Вы находитесь на странице: 1из 6

BAKTERII

Bakteriite se ednokleto~ni organizmi so prokariotska gradba Najstarite se smeta deka deka nastanale pred okolu 3.4 miljardi godini i se najbrojni organizmi na na{ata planeta. Prisutni se vo site `iveali{ta , vklu~uvajki go tuka i ~ovekoviot organizam.

Bile nepoznati se do 20 vek koga Luj Paster i Robert Koh ja potvrdija ulogata na bakteriite vo rasipuvawe na hranata i mnogute bolesti koi se pojavuvale kaj lu|eto i `ivotnite.

GRADBA I HEMISKI SOSTAV


Najgolem broj bakterii imaat I kleto~en yid, no sepak ne go imaat site bakterii (mikoplazmi, rikecii).

Op{tiot plan na gradba na bakteriite predstavuva gradba na Pokraj navedenite komponenti prokariotskata kletka: , nekoi vidovi na bakterii Protoplazmati~na mo`at da gi sodr`at i slednive membrana i delovi:
citoplazma, vo koja se
ribozomi i nukleoid.

o o o o o o

kapsula, flagelumi, pili, tilakoidi, mezozome i plazmidi.

Struktura na prokariotskata kletka

Kleto~en y

um

Kapsula
Kapsulata e sluzava nadvore{na obvivka koja ja sozdava samata bakterija. Ulogata na kapsulata e da ja za{titi baktrrijata od dejstvoto na odbrambeniot sistem na organizmot vo koj {to navlegla. Izgradena e od polisaharidi. Bakteriite koi imaat kapsula se narekuvaat inkapsulirani bakterii.
. , . .