Zlatko Herni, Sekretar SKEI Regijske organizacije Ljubljane in okolice mobilni telefon 031 359 662, MPO ZSSS:

297 stabilni telefon 01 3000915, fax 01 43 41 210 E_mail: zlatko.herncic@sindikat-zsss.si

Ljubljana, 28. 9. 2011

28. september 2011

Ekonomika, ki daje prednost ljudem- People First Economics - Making a Clean Start for Jobs, Justice and Climate 1. Dekriminalizacijo osebne uporabe in posesti nedovoljenih substanc. 2. Omogoanje uporabe konoplje za medicinske namene. 3. iritev mehanizmov zmanjevanja kode (spodbujanje varnejih in odgovornejih nainov uivanja npr. kajenje namesto vbrizgavanja, varne sobe, razdeljevanje antidota proti predoziranju, itn.) Programska izhodia kot jih vidim sam Pripravljeni smo se uiti iz zgodovine, te neusmiljene uiteljice, zato bomo ravnali po svoji vesti, odlono, vztrajno in pogumno, skladno s priakovanji veine tistih, ki se poutijo prevarane bodisi s t.i. zgodbo o uspehu ali obljubami o boljem in lepem ivljenju v samostojni dravi Sloveniji. Prva naloga vseh predstavnikov stranke SEM Si je, da zgradimo zaupanje pri ljudeh, ne le pri podpornikih ali naih volivcih. Zaupanje je kljuni temelj demokracije in enotnosti v katerikoli skupini sodelujoih ljudi. KONKURENNOST GOSPODARSTVA V stranki SEM Si se zavzemamo za novo, pravinejo zgodbo o konkurennosti. Prava, dolgorona uinkovitost loveka na vseh podrojih je samo v ravnovesju, saj pretirano osredotoenje na proizvodnjo elenih rezultatov, uniuje zdravje, naravo in medloveke odnose. NESPREJEMLJIVOST NEOLIBERALNE EKONOMIJE Ekonomija vse bolj dokazuje, da ni znanost, da je v bistvu ideologija. Zato je za nas nesprejemljiva zgolj in edino ekonomska logika veanja konkurennosti in gospodarski rasti. Gospodarska naj temelji na napredku tehnologije, na izboljanju procesov, na inovacijah in prihrankih materiala. Nenehno poveevanje konkurennosti, ki temelji zgolj na veji obremenitvi ljudi je za nas nesprejemljivo, saj je marsikje doseglo skrajne meje. Za doseganje konkurennosti so do sedaj bogati iztrili nije davke, zdaj bi hoteli e socialno kapico, se pravi namesto primernega odstotka plae za socialno varnost, elijo bogati plaevati fiksen znesek, torej neprimerno manj.

N g d n t k te oo o jeb m u o a ili, jep m m n , d s ok n is e tn e le e a o a r r d o o pr b o e bo a m os t n i s p d b , s ilo into o p a jat r ooo t m n m is n e s o o ilo / v d on v ja od js v , pr m en aa m e t a r a e e ilk , p s e e es g n a c a e ln t v e o r n lo a e li it te

Preglednost delovanja stranke SEM Si Neko v socializmu je bilo nekaj normalnega, da so politiki v tem prostoru delovali neposredno pred omi javnosti. Danes pa je, v t.i. odprti in demokratini drubi povsem nepojmljivo, da bi nek novinar sodeloval na sestanku vodstva politine stranke. e pogoste tiskovne konference bodo postalestalnica delovanja. Priakujemo povratne informacije od ljudi, ki nam zaupajo. ENAKOPRAVNOST PARTNERJEV V SOCIALNEM DIALOGU Predstavniki vlade morajo priznati, da socialni dialog uinkuje takrat, ko so vsi partnerji enakovredni, ne pa da nam vsiljujejo svoje predloge. Vzpostavitev pravinejih razmerij in cene dela na vseh podroij Krenje strokov podjetij in javnega sektorja z nianjem pla ni naa zgodba. Kritve delavskih pravic so kritve lovekovih pravic. Zato zasluijo striktno in dosledno obravnavo. Vzpostavitev nadzorne funkcije podobne strukturi Slube drubenega knjigovodstva SDK. Zaela se je kmalu po osamosvojitvi, vidna pa je predvsem skozi dve zgodbi. Leta 1994 so ukinili slubo drubenega knjigovodstva, SDK. Ta je bila znana po tem, da se je podjetjem, ki niso plaala socialnih prispevkov, usedla na raun in ga blokirala. Po razpustitvi SDK se je zael trend neplaevanja prispevkov. Po zadnjih podatkih naj bi jih bilo za ve kot 200 milijonov evrov. Neplaevanje prispevkov je kaznivo dejanje! Ko so moji kolegi povedali avstrijskim sindikalistom, da je v Sloveniji mono neplaevanje prispevkov in da se vlada e nekaj let spreneveda, ali je to kaznivo dejanje ali ne, eprav vsi vemo, da je po kazenskem zakoniku zanj zagroena dveletna kazen, tega niso mogli razumeti. Prispevki za pokojninsko blagajno Nevzdrno in neevropsko je dejstvo, da delodajalcu po letu 1996 plaujejo pol manj kot delojemalci. Od tod stalno tarnanje ministra za delo, kako dragi so upokojenci za dravo. Takrat je vlada dala delodajalcem odpustek v obliki zmanjanih prispevkov za pokojninsko zavarovanje; zniali so se s petnajstih na osem odstotkov. Delodajalcem je vlada implicitno rekla, da ne bo nadzirala plaevanja prispevkov, e ve, v pokojninskem zakonu ZPIZ2, je ta neoliberalni umik drave iz nadzora prispevkov postal isto zakonita praksa. Druga zgodba pa je iz leta 1996, poleg tega pa jim je e zniala prispevek v pokojninsko blagajno. Tako je nastala dvojna luknja in tu najdemo zametek vzorca sprege med vlado in delodajalci. Vlada jim zvia konkurennost z nijimi stroki dela, delodajalci pa naj bi to vrnili v obliki vije konkurennosti. Vendar tega niso storili. V tem asu so ustvarili mono konsolidacijo lastnitva, veliko energije so porabili za parkiranje delnic in menederske odkupe. Namesto da bi vlagali v inovacije, so se preobrazili v plenilce. Dele inovacij v BDP se je namre v omenjenem obdobju zmanjal, eprav bi bilo logino, da bi se poveal. Vse to je zdaj sodu izbilo dno.

80844143.doc Page 2 of 11

N g d n t k te oo o jeb m u o a ili, jep m m n , d s ok n is e tn e le e a o a r r d o o pr b o e bo a m os t n i s p d b , s ilo into o p a jat r ooo t m n m is n e s o o ilo / v d on v ja od js v , pr m en aa m e t a r a e e ilk , p s e e es g n a c a e ln t v e o r n lo a e li it te

V vsem tem asu je bil inpektorat za delo kadrovsko podhranjen, ker se ministrstvo za javno upravo vedno sklicuje na cilj minus en odstotek zaposlenih v dravni upravi. Hkrati z zmanjevanjem nadzora pa je potekala perverzna liberalizacija ustanavljanja novih podjetij. Pomanjkljiv nadzor so zelo izkoriala podjetja, ki so nastala in izginila ez no. Delavci so kar naenkrat spoznali, da nimajo na koga nasloviti svojih terjatev, ker je delodajalec izginil. To liberalizacijo je dejavno podpirala vlada, kar je tudi pisno potrdila. Pravosodno ministrstvo je namre zapisalo, da je sistem zelo uinkovit, zato ga zaradi nekaj ekscesov ne bomo spreminjali. Zato trdim, da to, kar se zdaj dogaja, ni eksces v sistemu, to je sistem, ki ga vlada s svojo malomarnostjo dejavno podpira. Pri Nicholasu Talebu si bom sposodil zanimiv citat. Pravi, da je statistika proizvedla krizo. Torej, absolutna vera v verjetnostne izraune nas je pripeljala v krizo, kar se je dokazalo tudi na primeru bonitetnih agencij. Dri pa, da je v dravi le 86 inpektorjev za delo, kolikor imata odvetnikov samo odvetniki pisarni Senica in eferin. Armada odvetnikov obrani tako imenovane tajkune, ki se nam nato smehljajo v kamere. In potem smo mi populisti. Mimo nas se je zgradil sistem, ki se zdaj rui na nas. Tega so se zelo dejavno lotile agencije, ki podjetjem zagotavljajo delovno silo. Ministrstvo za delo ima na svoji spletni strani register agencij za zagotavljanje dela. Od leta 2006 do 2010 se je njihovo tevilo povealo za sto odstotkov. Nekatere imajo tudi zanimiv sede podjetja, tako na primer najdemo eno, ki deluje na istem naslovu kot ministrstvo za delo. V njih se je oblikovala vzporedna agencija za zaposlovanje, kjer se dogajajo neverjetne kritve delavskih pravic, ki e mejijo na metode suenjstva. dvig konkurennosti, nujnost strukturnih reform. Zato je za nas v SEM.si tako pomembna dobra izmenjava informacij med dravljani in poslanci ali zastopniki. Izobrazba, znanje, stanovanje, zdravje, okolje, dohodek, mobilnost... morajo postati brezpogojna pravica, del vsem dostopne skupne blaginje. Neko v socializmu je bilo nekaj normalnega, da so politiki v tem prostoru delovali neposredno pred omi javnosti. Danes pa je, v t.i. odprti in demokratini drubi povsem nepojmljivo, da bi nek novinar sodeloval na sestanku vodstva politine stranke. To je ena od znailnosti kapitalizma, ki razkriva dejanske metode delovanja strankarskih struktur, ki so osvojile oblast. Te praviloma delujejo dale pro od oi in nadzora javnosti. Vsakdo ima pravico do poitka in prostega asa, vkljuno z razumno omejitvijo delovnih ur, in pravico do obasnega plaanega dopusta. To so besede, ki jih lahko preberemo v 23. in 24. lenu Splone deklaracije lovekovih pravic, sprejete leta 1948. e parafriziramo slogan "bodimo realni, zahtevajmo nemogoe": ali so skorajda estdeset let po sprejetju Splone deklaracije lovekovih pravic "realne" pravice res postale "nemogoe" ali, povedano drugae, "nezaelene" v poslovnem bontonu trga dela? Zakljuek je jasen. lovekove pravice pod teo strahu niso ve lovekove pravice, temve zgolj krinka za uveljavljanje moi vladajoe ideologije nad ibkejimi. Zatorej, mladi, bodite samozavestni pri uveljavljanju svojih temeljnih, tudi delavskih pravic! To

80844143.doc Page 3 of 11

N g d n t k te oo o jeb m u o a ili, jep m m n , d s ok n is e tn e le e a o a r r d o o pr b o e bo a m os t n i s p d b , s ilo into o p a jat r ooo t m n m is n e s o o ilo / v d on v ja od js v , pr m en aa m e t a r a e e ilk , p s e e es g n a c a e ln t v e o r n lo a e li it te

je navsezadnje skupna odgovornost do nas samih in vseh, ki bodo prili za nami. Goran Luki, Staa Pernat Pozablja pa se, da ima novi zakon kar 431 lenov, in da je Svetlik pod geslom reforme skril veliko tevilo drobnih hudobij, da ukinja ali manja tevilne pravice, za katere smo vrsto let plaevali zavarovanje. Tega od nas ne zahteva niti MMF niti EU. V tem trenutku se podira in na novo gradi temelje Evropskega socialnega modela! Da je neplaevanje socialnih in zdravstvenih prispevkov kaznivo dejanje Takojnja revizija Zakona o varstvo osebnih podatkov, ki je pogosto krinka za kriminal. Obutek prevaranosti in izigranosti v ljudeh je ve kot upravien. Skoraj nihe od prebivalcev Slovenije vpeljanega sistema ne uti kot svoje izbire ob odloanju na plebiscitu za samostojno Slovenijo. Predvsem pa po vesti in z zavedanjem, da se borimo v bitki, kjer je izid skrajno negotov. Vemo, da nam nasproti stoji moan nasprotnik, ki ima oblast in denar, medije in represivne organe, vendar imamo mi nae lanstvo. Verjamemo, da gre za pravo stvar in to tudi ni katerakoli zgodovina, pa pa tudi vasih zelo krvava in tudi manj vesela zgodovina delavskega boja. Da so vse nae pravice samoumevne, je navaden stereotip! Prepriajmo javnost, da so prav vse delavske pravice rezultat sindikalnega boja in da zagotovo niso samoumevne! V evropskem prostoru imamo visoko stopnjo (vsaj naelne) podpore s strani Evropske komisije. Njen prejnji predsednik in pobudnik vzpostavitve socialnega dialoga na evropski ravni Jacques Delors, je v Parizu, 27. maja 2009 izrekel besede; Sedanja kriza je velika prilonost za delavke in delavce, da vstopijo v sindikate in obranijo svoje pravice! Prvi je zanj medsebojno zaupanje, ki je po njegovem mnenju kljuni temelj demokracije in enotnosti v katerikoli skupini sodelujoih ljudi. Rezultat socialnega dialoga je vedno kompromis, vsi so zmagovalci. V teh asih, ko vladi uhaja iz rok pripravljenost, da bi se pogovarjala s partnerji, se je dobro spomniti, da je bil Socialni dialog eden od kopenhagenskih kriterijev v procesu vkljuevanja drav kandidatk v EU. Zato ni mogoe enaiti socialnega dialoga z javno razpravo. Cilj socialnega dialoga je skupen in sicer doseganje dolgorone blaginje vseh dravljank in dravljanov! Strinjamo se lahko s tezo, da je v Sloveniji sindikat edini varuh socialne drave! Na drugi strani se s slabitvijo sindikata e v vsakem podjetju povea tekma za nije plae, torej tekma proti dnu! Trni neoliberalni kapitalizem poskua uniiti vse kolektivne oblike sodelovanja ljudi,tudi sindikate. S posameznikom je namre veliko laje opraviti. Vse take organizirane grupacije namre ovirajo delovanje t.i. prostega trga. Le da se na koncu konkurennost in dobiek ne ozirata ve niti na obstoj ne na korist posameznika, ne drube in niti okolja. V poltretjem letu si je najveja slovenska (dravna) banka na mednarodnem finannem trgu sposodila vsaj 3,3 milijarde evrov. Slovenski banni sistem naj bi
80844143.doc Page 4 of 11

N g d n t k te oo o jeb m u o a ili, jep m m n , d s ok n is e tn e le e a o a r r d o o pr b o e bo a m os t n i s p d b , s ilo into o p a jat r ooo t m n m is n e s o o ilo / v d on v ja od js v , pr m en aa m e t a r a e e ilk , p s e e es g n a c a e ln t v e o r n lo a e li it te

po nekaterih navedbah v tirih letih (2006-2009) skupaj odobril za 5,6 milijarde evrov posojil (garancij) za 197 menederskih prevzemov podjetij. Veinoma kratkoronih, kar se je pozneje izkazalo kot usodno za spodletel tajkunski prevzem Slovenije. Namesto zakljuka pa ugotovitev evropske komisije; Socialni dialog je zakoreninjen v zgodovini evropske celine in to razlikuje unijo od veine drugih regij sveta. Zato je v svojih razlinih oblikah v razlinih dravah lanicah, socialni dialog sestavni del demokratinega vladanja in tudi gospodarske ter socialne modernizacije (Evropska komisija, 2002) Kljune OECD-jeve ocene in priporoila Sloveniji v letu 2009 so: - liberalizacija delovne zakonodaje za fleksibilneji trg dela, - poenostavitev postopkov odpuanja, - doloitev zgornje meje odpravnin, - ukinitev tudentskega dela oziroma zlitje trga dela s tudentskim trgom dela, - ukinitev poklicnega usmerjanja preko Zavoda za zaposlovanje, - vezava zavarovanja za primer brezposelnosti na aktivno udelebo na trgu dela, - vezava prejemkov v asu brezposelnosti na iskanje slube in - zvianje upokojitvene starosti na 65 let in ve. V teh skupinah kljuno vlogo igrajo mnenjski voditelji, ki po Keli s sebi lastno interpretacijo resninosti odloilno oblikujejo stalia in mnenje veine znotraj organizacij in ire. Tako mnenjski voditelji dejansko uniujejo mo medijev, ki si ves as prizadevajo preoblikovati javno mnenje. Mnenjski voditelji torej preoblikujejo in interpretirajo resninost. Da bi se lahko pripravili na nove izzive sindikalizma je potrebno poznati vzroke za stanje in kaj nas je kot drubo pripeljalo do sveta v katerem ivimo danes. Naa uspenost pri zavzemanju za pomembne cilje socialnega dialoga je odvisna od tega, kako mono smo se pripravljeni poistovetiti s cilji sindikalizma in jih vzeti za svoje lastne! Ljudstvo od vlade priakuje odgovor na vpraanje, ali bo jutri zares ivelo bolje, predvsem v lui sprejetja nujnih strukturnih reform. EPILOG: SMO RES TAKO DRAGO LJUDSTVO ZA SVOJO DRAVO? Drava Slovenija in mali ljudje smo v oeh lastne vlade nekaj najbolj potratnega na svetu, eprav so v resnici za veino ljudi nepotreben stroek menda kar pripadniki strankokracije in t.i. elite. Zato jim vsaj sporoamo, da smo e siti zastraevanj! da se v zakonu o delovnih razmerjih zniajo odpravnine in skrajajo odpovedni roki ter da se na iroko odprejo vrata prekernim, negotovim oblikam zaposlovanja, ki bodo izkorianje delavcev e poveale. Brez kakrnihkoli utemeljenih in strokovnih argumentov se namre skrajujejo odpovedni roki in zniujejo odpravnine. Tako eli vlada delavca z npr. 25 leti delovne dobe prikrajati (nija odpravnina in kraji odpovedni rok) za krepko ez 3.000 EUR. Prikrajanje je seveda veje e delavec prejema plao, ki je veja od minimalne plae oz. e ima daljo delovno dobo.

80844143.doc Page 5 of 11

N g d n t k te oo o jeb m u o a ili, jep m m n , d s ok n is e tn e le e a o a r r d o o pr b o e bo a m os t n i s p d b , s ilo into o p a jat r ooo t m n m is n e s o o ilo / v d on v ja od js v , pr m en aa m e t a r a e e ilk , p s e e es g n a c a e ln t v e o r n lo a e li it te

Prav Pahorjeva zadnja izjava, ko sogovornike in nasprotnike pokojninske reforme zavestno izkljuuje in jim ne dovoljuje razprave o svojem semaforju, e da so skoraj sveti cilji te vlade, tega vodje in tega naroda nedotakljivi in niso za razpravo. Pahor pravi, da so asi tako usodni, da je tudi poskus diskusije o teh vpraanjih HUMUS SOCIALNE DEMAGOGIJE Vesel sem, da se je na to izjavo odzval borec proti slovenskim razliicam vladnih norosti, sociolog in poet Matja Hanek reko, da je socialna demagogija zmerljivka trdih neoliberalcev takrat, ko nimajo ve argumentov za svojo neoliberalno demagogijo. Po mnenju Kroneggerja je najveji problem Slovenije, da ob izdatni pomoi vplivnih struktur, kot so novi lastniki kapitala, sporni tajkuni, katolika cerkev, vplivne strukture strankokracije in lobiji politinih strank, s skupnimi momi mimo volje ljudstva, seli drubeno stvarnost med razlinimi modeli politinih sistemov. V Sloveniji imajo korenine in pristae vse, e tako skrajne oblike vladanja. Doivljamo tako skrajno neoliberalne eksperimente, kot je bila EDS, vse do poskusov vpeljave konzervativnega sistema, pa spet nazaj h korporativistinemu do zopet socialno demokratskega, z znaki skrajno katolike ureditve drave pa zopet v dravno regulativo z rahlimi odtenki socializma. Slednji, je imel po sedanjih izkunjah velikokrat bolj loveki obraz, kot vsi ostali sistemi skupaj. Kljub zveneim nazivom t.i. zahodnih demokracij ali deel svobodnega sveta. Zdaj morda skua zmagati ok terapija obvladovanja drave s strahom in revino. Tisti ki te krize povzroa, pa bi se potem pojavil kot reitelj. Konni cilj veine sistemov je torej prerazdelitev drubenega bogastva. Modeli drubenih sistemov sami po sebi poskrbijo, doloijo kdo v drubi ima prevladujo vpliv in na katera podroja sme posegati. Civilna druba v praktino vseh sistemih igra bolj ali manj marginalno vlogo, kapital in religije pa skuajo prevzeti oblast in vpliv. Deleniki v drubi tekmujejo za svoj vpliv v drubi. Izraz deleniki se sicer pogosto uporablja tudi v delniarski ali podjetniki (korporacijski) terminologiji, kjer se med upravienci do koristi podjetja pojavljajo med drugim, lastniki, zaposleni, kupci podjetja in ira skupnost. Siti smo: e ne bomo sprejeli pokojninske reforme, ne bomo na vlaku, ali pa e ne bo zakona o malem delu, bodo lastniki tudentskih servisov e naprej bogateli! Ali pa; ne bo novih delovnih mest, tudentskih domov, tipendij. V isti sapi minister za delo dodaja, da bomo zdaj po standardih kluba bogatih (OECD) imeli e plaljiv tudij, mimogrede pa bodo ukinili dravne in Zoisove tipendije. Nam sindikatom pa hkrati ne pozabijo navrei, da bomo z zavzemanjem za egoistine privilegije peice zaposlenih za nedoloen as, torej z reevanjem delavskih interesov uniili dravo! Ne pozabijo dodati svoje mantre, da smo edini tak narod v svetu, ki imamo bojda take edinstvene delavske privilegije in odmor za malico in e rigiden trg dela za povrhu.

80844143.doc Page 6 of 11

N g d n t k te oo o jeb m u o a ili, jep m m n , d s ok n is e tn e le e a o a r r d o o pr b o e bo a m os t n i s p d b , s ilo into o p a jat r ooo t m n m is n e s o o ilo / v d on v ja od js v , pr m en aa m e t a r a e e ilk , p s e e es g n a c a e ln t v e o r n lo a e li it te

Vladni moje in ene e ves as po osamosvojitvi pred omi javnosti vztrajno predpisujejo in potem (ne)izvajajo namerno luknjiavo dvojno zakonodajo. In mi se udimo stalnicam, sprememb in sprememb in dopolnitev zakona o spremembah zakona o. Zdaj pa, ko je priel as za zapitek, ali pa je res napoil skrajni as, pa bi nekdo celo predlagal abolicijo za vse naropano premoenje. Normalno, saj je vendar as krize, ko Slovenci vedno pozabimo na zamere in stopimo skupaj! Saj je as za sanje izhodne strategije in nov dan za dokapitalizacije / sanacije / odpise bank na narodov raun, skratka dan kot naroen za zapik! Od zdaj naprej bo fevdalizem, bodo rekli, da pa ne bo pretirane slabe volje, mu bodo nadeli veno ime Krasni novi svet! Ker so pa karte e razdeljene, naj se tudi igra zane na novo. Sindikalne cilje zlahka primerjamo s civilizacijskimi doseki zrele loveke drube, v kateri ni pomanjkanja dobrin, e ve, vseh dobrin je ravno prav za vse! V sindikatih se poraja vpraanje ali skua kdo povzroiti medgeneracijski razkol v zvezi s pokojninsko reformo? Za razliko od elit in imenitneev vseh strankarskih barv, mi nimamo elitnih odredov odvetnikov, ki nadebudnim toilcem takoj vzamejo voljo do pretiranega ukvarjanja s tako osebo. Vlada zato raje izbira lahke tare, predvsem take, ki so posami ibke in nemone, nimajo vplivnih znancev in omreij, ki se pod pritiskom dnevnega boja za preivetje le steka zberejo v organiziran odpor. V resnici je v tej dravi utiti strah, da bodo reforme, ki jih uvajajo t.i. socialni demokrati, lahko tudi take, da bo vsemogoni bog kapital obdral celo koo in isto vse izborjene privilegije. e ve, bojimo se, da bo svoj poloaj e okrepil. Dejstvo je, da so zaradi naina vladanja ljudski referendumi naravna posledica delovanja neuinkovite vlade. Drubene skupine zaenkrat e imajo mono legitimno orodje, s katerim skuajo prepreiti kodljivo ravnanje vlade. Vladi torej ostaja, da dnevno grozi ljudstvu z najbolj rnimi posledicami. Brez pripravljenosti za oblikovanje mnenj in stali, njihovega podajanja, sooanja z mnenji in stalii drugih in nato argumentiranega zagovarjanja sprejetih odloitev, ni mogoe uspeno upravljati javnega ivljenja. e te pripravljenosti in sposobnosti odloevalci nimajo, je druba ohromljena. V slovenskem primeru se ta paraliziranost kae tudi v prizadevanjih, da bi odgovornost za sprejemanje odloitev z referendumi prenesli na brezimno skupnost. Vir: Dnevnik.si Komentarji in mnenja - sobota, 19.03.2011 Miran Lesjak Njim in nam naj na tem mestu dodam sposojeno misel meni ljubega avtorja, Stephena Coveya; Narava tehnike zmagam-zmaga ni spet ena tistih enostavnih tehnik, niti ni samo prijetna fraza za uho, ko reemo zmagam-zmaga ali brez dogovora temve spoznanje, da na svetu ni pomanjkanja dobrin, ampak je dovolj vsega za vsakogar Naa uspenost pri zavzemanju za pomembne cilje socialnega dialoga je odvisna od tega, kako mono smo se pripravljeni poistovetiti s cilji sindikalizma in jih vzeti za svoje lastne!

80844143.doc Page 7 of 11

N g d n t k te oo o jeb m u o a ili, jep m m n , d s ok n is e tn e le e a o a r r d o o pr b o e bo a m os t n i s p d b , s ilo into o p a jat r ooo t m n m is n e s o o ilo / v d on v ja od js v , pr m en aa m e t a r a e e ilk , p s e e es g n a c a e ln t v e o r n lo a e li it te

Sindikalne cilje zlahka primerjamo s civilizacijskimi doseki zrele loveke drube, v kateri ni pomanjkanja dobrin, e ve, vseh dobrin je ravno prav za vse!

ZAKLJUNA MISEL Upam, da se bodo oblastniki morda konno lotili dela, torej kapitala ali morda obrnjenega dokaznega bremena, morda celo revizije lastninjenja tudi neko uspenih, po krivici medijsko prezrtih isker in betecejev in acehajev, in nehali mahati s socialnimi kapicami in podobno neoliberalno navlako. Ali morda napisali neodvisno poroilo regulatorjev kapitalskih in finannih trgov po vzoru na ZDA? al e sam mono dvomim v tak razplet. Prav zato vem, da je spet napoil as, da se vrnemo k argumentom in jim jih spet in spet na glas sporoamo vsaj ljudem, ki nas e sliijo, e e vlada take zadeve preslii. POMEMBNE MISLI IN DEJSTVA IZ KNJIGE Immanuel KANT je prerok Republike lastnine, saj zane s Horacovo mislijo bolje zapovedjo Sapere Aude oz. Drzniti si vedeti. Na drugi strani Kant vendarle odpre monost narobe branja razsvetljenske zapovedi; Drzniti si vedeti ki v resnici lahko pomeni Vedeti, kako si drzniti Veinski Kant brani republiko lastnine! Metoda manjinskega Kanta, za katero je znailno , drzniti si vedeti, pa vendar obenem zahteva tudi vedeti, kako si drzniti. Razsvetljenski projekt, ki temelji na alternativni racionalnosti, pri kateri metodologija materializma klie sile upora, ustvarjalnosti in iznajdbe. Seveda gre za vpraanje, kako ustvariti demokracijo multitude. Linije veinskega Kanta so razirjene v polju politine misli, in so ji danes najbolj zvesti teoretiki socialdemokracije, ki govorijo o razumu in razsvetljenstvu, vendar nikdar zares ne vstopijo na podroje kjer drzniti in vedeti in vedeti kako si drzniti, sovpadata. Zanje je razsvetljenstvo nedokonan projekt, ki nenehno zahteva sprejemanje ustaljenih drubenih struktur, soglaanje s kompromitirano vizijo pravice in demokracije, sprijaznjenje z manjim zlom. Socialni demokrati zato nikdar radikalno ne preizpraujejo republike lastnine, saj bodisi prostovoljno ignorirajo njeno oblast bodisi si naivno domiljajo, da jo je mogoe reformirati, da bi generirala drubo demokracije in enakosti. Republika(in multituda reveev) SKUPNO Michael Hardt in Antonio Negri Franiek Asiki pridiga vrlino reveev, da bi nasprotoval korupciji cerkvene oblasti, ki sta bili intimno povezani. Vodili, ki sta zapisani v Gracijanovem dekretu: iure naturali sunt omnia omnibus PO NARAVNEM PRAVU VSE PRIPADA VSAKOMUR
80844143.doc Page 8 of 11

N g d n t k te oo o jeb m u o a ili, jep m m n , d s ok n is e tn e le e a o a r r d o o pr b o e bo a m os t n i s p d b , s ilo into o p a jat r ooo t m n m is n e s o o ilo / v d on v ja od js v , pr m en aa m e t a r a e e ilk , p s e e es g n a c a e ln t v e o r n lo a e li it te

iure divino omni sunt communia PO BOJEM PRAVU SO VSE STVARI SKUPNE. Obe naeli se sklicujeta na temeljna naela cerkvenih oetov in apostolov. (Str. 52 Republika(in multituda reveev) SKUPNO Michael Hardt in Antonio Negri) Obe naeli: Habebant omnia communia (VSE STVARI IMEJTE SKUPNE), dolobe 2:44) postaneta za franikane zavezujoi. Razvname se grenka razprava med papetvom in franikani in s tem ostro zanikajo skupno, ki ga narekuje naravno pravo. Skupina franikanov ostane osamljena v na staliu, da je le na podlagi skupnega bogastva mogoe vzpostaviti dobro in pravino drubo na zemlji. Le nekaj let pozneje Marsilij Padovanski postavi revnost za edini temelj ne samo kranske popolnosti, temve tudi demokratine drube. KRANSKA CERKEV NI ODGOVORNA ZA DRUBENO PRAVINOST Pape Benedikt XVI. skua v svoji encikliki Deus caritas est iz leta 2006 neposredno izpodbijati svetopisemske temelje moi reveev in trdi, da apostolska zapoved deljenja vseh stvari kot skupnih v modernem svetu ni praktina, e ve, kranska skupnost se ne bi smela ukvarjati z vpraanji, kot je DRUBENA PRAVINOST, temve bi morala njihovo razreevanje prepustiti vladam. Namesto tega zagovarja dobrodelnost v prid revnim in trpeim, pri emer prikazuje revee kot objekte pomilovanja in ne kot mone subjekte. Ravnanje papea ni ravno izvirno. Je zgolj najnoveji posnemovalec v dolgi vrsti kranskih ideolokih kriarjev zoper revee. (str. 54, Republika(in multituda reveev) SKUPNO Michael Hardt in Antonio Negri) Ali so sodobni delavci e ljudje? Tisti, ki nimajo lastnine, so kot pravi Abbe Steyes, zgolj velikanska mnoica dvononih instrumentov, ki posedujejo zgolj bedno plaani roki in izpito duo. Skupno ni le zemlja, ki jo delimo John Locke je razglasil, da je Bog, kot pove kralj DAVID v PS 115, 16, zemljo dal lovekim sinovom, dal jo se skupno vsem ljudem. Skupno ni le zemlja, ki jo delimo. Skupni so tudi jeziki, drubene prakse, ki jih ustvarjamo, naini drubenosti, ki doloajo nae odnose. To bogastvo ni podrejeno redkosti, torej viri niso omejeni. Thomas Jefferson je dejal, Kdor od mene dobi idejo, dobi poduk, ne da bi mene prikrajal zanj, tako kot tisti, ki z mojo baklo prige svojo, dobi svetlobo, ne da bi mene spravil v temo! Sodobni delavski razred Izvajanje kapitalistine kontrole je danes ogroeno. V 70 letih prejnjega stoletja je prilo do premika od drave blaginje do neoliberalne drave s tem k biopolitinim oblikam produkcije in kontrole. PREKERNOST delavcem vsiljuje nov reim asa, tako delovnika kot delovne kariere, povedano drugae, mehanizem kontrole, ki doloa zaasnost delavca, uniuje loitev na prosti in delovni as. Od delavcev

80844143.doc Page 9 of 11

N g d n t k te oo o jeb m u o a ili, jep m m n , d s ok n is e tn e le e a o a r r d o o pr b o e bo a m os t n i s p d b , s ilo into o p a jat r ooo t m n m is n e s o o ilo / v d on v ja od js v , pr m en aa m e t a r a e e ilk , p s e e es g n a c a e ln t v e o r n lo a e li it te

se ne zahteva, da delajo ves as, ampak, da so ves as na razpolago za delo! V reimih kontrole prekernosti postane celotna delovna sila rezervna armada z delavci, ki so v stalni pripravljenosti, na razpolago efu Prekernost si lahko zamislimo kot posebno vrsto revine, t.i. temporalno

Kapital je v krizi! Pa kaj? Namesto zloma kapitalizma so nam bistri analitiki povedali da v resnici kapital deluje z zlomom, ali bolj z ustvarjalnim zruenjem, doseenim s krizo. V sodobnih neoliberalnih reimih sta kriza in razdejanje najpomembneja vzvoda PRIVATIZACIJE JAVNEGA DOBRA in uveljavljanja novih mehanizmov kapitalistine akumulacije. Dananja kriza pa je v resnici gronja kapitalu! Kapitalizem razdejanja (Naomi Klein uporablja tako poimenovanje v knjigi Doktrina oka-Mladinska knjiga 2010) Kapitalizem ima vse ve znailnost razlaanja skupnega, postaja vse bolj plenilska operacija, ki deluje z razlaanjem s transformiranjem javnega bogastva, kot tudi drubeno skupnega bogastva v privatno lastnino. Kot pravi Naomi, kapital to pone z izkorianjem oka, ki je posledica zavestne politine ali vojake sile ali okoljske nesree. Vse to izkoria v smeri, da bi se izvedele obsene privatizacije javnih podjetij, javnih struktur blaginje, javnih transportnih mre. (str. 132 Metamorfoza kompozicije kapitala, SKUPNO Michael Hardt in Antonio Negri) Kritiki pravijo; Finance so kazino kapitalizem, so malo ve kot zakonita oblika hazarda brez drubene koristi! Finanni kapital je stroj za reprezentiranje skupnega.. Rastoa mnogoterost proletariata Tradicionalni sindikati ne morejo ve ustrezno predstavljati kompleksne mnogoterosti razrednih subjektov. Ta premik ni znak poslavljanja delavskega razreda ali zatona razreda in delavskih bojev. Neoliberalci bi radi zaraunali tudi zrak vodo in dobre medloveke odnose Najbolj pravoverni neoliberalni ekonomisti se npr. trudijo z izumljanjem shem, s katerimi bi racionalizirali razmere in privatizirali SKUPNO. Seveda na nain, da bi se s skupnim dalo trgovati in da bi ubogalo pravila prostega trga! Iejo naine, da bi monetizirali onesnaenje okolja in promet, s imer bi drubene stroke izenaili s privatnimi in tako povrnili logiko trni menjavi. Vrednost nepreminin Beseda dobra ali slaba lokacija nepreminine, je drugo ime za vrednost skupnega, ni vano, vse teje, tejejo parki v bliini lokacije, ali pa gre zgolj za
80844143.doc Page 10 of 11

N g d n t k te oo o jeb m u o a ili, jep m m n , d s ok n is e tn e le e a o a r r d o o pr b o e bo a m os t n i s p d b , s ilo into o p a jat r ooo t m n m is n e s o o ilo / v d on v ja od js v , pr m en aa m e t a r a e e ilk , p s e e es g n a c a e ln t v e o r n lo a e li it te

kakovost medsosedskih odnosov, komunikacijske poti, vpliv imata intelektualna in kulturna dinamika. Nepremininarji dobro poznajo in cenijo vrednost skupnega bogastva! Brezhibnost pomeni, da ne glede na to, kaj dela, naredi to po svojih najboljih moeh. (Carlos Castaneda)
Lep pozdrav! Zlatko Herni Sekretar SKEI Regijske organizacije Ljubljane in okolice mobilni telefon 031 359 662 MPO ZSSS: 297
stabilni telefon 01 3000915

fax 01 43 41 210 E_mail: zlatko.herncic@sindikat-zsss.si

80844143.doc Page 11 of 11