Osnutek Predloga Novele Zakona o RTV (ZRTV-2)

Maistrovaulica10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00
F: 01 369 59 01
E: gp.mk@gov.si
www.mk.gov.si
tevilka: (klasifikacijski znak)

Ljubljana, (uporaba zapisa datuma v wordu ni dovoljena)
EVA (e se akt objavi v Uradnem listu RS)
GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE
Gp.gs@gov.si
ZADEVA: Zakon o Radioteleviziji Slovenija - 2 (ZRTVS-2) predlog za obravnavo

1. Predlog sklepov vlade:
Na podlagi drugega odstavka 2. lena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, t. 24/05
uradno preieno besedilo, 109/08, 38/10-ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 - ZDU-1G in 65/14) je Vlada
Republike Slovenije na seji dne sprejela
SKLEP
Vlada Republike Slovenije je doloila besedilo Zakona o Radioteleviziji Slovenija - 2 in ga polje

Dravnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po skrajanem postopku.
GENERALNA SEKRETARKA
Mag. Lidija Kozlovi
Prejmejo
- Sluba vlade RS za zakonodajo
Priloga:
- predlog zakona
2. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem ali skrajanem postopku v dravnem
zboru z obrazloitvijo razlogov:
(Navedite razloge, razen za predlog zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe, ki se obravnava po
nujnem postopku 169. len Poslovnika dravnega zbora.)
3.a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:
(Navedite imena in priimke ter funkcije ali nazive.)
3.b Zunanji strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi dela ali celotnega gradiva:
(Navedite osebno ime zunanjega strokovnjaka ali firmo in naslov pravne osebe, ki je sodelovala pri
pripravi predloga predpisa ali splonega akta za izvrevanje javnih pooblastil.
(Navedite s tem povezane stroke, ki bremenijo javnofinanna sredstva ali navedite, da sodelovanje
strokovnjaka ni povezano z javnofinannimi izdatki.)
4. Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu dravnega zbora:
(Navedite imena in priimketer funkcije ali nazive.)
5. Kratek povzetek gradiva:
(Izpolnite samo, e ima gradivo ve kakor pet strani.)
6. Presoja posledic za:
a) javnofinanna sredstva nad 40.000 EUR v tekoem in
DA/NE
naslednjih treh letih
b) usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom
DA/NE
Evropske unije
c) administrativne posledice DA/NE
) gospodarstvo, zlasti mala in srednja podjetja ter
DA/NE
konkurennost podjetij
d) okolje, vkljuno s prostorskimi in varstvenimi vidiki DA/NE
e) socialno podroje DA/NE
f) dokumente razvojnega nartovanja:
nacionalne dokumente razvojnega nartovanja
razvojne politike na ravni programov po strukturi
DA/NE
razvojne klasifikacije programskega prorauna
razvojne dokumente Evropske unije in
mednarodnih organizacij
7.a Predstavitev ocene finannih posledic nad 40.000 EUR:
(Samo e izberete DA pod toko 6.a.)
I. Ocena finannih posledic, ki niso nartovane v sprejetem proraunu
Tekoe leto (t) t+1 t+2 t+3
Predvideno poveanje (+) ali

zmanjanje () prihodkov
dravnega prorauna

zmanjanje () prihodkov
obinskih proraunov

zmanjanje () odhodkov
dravnega prorauna

zmanjanje () odhodkov
obinskih proraunov

zmanjanje () obveznosti za
druga javnofinanna sredstva
II. Finanne posledice za dravni proraun

II.a Pravice porabe za izvedbo predlaganih reitev so zagotovljene:
ifra in
Znesek za
Ime proraunskega ifra in naziv ukrepa, naziv
tekoe leto Znesek za t + 1
uporabnika projekta proraunske
(t)
postavke
SKUPAJ
II.b Manjkajoe pravice porabe bodo zagotovljene s prerazporeditvijo:

ifra in
Znesek za
Ime proraunskega ifra in naziv ukrepa, naziv
tekoe leto Znesek za t + 1
uporabnika projekta proraunske
(t)
postavke
SKUPAJ
II.c Nartovana nadomestitev zmanjanih prihodkov in poveanih odhodkov prorauna:
Znesek za tekoe leto
Novi prihodki Znesek za t + 1
(t)
SKUPAJ
OBRAZLOITEV:
I. Ocena finannih posledic, ki niso nartovane v sprejetem proraunu

V zvezi s predlaganim vladnim gradivom se navedejo predvidene spremembe (poveanje,
zmanjanje):
prihodkov dravnega prorauna in obinskih proraunov,

odhodkov dravnega prorauna, ki niso nartovani na ukrepih oziroma projektih sprejetih
proraunov,
obveznosti za druga javnofinanna sredstva (drugi viri), ki niso nartovana na ukrepih
oziroma projektih sprejetih proraunov.
II. Finanne posledice za dravni proraun

Prikazane morajo biti finanne posledice za dravni proraun, ki so na proraunskih postavkah
nartovane v dinamiki projektov oziroma ukrepov:
II.a Pravice porabe za izvedbo predlaganih reitev so zagotovljene:
Navedejo se proraunski uporabnik, ki financira projekt oziroma ukrep; projekt oziroma ukrep, s
katerim se bodo dosegli cilji vladnega gradiva, in proraunske postavke (kot proraunski vir
financiranja), na katerih so v celoti ali delno zagotovljene pravice porabe (v tem primeru je nujna
povezava s toko II.b). Pri uvrstitvi novega projekta oziroma ukrepa v nart razvojnih programov
se navedejo:
proraunski uporabnik, ki bo financiral novi projekt oziroma ukrep,

projekt oziroma ukrep, s katerim se bodo dosegli cilji vladnega gradiva, in
proraunske postavke.
Za zagotovitev pravic porabe na proraunskih postavkah, s katerih se bo financiral novi projekt
oziroma ukrep, je treba izpolniti tudi toko II.b, saj je za novi projekt oziroma ukrep mogoe
zagotoviti pravice porabe le s prerazporeditvijo s proraunskih postavk, s katerih se financirajo e
sprejeti oziroma veljavni projekti in ukrepi.
II.b Manjkajoe pravice porabe bodo zagotovljene s prerazporeditvijo:
Navedejo se proraunski uporabniki, sprejeti (veljavni) ukrepi oziroma projekti, ki jih proraunski
uporabnik izvaja, in proraunske postavke tega proraunskega uporabnika, ki so v dinamiki teh
projektov oziroma ukrepov ter s katerih se bodo s prerazporeditvijo zagotovile pravice porabe za
dodatne aktivnosti pri obstojeih projektih oziroma ukrepih ali novih projektih oziroma ukrepih,
navedenih v toki II.a.
II.c Nartovana nadomestitev zmanjanih prihodkov in poveanih odhodkov

prorauna:
e se poveani odhodki (pravice porabe) ne bodo zagotovili tako, kot je doloeno v tokah II.a in
II.b, je poveanje odhodkov in izdatkov prorauna mogoe na podlagi zakona, ki ureja izvrevanje
dravnega prorauna (npr. priliv namenskih sredstev EU). Ukrepanje ob zmanjanju prihodkov in
prejemkov prorauna je doloeno z zakonom, ki ureja javne finance, in zakonom, ki ureja
izvrevanje dravnega prorauna.
7.b Predstavitev ocene finannih posledic pod 40.000 EUR:
(Samo e izberete NE pod toko 6.a.)

Kratka obrazloitev
8. Predstavitev sodelovanja z zdruenji obin:
Vsebina predloenega gradiva (predpisa) vpliva na: DA/NE

- pristojnosti obin,
- delovanje obin,
- financiranje obin.
Gradivo (predpis) je bilo poslano v mnenje:

Skupnosti obin Slovenije SOS: DA/NE
Zdruenju obin Slovenije ZOS: DA/NE
Zdruenju mestnih obin Slovenije ZMOS: DA/NE
Predlogi in pripombe zdruenj so bili upotevani:

v celoti,
veinoma,
delno,
niso bili upotevani.
Bistveni predlogi in pripombe, ki niso bili upotevani.
9. Predstavitev sodelovanja javnosti:

Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja: DA/NE
(e je odgovor NE, navedite, zakaj ni bilo objavljeno.)
(e je odgovor DA, navedite:
Datum objave:
V razpravo so bili vkljueni:
nevladne organizacije,
predstavniki zainteresirane javnosti,
predstavniki strokovne javnosti.
.
Mnenja, predlogi in pripombe z navedbo predlagateljev (imen in priimkov fizinih oseb, ki niso
poslovni subjekti, ne navajajte):
Upotevani so bili:
v celoti,
veinoma,
delno,
niso bili upotevani.
Bistvena mnenja, predlogi in pripombe, ki niso bili upotevani, ter razlogi za neupotevanje:
Poroilo je bilo dano ..
Javnost je bila vkljuena v pripravo gradiva v skladu z Zakonom o , kar je navedeno v predlogu
predpisa.)
10. Pri pripravi gradiva so bile upotevane zahteve iz Resolucije o

DA/NE
normativni dejavnosti:
11. Gradivo je uvreno v delovni program vlade: DA/NE
MINISTER
PRILOGA 3 (jedro gradiva):
PREDLOG
(EVA)
ZAKON
O
I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA
ocena stanja na podroju urejanja,
navedba predpisov, ki urejajo to podroje,
ugotovitve pri spremljanju izvajanja veljavnega predpisa (predstavitev ciljev predpisa, ocena
doseenih ciljev, metode oziroma merila, po katerih je pripravljena ta ocena, vzroki, zakaj cilji
niso bili ali niso bili v celoti doseeni),
Veljavni zakon o RTV Slovenija (ZRTVS-1) ureja podroja statusa in opredelitve javne
slube, temeljna naela, financiranja, vodenja, upravljanja in nadzora.
Glede na tehnoloke in produkcijske spremembe na podroju avdiovizualnih medijskih
storitev in javne radiodifuzije predlog zakona na novo opredeljuje
- nain izvajanja javne slube, njeno organiziranost in programske vsebine
- naela
- nujni obseg
- strukturo financiranja glede na prednostna podroja izvajanja javne slube
poglavitni problemi oziroma vpraanja na podroju urejanja (jasna opredelitev, velikost in
obseg, vzrok za njihov nastanek),
Na podlagi sedaj veljavnega postopka izbire in imenovanja nadzornih in vodstvenih organov
predlog zakona na novo opredeljuje
- postopek imenovanja lanov programskega sveta in nadzornega sveta ob
upotevanja naela depolitizacije
- pristojnosti organov nadzora in sodelovanje med njimi
- pristojnosti in odgovornost vodstvenih organov ter ukrepe v primeru neizvajanja
nalog
- razmerja med vodstvenimi organi in urednikimi funkcijami.
kako so bili problemi ugotovljeni,
predpisi Evropske unije, ki vplivajo na podroje urejanja,
Sporoilo komisije o uporabi pravil o dravni pomoi za storitve javne radiotelevizije (Uradni
list Evropske unije, 2009/C 257/01)
mednarodni sporazumi, ki vplivajo na podroje urejanja,
odlobe Ustavnega sodia Republike Slovenije, ki obravnavajo podroje urejanja oziroma
primerljivo ureditev,
odlobe Sodia Evropske unije, ki obravnavajo podroje urejanja oziroma primerljivo
ureditev,
razlogi, s katerimi se utemeljuje potreba po novem predpisu ali spremembi in dopolnitvi
veljavnega predpisa
- preve splona in hkrati preve razdrobljena opredelitev javne slube (4 len
veljavnega zakona)
- zastarela in nefleksibilna razdelitev vnaprej doloenih programov v okviru javne
slube
- vpliv politinih organov pri imenovanju programskega sveta
2. CILJI, NAELA IN POGLAVITNE REITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1 Cilji
2.2 Naela
2.3 Poglavitne reitve

Predstavitev predlaganih reitev:
konkreten opis predlaganih reitev,
variantne reitve, ki so bile prouevane, in utemeljitev predlagane reitve.
Nain reevanja:
vpraanja, ki se bodo urejala s predlaganim zakonom,
vpraanja, ki se bodo urejala z izvrilnimi predpisi, in seznam izvrilnih predpisov, ki
bodo prenehali veljati,
vpraanja, ki se bodo urejala drugae, navedite kako (npr. s kolektivnimi pogodbami),
vpraanja, v katera ni mogoe posei s predpisi,
vpraanja, ki jih ni treba ve urejati s predpisi,
vpraanja, ki se bodo urejala s predpisi ter v zvezi s katerimi so bili predhodno
opravljeni poskusi in testi, da se ugotovi, ali je ukrepanje primerno.
Normativna usklajenost predloga zakona:
z veljavnim pravnim redom,
s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki
zavezujejo Republiko Slovenijo,
s predpisi, ki jih je tudi treba sprejeti oziroma spremeniti in paketno obravnavati.
) Usklajenost predloga zakona:
s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi,
s civilno drubo oziroma ciljnimi skupinami, na katere se predlog zakona nanaa
(navedba neusklajenih vpraanj),
s subjekti, ki so na poziv predlagatelja neposredno sodelovali pri pripravi predloga
zakona oziroma so dali mnenje (znanstvene in strokovne institucije, nevladne
organizacije in posamezni strokovnjaki ter predstavniki zainteresirane javnosti).
3. OCENA FINANNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRAVNI PRORAUN IN DRUGA

JAVNA FINANNA SREDSTVA
ocena finannih sredstev za dravni proraun,
ocena drugih javnih finannih sredstev,
predvideno poveanje ali zmanjanje prihodkov dravnega prorauna,
predvideno poveanje ali zmanjanje obveznosti za druga javna finanna sredstva,
predvideni prihranki za dravni proraun in druga javna finanna sredstva,
sredstva bodo zagotovljena z zadolevanjem (porotva),
v naslednjem proraunskem obdobju bodo sredstva zagotovljena
4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRAVNEM PRORAUNU

ZAGOTOVLJENA, E PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAUNSKIH
SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRAVNI PRORAUN E SPREJET
sredstva so zagotovljena v sprejetem dravnem proraunu na naslednjih proraunskih
postavkah ,
sredstva bodo zagotovljena s prerazporeditvijo v okviru sprejetega dravnega prorauna s
postavke na postavko ,
sredstva bodo zagotovljena z rebalansom ali spremembami dravnega prorauna.
5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE

UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE
1
AVSTRIJA
Podroje javne radiotelevizije ureja Zakon o ORF (ORF-Gesetz), ki je zael veljati leta 1984 in je bil
skozi leta vekrat spremenjen in dopolnjen. Zakon o ORF ureja status in organiziranost ORF,
financiranje, obseg javne slube, itd. Comment [IO1]: http://www.ris.bka.gv.
1.1. STATUS OZ. PRAVNO ORGANIZACIJSKA OBLIKA at/Dokumente/Erv/ERV_1974_396/ERV_1
974_396.pdf
1
Zakon o ORF (ORF-Gesetz) -
https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/Erv/ERV_1984_379/ERV_1984_379.pdf
Avstrijska javna radiotelevizija DersterreichischeRundfunk (v nadaljevanju: ORF) je organizirana kot
neprofitna javna sluba na nain :::::::::::::, v skladu z zakonom je vpisan v register podjetij pri Comment [IO2]: statusna oblika
gospodarskem sodiu na Dunaju in se po avstrijskem trgovinskem zakoniku teje za poslovni
subjekt.
1.2. OBSEG JAVNE SLUBE + KATERE TRNE (NEMEDIJSKE) DEJAVNOSTI IZVAJAJO
ORF obsega 12 radijskih programov (3 nacionalni in 9 regionalnih) ter 2 nacionalna televizijska
programa. Poleg 2 nacionalnih televizijskih programov pa sta z zakonom urejena e 2 dodatna
specializirana televizijska programa, in sicer portni program ter kulturno-informativni program.
Javna sluba v skladu z zakonom med drugim obsega tudi 9 regionalnih studiev (1 v vsaki izmed
zveznih deel), teletekst, mobilni in internetni portal.
Trne dejavnosti:
Trne dejavnosti v skladu z Zakonom o ORF so tiste, ki presegajo z zakonom doloen okvir javne Comment [IO3]: nateti
slube, z njimi se lahko ustvarja profit. Prihodkov iz prispevka se zanje ne sme porabiti.
Simfonini orkester?? Comment [NP4]: poii kje je to
urejeno, v zakonu orf ni! - IZPUSTI
1.3. VODENJE, UPRAVLJANJE IN NADZOR
Organi ORF so: ustanovitveni svet (der Stiftungsrat), generalni direktor in svet obinstva (der Comment [NP5]: DOPOLNIT!
Publikumsrat). ORF mora vsako leto do 31. marca oddati poroilo o izpolnjevanju nalog javne slube,
ki so doloene z zakonom, za prejnje koledarsko leto, kanclerju, ki poroilo posreduje nacionalnemu
in zveznemu svetu.
1.4. NAIN FINANCIRANJA Comment [NP6]: DOPOLNIT!
ORF se financira iz prispevkov dravljanov, oglaevanja ter iz vlaganj in lastnikih deleev. V skladu
z Zakonom o ORF ima vsakdo pravico gledati oz. posluati programe ORF proti plailu, viino
2
prispevkov doloa ustanovitveni svet na poziv generalnega direktorja. Prispevki
1.5. OSTALO
- Neodvisnost novinarjev je zapisana v Zakonu o ORF: Neodvisnost ni le pravica novinarjev in
programskih delavcev, temve tudi njihova dolnost, pomeni neodvisnost od dravnega in
strankarskega vpliva ter vseh ostalih medijskih, politinih oz. gospodarskih lobijev.
- V zakonu je zelo poudarjena enakopravnost ensk in mokih, temu je v zakonu namenjeno celo
poglavje.
3
2. FINSKA
Zakonodaja s podroja radijskih in televizijskih programov spada pod pristojnost finskega Ministrstva
4 5
za promet in komunikacije. Zakon o skladu za dravno radiotelevizijo ter Zakon o Yle urejata
delovanje Finske radiotelevizije (The FinnishBroadcastingCompanyLtd Yle).Yle zagotavlja
programske vsebine in storitve v finskem, vedskem, Saami, romskem in znakovnem jeziku.
2.1. STATUS OZ. PRAVNO ORGANIZACIJSKA OBLIKA
Yle je v skladu z zakonom delnika druba, ki deluje v okviru Ministrstva za promet in komunikacije in
opravlja javno slubo, ki je podrobneje definirana v Zakonu o Yle.Drava ima v lasti in nadzira
osnovni kapital drube v obsegu najmanj 70 odstotkov vseh delnic drube in glasovalnih pravic.
Yle obsega 4 nacionalne televizijske programe ter 6 radijskih programov,v okviru teh pa e ve kot 20
regionalnih radijskih postaj. Pod okriljem finske radiotelevizije deluje tudi simfonini orkester.
Organi finske radiotelevizije so upravni svet, odbor direktorjev in generalni direktor. Naloge Comment [NP7]: board of directors-
upravni odbor?svet direktorjev?
upravnega sveta so: izvoli in razreuje odbor direktorjev in njenega predsednika; odloa o vpraanjih,
ki pomenijo znatno omejitev aliiritev dejavnosti ali bistvene spremembe v organizacijiYle; nadzoruje
in spremljaizvajanjenalogjavne slube;pregleduje in odobri letna poroila odbora direktorjev;
2
https://www.gis.at/fremdsprachen/english/ in
http://zukunft.orf.at/show_content2.php?s2id=181&language=en
3
http://yle.fi/aihe/about-yle
4
Act on the StateTelevision and Radio Fund 745/1998 -
http://www.finlex.fi/fi/laki/kaannokset/1998/en19980745.pdf(vkljuno z amandmajem 475/2012)
5
Act on YleisradioOy (FinnishBroadcastingCompany) 1380/1993 -
http://www.finlex.fi/fi/laki/kaannokset/1993/en19931380.pdf (vkljuno z amandmajem474/2012)
nadzoruje upravo drube in daje izjave o finannem poroilu in poroilu revizorjev na skupini
delniarjev. Naloge odbora direktorjev so: izvoli in razreuje generalnega direktorja, doloi njegovo
plao in druge pogoje njegovega dela; izvoli tudi druge lane vodstva drube, doloi njihove plae in
druge pogoje njihovega dela; odloa o proraunu za naslednje leto; sklicuje skupino delniarjev in
pripravlja dnevni red; do konca aprila vsako leto predloi letno poroilo o poslovanju drube na finski
regulatorni organ za podroje komunikacij (FinnishCommunicationsRegulatoryAuthority FICORA).
2.4. NAIN FINANCIRANJA
Yle je od leta 2013 upraviena do javnih sredstev iz sklada, v katerega se steka posebni davek na
javno radiotelevizijo - davek za Yle,ki za posameznega davkoplaevalca znaa 0,68 odstotkov
njegovih celotnih prihodkov (zasluki in kapitalski prihodki). Davek plaujejo vsi dravljani,
mladoletniki in osebe, ki imajo letne prihodke nije od 10.294 evrov (upokojenci in prejemniki socialne
pomoi) ali manj kot 11.044 evrov (zaposleni) pa so oproeni plaila davka. Za leto 2017 tako znaa
6
najniji moni znesek davka 70 evrov, najviji pa 143 evrov.
2.5. OSTALO
- Yle ne predvaja oglasov na svojih radijskih in televizijskih programih, prav tako ne izvaja
sponzoriranih programskih vsebin.
3. IRSKA
4. ITALIJA
5. SLOVAKA
prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih,

prikaz ureditve v pravnem redu EU,
prikaz ureditve v najmanj treh pravnih sistemih drav lanic EU,
izjava o skladnosti predloga zakona s pravnimi akti EU in korelacijska tabela pri prenosu
6
https://www.vero.fi/en-US/Individuals/Payments/Public_broadcasting_tax
direktiv.
Izjava o skladnosti (oblika pdf) izvoz iz baze RPS
Korelacijska tabela (oblika pdf) izvoz iz baze RPS
6. PRESOJA POSLEDIC, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1 Presoja administrativnih posledic
a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:
razlogi za uvedbo novega postopka ali administrativnih bremen in javni interes, ki naj bi se s
tem dosegel,
ukinitev postopka ali odprava administrativnih bremen,
spotovanje naela vse na enem mestu ter organ in kraj opravljanja dejavnosti oziroma
izpolnjevanja obveznosti,
podatki oziroma dokumenti, ki so potrebni za izvedbo postopka in jih bo organ pridobil po
uradni dolnosti, ter nain njihovega pridobivanja,
ustanovitev novih organov, reorganizacija ali ukinitev obstojeih organov,
ali bodo zaradi izvajanja postopkov in dejavnosti potrebne nove zaposlitve, ali so izvajalci
primerno usposobljeni, ali bodo potrebna dodatno usposabljanje ter finanna in materialna
sredstva,
ali se bodo zaradi ukinitve postopkov in dejavnosti zmanjala tevilo zaposlenih ter finanna
in materialna sredstva;
b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:

dokumentacija, ki jo mora stranka predloiti, poveanje ali zmanjanje obsega dokumentacije
z navedbo razlogov,
stroki, ki jih bo imela stranka, ali razbremenitev stranke,
as, v katerem bo stranka lahko uredila zadevo.
6.2 Presoja posledic za okolje, vkljuno s prostorskimi in varstvenimi vidiki, in sicer za:
kakovost zraka,
cilje upravljanja voda,
kakovost ali vire prsti,
podnebne spremembe,
biotsko raznovrstnost, varovana in zavarovana obmoja,
nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi,
verjetnost ali stopnjo tveganja za okolje,
aktivnosti podjetij v zvezi z okoljem,
organizacijo dejavnosti v prostoru in rabo prostora,
prostorsko identiteto,
varstvo pred naravnimi in drugimi nesreami:
prepreevanje nastanka oziroma zmanjanje posledic naravnih in drugih nesre,
zaita, reevanje in pomo ob nesrei.
6.3 Presoja posledic za gospodarstvo, in sicer za:
poslovne stroke in poslovanje,
premoenjske pravice,
inovacije in raziskave,
potronike in gospodinjstva,
doloene regije in sektorje,
druge drave in mednarodne odnose,
makroekonomsko okolje,
mala in srednja podjetja:
tevilo podjetij in njihova velikost,
tevilo podjetij in delovnih mest, na katera se nanaa predlagani predpis,
pomen razlinih kategorij malih in srednjih podjetij v panogah,
povezanost z drugimi panogami in mogoi vplivi na podizvajalce,
konkurennost podjetij:
omejevanje dostopa na trg dobaviteljem,
omejevanje konkurennosti dobaviteljev,
zmanjevanje spodbud dobaviteljem za uinkovito konkurennost.
6.4 Presoja posledic za socialno podroje, in sicer za:
zaposlenost in trg dela,
standarde in pravice v zvezi s kakovostjo dela,
socialno vkljuenost in zaito doloenih skupin,
pravice iz starevskega varstva in druinskih prejemkov ter druinska razmerja,
enakost spolov,
enako obravnavo drubenih skupin glede na razline osebne okoliine (nediskriminacija),
sodno varstvo in uinkovito sodno varstvo lovekovih pravic in temeljnih svoboin,
upravljanje, udelebo, dobro asimilacijo, dostop do sodi, medije in etiko,
javno zdravje,
zdravstveno varstvo.
6.5 Presoja posledic za dokumente razvojnega nartovanja, in sicer za:
nacionalne dokumente razvojnega nartovanja,
razvojne politike na ravni programov po strukturi razvojne klasifikacije programskega
prorauna,
razvojne dokumente EU in mednarodnih organizacij.
6.6 Presoja posledic za druga podroja
6.7 Izvajanje sprejetega predpisa:
a) Predstavitev sprejetega zakona:
ciljnim skupinam (seminarji, delavnice),
iri javnosti (mediji, javne predstavitve, spletne predstavitve).
b) Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa:
zagotovitev spremljanja izvajanja predpisa,
organi, civilna druba,
metode za spremljanje doseganja ciljev,
merila za ugotavljanje doseganja ciljev,
asovni okvir spremljanja za pripravo poroil,
roki za pripravo poroil o izvajanju zakona, doseenih ciljih in nadaljnjih ukrepih.
6.8 Druge pomembne okoliine v zvezi z vpraanji, ki jih ureja predlog zakona:
op
er
s
bp
nr
ov
mz
i
ek
z
ua
n.
a
n
j
e
g
a
s
t
r
o
k
o
v
n
j
a
k
a
a
l
i
f
i
r
m
a
i
n
n
a
s
l
o
v
p
r
a
v
n
e
o
s
e
b
e
,
k
i
j
e
s
o
d
e
l
o
v
a
l
a
p
r
i
i
a
i
a
o
n
7. Prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predloga zakona:

spletni naslov, na katerem je bil predpis objavljen,
as trajanja javne predstavitve, v katerem je bilo mogoe sporoiti mnenja, predloge in
pripombe,
datum in kraj morebitne javne obravnave ali druge oblike sodelovanja,
seznam subjektov, ki so sodelovali (imen in priimkov fizinih oseb, ki niso poslovni subjekti,
ne navajajte),
bistvena mnenja, predloge in pripombe javnosti,
bistvena mnenja, predloge in pripombe javnosti, ki niso bili upotevani, in razlogi za
neupotevanje.
8. Navedba, kateri predstavniki predlagatelja bodo sodelovali pri delu dravnega zbora in
delovnih teles
II. ZAKON O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA

(ZRTVS-2)
I. SPLONE DOLOBE
1. len
(vsebina zakona)
Ta zakon doloa status, dejavnost, delovanje in financiranje javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija
(v nadaljnjem besedilu: RTV Slovenija) ter nadzor nad njenim poslovanjem.
2. len
(status RTV Slovenija)
(1) RTV Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki zaradi
zadovoljevanja socialnih, demokratinih in kulturnih potreb slovenske drube ter zagotavljanja
pluralizma, vkljuno s kulturno in jezikovno raznolikostjo, opravlja javno slubo na podroju medijev,
doloeno s tem zakonom, ter druge dejavnosti, doloene z zakonom in statutom RTV Slovenija.
(2) Ustanoviteljica RTV Slovenije je Republika Slovenija. Pravice in obveznosti v imenu

ustanoviteljice izvruje Vlada Republike Slovenije(v nadaljnjem besedilu: vlada) prek ministrstva,
pristojnega za medije (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).
(3) Ustanoviteljica je dolna RTV Sloveniji zagotoviti primerno financiranje za izvajanje njene javne
slube, institucionalno avtonomijo ter uredniko neodvisnost.
(4) Ime javnega zavoda je Radiotelevizija Slovenija, skrajano ime pa RTV Slovenija.
(5) Sede RTV Slovenije je v Ljubljani.
II. TEMELJNA NAELA
3. len
(etina in profesionalna naela)
RTV Slovenija mora pri ustvarjanju, pripravljanju in razirjanju programskih vsebin in storitev:
- izhajati iz zavezanosti uresnievanju javnega interesa na podroju medijev; Comment [IO8]: Rumeno oznaeno na
spotovati naelo resninostiin verodostojnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij; predlog ministra
spotovati lovekovo osebnost in dostojanstvo;
spotovati naelo mnenjskega, svetovnonazorskega in verskega pluralizma;
spotovati naela ustavnosti in zakonitosti pri oblikovanju programov, vkljuno s prepovedjo
spodbujanja kulturne, verske, spolne, rasne, narodne ali druge oblike nestrpnosti;
- spotovati in upotevati ustavne dolobe o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin;
- zagotavljati nepristransko in celovito obveenostirokega obinstva, tako da imajo dravljani
monost svobodnega oblikovanja mnenj;
spotovati naelo politine neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev;
uveljavljati profesionalno etiko poroevalcev, dosledno razloevanje informacij in komentarjev v
novinarskih prispevkih;
varovati otroke in mladino pred vsebinami, ki bi lahko kodljivo vplivale na njihov duevni in telesni
razvoj, ter spotovati obe loveke vrednote;
- varovati dravljanje pred vsebinami, ki spodbujajo k nasilju in sovratvu; Formatted: Space After: 0 pt, Line
- spodbujati raznolikost kulturnih izrazov; spacing: single
- zagotavljati ohranjanje in razvoj slovenskega jezika in za kulturni razvoj Slovenije, Formatted: Space After: 0 pt, Line
- spotovati interes in potrebo vseh prebivalcev Slovenije in pripadnikov slovenskih manjin v spacing: single, Tab stops: Not at 7,62
sosednjih dravah ter Slovencev po svetu po kakovostnih in raznolikih informativnih, kulturnih, cm + 15,24 cm
izobraevalnih in razvedrilnih medijskih vsebinah v ustreznih razmerjih. Comment [IO9]: V nadaljevanju je
potemtakem potrebno razdelati ta razmerja.
4. len
(naeli urednike neodvisnosti in nepristranskosti)
Skladno z ustavno zagotovljeno svobodo izraanja RTV Slovenija deluje po naelih neodvisnega,
nepristranskega, celovitega in profesionalnega novinarskega obveanja ter svobodnega oblikovanja
mnenj in komentarjev. RTV Slovenija ne sme pod nobenim pogojem upotevati vplivov in pogledov, ki
bi lahko vplivali na tonost, objektivnost ali verodostojnost njenih informacij. RTV Slovenija ne sme v
nobenem primeru, dejansko ali pravno, postati odvisna od katerekoli ideoloke, politine ali
ekonomske skupine.
5. len
(naelo samostojnosti)
(1) RTV Slovenija samostojno opravlja dejavnost, zaradi katere je ustanovljena.
(2) RTV Slovenija je finanno samostojna v skladu s tem zakonom.
6. len
(naelo javnosti poslovanja)
(1) Poslovanje RTV Slovenija je javno. Formatted: Space After: 0 pt, Line
spacing: single, Tab stops: Not at 7,62
(2) Programsko-poslovni nart, letno poroilo, sklepi in stalia programskega sveta, nadzornega cm + 15,24 cm
sveta ter stalia programskih odborov za narodnostni program in programske vsebine in storitve Formatted: Space After: 0 pt, Line
romske skupnosti ter programske vsebine in storitve za invalide, ki se nanaajo na problematiko spacing: single, Tab stops: Not at 7,62
narodnostnega programa ali programskih vsebin in storitev za romsko skupnost ali programskih cm + 15,24 cm
vsebin in storitev za invalide ter poroila varuha so javna in se objavijo na nain, doloen s statutom.
(3) Predlog programsko-poslovnega narta za naslednje leto se pripravi predloi vodstvo RTV
Slovenija najkasneje do konca oktobra v obravnavo in sprejem programskemu in nadzornemu svetu
RTV Slovenija. Pred predloitvijo predloga nadzornemu in programskemu svetuvodstvo javno objavi
osnutek programsko-poslovnega narta skupaj s pozivom zainteresiranim prebivalcem Republike
Slovenije in Slovencem po svetu, da lahko v treh tednih po objavi podajo pripombe k objavljenemu
osnutku in predloge za dopolnitve in izboljave, do katerih se, razen do tistih, ki so v nasprotju z Comment [IO10]: Na predlog ministra:
uresnievanjem javnega interesa, opredelita vodstvo kot predlagatelj narta in programski svet. potrebno je pri temu upotevati, da je
predlagatelj PPN uprava in ne programski
svet, tako programski svet kot nacionalni
(4) RTV Slovenija enkrat na leto organizira javno razpravo o vsebini letnega poroila iz drugega svet podajata soglasje.
odstavka tega lena in na podlagi javne razprave pripravi poroilo o javni razpravi, ki ga predloi
Formatted: List Paragraph, Space
programskemu svetu in nadzornemu svetu.
After: 0 pt, Line spacing: single, No
bullets or numbering
(4) RTV Slovenija letno poroilo iz tretjega odstavka tega lena, poroilo iz javne razprave in mnenje
programskega sveta o poroilu iz javne razprave iz prejnjega odstavka polje dravnemu zboru, ki
se z njim seznani in o njem razpravlja. Comment [IO11]: Ali bomo to
ohranili? e gre za depolitizacijo
(5) Za RTV Slovenijo veljajo dolobe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega znaaja.
Formatted: Indent: Left: 1,27 cm,
Space After: 0 pt, Line spacing: single
(2) Letno poroilo o izvedbi letnega programsko-poslovnega narta, ob upotevanju programskih
shem, je javno in se objavi na nain, doloen s statutom. Letno poroilo mora vsebovati tudi
razlembo strokov produkcije vsebin, storitev ali programov po posameznih sklopih oziroma
vsebinah in urednitvih. Comment [IO12]: To bi dala posebej k
dolobam za letno poroilo.
(3) Javno se objavijo tudi sklepi in stalia programskega sveta, nadzornega sveta ter stalia
programskih odborov za narodnostni program in programske vsebine in storitve romske skupnosti ter
programske vsebine in storitve za invalide, ki se nanaajo na problematiko narodnostnega programa
ali programskih vsebin in storitev za romsko skupnost ali programskih vsebin in storitev za invalide,
ter poroila varuha.
(4) RTV Slovenija enkrat na leto organizira javno razpravo o vsebini letnega poroila iz drugega
odstavka tega lena in na podlagi javne razprave pripravi poroilo o javni razpravi, ki ga predloi
programskemu svetu.
(5) RTV Slovenija letno poroilo iz drugega odstavka tega lena, poroilo iz javne razprave in mnenje Formatted: None, Space Before: 0 pt,
programskega sveta o poroilu iz javne razprave iz prejnjega odstavka polje dravnemu zboru, ki After: 0 pt, Line spacing: single, Don't
se z njim seznani in o njem razpravlja. keep with next, Don't keep lines
together
(6) Za RTV Slovenijo veljajo dolobe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega znaaja. Formatted: Space After: 0 pt, Line
spacing: single
(7) Urediti e programsko-poslovni nart!!!
7. len
(naelo uinkovitosti in gospodarnosti)
(1) RTV Slovenija premoenje, ki ji je bilo dano v uporabo s strani Republike Slovenije, upravlja v
skladu z naeloma uinkovitosti in gospodarnosti.
(2) RTV Slovenija s svojim premoenjem upravlja in razpolaga samostojno in gospodarno.
(3) V primeru odsvojitve premoenja veje vrednosti, oddaje v najem za pet let ali ve ali v primeru
drugih nainov razpolaganja, ki na premoenju veje vrednosti povzroijo ali bi lahko povzroili
nastanek pravic tretjih oseb za pet ali ve let, mora RTV Slovenija pridobiti soglasje vlade.
(4) Za premoenje veje vrednosti iz prejnjega odstavka se teje premino in nepremino

premoenje v ocenjeni vrednosti, ki presega 0,1 odstotka vseh letnih prihodkov RTV Slovenija iz
preteklega leta.
(5) RTV Slovenija se lahko zadoluje le s predhodnim soglasjem vladev skladu s predpisi, ki urejajo
javne finance. Skupna viina dolgov in garancij RTV Slovenija ne sme presei 25 odstotkov letnega
zneska, pridobljenega iz naslova prispevka za programe in storitve RTV Slovenija (v nadaljnjem
besedilu: RTV prispevek), vendar v nobenem primeru ne sme presei vrednosti vsega premoenja
RTV Slovenija.
(6) RTV Slovenija lahko pridobiva vse vrste premoenja, e zakon ne doloa drugae, ne sme pa
odplano pridobivati kapitalskih nalob.
Dopolniti glede na nove dolobe o upravljanju in razpolaganju s premoenjem, stvarnim

premoenjem / A. rni.
8. len
(naelo finanne preglednosti)
(1) RTV Slovenija zagotavlja pregledno in transparentno loevanje dejavnosti javne slube in trnih
dejavnosti, vkljuno s preglednim loevanjem raunovodskih izkazov.
(2) Notranji raunovodski izkazi za razline dejavnosti, to je dejavnosti javne slube in trne
dejavnosti, morajo biti loeni.
(3) RTV Slovenija pripravi v skladu z zakonom, ki ureja preglednost finannih odnosov in loeno
evidentiranje razlinih dejavnosti ter predpisi za delovanje in izvajanje javnih slub, splona pravila
raunovodstva RTV Slovenija in pravila strokovnega raunovodstva, po katerih se vodijo loeni
rauni. Pravila iz prejnjega stavka uprava polje v sprejem nadzornemu svetu.
(4) RTV Slovenija mora v primeru sprememb predpisov, standardov ali zaradi priporoil ali mnenj
pristojnih organov opraviti revizijo sprejetih pravil iz prejnjega odstavka, pripraviti predlog
spremenjenih pravil in jih poslati v sprejem nadzornemu svetu.
(5) RTV Slovenija mora vsaka tiri leta opraviti revizijo pravil iz tretjega odstavka tega lena, ter e je
to potrebno, pripraviti predlog spremenjenih pravil in jih poslati v sprejem nadzornemu svetu.
(6) Vsi stroki in prihodki RTV Slovenija morajo biti pravilno dodeljeni in razporejeni na podlagi
uporabljenih pravil strokovnega raunovodstva. ZELO POMEMBNO
(7) Raunovodski izkazi morajo vsebovati podrobno poroilo o virih in zneskih vseh prihodkov ter
odhodkov, ki izhajajo iz opravljanja dejavnosti javne slube in trnih dejavnosti.
(8) RTV Slovenija ne sme iz sredstev, pridobljenih za opravljanje javne slube, financirati trnih
dejavnosti.
(9) RTV Slovenija je dolna preseek prihodkov nad odhodki iz opravljanja vseh dejavnosti nameniti
za opravljanje javne slube, e ta zakon ne doloa drugae.
PREVERITI E DODATNO GLEDE NA UGOTOVITVE!
III. DEJAVNOST RTV SLOVENIJA
CELO POGLAVJE POTREBUJE E DODATNO IN PODROBNO PREVERBO!
9. len
(javna sluba na podroju medijev)
(1) Javna sluba RTV Slovenija na podroju medijev obsega ustvarjanje, pripravljanje in razirjanje
informativnih, kulturnih, izobraevalnih, portnih, razvedrilnih in drugih programskih vsebin oziroma
storitev na nain in v obsegu, kot doloa ta zakon.
(2) RTV Slovenija je dolna pri izvajanju javne slube na podroju medijevposebno pozornost
posveati:
utrjevanju temeljnih lovekovih pravic in svoboin;
utrjevanju drubenih vrednot, kot so demokratinost, strpnost in naelo enakih monosti spolov,
vkljuno s pomenom, ki ga imata socialna vkljuenost in medgeneracijsko sodelovanje za zdrav
razvoj drube;
spodbujanju kulture javnega dialoga in omogoati irok prostor za javne razprave;
podpiranju pomena slovenskega jezika za ohranjanje in razvoj slovenske kulturne identitete;
predstavljanju in spodbujanju ter strokovni kritiki slovenske kulture in umetnosti, ustvarjalnosti ter
svobodi umetnikega izraanja;
predstavljanju in spodbujanju znanosti;
spodbujanju izobraevanja, e zlasti na podroju medijske in digitalne pismenosti;
promociji porta in rekreacije ter zdravega naina ivljenja;
spodbujanju kulturne, jezikovne, idejne, politine, demografske in geografske raznolikosti v
Republiki Sloveniji;
uresnievanju ustavnih pravic avtohtone madarske in italijanske narodne skupnosti ter pravic
romske skupnosti na podroju javnega obveanja;
uresnievanju pravice do javnega obveanja in do obveenosti prebivalcev oziroma dravljanov
Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjin v Italiji,
Avstriji in Madarski, pripadnikov manjinskih in etninih skupnosti v Republiki Sloveniji, invalidov in
drugih ranljivih drubenih skupin ter tuje javnosti;
spodbujanju razumevanja evropskih kultur, vrednot in integracij.
(3) RTV v okviru vseh programov, tudi trnih, posvea posebno skrb ustvarjanju izvirnih vsebin s
podroja umetnosti, informiranju o kulturnem dogajanju v Sloveniji in po svetu in o dosekih na
podroju znanosti in izobraevanja, vsebinam, namenjenim otrokom in razlinim manjinam oziroma
ranljivim drubenim skupinam. Comment [IO13]: Predlog ministra.
10. len
(programi in storitve RTV Slovenija) Comment [T14]: Kako je s trno
dejavnostjo? So to dodatni programi ali deli
teh treh radijskih in TV programov? Zdaj
(1) RTV Slovenija v okviru javne slube po tem zakonu zagotavlja:
trno dejavnost izvaja tudi na prvem in
tri nacionalne televizijske programe; drugem programu, tako na radiu kot na TV.
tri nacionalne radijske programe;
po en televizijski regionalni program za pokrivanje geografskih obmoij znotraj delovanja
enofrekvennega omreja: zahod, center in vzhod; Comment [T15]: Ali ta doloba
po en radijski program regionalnih centrov v Kopru in Mariboru; pomeni, da bi morala RTV posebej imeti e
po en televizijski program za avtohtono italijansko in madarsko narodno skupnost; poseben regionalni program za centralni del
Slovenije oz. Ljubljano?
po en radijski program za avtohtono italijansko in madarsko narodno skupnost;
en radijski program za tujo javnost;
spletni portal(digitalna platforma);
mobilni portal;
teletekst;
Comment [T16]: Je treba v okviru tega
tematske programe in pomembne nove storitve, ki so doloeni s tem zakonom; lena obdelati tudi trne programe RTV? Iz
druge dejavnosti, doloene s tem zakonom.. naslova lena, po moje, sledi, da ja! Tu je e
vpraanje obsega programa v okviru
(2) RTV Slovenija lahko javno slubo zagotavlja tudi v okviru posameznih tematskihprogramihov, ki javnega servisa!
so vsebinsko zaokroeni, glede na programske vsebine, doloene v 11. lenu. Comment [IO17]: Lahko tako, ali pa
kot e reeno v 13 lenu
(3) V programih in storitvah iz prejnjega odstavka zagotavlja RTV Slovenija veinski dele kulturnih, Formatted: Space After: 0 pt, Line
umetnikih, informativnih, dokumentarnih in izobraevalnih programskih vsebin. spacing: single
(4) RTV lahko ustanavlja tematske programe tudi za izvajanje trnih programov.
11. len
(programske vsebine in storitve RTV Slovenija)
V okviru programskih vsebin in storitev, ki spadajo v izvajanje javne slubein so doloene v 10. lena,
je RTV Slovenija dolna zagotavljati zlasti:
celovito informiranje o vseh pomembnih drubenih, kulturnih, socialnih, izobraevalnih,
zdravstvenih, okoljskih, verskih, politinih, ekonomskih in portnih temah v Republiki Sloveniji in po
svetu;
predstavitev komentarjev, pogledov in kritinih stali do pomembnih drubenih tem, ki upotevajo
raznolikosti mnenj, zastopanih v javnem ivljenju;
lastne komentarje, raziskave in analize pomembnih drubenih tem, ob upotevanjem naela
celovitosti in objektivnosti;
produkcijo in razirjanje kakovostnih informativnih, kulturnih in umetnikih, izobraevalnih,
poljudnoznanstvenih, otrokih in mladinskih, glasbenih, razvedrilnih, verskih ter portnih programskih
vsebin;
produkcijo in razirjanje kakovostnih dokumentarnih in igranih filmov, nanizank in nadaljevank;
produkcijo in razirjanje kakovostnih radijskih iger, radiofonskih esejev in drugih reiranih radijskih
oddaj;
programske vsebine, namenjene slovenski zgodovini in identiteti slovenskega naroda ter njuni
umeenosti v mednarodnem prostoru;
prenose portnih dogodkov, ki so vejega drubenega pomenain v tem okviru praviloma tudi
nastope slovenskih dravnih reprezentanc v olimpijskih portih;
prenose dravnih proslav in drugih dogodkov dravnega pomena;
produkcijo in razirjanje kakovostnih programskih vsebin, namenjenih otrokom in mladostnikom ter
druinam;
produkcijo in razirjanje kakovostnih programskih vsebin, namenjenih starostnikom;
produkcijo in razirjanje kakovostnih programskih vsebin, namenjenih ranljivim drubenim
skupinam, katerih namen je poveevanje socialne vkljuenosti;
senzorno oviranim spremljanje programskih vsebin v njim prilagojenih tehnikah;
programske vsebine za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu;
programske vsebine za romsko skupnostin druge narodnosti, katerih pripadniki v vejem tevilu
ivijo v Sloveniji;
prenose sej Dravnega zbora Republike Slovenije in dostop do posnetkov sej Dravnega zbora
Republike Slovenije, Dravnega sveta Republike Slovenije ter njunih delovnih teles.
12. len Formatted: Font color: Auto
(druge dejavnosti javne slube)
(1) RTV Slovenija kot javno slubo izvaja tudi naslednje dejavnosti: Formatted: Font: (Default) Arial, Font
-glasbeno zaloniko dejavnost; color: Auto
- dejavnost orkestrov (simfonini orkester, big band) in
- dejavnost pevskih zborov.
(2) Vsaj 50 % sredstev za kritje strokov, vkljuno s stroki dela, v zvezi z delovanjem na podrojih iz
prejnjega odstavka tega lena, mora RTV Slovenija zagotoviti s trno dejavnostjo na navedenih
podrojih.
1312. len
(tematski programi in pomembne nove storitve)
Comment [T18]: Ali pomembne nove
(1) Javna sluba po tem zakonu lahko obsegavkljuuje tudi tematske radijske ali televizijske storitve pomeni storitve v digitalnem
okolju? e, potem to napiimio! Ali 3.
programe in pomembne nove storitve. odst.pomeni to?
(2) Tematski radijski ali televizijski program (v nadaljnjem besedilu: tematski program) po tem zakonu
je vsebinsko zaokroen program, ki vkljuuje programske vsebine, doloene v 11. lenu in je
namenjen specifinemu segmentu gledalcev oziroma poslualcev in za katerega je znailna tematska
ali anrska istovrstnost programskih vsebin.
(3) Pomembna nova storitev po tem zakonu je vsaka storitev, ki z inovativno uporabo tehninih
mehanizmov omogoi razirjanje programskih vsebin, ki se po tem zakonu zagotavljajo v okviru javne
slube.
(4) O uvedbi tematskega programa oziroma pomembne nove storitve odloi programski svet na
predlog uprave.
(5) Pred odloitvijo iz prejnjega odstavka mora programski svet izvesti javno posvetovanje, ki traja
najmanj 30 dni. Programski svet na podlagi izida javnega posvetovanja oceni vpliv tematskega
programa oziroma pomembne nove storitve na trg, pri emer upoteva obstoj podobne ali
nadomestne ponudbe na trgu, konkurenco programskih vsebin, strukturo trga, trni poloaj RTV
Slovenija, raven konkurence in morebitni vpliv na zasebne pobude. Comment [IO19]: Mislim, da to ne bo
v redu, to bi morala biti neodvisna presoja,
(6) Programski svet lahko uvede tematski program oziroma pomembno novo storitev, e: ne pa presoja programskega sveta. Pa tudi
sicer: e je to v okviru javne slube, potem
gre za program ali storitev, ki je v javnem oziroma splonem interesu javnosti; naeloma presoja trga ne bi bila ve
taken program ali storitev nima nesorazmernih uinkov na trg. potrebna. Min.: Meni se odstavek zdi
kompliciran!
(7) Programski svet mora javno objaviti ugotovitve javnega posvetovanja, oceno vpliva na trg in Comment [T20]: Kaj to pomeni?
obrazloeno odloitev o uvedbi tematskega programa oziroma pomembne nove storitve.javno
objaviti.
(8) Postopek po tem lenu se ne uporabi v primeru, ko gre za zagotavljanje obstojeih programov in
storitev, ki se skladno s tem zakonom izvajajo v okviru javne sluba RTV Slovenija na novih
platformah oziroma prek novih prenosnih poti, ali v primeru, ko gre za storitev v preizkusu.
(9) teje se, da gre za storitev v preizkusu, e RTV Slovenija preskua nove storitve in je njihovo
zagotavljanje asovno, vsebinsko ali koliinsko omejeno, ter se taken preizkus izvaja zaradi zbiranja
informacij o izvedljivosti storitve in njeni dodani vrednosti. Storitev v preizkusu se lahko izvaja najdlje
est mesecev. Comment [IO21]: Enako kot zgoraj.
14. len
(arhiviranje in arhivsko gradivo)
(1) RTV Slovenija zagotavlja arhiviranje programskih vsebin, ki jih ustvarja v okviru izvajanja javne
slube.
(2) RTV Slovenija trajno ohranja svoje arhivsko gradivo tako, da avdiovizualne zapise na filmskih in
drugih nosilcih, ki bi zaradi procesov staranja lahko razpadli, oziroma drugae bistveno poslabali
kvaliteto zapisa, ustrezno zaiti oziroma prenese na tehnoloko trajneje nosilce besede, zvoka in
slike oziroma besede in zvoka.
(3) DOSTOP DO ARHIVSKEGA GRADIVA!?

(3) RTV Slovenija mora omogoiti dostop do arhivskega gradiva v kulturne, izobraevalne in
nekomercialne namene, pri emer sme zaraunavati le sorazmerne stroke, ki so potrebne
zanastanejo ob omogoanju dostopa in uporabe tega gradiva na voljo javnosti.zunanjim uporabnikom
v navedene namene.
RTV Slovenija ob ustreznem kritju vseh strokov, ki ob tem nastanejo, lahko omogoi uporabo
arhivskega gradiva tudi za komercialne namene.
Za ponovno rabo arhivskega gradiva v nekomercialne namene je mogoe zaraunati zgolj

sorazmerne stroke njihovega razmnoevanja, poiljanja oziroma dostopa.
Ponovna raba arhivskega gradiva v komercialne namene je mogoa ob plailu sorazmernih strokov
njihovega razmnoevanja, poiljanja oziroma dostopa ter tarife, ki joViino strokov za dajanje
arhivskega gradiva na voljo javnostiin cenika za uporabo arhivskega gradiva za komercialne namene
doloi nadzorni svet.
RTV Slovenija javno objavi katalog vsebin v arhivu ter podrobneje doloi nain ponovne rabe v
nekomercialne oziroma komercialne namene.
15. len
(trne dejavnosti)
Trne dejavnosti RTV Slovenija so:

trenje oglaevalskega asa in trenje programov;
trne programske storitvevkljuno z interaktivnimi vsebinami, storitvami in programi;
trno oddajanje radijskih in televizijskih programov;
trne studijske in postprodukcijske dejavnosti;
trenje oziroma najem produkcijskih zmogljivosti;
komercialno razpolaganje z arhivskim gradivom;
tehnine in telekomunikacijske storitve, ki niso del javne slube;
dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepreminin v najem;
zalonika in koncertna dejavnost v delu, namenjenem izkljuno komercialni rabi na trgu;
izobraevanje in strokovno usposabljanje s podroja delovanja RTV Slovenija;
trenje izdelkov z namenom promocije in utrjevanja ugleda RTV Slovenija in njenih blagovnih
znamk;
druge dejavnosti, ki jih doloa statut RTV Slovenija.
IV. FINACIRANJE RTV SLOVENIJA
15. len
(sredstva za delovanje RTV Slovenija )
RTV Slovenija pridobiva sredstva za izvajanje svojih dejavnosti iz:

plail prispevka za programe in storitve RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: RTV prispevek);
opravljanja trnih dejavnosti;
dravnega prorauna;
naslova sponzoriranja in donatorstva;
drugih virov, skladno z zakonom in statutom RTV Slovenija.
RTV Slovenija posluje skladno s sprejetim in veljavnim programsko-poslovnim nartom za tekoe

leto.
Poslovno-programski nart iz 2. odstavka tega lena obravnavata nadzorni in programski svet na

skupni seji oziroma, po potrebi, nave skupnih sejah; odloata pa o njem vsak posebej. Comment [IO22]: Predlog ministra.
Predhodni odstavek dodan zato, da se
povee in utemelji financiranje. Potrebno pa
je e uskladiti obveznosti obeh svetov.
16. len
(financiranje iz RTV prispevka)
Iz RTV prispevka se financirajo:

dejavnost RTV Slovenija, ki jo kot javno slubo doloa ta zakon;
obveznost financiranja regionalnih informativnih vsebin poxy. lenu tega zakona;
obveznost financiranja avdiovizualne produkcije po xy. lenu tega zakona;
odkup del neodvisnih producentov po xy. lenu tega zakona.
17. len
(trne dejavnosti)
Trne dejavnosti RTV Slovenija so:

trenje oglaevalskega asa in trenje programov;
trne programske storitvevkljuno z interaktivnimi vsebinami, storitvami in programi;
trno oddajanje radijskih in televizijskih programov;
trne studijske in postprodukcijske dejavnosti;
trenje oziroma najem produkcijskih zmogljivosti;
komercialno razpolaganje z arhivskim gradivom;
tehnine in telekomunikacijske storitve, ki niso del javne slube;
dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepreminin v najem;
zalonika in koncertna dejavnost v delu, namenjenem izkljuno komercialni rabi na trgu;
izobraevanje in strokovno usposabljanje s podroja delovanja RTV Slovenija;
trenje izdelkov z namenom promocije in utrjevanja ugleda RTV Slovenija in njenih blagovnih
znamk;
druge dejavnosti, ki jih doloa statut RTV Slovenija. Comment [T23]: Ali dodati tudi
omejitve, esar pa v nobenem primeru ne
18. len sme izvajati, niti trno, npr. versko
propagandne oddaje, politino propagandne
(druga finanna pravila) oddaje zunaj okvira volilnih kampanj,
propagiranje psevdoznanosti, e zlasti,
(1) Skupni znesek prispevkov, ki ga letno prejme RTV Slovenija za opravljanje javne slube, sme kadar bi to lahko imelo posledice za javnost
presegati skupne stroke iz naslova opravljanja javne slube na letni ravni (v nadaljnjem besedilu: oz. ljudi itd. Skratka nisem za to, da javna
RTV lahko dela res isto vse, etudi v
ezmerno nadomestilo) v viini najve desetih odstotkov teh strokov. E ENKRAT PREVERITI trnem delu svoje dejavnosti.
(2) e letni znesek prispevka, zbranega v preteklem letu, za ve kot deset odstotkov presega skupne Comment [IO24]: Zelo sporen len,
stroke iz naslova opravljanja javne slube v preteklem letu, se preseek nad desetimi odstotki katerega namen mi ni jasen. Min.: Pa e
skupnih strokov iz naslova opravljanja javne slube v preteklem letu, odteje pri viini zneska RTV visok odstotek, kot da raunamo na to, da
prispevka za naslednje obveznosti planikov RTV prispevka, in sicer v enakem odstotku od absolutno ne znajo planirati.
mesenega zneska prispevka na vsakega planika RTV prispevka, do vraila celotnega zneska Comment [IO25]: Ni smiselna
preseka. pripomba, ker e je zavod, mora delovati z
nulo.
(3) Uprava lahko v soglasju s programskim svetom predlaga nadzornemu svetu povianje odstotka iz Comment [IO26]: Enako kot zgoraj.
prvega odstavka tega lena. Nadzorni svet sprejme odloitev in doloi viino, as zbiranja, pogoje
upravljanja in uporabe zneskov ezmernega nadomestila, kadar je ezmerno nadomestilo namenjeno
enkratnim vejim izdatkom, ki bodo potrebni za izvajanje javne slube, in so taki izdatki opredeljeni v
letnem programsko-poslovnem nartu iz XX. lena tega zakona. Comment [IO27]: Enako kot zgoraj.
Dodatno je treba e paziti, ker se termin
(4) ezmerno nadomestilo se sme uporabljati izkljuno za financiranje dejavnosti javne slube. nadomestilo lahko uporablja iz naslova
avtorskih pravic, tu pa gre za sredstva iz
PROBLEM: NOBENA JAVNA RTV V EU NIMA ODDAJNIKOV IN ZVEZ V OKVIRU JAVNE RTV, prispevka.
AMPAK JE TO IZLOENO.
19. len
(preglednost loevanja javne slube in trne dejavnosti) Comment [IO28]: Zelo sporen len,
katerega namen mi ni jasen.
(1) RTV Slovenija mora pregledno poslovati pregledno v skladu z zakonom, ki doloajoin dosledno
loeno evidentiranjetiprihodke in stroke trne dejavnosti odin javne slube. v skladu z trnimi
dejavnosti, kot so doloene v 17. lenu tega zakona.
20. len
(doloitev minimalnega odstotka sredstev za izvajanje programskih vsebin javne slube) Comment [IO29]: Zelo sporen len,
katerega namen mi ni jasen.
RTV Slovenija mora iz naslova zbranega prispevka za izvajanje programskih vsebin javne slube, kot
so doloene v 10. in 11. lena, zagotavljati najmanj 80 odstotkov sredstev za izvajanje programov, v Comment [IO30]: Tu gre za zamisel,
kar so vkljueni tudi stroki za delo in za plae ter sorazmerni dele materiala, strokov storitev in da bi se minimalni odstotek za javne
amortizacije. programe vkljuil v zakon. Vpr. pa je, kaj
bomo vkljuili, to je odvisno od odgovora
RTVSLO. Min.: predlagam t. 90 %.
DO TU
IV. DRUGE PRAVICE IN OBVEZNOSTI
21. len
(financiranje regionalnih informativnih programskih vsebin)
Opomba: gre za ukrep iz NPK!
(1) RTV Slovenija vsako leto v skladu z letnim programsko-poslovnim nartom objavi javni poziv za
sofinanciranje radijskih in televizijskih regionalnih informativnih programskih vsebin(za predvajanje v
lastnih programih RTV Slovenija), tako da so v programskih vsebinah RTV Slovenija vsa regionalna
obmoja vseh razvojnih regij enakomerno zastopana.Za obmoji Obalno-krake in Podravske regije
javni poziv ni potreben; za ti dve obmoji pripravljata informativne programske vsebine za vse
programe RTV Slovenija, ki izvajajo javno slubo, regionalna studia v Kopru in Mariboru.
(2) RTV Slovenija za izvedbo javnega poziva iz prejnjega odstavka letno nameni sredstva v viini
najmanj ??? odstotkov RTV prispevka, pobranega in izterjanega v preteklem letu.
(3) Javni poziv iz prvega odstavka tega lena se izvede na podlagi splonega akta, ki ga sprejme
programski svet.
(4) Programski svet ob smiselni uporabi zakona, ki ureja uresnievanje javnega interesa za kulturo v
delu, ki ureja postopek javnega poziva, ter zakona, ki ureja medije, v splonem aktu iz prejnjega
odstavka doloi postopek, pogoje in merila javnega poziva.
17. len
(financiranje avdiovizualne produkcije)
Opomba: gre za veljavni len iz ZSFCJA.
(1) RTV Slovenija vsako leto v skladu z letnim programsko-poslovnim nartom objavi javni razpis za
financiranje izdelave filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje.
(2) RTV Slovenija za izvedbo javnega razpisa letno nameni sredstva v viini najmanj dveh odstotkov
RTV prispevka, pobranega in izterjanega v preteklem letu.
(3) Javni razpis se izvede na podlagi splonega akta, ki ga sprejme programski svet (akt o postopku
in izvedbi javnega razpisa za sofinanciranje slovenske filmskeAV-produkcije)
(4) Programski svet ob smiselni uporabi zakona, ki ureja dejavnost in naloge Slovenskiega filmskega
centra, javne agencije Republike Slovenije, v splonem aktu doloi postopek, pogoje in merila
javnega razpisa.
Varianta:
Ta obveznost ostane v ZSFCJA.
18. len
(odkup del neodvisnih producentov)
(1) RTV Slovenija vsako leto v skladu z letnim programsko-poslovnim nartom objavi javni razpis za
odkup slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov, ki jih predvaja v skladu z zakonom, ki
ureja podroje medijev. predvaja v okviru programov TV Slovenija.
(2) RTV Slovenija za izvedbo javnega pozivarazpisa letno nameni sredstva v viini najmanj
???odstotkov RTV prispevka, pobranega in izterjanega v preteklem letu.
(3) Javni razpis se izvede na podlagi splonega akta, ki ga sprejme programski svet.
(4) Programski svet ob smiselni uporabi zakona, ki ureja uresnievanje javnega interesa za kulturo v
delu, ki ureja postopek javnega razpisa, ter zakona, ki ureja medije, v splonem aktu doloi postopek,
pogoje in merila javnega razpisa.
19. len
(prednost pri podelitvi frekvenc)
RTV Slovenija ima za izvajanje javne slube po tem zakonu prednost pri podelitvi prostih frekvenc, ki
jih nujno potrebuje za izvajanje javne slubena celotnem ozemlju Republike Slovenije. Pridobiva jih
brez javnega razpisa z odlobo organa, pristojnega za nadzor nad elektronskimi komunikacijami.
Organ izda odlobo ob uporabi dolob zakona, ki ureja elektronske komunikacije. RTV Slovenija ne
sme z morebitnimi tako pridobljenimi prostimi zmogljivostmi razpolagati na nain, ki bi izkrivljal
konkurenco na trgu.
20. len
(obveznost obmone pokritosti)
(1) Nacionalni televizijski programi morajo preko prizemeljskega omreja pokrivati ozemlje, kjer ivi
najmanj 99 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije.
(2) Nacionalni radijski programi morajo preko prizemeljskega omreja pokrivati ozemlje, kjer ivi
najmanj 905 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije.
(3) Radijski in televizijski programi za avtohtoni narodni skupnosti v Republiki Sloveniji morajo preko
prizemeljskega omreja pokrivati najmanj 90 odstotkov ozemlja, kjer ivijo pripadniki italijanske in
madarske narodne skupnosti.
(4) Na obmojih, kjer programi RTV Slovenija niso dostopni preko prizemeljskega omreja, je do leta
2020 potrebno zagotoviti monost sprejema preko kabelskega omreja oziroma s pomojo interneta.
(4) V okviru pokritosti iz tega lena morajo nacionalni radijski programi pokrivati vse avtoceste in
ostale pomembneje prometnice na dovolj visoki tehnoloki ravni za kakovosten mobilni sprejem
signala.
(5) Programske vsebine za obveanje tuje javnosti morajo pokrivati veje kraje v Republiki Sloveniji,
turistina sredia in prometna vozlia.
(6) ZAHTEVE O POKRITOSTI IZ STRATEGIJE.
V. DRUGE PROGRAMSKE ZAHTEVE IN OMEJITVE
21. len
(dele slovenske glasbe)
Vsi radijski programi RTV Slovenija, razen morebitnih tematskih programov in tretjega programa
Radia Slovenija (ARS) morajo tako v dnevnem asu, od 6,00 zjutraj do 18,00 zveer, kot v nonem
asu, od 18,00 zveer do 6,00 naslednji dan zjutraj, predvajati najmanj 40 % slovenske glasbe od vse
predvajane glasbe v tem asu.
teje se, da je glasba slovenska, kolikor sta vsaj dva od avtorjev (avtor besedila, avtor skladbe, avtor
aranmaja, izvajalec besedila) dravljana Republike Slovenije.
V okviru delea vokalno instrumentalnih skladb znotraj celotnega delea slovenske glasbe tako v
dnevnem kot v nonem terminu , mora vsaj polovica besedil napisana in zapeta v slovenskem jeziku.
22. len
(dele slovenskih avdiovizualnih del in del neodvisnih producentov)
LEN V IZDELAVI
23. len
(volilna kampanja)
(1) RTV Slovenija mora v asu volilne kampanje dati brezplano na razpolago del programskega
asa za predstavitev kandidatov, politinih strank in njihovih programov.
(2) as, namenjen predstavitvi kandidatov in politinih strank, je enak za vse. Prav tako so enaki
pogoji za njihovo predstavitev v okviru predvolilnih oddaj.
(3) RTV Slovenija najpozneje 15 dni po razpisu volitev v dravni zbor ali evropski parlament, volitev
za predsednika republike ali lokalnih volitev javno objavi nain, oblike, obseg in pogoje za
predstavitev kandidatov, politinih strank in njihovih programov iz prvega odstavka tega lena.
TREBA NATANNO DODELATI, KER GLEDALCI TRPIJO, E JE NPR. V STUDIO 30 STRANK

HKRATI IN IMAJO VSE ENAK AS.
VI. OMEJITVE OGLAEVANJA IN PROPAGANDE
24. len
(prepoved prekinjanja programskih vsebin)
V programih RTV Slovenija se z oglaevanjem ali televizijsko ali radijsko prodajo ne smejo prekinjati:
celoveerni ali televizijski filmi;
poroila in informativne oddaje;
oddaje, ki imajo kulturni, umetniki, znanstveni ali izobraevalni znaaj
- vsebine, namenjene otrokom;
TREBA E DODATNO STROGO DOLOITI
25. len
(omejitve obsega oglaevanja)
Opomba: len iz ZAVMS
(1) Skupni obseg oglaevanja in televizijske ali radijske prodaje v posameznem programu RTV
Slovenija ne sme presei desetih minut v okviru vsake posamezne ure, v asu med 18. in 23. uro pa
ne sme presei sedmih minut v okviru vsake posamezne ure.
(2) V asu med 18. in 23. uro v posameznem televizijskem programu RTV Slovenija ni dovoljeno
predvajanje TV prodajnih oken.
26. len
(politina propaganda)
(1) V programih in storitvah RTV Slovenija ni dovoljena politina propaganda.
(2) Ne glede na dolobo prejnjega odstavka je politina propaganda dovoljena v asu volilne
kampanje v skladu z zakonom, ki ureja volilno in referendumsko kampanjo.
(3) V primerih iz prejnjega odstavka se lahko politino propagandna sporoila objavijo samo z
navedbo naronika. Za vsebino takega sporoila je odgovoren naronik.
(4) Politina propaganda po tem zakonu so politino propagandna sporoila in druge oblike politine
propagande, katerih namen je vplivati na opredelitev volivcev pri glasovanju na volitvah ali
referendumu.
27. len
(verska propaganda)
(1) V programih in storitvah RTV Slovenija ni dovoljena verska propaganda.
(2) Verska propaganda po tem zakonu so oglasi verskih skupnosti, v skladu z zakonom, ki ureja
medije.
VII. UPRAVLJANJE IN NADZOR
28. len
(organi upravljanja in nadzora)
(1) Organi upravljanja in nadzora RTV Slovenija so:

programski svet;
uprava;
nadzorni svet.
(2) Nihe ne more biti hkrati lan organa upravljanja in organa nadzora RTV Slovenija.
29. len
(programski svet)
Programski svet je organ RTV Slovenija, pristojen za nadzor nad uresnievanjem programske
politike.
30. len
(pogoji za imenovanje)
(1) V programski svet so lahko imenovane osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

da imajo visokoolsko izobrazbo, pridobljeno po tudijskih programih druge stopnje, oziroma raven
izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje in pet let delovnih izkuenj ali
visokoolsko izobrazbo in 10 let delovnih izkuenj;
da so ugledni strokovnjaki na podroju medijev, izobraevanja, kulture, umetnosti, znanosti ali
varstva lovekovih pravic.
(2) lani programskega sveta so pri svojem delu samostojni in neodvisni.
(3) V programski svet ne morejo biti imenovane osebe, ki so:

predsednik republike, predsednik vlade, poslanci dravnega zbora ali evropskega parlamenta, lani
dravnega sveta, upani, ustavni sodniki, ministri, dravni sekretarji ter drugi funkcionarji v dravnih
organih ali v organih Evropske unije;
lani organov politinih strank oziroma vodstveni lani politinih strank;
vodstveni delavci v organih dravne ali obinske uprave.
(4) V programski svet prav tako ne morejo biti imenovane osebe, ki so:
lani organov upravljanja ali nadzora na RTV Slovenija;
lani organov vodenja ali nadzora agencij, uradov, ministrstev in drugih nosilcev javnih pooblastil,
pristojnih za nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo medije, avdiovizualne medijske storitve ali
elektronske komunikacije;
lani organov vodenja ali nadzora pravnih oseb, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija.
31. len
(sestava in imenovanje)
(1) Programski svet sestavlja 17 lanov, od katerih:

-dva lana imenujejo strokovne organizacije novinarjev;
- enega lana Slovenska akademija znanosti in umetnosti;
- enega lana organizacija gluhih in naglunih in organizacija slepih in slabovidnih;
- enega lana Olimpijski komite Slovenije; Comment [AP31]: e/ker navajamo
- enega lana zainteresirane nevladne organizacije; organizacije, ki (lahko) imenujejo svoje
- enega lana imenuje avtohtona italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji; predstavnike v programski svet, bo MIZ
gotovo vztrajalo pri predstavniku porta in
- enega lana imenuje avtohtona madarska narodna skupnost v Republiki Sloveniji; port si, kot pomembna komponenta
- enega lana imenujejo registrirane verske skupnosti; programov RTV, to gotovo zaslui.
- enega lana imenuje Drutvo slovenskih pisateljev in Zdruenje dramskih umetnikov Slovenije; Comment [T32]: Morda lahko ZDUS
- enega lana imenujejo organizacije slovenskih glasbenikov; izpustimo minister!
- enega lana imenujejo zdruenja s podroja filma in avdiovizualne produkcije;
- enega lana imenujejo zdruenja obin Republike Slovenije;
-dva lana izmed sebe izvolijo zaposleni na RTV Slovenija;
- dva lana izvolijo prebivalci Republike Slovenije izmed uglednih javnih osebnosti, ki niso aktivni
politiki preko spletne aplikacije.
(2) Uprava RTV Slovenija najpozneje est mesecev pred iztekom mandata lanov programskega
sveta pozove organizacije iz prvega odstavka tega lena, da imenujejo lane. V pozivu se doloijo
pogoji za imenovanje lanov programskega sveta ter rok za posredovanje sklepov ali obvestil o
imenovanju, ki ne sme biti kraji od 30 dni od poziva.
(3) RTV Slovenija s spletno aplikacijo, preko katere omogoa stalni stik uporabnikov storitev RTV
Slovenija, omogoi udelebo naronikov oziroma prebivalcev Republike Slovenije na elektronskih
volitvah dveh lanov programskega sveta izmed najmanj petih kandidatov in kandidatk, uglednih
javnih osebnosti, dravljanov oziroma dravljank RS, pri emer mora aplikacija prepreevati
vekratno glasovanje in glasovanje za ve kot dva kandidata ali kandidatki. Comment [IO33]: Nov predlog
ministra. Ohranjena alternativa od prej.
(4) Programski svet mora v najveji moni meri odraati geografsko in kulturno raznolikost Republike
Slovenije, enakopravno zastopanost spolov ter enakomerno zastopanost strokovnih podroij. V
primeru, ko bi prilo do grobega nespotovanja teh nael, lahko RTV Slovenija ponovi poziv za
imenovanje lanov. TO ODPIRA MONOST ZLORAB IN ZAPLETOV!
Varianta:
(1) Programski svet sestavlja 17 lanov, od katerih:

- dva lana izmed sebe izvolijo zaposleni na RTV Slovenija,
- dva lana imenujejo strokovne organizacije novinarjev,
- dva lana izmed uglednih javnih osebnosti, ki niso politino aktivne, niso znane kot lani politinih
strank in niso nosilci politinih funkcij, izvolijo naroniki oziroma uporabniki storitev RTV Slovenija,
- enega lana imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
- enega lana imenujeta organizacija gluhih in naglunih ter organizacija slepih in slabovidnih,
- enega lana imenuje Olimpijski komite Slovenije,
- enega lana imenujejo zainteresirane nevladne organizacije,
- enega lana imenuje italijanska narodna skupnost,
- enega lana imenuje madarska narodna skupnost,
- enega lana imenujejo registrirane verske skupnosti,
- enega lana imenuje Drutvo slovenskih pisateljev,
- enega lana imenujejo strokovna zdruenja glasbenih ustvarjalcev Slovenije,
- enega lana imenujejo strokovna zdruenja s podroja filma oziroma avdio vizualne produkcije,
- enega lana imenujejo zdruenja obin Slovenije.
(2) RTV Slovenija (uprava) najkasneje 6 mesecev pred iztekom mandata lanov programskega sveta
pozove organizacije iz prvega odstavka tega lena, ki same imenujejo predstavnike v programski svet
RTV Slovenija, da v roku, ki ne sme biti kraji od dveh mesecev ne dalji od pet mesecev, imenujejo
svoje prihodnje predstavnike v programskem svetu. V pozivu se doloijo tudi pogoji za imenovanje
lanov programskega sveta.
(3) RTV Slovenija s spletno aplikacijo, s katere si omogoa stalni stik z uporabniki svojih storitev,
omogoi elektronske volitve dveh predstavnikov naronikov oziroma uporabnikov storitev. Na teh
volitvah lahko sodelujejo vsi prebivalci Republike Slovenije. Dva lana programskega sveta, ki v svetu
zastopata naronike oziroma uporabnike storitev RTV, volilni upravienci volijo izmed kandidatov,
uglednih dravljanov Republike Slovenije, ki jih ob upotevanju pogojev iz prejnjega odstavka tega
lena lahko predlagajo naroniki RTV, in katerih kandidaturo je podprlo zadostno, z razpisom volitev
doloeno, tevilo naronikov oziroma uporabnikov RTV. Aplikacija mora prepreevati vekratno
glasovanje in glasovanje za ve kot dva kandidata. Postopek podrobneje ureja Statut RTV Slovenija.
(4) V razpisu volitev dveh lanov programskega sveta, ki bosta v svetu zastopala naronike RTV, v
razpisu volitev predstavnikov zaposlenih na RTV in v javnem pozivu organizacijam, ki bodo
imenovale v programski svet svoje predstavnike, RTV pozove predlagatelje kandidatov in
organizacije, ki same imenujejo svoje predstavnike, da v im veji moni meri upotevajo tudi naelo
spolne uravnoteenosti programskega sveta in zastopanosti vseh delov Slovenije v programskem
svetu.
32. len
(mandat lanov programskega sveta)
(1) Mandat lanov programskega sveta traja tiri leta od dneva, ko je programski svet konstituiran v
skladu s tem zakonom.
(2) Programski svet je konstituiran, ko RTV Slovenija (Uprava) na podlagi prejema sklepov ali obvestil
o imenovanju ugotovi, da je v skladu s tem zakonom imenovanih vsaj 12 lanov programskega sveta.
(3) lanu programskega svet preneha mandatpo samem zakonu, e:
to sam zahteva;
je pravnomono obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti;
ne izpolnjuje ve pogojev za imenovanje, doloenih v 30. lenu tega zakona;
iz kateregakoli razloga ne more opravljati svoje dolnosti, doloenih v tem zakonu in statutu;
ni bil navzo na sejah programskega sveta v obdobju estih mesecev;
huje kri zakon(kdo in kako bo to dokazal?);
Varianta: - e je zoper njega stekel sodni postopek zaradi huje kritve zakona;
zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale huje
motnje pri delu RTV Slovenija (kdo bo to dokazal?).
Varianta: - e po mnenju dveh tretjin lanov sveta zanemarja ali malomarno opravlja dolnosti lana
sveta, tako da nastajajo ali bi lahko nastale huje motnje v delu RTV Slovenija.
PROBLEM: PROGRAMSKI SVET NI BIL IMENOVAN S STRANI NEKEGA OBLASTNEGA

ORGANA-KDO GA TOREJ SPLOH LAHKO RAZREI? LOGINO LAHKO SAMO PROGRAMSKI
SVET SAM RAZREI SVOJEGA LANA!?
(4) lan programskega sveta, ki mu je prenehal mandat, se nadomesti po postopku, ki je predviden

za njegovo imenovanje.Nov lan se imenuje za as, za katerega je bil imenovan lan, ki mu je
prenehal mandat v primeru, da je do konca mandata e najmanj est mesecev.
(5) e ob izteku mandata dotedanje sestave programskega sveta nov programski svet e ni
imenovan oziroma izvoljen, lani dotedanje sestave programskega sveta po izteku mandata
opravljajo naloge, ki so nujno potrebne za nemoteno in tekoe poslovanje in delovanje RTV
Slovenija, dokler v skladu s tem zakonom ni konstituiran nov programski svet.
33. len
(delovanje programskega sveta)
(1) Delo programskega sveta vodi predsednik ali njegov namestnik v skladu s poslovnikom.
Predsednika in namestnika izvoli programski svet izmed svojih lanov z veino glasov vseh svojih
lanov.
(2) e predsednik ali namestnik nista izvoljena v skladu s prejnjim odstavkom, funkcijo vrilca
dolnosti predsednika za dobo najve estih mesecev opravlja najstareji lan programskega sveta.
(3) Programski svet odloa z veino glasov navzoih lanov, razen kadar ta zakon ne doloa
drugae.
(4) Programski svet se mora sestati vsaj enkrat na etrtletje. Programski svet se mora sestati v
najkrajem monem asu vedno, kadar to zahtevajo najmanj trije lani (varianta: kadar to zahteva
najmanj tretjina lanov) programskega sveta, nadzorni svet ali uprava.
(5) Na sejo programskega sveta so vedno vabljeni lani uprave, predsednik nadzornega sveta in
predsednik sveta delavcev.
(6) lani programskega sveta prejemajo za svoje delo sejnine v viini, ki ne sme presegati viine
sejnin, ki jo priporoi vlada za lane nadzornih svetov gospodarskih drub v dravni lasti. lani
programskega sveta so upravieni do povraila upravienih potnih strokov za prihod na sejo.
(7) Celoten znesek vseh prejemkov iz prejnjega odstavka, ki jih v posameznem koledarskem letu
prejme lan programskega sveta, ne sme presegati dveh povprenih mesenih pla predsednika
uprave za preteklo koledarsko leto. Celoten znesek vseh prejemkov iz prejnjega odstavka, ki jih v
posameznem koledarskem letu prejme predsednik programskega sveta, ne sme presegati tirih
povprenih mesenih pla predsednika uprave za preteklo koledarsko leto.
34. len
(pristojnosti programskega sveta)
Comment [T34]: Sem bolj za reitev, da
(1) Programski svet: statut obravnavata z nadzornim svetom na
ob soglasju nadzornega sveta sprejema statut RTV Slovenija; skupni seji, glasujeta pa o njem vsak
posebej.
sprejema programske zasnove oblikuje in sprejema programske zasnove oziroma programsko
politiko RTV Slovenija;
sprejema vsakoletni programsko-poslovni nart; Comment [T35]: Skupna obravnava z
sprejema poroilo o izvajanju letnega programsko-poslovnega narta; NS in glasovanje vsak posebej.
etrtletno obravnava uresnievanje letnega programsko-poslovnega narta; Comment [T36]: Skupaj z nadzornim
- sprejema stalia in odloitve o drugih vpraanjih v zvezi z realizacijo programsko-poslovnega svetom na isti nain kot letni programsko-
narta; poslovni nart.
sodeluje z upravo pri pripravi strategij razvoja programov RTV Slovenija v okviru javne slube in v
okviru trne dejavnosti RTV Slovenija in obravnava ter sprejme petletno strategijo razvoja RTV
Slovenija;
-spremlja in obravnava uresnievanje strategij iz predhodne alineje in kakovost programskih vsebin v
okviru izvajanja javne slube ter predlaga izboljave izvajanja programov zlasti z vidika izpolnjevanja
in izboljanja ravni izvajanja javni slube;
odloa o uvedbi tematskih programov in pomembnih novih storitev;
sprejema etine in strokovne standarde delovanja RTV Slovenija;
sprejema etine in strokovne standarde oglaevanja v programih in storitvah RTV Slovenija;
sprejema sploni akt o merilih in pogojih za odkup slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih
producentov;
sprejema sploni akt o postopku in izvedbi javnega razpisa za sofinanciranje avdiovizualne
produkcije;
sprejema sploni akt o postopku in izvedbi javnega razpisa za sofinanciranje regionalnih
informativnih programskih vsebin;
daje predhodno soglasje oziroma stalie nadzornemu svetu k imenovanju in razreitvi
generalnega direktorja;
daje predhodno mnenje soglasje oziroma stalie generalnemu direktorju k morebitnemu
imenovanju in razreitvi lanea uprave, pristojnega za program RTV Slovenija;
sprejema svoj poslovnik in v skladu z njim imenuje svoja delovna telesa;
odloa o drugih zadevah, e tako doloa ta zakon ali statut RTV Slovenija.
(2) Programski svet posebej skrbi za uravnoteenost programov v okviru javne slube ter razpravlja o
potrebi in nainih doseganja ustrezne ravni uravnoteenosti, spremlja kakovost posameznih
programov in sodeluje z varuhom poslualcev, gledalcev in uporabnikov drugih platform za
distribucijo programskih vsebin.
(3) Programski svet o zadevah iz 1., 6., 7., 14. in 15. alineje prvega odstavka tega lena odloa z
veino glasov vseh lanov.
35. len
(uprava)
(1) RTV Slovenijo vodi in upravlja uprava. Uprava vodi posle RTV Slovenija samostojno in na lastno
odgovornost.
(2) Upravo sestavlja (najve) pet lanov. Upravo vodi generalni direktor. Mandat lanov uprave je pet
let.
(3) Uprava odloa z veino glasov vseh svojih lanov, razen kadar ta zakon ali statut ne doloata
drugae.
(4) Generalnega direktorja(skupaj s celo upravo?) na podlagi javnega nateaja imenuje nadzorni
svet. Pred imenovanjem mora pridobiti soglasje oziroma stalie programskega sveta.
(5) Ostale lane uprave imenuje generalni direktor. Pred imenovanjem, razen v primeru, e imenuje
lana uprave za program oziroma programska vpraanja, mora pridobiti mnenje programskega in
nadzornega sveta.
36. len
(pogoji za imenovanje uprave)
(1) Za generalnega direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

visokoolska izobrazba pridobljena po tudijskih programih druge stopnje oziroma raven izobrazbe,
ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje;
najmanj deset let vodstvenih delovnih izkuenj.
(2) lani uprave morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
visokoolska izobrazba pridobljena po tudijskih programih druge stopnje oziroma raven izobrazbe,
ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje;
najmanj deset let delovnih izkuenj.
(3) lani uprave morajo imeti ob nastopu funkcije potrdilo o usposobljenosti za lane nadzornih
svetov ali upravnih odborov gospodarskih drub, veljavno v Republiki Sloveniji.
37. len
(pristojnosti uprave)
(1) Uprava:
vodi posle RTV Slovenije;
organizira in vodi delo RTV Slovenije;
predstavlja in zastopa RTV Slovenijo;
pripravi predlog statuta RTV Slovenija;
v sodelovanju z urednitvi pripravi predlog programskih zasnov;
pripravi predlog programsko-poslovnega narta in zagotavlja njegovo uresnievanje;
pripravi predlog poroila o izvajanju letnega programsko-poslovnega narta;
pripravi predlog petletne strategije razvoja RTV Slovenija;
predlaga programskemu svetu uvedbo tematskih programov in pomembnih novih storitev;
v sodelovanju z urednitvi pripravi predlog etinih in strokovnih standardov delovanja RTV Slovenija;
v sodelovanju z urednitvi pripravi predlog etinih in strokovnih standardov oglaevanja v programih
in storitvah RTV Slovenija;
pripravi predlog akta o merilih in pogojih za odkup slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih
producentov;
pripravi predlog akta o postopku in izvedbi javnega razpisa za sofinanciranje avdiovizualne
produkcije;
pripravi predlog akta o postopku in izvedbi javnega poziva za sofinanciranje regionalnih
informativnih programskih vsebin;
etrtletno poroa programskemu svetu o uresnievanju letnega programsko-poslovnega narta;
poroa najmanj enkrat na etrtletje nadzornemu svetu o svojem delu na podrojih iz njegove
pristojnosti;
predlaga nadzornemu svetu v sprejem uporabo preseka prihodkov nad odhodki;
pripravi in predlaga nadzornemu svetu v sprejem pravila raunovodstva RTV
Slovenija in pravila strokovnega raunovodstva RTV Slovenija, po katerih se vodijo loeni rauni;
predlaga nadzornemu svetu odloitev iz XY. lena tega zakona (odloitev o ustanavljanju
gospodarskih drub);
predlaga nadzornemu svetu odloitev iz XY. lena tega zakona (druga finanna pravila);
pripravi in predlaga nadzornemu svetu v sprejem pravilnik o dostopu in ponovni rabi arhivskega
gradiva, v katerem doloi nain za dostop in ponovno rabo arhivskega gradiva, viino nadomestila
sorazmernih strokov za ponovno rabo v komercialne in nekomercialne namene in tarife za ponovno
rabo arhivskega gradiva v komercialne namene;
pripravi in predlaga nadzornemu svetu v sprejem akt o nainu prijavljanja in zaasnega ali trajnega
odjavljanja sprejemnikov;
pripravi in predlaga nadzornemu svetu v sprejem akt o podrobnejem doloanju naina plaevanja
RTV prispevka ter kriterijev za odpis, delni odpis, odlog in obrono plailo RTV prispevka;
pripravi in predlaga nadzornemu svetu v sprejem tarife in pogoje za oddajanje programov in storitev
drugih izdajateljev prek ali na infrastrukturi v lasti RTV Slovenija;
pripravi cenik storitev, ki niso del javne slube RTV Slovenija;
sodeluje na sejah Sveta delavcev;
vodi socialni dialog s predstavniki reprezentativnih sindikatov RTV Slovenija (ter sklepa posebno
kolektivno pogodbo RTV Slovenija in je v imenu RTV Slovenija eden od podpisnikov Kolektivne
pogodbe za poklicne novinarje na strani delodajalcev);
opravlja druge naloge, ki jih doloa ta zakon ali statut RTV Slovenija.
(2) Programsko-poslovni nart za naslednje leto mora biti pripravljen za obravnavo programskega in
nadzornega sveta najkasneje novembra. Programski in nadzorni svet ga obravnavata na skupni seji,
glasujeta pa o potrditvi loeno. Enako velja za letno poroilo o izvajanju programsko-poslovnega
narta in za strategijo razvoja RTV Slovenija.
38. len
(predasna razreitev uprave)
(1) Nadzorni svet lahko,po predhodnem staliu programskega sveta, predasno razrei generalnega
direktorja, e:
to sam zahteva;
nastane kateri od razlogov, zaradi kateregamuv skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja,
preneha delovno razmerje po samem zakonu;
sam ali posamezen lan uprave pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in splonimi akti RTV
Slovenija ali ne izvruje sklepov organov RTV Slovenija ali ravna v nasprotju z njimi;
sam ali posamezen lan uprave s svojim delovanjem povzroi RTV Slovenija vejo kodo ali e
zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolnosti.
(2) S predasno razreitvijo generalnega direktorja so po samem zakonu predasno razreeni tudi vsi
ostali lani uprave.
(3) Generalni direktor lahko, po predhodnem mnenju programskega in nadzornega sveta,kadarkoli in

brez posebnega razloga predasno razrei lana uprave.
39. len
(nadzorni svet)
(1) Nadzorni svet je organ RTV Slovenija, pristojen za nadzor nad njenim poslovanjem.
(2) Nadzorni svet ima pet lanov, od katerih:

enega lana, predstavnika ustanovitelja, imenuje ministrstvo, pristojno za medije;
enega lana, predstavnika delavcev, imenuje Svet delavcev RTV Slovenija;
enega lana, predstavnika javnosti, imenuje Dravni zbor Republike Slovenija;
enega lana, strokovnjaka za korporativno upravljanje, imenuje Gospodarska zbornica Slovenije;
enega lana, strokovnjaka za podroje medijev, imenuje Rektorska konferenca.
40. len
(pogoji za imenovanje)
(1) V nadzorni svet so lahko imenovane osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

najmanj visokoolska izobrazba, pridobljena po tudijskih programih druge stopnje oziroma raven
izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje;
najmanj deset let delovnih ali pet let vodstvenih izkuenj.
(2) lani nadzornega sveta morajo imeti ob nastopu funkcije potrdilo o usposobljenosti za lane
nadzornih svetov ali upravnih odborov gospodarskih drub, veljavno v Republiki Sloveniji.
(3) Za lana nadzornega sveta ne morejo biti imenovane osebe, navedene v etrtem in petem
odstavku 30. lena tega zakona, razen osebe, zaposlene na RTV Slovenija. Oseba zaposlena na
RTV Slovenija ne sme opravljati vodstvenih del in nalog v RTV Slovenija.
(4) Za lana nadzornega sveta tudi ne more biti imenovana oseba, ki v skladu z dolobami zakona, ki
ureja gospodarske drube, ne more biti imenovana za lana organa vodenja ali nadzora v delniki
drubi.
41. len
(mandat lanov nadzornega sveta)
(1) Mandat lanov nadzornega sveta traja pet let od njegovega konstituiranja.
(2) Konstitutivno sejo nadzornega sveta sklie generalni direktor oziroma lan uprave, ki ga
nadomea, najpozneje v 15 dneh po tem, ko je obveen o tem, da so bili imenovani vsaj trije lani.
42. len
(delovanje nadzornega sveta)
(1) Delo nadzornega sveta vodi predsednik ali njegov namestnik v skladu s poslovnikom.
Predsednika in namestnika izvoli nadzorni svet izmed vseh svojih lanov z veino glasov.
(2) Nadzorni svet odloa z veino glasov vseh lanov.
(3) Nadzorni svet se mora sestati vsaj enkrat na etrtletje. Nadzorni svet se mora sestati v najkrajem
monem asu, kadar to zahtevata vsaj dva lana.
(4) Nadzorni svet o svojih ugotovitvah pisno obvea programski svet vsaj enkrat na etrtletje in
enkrat na leto dravni zbor ter ministra, pristojnega za podroje medijev.
(5) e ugotovi nepravilnosti pri delovanju RTV Slovenija, nadzorni svet naloi upravi, da jih odpravi.
Nadzorni svet ima pravico in dolnost, da ob ugotovljenih nepravilnostih predlaga pristojnim organom
ukrepe iz njihove pristojnosti.
(6) Za sejnine in povraila upravienih strokov lanov nadzornega sveta se smiselno uporabljajo
dolobe tega zakona, ki veljajo za lane programskega sveta.
43. len
(pristojnosti nadzornega sveta)
Nadzorni svet:
imenuje in razreuje generalnega direktorja;
daje predhodno mnenje generalnemu direktorju glede razreitve lana uprave;
daje predhodno soglasje k predlogu statuta RTV Slovenija;
nadzira poslovanje RTV Slovenija;
pregleduje in preverja poslovne knjige in dokumentacijo RTV Slovenije, njeno blagajno, shranjene
vrednostne papirje in zaloge blaga;
od uprave zahteva kakrne koli informacije, potrebne za izvajanje nadzora;
od uprave zahteva poroilo o vpraanjih, ki so povezana s poslovanjem RTV Slovenije in
pomembneje vplivajo na poloaj RTV Slovenije ali je razumno priakovati, da bodo pomembneje
vplivale nanj;
na predlog uprave odloa o uporabi preseka prihodkov nad odhodki v skladu s tem zakonom;
obravnava in zavzame stalie do revizorjevega poroila, ki je del letnega poroila o izvajanju
letnega programsko poslovnega narta in programskih shem RTV Slovenije;
obravnava in daje soglasje k predlogu letnega programsko-poslovnega narta;
obravnava in daje soglasje k predlogu letnega poroila o izvajanju letnega programsko-poslovnega
narta;
-vsako leto v zaetku leta poroa pristojnemu odboru Dravnega zbora RS o svojem delu v preteklem
letu in se ob tem opredeli do poroila uprave RTV o njenem delu v preteklem letu;
predsednik nadzornega sveta zastopa RTV Slovenija proti lanom Uprave;
sprejema svoj poslovnik in v skladu z njim imenuje svoja delovna telesa;
na predlog uprave sprejema pravila raunovodstva in pravila strokovnega raunovodstva RTV
Slovenija, po katerih se vodijo loeni rauni;
na predlog uprave sprejme odloitev iz tretjega odstavka xy. lena tega zakona (druga finanna
pravila);
na predlog uprave sprejme pravilnik o dostopu in ponovni rabi arhivskega gradiva, v katerem doloi
nain za dostop in ponovno rabo arhivskega gradiva, viino nadomestila sorazmernih strokov za
ponovno rabo v komercialne in nekomercialne namene in tarife za ponovno rabo arhivskega gradiva
v komercialne namene;
sprejema akt o nainu prijavljanja in zaasnega ali trajnega odjavljanja sprejemnikov;
sprejema akt o podrobnejem doloanju naina plaevanja RTV prispevka ter kriterijev za odpis,
delni odpis, odlog in obrono plailo RTV prispevka;
sprejema tarife in pogoje za oddajanje programov in storitev drugih izdajateljev prek ali na
infrastrukturi v lasti RTV Slovenija;
daje soglasje k cenam storitev, ki niso del javne slube;
obravnava letno poroilo Sveta delavcev;
odloa o drugih vpraanjih, doloenih s tem zakonom ali statutom RTV Slovenija.
44. len
(odgovornost lanov upravljanja in nadzora)
(1) lani programskega sveta, uprave in nadzornega sveta so dolni delovati v skladu s standardi
skrbnosti in odgovornosti, ki veljajo za lane organov vodenja ali nadzora v delnikih drubah.
(2) lani uprave in nadzornega sveta za svoje delo odgovarjajo v skladu s pravili, ki urejajo
odgovornost lanov organov vodenja oziroma nadzora v delnikih drubah.
(3) RTV Slovenija in z njo povezane osebe lanom uprave in nadzornega sveta ne smejo plaati
strokov zavarovanja za kritje odgovornosti iz naslova opravljanja nalog v organu, katerega lan so.
45. len
(imenovanja in mandati vodstvenih delavcev)
(1) Vodstvene delavce (kateri so to?) imenuje in razreuje generalni direktor. Mandat vodstvenih
delavcev je vezan na mandat generalnega direktorja.
(2) Odgovorne urednike programov RTV Slovenija imenuje in razreuje generalni direktor. Pred
imenovanjem ali razreitvijo mora generalni direktor pridobiti mnenje pristojnega urednitva. Mandat
odgovornih urednikov je pet let in ni vezan na mandat generalnega direktorja.
46. len
(programski odbori RTV Slovenija)
(1) RTV Slovenija ima Programski odbor za italijanski narodnostni program, Programski odbor za
madarski narodnostni program in Programski odbor za programske vsebine in storitve za romsko
skupnost ter programski odbor za programe, namenjene pripadnikom drugih narodnosti, ki ivijo v
Republiki Sloveniji, ki tejejo po pet lanov.
(2) Programski odbori vsak na svojem podroju:

obravnavajo uresnievanje programske zasnove in programsko-poslovnega narta ter letno poroilo
javnega zavoda RTV Slovenija v delu, ki se nanaa na narodnostne programe oziroma programske
vsebine in storitve za romsko skupnost;
obravnavajo pripombe in predloge gledalcev oziroma poslualcev narodnostnega programa ali
programskih vsebin in storitev za romsko skupnost in se do njih opredelijo;
dajejo mnenje k statutu RTV Slovenija v delu, ki se nanaa na programe oziroma programske
vsebine in storitve za italijansko in madarsko narodnostno skupnost ter romsko skupnost;
dajejo mnenje k imenovanju odgovornih urednikov narodnostnih programov;
sodelujejo pri pripravi programsko-poslovnega narta v delu, ki se nanaajo na narodnostne
programe;
dajejo pobude programskemu svetu za obravnavanje vpraanj s podroja narodnostnih programov
in programskih vsebin in storitev za romsko skupnost;
sprejemajo svoj poslovnik;
opravljajo druge naloge s podroja narodnostnih programov in programskih vsebin in storitev za
romsko skupnost, kadar tako doloa statut RTV Slovenija.
(4) V programska odbora za italijanski in madarski narodnostni program imenuje tri lane italijanska
oziroma madarska samoupravna narodna skupnost v Sloveniji, enega lana izvolijo izmed sebe
zaposleni v urednitvih radijskega in televizijskega programa za italijansko oziroma madarsko
narodno skupnost, enega lana pa imenuje programski svet.
(5) V Programski odbor za programske vsebine in storitve za romsko skupnost imenuje tri lane Svet
romske skupnosti Republike Slovenije, enega lana izvolijo izmed sebe zaposleni in sodelavci, ki v
RTV Slovenija ustvarjajo programske vsebine in pripravljajo storitve za romsko skupnost, enega
lana pa imenuje programski svet.
(6) Mandatna doba lanov Programskega odbora je pet let. Oseba je lahko imenovana za lana
programskega odbora najve dvakrat.
(7) lan programskega odbora za narodnostni program ali programske vsebine in storitve za romsko
skupnost ne more biti lan uprave ali nadzornega sveta.
47. len
(programski odbor za invalide)
(1) RTV Slovenija ima programski odbor za invalide, ki teje pet lanov.
(2) Programski odbor za invalide:

obravnava uresnievanje programske zasnove, programsko-poslovnega narta in letno poroilo
RTV Slovenija v delu, ki se nanaa na vsebine in storitve za invalide;
obravnava pripombe in predloge uporabnikov programov ter storitev vsebin v zvezi s programskimi
vsebinami in storitvami, namenjenimi invalidom, ter se do njih opredeli;
obravnava uresnievanje zagotavljanja senzorno oviranim spremljanje programskih vsebin v njim
prilagojenih tehnikah;
daje pobude in predloge programskemu svetu za obravnavanje vpraanj s podroja, ki se nanaa
na programske vsebine in storitve za invalide;
daje pobude in predloge organom RTV Slovenija glede programskih vsebin in storitev, namenjenih
invalidom;
opravlja druge naloge s podroja programskih vsebin in storitev za invalide, kadar tako doloa
statut.
(3) Pobude in predloge programskega odbora za invalide, navedene v prejnjem odstavku, so organi
RTV Slovenija dolni obravnavati in se do njih opredeliti.
(4) lane programskega odbora za invalide imenuje programski svet na predlog nacionalnega sveta
invalidskih organizacij. Mandatna doba lanov programskega odbora je pet let. Oseba je lahko
imenovana za lana programskega odbora najve dvakrat.
(5) lan programskega odbora za invalide ne more biti lan uprave ali nadzornega sveta.
48. len
(svet delavcev)
(1) Na RTV Slovenija deluje svet delavcev. Zanj se uporabljajo doloila zakona, ki ureja sodelovanje
delavcev pri upravljanju, razen e niso s tem zakonom ali kolektivno pogodbo RTV Slovenija
posamezne zadeve urejene drugae.
(2) Predsednik sveta delavcev je vedno vabljen na seje programskega sveta in seje nadzornega
sveta. Prejema vsa gradiva za seje teh organov ter ima na sejah pravico do podajanja stali sveta
delavcev o gradivih, ki so predmet obravnave.
49. len
(varuh pravic gledalcev, poslualcev in uporabnikov storitev)
(1) Programski svet na podlagi javnega nateaja imenuje varuha pravic gledalcev, poslualcev in
uporabnikov storitev RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: varuh). Za varuha je lahko imenovana
oseba, ki izpolnjuje pogoje, doloene za imenovanje lanov programskega sveta. Zanj veljajo
smiselno vse omejitve, doloene v etrtem in petem odstavku 30. lena tega zakona.
(2) Varuh obravnava pritobe in predloge gledalcev, poslualcev in uporabnikov storitev RTV
Slovenija in dvakrat na leto pripravi poroilo, ki ga predloi v obravnavo programskemu svetu.
(3) Mandat varuha je pet let. Oseba je lahko imenovana za varuha najve dvakrat.
(4) Varuh ne more biti lan organov upravljanja in nadzora RTV Slovenija.
(5) Postopek imenovanja in razreitve ter delovanje varuha se podrobneje uredi s statutom RTV
Slovenija.
(6) Varuh vsako leto pripravi poroilo o svojem. Poroilo obravnava programski in nadzorni svet.
50. len
(statut RTV Slovenija)
(1) S statutom RTV Slovenija se doloijo zlasti:

organizacija RTV Slovenija in njena lenitev na notranje organizacijske enote;
organi RTV Slovenija in njihove pristojnosti;
druga statusna vpraanja, ki niso urejena s tem zakonom;
pogoji za imenovanje in razreitev generalnega direktorja in lanov uprave v skladu z zakonom;
pogoji za imenovanje in razreitev vodstvenih delavcev ter njihovo delovno podroje in pristojnosti v
skladu z zakonom;
pogoji za imenovanje in razreitev odgovornih urednikov in drugih urednikov ter njihovo delovno
podroje v skladu z zakonom;
sploni akti, ki jih morajo sprejeti programski svet, uprava ali nadzorni svet;
druga vpraanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje RTV Slovenija.
- E BOLJ PODROBNO DOLOITI
(2) Statut RTV Slovenija se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VIII. FINACIRANJE RTV SLOVENIJA
51. len
(sredstva za delovanje RTV Slovenija )
RTV Slovenija pridobiva sredstva za izvajanje svojih dejavnosti iz:

plail prispevka za programe in storitve RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: RTV prispevek);
opravljanja trnih dejavnosti;
dravnega prorauna;
naslova sponzoriranja in donatorstva;
drugih virov, skladno z zakonom in statutom RTV Slovenija.
52. len
(financiranje iz RTV prispevka)
Iz RTV prispevka se financirajo:

dejavnost RTV Slovenija, ki jo kot javno slubo doloa ta zakon;
obveznost financiranja regionalnih informativnih vsebin po xy. lenu tega zakona;
obveznost financiranja avdiovizualne produkcije po xy. lenu tega zakona;
odkup del neodvisnih producentov po xy. lenu tega zakona.
53. len
(druga finanna pravila)
(1) Znesek nadomestila, ki ga letno prejme RTV Slovenija za opravljanje javne slube, sme presegati
skupne stroke iz naslova opravljanja javne slube na letni ravni (v nadaljnjem besedilu: ezmerno
nadomestilo) v viini najve desetih odstotkov teh strokov.E ENKRAT PREVERITI
(2) e letni znesek nadomestila, zbranega v preteklem letu, za ve kot deset odstotkov presega
skupne stroke iz naslova opravljanja javne slube v preteklem letu, se preseek nad desetimi
odstotki skupnih strokov iz naslova opravljanja javne slube v preteklem letu, odteje pri viini
zneska RTV prispevka za naslednje obveznosti planikov RTV prispevka, in sicer v enakem odstotku
od mesenega zneska prispevka na vsakega planika RTV prispevka, do vraila celotnega zneska
preseka.
(3) Uprava lahko v soglasju s programskim svetom predlaga nadzornemu svetu povianje odstotka iz
prvega odstavka tega lena. Nadzorni svet sprejme odloitev in doloi viino, as zbiranja, pogoje
upravljanja in uporabe zneskov ezmernega nadomestila, kadar je ezmerno nadomestilo namenjeno
enkratnim vejim izdatkom, ki bodo potrebni za izvajanje javne slube, in so taki izdatki opredeljeni v
letnem programsko-poslovnem nartu iz XX. lena tega zakona.
(4) ezmerno nadomestilo se sme uporabljati izkljuno za financiranje dejavnosti javne slube.
54. len
(RTV prispevek)
VARIANTA 1:
OSTANE VELJAVNI SISTEM RTV PRISPEVKA-S POPRAVKI IN IZBOLJAVAMI
VARIANTA 2-FINSKA UREDITEV (ZA PREMISLEK):

(1) Fizine osebe:
(a) Zavezanec in zavezanka za plailo prispevka za programe in storitve RTV Slovenija (v

nadaljnjem besedilu: zavezanec) je polnoletna fizina oseba rezident, ki je zavezanec za plailo
dohodnine po zakonu, ki ureja davek od dohodkov fizinih oseb.
(b) Zavezanec iz prejnjega odstavka plauje meseni prispevek za programe in storitve RTV
Slovenija (v nadaljevanju: RTV prispevek) v viini 0,55 odstotka vseh dohodkov, ki imajo vir v
Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije, vendar ne manj kot 36 EUR in
ne ve kot 180 EUR na leto.
(c) Akontacija RTV prispevka iz prejnjega odstavka se plauje na meseni ravni tako, da se njegova
viina odmeri od davne osnove, ki je prestavlja osnovo za odmero dohodnine.
(d) Za plailo akontacije RTV prispevka z davnim odtegljajem je zavezana oseba, ki izplauje
dohodke, obdavljive po zakonu, ki ureja davek od dohodkov fizinih oseb.
(2) Pravne osebe:
(a) Zavezanec in zavezanka za plailo prispevka za programe in storitve RTV Slovenija (v

nadaljnjem besedilu: zavezanec) je pravna oseba, ki je rezident oziroma rezidentka Republike
Slovenije, in je zavezanec za plailo davka po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
(b) Zavezanec iz prejnjega odstavka plauje meseni prispevek za programe in storitve RTV
Slovenija (v nadaljevanju: RTV prispevek) v viini 0,15 odstotka vseh dohodkov, ki imajo vir v
Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije, vendar ne manj kot 50 EUR in
ne ve kot 700 EUR na leto.
(c) Akontacija RTV prispevka iz prejnjega odstavka se plauje na letni ravni tako, da se njegova
viina odmeri od davne osnove, ki je prestavlja osnovo za odmero davka od pravnih oseb za
preteklo leto.
(d) Za pobiranje akontacije RTV prispevka so zavezani dravni organi, pristojni za pobiranje davkov
skladno z zakonom, ki ureja davni postopek v Republiki Sloveniji.
55. len
(oprostitve plaila)
Plaila RTV prispevka so oproeni:

invalidi s 100% telesno okvaro;
invalidi z manj kot 100% telesno okvaro, e jim je priznana tudi pravica do dodatka za postrebo in
tujo pomo;
osebe, ki so trajno izgubile sluh;
ustanove za varstvo otrok, ole, bolninice, domovi za ostarele, invalidske organizacije in invalidske
delavnice - za sprejemnike, ki so namenjeni vzgojnemu procesu oziroma razvedrilu varovancev,
uencev oziroma bolnikov;
diplomatska in konzularna predstavnitva na podlagi vzajemnosti.
56. len
(posebni evidenni raun)
(1) Akontacija RTV prispevka se zbira na posebnem evidennem raunu v okviru rauna prorauna
Republike Slovenije, ki ga za uresnievanje javnega interesa na podroju medijev, odpre drava v
skladu z zakonom, ki v Republiki Sloveniji ureja podroje javnih financ.
(2) S sredstvi iz prvega odstavka tega lena zbranimi na posebnem evidennem raunu razpolaga
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v okviru, ki ga doloa ta zakon.
(3) Za financiranje javne slube, ki jo opravlja RTV Slovenija se letno nameni 90 milijonov EUR.
(4) Minister, pristojen za medije, lahko viino sredstev iz prejnjega odstavka spremeni najve za
10%, e za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi.
(5) Morebitni preseek sredstev zbranih na posebnem evidennem raunu se lahko porabi zgolj za
sofinanciranje programov in projektov na podroju kulture na nain, ki ga doloa Zakon o
uresnievanju javnega interesa na podroju kulture.
IX. NADZOR NAD DOLOBAMI
X. KAZENSKE DOLOBE
XI. PREHODNE IN KONNE DOLOBE
III. OBRAZLOITEV
(natanno pojasnilo vsebine in namena posameznega lena ter posledice in medsebojne povezave
reitev, vsebovanih v lenih)
IV. BESEDILO LENOV, KI SE SPREMINJAJO
(prepis dolob veljavnega zakona, ki se s predlogom spreminjajo)
V. PREDLOG, DA SE PREDLOG ZAKONA OBRAVNAVA PO NUJNEM OZIROMA SKRAJANEM
POSTOPKU
(razlogi in posledice, zaradi katerih se predlaga nujni ali skrajani postopek, razen za predlog zakona
o ratifikaciji mednarodne pogodbe, ki se v skladu s 169. lenom Poslovnika dravnega zbora
obravnava po nujnem postopku)
VI. PRILOGE
osnutki podzakonskih predpisov, katerih izdajo doloa predlog zakona
analize, tudije
vpraalniki
ankete
pobude in predlogi, ki so neposredno vplivali na odloitev za predlog zakona
drugo

Osnutek Predloga Novele Zakona o RTV (ZRTV-2)

Загружено:

Сведения о документе

Оригинальное название

Авторское право

Доступные форматы

Поделиться этим документом

Поделиться или встроить документ

Параметры публикации

Этот документ был вам полезен?

Это неприемлемый материал?

Авторское право:

Доступные форматы

Osnutek Predloga Novele Zakona o RTV (ZRTV-2)

Загружено:

Авторское право:

Доступные форматы

Maistrovaulica10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00

tevilka: (klasifikacijski znak)

GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE

ZADEVA: Zakon o Radioteleviziji Slovenija - 2 (ZRTVS-2) predlog za obravnavo

Vlada Republike Slovenije je doloila besedilo Zakona o Radioteleviziji Slovenija - 2 in ga polje

Predvideno poveanje (+) ali

Predvideno poveanje (+) ali

Predvideno poveanje (+) ali

Predvideno poveanje (+) ali

Predvideno poveanje (+) ali

II. Finanne posledice za dravni proraun

II.b Manjkajoe pravice porabe bodo zagotovljene s prerazporeditvijo:

I. Ocena finannih posledic, ki niso nartovane v sprejetem proraunu

prihodkov dravnega prorauna in obinskih proraunov,

II. Finanne posledice za dravni proraun

II.a Pravice porabe za izvedbo predlaganih reitev so zagotovljene:

proraunski uporabnik, ki bo financiral novi projekt oziroma ukrep,

II.b Manjkajoe pravice porabe bodo zagotovljene s prerazporeditvijo:

II.c Nartovana nadomestitev zmanjanih prihodkov in poveanih odhodkov

7.b Predstavitev ocene finannih posledic pod 40.000 EUR:

(Samo e izberete NE pod toko 6.a.)

8. Predstavitev sodelovanja z zdruenji obin:

Vsebina predloenega gradiva (predpisa) vpliva na: DA/NE

Gradivo (predpis) je bilo poslano v mnenje:

Predlogi in pripombe zdruenj so bili upotevani:

Bistveni predlogi in pripombe, ki niso bili upotevani.

9. Predstavitev sodelovanja javnosti:

Poroilo je bilo dano ..

10. Pri pripravi gradiva so bile upotevane zahteve iz Resolucije o

2. CILJI, NAELA IN POGLAVITNE REITVE PREDLOGA ZAKONA

2.3 Poglavitne reitve

3. OCENA FINANNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRAVNI PRORAUN IN DRUGA

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRAVNEM PRORAUNU

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE

3.2. OBSEG JAVNE SLUBE + KATERE TRNE (NEMEDIJSKE) DEJAVNOSTI IZVAJAJO

3.3. VODENJE, UPRAVLJANJE IN NADZOR

3.4. NAIN FINANCIRANJA

4.2. OBSEG JAVNE SLUBE + KATERE TRNE (NEMEDIJSKE) DEJAVNOSTI IZVAJAJO

4.3. VODENJE, UPRAVLJANJE IN NADZOR

4.4. NAIN FINANCIRANJA

5.2. OBSEG JAVNE SLUBE + KATERE TRNE (NEMEDIJSKE) DEJAVNOSTI IZVAJAJO

5.3. VODENJE, UPRAVLJANJE IN NADZOR

5.4. NAIN FINANCIRANJA

prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih,

6. PRESOJA POSLEDIC, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov:

7. Prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predloga zakona:

II. ZAKON O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA

(2) Ustanoviteljica RTV Slovenije je Republika Slovenija. Pravice in obveznosti v imenu

(5) Sede RTV Slovenije je v Ljubljani.

II. TEMELJNA NAELA

(1) RTV Slovenija samostojno opravlja dejavnost, zaradi katere je ustanovljena.

(2) RTV Slovenija je finanno samostojna v skladu s tem zakonom.

(2) RTV Slovenija s svojim premoenjem upravlja in razpolaga samostojno in gospodarno.

(4) Za premoenje veje vrednosti iz prejnjega odstavka se teje premino in nepremino

Dopolniti glede na nove dolobe o upravljanju in razpolaganju s premoenjem, stvarnim

III. DEJAVNOST RTV SLOVENIJA

CELO POGLAVJE POTREBUJE E DODATNO IN PODROBNO PREVERBO!

12. len Formatted: Font color: Auto

(druge dejavnosti javne slube)

(3) DOSTOP DO ARHIVSKEGA GRADIVA!?

Za ponovno rabo arhivskega gradiva v nekomercialne namene je mogoe zaraunati zgolj

Trne dejavnosti RTV Slovenija so: