Dr.

Stanislav Juni

ABSTRACT

Georg Vega, Slovenian Archimedes (from Pasture to Baron)

Georg (Jurij) Vega (* March 23, 1754; 1802) was the greatest Carniolan and Slovenian
mathematician and one of the famous soldiers in Habsburg army. He taught at artillery school
at Vienna. As an artillery captain under Laudon he fought against Turks 1789--1791 and won
Beograd for Habsburgs until the peace of Swistov (Svistov). He fought against Prusians in
Moravia and in the Coalition army against French on the river Rhein 1793--1797 as a major.
He received the highest military decorations, the title of the baron, and the rank of leutenant
colonel. He was especially successful with his own design of a long range mortar. One crater
on the Moon is called after Georg Vega for his mathematical work, most of all for his
excellent logarithmic tables.

It is well known that Vega studied at the Jesuit college of Ljubljana until 1773, when Jesuit
order was suppressed. During the remaining two years of his higher studies he attended the
lessons of the ex Jesuits of Ljubljana, who kept their chairs at college instead of the
suppression. It was known that after his diploma in 1775 he worked for five years in the group
of engineers lead by later Jesuit general Gabriel Gruber (1740--1805). But nobody knew for
sure, what kind of work Vega was doing for Gruber.

Recently, the author discovered that Vega was working in the branch of Grubers team
charged for the navigation and regulation of the river Mur between Graz and Radkersburg in
Styria between 1775 and 1780. The area is now near the border between todays Austria and
Slovenia and the part of Radkersburg (Radgona) is today in Slovenia. The applicant research
of archival documents and facts about that part of Vegas life was presented to Slovene
scientists at applicants public lecture read on May 12, 2003 in Ljubljana.

Gruber developed considerable ability in mathematics, physics, and astronomy. Grubers

theoretical and practical work on the hydrodynamics was certainly the main source for Vegas
work in the first years after he graduated. Recently, the author discovered some previously
unknown Grubers published works that cold be connected with the research of his former
student Vega. When the star of his mentor Gruber began to fall in Habsburg monarchy, Vega
used his good relations with Gruber and his former assistant mathematician Joseph Maffei
(1740--1807) to move to Vienna for good.

Maffei, Vega and Grubers half brother were the members of the freemason lodges in Vienna
and Prague. The recent research of the members of the applicants research group shows how
the freemason connections could have influenced Vegas scientific research.

In Vegas textbooks and scientific works the influences of Grubers teaching in the practical
and theoretical hydrodynamics are clearly observable as Vega learned his physics and
mathematics in the lyceum of Ljubljana between 1773 and 1775 at the first place.

The documents about Vegas studies in Grubers navigation school were researched. The
article reviews the recently discovered data about Vegas work after he finished his studies in

1
Ljubljana. The Vegas role in the development of Grubers navigation directorship in
Ljubljana was researched. Vegas work on the regulation of the Mur water route between
Graz and Radkersburg was discussed. We described the water circumstances on Vegas part
of the Mur River. The obstacles preventing Vegas ascent to the higher position as Grubers
employee were brought to attention. The evident signs of Grubers ultimate fall forced Vegas
to search the better opportunities in Vienna.

All biographies of Jurij Vega mention his connections with Gruber and the navigation
directorship for Inner Austria. But nobody went beyond the guesses as jet. In this work we
discuss the Vegas work for Grubers office with the help of the original documents used for
the first time. Vega was born in Carniola, but there was eventually no place for him in his
native land. Therefore Gruber hired him for the navigation work in the neighbor Styria. Vega
was certainly not very satisfied with the position. We can guess that he took the advantage of
the well developed town of Graz. The university had been just degraded to lyceum, but Graz
still had some eminent scientists; among them former Ljubljanese professor Biwald.

Vegas professional work on the navigation of Mura was not an easy one. He had to settle lot
of quarrels with the native people, especially millers, whose interests did not always match
the interests of the navigation. During his work Vega had many opportunities to develop his
school knowledge of hydrodynamics, but he hadnt much chance to use his excellent
mathematical skill. Therefore, when the star of his mentor Gruber began to fall, he used his
good relations with the former Grubers assistant Maffei to move to Vienna for good.

We researched preserved G. Schttls (1771, 1772, 1773 and 1775) and Ambschels (1778,
1779 and 1780) theses for examinations on the lyceum of Ljubljana to estimate what physics
Vega had to know during his finishing tests in the year 1775.

Scientific and pedagogical work of professors of physics G. Schttl and Ambschel was
researched through study of their published works. Ambshel published 3 books as a professor
in Ljubljana. G. Schttl was making meteorological observations that were published in the
first quarter of the year 1776 in Ljubljana.

On September 9, 1755 they purchased 51 physical, mathematical and astronomical

instruments in the lyceum of Ljubljana. Next preserved register is only from 1811 and shows
many more instruments. Although we dont have the survey of instruments during Vegas
study between the years 1773--1775, we can make some guesses by considering the lists of
1755 and 1811, to estimate which physical experiments were shown to Vega during his study
in Ljubljana.

We find which knowledge and ideas Vega acquired during his study in Ljubljana and how did
he later use it to write his physical articles between the years 1789--1801, his books that dealt
with mechanics in year 1788 and 1800 and most of all for the construction of his famous
mortar barrels with optimal range in the year 1795.

Carniola, the central part of the modern Slovenia, accepted the new way of thinking very early
and our nobility contributed to the very first steps of the early modern science.

PICTURE 1: Carniolan prince Auerspergs contribution to Guericke vacuum experiments in

Regensburg in 1654 (Guericke, 1672, 109 (6th line from the bottom)).

2
The prince Auersperg was actually from Ljubljana and he returned there soon after those
Regensburg 1654 experiments, when he lost his political position at the court of the new
Habsburg emperor. Its therefore probably not very surprising, that so many important
scientists rose around Auespergs Ljubljana circle in the next century. Worldwide the most
important was eventually Augustin Hallerstein (1703-1774), the famous Carniolan scientist at
the court of Beijing. He grew up in the castle near Ljubljana. We will stay at the same region
and visit the nearby village of Zagorica in the very geometrical center of the modern Slovenia.

Georg (Jurij) Vega (* March 23, 1754; September 1802) was born some fifteen years after
Hallerstein in the nearby Zagorica. He was the greatest Carniolan mathematician and famous
soldier of the Habsburg army. His logarithmic books were reprinted so many times, that only
the Bible surpasses them in the Christian world.

PICTURE 2: Vega

Hallerstein and Vega didnt meet, as Hallerstein sailed for Beijing before Vegas birth. They
belonged to the complete different social classes. Hallerstein was the member of the highest
nobility, and Vega was just a poor peasants son. But Jesuits of those times had their ways to
discover talents all over the country. As a kid, Vega was sent to the capital to study at the
Jesuit college of Ljubljana until 1773, when Jesuit order was suppressed. During the
remaining two years of his higher studies he attended the lessons of the former Jesuits of
Ljubljana, who kept their chairs at college instead of the suppression. Vega learned his
physics and mathematics in the lyceum of Ljubljana between 1773 and 1775 at the first place.

Vega studied in navigation school of Gabriel Gruber (1740--1805), later Jesuit general.
Gruber developed considerable ability in mathematics, physics, and astronomy. Grubers
theoretical and practical work on the hydrodynamics was certainly the main source for Vegas
work in the first years after he graduated. Recently, the author discovered some previously
unknown Grubers published works that cold be connected with the research of his former
student Vega. Vegas final examination theses in Boscovichs physics were published in the
same volume with the reprint of a book about Benjamin Franklins theory of electricity,
which can be the reason for later Vegas popularity in USA.

PICTURE 3: Grubers canal in Ljubljana (Vega3Prekop).

PICTURE 4: Grubers bridge near on the banks of the canal near Ljubljana (on transparency).

PICTURE 5: The Karl V battle ship from Grubers workshop in Ljubljana, where Vega
worked as a student (Vega2ladjaGruberKarlVmodel).

PICTURE 6: The title page of Vegas final exam theses in August 1775 (Vega1izpit).

PICTURE 7: The thunder at sea on the shore, from the front page of Makos book republished
and bound in the same volume with the Vegas theses for the final exam in August 1775.

The influences of Grubers teaching in the practical and theoretical hydrodynamics are clearly
observable in Vegas textbooks and scientific works. After graduation in August 1775, the

3
navigational director Gruber hired Vega as the navigation engineer. All biographies of Vega
mention his connections with Gruber and the navigation directorship for Inner Austria. But
nobody went beyond the guesses as jet. Until recently, nobody knew for sure, what kind of
work Vega was doing for Gruber. I discovered that Vega was working in the branch of
Grubers team charged for the navigation and regulation of the river Mur between Graz and
Radkersburg (Radgona) in Styria. The area is near the border between todays Austria and
Slovenia and the part of Radkersburg is today in Slovenia. Vega was born in Carniola, but
there was eventually no place for him in his native land. Therefore Gruber hired him for the
navigation work in the neighbor Styria.

Vega was a head of the group of engineers on the Mur River for five years. Vegas poor
ancestry prevented his ascent to the higher position as Grubers employee. We can guess that
he took the advantage of the well developed town of Graz. The Graz university was just
degraded to lyceum, but Graz still had some eminent scientists; among them former
Ljubljanese professor, the famous physicist Biwald.

PICTURE 8: Grubers list about Vega and other engineers salaries (Vega4gruber25-2-
1779ASsta).

PICTURE 9: Grubers later list about Vega and other engineers salaries (Vega4gruber25-2-
1779ASsta).

PICTURE 10: Graz in Vegas time (Vega5gradec).

Vegas professional work on the navigation of Mura was not an easy one. He had to settle a
lot of quarrels with the native people, especially millers, whose interests did not always match
the interests of the navigation.

PICTURE 11: Vegas study of swimming bodies (Vega, 1819, Tab II, fig. 9--14).

PICTURE 12: Vegas hydrostatical pressure study (Vega, 1819, Tab III, fig. 17--22).

PICTURE 13: Vegas hydrodynamic pressure study (Vega, 1819, Tab IV, fig. 27--28).

PICTURE 14: Vegas river flow study (Vega, 1819, Tab V, fig. 31--35).

PICTURE 15: Vegas pictures showing the siphon (Vega, 1819, Tab VI, fig. 40--43).

PICTURE 16: Vegas machines using hydrostatic pressure (Vega, 1819, Tab VII, fig. 44--49).

Vega also used his geodetic knowledge obtained during his studies in Ljubljana to measure
the land along the banks of Mur. Later he published his experiences in his mathematical
textbook.

PICTURE 17: Vegas geodetic instruments (Vega, Vorlesungen 1803, 2: Tab XII).

4
During his work Vega had many opportunities to develop his school knowledge of
hydrodynamics, but he hadnt much chance to use his excellent mathematical skill. Vega was
certainly not very satisfied with the position. The evident signs of Grubers ultimate fall
forced Vegas to search the better opportunities in Vienna. Therefore, when the star of his
mentor Gruber began to fall, he used his good relations with the former Grubers assistant
Joseph Maffei (1740--1807) to move to Vienna for good. Once the professor in Vienna, Vega
was able to complete his practical navigational work into a theoretical textbook. Maffei, Vega
and Gabriel Grubers half brother Tobias were the members of the freemason lodges in
Vienna and Prague. The recent research shows how the freemason connections could have
influenced Vegas scientific research, and also his death.

PICTURE 18: The freemason initiation ceremony (Vega8prostozidarjiSprejem).

PICTURE 19: Wolfgang Amadeus Mozart (* 27. 1. 1756 Salzburg; 5. 12. 1791 Vienna)
(right) and Emmanuel Johannes Josephus Schikander (1751--1812) in the Vienna Loge Zur
gehrnten Hoffnung (Wagner, Guy. 2003. Bruder Mozart. Wien: Amalthea, 82).

Preserved Georg Schttls (1771, 1772, 1773 and 1775) and Ambschells (1778, 1779 and
1780) examinations theses at the lyceum of Ljubljana estimate what physics Vega had to
know during his finishing tests in the August 1775.

Scientific and pedagogical work of professors of physics Schttl and Ambschell was
researched by studying their published works. Ambshell published three books as a professor
in Ljubljana. Schttl eventually made meteorological observations that were published in the
first quarter of the year 1776 in Ljubljana.

On September 9, 1755, the Jesuits purchased fifty-one physical, mathematical and

astronomical instruments for the higher studies of Ljubljana. Next preserved register is only
from 1811 and shows many more instruments. Although we dont have the survey of
instruments during Vegas study between the years 1773--1775, we can make some guesses
by considering the lists of 1755 and 1811, to estimate which physical experiments were
shown to Vega during his study in Ljubljana. Vega certainly acquired solid knowledge and
ideas during his study in Ljubljana.

As the army officer and the teacher of the artillery officers, Vega researched the
improvements of the mortars design and the shooting practice. He used the work of the older
mathematicians involved in military research, among them Joost Brgi (Jst, * 1552
Lichtensteig; 1632 Kassel). After Tycho Brahe's death Brgi helped Kepler in calculation
for some decade in Prague. One of his designs for the accurate shooting is shown here:

PICTURE 20: Brgi's proposed measurements for the cannon shooting (on transparency).

Kepler himself was not directly involved in military problems. But he published one of the
early researches in logarithmic tables, which were one of the means to make Brgi's and other
theoretical considerations accurate enough to be used in the artillery practice. Kepler took the
logarithms very seriously and used the logarithmic Muse as one of his favorite ones at the
front page of his Tabulae Rudolphinae.

PICTURE 21: Kepler's handwritten title page of Tabulae Rudolphinae (on transparency).

5
In Kepler's own handwriting, the logarithmic Muse was one of the Muses at the roof of the
building. In print, the logarithmic Muse used some kind of the sword to pick the back of the
Habsburg emperor's eagle.

PICTURE 22: Kepler's printed title page of Tabulae Rudolphinae (on transparency).

The eagle therefore released some gold coins to the astronomers, some of them also falling to
the Kepler's own table, where he had a hard time breaking his head in computing.

Keplers logarithmic Muse amused many mathematical researchers of his time. One of the
early Adriaan Vlacqs (Vlack, Vlaccius, * 1600 Gouda; 1666) logarithmic tables in Dutch
language is shown:

PICTURE 23: Vlacq's 1626 Dutch logarithmic tables (on transparency).

At artillery school at Vienna, Vega paved the way for the use of the modern mathematics in
Habsburg artillery schools. The logarithms were used worldwide; therefore, it was not
surprise that the logarithmic Muse got Vega in her nets. He accomplished and finished
Vlacqs work. Vega published the best tables of his time. He was so good, that his tables were
reprinted in USA as late as 1981, nearly two centuries after their first publication.

PICTURE 24 (Vega7PrombergerLjubljana): Selling offer for Vegas logarithmic tables in

Ljubljana in 1784, just after the publication.

PICTURE 25: Vegas tables published in New York in 1981.

He made a great use of number series for logarithms and he was for more than a half of
century the holder of the record with the calculation of the 140 decimal places of the famous
number, published in Peterburg in 1795.

PICTURE 26 (VegaPetropoliSteviloPi$$$-Adobe): The front page of Vegas calculation of

the number on 140 decimal places.

Vegas work in pure mathematics was the continuation of Eulers effort. Vega was even brave
enough to publish some critics of the System of the World of Laplace himself about the Solar
system. As the artillery officer and freemason he printed some arms and freemasons symbols
on the first page of his paper published by Johann Thomas Edler von Trattner (1717--1798) of
Vienna. Trattner himself was a distinguished freemason even if in those years their
organization was to be suppressed in the monarchy. Trattners daughter learned the piano play
from Mozart himself, the other famous Viennese freemason

PICTURE 27: The first page of Vegas critique of Laplaces model of the Solar system with
military symbols. The same symbols were used in the second edition of Vegas lectures, 1803,
2: 1 (Vega, 1801, 3).

PICTURE 28: The last page of Vegas critique of Laplaces Solar system showing the globe,
comet, and other astronomical symbols (Vega, 1801, 14).

Vegas research flourished in the time when the ballistic revolution was on its height.

6
Benjamin Robins and Euler made the theory accurate enough to be tried at the battlefield. The
theory of explosion of the powder in the piece and about the missile trajectory in the air with
resistance was the main point. Robins founded outer ballistic; but Euler was eventually the
first to write about the inner ballistic in a way useful for the artillery at the field.

Vega was just the right man to accomplish their goal. He wrote his physical articles between
the years 1789--1801, and he published his lectures on mechanics in year 1788 and 1800. He
used Robins ballistic pendulum to measure the initial velocity of the missile.

PICTURE 29: The ballistic pendulum (Euler, 1777, Plate I, Fig. 2 (between pages 322--323)).

Vega collaborated at the ballistic experiments of the Austrian artillery. Later, he published the
tables with the measurements that could be compared with English, French, and Bavarian
ones.

PICTURE 30: Vegas ballistic measurements in august 1781 (Vega, Vorlesungen 1788, 3:
118).

We already mentioned some reasons that made Vega so popular in America. The other reason
is on the last page of Vegas logarithms, the testimony Vegas collaboration with the famous
American Benjamin Thompson, later count Rumford, who gave Vega some English
logarithmic tables in 1783, during their joint stay in Vienna:

PICTURE 31: Vegas thanks Benjamin Thompson (Vega, Logarithmische 1783, 419).

Vega developed Eulers ideas about the internal combustion engine consisting of powder,
missile, and the inner space of the piece. He described the cannon inner place between the
bottom and the missile after the explosion as steam engine vessel containing very compressed
fluid of powder and air. He described strong forces in the cannon in Boscovic terms, as he
learned from the Ljubljanese Jesuits.

PICTURE 32: Boscovics curve in Vegas textbook (Vega, 1788, 3: Tab. I, fig. 7, 8).

Vega used Robins ballistic pendulum and the idea of ultrasonic velocities that leave some
vacuum behind the missile. Vega learned from Euler (1777, 91) that the shape of the inner
space of the piece is very important for the force of the shot. In that way, he used scientific
ideas for practical purposes. Vega also criticized some Eulers mathematical researches,
especially his dealing with the invisibly small and great numbers in calculus. The mortars
were developed from the tube designated for powder making. After some incidents with
explosions, they found that mortars could be used as a weapon.

Vega constructed famous mortar barrels with optimal range in the year 1795, half of the
century after Eulers theoretical work. But the new weapon became the standard in parts of
Austrian army somewhat later. On November 12, 1793, Vega used mortars as the artillery
officer of the general baron Lauer at unusually low angles 15 to 16 degrees to shoot at French
Fort Louis in the little island of Rhein during the coalition wars against French. But, sadly

7
enough, Vega bombarded the civil part of the fortress with the families of defenders included.
The French immediately surrendered. Probably because Vega fought in a way not allowed by
some conventions of those years, he didn't get the highest Maria Teresas decoration for that
military success, but he was decorated somewhat later.

PICTURE 33: Vegas drawings for the investigation of resistance (Vega, 1788, 3: Tab.VIII,
fig. 66--75).

PICTURE 34: Vegas drawings for the investigation of gravity (Vega, 1788, 3: Tab. X, fig.
82--86).

PICTURE 35: The inside of Vegas cannon (Vega, 1819, Tab. IX, fig. 56).

PICTURE 36: Vegas steam and pumping engines, connected with his model of the explosion
needed to carry the missile out of the piece (Vega, 1819, Tab. VIII, fig. 50, 51)

As an artillery captain under Laudon he fought against Turks 1789--1791 and won the town of
Beograd for Habsburgs until the peace of Swistov (Svistov). He fought against Prussians in
Moravia and in the Coalition army against French on the river Rhein 1793--1797 as a major.

PICTURE 37: Habsburg artillery officer in red uniform fifth from the right in aquarelle of
Johann Karger painted in 1792 (Karger, Joseph. 1998. Die Entwicklung der Adjusterung,
Rstung und Bewaffnung der sterreichisch-ungarischen Armee 1700--1809. Buchholz: LTR.
Between pages 500--501).

PICTURE 38: Two Habsburg artillery officers in red uniforms at the middle of Johann
Kargers aquarelle painted in 1792 (Karger, Joseph. 1998. Die Entwicklung der Adjusterung,
Rstung und Bewaffnung der sterreichisch-ungarischen Armee 1700--1809. Buchholz: LTR.
Between pages 500--501).

Vega received the title of the baron, and finally the rank of lieutenant colonel. In that rank, he
was among the highest artillery officers in Vienna. But he died soon afterwards in the cold
Danube. The main reason could be his propaganda for French metric system that could be
judged as the dangerous political act by some of his enemies in Vienna, as Vega got the
measures from the French freemason Lalande himself through the evidently freemason
channels. One crater on the Moon is called after Vega for his mathematical work, most of all
for his excellent logarithmic tables. Since no Slovene made the way up to he Moon as jet,
Vega seems to be our only sign up there.

PICTURE 39: Vega signs the requet asking the Emperor to promote him to the rank of baron.
(Faustmann, Gerlinde. 1994. sterreichische Mathematiker um 1800 unter besonderer
Brecksichtigung ihrer logarithmichen Werke. Wien: sterreichischer Kunst- und
Kulturverlag, 103).

PICTURE 40: Vegas coat of arms (Kaui, Fridolin. 1904. Georg Freiherr von Vega. Wien:
Selbstverlage, 34).

8
KEY WORDS: Ljubljana, Graz, Mur, Vienna, Gruber, Vega, Water Routes, History of
Mathematics and Physics.

Early Machine Boats in Habsburg Empire

Abstract

Two centuries after Gabriel Grubers death we studied his contributions to technology. At the

Styrian Landesarchiv we researched Gruber and his engineers work on the Mur River. We

examined the way Grubers engineers draw their navigational plans and compared their ideas

with the works done by their contemporaries.

We claimed that Gruber and his staff built the model of machine ship. The manuscript

facsimiles concerning their ship are published here for the first time. Grubers model of a boat

is comparable with the contemporary achievements in France, England, and even in the newly

established USA. We made some rough guesses about the reasons why Grubers pioneering

work on machine boats passed into oblivion so quickly after the death of the Empress Maria

Theresia.

Key words: Mur River, Gabriel Gruber, Graz, Early Steamboats.

9
Introduction

Denis Papin constructed the first steamboat in the Holy Roman Empire. It is not universally

known that Gabriel Gruber made a model of the other machine boat almost a century later in

Styria.

Gruber1 was a navigational director for all Habsburgs rivers except Danube between June 4,

1772 and May 1, 1781. He had his seat in Ljubljana where he also directed the works on

Ljubljanian canal between March 9, 1771 and December 10, 1777. We researched his

technical achievements two centuries after his death.

PICTURE 1

PICTURE 2

10
Grubers Boat

Gruber had many problems with the upstream navigation and looked for the best technical
ways to resolve them. On August 1, 1777 Maria Theresia issued a patent for better and longer
sailings in Rhein way on boats built with hard wood according to the basic knowledge of
physics and mechanics.2 At the end of 1778 Maria Theresia accepted the anonymous letter
of the foreigner living in Leopoldstadt, entitled Mmoir sur la remorque des Batteaux par les
machines feu. The Empress knew about the author, but he described himself as not having
the honor to be at her office .3 Maria Theresia disliked the invention also because of the
supposed authors doubtful morals.4

On November 1, 1779 Maria Theresia gave the letter to the secret councilor Count Franz
Kolowrat, and to the chancellor Prince Kaunitz.5 The inventor stated that he is developing the
project t already for two years with considerable effort and expenses. In last times he
experimented with the distribution of power from the steam engine to the paddle wheel. He
asked the Empress for the found needed to build the model of the usable dimensions with the
use of Newcomens steam engines which were used in mine of Stemnitz (Bansk Stiavnica,
Slovakia) already for several decades. The Empress agreed to give those engines to his
exposal, as the engines were not needed in mine at that very moment.6

Kolowrat described the engine as to big and to heavy and he was quite right: Newcomens
steam engine was not very convenient for steamers before Watts inventions. Watts
improvements were not considered in this case although they were very well known in Vienna
of that time. The model was built in Lepoldstadt, the oldest Vienna suburb at the banks of the
Danube Canal on today Obere in Untere Donaustrasse.7 The cylinder was 10 feet high, so for
two cylinders they needed 100 Cents of metal. Considering the lower price of 50 florints per
Cent of metal, they needed at least about 5000 fl. Therefore Kolowrat suggested carefulness.
Maria Theresia in her letter to Kaunitz also mentioned the extra expenses for the transport of
machines. The Foreigner of Leopoldstadt in 1777 and in 1778 built the steamer Maschine
ohne Pferde with atmosphere Newcomens steam engine with the wooden cylinder.8 Later
destiny of that steamer is still unknown.

11
The miner councilor Josef Tlustos built a ship 16 klafters (30 m) long and 9 feet broad. He
traveled from Vienna to Linz in twenty-seven days and arrived on July 10, 1780. The
enormous crowd awaited his arrival. He used the specially shaped steaks, but the experiment
was never repeated.9 He probably did not use a steam engine.

Entnersfeld10 of Vienna developed a boat called Maschinenschiffes. He received his noble title

in 1765. Entnersfeld was the court councilor and a member of the Styrian Agricultural

Society. The Society backed his plan and negotiated with the Navigation Commission of

Graz.11 Gruber probably did not make the experiments in nature, but just made a model.12

Gruber had a lot of experience with models at his Ljubljanian School. The preserved

documents show that Gruber built the wooden base model at the first place.

To represent three members of commission the secretary of the Styrian Agricultural Society,

Karl von Haibe, reported about the boat to the Styrian Agricultural Society. Haibe wrote on

November 3, 1779 that the good side of the new invention was comparatively cheap paddle-

wheel motoring device usable at the front or at the back of the boat. He did not consider the

sideways position of motor wheal was preferred by the later American inventors. Haibe listed

three other positive sides of the machine boat:

1. Even with a great cargo it could travel upstream with no considerable trouble.

2. It could replace numerous man and horses, especially along the soft banks of the rivers.

3. It could provide a quick travel without unwanted stopping and guarantee arrivals on time.

The bottom of the machine boat was not flat but shaped as a cone. Later such a design was

considered unstable especially at the sea,13 and suitable only for deep rivers.

12
Haibe asked the Empress and the Styrian Land Diet to organize the special expert commission

to explore the invention. He mentioned the model, certainly Grubers one. He begged the

Gubernium to ask the Navigation Commission for the expert opinion and order the test drive

in nearby area, probably on the Mur River. The highest authority should help the inventor

because he was the member of Styrian Agricultural Society. Entnersfeld gave the sketch of

the invention to the Styrian Agricultural Society, so that the expert artist could engrave the

copper-plate. Haibe stated that the inventor should give to the Land Gubernium the list of

expenses for the model.14

Table 1: The preserved documents about Gruber and Entnersfelds boat at StLA

Date and signature in StLA, R+K, K 83, Wasser Writer (correspondent) Contains
Sachen, fasc. 34

Nov 11 (Graz November 3, 1779) Haibe (Navigation Asks funds for the model
3r (Protokoll Buch, 1779, 895) Commission) building

Dec 38 (Graz November 26, Karl Friderich count Glestach Grubers wooden model
1779) 1r (Gubernium)

Dec 38 (Graz December 7, Acceptance letter of Gubernium Grubers model

1779) 2r (Sauer December 8, 1779)

Aug 33 (November 11, 1779) 1r; 3r Karl von Haibe (Styrian Agricultural Shape of the bottom, expenses, model of
Society) iron, brass, copper, and wood

Aug 33 (August 1, 1780) 2r Acceptance letter of Gubernium Model refused

(Sauer August 8, 1780)

Miszllen K 393 briefe 419 Anton Hillebrand (Empress) About the use of model at the
(August 1, 1780) Navigation Commission

Miszllen K 393 briefe 419 Kunsti (Gubernium) Model of the ship

(August 25, 1780)

Tremel, 1946, 41 The only printed report Model of the ship

13
The report from Graz on November 26, 1779 to Land Gubernium claimed that Gruber

finished useful wooden model. They asked the Gubernium to accept the model as a gift.15

On December 7, 1779 they reported again from Graz to Gubernium that the navigation

director Abb Gruber, according to the order of the Commission of Waters, finished the

model of Entnersfeld boat. Sauer signed the acceptance form the next day, on December 8,

1779.16 The reports did not tell where Gruber made his model.17

To answer the letter of November 11, 1779 Haibe reported in the name of Commission at the

meeting of Styrian Agricultural Society on June 10, 1780. He described the model of

machine boat, which can travel upstream as well as downstream. He wished to use the boat

at the manner Englishman did use steamers later in their canals. He stated that the best ropes

fixed at the back of the sailboat should be used to drive them by a machine boat. The bottom

of the ship was shaped to a cone to diminish the resistance of the water, he stated again.18

They used a paddle-wheel and only one sail.

The metallic model was made on the account of Styrian Agricultural Society with the

expenses 51 fl 12 kr. After the subtraction of the taxes they gave 40 fl 46 kr.19 Navigation

Commission also provided some money.

They spent a comparatively small sum, just the equivalent of the two month engineers salary.

The sum could not cover the expensive steam engine of Watt or Newcomens20 type. Even at

14
the later era of Joseph Ressel21 the steam engines were hardly developed in Habsburg

monarchy and were mostly imported from England.

At the meeting of Styrian Agricultural Society on March 17, 1780 they described machine

boat, its use, and economy. Haibe specially mentioned Entnersfelds research of the

pressures on the paddle-wheels. The members of Styrian Agricultural Society and others

expected some profits from the quicker navigation and better transport.

Haibe mentioned several qualities of the machine ship. It used woods more economically.

The strong iron plates protected the device from the fire. The cooking was available without

the extra expenses for wood.22 Unlike the early American models of John Fitch and James

Rumsey, Gruber engineers certainly used wheels for their machine boat model.23 Its not

quite clear if they put the wheal in horizontal or in vertical position.

Haibe stated that on the engine of machine boat you could actually cook the legumes, which

was accepted with acclamation. Such ideas were already proposed some time ago by the

friends of the French kitchen: the Canon of Nancy, Abb Gauthier, proposed Newcomens

steam machine at the streamer for navigation and also for cooking in 1753.

On August 8, 1780 Sauer ended the correspondence with Styrian Agricultural Society.24 On

August 25 1780 Kunsti25 reported about the model of machine boat which Gruber finished on

March 29, 1780.26 George Vegas role at the development of the new ship is not very well

known, but he certainly left the Grubers engineering job at Mur River and left for Vienna on

April 7, 1780, just a week after the model of machine ship was finished.

15
Maria Theresia supported Grubers work, but after her death Josef II quickly stopped all

financial aids. We had to wait several years before the Count Theodor Batthuany eventually

used the steamboat on Danube in 1787.27

The first steamboat built in Prussia was 40 m long Princessin Charlotte. It was launched in

September 1816 for service on the rivers Elbe, Havel, and Spree between Berlin,

Charlottenburg, and Potsdam. Three decades after Grubers experiments a very first steamer

at the lands inhabited with Slovenes was tried in 1818 at Trieste, where German speaking

Bohemian Josef Ressel somewhat later in 1829 experimented with his steam boat called

Civette. He drew his first plans already as a student on May 1, 1812 and later began the

experiments on the Krka River near Kostanjevica in todays Slovenia.28

In August and September 1818 Anton Bernhard of Pch (Fnfkirchen, Ba) with his

mechanics Gregor Huck got a patent on Danube for his steamer Carolina. On the first flight

between Brigittenau and Nussdorf with a cargo of 350 cents their steamboat developed a

speed of 9 km/h.

The owner, Frenchman Meras knight of St. Leon, and the designer, Philipp Henri de Girard,

built the engine and the steamer Duna on October 12, 1823 near Prater for the trip to Pesth.

She was bigger than Caroline and carried 1000 cents of cargo. Both boats fitted the paragraph

of the Emperors offer and the Minister gave both the patent privilege for 15 years of their

sailing on Danube. Eventually Bernhard had soon run of money and his patent was legally

closed in 1819. Meras and St. Leon had their descendants that used their patent in 1823 as a

foundation for the Steamboat Society.

16
Vienna privileged Danube Dampfshiffahrts Gesellschaft was established in 1829. The

steamer Franz I traveled from Vienna to Pest in 1830. On September 13, 1837 Maria Anna

carried passengers between Vienna and Linz with a room for 250 passengers.

A century after Grubers model the society Consortium fr Dampferfahrten auf der Mur was

established in 1880. The steamboat Kbeck traveled from Vienna on Danube and than

upstream the Mur River reaching Radgona on June 13, 1887 on its way to Wildon and Graz.29

The new era of steamers began, but the Central European inland steamboats were eventually

quickly replaced with the more convenient railroads.

PICTURE 3

PICTURE 4

PICTURE 5

PICTURE 6

Conclusion

Gruber, Kunsti, and Vegas work in Styria was very important for their time. They used new

techniques, Netherlands books and built the model of machine boat. Josef II primary backed

Grubers work, but as the independent ruler after 1780 he abandoned Grubers directorate and

ended the financial aid for the Mur River navigation. George Vega certainly knew what was

going to happen and left Grubers office for an artillery job at Vienna. The work on Mur

17
River was stopped for many years and even Gruber started to think about his own emigration.

He stayed in Ljubljana for next four years and then left for Russia eventually to become a

Jesuit General few years later.

Acknowledgements

The research was supported with the grant of the Ministry of the Slovenia Republic at the

project Colonel-lieutenant Jurij Vega, soldier and ballistician, and with Mellon fellowship

of the University of Oklahoma with the project The Golden Century of Slovenian

Mathematical Sciences. Special thanks to Dr. Bruno Besser, Dr. Karl Monik, Dr. Kerry

Magruder, Dr. Stephen Weldon, Professor Igor Zemlji, Dr. Marija Hernja Masten, Dr.

Matev Koir, mag. Aleksandra Sere, and mag. Daniela Jurii-argo.

Literature

Gauthier, Abb: Mmoires de la Societ Royale des sciences et lettres de Nancy. Nancy.
1754.

18
Gener, G. (ed.): Oesterreichische Familien Arhiv. Vol 1. Neustadt: Degner. 1963.

Gilfillan, S. C: Inventing the Ship: a Study of the Inventions Made in her History Between

Floating Log and Rotorship; a Self-Contained but Companion Volume to the Author's

Sociology of Invention; with 80 Illustrations, Bibliographies, Notes and Index. Chicago:

Follett Pub. Co. 1936.

Hinkel, Raimund: Wien an der Donau. Der grosse Strom, seine Beziehungen zu Stadt und die

Entwicklung der Schiffahrt im Wandel der Zeiten. Wien: Christian Brandsttter. 1995.

Kurzel-Runtscheiner, Erich: Die ersten Versuche einer Dampfshiffahrt auf der Donau von

Maria Teresiens Zeiten bis zur Grndung der ersten Donau-Dampfschiffahrts-Gesellschaft

1779-1829. Beitrge zur Geschichte der Technik und Industrie. Jahrbuch des Vereines

deutscher Ingenieure herausgegeben von Conrad Matschoss (Berlin). 18 (1928) S. 69-72.

Murko, Vladimir: Staro in novo o ivljenju in delu Josipa Ressla. Zbornik za Zgodovino

Naravoslovja in Tehnologije (Ljubljana). 1 (1971) S. 135-165.

Neweklowsky, Ernst: Die Schiffahrt und Flosserei im Raum der oberen Donau. Book 1. Linz:

Obersterreichischer Landesverlag. 1952.

Russell, John Scott: On the Nature, Properties, and Applications od Steam and on Steam

Navigation. Edinburgh: Adam and Charles Black. 1841.

Tremel, Ferdinand: Schiffhart und Flsserei auf der Mur. Jahresbericht des Akademischen

Gymnasiums in Graz. (Graz). (1946) S. 1-51.

19
Abbreviations

StLA - Steiermrkischen Landesarchiv, Karmeliterplatz 8, Graz.

R + K, K 83, Kommission in wassersachen

A. Kusti, Familia, K1 H1.

Protokoll Buch (1774-1780).

Miszllen K 393 (Old signature: Landes Regirungs Archive, Navigationsakten im

Kleinen Archiv, Sch. 473).

Summary

The documents of the Styrian Landesarchive give us the excellent outlook at the work of

Gruber, Vega, Kunsti, and other engineers on the Mur River. We examined the way Grubers

engineers draw their navigational plans and we compared their style with the works done by

their contemporaries.

We proved that Gruber built machine boat model in designed for the upstream transport at the

greater rivers including Danube and probably also Mur. The ship model was built with wood

at the first place, the later with iron, bronze, and messing. The upstream navigation boat

experiments were eventually brought to the premature end under the rule of Josef II.

20
The data describing Gruber, Vega and their collaborators work on Mur were examined. The

connection between Vegas resignation and forthcoming death of Maria Terese was claimed,

because it was expected that her son and heir of the throne, Josef II, would not support Gruber

and his navigational work on Mur River any further.

The early golden ages of the Habsburg inland water transport ended just at the eve of the first

steamboats that revolutionized the navigation in USA and Western Europe. Gruber was not

entirely beaten, but after four years of Josephs rule he was eventually forced to immigrate to

Russia.30

LIST OF ILLUSTRATIONS:

PICTURE 1 (VegaKunstiSkicaMure1776febr244BoljsaCrnoBela): Sketch of Mura River and

the obstacles in its flow, with Grubers signature on February 5, 1776 (StLA, R+K, K 83,

Wasser Sachen, fasc. 34, Febr 244 (February 5, 1776) 9r). Courtesy of Steiermrkischen

Landesarchiv No R-155.

PICTURE 2 (VegaKunstiSkicaMure1776Maj349CrnoBela): Partly repaired sketch of Mura

River and the obstacles in its flow, with Grubers signature on February 5, 1776 (StLA, R+K,

K 83, Wasser Sachen, fasc. 34, Maj 349 (February 5, 1776) 7r). With courtesy of

Steiermrkischen Landesarchiv No R-155.

PICTURE 3 (VegaGruberParnikMura26_11_1779dec38): Grubers work on the wooden

model of Entnersfeld boat (StLA, R+K, K 83, Wasser Sachen, fasc. 34, Dec 38 (November

26, 1779) 1r).

21
PICTURE 4 (GruberParnikSauer7_12_1779dec38): Inner Austrian court adviser Count

Wenzel Sauer von und zu Ankenstein (castle Borl in lower Styria) Baron Kosiak (* 1742;

1799) signed the report for Grubers ship model on December 8, 1779 (StLA, R+K, K 83,

Wasser Sachen, fasc. 34, Dec 38 (December 7, 1779) 1v).

PICTURE 5 (GruberParnikHaibe8_8_1780SkicaOblikeDna): Haibes sketch of the bottom

of the boat for Styrian Agricultural Society (StLA, R+K, K 83, Wasser Sachen, fasc. 34, Aug

33 (August 8, 1780) 1r).

PICTURE 6 (USAGruberParnikMuraStLA25_8_1780MisczellenK493_419kunsti): Kunstis

report for Gubernium about Grubers model (StLA, Miszllen K 493, letter 419).

****++++++****

JURIJ VEGA SLOVENSKI ARHIMED

KAZALO

Uvod
Rojstna vas
Ljubljanska ola
Knjige
olske knjige
Matematika in astronomija
Fizika
Nabave fizikalnih knjig v jezuitski knjinici po letih
Knjinine tevilke na platnicah knjig
tevilo fizikalnih knjig v jezuitski knjinici v Ljubljani
Starost in aurnost nabav jezuitskih fizikalnih knjig
Jezik pisanja knjig v ljubljanski jezuitski knjinici
Kraj natisa in obravnavana podroja fizike

Dr. prof. Stanislav Juni, Fara 2, 1336 Vas. Zahvaljujem se univerzi v Oklahomi za podporo iz Mellonovega
sklada, dr. Kerryju Magruderju za pomo pri izdelavi slik. Dr. Matev Koir in soolec mag. Matja Babi sta mi
prijazno odstopila pomembne podatke o Vegi.

22
 Druge ljubljanske knjinice
Samostanske knjinice na Kranjskem
Erbergova in Zoisova knjinica v Ljubljani
Oprema fizikalno-matematinega kabineta
Pred letom 1755
Nabave v asu Vegovega rojstva
Po letu 1755
Vegovi profesorji
Rektor Rieger
Vegovi uitelji matematike
Maffei
Jell
Vegovi uitelji fizike
Schttl
Ambschell
Delovanje v Ljubljani
Izpitne teze in uni narti predavanj fizike
Mehanika v izpitnih tezah in knjigah
Severni sij, meteorologija, toplotni pojavi in flogiston
Optika in luminiscenca
Elektrika
Fizikalna vpraanja ob izpitnih tezah
Teze za izpit iz matematike
Zgradba ubenikov in filozofija fizike
Po odhodu iz Ljubljane
Primerjava: Dillherr, Rieger, Schttl, Gruber in Ambschell
Vega v Ljubljani
Javni izpiti med Vegovim tudijem
Vegovi soolci ob koncu nijih tudijev leta 1773
Izpit iz matematike leta 1774
Izpitne teze ob zakljuku Vegovih tudijev v Ljubljani leta 1775
Matematika, geodezija in balistika
Fizika
Sestava teles
Trdnine in gravitacija
Voda in hidrodinamika
Zraku in zvok
Ogenj in mraz
Svetloba, toplota in vid
Elektrika in meteorologija
Makova razprava o streli in sredstvih za zavarovanje pred njo
Navigacijski inenir Jurij Vega
Uvod
Brodarska ola v Ljubljani
Navigacijska direkcija v Ljubljani
Gruberjeve jadrnice
Gruberjeve vodne poti na Savi in Ljubljanici
Vegova rena pot po Muri
Vegove zemljemerske naprave in risanje geografske krogelne mree
Mura po Vegovem odhodu

23
Topniar Vega
Topovi in monarji pred Vego
Uitelj topniarjev
Vojak
Top kot parni stroj
Izstrelek, zrani upor, Bokovieva sila in vakuum
Vega na bojiu
Monarji najvejega dometa
Vzpon in padec oficirja Vege
Matematik
Logaritmi
Decimalke tevila
Fizik
Tretji del matematinih predavanj o mehaniki trdnin
Struktura dela
Vsebina dela
Vega kot Bokovievec
Oblika Zemlje
Sila tee
Predavanja o hidrostatiki, aerostatiki in hidravliki
Struktura dela
Vsebina dela
Primerjava Vegovega ubenika fizike s predhodniki in poznejimi deli
Astronom
Vega meri Sonev mrk
Vega o Sonevem sistemu
Francoske mere in utei
lan znanstvenih drub
Brat prostozidar
Smrt
Posmrtne asti
Zakljuek
Literatura
Kazalo
Izvleek
Summary

24
Uvod

Vegova pot od pastirja do barona je Kranjcem pisana na koo. Vsak pravoveren Kranjec si jo
eli uresniiti in se povzpeti do modre plemike krvi. V tej knjigi bomo opisali, kako se je
posreilo Vegi.

Novi znanstveni tokovi niso bili tako dale od Vegove Zagorice, kot bi si kdo morda mislil.
Veliastni vrtovi Erbergovega Dola, zibelka tevilnih jezuitskih znanstvenikov, so bil le pet
kilometrov zahodneje. upnik Florjani1 je od leta 1733 do 1738 pasel due v martnem pri
Litiji, deset kilometrov vzhodno od Vegove rojstne Zagorice. Devetnajst let pred Vegovim
rojstvom je tam sestavil osemmestne logaritme z navodili za uporabo po Keplerjevem vzoru.
Pozneje je dodal e tabele logaritmov astronomskih veliin.2 V svoji knjinici je imel dva
pozneja ponatisa Vlacqovega3 logaritmovnika iz leta 1628, ki sta pozneje postala osnova
Vegovih tabel. Pri svojih matematinih, astronomskih in kartografskih delih je Florjani
uporabljal tudi podoben Strauchov4 logaritmovnik iz leta 1700. Imel je e Wolffovo5
matematiko, Winklerjevo6 elektriko in petsto trideset stani dolg Rostov7 astronomski
prironik s tiriinestdesetimi slikami, natisnjen v Nrnbergu leta 1726.

Ko se je navelial martnega, je Florjani do leta 1753 sluboval deset kilometrov juneje v

etvidu pri Stini. Tam je ivel e leta 1757 in gotovo spoznal Jurijevega brata, tedanjega
bogoslovca Antona Vecho. Florjani je umrl v asu, ko je bil Vega e otrok. Med
Florjanievo entviko in Vegovo moravko upnijo lei le upnija Sv. Benedikta v
Kresnicah. Florjanievo astronomsko in geografsko delo ni bilo neznano v Vegovem
domaem kraju, saj si je Florjani e v martnem uredil zvezdarno za opazovanje
astronomskih pojavov in magnetne deklinacije.

I. D. Florjani je bil je sin ljubljanskega pravnika in akademika Ivana tefana,8 ki se je

zanimal za matematiko in bil med soustanovitelji vijih filozofskih tudijev v Ljubljani leta
1704. I. D. Florjani je tudiral v Ljubljani pri Schmelzerju,9 ki je poueval matematiko in
fiziko leta 1710/11 in 1711/12. Ohranili so se ljubljanski zapiski matematinih in fizikalnih
predavanj Florjanievega soolca Ljubljanana Leopolda Friderika pl. Breckerfelda.

Leta 1715 I. D. Florjani je konal teoloke tudije. 30. 7. 1751 je dvorni matematik
Marinoni10 pohvalil sedem let stareji Florjaniev zemljevid Kranjske in dodal e nekaj
podatkov o zemljepisnih dolinah in irinah evropskih mest.11 Erberg12 je v istem asu nabavil
Marinonijev astronomski ubenik za ljubljanski kolegij. Marinoni je zaslovel s konceptom
milanske mape za izmero zemlji na obmoju Milana v obsegu 19.220 kvadratnih

1
Ivan Dizma Florjani de Grienfeld (* 1. 7. 1691 Ljubljana; po 1757).
2
NUK, rokopis 157, fol. 2--34; rokopis 158, fol. 3--6, 75--83, 90--97.
3
Adriaan Vlacq (Vlack, Vlaccius, * 1600 Gouda; 1666).
4
Aegiduij Strauch (* 1632; 1682) je bil duhovnik v Danzigu (Gdansk).
5
Christian Wolff (* 24. 1. 1679 Breslau; 9. 4. 1754).
6
Johann Heinrich Winkler (* 1703; 1770).
7
Johann Leonard Rost (* 1688; 1727).
8
Ivan tefan Florjani de Grienfeld (* 26, 12. 1663 Ljubljana; 22. 6. 1709 Ljubljana).
9
Franc Schmelzer (* 1678 Dunaj; SJ 1695 Dunaj; 1738 Dunaj).
10
Johann Jakob Marinoni (* 1676 Videm; 10. 1. 1755 Dunaj).
11
SBL, 1925--1932, 1: 182; Grmek, 1963, 295--296; NUK, rokopis 157.
12
Bernard Ferdinand Erberg (* 20. 5. 1718 Ljubljana; SJ 27. 10. 1734 Gradec; 1773 Krems).

25
kilometrov. V ta namen je izboljal e pred tem znano merilno mizico, ki je postala osnovni
instrument za izmero zemljikega katastra in jo je prevzela tudi armada.13

Marinonijev mlaji sodelavec, dvorni matematik Nagel,14 je leta 1748 zael raziskovati krake
pojave na Kranjskem; bil je dovolj uspeen, da so ga dve leti pozneje postavili za dvornega
matematika na Dunaju. Leta 1768 je Nagel objavil poroilo o dunajskem potresu, tiri leta
pozneje pa je postal inpektor fizikalnega dvornega kabineta in direktor fizikalnih in
matematinih tudijev na dunajski univerzi. Leta 1776 je na Dunaju priredil Wolffov
znameniti ubenik matematike, zaslovel pa je tudi z narti Dunaja in njegovih predmestij.15
Pohvala dunajskih dvornih matematikov je gotovo morala nadvse razveseliti naega
Florjania.

Znanost tako nikakor ni bila tujek, ki mu zastavni Zasavci ne bi bili kos. Jurij16 je pokukal na
svet v revni kmeki druini polgruntarja Jerneja Veche17 v zasavskem hribovju. Tja se je
Jernejev oe18 prienil k tefaniem19 iz zahodneje Sv. Trojice. Jernej se je najprej zaljubil
kar v sosedo Agato Orehek,20 ki mu je rodila sina Antona21 in hi Heleno.22 Po enini nenadni
smrti je za svoja majhna otroka poiskal maeho Heleno,23 herko pokojnega Joannisa Masela
pri Svetem Mohorju. e naslednje leto po svatbi je na svet prijokala Jera,24 za njo pa so se
zvrstili e Jurij, Marija25 in Polona,26 vse do oetove smrti.

Vehovevi iz Zagorice so veliko dali na izobrazbo, saj so oba sina olali v Ljubljani. Najprej
so v ljubljanske ole poslali nadarjenega Antona. Malo pred Jurijevim estim rojstnim
dnevom je oe Jernej umrl. Tako sta za Jurijevo izobrazbo v nedeljski oli v Moravah
skrbela domai upnik in tirinajst let stareji polbrat, ljubljanski bogoslovec Anton.27 Po

13
Demar, 1994, 18.
14
Joef Anton Nagel (Nagl, * 1717 Rittberg v Vestfaliji; 1800 (Poggendorff, 1863, 251)).
15
Metzburg, 1777, 3: 125, fig. 127 (Tab. V.).
16
Jurij Vega (* 23. 3. 1754 Zagorica; 17/26. 9. 1802 Nussdorf pri Dunaju). Rojen in kren 24. 3. 1754 ob
botrih Josefu Grillu in njegovi soprogi Gertrudi Grill krstil kaplan Georgio Fikh (Schiviz, 1905, 348), po
pravilnih virih kren dan po rostvu (Liber baptizatorum Parochiae Moraitsch Nr. 9, Str. 348)
17
Jernej Vecha (* 13. 8. 1702 Zagorica; 3. 6.(5.4.) 1760 Zagorica) je bil pria pri porokah 28. 1. 1731 in 6. 7.
1738 (Hauptmann, Granc. P pokolenju Jurija barona Vege, Izvestja muzejskega Drutva za Kranskoaletnijk 12,
1902, str 37.48, tu str. 41-42; Liber baptizatorum Parochiae Moraitsch Nr. 6; Liber Mortuorum Moraitsch Nr. 3
dne 5. 4. 1760; SackzendRegister bei dem Landsfurstl. Pfarhof Moraitzh, str. 248; V, Sau, Crucis Peterka und
Vecha Leben von 5, Hueben; Urbariun bey der Kayserlichen Pfarr Molreutsch Nr, 26, pogodba 17. 6. 1700 s
Franzom Adamom grofpom Blagay, deelnim vicedomom, str. 178 Sa Gorita Joseph Vega .. Harzehling 10
(predivo), Hiendel 1 (pie), Lamp alle ander Jaht ust ruckstandig (jagnje vsako drugo leto e na dolgu erat
1751 Jernej Vega vpisanm pod oetom Joefom moem Marine (hi Martina Stephaniza is Sagorize) poroenim
31. 1. 1700 kot simom pokojnega Caspara Vecha (umrl po 1679) od sv. Trojice v Moravah oziroma njene
podrunice sv. Kria; tudi Vehovec, 4. 7. 1735 pa nevesta Margaritgha Vegha, na domaiji Vehovevi Peterka,
ki zamenja posest Zagorica 10 z Hjaneevi Zagorica 7, po drabi Moilnikarji od leta 1900 Pokovec)).
18
Joef Vecha (* 1676; 1. 8. 1740).
19
Marina tefani (* 3. 3. 1674 Zagorica; poroena 31. 1. 1700; 22. 4. 1740 Zagorica).
20
Agata Orehek (Orehegk, * 5. 2. 1713 Zagorica; poroena 24. 11. 1737; 22. 11. 1749 Zagorica).
21
Anton Vecha (* 3. 1. 1740 Zagorica).
22
Helena Vecha (* 10. 5. 1743 Zagorica).
23
Helena Masel (* 1721 Sv. Mohor; poroena 30. 4. 1752 (Liber I. Copulatorum caes, reg. Parochiae
Moraitschensis ab anno 1700 usque ad annum 1756, prii Joseph Povierg in Bartolomeai Kanz, Poroil
Francisco Werliz, kaplan); 27. 5. 1775 Zagorica 15).
24
Jera Vecha (* 12. 3. 1753 Zagorica; 1834 Vinja Gora).
25
Marija Vecha (* 7. 3. 1756 Zagorica; poroena 25. 9. 1769; drugi poroena 12. 7. 1775; 19. 8. 1791 Vrh
pri Dolskem).
26
Polona Vecha (Apolinia, * 1758; 1834 Dunaj).
27
Ljubljanski klasiki (1999) nimajo podatkov za tudente retorike v letih 1740 do 1761.

26
koncu svojega tudija je Anton zgladil Juriju pot v ljubljanske ole, nato pa je septembra 1769
postal drugi kaplan pri Sv. Martinu v domaih Moravah. Najprej je seveda poskrbel za
domaijo, ki je z Jurijevim odhodom ostala brez mokih rok. enske same niso bile kos
oranju in drugim tekim opravilom, e teje pa so se izogibale neljubim govoricam. Zato si je
za prvo opravilo v domai fari naloil poroko polsestre Marije, eprav je ljubka mladenka
spomladi dopolnila komaj trinajsto leto. V zakon jo je dal precej starejemu Mihi Pearju iz
petnajst kilometrov vzhodneje upnije Sv. Lenarta v Kolovratu, ki je prevzel pol hube v
Zagorici. Anton je kaplanoval v Moravah le do 20. 1. 1771, nato pa nekaj kilometrov
vzhodno pri Sv. Andreju v Vaah od junija 1774 do julija 1776. Pozorno je spremljal
napredovanje polbrata Jurija in mu od kaplanskih dohodkov pogosto primaknil kak priboljek.
Jurija naj bi v Ljubljani vzdreval tudi stric.28

Jurij ni ni kaj rad peail. Ob praznikih se je v bliini kolegija raje vkrcal k brodarjem, ki so
pluli po Ljubljanici. S iroko odprtimi omi je srkal njihove zgodbe o rokovnjaih, bojiih
pravkar minule sedemletne vojne, predvsem pa o razburljivih novih Gruberjevih nartih za
izboljanje plovbe. Brodarji so radi peljali zgovornega Jurija, saj se je vendar olal za
brodarskega inenirja pri samem Gruberju in so si v bodoe veliko obetali od njega. Ko so
pripluli so ustja Ljubljanice, je Jurij e nekajkrat pomagal odriniti z drogom po kamnitem dnu
Save. Nato se je izkrcal pri Dolskem, kjer so njegovi vozniki pretovarjali gorenjsko blago. e
je dobro stopil, je po slabi uri e potrkal na domaa vrata. Za njimi je e duhal priboljek za
ljubljanskega uenjaka, o katerem je sanjal med obroki pri jezuitih. Jurij je rasel v moa
majhne postave; zdrav tek zasavskega gorjanca pa ga je ob mestni hrani rahlo zavajal k
debelosti.29

Svak Miha Pear je krepko prijel za plug, saj je poleg domaih ensk moral rediti tudi Jurija v
ljubljanskih olah. Zvrhan ko naporov ga je kmalu strl, zbolela pa je tudi ostarela mati
Helena. Poldrugi mesec po materini smrti si je komaj devetnajstletna vdova Marija izbrala
novega moa. Ni la dale, saj ji je za oko zapel Jakob Peterka iz Vrha pri Dolskem, slab
kilometer zahodno od domae vasi. Tudi Jurij je veselega Peterko dobro poznal, saj se je rad
ustavil pred njegovo hio na poti domov. Nekaj dni po poroki je Jurij konal ljubljanske ole
in s plao navigacijskega inenirja na tajerskem hitro spravil domae na zeleno vejo.
Pravicam do domae Vehovine se je rad odrekel,30 saj ga je vabil irni svet.

Ljubljanska ola

Jezuitski sistem olanja je bil dovolj uinkovit, da je Anton lahko nadarjenega polbrata Jurija
olal v Ljubljani ob razmeroma majhnih strokih. Obutek za kakovost ljubljanske ole bomo
dobili s pregledom olskih knjig, opreme za poskuse, objavljenih del Vegovih profesorjev,
ivljenjskih poti Vegovih soolcev in javnih izpitov, na katerih je Vega nastopal kot
obiskovalec in konno tudi kot eden od kandidatov.

olske knjige

28
Kaui, 1904, 11,
29
Sitar, 1997.
30
ermelj, 1954, 11.

27
28. 6. 1774 nam je poar v ljubljanskem jezuitskem kolegiju onemogoil popoln pregled nad
matematinimi in astronomskimi deli, ki jih je Vega uporabljal pri svojih prvih korakih v
znanost. Po drugi strani imamo sreo, da so olsko knjinico popisali prav med Vegovimi
pripravami za konni izpit, kjer je odgovarjal na vpraanja iz iste in uporabne matematike.
Skupaj z ohranjenimi fizikalnimi deli hranijo danes v NUK-u blizu sto del, ob katerih se je
oblikoval Vegov znanstveni genij. Po priporoilu svojih uiteljev je lahko uporabljal tudi
druge knjinice, predvsem Zoisovo in z matematinimi deli dobro zaloeno Erbergovo.

Matematika in astronomija

Med devetintiridesetimi31 matematinimi in astronomskimi knjigami, ki smo jih podedovali

iz nekdanje jezuitske knjinice, ima le dvaintrideset knjig datirane lastnike zapise:

31
tirim so leta 1775 pripisali po dve knjinini tevilki kar smo oznaili z (2). Dolar je za orientacijo natel le
52 del o matematiki, astronomiji in fiziki ter 16 o filozofiji (Dolar, 1992, 190, 192).

28
Leto nabave Starost ob nabavi Avtor Jezik (prevod) Signatura v NUK-u

1757 150 Clavius, Evklid Lat. 624

1678 4 Dechales Lat. 4209
1752 60 Lana Lat. 8461 (2)
17501758 29 Hire Nem.(iz lat.) 4086
1756 6 Wolff Nem. 4136 (2)
17501758 11 Wolff Lat. 4049 (2)
1754 31 Ozanam Fr. 4384
1751 13 Brixianus Lat. 12070
1758 8 Sanuitali Lat. 4140
1754 1 Genovesi Lat. 5131
17501758 28 Wiedeburg Nem. 4133
1758 3 Bokovi Lat. 4243
1706 37 Tacquet Lat. 4031
1707 62 Bettini Lat. 4032
1758 54 Gooden Lat. 4185
1754 25 Musschenbroek Lat. (iz niz.) 8458
1757 138; 136 Commadino, Evklid, Kepler, Rheticus Lat. 4026
1707 72 Guldin Lat. 4028
1769 1 Vlacq Lat. 4382
1754 5 Pariki akademiki Nem. (iz fr.) 8361 (2)
1647 62 Clavius Lat. 4088
1756 194 Reinhold Lat. 4197
1696 40 Gassendi Lat. 4284
1709 44 Riccioli Lat. 4035
1754 14 Magalotti It. 2303
1700; 1756 143; 87 Ritter Nem. 4164
1689 46 Kobav Lat. 4375
1768 22 Euler Lat. 8185
17501758 9 Marinoni Lat. 4220
1754 188 Kopernik Lat. 7922
1707 59 Brahe Lat. 7930
1647 17 Scheiner Lat. 4033
1754 12 Doppelmayr Lat. 10575

Ljubljanski jezuiti so nabavljali povpreno devetintirideset let stare astronomske in

matematine knjige. Astronomske so bile stareje od matematinih, saj so zaradi prepovedi
razprav o realnosti gibanja Zemlje nabavili dela Kopernika, Reinholda in Keplerja ele v
drugi polovici 18. stoletja. Stare knjige o astronomiji in matematiki so bile uporabneje od
renesannih razprav o Aristotelovi fiziki, ki jim po Galilejevih novotarijah ni bilo ve mogoe
povsem zaupati. Zato so ljubljanski jezuiti nabavljali matematina in astronomska dela, ki so
bila v povpreju ve kot dvakrat stareja od knjig o fiziki.

29
 Latinske Nemke Francoske Italijanske
Knjige o matematiki 25 4 2 0
Knjige o astronomiji 15 5 0 1

Ljubljanski jezuiti so kupili najve latinskih del o matematiki, astronomiji in fiziki.32 Med
ivimi jeziki je pri fizikalnih knjigah prevladovala francoina, pri astronomskih in
matematinih pa nemina. Nekaj francoskih knjig o matematiki in astronomiji so nabavili v
prevodih: Lacailleja v latinini, Hireja in parike akademike pa v nemini.

Vega je v olski knjinici lahko nael najve Wolffovih del, ki so jih leta 1775 popisali kar
pet. Popisali so tudi stareja dela italijanskih raziskovalcev (Benedetti, priredbe Evklida). Med
terezijanskimi reformami je B. F. Erberg nabavil tevilna dela avtorjev zunaj jezuitskega
kroga, predvsem parikih akademikov (Ozanam, Lacaille, Hire, razprave akademije),
protestantskih astronomov (Reinhold, Kepler) in matematika Brixianusa iz jezuitom
nasprotnega franikanskega reda. V asu Vegovega tudija je Kauffmann dopolnil jezuitsko
knjinico z zbirko Eulerjevih del in Vlacqovimi logaritmi.

Kljub B. F. Erbergovim posodobitvam so v knjinici ljubljanskega kolegija prevladovala

matematina dela jezuitskih piscev.33 Med avtorji ohranjenih knjig razen Claviusa,34
Bokovia35 in Kircherja36 ni bilo drugih profesorjev matematike z osrednjega jezuitskega
kolegija v Rimu, tudi slovitega Casatija37 ne.

Pet knjig z datiranimi ekslibrisi so nabavili ob zaetku pouka matematike na viji stopnji od
leta 1706 do 1709. Veino pa so kupili v asu sprememb pouka matematinih predmetov v
letih 1750 do 1758, ko je matematiko in fiziko v Ljubljani poueval B. F. Erberg. Pri sedmih
matematinih in astronomskih knjigah je bil Erberg v lastnikem zapisu izrecno naveden,38
drugih tirinajst pa so nabavili med njegovim pouevanjem matematike v Ljubljani.39 Sprva
so jezuiti nabavljali samo latinske knjige, dokler niso v Erbergovem asu prevladale nabave
novejih del napisanih v ivih jezikih. Kot pomonik predstojnika in spovednik na
ljubljanskem kolegiju je leta 1772 Erberg mono vplival tudi na mladega Vego.

V Claviusov komentar Sacrobosca in v Scheinerjevo delo so ljubljanski jezuiti vpisali

najstareji datirani ekslibris med knjigami o matematinem naravoslovju. Vendar imajo
Benedettijeva znanstvena pisma iz leta 1595 nedatirani lastniki zapis: bibl. mathematic. No
1. Verjetno so bila prvo matematino delo nabavljeno za jezuitski kolegij v Ljubljani.

Najstareji datiran ekslibris med matematinimi knjigami ima Dechalesov40 ubenik.

Dechales, Gooden41 in Vlacq so objavili preglednice logaritmov celih tevil do 10,000, Schott

32
Juni, 2000, 30--33.
33
Clavius, Dechales, Tacquet, Schott (2), Gooden, Steinmeyer, Sanuitali, Hell, Wiedeburg, Bettini in Frlich.
34
Christophorus Clavius (* 1537 Bamberg; SJ 1555 Rim; 6. 2. 1612 Rim).
35
Rudjer Josip Boscovich (* 1711 Dubrovnik; SJ 1725 Rim; 1787 Milano).
36
Athanasius Kircher (* 2. 5. 1602 Geisa; SJ 1618 Paderborn; 30. 10. 1680 Rim (Poggendorff, 1863, 125)).
37
Paolo Casati (* 1617 Piacenza; SJ; 22. 12. 1707 Parma).
38
Wolff 1733, Ozanam 1723, Wiedeburg 1726, Bokovi 1755, Hire 1725, Manfredi 1750, Marinoni, 1745.
39
Wolff 1756, Genovesi, Gooden, Musschenbroek, Magalotti, Ritter, Clavius, Lana, Brixianus, Sanuitali,
Kopernik, Reinhold ter Commadino s Keplerjem.
40
Claude Franois Millet Dechales (* 1621 Chambry 100 km vzhodno od Lyona; SJ 1636; 28. 3. 1678
Torino).
41
Jacob (James) Gooden (* 1670 Denbigshire; SJ 1689 Watten; 1730 St. Omer).

30
pa le do 1000. Kepler, Gooden in Vlacq so dodali e tabele logaritmov kotnih funkcij. Razen
Vlacqovih so bile druge preglednice logaritmov e razmeroma stare ob popisu leta 1775, ko je
Vega zakljueval svoje olanje v Ljubljani. Goodenove, Schottove, Dechalesove in
Keplerjeve tabele so bile tedaj stare krepko ez sedemdeset let,.

Le Keplerjeve, Vlacqove in jezuitske preglednice logaritmov so prestale poar v ljubljanskem

kolegiju. Jezuiti so pred izgonom iz portugalskih deel (1759--1769), Francije (1764) in
panije (1767) organizirali dvaintrideset astronomskih observatorijev od skupno sto
tridesetih. Zato so potrebovali logaritmovnike. Tiskali so jih za lastna astronomska
opazovanja in za pouk, npr. leta 1771 na kolegiju v Trnavi, s katerim so Ljubljanani tesno
sodelovali.

Vega je imel v Ljubljani dovolj prilonosti za tudij logaritmov, predvsem v Vlacqovih

preglednicah. Izkunja ga je spodbudila, da je osem let po koncu olanja v Ljubljani zael
objavljati izboljane logaritmovnike.

Fizika

Datirane nabave ohranjenih fizikalnih knjig v jezuitski knjinici po letih:

Do 1705 1707 1709 1720 1721 1726 1747 1752 1754 1755 1756 1758 1761 1768 1769 1771 1773

2 1 1 1 1 1 1 1 14 1 2 2 1 2 1 1 1

tirinajst od triintridesetih datiranih lastnikih zapisov v fizikalnih knjigah ima letnico 1754.
B. F. Erberg tako ni le popisal enainpetdesetih novih naprav iz matematike, fizike,
astronomije, meteorologije in kemije za kabinet, temve je nabavljal tudi fizikalne knjige za
spremenjene potrebe eksperimentalnega pouka.42 Za razliko od istoasno nabavljenih naprav
v kabinetu, cen tedanjih jezuitskih knjig ne poznamo.

Ni verjetno, da bi poar prestale ravno knjige doloenih letnikov zaradi morebitnega

posebnega naina razvrstitve. Zato domnevamo, da so ob opremljanju fizikalnega kabineta v
zaetku druge polovice 18. stoletja mono poveali tudi knjini fond, posebno s francosko
pisanimi navodili za rokovanje z novimi napravami.

Knjinine tevilke na platnicah knjig

Verjetno se vse iz poara leta 1774 reene knjige danes nahajajo v NUK-u. Vendar
identifikacija samo s pomojo naslovov ni vedno mogoa. Leta 1775 niso zabeleili leta in
kraja natisa, ki ga doloamo iz poznejih Wildovih in opovih popisov. V sedmih primerih pa
jezuitski zapis, ki sicer obeta fizikalno vsebino, nima kraja, leta izdaje in avtorja dela. Zato ni
mogoe ugotoviti, na katere sodobne signature se nanaajo knjinina tevila: 400, 422, 439,
42
Dolar je domneval, da je bila izbira in nabava knjig iz matematike, fizike in astronomije v jezuitski knjinici
zasluga Gabrijela Gruberja (Dolar, 1992, 191). Vendar lastniki vpisi kaejo, da so v jezuitski knjinici
nabavili veino ohranjenih fizikalnih knjig poldrugo desetletje pred Gruberjevim prihodom v Ljubljano.

31
453, 454, 583 in 610 iz leta 1775. V posameznih primerih si lahko pomagamo s tevili, ki so
jih ob popisu vpisovali tudi na zunanje platnice, nekaj centimetrov pod zgornjim robom.

tevilo fizikalnih knjig v jezuitski knjinici v Ljubljani

Jezuitski popis iz leta 1775 je knjige deloma razvral po vsebini. Fizikalna dela najdemo v
skupini s knjigami o matematiki, astronomiji, geografiji, biologiji, redkeje o filozofiji ali celo
o teologiji med knjininimi tevili 400--474. Med tevili 400--455 najdemo devetindvajset
fizikalnih del. Druge knjige o fiziki so bile popisane e na pod tevili: 502, 533, 544, 602,
603, 605, 608, 610, 614, 617, 619, 631 in 633. Tako je mogoe s fiziko povezati skupno
dvaintirideset knjininih tevil iz leta 1775.

Leta 1775 so popisali tri dela Dunajana Khella, vendar gre za eno samo delo v dveh knjigah.
Po dva popisana dela Fabrija, Sturma, Pacea, Parike akademije in Lanija so prav tako le
razlini deli istih knjig. Edina avtorja z dvema popisanima deloma o fiziki sta bila Bokovi
in de Lacaille. Tako so leta 1775 popisali estintrideset fizikalnih del triintridesetih razlinih
avtorjev in zbornik Parike akademije. Petnajst drugih fizikalnih knjig dvanajstih avtorjev je
prestalo poar, ne da bi jih popisali leta 1775.43

Starost in aurnost nabav jezuitskih fizikalnih knjig

Med enainpetdesetimi evidentiranimi jezuitskimi fizikalnimi deli petintiridesetih avtorjev in

zborniku Parike akademije, dveh del ni bilo mogoe najti v NUK-u.44 Ostalim knjigam lahko
doloimo leto izdaje, ki sega od leta 1646 do leta 1773 in je v povpreju 1732. Devetintrideset
izmed teh del ima datiran lastniki vpis z letnicami od 1697 do 1771, v povpreju ravno 1750.
Knjige z datiranimi ekslibrisi so bile ob vpisu v povpreju stare dvajset let. Najdlje so z
nabavo odlaali pri optikah Kolhansa in Schraderiusa v skupni vezavi,45 ki sta ob nakupu teli
kar enaindevetdeset oziroma triinsedemdeset let. Ve drugih knjig so v drugi polovici 18.
stoletja nabavili nemudoma po natisu.

Jezik pisanja knjig v ljubljanski jezuitski knjinici

Med jezuitskimi knjigami o fiziki, ki so se ohranile v NUK-u, je prevladovala latinina.

Tabela vsebuje devetnajst knjig, ki so bile tiskane v ivih jezikih ali iz njih prevedene:

tevilo del Jezik Izvirnik avtor in leto (prevajalec,leto prevoda (leto nabave v Ljubljani)) Knjinina tevila

43
tiri od teh knjig je napisal Musschenbroek, po eno Kircher, Dsaguliers, Cattanco, Vater, Euler, Nollet,
Krafft, Mitterpacher, Winkler, Klaus in sGravesande.
44
Prironik o horografiji (J-454) in Matematini elementi prirodoslovne filozofije O. Maximiliana Hlla
(Hella) J-455).
45
J-602.

32
3 Italijansk / Della Torre 1750 (1754), Magalotti 1740 (1754), Pace 1741 (1771)46 J-619, J-414+J-633, J-400
i
1 Italijansk Francoski Nollet 1746 (1751) Ni
i
2 Francoski / Ozanam 1723 (1754), Belidor 1743 (ni) J-439, J-453
3 Nemki / Wolff 1750 (1756), Winkler 1754 (1755), Jugel, 1773 (ni) J-437, ni, J-617
1 Latinski Italijanski Accademia del Cimento (Musschenbroek 1731 (1754)) NUK-4283
3 Latinski Francoski Regnault (Zobel 1755(1756)), de Lacaille (Scherffer dvakrat 1757 (?)) J-608,47 J-44848
2 Francoski Nizozemski Musschenbroek (Massuet, 1729 (1754), 1739 (1754)) NUK-8458, NUK-8463
1 Francoski Angleki Dsaguliers (Pezenas 1751 (1754)) NUK-8457
1 Nemki Angleki Franklin (1758 (1761)) J-631
2 Nemki Francoski Francoski akademiki (Steinwahr 1692--1718(1748--1750)), de Mairan (1752 J-422+J-614, J-428
(1758))

Med knjigami, pisanimi v ivih jezikih, je bilo v ljubljanski jezuitski knjinici najve
francoskih fizikalnih del, precej manj pa nemkih.

Kraj natisa in obravnavana podroja fizike

V popisu iz poara reenih knjig niso zapisovali let in krajev natisa. Manjkajoe podatke
doloamo iz poznejih popisov Wilda in opa. Skoraj polovica knjig (22) je bila natisnjena
znotraj meja tedanje habsburke monarhije, v Trnavi (2), Dunaju in Pragi (8), Gradcu (2),
Benetkah (9), Bologni (2) ter Parmi in Brescii (1). Na Nemkem je bilo natisnjenih petnajst
knjig: v Leipzigu (5), tri na Bavarskem ter po ena v Tbingenu, Halleju, Nrnbergu, Breslau,
Frankfurtu, Wittenbergu in Berlinu. Nekaj knjig je bilo natisnjenih tudi v drugih evropskih
srediih v Leydenu (4), Rimu (4), Parizu (2) in Haagu (1).

Jezuiti so pouevali fiziko v Ljubljani skoraj sedem desetletij. Med tem asom se je njihov
pouk tudi mono spreminjal, kar se kae tako v vsebini izpitnih tez ljubljanskih profesorjev,
46
Scienza della Natura generale duhovnika in profesorja v razlinih italijanskih mestih De la Torra ter Lettere
Scientifice ed Erudite del conte Lorenzo Magalotti, tajnika Accademie del Cimento. Med dvajsetimi pismi je bilo
etrto Sopra la Luce naslovljeno Galilejevemu uencu Vincenzu Vivianiju (* 1622; 1703), peto pa je
zadevalo Galilejev opis vina. La Fisica dei Peripatetici, Cartesiani ed Atomisti franikana Pacea (W-1547;
NUK-8413) ima enak naslov kot (J-633) in je drugi del njegove fizike iz leta 1741. Naslova knjige, ki so jo leta
1775 popisali pod knjininim tevilom 414, v poznejih popisih ne najdemo, vendar knjinino tevilo 414
preberemo na platnicah prvega dela Pacejeve knjige (NUK-8413). Morebitno knjinino tevilo na platnicah 3.
dela je bila uniena z restavracijo. Tako je popisovalec leta 1775 dva dela iste knjige popisal za povsem
razlinimi knjininimi tevili 414 in 633 prvi tudi pod okrajanim naslovom: Fisica del molto rev.Padre
Stefano Pace.
47
Poljudno delo jezuita Regnaulta, profesorja na Collge Louis-le-Grand v Parizu L'orgine ancienne de la
Physique Nouvelle, 1729. V latinino ga je prevedel Dunajan Georgio de Zobel, sluatelj 2. letnika filozofije
na Dunaju (Physicae recentioris origo antiqua). V prevod so leta 1755 v Gradcu privezali izpitne teze profesorja
filozofije F. Tricarica, profesorja matematike Koroca Janeza Krstnika Kaschutniga (* 16. 6. 1714 enek
(Sonnegg) ali Beljak na Korokem; (Lukcs, 1988, 2: 587; Sommervogel, 4: 934); SJ 9. 7. ali 10. 10. 1739; 22.
7. 1787 Maribor (Sommervogel, 4: 934); 23. 7. 1789 Maribor (Stoeger, 1855, 170); 23. 7. 1789 Wolfsberg
30 km north of Maribor (Wurzbach, 1864, 11: 21-22; Lukcs, 1988, 2: 587)) in profesorja etike Josepha
Mayerja v Gradcu leta 1755 (W-1554, NUK-8480).
48
Lacaille, 1756. Knjigo je v latinino prevedel dunajski profesor matematike in predstojnik zvezdarne Karl
Scherffer (* 1716; 1783 (Markovi, 1968, 395)). Scherfferjeve prevode drugih Lacaillovih del o optiki,
astronomiji in mehaniki so nabavili v naslednjih letih. Lacaille, pariki akademik od leta 1741, je od junija 1739
dve leti meril poldnevnik v Auvergnu v Franciji in pozneje vodil odpravo na Rt dobrega upanja, ki je v letih
1750 do 1754 doloala natanno velikost paralakse Lune. Leta 1763 je Scherffer na Dunaju objavil ubenik
filozofije.

33
kot v knjigah, ki so jih nabavljali. Spremembe lahko poveemo z vplivom posameznih
fizikalnih ol: Kircherjeve, peripatetine in Bokovieve. V drugi polovici 18. stoletja so v
ljubljanskem jezuitskem kolegiju nabavljali tudi fizikalne knjige piscev zunaj jezuitskega reda
in tako sledili razvoju fizike v Evropi.

Ljubljanski fiziki niso bili posebej usmerjeni v katero izmed panog fizike, eprav med
knjigami ljubljanskega kolegija, ohranjenimi po poaru leta 1774, nekoliko izstopa optika:

Optika Elektrika Magnet, kapilarnost Tlak, toplota Trdnine (led) Tehnika49

J-437,448,602,658 J-631 Musschenbroek 1729,1753 Musschenbroek,1731 J-428 J-453,454,488,617

Druge ljubljanske knjinice

Samostanske knjinice na Kranjskem

Ob razpustitvi stikega samostana leta 1784 so med 1827 deli popisanimi v desetih rubrikah
nateli 263 del filozofov, zdravnikov in klasikov. V tej rubriki so bila tudi naravoslovna dela,
komentarji Aristotelove fizike. Vendar je licejska knjinica prevzela knjige samostana v Bistri
ele devet let po ukinitvi (1782--1789) skupaj s knjinico samostana iz Kostanjevice. Po
popisu je imela knjinica v Bistri ob ukinitvi 2900 knjig in rokopisov.50 Stiko knjinico so na
liceju prevzeli ele leta 1790, est let po ukinitvi samostana. Najlepe rokopise iz druge
polovice 12. in zaetka 13. stoletja je medtem prevzela dvorna biblioteka na Dunaju, vmes pa
se je marsikaj tudi izgubilo. Tako hranijo danes v NUK-u samo priblino dve tretjini nekdanje
knjinice samostana v Stini.51

tevilna prirodoslovna dela so imeli tudi ljubljanski avgutinci in so jih pod Joefom II.
prikljuili licejskemu fondu. Poleg ekslibrisa, veinoma tiskanega in nalepljenega v spodnji
del naslovne strani so nalepili na notranji del platnic tudi knjinino tevilo z oznako
podroja.

Erbergova in Zoisova knjinica v Ljubljani

49
Druge knjige obravnavajo fiziko nasploh, lahko pa bi jih delili e na matematino (J-455), atomistino (J-633,
J-418) fiziko itd.
50
Minaik, 2000, 578.
51
Mlinari, 1995, 871--872.

34
Vega je morda imel dostop do knjinice barona Zoisa52 v Ljubljani. Vegov licejski profesor
matematike in zaitnik Maffei53 je bil tudi Zoisov domai uitelj,54 podobno kot pred njim
Gruber. Zois je bil tudi mecen nekaterih licejskih dijakov, med njimi Muhe,55 ki je tudij
konal tiri leta za Vego. Ob koncu nijih tudijev je Muha leta 1776 dosegel peto mesto, za
tremi nagrajenimi soolci.56

Zoisovo knjinico so popisali po Vegovi smrti. Med avtorji njegovih matematinih in

astronomskih knjig sta bila L'Hospital57 in Legendre.58 Hranil je J. Bernoullijeva pisma o
astronomiji, ubenik Novaja serbskaja aritmetica iz leta 1767 in poroila Kraljeve drube iz
Londona, ki jih je ponujal e Mayr leta 1678. L'Hospitalov problem iz statike o krivulji
ravnovesja je Vega reil v tretjem delu lekcij leta 1788, njegovo reitev pa je Nicolas Fuss
komentiral v Sankt Petersburgu.59

Baroni Erbergi koevskega rodu so bili tesno povezani z ljubljanskim jezuitskim kolegijem.
Tam so domala vsi tudirali in mnogi pouevali. Njihova graina Dol lei pet kilometrov
zahodno od Vegove domae Zagorice. Volbenk Danijel,60 sin B. F. Erbergovega pokojnega
bratranca, je bil v asu Vegovega tudija lastnik graine Dol in knjinice, ki je bila do leta
1810 v Ljubljanski hii Erbergov v baroni palai na Mestnem trgu t. 17, ki so jo prenovili
leta 1748 in 1758.61 Z Maffeijevim ali B. F. Erbergovim priporoilom je Vega lahko
uporabljal knjinico barona Erberga, predvsem Schootenovo preglednico kotnih funkcij in
Wolffov logaritmovnik, ki so ju popisali kot petinpetdeseto in estinestdeseto matematino
knjigo.

Erbergove matematine knjige so bile etrt stoletja po koncu Vegovih tudijev urejene po
abecedi avtorjev in popisane za fizikalnimi in medicinskimi. Popisovalec jih ni otevilil.
Poleg avtorja, naslova, leta in kraja izdaje je oznail e formate knjig. Na tirih straneh A3
formata je natel devetinestdeset matematinih del. Mednje je tel tudi knjige o astronomiji,
zemljepisu in vojakih vedah, eprav je knjigo o utrdbah francoskega marala Vaubana62 iz
leta 1718 tel k fiziki.63

Knjinica baronov Erbergov je bila ena najvejih pri nas. Erbergove knjige so bile leta 1798
urejene po abecedi avtorjev. Popisovalec jih ni otevilil, poleg avtorja, naslova, leta in kraja
izdaje pa je zapisoval e velikosti knjig, ki so jih v prepisu oznaili s tevilkami. Popis
fizikalnih knjig je vseboval tiriinestdeset del o fiziko, kemiji, biologiji in agronomiji na
tirih straneh A3 formata. Sledile so medicinske--fizioloke in nato devetinestdeset
matematinih in astronomskih knjig.64

52
iga Zois (* 1747; 1819).
53
Joef Jakob Liberatus Maffei de Glattfort (* 15. 8. 1742 Gorica; SJ 19. 10. 1757 Dunaj; okoli 1807 Dunaj).
54
Bufon, 1971, 48.
55
Wolfgang Muha (Mucha, * 1758 Lokve na Krasu).
56
Ljubljanski klasiki, 1999, 312.
57
Guillaume Franois Antoine L'Hospital (* 1661; 1704).
58
Adrianne Marie Legendre (* 1752; 1833).
59
Nova Acta acad. Sci. Petrop. 6: 99 (Hist) Mem, str. 197; Povi, 1974, 70.
60
Baron Volbenk Danijel Erberg (* 1713; 1783).
61
SBL, 1925--1932, 1: 163; Prelovek, 1984, 184--185.
62
Sbastien le Prestre de Vauban (* 1. 5. 1633 St. Leger de Foucheret v Burgundiji; 30. 3. 1707 Pariz).
63
Sitar, 1997, 25; Erberg, 100, 104--107.
64
Erberg, 1798, 97--100.

35
V popisu Zoisove knjinice je mogoe najti tudi oceno vrednosti posameznih knjig. Zapisane
cene niso bile enake cenam ob nakupu, temve so bile bolj podobne ocenam, ki jih danes
sreamo v antikvariatih. Oceno vrednosti posamezne knjige so oblikovali na osnovi starosti
dela, pomembnosti snovi in avtorja, jezika ter znanja in osebnih nagnjenj ocenjevalca. Tako
sta bila Franklinovo delo in ena Nolletovih knjig ocenjeni tako visoko kot vseh drugih
petnajstih fizikalnih knjig v Zoisovi knjinici. Izjemno visoko so bile ocenjene knjige
naravoslovca Buffona. Natete knjige so velike in imajo po ve delov, vendar to e ne pojasni
tako visokih cen.

Oprema fizikalno--matematinega kabineta

Osnovni vir za preuevanje opremljenosti pouka fizike na jezuitskem kolegiju v Ljubljani je

Erbergov popis nabav iz leta 1755. Vendar vemo, da so bile nekatere eksperimentalne naprave
na kolegiju e pred tem.

Naslednji dosegljivi popis fizikalnih naprav v Ljubljani je ele Kersnikov iz leta 1811. S
primerjavo popisov in drugih podatkov o eksperimentalnih napravah lahko ocenimo napredek
in smeri razvoja eksperimentalnega pouka fizike na jezuitskem kolegiju v Ljubljani.

Pred letom 1755

Lichtenberg65 je leta 1718 volil 4000 fl jezuitskemu kolegiju v Ljubljani ter z darili poveal
fizikalni kabinet in filozofsko knjinico. Rojen je bil na gradu Ortnek v druini Franca
Bernarda Barona Lichtenberga, ki je prav tedaj postal grof. Ortnek je bil last Mosconov, ki so
ga prodali Stikemu samostanu. Janez Jurij,66 brat Franca Bernarda, je bil poroen s herjo
nekdanjih lastnikov Regino Urulo Moscon in je leta 1650 odkupil Ortnek od samostana.
Njegov sin Volf Andrej je graino 20. 5. 1675 prodal stricu Francu Bernardu Lichtenbergu,
ki je kupoval tudi druge posesti na Kranjskem. Maksimilijan Ferdinand,67 neak jezuita
Sigismunda Lichtenberga, je vzgajal Karpeja, ki ga je Vega poznal tako iz ljubljanskih ol,
kot pozneje, z Dunaja. Benjamin Lichtenberg, vnuk Maksimilijana Ferdinanda, je leta 1820
Ortnek prodal dunajskemu trgovcu, Koevarju Janezu Kozlerju. Sigismund Lichtenberg je
delal na ljubljanskem kolegiju med leti 1726--1735, 1737--1743 in 1749--1765, od tega skoraj
deset let kot rektor.68

Ljubljanski fizikalni kabinet je deloval e v prvi polovici 18. stoletja, eprav nimamo
popolnih podatkov o napravah v njem. Obroasto kroglo za astronomska opazovanja so
nabavili leta 1706, ob zaetku pouka fizike69 jezuita Gallenfelsa. Napravo je priporoal tudi
Bokovi.70 Leta 1709 so imeli ljubljanski jezuiti lee, ravna in konveksna zrcala, stekleni
meh, verjetno pa tudi zaslonko.71 Na jezuitskem kolegiju so imeli tudi sonno uro, katere
65
Sigismund grof Lichtenberg (Liechtenberg, * 25. 4. 1688 Ortnek; SJ 27. 10. 1703 Ljubljana; 26. 1. 1765
Ljubljana).
66
Baron Janez Jurij Lichtenberg ( 1667).
67
Maksimilijan Ferdinand grof Lichtenberg (* Ortnek; 1776).
68
SBL, 1: 662 (dan smrti 17. 3. 1765); Kovai, 1998, 57; Smole, 1982, 640--641.
69
Mllner, 1901, 171--172.
70
Markovi, 661.
71
Thullner, 1709, nepaginirano, 5. (zadnja) stran.

36
velikosti ne poznamo.72 Gotovo so e zgodaj kupili teleskop, saj ga ni bilo med nabavami leta
1755.

Sredi 18. stoletja so se stopnjevali pritiski dunajskega dvora za vejo veljavo matematinih
znanosti v jezuitskem olstvu. Vendar je ljubljanskim jezuitom primanjkovalo osebja in
gmotnih sredstev, zato so se obotavljali z uvajanjem novosti. Ko je posebna dvorna resolucija
12. 8. 1748 zahtevala skrajanje filozofskega tudija na dve leti, v tretjem letniku pa naj bi
predavali matematiko, eksperimentalno fiziko in osnove geometrije, je povpraal ljubljanski
rektor De Giorgio za mnenje provinciala, Ljubljanana Avgutina Hingerla. Hingerle je
odredil, da naj v Ljubljani ponovno zane s predavanji matematike Avstrijec Joef
Paumgartner,73 ki je bil med tem nameen v Celovcu. Paumgartnerjev prihod iz Celovca v
Ljubljano je bil omenjen tudi v rektorjevem pismu 18. 9. 1747. Pouk eksperimentalne fizike v
Ljubljani pa je Hingerle e lahko zavrnil zaradi pomanjkanja sredstev.74

Nabave v asu Vegovega rojstva

Marija Terezija je zahtevala posodobitev pouka eksperimentalne fizike in naravoslovja ter

konec prevlade Aristotelovih idej v pismu B. F. Erbergovemu bratrancu, ljubljanskemu
rektorju Antonu75 6. 5. 1746, Lichtenbergu 21. 6. 1752 in Nitschu76 9. 7. 1754. V tiskanih in
rokopisnih navodilih za direktorja filozofskih tudij je eksperimentalno fiziko posebej
izpostavila.77 Ljubljanski rektor Nitsch ji je odgovoril 3. 5. 1754, 5. 8. 1754, 6. 3. 1754 in 11.
3. 1754.78

Z dvornim dekretom 16. 9. 1752 je bil grof Barbo imenovan za tudijskega superintendenta za
Kranjsko in je prevzel nadzor nad olami v Ljubljani. Rektorju jezuitskega kolegija
Lichtenbergu79 je oital nizko raven gimnazijskega pouka. Zahteval je namestitev profesorjev
za etiko in zgodovino ter nabavo naprav za pouk eksperimentalne fizike. Ugovore jezuitskega
rektorja je zavrnil od toke do toke.80 Kljub temu so ljubljanski jezuiti le delno izpolnili
njegove zahteve, dokler ni 16. 2. 1754 deelni glavar, grof Haugwitz, pisal cesarici, naj
podpre korake, ki bi pripeljali do nakupa instrumentov v Ljubljani. 16. 3. 1754 so odredili
vsoto 500 fl, enako 1000 renskim denariem,81 za nabavo instrumentov. Za njihovo
vzdrevanje so letno namenili 25 fl. Popis instrumentov je sestavil B. F. Erberg 17. 9. 1755.
Namenjen je bil fizikalno--matematinim tudijam na ljubljanski gimnaziji in je obsegal
enainpetdeset neotevilenih naprav:82

72
Stainer, nepaginirano, slika 4 na str. 11a in fig.5. na str. 13a.
73
Lukcs, 2: 1163; Diar., I./39r, 1529D/10 in 1592D/15.
74
Schmidt, 1963, 146.
75
Franc Ksaver Anton Erberg (* 21. 10. 1695 Dol pri Ljubljani; SJ 27. 10. 1712; 3. 10. 1746 Ljubljana).
76
Joef Nitsch (* 19. 3. 1697; SJ 23. 12. 1713 Dunajsko Novo mesto; 10. 11. 1771 Steyr).
77
AS, Komora in reprezentanca, fasc. 40. k. 121, I mapa, 21. 6. 1752, nepaginiranih 13,3 strani, 4, 7, 11
(ekspermentalna fizika), 5 (naravoslovja), 10 (Aristotelova avtoriteta).
78
AS, Komora in reprezentanca, fasc. 40. k. 121, I mapa hrani dopisovanje med dvorom in ljubljanskim
kolegijem za dobo 1746, 1752 in 1754. Kustos poznejega narodnega muzeja Mlner je pregledoval druge akte,
med katerimi je manjkalo dopisovanje od 13. 10. 1747 in 1754 (Mlner, 1901). Del aktov je danes v Narodnem
muzeju, kraje tudentske zadeva pa so v AS, komora in reprezentanca, fasc. 20.
79
Lukcs, 2: 881--882; Stoeger, 1855, 207; Sommervogel, 4: 1810.
80
Schmidt, 148.
81
Historia Annua, 1754, 284.
82
Mllner, 171--172; Schmidt, 1963, 1: 303; AS, komora in reprezentanca, fasc. 40, 17. 9. 1755.

37
38
 Naprava Podroje
1. elezni globus z obroi, obroasta krogla ali armila, nabavljena leta 1706 Astronomija
2. Svetovna sfera po Kopernikovem predlogu Astronomija
3. Svetovna sfera po predlogu Tycha Braheja Astronomija
4. Globus z zvezdami po Doppelmajerju83 Astronomija
5. Doppelmajerjev globus Astronomija
6. Astronomske kocke z asteroidi Astronomija
7. Doppelmajerjev atlas zvezd iz leta 1744 Astronomija
8. Tabele obrazcev za nartovanje Matematika
9. Tok z matematinimi napravami, med njimi estilo, ravnilo, itd. Matematika
10. Uradne mere Mehanika
11. Naprave za prikaz dioptrinih zakonov Optika
12. Magnetna igla v posodi iz bakra Magnetizem
13. Zemljemerska vez mehanika--geodezija
14. Manja zemljemerska palica mehanika--geodezija
15. Tehtnica z utemi v skodeli s podporo Mehanika
16. Hidrostatina tehtnica mehanika kapljevin
17. Gravesandova tehtnica z utemi Mehanika
18. Cikloidno nihalo urejeno po Tychu Braheju Mehanika
19. Eolova harfa z vrteo ploo, kjer zrak piha na napete strune mehanika--akustika
20. Pnevmatska rpalka z lastno skrinjo in dvojno skledo mehanika--vakuum
21. Stekleni zvonik, ki dokazuje, da narpani vakuum ne prevaja zvoka mehanika--akustika
22. Zvonec za zgornje poskuse v vakuumu mehanika--akustika
23. area ploa za dokazovanje, da s rpalko (20) dobljeni vakuum prevaja toplota--vakuum
toplotno sevanje
24. Smolasta zmes srebra in svinca za tesnitev pri gibanju v vakuumu mehanika--vakuum
25. (Ploa iz) marmorja za poskuse s kohezijo Mehanika
26. Magdenburki polkrogli za demonstracijo zranega tlaka mehanika--vakuum
27. Heronov vodomet iz brona, kjer stisnjeni zrak dviguje vodni curek Mehanika
28. Svetilo za rpalko mehanika (optika)--vakuum
29. Barometer za meteoroloka opazovanja Meteorologija
30. Univerzalni termometer za meteoroloka opazovanja Meteorologija (toplota)
31. Hidrostatska naprava (hidravlina stiskalnica ali vezne posode) mehanika kapljevin
32. Dve vrsti naprav za demonstracijo naklona vpadne ravnine Optika
33. Naprava za demonstracijo odbojnega kota Optika
34. Demonstracija parabole padajoih teles pri vodoravnem metu Mehanika
35. Razline krogle iz brona, slonove kosti, eleza, marmorja itd. Mehanika
36. Naprava za prikazovanje zranega upora Mehanika
37. Sifon, vezne posode in kapilare mehanika kapljevin
38. Marshallov mikroskop Optika
39. Sonni mikroskop Optika
40. Veji roni mikroskop okrogle oblike Optika
41. Manji roni mikroskop okrogle oblike Optika
42. Camera obscura Optika
43. Osem steklenih prizem razlinih velikosti Optika
44. Jeklena cilindrina zrcala ki kaejo deformirane slike Optika
45. Jantar, eko steklo, oge, kartezijanski plava,84 itd. (optika), mehanika kapljevin
46. Stekleni poliedri dveh vrst Optika
47. Stekleni stoec Optika
48. Magina svetilka Optika
49. Dva kripca iz brona Mehanika

83
Johann Gabriel Doppelmayr (also spelled Doppelmaier or Doppelmair, * 1677 Nurenberg; 1750
Nurenberg).
84
Hudi, ki ga je izumil Torricelli.

39
50. tirje kripci iz brona Mehanika
51. Elektrina naprava (za torno elektriko ali Leydenska steklenica) Elektrika

Leto dni pred Ljubljano, leta 1753, so tudi na kolegiju v Celovcu ustanovili fizikalni kabinet
in z njim povezano katedro za eksperimentalno fiziko. Istoasno z Ljubljanani so leta 1754
pri jezuitskem kolegiju v Trstu ustanovili katedro za navtiko opremljeno z napravami za
fizikalne poskuse. Vodil jo je Orlando,85 ki je po ukinitvi jezuitov katedro prenesel na Reko.86

Ptolemejski svetovni sistem so e povsem opustili, saj so nabavili modela vesolja le po

Brahejevem in Kopernikovem sistemu, celo dve leti preden je bilo dovoljeno slednjega
predstavljati kot fizikalno realnost. Med zanimivejimi ljubljanskimi nabavami so bili
Doppelmayrevi atlasi. Doppelmayr je aprila 1701 odel v Leiden in ivel v hii profesorja
astronomije Lotharja Zumbacha von Koesfelda in se verjetno v Musschenbroekovi delavnici
nauil gladiti in oblikovati teleskopske lee. Doppelmayr je sodeloval s Homannom,87
nekdanjim dominikancem iz Oberkammlacha v vabiji, ki se je leta 1688 naselil v Nrnbergu
in postal graver za izdajatelja Jacoba von Sandrarta in Davida Funcka. Leta 1702 je Homann
ustanovil vplivno kartografsko izdajateljsko podjetje, ki ga je po njegovi smrti prevzel sin
Johann,88 po njegovi smrti pa prijatelj Franz89 in mo njegove polsestre Ebersberger90 kot
Homnnovi dedii . Izdajateljska hia je pod raznimi imeni delovala do leta 1848. Skupaj s
Puschnerjem,91 izdelovalcem instrumentov in bakrorezom iz Nrnberga, je Doppelmayr
objavljal zemeljske in nebesne globuse leta 1728 (32 cm premera), 1730 (20 cm) in 1736 (10
cm). Te globuse je ponovno izdal v 1750-ih letih Puschnerjev sin, ponatisnili pa so jih v 1790-
ih, ko je bakroreze prevzel izdajatelj iz Nrnberga, Jenig.92 Zemeljske globuse so
posodabljali, nebesnih pa ne. Doppelmayrjev zvezdni atlas iz leta 1742 so nabavili v
Ljubljani. V njem je zbral veino astronomskih in kozmografskih plo, ki jih je v preteklih
letih pripravil in izdal za Homannovo izdajateljsko hio. Atlasu je dodal ploo, natisnjeno
leta 1747, s predvidevanji totalnega sonnega mrka 25. 7. 1748 ter s pojasnili v francoini in
nemini. To mogono delo je vplivalo na razvoj mladega tudenta Vege.

85
Franc Ksaver (Francesco Saverio) Orlando (* 1723; 1784).
86
Zovatto, 1992, 243.
87
Johann Baptist Homann (* 1664; 1724).
88
Johann Christoph Homann (* 1703; 1730).
89
Johann Michael Franz (* 1700; 1761).
90
Johann Georg Ebersberger (* 1695; 1760).
91
Johann Georg Puschner (* 1680; 1749).
92
Wolfgang Paul Jenig (* 1743; 1805).

40
Statistika fizikalnih instrumentov na jezuitskem kolegiju v Ljubljani po popisu 17. 9. 1755

Panoga znanosti Vrstni red v popisu tevilo naprav

Matematika: 8, 9 2
Mehanika: 10, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 24, 25, 26, 24
27, 28, 31, 34, 35, 36, 37, 45, 49, 50
Optika: 11, 32, 33, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, (45), 46, 47, 48 13
Astronomija: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 7
Toplota: 23, (30) 1
Meteorologija: 29, 30 2
Elektrika: 51 1
Magnetizem: 12 1
Skupaj: 51
Deli mehanike merila: 10, 13, 14, 15, 16, 17
Kapljevine: 16, 31, 37 45
Akustika: 19, 21, 22
Geodezija: (12), 13, 14
Vakuum, nadtlak, plini: 20, 21, 22, 23, 24, 26, 27, 28

Instrumenti so bili v glavnem popisani po panogah z deli mehanike obravnavanimi kot

samostojne celote. Popis se je zaenjal z astronomijo, sledila je matematika, merila,
magnetizem, geodezija, akustika, plini, toplota, mehanika, optika in elektrika. Vmes so bile
posamezne naprave popisane zunaj vrstnega reda. Red popisa ni bil povezan z vrstnim redom
predavanj fizike na vijih tudijah, ki jih niso zaenjali z astronomijo.

e k mehanskim napravam pritejemo e merila in seveda akustiko, je B.F. Erbergov popis

vseboval kar tiriindvajset, to je skoraj polovico, pripomokov za pouk mehanike. tevilne
naprave za raziskovanje svetlobe kaejo, da je po Newtonovem delu iz let 1672 in 1704
optika tudi v Ljubljani postajala najpomembneja eksperimentalna znanost. Poleg naprav za
demonstracijo zakonov geometrijske optike so nabavili e tiri mikroskope, prizme in stoce.
tevilni mikroskopi gotovo dokazujejo B.F. Erbergovo zanimanje za biologijo, ki ga kae tudi
domnevno njegov nedatirani rokopis, kjer oko primerja s camero obscuro.93 Na
eksperimentalno biologijo Erbergove dobe je gotovo vplivalo predvsem mikroskopiranje
Loewenhoeka in pozneje Hacqueta.

Letna dotacija fizikalnega kabineta 25 fl je znaala 5 % cene prvotnih enainpetdesetih naprav.

Zato domnevamo, da so pozneje nabavljali dve do tri naprave letno, e denarja niso uporabili
za vzdrevanje starih naprav. Popravila instrumentov so naroali pri leta 1767 ustanovljeni
Samassovi94 zvonarni.

Pri kolegiju so gotovo nabavili teleskop pred letom 1761, ko je J. Schttl v Ljubljani opazoval
prehod Venere ez ploskev Sonca. O istem pojavu je v paniji pisal Rieger, pozneji rektor v
Ljubljani. Astronomsko opazovalnico je imel tudi Gruber, ki je priel v Ljubljano leta 1768.

93
Erberg, s.d. 58.
94
Jakob Samassa (* 1744; 1808 (SBL)).

41
Elektrika in magnetizem sta bili sredi 18. stoletja e obrobni panogi fizike. V naslednjih letih
so ljubljanski jezuiti nabavljali ve naprav za pouk elektrike, tako da jih je Kersnik leta 1811
popisal e estintrideset.95

Posebnih naprav za preuevanje magnetizma in toplote leta 1755 v Ljubljani e niso nabavili,
razen v kolikor so bile potrebne za geodetske in meteoroloke raziskave. Magnetizem
so nartno raziskovali e od londonskih poskusov kraljiinega zdravnika Gilberta.96 Pojav se
ni zdel pomemben vse do Coulombovih meritev magnetne sile konec 18. stoletja. V popisu iz
leta 1755 pogreamo reakcijski model Heronovega97 parnega stroja in lonec Francoza
Papina,98 v katerem je skuhal slavnostno kosilo anglekemu kralju leta 1680. Kalorimeter na
led pa sta Lavoisier in Laplace opisala komaj sedemindvajset let po Erbergovih nabavah za
fizikalni kabinet ljubljanskega kolegija.

Za pouk akustike so uporabljali Eolovo harfo, ki je ostala v uporabi pri Hummlu na univerzi v
Gradcu e sto let pozneje. Napravo je prvi opisal Kircher, razvil pa jo je Rayleigh leta 1879.99

V Ljubljani so leta 1755 dobili tudi naprave za demonstracijo upora zraka, padanja in
hidrostatskih zakonov. Kar osem naprav je bilo namenjeno raziskovanju vakuuma, tlaka in
upora zraka, kar gotovo zrcali posebno zanimanje tedanjih ljubljanskih fizikov. Nabavili so
rpalko in naprave, s katerimi so lahko tudentom demonstrirali, da zvok ne more skozi
vakuum, toplotno arenje pa lahko, kot je ugotavljal e Robert Boyle v prejnjem stoletju.
Nabavili so tudi magdeburke polkrogle Boylovega sodobnika Otta von Guericka ter napravo
za demonstracijo Galilejeve teorije o gibanju v praznem prostoru. Obe napravi sta bili v
grobem znani e sto let.

Od leta 1755 so na ljubljanskem kolegiju uporabljali kar tri tehtnice, med njimi nizozemsko
sGravesandovo. V naslednjih desetletjih je Lavoisier z natannim tehtanjem spodbudil
napredek kemije.

95
Janez Krstnik Kersnik (* 1783; 1850), 1811.
96
William Gilbert (* 1544; 1603).
97
Heron iz Aleksandrije (* okoli 20).
98
Denis Papin (* 1647; 1712).
99
Hflechner, Hohenester, 1985, 28. Kircher, 1650. John William Strutt baron Rayleigh (* 1842; 1919);
Beyer, 1999, 95.

42
Po letu 1755

Leta 1764 so ljubljanski jezuiti v Trstu nabavili tri sijajne in elegantne reliefne naprave,
med njimi resonanno cev za razirjanje zborovskega bobnanja.100

Ni e evidentiran popis fizikalnih naprav ob ukinitvi jezuitskega reda 1773. Leopold Livius
Schwab pl. Liectenbach je 12. 7. 1774 ocenil vrednost v poaru unienih fizikalnih naprav na
1000 fl, kar je bilo petnajstkrat manj od ocene vrednosti unienih knjig.101 Podoben popis
fizikalnih naprav, ki so se ob ukinitvi nale v rektorjevi sobi jezuitskega kolegija v Zagrebu,
vsebuje le cev, barometer, klepsidro, sonno uro, lekarniko tehtnico in tehtnico za merjenje
zlata.102 Ni znano, ali je poar leta 1774 prizadel tudi nekdanje jezuitske instrumente za pouk
fizike in matematike v Ljubljani. al lahko le za redke naprave iz leta 1755 z gotovostjo
trdimo, da so bile evidentirane tudi estinpetdeset let pozneje:

Vrstni red leta 1755 Podroje v Kersnikovem popisu leta 1811(z dodatki k nazivu)

Magdenburki polkrogli t.26 Hidrostatika

Heronov vodomet t.27 Hidrostatika
Kartezijanski plava t.45 Hidrostatika
Eolova harfa t.19 Akustika
Camera obscura t.42 Optika (majhna prenosna)
Elektrina naprava t.51 Elektrika (majhna)

Poleg natetih je Kersnik popisal tudi razne tehtnice, mikroskope in globuse, ki so prav tako
lahko enaki tistim iz leta 1755. Do sprememb nazivov je lahko prilo tudi zato, ker je Kersnik
leta 1811 pisal v francoini. Camero obscuro iz leta 1811 je Kersnik popisal tudi 6. 7.
1847.103

Vegovi profesorji

Rektor Rieger

Dunajan Rieger je vstopil k jezuitom v domaem mestu pri sedemnajstih letih in tam dve leti
prebil v noviciatu, takoj za tri leta in pol starejim Dillherrom. Ko je Rieger leta 1734 priel s
triletnim tudijem filozofije v Gradcu, je Dillherr tam obiskoval zadnji letnik. Poldrugo
desetletje pozneje mu je sledil G. Schttl in pozneje G. Gruber.

Rieger je bil v letih 1748 do 1761 profesor arhitekture, eksperimentalne fizike in matematike
na dunajskem Terezijaniu. Tam je ustanovil fizikalno--matematini kabinet, istoasno kot
tiri leta mlaji profesor matematike B. F. Erberg v Ljubljani. Vendar je Erberg v Ljubljani
leta 1754 dal objaviti le Musschenbroekovo fizikalno knjigo ob svojih izpitnih tezah, medtem

100
Historia Annua, 367.
101
Dolar, 1974, 13.
102
Dadi, 1982, 2: 240.
103
ZML, akc.fond.1, arh.enota 76, 8, t. 149.

43
ko je Rieger malo pozneje na Terezijaniu objavil dve latinski deli o civilni in vojni
arhitekturi. Prva knjiga je imela 274 strani, petnajst bakrorezov in dvainpetdeset strani
dodatka. Druga knjiga je imela celo 348 strani, dvajset slik in dvajset dodanih strani. Obe deli
je po Riegerjevi premestitvi v Madrid v panino prevedel jezuit Michael Benovente.
Riegerjevo delo o vojni arhitekturi je bilo eno temeljnih del na olah tedanjih dni in ga je
uporabljal tudi Vega med tudijem in pozneje kot topniar. Riegerjevo delo o vojakih
znanostih je ostalo pomembno e v 19. stoletju.104

Od leta 1757 do 1758 je fiziko na Terezijaniu poueval Paul Mako pl. Kerek--Gede,
filozofijo pa v letih 1754 do 1757 J. Schttl. Leta 1758 je bil tam tudi Kauffmann. V zaetku
maja 1757 je izpitom pri Maku in Riegerju prisostvoval tudi Bokovi, ki je tudente zelo
pohvalil.105

Leta 1763 je Rieger v Madridu izdal v panini knjigo, v kateri je opisal svoje poskuse z
monimi elektrinimi silami.106 Ponovil je 14 let stareje poskuse amerikega newtonijanca
Franklina, ki so posebno v Franciji izzvali hude polemike. Francoz Nollet je sestavil teorijo
elektrike s tevilnimi kartezijanskimi elementi. Veino Nolletovih knjig je nabavil baron .
Zois za svojo knjinico v Ljubljani.

Leta 1766, tik pred izgonom vseh jezuitov iz panije 2. 4. 1767, se je Rieger vrnil na
Terezijanie in postal tam naslednje leto prefekt. Po slubi rektorja v mestu Passau in
superiorja na posestvu passauskega kolegija v Traunkirchenu blizu Linza je priel 11. 6. 1772
za rektorja v Ljubljano. Vendar je bil e dobro leto pozneje, 29. 9. 1773, jezuitski red ukinjen.
Takoj po ukinitvi se je vrnil na Dunaj kot profesor cerkvenega prava in tam est let pozneje
umrl.

Od leta 1762 do 1765 je bil Rieger profesor matematike in kozmograf v Madridu. e pred
prihodom v panijo je v Madridu na sedmih straneh objavil svoje opazovanje prehoda Venere
ez ploskev Sonca 6. 6. 1761. Tik pred smrtjo je Rieger kot nemki patriot izdal 166 strani
dolgo delo z bakrorezom v obrambo svojega svetovnega nazora.

Vegovi uitelji matematike

Maffei

Profesor matematike, nekdanji jezuit Maffei, je bil rojen v uradniki druini. Po gimnaziji v
Gorici je tudiral filozofijo in teologijo v Gradcu. Nato je poueval stavbenitvo na
Terezijanski viteki akademiji na Dunaju. Pozneje je bil gimnazijski uitelj v Gorici. Jeseni
leta 1772 je za est let prevzel katedro v Ljubljani; nakar je odel na Dunaj, konec stoletja pa
je postal prot v Stari Boleslavi (Bunzlau) na ekem.107

Jell

104
Dolleczek, 1887, VI.
105
Markovi, 1968, 391; Godickii-Cvirko, 1959, 85; Dadi, 1991, 156.
106
Lukcs, 3: 1381; Stoeger, 1855, 302; Sommervogel, 7: 1841.
107
Sitar, 1983, 49; Vega, Nekrolog 1803, 268.

44
Maffeija je v Ljubljani zamenjal profesor in direktorja filozofskega kolegija Jell.108 Do
prepovedi jezuitov je Jell poueval logiko in metafiziko kot del filozofije v Celovcu. V
Ljubljani je ostal do zaasne ukinitve liceja, nato pa se je vrnil v Celovec.

Vegovi uitelji fizike

Schttl

G. Schttla je posvetil sekavski kof, enako kot pozneje Maffeija in Gruberja. Filozofijo,
matematiko in jezikoslovje je tudiral v Gradcu v letih 1751 do 1755. Fiziko je zael
pouevati kot profesor filozofije na jezuitskem kolegiju na Reki od leta 1767 do 1768. Pouk
filozofije se je tam zael leta 1725/26 s predavanji poznejega rektorja Udalrika Bonbardija.
Zaradi pomanjkanja denarja je na kolegiju v Reki en sam profesor poueval logiko in
metafiziko v prvem letniku, naslednje leto pa fiziko v drugem letniku. Leta 1767 je imel
Schttl estintirideset sluateljev, naslednje leto pa le osemindvajset. Po Schttlovem odhodu
leta 1770 so se trije reki tudentje proslavili (cum gloria) z obrambo Newtonovih109
fizikalnih aksiomov. Reka jezuitska knjinica je bila ustanovljena leta 1627 in je po popisu iz
leta 1777 imela sto triinsedemdeset knjig iz filozofije, h kateri so pritevali tudi fizikalna
dela.110

G. Schttl je prevzel katedro za fiziko v Ljubljani 22. 10. 1768. Poueval je tudi matematiko
in obasno moralno filozofijo. Po prepovedi jezuitskega reda je bil 9. 10. 1773 zaasno
potrjen za profesorja fizike. Bil je podrejen ljubljanski kofiji, vendar po ukinitvi Drube
Jezusove ni zaprosil za jurisdikcijo, eprav je prej opravljal duhovniko slubo. Stanoval je v
Barbovi hii in si dal hrano prinaati iz gostilne.111

Med 5. 1. 1776 in 16. 5. 1776 sta G. Schttl ali Hacquet objavila est meteorolokih poroil v
tedniku Kmetijske drube Javni tedenski list Vojvodine Kranjske, ki ga je zaloil ljubljanski
tiskar Janez Friderik Eger leta 1775 in 1776. Tiskali so predvsem gospodarska in politina
poroila in osmrtnice.112

Ambschell

108
Martin Jell (* 1730 Passau; SJ 1749 Gradec; po 1785 Celovec).
109
Isaac Newton (* 1642; 1727).
110
Vanino, 1987, 219--221, 313.
111
Rajp, 1992, 273.
112
Das wchentlichen Kundschaftsblattes im Herzogthume Krain; Umek, 1967, 149; igon, 2003, 55.

45
Ambschell113 je bil rojen na severozahodu Madarske med Dunajem in Peto.114 Bil je
Madar, Nemec ali Slovak. K jezuitom je vstopil 17. 10. 1767 v Treninu na Slovakem, 150
km severno od rojstnega kraja. V letih 1768 do 1769 je bil v Treninu tudi v noviciatu.
Humanistini tudij je nadaljeval v domaem mestu Gyr 1770. Nato je na Dunaju tudiral
fiziko in matematiko ter ob prepovedi jezuitskega reda leta 1773 doktoriral iz artistinih
umetnosti in filozofije.

Poueval ga je profesor eksperimentalne fizike in kanonik pri Sv. tefanu, jezuit Herbert,115
eden najpomembnejih raziskovalcev luminiscence. Herbert je vstopil k jezuitom leta 1740.
Bil je najprej predstojnik Terezijania in se je tam pridruil zagovornikom Bokovievega
nauka. Nato je eno leto poueval logiko in metafiziko na dunajski univerzi, v letih 1760 do
1784 pa je predaval posebno in splono fiziko in bil konno imenovan za kanonika. Pod
Joefom II. je bil prestavljen v Linz, kjer je tudi umrl.

Ambschell je ostal v stiku s svojim profesorjem tudi po konanem tudiju. Leta 1778 je v
Ljubljani izdal nemki prevod Herbertove latinsko pisane knjiice o pronosti kapljevin s
tremi poskusi, ki jo je pogosto citiral v svojih delih. Po tevilnih drugih delih uvramo
Herberta med najpomembneje avtorje, ki so jih v licejski knjinici nabavljali po ukinitvi
jezuitskega reda.116

Delovanje v Ljubljani

Po ukinitvi jezuitskega reda je zael Ambschell komaj dvajsetleten pouevati fiziko na liceju
v Ljubljani. Bil je lan ljubljanske Academie operosorum, ustanovljene leta 1781. Skupaj z G.
Gruberjem in G. Schttlom je bil lan Kranjske kmetijske drube, ustanovljene leta 1767. e
leta 1793 se je v svojo knjigo podpisal kot KKD (ne pa lan obeh organizacij), eprav je
Kranjsko zapustil e pred leti.

Sredi sedemdesetih let ga je imelo deelno glavarstvo v Ljubljani za prepirljivca;117 kljub

temu pa je postal rektor liceja. Joef Nowak je kot profesor logike in metafizike v Ljubljani v
letih 1780 do 1785 priel v hud spor z rektorjem Ambschllom. Med svojimi predavanji naj bi,
po Ambschllovih trditvah, tajil nekatere katolike dogme. Ambschlla so odstavili z
rektorskega poloaja zaradi nepravilnega ravnanja z Nowakom in ju oba prestavili na Dunaj.
Spor so izkoristili kot pretvezo za ukinitev filozofskih tudij v Ljubljani 20. 10. 1785 v duhu
tedanjih joefinskih reform. Svoja stalia do verskih dogem je Ambschell pojasnil v pridigi
za praznik svojega patrona Sv. Antona Padovanskega, ki jo je imel v Ljubljani leta 1782.118

Izpitne teze in uni narti predavanj fizike

113
Anton Ambschell (* 9. 3. 1751 Gyr (Raab, Rb, Jaurinum); SJ 17. 10. 1767 Trenin na Slovakem; 14. 7.
1821 Bratislava).
114
Wurzbach 1870, 20, 463; SBL, 1: 11; Enciklopedija Slovenije, 1987, Ljubljana: MK 1: 57 napano navajajo,
da se je Ambschell rodil 1. 12. 1749 v Cirknici v Slovenskih Goricah. Prav imajo jezuitski viri, saj je Ambschell
sam zapisal ...Patriae meae, Hungariae... (Ambschell, 1807, I, 6; Sommervogel, 1: 277; Lukcs, 1: 21).
115
Joseph Edler pl.Herbert (* 1725 Celovec; 1794).
116
NUK-8251 (W-1507), NUK-8390 (W1508), NUK-8357, NUK-8397, NUK-8387 (dvojnik NUK-8210).
117
Schmidt, 1963, 269; AS, De.glav. A-8 1782/83 (obdolitev Ambschlla).
118
Benedeti, 1981, 25; Ambschell, 1782, Wien.

46
Ambschell je bil G. Schttlov naslednik na katedri za fiziko liceja v Ljubljani. G. Schttl je v
letih 1771, 1772 in 1773 dal objaviti izpitne teze podobne unim nartom za posamezna
podroja fizike in astronomije. Leta 1775 je Schttl, tako kot Ambschell od leta 1778 do
1780, objavil teze, ki so obsegale celotno fiziko z mejnima podrojema meteorologije in
astronomije. Pred izpitnimi tezami iz fizike so le leta 1775 in 1778 natisnili e teze iz logike
profesorja Tschokla.119 Pri tem so se Schttlove teze leta 1775 tele znova od prve,
Ambschllove iz leta 1778 pa so nadaljevale Tschoklove po vrstnem tevilu devetindvajset.

Za Ambschllovimi tezami so bila leta 1778 in 1779 tiskana e Jellova vpraanja iz matema-
tike. Podobno so pred Schttlovimi fizikalnimi tezami leta 1775 natisnili e teze profesorja
matematike Maffeija. Njun status je bil nekoliko nejasen, saj naj bi e leta 1773 njuni stolici v
Ljubljani prevzela Ambschell in Jell.120 Vse Schttlove teze so bile tiskane samostojno,
medtem ko so bile Ambschllove zbirke tez vezane za njegovim prevodom oziroma
razpravama o mehaniki. V naslovnicah Schttlovih in Ambschllovih tez so vedno navajali
fiziko, le leta 1775 in 1778 filozofijo. Teze so vsaki dali tiskati tudentje 2. letnika, ki so se
leta 1771 in 1772 oznaili kot sluatelji fizike, leta 1773, 1779 in 1780 kot sluatelji
filozofije v 2. letniku, leta 1775 kot Iz navedenih predmetov so opravili ... izpite. Le leta
1778 je bil tudent oznaen kot ponini varovanec brez oznake letnika. Pred tezami sta bila
le leta 1778 in 1779 vezani posvetili, prvi Herbersteinu121 in drugi Zoisu. Nobena od
Schttlovih in Ambschllovih tez ni ohranjena e v drugi izdaji morebitne druge skupine
tudentov; to se je v Ljubljani zgodilo le pri Pogrietschnigovih tezah leta 1768. Samo teze iz
leta 1780 so se zaele s posebno skupino vpraanj iz celotne fizike. Nobena teza v desetletju v
letih 1771 do 1780 ni omenjala magnetov.

Vrstni red podroij fizike v Ambschllovih tezah je bil vsakokrat enak in je bil obiajno
uporabljan tudi v naslednjem stoletju. Schttl in Ambschell sta v svojih tezah obravnavala
naslednja podroja fizike in sorodnih ved:

119
Anton Tschokl (okl, * Dunaj; + 8. 4. 1779 Ljubljana).
120
SBL I (1925--1932) 11 in 396.
121
Karel Janez Herberstein (* 7. 6. 1719 Gradec; 7. 10. 1787 Ljubljana).

47
Profesor: G r e g o r S c h t t l Anton Ambschell
LETO: 1771 1772 1773 1775 1778 1779 1780

tevilo zapisanih tudentov 4 4 4 3 1 1 10

tevilo tez iz fizike (in kemije) 40 45 53 38 57 79 30
Uvod, privlak, 13--16 29--36 1--13 1--6
Bokovi
Teie 44 14--20
Gibanje 1--12 37--46 21--39
Astronomija, gravitacija 1--53 17--22 47--50 40--43 7--10
Kapljevine 1--33 23--24 51--62 44--55 11--13
Plini 25--27 63--65 56--58 14
Zvok 28 66--67 59--60 15--16
Para 34--35 68 61 12
Severni sij122 69 62 18
Meteorologija 36--40 37--38 70--72 63--65 0
Toplota 1--12 33--34 73--75 66--68 0
Optika 13--41 31--32 76--82 69--76 21--27
Elektrika 42--45 35--36 83--85 77--79 28--30
Magnetizem / / / / /

Mehanika v Ambschllovih izpitnih tezah in knjigah

Ambschllove izpitne teze so namesto enab navajale zakone z besedami ali z opisi notranje
zgradbe snovi, toplote, svetlobe in elektrike. Po uvodnih tezah je v letih 1778 do 1780
obravnaval privlano gravitacijsko silo po Bokovievem nauku. Poudarek izpita je bil na
temeljnem pomenu treh Newtonovih zakonov. tudenti so morali opisati nepredirna fizikalna
telesa, ki zavzemajo prostor. Telesa so deljiva in sestavljena iz enostavnih tokastih med seboj
enakih delcev, med katerimi delujejo sile. Te sile so privlane, da drijo telo skupaj, pri
manjih razdaljah pa odbojne, da delci ne morejo prodreti drug v drugega. Sile naj bi se z
razdaljo spreminjale po Bokovievi krivulji. V svojih poznejih knjigah je dal Bokovievo
krivuljo sile v odvisnosti od razdalje tudi narisati, ponazoril pa jo je e s koncentrinimi krogi.
Telesa so po Ambschllu iz enakih elementov kot rke v knjigi.123

(SLIKA 3: Slike iz Ambschllove mehanike, tiskane leta 1807. Fig. 1--3: Bokovieva sila.
Fig. 4: Woulfov aparat za destilacijo. Fig. 5--8: naprave za izparevanje)

Vpraanja o teiu je v izpitnih tezah za leto 1780 izpustil, nadaljeval pa je z gibanjem

trdnin. V knjigi o gibanju je leta 1780 opisal poti, smeri in hitrosti teles. Obravnaval je
delovanje dveh ali ve sil na isto telo in opisal enakomerno pospeeno in krivortno gibanje.
Z geometrijskimi ponazoritvami je na izviren nain predstavil sile oziroma premike teles. Po
opisu z besedami je v knjigi iz leta 1780 uporabljal tudi enabe, ki jih izpitne teze niso

122
Polarni sij ali Aurora borealis.
123
Ambschell, 1807, I, 62, 64 in 91 in sliki 2 in 3.

48
vsebovale. Omenil je notranje sile v telesu, prazne prostore v snovi in majhne oziroma
neskonno majhne asovne intervale.124

Ambschllovo razpravo o teiu je skupaj z izpitnimi tezami sluatelj drugega letnika

filozofije Muha posvetil Zoisu, kar kae na Ambschllovo povezavo s slovenskim preporodom.
Leta 1779 je bil Muha e v Ljubljani, ko je datiral predgovor knjige o mineralih v idrijskem
rudniku. Delo je naslednje leto objavil na Dunaju in v njem citiral Scopolijeva in
Ferberjeva125 raziskovanja.126 Knjigo je posvetil domnevnemu prostozidarju Edlingu.127
Edling je kot svetnik kranjskega deelnega glavarstva 21. 11. 1778 pregovoril Vegovega
soolca Linharta, da je odel za dve leti kot poldrugo leto tudirat na Dunaj. Muha je postal
leta 1784 prostozidar in naslednje leto mojster v dunajski loi Vztrajnost (Zur Bestndigkeit).
9. 12. 1785 se je kot gost udeleil Vegovega sprejema med prostozidarje. Vegi je bil blizu tudi
kot poronik pri tretjem topnikem polku.128

Ambschell je v razpravi opisal delovanje razlinih sil med telesi ter matematine in fizikalne
lastnosti teia. Omenil je reitve nekaterih problemov pri iskanju teia. tevilne slike so
na koncu knjige ponazorile izvajanje v besedilu. Pri izpeljavi lastnosti teia je uporabljal
veliko geometrije in enab. Na koncu knjige so bile dodane e teze iz fizike in matematike.

Naslednje tiri teze so bile v vseh ohranjenih Ambschllovih tezah posveene gravitaciji in
astronomiji. Ambschllovi tudentje so morali podrobno poznati lastnosti kapljevin, saj je dal
leta 1778 in 1779 o njih natisniti po dvanajst tez, leta 1780 pa le e tri. Obdelal je mehaniko
tekoin, tlak v veznih posodah, iztekanje tekoine, vzgon, valovanje in kapilarnost. V
poglavju o vodi je e leta 1807 hvalil poskuse svojega uitelja Herberta iz tedaj e
tiriintrideset let stare knjige, ki jo je sam prevedel.129

(SLIKA: Slike iz Ambschllove V knjige o plinih (in vodi) iz leta 1807. Fig 3: merilec
specifinih te plinov. Fig 5: naprava za izloanje kisika (gorljivega zraka). Fig 6:
eudiometer. Fig 7: Naprava za stiskanje vode s stolpom ivega srebra s katero je Herbert med
prvimi dokazal stisljivost vode v knjigi, ki jo je prevedel Ambschell. Herbert je vodo natoil v
stekleno kroglo povezano z vodoravno cevjo prav tako polno vode. Vodoravna cev se je
nadaljevala v navpini del na katerega je pritiskal okoli poldrugi kilogram ivega srebra.)

Param in severnemu siju je vsakokrat posvetil le po eno tezo. tudentje so morali znati opisati
atmosfero, barometer, izhlapevanje vode, vremenske pojave in vodni tok v rekah. Zvok so
pojasnili z nihanjem delcev teles oziroma zraka. Sile povzroajo pritiske in tudi gibanje teles.
Opisati je bilo treba tudi osnovne mehanske naprave in princip njihovega delovanja,
enakomerno pospeeno gibanje, prosto padanje, gibanje po klancu, nihanje, kroenje in
gravitacijski zakon za gibanje nebesnih teles.

124
Ambschell, 1780.
125
Johann Jacob Ferber (* 1743; 1790).
126
Mucha, 1780, 13, 73, 75.
127
Janez Nepomuk Jakob grof Edling (* 1. 5. 1751 Gorica; 1793 Dunaj).
128
Koir, 2002, 82--83.
129
Ambschell, 1807, V, 179--180.

49
Severni sij, meteorologija, toplotni pojavi in flogiston

Leta 1778 in 1779 je Ambschell poleg severnega sija obravnaval tudi druge meteoroloke
pojave, ki jih je leta 1780 izpustil. Menil je, da nastane severni sij ob odboju svetlobe Sonca
in Lune (sic!) na delcih ledu pod obzorjem.

Teorijo flogistona je zasnoval Stahl,130 kemik, zdravnik in univerzitetni profesor v Halleju,

pozneje dvorni zdravnik in svetnik pruskega kralja. Kot tudent je pozneji ljubljanski
profesor Erberg pisal tudi o ognjeni substanci imenovani flogiston,131 vendar so bile jezuitom
blije Boerhaavejeve ideje. Boerhaave je vplival tudi na jezuitske nasprotnike, kot sta bila
Swieten132 in portugalski dravnik Pombal.133 Flogiston so odklanjali tudi Boyle, P. van
Musschenbroek in Bokovi.134

Lavoisier135 je leta 1777 pri akademiji v Parizu prvi zavrnil teorijo flogistona. Sprejel je
teorijo o toplotni snovi imenovani kalorik, ki jo je prvi opisal e jeseni 1772, objavil pa ele
leta 1780.136

Ideja o kaloriku se je celo v Lavoisierjevi domovini le polagoma uveljavljala. Berthollet137 jo

je sprejel leta 1785, Morveau138 pa leta 1786. Tako je razumljivo, da se Ambschell v izpitnih
tezah konec sedemdesetih let e ni mogel izrecno javno opredeliti. Pozneje je sprejel
Lavoisierjeve ideje, ki sta jih je na Dunaju prva zagovarjala oe in sin Jacquin. Na Dunaj ju je
povabil van Swieten skupaj s Franklinovim prijateljem Ingenhouszom;139 novembra 1775 pa
je Ingenhousz e dokaj v letih poroil Jacquinovo sestro.140 Ingenhousz je tudiral v Louvainu
v Belgiji. Po priporoilu anglekega kralja Jurija III. je 14. 5. 1768 priel na Dunaj, da bi
cesarsko druino cepil proti kozam. Mariji Tereziji je bil tako zelo ve, da je zamenjal van
Swietena kot zdravnik cesarske druine. Februarja 1768 je v Londonu prevedel Franklinovo
knjigo o elektriki, leta 1784 pa je objavil knjigo o streli.141 Nizozemski botanik in zdravnik
Jacquin142 je nekaj asa poueval na rudarski akademiji v mestu Schemnitz,143 tako kot Hell144
in Born. Od leta 1752 je bil Jacquin na Dunaju, kjer je v njegovih zbirkah o rastlinah objavljal
tudi Wulfen. Nekateri raziskovalci, med njimi Italijan Tiberius Cavallo v Angliji leta 1782,
Angle Priestley145 in Scopoli146 so e vztrajali pri flogistonu. Vendar je postajalo njihovo
stalie vedno bolj dvomljivo. Skrbna tehtanja Lavoisierja in drugih kemikov so dokazala
primere gorenja, v katerih naj bi imel flogiston celo negativno teo. Profesor botanike Jacquin

130
Georg Ernest Stahl (* 1660 Jena; 1734).
131
AS, Zbirka rokopisov in urbarjev, 243r, Fizika, nedatirano, 1 in 2a.
132
Gerhard van Swieten (* 1700; 1772).
133
Sebastiao Joz de Carvalho Conde dOueyras markiz de Pombal (* 1699; 1782). Winter, 1971, 178.
134
Pauek-Badar, 1991, 136.
135
Antoine Laurent Lavoisier (* 26. 8. 1743 Pariz; 8. 5. 1794 Pariz).
136
Heilbron, 1993, 12--13.
137
Claude Louis Berthollet (* 9. 12. 1748 Talloires; 6. 11. 1822 Arcueil).
138
Louis Bernard Guyton de Morveau (* 1737; 1816).
139
Jan Ingenhousz (Ingen Housz, * 21. 11. 1730 Breda; 6. 9. 1799 Wiltshire).
140
Agata Jacquin (* 1734).
141
Muljevi, 1991, 148; Winter, 1971, 179, 233; Ingenhousz, 1784; Beale, 1999, 11.
142
Nikolaus Joseph baron Jacquin (* 1727; 1817).
143
Latinsko Schemnitzium, slovako Bansk tiavnica v habsburki severni Ogrski, dananji Slovaki.
144
Maximilian Hell (Hll, * May 1, 1720 Schemnitz (Schemnitzium, Selmecbnya, Bansk tiavnica); SJ
October 18, 1738 Trenin; April 14, 1792 Enzerstorf).
145
Joseph Priestley (* 1733; 1804).
146
Janez Anton Scopoli (* 1723 Juna Tirolska; 1788). SBL, 10: 256; Polvani, 1942, 152.

50
je svetoval cesarici glede vrtov ob palai v Schnbrunu.147 Njegov sin Franz je podedoval
oetovo katedro za botaniko; drugi sin148 pa je bil lan ekega tajnitva, olnik, prostozidar in
Mozartov prijatelj.

Ambschell je dal objaviti le tri teze o toploti v letih 1778--1779 in le dve leta 1780. V prvi tezi
o toploti je zapisal, da se ogenj kae v obliki toplote, v obliki svetlobe in ob absorpciji v
telesih.149 Leta 1778 je obravnaval toploto kot proen fluid in ne kot notranje gibanje delcev
telesa. Menil je, da je svetloba sorodna ognju in da se iri z iztekanjem svetlobnih delcev.
Nato je opisal vzroke za toploto plinov.150 Toplota naj bi se irila po plinih s premim gibanjem
tako, kot se irijo, danes bi rekli difundirajo, sami plini. Narave tega gibanja ni natanneje
pojasnil. Domnevamo, da ni imel v mislih premega gibanja snovi, torej konvekcije oziroma
vetra in meanja plinov. Verjetno se "premo gibanje" nanaa na toploto samo. Po Schttlu naj
bi toploto sestavljali zelo pospeeni delci.151 Med pouevanjem v Ljubljani se Ambschell v
izpitnih tezah iz let 1778--1780 (e) ni izrecno opredelil glede narave toplote,152 medtem ko je
leta 1792 e opisal toploto po Lavoisierju kot "eine flssige Materie", ki povzroa elastino
silo, brez katere bi vsa telesa padla skupaj.153

V asu prepovedi jezuitskega reda leta 1773 se je spreminjalo tudi pojmovanje toplote, najprej
na Francoskem, pozneje pa tudi pri nas. Konec 18. stoletja je bilo mogoe opisati toploto kot
fluid ali kot gibanje nevidnih delcev. Takno neopredeljeno mnenje sta zapisala Lavoisier in
Laplace154 leta 1782 ter Gay--Lussac;155 zagovarjali so teorijo kalorika, vzporedno pa
priznavali tudi legitimnost teorije toplote kot gibanja delcev. Podobno je poel Ambschell, ki
je leta 1807 pri opisu kislin e sprejel Lavoisierjevo kemijo in jo primerjal z antino idejo o
tirih elementih. Kljub temu se Ambschell leta 1807 e ni odloil za dokonno zavrnitev
flogistona, temve se je na iroko posvetil opisu teav njegovih zagovornikov.156 Ogenj je
sicer imel za podoben gibanju, kljub temu pa ga je opisal kot posebno snov.157

(SLIKA: Naslovna stran Ambschllove II knjige o svetlobi iz leta 1807)

SLIKA 6: Slike iz Ambschllove II knjige o svetlobi iz leta 1807: Tab. I: odboj in lom svetlobe
z mavrico na Fig. 8)

SLIKA 7: Slike iz Ambschllove II knjige o optiki iz leta 1807. Tab. II: delovanje oesa).

Ambschell od leta 1778 do 1780 e ni posebej loil meanja, sevanja in prevajanja toplote. V
drugi polovici 18. stoletja so zadnja dva pojava e razloevali. Prve kvantitativne analize
toplotne prevodnosti je objavil Lambert158 leta 1760. V svojih poskusih iz leta 1816 in 1817

147
Beale, 1999, 13.
148
Emilian Gottfried Edler von Jacquin (* 1767; 1792 (Wagner, 2003, 68)).
149
Ambschell, 1778, teza 73; 1779, teza 66, izpuena leta 1780.
150
Ambschell, 1778, teza 74; 1779, teza 67; 1780, teza 19.
151
Schttl, 1772, teza 8; Schttl, Maffei, Tschokl, 1775, teza 30.
152
Ambschell, 1778, teze 73--75; 1779, teze 66--68; 19--20.
153
Ambschell, 1792, 4: I poglavje, 2. del, odstavek 18.
154
Pierre Simon Laplace (* 1749; 1827).
155
Joseph Louis Gay-Lussac (* 1778; 1850), 1828, 16. lekcija.
156
Ambschell, 1807, 1: 188, 201--203; 1: 21--22, 104, 123--125.
157
Ambschell, 1807, II, 4--5.
158
Johann Heinrich Lambert (* 26. 8. 1728 Mulhouse (Mhlhausen) v Alzaciji; 25. 9. 1777 Berlin).

51
sta Dulong159 in Petit160 na Lcole Polytechnique poskuala odpraviti konvekcijo in
prevajanje, da bi natanneje izmerila odvisnost sevanja od temperature. V svojih ubenikih je
Ambschell gotovo e upoteval Lambertovo delo, eprav ga ni omenjal.161

V zadnji tezi o toploti je Ambschell opisal anomalijo vode,162 ki se je njegovim sodobnikom

gotovo morala zdeti nekaj posebnega.

Optika in luminiscenca

Po toploti je Ambschell leta 1778 v osmih tezah obravnaval optiko. Leta 1779 je tretjo tezo iz
prejnjega leta razdelil na dva dela pod vrstnimi tevili 71 in 72.

Po Ambschllu se substanca svetlobe ne razlikuje od toplote (ognja). Substanco je opisal z

besedami "effluvium corporum lucentium". Podoben izraz je uporabil Nollet leta 1746 v
francoskem jeziku.163 Nollet je pri elektriki razlikoval effluentno snov, ki izhaja iz
naelektrenih teles, in affluentno, ki se vraa vanje.

Vendar Nollet ni mislil, da bi bila elektrina materija enaka ognju.164 Menil je le, da oba
pojava povzroajo enaki vzroki. Trditev je utemeljeval z ekonominostjo. Naravi ne gre
pripisovati ve fluidov za pojave svetlobe, ognja in elektrike, e jih lahko opiemo z enim
samim fluidom.

G. Schttl je zapisal, da ima svetloba konno hitrost. Njene velikosti ni zapisal. Oba z
Ambschllom nista ve uporabljala za 50% previsoke vrednosti hitrosti svetlobe, ki jo je
Roemer165 izmeril leta 1672,166 temve meritev Bradleya167 iz leta 1727.168 Tako je Ambschell
zapisal e danes veljaven rezultat, da potrebuje svetloba s Sonca na poti do Zemlje 8 minut.169
Opisal je optine pojave: odboj in lom svetlobe, prozornost in barve teles. Vse pojave je
poskual razloiti z notranjo zgradbo in silami v telesu. Njegovi tudentje so morali vedeti, da
oko deluje kot camera obscura in da kratkovidnost in daljnovidnost popravimo z leami. Leta
1780 je izpustil tezi, v katerih je v prejnjih letih obravnaval strukturo oesa in optine
naprave.170 V poznejem ubeniku je pri opisu delovanja oesa navajal poskuse nemkega
jezuita Christopherja Scheinerja.171

159
Pierre Louis Dulong (* 12. 2. 1785 Rouen; 18. 7. 1838 Pariz).
160
Alexis Thrse Petit (* 2. 10. 1791 Vesoul; 21. 6. 1820).
161
Ambschell, 1792, IV knjiga, I poglavje, 2. del.
162
Ambschell, 1778, teza 75; 1779, teza 68; 1780, teza 20.
163
Abb Jean-Antoine Nollet (* 1700; 1770), 1746, 2. del, poglavje 10.
164
Nollet, 1746, 2. del, poglavje 17.
165
Olaus Christianson Roemer (Rmer, * 25. 9. 1644 Aarhus na Jutlandu; 19. 9. 1710 Kbenhaven).
166
Schttl, 1772, teza 15; Ambschell, 1778, teza 80.
167
James Bradley (* 1693; 1762).
168
Spasskii, 1963, 1: 114, 144.
169
Ambschell, 1778, tezi 76 in 69; 1780, teza 21.
170
Ambschell, 1778, tezi 81 in 82; 1779, tezi 75 in 76.
171
Ambschell, 1807, II, 152.

52
Na izpitih pri Ambschllu so tudentje sledili Newtonovi korpuskularni teoriji svetlobe,
podobno kot pri njegovemu predhodniku G. Schttlu leta 1772. Ambschell je barvo
povezoval z velikostjo svetlobnih delcev,172 ki se razlino lomijo na prizmi.

Newtonovim domnevam navkljub pa Ambschell tudi pozneje ni priznaval vpliva gravitacijske

sile na svetlobo, 173 ki so ga dokazali po Einsteinovi teoriji ve kot stoletje pozneje.
Ambschell je zvesto sprejemal tudi najbolj sporen del Newtonove optike s tokami lahkega
odboja in tokami lahke absorpcije.174

Ambschell je menil, da je razlina optina prepustnost teles odvisna od odbojnih in privlanih

sil v snovi.175 Barva naj bi bila odvisna od gostote teles.

Drugo trditev lahko deloma tudi danes zagovarjamo, prvo pa teje. Danes menimo, da na
optine lastnosti teles ne vplivajo sile med molekulami. Po Fresnelovi valovni teoriji iz leta
1818, ki je prevladovala v 19. stoletju, gravitacijska in elektrina sila molekul ne vplivata na
smer valovanja svetlobe. Po pozneji teoriji relativnosti (1905) fotonom svetlobe pripisujemo
tudi maso. Ta je premajhna in hitrost svetlobe prevelika, da bi sile med molekulami lahko
zaznavno vplivale na svetlobne arke.

Po Fresnelovi in sodobni teoriji so barva in druge optine lastnosti odvisne od razdalj med
gradniki (molekulami) snovi. Do uklona in interference pride, e je razdalja primerljiva z
valovno dolino vpadne svetlobe. Snov odbija tiste valovne doline svetlobe, ki so veliko
veje od razdalj med molekulami. Snov prepua barve tistih valovnih dolin, ki so veliko
manje od razdalj med molekulami.

Sodobne ideje o barvi teles ne sovpadajo povsem z Ambschllovo (Newtonovo) korpuskularno

optiko. Vendar je Ambschell pri razlagi mavrice uporabil ideje o barvi, ki spominjajo na
sodobne.176

Splitski nadkof Dominis177 je leta 1611 v Benetkah objavil knjigo o optiki, ki jo je napisal e
20 let prej (Uvod). Opisal je tudi nastanek mavrice. Omenil je mavrico nastalo po dveh lomih
in enem odboju na kapljicah, ne pa tiste po dveh odbojih in dveh lomih. Prav tako ni poznal
pravilnega zakona loma. Kljub temu mu je Newton leta 1704 pripisal pravilen opis mavrice.
Morda je tako hotel zmanjati zasluge Descartesove optike iz leta 1637.178 Pravilno razlago
mavrice, katere lastnosti so odvisne od velikosti kapelj deja, je Ambschell povzemal po
Newtonu, ne da bi omenjal Dominisa ali Descartesa.

Ambschllovi ljubljanski tudentje e niso uporabljali Lambertovega dela o svetlobi iz leta

1760, ki ga je Ambschell pozneje uporabljal v svojih ubenikih.179

172
Ambschell, 1778, teza 77; 1779, teza 70; 1780, teza 22.
173
Ambschell, 1807, II, 40.
174
Ambschell, 1807, II, 124 in 128.
175
Ambschell, 1778, teza 78; 1779, teza 72; 1780, teza 24; 1807, II knjiga, 51.
176
Ambschell, 1778, teza 79; 1779, teza 73; 1780, teza 25.
177
Marko Antun (de) Dominis (* 1560; 1624).
178
Dadi, 1982, I, 137.
179
Ambschell, 1807, II, 133.

53
Eden najzanimivejih pojavov Ambschllovega asa je bila luminiscenca. e med 51
eksperimentalnimi napravami za pouk fizike in matematike v Ljubljani, predloenimi 17. 9.
1755, verjetno ni bilo "bolonjskega kamna". Namesto obiajnega "lapis" so uporabili izraz
"vitra Bononiensia", torej bolonjsko steklo. V Kersnikovem popisu iz leta 1811 pa najdemo
tako barit kot fosfor.

Med najstarejimi v Ljubljani objavljenimi zapisi o luminiscenci so bile izpitne teze o toploti
in svetlobi profesorja fizike G. Schttla iz leta 1772. Teze so temeljile na Newtonovem nauku
v priredbi Boerhaava, od leta 1708 profesorja medicine, botanike in kemije v Leydenu.

Luminiscenco je obravnavala 26. teza, v kateri je Schttl spraeval tudente: "Kakna je

razlika med arenjem, vroino in svetlobo? Kaj je pyrophorus? Kaj in kateri so luminiforji?
Katere so znailnosti umetnih in naravnih luminiforjev? Ali je svetloba luminiforja sama
svetloba Sonca, ali se resnina svetloba luminiforja skriva znotraj telesa in jo vzbudi sij
Sonca, ali pa absorbirana svetloba povzroi gibanje svetlobe v luminiforju?

Pyrophorji so snovi, ki spontano zagorijo na zraku, navadno pa so s to besedo oznaevali

kresnico.180 V letih 1885 do 1887 so ugotovili, da surovi izvleki dobljeni iz zahodno
indijskih kresnic (Pyrophorus), o katerih je Schttl e stoletje prej spraeval svoje tudente v
Ljubljani, in koljke Pholas oddajajo svetlobo ob meanju. lo je za meanje luciferina in
luciferasa, ki je temelj vseh bioluminiscentnih pojavov.

(SLIKA: Naslovnica izpitnih tez o ognju in svetlobi pri G. Schttlu leta 1772).

V Ambschllovih izpitnih tezah ni bilo vpraanj o luminiscenci, opisal pa jo je v ubenikih

fizike, ki jih je po ukinitvi ljubljanskega liceja objavil kot profesor fizike in mehanike na
dunajski univerzi. Ambschell je razlikoval "fosforje", ki svetijo le v stiku z zrakom, in druge,
"ki se ob stiku ne veejo z zrakom in svetijo tudi v praznem prostoru, tako da morajo dobivati
svetlobo od Sonca ali pa svetijo zaradi povianja temperature. Bolonjski fosfor sveti na zraku
in v praznem prostoru...181

Luminiscenco je opazoval skozi prizmo v zatemnjeni sobi z odprtino za vpadno svetlobo.

Opisal je kratkotrajno elektroluminiscenco ob razelektritvi v zraku182 in v vakuumu
barometrske cevi.183 Glede luminiscence diamantov bi se pri nadaljnjih poskusih splaalo
podrobneje poznati sestavne dele diamanta in sile, ki ga zdruujejo.184

Svojega profesorja Herberta je citiral pri opisih luminiforjev e trideset let po prvem natisu
Herbertove knjige.185 Herbert je opazil, da bolonjski fosfor sveti po segrevanju do temperature
vrelega olja, zato je menil, da vsebuje lastno svetlobo, ki je snovne narave kot toplotna snov
(kalorik). Luminiscenco ni imel za gorenje, temve jo je opisal z modelom gobe, podobno kot
pred njim Lagalla,186 Licetus187 in Kircher. Herbert je leta 1773 opisal ogenj in svetlobo kot
180
Harvey, 1957, 448.
181
Ambschell, 1792, IV. knjiga, 284.
182
Ambschell, 1792, IV. knjiga, 285.
183
Ambschell, 1792, IV. knjiga, 290--292.
184
Ambschell, 1792, IV. knjiga, 285 in 290.
185
Ambschell, 1807, 135.
186
Giulio Cesaro Lagalla (La Galla, 1571; 1624).
187
Fortunius Licetus (* 1577; 1657).

54
enako materialno substanco, ki jo luminifor absorbira kot goba: "Ogenj se osvobaja v obliki
svetlobe v luminiforju in plamenu". Herbert je trdil, da je pri luminiforju izsevana svetloba
vedno drugane barve od absorbirane, ni pa opisal razlike v intenziteti, zaradi katere oko
nekaterih preibkih luminiscenc ne zaznava ve.188

(SLIKA 9: Naslovnica Herbertove knjige o ognju)

"Fosforje imenujemo telesa, katerih medla svetloba je kot svetloba Lune in pogosto e
ibkeja. Ne pustijo monejega vtisa v oesu, v katerem se zberejo, niti ne povzroajo
zaznavne toplote, niti obutno ne poviajo temperature okolikih teles," je pisal Ambschell, ki
je leta 1807 posnemal opis luminiforjev iz nemke izdaje svojega ubenika.189 Danes opiemo
luminiscenco z razliko med visoko energijo absorbiranih in nijo energijo oddanih fotonov.

Prvi umetni luminifor je zasluil ime "bolonjski" tako po iznajditelju, kot po raziskovalcih, ki
so svoje izsledke objavili v bolonjskem akademskem glasilu leta 1731. Galeati je ugotavljal,
da luminiscenca v vakuumu oslabi, ne spremeni pa se njeno trajanje. Profesor logike,
filozofije in fizike na univerzi in predsednik akademije v Bologni Zanotti190 je leta 1718
opisal lastnosti "bolonjskega kamna". Podpiral je valovno hipotezo, ker je kamen vedno svetil
v svoji znailni barvi, ne glede na barvo osvetljevanja.

Razprave o luminiscenci je pri Bolonjski akademiji objavljal tudi G. Bartholomeo Beccari, ki

si je dopisoval z mlajim piaristom G. Battista Beccario, zagovornikom Franklinove teorije
elektrike.191 G. Bartholomeo Beccari je razlikoval naravne in umetne "fosforje" in je k njim,
tako kot pozneje Ambschell, tel luminiforje in element fosfor. Opisoval je barve razlinih
luminiforjev in ugotavljal, da med njimi ni kovin, pa pa razne vrste soli.192 V nasprotju z
Zanottijem je po poskusu iz leta 1770 menil, da "bolonjski kamen" pod modrim steklom sveti
modro, pod rdeim pa rdee, vendar je pozneje dvomil o tonost meritev. Priestley jih je kljub
temu navajal leta 1772 v podporo Newtonovi korpuskularni teoriji svetlobe, kar je mono
jezilo Seebecka.193 G. Batista Beccarijev prijatelj Bokovi je objavil eno prvih uporabnih
teorij luminiscence.194

(SLIKA 10: Naslovnica Beccarieve knjige o luminiforjih).

188
Harvey, 1957, 180 in 333--334; Herbert, 1773, 160--170.
189
Ambschell, 1792, 4: 279, 280; Ambschell, 1807, 2: 133--138.
190
Francesco Maria Zanotti (* 1692; 1777).
191
Beccaria, 1758. Pirarist Giacomo Battista Beccaria (Beccheria, 1716; 1781), profesor eksperimentalne
fizike na univerzi v Torinu od leta 1747, je bil Bokoviev prijatelj in je v letih 1762 do 1764 vodil meritev
poldnevnika v Piemontu. Pisma je naslovil na Iacoba (Giacomo Bartholomeo) Beccario (Beccari, 1682; 1766),
zdravnika in profesorja kemije na Institutu znanosti ni umetnosti v Bologni, prav tako lana londonske kraljeve
drube in bolonjske akademije znanosti. Knjigo so hranili piaristi v Kopru in je danes v knjinici tamkajnje
italijanske gimnazije.
192
Beccariae, 1768, 12, 19. Delo je Biwald ponatisnil ob svojih izpitnih tezah v Gradcu. Leta 1798 je bila knjiga
popisana v knjinici Joefa Klasanca Erberga (* 1771; 1843) graaka v Dolu, do leta 1803 pa v Liceju
(W1474).
193
Johann Wolfgang von Goethe (* 1749; 1832), Zur Farbenlehre, Tbingen 1810, 342, 709--710 in 711--714.
V drugem delu knjige Geschichte der Farbenlehre je Thomas Johann Seebeck (* 1770; 1831), lan akademije
v Berlinu od leta 1818, objavil na 703--724 Wirkungen farbiger Beleuchtung. Wilde, 1843, 2: 386; Nielsen,
1989, 145.
194
Supek, 1989, 183.

55
vicar Euler195 je kot profesor matematike na univerzi v Berlinu leta 1746 luminiscenco
pojasnjeval z lastnimi nihanji telesa, ki jih sproi absorbirana svetloba. Njegovi valovni teoriji
je nasprotoval Bokovi; po njegovem naj bi se delec svetlobe absorbiral v telesu pri razdalji,
v kateri prevladuje privlak materialnih tok. Zaradi notranjega toplotnega gibanja naj bi se isti
delec izseval z manjo hitrostjo nihanja (frekvenco) na razdalji, pri kateri prevladuje odbojna
sila. Zakasnitev pri fosforescenci pa je pojasnjeval podobno kot drugi sodobniki: "Po blodnjah
vzdol mnogotevilnih in raznolikih stez znotraj neprozornih teles svetloba vsaj deloma pride
so povrinskih delcev in nato odleti. Od tod vsekakor izhaja tista svetloba mnogotevilnih
nam dostopnih fosforescentnih teles, ki se je s Sonca skrila v temo in sveti nekaj sekund.
tevilo sekund nam omogoa ugibanje glede doline poti med tolikimi gibanji sem in tja
znotraj teles...196

Heinrich,197 profesor fizike in matematike v opatiji St. Emerana v Regensburgu (Ratisbon), je

opazoval fosforescenco skozi majhno odprtino v temni sobi, podobno kot G. Bartholomeo
Beccari in Ambschell. Leta 1808 je Heinrich skupaj s H.F. Linkom dobil nagrado 500 rubljev,
ki jo je za razpravo o luminiscenci leta 1804 obljubila akademija v St. Petersburgu in njuni
razpravi tudi natisnila. Heinrich je luminiforje razdelil v pet vrst, pri katerih fosforescenco
vzbuja:

1. sonna svetloba
2. izgorevanje
3. nastane sama po sebi pri rastlinah in ivalih
4. tlak, rezanje ali trenje
5. kemijska reakcija

Ker najbolj fosforescirajo ravno negorljive snovi, se je Heinrichu zdel opis fosforescence kot
poasnega gorenja neprimeren. Res so pozneje s poasnim gorenjem opisali le svetlikanje
elementa fosforja, ne pa pravih luminiforjev. Kljub temu naj bi se pri fosforescenci izsevala
svetloba in vezal kisik, pri absorpciji svetlobe pa naj bi se kisik sprostil.

Zaradi spremembe barve ob fosforescenci je Heinrich zavraal razlago z vekratnim odbojem

svetlobe v snovi. Heinrich je fosforescenco po segrevanju pojasnil z razkrojem snovi, ki
sprosti Newtonove materialne delce svetlobe. Po drugi strani pa je opisal nihanje etra po
analogiji z nihanjem mrenice oesa ob absorpciji fiziolokih barv. Zaradi tega nasprotja
pariki Institut leta 1809 ni prisodil dve leti prej razpisane nagrade 3000 frankov
Heinrichovemu raziskovanju fosforescence, temve manj odmevnim raziskavam Jean--
Philiberta Desaignesa, direktorja ole v Vendome.198 Tekmeca sta zagovarjala povsem
razlini teoriji nastanka svetlobe v luminiforju. Heinrich je menil, da je kislinski dele v
luminiforju povzroa svetlobo, Dessaignes pa je podobno vlogo pripisoval vodi. Nekoliko
mlaji Grotthus,199 ki je tako kot kot Brewster200 manj uspeno sodeloval na nagradnem
razpisu, je v svojih raziskovanjih triboluminsiscence centralno vlogo pripisal elektriki.201

195
Leonhard Euler (* 15. 4. 1707 Basel; 18. 9. 1783 Sankt Petersburg).
196
Bokovi, 1974, Num. 491.
197
Placidus Heinrich (* 1758; 1825).
198
Wilde, 1843, 386, 406--407.
199
Theodor von Grotthus (* 1785; 1822).
200
David Brewster (* 11. 12. 1781 Jedburg; 10. 2. 1868 Allerby).
201
Harvey, 1957, 201--202, 342.

56
Raziskovanja nenavadnih luminiscenc so pozneje obrodila bogate sadove. Od konca 19.
stoletja dalje je bila sodobna fizika utemeljena na opazovanjih luminiscence sicer nevidnih
delcev in valov. Tudi v sodobnih televizijah in raunalnikih opazujemo luminiscenco,
uporabljamo pa jo tudi za varne arnice.

Elektrika

Ambschllovi tudentje so obravnavali blisk kot elektrini pojav in opisali strelovod po

Franklinovem vzoru. Franklin je e leta 1749 delal poskuse s strelo, medtem ko je bil Nollet
zadnji nasprotnik strelovodov.202 Pri poskusu, da bi energijo strele ujel v kondenzator, se je
v St. Petersburgu smrtno ponesreil Richman.203 Dalibard204 je na svojem posestvu v Marly--
la--Ville prvi dal preizkusiti 13 m visok strelovod 10. 5. 1752, eprav so podobno naprave na
devinskem gradu uporabljali e v zaetku 17. stoletja.205 Trideset let pozneje je bil v naih
krajih e vedno novost, saj je prvi strelovod na tajerskem postavil ele Biwald.206 Razprave
okrog razlinih teorij delovanja strelovoda so potekale tudi v razvitejih znanstvenih
srediih, kot pri Cavallu leta 1782 v Angliji. Delovanje strele v samostanski cerkvi 3 milje
juno od Ljubljane leta 1782 je Ambschell tako opisal:207 "v letu je 1782 udarila strela tri
milje juno od Ljubljane na Kranjskem v kri na turen cerkve redovnic ... od koder je skozi
samostan stekla v zemljo". Dogodek je sproil splono zanimanje. Zato je Ambschell iz ice
naredil strelovod na stolpu visoke stavbe v bliini svojega ljubljanskega stanovanja. Tudi leta
1807 je Ambschell veliko navajal Franklina,208 ni pa e citiral meritev Coulomba209 ali celo
Volte, katerih odkritja so se mu morda zdela e preve nova za objavo.

Po Ambschllovih tezah in poznejih ubenikih je elektrika samosvoja, tekoa in vnetljiva

snov, katere delci se med seboj odbijajo, obenem pa privlaijo heterogene delce.210 Podobno
je pisal tudi G. Schttl nekaj let prej, ko je tudente spraeval po definiciji pozitivne in
negativne elektrike, elektrine pojave pa je opisal kot posledico motnje ravnovesja
elektrinega fluida v telesih.211 Ambschell pozitivnega in negativnega naboja ni izrecno
loeval. Da bi prilo do ravnovesja, preseek elektrike tee v podroje, kjer je primanjkuje. V
izpitnih tezah se seveda Schttl in Ambschell nista mogla opredeliti med tisti as
nasprotujoima si teorijama enega ali dveh elektrinih fluidov. Prvo teorijo je leta 1751
objavil Franklin in matematino utemeljil Aepinus leta 1759. Po sreanju s Franklinom sredi
leta 1760 jo je sprejel tudi Bokovi, ki je elektriko raziskoval manj od drugih podroij
fizike.212 Nollet, Coulomb in Poisson213 so zagovarjali idejo o dveh elektrinih kapljevinah
oziroma fluidih, ki privlaita druga drugo s silo, obratno sorazmerno kvadratu razdalje. V
ubeniku je pozneje Ambschell objavil domnevo o dveh vrstah elektrinih fluidov. Prenaala

202
Muljevi, 1991, 147.
203
Georg Wilhelm Richman (Richmann, * 11. 7. 1711 Pernau; 26. 7. 1753 Sankt Petersburg).
204
Thomas Franois Dalibard (* 1703; 1799).
205
MMK, 1858, 2: 88--89.
206
Kunitsch, 1808, 27.
207
Ambschell, 1792, IV knjiga, III poglavje, 4. del, odstavek 199.
208
Ambschell, 1807, 2: 133--138.
209
Charles Augustin Coulomb (* 1736; 1806).
210
Ambschell, 1778, teza 82; Ambschell, 1779, teza 77; Ambschell, 1780, 28.
211
Schttl, 1772, tezi 42, 43.
212
Muljevi, 1991, 147; Supek, 1989, 147; Spasskii, 1963, 189; Franklin, 1758, 3. pismo Collisonu leta 1747.
213
Denis Poisson (* 1781; 1840).

57
naj bi ju neka snov, ki jo oznai kot "tekoo" in od vseh najlajo, zato ne doprinese ni k tei
telesa.214

Ambschlla je leta 1792 zanimala elektrika v ivcih, ki so jo v tistem asu raziskovali v

sosednjih pokrajinah papeke drave in habsburke krone: Galvani215 v Bologni in Volta,
Bokoviev naslednik na univerzi v Pavii. Ambschell je omenil tudi medsebojni vpliv
elektrine in magnetne sile. Zvezo med elektriko in magnetizmom je skual dokazati e
Franklin leta 1749, posreilo pa se je komaj Dancu Oerstedu216 leta 1819.

Brez prepriljivih dokazov je Ambschell leta 1792 trdil, da prebitek ali primanjkljaj elektrine
materije doloata tudi barvo, viskoznost in prosojnost teles. Nollet in Priestley sta v delih, ki
jih je Ambschell moral poznati, takne trditve pobijala.

Fizikalna vpraanja ob izpitnih tezah

Samo leta 1780 je Ambschell pred tezami objavil e pet strani fizikalnih vpraanj, predvsem
opisov poskusov. Vpraeval je tudi po merilnih metodah, med njimi za merjenje hitrosti toka
reke. Od tudentov je zahteval matematino izpeljavo izrekov mehanike, doloevanje teia,
razdeljevanje rezultante sil na komponente, doloitev razmerja med tevilom nihanj in
nihajnim asom, raunanje ravnovesja in izkoristka strojev, pretvarjanje tedaj veljavnih
merskih enot, npr. liber, pojasnitev ravnovesja kapljevin v veznih posodah in sifonu, plavanja,
delov atmosfere, vetrove, pojasnilo vzrokov za dvigovanja ivega srebra v barometru, opis
sestave razlinih vrst padavin, opis strukture oesa, nastanek slike v njem in njegove napake.

Veina Ambschllovih vpraanj iz leta 1780 zveni povsem sodobno. Seveda so tudi takna, ki
jih sodobnim dijakom danes ne postavljamo, med njimi Kaj je ogenj? ali Kaj je
svetloba?. Nobeno vpraanje ni posegalo v elektriko, magnetizem in astronomijo, eprav so
teze objavljene v nadaljevanju obravnavale vsa podroja fizike razen magnetizma.

Teze za izpit iz matematike

Za Ambschllovimi fizikalnimi tezami so vsaki dali natisniti e manje tevilo tez iz

matematike. Leta 1778 so objavili 15 tez z vrstnimi tevili od 86 do 100. Jellovi tudentje so
na izpitu morali poznati raunske operacije od setevanja do korenjenja celih in ulomljenih
tevilskih oziroma algebrajskih koliin. Iz znanih podatkov so morali poiskati neznano
koliino in setevati tevilske vrste.

Veina tez je bila geometrijskih z izreki in nalogami. Izreki so obravnavali kote ob

vzporednicah, obodni kot, vsoto kotov v trikotniku, skladnost in podobnost trikotnikov ter
prostornino prizme, valja, piramide, stoca in krogle. Navedeni so bili Pitagorov, sinusov in
tangensov izrek.

214
Ambschell, 1792, IV knjiga, III poglavje, 1. del, odstavki 134, 142, 145.
215
Luigi Galvani (* 1737; 1798).
216
Hans Christian Oersted (* 1777; 1851).

58
Med tezami so bile tudi zanimive konstrukcijske naloge: narisati pravokotnico na premico,
razpoloviti daljico ali kot, narisati kronico skozi tri dane toke, poiskati sredie dane
kronice, poljubnemu mnogokotniku poiskati ploinsko enak trikotnik itd. Treba je bilo tudi
izraunati ploino paralelograma ali poljubnega mnogokotnika.

Jell je na izpitu iz matematike zahteval osnovno znanje iz aritmetike in elementarne

geometrije. Poudarek je bil na poznavanju osnovnih geometrijskih dejstev z nekaj
trigonometrije in na njihovi uporabi pri geometrijskem nartovanju in raunanju. Naloge v
izpitnih tezah brkone zaradi pomanjkanja prostora niso vsebovale tevilskih podatkov imeli
pa so jih pozneji Ambschllovi matematini ubeniki.

Zgradba Ambschllovih ubenikov in filozofija fizike

Ambschllove objave v Ljubljani so bile neke vrste uvod v njegova pozneja dela. Knjigo o
prirodoslovju, utemeljenem na opazovanjih in poskusih, je dal na Dunaju natisniti od leta
1791 do 1793 v estih delih na skupno 2166 straneh v nemkem jeziku. Delo je poldrugo
desetletje pozneje v nekoliko spremenjenih estih knjigah dal natisniti e v latinini.

Delo je namenil seznanjanju mladine s fiziko, z novim bistvom prirodoslovja: "Naravoslovcu

ne zadoa le vedeti, kaj in kako je v naravi, temve koliko? To zadnje je neogibno tudi za
doloitev prejnjega, vedno pa predmet matematike. Temelji splonega na pojavih in poskusih
zgrajenega nauka o naravi bodo zato brez matematike samo nepopolni, zato ne morem
opustiti vseh matematinih dokazov".217 Nova znanost torej ni bila ve le kvalitativna, temve
predvsem kvantitativna, sestavljena iz meritev in preraunavanj kvantitativno dololjivih
razmerij.

Ambschell je doloil sredstva, ki se jih raziskovalec narave posluuje z najvejo

zanesljivostjo. Ta sredstva so prav naravni uinki. Te deli na naravne pojave in na nartno
izpeljane poskuse. Oboje skupaj je izkustvo.218

Zanimiva je Ambschllova doloitev uinkov, ki so ... govor, po katerem se nam narava

razodeva in izroa v spoznavanje. Kjer so pri roki pojavi ali poskusi, se raziskovalec narave
ne sme posluevati nobenega drugega sredstva, e hoe iti in e naj bi el po najbolj zanesljivi
in naravni poti.219

Naslednje sredstvo raziskovanja narave je po Ambschllu preskuanje. Raziskovalec mora

znati preskusiti kako spoznanje in ga, e ne ustreza, zamenjati z drugim ali izpopolniti. Tako
je e zastavil problem, s katerim se ukvarja tudi sodobna teorija znanosti.

Konno je ponovil e tri pravila raziskovanja narave iz Newtonovih sto let starejih Principov:

1. "Za vzroke naravnih rei ni treba sprejeti ne ve ne drugih vzrokov razen resninih, ki
obstajajo in zadoajo za razlago uinka."

2. "Podobni vzroki imajo podobne uinke in podobne uinke povzroijo podobni vzroki."

217
Ambschell, 1791, 1: Predgovor.
218
Ambschell, 1807, 2: 14.
219
Ambschell, 1791, Uvod, 1: 10.

59
3. "Lastnosti, ki jih ni mogoe niti okrepiti niti oslabiti in jih najdemo na vseh telesih v naih
eksperimentih, moramo imeti za splone lastnosti teles."220

Po Ambschllu iz razmerja med splonim in posameznim izhaja doloitev tistih raziskav, ki

imajo prednost v sami fiziki kot splonem delu nauka o naravi:

1. Najsploneje lastnosti teles, njihovih neposrednih uinkov in razmerij.

2. Gibanje.
3. Zakoni ravnoteja trdnih in tekoih teles.
4. Toplota, svetloba in elektrika.
5. Zrak in voda.
6. Zemlja v zvezi z drugimi nebesnimi telesi.

To so bili obenem tudi naslovi estih knjig v njegovem delu iz let 1791--1793:

I. O splonih lastnostih teles;

II. O gibanju;
III. O ravnoteju teles;
IV. O ognju in elektrini materiji;
V. O zraku in vodi;
VI. O vidnem svetu.221

V latinskem prevodu svojega dela je pozneje naslove poglavij nekoliko spremenil.222 Prva
knjiga je dobila dalji naslov O splonih lastnostih teles, uinkih, vzrokih in razmerjih, ki
mu je bil v kazalu dodano e vzajemni in enostavni vplivi. Prvi del prve knjige je vseboval
fiziko, drugi pa kemijo.

Drugi knjigi je leta 1807 dal povsem nov naslov O svetlobi, ki je bil v kazalu spremenjen v
O svetlobni snovi. V prvotni nemki izdaji je bila optika leta 1792 vkljuena kot drugi del
etrte knjige po obravnavi toplote in pred obravnavo elektrike. Nova odkritja so zahtevala
podrobnejo obravnavo svetlobnih pojavov, eprav Ambschllov ubenik e ni poroal o
izumu akromatskega teleskopa, ki je nasprotoval Newtonovi teoriji ali o novih Eulerjevih ali
celo Youngovih223 poskusih za valovno teorijo svetlobe, temve je e vedno poroal o
svetlobni materiji sestavljeni iz trdnih delcev.224

Peti knjigi je naslov spremenil v O zrakih raznih vrst. V naslovu voda ni bila ve izrecno
omenjena, eprav ji je bilo zadnje 5. poglavje knjige v celoti posveeno. Sprememba naslova
je bila rezultat velikega napredka pnevmatske kemije in raziskovanje delovanja parnih strojev.
Zato hidrostatika in hidrodinamika izdelovalcev dvornih vodometov prejnjih generacij nista
bili ve tako pomembni panogi fizike v 19. stoletju in je Ambschell njihovo obravnavo
zmanjal e v izpitnih tezah iz leta 1780.

Ambschell po odhodu iz Ljubljane

220
Newton, 1687, 3: Regulae philosophandi; Ambschell, 1791, 1: 11--12; Ambschell, 1807, 1: 16.
221
Urbani, 1971, 60--62.
222
Ambschell, 1807, 1: 3.
223
Thomas Young (* 1773; 1829).
224
Ambschell, 1807, 2: 35.

60
Ambschlla pogosto dolijo krivde za ukinitev filozofskih tudij. Sam ni utrpel posebno kode,
saj je bil premeen za profesorja fizike in mehanike na dunajsko univerzo in je tam predaval
v letih 1785 do 1804. Nasledil ga je piarist Dttler in katedro obdral do svoje smrti leta 1812.
Po Dttlerjevem ubeniku je Kersnik pozneje leta 1825 poueval fiziko na ljubljanskem
liceju. Dttlerjev ubenik je podobno kot Ambschllov temeljil na Bokovievi dinamiki in se
je delil na splono in posebno fiziko.225 Guerickove poskuse, posledice redenja in
zgoevanja zraka ter izdelavo razlinih Torricellijevih cevi ali barometrov, je obravnaval v
prvem poglavju posebne fizike.226 Na Dunaju je Ambschell gotovo sodeloval tudi z Vego.

Ambschell je v Bratislavi leta 1809 postal lektor in kanonik. Dvanajst let pozneje je tam umrl
in svojo knjinico zapustil Bratislavski akademiji.

Primerjava: Dillherr, Rieger, Schttl, Gruber in Ambschell

Vsi jezuitski fiziki, ki so bili okoli leta 1773 v Ljubljani, so razen Ambschlla tudirali
filozofijo v Gradcu:

Fizik v Ljubljani tudij filozofije ivel v Ljubljani Objavil o fiziki in sorodnih vedah

Dillherr227 Gradec 1732--1734 1754--1759; 1763-- 1748, 1749, 1763

1766,1770--1772

Rieger228 Gradec 1734--1736 1772--1773 1761, 1763

Schttl229 Gradec 1751--1755 1768--1777 1776

G. Gruber Gradec 1759--1760 1768--1784 1781

Ambschell Dunaj 1771--1773 1773--1785 1779--80, 1791--1793,

1807

Ambschell in G. Gruber sta na ljubljanskih vijih tudijih pouevala prirodoslovne predmete

12 oziroma 16 let. Do ukinitve filozofskih tudijev v Ljubljani avgusta 1848230 sta tolikno
dobo pouevanja dosegla le e Kersnik, ki je bil 10. 12. 1808 nastavljen za rednega profesorja
fizike na liceju v Ljubljani in je na tem mestu poueval skoraj 42 let, in Jernej Schaller, ki je
na liceju v Ljubljani poueval 15 let po 24. 4. 1788. Na ljubljanskih vijih tudijih se je v sto
letih od 1704 do 1803 zamenjalo 61 profesorjev fizike, ki so bili vsi jezuiti. tevilne menjave
so bile predvsem v prvi polovici 18.stoletja, podobno kot na drugih jezuitskih kolegijih.

225
Dttler, 1815, 1: 12--15, 33.
226
Dttler, 1815, 2: 4--25 (pogl. 313--321).
227
Dillherr (* 1710; 1778).
228
Kristjan Rieger (* 14. 5. 1714 Dunaj; SJ 17. 10. 1731 Dunaj; 26. 3. 1780 Dunaj).
229
Gregor Schttl (Schtl, * 1732; 1777).
230
Benedeti, 1981, 39.

61
Predavanja o prirodoslovju so v Ljubljani dosegla najvijo raven ob ukinitvi jezuitskega reda
leta 1773 z najpomembnejima profesorjema Gruberjem in Ambschllom. Gruber je stopil v
jezuitski red leta 1755 na Dunaju, desetletje mlaji Ambschell pa dvanajst let pozneje na
Slovakem. Gruber je tudiral filozofijo in teologijo v Gradcu in v Trnavi pri Horvatu,
Ambschell pa matematiko in filozofijo pri Herbertu na Dunaju.231 Gruber je postal ljubljanski
profesor ve let pred Ambschllom. Poueval je mehaniko, hidravliko, risanje in geometrijo na
oli, ki jo je Kranjska kmetijska druba prav zanj ustanovila pri jezuitskem kolegiju v olskem
letu 1766/69. Ambschell je bil profesor fizike na Liceju, zadnja leta tudi rektor.

Gruberja poznamo predvsem kot graditelja prekopa od leta 1772 do 1777. Ambschlla se dri
nekaj krivde za ukinitev filozofskih tudijev v Ljubljani. Gruber je slovel tudi kot alkimist,
astronom, gradbenik, slikar in e marsikaj. V zaetku sedemdesetih let je v matematinih
znanostih poueval tudi Zoisa. Pozneje je to delo opravljal Maffei.232 . Zois in G. Gruber sta
imela skupnega prijatelja Samasso. Tudi Ambschell je bil povezan z Zoisom, vsaj preko
svojih tudentov. Gruber, Ambschell in G. Schttl so bili lani Kranjske kmetijske drube;
Gruber je sodeloval kot predavatelj na njeni katedri in kot strokovnjak za gospodarsko
uporabne raziskave, Schttl pa, brkone skupaj s Hacquetom, kot urednik tednika.

Gruber ni objavil obsenejih fizikalnih del. Schttl je objavljal nekaj ve, Ambschell pa je bil
najplodoviteji pisec med vsemi profesorji fizike na vijih tudijih v Ljubljani. Ve fizikalnih
del so objavili ljubljanski rektorji A. Erberg, Dillherr in Rieger ter predvsem Biwald. Poleg
Ambschlla so do ukinitve filozofskih tudijev avgusta 1848 samostojna fizikalna dela poleg
tudentskih disputacij objavili le redki ljubljanski profesorji fizike: Stainer,233 deloma
Kraus234 in Schallerjev naslednik Neumann.235 Neumann je od 21. 7. 1801 stalno poueval v
gramatikalnih razredih ljubljanske gimnazije, 16. 2. 1802 pa je postal tudi suplent za grino.
3. 3. 1803 je poleg grine nadomeal e obolelega Schallerja in postal 31. 10. 1803 po stotih
letih prvi redni profesor fizike na ljubljanskem liceju, ki ni bil jezuit. Jeseni 1806 je odel na
univerzo v Gradec in tam od leta 1812 poueval na Joanneumu. Kersnik, ded pisatelja
Janka,236 je ubenik svojega uitelja Neumanna uporabljal pri pouku leta 1810/11. Od leta
1816 do 1844 je bil Neumann profesor fizike in tajnik Politehnike na Dunaju, ob kateri ima
nasproti cerkvenih vrat vzidano spominsko ploo.237

Newtonova fizika je imela prihodnost, eprav so se ji obrobni jezuitski kolegiji dolgo

izogibali. Ko to v drugi polovici 18. stoletja zaradi uspehov newtoniancev in pritiskov
dunajskih oblasti ni bilo ve mogoe, so tudi ljubljanski fiziki sprejeli Newtonovo fiziko,
eprav sprva v preobleki Bokovia in Braheja,238 ki se je izognila gibanju Zemlje.
Razmeroma uspeen "jezuitski" razvoj fizike se je v Ljubljani zael z nakupom
enainpetdesetih fizikalnih in matematinih instrumentov za jezuitski kolegij leta 1755, s
soasno nabavo prironikov za eksperimentalni pouk predvsem francoskih avtorjev oziroma
prevajalcev, z Bokovievimi obiski v Ljubljani, s spremembo naziva katedre v Splono in
posebno fiziko sredi petdesetih let, tako da fizika tudi po imenu ni bila ve del triletnega
teaja filozofije, s predmetnim poukom fizike, s prvimi Wulfnovimi predavanji Newtonove
fizike leta 1763 in s stalnimi bolj specializiranimi profesorji po letu 1764.
231
Murko, 1974, 38.
232
Kova, 1979, 33--34.
233
Sebastijan Stainer (* 1679; 1748).
234
Joef Kraus (* 1678; 1718).
235
Johann Philip Neumann (* 1774 Trebi na Moravskem ob reki Jihlavi; 1849).
236
Janko Kersnik (* 1852; 1897).
237
Ciperle, 1980, 119.
238
Tycho Brahe (* 1546; 1601).

62
V naslednjih letih je na ljubljanskih vijih tudijih prevladala Bokovieva inaica Newtonove
fizike, ki je dosegla vrh pri Ambschllu in Gruberju. Ukinitev reda leta 1773 razvoja ni povsem
zavrla, saj so jezuitski profesorji eksaktnih znanosti obdrali svoja una mesta. Ljubljanskih
jezuitov niso preganjali tudi zato, ker so bili med njimi lani vseh najpomembnejih kranjskih
plemikih druin.239 Zaasna ukinitev filozofskega tudija v Ljubljani v letih 1785 do 1788 pa
je poloaj spremenila. Najpomembneji ljubljanski fiziki in matematiki so bili prisiljeni k
odhodu; te izgube Ljubljana e dolgo ni mogla nadomestiti. Podobno je bilo v drugih manjih
jezuitskih izobraevalnih srediih v juni Franciji. Gruber se je sredi osemdesetih let umaknil
v Rusijo, Ambschell pa na Dunaj. V novem okolju sta nekaj let pouevala matematine vede,
nato pa sta se povzpela do vijih asti: Gruber je leta 1800 postal rektor v St. Petersburgu,
Ambschell pa devet let pozneje kanonik v Bratislavi. Poltretje leto Gruberjeve generalske
slube seveda pomeni vrh, ki ga nobeden drugi kranjski jezuit ni dosegel. Kaj bi se utegnilo
razviti iz jezuitske fizike v Ljubljani, nam kaejo Ambschllove fizikalne knjige in Gruberjeva
poklicna pot.

Ljubljanske filozofske tudije so po poltretjem letu na novo organizirali 24. 4. 1788, vendar v
okrnjenem obsegu le s tremi profesorji.240 Za obnovo sta se posebno trudila nekdanja soolca
na ljubljanski filozofiji Linhart s pronjama na Dunaj leta 1786 in 1787 in Vega, ki je
kranjskim deelnim stanovom in liceju v njihovi oskrbi posvetil svojo knjigo leta 1800, dan
po svojem povianju v barona. Ob ponovni uvedbi filozofskih tudijev v Ljubljani sta fiziko
in matematiko pouevala nekdanja jezuita A. Gruber in Schaller. Pozneje 19. stoletje pa
pouku prirodoslovnih znanosti v Ljubljani ni bilo posebno naklonjeno. Profesor fizike
Kersnik ni objavljal pomembnejih fizikalnih del. Ve je objavil Hummel,241 ki je predaval
matematiko na liceju v Ljubljani v letih 1831 do 1850, pozneje pa fiziko na univerzi v Gradcu
do leta 1867. Vendar se je resneja skupina poznavalcev fizike v Ljubljani razvila ele po
pomladi narodov, posebno s predavanji pri Muzejskem drutvu ekega Nemca Mitteisa,242
gimnazijskega profesorja in ravnatelja v Ljubljani od leta 1853 do 1866, in drugih v
organizaciji kustosa Demana.243

Vega v Ljubljani

Ko je dopolnil trinajst let, je Vega zael obiskovati estletne jezuitske nije tudije v Ljubljani
leta 1767/68. Na nijih olah so imeli tedaj 486 dijakov. Vije tudije je obiskovalo 166
tudentov, med njimi 87 filozofijo, 53 teologij, 26 pa je bilo kofijskih.244 Velikanska mnoica
mladine za Vego, ki je bil do tedaj vajen le redkih prijateljev v domai vasi. Jezuiti so prav v
Vegovem asu poveali pomen matematino naravoslovnih predmetov, zlasti fizike, v zadnjih
dveh humanitetnih letnikih nijih tudijev, ki jih je Vega obiskoval leta 1772 in 1773.245

tudij pri jezuitih je bil stanovski privilegij, ki so si ga teko pridobili kmeki sinovi, kot je
bil Vega. olnine ni bilo; toda siromani dijaki niso mogli plaevati kolegija, temve so
stanovali pri podpornikih v mestu. Med leti 1764--1773 je bilo samo v prvem razredu nijih
tudijev v Ljubljani zadranih ali izkljuenih priblino petsto meanskih in kmekih
239
Rajp, 1992, 270.
240
Benedeti, 1981, 27.
241
Karl Hummel (* 1801 Moravska; 1879).
242
Heinrich Mitteis (* 1. 4. 1822 Praga; 15. 5. 1876 Dunaj).
243
Karla Demana (* 1822; 1888 Ljubljana).
244
Historia annua, 394.
245
Sitar, 1983, 46.

63
uencev.246

V Vegovem asu sta stala jezuitska gimnazija in kolegij z dijakim domom pri Sv. Jakobu v
Ljubljani. Stavba kolegija okoli cerkve Sv. Jakoba je obsegala internat in uilnice, dananji
Levstikov trg, Gruberjevo ter Virantovo hio.

Javni izpiti med Vegovim tudijem

e nekaj let pred Vegovim prihodom sta Taufferer in za njim Pogrietschnig prirejala zanimive
javne fizikalne in matematine razprave kot konni izpit na ljubljanskem kolegiju. Veliastne
dogodke so pozorno pripravljali in o njih pozneje e dolgo izmenjavali vtise.

Avgusta 1768 je Ljubljanan Anton pl. Modesti247 zagovarjal teze iz Bokovieve filozofije
pri profesorju Pogrietschnigu. Tri strani posvetil na dveh listih in est strani Pogrietschnigovih
izpitnih tez na treh listih je vezal v Bokovievo beneko izdajo iz leta 1763, tisti as e
osnovni tekst pri pouku. Posvetilo je dal zapisati deelnemu glavarju, knezu Auerspergu,248
gospodarju koevskega fidejkomisa med letoma 1713--1761. Auersperg je zagovoru osebno
prisostvoval,249 skupaj s prvoolcem Vego pa je seveda vneto ploskal svojemu varovancu.
Tako so v Ljubljani pouevali po Bokovievi fiziki nekaj let prej kot na Akademiji v
Zagrebu, kjer je po Bokoviu poueval med letoma 1769--1771 Franjo Volkovi, katerega
sedemintrideset izpitnih tez iz leta 1771 je ohranjenih.250

Enake teze kot Modesti sta istoasno zagovarjala tudi Karpe,251 in jezuitski gojenec Suetiz252
ter jih privezala v astronomsko delo Asclepija, Bokovievega naslednika na katedri za
matematiko rimskega kolegija.253 Karpe se je izkazal e ob koncu nijih tudijev, ko je bil
pohvaljen za govor o Spreminjanju olstva na Kranjskem.254 Karpejeva stara sta bila
ljubljanska meana, vendar sta zgodaj umrla, tako da je bil vzgojen v druini Lichtenbergov,
ki so ga usmerili v tudij prava in filozofije na Dunaju. Leta 1774 je postal profesor logike,
metafizike in moralne filozofije na univerzi v Olomoucu. Tam je postal prisednik
akademskega sodia, leta 1777 zaasni vodja filozofskih tudijev, od leta 1778 pa je
poueval tudi pedagogiko. Leta 1781 je postal rektor univerze v Brnu, od leta 1786 pa je bil
profesor filozofije na dunajski univerzi. Tako se je na Dunaj preselil leto dni po Vegi, s
katerim ga je druilo tudi obudovanje Bokovievih idej. Med letoma 1792--1802 je bil
Karpe nadzornik filozofskega tudija. V Ljubljani nauen Bokoviev in Kantov nauk je
razvil v tevilnih knjigah.255

246
Schmidt, 1963, 161.
247
Peter Anton pl. Modesti (* 1750 Ljubljana (Ljubljanski klasiki, 1999, 275, 446)).
248
Henrik Auersperg (* 1696; 1783).
249
Historia Annua, 397--398.
250
Vanino, 1930, 65--74; Zenko, 1983, 120, 123, 141.
251
Franc Ksaver (Samuel) Karpe (* 17. 11. 1747 Ljubljana; 19. 9. 1806 (SBL, 1: 430)). Po drugih virih naj bi
leta 1766 v Ljubljani ptudiral retoriko pri sedemnajstih letih (Ljubljanski klasiki, 1999, 275, 439)
252
Franiek Suetiz (Svetic, * 1749 Litija (Ljubljanski klasiki, 1999, 276, 459)).
253
Diar., I./40r, 1803L/15, 1810D/16, 1817D (15 in 1824D/14; Historia Annua, 369, t. 15 (1765); Historia
Annua, 380, t. 13 (1766); Historia Annua, 387, t. 15 (1767); Historia Annua, 396, t. 14 (1768); Lukcs, 1253;
Stoeger, 1855, 273; Sommervogel, 6: 919; Murko, 1974, 25; NUK-8209 (NUK-4255); NM 3804-3805.
254
Ljubljanski klasiki, 1999, 275.
255
Slana, 2000, 31; Sodnik-Zupanec, 1943, 32--36; Sodnik-Zupanec, 1962, 286; SBL, 1: 430.

64
Ko je Vega konal etrti letnik nijih tudijev, si je julija 1771 ogledal Schttlov javni izpit iz
fizike o tekoinah na splono in posebej o vodi. Opravili so ga tudentje fizike: stareji brat
Vegovega soolca Janez Nepomuk Christian iz Ljubljane, Narcis Kappus iz Kamne gorice,
Janez Nepomuk Kavi iz Idrije in Valentin Merhar iz entvida. Prva dva sta bila stara 18 let,
Kavi 19, dvajsetletni Merhar pa je bil edini preprostega plebejskega rodu, podobno kot sam
Vega. Bili so soolci e ob koncu nijih tudijev dve leti prej.256

Leta 1772 so tudentje opravili izpit iz fizike o ognju in svetlobi v akademski avli
nadvojvodskega kolegija po predavanju Schttla. Pred tevilnim poslualstvom so svoje
znanje proslavili tudentje Andrej Brataevi od Sv. Kria na Vipavskem, Matev Lokar iz
Primskovega, Jurij Zupan iz Radovljice in Andrej Zupani iz Gorike. Istega leta je grof
Kajetan Auersperg257 javno zagovarjal teze iz etike in metafizike. Zagovoru je prisostvovalo
nad sto visokoolcev, ter dvanajst grofov, baronov in nijih plemiev.258 Ded Kajetanovega
deda je bil bratranec oetu deda Herberta Auersperga, ki je e leto prej poueval filozofijo v
Ljubljani. Leta 1779 je Kajetan Auersperg sklenil kupno pogodbo za dvorca Langenthal in Sv.
Jakob ob Savi z bratom svoje ene, Kajetanom pl. Langenmantlom,259 vnukom zadnjega
kostelskega graaka iz tega rodu, ki je leta 1693 tudiral pri jezuitih v Ljubljani.260

Ob koncu nijih tudijev si je Vega ogledal javni zagovor izpita iz fizikalne astronomije, ki so
ga pri Schttlu opravili Janez Bonnes (Bnner, * 1756) iz Tolmina, Prevodnig,261 ljubljanski
mean Toma Sedej (Sedey, * 1754) in Verwega262 ob koncu drugega letnika filozofije leta
1773. tirje njihovi soolci, eh Ignac Zumper, Vinjan Maksimilijan Wreger, Koevar Janez
Tschinkl in Janez Jabornik, so raje javno zagovarjali teze iz etike.

Po konanih nijih tudijah je Vega e dve leti tudiral filozofijo na liceju v Ljubljani.
Dveletni filozofski tudij je v Vegovem asu imel katedre za filozofijo, matematiko in fiziko.

28. 6. 1774 je poar uniil jezuitski kolegij, mono pokodoval gimnazijsko stavbo in
knjinico. Kranjski stanovi so stavbo za silo obnovili, tako da Vega e ni obiskoval novega
poslopja. Pozneje so pouk prenesli v opueni franikanski samostan na dananjem
Vodnikovem trgu na prostorih dananje ljubljanske trnice, ki ga je za pouk priredil ele
emerl. Nije tudije so ob koncu Vegovi unih let skrajali na pet let.263

Vega je leta 1775 konal tudij filozofije na liceju v Ljubljani. Med leti 1775--1780 je bil
zaposlen kot inenir za reno plovbo pri regulacijskih delih na Muri. Sodeloval je z nekdanjim
jezuitom Gruberjem,264 vendar ne pri zasnovi Gruberjevega kanala med Gradom in
Golovcem.265

Vegovi soolci ob koncu nijih tudijev leta 1773

256
Ljubljanski klasiki, 1999, 280, 281, 436, 438.
257
Kajetan grof Auersperg (* 1754; 1818)
258
Historia Annua, 419.
259
Smole, 1982, 472.
260
Ljubljanski klasiki, 1999, 126, 237.
261
Anton Prevodnig (* 1752 Monje pri Brezjah, po drugih virih kofjeloki mean (Ljubljanski klasiki, 1999,
284)).
262
Joef Verwega (* 1754 Dunaj (Ljubljanski klasiki, 1999, 283, 284)).
263
Sitar, 1980, 46; Reisp, 1962, 166.
264
Gabrijel Gruber (* 4. 5. 1740 Dunaj; SJ 18. 10. 1755 Dunaj; 6. 4. 1805 Sankt Petersburg).
265
ermelj, 1954, 13.

65
Leta 1769 sta Linhartov soolec Jurij Vega in retorik Desselbruner266 igrala v Linhartovi
latinski igri Alexis. Vega je bil premlad za kakno zahtevnejo vlogo, Desselbruner pa je igral
Monkofa. Desselbruner je z Linhartom prijateljeval e naprej in je v sezoni 1789/90 igral
Tulpenheima v upanovi Micki na odru stanovskega gledalia v Ljubljani in pri tem gledalce
zabaval s karikiranim gosposkim vedenjem mladega Hohenwarta.267 Tekstilni tovarnar
Desselbruner je postal pozneje lan grake prostozidarske loe Zdruena srca, leta 1792 pa je
bil med soustanovitelji ljubljanske loe Dobrodelnost in stanovitnost.

Podatke o Vegovih soolcih v Ljubljani preberemo v popisu ob koncu nijih tudij leta
1773268 in ob konnem izpitu leta 1775.

Fidelius Poglajen iz Kranja je retoriko tudiral leta 1772 kot gojenec jezuitskega seminarja v
Ljubljani. Ob koncu nijih tudijev je poroal o pretvorbi sistema Tycha Braheja v
Kopernikovega269 in opravil izpita iz aritmetike in kozmografije. Pri zgodovini je dosegel
prvo mesto, pri retoriki tirinajsto, pri veronauku (ex praecepis) pa tretje.270 Vega je tudiral
retoriko naslednje leto kot plebejec,271 medtem ko je bil soolec Linhart gojenec kolegija
leta 1771 in 1772. Vegovi profesorji na nijih tudijah v Ljubljani so bili:272

Ime Letnik

Magister Mathias Krickl Visit. Medit. 1: 1767/68 (parva)

Magister Mathias Krickl Soc. P. Regen.
Magister Philippus Purtscher (Partscher)273
Magister Philippus Purtscher
Pater Jacobus Knauer274
Pater Jacobus Knauer praef. Marijine Cong.
Min. stud.
2: 1768/69 ((infima gramatica) principia)
3: 1769/70 ((media gramatica), gramatika)
4: 1770/71 ((suprema gramatica), sintaksa)
5: 1771/72 (poetika)
6: 1772/73 (retorika)

Krickl je iz Ljubljane odel na Dunaj; tam je od leta 1771 do 1773 tudiral teologijo.
Purtscher je bil leta 1762 in 1763 novic na Dunaju. Leta 1764 je ponavljal snov s tudenti
vijih razredov nijih tudijev v Leobenu. Nato je dve leti poslual filozofijo v Gradcu. Leta
1767 je ponavljal jezike z dunajskimin tudenti, nato pa je v Celovcu poueval gramatiko.

266
Joef pl. Desselbruner (Desselpruner, * 1750?? Sela pri Ljubljani) skupaj z bratom Janezom evangelistom
Desselbrunerjem, Bernardom Rosettijem (* 1756) in benediktincem Joefom Pinhakom (* 1755 Zweckendorf)
prostozidar ljubljanske loe Dobrodelnost in Stanovitnost leta 1785 povian v Gradcu(Koir, 1998, 52).
267
Koir, 2002, 77; Radics, 1912, 52; Kalan, 1979, 61--62, 119, 136, 164. Franc Joef Hanibal Hohenwart (*
24. 5. 1771 Ljubljana; 1844 Kolovec)
268
Povi. 1974, slika 3.
269
Ljubljanski klasiki, 1999, 287.
270
Ljubljanski klasiki, 1999, 285.
271
Ljubljanski klasiki, 1999, 288.
272
Historia Annua, 394, 399, 405, 409, 414, 421.
273
Filip Purtscher (Purcher, * 7. 12. 1746 Dunaj; SJ 18. 10. 1761 Dunaj; 1. 12. 1794 Dunaj (Stoeger, 1855,
295; Sommervogel, 6: 1310-1311; Lukcs, 1988, 2: 1308).
274
Janez Jakob pl. Knauer (* 1740 Strassfried=Strae na Korokem; SJ 1756 Dunaj; 20. 10. 1819 Ljubljana
(SBL 1: 471)).

66
Knauer je bil rojen v oficirski druini oeta polkovnika in je bil tudi sam sprva namenjen
vojakemu stanu. Gotovo je imel veliko povedati bodoemu podpolkovniku Vegi, ki je ulil
njegove olske klopi.

Knauer je obiskoval nije tudije na Terezijaniu, filozofijo pa v Leobenu in v Gradcu, kjer

je s tudenti utrjeval tudi jezike in matematiko. Kot magister je v Celovcu poueval principio,
gramatiko in poetiko na nijih tudijih. Postal je prefekt Terezijania (kot tudent teologije?).
Med slubovanjem v Ljubljani je opravil tretjo prisego v Judenburgu. Nekaj let je urejeval
Laibacher Zeitung. V Ljubljani je izdajal nemke prevode Ciceronovih govorov e v asu, ko
je poueval Vego. Na ljubljanski gimnaziji je poueval tudi po prepovedi jezuitov vse do
konca Napoleonove dobe leta 1813, ko je postal kanonik Krchpergove ustanove in
konzistorialni svetnik. Dopisal je biografije vidnejih umrlih jezuitov v staro jezuitsko
zgodovino275 v licejski knjinici.

Vega je imel na izpitu ob koncu nijih tudijev dvaintirideset soolcev. Oglejmo si oceno
Vegovih zmonosti v primerjavi z najboljimi devetnajstimi soolci ob koncu nijih tudijev
avgusta 1773,276 poltretji mesec po smrti Vegove matere:

Nagrajeni doseki277
Franc Saleki Christian278 Ljubljana V1, A5, Z1, K3, G1
Georgius Gollmayr279 Radovljica, plebejec A12, Z6
Jacobus Kestel (* 1755) Kranj, kofijski seminar
Blasius Klein (* 1755) Aichens (Dob??), jezuitski seminar, plebejec V3, A14, Z5,K12,G4
Mathias Kossu (Kosu,* 1758) Michelsstdt na Kranjskem, plebejec
Michael Kttel (* 1754) Kreibnitz na ekem, glasbenik pri jezuitih
Anton Linhart280 Radovljica, mean V5, A11, Z2, K1,G3
Ignatz Macklautsch (* 1754) Pllens (Poljanska dolina), plebejec
Hieronimus de Moschettini (* 1755) Gorika province
Ignatz Pototschnig (* 1756) Kropa na Kranjskem
Nicolaus Ramor (* 1756) Ljubljana
Anton Reitz (* 1754) Kanal na Gorikem, plebejec V7, A1, K4, G9
Schluderbach281 Ljubljana, plemi A9
Carolus Schopp (op,* 1757) Trst, mean V1, A3, Z3, K6, G2
Franz Simoneti (* 1756) Ljubljana, seminar kofa Thallenberga
Andreas Sleiko (Seicko,* 1755) Vipava, plebejec
Anton Skerl (* 1753) Tomaj, plebejec
Mathias Trontel (* 1756) Sv. Marija na Kranjskem, plebejec
Jurij Vega Morave (Zagorica), plebejec V2, A1, Z8, K2, G6

275
Historia Annua, 426-505.
276
Povi, 1974, slika 2.
277
Veronauk, Aritmetika, Zgodovina, Kozmografija, Grina. Ojaeno so tiskani predmeti, pri katerih je dijak
zasedel posebej oznaena prva mesta.
278
Franc Saleki Christian (Karl, * 10. 1. 1756 Ljubljana; 3. 2. 1830 Breznica (SBL, 1: 78)).
279
Georgius Gollmayer (* 15. 3. 1755 Lesce; 10. 8. 1822 Ljubljana (SBL, 1: 229; Ljubljanski klasiki, 1999,
287--288)).
280
Anton Toma Linhart (* 11. 12. 1756 Radovljica; 14. 7. 1795 Ljubljana (SBL, 1: 664)).
281
Franc Lovrenc pl. Schluderbach (* 23. 7. 1756 Ljubljana; 31. 10. 1835 Ljubjana (SBL, 9: 222)). Ob koncu
nijih tudijev leta 1773 je bil star 16 let, kar pomeni, da so popis izpeljali pred 23. 7. 1773 *Ljubljanski klasiki,
1999, 288).

67
Michael Zacke (* 1753) Schwabens na ekem, glasbenik pri jezuitih V10, A3, Z12, K5

Velika veina Vegovih soolcev je bila kmekih in meanskih sinov. Dva sta bila eka
jezuitska glasbenika in dva tajerca. Pet soolcev je bilo plemikega stanu: poleg
Schluderbacha e sin poplemenitenega deelnega uradnika s Sorkega polja Jenkensheim,282
Leopold Passetzky de Passecka (* 1755 Idrija; + 1823), Josephus de Sartori (* 1756 Idrija) in
Stephanus Schmol de Eisenwert (* 1756 Bruselj). Passetzky je bil sin poplemenitenega vodje
galnice v idrijskem rudniku in je podedoval oetov poloaj leta 1791. Pred Napoleonovo
zasedbo se je izselil v Avstrijo, po restavraciji pa je leta 1814 postal predstojnik idrijskega
rudnika.283

Poglajen in Kallan sta konala nije tudije pred Vego, eprav so pozneje skupaj zakljuili
vije tudije. Christian, Schopp, Vega in Linhart so bili najbolji dijaki v letniku. Linhart je bil
povpreen pri aritmetiki, Vega pa pri zgodovini, torej pri vedah, v katerih se je drugi soolec
pozneje najbolj odlikoval. Vega je delil drugo mesto pri verouku (Praeceptis). Ta Vegov
uspeh je morda namig, da bi na Jurij gotovo vstopil k jezuitom, e ne bi njihovega reda prav
tedaj ukinili. Jezuita Klein in Zacke sta bila med bolj bistrimi Vegovimi soolci.

Vega je bil seveda nadarjen za raunanje in je delil prvo nagrado pri aritmetiki z Reitzom.
Primorec Reitz pozneje ni v tisti meri izrabil svojih matematinih talentov, kot se je to
posreilo Vegi.

Pri kozmografiji je bil Vega drugi za Linhartom. Ker so pri predmetu potrebovali veliko fizike
in matematike, ki ju Linhart ni posebej islal, smo lahko preseneeni nad njegovim uspehom.
Morda ga je privlaila zemljepisna plat kozmografije, ki je bila prav tako precej poudarjena.

Pri zgodovini in pri grini se Vega ni tako zelo izkazal kot pri drugih predmetih. Iz
matematinih tekmovanj ob koncu tudija v Cambridgeu vemo, da so bili drugo nagrajeni
wranglerji navadno pozneje bolj uspeni od prvih, med njimi Newton, William Thomson,
pa tudi zgodovinar Linhart in matematik Vega.

Linharta je v zgodovini premagal Christian, sin ljubljanskega zdravnika Janeza.284 Na izpitu

pri koncu nijih tudijev je leta 1773 v Ljubljani objavil govor ob smrti kofa Leopolda Joefa
Petazzija. Nadaljeval je s tudijem teologije in bil 18. 12. 1779 v Ljubljani posveen v
manika. Sluil je kot namestnik v Monjah ter bil kaplan v Radovljici in upnik v Rodinah
od leta 1783. Leta 1821 je postal upnik v Breznici, kjer je vodil zidavo nove cerkve. Za
razliko od Linharta se ni nikoli posebej ukvarjal z zgodovino.

opov in Preernov daljni sorodnik Gollmayer se je pred tudijem v Ljubljani e preselil iz

Lesc v Radovljico. Pri izpitu ob koncu nijih tudijev je zasedel precej nija mesta od Vege,
kar pa ga ni oviralo pri poznejih uspehih, ki jim je botroval tudij teologije na cesarskem
Dunaju. Njegova druina nemkih kmekih priseljencev v radovljikem okraju je dala tevilne
posvetne in cerkvene dostojanstvenike.285 Po ordinaciji v ljubljanski kofiji 30. 5. 1779 je
Gollmayer postal Herbersteinov zaupnik in konno stolni prot. Leta 1783 je v Ljubljani

282
Franz Xaver de Jenkensheim (Jenko, * 1756 kofja Loka).
283
Arko, 1993, 58-59.
284
Janez Krstnik Christian (* 1712; 1785).
285
SBL, 1: 228.

68
objavil tipien molitvenik kranjskih janzenistov, ki je po tevilnih ponatisih izpodrinil
Pohlinovega.

Schluderbach je bil plemi tirolskega rodu. Razen pri raunanju ni pokazal posebne
nadarjenosti pri konnem izpitu, kmalu po njem pa je 7. 12. 1773 vstopil v stiki samostan.
Zapustil je 15,000 fl za gradnjo prisilne delavnice v Ljubljani, eprav ni bil njen pobudnik.

Izpitna vpraanja ob koncu Vegovih nijih tudijev leta 1773 niso ohranjena; morda jih zaradi
zmede ob ukinitvi reda niti niso natisnili. Nekaj podatkov najdemo v jezuitski letni olski
zgodovini. Verjetno se Vegov izpit leta 1773 ni veliko razlikoval od izpitov prejnjih dveh let.
Izpita iz aritmetike ob koncu gimnazijskega pouka so leta 1771 in 1772 sta vsebovala le nekaj
splonih nalog. Pri izpostavljanju neznanke iz premega ali obratnega sorazmerja so kandidati
uporabljali osnovne raunske operacije s celimi tevili ali z ulomki in sklepni raun.
Upotevali so pravila trgovskega rauna pri doloanju cene, dobika in izgube. Izraunavali
so tudi kvadratne in kubine korene. Pri znanju iz aritmetike je bil poudarek na osnovah in na
praktini uporabi raunanja, predvsem v trgovini. To je bilo nujno, saj je polovica
gimnazijcev z izpitom julija 1771 konala olanje in se je posvetila praktinim poklicem.

Pri konnem gimnazijskem izpitu leta 1771 in 1772 so bila fiziki najblija poglavja o
kozmografiji, ki so predvsem matematino obravnavala geografijo Zemlje. tudenti so morali
dokazati, da je Zemlja okrogla. Definirali so os Zemlje, teaja, ekvator, vzporednike,
poldnevnike, horizont, zenit in nadir. Opisali so gibanje Sonca po ekliptiki, definirali zodiak,
zemljepisno dolino in irino ter doloili strani neba. Iz zemljepisne lege kraja na Zemlji so
znali izraunati njegov lokalni as in dolino dneva. Poznati so morali tudi podnebja v
razlinih pasovih, npr. v tropskem in v polarnem, ter nateti tam ivea ljudstva. Sledile so
naloge: pojasniti vzroke za estmeseno dolino dneva na teajih, doloiti zemljepisno lego
kraja s pomojo globusa ali zemljevida, doloiti lokalne ase in doloiti podnebje raznih
krajev glede na dolino dneva.

Izpit iz matematike leta 1774

Teze za izpit iz matematike, ki ga je Vega opravil leta 1774, se niso ohranile. Poznamo pa ve
zbirk tez iz prejnjih let. Teze za izpit sluateljev ob koncu prvega letnika leta 1771 so
obsegale predvsem pregled znanja geometrije. Razdeljene so bile na poglavja: geometrija,
ravninska trigonometrija, meroslovje, planimetrija, geodezija, stereometrija in vojako
gradbenitvo. Upotevane izreke, nartovanja in raunanja se danes uimo pri srednjeolski
evklidski geometriji. Najprej so postavili nekaj vpraanj o osnovnih geometrijski pojmih, o
krogu in mnogokotniku. Nato so zapisali izreke: o kotih z vzporednimi kraki, o skladnosti
trikotnikov, o vsoti kotov trikotnika, o podobnosti, o znailnostih ploin likov, Pitagorov
izrek, o krogu, o tangentah in o sekantah. Sledile so nartovalne naloge, med njimi:
vzporednice, pravokotnice, razpolavljanje daljice ali kota, nartovanje likov, konstrukcija
kronice skozi tri dane toke in postavljanje tangente iz podane toke na kronico.

V poglavju o ravninski trigonometriji so najprej obravnavali kotne funkcije in njihove

logaritme. Nato so nateli izreke o kotnih funkcijah, pravokotnem in poljubnem trikotniku ter
sinusov in tangensov izrek. Naloge so bile navedene na splono, brez tevilskih podatkov. S
trigonometrijo je bilo treba razreiti poljuben trikotnik tako, da so dijaki iz treh podatkov za
stranice in kote poiskali ostale tri.

69
Pri merjenju in nartovanju na terenu so kandidati leta 1771 pri vpraanjih o meroznanstvu,
geodeziji in vojnem gradbenitvu morali poznati tudi nekaj fizike, merskih enot in merilnih
naprav. V nalogah je bilo treba primerjati in pretvarjati tedanje enote ter meriti in nartovati
na terenu. Pri nalogah iz geodezije je bilo treba razdeliti razline like na doloeno tevilo
delov in skice prenesti v naravo.

V obsenem poglavju o vojaki arhitekturi so dijaki ob koncu prvega letnika odgovarjali na

vpraanja o oroju, obrambi, jarkih in utrdbah. Principi so obravnavali gradnjo utrdb, njihovo
kakovost in poloaj. Poznati so morali celo velikosti kotov pri gradnji. Preverjanje znanja so
konali z nalogami za nartovanje jarkov in utrdb. Znamenit strokovnjak za vojako
arhitekturo je bil Rieger, ki je postal naslednje leto rektor kolegija v Ljubljani.

V poglavju o planimetriji je Kauffmann spraeval o pojmu ploine. Zahteval je tudi

poznavanje izrekov o ploinsko enakih likih, o podobnih trikotnikih itd. Nekatere naloge so
bile raunske, npr. poiskati ploino kroga in njegovih delov; druge so bile nartovalne, med
njimi risanje kvadrata ploinsko enakega mnogokotniku.

Poglavje o prostorski geometriji je vsebovalo vpraanja o geometrijskih telesih: valju, stocu,

krogli in drugih. Izreki so obravnavali prostornino teles. Opisali so prostorninsko enaka telesa
in podobna telesa ter ugotovili, da ima piramida tretjino prostornine prizme z enako osnovno
ploskvijo in viino. Med raunskimi nalogami je bilo treba poiskati povrino in prostornino
raznih teles, med nartovalnimi pa so tudenti risali mree pravilnih geometrijskih teles.

Teze za izpit na koncu prvega letnika leta 1772 so vsebovale kraji pregled znanja geometrije
in trigonometrije v primerjavi z izpitom pri Kauffmannu leta 1771. Obsegale so le ravninsko
geometrijo in trigonometrijo v skrajani pregledneji obliki s poudarkom na razumevanju
osnovnih pojmov in zakonitosti. Posamezna poglavja so bila pri obeh izpitih razdeljena na
vpraanja, osnovne izreke in naloge.

Leta 1772 je bil poudarek na vpraanjih: o kotih in njihovi medsebojni legi, o merjenju kotov,
o trikotnikih, njihovi skladnosti in podobnosti, o paralelogramu, mnogokotnikih, krogih,
kotnih funkcijah in njihovih logaritmih, o ploinah likov, merskih enotah ter merilnih
napravah. Osnovni izreki in naloge so bili leta 1772 podobni, toda manj tevilni kot prejnje
leto. Od tudentov niso zahtevali dokazovanja izrekov. Vselej se niso izraali povsem
natanno, saj so izraz "enak" ponekod uporabljali za "skladen", drugje pa za "ploinsko
enak".

Izpitne teze ob zakljuku Vegovih tudijev v Ljubljani

Leta 1775 je Vega z odlinim uspehom konal tudij filozofije na liceju v Ljubljani286 skupaj
s Poglajenom in Matejem Kallanom iz kofje Loke. Odgovarjali so tudi na vpraanja o
logaritmih.287 Poleg Maffeia in G. Schttla je bil med izpraevalci tudi Tschokl. Profesor
logike in metafizike Tschokl je bil Herbersteinov zaupnik in "politini" nasprotnik drugih

286
ermelj, 1954, 13.
287
Vega, 1775, tezi 38, 39.

70
dveh profesorjev. Po odstranitvi Japlja288 je priel 29. 11. 1773 za profesorja z Dunaja v
Ljubljano.289

Matematika, geodezija in balistika

Profesor matematike Maffei je leta 1775 objavil sto sedeminosemdeset tez iz matematike,
med njimi pet tez o geodeziji (XC--XCIV) in sedemnajst tez o balistiki.

Teze o balistiki, ki jih je Maffei objavil kot zadnje med tezami iz matematike, bi danes prej
uvrstili k fiziki.290 Teza CLXXIV je opisovala parabolo telesa izstreljenega pod kotom 45o ter
doloitev najvije toke meta pod kotom 15o. Tudi teza CLXXXIV je obravnavala parabolo
pri metu ter potrebno koliino smodnika za izstrelitev z doloeno zaetno hitrostjo. Prav to je
bil problem, ki mu je Vega dve desetletji pozneje posvetil svoja glavna odkritja v topnitvu.
Metzburgovi tudentje na dunajski univerzi so reevali podobne probleme zunanje balistike
dve leti pozneje.291

Gruberjev pomonik Maffei je s svojimi predavanji iz balistike in matematike gotovo mono

vplival na Vegovo poklicno pot. Poleg matematike je poueval na liceju tudi zgodovino.
Zasebno je v matematiki poueval tudi barona Zoisa.292

9. 10. 1773 je bil Maffei obenem z G. Schttlom potrjen za profesorja matematike na liceju v
Ljubljani, eprav je bil pred tem ukinjen jezuitski red. Kljub protestom je moral med
Herbersteinovimi protijezuitskimi spletkami zaradi napetih razmer zapustiti licej leta 1776,
brkone pozneje kot G. Schttl.293 Zagovor in promocija tudenta Vege avgusta leta 1775 je
bila tako ena zadnjih pedagokih dejavnosti profesorjev Maffeia in G. Schttla na
ljubljanskem liceju.

Med tudijem na tem zavodu je bil profesor Maffei tudentu Vegi tudi kruni oe, saj mu je
pomagal pri premagovanju gmotnih teav. V zahvalo mu je Vega posvetil 2. izdajo svojega
logaritemsko--trigonometrijskega prironika leta 1800. Maffei je po odhodu iz Ljubljane in z
Dunaja postal prot v Stari Boleslavi in prelat kraljevine eke.294

Sodelavcem v vojanici je Vega pripovedoval, da ga je med tudijem podpiral stric, katerega

ime danes teko ugotovimo. Na zaetku tudija v Ljubljani je Vegi pomagal trgovec Janez pl.
Buset.295 Morda je bil to Janez,296 sin Franca Rajmunda pl. Buseta ( 1751) in Ane Julijane
grofice Marschwander ( 1752). Janez je bil poroen z Marijo Konstanco ( pred 1790) in je
imel sina Aleksandra pl. Buseta (* okoli 1770), katerega varuh v asu mladoletnosti je bil
sorodnik Joef Gabrijel pl. Buset (Busset, Buseth, * Gracarjev Turn (Feistenberg)), lastnik
gospostva Terika vas med letoma 1774-1777, deelni svetnik na Kranjskem in viji direktor

288
Jurij Japelj (* 11. 4. 1744 Kamnik; 11. 10. 1807 Celovec).
289
Schmidt, 1963, 265--267.
290
Schttl, Maffei, Tschokl, 1775, 30--32 (teze 171--187).
291
Metzburg, 1777, 50.
292
Bufon, 1971, 48.
293
Schmidt, 1963, 267
294
ermelj, 1954, 12--13
295
Sitar, 1997, 11.
296
Janez Gotlib pl. Buset (* okoli 1721; 1790).

71
za transport (Ober Weeg Director). Janez Gotlib je podedoval posestvo Velika vas
(Grossdorf) pri Ljubljani s 40,7 hubami. S posestvom je slabo gospodaril, zato ga je upravljala
njegova ena. Posest je bila last Busetov ve kot stoletje, dokler ga ni upravnik Joef Gabrijel
pl. Buset prodal 11. 8. 1790.297 Drugi, Janez Nepomuk baron Buset (Buseth), je bil tisti as
predsednik Kmetijske drube za Kranjsko.298 Kranjec Ignac Kajetan Buset je po
Hohenwartu299 postal kof v Trstu. Mitro je dral od leta 1796 do 1803, potem pa je zaradi
Napoleonovih300 vojn poloaj ostal nezaseden do leta 1821.

Vega je leta 1773 tudiral retoriko na jezuitskem kolegiju kot plebejec, 301 medtem ko je
njegov pozneji licejski soolec in sodelavec Fidelius Poglajen iz Kranja retoriko tudiral leta
1772 kot gojenec jezuitskega seminarja v Ljubljani.302 Tako je za razliko od Poglajena morda
Vega lahko stanoval zunaj internata v kolegiju, denimo pri pl. Busetu, saj je Maffeija kot
profesorja spoznal ele naslednje leto na vijih tudijah.

28. 6. 1774 je poar uniil jezuitski kolegij, mono pokodoval gimnazijsko stavbo in
knjinico. Kranjski stanovi so stavbo obnovili. Pozneje so pouk prenesli v opueni
franikanski samostan na dananjem Vodnikovem trgu. Dne 22. 11. 1793 je emerl303
obraunal prejemke in izdatke pri prenovi nekdanjega ljubljanskega franikanskega
samostana za potrebe liceja. Gradnjo je tehnino nadziral kot gradbeni direktor.304 Obnova
gimnazije po poaru in veliko pozneja adaptacija licejskega poslopja na dananjem
Vodnikovem trgu pomeni, da je Vega tudi zadnje leto 1774/75 e obiskoval vije tudije pri
Sv. Jakobu.

Tako je Vegovo bivanje v Ljubljani povezano s Sv. Jakobom in morebitnim stanovanjem

zunaj kolegija pred poarom. V letu med poarom in koncem svojih tudijev je Vega gotovo
ivel zunaj kolegija, saj je bil le--ta unien. Vije tudije oziroma licej pa je tudi v olskem
letu 1774/75 obiskoval v obnovljeni stavbi pri Sv. Jakobu.

Gruber je zael graditi novo olo e pred prepovedjo Drube. Novogradnjo je nekoliko
pokodoval poar. Po nesrei je odkupil del pogoria na obeh straneh pozneje Zvezdarske
ulice, kjer je pogorel jezuitski kolegij na entjakobskem trgu t. 2 skupaj z 58 okolikimi
hiami in 51 hiami onstran Ljubljanice v Krakovem. Dogradil je hio z mehanino delavnico
in zvezdarno, zato ga je cesar Joef II. oprostil hinega davka.305 Gradnjo je podpiralo deelno
glavarstvo, nasprotoval pa ji je jezuitom sicer naklonjeni kof Herberstein, ki je hotel imeti
semenie na prostoru nekdanjega jezuitskega kolegija. Kritiziral je G. Gruberjev nart zaradi
premajhnih sobic, preskromnih za stanovanja duhovnikov, primernih le za manj zahtevne
jezuite, katerih ponovno skupno stanovanje je nasprotovalo cesarskemu ukazu.306 V opisu
stavbe za deelno vlado je Gruber 4. 4. 1783 zapisal pod t. 1 uilnico za mehaniko in
poljedelstvo z modeli za pouk obeh predmetov. Vega brkone e ni redno obiskoval ole v
Gruberjevi palai, ki je bila ob koncu njegovega tudija e v gradnji.

297
Smole, 1982, 520.
298
Reisp, 1989, 38.
299
Sigmund Anton Hohenwart (* 2. 5. 1726 Kolovec; SJ 3. 11. 1744 Reka; 30. 6. 1820 Dunaj).
300
Napoleon Bonaparte (Buonaparte, * 15. 8. 1769 Ajaccio; 1821 Sv. Helena).
301
Ljubljanski klasiki, 1999, 288.
302
Ljubljanski klasiki, 1999, 285.
303
Joef Marija emerl (Schemerl, *1754; 1844).
304
Ciperle, 2001, 261.
305
Steska, 1905, 43--44; Juri, 1990, 53.
306
Rajp, 1992, 262.

72
Leta 1788 je Gruber nartoval in gradil jezuitski kolegij v Polotsku v Belorusiji. V zadnjih
dveh letnikih retorike nijih ol je tam predaval tudi vojno in civilno arhitekturo, balistiko in
pirotehniko. Bil je prvi predavatelj arhitekture v Rusiji, ta predmet pa je poueval tudi na
kolegijih v Mstislavu (1787), Mogilevu (1789) ter Vitebsku (1789). Leta 1799 je v Polotsku
organiziral pouk skupine bodoih zelo uspenih profesorjev arhitekture.307

Fizika

Za Maffeievimi tezami je G. Schttl objavil e osemintrideset tez iz fizike na straneh 33--52.

Za razliko od let 1771--1773 so te teze obsegale vsa podroja fizike. Razdeljene so bile v
osem skupin:

NAZIV POGLAVJA: vrstne tevilke tez: stran:

O gibanju in strojih I--XII; 33--38

O elementih sestave teles XIII--XVI 39--40

O trdninah in gravitaciji XVII--XXII 41--45

O vodi in hidrodinamiki XXIII--XXIV 45--47

O zraku in zvoku XXV--XXVIII 47--48

O ognju in mrazu XXIX--XXX 48--50

O svetlobi, toploti in vidu XXXI--XXXIV 50--52

O elektriki in meteorologiji XXXV--XXXVIII 52

Sestava teles

G. Schttl je bil zagovornik Newtonovega nauka v Bokovievi obliki, kar je bilo obiajno
med jezuiti njegove dobe. Obravnaval je vakuum in pore v telesih (XIII). tudente je
spraeval, ali so vsa telesa porozna in kolikna je velikost in oblika por. Treba je bilo poznati
kartezijansko, Epikurjevo, Gassendijevo, Newtonovo in Leibnizovo mnenje o porah. O
koheziji in o posebnih lastnostih teles je bilo treba poznati mnenje Bernoullija, Gassendija,
Nolleta in Newtona.

Posebno zanimiva je omemba Francoza Nolleta.308 V licejski knjinici so nabavili veino

njegovih del, eravno je v drugi polovici 18. stoletja njegov sloves bledel na raun

307
Blinova, 2002, 132, 135.
308
Abb Jean-Antoine Nollet (* 1700; 1770).

73
Franklinove teorije o elektriki. O sporu med Franklinom in Nolletom je Mitteis v Ljubljani
objavil razpravo v Izvestjah za leto 1856. V razpravi se ni dovolj jasno opredelil za
Franklinove ideje, zato ga je leta 1857 kritiziral dunajski univerzitetni profesor vije fizike in
lan Akademije Grailich.309

Bokovievo teorijo je Schttl opisal v XV in XVI tezi:

"XV. V naravi obstajata privlana in odbojna sila. Delujeta na razlinih razdaljah, kar lahko
dokaemo iz znanih zakonov sil v naravi. Odtod sledi zakon sil: pri minimalnih razdaljah
deluje odbojna sila v obratnem sorazmerju z oddaljenostjo. Delovanje odboja (pri naraajoi
razdalji) nekajkrat presee delovanje privlaka. Odboj zane delovati na razdaljah, vejih od
ni. Od zelo majhnih razdalj odboj ob vekratnih alternacijah polagoma vztrajno naraa. Na
nekaterih konstantnih razdaljah privlana sila presee odbojno silo. Pri nekaterih planetih in
kometih na najvejih razdaljah (privlana sila) deluje le priblino (sic!) sorazmerno z obratno
vrednostjo kvadrata oddaljenosti.

XVI. Zakon na videz skoraj sovpada s slovito Bokovievo krivuljo. Resnina nepredirnost se
kae v tem zelo znanem tolmaenju kot odboj pri majhnih razdaljah; kohezija na omejenem
obmoju sledi odboju v tevilnih neenakih nadaljevanjih, ko sta privlani in odbojni sili
uravnoveeni z obeh strani; elastinost deluje do meje privlaka; fluidnost deluje povsod enako
v enakih tokah v navideznih sferah koncentrine porazdelitve; drugae pa je v trdninah;
kemijske raztopine veine teles so deloma tekoe, s stalnimi notranjimi silami; podobno se
zmanjuje velikost delovanja na raztopino; fermentacija poteka pri alternirajoi sili; fluidnost
je odvisna od hitrosti molekul pri gibanju okoli lastne osi rotacije; podobno deluje
zgoevanje, kristalizacija in sublimacija pri razlinih silah in pri razlinem medsebojnem
delovanju molekul. Odboj ob spremembi agregatnega stanja telesa je posledica zakona sil, ki
je, po domae reeno, le vpraanje vztrajnosti."

Zanimiv je Schttlov zakljuek XV. teze, kjer je Newtonovemu gravitacijskemu zakonu o sili
obratno sorazmerni kvadratu razdalje pripisal le priblino veljavo. Podobno idejo je
zagovarjal leta 1746 Francoz Clairaut310 v polemiki s francoskim newtoniancem Buffonom,311
ki mu je odgovoril v Secondes vues de la nature leta 1765.312 Clairaut je svojo idejo o
sorazmernosti privlane sile z (a/x2 + m/x4) utemeljeval z nepravilnostmi v gibanju Lune,
vendar je pozneje moral priznati svojo napako. V tedanjih zapisih so s rko x zaznamovali
razdaljo.

O popravkih gravitacijskega zakona, ki naj bi bili sprejemljivi tudi za Newtonove

zagovornike, je pisal tudi Bokovi, ki je predlagal privlano silo sorazmerno z:313

((a/x3) + (b/x2))

Euler je menil v razpravi O aberacijah Jupitra in Saturna, ki mu je prinesla leta 1748 nagrado
Akademije v Parizu, da gibanje obeh planetov precej odstopa od Newtonovih zakonov.

309
Po prezgodnji smrti Josepha Wilhelma Grailicha (* 1829; 1859) je njegovo mesto zasedel Joef Stefan.
310
Alexis Claude Clairaut (* 1713; 1765).
311
Georges Luis Leclerc grof Buffon (* 1707; 1788).
312
evarli, 1986, 57
313
Rudjer Josip Bokovi (* 18. 5. 1711 Dubrovnik; SJ Rim; 13. 2. 1787 Milano (Poggendorff, 1863, 246),
1974, 55, 121. Teza.

74
Bokovi je trdil,314 da je Euler, podobno kot pred njim Clairaut, zagreil raunsko napako, ki
ga je zapeljala k napani domnevi.

Dodatne lene h gravitacijskemu zakonu so konec 18. stoletja predlagali tudi na kotskem,
kjer je Robison315 na univerzi v Edinburghu prvi zagovarjal Bokoviev nauk leta 1785.316
Tako je Schttlov zapis o sili, ki "deluje priblino sorazmerno z obratno vrednostjo kvadrata
razdalje", primerljiv z zagovorniki Bokovievega nauka njegove dobe.

Tudi Schttlov nekdanji tudent Vega je leta 1790 v Dodatku k III. delu matematinih
predavanj predlagal modifikacijo Newtonovega zakona, da bi odpravil teave pri raunu
prostega pada telesa skozi sredie Zemlje. Vendar je leta 1800 to idejo opustil. Po raziskavah
matematikov in astronomov francoske Laplaceve ole ni bilo ve mogoe dvomiti v tono
veljavnost gravitacijskega zakona tudi na velikih razdaljah.

Trdnine in gravitacija

Ta skupina tez zadeva je obravnavala predvsem astronomijo. V XVII. tezi je Schttl posebej
poudaril Huygensovo mnenje o planetu Saturnu. V XVIII. tezi je omenil kartezijanske teorije
o nepopolnosti istosti Sonca in ognja. Omenil je tudi slavni komet, ki se je pojavil leta 1759.
Gre za Halleyev komet, ki je bil viden od boia leta 1758 do junija leta 1759. Clairaut je
konec leta 1758 objavil raune orbite kometa z upotevanjem motenj Jupitra in Saturna. Pri
napovedi prihod kometa v nae osonje se je zmotil za enaintrideset dni.317

V XX. tezi je Schttl obravnaval tri tedanje inaice svetovnega sistema: Kopernikovega,
Brahejevega in Ptolemejevega. Med enainpetdesetimi instrumenti, predlaganimi 17. 9. 1755
na liceju v Ljubljani, sta bila na drugem in tretjem mestu sferina modela sveta po
Kopernikovi in po Brahejevi inaici. Svetovni sistem Danca Braheja318 iz leta 1583 je
prevladoval v jezuitskih krogih 18. stoletja, vse dokler ni Katolika cerkev po letu 1746 iz
indeksa prepovedanih knjig izbrisala opombo o "vseh knjigah, ki trdijo, da se Zemlja
giblje".319

Schttl je v XXI. tezi zanikal obstoj vrtincev etra v naravi; to je storil kar se da previdno v
oklepaju. S tem se je pridruil Newtonovi (1687) kritiki kartezijancev. e bi takni vrtinci
obstajali, bi bili sami premalo za pojasnitev gibanja zvezd. Kometi so, tako Schttl, trdna
telesa podobna planetom. Svetovni sistem je sistem Zemlje, ki se vrti okoli Sonca. Zemlja je
na polih sploena, kot je v nasprotju s kartezijanci trdil e Newton in je po Schttlu seveda
povzel tudi mladi Vega.

Delovanje gravitacije je Schttl pojasnil z "agentom", etrom, ki dovoljuje premo in

oscilacijsko gibanje, ne pa tudi gibanja vrtincev. Gravitacija je univerzalna.320

314
Bokovi, 1974, 123, teza, 54
315
John Robison (* 1733 Boghall pri Glasgowu; 30. 1. 1805 Edinburgh).
316
Robison, 1822, 267--303, fig. 1--3 (Plate III).
317
evarli, 1986, 56; Asimov, 1978, 240; Clairaut, 1743.
318
Tycho Brahe (* 1546; 1601).
319
Markovi, 1968, 134
320
Schttl, Maffei, Tschokl, 1775, teza XXII.

75
Voda in hidrodinamika

V XXIV. tezi je Schttl ugotavljal, da se kapljevina dvigne obratno sorazmerno s polmerom

kapilare. Ta zakon, ki velja za ozke kapilare, je bil znan v 18. stoletju. Prvo uporabo pojma
povrinske napetosti je Francoz Laplace pripisal na Madarskem rojenemu zdravniku
Segnerju,321 ki je svojo razpravo objavil leta 1752 pri kraljevi drubi v Gttingenu. Laplacevi
trditvi je brkone botrovalo osebno nasprotje do rojaka Mongeja.322 Monge je, kot kaejo
noveja raziskovanja, prvi uporabil pojem povrinske napetosti v sodobnem pomenu leta
1787, ko je predvideval konstantno napetost vzdol povrine kapljevine in svetoval uporabo
infinitezimalnega rauna pri obravnavi problema. Zato je razumljivo, da Schttl leta 1775 e
ni mogel obravnavati povrinske napetosti.

Zrak in zvok

V XXV. tezi je Schttl obravnaval ivosrebrni barometer, ki ga je Torricelli323 sestavil pred

ve kot sto leti.

V XXVIII. tezi je opisal zvok kot posledico vibracije teles. Ni natanneje opredelil, ali gre za
longitudinalne ali transverzalne vibracije.

Ogenj in mraz

V XXIX. tezi je Schttl natel stopinje Deliscianuma, Raumurja in Fahrenheita. Ni omenil

stopinj Celzija.

V ubeniku hidrodinamike je Vega leta 1800 navajal vse tri skale, ki jih je njegov nekdanji
profesor Schttl zahteval na izpitu. Poleg njih je omenjal tudi stopinje Celzija, eprav z
druganim nazivom.

V asu Vegovega tudija so v Licejski knjinici e imeli Martinovo primerjavo petnajstih vrst
termometrinih skal s Fahrenheitovo. Celzijeve skale ni omenjal. Svoje meritve temperatur v
Ljubljani je Schttl leta 1776 objavil v Raumurjevih stopinjah.

Po XXX. tezi izvira ogenj iz vrenja (fermentacije) v telesih. Resnina toplota je moderator
gibanja delcev zraka. Izlivanje toplote poteka od segretih teles proti hladnim.

Schttlove teze iz leta 1772 (VIII.) in 1775 (XXX.) so bile blizu kinetini teoriji toplote, ki jo
je med njegovimi sodobniki zagovarjal vicar Bernoulli324 leta 1738. Izraz "efluvia", ki
zadeva izlivanje oziroma sevanje toplote je enak, kot ga je uporabljal Nollet pri svojem
opisovanju delovanja elektrike sredi 18. stoletja.

321
J.A.Segner (* 1704; 1777).
322
Gaspar Monge (* 10. 5. 1746; 28. 7. 1818).
323
Evangelista Torricelli (* 1608; 1647).
324
Daniel Bernoulli (* 1700; 1782).

76
Svetloba, toplota in vid

V XXXII. tezi je Schttl zapisal, da se svetloba iri skozi vakuum, ne da bi kaj pripomnil o
naravi svetlobe in toplote. Domnevamo, da je zagovarjal korpuskularni Newtonov model
svetlobe, ki so mu v tej dobi nasprotovali le redki, med njimi Euler.

Schttlovi tudentje so morali poznati veliko optinih naprav, ki jih je profesor gotovo imel
tudi v svojem fizikalnem kabinetu. Med optinimi napravami so v tezah nateti: Newtonov,
Gregoryev in nizozemski teleskop. Med enainpetdesetimi instrumenti, predloenimi na
liceju v Ljubljani 17. 9. 1755, teleskopov ni bilo. Verjetno so jih imeli e od prej, saj popis iz
leta 1811 nateva dva teleskopa, enega z mikrometrom, drugega pa s papirnato cevjo.

Elektrika in meteorologija

V XXXVI. tezi so elektriko opisali kot motnjo elektrinega fluida v telesih.

V XXXVII. tezi so tudentje odgovarjali na meteoroloka vpraanja, s katerimi se je Schttl

tisti as ukvarjal v Ljubljani. Vpraanja so obravnavala oblake, njihovo viino, de, vzroke za
nastanek meglic itd. Meteorologija je bila gotovo v skupni tezi z elektriko zaradi
Franklinovega raziskovanja atmosferske elektrike leta 1752.

Zadnja, XXXVIII. teza, je obravnavala strelovod. Postavitev eleznih drogov ali prevodnih
ic zanesljivo odvraa strelo od hie, kar naj bi se v mestih po elji uredilo s pomojo
posvetnih oblasti.

Strelovod so razvili po poskusih Ameriana Franklina325 10. 5. 1752. Prvi strelovod so

preskusili na posestvu botanika Dalibarda326 v Marly--la--Ville na Francoskem. Do leta 1782
so v Franklinovem mestu Philadelphiji nastavili okoli 400 strelovodov. Novost se seveda ni
uvajala brez zadrkov. Leta 1783 je bodoi revolucionar, advokat Robespirre,327 branil
francoskega plemia na sodiu v Arrasu, ker so ga obtoili zaradi nastavitve strelovoda, ki je
vznemirila sosede in celo upana. Schttlovo prizadevanje za postavljanje strelovodov na
Kranjskem je bilo gotovo zelo napredno v svojem asu in okolju.

Schttl se ni opredelil niti za strelovode z okroglim niti z zailjenim vrhom. To vpraanje je

prav tedaj povzroalo spore med anglekimi in francoskimi raziskovalci.

Makova razprava o streli in sredstvih za zavarovanje pred njo

Zadnja Schttlova teza se navezuje na razpravo Madara Paula Maka, profesorja

matematinih znanosti na dunajskem Terezijaniu, ki je bila po tedanji navadi izdana skupaj
325
Benjamin Franklin (* 1706; 1790).
326
Thomas Franois Dalibard (* 1703; 1799).
327
Maximilian Robespirre (* 1758; 1794 Pariz)

77
z izpitnimi tezami na Dunaju leta 1775. Izpitne teze so bile natisnjene v latinini, Makova
razprava pa v nemkem prevodu njegovega tudenta Josepha barona pl.Retzerja,328 ki je bil
prvi skupaj z originalom objavljen na Dunaju leta 1772. Razprava je obsegala uvod,
otevilen z rimskimi tevilkami, in 125 strani glavnega teksta. Razprava ni imela priloenih
skic ali slik razen skice neurja pred naslovnico iz leta 1772, pod katero so postavili stiha iz
Ovidijevih Metamorfoz.

SLIKA (CD: Mako-1772-0tp): Strela na morju ob obali z naslovnice Makove knjige,

ponatisnjene in vezane ob Vegove teze avgusta 1775)

V uvodu je Mako opisal raziskovanje elektrine iskre. Oznail je Musschenbroekovo329

odkritje leydenske steklenice, Franklinove poskuse, Nolletovo raziskovanje strelovodov v
obliki konic, objavljeno v poroilih parike akademije leta 1764, in Richmannovo smrtno
nesreo pri poskusu s strelo v Petrogradu leta 1763.330 Glede na spor med Franklinom in
Nolletom je bilo omenjanje obeh v isti sapi zanimiv prijem. Musschenbroekova, Papacino
dAntonijeva in Belidorjeva merjenja trdnosti razlinih snovi je pozneje uporabljal tudi
Vega.331

V prvem delu je Mako poroal o naravi strele,332 v drugem pa o blisku.333 Po Bokoviu je

sprejel Franklinovo teorijo o viku ali pozitivni elektriki o primanjkljaju ali negativni
elektriki.334 Skliceval se je na Franklinove poskuse z valjem iz zlatega papirja335 iz leta 1751
in na Beccarijeve poskuse s konicami.336 Franklina je predstavil kot odkritelja strelovoda in
svetovalca pri Dalibardovem poskusu v Franciji.337 Beccaria je leta 1753 delal poskuse z
eleznim strelovodom na strehi cerkve Sv. Joefa.

Mako je podrobno opisal poskuse bolonjskih raziskovalcev strelovoda: Verattija, Zanottija,

Marinija, Brunellija in Paganuzzija. Ob raziskovanju atmosferske elektrike je poleg Beccarie
omenil nemka raziskovalca Reimarusa in Hartmanna. Posebej ga je zanimala naelektrenost
padavin: Marini in Wilcke sta opazovala naelektrenost deja in toe, Canton338 pa naboj v
novembrskem londonskem snegu. Hallai in Mairan339 sta marca 1736 razelektrila oblake z
zglajeno kovino.340

Mako je opisal poskuse z naelektritvijo rastlin in Lomonosovo razlikovanje treh vrst

elektrinega ognja, eprav znameniti Rus ni bil zelo znan v Evropi. Sam Mako je meril
naelektritev oblakov, zaradi katere se je kazalec na merilcu odklonil do 60 stopinj.341
Predpostavil je e naelektrenost megle v notranjosti Zemlje. Vega je bil gotovo ponosen, ko je
328
Joseph Friedrich von Retzer (Retler, * 25. 6. 1754 Krems; 15. 10. 1824 Dunaj).
329
Pieter van Musschenbroek (* 1692; 1761),
330
Mako, Vorbericht, 3--4.
331
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 417--418, 424.
332
Mako, 1775, 1--57.
333
Mako, 1775, 59--125.
334
Mako, 1772, 4.
335
Mako, 1775, 1, 21, 43.
336
Mako, 1775, 17.
337
Mako, 1772, 6.
338
John Canton (* 1718 Stroud; 1772 London).
339
Jean Jacques Dorotheus de Mairan (tudi Dortoux, DOrtous, * 26. 11. 1678 Bziers; 20. 2. 1771 Pariz).
340
Mako, 1772, 9--10, 11, 23.
341
Mako, 1772, 27, 30, 35.

78
videl, da je Mako citiral celo Valvasorjevo Slavo342 z opisom dveh vodometov v Cerknikem
jezeru. Ko se z neba bliska in strelja, se slii donenje, kot da bi lovek obenem tolkel na
razline pavke. Vodometa sta bila podobna dvema votlinama. V eni je Valvasor opazil
svetlobo, v drugi pa se je vzdigovala megla nabrana ob neurju; nedvomno je pojav povzroala
elektrika. Beccaria je poroal o podobnih vodnih vrtincih v Modeni, ki sta jih opazila Davini
in Ballisberi.343 Gotovo je prav opis rojaka Valvasorja preprial Vego, da je teze svojega
konnega izpita vezal ravno v Makovo knjigo.

Na zadnjih dvajsetih straneh prvega dela je Mako opisoval razline primere strele po vsej
Evropi. Opisal je strelo, ki je udarila v njegov lastni dunajski akademski kolegij leta 1761. Z
bakrene strehe je stekla navzdol, ne da bi pokodovala leseno ohije ter glasno udarila ob
zvon. Od tam je po vodniku med trdnim ohijem in streho in prodrla v kapelo Sv. Ksaverja ter
udarila v posrebreni in pozlaeni kip Matere Boje. Strela je leta 1770 udarila v majhen stolp
istega kolegija, potovala po bakreni strehi, se spustila po eleznih vratih in prodrla v sobe.344
Leta 1770 je znova udarila, tokrat v vrata dunajskega kolegija.345 Opisoval je bliskanje v
Benetkah 26. 5. 1752 in 18. 6. 1764,346 povsem nedavno strelo, ki je stopila pozlaeno kroglo
v Berlinu 20. 7. 1772347 ter neurje v Temivarju 1. 2. 1172.348 Aepinus in Wilcke sta leta 1766
opazovala pretvorbo magnetne v naelektreno snov ob streli.

V drugem delu je Mako sprejel Franklinov pogled na meteorologijo in na strelo kot povsem
naraven pojav.349 Opisal je Galilejevo odkritje pravilnega nihala ob opazovanju lestenca v
cerkvi in poznejo Huygensovo nihajno uro.350 Opisal je Bianchinijeve poskuse s strelo na
gradu Devin "na mejah Kranjske".351 Makov opis je e posebno zanimiv zato, ker je
Bianchinijeve poskuse iz pisma datiranega 16. 12. 1758 sto let pozneje opisal ljubljanski
gimnazijski profesor fizike Mitteis.352 V gimnazijskem olskem poroilu za leto 1756 je
Mitteis opisal tudi spor med Nolletom in Franklinom.

Mako je povzel Bianchinijevo pismo o poskusih benediktinca Imperatija in Aldrovandija. 353

Bianchini je dal zapiiti v tla kot svea ravno helebardo in jo povezati z verigo. Opazil je
ogenj znan pod imenom Sv. Helene (Erazma, Elma). Leta 1750 je uporabil 2.7 m dolg lesen
drog. Opazovanje je trajalo le etrt ure, nato pa so nadobudni raziskovalci morali pred nevihto
pobegniti v grad. Bianchini je ugotovil, da je elektrina materija iz ozraja vstopila v
helebardo.

Mako je opisal e Nolletove poskuse z elektriko354 in eksperimente na gori Puy de Dime, kjer
so pred stoletjem po Pascalovih navodilih prvi merili nadmorsko viino z barometrom.355
Zagovarjal je napredne fizikalne ideje svoje dobe. Poznal je teorijo longitudinalnega
valovanja, po kateri pri zvoku ne gre za premikanje zraka. Zato je domneval, da z zvonjenjem
342
Valvasor, 1689, 50/4: 49; Mako, 1772, 41.
343
Mako, 1772, 42
344
Mako, 1772, 49.
345
Mako, 1772, 72.
346
Mako, 1775, 46, 47.
347
Mako, 1772, 50; Mako, 1775, 50.
348
Mako, 1772, 77.
349
Mako, 1772, 85.
350
Mako, 1772, 86. Giovani Fortunato Bianchini (* 1719; 1779).
351
Mako, 1775, 93--95; Mako, 1772, 93--95.
352
Mitteis, 1858, 88--89.
353
Mako, 1775, 93. Ulysse Aldrovandi (Ullisse, * 1522; 1605 Bologna); Pietro Imperati ( 1605 Bologna)
354
Mako, 1775, 112; Mako, 1772, 122.
355
Mako, 1772, 123.

79
ni mogoe preganjati oblakov, ki grozijo s strelo.356 Podobna stalia so zagovarjali tudi
nekdanji jezuit, profesor fizike na dunajski visoki oli Joseph pl. Herbert leta 1778 in Hrvat
Domin357 leta 1792.358

Makova knjiga je obravnavala razmeroma novo vejo fizike in citirala poskuse tudi iz 1760-ih
let, denimo razprave objavljene v Hannovru leta 1761.359 Vendar je Mako obravnaval le malo
svojih lastnih poskusov. Pozneje Vega ni objavljal razprav o elektriki.

Izbira Makove knjige je bila povezana z bokovievsko naravo Makovega in poznejega

Vegovega raziskovanja. V knjigi o streli Mako sicer Bokovia ni omenjal, saj le--ta o
elektriki ni veliko objavljal. Mako je bil eden glavnih Bokovievih zagovornikov, e posebno
glede problema vakuuma in neskonno majhnih koliin, ki so ga jezuiti lahko reili ele z
Bokovievo fiziko.360

Navigacijski inenir Jurij Vega

Uvod

Vse dosedanje Vegove biografije imajo skrivnostno belo liso, saj doslej nihe ni vedel, kako
je Vega sodeloval pri regulaciji notranjeavstrijskih rek. Po nekaterih virih naj bi delal celo kot
geodet na Kranjskem, pozneje pa na Ogrskem.361 Zato bomo dopolnili Vegovo podobo s
podatki o njegovem delu pri uravnavanju reke Mure; ti podatki bodo torat prvi predstavljeni
slovenski javnosti.

Brodarska ola v Ljubljani

Vegova manjkajoa leta so tesno povezana z Gruberjem, vodilno osebo kranjskega olstva
in tehnike tistih let. V soboto, 4. 6. 1768, je priel profesor eksperimentalne mehanike
Gabrijel Gruber iz Judenburga v Ljubljano. Naslednje leto je postal predstojnik katedre za
risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko na jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Poloaj je
posebej zanj predlagala Kranjska kmetijska druba. Pouk se je zael 8. 4. 1769.

Najstnik Vega je v tem asu obiskoval nije razrede gimnazije v Ljubljani, kjer je obudoval
napredek Gruberjevih del. Ob koncu Vegovega tudija na niji stopnji je Gruber 15. 1. 1773
dobil dva tiso goldinarjev, namenjenih oli za mehanine in hidravline tudije, in je e
istega leta zael zidati.362 Na katedri za mehaniko in hidravliko je poueval nizke gradnje,
mapiranje in vodil poseben brodarski oddelek. Njegovo olo so obiskovali celo Beneani.
Vega je ob koncu tudijev leta 1775 prejel diplomo brodarskega inenirja, usposobljenega
za projektiranje mostov, pristani in suhih dokov. Brodarska ola v Ljubljani je nastala ob
356
Mako, 1781; Dadi, 1982, 1: 355.
357
Josip Franjo Domin (* 1754; 1819).
358
Dadi, 1982, 1: 355.
359
Mako, 1772, 91.
360
Mako, 1768, 6--8.
361
Vega, Nekrolog 1803, 268.
362
Pahor, 1981, 13.

80
irih prizadevanjih v monarhiji, ki jih je zael Karel VI. z razglasitvijo proste plovbe po
Jadranu leta 1717.363

Gruberjeva brodarska ola je bila edina te vrste v monarhiji. Izobraevala je prve domae
strokovnjake za navigacijo in tudi oficirje za vojno mornarico.364 Pri ladijskem modelarstvu je
bila bolja od trake in pozneje reke pomorske ole, na kateri je Gruberjev prijatelj Orlando
usposabljal predvsem ladijske kapitane.

(SLIKA 1 (03_ (na disketi)): Naslovnica izpitnih tez ob koncu tudija Vege, Poglajna in
Kallana v Ljubljani).

Navigacijska direkcija v Ljubljani

Od leta 1762 do svoje smrti sedem let pozneje je komerni svetnik Fremaut vodil regulacijska
dela na Savi in Ljubljanici.365 Fremaut je 15. 1. 1766 kupil graino Strane pri Vremah
(Streinach) od pl. Abramsberga za 10,000 fl.366 Po njegovi smrti ga je pri regulacijskih delih
nadomestil Raab.367

4. 6. 1772 so bila z dvornim dekretom vsa poreja v monarhiji razdeljena na dva oddelka. Prvi
je obsegal Savo od Ljubljane do Zemuna, Kolpo, Ljubljanico, Muro in Dravo. Upravljala ga
je navigacijska direkcija s sedeem v Ljubljani. Podrejena je bila neposredno dvorni komisiji
za plovbo, ki je za direktorja postavila Gruberja, v pomo pa mu je dodelila prejnjega
navigacijskega komisarja Franca Mhlbacherja. Gruber je obdral direktorski poloaj do 1. 5.
1781, njegove pristojnosti pa so se pozneje razirile tudi na druge reke v Notranji Avstriji.
Gruberjev mlaji brat Tobija je bil v letih 1774 do 1777 navigacijski ravnatelj v Temivarju,
na nasprotnem koncu dolge vodne poti po monarhiji.

Od leta 1773 navigacijska direkcija ni bila ve neposredno podrejena dvorni komisiji za

plovbo, temve je bila vezana na deelno glavarstvo. Le--to je leta 1774 postavilo Blagaja368
za posebnega referenta navigacijskih zadev.369 Blagaj je e nekaj let prej prevzel poloaj
direktorja cestnih del na Kranjskem, potem ko je grof Leopold Lamberg umrl.370

Drugi oddelek se je ukvarjal z navigacijo na Donavi. Leta 1774 so za dela na Gruberjevem

oddelku porabili 17,500 fl, na Donavi pa za tretjino manj, 11,500 fl.371 Veina tega denarja je
bila porabljena za plae navigacijskim inenirjem in drugim uslubencem.

Gruberjeve jadrnice

363
Pahor, 1970, 44,
364
Pahor, 1981, 11, 13, 14, 18, 25, 28--29, 32, 33, 34, 35, 36; Hlaj, 1999, 767--769.
365
Maximilian pl. Fremaut ( 1769).
366
Smole, 1982, 464; Umek, 1986, 256.
367
Umek, 1986, 258. Franc Anton pl. Raab (* 21. 12. 1722 St. Leonhard na Korokem; 20. 4. 1783 Dunaj).
368
Ivan Ursini grof Blagaj (Blagay).
369
Umek, 1986, 257--258.
370
orn, 1977, 64, 67, 77.
371
Pickl, 1977, 229.

81
Ob prevzemu navigacijske direkcije v Ljubljani leta 1772 je Gruber pri kranjskih deelnih
stanovih zaposlil ve ladijskih mojstrov, 18. 2. 1774 pa e najboljega med njimi Traana
Spirita Viga. Tako je Vega v zadnjem letu svojega olanja na Gruberjevi brodarski oli
sodeloval z mojstri evropskega slovesa. Na plailnem seznamu kranjskih deelnih stanov so
ostali do leta 1783, ko so Gruberjeve ideje v glavnem e izgubljale podporo. Vigo je dobival
plao 1 fl 8 kr na dan, Traan Michelle Galiatti (Gabiatti) in Piranan Checco (Franc)
Davanzo pa po 30 fl na mesec. Poleg njih sta bila zaposlena e Dominik Persoljo (Persoglio)
in Franiek Perui (Franc Perushitz) s plao 1 fl na dan. Njihova skupna plaa leta 1774 je
bila ve kot 1000 fl, 788 fl 57 kr pa so znaali materialni stroki za les in podobno.372 Bili so
visoko usposobljeni obrtniki in so dobivali skoraj tolikne plae kot Vega in drugi Gruberjevi
inenirji. Gruber jih je sprva nameraval uporabiti v dravni ladjedelnici, ki jo je 12. 6. 1773
hotel postaviti na Ljubljanici, v neposredni bliini jezuitskega kolegija. Pripravil si je
ladjedelski les in ladje po zgledu dve leti stareje ladjedelnice v Karlovcu. Tam so izdelovali
olne z nosilnostjo 3000 q na renski nain z vrvmi iz konoplje. al je gradnja ladjedelnice na
Ljubljanici zaradi gmotnih teav padla v vodo;373 poloaj sta e poslabala prepoved
jezuitskega reda in poar leta 1774.

Tabela: Dohodki Gruberjevih ladijskih mojstrov v asu Vegovega tudija leta 1774

Ime Zaetek dela Konec dela Delovnih dni Skupaj

Vigo 18. 2. 31. 12. 317 359 fl 16 kr
Galiatti 23. 6. 21. 11. 4 mesece 28 dni 157 fl374
Davanzo 10. 4. 28. 9. 5 mesecev 22 dni 172 fl
Persoglio, Perushitz 23. 7. 28. 11. 252 252

Od leta 1772 do 1774 so ladijski mojstri pri Gruberju izdelovali modele za rene ladje, ki so
plule po Ljubljanici in Savi. Po prihodu najspretnejega ladijskega mojstra Viga so
izdelovali tudi modele pomorskih ladij za pouk pri Gruberju. Vigo je vseskozi delal za
Gruberja, ostale mojstre pa je potreboval predvsem v poletnih mesecih. Njihovi modeli bojne
ladje Cesar Karl VI., beneke bojne galeje, pristanike tovorne galeje, korvete,
dvojambornika in Gruberjevo ogrodje za sestavljanje ladij so danes last Narodnega muzeja v
Ljubljani, hrani pa jih Pomorski muzej Sergeja Maere v Piranu. Fregati iz let 1775--1777 in
drugi modeli so bili razstavljeni v pomorskem muzeju v Pulju, vendar so izginili ob italijanski
kapitulaciji leta 1943.

Pri Gruberju so izdelali model trgovske dvojambornice z 80 do 100 t nosilnosti, vlailec za les
pa je bil prirejen za plitve vode severnega Jadrana. Vsaj en model fregate so izdelali po
portugalskem vzoru, kar je bilo lahko povezano s pomorsko olo v Sagresu na rtu St.
Vincenta, ki jo je princ Henrik375 ustanovil leta 1418. olo so strokovno in upravno najprej
vodili dominikanci, nato pa jezuiti. Jezuiti so bili pregnani iz Portugalske, e preden je Gruber
zael pedagoko delo, tako da so tudi neposredno vplivali na Gruberjev pouk brodarstva.
Traka navtina ola in ljubljanska brodarska ola sta sledili tudi zgledu pomorskih ol v
Marseillu in Hamburgu, ustanovljenih leta 1728 oziroma 1749.

372
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 229.
373
Pahor, 1981, 14.
374
Napaka, pravilen setevek le 148 fl.
375
Henrik Pomorak (* 1394; 1460).

82
Biser ljubljanskega modelarstva je bil model beneke galeje s tremi jambori z latinskimi jadri,
ki so ga izdelali leta 1779 in 1780. Bojno linijsko ladjo s 106 topovi na tirih krovih so
imenovali po oetu Marije Terezije, cesarju Karlu VI. Ob pomoi strokovnjakov iz
Antwerpna so jo zgradili na Reki v letih 1717 do 1719. Gruberjevi sodelavci so sestavili
skoraj tri metre dolg model ladje leta 1781 in 1782 po originalnih nartih, brkone v razmerju
dvajset proti ena.

V dvorano palae, ki jo imenujemo po njem, je Gruber postavil zbirko vsaj petnajstih

ladijskih modelov doline in viine okoli 2.5 m in veji model ladje Cesar Karel VI.376 Zbirka
je brez dvoma mladega Vego pritegnila in ga navduila za navigacijo.

(SLIKA 2: Skoraj tri metre dolg model bojne linijske ladje Cesar Karl VI, posveene oetu
Marije Terezije, s sto estimi topovi na tirih krovih. Gruber ga je dal v Ljubljani sestaviti po
originalnih nartih v priblinem razmerju 20 proti 1 (foto: Arhiv Pomorskega muzeja Sergej
Maera Piran).)

Pri prevozu z ladjami so se Gruber in njegovi inenirji sreavali s tevilnimi zagatami. Jeseni
1767 je bila uvedena nova tarifa za olne in je ostala nespremenjena do leta 1778. Med tovori
je prevladovalo vino. V 1770ih letih so ga po Savi prepeljali po dvanajst do osemindvajset
tiso hektolitrov na leto.377 Od leta 1766 do 30. 5. 1778 so bili olnarji prisiljeni voziti v
uradno doloenem vrstnem redu (roloju) in so dobivali le uradno doloene tarife prevoza.
Odprava roloja je povzroila teave pri prevozu ita. G. Gruber je e leta 1779 predlagal
ponovno uvedbo roloja ob podpori . Zoisa, Damijana Bartelottija, Antona Domijana in
zemunskih trgovcev Filipa Radkovia, Ivana Obradovia ter Petra Pallechuza. Cesarski Dunaj
je tedaj prisegal na prosto trgovino, zato je bil predlog odklonjen po posredovanju baronov
Leopolda Liechtenberga in Franca Apfaltrerja pri deelnem glavarstvu.378

Za tovorjenje je Gruber uporabljal posebne patentirane ladje, ki jih je opisal 8. 1. 1779.379

Gruberjevo zavzemanje za plovbo z velikimi jadrnicami so podpirali trgovci, nasprotovali pa
so mu deelni stanovi. Jadranje po rekah najbr res ni bilo posebno uinkovito. Najveje
teave so bile pri prevozih po toku navzgor, ker so plovila vlekli konji in predvsem voli. Za
vleko olnov je zadostoval par volov, za ladje po Savi navzgor pa so vasih vpregli tudi do
enaindvajset jarmov oziroma tri vlake. Na posameznih teko dostopnih tokah je moralo
vlei tudi do petdeset ljudi.380 Licejski profesor Balthazar Hacquet se je med poitnicami leta
1775 e dal pregovoriti sodelavcu Gruberju, da ga je z novo jadrnico zapeljal do Zemuna.
Veliastno ladjo je zgradil v Karlovcu porenski ladjedelniki mojster Heppe ob pomoi Viga
in drugih Gruberjevih mojstrov.381 Ko so ladjo nazaj grede vlekli proti toku, se je nenadoma
prelevila v nerodno plovilo. Hacquet je bil sicer vajen tekih planinskih tur, vendar ga je
zamudno premagovanje jesenskih brzic muhaste Save tako razjezilo, da je postal najglasneji
nasprotnik Gruberjevih nartov.

376
Pahor, 1981, 13, 15, 24, 26--27.
377
Umek, 1964, 197.
378
Umek, 1964, 194, 199; Umek, 1986, 257.
379
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 263; AS, De. Glav. k. 297. Nav. lit. S, 1/5 1773; Umek, 1986, 243.
380
Vrhovec, 1991, 95.
381
Umek, 1986, 266.

83
Heppe je delal za Gruberja e aprila in maja 1773, ko je zgradil ladjo za prevoz soli iz
Szegedina do Zemuna po reki Tisi. S svojimi izboljavami je stroke prevoza znial za
30%.382

Gruberjeve vodne poti na Savi in Ljubljanici

Za tehnino izvedbo Gruberjevih nartov in varno plovbo ladij so skrbeli inenirji, ki jih je
veinoma sam izuil. Navigacijska direkcija je morala predlagati dela za izboljevanje plovbe,
jih izvajati in nadzorovati, skrbeti za skladia v Vrhniki, Zalogu, Krkem, Dubavcu pri
Karlovcu in Sisku ter voditi navigacijski sklad.383

Gruber je elel izboljati plovbo med Brodom na Kolpi in Siskom.384 Gruberjevi sodelavci so
leta 1773 in 1774 izrisali karte rek z natanno zaznamovanimi vlenimi potmi, usposobili
vleno pot od Zaloga do Litije in oistili bregove med Zalogom in Krkim.385 Poleg mojstrov
ladjedelcev je 15. 1. 1773, 12. 2. 1773 in leta 1774 imel na plailnem seznamu e navigacijske
inenirje, navigacijskega blagajnika, raunovodjo, zidarje, tesarje, kopae in dvanajst
olnarjev. Za glavnega navigacijskega inenirja si je takoj ob prevzemu direktorskega stolka
izbral Ignaca Kunstija (Kunstl), ki mu je leta 1774 izplaal 900 fl in e 394 fl 42 kr delovnih
dodatkov. Kunstiju sta pomagala Gruberjev dotedanji tudent joef emerl in Joan (Johann)
Becker z enakima osnovnima plaama 900 fl, vendar brez dodatkov. emerl je prevzel visok
poloaj pri Gruberju takoj po koncu tudijev. Nije tudije z retoriko je konal e petnajstleten
leta 1769386 in je tako tudi vije tudije konal veliko pred Vego, eprav je bil tri dni mlaji od
njega.

Inenir pripravnik Matija Starizki (Staricki, Starezky) je imel trikrat nije dohodke,
navigacijski blagajnik Joseph Putscher je prejemal po 84 fl, navigacijski raunovodja Anton
Plsc 24 in nadzornik del Franz Drobnitz po 60 fl.387

Naslednjega leta je Gruber svojim inenirjem plaal po 2000 fl. Veliko manj je seveda
plaeval zidarjem in drugim delavcem za dela na prekopu.388 19. 4. 1775 je namesto Beckerja
nastavil inenirje Karla pl. Prignitza, Ignaca Krsa (Chrsa) in Joefovega pet let starejega
brata Andreja emerla.389 Obdral jih je do ukinitve ljubljanske navigacijske direkcije.390
Andrej je bil leta 1764 najbolji latinist v Ljubljani.391 Andrej emerl je oktobra 1767
absolviral logiko v Ljubljani, poueval v vijih razredih gimnazije v Leobnu, konal filozofijo
v Gradcu ter ponavljal snov s tudenti jezikov in matematike v Gradcu. Nato se je vrnil v
Ljubljano ter leta v letih 1769, 1772 in 1773 poueval dijake prvega letnika jezuitske
gimnazije kot pomoni profesor oziroma magister. Na tem poloaju je doakal ukinitev

382
Pickl, 1977, 230.
383
Umek, 1986, 257--258.
384
Pickl, 1977, 229.
385
Umek, 1986, 259.
386
Zapisan kot Josephus Schemerl (Ljubljanski klasiki, 1999, 281).
387
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 226, 228; AS, De. Glav. Nav. lit. S/6, 15. 1. 1773, 12. 2. 1773;
Umek, 1986, 258.
388
AS, privatni spisi, fasc. 875, predzadnji dokument 1. 6. 1776.
389
Andrej emerl (Schemerl, * 1749). Ob koncu nijih tudijev leta 1763 zapisan kot Anton (sic!) nob.
Schemerl.
390
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 231; Umek, 1986, 258.
391
Historia Annua, 297.

84
jezuitov.392 Obenem je Gabrijelu Gruberju pomagal pri raunanju393 skupaj z Gabrijelovim
mlajim bratom Antonom,394 pozneje profesorjem matematike na liceju v Ljubljani.

(SLIKA 2 (04_): Gruberjev prekop (Gruber, 1781)).

V Ljubljani je ohranjeno malo virov o Vegovem delovanju po tudiju, ki ga je avgusta 1775

konal kot najbolji. Gruber ga je zaposlil kot navigacijskega inenirja za urejanje voda v
notranji Avstriji in mu je letno plaeval po 600 fl.395 Za ta denar je bilo v Ljubljani 11. 1.
1775 mogoe kupiti devet ton koruze ali nekaj manj penice, Vegova plaa pa bi zadostovala
tudi za 171 letnih naronin tednika, ki ga je v Ljubljani izdajala kmetijske druba.396 Plae
inenirjev so bile velike tudi v primerjavi z njihovimi ljubljanskimi uitelji, saj je G. Gruber
po ukinitvi reda v Ljubljani leta 1773 prejemal profesorsko plao 1000 fl, Vegova uitelja
Schttl in Maffei sta dobivala dvakrat manj, medtem ko je nekdanji profesor fizike Taufferer
zasluil le 450 fl kot prefekt uencev.397

Vega je kmalu zael delati pri vzdrevanju plovbe na tajerskem, saj bi sicer 25. 2. 1779 ne
mogel biti nadrejen drugim trem inenirjem na Muri, med njimi tudi soolcu Poglajnu in
plemiu Marinelliju. Zaradi skromnega porekla Vega ni dosegel poloaja, primerljivega s
emerlovim, ki bi mu po sposobnostih vsekakor pripadal. Tudi po osebnem dohodku je za
emerlom precej zaostajal.

Gruber in sodelavci so se navduevali nad nizozemskimi prekopi z zapornicami. Zato so v

letih 1777 do 1779 poslali J. M. emerla tudirat prekope na Nizozemsko in v Porenje.
Nizozemsko so tisti as imenovali tudi domao Belgijo; Habsburani so jo upravljali med
mirom v Utrechtu leta 1713 in francosko zasedbo leta 1795. Pretok tehnologije in ljudi med
Brusljem in Ljubljano je bil v asu Vegove habsburke skupnosti nadvse pester.

J. M. emerlov oe z enakim imenom je bil tehnini mojster, upravnik skladi pri carinskem
uradu in lastnik hie t. 321, danes Breg 16. Imel je tudi skladie in konjski hlev v Gradiu,
na dananji Erjavevi ulici t. 1. Za ivljenjsko druico si je izbral Marijo Katarino pl.
Rebhuen, her lana ljubljanskega zunanjega sveta.

Po vrnitvi v Ljubljano se je J. M. emerl skupaj z bratom Andrejem znova zaposlil pri

Gruberju. V knjinico ljubljanskega liceja je prinesel ve monografij o navigaciji, med njimi
dela Tilemana van der Horsta in Jacoba Polleyja, nizozemskega dravnega arhitekta in
direktorja mlinov, v nizozemini in nemkem prevodu. Ker je bila Horstova in Polleyeva
zajetna knjiga predvsem polna skic zapornic, jezov in ladij, za Gruberjeve inenirje morda
manj razumljivo vmesno nizozemsko besedilo ni bilo posebna ovira. Nizozemski narti za
ladje in jezove so dobro dopolnjevali tevilne podobne knjige, ki jih je Gruber e imel pri
katedri za risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko. V knjinici jezuitskega kolegija in
pozneje liceja v Ljubljani jih je oznaeval z ekslibrisom Zur Mechanic brez letnice in
omembe ustanove. Taken ekslibris so imeli tudi nekateri deli nemkega prevoda tirih

392
Rajp, 1992, 267.
393
Historia Annua, 398 (t. 29, 1969), 415 (t. 23, 1772), 422 (t. 29, 1773), 465 (osmrtnica).
394
Anton Gruber (* 26. 3. 1750 Dunaj; SJ 18. 10. 1765 Dunaj; 1819).
395
Kopatkin, 1934, 9.
396
igon, 2003, 57.
397
Rajp, 1992, 270.

85
Belidorjevih398 knjig o arhitekturi na vodah iz let 1743--1771. Belidorjeve knjige so bile poleg
Bokovievih glavni vir Gruberjevih nartov za kanale na Savi in Ljubljanici, emerl pa jih je
citiral e leta 1782.399 Belidor je zgodaj osirotel, e pri trinajstih letih pa se je udeleil vojne
za pansko nasledstvo. Izobrazil se je med topniarji in kot inenir brez tehtne matematine
podlage; al ga ne inenirji, ne topniarji niso nikoli povsem posvojili. Skupaj s Cassinijem je
meril poldnevnik v severni Franciji, pozneje pa se je ukvarjal z balistiko in matematiko. Bil je
lan pruske akademije in londonske kraljeve drube. Zaradi kritik uradne Vallirove teorije
topov so mu odvzeli vojaki in in ga preganjali; leta 1756 pa so ga kljub temu sprejeli za
dopisnega lana parike akademije ter nazaj med topniarje. Leta 1759 je postal brigadir in
glavni inpektor za pionirske enote in rudnike. Umrl je v pariki oroarni, Meki vseh
topniarjev. Belidorjeve knjige so kupovali tudi ljubljanski jezuiti. Leta 1764 jih priporoal za
nakup Bokovi, ko je zael predavati na univerzi v tedaj habsburki Pavii.400 Belidorjevo
matematiko za inenirje z opisom gibanja izstrelkov iz leta 1734 je Vega citiral skupaj z
Wolffovim ubenikom matematike in Scherfferjevo mehaniko.401

J. M. emerl se je leta 1783 poroil s Saro Kappus pl. Pichelstein, katere predniki so bili
fuinarji v Kamni Gorici na Gorenjskem. Po Gruberjevem odhodu v Belorusijo je J. M.
emerl za dve leti prevzel njegovo katedro in risarsko olo pri liceju. Za pouk je leta 1785 v
Ljubljani in Celovcu izdal ubenik o geometriji in geodeziji. 22. 11. 1793 je pripravil
podroben predraun pri spremembi namembnosti nekdanjega franikanskega samostana v
Ljubljani za potrebe liceja. Kot gradbeni direktor je tehnino nadziral adaptacijo. Pred letom
1799 se je na Dunaju uveljavil kot arhitekt in nartovalec prekopov. Leta 1810 je opisal nart
za plovni prekop od Dunaja do Jadranskega morja, ki je spominjal na stareje Gruberjeve
zamisli. Bil je kameralni inenir, deelni cestni inpektor, nato direktor pri deelni direkciji za
stavbe in ceste v Ljubljani ter svetnik dvorne komisije. Leta 1811 se je povzpel v plemiki
stan z nazivom pl. Leytenbach.402

Gruber od 10. 12. 1777 ni ve vodil del na prekopu. Kljub temu je e tri leta in pol ostal
ravnatelj plovbe po Ljubljanici, Kolpi in Savi. Na visoko funkcijo je bil gotovo ponosen in je
ni nikoli pozabil omeniti ob svojih podpisih. eprav mu je bilo prepovedano vmeavanje v
graditev prekopa, je na plailnem sezamu obdral vse inenirje, razen odsotnega J. M.
emerla. Seveda ni ve plaeval zidarjev in kopaev, ker jih je skupaj z deli na prekopu
prevzel dvorni svetnik Strupi,403 ki je leta 1779 kot polkovnik konal pet let trajajoa dela na
cesti med Karlovcem in Senjem.404

398
Bernard Forest de Belidor (Blidor, * 1693 Katalonija; 8. 9. 1761 Pariz).
399
orn, 1977, 59.
400
Naulet, 2002, 101, 109; Markovi, 1969, 653, 654, 656.
401
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 289; Belidor, 1758, 493. Karl Scherffer (* 1716; 1783).
402
SBL, 216--217; Ljubljanski klasiki, 1999, 281, 455; Ciperle, 2001, 261; Sere, 2000, 42.
403
Vincenc Jurij Strupi (Struppi, * 1733; 1810).
404
Tonkovi, 1985, 198.

86
Vegova rena pot po Muri

Splavarji na Muri so imeli e od leta 1629 posebne grbe. Prvo postajalie pod Gradcem je
bilo mesto Waldon. Navigacijske postaje so bile v Leobnu, Waldonu in Radgoni. Med 20. 5.
1755 in 1. 12. 1755 je bila konno doloena dolga stoletja sporna meja med tajersko in
Madarsko, predvsem ob zgornjem toku reke Mure. Vega in drugi izbrani navigacijski
inenirji so dodeljeno progo prepluli po dvakrat na leto in ugotavljal vse zaetke spreminjanja
renega korita. Vsak poseg v tok je moral najprej dovoliti navigacijski inenir izbranega
odseka.405

olnarska ceha v Legradu in Drnju blizu izliva Mure sta na osnovi privilegijev Marije
Terezije iz let 1766 in 1770 zahtevala od vseh ladij in splavov, da za vsak prevoz blaga razen
lesa najame po tiri njune olnarje in mojstra za pot do Osijeka. Pet radgonskih olnarjev si je
v Vegovem asu prilaalo izkljuno pravico do splavarjenja po Muri, dokler ni dvorni ukaz
dne 29. 10. 1784 zapovedal proste vonje s splavi za vsakogar.406

Muro so zaeli urejati za plovbo leta 1770, ko je strugo pregledala posebna komisija in so
zaeli opravljati manje posege. Reka je imela ve meandrov kot Drava. Poleg tega je dobro
povezovala severno in juno tajersko, denimo pri prevaanju soli iz rudnika v Ausseeju.
Zato so se bolj ukvarjali z urejanjem vodnih poti na Muri kot na Dravi. Na Muri so tudi
splavarili, e ve pa po Dravi in predvsem po Savinji ter naprej po Savi.407

Med entiljem in Radgono je med 15. in 19. stoletjem nastala ob Muri pustota neobdelane
zemlje zaradi turkih vpadov, kunih bolezni ter visokih voda. Pozneje so med entiljem in
Cmurekom zemljia spet obdelali.408 Omenja se brod ez Muro pri entilju, kjer je imel
brodar devetdesetletno mater in triinpetdesetletno eno Katarino leta 1770, nekaj let pred
Vegovim prihodom.409

Gruberjevi inenirji so strokovno reevali probleme na Muri e od Gruberjevega prevzema

direktorskega mesta, ve let pred Vegovim prihodom.410 Ko je Vega konal vije tudije v
Ljubljani, je Gruber leta 1775 zael regulacijska in sanacijska dela na Muri od Waldona do
Radgone. Kunsti je sprva vodil dela z dvema podrejenima inenirjema, pozneje pa s tirimi.
Muro so z velikim uspehom regulirali do leta 1781.411

Najprej so odpravili kodo zaradi poplav. Pri Waldonu so popravili levi rokav reke priblino 1
km od izliva potoka Kainach. Predvsem so prepreili, da bi potok spodjedal trko pot.
Podobne probleme so na tem odseku reevali tudi pozneje ob postavitvi eleznice.412

25. 2. 1779 so Vega in sodelavci popravili kodo zaradi poplav Mure v preteklem letu.413
Gruber je poroal deelnim stanovom o vseh delih v zvezi z uporabo voda, posebno pri

405
Suppan, 1984, 113, 204--205.
406
Vrhovec, 1991, 99.
407
orn, 1984, 36--37.
408
Suppan, 1984, 221.
409
Suppan, 1984, 222.
410
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 272.
411
Pickl, 1977, 229--230; Ilwof, 1909, 553; Tremel, 1946, 38.
412
Suppan, 1984, 205.
413
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 269--285.

87
prizadevanjih za izboljavo plovbe. Predstavil je monosti in prednosti za plovbo po Muri
navzgor ter opisal delo svojih inenirjev.

S tajerske so lahko po Muri tovorili na Hrvako. al je vsako leto spreminjala strugo,

vijugala in spodkopavala obalo. Na obmoju od Leobna do Gradca so bile okvare struge
majhne. Najve je bilo odlomov skal, ki so padale v dele struge. Nastajale so sipine, zato jih je
bilo treba vedno znova prekopavati. Najiri presek struge je bil med Gradcem in Radgono,
kjer je Mura vsako leto spreminjala tok. Neravnine in loke je preraalo grmovje, reka pa je
blinjo raevino ob poplavah razdejala kot po bitki. Grozovito opustoenje se pogosto e
dolgo ni zaraslo. Problemi so presegali Vegove domae izkunje ob Ljubljanici in Savi,
vendar jim je bil kmalu kos.

Leto za letom je pesek neustavljivo prekrival velike povrine. Voda je prestopala bregove in
se razlivala po poboju. Propadanje je stopnjevalo samovoljno postavljanje jezov za mline,
kjer so brez strokovne zidave mlinice maili z blatom. Mlinarji sami jih niso istili, saj je
bilo predrago. Tako so jezovi med poplavami reke prejemali e ve vode. Vsaka poplava je
povzroila zasipavanje s peskom in vianje struge. Med delovanjem mlina so mlinarji zaasno
samovoljno preusmerjali tok Mure. Tako so ustvarjali peene otoke in poplave na
nasprotnem bregu reke. Poplava je konno zasula s peskom celotno strugo in prisilila reko k
spremembi toka. Ni manje posledice niso imele nezaelene ovire; tako so veliki kosi zemlje
zajezili odtone jarke in spreminjali tok reke.

Najbolj so tok Mure ovirale goave, ker jih ni bilo mogoe dovolj hitro kriti. Razrito zemljo
je vodni tok lahko zbral na ve krajih hkrati. e est let je bil tok vode povean, zato so morali
vsako leto za vodne jezove izkopati skoraj tiri desetine kubinih metrov materiala. Stroke je
pokrila oblast, vendar ni plaevala dodatkov inenirjem; ti pa so jih seveda zahtevali za svoje
delo in potovanja. Izkueni Gruber je trdil, da ima podporo oblasti in da lahko dvome svojih
nasprotnikov svetohlincev brez teav ovre. Seveda podpora oblasti ni bila ve nesporna,
saj so ga pred tem e umaknili z del na prekopu.

Gruber je poroal o pogostem vdiranje struge reke na mnogih krajih. To je marsikje

povzroalo veji padec in zato manjo koliino vode. Kljub temu je menil, da lahko vzdruje
plovnost Mure. Priporoal je izvoz iz Notranje Avstrije v vije leee deele, predvsem na
Dunaj. Potovanja po vodi so bila ceneja od kopenskih, saj je bilo mogoe ladje veliko bolj
natovoriti kot kopenska prevozna sredstva. Tudi vonja po toku navzgor je imela nizko ceno.
Seveda so bile vodne poti uporabne predvsem zaradi strokovnih posegov Vege in drugih
Gruberjevih inenirjev.

Gruber je posebej pohvalil Kunstijevo vodenje del v Gradcu.414 Naroal je izvajanje del
podrejenim inenirjem, ki niso imeli pregleda nad vsemi delovnimi problemi. Inenirji so
samostojno delovali in odgovarjali za morebitne storjene napake. Gruber jim je plaeval po
1000 fl na leto, e posebej pa potne stroke in dnevnice v viini 3 fl.415

Za plovbo po Muri od Gradca do ogrske meje je 25. 2. 1779 zaposlil tiri podrejene inenirje.
Trije med njimi so si razdelili posamezne odseke, prvo imenovani Vega pa je vodil celotna
dela. Po Vegi je natel njegovega soolca Poglajna,416 Greinerja417 in Josepha pl.

414
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 274, 278.
415
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 275.
416
Fidelis Poglain (Fidelius Poglajn, Poglayn, * Kranj).
417
Philipp (Filip) Greiner (* 1753 Ljubljana).

88
Marinellija.418 Greiner je bil rojen v meanski druini v Ljubljani, kjer je leta 1770 konal
nije tudije.419 Vendar leta 1772 ni delal izpita iz fizike pri Schttlu. Vega in Poglajen sta
prejemala le po 600 fl na leto, druga dva inenirja pa samo po 400 fl. Vegova skupina je po
Gruberjevih navodilih odstranjevala ovire pri plovbi na posameznih odsekih:

1. Poglajen je skrbel za plovbo med Gradcem in Lipnico (Leibnitz).

2. Greiner je skrbel za plovbo med Lipnico in Cmurekom (Mureck).
3. pl. Marinelli je skrbel za plovbo od Cmureka do Radgone (Radkersburg).

(SLIKA 3 (06_): Gruberjev zapis o Georgu Vehi (Juriju Vegi) in drugih inenirjih na Muri
25. 2. 1779 (AS, Stanovi I, k. 684, fasc. 385, 276)).

Vega in sodelavci so po Gruberjevih ukazih sorazmerno dobro in sistematino skrbeli za

plovbo po Muri. Kopali so kratke jarke na odsekih, ki jih je Gruber doloil po skrbnem
opazovanju:

1. izkopali so skoraj 0.4 m3 materiala brez posebnih plaanih dodatkov za kontroliranje del;
2. vsa pooblastila je imel vodilni inenir Ignac Kunsti; podrejene inenirje je razporejal po
svoji volji;
3. po Gruberju bi bilo treba v vsej deeli najstroje prepovedati posege v vode brez
dovoljenja in privolitve njegove uprave;
4. ribiem bi bilo treba prepovedati metanje grmovja in drugih materialov v reko;
5. naroila so opravljali brez previsokih strokov ob podpori lokalnih gospostev.420

Pri delu na Muri je Vega sodeloval z znanstveniki iz Gradca. Na univerzi je fiziko predaval
nekdanji ljubljanski profesor Biwald421 in gotovo pritegnil pozornost mladega Vege.

(SLIKA 4 (cd: 07_): Doprsni kip Gotliba Leopolda Biwalda (* 1731; 1805), nekdanjega
profesorja v Ljubljani in grakega profesorja fizike asu Vegovih del na Muri).

Biwaldov prijatelj matematik Poda422 in za njim leta 1773 Ptujan Tirnberger423 sta Gradec
zapustila po uspenem vodenju novega astronomskega observatorija in fizikalnega kabineta.
Nekdanji jezuit Karl Taupe je predaval matematiko v univerzi na Gradcu v 1760ih in 1770ih
letih. Joef II. je po Vegovi preselitvi na Dunaj 4. 11. 1782 grako univerzo sicer degradiral v
licej, vendar je Biwald nadaljeval svoja predavanja iz fizike.424

(SLIKA 5 (08_): Mura pri Gradcu v Vegovem asu).

418
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 276.
419
Ljubljanski klasiki, 1999, 282.
420
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 278.
421
Gotlib Leopold Biwald (* 1731; SJ; 1805 (Kunitsch, 1808, 19, 27)).
422
Nikolaus Poda von Neuhaus (Boda, * 4. 10. 1723 Dunaj; SJ 22. 1. 1740; 29. 4. 1798 Dunaj).
423
Karl Tirnberger (Tirenperger, * 27. 10. 1731 Ptuj; 1780 Schottwein).
424
Ilwof, Peters, 1875, 262.

89
Gradec je imel v asu, ko se je Vega preselil na Dunaj 2600 hi in 44,000 prebivalcev in je bil
poleg Maribora edino tajersko mesto z ve kot 5000 itelji.425 Konje za obhode ob bregovih
Mure so si Vega in sodelavci lahko sposojali v znameniti kobilarni kneza Schwarzenberga v
Cmureku.426

SLIKA 4 (Vega-1803-v2-pl12): Vegove geodetske naprave, s katerimi je meril obseg

predvidenih zemeljskih del na bregovih reke Mure za izboljanje plovbe in zaito pred
poplavami (vir: Vega, Jurij. 1803. Vorlesungen ber die Mathematik sowohl berhaupt zu
mehrerer Verbreitung mathematischer Kenntnisse in der k. k. Staaten, als auch ins besondere
zum Gebrauche des k. k. Artillerie=Corps. Zweyter Band, die theoretische und practische
Gemetrie, die geradlinige und sphrische Trigonometrie, die hhere Geometrie, und die
Infinitesimal=Rechnung enthaltend. Zweite, verbesserte und vermehrte Auflage. Wien:
Trattnern. Tabla XII).

Leta 1785 je 22-lanska skupina armadnih zemljemercev in maperjev pod vodstvom

polkovnika Neua konala merjenje poreja Mure. Njihovemu poroilu dolgujemo podroben
opis Mure, s katero se je Vega moral ubadati nekaj let prej. Glavni tok reke so spremljali
tevilni rokavi, med njimi stara Mura pri Landschi, Mlinica od Gersdorfa do Weitersfelda,
stara Mura pri Weitersfeldu in rokav reke pri Cmureku. Zaradi rokavov so nastajali tevilni
otoki in manje sipine, med drugim pri kraju Unterschwarza (Spodnje rnie). Pri entilju
(Spielfeld) se je tok Mure raziril na 12 do 12.6 m, struga pa se je dvignila na bila globoka le
e 1.9 do 2.5 m. Dno je bilo kamnito, poevne breine pa visoke 63 do 95 cm. Pri kraju Strass
so bili travniki movirnati, Mlinica pa je poganjala mlin Strasser. Pri Gersdorfu je bila reka
oddaljena od vasi le 1500 korakov, razirila pa se je na 16 do 19 m. Imela je polona bregova,
visoka 79 cm. Tam je Mura naredila rokav, irok 5 do 6 korakov in globok 1.3 do 1.6 m;
uporabljali so ga za pogon mlinov pri Gersdorfu in Zgornjih rniah (Oberschwarza). Pot od
Gersdorfa proti brodu na Muri je bila prehodna le, e ni narastel potok ob njej. Pri
Weitersfeldu je bila Mura iroka 95 do 114 m. Spodkopavala je levi breg in se vedno bolj
priblievala vasi. Pri Lihovci (Lichendorf) se je razirila na 209 do 228 m. Bila je polna sipin,
ki so se vsako leto spreminjale. Na Mlinici v Lihovcih je bil trdno zgrajen mlin.

Pri trgu Cmurek se je Mura razirila na 66 do 76 m. Bila je globoka 2.2 do 2.5 m in zelo
deroa. Vsako leto je za dva ali tri dni poplavila obmoje in za sabo pustila 10 cm debelo plast
peska. Pri Ehrenhausnu je bil lesen most na kamnitih stebrih, dolg 100 in irok 8 korakov. Pri
Cmureku je bil trden most na lesenih stebrih. Brodi so vozili pri Gersdorfu, Zgornjih rniah
in Weitersfeldu; uporabljali so irok plitev oln za 3 naloene vozove in 20 do 30 ljudi.

(SLIKA 6 (13_): Plan mesta Radgona na otokih Mure)

V okolici Radgone je bilo polno sipin, Mura pa je spomladi navadno poplavila otok in mestne
jarke ter predmestje Gris na desnem bregu. Tja so morali pluti s olni, po poplavah pa so
ostajala movirja. Most ez glavni tok je bil dolg 220 in irok 19 korakov. ez rokav so
postavili most, dolg 70 in irok 8 korakov. Mlinica je se je izlivala v Muro pod Altdrflom
pri Radgoni. iroka je bila 3.8 do 5.7 m in je imela 95 cm visok breg. Po njenem kamnitem
dnu je voda vedno tekla, mlini ob njej pa so bili trdno grajeni. Ob vasi Altdrfl je bila Mura

425
Tremel, 1966, 202. Po drugih virih (Duffy, 2000, 34) je imel Gradec leta 1780 le 35000 prebivalcev.
426
Tremel, 1966, 198.

90
dobro prevozna s splavi,427 ob nizki vodi pa je imel Vega teave pri prevozu z ladjami. Reka
je poplavljala tudi obmoji Potrne (Laafeld) in Zetincev (Sicheldorf), vendar ni ogroala hi.
Vasici leita nije od Radgone in tako nista bili ve v Vegovi pristojnosti.

Gruber je predvideval prevoz lesa vse do izliva Kolpe v Savo pri Sisku.428 Upravnim
inenirjem je dodelil po dva podrejena inenirja na vseh zahtevnejih poloajih. Ignac Kunsti
je vodil delo inenirjev,429 dokler ni vodstva po vrnitvi iz Nizozemske prevzel J. M. emerl,
kot lahko zvemo iz Gruberjevega poroila 5. 6. 1779. Starizki je medtem napredoval v
najbolje plaano skupino inenirjev ob Kunstiju in bratih emerl. Vendar so bile plae ve kot
dvakrat nije kot pred petimi leti, saj so prejemali le po 400 fl, pol toliko za uporabo konja in
20 fl za druge stroke. Enako plao 400 fl, toda brez strokov za konje, so prejemali inenirji
Ignatz Krs, Karl Prignitz in Ignatz Veha. Nianje inenirskih pla je bilo gotovo tudi
posledica Gruberjevih politinih teav, zaradi katerih je sicer nepolni dve leti pozneje izgubil
slubo navigacijskega direktorja.

Gruber je zadnjega inenirja imenoval Ignatz Veha,430 dobre tri mesece prej, 25. 2. 1779, pa je
na to mesto postavil Georga Veho.431 Morda je lo za isto osebo in je nastala pomota pri
prepisovanju dokumenta, morda zato, ker sta bila druga dva inenirja res Ignaca. Po drugi
strani Gruber 5. 6. 1779 ni omenil nobenega izmed inenirjev, ki so Vegi pomagali pri
urejanju plovbe po Muri. Poleg sedmih inenirjev je imel Gruber 5. 6. 1779 pri navigacijski
direkciji v slubi e osem oseb z nijimi dohodki: dva raunovodja, popisovalca opreme, tri
tehnine risarje in dva korporala za dela na okopih.

(SLIKA 7 (15_): Prva (A) izmed dveh kopij Gruberjevega zapisa o Ignacu Vehi in drugih
inenirjih 5. 6. 1779 (AS, Stanovi I, k. 684, fasc. 385, 293)).

Vega je v naslednjih dneh odpovedal slubo pri Gruberju. e v kopiji istega poroila,
oznaeni z (B), je Gruber nadomestil Veho s Franzom Minzlom. Minzel je prejemal enake
dohodke in prav tako ni imel plaane uporabe konja.432

Vega ni bil med Gruberjevimi vodilnimi inenirji, ki so delovali v Ljubljani. Vodilnega mesta
ni smel priakovati zaradi skromnega rodu. Gruber ni omenjal Vege, Poglajna in njunih
sodelavcev Kranjskim deelnim stanovom pred letom 1777, saj je poroal predvsem o delu na
Kranjskem. Le 25. 2. 1779 je izjemoma poroal kranjskim deelnim stanovom o delu na Muri
oziroma na tajerskem.433

Za Gruberjevega naslednika je bil doloen emerl in monosti za Vegovo napredovanje niso

bile velike. Gruberjeva zvezda na Kranjskem je zahajala, dela na Muri pa so se bliala koncu.
Zato se je 17. 4. 1780 dal potrditi pri drugem poljskem polku kot topniar cesarske armade na
Dunaju. Dva meseca pozneje je bil objavljen navigacijski patent za tajersko 25. 7. 1780, ki je
prvi izrecno postavil celotni tok reke Mure pod upravo navigacijskega direktorja Gruberja.

427
Rajp, 2001, 12--15.
428
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 284--285.
429
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 276--278.
430
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 276.
431
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 293.
432
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 294.
433
AS, Deelni stanovi I, k. 684, fasc. 385, 229--250 (18. 2. 1774--25. 7. 1777), 264 (8. 1. 1779).

91
Trgovina na Muri je bila povezana tudi z ruskimi deelami;434 to je lahko bila ena od zvez, ki
je Gruberju pozneje olajala preselitev v Belorusijo.

Nekaj mesecev po Vegovem odhodu na Dunaj je Strupi 25. 11. 1780 konal prekop in celo
prihranil nekaj zlatnikov od predvidenih 72,000 fl. Vega ni ve slial strela iz grajskega topa,
po katerem so vodo spustili v prekop in kmalu zniali gladino na barju za okoli 70 cm.435

Vegove zemljemerske naprave in risanje geografske krogelne mree

Zemljemerstvo je bilo eden od paradnih konjev jezuitskih uporabnih znanosti. Meritve

jezuitskih geodetov in e posebej Bokovia v papeki dravi od leta 1750 do 1756436 so
spodbudile nabavo zemljemerskih naprav v Ljubljani leta 1755. Kupili so zemljemersko vez
in manjo zemljemersko palico. Bokovieva prijatelja jezuita Liesganig437 in Scherffer sta
merila poldnevnik med letoma 1762 in 1767 med Brnom in Varadinom, med letoma 1768 in
1769 pa na obmoju Czurok (urug v Vojvodini)Petrovaradin (danes Novi sad)--Kitelek.
V tem asu je Scherffer na Dunaju poueval matematiko G. Gruberja in pozneje njegovega
polbrata Tobijo in jim posredoval svoje zemljemerske izkunje.

Po prvem letniku vijih tudijev so ljubljanski tudentje pri izpitu iz matematike reevali
naloge z merjenjem in nartovanjem. Geodezija je bila nato e del Vegovega matematinega
izpita pri Maffeiju.

Pouk zemljemerstva je Vegi seveda e kako priel prav med uravnavanjem reke Mure. Nekaj
let po konanem delu na Muri je v drugem delu matematinih predavanj leta 1784 opisal
svoje izkunje z zemljemerskimi napravami in z risanjem geografske krogelne mree. Tako
kot metanje bomb v fiziki, je tudi zemljemerstvu pripisoval poseben pomen med uporabno
matematiko. Zato je leta 1802 poglavje o zemljemerstvu ponatisnil kot samostojno knjiico
kot najstareje pisanje Slovencev o geodeziji.

Mura po Vegovem odhodu

Vega je tako odel v irni beli svet. Nae kraje je sredi januarja 1785 zapustil tudi njegov
nekdanji predstojnik Gruber in na skrivaj odpotoval v Belorusijo. Vega je postal znanstvenik
evropskega slovesa, Gruber pa eden vodilnih evropskih politikov. Njuni poti se nista ve
kriali.

Z Vegovim odhodom uravnavanje Mure ni bilo konano. Po koncu njegovih regulacijskih del
na Muri so krajani Lipnice pod Joefom II. leta 1786 izgubili e zadnje pravice do
mostnine.438 24. 1. 1787 je Joef II. poleg drugih bratovin razpustil tudi olnarski ceh.439

434
Pickl, 1977, 231, 233.
435
Jurii, 1990, 53.
436
Markovi, 320--321.
437
Joseph Xavier Liesganig (* 1719 Gradec; SJ 1734 Dunaj; 1799 Lvov (Tolmeo, 1991, 17)).
438
Suppan, 1984, 216.

92
Janez Tomasich (1799), geometer Zalske upanije, in inenir Gottfrieg Totzauer, kraljevi
svetovalec za ceste, sta naredila nart za regulacijo Mure od Dokleovja do Vereja ter Dolnje
Bistrice. Tedaj je kraje ob Muri obiskala posebna komisija.440 e po Vegovi smrti so od leta
1816 do 1876 uravnali tok Mure med kraji Thorndorf, Drfla in Gsendorff.441 Vendar je
promet po reki postopoma prevzemala eleznica v obsegu, ki ga Vega seveda ni mogel niti
slutiti. Po letu 1860 je neko pomemben promet z lesom, elezarskimi izdelki, soljo in vinom
po reki Muri zamrl.442

Topniar Vega

Vega je drugo polovico ivljenja prebil v topniarski uniformi. Za razliko od tevilnih drugih
znanstvenikov, ki so kot strokovnjaki sodelovali z vojsko, je bil Vega uenjak in vojak
obenem. Med vodilnimi raziskovalci ni bilo drugega tako uspenega astnika; zato
podrobneje raziimo okoliine, ki so omogoile Vegove uspehe.

Inenirja Vego naj bi na enem svojih potovanj opazil cesar Joef II., ki se je rad skrival pod
imenom grofa Falkensteina. Vega je veliko obetal, zato ga je dal pripeljati k svojim
topniarjem,443 podobno kot neko Martina Krpana. Cesariine lipe resda ni uporabil za
mesarico, saj je raje streljal s topovi. Vegov minister Gregor je bil seveda Joseph Maria grof
Colloredo-Waldsee; Brdavs pa nihe drug kot sam Napoleon.

Topovi in monarji pred Vego

Vega je postal topniar v asu, ko so bili monarji e pomemben del artilerije, nepogreljiv pri
obleganjih. Monar so razvili iz posod za meanje smodnika. Po nekaj sluajnih eksplozijah
so ugotovili, da jih lahko uporabijo kot oroje. Monarje so med prvimi uspeno uporabili
Turki Mehmeda II.444 med bombardiranjem bizantinskih ladij ob obleganju Carigrada leta
1453. Ladje so bile dobro skrite za obzidjem, zato je sultan ukazal streljati pod vejimi koti,
da bi jih od zgoraj zasuli z bombami. Po nekaj neuspenih poskusih so zaeli zadevati in novo
oroje je bilo rojeno, kot je leta 1467 poroal grki pisar.445

Monarje so teko premikali in so bili uporabni predvsem pri obleganju. Edina izjema med
tekimi oblegovalnimi monarji je bil bronasti monar, ki ga je zasnoval nizozemski oficir in
inenir za utrdbe, Coehoorn.446 Leta 1674 je streljal majhne 11 kilogramske krogle na
oblegano trdnjavo Grave. Oitno je bil uspeen, saj so po njem kmalu imenovali najbolj
priljubljeni prenosni monar, s katerim so streljali tudi veje in manje krogle. Anglei so ga

439
Vrhovec, 1991, 28, 53.
440
Zelko, 1984, 26.
441
Suppan, 1984, 197.
442
Curk, 1977, 216.
443
Vega, Nekrolog 1803, 268.
444
Sultan Mehmed II. Osvajalec (El-Fatih, * 1429; 1481).
445
Hogg, 2001, 7.
446
Baron Menno van Coehoorn (Coehorn, Cohorn, * 1641; 1704).

93
e leta 1750 uporabljali s premerom odprtine cevi 11 cm.447 Ob njem so izdelovali e kraljeve
14 cm monarje ter bronaste ali litoelezne monarje premerov 20 cm, 25 cm in 33 cm. Iz
zadnjih dveh so streljali tudi mornarji.

Strelivo monarjev se je malo spremenilo med 16. in 19. stoletjem. elezo so vlili v votlo
kroglo; vanjo pa so vstavili smodnik in druge snovi. Luknjo so nato zaprli z lesenim
vigalnikom. Vigalnik je bila enostaven zailjen klin iz bukovega lesa z luknjo, izvrtano v
sredi, in vdolbino na vrhu. Luknjo in vdolbino so napolnili s finim suhim smodnikom in
vinskim piritom. Klin so oznaili s stopnjami in ga skrajali, da je lahko smodnik dobro
gorel. Ko so klin odrezali, so ga spravili v mino tako, da se je prikazal konec, ki ga je dotlej
skrivalo katranizirano pokrivalo iz sukna. Ko so mino zagali, je ogenj zajel smodnik v
vdolbini glave vigalnika. e so dobro izraunali, je mina eksplodirala ravno ob padcu na cilj.
Ker je bila napolnjena z meanicami smodnika, so sovranika zasuli delci vepla, smol,
terpentina in nitratov.448

Dvojno priiganje bombe in za njim monarja samega je bilo nekoliko nevarno, saj je lahko
nerodnemu in poasnemu topniarju bomba eksplodirala kar v cevi. Ob obleganju Limericka
na Irskem leta 1689 je legendarni poronik pirotehnik Brown pomotoma vgal monar, ne da
bi najprej prigal bombo. Vendar je ogenj kljub temu raznesel bombo in odtlej so se
dvojnemu viganju izogibali.

Leta 1720 so organizirali stalne topnike ole v petih francoskih garnizijskih mestih, kjer so
vse oficirje izobraevali na enak nain. tudij je obsegal veliko uporabne matematike,
tehninega risanja, metalurgije in praktinih navodil za streljanje s topovi.449

Pariki akademik Raumur450 je bil nezadovoljen s tedanjim poznavanjem jeklarstva in

steklarstva. Zato je leta 1722 objavil svoje lastne raziskave kristalizacije. Z raziskovanjem
specifine tee jekla je pripomogel k vlivanju trdnejih cevi za topove.451 Darby452 (1709) in
urar Huntsman453 (1740) sta razvila nove procese za pridobivanje eleza in jekla, s katerimi so
zelo izboljali kakovost topov.454

Poskusi so pokazali, da je trenje med jeklom in bakrom veliko manje od trenja jekla ob jeklo.
Ugotovitev je vplivala na izbiro materialov za cevi in izstrelke,455 kot je pred pariko
akademijo poroal vojni inenir Montalembert,456 njen dopisni lan od leta 1747.
Montalembert je razvil teorijo obrambe do tiste mere, kot je Vauban pred njim razvil napad.
Leta 1755 je objavil lepo ilustrirano analizo dogajanja med gorenjem smodnika v cevi.
Streljanje je primerjal z igro biljard ob upotevanju trenja v cevi,457 ki ga pri igri seveda ni. V
nasprotju z Eulerjem, Vauban ni pripisal vzroka za vrtenje izstrelka trenju v cevi, temve
nepravilnostim na konci cevi. Zaman je dokazoval je, da se krogla znotraj cevi ne more

447
4.4 palcev; Anglei so imeli skoraj za milimeter oje palce od Dunajanov, iroke le 2.54 cm.
448
Hogg, 2001, 12, 135.
449
Adler, 1997, 31.
450
Ren Antoine Ferchault de Raumur (* 1683; 1757).
451
Montalembert, 1781, 328--329.
452
Abraham Darby (* 1678).
453
Benjamin Huntsman (* 1704).
454
Norris, 2000, 125.
455
Montalembert, 1781, 322.
456
Marc-Ren markiz de Montalembert (* 16. 7. 1714 Angoulme; 29. 3. 1800 Pariz).
457
Montalembert, 1780, 139.

94
vrteti.458 Ni e upoteval Eulerjevega dokaza medsebojne neodvisnosti rotacije in translacije
krogle. Tedanji okrogli izstrelki so si na poti skozi gladko cev nabrale le mimogrede nekaj
vrtenja. Sodobne podolgovate granate si skozi lebljeno cev naberejo vrtilne energije, ki jih
zanese za manj kot 1o od namerjenega cilja.459

Vauban je bil med sedemletno vojno brigadir--general. Po revoluciji ga je organizator

francoskih zmag, Carnot,460 pogosto spraeval za nasvet in ga leta 1792 postavil za generala
divizije. Avgusta 1793 so kapitana inenircev Carnota izbrali v komite javne varnosti in ga
zadolili za vojake zadeve. Vsakega od treh rodov vojske je skual usposobiti za samostojne
operacije. Leta 1800 je postal Napoleonov vojni minister, poldrugo desetletje pozneje pa je bil
drugi in zadnji pregnan iz domovine.461

Leta 1732 se je med francoskimi topniarji uveljavil de Vallirov462 sistem. Vallire stareji je
bil sicer prisiljen prisostvovati nekaterim Belidorjevim poskusom, vendar je vztrajal pri svojih
tekih topovih. Znial je tevilo uporabljanih kalibrov v francoski armadi, da bi omogoil
standardizacijo. Vendar so razline metode vlivanja vseeno onemogoale prehod balistike v
resno znanost. Vallire je umrl prezgodaj, da bi lahko videl, kako hudo so njegovo teko
topnitvo potolkli hitreji nemki sovraniki med sedemletno vojno.

Takoj po uvedbi Vallirovega sistema je leta 1734 v francosko armado vstopil Maritz463 in si
prizadeval za vlivanje enakih standardnih lajih topov z manj smodnika in enakim dometom
zaradi boljega prileganja krogle ob cev. Po Belidorjevem nasvetu je izdeloval kraje topove s
tanjimi odlitki in opustil dotedanjo zvonarsko tehniko. Vendar je odloilne uspehe dosegel
ele njegov sin z enakim imenom leta 1775 z dovolj natannimi svedri.464 Podobne
spremembe so uvedli tudi Anglei.

Tedaj je francoske topniarje e vodil Gribeauval, ki je po porazu v sedemletni vojni izpeljal

zamenjavo generacij ob nenehnih sporih z zagovorniki Vallirovega sistema med letom 1763
in 1767. Seveda se niso sprli zaradi nael, temve zaradi malenkostnih osebnih zamer v obeh
taborih, kot se to vedno zgodi pri velikih politinih prepirih.

Gribeauval je preizkual streljanje topov v garniziji v Strasbourgu; tam ga je podpiral mojster

vlivanja Maritz v upanju, da bo vlada sprejela njegovo napravo za vrtanje. Testirali so jo tiri
mesece pod vodstvom Vallirijevega zagovornika, generala St. Aubana, katerega kritino oko
naj bi bilo porok za vejo verodostojnost rezultatov. Vendar je general ni kaj pohvalno
oznail teste za skrivnostne. Ko je leta 1770 nekdanji ambasador na Dunaju in prvi
francoski minister, vojvoda de Choiseul, izgubil politino mo, so nastopila tiri suha leta za
njegovega varovanca Gribeauvala. Vallirov sistem je ponovno splaval na povrje.

Po vrnitvi na oblast je Vallire mlaji leta 1771 naroil nasprotne demonstracije v kraju Douai
blizu meje s tedanjo habsburko Nizozemsko. Testi so seveda dokazali, da ima Vallirev top
veji domet, posebno pri vijih naklonih. Lahko je ustrelil petstokrat, medtem ko so se
Belidorjevi topovi udno obnaali e po tristo do tiristo strelih. Da bi bila mera polna, so se
458
Montalembert, 1780, 145--146.
459
Pisanski, 1977, 52, 122.
460
Lazare Nicolas Marguerite Carnot (* 13. 5. 1753 Nolay; 2. 8. 1823 Magdeburg).
461
Norris, 2000, 111.
462
General topnitva Jean Florent de Vallire (* 1667; 1759) in njegov sin Luis Csar de la Baume le Blanc
de Vallire (* 1708; 1780) ??? 1776), grof, markiz, vojvoda in konno francoski per.
463
Jean Maritz (* 1680 vica; 1743).
464
Norris, 2000, 116.

95
pod novimi topovi lomili tudi Belidorjevi transporterji.465 Rezultat preizkusov s tako
pomembnimi politiki v ozadju je bil pa v veliki meri podrejen eljam organizatorjev.

Po Vallirovi smrti leta 1776 je bil Gribeauval imenovan na novi poloaj prvega glavnega
inpektorja topnitva, ki ga je obdral do konca svojih dni; njegov sistem pa je ostal z
majhnimi spremembami v veljavi do leta 1827. Topnitvo je zael reformirati leta 1774 po
habsburkem vzoru, vkljuil pa je tudi monarje, ki so se mu med vsemi zdeli najbolj
uinkovito oroje.466

Gribeauval467 je bil rojen v druini, ki se je nedavno povzpela v plemiki stan. Oe je bil

odvetnik in upan v Amiensu in ga je sedemnajstletnega poslal v La Fere leta 1731. Tam ga je
matematike uil Belidor.

Gribeauval je od leta 1758 do 1762468 sluil med topniarji avstrijskega vojskovodje, kneza
Liechtensteina,469 ki mu je manjkalo oficirjev podkovanih v tehnikih vedah. Liechtenstein
mu je dal viji poloaj, kot ga je imel v Franciji kot polkovnik. Gribeauval si je prisluil si je
tudi najvije odlikovanje Marije Terezije.470

Gribeauvalov oitek o kabinetnem znaaju Vallirevega topnitva ni bil povsem upravien.

Jean Florent de Vallire je v resnici osemindvajset let sodeloval v vojnah Luja XIV.471 Njegov
uspeh na dvoru je seveda tlakovala sorodnica Louise--Franoise de la Baume le Blanc,
vojvodinja de la Vallire, znamenita ljubica Luja XIV. Z Vallirem se je znova potrdila
Planckova472 resnica zgodovine znanosti: vallirevci niso opustili svojega sistema; raje so ga
odnesli s seboj v onostranstvo in ele s tem prepustili prostor novemu Gribeauvalovemu
sistemu.

Vzporedno s politinimi prepiri so Francozi merili domete topov in monarjev na topniki oli
pri gradu La Fere (Fre) blizu Reimsa v Champagni. V ubeniku iz leta 1725 je Belidor
proizvajalcem in uporabnikom topov predlagal, naj krajajo cev topa, naredijo preizkuse pri
vsaki dolini in izraunajo najprimerneje polnjenje s smodnikom. Razglaal je, da krajanje
cevi zaznavno ne vpliva na mo strela; s tem je hudo jezil nasprotnike in spodkopaval temelje
Vallirevega sistema. Seveda Belidorjeve domneve niso bile splono veljavne; zato se ni
dokopal do uporabne matematine zveze in je raje sestavil topnike tabele po Galilejevih
parabolinih tirnicah. S temi tabelami so lahko topniarji nali pravi naklon, vendar predvsem
z metodo poskusov in napak.473

Belidor je poroal o meritvah oktobra in novembra 1739 v Metzu.474 Merili so maso smodnika
v naboju, maso krogle in domet pri streljanju pri vseskozi enakih naklonih 15o. Mase topa
Belidor ni posebej zapisal,475 saj je menil, da ne vpliva na domet. Poroal je o poskusih z

465
Adler, 1997, 101.
466
Adler, 1997, 39; Norris, 2000, 105, 110.
467
Jean Baptiste Vacquette de Gribeauval (* 1715; 4. 6. 1789 Pariz).
468
Duffy, 2000; Naulet, 2002, 120; 127.
469
FM Joseph Wenzel knez Liechtenstein (* 10. 8. 1696 Praga; 10. 2. 1772 Dunaj).
470
Dolleczek, 1887, 695; Adler, 1997, 38.
471
Adler, 1997, 29.
472
Max Planck (* 23. 4. 1858 Kiel; 3. 10. 1947 Gttingen).
473
Adler, 1997, 98--99.
474
Belidor, 1777, 263; Robins, 1771, 425; Adler, 1997, 99.
475
Belidor, 1777, 268.

96
monarji in 20 cm476 bombami na topniki oli v Strasbourgu. Streljali so pod koti od 5o do
22o, ki so bili sicer primerneji za topove, kot za monarje.

Vega je opisal meritve v La Fere leta 1740, ne da bi omenil Belidorja ali koga drugega.
Analiziral je streljanje s trinajst kilogramskimi kroglami, ki so letele 3177 m dale pri 15o
naklona. Pri 4o naklona so dosegli 1555 m ob enakem naboju smodnika. Po parabolini
Galilejevi teoriji, ki za tako hitre izstrelke ne velja, bi morali glede na razmerje kotov 15 : 4
dosei le 886 m.477 Tudi v tem primeru je bil majhen naklon bolj v navadi pri streljanju s
topovi ali havbicami, kot z monarji.

Nollet je meril domete topov skupaj z oficirji vojake ole La Fere.478 Podobno Robinsu je bil
tudi Nollet zmotno preprian, da ves smodnik zgori med eksplozijo.479 18. 8. 1759 ob 6. uri
popoldne so iz monarja pod kotom 45o streljali enajst kilogramske krogle iz gostega bakra.
Vsaki so nalili po 37 g smodnika v prahu. Krogle so letele 85 m dale.480 Ko so streljali iz
enako oblikovanega lesenega monarja, so dosegali 19 m manj. Pri vejem polnjenju so
krogle letele do 87 m. Meril je hitrost gorenja smodnika in mo eksplozije.481 Ko je Nollet
polovico smodnika v prahu zamenjal z nestisnjenim zrnatim smodnikom, je bil domet krogle
za 9 do 11 m kraji. Ko je uporabljal samo zrnati nestisnjeni smodnik, je dosegel 85 m
dometa, po stiskanju smodnika pa celo nad 100 m.482

7. 9. 1759 so izstreljevali 73 kilogramske krogle pod naklonom 45o. Pri polnjenju s 665 g
zrnatega smodnika so krogle padale 341 m dale.483

Naslednje leto 1760 je Nollet znova delal poskuse na poligonu ole La Fere z drugimi oficirji.
Streljali so pod kotom 45o, krogle pa so imele mase po 34 kg.484 3. 9. 1760485 so uporabljali
razline meanice smodnika in merili domet.486 V naslednji razpravi iste Bhmove revije je
pravkar promovirani topniar Vega prebiral raun in meritve za gradnjo dobrega skladia za
smodnik, ki ga je objavil polkovnik Clasen, Bhmov prijatelj in polkovnik v danskih kraljevih
inenirskih enotah.487 Clasen je po Mullerju488 preraunal lastnosti smodnikega skladia s
prelomljeno terasasto streho. Streha je bila v ravnovesju, njena notranjost pa je imela obliko
polkrogle. Prelom strehe v obliki oboka ni smel biti manji od polmera polkrogle
notranjosti skladia.489

Geuss je povzel francoske balistine poskuse, ki oitno tedaj e niso bili nobena vojaka
skrivnost. Pregledal je raziskave po naroilu francoskega vojnega ministra Monteynarda, 490

476
8 col po 2,54 cm (Belidor, 1777, 285, 291).
477
Vega (1788, 3: 132) se je zmotil: (4 1675/17) je 447 in ne 467. Predpostavljamo, da je Vega meritve iz La
Fere pretvoril v dunajske senje, une in funte; parika una je bila nekoliko laja od dunajskega funta.
478
Nollet, 1787, 134.
479
Nollet, 1787, 137.
480
Nollet, 1787, 138.
481
Nollet, 1787, 139.
482
Nollet, 1787, 140.
483
Nollet, 1787, 141.
484
Nollet, 1787, 145.
485
Nollet, 1787, 146.
486
Nollet, 1787, 147.
487
Bhms Magazin fr Ingenieur und Artilleristen, 1782, 8: uvod str. 10 (nepaginirano), 223.
488
Clasen, 1782, 239.
489
Clasen, 1787, 10: 201.
490
Louis-Franois markiz de Monteynard (* 1713 graina La Pierre; 3. 5. 1791 Pariz).

97
ko so preizkuali stare in nove topove pri topniki oli v Douaiju (Douay).491 S tabeliranimi
rezultati je primerjal mo francoskega smodnika za poskusne monarje z mojo smodnika v
drugih armadah.492 Upoteval je poskuse omenjene v dopisih med generalom St. Aubanom493
in vitezom dArcyjem leta 1752.494 Pariki akademik irskega rodu d'Arcy je posploil
Robinsovo teorijo, vendar je moral pozneje ustaviti poskuse zaradi pomanjkanja denarja.
Stroki so bili res hudi, saj celo Napoleon ni hotel plaati topniarjem 8000 frankov za
postavitev Robinsovega balistinega nihala. Zaradi inflacije je ta vsota pozneje med Ilirskimi
provincami pokrivala le deset letnih pla mirovnega sodnika. 8000 frankov je bila 15. 4, 1811
letna plaa, brez dodatka za stroke uradov, intendantov posameznih provinc Ilirije, torej
Kranjske, Koroke, Istre, Civilne Hrvake in Dalmacije z Dubrovnikom.495

Geuss je pregledal rezultate meritev Eulerja in tbingenskega profesorja matematike Kies, 496
ki sta streljala z monarji pri berlinski akademiji julija 1749.497 Kies je postal lan berlinske
akademije znanosti leta 1742, njen zunanji lan pa leta 1754. Leta 1760 je postal lan
akademije v Sankt Petersburgu.

V Vegovem asu je bilo habsburko topnitvo za zgled vsemu svetu. Liechtenstein je postal
vodja avstrijskega topnitva leta 1744. Reformiral ga je pod vplivom poraza v lezijski vojni,
tako da je napredek moral priznati tudi sovrani pruski kralj Friderik II. 498 Med svoje oficirje
je na lastne stroke delil knjige Belidorja in Deidiersa. Leta 1748 je na ekem organiziral
sredie topniarjev z letnimi bojnimi vajami pri gradu Moldautein (Moldauthein), dananjem
Tnu nad Vltavo na jugu eke. Uveljavil je novo generacijo poljskih topov, havbic in
monarjev razlinih kalibrov. Leta 1751 je postal generalni direktor poljskega in hinega
topnitva.499 Vsako leto je plaal 50.000 fl za mirnodobske treninge v Moldauteinu, ki sta jim
12. 7. 1753 in 15. 7. 1753 prisostvovala Marija Terezija in Franc tefan.500 Tega leta so v
sistem habsburkega topnitva vpeljali bistveno novost: zamenljivost delov naprav, ki jo je
zahteval e ved Ehrensvrd. Nestandardnost je bila vse do mnoine proizvodnje enakih in
zamenljivih delov oroij po padcu Bastilje poglavitna ovira vsake balistine teorije.

Monarje je lahko vzdigoval en sam topniar z vijakom, namesto kvadranta pa so vrezali

skalo v mehanizem za dvigovanje.501 Med sedemletno vojno je Liechtenstein poveal tevilo
topov od 202 leta 1756 na 458502 leta 1760. Topovske bombe izdelane na Poljskem je
standardiziral na 1,7; 3,4 in 6,7 kg, za havbice pa na 3,9 in 5,6 kg. Veje topove z nemkim
imenom havbice je uveljavil Friderik Veliki in jih urno prevaal na enoosnih vozovih. Z njimi
so streljali pod koti 20o, pozneje pa celo ve, tako da so jih mono pribliali monarjem.
Anglei so uporabljali monarje Coehoorn. Domet so spreminjali s koliino smodnika,
medtem ko je naklon med bojem ostal enak, med 45o in 90o.503

491
Geuss, 1779, 305.
492
Geuss, 1779, 317.
493
Jacques-Antoine Baratier markiz de Saint Auban, avtor knjig o topnitvu iz let 1774 in 1775.
494
Geuss, 1779, 319.
495
Adler, 1997, 105, 107; Mal, 1993, 91; 90. len organinega dekreta, Telegraphe officiel des Provinces
illyriennes. t. 43, Ljubljana 29. 5. 1811, str. 169.
496
Johann Kies (* 1713; 1781).
497
Geuss, 1779, 320--321.
498
Friderik II. (* 1712; kralj 1749; 1786).
499
Dolleczek, 1887, 676; Steele, 1994, 375.
500
Duffy, 2000, 277.
501
Duffy, 2000, 288.
502
566 po drugih virih (Duffy, 2000, 280).
503
Norris, 2000, 96, 113--114.

98
Leta 1771 je na Dunaju zael delovati preizkusni komite za izboljevanje topnikega
materiala. Po Liechtensteinovi smrti leta 1772 je poloaj generalnega direktorja prevzel
Kinsky,504 ki je od leta 1760 nosil medaljo Marije Terezije. Leta 1776 je sistematiziral nove
elezne topove in zavrgel stare. Raziskoval je tlak zemlje na spodnje dele zidov utrdb.505
Vendar se je Kinsky e po estih letih odpovedal poloaju in zasedel FM stolek, na katerem
je dve desetletji pozneje umrl.

Leta 1778 je FM Colloredo nasledil Kinskyja. Njegov generalni vice direktor je leta 1792
postal FML Remig,506 ki je naslednje leto poveljeval armadi v Italiji

Leta 1778 so zaeli z monarji streljati 56 kg bombe, s konjenikimi topovi pa 3.4

kilogramske. Leta 1780 so ponovno vpeljali majhne in srednje baterijske topove s 6.7, 10.1 in
13.4 kilogramskimi bombami. FM Lacy je leta 1783 vpeljal poljski top z 10.1 kg izstrelki.
Decembra 1785 so potrdili najve alarmnih kamnitih monarjev. V naslednjem letu 1786 so
vpeljali nove 4.5 in 9 kg bombe, od leta 1790 do 1812 pa so Vega in drugi delali poskuse z
eleznimi topovi. Cevi topov so nekoliko podaljali, vrtali pa so jih na Dunaju s svedri na
vodni pogon. Leta 1777 so na Dunaju opravili vztrajnostne poskuse s tremi 13.4 kg
baterijskimi topovi. V sedemnajstih zaporednih dneh so izstrelili 2070 krogel. Nato so
preizkuali tiri kose 3.4 kg poljskih topov, ki so zmogli tiri do sedem tiso izstrelkov pri
celotnem polnjenju s smodnikom. Smodnik so proizvajali na Dunaju, nekaj asa tudi v
Dunajskem Novem mestu. Leta 1758 so v tedaj habsburkem Milanu zaeli proizvajati novo
vrsto smodnika.507

SLIKA (VegaObramba2Liechtenstein): FM Joseph Wenzel knez Liechtenstein (* 1696 Praga;

10. 2. 1772 Dunaj) (Duffy, 2000, 274).

Oktobra 1771 sta po Monteynardovem ukazu brigadir in polkovnik Bzout iz topnike ole
preizkuala topove v La Fere.508 Uporabljala sta granate premera 92 mm in mase 64 kg,
topove pa sta polnila z 1.7 kg smodnika.509 Vega je Bzoutove rezultate pri streljanju pod
kotom 45o v tabeli primerjal s predvidevanji paraboline teorije in sestavil prirone
topniarske tabele.

Geuss je pritrdil Robinsu, da balistina krivulja ni parabola, kot je zaman upal Galileo. Teorija
velikega Toskanca je bila uporabna kvejemu za teke monarske krogle pri razmeroma
majhnih hitrostih in razdaljah. Osnovne diferencialne enabe gibanja izstrelka v ozraju z
uporom so al nelinerarne in nimajo tonih reitev.510 Akademik Varignon,511 profesor na
Collge de France in urednik Journal des savants, je e znal z Leibnizovo analizo izraunati

504
Franz Ulrich knez Kinsky von Chinitz und Tettau ( 1798 Praga), knez zlatega runa (Dolleczek, 1887, 676,
694).
505
Bhms Magazin fr Ingenieur und Artilleristen, 1795, 12: 126--160.
506
Oliver Remig, grof von Wallis ( 1799 Zrich (Dolleczek, 1887, 677)).
507
Dolleczek, 1887, 494, 498, 419, 300, 301, 302, 305.
508
Bzout, 1799; Vega, Vorlesungen 1788, 3: 135.
509
11 parikih col in 10 linij premera, 142 funte in 3,75 liber (Pf) smodnika parike tee (Vega, Vorlesungen
1788, 3: 137, 138, 148--151). Francoska libra meri 453 g, linija (ligne) z 1.1 mm pa je dvanajstina parike cole
(pouce, doime, in).
510
Steele, 1994, 350, 353.
511
Pierre Varignon (* 1654; 22. 12. 1722). Blay, 1988, 618.

99
hitrost izstrelka v poljubni toki. Vitez Borda512 je leta 1783 upoteval Eulerjeve (1756) in
Lambertove (1765) doseke za pravilno izraunavanje krivulje izstrelka.513 Borda je postal
drugi poronik po olanju na vojaki inenirski oli514 v Mziresu leta 1758, podobno kot
Mongev uenec L. Carnot desetletje pozneje. Borda je bil oficir v luki Brest leta 1767,
poronik na ladji, in konno leta 1779 kapitan ladje. Kot navtini inenir je leta 1769 objavil
analizo poti izstrelka in prvi francoski prevod Robinsa. Leta 1771 je postal izredni profesor
topnike ole v Grenoblu. Boril se je v vojni za ameriko neodvisnost in leta 1784 postal
inpektor za gradnje na morju ter direktor inenirske ole. Veliko je prispeval k metrinemu
sistemu, za katerega so se zavzemali tudi Vega, Zach in Lalande.

Preboj nove balistike med Francoze se je posreil leta 1774, ko je markiz de Condorcet515
predstavil Robinsovo in Eulerjevo delo Turgotu, ki je kralju priporoil prevod. Condorcet je
pozneje alostno konal, saj kljub izjemnemu poznavanju vije matematike ni vedel, koliko
jajc se ponavadi stepe v omleto. Naroil kar dvanajst jajc in izzval sum v zakotni gostilni;
jajca je tako dobesedno plaal z glavo. V jei je zauil strup iz prstana v strahu pred ostrim
rezilom giljotine, ki jo je sestavil eden predrevolucionarnih lanov Lalandove loe devetih
sester.516

Seveda sta obe sovrani skupini, zagovorniki Gribeauvala in Vallireja, prisegali na

Robinsovo teorijo. Vallire je mahal z Robinsovo domnevo, da dalje cevi nesejo dlje,
Gribeauvalu pa je bila bolj po godu Robinsov namig o nepomembnosti skrajnjih dometov, pri
katerih je natanno merjenje tako ali tako nemogoe. Nobena stran al ni sprejela Robinsovih
domnev o temeljnem pomenu zaetne hitrosti izstrelka.517

Leta 1775 je Gribeauvalov patron de Broglie518 organiziral javno demonstracijo topnitva pri
Metzu, nato pa e bolj odmevno ponovitev s tevilnejimi priami. Pozneje se je de Broglie
zopet priklonil staremu Vallirevemu sistemu. Leta 1789 je postal vojni minister,519 po
revoluciji pa je zapustil domovino in se brez uspeha bojeval proti jakobinskim generalom.
Eden njegovih sinov je pustil glavo pod giljotino; zato so se potomci namesto z balistiko raje
ukvarjali s kvantno mehaniko in zanjo leta 1929 dobili Nobelovo nagrado.

Vlada je zahtevala od parike akademije mnenje o proizvodnji zamenljivih delov za strelno

oroje. Akademija je organizirala tirilansko komisijo s Coulombom,520 Bordo, Laplacem in
Leroyjem.521 Vojni inenir Coulomb je med letom 1764 in 1776 na Martinique v francoski
Ameriki gradil utrdbe in merljive lastnosti delovne sile skual spraviti v uporabne enabe.
Problem je bil podoben balistiki; zato je bil gotovo dobrodoel v komisiji. Leroy iz urarske
druine je bil Franklinov prijatelj in Jeffersonov522 vodi po Parizu. Prvi je naredil uporabne
korake pri zamenljivosti delov oroja, saj je problem zelo dobro spoznal pri urarstvu.523 Leroy
leta 1747 in Coulomb desetletja pozneje sta drug za drugim merila elektrine sile in naboje.

512
Jean-Charles vitez Borda (* 4. 5. 1733 Dax; 1799 Pariz).
513
Borda, 1783, 9: 236.
514
Eole du Gnie.
515
Marie Jean Antoine Nicolas de Condorcet (* 17. 9. 1743 Ribmone; 29. 3. 1794 Pariz).
516
Joseph Ignace Guillotin (* 1738; 1814).
517
Adler, 1997, 105.
518
Victor Franois princ de Broglie (* 1718; 1804).
519
Adler, 1997, 112--113.
520
Charles Augustin de Coulomb (* 14. 6. 1736 Angoulme; 23. 8. 1806 Pariz).
521
Jean Baptiste Leroy (Le Roy, * 1720; 1800).
522
Thomas Jefferson (* 13. 4. 1743 Shadwell; 4. 7. 1826 Monticello).
523
Adler, 1997, 339--340.

100
Francoskim podobne balistine poskuse je delal tudi Robins s pomorskimi monarji na
vojaki akademiji v Woolwichu.524 Njegova prizadevanja je poleti 1775 nadaljeval Hutton,525
profesor matematike na vojaki akademiji v Woolwichu od leta 1772 do 1807. Pri kraljevi
drubi v Londonu je nael Robinsovo nihalo in ga usposobil za merjenja. Na akademiji je
uporabljal pet topov enakih kalibrov.526 Za razliko od Francozov je meril predvsem z
Robinsovim balistinim nihalom. Meril je ob lepem vremenu priblino vsakih deset dni in
tabeliral maso smodnikega naboja, premer krogle, odklon nihala, maso krogle ter hitrost
izstrelka po prvi sekundi.527 Kot praktini topniar je z meritvami odgovarjal na vpraanja
filozofov.528 Izdal je tudi logaritmovnik, podobno kot Vega. Vsekakor je Robins ostal e
dolgo alfa in omega anglekih topniarjev,529 eprav so ga Euler in drugi evropski
raziskovalci e pred asom prehiteli. Ko so Anglei sprejeli evropsko balistiko in Leibnizov
zapis infinitezimalnega rauna, so v devetnajstem in v prvi polovici dvajsetega stoletja naglo
pozabili na Robinsove zasluge.

Balistika se je posebno razmahnila v Vegovi dobi. Holland530 je raziskoval eksponent

upornosti,531 potem ko je leta 1772 zaslovel s kritiko Holbachovega532 sistema sveta. Lambert
je 15. 6. 1764 preizkual streljanje s topovi in monarji. Upoteval je Muschenbroekovo
tabelo gostot razlinih vrst zraka in analiziral Hauksbeejeve poskuse s prostim padanjem.
Hauksbee je po Newtonovih navodilih s spual zelo lahke votle steklene krogle z vrha
katedrale Sv. Pavla v Londonu. Podobne poskuse je ponovil Dsaguliers s steklenimi in
papirnatimi kroglami, za njim pa Gssmann na Dunaju.533 Vega in Lambert sta preuila
njihove rezultate. Lambert je narisal osem balistinih krivulj za raziskovanje spreminjanja
zaetne hitrosti izstrelka z naklonom monarja.534

Prosti pad z visokih cerkva je dokazoval odmik proti vzhodu vrtee se Zemlje pod
poasnejim ozrajem. Pojav je bil pomemben tako za topniarje, kot za preuevanje vetrov in
morskih tokov zaradi hitrejega vrtenja tok na ekvatorju. Vsi so priakovali premik, niso pa
soglaali glede njegove velikosti. Bolonjski profesor matematike Gugliemini535 je sprva
nartoval poskuse na kupoli Sv. Petra v Rimu. al bi rezultate pretesno povezovali z
Galilejevim procesom; zato se je 13. 9. 1790 in 14. 9. 1790 moral zadovoljiti s skoraj sto
metrov visokim nagnjenim stolpom Asinelli v Bologni. Lalande je podprl meritve Guglielmija
in Luigija Zanottija, dokler ni zvedel, da Laplacevi rauni predvidevajo manji vzhodni
odklon in zanemarljivi juni odklon. Laplace je bil zakon; seveda se je Lalande takoj
premislil. Guglielmini je svoje poskuse kar se da urno uskladil z Laplacovimi rauni:
upoteval je motnjo ognja ob gorenju svilene vrvico nad utejo, veter in promet v mestu.
Seveda se Parianom ni smel zameriti tako kot njegov kolega na univerzi Luigi Galvani;
Napoleonovi bajoneti so namre 16. 6. 1796 preplavili njuno Bologno.

524
Robins, 1771, 414.
525
Charles Hutton (* 14. 8. 1737 New-Castle upon Tune; 27. 1. 1823 London).
526
Hutton, 1802, 10; Johnson, 1992, 305.
527
Hutton, 1781, 261; Adler, 1997, 106.
528
Hutton, 1781, 274.
529
Pringle, 1781, 297, 300--301.
530
Georg Jonathan von Holland (* 1742; 1784).
531
Holland, 1795, 163.
532
Paul Henri Thiry baron dHolbach (* 1723; 1789).
533
Lambert, 1795, 199, 226, 232; Gssmann, 1805, 78, 82.
534
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 254--256; Lambert, 1795, 314, 321, 324.
535
Giovanni Battista Guglielmini (* 1760/63; 1817 Bologna).

101
Podobne poskuse je postavil uitelj Benzenberg536 v Hamburgu pod budnimi matematinimi
oesi Olbersa537 in Gaussa. Oktobra 1804, e po Vegovi smrti, je Benzenberg obiskal
Coulomba, Lalandeja in Laplaceja v Parizu. Ostareli Coulomb je neprestano hitro blebetal,
Lalande pa je imel na Collge de France vasih le po est sluateljev; odkar je Napoleon
zavrgel Lalandev ateizem se mu je marsikdo previdno izognil v irokem loku. Benzenberg je
nadaljeval s poskusi v rudarskem jaku blizu Schlebusha, da bi se izognil neenakomernemu
segrevanju zidov stolpa. Problem je leta 1835 na sodoben nain reil ele profesor z cole
Polytechnique, Coriolis;538 po njem e danes imenujemo silo, ki deluje na ozraje zaradi
vrtenja Zemlje pod njim. Guglielminijeve in Benzenbergove meritve so pojasnile topniarjem,
zakaj njihove krogle zanaa na vzhod. Napovedale so tudi v znameniti Foucaultov539 poskus z
nihalom v parikem Pantheonu leta 1851.

Leta 1782 je imela avstrijska polovica monarhije tiso estnajst topov, med njimi dvesto devet
z 1.7 kilogramskimi minami. V boj so poiljali po 2.8 topov na tiso vojakov, kar je tiste ase
veljalo za pravnje razmerje.540

e Liechtenstein je poenotil modele transporterjev, koij, koles in drugih pomonih naprav.

al ni znal povsem izkoristiti Cugnotovih talentov, ki so obetali hitreji transport. Cugnot je
leta 1752 zael preizkuati parni avtomobil, leta 1758 pa se je pridruil habsburki armadi.
Dve leti pozneje je zaprosil za razreitev; Liechtenstein pa je za nasvet vpraal Gribeauvala.
Lahko si mislimo, da odgovor ni bil ni kaj laskav za Cugnota; Gribeauval ga je morda hotel
pridobiti za francosko armado541 ali pa je naredil prostor za svoj lastni izum transporterja na
kolesih, ki je pozneje res prevladal v habsburki armadi.542 Tudi Vega je ob svojem monarju
iz leta 1795 sestavil zelo prironi transporter.543 Dolgo so prisegali na lesene transporterje,
dokler se ni leta 1840 uveljavila povsem elezna naprava; est let pozneje so jo vpeljali v
Trstu in nato e v drugih delih monarhije.544

SLIKA (VegaObramba3transpotrer): Transporter za topove, ki ga je izdelal drugi poronik

inenircev Nicolas--Joseph Cugnot (* 26. 2. 1725 Void v Meduse; 10. 10. 1804 Pariz),
izumitelj prvega avtomobila (Duffy, 2000, 191).

6. 6. 1783 sta Hutton in major Blomefield nadaljevala s poskusi v Woolwichu ob obali

Temze. Med poletnimi meseci sta tiri leta zapisovala vremenske pogoje, temperaturo in tlak,
streljala z devetinsedemdesetimi ali dvesto osemdesetimi grami smodnika in merila domet.
Posebno pomemben je bil seveda vpliv vetra, obasno pa sta zapisovala tudi vlanost zraka.
Serijo poskusov sta ponovila mesec dni pozneje in polnila tudi do 454 g545 smodnika pri
razlino velikih kroglah. Poskuse sta 30. 6. 1783 nadaljevala tako, da sta top obesila kot
nihalo in merila amplitude nihanja po strelu zaradi vzvratne sile ter odklon ob topu obeenega
nihala, kot je svetoval grof Rumford. Topovi so bili razlino veliki; tretji med topovi

536
Johan Friedrich Benzenberg (* 1777 Schller pri Dsseldorffu; 1846 Bilk pri Dsseldorffu).
537
Heinrich Wilhelm Matthus Olbers (* 11. 10. 1758 Arbergen; 2. 3. 1840 Bremen).
538
Gaspard de Coriolis (* 21. 5. 1792 Pariz; 19. 9. 1843 Pariz). Meli, 1992, 423, 424, 427, 430, 438, 443.
539
Jean Bernard Lon Foucault (* 18. 9. 1819 Pariz; 11. 2. 1868 Pariz).
540
Dolleczek, 1887, 322.
541
Duffy, 2000, 189.
542
Dolleczek, 1887, 337.
543
Kaui. 1904, 26.
544
Dolleczek, 1887, 300, 301.
545
16 un (ounce) po 28.35 g

102
uporabljanimi 7. 8. 1783 je imel maso 413 kg.546 2. 9. 1785 so si poskuse ogledali lani
londonske kraljeve drube. Streljali so tudi z nepravilno oblikovanimi kroglami ter s
smodnikom brez krogle. Izmerili so povpreno hitrost enakih krogel izstreljenih iz enako
nabitih razlinih topov. Merili so globino, do katere se izstrelek zabije v les in ugotovili, da
upor lesa nekoliko naraste ob poveevanju hitrosti krogle. Pojav je zahteval e nadaljnje
raziskave, saj je bil problem skoraj preve zapleten za poskuse zunaj laboratorija. Hutton je
menil, da hitrost izstrelka naraa z dolino cevi,547 kar je bilo seveda napano.

Uitelj topniarjev

Leta 1744 je Liechtenstein v Vasi (Bergstadl) blizu Budweisa pri topnikem skladiu
postavil prvo olo korpusa. To obmoje za preverjanje topov je bila morda prva poskusna
balistina enota na svetu. V njej so vzgajali oficirje in podoficirje. Leta 1758 so se pri
matematiki uili aritmetiko, algebro, geometrijo, trigonometrijo, stoernice, splono
mehaniko, optine osnove daljnogleda, fizikalne poskuse in podobno.548

Od 1. 11. 1752 do leta 1755 so prvi kadeti konali novo vojako olo v dunajskem Novem
mestu, petintirideset kilometrov juno od Dunaja in tako tlakovali pot vojakemu olstvu v
monarhiji. tudirali so matematiko in njeno uporabo pri vojskovanju, do leta 1762 pa je bilo
med diplomanti 2.89 % Kranjcev.549

Leta 1754 je osemnajstletni Lagrange550 zael pouevati geometrijo na kraljevi topniarski

oli v Torinu. Tam je ustanovil kroek, ki je v tirih letih prerasel v akademijo. Od leta 1762
do revolucije leta 1789 so delovale francoske kraljeve topniarske ole, ki so si sposojale in
dopolnjevale habsburke izkunje. Leta 1778 so ustanovili topniarski licej na Dunaju po
vzoru na angleke univerze in nekdanje jezuitske kolegije. tudentje so imeli v oli stanovanja
in vso potrebno oskrbo.551

Prvi profesor matematike v bombardirskem korpusu na Dunaju je poslal Bion552 leta 1765.
Leta 1779 je GM Franz Maurer prevzel poloaj prisednika pri glavnem vojakem skladiu na
Dunaju. Tam je do smrti izumljal in izboljeval nove topnike priprave in snovi.553

Vojna za bavarsko nasledstvo je leta 1778 in 1779 pokazala Frideriku Velikemu napredek
habsburke armade, ki jo ni ve mogel presenetiti s hitrimi naskoki. Liechtensteinove reforme
so obrodile sadove in bavarska vojna se je prelevila v neskonno otipavanje in manevriranje
brez prave bitke.554 Kmalu po koncu vojne za Bavarsko se je 7. 4. 1780 navtini inenir Vega
vpisal med topniarje cesarske armade na Dunaju. Ob tem je spremenil svoj dotedanji priimek
Veha v Vega; to je bila ena od potez za kar se da hiter poklicni vzpon, ob podelitvi dednega
plemstva pa si je Vega pripisal kar panske prednike. Na Dunaj je s sabo vzel najmlajo sestro

546
917 liber (pound) po 0.450 kg vsebuje 16 un.
547
Hutton, 1802, 114, 31, 150, 145, 33, 42, 90, 116, 132, 133, 159, 165, 169.
548
Dolleczek, 1887, 419, 420; Norris, 2000, 96; Steele, 1994, 375.
549
Duffy, 2000, 146, 148.
550
Joseph Louis Lagrange (* 25. 1. 1736 Torino; 10. 4. 1813 Pariz).
551
Dolleczek, 1887, 420; Naulet, 2002, 292.
552
Johann Theodor Bion (Dolleczek, 1887, 679).
553
Dolleczek, 1887, 679.
554
Eysturlid, 2000, 25.

103
Polono, ki je ivela s topnikim astnikom Pauerjem.555 Pauer je pozneje sluboval v
galicijski garniziji v Lembergu (Lvov, Lviv). Pred upokojitvijo leta 1810 je dosegel in
majorja. Ob upokojitvi je bil samski,556 saj do uradne poroke s Polono ni prilo.

18. 11. 1780 je Vega postal uitelj matematike na polkovni oli v dunajskem garnizijsko--
topniarskem okraju.557 Avstrijsko garnizijsko topnitvo se je delilo v dvanajst oddelkov. Prvi
je imel sede na Dunaju, drugi pa je bil notranjeavstrijski oddelek s sedeem v Gradcu in
podrunicami v Ljubljani, Trstu, Gorici, Gradiih, Reki in Sv. Vidu.558

Po osnovnem usposabljanju je Vega leta 1781 napredoval v podporonika. Kot profesor je

imel razmeroma dobro stanovanje; kljub temu je v srcu vedno sanjaril o bolj akademski
karieri. Diala mu je katedra na dunajski Politehniki ali vsaj na navigacijski oli v Trstu,559
kjer je Orlanda560 leta 1783 nadomestil Capuano,561 za njim pa Andrej Stadler.

Leta 1784, po izidu prvih dveh delov matematinih predavanj, je Vega napredoval v
poronika. 1. 11. 1786 je tretji topniki polk vse svoje vije pirotehnike in bombardirje
vkljuil v novi posebni bombardirski oddelek najboljih mo avstrijskega poljskega topnitva
na Dunaju,562 ki so ga nartovali e od leta 1777.563 General Baernkopp je za profesorje izbral
vodilne strokovnjake, med njimi Vego, ki je prevzel katedro za topnike vede.

Leta 1789 je imel bombardirski oddelek 185 vojakov, ki so v tirih etah sestavljali bataljon
pod Unterbergerjevim poveljstvom.564 Leta 1790 je imela vsaka bombardirska eta po 23
bombardirjev, celotni korpus pa 932 vojakov. Naslednje leto so nateli skupno e 13,522
avstrijskih topniarjev.

Unterberger je leta 1770, potem ko je Liesganigu pomagal pri meritvah poldnevnika na

Ogrskem,565 kot nadporonik priel od inenircev k topniarjem za stotnika in profesorja
matematike in kmalu zael izdajati ubenike. Med turkimi vojnami je kot polkovnik
poveljeval topnitvu 2. topnikega polka na Uni in Dubici. Obleganje Beograda mu je prineslo
GM uniformo. Leta 1793 je dobil kriec za bojevanje pri Mannheimu, naslednje leto pa
poveljniki kriec. Postal je FML in nato e baron. Po Vegovi smrti leta 1804 je postal
imetnik etrtega vojakega topnikega polka. Leta 1813 je postal FZM.

Leta 1789 je poveljstvo bombardirskega korpusa po Unterbergerju prevzel Franz Bgner, leta
1798 Anton Reisner, e istega leta pa Johann Wahrlich von Bubna. Po Vegovi smrti je
poveljstvo leta 1807 prevzel Wenzel Frierenberger in za njim naslednje leto Smola.566

Bombrardirski korpus je sprva kopiral uni nart osem let starejega topnikega liceja. Obe
oli sta imeli po tiri letnike. Kandidat je moral dobro predelati uno snov in je bil po
555
Franc Pauer (* 1748/1750 Bhmisch-Leipa (ek Lip); po 1810). ermelj, 1954, 12; Povi, 1974, 6;
argi, 2005, 314; Jezernik, 2013, 39.
556
Sporoilo Franca Rihtaria.
557
Kaui, 1904, 10; Faustmann, 1994, 175.
558
Dolleczek, 1887, 370.
559
Vega, Nekrolog 1803, 268.
560
Franc Ksaver Orlando (* 7. 12. 1723 Reka; 23. 10. 1784 Reka).
561
Alojz Capuano (* 13. 2. 1743 Trst; 20. 11. 1795 Gorica).
562
Dolleczek, 1887, 374.
563
Duffy, 2000, 11.
564
Dolleczek, 1887, 374.
565
Liesganig, 1770, 227, 228.
566
Dolleczek, 1887, 679.

104
enoletnem pripravljalnem teaju v korpusu sprejet v olo. Po reorganizaciji od leta 1815 do
1822 je ola dobila sedem letnikov. V prvem so pouevali matematiko, v drugem geometrijo
in nato dve leti vijo matematiko. V petem letniku so pouevali mehaniko, nato pa e fiziko in
kemijo.567

Leta 1787 je Vega postal e profesor matematike na bombardirskem oddelku s inom

stotnika. Kot prvi na svetu je v vojaki olah vpeljal pouk matematine analize za bodoe
astnike.568 Uenci so seveda preklinjali, a zaman. Ko so se matematine vede enkrat naselile
v topniarskih olah, so tam ostale za vedno.

SLIKA (VegaSl): Topovi in baronov grb pod Vegovim portretom, ki ga je graviral bakrorezec
Peter Wolf (1768--1836), natisnil pa Joseph Gerstner (1768--1819)

Istega leta 1787 se je Vega poroil z malo plemkinjo Joefo.569 Imela sta tiri otroke. Sin
Henrik570 se je zelo mlad ponesreil, heri je bilo ime Marija Terezija Regina,571 sin Fran572
pa je naredil samomor kot poronik generalnega taba.573 Najmlaja hi Marija Alojzija je
umrla komaj rojena leta 1800, ko je preminila tudi njena mati.574 Velemestni Dunaj ni imel
usmiljenja do kranjskih naseljencev.

Vega je stanoval v vojski namenjenem delu Dunaja. Po enini smrti je za majhne otroke
skrbela Vegova taa. Sin Henrik je leta 1803 zael tudirati na Terezijaniu, hi Helena pa
na ustanovi za vojake here. Helena se je leta 1817 poroila z meanom Brownom na
Dunaju in gotovo preskrbela za kaknega vnuka iz Vegovega rodu.

SLIKA (VegaObramba10akademijaDunajNM): Vojaka akademija v Dunajskem Novem

mestu (Duffy, 2000, 145).

Vojak

Med inovatorji zgodnje balistike v prostorih tedanje Vegove habsburke domovine je bil
sloviti husitski vojskovodja ika575 s svojim gibljivim topnitvom. Njegove zasluge je
priznaval tudi Robins.576 Znanstveno balistiko je zael Tartaglia.577 Let krogle je sestavil kot
Aristotelovo meano gibanje; zlepil je silovito gibanje po ravni rti, krivi vmesni del in
konno navpino padanje. Enak opis je e stoletje pozneje povzemal panski topniki stotnik

567
Dolleczek, 1887, 421.
568
Bogoljubov, 1983, 93--94.
569
Joefa Swoboda (* 1771 Budjevice na ekem; poroena 1787; 7. 7. 1800 Dunaj). Njen morebitni oe ali
brat Wenzl Swoboda je bil nadporonik bombardirjev, ko je 22. 1. 1792 podpisal poroilo o Vegovih zaslugah.
Ob podpisu ni oznail svojega morebitnega plemstva (Kaui, 1904, 31). Pred herino poroko je napredoval v
majorja.
570
Baron Henrik Vega (* avgust 1791 Dunaj; 13. 5. 1811 Dunaj).
571
Baronica Marija Terezija Regina Vega (* september 1793 Dunaj; poroena s podporonikom Josephom
Bronnom 31. 1. 1815 (Koir, 2006, 38)).
572
Baron Franc Joef Vega (* 12. 2. 1796 Dunaj; 24. 11. 1817 Trst).
573
ermelj, 1954, 56.
574
Koir, 2006, 22.

105
Ufano,578 eprav krivo vmesno padanje ni bilo nikoli pojasnjeno s fizikalnimi zakoni.
Tartaglia je domneval, da ima drugi strel veji domet, ker prvi zanj e naredi nekaj vetra v
zraku.579 Vega je med najbolj zapraenimi knjigami svoje olske knjinice v Ljubljani lahko
prebiral matematiko Tartaglijevega uenca Benedettija580 iz leta 1595, ki je bila tam brkone
najstareje matematino delo. Benedetti si je sluil kruh kot filozof in matematik savojskega
vojvode.

Mersenne in drugi pariki akademiki so preizkuali topove tudi med meritvami hitrosti zvoka.
Mersenne je razmiljal o uporu zraka in skual najti najprimerneji naklon oroja za im dalji
strel.581

Vegi je bil blizu tudi eden prvih raziskovalcev logaritmov, mehanik samouk Brgi;582 ta je
med prvimi uporabljal matematiko v balistiki in z dvema kotomeroma doloal razdaljo do
topnikega cilja. Od leta 1603 do 1612 je Pragi pomagal Keplerju pri raunanju.583

SLIKA (Vega1zitHoggmoznzr16stol): Zunanja balistika v 16. stoletju (Hogg, Ian. V. 2000.

Mortars. Ramsbury: Crowood)

Galileo je dobro stoletje pred Vegovim rojstvom, leta 1638, v Dveh novih znanostih prvi
dokazal, da bi telo letelo po paraboli v vakuumu. Ta naelna ugotovitev ni bila v veliko
pomo na bojiu, saj so bile praktine izkunje topniarjev veliko uporabneje. Na bojiih
namre ni bilo vakuuma, temve, prav nasprotno, prava gnea. Newton je poskual leta 1684
upotevati e upor zraka, vendar je predvsem nakazal pot svojim naslednikom. Leta 1716 je
francoski topniki oficir Reisons nastopil proti Galilejevi parabolini teoriji.584 Robins je
dokazoval, da izstrelek iz monarja usmerjen visoko navzgor ne leti po paraboli.585 Bernoulli
je izraunal, da bi domet 2524.5 m narastel na 9792 m v vakuumu, smodniku pa je pripisoval
deset tiso krat vejo pronost od zraka.586

Problem je bil dovolj pomemben, da je akademija znanosti v Kpenhagenu razpisala nagrado

za reitev problema tirnic izstrelka. Upor je priblino naraal s kvadratom hitrosti izstrelka;
vendar e danes ne poznamo analitine enabe gibanja in uporabljamo predvsem tabele. Eno
prvih balistinih tabel je objavil Belidor v knjigi iz leta 1734, ki jo je pri pouku v Ljubljani
uporabljal tudi Vega.

575
Jan ika (* okoli 1376 Trocnov; 10. 10. 1424 Pribyslav).
576
Robins, 1771, 76.
577
Niccola Fontane imenovan Tartaglia (* 1506 Brescia; 1559 Benetke (Poggendorff, 1863, 1069)).
578
Diego Ufano (* Yepes v Toledu (Naulet, 2000, 45)).
579
Adler, 1997, 90; Norris, 2000, 70.
580
Giannbattista Benedetti (Benedictis, * 14. 8. 1530 Benetke; 20. 1. 1590 Torino),
581
Robins, 1771, 278--179.
582
Joost Brgi (Jst, * 28. 2. 1552 Lichtensteig v vici; 31. 1 1632 Kassel).
583
Belii, 1971, 208.
584
Dolleczek, 1887, 316.
585
Ehrensvrd, 1789, 299--300.
586
Dolleczek, 1887, 320.

106
V Erbergovi ljubljanski knjinici si je Vega lahko ogledal knjigo o utrdbah francoskega
marala Vaubana iz leta 1718. Vauban je bil rojen v skromnem okolju v Burgundiji. Leta
1651 se je kot prostovoljec za dve leti pridruil upornikom princa de Cond, dokler ga niso
ujeli kardinal Mazarin in kraljevi privrenci. Leta 1678 je postal glavni komisar za utrdbe.
Sodeloval je v tristo bitkah in utrpel osem ran. Zgradil je nad trideset in posodobil e desetkrat
ve utrdb. Med obleganji je dal kopati rove s prsobrani vzdol lomljene rte vedno blie
trdnjavi. Zahteval je manjo polnitev topov, da je lahko streljal vekrat zapored.587

Top kot parni stroj

Hire588 je leta 1702 v aktih parike Akademije prvi pripisal eksplozivno silo smodnika
pronosti plinov vsebovanih v delcih smodnika in med njimi. Tlak zelo naraste zaradi ognja in
toplote ob eksploziji.589 S podobnimi poskusi v vakuumu je Hauksbee leta 1720 meril
koliino plinov, ki jih smodnik sprosti med eksplozijo.590 Tako je eksperimentalna tehnika
pnevmatske kemije razvijala notranjo balistiko. Podobno tehniko merjenja plinov je na
Dunaju uporabljal cesarski zdravnik Ingenhousz pri doloanju produktov fotosinteze v petsto
poskusih med junijem in septembrom 1779.591

Angleki kveker Benjamin Robins592 iz londonske kraljeve drube je prvi postavil balistiko na
znanstvene matematine osnove. V znanost je vstopil leta 1739 z obrambo Newtonove teorije
narave limit pred kritikami Jurina.593 V isti knjigi je kritiziral Smithovo optiko in Eulerjevo
(1736) uporabo Leibnizovega diferencialnega rauna. Eulerjeve ideje o gibanju telesa proti
srediu privlane sile je kritiziral na podoben nain, kot Vega tiri desetletja pozneje. Seveda
je bil Euler tedaj e dovolj neznan, da si je Robins lahko privoil marsikatero pikro na njegov
raun. Zdelo se mu je, da Euler ne nasprotuje le Evklidu, temve celo zdravemu razumu.594
Robins Eulerja ni osebno poznal,595 nekoliko pa mu je seveda zavidal donosno slubo v Sankt
Petersburgu.596 Ni slutil, da bo Euler postal eden najvejih matematikov vseh asov; sicer bi
bil pri svojih kritikah gotovo bolj previden.

Leta 1741 se je Robins potegoval za mesto profesorja topnitva in utrdb na novi vojaki
akademiji v Woolwichu blizu tovarne topov, kjer so e leta 1720 izdelovali monarje. ola je
nastala po kraljevem ukazu leta 1716, ko so ustanovili prvi dve topniki kompaniji in se tako
izognili amaterjem topniarjem, ki jih je bilo mogoe vpoklicati ele po nerodnih zamudah.597

Robins je v politiki vneto podpiral Torijce, zato so mu Whigi prepreili izvolitev v

Woolwichu. Izbrali so Nemca Mullerja,598 ki je imel kot mean Hannovra doloene prednosti
pod novo angleko hannoversko dinastijo. Ta je imel nekaj praktinih izkuenj z utrdbami, ki
587
Norris, 2000, 80; Naulet, 2002, 60.
588
Philippe de la Hire (* 1640 Pariz; 1718 Pariz).
589
Robins, 1771, 121.
590
Robins, 1771, 141.
591
Beale, 1999, 20.
592
Benjamin Robins (* 1707 Bath v Somersetshire; 29. 7. 1751 Madras v Indiji (Steele, 1994, 358)).
593
James Jurin (Jacques, 1750).
594
Robins, 1739, IV.
595
Robins, 1739, VI.
596
Robins, 1739, 1.
597
Norris, 2000, 122, 129.
598
John Muller (Mller, * 1699 Hannover; april 1784).

107
so Robinsu manjkale.599 Mullerjevo balistiko, ki je bila podobna Robinsovi, je pozneje ostro
kritiziral Vega. lo je za oster boj med angleko in nemko pioo olo balistike; namesto
sabelj so se kresala peresa, namesto krvi pa je teklo rnilo.

Robins je prvi proglasil top za napravo z notranjim izgorevanjem;600 vendar problema ni

posebno dobro reil, saj je napano domneval, da se ves smodnik takoj spremeni v proni
plin.601 Vedel pa je, da k moi eksplozije smodnika ne prispeva toliko koliina njegovih
sestavin, kot njihova kvaliteta.602

Leta 1728 je general Gunther delal balistine poskuse s 7.5 evljev dolgim topom pred
akademiki v Sankt Petersburgu603 in pravkar prispelima vicarjema D. Bernoullijem in
Eulerjem. Euler se je zavedal, da smodnik ne zgori do konca in tudi ne v trenutku. Delovanje
nastale zmesi elastinega plina je bilo med najbolj zapletenimi problemi, kar si jih je Euler
sploh lahko predstavljal. Videl je, da ne razpolaga z dovolj uinkovitimi matematinimi
prijemi.604

Eulerjev profesor v Baslu, Johann Bernoulli, je ugotovil, da je po eksploziji smodnika zrak v

zelo stisnjenem stanju.605 Njegov sin Daniel Bernoulli je v hidrodinamiki leta 1738 ocenil, da
pronostna sila zraka med eksplozijo naraste za deset tiso krat,606 medtem ko je Vega
pozneje privzel mnogokratnik tiso.607 Robins je napak domneval, da je as eksplozije
zanemarljivo majhen v primerjavi s asom, ki ga krogla potrebuje do izhoda iz cevi.608 Zato je
zmotno domneval, da nobena oblika votline strelnega oroja ne prinese posebnih prednosti.
To bi res veljalo, e bi ves smodnik zgorel v trenutku.609 Euler je dojel pomembnost oblike
smodnikega prostora; sam pa si e ni upal predlagati kakne posebne geometrije, kot je to
storil Vega v zaetku leta 1795.

Sila smodnika je petkrat prekosila Robinsovo domnevo, ko je Euler dokazal, da del smodnika
ob strelu ne zgori.610 Euler je razmiljal tudi o izboljavah smodnika za hitreje eksplozije, ko
bi manje koliine eksplozivne snovi z enako mojo sproile veji sunek sile na kroglo.611

Benjamin Thompson je zael preizkuati smodnik julija 1778 v kraju Stonehand Lodge, ki je
bil v lasti Lorda Georga Germaina. Pomagal mu je duhovnik Bale, rektor v sosednjem
Withyhamu. 29. 3. 1781 je poroal kraljevi drubi o nekaterih poskusih s smodnikom. Upal
je, da bo natanneje od predhodnikov izmeril hitrost gorenja smodnika in njegovo silo, danes
bi rekli energijo.612

Thompsonov top je izdelal in izvrtal slavni londonski kova Wogdon, nekatere dele pa
izdelovalec matematinih naprav Frazer. Po Robinsovih nasvetih je Thompson cev varno

599
Steele, 1994, 356.
600
Steele, 1994, 350.
601
Steele, 1994, 358.
602
Robins, 1771, 238.
603
Robins, Euler, 1777, 45.
604
Robins, Euler, 1777, 158.
605
Robins, Euler, 1777, 10, 47.
606
Robins, Euler, 1777, 10.
607
Vega, 1819, 4: 296.
608
Robins, Euler, 1777, 43.
609
Robins, Euler, 1777, 92.
610
Robins, Euler, 1777, 141.
611
Robins, Euler, 1777, 124.
612
Rumford, 1970, 293.

108
pritrdil v vseh tokah. Hitrost krogel je meril z Robinsovim balistinim nihalom.613 Leseno
taro je postavil tako, da se je izstrelek vanjo zaril vzdol letnic in tako ni preve razcefral
lesa.

SLIKA (Euler-1777-Gun-0tp): Naslovnica Eulerjevega dopolnjenega prevoda Robinsove

knjige o topnitvu (vir: Hugh Brownov prevod Leonharda Eulerja. 1777. The True Principles
of Gunnery Investigated and Explained. Comprehending Translations of Professor Euler's
Observations upon the new Principles of Gunnery, published by the late Mr. Benjamin
Robins, and that celebrated Author's Discourse upon the Track described by a Body in a
resisting Medium, inserted in the Memoirs of the Royal Academy of Berlin, for the Year 1753.
London: J. Nourse. Tabla 1)

SLIKA (Euler-1777-Gun-pl1): Balistino nihalo v Vegovem asu (vir: Hugh Brownov prevod
Leonharda Eulerja. 1777. The True Principles of Gunnery Investigated and Explained.
Comprehending Translations of Professor Euler's Observations upon the new Principles of
Gunnery, published by the late Mr. Benjamin Robins, and that celebrated Author's Discourse
upon the Track described by a Body in a resisting Medium, inserted in the Memoirs of the
Royal Academy of Berlin, for the Year 1753. London: J. Nourse. Tabla 1)

Uporabljal je smodnik najbolje kakovosti; iz Woolwicha mu ga je preskrbel general

Dsaguliers.614 Dsaguliers je Thompsonu pomagal tudi ob vrnitvi v Ameriko v kraljevi
slubi leta 1781; za popotnico mu je dal tiri lahke topove z veliko naboji.615

Thompson se je pri teoriji raunanja hitrosti izstrelka iz odklona nihala skliceval na

Robinsovo, Eulerjevo (1777) in Huttonovo (1772) delo. Huttonov teorem se mu je zdel
najbolj uporaben.616 Za gostoto stisnjenega smodnika je izmeril 0,937 gostote vode.617
Poskusil je pojasniti star Tartaglijev problem: zakaj je po prvih strelih potrebno manj
smodnika za enak domet. Dokazoval je, da mo strela povea predhodno segrevanje topa s
prejnjimi streli.618 Tudi ta ugotovitev daje slutiti Thompsonovo pot k zakonu o ohranitvi
energije. Ugotavljal je, da se cev veliko bolj segreje pri izstrelitvi krogle, kot pri zaiganju
samega smodnika. al je Thompson pred poskusom po nesrei razbil majhen epni
termometer in je bil predale od Londona, da bi lahko nabavil novega. Zato je temperaturo
cevi ocenjeval kar po dotiku z roko, kar se sodobnemu bralcu seveda zdi nekoliko nerodno.

Thompson je as gorenja smodnika v topovski cevi ocenil na 5 ms ali 7 ms. Pri smodnikem
prostoru debelem 5 cm bi bilo to 10 m/s. Danes vemo, da je tudi tu zelo pretiraval; smodnik v
resnici gori veliko poasneje. Hitrost gorenja nitroglicerinskih smodnikov pri navadnem tlaku
spreminja od 0.070 do 0.150 mm/s glede na vsebovanost nitroglicerina. Nitrocelulozni
smodniki gorijo nekoliko poasneje, od 0.060 do 0.090 mm/s, pa glede na koliino duika v

613
Rumford, 1970, 299, 301.
614
Rumford, 1970, 306.
615
Rumford, 1970, 408; Phlmann, 1991, 371.
616
Rumford, 1970, 321--322.
617
Rumford, 1970, 323.
618
Rumford, 1970, 324, 326.

109
nitrocelulozi in na sestavine par. Hitrosti seveda niso velike in so bile povsem merljive tudi v
Vegovem in Thompsonovem asu.619

Thompson pa je vseeno dobro napovedal, da smodnik tako na hitro ne more zaznavno segreti
velike topovske cevi. Segrevanje bi bilo le majhno celo pri tirikrat viji temperaturi
smodnika od rdee razarjenega eleza, ki jo je napovedal Robins; celo stokrat vija
temperature ne bi zadostovala. Izstrelek ni vro zaradi eksplozije smodnika, temve se segreje
ob udarcu na cilj. Do segrevanja pride zaradi trenja v cevi.620 Thompson je dogajanje opisal
kot pretvorbo trenja (dela) v toploto e veliko pred poskusi z vrtanjem topov v Mnchnu, ki
ga zgodovinarji sicer veliko pogosteje navajajo.

Thompson je pri pretvorbi toplote omenjal hitro gibanje in vibracije, saj se je verjetno nagibal
k pozneji valovni teoriji toplote. Robins je opazil, da je sila smodnika veliko manja, e z
njim ne zapolnimo vsega prostora. Uinek je veji, e smodnik stisnemo s samo kroglo.
Hitrosti izstrelkov iz mukete so bile sorazmerne s koliino smodnika. Vendar je Thompson
dvomil, da bi enak zakon veljal tudi za topove. Po Robinsu se ves smodnik pretvori v proni
plin e preden se izstrelek zaznavno premakne. Drugi raziskovalci so opisovali poasneje
gorenje.621 Thompson in Euler sta vedela, da je pri neverjetno hitri eksploziji Robinsove vrste
oblika prostora za smodnik na dnu cevi sploh ne vpliva na strel.

Thompson je s poskusi dokazal, da poloaj vigalne odprtine prav ni ne vpliva na hitrost

viga smodnika, eprav so bili mojstri mnenja, da je treba odprtino navrtati kar se da nizko.
Sam Thompson je priporoal okroglo dno smodnikega prostora; zavedal pa se je, da ima
vsak mojster svojo inaico. Nekateri so prisegali na ravno dno, kjer so pripeljali vigalno
odprtino do zaklepne zagozde. Drugi so raje postavljali vigalno odprtino poevno skozi
zaklepno zagozdo, tako da pride do cevi topa kar v njeni osi. Spet tretji so izdelovali dno v
obliki stoca, ki ga je tirinajst let pozneje leta 1795 v prisekani obliki proslavil Vega. Vrtali
so majhno valjasto odprtino v zaklepni zagozdi premera okoli 5 mm in dolgo okoli 13 mm,
tako da sovpada z osjo cevi, in vodi vigalno odprtino do dna te majhne odprtine.622 Vsem
tem postopkom je Thompson oital tvegano zamaitev vigalne odprtine v meglenem
vremenu ali preveliko vigalno odprtino, zaradi katere pride ogenj skoznjo prepoasi do
smodnika. Vsekakor Thompson ni podrobno raziskoval streljanja z razlinimi oblikami
smodnikega prostora, kot je leta 1795 poel Vega; je pa na podoben nain preizkual razline
vigalne line.

Thompson je leta 1797 poroal o svoji muketi, ki je streljala dvakrat hitreje od drugih, ne da
bi se zato zniala hitrost izstrelkov. Hitreje streljanje je omogoil izstrelek, ki je kot zamaek
natanno zatesnil cev tam, kjer se je zaela oiti v smodniki prostor. Dobro tesnjenje je
povealo hitrost strela, saj se v netesnih delih ni ve izgubljala ogromna energija zaradi
razlike med premerom krogle in premerom oroja. Stoasta oblika cevi, zoena v smeri
smodnikega prostora, zelo pomaga pri tesnjenju,623 kar je dve leti pred tem izkoristil Vega.
Moa sta torej uporabljala enako idejo, saj med njunim Dunajem in Mnchnom ni bilo dale.
Thompson in Vega sta izpostavljala pomembnost tesnjenja na temelju izkuenj tedanje
zgodnje vakuumske tehnike, ki so jo razvijali v rpalkah in parnih strojih.

619
Jaramaz, Mickovi, 2002, 19.
620
Rumford, 1970, 328, 329, 331.
621
Rumford, 1970, 334, 335, 338.
622
Rumford, 1970, 339343, 344, 343.
623
Rumford, 1970, 460, 461.

110
Thompson je izumil povsem novo metodo za merjenje hitrosti izstrelka na osnovi
Newtonovega zakona o enakosti akcije in reakcije ter ohranitve gibalne koliine. Huton je leta
1783 privzel Thompsonov postopek. Oroje znane mase v vodoravni legi je obesil na gibljivi
palici. Po strelu je meril kot odklona oroja zaradi odrivnega sunka. Masa izstrelka je bila
znana, manj pa je poznal maso in hitrost pronega fluida, ki je po eksploziji poganjal izstrelek
iz cevi. Domneval je, da elastini fluid vpliva na izstrelek dva ali tiri evlje za cevjo, pri
majhnih hitrostih pa e dlje. Domneva je bila pravilna, eprav danes vemo, da plini zunaj cevi
poveajo hitrost izstrelka le za 1% do 2%.624

Thompsonov postopek je bil bolji od balistinega nihala, saj je meril hitrost izstrelka ob
strelu in ne ele pozneje, ko se izstrelek zarije v nihalo.625 Balistino nihalo Thompsonove
vrste uporabljamo e danes za meritve sunka trzaja topov in raketnih sistemov. Hitrosti pa ne
merimo ve z nerodnim Robinsovim nihalom, temve raje uporabljamo sodobneje
elektromagnetne, optine in radarske postopke. Balistino nihalo s prstjo pod svineno folijo
uporabljamo danes le e za merjenje hitrosti lahkih izstrelkov, topovske izstrelke pa raje
poljemo skozi kronograf.626

Newton je menil, da je upor fluida vasih eststo estdesetkrat veji od tee izstrelka, Robins
in z njim Thompson pa sta ugotavljala, da je e trikrat veji. Po Eulerju je tudi Thompson
dvomil v Robinsove ocene pronosti fluida po eksploziji smodnika. Robins je menil, da je
pronost fluida tisokrat vija od pronosti ozraja, Thompson pa je leta 1781 dobil
mnogokratnik 1308, estnajst let pozneje pa celo petdeset tiso in ve. Z olivno zelenim
prahom Aurum Fulminans (AuHNNH2) je dobil za 13/4 monejo eksplozijo od smodnika.
Poskusi s streljanjem ognja, podobni sodobnemu napalmu, so se mu povsem ponesreili;
medtem pa je hannoverski vojak Schwependik e leta 1781 izumil prenosni metalec
plamena.627

Opis naslednje serije poskusov je Thompson, tedaj e grof Rumford, prebral pred londonsko
kraljevo drubo ez estnajst let, leta 1797. Kritiziral je Robinsove nazore, sam pa je e bolj
poudaril, da sila eksplozije smodnika izvira iz pronostne sile segrete vodne pare; top ni ni
drugega kot na poseben nain zgrajen parni stroj.628 Analogija je bila posreena in je
povezovala Eulerjevo balistino revolucijo med letom 1742 in 1753 z njeno predhodnico,
industrijsko revolucijo. Nekaj desetletij pozneje pa je obveljalo tudi obratno, saj je Sadi
Carnot pri svoji analizi parnega stroja leta 1824 izhajal iz ugotovitev notranje balistike.
Carnot je tudiral na cole Polytechnique, kjer je ve kot pol diplomantov med 1804 in 1813
sluilo pri topnitvu. Med diplomanti so bili Fresnel, Malus in Gay--Lussac, ki so pozneje
izpeljali matematizacijo fizike. Carnot je nadaljeval tudij na oli za uporabno topnitvo in
inenirstvo v Metzu od konca leta 1814 do konca marca leta 1817; vojakih znanosti ga je uil
matematik Jacques--Frdric Franais.629

Thompson je dolgo nartoval eksplozijo v zaprti posodi, ki jo je sproil ele leta 1792 pri
bavarskem vojvodi;630 nekaj podobnih poskusov so po njegovih navodilih izpeljali julija
1793.631 Pred poskusom je razmiljal, ali snov kalorika lahko zapusti zaprt sistem skozi steno
624
Pisanski, 1977, 54, 116.
625
Rumford, 1970, 345, 360, 362--363.
626
Jaramaz, Mickovi, 2002, 158, 167, 170171; Pisanski, 1977, 55, 57.
627
Rumford, 1970, 357, 386, 388, 394, 397; Dolleczek, 1887, 302, 307.
628
Rumford, 1970, 407.
629
Taton, 1976, 47, 48; Steele, 1994, 348, 359; 371.
630
Rumford, 1970, 412.
631
Rumford, 1970, 450.

111
iz eleza.632 Odgovor je bil nikalen, hrupen in zelo nevaren: posoda je nepriakovano
eksplodirala ter spravila v nevarnost samega Rumforda v bliini. Leta 1793 si je napravo v
Mnchnu ogledal nekdanji tajnik kraljeve drube v Londonu, Sir Charles Blagden.633 al so
oktobra 1795 Rumfordu v Angliji znanosti tuji nepridipravi ukradli veino znanstvenih
zapiskov. Eksperimentiral je ob pomoi Reichenbacha, poveljnika topnikih tehnikov, in
grofa Spretija, prvega poronika topnikega polka. Dokazal je, da v smodniku vsebovana
voda ve kot zadostuje za nastanek vse pare ob eksploziji. S kemijskimi poskusi Kirwana in
Berthelota634 je dokazoval veliko silo ob izparevanju vode iz smodnika. Tako je v balistiki
uporabil pnevmatske raziskave Lavoisierja, tedanjega moa svoje bodoe ene. Seveda je bila
Thompsonova domneva o vodni pari napana; kmalu so ugotovili, da eksplozijo smodnika
povzroajo novo odkrite duikove spojine. Musschenbroekove, Stahlove, Baumjeve,
Macqueirjeve,635 Salucejeve, Antonijeve, Lavoisierjeve (1777), Robinsove, Eulerjeve in
Rumfordove poskuse s smodnikom so nadaljevali general Piobert, Karolyi in Bunsen636 z
merjenjem hitrosti gorenja, temperature, tlaka in z analizo nastalih plinov.637

Malo po Vegovi smrti je polkovnik Shrapnel v Mountsbau pri Woolwichu leta 1803 izumil po
njem imenovan izstrelek in ga leta 1806 opisal v prironiku za topniarje. Votlo kroglo
napolnjeno z naboji za mukete, ki eksplodira v zraku, si je zamislil e leta 1784 kot poronik
anglekega topnitva. Novo oroje je sejalo strah med Napoleonovimi vojaki pri Waterlooju,
ime izumitelja pa je dobilo leta 1852.638

Topnika industrija je napredovala vzporedno z Vegovo kariero. Leta 1796 sta v tiriintrideset
let stari tovarni v predmestju Soho pri Londonu Boulton639 in Watt640 prvi izdelovala topove
na tekoem traku. Tako so se tudi po tej plati parni stroji prepletali z notranjo balistiko topov.
Dve leti pozneje leta 1798 je podoben postopek uporabil E. Whitney v ZDA za proizvodnjo
muket. Leta 1810 je Friedrich Krupp ustanovil majhno kovinsko industrijo v Prusiji, ki je
kmalu s topovi oskrbovala ves svet.641 Topovi so postali del industrijske proizvodnje in
nobena civilizacija se kmalu ni ve mogla upirati evropskemu oroju.

Vlivanje in e posebej vrtanje topov je bilo v Vegovem asu e dovolj zanimivo podroje
uporabne znanosti. Nedale od Vegovega bojia je Rumford, vojskovodja bavarskega
volilnega kneza Karla Teodorja,642 opazoval segrevanje bronastih topov pri vrtanju v oroarni
v Mnchnu. Ugotavljal je, da se mehanska sila svedrov pretvarja v toploto v nasprotju z
Lavoisierjevo teorijo kalorika. O dobivanju toplote s trenjem je 25. 1. 1798 poroal kraljevi
drubi v Londonu. eprav je izraunal veliko previsoko vrednost mehanskega ekvivalenta
toplote, je nakazal nadaljnji razvoj fizike v nasprotju z Lavoisierjevo teorijo kalorika. Za
nameek se je poroil e z lepo in brihtno Lavoisierjevo vdovo. Zakon so sicer kmalu krasili
mnogi pretepi in kandali, kar je radoive Pariane seveda nadvse zabavalo. Gospa Lavoisier-

632
Rumford, 1970, 423.
633
Rumford, 1970, 429. Sir Charles Blagden (* 1748; 1820).
634
Rumford, 1970, 430, 434, 465, 467, 470.
635
Pariki akademik Pierre Joseph Macqueir (Macquer, * 1718; 1784).
636
Robert Wilhelm Bunsen (* 31. 3. 1811; 16. 8. 1899).
637
Dolleczek, 1887, 301, 302.
638
Norris, 2000, 119--120, 128.
639
Mathew Boulton (* 1728; 1809).
640
James Watt (* 19. 1. 1736 Greenock; 19. 8. 1819 Heathfield).
641
Norris, 2000, 126.
642
Karl IV. Theodor von der Pfalz, volilni knez Bavarske (* 1724; 1799).

112
-Rumford je bila kot prevajalka in zapisovalka pomemben del Lavoisierjevega raziskovalnega
kroga,643 kar Rumford ni znal dovolj hitro upotevati.

SLIKA (Vega1783LogRumford419p): Vegova zahvala polkovniku Thompsonu, poznejemu

grofu Rumfordu (vir: Vega, Jurij. 1783. Logarithmische, trigonometrische, und andere zum
Gebrauche der Mathematik eingerichtete Tafeln und Formeln. Wien: Johann Thomas Edlen
von Trattnern. Stran 419)

Leta 1802 je Rumford objavil balistine poskuse, ki jih je pomladi 1791 raziskal v okolici
Mnchna. To so bila leta slave v katerih je general--poronik Rumford predstavil bavarske
modele topov Amerianom in jeseni 1798 e Angleem. Obudoval je napredek anglekega
jeklarstva in napovedal, da bodo jekleni topovi kmalu izpodrinili bronaste.644

Vega je eksplozijo smodnika v strelnem oroju obravnaval v etrtem delu svojih predavanj
objavljenih leta 1800, po koncu njegovega vojskovanja na bojiih. Po Bokoviu je vedel, da
je upor posledica trkanja velikega tevila nevidno majhnih delcev plina ob delce izstrelka.
Upor seveda naraa s hitrostjo: po kateri enabi pa? Po truda polnih raunih in neprespanih
noeh je vendarle dobil uporabno zaetno hitrost krogle v odvisnosti od dometa topa. Zaetno
hitrost krogle je povezal z dolino cevi, koliino smodnika v naboju in premerom krogle. Na
svoj nain jed izraunal tudi tlak elastine smodnikove pare,645 ki je bil med najbolj spornimi
postavkami tedanje balistike. Hitrost je oznaeval z velikim V, za razliko od malega v, ki
je v navadi danes in ga je uporabljal tudi Vegov sodelavec Gssmann. Bili so to drugi asi, ko
si je vsakdo lahko prikrojil simbole po lastnem okusu; kaj podobnega bi sodobnega dijaka kaj
hitro stalo slabih ocen.

Po integraciji je Vega dobil za kvadrat hitrosti krogle ob izhodu iz cevi:

V2 = (6 m b f g/c n) ln (1 + (x/b))

SLIKA (Vega1819-v4-pl9): Vegove skice balistine parabole za teorijo zunanje balistike in

model topa za teorijo notranje balistike (vir: Vega, Jurij. 1819. Vorlesungen ber die
Mathematik. Vierter Band. Wien: Trattnern. Tabla IX, fig. 56).

kjer je bilo m razmerje med pronostjo smodnikovega fluida in zraka pri navadnih pogojih in
je zanj privzel Robinsovo vrednost 1000. V resnici Robinsova ocena ni bila napana, saj jo je
dobil s preprostim raunom iz zaetne hitrosti izstrelka priblino enake hitrosti zvoka.646

Vega je s rko b oznail razdaljo AB na skici (56), torej dolino valja napolnjenega s
smodnikom. Viino stolpa vode v barometru je oznail s rko f. Po Galileju je bilo znano, da
meri f deset metrov (32 evljev). Za teni pospeek je uporabil rko g, kot to ponemo tudi
danes. Premer krogle je izenail s premerom notranje odprtine cevi, saj si ni prizadeval za
povsem natanen rezultat. Zaznamoval ga je s rko c. Specifina tea krogle v primerjavi z
643
Crosland, 2003, 345.
644
Rumford, 1970, 473, 477, 492.
645
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 230, 276, 295--197.
646
Pisanski, 1977, 53.

113
vodo, njena gostota v kg/l, je bila enaka 7.1 in jo je v enabi zaznamoval s rko n. Pot je
oznail s rko x. Raunal je hitrost pri:

x = a-b

kjer je a celotna dolina cevi, b pa njen del napolnjen s smodnikom. Razlika x je potem pot
krogle znotraj cevi. Vse rezultate je sproti preverjal pri razlinih pogojih, da bi se izognil
morebitnim neloginostim in ugodno vplival na bralca. Enot v enabi ni preverjal, ker to ni
bilo v navadi pred Fourierjevim delom o prevajanju toplote, objavljenim v knjigi leta 1822.
Tako je hitrost ob izhodu iz cevi zapisal kar v enoti dunajski evelj,647 kar bi danes
pomenilo dunajski evelj na sekundo. Po vstavitvi tevilskih vrednosti za konstante je dobil
za kvadrat hitrosti ob izhodu iz cevi:

V2 = (2976000 b/n c) ln (a/b)

tudi to pot seveda v kvadratnih dunajskih evljih (na kvadratno sekundo). Dolina b,
specifina tea n in premer c sicer v enabi dajeta enoto specifine tee (kg m/s2) in ne
(m2/s2), kot bi ustrezalo dananjim zahtevam za kvadrat hitrosti.

e je bil prostor b le deloma napolnjen s smodnikom, je to v enabi posebej upoteval.

Enaba je, po Vegi, veljala tako za topove, kot za havbice in monarje. Posebej ga je zanimala
hitrost krogle v odvisnosti od koliine smodnika in naklonskega kota,648 torej zunanja
balistika.

Gssmann649 je pozneje dobil drugaen rezultat:

v2 = (879953 b c2/M) ln (a/b)

kar kae, da so se raziskovanja razlikovala celo v sorodnih dunajskih krogih. Gssmann je za

maso izstrelka uporabil rko M. Hitrost se je spreminjala z naklonom, vendar tega teorija v
Gssmannovi dobi e ni znala zaobjeti. Eulerjeva enaba za domet je seveda veljala le pri
majhnih hitrostih. Danes za kvadrat hitrosti izstrelka ob izhodu iz cevi uporabljamo drugano,
bolj zamotano enabo; seveda kvadrat hitrosti e vedno ostaja obratno sorazmeren masi
izstrelka m:650

v2 = (2 f /( m)) (1 - (( l1 - lk)/(l1 + lk)) (1 (B /2) (1-zo))2

Vegovo razmerje m med pronostjo smodnikovega fluida in zraka pa danes popiemo s veliko
vejim tevilom parametrov, kot se je to zdelo potrebno pred dvema stoletjema. Hlajenje

647
Vega, Vorlesungen 1819, 4:298.
648
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 298--302 (poglavja 181--183).
649
Gssman (1805, 67--69) je naravne (hiperboline) logaritme oznaeval z lnHyp, Vega pa le z ln.
650
Jaramaz, Mickovi, 2002, 19, 27, 44, 48, 56, 62--63, 64, 67, 69, 72, 77.

114
smodnika z oddajanjem toplote cevi merimo s konstantama in f. Konstanta se spreminja z
obratno vrednostjo temperature in upoteva naravo smodnika, f pa je linearna funkcija
temperature plina odvisna od zaiga. lk je odvisen od oblike in dimenzije smodnika, pri emer
je najvaneja velikost zrna smodnika. je masa polnitve. je koeficient fiktivnosti, ki
upoteva sekundarno delo smodnikega plina pri streljanju, torej upor gibanju izstrelka;
njegove vrednosti se gibljejo med 1.05 in 1.30. B je parameter pogojev polnitve, zo pa
relativna debelina zgorelega smodnika, obiajno 0.03.

Da bi uporabil enabo v tabelah, je Vega moral upotevati pet ovir, ki jih je opisal e Euler v
svojem dopolnjene prevodu Robinsa iz leta 1745. Izstrelek je oviral zrani tlak, zrani upor,
izgubljanje prone smodnikove pare ob vigu in v notranjosti topa, trenje krogle v cevi ter
nepopolni vig smodnika. Ko se smodniki naboj z nenadnim gorenjem spremeni v elastino
paro, se krogla premakne. Smodnik ne zgori takoj, eprav zgori zelo hitro. Nekaj ga sploh ne
zgori in se pomea med proni zrak, ki potiska kroglo iz cevi. Kroglo tako spravi v gibanje
tudi neuporabljeni smodnik, ki ga moramo priteti k skupni masi pronega plina, kot je
ugotavljal e Euler leta 1745 ob prevajanju Robinsa. Rumford pa je zapleteni zmesi dodal e
vodno paro.

Euler je bil e nekoliko v dvomih glede opisa sile stisnjenega plina. Vega je bil e povsem
preprian, da pri takem problemu lahko uporabimo vijo analizo, dinamiko in hidrodinamiko.
Tako je zdruil Eulerjeve teorijske ugotovitve za uporabo v praktinem topnitvu. Splono
enabo je uporabil za izraunavanje zaetne hitrosti iz dane doline topovske cevi, naboja
smodnika in premera krogle. Glavni problem je bila konstanta m, ki je merila za koliko krat je
smodnikova para proneja od navadnega zraka. Tlak v smodniku pred zaetkom stiskanja ne
presega zranega tlaka; povea ga tea na smodnik poloene krogle.651 Robinsova prenizka
vrednost m = 1000 se po Vegi nanaa na stisnjen smodnik, kar pa seveda ni zadostovalo za
ogromno Rumfordovo pronost smodnikove pare, izmerjeno leta 1797. Danes vemo, da so
najveji tlaki smodnikega plina od 500 do 5000 bar;652 grof Rumford je tako vendarle malce
pretiraval.

Vega je pri tem omenil Mullerjeve trditve iz leta 1780, da lahko poveujemo hitrost krogle le
do doloene stopnje, ki jo prenese pronost zraka. Te ugotovitve je Vega prebral v prevodu
Mullerjeve razprave v Bhmovi653 reviji za inenirje in topniarje leta 1779. Bhm je bil
profesor logike, metafizike in matematike na univerzi v Giessenu, kjer je od leta 1777 do
1789 pri Kriegerjevi zalobi izdal enajst volumnov revije. Poleg knjig o geodeziji, astronomiji
in optiki je objavil tudi vojaki prironik leta 1776. Po Bhmovi smrti je zadnji, dvanajsti
zvezek revije leta 1795 izdal Hauff,654 profesor matematike v Marburgu in nato leta 1808 in
1809 na Dunaju. Hauff je v reviji objavil nekaj kratkih razprav o uporabi sekstanta v vojaki
tehniki,655 predvsem pa je pisal o astronomiji, matematiki in tedaj priljubljenem galvanizmu.
Leta 1810 je v Augsburgu objavil knjigo o naravnem sistemu mer, sedem let po podobnem
Vegovem spisu. Hauff je prevedel Carnotova razmiljanja o gibalni sili ognja in Laplacev
sistem sveta, katerega francosko izdajo je Vega dopolnil s svojimi rauni.

Bhmova revija je bila med najbolj priljubljenimi Vegovimi berili. Objavljali so predvsem
prevedene razprave Francozov in Angleev, nekaj meritev Nemcev, zelo malo pa raziskav iz

651
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 300.
652
Jaramaz, Mickovi, 2002, 1, 17.
653
Andreas Bhm (Boehm, 17. 11. 1720 Darmstadt; 6. 7. 1790 Giessen (Poggendorff, 1863, 222)).
654
Johann Karl Frederich Hauff (Hauf, * 21. 4. 1766 Stuttgart; 24. 10. 1846 Bruselj).
655
Hauff, 1795, 12: 327--358.

115
Habsburke monarhije.656 Vega v reviji ni objavljal, saj je zaslovel prav tedaj, ko je prenehala
izhajati zaradi Bhmove smrti in francoskih vojn. Vojna je balistine poskuse seveda potisnila
med vojake skrivnosti, pa tudi matematik Hauff se ni toliko zanimal za vojake vede kot
neko Bhm.

Vega je Bhmovo revijo velikokrat citiral v svojih delih, med drugim razprave o meritvah
teia topov v III. in IV. volumnu Bhmovega Magazina,657 ob problemu teia pa je
omenjal tudi Wieglebovo658 delo.

Mullerjevo razpravo je za Bhmovo revijo prevedel eden njenih najpogostejih piscev,

Geuss.659 Geuss je bil od leta 1777 redni profesor matematike na univerzi v Kopenhagnu,
matematiko pa je predaval tudi danskim kraljevim inenirskim enotam. Prav med prevajanjem
Mullerja je leta 1779 postal lan danske kraljeve drube za znanost. Objavljal je predvsem o
matematiki, leta 1784 pa je, podobno kot Vega leto poprej, izdal Briggsove logaritme do deset
tiso.

Po Mullerju konna hitrost krogle ni bila odvisna le od premera krogle, temve tudi od
razmerja med specifinima teama krogle in zraka. Po mnenju Mullerja in pred njim Robinsa,
nobeno nadaljnje izboljevanje oroja ne more poveati zaetne hitrosti izstrelka. Menila sta,
da ne pomaga podaljevanje cevi, zmanjevanje smodnikega prostora, poveevanje naboja,
izboljevanje smodnika in podobno.660 Takno stalie je bilo seveda pretirano in napano.
Robins je kljub temu menil, da mora biti cev vsaj trikrat dalja od premera svoje izstopne
odprtine,661 seveda za topove in ne za monarje.

Vegi se to ni zdelo prav. Izkunje in mehanski zakoni naj bi nasprotovale Mullerjevim

trditvam, eprav temeljna napaka Mullerjevega izvajanja e ni bila odkrita. Vega se je odloil,
da jo izpostavi.662 Pri tem je uporabil tudi Mullerjevo stareje delo iz leta 1768. Ugotavljal je,
da je Muller dobil napane vrednosti za trajanje in hitrost gibanja v praznem prostoru. Muller
je menil, da je upor fluida proti gibanju krogle enak tei stolpa fluida, poskusi pa kaejo
veliko veji upor. Domneval je, da lahko tako velike hitrosti krogel merimo ob izhodu iz cevi
in je tako prvi dodal e drugo napako. Balistino nihalo se mu je zdelo premalo natanno.
Muller je zapisal, tako kot pred njim Robins, da je zaetna hitrost vedno manja od tiste, ki jo
lahko izstrelek pozneje dosee v zraku. Vega je seveda vedel, da ta domneva ne dri vode. Po
Vegi je Muller objavil (vsaj) dve napani enabi.

Vega je kritiki Mullerjevega dela posvetil pet strani;663 njegovo delo je citiral v opombi tudi v
anglekem jeziku, ki ga je dobro poznal.664 S tem je svojo zadnjo knjigo matematinih

656
Vego so najbolj zanimale naslednje razprave iz Bhmove revije: o silo eksplozije smodnika (Hutton, 7: 235--
274; Nollet, 10: 131--148); skladienju smodnika (Clasen, 10: 199--210); pravilnih oblikah monarjev
(Ehrensvrd, 11: 295--304), baterijah za monarje (anonimno francosko, 3: 329--342), naboju monarskih bomb
(Belidor, 1: 185--260 in 1: 261--292); Geuss, 5: 301--326; o teoriji topnitva (Robins, 4: 235--280; Pringle, 7:
275--306), analizi in praksi balistike (9: 233, 12: 161--192, 193--310; Robins, 4: 163--210; Robins, 12: 311--
358), zgodovini utrdb (3: 139, 6: 146; Redelukheid, 8: 125--222; 11: 319--350), literaturi o utrdbah (10: 1--14,
15--38, 61--86, 259--328, 329--368; 11: 95--108) gibanju topovskega izstrelka (Montalembert, 6: 135--146),
novih merilnih napravah (Stricker, 8: 371) in uporabi Hadleyjevaga sekstanta (12: 327--358).
657
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 267.
658
Johann Christian Wiegleb (* 1732; 1800). Vega, Vorlesungen 1788, 3: 272.
659
Joachim Michael Geuss (* 23. 8. 1745 Krummendiell v Holsteinu; 29. 11. 1786 Kopenhagen).
660
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 301.
661
Robins, 1771, 409.
662
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 302.
663
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 301--306.

116
predavanj konal in ji dodal e topniarske tabele, ki jih je preraunal po svoji lastni enabi.
Na desetih straneh je v treh stolpcih tabeliral vrednosti spremenljivke n od ni do 10 s
korakom 0.01. V vsakem stolpcu je poleg vrednosti n zapisoval izraunane velikosti:

(en 1)/n

pri tem pa je osnovo naravnih logaritmov e oznaeval s rko h. Za temi vrednostmi je

zapisoval e velikosti diferenc od 0.0050 do 20. Vegove balistine tabele so bile drugane in
veliko manj obsene od Eulerjevih, ki je upoteval posebej krivuljo dvigovanja in padanja
krogle pri razlinih kotih streljanja.665

Za brarometrino doloanje viine v gorah je Vega e kot major objavil enabo:

x = k (log a log g)/(log a log f)

kjer je x iskana viina, g na tej viini opazovana povprena viina ivega srebra v barometru,
a povprena viina ivega srebra v barometru na angenommenen horizontu (ob morju), f
povprena viina ivega srebra v barometru na znani vmesni viini, k pa ta vmesna viina. S
to enabo je Hacquet izraunal nadmorsko viino Lvova (Hacquet, 1794, XVI).

Izstrelek, zrani upor, Bokovieva sila in vakuum

Robins je zaslovel predvsem z dovolj pravilnim opisom izstrelka med poletom, torej z
zunanjo balistiko. Cassini je napravo podobno balistinemu nihalu opisal leta 1705 pred
pariko akademijo, ki je o njej objavila njeno skico dve leti pozneje. Vendar je Robins prvi
uporabil nihalo za merjenje hitrosti izstrelka. Poleg Cassinijevega nihala iz let 1707 in 1740,
so ga navdihnile tudi raziskave vicarskega izdelovalca vagonov Paulyja v Franciji. Za
majhne hitrosti je Robins izumil vrtljivo roico in dokazal, da je upor sorazmeren kvadratu
hitrosti.666

Robins se je preprial, da se teoretina zaetna hitrost dovolj dobro ujema z meritvami.667 S

tem je nihalo za celo stoletje postalo najbolj priljubljena naprava v balistiki, kjer so jo
uporabljali FM in akademik grof d'Arcy,668 ravnatelj topniarske ole v Torinu general
Papacino d'Anton,669 Hutton v Bhmovem Magazinu, grof Rumford670 in Vega.671 Robinsove
balistine tabele so vplivale na Carnotovo672 analizo delovanja parnega stroja, in na
Robisonov posmrtno izdan sistem mehanske filozofije iz leta 1822. Tako je balistina
revolucija vplivala na teorijo parnega stroja kot simbola svoje predhodnice, industrijske
revolucije.

Robison je sluil v britanski vojni mornarici in se udeleil Harrisonove673 odprave za preizkus

delovanja ure med plovbo proti Jamajki.674 Robison je bil vojak in Bokovievec, tako kot
Vega, vendar je leta 1798 objavil hudo kritiko prostozidarjev in iluminatov. Leta 1797 je

664
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 303.
665
Robins, Euler, 1777, i--xlvi.

117
Robison za razpravo v Britanski enciklopediji uporabil starejo Robinsovo analizo dela pri
irjenju plina v topu za opis delovanja parnega stroja.

Amontons675 je sicer pred Robinsom opisal napravo, ki jo poganja irjenje segretega zraka.
Vendar je Robins prvi raziskal delo motorja na notranje izgorevanje in ga podprl s poskusi.
Nepriakovano je odkril, da je upor zraka tudi do sto tiridesetkrat veji od tee izstrelka.
Dokazal je, da Newtonova in Huygensova domneva o uporu zraka sorazmernem kvadratu
hitrosti izstrelka velja le za hitrosti manje od hitrosti zvoka. Priblial se je sodobnemu opisu
zvonega zidu,676 ki ga je Mach677 objavil ele leta 1887. Tudi tu imamo Kranjci veliko
zaslug, saj je praki profesor Mach pogosto obiskoval svoje stare678 v Velikem Slatniku na
Dolenjskem.

Leta 1746 je Robins sestavil prve uporabne topnike tabele, ki jih je njegov prijatelj James
Wilson objavil po njegovi smrti leta 1761.679 Kraljevi drubi v Londonu je leta 1746 in 1747
kazal poskuse z zranim uporom in si prisluil zlato medaljo.680

Leta 1742 je Robins izdal nove principe topnitva, veino del pa je po Robinsovi prezgodnji
smrti izdal njegov prijatelj Wilson. Medtem je Euler prevzel balistiko v svoje roke. Ko je leta
1741 uel neurejenim razmeram v Sankt Petersburgu po smrti carice in si poiskal slubo v
Berlinu, ga je pruski kralj Friderik II. takoj vpregel v svoja vojna prizadevanja. Seveda si je
zviti Prus elel odkrhniti kaken kos ozemlja nai navidez nebogljeni novi kraljici Mariji
Tereziji, k svojim neednostim pa je pritegnil ni hudega sluteega napol slepega Eulerja.
temu je seveda lo predvsem za znanost in za vzdrevanje tevilnih otrok, s katerimi ga je
neprestano obdarovala njegova druica Katarina, hi slikarja vicarskega rodu, v katero se je
zaljubil v Sankt Petersburgu.

Da bi svoje vojake dobro pripravil za napad, je domiselni kralj ukazal Eulerju, naj prevede kar
najboljo tedanjo knjigo o topnitvu. Euler je izbral Robinsove nove principe topnitva iz leta
1742 in jih prevedel v nemino tri leta pozneje. Seveda Euler ne bi bil Euler, e bi objavil le
navaden prevod. Morda se je pri tem hotel nekoliko oddoliti Robinsu za razmeroma hude
kritike iz leta 1739. Robinsov tekst je opremil in popravil z opombami, ki so tirikrat presegle
prvotni obseg Robinsove knjige. Leta 1777 so objavili angleki prevod Eulerjevega
prevoda. Euler je leta 1753 reil enabo za gibanje poasneje od hitrosti zvoka, rezultate
povzel v prironih tabelah s tevilkami in analiziral poti izstrelkov z empirinimi vrednostmi
666
Samuel Johannes Pauly (* 1766 (Norris, 2000, 117)). Giolamo Cassini (* 1676; 1750 (Johnson, 1992, 297,
301; Steele, 1994, 362)).
667
Steele, 1994, 359; Robins, 1771, 184.
668
Patrick dArcy (* 18/27. 9. 1725 Golloway na Irskem; 18. 9. 1779 Pariz).
669
Alessandro Vittorio Papacino d'Anton (dAntonio, Antoni, * 20. 5. 1714 Villa franca pri Nizzi; 7. 12. 1786
Torino).
670
Benjamin Thompson grof Rumford (* 26. 3. 1753 Rumford; 21. 8. 1814 Auteuil pri Parizu (Steele, 1994,
359)).
671
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 491--492.
672
Sadi Carnot (* 1. 6. 1796 Pariz; 24. 8. 1832 Pariz).
673
John Harrison (* 1693; 1776).
674
Poggendorff, 1863, 668.
675
Guillaume Amontons (* 1663 Pariz; 1705)
676
Steele, 1994, 359, 361.
677
Ernst Mach (* 18. 2. 1838 Turas na Moravskem; 19. 2. 1916 Mnchen)
678
Johann Mach (* 16. 5. 1805 Lichnov; 9. 12. 1879 Veliki Slatnik) in njegova ena Josefine Mach, rojena
Lanhais (* 12. 5. 1813 Keli; 24. 3. 1869 Veliki Slatnik).
679
Steele, 1994, 349, 367; Vega, Vorlesungen 1819, 4: 299--302.
680
Chalmers, 1816, 26: 280.

118
za upor zraka. Nemki konjeniki oficir Henning Friedrich grof Graevenitz je leta 1764
uporabil Eulerjev postopek za raun osemnajstih vrst balistinih krivulj. Njegovo delo sta
dopolnila Vega in leta 1798 Lombard,681 Napoleonov uitelj matematike v topniki oli v
Auxonne in teorije topnitva na cole Polytechnique.

Robins in za njim Euler uteleata znanstveno revolucijo v balistiki, ki je omogoila vzpon

naega Vege in za njim najslavnejega topniarja vseh asov, samega Napoleona. Mladi
poronik Bonaparte je od 15. 6. 1788 do zaetka septembra 1789 tudiral na topniki oli v
Auxonne, ki jo je vodil Teil.682 Prvi topniarski uspeh je dosegel tiri leta po Vegi, pri
obleganju Toulona 17. 12. 1793. Takoj je uveljavil svoje naelo o osredotoenju topnikega
ognja in hitrosti premikanja vojakih enot, ki so ju omogoile Gribeauvalove reforme.
Francoski top na 6.7 kg krogle je vleklo premikalo le est konj, avstrijskega pa deset. Leta
1795 je Napoleon objavil tudi dve balistini razpravi. Balistina revolucija je pospeila
matematino izobraevanje evropskih topniarjev, omogoila razvoj novih oroij, spreminjala
naravo boja; bila je predpogoj za kolonizacijo sveta in irjenje evropske kulture. Kljub
matematizaciji balistike pa je bila umetnost z obrtnikimi izkunjami e nekaj asa vodilo
topniarjev na bojiih.683 Praksa v smodnikovem dimu med bojno vihro se ni zlahka
podredila teorijam s pisalnih miz matematikov.

Robins je sicer slovel med svojimi sodobniki, kljub temu pa mu usoda ni bila mila. Leta 1747
se je slabo odrezal pri obrambi nizozemske trdnjave Bergen op Zoom, ki so jo kmalu po
njegovem prihodu zavzeli Francozi -- precej slaba reklama za njegove veliastne teorije.
Morda se je hotel nekoliko umakniti posmehovanju rojakov in se je odloil za razmeroma
nizko slubo kapitana topnitva vzhodnoindijske drube v Madrasu. ez morja je el tudi
zato, ker je vzhodnoindijska druba prav iz Indije dovaala soliter za smodnik. Vendar
vroica ni izbirala rtev in kmalu po prihodu ji je podlegel.684

Robins se je pri svojih meritvah dotaknil poznejega principa nadzvone hitrosti. Euler je
njegovo mnenje sprejel pri opisu hitrega gibanja, pri katerem zrak ne more sproti napilniti
prostora za hitrim telesom, tako da telo za sabo pua vakuum.685 Euler je opisal tudi hkratno
neodvisno translacijsko in rotacijsko gibanje krogle. Zavedal se je, da nepopolna oblina
krogle in odmaknjenost teia od sredia krogle povzroata rotacijo in s tem silo na cev
topa. Zaradi te nemajhne sile na cev lahko krogla v cevi eksplodira. Zato je treba izdelovati
povsem okrogle izstrelke, kar je objavil e Robins. Vendar je Robins netonost strela pripisal
vrtenju krogle, ki v resnici ne vpliva na translacijo. Po Robinsu so enak opis povzeli tudi
drugi angleki pisci; med njimi Mansfield,686 ki je 3. 5. 1802 vstopil v ameriko armado kot
kapetan inenircev.687 Euler je netonost strela pripisal nepopolni oblini izstrelka, ki jo je bilo
teje oblikovati od izvrtane cevi.688 Dokazal je, da rotacija krogle ne vpliva na njeno
translacijo; vendar je bil dokaz matematino prezapleten za veino praktinih topniarjev.
Euler je z vijo matematiko prvi izboljal topnike tabele svojih predhodnikov689 tako, da se
tudi praktinim topniarjem njegov trud ni zdel za lase privleen.

681
Jean-Louis Lombard (* 1660 Montclus; 24. 2. 1725 Montclus).
682
Maral baron du Teil (* 1722; 1794).
683
Steele, 1994, 349--350, 366, 368, 371, 376; Norris, 2000, 110--112; Adler, 1997, 4, 91, 92.
684
Steele, 1994, 355--356.
685
Robins, Euler, 1777, 198; Vega, Vorlesungen 1819, 4: 243.
686
Jared Mansfield (* 1759 New Haven, Connecticut; 3. 2. 1830 New Haven).
687
Mansfield, 1802, 245.
688
Robins, Euler, 1777, 305, 309, 310, 312, 317
689
Robins, Euler, 1777, dodatek: i--xlvi.

119
Vega je let izstrelka opisal v tretjem delu svojih predavanj in ga tesno povezal z Bokovievo
silo. Navajal je raziskave svojih predhodnikov, vendar je Robinsa vseskozi napak imenoval
Robin.690 Poznal je Eulerjevo dopolnitev Robinsovega dela, Papacino d'Antonija in
berlinskega akademika podpolkovnika Tempelhofa,691 od leta 1791 direktorja nove
topniarske akademije v Berlinu. Citiral je etrti del ubenika profesorja matematike in fizike
v Halleju, Karstena,692 prvi del uporabne matematike profesorja filozofije, matematike in
astronomije na univerzi v Utrechtu Hennerta693 (1768) in posebej podrobno etrti del
matematike berlinskega akademika Lamberta694 (1772). Lambert je zaslovel z optinimi
raziskavami iz leta 1758, ki jih je leta 1773 iz francoine v nemino prevedel prav
Tempelhof. tevilne Lambertove razprave o balistiki, objavljene pri berlinski akademiji, je
Vega prebiral v Hauffovih nemkih prevodih.695

SLIKA (Ingineur-1781-v7-0tp): Naslovnica Bhmove topniarske revije, ki jo je s pridom

tudiral Vega (Bhm, Andreas. 1781. Magazin fr Ingenieur und Artilleristen. (Giessen:
Johann Christian Krieger dem jngern.) 7: naslovnica).

Vega na bojiu

Sedemletna vojna je osramotila francoske topniarje, ki so se morali uiti od nenavadno

gibljivih topniarjev Friderika Velikega. Med sedemletno vojno so bili habsburki topniarji
veinoma zasebniki, 62.68 % je bilo ehov,696 med njimi najve nemkega rodu. Po
sedemletni vojni je artilerija postajala polnopravni del armade, eprav se plemii slejkoprej
niso posebej vneto zapisovali k topniarjem.697 Kot je bila standardna oprema obeh drugih
rodov vojske, so konno zaeli izdelovati tudi povsem enake topovske cevi. To je bil seveda
predpogoj za uporabo znanstvene balistike na bojnem polju; tabele niso bile uporabne, dokler
so se cevi in krogle istega kalibra med seboj bistveno razlikovale. Nove matematine znanosti
so prodrle med topniarje, kar sta najbolje izkoristila na Vega in sam Napoleon.

SLIKA 1 (VegaDollesczekTopnicar1759): V vihrah sedemletne vojne: poklicni zasebni

topniar ob svojem s puko oboroenem varuhu (Duffy, 2000, 272).

SLIKA (VegaObramba4Hogg16stMoznar): Monarju in topovi v akciji, kot si jo je zamislil

umetnik v 16. stoletju (vir: Hogg, Ian. V. 2000. Mortars. Ramsbury: Crowood).

SLIKA (VegaDolleczekMoznar1475) Eden prvih monarjev (Dolleczek, 1887).

690
Vega, 1788, 3: 84.
691
Georg Friedrich von Tempelhof (Tempelhoff, * 19. 3. 1737 Trampe pri Neustadt-Eberswalde; 13. 7. 1807
Berlin).
692
Wenceslaus Johann Gustav Karsten (* 15. 12. 1732 Neu-Brandenburg v Mecklenb.-Strelitz; 17. 4. 1787
Halle).
693
Johann Friedrich Hennert (* 19. 10. 1733 Berlin; 27. 3. 1813 Utrecht (Vega, 1788, 3: 84)).
694
Vega, 1788, 3: 91.
695
Bhms Magazin fr Ingenieur und Artilleristen, 1795, 12: 191--326.
696
Duffy, 2000, 52.
697
Adler, 1997, 29.

120
SLIKA (VegaDolleczekStarMoznar) Monar cesarja Maksimilijana I. (1459--1519)
(Dolleczek, 1887).

SLIKA (VegaDolleczekMoznar1757) Monar med sedemletno vojno (Dolleczek, 1887).

SLIKA (VegaDolleczekMoznar1859) Monar za Krimsko vojno (Dolleczek, 1887).

Ko je Vega postal strokovnjak za monarje, je bila znanstvena revolucija v balistiki e

konana. Ob gradnji utrdb je postala prav balistika najbolj matematina vojaka veda in zato
paradni konj vseh napredno naravnanih armad med Napoleonovimi vojnami. Izboljevali so
vig smodnikega naboja in zapozneli vig granate. Prizadevali so si tudi za varno
kompenzacijo monih trzajev.

SLIKA (VegaVojakiBarva1JohanKrager): Topniar je peti z leve strani kot ga je videl

umetnik Johann Karger na Dunaju v Vegovem asu (vir: Karger, Joseph. 1998. Die
Entwicklung der Adjusterung, Rstung und Bewaffnung der sterreichisch--ungarischen
Armee 1700--1809. Buchholz: LTR. Str. 500--501).

SLIKA (VegaVojakiBarva2JohanKrager): Topniarji v rdeih uniformah v sredi med ostalimi

oficirji kot jih je narisal umetnik Johann Karger na Dunaju Vegove dobe(vir: Karger, Joseph.
1998. Die Entwicklung der Adjusterung, Rstung und Bewaffnung der sterreichisch--
ungarischen Armee 1700--1809. Buchholz: LTR. Str. 500--501).

20. 8. 1781 in 21. 8. 1781 se je Vega kot mlad topniar prvi udeleil balistinih poskusov698
in istega leta napredoval v podporonika. Vega je poskuse verjetno opravil na ekem
poligonu pri gradu Moldautein. Le pri majhnih nabojih je bil domet sorazmeren kvadratu
smodnikega naboja. Pri srednjem polnjenju je sorazmeren s poldrugo potenco naboja, pri
velikih polnjenjih pa pride do preme sorazmernosti. Odvisnost se je Vegi zdela prezapletena;
reitev so obetali le poskusi.699 Vseskozi je streljal pod kotom 60o. Uporabljal je granate z
masami okoli 67, 34 in 5.6 kg. Naboj smodnika je spreminjal od 350 g do 2.1 kg pri granati z
maso 34 kg, do 1 kg pri pol lajem izstrelku, od 175 g do 350 g pa pri minah z masami 5.6 kg.
Povpreni domet po petih strelih je bil od 399 m do 1489 m pri najvejem naboju 2.1 kg pod
34 kilogramsko kroglo.

698
Sitar, 1997, 28; Vega, Vorlesungen 1788, 3: 118; Gssmann, 1805, 70--71.
699
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 117.

121
Masa izstrelka (kg) Naboj (kg) Povpreni domet (km)700
33.6 0.700 0.339
33.6 1.050 0.677
33.6 1.400 0.946
33.6 1.750 1.185
33.6 2.100 1.488
16.8 0.350 0.188
16.8 0.525 0.514
16.8 0.700 0.793
16.8 0.875 1.015
16.8 1.050 1.218
5.6 0.175 0.292
5.6 0.263 0.726
5.6 0.350 1.083

SLIKA (Vega-1788-v3-118): Vegovi balistini poskusi iz leta 1781 (vir: Vega, Jurij. 1788.
Vorlesungen ber die Mathematik. Dritter Band, welcher die Mechanik der festen Punkte
enthlt. Wien: Trattnern. Stran 118).

Polkroni gorilni prostor smodnika je obsegal enaindvajsetino celotne cevi,701 oziroma nekaj
nad poldrugi premer izstrelka.702 Gorilna cev v obliki valja je segala do smodnikega prostora.
Premer valja gorilne cevi je bil 35/61 premera granate, njena viina pa 29/64 premera granate.
Z 28 kg zelo monega smodnika je napolnil 32 l gorilnega prostora. Vlival ga je skozi lijak.

Pri naklonu 75o je eksplozija ve kot kilograma smodnikega naboja odnesla izstrelek 355,
402 ali 378 m dale. Pri naklonu 45o je dosegal veje daljave 721, 722 in 694 m.

SLIKA (VegaObramba12top3funt): Habsburki top za krogle z maso 1.68 kg (vir: Duffy,

2000, 284).

SLIKA (VegaObramba13topnistvoHab): Habsburko topnitvo v boju (vir: Duffy, 2000,

415).

Vega je avgusta 1783 opravil po tiri strele ob enakem zranem tlaku pri vsakem kotu pri
naboju 840 g ter pri nad 83 mm irokem prostoru za smodnik. Vendar pa ni opravil vseh
poskusov na isti dan in ni omenil morebitnega vetra. Dobil je naslednje rezultate:703

700
Spodnjeavstrijski ali dunajski seenj (klaftra) je segal 1.896484 metrov dale, eki (praki) pa le 1.778130
m. estnajstina dunajske klaftre je bil evelj z 31.6081 cm, dvanajstina evlja pa cola (Zoll) z 2.6340 cm.
Spodnjeavstrijski ali dunajski funt je 0.56006 kg (eki 0.5143983 kg). estnajstina funta, dunajska Ounze, je
imela 35.0037 g ali dve lothi. Libra je imela maso 0.4536 kg. estnajstina libre je bila una z 28.35 g.
701
Vega (1788, 118) je pomotoma napisal: premera bombe.
702
1 33/64.
703
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 139; Gssmann, 1805, 70--71, 73.

122
Kot Domet (metri) Zaetna hitrost (m/s)
45o 277 (277, 288, 269, 275) 283.4
65o 279 (296, 256, 300, 266) 316.4
75o 184 (167, 180, 188, 180) 326.4

Zaetne hitrosti so bile zelo blizu hitrosti zvoka, vendar Vegovi izstrelki niso prebijali
zvonega zidu, ki ga je Robins e slutil pri svojih poskusih. Leta 1781 je Vega opravil e
druge poskuse, leta 1783 pa je rezultate tabeliral in raziskal razmerja med dometi pri razlinih
nabojih.

Pri vejem naboju 1.05 kg704 je dosegal veje domete:

Kot Dometi (m) tevilo strelov Najveje odstopanje od povpreja (m)

45o 650698 5 47
65o 355402 3 47
75o 694723 5 28

Leta 1784 je Vega postal poronik. e pred ognjenim krstom je kot novopeeni stotnik objavil
knjigo s praktinim poukom za streljanje s topovi leta 1787. Ve kot pol stoletja po Belidorju
je objavil svoje prve balistine tabele, odvisnost balistine krivulje od upora zraka pa je v
naslednjih letih obravnaval v matematinih predavanjih o gibanju. Najnatanneje je tabeliral
naklonske kote med 80o in 88o, pri katerih so najpogosteje streljali z monarji. Pri svojem delu
je uporabil osnove, ki se jih je nauil pri Maffeijevem pouku balistike. V ljubljanski knjinici
je prebiral veliko knjig o utrdbah in topnitvu. Vojake vede nikakor niso bile tuje jezuitskim
olnikom, saj je bil tudi ustanovitelj jezuitov Sv. Ignacij sprva vojak. Kitajski misijonarji Rho,
Schall, Verbiest, Rocha in Amiot so se aktivno udeleevali priprav cesarske armade. Schall je
leta 1633 in 1642 izdelal 500 manjih topov na 22.4 kilogramske bombe za Minge, ki so se
branili pred Mandurci. Pomagal je tudi utrjevati Peking. Ko so Mandurci slednji zmagali,
niso Schallu prav ni zamerili, temve so njegove vojake izkunje izkoristili e sami.
Nekateri Schallovi topovi so bili ob Verbiestovih izboljavah v rabi e med opijskimi vojnami
leta 1839. Seveda je evropska balistika medtem mono napredovala in Kitajci niso imeli
nobenih monosti.

Leta 1774 je kitajski cesar poslal de la Rocho, kontrolorja jezuitov Fonong'ana (1743--1784)
in Mandurca Debaoja (1719--1789) na fronto v Jinchuan. Tam naj bi izboljali topove.
Konec oktobra 1774 je Rocha popravil kote, pod katerimi so merili z monarji, podobno kot
dve desetletji pozneje Vega na evropskih bojiih.705

V 1790ih letih je topniki astnik Vega veino asa preivljal iz oi v oi z dednim

sovranikom. Od leta 1789 do 1792 se je kot stotnik prostovoljec boril proti Turkom pod
maralom Laudonom.706 Z bojnimi izkunjami je seveda mono dvignil svoj ugled med
dunajskimi tudenti, ki so junatvo v ognju postavljali visoko nad reevanje enab. Ognjeni
krst je doivel pri zasedbi Beograda septembra 1789, kjer je poveljeval najtejim monarjem
in z njimi streljal 56 kg bombe. Med 11. 9. 1789 in 12. 9. 1789 so habsburke enote
704
60 loth; spodnje avstrijski ali dunajska loth je meril 17.5018 g, staro eki pa le 16.0749 g.
705
Waley-Cohen, 1993, 1531, 1536, 1537, 1539; Duffy, 1997, 235--236.
706
FML Gideon Ernst baron von Laudon (Ernest, * 1717; 1790). Polkovnik 7. 3. 1758, generalmajor 4. 12.
1758, veliki kri Marije Terezije za obleganje Beograda 8. 10. 1789 (Dolleczek, 1887, 485).

123
prekoraile Savo, Vega pa je pod Coburgovim poveljstvom 17. 9. 1789 zael obstreljevati
Kalemegdansko trdnjavo, ki so jo sami habsburani med prejnjimi osvojitvami utrdili po
Vaubanovih naelih. Seveda jim je bilo sedaj malce al, ko so se iz braniteljev prelevili v
napadalce. Uporabljali so dvaindvajset monarjev in devetnajst oblegovalnih topov. Vega je
spremenil naklonske kote obstreljevanja in izboljal tesnjenje med cevjo in kroglo, da je lahko
obstreljeval zgornje dele trdnjave. Ko je zveer 8. 10. 1789 zadel smodninico, je turka
posadka Osmana pae e istega dne pomahala z belimi zastavami in podpisala vdajo. Vega in
tovariija so zasegli tristo enainpetdeset bronastih topov in tiriintrideset bronastih
monarjev.707 Veliastno Laudonovo in Vegovo zmago so slavili tudi nai predniki, ki so brali
v ljubljanskem asopisu:708

Shivite jenu pite

Lubleni Lublanski Ludie
Vukaite, vekajte
Thu Laudonov veelje.

Vendar je zmagoslavje v Beogradu trajalo le do mira v Svitovu leta 1791, ko so bila Turkom
vrnjena osvojena ozemlja. Izboljano tesnjenje pa je postalo glavna smer prizadevanj Vege in
Rumforda za bolji izkoristek eksplozije smodnika.

SLIKA (VegaObramba9Laudon): Vegov prvi poveljnik, FML Gideon Ernst baron von
Laudon (Ernest, * 1717; 1790) je postal polkovnik 7. 3. 1758 in GM 4. 12. 1758 (Duffy,
2000, 161).

SLIKA (VegaObrambaFranzMortzLacy): Irski FM Franz Moritz Lacy (* 1725; 1801), prvi

avstrijski naelnik generaltaba leta 1758 in predsednik dunajskega dvornega vojnega sveta
leta 1766 (Duffy, 2000, 380).

SLIKA (VegaObrambaJosephGrofFerraris): GFWM Joseph grof Ferraris (1726--1814),

poveljnik sedemletne vojne, kartograf in junak francoskih vojn za katere je dobil odlikovanja
narisana ob desnem zgornjem robu slike (Duffy, 2000, 388).

SLIKA (VegaDeuffuFaustenVonFeuersstenberg): Andreas Feuerstein von Feuerstenberg

(1710--1773) (Duffy, 2000, 271).

Po koncu turkih vojn je Vega sluil na Moravskem. Leta 1793 se je za kraji as vrnil k
pouevanju matematike na Dunaju in predasno napredoval 11. 5. 1796 v majorja s plao
stotnika.709

Od leta 1793 do 1797 je sodeloval v bojih proti Francozom pod generalom Wurmserjem710 in

707
Dolleczek, 1887, 485.
708
Merkische Laibacher Zeitung, t. 93, 1789, neotevileno. Podatek je posredovala mag. Tanja igon.
709
Povi, 1974, 10.
710
FM Dagobert-Sigismond de Wurmser (* 1724; 1797).

124
vrhovnim komandantom nadvojvodom Karlom,711 ki je bil imenovan potem, ko se je pomladi
1796 upokojil poveljnik renske armade, FZM Karl Josef grof Clerfayt de Croix. Karl je bil
mlaji brat poznejega cesarja Franca, sin cesarja Leopolda in vnuk Marije Terezije. Kranjec
Sigmund Hohenwart je Karla in Franca712 vzgajal v Firencah in ju poueval zemljepis in
zgodovino. estletnega Karla je zael pouevati klasike, predvsem Marka Aurelija.713 Pozneje
leta 1785 je pouk matematike in topnitva toskanskega vojvode, cesarjevia Franca, prevzel
Unterberger.

Sigmund Hohenwart je izobraevanje utemeljil na znanstvenem treningu imenoval duh

reda.714 Filozofijo in matematiko je tudiral v Gradcu med letoma 1751 in 1753 ter leta 1755.
Leta 1755/56 je poueval poezijo dijake nijih tudijev v Ljubljani.715 Med letoma 1762 in
1771 je poueval filozofijo in zgodovino na Terezijaniu. Po uspenem vzgajanju
nadvojvodiev je postal kof v Trstu (1791--1794) in v novi kofiji St. Plten. Konno je bil
imenovan za nadkofa na Dunaju po smrti kardinala Migazzija,716 ki je kot prvi predsednik
tudijske in knjino cenzurne dvorne komisije usmerjal prenovo pouka matematinih
predmetov v Ljubljani.

SLIKA (VegaSpomenikNadvKarlDunaj): Spomenik Vegovemu poveljniku nadvojvodi Karlu

na Dunaju, ki ga je izdelal Anton Dominik von Fernkorn od leta 1853 do leta 1859.

Sigmund je imel kar tri brate jezuite. Skupaj z bratoma Antonom717 in Janezom je 4. 10. 1759
daroval novo mao pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Pet let po sveanem Bernardinovem718
zagovoru izpitnih tez so Hohenwarti Ljubljananom ponovno priredili prvovrsten druaben
dogodek. Bernardin je pomagal starejemu bratu Sigmundu pri glavnem oltarju. Najstareji
brat Jurij Jakob je podedoval Kolovec in ga zapustil sinu grofu Francu Joefu Hanibalu, ki se
je poroil z baronico Erberg,719 mlajo sestro Joefa Kalasanca Erberga. Franc Joef Hanibal
Hohenwart je kakor oetov bratranec Sigmund Hohenwart hodil na alpinistine ture. Vodil je
deelni muzej kot predsednik muzejskega kuratorija in predsednik Kranjske kmetijske drube
med letoma 1827 in 1834, katere odbornik je bil e njegov oe.720 Zaradi svojega
izumetnienega plemikega vedenja je moral pogoltniti marsikatero pikro od Tulpenheima v
Linhartovi upanovi Micki. Posesti na Kranjskem je zapustil neaku Karlu Sigmundu,721 ki je
prav tedaj koneval tudij prava na Dunaju. Karl Sigmund je postal znamenit politik in
dunajski ministrski predsednik od februarja do oktobra 1871. Tako so se visoke politine
funkcije prepletale z znanstvenimi uspehi kranjskih Hohenwartov.

711
Karl Ludvik nadvojvoda Avstrijski, vojvoda pl. Teschen (* 5. 9. 1771 Firence; 30. 4. 1847 Dunaj).
712
Cesar Franc II. (* 1768; 1835).
713
Eysturlid, 2000, 21.
714
Eysturlid, 2000, 125.
715
Diar., I./40r, 1716v.
716
Christophorja grofa Migazzija (* 1714; 1803).
717
Janez Hohenwart (* 10. 5. 1732 Kolovec; SJ 28. 10. 1747; 31. 1. 1771 Dunaj) in Anton Hohenwart (* 27. 5.
1731 Kolovec; SJ 27. 10. 1748; 1800 (posmrtni zapis v Historia Annua, 439--461; Lukcs, 1988, 2: 570).
718
Bernardin Hohenwart (Hohenwarth, * 14. 5. 1734 Ljubljana; SJ 28. 10. 1754 Dunaj; 3. 10. 1779
Ljubljana).
719
Jurij Jakob Hohenwart (* 11. 4. 1724; 2. 1. 1808) in baronica Margareta Felicita Henrieta Erberg (* 1764
Ljubljana; 1851 Ljubljana).
720
SBL, 1: 330--331; Smole, 1982, 620--621; Kovai, 2002, 113; Bufon, 1971, 52.
721
Karl Sigmund Hohenwart (Hochenwart, * 12. 2. 1824 Dunaj; 26. 4. 1899 Dunaj).

125
SLIKA (TezeErberg1754Magneti): Naslovnica izpitnih tez o magnetizmu, ki jih je v Ljubljani
leta 1754 zagovarjal Bernardin Hohenwart (Hohenwarth, * 14. 5. 1734 Ljubljana; SJ 28. 10.
1754 Dunaj; 3. 10. 1779 Ljubljana), mlaji brat vzgojitelja vojskovodje Karla.

Vzgojitelj Sigmund Hohenwart je imel veliko zaslug, da se je nadvojvoda Karel e pri

estnajstih letih nepreklicno odloil za vojaki poklic. Izbira je bila v duhu tradicij
habsburkega dvora, ki je rad videl nadvojvode na najvijih vojakih poloajih. Po smrti
Joefa II. se je Karlova druina leta 1790 preselila na Dunaj, kjer je oe Leopold prevzel
prestol. Karlova teta je bila Marija Kristina, najljuba herka Marije Terezije. Poroila se je z
vojvodo Albertom Sako--Teenskim, vendar v zakonu nista imela otrok. Zato sta posinovila
neaka Karla in ga povabila k sebi v habsburko nizozemsko, ki jo je upravljala Marija
Kristina po strievi smrti.

Karl je, podobno kot Wellington722 v Angliji, ob visokem rodu kmalu izprial tudi vojaki
talent. 27. 6. 1801 je Karl dobil in dravnega generalnega FM,723 ki ga je v monarhiji
nazadnje nosil princ Evgen Savojski.724 Obenem je postal veliki mojster nemkega vitekega
reda. 25. 3. 1804 je te nazive opustil in postal naslednje leto vojni minister.

Vodja Albertovega taba Carl Friderik von Lindenau je Karlu v Bruslju od leta 1793 predaval
o bojevanju Friderika Velikega, Mack725 pa o svojih izkunjah v turkih vojnah od leta 1788
do leta 1890. Lindenau je ostal Karlov svetovalec vse ivljenje, Karlova in Mackova pota pa
so se pozneje razla. Karl se je zavzemal za mir z Napoleonom, Mack pa je bil glavni vojaki
adut stranke Franza Colloreda in Kranjca Johanna Ludwiga Kobencla. Moa sta bila ministra
od leta 1801 do 1805 in sta zahtevala vojno. Pred njima je Karlu po svoje nagajal tudi
minister Thugut, Colloredo in Kobencl pa sta bila e veliko huja. Franz Colloredo je postal
direktor topnitva leta 1786, tako da je bila njegova kritika vojnega ministra Karla tudi
strokovno utemeljena. Konno je bil Mack 20. 10. 1805 poraen pri Ulmu, kar je
Habsburane izloilo iz vojne ne glede na Karlove uspehe na italijanski fronti. Karl je seveda
vedel, da z novim cezarjem Napoleonom ni eenj zobati, e posebno potem ne, ko se je leta
1804 lastnorono okronal.726

Kljub Karlovim manevrom je Napoleon zasedel Dunaj 12. 5. 1809. Karl se je edini v tem asu
lahko kosal z njim in ga je prvi 22. 5. 1809 zaustavil pri Aspernu. Brat cesar Franc je Karlu
sicer podaril naslov Generalisima, vendar se je po svoje bal njegove priljubljenosti. Zato je
Karl 23. 7. 1809 odstopil od visokih poveljnikih slub in se je posvetil predvsem vojaki
teoriji. Karlov odnos do Vege je bil dober, saj ga je 3. 9. 1798 v Linzu javno pisno pohvalil za
zasluge ob blokadi Mainza.727

(SLIKA (JohanPeterKraftAspern1820): Bitka pri Aspernu skozi oi slikarja Johanna Petra

Krafta)

722
Arthur Welesey, vojvoda Wellington (* 1769; 1852), general in britanski prvi minister.
723
Reischgeneralfeldmarschal (Eysturlid, 2000, 10).
724
Princ Evgen Savojski (* 1663 Pariz; 1736), FM leta 1693.
725
Karl Mack baron Leiberich (* 25. 8. 1752 Nenslingen na Bavarskem; 1828 (Eysturlid, 2000, 33, 34)).
726
Eysturlid, 2000, 120.
727
Kaui, 1904, 33.

126
Vega je sodeloval v operacijah na tristo petdeset kilometrov dolgi bojni rti od Strasbourga do
izliva reke Sieg v Ren na severu. Topovske krogle je usmerjal na bojiih pri Fort Louisu,
Mannheimu, Mainzu, Wiesbadnu, Kehlu pri Strasbourgu in Dietzu.

Sredi leta 1793 je Vega s silovitim tiridnevnim juriem izsilil pogajanja in vdajo utrjenega
mesta Lauterburga ob reki z enakim imenom, ki se izliva v levi breg Rena. Z golo sabljo je
prepreil ropanje mesta. 10. 11. 1793 in e naslednji dan je obstreljeval Fort Louis sredi
utrjenega otoka v Renu, ki je oviral dostop do Strasbourga. General FZM, baron Lauer,728 je
Vego najprej ozmerjal, e da je neuinkovitost topnitva kriva, da ne morejo zasesti trdnjave.
Vega se je postavil za svojo obrt in generalu predlagal, naj mu da 24 ur prostih rok za reitev
zapleta. Lauer je prepustil Vegi pobudo, da je 12. 11. 1793 obstreljeval druine branilcev na
nasprotnem koncu utrdbe z monarji izjemoma spuenimi na 15o do 16o, kot so obiajno
uporabljali navadne topove. Francozi so se naslednji dan vdali; preizkunja je bila vse
prehuda za galantne galske due. Vega je zajel 107 oficirjev, 4300 vojakov in 111 topov.
Kljub Lauerjevemu predlogu za uspeh ni dobil odlikovanja ob promocijah 7. 6. 1794, morda
tudi zaradi napada na civilne cilje, ki tedaj e ni bil v islih. Tudi sam Lauer po zasedbi Fort
Louisa ni napredoval, temve je bil povian 21. 12. 1789 in 27. 11. 1795 v in GM.

Pozneje729 je francoska armada znova osvojila Fort Louis in ogroala Mannheim, ki ga je

branil Vega. Na boino no 25. 12. 1794 je Vega ostal brez inenircev, ki niso hoteli
uporabiti olnov in splavov za prevoz motva in topov ez poledeneli Ren. Major pontonircev
von Roth je ocenil, da ledene ploe niso dovolj debele za pontonske mostove. Zato je Vega
za tvegano hitro ukrepanje moral najeti civiliste; veino topov za streljanje 6.7 in 4.5
kilogramskih krogel je prepeljal ez nevaren led na povrju reke. O njegovem uspehu je 20. 1.
1795 poroal mojster za mostove na Renu Paul von Seyl.

5. 4. 1794 je bil Vega na kratkem oddihu v Stuttgartu. V sonni pomladi se je sestajal s

Schillerjem,730 filozofom Fichtejem731 in drugimi uenjaki.732 Morda se je navelial junatev v
smodnikovem dimu in si zaelel bolj akademskega poloaja? Fichte je od leta 1794 do 1801
poueval na univerzi v Jeni kot lan Goethejevega733 in Seebeckovega734 kroga, ki je
nasprotoval Newtonovi in Vegovi fiziki. Schiller je odrasel v oficirski druini in obiskoval
vojako olo. Leta 1788 je raziskal zgodovino nizozemskega upora proti pancem. Tik pred
sreanji z Vego je konal zgodovino tridesetletne vojne, pozneje pa je umetniko obdelal
enega njenih glavnih junakov, Wallensteina. Prijateljeval je z naravoslovcema Wilhelmom
von Humboltom in Goethejem torej ve kot dovolj stinih tok za zanimive pogovore z
Vego. Vendar Schiller ni omenjal Vege v svojih pismih juristu Krnerju, Goetheju ali
Humboltu.735

Monarji najvejega dometa

Pomladi 1795 so Prusi izstopili iz zveze proti Francozom; ob Renu je zavladalo zatije.
728
Baron Franz Lauer ( 1803 (Sitar, 1997, 32; Povi, 1974, 16, 20). Po ermelju (1954, 47--48) Laner.
729
Sitar, 1997, 33; Kaui, 1904, 16, 23--24. Po ermelju (1954, 49) naj bi lo za dogodke iz leta 1793.
730
Johann Christoph Friedrich Schiller (* 10. 11. 1759 Marbach; 29. 4. 1805 Weimar).
731
Johann Gottlieb Fichte (* 1762; 1814).
732
Kaui, 1886, 84--85; Kaui, 1904, 48; Deutschen Revue, november 1882.
733
Johann Wolfgang von Goethe (* 1749; 1832).
734
Thomas Johann Seebeck (* 1770; 1831).
735
Christian Gottfried Krner (* 1756 Leipzig; 1831 Berlin). Literaturo je pregledala mag. Tanja igon.

127
Renski armadi 92,000 mo je poveljeval vojvoda Albert,736 oim nadvojvode Karla. Albert je
ukazal Vegi, naj izdela monarje daljega dosega. Konno prilonost, da Vega svoje
matematino in inenirsko znanje izkoristi za konstruiranje monarskih cevi najvejega
dometa!

Sestavil je dva monarja za krogle z maso 16.8 kg in za dvakrat teje izstrelke.737 Zgorevalni
prostor je izvrtal v obliki prisekanega stoca738 s koniastim dnom. Okroglo dno monarja je
e Belidor zamenjal s konusom, o tej monosti pa je premiljal e Rumford. Cev v obliki
stoca je bila namenjena predvsem boljemu tesnjenju smodnika med eksplozijo, saj je Vega
kroglo porinil tako globoko, dokler ni povsem zaprla del smodnikega prostora v obliki
konusa. Stareji avstrijski monarji so imeli obliko valja739 in niso omogoali tako dobrega
tesnjenja.

Vega je osebno nadzoroval vlivanje, vrtanje in konno obdelavo novega oroja. Za vajo so pri
Mannheimu streljali 16.8 kilogramske krogle pod koti 45o vse do 3110 m. Stareji monarji so
streljali 33.6 kilogramske krogle le 1859 m dale,740 kot so zapisali v protokolih 25. 6., 26. 6.,
30. 6., 1. 7. in 3. 7. 1795. Komisijo so sestavljali generali in drugi visoki astniki topnitva in
inenircev.741 Merili so tudi globino, da katere se je izstrelek zaril v tla po strelu s starim in
novim Vegovim monarjem. Bombe iz Vegovega monarja so se zabile 63 do 126 cm
globoko, trzaj po strelu pa je potegnil od 5.3 do 7.9 mm pri naboju 0.84 kg, pri dvakrat
vejem naboju pa meter ali celo poldrug meter.742 Uravnoveanje trzaja je bila tako
temeljnega pomena za varno in tono streljanje. Vega je poveal domet predvsem zato, ker je
lahko nalil do 2.25 kg smodnika, medtem ko so bili stareji monarji drali le 1.4 kg
smodnika.743

Vegove 16.8 kilogramske krogle so imele premer 234.6 mm. Premer cevi je bil za 10.4 mm
dalji od starega monarja. Skupaj s smodnikim prostorom je bila cev dolga 808.5 mm, njena
masa pa je bila 482 kg. Vega je tako dosegal rezultate, ki so jih sicer dosegali komaj z dvakrat
tejimi kroglami izstreljenimi iz monarjev starejega tipa.

Smodnik (kg) Domet starega 16.8 kg topa v metrih Domet Vegovega 16.8 kg, 237 mm monarja

0.56 559 827

0.84 962 1470
1.12 1398 1836
1.4 1568 2187
1.68 Ne zmore 2515
1.96 2704
2.24 2968

736
Vojvoda Albert (Albrecht) Sako-Teenski (* 1738; 1822 (Kaui, 1904, 26)).
737
Dolleczek, 1887, 298.
738
Abgekrzten Kegels (Kaui, 1904, 25; Naulet, 2002, 103).
739
Zyllindrische Kammer (Kaui, 1904, 25).
740
Vega je streljal 1640 senjev (klafter, po 1.896484 m) dale, stari 60 funtni topovi pa le 980 senjev (Vega,
1795, 688; Kaui, 1886, 63; Povi, 1974, 16, 71) Po drugih virih je Vega streljal 3109 m, stari monarji pa
1586 m (Sitar, 1997, 35).
741
Kaui, 1904, 25.
742
3 d 4,5 evlje ali 949 do 1422 mm.
743
Kaui, 1904, 26.

128
Izbral je kaliber 22 cm in 16.8 kg bombe, ki so jih uporabljali za stareje bronaste monarje iz
leta 1753. Drugega primernega streliva pa ni imel na razpolago v tistih vojnih dneh. Od
starejega bronastega monarja na 16.8 kg bombe iz leta 1753 je prevzel krogle z enako maso
in premerom,744 tako da je lahko primerjal domete. Premer cevi starega monarja je zmanjal
za 11.4 mm, cev je podaljal za 132.5 mm, kaliber pa poveal za 33/64, brkone ina. Zaradi
boljega materiala je maso cevi uspel zmanjati za 16 kg,745 kar je omogoalo hitreje
premike. Seveda je jeklo med bitko po tevilnih zaporednih strelih zaradi pregrevanja veliko
raje pokalo kot bron. Tako je med Vegovim obleganjem Kehla leta 1794 poilo pet od estih
topov po streljanju 10 kilogramskih bomb. Od devetindvajsetih topov je konec streljanja s 6.7
kilogramskimi bombami doakalo le deset. Pronica bronastih topov pa je dopuala sto
izstreljenih krogel premera 26 mm.746

SLIKA ((VegaZnanje15VojvodaAlbertMlad): Vojvoda Albert (Albrecht) Sako--Teenski (*

1738; 1822) v mladih letih (Duffy, 2000, 143).

SLIKA (VegaObramba15VojvodaAlbert): Vojvoda Albert (Albrecht) Sako--Teenski (*

1738; 1822), mo Marije Kristine, najljube herke Marije Terezije(Duffy, 2000, 21).

Vega ni opisal svojega monarja v etrtem delu predavanj leta 1800 in tudi ne v njihovem
ponatisu leta 1819. Tudi na risbi pri razlagi eksplozije smodnika je narisal valjasti smodniki
prostor z dnom v obliki polkrogle in ne morda prisekanega stoca, eprav je mimogrede
omenil drugane mone oblike.747 Vegova razlaga se je nanaala tako na topove, kot na
monarje in havbice;748 zato bi svoje tiriindvajset let staro odkritje gotovo lahko vkljuil tudi
v ubenik, e bi bilo seveda splono sprejeto. Vegov izum je bil dovolj pomemben, da ga
povzemajo tudi uradne zgodovine avstrijskega topnitva.749

Pred ponatisom etrtega dela Vegovih predavanj so leta 1816 njegova monarja preizkuali na
Dunaju, pozneje pa e leta 1827 v Peti.750 Od leta 1819 do 1829 so v Peti in na Dunaju
streljali za drag denar, da bi dobili tone oblike krivulj pri razlinih nabojih in naklonih. Pri
tem verjetno niso upotevali Eulerjevih raziskovanj o ceveh, ki bi prepreile rotacijo
izstrelkov.751 Oitno pa Vegove novosti pred njegovo smrtjo niso bile splono sprejete, ali pa
je bilo razmiljanje prezapleteno za raven une knjige. Danes teko presodimo, zakaj je Vega
spremenil obliko smodnikega prostora. Vega je prvi delal primerjalne poskuse z monarji, ki
so se razlikovali predvsem po obliki smodnikega prostora.

Novembra 1795752 je Vega uspeno uporabil monarja pri obleganju Mannheima, ki so ga

medtem zavzeli Francozi. 21. 11. 1795 je GM Unterberger skupaj s petimi tabnimi in enim

744
Dolleczek, 1887, 297.
745
Dolleczek, 1887, 297.
746
Dolleczek, 1887, 300.
747
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 295, fig. 56.
748
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 298.
749
Dolleczek, 1887, 298, 700.
750
Kaui, 1904, 26.
751
Dolleczek, 1887, 320.
752
Sitar, 1997, 35. Po ermelju (1954, 50) od 13. 9. 1795 do 17. 9. 1795.

129
vijim oficirjem, GM Funkom, FML grofom Szatarayjem ter FM grofom Wurmsterjem izdal
poroilo o uporabi Vegovih monarjev pri obleganju Mannheima od 13. 11. do 21. 11. 1795.
Dne 16. 12. 1795 je Unterberger znova pisno pohvalil Vegovo streljanje pod Mannheimom.
Podprl ga je tudi polkovnik generaltaba Peter Duka baron von Kadar, ki ga je kot FZM
nadvojvoda Karel med letom 1801 in 1804 imenoval za poveljnika taba enaindvajsetih
oficirjev, odgovornega za logistino in strateko nartovanje. Poroila so odprla Vegi pot do
medalje Marije Terezije.753

18. 6. 1796 je nadvojvoda Karl postal vrhovni poveljnik; Wurmserja je zamenjal general
Latour,754 Karla je nadomestil FZM Wilhelm grof Wartensleben,755 Vega pa je poveljeval
topniki obrambi Mainza. Med boji na Renu je Vega 11. 8. 1796 dobil viteki kriec Marije
Terezije, pred tem pa je odklonil vabilo pruskega kralja Friderika Viljema II. za prestop v
prusko slubo.756 S topovi je zasledoval beee Francoze ob desnem bregu Rena, 100 km
severno od Mainza.

V zaetku septembra so tako habsburani kot Francozi skuali zasesti Mnchen, na mesto pa
je padlo nekaj topovskih strelov med sovranima vojskama. Pogajanja za reitev mesta je
uspeno vodil Rumford, ki je bil od 11. 3. 1784 do 1798 glavni knezov pribonik in konno
policijski minister.757 V pogovorih je gotovo izkoristil vezi s svojim nekdanjim sodelavcem
Vego, eprav sta se pri vpraanju prostozidarstva mono razhajala.

Vega se je najbolj izkazal med bitko pri Dietzu na reki Lahn 11. 9. 1796, ko je iz
dominantnega topnikega poloaja tolkel Francoze.758 30. 9. 1796 je poroilo o Vegovih
uspehih skupaj z drugimi visokimi oficirji podpisal tudi guverner izgubljenega Mainza, FML
baron Neu, nosilec medalje Marije Terezije, ki ga je Vega spoznal e kot vodjo zemljemercev
na Muri.

Konec leta 1796 in v zaetku naslednjega leta je Vega vodil obleganje Kehla, ki ga je pod
Karlovim poveljstvom blokiral 18. 9. 1796 in zasedel 10. 1. 1797.759 Na bojiih ob Renu je
kapitan-stotnik Jean Marie-Joseph Coutelle pri Fleursu e uporabljal nedavno izumljene
balone ob obleganju Mainza leta 1796, Vegove enote pa so skuale njihovo poizvedovalno
dejavnost prepreiti. Ingenhousz je 6. 6. 1784 nad Dunaj spustil prvi toplozrani balon, sicer
brez posadke,760 ki ga je gotovo opazoval tudi Vega.

Wurmser je imel 86,000 vojakov na jugu ob zgornjem Renu, nadvojvoda Karel pa 73,000
mo severno od njega na spodnjem Renu. Tudi Francozi so imeli dve loeni armadi. Na jugu
se je vojskoval general Jean Victor Moreau (Morrau), nasproti Karlu pa priljubljeni in uspeni
general Jourdain761 s 77.000 momi. Prvotni francoski nart z dvema armadama je razvil L.
Carnot, vendar sta mu oba generala ugovarjala in ga nekoliko spremenila. Uspehe nadvojvode
Karla na nemki fronti je pokopala Napoleonova ofenziva v Italiji, tako da je moralo tja

753
Kaui, 1904, 27; Eysturlid, 2000, 13.
754
FZM Maximilian grof Baillet de Latour Merlemont (Baille de Latur, * 1737; 1806).
755
Eysturlid, 2000, 73.
756
ermelj, 1954, 50; Povi, 1974, 20; Hof- und Staats- Schematismus der rm. Kaiserl. auch kaiserl.-knigl.
und erzherzoglichen Haupt- und Residenz-Stadt Wien. Wien: Joseph Gerold, 1797, str. 404, 1800, str. 407 in
1801, 2: str. 422.
757
Phlmann, 1991, 370, 405, 419.
758
Kaui, 1904, 29--30.
759
Eysturlid, 2000, 80; Kaui, 1904, 29.
760
Beale, 1999, 24; Norris, 2000, 126.
761
Jean-Baptiste Jourdan (* 29. 4. 1762 Limoges; 23. 11. 1833 Pariz).

130
odpeljati 25.000 mo z renske fronte. Napoleon je pokonal tri habsburke armade in prisilil
Karla, da mu je priel nasproti februarja 1797. Napoleon Karla ni podcenjeval in se je poalil
s habsburkim diplomatom: Proti meni ste poslali tri armade brez generalov, sedaj pa nadme
poiljate generala brez armade!762

Poloaj na italijanski fronti je bil seveda obupen in tudi Karl ni mogel niesar ve popraviti.
Dunaj je bil prisiljen skleniti mir. Ob predaji Mainza v francoske roke po doloilih
campoformijskega miru, sklenjenega 17. 10. 1797, je bil Vega prisiljen izprazniti mesto
Mainz, pa tudi Mannheim, Ehrenbreitstein, Philippsburg in Knigsstein v Taunusu. 16. 10.
1797 je Vega pri Dietzu reil topnitvo na avstrijsko stran.763 Od 1. 12. do 9. 12. 1797 je
odpeljal topnitvo iz Mainza na desni breg Rena in ga tako reil pred predajo po rkah
pogodbe.

Karl je bil vojskovodja stare ole in ni rad sprejel Napoleonovih novotarij. Francoska inaica
ljudske vojske ni bila sprejemljiva za habsburko plemstvo. Karl je spotoval veliko gibljivost
nove francoske vojske, vendar je sam prisegal na dolgo manevriranje pred bitko z oviranjem
sovranikove preskrbe. Napoleonovo vztrajanje pri hitrem spopadu mu ni bilo po godu.
Nadvojvoda Karl je bil gojenec Kranjca Hohenwarta in poveljnik Kranjca Vege; ni udnega,
da je skoraj ugnal v kozji rog samega Napoleona.

Karl je znal izbirati svoje oficirje Podpiral je Kollowrata,764 da je okoli sebe zbral izjemne
topniarje, nosilce kria Marije Terezije: Schwarzigerja, Schuhaya, Reisnerja, Smolo765 in
Vego. Kollowrat je sluil v pehoti, dokler ga ni leta 1792 generalni direktor topnitva, FM
Josef grof Colloredo, pripeljal k topniarjem za polkovnika in ga leta 1796 postavil za
direktorja poljskega topnitva. Kollowrat je umrl kot FM in poveljujoi general na ekem.766

Johan Franz von Schwartzinger je bil nadporonik v 3. topnikem polku med francosko vojno
leta 1793. 10. 2. in 11. 2. 1794 se je pri Dnkirschen proslavil ob vodenju levega krila
armade. Z pilimi estimi topovi je od 15. do 21. ure zadreval Francoze.

Schuhay767 se je kot stotnik tiri leta bojeval proti Turkom. 14. 9. 1788 je izkazal pri obrambi
cesarskega tabora pred Turki pri Illowu,768 kjer je poveljeval konjeniki bateriji. Dne 29. 5.
1793 je dobil medaljo Marije Terezije ob pohodu rezervistov FML Wezla grofa Colloreda. 27.
7. 1794 se je bojeval pri Liegu (Lttichu) v tedanji habsburki Nizozemski, dananji Belgiji,
umrl pa je kot FML.

Anton von Reisner je postal vitez po obleganju Mantove in Cunea ob francoski meji. Za
poveljevanje v bitki pri Leipzigu od 16. do 19. 10. 1813 je dobil medaljo Marije Terezije in
postal direktor 5. vojnega pohoda poljskega topnitva.769

Josef Smola je kot nadporonik dobil viteko medaljo pri Neerwinderju. Postal je
podpolkovnik in po bitki pri Wagramom 6. 7. 1809, leta 1813770 pa je dobil kriec Marije

762
Eysturlid, 2000, 10; Kaui, 1904, 29.
763
Kaui, 1904, 30.
764
Johann Nepomuk Karl grof Krakowsky von Kollowrath, baron Auyezd (Ugezd, 1816).
765
Josef Smola (* 12. 6. 1764 Teplitz na ekem; 1820 (Dolleczek, 1887, 444; Hollins, 2004, 62)).
766
Dolleczek, 1887, 700.
767
Franz Anton von Schuhay (* 1757; 1818).
768
Brkone Ilok pod Fruko goro ob Donavi (Dolleczek, 1887, 698).
769
Dolleczek, 1887, 701.
770
Dolleczek, 1887, 444, 698.

131
Terezije in in generala. Njegov sin Karl baron Smola je bil kadet Terezijanske viteke
akademije in je vstopil med bombardirje. 1827 je postal nadporonik in dobil medaljo Marije
Terezije. Nato se je posvetil predvsem vojaki zgodovini in ubeniku iz leta 1838.771

Med vsemi Kollowratovimi junaki je Vega prvi zamenjal pokanje topov z udobnejo slubo v
tabu. V drugi koalicijski vojni 1799--1802 ni ve sodeloval na fronti, saj je bil kot drugi
tabni astnik dodeljen armadi v Nemiji.772

Vegove nove monarje so uvedli za redno oboroitev obalne artilerije ele leta 1839. Teki
monarji so bili tedaj e v zatonu, saj so moderna industrijska mesta opuala nekdaj utrjene
obrambne zidove. Med svetovnima vojnama so velikanske monarje Vegove vrste
nadomestili z manjimi, ki niso ve spadali k topnitvu, temve k pehoti. Od 13. 10. 1998
Ameriani uporabljajo 60 mm monarje FM 101-60-31, 17. 11. 1988 spremenjene 81 mm FM
101-60-1 in 17. 5. 1979 spremenjene 107 mm FM 101-60-70.

6. 6. 1799 je Vega poslal kranjskim deelnim stanovom izvode vseh svojih del in prepise
najvanejih vojakih sprieval.773 Ob dvajsetletnici vojake slube mu je cesar Franc II.
podelil dedni baronski naslov 22. 6. 1800. Poldrugo leto pozneje, 26. 11. 1801, je bil Vega
slovesno z vzklikom sprejet za lana Kranjskih deelnih stanov. Naslednje leto je prejel
ogrski indigenat s katerim je svoje plemike pravice lahko uveljavljal tudi v drugi polovici
monarhije. Dne 6. 3. 1802 je dobil in podpolkovnika in postal namestnik poveljnika Carla774
pri novoustanovljenem etrtem poljskem topnikem polku, eprav je Colloredo775 navijal za
svojega kandidata.776 Carl je poveljeval etrtemu polku od leta 1774.777

Vega je tik pred smrtjo napredoval v enega najvijih astnikov v prestolnici. e bi ivel e
deset let, bi gotovo oblekel uniformo prvega generala slovenskega rodu. Carl je bil Vegov
vrstnik in je malo po Vegi umrl v dokaj sumljivih okoliinah, morda kot del zarote, ki je
postala usodna tudi za pravkar upokojenega podmarala Rostyja.778

SLIKA (VegaObramba16BritanskiMoznar): Britanski 330 milimetrski monar, ki so ga po

Vegovi smrti uporabljali pri 45o stalnega naklona, domet pa so spreminjali s koliino
smodnikega naboja (Hogg, Ian. V. 2000. Mortars. Ramsbury: Crowood).

771
Dolleczek, 1887, 710.
772
ermelj, 1954, 51.
773
Povi, 1974, 21, 33.
774
Johann pl. Carl (* 1754 eka; 1803).
775
Joseph Maria grof Colloredo-Waldsee (Walse, Waldesee, Wallsee, * 1735; 1818) vicegrof Malsza (Mals,
Malles, pod izvirom Adie na Tirolskem), veliki kancler maltekega reda, pozneje minister in FM; Vega mu je
oktobra 1792 in februarja 1802 posvetil prvi del svojih matematinih lekcij. Leta 1783 je Colloredo spremljal
cesarja na Ogrsko, leta 1786 FZM, leta 1789 FM. Veliki prior na ekem, po Laudonovi smrti leta 1790 je postal
najviji poveljnik armade (Dolleczek, 1887, 676). Drugi brat Wenzel Maria grof Colloredo-Mels und Wallsee
(Walse, Waldesee, * 1738; 1822) je bil prav tako FM. Knez Franc Colloredo (* 1731; 27. 10. 1807 Dunaj), ki
je po oetu podedoval poloaj dravnega kanclerja na Dunaju. Francova ova sestra Carolina Colloredo se je leta
1772 poroila z grofom Ferdinandom Trauttmansdorffom.
776
Koir, 2002, 101--102, 103--104, 108; Povi, 1974, 21.
777
Dolleczek, 1887, 682.
778
Ignac pl. Rosty.

132
SLIKA (Vega10zitHoggMoznzr19stol): Prerez velikega britanskega monarja z notranjim
premerom cevi 90 cm in izgorevalnim prostorom. Velikan, izdelan za Krimsko vojno, nikoli
ni pobijal sovranikov (Hogg, Ian. V. 2000. Mortars. Ramsbury: Crowood).

SLIKA (Vega11zitHoggMoznr20stoPrimorje): Monar za obrambo slovenske obale med prvo

svetovno vojno (Hogg, Ian. V. 2000. Mortars. Ramsbury: Crowood).

SLIKA (Vega12zitHoggMoznr20stoSoska): Italijanski monar za obstreljevanje na soki

fronti (Hogg, Ian. V. 2000. Mortars. Ramsbury: Crowood).

SLIKA (Vega13zitHoggMoznrBombeJugo): Jugoslovanski 120 mm osvetljevalni monarski

izstrelek (Hogg, Ian. V. 2000. Mortars. Ramsbury: Crowood).

SLIKA 19 (VegaObramba17strixMoznar): Polnenje antitankovske bombe STRIX v

standardni 120 mm monar (Hogg, Ian. V. 2000. Mortars. Ramsbury: Crowood).

Vegove balistine raziskave je nadaljeval Gssmann. Uporabljal je Bokovievo teorijo

kometov,779 vendar v balistiki ni posebej uporabil Bokovievega opisa snovi. Gssmann in
Vega sta sodelovala pri merjenju mrka leta 1787, vendar je bil Vega Zachov in Pasquichev
prijatelj, Gssmann pa sovranik. Malo pred smrtjo je Vega razpravljal z Gssmannom o
zaetni hitrosti izstrelka. Gssmann je upoteval tudi pritisk tee krogle na dobro tesnjene
pline v smodnikem prostoru.780

Vzpon in padec oficirja Vege

Vega je osnovno vojako in predvsem balistino znanje dobil v Ljubljani, kjer je bil njegov
rektor leta 1772 in 1773 eden najpomembnejih tedanjih vojakih strokovnjakov, Dunajan
Kristjan Rieger (1714-1780). Rieger je leta 1758 objavil znamenito monografijo o vojaki
arhitekturi, taktiki in pirotehniki z monarji, ki se je uporabljala ve kot stoletje. Vojako
arhitekturo sta predavala tudi Vegova profesorja Maffei in Gruber, tako da so bile med
Vegovim olanjem v Ljubljani vojake vede kar najbolje pokrite. Vega se je ob prevzemu
predavanj na Dunaju e odlikoval z ogromnim predznanjem, e posebej glede oblik
monarjev, ki jih je Rieger na iroko obdelal. Takoj po prihodu na Dunaj je zael z
balistinimi poskusi, dve desetletji po ljubljanski diplomi pa je Riegerjeva raziskovanja v
sodelovanju z Benjaminom Thompsonom kronal z monarjem najvejega dometa.

Ko si je Vega oblekel uniformo, je zavrgel stari priimek Veha in se z vsemi silami pognal
navzgor v najvije dunajske kroge. Pri tem ni zatajil svojega kmekega slovenskega rodu,
seveda pa si je moral uspehe pridobiti tudi s komolci in s kaknim sovranim truplom.
Prevelika vnema mu je nakopala vplivne nasprotnike in grob v mrzli Donavi. Morda bi moral
iz vojske in politike pravoasno prestopiti v akademske znanstvene kroge in preiveti. Kakor
koli e: bili so hudi asi, doba nestrpnih ljudi in revolucij: Vega ni mogel ubeati usodnim
nasprotjem in je v zadnjih mesecih oitno igral na napano karto. Dve desetletji strmega
Vegovega vzpona sta se konali na dnu mrzle reke. Tako, kot je Arhimed neko zaman prosil
rimskega vojaka, naj ne pohodi njegovih geometrijskih skic v mivki, je tudi Vegov
779
Gssmann, 1788, 18; Gssmann, 1803, 20--21, 33.
780
Gssmann, 1805, 62, 67.

133
matematini genij ostal nem ob grobi sili sovranikov.

Matematik

Vega je objavil tiri dele matematinih predavanj, ki jih je ponatisnil e v asu svojega
ivljenja. Prva dva dela bi po sodobni razvrstitvi priteli k matematiki, druga dva pa k fiziki.
Prvi del je izdal leta 1782 z obravnavo raunanja na dananji srednjeolski ravni. Posvetil ga
je svojemu drugemu poljskemu topnikemu polka.781 Ponatisa leta 1793 in 1802 je priredil
Vegov uenec Gernrath,782 nadporonik in provincialni direktor gradenj na Moravskem in v
leziji.783 Posmrtne izdaje Vegovih del je oskrbel Matzka.784 Oktobra 1792 je Vega prvi del
predavanj posvetil Colloredu in posvetilo ponovil februarja 1802, le nekaj mesecev pred
smrtjo. Vega se je skliceval predvsem na prvi del Bzoutovega785 ubenika matematike,786
Papacino dAntonija, Tempelhoffa in Caravellija.787 Bzoutova izdaja iz let 1788--1799 je
imela povsem enako strukturo v tirih knjigah kot Vegova predavanja. V zadnji izdaji
februarja 1802 se je Vega posebej zahvalil majorju vitez Carlu Perezelu (Perczel) von
Bonyhdiju iz Ogrske, ki je do svoje smrti poueval o svojih vojnih izkunjah v Bosni,
Nizozemski, srednjem in zgornjem Renu ter konno v Italiji. Kot mlad poronik je sodeloval
v bojih proti Turkom. Nadporonik je postal po bitki pri kraju Nowi 3. 10. 1788. Medaljo
Marije Terezije si je prisluil pod generalom Laudonom. Bonyhdi je 27. 11. 1795 postal
stotnik in umrl mlad pri tridesetih letih kot major.788

V drugem delu predavanj je Vega leta 1784 obravnaval teorijo in uporabo geometrije,
trigonometrijo, vijo geometrijo in infinitezimalni raun. Objavil je prirono tabelo sinusov s
korakom po 3o.

Tik pred smrtjo je Vega 15. 8. 1802 na Dunaju napisal posvetilo generalu Kollowrathu k etrti
izdaji svojih prvih matematinih lekcij. Istega dne je napisal tudi predgovor, ki ga je po
Vegovi smrti izdajatelj prostozidar Trattnern789 dopolnil s popisom pohvalnih recenzij
Vegovih del pod rto.

Vegovo delo je bilo deleno tevilnih pohvalnih ocen. Posebno vneto ga je hvalil dravni
svetnik profesor Kstner 6. 4. 1795 in znova oktobra 1797. tevilne pohvalne ocene je objavil
Vegov prijatelj Zach.

Poglavje 598 drugega dela Vegovih predavanj je napisal J. E. Stein, stotnik bombardirskih
enot in uitelj risanja, utrdb ter uporabne matematike.790 Celotno izdajo pa je pripravil Vegov
uenec Lindner.791 Lindner je 16. 11. 1793 postal niji topniar v Pragi, 1. 12. 1793 pa je
napredoval v topniarja. 6. 3. 1795 je postal bombardir, 16. 3. 1799 pirotehnik in 11. 2. 1803

781
Koir, 2002, 78.
782
Johan Conrad Gernrath (Gernruth, Gernat, * 1755; 1833).
783
Vega, 1802, predgovor 2. izdaji oktobra 1792.
784
ermelj, 1954, 23. Wilhelm Matzka (* 1798; 1891).
785
Etienne Bzout (Bezout, * 1730; 1783).
786
Vega, Vorlesungen 1802, 1: predgovor 3. izdaji, februar 1802.
787
Vega, Vorlesungen 1802, 1: predgovor 1. izdaji, februar 1782. Vito Caravelli (* 1724; 1800).
788
Dolleczek, 1887, 700; Kaui, 1904, 40.
789
Johann Thomas Edler von Trattnern (* 1717; 1798).
790
Vega, Vorlesungen 1803, 2: XV, 321--343.
791
Vega, Vorlesungen 1803, 2: XV. Ignaz Lindner (* 1777 Praga; 1835).

134
viji pirotehnik, 8. 2. 1814 pa stotnik in profesor matematike pri bombardirski enoti, kjer je
prej predaval Vega.792

V drugem zvezku predavanj je Vega rad prirejal naloge iz balistike.793 Opisal je postopek
niveliranja z meritvami na terenu ob uporabi vodne tehtnice z mehurjem zraka in optinimi
napravami za viziranje.794 Zanimalo ga je doloanje nadmorske viine z barometrom.795
Izraunal je relativno viino cerkve Sv. tefana na Dunaju, viine gora v Peruju pa je povzel
po Bouguerjevih meritvah objavljenih leta 1749.796 Ob tem se je dotaknil vpraanja vakuuma
v barometru.797 Za primer vzgona je vzel gibanje balona s segretim zrakom,798 ki je bilo tedaj
e desetletje zelo priljubljeno; poleg tega pa sta bila oba brata Montgolfier799 lana Lalandove
loe devetih sester. Vega je boljim dijakom priporoil drugi zvezek drugega dela knjige
svojega prostozidarskega botra, FML barona Unterbergerja iz leta 1780; obenem pa e prva
dva dela podpolkovnika Hausserja,800 stotnika in direktorja matematinih znanosti pri saki
viteki akademiji Backenberga,801 drugo izdajo geometrije Tobiasa Mayerja, ki je izla v
Erlangenu, Bohnenbergerja802 in Adamsa803 v Geisslerjevem804 prevodu z dodatki iz grafike
in geometrije Galeja.805

Prvi del Unterbergerjeve knjige je izel leta 1774 in je obravnaval raunanje in algebro. Drugi
del v dveh zvezkih je vseboval geometrijo. Tretji del je opisoval mehaniko, hidrostatiko,
aerometrijo in hidravliko ali ravnovesje ter gibanje trdnih in tekoih teles. Tako je imel,
podobno kot Bzout (1799), enako strukturo kot Vegov ubenik; le oba zadnja fizikalna dela
je Unterberger e zdrueval v enega samega.

Prvi in drugi zvezek Vegovih predavanj sta leta 1813--1814 izla v danskem prevodu v
Kpenhagenu, tretji zvezek pa so leta 1784 izdali v Oslu v skrenem in predelanem
norvekem prevodu.806

Logaritmi

Vega se je v svojih logaritmovnikih skliceval predvsem na Vlacqa, Schulzeja,807 in

Gradinerja808 v Pezenasovem809 prevodu, pri katerem sta mu pomagala tudi druga duhovnika

792
Faustmann, 1994, 160--161.
793
Vega, Vorlesungen 1803, 2: 227--228 (poglavje 560), 340--342.
794
Vega, Vorlesungen 1803, 2: 375--383, figure 164--171 (Tab. XII).
795
Vega, Vorlesungen 1803, 2: 392.
796
Vega, Vorlesungen 1803, 2: 398; Vega, 1788, 3: 213.
797
Vega, Vorlesungen 1803, 2: 400--402.
798
Vega, Vorlesungen 1803, 2: 404.
799
Joseph Michal (* 26. 8. 1740 Videlon-les-Annonay; 26. 6. 1810 Belaruc-les-Bains) in Jacques tienne
Montgolfier (7. 1. 1745 Videlon-les-Annonay; 2. 8. 1799 Serrires).
800
Mathias baron von Hausser (* 1741; 1816).
801
Franz Heinrich Backenberg (* 1754; 1813).
802
Johann Gottlieb Friedrich Bohnenberger (* 1765; 1831).
803
Vega, Vorlesungen 1803, 2: 405. George Adams (* 1750; 1795)
804
Johann Gottlieb Geissler (* 1753).
805
John Gale.
806
Povi, 1974, 9, 10.
807
Johann Karl Schulze (* 1749; 1790). Vega (1783, 3:) in Kstner (1797, 1674) nista zapisala polnega
naslova Schulzejevega logaritmovnika.
808
Geodet (land surveyor) William Gardiner.
809
Espirit Pezenas (* 1692 Avignon; 1776 Marsej). Boistel, 2003, 232.

135
Dumas in Blanchard. Prevod so objavili brez imen prevajalcev, ki jih je pozneje razglasil
Lalande. Gardiner je leta 1737 v Londonu izdal tudi knjigo o meritvah zemlji s teodoliti in
drugimi napravami, ki jo je Vega prav gotovo uporabljal na Muri.

Vega je uporabil tudi tabele, ki jih je po Rhticovi810 smrti leta 1598 dokonal Rhticov
uenec Otho811 in za njim Pitsci.812 Vega je uporabil tudi pruske tabele Friderika II. Velikega,
ki jih sicer ni omenil med viri. V uvodu, napisanem novembra 1783 na Dunaju, je tudi v njih
nael nekaj napak in obenem obljubil cesarski zlatnik (dukat) vsakemu, ki bi napako nael v
Vegovih tabelah.813 Pruske tabele, pri katerih so sodelovali Eulerjevi nasledniki, so izle pod
skupnim avtorstvom akademije.

Na koncu svojega logaritmovnika iz leta 1783 je Vega omenil logaritmovnik, ki mu ga je

naknadno poslal polkovnik Thompson: Herr Oberst von Thompson, Mitglied der
kniglichen Gesellshaft der Wissenschaften zu London, hatte die Gte mir diese Tafeln
mitztheilen, da ich sie hier allenthalben vergebens suchte. Kdo je bilo skrivnostni Vegov
sodelavec? Nihe drug kot pozneji grof Rumford, ki ga je Vega oitno zelo dobro poznal.
Thompson, leto dni stareji od Vege, je leta 1776 emigriral iz ZDA v Anglijo kot bojevnik
poraenih kraljevih enot. Leta 1779 je bil izvoljen v londonsko kraljevo drubo.814 Postal je
angleki polkovnik v Karolinah; kot podsekretar v kolonijah v letih 1780--1781 je prosti as
izkoristil za pomembne poskuse s smodnikom. Po obisku v Mnchnu se je ustavil na Dunaju.
Tam je sreal zdravnika Ingenhousza, lana kraljeve drube v Londonu, ki je usmerjal
Thompsonovo znanstveno raziskovanje naslednjih nekaj let. Verjetno sta se poznala e iz
Londona, kjer je Ingenhousz stanoval zelo blizu Thompsona na Pall Mall Courtu. Tudi
Ingenhousz je delal poskuse s smodnikom in njegovimi nadomestki. Prav tedaj je koneval
svoje Nouvelles expriences et observations sur divers objects de physique (Paris: Fr. Didot,
1785), ki jo je 1. 11. 1783 na Dunaju posvetil Benjaminu Franklinu.

Leta 1783 je Thompson kratek as sluil v habsburki armadi v vojni proti Turkom, kjer je
seveda spoznal Vego. Na Dunaju je bil rade volje predstavljen na dvoru in v visoki drubi. Ko
je ugotovil, da se vojna proti Turkom ne bo nadaljevala, je odpotoval za nekaj tednov v
Benetke in nato ez Tirolsko nazaj v Mnchen,815 kot je poroal Thompsonov prijatelj
Pictet,816 raziskovalec infrardeih arkov, kalorika in adiabatnih pojavov. Pozimi 1783/1784
je Thompson na Dunaju sodeloval s Keithom,817 anglekim ambasadorjem na Dunaju.
Decembra 1783 in januarja 1784 je potoval po Italiji; o svojih opazovanjih v Trstu je Keithu
osebno poroal na poti za Mnchen, kamor je prispel 20. 12. 1783. Februarja 1784 ga je
angleki kralj Jurij III. povial v plemia,818 vendar je naslednje leto e izgubil njegovo
zaupanje, saj ni bil ve pripravljen dajati uporabnih poroil Keithu in tudi ne Franklinovemu
prijatelju Thomasu Walpoleju, anglekemu ambasadorju v Mnchnu. Bavarci in njihovo pivo
so se Thompsonu preve priljubili, da bi jih e nadalje ovajal anglekim uradnikom. kotski
polkovnik Keith je vstopil v diplomacijo leta 1763 ter napredoval v general--poronika leta

810
Georg Joachim Rhtucus (* 1514; 1576).
811
Lucius Valentinus Otho (okoli 1550; 1605).
812
Bartholomus Pitiscus (* 1561; 1613).
813
Vega, Logarithmische 1783, II, VII.
814
Phlmann, 1991, 371.
815
Ellis, 1871, 155.
816
vicar Marc Auguste Pictet (* 1752; 1825).
817
Sir Robert Murray Keith (* 1730; 1795 (Brown, 1962, 38--39)).
818
Brown, 1979, 95--97, 330; Phlmann, 1991, 373..

136
1781 in lana tajnega dravnega sveta leta 1789. Dolnost dunajskega ambasadorja je e leta
1748 prevzel njegov oe.819

Vega je bil leta 1783 podporonik in profesor, na fronto pa je bil poslan ele pozneje.
Bavarski knez je leta 1790 povial Thompsona v grofa Rumforda po kraju blizu njegovega
rojstva; seveda je domiselni plemi lahkovernim Bavarcem kraj predstavil kot svojo dedno
lastnino. Bil je to as domiljije, ko se je Hacquet lahko med Kranjci prelevil v francosko--
ruskega plemia, Veha v Vego, Thompson pa v Rumforda.

Thompson je Vegi poslal Sherwinove820 tabele, v katerih je Vega nael nekaj napak, pozneje
pa se po njih zgledoval.821 V poznejih izdajah logaritmovnikov je Vega uporabljal e druga
dela in v njih iskal napake. Navajal je Calleta,822 Zachove823 efemeride in Hoberta.824
Zemljepisne doline in irine krajev je Vega prepisal iz Hellovih Efemerid za leto 1784, ki so
izle leto prej na Dunaju. Pomagal si je z Lalandovimi in Jeauratovimi825 tabelami za leto
1782 in s prvim zvezkom zbirke astronomskih tabel pruske akademije za leto 1776.826
Lalande je Vegi poslal v pregled Calletove tabele preko astronoma Zacha. Vegov vrstnik
Zach je najprej sluil pri Mariji Tereziji; nato pa se je premislil in si poiskal boljo namestitev
drugje. Leta 1783 je bil v Parizu pri Lalandu in Lapalacu. Tesne stike s Francozi je ohranil
tudi pozneje, saj ga je leta 1809 Napoleonov kralj Joachim Murat povabil v Neapelj k
postavitvi novega teleskopa.827

Mercatorjevo neskonno vrsto za logaritme (1+x) je Vega odtel od njenih logaritmov (1-x) in
si s tem precej olajal delo, e posebno pri logaritmih velikih tevil.828 Mali logaritmovnik za
uence je dovril na bojiu v Alzaciji 1. 10. 1793, izpopolnjeni srednji logaritmovnik za
uitelje leta 1783, veliki logaritmovnik za astronome in znanstvenike pa je zakljuil na
bojiu v Mannheimu leta 1794.829 Veliki logaritmovnik na sedemsto trinajstih straneh so
prodajali po devet tolarjev.830 Za odkritelja morebitnih napak je obljubil zlatnike; seveda je
Gauss leta 1851 nael kar nekaj napak in e zgreeno metodo za raunanje logaritmov
trigonometrijskih funkcij za povrhu. Vega je domneval, da je logaritem sinusa enak vsoti
logaritmov kosinusa in logaritma tangensa,831 to pa ne dri vedno, saj logaritmi negativnih
vrednosti trigonometrijskih funkcij niti niso definirani. Vendar Vege ni mogel ve terjati za
plailo cekinov. Bolje logaritme trigonometrijskih funkcij je e leta 1633 Vlacq objavil v
Briggsovi britanski trigonometriji, vendar je Schulze, Gardiner in Vega niso uporabljali.832
Sang833 je leta 1875 ugotovil, da imata Vlacq in Vega tiriintirideset napak med logaritmi od
20.000 do 30.000; veinoma z eno samo napano tevilko med desetimi decimalkami. Sangu

819
Robert Keith ( 1774).
820
Henry Sherwin.
821
Vega, Logarithmische 1783, 419--420; Kstner, 1795, 563.
822
Franois Callet (* 1744; 1799 (Vega, Logarithmische 1811, 302))
823
Baron Franz Xaver von Zach (* 13. 6. 1754 Peta; 1832 Pariz (Neschiari, 2002, 165)).
824
Johann Philip Hobert (* 1759; 1826). Soavtor table je bil Ludwig Ideler (* 1766; 1846), ki ga Vega ni
omenil (Vega, Logarithmische 1811, 303).
825
Edme-Sbastien Jeaurat (* 1725; 1803).
826
Sammlung 1776 (Vega, Logarithmische 1783, LXVII).
827
Povi, 1957, 3: 99; Neschiari, 2002, 165, 167, 169,.
828
Povi, 1974, 8--9.
829
ermelj, 1954, 39.
830
ermelj, 1954, 40, 46.
831
Povi, 1974, 14.
832
ermelj, 1954, 41.
833
Edward Sang (* 1805; 1890).

137
so se zdele bolje tabele, ki jih je Gaspard de Prony834 izraunal od leta 1794 do 1801.835
Seveda je tudi Sang ostal brez obljubljenih Vegovih zlatnikov.

Leta 1797 je Vega v pravkar osvojenem Kehlu dovril popravljeno izdajo srednjega
logaritmovnika iz leta 1783. V njej je izpolnil L'Huilierovo836 eljo in prvi dodal e skrbno
sestavljeno zbirko integralov s pojasnili; veinoma si jih je izposodil iz Pasquichevega837 dela
o analizi.838 Leta 1786 je Pasquich v Bernoullijevem Magazinu v Leipzigu objavil razpravo o
ravnovesju sil in navorov. Vega je razpravo zelo pohvalno ocenil.839

(SLIKA: Leta 1784 je Mihel Promberger v knjigotrkem oglasu asopisa Laibacher Zeitung
znanja eljnim Kranjcem ponujal tudi povsem nov Vegov logaritmovnik).

Med dunajskimi matematiki, Vegovimi sodelavci in tekmeci, je bil tudi menih Cajetanus.840
Urarstva se je nauil v rodni vici in postal avgutinski menih na Dunaju. Ukvarjal se je tudi z
vojakimi vedami. Z raziskovanji zobnikega prenosa je omogoil Vegov izum tone namizne
nihajne ure. Vegovo uro je izdeloval in prodajal dunajski urar Michael Schmidt.841

SLIKA: (VegaDavidRutschmannFridolinKavcic42) Portret matematika Hieronimusa

Cajetanusa (Cardano, David Rutschmann, 1726 vica; 1796 Dunaj). (Kaui, 1904, 42)

Vegove tabele so tiskali e dolgo po sploni uporabi raunalnikov. William Lewis F. Fischer,
lan kolegija Sv. Klare v Cambridgeu in profesor naravoslovja na univerzi St. Andrews je
oskrbel izdaje leta 1900, 1912, 1960--1967 in konno e (zaenkrat) zadnjo ameriko izdajo
leta 1981.

Decimalke tevila

tevilo je bilo od nekdaj pomembno tudi za vojake strokovnjake. Leta 1596 je profesor
matematike in vojakih znanosti na univerzi v Leydenu, Ludolph,842 izraunal na dvajset
decimalnih mest. Zato tevilo sodobni Nemci, pa tudi Slovenci, pogosto imenujemo
Ludolphovo tevilo.

Izum diferencialnega rauna je v naslednjih letih omogoil uporabo neskonnih vrst in s tem
nove decimalke tevila . Astronom Sharp843 je uporabil vrsto arcsin za izraun 72 decimalnih

834
Gaspard Clair Franois Marie Riche Pronu (* 22. 7. 1755; 28. 7. 1839).
835
Craik, 2003, 63, 66.
836
Huilier, 1786, 42; Vega, Vorlesungen 1803, 2: XII; Povi, 1974, 15.
837
Johann Pasquich (* 1754 Senj; 1829 Dunaj).
838
Povi, 1974, 15.
839
Vega, Astronomische 1786, 90.
840
Hieronimus Cajetanus (Cardano, David Rutschmann, * 1726 vica; 1796 Dunaj).
841
Kaui, 1904, 41--42; Sitar, 1997, 38--39.
842
Ludolph van Ceulen (* 1539; 1610).
843
Abraham Sharp (1651; 1742).

138
mest tevila . Kmalu za njim je leta 1706 Machin844 dobil 100 mest z uporabo razlike med
dvema vrstama za arctg. Francoz Lagny845 je leta 1717 dodal e sedemindvajset decimalk s
pomojo Sharpove vrste.

16. 8. 1789, le dober mesec po padcu Bastilje, je Vega z Dunaja poslal peterburki akademiji
razpravo o decimalkah tevila , ki so jo v skrajani obliki objavili est let pozneje, da bi se
izognili utrudljivim raunom. Vega je leta 1783 izraunal 127 decimalk, med njimi prvih 126
pravilnih. Zach je Vegovo delo kritiziral v pismu Kstnerju.846 Zato je Vega postopek
izboljal in leta 1794 izraunal na sto triintirideset decimalk. Med njimi jih je bilo prvih sto
estintrideset pravilnih, Vega pa je menil, da je pravilnih sto tirideset. Objavil je tudi 43
decimalk osnove naravnih logaritmov e. Krajo razpravo z dokazi konvergence uporabljene
vrste za tevilo je objavil v svojem srednjem logaritmovniku pod naslovom Verschiedene
den Kreis betreffende Reihen nebst den brauchbaresten trigonometrischen Formeln, bey
denen der Halbmesser oder ganze Sinus = 1 gesetzet ist,847 daljo pa v ponatisu drugega dela
svojih matematinih predavanj.848 Odkril je napako pri sto trinajsti decimalki, ki jo je objavil
Lagny, ki je osmico pomotoma zamenjal s sedmico. Vega je izboljal postopek Machina.
Uporabil je nekoliko drugano vrsto za arctg kot Euler leta 1755. Po mnenju urednika
peterburkega akademskega glasila je Vegova vrsta hitreje konvergirala, vendar pa sta bili
Eulerjevi vrsti bolj pregledni in pripravneji za raunanje s tevilkami in je bilo delo z njima
zato kraje.849 Euler je bil petrograjski akademik, zato so bili v Sankt Petersburgu zelo
zainteresirani za objavo Vegovih dosekov. Vegovo metodo e danes omenjajo v ubenikih.

Cesarsko mesto Dunaj, ki ga je medtem Napoleon oropal cesarskega blia, je po Vegovem

uspehu kar nekaj asa hranilo rekorderje pri raunanju decimalk tevila . Dunajski
matematik Strassnitzky850 in Dase851 sta s prednikom sodobnega raunalnika leta 1844 v manj
kot dveh mesecih izraunala tevilo na dvesto decimalk.852

Vaen del Vegovih tabel so bili astronomski podatki, ki jih je povzel po Pilgramu (1781),
Triesneckerejevih tabelah Venere in Marsa (1793), Lalandovi astronomiji in Olbersovem
opisu poti kometov. Vega je predgovor logaritmovniku datiral v armadi ob zgornjem Renu 1.
10. 1794. V tem prepletanju boja in matematike se je zdel podoben Arhimedu iz Sirakuz;853
oba sta matematiko vpregla v vojne napore svojega vladarja, dokler ju ni pokonal sovrani
me.

Fizik

Vega je prav fiziki posvetil veino objavljenih raziskovalnih del. Mehanika in hidrodinamika
sta v Vegovem asu e spadali k uporabni matematiki, zato ju je Vega obravnaval v tretjem in

844
John Machin (1680; 1752).
845
Thomas Fantot de Lagny (Lagney, * 1660; 1734).
846
Kstner, 1792, poglavje 43; Kstner, 1795, 564; Kstner, 1797, 1667.
847
Vega, Logarithmische 1783, 380--381 (poglavje XV1.); Vega, Vorlesungen 1784, 2: 203; Vega,
Detrmination 1794, 42; Vega, Vorlesungen 1803, 2: 215--220 (poglavje 553); Vega, Thesaurus 1794, 633.
848
ermelj, 1954, 36; Povi, 1974, 8, 53.
849
Povi, 1974, 18.
850
L. K. Schulz von Strassnitzky (1803; 1852).
851
Johann Martin Zacharias Dase (1824; 1861).
852
Beckmann, 1971, 102--103.
853
Kstner, 1795, 565--566; Kstner, 1797, 1671.

139
etrtem delu matematinih predavanj. Seveda je moral svoje dijake dobro nauiti fizike, da so
lahko razumeli poglavja o balistiki ob koncu pouka.

Tretji del matematinih predavanj o mehaniki trdnin

Struktura dela

Leta 1787 je pohitel z objavo praktinih navodil za metanje bomb na osnovi tabel, da se je
lahko z dobrimi priporoili prostovoljno javil za vojni pohod proti Turkom. Bzout in
Tempelhoff sta prva dovolj uporabno reila balistini problem, sam naslov in duh prironika
pa je Vega povzel po francoskih delih Blondela854 (1675), od leta 1777 direktorja akademije
za arhitekturo v Parizu, in Belidorja (1731).855 Navodila je Vega naslednje leto vkljuil v tretji
del matematinih predavanj, ki jih je objavil na Dunaju, medtem ko je bil sam e na fronti.
Knjiga je imela predgovor datiran in 528 strani s skicami in slikami na koncu. K delu je bil v
poznejih izdajah vezan e poseben dodatek z matematinimi izpeljavami na estintiridesetih
straneh, datiran 10. 7. 1790. Sestavil ga je v taboriu pred Beogradom, predgovor zanj pa je
napisal v Lipniku na Moravskem, kjer je sodeloval v obrambi pred Prusi.856

Knjiga je vsebovala petnajst lekcij z naslednjimi naslovi:

1. Uvod
2. Enakomerno pospeeno gibanje
3. Spremenljivo gibanje
4. Skupni zakoni gibanja
5. Splono gibanje trdnin
6. Gibanje trdnin na klancu in po krivuljah
7. Enostavno nihalo
8. Vzvod
9. Teie
10. Materialni vzvod in njegova uporaba
11. Ravnovesje pri strojih
12. Trenje in elastinost vrvi
13. Trdnost materialov
14. Kroenje
15. Centralno gibanje

Uvod

Tretji del Vegovih predavanj v prvi izdaji izjemoma ni imel posvetila. Uvod k delu je bil
datiran na Dunaju 19. 3. 1788, tako da je delo konal tik pred odhodom na turko bojie
naslednje leto. Napovedal je uporabo splone metode delovanja sil z resninimi enabami in
ne s sorazmerji: "Pri prodiranju teles skozi enakomeren homogen medij bomo v 3. in 4. lekciji
uporabljali enabe centralnih sil po Bokovievemu sistemu elementarnih sil materije. Na ta

854
Franois Blondel (* 1618; 1686).
855
Povi, 1974, 10; Naulet, 2002, 75, 103.
856
ermelj, 1954, 19.

140
nain bomo obravnavali balistino nihalo in trke teles."857 Bokovia je Vega seveda zelo
upoteval, njegove meritve poldnevnika pa je citiral tudi v svojem logaritmovniku.858

Vega je v uvodu napovedal tudi obravnavo gibanja teles v praznem prostoru okoli Sonca, ki
ga je pozneje posebej objavil kot odgovor na domnevno napako v Eulerjevi teoriji. Posebej je
izpostavil Leibnizov nauk o neskonno majhnih veliinah, ki je bil osnova Vegovega pristopa
in je peljal do meja lovekovega razumevanja: "Ugotovitve bomo plodno uporabili pri
raziskovanju gibanja na povrini Zemlje. Tu sem uporabil Leibnizov nauk o matematino
neskonno velikih in neskonno majhnih koliinah. Ta pristop nas zanesljivo obvaruje pred
napakami in je najhitreji nain (za raziskovanje pojavov) na mejah lovekega razuma. e
drijo zgornje trditve, sem izpolnil svoj cilj in dopolnil svoj koristni namen." 859

Vsebina dela

Vega kot Bokovievec

Vegova mehanika je temeljila na Bokovievem nauku po predavanjih profesorja G. Schttla

na liceju v Ljubljani. Na prvi izmed 13 tabel je na osmi sliki upodobil Bokovievo krivuljo.
Zagovarjal je tudi obstoj por in praznega prostora v vsakem telesu. Pri telesih, kot je goba, je
prazen prostor viden. Pri drugih pa ga lahko dokaemo s poskusi.860

Pri izpeljavi gravitacijske sile med neskonno velikim telesom (Soncem) in planetom je Vega
povzel enabe iz teorije G. C. Schoberja, ki je obravnaval navore v strojih.861 Po Vegi se
krogla giblje kot nihalo ob prehodu iz odbojne v privlano silo. Skliceval se je na
Bokovievo fiziko, ki je bil objavljena na Dunaju leta 1758862 in v Ljubljani deset let
pozneje.

Znameniti Bokoviev sistem elementarnih delcev materije je mogoe uporabiti pri trkih
teles.863 Najmanji delci materije pri najmanjih razdaljah pri medsebojnem priblievanju
odbijajo drug drugega tem moneje, im blie so si. Pri zelo majhnih razdaljah preide odboj v
privlak. Ta se manja do neke doloene razdalje. Ko (rezultanta) sil pade do ni, preide
(ponovno) v odboj. Tako imamo pri majhnih razdaljah ve razlinih sprememb smeri sile od
odboja k privlaku. Pri vejih razdaljah se vpliv (odbojne sile) zmanjuje, saj je elementarna
sila materije privlak, ki pada z obratno vrednostjo kvadrata oddaljenosti.

Vega je uporabil Bokoviev nauk tudi pri balistinem nihalu. Skliceval se je na Robinova
Naela topnitva v prevodu L. Eulerja, Arcyja v Lambertovem prevodu, Papacino dAntonija
v Tempelhofovem prevodu864 in na Huttonovo razpravo v Bhmovem Magazinu. Tudi pri
drugih fizikalnih razmiljanjih si je Vega pogosto poiskal primere v topnitvu. Tako je 135.
poglavje posveeno raunanju teia topa.

857
Vega, Vorlesungen 1788, 3: uvod II.
858
ermelj, 1954, 37.
859
Vega, Vorlesungen 1788, 3: uvod II.
860
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 2 (pogl. 3).
861
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 53, 477.
862
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 12, 83.
863
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 81--83, (pogl. 59), 298 (pogl. 216), fig. 8
864
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 491--493, 498 (pogl.215 in 216).

141
Vegova kritika Eulerjevega problema gibanja telesa proti srediu Zemlje je temeljila na
Bokovievem De natura et usu infinitorum. Vega je kritiziral tudi Eulerjevo delo o teoriji
gibanja iz leta 1765, ki mu je pomotoma pripisal dve leti starejo letnico izida. Ugotavljal je,
da je Euler pomotoma enail teorijo trenja in teorijo lepenja, eprav danes vemo, da je lepenje
nekako trikrat veje.865

Oblike Zemlje

Vega je e v Ljubljani izvedel, da je treba nihalo ure skrajati za meritve asa blie ekvatorju
in meritve poldnevnika. Pojav je v letih 1672 in 1673 opazil pariki akademik Richer866 na 5o
severne irine v Cayennu, glavnem mesto francoske Gvajane. Izzval je dolgoletni spor glede
oblike Zemlje, v katerih je sodeloval tudi Ljubljanan Breckerfeld z observatorija v Cluju leta
1742. Po Mairanovem mnenju, ki so ga leta 1760 ponatisnili v Ljubljani, se je atmosfera
zaradi vrtenja Zemlje nad poli raztezala vije na ekvatorju, kot na polih. Tako je zagovarjal
idejo o podolgovatosti (oblongae) Geoida in z njim njegove atmosfere zaradi vrtenja. S tem je
podpiral ideje generacij vodij parikega observatorija Cassinija867 in njegovega sina
Jacquesa868 o sploenosti na ekvatorju, ki so jo sprva podpirale nekatere meritve
poldnevnika. V sporu podolgovat proti sploenemu Geoidu sta Newton in Huygens
pojasnjevala skrajanje sekundnega nihala s sploenostjo Zemlje in centrifugalno silo zaradi
njenega vrtenja. Clairautova knjiga iz leta 1743 je spor nagnila v prid newtoniancev. Konno
zmago pa so jim prinesle ele meritve poldnevnika v Peruju v letih 1736 do 1744. Odpravo
parike akademije odposlano 16. 5. 1735 je vodil Condamine.869 Drugi udeleenci so bili
Bouguer,870 Godin,871 mlada panska mornarika astnika, brata Jorge Juan de Ulloa in
Anton,872 iz znane madridske druine raziskovalcev latinske Amerike ter botanik Jussieu.873
Najstareji lan odprave, inenir hidrograf Bouguer, je v Peruju odkril odklon vertikale874 in
se po mnogoterih stiskah vrnil v Pariz ez devet let, junija leta 1744. Izsledki odprave so bili
objavljeni leta 1748. Za sploenost Zemlje so dobili vrednost 1/217, za dolino poldnevnike
stopinje na severu so izmerili 111.9 km, ob ekvatorju pa le 110.5 km. Podobne rezultate so
dobili tudi drugi, med njimi Halley na Sveti Heleni.875

Jacquesov sin Cassini da Toires876 je pozneje preklical zmote svojih prednikov glede oblike
Geoida.877 Kot Newtonov nasprotnik je Taufferer je e 45 let po Mairanovem zapisu iz leta
1715 podpiral mnenje Cassinijev, ki je bilo tedaj e krepko v manjini. Newtonovo in
Clairautovo razlago je podprl tudi Bokovi, ki mu je pri meritvah objavljenih leta 1755
pomagal tudi dobri prijatelj Mairan, ki je v poznejih letih brkone spremenil svoje mnenje o

865
Vega, 1988, 3: 194.
866
Jean Richer (* 1630; 1696).
867
Giovanni Domenico Cassini (* 1625; 1712).
868
Jacques Cassini (* 1677; 1756).
869
Charlesa Marie de la Condamine (* 1701; 1774).
870
Pierre Bouguer (* 1698 Bretagna; SJ; 1758)
871
Louis Godin (* 1704; 1760).
872
Don Anton de Ulloa (* 1719; 1795).
873
Joseph de Jussieu (* 1704; 1779).
874
evarli, 1986, 35, 46.
875
Strnad, 2003, 28, 31.
876
Cassini da Toires (de Thury, * 1714; 1784).
877
Cassini da Toires, 1758, 5: 1807; The Columbia Encyclopedia. 1963, 3192; Rousseau, 1955, 369--370, 372.

142
obliki Geoida iz leta 1715.878 Taufferer je leta 1760 ob ponatisu Mairanovega dela e
zagovarjal napano teorijo oblike Geoida. Leta 1749 je dAlambert objavil matematino
razlago periodinih sprememb privlanih sil med Zemljo in Luno zaradi sploenosti
Geoida.879 To je bil tudi prvi neposredni dokaz za sploenost Zemlje v nasprotju s
Cassinijevo domnevo o njeni raztegnjenosti vzdol polov, ki jo je v Ljubljani desetletje po
dAlamberovih raunih e zagovarjal Taufferer.

Vendar je v teh letih e prevladal Bokoviev vpliv, ki ga je upoteval e ljubljanski profesor

Pogrietschnig ob zaetku Vegovega tudija v Ljubljani.880 Neenakost gravitacije v razlinih
lokacijah na Zemlji, in oblika Zemlje, (ki je) najbolj izboena ob ekvatorju. Lahko jo
izpeljemo iz (nihanja) nihala, ki je enako pri enakih nihajnih asih in meri:881

N : n = G : g

Kjer sta N in n nihajna asa, G in g pa dolini idealnega nitnega nihala. Nihajni as nihala se
spreminja zaradi razlik v sili tee na razlinih krajih Zemlje, saj se je Pogrietschnig e znebil
Tauffererjeve zmote glede oblike Geoida.

Junija leta 1797 je komandant topnike obrambe Vega v Mainzu ob Renu med boji proti
Francozom konal razpravo o Zemlji in o sploni gravitaciji. Na fronti seveda ni uporabljal
veliko knjig, temve se je zanaal predvsem na svoj spomin.882

Matematina razglabljanja o obliki trdne krogle, enakomerno se vrtee okoli nepremine osi,
in posledicah tega privzetka za astronomijo, zemljepis in mehaniko glede na na zemeljski
sferoid883 je Vega osebno prebral pred Akademijo uporabnih znanosti v Erfurtu 2. 1. 1798.884
Istega leta je bila prav tam tudi natisnjena. Strani so bile tudi v knjini izdaji otevilene, tako
kot v reviji. Domnevamo, da so bila vsaj na prvih straneh tiskana dela drugih avtorjev.

Vegova razprava iz leta 1798 je bila zapisana v obliki vpraanj in odgovorov. Ni imela
poljudnega uvoda, temve se je e zaela z enabami, vmes pa so bile tabele.885

Zemljo je opisal kot kroglo s konstantno gostoto enako danes privzetemu povpreju. Tudi za
polmer Zemlje je privzel dokaj natanno vrednost, vendar mu je dodal osem decimalnih mest,
ki so bila dale nad tedanjimi merilnimi monostmi.

e bi bila na povrju okrogle Zemlje tea v vseh tokah enaka in usmerjena proti srediu, bi
imela gladina vode v ozkem kanalu obliko krogle. Vendar pa se Zemlja vrti in naredi poln
obrat v 23 urah 56' 4.1''. Zvezdni dan, merjen glede na zvezde, je za 4' na dan ali za 1 dan na
leto kraji od povprenega sonnega dne. Vega je hotel dognati, kako vrtenje vpliva na
gladino vode. Zaznana tea je tedaj le na polih in na ekvatorju usmerjena proti srediu
Zemlje, njena velikost pa pojema od teajev proti ekvatorju. Prava viina nebesnega teaja se
ne ujema ve s pravo irino b, temve je enaka navidezni irini B. Gladina vode v ozkem
878
Mairan, 1760, XVII in XVIII poglavje; Milankovi, 1979, 104; Berry, 1946, 234--235; Markovi, 1968, 326,
oli, 1992, 32.
879
evarli, 1986, 50.
880
Pogrietsnig, 1768, XIII.
881
Enako enabo je Engstler e opisoval z besedami (1759, teza L).
882
Vega, 1798, 157.
883
Strnad, 2003, 27, III; ermelj, 1954, 23, 68.
884
ermelj, 1954, 43.
885
Vega, 1798, 141--143.

143
kanalu v smeri poldnevnika ne opie ve kroga, temve elipso. Vodna gladina je na ekvatorju
za 11 km vije kot na teajih. Geoid je torej rotacijski elipsoid.886 Pri tem se Vega ni spual v
Bokovieve raziskave lokalnih posebnosti Geoida, eprav je v opombi namignil, da je
krivulja v resnici bolj zapletena od elipse in jo je treba od toke do toke prilagoditi
izmerjenim tenim pospekom.887

(SLIKA: Vegova risba osnega preseka vrtee se krogle (Vega, 1798; Strnad, 2003, 29))

Zaradi vpliva sile tee se povrina vode pri vrtenju kae kot krivulja.888 Tudi na povrino
stolpa vode, poloenega skozi sredie Zemlje od pola do pola, bi vplivala sila tee.889 Zaradi
vrtenja nekdaj vroe stopljene Zemlje je njena oblika na polih sploena v rotacijski elipsoid.
Po Vegi naj bi bilo razmerje osi skozi pola in skozi ekvator 578 : 579,890 kar je bila za 0,16 %
prenizka vrednost in tako slabi pribliek od Newtonovega. Newton je predlagal razmerje osi
229 : 230, ki ga je zagovarjal tudi Clairaut in so ga potrdile meritve po letu 1801.891
MacLaurin892 je pozneje objavil razmerje 225 : 226 v drugem poglavju etrte knjige, ki je bila
leta 1759 na Dunaju natisnjena v latinskem prevodu in so jo po Vegovi smrti nabavili tudi za
ljubljansko licejsko knjinico:

6356.777 km : 6378.160 km

MacLaurino razmerje je bila najblie Newtonovemu, saj ga je preseglo za manj kot desetino
odstotka.

Vega je nanizal osem vpraanj, utemeljenih na Newtonovi privlani sili tee:893

1) Kakna je smer tee pri razlini viini polov pri prostem, mirujoem, nerotirajoem,
popolnem elipsoidu enakomerne gostote in znane velikosti, mase in doline osi? (Upotevamo
le lastni privlak sile tee brez zunanjih motenj.)

2) Kakna je zveza med resnino viino polov in resnino zemljepisno irino?

3) Kakna so razmerja med dolinami enostavnega sekundnega nihala in z njim povezanim

pospekom sile tee na razlinih (zemljepisnih) dolinah?

4) Kolikna je navidezna dolina poldnevnika na razlinih zemljepisnih dolinah?

5) Kakna je ravnovesna povrina vode v kanalu, poloenem od enega do drugega pola

taknega elipsoida?

6) Kakna je povrina morij?

886
Strnad, 2003, 30.
887
Strnad, 2003, 31.
888
Vega, 1798, 143.
889
Vega, 1798, 145.
890
Strnad, 2003, 30, 31; Vega, 1798, 146.
891
Clairaut, 1743.
892
D. Colin MacLaurin (* 1698; 1746).
893
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 156.

144
7) e domnevamo, da se taken popolnoma trden elipsoid enakomerno vrti, kakni so potem
odgovori na zgornja vpraanja?

8) Kakni so vsi ti odgovori, e elipsoid ni sploen, temve podolgovat?

Vega je konal svojo razpravo z vpraanji predvsem zato, ker na fronti ni imel na razpolago
potrebne literature. V manji meri so bila ta vpraanja napotki za nadaljnje raziskovanje po
zgledu Newtonove Optike iz leta 1704.

V resnici so razmere zapleteneje, saj je e Newton vedel, da na nihanje nihala vpliva tako
centrifugalni pospeek, ki ga je Vega upoteval, kot oddaljenost od sredia Zemlje. Tega
drugega popravka Vega ni upoteval, eprav je to e leta 1743 storil Clairaut. Clairaut je
skupaj s Francozom Lemonierjem,894 nekdanjim muketirjem Maupertiusom895 in Clairautom
meril dolino poldnevnika na Laponskem v letih 1736 do 1737. Lemonier je nato poueval
fiziko na Collge--de--France.

Sila tee

Vegov Poskus razkrivanja skrivnosti v znanem nauku splone gravitacije je bil na Dunaju leta
1800 posveen Albertu Sakemu, ki ga je pozneje predlagal za viteki kriec reda Marije
Terezije.

Vega je obravnaval "premortno centralno gibanje" telesa brez zaetne hitrosti, ki pod
vplivom gravitacijske sile "obratno sorazmerne s kvadratom razdalje"896 neovirano prileti v
samo sredie Zemlje. Enabe je zapisoval brez simbola za maso, kjer p pomeni silo, v hitrost,
x razdaljo, dx pa diferencial razdalje:

v . dv = 2 . p . dx

Spomladi 1788 je Vega zapisal v tretjem delu matematinih predavanj, da bo telo priletelo v
sredie z neskonno hitrostjo, tam pa bo obtialo s hitrostjo ni. Temu problemu je leta 1788
posvetil poglavji 229 in 230 pod naslovom: Resnina in posredna anomalija. Enaba za
reitev Keplerjeve naloge. Poroilo o nekem mestu v Eulerjevem delu Scientia Motus.

Resnina in navidezna anomalija sta bili kotna oddaljenost planetov.897 Vega je problem
imenoval po Keplerju.898 V nadaljevanju je Vega opisal prosto padanje telesa s povrine proti
srediu Zemlje brez upotevanja upora zraka.899 Tangentna hitrost v temenu pripadajoe poti
na viini, manji od polovice polmera Zemlje, strogo vzeto ni parabola, temve elipsa z
najbolj oddaljenim goriem sredi Zemlje. Takna elipsa ima veliko ekscentrinost, kar ji daje

894
Pierre Charles Lemonier (Le Monier, * 1713; 1799).
895
Pierre Louis Morau de Maupertius (* 1698; 1759).
896
Vega, 1800, 5.
897
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 524.
898
Keplerische Aufgabe (Vega, Vorlesungen 1788, 3: 525).
899
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 526--527 (poglavje 230).

145
videz parabole.

K tej razpravi je dodal e pripombo,900 ki zadeva centralno gibanje in jo je nakazal v

prejnjem poglavju pri problemih naraanja veliin ob infinitezimalno majhnih asih.901 Pri
eliptini orbiti, ko deluje centralna sila v goriu, imamo veliko tangentno hitrost v goriu in
premo gibanje proti sredini toki centralne sile. V srediu Zemlje (z=0) velja:

t = a3/2 . p/(8 . f . g1/2)

Kjer je a konstanta, p in f pa spremenljivki. Hitrost je potem neskonno velika. Negativne

vrednosti za z, v in t niso mogoe. Kako je nadaljnje gibanje telesa?, se je vpraal Vega.

Euler je menil,902 da se gibanje nadaljuje po zelo sploeni elipsi s srediem Zemlje (AF) kot
goriem, zato se telo vrne, od koder je priletelo. Nihanje naj bi se nadaljevalo neskonno
dolgo in telo nikoli ne bi doseglo sredia. Po Vegi903 Euler ni imel prav, saj naj bi telo v toki
F v srediu Zemlje izgubilo vso gibanje.

Po L'Huilieru,904 prejemniku nagrade Pruske akademije znanosti za najboljo razpravo o

matematini neskonnosti kot temelju diferencialnega rauna, ki je bila razpisana leta 1784. V
razpravi je vpeljal oznako lim, ki jo uporabljamo e danes. Po L'Huilieru neskonno velike
in neskonno majhne koliine niso mone in zato telo sploh ne more prileteti do sredia
Zemlje. Za razliko od Vege, Eulerja in Laplaca je imel neskonna tevila za prav tako
nemogoa, kot so imaginarna tevila. L'Huilierjevi stari so se morali leta 1691 kot hugenoti
izseliti iz Francije v enevo. Na Kalvinski akademiji ga je fiziko uil Le Sage, 905 matematiko
pa Eulerjev uenec Louis Bertrand. Le Sage je leta 1784 z dve leti starejo letnico pri
berlinski akademiji objavil model tenosti kot posledice bombardiranja telesa s hitrimi
majhnimi delci. Nihanje in gibanje etra je imel za vzrok gravitacijske sile podobno kot pred
njim ljubljanska profesorja Taufferer in bokovievec Biwald. Lesagejeve ideje je raziskoval
tudi njegov prijatelj Bokovi, ki ga je obiskal v enevi 18. 1. 1764, eprav je Le Sage
kritiziral njegovo teorijo.906 L'Huilierjev ubenik matematike je bil nagrajen na Poljskem po
letu 1775, kjer je bil vzgojitelj sina poljskega princa907 v letih 1777 do 1788. Nato je predaval
matematiko v Tbingenu do leta 1794 in v enevi do upokojitve leta 1823. Ukvarjal se je tudi
s topologijo in teorijo verjetnosti.

Vega je za hitrost v sredini toki Zemlje, ki je obenem vir centralne sile, privzel neskonno
vrednost, obenem pa je, takoj za tem, tudi ni. To navidezno nasprotje je teko reiti s
pomojo matematinega nauka o neskonno majhnih.

Zaradi vojne proti Turkom Vega pomladi 1788 ni mogel do podrobnosti razviti svojih misli.
Ve asa je imel med vojnim pohodom in je problem e drugi obravnaval v dodatku

900
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 527.
901
Vega, Vorlesungen, 1788, 3: 504.
902
Euler, 1736, 1: 268 (655. poglavje, korolar II); Vega, Vorlesungen 1788, 3: 528.
903
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 527; Vega, Versuch 1800, 30.
904
Simon Antoine Jean lHuilier (Lhuilier, * 24. 4. 1750 eneva; 28. 3. 1840 eneva). Vega, 1800, 17, 30;
Strnad, 2000, 22.
905
Georges Louis Lesage mlaji (Le Sage, * 1724; 1803).
906
Markovi, 1969, 642, 645, 1065.
907
Adam Kazimierz Czartoryski.

146
matematinim predavanjem leta 1790.908 Po L'Huilierjevi domnevi naj bi izstrelek prispel
onstran centralnega telesa, ne da bi se ga sploh dotaknil.909 Da bi izpodbil L'Huilierjeve
trditve, je privzel centralno silo obratno sorazmerno s tretjo ali etrto potenco razdalje.910

Euler je predloil, da bi izstrelek v pribliku zamenjali s planetom, ki kroi okoli Sonca po

zelo sploeni elipsi. Vendar sta mu Laplace in po njem Vega oitala, da v taknem primeru
planet sploh nima komponente hitrosti v smeri zveznice s Soncem.911

Po Eulerju naj bi telo ostalo brez gibanja v centralni toki. Negativna hitrost, negativni as in
negativna razdalja od sredia Zemlje (z) niso moni in so tako metafizini. To ne spada k
znanosti, kot je matematika, zato je takno razmiljanje za loveka v eksaktni znanosti prav
poniujoe.912

V nadaljevanju je Vega dopustil odstopanje od Newtonovega gravitacijskega zakona. Zastor,

ki skriva uganko je odprl z raziskovanjem funkcije pri integraciji za razline funkcije in
meje. Ugotavljal je, da premortno centralno gibanje doloa nek drug izrek centralne sile.
Telo se ves as vzdiguje nad srediem v dani smeri, tako med oddaljevanjem v nasprotni
smeri, kot med vraanjem v izhodie. Telo premortno niha na obeh straneh sredia pod
vplivom centralne sile. Pri enakih oddaljenostih od sredia ima enako hitrost, saj je pospeek
centralne sile funkcija potence oddaljenosti od sredia. Potenca ima lahko cel ali ulomljen,
pozitiven ali negativen eksponent. Vega se je skliceval na delo profesorja Hindenburga,913
objavljeno v Magazinu za isto in uporabno matematikov iz Leipziga. Hindenburg je v
Gttingenu postal prijatelj matematika in lana berlinske akademije Kstnerja.914 Kstner je
bil rojen v Leipzigu, kjer je tudi tudiral in na oetovo eljo postal profesor pravnih znanosti.
Leta 1739 je bil izbran e za privatnega docenta matematike, logike in naravoslovja. Od leta
1755 je bil profesor matematike na univerzi v Gttingenu, kjer je ostal do smrti.915 Leta 1749
je postal lan berlinske akademije in leta 1786 dopisni lan peterburke akademije. Ukvarjal
se je predvsem z geometrijo in dokazoval, da petega Evklidovega aksioma o vzporednicah ni
mogoe izpeljati iz ostalih aksiomov. V Gttingenu je poueval skupaj z Lichtenbergom, 916
katerega odkritja so spodbudila Chladnija917 k raziskovanju zvonih vibracij membran. Leta
1778 je Kstner skupaj s profesorjem fizike Mayerjem918 v Gttingenu meril hitrost zvoka in
dobil priblino enake rezultate kot pariki akademiki leta 1738. Od leta 1772 do 1774 je
objavil tudi astronomski ubenik.919 Kstnerjev ubenik matematike je bil zelo priljubljen; G.
Gruber si je z zasebnim predavanjem po njem pridobil sloves kot matematik v Ljubljani,920
brkone v hii ige Zoisa. Ker je zapustil Ljubljano sredi januarja 1785, je Gruber pri svojem
predavanju uporabil izdajo iz leta 1765. Leta 1789 je dvorni svetnik Kstner prevedel
razpravo o pravilnih oblikah monarjev, ki jo je poveljnik vedske armade na Finskem, FM

908
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 40--45.
909
Strnad, 2000, 23.
910
Strnad, 2000, 22.
911
Strnad, 2000, 21.
912
Vega, Vorlesungen 1788, 3: 42; Strnad, 2000, 23.
913
Carl Friderich Hindenburg (* 13. 7. 1741 Dresden; 17. 3. 1808 Leipzig).
914
Abraham Gotthelf Kstner (Kaestner, * 17. 9. 1719 Leipzig; 20. 7. 1800).
915
Cantor, 1908, 4: 576.
916
Georg Christoph Lichtenberg (* 1742; 1799).
917
Ernest F. Chladni (* 1756; 1827).
918
Johann Tobias Mayer (* 1752; 1830).
919
NUK-4364; Jungnickel, McCormach, 1986, 1. 20; Rosenberger, 1890, 111, 133.
920
Steska, 1905, 45.

147
Ehrensvrd,921 objavil pri vedski akademiji znanosti, katere lan je bil. Kstner je leta 1795
in 1797 objavil pohvalno kritiko Vegovega logaritmovnika.922

Hindenburg je postal leta 1781 profesor matematike na univerzi v Leipzigu, pet let pozneje pa
e profesor fizike z disertacijo o vodnih rpalkah. Matematino delo je posvetil
kombinatoriki, ki je bila tisti as zelo priljubljena in celo precenjena.

Vega je leta 1800 odkril raunsko napako v svoji razpravi iz leta 1788. Dobil je nov rezultat,
po katerem telo leti dalje skozi sredie Zemlje do razdalje, iz katere je vanj priletelo.923 Nato
se telo znova vrne v zaetno lego in neprenehoma ponavlja isto gibanje. Pri tem je preel na
simetrini koordinatni sistem, katerega izhodie je iz zaetne lege izstrelka prestavil v
centralno toko. Konno je obdelal e sploen primer gibanja pod vplivom centralne sile, ki
naraa s poljubno potenco razdalje.924

Vega je svojo erfurtsko reitev problema citiral tudi v svojih posmrtnih izdajah,. Skliceval se
je na Karstenovo izvedbo Newtonovega zakona o akciji nasprotno enaki reakciji.925

Predavanja o hidrostatiki, aerostatiki in hidravliki

V etrtem delu lekcij iz matematike je Vega na Dunaju leta 1800 popisal temelje hidrostatike,
aerostatike, hidravlike in gibanja trdnin v viskozni tekoini. Delo je posvetil kranjskim
stanovom v spomin na dobrote, ki jih je prejel med tudijem v Ljubljani.926 Druga izboljana
izdaja je izla leta 1819 po Vegovi smrti brez posvetila.

Struktura dela

Knjiga je imela v prvi izdaji 368 strani s skicami in slikami na koncu. Druga izdaja je tela le
9 strani kazala, 319 strani, eno stran popravkov in 9 strani tabel. Druga izdaja je imela 185
poglavij. Vega je tako prvo kot drugo izdajo razdelil na tiri dele s skupaj dvanajstimi
oddelki:

1. DEL:

I. Sploni temeljni zakoni ravnovesja sil pri tekoinah

II. Sploni temeljni nauk o ravnovesju tee vode v posodah
III. Temelji nauka o ravnovesju tee vode in vanjo pogreznjenih trdnih teles
IV. Hidrostatino tehtanje in merjenje teles

2. DEL: Temeljni nauki aerostatike

921
August Ehrensvrd (Ehrenswerd, * 29. 9. 1710 Foller v Westmanland; Oktober 1772).
922
Kaui, 1886, 82; Vega, 1803, XIII.
923
ermelj, 1954, 19--21.
924
Strnad, 2000, 24.
925
Kartsten, Anfangsgrnde 1780, 2: 319--320; Vega, Vorlesungen 1788, 3: 488; Vega, Vorlesungen 1819, 4:
16--19; Vega, Mathematische 1798, 155, sliki 414, 415; Bode, Astronomische Jahrbuch, 1802, 251.
926
Povi, 1974, 17.

148
I. Temeljni nauk o ravnovesju plinov
II. O zrani rpalki in o drugih aerometrinih napravah

3. DEL: Temeljni nauki hidravlike

I. Izlivanje vode iz odprtine v telesu ali v steni posode

A) Hitrost iztekajoe vode v ravnovesju
B) Koliina vode, ki iztee v doloenem asu pri stalnem tlaku
C) Praznjenje navpino postavljene posode v obliki prizme skozi majhno odprtino v
telesu ali v stranski steni posode
II. O trku tekoe vode ob povrino potopljenega trdnega telesa
III. O uporabi strojev za dvigovanje vode

4. DEL: O gibanju trdnih teles v viskoznem tekoem sredstvu

I. Premortno gibanje trdnih teles v viskoznem tekoem sredstvu glede na teo

II. Navpino padanje trdnih teles v viskoznem tekoem sredstvu
III. Krivo gibanje vrenega ali izstreljenega telesa v zraku z upotevanjem upora

Vsebina dela

Prvi del knjige namenjen hidrostatiki je Vega zakljuil z Arhimedovim odkritjem vzgona ob
postopku za merjenje domnevne goljufije pri dodajanju srebra v vladarjevo zlato krono.
Zgodbo je popisal prav tako, kot to preberemo v sodobnih knjigah in tudi Vega ni povedal,927
ali je zlatar goljufal, ali ne.

V drugem delu knjige, ki je bila posveena aerostatiki, je Vega opisal Torricellijev poskus.928
Nato je opisal Mariottove poskuse z elastinostjo zraka929 in doloitev viin z barometrom.930

Drugi oddelek druge knjige je posvetil zranim rpalkam. Najprej je opisal zrano rpalko in
njeno strukturo.931 Njeni bistveni deli so bili: bat, vezne cevi, tabla, recipienti in pipa.

Opisal je uporabo zrane rpalke za rpanje ali za zgoevanje zraka.932 Omenjal je tudi
vakuum (Luftleer), v katerem so postavljeni recipienti.933

Opisal je raziskovanje Galilejevega uenca Torricellija. 934 Obravnaval je tudi Guerickeja, 935
ki je leta 1654 v Regensburgu skupaj s kranjskim knezom Turjakim organiziral slovite
poskuse z izrpanima polkroglama.936

927
Vega, Vorlesungen 1819, 85--86 (pogl. 50).
928
Vega, Voleresungen 1800, 4: pogl. 62--66.
929
Vega, Voleresungen 1800, 4: 124 (pogl. 67--68).
930
Vega, Voleresungen 1800, 4: pogl. 69.
931
Vega, Voleresungen 1800, 4: pogl. 70.
932
Vega, Voleresungen 1800, 4: pogl. 71--74.
933
Vega, Voleresungen 1800, 4: pogl. 76.
934
Vega, Voleresungen 1800, 4: pogl. 117.
935
Otto von Guericke (* 30. 11. 1602 Magdeburg; 21. 5. 1686 Hamburg).
936
Vega, Voleresungen 1800, 4: 138 (pogl. 73); Vega, Voleresungen 1800, 4: 147 (pogl. 80).

149
Z Guerickovo rpalko ni bilo mogoe nikoli dosei tako dober vakuum kot v Torricellijevem
barometru. 937

V nadaljevanju je opisal dvanajst poskusov z vakuumom in z zrano rpalko,938 ki so jo na

ljubljanskem liceju nabavili leta 1755:

1. Spreminjanje viine ivosrebrnega stolpca s rpanjem zraka nad njim.

2. Ob redenju zraka gre ivo srebro v cev, ki je odprta in spojena nad prostorom recipienta,
kjer se notranji konec posode dotika ivega srebra. Ko spustimo atmosferski zrak, pade ivo
srebro navzdol v posodo, v cevi pa njegova viina naraste.
3. Z redenjem zraka se bo zaradi zunanjega atmosferskega tlaka poveal tlak na stene
steklene posode, ki je del recipienta. Zunanji tlak atmosfere lahko pri velikem redenju zraka
v posodi deformira obliko posode.
4. Izravnava tlaka po spuanju atmosferskega zraka v izpraznjeno posodo.
5. Guerickov poskus s petnajstimi konji in z izpraznjenima polkroglama, leta 1755
nabavljenimi v Ljubljani.
6. Svea ugasne v razredenem zraku.
7. ival hitro umre v razredenem zraku.
8. Ko redimo zrak, zmanjujemo zvono jakost zvonca, postavljenega v vakuum. Zvok lahko
skoraj povsem izgine.
9. Kartezijanski hudi, ki plava v vodi zaradi izrpanega zraka.939
10. Pri monem razredenju zraka se voda v recipientih le zmerno segreje.
11. Pivo, mleko (in) kvasilo dajejo v razredenem zraku od sebe velike koliine zranih
mehurkov.
12. Nekaj vode iz recipientov izpar pri mono razredenem zraku v popolnoma elastino
prozorno paro, ki se useda in kondenzira na stenah, ko v posodo spustimo atmosferski zrak,
itd.

Vega je opisal tudi poskus s tehtanjem izpraznjene votle krogle v dokaz, da je zrak v resnici
teak.940 V vakuumu se tea telesa povea.941 V nadaljevanju je Vega omenil e gorljivi zrak
ali vodik, ki so ga raziskovalci prejnje generacije spoznali za plin posebne vrste.

Vega je opisal tudi termometre: ivosrebrnega Raumurovega, Fahrenheitovega,

Delislovega942 ter vedskega in novofrankovskega ("Thermomtre Centigrade").943 Zadnji je
imel ledie pri 0o in vrelie pri 100o, danes pa to skalo imenujemo Celzijevo.

V tretjem delu etrte knjige je Vega obravnaval hidravliko. Uporabljaj je knjige Kstnerja,
Karstena, Belidorja, protestantskega profesorja strojnitva in tehnike v Erlagenu od 30. 8.
1796 do 1804 Langsdorfa944 in Rosmanna.945 Vega je svojo hidrodinamiko utemeljil na teoriji

937
Vega, Voleresungen 1800, 4: 141 (pogl. 76).
938
Vega, Volrlesungen 1819, 4: 125--126.
939
Napravo je Vega omenil tudi po opisu odvisnosti elastinosti zraka od temperature (Vega, Voleresungen
1800, 4: 110--111). Kersnik jo je leta 1811 popisal kot zadnjo med hidrostatskimi napravami kabineta za fiziko
in matematiko v ljubljanskih centralnih ol.
940
Vega, Voleresungen 1800, 4: poglavje 81.
941
Vega, Voleresungen 1800, 4: 149 (poglavje 82).
942
Astronom Joseph Nicolas Delisle (dIsle, De L'Isle, * 1688 Pariz; 1768).
943
Vega, Voleresungen 1800, 4: 154 (poglavje 86); Vega, Voleresungen 1819, 4: 131--132 (poglavje 86).
944
Karl Christian von Langsdorf (* 18. 5. 1757 Nauheim; 10. 6. 1834 Heidelberg).
945
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 134, 193, 199.

150
Danijela Bernoullija.946 Opisal je tokove za zapornicami in vliv na plovilo za jezom.947 V
drugem poglavju tretjega dela je obravnaval trk vode ob trdno oviro, torej problem, ki ga je
obarvnaval med uravnavanjem toka reke Mure od leta 1775 do 1780.948 Gibalno silo vode za
pogon mlinov je izraunal po Mnnichovem ubeniku.949 Mnich je bil od leta 1771 viji
uitelj na uiteliu v Klsterbergenu, nato pa do leta 1786 do 1795 profesor matematike in
fizike v Frankfurtu na Odri. Leta 1801 je postal tudi lan berlinske akademije, kjer je objavil
razpravo o optiki oesa.

Pri trku vode ob kolo je Vega uporabil tudi teorijo rojaka Gerlacha950 in Gerstnerja,951
prijatelja Tobija Gruberja, polbrata Vegovega uitelja Gabrijela Gruberja. Doktor filozofije
Gerstner je bil profesor vije matematike na univerzi v Pragi, Tobija Gruber pa je leta 1780
postal stavbni ravnatelj kameralnih posestev na ekem. Skupaj sta hodila tudi na znanstvene
izlete v Sudete. 22. 7. 1802 je Gerstner zamenjal T. Gruberja kot predsednik kraljevi eki
drubi uenjakov v Pragi, 13. 12. 1818 pa je predsedstvo prevzel znameniti matematik
Bolzano.952 Med Tobijevim predsednikovanjem je leta 1800 tudi Vega postal lan eke
znanstvene drube v Pragi.953 Gerstner je 14. 9. 1784 vstopil v loo Zur Wohlthtigheit, bil pa
je tudi dopisni lan loe Zur Eintracht. Utemeljil je tehnike visoke ole v nemkem
jezikovnem prostoru, tudi politehniki institut v Pragi leta 1806, kjer je postal direktor. Bil je
znanstveni sodelavec pri prekopu Vltava (Moldau)--Donava, leta 1811 viji direktor za vodne
gradnje na ekem in leta 1822 utemeljitelj prve eleznice na evropski celini Budweis--
Gmndener. Vsekakor ga je Vega bral kot sodelavca znanstvenika, in tudi kot brata
prostozidarja.954

V Ljubljani in pozneje na Dunaju je Vega uporabljal predvsem nizozemske pisce o

hidrodinamiki. Med njimi je bil Brnings,955 generalni direktor vodogradenj na
Nizozemskem.

Vega je opisal Heronovo kroglo, gorilnik in razne rpalke z bati.956 Podrobno se je lotil
dvojnih rpalk in parnih strojev957 in omenil slovito rpalko Hella,958 brata slovitega

946
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 147.
947
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 155 (fig. 31).
948
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 167 (fig. 33).
949
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 189 (fig. 38). Bernhard Friedrich Mnnich (po Vegi Mnich, * 16. 3. 1741
Boldewitz na Rgen; 1. 8. 1800 Berlin).
950
Friedrich Wilhem Anton Gerlach (* 1728; 1802).
951
Franz Joseph vitez Gerstner (* 1756; 1832).
952
Bernard Bolzano (* 1781; 1848).
953
Bhmische Gelegenten Privatgesellshaft so ustanovili leta 1777 v Pragi, leta 1784 preimenovali v esk
Spolenost Nauk, leta 1790 pa v Krlovska esk spolenost nauk (Kniglischen Gesellschaft der
Wissenschaften und Kunste). Leta 1952 so jo ukinili skupaj z dotedanjo akademijo, da so lahko naslednje leto
ustanovili eko akademijo znanosti. Tiskali so Bhm.Ges. (Dissertationibus Societatis litt. (privatae) in
Bohemia; Abhandlungen der Bhmischen Gesellschaft der Wissenschaften und Kunste): 1778--1784 vol. 1--6;
1785--1788 ser 2, vol. 1--4 (Novis); 1790--1795 vol. 1--3 (Novis); 1802--1823 (neuere) Abhandlungen der
knigl. Bhmischen Gesellschaft der Wissenschaften, ser. 3, vol 1--8. Prva tevilka Abhandlungen einer
Privatgesellschaft in Boehmen, zur Aufnahme der Mathematik, der vaterlaendischen Geschichte, und der
Naturgeschichte je izla v Pragi e 1775 saj je v 2: 112--118 leta 1776 tam objavaljal Christopher Hieronymus
Lommer (* 1741; 1787) z univerze v Leipzigu, inpektor pouka rudarskih ved v Freibergu (Hoth, Schmidt,
Thalheim, 1996, 70, 80), naslednje leto pa Hacquet.
954
Wagner, 2003, 63--64.
955
Christian Brnings (* 8. 11. 1736 Neckerau v Pfalzu; 16. 5. 1805 Haag).
956
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 210--211 (fig. 44--47 (Tab VII).
957
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 222, 224 (fig. 50, 51 (Tab VIII).
958
Vega, Vorlesungen 1819, 4: 225. Joseph Karl Hell (* 1713; 1789).

151
astronoma Maksimilijana, ki jo je raziskoval tudi Tobijas Gruber.

Zadnji, etrti del etrte knjige je Vega posvetil gibanju izstrelkov v upornem mediju, torej
balistiki, kar je bil osnovni namen ubenika. To poglavje smo posebej opisali v poglavju o
Vegovih vojaki dejavnostih.

Primerjava Vegovega ubenika fizike s predhodniki in poznejimi deli

Vegovi ubeniki so bili nadaljevanje bogate jezuitske tradicije na Kranjskem in v Habsburki

monarhiji, seveda v Vegovi prilagoditvi za potrebe topniarjev. Vegovi ubeniki matematike
so bili e plod prerazporeditve snovi med Aristotelovo posebno fiziko in uporabno
matematiko, ponujali pa so tudi noveja matematina odkritja logaritmov in infinitezimalnega
rauna. Uporabna matematika je dotlej vsebovala tudi geodezijo, mehaniko in optiko, medtem
ko je k posebni fiziki spadala obravnava vakuuma, meteorologije in astronomije, pa tudi
toplotnih, elektrinih in magnetnih pojavov, kolikor so le te sploh obravnavali.

Anton Erberg je bil prvi kranjski pisec fizikalnega ubenika. Rojen je bil v druini Janeza
Daniela in Suzane Margarete Dinzl. Mati Suzana je umrla nekaj mesecev po nakupu graine
Dol. Bila je hi Adama Dinzla, sin njenega brata Franca Benedikta pa je bil Ignacij Dinzl,
pred svojim bratrancem Antonom Erbergom rektor ljubljanskega jezuitskega kolegija med 21.
11. 1728 in 25. 11. 1731.959 Stric Antona Erberga, Anton Kritof Dinzl, je bil poroen s teto
Inocenca Tauffererja, ki je leta 1760 poueval fiziko na ljubljanskem kolegiju.960

Anton Erberg je skoraj do petindvajsetega leta ostal v Ljubljani. Tu je obiskoval nije tudije,
tudiral filozofijo, vstopil v Drubo, opravil noviciat, predaval v vijih in nijih gimnazijskih
razredih ter vodil kongregacije. Tako je dodobra spoznal kolegij, ki ga je pozneje vodil.
Matematiko mu je leta 1710/11 in 1711/12 predaval Schmelzer,961 fiziko pa Teiss962 v drugem
letniku leta 1711/12.963 Soolec Antona Erberga Ljubljanan Leopold Friderik pl. Breckerfeld
je ob koncu Schmelzerjevih matematinih predavanj sestavil kratek ubenik. Schmelzer je
predaval o aritmetiki, o preraunavanju koledarjev in o izdelovanju in uporabi sonnih ur po
Kircherjevem zgledu. 7. 9. 1712 je Breckerfeld napisal veliko dalji rokopis o fiziki po
Teissovih predavanjih v drugem letniku vijih tudijev v Ljubljani.

Po oetovi smrti 16. 1. 1716 je Anton Erberg svoj del dediine v znesku 20,000 fl podaril
ljubljanskemu kolegiju, kjer je tedaj poueval na nijih tudijih.964 Enako je storil tudi njegov
brat Inocenc, ki je kot novic v Gradcu daroval 2000 fl za postavitev oltarja Marijinega
vnebovzetja pri Sv. Jakobu v Ljubljani.965

959
Janez Daniel Erberg (* 1647 Koevje; 1716 Ljubljana), Suzana Margareta Dinzl pl. Angerburg (* 1661
Turn pod Novim gradom v vasi Potoe pri Preddvoru; 1699), Adam Dinzl pl. Angerburg ( 1696), Ignacij
Dinzl (* 30. 7. 1679 Turn pod Novim gradom; SJ 20. 10. 1695 Ljubljana; 19. 6. 1743 Ljubljana (Smole, 1982,
640--641; Kovai, 1998, 57)).
960
Anton Kritof Dinzl pl. Angerburg ( 1727), Inocenc Taufferer (* 19. 1. 1722 Turn pri Vinji gori; SJ 28. 10.
1738 Dunaj; 14. 1. 1794 Ljubljana (AS, 1075, t. 56).
961
Franc Schmelzer (* 27. 6. 1678 Dunaj: SJ 9. 10. 1695 Dunaj; 26. 1. 1738 Dunaj)
962
Joef Teiss (Theiss, * 30. 9. 1673 Celovec; SJ 8. 10. 1691 Dunaj; 4. 6. 1745 Dunaj)
963
Diar., I./37r, 872/20; Lukcs, 1988, 2: 294.
964
Sommervogel, 1892, 3: 403.
965
Kovai, 2002, 117.

152
Anton Erberg je med letoma 1720 in 1723 tudiral teologijo v Gradcu in obenem skrbel za
knjinico. Po tretji aprobaciji v Judenburgu se je vrnil v Gradec in tam med letoma 1725 in
1728 poueval etiko in nato triletni teaj filozofije. Obenem je bil tudi katehet, spovednik in
zapisovalec zgodovine kolegija.

Po tedanji navadi se je najprej uveljavil kot promotor priljubljenih knjig, da bi pozneje lahko
izdajal lastna dela. Pred odhodom iz Gradca je kot promotor objavil topografije vseh treh
deel notranje Avstrije, ki so jih naseljevali tudi Slovenci. Uporabil je izvleke patra
Ritterja,966 spovednika portugalske kraljice Marije Ane,967 povzete iz avstrijske topografije, ki
jo je leta 1701 objavil jezuit Karl Granelli.968 Granellijev opis Ljubljane je leta 1766 ponovno
izdal ljubljanski profesor fizike Pogrietschnig.969 Leta 1727 je Anton Erberg dal v topografijo
tajerske vezati izpitne teze in seznam dvaindvajset promoviranih bakalavrov. Knjigo je est
let pozneje nabavil baron Taufferer,970 oe poznejega ljubljanskega profesorja fizike
Inocenca, in vanjo vpisal svoj ekslibris.971 Leta 1728 je Anton Erberg kot promotor izdal
Ritterjeve izvleke iz Granellijeve topografije Koroke in Kranjske s kratko zgodovino
Koevja,972 Idrije973 in drugih krajev. Za knjiico sta bili vezani dve izpitni tezi po Aristotelu,
ki ju je branilo devetintrideset promoviranih doktorjev popisanih na tirih straneh. Izpit sta
avgusta 1728 vodila profesorja Anton Erberg in teolog Sigmund Posch.974

Triletni teaj filozofije je Anton Erberg ponovno predaval na Dunaju med letoma 1729 in
1731. Nato je bil do leta 1735 spovednik, prefekt in dekan profesorjev filozofije. Njegov
rektor je bil Thullner, ki je pred tem poueval matematiko v Ljubljani in sodeloval z
Antonovim neakom Avgutinom Hallersteinom na Dunaju. Thullner je med letoma 1710 in
1713 poueval matematiko na Dunaju in leta 1711 objavil znamenito geometrijo. Kot rektor
kolegija med 4. 12. 1718 in letom 1740 je vplival na fizikalna raziskovanja Antona Erberga.
Dunaj je bil v tem asu pomembno matematino sredie.

Razgibano znanstveno ivljenje na Dunaju je vzpodbudilo Antona Erberga k pisanju. Seveda

se je moral drati omejitev svojega stanu in je v peripatetini razpravi leta 1730 in 1731 na
Dunaju kritino presodil kartezijanski nauk. Vztrajal je pri Aristotelovi fiziki, zato ni sprejel
Descartesovih in Leibnizovih novosti.

Z Dunaja se je Anton Erberg za devet let vrnil v Gradec in postal kancler univerze. V Gradcu
je objavil teoloka pisma francoskega jezuita Guilelma Baila, ki jih je v latinino prevedel
Francoz Lamormaini975 v Nijmegenu (Nimwegen) na Nizozemskem. Erbergova lastna knjiga
o teologiji je izla posmrtno.

Zadnji dve leti je bil Anton Erberg rektor v Ljubljani, od 8. 12. 1744 do smrti. Po smrti
objavljeno Logiko, Splono in Posebno fiziko ter vekrat ponatisnjeno Dialektino filozofijo
je verjetno sestavil e med pouevanjem filozofije na Dunaju in v Gradcu med letoma 1725 in

966
Joseph Ritter (* 1698 Bavarska; SJ; 1761 Passau)
967
Marija Ana Habsburanka ( 14. 8. 1754)
968
Murko, 1974, 33; Stoeger, 1855, 120.
969
Janez Krstnik Pogrietschnig (* 6. 11. 1722 Radie na Korokem; SJ 31. 10. 1745 Trenin; po 1773)
970
Maksimilijan Anton Ignac Taufferer (* 1698 Vinja Gora; 11. 1. 1758)
971
AS, 1075, t. 257; Buar, 1998, 412--413.
972
Erberg, 1728, 126--129.
973
Erberg, 1728, 133--135.
974
NUK-7047 privezano NUK-7048; NM-15484; NM- 2331; Pivec-Stele, 1969, 112; Umek, 1991, 68.
975
Henrik Lamormaini (* 1570; SJ; 1647/8).

153
1735. Z objavo je odlaal v priakovanju terezijanskih reform, ki so v petdesetih letih
zahtevale nov pristop k pouku fizike. Umrl je, preden se je zaela reforma pouka fizike v
Ljubljani in na drugih kolegijih v monarhiji. Erbergovo Dialektino filozofijo so v Ljubljani
nabavili e kmalu po natisu. Po ekslibrisu sode so jo darovali uspenemu dijaku kot nagrado
ob koncu olskega leta.976 Anton Erberg je v tem delu razpravljal o pravilih filozofiranja in
silogizmih, na koncu pa je objavil bakrorez s shematinim prikazom pravilnega filozofiranja.

Antonova fizika je izla kot drugi in tretji del teaja filozofije. Splona fizika je bila tiskana s
cesarskim privilegijem 4. 11. 1750, posebna pa naslednje leto. Takoj za tem je cesarski dekret
iz leta 1752 zapovedal delitev predavanj fizike na sploni in posebni del. Tako naj bi ubenik
z avtoriteto pokojnega rektorja Antona Erberga podkrepil uvajanje novosti pri pouku fizike.
Knjigo so sestavljali naslednji pogovori:

Razprava Pogovor Strani

I. Logika 1--475
II. Splona fizika977 I. O svetu in nebu 1
II. O nastajanju in propadanju 128
III. O splonih lastnostih 150
IV. O posebnih elementih, med njimi o meteorjih978 312
V. O dui979 373
Dodatek: O Aristotelovi metafiziki 460--466
III. Posebna fizika I. O naravi, lastnostih in podroju fizike 3
II. O notranjih principih naravnih teles 22
III. O substanci980 87
IV. O obliki 136
V. O zdruevanju, sestavljanju in nadomeanju 202
VI. O vzrokih nasploh 252
VII. O posebnih vzrokih 329
VIII. O kraju, asu in vakuumu 455
IX. O neskonnem in zveznem 510--586

Po Aristotelovih naslovih pogovorov v Erbergovi Sploni fiziki so konec 17. stoletja

predavali tudi na Rimskem in drugih jezuitskih kolegijih. Le vrstni red poglavij je bil nekoliko
spremenjen.981

Anton Erberg je natel mone fizikalne sisteme Gassendija, Descartesa in kemikov--

atomistov.982 Ob kartezijancih je citiral predvsem Fabrija,983 med keminimi sistemi pa je

976
Rokopis na notranji strani platnic anno 1752 Premia in do nerazpoznavnosti prertano domnevno ime
obdarjenega je zapisano levo in desno od naslovnice. Na zunanji strani temno rjavih okraenih usnjenih platnic
ni mogoe opaziti jezuitskega tevilenja ob popisu leta 1775.
977
Zaradi tiskarske napake sta bili naslovnici zamenjani, tako da so drugemu delu pomotoma pripeli naslovnico
tretjega dela o posebni fiziki, tretjemu delu pa naslovnico drugega dela o sploni fiziki.
978
Wallace, 1984, 142, 144.
979
Wallace, 1984, 17.
980
Wallace, 1984, 17.
981
Wallace, 1984, 60.
982
Erberg, 1751, 3: 43, 50, 66. Podobne sisteme je navajal tudi Khell (1751, 67, 75, 79, 89).

154
opisal ideje Cabeoja984 in Keneliusa Digbaeusa.985 Razpravljal je predvsem o antinih
raziskovalcih in peripatetikih, ne pa o Galileju ali Newtonu, saj njunega dela ni imel za
sistem.

V prvem delu razgovora O nastajanju in propadanju je Anton Erberg navajal svoja lastna in
Magnijeva dela.986 Kapucin Magni987 je e leta 1646 samostojno opravil Torricellijevemu
podoben poskus na dvoru Ladislausa IV.988 in Louise-Marie989 v Varavi. Kraljiin tajnik
Pierre Des Noyers (1608-1693) je o dogodku takoj obvestil francoske fizike. Zanimanje za
znanost se je nadaljevalo tudi pod oblastjo Jana Kazimierza (Jean-Casimir, 1609-1672,
kraljeval 1648-1668). Jan Kazimierz je bil pred poroko s polbratovo vdovo Louise-Marie de
Gonzaque kardinal in jezuit, po abdikaciji pa je umrl v Franciji.990

Leta 1654 je Magni na Dravnem zboru v Regensburgu opisal svoj poskus magdeburkemu
upanu Guericku,991 katerega oe je pred leti e kot mladeni opravljal poslansko slubo za
poljskega kralja. Guericke ni povsem verjel Magniju, saj je medtem e nekaj slial o
Torricellijevih uspehih. Magni je prvi natanno opisal prehajanje svetlobe skozi zrak in skozi
vakuum,992 njegova kritika Aristotelovega zavraanja obstoja vakuuma pa je bila najhuji
izziv jezuitom tistega asa. V tem asu je bil Magni na viku svoje ivljenjske poti in je celo
skual priti do kardinalskega klobuka. Kot franikan je bil tudi sicer neprijeten sogovornik
jezuitom. Aleksander VII (pape 1655-1667) je leta 1661 izdal ukaz za aretacijo Magnija na
Dunaju in njegovo privedbo v Rim.993 Anton Erberg se je e stoletje pozneje jezil na davno
umrlega Magnija.

V drugem delu razgovora O nastajanju in propadanju je Anton Erberg obravnaval spremembe

snovi.994 Pri obravnavi vakuuma je navedel poskuse Torriciellija, Huygensa, Boyla in
Guerickeja, ne da bi se otresel Aristotelovih dvomov o monosti gibanja kamna skozi
vakuum. Monost obstoja vakuuma je razlenil v II. razpravi in v drugem delu osmega
razgovora III. razprave. V nasprotju z Magnijem je menil, da v naravi telesa ne morejo biti v
vakuumu.995 Mnenje je bilo dokaj razirjeno v asu mladosti Antona Erberga, vendar je bilo
ob izidu knjige e zastarelo.

Anton Erberg je citiral Kopernikova, Galilejeva (1610) in Huygensova (1665) astronomska

dela. Po jezuitih Riccioliju996 in Schottu je raje sprejel Tychov sistem, izgovarjajo se na
stalie Vatikana do Kopernikovih idej v letih 1616 in 1633.997 Ob Koperniku je zavrnil tudi
kartezijance.998

983
Erberg, 1751, 3: 59, 60, 61. Honorat Fabri (Faber, * 1606/7; SJ; 1688).
984
Erberg, 1751, 3: 69; Rossi, 1997, 235. Niccol Cabeo (* 26. 2. 1586 Ferrara; SJ; 30. 6. 1650 Genova).
985
Kenelm Digby (* 1603; 1665), ki mu je Pierre Borel leta 1657 posvetil razpravo o tevilnosti svetov
(Erberg, 1751, 3: 70; Rossi, 1997, 179--180).
986
Erberg, 1751, 3: 151.
987
Valeriano Magni (Magnani, * 1586 Milano; 1679).
988
Ladislaus IV. (1585-1648, kraljeval 1632-1648).
989
Louise-Marie de Gonzaque princesa Nevers (1611-1667, kraljica od 1646).
990
Targosz, 1971, 137--142.
991
Otto Guericke (* 1602; 1686).
992
Guericke, 1986, 92--93, 108.
993
Gorman, 1994, 19, 21.
994
Erberg, 1751, 3: 161.
995
Erberg, 1751, 2: 47, 351--353, 3: 492--497.
996
Giambattista Riccioli (* 1598; 1671).
997
Erberg, 1751, 2: 47--50.
998
Erberg, 1751, 3: 52.

155
Anton Erberg ni podrobneje obravnaval Newtonove fizike. V naslednjih sto letih je Posebna
(eksperimentalna) fizika dobila povsem drugano vsebino od tretjega dela Erbergove knjige; v
tej je bilo e veliko teolokih citatov, razprav o idejah antinih raziskovalcev, predvsem
peripatetikov.999 Anton Erberg je opisal meritev velikosti, hitrosti in oddaljenosti nebesnih
teles s pomojo paralakse. Takne meritve so v naslednjem desetletju postale zelo pomembne
pri opazovanju prehodov Merkurja in Venere ez ploskev Sonca. Obravnaval je komete,
magnetizem, elektriko, potrese, plimo in oseko. Pri filozofskih vpraanjih o podstati je
zastopal stalia uiteljev nae Drube predvsem panskega jezuita neosholastika Sureza.
Tako materia prima za Antona Erberga ni ista monost, razlika med bistvom in bitjo ni
realna, materija pa ni poelo individualizacije.1000 S tevilnimi drugimi jezuiti je vztrajal pri
obrambi Aristotela kot temelja teologije Sv. Tomaa Akvinskega.

Po smrti Antona Erberga je poseganje Marije Terezije v pouk naravoslovja hitro postavilo
ubenike matematike in fizike v monarhiji ob bok tekmecem na zahodu. Obravnava splone
fizike se je mono skrila v neke vrste uvod v fiziko, od jezuitskih posebnosti pa so obdrali
predvsem Bokovieve ideje s posebno krivuljo sile.

Seveda v prvih ubenikih niso mogli zlahka vkljuiti Bokovievih idej iz splone fizike v
knjige o uporabni matematiki. V prvi izdaji ubenika za triletne liceje je nekdanji jezuit
Metzburg objavil tri knjige s tabelam logaritmov na koncu, vendar Bokovia ni omenil.
Zadnja knjiga je obravnavala uporabno matematiko, predvsem geodezijo, ki je bila paradni
konj Bokovia in drugih jezuitov. V drugi izdaji poldrugo desetletje pozneje je dodal tiri
knjige o mehaniki, aero in hodrodinamiki, optiki in astronomiji. Kljub kratkemu splonemu
uvodu tudi to pot ni omenil Bokovia, eprav je, denimo, navajal poskuse s prostim padom
Ricciolija, Grimaldija in Galileja.1001

Bokovi pa je imel osrednjo vlogo v knjigah Metzburgovega sodelavca Vege, ki je predaval

na sosednji topniki oli. Vega je izdajal svoja predavanja vzporedno z drugo izdajo
Metzburgovega ubenika. Kot izkuen geodet je imel Metzburg veliko lepe slike iz svojega
podroja, Vega pa ga je kot navigacijski inenir in topniar prekosil v hidrodinamiki in
balistiki. Metzburg je v drugi izdaji objavil sedem delov v treh knjigah in pri tem za razliko
od Vege izdal tudi knjigi o optiki in mehaniki. Morda je imel tudi Vega taken namen, saj bi
bile vsaj optine naprave koristne tudi za vojake meritve. Predstojnik Colloredo je Vego
priganjal k izdajanju knjig in je morda imel v mislih tudi druga podroja fizike. Seveda ne
Metzburg ne Vega nista obravnavala toplote, magnetizma ali elektrike kot samostojnih
poglavij v svojih knjigah, saj so imela ta podroja povsem drugano tradicijo v posebni fiziki
in ne v uporabni matematiki v Aristotelovi shemi. Na obravnavo imponderablov je bilo treba
e poakati do naslednjega stoletja.

Prvi dunajski ubenik z vsemi sodobnimi panogami fizike je objavil Baumgartner, ki je

fizikalne snovi e delil na imponderable brez tee in na mehaniko ponderablov. Baumgartner
in njegovi nasledniki v 19. stoletju so v Sploni fiziki obravnavali mehaniko, v posebni
fiziki pa: pnevmatsko kemijo, optiko, termiko, kemijo, elektriko in magnetizem.
Astronomijo, fizikalno geografijo in meteorologijo so predavali na koncu pouka fizike.
Problem je bil predvsem pri obravnavi plinov, katerih elastinost in gostoto so obravnavali ob
koncu splone fizike, barometer in plinske zakone pa v pnevmatski kemiji. Zato so v 19.

999
Erberg, 1751, 3: 151, 2: 50.
1000
Erberg, 1751, 22; Zenko, 1983, 107; Sodnik-Zupanec, 1943, 22.
1001
Metzburg, 1791, 4: 16.

156
stoletju naziv Splona fizika nadomestili z naukom o tenostnih snoveh (ponderabli,
wgbare Stoffe) in mu prikljuili kemijo in aerodinamiko. Posebno fiziko (Particularis) so
preimenovali v breztene snovi (imponderable, unwgbare Stoffe), konna poglavja pa v
Naturerscheinungen im grossen, npr. v esti izdaji ubenika Baumgartnerja1002 iz leta 1839.
V 2. izdaji iz leta 1826 Baumgartner e ni delil fizike na tak nain. Delitev pa najdemo tudi
pozneje v prvi slovenski fiziki benediktinca Robide1003 iz leta 1849, kjer najdemo slovenske
izraze Vaitelnine, Nevaitelnine (2) in zadnje (3.) poglavje Od vesolniga sveta. Nazivi
so bili v recenziji knjige nadomeeni z Vagljiva telesa, Nevagljiva telesa in Postave
vesolniga sveta.1004 Ko je pojem etra postal dvomljiv v drugi polovici 19. stoletja, so
imponderable sicer opustili, delitev in vrstni red panog fizike pa se ni spreminjala razen
vkljuitve kvantne mehanike in teorije relativnosti v zakljuna poglavja

Vega astronom

Vega meri Sonev mrk

e dolgo je znano, da se je Juri Vega zanimal za astronomijo. Vendar doslej nismo vedeli, da
se je ukvarjal tudi z astronomskimi meritvami. Odkritje dr. Mateva Koirja iz Arhiva
Slovenije tu povzemamo v poljudni obliki.

Javna opazovanja pomembnih astronomskih pojavov so imela na Dunaju e dolgo tradicijo.

Hell je junija 1761 organiziral opazovanja prehoda Venere ez ploskev Sonca v tevilnih
jezuitskih kolegijih, vkljuno z Ljubljano in Pekingom. Opazovalci v habsburki monarhiji so
bili tudi v neposrednem stiku s parikimi. Ravnatelj parike zvezdarne Cassini de Thury1005 je
prehod Venere meril na Dunaju, ker v Parizu pojav ni bil viden. Ob njem je opazoval tudi
dvajsetletni prestolonaslednik Joef II.

Poltretje desetletje pozneje, 15. 6. 1787, je Vega z drugimi pomembnimi znanstveniki

opazoval mrk Sonca na dunajskem observatoriju. Ob dvornem astronomu Hellu so bili tam
adjunkt Triesnecker, profesor fizike in mehanike Gssmann s tudenti,1006 profesor
matematike baron u78 urg,1007 Vega z bombardirskega kora ter geometer in geograf Wussin.
Mrk je z druge lokacije na Dunaju opazoval tudi Hellov pomonik od leta 1753 Anton
Pilgram. Poroila o opazovanju so bila e po petih dneh objavljena v asopisju, podrobne
meritve pa v Hellovih efemeridah.1008

Med opazovanjem je bilo veerno junijsko nebo povsem jasno. Luna je pokrila ve sonnih
peg, vendar ni dosegla dveh velikih peg na junem delu Sonca.
1002
Andreas Baumgartner (* 1793; 1865).
1003
Karl (Lucas) Robida (* 1804; 1877).
1004
v Beli (1850, 31).
1005
Csar--Franois Cassini de Thury (Toires, * 1714; 1784)
1006
Herr Abbe Gu(e)smann (Gsmann), Professor der Physik und Mechanik mit seinen Schu(e)lerrn. Franz
Gssmann (Gsman, * 30. 9. 1741 Wolkersdorf v Spodnji Avstriji; SJ 1757 Avstrija; 28. 1. 1806 Seitenstettin
(Poggendorff, 1863, 972973; Grzebien, 1996, 203)).
1007
Baron Georg Ingatz von Metzburg (Ignaz Mezburg, * 24. 6. 1735 Gradec; SJ; 3. 5. 1798 Dunaj
(Poggendorff, 1863, 132; po Worldcat umrl 1795;L Faustmann, 2006, 43)).
1008
Wiener Zeitung von Mittwoch 20. 6. 1787, stran 1469 (Faustmann, 1994, 94; Povi, 1974, 70); Fremden
Blatt, 1787; Pressburger Zeitung, Pressburg. 1787, 50: Wien (Die Sonnenfinsterniss) (Povi, 1974, 70); Vega,
1788, 374, 376.

157
V dunajskem cesarskem observatoriju se je zbralo ve kot dvesto radovednih gostov, ki so
opazovali sveano odetega, pravkar promoviranega stotnika Vego in njegove sodelavce pri
merjenju. Dvorne dame so se hladile z robci in potiho opravljale moki del drube, e posebno
Vego, ki se je prav tisto leto poroil s sedemnajst let mlajim dekletom.

Hell je uporabljal Newtonov zrcalni teleskop dolg 158 cm s petdesetkratno poveavo. Ob cev
teleskopa je pripel mikrometer na nit. Zaetek mrka je opazil ob 5h 24 1''. Najbolj temno je
bilo ob 6h 11' 36''. Ob 6h 57' 28'' je bil mrk zagotovo konan.

V isti stavbi je opazoval tudi Triesnecker z Dollondovim1009 teleskopom. Zaetek mrka je

opazil 8 sekund za Hellom, njegov konec pa 7 sekund, zagotovo pa vsaj 3 sekunde pred
Hellom.

Tudi Metzburg je opazoval skupaj z njima skozi drugi Dollondov teleskop. Prve znake mrka
je opazil 12 sekund pred Triesneckerjem, konec mrka pa 7 sekund za Triesneckerjem.

Gssmann je opazoval skozi Newtonov teleskop, Vega pa skozi akromatini teleskop

anglekega optika in mehanika Ramsdena.1010 Ramsden se je leta 1762, nekaj mesecev po
Dollondovi smrti, poroil z lepo Dollondovo siroto; po tedanji navadi je tako obdral
londonsko obrt izdelovanja astronomskih naprav v druini. Dolgo je prijateljeval z eninim
bratom Petrom,1011 k podjetju pa je pritegnil e mojstra Caryja.1012

Ramsden je izboljeval delilno napravo za umerjanje natannih astronomskih instrumentov in

proizvajal natanne astronomske naprave. Leta 1786 je postal lan kraljeve drube v
Londonu, leta 1794 pa petrograjske akademije. Maskelyne1013 je naroil pri Ramsdenu
akromatini objektiv za Bradleyeve naprave. Pri tem je dodal e ve niti v gorino ravnino
okularja in dosegel natannost 0,2'' pri meritvah prehodov zvezd ez poldnevnik.
Fraunhoferjev1014 refraktor z nemko nastavitvijo je premikal s asom tako, da se
opazovano nebesno telo po ve minut ni premaknilo v vidnem polju. Podobne naprave je
poleg Ramsdena v Angliji izdeloval tudi Troughton,1015 v Nemiji pa Steinheil.1016 Ramsden
je izpopolnil tudi Bouguerov heliometer, z izboljavami pa je nadaljeval Fraunhofer.1017

Vsekakor si je Vega znal izbrati zelo dober teleskop za opazovanje mrka. Vegova inaica
Ramsdenovega teleskopa je imela objektiv sestavljen iz treh delov z goriem 30 parikih
palcev. Teleskop je imel poveavo 39, Sonce v visoki legi blizu navpinice pa je bilo skozi
steklo postavljeno pred okular videti belo. Vega je opazil zaetek mrka 4 sekunde za Hellom,
njegov konec pa sekundo po Hellu. Wussin je opazoval le konec mrka z Ramsdenovo napravo
enako Vegovi.

1009
John Dollond (10. 6. 1706 London; 30. 11. 1761 London).
1010
Jesse Ramsden (* 6. 10. 1735 Halifax; 5. 11. 1800 Brighton).
1011
Peter Dollond (* 1730; 1820)
1012
William Cary (* 1759; 1825).
1013
Sir Nevil Maskelyne (* 1732; 1811), peti kraljevi astronom.
1014
Joseph Fraunhofer (* 1787; 1826).
1015
Edward Troughton (* 1753; 1835).
1016
Carl August Steinheil (* 1801; 1870).
1017
evarli, 1986, 20, 22, 24.

158
SLIKA: Stotnik Vega meri Sonev mrk 15. 6. 1787 (Ephemerides Astronomicae Anni 1788.
Viennae: Trattner. Str. 376).

SLIKA (VegaRamsted): Kraljevi optik Ramsden v svoji londonski delavnici (Gurikov, 1983,
150).

SLIKA (VegaRamstedovTeleskop): Ramsdenov teleskop s tremi cevmi drugo v drugi in

napravo za premikanje okularne cevi. Teleskop stoji na treh nogah. K teleskopu spadata dva
dodatna okularja in okularna prizma, ki jo v Gospodarskem in zgodovinskem muzeju v
Moskvi hranijo v katli iz rdeega lesa (Gurikov, 1983, 151).

Pilgram je v predmestju Dunaja izraunal, da so opazovali 55 % mrk. Sonce je pred mrkom

pokrivalo 31' 25'', ob njegovem viku pa 14' 6'', po Hellovih meritvah pa le 14' 0''.

V Pragi so poleg samega mrka merili e temperaturi v senci in na svetlobi v doloenih

obdobjih mrka in raunali temperaturno razliko.

Ime Kraj Teleskop Zaetek Viek Gotov konec Stran v Efemeridah

1018

Hell Dunaj N M 5 50 5 : 24 : 1 6:11:36 6:57:28 374

Triesnecker Dunaj D 5 : 24 : 9 6:27:31 375
Metzburg Dunaj D 5 : 23 : 57 6:57:32 375
Gssmann Dunaj N 5 : 24 : 12 6:57:14 376
Vega Dunaj R 2.5 39 5 : 24 : 5 6:57:23 376
Wussin Dunaj R 2.5 39 6:57:23 376
Peter1019 Dunaj N M ? 64 5 : 24 : 4 6:57:31 377
Pilgram Predmestje1020 M 5 : 30 : 4 6:12:10 6:57:38 377
Kienmayer Predmestje M1021 5 : 47 : 42 6:5:25 6:57:39 380
Taucher Buda M 5; N 4 5 : 35 : 11 7:8:24 395--396
Bruna1022 Buda O M 6; G 2 5 : 35 : 13,6 7: 8 : 25,0 396
Strnadt Praga G 5 : 12 : 39 397
Felbiger1023 Bratislava 5 : 28 : 45 7 : 0 : 40 417

Takna opazovanja profesionalnih astronomov skupaj s pomembnimi ljubitelji so bila na

Dunaju v navadi. Dve leti pozneje 5. 11. 1789 so pod Hellovim vodstvom na podoben nain
opazovali prehod Merkurja ez ploskev Sonca ob jasnem vremenu. Sodelovali so Triesnecker,
Pilgram, sodnik prizivnega sodia baron Franciscus Kienmayer, bratislavski presbuter
(Presbyter) Antonius Junhnitz in praktini astronom D. Birk. Vege poroilo ni omenjalo saj je
pravkar opravil ognjeni krst pod beograjsko trdnjavo Kalemegdan. Vsak je opazoval s svojim

1018
Prva rka je zaetnica vrste teleskopa (Newtonov, diOptrini, Dollondov, Gregoryjev, Ramsdenov), druga
nakazuje uporabo mikrometra, tretja dolino teleskopa in etrta poveavo teleskopa. e so zaetek in konec
mrka opazovali z razlinimi napravami, smo ju loili s podpijem.
1019
Pater avgutinec knjiniar Joanne Peter.
1020
6 asovnih sekund zahodno in 9 geografskih sekund severno od dunajske cesarske opazovalnice.
1021
Angleki mikrometer v prenosnem observatoriju.
1022
Francisco Bruna je uporabljal mikrometer na nit.
1023
Ignatio Felbiger. Po Triesneckerjevih raunih je bila zvezdarna v Bratislavi 3 16,5 vzhodno od dunajske.

159
teleskopom, rezultate pa je Hell objavil v skupnih tabelah.1024

Jezuit Gssmann je bil doktor filozofije. Po prepovedi jezuitov je postal najprej profesor
fizike v Lembergu (Lviv), na to pa na dunajski univerzi in na dunajskem Terezijaniu.
Pozneje je prebival v benediktinskem konviktu v Seitenstetten. Med Hellovimi meritvami na
Norvekem je leta 1775 namesto njega uredil dunajske efemeride za leto 1776 in v njih
objavil tudi Hallersteinova opazovanja mrkov. Gssmann je pisal o starosti Zemlje in
lovetva, o mineralogiji, teleskopih, egiptovskem zodiaku, eleznem deju meteoritov in o
kometih. Podobno kot Vega je delal balistine poskuse ter pisal o uporu in trkih v tekoinah.
Kot astronom in predvsem hidrotehnik je bil Vegi zelo blizu.

Zagrebki kof Franjo Klobuicki (Klobuczezky) in generalni vikar Vuk Kukuljevi

(Wolfgang Kukuljevic) sta zbrala tevilna prievanja o ognjenih kroglah meteorjih.1025 Ti
zapisi so pozneje postali zelo pomembni za Gssmanna (1785) in Chladnija1026 (1794); iz teh
podatkov in podatkov o novih meteoritih prekritih s staljeno skorjo sta dokazala, da meteorji
padajo in vesolja. Dokaz je bil seveda v polnem nasprotju z Aristotelovo delitvijo snovi.

Zach je v pismu Gaussu1027 20. 1. 1805 poroal o Gssmannovem raziskovanju kometov iz

leta 1785:1028 Gssmann je nekdanji jezuit, gorene in inkvizitor, ki so mu na Dunaju
prepovedali pridigati. Pisal je proti Herschelu1029 in se druil z Mendelssohnom.1030 Preganjal
je Pasquicha in Brga, ki bi ju najraje pripeljal na grmado, e bi mogel. Sovrai vse uenjake,
ki niso jezuiti. Tako je kot mladeni hudo udrihal ez Clairauta, d'Alemberta, Eulerja in
Olbersa. S svojimi usmiljenja vrednimi tudenti je tudi proti Bokoviu. Njegovega pisanja o
kometih ne poznam, vendar gotovo zaostaja za Pasquichem in Brgom. Za jezuite sem jaz
rna zver. Imajo vzrok, da me v avstrijskih deelah rtijo. Moji glavni prijatelji so Liesganig,
Metzburg in Gssmann; oba prva sta s hudia.

Zach tako ni imel ravno rad nekaterih Vegovih sodelavcev pri opazovanju Sonevega mrka
leta 1787. Samega Vego pa je v pismu Schediusu1031 vekrat imenoval prijatelja. Pismo je
datiral v Seebergu pri Gothi 23. 5. 1798, Schedius pa ga je sprejel v Peti 2. 6. 1798.1032

Martinovich in Pasquich sta merila zemljia v Budi in na Sedmograkem. Jezuit Metzburg je

bil magister filozofije in je sodeloval pri merjenju in mapiranju Galicije z Liesganigom in
Gssmannom.1033 Zach v pismu Schediusu 30. 4. 1801, Littrow in drugi so pozneje ostro
kritizirali napake, ki so jih jezuiti zagreili pri meritvah.1034

1024
Hell. 1789. Observationes Transitus Mercuri ande discum Solis die 5 Novembris 1789 in observatorio Caes.
Reg. Vindobonensi. Ephemerides Astronomicae Anni 1790. Viennae: Trattner. Str. 362.
1025
Dadi, 1982, 1: 282, 283.
1026
Ernst Florens Friedrich Chladni (* 30. 11. 1756 Wittenberg; 3. 4. 1827 Wroclaw (Breslau)).
1027
Johann Carl Friedrich Gauss (* 30. 4. 1777; 23. 2. 1855).
1028
Zach, 1984, 85.
1029
William Herschel (* 15. 11. 1738 Hannover; 25. 8. 1822 Slough v Buckinghamshire).
1030
Filozof Moses Mendelssohn (* 1729; 1786).
1031
Ludwig Schedius (* 20. 12. 1768 Raab (Gyr); 12. 11. 1847 Peta).
1032
Zach, 1984, 7, 47.
1033
Metzburg, 1777, 3: 45, 47, 54, 92; Gssmann, 1788, 97.
1034
Zach, 1984, 79, 81.

160
Po prepovedi jezuitske Drube je Metzburg leta 1774 postal redni profesor matematike na
dunajski univerzi namesto Walcherja. 20.10. 1778 so Metzburgovo knjigo proglasili za uradni
ubenik.1035 Kot dekan si je prizadeval za posodabljanje dunajske filozofske fakultete. Leta
1796 je postal dvorni svetnik. Bil je avtor ve matematinih del, ki so jih sproti nabavljali na
liceju v Ljubljani.1036

Vegov akromatski teleskop

Zanimo s kratkim opisom razvoja akromatskih le in povejmo e kaj o teleskopih Vegovih

uiteljev. O akromatskih teleskopih je Vega zvedel e v zaetnih olah, saj je J. Schttl leta
1761 v Ljubljani meril prehod Venere prek Sonca in za nameek e Lunin mrk. Vegov
pozneji ljubljanski rektor Rieger je isti prehod Venere opazoval v Madridu.

SLIKA 1 (SchottlHellNaslovnica1761): Naslovna stran Hellovega poroila o meritvah

prehoda Venere ez disk Sonca dne 5. 6. 1761 z J. Schttlovimi ljubljanskimi meritvami
(Hell, Maximilian. 1761. Maximiliani Hell e Soc. Jes. Astronomo caes. Regii in Universitatis
Vindobonensi. Observatio transitus Veneris ante Discum Solis die 5ta Junii 1761.
Vindobonae. Joannis Thomae Trattner).

SLIKA 2 (SchottlHell1761SkicaPrehodaVenereNaKoncu): Skica prehodov Venere ez

ploskev Sonca (Hell, 1761, slika na koncu knjige).

SLIKA 3 (SchottlHellRiegerBoscovic1761_48_49): Riegerjeve meritve prehoda Venere

(Hell, 1761, 48).

SLIKA 4 (RiegerVenera2): Druga stran Riegerjevih meritev prehoda Venere leta 1761 s
popisom rezultatov.

G. Gruber je v Ljubljani nabavljal tevilne knjige o optiki in o Dollondovem akromatskem

teleskopu. Z njimi je Vego in druge tudente uil astronomije potrebne za orientacijo med
plovbo na odprtem morju.

Preglednica 1: Gruberjeve knjige o optiki z lastnikim zapisom njegove katedre v Ljubljani

Zur Mechanik

Avtor Vsebina Leto izdaje (nabave) Signatura NUK

Apfaltrer Tenost 1772 4258

Robert Smith Optika 1767 (1772) 8456
Bokovi Teleskopi 1765 8481

1035
Faustmann, 1994, 35.
1036
Cantor, 1901, 3: 77.

161
Ne vemo kdaj je Gruber kupil Dollonodov teleskop; njegov traki kolega Orlando ga je
nabavil leta 1771 po ceni 46 fl 12 kr. Znesek je bil viji od mesenih dohodkov najboljih
ljubljanskih mojstrov, z pa je bilo mogoe plaati ve dobrih knjig. Gotovo Gruber ni
zaostajal za Orlandom, saj je kupoval najnoveje knjige uveljavljenih raziskovalcev svetlobe.

Med pisci Gruberjevih knjig je baron Leopold Apfaltrer, Gruberjev kolega iz Celovca, z
Newtonovo gravitacijsko silo pojasnil gibanje kometov. Koperniku je dal prednost pred
Tychom Brahejem, svetlobo pa je imel za tlak etra.

Leta 1760 je Bokovi obiskal profesorja astronomije na Cambridgeu Roberta Smitha.

Smithova knjiga o optiki iz leta 1738 je bila tedaj e klasino delo. Profesor hidrografije in
ravnatelj zvezdarne v Marseillesu Pzenas jo je v prevodu nekoliko dopolnil s
Klingenstiernovo razpravo o teoriji le brez barvne napake, ki so jo leta 1760 prvi natisnili
pri Kraljevi drubi v Londonu. Dodal je opise akromatskih le Caleba Smitha in Bokovia.
Smith je bil tako priljubljen, da je istega leta v Brestu izel e drugi francoski prevod njegove
optike, ki ga je Bokovi ocenil za veliko boljega od Pzenasovega. Kljub temu je Gruber
nabavil ravno Pzenasov prevod.

Akromatski refraktor z boljimi optinimi lastnostmi je v tistem asu e prekosil zrcalne

teleskope. Na Anglekem sta tako tekmovali dve razlini skupini proizvajalcev teleskopov.
Prvi so zagovarjali Newtonove reflektorske teleskope, drugi pa novo odkrite monosti
akromatizacije pri refraktorjih, ki jih Newton ni predvidel.

Teko steklo z dodatki svinca je izumil Georg Ravenscroft leta 1675. Angleki dravni
uslubenec Hall se je leta 1723 izognil kromatski aberaciji s kombinacijo tekega in lahkega
stekla. Idejo je uporabil optik George Bass in zael s prodajo taknih obetavnih le.
Pomanjkanje dobrega kristala, visoka cena in Newtonov vpliv so sprva ovirali proizvodnjo za
iro uporabo izuma.

Neodvisno od anglekih praktinih dosekov je L. Euler leta 1747 z rauni utemeljil monost
akromatskih le, eprav v pismu Johnu Dollondu ni verjel, da bi se jih dalo v resnici sestaviti.
Dollond je razmiljal drugae, saj je bil sin praktinih francoskih protestantskih priseljencev v
Angliji.

Profesor matematike v Stockholmu Klingestierna je leta 1755 poslal Dollondu svoje

geometrijske raune in dokazal Newtonovo zmoto. Istoasno je optik Robert Row obvestil
Dollonda o akromatskih leah iz tekega in lahkega stekla, ki imata dovolj veliko razliko v
lomnem koliniku. Tako je imel Dollond na voljo eksperimentalne in teoretine osnove za
odkritje, ki ga je moral le e uveljaviti kot svoj lastni izum.

Dve leti pozneje se je Dollond v Londonu odloil, da bo Klingestiernove raune preveril s

poskusom. Leta 1757 je v prizmo z vodo postavil nasprotno orientirano stekleno prizmo. Z
vrtenjem prizm je nael lego brez kromatske aberacije, ki jo je Newton svoj as proglasil za
neizvedljivo. Iz razlinih vrst stekla je Dollond nato sestavil lee, pri katerih so se barvne
napake posameznih svetlobnih komponent med seboj izniile. Podobno so poeli e drugi
londonski mojstri, tako da bi Dollondu prvenstvo kmalu ulo iz rok.

162
Leta 1758 je astronom James Short poroal londonski Kraljevi drubi o Dollondovih
teleskopih brez barvne napake. Ni omenil niti Dollondovih predhodnikov, niti tevilnih
parametrov odkritja, ki so jih med sedemletno vojno (1756-1763) skrivali zaradi morebitne
vojake uporabe. Zato v glasilu londonske Kraljeve drube niso objavili podrobnosti.

Dollonda so za odkritje nagradili s Copleyevo medaljo in ga izbrali med lane Kraljeve

drube. Seveda niso vsi podpirali njegovih dosekov. Benjamin Martin v svoji tedanji
londonski knjigi Dollonda sploh ni omenil. Kot odkritje akromatizacije je raje navedel
razpravo Caleba Smitha iz leta 1740, ki ga sodobne zgodovine optike nikakor ne cenijo tako
visoko. Seveda so se za prvenstvo potegovali e drugi, toda Dollond je izum vendarle uspeno
in donosno zaitil s patentom.

Bokovi je leta 1760 obiskal London. Nabavil je akromatske lee in jih kljub domnevni
vojaki skrivnosti poslal domov v Dubrovnik. Istega leta je obiskal e londonskega astronoma
Roberta Smitha. O Dollondovem odkritju je med prvimi poroal akademikom v Bologni in ob
istem asu junija 1763 e ljubljanskim jezuitom, ki jih je tistikrat obiskal e tretji. Vega je bil
tedaj e zmeraj dijak nijih ol, vendar si je slovitega Bokovia pozorno ogledal in dobro
zapomnil. Do konca ivljenja je ostal zagovornik Bokovievih idej. Bokovievo razpravo o
teleskopih so leta 1767 ponatisnili na Dunaju v knjigi, ki jo je imel iga Zois v svoji knjinici.

Gruber je tako za svojo katedro nabavljal dela, ki niso bila neposredno povezana z njegovo
glavno dejavnostjo pri urejevanju voda. Oitno se je zelo zanimal za astronomske in svetlobne
pojave, zagotovo tudi med svojim tudijem fatamorgane. Gruberjev profesor Scherffer je
Bokoviev opis izboljav teleskopa prevedel v nemino, Gruber pa je prevod nemudoma
kupil, da bi lahko o njem predaval Vegi in soolcem v Ljubljani.

Vegovi teleskopi

Vega je kmalu koristno izrabil v Ljubljani pridobljeno poznavanje teleskopov. Dne 15. 6.
1787 je na dunajskem observatoriju v drubi drugih pomembnih astronomov opazoval Sonev
mrk pred izbranimi gledalci. Uporabljal je akromatski teleskop anglekega optika in mehanika
Ramsdena, ki je takoj po Dollondovi smrti poroil lepo Dollondovo siroto leta 1762. Po
tedanji navadi je tako v druini obdral londonsko obrt izdelovanja astronomskih naprav.
Ransden je dolgo prijateljeval z eninim bratom Petrom Dollondom, k podjetju pa je pritegnil
e mojstra Caryja. Pozneje se je s Petrom sprl med spodbijanjem prvenstva tasta Dollonda pri
izumu akromatskih le. Peter je prav z oetovim patentom dobro zasluil; ni se dal ugnati v
kozji rog, tako da se je vnel hud druinski prepir.

Dunajsko opazovanje je iznajdljivega Vego spodbudilo k izboljavam teleskopov.V dveh letih

je dosegel prve uspehe. Dne 16. 6. 1789 je z Dunaja pisal v Peterburg o svojem novem
akromatskem teleskopu ob poroilu o decimalkah tevila . Pismo so prebrali pri peterburki
akademiji dne 20. 8. 1789, le dober mesec po padcu Bastille. Pota je bila tiste dni pa
poasna. Vega je tajnika akademije Johana Albrechta Eulerja prosil za objavo svojih raunov
tevila . Zagotavljal je, da bo poslal e druge raziskave, e bo ta sprejeta z odobravanjem.1037
J.A. Euler je bil sin enega najvejih znanstvenikov vseh asov Leonharda Eulerja, ki je umrl v
Peterburgu nekaj tednov pred Vegovim pisanjem.
1037
Popov. argi, 2006, 230, 233.

163
Da bi podkrepil svoje obljube, je Vega priloil vzorec svojih raziskovanja dioptrike z nekaj
eseji o sestavljanju akromatskih teleskopov. V drugem pismu tajniku Johanu Albrechtu
Eulerju poslanem dne 13. 7. 1789 kar z bojia pri utrjenem Petrovaradinu v dananjem
Novem Sadu, je Vega popravil napake pri prejnjem opisu okularjev. Oitno je imel v
priakovanju bojev dovolj asa, brkone primerne naprave za poskuse ali pa celo kaknega
pomonika iz vojakih vrst. Dva meseca pozneje je Vega prestal ognjeni krst pod
Kalemegdanom. V Peterburgu so boje habsburkih zaveznikov proti Turkom seveda napeto
spremljali; zato so pozorno brali Vegova poroila, ki so med vrsticami polnimi znanstvenih
odkritij diala po smodniku in zmagah nad turkim dednim sovranikom.

Za ruske akademike je bilo Vegovo razpravljanje o akromatskih teleskopih e posebej

zanimivo, saj je le nekaj pred Vego leta 1784 Aepinus izdelal prvi akromatski mikroskop v
Rusiji ob pomoi mehanika akademije Ivana Petrovia Kulibina (1735-1818).

Tajnik Johan Albrecht Euler se je Vegi zahvalil za poiljko. Odgovoril mu je, da bo akademija
objavila Vegov rokopis o tevilu v svojem glasilu. Euler se je hvalil, da akademija vedno z
veseljem sprejema poslane raziskave tujih avtorjev. Tiskana in vezana Vegova dela je predal
knjinici akademije; seveda pa dve desetletji mlajega Vego nikakor ni imel za sebi enakega
znanstvenika. J.A. Euler je med drugim slovel tudi po natannem opazovanju prehoda Venere
ez Sonevo ploskev leta 1769.

Petintridesetletni Vega je bil ele zaetnik med velikani tedanjih matematinih ved. Kljub
prijaznemu sprejemu Vegovih pisem je bil na mladeni e premalo uveljavljen, da bi njegov
rokopis o tevilu takoj objavili. Njegova razprava o akromatskem teleskopu se je sploh
izgubila in ni bila nikoli natisnjena. O objavi Vegovih raunov sto tiridesetih decimalk
tevila so razpravljali ele pet let pozneje. Obenem so se odloali e o drugih treh pismih
tujih znanstvenikov, ki so jih vse brez izjeme sprejeli leta 1794. Vsekakor se zdi, da so
peterburki akademiki Vegi posvetili manj pozornosti ob dolgem odlaanju z objavo njegovih
rezultatov. Zamuda je bila lahko povezana celo z Vegovo predhodno objavo podobnih
raunov v Logaritmovniku in v Matematinih predavanjih, e bolj pa s peterburkimi dvomi v
prednosti Vegove metode pred L. Eulerjevo. L. Euler je bil pa legenda, ki ji ni bilo para.

J.A. Euler je bil leta 1794 seveda e vedno tajnik akademije, saj je bil ta poloaj dosmrten.
Tedanjemu pogovoru o objavi Vegovega in drugih pisem je prisostvoval e redni lan
akademije od leta 1767 Stepan Jakovljevi Rumovski, ki je pozneje postal celo astni lan.
Zraven je bil e redni lan akademije Wolfgang Ludwig Kraft, profesor od leta 1771. Bil je
sin nemkega hidrodinamika s peterburke akademije Georga Wolfganga Krafta. Tako si je
Vegovo delo le poasi utiralo pot med vodilne sodobnike.

Vega je sodeloval s peterburko Akademijo vse do svoje smrti, saj je leta 1802 tajnik Fuss
prebral Vegovo pismo predsedniku Akademije, ki mu je Vega priloil e tiri svoja
astronomska in druga dela. Gotovo bi ga Rusi kmalu sprejeli med svoje akademike, vendar
jim je alostni Vegov konec prekrial raune.

Pomemben del Vegovih tabel so bili astronomski podatki, ki jih je povzemal po Pilgramu
(1781), Triesneckerejevih tabelah Venere in Marsa (1793), Lalandejevi Astronomiji ter
Olbersovem opisu poti kometov. Vega je e pozneje veliko sodeloval z Lalandejem, ki je e v
asu Vegovega rojstva obiskal Piranskega violinista Giuseppeja Tartinija.

164
Leta 1789 je Vega pisal svoje pismo v Rusijo med bobnenjem turkih topov, predgovor za
svoj logaritmovnik pa je datiral na bojiu ob zgornjem Renu dne 1. 10. 1794. V tem
prepletanju boja in znanosti spominja na Arhimeda iz Sirakuz. Oba sta svoja odkritja
prilagodila vojskovanju, dokler ju ni pokonal sovrani me.

Teleskopi Vegovih uiteljev

Newton je bil zmotno preprian, da ima vsaka lea barvno napako ob robu. Celo veliki moje
ga vasih ustrelijo mimo. V asu Vegovega rojstva so londonski mojstri s kombiniranjem
razlinih stekel neljubo teavo vendarle odpravili; patent si je priboril londonski optik John
Dollond. Vega je o novih akromatskih teleskopih slial e ob zaetku svojega olanja, ko je
J. Schttl leta 1761 v Ljubljani uspeno meril prehod Venere ez Sonevo ploskev in Lunin
mrk. Prehod Venere je v Madridu istoasno opazoval Vegov pozneji ljubljanski rektor
Rieger. Gabrijel Gruber je v Ljubljani nabavljal tevilne knjige o optiki in e posebej o
teleskopu brez barvne napake. Vegi in drugim radovednim soolcem je kazal, kako se po
zvezdah lahko orientirajo ponoi ali na odprtem morju.

SLIKA 1 (SchottlHell1761_120_121): J. Schttlove meritve mrka Lune 18. 5. 1761 v

Ljubljani (Hell, Maximilian. 1761. Maximiliani Hell e Soc. Jes. Astronomo caes. Regii in
Universitatis Vindobonensi. Observatio transitus Veneris ante Discum Solis die 5ta Junii 1761.
Vindobonae. Joannis Thomae Trattner, str. 120-121).

SLIKA 2 (SchottlHell1761_100_101): J. Schttlove meritve prehoda Venere v primerjalnih

preglednicah z rezultati drugih opazovalcev (Hell, 1761, 100-101).

SLIKA 3 (RiegerVenera1): Riegerjevo poroilo o meritvah prehoda Venere objavljeno v

Madridu (Rieger, 1761).

SLIKA 4 (RiegerVenera7): Zakljuna stran Riegerjevega poroila o prehodu Venere ez

Sonev disk leta 1761.

Bokovi je leta 1760 v Londonu kupil akromatske lee in jih poslal domov v Dubrovnik
kljub domnevni vojaki skrivnosti. O Dollondovih teleskopih je poroal akademikom v
Bologni leta 1763, v zaetku julija pa je e tretji gostoval pri ljubljanskih jezuitih. Vega je bil
tedaj ele dijak nijih ol, vendar si je slovitega Bokovia od dale pozorno ogledal. Nemki
prevod Bokovievega bolonjskega poroila je Gruber seveda nemudoma nabavil za olsko
knjinico v Ljubljani. Razpravo so objavili e na Dunaju v latinskem prevodu, ki ga je kupil
iga Zois. Novice se celo skozi sodobni svetovni splet komajda irijo tako hitro.

165
Vegovi teleskopi

Vega je postal znan med astronomi po javnem opazovanju Sonevega mrka dne 15. 6. 1787;
ko je v drubi drugih pomembnih znanstvenikov pred izbranimi gledalci opazoval na
dunajskem observatoriju skozi akromatski teleskop Dollondovega zeta Ramsdena. Nemiren
Vegov duh je takoj snoval izboljave teleskopa. O svojem novem akromatskem teleskopu in o
tevilu je poroal z Dunaja dne 16. 6. 1789. Pismo so prebrali pri peterburki akademiji dva
meseca pozneje, prav ob zori francoske revolucije, ki bo svet obrnila na glavo.

Vega je tajnika akademije Johana Albrechta Eulerja, sina slovitega Leonharda, prosil za
objavo raunov decimalk tevila . Zagotavljal je, da bo poslal e druge raziskave, e bo le-ta
sprejeta z odobravanjem. Da bi podkrepil svoje obljube, je kot vzorec priloil svoja posreena
raziskovanja akromatskih teleskopov s tirimi okularji. V drugem pismu J.A. Eulerju, ki ga je
poslal kar z bojia pri trdnjavi Petrovaradin, je Vega popravil nekaj napak pri opisu
okularjev, ki so mu ule pri pisanju slab mesec prej. Oitno je imel v priakovanju bojev
dovolj asa in brkone celo primerne eksperimentalne naprave, gotovo e ob kaknem
pomoniku iz vojakih vrst. ez dva meseca je Vega doivel ognjeni krst pod beograjskim
Kalemegdanom. V Peterburgu so boje habsburkih zaveznikov proti Turkom seveda napeto
spremljali; zato so toliko pozorneje brali Vegova poroila, kjer so med vrsticami polnimi
znanstvenih odkritij odmevali streli Vegovih topniarjev.

J.A. Euler se je Vegi zahvalil za poslano; zagotovil je, da bo akademija natisnila rokopis o
tevilu v svojih poroilih. Euler je poudaril, da akademija vedno z veseljem sprejema
poslane raziskave tujih avtorjev. Tiskana in vezana Vegova dela je predal knjinici akademije.
Seveda pa dve desetletji mlajega Vego nikakor ni imel za raziskovalca svoje ravni. Vega je
bil pri petintridesetih letih ele zaetnik med velikani tedanjih matematinih ved. Kljub
prijaznemu sprejemu Vegovih pisem je bil na mladi Kranjec e premalo uveljavljen, da bi
njegov rokopis o tevilu takoj objavili, kot so ponavadi poeli s kitajskimi pismi Vegovega
rojaka Hallerstena. Vegova razprava o akromatskem teleskopu se je sploh izgubila in ni bila
nikoli natisnjena. Vega je sodeloval s peterburko Akademijo vse do svoje smrti. Tik pred
alostnim Vegovim koncem je tajnik prebral njegovo pismo predsedniku Akademije, ki mu je
na junak priloil e tiri svoja objavljena dela.

Ljubljanski teleskopi po Vegi

Schttlova, Riegerjeva, Gruberjeva in Vegova astronomska opazovanja je v Ljubljani

nadaljeval Schulz pl. Strassnitzki. Pri nas je predaval matematiko in astronomijo od leta 1827
do leta 1834, med drugim tudentoma Moniku in Peternelu.

Schulzov oe Anton je bil prvi okroni komisar galicijskih deel, mati Carolina pa mu je
umrla e kot osemletnemu fantiu. Skupaj z bratom Josephom sta zato odla na Dunaj, kjer je
zanju skrbel oetov oe Leopold Ludwig, profesor politinih ved, politoloki pisec, okroni
glavar in gubernijski svetnik. al je ded umrl po dolgi bolezni po dobrih dveh letih
oskrbovanja vnukov. Vsekakor je na fanta zapustil moan vtis. Karl Schultz je konal
gimnazijo kot najbolji. V zadnjem letniku je uitelju povedal, da bi rad postal profesor po

166
dedovem vzoru. Na dunajski triletni filozofski fakulteti se je vkljuil v astronomsko-
matematini kolegij s profesorji astronomom Littrowom, fizikom Ettingshausnom, nekdanjim
ljubljanskim matematikom Josefom Jenkom in filozofom Remboldom.

Po koncu tudijev je dobil Karl Schulz istoasno ponudbo z licejev v Ljubljani in v Salzburgu.
Obe mesti imata podobno prijetno lego pod gradiem na hribu. Dne 13. 6. 1827 je izbral
Ljubljano. Najprej je bil pri nas tri leta adjunkt in suplent, nato pa profesor. Vodil je dodatni
dveletni teaj iz vije matematike in enoletni teaj iz poljudne astronomije. Littrow je potrdil
in zelo pohvalil uni nart mladega Schulza. Tako so Schulzova predavanja odobrili z
najvijim dekretom dne 24. 1. 1829. Schulzova matematina predavanja v Ljubljani je visoko
ocenil njegov uenec, pozneji olski nadzornik Monik v pismu z dne 28. 10. 1853. Moniku
je bilo posebej ve Schulzovo vpletanje humorja med predavanja. V poletnih mesecih je
Schulz tudente vabil celo na domae proslave. Leta 1830 se je poroil s Sofijo Selinger, ki je
zabave vodila s prirojeno vljudnostjo. Stareji sin Johann je postal tajnik v ministrstvu za
kmetijstvo, mlaji Franz Leopold sekcijski svetovalec na notranjem ministrstvu, tretji sin
Friderik pa je bil inenir na zahodni eleznici.

Podobno kot Monik je Schulzova predavanja hvalil e tedanji guverner Ilirije baron
Schmidburg v pismu tudijski dvorni komisiji dne 11. 8. 1832 ohranjenem v aktu t. 3958.
Schulz je izredno predaval vijo matematiko in poljudno astronomijo med letoma 1829-1834.
Predmeta sta po unem nartu iz leta 1824 spadala med neobvezne predmete na univerzi, ki je
Ljubljana tedaj ni imela. Schulzova predavanja iz poljudne astronomije so poleg tevilnih
tudentov iz vseh razredov posluali e razlini meani, stareji ljudje, ene in dekleta.
Profesor je ob veerih z daljnogledom kazal nebo in opisoval zvezde. Morda ga je tu in tam
poslual celo pesnik France Preeren ali pa vsaj njegova nesojena Primicova Julija. S
predavanji in praktinimi opazovanji je Schulz v Ljubljani nadaljeval J. Schttlovo in Vegovo
bogato tradicijo astronomskih meritev.

SLIKA 5 (RiegerVenera3): Tretja stran Riegerjevih meritev s popisom rezultatov tretjega

opazovanja v Madridu leta 1761.

Schulzovo poudarjanje uporabne vrednosti matematike je prevzel celo Monik. Seveda je

Schulz sodeloval tudi s Kersnikom, ki je prav v asu njegovih ljubljanskih predavanj objavil
geometrijski ubenik. Profesor fizike Kersnik je bil prijazen, a ne tako uen mo kot Schulz.
Leto dni po Kersniku je Schulz objavil Elemente teoretine matematike, katerih drugi del je
posvetil geometriji in ga zabelil z zgodovinskim zakljukom. Predgovor mu je dne 19. 3. 1831
na ve kot petih straneh napisal profesor astronomije Littrow, ki je sam objavil kar tri
ubenike pri Dunajanu Geroldu leta 1836 in 1838. Predgovor je globoko filozofsko naravnal.
Znanost je opisal kot nekakno nalezljivo bolezen svobodnega duha s citati iz Shakespearea in
le z rahlo omembo Schulzovega dela prav na koncu.

Dne 24. 7. 1834 je bil Schulz prestavljen na univerzo Lviv (Lvov) za profesorja matematike in
praktine geometrije. Vzporedno je predaval vijo matematiko in astronomijo, podobno kot
prej v Ljubljani. V Lviv je pol stoletja pred Schulzom iz Ljubljane na podoben nain priel
Hacquet; oitno je bilo ukrajinsko sredie primerno za nadaljevanje v Ljubljani zaetih
raziskovanj.

167
Schulz si je prizadeval za poloaj na Dunaju. al so dne 19. 11. 1836 raje izbrali Josefa
Petzvala, ki je pozneje uil celo naega Joefa Stefana. S priporoilom profesorja elementarne
matematike Josefa Salamona je Schulz dne 29. 1. 1843 konno le postal profesor na
Dunajskem politehnikem institutu. Tudi v cesarskem mestu je Schulz nadaljeval s poljudnimi
astronomskimi predavanji, ki jih je zbral v lepo knjigo. Glede na Schultzovo dolgoletno delo
v Ljubljani predstavlja ta knjiga viek slovenske astronomije tistega asa.

Schulz je ostal astronomiji zvest vse do prezgodnje smrti. Leta 1847 je ob petih astronomskih
zemljevidih objavil e matematino-fizikalni del vplivne Gallettijeve Enciklopedije za
geografijo, statistiko in dravno zgodovino.

Vega o Sonevem sistemu

Leta 1801 je dal Vega natisniti latinsko delo o masah in razdaljah nebesnih teles v dunajskih
Astronomskih Efemeridah za leto 1802. Efemeride sta uredila Triesnecker in Brg. Po
Hellovi smrti je izdajanje dunajskih efemerid prevzel dotedanji adjunkt Triesnecker,1038 kot
profesor astronomije in direktor dunajskega observatorija. Za svojega adjunkta si je izbral
Brga,1039 ki je bil leta 1791/92 profesor fizike na liceju v Celovcu. Brg je obenem postal
profesor vije matematike na dunajski univerzi in je Triesneckerju pomagal pri urejanju
efemerid leta 1793/94 in 1799/1800. Napoleon je dal Brgu kilo zlata za dve tretjini nagrade,
ki jo je pariki institut razpisal za najboljo doloitev lunine orbite iz vsaj petsto opazovanj,
drugo tretjino nagrade pa je dobil A. Bouvard. Po Napoleonovih vojnah se je Brg leta 1813
odselil na koroko podeelje, verjetno tudi iz politinih pobud. Zna biti, da bi mu lahko na
Dunaju trda predla po Napoleonovem padcu.

Brg in Triesnecker sta oba objavljala v Zachovih Monatlicher Correspondenz zur

Befrderung der Erd-- und Himmels-- Kunde, Bodejevem Jahrbuchu ter Bernhard August von
Bohenbergerjevem in Benhard von Landenaujevem Zeitschriftu. Triesnecker je pri praki
znanstveni drubi leta 1787 objavil zemljepisni poloaj Prage in tevilnih drugih krajev v
monarhiji, opisal karto Perzije, povzel perzijska astronomska opazovanja (1804 1:), primerjal
geografske meritve zemljepisne irine v Pekingu, Amsterdamu in Regensburgu (1805 2: ) ter
zbiral astronomska opazovanja z razlinih opazovalnic (1803 3: -- 1810 4: ).

Triesnecker je izraunaval tabele gibanja Sonca in Lune ter leta 1812 objavil zemljevid
povrine Lune. Tako kot po Vegi, tudi po Ramsdenu in Triesneckerju danes imenujemo dela
povrine Lune. Triesnecker je v asu Vegove smrti objavil knjigo o Luni. Vegov krater lei na
junem obrobju vidne povrine Lune in ima najveji premer 76 km. Lei nekaj stopinj
severovzhodno od kraterja Vegovega vzornika Vlacqa in je poleg kraterja Joefa Stefana na
nevidni polovici Lune edini slovenski spomenik na naem satelitu. Vegov krater je bil e
imenovan v karti Lune, ki sta jo leta 1837 s spremnim tekstom objavila Meadler in Beer.1040

Po Vegi so leta 1997 poimenovali planet z vrstno tevilko 14966, ki se zasuka okoli Sonca v
dobrih tirih letih in ima premer okoli pet kilometrov. Odkrili so ga na Astronomskem

1038
Franz von Paula Triesnecker (Frans de, * 2. 4. 1745; 29. 1. 1817).
1039
Johan Tobias Brg (* 24. 11. 1766 Dunaj; 25. 11. 1836 Wiesenau pri Celovcu).
1040
Johann Heinrich Mdler (* 29. 5. 1794 Berlin; 14. 3. 1874) in Wilhelm Beer (* 4. 1. 1797 Berlin; 27. 3.
1850 Berlin).

168
observatoriju rni vrh pri Idriji.1041

Vega je objavil razpravo kot drugo izmed tirih dodatkov k efemeridam. Prvi dale najdalji
dodatek je opisoval astronomska opazovanja na Dunaju (253--399), tretji Pilgramove opombe
h koledarju dunajskega profesorja praktine geometrije Johana Wilhelma Bauerja (400--412),
zadnji pa na kratko e Triesneckerjeve meritve zemljepisnih dolin razlinih krajev s pomojo
opazovanja prekrivanja zvezd za ploskvijo Lune (413--414). Pilgram je objavil knjigo o
kronologiji e dve desetletji prej leta 1781.

Trattnern je Vegovo razpravo e posebej natisnil na tirinajstih straneh. eprav je tekst v

separatu enak, je bil paginiran posebej, zaradi naslova v efemeridah pa vsebina strani v obeh
objavah ni bila enaka.

Tudi v tem svojem delu je Vega zael razpravljati brez uvoda, z definicijami in enabami.
Vega je uporabljal zelo natanne tevilke, npr. kot 31556928".1042

SLIKA (Vega-1801-Disq-0tp): Naslovnica Vegove kritike Laplacevega svetovnega sistema

(Vega, Jurij. 1801. Disquisitio de supputatione massarum corporum coelestium e solis
ipsorum distantiis mediis temporibusque periodicis. (NUK-4121) Viennae: Trattnern.).

SLIKA (Vega-1801-Disq-3): Top in drugo oroje na prvi strani Vegove kritike Laplacevega
svetovnega sistema (Vega, Jurij. 1801. Disquisitio de supputatione massarum corporum
coelestium e solis ipsorum distantiis mediis temporibusque periodicis. (NUK-4121) Viennae:
Trattnern. Stran 3).

SLIKA (Vega-1801-Disq-14): Zadnja stran Vegove kritike Laplacevega svetovnega sistema

(Vega, Jurij. 1801. Disquisitio de supputatione massarum corporum coelestium e solis
ipsorum distantiis mediis temporibusque periodicis. (NUK-4121) Viennae: Trattnern. Stran
14).

Uporabil je povsem novo drugo francosko izdajo Laplacevega Sistema sveta1043 kot vir
podatkov za povezanost med razdaljami od Sonca in dolinami leta, ki jih je razvrstil v tabelo.
Kljub vojnim razmeram tistih dni ni uporabljal tri leta stareje prve izdaje Laplacevega dela,
eprav se v tokah, ki so Vego zanimale, v novi izdaji ni ni spremenilo. Ugotovil je, da
Laplaceva enaba ni dajala enakih vrednosti za vse planete, posebno veliki razliki pa sta bili
pri Saturnu in Jupitru. Zato je uporabil bolj zamotano logaritemsko enabo, v kateri so se
rezultati bolj ujemali.1044 Bode1045 je leta 1786 uspeno razvrstil planete po njihovih razdaljah
ob domnevnem primanjkljaju med Marsom in Jupitrom v razpravah berlinske akademije, zato
tudi zakon imenujemo po Bodeju. Idejo je sicer prvi obijavil Wittenberki profesor
Titius,1046 ki jer med drugim leta 1756 sestavil prvi strelovod. Titius je leta 1756 prevzel
katedro za matematiko na univerzi Wittenberg, leta 1761 pa e katedro za fiziko.

Poleg planetov je Vega razpravljal tudi o Laplacevih raunih mase in razdalje tirih Jupitrovih

1041
ermelj, 1954, 65; Prosen, 2002, 73-74.
1042
Vega, 1801, 8.
1043
Laplace, 1799, 115--116; Laplace 1796, 1: 207; Vega, 1801, 10.
1044
Laplace, 1799, 193; Laplace, 1796, 2: 34; Vega, 1801, 12.
1045
Johann Elert Bode (* 19. 1. 1747 Hamburg; 23. 11. 1826 Berlin).
1046
Johann Daniel Titius (Tietl, * 2. 1. 1729; 16. 12. 1796 Wittenberg).

169
satelitov in nae Lune.1047 Vsekakor so bili Laplacevi posreeni rauni v Sistemu sveta pisani
na koo ravno Vegi, ki je prav tako uival v preraunavanju vsakovrstnih problemov in
iskanju matematinih zakonitosti v fiziki in predvsem v astronomiji. Seveda pa je bilo
navduenje nad Laplacevimi in drugimi francoskimi doseki vsekakor dokaj nevarno za Vego
in tako eden od ebljev, ki si ga je zabil v krsto.

Na koncu razprave je Vega le v separatu popisal svoja do tedaj objavljena dela, vkljuno z
najnovejim in tremi nameravanimi izdajami, med katerimi Supplementum Manualis
Logarithmico--trigonometrici1048 ni nikoli ugledal lu sveta.

Francoske mere in utei

e leta 1755 je B. F. Erberg za ljubljanski kolegij nabavil zbirko uradnih mer. Vega se je
skupaj z drugimi znanstveniki zelo dobro zavedal, kakna ovira so napredku znanosti in
trgovine neenotne mere in utei. Zato je seveda globoko podpiral francoske revolucionarne
reforme, eravno se je to moralo marsikomu zdeti sumljivo.

Vega je bil med glavnimi habsburkimi zagovorniki novih mer, ki so jih zaeli uvajati med
francosko revolucijo.

Leta 1799 je Pasquich v Zachovih Monatlicher Correspondenz objavil razpravo o uporabi

novih francoskih mer v zemljepisu. Tako je bil tudi Pasquich eden izmed zagovornikov
francoskih novotarij, zaradi esar se je pogosto poutil ogroenega.1049

Leta 1800 je Vega pri Zachu v Gothi objavil prispevek o francoskih merah in uteeh. Maja
1800 je Zach komentiral Vegov prispevek v Monatlicher Correspondenz.1050

Vega je objavil Navodila k asoslovju, ki jih je sestavil neki A. C. v mestu K. Njegovemu

delu je Vega priloil potrebne komentarje in dodatke, saj se mu koledar ni zdel
neoporeen.1051 Francoski revolucionarni koledar je sestavil matematik Romme,1052 vendar je
veliko prispeval tudi njegov prijatelj Lalande.1053 Podobno kot Vega,1054 je tudi Laplace od
vsega zaetka kritiziral novotarijo, ki ni sprejela vseh Laplacevih predlogov za popolno
racionalizacijo merjenja asa na osnovi desetikega merskega sestava. V Vegovem asu se je
kritikam dovolj pogumno pridruil tudi Lalande, pri tem pa seveda ni posebno izpostavljal
svojega lastnega soavtorstva.

Rommejev koledar so vpeljali 5. 12. 1795 z zaetkom tetja ob proglasitvi republike 21. 9.
1792.1055 Romme je bil prav ob proglasitvi republike poslan v Sant Etienne, da bi privatno
dobavo oroja nadomestil z dravno.1056 Vendar Romme ni dolgo tel svojem koledarju, saj je

1047
Laplace, 1999, 229; Vega, 1801, 14.
1048
Vega, 1801, 15--16; Povi, 1974, 34.
1049
Faustmann, 1994, 73.
1050
Kaui, 1904, 51.
1051
Vega, Ainleitung 1801, 138--140.
1052
Charles Gilbert Romme (* 26. 3. 1750 Reims; 17. 6. 1795).
1053
Amiable, 1889.
1054
Vega, Anleitung 1801, 138; Vega, Nekrolog 1803, 269.
1055
Pavlova, 1967, 74.
1056
Adler, 1997, 218.

170
naredil samomor v termidorskem zaporu e preden so po novem koledarju preteli tretje leto.
1. 1. 1806 pa je Napoleon dokonno ukinil revolucionarni koledar.

Francoske mere in utei pa je Vega v drugi, posmrtno izdani knjigi mono hvalil.1057 V
dodatku k tretji izdaji prvega zvezka svojih predavanj je Vega poroal, da je moral kar 20 let
akati, da mu jih je Lalande poslal preko avstrijskega poslanca v Parizu, prostozidarja in
iluminata Kobencla,1058 ki je bil ambasador v Parizu od leta 1801 do leta 1805. Kobenclov
stric in mentor v diplomaciji Janez Karl Filip Kobencl je postal prvi doslej znani slovenski
prostozidar v Bayreuthu leta 1741.1059 Zato je verjetno Lalande poslal Vegi francoske mere in
utei povsem po prostozidarskih kanalih. S tem je morda Vego kot prvega javnega
zagovornika francoskih mer in utei e dodatno izpostavil pred dunajskimi nasprotniki.

lan znanstvenih drub

Neredno ivljenje aktivnega vojaka je znanstveniku Vegi pogosto onemogoalo uporabo

potrebne literature med leti 1789--1798. Zadnja leta je preivel na Dunaju. Objavil je 17
matematinih, fizikalnih in astronomskih del v ve ponatisih, ki so mu prinesla sloves tudi
zunaj avstrijskih meja.

Leta 1794 je Vega postal dopisni lan britanske kraljeve znanstvene drube v Gttingenu
(Royal Society at Gttingen), ki je danes Akademie der Wissenschaften in Gttingen. Leta
1797 je postal lan akademije uporabnih znanosti v Mainzu, danes Akademie der
Wissenschaften und Literatur in Mainz (Academy of Sciences and Literature at Mainz).

Leta 1798 je postal lan fizikalno matematine drube v Erfurtu imenovane tudi akademija za
koristne znanosti (Academiae scientiarum utilium quae Erfurti est; Akademie Gemeinntziger
Wissenschaften zu Erfurt).

Dne 17. 7. 1800 je postal zunanji lan pruske akademije znanosti v Berlinu skupaj z Zachom,
izredna lana pa sta postala Humbolt1060 in farmaceut Hermbstaedt. Izbiro je 4. 8. 1800 potrdil
kralj Friedrich Wilhelm III. Vegov sprejem v prusko akademijo je septembra 1796 in leta
1800 pripravljal direktor berlinske zvezdarne Bode. Vega je dobil akademske volitve s 13
glsovi proti 8, medtem ko sta bila Zach in Humboldt izvoljena domala soglasno pri eper je
imel le Alexander von Humboldt en glas proti. Tempelhoff je Vego priporoil e 8. 9. 1796
preko Bodeja, vendar kralj e 4 leta ni dovolil imenovanj brez lastnega prdlaganja. Takoj po
izvolitvi v prusko akademijo in e pred kraljevo potrditvijo je Vega 31. 7. 1800 prosil cesarja
za naziv barona in ga je tudi dobil; baronsko pronjo je zasnoval na osnovi ubenikov,
medtem ko so ga v Berlinu izvolili za logaritme, eravno je Gauss leta 1851 dokazoval, da so
bili mnogi Vegovi po Vlacqu povzeti rauni iracionalnih logaritmov napani.1061

Leta 1800 je Vega postal lan kraljeve znanstvene drube v Pragi. Bhmische Gelegenten
Privatgesellshaft so ustanovili leta 1777 v Pragi, leta 1784 preimenovali v esk Spolenost
Nauk, leta 1790 pa v Krlovska esk spolenost nauk (Kniglischen Gesellschaft der

1057
ermelj, 1954, 24; Povi, 1974, 19.
1058
Povi, 1957, 3: 99; Wagner, 2002, 60. Janez Filip Kobencl (*1741; 1810).
1059
Koir, 2002, 105.
1060
Alexander von Humbolt (* 1769; 1759).
1061
Knobloch, 2006, 224; Knobloch, 2008, 182.

171
Wissenschaften und Kunste). Leta 1952 so jo ukinili skupaj z dotedanjo akademijo, da so
lahko naslednje leto ustanovili eko akademijo znanosti. Tako imamo Vegovo lanstvo v
kraljevi znanstveni drubi v Pragi lahko za nekako predhodnico akademije v Pragi.

Kljub objavi v Sankt Petersburgu leta 1789, Vega ni postal lan peterburke akademije, saj je
prehitro umrl. lani peterburke akademije so bili Vegovi sodobniki Euler, Born leta 1776,
Bode leta 1785, Kstner leta 1786 in Huilier leta 1788.

Kljub zvezam s Parizom tam ni mogel biti lan znanstvenih organizacij zaradi vojne. Preko
Benjamina Thomsona, lana londonske kraljeve drube od leta 1779 in Vegovega sodelavca
leta 1783, je bil povezan z londonsko kraljevo drubo. Vendar ni postal njen lan in tudi ni
objavljal v Londonu. Vega tudi ni bil lan katere od severnoitalijanskih akademij.

Vega je bil lan zelo pomembne akademije v Berlinu, ene od tirih tedaj najbolj pomembnih
poleg tistih v Parizu, Londonu in Sankt Petersburgu. Poleg tega je bil lan tirih drugih
akademij in podobnih organizacij (Gttingen, Mainz, Erfurt, Praga), ki bi jih po pomenu
lahko uvrstili v drugo vrsto. Na Dunaju tedaj niso imeli akademije, bi pa morda lahko Vegi
pripisali lanstvo v kateri od njenih predhodnic, podobno kot to velja za Prago. Ena od
predhodnic dunajske akademije je bila seveda tudi Bornova in Vegova prostozidarska loa na
Dunaju.

Brat prostozidar

Sodobno prostozidarstvo se je razvilo v Londonu, posebno ob velikem povpraevanju za

novogradnje po poaru leta 1666. Vendar ima angleko prostozidarstvo gotovo tudi kotske
korenine, ki so jih po prihodu Hannoverske dinastije na oblast skuali kar se da prikriti, da bi
se izognili morebitnim skominam kotskih Stuartov.1062 V Francijo in habsburko monarhijo
se je prostozidarstvo irilo po letu 1718, ko je Dsaguliers1063 postal za dve desetletji veliki
mojster glavne londonske loe. Prijatelja Newtona je preprial, da je prostozidarstvo odlien
nain za irjenje Newtonovih idej v Evropo.

Dsaguliers je bil rojen v La Rochelleu, srediu hugenotov. Oe je bil protestantski

duhovnik. Po ukinitvi Nantskega edikta leta 1685 je skupaj z druino zapustil domovino z
dveletnim Johnom. John je tudiral filozofijo in prirodoslovje v Oxfordu pri Keillu1064 in je
postal tam profesor leta 1710. Leta 1712 se je poroil in preselil v London kot predavatelj
fizike. Znal je kazati zanimive poskuse v podporo Newtonovim idejam. Med redkimi v
Angliji je raziskoval elektriko in leta 1742 uveljavil naziva "prevodnik (conductor)" in
"izolator (isolator)". Sestavil je tudi prvi planetarij. Bil je tajnik in izvajalec poskusov pri
kraljeve drubi v Londonu ter lan kraljeve akademije v Parizu. 24. 6. 1717 je bil med
ustanovitelji Velike Loe v Londonu in pozneje dve desetletji njen veliki mojster. S tem se je
povzpel v londonsko visoko drubo, za katero je bila njegova plaana sluba v Londonu
vendarle le poloaj nije stopnje.1065 Imel je velik vpliv na prostozidarstvo v Evropi. V Haagu
je med prostozidarje sprejel tudi vojvodo Franca tefana Lotarinkega, poznejega moa

1062
Lomas, 2003.
1063
John Thophile Dsaguliers (* 1683 La Rochelle; 1744).
1064
Johnu Keillu (*1671; 1721).
1065
Wigelsworth, 2003, 438, 452, 454.

172
Marije Terezije in nemkega cesarja.1066 Pod Dsaguliersovim vplivom so leta 1725 odprli
loo v Parizu, 26. 6. 1726 v Pragi, pozneje pa leta 1765 na Dunaju.1067

Dsaguliers je bil ob svojem asu najvplivneji korespondent v Evropi. Dopisoval si je tudi s

tajnikom Parike akademije Mairanom in prijateljeval z Musschenbroekom1068 in
s'Gravesandom,1069 ki ga je spoznal 24. 3. 1715 pri londonski kraljevi drubi.1070

Leta 1734 je Dsaguliers svoja predavanja fizike po londonskih gostilnah in klubih povzel v
zelo uspeen ubenik. Prva knjiga se je zaela s hvalnico Newtonu, katerega filozofski vpliv
se je iril tudi pri damah. Dsaguliersova knjiga je zahtevala le skromno znanje aritmetike.

Dsaguliersova knjiga je izla istoasno s knjigama Abb Delaunaya o Descartovih vrtincih in

leydenskega profesorja s'Gravesanda o Mewtonovi matematini fiziki. Za prevod jo je leta
1750 priporoil francoski zdravnik in raziskovalec elektrinih pojavov Le Monnier,1071 kot
beremo v uvodu k prevodu Dsaguliersove prve knjige.

Drugi del Dsaguliersove knjige je izel z enoletno zamudo. Slike je povzemal po Wrenovih
in Huygensovih delih. Knjiga je imela 628 strani.

Dsaguliers je moral pred izidom 2. dela knjige reiti 59 let staro nasprotje glede zapisa mere
gibanja v obliki mv2 ali mv. Zamudi je botroval tudi prijatelj Peter van Musschenbroek, ki je
pred izdajo priporoil prebiranje zadnje izdaje Gravesandove fizike.

Problem glede mere gibanja (vis viva) je nastal po Huygensovem Horologio oscillatorio, ki ga
je kritiziral abb Catalan. Pozneje se je k razpravi prikljuil e Leibniz in za njim Wolff.
Dsaguliers je privzel Wolffovo kozmogonijo, eravno je le--ta nastala na Nemkem.
Huygensovo raziskovanje urnega nihala je obravnaval tudi Vega.1072

V 7. lekciji je Dsaguliers obravnaval hidrostatiko.1073 Pojmoval jo je zelo iroko, saj je s

hidrostatiko naslovil e nadaljnje tri lekcije.

V 10. lekciji Hidrostatika je najprej1074 bdelal aerostatiko s pnevmatiko in uporabo

barometrov. Nato je obravnaval termometrijo.1075 Po Georgu Martinu (1840) je popisal
petnajst razlinih termometrinih skal, e posebej je Raumurjevo.1076

V pnevmatiki je najprej obravnaval elektriko. Leta 1742 je dobil Dsaguliers pri Akademiji v
Bordeaux nagrado za reitev vpraanja o elektriki in zgodovini raziskovanja na tem
podroju.1077 Med obravnavami elektrike je citiral tudi ustrezno poglavje Musschenbroekove
knjige iz leta 1739.
1066
Peri, 2000, 96, 99; Jacob, 1981, 143--144.
1067
Weisberger, 1993, 65, 109, 117.
1068
Musschenbroek, 1739, uvod: VI--VI; Dsaguliers, 1751, uvod k II. knjigi.
1069
William Jakob Storm van s'Gravesand (* 27. 9. 1688 Herzogenbusch; 28. 2. 1742 Leyden).
1070
Wigelsworth, 2003, 440.
1071
Louis Guillaume Le Monnier (* 1717 Pariz; 7. 9. 1799 Montreuil) ali morda njegov brat Charles (* 23. 1.
1715 Pariz; 2. 4. 1799 Hril pri Baeux).
1072
Dsaguliers, 1751, 90; Vega, 1788, 3: 221.
1073
Dsaguliers, 1751, 103--276.
1074
Dsaguliers, 1751, 276--325.
1075
Dsaguliers, 1751, 325--374.
1076
Dsaguliers, 1751, 332, 327.
1077
Dsaguliers, 1751, 374--395.

173
Nadaljevanje pnevmatike se je sukalo okoli toplote.1078 Dral se je Newtonove optike iz leta
1704. Menil je, da se po etru (luminoferous ether) iri tudi toplota. Po Boerhaavu je namre
menil, da ni smiselno brez potrebe poveevati tevilo etrov. Svetlobne vibracije prenaajo tudi
toploto k telesom, ki jih postavljajo v stanja laje transmisije ali odboja. Ta eter je redkeji,
proneji in aktivneji od zraka. Samo toploto sestavljajo delci ognja.1079

Dsaguliers je razvil pojem prevajanja elektrike na osnovi Grayjevih poskusov iz leta 1729.
Dsaguliersova obravnava elektrike in toplote znotraj poglavja o Hidrostatiki,
podnaslovljenim Pnevmatika v 19. stoletju ni ve prihajala v potev. V Dsaguliersovem asu
so elektriko in toploto pojmovali kot posebnosti nekaterih stanj snovi v okvirjih mehanike.
Toplota in elektrika nista e bili dovolj uporabni v tehnologiji, da bi jih morale raziskovati
posebne skupine raziskovalcev. V prvi polovici 18. stoletja sta bila toplota in elektrika prej
mejni podroji fizike kot pa posebni panogi. Posebni panogi sta postali ele potem, ko sta
parni stroj in strelovod utemeljila njuno uporabnost in nujnost znanstvenega raziskovanja.
Optika je svojo genezo iz mejnega podroja v fizikalno panogo opravila e po uporabi
teleskopov in mikroskopov, e posebno po Newtonovi teoriji barv.

Po koncu 11. poglavja je Dsaguliers zapisal e tirinajst vpraanj po vzoru na Newtonove

Querye. V njih je predstavil tudi svoje predelave (Papinovih) parnih strojev za prezraevanje
sob iz leta 1734 in za oievanje rudnikov.1080

Poleg Saverya1081 in Newcomena1082 iz Devonshira ter Johna Cawleya 1083 je bil tako tudi
Dsaguliers eden pionirjev uporabe parnega stroja pred Wattom.1084 Konstruiral je sedem
parnih strojev. Enega izmed njih je Peter I. postavil v peterburki vrt leta 1717 ali 1718.

Zadnje poglavje Dsaguliersove knjige vsebuje tudi obilo tehninih napotkov za inenirje.
Med drugim prinaa tudi tabelo moi parnih strojev v odvisnosti od premera cilindra in
zmogljivosti tlailke, ki dviguje vodo.1085

Naturalizirani Angle Dsaguliers je bil eden najbolj prizadevnih zagovornikov Newtonove

fizike. Kot tajnik RS je vodil veliko korespondenco z evropskimi raziskovalci. Njegova
inenirska usmeritev je bila tipina za Hookove naslednike v 18. in celo 19. stoletju kot je bil
kot Kelvin,1086 kljub pomembnim izjemam, kot je bil Cavendish.1087

Dsaguliersovi prijatelji in dopisniki s celine, med njimi Peter van Musschenbroek in de

Mairan, niso bili do te mere praktino usmerjeni.

Sedemnajst let po izidu je jezuit Pezenas prevedel Dsaguliersovo knjigo. Pezenas je bil od
leta 1728 kraljevi profesor hidrografije v Marseju. 28. 1. 1750 je postal Delislov korespondent
pri pariki akademiji in je sodeloval tudi s Hallersteinom v Pekingu. Prevedel je tevilne

1078
Dsaguliers, 1751, 413--444.
1079
Dsaguliers, 1751, 415, 414; Newton, Opticks, London 1704 (2: London 1718), 20. Query.
1080
Dsaguliers, 1751, 461--480, 274.
1081
Thomas Savery (1650; 1715) leta 1698 (Dsaguliers, 1751, 545, 553).
1082
Thomas Newcomen (1663; 1729).
1083
1712 (Dsaguliers, 1751, 547, 555).
1084
James Watt (1736; 1819).
1085
Dsaguliers, 1751, 628.
1086
Willam Thomson Lord Kelvin (1824; 1907).
1087
Henry Cavendish (1731; 1810).

174
fizikalne knjige in je bil cenjen tudi v prostozidarskih krogih, saj je sam Lalande leta 1779
objavil Pezenasovo osmrtnico in ivljenjepis.1088 Pezenasov prevod v dveh knjigah je Erberg
leta 1754 in 1755 nabavil za ljubljansko jezuitsko knjinico, kjer ga je s pridom uporabljal
Vega. Ker je Vega tudi ob svojo diplomo privezal prevod svojega poznejega
prostozidarskega sodelavca Retzerja, se je prostozidarskih idej lahko navzel e v Ljubljani.

Leta 1721 so ustanovili loo La Parfaite Union (popolna sloga) v Le Monsu v habsburki
Nizozemski, leta 1735 pa v Pragi. Ustanovitelj prve loe v Hamburgu 6. 12.1737, Charles
Sarray, je bil hugenot, podobno kot Dsaguliers. Bil je tudi dravni svetnik in predstojnik
kovnice denarja. Hugenoti so tako po pregonu iz Francije radi vstopali v tajne loe, podobno
kot po prepovedi Drube jezuiti; nekaj jih je pa vleklo k skrivnostnim ritualom drube ne
glede na politino preprianje. enske niso vstopale med prostozidarje, so pa ustanavljale
lastna znanstvena zdruenja, med njimi za mehaniko in elektriko v Middelburgu na
Nizozemskem blizu tedanje habsburke Belgije od leta 1785 do 1881.1089

Leta 1738 so v Dresdenu imeli e tri loe. Leta 1741 so ustanovili berlinsko loo in tri leta
pozneje izbrali kralja za velikega mojstra. Leta 1775 je postal veliko mojster (deelni
stareina) berlinske loe iluminat Ernst II., ki je navdueno pozdravil izid prvega zvezka
Vegovih predavanj leta 1782.1090 Sovratvo do Friderika pruskega je bil eden od vzrokov, da
je Marija Terezija 7. 4. 1743 ostro nastopila proti prostozidarjem v skladu s papeevo
prepovedjo, dokler jo ni pomiril mo, sam lan bratovine. Loe so se razvile tudi v Zagrebu
(Zur Klugheit), Karlovcu (Zur Tapfelkeit), Gorici (Zur Freymthigkeit), Celovcu (Zur
wohlhtigen Marianna), Trstu (Zur Harmonie und algemeinen Eintracht), Mariboru (Zdruena
srca), Ljubljani (Dobrodelnost in stanovitnost, 1792) in Gradcu (Zu den vereinigten Herren).
Major Wilhelm grof Auersperg, Ljubljanan in pozneje knez, je bil med utemeljitelji loe Zu
den drei Adlern v Pragi.1091

Leta 1781 je Gruberjev nekdanji pomonik Maffei postal prostozidar v cesarskem mestu.
Maffei je bil tedaj e tri leta tajnik FM kneza Colloreda. Verjetno mu je priporoil tudi
svojega nekdanjega uenca. V duhu velemesta je priimek Veha nadomestil z Vega. Vega je e
leta 1793 posvetil Colloredu drugo izdajo prvega dela matematinega ubenika, vendar je
takrat e izgubil Colloredovo podporo.1092 12. 8. 1794 je Vega iz Mannheima prosil cesarja,
e mu lahko posveti svoj veliki logaritmovnik. Obenem se je pritoil, ker prejnji mesec ni
dobil kria Marije Terezije. Cesar je za svet vpraal Colloreda, ki je 19. 9. 1794 odgovoril
odklonilno. Menil je, da gre le za novo, drugae urejeno izdajo e obstojeih Vlacqovih tablic,
Colloredo pa je e dolgo brez uspeha nagovarjal Vego, naj dokona svoj matematini
ubenik. Obenem je Colloredo slabo ocenil tudi Vegovo pritobo za kri Marije Terezije.1093
Res je etrti del Vegovih predavanj izel ele est let pozneje, veliki logaritmovnik pa je
moral v tisk brez posvetila.

Gruber je leta 1779 pisal mineralogu Bornu o plovbi med Ljubljano in Trstom in o poldrugo
miljo dolgem prekopu med Ljubljanico in Savo.1094 V asu objave pisma je Born1095 postal

1088
Boistel, 2003, 222, 228.
1089
Jacob, Strukenboot, 2003, 217.
1090
Vojvoda Ernst II. Sako-Gothenski (* 1745; 1804 (Koir, 2002, 78)).
1091
Wagner, 2002, 20, 21, 26, 27, 29; Koir, 2002, 76.
1092
Koir, 2002, 76, 104.
1093
Povi, 1974, 14, 20.
1094
Gruber, 1781, 1, 4.
1095
Ignac, baron Born (* 1742 Sedmograka; 1791).

175
veliki mojster najslavneje dunajske prostozidarske loe Resnina sloga (Zur wahren
Eintracht), ki se je marca 1781 odcepila od loe Okronano upanje.

Retzer je 24. 5. 1782 stopil v novo Sonnenfelsovo loo Resnina sloga, istega leta tam postal
mojster in je kotiral takoj za samim Bornom in Sonnenfelsom.1096 Pripadal je tudi najvijim
krogom reda iluminatov, ki ga je leta 1776 na Bavarskem ustanovil nekdanji jezuit Adam
Weishaupt, profesor prava v Ingolstadtu.1097 Retzer je bil eden glavnih avtorjev v Bornovih
dunajskih prostozidarskih asopisih. Po prevodu Maka je objavil nekaj manj pomembnih
raziskav o elektriki. Z Vego se je v loi pogosto sreaval, vendar ni bil prisoten ob njegovem
sprejemu med prostozidarje. Retzer je leta 1800 postal baron.1098

Sonnenfels je bil direktor teatra, utemeljitelj akademije za lepe umetnosti, prijatelj Lessinga in
leta 1763 profesor politinih znanosti na Dunaju. Leta 1777 je postal urednik dunajskega
Realzeitung in tudi Journal fr Freimauerer. Leta 1815 je postal lan akademije v Erfurtu.
Njegov spor z Bornom o usmeritvi prostozidarstva je Joef II. izkoristil kot pretvezo za svoje
posege proti bratovini.1099

Bornova loa je privlaila tevilne geologe. Med njenimi dopisnimi lani je bil namre tudi
sloviti mineralog ved Bergman.1100 14. 12. 1784 ali 7. 1. 1785 je Mozart vstopil v dunajsko
loo Dobrodelnost, ki jo je vodil finanni minister grof Kollowrat. Dunajski loi sta si delili
isti tempelj, zato je Mozart pogosto obiskoval tudi Bornovo loo in Borna posmrtno
ovekoveil kot lik v prostozidarski arobni piali. Dne 11. 2. 1785 je v Bornovo loo vstopil
komponist Joseph Haydn, vendar ni sodeloval in je e naslednje leto izstopil. lan Bornove
loe je bil tudi dvorni kancler Kollowrat.1101 Mozart je poznal tudi prostozidarja
Mesmerja,1102 diplomanta jezuitske univerze v Dillingenu. Mesmer si je leta 1766 pri
prijatelju Hellu izposodil magnete, zael z zelo odmevnimi zdravljenji in po Hellovem zgledu
utemeljil sodobni mesmerizem. Postal je predavatelj dunajske univerze; vendar pa se je dvoru
zameril s preve uspenim zdravljenjem rosno mlade pianistke Marije Terezije, s katero sta se
zaljubila.

(SLIKA (MocartzauberfluteGuyWagner): Naslovnica Mozartove arobne piali s

prostozidarskomi motivi)

(SLIKA (MocartLozaGuyWagner): Mozart v prostozidarski loi na Dunaju)

Mozart je uil osemnajstletno Trattnernovo herko igranja na klavir. Trattnern je vstopil v

loo Zu den drei Adlern leta 1783, pol stoletja pa je delal kot dvorni in univerzitetni tiskar.1103

Strupi, ki je medtem postal baron, se je vlanil v Bornovo loo Resnina sloga 1. 7. 1785.
Oktobra 1785 Vega pisno zaprosil velikega mojstra Borna za sprejem v prostozidarsko loo
Resnina sloga. Z obiajnim prostozidarskim obredom je bil sprejet 9. 12. 1785. Vegov vstop

1096
Carl Joseph Nepomuk cesarski baron Sonnenfels (* 1733; 1817).
1097
Weisberger, 1993, 136, 137, 144, 145, 148.
1098
Pismo dr. M. Koirja, 3. 11. 2003.
1099
Wagner, 2003, 74.
1100
Tobern Olof Bergman (Bergmann, * 1735 Katrineberg; 1784).
1101
Weisberger, 1993, 146; Koir, 2002, 88--89; Arnent, 1885, 137. Leopold grof Kollowrat (Kolowrat, * 1727;
1809).
1102
Franza Antona Mesmerja (*1734; 1815).
1103
Wagner, 2003, 53--54, 77, 158.

176
je podprl Kesear,1104 profesor vije matematike na dunajski in praki univerzi. Vegova
prostozidarska botra sta bila njegov nadrejeni major Unterberger1105 in Ludvik Anselm pl.
Beinheim. Unterberger je bil prav tako profesor matematike. V etrtem zvezku Bornovih
dunajskih fizikalnih del je leta 1785 objavil razpravo o meritvah s sonno uro. 19. 8. 1793
oziroma 27. 11. 1795 je dosegel stopnjo GM. Leta 1794 je postal FML, baron in nosilec
medalje Marije Terezije. Leta 1797 je kot podmaral postal drugi mo avstrijskega topnitva,
takoj za Colloredom. Po Vegovi smrti je prevzel vodstvo tovarne oroja. Po Carlovi smrti je
postal poveljnik 4. topnikega polka, kot podmaral pa leta 1804 uitelj matematike
prestolonaslednika Ferdinanda II. Po Vegovi smrti je prevzel tudi pripravo vojakih
ubenikov.1106

Nekaj dni pozneje se je po cesarskem patentu 1. 12. 1785 loa Prava sloga z ve drugimi
dunajskimi loami zdruila pod imenom Zur Warheit (Resnica), kot je zahteval cesar.
Predsednik nove loe je postal Born, njen tajnik pa David Pilgram, ki je bil pred tem tajnik
Bornove loe. Pilgram ni bi enak Bornovemu (Hellovemu???) sodelavcu Antonu. Kljub
cesarskemu patentu je prav v tem letu iluminat van Swieten1107 mnoino nastavljal
prostozidarje na pomembne poloaje v monarhiji. Diplomatsko pot je zael leta 1755 na
Dunaju,od leta 1770 do 1777 pa je bil habsburki predstavnik v Berlinu.1108 Gottfried van
Swieten je bil predsednik dvorne tudijske komisije pod Joefom II. Vsake tri mesce so
prostozidarji morali o svoji dejavnosti poroati tajni policiji.1109 V novi loi je Vega februarja
1786 napredoval v pomonika, maja pa v mojstra. Nekaj stareji lani iste loe so bili tudi
kranjski baroni Strupi, Brigido Bresovica, grof Christian Anton pl.Attems in Taufferer.1110
Taufferer je leta 1763 obiskoval prvi letnik nijih tudijev pri jezuitih v Ljubljani. Pri
posnemanju avtorjev je zasedel osmo mesto, pri aritmetiki esto, pri zgodovini, zemljepisu in
veronauku pa prvo.1111 Naslednjega letnika ni ve obiskoval v Ljubljani.

Medtem ko je Joef II. le podvrgel prostozidarje nadzoru tajne policije, jih je bavarski volilni
knez Karel Theodor sredi leta 1785 v Mnchnu povsem prepovedal. Zato je Born 2. 9. 1785
protestno izstopil iz mnchenske akademije in v pismu zaugal Bavarcem, ki naj bi se borili
proti heretikom na kanibalski nain. Vendar se je politika postopoma sukala v Bornovo
kodo. Glavni pribonik bavarskega kneza, konjeniki polkovnik Thompson (Rumford???), ni
bil naklonjen prostozidarstvu. Prav leta 1785 je bil sprejet med akademike v Mnchnu in
Mannheimu. Po protestnih odstopih prostozidarjev je ostal eden redkih pomembnih
mnchenskih akademikov, naslednje leto pa je bil sprejet tudi v berlinsko akademijo.1112

(SLIKA: Takole si zamiljamo slavnostni sprejem naega Vege med dunajske prostozidarje 9.
12. 1785 (vir: Driegl, Gnter, Winkler, Susanne, Historisches Museum der Stadt Wien.
1992. Freimaurer: solange die Welt Besteht. Wien: Eigenverlag der Museen der Stadt
Wien.).)

1104
Franc Ksaver pl. Kesear.
1105
Leopold baron Unterberger (* 12. 10. 1734 Strengberg v Spodnji Avstriji; 9. 2. 1818 Dunaj).
1106
Dolleczek, 1887, 699; Koir, 1998, 61--62; Koir, 2002, 81--82, 86, 91, 108.
1107
Gottfried van Swieten (* 1734 Leyden; 1803), sin Gerharda.
1108
Lindert, 1998, 212; Winter, 1971, 173; Wagner, 2003, 75.
1109
Weisberger, 1993, 148.
1110
Joef Brigido pl.Bresovica (* 1736; 1817) in Siegfried baron Taufferer (* 1750 Ljubljana; 1796 (Koir,
1998, 45, 55--56, 61, 62; Koir, 2002, 94)).
1111
Ljubljanski klasiki, 1999, 295.
1112
Phlmann, 1991, 373.

177
Med prostozidarji v tujini je bil Vegi najblije Pariz; to je bilo glede na vojno s Francijo
nerodno in je lahko postalo pomemben povod za Vegov umor. Leta 1769 so v Parizu
ustanovili prostozidarsko loo znanost. Lalande je e naslednje leto skupaj s filozofom
Helvetiusom1113 razvil program nove loe enciklopedinega duha, kjer bi poleg znanosti lahko
razvijali tudi filozofijo, literaturo in umetnosti. Vendar je Helvetius e ez leto dni umrl, zato
je Lalande ele leta 1776 ustanovil loo devetih muz. Pred smrtjo je vanjo vstopil tudi
Voltaire.1114 Lalande je postal eden najbolj razvpitih ateistov na svetu. Kot prostozidar in
matematik je tesno sodeloval z Vego. Leta 1789 in 1798 je objavil knjigi o koledarju, leta
1802 pa tabele logaritmov in sinusov, tudi za vojake potrebe.

Vegov pariki vzornik, Lalande,1115 se je uil v jezuitskem kolegiju v Lyonu in tudiral pravo
v Parizu. Po velikem mrku 25. 7. 1748 se je zavezal astronomiji, podobno kot Messier in
Maskelyne. Obrti se je nauil pri Delislu. Leta 1751 je postal lan Berlinske akademije, leta
1753 Parike, leta 1763 Kraljeve astronomske drube v Londonu in naslednje leto peterburke
akademije skupaj z D'Alambertom in eno leto pred Hallersteinom. Bil je tudi lan akademij v
Londonu, Stockholmu, Rimu in Firencah. Leta 1751 in 1752 je bil v Berlinu. Od leta 1760 je
poueval v Parizu na Collge--Royal in urejeval astronomijo v Journal des Scavants,
Connaisance des temps pa je iz navadnih efemerid spremenil v prvi res specializirani
znanstveni asopis,1116 podobno kot Hell na Dunaju. Bil je enciklopedist, idejni vodja in leta
1776 soustanovitelj parike loe Les Neuf Seurs (devet sester), grkih muz zaitnic umetnosti
in znanja. Leta 1777 je za Enciklopedijo napisal lanek o prostozidarstvu. Za prvim stareino
Lalandejem je vodstvo loe prevzel Benjamin Franklin, tedanji poslanec ZDA v Parizu.
Lalande je hvalil Vegove logaritmovnike in leta 1801 poskrbel za tonost francoskih mer, ki
so jih Vegi poslali iz Pariza.1117

Lalande je bil pomemben astronom, zato je imel toliko raje Vegove tabele. Lalande je tudi
sam objavil logaritemske in druge tabele leta 1760 in 1802.1118 Leta 1761 je opazoval prehod
Venere ez povrje sonca. Lalande in Hell sta obravnavala posledice meritev z razlino
dolgimi teleskopi, Hallerstein pa je uporabil njune raune.1119 Lalande je razvil metodo za
doloanje zaetka in konca sonnega mrka, ki jo je leta 1764 uporabil dominikanec Audifedi
v Rimu. Lalande je iz opazovanj Hellovega prijatelja Wargentina iz Stockholma izraunal za
52'' premajhno asovno razliko med Parizom in Stockholmom.1120

Lalande je razvil analitini postopek za doloanje najmanje razdalje med dvema

astronomskima objektoma, ki jo je za njim povzel Hellov sodelavec Pilgram1121 leta 1769,
Hallerstein pa jo je dopolnil s trigonometrijskim postopkom.1122 Lalande je uporabljal
pekinka opazovanja z upotevanjem razlike med parikim in pekinkim poldnevnikom.1123

1113
Claude Adrien Helvetius (* 26. 1. 1715 Pariz; 26. 12. 1771 Pariz).
1114
Franois Marie Arouet (* 21. 11. 1694 Pariz; 30. 5. 1788 Pariz).
1115
Joseph Jrme Le Franois de Lalande (La Lande, * 1732; 1807).
1116
Seymor, 1988, 183, 185.
1117
Koir, 2002, 100.
1118
Povi, 1957, 3: 99.
1119
Hallerstein, 1775, 633.
1120
Hell, 1774, 174.
1121
Anton Pilgram (* 3. 10. 1730 Dunaj; SJ; 15. 1. 1793 Dunaj (Poggendorff, 1863, 452; po Worldcat rojen
1730 in umrl 1795)).
1122
Hallerstein, 1774, 18: 158.
1123
Hell, 1773, 17: 77--78.

178
Smrt

17. 9. 1802 je Vega nenadoma izginil z Dunaja. Dva tedna pozneje so 26. 9. 1802 nali
njegovo truplo v Donavi pod Dunajem v nepojasnjenih okoliinah. Nesrea ga je doletela
sredi dela in obetavnih napredovanj.

(SLIKA (VegaFaustmanPodpis): Vegov lastoroni podpis)

Posmrtne asti

V 79. tevilki ljubljanskega Triglava je izla biografija Jurija Vege,1124 ki jo je im

Jahresberichte der hiesigen Realschule vom Jahre 18541125 prispeval profesor Mihael
Peternel (18081884), Triglav pa je objavil izvleke iz njegovega pisanja. Peternel je bil
olnik in domoznanski pisatelj, ki je tudiral bogoslovje. Potem ko je leta 1851 opravil izpit iz
prirodoslovne skupine realke, je zael pouevati na novoustanovljeni trirazredni realki v
Ljubljani. Tu se je ukvarjal tudi z Jurijem Vego, pregledoval je njegove logaritme in ob
stoletnici Vegovega rojstva napisal njegovo kritino biografijo. Tu je predlagal, naj se
slavnemu rojaku postavi spomenik.

18. 9. 1903 so v Idriji odkrili najstareji Vegov spomenik na Slovenskem, delo kiparja
Martina Bizjaka. Leta 1932 so Italijani kip odstranili in ga nadomestili s Scopolijevim.
Vendar ga je odstranil furlanski gradbenik Cesaro Constantini, ki ga je ohranil na svojem
posestvu v edadu v Furlaniji in ga po drugi svetovni vojni vrnil Idrijanom ledta 1951. Po
drugi legandi naj bi kip prinesli iz okolice Palmanove po posredovanju deurnega amerikega
oficirja pri Fernetiih, ki se je Vege spomnil s svojega pouka logaritmov na Vojaki
akademiji. Idrijsko realko so leta 1954, ob dvestoletnici rojstva, poimenovali po Vegi. Leta
1907 so pred upno cerkvijo v Moravah odkrili doprsni Vegov kip v naravni velikosti, ki ga
je izklesal kipar Ivan Zajec. Zajev Ljubljani namenjen Vegov spomenik z nago muzo in
nagim Marsom je bil leta 1945 e v Ljubljani, leta 1954 pa je obveljal za izgubljenega.1126 Po
Vegi so imenovali tudi osnovno olo, ki jo je pred stoletji obiskoval. Leta 1938 je Matej
Sternen narisal Vegov portret v olju za univerzo v Pittsburgu.1127 Posebne pozornosti je bil
Vega deleen po drugi svetovni vojni. Njegovi logaritmi so bili vekrat ponatisnjeni; zato se
je marsikateremu olarju zdelo, da jih je Vega tudi izumil. Izlo je ve potnih znamk z
Vegovim likom. Osnovnoolska matematina tekmovanja so imenovali po Vegi, tako da je
njegov lik postal prepoznavni znak slovenskih matematikov. Leta 2002 smo v Sloveniji
praznovali Vegov teden z znanstvenimi sreanji, razstavami in proslavami, marca 2004 pa s z
veliko proslavo 250letnice Vegovega rojstva.

Zakljuek

1124
Peternel. 1865. Georg Freiherr von Vega. V: Triglav, t. 79, 3. oktober 1865, str. 325326.
Nadaljevanja v naslednjih tevilkah.
1125
Peternel. 1865.
1126
ermelj, 1954, 61--62; Jezernik, 2013, 48, 58.
1127
Sitar, 1997, 23.

179
Hallerstein, Gruber, Ambschell in Vega so bili najpomembneji kranjski raziskovalci
matematinih ved. Med vsemi je bil Vega najnijega rodu in je najhitreje sklenil ivljenjsko
pot. Vsi so obiskovali jezuitske ole, le Vega pa je bil premlad, da bi tudi sam postal jezuit.
Zaradi ukinitve jezuitskega reda se je odloil za vojaki poklic, ki mu je omogoil podobno,
na pol profesionalno ivljenjsko pot, na kateri sta se z raziskovalcem dopolnjevala profesor in
vojak. V oficirski uniformi je na bojiih je prekriaril Evropo e bolj, kot bi jo morda v
jezuitski kuti avstrijske province. Monost organiziranega raunanje logaritmov s podrejenimi
vojaki na fronti je Vegove logaritmovnike izpilila v nepogreljive tovarie vsem astronomom
in tevilnim drugim znanstvenikom.

Med znanstveniki slovenskega rodu Vegi gotovo pripada eno vodilnih mest. Njegova slava
temelji predvsem na njegovih logaritmovnikih, ki pa v dobi raunalnikov postajajo odveni
celo pri pouku v srednjih olah. Vegi to morda ne bi bilo prav; potolailo pa bi ga, da moderni
raziskovalci danes vse bolj odkrivajo tudi njegove prispevke v fiziki in astronomiji.

LITERATURA IN OKRAJAVE

Adams, George. 1795. Geometrische und graphische Versuche, oder, Beschreibung der
mathematischen Instrumente, deren Man sich in der Geometrie, Civil= und Militr=
Vermessung, beym Nivelliren und in der Perspective bedinet. Leipzig: Bei Siegfried Lebrecht
Crusius.

Adler, Ken. 1997. Engineering the Revolution. Arms and Enlightenment in France, 1763--
1815. Princeton, New Jersey: Princeton University Press.

Ambschel, Anton. 1779. Dissertatio de centro gravitatis in subsidium suorum discipulorum.

Ljubljana. (NUK-8046, NUK-8047).

Ambschel, Anton. 1780. Dissertatio de motu. Ljubljana.

Ambschel Anton. 1782. Predigt an dem Festtage des hl. Antonius von Padua, gehalten zu
Laibach in Krain. Wien.

Ambschel, Anton. 1791--1799. Anfangsgrunde der allgemeinen auf Erscheinungen und

Versuche gebauten Naturlehre. I--VI. Wien. (NUK-2, NUK- 2138).

Ambschel Anton. 1807--1810. Elementa matheseos. Vindobonae.

Ambschel, Anton. 1807. Elementa physicae et phaenomenis et experimentis deductea I--VI.

Vindobonae: Doll.

Amiable, Louis. 1889. Le franc--maon Jrme Lalande. Paris: Charavay frres, Libraries--
diteurs.

Anonimno. 1757. Kriegsbaukunst zu Schanzen Festungen. Berlin.

180
Anonimno. 1760. Constitutiones (nouvelles) militaires avec tactique. Frankfurt.

Apfaltrer, Ernest. 1740. Civicum Augustae sium arma mentarium colloquiis familiaribus
lustratum et honoribus illustrissimorum... dom. Neo - Doctorum cum in... universitate Vienn.
promotore R. P. Ernesto Apfaltrer, e Soc. Jesu, artium liberalium et Philosophiae doctore,
ejusdem Professore emeritus.... facultatlis Philosophiae Seniore ac consistoriali Suprema.
Viennae Austriae: Ex Typographia Kaliwodiana.

DArcy, Patrick. 1766. Essai dune thorie dartillerie. A Dresde: Chez George Conrad
Walther. Nemki prevod: Lambert. Versuch eine Theorie der Artillerie.

Arko, Mihael. 1931. Zgodovina Idrije. Gorica. Ponatis: 1993. Idrija.

Asclepi, Giuseppe Maria. 1768. Vsv in planetarium diametris metendis: Excercitatio Optico-
astronomica habita in Coll P.P.S.J. Rome 1765. Graz 1768. De Obiectivi Micrometri vsv in
Planetarvm Diametris Metiendis. Exercitatio Optico-Astronomica habita in Collegio Romano
a Patribvs Societatis Iesv Anno MDCCLXV.III. Non. Sept. Graecii, Typis Haeredvm
Widmanstadii. Assertationes ex Vniversa Philosophia, quas in Archi-Ducali, et Academico
Societatis Iesu Gymnasio Labaci Anno M.DCC.LXVIII. Mense Augusto, die_ Publice
Propugnandas Susceperunt Eruditus, ac Perdoctus Dominus Franciscus Karpe, Carniolius
Labacensis, Eruditus, ac Perdoctus Dominus Franciscus Suetiz, Carniolus Lythopolitanus e
Sem. S. J. Ex Praelectionibus R.P. Ioannis Baptistae Pogrietsnig e Societate Iesu,
Philosophiae Professoris publici, et Ordinarii. Gradec.

Asimov, Isaac. 1978. Biographical Encyclopedia of Science and Technology. Pan Books Ltd.

Backenberg, Franz Heinrich. 1797. Lehrbuch der Kriegswissenschaften, 2ter Theil, welcher
das Aufnehmen sowohl, als die Untersuchung und Erlangung der Kenntniss der Gegenden
zum militarischen Gebrauche enthlt. Dresden

Beale, Calne Town. 1999. Who was Ingen Housz, Anyway. Wiltshire: Calne Town Council.

Beccaria, Giacomo Battista. 1758. Dell'elettricismo. Lettere di Giambattista Beccaria De

CC.RR delle Scuole Pie, Professore di Fisica Sperimentale nella Regia Universit di Torino,
Membro della Societ Reale di Londra, e dellAccademia delle Scienze di Bologna ec.ec.
dirette al Chiarissimo Sig. Giacomo Bartolomeo Beccari Preside perpetuo, e Professore di
Chimica nellInstituto di Bologna, membro della Societ Reale di Londra, e dellAccademia
delle Scienze di Bologna ec.ec. collAppendice di un nuovo Fosforo descritto allillmo
Sig.Conte Ponte di Scarnafigi. Alla Sacra Reale Maest del Re di SardegnaColle Ameno in
Bologna allinsegna delliride.

Beccariae, Jacobo. 1768. Viri Clarissimi Iacobi Beccariae Comentarii duo, de Phosphoris
Naturalibus et Artificialibus, ex Actis Bononiensibus Excerpti. Graecii: Typis Haeredvm
Widmanstadii.

Beckmann, Petr. 1971. A History of (pi). New York: St. Martins Press.

De Belidor, Bernard Forest. 1725. Nouveau course de mathematiques a l'usage de l'artillerie.

Paris: Ch. Anton Jambert. Ponatis: 1758. Paris: Charles--Antoine Jombert.

181
De Belidor, Bernard Forest. 1734. La science des ingnieurs. A la Haye. (J453; NUK-21393).

De Belidor, Bernard Forest. 1737--. Architectura Hydraulica. Pariz. Nemki prevod. 1743--
1771. Architectura Hydraulica. Oder die Kunst das Gewasser zu denen verschiedentlischen
Hothwendigkeiten des menschlichen Lebens zu leiten, in die Hhe zu bringen. I--IV.
Augsburg: Johann Georg Wertz.

De Belidor, Bernard Forest. 1777. Geussov prevod: Herrn Belidors Anmerkungen ber die
Versuche, welche zu la Fere und Strassburg mit Kanonen, Bomben und Mrsen angestellt
sind. Magazin fr Ingenieur und Artilleristen. (Giessen: Johann Christian Krieger) 1: 261--
292.

Belii, Jo. A. 1971. Iogann Kepler. Moskva: Nauka.

Bzout, Etienne. 1788--1799. Cours de mathmatiques, lusage du corps de lartillerie. I--

IV Paris: Impr. De P. D. Pierres.

Bianchini, Giovanni Fortunato. 1754. Gio. Fortunato Bianchini, medico, Osservazioni intorno
all'uso dell'electricit celste e sopra l'origine del fiume Timavo, riportate in due lettere.
Venezia: G. B. Pasquali. (NUK-7008). Prvo pismo: Letteri intorno un nuovo Fenomeno
Elettrico allAccademia reale delle scienze di Parigi. 3--37 (Videm 16. 12. 1753, s tremi
skicami helebard na koncu). Ponatis z enakim naslovom: Memoires de l Acadmie Royale
des sciences, Paris, 1764, 445. Drugo pismo: Osservazioni intorno al fiume Timavo scritte in
una lettera al Nobile ed Erudito Signore Guido Conte Cobenzl. 41--81 (Videm, 4. 2. 1754,
brez slik). Nepaginiran dodatek: Epistola reverendi Patris Petri Imperati Bononiam misa. 85-
-92. (Dve strani Bianchinijevega uvoda in zaetek Imperatijevega pisma datiranega septembra
1602 na gradu Pucino).

Bikerman, J.J. 1978. Capilarity before Laplace. AHES. 18: 103--122.

Blay, Michel. 1988. Varignon ou la thorie du mouvement des projectiles compose en une
proposition gnerale. Annals of Science. 45: 591--618.

Blinova, Tamara Borisovna. 2002. Iezuiti v Belarusi. Rol iezuitov v organizacii obrazovanija i
prosveenija. Grodno: Grodnenskii gosudarstvennii universitet.

Bode, Johann Elert (Astronomisches Rechen--Institut zu Berlin--Dahlem. 1776--1829.

Astronomisches Jahrbuch oder Ephemeriden. Berlin: Haude und Spenerschen Buchhandlung.

Bogoljubov, A. N. 1983. Matematiki mehaniki. Biografieskii spravonik. Kiev: Naukova

dumka.

Bhm, Andreas. 1776. Grndliche Anleitung zur Kriegesbaukunst. Frankfurt.

Bohnenberger, Johann Gottlieb Friedrich. 1795. Anleitung zur geographischen

Ortsbestimmung vorzglich vermittelst des Spiegelsextanten. Gttingen: Bey Vanfenhk und
Ruprecht.

Boistel, Guy. Jan--jun. 2003. Inventaire Chronologique des ouvres inprimes et manuscriptes

182
du pere Espirit Pazenas (1692--1776), jsuite, astronome et hydrographe Marsellais. Revue
d'Histoire des Sciences. 56/1: 221--244.

Borda, Jean Charles vitez. 1783. Des Ritters de Borda Abhandlung ber die Natur dem
krummen Linie, welche Kanon--Kugeln und Bomben in ihrer Bahn beschreiben, berzetzt
und mit einen Anmerkungen begleitet von Chr. L. von M. Magazin fr Ingenieur und
Artilleristen. (Giessen: Johann Christian Krieger) 9: 233--320.

Bokovi, Rudjer. 1974. Theoria philosophiae naturalis, redacta ad unicam legem virium in
natura existentium. Venetiis: Remondini. MDCCLXIII. Zagreb: Liber.

Bokovi, Rudjer. 1765. Lettera del P. Boscovich sulli principi, suquali si possano
appoggiare le Regole pratiche per la misura dellacque, chescono dalle aperture, e corrono
per gli alvei. Lecchi. Parte terza. Articolo primo.

Bokovi, Rudjer. 1765. Del porto di Rimini memorie del Padre Ruggerio Giuseppe
Boscovich della Compagnia di Ges. Pesaro: Donnino Ricci. Ponatis: Opere idrauliche di
Eustachio Zanotti ed alcuni opuscoli du Ruggerio Boscovich, e Leonardo Ximenez (ur.
Francesco Cardinali). Ponatis: Zanotti. 1823.

Bokovi, Rudjer. 1782. Riflessioni sulle relazione del Sig. Abate Ximenes appartenente al
Progetto di un nuovo Ozzeri nello Stato Lucchese del Signore Abate Boscovich. Vsebuje tudi:
Copia di Lettera di Parigi in data del di 8 aprile 1781 del Sig. Boscovich scritta al Sig.
Gio.Attilio Arnolfini, da servire per Appendice alle sue Eiflessioni sopra il Nuovo Ozzeri.
Plano di Operazzioni Idrauliche per ottenere la massima depressione dell lago di Sesto o sia
di Bientina. Lucca: Francesco Bonsignori. 173--205.

Bokovi, Rudjer. 1785. Essame del Proggetto deSigg.Manfredi, e Bertaglia in riguardo alle
paludi Pontine, e Porto di Terracina del Sig. Abate Ruggerio Giuseppe Boscovich, allora
Professore di Matematica nellUniversit di Roma dePP. Gesuiti. Ximenes.

Bokovi, Rudjer. 1980. Ruggerio Giuseppe Boscovich, Lettere a Giovan Stefano Conti.
Firenze: Leo S. Olschki Editore.

Bouguer, Pierre. 1749. La figure de la terre, dtermine par les observations de Messiers
Bouguer & de la Condamine, de lAcadmie royale des sciences, ebvoyes par ordre du roy au
Prou, pour observer aux environs de lquateur. Pariz: C. A. Jombert.

Brown, Sanborn C. 1962. Count Rumford. New York: Anchor.

Brown, Sanborn C. 1979. Benjamin Thompson, Count Rumford. Cambridge: MIT.

Brnings, Christian. 1777--1791. Verhandl. Over de Snellheid van stromenden Water.

Verhandl. Maatsch. Harlem 26:. Prevod: Krncke (predgovor: Wiebeking). 1798.
Abhandlungen ber die Geschwindigkeit des fliessenden Wassers und vom den Mitteln
dieselbe auf allen tiefen zu bestimen. Frankfurt am Main: In der Behrens (Berhrns) und
Kornerischen Buchhandlung.

Buar, Karel. Avgust 1998. Gradivo za dolenjski biografski leksikon (53). Rast. 4: 409-413.

183
De Buffon, Georges Louis Leclerc Comte. 1744--. Histoire naturelle. Paris

Bufon, Zmago. 1971. Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju. Zbornik za

zgodovino naravoslovja in tehnike. 1: 15--77.

Callet, Franois. 1795. Tables portatives de logarithmes: contenant les logarithmes des
nombres, depuis 1 jusqu 108000; les logarithmes des sinus et tangentes, de seconde en
seconde pour les cinq premieres degrs, de dix en dix secondes pour les tous les degrs du
quart de cercle; et, suivant la nouvelle Division centsimale, de dix--millieme en dix--
millieme; prcdes dun discours prliminaire sur lexplication, lusage et la summation des
Logarithmes, et sur leur application lastronomie, a la navigation, a la gomtrie--pratique,
et aux calculus dintrts, suivies de nouvelles tables plus approches, et de plusiers autres
utiles la recherche de longitudes en mer, etc. Paris: Firmin Didot.

Caravelli, Vito. 1789. Opuscoli matematici. In Napoli: Nella stamperia di Gaetano Raimondi.

Cassini da Toires. 1758. A Voyage to South America. London (prvi natis anglekega
prevoda).

Cavallo Tiberius. 1772. A complete treatise on electricity in theory and practise with original
experiments, 1. izdaja London. 2: London 1782 (NUK-8224), 4: London 1795.

Chalmers, Alexander (ur.). 1816. The General Biographical Dictionary. London: J. Nichols
and son.

Ciperle Joe. 1976. Gimnazije in njihov pouk na Slovenskem do srede 19. Stoletja. Ljubljana:
Ljubljanski olski muzej.

Ciperle, Joe. 1980. Ljubljanska gimnazija (1773--1808), I. del. Kronika. 28: 111--121.

Ciperle, Joe. 2001. Podoba velikega uilia ljubljanskega. Licej v Ljubljani 1800--1848.
Ljubljana: Slovenska matica.

Clairaut, Alexis. 1743. Thorie de la figure de la terre, tire des principes de lhydrostatique.
Paris.

Clasen. 1782. Kurzer Abszug aus Hrn. John Mllers Theorie der Gewlbe in seiner
Practical=Fortification S. 27 u.f. Magazin fr Ingenieur und Artilleristen. (Giessen: Johann
Christian Krieger) 8: 239--266.

Clasen. 1787. Herrn Oberst von Clasen Berechnung eines Pulverthurms mit gebrochenem
Dach. Magazin fr Ingenieur und Artilleristen. (Giessen: Johann Christian Krieger) 10: 199--
210.

Van Coehoorn, Menno. 1796. Nouvelle fortification. A la Hague.

The Columbia Encyclopedia. 1963. Third edition, Columbia university press, New York,
London.

Craik, Alex D.D. 2003. The Logaritmic Tables of Edward Sang and his Daughters. Historia

184
Mathematica. 30: 47--84.

Crosland, Maurice. 2003. Research Schools of Chemistry From Lavoisier to Wurtz. The
British Journal for the History of Science. 36/3: 333--361.

Curk, Joe. 1977. Razvoj prometnih zvez v severovzhodni Sloveniji. Razvoj prometnih zvez.
199--224.

ermelj Lavo. 1954. Jurij Vega. Ljubljana: MK.

Dadi, arko. 1982. Povijest egzaktnih znanosti u Hrvata. Zagreb: SNL.

Dadi, arko. 1991 The role of Karl Scherffer in the acceptance and promotion of Bokovis
scientific ideas. Dadi (ur.). Zbornik radova meunarodnog znanstvenog skupa o Rueru
Bokoviu. Zagreb: JAZU.

Demar, Boo. 1995. Geodetske evidence v Sloveniji zemljiki kataster. Zgodovina

slovenske geodezije in geofizike. Ljubljana: Slovensko zdruenje za geodezijo in geofiziko.
15-30.

Dsaguliers, John Thophile. 1734. A Course of experimental Philosophy. London. Francoski

prevod Pezenasa: Cours de physiqe exprimentale. Paris. 1751 (W-1424; NUK-8457).

Diar. - Diarium Ministri jezuitskega kolegija v Ljubljani. AS, Zbirka rokopisov, I./37r (1712--
1721), I./38r (1722--1736), I./39r (1737--1754) in I./40r (1754--1772).

Dolar, Jaro. 1974. Med koncem in zaetkom. Zbornik NUK, Ljubljana: NUK.

Dolar, Jaro. 1982. Spomin lovetva. Ljubljana; Cankarjeva zaloba.

Dolleczek, Anton. 1887. Geschichte der sterreichischen Artillerie von den frhesten Zeiten
bis zur Gegenwart. Nach authentischen und grsstentheils officiellen Quellen verfasst. Wien:
Selbstverlag.

Doppelmaier, Johann Gabriel. 1744. Atlas novuis completi in quo mundus spectabilis, et in
eodem tam errantium quam in errantum stellarum proenomena notablia, circa ipsarumlunae,
figuram, faciem, motum, eclipsem, occultationes, transitus, magnitudines, distantias aliaque
secundum Nic. Copernicus et ex parte Tychonis de Brahe hipothesin nostri in tutu specialita
et respectu vero ad apparentias planetarum indagatu possibiles e planetis primariis, et e luna
habito, generaliter celeberrimorum astronomorum observationibus graphice descripta
exhibentur, cum tabulis majoribus XXX. Jo.Gabroele Doppelmaieri Academiarum Impperi.
Leonardino--Carolinae et Petropolitanae ex So. Norombergae. Nrmberg: Homann (NUK-
10575).

Dottler, Remigio. 1815. Elementa physicae mathematico--experimentalis, in usum auditorum

suorum conscripta a Remigio Dttler. Piarum Scholarum Sacerdote, AA.LL et Philosophiae
in Universitate Viennensi Doctore, facultatis philosophicae Decano emerito, Physicae et
Mechanicae Professore caes.reg. publico et ordinario. Editio nova curante Joanne Leopoldo
Madlener. Vienae, Tergesti: Geistingei.

185
Duffy, Christopher. 2000. The Austrian Army in the Seven Years War. Rosemont: Emperors
Press.

Duffy, Christopher. 1997. Siege Warfare. The Fortress in the Early Modern World 1494--
1660. London and New York: Routledge.

Driegl, Gnter, Winkler, Susanne, Historisches Museum der Stadt Wien. 1992. Freimaurer:
solange die Welt Besteht. Wien: Eigenverlag der Museen der Stadt Wien.

Ellis, George E. 1871. Memoir of Sir Benjamin Rumford, with Notices of his Daughter.
Boston: American Academy of Arts and Sciences.

Ehrensvrd, August. 1742. Om mrsare rtta skapnad. Poroila vedske akademije znanosti.
Kstnerjev prevod: 1789. Von der rechten Form der Mrser. Magazin fr Ingenieur und
Artilleristen. (Giessen: Johann Christian Krieger) 11: 295--304.

Euler, Leonhard. 1736. Mechanica, sive Motus scientia analytice exposita (Scientia Motus).
Petropoli: Ex Typographia Academiae scientiarum.

Euler, Leonhard. 1765. Theoria motus corporum solidorum seu rigidorum ex primis nostrae
cognitionis principiis stabilita et ad omnes motus qui in huiusmodi corpora cadere possunt
accomodata. Rostochii: Litteris et impensis A. F. Rse.

Eysturlid, Lee W. 2000. The Formative Influences, Theories, and Campaigns of the Archduke
Carl of Austria. Westport, Conn: Greenwood Press.

Faustmann, Gerlinde. 1994. sterreichische Mathematiker um 1800 unter besonderer

Bercksichtigung ihrer logarithmichen Werke. Wien: sterreichischer Kunst-- und
Kulturverlag.

Faustmann, Gerlinde. 2006. Documents and Newspaper Articles about Georg Vega. Jurij
baron Vega in njegova as (ur. Pisanski, Toma; Koir, Matev itd.). Ljubljana: Arhiv
Slovenije; DMFA. 42-56.

Folard, Jean Charles. 1760. Esprit du Chev. Folard. Paris.

Franklin, Benjamin. 1758. Briefe von der Elektricitt. Leipzig (J 631, W1488, 8427).

Gabriel Frlich (Fraelich, * 1617 Dunaj; SJ 1673; 1725 Dunaj). 1691. Collectiones
mathematica de architectura militari. Vienna. 8o. 2: Ferenc Faludi (* 25. 3. 1704 Nmetjvr;
SJ 1720 Dunaj; 18. 12. 1779 Rohonc). 1739. Collectiones mathematicae ex architectura
militari Honoribus perillustrium reverendorum, religiosorum, praenobilium nobilium DD.
Cum in alma ac celeberrima universitate Graecensi suprema AA. LL. & philosophiae laurea
insignirentur. Promotore R.P Francisco Faludi eSoc. Jesu AA. LL. & philosophiae doctrorei
ejusdemque in Metaphysicis professore ordinario. Graecii: Widmanstad. (NUK-8146).

FM feldmaral.

FML feldmaral poronik

186
FZM upravnik skladia med vojnim pohodom (Feldzugmaister).

Gardiner, William. 1742. Tables of logarithms, for all numbers from 1 to 102100, and for the
sines and tangents to every ten seconds of each degree in the quadrant; as also, for the sines
of the first 72 minutes to every single second; with other useful and necessary tables. London:
Printed for the author by G. Smith. Prevod Pezenasa 1770. Nouv. Ed. Aug. Des logarithmes
des sinus & tangentes, pour chaque seconde des quatre premiers degrs (po Vegi (1783, III)
Tables de Logarithmes). Avignon: Chez J. Aubert.

Gay--Lussac Joseph Louis. 1828. Leons de Physique. Paris.

Gerstner, Franz Joseph vitez. 1795. Theorie des Wasserstosses in Schutzgerinnen. Bhm.Ges.
2: 14 razprava.

Geuss, Joachim Michael. 1779. Eine Nachrichten von Versuchen mit groben Geschss, aus
verschiedenen Schriften gesammelt. Magazin fr Ingenieur und Artilleristen. (Giessen:
Johann Christian Krieger) 5: 301--326.

GM - general major.

Goickii--Cvirko, A.M. 1959. Naunie idei Rudera Bokovia. Moskva: Izdajateljstvo

Akademii nauk SSSR.

Grailich Joseph Wilhelm. 1857. komentar Mitteisovega dela iz leta 1856. Zeit.st.Gymn. 8:
320--321.

Grmek, Mirko Draen. 1963. Rukovet starih medicinskih, matematiko-fizikih,

astronomskih, kemijskih i prirodoslovnih rukopisa sauvanih u Hrvatskoj i Sloveniji.
Rasprave i graa za povijest nauka. JAZU, Zagreb. 1: 259-342.

Gruber, Tobija. 1781. Herrn Tobias Grubers, Weltpriesters und k.k. Bau-- und
Navigationsdirektors im Temeswarer Banat, Briefe hydrographischen und physikalischen
Inhalts aus Krain an Ignaz Edlen von Born k.k. wirklichen Hofrath. Vienna: Johann Paul
Krauss.

Gurikov, V. A. 1983. Stanovlenije prikladnoi optiki XV--XIX vv. Moskva: Nauka.

Gssmann, Franz. 1782--1783. Beytrge zur Bestimmung des Alters unserer Erde, und ihrer
Bewohner. I--II, Wien: J. Gerold. (NUK-8397)

Gssmann, Franz. 1785. Lithophylacium mitisianum: dissertatione praeuia, et

observationibus perpetuis physico mineralogicis explicatum. Viennae: Typis Iosephi Nobilis
de Kurzbeck.

Gssmann, Franz. 1785. Tryphon1128 und Justin:1129 oder, Vom Judentum. Mit einer Vorreide
an herrn Moses Mendelssohn.1130 Wien: Stabel.

1128
id.
1129
Muenika in svetnika.
1130
Filozof Moses Mendelssohn (* 1729; 1786).

187
Gssmann, Franz. 1788. Nachricht von der Vorrichtung bey Fernrhren, zur Bewirkung
ungemeiner Vergrsserungen. Wien: Joseph Stahel.

Gssmann, Franz. 1801. Von der alten Zodiaken in Aegypten. Wien. Prevod: 1802. Sulle
antichi zodiaci dell Egitto: an un nobile giovane. Venezia: F. Andreola. (NUK-7938).

Gssmann, Franz. 1803. ber die Steinregen an der jungen Grafen Eugeb Wrbna. Wien: J. T.
E. Von Trattnern.

Gssmann, Franz. 1803. ber die Berechnung der Kometen--Bahnen. Wien: Trattnern.
(NUK-4097).

Gssmann, Franz. 1805. ber die bisherigen Versuche und derselben Berechnung in Hinsicht
auf die Theorie des Stosses und Widerstandes flssiger Krper. Wien: Mathias Andreas
Schmidt (NUK-328) (tudi Leipzig).

Hauff, Johann Carl Friedric. 1795. Von der Nutzbarkeit des Hadley'schen Sextanten fr den
Ingenieur. Magazin fr Ingenieur und Artilleristen. (Giessen: Johann Christian Krieger) 12:
327--267.

Haussser, Mathias baron von. 1778--1786. Analytische Abhandlung der Anfangsgrnde der
Mathematik auf hohen Befehl des Herrn Geniekorpskommandanten Geldzeugmeister Grafen
von Pallegrini Excellenz zum Gebrauche der Kaiser. Knigl. Ingenieursakademie. IIII.
Wien: Gedruckt bey Johann Thomas Edlen von Trattnern.

Hogg, Ian. V. 2000. Mortars. Ramsbury: Crowood.

Holland, Georg Jonathan. 1772. Rflexions philosophiques sur le Systeme de la nature.

London.

Holland, Georg Jonathan. 1795. Auflsung des ballistichen Problems. Magazin fr Ingenieur
und Artilleristen. (Giessen: Johann Christian Krieger) 12: 161--190.

Hennert, Johann Friedrich. 1768. Elementa universae mecganices quae staticam,

phoronomiam, dynamicam, ac motus mechanicam complectuntur. Pars I: Cursus matheseos
adplicatae. Traiecti ad Rhenum: Ex officina A. Paddenburg.

Hlaj, Nataa. 1999. Ladijski modeli patra Gabriela Gruberja. Primorska sreanja. 23 (t.
222/223): 767--769.

Heilbron John L. 1993. Weighing Imponderables and other Quantitative Science Around
1800, HSPS Supplement. 24: 1--337.

Herbert, Joseph Edler. 1773. R.P. Iosephi Herbert, e S.I. AA.LL. et Philos. Doc. nec non
Physices in Academia Vindobonensi Prof. P.O. Dissertatio de Aqvae, aliorumqve
Nonnvllorvm Flvidorvm Elasticate. Viennae: Typ. Ioan. Thomae nob. de Trattnern, Saccars.
Reg. Maiest. Typogr. at Bibliop. MDCCLXXIII. (NUK-8251, NUK-8557). Nemki prevod:
Antona Ambschlla: 1778. Josephs v. Herbert des Weltweisheit Doctors, und k.k. fentlichen,
und ordentlchen Lehrers der Physick an der hohen Schule zu Wien Abhandlung von der
Federkraft des Wassers, und einiger anderen flssigen Krper. Aus dem Lateinischen ind

188
Deutsche bersetzt von Anton Ambschell, der Weltweisheit Doctors, und k.k. fentlichen, und
ordentlchen Lehrers der Physick an der Akademie zu Laybach. Ljubljana: mit Egerischen
Schriften. (NM-1071).

Historia Annua Collegij Labacensis. 1722--1773. NUK. Ms 1544.

Hobert, Johann Philip, Ideler, Ludewig. 1793. Idelers neuen Trigonometrischen Tafeln fr
die Decimalenteilung des Quadranten. Berlin. Ponatis 1799. Neue trigonometrische Tageln
fr die decimalenleitung des quadranten... Berlin: im Verlage der Realschulbuchhandlung.

Hflechner, Walter, Adolf Hohenester. 2--17. 5. 1985. Ausstellung Ludwig Boltzmann. Graz.

Hollins, David (ilustracije Christopher Rothero). 2004. Austrian Commanders of the

Napoleonic Wars 1792-1815. Oxford: Osprey Publishing Ltd.

Horst, Tileman van der, Jacob Polley. 1738. Theatrum Machinarun Universale: of Keurige
Verzameling van verscheide grote an zeer fraaie Waterwerken, Schutsluizen, Waterkeringen,
Ophaal-- en Draabruggen. Met hare Gronden, Opstallen en Doorgesnedens. I--II.
Amsterdam: Petrus Schenk. (Ponatisa 1757 in 1774 obeh delov v skupni vezavi. Amsterdam:
Schenk).

LHuilier, Simon Antoine Jean. 1786. Exposition elementaire des principes des calculs
superieurs (Princip. Calc. Diff. et integr). Berlin: Akademija. Latinski prevod: 1795.
Tbingen.

Hutton, Charles. 1778. Phil.Trans. 1: 50--85. Geussov prevod: 1781. Die Kraft des
entzndeten Pulvers und die anfngliche Geschwindigkeit der Kanonkugel durch Versuche
bestimmt, voraus nachmals das Verhltniss zwischen der anfnglichen Geschwindigkeit der
Kugel, dem Gewicht der Kugel und der Ladung hergeleitet worden durch Carl Hutton von der
Militrakademie zu Woolwich. Magazin fr Ingenieur und Artilleristen. (Giessen: Johann
Christian Krieger) 7: 235--274.

Hutton, Charles. 1802. Nouvelles expriences dartillerie. Paris: Magimel.

Ilwof, Franz, Peters, Karl F. 1875. Graz Geschichte und Topografie. Der Stadt und ihre
Umgebung. Graz: Verlag der Geschftsfhrung der 48. Versammlung der deutsche
Naturforscher unf rzt.

Ilwof, Franz. 1909. Flussregulierungen und Wasserbauten 1772--1774. Archiv fr

sterr.Geschichte. 97: 522--538.

Ingenhousz, Joannis. 1784. Vermischte Schriften bersetzt von Molitor. Wien: Weggler.
(W1518).

J - Knjinina tevila v katalogu nekdanjih jezuitskih knjig Verzeichnis der vom Feuer
geretteten Bcher des gewesten Collegii S.J. 1. 3. 1775. (NUK. Rokopisni oddelek. 31/83).

Jacob, Margaret C. 1981. Clandestine Culture in the Early Enlightenment. The analytic spirit
(ur. Harry Woolf). Cornell: University Press. 143--144.

189
Jacob, Margaret C., Dorothe Strukenboot. 2003. A Women's Scientific Society in the West.
Isis. 94: 217--252.

Jaramaz, Slobodan, Mickovi, Dejan. 2002. Unutranja balistika. Beograd: Mainski fakultet.

Jezernik, Boidar. 2013. Slavni junak in uenjak, rojen v kmeki hii. Heroji in slavne
osebnosti na Slovenskem (ur. Jezernik, Boidar). Ljubljana: Znanstvena zaloba Filozofske
Fakultete. 27-64.

Jezuiti na Slovenskem. 1992. Ljubljana: Intitut za zgodovino Cerkve Teoloke fakultete v

Ljubljani in Provincialat slovenske province Drube Jezusove.

Johnson, W. 1992. Benjamin Robins (18th Century Founder of Scientific Ballistic): Some
European Dimensios and Past and Future Perceptions. International Journal of Impact
Engineering. 12/2: 193--323.

Jurii, Daniela. 1990. Gabrijel Gruber ob 250--letnici rojstva. Arhivi. 13/1--2: 52--55.

Juni, Stanislav. december 1994. Jurij Vega. Spika. 552--554

Juni, Stanislav. 1995. Pouk fizike v Ljubljani v asu tudija Jurija Vege. Fizika v oli. 1: 58-
-61.

Juni, Stanislav. 1996. Pouk hidrostatike in hidrodinamike v asu Jurija Vege. olska
kronika. 29/5: 185--188.

Kalan, Filip. 1979. Anton Toma Linhart. Ljubljana: Partizanska knjiga.

Karger, Joseph. 1998. Die Entwicklung der Adjusterung, Rstung und Bewaffnung der
sterreichisch--ungarischen Armee 1700--1809. Buchholz: LTR.

Karpe, Franc Ksaver. 1776. Argumentam tentaminis, ex philosophia rationali in conspectu

tabellari exhibitum. Olomouc.

Karpe, Franc Ksaver. 1776. Filium tentaminis, ex philosophia speculativa. Olomouc.

Karpe, Franc Ksaver. 1793--1794. Erklrung der Logik, Metaphysik und practischen
Philosophie nach Feders Leitfaden und dem Geiste der ffentlichen Vorlesungen an der
Wiener hohen Schule. Wien.

Karpe, Franc Ksaver. 1802--1803. Darstellung der Philosophie ohne Beynahmen in einem
Lehrbegriffe, als Leitfaden bey der Anleitung zum liberalen Philosophiren. Wien.

Karpe, Franc Ksaver. 1804. Institutiones philosophiae dogmaticae perpetua Kantianae

disciplinae ratione habita. Vienae.

Karpe, Franc Ksaver. 1804. Institutiones philosophiae moralis. Vienae.

Karsten, Wenceslaus Johann Gustav. 1778--1780. Lehrbegriff der gesamten Mathematik.

Greiswald: Anton Ferdinand Rse. 2. Auflage: 1782.

190
Karsten, Wenceslaus Johann Gustav. 1780. Anfangsgrnde der mathematischen
Wissenschaften. I--III. Greiswald: Anton Ferdinand Rse.

Kstner, Abraham Gotthelf. 1792. Anfangsgrnden der Geometrie. 5. Auflage.

Kstner, Abraham Gotthelf. 1794. Recenzija Vegov logaritemski prirocnik

(Manuale logarithmico-trigonometricum) iz 1793. Goettingische Anzeigen, II.
Stueck, 18. januar 1794, str 110-112.

Kstner, Abraham Gotthelf. 6. 4. 1795. G. V., Vollstndige Sammlung (Recenzija Vegovega

Thesaurusa (1794)). Gttinger Anzeigen. Band 6, Nr. 56: 561--566.

Kstner, Abraham Gotthelf. Oktober 1797. G. V.'s logarithmische--trigonometrische Tafeln

(Recenzija Vegovega logaritmovnika). Gttingische Anzeigen von gelehrten Sachen.
Gttingen: Hager. Band 21, Nr. 168: 1665--1674. Revija je izhajala 4 krat na leto od leta 1753
do leta 1801 pri Kniglische Gesellschaft der Wissenschaften v Gttingenu.

Kaui, Fridolin. 1886. Georg Freiherr von Vega. Organ der Militrwissenschaftlichen
Vereine (Wien) 33: 43--94. Ponatis: 1904. Wien: Selbstverlage.

Kersnik, Janez Krstnik. 1811. Inventaire des objects existantes dans le Cabinet de Chimie et
de Physique des coles centrales Laibach. ZML. Akc.fond 1, arh.enota 53.

Kersnik, Janez Krstnik. 1847. Inventarium, Popis naprav v fizikalnem kabinetu liceja v
Ljubljani za leto 1847. ZML. akc.fond 1, Arh.enota 76.

Kipnis A.J. in Javelov B.E. 1985. Van der Waals. Moskva: Nauka.

Knobloch, Eberhard. 2006. Vega and the Royal Prussian Academy of Sciences in Berlin. Jurij
baron Vega in njegova as (ur. Pisanski, Toma; Koir, Matev itd.). Ljubljana: Arhiv
Slovenije; DMFA. 216-229.

Eberhard Knobloch. 2008. Vega and the Royal Prussian Academy of Sciences in Berlin, Archives
Internationales d'Histoire des Sciences, vol. 58/160-161: 171-184.

Kopatkin, Viktor, S.J. 1934. Gabrijel Gruber S.J. in njegov prekop. Kronika. 1/1: 8--14.

Koir, Matev. 1998. Prostozidarstvo v habsburki monarhiji v 18. stoletju ter prostozidarski
loi Zdruena srca v Mariboru in Dobrodelnost in stanovitnost v Ljubljani. Kronika. 46:
41--65.

Koir, Matev. 2002. Brat Vega, prostozidar. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike.
15--16: 75--111. Prevod. 2006. Brother Vega. Freemason. Jurij baron Vega in njegova as
(ur. Pisanski, Toma; Koir, Matev itd.). Ljubljana: Arhiv Slovenije; DMFA. 177-204.

191
Koir, Matev. 2006. Jurij baron Vega in njegova druina. Jurij baron Vega in njegova as
(ur. Pisanski, Toma; Koir, Matev itd.). Ljubljana: Arhiv Slovenije; DMFA. 16-41.

Kova, Tita. 1979. Najbogateji Kranjec. Ljubljana: Cankarjeva zaloba.

Kunitsch, Michael. 1808. Biographie des Herrn Leopold Gottlieb Biwald, der Weltweisheit
und Gottesgelehrtheit Doctor, ehemahliges Mitglied des aufgelsten Jesuitenordens,
ordentl.und ffentlicher Professor der Physik, Senior und Director der philosophischen
Facultt, und gewesener Rector Magnificus an dem k.k.Lycum zu Grz. Von Michael
Kunitsch, jubilirten (sic!) Lehrer der k.k.Hauptnormalschule zu Grz. Grz: gedruckt bey den
Gebrdern Tanzer.

Lacaille, Abb Nicolas Louis de. 1756. Lectiones Elementaires d.Optique. Paris. Scherfferjev
prevod: 1757. De la Caille, Lectiones elementares Opticae ex editione Parisina Anni
MDCCLVI in Latinum traductae a C.S. e S.J. quibus Auctari loco accessit Brevis theoria
micrometri objectivi a R.P. Rogerio Josephi Boscovich, e S.J. in Collegio romano matheos
professore concinnata. Editio altera. Vindobonea: Typis Joannis Thomae nob. De Trattnern,
Caes. Reg. Aulae typographi et bibliopolae. Na straneh 145--150 je Scherffer dodal e
Bokovievo pismo datirano 1. 8. 1757 na Dunaju: Brevis theoria micrometri objectivi.
Carolo Benvenuti Soc. Jesu. Rogerius Josephus Boscovich ejusd. Soc. Pismo sta popestrili
sliki 1 in 2 na tabli XII.

Lalande, Joseph Jrme Le Franois, Jeaurat, Edme--Sbastien. 1782. Conoisance de temps

pour lanne 1782. Paris: Impr. Royale.

Lambert, Johann Heinrich. 1765--1772. Beytrge zum Gebrauche der Mathematik und deren
Anwendung. I--IV. Berlin: Verlage des Buchladens der Realschule.

Lambert, Johann Heinrich. 1765. Histoire de lAcademie Royale des Sciences de Berlin.
Ponatis 1795. Vom Widerstande der Flssigkeiten, nebt einer Auflssung des ballistichen
Problems. Magazin fr Ingenieur und Artilleristen. (Giessen: Johann Christian Krieger) 12:
191--310.

Lambert, Johann Heinrich. 1773. Histoire de lAcademie Royale des Sciences de Berlin.
Ponatis 1795. Verzeichnung eines ballistichen Massstabs. Ponatis 1795. Magazin fr
Ingenieur und Artilleristen. (Giessen: Johann Christian Krieger) 12: 311--326.

Langsdorf, Karl Christan. 1794. Lehrbuch der Hydraulik mit bestandiger Rucksicht auf die
Erfahrung. Altenburg: Richter.

Laplace, Pierre Simon. 1796 (An IV). Exposition du Systeme du monde. Paris: Cercle--Social.
(1799 (An VII). 2de Edition. Paris: Crapelet).

Lavoisier, Antoine, Pierre Simon Laplace. 1780. Mmoires de l'Academie des Sciences
(Paris), anne 1780. Prevod v Svetislav Mari, Na izvorima fizike. Novi Sad 1952.

MacLaurin D.Colin. 1759. Philosophiae Newtonianae. Latinski prevod po pariki izdaji,

Dunaj (NUK-4277).

Lavtar Luka (1846--1915), suplent za matematiko in fiziko na realki v Ljubljani, Vse prikazni

192
v naravi so nasledek ene same priproste tvari z eno samo bistveno mojo (s privlanostjo),
Letopis Slovenske Matice, Ljubljana 1873.

Lecchi, Giovanni Antonio. 1765. Idrostatica esaminata nesuoi principi e stabilita nelle sue
regole della misura dellacque corenti dal P. Antonio Lecchi della Compagnia di Ges,
Matematico delle LL.MM.III. Milano: Giuseppe Marelli.

Leupold, Jakob. 1724. Theatrum Machinarvm Generale. Schauplatz Des Grundes

Mechanischer Wissenschafften, Das ist: Deutliche Anleitung Zur Mechanic oder Bewegungs--
Kunst, Darinnen nicht nur Die Fnff einfachen Rst--Zeuge und die dabey nthigen Lehr--
Stze deutlich erklret, alle vorfallende Begebenheiten umstndlich bemercket, und deren
Application an besonderen Machinen erwiesen, sondern auch die so genannten usserlichen
Krffte, Als der Menschen, Thiere, Lufft, Feuer, Wasser, Gewichte und Federn, nebst ihren
hierzu dienlichen Eigenschafften und behrigen Machinen beschrieben werden; Alles mit viel
ntzlichen Anmerckungen und besonderen neuen Inventionibus und Machinen vermehret, und
mit vielen Figuren deutlich vor Augen gestellet. Leipzig. Reprint: Hannover 1982

Leupold, Jakob. 1724. Theatrum Machinarvm Hydrotechnicarum. Schau--Platz der Wasser--

Bau--Kunst, Oder: Deutlicher Unterricht und Anweisung desjenigen, was bey dem Wasser--
Bau, und absonderlich der Damm--Kunst, zu wissen nthig ist, als nemlich: Quellen und
Brunnen zu suchen und zu graben, die Wasser zu probiren und zu leiten, durch hltzerne,
thnerne, bleyerne und eiserne Rhren, auch was bey ieder Arth zu wissen dienlich, wie es in
Grben zu fhren und abzuwgen, Canle zu graben, der Schutt mit Vortheil heraus zu
schaffen, die Ufer wider den Einri zu verwahren, solche zu repariren oder gar neue zu
machen, Pfhle zuzurichten und einzuschlagen durch mancherley beqveme Rammel; Whre,
Krippen, Dmme und Teiche zu legen, und was sonst vom Teich--Wesen ntzlich zu wissen.
Die Flsse auf mancherley Arth zu reinigen und schiffbar zu machen durch Schleussen, Roll--
und Auffzieh--Brcken, u.s.f. Alles mit mechanischen, mathematischen und physicalischen
Anmerckungen deutlich beschrieben, und mit sehr vielen saubern Figuren vor Augen
gestellet. Ein Werck so nicht nur allen Knstlern, Architectis, Kunst-- und Rhr--Meistern,
Mllern, ja allen die beym Wasser--Bau Hand anlegen, sondern auch Cammer--Rthen,
Commissarien, Beamten, Ingenieurs, ja allen Hauswirthen die Wasser brauchen und
Wasserleitungen oder Wasser--Bau haben, ntzlich und nthig. Leipzig

Liesganig, Joseph Xavier, S.J. 1770. Dimensio graduum meridiani Viennensis et Hungarici
Augg jussu et auspiciis peracta a Josepho Liesganig. Vindobonae: Bernardi (litteris a
Ghelenianis). In 4. (NUK-4238).

Lindert, Wilgert. 1998. Aufklrung und Heilserwartung. Philosophische und Religise Odeen
Weiner Freimaurer (1780--1795). Frankfurt/Berlin/Bern/New York/Paris/Wien: Peter Lang.

Ljubljanski klasiki 1563--1965. 1999. (ur. ivka rnivec in drugi). Ljubljana: Maturanti
klasine gimnazije.

Lomas, Robert. 2003. The Invisible College: The Royal Society, Freemasonry and the Birth
of Modern Science. London: Headline.

Lukcs, Ladislaus. 1987--1988. Catalogus generalis seu Nomenclator biographicus

personarum Provinciae Austriae Societatis Jesu (1555--1773). I--III. Romae: Institutum
historicim S. J.

193
Mako, Paul von Kerek-Gede, S.J. 1768. Calculi differentialis et integralis institutio, quam in
tironum usum elucubratus est P. Mako e S. I. Vindobonae: Ioannis Thomae nob. de Trattner.

Mako, Paul von Kerek--Gede, S.J. 1772. Dissertatio physica de natura et radiis Fulguris; de
proprietatis Tonitrui et mediis contra ictum fulminis. Vienna: Job. Thomas Edlen von
Trattnern. Ponatis. Goritiae: Valerii de Vakeriis, 1773. Prevod: 1772. Physikalische
Abhandlung von den Eigenschaften des Donners und den Mitteln wider das Einschlagen.
Verfasst von Paul Mako, der S. J. Lehrer der Mathematik und Experimentalphysik in dem k.
K. Theresianum und Joseph Edlen von Retzer, seiner Zuhrer in das Deutsche bersetzt.
Wien: Joh. Thomas Edlen von Trattnern. Prevod: 1775. Hrn. Mako von Kerek--Gede Prof.
apost. Und Lehrer der Mathematischen Wissenschaften in dem k.k. Theresianum und Joseph
Edlen von Retzer, seiner Zuhrer in das Deutsche bersetzt, Physikalische Abhandlung von
den Eigenschaften des Donners und den Mitteln wider das Einschlagen. Ljubljana: Typis
Joannis Friderici Eger (z vstavljenim: Tentamen Philosophicum ex Logica, Metaphysica /
Algebra, Geometria, Trigonometria, Geodesia, Stereometrissa (sic!), Geometria Curvarum,
Balistica et Physica, tam Generali, quam Particulari, quod Anno MDCCLXXV. Mense
Augusto die_ in Archid. academia Labacensi. Ex praelectionibus adm.r. ac.cl.d. Gregorii
Schttl, Phys. Prof. Publ. et Ord. Adm. R.Cl. ac Perill. D. Josephi Maffei de Glattfort, Math.
Profes. Publ. et Ord. Adm. R. ac Cl. D. Antonii Tschokl, Log. et Met. Prof. Publ. et Ord.
Subivere. Perd. D.Fidelius Poglayn, Carn. Crainb. Perd. D. Georg. Veha, Carn. Moraitsch.
Perd. D. Mathaeus Kallan, Carn. Locopol. e Sem. Episc. Alum. Schiffer. W-1535; NUK-
8272; NUK-8172). Dissertationes physicae de natura, et remediis fulminum, Budae 1781
(NUK-3125).

De Mairan, Jean Jaques Doroteus. 1751. Abhandlung von der Eisse. nemki prevod Leipzig.
(W-1537; NUK-8535)

Mal, Josip. 1993. Zgodovina slovenskega naroda. Celje: Mohorjeva druba.

Mansfield, Jared. 1802. Theory of Gunnery. Essays Mathematical and Physical. New--Haven:
Willam W. Morse. 225--249.

Markovi, eljko. 1968--1969. Rue Bokovi. Zagreb: JAZU.

Martine, George. 1751. Dissertation sur la Chaleur avec des observations nouvelles sur la
construction et la comparaison des thermometres. Pariz. (W-1539; NUK-8263).

Mayer, Johann Tobias. 1794. Grndlicher und ausfhrlicher unterricht zur praktischen
Geometrie. I--IV. 2. izdaja. Erlangen. Tudi: 1792--1795. I--III. Gttingen: Vanderhoek
Ruprecht.

Meli, Domenico Bertolini. 1992. St. Peter and the Rotation of the Earth: The Problem of Fall
Around 1800. The Investigation of Difficult Things. Essays on Newton and the History of the
Exact Science in Honour of D. T. Whiteside. (ur. Harman, P. M., Shapiro, Alan Elihu).
Cambridge: University Press. 421--448.

Metzburg, Georg Ignatz. 1769. Clarissimi Helshami,1131 in Universitate Dublinens

philosophiae naturalis professoris, Physica experimentalis Newtoniana: ex editione tertia
1131
Richard Helsham (* 1682?; 1738).

194
Londinensi Anglica in Latinum translata. Vindobonae: Typis Joan. Thomae Trattnern.

Metzburg, Georg Ignatz. 1775, 1776, 1777. Institutiones Mathematicae in usum Tironium
conscriptae. 1--3. Viennae: Typis Joan. Thomae Trattnern. (NUK-4281). Ponatis tretjega dela
ob izpitu Malachia Zemana 12. 8, 1777. Praxis geometrica ex principiis trigonometricis
deducta. Vienna: Trattnern. Ponatis z dodanimi tirimi knjigami: 1792--1793. v sedmih delih
vezanih v tri knjige. Prevod A., X. G. 1798--1804. Einleitung zr Mathematik. Wien: F. J.
Rotzel. (NUK-4281).

Mitteis, Heinrich. 1856. Abb Nollet in seiner Stellung gegen Benjamin Franklin, Izvestja
gimnazije v Ljubljani. 3--12.

Mitteis, Heinrich. 1858. Predavanje o streli pri Muzejskem drutvu v Ljubljani 2. 1. 1856. 2.
Jahresheft des Vereins des Krainischen Landes--Museums. 88--89.

Mlinari, Joe. 1995. Stika opatija 1136-1784. Novo mesto: Dolenjska zaloba.

Mnnich, Bernhard Friedrich. 1779. Anleitung zur Anordnung und Berchnung der
gebruchlichsten Maschinen nach Marinen und Regeln, welche die Erfahrung und Theorie an
die Hand giebt. Augsburg: Eberhard Kletts sel. Wittwe und Frank.

Montalembert, Marc Ren markiz de. 11. 1. 1764. Memoires de lAcadamie. Annne 1755.
463--468. Geussov prevod: 1780. Abhandlungen von der drehendem Bewegung, welcher die
Kanonkugeln bey der fortgehenden Bewegung lngst der Seele des Stucks zugleich
unterworfen seyn sollen. Magazin fr Ingenieur und Artilleristen. (Giessen: Johann Christian
Krieger) 6: 135--146.

Montalembert, Marc Ren markiz de. 11. 1. 1764. Memoires de lAcademie. Annne 1759. 4:
358--373. Geussov prevod: 1781. Abhandlungen ber die Gefhrichkeit und Unzulnglichkeit
der bey eisernen Kanonen gebruchlichen Proben, ber die beste Art des Gusseisens zu
denselben und ber die sichersten Mittel slebige zu erkenen. Magazin fr Ingenieur und
Artilleristen. (Giessen: Johann Christian Krieger) 7: 307--332.

Mucha, J. J. M. Wolfgang. 1780. Anleitung zur mineralogischen Kenntniss des

Quecksilbergewerks zu Hydria um Herzogthume Krain. Wien: Rudolph Grffer.

Muller, John. 1768. Appendix, or, Supplement to the Treatise of artillery: containing the true
projectile described by bodies in the air. The greatest velocity and resistance they can have.
The most advantageous lenhth of guns, and their charges which produce the greatest effects;
with an introduction of fluxions. To which is added, the true figure of the Earth, deduced from
astual mensuration. London: J. Millan, near the Admirality, Charing Cross.

Muller, John. 1746. Treatise of Artillery...To Which is Prefixed, A Theory of Powder Appiled
to Fire--arms. London: John Millan. 2. izdaja: 1768. London: John Millan. Geussov prevod
druge izdaje: 1779. Betrachtung ber die mechanische Einrichtung der Beschsse, nebst
Nachrichten von Erfahrungen und Versuchen, wodurch sie vervollkommnet warden konnte.
Magazin fr Ingenieur und Artilleristen. (Giessen: Johann Christian Krieger) 5: 259--300. 3.
izdaja: 1780. London: John Millan.

Mllner, Alfons. 1901. Die Realistischen Disciplinen am Laibacher Jesuiten--Collegium

195
Argo. 9: 171--172.

Murko, Vladimir. 1974. Stareji slovenski znanstveniki in njihova vloga v evropski kulturni
zgodovini Astronomi. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. 2. 11--42.

Naulet, Fredric. 2002. L'artillerie Francaise (1665--1765). Naisance d'une arme. Paris: Ed.
Economica.

Neschiari, Alberto. 2002. Corrispondenza di Giovanni Battista Amici con Franz Xaver von
Zach. Nuncius. 17/1: 165--246.

Newton, Isaac. 1687, Philosophiae Naturalis Principia Mathematica. Autore Is.Newton,

Trin.Coll.Cantab.Soc.Matheseos Professore Lucassiano,& Societatis Regalis Sodali.
Imprimatur. S.Pepys, Reg.Soc.Praeses. Julii 5.1686. Londini: Iussu Societatis Regiae ac
Typis Josephi Steater. Prostat apud plures Bibliopolas.

Nielsen, Keld. 1989. Another kind of light: The work of T. J. Seebeck and his collaboration
with Goethe, Part I. HSPS. 20: 107--178.

Nollet, Abb Jean--Antoine. 1746. Essai sur L'lectricit des corps. London, Paris.

Nollet, Abb Jean--Antoine. 1767. Memoires de l'Academie des sciences de Paris. 109--118.
Bhmov prevod: 1787. Ueber das Schiesspulver in dessen verschiedenen Zustnden
angestellte Erfahrungen. Magazin fr Ingenieur und Artilleristen. (Giessen: Johann Christian
Krieger) 10: 131--148.

Norris, John. 2000. Artillery. A History. Stroud/Gloucestershire: Sutton Publishers.

NUK- Signature Narodne in univerzitetne knjinice v Ljubljani.

Pahor, Miroslav. 1970. Slovenski dijaki in tudentje na pomorskih olah (1754--1941). 10 let
vije pomorske ole Piran. (Ur. Slavko Kavek). Portoro: Primorski tiski Koper. 43--100.

Pahor, Miroslav. 1981. Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo--navtika--navigacija. Slovensko morje

in zaledje. Zbornik za humanistine, naravoslovne in druboslovne raziskave. Koper, t. 4--5:
11--40.

Papacino dAntoni, Alessandro Vittorio. 1773--1774. Instituzioni fisico--meccanice per le

Regie Scuole dartiglieria, e fortificazione. I--II. Torino: Nella Stamperie Reale. Francoski
prevod: Montrozard, Cusset de. 1777. Institutions physico--mchaniques. Strasbourg: Bauer
& Treuttel. Nemki prevod. Tempelhof. Phys. Metemat. Grundsche der Artillerie.

Pauek--Badar, Sneana. 1991. Bokovis Views on the Role of Heat and Light in Chemical
Changes. Zbornik radova meunarodnog znanstvenog skupa o Rueru Bokoviu. 136.

Pavlova, G. E. 1967. ozef erom Fransua Laland. Leningrad: Nauka.

Peri, Tone. Prostozidarstvo. Ljubljana: MK.

196
Peternel, Mihael. 1865. Georg Freiherr von Vega. Triglav. t. 79, 3. oktober 1865, str. 325
326. Nadaljevanja v naslednjih tevilkah.

Pickl, Othmar. 1977. Mur und Drau als Verkehrswege nach dem Sudosten. Razvoj prometnih
zvez. 225--240.

Pilgram, Anton. 1781. Calendarium chronologicum: medii potissimum aevi monumentis.

Viennae: Joseph de Kurzbeck.1132

Pisanski, Toma. 1977. Balistika. 1. del. Zgodovina topnitva. Presek. 5/1: 49--57.

Pisanski, Toma. 1977. Balistika. 2. del. Zunanja balistika. Presek. 5/2: 116--124.

Pitsci, Bartolomaei. 1613. Thesaurus mathematicus: sive Canon sinuum as radium

1.00000.00000.00000. et ad dena quaeque scrupula secunda quadrantis: una cum sinibus
primi et postremi gradus, ad eundem radium, et ad singula scrupula secunda quadrantis:
atq(ue) ubi res tulit, etiam tertiis. Lam olim. Francoforti: Excudebat (tiskar) Nicolaus
Hoffmannus, sumtibus (prodaja knjig) Jonae Rosae.

Pivec-Stele, Melita. 1969. Promocije Slovencev na graki univerzi 1728. Kronika. 2: 112.

Poggendorff, Johann Christian. 1863. Biographisch--literarisches Handwrterbuch zur

Geschichte der exakten Wissenschaften von J. C. Poggendorff. Leipzig: Johann Ambrosius
Barth.

Pohlin, Marko. 1799. Marci a S.Paduano (Pohlin) Er. Aug. Disc. Ord. Prof. Bibliotheca
Carnioliae, in qua reperiuntur scriptores,qui vel ipsi, vel eorum opera in Carniolia primam
lucem aspexerunt; vel alias in vel de Carniolia scripserunt. Partially published in supplement:
Pohlin, Marko. 1862. Hacquet Balthasar. Mittheilungen des historischen Vereines fr Krain.
from the manuscript with bookplate Aus der Bibliothek Barons Sigm Zois, now in NUK, rkp,
sign. 171. O Vega, vulgo Veha (Georgii) in njegivih treh objavah (pp. 113-114).

Phlmann, Brbl. 1991. Graf Rumford in bayerischen Diensten (1784--1798). Zeitschrift fr

bayerische Landesgeschichte. 54: 369--433.

Polec, Janko. 1929. Ljubljansko vije olstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo.
Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana.

Polvani, Giovanni. 1942. Alessandro Volta. Pisa: Domus Galileana.

Popov, Andrej V,; argi, Matija. 2006. Jurij Vega in njegove povezave s St. Peterburko
akademnijo znanosti. Jurij baron Vega in njegova as (ur. Pisanski, Toma; Koir, Matev
itd.). Ljubljana: Arhiv Slovenije; DMFA. 230-238.

Povi, Joe. 1. 6. 1957. Vega in Lalande. OMF. 5/3: 97--100.

Povi, Joe. 1974. Bibliografija Jurija Vege. Ljubljana: SAZU.

Pringle, baron John. 1778. A discourse on the theory of gunnery. Delivered at the anniversary
1132
Joseph Edler von Kurzbeck (Kurzbck, * 1736; 1792).

197
meeting of the Royal Society, November 30, 1778. By Sir John Pringle Baronet. Published by
their order. Geussov prevod: 1781. Rede ber die Theorie der Artillerie. Magazin fr
Ingenieur und Artilleristen. (Giessen: Johann Christian Krieger) 7: 275--306.

Prosen, Marijan. 2002. Ime Jurija Vege na nebu. Zbornik za zgodovino naravoslovja in
tehnike. 15-16: 72-74.

Punik, Janko. 1979. Vremenoslovje na Slovenskem. Zbornik za zgodovino naravoslovja in

tehnike. 4: 9--104.

Von Radics Peter. 1882--1884. Vega als Student. Archiv fr Heimatkunde Franz Schumi. 147-
-154.

Von Radics, Peter. 1912. Die Entwicklung des deutschen Buhnenwesens in Laibach.
Ljubljana.

Rajp, Vincenc. 1992. Ukinitev jezuitskega reda na Slovenskem. Jezuiti na Slovenskem. 255--
274.

Rajp, Vincenc. 2001. Zgodovinska Mura. 10 let stalne slovensko--avstrijske komisije za

Muro. 12--16.

Razvoj prometnih zvez v panonskem prostoru do leta 1918. 1977. Uredila Vanek iftar in
Janko Kuster. Maribor: Univerza v Mariboru.

Reinalter, Helmut. 1997. Der Illumunatenorden (1776--1785/87), ein politischer Gegeimbund

der Aufklrungszeit. Frankfurt--Vienna.

Reisp. Branko. 1962. Mayerjev Catalogus librorum, prvi v Ljubljani tiskani knjini katalog,
spet v evidenci. Kronika. 10: 59--61.

Reisp Branko. 1962. Vije ole na slovenskem ozemlju v XVII. in XVIII. stoletju. Kronika.
10: 163--172.

Reisp Branko. 1983. Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Reisp Branko. Korespondenca Janeza Vajkarda Valvasorja z Royal Society, SAZU,

Ljubljana, str.8, 9 in 85.

Reisp, Branko. 1989. O nekdanji knjinici knezov Auerspergov (Turjakih) v Ljubljani.

Kronika. 43/1: 37--47.

Rieger, Kristijan. 1758. Universae Architecturae Militaris Elementa brevibus... Soc. Iesu
Sacerd. Mariae Theresiae Augustae honoribus d(ed)icata a Joanne Baptista L. B. De
Schilson, dum idem sub augustissimis auspiciis in collegio regio Theresiano S. J. tentamen
publicum ex disciplinis philosophicis atque historicis subibat. Anno Salut. M.DCC.LVIII.
mense septembri. Vindobonnae, Typis Joannis Thomae Trattner, 4o, 348 strani, 20 slik.
Vinjeto pod naslovom in ve drugih je izdelal Ph. Gtt. V nadaljevanju: Materia tentamina
publici... 20 strani. (NUK-8123).

198
Rieger, Kristijan. 1780. Commentarius, oder Denkbuch und Erklrung was der Reichtag sey?
Untermengt mit einem Etwas fr Alle, betrachtet in allen seinen Bestandtheilen und
innerlichen Verfassung, einem jeden Publicisten zum Gebrauch und Unterricht. Frankfurt und
Leipzig (Univerza Stanford).

Robins, Benjamin. 1739. Remarks on Mr. Euler's Treatise of Motion, Dr. Smith's compleat
System of Opticks, and Dr. Jurin's Essay upon Distinct and Indistinct Vision. London: J.
Nourse.

Robins, Benjamin. 1742. New Principles of Gunnery: Containing the Determination of the
Force of Gun--Powder, and an Investigation of the Difference in the Resisting Power of the
Air to Swift and Slow Motions. London: J. Nourse. Eulerjev prevod z dodatki. 1745. Neue
Grundstze der Artillerie. Berlin. Hugh Brownov prevod Eulerja. 1777. The True Principles
of Gunnery Investigated and Explained. Comprehending Translations of Professor Euler's
Observations upon the new Principles of Gunnery, published by the late Mr. Benjamin
Robins, and that celebrated Author's Discourse upon the Track described by a Body in a
resisting Medium, inserted in the Memoirs of the Royal Academy of Berlin, for the Year 1753.
London: J. Nourse.

Robins, Benjamin (ur. James Wilson). 1761. Mathematical tracts of the late Benjamin Robins.
Vol. 1. New principes of Gunnery. London: J. Nourse. Francoski prevod Du Foy fils,
pomonik profesorja na kraljevi topniki oli v Grenoblu. 1771. Traite de mathmatiques de
Monisieur Benjamin Robins... Nouveaux Principes dArtillerie... Grenoble: Joseph--Sulpice
Grabit.

Robison, John. 1798. Proofs of a Conspiracy Against all the Religions and Governments of
Europe: Carried on in the Secred Meetings of Free Masons, Illuminati, and Reading
Societies: Collected From Good Authorities. Dublin: W. Watson.

Robison, John (z opombami Davida Brewsterja (Watt, James)). 1822. A System of Mechanical
Philosophy. I--IV, Edinburgh: John Murray.

Rosmann (Rosman). 1797. Lehrbuch der Hydraulik. Berlin: Lange.

Rousseau, Pierre. 1955. Zgodovina znanosti. Ljubljana: DZS.

(Rumford), Benjamin Thompson. 29. 3. 1781. An Account of Some Experiments Upon

Gunpowder. Prebrano pred londonsko kraljevo drubo. Phil.Trans. 1781. 71: 229--328.
Ponatis: Brown. 1970. 293--394.

Rumford, Benjamin Thompson grof. 4. 5. 1797. Experiments to Determine the Force of Fired
Gunpowder. Prebrano pred londonsko kraljevo drubo. Phil.Trans. 1797. 87: 222--292.
Ponatis: Brown. 1970. 395--472.

Rumford, Benjamin Thompson grof. 25. 1. 1798. An Experimental Inquiry Concerning the
Source of the Heat Which Is Excited By Friction. Prebrano pred Royal Society. V: Essays
Political, Economical and Philosophical. London: T. Cadell jun. and W. Daties. 2: 467--496.

199
Rumford, Benjamin Thompson grof. 1802. A Short Account of Some Experiments Made
With Cannon, and Also of Some Attempts to Improve Field Artillery. Philosophical Papers.
London: T. Cadell, jr. and W. Davies. 1: 198--217. Ponatis: Brown. 1970. 473--494.

Rumford, Benjamin Thompson grof (ur. Brown, Sanborn C.). 1970. The Collected Works of
Count Rumford. Volume IV Light and Armament. Cambridge: Belkap Press.

Sammlung Akademije Berlin. 1776. Sammlung astronomischen Tafeln Unter Aufsicht der
Kniglich preussischen Akademie der Wissenschaften zu Berlin. Berlin: G. J. Decker. 1--3 v
eni sami knjigi.

Schemerl, Josef Marija pl. 1782. Abhandlung ber die vorzglichste Art an Flssen und
Strmmen zu bauen. Wien: Kraus.

Schemerl, Josef Marija pl. 1807. Ausfhrliche Anweisung zur Entwerfung, Erbauung, u.
Erhaltung dauerhafter, und bequemer Straen. Drey Theile. Wien: Degen.

Schemerl, Josef Marija pl. 1809. Erfahrungen im Wasserbaue, in welchem der Strombau in
Absicht auf die vertheilhafteste Leitung u. Beschrenkung der Fle berhaupt, insbesondern
aber die wesentlichten Erfahrungen ber die Natur u. die Wirkungen der Strmn u. die
verzglichsten bey der Behandlung der letztern zu beobachteden Grundstze nebst der
zweckmssigsten Art, an Flssen u. Strmen zu bauen veretragen werden. Wien, Triest:
Geistinger.

Schiller, Johann Christoph Friedrich. Jun. 19??. Briefwechsel zwischen Schiller und Goethe in
den Jahren 1794 bis 1805. Leipzig: Verlag von Philipp Reclam. 3. Del (NUK-412700/3,
NUK- 159717/1-3).

Schiller, Johann Christoph Friedrich. 1830. Briefwechsel zwischen Sciller und Wilhelm
Humboldt. Mit einer Vorerinnerung ueber Schiller und den Gang seiner Geistesentwicklung
von W. v. Humboldt. Stuttgart und Tuebingen: Cotta. (NUK-28522).

Schiller, Johann Christoph Friedrich. 1859. Schillersbriefwechsel mit Koerner, Vom 1784 bis
zum Tode Schillers. 4. Bnde (2. Ausgabe). Leipzig: Veit&Com. (NUK-28237).

Schilson, Johann Baptist baron. 1758. Elementa architecturae militaris. Vinobonae.

Schmidt, Vlado. 1963. Zgodovina olstva in pedagogike na Slovenskem, I. del. Ljubljana:

DZS.

Schober, C. G. 1751. Versuch einer Theorie von der Uberwucht: aufgesetzt, und gegen
zuverlssige Experimente gehalten. Leipzig: Bey Johann Wendler.

Schttl Gregor. 1771. Tentamen physicum de fluidis in genere ac in genere de aqua, quod in
aula academica archiducalis Societatis Jesu collegii Labaci anno MDCCLXXI ex
praelectionibus r.p. Gregorii Schttl e S.J. phil. prof. publ. ord.subibunt perdoct. d. Narcissus
Kappus de Pichelstein praenob. Carn. Labac, perdoct. d.Joan. Nep. Kautschitsch, Carn.
Idriensis, perdoct. d. Valent. Mercher, Carn. ex Fano s. Viti, physicae auditores.(Labaci),
typis Joannis Friderici Eger, 8o (7) str.

200
Schttl Gregor. 1772. Tentamen physicum de igne et luce, quod in aula academica
archiducalis Societatis Jesu collegii Labaci anno M.DCC.LXXII. ex praelectionibus r.p.
Gregorii Schttl e Soc. Jesu Phys. Prof. Pub. Ord. Subibunt perdoct. d. Andr. Brataschevitz,
ex Comit. Gorit. perdoct. d. Matthaeus Locker, Carn. Prenskov., perdoct. d. Georgius
Suppan, Carn. Rathmonst., perdoct. d. Andr. Suppanzig ex Comit. Gorit. Physicae auditores.
Literis Egerianis.

Schttl Gregor. 1773. Tentamen physicum ex astronomia physica quod in aula academica
archiducalis Societatis Jesu collegi Labaci anno M.DCC.LXXIII ex prealectionibus r.p.
Gregor. Schttl e Soc. Jesu Phys. Prof. Publ.et Ord. Subibunt. Perdoct. D.Joann Bonnes,
Carn. Tolmin. perdoct. d. Ant. Prevodnig., Carn. Mschn.; perdoct. d. Thom. Sedey, Civ.
Carn. Labac. Perdoc. d. Jos. Verwega, Austr. Vienn., phiolosophiae in 2dum annum auditores.
(Labaci) Typis Joannis Friderici Eger Inclyt. Provinc. Carn. Typographi.

Schttl Gregor, Maffei, Joseph, Tschokl, Anton. 1775. Tentamen Philosophicum ex logica,
metapyhsica;1133 algebra, geometria, trigonometria, geodesia, stereometrissa (sic!), geometria
curvarum, balistica et physica, tam generali, quam particulari, quod anno MDCCLXXV.
mense augusto die in archid.academia Labacensi. Ex praelectionibus adm.r. ac.cl.d. Georgii
Schttl, phys.prof.publ. et ord. adm. r. cl. ac perill. d. Josephi Maffei de Glattfort, math.
profes. publ. et ord. adm. r. ac cl. d. Antonii Tschokl, log. et met. prof. publ. et ord. subivere.
Perd. d.Fidelius Poglayn, Carn. Crainb. Perd. D. Georg. Veha, Carn. Moraitsch. Perd. d.
Mathaeus Kallan, Carn. loco pol. e sem. episc. alum. schiffer (NUK-8272).

Schulze, Johann Karl. 1778, 1788. (Neue und erweiterte) Sammlung logarithmischer und
trigonometrischer (und anderer zum Gebrauch der Mathematik unentbehricher) Tafeln.
Berlin: August Mylius. 1--2 v eni knjigi.

Sere, Saa. 2000. Zaetki obrtnega olstva na Kranjskem v obdobju 1750--1850. Arhivi.
22/2: 41--46.

Seymour, L. Chapin. 1988. Lalande and the Length of the Year; or How to Win a Prize and
Double Publish. Annals of Science. 45: 183--190.

Sherwin, Henry. 1761. Sherwins mathematical tables, contriv'd after a most comprehensive
method: containing, Dr. Walliss account of logarithms, Dr. Halleys1134 and Mr. Sharps1135
ways of constructing them; with Dr. Newtons contraction of Briggs1136 logarithms, viz. A
table of logarithms of the numbers from 1 to 10 000 ... and tables of natural and logarithmic
sines, tangents, secants and versed sines, to every minute of the quadrant... The fourth edition.
Carefully revised and corrected by William Gardiner. London: Printed for W. And J. Mount,
T. Page and son, 4. izdaja.

Sitar, Sandi. 1983. Jurij Vega. Ljubljana: Partizanska knjiga.

Sitar Sandi. 1997. Jurij Vega. Ljubljana: ZKO Moste--Polje.

1133
Tiskarska napaka.
1134
Edmond Halley (* 1656; 1742).
1135
Abraham Sharp (* 1651; 1742).
1136
Henry Briggs (* 1561; 1630).

201
Slana, Lidija. 2000. Iz zgodovine gradu in gospostva Snenik na Notranjskem. Kronika. 48/1-
-2: 20--41.

Smole, Majda. 1982. Graine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS.

Sommervogel, Carlos. 1890--1900. Bibliothque de le Compagnie de Jsus. Bibliographie par

les Pres Augustin et Aloys de Backer, Nouvelle dition par Carlos Sommervogel, S. J.
Strasbourgeois, Bruxelles-Paris: publie par la province de Belgique. Tome I--IX.

Spasskii, B.I. 1963. Istorija fiziki. Moskva: Izdajateljstvo Moskovskogo universiteta.

Stoeger, Joannes Nepomuk. 1855. Scriptores Provinciae Austriacae Societatis Jesu.

Collectionis scriptorum ejusdem Societatis universae. Viennae: Typis congregationis
Mechitharisticae. Tomus I--II.

Suppan, Rudolf. 1984. Unsere Mur. Fluss in Grnen Land. Graz: Verlag fr Sammler.

Sitar, Sandi. 1980. Jurij Vega. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Sitar, Sandi. 1983. Jurij Vega. Ljubljana: Partizanska knjiga.

Steele, Brett. April 1994. Muskets and Pendulums: Benjamin Robins Leonhard Euler, and the
Ballistic Revolution. Technology and Culture. 35/2: 348--382.

Steska, Viktor. 1936. Najstareji astnik v Ljubljani. Kronika. 223--225.

Strnad, Janez. 2003. Vega o obliki Zemlje. OMF. 50/1: 27--III.

Strnad, Janez. 2000. Premo centralno gibanje J. Vege. OMF. 47: 20-26.

emerl, Joef Marija pl. 1782. Abhandlung ber die vorzglichste Art an Flssen und
Strmmen zu bauen. Wien: Kraus.

evarli Branimir M. 1986. Kratka zgodovina astronomije. 2.del Od Newtona do dananjih

dni. Ljubljana: DMFA.

orn, Joe. 1977. Modernizacija cestnega in vodnega omreja v asu od leta 1713 do 1830 na
ozemlju dananje Socialistine republike Slovenije. Razvoj prometnih zvez. 59--86.

orn, Joe. 1984. Zaetki industrije na Slovenskem. Maribor: Obzorja.

Taton, Ren. 1976. La formation de Sadi Carnot: cole Polytechnique er cole de Metz. Sadi
Carnot et l'essor de la thermodynamique. Paris: ditions du centre de la recherche
scientifique. 35--51.

Tempelhof, Georg Friedrich von. 1770. Anfangsgrnde der Analysis des Unendlischen: erster
Theil, welcher die Differential-Rechnung enthlt: zum Gebrauch der Kniglichen
Preussischen Artillerie entworfen. Berlin und Stralsund: Verlegt von Gottlieb August
Lange.1137
1137
Vega (1788, 3: 84) napak citiral kot: phys. Mathemat. Gesund. Der. Artill.

202
Tonkovi Kruno. 1985. Fuine uz Karolinsku cestu. Fuine, Fuine: Odbor za proslavu 200--
godinjice kole Fuine. 191--202.

Triesnecker, Franz von Paula. 1802. Novae motuum lunarium tabulae ex observatis fixarum
occultationibus castigatae. (separat iz efemerid za leto 1803). Viennae; Trattner

Triesnecker, Franz von Paula. 1808--1814. Sammlung astronomischer Beobachtung an

verschiedenen Sternwarten. Prag.

Tremel, Ferdinand. 1946. Schiffhart und Flsserei auf der Mur. Jahresbericht des
Akademischen Gymnasiums in Graz. Graz. 3--41.

Tremel, Ferdinand. 1966. Land an der Grenze. Graz: Leykam--Verlag.

Umek, Ema. 1964. Trgovski promet po Savi v XVIII. stoletju. Kronika. 12: 194--200

Umek Ema. 1967. Usmerjenost publikacij Kranjske kmetijske drube v letih 1770 do 1779.
Kronika. 15/3: 149--151.

Umek, Ema. 1986. Plovba po Savi v 18. stoletju. Zgodovinski asopis. 40/3: 233--268.

Umek Ema. 1991. Erbergi in Dolski Arhiv. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.

Unterberger, Leopold. 1774, 1780, 1781. Anfangsgrnde der Mathematik zum gebrauche der
mathematischen Schule des Kaiserl. Knigl. Artilleriekorps... I--III. Wien: J. Thomas edl. Von
Trattnern.

Urbani, Ivan. 1971. Poglavitne ideje slovenskih filozofov med sholastiko in neosholastiko.
Ljubljana: SM in Institut za sociologijo in filozofijo

Valvasor, Janez Vajkard. 1689. Die Ehre dess Hertzogthums Crain. Laybach-Nrnberg:
Wolfgang Moritz Endter.

Vanino, Miroslav. 1930. Povijest filozofijske in teologijske nastave u isusovakoj Akademiji u

Zagrebu 1633--1773. Zagreb.

Vanino, Miroslav. 1987. Isusovci i hrvatski narod, II. Zagreb: Filozofsko-teoloki institut
drube Isusove.

De Vauban, Sbastien le Prestre. 1718. Veritable maniere de fortifier. A Amsterdam. 2 dela.

Erberg je nabavil ponatis dela Nouvelle manire de fortifier de Mr. de Vauban. Paris 1692, ki
je bilo prevedeno tudi v nemino Abhandlung von der Vertheidigung der Festungen
bersetzt von G.A. Clair. Berlin: Voss. 1770 (W-1409). Ponatis sta oskrbela duhovnik du Fay
in vitez de Cambray na 198 straneh.

Vega, Jurij. 1782. Vorlesungen ber die Mathematik. I Bd. Wien. 2: 1793. Georg Vega
Hauptmanns, und Professors der Mathematik Vorlesungen ber die Mathematik: sowohl
berhaupt zu mehrerer Verbreitung mathematischer Kenntnise in der k. k. Staaten, als auch
inbesondere zum Gebrauch des k. k. Artilleriekorps eingerichtet. Erster Band die Rechenkunst

203
und Algebra enthaltend. Zweyte auflage nach der ersten Auflage, nach dem mndlichen
Vortrag und unter Aufsicht des obgennanten Verfassers neu bearbeited von Konrad Gernrath.
Wien: Christian Friedrich Wappler. 536 strani. (NUK-4083/1). 3: 1802. Georg Freyherrn von
Vega, Landes-Mitstands des Herzogthums Krain, Ritters des mi. M. Th. Ordens, Oberst-
Lieutnants des k. k. Vierten Feldartillerie=Regiments, Mittglieds der gelehrten Gesellschaften
zu Berlin, Erfurt, Gttingen und Prag. Vorlesungen ber die Mathematik sowohl berhaupt
zu mehrerer Verbreitung mathematischer Kenntnise in der k. k. Staaten, als auch ins
besondere zum Gebrauch des k. k. Artillerie=korps. Erster Band die Rechenkunst und
Algebra enthaltend. Dritte, verbesserte Auflage. Wien: Christian Friedrich Wappler und Beck.
551 strani. 7: 1850.

Vega, Jurij. 1783. Logarithmische, trigonometrische, und andere zum Gebrauche der
Mathematik eingerichtete Tafeln und Formeln. Wien: Johann Thomas Edlen von Trattnern.
Recenzija pozneje izdaje: oktober 1798. Allgemeinen Literarische Zeitung von Jena. Band
17, Nr. 56: 445--447.

Vega, Jurij. 1784. Vorlesungen ber die Mathematik. Zweyter Band, welcher die theoretische
Goemetrie, die ebene und sphrische Trigonometrie, die Anfangsgrnde der praktischen
Geometrie, eine Abhandlung von den krummen Linien, und die Differenzial- und
Integralrechnung enthlt. Wien: Johann Thomas Edlen von Trattnern. 507 strani. (NUK-
4083/2). 2: 1803. Vorlesungen ber die Mathematik sowohl berhaupt zu mehrerer
Verbreitung mathematischer Kenntnisse in der k. k. Staaten, als auch ins besondere zum
Gebrauche des k. k. Artillerie=Corps. Zweyter Band, die theoretische und practische
Gemetrie, die geradlinige und sphrische Trigonometrie, die hhere Geometrie, und die
Infinitesimal=Rechnung enthaltend. Zweite, verbesserte und vermehrte Auflage. Wien:
Johann Thomas Edlen von Trattnern. 663 strani, 16 bakrorezov. 8: 1848.

Vega, Jurij. 1787. Recenzija Pasquicheve: Versuch ber die lehre von Gleichgewichte der
Krfte am Hebel. Bernoulli's Magazin (Leipzig). Astronomischer Blatter (Zeitschrift der
Astronomischen Abteilung der kn. Ung. Naturwissenschaftlischen Vereins. Budapest.
1938/3: 90.

Vega, Jurij. 1787. Praktische Anweisung zum Bombardirung. Wien. (NUK- 7188). Posebna
izdaja zbirke poglavij III. dela matematinih lekcij.

Vega, Jurij. 1788. Vorlesungen ber die Mathematik. Dritter Band, welcher die Mechanik der
festen Punkte enthlt. Wien: Trattnern. Dodatek 1790. (NUK-4083/3). 5: 1839.

Vega, Jurij. 1788. Observationes eclipsis Solis Die 15. 6. 1787 Observatio ejusdem
eclipseos in observatorio C. R. Perillustri D Georgio Vega Centurione, & Professore
Matheseos in Academia Militari Rei tormentariae. Ephemerides Astronomicae Anni 1788.
Viennae: Trattner (NUK-4121). 373--374, 376.

Vega, Jurij. 1794. Thesaurus logarithmorum completus. Wien: Johann Thomas Edlen von
Trattnern.

Vega, Jurij. 1795. Dtermination de la demi-circonfrence d'un cercle, dont le diametre est =
1, exprime en 140 figures dcimales. Nova acta Academiae scientiarum imperialis
Petropolitanae. 9: 41--44.

204
Vega, Jurij. 1795. Vega hat zwei neue Mrser erfunden. Pressburger Zeitung. Pressburg. 688.

Vega, Jurij. 1798. Mathematische Betrachtungem ber eine sich um eine unbewegliche Achse
drehende feste Kugel, und die Folgen dieser Voraussetzung fr Astronomie, Geographie und
Mechanik, in Beziechung auf unser Erdsphroid. Erfurt: Akademiji uporabnih znanosti (Nova
Acta Academie Erfordi) 2. 1. 1798. 133--162, slike 414--415; Erfurt: Beyer und Maring.
(NUK-4204).

Vega, Jurij. 1800. Vorlesungen ber die Mathematik. Sowohl berhaupt zu mehrerer
Verbreitung mathematischer Kenntnisse in der k.k Staaten, als auch inbesondrere zum
Gebrauche des kaais. Knigl. Artillerie=Corps. Vierter Band die Grundlehren der
Hydrostatik, Aerostatik, Hydraulik, und der Bewegung fester Krper in einem widrstehenden
flssigen Mittel enthaltend. Anleitung zur Hydrodynamik. Das mathemat. Lehrb. Zum
Gebrauch des k. K. Artillerie=Corps. IV Theil. Wien: Trattnern. 2: 1819. Vorlesungen ber
die Mathematik. Vierter Band, die Grundlehren der Hydrostatik, Aerostatik, Hydraulik, und
der Bewegung fester Krper in einem widrstehenden flssigen Mittel enthaltend. Wien.
(NUK-4083/4). Recenzija: 24. 3. 1801. Leipziger Jahrbuche der neuesten Literatur. Band 24,
Nr. 165.1138

Vega, Jurij. 1800. Beytrag zur Franzs. Mass- und Gewichts-Vergleichung. (izdal Fr. von
Zach). Gotha: Backerischen. (Ni v Sloveniji!!!)

Vega, Jurij. 1800. Versuch ber Enthllung eines Geheimnisses in der bekannten Lehre der
allgemeinen Gravitation. Wien: Joh. Th. Von Trattner. 39 strani (NUK-7936).

Vega, Jurij. 1800. Logarithmisch-trigonometrisches Handbuch: anstatt der kleinen

Vlackischen, Wolfischen, und andern dergleichen, meistens sehr fehlerhaften, logarithmisch-
trigonometrischen Tafeln, fr die mathematikbeflissenen eingerichtet. Zweyte, verbesserte und
vermehrte Auflage. Leipzig in der Weidmannischen Buchhandlung.

Vega, Jurij. 1801. Anleitung zur Zeitkunde. Wien: Weidmann. XII+225 (NUK-4081).

Vega, Jurij. 1801. Disquisitio de supputatione massarum corporum coelestium e solis ipsorum
distantiis mediis temporibusque periodicis. (Ex Ephemerid. Astr. Vindobon. 1802 separate
impr. (NUK-4121)) Viennae: Trattnern. (NUK-4376).

Vega, Jurij. 1802. Von der Anflsung der nothwendigsten Aufaben durch gebruchlichsten
Mass=Instrumente (pogl. 598, 599); Zeichnung des geographischen Kugelnetzes (pogl.
600)1139 Zemljemerske naprave in risanje geografske krogelne mree iz Vorlesungen ber die
Mathematik. II. Wien.

Vega, Jurij. 1802. Maas- und Gewichts- Einrichtung in den k.k. Erblndern. Zeitschrift von
und fr Ungern, zur Befrderung der vaterlndischen Geschichte, Erdkunde und Litereatur.
(ur. Ludwig Schedius). Pesth: Patzke. Band II, Heft 2:1140 152--160.

Vega, Jurij. 1803. Natrliches, aus der wirklichen Grsse unserer Erdkugel abgeleitetes, in
ganz Frankreich und in einigenen angrenzenden Lndern zum allgemeinen Gebrauche

1138
Vega, Vorlesungen 1803, 2: X.
1139
Povi, 1974, 39.
1140
Vega, Nekrolog 1803, 268.

205
gesetzmssig engefhrtes Mass-Gewichts- und Mnz-System Wien: J. V. Degen (Posmrtno
izdal A. Kreil). (NUK-7935).

Vega, Jurij. 1803. Logarithmische-Trigonometrische Handbuch. Leipzig: Wiedmann.

Vega, Jurij. 1803. (II.) (anonomni) Nekrolog. Georg Freyherr von Vega. Intelligenzblatt der
allgemeinen Literatur-Zeitung. Jena: Johann Christian Gottfried Gpferdt. 268--269.

Vega, Jurij. 1981. Baron Von Vega's Seven-Place Logarithmic Tables of Numbers and
Trigonometrical Functions. Translated from the Fortieth or Dr. Bremiker's Throughly
Revised and Enlarged Edition by W. L. F. Fischer, M. A., F. R. S. Fellow of Clare College,
Cambridge; Professor of Natural Philosophy in the University of St. Andrews. New York:
Moffat Publishing Company, Inc. Razen majhne spremembe v naslovu nespremenjen ponatis
stareje nedatirane Baron Von Vegas Logarithmic Tables. New York: D. Van Nostrand
Company Inc.

Vlacq, Adriaan. 1628. Arithmetique Logarithmetique, ou La Construction et Usage d'une

Table contenant les Logarithmes de tous les Nombres depuis l'Unit jusques 100000. Et
d'une autre Table en laquelle sont comprins les Logarithmes des Sinus, Tangentes & Secantes,
de tous Degrez & Minutes du quart du Cercle, selon le Raid de 10,00000,00000. parties, par le
moyen desquelles on resoult tres facilement les Problemes Arithmetiques & Geometriques.
Ces Nombres premierement sont inventez par Iean Neper Baron de Marchiston: Mais Henry
Brigs les a chang, & leur Nature, Origine, & Usage illustr selon l'intention du dit Neper. La
description est traduite du Latin en Franois, la premiere Table augment, & la seconde
compose par Adriaen Vlacq. Gouda: Pierre Rammasein. Latinska izdaja: Arithmetica
logarithmica. V ljubljanskem liceju so imeli izdajo iz leta 1661 z I. D. Florjaniev
ekslibrisom datiranim 8. 11. 1733 (NUK-4107) in dve iz leta 1726. (I. D. Florjaniev
ekslibris 8. 9. 1750 (NUK-21392); NUK-4369).

Vlacq, Adriaan. 1633. Trigonometria artificialis. Goudae.

Vrhovec, Ivan. 1991. Ljubljansko ivljenje na vodah. Ljubljana: Ceh velikih olnarjev.

Wagner, Guy. 2003. Bruder Mozart. Freimaurerei im Wien des 18. Jahrhunderts. Wien:
Amalthea.

Waley-Cohen, Joanna. 1993. China and Western Technology in the Late Eighteenth Century.
American Historical Review. 98/5: 1525--1544.

Von Weingarten, A. 1819. Lebengeschichte des K. K. Feldmarschalls Grafen Joseph

Colloredo. sterr. Mill. Zeitschrift. 72--90.

Weisberger, R. William. 1993. Speculative Freemasonry and the Enlightement. A Study of the
Craft in London, Paris, Prague and Vienna. New York: Columbia University Press.

Wigelsworth, Jeffrey R. 2003. Competing to Popularize Newtonian Philosophy: John

Theophilus Dsagliers and the Preservation of reputation. ISIS. 93/4: 435--455.

Wilde, Emil. 1843. Geschichte der Optik vom Ursprunge dieser Wissenschaft bis auf die
gegenwrtige Zeit. Berlin: Rcker & Pchler.

206
Wilde, Franz. 1803. Popis knjig Licejske knjinice v Ljubljani. Rokopis NUK.

Winter, Edward. 1971. Barock, Absolutismus und Aufklrung in der Donaumonarchie. Wien:
Europa Verlag.

Von Wurzbach, Constant Ritter Tannenberg (1818-1893), Biographisches Lexikon des

Kaiserthums sterreich, Wien.

Ximenes, Leonardo. 1782. Ristretto delle Riflessioni del Sig. Abate Ruggerio Giuseppe
Boscovich a della Risposte contenute nelle mia informazione pubblicata nelledizione di
Lucca lAnno 1782. Ponatis: Ximenes. 1785. 2: 95--114.

Ximenes, Leonardo. 1785. Raccolta delle perizie ed opuscoli idraulici del Signor Abate
Leonardo Ximenes... alla quale si aggiungono le perizie di altri Professori che anno scritto
sulle stesse materie. Tomo II. Firenze: Nella Stamperia di Pietro Allegrini alla Croce Rossa.
Ponatis: Zanotti. 1823.

Zach, Franz Xaver von. 1798--1799. Allgemeine geographische Ephemeriden. Bd. I--IV.
Weimar: Industrie-Comptoirs.

Zach, Franz Xaver von. 1984. Briefe Franz Xaver von Zach in sein Vaterland. (ur. Peter
Brosche in Maria Vargha). Budapest.

Zanotti, Eustachio. 1823. Opere idrauliche di Eustachio Zanotti ed alcuni opuscoli du

Ruggerio Boscovich, e Leonardo Ximenez (a cura di Francesco Cardinali). Raccolta dautori
Italiani che trattano del moto dellacque. Edizione quarta arricchiata di molte cose inedite, e
dalcuni schiarimenti. Tomo VII. Bologna: Jacopo Marsigli.

Zbornik radova meunarodnog znanstvenog skupa o Rueru Bokoviu. Dadi, arko (ur.).
1991. Zagreb: JAZU.

Zelko, Ivan. 1984. Stoletne razprtije zaradi reke Mure med Avstrijo in Madarsko. Kronika.
32/1: 24--27.

Zenko, Franjo. 1983. Aristotelizam od Petria do Bokovia. Zagreb: Globus.

Zimmermann, Eberhard August Wilhelm von (1743--1815). 1779. ber die Elasticitt des
Wassers theoretisch und practisch entworfen. Leipzig.

ZML - Zgodovinski muzej Ljubljana.

Zois, iga. 181?. Bibliothecae Sigismundi Liberi Baronis de Zois Cataloguis. Zadnja tevilka
leta popisa danes odtrgana in zato neitljiva. Rokopis NUK.

Zovatto, Pietro. 1992. Jezuitski kolegij v Trstu. Jezuiti na Slovenskem. 235--254.

argi, Matija. 2005. Jurij Vega o sebi. Kronika. 3: 313-318.

igon, Tanja. 2003. Wochentlisches Kundschaftsblatt des Herzogthum Krain (1775--1776)

207
Balthazar Hacquet kot asnikar. Hacquetia. 2/2: 55--64.

IZVLEEK

Vega je temelje svojega znanja dobil pri predavanjih iz fizike in matematike na liceju v
Ljubljani med leti 1773--1775. Preuili smo ohranjene G. Schttlove (1771, 1772, 1773,
1775) in A.Ambschlove (1778, 1779, 1780) izpitne teze iz fizike na liceju v Ljubljani in
ocenili obseg poznavanja fizike J.Vege ob konnem izpitu leta 1775.

Znanstveno in pedagoko delovanje profesorjev fizike Schttla in Ambschla smo raziskali s

preuevanjem njunih objavljenih del. Kot profesor v Ljubljani je Ambschel izdal tri knjige o
fiziki. Schttl je sproti objavljal svoja meteoroloka opazovanja v Ljubljani v prvi etrtini leta
1776.

17. 9. 1755 so na liceju v Ljubljani popisali enainpetdeset fizikalnih, matematinih in

astronomskih instrumentov. Po naslednjem ohranjenem popisu iz leta 1811 se je tevilo
naprav zelo povealo. eprav nimamo popisa instrumentov med leti 1773--1775, lahko na
osnovi popisov iz let 1755 in 1811 domnevamo, katere fizikalne poskuse so Vegi pokazali
med tudijem v Ljubljani.

Ugotovili smo, katera fizikalna znanja in ideje si je Vega pridobil med tudijem v Ljubljani in
kako jih je potem uporabil pri pisanju svojih fizikalnih razprav (1789--1801), knjig s podroja
mehanike (1788 in 1800) ter pri konstruiranju monarskih cevi najvejega dometa leta 1795.

Pregledali smo dokumente o Gruberjevi brodarski oli v Ljubljani, ki jo je obiskoval Vega.

Raziskali smo doslej neznane podatke o delovanju inenirja Vege po koncu olanja v
Ljubljani. Preuili smo dokumente o Gruberjevi navigacijski direkciji, pri kateri je Vega
sluil. Ugotovili smo, da je Gruber zaposlil Vego in druge inenirje pri regulaciji Mure med
Gradcem in Radgono. Opisali smo vodne razmere, s katerimi se je Vega sreaval pri svojem
delu. Nakazali smo, kaj je ambicioznemu Vegi prepreevalo hitreje napredovanje v slubi.
Kot enega od vzrokov za Vegov odhod na Dunaj smo predstavili slabitev Gruberjevega vpliva
v deeli.

Raziskali smo Vegovo znanstveno delo po preselitvi na Dunaj. Poleg doslej znanih
matematinih del smo raziskali tudi njegova fizikalna in astronomska dela. Vego smo uvrstili
v tokove evropske znanosti.

Opisali smo Vegovo vojako poklicno pot in njegove zveze s prostozidarji, V njih smo nali
domnevne vzroke za Vegovo smrt, ki nam ga je odnesla v sredi najvejih poklicnih in
znanstvenih hotenj.

KLJUNE BESEDE
Ljubljana, Gradec, Mura, Dunaj, Gruber, Vega, vodne poti, zgodovina matematike in fizike.

208
ZAHVALA:

Zahvaljujem se univerzi v Oklahomi za podporo iz Mellonovega sklada in e posebej dr.

Kerryju Magruderju za pomo pri izdelavi slik.

1
Gabriel Gruber (* 1740 Vienna; 1805 Saint Petersburg).
2
Neweklowsky, 1952, S. 50.
3
pas le bonheur dtre employ au service de Leur Majests Impriales et royals (Kurzel-Runtscheiner,
1928, S. 69-71).
4
Hinkel, 1995, S. 121.
5
Wenzel Anton knez Kaunitz-Rietberg (* 1711; 1794) was court and state chancellor between 1753 and 1792.
6
Autorisent gracieusement les Dpartements rspectives me prter deux des cilindres provenants des
machines feu, qui ont exist ci-devant aux mines, et qui y sont actuellement hors dusage (Kurzel-
Runtscheiner, 1928, S. 70).
7
Hinkel, 1995, S. 54.
8
Anonymer Vorschlag durch Anwendung einer Maschine ohne Pferde gegen den Fluss zu fahren,
sterreichischen Bundesarchiv, on January 11, 1779; Hinkel, 1995, S. 121.
9
Neweklowsky, 1952, S. 51.
10
Friderich Franz Edler von Entnersfeld (Entressfeld, Entnersfels, Entersfeld, * 1731 Vienna; December 6,
1797 Vienna (http://www.koeblergerhard.de/juristen/tot/toteSeite112.html)).
11
StLA, R+K, K 83, Wasser Sachen, fasc. 34, Aug 33 (November 3, 1779) 1 r, 3r.
12
Tremel, 1946, S. 41; StLA, Miszllen K 393 briefe 419. Old signature: Landes Regirungs Archive,

Navigationsakten im Kleinen Archiv, Sch. 473, fasc. 419.

13
Russell, 1841, S. 298.
14
StLA, R+K, K 83, Wasser Sachen, fasc. 34, Nov 11 (November 3, 1779) 3r.
15
StLA, R+K, K 83, Wasser Sachen, fasc. 34, Dec 38 (November 26, 1779) 1r.
16
StLA, R+K, K 83, Wasser Sachen, fasc. 34, Dec 38 (December 7, 1779) 2r; StLA, R+K, K 83, Wasser Sachen,

fasc. 34, Aug 33 (November 11, 1779) 1r; StLA, R+K, K 83, Wasser Sachen, fasc. 34, Aug 33 (August 1, 1780)

2 r, 3 r.
17
StLA, Protokoll Buch (1779) fol. 805.
18
StLA, R+K, K 83, Wasser Sachen, fasc. 34, Nov 11 (November 3, 1779) 1r (Point 1).
19
StLA, R+K, K 83, Wasser Sachen, fasc. 34, Nov 11 (November 3, 1779) 1r (Point 3).
20
Thomas Newcomen (* 1663; 1729).
21
Josef Ressel (1793; 1857).
22
StLA, R+K, K 83, Wasser Sachen, fasc. 34, Nov 11 (November 3, 1779) 2v, 3r.
23
Tremel, 1946, S. 41.

209
24
StLA, R+K, K 83, Wasser Sachen, fasc. 34, Aug 33 (August 1, 1780) 2r.
25
Ignaz von Kunsti (* 1748; April 1810 Graz).
26
Tremel, 1946, S. 41; StLA, Miszllen K 393 briefe 419. Old signature: Landes Regirungs Archive, Navigationsakten im

Kleinen Archiv, Sch. 473 (August 1, 1780) fasc. 419.

27
Gilfillan, 1933, S. 77.
28
Murko, 1971, S. 141, 152-153.
29
Tremel, 1946, S. 46.

210