1

Dnevi slovenske informatike 2012, Portoro, 16.18. april 2012

UPORABA MOBILNIH NAPRAV MED TUDENTI POSLOVNE OLE
dr. Viktorija Florjancic
Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper

viktorija.florjancic@fm-kp.si
Alja Isakovic
Artesia d. o. o., Ljubljana
alja.isakovic@gmail.com
Povzetek
Uporaba pametnih mobilnih naprav v svetu, pa tudi v Sloveniji, iz leto v leto narasca. Vse vecja
zmogljivost in razirjenost tovrstnih naprav nas je vzpodbudilo k raziskavi o uporabi mobilnih naprav
in mobilnih storitev med tudenti poslovne ole. Raziskava, ki je bila izvedena na dveh skupinah
tudentov, je pokazala, da je penetracija pametnih telefonov med tudenti na evropsko primerljivi
ravni in da obstajajo statisticno znacilne razlike med studenti rednega in izrednega studija ter tudi med
uporabo mobilnih naprav. Studentje, ki uporabljajo pametne teleIone in/ali tablicne racunalnike,
uporabljajo vec mobilnih storitev kot studentje, ki teh mobilnih naprav ne uporabljajo. Rezultati
raziskave so pokazali, da so uporabniki, ki uporabljajo vec razlicnih naprav bolj naklonjeni e-tudiju,
kot tisti, ki so omejeni le na uporabo osebnih racunalnikov.
Abstract
USAGE OF MOBILE DEVICES AMONG BUSINESS SCHOOL STUDENTS
World and local usage of smart mobile devices has been growing on a year on year basis. Increasing
capabilities and popularity of such devices had prompted us to research the usage of mobile devices
and services among students of a business school. The research, performed of two groups of students,
showed a smartphone penetration rate among students that is comparable to european data, and
proved statistically significant differences among full and part time students and among mobile device
usage. Students, who use smartphones and/or tablet computers, use more mobile services than
students without such devices. Research also showed that users, who have access to a variety of
different devices, have a more positive attitude towards e-study than students, who only use personal
computers.
Kljucne besede
mobilne tehnologije, e-izobrazevanje, pametni teleIoni, tablicni racunalniki, mobilne aplikacije
Key words
mobile technologies, e-learning, smartphones, tablet computers, mobile apps
1 UVOD
Danes e teko najdemo mobilni telefon brez spletnega brskalnika in monostjo dostopa do
Interneta, vsaj preko podatkovne povezave GPRS. Osnovni spletni brskalnik vkljucuje ze
vecina obicajnih teleIonov, vse bolj priljubljeni pa postajajo tudi pametni teleIoni, ki poleg
zmoznosti klicanja in posiljanja sporocil, podpirajo napredne Iunkcije in aplikacije, ki
postajajo vse bolj podobne tistim, ki smo jih vajeni na osebnih racunalnikih. Na pametnih
telefonih najdemo tudi napredne operacijske sisteme, med katerimi so najbolj priljubljeni
2


Dnevi slovenske informatike 2012, Portoro, 16.18. april 2012
Googlov Android, Applov iOS, Nokiin Symbian, RIM-ov BlackBerry OS, Samsungov Bada
in Microsoftov Windows Phone [4].
Kljub temu, da je bil po Gartnerjevih [4] podatkih dele prodanih pametnih telefonov po
celem svetu sele dobrih 26 , se prodaja pametnih teleIonov iz leta v leto vztrajno povecuje.
Tako je bilo leta 2011 po celem svetu prodanih 472 milijonov pametnih teleIonov, 58 vec
kot leta 2010. Skupno pa je bilo leta 2011 prodanih 1,8 mobilnih teleIonov, 11,1 vec kot v
letu 2010, kar kae na vijo rast v kategoriji pametnih telefonov.
Po podatkih spletnega mesta Our Mobile Planet [11] se penetracija pametnih telefonov v
proucevanih evropskih drzavah giblje od 18 (Nemcija) do 34 (Svica); ce pogledamo le
starostno skupino od 18 do 29 let, pa se penetracija pametnih telefonov giblje od 37 %
(Poljska) pa tja do 60 (Francija, Nizozemska, Norveska). Podobno natancnih podatkov za
Slovenijo nimamo, javno dostopni so le grafi o deleu pametnih telefonov uporabnikov
storitev Mobitel (najvecjega mobilnega operaterja pri nas), ki nakazujejo na to, da pri nas
pametne teleIone uporablja slaba cetrtina mobilnih uporabnikov [10].
Poleg pametnih teleIonov vse bolj priljubljeni postajajo tudi tablicni racunalniki, med
katerimi je vodilni Applov iPad. Le-ta je na trg priel v aprilu 2010 in do konca leta osvojil e
7 % celotnega trga osebnih racunalnikov, konec leta 2011 pa se je ta delez povecal na 17
[12]. Ce upostevamo, da je bilo leta 2011 v zahodni Evropi prodanih 16 manj osebnih
racunalnikov kot leta 2010 [5], je vec kot ocitno, da so pametni teleIoni in tablice ze zacele
nadomescati klasicne osebne racunalnike [3].
Na to kaejo tudi raziskave med poslovnimi uporabniki; v Evropi naj bi denimo e 60 %
profesionalnih uporabnikov uporabljalo iPad na delu, 80 % pa ga uporablja za slubeno
komunikacijo in to kljub temu, da je le 40 % teh iPad-ov priskrbljenih s strani delodajalcev
[9]. Podjetje IDC [8] zato ze napoveduje, da bo v ZDA, do leta 2015, vec uporabnikov do
Interneta dostopalo preko mobilnih naprav kot preko osebnih racunalnikov.
Navedeni razvojni trendi so nas vzpodbudili k raziskavi o razirjenosti mobilnih naprav,
predvsem pametnih telefonov in tablic, med tudenti poslovne ole. Poleg ugotavljanja
penetracije pametnih mobilnih naprav, nas razirjenost mobilnih naprav zanima zaradi
preucevanja moznosti vkljucitve mobilnih naprav v izobraevalni proces.
Raziskava, katere rezultate elimo prikazati v prispevku, je potekala v dveh skupinah
tudentov skupini rednega (novembra 2011) in skupini izrednega (januarja 2012) tudija.
Osnovni namen raziskave je ugotovitev razsirjenosti razlicnih vrst mobilnih naprava in
pogostosti uporabe mobilnih storitev.
Z raziskavo zelimo potrditi/zavreci naslednje trditve:
H1: Pri uporabi IKT naprav in mobilnih storitev obstajajo statisticne znacilne razlike glede na
spol.
H2: Pri uporabi mobilnih storitev obstajajo statisticno znacilne razlike med studenti izrednega
in rednega tudija ter med uporabniki mobilnih naprav.
H3: Obstaja statisticno znacilna povezava med intenzivnostjo uporabe mobilnih naprav in
naklonjenostjo tudentov do e-tudija.
Podatke, zbrane s spletnim vpraalnikom, smo obdelali s programom SPSS (razl. 19.0). Poleg
opisne statistike, smo uporabili e korelacijsko analizo, s katero smo ugotavljali medsebojno
povezanost proucevanih spremenljivk. Rezultate analiz prikazujemo opisno in tabelaricno.
3


Dnevi slovenske informatike 2012, Portoro, 16.18. april 2012
2 MOBILNE NAPRAVE V IZOBRAEVANJU
Horizon Report [7] mobilne aplikacije in tablice oznacuje kot dve glavni tehnologiji, ki bosta
v naslednjem letu vstopili v masovno uporabo pri poucevanju in ucenju v visokem solstvu.
Mobilne aplikacije se obravnavajo predvsem v kontekstu pametnih telefonov, na katerih
aplikacije nudijo dostop do spletnih storitev v oblaku, uporabo kamere za zajem fotografij in
videa, lokacijske storitve s pomocjo GPS-senzorja in drugih pametnih senzorjev. Tablice, ki
prav tako podpirajo pametne aplikacije, pa se zaradi vecjega zaslona uporabljajo kot dodatek
pametnim telefonom in so idealno orodje za pridobivanje znanja.
Sodobne mobilne naprave so tako lokacijsko in kontekstno zavedni, prenosni in cenovno
dosegljivi majhni racunalniki z mnozico aplikacij, ki poleg raznovrstne Iunkcionalnosti
ponujajo tudi poenostavljeno uporabniko izkunjo preko upravljanja z dotikom ter gestami.
A ker so mobilne aplikacije in tablice relativno nov pojav (Applov App Store je zacel delovati
julija 2008, iPad pa je na trg priel aprila 2010), se tudi v izobraevanju ele postavljajo
smernice in orodja za ucinkovito vkljucevanje naprav in aplikacij v ucni proces.
Zacetne raziskave, kot je denimo projekt na Abilene Christian University (ACU), kjer so
studente in proIesorje ze leta 2008 zaceli opremljati s teleIoni iPhone in multimedijskimi
predvajalniki iPod Touch,
1
2.1 Aaini za vkljuevanje mobilnih naprav v izobrazevanje
sicer e ne kaejo, da bi bili tudenti, ki uporabljajo mobilne
naprave bolj uspeni (zaznati je bilo le malenkostno vije povprecne ocene), a ucitelji opazajo
razlike v tem, kako tudenti pristopajo k delu. Po nekaterih opaanjih tudenti, ki uporabljajo
iPhone, veckrat gledajo video posnetke predavanj in imajo zato manj vprasanj za ucitelje kot
tudenti brez telefonov. Tako so uporabniki iPhone-ov posledicno tudi bolj samostojni. |2|
Ob uporabi mobilnih naprav v visokem solstvu najveckrat pomislimo na dostop do ucnih
vsebin, kar pa se zdalec ni vse. V nadaljevanju podajamo pregled moznih nacinov uporabe z
razlicnih vidikov, ki so bili zbrani na osnovi pregleda dosedanjih primerov dobre rabe.
Z vidika dostopa do ucnih vsebin je zanimivo se pojavljata dva osnovna nacina uporabe:
Posredovanje in dostop do e-gradiv ali e-knjig: tablice in elektronski bralniki knjig
omogocajo udobnejse branje kot osebni racunalniki. Branje z mobilnih naprav namrec
bolje simulira obcutek, da v roki drzimo knjigo, hkrati pa imamo dostop do naprednih
Iunkcij, ki jih klasicne knjige ne ponujajo kot npr. takojnji dostop do slovarja, monost
brskanja po spletu, ko potrebujemo dodatno razlago, interaktivni zaznamki in beleke itd.
Nakup e-knjig in e-gradiv je postal vse laji tudi zaradi razmaha aplikacijskih trgovin na
mobilnih napravah. Na iPad-u lahko npr. knjige in ucbenike kupimo preko digitalne
trgovine iBookstore in jih prebiramo v aplikaciji iBooks. E-knjige, kupljene prek
Amazona pa prebiramo s pomocjo naprave Kindle ali aplikacije z istim imenom, ki je
brezplacno dostopna za vse pomembnejse mobilne operacijske sisteme. Apple je nedavno
ponudil tudi brezplacno orodje iBooks Author,
2
s pomocjo katerega enostavno izdelamo
interaktivno gradivo ter ga tudentom ponudimo preko iBookstore. Posodobljena mobilna
aplikacija iTunes U
3

1
Predvajalnike iPod Touch od iPhone-ov loci le to, da nimajo zmoznosti povezovanja na mobilna omrezja.
sedaj profesorjem omogoca tudi, da preko aplikacije studentom
ponudijo celotno vsebino predmeta, vkljucno z gradivi, knjigami, audio ali video
posnetki predavanj in povezavami do koristnih mobilnih aplikacij. Samsung, najvecji
2
Http://www.apple.com/ibooks-author/; program je na voljo za operacijski sistem OS X.
3
Http://www.apple.com/education/itunes-u/
4


Dnevi slovenske informatike 2012, Portoro, 16.18. april 2012
proizvajalec Android naprav, bo prav tako preko storitve imenovane Learning Hub zacel
ponujal interaktivna gradiva za Galaxy tablice.
4
Dostop do obstofecih ucnih okolif: zaradi vse vecje priljubljenosti mobilnih naprav,
postaja tudi za spletna ucna okolja (angl. Learning Management System LMS) vse
pomembneje, da uporabnikom ponudijo prilagojen mobilni dostop do vsebin in
dejavnosti. To velja tudi za Moodle, odprto-kodno ucno okolje, priljubljeno po nasih
solah. Moodle namrec od razlicice 2.1 naprej ponuja moznost uporabe uradne Moodle
iPhone aplikacije imenovane My Moodle.

5
Poleg tega so na voljo e neuradne aplikacije,
kot denimo mTouch
6
in oblikovne teme, kot je denimo myMobile,
7
Z vidika ucitelja lahko mobilna naprave v klasicna predavanja vkljucimo na dva nacina:
ki Moodle
prilagodijo manjim zaslonom mobilnih naprav.
Mobilna naprava kot ucitelfev pripomocek: vecino pametnih teleIonov in tablic lahko
brez tezav prikljucimo na projektorje v predavalnicah, prek kablov ali pa prek aplikacij,
ki se povezejo na osebni racunalnik. Na ACU so pri opremljanju tudentov in profesorjev
z mobilnimi napravami ugotovili, da ni ene same aplikacije, ki bi ustrezala ucnim
pristopom vseh uciteljev [13]. Namesto tega ucitelji na razlicnih ustanovah na svoje
nacine uporabljajo zelo raznolik nabor aplikacij; od aplikacij, ki jih lahko uporabljamo
kot nadomestek interaktivne table, do aplikacij za spremljanje dela tudentov.
Zajem povratnih informacij med predavanji: s pomocjo mobilnih naprav lahko studenti
odgovarjajo na uciteljeva vprasanja ali posredujejo povratne informacije o predavanju in
se na ta nacin interaktivno vkljucujejo v izobrazevalni proces. Tudi na ACU so ugotovili,
da je bilo to najbolj priljubljena oblika uporabe iPhone-ov [13]. Vse vec je tudi storitev in
aplikacij, ki tovrsten nacin uporabe podpirajo. Primer takne storitve je GoSoapBox,
8
Poleg tega lahko mobilne naprave z vidika izobraevalnih ustanov uporabimo e za
administrativno podporo tudentom. Izobraevalne ustanove lahko mobilne aplikacije
uporabljajo za obvescanje o novostih in dogodkih, nudenje inIormacij o predmetih, izpitih in
ocenah, prijavo na izpite ipd. Univerza Princeton denimo tudentov v obliki iOS, BlackBerry
in Android aplikacije ter mobilne spletne strani iPrinceton
s
pomocjo katere ucitelj odpira preproste ankete, kvize in diskusije ter preverja
razumevanje snovi, tudenti pa v njih sodelujejo s prenosnim racunalnikom, pametnim
telefonom ali tablico.
9
Seveda pa ne smemo zanemariti e tudentskega vidika, saj imajo tudenti vse pogosteje na
voljo lastne mobilne naprave. Pri tem gre predvsem za uporabo mobilnih naprav kot
pripomocek pri ucenfu in delu: Applova aplikacijska trgovina App Store ima sedaj e preko
550.000 mobilnih aplikacij, Googlov Android Market pa preko 400.000 [6]. Veliko teh
aplikacij je uporabnih tudi pri ucenju in delu. V App Store najdemo aplikacije kot so denimo
WolIram Algebra Course Assistant za pomoc pri matematicnih problemih, Monster Anatomy
ponuja imenik tudentov, novice,
dogodke in portne informacije, pregled nad predmeti in urniki, zemljevide, video vsebine in
galerije IotograIij, moznost iskanja po knjiznici, dostop do ucnega okolja Blackboard,
urgentne tevilke ter celo urnike in poti avtobusov, ki vozijo na kampus.

4
Http://thenextweb.com/mobile/2012/02/22/education-is-the-sincerest-form-of-flattery-samsung-readies-
learning-hub-for-galaxy-tab/
5
Http://itunes.apple.com/us/app/my-moodle/id461289000?mt=8
6
Http://www.pragmasql.com/moodletouch/home.aspx
7
Http://moodle.org/mod/data/view.php?d=26&rid=4757
8
Http://gosoapbox.com/
9
Http://mobile.princeton.edu/
5


Dnevi slovenske informatike 2012, Portoro, 16.18. april 2012
za preucevanje cloveske anatomije na podlagi MR posnetkov, Symphony Pro za ustvarjanje
glasbe s preko 100 intrumenti itn. [1]
Poleg aplikacij, ki so uporabne pri dolocenih predmetih ali smereh studija, najdemo se vrsto
splosnih aplikacij za npr. izdelavo zapiskov, ustvarjanje razlicnih dokumentov, iskanje
informacij in celo za urejanje tudijskih urnikov in zadolitev (npr. aplikacija iStudiez Pro).
Med splonimi aplikacijami je zanimiva npr. aplikacija ShowMe,
10
Ocitno je torej, da lahko mobilne naprave, se posebej pametne teleIone in tablice, z
naprednimi aplikacijami na razlicne nacine vkljucimo v ucni proces. Seveda pa je eden izmed
pogojev za uspeno uporabo mobilnih naprav ta, da so le-te na voljo tudentov in zaposlenim.
s katero na iPad-u z
interaktivno tablo posnamemo razlago poljubne teme. Posnete lekcije so nato vsem
uporabnikom na voljo brezplacno, s cemer se ustvarja neIormalna skupnost uciteljev in
ucencev, ki pokrivajo raznolika podrocja, znanja in spretnosti.
3 RAZIRJENOST IN UPORABA MOBILNIH NAPRAV MED TUDENTI
POSLOVNE OLE
Raziskava o razirjenosti in rabi mobilnih tehnologij je potekala med tudenti poslovne ole
kot del redne evalvacije o izvedbi predmeta Poslovna informatika,
11
V casu pisanja prispevka sta bili zakljuceni izvedbi dveh skupin studentov, skupine rednega
in skupine izrednega tudija.
zato smo lahko vpraanja
vezana na mobilne naprave in njihovo uporabo povezali tudi z nekaterimi drugimi zbranimi
podatki.
12

V skupini rednega tudija so bili, z izjemo enega tudenta,
vkljuceni studentje visokosolskega strokovnega (VS) programa. Studentje izrednega studija
so predmet opravljali po VS ali univerzitetnem (UN) tudijskem programu. Potek anketiranja
in stevilo vkljucenih studentov v raziskavo prikazujemo v preglednici 1.
Skupina Anketiranje t. tudentov t. anketirancev % odziva
1. VS redni tudij November 2011 39 31 79,5
2. Izredni tudij Januar 2012 44 39 88,6
Preglednica 1: Potek anketiranja in odziv tudentov
V anketi je sodelovalo 70 studentov. Vecina anketiranih studentov (90,0 ) je vpisana na
visokoolski strokovni program, le 7 tudentov je vpisanih v univerzitetni tudijski program.
Med anketiranci je bilo 58,6 % ensk. Ne glede na tevilo tudentov v posamezni skupini
(Preglednica 1), je bilo med anketiranci 52,9 % tudentov izrednega tudija.

10
Http://www.showme.com/
11
Obvezen predmet visokoolskega strokovnega in univerzitetnega tudijskega programa Management na
Fakulteti za management, Univerze na Primorskem.
12
Izvedbi za studente na rednem in izrednem studiju se razlikujeta v stevilu srecanj v zivo. Medtemo ko smo za
tudente izrednega tudija organizirali le uvodno srecanje, so se za tudente rednega tudija izvajala redna
tedenska srecanja, kjer je ucitelj predstavil vsebine tekocega tedna in tedenske obveznosti studentov. Sicer pa
je pri obeh skupinah tudentov izvedba potekala prek e-ucilnice. Studentje so tedensko opravljali individualne
in skupinske naloge, ki so sooblikovale koncno oceno izpita (50 ). Poleg nalog smo znanje studentov
preverili e s pisnim preizkusom tudentje rednega tudija so pisali 2 kolokvija, tudentje izrednega tudija
pa pisni izpit na koncu izvedbe predmeta.
6


Dnevi slovenske informatike 2012, Portoro, 16.18. april 2012
3.1 Uporaba mobilnih tehnologij
Vpraanja vezana na rabo mobilnih tehnologij so bila v evalvacijo izvedbe predmeta
vkljucena prvic. Pri studentih smo najprej preverili, kaksne naprave uporabljajo, nato pa se
uporabo teh naprav. tudentje uporabljajo razlicne naprave, zato so pri vprasanju o napravah
lahko izbrali vec ponujenih naprav. V preglednici 2 prikazujemo odstotek anketirancev, ki
uporablja posamezno napravo oziroma skupino naprav.

Naprava Skupaj (%) % R % I Sig. < 0,05
Namizni racunalnik 47,1 30,3 62,2 0,01
Prenosni racunalnik 92,9 93,9 91,9

Tablicni racunalnik 8,6 12,1 5,4

Pametni telefon z zaslonom na dotik 44,3 39,4 48,6

iPod Touch 2,9 3,0 2,7

Drugi iPod ali MP3 predvajalnik 11,4 12,1 10,8

Opomba: R = redni tudij, I = izredni tudij
Preglednica 2: Uporaba naprav
Zanimivo je, da studentje vecinoma uporabljajo prenosne racunalnike (92,9 ). Uporaba
namiznih racunalnikov (47,1 ) je skoraj na nivoju uporabe pametnih telefonov na dotik
(44,3 ). Tablicni racunalniki, kot sta na primer iPad ali Galaxy Tab, se med anketirano
tudentsko populacijo e niso uveljavili (Preglednica 2). Preverili smo razliko med tudenti
rednega in izrednega tudija ter edino statisticno znacilno (Sig. 0,05) razliko ugotovili pri
uporabi namiznih racunalnikov, kjer studentje izrednega studija namizni racunalnik bolj
pogosto uporabljajo kot tudentje rednega tudija. Predvidevamo, da je to vezano na uporabo
namiznega racunalnika na delovnem mestu.
Med tudenti, ki uporabljajo pametni telefon smo preverili delee uporabljenih mobilnih
operacijskih sistemov. Najvec uporabnikov (71,0 ) na svojih mobilnikih uporablja Android,
posamezniki pa Symbian (2 anketiranca), BlackBerry, Windows Phone 7 in iOS (po 1
anketiranec). tirje uporabniki pametnih telefonov so izbrali monost Drugo.
3.2 Pogostost uporabe mobilnih storitev
V raziskavi nas je zanimalo tudi, kako pogosto tudenti uporabljajo svoje mobilne naprave za
razlicne storitve. Anketiranci so pogostost uporabe posameznih zmonosti in storitev
ocenjevali na 5-stopenjski lestvici.
13
Izkazalo se je, da vecina anketirancev se vedno najpogosteje uporablja mobilni teleIon za
posredovanje SMS-sporocil (M4,7, SD0,6) ali za govorne klice (M=4,7, SD=0,8).
Uporabna zmonost mobilnih telefonov je tudi fotoaparat (M=4,0, SD=1,0). Uporabniki
mobilne telefone uporabljajo za brskanje po spletu ali pregledovanje e-pote, vendar so pri teh
povprecnih ocenah odgovori precej razprseni (SD 1,4 oz. 1,6) (Preglednica 3). Tako na primer
petina uporabnikov (21,4 %) e-pote ne uporablja nikoli, ali pa mobilna naprava te storitve ne
omogoca. Ceprav 44,3 % anketirancev uporablja pametne mobilne telefone, pa jih veliko ne
uporablja naprednih mobilnih storitev (Preglednica 3).


13
1nikoli/moj telefon tega ne podpira, 2redko, 3obcasno, 4pogosto, 5redno
7


Dnevi slovenske informatike 2012, Portoro, 16.18. april 2012

Mobilne storitve M SD
Nikoli
(%)
M
R
M
I
Sig.
R/I
M
ne PT
M
PT
Sig.
PT
M
ne TR
M
TR
Sig.
TR
SMS sporocila 4,7 0,6 1,4 4,7 4,7 0,87 4,9 4,6 0,05 4,7 4,5 0,40
Govorni klic 4,7 0,8 1,4 4,6 4,8 0,23 4,6 4,7 0,73 4,7 4,8 0,62
Fotoaparat ali kamera 4,0 1,0 0,0 4,1 3,9 0,42 3,8 4,2 0,13 3,7 4,7 0,09
Iskanje ali brskanje po spletu 3,8 1,4 10,0 4,1 3,5 0,10 3,3 4,4 0,00 3,7 4,8 0,05
E-pota 3,5 1,6 21,4 3,3 3,6 0,50 2,9 4,4 0,00 3,4 4,5 0,10
MMS sporocila 3,4 1,1 2,9 3,2 3,5 0,32 3,3 3,4 0,85 3,3 3,8 0,29
Dostop do socialnih omreij 3,1 1,7 28,6 3,9 2,4 0,00 3,1 3,1 0,96 3,1 3,5 0,53
Iskanj in nalaganje programov 2,4 1,6 57,1 2,4 2,4 0,85 1,6 3,3 0,00 2,2 4,3 0,00
Igre 2,1 1,1 32,9 2,6 1,7 0,00 2,0 2,2 0,46 2,1 2,8 0,09
Lokacijske storitve ali navigacija 2,1 1,2 44,3 2,1 2,1 0,96 1,8 2,6 0,01 2,0 3,7 0,00
Odpiranje ali urejanje datotek 1,9 1,2 50,0 2,2 1,8 0,16 1,7 2,2 0,11 1,8 3,3 0,00
Gledanje video posnetkov ali TV 1,8 1,2 58,6 2,1 1,6 0,10 1,7 2,0 0,31 1,7 3,2 0,00
Mobilno placevanje (npr. Moneta) 1,6 1,0 62,9 1,9 1,4 0,06 1,5 1,7 0,34 1,6 1,7 0,89
Video klic 1,5 0,8 67,1 1,5 1,5 0,99 1,5 1,5 0,79 1,4 2,3 0,01
Opomba: Maritmeticna sredina, SDstandardni odklon, Sig. statisticna znacilnosti pri t-testu, PT pametni
telefon, TR tablicni racunalnik
Preglednica 3: Pogostost uporabe mobilnih telefonov
Zanimalo nas je tudi, ali pri uporabi mobilnih naprav in storitev obstajajo razlike med tudenti
rednega in izrednega studija. Statisticno znacilne razlike (Sig.) v aritmeticni sredini uporabe
mobilnih storitev so prikazane v preglednici 3. Navkljub opaznim razlikam v povprecnih
vrednostih, sta edini statisticno znacilni razliki (Sig.0,05) opazni pri dostopu do socialnih
omrejih in igrah; tudentje rednega tudija ti dve storitvi pogosteje uporabljajo.
Zanimive so tudi statisticno znacilne razlike med imetniki klasicnih mobilnih telefonov in
pametnih telefonov. Uporabniki pametnih telefonov le-te bolj intenzivno uporabljajo za
brskanje po spletu, e-posto, iskanje in nalaganje aplikacij ter lokacijske storitve. Ocitno
uporaba mobilnih naprav z vec zmogljivostmi vzpodbuja uporabo naprednejsih mobilnih
storitev. Zanimive so tudi primerjave med uporabniki in ne-uporabniki tablicnih
racunalnikov. Uporabniki tablicnih racunalnikov na svojih mobilnih teleIonih uporabljajo
zahtevneje mobilne storitve, kot npr. urejanje datotek, gledanje video posnetkov ali
lokacijske storitve (Preglednica 3: Sig. TR<=0,05).
Na osnovi testiranja razlik v srednjih vrednostih, lahko potrdimo H2, da so pri uporabi
mobilnih storitev statisticno :nacilne ra:like med rednimi in i:rednimi studenti ter med
uporabniki mobilnih naprav.
3.3 Mobilne naprave in storitve v povezavi z drugimi prouevanimi spremenljivkami
V preglednici 3 smo predstavili statisticno znacilne razlike v aritmeticni sredini obeh skupin
tudentov (rednega in izrednega tudija), kar je potrdila tudi korelacijska analiza.
14

14
Korelacijska koeficienta sta negativna (0,46 in 0,41) in statisticno znacilna.
Zanimivi
statisticno znacilni korelaciji sta se pokazali tudi pri spremenljivki glede e-tudija. tudentje,
ki menijo, da je e-studij lazji od klasicnega studija, pogosteje uporabljajo mobilni teleIon za
8


Dnevi slovenske informatike 2012, Portoro, 16.18. april 2012
SMS-sporazumevanje (korelacijski koeficient 0,24) in za izmenjavo datotek (korelacijski
koeficient 0,25). Povezave so statisticno znacilne.
Ker nas je zanimala povezava med uporabo naprav in storitvami, smo uvedli novo
spremenljivko IKT_naprave, ki zdruuje vse naprave, predstavljene v preglednici 2.
Korelacijska analiza je pokazala, da vec naprav kot anketiranec uporablja, bolj intenzivno na
svojih mobilnih telefonih uporablja storitev e-pote (0,28) ter monost iskanja informacij po
spletu (0,25). Uporabniki razlicnih naprav tudi pogosteje iscejo in prenasajo aplikacije iz
aplikacijskih trgovin (0,36). Vse povezave so statisticno znacilne.
Poiskali smo tudi statisticno znacilne povezave med spremenljivkami iz preglednice 3 in
spolom. tudentke mobilni telefon pogosteje uporabljajo za poiljanje SMS (0,31) in MMS-
sporocil (0,32) ter IotograIiranje ali snemanje videa (0,28). S spolom je statisticno znacilno
povezana tudi uporaba mobilnega telefona za dostop do socialnih omreij tudentke mobilni
teleIon pogosteje uporabljajo v te namene (0,24). Nasprotno pa studentje uporabljajo vec
razlicnih mobilnih naprav kot tudentke (0,32).
Korelacijska analiza je pokazala, da obstafafo statisticno :nacilne ra:like med moskimi in
enskami pri uporabi IKT naprav in mobilnih storitvah.
Ker so vsebine predmeta Poslovna informatika povezane z IKT, nas je zanimalo, ali obstaja
kakna povezava med uporabo IKT naprav in tudijsko uspenostjo pri predmetu (naloge in
pisni izpit). Zanimivo je, da so bili tudentje, ki uporabljajo vec IKT naprav bolj uspesni pri
nalogah (0,37) in pri pisnem preizkusu znanja (0,38). Poleg tega he zanimivo, da so tudentke
svoje tudijske obveznosti opravile z nijimi ocenami naloge (0,24) in pisni izpit (0,35).
V nadaljevanju smo ugotovili, da tudentje, ki so bili pri pisnem izpitu ocenjeni z vijimi
ocenami, manj intenzivno uporabljajo mobilni teleIon za izmenjavo SMS sporocil (0,32).
Sicer so pa tudijske obveznosti bolje opravljali tudentje izrednega tudija (naloge 0,57, pisni
izpit 0,34).
Za potrditev/zavrnitev hipoteze 3 smo ustvarili spremenljivko Naklonjenost e-tudiju.
Spremenljivka je sestavljena kot povprecje ocen strinjanja
15
e-studij poveca uspesnost studija
s trditvami:
e-izvedbo bi eleli tudi pri drugih predmetih
z e-izvedbo so pridobili vec znanja.

S korelacijsko analize smo ugotovili, da je spremenljivka Naklonjenost e-tudiju pozitivno
statisticno znacilno povezana z IKT napravami (0,31). Studentje, ki uporabljajo vec IKT
naprav so torej bolj naklonjeni e-tudiju, kar potrfufe H3, da obstafa statisticno :nacilna
povezava med intenzivnostjo uporabe mobilnih naprav in naklonjenostjo tudentov do e-
tudija.
3.4 Mobilni dostop do spletne strani fakultete
Poleg raziskave o rabi mobilnih tehnologij med tudenti poslovne informatike, smo iz Google
Analytics zbrali e podatke o obisku spletne strani fakultete
16

15
1=se sploh ne strinjam, %=se zelo strinjam.
za leta 2009, 2010 in 2011 ter
za obdobje 1. 1. do 21. 2. 2012. Kot je razvidno iz preglednice 5, tevilo obiskov spletne
strani z mobilnih naprav iz leta v leto narasca. V slabih dveh mesecih letos je dele mobilnega
obiska strani (2,6 ) skorajda enkrat vecji od lanskoletnega (1,4 ) (Preglednica 4).
16
Http://www.fm-kp.si/
9


Dnevi slovenske informatike 2012, Portoro, 16.18. april 2012

Obdobje t. obiskovalcev % mobilnih dostopov
2009 127.373 0,5 %
2010 678.932 0,6 %
2011 672.372 1,4 %
1. 1.21. 2. 2012 97.690 2,6 %
Preglednica 4: Mobilni obiski spletnih strani
Podatki mobilnega obiska spletne strani Iakultete jasno kazejo na vecanje stevila uporabnikov
mobilnih naprav, kar potrjuje smiselnost razmiljanja o vkljucevanju mobilnih tehnologij v
izobraevalni proces ter o prilagoditvi spletnih strani za tudente mobilnim napravam.
4 ZAKL1UCEK
Z raziskavo smo dobili boljo predstavo o tem, katere mobilne naprave in storitve uporabljajo
nai tudenti. Ugotovili smo, da je penetracija pametnih mobilnih telefonov (44,3 %)
primerljiva z evropskimi podatki za starostno skupino med 18 in 29 let, medtem ko tablicni
racunalniki se niso tako razsirjeni (uporablja jih 8,6 studentov). Uporabo mobilnih naprav
bo vsekakor potrebno e naprej spremljati, saj se bo razirjenost najverjetneje iz leta v leto
povecevala.
Ugotovili smo tudi, da vztrajno raste odstotek mobilnih dostopov do spletne strani fakultete,
zato menimo, da bi morale izobraevalne ustanove e razmiljati o bolji podpori mobilnih
naprav (predvsem pametnih telefonov, ki jih ima e skoraj polovica anketiranih tudentov),
tako v administrativne kot izobraevalne namene. Pri razvoju mobilnih aplikacij bi bilo
najbolj smiselno podpreti platformo Android, ki jo uporablja 71,0 % uporabnikov pametnih
telefonov.
tudenti sicer mobilne telefone e vedno najpogosteje uporabljajo za govorne klice in SMS-
sporocanje. Slednje je razsirjeno predvsem med dekleti. Se pa mobilni teleIoni pogosto
uporabljajo tudi za e-poto in brskanje po spletu, kar pocnejo predvsem anketiranci, ki
uporabljajo vec mobilnih naprav oziroma, ki uporabljajo pametne telefone.
Ena bolj zanimivih ugotovitev raziskave je bila ta, da studenti, ki uporabljajo vec IKT naprav,
uporabljajo bolj raznovrstne mobilne storitve, hkrati pa so dosegli tudi boljo uspenost pri
predmetu Poslovna informatika. Zaradi tega izobraevalnim ustanovam predlagamo razmislek
o pilotnih projektih, v okviru katerih bi tudentom olajali dostop do mobilnih naprav in
podrobneje raziskali povezavo med dostopnostjo IKT naprav, tudijsko uspenostjo,
motivacijo in odnosom do studija. Nasa raziskava je namrec pokazala tudi, da so studentje, ki
uporabljajo vec IKT naprav, bolj naklonjeni e-tudiju.
Omeniti velja, da smo zaznali tudi manje razlike pri uporabi mobilnih naprav in storitev med
rednimi in izrednimi studenti. Statisticno znacilni razliki sta se pokazali predvsem pri tem, da
redni tudenti pogosteje uporabljajo mobilne telefone za dostop do socialnih omreij in za
igranje. Pri rednih tudentih bi bilo torej v izvedbo vkljuciti ravno te sestavine (npr.
obvescanje preko socialnih omrezij, uporaba didakticnih iger).
V prihodnje bi bilo smiselno podobno raziskavo opraviti na vecjem vzorcu, pa tudi na
razlicnih ravneh studija (podiplomski studij) in na drugih studijskih podrocjih. Seveda bi bila
zanimiva tudi raziskava, ki bi vkljucevala uporabo mobilnih tehnologij med ucitelji in
10


Dnevi slovenske informatike 2012, Portoro, 16.18. april 2012
strokovnimi delavci. Z iritvijo uporabe mobilnih tehnologij v izobraevalnem procesu se
bodo seveda odprla vpraanja ucinkovitosti posredovanja ucnih vsebin preko mobilnih
naprava.
LITERATURA
[1] APPLE: Apple in Education Apps. Dostopno: http://www.apple.com/education/apps/ (20. 2. 2012).
[2] COX, John: Network World: Can the iPhone save higher education? 23. 3. 2010. Dostopno:
http://www.networkworld.com/news/2010/032310-iphone-higher-education.html (12. 2. 2012).
[3] DEDIU, Horace: Asymco: The rise and fall of personal computing. 17. 1. 2012. Dostopno:
http://www.asymco.com/2012/01/17/the-rise-and-fall-of-personal-computing/ (18. 1. 2012).
[4] Gartner: Gartner Says Worldwide Smartphone Sales Soared in Fourth Quarter of 2011 With 47 Percent
Growth, 2012a. Dostopno na: http://www.gartner.com/it/page.jsp?id=1924314 (16. 2. 2012).
[5] Gartner: Gartner Says Western European PC Shipments Fell 16 Percent in Fourth Quarter of 2011, 2012b.
Dostopno na: http://www.gartner.com/it/page.jsp?id=1915815 (16. 2. 2012).
[6] KHARIF, Olga: Bloomber Businessweek: Android May Be Losing Ground in the App War. 14. 2. 2012.
Dostopno: http://www.businessweek.com/technology/android-may-be-losing-ground-in-the-app-war-
02142012.html (18. 2. 2012).
[7] NMC: Horizon Report: Higher Education Edition, 2012. Dostopno na:
http://net.educause.edu/ir/library/pdf/HR2012.pdf (14. 2. 2012).
[8] IDC Internationa Data Corporation: More Mobile Internet Users Than Wireline Users in the U.S. By 2015,
2011. Dostopno na: http://www.idc.com/getdoc.jsp?containerId=prUS23028711 (16. 1. 2012).
[9] IDG Connect: iPad for Business, Survey 2012, 2012. Dostopno na:
http://www.idgconnect.com/download/8007/ipad-business-survey-2012?source=connect (16. 1. 2012).
[10] Mobitel Tehnik: Pametni telefoni vse bolj razirjeni tudi v Sloveniji, 2011. Dostopno na:
http://tehnik.mobitel.si/pametni-telefoni-vse-bolj-razsirjeni/ (16. 1. 2012).
[11] Our Mobile Planet: Smartphone penetration, 2011. Dostopno na:
http://www.ourmobileplanet.com/omp/T1123797789 (1. 2. 2012).
[12] ROSOFF, Matt: iPads Are Outselling Desktop PCs, And Are Now Equal To 17% Of The PC Market, 2012.
Dostopno na: http://www.businessinsider.com/this-is-what-the-post-pc-era-looks-like-more-ipads-than-
desktop-pcs-2012-1 (26. 1. 2012).
[13] YOUNG, Jeffrey R.: Smartphones on Campus: the Search for 'Killer' Apps, 2011. Dostopno na:
http://chronicle.com/article/Smartphones-on-Campus-the/127397/ (23. 1. 2012).