Avtor: pela Ani, PwC, davna

svetovalka
Pozor novosti za DDV pri uvozu
Julija se zanejo uporabljati dopolnitve na podroju obraunavanja in plaevanja DDV pri uvozu blaga.
Drube uvoznice imajo po tem datumu pod doloenimi pogoji monost obraunavanja uvoznega DDV
preko DDV obrauna. Za drube s sedeem v tujini, ki so identificirane za namene DDV v Sloveniji pa
velja, da lahko poenostavitev obraunavanja uvoznega DDV uveljavljajo le, e v Sloveniji imenujejo
davnega zastopnika.
Vlada je 24. maja objavila tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davnem
postopku (v nadaljevanju: predlog ZDavP-2), v katerem so predlagani ukrepi, ki naj bi, po besedah
predlagateljev, izboljali poslovno okolje, odpravili administrativne ovire na podroju davnega
sistema, poveali obseg prostovoljnega plaevanja javnih dajatev in izboljali uinkovitost pobiranja leteh.

Uvoz blaga in plailo DDV po juliju

Po trenutni zakonski ureditvi so uvozniki zavezani k plailu uvoznega DDV ob uvozu, ki je kot uvozna
dajatev izkazan na carinski deklaraciji. Uvozniki tako DDV ob uvozu plaajo v trenutku uvoza blaga,
pravico do odbitka uvoznega DDV pa lahko uveljavljajo v obraunu DDV. Posledino uvozniki nosijo
finanno breme plaila uvoznega DDV, saj ga plaajo v trenutku uvoza blaga, odbijajo pa ga lahko ele
v naslednjem obraunu DDV. Z namenom odprave tega bremena, ki posega v eno od temeljnih nael
DDV, to je naelo nevtralnosti, bodo nekateri uvozniki finanno in administrativno razbremenjeni na
podlagi poenostavitve obraunavanja in plaevanja uvoznega DDV. Po novem predlogu bo plailo DDV
od uvoza blaga realizirano preko mesene (oz. trimesene) oddaje DDV obrauna, na podlagi
samoobdavitve (podobno kot to velja pri pridobitvi blaga iz EU).
Drube bodo lahko DDV, za blago uvoeno po 30. juniju, obraunale in plaale preko DDV obrauna.
Drube, ki se ne bodo odloile za spremenjen nain obraunavanja in plaevanja DDV, bodo uvozni
DDV e naprej plaevale enako kot za blago uvoeno do 30.6.2016, torej kot uvozno dajatev izkazano
na carinski deklaraciji. V kolikor se bo druba uvoznica odloila uporabljati nov nain obraunavanja
in plaevanja uvoznega DDV, bo morala zadostiti doloenim pogojem. Poleg tega, da mora biti davni
zavezanec tudi prejemnik blaga, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, mora izpolnjevati e
nekatere dodatne pogoje, kot so navajanje svoje slovenske DDV tevilke, davne osnove ter stopnje in
zneska DDV na carinski deklaraciji.
Kljub finanni in administrativni razbremenitvi kot posledici spremembe, pa le ta s seboj prinaa
tudi doloene slabosti, saj bodo morale drube, ki nimajo sedea v Sloveniji, in bodo elele
uporabljati nov nain obraunavanja uvoznega DDV, imenovati davnega zastopnika v Sloveniji, ki
bo solidarno odgovoren za plailo uvoznega DDV.

Poglavitne reitve predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davnem

postopku
Predlog sprememb Zdavp-2 uvaja reitve za zmanjanje administrativnega bremena davnih
zavezancev, ki so po veljavni ureditvi dolni sami predlagati obraune prispevkov za socialno varnost.
Po novem bi obraun prispevkov za socialno varnost zanje pripravil davni organ v obliki
predizpolnjenega obrauna socialnih prispevkov za socialno varnost. Nov institut bi vkljuil
zavarovance, ki so sami dolni obraunati in plaati prispevke za socialno varnost ter davni organ
zanje razpolaga s podatkom za doloitev osnove za plailo prispevkov za socialno varnost.
Dodatno, bi se s predlogom sprememb ZDav-P-2 uvedel pet dnevni zamik roka plaila davnega
odtegljaja (davkov in prispevkov). Po veljavni ureditvi je potrebno davni odtegljaj izraunati in
odtegniti ob obraunu dohodka, plaati pa na dan izplaila dohodka, s predlogom ZDavP-2 pa se
doloa petdnevno podaljanje roka plaila davnega odtegljaja, kar naj bi, po navedbah predlagateljev
zakona, zavezancem omogoilo vejo likvidnost in plailno sposobnost.
Po veljavni ureditvi je bilo davek mogoe obrono odplaati v najve 24 mesenih obrokih (razen v
primeru preventivnega finannega prestrukturiranja), predlog sprememb ZDavP-2 pa zdaj predvideva
monost poplaila davnih obveznosti v najve 60 mesenih obrokih za davne zavezance, ki bodo
izvedli finanno prestrukturiranje svojih terjatev v postopku poenostavljene prisilne poravnave.
Predlagane so spremenjene viine obresti za odlog in obrono plailo davka (2 % obrestna mera),
predloitev davne napovedi in davnega obrauna na podlagi samoprijave (3 %), predloitev davnega
obrauna znotraj davnega inpekcijskega pregleda (5 %) in e davni organ v postopku davnega
nadzora ugotovi davno obveznost (7 %). Viina zamudnih obresti za zamudo plaila in obresti za
predloitev davne napovedi po izteku zakonskega roka bo ostala nespremenjena (9 %).
Davni inpekcijski pregled (DIN) bo po novem lahko razirjen na druga obdobja ali na druge vrste
davkov in ob tem davnemu organu ne bo potrebno ve izdati sklepa o raziritvi DIN, po konanem
DIN davni organ ne bo ve dolan, e pred sestavo zapisnika o DIN, davnega zavezanca pisno
seznaniti z rezultatom DIN. Davni zavezanec bo po novem imel tudi monost predloitve davnega
obrauna ali popravka obrauna znotraj DIN, e mu bo to dovolil davni organ. Predlog doloa, da se
lahko davni zavezanec v 20 dneh po vroitvi zapisnika o DIN odpove pravici do pripomb na zapisnik
in s tem skraja postopek DIN.
Predlog sprememb ZDavP-2 iri omejitve davne izvrbe na dolnikove denarne prejemke, e dolnik
preivlja osebo, ki jo mora preivljati po zakonu. Z davno izvrbo bo mogoe sei najve do viine
dveh tretjin njegovih prejemkov, vendar ne ve kot do viine 76 % minimalne plae doloene po
zakonu. Enako velja tudi za samostojnega podjetnika, ki preivlja druinske lane ali druge osebe.
V pravni red RS se bodo s predlogom sprememb ZDavP-2 prenesle Direktiva Sveta 2015/2376/EU o
spremembi Direktive Sveta 2011/16/EU glede obvezne avtomatine izmenjave podatkov na podroju
obdavenja, Direktiva Sveta 2015/2060/EU o razveljavitvi Direktive 2003/48/ES o obdavenju
dohodka od prihrankov v obliki plail obresti in Direktiva Sveta 2016/xx/EU o spremembi Direktive
2011/16/EU glede obvezne avtomatine izmenjave podatkov na podroju obdavenja. Slednja razirja
podroje avtomatine izmenjave podatkov med dravami. Mednarodne skupine podjetij, katerih letni
konsolidirani prihodki presegajo 750.000.000 EUR bodo morale vsako leto za vsako jurisdikcijo, v
kateri poslujejo, poroati podatke o viini prihodkov, dobiek pred davkom ter plaani in obraunani
davek od dohodkov, tevilo zaposlenih, izkazani kapital, nerazporejeni dobiek, opredmetena sredstva,
osebe znotraj skupine in poslovne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo.
Prednost nove ureditve plaila uvoznega DDV je predvsem v tem, da bo uvoznike razbremenila
plaila DDV neposredno ob uvozu blaga, med tem, ko je slabost ta, da bodo morale drube, ki nimajo
sedea v Sloveniji, in bodo elele uporabljati nov nain obraunavanja uvoznega DDV, imenovati
davnega zastopnika v Sloveniji, ki bo solidarno odgovoren za plailo uvoznega DDV. Z
malenkostnimi, predvsem administrativnimi, spremembami Predloga ZDavP-2 pa ni priakovati
bistvenih izboljav na strani zavezancev za davek.