1. Funkcija pomonih pomnilnikov Za trajno ali zaasno shranjevanje podatkov. Mona izvedba: magnetna, optina ali kombinirana, polprevodnika.

2. Princip magnetnega zapisa

Ko elimo pisati na disk se pojavi napetost na tuljavi, ki pa povzroi majhen magnetni pretok (Flux), ker pa je tuljava tik nad plokom, lahko magnetni pretok vpliva nanjo. Vpliv spremeni domene v nosilcu, kar pomeni spreminjanje logine 0 v logino 1 oziroma obratno.

3.

Izvedbe bralno /pisalnih glav Feritna - prva uporabljena, slabost je mala gostota zapisa. MIG - (Metal in gap) - izboljana verzija feritne glave. Rea je prevleena s kovino. Veja gostota zapisa. TF (thin film) - izdelana po istem postopku kot polprevodnik (fotolitografija). Enostavna izdelava, male dimenzije in s tem tea, veja gostota zapisa, hitro pomikanje. MRH (magneto resistive) - sestavljata dve glavi. Za zapis slui TF glava. Za branje se uporablja glava, ki spreminja upornost v odvisnosti od spremembe fluksa. Od vseh je najkompleksneja za izdelavo. GMRH (giant magneto resistive) predstavlja izboljano izvedbo MRH glave.

4. Pomen kodirnih shem pri zapisu digitalnih podatkov na magnetni medij. Kodirne sheme so bile razvite zaradi teav pri shranjevanju digitalnih podatkov, predvsem pri zaporednem shranjevanju istih bitov, ki ne povzroijo spremembe fluksa. 5. Zgradba trdega diska Steze in sektorji Steza je en obro podatkov na ploi. Zaradi lajega dostopa do podatkov so steze razdeljene na sektorje. t. sektorjev na stezo je odvisno od poloaja steze na ploi. t. bajtov/sektor je 512.

6. Razlika med fizinim (low level - LLF) in loginim formatiranjem.

Fizino formatiranje - razdeli steze na ploah na sektorje. Logino formatiranje - kreiranje tabele vsebin na disku. (zagonski blok, FAT tabela, korenski imenik, ipd). 7. Naini izvedbe aktuatorja Za pomikanje glav se uporabljata dva naina: Korani motor poasen, pozicijsko obutljiv, nezanesljiv, temperaturno obutljiv Navitje (voice coil) hiter, temperaturno neobutljiv, zanesljiv 8. Za kaj skrbi servo mehanizem v trdem disku Za nadzor pozicije glave nad stezo. Uporabljajo se trije servo naini: Wedge, Embedded, Dedicated Vsi trije omogoajo natanno doloevanje pozicije glave na stezi. 9. Tipini parametri diska Zanesljivost - Podana v obliki MTBF (znaa 300000 ur in ve). Statistino dobljen podatek, ki ne pove dosti. S.M.A.R.T. - Sistem za napovedovanje odpovedi diska s stalnim spremljanjem parametrov diska. parametri: Odmik glave glave, hitrost pretoka podatkov, zagonski as, tevec zamenjanih sektorjev, napaka pozicioniranja, as pozicioniranja, tevec zagonov plo, tevec rekalibracij 10. Znailnosti ATA vmesnikov ATA1 - CHS in LBA translacija omogoa do 136 GB, BIOS omejuje na 528 MB ATA2 - upravljanje napajanja, izmenljivi diski, PCMCIA, kap.do 8.4 GB ATA3 - ne podpira 1-besednega DMA prenosa, SMART, zaita z geslom ATA/ATAPI-4 priklop ATAPI naprav na 80 ilni kabel, podpora CFA, podpora BIOS-a do 9.4 ZB ATA/ATAPI-5 samodejna prepoznava kabla, UDMA prenos ATA/ATAPI-6 16 bitni tevec sektorjev, CHS ni ve podprt ATA/ATAPI-7 podpora dolgim loginim sektorjem, sektor dolg 520 ali 528 bajtov namesto 512 11. tevilo enot, ki jih lahko prikljuimo na ATA vmesnik 2

12. Kdo doloa hitrost prenosa pri povezavi dveh enot na vmesnik
Nain prenosa podatkov: Ultra-DMA pri novejih vmesnikih

13. Ali omogoa ATA vmesnik tudi prikljuevanje zunanjih enot?

Da, vendar so le te redkeje. 14. Razlika med ATA in SATA vmesnikom ATA maks. prenos 133mb/s, 80 ilni kabel, maks dolina kabla 0.40m, maks velikost diska 137gb SATA maks. prenos 3gb/s , 7 ilni kabel, maks dolina kabla pr. 1 m Za prenos se uporablja posebna kodirna tehnika 8B/10B, ki zagotavlja, da se nikoli ne prenaa ve kot tiri 1 ali 0 po vrsti. Na ta nain je linija energijsko izredno izravnana.

15. Znailnosti SATA vmesnikov

ena naprava na en vmesnik omogoa menjavo naprave brez izklopa sprejme lahko ve zahtev hkrati kompatibilni z SCSI (SAS) kontrolerji

16. Funkcija diskovnih polj (RAID) Osnovni namen je izgradnja diska, ki bo velik in zanesljiveji od posaminih diskov. Loimo ve nivojev: RAID 0, RAID 1, RAID 0+1, RAID 2, RAID 3, RAID 4, RAID 5, RAID 6, RAID 7, RAID 10 17. RAID 0 in RAID 1 RAID 0 - Razpren zapis podatkov v blokih po ve diskih - veja hitrost RAID 1 Namenjen poveanju zanesljivosti sistema. Na en disk se zapisujejo podatki, na drugega pa se zapisuje kopija podatkov.

18. RAID 5
Shranjuje paritetne podatke na vse diske, kjer se ti prepletajo z uporabnikimi. Zagotavlja odlino stopnjo redundance, uinkovitosti in zmogljivosti.

19. Nain zapisa podatkov (optini) na CD ploi

Zapis je v obliki spirale, ki poteka v obratni smeri gibanja urinega kazalca. Podatki so zapisani v obliki vdolbin in izdolbin. Razdalja med dvema stezama je 1.6 mikrometra. Celotna spirala je dolga 5.77 km.

20. Razlika med magnetnim in optinim zapisom

Optini podatki se zapiejo na podatkovni nosilec s pomojo svetlobe (laser,dioda) Magnetni podatki se shranjujejo s pomojo magnetnih uinkov (magnetno polje)

21. Razlika med tovarniko izdelanim in domaim zapisom podatkov na CDploo Tovarnika izdelava - je podobna izdelavi gramofonske ploe. Vdolbine in izdolbine so z matrico odtisnjene na ploo Domai zapis podatki so zapisani v obliki vdolbin in izdolbin.

22. Bralna glava CD ploe

Laser, delilnik arka, servo motor, lee, fotodetektor, in ploa, ki sledi spirali. Na vdolbini arek pride nazaj, prizma ga odbije na fotodetektor, ki ima 5 senzorjev. Fokus laserskega arka mora biti vedno na ploi.

23. Kateri standard opisuje formate CD-ploe Red Book CD-DA (compact disc digital audio) Yellow Book CD-ROM (compactdisc read-only memory) Green Book CD-i (compact disc-interactive) CD-ROM XA CD-ROM XA (extendedarchitecture) Orange Book CD-R (recordable) and CD-RW (rewritable) Photo-CD CD-P White Book Video CD Blue Book CD EXTRA (formerly CD-Plus or enhanced music) 24. Datoteni sistemi CD-ploe High Sierra ISO 9660 Joliet UDF Mac HFS Rock Ridge 25. Osnovna razlika med CD in DVD ploami Cd: podatkovna vdolbina 0,83 mikrometra, razdalja med sledema 1,6 mikrometra Dvd: podatkovna vdolbina 0,4 mikrometra, razdalja med sledema 0,74 mikrometra 26. Tipi DVD-plo DVD-5 - 4.7 GB enostranska enoslojna. DVD-9 - 8.5 GB enostranska dvoslojna. DVD-10 - 9.4 GB dvostranska enoslojna. DVD-18 - 17.1 GB dvostranska dvoslojna

27. Na kakne nain je izveden zapis (brisanje) na CDRW ploo

Struktura je v osnovi polikristalna z 20% reflektivnostjo. Pri pisanju laser segreje plast na 500 do 700C, reflektivnost se zmanja na 5 % (amorfno stanje). Za brisanje segreje plast na 200C, reflektivnost se zopet povea na 20 % (polikristalno stanje).

28. Razlika med magnetno optino ploo in trdim diskom oz. CD-ploo
Pisanje je izvedeno z laserjem in magnetnim poljem. Uporabljena je t.i. Kerrova plast. Bolja obstojnost podatkov.

29. Znailnosti Blu-ray plo

30. Funkcija kasetnih enot

Namenjene za arhiviranje podatkov. Cena zapisa je zaradi velike kapacitete nizka. Slabost je dalji as dostopa (sekvenni dostop) Obutljivost na magnetne motnje. Pri restavriranju podatkov je potrebno podatke shraniti na disk. Potrebna posebna programska oprema za zapisovanje in branje podatkov. Noveje tehnike (ghost/zrcaljenje diskov) poasi izpodrivajo trane enote. 31. emu slui SCSI vodilo in prednosti pred ATA. SCSI slui za priklop notranjih in zunanjih (disk, CDROM, tiskalnik, optini italnik, trane enote). Vmesnik je zajet v standardu ANSI, ki opisuje elektrine in fizine parametre. 32. Zgodovina razvoja SCSI vmesnika Loimo dva tipa: - bonkontrolerji: so dragi - host adapterji: poceni, omejen nabor funkcij 33. Zakaj je potrebno zakljuevanje SCSI vodila in katere vrste obstajajo Zaradi velikih hitrosti prenosa in paralelnih vodnikov je potrebno povezovalne kable na koncu zakljuevat. Loimo: Pasivno, aktivno in FPT

34. Katere vrste naprav lahko prikljuujemo na SCSI (SAS) vodilo

Omogoa priklop notranjih in zunanjih naprav. 35. Zgradba prikazovalnika S katodno cevjo. Analogna naprava Frekvenca osveevanja Prepletanje Vefrekvenni 36. Zgradba prikazovalnika s tekoimi kristali Vsak LCD-zaslon v osnovi sestavlja est plasti. V ozadju je vir svetlobe, ki je lahko ogledalo, fluorescentna arnica ali svetlea dioda. Sledi ploa, ki ima vlogo polarizacijskega filtra. Nad ploo je mnoica elektrod s tekoimi kristali. Kristali so vrtljiv polarizacijski filter. Kadar je tekoi kristal obrnjen enako kot polarizacijski filter v ploi, prepua svetlobo.

37. Prednosti CRT prikazovalnika pred LCD prikazovalnikom.

Pri CRT prikazovalniku se s pomojo topa elektronov osvetljujejo vrstice(625), pri LCD zaslonu pa se osvetljujejo posamezne pike(pixel), ki so sestavljene iz treh osnovnih barv-RGB. 38. Tipi LCD prikazovalnikov Loimo: prepustni, neprepustni, projekcijski Glede na izvedbo pa prikazovalnik:

- s pasivno matriko, - z aktivno matriko 39. Ugotavljanje napak pri zapisu podatkov v pomnilnik Obstajata dva mehanizma: -Paritetni bit: slabost je monost ugotavljanja lihega tevila napak. Odpravljanje napak ni mono - ECC: uporablja dodatnih 8 bitov za kontrolno besedo. Mono ugotavljanje in popravljanje napak 40. Funkcija predpomnilnika Je majhen in hiter pomnilnik prikljuen med CPE in glavni pomnilnik. Izravnava nesorazmerje med hitrostjo delovanja jedra mikroprocesorja in pomnilnika. Lahko je organiziran vestopenjsko. 41. Na katerih predpostavkah temelji uporaba predpomnilnika? - Prostorski lokalnosti (obstaja velika verjetnost, da bo naslednji ukaz na naslednjem naslovu) - asovni lokalnosti (tvorjenje programskih zank) 42. Razlika med predpomnilnikom in navideznim pomnilnikom PREDPOMNILNIK NAVIDEZNI P. 43. Kdaj je uporaba navideznega pomnilnika smiselna, kdaj pa ga ne bi bilo potrebno uporabiti? Uporaba bi bila smiselna takrat, ko bi bilo premalo fizinega pomnilnika in sicer, da se del diska s pomojo Memory Management Unit predstavlja kot pomnilnik. Omejen je z velikostjo diska in z zmonostjo naslavljanja MMU.

44. Izvedbe predpomnilnika.

Set asociativni: Vsak set je sestavljen iz majhnih asociativnih pomnilnikov. Za vsako besedo iz glavnega pomnilnika je doloeno, v kateri set se lahko preslika. Asociativni: Pri preslikovanju ni omejitev, teava je velikost asociativnega pomnilnika Direktni: Vsak fizini naslov se preslika v natanko en blok predpomnilnika e je velikost pomnilnika veja od velikosti predpomnilnika, se uporabi preslikovalna funkcija. Ne izkoria vedno vseh blokov predpomnilnika 45. Kakna tehnologija pomnilnikov je uporabljena za predpomnilnik? Zakaj ni tudi glavni pomnilnik izveden v enaki tehnologiji? Za predpomnilnik se uporablja tehnologija RAM. Glavni pomnilnik ni izveden v enaki tehnologiji zato, ker bi bila izvedba tega zelo zelo draga.

46. Vrste pomnilnikov glede na izvedbo pomnilne celice

Flash EEPROM

EPROM PROM ROM RAM 47. Primerjava register, predpomnilnik, glavni pomnilnik, zunanji pomnilnik REGISTERI - najhitreji pomnilniki, ki so vgrajeni v mikroprocesor. Praviloma so sestavljeni le iz enega zloga. Delujejo pri enaki oz. veji hitrosti kot je hitrost izvrevanja ukazov mikroprocesorja; PREDPOMNILNIK - je e vedno zelo hitri pomnilniki, vendar e poasneji od izvajanja ukazov mikroprocesorja. Prvonivojski so veinoma vrste SRAM in so vgrajeni v procesor. GLAVNI P. - pomnilnik, v katerim so vsi ukazi in operandi, ki jih uporablja CPE. Sestavljeni so iz pomnilnikih besed, vsaka pomnilnika beseda ima svoj enolien naslov. ZUNANJI P. - so ceneji, poasneji, veji in trajno shranjujejo podatke

48. Primerjava statini dinamini ram pomnilnik

SRAM bit, ki se zapie v celico pomnilnika, ostane nespremenjen, dokler se v celico ne vpie nova vsebina. DRAM bit, ki se zapie v celico pomnilnika, bi zelo hitro izginil, ker je informacija shranjena v obliki elektrinega naboja na parazitski kapacitivnosti pri tranzistorju 49. Kaj je latenca in kako vpliva na hitrost dostopa do pomnilnika? Latenca je minimalen as, ki pretee od uporabnike zahteve do kakrnega koli odziva sistema, od katerega odziv priakujemo. e je le ta zelo majhna, je hitrost dostopa do pomnilnika zelo hiter, v nasprotnem primeru pa poasen. 50. Znailnosti pomnilnikih bank (modulov) Razlikujejo se glede na kapaciteto, frekvenco, napetost, latenco, tip podnoja. Je vgradni modul (spomin), ki ga uporablja CPE.

51. Dvokanalni dostop do pomnilnika

pomnilniki krmilniki omogoajo dvokanalni dostop do pomnilnika, tako da v enem ciklu prenesemo dvakrat toliko podatkov.