bespogovorno ne bile prifateni od MRO, nivnoto realizirawe ne bilo popre~uvano. Osobeno silen odglas Ilindenskoto vostanie imalo vo sosednite monarhii. Tie ne se nadevale deka Makedonskata organizacija i makedonskiot narod bile podgotveni i sposobni za takvi golemi dela. Toa silno gi voznemirilo i predizvikalo presvrt vo nivnata politika sprema Makedonija. Sodr`inata na taa nivna nova politika ja so~inuvale: zgolemena agresivnost kon makedonskoto osloboditelno delo, upotreba na oru`je vo presmetkite so makedonskite revolucionerni sili i voop{to vo propagandata, kurs kon dogovarawe za podelba na Makedonija, kurs kon vojna. Razni ~eti, organizirani, ekipirani i rakovodeni od oficeri, pod izgovor za „za{tita na svoeto naselenie od terorot“ na makedonskite revolucioneri i protivnici, bile ispra}ani vo Makedonija kako pomo{ na crkovno-u~ili{nite propagandi, koi se gri`ele da se odr`at starite i da se steknat novi pozicii na terenot. Pritoa, po svojot teror i po upotrebata na brutalnite sredstva, najmnogu se istaknuvale gr~kite ~eti (andarti) rakovodeni od Atina. Najmnogu stradale makedonskoto i vla{koto naselenie, ona {to re~isi celo

203

zelo u~estvo vo vostanieto i so toa im otka`alo poslu{nost na Gr~kata crkva i na gr~kata propaganda. Sudirot na gr~kite, srpskite i vrhovisti~kite ~eti na makedonskiot prostor i `estokata presmetka so civilnoto naselenie sozdale haos vo `ivotot na celokupnoto hristijansko naselenie. Zapo~nalo masovno emigrirawe na rabotosposobnoto ma{ko naselenie vo Amerika, vo sosednite zemji i nadvor od Makedonija vo samata Imperija. Naporedno se vodela bitka za konsolidacija na redovite vo MRO. Rastrojstvoto vo Organizacijata bilo od takov karakter {to gi zasegnalo site segmenti od nejzinoto `iveewe i funkcionirawe kako organizirana revolucionerna sila. Nabrgu po vostanieto me|u rakovodnite strukturi na Organizacijata zapo~nale zasileni konsultacii i analizi so cel da se dade {to porealna ocena za krupnite nastani {to se slu~ile i da se izgradat stavovi i nasoki za idniot od na Ilindenskata revolucija. Prvite razgovori zapo~nale pri krajot na 1903 godina, a prviot po{irok i so najkompetentni rakovodni lica sostanok bil odr`an vo Sofija, vo januari 1904 godina. Pokraj zadgrani~nite pretstavnici d-r Hr. Tatar~ev i Hr. Matov, tuka se na{le brojni i vidni reonski rakovoditeli, potoa J. Sandanski, B. Sarafov, D. Haxi Dimov i dr. U{te vo po~etokot na nivnite diskusii, na povr{inata izbile dvete sfa}awa i tendencii {to postoele vo centralnoto rakovodstvo u{te pred vostanieto. Sovetuvaweto, imeno, zavr{ilo so diferencirawe na dvete „strui“ vo rakovodstvoto na Organizacijata, koi stanale poznati kako desnica, predvodena od Hr. Matov, d-r Hr. Tatar~ev i od nekoi drugi li~nosti, i levica, predvodena od ser~ani, kon koi se priklu~ile brojni vidni revolucioneri od cela Makedonija. Desnicata insistirala da ostane ostvareniot status kvo vo rakovodeweto so Organizacijata, dodeka, pak, levicata kategori~ki bila protiv toa i insistirala na su{tinski promeni vo nejzinata rakovodna struktura, na decentralizacija i demokratizacija, kako brana od povtoruvaweto na starite gre{ki i za pouspe{no razvivawe na osloboditelnoto delo. Sobirot donel Direktiva za idnata dejnost na Organizacijata a koja, vsu{nost, se pojavila kako programska platforma na silite {to definitivno vo idnina }e bidat poznati kako levica. Na{iroko vodenite razgovori i diskusii vo Makedonija dovele do edno op{to soznanie deka rekonstrukcijata i konsolidacijata na Organizacijata bi mo`ele da se postignat preku odr`uvawe okru`ni kongresi, kako najprifatliva demokratska forma za re{avaweto na problemite i za
204

izbor na rakovodstvoto. Prv takov kongres odr`ala Bitolskata okru`na organizacija (Prilepski kongres, maj 1904 g.), na koj u~estvuvale vidni imiwa na Organizacijata – \. Petrov, D. Gruev, P. To{ev i pogolem broj drugi istaknati rakovoditeli {to ostanale vo Okrugot. Vo diskusijata se pojavilo ostro nesoglasuvawe okolu osnovnoto pra{awe dali da se za~uva starata struktura na Organizacijata, za {to se zalagal D. Gruev, ili da se ostvari nejzina decentralizacija i demokratizacija, za {to se zastapuvale \. Petrov i P. To{ev. Ovaa podelba se zaostrila i se pro{irila i na drugite okru`ni kongresi {to se odr`ale vo sledniot period, do avgust 1905 godina, koga se odr`al Serskiot, kako posleden okru`en pred op{tiot kongres zaka`an vo oktomvri istata godina. Vo me|uvreme se odr`uvale i reonski sobranija, taka {to re~isi celata Organizacija imala mo`nost da se proiznese okolu tragi~nite nastani od 1903 godina i da gi istakne svoite pogledi za idniot tek na osloboditelnata borba. Svojata rabota Rilskiot kongres ja zapo~nal vo po~etokot na oktomvri 1905 godina a ja zavr{il pri krajot na mesecot. Na dnevniot red za razgleduvawe bile postaveni pet to~ki, koi gi opfa}ale site pozna~ajni problemi od funkcioniraweto i borbata na Organizacijata. Za ustrojstvoto i upravuvaweto so Organizacijata, kako najva`na to~ka, se debatiralo dvaesetina dena. Tuka, vsu{nost, se sudrile dvete, ve}e formirani „strui“, koi Hr. Siljanov gi narekuval „umereno konzervativna“ (desnicata) i „radikalno reformatorska“ (levicata). Vidni pretstavnici na prvata, (koi ne bile dopu{teni na Kongresot), bile Hr. Matov i d-r Hr. Tatar~ev, a na vtorata – D. Haxi Dimov, \. Petrov, P. To{ev, J. Sandanski... Ideite na prvite gi zastapuvale i gi branele nivnite prisutni istomislenici i B. Sarafov. Na barawe od Kongresot, generalot Con~ev moral da ja raspu{ti svojata vrhovisti~ka organizacija, dodeka B. Sarafov, za zemenite pari od Srpskata vlada, kako protivusluga za dozvolata srpski ~eti da vlezat vo Makedonija, i za haosot {to go sozdal so svoite ~eti vo zemjata, bil osuden uslovno na smrt. Na Rilskiot kongres pobedila politikata na mnozinstvoto, t.e. na levicata, koja ja izrazuvala voljata na revolucionerna Makedonija. Desnicata nemala ni sili ni smelost otvoreno da se protivstavi na nekoi, za nea neprifatlivi re{enija bez, pritoa, sosema da se sogoli kako nositel na tu|i interesi. No, nabrzo po Kongresot, taa gi podre205

dila svoite redovi, re{ena da trgne vo napad i negirawe na usvoenite odluki i nasoki na Rilskiot kongres. Za nea tie bile, pokraj drugoto, i „antibugarski“, pa zatoa re{ila po sekoja cena da ja spre~i nivnata realizacija. Desnicata trgnala re{itelno protiv mnozinstvoto, bez da ja krie svojata probugarska orientacija, proglasuvaj}i ja i Organizacijata za bugarska, smetaj}i deka taa vo svojata dejnost bi trebalo da vodi smetka i za interesite na Bugarija. Svoite protivnici od levicata gi proglasila za „frakcija“, narekuvaj}i ja „internacionalna“, „socijalisti~ka“, „marksisti~ko-anarhisti~ka“ i sl., so cel da ja kompromitira kako predavni~ka i nesposobna da rakovodi so Organizacijata. Potpiraj}i se vrz bugarskite dr`avni strukturi i finansii, taa povela kampawa protiv Rilskiot kongres i levicata, uspeala da go provali pretstojniot op{t kongres i, preskoknuvaj}i gi site formi na legalno i demokratsko odlu~uvawe, preku organizirawe sopstveni sobiri, samata se proglasila za mnozinstvo so {to, vsu{nost, se otcepila od VMRO i se konstituirala vo posebna organizacija. „Otkako gi zgazija principite na Organizacijata tie izvr{ija otcepuvawe i sozdadoa druga – ne ve}e revolucionerna, tuku bugarska nacionalna propaganda“, konstatirale ser~ani vo poznatoto Prvo pismo, po povod ubistvoto na B. Sarafov i I. Garvanov od sandanistite. Insistiraweto na desnicata da bide priznata za naslednik na istoriskata Vnatre{na organizacija i da ja eliminira levicata kako legalen i re{ava~ki faktor na revolucionernoto dvi`ewe, izbran na Rilskiot kongres, vodelo kon golemi sudiri i neizvesnosti. Pobedata mo`ela da ja obezbedi samo preku otstranuvawe od rakovodnata struktura na onie sili {to bile beskompromisni protivnici na nivnata provrhovisti~ka politika voop{to i posebno na tie od Serskiot i od Strumi~kiot okrug, na ~elo so J. Sandanski. Podgotveniot zagovor protiv nego navreme bil otkrien (zasedata pri Ra{ina i porazot na ispratenata zagovorni~ka ~eta), za {to bile obvineti B. Sarafov i I. Garvanov, poradi {to bile osudeni i likvidirani od T. Panica (28 noemvri 1907 g. vo Sofija). Toj nastan bil golem poraz na desnicata. Site raznoglasija i sudiri go zabrzale definitivniot raspad na VMORO, sankcioniran na ]ustendilskiot sobir (nare~en kongres) svikan od Hr. Matov i negovite istomislenici vo mart 1908 godina. So toa zavr{ila istorijata na MRO, sozdadena 1893 godina. Potoa zapo~nala nova era vo makedonskoto nacionalno i revolucionerno osloboditelno dvi`ewe.

206

10. Mladoturskata revolucija (1908 g.) Mladoturskoto dvi`ewe na politi~kata scena se pojavile vo 70tite godini na XIX vek kako ro`ba na novite op{testveni sili vo Osmanliskata imperija – bur`oaskite. Celta na dvi`eweto bila, pred s¢, odr`uvaweto na celosta na Imperijata, preku sproveduvawe reformi od demokratski karakter koi, vo su{tina, ne bi zna~ele i pogolema revolucionerna promena vo ekonomsko-op{testveniot poredok na dr`avata, no bi vovele izvesno podobruvawe vo `ivotot na naselenieto i bi se ubla`ila serioznata kriza. Slabosta na bur`oazijata uslovila na preden plan na ova dvi`ewe da zastane inteligencijata, i toa voenata – oficerstvoto. Prvata mladoturska organizacija se pojavila vo 1889 godina vo Istanbul, pod imeto „Obedinenie i napredok“. Taa, 1891 godina, osnovala svoj centar i nadvor od Imperijata, vo Pariz, koj imal svoi razgranoci i vo nekoi drugi gradovi na Evropa. Ilindenskoto vostanie, Mirc{ter{kite reformi i oru`enite sudiri vo Makedonija posebno gi zagri`uvale i go preokupirale vnimanieto na mladoturcite. Tie smetale deka s¢ {to se slu~uvalo vo Makedonija, osobeno reformite, seriozno ja potkopuvale osmanliskata vlast vo evropska Turcija. Toa bilo pri~ina te`i{teto na mladoturskata dejnost da premine vo Makedonija. Tuka, vsu{nost, na 3 juli 1908 godina zapo~nalo i Mladoturskoto vostanie, vo koe re{ava~ka uloga odigral Tretiot armiski korpus, ~ija glavna komanda bila vo Solun. Ve}e na 24 juli vo Solun stignala vesta deka sultanot go vostanovil ustavot od 1876 godina. Od ovoj den vo Turcija po~nal da funkcionira ustavniot poredok – hurietot. Simnuvaweto na apsolutizmot bilo pre~ekano so voodu{evuvawe vo Makedonija. Zapo~nalo zbratimuvawe me|u raskaranite od propagandite hristijani, me|u hristijani i muslimani, nasekade e~ele porakite: bratstvo, sloga, ramnopravnost. Od zatvorite bile oslobodeni zatvorenicite, progonetite se vratile doma. ^etite na propagandite, koi seele pusto{ niz Makedonija, se legalizirale i se rasformirale. Vo dvi`eweto se vklu~ile i rabotnicite vo makedonskite gradovi, koi gi postavile i svoite prvi klasni barawa. Vo Istanbul bila formirana nova vlada, no vo nea ne vlegle pretstavnici od Mladoturskata partija. Solun, kade {to bilo i sedi{teto na Centralniot komitet „Obedinenie i napredok“, i natamu ostanuval centar na mladoturcite. Naporedno so nekoi promeni, glav207

no vo administrativnata sfera, mladoturcite sprovele i izbori za Parlamentot, vo koj si obezbedile apsolutna prevlast. Negov pretsedatel stana Ahmed Riza-bej, liderot na partijata „Obedinenie i napredok“. Vo me|uvreme opozicionite sili, me|u koi preovladuvale klerikalnite i reakcionerni sili, uspeale da gi konsolidiraat svoite redovi i da trgnat vo kontraofanziva. Na 13 april 1909 godina tie uspeale da ja prezemat vlasta vo Istanbul i da gi istisnat mladoturcite od svoite pozicii. No, protiv reakcijata vo Istanbul se krenale balkanskite provincii, pred s¢ vojskata i naselenieto od Makedonija. Na brza raka organizirani sili – vojskata od Tretiot solunski korpus, pridru`ena od golem broj dobrovolci, me|u koi i od okolu 1.200 Makedonci, na ~elo so J. Sandanski, kako i od albanski dobrovolci, trgnala za Istanbul. Po tridnevni `estoki borbi pu~istite bile porazeni, a ustavniot poredok vraten. Na 27 april Velikoto narodno sobranie go detroniralo Abdul Hamid II i na negovo mesto go postavilo negoviot brat sultanot Mehmed Re{ad V. Po ovaa pobeda zapo~nala erata na mladoturskoto vladeewe vo Imperijata. Od nivnoto vladeewe definitivno zavisel spasot ili padot na dr`avata. Periodot po april 1909 godina se karakterizira so dinami~en politi~ki `ivot, pri {to op{testvenite sili vo Makedonija, koristej}i gi novite uslovi, zapo~nale da se organiziraat kako bi mo`ele da ja prodol`at starata dejnost – sega pod drugo ime da rabotat za realizacija na starata programa, koja i natamu ostanala vo sila. Vo toj pogled mladoturcite ni{to ne promenile. Tie ostavija Patrijar{ijata i Egzarhijata i natamu da funkcioniraat so site privilegii {to ve}e gi imale. Ustavnite slobodi u{te im ovozmo`ile na propagandite da se organiziraat vo razni klubovi (bugarski, gr~ki, srpski) i drugi zdru`enija, kako i da u~estvuvaat so svoi pratenici vo Parlamentot, no od seto toa {irokite bedni i obespraveni sloevi nemale nikakva korist. Tie o~ekuvale zemja, rabota, leb, no mladoturcite ne planirale da gi re{avaat su{tinskite socijalni pra{awa i od ogromniot del od narodot vo Makedonija da napravat svoj sojuznik i veren za{titnik na Revolucijata i na dr`avata. Vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe starite podelbi ostanale. Desnicata formalno gi prifatila ustavnite promeni, no i pri novite uslovi taa fakti~ki prodol`ila da bide privrzok na velikobugarskata aneksionisti~ka politika sprema Makedonija. Hurietskata Osmanliska Imperija iskreno bila prifatena edinstveno od le208

vicata, na ~elo so sandanistite. Od levicata izniknala Narodnata federativna partija (NFP), ~ija programa predviduvala sproveduvawe na radikalni ekonomsko-politi~ki reformi, koi trebalo da go zadovolat golemoto mnozinstvo od obespravenoto i bedno naselenie, da go privrzat kon Mladoturskata revolucija, da ja zacvrstat nejzinata pobeda i da ja spasat Imperijata od sigurniot raspad. Osnovnoto barawe na NFP bilo preureduvaweto na Osmanliskata Imperija vrz principot na decentralizacijata i samoupravuvaweto na narodite, so {to site etni~ki sredini i malcinstva vo Imperijata bi steknale nacionalna ramnopravnost. Pritoa, se trgnuvalo od faktot deka samo taka i makedonskiot narod }e gi stekne svoite nacionalni prava i }e ja za~uva svojata teritorijalna celost, a Imperijata svojot demokratski razvitok i opstanok. Sproveduvaweto na takvite reformi vo zna~itelna mera pretstavuvalo promena na sistemot, {to ne bilo prifatlivo za mladoturcite, a ne se sovpa|alo ni so interesite na sosednite monarhii, na koi pove}e im odgovarala edna „bolna“ i slaba imperija otkolku reformirana i evropski uredena dr`ava. Po zadu{uvaweto na kontrarevolucijata od 1909 godina mladoturcite, ~uvstvuvaj}i se silni, namesto da prodol`at so reformite {to narodot vo Makedonija i po{iroko so netrpenie gi o~ekuvale i na takov na~in da gi zacvrstat svoite pozicii, trgnale po druga nasoka. Pod izgovor deka e nu`no da se osigura bezbednosta na dr`avata, tie donele zakoni so koi nasilstvoto vrz onie {to so voodu{evuvawe ja pre~ekale nivnata pobeda go pretvorile vo sistem na vladeewe. Me|u najpoznatite bile Zakonot protiv ~etite i Zakonot za kolonizacija na Makedonija, ~ija primena predizvikala ogromno nezadovolstvo me|u hristijanskoto naselenie. Razoruzuva~kite akcii i obidite za kolonizacija na Makedonija so muslimanskoto naselenie vo memorijata na na{iot narod ostanale kako najbrutalna „pridobivka“ od mladoturskoto zakonodavstvo. Ve}e kon 1910 godina pogolemiot del od pridobivkite steknati vo juli 1908 godina bile uni{teni od samite mladoturci. Poradi toa mnogu se vlo{ile odnosite i me|u osmanliskite vlasti i J. Sandanski, iako toj od redovite na hristijanskoto naselenie vo Makedonija imal najgolemi zaslugi vo borbata protiv apsolutizmot na sultanskata vlast i im bil najiskren prijatel na mladoturcite. So napu{taweto na hurietskite principi na vladeewe, proglaseni vo juli 1908 godina, vra}aj}i se vo zna~itelna mera na stariot
209

sistem na upravuvawe, mladoturcite im dale povod na trite balkanski sosedi, koi odamna go o~ekuvale momentot da go izvr{at svoeto „nacionalno obedinuvawe“ preku zagrabuvawe delovi od makedonskata zemja, da se zdru`at i so vojna da go ostvarat toa. Planot na mladoturcite, preku likvidirawe na apsolutizmot, no bez radikalni reformi vo ekonomsko-op{testveniot sistem (agrarna reforma i dr.), da gi pridobijat {irokite obespraveni i nezadovolni sloevi vo Makedonija i po{iroko na Balkanot i da ja spasat dr`avata od neizbe`niot raspad, se poka`al nerealen.

210

MAKEDONIJA VO PERIODOT NA BALKANSKITE VOJNI DO PO^ETOKOT NA VTORATA SVETSKA VOJNA NA BALKANOT
(1912—1941)

1. Borbata na makedonskiot narod za osloboduvawe i za sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava – edna od pri~inite za po~etok na Balkanskite vojni Prvata balkanska vojna e posledica na brojni pri~ini, a dve od niv se osobeno va`ni. Ednata ima vnatre{en, a drugata me|unaroden karakter. Pri~inite od vnatre{en karakter pretstavuvaat splet od brojni problemi {to gi producirale osmanliskiot op{testveno-politi~ki sistem i multietni~kiot i multiverski karakter na Imperijata. Prva i osnovna pri~ina e dolgoto i bolno raspa|awe na osmanliskiot feudalizam, negovata nesposobnost za promeni i za prilagoduvawe na potrebite na vremeto za razvoj i modernizacija na proizvodstvoto, osobeno na industrijata, re{avaweto na sopstveni~kite odnosi vo agrarot, t.e. agrarnoto pra{awe, opa|aweto na zemjodelskoto proizvodstvo, zgolemuvaweto na zavisnosta na dr`avata od uvozot na hrana i na industriski proizvodi, lo{ata i korumpirana dr`avna administracija, golemiot nevoen aparat, golemata zadol`enost na dr`avata od strategiskiot kapital itn. Drugata zna~ajna pri~ina za propa|aweto na Osmanliskata Imperija proizlegla od brojnite protivre~nosti vo sferata na me|unacionalnite odnosi i nesposobnosta na dr`avata da gi razre{uva. I pokraj ve{to smislenata administrativno-teritorijalna organizaci211

ja na dr`avata, koja go onevozmo`ila teritorijalnoto grupirawe na razli~nite nacii vo nejzinite granici, vlasta ne mo`ela da go spre~i nacionalnoto obedinuvawe na oddelnite narodi, nitu da gi zadu{i nivnite streme`i za osloboduvawe i za sozdavawe svoi dr`avi. Taa pojava e prisutna vo tekot na celiot XIX vek koga, me|u drugoto, bile sozdadeni i nekoi od sosednite dr`avi na Makedonija: Grcija, Srbija, Bugarija. Za toa svedo~at brojnite vostanija re~isi vo site delovi na op{irnata Osmanliska Imperija na potisnatite narodi, me|u koi i na makedonskiot vo po~etokot na XX vek. Zna~ajno mesto vo razbiraweto na pri~inite za Balkanskite vojni im pripa|a na streme`ite na makedonskiot narod za svoe osloboduvawe i za sozdavawe sopstvena avtonomna dr`ava. Streme`ite na makedonskiot narod kon slobodata vo me|unarodnite odnosi na Balkanot i po{iroko vo Evropa }e bidat sintetizirani vo metaforata za nere{enoto makedonsko pra{awe. Vo ovaa sintagma bile smestuvani nacionalnite aspiracii na makedonskiot narod, no i interesite na sosednite balkanski dr`avi, formulirani kako nere{eno balkansko pra{awe. Tokmu taa protivre~nost me|u streme`ite na makedonskiot narod za edna i nepodelena i streme`ite na sosednite dr`avi da se poseduva cela ili podelena Makedonija }e bide eden od klu~nite faktori {to po Berlinskiot kongres (1878 g.) }e vodi kon sudir i }e dovede do Balkanskite vojni (1912–1913).

2. Balkanskite vojni i sudbinata na Makedonija Pazareweto za granicite na sosednite „plemiwa“ – Bugari, Srbi, i Grci vo Makedonija i na Balkanot vedna{ po zavr{uvaweto na Berlinskiot kongres (1878 g.) }e izrasne vo edna od najva`nite politi~ki celi vo koja se prepletuvale interesite na trite ve}e vospostaveni dr`avi na Balkanot. So razli~en intenzitet i so relativni prekini, pazareweto za delbata na Makedonija i na drugi delovi na Balkanot zapo~nale pome|u Srbija i Grcija. Pri krajot na XIX v. na povr{inata se pojavila idejata za sozdavawe balkanski sojuz. Toga{ (1897 g.) bil postignat i prviot dogovor pome|u Srbija i Bugarija za podelbata na Makedonija na sferi na vladenie. Od toga{, pa do momentot na potpi{uvaweto na sojuzni~kiot dogovor pome|u Bugarija i Srbija, celi 15 godini (1897–1912), so povremeni prekini, bile vodeni razgovori za definirawe na interesite
212

na dvete dr`avi vo Makedonija. Razgovorite {to dovele do kone~no potpi{uvawe na sojuzni~kiot dogovor pome|u dvete dr`avi zapo~nale vo oktomvri 1911 g. i zavr{ile na 13 mart 1912 g. Toga{ bil potpi{an Dogovorot za prijatelstvo i sojuz na Carstvoto Bugarija i Kralstvoto Srbija. Me|utoa, naporedno so ovoj dogovor, koj bil od javen karakter, na 29 april 1912 g. vo Sofija bil potpi{an Taen aneks kon aktot. Vo ~l.2 od Aneksot se obele`ani granicite na Makedonija, bez da se spomnuva nejzinoto ime. Vo Aneksot, me|u drugoto, se precizira u{te deka dokolku se dojde do soznanie deka ovaa nespomnata, no teritorijalno precizirana geografska oblast, „poradi zaedni~kite bugarski i srpski interesi ili od drugi pri~ini ne e vozmo`no... da bide organizirana vo edna odvoena avtonomna oblast“, predvidena e i granicata na nejzinata podelba pome|u dvete zemji. Zna~i, tokmu teritorijata na Makedonija, ~ii granici – bez da se spomnuva nejzinoto ime – bile to~no precizirani, koja bila precizno podelena vo slu~aj ako dvete strani ne mo`at da se dogovorat nea da ja organiziraat kako avtonomna oblast, metafori~no bila ozna~ena kako „sporna i nesporna“, za ~ie bo`emno razgrani~uvawe bilo dogovoreno da se pobara arbitra`a od ruskiot car. Kon potpi{aniot Srpsko-bugarski dogovor, koj e osnovata na Balkanskiot sojuz, podocna se priklu~ile Grcija i Crna Gora. So niv bile potpi{ani bilateralni dogovori, no vo dogovorite nema nitu zbor za nekakvi teritorijalni problemi. Prvata balkanska vojna zapo~nala na 18 oktomvri 1912 g. so napadot na Crna Gora vrz Osmanliskata Imperija. Toa, vo isto vreme, go ozna~ilo po~etok na dolgata {estgodi{na vojna na Balkanot, od 1912 do 1918 g. Vo nea Makedonija stanala edno od glavnite vojuvali{ta. Prvata balkanska vojna, tehni~ki gledano, traela eden i pol mesec. So nea zavr{ila ednovekovnata agonija na osmanskiot feudalizam i na Osmanliskata Imperija. Propa|aweto na Imperijata zaedno so sebe go povleklo i raspa|aweto na etno-politi~koto edinstvo na Makedonija. Najva`nite bitki vo Prvata balkanska vojna se odigrale na teritorijata na Makedonija (kaj Kumanovo i kaj Bakarno Gumno, potoa vo blizina na Bitola) i na Trakiskiot front. Srpskata vojska pristignala do Lerin i do Gevgelija, gi okupirala najgolemiot del od Vardarska Makedonija i re~isi cela Albanija. Bugarskata vojska gi okupirala isto~na Makedonija na linijata Gorna Xumaja (sega Blagoevgrad) – [tip – Gevgelija – Kuku{ – Solun – Kavala i golem del od Trakija. Preostanatiot del od Makedonija,
213

zaedno so Lerin, go okupirala Grcija. Vo Solun istovremeno vlegle i gr~kata i bugarskata vojska, no osmanskata komanda gradot im go predala na Grcite. Na 4 dekemvri 1912 g. bilo potpi{ano primirje. Ve}e na 16 dekemvri 1912 g. vo London zapo~nale pregovorite za mir pome|u zavojuvanite strani. Glavni faktori vo mirovnite pregovori bile ambasadorite na golemite evropski sili: Rusija, Anglija, Francija, AvstroUngarija, Germanija i Italija. Pregovorite se odvivale vo napnata atmosfera, osobeno koga na 27 noemvri 1912 g. bilo re{eno Srbija da se povle~e od Albanija. Potoa bile prekinati poradi obnoveniot sudir pome|u Bugarija i Osmanliskata Imperija, prodol`ile na 17 april 1913 g., a na 30 maj 1913 g. bil potpi{an Dogovorot za mir pome|u Balkanskiot sojuz i Imperijata. Potpi{aniot miroven dogovor vo London pome|u zavojuvanite strani ne ja re{il sudbinata na osvoenite teritorii, t.e. so nego ne bilo izvr{eno razgrani~uvawe pome|u ~lenkite na Balkanskiot sojuz. Toj problem im bil ostaven tie sami da go re{avaat me|u sebe. A tokmu vo toa le`ela i pri~inata za zapo~nuvaweto na Vtorata balkanska vojna. Ne e nitu malku slu~ajno {to vo dogovorot za sojuzni{tvo sklu~en pome|u ~lenkite na Balkanskiot sojuz ne bilo dogovoreno kako i na koj na~in, vo slu~aj na pobeda, }e se organizira ili }e se podeli osvoenata teritorija. Vo tekot na razgovorite za sklu~uvawe mir so Osmanliskata Imperija, vo London se vodele i bilateralni razgovori pome|u Grcija i Srbija za me|usebnoto razgrani~uvawe vo Makedonija i za potpi{uvawe dogovor za sojuz. Celta bila dvete zemji da ja prinudat Bugarija na teritorijalni otstapki na eden del od zazemenite teritorii od nejzinata vojska. Problemot se zaostril koga Srbija, na smetka za nejzinoto prinudno povlekuvawe od Albanija, pobarala soodvetna teritorijalna kompenzacija. Bugarija ne samo {to ne pomisluvala da otstapi del od okupiranata makedonska teritorija od nejzina strana tuku smetala deka situacijata bila zrela pra{aweto za Makedonija, edna{ i zasekoga{, da go re{i vo svoja polza preku voen sudir so svoite rivali. Ubedena vo svojata procena deka }e bide pobedni~ka na bojnoto pole protiv sojuznicite Srbija i Grcija, taa im naredila na svoite vojski, na 29 juni 1913 g., da gi napadnat silite na Srbija i na Grcija. Taka zapo~nala Vtorata me|usojuzni~ka balkanska vojna. Desetina dena podocna, na 10-ti i 14 juli, vo vojnata protiv

214

Bugarija se vklu~ile Romanija i Osmanliskata Imperija. Porazena na bojnoto pole, Bugarija kapitulirala. Vo tekot na Vtorata balkanska vojna, vo izlivot na me|usebniot gnev i nepodnoslivost, oru`jeto i omrazata napravile pusto{. Seto toa padnalo vrz grbot na makedonskiot narod. Primer za toa bile bitkite na Bregalnica i vo Ov~e Pole, bezmilosnoto uni{tuvawe na gradovite Kuku{, Dojran, Gevgelija, Strumica. So kakva `estokost i omraza se odnesuvale vojskite na tu|incite vo Makedonija najdobro svedo~at informaciite na Karnegievata komisija, i toa samo za egejskiot del na Makedonija. Tuka bile uni{teni, izgoreni itn. okolu 170 sela i 16.000 ku}i. Pod pritisokot na gr~kite voeni i paravoeni formacii, nad 100.000 lu|e bile prinudeni da gi napu{tat nivnite domovi. Po kapitulacijata na Bugarija, od 28 juli do 10 avgust 1913 godina vo Bukure{t se odr`ala Mirovna konferencija. Na 10 avgust bil potpi{an dogovor za mir me|u zavojuvanite strani, vo istorijata poznat kako Bukure{ki dogovor. Ovoj dogovor ve}e sto godini vo svesta na makedonskiot narod se do`ivuva kako sinonim na etni~koto i teritorijalnoto ~ere~ewe na Makedonija. Toj e tragi~no finale za celosta na Makedonija, no i za odnosite me|u balkanskite narodi. Toa e krajot na aspiraciite za podelba ili za zavladuvawe na cela Makedonija, zapo~nati po Berlinskiot dogovor (1878 g.). Objektivno poglednato, vo site kombinacii na vodenite razgovori za sudbinata na Makedonija i makedonskiot narod, nemalo mesto, za negovite aspiracii po primerot na svoite sosedi da sozdade svoja makedonska dr`ava. Potpi{uvaweto na Mirovniot dogovor vo Bukure{t ne zna~elo i kraj na voenite sudiri na Balkanot i osobeno vo Makedonija. Imeno, na 29 juli 1914 g. Avstro-Ungarija £ objavila vojna na Srbija i toa e po~etokot na Prvata svetska vojna. Toa bil sudir pome|u dvata protivstaveni bloka na golemite sili vo Evropa. Na ista strana bile Anglija i Rusija. Kon niv, po 1915 g., se priklu~ila i Italija, a ne{to podocna kon niv pristapile Japonija i SAD. Drugiot, Centralniot blok go so~inuvale Germanija, Avstro-Ungarija i Italija do 1915 godina Istata godina kon ovoj blok se priklu~ile Bugarija i Turcija. Vo su{tina, sudirot pome|u dvata bloka proizlegol od toa koj da ja ima kontrolata na svetskite pomorski pati{ta, a se barala i nova raspredelba na koloniite, za {to se zalagale silite od Centralniot blok, na ~elo so Germanija.
215

Za u~estvoto na Bugarija na stranata na edniot ili na drugiot blok se vodele dolgi pazarewa. Re{enieto za nejzinoto priklu~uvawe kon Centralniot blok bilo posledica na procenata deka sojuzot so ovoj blok £ ja garantira Makedonija. So napadot na Srbija, esenta 1915 g., Bugarija se vklu~ila vo Prvata svetska vojna. Za kuso vreme nejzinata vojska ja okupirala teritorijata na Vardarska Makedonija i izbila na granicata pome|u Grcija i Srbija, opredelena so dogovorot vo Bukure{t. So mali pomestuvawa na jug kon Lerin ili na sever kon Bitola, vo tek na tri godini toa }e bide linija na Makedonskiot front pome|u zavojuvanite dva bloka. Od obete strani na frontot kon krajot na vojnata bile rasporedeni okolu eden milion i dveste iljadi vojnici. Celi tri godini na obete strani od frontot teritorijata na Makedonija bila podlo`ena na pusto{ewe. Gradovite Dojran, Bitola, Voden, Lerin, Enixe Vardar, Gumenxe, Kostur bile katadnevna meta na topovite. Mnogu sela bile razurnati ili izgoreni, zasekoga{ izbri{ani od liceto na zemjata. Presvrtot vo Prvata svetska vojna zapo~nal na Makedonskiot front. Ovde silite na Antantata, vo vtorata polovina na 1918 g., trgnale vo golema ofanziva protiv silite na Centralniot sojuz. Porazena, na 17 septemvri 1918 g., Bugarija kapitulirala. Potoa, edna po druga, kapitulirale Turcija i Avstro-Ungarija, a najposle, vo po~etokot na noemvri, kapitulirala i Germanija. So toa bil staven krajot na Prvata svetska vojna, a istovremeno toa bilo i zavr{nica na {estgodi{nite vojuvawa na teritorijata na Makedonija (1912–1918).

3. Makedonskiot narod na krstopat vo vremeto na vojnite 1912 – 1918 godina i po niv Eden miren analiti~en pogled vrz ona {to mu se slu~uvalo na makedonskiot narod, po~nuvaj}i od Mladoturskata revolucija, potoa vo Balkanskite vojni, pa s¢ do krajot na Prvata svetska vojna i vo vremeto po nea, na dneven red postavuva mnogu pra{awa. Prvo i osobeno zna~ajno pra{awe e: kako mo`elo, po krvavoto zadu{uvawe na Ilindensko vostanie i `estokite represalii vrz opusto{enite sela po vostanieto, vo prvite nekolku meseci po Mladoturskata revolucija vo Makedonija da se sozdade dotoga{ nevidena atmosfera na pomiruvawe pome|u makedonskiot narod i drugite etnosi i konfesii. Pomiruvawe {to gi ponelo bezmalku site strukturi vo makedonskoto osloboditel216

no dvi`ewe, pomiruvawe {to sozdalo verba deka }e nastapi period na mir i spokojstvo i }e se sozdade mo`nost za ostvaruvawe na aspiraciite za avtonomna Makedonija vo ramkite na demokratiziranata i decentralizirana Osmanliska Imperija. I kako bilo mo`no, samo dve godini po toa pomiruvawe, da dojde do reciklirawe na situacijata od pred Mladoturskata revolucija, {to dovelo do op{to razo~aruvawe i do barawe spas vo voena akcija na sosedite protiv Osmanliskata Imperija. I {to e osobeno ~udno, ne samo {to toa go barale silite na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe povrzani so politi~kite interesi na sosednite dr`avi tuku i silite okolu Jane Sandanski i nekoi drugi koi cvrsto veruvale i iskreno se zalagale da se osigura celosta na Makedonija vo ramkite na demokratiziranata Osmanliska Imperija. Nim im bilo jasno deka sekoja druga politika sprotivna na toa bi vodela kon podelba na Makedonija, kon denacionalizacija i asimilacija na makedonskiot narod. Za eden vakov razvoj na nastanite imalo zna~ajni pri~ini, me|u koi naj~esto se naveduvaat: Zakonot protiv politi~kite partii, otomanizacijata na neosmanliskite narodi, Zakonot za obezoru`uvawe na naselenieto, Zakonot protiv pe~atot itn. Tie navistina bile zna~ajni za podignuvawe na tenzijata pome|u makedonskiot narod i re`imot na mladoturcite. No, poglednato objektivno, spomnatite i drugi akti sepak nemale primarno zna~ewe. Iskustvoto od Mladoturskata revolucija i od site drugi nastani po nea govori ne{to drugo: deka najgolemo vlijanie za takviot od na nastanite imale nerazvienite procesi za transformacija na op{testveniot razvoj, potrebata za promena na sopstveni~kite odnosi (slu~ajot so agrarot), ekonomskata nerazvienost i zavisnosta na zemjata. Glomaznata i neproduktivna dr`avna administracija i vojska, zako~uvaweto na demokratskite procesi, zaostruvaweto na me|unacionalnite odnosi, secesionizmot, vlo{enite me|unarodni odnosi, `ilaviot otpor na protivnicite na promenite, stravot od raspa|aweto na dr`avata itn., isto taka imale svoe vlijanie. Od druga strana, potisnatite i eksploatirani narodi, osobeno makedonskiot, nemale vreme za ~ekawe. Tie barale brzo podobruvawe na nivnata polo`ba, koja bila daleku zad polo`bata na sosednite slobodni narodi. Seto toa i u{te bezbroj drugi ostatoci od prethodniot sistem vo sekojdnevniot `ivot, kako korupcijata, kodo{eweto, neramnopravnosta itn., bile pri~ini za aktivna promena – od pozitivna politi~ka atmosfera na poddr{ka na mladoosmanliskiot re`im do

217

sozdavawe atmosfera na gnev i neprijatelstvo, do svesna potreba za menuvawe na polo`bata, bez ogled {to }e se slu~i potoa. Tokmu poradi toa, vo poslednite godini od vladeeweto na Osmanliskata Imperija, pred makedonskiot narod se postavila i dilemata kade, po koj pat i so kogo ponatamu. Za onie segmenti od makedonskata populacija {to se nao|ale pod vlijanie na {ovinisti~kite propagandi, vo toj pogled ne postoele problemi. Tie celosno se stavile vo usluga na armiite na nivnite mentori. Za pridobivawe na somni~avite, na nevernite Tomi, bila pro{irena informacijata deka pri potpi{uvaweto na Sojuzot Srbija i Bugarija se obvrzale na teritorijata na oslobodena Makedonija da sozdadat avtonomna Makedonija. Taa laga slu`ela da go olesni privlekuvaweto na onoj del od makedonskoto osloboditelno dvi`ewe koj{to za ni{to na svetot ne sakal da se otka`e od svojata ideja za avtonomna Makedonija. Takov bil slu~ajot so Jane Sandanski. Toj i negovite privrzanici ja goltnale jadicata, pa £ se pridru`ile na bugarskata vojska vo vojnata protiv Osmanliskata Imperija. Iako Sandanski so negovata edinica vlegol vo vojnata kako nezavisen faktor, negovata pozicija ne bila poinakva od onaa na „partizanskite odredi“ na Aleksandar Protogerov i Petar Darvingov, staveni pod komandata na bugarskata armija. Vo Makedonija dejstvuvale okolu 2.000 makedonski borci koi £ bile od golema pomo{ na bugarskata vojska. Tie edinici gi oslobodile gradovite: Melnik, Bansko, Nevrokop, Kru{evo, Kuku{, Lerin, Gumenxe, Veles, Ohrid i vo niv formirale mesni organi na vlasta, koi funkcionirale do doa|aweto na sojuzni~kite vojski. Za `al, uspesite {to gi postignale edinicite na makedonskite borci bile, ako mo`e taka da se ka`e, samo od tehni~ka priroda. Vo Makedonija tie ne nosele makedonski obele`ja nitu, pak, proklamirale makedonski politi~ki celi vo duhot na Ilindenskoto vostanie. Isklu~ok vo taa smisla bile odredite na Sandanski. Vo svojata Makedonija makedonskite borci dejstvuvale vo „partizanski odredi“ {to nemale ime. Zatoa vo Trakija, kade {to bil ispraten respektiven broj makedonski vojnici, tie se borele pod imeto „Makedono-odrinsko opol~enie“. Glavno verbalno, vo Prvata balkanska vojna makedonskite borci dejstvuvale za dve razli~ni programski celi. Ednata, definirana od CK na VMRO vo dekemvri 1912 g., bila – da se „spasi cela, nepodelena Makedonija za bugarskiot narod“, a vtorata, pove}e emotivna otkolku realna, se sodr`ela vo borbata na Jane Sandanski za avtonomna Makedonija.
218

Balkanskite vojni, osobeno periodot me|u Prvata i Vtorata, predizvikale kompletna konfuzija vo redovite na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. Taa sostojba prodol`ila do krajot na Prvata svetska vojna. Realno gledano, makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, so site svoi podeleni strukturi, vo ovie vojni u~estvuvalo vo polza na ostvaruvaweto na bugarskite aspiracii sprema Makedonija. Sekako, toa ne zna~i deka nemalo protivewe, protesti, peticii, so eden zbor akcii od strana na grupi {to bile protiv podelbata na Makedonija i „za nejzinoto organizirawe kako samostojna avtonomna edinica na Balkanot“. Takva akcija bila i obidot na grupata na ^upovski vo Solun, Skopje, Veles, vo tekot na zimata 1912/1913 g., kako {to veli Martulkov. No, nositelite na ovaa grupa bile progoneti. Na 1 mart 1913 g., daleku od Balkanot, grupata na ^upovski ispratila Memorandum do Konferencijata na ambasadorite vo London so barawe da se sozdade makedonska dr`ava na teritorijata na oslobodenata Makedonija, koja }e gi ima site politi~ki, kulturni i verski atributi. Neposredno pred po~etokot na Vtorata balkanska vojna Makedonskata kolonija vo Petrograd, na 7 juni 1913 g., ispratila Memorandum do vladite i op{testvenoto mislewe na sojuznite balkanski dr`avi so jasna programska opredelba za sozdavawe makedonska dr`ava. No toa, izneseno vo javnosta daleku od Makedonija, kako barawe na grupa makedonski intelektualci, ostanalo bez eho. Najhrabro vo toj pogled postapil Jane Sandanski. Na banketot na bugarskata vojska vo Solun, toj vo svojata zdravica bez strav se zalo`il za avtonomija na Makedonija. No, i toa zavr{ilo samo kako incident koj, pove}e od sigurno, go zgolemil kontoto na gnevot protiv zalagawata na Jane za nezavisna Makedonija, zaradi {to i bil ubien na 21 april 1915 godina po naredba na Ferdinand. Vo Balkanskite vojni Makedonija do`iveala nevideno pusto{ewe i obezli~uvawe. Vtorata balkanska vojna, iako kratka, zad sebe ostavila pusto{, pepel i progonstvo od tatkovite ogni{ta na desetici iljadi lu|e vo emigracija. So seeweto iluzii i omraza vo Balkanskite vojni bile isprovocirani dve vostanija: Tikve{koto, vo periodot me|u dvete balkanski i Ohridskoto, po potpi{uvaweto na Dogovorot za mir vo Bukure{t. Nivnoto zadu{uvawe bilo sprovedeno krajno yverski. Me|utoa, naporedno so urivaweto i paleweto na materijalnite bogatstva na lu|eto i uni{tuvaweto na nivnite `ivoti, ona {to osobeno te{ko go pogodilo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi219

`ewe bilo gubeweto na verbata vo sebe, vo sposobnosta samostojno da se izbori za podobruvawe na svojata polo`ba, od edna strana, no i idejnoto defizionomirawe na sopstvenata nacionalnoosloboditelna borba, od druga strana. Porazot vo Balkanskite vojni dovel re~isi do celosna kapitulacija na site idejni strukturi. Nekoi segmenti od intelektualcite na levicata gi prisposobile i gi izedna~ile svoite pogledi za osloboditelnite celi na makedonskiot narod so tie na bugarskata dr`ava. Svoeviden primer za toa pretstavuva vklu~uvaweto na zna~ajni intelektualni i idejni umovi na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo administrativnata ma{inerija na bugarskata okupatorska administracija (\or~e Petrov, Dimitar Vlahov i dr.). U{te pokarakteristi~en primer e dramata na Krste Petkov Misirkov, koj vo tekot na Balkanskite vojni javno gi formuliral dr`avnite i kulturno-nacionalnite celi na makedonskata osloboditelna borba. No, vo isto vreme, intimno vo sebe i vo pismata upateni do zna~ajni li~nosti na ruskata kultura i nauka projavuva kolebawa vo odnos na re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Kolku i da izgleda toa denes ~udno i nesfatlivo, ne e nitu prv nitu posleden slu~aj na menuvawe na ~uvstva i pogledi vo politikata i naukata vo tekot na dramati~ni procesi pri konstituiraweto na eden nacionalen subjekt, kakov {to bil makedonskiot, ili pri proces na dlaboki op{testveni, politi~ki i ekonomski promeni. Takvi pojavi sekoga{ imalo, a se prisutni i denes. Osven dosega konstatiranite razli~ni idejni strukturi vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, glavno povrzani so bugarskata politika vo Makedonija, vo tekot na juni 1917 g., na konferencijata na Krf, na koja se razgovaralo za obedinuvaweto na jugoslovenskite narodi, za prv pat se nametnalo pra{aweto {to da se pravi so Makedonija. Pokonkretno za toa se razgovaralo vo juli 1918 g., na sednicata na Jugoslovenskiot odbor. Ovoj razgovor koincidiral so objavuvaweto na edna deklaracija od strana na edna grupa makedonski intelektualci koi, na ~elo so Gligor Haxi Ta{kovi}, pobarale vo Krfskata deklaracija da se opfati i Makedonija, a Jugoslovenskiot odbor kako svoi ~lenovi da primi Makedonci {to `iveat nadvor od granicite na Srbija. Vo deklaracijata se veli deka Makedoncite kako jugoslovensko pleme se solidarni so site jugoslovenski streme`i i deka gi prifa}aat edinstvoto so drugite Jugosloveni i demokratskoto ureduvawe na idnata zaednica na ~elo so dinastijata Kara|or|evi}.

220

4. Krajot na vojnite – nova etapa vo razvojot na borbata na makedonskiot narod za osloboduvawe i za dr`avno konstituirawe Na 29 septemvri 1918 g. vo Solun Bugarija potpi{ala bezuslovna kapitulacija pred silite na Antantata. Toa e krajot na Prvata svetska vojna na teritorijata na Makedonija. Vo isto vreme toa zna~elo i kraj na {estgodi{noto razurnuvawe na materijalnite i ~ove~ki bogatstva na Makedonija i makedonskiot narod. Grubata realnost, po potpi{uvaweto na kapitulacijata na Bugarija, predizvikala brojni, re~isi nere{livi problemi od ekonomski, demografski i politi~ki karakter pred makedonskoto osloboditelno dvi`ewe i makedonskiot narod. Pokraj ogromnite pusto{ewa na makedonskite sela i gradovi, pokraj golemiot broj ~ove~ki `rtvi, dadeni bez sekakva smisla i za tu|i interesi, od Makedonija potekla reka na proterani begalci, baraj}i spas za goliot `ivot. Najgolemiot broj begalci se upatile kon Bugarija. Spored podatocite na Karnegievata komisija, samo kako rezultat na Balkanskite vojni i drugite pusto{ewa, od Makedonija vo Bugarija prebegnale okolu 50.000 lica. Emigriraweto od Makedonija prodol`ilo i vo periodot na Prvata svetska vojna (1914–1918), no i po nea. Poslednovo se odnesuva na egejskiot del na Makedonija i bilo posledica na potpi{anata (29 septemvri 1919) takanare~ena „Konvencija za dobrovolna razmena na naselenieto me|u Grcija i Bugarija“. Vrz osnova na taa konvencija, Grcija od egejskiot del na Makedonija proterala okolu 33.000 Makedonci vo Bugarija. Za `al, so dogovorot za regulirawe na imotnite problemi na „dobrovolno“ proteranite Makedonci bugarskata dr`ava na Grcite im gi prodala, pokraj selata, ku}ite, zemji{teto, u{te i crkvite i grobi{tata. Objektivnite statisti~ki informacii govorat deka vo prvite 30 godini od XX vek vo Bugarija spas pobarale okolu 100.000 begalci od Makedonija. Tie se naselile vo okolu 1.600 naselbi vo zemjata. Naseluvaweto bilo te`ok, bolen proces. Vo pra{awe bila begalska masa od koja 75% bile bedni selani, zemjodelci. Tie vo Bugarija doa|ale bez nikakvi sredstva za `ivot. Bile izlo`eni na razni bolesti i na epidemii. Krajot na vojnite i ona {to sledelo po niv pred makedonskoto osloboditelno dvi`ewe go nametnalo pra{aweto kade i po koj pat, so kakvi celi i sredstva }e se prodol`i borbata za osloboduvawe na Makedonija. Situacijata bila krajno dramati~na. Na Konferencijata
221

za mir vo Bukure{t (avgust 1913), makedonskoto osloboditelno dvi`ewe bilo isklu~eno od razgovorite. Makedonija se tretirala kako par~e zemja na Balkanot za koe rivalite sporele kako da se podeli i koj del komu da mu pripadne. Na krajot od Prvata svetska vojna pred makedonskite subjektivni sili stoela nova Konferencija za mir – Pariskata. Se postavilo pra{aweto kako da se izbegne Bukure{t, kako i na koj na~in da se prezentiraat streme`ite na Makedoncite, kako na svetot da mu se doka`e deka vo izminatite vojni nivnata vina se sostoela samo vo toa {to tatkovinskata grutka na koja `iveat se vika Makedonija, za ~ie{to vladenie se borele site sosedi. Od svoja strana, situacijata vo Evropa pred pretstojnata Konferencija za mir vo Pariz bitno se razlikuvala od situacijata pred Bukure{t. Prvo, po vojnite bilo sosema jasno deka Evropa zaedno so Balkanot pove}e ne se toa {to bile pred po~etokot na Balkanskite i Svetskata vojna. Vo eden del na Evropa, vo Rusija, esenta 1917 g. se slu~ila Oktomvriska revolucija. Na iscrpenite narodi im se obratil Lenin, so apel za bezusloven mir. Nemu objektivno mu se pridru`il amerikanskiot pretsedatel Vudro Vilson, koj se zastapuval za po~ituvawe na li~nite i kolektivnite prava na lu|eto. Seto toa, vo presret na Mirovnata konferencija vo Pariz, no i poradi politi~kata sostojba vo Bugarija i polo`bata na deseticite iljadi makedonski begalci, podgrejuvalo nade`i, ohrabruvalo i pottiknuvalo na dejnost za odbrana na sopstvenite, makedonski prava na `ivot. Povtorno se profilirale dvata makedonski proekta. Na povr{inata povtorno do{le do izraz stavovite na dvete sprotivstaveni grupacii za idninata na Makedonija. Na edna strana se na{la levata demokratska opredelba, koja se organizirala vo edinstvena organizacija, nare~ena Privremeno pretstavni{tvo na biv{ata Obedineta vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija, a na druga desnata preokupacija, koja go aktivirala rakovodstvoto na Ispolniteniot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija, zad koj stoele Todor Aleksandrov i Aleksandar Protogerov, tesno povrzani so faktorite na mo}ta vo Bugarija. I dvata bloka, sekoj so svojata proekcija za idninata na Makedonija, nastapile na Mirovnata konferencija vo Pariz. Privremenoto pretstavni{tvo, kako svoj pretstavnik na Mirovnata konferencija vo Pariz, go ispratilo arhimandrit Pol Hristov. Toj na 10 april 1919 g. upatil Memorandum do pretsedatelot na Mirovnata konferencija, @or` Klemanso, i do pretsedatelot na Britanskata vlada, Lojd Xorx. Vo ovoj akt toj apeliral za avtonomija na Makedonija i pobaral, vo
222

„ime na Makedonija a ne na Bugarija ili kako Bugarin, da im go iznese baraweto na makedonskiot narod“. Od svoja strana, desnata opcija vo prviot svoj nastap pred Mirovnata konferencija pobarala „nepodelena Makedonija da se priklu~i kon Bugarija“. Stanuvaj}i svesni za svojata politi~ka glupost, Zadgrani~noto pretstavni{tvo na VMRO, pod rakovodstvo na Todor Aleksandrov i na Aleksandar Protogerov, vo imeto na makedonskite Bugari, ispratilo Memorandum vo koj se baralo avtonomija na Makedonija. Na 19 januari 1919 g. do Mirovnata konferencija se obratila i makedonskata emigracija vo Istanbul, koja barala Makedonija da se organizira kako avtonomna politi~ka edinica po primerot na [vajcarija. Me|u brojnite barawa upateni do Mirovnata konferencija vo Pariz vnimanie privlekuva apelot na Generalniot sovet na makedonskata emigracija vo [vajcarija upaten do svetskata javnost (juni 1919 g.). Toa e eden od retkite dokumenti vo koj jasno i precizno se brani pravoto na makedonskiot narod na nacionalno samoopredeluvawe, vtemeleno vrz soznanieto za postoeweto na samostoen kulturno-nacionalen subjektivitet. Su{tinata na ovoj op{iren apel se sostoi vo slednovo: „Nie Makedoncite, barame ova neprikosnoveno pravo (pravoto na samoopredeluvawe i nezavisnost – b.m.) da se po~ituva koga }e stane zbor za Makedonija. Makedonskiot narod gi ima neophodnite i potrebnite sposobnosti za da mo`e da se samoupravuva, bidej}i toj ne e amorfna masa nitu nesvesna zaednica kako {to mnogumina zainteresirani pisateli sakaat da n¢ uverat vo toa. Naprotiv, pod ovoj prividen haos se krie duhovno edinstvo zasnovano na cvrsti psiholo{ki vrski kako {to se: postojanite i masovni revolucii, zaedni~kite maki i bolki pod ist jarem. Edna od glavnite vrski na ova duhovno edinstvo e tokmu ovoj vozvi{en samopregor na masite na makedonskiot narod za nezavisnost na nivnata zemja, koj vo site vremiwa vo Makedonija sozdaval heroi, apostoli i ma~enici“. Seedno, barawata isprateni od razni makedonski asocijacii i od dvata politi~ki bloka na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe do Mirovnata konferencija vo Pariz, vo krajna linija, ostanale bez odglas. Podelbata na Makedonija vo Bukure{t, so nekoi mali promeni, bila sankcionirana. Pod pritisok na Francija i na kralska Jugoslavija, ne uspeale nitu obidite na nekoi dobronamerni delegacii – italijanskata, angliskata i dr. Makedoncite vo Grcija i vo kralska Jugoslavija da dobijat malcinski prava.
223

Vpro~em vo Bukure{t, kako i vo Pariz, makedonskiot narod nemal pravo da gi brani svoite interesi. Debatite vo nekoi tela na Mirovnata konferencija vo Pariz vo vrska so makedonskiot problem bile vodeni bez prisustvo na pretstavnici od Makedonija i ne dale nikakov rezultat. Borbata za afirmacija na sopstveniot kulturno-nacionalen individualitet, jasno i konkretno formulirana vo apelot na Generalniot sovet na makedonskata emigracija vo [vajcarija, doprva, vo periodot me|u dvete golemi svetski vojni, }e se procesuira vo akcija.

5. Makedonija po Mirovnata konferencija vo Pariz Na 27 noemvri 1919 godina vo Nej na Sena bil potpi{an Miroven dogovor me|u sojuznite zdru`eni sili i Bugarija. So ovoj dogovor bile sankcionirani odredbite na Bukure{kiot miroven dogovor od 1913 godina so koi Makedonija bila podelena pome|u Srbija, Grcija i Bugarija. Bukure{kiot miroven dogovor pretrpel samo mali korekcii, glavno vo jugoisto~na Makedonija. Strumica i nejzinata okolina £ bile odzemeni na Bugarija i priklu~eni kon novosozdadenoto Kralstvo na Srbite, Hrvatite i Slovencite. So ovaa korekcija, ne smetaj}i gi nezna~itelnite ispravki na granicata so Albanija kaj Debar i so manastirot Sv. Naum, Makedonija, povtorno podelena, se na{la vo slednava polo`ba: – na Grcija £ pripadnal najgolem del: 35.169 km2; – na Kralstvoto na SHS: 25.774 km2; – na Bugarija: 6.798 km2; – eden mal del od teritorijata na Makedonija ostanal vo granicite na Albanija. Na toj na~in celosta na Makedonija, koja vo svoite geografski granici – {to glavno odgovaraat i na etnografskite – se prostira na povr{ina od 67.741 km2, bila razbiena. So toa bila razbiena i nejzinata ekonomska i nacionalna kompaktnost i bil onevozmo`en normalniot demografski, op{testven, ekonomski, kulturen i nacionalen razvoj na makedonskiot narod. Makedonskiot narod se na{ol pod vlasta na tri razli~ni balkanski dr`avi, so razli~en stopanski i op{testven razvoj, so razli~ni kulturni i istoriski tradicii, ekonomski nerazvieni i iscrpeni, so te{ki traumi od {estgodi{nite vojni (1912–1918) i od u{te edna
224

vojna pome|u Grcija i Turcija (1919–1922). Site tri dr`avi se zadu{uvale od te{ki socijalni i politi~ki problemi. Toa e vreme koga Balkanot i Evropa, po Oktomvriskata revolucija i zavr{enata Prva svetska vojna, bile zaplisnati od silen revolucioneren bran. U{te so prvite ~ekori od svoeto vladeewe na delovite od Makedonija tu|ite vlasti si postavile za cel brza i efikasna denacionalizacija i asimilacija na makedonskiot narod. Za taa cel, Grcija i Srbija vovele drakonski merki so koi se zabranuvale i se progonuvale site projavi na makedonski jazi~ni i etni~ki belezi, kako i site kontakti pome|u Makedoncite od podelenite delovi na zemjata.

6. Polo`bata na Makedoncite pod Kralstvoto na SHS / / Kralstvoto Jugoslavija I vo Grcija i vo kralska Jugoslavija, pri sproveduvaweto na politikata na denacionalizacija i asimilacija, najmnogu vnimanie se posvetuvalo na promenata na demografskite karakteristiki na naselenieto. Vo kralska Jugoslavija se nastojuvalo toa da se postigne preku kolonizacija na naselenie od drugite delovi na Jugoslavija. Vo Makedonija niv gi naseluvale na mesta so strategisko zna~ewe. Celta na taa merka bila da se kontrolira dvi`eweto na makedonskoto naselenie, no i uspe{no da se vlijae na procesot na negovata srbizacija. Celokupnata aktivnost na dr`avnite organi na Jugoslavija vo vardarskiot del na Makedonija bila pot~ineta na ostvaruvaweto na taa cel. Vo ekonomijata selskiot trud bil podlo`en na bezmilosni danoci i globi, nemalo investicii za razvoj na industrijata, na patnata infrastruktura itn. Osobeno obrazovnata politika bila vo slu`ba na asimilatorskite celi. Osven osnovno obrazovanie, koe bilo donekade organiziranoto, imalo i sredno, na koe mu se posvetuvalo mnogu malo vnimanie, dodeka stru~no sredno obrazovanie voop{to i ne postoelo. Od visokoto obrazovanie postoele samo Filozofskiot fakultet vo Skopje, kako klon na Belgradskiot univerzitet. Obrazovnata programa isklu~ivo £ bila podredena na namerata da se sozdade srpska svest kaj mladite pokolenija. Nastavata se izveduvala isklu~ivo na srpski jazik, i toa predimno so nastaven kadar doveden od drugi delovi na zemjata. Prosvetniot kadar od makedonsko poteklo cikli~no bil preseluvan vo Srbija i vo Crna Gora.
225

Fakti~ki, od po~etokot na 1921 g., so voveduvaweto na vonrednata uredba, takanare~ena „Obznana“, pa s¢ do 6 januari 1929 g., vo vardarskiot del na Makedonija postoel voen re`im. Tuka bil koncentriran ogromen broj od bezbednosnite sili, vo prv red od `andarmerijata. Na site pova`ni mesta vo Makedonija bile izgradeni `andarmeriski stanici. Naporedno so `andarmerijata i vojskata postoele brojni paravoeni organizacii, kako taa na Jovan Babunski i drugi. Na odredeni mesta vo nekoi regioni bilo zabraneto sekakvo dvi`ewe na lu|eto, od zajdisonce do izgrev. Vladeel bezmilosen teror i bile organizirani masovni sudski procesi. Tipi~en primer vo toj pogled pretstavuvaat sudskite procesi po ubistvoto na eden srpski general vo [tip, protiv grupa studenti vo Skopje (1928 g.), procesot vo Resen, brojnite politi~ki ubistva itn. Za sostojbite {to vladeele vo ovoj del na Makedonija najdobro zboruvaat slednive podatoci. Vo 1924 g. vladata na Quba Davidovi} vo Makedonija amnestirala 18.000 zatvorenici. Od vospostavuvaweto na srpskata vlast vo Makedonija do 1930 g. za politi~ki dela bile obvineti 50.000 lica. Za deset godini bile izvr{eni 1.400 politi~ki ubistva, a 14 sela bile zapaleni od `andarmerijata i kontra~etite. Paradigma na terorizmot pretstavuva napadot na 3 mart 1923 g. na seloto Garvan vo Radovi{ko, izvr{en po naredba na `upanot Dobrica Matkovi}. Toga{ bile ubieni 28 selani. Bez ogled na kompleksnosta na politikata na denacionalizacija i asimilacija, za ~ie sproveduvawe bile anga`irani site segmenti na srpskiot politi~ki, obrazoven, paravoen, ekonomski itn. sistem, posakuvanata cel ne bila postignata. Najdobra potvrda za toa pretstavuvaat upotrebata na masovniot teror, ogromnata koncentracija na vojska, na `andarmerija i na drugi paravoeni sili, zabranata na sekakva nevladina politi~ka aktivnost itn. No toa ne bilo karakteristi~no samo za situacijata vo vardarskiot del na Makedonija. Istoto se slu~uvalo i vo drugite nesrpski delovi na kralska Jugoslavija. Poradi toa, vo po~etokot na 1929 g., re`imot od vonrednata uredba donesena vo 1921 g. bil zamenet so voveduvaweto na poznatata [estojanuarska diktatura. So nea vo zemjata bile zabraneti site politi~ki aktivnosti, duri i aktivnosta na prore`imskite srpski partii. So proglasuvaweto na [estojanuarskata diktatura (1929 g.) od politi~kata scena iz~eznale i site dotoga{ formi na denacionalizacija i asimilacija. Toa ne zna~i deka bila napu{tena politikata na denacionalizacija i asimilacija. Taa vo praktikata bila zameneta so
226

obid toa da se postigne zatskrieno, niz projugoslovenska i kosmopolitska sodr`ina. Se sozdale novi dru{tva i zdru`enija so novi imiwa, bez nacionalni obele`ja itn. No praktikata za progonuvawe i preseluvawe na u~itelite Makedonci vo drugi delovi na kralska Jugoslavija i obratno prodol`ila. Ne samo u~itelite tuku i malubrojnite makedonski intelektualci, pisateli, publicisti, lica so visoko obrazovanie, koi projavuvale hrabrost i nao|ale na~in da go afirmiraat kulturnoto nasledstvo na makedonskiot narod, bile proteruvani vo drugi delovi na zemjata. Takov e slu~ajot so ~lenovite na Redakcijata na spisanieto „Lu~“, potoa so intelektualcite od redovite na MANAPO itn.

7. Polo`bata na Makedoncite pod Grcija Politikata na Grcija za denacionalizacija i asimilacija na makedonskiot narod vo egejskiot del na Makedonija vedna{ po negovoto pripojuvawe kon gr~kata dr`ava vo svojata osnova pretstavuvala kontinuitet na ednovekovnata gr~ka praktika. Porano, pred fizi~koto pripojuvawe na ovoj del na Makedonija kon Grcija, taa za toa se slu`ela so gr~kata crkva, obrazovanieto i agresivnata aktivnost na gr~kite ~etni~ki formacii. Do Balkanskite vojni, taa toa go ~inela vo ramkite na osmanliskata dr`ava, no i pokraj golemata tolerancija na vlastite, sepak nejzinata namera ne mo`ela da dojde do celosen izraz i rezultat. Vo tekot na {estgodi{nite vojni gr~kata politika za denacionalizacija se sproveduvala so upotrebata na oru`jeto i preku pusto{eweto. Po prisoedinuvaweto na egejskiot del na Makedonija kon Grcija po Prvata svetska vojna, vo zacrtanata strategiska cel za celosna elinizacija na zemjata, gr~kata politika na grcizacija vo Makedonija ne do`iveala nekoi promeni. Se promenil samo intenzitetot na politikata za asimilacija i obezli~uvawe na makedonskiot narod {to £ go ovozmo`ile pozicijata so koja Grcija se steknala po pripojuvaweto na ovoj del od Makedonija i situacijata vo koja se na{la po porazot vo vojnata so Turcija. Objektivno, porazot na Grcija vo vojnata so Turcija i proteruvaweto na negr~koto pravoslavno naselenie od Turcija vo Grcija £ ovozmo`ile na poslednava da sprovede radikalna promena vo etni~kiot sostav na egejskiot del na Makedonija. Vpro~em za gr~kata dr`avna politika bilo najva`no, kolku e mo`no {to poefikasno i celosno, da se obezli~i makedonskiot karakter na zemjata.
227

Prviot ~ekor vo toj pogled bil promenata na imiwata (toponimite) na naselenite mesta, sela i gradovi, na rekite, planinite itn., davaj}i im gr~ki imiwa. Stanuva zbor za sproveduvawe kulturen genocid vo oblasta na toponimijata, so cel da se eliminira s¢ ona {to vo prisvoeniot del na Makedonija potsetuvalo ili mo`elo da potsetuva deka ne e gr~ka zemja, deka mu pripa|ala na drug narod. Kolku £ se brzalo na Grcija na ovoj del od Makedonija da mu dade gr~ki lik i gr~ka sodr`ina govori ukazot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Grcija od 10 oktomvri 1919 g. Toa e storeno vo vreme koga u{te ne bila zavr{ena Mirovnata konferencija vo Pariz. Verojatno toa e i prviot oficijalen akt so koj zapo~nala kampawata za menuvawe na imiwata na naselenite mesta {to nosele slovenski ili osmanliski obele`ja. Se ~ini deka poradi vojnata so Turcija ovaa kampawa izvesno vreme, s¢ do 1926 g., bila prekinata. Na 21 oktomvri 1926 g. vo „Slu`beniot list na Grcija“ br. 332 bil objaven Zakonot za zadol`itelna promena na imiwata na site naseleni mesta vo egejskiot del na Makedonija. Kolku sistematski bila sproveduvana ovaa merka govori podatokot deka za deset godini, od 1918 do 1928 g., bile smeneti imiwata na 1.497 naseleni mesta. Toj proces na obezli~uvawe, na bri{ewe na s¢ {to nosi makedonsko-slovensko obele`je, imiwa na reki, na planini, lokalni toponimi, neprekinato trae s¢ do denes. Osven na promenata na geografskite imiwa, gr~kata dr`ava posebno vnimanie £ posvetuvala na demografskata (etni~ka) promena na naselenieto. Makedonskiot narod, koj po pusto{ewata i progonite s¢ u{te ostanal da `ivee na svoite dedovski ogni{ta, za Grcija ne bil prifatliv. Poradi toa, procesot na negovoto progonuvawe prodol`il i po Mirovnata konferencija. Me|utoa, do radikalna promena na demografskite karakteristiki na egejskiot del na Makedonija do{lo po porazot na Grcija vo vojnata so Turcija. Toga{ Turcija proterala okolu 1.500.000 hristijansko naselenie od svojata teritorija. Ne{to pove}e od 500.000 od tie begalci bile naseleni vo egejskiot del na Makedonija i tie, na nekoj na~in, i denes pretstavuvaat udarna tupanica na golemogr~kiot nacionalizam. Pa sepak, i pokraj site nasilni metodi {to gi primenuvala gr~kata dr`ava protiv makedonskiot narod, toj i ponatamu, vo relativno golem broj, ostanal da `ivee tamu. Kolkav e brojot na toa makedonsko malcinstvo gr~kata dr`ava nikoga{ dosega ne objavila soodvetna statistika, so ogled na toa deka taa go negira negovoto postoewe. I bidej}i, i pokraj s¢, ne mo`e da se sokrie negovoto postoewe, taa nastojuvala do maksimum da go minimizira. Vo 1926 g. se tvrdelo
228

deka vo Grcija imalo 77.000 Makedonci. Okolu ovaa brojka, s¢ do 1934 g., vo Grcija postoelo celosno edinstvo. Od nea otstapuvaat informaciite od Godi{nikot na Gr~kiot statisti~ki ured za 1934 g. kade se objaveni podatoci od prebrojuvaweto na naselenieto vo 1928 g. Spored nego, vo gr~kiot del na Makedonija `iveele 81.984 lica {to govorele na „makedonoslovenski jazik“, a 16.775 zboruvale na „bugarski jazik“. Navedenava brojka so mali otstapuvawa se sovpa|a i so podatocite od Golemata gr~ka enciklopedija kade {to se veli deka stranski elementi vo Makedonija za koi mo`e da se ka`e deka u{te ne dobile gr~ka nacionalna svest se: „okolu 80 iljadi slavofoni, od koi najgolem broj `iveat vo zapadna i vo centralna Makedonija – vo okolinata na Voden, Ko`ani, Lerin i Kostur i pomal broj vo isto~na Makedonija (vo okolinata na Ser, Drama i Demir Hisar)“. Za razlika od gr~kite informacii za brojot na Makedoncite, koga ve}e ne mo`elo da se negira nivnoto postoewe se nastojuvalo toj da se prika`e kolku {to e mo`no pomal, osven vo podatocite na KPG (od 1935 g.), vo informaciite na strancite podatocite za nivnata brojna sostojba se razli~ni i redovno pogolemi od gr~kite. Taka, spored informaciite na italijanski diplomatski pretstavnici, vo egejskiot del na Makedonija, vo 1927 g., `iveele okolu 140.000–150.000 „Slavomakedonci“. Spored odgovorot na edna interpelacija od januari 1925 g. vo Narodnoto sobranie na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite, po Prvata svetska vojna vo egejskiot del na Makedonija: „ostanale 250 iljadi na{i sonarodnici“. Spored Vladimir Rumenov, vrz osnova na oficijalni akti na Me{ovitata gr~ko-bugarska emigraciona komisija i vrz osnova na informaciite od Glavnata direkcija za naseluvawe na begalcite od egejskiot del na Makedonija, i natamu pod gr~ka vlast ostanale u{te 206.435 Makedonci. Spored istra`uvawata na KPG, vo Grcija, vo 1935 g., imalo od 240.000 do 280.000 pripadnici na „slavomakedonskoto naselenie“. Se smeta deka vo po~etokot na Vtorata svetska vojna vo egejskiot del na Makedonija pod Grcija `iveele me|u 250.000 i 300.000 Makedonci. Za relativno golemiot procent Makedonci {to `iveele vo Grcija, okolu 20% od vkupnata populacija, govori i gri`ata na gr~kata dr`ava za razvojot na obrazovanieto. Taa se nadevala deka preku obrazovanieto na mladite pokolenija kaj decata na makedonskoto malcinstvo }e go eliminira seto ona {to ja hrani individualnata i kolektivnata memorija na eden narod, negovata samobitnost, istorija, kultura, obi~ai, tradicii {to gi sozdaval, `iveej}i niz vekovite na ovie
229

prostori. Celta bila vo osnovnoto obrazovanie da se opfatat {to pogolem broj deca. Iako ekonomskata situacija vo zemjata ne bila dobra, dr`avata nastojuvala da izdvoi pove}e sredstva za {ireweto na u~ili{nata mre`a. Vo informacijata od London (1926 g.) na ambasadorot na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite se veli deka vo tekot na posetata na diktatorot Pangalos na Lerinsko, Gr~kata vlada odobrila 14 milioni drahmi za izgradba na 80 u~ili{ta, prete`no vo naselbite naseleni so Makedonci. Vo komentarot kon informacijata na ambasadorot se veli: „Celiot ovoj plan na rabota ja poka`uva jasnata namera na Gr~kata vlada {to poskoro da se izbri{e pra{aweto za slovenskoto malcinstvo od desnata strana na Vardar“. Vo politikata na gr~kata dr`ava za brza denacionalizacija i asimilacija na Makedoncite vo egejskiot del na Makedonija posebno vnimanie mu se posvetuvalo na terorot. Osven preku represijata od strana na dr`avnite organi, prosvetniot kadar, gr~kite sve{tenici itn., bile sozdadeni i brojni paravoeni organizacii, ~ija edinstvena zada~a bila da gi teroriziraat Makedoncite, osobeno onie {to `iveele na selo. Od imiwata na takvite organizacii, dlaboko vo memorijata na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, stojat: „Gr~komakedonska tupanica“, formirana na 27 januari 1926 godina; Nacionalna organizacija na mladite, poznata po skratenicata EEE; organizacijata „Pavlos Melas“, Nacionalniot sojuz na Grcija, poznat pod imeto „^eli~ni {lemovi“ itn. Paradigma za teroristi~kite akcii na ovie i drugi sli~ni organizacii pretstavuva naredbata na organizacijata „Gr~komakedonska tupanica“ od 27 januari 1926 g. vo koja se nareduva na site javni mesta, v kafeani, pri trgovski zdelki, na sobiri, zabavi, ru~eci, svadbi da se zboruva samo na gr~ki, vo dr`avnite institucii baranite informacii da se davaat samo na gr~ki itn. Site onie {to ne }e se pridr`uvaat do ovaa naredba se proglasuvaat za predavnici i protiv niv se primenuvaat najostri kazneni merki. So sli~ni merki se slu`ela i vojskata. Za toa se zboruva vo izve{tajot na eden pe{adiski poru~nik od 25 januari 1932 g. za izvr{enata inspekcija vo seloto Armensko. Vo celina, gr~kiot teror vrz Makedoncite vo egejskiot del na Makedonija se odlikuval so u`asna ksenofobija. Najdobar dokaz za toa pretstavuvaat pi{uvawata na razni stranci {to ja posetuvale Grcija, odnosno egejskiot del na Makedonija. „Grcite, pi{uva, eden angliski publicist od 1928 g., gi progonuvaat ne samo site `ivi
230

Sloveni, koi edna{ gi narekuvaat ’bugaroglasni‘, drug pat ’slavoglasni‘, tuku i site mrtvi Sloveni ~ii{to grobi{ta se nao|aat vo cela Makedonija. Tie duri nitu vo grobot ne gi ostavaat na mir, od krstovite gi bri{at natpisite so slovensko pismo, gi vadat koskite od grobovite i gi gorat“. Osobeno slikovito se predadeni metodite na gr~kiot teror vo zapadniot del na Egejska Makedonija od novinarot na vesnikot „Rizospastis“, N. Kondos, koj vo noemvri 1932 g. go posetil ovoj del na zemjata. Toj vo rezimeto od informaciite {to gi dobil na lice mesto zapi{al: „porano vo dene{na Makedonija pod gr~ka vlast caruvale bandite, andartite i komitite pa selanite za da go spasat svojot `ivot sekojdnevno bile prinuduvani da go menuvaat svoeto ubeduvawe. Na komitite im se pretstavuvale kako Bugari, na andartite kako Grci. Denes se prinuduvaat sekoj ~as da ja deklariraat avtenti~nosta na gr~koto ~uvstvo. Inaku kam{ikot, koj nikoga{ ne e demobiliziran, stapuva vo akcija“. Vo primenata na terorot bile upotrebuvani raznovidni merki. Celta bila da se zasegnat site segmenti na `ivotot za {to pouspe{no sproveduvawe na asimilatorskata politika. Se nastapuvalo `estoko i agresivno. Se otstranuvalo s¢ {to £ pre~elo ili se pretpostavuvalo deka bi mo`elo da £ pre~i na brzata realizacija na pogr~uvaweto. Se ~istel ~inovni~kiot aparat od lica so gr~ko poteklo za koi se pretpostavuvalo deka vo nekoi slu~ai za{titni~ki bi se odnesuvale sprema makedonskoto malcinstvo. Takvite naj~esto bile proglasuvani za korumpirani lu|e. Posebno vnimanie se obrnalo na obrazovanieto i odnesuvaweto na u~itelite. Onie za koi se smetalo deka imaat „somnitelna nacionalna svest“ bile premestuvani vo vnatre{nosta na Grcija ili ednostavno bile otpu{teni kako nepodobni. Bile otstranuvani domorodnite sve{tenici, a na nivnoto mesto bile dovedeni sve{tenici od Grcija. Bez ogled na politikata na represija {to kontinuirano se primenuvala vrz makedonskoto nacionalno malcinstvo vo periodot me|u dvete svetski vojni, bez ogled na oficijalnoto negirawe deka vo Makedonija pod gr~ka vlast `iveelo i brojno makedonsko malcinstvo, postignatite rezultati na asimilacijata bile pod o~ekuvawata. Makedonskiot jazik i natamu se odr`uval kako osnovno sredstvo za komunikacija vo stopanskiot `ivot i vo kontaktite me|u lu|eto, osobeno vo zapadniot del na Egejska Makedonija.
231

8. Polo`bata na Makedoncite pod Bugarija Po Mirovnata konferencija vo Pariz, kako {to e ve}e re~eno, na Bugarija £ bil daden pirinskiot del na Makedonija od 6.758 km2 so naselenie od okolu 150.000 lica. Vo ovoj del na Makedonija polo`bata na lu|eto vo su{tina ne se razlikuvala od polo`bata na drugite dva dela na Makedonija. Vo celina, vo trite dela na Makedonija, bez ogled na podelbata, u{te dolgo opstojuvale normite na od`iveaniot osmanski feudalizam. Promenite te{ko si probivale pat. Caruvale korupcijata i nasilstvoto, politi~kiot pritisok, eksploatacijata. Osobeno te`ok bil grabe`ot {to go sproveduvala VMRO na Ivan Mihajlov i na Aleksandar Protogerov. Ovde dovolno za toa zboruva pismoto na Aleksandar Protogerov od avgust 1926 g. upateno do Ivan Mihajlov. Vo nego toj izvestuva za poplakite i barawata na gra|anite do Vladata da gi „spasi od Organizacijata koja gi terorizira, ograbuva im nametnuva dava~ki pogolemi od dr`avata“. Toj vo pismoto sugerira Organizacijata da prezeme merki za da se namali revoltot na gra|anite. Vo pirinskiot del na Makedonija, so blagoslov od pretsedatelot na Bugarskata vlada Aleksandar Qap~ev, vladeel totalitaren re`im. Na 10 oktomvri 1927 g. bila proglasena voena sostojba koja se odnesuvala na aktivnosta na mihajlovisti~kata organizacija. Za toa kolku bila tesna funkcionalnata vrskata pome|u Ivan Mihajlov i Bugarskata vlada, eve {to rekol samiot toj na Sedmiot kongres na VMRO: „Za nas rakovodnoto na~elo be{e i si ostanuva: nie imame interes od baza koja treba, bez da vojuvame so nikoj za toa, kolku {to e mo`no podolgo vreme da bide obezbedena. Koga e taka, se gri`evme da gi izbegnuvame nedorazbirawata (so vlasta). Ne begavme, tuku odevme na sekoja pokana za ureduvawe na spornite pra{awa, svesni deka nie imame potreba za toa, a ne organite na vlasta“. Na protestite na stranskite diplomati protiv teroristi~kite aktivnosti na VMRO, Bugarskata vlada negirala deka postoi takva organizacija vo Bugarija. Po zabranata na aktivnosta na VMRO (maj 1934 g.), vo juni CK na VMRO objavil soop{tenie deka po sila na kongresnite re{enija od 1931 g., nejzinite kadri na bugarska teritorija se rasformiraat i se povikuvaat da £ stanat lojalni na zemjata. So sozdadenata polo`ba teritorijata na Bugarija avtomatski prestanuva da bide objekt na dejnost na VMRO.

232

Objektivno, polo`bata na makedonskiot narod vo pirinskiot del na Makedonija pod vlasta na Bugarija, kako {to e ve}e re~eno, ne se razlikuvala od onaa na Makedoncite pod vlasta na Grcija i na Kralstvoto na SHS. No ona {to £ davalo poseben beleg na polo`bata na Makedoncite vo Bugarija od taa vo Grcija i vo Kralstvoto Jugoslavija, pa duri i vo Petri~kiot okrug, bila polo`bata na makedonskata emigracija na begalcite, koi vo tekot na vojnite i po niv spasot od progonite, ubistvata, poni`uvawata go pobarale vo granicite na bugarskata dr`ava. Nad stoiljadna makedonska begalska masa se koncentrirala vo Bugarija. Po vojnite, pokraj proteranata begalska, glavno selska masa, vo Bugarija se na{ol najgolemiot del od `iviot kadrovski sostav na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, koj pred vojnite, pa i vo tekot na niv, dejstvuval vo Makedonija. Prakti~no, vo dvata dela na Makedonija, egejskiot i vardarskiot, nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod do`ivealo te`ok udar. Toa ostanalo i bez rakovodniot i bez po{irokiot aktiven kadar. Vo dadenite uslovi, makedonskata emigracija vo Bugarija, zaedno so prebeganiot rakovoden kadar, deset do petnaeset godini po vojnite, pome|u 1920 i 1935 g., se nametnale kako dominanten faktor vo programskopoliti~koto naso~uvawe na nacionalnoosloboditelna borba na makedonskiot narod vo novite uslovi. Nao|aj}i se nadvor od svojata prirodna sredina, od svojata matica, podlo`ena na dr`avnite i politi~kite interesi na sredinata vo koja `iveela, izlo`ena na te{ki socijalni priliki vo procesot na asocirawe vo novata sredina, politi~kata i revolucionernata aktivnost na makedonskata emigracija, bez ogled na nejzinata idejnopoliti~ka opredelba, go nosela imeto na dr`avata vo koja taa ja razvivala svojata dejnost. Poradi toa, i vo granicite na Bugarija i nadvor od nea, nejzinata aktivnost se tretirala kako delo na „makedonskite Bugari“. Objektivno, taa se do`ivuvala kako problem na nere{enoto makedonsko pra{awe, {to vo su{tina zna~elo nere{eno pra{awe na „Bugarite vo Makedonija“. Ovaa neto~nost, odnosno dezinformacija, }e proizvede mnogubrojni problemi vo procesot na samoopredeluvaweto na makedonskiot kulturno-nacionalen identitet na makedonskiot narod vo Bugarija, ~ie vlijanie dolgo }e se provlekuva niz negovoto istorisko patuvawe.

233

Vtoriot zna~aen moment so dalekose`ni posledici e vo toa {to transformacijata na starite predvoeni formi na Organizacijata na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe pri negovoto prilagoduvawe na novata geopoliti~ka polo`ba na Makedonija se slu~uvala vo periodot na probivot na novite idejnopoliti~ki promeni od globalen karakter, kako {to se komunizmot vo Rusija po Oktomvriskata revolucija (1917 g.) i fa{izmot vo Italija po doa|aweto na vlast na Musolini. Kon toa se nadovrzale te{kata ekonomska situacija, politi~kata nestabilnost i me|unarodnata izolacija na Bugarija. Siot toj kolorit neposredno se odrazuval na poziciite na makedonskata emigracija vo Bugarija, respektivno i na silite na makedonskoto nacionalnorevolucionerno dvi`ewe vo redovite na emigracijata, no i vo drugite dva dela na podelenata Makedonija. Vpro~em, iako makedonskata emigracija vo Bugarija neposredno po vojnite se do`ivuvala kako rakovoden faktor na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo celina, otkinata od mati~nata sredina, vo granicite na druga dr`ava so svoja dr`avna politika, taa so tekot na vremeto se integrirala vo postojnite politi~ki i dr`avni strukturi na bugarskata dr`ava. So samoto toa se stopuvala so interesite na bugarskata dr`ava ili so politikata na odredena politi~ka partija. Vo isto vreme toa zna~i deka vo emigracijata vo Bugarija rakovodnite pozicii vo nacionalnoosloboditelno dvi`ewe na makedonskiot narod se stavale pod kontrola na bugarskite nacionalni i dr`avni interesi.

9. Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe pred predizvicite na novata polo`ba Vojnite i podelbata na Makedonija dovele do izmestuvawe na makedonskoto nacionalno i revolucionerno dvi`ewe od negovata prirodna sredina i do sozdavawe na dve novi sredini i na dva novi centra: edniot nadvore{en, izmesten od prirodnata sredina na makedonskiot narod, me|u makedonskata emigracija vo Bugarija, vtoriot vo podelenite delovi na Makedonija. Prviot, neposredno po vojnite, bil ispolnet so ambicii da ja ima v race dominacijata vo rakovodeweto so nacionalnoto i revolucionerno dvi`ewe na makedonskiot narod. Vremeto na negovoto dejstvuvawe bilo ograni~eno od prirodnite procesi. Vtoriot, vo svojata prirodna makedonska sredina, vodej}i smetka za
234

stvarnosta na podelenata i porobena Makedonija, se prisposobuval na novite uslovi. Nezavisno od navedenite turbulencii na koi bilo izlo`eno makedonskoto osloboditelno dvi`ewe po vojnite, toa ne ja zagubilo svojata makedonska nacionalna orientacija. U{te pove}e, toa }e izvr{i silno vlijanie, pominuvaj}i niz dramati~ni fazi, }e se stabilizira i }e se oformi vo faktor na odbrana i na afirmacija na nacionalnite belezi, na kulturniot i nacionalniot identitet na makedonskiot narod. Nositel na ovoj proces, obezbeduvaweto na negovata stabilnost vo site tri dela na Makedonija, bilo seloto. Toa, vo svojata zatvorenost za tu|ite jazi~ni vlijanija, im obezbeduvalo kontinuitet na makedonskata narodna kultura, jazik i obi~ai, kako i na ideite na Ilindenskoto vostanie za osloboduvawe i konstituirawe na Makedonija kako avtonomna dr`ava na Balkanot, pod za{tita na edna ili pove}e golemi dr`avi. Vsu{nost, po logikata na rabotite, seloto vo konkretnata situacija izrasnalo vo simbol na otporot protiv tu|ata nacionalna, kulturna i jazi~na penetracija vo negovata sredina. Toa se sprotivstavilo so svojata vekovna kultura, so obi~aite i so jazikot, taka {to samoto stanalo asimilator na onie {to bile isprateni da go asimiliraat ili na pogolemi malcinski grupi koi se na{le vo negovata mnozinska sredina. Tipi~en primer vo toj pogled bile naselenite gr~ki begalci po Tursko-gr~kata vojna, koi go prifatile jazikot na makedonskite selani kako sredstvo za komunikacija, za trgovija, za gradewe na dobrososedski odnosi. Makedonskiot jazik se probil i vo sudskite akti vo koi se regulirale kupoproda`nite dogovori. Taka na primer, vo dogovorite za proda`ba na imoti, sklu~eni pome|u Grci i Makedonci, zaveruvani od gr~kite sudovi vo Voden, vo Lerin itn., za jazikot na prodava~ot Makedonec stoelo deka e „makedonski lingvisti~ki idiom“, odnosno „makedonski“ ili „lokalen slavofonski idiom“. Tokmu toga{, veli avstralijanskiot nau~nik Lorin M. Denfort, „eden ogromen broj od slovenskoto naselenie, koe prethodno se smetalo za mesni Makedonci vo regionalna ili vo etni~ka smisla, po~nalo da se smeta za ’Slavo Makedonci‘ ili ’Makedonci‘ vo nacionalna smisla. Vo ova vreme, isto taka, s¢ pogolem broj slovensko naselenie zapo~na svojot jazik da go vika makedonski jazik, koj{to vo minatoto ednostavno go vikaa ’na{iot jazik‘ ili ’stariot jazik‘.“ Treba da se ka`e deka pojavata za koja stanuva zbor ne bila karakteristi~na samo za egejskiot del na Makedonija. Istoto se slu~uvalo
235

i vo vardarskiot del na Makedonija pod srpska vlast. Ottuka i metodite {to gi prezemale gr~kata i srpskata vlast, za da £ stavat kraj na ovaa sostojba, bile isti ili sli~ni. No, i vo ednata i vo drugata dr`ava, te{ko se doa|alo do posakuvanite rezultati. Naprotiv, i pokraj site re`imski represalii, prodol`uvalo {ireweto na makedonskiot jazik vo sredinite vo koi makedonskiot narod bil mnozinstvo. I tokmu represaliite protiv jazi~nite i kulturni prava na makedonskiot narod i vo egejskiot i vo vardarskiot del na Makedonija }e go privle~at vnimanieto na nekoi me|unarodni faktori, pred s¢ na Anglija, i }e pottiknat inicijativa pred Ligata na narodite vo @eneva vo tekot na 1924/1925 g. a potoa i vo 1927/1928 g. za davawe ograni~ena kulturna avtonomija vo sferata na osnovnoto obrazovanie (od prvo do ~etvrto oddelenie) i vo upotrebata na mesniot makedonski jazik vo crkvata. Rezultat na ovaa intervencija na Ligata na narodite vo @eneva, na insistirawe na Anglija, bilo pe~ateweto na bukvarot na makedonski jazik, nare~en Abecedar, za potrebite na decata vo egejskiot del na Makedonija. Me|utoa, kolku {to bil pogolem otporot na makedonskoto selo i na inteligencijata proizlezeni od negovite redovi protiv gr~kata politika za asimilacija na makedonskoto naselenie tolku dr`avata poagresivno pribegnuvala kon upotrebata na razni teroristi~ki sredstva za da go zadu{at makedonskiot jazik. Stanalo sosema jasno deka bez negovoto iskorenuvawe te{ko bi mo`elo da se postigne efikasna grcizacija na golemoto makedonsko malcinstvo. Represijata protiv makedonskiot jazik i ime }e se podigne na nivo na konsenzus na gr~kata dr`avna politika, bez ogled na toa od koja i od kakva politi~kata priroda bila vladata {to se nao|ala na vlast, diktatorska ili demokratska. Poseben primer vo toj pogled pretstavuva vremeto na Metaksas vo Grcija po 4 avgust 1936 g. Za vreme na diktaturata na Metaksas vo zemjata bila sozdadena atmosfera na nepodnosliva ksenofobija kon s¢ {to e slovensko, makedonsko. Osnovna preokupacija na toga{nata vlada, velat gr~kite hroniki od toj period, bila najstrogo da se zabrani upotrebata na makedonskiot „dijalekt na ulica, vo kafeana, pri trgovijata i voop{to vo sekoja sli~na situacija“. Celta na ovaa politika bila „najposle novite generacii da sfatat deka `iveat vo Grcija i deka predmetot gr~ki jazik ne se u~i vo u~ili{tata kako stranski jazik“. Vo Zapadna Makedonija bile osnovani ve~erni u~ili{ta za „slavofoni“ i „turkofoni“. Vo niv odele `eni od 15 do 45 godini i ma`i do 50 godini, a se u~elo ~itawe,
236

pi{uvawe i istorija. Makedonskiot jazik i kirilskoto pismo bile progonuvani od site podra~ja kade {to bile prisutni, vo crkvite se bri{ele staroslovenskite natpisi, crkovnata slu`ba bila isklu~ivo na gr~ki jazik, iako naselenieto ne go razbiralo. Nema {to, vo pra{awe e vrven cinizam so koj gr~kata dr`ava ja sproveduvala asimilacijata na makedonskiot narod. Toa e ~ist kulturen i nacionalen genocid, s¢ vo funkcija na obezli~uvaweto, kako {to e ve}e re~eno, na makedonskiot slovenski lik na zemjata. Na 15 juli 1937 g. vo „Dr`avniot vesnik na Grcija“ bil objaven dekret so koj vo javnata i vo privatnata komunikacija se zabranuvala upotrebata na slovenskite imiwa na gradovite i selata. Treba da se ka`e deka dr`avniot kanibalizam so koj se progonuvalo s¢ {to e makedonsko ponekoga{ predizvikuval indignacija duri i vo re`imskiot pe~at. Vangel Ajanovski-O~e vo svojata kniga „Egejski buri“ prenesuva del od edna dopiska od Voden, objavena vo vesnikot „Akropolis“, vo vrska so merkite na re`imot protiv slavofonskiot jazik. Vo napisot se citira i slednava kriti~ka sugestija na vesnikot: „Seto ova treba da go napravime so edna dobro planirana akcija, bez skokovi i padovi, so strog i do podrobnosti izraboten plan, bez krevawe vreva okolu sebe za storenoto i postignatoto. Ednostavno tuka treba da se slu{a gr~kiot zbor, a ne naselenieto da zboruva na nekoe makedonsko nare~ie koe kaj strancite i minuva~ite sozdava vpe~atok deka tuka, i po 25 godini, gr~kata uprava ne go nau~ila naselenieto da go zboruva jazikot na dr`avata“. Vo gr~kata javnost nemalo dilema dali treba da se iskoreni upotrebata na makedonskiot jazik kaj Makedoncite {to `iveele vo Grcija. Ona na {to nekoi poedinci reagirale bilo na koj na~in toa se sakalo da se postigne. Kolku bil golem pritisokot svedo~i eden blizok prijatel na Metaksas – Goxomanis. Toj imal hrabrost pred diktatorot pismeno da gi iznese li~nite nesoglasuvawa so ona {to go pravela vlasta: „Da se psujat, napi{al toj, na primer, starci i stari `eni na ulica ili da se vle~at po policiskite stanici, bidej}i ne znaat da zboruvaat gr~ki, e ne{to {to kako sistem ne mo`e da se pravda. Taa odgovornost na istorijata i na dr`avata za edna stvarnost, vo konkretniot slu~aj se prenesuva na eden nedol`en poedinec... Primenata na takvi merki, od eden dr`aven organ se tretira za zlonamerna i neprijatelska, ja kompromitira dr`avata vo o~ite na gra|aninot za da ja zamrazi. Vo sekoj slu~aj ovaa postapka ne mo`e da se tolkuva kako metod vo izu~uvawe na gr~kiot jazik“.
237

I tokmu toa, omrazata kon metodite na gr~kata politika za asimilacija }e navleze dlaboko vo memorijata na makedonskiot narod i }e se prenesuva od pokolenija na pokolenija. Eve eden primer od iljadnicite takvi, zabele`an vo rezolucijata od eden protesten sobir na begalci od egejskiot del na Makedonija: „Za sekoga{ vo memorijata na makedonskiot narod od Egejska Makedonija }e ostanat teroristi~kite orgii so upotrebata na ricinusovo maslo za sekoj {to zboruva makedonski jazik“. Negiraweto, progonuvaweto, iskorenuvaweto na makedonskiot jazik bila aktivnost {to sosednite balkanski dr`avi, vo nivnite aspiracii da zavladeat so Makedonija, da poka`at deka narodot {to `ivee vo nea e isklu~ivo niven, ja praktikuvaat, so izvesni isklu~oci, pove}e od dva veka. No, osven delumni rezultati, dene{niot literaturen jazik e najdobriot dokaz deka tie vo svoite nameri pretrpea poraz. Najgolem „vinovnik“ za toa e makedonskoto selo, negovata tivka, mol~aliva, dramati~na borba da gi za~uva jazikot i obi~aite, kako dokaz za svoeto vekovno postoewe na ovie makedonski prostori i da im gi predava vo nasledstvo na generaciite {to idat. Makedonskoto selo gi izdr`a site pritisoci vrz negoviot jazik, obi~ai, folklor. Duri ni gr~kata arogancija, so u~estvo na site dr`avni institucii, so ogromnata begalska masa od Mala Azija, koja ja promeni narodnosnata slika na egejskiot del na Makedonija, sepak ne uspea do kraj da ja realizira svojata namera. Za toa deka makedonskiot jazik bil bastion na makedonskiot etnokulturen identitet i oti se smetalo deka }e nema uspe{na realizacija na posakuvanite celi na {ovinisti~kite propagandi s¢ dodeka toj ne se iskoreni, najdobro govorat sinhroniziranite napadi od Bugarija i od Srbija protiv bukvarot („Abecedar“) {to bil namenet za makedonskite deca vo egejskiot del na Makedonija (1925 g.) i potoa protiv inicijativata na Balkanskiot komitet vo London pred Ligata na narodite (1928 g.). Slu~ajot }e se povtori vo tekot na 1937 g. koga „Lu~“, spisanie na edna grupa makedonski intelektualci od Skopje, za prv pat se pojavil i na makedonski jazik. Za srpskiot re`im izdavaweto na „Lu~“ imalo za cel „narodot na Ju`na Srbija smisleno da se otka`e od svojata srpska matica i ime, da se doka`e postoeweto na nekakov poseben jazik, oddelna kultura vo minatoto i nejzinata posebna individualnost“. Golemosrbizmot pojavata na „Lu~“ ja do`iveal kako neposredna opasnost za srpskite interesi vo Makedonija. Vo Bugarija, pak, „Lu~“ bil do~ekan kako daleko238

se`na opasnost za bugarskite interesi vo Makedonija. Vo edna analiza za toa {to bi mo`elo da pretstavuva objavuvaweto tekstovi na makedonskiot jazik vo „Lu~“ za idninata na bugarskata propaganda vo Makedonija, me|u drugoto se veli: „Patot na dijalektite, duri i na takov na~in tretirani, mo`e da stigne do slovenska makedonska nacija, t.e. do na{eto nacionalno rasto~uvawe i razdvojuvawe. Toa e osnovnata pri~ina zo{to Srbite denes gledaat so drugi o~i na novata nacionalnost {to se zaroduva i trpat spisanie so makedonski dijalekt (ne e to~no deka go trpele – b.m.), kako {to e slu~ajot so spisanieto ’Lu~‘ {to izleguva vo Skopje. Eve {to ne krieme nie: makedonskite dijalekti se no` so dve ostrici. Dali Srbite od toa }e spe~elat ili nie, zavisi od mnogu okolnosti. Makedonskite dijalekti vo taa smisla i na toj na~in na razbirawe, kako {to se ~ini toa vo Jugoslavija, ne samo {to nemaat mesto vo Bugarija tuku za nea pretstavuvaat reakcionerno sredstvo za nacionalno raspa|awe naso~uvano od Belgrad“. Sosema e sigurno deka preminot na makedonskiot jazik od seloto, od ulicata, od pazarot, od doma{niot `ivot, od sredstvo za me|usebna komunikacija, razbirawe i spogoduvawe vo sredstvo za pismeno izrazuvawe na stranicite na knigite kako proza, drama, poezija, politika, publicistika, i pokraj `ivotot pod tu|a vlast, bilo izraz na narasnatata nacionalna svest – mislite i ~uvstvata da se iznesuvaat na sopstven jazik. Ednostavno re~eno, jazikot e funkcija na svesta za sopstvenoto postoewe.

10. Politi~kite sili na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe po vojnite Sosema prirodno, seto ona {to se slu~uvalo vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo periodot po vojnite 1912–1919 g., poto~no vo prvite dve decenii po Mirovnata konferencija vo Pariz, vo svojata osnova pretstavuva prodol`uvawe na ona {to se slu~uvalo vo dvi`eweto po Ilindenskoto vostanie. A toa zna~i deka bez ogled na promenite {to gi noselo vremeto, i u{te pove}e, bez ogled na dramati~nosta na nastanite {to se odvivale, idejnoto i programskoto strukturirawe na silite vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe, zapo~nato po Ilindenskoto vostanie, prodol`ilo i po Prvata svetska vojna. A toa pak, zaslu`uva da se podvle~e, bilo storeno vo uslovi na podelena Makedonija i pod vlast na tri dr`avi, t.e. vo
239

radikalno promeneti geopoliti~ki uslovi. Toa, samo po sebe, zboruva za samostojnosta na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, kako i na negovite programskopoliti~ki celi. Se razbira, ovaa konstatacija ne zna~i deka po Prvata svetska vojna makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe svojata aktivnost ja prodol`ilo bez da naiduva na problemi. Kako prvo i osnovno, pred Balkanskite vojni Makedonija pretstavuvala edinstvena etni~ka i politi~ka celost. Vo nea bile silite i rakovodniot centar na osloboditelnoto dvi`ewe. Po podelbata i po koncentracijata na golema begalska masa od Makedonija vo Bugarija, kade {to pristignal i najgolemiot del od kadrovskiot sostav na revolucionernoto dvi`ewe, toa pove}e ne bilo slu~aj. Poradi toa, po vojnite i vo eden period od 20 godini, bazata na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe }e se najde vo redovite na makedonskata emigracija vo Bugarija. Taa, makedonskata emigracija vo Bugarija, }e ja prezeme vrz sebe prenesenata od Makedonija idejnopoliti~ka i programska polarizacija od vremeto pred Balkanskite vojni. Se razbira, pri toa ne stanuva zbor za mehani~ki prenos na ideite od edno vo drugo vreme. Vo pra{awe se samo op{tite ramki na dvete programski orientacii na osloboditelnoto dvi`ewe, desnica i levica. Vo novite uslovi po vojnite i dvata bloka na osloboditelnoto dvi`ewe }e bidat izlo`eni na vlijanieto na novite ideologii {to }e se pojavat vo svetot – komunizmot i fa{izmot. Poradi toa, polo`bata na makedonskata emigracija vo Bugarija, formite na nejzinoto organizaciono povrzuvawe i dejstvuvawe kako baza na nacionalnorevolucionernoto i kulturno-politi~koto dejstvuvawe vo novite uslovi po vojnite predizvikuva poseben interes, imaj}i go predvid natamo{niot razvoj na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. Vpro~em, makedonskata emigracija vo Bugarija u{te vo vremeto na nejzinoto pojavuvawe, se steknala so zna~ajna uloga vo definiraweto na programskopoliti~kite celi na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe vo zemjata. So ogled na toa, interes predizvikuva etabliraweto na makedonskata emigracija vo Bugarija, na~inot na nejzinoto povrzuvawe so novata sredina i nejzinoto izrasnuvawe vo zna~aen politi~ki faktor. Toa e faktor {to se steknal so zna~ajni pozicii vo periodot me|u dvete svetski vojni i {to }e ostavi dlaboki tragi vo razvojot na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. Kako {to e poznato, osnovna forma na me|usebnoto povrzuvawe na makedonskata emigracija vo Bugarija bila bratstvoto. Toa obi~no se osnovalo vrz rodnokraen princip, t.e. spored seloto od koe doa|ale
240

begalcite od Makedonija. Naj~esto, kako izraz na tradicija i kontinuitet, na svojata nova naselba begalcite £ go davale imeto na seloto od koe poteknuvale. Brojot na bratstvata na makedonskata emigracija vo Bugarija zavisel od intenzitetot na prilivot na novite begalci. Najmnogu se zgolemil za vreme na vojnite (1912–1918 g.). Spored nekoi informacii, vo noemvri 1918 g. brojot na bratstvata verojatno iznesuval 22, dodeka deset godini podocna (1930) dostignal do 200. Osven toa, pokraj bratstvata, eden del od pripadnicite na makedonskata emigracija, glavno veteranite na Ilindenskoto vostanie, bile organizirani vo dru{tva na Ilindenskata organizacija. Se razbira, brojot na bratstvata i na dru{tvata na Ilindenskata organizacija, vo princip, ne go opredeluvalo nivnoto mesto vo razvojot na osloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod vo redovite na emigracijata vo Bugarija. Vpro~em, brojot na ~lenovite na bratstvata ne iznesuval pove}e od 3-4 procenti od vkupniot broj na makedonskata emigracija. Me|utoa, toa ne go namaluvalo nivnoto mesto vo ramkite na bugarskata dr`ava. Naprotiv, poradi aspiraciite na Bugarija kon teritorijata na Makedonija, taa si go prisvoila legitimitetot, doma i vo svetot, da govori vo ime na makedonskata emigracijata vo Bugarija, no i za polo`bata na sonarodnicite vo Makedonija. Ottuka e i golemoto zna~ewe na bratstvata, u{te pove}e na nivnite centralni organi – Nacionalniot i Izvr{niot komitet, za razvojot i vo dirigiraweto na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod vo redovite na emigracijata, pa i po{iroko. Vpro~em, pogolem del od makedonskata emigracija vo Bugarija, u{te so samoto pojavuvawe, postepeno i sistematski bil pretvoren vo instrument na politikata na Bugarija za razvojot na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Primer za toa pretstavuvaat nastanite povrzani so Makedonsko-kresnenskoto vostanie (esenta 1878 g.). Vo toj pogled osobeno zaslu`uva da se uka`e na formiraweto na Vrhovniot komitet (1895 g.) za vreme na Ferdinand, kako i na negovite nastojuvawa VMORO i podgotvuvanoto vostanie da gi stavi pod svoja kontrola. Edna vnimatelna opservacija na politi~koto dejstvuvawe na Izvr{niot i Nacionalniot komitet na makedonskite bratstva za vreme na Mirovnata konferencija vo Pariz (1919 g.) i pri sostojbite potoa vo redovite na emigracijata sosema argumentirano }e poka`e deka rakovodstvoto na makedonskata emigracija fakti~ki pretstavuvalo organizaciona raznovidnost na Vrhovniot komitet, prilagodena na no241

vite uslovi po Prvata svetska vojna. Ottuka, iako vo redovite na bratstvata vo Bugarija ~lenuvale 3-4% od vkupniot broj na emigracijata, bitkata za vlijanieto vrz niv i pred s¢ vrz nivnoto centralno rakovodstvo za seto vreme na nivnoto postoewe (od 1918 do 1934 g.) bila `estoka. I dvata pola vo redovite na emigracijata, t.e. desnicata i levicata, se borele rakovodstvoto na bratstvata, respektivno na emigracijata, da go imaat pod svoja kontrola. Sudirot za ostvaruvawe dominantno vlijanie vrz organite na bratstvata osobeno bil `estok vo periodot 1919–1925 g. Su{tinata na ovoj sudir, kako i pred Balkanskite vojni, bila od programskopoliti~ki karakter. Kako osnovno se postavilo pra{aweto za osloboduvaweto, dopolneto po vojnite so pra{aweto za obedinuvaweto na Makedonija. Formalno, site u~esnici vo toj sudir se zalagale za avtonomna Makedonija. Tokmu zaradi nejzinite zalagawa za avtonomija na Makedonija, staro-novata VMRO, pod rakovodstvoto na Todor Aleksandrov i na Ivan Mihajlov, go dobila epitetot avtonomisti~ka. Me|utoa, problemot ne bil vo poimot tuku vo sodr`inata, vo celite, odnosno {to s¢ vleglo vo poimot avtonomija. Vpro~em, pra{aweto za kakva avtonomija na Makedonija se zalagala odredena politi~ka struja vo nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe e tesno povrzano so pra{aweto {to bilo postaveno vedna{ po prekinot na voenite sudiri: ~ie e makedonskoto pra{awe, komu mu pripa|a i kako mo`e da se re{i. Vo su{tina, toa i ne bilo novo pra{awe. Toa postoelo pred i osobeno po Ilindenskoto vostanie. Me|utoa, po krajot na Prvata svetska vojna i po podelbata na Makedonija, toa se postavilo izvonredno ostro. Kako i pred toa taka i po vojnite, se pojavile dve, edno na drugo sprotivstaveni gledi{ta. Samo {to sega pra{aweto ne se postavuvalo pred makedonskiot narod vnatre vo Makedonija tuku pred makedonskata emigracija vo Bugarija. Strujata okolu Izvr{niot komitet na bratstvata zastanala na stojali{teto deka makedonskiot problem e problem na Bugarija i negovoto re{avawe £ pripa|a na bugarskata dr`ava. Vtorata struja vo redovite na emigracijata smetala deka makedonskoto pra{awe e makedonski problem, povrzan so osloboduvaweto i obedinuvaweto na Makedonija, so sozdavaweto avtonomna makedonska dr`ava, vtemelena na ramnopravnosta na site narodi {to `iveat vo nea. Nejzinata cel treba da e prisutna vo „svesta na makedonskiot narod, bez ogled na etni~kata pripadnost da se gradi ~uvstvo na pripadnost kon zaedni~ka naci-

242

ja“, da se „ohrabruvaat site onie {to namesto imeto Bugari za sebe go upotrebuvaat imeto Makedonci“. Odnosot pome|u dvete strui po ova osnovno pra{awe vo natamo{niot razvoj na osloboditelnata borba na makedonskiot narod }e prerasne vo te`ok sudir, koj }e dovede do rascep vo redovite na desnicata. Imeno, na Vtoriot kongres na bratstvata, 63 delegati go napu{tile Kongresot. Edna godina potoa, na 4 dekemvri 1921 g., 27 bratstva organizirale svoj kongres, na koj bila osnovana novata „Makedonska emigrantska federativna organizacija“ (MEFO), ~ija cel bila: „nezavisna Makedonija vo nejzinite geografski i ekonomski granici pri ednakvi verski, nacionalni, gra|anski i politi~ki prava na site narodi {to ja naseluvaat, po primerot na demokratska [vajcarija“. Sozdavaweto na MEFO kako nov politi~ki subjekt vo nacionalnorevolucionernoto dvi`ewe e izraz na dlabokata politi~ka i idejna kriza niz koja pominuvalo dvi`eweto po do`iveanite porazi vo prethodniot period. Krizata bila rezultat na vnatre{nite prestrojuvawa okolu baraweto pati{ta za prodol`uvawe na osloboditelnoto dvi`ewe vo novite uslovi. Prodlabo~uvaweto na krizata bilo posledica i na vlijanieto na opredeleni nacionalisti~ki krugovi vo Bugarija. Za poslednive osobeno bilo va`no da ja dr`at makedonskata emigracija pod svoe vlijanie. Za taa cel, vedna{ po porazot na Bugarija vo vojnata, bila prezemena inicijativa za obnovuvawe na dejnosta na VMORO. Me|utoa, pove}e ne bilo aktuelno obnovuvaweto na starata „Vnatre{na makedono-odrinska revolucionerna organizacija“, tuku sozdavaweto na edna nova makedonska „revolucionerna“ organizacija, ~ij centar }e bide vo Bugarija, a nejzinata dejnost }e se odviva vo Makedonija, pred s¢ vo nejziniot vardarski del. Na ~elo na ovaa staro-nova organizacija, so ispu{taweto na „Odrinsko“ od imeto, so asistencija na Voenata liga vo Bugarija bil postaven Todor Aleksandrov. Vesta za osnovaweto na VMRO bila objavena na 11 juni 1920 g. Obnovuvaweto na VMRO pod rakovodstvo na Todor Aleksandrov ne go zaprelo procesot na raslojuvawe vo redovite na desnicata. Naprotiv, nejzinata pojava i zada~ite {to £ bila nametnati, vo novite uslovi da se bori za starite na~ela na vrhovizmot }e dovede do sozdavaweto na MEFO i do izostruvawe na odnosite pome|u dvete organizacii do stepen na oru`en sudir. Posledicite od sudirot so MEFO osobeno `estoko go pogodile vardarskiot del na Makedonija. Me|u 1919 i 1924 g. od Bugarija vo ovoj del na Makedonija bile izvr{eni 60 navleguvawa na ~eti. Vo sudirot me|u MEFO, VMRO i organite na srpskata
243

vlast zaginale nad 500 lu|e, pove}e stotici bile zatvoreni i maltretirani, pove}e desetici osudeni. Iako vo bitkata so MEFO VMRO na Todor Aleksandrov odnela pobeda, sepak taa ne uspeala da gi nametne svoite programski celi vo makedonskata borba. Pra{aweto na borbata za samostojna Makedonija, oslobodena od vlijanieto na bugarskata politika, i natamu bilo izvor na nesoglasuvawa i sudiri. Todor Aleksandrov ne uspeal da izgradi konzistentna programa za celite na borbata na makedonskiot narod. Na primer, vo direktivata na CK na VMRO od 11 juni 1920 g., koga bila osnovana ovaa organizacija, se veli deka nejzina osnovna cel e „slobodata na Makedonija, pod forma na avtonomija ili nezavisnost, vo nejzinite etnografski i ekonomski granici“. No vo istata taa direktiva se bara i federalen status za vardarskiot del na Makedonija vo ramkite na kralska Jugoslavija, dodeka za egejskiot del na Makedonija se postavuva celta da se „spre~i emigriraweto na narodot i da se izvojuvaat izvesni prava za mesna samouprava, sloboda vo jazi~en, religiozen i drug odnos“. Za pirinskiot del na Makedonija vo deklaracijata ne se zboruva ni{to. Verojatno podlo`en na kritika poradi o~iglednata nedoslednost na postavenite celi na borbata za „slobodata na Makedonija“, 17 dena podocna, kako ni{to da ne se slu~ilo, Aleksandrov objavil nova programska platforma vo koja deklariral deka: „borbata za osloboduvawe na Makedonija }e prodol`i s¢ dodeka ne se dobie avtonomno ureduvawe za trite dela na Makedonija“! Todor Aleksandrov ~esto gi menuval programskite celi za koi se zalagala negovata avtonomisti~ka VMRO. Najgolem is~ekor i iznenaduvawe vo toj pogled napravil so vospostavuvaweto kontakti so SSSR i so Kominternata. Dokumentite {to gi donesol CK na VMRO vo april 1924 g. pretstavuvaat re~isi neverojaten poteg na Aleksandrov. Radikalno nova vo tie akti e konstatacijata deka celite na borbata na makedonskiot narod vo pogled na osloboduvaweto i obedinuvaweto na Makedonija mo`at da se realiziraat vo ramkite na edna balkanska federacija i so potkrepa na SSSR. Pod vlijanie na SSSR, toj go prifatil re~isi neprifatliviot predlog – da se prekine `estokiot sudir so MEFO, a dvete organizacii da se obedinat vo edna, {to bi pretstavuvalo obedinuvawe na silite na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. Ovoj akt na Todor Aleksandrov, `estokiot protivnik na levicata vo osloboditelnoto dvi`ewe, imal za cel da mu se stavi kraj na frakcionerstvoto.

244

Kako vrv na ovaa orientacija bilo potpi{uvaweto na Majskiot manifest od 6 maj 1924 g. Vo Manifestot, me|u drugoto, se konstatira deka „denes Makedonija odnovo e porobena i razdelena pome|u trite balkanski dr`avi: Srbija, Grcija i Bugarija“ i deka nitu edna od niv ne razmisluva za „samoopredeluvawe na makedonskiot narod vo samostojna politi~ka edinica nitu pak na Makedoncite da im go dadat pravoto {to im go osiguruvaat kulturniot razvitok kako nacionalno malcinstvo“. Iako po objavuvaweto na Manifestot vo vesnikot „Balkanska federacija“, ispla{en za svojot `ivot, Todor Aleksandrov go proglasil nego za komunisti~ka izmislica, faktot {to dal soglasnost za negovoto potpi{uvawe e izvonredno zna~aen. Toa poka`uva deka na Aleksandrov mu bilo jasno deka VMRO mo`e da opstane na politi~kata scena vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe samo dokolku nejzinite celi korespondiraat so izvornite streme`i na makedonskiot narod. Todor Aleksandrov go platil svojot potpis na Majskiot manifest so svojot `ivot. I ne samo toj. Negovoto ubistvo bilo prika`ano kako delo na komunistite, a toa negoviot naslednik na ~eloto na VMRO, Ivan Mihajlov, vo dogovor so nacionalisti~kite krugovi vo Bugarija, go iskoristil za masakrirawe na idejnite ~lenovi na levicata vo pirinskiot del na Makedonija i po{iroko vo Bugarija. So pogromot {to go izvr{il vrz levicata vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe, Ivan Mihajlov mu nanel te`ok udar na procesot na obedinuvaweto na silite na ova dvi`ewe ne samo vo redovite na emigracijata vo Bugarija tuku i po{iroko vo Makedonija. Me|utoa, nitu ovoj masakr, nitu besprimerniot teror na Ivan Mihajlov, ne go skr{ile duhot na Makedoncite vo Bugarija. Ivan Mihajlov, isto kako i Todor Aleksandrov, so organiziraweto na takanare~eniot Golem sobir vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad) vo fevruari 1933 g., iskreno ili ne, toa e drugo pra{awe, od sli~ni pri~ini kako i Todor Aleksandrov se obidel da se oslobodi od pregratkite na bugarskata politika vo interes na politi~kite streme`i na makedonskata emigracija vo Bugarija. No, i ovoj pat, kako i devet godini pred toa so Todor Aleksandrov, negoviot obid bil grubo onevozmo`en od organite na bugarskata dr`ava. Navistina, toj ne go platil toa kako Todor Aleksandrov – so svojot `ivot. Ednostavno, bil proteran od Bugarija, a dejnosta na VMRO, na site nejzini frakcii i na drugi organizacii pod nejzina kontrola bila zabraneta (19 maj 1934).

245

Polo`bata vo koja se na{le Makedonija i Makedoncite po zavr{uvaweto na Mirovnata konferencija vo Pariz sozdala konfuzija i prestrojuvawe vo kampot na emigracijata, no i vo delovite na podelenata zemja. Svoja zasluga za ovaa sostojba vo emigracijata vo Bugarija, no i po{iroko vo Makedonija, imale i relevantnite bugarski politi~ki sili od dvata pola: od desnicata i od levicata. Idealot za golema Bugarija bil dlaboko vgnezden vo site politi~ki strukturi vo Bugarija. Toj prodol`il da opstojuva i po do`iveanite porazi vo vojnite. Za ostvaruvaweto na toj ideal i dvata socijalno-politi~ki bloka vo bugarskoto op{testvo, desnicata i levicata, obemno ja koristele polo`bata vo koja se nao|alo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe po vojnite i osobeno prisustvoto na golemata makedonska emigracija vo Bugarija. Nacionalisti~kite sili vo bugarskoto op{testvo ja sozdale (obnovile) avtonomisti~kata VMRO na Todor Aleksandrov i na Ivan Mihajlov. Levicata vo Bugarija, na ~elo so Bugarskata komunisti~ka partija, svojot politi~ki interes vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe nastojuvala da go ostvaruva preku sozdavaweto politi~ki strukturi {to }e £ bidat poslu{ni. Primer za toa se rasturaweto na porane{nata „Obedineta vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija“ i sozdavaweto na obezli~eniot „Emigrantski komunisti~ki sojuz“, vpletkuvaweto na nekoi delovi od makedonskata levica vo Septemvriskoto vostanie od 1923 g. podignato od BKP itn. So eden zbor – BKP, kako i bugarskata desnica, sistematski se zalagala makedonskoto osloboditelno dvi`ewe da go pretvori vo instrument na svojata klasna i nacionalnopoliti~ka strategija. Taa nastojuvala toa da go postigne ne samo vo redovite na emigracijata vo Bugarija tuku, koristej}i go svoeto vlijanie vo Komunisti~kata internacionala i vo nejzinata filijala – Balkanskata komunisti~ka federacija, i po{iroko, vo vardarskiot i vo egejskiot del na Makedonija. Vakvoto zame{atelstvo na BKP vo aktivnosta na levicata na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe kaj ser~anite i kaj \or~e Petrov }e predizvika, kako {to veli Dimitar Vlahov, otpor i „nedoverba kon Bugarskata partija na tesnite“, respektivno i kon Dimo Haxi Dimov. Istoto toa }e se slu~i i vo vardarskiot del na Makedonija. Ovde politikata na BKP }e se sudri so politikata na KPJ vo vrska so pra{aweto za karakterot i celite na makedonskoto nacionalnorevolucionerno dvi`ewe. Pra{aweto bilo – dali toa i natamu treba da se
246

temeli na imeto i celite na VMRO ili treba da se sozdade nova organizacija vo ~ija osnova }e bidat vgradeni socijalnite interesi na seloto. Vo svoite nastojuvawa BKP da stane arbitar vo definiraweto na celite na levicata na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe, po neuspehot za obedinuvaweto na dvete osnovni frakcii vo nego – VMRO i MEFO i po ubistvoto na Todor Aleksandrov, cela taa godina }e se obiduva, so pomo{ na Balkanskata komunisti~ka federacija, vrz osnova na Majskiot manifest, da gi obedini razbienite sili na makedonskata levica vo edna organizacija pod imeto na VMRO. Taka e sozdadena VMRO (Obedineta) vo oktomvri 1925 g. Vo tie napori, sekoj {to imal poinakvi razmisluvawa od onie na BKP bil podlo`en na ostra kritika. Taka, Georgi Dimitrov, vo ime na Pretsedatelstvoto na BKF, vo pismo do CK na KPJ od 16 noemvri 1924 g. ostro gi napadnal Panko Bra{narov i Rizo Rizov i gi obvinil deka se „zalagaat da sozdadat nova makedonska organizacija ili nacionalno bol{evi~ka partija vo Makedonija“. „Tie se dol`ni, veli toj, da go populariziraat Manifestot od 6 maj ovaa godina“. „Nikakva nova makedonska organizacija nema da se formira nitu pak nekakva nacionalna bol{evi~ka partija“, kategori~en e Georgi Dimitrov. No, idejata za sozdavawe „nova makedonska organizacija“, za koja bile obvineti Rizo Rizov i Panko Bra{narov, spored svedo~eweto na Vasil Kolarov, poteknuvala od nekoi ruski krugovi vo Komunisti~kata internacionala. Toa od svoja strana govori deka vo toj period okolu idninata na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo Komunisti~kata internacionala ili BKF se vodela debata koja traela s¢ do 1929 g. Vo igra bil predlogot vo Makedonija na mestoto na VMRO da se organizira selska (zemjodelska) partija. Vo taa debata preovladalo misleweto na BKP deka i vo idnina borbata na levite sili vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe treba da se odviva pod imeto na VMRO so dodavkata „Obedineta“, sekako pod kontrola na BKP. Prakti~no, BKP se zalagala da se sozdade leva frakcija kako antipod na avtonomisti~kata VMRO. So osnovaweto na VMRO(Ob) vo oktomvri 1925 g. vo Viena toa i se slu~ilo. No, so toa, krizata ne bila re{ena. Se postavuva pra{aweto – koi se pri~inite za sudirot na makedonskite komunisti so CK na KPJ i so BKF, respektivno na Georgi Dimitrov so BKP?

247

Eden neposreden odgovor na taka postavenoto pra{awe glasi: pravoto na makedonskiot narod na sopstven jazik i kultura, na svoj nacionalen identitet. Imeno, vo rezolucijata za „rabotata i za obedinuvaweto na makedonskoto nacionalnorevolucionerno dvi`ewe“, donesena na edna Oblasna konferencija na makedonskite komunisti, najverojatno odr`ana esenta 1925 g., se kritikuvaat makedonskite ~orbaxii i lihvari deka „ne samo {to ne se borat za nezavisnosta na Makedonija tuku tie ne se borat duri ni za najosnovnite kulturni i politi~ki prava na makedonskiot narod, kako {to se pravata na makedonski jazik vo u~ili{tata, knigite, vesnicite, za pravoto na ime i za organizirawe na makedonskiot narod vo Jugoslavija“. So drugi zborovi, makedonskite komunisti, pod forma na kritika za nesposobnosta na makedonskata bur`oazija da se izbori za navedenite prava, vsu{nost, se zalo`ile za afirmacijata na makedonskiot nacionalno-kulturen identitet, {to bilo sprotivno na politikata na BKF i na KPJ vodena vo toa vreme. Toa i nekoi drugi nesoglasuvawa pome|u CK na KPJ i OK na KPJ za Makedonija }e dovedat do suspenzija na posledniot, so {to komunisti~koto dvi`ewe vo vardarskiot del na Makedonija }e se najde vo dlaboka kriza, koja }e trae s¢ do 1940 godina. Vpro~em, BKP za celo vreme me|u dvete svetski vojni na planot na makedonskoto nacionalnokulturna samoidentifikacija }e nastojuva, i vo Bugarija i vo podelenite delovi na Makedonija, da ja kontrolira aktivnosta na levite sili vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Primer za toa e prifatenata platforma na osnova~kata konferencija na VMRO(Ob) od 1925 g. Programskite celi definirani na Osnova~koto sobranie vo vrska so nacionalniot identitet na makedonskiot narod se ~ekor nazad nasprema nivnoto tretirawe vo Majskiot manifest. Situacijata vo toj pogled, kako rezultat na s¢ pogolemiot izraz na nacionalnite ~uvstva, zapo~nala da se menuva po 1928 godina. VMRO (Ob) e prvata makedonska politi~ka organizacija {to svojata organizaciona struktura ja prilagodila na polo`bata na podelena Makedonija. Za site tri dela na Makedonija bile sozdadeni posebni oblasni rakovodstva koi odgovarale pred CK na VMRO (Ob). Osnovaweto i dejnosta na Obedinetata vo podelenite delovi na zemjata bile razli~ni, vo zavisnost od konkretnata polo`ba na sekoj del posebno. Na primer, vo vardarskiot del na Makedonija Obedinetata dejstvuvala pome|u 1926 i 1929 g.; vo pirinskiot del i vo redovite na emigracijata pome|u 1929 i 1936 g., koga zapo~nalo raspu{taweto na
248

nejzinite organizacii; vo egejskiot del na Makedonija re~isi i ne profunkcionirala. Pri~inite za nejzinata marginalizacija vo vardarskiot del na Makedonija, me|u drugoto, le`at vo toa {to taa ne uspeala da se prilagodi na sostojbata vo zemjata vo koja s¢ pove}e jaknelo nacionalnoto ~uvstvo, zaedno so toa i barawata za afirmacija na makedonskiot jazik. [to se odnesuva do nejzinata aktivnost vo pirinskiot del na Makedonija i sred emigracijata vo Bugarija, taa bila povrzana so jakneweto na procesot na makedonskata nacionalna samoidentifikacija. Slabata strana vo dejnosta na Obedinetata vo Bugarija bila doktrinerskata frazeologija vo koja, vo vrska so makedonskata nacija, jazik i kultura, dominirala {abloniziranata retorika. Tokmu toa, vo svojata propaganda VMRO (Ob) da se oslobodi od {abloniziranata frazeologija, da se zalo`i za nejzinoto konkretizirawe, vo duhot na barawata na makedonskata emigracija, no i na raste~koto nacionalno ~uvstvo vo cela Makedonija, }e bide i edna od pri~inite {to KI, vo januari 1934 g., donese soodvetna rezolucija. Imeno, vo nea, inaku objavena vo april 1934 g. vo vesnikot „Makedonsko delo“ kako rezolucija na CK na VMRO (Ob), se sugerira Obedinetata da se zalaga za voveduvawe na makedonskiot jazik vo obrazovanieto i izdava{tvoto i za afirmacija na makedonskata nacija. No, se ~ini deka sugestijata Obedinetata svojata propaganda da ja konkretizira so aktuelni barawa ne im odgovaralo na nekoi krugovi na BKP. I zatoa, edna godina po donesuvaweto na navedenata rezolucija, taa na Pettiot kongres na Kominternata, kako {to veli Vlahov, po naredba na Stalin i na Georgi Dimitrov, bila suspendirana, a zaedno so nejzinata suspenzija bila raspu{tena i Obedinetata kako organizaciona forma na dejstvuvawe na levite sili vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Sepak, treba da se ka`e deka bez ogled na gruboto me{awe na BKP vo politikata na Obedinetata i bez ogled na frakcionerskite borbi vo nea, VMRO (Ob) so svojata aktivnost vo pirinskiot del na Makedonija, sred emigracijata vo Bugarija, vo Amerika i vo Kanada sozdade prostor za pojavuvawe na intelektualna i organizirana publicistika i za kulturna aktivnost ispolneta so makedonska kulturno-nacionalna sodr`ina. So svojata aktivnost taa dade svoj prilog vo jakneweto na makedonskata nacionalna svest. Izraz na tie potrebi me|u drugoto e i pojavata, esenta 1938 g., na Makedonskiot literaturen kru`ok, objavuvaweto proza i poezija, likovni i muzi~ki dela ispolneti so makedonski motivi. Zna~ajno e i da se ka`e deka Makedonskiot literaturen
249

kru`ok bil organiziran tri godini po raspu{taweto na Obedinetata i dve godini po prekinuvaweto na sekakva organizaciona aktivnost povrzana so nea. Toa i publicisti~kite dela {to }e se pojavat pred po~etokot na Vtorata svetska vojna se jasen dokaz za narasnatata makedonska nacionalna samodejnost. Od svoja strana, od redovite na makedonskata emigracija vo Bugarija, od pazuvite na Obedinetata, izlegoa brojni makedonski intelektualci i borci-idealisti kako: Simon Kavrakirov, Hristo Trajkov, Hristo Horlev, Bo`idar Mitrev, Anton Jugov, Vasil Ivanovski, Asen ^arak~iev, Hristo Kalajxiev, Mitko Zafirovski, Georgi Abaxiev, Angel Dinev, Kosta Veselinov, Mihail Smatrakalev, Kiril Nikolov, Kiraca Visul~eva itn. Podelbata na Makedonija, kako {to e ve}e re~eno, objektivno otvorila proces za podelba na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo razli~nite delovi na podelenata zemja. No, i pokraj ovie uslovi, iako oslabeno, toa ne se otka`alo od svojata cel – osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija i nejzino organizirawe vo samostojna dr`avna edinica na Balkanot so site nacionalno-kulturni obele`ja na poseben entitet, pri {to vo ramkite na uslovite vo koi dejstvuvalo zapo~nalo da se prilagoduva na realnosta. Vo periodot pome|u 1920 i 1930 g. toj proces ne e tolku zabele`liv. Toa e vreme vo koe s¢ u{te dejstvuvaat veteranite na osloboditelnoto dvi`ewe, vreme na te{ka i na bolna transformacija, ~estopati so tragi~ni posledici. Promenite zapo~nale da se zabele`uvaat deset godini podocna, koga na politi~kata scena nastapila edna nova i mlada generacija, relativno oslobodena od balastot na minatoto, koja ne mo`ela da bide obvinuvana za nejzinite stavovi vo minatoto, kako tu|i agenti i neprijateli na dr`avata. Promenite zapo~nati vo po~etokot na triesettite godini vo emigracijata vo Bugarija svoeto celosno oblikuvawe go postignale kon krajot na decenijata. I {to e va`no, vo fokusot na borbata ne bila pu{kata tuku pi{aniot zbor, literaturata, poezijata, slikarstvoto, muzikata teatarskata argumentacija za prirodnite prava i streme`i na eden narod za kulturno-nacionalno samoopredeluvawe. Po triesettite godini na XX vek toa e posebno vidlivo vo vardarskiot del na Makedonija, vo ramkite na kralska Jugoslavija. Taka, vo 1932 g. ovoj proces go obele`uva oformuvaweto na edna sredno{kolska literaturna grupa, koja potoa se transformira vo politi~ka organizacija nare~ena Makedonska mladinska organizacija revolucionerna (MMOR). Celite na nejzinite nastojuvawa bile: priznavaweto
250

na makedonskiot individualitet, polna sloboda, pravo na svoi u~ili{ta so nastava na makedonski jazik, svoi ~inovnici i sudovi, na Makedoncite vo Jugoslavija da im se priznae pravoto na ramnopravna nacija, kako na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Po 1930 g. na politi~kata scena vo Vardarska Makedonija se pojavuva studentsko dvi`ewe. Od redovite na makedonskite studenti se ra|a poznatata studentska organizacija Makedonski naroden pokret (MANAPO). Toa bilo delo na makedonskite studenti vo Zagreb, kade {to imale pogolem prostor za dejstvuvawe. Vo javnosta se afirmirale so svoeto kulturno-umetni~ko dru{tvo nare~eno „Vardar“. Od 2 juli 1936 g. ma{kiot hor na dru{tvoto organiziral turneja niz gradovite vo vardarskiot del na Makedonija. Nastapile vo nekolku grada: Kumanovo, Skopje, Veles, Prilep i Ko~ani. Programata na koncertite se sostoela isklu~ivo od makedonski narodni pesni. Sekade kade {to nastapuvale predizvikuvale bura od nacionalni emocii. Poradi stravot od {ireweto na ovoj bran na makedonsko nacionalno samoizrazuvawe, vlasta go zabranila prodol`uvaweto na turnejata po drugite gradovi vo Vardarska Makedonija. Vo Zagreb dru{tvoto se zafatilo da izdava svoj vesnik na makedonski jazik. Vesnikot bil nare~en „Vardar“, a od nego izlegol samo eden broj. Po izleguvaweto na prviot broj (30 mart 1937) vlasta go zabranila. MANAPO od Zagreb svojata organizacija ja pro{iril sred makedonskite studenti vo Belgrad i vo Skopje. Politi~kite celi na MANAPO bile definirani na sobirot vo Ohrid odr`an na 28 avgust 1936 g. Vo niv me|u drugoto se veli: „Nie Makedoncite, kako poseben narod vo borbata vleguvame zdru`eni vo nezavisno narodno dvi`ewe so slednive na~ela: 1. MANAPO e nezavisen i edinstven politi~ki, ekonomski, nacionalen i kulturen pokret vo koj mo`e da vleze sekoj bez ogled na nacionalnosta, verata i polot, {to se soglasuva so slednive na~ela: 2. Priznavawe na Makedonija za istoriska edinica i Makedoncite za poseben narod; 3. Vo federativno uredena Jugoslavija da bide posebna edinica; 4. MANAPO se temeli na legalni narodnodemokratski principi vo borbata za sloboda i mir.“ Celta na MANAPO bila preku politi~kata aktivnost da ja afirmira svojata dejnost po{iroko sred narodot. So taa cel vo Prilep i Prespa vo tekot na 1936 g., pod formata na nezavisna lista, bil
251

napraven obid za u~estvo vo lokalnite izbori. Vo 1938 g., vo koalicija so Zdru`enata opozicija, pred s¢ so Narodnata zemjodelska partija na d-r Dragoqub Jovanovi}, MANAPO u~estvuval vo parlamentarnite izbori. Nemaj}i politi~ka mo`nost samostojno da nastapi na izborite, MANAPO gi poddr`al kandidaturite na Zdru`enata opozicija. Izbornite rezultati {to gi postignala Zdru`enata opozicija vo Makedonija ja poka`ale popularnosta na MANAPO i uka`ale na toa deka bez negova poddr{ka nikoj ne mo`el da smeta na pozna~aen uspeh vo Vardarska Makedonija. Vo toj moment interesite na MANAPO se poklopuvale so interesite na opozicionata Zemjodelska partija na Jovan Jovanovi}-Pi`on vo Srbija. Za vreme na izbornata kampawa vodena vo 1939 g. na predizbornite sobiri vo Veles, Prilep, Bitola i vo Ohrid, pokraj govornicite na Zemjodelskata partija na Pi`on, govorele i pretstavnicite na MANAPO. Tie govorele na makedonski jazik i se zalagale za priznavaweto na makedonskiot nacionalen identitet, za pravoto na samoopredeluvawe, Makedoncite da mo`at slobodno da go upotrebuvaat svoeto ime Makedonec, za federativno ureduvawe na Jugoslavija itn. Vakvite nastapi na pretstavnicite na MANAPO naiduvale na {irok odek sred narodot vo Makedonija. „Tie go ohrabruvale nego i go podigale negovoto nacionalno dejstvuvawe“. Makedonskata nacionalna aktivnost na MANAPO i na drugi intelektualni krugovi vo toj period se odrazila vo pove}e segmenti na makedonskiot op{testven `ivot. Zna~ajna data vo toj pogled pretstavuva izleguvaweto na ve}e spomenatoto mese~no spisanie „Lu~“ vo juni 1937 g. Toa izleguvalo do 20 maj 1938 g., koga vlastite go zabranile. Izlegle vkupno 7 broja. Vo nego se objavuvale statii na srpski i na makedonski jazik. Nakuso re~eno, celta na Redakcijata bila na psiholo{ki plan da ja razbudi energijata na makedonskiot narod, taa da se oslobodi za akcija za sovladuvawe na site „te{kotii pred koi se nao|ale vo ova vreme“. Osobeno zna~ajna data vo afirmacijata na makedonskiot nacionalno-kulturen identitet pretstavuva objavuvaweto na prvenecot na makedonskata sovremena poezija, stihozbirkata „Beli mugri“ na Kosta Racin (1939 g.) vo Samobor, Hrvatska. Toa e mala epistolarna zbirka na poezija, koja izvr{i ogromno vlijanie vo podignuvaweto na nacionalnata svest na makedonskiot narod.

252

Narasnatoto i javno manifestirano makedonsko nacionalno soznanie na {irokite masi vo vardarskiot del na Makedonija pod srpska vlast vo Srbija predizvikuvalo golema voznemirenost i strav. Refleksija na ovaa pojava vo Srbija pretstavuva statijata na poznatiot srpski arheolog Nikola Vuli}, objavena vo vesnikot „Vreme“ vo Belgrad pod karakteristi~en naslov: „Ju`na Srbija ili Makedonija“. Vo nea se negiraat imeto Makedonija za vardarskiot del na Makedonija, kako i pravoto na nejziniot narod da se narekuva Makedonci. Ovaa statija na Vuli} vo vardarskiot del na Makedonija predizvikala `estoki reakcii. Sli~ni reakcii imalo i vo redovite na makedonskata emigracija vo Bugarija. Osobeno ostro reagirale makedonskite studenti vo Zagreb. Tie so pomo{ na svoite hrvatski kolegi uspeale da spre~at Vuli} da odr`i predavawe na 2 dekemvri i.g. pred studentite vo Zagreb. Vo direkten kontakt so nego go prinudile da prifati debata za odr`livosta na stavovite izneseni vo vesnikot „Vreme“. Debatata se odr`ala vo Zagreb na 3 dekemvri 1939 g. Od makedonska strana u~estvuvale pet lica predvodeni od Kosta Racin, a od srpska prof. Nikola Vuli} i Jovan Radowi}. Debatata bila dolga i ostra. Makedonskite pretstavnici ja iskoristile {ansata na javna scena da gi otfrlat tezite na Vuli} i da go odbranat pravoto na makedonskiot narod na postoewe, ednakvo na pravoto na drugite sosedni narodi. Sudirot so tezite na Vuli}, t.e. so golemosrpskata ideologija pri krajot na 1939 g., pretstavuva vrv na eden izvonredno uspe{en mar{ na makedonskiot narod za kulturna, nacionalna i politi~ka afirmacija kako nacionalen subjekt vo ramkite na Kralstvoto Jugoslavija. Toa pred po~etokot na antifa{isti~kata i narodnoosloboditelnata borba vo Vtorata svetska vojna pretstavuvalo golem is~ekor. Zaslu`uva da se podvle~e deka toa {to go pravele makedonskite intelektualci od vardarskiot del na Makedonija se sovpa|alo so aktivnosta na makedonskite intelektualci okolu Makedonskiot literaturen kru`ok vo Bugarija. Toa e dokaz deka borbata na makedonskiot narod vo podelena Makedonija, vo koja me|u podelenite delovi bile zabraneti sekakvi kontakti, bila napojuvana so ideite na Ilindenskoto vostanie, pa tie objektivno gi nosele istite streme`i. Svojot istoriski is~ekor vo razvojot na makedonskata kulturnopoliti~ka misla MANAPO go napravil kako narodno studentsko dvi`ewe. Me|utoa, pribli`uvaweto na Vtorata svetska vojna na Balka253

not i nu`nosta da se u~estvuva vo nea na stranata na antifa{isti~kite sili na dneven red go postavile pra{aweto za sozdavawe politi~ka partija so svoja ideolo{ka i organizaciona programa. MANAPO kako op{tonarodno dvi`ewe gi iscrpelo svoite mo`nosti. Kako nov sovremen politi~ki subjekt se pojavila Komunisti~kata partija vo Makedonija, kako del na Komunisti~kata partija na Jugoslavija. Platformata na KPJ vo Makedonija bila definirana vrz istoriskite streme`i na makedonskiot narod za sloboda i nezavisnost. Tie se vgradeni vo deklaracijata na KPJ (proletta 1939 g.) pod naslov: „KPJ i makedonskoto nacionalno pra{awe“. Osnovnata poenta na ovaa deklaracija e: „Makedoncite se posebna nacija na Balkanot, ne se nitu Grci, nitu Srbi, nitu Bugari“ i bez polna sloboda na makedonskiot narod „ne mo`e da se govori za konsolidacija na Jugoslavija“. Od esenta 1939 g. i osobeno vo prvata polovina na 1940 g. doa|a do brzo politi~ko i organizaciono {irewe na Komunisti~kata partija vo Makedonija. Vo pove}e mesta bile sozdadeni mesni partiski organizacii. Na 2 septemvri 1940 g. na Vodno pokraj Skopje bila odr`ana Pokrainskata konferencija na KPJ vo Makedonija. Vo Rezolucijata donesena na Konferencijata bile opredeleni neposrednite zada~i na partiskata organizacija vo Makedonija. Vo niv na prvo mesto e naglasena potrebata za „sozdavawe op{t makedonski nacionalrevolucioneren front“ kako del od „op{tata borba na proleterijatot vo Jugoslavija“. Osnovnata poenta na Rezolucijata e deka „samo sojuzot me|u rabotnicite vo Jugoslavija so makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe mo`e da stavi kraj na srpskiot imperijalizam i da im donese sloboda na site narodi“. Godinata 1940 vo vardarskiot del na Makedonija bila zabele`ana po masovnite demonstracii vo Prilep i vo Ohrid po povod proslavata na godi{ninata od Ilindenskoto vostanie. Ilindenskite demonstracii bile izraz na narasnatoto silno makedonsko nacionalno dvi`ewe. Analizite na nastanite vo politi~kiot `ivot vo vardarskiot del na Makedonija vo tekot na 1940 g., osobeno vo vtorata polovina od godinata, govorat deka makedonskata partiska organizacija stanala dominanten faktor vo razvojot na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. No, vo isto vreme, vo nejzinoto odnesuvawe e zabele`ana i monopolizacija na op{testveniot `ivot, izrazena niz nastojuvawata za disciplinirawe na kulturnite tvorci. Karakteristi~en
254

primer vo toj slu~aj bil bojkotot na Kosta Racin, avtorot na „Beli mugri“, eden od `estokite oponenti na tezite na golemosrpskiot nacionalizam vo debatata so Nikola Vuli}. Taa odluka predizvikala seriozna konfuzija vo intelektualnite krugovi bliski do nacionalnoto dvi`ewe vo Makedonija. Tie {to „Beli mugri“ ja pregrnale kako emanacija na makedonskiot duh, sega se na{le pred dilemata kako da se postavat sprema avtorot i negovoto delo. Dali da se oddeli deloto od avtorot, odnosno avtorot od deloto i mo`no li e toa? Toa bila seriozna damka vo politi~kiot kapital na Partijata. Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo trite dela na podelenata Makedonija kon krajot na ~etvrtata decenija od dvaesettiot vek, neposredno pred prenesuvaweto na Vtorata svetska vojna na Balkanot, navleglo vo nova i povisoka faza na razvoj. Toa e vreme vo koe, vo site tri dela na Makedonija: vardarskiot, egejskiot i pirinskiot, bez ogled na podelenosta i nepostoeweto na politi~ka i organizaciona povrzanost me|u revolucionernite sili na makedonskiot narod, blagodarenie na prethodnite borbi, na tradicijata i izgradenata kolektivna istoriska i nacionalna svest, procesot na afirmacija na makedonskiot nacionalen i politi~ki individualitet, izrazen niz formata na odbrana na pravoto za samostojnost na makedonskiot narod, gi zafatil skoro site sloevi. Vo site tri dela na Makedonija na dneven red se na{la borbata za priznavawe na nacionalnata samobitnost na Makedoncite, borbata za afirmacija na makedonskiot jazik i za otkrivawe na sopstvenoto istorisko bitie. Toa e period vo koj se akcentirala potrebata od organiziran i osmislen napor za afirmacija na nacionalnoto kulturno nasledstvo na makedonskiot narod i za razvivawe na sovremenata makedonska kultura.

255

256

MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA
(1941—1945)

1. Vtorata svetska vojna na Balkanskiot Poluostrov Vtorata svetska vojna nastanala kako posledica na mnogubrojnite protivre~nosti i protivstavenosti me|u pobedni~kite i porazenite sili vo tekot na Prvata svetska vojna. Italijanskiot fa{izam i germanskiot nacionalsocijalizam sozdale plodna ideolo{ka podloga zasnovana na revizionizmot i revan{izmot za da gi pribli`i zemjite porazeni vo Prvata svetska vojna. Vrz tie osnovi Germanija, Italija i Japonija sozdale sojuz nare~en Troen pakt i preku politikata od pozicija na sila ja istaknale svojata `elba za nova raspredelba na sferite na vlijanija. Vtorata svetska vojna zapo~nala so napadot na Germanija vrz Polska na 1 septemvri 1939 godina. Bugarija pristapila kon Trojniot pakt na 1 mart 1940 godina i vedna{ na 2 mart zapo~nalo navleguvaweto na 12-tata germanska armija od Romanija, preku Dunav, vo Bugarija. Za sedum dena 680.000 germanski vojnici bile rasporedeni po ju`nite granici na Bugarija kon Grcija, Jugoslavija i Turcija. Jugoslovenskata vlada, na 25 mart vo Viena, potpi{ala protokol za pristapuvawe na Jugoslavija kon Trojniot pakt. Po organiziranite demonstracii na 27 mart 1941 godina vo Belgrad, vo Skopje i vo drugi gradovi na Jugoslavija od strana na prozapadnite srpski politi~ki partii i po izvr{eniot dr`aven udar, paktot so Germanija bil otfrlen i bila formirana nova, proangliska vlada, na ~elo so generalot Du{an Simovi}. Novata vlada na 5 april 1941 godina potpi{ala spogodba so Sovetskiot Sojuz za nenapa|awe.
257

2. Aprilskata vojna od 1941 godina i podelbata na Makedonija Neposredno po nastanite od 27 mart, Hitler re{il vojni~ki da ja uni{ti Jugoslavija i da ja razbie kako dr`ava, bidej}i taa stanala nesiguren faktor za pretstojnite akcii „Marita“ (napadot vrz Grcija) i „Barbarosa“ (napadot vrz Sovetskiot Sojuz). Planot predviduval ednovremen napad vrz Jugoslavija i vrz Grcija vo sodejstvo so italijanski i so ungarski sili kako neposredni u~esnici. Kralstvoto Jugoslavija bilo napadnato na 6 april 1941 godina. Istiot den germanskite sili navlegle i vo Makedonija. Vo reonite na Stracin i na Strumica se vodele `estoki borbi vo koi jugoslovenskata vojska se obiduvala da go spre~i brziot probiv na germanskite sili. Jugoslovenskite vozduhoplovni sili, stacionirani vo Skopje i vo Kumanovo, se obiduvale da £ se protivstavat na germanskata avijacija, no bile razbieni. Na 10 april 1941 godina germanskite sili ja okupirale Makedonija. Na 17 april 1941 godina vo Belgrad bila potpi{ana bezuslovna kapitulacija na jugoslovenskata vojska. Po kapitulacijata, vo soglasnost so odlukata za razbivawe na Kralstvoto Jugoslavija kako dr`ava, nejzinata teritorija bila podelena me|u Germanija, Italija, Ungarija i Bugarija. Po vospostavuvaweto na granicite, no i poradi potrebite germanskite sili da se podgotvuvaat za napad vrz Sovetskiot Sojuz, Hitler pobaral Bugarija da ja okupira Makedonija do odredenata voena granica, koja se protegala po linijata Pirot – Vrawe – Skopje, ponatamu po dolinata na Vardar do gr~kata granica. Navleguvaweto na italijanskata vojska vo Makedonija, nejzinoto pribli`uvawe do Ohrid i negovata okolina, kako i povikot na Hitler, pretstavuvale silen motiv Bugarskata vlada da gi prekine diplomatskite odnosi so Jugoslavija na 15 april, a ve}e na 18 april 1941 godina bugarskata vojska navlegla vo Makedonija. Taa vo vardarskiot del na Makedonija navleguvala od tri pravci: Krivopalane~kiot, Berovskiot i Strumi~kiot. Na 19 april 1941 godina bugarskata vojska navlegla vo Trakija i vo egejskiot del na Makedonija, na prostorot od desniot breg na rekata Marica do rekata Struma. Me|utoa, vo soglasnost so voeno-politi~kata sostojba vo globalna smisla, kako i so nastanite na Balkanot, so cel da se zadovolat interesite na Germanija, Hitler vo direktivata br. 29, koja se odnesuvala na okupacijata na Grcija, me|u drugoto, izvr{il podelba na egejskiot del na Makedonija.
258

Spored taa direktiva, severna Grcija, odnosno teritorijata na egejskiot del od Makedonija bila podelena na tri okupacioni zoni: Italijanska, Germanska i Bugarska. Italija navleguvala do linijata Lerin – Katerina. Germanskata okupaciona zona bila najgolema, go zafa}ala najbogatiot del, na zapad od linijata Katerina – Lerin, a na istok do rekata Struma. Bugarija od egejskiot del na Makedonija go okupirala prostorot od rekata Struma do rekata Mesta. Sekoj od okupatorite ja organiziral odbranata na „svojata“ zona, a kontrolata i komandata nad site zoni, koja bila smestena vo Atinaja, ja imala Komandata na 12-tata germanska armija, na ~elo so feldmar{alot List. Granicata do kade {to mo`ela da navleze bugarskata vojska vo Jugoslavija, odnosno vo Makedonija, bila odredena vo planot na Vrhovnata komanda na Vermahtot, donesen na 27 april 1941 godina.

3. Vospostavuvaweto na okupacionata vlast vo Makedonija Na 18 april 1941 godina vo Makedonija navlegla bugarskata armija i vedna{ zapo~nala so vospostavuvawe na okupacionata vlast na podra~jeto vo granicite odredeni od strana na Germancite. Vospostavuvaweto na okupacioniot sistem se vr{elo vo tri fazi. Prvata faza zapo~nala so navleguvaweto na voenite sili i so vospostavuvaweto na voenata vlast. Taa se vospostavuvala naporedno so napreduvaweto na voenite sili, prvo vo golemite gradovi i vo pomalite naseleni mesta, a potoa i po glavnite komunikaciski jazli. Vo vtorata faza se vospostavuvala policiskata vlast so sproveduvawe razni merki: voveduvawe policiski ~as, ograni~uvawe i stroga kontrola na dvi`eweto, izdavawe novi li~ni ispravi, raseluvawe, apsewe, stroga cenzura, a vo slu~aj na neposlu{nost se primenuvale teror i zlostorstva. Naporedno so tie aktivnosti, bugarskite sili vr{ele silen psiholo{ko-propaganden pritisok. Vo tretata faza, koja mo`e da se nare~e i vospostavuvawe na civilnata, odnosno dr`avnoadministrativnata vlast, se organizirale i se o`ivuvale stopanskata dejnost, administracijata, obrazovanieto, crkvata, kulturata, zdravstvoto, informativnata, finansiskata i drugite dejnosti od oblasta na civilniot op{testven `ivot. Organiziraweto i funkcioniraweto na bugarskiot okupacionen sistem vo Makedonija istovremeno pretstavuvalo prezemawe na prirodnite, istoriskite, kulturnite i site drugi bogatstva na makedon259

skata teritorija, a se zapo~nalo i so asimilirawe i denacionalizirawe na makedonskiot narod. Za takov vid „osloboduvawe“ Bugarskata vlada ve}e imala podgotveni sili koi, za kratko vreme i bez pogolemi problemi, vospostavile voena, sudska i zakonodavna, a potoa i administrativna i politi~ka vlast, kako i crkovna jurisdikcija. @ivotot i funkcioniraweto na bugarskata vlast vo Makedonija trebalo da bidat isti kako i vo Bugarija. Na italijanskoto okupaciono podra~je voeno-policiskata okupaciona vlast traela do juli 1941 godina. Periodot od april do juli 1941 godina, vsu{nost, pretstavuva interegnum. Porane{nata kralska jugoslovenska vlast ja napu{tila teritorijata, a nova ne bila vospostavena. Poradi toa, italijanskite voeni organi gi povikale porane{nite jugoslovenski op{tinski sudski i administrativni ~inovnici i ponatamu da ja vr{at vlasta, no da £ bidat lojalni na italijanskata voena vlast i da sorabotuvaat so italijanskite komandni mesta. So dekretot na Musolini od 17 maj 1941 god. voenite vlasti, odnosno komandnite mesta, organizirale i vospostavile civilna i sudska vlast vo op{tinite. So ovoj dekret bilo naredeno, na teritorijata {to ja okupirale italijanski vooru`eni sili, civilnata vlast, vo soglasnost so Voeniot zakon, da ja vr{at civilni komesari, koi }e bidat imenuvani od Vrhovnata komanda, odreduvaj}i im istovremeno teritorija na koja }e ja vr{at vlasta. Civilnite komesari postavuvale ili otpu{tale slu`beni lica vo zavisnost od potrebite ili po naredba na Vrhovnata komanda. Vsu{nost, tie se gri`ele za funkcioniraweto na javniot red i za bezbednosta, kako i za odvivawe na aktivnostite na okupaciskite sili, odnosno za odr`uvawe na okupacioniot sistem. Vo juli 1941 godina, so Dekret na kralskiot pretstavnik na Italija vo Albanija Fran~esko Jakomini, okupiraniot del na Makedonija od italijanskite sili bil anektiran kon Albanija, so {to bila sozdadena „Golema Albanija“ spored programata na Prizrenskata liga.

4. Bugarskiot akcionen komitet Po Kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija i navleguvaweto na germanskite sili se raspadnal vladea~kiot sistem na Kralstvoto i nastanal period na bezvlastie, odnosno politi~ki interegnum. So navleguvaweto na germanskite sili vo Makedonija, od Bugarija pristignale makedonski emigranti, probugarski orientirani. Tie, vo
260

sredinata na april 1941 godina vo Skopje go formirale Bugarskiot centralen akcionen komitet a potoa, vo pogolemite gradovi niz cela Makedonija, formirale u{te 25 mesni bugarski akcioni komiteti. Privrzanicite na idejata za sozdavawe bugarski akcioni komiteti vo Makedonija, ~ii realizatori bile Stefan Stefanov i Vasil Haxi Kimov, smetale deka vo sozdadenite uslovi so okupacijata na Kralstvoto Jugoslavija Bugarija mo`e da ne u~estvuva vo vojnata. Vo takvata situacija nivnata zada~a bila da povedat borba za postignuvawe avtonomija na Makedonija i nejzino prisoedinuvawe kon Bugarija. Me|utoa, otkako ja vospostavila svojata okupaciona vlast, na 7 juli 1941 godina Bugarskata vlada donela odluka da gi raspu{ti bugarskite akcioni komiteti i da ja zabrani nivnata aktivnost. Pokraj bugarskite akcioni komiteti, po navleguvaweto na bugarskata okupatorska vojska vo Makedonija, privrzanicite na Ivan Mihajlov ja prodol`ile sorabotkata so Bugarskata vlada, a nekoi od niv sorabotuvale i so germanskite okupatorski komandi, no i so Ivan Mihajlov, koj vo toa vreme porestojuval vo Zagreb. Na toj na~in kaj sorabotnicite na okupatorskite sili do{lo do raslojuvawe vo dve grupi. Vo prvata, me|u poistaknatite li~nosti bile: Dimitar ^katrov, Spiro Kitan~ev, Dimitar \uzelov i drugi. Vtorata grupa ja so~inuvale privrzanicite na Ivan Mihajlov, me|u koi osobeno se istaknuvale: Vasil Haxikimov, Stefan Stefanov, Kiril Drangov, Boris Ognenov i drugi. I dvete grupi imale bugarska nacionalna opredelba i vrz taa osnova ja ostvaruvale sorabotkata so Bugarskata vlada. I ednite i drugite go prifa}ale bugarskiot karakter na makedonskiot narod, no se razlikuvale vo odnos na pripadnosta na idnata dr`ava. Prvite idninata na Makedonija ja gledale vo proglasuvaweto na avtonomna ili nezavisna makedonska dr`ava pod protektorat na Tretiot Rajh; taa trebalo da ima bugarski karakter, a nejziniot oficijalen jazik da bide bugarskiot literaturen jazik. Vtorite se zalagale za obedinuvaweto na Makedonija vo ramkite na bugarskata dr`ava. Iako i dvete grupi nastojuvale da se nametnat so svoite stavovi kaj bugarskite okupatorski vlasti i da gi realiziraat svoite idei, tie ostanale razo~arani od odnosot na bugarskiot dr`ava, koja edinstveno gledala da gi iskoristi niv za svoite okupatorski celi, voop{to ne obrnuvaj}i vnimanie na nivnite stavovi koi bile vo sprotivnost so politikata na Bugarskata vlada. Isto taka, nivnite idei, osven kaj mal del od makedonskiot narod, voop{to ne bile prifatlivi za narodot, koj

261

mnogu brgu ja sfatil okupatorskata uloga na Bugarite vo Makedonija i nivnata namera za negovata denacionalizacija. Grupata okolu Dimitar ^katrov i Dimitar \uzelov bila sostavena glavno od mesnata inteligencija. Po navleguvaweto na germanskata okupatorska vojska, vo ovaa grupa do{lo do raslojuvawe vo dve pomali grupi. Prvata se zalagala Makedonija da se prisoedini kon Bugarija, a vtorata grupa, vo koja bile D. ^katrov, D. \uzelov, S. Kitin~ev i drugi, barala da se proglasi avtonomna ili nezavisna makedonska dr`ava pod protektorat na Tretiot Rajh.

5. Oru`enata borba vo Makedonija (1941–1945) 5.1. Politi~kite i voenite podgotovki na NOD za borba protiv okupatorite Vo fevruari 1940 godina vo Skopje se odr`alo sovetuvawe na PK na KPJ za Makedonija na koe se raspu{til postojniot i nedovolno aktiven Pokrainski komitet i se izbralo novo, privremeno, pokrainsko rakovodstvo, vo ~ij sostav vlegle: Metodija [atorov [arlo (sekretar), Pero Ivanovski-Tikvar, Orce Nikolov, Koce StojanovskiMetalec i Dobrivoe Vidi} – ~lenovi. Noviot Pokrainski komitet gi povrzal site partiski organizacii i go obezbedil potrebnoto edinstvo vo rakovodeweto. Po izvr{enata analiza na sostojbata, PK prezel merki za zasiluvawe na svojata dejnost. Rakovodstvoto ja afirmiralo borbata za nacionalna i socijalna sloboda i zapo~nalo da izdava proglasi, letoci i vesnici, koi se rasturale glavno me|u makedonskata inteligencija i rabotnicite. Vo juni 1940 godina, KP vo Makedonija gi formulirala osnovnite elementi na svojata nacionalna programa. Pokrainskata konferencija na KP vo Makedonija, odr`ana na 8 septemvri 1940 godina na Vodno kaj Skopje, osobeno vnimanie mu posvetila na makedonskoto nacionalno pra{awe. Na Konferencijata bila donesena Rezolucija na PK na KP vo Makedonija vo vrska so celite na NOD na makedonskiot narod, bile izbrani nov Pokrainski komitet, sostaven od devet ~lena, i {est delegati za Pettata zemska konferencija na KPJ. Na Pettata zemska konferencija na KPJ, odr`ana od 19 do 23 oktomvri 1940 god. vo Dubrava kaj Zagreb, [atorov gi zastapuval stavovite za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot
262

narod i za iseluvawe na Srbite, koi bile doseleni vo Makedonija po Prvata svetska vojna i bile nositeli na golemosrpskata politika. Poradi takvite negovi stavovi [atorov bil kritikuvan za „zastranuvawe vo odnos na nacionalnoto pra{awe i pra{aweto za kolonistite“. Vo januari 1941 godina, pro{ireniot Plenum na Pokrainskiot komitet na KPJ vo Makedonija zaklu~il deka krajnite celi na borbata na makedonskiot narod se „potpolnoto osloboduvawe i ramnopravnost“. Bez ogled {to toa ne bilo decidirano zabele`ano, na toj sostanok bil opredelen fundamentot na nacionalnata obedinitelna dr`avotvorna programa na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe i bile definirani celite na nacionalnoosloboditelnata i antifa{isti~kata vojna na makedonskiot narod. Imaj}i ja predvid op{tata sostojba i osobeno situacijata vo cela Makedonija, Metodi [atorov, kako sekrektar na PK, se obidel vardarskiot del na Makedonija da go pretvori vo piemont za obedinuvawe i za sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. So ogled na toa deka re~isi site balkanski komunisti~ki partii vo pogled na makedonskoto nacionalno pra{awe izrazuvale golemodr`avni interesi, toj najgolema doverba imal vo Kominternata i vo nejziniot generalen sekretar Georgi Dimitrov. Poradi toa, sledej}i gi direktivite na Kominternata i od telegramata na G. Dimitrov do Tito, vo po~etokot na maj 1941 godina Metodi [atorov otpatuval vo Sofija i vospostavil kontakti so Bugarskata rabotni~ka partija (BRP) koja, isto taka, strogo gi po~ituvala odlukite na Kominternata. Pritoa, imeto na PK na KPJ vo Makedonija bilo promeneto vo „Pokrainski komitet na Rabotni~kata partija na Makedonija“. Vo tekot na maj 1941 godina, pod rakovodstvo na Metodija [etorov-[arlo, pove}e partiski organizacii na terenot organizirale voena obuka, vo prv red za rakuvawe so oru`je. Na 2 juni 1941 godina grupa mladinci izvr{ila diverzantska akcija vo koja bil zapalen i uni{ten eden germanski transporten avion od tipot „JU-52“, koj poradi defekt na motorot se spu{til prisilno na edna livada vo blizina na aerodromot. Potoa, vo gradot, bil zapalen i eden germanski kamion. Na 12 juni 1941 godina vo seloto Gorni Disan – Kavadare~ko, po edna agitatorska akcija, bugarskite vojnici go ubile Dime Pop Atanasov. Toj e prvata `rtva na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo borbata protiv bugarskiot okupator. Po napadot vrz Sovetskiot Sojuz, Pokrainskiot komitet na KPJ za Makedonija, pri krajot na juni 1941 godina, formiral Voena komi263

sija za rabota po voenite pra{awe. Voenata komisija na PK istovremeno gi vr{ela i rabotite po voenoto pra{awe pri Mesniot komitet na Skopje. Konkretno, taa rabotela na slednite zada~i: sobirawe na oru`je, municija, eksploziv i na druga voena oprema; sobirawe na informacii za dvi`eweto na okupatorskite sili i za vozniot red na `eleznicata; organizirawe na diverzantski grupi; obuka za rakuvawe so oru`je i so diverzantski sredstva i drugo. Po zasiluvaweto na diverzantskite akcii i izvr{enite celosni podgotovki, Voenata komisija na PK i MK na Skopje donela odluka diverzantskite grupi da se povle~at od bazata kraj Vardar na planinata Vodno. So obedinuvaweto na diverzantskite grupi, na 22 avgust 1941 godina bil formiran Skopskiot partizanski odred. Pri krajot na avgust, po naredba na Voenata komisija, Skopskiot partizanski odred ja izvr{il prvata borbena akcija so napadot vrz Pirotehni~kiot zavod vo Hanrievo (\or~e Petrov) kade {to Germancite go skladirale zarobenoto oru`je od jugoslovenskata vojska vo vardarskiot del na Makedonija. So formiraweto na mesnite voeni komisii i na Pokrainskiot voen {tab i so sozdavaweto voeni bazi, osobeno po prvite diverzantski akcii i po formiraweto na partizanskite odredi se sozdale uslovi za formirawe po{iroka voena organizacija. Se vospostavuvala sorabotka i so mesnite {tabovi od egejskiot i pirinskiot del na Makedonija, pri {to Bitolskiot sorabotuval so Lerinskiot, a Strumi~kiot so Gornoxumajskiot voen {tab. Vsu{nost, podgotovkite za oru`enata borba i prodol`uvaweto na aktivnostite povrzani so programata za obedinuvawe, na terenot prakti~no gi sproveduvale mesnite organizacii na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Na 24 juli 1941 godina CK na KPJ odr`al specijalna sednica za sostojbata vo PK na KPJ za Makedonija. Na taa sednica Metodi [atorov bil obvinet za „antipartisko i kontrarevolucionerno dejstvuvawe“, po {to bila donesena odluka za negovo razre{uvawe od dol`nosta sekretar na Pokrainskiot komitet i za negovo isklu~uvawe od Partijata. CK na KPJ go odredil Dragan Pavlovi} za svoj poverenik pri PK na KPJ za Makedonija. Vo po~etokot na avgust 1941 godina Dragan Pavlovi} i Lazar Koli{evski pristignale vo Makedonija, kade {to prviot imal zada~a da go raspu{ti postojniot i da formira nov PK {to }e go rakovodi Koli{evski. So ogled na toa deka KPJ ve}e ja zapo~nala oru`enata borba protiv germanskite i drugite okupatorski sili, {to imalo prakti~no zna~ewe za borbata na Sovetskiot Sojuz, Kominternata re{ila par264

tiskata organizacija vo vardarskiot del na Makedonija da se stavi pod rakovodstvo na KPJ od „prakti~ni pri~ini“. Toa zna~i deka po napadot na Germanija vrz SSSR Stalin povtorno go priznal teritorijalniot integritet na Kralstvoto Jugoslavija, a toa mu ovozmo`uvalo na Tito da gi obedini revolucionernite sili vo eden front. Na 4 septemvri 1941 godina Tito ja izvestil Kominternata za prezemenite merki vo Makedonija. Vo po~etokot na septemvri 1941 godina bil formiran nov Pokrainski komitet na KPJ za Makedonija vo sostav: Bane Andreev, Lazar Koli{evski, Borka Taleski, Mara Naceva i Blagoj Jankov-Mu~eto, a ne{to podocna ~len na PK stanala i Vera Aceva. Na 24 septemvri 1941 godina noviot PK donel odluka za operativno dejstvuvawe. Na 26 septemvri 1941 godina bil formiran Pokrainski voen {tab za Makedonija, ~ii ~lenovi bile: Lazar Koli{evski, Cvetko Uzunovski, Mir~e Acev, Stra{o Pinxur i Mihailo Apostolski. Makedonskiot Voen {tab gi prodol`il podgotovkite za oru`enata borba i za formirawe partizanski odredi. Voenata organizacija bila soodvetna na partiskata. Na 24 septemvri 1941 godina PK odr`al sostanok na koj bile doneseni odluki za operativno dejstvuvawe. Na prviot sostanok Pokrainskiot voen {tab donel odluka da se zabrzaat podgotovkite za isfrlawe partizanski odredi. Kako najpovolni reoni bile odredeni: Kozjak, Skopska Crna Gora, Karaxica, Babuna, Pelister, odnosno okolu Skopje, Kumanovo, Prilep, Veles, Bitola, a vo zapadna Makedonija vo reonite na Debarca i na Mavrovo. Potoa, pokraj Skopskiot, vo po~etokot na oktomvri 1941 godina bile formirani u{te i Prilepskiot i Kumanovskiot partizanski odred, kako i pove}e diverzantski grupi. Vo soglasnost so septemvriskite odluki na PK i na Pokrainskiot voen {tab, na 11 oktomvri 1941 godina Prilepskiot partizanski odred izvr{il napad vrz Policiskata stanica i vrz zatvorot vo Prilep. Istovremeno, borbeni akcii izvr{il i Kumanovskiot partizanski odred. Vo po~etokot na oktomvri 1941 godina CK na BRP go ispratil Bojan B’lgaranov kako svoj pretstavnik vo vardarskiot del na Makedonija, so zada~a da go kontrolira rakovodstvoto na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe i da ja nametne probugarskata linija. Vo tekot na 1941 godina, vo uslovi na formirawe na makedonskoto voeno i politi~ko rakovodstvo i so zasiluvaweto na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe, KPJ i BRP, preku svoite pretstavnici Pavlovi} i B’lgaranov, vlijaele za ostvaruvawe na jugoslovenskata, odnosno bugarskata linija, {to se odrazilo kako golema pre~ka
265

pri organiziraweto i konsolidiraweto na makedonskoto antifa{isti~ko i nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Po~etniot podem vo organiziraweto na oru`enata borba vo Makedonija, izrazen niz ostvaruvaweto na diverzantskite akcii i pojavata na partizanskite odredi, bil podzabaven esenta 1941 godina. Pri krajot na 1941 godina, po direktiva na PK na KPJ za Makedonija, partizanskite odredi bile raspu{teni. 5.2. Zasiluvaweto na oru`enata borba Pri krajot na dekemvri 1941 godina rakovodstvoto na NOD vo vardarskiot del na Makedonija se na{lo vo te{ka sostojba. PV[ i partizanskite odredi bile raspu{teni, vo PK nastanala polarizacija na dve grupi, odredeno vlijanie imal i Bojan B’lgaranov, pretstavnik na BRP, vrskite so CK na KPJ ne funkcionirale, a bugarskiot okupator gi zasilil merkite i ja zapo~nal nasilnata mobilizacija na makedonskoto naselenie vo bugarskata okupatorska vojska. Na 26 i 27 dekemvri bil odr`an sostanok na PK na koj bilo kritikuvano raspu{taweto na PV[ i na partizanskite odredi, potoa bile izvr{eni promeni vo PV[, a vo noviot sostav vlegle: Mihailo Apostolski (komandant), Trajko Bo{kovski (politi~ki komesar), Stra{o Pinxur (pomo{nik-komandant), Borko Taleski i Cvetko Uzunovski (~lenovi). Na istiot sostanok PK donel odluka vo najskoro vreme da se odr`i pokrainsko partisko sovetuvawe. Partiskoto sovetuvawe bilo odr`ano na 7 januari 1942 godina vo Skopje. Na ova sovetuvawe, poznato kako Januarsko, ne bile povikani site ~lenovi na Plenumot na PK, a povikot ne sodr`el dneven red. Pokanetite bile izvesteni deka }e se „zazeme stav po pra{aweto za mobilizacijata i vojnicite koi do{le na otsustvo“. So sovetuvaweto rakovodel Bane Andreev, a na dnevniot red bile postaveni niza pra{awa od voena i od politi~ka priroda. Vo po~etokot na 1942 godina PV[ donel pove}e zaklu~oci {to imale strategisko zna~ewe za natamo{niot razvoj na oru`enata borba. Za da se sprovedat na terenot, PV[ formiral svoj Operativen voen {tab vo koj vlegle Pero Ivanovski kako komandant, Trajko Bo{kovski i Kiro Krstevski kako ~lenovi. Kon sredinata na april 1942 godina, Operativniot voen {tab od Skopje zaminal na teren. No, poradi pa|aweto na komandantot vo racete na bugarskata policija, Operativniot voen {tab ne uspeal da se sostane so odredite. Prolet266

ta 1942 godina bila ispratena direktiva za isfrlawe partizanski grupi, koi bi pretstavuvale jadra za formirawe novi partizanski odredi. Naporedno so novite partizanski odredi bilo formirano i novo voeno i politi~ko rakovodstvo na NOD. Pokrainskiot voen {tab (PV[), na sostanokot vo Skopje odr`an vo sredinata na mart 1942 godina, izvr{il analiza na dejstvuvaweto na prvite partizanski odredi i zaklu~il deka e potrebno da se napravat izmeni i vo organizacijata i vo taktikata na oru`enata borba. Pokraj toa, na istiot sostanok bile doneseni i slednite zaklu~oci: – partizanskite odredi se stavaat pod neposredna komanda na Pokrainskiot voen {tab; – novoformiranite odredi vo svojot sostav da imaat od dve do tri ~eti; – snabduvaweto na odredite so hrana, obleka, oru`je i oprema da se vr{i preku akcii protiv neprijatelot i neposredno od selata; – odredite da ne se vrzuvaat za svoite rodnokrajni mesta, tuku {iroko da manevriraat. Na onie odredi {to dejstvuvale na teritorijata pod bugarska okupacija im se prepora~uvalo, vo slu~aj na te{ka sostojba, da se prefrlat na teritorijata pod italijanska okupacija. Pri krajot na maj 1942 godina, pred s¢ na barawe od okru`nite komiteti i mesnite organizacii, do{lo do promena na postojniot PK i do formirawe Privremen pokrainski komitet na KPJ za Makedonija. Vo sostavot na Privremeniot PK na KPJ za Makedonija vlegle: Cvetko Uzunovski, Mara Naceva, Mir~e Acev, Cvetan Dimov i Qup~o Arsov. So formiraweto na novoto rakovodstvo na NOD se nadminala sozdadenata sostojba, se zapo~nalo so formiraweto na novite partizanski odredi, se zasilila oru`enata borba i se vr{ele podgotovki za formirawe Glaven {tab na makedonskata vojska. Kon sredinata na juni 1942 godina Privremeniot PK na KPJ za Makedonija izvr{il reorganizacija i preimenuvawe na Pokrainskiot voen {tab vo Glaven {tab na Narodnoosloboditelnite partizanski odredi na Makedonija (G[ na NOPOM). Vo sostavot na G[ vlegle: Mihailo Apostolski – komandant; Cvetko Uzunovski, Mir~e Acev, Stra{o Pinxur i Qup~o Arsov – ~lenovi. G[ na NOPOM re{il da go obnovi Operativniot voen {tab kako poseben organ na G[. Vo sostav na Operativniot {tab vlegle: Trajko Bo{kovski – komandant, Stiv Naumov – politi~ki komesar i Kiro Krstevski – odgovoren za

267

snabduvawe. Vo tekot na 1942 godina vo Makedonija bile formirani devet partizanski odredi so razli~na brojna sostojba. Po formiraweto na Privremeniot PK i preimenuvaweto na PV[ vo G[ na NOPOM bile prezemeni merki so koi se sozdale popovolni uslovi za razgoruvaweto na oru`enata borba. Privremeniot PK na KPJ za Makedonija i G[ na NOPOM napravile kvaliteten ~ekor vo toj pogled koga vo fokusot gi postavile pra{awata za povrzuvaweto na partizanskite odredi i za obedinuvaweto na borbata na makedonskiot narod od site delovi na Makedonija kako uslovi za splotuvawe na makedonskite sili i za sozdavawe edinstven makedonski nacionalnoosloboditelen front, {to bilo mo{ne zna~ajno za natamo{noto organizirawe na oru`enata borba. Po toj povod Privremeniot PK i G[ na NOPOM im izdale direktivi na Okru`nite komiteti vo Bitola i vo Strumica da vospostavat vrska i sorabotka so Lerinskata organizacija na KPG i Petri~kata organizacija na BRP, a preku niv i so nacionalnoosloboditelnite dvi`ewa vo egejskiot i vo pirinskiot del na Makedonija. Vo tekot na 1942 godina narodnoosloboditelnoto dvi`ewe na Makedonija se razvivalo vo nekolku fazi: Prvata faza zapo~nala so izleguvaweto na novite odredi vo april i traela do juli 1942 godina. Vo toj period se razvivala politi~kata atigacija i se odvivalo voenoto organizirawe, a vo Skopsko, Vele{ko, Prilepsko, Bitolsko, Kru{evsko i vo Resensko izlegle odredi i se vr{ele oru`eni akcii. Vtorata faza traela od juli do esenta 1942 godina. Vo toj period se zacvrstil Glavniot {tab, a nekoi ~lenovi na PK i na Glavniot {tab zaminale na teren za da ja prenesat direktivata za zasiluvawe na oru`enata borba i da im pomognat na mesnite voeni {tabovi i partiski organizacii. Tretata faza zapo~nala esenta 1942 godina, koga Glavniot {tab zapo~nal da prezema merki za reorganizacija i za pogolema samostojnost na partizanskite odredi. Vo ovaa faza odredite dobile zada~a sekojdnevno da vr{at akcii na `elezni~kite linii i patnite komunikacii, da prekinuvaat telefonski linii, da vr{at diverzii vo rudnicite {to gi koristele okupatorite. Poradi takvite akcii odredite po~nale da se dvi`at na po{irok prostor od rodnokrajnata teritorija. Na toj na~in pogolemiot del od teritorijata bil pokrien so partizanski odredi, oru`enata borba se zasilila vo site kraevi i se sozdale osnovnite pretpostavki za formirawe makedonska regularna vojska.
268

Na 25 fevruari 1943 godina vo Makedonija pristignal Svetozar Vukmanovi}-Tempo vo svojstvo na delegat na V[ na NOV i PO na Jugoslavija. Kako rezultat na dotoga{nata organizaciona voeno-politi~ka rabota i aktivnost na makedonskite komunisti, toj zateknal sostojba na jasna politi~ka opredelba na makedonskiot narod za vodewe oru`ena borba. Vo duhot na priznavaweto polni nacionalni prava na narodite na Jugoslavija, a so cel NOD vo Makedonija da bide rakovodeno od edno avtoritetno nacionalno partisko telo, vo Skopje bil formiran CK na KP na Makedonija, koj na 19 mart 1943 godina vo Tetovo ja odr`al i svojata prva sednica. Ednovremeno bile formirani pet operativni zoni i pet oblasni komiteti, a bile doneseni i odluki za prefrlawe na CK na KPM i na G[ na NOV i PO na Makedonija vo teritorijata na zapadna Makedonija i za formirawe novi partizanski odredi. I pokraj te{kotiite vo sproveduvaweto na nabele`anite zada~i, procesot na oru`enata borba ne mo`el da bide prekinat. Borbata postepeno zemala s¢ po{irok zamav, potoa se izdignala na relativno povisok stepen i opfatila novi podra~ja. Na prviot sostanok oficijalno bil izbran sostavot na Centralniot komitet na KPM: Lazar Koli{evski – politi~ki sekretar; Mara Naceva – organizacionen sekretar; Cvetko Uzunovski, Strahil Gigov, Kuzman Josifovski i Bane Andreev – ~lenovi. Na istiot sostanok, osven politi~koto, bilo reorganizirano i voenoto rakovodstvo na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe, odnosno Glavniot {tab na NOPOM bil reorganiziran vo Glaven {tab na Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija (G[ na NOV i POM). Zaedno so naredbata na Vrhovniot {tab na NOV i POJ za formirawe na pette operativni zoni vo teritorijata na Makedonija, bile precizirani i zada~ite na G[ na NOPOM i na {tabovite na operativnite zoni za da vospostavat sorabotka so dvi`ewata na otporot vo sosednite zemji. Konceptot na Glavniot {tab na NOV i POM bil Makedonija da se pokrie so potrebniot broj {tabovi i partizanski odredi na koi }e se temeli natamo{niot razvoj na oru`enata borba. So toa prakti~no se zapo~nalo so realizacijata na usvoeniot koncept za razvojot na oru`enata borba vo tekot na 1943 godina. Na Prespanskiot sostanok, odr`an na 2 avgust 1943 godina, bilo dogovoreno da se organiziraat pokrupni voeni edinici, sposobni da dejstvuvaat na po{iroki podra~ja vo Makedonija, koi bi imale pogole269

mi manevarski sposobnosti za borba protiv okupatorot. Na ovoj sostanok bil donesen zaklu~ok da se zapo~ne so podgotovki za svikuvawe Antifa{isti~ko sobranie. Tuka, za prv pat konkretno, stanalo zbor i bila donesena odluka da se sozdade najvisok organ na vlasta, koj voedno bi bil i konstitutiven organ na novata makedonska dr`ava. Re{enijata na Prespanskiot sostanok na CK na KPM otvorile nova perspektiva za osloboditelnata borba. So niv se otvoril pat za sozdavawe regularna makedonska vojska i najvisoki organi na narodnata i dr`avnata vlast vo Makedonija. Voenite uspesi i prilivot na novite borci sozdale uslovi da se pristapi kon realizacija na idejata za sozdavawe NO vojska. Na 18 avgust 1943 godina, na planinata Slavej, bila formirana prvata regularna voena edinica, bataljonot „Mir~e Acev“. Ne{to podocna, na 11 noemvri 1943 godina, kaj Slivovo bila formirana i Prvata makedonsko-kosovska brigada. Na toj na~in se zapo~nalo so sozdavaweto pokrupni operativno-takti~ki formacii na makedonskata NO vojska. So toa se sozdavala pogolema slobodna teritorija vo koja voenoto i politi~koto rakovodstvo na NOD razvivale po{iroka politi~ka aktivnost i go zapo~nale sozdavaweto na organite na vlasta. Na slobodnata teritorija vo zapadna Makedonija politi~koto i voenoto rakovodstvo na NOD vo Makedonija vo prvata polovina na oktomvri 1943 godina izdale dokument poznat kako Manifest na G[. Vo nego G[ gi iznel osnovnite na~ela na osloboditelnata borba i gi soop{til makedonskite pogledi vo vrska so idnata zaednica na jugoslovenskite narodi. Tamu se istaknuva deka makedonskiot narod vo idnata zaednica na jugoslovenskite narodi }e bide celosno ramnopraven so niv. Toa bilo dosta zna~ajno, bidej}i ne retko se {pekuliralo, pa i vo redovite na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, deka makedonskiot narod vlegol vo borba bez negova `elba i deka se borel za obnovuvawe na raspadnatoto Kralstvo Jugoslavija. Vo vrska so izdavaweto na Manifestot na G[, istaknati makedonski intelektualci i antifa{isti, ~lenovi na ANOK, podnele svoj Prigovor kon Manifestot na delot {to se odnesuval na projugoslovenskata idnina na Makedonija. Tie idninata na Makedonija ja gledale vo samostojna, nezavisna i obedineta Makedonija ili vo edna balkanska federacija. Se diskutiralo i okolu pra{aweto koj organ bi trebalo da go izdade Manifestot. Imalo iska`uvawa i razli~ni gledi{ta okolu toa dali barawata na makedonskiot narod za negovoto obedinuvawe se dovolno jasni ili zadovolitelni. Sepak, i so taa sodr`ina
270

{to ja imal, Manifestot bil prifaten i gi obedinil u~esnicite vo borbata, taka {to poslu`il kako solidna platforma za nejzinoto natamo{no vodewe. So nego se pottiknalo s¢ pootvorenoto postavuvawe na makedonskoto nacionalno pra{awe i istaknuvawe na `elbata za kone~no obedinuvawe na Makedoncite, kako prioritetni celi na borbata na makedonskiot narod. Manifestot e najizdr`aniot dokument {to bil dotoga{ upaten do narodot. Vo soglasnost so odlukata na Prespanskiot sostanok na CK na KPM da se pristapi kon podgotovkite za odr`uvawe na antifa{isti~koto sobranie vo Makedonija, vo prvata polovina na noemvri 1943 god. bil formiran Inicijativen odbor za svikuvawe na ASNOM. Vo negoviot sostav vlegle: Metodija Andonov-^ento (pretsedatel), Strahil Gigov (sekretar), Mihailo Apostolski, Cvetko Uzunovski, Borko Temelkovski i Venko Markovski (~lenovi). Na 30 april 1944 god. ovoj odbor bil pro{iren i broel 22 ~lena. Vedna{ po formiraweto, Inicijativniot odbor vrz sebe prezel nekoi od funkciite {to prethodno gi izvr{uvale G[ na NOV i POM i CK na KPM. So toa toj ja prezel ulogata na politi~ki i pretstavni~ki organ i na najvisok organ na vlasta vo makedonskata dr`ava, koja se nao|ala vo procesot na svoeto sozdavawe. Inicijativniot odbor poka`al osobena aktivnost pri objasnuvaweto na stavovite izneseni vo Manifestot na G[ na NOV i POM i vo vrska so podgotovkite za svikuvawe na ASNOM. Istata godina, so ogled deka na 15 maj 1943 godina Kominternata se samoraspu{tila, zapo~nala da zree idejata za sozdavawe zaedni~ki balkanski {tab kaj pretstavnicite na centralnite komiteti na balkanskite komunisti~ki partii. Na 20 juni 1943 godina vo Kor~ansko bil odr`al sostanok na pretstavnicite na KPJ, KPA i KPG. Tie mu dale poddr{ka na balkanskiot {tab i donele rezolucija za negovo formirawe. Rezolucijata, pokraj drugoto, predviduvala: visok stepen na razvienost na NOD na Balkanot, postojana zaemna sorabotka i vospostavuvawe edinstvo vo akciite na site narodnoosloboditelni sili na balkanskite zemji, a se predviduvalo i formirawe zaedni~ki vrhoven {tab kako edinstvena komanda na balkanskite zemji. Ovie zaklu~oci, ne{to podocna, bile prifateni i od BKP. Me|utoa, se postavilo pra{aweto dali e toa op{tobalkanski {tab ili samo {tab na Jugoslavija, Albanija, Grcija i Bugarija, bez Romanija i Turcija, odnosno {tab na zemjite me|u koi e podelena Makedonija. Toa zna~i deka nitu edna od balkanskite komunisti~ki partii, odnosno zemji, ne sakala da go zagubi delot od Makedonija. Poradi toa, i po intervenci271

jata na Sovetskata delegacija, na 9 oktomvri 1943 godina Tito ispratil poraka do Svetozar Vukmanovi}-Tempo site aktivnosti vo vrska so formiraweto na balkanskiot {tab da bidat prekinati. 5.3. Slobodnata teritorija vo tekot na 1943 godina Sozdavaweto na slobodnata teritorija vo tekot na NO borba vo Makedonija 1943 g. imalo mnogukratno zna~ewe. Nejzinoto zna~ewe mo`e da se ocenuva od istorisko-politi~ki i od voen aspekt. Zna~eweto od istoriski aspekt e nabele`ano vo mnogubrojnite proglasi, povici i drugi dokumenti {to bea gi upatuvale politi~koto i voenoto rakovodstvo do makedonskiot narod. Vo niv se vidlivi motiviranosta od slobodarskite idei na Ilinden i Kru{evskata republika i `elbata za ostvaruvawe na nivnite ideali po ~etierieset godini. Slobodnata teritorija bila braneta so golema upornost bidej}i nea borcite ja ~uvstvuvale kako simbol na slobodata i dr`avnosta na makedonskiot narod. Od voen aspekt zna~eweto na slobodnata teritorija isto taka bilo golemo. Vo nea dejstvuvalo rakovodstvoto na NOD, odnosno voenoto rakovodstvo olicetvoreno vo Glavniot {tab na NOV i politi~koto rakovodstvo olicetvoreno vo Partijata, politi~kite i masovnopoliti~kite organizacii. Na slobodnata teritorija profunkcionirale organite na narodnata vlast. Tie mo`ele da funkcioniraat po otstranuvaweto na okupatorskata vlast od slobodnata teritorija. Nivnata aktivnost, vo po~etokot naso~ena samo kon sobirawe materijalna pomo{, oru`je i municija, na slobodnata teritorija se pro{irila so mnogu drugi sodr`ini. Nivnoto sozdavawe pridoneslo za natamo{noto uspe{no razvivawe na borbata. Sozdavaweto na organite na vlasta e od posebno zna~ewe za gradovite Ki~evo i Debar, koi bile prvite oslobodeni gradovi kade {to se formirale povisokite organi na lokalnata vlast. Toa se odvivalo na zaedni~ki mitinzi pri {to, pokraj drugoto, nivnoto formirawe imalo i zabele`liv propaganden karakter. Istovremeno, slobodnata teritorija bila zna~ajna i za razvivaweto na op{testveno-politi~kiot i verskiot `ivot. Tamu profunkcionirale masovnite politi~ki organizacii (NOF, AF@, NOMS), a bilo formirano i Versko namesni{tvo kako za~etok na MPC i na verskiot `ivot.

272

5.4. Istaknuvaweto na programskite celi na borbata Naporedno so razvojot na narodnoosloboditelnata borba vo Makedonija pra{aweto za seriozno istaknuvawe na programskite celi stanuvalo s¢ poaktuelno. Fakt e deka istaknuvaweto na celite, od mnogu pri~ini, ne mo`elo da e slu~i na samiot po~etok na vostanieto od 1941 godina. Toga{ bile upatuvani op{ti povici za antifa{isti~ka borba, dodeka povicite za sozdavawe sopstvena dr`ava i za obedinuvawe na makedonskiot narod se postavuvale vo dosta zaviena forma. Verojatno na toa vlijaelo zaedni~koto vodewe na antifa{isti~kata borba so drugite jugoslovenski narodi. Naglasuvaweto na makedonskoto nacionalno pra{awe bilo pridru`uvano so izvesen strav od o~ekuvanoto obvinuvawe za makedonski separatizam. Bile prisutni instruktori, delegati i sl., isprateni od jugoslovenskoto rakovodstvo za da pomagaat, no i da ja kontoliraat situacijata. Vo vtorata polovina na 1943 godina se zasilile ideite i soznanieto deka postavuvaweto na toa pra{awe kako programsko barawe }e pretstavuva nov motivira~ki impuls vo borbata za osloboduvawe i }e gi amortizira glasinite za navodnoto „predavstvo“ na makedonskite nacionalni interesi. 5.5. Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM Realizacijata na zaklu~okot za pristapuvawe kon podgotovki za odr`uvawe na Antifa{isti~ko sobranie i za izbirawe na najvisokite dr`avni organi pretpostavuvala formirawe na poseben organ koj{to bi gi realiziral tie podgotovki. Takov organ bil Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. Datumot na negovoto formirawe ne e to~no utvrden, no e sigurno deka vo prvata polovina na noemvri 1943 toj ve}e funkcioniral vo seloto Crvena Voda na padinite na planinata Karaorman. Vo negoviot sostav vlegle istaknati makedonski borci i dr`avnici. Negov pretsedatel bil Metodija Andonov-^ento, idniot pretsedatel na ASNOM i na makedonskata dr`ava, a negov ~len bil i komandantot na G[ na NOV i POM Mihajlo Apostolski. Po formiraweto, Inicijativniot odbor (IO) za svikuvawe na ASNOM ne se zadr`al samo na voobi~aeni ili tehni~ki podgotovki tuku vo taa nasoka prezel dosta voeni i politi~ki funkcii {to prethodno gi izvr{uvale Glavniot {tab ili pak CK na KPM. Taka, IO
273

stanal politi~ki i pretstavni~ki organ, no i najviosk organ na dr`avnata vlast vo Makedonija. Po negovoto formirawe prestanalo da postoi edno od toga{nite op{ti politi~ki tela, t.n. ANOK (Akcionen narodnoosloboditelen komitet), koe nemalo takva jasno definirana funkcija kakva {to ja imal Inicijativniot odbor. Funkcijata na IO bila mnogu poizrazena od po~etokot na 1944 godina koga, zaedno so G[, se vklu~il vo politi~koto objasnuvawe na celite na borbata na makedonskiot narod. Osven toa, IO se vklu~il i vo aktivnostite za konstituirawe na sistemot na lokalnite organi na vlasta, izvr{il administrativna podelba i gi utvrdil reonite i kriteriumite za izbor na delegatite za Prvoto zasedanie na ASNOM. Toj podgotvil nekolku apeli {to gi upatil do makedonskiot narod, do nekolku istaknati intelektualci vo Makedonija i me|u emigracijata vo Bugarija, baral da se vklu~at vo osloboditelnata borba i da ja dadat potrebnata pomo{ za nejzin kone~en uspeh, da gi zaboravat {pekulaciite deka taa, navodno, se vodela za obnova na prethodnata Jugoslavija vo koja dominirala edna nacija. Ponatamu, IO vrz sebe ja prezel odgovornosta da razgovara so vrhovnoto jugoslovensko rakovodstvo, odnosno so Josip Broz Tito za idninata na Makedonija vo jugoslovenskata federacija i za stojali{teto na jugoslovenskoto rakovodstvo za obedinuvaweto na makedonskiot narod. Od strana na IO bilo pobarano delegacijata vo sostav Metodija Andonov-^ento, Emanuel ^u~kov i Kiril Petru{ev vo razgovorite so vrvot na jugoslovenskoto dvi`ewe da go postavi, kako {to se veli, „glavniot problem na makedonskata borba – pra{aweto za celosna obedineta Makedonija“. IO raspraval i za zaedni~kata borba so Makedoncite koi se borele vo ramkite na antifa{isti~kite dvi`ewa na Bugarija i na Grcija. 5.6. Makedonskoto nacionalno pra{awe i balkanskite dr`avi na krajot od 1943 godina Vo pogled na idninata na jugoslovenskite narodi osobeno zna~ewe imale odlukite na Vtoroto zasedanie na AVNOJ, odr`ano na 29 noemvri 1943 godina. Vo odlukata za izgradba na Jugoslavija se konstatira deka taa „se izgraduva i }e se izgraduva vrz federativen princip {to }e im obezbedi polna ramnopravnost na Srbite, Hrvatite, Slovencite, Makedoncite i Crnogorcite, odnosno na narodite na Srbija, Hrvatska, Slovenija, Makedonija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina“. Odlukite na Vtoroto zasedanie na AVNOJ, doneseni vo uslovi na
274

NOV, bile prifatlivi za NOD vo Makedonija, bidej}i makedonskiot narod za prv pat ja dobil mo`nosta, vrz nivna osnova, da ja prodol`i borbata za sozdavawe svoja, makedonska dr`ava, kako ramnopravna ~lenka na jugoslovenskata federacija. Po objavuvaweto na re{enijata na Vtoroto zasedanie na AVNOJ, reagirala Bugarija, poto~no nejzinata BKP. Taa ne go odobrila izborot na Makedoncite Vladimir Poptomov i Dimitar Vlahov za ~lenovi na AVNOJ – kako pretstavnici na pirinskiot, odnosno na egejskiot del od Makedonija. BKP smetala deka so vrzuvaweto na Makedonija kako idna ~lenka na jugoslovenskata federacija se prejudiciraat `elbite i interesite na makedonskiot narod i deka toa re{enie bilo doneseno poradi „pragmati~en nacionalizam“. Taa smetala deka makedonskiot narod treba da ima pravo na samoopredeluvawe. Zatoa, OF na Bugarija gi otfrlil re{enijata na Vtoroto zasedanie na AVNOJ i so posebna deklaracija ja povikal Makedonija da izbere svoi pretstavnici vo Narodnoto sobranie na Bugarija. Sekako, poradi u~estvoto na Bugarija vo vojnata na stranata na fa{isti~kata oska, toa barawe na Bugarija bilo anahrono i neodr`livo, iako bilo pu{teno zaedno so primamlivata parola za „celokupna, slobodna i nezavisna Makedonija“. Osven toa, Makedonija vodela zaedni~ka borba so drugite jugoslovenski narodi i, na nekoj na~in, se smetalo deka go iscrpila pravoto na samoopredeluvawe. Od druga strana Grcija, poradi u~estvoto na jugoslovenskite narodi na stranata na antifa{isti~kata koalicija, ne go sporela dr`avnoto ureduvawe na Jugoslavija, nitu pak konstituiraweto na novata dr`ava Federalna Makedonija. No malku podocna, poradi masovnoto u~estvo na Makedoncite vo antifa{isti~kata vojna i istaknuvaweto na nivnite nacionalni prava, taa go problematizirala makedonskoto nacionalno pra{awe ne samo vo egejskiot tuku i vo vardarskiot del od Makedonija.

6. Germansko-bugarskata ofanziva vo prvata polovina na 1944 godina Germansko-bugarskata zimska ofanziva vo reonot na planinite Ko`uf, Meglen i Pajak zapo~nala vo uslovi koga sojuzni~ite sili izvr{ile probiv vo centralna Italija i koga se podgotvuvale za otvorawe na Vtoriot front vo Evropa, a ofanzivite na jugoslovenskoto
275

vojuvali{te bile zgolemeni i zasileni. So ogled na toa deka Germanija bila zagrozena re~isi od site strani, germanskata Vrhovna komanda re{ila da ja zasili Grupata armii „E“ (GAE) {to se nao|ala vo ju`na Grcija pod komanda na feldmar{alot Aleksandar Ler. Makedonskata vojska imala za cel da se razmesti na prostorot na glavnite komunikaciski pravci po dolinata na rekata Vardar i da gi zapo~ne borbenite akcii so te`i{te na `elezni~kata linija. Dejstvata na makedonskata vojska gi zabrzale podgotovkite i po~etokot na Germansko-bugarskata ofanziva vo Meglen i vo ko`ufsko-mariovskiot prostor. Ofanzivata zapo~nala na 5 januari 1944 godina i traela do 20 januari koga germanskite i bugarskite sili, po nekolkute obidi da gi osvojat poziciite na partizanite, ne uspeale vo toa i go prekinale goneweto na makedonska vojska. Politi~koto i voenoto rakovodstvo na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe po zavr{uvaweto na Germansko-bugarskata zimska ofanziva izvr{ile analiza na dejstvata vo zimskata operacija i donele odluki od strategisko zna~ewe. Vo natamo{noto dejstvuvawe nivnata osnovna cel bila oru`enata borba da se razgori niz celata teritorija na Makedonija. Istovremeno se nastojuvalo da se ostvari dopir i so pirinskiot del na Makedonija, da se razviva sorabotka so antifa{isti~kite sili vo ju`na Srbija i da se ostvarat zaedni~ki dejstva. Otkako bila analizirana voenata i politi~kata situacija, se ocenilo deka okupatorot }e prezeme u{te posilna ofanziva, pa po toj povod makedonskoto politi~ko i voeno rakovodstvo go razrabotile planot za Fevruarskiot pohod. Osnovnata zamisla na Fevruarskiot pohod bila da se izvr{i probiv so dve operativni grupi, vo brojnost do brigadi, koi }e imaat voeno i politi~ko rakovodstvo od najvisokite forumi. Probivot da se izvr{i so edna grupa vo centralna, a so druga niz isto~na Makedonija. Tretata grupa, isto taka vo brojnost na brigada, dobila naredba da ostane vo reonot na Ko`uf, so zada~a da dejstvuva vo Tikve{ i po desniot breg na Vardar ju`no od Veles. So takvata zamisla voenoto i politi~koto rakovodstvo imale za cel, od politi~ki aspekt, oru`enata borba {to pove}e da se razgori niz cela Makedonija. Uspe{noto izveduvawe na pohodot (31 januari – 22 fevruari 1944) pretstavuvalo presvrtnica na vojni~ki plan vo polza na edinicite na NOV i PO na Makedonija. Po zavr{uvaweto na operaciite od Fevruarskiot pohod usledile niza zna~ajni akcii od strana na edinicite NOV i PO na Makedonija vrz ~uvstvitelnite to~ki na okupatorot niz cela Makedonija.
276

Na 27 i 28 fevruari 1944 godina vo manastirot sv. Prohor P~inski bilo odr`ano voeno-politi~ko sovetuvawe na koe bila izvr{ena analiza na borbenite dejstva vo tekot na Fevruarskiot pohod, a potoa i na voenata i politi~kata sostojba vo svetot, na Balkanot i vo Jugoslavija, so te`i{te na nastanite vo Makedonija. Osobeno vnimanie im bilo posveteno na podgotovkite za odr`uvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM. Kako rezultat na uspe{nite borbi bile sozdadeni pove}e slobodni teritorii vo operativnite zoni vo Makedonija. Na slobodnite teritorii bile organizirani i zapo~nale da dejstvuvaat novosozdadenite komandi na podra~ja i mesta i narodnoosloboditelnite komiteti. Tie, pokraj za{titata na slobodnata teritorija, imale za cel da go mobiliziraat naselenieto da pristapuva vo makedonskata vojska i da se sozdavaat novi odredi, bataljoni i brigadi. Proletnata ofanziva vo Makedonija od 1944 godina ja prezele bugarskite i germanskite sili protiv NOV i POM i odredeni srpski i kosovski edinici. So ogled na anga`iranite sili, prostorot vo koj se vodela i postavenite celi, Proletnata ofanziva pretstavuva operacija od strategisko zna~ewe.

7. Obidite na okupatorite da predizvikaat gra|anska vojna vo Makedonija Bugarskite, a ne{to podocna i germanskite okupatori vo Makedonija, soglasno utvrdenite idei, se obidele od mesnoto naselenie da sozdadat oru`eni sili kako svoi sorabotnici vo borbata protiv celite na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod. So toa okupatorite se obidele da predizvikat gra|anska vojna vo Makedonija. Idejata za formirawe kontra~eti poteknala od direktorot na Bitolskata oblast Anton Kozarov. Na 22 avgust 1942 godina A. Kozarov, so itna i doverliva naredba, pokraj drugoto, pobaral od svoite okoliski upravnici: „vo sekoja op{tina da se organizira vooru`ena grupa od 15 do 20 ili pove}e lica“. Negovata ideja ja prifatil Dimitar Raev, direktor na Skopskata oblast, a so nea se soglasil i bugarskiot minister za vnatre{ni raboti Gabrovski. Bugarskata vlada go odobrila formiraweto na vooru`enite kontra~eti, koi gi obezbedila so oru`je, oprema, hrana i pari~ni sredstva. Kontra~etite dejstvuvale glavno vo redovite na bugarskata policija i vojska i bile vo
277

funkcija na okupatorskata vlast. Ministerot Gabrovski, na 10 april 1943 godina, izdal naredba za likvidacija na NOD na Makedonija. Po kapitulacijata na Italija, osoben interes za aktivnostite i za anga`iraweto na kontra~etite na I. Mihajlov poka`al Hitler. Bidej}i na Isto~niot front germanskite sili trpele s¢ pogolemi zagubi, a razvojot na NOD vo Makedonija stanuval s¢ posilen, na Hitler mu trebale novi sili za uni{tuvawe na „komunisti~kata zaraza“. Na negova pokana, vo noemvri 1943 godina, I. Mihajlov otpatuval vo Berlin, kade {to primil naredbi i instrukcii od firerot da gi zgolemi i da gi zasili aktivnostite na kontra~etite, a potoa da gi naso~i kon egejskiot del na Makedonija. Na ovoj sostanok I. Mihajlov, Himler i Hitler se dogovorile vo egejskiot del na Makedonija {to bil pod okupacija na Germanija da se formira eden polk od tri bataljoni vo koi bi vlegle „egejski Bugari“, sledbenici na I. Mihajlov, so zada~a da go likvidiraat NOD i da vospostavat red i mir. Bugarskata vlada, so pomo{ na Gestapo i na SS-policijata, vo vtorata polovina na 1943 godina formirala osum kontra~eti so brojna sostojba od 50 do 60 lu|e, a vo tekot na 1944 godina brojot narasnal do 200 lu|e vo sekoja kontra~eta. No ovoj obid, u{te na po~etokot, bil osuden na neuspeh. Makedonskiot narod ve}e ja be{e odbral stranata na Antihitlerovskata koalicija. Sledniot obid bil napraven po kapitulacijata na Bugarija. Germancite procenile deka vo tie uslovi najcelishodno bi bilo da se realizira idejata za „Nezavisna Makedonija“, na ~elo so Ivan Mihajlov. Naredbata za sozdavawe „Nezavisna Makedonija“ ja potpi{al Hitler na 5 septemvri 1944 godina. Za realizacija na ovaa ideja toj gi odredil d-r Garben i germanskiot konzul vo Skopje Artur Vite. Na 6 septemvri 1944 godina Ivan Mihajlov pristignal vo Skopje i vedna{ gi zapo~nal podgotovkite okolu proglasuvaweto na „Nezavisna Makedonija“. Me|utoa, negovite sledbenici go informirale deka makedonskata dr`ava e ve}e sozdadena i deka e docna da se proglasi „Nezavisna Makedonija“. Deprimiran i razo~aran {to ne uspeal da ja proglasi „Nezavisna Makedonija“ vo koja `iveat Bugari, a pod protektorat na Germanija, vo ve~ernite ~asovi na 7 septemvri 1944 godina Ivan Mihajlov si zaminal od Skopje. Otkako propadnala idejata da se sozdade „Nezavisna Makedonija“, bezbednosta na makedonskiot prostor ja prezela Germanskata voena uprava, koja politi~ki mu bila pot~ineta na d-r Herman Nojbaher.

278

Neuspe{ni se poka`ale i obidite na okupatorot preku ~etni~koto dvi`ewe da se predizvika sudir me|u makedonskiot narod kako i obidot da se predizvika me|uetni~ki sudir vo zapadna Makedonija preku albanskite nacionalisti~ki organizacii.

8. Pro{iruvaweto na voenite dejstva i novata voeno-teritorijalna podelba na Makedonija vo tekot na letoto 1944 godina Po Proletnata ofanziva i osobeno po izvr{uvaweto na protivofanzivata, Narodnoosloboditelnata i antifa{isti~ka vojna, vo tekot na letoto 1944 godina, ja zafatila re~isi celata teritorija na vardarskiot del na Makedonija. Se sozdavale novi slobodni teritorii, se formirale novi partizanski odredi, bataljoni, brigadi i divizii. Pokraj toa, politi~koto i voenoto rakovodstvo prezemale brojni merki za zasiluvawe na borbata, za vospostavuvawe na narodnata vlast na slobodnite teritorii, no i za me|unarodno priznavawe. Dodeka CK na KPM i Inicijativniot odbor glavno se zanimavale so svikuvaweto i odr`uvaweto na ASNOM, Glavniot {tab na makedonskata vojska gi vr{el podgotovkite za kone~noto osloboduvawe na Makedonija. Poradi golemiot priliv na novi borci, G[ na makedonskata vojska procenil deka e potrebna nova voeno-teritorijalna podelba na Makedonija. Taa se izvr{ila spored planot {to go izrabotil Glavniot {tab na NOV i POM. Spored ovoj plan, teritorijata na vardarskiot del na Makedonija bila podelena na ~etiri operativni zoni. Prvata ili Skopskata operativna zona gi opfa}ala Skopskiot, Kumanovskiot i Vele{kiot reon. Vtorata ili Bitolskata operativna zona gi opfa}ala Bitolskiot i Gevgeliskiot reon. Tretata, odnosno Bregalni~ko-strumi~kata operativna zona gi opfa}ala [tipskiot i Strumi~kiot reon. ^etvrtata operativna zona gi opfa}ala Debarskiot i Ki~evskiot reon. Potoa, so odluka na Glavniot {tab, bile formirani {tabovi na operativnite zoni. Poradi nedostig na soodveten kadar, komandite na brigadite koi dejstvuvale na teritoriite na odredenite operativni zoni bile ovlasteni istovremeno da ja vr{at funkcijata {tab na soodvetnata operativna zona. Vo planot od Direktivata br.1 se predviduvalo vo prvite tri operativni zoni da se formiraat po dve divizii. Istovremeno se predviduvalo da se formiraat pove}e pomali
279

partizanski odredi za izvr{uvawe pomali borbeni zada~i vo tilot na okupatorskite sili i za odredeni specijalni akcii.

9. Pra{aweto za obedinuvaweto na Makedonija vo tekot na Vtorata svetska vojna Pra{aweto na obedinuvaweto na Makedonija stanalo osnovniot i glaven dvigatel na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe bez ogled na toa kolku vo nego bile prisutni emotivniot naboj, romantizmot i dali za toa imalo realni mo`nosti. Taa ideja, kako i samata borba, imale svoj evolutiven pat {to e povrzan so razvojot na NOD. Vo prvite dve godini dogmatskiot priod kon proleterskiot internacionalizam, kosmopolitskiot pristap kon nacionalnoto pra{awe i mnogu drugi okolnosti vlijaele osloboduvaweto na Makedonija da se postavuva vo op{ti ramki. Od tretata faza na vojnata, odnosno od letoto 1943 godina, koga antifa{isti~kite sili steknale re{itelna prednost, vo tie ramki pra{aweto za osloboduvaweto i obedinuvaweto na Makedonija dobilo poinakva su{tina. Pra{aweto za obedinuvaweto na Makedonija osobeno bilo razgleduvano od ~lenovite na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. Na prviot sostanok na pro{ireniot Inicijativen odbor za svikuvawe na ASNOM, odr`an na 30 april 1944 godina, pokraj prifa}aweto na odlukite i re{enijata doneseni na Vtoroto zasedanie na AVNOJ i re{enijata za sostavot na delegacijata za Plenumot i za Prezidiumot na AVNOJ, od diskusijata proizleglo deka eden pretstavnik na Inicijativniot odbor treba da se isprati kaj AVNOJ i Vrhovniot {tab za da se vospostavi neposredna sorabotka so odgovornite tela na Federativna Jugoslavija i da se iznese vistinskata sostojba vo Makedonija, osobeno vo vrska so nejzinoto obedinuvawe. Po razgleduvaweto na zna~eweto na ovoj problem bila izbrana delegacija na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM vo sostav: Metodi Andonov-^ento, Emanuel ^u~kov i Kiril Petru{ev. Ovaa delegacija otpatuvala na Vis na sredba so NKOJ. Sednicata na Nacionalniot komitet za osloboduvaweto na Jugoslavija se odr`ala na 24 juni 1944 godina i na nea prisustvuvale Tito i drugite rakovoditeli na NKOJ. Na dnevniot red bile dve to~ki: izvestuvaweto na Inicijativniot odbor i makedonskoto pra{awe. Za sodr`inata i problemite po dvete pra{awa, ednopodrugo govorele
280

Emanuel ^u~kov, Metodi Andonov-^ento, pa Kiril Petru{ev. Na krajot, ^ento go postavil pra{aweto kako da se vospostavi vrskata so Makedoncite vo egejskiot i pirinskiot del na Makedonija i predlo`il NKOJ da izdade memorandum za Makedonija od koj }e se vidi deka i makedonskiot narod se bori protiv zaedni~kiot fa{isti~ki neprijatel, no i za ostvaruvaweto na nacionalnoto pravo za svoe obedinuvawe. No, pra{awata za vospostavuvaweto vrski so egejskiot i pirinskiot del na Makedonija i izdavaweto memorandum za Makedonija od strana na NKOJ bile premol~eni vo diskusijata. Na krajot Tito predlo`il da se donesat zaklu~oci vo vrska so makedonskoto pra{awe, naglasuvaj}i deka: „istoriskite ideali na makedonskiot narod za obedinuvawe se negovo nacionalno pravo...so ogled na sostojbata vo sosednite zemji i dogovorite me|u sojuznicite, prerano e toa da se postavuva zatoa {to bi ja oslabnalo borbata protiv zaedni~kite okupatori; za ostvaruvawe na toa pravo, najdobro e da se sorabotuva so site narodnoosloboditelni dvi`ewa; treba {to poskoro da se odr`i zasedanieto na ASNOM i da se formira Narodnoosloboditelen front“. Analizata na idejnite opredelbi za obedinuvaweto na Makedonija i na prakti~nite ~ekori vo tekot na Nacionalnoosloboditelnata i antifa{isti~ka vojna vo vardarskiot del na Makedonija poka`uvaat deka pra{aweto za obedinuvaweto na makedonskite teritorii postojano bilo prisutno. Me|utoa, bilo prisutno i vlijanieto na drugi faktori, pred s¢ me|unarodnoto protivewe na obedinuvaweto na Makedonija, osobeno od strana na Velika Britanija. Vlijanieto na me|unarodniot faktor na obedinuvaweto na Makedonija se poka`alo kako re{ava~ko i toga{ koga ve}e se sozdale realni mo`nosti i `elbi za obedinuvawe na pirinskiot so vardarskiot del.

10. Konstituiraweto na makedonskata dr`ava (1944 g.) 10.1. Izborot na delegatite za ASNOM Izbiraweto na delegatite za ASNOM vo ramkite na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe se smetalo za va`no organizaciono, no i politi~ko pra{awe. Toa bilo va`no poradi nivniot legitimitet, no i legitimitetot na dr`avata. Toga{ bilo nu`no da se odberat lu|e koi }e bidat sposobni da dadat realen pridones vo konstituiraweto na najviokiot organ na vlasta i najvisok dr`aven organ.
281

Bidej}i Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM bil najdirektno zadol`en za ova pra{awe, toj vlo`il dosta napori za da se realizira osnovnata opredelba vo pogled na kandidatite. Me|u drugoto, IO se obratil do site narodni odbori vo mestata kade {to bile formirani, za da gi zapoznae so postapkata za izbor na delegatite. Vo odnos na sostavot na delegatite {to se izbirale za Sobranieto, IO se zalo`il tie da bidat lu|e koi, pred s¢, ja poddr`uvaat idejata za sozdavawe i konstituirawe na makedonskata dr`ava. Ne e utvrden to~niot broj na izbranite delegati, bidej}i vo razni materijali od toa vreme toj e razli~en. Sepak, kako najto~en treba da se zeme brojot 115 delegati, odnosno onolku kolku {to se navedeni vo Manifestot na ASNOM. No, fakt e deka na Zasedanieto prisustvuvale malku pove}e od polovinata bidej}i, poradi konspirativnite uslovi na patuvawe do mestoto na odr`uvawe, kako i poradi razni drugi pre~ki, ne mo`ele site da pristignat navreme. Nekoi od niv im dale svoi polnomo{na na drugi lica za da gi zastapuvaat. Obrazovniot, socijalniot i nacionalniot sostav na izbranite delegati bil mo{ne raznoviden. 10.2. Prvoto zasedanie na ASNOM i negovite re{enija Po ednogodi{nite podgotovki, Prvoto zasedanie na ASNOM (Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija) se odr`alo na 2 avgust 1944 godina vo manastirot Sv. Prohor P~inski vo reonot na Kumanovsko. So rabota zapo~nalo vo ve~ernite ~asovi i traelo do ranite utrinski ~asovi. Donesenite re{enija i drugite dokumenti na Prvoto zasedanie na ASNOM, spored nivnata sodr`ina, mo`at da se grupiraat vo tri grupi. Vo prvata grupa dokumenti e sodr`ana platformata vrz koja se konstituirala makedonskata dr`ava; vo vtorata se dokumentite so koi taa se konstituirala, odnosno se proglasilo nejzinoto sozdavawe; vo tretata se dokumentite so koi makedonskiot narod i nacionalnite malcinstva {to `iveele vo Makedonija bile povikani da £ se priklu~at na borbata za kone~noto osloboduvawe na sopstvenata dr`ava. Toa se t.n. proklamativni dokumenti. 10.3. Utvrduvaweto na platformata na ASNOM U{te pri otvoraweto na sesijata, a taa ~est mu pripadnala na najstariot delegat ilindenecot Panko Bra{narov, toj napravil
282

uspe{no mislovno povrzuvawe na site prethodni borbi na makedonskiot narod so negovata tekovna borba, borbata protiv fa{izmot. So metafori~noto iska`uvawe za povrzanosta na rekite P~iwa, na ~ij tek se odr`uvala sednicata, so rekite Mesta i Bistrica, P. Bra{narov ja podvlekol `elbata na makedonskiot narod za negovo obedinuvawe vo etni~kite granici na Makedonija, inaku vekovna `elba na site generacii. Tokmu nea Panko Bra{narov ja iska`al pred sobraniot dr`avotvoren auditorium. Vo svoeto obra}awe, prviot pretsedava~ asocijativno ja povrzal sovremenata makedonska vojna so ilindenskite tradicii i so tradiciite na srednovekovnata dr`ava na carot Samuil. Ne izostanalo nitu spomnuvaweto na makedonskite istoriski stolbovi na borbata za sloboda, Ilinden i Kru{evskata republika. Vo dvata referata {to gi podnesol Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM, isto taka, bila opredelena platformata za re{enijata na ASNOM koi trebalo da se donesat. Vo prviot od niv, so naslov „Borbata protiv okupatorot“, te`i{teto bilo staveno na celokupnata borba na makedonskiot narod, iznesena preku istoriska retrospektiva, no so posebna naglaska na poslednata borba od koja niknuvala novata makedonska dr`ava. Od druga strana, vtoriot referat, so naslov „Narodno-demokratskata vlast – nejzinata su{tina i zada~i“, napravil presek na idnite organi na dr`avnata vlast, na nivnite karakteristiki i su{tina, no vo negoviot politi~ki del objasnuval i nekoi politi~ki pra{awa. Vsu{nost, referatot ja objasnuval aktuelnata potreba vo tie uslovi – makedonskata dr`ava da bide konstituirana vo ramkite na jugoslovenskata federacija. Vo stru~niot, t.n. „praven“ del od referatot, Inicijativniot odbor gi nabele`al organite na vlasta, se zadr`al na nivnite karakteristiki i gi opredelil na~inite na nivnoto funkcionirawe i na nivnata hierarhiska postavenost vo sistemot na dr`avnite organi na vlasta. 10.4. Konstitutivnite akti na ASNOM Prvoto zasedanie na ASNOM, vo forma na re{enija ili, pak, vo druga forma, doneslo devet zakonodavni akti: Re{enie za utvrduvawe na ASNOM za vrhovno, zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo i najvisok organ na dr`avnata vlast na Demokratska Makedonija; Deklaracija za osnovnite prava na gra|anite na Demokratska Makedonija; Re{enie za voveduvawe na makedonskiot jazik za slu`ben
283

jazik vo makedonskata dr`ava; Pravilnik za rabota na ASNOM; Re{enie za obrazuvawe na Zakonodavna komisija pri Prezidiumot na ASNOM; Re{enie za Dr`avna komisija za utvrduvawe na prestapite na okupatorot i negovite pomaga~i; Re{enie za odobruvawe na re{enijata, naredbite i zadol`enijata izdadeni od G[ na NOV i POM i na Inicijativniot odbor za svikvawe na ASNOM; Re{anie za oddavawe priznanie i blagodarnost na Narodnoosloboditelnata vojska; Re{enie za proglasuvawe na Ilinden – 2 avgust za naroden i dr`aven praznik na makedonskata dr`ava. Site navedeni re{enija nemaat podednakvo dr`avnokonstitutivno zna~ewe. Vo potesnata smisla na zborot, toa zna~ewe go imaat samo nekoi od niv, i toa Re{enieto za odobruvawe na re{enijata, naredbite i drugite aktivnosti na G[ i na IO za svikuvawe na ASNOM, Re{enieto za utvrduvawe na ASNOM za vrhovno, zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo i najvisok organ na dr`avnata vlast na Makedonija, Re{enieto za voveduvawe na makedonskiot jazik za slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava i Re{enieto za proglasuvawe na 2 avgust za naroden i dr`aven praznik na Makedonija. Imeno, Re{enieto za odobruvawe na re{enijata, naredbite i drugite aktivnosti na G[ i na IO, doneseno poradi nu`noto prodol`uvawe na kontinuitetot od po~etokot na vostanieto, kako i Re{enieto za utvrduvawe na ASNOM za vrhovno, zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo i najvisok organ na dr`avnata vlast na Makedonija imale zakonodavno, odnosno ustavnopravno zna~ewe. Toa ustavnopravno zna~ewe proizleglo od samiot fakt {to na toj na~in bile utvrdeni kontinuitetot na borbata i sistemot na dr`avnata vlast vo makedonskata dr`ava, so {to se ozna~ila nova etapa od nejzinoto konstituirawe. Na toj na~in bile osnovani najvisokite organi na dr`avnata vlast koi, vo osnova, ostanaa nepromeneti niz celiot period na egzistiraweto na makedonskata dr`ava. Re{enieto za voveduvawe na makedonskiot jazik za slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava, kako i Re{enieto za proglasuvawe na 2 avgust za naroden i dr`aven praznik na Makedonija gi utvrdile ustavnite belezi koi treba da gi ima sekoja sovremena dr`ava. Treba da se naglasi deka Deklaracijata na ASNOM za osnovnite prava na gra|anite na Demokratska Makedonija imala posebno ustavnopravno i politi~kopravno zna~ewe. Iako bila podgotvuvana vo voeni uslovi, Deklaracijata ja proklamirala idnata celosna ramnopravnost na site gra|ani pred zakonite, bez ogled na nacionalnata, rasna284

ta, polovata i verskata pripadnost. Toa zna~elo priznavawe na malcinskite i na site drugi gra|anski prava na gra|anite na Republika Makedonija. Zna~eweto na ovoj dokument e dotolku pogolemo {to so nego se proklamirale mnogu suptilni ~ovekovi prava. Pri vgraduvaweto na ovie opredelbi, eden od tvorcite na dokumenite, Vladimir Pole`inoski, doktor po pravo na Sorbona, se rakovodel od normite na francuskoto pravo, utvrdeni po pobedata na Francuskata revolucija. 10.5. Proklamiraweto na rezultatite od ASNOM Trgnuvaj}i od mestoto i ulogata {to ja imalo Prvoto zaedanie na ASNOM, toa moralo da se anga`ira vo proklamiraweto na rezultatite {to gi postignalo. Se razbira deka bez takvata politi~ka i operativna aktivnost donesenite re{enija ne bi go imale efektot {to go ostvarile. Za Makedonija, Prvoto zasedanie na ASNOM pretstavuvalo su{testven i neodminliv dr`avotvoren organ. Negovata osnova le`ela vo oru`enata osloboditelna borba na makedonskiot narod koja proizlegla od bitieto na makedonskiot narod. Prisutnite delagati ja izrazile suverenata volja na celiot makedonski narod. Na toa gi obvrzuvale su{tinata na samata borba i dolgodi{nite streme`i na makedonskiot narod za osloboduvawe i za sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. Uslovite za toa bile mnogu poinakvi i mnogu popovolni od onie na samiot po~etok na vostanieto. Site ovie vrednosti bile vgradeni vo sodr`inata na Manifestot na ASNOM kako specijalno podgotvuvan dokument za proklamirawe na negovite rezultati. Sodr`inata na Manifestot na ASNOM bila locirana na tri osnovni punkta: osvrt vrz postignatite rezultati; zavr{uvawe na Antifa{isti~kata vojna zaedno so drugite jugoslovenski narodi; zazemawe na najkonsekventen stav za pra{aweto na obedinuvaweto na makedonskiot narod. Iako poslednovo ne se realiziralo, treba da se ka`e deka vo ovoj odnos bil napraven krupen ~ekor. Dovolno e samo da se spomne iska`anata konstatacija deka „ASNOM go proklamira pred celiot svet svoeto pravedno i neotstapno barawe za obedinuvawe na celiot makedonski narod vrz principite na samoopredeluvaweto“ pa da se vidi deka ovaa neostvarena `elba makedonskiot narod ja nosel dolgo vreme potisnata vo sebe. Taa `elba, najeksplicitno od koga i da e, bila iska`ana na Prvoto zasedanie na ASNOM i bila izrazena vo
285

pismena forma tokmu vo Manifestot na ASNOM. Makedonsko rakovodstvo so pravo smetalo deka obedinuvaweto na makedonskiot narod od trite dela na Makedonija }e stavi kraj na negovoto pokoruvawe i }e pretstavuva uslov za traen mir na Balkanot. Sepak, konceptot i pati{tata za obedinuvawe na trite dela na Makedonija ostanale ne dokraj jasno definirani zatoa {to toa pra{awe ne bilo povrzuvano so borbata za nacionalno osamostojuvawe i obedinuvawe, tuku so u~estvoto na Makedoncite od trite dela na Makedonija vo edinstveniot antifa{isti~ki front i so pravoto tie da se obedinat vo ramkite na nova Jugoslavija. No, takvo ne{to ne bilo mo`no zatoa {to trite dr`avi vo koi `iveele Makedoncite imale razli~ni pogledi i odnos kon toa pra{awe. 10.6. Prezidiumot na ASNOM vo realizacijata na re{enijata i opredelbite na ASNOM Vo soglasnost so konstitutivnite akti, Prvoto zasedanie na ASNOM izbralo svoi organi, odnosno Prezidium (Pretsedatelstvo) na ASNOM od 22 ~lena. Za negov pretsedatel bil izbran Metodija Andonov-^ento, koj ja vr{el i funkcijata pretsedatel na ASNOM. Do izborot na prvata vlada toj, isto taka, ja vr{el i taa funkcija. Toa bilo objasneto so toga{nite voeni uslovi. Vo sostavot na Prezidiumot dejstvuvale {est poverenstva na ~elo so poverenici. Tie ja imale ulogata na organi na dr`avnata uprava. Spored toa i zakonodavnata, a istovremeno i izvr{nata vlast mu bile dovereni na Prezidiumot na ASNOM, taka {to Prezidiumot bil klu~niot organ na vlasta. Zakonodavnata funkcija na Prezidiumot na ASNOM bila naso~ena kon tri punkta: natamo{no organizirawe na organite na vlasta, obnova na stopanstvoto i ekonomijata i organizirawe na dejnostite od javen i op{testven karakter. Za realizacija na aktivnostite od prviot punkt, Prezidiumot na ASNOM usvoil nekolku klu~ni dokumenti. Vo taa smisla Re{enieto za organizacija i rabota na narodnoosloboditelnite odbori, prosledeno so upatstvo vo koe bile dadeni detalni objasnuvawa kako treba da se organiziraat i {to treba da rabotat, imalo posebno zna~ewe. Prezidiumot na ASNOM im posvetil golemo vnimanie na NOO, bidej}i niv gi smetal za osnovna baza na dr`avnata vlast. Toj mnogu gri`a posvetil na organiziraweto na sudskata vlast i na rabotata na bezbednosnite organi. Zatoa, podocna, Prezidiumot formiral posebno pove286

renstvo za organizirawe na vlasta. Istovremeno, Prezidiumot go imal predvid faktot deka osnovnite aktivnosti na terenot, vo pogled na zadninskata pomo{ vo borbata i odvivaweto na politi~kiot `ivot na lokalno nivo, treba da padnat vrz ovie organi. Vo funkcija na taa cel, teritorijata na Makedonija ja podelil na nekolku oblasti. Za`ivuvaweto na stopanstvoto i ekonomijata bilo prioritetna zada~a na Prezidiumot na ASNOM. So toa najneposredno se zanimavalo Poverenstvoto za narodno stopanstvo i ekonomska obnova, koe gi podgotvilo programite i prioritetite za obnova. Prezidiumot na ASNOM seriozno vnimanie im posvetuval i na op{testvenite dejnosti. Prioritet dobil prosvetno-kulturniot `ivot. Trebalo da se nadminat golemata kulturna zaostanatost i nepismenosta koja, za vreme na ovaa svetska vojna, bila dosta zgolemena. Prorabotile prvite osnovni u~ili{ta, no so nedovolno osposoben kadar za obrazovanie. Pokraj toa, bile obnoveni najva`nite ustanovi od oblasta na kulturata. Ni{to podobra ne bila sostojbata vo oblasta na zdravstvoto i socijalata. Taa oblast bila aktuelna poradi pojavata na zaraznite bolesti. Zatoa, najprvo bile organizirani instituciite za primarnata zdravstvena za{tita. Prezidiumot na ASNOM dejstvuval i vo drugite oblasti na op{testveniot `ivot, davaj}i go osnovniot pridones za negovoto celosno organizirawe. 10.7. Odglasot na Prvoto zasedanie na ASNOM i realizacijata na negovite re{enija Razbirlivo e {to Prvoto zasedanie na ASNOM dobilo golem odglas. Osven vo vardarskiot del na Makedonija, Zasedanieto imalo odglas i vo drugite delovi vo koi `iveele Makedoncite. Zabele`liviot odglas, pokraj drugoto, se dol`el na prifatlivosta na rezultatite vo sozdavaweto na novata makedonska dr`ava. Ne treba da se potceni ulogata na Prezidiumot na ASNOM, koj vlo`il dosta golemi napori za objasnuvawe na donesenite re{enija. Negoviot pretsedatel dejstvuval dosta sugestivno zatoa {to samiot toj, iako ne bil komunist, go prifatil povikot na NOD i se soglasil da se vklu~i vo dvi`eweto za da pomogne vo ostvaruvaweto na vekovniot ideal – borbata za sloboda i za sozdavawe makedonska dr`ava da stasa do celta. Fakt e deka najgolemiot broj zabele{ki na rezultatite od Prvoto zasedanie na ASNOM bile izneseni vo vrska so toa {to makedon287

skata dr`ava se sozdavala samo na eden del od etni~kata teritorija na Makedonija. Se prigovaralo deka vojnata vo Makedonija i sozdavaweto na dr`avata bile predvodeni od Srbi. Vakvite reakcii bile poizrazeni vo nekoi bugarski krugovi. Makedonskoto rakovodstvo, a osobeno pretsedatelot Metodija Andonov-^ento, nastojuvale da gi ubedat neistomislenicite deka iako vo Antifa{isti~kata vojna imalo po nekoj Srbin, imalo i po nekoj Bugarin, kako i u~esnici od drugite nacionalnosti vo Makedonija. No, spored ^ento, tie Srbi {to u~estvuvale vo vojnata ne bile onie od vremeto koga Makedonija bila pod srpska vlast, od redot na onie {to ne gi priznavale makedonskata nacija i makedonskata dr`ava. Vsu{nost, trebalo da se razuverat opoziciskite tvrdewa deka ASNOM, negovite re{enija i nivnata realizacija ne bile vo funkcija na sozdavaweto makedonska nacionalna dr`ava. Vo prezentacijata i popularizacijata na re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM se vklu~ile vesnicite {to izleguvale vo Makedonija, „Mlad borec“, „Makedonka“, „Na{a hronika“ i drugi. Zaesedanieto dobilo odglas i kaj Makedoncite vo egejskiot del na Makedonija. Tie vo nego gledale primer za ne{to sli~no vo na~inot na nivnoto politi~ko organizirawe, vklu~uvaj}i go i pravoto na samopredeluvawe. Re{enijata na ASNOM gi ohrabrile i gi pottiknale Makedoncite pootvoreno i pore{itelno da gi postavuvaat barawata za ostvaruvawe na svoite prava vo Grcija. Ovie re{enija dobro gi prifatila i makedonskata emigracija vo Bugarija. Toa osobeno do{lo do izraz po 9 septemvri 1944 godina, koga kapitulirala carska Bugarija i se na{la vo nezavidna me|unarodna izolacija. Golem odglas Prvoto zasedanie na ASNOM i konstituiraweto na novata makedonska dr`ava imale vo jugoslovenskite republiki, no i vo pove}e evropski zemji, kako i vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi.

11. Osloboduvaweto na Makedonija Vo germanskite planovi vo tekot na letoto 1944 godina osobeno zna~ajno mesto zazemale Makedonija i Vardarskata Dolina, odnosno komunikacijata Solun – Skopje – Belgrad. Za Germancite, makedonskiot prostor ne bil va`en samo poradi povlekuvaweto na germanskata grupa armii „E“ (GAE). Tie budno go sledele razvojot na NOB vo Makedonija. Spored procenite na Stopanskiot {tab na Jugoistokot,
288

oru`enite napadi vrz glavnata `elezni~ka vrska kon Grcija gi izvr{uvale makedonskite voeni edinici, dodeka bugarskata vooru`ena sila (Pettata armija) bila apsolutno nesposobna da go smiri ova podra~je. Pred kapitulacijata na Pettata bugarska armija, germanskata komanda, za da go popolni prostorot na Makedonija, izvr{ila pregrupirawe na svoite sili. Kon krajot na avgust vo Srbija bile prefrleni dve divizii. Eden del od niv se zadr`al vo Kumanovo, drugi delovi gi zazele garnizonite vo Ohrid i vo Bitola. Vo isto~na Makedonija i po dolinata na Vardar bile isprateni u{te dve divizii od grupata armii „E“. Vo zapadna Makedonija bila zasilena i balisti~kata divizija „Skenderbeg“. Na 8 septemvri 1944 godina vo Skopje bila formirana Germanska komanda za Makedonija na ~elo so generalot [oerlen, so zada~a na prostorot na Makedonija da organizira frontovska linija za odbrana od sojuzni~kite sili, a potoa takov front da organizira vo reonot na Belgrad. Dejstvata vo operacijata „Nedela na staorcite“, onesposobuvawe na `elezni~kiot i patniot pravec vo Makedonija od strana na britanskite vozduhoplovni sili, zapo~nale na 1 septemvri 1944 godina. Istiot den Tretata i Osmata brigada razbile edna okupatorska artileriska baterija i izvr{ile pove}e napadi na `elezni~kata linija Veles – Skopje. Na 1 septemvri 41-vata MNO divizija go blokirala glavniot tunel na patot Prilep – Veles. Istovremeno, ^etvrtata brigada go zapo~nala ~isteweto na oblastite Ko~ani – [tip – Strumica od bugarskata okupatorska vojska. Operacijata „Nedela na staorcite“ vo zapadna Makedonija zapo~nala na 26 avgust 1944 godina, so ~istewe na dolinata Ki~evo-Debar. Vo tekot na nedelata site komunikacii na pravcite Ki~evo-Struga, Struga-Debar, Debar-Ki~evo i Debar- Gostivar bile celosno prese~eni. Na 1 septemvri Prvata makedonska brigada go zazela Ki~evo. Za aktivnostite i uspesite na makedonskite voeni sili vo operacijata „Nedela na staorcite“ britanskite voeni misii gi izvestuvale svoite centrali i postojano ja istaknuvale nivnata borbenost i re{enost da se izborat za svojata sloboda. Na 5 septemvri britanskite vozduhoplovni sili ja bombardirale `elezni~kata linija Ki~evo-Struga, na 6 septemvri izvr{ile napad na mostovite ju`no od Veles, na 7 septemvri vrz germanskite motorizirani edinici na patot Prilep-Veles i vo Krivolak, a na 8 septemvri ju`no od Skopje. So zavr{uvaweto na operacijata „Nedela na staorcite“ zavr{ila prvata faza na povlekuvaweto na GAE od Grcija.

289

Operacijata „Nedela na staorcite“ spored voenite planeri zavr{ila na 7 septemvri 1944 godina. Me|utoa, zadovolni od aktivnostite na edinicite na NOV i PO na Makedonija, na 10 septemvri 1944 godina britanskata zadninska voena misija na Ficroj Maklin ispratila poraka do misijata vo Makedonija vo koja, kako prodol`enie na operacijata „Nedela na staorcite“, Glavniot {tab na sojuzni~kite sili pobaral akciite da prodol`at i da im se nanesuva maksimalna {teta na `elezni~kite linii, so cel da se spre~i povlekuvaweto na neprijatelot od Grcija i da se ubijat {to e mo`no pove}e Germanci. Kodiranoto ime na ovaa operacija bilo „Helium“. Prioritetni celi na operacijata „Helium“ bile `elezni~kata linija Skopje – Veles – Bitola i makedonskiot sektor na liniite Kralevo – Skopje i Ni{ – Skopje. Isto taka, se baralo uni{tuvawe na vitalnite objekti na `elezni~kata linija Veles – Gevgelija. Za izveduvawe na operacijata „Helium“ na voenite misii im bile dostaveni eksploziv i drug voen materijal. Vtorata faza na povlekuvaweto na GAE od Grcija traela od 26 do 31 septemvri. Vo taa faza, kako zasiluvawe na postojnite edinici vo Makedonija, Germancite upatile pove}e specijalizirani edinici (in`eneriski, pe{adiski i grade`ni) so stroga naredba da se spre~i prekinot na `elezni~kata linija. Osobeno barale da se brani golemiot `elezni~ki most ju`no od Gevgelija. Isto taka, i edinicite na makedonskata vojska imale poinakov priod vo vtorata faza od ovaa operacija. Tie bile zbogateni so iskustva za diverzantski dejstva. Osven toa, ve}e bila formirana i 42-rata divizija na makedonskata vojska. Iskustvoto i brojnosta ovozmo`uvale da se primenuva nova taktika. Taka, mali diverzantski grupi postavuvale zasedi. Diverzijata se vr{ela vo momentot na pristigaweto na vozot ili na kolonata, a potoa pobrojni ~eti ili bataljoni vr{ele napad, dodeka narodot go sobiral preostanatiot plen. So takva taktika, vo vtorata faza, za nepolni pet dena bile uni{teni: {est voza, {est mosta, eden tunel, tri `elezni~ki stanici, sedum digalki za ras~istuvawe na prugite, a na preku 100 mesta kolosecite bile o{teteni. Vo po~etokot na oktomvri 1944 godina zapo~nala tretata faza na povlekuvaweto na germanskata vojska. Poradi vlo{uvaweto na sostojbata na site frontovi, na 4 oktomvri 1944 godina Hitler naredil bezuslovno povlekuvawe na site germanski edinici od Grcija i od ju`na Makedonija i zaposednuvawe front na linijata Skadar-Veles-Osogovski Planini-Klisura-(Srbija)-Bela Palanka (takanare~ena „Sina linija“). Zasilenoto dvi`ewe na germanskite edinici vo tekot na ok290

tomvri vnimatelno go sledel G[ na makedonskata vojska i prezemal soodvetni merki. G[ pobaral od site {tabovi i edinici da gi zasilat napadite vrz komunikaciite, da se spre~uva povlekuvaweto na germanskite koloni kon sever i nivno razbivawe. Vo taa zada~a osobeno bile anga`irani 41-vata i 42-rata divizija na makedonskata vojska. Zaradi ~estite i golemite zagubi vo `iva sila, na 26 oktomvri Komandata na GAE im naredila na komandite na korpusite da se ograni~i prevozot so `eleznicata. Poslednite edinici na GAE od Grcija duri na 1 noemvri 1944 godina ja minale jugoslovensko-gr~kata granica. Komandantot zadol`en za Jugoistokot li~no £ naredil na za{titnicata na germanskite sili pri povlekuvaweto da gi razurne site objekti na site pravci, bez ogled na nivnoto zna~ewe od voen aspekt, a vo prv red potpolno da bide onesposobena `elezni~kata linija Solun – Skopje – Kosovska Mitrovica. Za taa zada~a na za{titnicata £ bile pridodadeni pioneri i oklopen voz i voz koj{to, pri zaminuvaweto, so ~eli~en plug ja razoruval prugata. Vo soglasnost so dogovorot me|u Tito i Dimitrov vo Moskva, na 23 septemvri 1944 godina vo Peh~evo bil potpi{an dogovor so koj se ovozmo`ilo vo operaciite za osloboduvawe na Makedonija da u~estvuva i bugarskata Ote~estveno-frontovska armija. Ovaa spogodba od makedonska, odnosno od jugoslovenska strana, pokraj generalot Mihailo Apostolski i Bane Andreev, ja potpi{al i Svetozar Vukmanovi}-Tempo, pretstavnik na Vrhovniot {tab na NOVJ, a od bugarska strana ja potpi{ale generalot Keckarov i trojca oficeri. Na razgovorite prisustvuval i generalot Pavle Ili}, na~alnik na Glavniot {tab na Makedonija. Operaciite za kone~noto osloboduvawe na Makedonija zapo~nale vo oktomvri 1944 godina. Glavniot {tab i edinicite na NOV i POM od oktomvri 1944 godina vlegle vo sostavot na jugoslovenskata vojska i go dobile oficijalniot naziv Narodnoosloboditelna vojska na Jugoslavija (NOVJ). Vo zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija makedonskata vojska go imala sledniot raspored: vo isto~na Makedonija dejstvuval Bregalni~ko-strumi~kiot korpus so 50-tata divizija na prostorot Berovo–Peh~evo–Del~evo, a so 51-vata divizija vo reonite na Strumica i na Radovi{; 16-tiot korpus, odnosno Kumanovskata divizija dejstvuvala vo reonite na Kriva Palanka, Kumanovo, Bujanovac i Skopska Crna Gora, a 42-rata divizija dejstvuvala na prostorot Skopje–Veles–Suva Gora; vo ju`niot i vo zapadniot del na Makedonija dejstvuval 15-tiot korpus i toa 41-vata divizija vo reonot
291

Pletvar–Gradsko–Kavadarci–Gevgelija, 48-mata divizija bila rasporedena vo zapadna Makedonija, a 49-tata divizija dejstvuvala vo reonot Bitola–Resen. Voenite dejstva za kone~noto osloboduvawe na Makedonija zapo~nale vo sredinata na oktomvri 1944 godina. Do 19 noemvri 1944 god. celata teritorija na Vardarska Makedonija bila oslobodena. Makedonija ja zavr{ila vojnata so formirani 33 brigadi, 8 divizii i 3 korpusi.

12. U~estvoto na makedonskata vojska vo osloboduvaweto na Jugoslavija Glavniot {tab na makedonskata vojska, vo soglasnost so novata formacija dobiena od Vrhovniot {tab na NOVJ, na 8 dekemvri 1944 god. izvr{il op{ta mobilizacija na naselenieto na starost od 18 do 30 godini vo vojskata, a nad 30 godini vo milicijata. Spored naredbata na Glavniot {tab na makedonskata vojska od 6 dekemvri 1944 god., vo sostavot na 15-tiot makedonski korpus vlegle 42-rata i 48-mata udarna divizija. Pokraj navedenite edinici, od 18 fevruari 1945 god. vo sostavot na 15-tiot korpus vlegle i Prvata i Vtorata artileriska brigada. Po izvr{enite voeno-politi~ki i materijalno-tehni~ki podgotovki, Glavniot {tab na Makedonija, vo soglasnost so naredbata na Vrhovniot {tab na NOVJ, na 1 januari 1945 god. izdal naredba za prefrluvawe na edinicite na 15-tiot makedonski udaren korpus od Makedonija vo Srem. Do 16 januari 1945 god. ovoj korpus bil prefrlen vo Srem vo celiot svoj sostav, osven Prvata i Vtorata artileriska brigada, koi pristignale vo po~etokot na mart 1945 god. Po pristignuvaweto vo Belgrad, edinicite bile razmesteni vo Belgrad i okolu Zemun. Vo me|uvreme, na 5 januari 1945 god., eden del od silite na NOV na Makedonija stacionirani vo Skopje a potoa i vo [tip, najotvoreno se protivstavile na u~estvoto na makedonskite edinici na Sremskiot front, isfrlaj}i ja parolata „Za Solun“. Pobunetite vojnici pobarale prodol`uvawe na voenite dejstva za osloboduvawe na delot na Makedonija pod Bugarija i delot na Makedonija pod Grcija. No, tie barawa, vo toj moment ne bile vo prilog na op{tata jugoslovenska strategija i politika za idninata na federativna Jugoslavija i bile osudeni od politi~koto i voeno rakovodstvo na NOV i PO na Makedonija.
292

Brojnata sostojba na makedonskiot 15-ti korpus na 21 januari 1945 godina iznesuvala 15.400 borci od koi 126 bile `eni. Vo dopolnitelnata brigada {to slu`ela za popolnuvawe na edinicite vo tekot na borbata se nao|ale 4.000 lu|e. Artileriskite brigadi pristignale vo brojna sostojba od po 1.250 lu|e. Na toa treba da se dodade deka za seto vreme dodeka traela borbata vo Srem a i podocna, s¢ do krajot na vojnata, od Makedonija bile upatuvani voeni kontingenti do kone~nata kapitulacija na Germanija. Na toj na~in od Makedonija vo zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Jugoslavija bile isprateni okolu 25.000 lu|e. Toa bil najelitniot del od makedonskata vojska, odnosno edna tretina od nejziniot sostav. Pokraj 15-tiot makedonski korpus, na Sremskiot front se borel i makedonskiot bataljon „Jane Sandanski“. Ovoj bataljon bil sostaven od dobrovolci-Makedonci koi `iveele vo Belgrad i vo negovata okolina. Negovata brojna sostojba iznesuvala 350 borci. Pri osloboduvaweto na vardarskiot del od Makedonija, makedonskata narodnoosloboditelna vojska pretstavuvala respektivna sila. Glavniot {tab na makedonskata vojska, koj po konstatiraweto na makedonskata dr`avnost na Prvoto zasedanie na ASNOM stanal izvr{en organ na Prezidiumot na ASNOM, vo noemvri 1944 godina raspolagal so 24 pe{adiski, ~etiri artileriski, tri in`eneriski, edna kowi~ka i edna avtomobilska brigada. Brigadite bile grupirani vo vkupno osum divizii, a tie vo tri korpusi. Pri krajot na 1944 godina makedonskata narodnoosloboditelna vojska broela 66.000 borci i stare{ini, nejziniot broj vo mart 1945 godina iznesuval okolu 83.000, a vo tekot na letoto 1945 godina toj narasnal na okolu 110.000 lica. Vkupno, vo Vtorata svetska vojna, samo vo vardarskiot del na Makedonija zaginale okolu 24.000 lica. Makedonskoto rakovodstvo prezemalo energi~ni merki da se ozakonat i me|unarodno da se priznaat pridobivkite od Nacionalnoosloboditelnata i antifa{isti~ka vojna na makedonskiot narod. Vo takvite dramati~ni uslovi, makedonskiot narod uspeal barem na eden del od svojata etni~ka teritorija da gi materijalizira vekovnite streme`i na mnogubrojnite generacii revolucioneri, borci i patrioti i kako pridobivka na vojnata da ja sozdade a potoa i da ja za~uva makedonskata dr`ava.

293

13. Makedonskata dr`ava (1944–1945) 13.1. Prvoto zasedanie na ASNOM kako pottik za natamo{niot razvoj na NOAVM Do Prvoto zasedanie na ASNOM bile formirani i dejstvuvale pet makedonski i edna kosovsko-metohiska brigada, kako i pet samostojni partizanski odredi. Po Prvoto zasedanie na ASNOM toj broj vidlivo se zgolemil. Vo avgust 1944 god. se formirale sedum, vo septemvri u{te sedum i vo oktomvri u{te osum, {to zna~i nivniot broj narasnal na vkupno dvaeset i dve brigadi koi dejstvuvale vo sostavot na diviziite. Bidej}i ASNOM ja vr{el funkcijata na najvisok osloboditelen odbor, istovremeno i na najviosk organ na dr`avnata vlast, negovite aktivnosti za natamo{noto organizirawe na organite na vlasta vo Makedonija bile dosta prisutni, iako se odvivale vo koordinacija so G[ i politi~koto rakovodstvo na dvi`eweto. ASNOM bil, isto taka, odgovoren i za ona {to se slu~uvalo na planot na borbata i na planot na osvojuvaweto na politi~kata vlast. Imeno, procesot na sozdavaweto i natamo{noto organizirawe i zacvrstuvawe na narodnite odbori prodol`il i po Prvoto zasedanie na ASNOM so nesmalen intenzitet. Sekako deka svoj pridones vo ovoj proces imale zgolemeniot broj edinici na osloboditelnata vojska i sozdavaweto na novite slobodni teritorii. Uslovite bitno se podobrile po kapitulacijata na Bugarija, bidej}i vo mnogu mesta {to se oslobodile od bugarskata vlast ilegalnite organi na vlasta se legalizirale. Tamu kade {to gi nemalo, se sozdavale novi organi. Vo vremeto koga vo Makedonija se vodele zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija ve}e dejstvuvale okolu 2.000 narodni odbori, iako nivnata gustina, kako i intenzitetot na nivnoto formirawe, ne bile nasekade isti. Na krajot od 1944 god. nastanala potreba za reorganizacija na organite na vlasta. Taa proizlegla od pregolemiot broj NOO (3.184 so 37.870 odbornici). Razmisluvawata odele kon toa tie organi da se okrupnat preku formiraweto okru`ni odbori, so pomal broj okoliski i mesni NOO.

294

13.2. Podgotovkite i odr`uvaweto na Vtoroto zasedanie na ASNOM Krajot na 1944 godina vo Makedonija bil do~ekan vo sloboda. Na samiot kraj od godinata (28–30 dekemvri 1944) se odr`alo Vtoroto zasedanie na ASNOM, isto taka zna~aen dr`aven i politi~ki nastan. Odr`uvaweto na Vtoroto zasedanie na ASNOM (vo dokumentite ozna~uvano kako prvo vonredno) proizleglo od dotoga{nite uspesi, no i od potrebite da se prodol`i zamisleniot od vo oformuvaweto na novata dr`ava. Na ova zasedanie, preku pozdravite od strana na me|unarodnata zaednica, osobeno od golemite sili, pristignale pove}e priznanija za ona {to bilo ve}e napraveno. I od samite Bugari bila osudena ulogata na Bugarija vo tekot na Vtorata svetska vojna i bil pozdraven planot na Makedonija za sozdavawe sopstvena dr`ava. Od strana na OF na Bugarija bil iska`an principielen stav vo vrska so sozdavaweto na integrirana Makedonija. Toa go pozdravila i makedonskata emigracija. Vo ovaa smisla ne izostanale pozdravite i od Makedoncite od egejskiot del na Makedonija. Verojatno bilo neophodno da se zboruva za zaedni~kata borba na makedonskiot narod so jugoslovenskite narodi. No, vo nekoi segmenti, toa zaedni{tvo dobivalo prenaglasen karakter. Imeno, niz Vtoroto zasedanie na ASNOM od nekoi pretstavnici na jugoslovenskiot vrv (na primer, Edvard Kardeq) bila zastapuvana tezata za silna i centralizirana Jugoslavija kako garancija za idninata na Makedonija. Toa bilo napraveno poradi prethodno plasiranite glasovi za navodniot „makedonski separatizam“. Vsu{nost, treba da se priznae deka vo Makedonija, kon krajot na 1944 godina i vo po~etokot na 1945 godina, postoela izvesna euforija. Makedonija prva se oslobodila i gi verificirala ostvarenite rezultati preku svoeto zasedanie, no nikako ne mo`e da se govori za prisuten separatizam. Ne postoele uslovi za poinakov razvoj na nastanite, pa zatoa site napori bile naso~eni kon pomo{ta na drugite jugoslovenski narodi za kone~noto osloboduvawe na Jugoslavija. Imalo i neopravdana samokritika od strana na nekoi rakovoditeli vo Makedonija deka malku bilo napraveno i malku se pravi za zaedni~kata borba, no tie reakcii proizleguvale od potrebata da se sledi generalnata jugoslovenska linija vo op{tite procesi. Bila prisutna neopravdana voznemirenost za navodnoto dejstvuvawe na nekakvi „reakcionerni sili“, pa taka na udar se na{le i ~esni lu|e, stopanstvenici i intelektualci {to ne se soglasuvale so op{tite
295

oceni. Protiv niv bezbednosnite organi primenile golem stepen na samovolie od pozicija na sila, upotrebuvaj}i represija. 13.3. Rabotata na Prezidiumot na ASNOM vo prvite meseci na 1945 godina Polo`bata na Prezidiumot na ASNOM vo sistemot na dr`avnata vlast vo prvite meseci na 1945 godina ostanala bitno nepromeneta. No, se izmenila sodr`inata na negovata rabota. Prodol`ile naporite za organizirawe na `ivotot vo novooslobodenata dr`ava. Na Vtoroto zasedanie na ASNOM se zgolemil brojot na ~lenovite na Prezidiumot, od 17 na 33. Se zgolemil i brojot na poverenstvata. Me|utoa, poradi iska`anite mislewa i nekoi poinakvi pogledi, od organite vo federacijata poteknala inicijativa za promena vo rabotata vo organizacijata na Prezidiumot na ASNOM. Imeno, od strana na federacijata bilo pobarano Prezidiumot da formira svoe rabotno telo koe bi go so~inuvale nekolku poverenici, a nego da go rakovodi potpretsedatelot na Prezidiumot (Lazar Koli{evski). Ova barawe bilo dosta nerazbirlivo, bidej}i takvo telo ne postoelo nitu vo federacijata nitu, pak, vo drugite republiki. Prezidiumot go zadr`al pravoto da donesuva zakonodavni akti, no bidej}i se namalila negovata operativnost, toj postepeno mu gi prepu{tal rabotite na Rabotnoto telo, a samiot Prezidium bil marginaliziran. Vo prvite tri meseci na 1945 godina bile doneseni stotina zakonodavni akti vo vid na re{enija, povelbi ili naredbi za regulirawe razni pra{awa od op{t interes za narodot i za dr`avata. Lo{ata kadrovska ekipiranost na narodnoosloboditelnite odbori, koi na po~etokot ne bile izbirani neposredno, mo`ela da se nadmine preku sproveduvaweto neposredni izbori. Donesuvaj}i go posebniot akt za raspi{uvawe na izborite, Prezidiumot na ASNOM gi proklamiral prvite pravno izrazeni principi na izborniot sistem po osloboduvaweto na Makedonija. Vrz taa osnova izborite se odr`ale od 11 do 25 mart 1945 godina. Tie imale golemo politi~ko zna~ewe, bidej}i bile prvi izbori vo slobodnata dr`ava i prvi neposredni izbori. Izbranite odbornici so pogolem elan mo`ele da £ pristapat na rabotata, iako na mnogu mesta novoizbranite odbori ne ostanale sosema imuni od birokratskite tendencii.

296

13.4. Transformacijata na ASNOM vo Narodno sobranie i izborot na prvata Vlada na DF Makedonija So odr`uvaweto na Tretoto zasedanie na ASNOM (14–16 april 1945) vo Makedonija se zaokru`il eden mnogu zna~aen istoriski period koj{to zapo~nal so podgotovkite za svikuvawe na ASNOM a zavr{il so negovoto transformirawe vo Narodno sobranie na Makedonija i so formiraweto na prvata Vlada na DF Makedonija. Poradi toa, 16 april treba da pretstavuva datum na zavr{uvaweto na Narodnoosloboditelnata antifa{isti~ka vojna vo Makedonija (1941–1945), a potoa zapo~nuva takanare~eniot povoen period na razvojot. Odr`uvaweto na Tretoto zasedanie na ASNOM bilo usloveno od niza pri~ini. Makedonija ve}e nekolku meseci bila slobodna. Vremeto po Vtoroto zasedanie bilo ispolneto so mnogubrojni i raznovidni aktivnosti. Prezidiumot na ASNOM smetal deka aktivnostite treba da bidat verificirani od najvisokiot dr`aven organ. Osven toa, s¢ u{te bilo otvoreno pra{aweto za formiraweto na prvata vlada. Vtorata pri~ina proizleguvala od potrebite za usoglasuvawe na organizacijata na vlasta vo republikite so federacijata. Imeno, namesto Nacionalniot komitet za osloboduvawe na Jugoslavija, koj za vreme na vojnata vr{el uloga na vlada, na 7 mart 1945 godina se formirala Privremenata vlada na DFJ. Istoto trebalo da bide realizirano i vo republikite, odnosno da se pristapi kon sozdavawe na t.n. zemski vladi i kon izedna~uvawe na sistemot na vlasta. Taka, na 16 april 1945, vrz osnova na donesenite akti na Tretoto zasedanie na ASNOM, se formirala prvata Vlada na DFM. Formiraweto na Vladata na DFM imalo dlaboko dr`avotvorno zna~ewe. Taa e prvata vlada vo istorijata na makedonskiot narod. Bez ogled na nejzinoto programsko opredeluvawe za idninata na DF Makedonija vo jugoslovenskata federacija, taa imala i politi~ko-istorisko zna~ewe. Kako {to e ve}e spomnato, od 2 avgust 1944 pa do 16 april 1945 godina, nejzinata funkcija ja vr{el Prezidiumot na ASNOM, koj imal trojna uloga. Po 16 april 1945 godina Prezidiumot na ASNOM prodol`il da funkcionira kako Prezidium na Narodnoto sobranie na Makedonija, so bitno namaleni ingerencii vo zakonodavnata dejnost. Vladata na DF Makedonija stanala osnovniot nositel i stolb na dr`avnata politika vo Makedonija i go kreirala celiot zakonodaven mehanizam. Se razbira, ne bez pregolemata intervencija na KPM, izrazena i preku spojuvaweto na funkciite vo ovie organi.
297

Iako vedna{ po formiraweto Vladata na DFM prifatila da se prilagodi kon centralisti~kiot sistem na jugoslovenskoto ureduvawe, vo nekoi obasti taa sepak morala da dejstvuva avtonomno. So nea se ostvarila opredelbata na ASNOM za formirawe makedonska vlada, a Makedonija go dooformila sopstveniot sistem od organi na vlasta kako sovremena dr`ava.

14. Prosvetno-kulturniot i verskiot `ivot (1941–1944) Vo tekot na Narodnoosloboditelnata i antifa{isti~ka vojna (1941–1945), vo Makedonija se odvival kulturno-prosveten i verski `ivot na makedonskiot narod, vklu~uvaj}i gi i nacionalnite malcinstva. Toj se odvival naporedno so voenite i politi~kite aktivnosti vo borbata za osloboduvawe i bil izrazen niz pove}e segmenti, a kako pozna~ajni mo`e da se izdvojat obrazovanite aktivnosti, kulturata i verskiot `ivot. Taka, na primer, vo oblasta na obrazovanieto, NOAVM pretstavuvala prodol`enie na dolgotrajnata borba na makedonskiot narod za sozdavawe sopstvena makedonska baza za prosveta, kultura, jazik, umetnost, odnosno borba za emancipacija na makedonskata nacija. Istovremeno, taa borba se vodela protiv nametnuvaweto na tu|i obrazovni i kulturni programi prisutni vo Makedonija za vreme na nejzinata okupacija. U{te od po~etokot na vojnata, odnosno od po~etokot na vostanieto od 1941 godina, rakovodstvoto na NOAVM ja razvivalo idejata za nacionalna samobitnost. Taa ideja se realizirala so upotrebata na makedonskiot jazik vo neposrednata komunikacija i vo pi{uvanite dokumenti. Razni upatstva, apeli, preporaki i sli~ni materijali bile pi{uvani na narodniot makedonski jazik, koj bil oficijalizaran so Re{enieto na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot jazik za slu`ben jazik vo Makedonija. Vo ramkite na najvisokite voeni, politi~ki i dr`avni organi, u{te od 1943 godina rabotele razni agitaciono-propagandni oddelenija. Taka, vo sostavot na Glavniot {tab, bile organizirani slu`bi so referentstva za {kolstvo i za verski pra{awa. Tie, vo ramkite na mo`nostite i vo soglasnost so voenite uslovi, prezemale aktivnosti za da profunkcioniraat osnovnite u~ili{ta i da se ostvaruva verskiot `ivot na naselenieto vo naselenite mesta.
298

Prvite makedonski u~ili{ta bile otvoreni vo septemvri 1943 godina na slobodnata teritorija vo zapadna Makedonija, vo nekolku sela kade {to imalo uslovi za toa. Isto taka, na ovaa slobodna teritorija verskiot referent organiziral sobir na pravoslavnite sve{tenici. Na Prvoto zasedanie na ASNOM problemot so opismenuvaweto i obrazovanieto na makedonskoto naselenie se na{ol me|u najanaliziranite pra{awa. Bilo predlo`eno da se formira posebna komisija za utvrduvawe na osnovnite principi na makedonskiot literaturen jazik i za podgotovka na slu`benoto pismo, no i za podgotovka na bukvarot i drugite neophodni u~ebnici. Vo Prezidiumot bilo formirano posebno Poverenstvo za prosveta, koe ja prezelo ulogata na resoren organ za obrazovanie i kultura. Na po~etokot se izu~uval i predmetot veronauka, koj podocna otpadnal poradi opredelbata za oddeluvawe na crkvata od dr`avata. Nabrgu potoa bile organizirani kursevi za opismenuvawe i bile prezemeni redica operativni aktivnosti za organizirawe na obrazovniot sistem. Ve}e vo noemvri 1944 godina, vo pogolemite gradovi na Makedonija, bile otvoreni pove}e gimnazii i stru~ni u~ili{ta. Obrazovniot sistem se nadograduval so organizirawe celosen opfat na populacijata i so otvorawe na prvite u~ili{ta na jazicite na nacionalnite malcinstva vo Makedonija. Mnogubrojni bile manifestaciite od oblasta na kulturata. Tie se manifestirale preku umetni~koto tvore{tvo na u~esnicite vo borbata, kako i preku {ireweto na toa tvore{tvo i na drugi umetni~ki vrednosti me|u samite u~esnici. Taka, za vreme na ovoj period, makedonskoto literaturno tvore{tvo gi prodol`ilo i uspe{no gi nadogradilo tematskite i estetskite vrednosti, tradicijata i kontinuitetot na kni`evnata pismenost. Pisatelite vojuvale istovremeno i so zborot i so oru`jeto, go podignuvale moralot na svoite soborci za da istraat vo borbata za sloboda. Sekako, ~elnite mesta vo literaturnoto tvore{tvo im pripa|aat na Ko~o Racin, Kole Nedelkovski, Venko Markovski, no pokraj niv se projavile i mnogu drugi tvorci {to ja zbogatile kni`evnata riznica. Ovaa vrvna literaturna trojka bila nadopolneta so tvore{tvoto, iako ne mnogu bogato no mnogu zna~ajno, na Mite Bogoevski, Aco Karamanov, Vol~e Naum~eski, Ceko Stefanov Popivanov, koi pi{uvale na makedonski jazik, a potoa sleduvala novata generacija literaturni tvorci po zavr{uvaweto na vojnata

299

(Bla`e Koneski, Slavko Janevski, Vlado Maleski, Aco [opov, Kole ^a{ule i drugi). Rakovodstvoto na NOD u{te od po~etokot na 1941 osobeno vnimanie £ posvetuvalo na izdava~kata dejnost. Organiziraweto na tajnite tehniki za pe~atewe i samoto pe~atewe, pokraj drugoto, pridonesuvale za {ireweto na makedonskiot jazik, prosvetata i kulturata. Prvite formi na izdava~kata dejnost bile raznite proglasi, vesnici, bilteni i drug pi{uvan materijal. Vo tekot na borbata se pojavile pedesetina informativni vesnici, bilteni i sli~ni glasila so razni imiwa. Me|u niv najpoznati bile: „Dedo Ivan“, „Naroden glas“, „Mlad borec“, „Bilten na G[ na NOV i PO za Makedonija“, „Ilindenski pat“ i drugi. Vo po~etokot izdava~kata dejnost se odvivala preku t.n. partiska tehnika, rakovodena od PK na KPJ za Makedonija, no podocna taa se {irela preku drugite strukturi na borbata. Taka, re~isi sekoja brigada i pokrupna voena edinica na makedonskata vojska objavuvala svoj vesnik. Od 29 oktomvri 1944 godina vo seloto Gorno Vranovci zapo~nalo pe~ateweto na prviot makedonski dneven vesnik, eden od simbolite na makedonskata dr`avnost, vesnikot „Nova Makedonija“. AF@ go objavuval vesnikot „Makedonka“. Vo Gorno Vranovci zapo~nala da raboti prvata radiostanica „Slobodna Makedonija“, a na 28 dekemvri 1944 godina, so direktniot prenos na Radio Skopje, zapo~nala rabotata na ovaa ku}a koja e, isto taka, eden od simbolite na makedonskata dr`avnost. Svoe vlijanie vrz razvojot na izdava~kata dejnost imale makedonskite literaturni tvorci koi svoite prilozi gi objavuvale na makedonski jazik vo mnogubrojnite vesnici. Iako vo voeni uslovi, vo ramkite na izdava~kata dejnost, kako bro{uri bile objaveni 32 naslova, 69 proglasi i soop{tenija, zbirkata na dokumenti – ASNOM, eden zbornik na makedonski borbeni pesni i drugo. Na toj na~in se sozdala plodna podloga za natamo{niot razvoj na izdava~kata dejnost i voop{to za razvojot na makedonskiot jazik i kulturata voop{to. Muzi~kata dejnost, kako imanenten del na sekojdnevnoto `iveewe i vojuvawe, bila naglaseno prisutna. Niz pesnata narodot spontano gi izrazuval ~uvstvata, porakite i naklonetosta kon osloboditelnoto dvi`ewe. Pesnata, pak, pridonesuvala za jaknewe na osloboditelnata svest i borbeniot moral i bila tretirana kako niven sostaven del. Taka se sozdavala partizanskata pesna, koja se pojavila od notite na muzikolozite ili, pak, bila ispeana vo nekoj naroden motiv. Zatoa vo makedonskiot fond na partizanski pesni se prisutni i originalni
300

tvorbi no i muzi~ki tvorbi so prezemeni motivi. Pesnite gi izveduvale solo-pea~i ili partizanski horovi, koi se pojavile vo tekot na 1943 godina. Vo maj 1944 godina vo Lokov bil formiran ansambl {to go dobil imeto „Oper#ta“, koj za kratko vreme stanal popularen me|u borcite i naselenieto. Ve}e vo vtorata polovina na 1944 godina se formirale pove}e ansambli, a esenta istata godina vo Gorno Vranovci pristignale pove}e muzi~ki tvorci: Petre Bogdanov-Ko~ko, Todor Skalovski, Trajko Prokopiv, Vlastimir Nikolovski i drugi. Tie pridonesle za afirmacijata na makedonskata pesna, kako eden od fundamentalnite izvori za inspiracija za borba i za tvore{tvo. Naporedno so muzi~kata se odvivala i teatarskata (dramska) umetnost. Na taa osnova se odvivala kulturno-zabavnata aktivnost vo partizanskite sredini. Kulturno-zabavnite priredbi, prete`no scenski, glavno se odr`uvale po zavr{uvaweto na mitinzite na koi tematski se govorelo za nekoi propagandni potrebi. Prvite formi na teatarski pretstavi se izveduvale vo vid na recitali, kratki satiri~ni tvorbi („vrap~e“), monodrami, drami, edno~inki i sli~no. Priredbite zavr{uvale so folkloren del, no vo nivnata sodr`ina redovno se nao|ala i po nekoja prezentacija od dramski vid. Od ovie aktivnosti niknale teatarski grupi i ansambli, a potoa proizleglo sozdavaweto na Narodniot teatar. Me|u prvite akterski li~nosti bile Todor Nikolovski, Petre Prli~ko i drugi. Likovnoto tvore{tvo vo NOAVM, bez ogled na toa {to na po~etokot ne go predvodele li~nosti od prvata predvoena generacija, svoite osnovi gi postavilo niz borbata. Toa neposredno se povrzalo so novata tematika, po~nuvaj}i od vtorata polovina na 1944 godina, odnosno so priklu~uvaweto na nekolku umetnici vo borbata (Vasilie Popovi}-Cico, Tomo Vladimirski, Dimo Todorovski, Nikola Martinoski, Borko Lazeski i u{te nekoi). Tie se vklu~ile vo rabotata na Agitprop vo Gorno Vranovci ili, pak, direktno vo edinicite na NOV, no tamu gi nemale potrebni uslovi za likovno tvore{tvo pa taka i brojot na likovnite dela sozdadeni vo NOB e relativno mal. Periodot na likovnoto tvore{tvo 1941–1945, iako ne e bogat so tvorbi, dosta e specifi~en i sozdal osnova za idnoto likovno tvore{tvo. Delata {to se odnesuvaat na NOB vo Makedonija, ponekoga{ nastanati na samoto mesto, pretstavuvaat najavtenti~nite likovni svedo{tva i dokumenti za borbata. Kaj niv se zabele`uva izvesna tendencija na narativnost, sledena so iskrenost vo likovniot izraz. Poradi nedostig na materijal i na drugi preduslovi, glavno se sozdavani
301

crte`i (naj~esto so moliv), podgotvuvani kako ilustrativen materijal za objavuvawe, ponatamu dela vo drvorez, vo linorez i sli~ni tehniki, dodeka dela vo akvarel, so temperni boi ili platna slikani so masla bile sozdadeni vo mal broj. Inaku, likovnoto tvore{tvo na tvorcite po poteklo od Makedonija koi se na{le vo logorite ne e dovolno prou~uvano. Poznati se samo ostvaruvawata na Vasilie Popovi}-Cico, koj bil oformen umetnik u{te pred vojnata, a bil vo nekolku logori vo Germanija. Poznati likovni tvorci od periodot na NOV se: Stevan Nestorovski, Dragi Tozija, Angele Ivanoski Lazar Li~enoski, Branko [otra (ne po poteklo, tuku borec vo Makedonija), Tode Ivanovski, Borko Lazeski, Nikola Martinoski, Tomo Vladimirski, Niko Tozi, Risto Lozanoski, Jordan Grabuloski, Slavko Brezovski, Vangel Koxoman i drugi.

302

EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA
1. Okupacijata i podelbata na egejskiot del Osloboditelnata vojna (1941–1945) vo egejskiot del na Makedonija se odvivala vo ramkite na osloboditelnoto antifa{isti~ko dvi`ewe na Grcija. Poradi toa taa bi mo`ela da se podeli na tri etapi: prvata, od po~etokot na Vtorata svetska vojna 1939 do 8 noemvri 1940 godina, koga agresorot, koristej}i ja svojata nadmo}, na nekoi sektori uspeal da ja istisne gr~kata vojska; vtorata, od 8 noemvri 1940 do 6 april 1941, koga zajaknatite gr~ki edinici gi napadnale italijanskite, gi proterale od gr~kata teritorija i zazele gradovi vo Albanija (Kor~a, Moskopole, Podgradec), i tretata, po 6 april 1941 godina. Na 6 april, koga germanskite sili gi napadnale Jugoslavija i Grcija, i vo dvete dr`avi otporot bil brzo sovladan. Po okupacijata na Grcija, egejskiot del na Makedonija bil podelen na tri okupacioni zoni, koi im pripadnale na tri dr`avi: Bugarija, Italija i Germanija. Najgolemiot del, odnosno centralnata i zapadnata oblast od egejskiot del na Makedonija, kade {to mnozinsko naselenie bilo makedonskoto, ostanal pod uprava na kvislin{kiot general Georgios ^olakoglu. Negovata kvislin{ka vlast osobeno go imala pod vnimanie makedonskiot narod, sozdala vooru`ena `andarmerija, vr{ela teror i sorabotuvala so germanskite vlasti vo borbata protiv dvi`eweto. Nedefiniranite ili, pak, nedovolno jasnite razgrani~uvawa na okupacionite sili vo ovoj del od Makedonija sozdavale permantni tenzii i pretenzii na ednite sprema drugite. Bugarija imala pretenzii na cela Makedonija, no Hitler, sepak, poka`uval naklonetost kon Grcite, so namera da gi pridobie za da ja prifatat kvislin{kata vlada na ^olakoglu. Taka gi spre~uval obidite na Bugarija za pro{iru303

vawe na nejzinata okupaciona zona. Istoto se slu~uvalo i so Italija, koja rabotela na toa da ja pro{iri tvorbata {to ja napravila samata, odnosno „Golema Albanija“. Od druga strana, pak, toa predizvikuvalo reakcii kaj Grcite. ^olakoglu sozdal aparat za eleminirawe na propagandnite nastojuvawa i ~esto manipuliral so navodnata „avtonomija na Makedoncite“. Italija gi priznavala nacionalniot identitet na Makedoncite, nivniot jazik i kultura i ne gi opravduvala bugarskite teritorijalni pretenzii, motivirani od toa deka Bugarija se borela za „bugarskoto“ naselenie vo Grcija. 2. Makedonskite antifa{isti~ki organizacii Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO) vo tekot na 1941 bila prvata makedonska organizacija {to se pojavila vo ovoj del od Makedonija. Na toa prethodele relativno povolni uslovi, istata godina za iska`uvawe na politi~ki, verski i kulturni projavi na Makedoncite. Tie bile prifateni i od Plenumot na KPG vo januari 1942 godina, {to gi ohrabrilo Makedoncite za antifa{isti~ki otpor. Kako rezultat na toa, vo 1943 g. se pojavil SNOF (Slavjanomakedonski narodnoosloboditelen front) za Kostursko i Lerinsko, ~ii osnova~ki sobranija se odr`ale vo dekemvri 1943, koga bile izbrani okru`nite rakovodstva za dvata reona. SNOF uspeal da se masovizira za kratko vreme, no rakovodstvoto na KPG, koe so svojot nacionalisti~ki odnos ne go poddr`alo makedonskoto dvi`ewe, baralo da se rasformira ovoj front i da vleze vo sostav na EAM (Gr~ki narodnoosloboditelen front), rakovoden od Grci. Vo fazata na rasformiraweto na SNOF, edna grupa makedonski aktivisti {to ne go prifatile toa se otcepile, prodol`uvaj}i gi ideite na SNOF. No, protiv niv, bile prezemeni voeni akcii. So soglasnost na G[ na NOV na Makedonija, tie bile primorani da se povle~at i da preminat na teritoriijata na vardarskiot del od Makedonija, odnosno na planinata Karaorman.

3. Makedonskite voeni edinici Voeni edinici sostaveni od Makedonci od egejskiot del na Makedonija se formirale vo juli i vo avgust 1943 vo pove}e reoni vo Kostursko. Tie bile sostaveni od aktivisti i od avtoritetni li~nosti.
304

Nivnoto formirawe imalo politi~ko i nacionalno zna~ewe za Makedoncite, no u~estvuvale i vo borbenite dejstva na stranata na ELAS (Osloboditelna armija na Grcija) vo borbata protiv okupacionite sili za osloboduvawe na zemjata. Podocna, vo tekot na 1944 godina, vrz istite princiii bile formirani Vodenskiot makedonski bataljon, a na 2 avgust 1944 i Lerinsko-kosturskiot makedonski bataljon „Goce“. Brojot na nivnite borci, zgolemuvaj}i se postepeno, do oktomvri 1944 godina narasnal na 1.500 borci. Koga stanuva zbor za rasformiraweto na makedonskite voeni edinici, klu~ni bile politi~kite nastani vo Grcija. Vo Kazerta, Italija, bil potpi{an dogovor me|u pretsedatelot na vladata, Papandreu, vo prisustvo na pretstavnik od Velika Britanija, ELAS da se stavi pod komandata na koalicionata vlada. Dejstvoto na makedonskite edinici £ ja ote`nuvalo pozicijata na KPG koja, isto taka, vlegla vo koalicionata vlada na Grcija. Papandreu i pretstavnicite na drugite partii {to ne go priznavale makedonskoto malcinstvo vo Grcija ne prifatile vo zaedni~kata borba da dejstvuvaat posebni makedonski edinici, imaj}i gi predvid nacionalnite aspiracii na Makedoncite. Zatoa rakovodstvoto na KPG doneslo re{enie da se rasformiraat makedonskite baltaljoni. Bidej}i tie odbile da go storat toa, bile napadnati od strana na edinicite na ELAS, a potoa bile prinudeni da ja napu{tat teritorijata na Grcija i da preminat vo vardarskiot del od Makedonija. Edinicite {to se povlekle i edinicata „Goce Del~ev“ od Bugarija, na 18 noemvri 1944 godina, ja formirale Prvata egejska udarna brigada.

4. Makedonskite politi~ki organizacii i odnosot na KPG sprema makedonskoto nacionalno pra{awe Obidite na Makedoncite vo egejskiot del na Makedonija za osamostojuvawe na nivnoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe ne bile uspe{ni. Za toa postoele pove}e pri~ini, no klu~na bila podelbata na Makedonija. Golemite sili, osobeno Velika Britanija i SAD, ja po~ituvale `elbata na Grcija, koja se protivela Makedonija vo kakva i da e forma da se oddeli od Grcija, da se osamostoi ili da stane del od nekoja slovenska dr`ava. No, makedonsko nacionalno dvi`ewe postoelo, se razvivalo i povremeno se nametnuvalo kako faktor. Vo periodot na Vtorata svetska vojna KPG koja, isto taka, bila protiv
305

priznavaweto na makedonskata nacija, se solidarizirala so gr~kite gra|anski partii. Taa povremeno iska`uvala stavovi vo koi se poddr`uvala ramnopravnosta na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo ramkite na Grcija, no ~esto se povlekuvala, pritisnata od drugite gr~ki gra|anski partii. Taka, taa, makedonskoto pra{awe pove}e go tretirala kako takti~ko otkolku kako principielno pra{awe. Koga KPG se obiduvala so oru`je da go re{i pra{aweto na vlasta vo Grcija se vrtela kon Makedoncite, nudej}i im izvesni nacionalni prava. No, koga se dogovarala so drugite gra|anski partii za postignuvawe nacionalno edinstvo za osloboduvawe na Grcija, gi zanemaruvala nivnite prava, pa duri i otvoreno se borela protiv niv. Taa ne go sfa}ala vo zadovolitelna mera zna~eweto na makedonskite politi~ki partii i na makedonskite voeni edinici vo borbata protiv okupatorot, pla{ej}i se deka }e treba da mu se priznae pravoto na samoopredeluvawe na makedonskoto malcinstvo vo Grcija. Osnovaweto na makedonskite politi~ki organizacii i na makedonskite voeni edinici na ovaa teritorija na po~etokot bilo tolerirano poradi potrebata {to pove}e lu|e i mesta da se vklu~at vo Antifa{isti~kata vojna. Tie politi~ki organizacii i voeni edinici odigrale uloga protiv antimakedonskata propaganda od koja i da bilo strana, no ne uspeale da se nalo`at, nitu da go postavat makedonskoto nacionalno pra{awe kako faktor koj bi go izdejstvuval negovoto povolno re{avawe. Nivnata aktivnost podocna bila popre~uvana poradi glasnoto istaknuvawe na politi~kite stavovi. Sekako, tie organizacii ne mo`e da se obvinat za nivnata slaba aktivnost, tuku pred s¢ faktorite nadvor od niv ja odigrale klu~nata uloga. Osnovnata sodr`ina na ideolo{kata i politi~kata dejnost i propaganda na MAO bila naso~ena kon popularizacijata na celite na osloboditelnata borba, deklariraj}i se deka gi prodol`uva tradiciite na slavniot Ilinden i deka se razobli~uvaat gr~kata i bugarskata nacionalisti~ka politika. Poradi takvite stavovi taa stanala trn vo okoto na gr~kite nacionalisti~ki organizacii (IVE, PAO, EKA) i bila obvinuvana kako avtonomisti~ka i separatisti~ka. Od druga strana, nekoi makedonski politi~ki organizacii (SNOF), pokraj op{tite okolnosti vo Grcija i prisutniot animozitet kon niv, projavile i sopstveni slabosti. Taka, na primer, vo tekot na vojnata SNOF ne uspeala duri nitu da gi institucionalizira vo edinstvena organizacija vo okruzite Kostur i Lerin, me|u drugoto i poradi nedostigot od rakovoden politi~ki subjekt i prisutnite me|usebni nedorazbirawa.
306

5. Osloboduvaweto na egejskiot del od Makedonija Samoto zna~ewe na Grcija, odnosno na severniot del (egejskiot del na Makedonija), & nalo`ilo uporna borba (3–22 juli 1944) na Germanija za zadr`uvawe na nejzinite okupatorski pozicii. Taa, soo~ena so opasnosta da bide prese~ena od strana na sojuzni~kite sili, prezela merki za obezbeduvawe na patot za povlekuvawe na nejzinite sili kon sever. Va`na komunikacija za ostvaruvaweto na taa cel bile pravcite Ko`ani – Kajlari – Lerin – Bitola i Ko`ani – Ber – Solun. Na ovie pravci bile ~isteni edinicite na ELAS. Na po~etokot tie trpele zagubi, no po novonastanata situacija dosta se konsolidirale. Osloboditelnite sili, odnosno ELAS, postepeno i so uporna borba gi osloboduvale gradovite {to bile pod germanska vlast. Oblasnoto rakovodstvo na KPG za Makedonija smetalo deka gr~kata reakcija, so pomo{ na Velika Britanija, sakala za da gi spre~i vleguvaweto na ELAS vo Solun i zavladuvaweto na prostorot pome|u Vardar i Struma. No, ELAS ne se otka`uvala od osloboduvaweto na Solun tuku, naprotiv, koncentrirala svoi sili i na 31 oktomvri go oslobodila gradot, a ve}e vo po~etokot na noemvri 1944 germanskite sili ja napu{tile severna Grcija, odnosno bil osloboden egejskiot del od Makedonija.

6. Porazot na ELAS Oru`enoto vostanie i otporot vo Grcija, rakovodeni od KPG, zavr{ile so poraz bidej}i levicata ne uspeala da ja prezeme vlasta, a vo Grcija se vratil predvoeniot re`im. Za vakviot razvoj na nastanite za vreme na vojnata i potoa re{ava~ka uloga imale golemite sili. Grcija vlegla vo sferata na vlijanie na zapadnite sojuznici. Porazot na ELAS bil neminoven. Pretsedatelot na vladata, G. Papandreu, vo dogovor so komandantot na britanskite voeni sili generalot Skobi, naredil demobilizacija na ELAS. No, toa ne se odvivalo ednostavno, bidej}i ELAS odbila da se rasformira. Bile oraganizirani protestni sobiri za ~ie smiruvawe bilo upotrebeno oru`je. Intervenirale britanskite voeni sili, me|u koi i edinicite na ELAS se vodele ednomese~ni borbi. Sudirot zavr{il so primirje {to go pobarala KPG. Taka, na krajot od fevruari 1945 godina, ELAS bila razoru`ana.

307

Makedoncite od egejskiot del na Makedonija masovno se vklu~ile vo Antifa{isti~kata vojna kako del na ELAS i dale vidliv pridones za pobedata nad fa{izmot. Vo vojnata zaginale re~isi tri iljadi Makedonci, a dvaesetina iljadi bile primorani da gi napu{tat svoite ogni{ta poradi baraweto na nivnite nacionalni prava.

7. Kulturno-obrazovnite pridobivki za Makedoncite vo egejskiot del od Makedonija Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, so nivnoto u~estvo vo Narodnoosloboditelnata vojna, ostvarile samo nekoi kulturnoobrazovni i pridobivki. Znaej}i gi `elbite na Makedoncite vo egejskiot del na Makedonija, rakovodstvoto na otporot vo Grcija, so cel da gi pridobie za pomasovno u~estvo, napravilo nekoi otstapki vo nivna polza. Takvi otstapki bile prisutni vo oblasta na izdava~kata dejnost i vo nekoi drugi oblasti. Taka, kon krajot na 1942 godina, Reonskiot komitet na KPG za oblasta Prespa kaj Lerin zapo~nal da go objavuva vesnikot „Prespanski glas“. Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO) za Vodensko vo tekot na 1943 godina go izdavala vesnikot „Crvena yvezda“, a Okru`niot komitet na SNOF za Kostursko go objavuval „Slavjanomakedonski glas“. Ovie i nekoi drugi izdanija se pe~atele na makedonski jazik, kako {to bile pe~ateni i drugi pi{uvani tekstovi od izdava~kata dejnost. Naporedno so ovie aktivnosti se postavi i pra{aweto za otvorawe u~ili{ta na maj~in jazik. Podgotovkite za toa bile napraveni vo avgust 1944 godina. Makedonskiot bukvar i ~itanka gi sostavila posebna komisija, zatoa {to ne mo`elo da se zamisli opismenuvawe bez bukvar i ~itanka. Bukvarot bil izdaden vo 150 primeroci i bil distribuiran vo Lerinsko i vo Kostursko. Se rabotelo i na otvorawe u~itelski kursevi, kade {to predavale makedonski u~iteli. Slu{atelite na kursot predavawata gi sledele na makedonski jazik. Kon sredinata na oktomvri, slu{atelite na kursevite stanale u~iteli vo u~ili{tata vo Kostursko i vo Lerinsko i se vklu~ile vo u~ili{nata rabota. No, poradi nedostig na u~ebnici, se koristele i gr~ki, koi bile preveduvani za potrebite na makedonskite deca. Za afirmacija na makedonskata nacionalna kultura i ideja vo Kostursko, vo fevruari 1944 godina, bile formirani makedonski kul308

turno-umetni~ki dru{tva i grupi vo pove}e makedonski sela. Na priredbite naj~esto bila izveduvana dramata na Vojdan ^ernodrimski „Makedonska krvava svadba“. Se pojavile i pesni na makedonski jazik (na primer „Netram“). No, so restavriraweto na predvoeniot re`im od fevruari 1945, prestanalo da se upotrebuva s¢ {to imalo makedonski predznak.

309

310

PIRINSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA
1. Podgotovkite, po~etokot i tekot na vostanieto Vo teritorijata na pirinskot del od Makedonija, nabrgu po germanskiot napad na SSSR, podgotovkite za oru`eno vostanie zapo~nale pod rakovodstvoto na BRP. Napadot na Germanija vrz SSSR bil povod CK na BRP da donese re{enie za po~etok na vostanie. Podgotovkite bile najintenzivni vo pirinskiot del od Makedonija. Toa mo`e da se objasni so toa {to tamu dejstvuvale silni partiski organizacii koi ja poddr`uvale politikata na BRP i go prifatile re{enieto za oru`eno vostanie. Inicijator na taa aktivnost bil Okru`niot komitet na BRP za pirinskiot kraj. Toj organ prezel merki da se zasolnat aktivistite na koi im pretstoelo apsewe i da se ilegaliziraat, a potoa da se pristapi kon vooru`uvawe. ^lenovite dobile zada~i i reoni na koi trebalo da dejstvuvaat. Vo reonot na Razlog, na krajot od juni 1941 ve}e se formirala prvata partizanska ~eta i bile izvedeni i prvite akcii, a kon krajot na juli se formirala u{te edna. Naporedno so vooru`uvaweto, pirinskite odredi vr{ele i politi~ko-propagandna dejnost. Nivnata aktivnost postepeno bila prifa}ana osobeno od mladinata. Za sekretar na Okru`niot komitet na BRP, na 23 septemvri 1941 godina, bil izbran Nikola Parapunov. So negova pomo{ vo tekot na esenta bile izvr{eni promeni u{te vo nekoi partiski rakovodstva. Me|utoa, vo tekot na zimata partizanite bile primorani da se povle~at od gorite i da `iveat legalno ili polulegalno kaj nivni jataci. Dejstvuvaweto na partizanskite grupi bilo ote`nato poradi zgolemenata budnost na bugarskata policija. Kanalot po koj se dosta311

vuvalo oru`jeto od linijata Metaksas od jug bil provalen, a pove}e aktivisti bile zatvoreni. Me|u niv se na{le i ~lenovi na Okru`niot komitet, {to dosta povlijaelo na aktivnostite. Vo sudskite procesi bile doneseni nekolku smrtni presudi, a edna od niv bila izvr{ena. Toa ostavilo drugi negativni posledici. Se pojavila odredena koleblivost, osobeno vo centralnoto partisko rakovodstvo na BRP, kade {to se zagovaralo da se pri~ekaat „podobri vremiwa“ za borba. Parapunov ne se soglasuval so toa i razmisluval da se promeni ne{to vo na~inot na dejstvuvaweto. Toj istaknuval deka bez u~estvoto vo Antifa{isti~kata vojna, Makedonija i makedonskiot narod ne }e mo`at da ja steknat svojata sloboda. Bile prezmeni i ~ekori za povrzuvawe na partizanskoto dvi`ewe vo pirinskiot so partizanskite dvi`ewa vo egejskiot i vo vardarskiot del od Makedonija. Vo ovoj period bila izvedena akcija vo gradot Gorna Xumaja.

2. Oru`enata borba vo tekot na 1943 godina Vo tekot na proletta 1943 godina i antifa{isti~koto dvi`ewe vo Bugarija zelo zamav. Bil napravena reorganizacija. Pirinskiot del na Makedonija ja so~inuval ^etvrtata zona. Vo toj period se formiral Gornoxumajskiot partizanski odred „Nikola Kalap~iev“. Po negovoto formirawe odredot ostvaril nekolku zabele`livi akcii. Vo april 1943 se odigrale nekolku politi~ki aktivnosti, a na 1 maj 1943 se formiral odredot „Jane Sandanski“. Bil otpe~aten prviot broj na v. „Rabotni~ko zname“, organ na RP vo Razlo{ko. Negovite voeni dejstva bile ograni~eni na Razlo{ka, a delumno na Nevrokopska i Svetivra~ka okolija. Pred nastapuvawe na zimata 1943/1944 odredot se podelil na tri dela.

3. Masoviziraweto na oru`enata borba vo tekot na 1944 godina Vo 1944 godina, poradi promena na op{tata voena sostojba, se po~uvstvuval nov podem na vostanieto. Osven kapitulacijata na Italija na 8 septemvri 1944, golema uloga imalo i napreduvaweto na sojuznicite (SSSR, SAD i Velika Britanija) na frontovite. Toa se odrazilo i vo drugite zemji vo koi se vodele antifa{isti~ki borbi
312

(Grcija i Jugoslavija), a se odrazilo i vo Bugarija. Me|utoa, zagubite na odredot „Nikola Kalap~iev“ (zaginuvaweto na komandantot Arso Pandurski i na Nikola Parapunov), ne mo`ele brzo da se nadomestat. Se formirale novi organi, nivnoto sedi{te bilo preneseno vo Razlo{ko, pa sostojbite bile relativno konsolidirani. Razlo{kiot partizanski odred se preimenuval vo „Nikola Parapunov“, a brojot na partizanite se zgolemil na 75. Ovoj odred ostvaril nekolku uspe{ni akcii vo Pirinsko. Toa predizvikalo gnev na policiskite strukturi, koi prezele `estoki akcii. Bez sudski proces, na 29 maj 1944, bile likvidirani 14 borci. Zgolemuvaweto na brojot na partizanskite odredi vo tekot na 1944 godina kako i na nivnata popolnetost so borci, bile vo postojan podem. Razlo{kiot partizanski odred se reorganiziral vo tri bataljoni, koi razvile borbeni aktivnosti vo Gornoxumajsko. Vo 1944 novi partizanski odredi se formirale vo Nevrokopsko, Svetivra~ko i vo Petri~ko. Taka, po trigodi{noto dejstvuvawe, pred 9 septemvri 1944, partizanskoto dvi`ewe vo Bugarija stanalo dosta masovno. Vo ovoj period toa go dostignalo svojot vrv. Partizanskite edinici ja prezele kontrolata nad situacijata vo ovoj region. Na 9 septemvri, koga kapituliralo Carstvoto Bugarija, tie slobodno vlegle vo site gradski centri so cel da se vklu~at vo formiraweto na novata vlast na Ote~estveniot front.

4. Obidite za obedinuvawe Treba pred da se ima predvid faktot deka antifa{isti~kite dvi`ewa na Makedoncite vo Bugarija, vo Grcija i vo Jugoslavija ne bile rakovodeni od eden centar. Navistina, niv gi rakovodele komunisti~ki partii, no tie imale razli~ni stavovi za makedonskoto nacionalno pra{awe. Sepak, kaj borcite se pojavile idei za sorabotka i za eventualno obedinuvawe na partizanskoto dvi`ewe i na makedonskiot narod po osloboduvaweto. Inicijativi pristigale od site tri strani, iako ne so ist intenzitet. Taka, direktni kontakti me|u Makedoncite od pirinskiot del na Makedonija i pretstavnicite na G[ na NOV i POM, ako se isklu~at delegiraweto na pretstavnici od pirinskiot kraj na Prvoto zasedanie na ASNOM (2 avgust 1944) bile vospostaveni na 10 oktomvri 1944
313

godina. Od strana na G[ prisustvuvale Mihajlo Apostolski (komandant) i Bane Andreev (politi~ki komesar), a od pirinskiot del na Makedonija Krsto Stoj~ev i Krum Radonov. Vo sledniot period kontaktite za~estile, osobeno po 9 septemvri 1944 godina, koga se ostvaruvale i neposredno i na razni nivoa. Na prvata sredba Krsto Stoj~ev ja iska`al `elbata za obedinuvawe na makedonskiot narod. Taa `elba jasno bila iska`ana na Vtoroto (prvo vonredno) zasedanie na ASNOM odr`ano vo Skopje na 28–30 dekemvri 1944 godina od strana na pretstavnikot na Bugarskata vlada i na OF Bugarija. Ovie stavovi na Vladata na OF Bugarija povlijaele makedonskiot narod da poveruva deka do takvoto obedinuvawe, po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna, sepak }e dojde. Me|utoa, ne pominalo mnogu vreme ve}e se sozdale nepremostlivi pre~ki za ostvaruvaweto na toj ideal na makedonskiot narod, iako so negovoto masovno u~estvo vo vojnata toa obedinuvawe narodot go zaslu`i.

314

FEDERALNA MAKEDONIJA VO JUGOSLOVENSKATA FEDERACIJA
(1945—1991)

Periodot po Tretoto zasedanie na ASNOM vo 1945, pa s¢ do osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo 1991 godina, pretstavuva edinstven i vo osnova nedeliv, no vo istorisko-periodizaciska smisla vo nego mo`e da se izdvojat nekolku pokarakteristi~ni etapi. Pritoa, sekoja etapa ima svoi karakteristiki iako, vo osnova, sekoja od niv pretstavuva nov ~ekor kon osamostojuvaweto na Republika Makedonija. Treba da se ima predvid i toa deka razvojot na NR Makedonija vo golema mera be{e usloven od onoj na jugoslovenskata federacija, koja funkcionira{e kako dr`ava so centralizirana vlast. So preimenuvaweto na ASNOM vo Narodno sobranie na DF Makedonija i so formiraweto na prvata Vlada na DF Makedonija na 16 april 1945 godina zapo~na prvata etapa, odnosno periodot na administrativno-centralisti~koto upravuvawe i na etatizacija vo koj, osven kon obnovata i izgradbata na zemjata, aktivnostite bea naso~eni i kon jakneweto na federacijata i na nejzinata vlast. Kon krajot na slednata 1946 godina be{e donesen Ustavot na NR Makedonija. Toa e prviot ustaven dokument vo istorijata na makedonskiot narod koj, vsu{nost, be{e vo funkcija na etatizacijata na vlasta, inaku ve}e zacrtana so Ustavot na FNRJ, donesen na po~etokot od istata godina. Po nekolkugodi{noto funkcionirawe, vo 1953 godina tie bea zameneti so novi ustavni dokumenti. Vo niv bea vneseni promeni {to ovozmo`uvaa olabavuvawe na administrativno-centralisti~kiot sistem na vlasta i na vospostavenite odnosi vo dr`avata. Takvite promeni ponatamu se
315

odrazija dosta povolno vo sporedba so sostojbite {to postoeja vo drugite zemji na takanare~enata „narodna demokratija“ vo jugoisto~na Evropa, no toa ne be{e dovolno za posamostoen razvoj na NR Makedonija nasprema federacijata.

1. Administrativno-centralisti~kiot period (1945–1953) Administrativno-centralisti~kiot period vo NR Makedonija zapo~na naporedno so voveduvaweto na administrativniot centralisti~ki sistem vo jugoslovenskata federacija, po kogo i e nare~en ovoj period, bidej}i be{e vo funkcija na nejzinoto jaknewe. Sepak, toj vo Makedonija ima nekoi svoi specifi~nosti i posebnosti. So site negovi slabosti, toa e period vo koj bea napraveni prvite ~ekori vo „zaoduvaweto“ na makedonskata dr`ava, za razlika od nekoi drugi republiki, koi ve}e imaa kakva-takva dr`avotvorna tradicija. Te{kotiite {to neminovno se pojavija vo ovaa etapa, ovde bea pogolemi. Imeno, vo tekot na prvite godini neposredno po osloboduvaweto na zemjata, so postojniot zanes od uspehot vo vojnata i od konstituiraweto na makedonskata dr`ava, so silen entuzijazam, motiviran delumno i od agresivnata partiska propaganda, se pristapi kon obnova na zemjata i kon organizirawe na dr`avnata ekonomijata. Tehni~kata hendikepiranost, koja vo Makedonija be{e najizrazena, se nadomestuva{e manuelno i so primitivni sredstva. Na stranski kapital ne mo`e{e ni da se pomisluva, bidej}i ideolo{kite predrasudi sprema kapitalisti~kite odnosi vo Makedonija, koja be{e najrevnosen ispolnitel na zamislite na federacijata, te{ko se nadminuvaa. Poradi toa Makedonija ne gi iskoristi realnite mo`nostite {to se nudea od SAD preku takanare~eniot Mar{alov plan za obnova na zemjite nastradani vo antifa{isti~kata vojna. Vedna{ po osloboduvaweto intenzivno se zapo~na so menuvawe na sopstveni~kite odnosi, vo funkcija na podr`avuvawe na privatnata sopstvenost. Promenite se odvivaa dosta bolno. Konfiskacijata, eksproprijacijata i agrarnata reforma, kako formi na podr`avuvawe na privatnata sopstvenost, imaa za cel da izvr{at promena na titularot na sopstvenosta, no vo niv bea sodr`ani i politi~ki celi i nameri, da steknat imot u~esnicite vo vojnata. Imeno, mnozinstvoto u~estvuva{e vo nea so takov motiv, a fakt e deka toa im bilo vetuvano na lu|eto od strana na organizatorite na borbata. Nekoi privilegii {to
316

treba{e da se obezbedat se podrazbiraa samo po sebe i tie bea o~ekuvani. Osobeno bea bolni promenite vo agrarno-sopstveni~kite odnosi. Se uriva{e postojnata tradicija vo agrarot, pa zemja dobivaa i takvi u~esnici {to nitu mo`ea nitu, pak, sakaa da ja obrabotuvaat. Privatnata sopstvenost na zemjata be{e ograni~ena na prili~no mal posed, koj ne mo`e{e da sozdava akumulacija, tuku obezbeduva{e samo pre`ivuvawe. Od druga strana, proizvoditelite bea dol`ni da gi prodavaat svoite proizvodi po ceni {to im gi opredeluva{e dr`avata, a toa dosta destimulativno se odrazuva{e na proizvodstvoto. Promenite vo celokupnata sopstveni~ka struktura ne bea presmetani da se stimulira produktivnosta, tuku da se stimulira dr`avata sopstvenost. Pretprijatijata bea opfateni od glomazni i birokratski glavni i generalni direkcii, koi gi sobiraa prihodite od proizvodstvoto, a na rabotnicite im obezbeduvaa buxetski sredstva. Proizvodstvoto i rastot bea planirani vo ramkite na petgodi{ni planovi, po primerot na sovetskite „petoletki“, pritoa, ne be{e va`no dali planiranite proizvodi gi bara pazarot. Pa taka, za pazarna ekonomija ne mo`e{e da stane zbor, a toa negativno se odrazi na ekonomskiot razvoj. Vedna{ po nejzinoto formirawe, Vladata na DFM, povikuvaj}i se na voenite uspesi i osobeno na uspehot vo konstituiraweto na makedonskata dr`ava kako najvisok istoriski dostrel dotoga{, objavi akt poznat kako Deklaracija na Vladata na DFM. Vo golema mera taa be{e kopija na Deklaracijata {to vo po~etokot na mart 1945 godina ja objavi vladata na Josip Broz Tito. Vo nea se napu{teni nekoi izvorni re{enija sodr`ani vo dokumentite na ASNOM, kako na primer opredelbite vo Deklaracijata na ASNOM, iako na niv se povikuva. Ova osobeno se odnesuva na sopstvenosta, koja vo Deklaracijata na ASNOM se garantira{e kako edno od osnovnite prava na ~ovekot i gra|aninot. Deklaracijata na Vladata na DFM se zanimava so politi~ki i ideolo{ki pra{awa, kako na primer jakneweto na „bratstvoto i edinstvoto“ na jugoslovenskite narodi. Taa se opredeli da raboti na sozdavawe cvrsta jugoslovenska federacija, dr`ava vo koja Makedonija bi opstojuvala kako nejzina ~lenka. Se smetalo deka toa e edinstveniot „pravilen“ izbor za idninata na makedonskiot narod i negovata dr`ava. Zatoa, u{te od samiot po~etok, Vladata na DFM intenzivno go pomaga{e vodeweto, a i samata vode{e „cvrsta“ projugoslovenska politika, dodeka za unapreduvaweto na stopanskiot razvoj na

317

zaostanatata federalna Makedonija se anga`ira{e malku. Nejzinite o~ekuvawa glavno bea naso~eni kon jugoslovenskiot vrv. Favoriziraweto na administrativno-centralisti~kiot model na upravuvawe vo jugoslovenskata federacija, a so toa i vo oddelnite republiki vo nea, vo golema mera be{e predizvikano i od op{tite op{testveno-ekonomski i politi~ki priliki vo Jugoslavija. Vo tie okolnosti, koga s¢ u{te ne be{e jasno kako }e se prifati voveduvaweto na komunisti~kiot sistem na ureduvawe, koga u{te bea prisutni oddelni opozicioni istapuvawa i nezadovolstvo od na~inot na podr`avuvawe na sopstvenosta, kako i od re{avaweto na nacionalnoto pra{awe, jugoslovenskata rakovodna struktura smeta{e deka e zagrozeno vospostavuvaweto na sistemot na novata vlast i be{e prisuten strav od restavriraweto na stariot predvoen sistem vo Kralstvoto Jugoslavija. Fakt e deka i odnadvor oddelni zemji, sojuzni~ki vo dvi`eweto i vo borbata protiv fa{izmot, go pottiknuvaa i go pomagaa restavriraweto na kapitalisti~kite odnosi vo novata jugoslovenska dr`ava. Pa taka, konstituiraweto na novata vlast vo Jugoslavija i vo Makedonija se odviva{e vo nepovolni politi~ki uslovi i sostojbi, diktirani od nadvore{niot faktor. Oddelni zapadni zemji izrazuvaa otvoreno nezadovolstvo od izborot na sistemot na dr`avnoto ureduvawe vo Jugoslavija po modelot na Sovetskiot Sojuz, bidej}i nivnata osnovna ideolo{ka doktrina be{e borbata protiv komunizmot kako opasno zlo ne pomalo od komunizmot. SAD pobara preispituvawe na dogovorite {to bea zaklu~eni so Kralstvoto Jugoslavija, dodeka Velika Britanija ve}e zagovara{e spu{tawe na „`elezna zavesa“ kon Istok. Sovetskiot Sojuz £ dava{e poddr{ka na Jugoslavija, a toa na Zapad be{e tolkuvano kako obid da se vospostavi sovetska kontrola nad sredna i jugoisto~na Evropa. Jazot na nedorazbirawata se prodlabo~i po izbuvnuvaweto na Gra|anskata vojna vo Grcija, 1946 godina, koga Britanija i voeno intervenira{e za da ja spre~i navodnata „sovetizacija“ na Grcija. Toj nastan be{e iskoristen za voveduvawe teror i progonuvawe na Makedoncite od Egejska Makedonija, a toa, pokraj politi~ki posledici, vo Makedonija predizvika i seriozni ekonomski te{kotii nalo`eni od potrebata da se zgri`at begalcite. Agresivnosta na gr~kata desnica sprema Makedoncite be{e motivirana i od nekoi neodmereni izjavi na oddelni funkcioneri od federacijata, no i od raspolo`enieto na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo Grcija sprema novosozdadenata dr`ava vo jugoslovenskata federacija. Poradi o~iglednata opredelba za voveduvawe na komunisti~koto ure318

duvawe vo Jugoslavija, kapitalisti~kite zemji dolgo vreme taktiziraa i odbivaa da gi prifatat i da gi priznaat promenite vo nea. Takva klima na strav be{e prisutna i vo Makedonija iako, realno gledano, ne postoe{e tolkava opasnost kako {to se zagovara{e od postoeweto na navodniot „makedonski separatizam“. Sepak, izvesen separatizam projavuvaa nekoi grupi od albanska nacionalnost, organizirani vo vojnata niz sistemot na Bali kombtar, no tie ostatoci ne bea silni i bea razbieni vo tekot na 1945 godina. Ne retko opasnosta od postoeweto na navodniot „naroden neprijatel“ be{e smisleno lansirana za da mo`e da se instalira silna dr`avna vlast i pogolema kontrola nad masite. Takvata politika vode{e kon represii sprema onie {to projavuvaa nezadovolstvo od noviot re`im. Ovie pojavi ne samo {to ne ja odminaa Makedonija tuku vo nea, kako najposlu{na ~lenka na federacijata, se sozdadoa povolni uslovi za presmetka so neistomislenicite. Donesuvaweto na ustavnite dokumenti se smeta{e za klu~en moment vo konstituiraweto na administrativno-centralisti~kata vlast. No, kako {to e spomnato, toa mora{e da se realizira vo nepovolni politi~ki i ekonomski uslovi. Donesuvaweto na ovie pravni akti be{e potrebno da se napravi zatoa {to Jugoslavija kako federacija i nejzinite republiki nemaa osnovni akti koi bi go opredelile nivnoto funkcionirawe kako dr`avi. Navistina, bea doneseni op{ti propisi spored koi pravoto od biv{ata kralska jugoslovenska dr`ava, koja se raspadna vo Vtorata svetska vojna, mo`e{e da se primenuva, no samo dokolku toa ne e vo sprotivnost so novoto ureduvawe na dr`avata i na novite op{testveni odnosi {to se sozdavaa. No toa be{e nedovolno. Istoto pravilo be{e prifateno vo dokumentite doneseni od ASNOM i dosledno po~ituvano koga bea vo pra{awe propisite vo Makedonija. No, za razlika od nekoi drugi republiki, podgotovkite za donesuvawe na prviot ustav na NR Makedonija ne se odvivaa vrz nekoja utvrdena politi~ka platforma, tuku se ~eka{e najnapred da se donese Ustavot na federacijata, a potoa i na republikite. Ustavot na federacijata gi opredeli ramkite i na republi~kite ustavi, no vo Makedonija izostana javnata diskusija za predlo`enite ustavni re{enija, za razlika od nekoi drugi porazvieni republiki kade {to takvata debata ovozmo`i poliberalni re{enija. Taka, Ustavot na FNR Jugoslavija i Ustavot na NR Makedonija bea plod na op{tiot ambient {to postoe{e vo dr`avata. So niv bea ustavnopravno sankcionirani administrativno-centralis319

ti~kite tendencii i opredelbi vo konstituiraweto na jugoslovenskata federacija. Zatoa, pri nivnoto donesuvawe, ne izostana re{ava~kata uloga na Komunisti~kata partija, pa osven vo fazata na nivnoto donesuvawe, taa si obezbedi i natamo{na rakovodna pozicija. Ustavot na NR Makedonija, iako e so mnogu nedore~enosti, kako prv dokument vo istorijata na makedonskiot narod od takov karakter e isklu~itelno zna~aen dokument. Taka se verificiraa naporite za sozdavawe na makedonskata dr`ava so najvisok dr`aven akt, so {to Makedonija dobi nov kvalitet vo nejzinata dr`avnost. Nekoi pra{awa imaa ~isto formalno zna~ewe. Mnogu prava se propi{ani kako prava na dr`ava, no poradi postojniot centraliziran sistem vo federacijata tie vo praktikata ne bea ostvarlivi. Klu~nite funkcii vo dr`avata (odbrana, vnatre{ni i nadvore{ni raboti) £ pripa|aa na federacijata, a za drugite sekoja republika mora{e da se konsultira so organite vo federacijata. So toa bea reducirani nekoi prava od republi~ka nadle`nost {to Makedonija gi ima{e od 1944 do 1946 godina, soglasno so dokumentite na ASNOM. Sekako, toa ima{e vidlivo vlijanie na natamo{nata zabrzana centralizacija na vlasta i vrz postepenoto napu{tawe na re{enijata od ASNOM. Makedonskiot narod, neposredno po zavr{uvaweto na vojnata, be{e opsednat so problemot na negovoto obedinuvawe. Ova dotolku pove}e i poradi tragi~nite nastani za vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija. Na toa go upatuvaa i mnogubrojnite povici za vreme na vojnata kon negovoto obedinuvawe. Toa pra{awe stana osobeno aktuelno vo pirinskiot del od Makedonija. Vo Bugarija se razvi antifa{isti~ko dvi`ewe, me|utoa, kako dr`ava so carska vlast, taa £ pripa|a{e na Hitlerovata koalicija. Toa na Bugarija £ donese izvesna inferiorna polo`ba, pa po 9 septemvri 1944 godina, koga be{e vospostavena vlasta na Ote~estveniot front na Bugarija so pomo{ na Sovetskiot Sojuz, se smeta{e deka e mo`no ili deka e blisku i obedinuvaweto na makedonskiot narod od trite dela na Makedonija. Na mnogu golem odglas i prifa}awe vo Bugarija naidoa dostignuvawata vo konstituiraweto na Makedonija kako dr`ava vo jugoslovenskata federacija, bez ogled na stepenot na nejzinata samostojnost. Makedonskata emigracija, a i nekoi oficijalni organi na Bugarija, povikuvaa da se primeni istiot model na makedonskata dr`avnost {to be{e ostvaren vo Jugoslavija, odnosno vo vardarskiot del od Makedonija. Bugarija £ se pribli`i na Jugoslavija, me|u drugoto, i poradi pretstojnite mirovni pregovori vo Pariz, 1946 godina, t.e. nejzinoto osloboduvawe od voeni reparacii
320

pa, iako formalno, sepak prifati nekoi jugoslovenski barawa za re{avawe na makedonskoto nacionalno pra{awe. No, na Pariskata mirovna konferencija makedonskoto pra{awe ne bilo postaveno kako jugoslovensko barawe za negovo re{avawe, tuku bilo odbegnato me|u drugoto i poradi gr~koto protivewe. Toa bilo neformalno postaveno vo kontekstot na teritorijalnite pretenzii na Grcija sprema Jugoslavija, odnosno Makedonija. Sepak, po potpi{uvaweto na Pariskite mirovni dogovori vo 1947 godina, kako i na bilateralnite spogodbi me|u FNR Jugoslavija i NR Bugarija istata godina na Bled, dojde do intenzivirawe na me|usebnata sorabotka, a vo tie ramki i na bugarskoto priznavawe na makedonskata nacija, nejzinata kultura i istorija. Vo ramkite na poznatata „kulturna avtonomija“ vo pirinskiot del od Makedonija bea otvoreni makedonski u~ili{ta i nekolku institucii od oblasta na kulturata. Se intenziviraa i pregovorite za sozdavawe federacija me|u dvete zemji, so vklu~uvawe na Makedonija, kako mo`nost za trajno re{avawe na makedonskoto pra{awe, kako {to baraa makedonskite programski dokumenti – obedinuvawe na makedonskiot narod. Me|utoa, nitu na ednata nitu na drugata strana nema{e iskrena volja i `elba, a i toa {to be{e napraveno se prekina vo 1948 godina, koga se pojavi sporot me|u Jugoslavija i zemjite od Informbiroto, so {to £ se stavi kraj na taa ideja. Informbiroto be{e onoj klu~en nastan {to predizvika seriozni posledici. Nastanot be{e tipi~en produkt na centralisti~ko-etatisti~kite odnosi vo Jugoslavija i vo Sovetskiot Sojuz i pridonese za natamo{na centralizacija na jugoslovenskata federacija. Toj se pojavi vo 1948 godina me|u Jugoslavija, od edna strana, i zemjite od „narodnata demokratija“, predvodeni od Sovetskiot Sojuz, od druga strana. Se slu~i vo vreme koga vo Makedonija sepak bea postignati nekoi po~etni rezultati vo oformuvaweto na vlasta, vo ekonomskata obnova, vo organiziraweto na stopanstvoto, na prosvetno-kulturniot `ivot i na funkciite na op{testvenite dejnosti. Otka`uvaweto na dogovorite {to Jugoslavija gi ima{e sklu~eno so zemjite {to ostanaa pod politi~kata kontrola na SSSR osobeno se odrazi na makedonskata ekonomija, koja be{e poslaba od ekonomiite na drugite republiki. Jugoslavija kako dr`ava, poradi nejzinata izolacija od Istok, se najde na politi~ki krstopat. Se postavi pra{aweto kako da prodol`i ponatamu, kako da go izgraduva sistemot na jugoslovenskoto komunisti~ko ureduvawe a pritoa sepak po ne{to da se razlikuva od onoj vo SSSR. Kon ova treba da se spomne i stravot (ili realnosta) od
321

sovetska intervencija vo Jugoslavija, koj predizvika bolni vnatre{ni politi~ki represii. Sepak, sudirot na Josip Broz i na Jugoslavija so Stalin i so SSSR i so zemjite {to gi poddr`aa vo 1948 godina ima{e i ne{to pozitivno za Jugoslavija. Na ekonomski plan toa be{e poddr{kata od zapadnite zemji, a na politi~ki pomestuvaweto kon izvesni demokratski procesi vo demokratskiot razvoj, za razlika od onie vo zemjite na „narodnata demokratija“. No, posledicite bea daleku ponepovolni za Makedonija, zatoa {to im be{e staven kraj na nade`ite za integralno re{avawe na makedonskoto nacionalno pra{awe. Nebuloznata politi~ka situacija i oscilaciite vo Jugoslavija ja nalo`ija potrebata jugoslovenskoto op{testvo da se potpira na „doverlivata“ struktura, odnosno vrz ~lenovite na KPJ. Toa go predizvika zgolemuvaweto na partiskiot, administrativniot i osobeno na policiskiot aparat. Partiskite funkcioneri, kako „najpodobni“, gi zazemaa klu~nite funkcii i vo partiskiot i vo dr`avniot aparat. Za podobra kontrola vo lokalnata vlast vo Makedonija, vo tekot na 1949 godina bea obnoveni oblasnite odbori, ukinati vo 1945 godina. Prviot kongres na KPM od 1948 godina gi zacementira partiskata hegemonija i ideologija vo site sferi, iako negovoto odr`uvawe be{e najavuvano kako nu`nost da se „verificira“ antistalinisti~kiot kurs i da se sozdade prostor za politi~ka presmetka so silite {to go poddr`uvaa. Kongresot povolno gi tretira, no i gi predimenzionira dostignuvawata vo NOB i sozdavaweto na makedonskata dr`ava, kako i ona {to be{e napraveno potoa, no ostana nedore~en za mnogu pra{awa, a osobeno za demokratijata, koja samo formalno e spomenuvana vo kongresnite dokumenti. Sepak, ne izmina mnogu vreme za da se konstatira deka konstituiraweto na cvrstata vlast ne e dovolno za ekonomskiot razvoj na zemjata. Toa go poka`a zaostanuvaweto vo razvojot na stopanstvoto. Nabrzo be{e sfateno deka treba ne{to da se menuva vo postojnite proizvodstveni odnosi i deka treba da se obezbedi pogolema avtonomija na samite proizvoditeli i pri nivnoto raspolagawe so rezultatite od trudot. Be{e nu`no da se zapo~ne proces na prestruktuirawe na glomaznite glavni i generalni direkcii vo koi bea opfateni proizvodnite pretprijatija. Zatoa, po 1948 godina i vo tekot na 1949-tata, kako klu~no pra{awe se postavi prestruktuiraweto na proizvodstvoto. Be{e o~igledno deka administrativno-centralisti~kiot sistem na upravuvawe i rakovodewe ne mo`e da se zadr`i dolgo, osobeno ne vo
322

stopanskata sfera. Negovite stegi stanuvaa ko~nici za sevkupniot razvoj, pred s¢ na stopanskiot. Za seriozni politi~ki promeni ne se razmisluva{e, no toa e prv ~ekor za inicirawe na promeni vo stopanstvoto, odnosno vo upravuvaweto so stopanskite pretprijatija i kon nivnata decentralizacija. So toa be{e napraven ~ekor {to vode{e kon slednite promeni vo sferata na sopstvenosta – od dr`avna kon op{testvena.

2. Periodot na eksperimentot „samoupravuvawe“ (1953–1970) Zamislenite promeni zapo~naa vo 1950 godina so donesuvaweto na jugoslovenskiot Osnoven zakon za upravuvawe so dr`avnite stopanski pretprijatija i stopanskite zdru`enija od strana na rabotnite kolektivi. Obidi za decentralizacija se napravija i vo zemjodelstvoto so napu{taweto na zemjodelskite zadrugi osnovani po primerot na kolhozite vo SSSR. Me|utoa, stopanskite reformi poizrazeno se po~uvstvuvaa duri po 1953 godina, koga bea doneseni novite ustavni dokumenti, a od me|unarodnata politi~ka scena zamina diktatorot J. V. Stalin. Soodvetni promeni se izvr{ija i vo administracijata, kako i vo organiziraweto na lokalnata uprava. Na primer, oblasnite odbori vo Makedonija bea ukinati samo po nivnoto ednogodi{no postoewe. Vo obidite da se „demokratizira“, KPJ, na nejziniot [esti kongres vo 1952 godina, utvrdi dva najva`ni punkta na idnoto dejstvuvawe: na vnatre{en plan – da se vodi borba za rabotni~koto samoupravuvawe, a na nadvore{en plan – borba protiv stalinizmot. Osven toa, KPJ go promeni imeto vo Sojuz na komunisti, pa i toa se smeta{e za seriozna „demokratska“ promena, iako stanuva{e zbor samo za formalna. Periodot vo koj KPJ ja ostvaruva{e nejzinata najprioritetna zada~a, odnosno „borbata za rabotni~ko samoupravuvawe“, trae{e dvaesettina godini. Zamislenata transformacija, koja vo javnosta go dobi sloganot –„fabrikite na rabotnicite“, na po~etokot se ~ine{e uverliva, pa i ostvarliva. No, „izbiranite“ rabotni~ki soveti, koi na po~etokot imaa izvesna pozitivna uloga, barem vo toa {to se napu{tija glomaznite direkcii na dr`aven monopol, postepeno se pretvorija vo organi za manipulirawe so pravata na rabotnicite vo vrska so ostvaruvaweto na nivnata dobivka. Se poka`a deka
323

partiskite, a preku niv i dr`avnite organi, ne bea podgotveni taka lesno da se otka`at od novosozdavanata vrednost, pa izmisluvaa razni na~ini i natamu da ostvaruvaat presudno vlijanie vo nejzinata raspredelba. Poradi spomnatoto, vo SK se pojavija dve strui od koi ednata se zalaga{e za promeni a drugata za zadr`uvawe na steknatite pozicii na SK. Onie {to bea za promena na pozicijata na SK i za negovo transformirawe vo moderna demokratska partija bea obvineti za antikomunizam i za prozapadna orientacija. Voveduvaweto na op{tinite kako osnovni op{testveno-politi~ki zaednici vo 1955 godina, vo izvesna smisla, ima{e pozitiven trend vo nasoka na zamislenata decentralizacija, no nekoi od niv, osobeno pobogatite, toa go zloupotrebuvaa, zatvoraj}i se vo sopstvenite ramki. Nekoi od niv se borea da gi zadovolat samo tesnite op{tinski interesi, {to se odrazi na ekonomski plan, bidej}i se razvi borba sekoja op{tina da gradi „svoja“, nare~ena „politi~ka“ fabrika. Obid za reformirawe na Sojuzot na komunistite vo dr`avata i vo republikite be{e Sedmiot kongres na SKJ, odr`an vo Qubqana, 1957 godina. Iako toj izrazi mali rezervi sprema samoupravuvaweto, glavno se koncentrira{e na partiskata disciplina, za koja se smeta{e deka e edna od osnovnite pri~ini {to rabotite ne se odvivaat dobro. Sepak, poradi edni ili drugi pri~ini, a najmnogu poradi pomo{ta {to na Jugoslavija £ doa|a{e od SAD i od nekoi drugi zapadni zemji, vo periodot me|u 1951 i 1957 godina be{e ostvaren nejziniot najgolem razvoj. Na primer, samo vo NR Makedonija statisti~kite pokazateli zabele`aa deka porastot iznesuval duri 17%, {to mu be{e pripi{ano na „samoupravuvaweto“, kako vistinsko re{enie za natamo{niot razvoj. Poradi nekolkute op{testveni i stopanski promeni i kratkotrajni reformi, sozrea idejata za novi ustavni promeni, koi bea napraveni vo 1963 godina. Vo fazata na nivnoto donesuvawe se odviva{e {iroka debata. Nejzinata cel ima{e i dlaboki politi~ki motivi, a osnovnata ideja be{e natamo{noto zacvrstuvawe na sistemot, toga{ promoviran kako „politi~ki sistem na socijalisti~koto samoupravuvawe“. Vo porazvienite republiki (Slovenija) debatata se odviva{e vo nasoka na voveduvawe pogolema politi~ka i stopanska avtonomnost, a vo pomalku razvienite (Makedonija) taa ostana vo ramkite na ideolo{kite „prednosti“ na samoupravuvaweto. Poradi sprotivstavenostite {to postoeja vo vrska so stopanskiot razvoj,
324

ustavite od 1963 godina ne donesoa nekoi bitni promeni, tuku samo nebitni modifikacii na postojnoto. Za da se zasili socijalisti~kata i komunisti~ka osnova na sistemot, vo ustavnite dokumenti bea promeneti nazivite. Zborot „narodni“ nasekade be{e zamenet so zborot „socijalisti~ki“, pa i toa be{e smetano za uspeh. Namesto Vlada, be{e voveden Izvr{en sovet. Zaostanuvaweto na SR Makedonija go prodlabo~i katastrofalniot zemjotres vo Skopje od 26 juli 1963 godina, ~ii posledici, i pokraj solidarnosta na jugoslovenskite narodi i od stranstvo, dolgo vreme ne mo`ea da se zale~at. Vo periodot me|u {eesettite i sedumdesettite godini, nezadovolstvoto od ustavnite promeni i od slabiot stopanski rast predizvika diferencirawe na dve strui: etatisti~ka i liberalna. Prvata se zalaga{e za pocvrsta federacija, a vtorata za pogolema sloboda vo razvojot na ekonomskiot sistem. Zaostanuvaweto vo stopanskiot razvoj i diskusiite za pogolema demokratija rezultiraa so ekspanzija na nacionalisti~ki struewa, osobeno na Kosovo. Pri~inite za toa ne se lociraa tamu kade {to bea, tuku bea pokrivani so ~esto upotrebuvanata fraza – „zastoj na socijalisti~kite samoupravni odnosi“.

3. Periodot na politi~kiot liberalizam, delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija (1971–1991) Od po~etokot na sedumdesettite godini zapo~na nova etapa, karakteristi~na po obidite za voveduvawe na politi~kiot liberalizam, delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija (1971–1991). Toa bea tendencii {to prirodno se protivstavuvaa edna na druga taka {to ne be{e mo`no da se o~ekuva uspeh. Vo ovoj period bea izvr{eni nekolku promeni vo op{testveno-ekonomskiot i politi~kiot sistem koi dovedoa do kriza vo dr`avata i sozdadoa uslovi za osamostojuvawe na Republika Makedonija, kako i na drugite republiki od toga{nata SFR Jugoslavija. Se razbira deka ovie procesi ne se odvivaa preku no}. Se pojavija pove}e obidi vo politikata i vo drugite oblasti da se najde izlez od dlabokata kriza vo koja zapadna jugoslovenskata dr`ava. Inicijativite za novi ustavni promeni povtorno ne izostanaa. Sega tie bea inicirani od ~estite partiski sobiri na koi se dogovaraa idnite strategiski parametri na razvojot. Ona {to be{e proklamirano vo partiskite
325

dokumenti se preto~uva{e vo ustavnite. Be{e oceneto deka ustavnite akti ne zadovoluvaat, pa vo tekot na 1967 godina zapo~naa inicijativi za novi ustavni promeni, ovoj pat amandmanski. Vakvata opredelba be{e motivirana od sudirot vo politi~kiot vrv na Jugoslavija, koj rezultira{e so otstranuvawe na nekoi srpski rakovoditeli (Aleksandar Rankovi}), obvinuvani za nivnoto zalagawe za centralizam i za primena na „cvrsta raka“ vo rakovodeweto so federacijata. Promenite gi zabrzaa i nekoi liberalni pojavi vo Hrvatska, koi bea najaveni kako spontano „masovno dvi`ewe“ (MASPOK) zad koe, vsu{nost, stoe{e idejata za samostojna Hrvatska. Ni Makedonija ne be{e sosema imuna od takvite tendencii, no tie ne bea taka silno izrazeni ili, pak, ne bea dovolno seriozno sfateni, tuku bea potceneti od strana na jugoslovenskiot politi~ki vrv. Po zavr{uvaweto na amandmanskite promeni na sojuzniot, kon krajot na 1971 godina na ist na~in se intervenira{e i vo Ustavot na SR Makedonija (I-LXXXI amandmani). Promenite, kone~no, bea vgradeni vo Ustavot na SFR Jugoslavija i vo Ustavot na SRM duri vo 1974 godina. Osnovni karakteristiki na ovie ustavni promeni se decentralizacijata na federacijata i davaweto pogolemi prava na republikite. Naporedno so „verificiranoto“ samoupravuvawe, kako „trajna“ opredelba na jugoslovenskiot sistem, be{e voveden delegatskiot princip na izbirawe na delegati, nominiran kako „delegatski sistem“. Partiskite kongresi, kako rezultat na noviot duh, po~naa da se odr`uvaat po obraten redosled, odnosno, prvo republi~kite, a potoa kongresot na SKJ. Vo su{tina, toa nema{e nekoe golemo zna~ewe pri postoeweto na osnovniot princip vo SKJ, nare~en „demokratski centralizam“. Na kongresnite raspravi neodminliva ostana temata – „borba za socijalisti~koto samoupravuvawe“, a Sojuzot na komunistite, za prv pat i vo Ustavot na SFRJ, i formalno be{e promoviran kako „vode~ka i idejno naso~uva~ka politi~ka sila“. Vo stopanstvoto, pritisnat od potrebata za pazarna ekonomija, no i za ekonomija vo koja SKJ bi ja za~uval vode~kata pozicija, be{e promovirano novo re{enie, poznato kako „dogovorna ekonomija“. Nejzinata su{tina be{e vo toa da se formiraat i da se povrzat pogolemi sistemi na proizvodni i drugi pretprijatija, tie da se organiziraat vo asocijacii, koi bi se dogovarale {to }e proizveduvaat i po koja cena }e gi prodavaat proizvodite. Toa be{e nadvor od logikata na pazarnata ekonomija, no sepak im ode{e vo prilog na
326

porazvienite republiki, bidej}i tie gi diktiraa pazarni ceni koi, ne retko, bea povisoki od svetskite. Osven toa, tie opredeluvaa koi pretprijatija {to da proizveduvaat. Za nerazvienite republiki i Pokrainata Kosovo be{e osnovan poseben fond ~ii sredstva bea, ne retko, neracionalno koristeni.

4. Raspadot na SFRJ i osamostojuvaweto na Republika Makedonija Kon krajot na sedumdesettite godini SFRJ zapadna vo najslo`enata politi~ka i ekonomska kriza. Nejziniot raspad be{e navestuvan i porano, no se ~ini deka ve}e ja dostigna kulminacijata. Sepak, i od ovaa vremenska distanca, s¢ u{te e te{ko to~no da se utvrdat site pri~ini i da se locira po~etokot na raspadot na SFR Jugoslavija. Jasno e samo toa deka problemite ne ja odminaa Makedonija tuku naprotiv, tie ovde bea najizrazeni. Vo po~etokot na maj 1980 godina, koga zamina tvorecot na povoena Jugoslavija – Tito, iako be{e vovedeno kolektivno Pretsedatelstvo vo dr`avata i vo SKJ, tie organi ne mo`ea da se snajdat i uspe{no da ja vodat dr`avata koja ostana bez dotoga{niot neprikosnoven avtoritet. Titovoto ime u{te desetina godini be{e upotrebuvano kako sinonim na idninata i kako obedinuva~ko logo na dr`avata, no s¢ pojasno stanuva{e deka nejze £ pretstoi raspa|awe. Letoto 1980 godina ekonomskata nestabilnost kulminira{e so najgolemata inflacija vo povoena Jugoslavija, od 45%. Opa|a{e `ivotniot standard, se zgolemuva{e nezadovolstvoto i porasna nacionalnata netrpelivost. Po dolgi nedorazbirawa, nategawa i diskusii koja republika da predlo`i pretsedatel na Jugoslovenskata vlada, vo po~etokot na 1989 godina za pretsedatel na Vladata be{e izbran Ante Markovi}, po nacionalnost Hrvat. Treba da se konstatira deka Markovi} so nekolku vladini liberalni i reformski potezi do izvesen stepen ja vrati doverbata kaj narodot. Negovata politika be{e bezrezervno poddr`ana vo Makedonija. Sepak, republikite koi podolgo vreme se podgotvuvaa za osamostojuvawe (Slovenija i Hrvatska), nezadovolni od toa {to voop{to i se slu~i izborot na premier, mu ja otka`aa doverbata i odbija da gi uplatuvaat obvrskite kon federacijata. Srbija, pak, kako odgovor na toa, izvr{i upad vo platniot promet, prisvojuvaj}i golema suma
327

sredstva od federacijata. Baraweto za pogolem voen buxet od strana na JNA, koja verojatno ima{e tajni planovi voeno da intervenira, ne go odobri Ante Markovi} i toa go poso~i kako pri~ina za da se povle~e od premierskata funkcija. Politi~kata kriza kulminira{e vo me|unacionalnite i me|urepubli~kite odnosi. Iako vo Makedonija taa kriza ne be{e taka silno izrazena kako vo nekoi drugi republiki i vo pokrainata Kosovo, fakt e deka i makedonskoto rakovodstvo be{e zate~eno i dezorientirano. Toa nema{e sopstvena vizija, pa vo jugoslovenskiot vrv naizmeni~no go poddr`uva{e ili ona {to go baraa Slovenija ili Hrvatska – osamostojuvawe ili, pak, ona {to go bara{e Srbija – zadr`uvawe na federacijata so nejzino rekomponirawe. Rakovodstvoto na Slovenija predlaga{e razdru`uvawe na republikite, a potoa zdru`uvawe na ekonomska osnova, dodeka Srbija ne mo`e{e da se otka`e od federacijata so cel site Srbi da `iveat vo ista dr`ava. Srbija ne mo`e{e da ja prifati koncepcijata za razdru`uvawe i poradi nejasniot status na pokrainite, koi so ustavnite promeni od 1974 godina bezmalku funkcioniraa kako republiki. Benzin na ognot dolea i Memorandumot na SANU za re{avawe na srpskoto nacionalno pra{awe, a nekoi republiki nego go protolkuvaa kako tendencija za nova srpska dominacija vo Jugoslavija. Konkretniot ~in za raspadot na SFRJ be{e referendumot na SR Slovenija od 23 dekemvri 1990 godina, koga 88,5% glasaa za istapuvawe na ovaa republika od federacijata, a ~inot na osamostojuvaweto be{e prosleden i so nekolkudnevna vojna po koja Slovenija, poddr`ana odnadvor, nema{e nikakvi {ansi da ostane vo federacijata.

328

SAMOSTOJNA REPUBLIKA MAKEDONIJA
1. Raspa|aweto na Jugoslavija Raspa|aweto na Jugoslavija be{e rezultat na dlaboki ekonomski i razvojni kontradikcii koi socijalizmot bez demokratija, ~ovekovi prava i pazarna ekonomija ne mo`e{e da gi re{i. Presvrten moment, bez somnenie, pretstavuva{e XIV kongres na KPJ od januari 1990 godina. Nastanite, nesoglasuvawata i podelbata na XIV partiski kongres imaa katarzi~en efekt vrz javnosta vo Makedonija. Tie nastani vedna{ predizvikaa osloboduvawe od partiskata elita, masovno preminuvawe na ~lenstvoto vo novoformiranite partii i, na krajot, preispituvawe na pozicijata na Makedonija vo federacijata. Nacionalisti~kiot bran {to se pojavi vo toa vreme nasekade vo Jugoslavija, a osobeno vo Srbija, ima{e presudna uloga vo promenata na makedonskoto javno mislewe. Srpskata pravoslavna crkva gi obnarodi svoite pretenzii za jurisdikcija nad Makedonskata avtonomna crkva, dodeka silnite srpski politi~ki partii ja preimenuvaa Makedonija vo Ju`na Srbija ili vo Vardarska banovina, ime {to go nose{e vardarskiot del na Makedonija za vreme na srpskoto vladeewe vo periodot od 1913 do 1941 godina. Vo Srbija ima{e i takvi {to ja pre~krtaa Makedonija od novata karta na Jugoslavija. Op{to zemeno, psiholo{kata podloga ve}e be{e prisutna i se razmisluva{e za disolucija od federacijata, iako nedostiga{e realna strategija za steknuvawe na nezavisnosta i samostojnosta. Vo tekot na proletta 1990 godina bea registrirani ~etiri golemi politi~ki partii, koi dobija golema poddr{ka od elektoratot,
329

zaedno so 22 pomali. Na prvite parlamentarni izbori odr`ani vo noemvri 1990 godina ovie partii dobija 120 mesta vo Sobranieto. Parlamentarnite izbori od 1990 godina proizvedoa tri sostojbi {to imaa dalekose`en efekt na raniot period od makedonskata nezavisnost: – nacionalnite partii ne go osvoija mnozinstvoto vo Sobranieto. Toa be{e prv i edinstven slu~aj me|u nekoga{nite jugoslovenski republiki i redok slu~aj me|u isto~noevropskite zemji na prvite parlamentarni slobodni izbori; – be{e formirana ekspertska vlada, koja zavise{e od konsenzualnata poddr{ka na gra|anskite i na etno orientiranite partii;– za prv pat vo isto~noevropskite zemji vo tranzicija edna etni~ka malcinska partija be{e vklu~ena vrz ednakvi osnovi ne samo vo Vladata tuku i vo site vladini tela, ministerstva, agencii itn., delej}i ja odgovornosta vo procesot na vladeeweto. Na 25 januari 1991 godina novoizbranoto pove}epartisko Sobranie usvoi Deklaracija za nezavisnost na Republika Makedonija so koja, me|u drugoto, Republika Makedonija be{e definirana kako suverena dr`ava, koja vo soglasnost so nejzinite interesi }e odlu~uva nezavisno za sopstvenite odnosi so drugite dr`avi. Vo maj-juni 1991 godina sleduva{e u{te eden obid na Gligorov i Izetbegovi} za „asimetri~na konfederacija“, posleden vo serijata pregovori. Krvavata razvrska na porane{nata SFRJ zapo~na kon krajot na 1991 godina so intervencijata na JNA vo Slovenija. Potoa sleduvaa Hrvatska i Bosna. So Dejtonskiot miroven dogovor od noemvri 1995 godina, Bosna i Hercegovina stana protektorat na me|unarodnata zaednica.

2. ^ekorite kon nezavisnost Kako rezultat na raspa|aweto na Jugoslavija za Makedoncite natamo{noto ostanuvawe vo federacijata }e zna~e{e zemawe u~estvo vo konflikt {to ne be{e nejzin, a osven toa, sojuzuvaj}i se so edna od stranite vo konfliktot, }e rizikuva{e da ja izgubi suverenosta koja so vekovi be{e son na Makedoncite. Na 8 septemvri 1991 godina vo Makedonija be{e odr`an referendum. Na glasaweto 95,1% od gra|anite glasaa so „DA“. Taka, 8 sep330

temvri stana nov va`en datum vo istorijata na makedonskiot narod, na koj tie se izjasnija za suverena i nezavisna Makedonija. Vrz osnova na rezultatite od referendumot, Sobranieto na Republika Makedonija, na svojata sednica od 17 septemvri 1991 godina, usvoi deklaracija so koja Makedonija se proglasi za suverena dr`ava, so {to bea kompletirani legalnite aspekti na nezavisnosta. Na 17 noemvri 1991 godina Sobranieto na Republika Makedonija go usvoi i go izglasa Ustavot na Republikata. Prethodno Ustavot be{e razgledan i „odobren“ od pove}emina eksperti od EU, kako i od drugi tela. Vo po~etokot na dekemvri 1991 godina pretsedatelot Kiro Gligorov zapo~na kampawa za me|unarodnoto priznavawe na Makedonija. Toj im isprati pisma na pretsedatelite na dr`avite vo celiot svet, a potoa i oddelni pisma do ~lenovite na EU i do nekoi sosedni dr`avi i me|unarodni organizacii. Vo ovie pisma me|unarodnata zaednica indirektno be{e predupredena deka nepriznavaweto na Makedonija bi imalo nesogledlivi posledici za mirot i stabilnosta na Balkanot, pa duri i po{iroko. Na 17 dekemvri 1991 godina Sobranieto na Republika Makedonija usvoi Deklaracija za me|unarodno priznavawe na Republika Makedonija kako suverena i nezavisna dr`ava, baraj}i me|unarodno priznavawe. Nekolku dena podocna Ministerstvoto za nadvore{ni raboti £ gi dostavi na Badinterovata Arbitra`na komisija site neophodni dokumenti za priznavawe na Republika Makedonija. Na 11 januari 1992 godina, na sostanokot na EU, izve{tajot na Badinterovata komisija pozitivno gi oceni uslovite na Slovenija i na Makedonija za priznavawe i £ prepora~a na EU da gi priznae dvete zemji. Imaj}i predvid, u{te toga{, nekoi pra{awa postaveni od Grcija vo vrska so imeto na dr`avata, Badinteroviot izve{taj jasno naglasi deka „imeto na dr`avata ne implicira nikakvi teritorijalni pretenzii“. Izve{tajot be{e obnaroden na 15 januari 1992 godina. Nekolku ~asa podocna novinskite agencii objavija deka Evropskiot sovet re{il da gi priznae Slovenija i Hrvatska, no ne i Makedonija, {to predizvika {ok i golemo razo~aruvawe vo zemjata. Od toj moment Makedonija se najde vo mnogu te{ka nadvore{na i vnatre{na situacija. Razo~aruvaweto ja zameni euforijata. Javnosta be{e dlaboko ubedena deka me|unarodnata zaednica, vo ovoj slu~aj, }e ja popravi nespravedlivata i ne~esna politika sprema Makedonija vo istorijata i deka na dr`avata }e £ bide dadeno mestoto {to taa moral331

no go zaslu`uva vo zaednicata na nezavisnite dr`avi. Vode~kite politi~ki krugovi, koi edna i pol godina rabotea mnogu dobro i na nadvore{en i na vnatre{en plan, isto taka bea iznenadeni. Ova nepriznavawe nacionalisti~kite partii go iskoristija za pritisok, konflikti i borba, bidej}i smetaa deka „nikade nezavisnosta ne bila izvojuvana so pisma i bez borba i `rtvi“. Esenta 1992 g. Grcija vovede neobjavena i `estoka ekonomska blokada vrz Republika Makedonija i na 17 fevruari 1994 godina ja zatvori granicata, so namera da predizvika golema ekonomska kriza i da go vidi svojot severen sosed „na kolena“. Ova koincidira{e so trgovskite sankcii na OON protiv Srbija doneseni vo juni istata godina, {to od svoja strana £ gi zgolemi te{kotiite na Makedonija. Bidej}i ne postoi `elezni~ka linija so Bugarija i so Albanija, a patniot soobra}aj e vo lo{a sostojba, Makedonija celosno be{e izolirana. Za javnosta ovie nastani bea paradoksalni: Makedonija, koja napravi s¢ {to treba za da izbegne sudir i vojna i koja mirno, legalno i demokratski izleze od Jugoslavija, be{e de fakto kazneta i li{ena od normalen `ivot. Vo po~etokot na 1992 godina nitu EU nitu SAD ne manifestiraa zagri`enost za konfliktot vo porane{na Jugoslavija. Pogolemiot del od sli~nite federacii i dr`avi pri raspa|aweto imaa isti problemi, no tie ne se razvija vo vojna ili vo pogolem konflikt. Pa taka se ~ine{e deka pra{aweto na samostojnosta na Makedonija i gr~kiot prv uslov da se odlo`i nejzinoto priznavawe nabrzo }e bidat nadminati. Vedna{ po sostanokot na Evropskiot sovet, na koj be{e priznaena nezavisnosta na Slovenija i na Hrvatska na 15 januari, be{e naglaseno deka priznavaweto na Makedonija e odlo`eno samo za kratko vreme za da se ras~istat nekoi raboti so Grcija, no i deka nema da bidat potrebni pove}e od nekolku nedeli za da se iznajde re{enie. Me|utoa, gr~kata politika, nesomneno vo koordinacija so interesite na Srbija, stana mnogu pocvrsta, poofanzivna i mnogu poaktivna vo EU i na drugi mesta. Kako rezultat na ova nejzino anga`irawe, na nekolku sostanoci na Evropskiot sovet odlukata da se priznae Makedonija be{e odlo`uvana ili ne be{e prifatliva za Grcija. Kone~no, vo Lisabon, na 27 juni 1992 godina, be{e usvoena deklaracija od Evropskiot sovet koja pretstavuva{e golem udar za makedonskite o~ekuvawa. Vo nea se istakna deka priznavaweto }e se slu~i edinstveno pod ime {to nema da go sodr`i zborot „Makedonija“. Dokumentot ja {okira javnosta vo Makedonija i £ dade prednost na Grcija,
332

koja prodol`i i ponatamu so negirawe na nezavisnosta na zemjata, nacionalniot identitet i me|unarodnata pozicija. Reakcijata na javnosta na ovoj dokument be{e lo{a, pa duri i vo Zapadna Evropa i vo SAD, a nekoi nabquduva~i o~ekuvaa intervencija od sosednite dr`avi. Toa be{e vrvot na kompromisot na EU so Grcija, koj koincidira{e so mnogu vnatre{ni kontroverzii vo samata unija. Se postavuva pra{aweto: koi bea motivite za vakvata gr~ka politika sprema Republika Makedonija? Zo{to Republika Makedonija predizvika tolku golemi emocii vo Grcija (pove}e od eden milion lu|e izlegoa na demonstraciite vo Atina i vo Solun)? Zo{to nezavisnosta na Makedonija se povrzuva{e so gr~kata sigurnost a na narodot mu be{e nametnato da ~uvstvuva deka granicite na Grcija ne se bezbedni? Eden od odgovorite le`i vo me|unarodnite posledici od priznavaweto na makedonskata dr`ava. Vo slu~aj da ja priznae Makedonija, Grcija treba da go priznae i etni~kiot identitet na makedonskoto malcinstvo {to s¢ u{te `ivee vo severna Grcija, da prifati deka Grcija ne e nacionalno homogena tuku multinacionalna dr`ava, so site mo`ni politi~ki posledici, kako i da ja prifati evropskata regulativa za tretmanot na malcinstvata i za za{tita na nivnite kulturni prava.

3. Me|unarodnoto priznavawe Mnogu e verojatno deka sredinata na 1992 godina, periodot {to sleduva{e po Deklaracijata vo Lisabon, be{e „pet do dvanaeset“, t.e. vremenska to~ka od kriti~na va`nost za pribli`uvaweto na me|unarodnata zaednica kon Makedonija i za makedonskata politika na patot kon priznavaweto. Dvete politiki bea staveni na seriozna proba. Se smeta{e deka Gligorov i Makedonija se na istoriski test i vo golem rizik. Vo me|uvreme, nekolku scenarija od sosedstvoto bea vo optek, imaj}i gi predvid posledicite od Lisabonskata deklaracija. Vladata go prezede rizikot da ne ja menuva svojata politika. Taa politika po~na da dava rezultati. Golemata gr~ka propaganda ne be{e efektivna i, kako po pravilo, poka`a deka e kontraproduktivna. Golemiot pritisok vrz Makedonija, predizvikan poradi nepriznavaweto, vode{e kon novi opasnosti i od nego zemjata treba{e da se

333

oslobodi. Oddale~uvaweto na EU od gr~kata politika i od raste~kiot gr~ki nacionalizam, kako posledica donesoa tri va`ni odluki: ‡ raspravata da se prefrli vo OON; ‡ da se preispita i da se promeni rigidniot odnos sprema imeto od Lisabonskata deklaracija; i ‡ da £ se ovozmo`i na Makedonija da koristi pomo{ i sredstva od me|unarodnite fondovi. Odlukata be{e donesena na samitot vo Edinburg odr`an na 12 dekemvri 1992 godina, koga EU usvoi nova deklaracija vrz osnova na izve{tajot podnesen od Robert O’Nil, evropski medijator me|u Grcija i Makedonija, a gi ima{e predvid i sovetite na koordinatorite za Jugoslavija. Vo prilog na ova, EU go odobri predlogot na generalniot sekretar na OON da isprati voeni sili vo Makedonija pod imeto UNPROFOR, so mandat za nabquduvawe. Vo toa vreme se zgolemi humanitarnata pomo{ od najgolemiot broj evropski dr`avi. Vistinski uspeh za makedonskata politika be{e faktot {to zapo~na procesot na priznavawe na zemjata i na vospostavuvawe diplomatski odnosi na bilateralna osnova. Pogolem broj dr`avi go najavija svoeto priznavawe, mnogu od niv upotrebuvaj}i go ustavnoto ime na dr`avata – Republika Makedonija. No, re{ava~kiot moment vo jakneweto na pozicijata na Republikata be{e priznavaweto od strana na Rusija, na 5 avgust 1992 godina. Ruskata odluka zna~e{e mnogu, demonstriraj}i pred s¢ ~esen odnos na Rusija kon balkanskata kriza, a isto taka dade pottik i za nejzino preispituvawe na dotoga{nata poddr{ka na Srbija i na Grcija. Podocna i NR Kina ja prizna Makedonija, isto kako i Rusija – so ustavnoto ime, a toa zna~e{e ne samo natamo{no relaksirawe na pozicijata na Republika Makedonija tuku i mo`nost za poddr{ka od Sovetot za bezbednost pri ON. No, i pokraj golemata i sofisticirana afirmacija na Makedonija, poradi vlijanieto na golemoto gr~ko lobi vo SAD, vo Kanada i vo Avstralija yidot na izolacijata opstojuva{e. Me|unarodnite organizacii, i nevladinite i vladinite, zapo~naa da ja prifa}aat Makedonija, mnogu od niv povtorno pod ustavnoto ime. So takov pretekst „makedonskoto pra{awe“ be{e internacionalizirano kon krajot na istata godina i naso~eno kon globalniot i kompleksen mehanizam na Obedinetite nacii.

334

4. Patot kon OON Vo po~etokot na 1993 godina makedonskata vlada dostavi Memorandum do Butros Gali, generalen sekretar na OON. Vo memorandumot se bara{e polnopravno ~lenstvo na Republika Makedonija vo OON, prosledeno so preporakata od EU. Zabele{kite od gr~kiot memorandum bea vo sprotivnost od makedonskiot: da se spre~i priemot na Makedonija vo OON, da se poka`e deka toa }e predizvika novi opasnosti i rizici za mirot i stabilnosta na Balkanot. Toa be{e za prv pat vo istorijata na OON edna dr`ava, vo slu~ajot Grcija, da se sprotivstavi na priemot na druga dr`ava, da pobara da £ se dade novo ime ili imeto da go napravi prifatlivo za nea kako uslov da bide primena. Za mnogu eksperti i ~lenovi na OON slu~ajot be{e ~uden i bizaren, no toj be{e sozdaden i prisuten. Be{e sosema jasno deka toj ne }e mo`e da se re{i nitu so sila nitu so primena na ednostavni eti~ki principi. Isto taka, be{e sosema jasno deka vo procesot na pregovarawe nema da bide mo`no da se postigne dogovor bez otstapki ili da se ubedi drugata strana. Kone~no, po dolgi razgovori i konsultacii, na 7 april 1993 godina, Sovetot za bezbednost, so Rezolucijata br. 817 (1993), mu prepora~a na Generalnoto sobranie na OON da go prifati baraweto na Makedonija, upotrebuvaj}i ja delikatna formulacija: „dr`ava koja za upotreba vo Organizacijata privremeno }e £ se obra}aat kako Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija s¢ do nadminuvawe na razlikite so imeto“. Taka Makedonija stana 181-va ~lenka na OON. Na sednicata na Generalnoto sobranie, pretsedatelot Gligorov odr`a govor vo koj se zablagodari za priemot i iznese vetuvawe deka Makedonija }e se pridr`uva kon principite na OON. Makedonskoto zname, isto taka, be{e osporeno od Grcija i ne be{e postaveno na Ist River. Vo tekot na celata 1993 godina stotina multilateralni grupi, mirovnici i pretstavnici demokratski institucii prestojuvaa vo zemjata, a najgolemiot broj od nivnite izve{tai bea pozitivni i poddr`uva~ki. Kako posledica na ovie kontakti i izve{tai, kon krajot na 1993 godina, najgolemiot broj od zemjite~lenki na EU vospostavija diplomatski odnosi so Republika Makedonija i otvorija ambasadi vo Skopje. Vo toj moment, osven so Grcija (i pokraj toa {to Makedonija be{e ramnopravna ~lenka na OON), odnosite i so drugite sosedi ne bea regulirani: FR Jugoslavija (Srbija) odbi da gi normalizira odno335

site i da vospostavi diplomatski odnosi, pritoa, imaj}i celosno harmonizirani odnosi so Grcija, dr`ej}i go otvoren paketot so pretenzii (malcinskoto i grani~noto pra{awe); Bugarija, priznavaj}i ja dr`avata, ne saka{e da gi priznae makedonskata nacija i makedonskiot jazik; dodeka Albanija insistira{e na imeto „Porane{na Jugoslovenska Republika“. Site sosedi na Makedonija smetaa na nekoi otstapki i korist, koi trebaa da proizlezat od nesoglasuvawata so Grcija. Vo stvarnosta, mnogu od otvorenite pra{awa vo vrska so nadvore{nata pozicija na Makedonija, vo vtorata faza, bea povrzani i zavisni od pretstojnite razgovori so Grcija vo Wujork. Tamu, namesto brz dogovor za imeto na dr`avata, sredbite se razvija vo dolgi informativni razgovori, koi traat s¢ do denes. Na krajot, vo prvite denovi na septemvri 1995 godina, so neposredna pomo{ od Sajrus Vens i negovite sorabotnici, be{e podgotven Nacrt-privremen dogovor, podocna okvalifikuvan kako „biser na diplomatijata“. Vladite na dvete dr`avi go prifatija dogovorot, no ne bez kolebawe i te{kotii, i rizikuvaa nivno smenuvawe. Na 1 septemvri 1995 godina ministrite za nadvore{ni raboti i medijatorot go potpi{aa dogovorot vo Wujork. So Privremeniot dogovor so Grcija, Makedonija se obvrza da go promeni nacionalnoto zname. Za vozvrat Makedonija dobi: priznavawe kako nezavisna i suverena dr`ava, vospostavuvawe na diplomatski odnosi, priznavawe na nepovredlivosta na postojnite granici, paket na sigurnosni merki, promocija na ekonomskata sorabotka i trgovija, mo`nost za kulturna razmena, pa duri i da ne se sozdavaat problemi od Grcija za makedonskoto aplicirawe vo me|unarodni, regionalni ili multilateralni organizacii. So dogovorot Makedonija ne prezede obvrska da go promeni imeto. Procesot na priznavawe be{e zavr{en vo Belgrad na 8 april 1996 godina, koga Srbija go potpi{a Dogovorot za regulirawe na zaemnite odnosi i za poddr{ka na sorabotkata me|u Republika Makedonija i FR Jugoslavija. Ovoj dogovor ima{e dolgoro~no zna~ewe za Makedonija bidej}i Srbija direktno be{e vovle~ena i pretstavuva{e zainteresirana strana, imaj}i go predvid Bukure{kiot miroven dogovor od 1913 godina, a isto taka be{e i edinstvenata ~lenka na porane{na Jugoslavija {to se sprotivstavuva{e na nezavisnosta na Makedonija. Vo nadminuvaweto na dotoga{nata srpsko-gr~ka strategija vo odnos na Makedonija Srbija otide i ~ekor podaleku. Taa ne samo {to
336

se vrati na koncepcijata deka Makedonija ima pravo na nacionalna dr`ava i na imeto Makedonci tuku, isto taka, go prizna i dr`avni~kiot kontinuitet na Makedonija od 1944 godina. So toa prikaznata za borbata za nezavisnost i suverenost na Makedonija re~isi be{e zavr{ena. Taka pra{aweto {to be{e postaveno kako „makedonsko“ i otvoreno od krajot na XIX vek be{e odgovoreno na krajot od XX vek. Od 1998 godina vo Makedonija se zabrza procesot na privatizacija. Se odr`aa i tretite parlamentarni izbori, na koi pobedi VMRO-DPMNE. Na 30 noemvri 1998 godina be{e izbrana novata makedonska vlada so premier Qub~o Georgievski. Kako koalicionen partner vo Vladata vleze i DPA (Demokratska partija na Albancite). Vladiniot kabinet go so~inuvaa 26 ministri.

5. Krizata na Kosovo No, vo po~etokot na 1999 godina, Makedonija povtorno se najde vo centarot na vnimanieto. Vo prvite meseci od 1999 godina zapo~na vojna na Kosovo. NATO se zakanuva{e so intervencija. Na 24 mart 1999 godina najmo}nata voena ma{inerija vo svetot ja napadna FR Jugoslavija. Vo Makedonija ima{e okolu 16.000 NATO-vojnici za vreme na vozdu{nite napadi. Za dva i pol meseci, dodeka trae{e krizata, Republika Makedonija primi 360.000 begalci, {to be{e 1718% od vkupnoto naselenie na zemjata. Pogolemiot del od niv se vratija nazad, a nekoi ostanaa na Zapad. Vo 1999 godina bea odr`ani i pretsedatelskite izbori. Za pretsedatel be{e izbran Boris Trajkovski.

6. Na rabot na me|uetni~ka vojna Na 16 fevruari 2001 godina grupa albanski ekstremisti zapo~naa prestrelka so Armijata na RM. Zad proklamiranata cel za pogolemi kolektivni prava na Albancite vo Makedonija, {to mo`e{e da bide re{eno preku instituciite na sistemot bidej}i albanskite partii participiraa vo vlasta, se krie{e vistinskata cel – destabilizirawe na dr`avata, po mo`nost anektirawe na severnozapadnite delovi od Makedonija kon Albanija ili kon Kosovo. Taa mala
337

prestrelka za samo eden mesec prerasna vo vistinska vojna, koga vo mart, vo Tetovo, za vreme na odr`uvaweto na mitingot od tri nevladini organizacii pod mototo: „Stop za dr`avniot terorizam protiv Albancite“, zapo~na oru`en sudir me|u grupa albanski ekstremisti od edna strana, i policijata i ARM, od druga strana. Po ova, branovi od begalci zapo~naa da go napu{taat gradot Tetovo. Pri krajot na mesecot, po naredba na vrhovniot komandant na bezbednosnite sili Boris Trajkovski, zapo~na operacijata za ~istewe na albanskite ekstremisti. No situacijata ne se promeni. Vo situacija koga postoe{e mo`nost za prerasnuvawe na sudirot vo celosna gra|anska vojna, vo maj 2001 godina be{e izbrana Vladata na politi~koto edinstvo. Vo juni 2001 godina voenite akcii se dobli`ija i do Skopje. Skopskoto s. Ara~inovo, na 15 km od glavniot grad, be{e vo racete na t.n. Ushtria Çlirimtare Kombёtare (UÇK) – Nacionalnoosloboditelna armija (NOA). Na 24 juni pripadnicite na makedonskite bezbednosni sili prezedoa `estoka akcija. Koga se o~ekuva{e kone~en poraz, po intervencijata na pretstavnicite na Evropskata unija i na NATO, akcijata be{e prekinata, a silite na NOA pod me|unarodna za{tita bea izvle~eni od seloto. Pod pritisok na me|unarodnata zaednica, na 5 juli be{e potpi{an prekin na ognot. No, NOA prodol`i so svoite napadi vrz makedonskite bezbednosni sili.

7. Ohridskiot dogovor i nastanite po nego Na 8 avgust, po dolgotrajni pregovori, vo Ohrid be{e parafiran Ramkovniot dogovor, koj be{e potpi{an vo Skopje na 13 avgust, od liderite na: VMRO-DPMNE, SDSM, PDP i DPA, od pretsedatelot Boris Trajkovski i od me|unarodnite pretstavnici. Po ova zapo~na procesot na implementacija na Ramkovniot dogovor vo Ustavot i vo instituciite na sistemot. Na 15 septemvri 2002 godina bea odr`ani parlamentarni izbori vo Makedonija. Na istite pobedi koalicijata „Za Makedonija zaedno“, koja osvoi 60 prateni~ki mandati. Na 31 oktomvri be{e izbrana novata koalicija, a premier stana Branko Crvenkovski. Demokratskata unija za integracija, u{te edna partija na Albancite od Makedonija, stana del od Vladata.

338

Vo periodot 1-15 noemvri 2002 godina be{e sprovedena najgolemata statisti~ka operacija – popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Makedonija. Spored rezultatite od popisot, vo Makedonija `iveat: 2.022.547 `iteli od koi: 1.297.981 Makedonci (64,18); 509.083 (25,17) Albanci; 77,959 Turci (3, 85%); 53, 879 Romi (2,66%); 35,939 Srbi (1,78%) i drugi 2,44%. Pretsedatelot Boris Trajkovski zagina vo avionska nesre}a na 26 fevruari 2004. Na pretsedatelskite izbori od 28 april 2004 godina, za pretsedatel be{e izbran Branko Crvenkovski. Na 1 april 2004 g. stapi vo sila Spogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u EU i Republika Makedonija, koja be{e potpi{ana na 9 april 2001 g. Na 22 mart 2004 g. be{e predadena aplikacijata za ~lensto na Republika Makedonija vo EU i vo NATO-strukturite. Na 5 juli 2006 godina se odr`aa pettite parlamentarni izbori. Na istite pobedi koalicija „Za podobra Makedonija“, predvodena od VMRO-DPMNE, koja osvoi 44 prateni~ki mandati. Na 27 avgust novata koaliciona vlada be{e izbrana zaedno so premierot Nikola Gruevski. Demokratskata partija na Albancite (DPA) stana del od Vladata.

8. NATO-samitot vo Bukure{t Od 2-ri do 4 april 2008 godina vo Bukure{t se odr`a samit na NATO na koj treba{e da se upatat pokani za priem vo Organizacijata do Albanija, Makedonija i Hrvatska. Me|utoa, i pokraj toa {to Republika Makedonija gi ispolni site kriteriumi za nejzino ~lenstvo vo NATO, pokani za priem im bea upateni na Albanija i na Hrvatska. Pokanata na Republika Makedonija be{e odbiena zatoa {to edna od ~lenkite na NATO (Grcija) priemot go uslovuva{e so promena na imeto na Republika Makedonija. Pregovorite za imeto s¢ u{te se odvivaat pod posredni{tvo na OON. Zaedni~koto prifatlivo re{enie za imeto i za Republika Grcija i za Republika Makedonija e uslovot za upatuvawe pokana za priem vo NATO na Republika Makedonija. Nemo`nosta da se donesat oddelni zakoni poradi opstrukciite od opozicijata be{e pri~ina Sobranieto na Republika Makedonija da se samoraspu{ti na 12 april 2008 godina. Vonrednite parlamentarni izbori se odr`aa na 1 juni 2008 godina, a na niv pobedi koalicijata „Za podobra Makedonija“, predvodena od VMRO-DPMNE, koja osvoi 63 prateni~ki mandati. Koalicionata vlada (vo koja vleze DUI od
339

albanskiot blok) be{e formirana na 26 juli 2008 godina, so premier Nikola Gruevski.

9. Makedonskoto malcinstvo vo sosednite zemji Procesite na demokratizacijata {to se slu~ija vo zemjite na jugoisto~na Evropa po pa|aweto na Berlinskiot yid imaa refleksii i vo promenata na odnosot na balkanskite dr`avi sprema makedonskoto malcinstvo vo niv. Grcija, koja dotoga{ voop{to ne go priznava{e makedonskoto malcinstvo, se soo~i so formiraweto na politi~kata partija na etni~kite Makedonci, pod imeto „Vino`ito“, koja na 8 septemvri 1995 godina otvori kancelarija vo Lerin (Florina). Vo svojot politi~ki manifest „Vino`ito“ se zalaga za sorabotka so site demokratski antinacionalisti~ki sili vo Grcija vo nivnata borba za mir i za evropska integracija. „Vino`ito“ objavuva i svoj organ, spisanieto „Nova zora“. Vo Bugarija, i pokraj negiraweto na postoeweto na makedonskoto malcinstvo, etni~kite Makedonci formiraa pove}e zdru`enija i dru{tva. Prvata organiziacija e formirana vo 1990 godina pod imeto OMO „Ilinden“. Podocna so svojata aktivnost posebno se istaknuva politi~kata partija pod imeto Obedineta makedonska organizacija „Ilinden“ – Partija za ekonomski razvitok i integracija na narodot (OMO „Ilinden-PIRIN“). Partijata e registrirana kako politi~ka vo 1999 godina i u~estvuva{e na lokalnite izbori vo Blagoevgradskiot okrug vo oktomvri 1999 g. Me|utoa, na 29 fevruari 2000 g., Ustavniot sud na Bugarija ja proglasi registracijata na OMO „Ilinden-PIRIN“ za neustavna i ja karakterizira{e kako separatisti~ka. Na 25 noemvri Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur ja osudi Bugarija poradi naru{uvaweto na slobodata za organizirawe sobiri od strana na OMO „Ilinden-PIRIN“. Osnovnite celi na Organizacijata se: za{tita na ~ovekovite prava, „za~uvuvawe na duhovnite vrednosti, tradicii i kultura na naselenieto od oblasta na pirinskite planini i na begalcite od Vardarska i Egejska Makedonija koi se naseleni niz celata teritorija na Bugarija“ i osuda na sekakva „forma na nasilstvo, ekstremizam i nacionalizam vrz poedinci ili vrz nivnite principi, bez ogled na toa dali e sprovedena od dr`avata, od partijata, od grupi ili od poedinci ili ne.“ I pokraj s¢ u{te nedefinirani340

ot status OMO „Ilinden-PIRIN“, vo april 2007 godina Organizacijata e primena za polnopravna ~lenka na Evropskata slobodna alijansa. OMO „Ilinden-PIRIN“ objavuva i svoj organ, vesnikot „Narodna volja“. Prvata organizacija na Makedoncite vo Republika Albanija e formirana na 3 april 1991 godina vo seloto Pustec. Potoa se formiraa pove}e makedonski organizacii i dru{tva na makedonskoto malcinstvo od Albanija. Na 24 mart 2002 godina vo Tirana site organizicii i dru{tva se obedinija vo Zaednica na Makedoncite vo Albanija. Sedi{teto na Zaednicata e vo Tirana, a nejzin simbol e makedonskoto {esnaesetzra~no zlatno `olto sonce na crvena osnova. Programskata cel na Zaednicata e: voveduvawe na predmetot makedonski jazik vo redovnata nastava na osnovnite i srednite u~ili{ta za u~enicite Makedonci; organizirawe na nov popis na naselenieto so me|unarodni nabquduva~i i voveduvawe na posebna grafa za etni~kata pripadnost Makedonec vo popisnite listi; voveduvawe na programi na makedonski jazik na dr`avnoto radio i televizija i na dr`avnite lokalni radiostanici; organizirawe na obrazovanie na kadri za nastavnici po nastava na makedonski jazik na fakultetite i pedago{kite {koli vo Republika Albanija i sl. Na poslednite lokalni izbori vo Republika Albanija, odr`ani vo 2007 godina, za prv pat vo nejzinata istorija u~estvuvaa i Makedoncite so svoja politi~ka partija – Makedonska alijansa za evropska integracija. Na izborite Makedoncite izlegoa vo golem broj i go dobija prviot makedonski gradona~alnik na op{tina Prespa (Edmond Temelko), a Makedonskata alijansa dobi 8 sovetni~ki mesta vo op{tinskoto sobranie. Organ na Makedonskata alijansa e vesnikot „Prespa“. Vo Kosovo, makedonskoto malcinstvo {to `ivee vo oblasta Gora, isto taka e organizirano vo zdru`enie za za{tita na makedonskiot nacionalen identitet. Vo Srbija, makedonskoto malcinstvo e organizirano vo zdru`enija, a nivnata aktivnost ne e popre~uvana od dr`avnite organi na Republika Srbija.

341

342

SODR@INA
MAKEDONIJA VO PRAISTORISKO VREME (d-r Aneta [ukarova)................................................................................ MAKEDONIJA VO STARIOT SVET (d-r Aneta [ukarova)................................................................................ 1. Istorisko-geografskite granici na anti~ka Makedonija (najstarite zapisi za Makedonija)...................................................... 2. Etnogenezata na anti~kite Makedonci............................................ 3. Jazikot na anti~kite Makedonci....................................................... 4. Religijata na anti~kite Makedonci.................................................. 5. Makedonskite carevi od dinastijata Argeadi................................ 6. Borbite za makedonskiot prestol...................................................... 7. Podemot na makedonskata dr`ava – Filip II Makedonski........... 7.1. Dr`avata na Filip II – paradigma za op{tetstveno- politi~koto ureduvawe na anti~kite Makedonci............ 7.2. Voenite i politi~kite uspesi na Filip II............................ 7.3. Probivot kon teritorijata na helenskite plemiwa......... 7.4. Politi~kite govori na Demosten, Isokrat i Ajshin – istorisko svedo{tvo za antagonizmot pome|u Makedonija i helenskite polisi................................................. 7.5. Anti~kiot svet na helenskite polisi podelen pome|u „filipomizi“ i „filipofili“................................................... 7.6. Makedonija – dominanten istoriski faktor vo anti~kiot svet ........................................................................ 8. Bitkata kaj Hajroneja – istoriska presvrtnica vo Stariot svet....................................................................................... 9. Politi~kite dejstva na Demosten za vreme na Aleksandar III Makedonski i na Antipatar............................... ALEKSANDAR III MAKEDONSKI (336–323) MAKEDONIJA – SVETSKA IMPERIJA (d-r Aneta [ukarova)................................................................................ 1. Pohodot kon Istok ................................................................................ 2. Osvojuvaweto na Egipet ....................................................................... 3. Aleksandar – car na Azija ................................................................... 4. Svetata svadba vo Suza ......................................................................... 5. Idejata za svetska imperija ................................................................
343

5

11 11 12 14 15 16 21 22 23 26 27

28 29 32 34 37

41 43 45 45 47 48

FORMIRAWETO NA MAKEDONSKITE CARSTVA PO SMRTTA NA ALEKSANDAR III MAKEDONSKI (d-r Aneta [ukarova)................................................................................ 1. Sudbinata na Aleksandrovoto carstvo po smrtta na carot ........ 1.1. Voenite sudiri pome|u dijadosite ........................................... 1.2. Prevlasta na Antigon i na Demetrij I.................................... 2. Demetrij I Poliorket – noviot car na Makedonija....................... 3. Novata generacija vladeteli-epigoni .............................................. 4. Voeniot sudir na Makedonija i Rim za vreme na Filip V (221–179) ............................................................................. 5. Persej (179–168), posledniot makedonski car od dinastijata Antigonidi................................................................... MAKEDONIJA ZA VREME NA RIMSKOTO VLADEEWE (od 168 g. pr. n.e. – do krajot na III vek) (d-r Mitko B. Panov)................................................................................. 1. Teritorijalnata podelba na Makedonija.......................................... 2. Vostanieto na Andrisk (149–148 g. pr. n.e.)...................................... 3. Makedonija – prva rimska provincija na Balkanot ...................... 4. Novite tendencii na Makedoncite za restavrirawe na dr`avata.............................................................................................. 5. Makedonija – prva hristijanska zemja vo Evropa .......................... 6. Makedonija vo periodot na Rimskite gra|anski vojni (49–31 g. pr. n.e.)....................................................................................... 7. Makedonija vo periodot na Pax romana .............................................. MAKEDONIJA POME\U ISTOKOT I ZAPADOT (IV–V vek) (d-r Mitko B. Panov)................................................................................. 1. Makedonija vo periodot na tetrarhijata ......................................... 2. Makedonija za vreme na Konstantin I (306–337) i negovite naslednici................................................................................................ 3. Teodosij I (379–395) i Makedonija....................................................... 4. Makedonija pome|u Vizantija i Zapadnata Rimska Imperija..... MAKEDONIJA I SLOVENITE (od sredinata na VI – do sredinata na IX vek) (d-r Mitko B. Panov).................................................................................
344

51 53 54 56 58 59 61 62

65 65 66 66 67 68 69 70

73 73 74 75 76

79

1. Pojavata na Slovenite na istoriskata scena ................................. 2. Makedonija vo politi~ko-religiskata koncepcija na Justinijan I .............................................................................................. 3. Prvite napadi na Slovenite vo Makedonija i opsadite na Tesalonika..................................................................... 4. Naseluvaweto na Slovenite vo Makedonija i obidite za nivno politi~ko obedinuvawe....................................................... 5. Makedonskite sklavinii i Vizantija .............................................. 6. Kontinuitetot na anti~kite Makedonci i procesot na nivna simbioza so Slovenite......................................................... MAKEDONIJA – JADRO NA KULTURNITE I DUHOVNITE PROCESI (od sredinata na IX – do sredinata na X vek) (d-r Mitko B. Panov)................................................................................. 1. Konstantin-Kiril i Metodij i sozdavaweto na slovenskata azbuka vo Makedonija................................................ 2. Dejnosta na Kliment i Naum i sozdavaweto na Ohridskata kni`evna {kola ......................................................... 3. Pojavata na bogomilstvoto vo Makedonija ..................................... SOZDAVAWETO NA SREDNOVEKOVNATA DR@AVA VO MAKEDONIJA (d-r Mitko B. Panov)................................................................................. 1. Vostanijata protiv Bugarija i Vizantija i sozdavaweto na dr`avata ............................................................................................. 2. Samuil – simbol na mo}ta na makedonskata dr`ava...................... 3. Belasi~kata bitka (1014 g.) ................................................................. 4. Caruvaweto na Gavrilo Radomir i na Jovan Vladislav i krajot na dr`avata ............................................................................. 5. Karakterot i identitetot na dr`avata ........................................... MAKEDONIJA POME\U VIZANTISKATA I OSMANLISKATA IMPERIJA (XI–XIV vek) (d-r Mitko B. Panov)................................................................................. 1. Vostanijata vo Makedonija od XI vek................................................. 2. Makedonija vo fokusot na sudirite me|u novite balkanski sili............................................................................................................ 3. Srpskite zavladuvawa vo Makedonija (od krajot na XIII – do sredinata na XIV vek)...........................................................................
345

79 80 82 83 87 88

91 91 94 97

101 101 103 105 107 108

115 115 118 121

4. Formiraweto na nezavisnite dr`avi na Volka{in i Ugle{a... MAKEDONIJA POD OSMANLISKA VLAST (od krajot na XIV – do krajot na XVIII vek) (d-r Dragi \orgiev) .................................................................................... 1. Pojavata na Osmanliite na Balkanot .............................................. 2. Pa|aweto na Makedonija pod osmanliskata vlast ......................... 3. Administrativno-teritorijalnoto ureduvawe na Makedonija vo osmanliskata dr`ava ....................................................................... 4. Osmanliskiot feudalizam .................................................................. 5. Demografskite pomestuvawa .............................................................. 5.1. Kolonizacija ................................................................................... 5.2. Islamizacija ................................................................................... 6. Socijalnata struktura na naselenieto ............................................ 7. Opa|aweto na Imperijata i promenite vo timarskospahiskiot sistem .................................................................................. 8. Periodot na anarhija i razbojni{tvo .............................................. 9. Otporot protiv osmanliskata vlast ................................................ 10. Ohridskata arhiepiskopija .............................................................. 11. Kulturata i na~inot na `iveewe..................................................... MAKEDONIJA VO XIX VEK (d-r Krste Bitovski) ................................................................................. 1. Raspa|aweto na osmanliskiot feudalen sistem vo Makedonija i ra|aweto na noviot sistem – kapitalizmot ..... 2. Borbite za narodna crkva i prosveta ............................................... 3. Osloboditelnite borbi vo vtorata polovina na XIX vek ........... 4. Afirmacijata na makedonskata nacionalen identitet po kresnenskite nastani ...................................................................... 5. Osnovaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija .... 6. Osnovaweto na Makedonskiot komitet vo Bugarija i negovite prvi akcii ........................................................................... 7. Makedonskata revolucionerna organizacija po Solunskiot kongres (1896 g.) ......................................................... 8. TMORO i sosedite ................................................................................ 9. Ilindenskoto vostanie ........................................................................ 9.1. Zadu{uvaweto na vostanieto .................................................. 9.2. Makedonija po Ilindenskoto vostanie .................................. 10. Mladoturskata revolucija (1908 g.) ................................................
346

122

125 125 128 131 134 139 139 143 145 147 150 152 155 158

165 165 167 173 179 183 187 189 190 194 200 202 207

MAKEDONIJA VO PERIODOT NA BALKANSKITE VOJNI DO PO^ETOKOT NA VTORATA SVETSKA VOJNA NA BALKANOT (1912–1941) (akad. Ivan Katarxiev)............................................................................. 1. Borbata na makedonskiot narod za osloboduvawe i za sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava – edna od pri~inite za po~etokot na Balkanskite vojni ......................... 2. Balkanskite vojni i sudbinata na Makedonija ............................... 3. Makedonskiot narod na krstopat vo vremeto na vojnite 1912–1918 i po niv ................................................................................... 4. Krajot na vojnite – nova etapa vo razvojot na borbata na makedonskiot narod za osloboduvawe i za dr`avno konstituirawe ............................................................... 5. Makedonija po Mirovnata konferencija vo Pariz ...................... 6. Polo`bata na Makedoncite pod Kralstvoto na SHS / Kralstvoto Jugoslavija........................................................ 7. Polo`bata na Makedoncite pod Grcija ........................................... 8. Polo`bata na Makedoncite pod Bugarija ....................................... 9. Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe pred predizvicite na novata polo`ba ....................................................... 10. Politi~kite sili na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe po vojnite ................................................................................................ MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA (1941–1945) 1. Vtorata svetska vojna na Balkanskiot Poluostrov (d-r Van~e Stoj~ev)................................................................................. 2. Aprilskata vojna od 1941 godina i podelbata na Makedonija..... 3. Vospostavuvaweto na okupacionata vlast vo Makedonija............ 4. Bugarskiot akcionen komitet............................................................. 5. Oru`enata borba vo Makedonija (1941–1945).................................. 5.1. Politi~kite i voenite podgotovki na NOD za borba protiv okupatorite ................................................................... 5.2. Zasiluvaweto na oru`enata borba.......................................... 5.3. Slobodnata teritorija vo tekot na 1943 godina .............. 5.4. Istaknuvaweto na programskite celi na borbata............. 5.5. Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM............... 5.6. Makedonskoto nacionalno pra{awe i balkanskite dr`avi na krajot od 1943 godina .................
347

211

211 212 216

221 224 225 227 232 234 239 257 257 258 259 260 262 262 266 272 273 273 274

6. Germansko-bugarskata ofanziva od prvata polovina na 1944 godina.......................................................................................... 7. Obidite na okupatorite da predizvikaat gra|anska vojna vo Makedonija.......................................................................................... 8. Pro{iruvaweto na voenite dejstva i novata voenoteritorijalna podelba na Makedonija vo tekot na letoto 1944 godina............................................................................ 9. Pra{aweto za obedinuvaweto na Makedonija vo tekot na Vtorata svetska vojna....................................................................... 10. Konstituiraweto na makedonskata dr`ava (1944 g.) (d-r Novica Veljanovski).................................................................... 10.1. Izborot na delegatite za ASNOM...................................... 10.2. Prvoto zasedanie na ASNOM i negovite re{enija.......... 10.3. Utvrduvaweto na platformata na ASNOM .................... 10.4. Konstitutivnite akti na ASNOM .................................. 10.5. Proklamiraweto na rezultatite od ASNOM ................ 10.6. Prezidiumot na ASNOM vo realizacijata na re{enijata i opredelbite na ASNOM .......................... 10.7. Odglasot na Prvoto zasedanie na ASNOM i realizacijata na negovite re{enija................................. 11. Osloboduvaweto na Makedonija (d-r Van~e Stoj~ev)............................................................................... 12. U~estvoto na makedonskata vojska vo osloboduvaweto na Jugoslavija........................................................................................ 13. Makedonskata dr`ava (1944–1945) (d-r Novica Veljanovski)..................................................................... 13.1. Prvoto zasedanie na ASNOM kako pottik za natamo{niot razvoj na NOAVM........................................... 13.2. Podgotovkite i odr`uvaweto na Vtoroto zasedanie na ASNOM.................................................................................... 13.3. Rabotata na Prezidiumot na ASNOM vo prvite meseci od 1945 godina............................................................... 13.4. Transformacijata na ASNOM vo Narodno sobranie i izborot na prvata Vlada na DF Makedonija.................. 14. Prosvetno-kulturniot i verskiot `ivot (1941–1944)................. EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA (d-r Novica Veljanovski) .........................................................................
348

275 277

279 280 281 281 282 282 283 285 286 287 288 292 294 294 295 296 297 298

303

1. Okupacijata i podelbata na egejskiot del na Makedonija............ 2. Makedonskite antifa{isti~ki organizacii................................. 3. Makedonskite voeni edinici.............................................................. 4. Makedonskite politi~ki organizacii i odnosot na KPG sprema makedonskoto nacionalno pra{awe.................................... 5. Osloboduvaweto na egejskiot del od Makedonija........................... 6. Porazot na ELAS .................................................................................. 7. Kulturno-obrazovnite pridobivki za Makedoncite vo egejskiot del od Makedonija................................................................ PIRINSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA (d-r Novica Veljanovski) ......................................................................... 1. Podgotovkite, po~etokot i tekot na vostanieto............................ 2. Oru`enata borba vo tekot na 1943 godina........................................ 3. Masoviziraweto na oru`enata borba vo tekot na 1944 godina... 4. Obidite za obedinuvawe.......................................................................

303 304 304 305 307 307 308

311 311 312 312 313

FEDERALNA MAKEDONIJA VO JUGOSLOVENSKATA FEDERACIJA (1945–1991) (d-r Novica Veljanovski).......................................................................... 315 1. Administrativno-centralisti~kiot period (1945–1953)............. 316 2. Periodot na eksperimentot „samoupravuvawe“ (1953–1970)........ 323 3. Periodot na politi~kiot liberalizam, delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija (1971–1991)................................................. 325 4. Raspadot na SFRJ i osamostojuvaweto na Republika Makedonija............................................................................................... 327 SAMOSTOJNA REPUBLIKA MAKEDONIJA (d-r Todor ^epreganov).............................................................................. 329 1. Raspa|aweto na Jugoslavija.................................................................. 329 2. ^ekorite kon nezavisnost.................................................................... 330 3. Me|unarodnoto priznavawe................................................................. 333 4. Patot kon OON....................................................................................... 335 5. Krizata vo Kosovo.................................................................................. 337 6. Na rabot na me|uetni~ka vojna............................................................ 337 7. Ohridskiot dogovor i nastanite po nego......................................... 338 8. NATO-samitot vo Bukure{t............................................................... 339 9. Makedonskoto malcinstvo vo sosednite zemji................................ 340
349

350

INSTITUT ZA NACIONALNA ISTORIJA ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

Za izdava~ot d-r Todor ^epreganov, direktor na INI Likovno-grafi~ki urednik Kiril Taleski Jazi~na redakcija i korektura Vesna Stoj~evska

Kompjuterska podgotovka i pe~at SAK-STIL Tira` 500 primeroci

Sredstvata za pe~atewe na izdanieto gi obezbedi Vladata na Republika Makedonija
CIP- Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski" 94 (497.7) ".../2008" [UKAROVA, Aneta Istorija na makedonskiot narod / [avtori Aneta [ukarova... [i dr.]. Skopje : Institut za nacionalna istorija, 2008. - 349 str. ; 23 sm. Na naspor. nasl. str.: History of Macedonian People ISBN 978-9989-159-23-7 1. Stv. nasl. na naspor. nasl. str. a) Makedonija - Istorija - Do 2008 COBISS.MK-ID 73656074
351

352

HISTORY OF THE MACEDONIAN PEOPLE

1

2

INSTITUTE OF NATIONAL HISTORY

HISTORY OF THE MACEDONIAN PEOPLE

SKOPJE 2008
3

Editor: Todor Chepreganov, Ph.D.

Authors: Aneta Shukarova, Ph.D. Mitko B. Panov, Ph.D. Dragi Georgiev, Ph.D. Krste Bitovski, Ph.D. Academician Ivan Katardziev Vanche Stojchev, Ph.D. Novica Veljanovski, Ph.D. Todor Chepreganov, Ph.D.
4

MACEDONIA IN THE PREHISTORIC TIME

On the territory of Macedonia an active life is registered even in the earliest stages of the human prehistory. The climate, geomorphology, and other natural factors on the whole territory of Macedonia were preconditions for establishment of an organized life and for the creation of different cultures whose evolution had a continuous course from the period of the first agricultural communities to the end of the Iron Age. The archeological and anthropological researches of the artifacts from the first settlements in Macedonia are where the basic knowledge which is crucial for the explanation of the origin of the later populations as well as the origin of the historical and cultural influences and movements came from. The territory of Macedonia is situated in the core of the Balkan’s natural crossroads and connects the two largest cultural spheres: the Aegean and the Anatolian, as the nuclei of the oldest farming and stockbreeding communities, or the inner part of the Balkan Peninsula and the Middle Europe. The natural routes along the river valleys have the particular role from this aspect; the valley of the river Vardar, which joins the valley of the river Morava enables communication of the Aegean World and Panonia while Strumeshnica, through lower reaches of the river Struma makes a link between southern Thrace and the front part of the Middle Asia. The valley of the river Drim joins the southern Adriatic coastline. The great influence comes from the routes on the mountain curves of the massifs around the region of Ohrid and Prespa which connect this region with the Albanian cultures as well as the Osogovo Mountain and Maleshevski Planini, which connect Macedonia with the middle reaches of the river Struma and Central Bulgaria.
5

Paleontological explorations reveal the facts about the life during the period of Paleolith and Mesolite, in particular in Pellagonia, at the area of Veles, in the cave of Makarovec at the canyon of the river Babuna and in the region of Shtip, where the material proof of the first bone and stone made weapons and tools are discovered (pin shaped, stone made tools of the man – huntsman); in the burial discovered near Shtip, a skeleton of a man was found, whose age dates from year 9000 BC). The artifacts from the Mesolithic Age (between the year 10,000 and 5,000 BC) such as: axes, hammers, flint made knives, crushing stone, pestles, mortars, needles, bone made and horn made chisels, prove the existence of the first farming and stock-breeding communities. The map of the archeological locations shows the existence of nearly 160 Neolithical sites (from the period of the year 5,300 to 3,200 BC), mainly settlements placed on fertile land along the river valleys and at the mountain basis of the valleys of Pellagonia, Skopje, Kumanovo, Strumica, Radovish and Polog. Such evidences are also found in the region of Ovche Pole and Ohrid Basin. In eastern Macedonia, so-called Azenbegovo and Vrshnik group is characteristic with the elements of the eponymous settlements and late Neolithic culture called Angelci – the village of Zelenikovo. In the multi-layered settlements the life was organized in wooden houses on quadrangle or rectangular base, with doublerow roof coated with mud and colored in white or red, sometimes decorated with plastic ornaments; in each house there was a stove, a fireplace, and rarely some cult objects (Tumba Madzari). The evidence of Tumba Madzari confirms the dense construction of the settlements in which houses are grouped around a common sanctuary and with equal orientation. At the region of Ohrid the settlements have a different aspect. Namely, there are pile-dwellings, which are analogous of the Adriatic cultures. It is supposed that the inhabitants of the Pre-Ancient Macedonia were mainly dealing with farming (cultivation of cereal grains and growing of leguminous plants), stockbreeding (sheep, pigs, goats and livestock) as well as fishing and hunting. The pottery production was not only for domestic, everyday living purposes (in the early Neolithic period the pottery was mainly roughly made, monochrome or red colored, decorated with ornaments and geometrical motifs in white color – Amphora and deep oval dishes) but great attention was paid on the artistic and esthetic expression (variety of shapes and pottery of bigger size occurred, small earthenware, jugs, Amphora-s, cups on high, cone-shaped leg, pottery painted with dark brawn geometrical lines) while the cult ceramic objects were made in artisan workshops. Among the religious artifacts the domi6

nant Deity is the Goddess of Fertility – The Big Mother, a sculpture of a woman’s body in terracotta, whose low part transforms into the form of house; this unique Middle Neolithic representation of the Goddess from the Valley of Skopje is a protector of the home and the family; the cults of fire and domestic animals were also respected and they were all related to some religious rites in the sanctuaries. The late Neolithic Age is a period when big social changes began. They were caused by the demographic movements of the neighboring area’s populations. The transition time from Neolith to Metal Age is well known as Eneolith (from the end of the IV to the end of the Millennium BC) and is connected with the great migrations that were caused by the movements of the Steppe and Nomadic Indo-European peoples, which settled the Balkan Peninsula and assimilated with the autochthonous population. This caused the creation of new prehistoric ethno-cultural entities of a specific material culture that is testified by many archeological proofs. As a result of an intensive use of copper this period is called Copper Age. The copper was used for production of jewelry, weapons, and tools and contributed to the development of trade. The people from this period were mainly farming, stockbreeding and hunting. The Regional Cultural Group of Shuplevac – Bakarno Gumno in Pellagonia, which is connected with the localities at the valley of Kumanovo (Nagorichane) and also the valley of East Bregalnica, is particularly interesting; some Eneolithic settlements are discovered near the Fortress Kale in Skopje, in Pellagonia, at the Ohrid and Prespa Basin, and at the region of Kochani. The settlements were constructed usually on some higher platforms – tumba, and were naturally protected. The exceptions are the pill-dwellings at the Ohrid Lake. The discovered artifacts of small plastic objects demonstrate the rich spirituality and religious life of this cultural group. Due to be mentioned are the following evidences: Zoomorphic statues, male and female examples from Burlichevo, a small ceramic statue of male torso in sitting position from Govrlevo (near Skopje) so-called “Adam from Macedonia”, small female statuettes in sitting position from Crnobuki and Bakarno Gumno, stone scepter from Shuplevac (a proof of the Indo-European origin of the population), a copper axe with a blade and circular opening (Vranishta, Kravari, the area of Prilep); the jewelry made of shells belongs here as well, modeled bracelets and seals, that prove the communications of this cultural group with the Mediterranean peoples. The Bronze Age at the Aegean and Macedonian territory began earlier in comparison with the areas in the north. Most of the evidence
7

from this period is found in the valley of Pellagonia (before and after the year 1900 BC) exemplified in the cultural group called Armenochory. The archeological findings of this cultural group are similar with the findings from various excavation places in Aegean Macedonia and particularly with those dug in the valley of the river Vardar and in the District of Thessalonica. Special similarity of these findings was confirmed with the findings in Albania, such as the models of the cups, which contained two handles and the glasses that were only with one handle. These groups are somehow connected with the rough gray ceramics and the way it was decorated. From the findings of arms and tools, people were mainly farming, stockbreeding, hunting as well as doing artisan (pottery, twist texture, weaving texture). The settlements were larger and constructed over the previous Eneolithic settlements; some traces of necropolises were also discovered containing burnt dead bodies, and in Varosh near Prilep there is a necropolis outside the settlement with graves – cisti, which were fenced and paved with stone plates. From the early bronze period in Macedonia a megalithic observatory is discovered, called Kokino (near Staro Nagorichane, at the area of Kumanovo); the observatory composed of volcanic rocks, marks the places where the Sun and the Moon rise in the period of summer solstice, winter solstice and equinox. Kokino was a kind of a sanctuary used for observation of the space bodies’ movements in order to create a religious calendar for determination of the dates of rites; the Observatory also determined the days dedicated to seasonal work in the farming and the stockbreeding activities. A special characteristic in this period is the working of bronze, so called “Macedonian bronze”. Numerous artifacts discovered in the archeological localities at the village of Patele near Osogovsko Ezero (the Lake of Osogovo), Vardino at the upper reaches of the river Vardar, in Radanie, at the necropolis of Suva Reka near Gevgelija, in Pellagonia and at the region of Ohrid, such as (fibulas, necklaces, pendants, bracelets, bronze made small bowl-shaped dishes with a handle) Typical characteristic in this period are also the trade relationships established with the Mycenaean World and with the south in general, in the direct line of Thessaly – Haliacmon (Bistrica) – Pellagonia – Polog – Ibar, or on the road-line Pletvar – Vardar; the artifact of this period is the Mycenaean sword in Tetovo. At the southeastern part of the Balkan Peninsula, from the Bronze Age to the Iron Age, there is continuity of an important ethnical population – Bryges. The older authors hold an opinion that the Bryges were the
8

oldest people in the World. According the archeological, onomastic, linguistic and historical researches, the Bryges migrated and settled in Asia Minor under the name Phrygi - Phrygians (the first migration waves dated from the period of 1500/1400 BC to 800/700 BC); smaller ethnical groups that left on the territory of Macedonia in the Antique Period assimilated with the antique Macedonian, Paeonians, Pellagones Dassaretae, Edones, Mygdones and other ethnics. The Indo-European way of burying under a burial mound and in general the material culture (characteristic dishes such as two-handle bowls) prove the presence of the Bryges’s population in the region of Ohrid, in Pellagonia, in the east of the lower reaches of the river Vardar, then in the northwestern area or present time Greece, in Epirus, and in the central, southeastern and southern Albania. However the inter-disciplinary researches demonstrated that there was general connection of the cultures from the Karpates to the Adriatic Sea and to Pellagonia; this wide geographical area includes also the areas of the central Balkans, along the valley of the river Morava (Pomoravje) and along the valley of the river Vardar (Povardarje). The archeological research of the periods from the Bronze Age to the Iron Age discovered necropolises on the territory that had been settled by the Paiones, which as an old population represents a link between the geographical complex of the Balkan and the low reaches of the river Danube with the Lower Macedonia. In the region of Skopje (the village of Dolno Sonje) and in the locality Bolnica - Prilep graves- cisti of skeleton burying type were discovered, with skeletons in the curved or ”S” position, the grave findings of ceramic dishes and the stone made hilt’s ball of a bronze made sword. This ethnical community settled the southern part of the central Balkans: Homer speaks of “Paiones from the wide Axios” (Vardar) and according to Herodotus, these tribes settled the area around Mount Pangeum, the river Strymon, and Prasiadious Lake; while Thucydides located them in the area in the west of Pella up to the sea. In the XII century BC other waves of disturbances and migrations reached the Balkan Peninsula (so-called “Aegean migration”) that brought along new cultural elements and marked the beginning of the Iron Age. For this period is characteristic the influence that was made by the cultures of the Mediterranean, as well as by the culture that derives from the Carpathians and the area along the valley of the river Danube where previously before the end of the IX century BC started the disintegration of the culture of the ember fields. As a proof for the arrival of the nomadic or semi-nomadic tribes from the Russian steppes that were moving to9

wards the Balkans in waves, were the artifacts of ceramics with pressed ornaments and with incrustation; these artifacts can be connected with the findings of Pont, as well as with the formation of the style basarabi that covers the area from the Black Sea to Voivodina, with a huge influence in the west and in Macedonia. It is particularly interesting the appearance of the horse equipment and new types of arms such as axes, lances, arrows, “labrises” (a new-shaped iron made sword, shields). In the necropolis at Trebenishte (near Ohrid) numerous findings were revealed (from the VII century BC to the end if the IV century BC). On the basis of the golden material proof from these graves (golden funeral masks, golden sandals, bracelets, golden and silver jewelry, massive bronze “crateres”, silver cups and “ritoni”, bronze made helmets and other cult objects) they are called “princely graves” because they obviously belonged to the passed away from the noble aristocracy; such artifacts are also found in the necropolis Syndos, near Thessalonica and in area of Halkidiki and along the low reaches of the river Vardar. This period ends at the VIII century BC when separate ethical communities with specific historical and cultural heritage had been formed. The intensive use of iron as a base material for production of weapons and tools has influenced the material culture which by its side draw changes within the social structure; namely, the social and economical situation was changed, and the fact that a part of the population gained wealth was the reason for its the class stratification. During the late Iron Age the first clan structured and tribal communities were created in which the concentrated economical and political power of the noble aristocracy contributed to the creation of the ruling class as well as the states and social systems. Actually his was the period when the hereditary monarchies were created and the dynasties of the Antique Macedonia.

10

MACEDONIA IN THE ANCIENT WORLD
1. Historical and geographic borders of the Ancient Macedonia (the oldest historical records about Macedonia) The first records regarding the Macedonian history is in Homer’s epic poem Iliad in which Homer wrote about “...Paeonians” from “wide Axios” and he mentions the oldest toponyms Pieria and Emathia. The name Emathia was overridden by the name Macedonia whose older name used to be Maketa and Makedon as Hesiod, in his Teogonia, he mentioned it where he determined Makedon as the son of Zeus and Thia. The etymology of the name Macedonia, most probably derives from the substratum of extinct Balkan languages of Indo-European origin. Considering the geographical characteristics, the Ancient Macedonia spread over the territory of the northeastern part of the Balkan Peninsula; the ancient authors describe it as a mountainous country with lots of rivers, fertile plains, forests, lakes and minerals. Almost all Macedonian rivers (Vardar, Struma and others) flow into the Aegean Sea. Along the valleys there are numerous lakes: Bolbe (Lake Volve), Lake Ludias, Lake Kastoria, Little Lake and Big Lake Prespa and Lake of Lychnidos. The fertile plains enabled the development of farming, cultivation of fruit and vegetables and viticulture (grape growing); among the most cultivated cultures were figs, grapes and olives. The forest resources made Macedonia one of the largest exporters in the Mediterranean of the highest quality wood and resin for the production of ships. Mineral wealth instead made its contribution to the economical growth of the country; there were gold and silver mines on the east of Axios, near Strymōn (Struma River) on the Mountain Pangaion, at Lake Prasiadious and near Daton. All these enabled Macedonia to gain economical independence. The Olympus Mountain, river Peneios and the coastline of the Aegean Sea marked the geographical, ethnical and linguistic border between the Macedonian and southern Hellenic territory (on the south);
11

southwestern borderline spread up to the Pindus Mountains – the junction of Macedonia, Epirus and Thessaly borders; the western border continued along the Shar-Mountains massif (Jablanica, Mount Korab, Deshat) up to the mountain Skard (Shar Mountain) – the junction of borders among Macedonia, Ilyria and Dardania; the northern borders went down along the slopes of the Mountain Jakupica and passed in the middle of the current cities Skopje and Veles and following the course of River Pčinja reached the Osogovo Mountains continuing up to the Rila Mountains; on the east the border followed the line from the Pirin Mountain up to the river Nest estuary (current river Mesta) in the Aegean Sea. The core of the Macedonian state, according to Herodotus, was the so called the area of Lydia (between the rivers of Lydia and Axios). The coastal (seaside) Macedonia was called Lower Macedonia by the ancient authors while inner mountainous part – Upper Macedonia. Lower Macedonia covered the central part of the Macedonia and spread over the area between the rivers Haliakmon (Bistrica) and Axios (Vardar), as well as along the lower courses of the rivers Strymōn and Nest. The Macedonian rulers joined these two regions into one Macedonian state. This partition represents the geographical and ethnical as well as historical content of the territory of Ancient Macedonia but at the same time it shows the political borderline of the ancient Macedonian state. The ancient authors, historiographers, geographers, logographers, biographers, through centuries were pointing out these geographical and topographical as well as historical and ethical determinations, which became a part of the Ancient state of Macedonia.

2. The ethnogenesis of the Ancient Macedonians The Ancient Macedonians are paleo-Balkan population of IndoEuropean origin. They formed as a separate ethnos in the VIII century BC, from the populations that even in the III millennium settled the area of the central Balkans. At the end of the III and at the beginning of the II millennium BC, in the period of the greatest movements and migrations to Euro-Asia, started the Europeanization process of the populations in the Balkans. The region of the central Balkans, or more precisely, its southwestern part was populated by the oldest ethnical community, the Bryges (the Bryges settled the territory from the Pangaeum Mountain on the east of the river Axios to the central, southeastern and southern part of the current Albanian territory, Epirus, Ohrid region and Pellagonia). The
12

ancient authors believed that Bryges were the oldest people in the world (Herodotus) and the inventors of great number of skills (metal elaboration, mint coins, the invention of the wheel, the use of grain, sirinks – Marsyas’ music). The archeological, historical, onomastic and linguistic research demonstrates the ethnographical and linguistic connection of the Bryges with the ancient Macedonians. The ethnogenesis of the Macedonians is made of several ethnical groups that were lining the territory of Ancient Macedonia. From the VIII century BC the unification process of the Macedonian tribes started in a sole country of the Ancient Macedonians under the rule of the Macedonian Emperors of the Argeadas dynasty. The state started expanding its territory. From the initial territory among the rivers Axios (Vardar), Lydia (Moglenica) and Haliacmon (Bistrica) it reached its largest territory in the period of Philip II (359-336) while during the rule of Alexander III of Macedonia (336-323) it reached its world’s dimensions not only in terms of its military and economical power but also in terms of the historical significance of its civilization. The ancient records testify the peculiarity and specificity of the Ancient Macedonians over the other neighboring ethnic groups – Hellenes, Thracians, Illyrians, Mysians; the peculiarity and specificity of the Ancient Macedonians over the Hellenes is the best noticed in the state constitution (the ancient political analysts wrote about the Macedonian Basilea that “the Macedonian cannot live without) – a Monarchy with hereditary ruler and with state institutions that rule according the “Macedonians legislative”; then specific Macedonian customs, ceremonies (wedding ceremonies), celebrations of the Macedonian deities are noticed (bacchi, Klodones, Mimalones, maenads), myths about the Macedonian Royal dynasty (Karan, Temen, Makedon, Mida), Macedonian cults (the cult of the water – Bedi, cult of the Sun, cult of the dog), the cults of the Macedonian deities (Bacchae, Sabasius, Zeirene, Heracles, Orpheus, the Muses) and a separate Macedonian language is also registered.

3. The language of the Ancient Macedonians

13

Although there are many proofs in the ancient authors’ works about the distinctive Macedonian language around 150 Macedonian glosses are officially published until this point which confirms that the Macedonian language is an Indo-European language and it is related to the language of the Bryges. For instance, Plutarch testifies about the existence of the self-owned language of the Macedonians: Alexander in his own language addressed his shield-bearers; or the soldiers saluted the military commander (general) Eumenes in their own language. The use of the Macedonian language is also proved in a record on Egypt papyrus, which is related to the delegate Xenias who spoke Macedonian. For the differences between the Macedonian and the Old Greek language and for the different customs testify also the part of the history of Quintus Curtius Rufus in which Alexander blamably addressed to the general Philotas and asked him if he would use the Macedonian language in front of the soldiers. Philotas found excuses and answered that besides the Macedonians, there were many present who, he thought, would find what he was going to say easier to understand if he used the language Alexander himself had been using, too. However, Alexander blamed Philotas of being disgusted by his own native language and alienated from the Macedonian customs and language. (Here Rufus refers to the Old Greek language – Koine, comprehensive not only for the Macedonians that “make use of it” although it was not their mother tongue, but also for the peoples from Persia). Obviously Koine (an artificial language similar to the ancient) became the world’s literature language, which continued being used in the Literature of the Roman Republic and later in the Roman and Romaioi Empire, too. This language was being used in the Macedonian Royal Court of pragmatic reasons in order to make it easier the commercial, political and cultural communication among the people of the Old world. All Hellenic and Roman authors represent the Macedonians as a separate ethnos, different and alien over the Hellenes, with different mentality, language and customs. The most often the Macedonians are represented as “barbarians” and Hellenes’ enemy. Despite the military and political confrontations between the Macedonians and Hellenic city-states there were commercial and cultural relations that were creating entirely new era of global rating civilization achievements.

4. The religion of the Ancient Macedonians
14

The ancient Macedonian cults and myths represent the spiritual culture of the Ancient Macedonians. The ancient cults and myths of the Ancient Macedonians, as part of the cultic mythology of the ancient peoples that settled the territory of the Balkan Peninsula, strongly influenced the Hellenic mysterious and religious reality. In the Greek and Latin literature records, the Macedonian deities regarding their attributes were variously interpreted; namely, the Hellenic and Roman authors interpreted the Macedonian deities through Hellenic and Latin equivalents. The reason for this was the fact that the Ancient Macedonians based their religion upon the collective memory and people’s tradition so that in order to reveal the authenticity of this spirituality it is necessary to apply the analogous method and to make comparisons with the mythological interpretations of the other Indo-European peoples from the Indo-European heritage. The holy Macedonian city – Dion in Pieria was a center of the religious and cultural life in the period of Archelaus I and the Olympic Games initiated exactly there, in Dion. The Macedonians celebrated the deities of Dion, Bacchus, Sabasius, Dionysus etc; the goddesses were particularly respected such as Alkidemnos, Gigaia, Zeirene, Bendida and the woman of Paeonia and Thracian woman brought gifts to the deities of the nature wrapped in corn straw. The cult of the Sun and the Sun’s rosette are symbols of the Macedonian rulers.

5. The Macedonian Emperors from the Argeadas dynasty In the ancient records the name of Argeadas was used to indicate on the first Imperial Dynasty in Macedonia (Argeas is the eponymous hero of Makedon), associated with the city of Argos in Orestis. At the end of the VIII century BC the Macedonian ruler started the unification process of the Lower and Upper Macedonian tribes in a single state. The ruling Argeadas Dynasty is a paradigm of a long-centuries well-organized rule, which was led by an exclusive aim to make Macedonia a powerful state. The historical ruling period of the Macedonian Emperors from the Argeadas Dynasty started in 707 BC and lasted to 310/309 BC. The names of the Macedonian Emperors in chronological order appeared as follows: Perdiccas I, Argaeus I, Philip, Aeropus I, Alcetas, Amyntas I, Alexander I, Perdiccas II, Archelaus, Orestes, Aeropus II, Amyntas II, Pausanias, Amyntas III, Alexander II, Ptolemy Alorus, Perdiccas III, Philip II, Alexander III the Great, Philip III, Arrhidaeus, Alexander IV
15

(310/309 BC). The history of the oldest Macedonian dynasty is briefly represented in the historiographies of Herodotus and Thycudides. In these records there are many legends about the establishment of the Macedonian dynasty such as the legend of the three brothers, Perdiccas, Aeropus and Gavanus and much data regarding ancient Macedonian customs and myths like the mythological representation of the Sun, the river and so on. The first Macedonian basileos, Perdiccas I (around 707-659 BC), ordered to be buried in Aiga (Aegeae), the first Macedonian capital, and not only his mortal remnants but also to those of the later emperors to be deposed there (according the Macedonian legend this was the way in which the Macedonian rule was maintained within the family). For the following rulers, Argaeus I (659-645), Philip I (644-640) and Aeropus I (639-574) there is not much information and regard only to their warfare with the Illyrians. Aeropus campaigned also with the Thracians. He reinforced the Macedonian military organization and enlarged the state. There are more detailed historical records about the Macedonian Emperor Amyntas I and his son Alexander I. This was the period when the military campaign of the Persian’s Army started on the Balkan (513 BC) and its movement crossing Macedonia towards Hellada. Amyntas I (540-489) at the beginning ruled over Pieria, Bottiaea and Eordaea but he expended his rule over the area besides the river Axios delta and western Mygdonia – the area called Anthemus, up to the northern boundary of the state – the mountain Dysoron. Amyntas I established good political and commercial relationships with Peisistrates from Athens. Macedonia was constrained to recognize the Persian rule after the end of Darius’ campaign against Scythians. The next ruler was Alexander I (498-454), who was called Philhellen (admirer of the Hellenes) in the Hellenic period, was the older son of Amyntas I. He ruled over Lower Macedonia, on the territory from the Olympus Mountain up to the river Strymon (Struma) and also on a part of the Upper Macedonian territory (Lyncestis, Orestis, Elimiotis). In the period during the first years of the Alexander’s I rule the territory of Macedonia was under the control of the enormous Army of the Persian Emperor Xerxes that was composed of various armies of all defeated peoples in the Balkan; the Macedonian Army participated in the Greek-Persian War but on the side of the Persians. According to Herodotus, Alexander sent heralds to the Hellenic Army, situated in Tempe (480 BC), the crossing point from Lower Macedonia towards Thessaly, in order to warn the Hellenes about the danger from the enormous Persian
16

Army; at the same time Alexander was sent by the Xerxes’ General Mardonius to Athens to persuade the Athenians to enter into alliance with Persia; prior to the Battle of Plataea, “Alexander the Macedonian” left the camp of the Persian Army in secrecy and went to the Athenians to inform them about the Mardonius’ plan. It seems that all these episodes of the Greek-Persian War were narrated by Herodotus in order to justify the friendly attitudes of the Athenians and the sympathy they had for the Macedonian Emperor, who is proclaimed “proxenos” and “euergetes” (a friend and a benefactor) of Athens, and after the Greek-Persian War his golden statue was placed in Delphi. The possession of sympathies for the Athenians was most probably down to the commercial relationships between these two countries and in particular down to the supplies of wooden material from Macedonia necessary for the Athenian navy. On the other hand, always according to Herodotus, Alexander wanted to compete on the Hellenic Olympic Games, but the Hellenes did not not allow him, because as he wrote: “the competition is not for barbArrians but for Hellenes”; due to this Alexander was forced to prove his Hellenic origin, and he benefited from the homonymy between the Argos in Orestis and Argos on Peloponnesian Island. It is due to mention that the victory of Alexander at the Olympic Games is not recorded on the preserved lists of the Olympic winners with the exception in literature record. After the Greek-Persian War, Alexander I with the annexation of the new territories of the Edonians, on the East up to the river Struma, he strengthened the state economically operating the gold and silver mine on the mountain Dysoron and with this began the process of minting coins of the Macedonian ruler. After the death of Alexander I the rule was divided among his sons: Perdiccas II got the Supreme Authority in Aiga, Philip ruled in Amphacsitida, it is unknown what part of the Empire belonged to Alcetas while Amyntas and Menalayes remained anonymous as rulers. Perdiccas II (454/413-414/413) kept following the main objective of the previous rulers – to create a powerful Macedonian state, and in order to reach this goal he applied complex diplomatic games, tactics and strategies. Perdiccas II ruled in the period of the Peloponnesian War (Thucydides) and making use of the animosity of the biggest Hellenic city-states (polis-poleis) Athens and Sparta; the Macedonian King (Czar) instigated and roused the antagonism between Athena and Sparta and in a diplomatic way but always in accordance with the interests of his own country he was taking sides, once that of the first city-state while in
17

another situation the side of the second one. In this period the relationship between Macedonia and Athens confronted upon the Northern coast of the Aegean Sea, in the basin of the river Strymon, where the Athenian colony was formed, called Amphipolis (437/436 BC). Macedonia had been twice attacked by the Athenian troops near Pydna and thanks to the Corinth Army that was opposing the Athenians during the Battle of Potidaea (432 BC) the battles at Pydna stopped. The military conflict was renewed when Perdiccas signed an agreement for military support with Sparta, while Athens together with the Thracian ruler Sitalces were preparing to attack Macedonia. The numerous army of Sitalk, entered into Amfaksitida across the valley of Strumica and Dober (Valandovo), and devastated Mygdonia, Crestonia and Anthemous. After a month period of campaigning, Sitalces didn’t receive the promised support by the Athenians so that the Thracian army withdrew. Perdiccas concluded a truce or peace agreement with Sitalces and agreed on marriage between his sister Stratonika and the next heir to the Adrianople (Edrine) throne. Endangered by the Athenian attacks, Macedonia and the cities of Chalcidice required help from Sparta. The Spartan Army, headed by General Brasida, arrived in Macedonia as support, led successful battles and conquered Amphipolis. As according to Brasida, he gave support to Perdiccas’ army with a lot of soldiers (424/423 BC) in order to get into war against the Lyncestian ruler Arabaius, who was opposing the central Macedonian authority; however the Spartan-Macedonian Alliance was broken so that the Spartans remained on their own and continued the war against the Illyrian Army, which had been on the Arabai’s side. This military campaign ended with the battle of Amphipolis when the Spartan general Brasida and the Athenian general Cleon were killed. In 417/416 BC the Macedonian king was proclaimed Athenian enemy just because he did not send them military support during the battle of Amphipolis so that he entered into alliance with Sparta again. Athenian sent their troops to the Macedonian coast near Methone in order to ravage the country. But after these events, the historian Thucydides noticed that Perdiccas again was campaigning together with the Athenians at Amphipolis (414 BC). However in this historical period, filled with military conflicts and strong political influences of the powerful city-states Athens and Sparta, Perdiccas managed to strengthen the Macedonian state and took initiatives for cultural growth of Macedonia establishing permanent cultural contacts with the Hellenes. Many educated Hellenes were often present in
18

the court of the Macedonian ruler (for example, the famous doctor Hiperitus and the poetry writer Melanipidus). The idea about creation of politically, military and culturally superior Macedonia was also followed by the next King Archelaus I (413399), the son of Perdiccas II. In this period the constellation of the military and political events in the Hellenic world created a new relationship between Athens and Macedonia; during the Peloponnesian War the Athenian military and economical power was destroyed and Macedonia gained remarkable benefits with the exportation of wooden material supplying the Athenian navy. The mutual interests caused the establishment of better commercial and friendly relationships between Archelaus and Athens; Archelaus obtained the title “proxenos”; nonetheless according Thrasymachus, Archelaus was “barbarrian” over the Hellenes and that was the reason why he couldn’t become member of the Peloponnesian alliance. The new political relations enabled the Macedonian Monarch to reinforce and enlarge the state through implementation of military and monetary reforms. Archelaus at the same time imposed its own military and political rule over Upper Macedonian areas particularly the areas ruled by Arabius (Lyncestis) and Syrra. According Thucydides, Archelaus was building fortresses, roads, was organizing everything that was necessary for campaigning: horses, weapons and other equipment, better then all other monarchs that had been previously ruling. Most probably of geo-strategic and economical reasons, Archelaus transferred the capital from Aiga to Pella that in the period of Philip II developed and became the real Monarchical capital. The central position of the new political and administrative Monarchical center – Pella enabled total control of the country: on the west up to the Pindus Mountain, to the east to the river Strymon, in the north – the road along the valley of Axios, in the south – the sea with the port at the Lake Ludias – Phakos. Archelaus strengthened his country through implementation of “monetary reforms”, i.e. applying Lydian-Persian monetary system; there were many new coins from his time that were being used for a long period and on a vast territory. Archelaus I established the Macedonian Olympic Games (gymnastic, musical and theatrical competitions in honor of DIOS and the Muses) in the holy city Dion. The Macedonian Czar (King) became “patron” of the art, and Pella became the cultural center of the Balkans, the city-host of the outstanding persons: historian Thucydides, the tragedian Agathon, the epic poetry writer Choirilos from Samos, the musician Ti19

moteus from Milet, the icon-painter Zeuksis that painted the Castle of Pella and founded the Macedonian painting school; the tragedian Euripides the last years of his life spent on the Macedonian court where he wrote the drama Archelaus (dedicated to the ruler) and the tragedies the Bacchae and Iphigeneia at Aulis. Euripides passed away in Macedonia (408 BC) and was buried in the Aretusa. The Macedonian poetry writer, Adaius wrote the epitaph. There is evidence that Athens required the Euripides’ mortal remnants but the Macedonian people’s Assembly rejected this request. At the end of his life Archelaus led campaigns with Lyncestian ruler Arabius and with Sira for gaining dominance in Macedonia. The Macedonian ruler was killed while hunting.

6. The battles for the Macedonian throne In the period from the assassination of Archelaus to the Philip’s II rule in Macedonia various struggles among the dynasties were conducted that weakened the power of the Macedonian state. The first three years were under the rule of Aeropus II (around 396-393) as a regent of the underage Orestes, the son of Perdiccas II. In this relatively peaceful period for Macedonia Aeropus set up internal stability supported by the Macedonian noblemen. After his death, his son Pausanias came on the throne. According the coin minting from 394/393 BC, Pausanias was ruling for a certain period together with Amyntas II, so called the Little and a year after that Amyntas III, the son of Aridaius, came on the throne. Amyntas III (393/392 – 370/369) married to Eyridice (the daughter of Sira, the nobleman from Pellagonia), and he got three children with her, who would be the next coming Macedonian monarchs: Alexander II, Perdiccas III and Philip II. In this period the western border of Macedonia was under pressure from the attacks of Illyrian tribes, which headed by Bardilis, entered and raided the areas of the Upper Macedonia. The Macedonian rulers had permanent contacts with the Thessalian aristocrats and at the same time they were helping them because they wanted to expand their own territory. So in a period, Amyntas managed to set up his own protectorate over a great part of northern Thessaly and when the tyrant Jason from Phera conquered Thessaly, Amyntas concluded a political agreement with him.
20

In this period Amyntas set up a military and economical alliance with the Chalcidice Alliance for 50 years but the agreement soon was broken because the Chalcidice Alliance not only did not assist Macedonia when it had been attacked by the Illyrians but it also broke through into Pella. Amyntas required help from the Spartan hoplites, which attacked on Olynthushus (382 BC), because this, the most powerful city of Chalcidice entered into alliance with Thebes and Athens and it was a danger not only for Macedonia but also for Sparta. The Spartans together with the cavalry of Amyntas and Dedra from Elimea were campaigning until 379 BC when Olynthushus surrendered; according to Isocrates, the Spartans were not taking care for the pan-Hellenic interests but were conducting wars and losing their lives (the Spartan basileos and his brother were killed) for the benefits of the Macedonian rulers. With the re-establishment of the Athenian Maritime Alliance, Macedonia became the main supplier of wooden material, and that was the reason for the new alliance between Athens and Macedonia above all with a purpose to conclude a trade (commercial) agreement. The Macedonian ruler participated at the general assembly, which was convoked in Sparta (371 BC) where he recognized the right of Athens to rule in Amphipolis. After the Amyntas’ III death, the Macedonian throne was inherited by the 20 years old Alexander II, the oldest of the three sons of Amyntas and Eyridice. Alexander continued the wars with Thessaly and conquered the cities Larissa and Chaeronea. The political turning point happened when Thebes, headed by Pellopida pushed out the Macedonian troops from Thessaly. After the death of Alexander II, Ptolemy Alorus, who probably was supported by Eyridice, conquered the Macedonian throne. As a guarantee for the military alliance, Thebes captured around 30 hostages from Macedonia and among them was Philip II, the youngest son of Amyntas III. The next coming great king Philip II of Macedon had stayed in Thebes for 3 years where he received Hellenic education and was drilled in military skills and strategies. Ptolemy Alorus, as a guardian of Perdiccas and Philip, was ruling until 365 BC when Perdiccas III came to the throne and liberated Philip who had been a hostage. The new ruler set up good relations with Thebes therefore he was proclaimed “proxenos” and “evergetes” (friend and benefactor). Perdiccas was in a good relationship with Athens and he was also participating in some military actions on the side of the Athenians aiming to re-conquest the cities of Amphipolis, Potidaea, and other cities of Chalcidice. With the changes of the political circumstances, Perdiccas III turned against Athens and in 359 BC he conquered Amphipolis. At the
21

same time the Illyrians, headed by the old general Bardilius, attacked Orestis and Perdiccas got killed in the battle with 4,000 Macedonian soldiers (359 BC). In this period of crisis for the Macedonian state, the Macedonian Assembly acclaimed Philip II, who was the youngest son of Amyntas III, a new Macedonian king.

7. The growth of the Macedonian State – the King Philip II of Macedonia The crucial point in the development of the Macedonian state was overtaking the rule of Philip II (359-336). Philip II came on the throne at the age of 23, but his youth did not mean inexperience and ignorance in ruling the country. On the contrary, Philip who was the son of Amyntas III, as a hostage in Thebes obtained excellent personal education in the field of military organization and strategies, acquired superb military skills and studied the Pitagorian philosophy. Because of this in the ancient history Philip II is known as the biggest ruler in Europe (Diodorus). Isocrates (in his act Philip) expressed admiration for the fact that Philip “gained such a power as no one else in Europe… Philip’s actions are heroic, because other people too were conquering cities but no one has conquered so many people”. Isocrates used Philip’s education as an argument for bringing closer the Macedonian ruler to the Hellenes, which were known xenophobes; so Isocrates explained to the Athenian intellectuals that Philip, although he was a ruler of “alien people”, he had “Hellenic education” and could have been conciliated because he was familiar to them not by gender but by spirituality. As a great ruler, Philip II took immense construction activities such as new cities, sanctuaries and temples. Strabo wrote that Pella, up to the period of the Philip’s rule was small but thanks to Philip it enlarged and reached the dimensions that were larger than Athens; the length of its walls were around 6.5 km; the Acropolis was located on the island called Phacos, on Lake Ludias, where Philip II placed his treasure. The lake was transformed into a large harbor connected with Axios through artificial channel where the sailing was controlled by gates through Ludias and without flow of the water (lake). This was the first major harbor on the river estuary in Europe; it was possible to enter into the Thermaic Gulf at any time and the entrance gate could have been closed in case of danger
22

(this port is a model for the other Alexander’s ports in the east, on the river Nile, Euphrates and Indus). 7.1. The state of Philip II – a paradigm of social and political system of Ancient Macedonia Philip II inherited a state, which was set up as a hereditary monarchy (basileia); according to Isocrates, the Macedonians could not imagine their life without the dynasty, because they have dynasty from times immemorial. This monarchy type was characteristic for the initial period of the state and it provided rule, as Arrian wrote, without use of force, but in accordance with the laws; the Macedonian Assembly, on the base of the primogeniture principle, was in charge of appointing the basileos. It means that the besides the authority of the Monarch there are other institutions (Assembly, The Council of tagosi, hetairoi...) of appropriate and judicial authority. Alexander III established a modified version of the old social system – absolutistic monarchy, characteristic for the period of the Diadochis (the Successors) – the will of the Monarch was the highest authority (law). During the period of the Second Macedonian Antigoneads Dynasty, the old system was brought back – the traditional monarchy. Actually the Macedonians were not subordinates but citizens of the state. In the ancient records and in the official documents (military alliances, concluded between the Macedonians and the Hellenic city-states) these citizens are recorded as Macedonians and the name of the state as the Macedonian Community. The Macedonian basileos was a supreme commander, a high priest and a judge. The ruler was leading the Army and always fought in the first front lines; as a signalization during the battles white, purple and red flags were used. Alexander III, as a sign in the battles used a red flag suspended at the top of the sarissa. The rulers’ insignias were equal for all Macedonian rulers. Such signs were as follows: white strip (band), kausia, diadem, purple cloth, scepter, and seal. The white strip was worn on the head it had two-ends tied at the back of the neck (as in the image of Alexander I Philhellenes on the octodrachm and of Philip II on the tetradrachm). The strip used to be tied around the Macedonian hat called “kausia” which played the role of a crown. The Macedonian rulers wore a metal diadem (according the material evidence from Vergina and Beroea). The most popular is the golden diadem, which is supposed to be of that which belonged to Philip II, but the former kings embellished with diadems (on the coins in the im23

age of Alexander I and Philip II). Constantine VII Porphirogenitus noticed that the Macedonian rulers were crowned with a lion skin as a decoration (the coin in the image of Alexander of Macedon). It is also believed that the purple clothing and the weapon of the Macedonians from the period of the last Macedonian besileos’s rule, that of Perseus, had been brought as a spoils of war in Rome. The Macedonian ruler was to close documents using the seal - ring (according Diodorus and Plutarch, the 16 years old Alexander was a guardian of the Monarch’s seal, while his father was laying siege to Byzantium; according Arrian, Alexander sent grain for the Narhus Army and it was sealed off with the ring; Diodorus, Justin and C. Rufus wrote that Alexander handed over his ring to Perdiccas). The Macedonian rulers were also wearing the solemn weapon that was put into the royal tombs– mogila-s (evidence was found of this in the mogila in Vergina). The basileos – high priest, before every political step or before the start of the various celebrations during the religious festive days were making sacrifices by the name of the people – prostasia, and while he was visiting some cities he used to be welcomed with guala (a kind of glass) in order to make a sacrifice (offer) so-called, libation. The hunting of wide animals, especially lions (the lion symbol, present on the coins and frescoes) had religious- supernatural (miraculous) significance. The Macedonian monarch was also a Supreme Judge and was in charge of conducting the trials in front of the Macedonian Assembly in a role of public prosecutor while the Assembly was in charge of capital punishment. The Macedonian Assembly, which mostly was represented by Macedonians under weapon, used to have plenty of state administrative competences among which the most significant that of acclaiming the new ruler. In order to strengthen the state Philip implemented military reforms of great social and political impact. Namely, he created the wellknown Macedonian phalanx and equipped it with weapons (for battles). The main purpose of the military reforms was to create a professional army, through building high level of consciousness regarding their internal relations, mutual respect, friendship and above all regarding the necessity of unconditional obedience. The historians (Pompeius Throgus, Polibius, C. Rufus) noticed that such a military system was not a characteristic for any of the countries of that historical period. The core of the Macedonian phalanx was an infantry formation. The phalanx differed from the Hellenic battle row by the depth of their formations and the kind of weapon – called sarissa, long pikes (spears) that were carried over several rows
24

within the formation. The phalanx troops were among the first troops ever to be drilled, thereby allowing them to execute complex maneuvers well beyond the reach of most other armies. It was very difficult to breakthrough the phalanx just because they fought packed in a close and tight rectangular formation “a forest” of dense pikes. The Macedonian Army organized in this way and fighting as a compact unit was breaking through the enemy’s battle ranks like a nail. There was also the noble cavalry (in the ancient times the horse was a symbol of nobility, wealth, and power) within the Army of the Macedonians. It was equipped with helmets, panzers, and armed with swords and pikes. The attack squadrons were led by the elite infantrymen, personal king’s bodyguards (agema) or the famous hetairoi - king’s entourage (friends). This entourage of the basileos was composed of people from noble origin and they were mainly king’s counselors, deputies, negotiators and commanders. Between the cavalry and the phalanx were located the hypaspists, that were easier moving than the phalanx and the hoplites. They were drilled for quick campaigns and attacks. Philip’s state was particularly strengthened when some “monarchies” and tribes were included such as: Elimiotis, Orestis and Lyncestis. The evidence for the inclusion of these tribes within the state was seen by giving the military units the same name as the tribe such as: Lyncestians, Orestians, Elimiotes, Tymphaeans, Eordaens. On purpose and persistently Philip kept intensifying the military power and with this the political power of the Macedonian state by the use of his army always prompt for battles and the king-commander among the battle-men who was encouraging and stimulating the warriors giving promises and awards. With the end of the first phase of Philip’s ambitious plan was gained the inner state stability providing secure borders and economical independence to Macedonia. Basically it was done with the conquest of the maritime route, working the gold and silver mine at the area of Pangaion and minting silver and gold coins (Philippics, stater). 7.2. Military and political achievements of Philip II Before he starts his historical campaign against Hellada, Philip II had been in war with the Illyrians and Thracians in order to conquer the territories in the west and east of his state. The first success Philip marked
25

in 358 BC against the Illyrian ruler Bardylis, conquering the territory up to the Lake of Lychnidos. The next step was the conquering of the Hellenic colonies on the Macedonian - Thracian coastline; the most important campaign was the conquering of the biggest strategic city - Amphipolis. Diodorus narrates about the fieriness of the siege carried out with constant attack on the city ramparts with heavy war machinery. After he had conquered the city (357 BC) pushed out all forces that were enemy oriented towards Macedonia but it was remarkable his generous attitude towards the others. Expelling his political adherents, the Hellenic colonists, Philip managed to conciliate the autochthonous population that was hostile toward the Athenians. From this event that made the Athenians feel betrayed until 346 BC when Athens was in war with Philip II. During the period of 356/355 BC Philip broke the opponent’s military alliance concluded among the Thracian ruler Ketripor, Illyrian ruler Grab and Paeonian ruler Lypeus. The same year, while Philip was conquering Potidaea, according Plutarch, he got three pieces of good news: the Illyrians were broken by his General Parmenius, his horse won the Olympic Games and his wife Olympias born the following Monarch – Alexander of Macedon (Philip married the princess Olympias, the daughter of the Epirian ruler Neoptolem, in 357 BC). The subsequent successes at the battlefields were happening during the 353 BC when Philip conquered the cities of Abdera and Maroneia, which were in alliance with the Athenians, and was preparing an attack on Hersonnes in Thrace. According to Strabo, after these conquests the eastern borders of Macedonia with Thrace was demarcated – along the river Mesta. In this “golden” area on Mt. Pangaion he established the city of Crenides later renamed in Philippi, that he populated it by many Macedonian migrants; golden mines were bringing him profit of several thousands so-called talant-s that he started using them for minting golden coins, called “philipics”, well-known in whole Mediterranean, Egypt, central Europe and Southern Russia. In this context, the conquest of the Macedonian – Pierian coastline was extremely important to Philip. This way Macedonia got its way out to the sea. The Athenian colony Pydna was conquered (357/356 BC). After he had conquered Methone in 353 BC (in this battle Philip lost his right eye) Philip started giving land to the Macedonians that were settling this area. This way Philip, (according to the historical records) made Macedonians masters, while the Illyrians and other “faraway peoples” were
26

forced to pay taxes to Macedonians. He occupied the Triballi, put Thrace under control and rule over many Greek tribes. The first war victories made Philip so powerful that there was no force that could have stopped his further conquering campaigns on Hellada. After his conquests in Thrace, on Chalcidice and in the Thermaic Gulf the Macedonian ruler went on south to Thessaly where he broke through the Hellenic world. 7.3. The breakthrough on the territory of the Hellenic tribes In order to accomplish his political and military program Philip benefited from the disagreements among the Hellenic city-states of the Amphictyonic Alliance and from the political games and intrigues among these city–states that was a regular form of acting typical for the poleis states. The Macedonian monarch got involved into the so called “Holy War” for the territories around the sanctuary Delphi. The Thebans and Thessalians, having been afraid of the possibility that some of their people could get predominance on the territory of the Hellenic city-states (poleis) called Philip to help them (as peacemaker). During 352 BC Philip with the Macedonian Army broke through in Thessaly joined the Thessalian Army and moved towards Pagasae. After the defeat over the tyrant Onomarchus of Phocis near Crocus Field and helped by Athens and Spartan Philip was proclaimed as life-lasting leader of the Thessalian Alliance and he received the highest title of honor arhon – supreme commander of the renewed Thessalian Alliance. In many fortifications among which Magnesia, Philip placed Macedonian troops and Thessalians in a sign of gratitude gave up the profits from the ports and markets leaving to him as a compensation for the military costs and they put themselves under obligation to support him with armed forces. This was the way in which Philip managed to acquire exits to the sea in three places: Amphipolis, Methone (Thermaic Gulf) and Pagasae and with this he inflicted a strong strike to the Athenian maritime forces, which untll then had been unlimited ruler over the Aegean Sea. 7.4. Political speeches of Demosthenes, Isocrates and Aeschines – historical testimony about the antagonism between Macedonia and the Hellenic city-states Authentic and reliable historical fact about the rule of Philip II can be found in the political speeches and in other rhetorical acts of some Athenian politicians – orators, contemporaries of the Macedonian Mo27

narch and participants in all political and military activities undertaken by the Macedonian Philip II. The expansionistic policy of Philip II directly endangered Athens, which could not accept the fact to lose the conquered territories. As far as Philip was enlarging his territories so far fierce political speeches were held in Athens, which were used for preparing the Athenian citizens for the war against Philip. Philip’s conquests were a reason for Demosthenes to write his speeches against Philip – Philippics and Olynthushics, regarding his invasions of Olynthushus and of the other rich cities on the Peninsula of Chalcidice. With skillful diplomatic games Philip benefited from the incapacity of the Athenians and conquered Olynthushus, he raided it and razed it to the ground while the citizens were being sold as slaves (349 BC). Nevertheless some other cities of Chalcidice surrendered Philip and acted fiercely towards them too. Among these cities was Stagira, the birthplace of Aristotle, which due to the respect toward the great philosopher was restored in accordance with the new regulations. Conquering the central Balkan territory Philip’s state got its way out to the sea, and occupied a great deal of the arable land, and also was in possession of rich forests and pasturages, powerful rivers, mine wealth and developed city centers; This was the reason for fast development of the economy and trade; Macedonia built up its own navy, which enabled its breaking through via maritime lines; Philip’s state achieved all conditions to become a world force; an ambition for implementation of a conquering polity was born and Athenians did not like it at all because they shared the same hegemonic aspirations. The military act of Philip, which enabled him to impose his rule over a territory of 1000 km, from the Thermopylae to Propontis, really frightened the Athenians and they seriously started thinking how to oppose the Macedonian basileos. All theses event transformed the Athenian Assembly into an arena on which the orators were conducting fierce battles proving their political standpoints. The most influential political person and the most influential political orator was Demosthenes with his speeches against Philip; moreover Philip’s power was increasing on the battlefields and the power of Demosthenes was increasing as a politician but all this paradoxically was against the Athenians and Demosthenes himself. Philip was implementing his state administrative function while Demosthenes encountered political and personal defeat; at the same time this defeat was shared with Athens; however regardless of the outcome (lucky for Philip and unlucky for Demosthenes) both of them gained everlasting, immortal fame; in the history their names are connected in “dialectical unity of contradictions”!
28

7.5. Ancient world of the Hellenic city-states divided between philipomyses and philipophyls The outstanding Athenian political analyst Isocrates willing to help Athens and the Hellenic community, which was politically disturbed, conspired for the idea of pan Hellenism; according to this idea the Hellenic city-states should have united under sole objective - to be spared from the internal crisis but also from the danger of the internal enemy. This inspired Isocrates to think about establishing an autocratic authority, whose will and power would have imposed over the disagreed Hellenic citystates and would have united them into pan-basilea. In order to accomplish this idea Isocrates chose the Macedonian ruler Philip, who appeared on the political scene as the biggest monarch-basileos, powerful, ambitious, self-confident but at the same time ruler of the state that Hellenes used to have “friendly” relationships with. Isocrates revealed the hegemonic characteristics of Philip’s personality able to start up the “great” idea for pan-basilea; the old orator played the role of an “advice-giver” of the Macedonian basileos, because on the one hand he was afraid of his tyrannical nature and of that how much hostillity he would have towards the Hellenes but on the other hand he was not sure to what extent the Hellenes would accept this idea. The other political program, of Demosthenes, focused on the defense of the democracy and democratic city-states from the oligarchic and tyrannical system. The orator believed that it was a suitable moment for Athens to demonstrate itself as a rescuer of all Hellenes from the danger that was coming from the menaces of the oligarchs and barbarrians that endangered the freedom of the city-states pointing out Philip, or as he was called, “the Macedonian plague”, which was destroying everything that was Hellenic. In his Philippics Demosthenes with regrets was pointing out to the Athenians the immense loss by the suffered defeat of Pydna, Potidaea, Methone, Thermopylae, Hersonnes, Olynthus and of many other cities that in that period of time joined the rule of Philip and that once upon a time used to be Athenian colonies. Namely, Demosthenes believed that the Athenians with their idleness and negligence were barely responsible themselves for the terrible political situation in Athens and that it was high time they had started preparing financial and strategic warfare plan against Philip’s state. On the other hand Demosthenes thought that Athens was not in a situation to organize an Army that would be capable to resist Philip’s army which was strong and well drilled; so, Demosthenes sug29

gested the guerrilla warfare type against Philip, the warfare tactics to be apposite to Philip’s strategy, to be stopped Philip’s robberies of a “countless amount of money”, to stop the enslaving of their citizens...It is fundamental, emphasized Demosthenes for Athens to understand that that man (Philip) is a “foe” for the Hellenes that deprives them of their own belongings and that he was rampaging for a long time. At the middle of the IV century BC the opportunistic political program of the Athenian statesman Eubulus and his supporters had the greatest sustain in Athens; the accent of his program was put on achieving a peace agreement with Philip, that was supposed to be much more beneficial than the war itself. Athens started its dual policy, by one side insisting on achieving a fictive peace agreement with Philip and by the other side establishing peace and collaboration with the Hellenic city-states in the struggle against Philip. The peace negotiation started in Athens where on the one hand arrived the delegates of the Hellenes and on the other hand Philip’s delegates. Simultaneously Isocrates started advocating Philip and he sent a message to the Macedonian ruler in which he addressed him as a benefactor who should have united the Hellenes; at the same time he celebrated him as a glorious general that could have initiated the war against the Persian monarch. Considering the danger that Philip could break through Hellada across Thermopiles and above all as alliance forces of Thebes, Athenians were in a hurry to achieve the peace agreement with Philip. Among the delegates were the politicians Philocrates, Demosthenes, Aeschines and the actor Aristodemos. The political determination of Athens was to accept the peace agreement and the alliance as a temporary solution in order to eliminate the momentary risk of Philip, although the conditions proposed by him were inconvenient. Namely, the oligarchs and a part of the educated sophists were expecting economic welfare from these agreements; Demosthenes concluded that Philip had “friends” in many Hellenic cities; some of them were official delegates chosen by Philip or appointed by the Macedonian Assembly; but there were also intellectuals who (like Isocrates) were advocating Philip on the base of ideological reasons and who were named “betrayers” by the Anti-Macedonian party. This was the moment when Philip became the main political individual on the Balkan. The focus of the political happening was moved from Athens to Pella. In the Macedonian capital were arriving the delegates from all over Hellada hoping that Philip would help and assist them. The Macedonian ruler benefited from his position and prepared a strategy (later well-known as imperialistic tactics “divide et impera”); in30

itially as a winner from the “Holy War” Philip imposed himself over the Hellenic city-states and gain their immense support in as far as the decision of the Amphictyonic League (an alliance that was organized about the sanctuary in Delphi) were concerned. In the Delphian lists of temple builders, the Macedonians are Philip’s delegates that took care of the constructions and the maintenance of the temple. Instead of Athens, Philip achieved the priority while addressing at the sanctuary in Delphi. After all these events, the Athenians were in a dreadful panic: they were evacuating its population, hiding their property and the refugees from Boeotia and Fokida were being accepted in the city. Philip sent an ultimatum to Athens in which in a rude and straight way imposed them over the conditions for peace: the Athenians would have been attacked if they had rejected to join him and he also added that he would not have felt any regret if they had decided to break up the agreement. From 346 BC Athens was separated by Philip’s supporters, on the one side: philipists, plutocrats, panhellenists, and peace protagonists and on the other side the Demosthenes policy supporters: radicals, militant democrats i.e. patriots. Demosthenes though that Philip’s supporter were “betrayers” who were corrupted by Philip, as in a case of Philocrates. Demosthenes claimed that Philocrates received silver, gold and immensity of wood material while Aeschines instead received real estate property. 7.6. Macedonia – dominant historical factor of the Ancient world While the Athenians were constantly dealing with the political processes and while numerous judicial cases were being heard, Philip was taking care about the strengthening of the western and northern boundary and of the Macedonian state; there is an evidence about a campaign of 344 BC against the Illyrians in which the Macedonian ruler conquered many new places up to the Adriatic Sea; he campaigned against Dardanians too that were often attacking Macedonia; after he had strengthened his navy he was also active at the seaside and colonized new areas where Macedonians, Hellenes and Thracian settled in. In the following period a total turnabout happened on the political scene: Persia became involved in the political games and happenings. Considering the discord and the disintegration of the Hellenic city-states and adding the fact that there was constant consternation (fear) from the Macedonian ruler Persia was also insisting on quickly getting into an alliance with the city-states against Philip. Aiming to this, the great monarch Artexerxes Ochos sent representatives into Hellenic city-states,
31

Thebes and Argos, in order to mobilize professional warriors and offered to Athens to reactivate their common fight against Philip. The Persian Monarch offered and promised an enormous financial support just to start the war against the Macedonian. The Athenians rejected again the concluded agreements with Philip, and postured negatively towards the Philipists, punished to death Philocrates, accusing him of betrayal and corruption. Demosthenes benefited from this situation for the attack on Aeschines considering him as betrayer and accused him for the intrigues and false reports that he had made due to the fact that he had been working in favor of Philip. When the peace agreement between Athenians and Philip was broken the Macedonian monarch started acting in an open hostile manner and initiated the campaign in 342/341 BC in order to conquer the whole eastern part of Thrice, up to the Black Sea; with a solid Army through several attempts he managed to defeat Thrice, imposing taxes over it, as well as an obligation to send soldiers for the needs of Macedonia; Thrice was put under control of the Macedonian strategist, and the Hellenic citystates which were liberated from the Thracian threat voluntarily entered into alliance with Philip. Philip established colonies on the conquered territory that provided safety on the new territory and started exploiting their natural resources. The most important for him was the city Philipoppolis, then Kabile (or Kalibe) on the river Tundza and the village of Beroe (Stara Zagora). These actions endangered the Athenian colonies of great importance – the maritime channels from Hersonnes to Byzantium (Dardanelles and Bosporus), the roads of extreme meaning for the Hellenic trade. Then Demosthenes made his most powerful speech against Philip, the Third Philippic, in which he bespoke: eventually to be accepted the fact that Philip was in war with their state and that he was breaking the peace, so according to that the sole activity of the Assembly should have been to find the easiest and the most secure way to defend from Philip. The speech had success and Demosthenes was awarded with a golden wreath. During the period of 340 BC Athens started its military actions against Philip. He sent military assistance to the citizens of Byzantium, concluded an Alliance with Thebes and defeated Thermopolis. Assisting Byzantium, Athens managed to conquer again the Bosporus trade line and with this it officially started the war against Macedonia. However it seems that all this did not upset the Macedonian ruler who stuck to his strictly defined plan; according to the plan, he had to defend the northern Macedonian border, which had been attacked by the
32

Skythos and Triballi; the Thracian dynasty was defeated and the rulers of the northern tribes, Paeonians, Arkanians and Illyrians acquired “vassal” status. After these successful actions Philip conquered the crossing from northern to middle Helada so that he could have reached Boeotia in one single day and Athens in only three days. Demosthenes touchingly described this fateful moment for Athens. The Athenians headed by Demosthenes went to Thebes to form an alliance. At the same time the delegates of Philip arrived in Thebes with an intention to dissuade the Thebans from entering into an alliance with Athens and with a suggestion to attack Attica together or to let the Macedonian army pass freely through Boeotia. The dilemma in the Thebans Assembly was resolved after the passionate speeches of Demosthenes, which were awakening the feelings of patriotism and self-respect. The Assembly decided the Hellenic city-states Euboea, Megara, Corinth, Leukas, Corcyra, Achaea and Acarnania to enter into an alliance against Philip’s state; Arcadia, Messenia, Elida and Sparta stood apart from these happenings notwithstanding. The war started in Boeotia. Athens and Thebes had won twice during the battles at Parapotamii so that Philip did not manage to break through Boeotia. This success increased the popularity of Demosthenes, who brought a decision in the Macedonian Assembly to declare a war against Philip. As an award, Demosthenes once again was crowded with a golden wreath for his political activities in favor of the state. However the further events were in favor of Philip. Brilliantly estimating the situation Philip led the Hellenic Alliance forces to believe that he would withdraw to Thrace, allegedly to suppress the existing rebellion there. The Hellenic troops withdrew to Chaeronea and Philip attacked Amphissa and Naupactus so that he destroyed the Achaea’s army.

8. The battle of Chaeronea – the historical turning point in the Ancient world The war between Philip of Macedonia and the Hellenic city-states started and ended with a single battle, which was led at Chaeronea in 338 BC. The Macedonian phalanx attacked Hellenic Alliance armed forces, which were situated in the Chaeronea’s plain. Philip was in possession of 30,000 troops almost the same number as the Hellenic infantry forces but with a difference that the Macedonian warriors acquired much more experience in various battles and were loyal and in compliance with their
33

commander Philip. Demosthenes participated in the battle as a hoplite. Philip was standing with his phalanx opposite to the Athenians: Philip at the right wing and the young Alexander headed the left wing and was positioned opposite to the Thebans. After a long and exhausting battle Alexander managed to break the Theban’s infantry as well as the infantry of their alliance forces while Philip defeated the Athenian Army; Hellenic city-states suffered immense loses and that was the outcome of the battle. The Battle of Chaeronea is one of the most significant historical events of the Ancient world because after the victory of the Macedonian state the historical courses of the Ancient world changed and new period started in which the Macedonian rulers took control over the whole civilized world at that time and established new world order. After the famous battle Philip solemnly celebrated his victory, offering up sacrifices, awarding all distinguished warriors at the battle, burning the dead bodies of his solders and burring dead Athenians soldiers with highest military honors. In a manner of a great conqueror, Philip was arranging the political issues with the defeated: his attitude towards Thebes was hostile; the enemy was punished to death or expelled; he located the Macedonian Army there and established oligarchic authority and behaved generously towards the Athenians (who were in tremendous panic), because he wanted to enlist their support for his next political and military actions; he handed over the Athenian hostages without ransom and sent back the remains of the killed soldiers (Demosthenes held a speech). Philip sent his representatives to Athens and among them was his son Alexander, the generals Antipater and Alcimachus, to inform the Athenians about the peace conditions. With this new agreement Athens managed to keep its autonomy, territory and its domination on the islands of Delos, Samos Skiros and Lemnos; the greatest punishment for Athens was the loss of Hersonnes, what implied Macedonian control over the exportation of grain. The Maritime Athenian Alliance was broken and Athens entered into new Maritime Alliance under the Philip’s hegemony. Upon the example of Athens other Hellenic states concluded peace agreement with the winner. After he arranged the things with Middle Hellada, Philip moved towards Peloponnese. In many city-states Philip’s partners took over the authority, Megara and Corinth surrendered and Macedonian army was situated in the Corinth’s Fortress. The Achaeas city-states on Peloponnese were separately concluding the peace agreement with Philip, one by one. The troops of Arkadia, Messenia and Elida, together with the Macedonian Army started a campaign against
34

Sparta, because only the Spartans were still resisting the Alliance with Macedonia. Philip’s Army entered into Lacedaemonia and demolished it but Sparta did not give up although it had not been strong enough to resist. On the other side Philip did not have an intention to destroy Sparta very probably because of the same reason as that of Athens. When the peace agreement was concluded the, Macedonian ruler was given highest honors: Philip and Alexander as Athenian friends were given the Athenian citizenship; a statue of Philip was erected as an act of gratitude; Antipater and Alkimah received titles of honor – proxenes of Athens, protectors of the Athenian citizens who were traveling through Macedonia. As a sign of appreciation Peloponnesians awarded honors to Philip too: In Magalopolis was built a huge market covered with colonnades and given the name “Philip”; in Olympia a spherical edifice called “Philippeion” was dedicated to him, with his statues and statues of his parents, of Olympias and his son Alexander. The autumn in 338 BC when Philip had concluded the separate peace agreement with the Hellenic city-states, with an exception of Sparta, convoked a meeting with all Hellenes in Corinth, where the so-called League of Corinth was formed. The decision was brought and general peace was declared. A part of this Agreement was preserved in two parts of stela in Acropolis. It is well-known the text of a part of the Agreement where the Hellenes took an oath in front of Philip that they would not start any kind of armed intervention on ground or at the sea against those who respected the oath; that they would not try to encroach upon Philip’s authority nor the authority of his inheritors; that they would not be against the state order accepted by all participants who swore an oath to peace; that would assist and led a war against those who would break the general peace as ordered by and in accordance with the hegemonic ruler. A congress of representatives was organized - Synedrion and it was to meet at Corinth where all Hellenic members sent their delegates on proportional principle. Synedrion was authorized to bring decisions, to issue laws, to judge in the cases of disagreements among the League’s members and to state its opinion in case of breaking the Agreement. Philip was an acclaimed Hegemon of the League, i.e. declared Supreme Commander of the League's army. As a mutual commander of the Macedonian and Hellenic Army, Philip started preparing the Asian campaign against their common enemy, the great basileos. It was evident that according to this Agreement, Macedonia was an absolute winner and demonstrated the fact that it was in a position to
35

make unconditional requests. Despite of this the Macedonian ruler was tactical and wanted to stick to the peace agreement. At Philip’s last ceremony in Aiga, the autumn 336 BC, which was prepared in honor of the marriage between Philip’s daughter Cleopatra and the Olympias’ brother, Alexander of Epirus and at the same time it was supposed to be triumphal solemn celebration of all Philip’s victories there were gests from everywhere. The Athenian representatives brought golden garlands and lot of gifts for Philip and for the spouses; glamorous dancing ceremonies and musical competitions were organized and during the solemn procession among all 12 statues of Olympus deities that were carried, the statue of Philip was the 13th one. On the day that was predetermined for the theatrical performances Philip was in the entourage of his son Alexander and his son-in-law Alexander of Epirus, and a huge mass of people was gathered to see the greatest European ruler. Then a young Macedonian nobleman, Pausanias, attacked Philip stabbing him with a Celtic sword. The assassinator was caught and killed by the Philip’s bodyguards Perdiccas and Leonidas. The Macedonian People’s Assembly immediately appointed Alexander III its King. At the same time, the Hellenic political regulations and relations, but in accordance with the hereditary right of the Macedonian dynasty, Alexander III assumed the role of Hegemon of the League of Corinth.

9. The political activity of Demosthenes in the period of Alexander III of Macedonia and Antipater Demosthenes as one of the most ferocious enemies of the Macedonian basileos continued holding speeches against Alexander in the same way he was speaking against Philip. In this new anti-Macedonian campaign the Persian King, Darius III, got involved. He was frightened of the Asian campaign so he knew that the destruction of the Macedonian force would mean the elimination of the potential danger. The Persian Monarch incited to anti Macedonian rebellion in Hellada offering financial support to the Hellenic city-states. In the process of incitement to rebellion Demosthenes mainly assisted the Persian ruler and in 335 BC he directly incited the Hellenic city-states in a rebellion. Thebes assisted by Peloponnesian cities made an attempt to push out the Macedonia armed forces and to establish democracy. Demosthenes, in his speeches invented that Alexander was killed in Thrice, in a battle with the Thebans (Tribal36

li). But Alexander got back and as a Supreme commander of the Corinth’s League he razed Thebes to the ground and sold its citizens as slaves. Athens got caught in a panic again and the events repeated. Alexander spared Athens identically as his father Philip had done previously, but Alexander requested Demosthenes to surrender together with some other adversaries. The Athenian Demades was entrusted with the mission to calm down Alexander and to persuade Alexander to give up his request for the exile of leaders of the anti-Macedonian party talking to him that the request might have been considered as an offense of the Athenians feelings. He explained to him that the Athenians could feel the surrender of Demosthenes and their state-men as unconditional surrender to the forces of Alexander. After these events Demosthenes changed his behavior, somehow. It seemed that he might have become afraid or as the old orator become exhausted or after all he might have realized that the Hellenic city-states were incapable to resist to the Macedonian rulers. Demosthenes became resigned probably because he might have hoped for the failure of the Alexander’s campaign and that the Athenians would have had an opportunity to liberate themselves. Before he started the Asian campaign (the spring 334 BC) Alexander had made an appeal to the Hellenes to refrain from rebellions or mutinies in his absence. Despite of this, the rebellion arose on the island of Rhodes and Sparta rejecting all military and political agreements with Alexander, established contacts with the leaders of the Persian Fleet. On the other hand Demosthenes was encouraged again and tried to stop the Athenian ships leaving the harbor, which was supposed to be reinforcement of the Alexander’s Army. He thought that Alexander would use the ships when he got back to turn against Athens. While Alexander was conquering the Far East, turbulences appeared in Hellada, but the general Antipater who was still leading Macedonia and Hellada quickly suppressed the rebellion of the Spartan basileos Agis (330 BC). Demosthenes considered that it was not real time for the Athenians to start a rebellion so he stopped them joining the Spartans. The period between 330 and 323 BC is a period of famine, discontent and enormous impatience towards the Macedonian authority. After the death of Alexander in Babylonia (July 13, 323 BC) Demosthenes came back with highest honors. The information about the death of Alexander was an opportunity for Hellada to liberate from the Macedonian occupation. So Athens, Aitolia, and Thessaly incited rebellions all over Hellada. At the beginning of the rebellion the Hellenes had success and
37

the Macedonian strategist Antipater was surrounded at the Fortress of Lamia. But the best Hellenic strategist died and the PhoeniciansMacedonian Fleet defeated the Athenian. This time the conditions offered by the Macedonian winner of the battles Antipater were difficult and defeating: Athens must accept the Macedonian equipage in one of its fortresses on Pireja – Munihi and must resign from its proper century-long democratic system and to accept a kind of plutocratic polietea. The most suffering was the order that provided the Macedonian enemies, Demosthenes and Hiperides to be surrendered. Hiperides was caught and severely punished while Demosthenes escaped to the little Island Calauria. The restless Antipater absolutely had no compassion toward Athens and the great orator was enchasing Demosthenes who poisoned himself in the Poseidon’s Temple.

38

ALEXANDER III OF MACEDONIA (336–323) Macedonia the world Empire

Alexander was the only son of Philip II and Olympias, the daughter of the ruler Neoptolemus; he was born in 356 BC in Pella. The Romans gave him the nickname Magnus, because he was “the Great” conqueror of the World. As he was a child Alexander was being educated in the spirit of the Macedonian aristocratic tradition; at the age of 13, he was being taught by the philosopher Aristotle in the small place Miesa (near Berroea); his education consisted of: poetry, astronomy, geometry, rhetoric/eristics, competing in gymnastic exercises, horse riding and hunting. His interest in natural sciences would make Alexander transform his conquering campaigns of Persia into exploring expeditions containing various disciplines, such as: geography, ethnology, botanic, meteorology. Plutarch illustrated the best the ambition of the young Alexander, who narrated that Alexander did not want to inherit from his father nor the wealth, nor the luxury or the pleasure but the Empire that would have enabled him to lead wars and implement deeds of glory and honor. At the age of 16, Philip entrusted him with the first political task – to act as regent of Macedonia (340 BC) while he was away campaigning against Byzantium. The first military campaign of Alexander was against Medes a tribe from the upper course of the river Strymon); this battle was actually his first victory and here he founded the city of Alexandropolis. When he was 18, Alexander participated in the glorious Battle of Chaeronea (338 BC) heading the left wing of the Macedonian Army against the “Sacred Band” of Thebes and together with his father Philip defeated the Hellenic Alliance Forces. After the assassination of Philip (336 BC) the Macedonian Assembly, in accordance with the Macedonian custom, declared Alexander III the ruler of Macedonia. His first military action is addressed towards
39

the Hellenic city-states that were trying to reject the Macedonian authority; the Macedonian Monarch enforced them to accept the decisions of the Corinth’s Agreement by which Alexander inherited the title Hegemon of the Hellenes. In the campaign against the Triballi he crossed the river of Danube (335 BC) and defeated their alliance forces Getas. There are records about the celtik tribes of the Adriatic Sea, which wewrw hired bu Alexander for the defense of the Norhern border of the Macedonian state. Upon the news regarding the rebellion of the Ilirians Alexsander came back and broke them in a battle. After he had arranged the political and military relations on the Balkan Peninsula Alexander started preparing for the campaign against Persia, which was planned earlier by his father Philip II. The general Antipar as “the strategist of Europe” remained to rule over Macedonia and with 12,000 infantry forces and 1,500 hetairoi to defend the country. Alexander started his conquering campaign (334 BC) with 40,000 soldiers that formed the core of the Macedonian phalanx with the hetairoi: 9,000 pezhetairoi, heavily armed phalanxists, 3,000 hipaspists, lightly armed infantry soldiers, 1,500 hetairoi, 300 elite cavalrymans. The Hellenic city-states (Sparta was an exception) under obligation of the Corinth’s Agreement sent 7,000 Hellenic hoplites, 5,000 professional soldiers, and 8,000 lightly armed archers, spike throwers and 1,600 military ships. Alexander’s Army was scarce compared with the Persian Army, which was headed by the Persian King Darius III; The Persian Army was formed from numerous states and peoples on the territory from Asia Minor up to India together with Egypt to Syria.

1. The Eastern campaign Alexander’s Army entered into the territory of Asia Minor through Hellespont near Sest; the first stop was the Ancient city of Troy, where Alexander in the Temple of Athena offered a sacrifice dedicating his weapon to the Goddess of Athena and took the weapon from the temple, the sacred shield of Achilles following the heroic deeds from the epic Illiad. The first armed clash with the Persian Army happened at the river Granicus on Propontis (334 BC). The Persian troops accompanied by the Hellenic hoplites took up positions at the steep right bank of the river and on the hills around it so that it was easy for them to observe the movements of the Macedonian Army. This battle was a great challenge for Al40

exander in order to show off the power of the Macedonian Army as well as to demonstrate his own strategic qualities. In a fierce battle Alexander was wounded in his shoulder. The Persians suffered thousands of killed soldiers and 2,000 captured mercenaries who coercively were sent to Macedonia by Alexander to work. The victory over the Persian army, headed by the satraps of Asia Minor at Lydia, Hellespontian Phrygia, Great Phrygia, Caria opened the door to Alexander towards Asia Minor; the city Sardis in Lydia surrendered without fight, as well as the cities of Aeolus and Iones; Ephsus was another city that surrendered in the same way. The Macedonian King was welcomed as a liberator from the Persian slavery; the only cities that resisted with enormous Persian army were Miletus and Halicarnassus (334 BC). After these conquering actions Alexander divided the Army into two parts: the first one, headed by the commander Parmenio went to spend the winter in Sardis while the other part started a campaign crossing Caria, Lycia and Pamphylia and conquered all cities and citadels. The following year, 333 BC, the whole Army gathered together in Gordium, the capital of the Phrygian Kings (Gordian and Mida); according a legend, Alexander “undid”, cut off with a sword, the hitherto the inseparable (undividable) slavery knot of the King Mida’s chariot and this fulfilled the prophecy that would rule over Asia Minor. Alexander usually kept the existing administrative system in the conquered territories: satrapi-s were the basic administrative unites governed by the satrap, mainly Persians that had the military and civil authority (except in Lydia where the authority was in the hand of a Macedonian), while the financial authority was assigned to the Macedonians. The Macedonian commanders with the Macedonian Army had an absolute control over the conquered territories. The first battle against the “Great King” Darius III happened at Issus (333 BC). Moving along the coastline of Asia Minor towards Syria, Alexander left the sick soldiers in the city of Issus and continued chasing the Persians. But Darius moved with his army towards Cilicia, reached in Issus and killed the Macedonian soldiers. Alexander came back, and there at the gorge near Issus, between the seaside and the high mountains, at the river Pinar the second great battle between the Macedonians and Persians took place. The Persian Army was enormous: heavily armed infantry soldiers, Hellenic mercenaries, and cavalry; the endless convoy of machineries and baldachins of the King’s harem accompanied the Army. The King Darius did not foresee that such a huge army would have difficulties
41

and could not easily maneuver in the tight space along the river; Alexander instead as a genius strategist reordered the Army in motion, disabling Darius to attack him from behind. The Macedonian Army crossed the river and rushed forward fiercely; Alexander flinging himself into the chariot of Darius; on the one hand, there was a heavy clash between the Macedonian phalanx and Hellenic mercenaries and on the other hand the left wing of the Macedonian commander Parmenio was fighting against the Persian cavalry; The Persians were discouraged when they saw their commander fleeing from the battlefield. Alexander did not start chasing Darius immediately, but first he assisted his phalanx in the fight and then after the end of the battle was pursuing the King until late in the night. Darius managed to spare himself but Alexander captured his chariot, his bow, shield, and mantel and got back in the Persian military camp where Alexander captured the Darius family, his wife and children; Alexander behaved with dignity towards The Queen – the mother and her daughters. Parmenio was sent to Damask to take over the immense Persian treasury. The next conquest was the city of Tyre where Alexander wanted to offer a sacrifice to the supreme Phoenician God, Melcart (Heracles); the city that was located on the island, refused to give up, leaning on its excellent fortification, but the army constructed an artificial mole that connected the city-island with the coast and after a long-lasting siege, Tyre was conquered and it became a Macedonian citadel. The same destiny shared the city of Gaza.

2. The conquering of Egypt From Phoenicia, Alexander started moving toward Egypt where he was welcomed as a liberator from the Persian Empire. The Egyptian priests in Memphis handed him over the double crown of the Egyptian pharaohs. Alexander expressed remarkable respect towards the Egyptian cults and customs and was present at almost all ceremonies where he was introducing himself as an Egyptian pharaoh, the son of the God AmmonRa. He traveled through the Libyan Desert up to the oasis Siwa the place where the Temple of the Egyptian-Libyan God Ammon (the cult of Ammon was corroborated in Macedonia as Zeus Ammon) was situated. At the estuary of the river Niles Alexander founded (331 BC) the city of Alexandria (the territory of the city he drew (depicted) with the barley flower in accordance with the ancient Macedonian rite).
42

3. Alexander – the King of Asia Crossing Syria, Alexander broke through the Northern Mesopotamia; the army crossed the river of Euphrates; at the left bank of the river Tigris and near Gaugamela the two big armies clashed for the last time in 331 BC. Alexander directed his crucial strike towards the center where Darius was placed surrounded by his elite troops, Indian forces on elephants, Bactrian, Persian and Skythos cavalry. During the battle Alexander rode his old horse Bucephalus and together with the hetairoi-s and hypaspist-s assailed the center of the Persians, broke up their forces and Darius again fled from the battlefield. Alexander did not follow him because he left to help the left wing of the Macedonian phalanx. At around 100 km of Gaugamela, Alexander again managed to capture Darius’ chariot and his arms. After this difficult battle that changed the Persia’s destiny Alexander proclaimed himself the King of Asia and in a manner of a King marched and entered into the ancient city of Babylon, the capital of the Persian Empire. There he renewed the Temples ruined by the Xerxes. The Macedonian troops conquered the second Persian capital Susa, where the richest King’s treasury was ensconced. Through the “Persian Gate”, in 330 BC, Alexander entered in the Achaemendid capital – Persepolis revengefully inflaming the King’s Palaces. At the Ancient city of Ecbatana and in accordance with Corinth’s Agreement, Alexander as hegemon of the Corinth’s League disbanded the Hellenic military formations and sent them back home. The Macedonian Army continued its conquering campaign to the east. In the newly conquered Persian capital Ecbatana, Alexander left the old commander Parmenio. He confided the captured Persian treasury to Harpales while he set off in pursuit of Darius himself. It is well known, the fast and hard march of the army that in 11 days managed to pass 600 km and when in Hecantopolis Alexander finally caught up to Darius, but he found the Persian king dead. He was assassinated by the Persian satrap Bessus. Alexander gave Darius a royal funeral with full military honors in Pasargada. Alexander continued the military campaign as the King of Asia, the legal heir of the Persian Empire. Using the seal-ring of Darius he was authorizing all the orders regarding the eastern, Asian part of the Kingdom.
43

The Macedonian army carried on moving towards Hircania and Parhtia, the areas at the south of Caspian Sea, the countries with severe climate and relief. The period from 330 to 327 BC, while the Macedonian Army was in Bactria and Sogdiana was the hardest period during the campaign, mainly due to the wild and cruel nature, high mountains and huge deserts; The Macedonian army was constantly being attacked by the cavalry units of the local tribes applying guerilla war-tactics. The heavy tasks and efforts caused enormous discontent among the soldiers and mutiny; this was the reason for the resistance and conspiracy against Alexander. However the betrayers and conspirators were condemned to death and Alexander’s close collaborators and friends such as Philotas, Parmenio and later Cleitos and the historian Callisthenes were among them. In a four-year period the Macedonian Army managed to conquer all Middle Eastern countries. Besides the conquests Alexander was also involved in construction activities especially of new cities, called Alexandria-s. In Bactria (327 BC) Alexander married the Iranian Roxanne, who was a mother of his posthumously born son, Alexander IV. According to Plutarch, Alexander set out his campaign to India with 120,000 infantries and 15,000 cavalry forces but followed by a long convoy of auxiliary services, technicians, ship makers, merchandisers, servants, wives and children of the soldiers. During the campaign new ships were made and left floating down the river Indus and across the bridge that was built, the other troops were sent to the other bank of the river. At the banks of the river Hydaspes, the Macedonian army was leading his fourth and last battle against Porus the King of Punjab (326 BC). After this victory Alexander annexed also the countries at the other side of the river Indus; but the Army met at the Assembly and rejected the King’s idea – to continue the campaign to India up to the Ganges River and The Eastern Sea. The return was carried out in two directions: the first one was a direction that took Alexander with the Navy floating down the river Indus and the other direction was taken by Craterus, heading another part of the Army composed of the phalanx, elephants, part of the archers and part of the Macedonians that were supposed to get back to Macedonia. The Navy commander was Nearh. Along the bank of the river Indus Alexander built a new city of Alexandria, started an exploring expedition on the river’s delta and he started building ports and shipyards. At the coast of the Indian Ocean the army split up: the troops headed by Alexander moved overland while the other part of the army headed by Nearh was navigating at sea nearly 80 days.
44

4. Holy wedding in Susa In 324 BC the whole Macedonian Army gathered in Susa, where the King organized a “Great Holy Wedding” at which 10,000 Macedonian officers married Persian women; among them were all the hetairoi-s and Alexander himself, who married Parisatida and Brasida, the two daughters of Dareus, and also marrying Oxos, the youngest daughter of Artaxerx. “The Holy Wedding” symbolized the “wedding” community of the Ancient World. After this event almost 10,000 veterans, heavily awarded were sent back to Macedonia and their new wives and children remained in Asia; the state was supposed to take care of them, the children were brought up in the Macedonian way and when they would be grown up they were supposed to be brought back to Macedonia. Alexander was planning further campaigns but more of an exploring and scientific character than of a military. All these plans failed due to the death of “the Great” ruler. The great grief for the death of the closest friend and war-companion Hephaiston and during the last military campaign against the belligerent tribes in Media and Susiana, Alexander came back to Babylon. He was planning to build a port for thousands of ships. However, Alexander caught a fever at the ceremony in Babylon and he died after 7 days on July 13, 323 BC, at the age of 33. He left behind a 12-year and 8-month warfare and rule.

5. The idea about the World Empire The Rule of the Macedonian King Alexander III, his celebrated campaign and conquering of the Persian Empire (the East) is the most significant part of the mankind’s history.The era in which Alexander changed the character of the Ancient world will be remembered as a history of the heroic acts, power, and glory but also as a period that was remarkably characterized with the connection of many cultures, peoples and states of three continents – Europe, Africa and Asia. In the world’s history but also in the legends of all peoples of the Ancient world, Alexander is remembered as the greatest world commander and undefeatable warrior, an excellent strategist and wise man and also as a God in apotheosis. In the real historical context, Alexander is the creator of the New World, of the new era, of the new order – of the idea
45

of globalization in terms of civilizations that is still widespread nowadays. At the same time Alexander was a great constructor, founder of 77 new cities under the name “Alexandria”. He built ports, temples, bridges, historical monuments that connect the people from Europe and Asia and transcend the large ethnical, cultural and linguistic barriers. Alexander is a mythical hero, a God for the people from Africa and Asia; the Asian peoples have their own mythical stories and artistic images in which Alexander appears as a “naturalized” domestic hero, highly admired for his heroic deeds. The conquering Alexander managed to create the new world’s order in which Macedonians were bearer of the state administrative system – Monarchy, adapted into various social conditions, which were basically determined by the specificities of the conquered peoples. The World’s Empire of Alexander had a new politically shaped order and new cosmopolitan culture.

46

THE FORMATION OF THE MACEDONIAN EMPIRES AFTER THE DEATH OF ALEXANDER III OF MACEDONIA

This epoch started with the rule of Alexander of Macedon (336323 BC) and his campaign to the East (the conquering of the Persian Empire) and ended with the Roman conquests (I century BC) of the Macedonian Monarchies, which had been founded on the territory of the Alexander’s Empire. Namely, this era contained the exceptional historical phenomenon – Macedonian pan-basilea, the accomplishment of the idea of Philip and Alexander for creation of an Ecumenical state and for united civilization that would unify the Ancient world. The creator of this idea was Alexander of Macedon, and it was maintained by his heirs, the Diadochis – the rulers of the great states in Europe, Africa and Asia; the bearers of this civilization were scientists, thinkers, philosophers, educated people settled in the administrative, economical and cultural centers of Alexandria, Antiohia, Pergam, Rhodes. In the historical context, the special and temporal border is even bigger. This era that creates a brand new way of world perception, demonstrated in symbiosis of many cultures which had a great influence over the Roman and Romenian Empire (Byzantia) and lasted until the end of the Ancient times and it was restored through the period of the Italian humanism from the XIV to XVI century. This significant historical epoch, considering the aspect of civilization of the peoples from Europe, Asia and Africa is disapprovingly marked under the term Hellenism (german: Helenismus, the term used by the historian G. Droysen of XIX century, according the old Greek – “hellenismos”) - imitation of the Hellenic way of living, acceptance of the Hellenic culture and the use of the codified Old Greek language – koine), besides the fact that in this period the Hellenic city-states entered into the zone of historical and cultural provincialization, considering the new world’s centers created by Alexander, Ptolemy, Perdiccas, Cassander,
47

Antigonus, Demetrius, Lysimachus, Seleucos, Antiochus. According to this, the modern historical approach imposes a new term for this epochal “transitional” century – "Alexanderism" or "Macedonism", because a new cultural history was created, with the implementation of the noble idea of Alexander of Macedon, the idea of the “Holy wedding” among peoples. This epochal transitional century talks in the language of the world’s thinkers, in Plato’s and Aristotle’s philosophical language, intimately named as “common language” (koine glosa); this idea was absolved by the genius visionary and person of liberal education, Alexander of Macedon, who was emphasizing the necessity of developing a mutual world’s language for the purpose of exchanging thoughts, ideas, philosophizing which were written on long rolls of papyrus and parchments in the “Alexandria” centers. After the death of Alexander of Macedon, the Macedonian commanders, so-called diadochis, inherited the conquered territories in Hellas, Egypt and the Persian Empire and later they were inherited by their ancestors – epigones. That means that the rulers of the new states were Macedonians, the closest friends of Alexander hetairoi-s (Alexander’s army commanders). Antipater and Cassander ruled over Macedonia and Hellas and later they were the rulers of the Antigonid Dynasty. The rulers of the Ptolemaic Dynasty ruled over Egypt and in the east. After many Macedonian rulers the authority was taken by the Seleucid Dynasty. The Macedonian rulers were always adapting their rule to the social circumstances and customs of the people they ruled with.

1. The destiny of the Alexander’s Empire after the death of the King The destiny of the new empire started developing in the Persian capital the city of Babylon, immediately after the death of Alexander of Macedon. Namely, in the historical records six of the hetairoi-s are mentioned as present in front of the Macedonian Monarch’s bier. Among them was the most influential and the oldest Perdiccas whom Alexander before he died had left the seal-ring that was supposed to be handed over to the next ruler. But, in accordance with the Macedonian custom, the bearer of the sovereignty was to be the Macedonian army that was not complete at that time because one part of the soldiers had been in Macedonia with Antipater, the “strategist of Europe”. Consequently, the Macedonian army had to bring the decision for acclamation of a new ruler in Babylon. The Macedonian phalanx headed
48

by Meleager initially decided to appoint a new ruler the half-brother of Alexander, Arrhidaeus, Philip’s illegitimate son, who was considered as mentally and physically weak so Perdiccas suggested to wait for Roxanne’s birth of a child and to appoint regents who would meanwhile rule the Empire. On the other hand, Antigonus and Nearh proposed that Alexander’s son and the Pergamian princess Barsina – Heracles, while Ptolemy proposed the creation of a common administration formed of highest ranged commanders. Here started the conflicts among the dynasties between Macedonian noblemen the closest collaborators of Alexander and lasted till the end of this period. At the end the Macedonians accepted Arrhidaeus to be the King of the Empire under the name of Philip III until the birth of Alexander IV, Roxanne’s son (Philip III – Arrhidaeus ruled until 317 BC); after his death Alexander was proclaimed the King, but before he reached maturity, 310/309 he was also killed). The highest state functions were divided among the most eminent of Alexander’s commanders, such as: Craterus, Antipater and Perdiccas; Antipater as a “strategist of Europe” unified the military and civil authority in Macedonia and in Hellenic areas so that he managed to mobilize and send recruits to Asia. Craterus received the high state administrative function as a “prostates” (protector, representative, plenipotentiary) and supreme commander of the King’s Army, while Perdiccas as a “hiliarh” (the most important political function) and an “epitrop” (regent, protector, guardian) administered the civil authority over the Asian part of the Empire and was preparing all state affairs. Ptolemy ruled over Egypt, Libya and the boundary area of Arabia in Egypt. A part of the satrapy Syria on the west of the river Euphrates was given to Laomedon, Phoenicia kept its local rulers, Tyre and Gaza became Macedonian colonies, and Cyprus was in a similar situation. Antigonus ruled over the satrapies of Pamphylia and Lycia and in 333 BC the Phoenicia was annexed to his rule. In a 10 year ruling period this ruler strengthened the authority in Asia Minor. Later Antigonus expanded his authority over Pisidia. On the south, the satrapy Paphlagonia, Cappadocia and the area of Pond was taken over by Eumenes. The western part of Asia Minor, the satrapies of Caria, Lydia and Hellespontine Phrygia belonged to Leonnatus, the closest Perdiccas’ collaborator. The supreme authority in Europe belonged to Antipater, and both with Craterus were ruling over Macedonia, Epirus, and Hellenic areas but also over Illyrians, Thriballi and Agrianes. Thrace was entrusted to Lysimachus, who probably the same as the other rulers depended on the supreme authority of Perdiccas in Babylon.
49

The central areas of the Empire were spreading over six satrapies, which during the period of Alexander’s rule they had Iranian satraps; some of them remained independent while others became under the control of Perdiccas. The eastern areas were under the military control of the Macedonians, the King Porus ruled over Punjab while the satrapy of India was entrusted to Peithon. The only one among all of Alexander’s officers that remained in the position of commander of the hetairoi was Seleucos who did not get any satrapy. 1.1. The wars of the Diadochs The wars of the Diadochis could not have been stopped either with the attempts to divide the Empire so that each would receive its own ruling territory or with the creation of parental relations in matrimonial communities. The common ground that was connecting all Alexander’s heirs was Macedonia; namely, they all without regard of the size of their ruling territory they were insisting to take over the territory of Macedonia and to proclaim the King of the Macedonians. It means that in most of the cases Macedonia was the reason for their mutual conflicts. The first conflict was among Perdiccas on the one side and Antigonus, Ptolemy, Craterus and Antipater on the other side. During 321 BC Perdiccas considering Ptolemy as his biggest enemy was breaking through Egypt but he was stopped because the river Nile was swollen with rain. After several unsuccessful attempts to cross the river but also due to the discontent among the officers and commanders in his army, Perdiccas was killed in the military camp. After his death Perdiccas’ troops took the Ptolemy’s side. Two years after the death of Alexander the number of the Diadochis decreased and the jointed Macedonian troops entered into new alliance. Now Antipater, as the oldest and the most influential became a regent with unlimited authority and was in charge of reorganization of the state. With the reorganization the largest authority was given to Antigonus as Perdiccas’ heir and he had to command the Asian military forces. Antipater’s son, Cassander, became the commander of the cavalry forces; Ptolemy was entrusted with unlimited authority in Egypt and Antipater as a strategist – the autocrat of Europe withdrew in Macedonia together with the Macedonian Kings. Antipater, Philip’s last collaborator, died at 80 years of age (319 BC); loyal to the traditions of the Agread Dynasty, he managed to keep
50

and strengthen the Macedonian state and at the same time despite of the numerous rebellions of the Hellenic city-states (like the Lamian war) he managed to keep the authority in the conquered Hellenic territories. The new pretender of the Macedonian throne, Cassander, the commander of the cavalry forces of the hetairoi, wanted to take over the position of his father who proclaimed Poliperchont as his heir, because he trusted him, as being the older, that he would take care of the family. Poliperchont became epimeletes (protector) of the Macedonian Kings and he received this title somehow against the Macedonian laws, without consent of the Macedonian Assembly. That brought a new conflict among the Diadochis and a new war, this time addressed towards Poliperchont; on the one side, Cassander with army and navy of Antigonus, Lysimachus and Ptolemy, fighting on the Hellenic territory and on the other side Poliperchont with Eumenes clashed with the Army of Antigonus in Asia Minor; Olympias, Alexander’s mother was also on Poliperchont’s side and he gave her the responsibility to take care of Alexander’s son Alexander IV and his mother Roxanne. As a winner Cassander placed the Macedonian army in Athens and appointed Demetrius of Phaleron, a philosopher and Aristotle’s student, his regent. He set out to Macedonia took over the Army (together with the elephants brought by Antipater) and went down on Peloponnes. In the period of his absence Olympias and Poliperchon (317 BC) killed Philip– Arrhidaeus and his wife Eurydice, the nephew of Philip II, as well as other Cassander’s relatives and friends. Cassander revenged this severely conquering Pydna the place where Olympias, Roxanne and the little Alexander sheltered so that he captured Olympias and sent her to court; it is strange why the Alexander’s mother was not been allowed to defend herself in front of the Macedonian army but the prosecutors killed her while Roxanne and the little Alexander were enslaved in Amphipolis. After all these events Cassander became ruler over Macedonia (316 BC). The King’s family, Philip-Arrhidaeus, her wife Eurydice and her mother Cinina were solemnly buried in the royal tomb in Aigae. In order to become real King of Macedonia, Cassander married to Thessalonica, the daughter of Philip II, and in her honor he founded the city if Thessalonica in the Thermian Gulf. Aiming to rule over the territory of Hellada, Cassander with his army broke through Thermopylae, restored Thebes attacked on Aetolia, where Poliperchont was sheltered, and conquered several Peloponnesian cities. 1.2. The rivalry between Antigonus and Demetrius I
51

When Eumenes was defeated Antigonus became the only ruler in Asia. In Babylon he was given all royal honors (Seleucos was replaced as a satrap of Babylon so that he fled from there and went to Ptolemy). With great treasure from the east, Antigonus with military convoy composed of caravans of camels started a new campaign towards the west. All this caused fear among the other Diadochis and once again organized themselves against Antigonus. During the period of siege of Tyre (315 BC), Antigonus convoked the Macedonian army on Assembly in order to resolve the issue related to the highest authority; Antigonus addressed the Macedonia Army from a position of a sole representative of the Macedonian Kings accused Cassander for murder of Olympias and for arresting the little Alexander and his mother Roxanne and asked for their liberation. In 311 BC a peace agreement was concluded among the Diadochis but once again the Empire was divided: Cassander remained a strategist of Europe until the maturity of Alexander IV; Lysimachus became a ruler of Thrice; Ptolemy ruled over Egypt while Antigonus was entrusted with all Asia except the eastern part which was ruled by Seleucos. Obviously the Empire started being ruled by new rulers who did not take care any more about the royal family. From 310/309 or 308/307 BC when Cassander in secrecy killed Alexander IV and his mother Roxanne in Amphipolis the rule of the Argeadas Dynasty eventually ended. In the period from 311 to 301 BC the Diadochis were campaigning everywhere, on the territory of Thrice, Hellada, Asia Minor and eastern Mediterranean. Antigonus was in war against Seleucos in Babylonia and during 307 BC sent his son Demetrius I a large fleet formed of 250 ships and finances for the mercenaries to break through Athens. When the Macedonian army was defeated of Cassander, Demetrius announced liberation of Athens and the return of its democratic rule. The city with admiration proclaimed Demetrius and Antigonus rescuers and benefactors. Golden statues were erected in the city in their honor and many other honorable acts and celebrations were carried out too. The armies of Demetrius and Ptolemy clashed at the Salamis port. The Ptolemy army was defeated and a part of his troops and cavalry passed on the Demetrius’ side. Antigonus and Demetrius reigned over the Aegean Sea and eastern part of the Mediterranean. The Army acclaimed them basileos-s. Upon this example Ptolemy, Lysimachus, Cassander and Seleucos in the period from 306/305 proclaimed themselves basileos-s,
52

Kings of the Empire’s part that was under their rule; so Alexander’s Empire was divided into five parts. Antigonus was not satisfied with the territory that had belonged to him so he had an intention to rule over Egypt; however he was also stopped in a similar way as Perdiccas by the swollen with rain river Nile. One part of his army passed on the Ptolemy’s side. In order to block Egypt, Antigonus attacked Rhodes and Demetrius in 305/304 BC organized the biggest siege in the history: he engaged an enormous army, used ships, battle equipment and colossal machineries. The siege lasted about one year the Rhodes’ citizens were desperately defending and at the end they achieved the negotiations. After this siege everyone talked that no one was capable of opposing to Demetrius I Poliorketes. When the Peloponnesian cities were conquered, in 302 BC Demetrius convoked a meeting at Corinth with the Hellenes and suggested signing a new Agreement for Alliance. The Agreement had the same content with that of 337 BC signed between Philip II and the Hellenic city-states, with a difference that in this one Antigonus and Demetrius were signed as baseleos-s and not as hegemon-s. And it was true, Demetrius’ behavior was of an absolutist and he endlessly was demonstrating his will in Athens. Cassander, Lysimachus and Ptolemy formed the new League and based on individual interests joined their forces against Antigonus and Demetrius. The decisive battle happened in Phrygia near Ipsus (302 BC). The reason for the defeat was probably the age of Antigonus who was almost 80. After this battle in which Antigonus was killed the Asian part of the Kingdom was divided again: Lysimachus took over Asia Minor up to Tauros, Seleucos ruled over Ermenia, Cappadocia, Mesopotamia and Syria while Ptolemy remained to rule over Egypt.

2. Demetrius I Poliocretes– the new King of Macedonia The Alliance and the conflicts among the Diadochis continued into the next period too. A remarkable historic personality was Demetrius I Poliorketes, who did not give up the idea to rule over the whole Kingdom; this excellent commander was in possession of the biggest fleet in the eastern Mediterranean, ruled over the sea and had secure basis in different parts of the seaside. After the death of Cassander (297 BC) Demetrius broke through Macedonia clashed with the King of Epirus, Pyrrhus, who was another pretender over the rule in Macedonia.
53

In 294 BC Demetrius managed to kill Alexander, Cassander’s son, and proclaimed himself the King of Macedonia. Despite the great successes and the great territory that he conquered (Macedonia and the territory of Hellada), Demetrius continued to prepare for the new conquering campaign to the east and with this purpose he constructed 500 huge war ships. However after a 7-year ruling period he was attacked by Pyrrhus, Lysimachus and Ptolemy and his army took the side of the opposing alliance. After this conflict Pyrrhus was acclaimed Macedonian King in 288/287 BC, and eastern Macedonian, probably up to Axios belonged to Lysimachus. Demetrius withdrew in Asia and continued to fight but now with a huge army made of mercenaries; defeated by Seleucos he died as a hostage in Syria (283 BC). After his death Lysimachus, one of the most loyal hetairoi of Alexander of Macedon, became one of the most powerful rulers over the Euro-Asian territory (he built his own city, called Lysimachya over the city of Chersonese). Due to the fact that he was in possession of Macedonia and Thessaly he proclaimed himself the King of Macedonia. It seems like by tradition, the conflicts continued but this time between Diadochis, Lysimachus and Seleucos. Seleucos was a winner from this clash and managed to unite again the eastern and western parts of the Empire proclaiming himself the King of Macedonia. However this success again ended tragically. Ptolemy Ceraunus, the son of Ptolemy Lagos, killed Seleucos. Ptolemy Lagos was a founder of the Dynasty of Ptolemies who was acclaimed the King by the Army (280 BC).

3. The new generation of rulers – Epigones This was a ruing period of the Diadochis’s sons – the generation of the Epigonoi; so Ptolemy was inherited by Ptolemy Philadeplhus, Seleucos by his son Antiochus while Demetrius by Antigonus Gonatas (one of the Antigoneads Dynasty, which ruled in Macedonia until the period when it was conquered by Rome). Namely, the Macedonian Seleucid Dynasty (312-64 BC) ruled over the territory of the Syrian Empire in Asia Minor and in Babylon up to India; the Ptolemaic Dynasty (323-30 BC) ruled over Egypt. The last heir of the Ptolemaic Dynasty was Cleopatra VII (51/52-30 BC). Her life and rule were often being connected with the Roman Republic, with Gaius Julius Caesar and with the Consul Mark Antony with whom she was fighting against Octavian Augustus. The last battle in which the army
54

of Cleopatra and Antony was defeated took part in Actium (31 BC) after which the Queen committed suicide. After her death, Egypt fell under the Roman rule and became a Roman province. The Antigoneads Dynasty was the second Macedonian Ruling Dynasty (277 –168 BC). Its founders were Antigonus Gonatas (227-239 BC) and his son Demetrius II (239-229). They were inherited by the new generation of rulers such as: Antigonus Doson (228-222/221 BC), Philip V (221-179 BC) and Perseus (179-168 BC), the last Macedonian ruler who together with Philip V were leading the Macedonian-Roman wars. Antigonus II Gonatas (277-239 BC) Being an excellent commander and skillful diplomat campaigned against the King of Epirus, Pyrrhus and expanded the Macedonian rule up to Corinth. He participated in the Chremonidean War (261-255 BC) and as a winner from this was he confirmed the domination of Macedonia over the Hellenic city-states. He also strengthened the navy that helped him to defeat the navy of the Egyptian King Ptolemy II (255 BC) and to achieve predominance at the Aegean Sea. Antigonus III Doson (229-221 BC), an excellent war strategist and diplomat; at the beginning he ruled as a regent of the 8-year old son of Antigonus Gonatas, Philip V. He was proclaimed a legitimate ruler after he married Philip’s mother and adopted the young King. He strengthened the boundaries of Macedonia secured the northern frontier, which had been endangered by the Dardanians and managed to establish Macedonian rule over the territory of Thessaly. He also politically reinforced the state and renewed its domination on the Balkan Peninsula. After the victory over the Illyrians in Upper Macedonia he got tuberculosis and died.

4. The Macedonian-Roman War in the period of Philip V (221–179 BC) Philip V, the son of Antigonus Doson, at the age of 16 was appointed the King, with five regent that were ruling to the moment of his maturity. This Macedonian King, the same as his antecedents, was taking care about the power of Macedonia as the biggest force on the Balkan. He headed successful wars against the Dardanians on the North and against the Aiatolian League on South that helped him to impose a new Macedonian domination over the Hellenic city-states; at the same time he conquered the territories around the Lihnida Lake.
55

Philip V entered into an Alliance with the Illyrian ruler Demetrius from Pharos, who after the defeat in the war against the Romans was preparing for a new war together with Philip. With navy composed of around 100 ships Philip set out to Illyria (216 BC) but the Romans succeeded to defend the city of Apollonia. The military and political interests of Macedonia came up against the expansion of the Roman state. The military conflict caused the beginning of the first Macedonian-Roman War (215205 BC), which did not have a positive outcome for Macedonia. In 215 BC Philip entered into a new alliance with Hanibal, the Roman enemy. This strategy initially was successful but the Macedonian army was defeated near Apollonia and while it was withdrawing Philip was forced to burn the Macedonian Navy, which was blocked by the Roman ships. That is why the following attack taken by Philip was by land and he succeeded to seize over the Adriatic port of Lisos (212 BC). The next year Philip carried out a campaign in Illyria, attacking the Dardanians and the Medes. The first Macedonian-Roman war terminated so that the Macedonians kept the territory of Lihnidas’ area and Skodra while Romans took over the cities of: Epidamnos, Apollonia, Orik, Lisos and southern part of Corcyra. During the 5-year long truce Philip concluded an alliance with the King Prusia, renewed the Navy and managed to conquer more coastline cities of Hellespontes and the islands of Samos, Milet and Hios. By the other side, after the victory over the Carthaginian ruler Hanibal, Rome started to prepare for a new war against Macedonia. The second Macedonian-Roman war (200-197 BC) was a failure for the Macedonian state. In this war the Romanians were attacking together with the armies of the Illyrians, Dardanians and some of the Hellenic city-states, among which Athens, then Rhodes and Pergam. In the first decades of this war, the Macedonian army was successfully resisting the Roman army, which was attacking from Illyria. Such successful resisting tendency lasted till the Battle of Cynoscephalae (197 BC) when the Macedonian phalanx despite its initial success was thoroughly broken; 8.000 soldiers were killed and 5.000 were capture; while the withdrawing toward Larisa, Philip V had burnt the Royal archive, and all important documents for Macedonia before the city seized into the hands of the Romans. Philip had to renounce all conquered territories outside Macedonia but in a short period of time he managed to consolidate Macedonia and to prepare it for the new war against the Romans. It is due to mention that following the example of Philip II, he paid particular attention on the de56

velopment of the cities, economy, farming, stockbreeding and he also revitalized the old gold and silver mines.

5. Perseus (179–168) – the last Macedonian King of the Antigonit Dynasty This ruler continued implementing the policy of his father, secured the northern boundaries of Macedonia, campaigned against Thracians, renewed the treaty with Rome in order to be acclaimed the King of Macedonia and led the third Macedonian-Roman war. After long preparations, Rome declared war to Macedonia (171 BC). The 13,000 numbered Roman army landed in Illyria and started helping the Hellenic city-states. Perseus, at the Macedonian Assembly brought a decision to initiate the war. He gathered 14,000 soldiers in his army and enormous war reserves for a 10-year war period. During the first year of the war Perseus blocked all crossings from Thessaly to Macedonia and disabled the pervasion of the Roman Army. The defense of the Macedonians wasn’t broken even with the second Roman attack in the following year. Perseus then encouraged successfully was campaigning against the Dardanians and on his way back he inflicted defeat on the Romans at Penestia and Illyria. During 169 BC the Roman consul Mark Philipus attacked him by the sea (Thessalonica, Casandrea, Aion and Antigonia) and by land (entered into Dion). Perseus withdrew in Pella but managed to stop the marching of the Roman Army. The new Roman attack started under the guidance of the Roman consul Emilius Paulus (168 BC); Perseus withdrew at Pidna. After a short but fierce battle (168 BC), in which both sides were fighting with 40,000 soldiers each, the Macedonian phalanx was definitively broken. After this defeat Perseus moved to Amphipolis and the Roman Army was devastating Macedonia. Perseus with all his family and his enormous treasury was sheltered on the Island of Samotraki where actually he was captured. After that Macedonia fell under Roman protectorate.

57

58

MACEDONIA IN THE PERIOD OF ROMAN RULE
(168 BC to the end of the III century)

1. Territorial partition of Macedonia The Roman conquest of Macedonia (168 BC) marked the end of the Macedonian Empire. The definition of the new status of Macedonia was sanctioned one year later in Amphipolis, where the Consul Aemilius Paulus, in the presence of the Macedonian king Perseus and the Macedonian elite, announced that “the Macedonians will be free, they will own the cities and fields as before, they will abide by their laws and customs and will elect their own magistrates every year.” However, the Macedonians were obliged to pay “a tribute to the Roman people” whose amount was “one half of the tribute that they were paying to the Kings”. Such apparently granted “liberty” was of nominal character, because Macedonia at the same time was divided into four autonomous districts called Merides. The first district, with the capital city of Amphipolis, stretched over the territory between the rivers Nestus and Strymon including also the areas from the east of the river Nestus to the river Hebros, while on the western side of the river Strymon it incorporated the whole territory of Bisaltia including the city Heraclea Sintica. Thessalonica was the capital city of the second district, which bordered with the river Strymon from the east without Heraclea Sinitica and Bisaltia, while on the west it spread up to the river Axios, including the region on the eastern side of the river. The territory between Axios in east and the river Peneus in the west, the Mt. Vermium in the north with the Peonia from the western side of the river Axios including the cities of Edessa and Beroia, belonged to the third area, with Pella as capital. The fourth area with the capital located in Pelagonia, bordered with Epirus, Illyria, and Dardania as well as with the independent regions of Orestis and Dassaretia. Aprart from abolishing the Macedonian Monarchy, Rome instituted measures that provided several prohibitions for Macedonians, including commerce and marital relations among the people of separated areas, as well as extracting of silver and gold from their mines. The main purpose of the territorial division of Ma59

cedonia was to disable the unification process of the Macedonians in terms of preventing the restoration of the political, military and economical power of Macedonia. The hardest measure was the expulsion of the king Perseus and his family to Rome. The subjects of this measure were also the Macedonian elite as well as the male children over the age of 15. After that Perseus was imprisoned in Alba where under suspicious circumstances he died in the period between 163 and 161 BC.

2. Rebellion of Andriscus (149–148 BC) The new administration was considered as imposed by the Macedonians and the administrative division in four parts as a step that leads to the deterioration of the Macedonian tissue. This was illustrated by Livy, who concluded that the Macedonians perceived their county in such a disintegrated form that he compared it with "an animal torn into separate parts, each of which needed the others". The aspirations of the Macedonians to restore their Empire was manifested in giving wide support to the leadership of Andriscus, who introduced himself as a son of the last Macedonian king Perseus. This supported his official acclamation as Macedonian king in 149 BC in Pella. The rebelled Macedonians headed by Andriscus in a short period of time managed to liberate a major part of the Macedonian territory. However applying the tactic of dissension, the Romans succeeded to inflict a catastrophic defeat to the Macedonians at Pydna (148 BC). Andriscus was captured and killed, which represented an end of the attempt of the Macedonians to revive the Macedonian Empire.

3. Macedonia - the first Roman province on the Balkans After the suppression of the Andriscus’ rebellion all forms of apparent internal autonomy were cancelled. With the decision of the Roman Senate in 148 BC Macedonia was transformed into a Roman province. The establishment of the direct Roman administrative system with the permanent provincial governor with capital in Thessalonica was followed by the allocation of the permanent Roman garrisons. Illyria and Epirus were annexed to Macedonia so that the administrative territory was exceeding the geographical and ethnical territory and was expanding from the Ionian Sea in the west to the river Nestus in the east. Its southern border was the Mt. Olympus while the northern one was represented by the
60

upper course of the river Axios. The Roman writers however made a clear distinction between the geographical-ethnical and provincial border of Macedonia, who used to identify the Macedonians as a majority population in the Macedonian territory. The establishment of the new Roman provincial administration was not followed by drastic changes of the laws. The Merides continued their existence but they lost their political importance. The common Synedrion, most probably was transformed in the Macedonian koinon, thus representing the continuity of the old koinon from the period of the Macedonian Empire. In order to adapt the previous Macedonian traditions to the new municipal administration, Rome allowed the Macedonian cities to preserve their former administration. However, this was not sufficient for soothing the tendencies of the Macedonians for restoration of their Empire.

4. The new tendencies of the Macedonians for restoration of the state In 142 BC the Macedonians arose again with a rebellion against the Romans but this time it was headed by Alexander, who alleged his imperial origin, being a son of the king Perseus. Although the Macedonians managed to take control over the territory around river Nestus, the prompt intervention of Rome impeded the expansion of the uprising, which was quickly suppressed afterward. Actually from 144 BC the long-lasting period of continuous attacks on Macedonia embarked from the central Balkan tribes Scordisci, Dardani, Maedi, Dentheleti and others. For the duration of one of these raids in 112/111 BC the Macedonians mobilized their forces again and turned against the Roman authority. This “Macedonian war” inflicted serious problems to the Romans, who were making great efforts to overwhelm the Macedonians in 110 BC. The mobilization of the Macedonians was also a consequence of the new Roman strategy applied, which was directed towards gaining benefits of the strategic position of Macedonia on the Balkan Peninsula for the implementation of Roman expansionistic plans toward the river Danube and in the eastern Mediterranean. In this context, Rome initiated the construction of the great land road Via Egnatia for the purpose of enabling its West-East communication by land that additionally accentuated the strategic importance of Macedonia. In 88 BC the Macedonians demonstrated again their discontent
61

from the Roman authorities and rose up another armed rebellion. They benefited from the involvement of the king of Pontus, Mithridates, on the Balkans affairs so that they managed to liberate a significant part of the Macedonian territory declaring Euphanus as their king. The Romans encountering great difficulties defeated the Macedonians whose tendency was to restore the “Macedonian Empire”. Actually this was the last authentically registered major uprising of the Macedonians against the Roman authorities. The tendency for reunification and restoration of the Macedonian Empire was also present in the following period, but the methods were altered, due to the change of the policy of Rome towards Macedonians. In this context, Cicero was particularly engaged and he pledged that only the honest attitude towards the Macedonians could have insured the interests of the Roman people.

5. Macedonia – the first Christian country in Europe When in 49 BC the Apostle Paul commenced the mission for the spread of the Christian teaching in Europe, the first visited country was Macedonia. The Bible testifies that Apostle Paul had chosen Macedonia because he witnessed a vision of a Macedonian calling him to come to Macedonia, and help the Macedonians. Accompanied by his entourage he immediately made his way towards Macedonia “to proclaim the Gospel of Christ to the people there”. At the end of 49 BC the Apostle Paul arrived in the Macedonian city Philippi, where he held the first Christian sermon on the European ground. Clement of Alexandria emphasized that Paul “became the bearer of the God’s voice when he addressed to the Macedonians”, the founder of the first Christian community in Macedonia and generally in Europe. After the disclosure of the mission Paul was forced to continue his missionary journey to Thessalonica. The Christian mission of Paul had been widely accepted by the Thessalonian citizens who “although in great difficulties with pleasure” accepted the Christianity. The Apostle Paul was constrained to leave Thessalonica due to the Jewish protest so that accompanied by his entourages he continued his mission in Beroia. He continued preaching the gospel there, in the Jewish synagogue, but soon he was forced to discontinue the apostolic mission because of the civil protests provoked by the Jews from Thessalonica. Although he was hindered to accomplish the apostolic mission in Macedonia, Paul set up the foundations of a Christian organization in Macedonia
62

and in Europe as a whole. The Paul’s Epistles to the churches in Philippi and Thessalonica as well as his second visit of Macedonia (56 and 57 BC), are clear indications of his devotion to spread Christianity in Macedonian towns, and thus in Europe. Among the followers of the Apostle Paul’s commitment in Macedonia as his concomitants were mentioned Jason, Aristarchus and Secundus that were later proclaimed as Saints. The Macedonian Aristarchus, according the encrypted church tradition, was the first bishop of Thessalonica that was persecuted and martyred in the period of the emperor Nero. The adoption of Christianity by the Macedonians was a parallel process performed gradually at the same time with an existing wide admiration of the pagan deities.

6. Macedonia in the period of the Roman Civil Wars (49–31 BC) From 49 BC Macedonia became the focal point of the First Roman Civil War, which arose after the break of the alliance between Caesar and Pompey (Pompeus). After fleeing from Rome, Pompey arrived in Macedonia in the winter 49 BC and concentrated his political seat in Thessalonica where almost the complete Roman senate was transferred. The Macedonians having been incapable for their own military and political organization joined Pompey’s army, along other peoples and tribes. The strategic motivation of Pompey, for which he was later accused about in the Roman Senate, had been “to create his own Empire in Macedonia”. This fact implies that he received the strong support by the Macedonians. In the decisive battle with Caesar near Pharsala in Thessaly (48 BC) Pompey’s army was completely crushed. Taking over of the authority in Macedonia, Caesar intervened in the clash of the Ptolemaic Dynasty promoting Cleopatra VII to the new Egyptian Queen. After the assassination of Caesar in March 44 BC Macedonia was again in the focus of the interest of the Roman political elite, who vied for the supreme power in Rome. The conspirators Marcus Iunius Brutus and Gaius Cassius Longinus after being forced to leave Rome headed towards the rich provinces of Macedonia and Syria. The arrival of Brutus in Macedonia around the end of 44 BC resulted in providing swift support by the Macedonians so that he was enabled to form two legions consisted of Macedonians, which were drilled in Roman style warfare. Cassius Dio evaluated that the participation of the Macedonians in the Brutus’ army was mainly motivated by the promised “benefits for their country” that
63

illustrated their ambitious expectations from the outcome of this civil war. However, Brutus committed a strategic mistake with his decision to move from Macedonia to Syria with intention to associate his army with the army of Cassius. In this way the united forces of Anthony, Octavian and Lepidus were enabled without difficulty to take over the control in Macedonia. In the battle of Philippi in the autumn 42 BC Cassius and Brutus were defeated after that both committed suicide. Macedonia came under the jurisdiction of Antony. The Macedonians once again did not manage to reach their planned objectives despite of the fact that they changed sided and supported Octavian and Anthony in the final phase of the civil war that in some way determined the outcome of the war. However, Thessalonica was promoted to a free city (civitates liberae) that additionally emphasized its position as a leading Macedonian city. At the same time the Romans started implementing their organized colonization policy in Macedonia focusing particularly on the cities of Cassandreia, Dion, Philippi, Pella and Scupi. The marriage with the Egyptian Queen Cleopatra VII (37 BC), who was the sole representative of the Macedonian Ptolemaic Dynasty, implied Anthony’s imperialistic plans in which Macedonia was also included. His ambitions and his alliance with Cleopatra provoked categorical military response by Octavian, which resulted in a great victory in the Battle of Actium in 31 BC. This enabled Octavian in a short period of time to establish his authority in Macedonia and in the Balkans. After the final clash with Anthony and Cleopatra VII, who both committed suicide, Octavian conquered Egypt in 30 BC and put an end to the last Macedonian dynasty.

7. Macedonia in the period of Pax Romana After 31 BC came the period of so-called Roman peace in the Roman Empire. The favoritism of the Macedonian koinon by Octavian Augustus led to the gradual reduction of the separatist tendencies of the Macedonians. The Roman policy of creating a representation of free political expression actually made its contribution for the integration of the Macedonians within the Roman community. This gradual integrative process was accompanied by the preservation of the ethnical identity and the historical traditions of the Macedonians. The honor that the Thessalonica citizens gave to the provincial administrator Calpurnius Piso - Pontifex allowing him to wear the Macedonian hat causia, from the period of
64

Alexander of Macedon, just because he defended the city from the Thracians (11 BC) clearly illustrates this process. From the first century AD the unity of the Macedonians was symbolized also by the Macedonian capital city, Thessalonica, which gained the epithet, “The mother of all Macedonia”. The tendency of the imperial dynasties in Rome from the II and the III century AD for immitatio Alexandri, which reflected their immense interest for Macedonia, had also made its contribution in terms of maintaining the compactness of the Macedonians. The Emperor Hadrian (117-138) personally visited Macedonia in 132 and stayed in the city of Pella. The respect for Alexander of Macedon was particularly emphasized by the Severan Dynasty (193-235). The Emperor Mark Antonius Caracalla (211-217) was appointing Macedonians in high-leveled positions just because of their Macedonian ethnical origin. He even formed a phalanx composed of 6,000 soldiers “exclusively Macedonians” and named it “Alexander’s phalanx”. The similar tendency was marked in the period of the Emperor Alexander Severus (222-235), who formed a phalanx of 3,000 soldiers in Macedonia and ordered to be called “phalanxarians”. Such Roman policy corresponded with the preservation of the collective memory among the Macedonians about their Kings Philip and Alexander that was a significant segment in the process of preservation of their ethnical and cultural distinctiveness in the period of the Roman rule.

65

66

MACEDONIA BETWEEN EAST AND WEST
(IV–V century)

1. Macedonia in the period of the Tetrarchy The period of Pax romana was disturbed in the middle of the III century when the Goths managed in a short period of time to impose themselves as a serious threat so that the whole of Macedonia was concerned about their attacks. The administrative and economical crisis that affected the Roman Empire was resolved in the period of Diocletian (284305). His innovation, based upon the implementation of the tetrarchic administration system actually raised the position of the caesar and heir, Maximilian Galerius (293-311), who was entrusted the jurisdiction over the major part of the Balkans, including the province of Macedonia, which was incorporated in the newly formed diocese, Moesia. The tendency of Galerius to identify himself as Alexander of Macedon and to give an essential role to Macedonia within the framework of his ambitious imperialistic plans was clearly manifested in the appointment of Thessalonica as his main political and military center in 298. By a decision of Galerius in the first years of the IV century new provinces were formed, Thessaly and New Epirus, whose separation from the province of Macedonia was complemented by the restitution of the historical and ethnical boundaries of Macedonia. In accordance with the conception for promotion of Thessalonica as main political center of the Empire, Galerius carried out an immense construction activity in the city, which resulted in several prestigious buildings built in the first decade of the IV century. However, the ambition of Galerius resulted in a direct confrontation with the other rulers of the Tetrarchy, so that the Roman Empire was transformed into an arena of fierce conflicts. During the clashes, which brought the fall of the Tetrarchy, Galerius suddenly became ill and died in 311. Before his death, Galerius proclaimed the edict providing tolerance towards the Christians that actually implied the beginning of the new ideological policy of the Empire in which Macedonia obtained a central position on the Balkan Peninsula.
67

2. Macedonia in the period of Constantine I (306–337) and his successors In the clashes among the tetrarchic rulers, Constantine I (306-307) and Licinius (308-324) imposed themselves as undisputable leaders of the West and the East. During 317 Constantine managed to impose his authority over the major part of the Balkans inclusively over Macedonia. The concentration of political and military authority in Thessalonica as his new seat, as well as the implementation of the tolerant religious policy, which was based on the Edict of Milan of 311, enabled Constantine I to consolidate swiftly his positions in Macedonia. The Church authors accentuated that opportunity given to Macedonians, among other people, to practice freely their own faith, was a merit of Constantine I. After the superior victory over Licinius in 324, Constantine I emerged as an indisputable ruler of the Empire that provided completion to the implementation of the administrative and economical reforms. This had a direct impact on the increase of the administrative status of Macedonia and its promotion to diocese in 325. The enhanced political status of Macedonia actually initiated the growing of the significance of its religious policy, manifested in the prestigious positions of the Macedonian bishopric centers acquired during the dogmatic definition of the Christianity at the First Ecumenical Council in Nicaea (325). With a tendency to ensure the unity in the complicated region in the Balkans, Constantine I before he died, had incorporated Macedonia as a diocese within the framework of the newly formed central prefecture Italy-Illyricum-Africa. However, very soon the unity of the Roman Empire appeared as unsustainable due to the conflict of the imperial dynasty among the sons of Constantine I, who confronted their antagonistic political and ideological conceptions of the west and east. Such tendencies inevitably reflected in Macedonia, which entering into the zone of the political and ideological orbit of the west appeared to be at the margins of the new spheres of influence. Strongly supporting the Nicaean creed and the positions of the Western church, Macedonia did not digress from the church affiliation in the period of Arian domination during the short independent rule of the Emperor Constantius II (337-361) nor in the period when the Emperor Julian (361-363) tended to restore the paganism through a “short-lasting” attempt. After the brief rule of the Emperor Jovian (363-364), which was marked with the restoration of the positions of
68

the Christianity in the Empire, from 364, Macedonia entered again in the political domain of the western Emperors.

3. Theodosius I (379–395) and Macedonia With the infiltration of the Goths in Thrace after the decisive victory over the eastern Emperor Valens (364-378) at Andrianople in 378 the constellation in the Balkans was significantly altered. In order to achieve a more effective management of the Gothic problem the western Emperor Gratian (367-383) appointed as eastern Emperor, Theodosius I (379-395). In that context besides the eastern part of the Empire he entrusted Theodosius temporary military and administrative responsibility over the whole prefecture of Illyricum. Theodosius focused his military, political and ideological activity on Macedonia from the beginning so that he promoted Thessalonica as a temporary imperial seat in 379. At the same time the seat of the prefecture Illyricum was also transferred from Sirmium (Sremska Mitrovica) to Thessalonica. After the initial success of the battles against the Goths in Macedonia, in spring 380, Theodosius was inflicted with a humiliating defeat. The same year in the autumn, the Bishop Acholius in Thessalonica personally baptized the sick Emperor. This act was complementary with the Theodisius’ Edict issued in Thessalonica in February 380 and it was actually a promotion of the domination of the Nicaean creed in the Empire. The failure of his Gothic policy forced Theodosius to move to Constantinople in November 380. After that the western Emperor in accordance with the previous agreement assumed the responsibility for the problem resolution of the Gothic crisis in Macedonia as well as the administration of the prefecture of Illyricum. The activity of Theodosius however marked the increasing significance of Macedonia for the imperial and religious interests of the west and the east. It was confirmed in 387 when the new western Emperor Valentinian II (375-392) after fleeing from Italy because of the usurper Maximus, established the imperial seat in Thessalonica. Consequently, in 387, Thessalonica also regained the status of a temporary seat for the prefecture of Illyricum. The military and political alliance between Theodosius and Valentinian II, which was concluded in Thessalonica by the end of 387, resulted in the authorization for permanent transfer of the prefecture of Illyricum within the political borders of the Eastern Empire. The assumption of the direct political responsibility of Theodosius over the pre69

fecture of Illyricum had direct impact on Macedonia, which was manifested in the administrative division of Macedonia in two parts: Macedonia Prima, with the center in Thessalonica and Macedonia Salutaris, with the center in Stobi. This administrative division was effectuated in 388 by a decision of Theodosius, which was consistent with his plans for establishing more efficient military and administrative control in Macedonia, having in mind the confirmed presence of Gothic forces in the region. The involvement of Theodosius in the arrangement of the situation on the West provided him with a dominant position in the Empire. Unfortunatley, the unresolved military situation in Macedonia and the huge uprising in Thessalonica (390) disabled him to effectuate the agreed formal separation of the prefecture of Illyricum from Italy. The bloody massacre of the Thessalonica citizens that resulted with 7,000 victims caused a direct confrontation between Theodosius and the Milan Bishop, Ambrose, who was defending the interests of the western church in Macedonia. The newly created situation constrained Theodosius to accept the conciliatory position in regards of the western church so that he approached the resolution of the problem with the Goths in the Balkans. His successful military campaign against the Goths in Macedonia enabled Theodosius to promote formally Illyricum to a separate and permanent prefecture in 392 with its seat based in Thessalonica. However, the untimely death of Theodosius in January 395 caused the definite division of the Roman Empire into Western and Eastern Byzantium that came about with the division of the authority between his minor aged sons, Honorius and Arcadius. The undefined political and ideological delimiting between the two empires predetermined the fierce clash for political and religious domination, which was concentrated in the Balkans and particularly in Macedonia.

4. Macedonia between Byzantium and the Western Roman Empire The issue over the administration of the Eastern Illyricum caused an open confrontation between both Empires. By the direct involvement of the Goths headed by Alaric the Byzantine imperial court managed to secure the control over this controversial part of the Balkans. Inciting Alaric’s campaign in Italy in 401 Byzantium successfully liberated itself from the presence of the Goths. The same year the Byzantine imperial court abolished the province of Macedonia Salutaris, and reestablished a sole province of Macedonia.
70

The direction of the Goths towards Italy that resulted in the conquest of Rome in 410 marked the relatively peaceful period for Byzantium. Under these circumstances the pervious military and political confrontation between the Byzantium and the Western Roman Empire exchanged a strong conflict for the religious supremacy on the Balkan Peninsula. The outcome was determined by the act of the Pope Innocent I of 412, which promoted Thessalonica as Papal vicariate with a large jurisdiction over the territory of the Balkan Peninsula. It particularly highlighted the position of Thessalonica, which simultaneously became the political center of Byzantium in the Balkans and the religious center of Rome in the region. Macedonia in this period marked a strong economical development that influenced the development of the cities such as Thessalonica, Philippi, Amphipolis, Heraclea Lyncestis, Stobi, Bargala, Lychnidos, Scupi, Edessa, Servia, Beroia, which had a status of Bishopric centers. The immense fortifications, basilicas, villas, public and private buildings illustrate the developed and wealthy urban life in the Macedonian cities in this period. Macedonia once again was in the focus of events when the new Byzantine emperor Theodosius II (408-450) got directly involved in the dynastic changes that happened in the Western Roman Empire. The enabled incorporation of the Western Illyricum as well as the Theodosius’ motivation to set up the church influence in the Balkans as a counterbalance to the Roman vicariate of Thessalonica were reasons for the transfer of the seat of the prefecture of Illyricum from Thessalonica to Sirmium in 437/8. However, the Huns invasion in the Balkans and the destruction of Sirmium forced Byzantium to change its plans, and in 440/41, after the prefector of Illyricum Apremius escaped from Sirumium, the seat of the prefecture of Illyricum was returned to Thesssalonica. The Huns’ breaking through the Balkans forced the Byzantine imperial court to initiate new administrative changes during the year 448 that caused the new division of Macedonia in two separate provinces Macedonia Prima and Macedonia Secunda. The integral part of the new Byzantine policy in the Balkans was the initiative for the creation of new cult of St. Demetrius in Thessalonica at the middle of the V century. It was implemented by the creation of the new legend about St. Dimitrios in Thessalonica that was a modification of the previous Sirmium’s legend due to the integration of religious traditions of the ancient Macedonians in Thessalonica. The substitution of the previous pagan deity, Cabeiri with the new Christian hero Demetrius was acceptable for the Macedonians in the period of global religious transition as a way of expressing the ancient traditions and iden71

tity. The new Byzantine religious policy was institutionalized with the construction of the Church of “St. Demetrius” in the middle of the V century, that was gradually reflected in the weakening of the Roman vicariate in Thessalonica. After freeing from the Hunic problem, with the death of Attila (453), Macedonia soon became a target of new attacks but this time by the eastern Goths. Particularly serious were the Gothic campaigns in Macedonia during the period of 473/4 and 478/9 when the cities of Stobi and Heraclea Lyncestis were demolished which caused the rising of antiByzantine uprisings in Thessalonica. By diplomatic efforts Byzantium however succeeded to prevent the settlement of the Goths on the territory of Macedonia, who in 488, directed themselves towards Italy. In the period of the Gothic attacks on Macedonia, the role of the church elite was particularly emphasized so that it assumed the political representation of the citizens in the Macedonian cities. Probably, the promised privileges by Byzantium influenced the cancellation of the loyalty towards Rome by the Macedonian Bishops during the period of Acacius schism between the Western and Eastern churches (484-518). The temporary cessation of the Thessalonica vicariate functioning was a direct consequence of the changes in the religious policy of the Macedonian church elite. The conflict related to the division of the spheres of influence between Byzantium and the Western Roman Empire during, which was focused on the Balkan noticeably reflected in the increased political and church status of Macedonia.

72

MACEDONIA AND THE SLAVS
(the middle of the VI century – the middle of the IX century)

1. The appearance of the Slavs on the historical scene The numerous traditional theories about the origin of the Slavs identify the primordial Slavic settlements behind the Carpathian Mountains prevalently in the area of the Pripet river basin. The determination of the so-called “homeland” of the Slavs, far behind the river Danube, generally is based on the interpretation of the Jordanes’ testimonies in the context of confirmation of the old Slavic and Antic origin through their classification as Venethi. The connection of the use of the term “Venethi” by Jordanes, which had also been found in the works of Pliny the Elder, Tacit and Ptolemy, created preconditions in the traditional historiography for the direct connection of the history of the Slavs’ with the history of the old Veneti situated on the territory between Baltic Sea, Carpathians and the river Vistula. But the new archeological and historical studies of the Slavs (F. Curta, W. Pohl, P. M. Barford) initiated the trend of abandoning the existing theories about Slavic “homeland”, the ancient origin of the Slavs and their migration. The critical analysis of the Jordanes’ work implies his noticeable tendency to use older historical sources regarding the interpretation the origin of the Slavs and to put their settlement in a concrete historical and geographical context. The comparison with the other testimonies about the Slavs, such as those based on the personal perception and experience of Procopius of Caesarea inflicted the necessity of abandoning the traditional historiographic comprehension about the Slavs. Thereby, the concrete definition of the relevant appearance of the Slavs on the historical scene should be chronologically assigned at the beginning of the VI century. The lack of archeological assertion of some kind of depopulation within the alleged homeland of the Slavs and absence of archeological artifacts that might indicate both the connection and the existence of some older culture from the one that had
73

been formed along the lower course of the river Danube in the VI century, is an additional argument that explain the necessity of abandoning the traditional migration theory. The explicit authentic testimonies that indicated the increasing problem with the new enemies identified under the name of Slavs (Sclavenes) can be found only from the period of the Emperor Justinian I (527-565). But in these historical records the Slavs had been located on the territory northern of the river Danube and not behind the Carpathians.

2. Macedonia in the political and religious conception of Justinian I Significant changes of the social, economical and political structure happened at the beginning of the VI century in Macedonia, as well in the other Balkan provinces of Byzantium. It was a period in which the small and medium cities started weakening economically. The process of de-urbanization affected Macedonia so the number of the cities decreased from around 100 to 40. At the same time the number of the rural settlements also decreased, causing a significant reduction of the rural population. All these events influenced the weakening of the economical infrastructure on the Balkan Peninsula. Thessalonica was one of the rare cities that managed to avoid the process of ruralization. In such circumstances Byzantium was constantly facing the attacks by the barbarians making the Danube river the frontier with the Barbarian world. In the first decades of the VI century, both, the “Huns” and the “Getae” were mainly threatening Byzantium and they were generally identified as nomadic horsemen by the Byzantine authors. Their attacks were mainly focused in the eastern Balkans although during the year of 517 Macedonia was also affected by the thorough campaign of the “Getae equites”. This campaign coincided with the catastrophic earthquake that ruined the city of Scupi (Skopje). Procopius of Caesarea in 518 registered the first attack of the Antes who were ”living near the Slavs”. Among the identified barbarians as a threat in the Balkans the Bulgarians and Cutrigurs were also mentioned. When Justinian II came to the Byzantine throne (527) the process of reconfiguration of the political and ideological strategy of Byzantium was initiated that was followed by a radical redefinition of the security system in the Balkans. It was manifested in the invasive Byzantine military strategy that started being implemented from the third decade of the VI century and which was focused on the strengthening of the defense of the frontier along the river Danube. The integral component of the Justi74

nian’s concept was also the raising of the status of his native city Taurisium (Taor) situated near Skopje. In its vicinity Justinian constructed a “magnificent city”, which in 535 was promoted in Archbishopric called Justiniana Prima. The far-reaching plans of Justinian were focused on the transformation of Justiniana Prima into a political and church center in the Balkans as a kind of counter balance to the Roman religious influence through the vicariate in Thessalonica. Justinian entrusted the Archbishop of Justinian Prima with large authorizations so that they pervaded the church competencies and entered into the civil and military responsibilities. This administrative and church innovation was complementary with the Justinian plans for the rearrangement of the prefecture of Illyricum and the transfer of its seat from Thessalonica to Justiniana Prima. It coincided with the new administrative reorganization implemented in the period of 535-534, which united the Macedonian provinces Macedonia Prima and Macedonia Secunda in a sole province Macedonia. However the Justinian’s intention to transfer the prefecture’s seat in Justiniana Prima failed to reach its accomplishment. Justinian was soon forced to recognize the domination of the Roman Church in Justiniana Prima (545) but despite this he continued to treat the Archbishopric in accordance with his own strategic vision for the religious reunification and for more effective administration of the Balkan region. The Justinian’s intentions corresponded with the first independent raids of the Slavs in the 540s when they impose themselves as a real threat for Byzantium. Soon after followed the first well organized offensive campaign of the Slavs (550) with the main objective of conquering the city of Thessalonica. However, the appearance of the strong Byzantine Army headed by the famous commander German, constrained the Slavs to change their direction of movement so that they turned towards Dalmatia, where they spent the winter 550/551 “as in their own country”. This was actually the first authentic registered case when the Slavs were spending the winter on the territory of Byzantium. Nevertheless, it did not implicate the tendency toward permanent settlement of the group of Slavs. That was also influenced by the completion of the new security system in the Balkans at the mid-550s through implementation of the impressive fortification activity of Justinian. This defense concept of Justinian demonstrated itself as highly efficient because the period from 552 to 577 did not mark any single raid by the Slavs in the Balkans. The only registered attacks were those of the Cutrigurs (558/9 and 568) but they were not of that capacity to affect the strengthened military and strategic position of Byzantium.
75

3. The first raids of the Slavs in Macedonia and the sieges of Thessalonica The appearance of the Avars and the provided domination in the Panonian Plain in the 560s had essential reflection in the constellation on the Balkan Peninsula. Encouraged and stimulated from the victories of the Avars, the Slavs started a new campaign in 578. They broke through from Danube across Thrace up to Hellas. John of Ephesus registered this new attack of the “accursed people of Slavs” who in 581 rapidly crossed the whole territory of Hellas, the area around Thessalonica and whole Thrace, occupied many cities and fortresses and overstayed on the territory “as on their own land, without fear and like masters”. This continuous four-year campaign of the Slavs (581-584) registered by John of Ephesus, coincides with the first Slavic attack on Thessalonica, which was recorded in Book I of a collection known as the Miracles of St. Demetrius by the Archbishop John of Thessalonica. As a eyewitness of the events John refer to the unexpected attack on Thessalonica carried out by the 5,000 selected and experienced Slavic warriors (584). Despite the unsuccessful outcome of the attack, its actual organization reveals the seriousness of the plans of the Slavs in terms of their infiltration on the territory of Macedonia and wider in the Balkans. Nevertheless the historical records do not inform explicitly, it is not excluded that in this period the first attempts were initiated for permanent settlement of isolated Slavic groups in certain Balkan regions, inclusively in Macedonia. These settlements however were spontaneous, without planned and organized character and of limited territorial domain. After 584 the major part of the Slavs got back in their homes behind the river Danube, in a triumphal manner carrying with them the acquired riches from the pillage. During the year 586, Macedonia was being threatened by the Slavs again. This time the Slavs associated their forces with the Avars and directed their campaign across the river Danube towards Thessalonica. The Archbishop John of Thessalonica, in his Miracles registered 100,000 warriors of the Avar-Slav army that put under siege Thessalonica. John directly indicated that the 7 day long siege by land and by sea that happened in September 586, had been successfully rejected emphasizing that it was all a merit of the “courage of the Macedonians” who had been inspired by St. Demetrius. The absence of prefect of Illyricum at the time of the attack implicates that the defense of the city was due to the self76

organization of the citizens, who were most probably led by the Archbishop John. This situation was illustrated in the constant threat for the city manifested in the fact that the Thessalonians could have recognized from distance “certain signs of that barbarian cry to which ears were accustomed”. The areas surrounding Thessalonica as well as some other parts of Macedonia undoubtedly were submitted on plundering raids by the Avars and the Slavs while they were withdrawing towards Danube. The archeological findings indicate a collapse of the life activities in some Macedonian cities at the end of the VI century and at the beginning of the VII century. The Pope Gregory I in his letters illustrated the unstable situation in Macedonia and in Illyricum manifested also in the fleeing of the Bishops from their centers.

4. The Settlement of the Slavs in Macedonia and the attempts for political unification The Byzantine offensive campaign on the Danube River in the mid-590s resulted in the short period of absence of the Slavic attacks in the Balkans. After the death of the Emperor Maurice in 602 the Danube border totally collapsed. The Slavic raids were renewed during the first year of the rule of the Emperor Heraclius (610-641) but this time they were motivated by their planned and permanent settlement on the conquered territories. The anonymous author of the Book II of the Miracles of St. Demetrius” in 515/6 registered the new siege of the Slavs on Thessalonica. He identifies for the first time different Slavic groups that had already settled in Macedonia and also in the wider surrounding of Thessalonica, with the particular names such as: Dragoviti, Sagudati (Sagudates), Velegeziti, Vajuniti and Berziti. The unification of these tribes headed by the Union chieftain Prince Hacon with the aim of conquering of Thessalonica illustrates the tendency for their associated military and political organization. Nevertheless, the city walls remained again insuperable for the Slavs and the citizens managed to capture the Hacon who was later killed. The anonymous author of the Miracles reveals also the episode in which prominent persons of the city were hiding the Prince Hacon from the citizens. This segment illustrates the early-established communication and interaction between the elite representatives of the Thessalonica and the Slavs. The failed assault on the city leads to the conclusion that there was a lack of adequate strategy for undertaking the city and presumed weak unity among the Slavic subjects. This was the reason
77

for the failure of the first attempt for permanent political unification of the Slavs on the territory of Macedonia mainly motivated by their tendency to conquer Thessalonica. For the first time in Book II of the Miracles of St. Demetrius we are told about the intentions of the Slavs to establish themselves in Thessalonica, “together with their families after the conquest of the city”. This expression by the anonymous author, who at the same time identified the attackers as “our Slavic neighbors”, implies that through the past years groups of Slavs gradually situated on the major part of the territory of Macedonia concentrating their settlements mainly on the hinterland of Thessalonica. The territories populated by the Slavs in Macedonia besides being known under the names of the separate tribes in Byzantine historical sources they are recorded under the general name Sklaviniai Isidor of Seville also concluded that in this period “The Slavs took over Greece” from Byzantium that indicates the existence of a general threat of the Byzantine positions on the Balkans. The new attack of the Slavs on Thessalonica followed in 618, after previously providing themselves with the logistic support of the Avars. The strong resistance of the Thessalonica citizens, the provided grain and food supplies as well as the secured sea traffic, were the main factors for the failure of this short-lasting Slav-Avar siege of Thessalonica. In the 630s the Slavs carried out another unsuccessful attempt to overtake Thessalonica willing to benefit from the earthquake that had hit the city. The anonymous author of the Miracles of St. Demetrius registered another important moment pointing out that “those of the previously mentioned Slavs, who were close to us, announced with songs, the miracles made by the saviour and victor of the city “St. Demetrius”. He explained that in that period “almost every year the townsmen gathered peacefully in the temple of their patron, evoking with hymns those unspoken miracles, which were with joy announced even by barbarians”. Such testimonies point out that the cult of St. Demetrius started penetrating among the Slavs in the city surroundings even from the 630s. The cult actually represented an early stage in the process of Christianization of the Macedonian Slavs and played a significant role in the process of interaction between Thessalonica citizens and the Slavs. The tendency for the political and military mobilization of the Macedonian Slavs aiming to Thessalonica conquest during the 670s become seriously manifested in the formation of the new military and political alliance led by “king” (rex) Prebond of the powerful Sklavinia, that of the Rynchines (Rinhini). In this political and military alliance besides the
78

Rynchines and Strymonians (Strumjani) later on joined Sagudates and Dragovites. This time the Slavs were much more prepared in attacking the city, that illustrates the existence of noticeably higher level of political organization within the Sklaviniai and among them. This alarmed the Prefect of Thessalonica who managed to capture Prebond by deception while he was staying in Thessalonica. The fact that previously Prebond had been allowed to move freely in the city confirms that there had been established a peaceful coexistence and interaction between the elites of Thessalonica and the Macedonian Sklaviniai. The proof for this process is the petition submitted by the representatives of Slavic and Thessalonica leading men to the Emperor Constantine IV (668-685) for the liberation of Prebond. The fact that the Emperor agreed on a negotiation with the Slavic representatives actually depicts the seriousness of the approach that the Byzantine imperial court used to have regarding the political organization of the Slavs in Macedonia. This explains also the alarmed situation in Byzantium that happened after the two consequential escapes of Prebond after which he was executed. This act caused bitter rage in the Sklaviniai which were in a alliance, that was reflected in the extensive attack on Thessalonica by land and by sea, in July 25, 677. This time the Slavs were military and strategically much better prepared using their own-made siege equipment. However, the manifested disunity within the alliance that was illustrated by the withdrawal of the Strymonians right before the attack, as well as the provided grain deliveries from the Velegezites in Thessaly, were decisive factors for the failure of this last authentically registered, attempt of the Slavs to conquer Thessalonica. The strong mobilization of the Macedonian Slavs and the political objectives expressed in the process of their unification for the conquest of Thessalonica including the evident tendency for formation of a unique political and state entity in Macedonia incited Byzantium to an urgent military intervention. The successful campaign of the Emperor Constantine IV against the Sklaviniai in southern Macedonia in 678 brought the stabilization of the Byzantine control over the strategically important land road communication Via Egnatia. That enabled the presence of Archbishop of Thessalonica together with the Bishops of Stobi, Edessa, Amphipolis and Philippi on the Sixth Ecumenical Council in Constantinople (680-681). At the same time Byzantium was faced with a new threat from the Bulgarians that crossed the river Danube and penetrated the occupied the territory of Thrace where they situated themselves permanently. The formation of the new Bulgarian state, which Byzantium was constrained to
79

recognize in 681 made significant changes in the constellation in the Balkan region. Byzantium was forced to strengthen its positions in Macedonia that further complicated the situation and made more difficult the realization of the tendencies for creation of a unique and independent political subject on the Macedonian territory. During 680 a short-lasting invasion on the territory of Macedonia of a group called Sermisianoi was registered, under the leadership of certain Bulgarian Kouber that after annihilating the subordination of the Avars managed to reach the so called “the Keramissian plain” (probably in Pelagonia). The granting of Byzantine titles to Kouberr and his collaborator Mavro as well as the provided aid in food supplies from the Draguvites on request of the Emperor reflect the tendency of the Byzantium through the use of various mechanisms to manage the problem in Macedonia. The ambition of Kouber and Mauros to conquer Thessalonica that failed to reach its accomplishment due to the Byzantine intervention, demonstrated the risky character of the strategy that Byzantium was coerced to implement as a result of its incapacity to restore its authority in Macedonia. However, the Macedonian Sklaviniai managed to keep their political organization, one part of them independent and another part under nominal sovereignty of Byzantium. The new Byzantine Emperor Justinian II (685-695; 705-711) during 687/8 directed his expedition towards Macedonia and managed to reach the city of Thessalonica. The campaign terminated with the transfer of around 30,000 captured Slavs in Asia Minor. The decrease of the number of Slavs in the region on the east of Thessalonica allowed certain stabilization of the Byzantine positions in this part of Macedonia. The strategic significance of this region was confirmed in the 688/9 when emperor Justinian II ordered strengthening of the positions on the mountain passes and canyons along the river Strymon (Struma). Constantine Porphyrogenitus, who registered this measure, pointed out that at the gorges of the river Struma “instead of Macedonians”, Justinian II settled group of “Scythians”, who were probably Slavs. Byzantium was obviously led by the intention to establish firm control over Macedonia, along the river of Strymon, which was considered as kind of a “red line” with the Bulgarian state. This intervention actually laid a foundation of the new administrative and military unit - Strymon kleisura, that later became a Byzantine theme. Porphyrogenitus unquestionable identification of the ancient Macedonians on the territory of Macedonia and the settlements of the Slavs instead in the region of the Strymon river indicated that the policy of devide et imperi had been actively practiced by the Byzantium towards the Macedonian sklaviniai and the Macedonians.
80

5. Macedonian Sklaviniai and Byzantium During the 8th century the level of the political organization of the Macedonian Sklaviniai had noticeably amplified so that it achieved some form of semi-state formations. This process was facilitated by the representation of the power of the leaders of Sklaviniai (¥rcontej, `rÁgej), which was based on the acquired wealth that was manifested in the tendency for allied political action on the territory of Macedonia. The coexistence and the interaction of the Slavs with the ancient Macedonians represented an exceptionally strong factor that came along the tendency for the political unification and formation of a single state entity on the territory of Macedonia. This was exactly what Byzantium was trying to prevent with undertaking the complex campaign of the Emperor Constantine V Copronymus (741-775) against the “Macedonian Sklaviniai” in the period of 758/9. But Byzantium did not gain any concrete benefit from this campaign because it did not manage to establish a direct and firm authority on the territory of Macedonia. The new Byzantine campaign followed in 783 when the logothete Staurakios managed to reach “Thessalonica and Hellas” forcing the "Sklavinian tribes" to pay tribute. This campaign was concluded with the establishment of Byzantine authority in parts of Thrace and Greece that in the period from the end of the 8th to the beginning of the 9th century was valorized by the formation of new administrative and military units – themes: Thrace, Hellas, Peloponnese, Cephalonia and Macedonia. The theme Macedonia was formed around 800 and it did not cover the historical, geographical and ethical territory of Macedonia but it was located in Western Thrace with a capital in Adrianople. The naming of this theme as Macedonia and its location near the Macedonian territory actually expressed the Byzantine intention to impose its military and political control over the historical Macedonia. Byzantium in this period except in Thessalonica still maintained only the formal sovereignty in Macedonia. The instability of the Byzantine positions is illustrated with the interference of the archon of “the Slavs from Velzetia” in Thessaly, Akameros, in the inter-dynastic conflict in Byzantium. Regardless of the unsuccessful conclusion of the involvement of Acamir, this event indicates on the increased political influence of the Slavic elite that was present in all Macedonian Skalviniai. This prompted Byzantium to focus its military
81

potential on establishing its ultimate authority in Macedonia. Shortly before 836 Byzantium managed to sanction its domination around Thessalonica region forming the new administrative and military unit - theme of Thessalonica. In spite of this the Byzantine hegemony on the wider surroundings of Thessalonica was very unstable which was confirmed by the uprising by the archon of one of the Sklavinia near Thessalonica in 836/7. Particularly sensitive was the region between the rivers Strymon and Nestus (Mesta) where the Strymonian and Smoljani Slavs had been situated and where Byzantium was not still in a position to sanction the thematic administration.

6. The continuity of the ancient Macedonians and their symbiosis with the Slavs After the fall of the Macedonian Empire (168 BC) the Macedonians continued their existence perceiving their ethnic identity. In the historical testimonies of the Roman period the Macedonians are registered as majority population in Macedonia and the bearers of the ancient traditions from the period of Philip II and Alexander of Macedon, the fact that was recognized also by the Roman Emperors. The continuity of the ancient Macedonians is particularly applicative for the period that anticipates the settlement of the Slavs in the Balkans. Many authors from the early Byzantine period in their political, geographical and religious definition on the territory of Macedonia were using the term Macedonians in ethnical connotation. In the works of Ammianus Marcellus, Claudian Claudianus, Zosimus, Philostorgius, Sidonius Apollinaris a constant tendency is registered for concrete ethnical and geographical distinction of Macedonia from the neighboring territories. The ethnical identification of the Macedonians is present also in the description of the religious events in the Balkans during the 4th-5th century period, within the elaborative works of authoritative church writers such as: Eusebius, Sozomenus, Socrates, Theodoret of Cyrrhus, Ambrose etc. Even more Theodoret of Cyrrhus directly qualified Thessalonica as a "large and very populous city, belonging to the Macedonian people", that represents an indisputable authentic confirmation that the Macedonians constituted a majority of the population in Thessalonica as well as in Macedonia. The most typical testimony is that of the Archbishop John of Thessalonica who named the Macedonians as the only merited for the defense of Thessalonica from the attack of the Avar-Slav army in 586. His identification of the Macedonians as a
82

major ethnical element in Thessalonica has particular importance if we take into consideration that John, having been a eyewitness of the events and direct participant in the organization of the defense of the city, not only demonstrate his personal awareness of the ethnical structure of Thessalonica but also directly reflects the existing identity perception of the Thessalonica citizens. The testimonies by Symeon Metaphrastes from the 10th century for the ethnical association of St. Demetrius with the “ancient Macedonian genus” also refers to the factor that used to have a influence for the popularity of the cult in Thessalonica and its diffusion in Macedonia. Thus, it was not accidentally found in the satirical work Timarion, the fair which was being traditionally held in honor of St. Demetrius, even in the 12th century was identified as a “Macedonian celebration on which not only the Macedonian people gathered but different peoples from all over…” . The attested continuity of the Macedonians as a major population in Macedonia had an essential reflection on the process of the transfer of the Macedonian traditions to the Slavs that settled on the territory of Macedonia from the 7th century. This was also confirmed by the recent historical and archeological studies, which demonstrate that the Slavic settlement in Macedonia did not represent massive colonization of such capacity that might have completely changed the ethnical constellation in Macedonia, although the strong influence of the Slavic ethnos was certain. At the same time the Slavs themselves during the 7th century noticed a demographic crisis. Actually, it was a gradual process that enabled the mutual interaction, coexistence and symbiosis between the ancient Macedonians and the Slavs that settled in Macedonia. Actually, the new complex ethical configuration that had been created on the territory of Macedonia during the 7th-8th century period, with the attested presence of ancient Macedonians and the settled Slavs in Macedonia, caused the Byzantine authors like Theophanes to start identifying the Slavs that were living on the Macedonian territory under the unified name – Macedonian sklavini. Thus it can be concluded that the ancient Macedonians had a strong influence in the process of group self-identification and the creation of the identity of the Slavs settled in Macedonia, which were considered by the Byzantines as Macedonian Slavs. The episodes that were found in the Book II in the Miracles of St. Demetrius in which the anonymous author makes clear distinction between “our language” and “the language of the Romeians, Bulgarians and Slavs”, actually refer that in the initial phase of the process of interaction, not the Greek, but the Macedonian language spoken in Thessalonica was used in the communication between the
83

Thessalonican citizens and the Macedonian Slavs. However with the passing of time the coexistence between the Slavs and the Macedonians resulted in a situation in which the Slavic language imposed its domination as a means of communication. That was due to the status, which Slavic language obtained as lingua franca on vast territory of Europe, probably as a consequence of the previous communication within the Avar Khaganate. However, as far as the Byzantine authors of the 8th century are concerned, the ethnical classification generally depended on the military and political potential of the new enemies, which were identified as Macedonian Sklavinii on the territory of Macedonia. The formation of the administrative and military unit named “Macedonia” and the establishment of the new Macedonian dynasty in Byzantium that coincided with the Bulgarian occupation of a great part of Macedonia influenced the perception of the Byzantine writers from the middle of the 9th century in which construction of the existent and undisputable geographical and ethnical identification of Macedonia and the Macedonians was artificially altered.

84

MACEDONIA THE CRADLE OF CULTURAL AND SPIRITUAL PROCESSES
(from the middle of the IX to the middle of the X century)

1. Constantine–Cyril and Methodius and the creation of the first Slavic alphabet in Macedonia The direct threat from the strengthened Bulgarian state enforced the Byzantine administration on implementing active policy measures in order to gain the support by the Slavic elite. In this context Byzantium granted privileges by appointing the local leaders as archon of the Slavs. The introduction of the Christianity among the Slavs was an integral part of this Byzantine political and ideological strategy. Such a practice determined the Byzantine military and political missions in Macedonia that were entrusted to the brothers Constantine and Methodius from Thessalonica. Constantine and Methodius were born in Thessalonica and derived from respectful family. Their father Leo had a high-level military service - drungarios of Thessalonica theme while their mother also originated from a referential family. The fact that brothers knew the Slavic language excellently, that was also testified personally by the Emperor Michael III in the Panonian Life of Methodius as well as the fact that their administrative and missionary activity was later accepted by the Slavs in Macedonia refer to the assumption of their probable Slavic origin. Furthermore, since the brothers were born in Thessalonica where the active interaction between the Macedonians and Slavs was being carried, they were considered as the most suitable persons for Byzantium for implementation of the missions in the identical environment in Macedonia. In this context quite applicative is the testimony of John Kameniates who at the beginning of the 10th century identified his birthplace Thessalonica, as “the first city of the Macedonians”. Constantine was born in 827 while Methodius’ date of birth is assumed to be in 825. The high state positions of their father helped them to acquire education in prestigious schools in Thessalonica. Due to the fact
85

that Methodius had remarkable military skills the Byzantine imperial court noticed him very early, which indicates that the educational process of the Thessalonica brothers was closely monitored, anticipating this way the necessity of the missionary activity implementation among the Macedonian Slavs. In accordance with the Long Life of Methodius and with the Panonian Life Methodius at the age of 20 was appointed by Byzantium as “Prince of the Slavs” entrusted with the governance over the “Slav Princedom”. The authentic data from the so-called “Istinnaya povest” as well as those from folk tales of the XIX century from the Strumica region indicate that the Methodius’ Principality actually covered the territory of the Strymon Sklavinia that was concentrated in the areas of the rivers Strumica and Bregalnica. The strategic position of the Slav Princedom, which most probably corresponded with the location of the Strymon kleisura, was actually due to the interrelation between this region and the defense of Macedonia and the city of Thessalonica from the anticipated concentration of the attacks from Bulgaria. Exactly this was the main objective of the military and political mission of Methodius, whose priority was, with the help of the Slavs, to strengthen the Byzantium defensive positions along the river Strymon. However, Methodius was facing various problems during his 10-year governance (845-855) especially in the segments of discipline and motivation of the raised Slavic army. Considering this fact Methodius approached the translation and creation of a Codex, called The law for judging people which primarily was regulating the military issues. The Law was written in the Slavic language with the use of Greek letters and it is placed amongst the first works in the Slavic literature. The compound activity of Methodius required also skillfulness in terms of dispersal of the Byzantine political ideology based on the Christianity as a symbol of the imperialistic authority. In order to provide this significant segment of the Methodius’ activity, Constantine was also sent to Macedonia by the Byzantine imperial court at the beginning of the 850s. As a result of his extraordinary talent in philosophical and linguistic sciences, Constantine at the age of 20 completed his education at the University of Magnaura in Constantinople tutored by the most eminent intellectuals of that time, Leo the Philosopher and Photius. Soon after, he was promoted to a philosophy professor. Constantine was certainly one of the most suitable persons for the realization of the missionary activity within the Slavic Princedom in compliance with the governance of his brother Methodius. Constantine focused his several year missionary activity on the Slavs that were living in the area along the river Bregalnica. The anal86

ysis of the data from the Short Life of Cyril, the Thessalonica legend, “On the letters” from Crnorizec Hrabar, the Long life of Clement allows us to reconstruct the Constantine’s activity, whose final outcome in 855 was the invention of the Slavic alphabet for the needs of the Macedonian Slavs, the so-called Glagolitca. During the Bregalnica mission Constantine composed several “books written in Slavic” and introduced many Slavs to the Christian religion whose number in the Short life of Cyril is registered as 54,000 persons. Undisputedly, Methodius, was providing the logistic support as well as concrete assistance for the Constantine’s Mission of Bregalnica. The findings near Krupishte archeologically confirm the presence of the mission of Constantine in the Bregalnica region that resulted in the formation of the first Slavic literary language on the territory of Macedonia. The attestation that the Slavic alphabet was originally intended to the Macedonian Slavs is the undisputable fact that it had been created on the base of the Macedonian dialect spoken in Thessalonica and its hinterland. The missionary activities that were carried out by the brothers Constantine and Methodius however were not sufficient to stop the penetration of the Bulgarians on the territory of Macedonia. The direct Bulgarian threat influenced the termination of the brothers’ missionary activity at the end of 855. However, the activity of Methodius and Constantine created a base for cultural mobilization of the Macedonian Slavs introducing a new essential element in the process of group identification in which the Macedonians had been directly involved. The mass-acceptance of the Slavic alphabet created on the basis of the Macedonian dialect spoken in Thessalonica and its hinterland represents a clear indication that the process of ethnical and cultural interaction between the native Macedonians and Macedonian Slavs came along with the domination of the Slavic language and with the acceptance of the Christianity as common elements of the ethnic identity. This gradually affected the toponyms as well. At the same time the integration of the Macedonian traditions had essential influence on the preservation of the distinctive Macedonian identification, from the aspect of the Bulgarian invasive campaigns in Macedonia that followed in the middle of the 9th century. Up to 864 eastern, central and southwestern Macedonia as well as a part of southern Albania entered within the domain of the Bulgarian conquests while the territory of southern Macedonia including Thessalonica remained under the Byzantine rule. In the following years Constantine and Methodius were staying on Mt. Olympus, dedicated their activity to improving the Slavic alphabet
87

and on translation of books into Slavic while their missionary potential was used by the Byzantine diplomacy. The key missionary activity that was realized by the brothers was in the Slavic Princedom Moravia that was initiated in 863. Actually they previously supplemented and adapted the Slavic alphabet that had been created in Macedonia for the needs of the Moravian people. Benefiting from the interest of the Rom