You are on page 1of 10

Marija PANDEVSKA

GORNOXUMAJSKATA VRHOVISTI^KA PROVOKACIJA OD 1902 GODINA


Vo istoriografijata s u{te se pravi obid da se nametne dilemata za karakterot i celite na vrhovisti~kata Gornoxumajska vostani~ka provokacija izvedena vo esenta na 1902 godina na del od teritorijata na Makedonija. Od ovie pri~ini smetame deka na ovoj nastan treba odnovo da se navratime i preku prezentirawe na neobjaveni arhivski dokumenti da gi nadopolnime ve}e poznatite svedo~ewa na sovremenicite.1 Preku rekonstruiraweto na del od nastanite povrzani so vooru`enata provokacija od 1902 godina, a koi se odigrale na teritorijata na Petri~kiot revolucioneren reon, neposredno mo`e da se sogledaat i su{tinskite karakteristiki i celi na paravoenite vrhovisti~ki ~eti, so siot avanturizam i voluntarizam {to tie go donele so sebe. Imeno, sproveduvaweto vo delo na planot na Con~eviot komitet za raznebituvawe na revolucionernata mre`a na TMORO i infiltrirawe na svoi doverenici vo Makedonija, mo`elo da se realizira samo preku zgolemuvawe na intenzitetot na navleguvaweto na paravoenite vrhovisti~ki ~eti vo pograni~nite reoni na Makedonija kon Kne`estvoto Bugarija. TMORO kolku i da se obiduvala da ja obezbeduva vo ovoj del tursko-bugarskata granica, za{tituvaj}i ja svojata organizaciona teritorija, bi bilo iluzorno da se o~ekuva deka za ovaa odnadvor smislena i sistematski sproveduvana antimakedonska akcija taa imala i sili i mo`nosti celosno da ja eleminira. Od krajot na 1901 godina i s do esenta na 1902 godina, vrhovisti~kiot pritisok vrz teritorijata na Organizacijata samo se zgolemuval. Po debaklot so ~etite od ~isto ajdu~ki karakter, kako onie na Haqo i Stefo, bila izvr{ena korekcija na planot vo odnos na rakovodniot kadar na ovie ~eti, sega ve}e, redovno predvodeni od bugarski oficeri, no nivnite su{tinski celi ne bile promeneti. Izvornite vrhovisti~ki dokumenti i stavovi, nekoi od niv objaveni vo toga{niot vrhovisti~ki pe~at, samo gi nadopolnuvaat ovie konstatacii: Komitetot ostana na svojata zacrtana linija. No, ovoj pat toj go isprati rezervniot kapetan Jurdan Stojanov, od Lom, da ja dovr{i misijata na Haqo; potoa go isprati i rezervniot pomorski oficer
1 Arhivskite materijali od Narodna biblioteka Sv. Kiril i Metodi - Sofi, Blgarski istori~eski arhiv (NBKM- BIA): Fond br. 224 (Vrhoven Makedono-Odrinski Komitet); Fond br. 305 (Ivan Petrov Kepov) i Fond br. 654 (Georgi Ivanov Belev) kako fotokopii se deponirani vo Arhivskoto oddelenie na Institutot za nacionalna istorija - Skopje, zavedeni pod: Fk. II. 737/ III.

61

Todor Saev od Bansko; potoa i rezervniot poru~nik Sofronij Stojanov od Ki~evo i tn.2 A kako smetal T. Saev da ja dovr{uva misijata na Haqo, svedo~at izvorite. Vo edno pismo na izvesen V. Atanasov, isprateno do Ivan Kepov so datum od 30 januari 1902 godina (st. stil), avtorot izvestuva deka, dodeka bil vo seloto Muralevo (Dupni~ko) razbral oti razbojnicite od ~etata na Davitko ve}e bile staveni pod protektoratot na Vrhovniot komitet vo Sofija. Atanasov vo prodol`enieto na pismoto, potresen od vrhovisti~kite zastra{uvawa i zakani upateni na adresa na revolucionernite lideri i morni~avite zbidnuvawa na teror vo seloto, zapi{uva: Na 19 januari vo seloto pristigna od Tursko komitetskiot agent Saev... Na istiot den, okolu pet ~asot od ku}ata na V. Kirov (poznat {vercer vo seloto, M. P.) izlegoa 15 du{i na ~elo so razbojnikot Davitko vooru`eni so manliherki... i so vikawe deka }e gi donesat glavite na Sandanski i na Del~ev zaminaa kon Struma... Agentot na Komitetot, otkako ja isprati aramiskata ~eta, zamina...3 Za {areniot i problemati~en sostav na vrhovisti~kite ~eti govori i sovremenikot Anton Stra{imirov: Tie ~eti se sostoeja glavno od aramii - lu|e polni so revan{izam i li~na odmazda, na li~en heroizam, na tvrdoglavost, na primitiven anarhizam. Takvi vo Sofija se bea nasobrale mnogu: rasprostiraweto na Revolucionernata organizacija go be{e napravila nivnoto opstojuvawe vo planinite nevozmo`no, bidej}i tie bea tu|i na revolucionerniot asketizam naspram ,vino i `eni, ne znaeja da se hranat so kolibarski luk i praz i voop{to ne priznavaa red i disciplina, pot~inetost. Pove}eto od niv begaa vo Bugarija, nosej}i smrtni presudi izdadeni za niv od Organizacijata. Stra{imirov lucidno pretska`uva: Istori~arot eden den }e se ~udi kako blagorazumniot patriotizam vo Bugarija se pregrna so elementot na prostotilukot i svoevolieto vo Makedonija, za da remeti tamu na edna pravilno organizirana revolucija. No, fakt e, prodol`uva Stra{imirov, deka pograni~nite reoni bea zaplisnati od aramiski ~eti, predvodeni obi~no od oficeri, koi{to bo`em bea vo ostavka, no s u{te si dobivaa plata. A borbata so tie ~eti be{e mnogu te{ka: aramiite gi znaeja site skrieni pateki i skrivnici po planinite; imaa stari jataci koi im bea blagodarni i glavno - ne biraa sredstva vo borbata so Organizacijata: gi predavaa na Turcite mesnite dejci, gi la`ea selata, im pravea zasedi na borcite i toa naj~esto zaedno i so turskite i so bugarskite vlasti.4 Pou~eni od iskustvoto od 1895 godina, ~elnicite na VMK znaele deka nivnite ~eti ne }e mo`at podolgotrajno da se zadr`at vo Makedonija, ako ne ja dobijat poddr{kata na mesnoto naselenie. Vo sklopot na svoite podgotvitelni zada~i, tie se obidele, na site mo`ni na~ini, koristej}i gi site mo`ni sredstva, da ja dobijat ili iznudat taa poddr{ka. Zatoa prvenstveno, vo reonite, koi bile cel na nivnata infiltracija, morale da se obidat da go istisnat avtoritetot na Organizacijata, so {to bi ja potisnale ili bi ja rasturile nejzinata ilegalna mre`a. Za bugarskiot knez Ferdinand i negovata jasno
St. @e~kin, Makedonskoto dvi`enie, Svto delo, kn. IV, Kstendil, 1902, 169-192. NBKM-BIA-S, Fond: 305, a.e. 10, l. 1. 4 Anton Stra{imirov, Krst Asnov, Sofi, 1906, 48-49.
2 3

62

ocrtana zavojuva~ka politika kon Makedonija, vsu{nost, ova bila i krajnata cel koja{to toj sakal da ja postigne, bidej}i Organizacijata ve}e pretstavuvala realna pre~ka vo realiziraweto na negovite planovi. Za slavoqubivite bugarski oficeri celta, pokraj drugoto, bila i sopstvena glorifikacija so u~estvo vo bo`emnata osloboditelna borba na robot, pa i vo nivniot slu~aj revolucionernite kadri na Organizacijata, so steknatiot avtoritet srede naselenieto vo Makedonija, pretstavuvale pre~ka kon nivnoto revolucionerno vozdignuvawe. Ajducite, pak, gi imale najtenkite smetki: polneweto na xebovite. Bez ogled na li~nite motivi, kako {to uka`uva I. Katarxiev, edno bilo jasno: Pojavata na oficerite na teritorijata na Organizacijata govori deka na dneven red do{lo pra{aweto za pokrupna vrhovisti~ka akcija vo Makedonija. Opereriraj}i i so imeto na bugarskiot knez i so silata na bugarskata armija, oficerite zboruvale deka najgolema pre~ka za bugarskiot knez da pomogne za skore{no podignuvawe na op{toto vostanie, potkrepeno od bugarskata armija, bila tokmu revolucionernata organizacija.5 Vo imeto na taa neophodnost, od lokalnite rakovodstva, od prvencite, od selata i od selanite se baralo da ja pogazat zakletvata sprema TMORO za da se zakolnat na verno slu`ewe na sofiskiot VMK. Pritoa vrhovisti~kite bandi se slu`ele so site sredstva. Vo tekot na ednogodi{niot kontinuiran pritisok, izveden od bugarska teritorija (krajot na letoto 1901 do esenta 1902 godina), vrhovizmot uspeal, preku izmami, zakani, napadi, potkupi i sl., da vrbuva nekoi lokalni vojvodi, prvenci, sve{tenici i drugi, sozdavaj}i si upori{ta vo selata i cepej}i go narodot vo dva sprotivstaveni neprijatelski tabora.6 Ovie zafati na Con~eviot komitet so seta svoja `estina najmnogu se isturile vrz krajgrani~nite revolucionerni reoni, pri {to evidentno predna~ele Gornoxumajsko, Razlo{ko i Male{evsko. Vo ovoj kontekst vidliv e u{te eden fakt. Imeno, kon krajot na 1901 godina, vrhovizmot na generalot Con~ev uspeal da prodre i podlaboko vo Makedonija t.e. vo Petri~kiot revolucioneren reon. Ovoj makedonski predel i ne se nao|al izlo`en na takov silen nadvore{en pritisok kako spomenatite grani~ni reoni. Tuka zagnezduvaweto na vrhovizmot se dol`elo na odredeni specifi~ni okolnosti vo razvojot na samata Organizacija, no i na nejzini takti~ki propusti, i, se razbira, najmnogu po zasluga na lokalniot razbojnik Don~o Zlatkov, koj pod zakrilata na VMK stanal, ni pomalku, ni pove}e, generalski vojvoda. I dodeka na edna strana, vo Makedonija bugarskite pretstavnici se slu`ele vo izobilstvo so nevistini i dezinformacii vo odnos na toa koj stoi vo pozadinata na podgotovkite za vooru`ena provokacija, na drugata strana, vo Bugarija drsko la`ele deka vo Makedonija }e dojde do op{tonarodno vostanie - ne{to za koe {to nemale nitu sila, nitu mo`nosti. Tri dena pred da
Ivan Katarxiev, Borba do pobeda, Pirin se budi i buni, tom I, Skopje, 1983, 509-514. Manol Pandevski, Vrhovisti~kiot zagovor protiv Makedonskata revolucionerna organizacija i Jane Sandanski vo 1901 godina, Prilozi MANU, XXVII/2, Skopje, 1996, 33-48.
5 6

63

dojde do sudirot vo gornoxumajskoto selo @eleznica, na plo{tadot Pozitano vo Sofija, bil organiziran miting na koj S. Mihajlovski odr`al patriotska re~ (vedna{ publikuvana vo Sofija kako bro{ura), vo koja objavil deka preku granicata ve}e zapo~nalo op{toto vostanie. 7 Za ovie dezinformacii se govori vo pismoto na Goce Del~ev od 21 septemvri 1902 g. (st. stil), isprateno do negoviot prijatel i soborec Nikola Aleksandrov, makedonski emigrant vo grad Vraca: Site |urultii {to se krevaat od vesnicite za nekakvo si vostanie vo Makedonija se laga. No, dali ne }e bide iznasileno ottuka (se misli od Bugarija, M. P.) vnatre{noto naselenie, ne znam.8 Vo ovoj kratok citat vnimanieto go privlekuva iskoristeniot zbor iznasileno, bidej}i toj zbor ja otslikuva realnata situacija {to vo Gornoxumajsko doprva }e se slu~i. Taa ostanala zabele`ana i vo toga{niot bugarski pe~at: ,Legionite na gen. Con~ev, za da go podignat naselenieto na vostanie, se slu`at ne samo so site sredstva na slovoto, no i na prinuda. Tie zapla{uvale, tie gi palele selata, tie go predizvikuvale na vostanie naselenieto na sekakov na~in.9 I koga sme kaj terminot - iznasiluvawe na vostanie i vrhovisti~kite pera se ispu{tile koga napi{ale deka VMK na Con~ev re{il bez mnogu kolebawa da go predizvika robot na neramen dvoboj so svojot vekoven tiranin... Site istomislenici na inicijatorite na vostanieto, na ~ie ~elo be{e i samiot Con~ev, ja preskoknaa granicata i se javija vo vostani~kiot tabor, za da ja potkrepat zapo~natata avantura.10 Za `al, za pove}eto od niv toa i ne bilo ni{to pove}e od li~na avantura. Zatoa Avanturistite na rabota! bil naslovot na statijata na Peju Javorov vo vesnikot Pravo, objavena na den pred zapo~nuvaweto na provokacijata vo Makedonija.11 Planot na general Con~ev predviduval ve}e kon krajot na avgust 1902 godina i toj da se prefrli vo s. Srbinovo, na teritorijata na Gornoxumajsko. Tuka generalot svikal op{ta sredba na svoite sorabotnici T. Saev, S. Stojanov i D. Zlatkov, za da go izvr{at potrebnoto rasporeduvawe na silite.12 Spored usvoeniot plan, vo istiot period i polkovnikot A. Jankov ja zapo~nal svojata turneja niz Makedonija, so cel, nezavisno od cenata {to treba da ja plati naselenieto, da ja pro{iri provokacijata na {to pogolema teritorija. Na 25 avgust 1902 godina I. Con~ev i S. Nikolov, soglasno so prethodnite re{enija, zaminale za Makedonija. No, vo Dupnica tie bile uapseni od bugarskite policiski vlasti i internirani: I. Con~ev vo svojot roden grad Drenovo, a S. Nikolov vo Dobri~. Ovoj poteg na vladata, kako {to go tolkuva bugarskata istoriografija, trebalo otvoreno da sugerira deka Bugarija ne
7 St. Mihajlovski, Pretsedatel na Vrhovni Makedono-Odrinski Komitet, Probuda i Vshod, Sofi, 1902, 15. 8 Manol Pandevski, Dve novi pisma na Goce Del~ev, v.Nova Makedonija, 4 maj 1961, 4. 9 A C. C., Pohodt na general Con~eva, Obo dlo, Godina III, Sofi, 17-ti noemvri, 1902 god., Kn. 2 i 3, 79-80. 10 St. @e~kin, Makedonskoto dvi`enie, kn. VI, 255-261. 11 P. K. vorov, Avantristite na rabota!, v. Pravo, br. 31, 22 septemvri 1902, Sbrani s~ineni, redakci G. Najdenova, tom IV, Sofi, 1943, 78-82. 12 [ifrirano pismo od gen. Con~ev adresirano do Don~o (Zlatkov) od 16 avgust 1902 god., vo koe go izvestuva za planiranoto pristignuvawe vo Makedonija na 23 avgust, NBKM-BIA-S, Fond 654, a.e. 100, l.1.

64

samo {to nemala namera da se me{a pri eventualnoto vostanie, no i deka dejstvuvala protiv nego.13 Me|utoa, faktite govorat sosem sprotivno. Bugarskite vlasti gi prezemale ovie bo`emni merki protiv dvajca od organizatorite na vostani~kata provokacija vo Makedonija, samo za da mo`at da imaat alibi vo odnos na evropskite golemi sili, koi sakale odr`uvawe na status kvo situacijata vo Turcija. I otkako bugarskata vlada si go obezbedila neophodnoto alibi, taa dozvolila nepre~eno S. Nikolov da izbega od policiskiot nadzor i ve}e na 18 septemvri 1902 g. (st. stil) da se najde vo Gornoxumajsko. I na I. Con~ev, ne{to podocna, na 7-8 oktomvri 1902 g. (st. stil) toa }e mu bide dozvoleno.14 Na 18 septemvri vo s. Gradevo (Gornoxumajsko) bilo odr`ano sovetuvawe na del od vrhovisti~kite voda~i. Toga{ bilo doneseno re{enieto - vostanieto vo Gornoxumajsko, Petri~ko i Male{evsko da se oglasi na 25 septemvri.15 Izvorite govorat za nivnite megalomanski planovi, koi bile nadvor od realnite mo`nosti na nivnite borbeni sili. Imeno, vo naredbata od ovoj sobir, odr`an na 18 septemvri, ispratena do vrhovisti~kiot voda~ vo s. Igumenec (Petri~ko), Minkata Jankov, se izvestuva: Revolucioneren sobor pod pretsedatelstvo na potpolkovnik Stefan Nikolov, ~lenovi: poru~nik Jurdan Stojanov, poru~nik T. Saev, vojvoda Don~o Zlatkov, ~etnici Rizo Atanasov i K. Lekiterov se sobra na zasedanie kaj seloto Gradevo i re{i: da se formira ~eta od selata okolu Struma i od blizinata na Petri~, koja{to pod va{a komanda i pod komanda na Nikola Jordanov treba da izvr{i napad na gradot Petri~ i po uspe{niot napad da se raspredeli na severnite padini na Belasica. Naredbata e potpi{ana od pretsedatelot na t.n. revolucioneren sovet potpolkovnik S. Nikolov, od T. Saev, i postoi u{te eden ne~itliv potpis.16 Na druga strana vo pismoto napi{ano od vrhovisti~kiot voda~ od ]ustendil, Serafim Partalev, isprateno na 23 septemvri 1902 g. (st. stil) do izvesen Kusev se doznava: Utre }e bide proglaseno vostanieto vo Xumajsko. Denes dobiv pismo od potpolkovnik Nikolov, no dr`ete go ova nekoj den
13 L. Panajotov, Gornod`umaskoto vstanie (1902)- geroi~na stanica od istoriata na blgarskiot narod (Doklad iznesen na nau~nata sesi, sstola se na 3 oktomvri 1992 g., v Blagoevgrad), 22-29. 14 A deka tezata na bugarskata istoriografija ima golemi nedoslednosti poka`uva tokmu ponatamo{niot tekst na avtorot L. Panajotov, vo koj{to toj na edna strana tvrdi deka prefrlaweto na ~etite se slu~uva i pokraj dejstvuvaweto na vlastite, a pritoa za primer go naveduva slednovo: ^etata na Sarakinov bila obgradena (od strana na bugarskite vlasti, M. P.) na viso~inite okolu Radomir. No, vostanicite ne samo {to ne se predale, tuku uspeale da gi obezoru`at napa|a~ite i da zaminat za Makedonija. Ostanuva otvoreno pra{aweto za navedenoto izvr{eno obezoru`uvawe. Dali so ova avtorot ja zagovara mo`nosta ovaa vrhovisti~ka ~eta da ima ubieno bugarski grani~ari? Vidi: L. Panajotov, Gornod`umaskoto vstanie, 22-29; Pove}e za provokacijata vidi: Rumen Paskov, Gornod`umaskoto vstanie 1902 godina, Voenoistori~eski sbornik, 54/1, Sofi, 1985, 14-35; I. Katarxiev, Borba do pobeda, tom I, 515-525. 15 Georgi Iv. Belev, Iz `ivota na ~etite, Ilstraci Ilinden, godina VI , kn. 7, Sofi, 1934, 12-14. 16 Ova pismo go potvrduva odr`uvaweto na vrhovisti~koto sovetuvawe vo s. Gradevo (Gornoxumajsko) na 18 septemvri, me|utoa, od sostavot na prisutnite vrhovisti~ki voda~i te{ko mo`e da se donese zaklu~ok deka stanuva zbor za kongres za kakov {to govori Ivan Belev. NBKM-BIA-S, fond 224 a.e. 51 l. 84; G. Iv. Belev, Iz `ivota na ~etite, 12-14.

65

vo tajna, a nie }e po~neme od granicata i }e ja napadneme Xumaja.17 Pokraj ovie izvori, vo arhivskiot dokument, datiran so 29.11.1902 g. (st. stil), potpi{an od petri~kite vrhovisti~ki voda~i K. P. Stojanov i S. K. Bakalov, ispraten do Vrhovniot komitet, se sre}ava podatokot deka spored planovite na vrhovisti~kata komanda, na 25 septemvri gradot Melnik treba{e da gori.18 Zna~i, vrhovisti~koto rakovodstvo so sigurnost smetalo deka }e mo`e vo tie nekolku dena, uspe{no da gi napadne Gorna Xumaja, Melnik i Petri~: akcii koi vsu{nost nemale realna osnova da bidat nitu pribli`no izvedeni. I vo ovoj slu~aj odnovo stanuva validna scenata {to ja dale \. Petrov i G. Del~ev voop{to za vrhovisti~kite planovi vo poznatoto Okru`no-poslanie u{te vo 1901 godina: Celiot toj plan li~i na son na lu|e, koi{to nikoga{ nemale rabota so nekogo nadvor od servilnite vojnici vo kasaranata-son, koj{to pri prviot kontakt so grubata realnost }e is~ezne kako da e ~ad.19 Samo za ilustracija, kolku planovite na vrhovistite bile navistina daleku od realnosta govori voenata sila na Turcite, {to se podgotvuvala da im se sprotivstavi. Vo izve{tajot na generalniot konzul na Srbija vo Solun, Nenadovi}, do ministerot za vnatre{ni raboti na Kralstvoto Srbija, od 12 septemvri 1902 g. (st. stil) se dava sledniot podatok: Vo ovde{niot turski slu`ben list e objavena carska irada, koja nareduva da se povikaat na ednomese~na ve`ba rezervistite-redifite od okruzite Solunski, Serski, Dramski, Gevgeliski i Kuku{ki, {to e i vedna{ storeno. Vo Solun denes gi sobiraat rezervistite od godinite 1895-1901... Selanite muslimani isto taka se podgotvuvaat za otpor.20 Re~isi site izvori od ovoj period govorat za masovno navleguvawe na vrhovisti~ki ~eti vo Makedonija. Nivniot broj ne e mo`no precizno da se opredeli.21 Ka`uvawata na H. ^ernopeev, koj vo tie denovi se nao|al na terenot na Gornoxumajsko, iako sodr`at precizni pokazateli, ne se dovolni za utvrduvawe na vrhovisti~kata brojnost: So Saev be{e i Lefterov- s na s 40 lu|e, Don~o vo Petri~ko vode{e 20 ~etnici, Pa{alijata vo Male{evsko i Petri~ko -15-mina, na leviot breg na Struma, Jurdan Stojanov i S. Nikolov vodea okolu 80 ~etnici. Vo Male{evsko ima{e ~eti vodeni od Con~ev, ama voda~ite im bea mesni lu|e, kako Vasil Pelivanot, Konstandiev, Petar U`e, a vo Petri~ko: Kostadin Popov, Kost. Bakalov i dr.22 Po zapo~nuvaweto na provokacijata na makedonska teritorija pristignale i drugi vrhovisti~ki ~eti. Vo odnos na ova pra{awe I. Katarxiev soop{tuva: Iako vo po~etokot na akcijata, kako i obi~no, se prenele fantasti~ni glasovi za silite so koi
NBKM-BIA-S, Fond 654, a.e. 101, l. 1. NBKM-BIA-S, Fond 224, a.e. 51, l. 83-a. 19 Citirano od Okru`nicata-poslanie od mesec mart 1901 godina napi{ano od Goce Del~ev i \or~e Petrov. Vidi: Goce De~ev, Pisma i drugi materiali, 311-312. 20 AM, DA SIP, Beograd, PP 1902, Konzulat Srbije u Solunu, fasc. br. 32-a, 12.09.1902, pov. br. 862. 21 Pove}e vidi: I. Katarxiev, Borba do pobeda, tom I, 515-525. 22 Dvi`enieto otsam Vardara i borbata s Vrhovistit, po spomeni na ne Sandanski, ^erno Peev, Sava Mihailov, Hr. Kuslev, Iv. Anastasov Gr~eto, Petr rukov i Nikola Pu{karov, Materili za istorita na Makedonskoto Osvoboditelno dvi`enie, kn. VII, Sofi, 1927, 49-72.
17 18

66

raspolagale vrhovistite (1000 do 2000 ~etnici dojdeni od Bugarija), iako vo Memoarot se tvrdi deka vo sudirawata zele u~estvo 2580 borci, bespristrasnite istra`uva~i toj broj go sveduvaat na nekolku stotini. Francuskiot voen ata{e vo Carigrad, Dipon, koj izvr{il {iroki konsultacii kako vo Turcija, taka i nadvor, za da ja sogleda {irinata i celite na celata akcija, veli deka brojot na ~etnicite {to ja minale granicata i dejstvuvale vo gorna Struma ne bil pogolem od 350-400 du{i, a ,brojot na regrutiranite privrzanici na samoto mesto bil nezna~itelen.23 Kako interesna ilustracija, {to svedo~i za podgotvenosta na vrhovisti~kite borbeni sili, koi trebalo da se sudrat so Turcite i da ja oslobodat Makedonija, }e go citirame po~etokot od ve}e spomenatoto pismo na Serafim Partalev od 23 septemvri 1902 g. (st. stil): G. Kusev, {tom }e go dobiete ova pismo, jas i sega vi telegrafirav, da pratite 50 leva, za{to u{te sme tuka (na teritorijata na Bugarija, M. P.) i nema {to da jademe. Lu|eto nemaat od kogo da zemat ni stotinka, pa da ni zemat leb... Utre }e bide proglaseno vostanieto vo Xumajsko.24 Kako i da bilo, spored potrebite na bugarskiot dvor, vostanieto moralo da se predizvika. Ako za VMK na Con~ev celokupnata koordinacija na akciite bila te{ka zada~a, ona {to bilo lesno i izve`bano bilo da se preskokne granicata i da se ubijat trojca spahii kaj gornoxumajskoto selo @eleznica. Vooru`enata provokacija zapo~nala. Vo odnos na odvivaweto na vostani~kata provokacija vo Petri~kata okolija, vo Memoarot na Vnatre{nata organizacija se sre}avaat podatoci deka na 22. i 29 septemvri 1902 godina (st. stil), kaj s. Goreme se vodele bitki me|u turskata vojska i ~etite na vrhovisti~kite voda~i Minkata Jankov, Nikola Jordanov, Nikolov i Ivan Pa{alijata.25 Posredni podatoci za ovie slu~uvawa dava i H. ^ernopeev: Vo s. Goreme (Petri~ko) u{te na prviot den na vostanieto, selanite koga videle deka bile izla`ani, gi svrtea pu{kite protiv vrhovistite i rakovoditelot Blgarinov Stojan.26 Nepotpolna kratka potvrda za toa deka se odigrale nekakvi akcii na vrhovistite vo s. Goreme, se nao|a vo edna popatna re~enica vo pismoto od S. Bakalov i K. P. Stojanov, isprateno do VMK vo Sofija, kade {to e napi{ano deka tie pod svoja komanda imale postojana ~eta koja{to se sostoe{e od 8 ~etnici-kowica (turski kowi od askerot vo Goreme).27 Od ovaa izjava mo`e da se izvle~e nesigurna pretpostavka za izveduvawe na nekakva uspe{na akcija na odzemawe na ovie kowi od turskata vojska. Pove}e podatoci za planovite i akciite na vrhovisti~kite ~eti vo Petri~ko i Strumi~ko se nao|aat vo arhivskata dokumentacija na VK, vo ve}e spomenatoto pismo, potpi{ano od petri~kite vrhovisti~ki voda~i S. Bakalov i K. P. Stojanov, datirano so 29.11.1902. Pi{uvano vo dve prodol`enija, pismoto pretstavuva avtenti~en izve{taj od
I. Katarxiev, Borba do pobeda, tom I, 515-525. NBKM-BIA-S, Fond 654, a.e. 101, l. 1. 25 Makedoni i Odrinsko (1893-1903), Memoar na Vtre{nata Organizaci, 1904, 91. 26 Dvi`enieto otsam Vardara i borbata s Vrhovistit, po spomeni na ne Sandanski, ^erno Peev, Sava Mihailov, Hr. Kuslev, Iv. Anastasov Gr~eto, Petr rukov i Nikola Pu{karov, 49-72. 27 NBKM-BIA-S, Fond 224, a.e. 51, l. 83-a.
23 24

67

terenot.28 Vo nego vrhovisti~kite voda~i soop{tuvaat deka otkako ja dobile naredbata od re{enijata na Komisijata koja zasedavala na 18 septemvri 1902 godina, sobrale del od selanite od selata Krstilci, Bogorodica i Palat, okolu 80-mina koj so pu{ki koj bez pu{ki, i na 25 septemvri trgnale kon Melnik, kade {to zateknale, za niv, neo~ekuvana situacija. Namesto gradot Melnik da bide vo plameni toj spokojno si spie{e. Avtorot na pismoto soop{tuva kako toj na regrutiranite selani im vetuval deka na denot na vostanieto, koga tie spored naredbata na VK trebalo da go napadnat Petri~, site bliski gradovi, isto taka, trebalo da bidat vo plamen. No, po sogleduvaweto na realnata sostojba pred Melnik mom~iwata sa raskolebaa, a jas gi te{ev, otkako im ka`av deka sigurno rabotite se odlo`eni za 26-ti. Vo prodol`enie na pismoto-izve{taj se govori za pojavenite raznoglasija me|u vrhovisti~kite voda~i po odnos na planot za napad na gradot Petri~. Spored avtorot, koj bez kolebawe sakal da go izvede napadot, i pokraj toa {to kako efektivni borbeni sili imale samo 40 vooru`eni lu|e, napadot ne bil izveden poradi sprotivstavuvawe na oficerot M. Jankov. Toj izjavil deka ne dozvoluva bez nego da se vleguva vo gradot i deka takov napad toj mo`e da izvr{i samo so 200 dobro vooru`eni lu|e... koj broj lu|e nie go nemavme, a kamo li oru`je. Ako za napadot na Petri~ se nemalo sili, toga{ za zapaluvawe na nekoe tursko selo ne trebalo nitu mnogu lu|e, nitu mnogu oru`je, nitu mnogu hrabrost. Zatoa, planot bil redefiniran vo zapaluvawe na turskoto selo \ur|evo. No, i ovoj plan na vrhovisti~kite voda~i propadnal, kako {to se ka`uva vo izve{tajot, navodno, poradi predavstvo na selanec od seloto Ribnica, koj gi izvestil turskite `iteli na \ur|evo, pa tie zapo~nalo da go obezbeduvaat svoeto selo. Vo me|uvreme, dodeka vrhovisti~kite voda~i kroele novi planovi, brojnosta na nivnite ~eti se osipala bidej}i polovinata od narodot si zamina, za da si gi ~uva selata. Kako rezultat na novonastanata situacija se promenila celta na akcijata, pa sega na red do{la namerata da se zapalat turskite ku}i vo strumi~kite sela Ilovica i Hamzali. Po patot kon Strumi~ko, na 26 septemvri, ovie ~eti se sretnale so vrhovisti~kite ~eti {to doa|ale duri od Vodensko, predvodeni od Petar Botu{anov i Ilija Karabiberov. Na sredbata vodenskite vrhovisti~ki voda~i javno soop{tile: Nie go izla`avme narodot vo Vodensko i narodot se digna; zapalivme nekolku turski sela i se povlekovme po gorite o~ekuvaj}i pomo{, ama pomo{ nema{e, a narodot zapo~na nas da ne goni. Ovie zborovi ostavile silen vpe~atok kaj regrutiranite selani, pa avtorot svedo~i deka sobraniot okolu nas narod se obeshrabri, ta samo so golemo nastojuvawe prodol`ivme za Strumi~ko. Tuka, na terenot na Strumi~ko, kaj seloto Barbarevo, na 28 septemvri, del od vrhovisti~kite ~eti naletale na turska patrola, pri {to do{lo do borba kaj mesnosta Crna Skala. Spored izve{tajot, vrhovisti~kite ~eti na S. K. Bakalov i K. P. Stojanov odnele pobeda nad Turcite, me|utoa, znaej}i deka naskoro }e pristigne soodvetno tursko zasiluvawe, vedna{ se povlekle kon Igumenec.
28 Te{ko e da se utvrdi koj od dvajcata potisnici na ova pismo e avtorot, bidej}i vo raska`uvaweto ponekoga{ i dvajcata potpisnici se naogaat vo treto lice. NBKM-BIA-S, Fond 224 ,a.e. 51, l. 82-83 i l. 83-a.

68

Za pristignuvaweto na Turcite i za otpo~nuvawe na represaliite ne trebalo mnogu vreme. Ve}e vo slednite denovi vo Igumenec dojdoa pove}e od 1000 du{i asker, zapo~naa da grabaat i izma~uvaat. Pri tie maki selanite ne mo`ea da izdr`at i po~naa da go predavaat oru`jeto. Mnogu od narodot izbega po planinite. Na krajot na pismoto soop{tuvaat deka tie, Konstantin Pop Stojanov i Stojan Bakalov ostanavme vo Petri~ko so 30 ~etnici, so okolu 30 patroni. N. Jordanov saka da ostane so nas, no, za `al, kako nemame nikakvi informacii od nikade, ne znaeme {to se slu~uva vo Bugarija i kakva e sostojbata na komitetskite raboti; za da doznaeme, najdovme za potrebno Jordanov da zamine, i pokraj toa {to imame golema potreba od nego. Ostanuvame so srde~nite pozdravi kon Vas. Potpi{ani se vrhovisti~kite voda~i Konstadin Pop Stojanov i Stojan K. Bakalov, Male{evsko 29.11.1902.29 Na marginata na pismoto e dopi{ano: Znajte deka imame golema potreba od patroni (kur{umi, M. P.).30 I mnogu logi~no se postavuva pra{aweto: kade li ostanaa vetuvawata za besplatno, navremeno i kompletno vooru`uvawe na narodot za vreme na osloboditelnoto vostanie? I pokraj vakvata dezorganizirana aktivnost na vrhovisti~kite ~eti vo Petri~ko, izmisluvawata na bugarskata propaganda odele do tamu, {to javno se tvrdelo deka celata petri~ka kaza se dignala na vostanie, a gradot Petri~ ve}e osum dena se nao|al vo racete na vostanicite.31 Kako neposreden rezultat od vrhovisti~kata provokacija stoi faktot deka vrhovisti~koto rakovodstvo direktno ili indirektno vovleklo vo sudirot okolu petnaeset sela vo Gorno-xumajskata okolija so vkupno 2102 ogni{ta, {est sela vo Melni~kata okolija so 439 ku}i, pet sela vo Petri~kata okolija so 439 ku}i i vo Strumi~kata okolija selata Barbarevo i Borievo so 116 ogni{ta. Ili vkupno 28 sela so 3480 ogni{ta. 32 Pri zadu{uvaweto na provokacijata, koja zasegnala delovi od Strumi~kiot i Serskiot revolucioneren okrug, bile razuranati ili izgoreni i opqa~kani 14-15 sela.33 I koga se znae deka osmanliskite kontraudari padnale glavno vrz selata i reonite {to bile opfateni od oru`enite sudiri, stanuva sosem jasno zo{to vrhovisti~kite stratezi gi izbrale Serskiot i Strumi~kiot revolucioneren okrug. So ~etni~kata naezda i preku neizbe`nite osmanliski kontraudari, {to potoa sledele vo Isto~na Makedonija, se celelo da se razbijat okruzite vo koi dominiralo revolucionrenoto jadro okolu G. Del~ev i \. Petrov.
29 Citiranoto pismo vo celost se odnesuva na nastanite {to se odigrale vo septemvrioktomvri 1902 godina vo Petri~ko. Me|utoa na krajot na pismoto kako lokacija od kade e isprateno stoi Male{evsko. Bidej}i pismoto e pi{uvano na krajot na noemvri 1902 godina, po s izgleda deka ovie vrhovisti~ki voda~i, ne mo`ej}i da go izdr`at turskiot pritisok vo Petri~ko, se imaat povle~eno vo planinskite predeli na Male{, koi vo toj period bile posigurni bidej}i vo niv ne do{lo do vrhovisti~ka vostani~ka provokacija. 30 NBKM-BIA-S, Fond 224, a.e. 51, l. 82-83 i l. 83-a. 31 AM, DA SIP, Beograd, PP 1902, Konzulat Srbije u Solunu, fasc. br. 32-a, 30.09.1902, pov.br.833. 32 I. Katarxiev, Borba do pobeda, tom I, 515-525. 33 Za posledicite od sudruvawata na leviot breg na r. Struma podatoci postojat i vo edna po{tenska karti~ka ispratena do Ivan Kepov vo ]ustendil na po~etkot na oktomvri 1902 godina. Vo nea se ka`uva deka seloto Oranovo bilo izgoreno, a del od negovite `iteli bile masakrirani,

69

Za negativnite posledici od politikata na bugarskiot dvor lucidno se oglasil D. Haxidimov: Samo nekolu meseci pred julskite (ilindenski) nastani, Makedonija stana arena na edna naezda na komitetskite i dvorski generali i polkovnici od Bugarija, a zada~ata na ovaa naezda be{e da mu doka`e na nadvore{niot svet deka Ferdinand i negovata vlada gi dr`at zasekoga{ vo svoite race uzdite na makedonskoto dvi`ewe; deka makedonskoto pra{awe, vsu{nost, e bugarsko pra{awe, i deka ako vo vnatre{nosta na Makedonija i postoi nekakva revolucionerna organizacija, koja navidum si postavuva drugi zada~i, taa e bez re{ava~ko zna~ewe i sekoga{ mo`e da bide vpregnata vo bugarska dr`avna slu`ba... Ili Makedonija }e bide na{a, ili neka zagine! Toa go ka`a bugarskata bur`oazija vo 1902 preku prestapnata avantura, nare~ena ,vostanie, i go ka`a glasno, za da ~ujat site.34 I analiti~arite na balkanskite sostojbi, u{te toga{ dobro zapoznaeni so fakti~kata sostojba, dale relevantni viduvawa. Francuskiot konzul vo Solun, L. Steg, ve}e vo po~etokot na dekemvri znael deka posledniot vostani~ki obid bil delo na Sofiskiot komitet na generalot Con~ev, koj zabrzuvaj}i gi nastanite, saka glavno da go zagrabi vo svoi race rakovodstvoto na makedonskoto nacionalno dvi`ewe. [to se odnesuva, prodol`uva konzulot, do ~isto makedonskite komiteti, ~ija{to Vnatre{na organizacija si ostanuva s taka misteriozna i ~ii{to avtonomisti~ki streme`i stojat vo sprotivnost so obedinuva~kite streme`i na komitetot na Con~ev, tie ne se ograni~ile samo da se dr`at ponastrana od poslednovo dvi`ewe, ami aktivno se borele protiv nego.35 Kampawata zavr{ila, razoruvawata sepak se ograni~ile na samo nekolku makedonski krajgrani~ni kazi. Kako dobar poznava~ na prilikite na terenot na cela Makedonija, Goce Del~ev razmisluval trezveno: Sekoe zlo - za dobro - govorel toj, Xumajsko i Petri~ko }e ja spasat Makedonija. Pritoa Del~ev planiral naskoro da zamine za Makedonija za da mo`e xumajsko-petri~kiot pogrom da go iskoristi kako silna antivrhovisti~ka propaganda, so {to bi gi zazdravil rastroenite organizacioni redovi.36 Me|utoa, G. Del~ev nitu oddaleku ne mo`el da o~ekuva deka glavniot udar vrz borbata protiv vrhovizmot, a od tuka i vrz samostojnosta na Vnatre{nata organizacijata }e usledi nabrzo, i toa odvnatre, od strana na nekolkumina nejzini rakovoditeli, optovareni so li~ni liderski ambicii. Na nivno ~elo zastanalo H. Matov i H. Tatar~ev.

dodeka s. Bistrica isto taka bili izgoreno, a `itelite uspeale da prebegaat preku granica, a s. @eleznica bilo opusto{eno i `itelite mu bile po planinite. NBKM-BIA-S, fond 305, a.e. 222, l.1. 34 Ilindenskoto vstanie, Osvobo`denie, III, Sofi, 19.07.1922, str. 1. 35 Frenska `lta kniga po Makedonski vpros, Diplomati~eski dokumenti na Frenskoto ministerstvo na vn{nit dla, Prevel ot originala D. Rizov, Sofi, 1903, 35-36. 36 P. K. vorov, Goce Dl~ev-biogafi, pod redakcita na d-r Ganka Nadenova, Sofi, 1942, 69-70.

70