You are on page 1of 153

0 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 1

RAV MIHAEL LAJTMAN

OTKRIENA KABALA
2 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 3

Copyring © 2006 RAV MICHAEL LAITMAN RAV MIHAEL LAJTMAN


Copyring © 2010 RAV MIHAEL LAJTMAN

Prvo izdanie 2010

Naslov na originalot
M IHA Ì L Ý L A Ÿ TMAN
RASKRÀTIE KABBALÀ
Rukovodstvo dl® gra`dan Zemli
po obreteniÓ s~astÝ®

Site prava zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee


da bide prepe~atuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo
forma ili na koj bilo na~in vo elektronskite ili vo
OTKRIENA
pe~atenite mediumi, bez pismena soglasnost od izdava~ot.
KABALA
Pe~ateno vo Makedonija

Prevod: MARIANNA MLADENOVSKA Upatstvo za pronao|awe na sre}ata

Jazi~na redakcija: TATJANA LAQEK-KULI[EVSKA

CIP – Katalogizacija vo publikacija


Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“,
Skopje

KLUB MATICA © MATICA


2 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 3

Copyring © 2006 RAV MICHAEL LAITMAN RAV MIHAEL LAJTMAN


Copyring © 2010 RAV MIHAEL LAJTMAN

Prvo izdanie 2010

Naslov na originalot
M IHA Ì L Ý L A Ÿ TMAN
RASKRÀTIE KABBALÀ
Rukovodstvo dl® gra`dan Zemli
po obreteniÓ s~astÝ®

Site prava zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee


da bide prepe~atuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo
forma ili na koj bilo na~in vo elektronskite ili vo
OTKRIENA
pe~atenite mediumi, bez pismena soglasnost od izdava~ot.
KABALA
Pe~ateno vo Makedonija

Prevod: MARIANNA MLADENOVSKA Upatstvo za pronao|awe na sre}ata

Jazi~na redakcija: TATJANA LAQEK-KULI[EVSKA

CIP – Katalogizacija vo publikacija


Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“,
Skopje

KLUB MATICA © MATICA


4 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 5

SODR@INA

VOVED ............................................................................................................ 9

PRV DEL. KABALATA NEKOGA[ I SEGA .................................... 15

GOLEMATA ZAMISLA ........................................................................ 15


KOLEVKA NA NAUKATA ................................................................... 17
Drugi pravci ....................................................................................... 18
Glavni pra{awa ................................................................................ 19
KABALATA STAPUVA NA SCENA .............................................. 20
Dvi`e~ka sila na promenite ......................................................... 21
Prezemawe na volanot ...................................................................... 21
DA SE SKRIE, DA SE BARA...I DA NE SE NAJDE ................... 24
Globalnata kriza ima sre}en kraj ............................................... 25
Egoizmot – stapica ............................................................................ 26
NEOPHODNOSTA OD EDINSTVO ................................................ 27
Zgolemena vosprimlivost ................................................................ 30
Vremeto e dojdeno .............................................................................. 31
NAKRATKO ................................................................................................ 32

VTOR DEL. NAJVOZVI[ENATA @ELBA ...................................... 35

POTTIKOT – OSNOVA ZA RASTE@ ............................................ 35


Zad zatvoreni vrati .......................................................................... 37
Evolucija na `elbite ....................................................................... 39
UPRAVUVAWE SO @ELBITE ........................................................... 42
Pojava na nova `elba ....................................................................... 43
Metod na realizacija na novata `elba ....................................... 44
Popravka na egoisti~nata `elba – Tikun ................................. 45
NAKRATKO ................................................................................................ 48
4 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 5

SODR@INA

VOVED ............................................................................................................ 9

PRV DEL. KABALATA NEKOGA[ I SEGA .................................... 15

GOLEMATA ZAMISLA ........................................................................ 15


KOLEVKA NA NAUKATA ................................................................... 17
Drugi pravci ....................................................................................... 18
Glavni pra{awa ................................................................................ 19
KABALATA STAPUVA NA SCENA .............................................. 20
Dvi`e~ka sila na promenite ......................................................... 21
Prezemawe na volanot ...................................................................... 21
DA SE SKRIE, DA SE BARA...I DA NE SE NAJDE ................... 24
Globalnata kriza ima sre}en kraj ............................................... 25
Egoizmot – stapica ............................................................................ 26
NEOPHODNOSTA OD EDINSTVO ................................................ 27
Zgolemena vosprimlivost ................................................................ 30
Vremeto e dojdeno .............................................................................. 31
NAKRATKO ................................................................................................ 32

VTOR DEL. NAJVOZVI[ENATA @ELBA ...................................... 35

POTTIKOT – OSNOVA ZA RASTE@ ............................................ 35


Zad zatvoreni vrati .......................................................................... 37
Evolucija na `elbite ....................................................................... 39
UPRAVUVAWE SO @ELBITE ........................................................... 42
Pojava na nova `elba ....................................................................... 43
Metod na realizacija na novata `elba ....................................... 44
Popravka na egoisti~nata `elba – Tikun ................................. 45
NAKRATKO ................................................................................................ 48
6 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 7

TRET DEL. POTEKLO NA SOZDADENOTO .................................. 49 DOZNAJTE GI GRANICITE NA VA[ITE MO@NOSTI .... 120
Uzdi na `ivotot ................................................................................. 122
DUHOVNI SVETOVI ........................................................................... 49
Promena na op{testvenata okolina poradi sopstvena promena 124
^etiri osnovni fazi ........................................................................ 51
^ETIRI FAKTORI ................................................................................ 126
POTRAGA PO ZAMISLATA NA SOZDAVAWETO ................... 56
IZBOR NA PRAVILNO OPKRU@UVAWE ZA POPRAVKA ... 129
PAT ............................................................................................................... 60
Sekoja ptica kon svoeto jato ......................................................... 130
Gore i dole, vrv i dno ...................................................................... 62
Nema anarhisti ................................................................................... 132
ADAM HA RI[ON – ZAEDNI^KA DU[A .................................. 66
SMRTTA NA EGOIZMOT E NEIZBE@NA ................................. 134
NAKRATKO ................................................................................................ 68
Lekuvawe ............................................................................................... 135
La`na sloboda ................................................................................... 137
^ETVRT DEL. NA[ATA VSELENA ................................................... 71
Prikrivawe .......................................................................................... 138
PIRAMIDA .............................................................................................. 72 Uslovi za sloboden izbor ............................................................... 139
Kako gore taka i dolu ...................................................................... 74 SLOBODEN IZBOR ............................................................................... 140
NAGORE PO SKALATA ....................................................................... 75 Verba ...................................................................................................... 140
@ELBA ZA DUHOVNOSTA ................................................................ 79 Znaewe – razum .................................................................................... 141
NAKRATKO ................................................................................................ 85 NAKRATKO ................................................................................................ 143
ZA BNEI BARUH ................................................................................... 147
PETTI DEL. ^IJA REALNOST PRETSTAVUVA REALNOST? ... 87 ZA AVTOROT ............................................................................................ 149
TRI OGRANI^UVAWA PRI IZU^UVAWETO NA KABALATA... 89
VOSPRIMAWE NA REALNOSTA ................................................... 94
Stapica na zabludata ........................................................................ 96
Realnost koja{to ne postoi ........................................................... 96
Mehanizam za merewe ........................................................................ 98
[esto setilo ....................................................................................... 100
Kade postoi pat – postoela i `elba ........................................... 102
Zamisla na sozdavaweto ................................................................... 104
Re{imot – vra}awe vo idninata ................................................... 106
NAKRATKO ................................................................................................ 109

[ESTI DEL. TESEN E PATOT KOJ VODI KON SLOBODATA .. 111

MRAK PRED ZORATA ............................................................................ 113


Prekrasen svet na ~etiri ~ekori od nas .................................. 117
6 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 7

TRET DEL. POTEKLO NA SOZDADENOTO .................................. 49 DOZNAJTE GI GRANICITE NA VA[ITE MO@NOSTI .... 120
Uzdi na `ivotot ................................................................................. 122
DUHOVNI SVETOVI ........................................................................... 49
Promena na op{testvenata okolina poradi sopstvena promena 124
^etiri osnovni fazi ........................................................................ 51
^ETIRI FAKTORI ................................................................................ 126
POTRAGA PO ZAMISLATA NA SOZDAVAWETO ................... 56
IZBOR NA PRAVILNO OPKRU@UVAWE ZA POPRAVKA ... 129
PAT ............................................................................................................... 60
Sekoja ptica kon svoeto jato ......................................................... 130
Gore i dole, vrv i dno ...................................................................... 62
Nema anarhisti ................................................................................... 132
ADAM HA RI[ON – ZAEDNI^KA DU[A .................................. 66
SMRTTA NA EGOIZMOT E NEIZBE@NA ................................. 134
NAKRATKO ................................................................................................ 68
Lekuvawe ............................................................................................... 135
La`na sloboda ................................................................................... 137
^ETVRT DEL. NA[ATA VSELENA ................................................... 71
Prikrivawe .......................................................................................... 138
PIRAMIDA .............................................................................................. 72 Uslovi za sloboden izbor ............................................................... 139
Kako gore taka i dolu ...................................................................... 74 SLOBODEN IZBOR ............................................................................... 140
NAGORE PO SKALATA ....................................................................... 75 Verba ...................................................................................................... 140
@ELBA ZA DUHOVNOSTA ................................................................ 79 Znaewe – razum .................................................................................... 141
NAKRATKO ................................................................................................ 85 NAKRATKO ................................................................................................ 143
ZA BNEI BARUH ................................................................................... 147
PETTI DEL. ^IJA REALNOST PRETSTAVUVA REALNOST? ... 87 ZA AVTOROT ............................................................................................ 149
TRI OGRANI^UVAWA PRI IZU^UVAWETO NA KABALATA... 89
VOSPRIMAWE NA REALNOSTA ................................................... 94
Stapica na zabludata ........................................................................ 96
Realnost koja{to ne postoi ........................................................... 96
Mehanizam za merewe ........................................................................ 98
[esto setilo ....................................................................................... 100
Kade postoi pat – postoela i `elba ........................................... 102
Zamisla na sozdavaweto ................................................................... 104
Re{imot – vra}awe vo idninata ................................................... 106
NAKRATKO ................................................................................................ 109

[ESTI DEL. TESEN E PATOT KOJ VODI KON SLOBODATA .. 111

MRAK PRED ZORATA ............................................................................ 113


Prekrasen svet na ~etiri ~ekori od nas .................................. 117
8 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 9

Vo v e d

Voshiten sum i po~esten za pokanata da go napi{am


vovedot za knigata na d-r Lajtman – Otkriena
Kabala: Upatstvo za pronao|awe na sre}ata.
Avtorot ne samo {to mi e drag li~en prijatel, tuku
spored mene, toj e najgolemiot `iv kabalist,
vistinski pretstavnik na mudrosta koja se ~uvala
skriena pove}e od dve iljadaletija. Sega koga
mudrosta na kabalata po~nuva da sjae so najsilen sjaj
vo odnos na drugite drevni mudrosti, veruvam deka
nema drug ~ovek koj e posoodveten da podu~uva za
su{tinata na kabalata.
Vo dene{niot svet, od edinstveno zna~ewe e
pojavata na kabalata kako avtenti~no upatstvo za
`iveewe. Mo`e da ni pomogne da si ja povratime
svesnosta za mudrosta koja ja imale na{ite predci, a
koja nie sme ja zaboravile.
Drevnite mudrosti denes se pojavuvaat tokmu
poradi toa {to na{eto voobi~aeno mehani~ko
u~ili{te na mislata ne uspealo da gi donese vetenata
blagosostojba i odr`livost. Kineskata pogovorka
predupreduva: „Ako ne go smenime pravecot, verojatno
}e zavr{ime onamu kade {to sme se upatile.“ Koga
ova }e go primenime vrz sovremenoto ~ove{tvo, mo`e
da se poka`e katastrofalno:
Klimatskite promeni se zakanuvaat ogromen del
od na{ata planeta da pretvorat vo bez`ivotno tlo,
na koe nema da mo`e da se `ivee nitu da se proiz-
veduva hrana.
8 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 9

Vo v e d

Voshiten sum i po~esten za pokanata da go napi{am


vovedot za knigata na d-r Lajtman – Otkriena
Kabala: Upatstvo za pronao|awe na sre}ata.
Avtorot ne samo {to mi e drag li~en prijatel, tuku
spored mene, toj e najgolemiot `iv kabalist,
vistinski pretstavnik na mudrosta koja se ~uvala
skriena pove}e od dve iljadaletija. Sega koga
mudrosta na kabalata po~nuva da sjae so najsilen sjaj
vo odnos na drugite drevni mudrosti, veruvam deka
nema drug ~ovek koj e posoodveten da podu~uva za
su{tinata na kabalata.
Vo dene{niot svet, od edinstveno zna~ewe e
pojavata na kabalata kako avtenti~no upatstvo za
`iveewe. Mo`e da ni pomogne da si ja povratime
svesnosta za mudrosta koja ja imale na{ite predci, a
koja nie sme ja zaboravile.
Drevnite mudrosti denes se pojavuvaat tokmu
poradi toa {to na{eto voobi~aeno mehani~ko
u~ili{te na mislata ne uspealo da gi donese vetenata
blagosostojba i odr`livost. Kineskata pogovorka
predupreduva: „Ako ne go smenime pravecot, verojatno
}e zavr{ime onamu kade {to sme se upatile.“ Koga
ova }e go primenime vrz sovremenoto ~ove{tvo, mo`e
da se poka`e katastrofalno:
Klimatskite promeni se zakanuvaat ogromen del
od na{ata planeta da pretvorat vo bez`ivotno tlo,
na koe nema da mo`e da se `ivee nitu da se proiz-
veduva hrana.
10 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 11

Osven toa, pove}eto od svetskite ekonomii Vo taa pozitivna varijanta, sredstvata }e bidat
stanuvaat nedovolni sami za sebe. Ova e povrzano i so prenaso~eni od voenite i odbranbenite fondovi, kon
faktot {to svetskite rezervi za hrana se namaluvaat. slu`ewe na potrebite na lu|eto. Pomognati od
Vodata za piewe e namalena i ne e dovolna ni za takviot razvoj, nacionalnata, me|unarodnata i
polovina od svetskata populacija. Prose~no, pove}e kulturnata nedoverba, etni~kite i rasnite sudiri,
od 6000 deca dnevno umiraat od dijareja predizvikana ugnetuvaweto, ekonomskite razliki i polovata
od zagadena voda. diskriminacija, }e bidat zameneti so me|usebna
Vo mnogu delovi od svetot, nasilstvoto i terorizmot doverba i po~it. Lu|eto i zaednicite podgotveno }e
stanaa omileni sredstva za re{avawe na sudirite. sorabotuvaat i }e sozdavaat plodni partnerstva.
Poradi seto toa se zgolemuva nesigurnosta i vo bogatite Taka, namesto da se zaglavi vo sudiri i vojni,
i vo siroma{nite zemji. Islamskiot fundamentalizam ~ove{tvoto }e se krene – ne samo do odr`liv svet na
se {iri niz muslimanskiot svet, neonacistite i nekoi zaednici so samodoverba i sorabotka, tuku do radosna
ekstremni dvi`ewa se {irat niz Evropa, a religiozniot mirna idnina, smirenost i celosno samoispolnuvawe.
fanatizam se pojavuva nasekade niz svetot. Site nas mo`e da n# ~eka miren i odr`liv svet, no
Vo pra{awe e na{iot opstanok na ovaa planeta. vo momentov ne sme svrteni vo toj pravec. Ajn{tajn
No, ne e potreben globalen krah. Mo`eme da go rekol: „Zna~ajnite problemi so koi se soo~uvame ne
smenime pravecot na strujata, a scenarioto {to mo`at da bidat re{eni na istoto nivo na raz-
sleduva e sosema mo`no: misluvawe na koe gi sozdadovme.“ Sepak, nie se
Kako {to del od ovaa kniga natamu }e poka`e, obiduvame da go napravime tokmu toa. Se obiduvame
mo`eme da se zdru`ime vo zaedni~kite celi za mir i da se izborime protiv terorizmot, siroma{tijata,
odr`livost. Voda~ite na delovniot svet mo`at da gi kriminalot, uni{tuvaweto na okolinata, zarazite i
prepoznaat vozbudlivite promeni i da ponudat dobra drugite „bolesti na civilizacijata“ so istite metodi
i uslugi {to se potrebni za presvrtot {to se bara. so koi gi sozdadovme. Se obiduvame da gi popravime
Masovnite mediumi mo`at da gi istra`uvaat so pomo{ na tehnologijata i so privremeni dopol-
najsve`ite perspektivi i novite socijalni i kulturni nitelni merki. Pa sepak s# u{te ne sme ja pribrale
inovacii, pa taka na internet, na televizija i na voljata nitu vizijata za da sozdademe trajna i
komunikaciskite mre`i }e se pojavi nova vizija za nas korenita promena.
samite i za prirodata.
Vo civilno op{testvo, kulturata za alternativno Svesta na planetata
`iveewe i odgovorni vrednosti }e dade poddr{ka na
politikata za socijalna i ekolo{ka odr`livost. ]e Poradi globalnata kriza, ~ove{tvoto po~na da bara
se sprovedat merki za za{tita na okolinata, }e se novi na~ini za razmisluvawe. Takvite na~ini se stari,
sozdadat efektivni sistemi za distribucija na hrana no posebno va`ni drevni mudrosti. Vo tie mudrosti,
i resursi, }e se razvivaat i }e se koristat odr`livi svesta na planetata ne e samo pomo{na zabele{ka,
tehnologii za energija, transport i zemjodelstvo. tuku nivna su{tina. Koga gi prou~uvame tie na~ini
10 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 11

Osven toa, pove}eto od svetskite ekonomii Vo taa pozitivna varijanta, sredstvata }e bidat
stanuvaat nedovolni sami za sebe. Ova e povrzano i so prenaso~eni od voenite i odbranbenite fondovi, kon
faktot {to svetskite rezervi za hrana se namaluvaat. slu`ewe na potrebite na lu|eto. Pomognati od
Vodata za piewe e namalena i ne e dovolna ni za takviot razvoj, nacionalnata, me|unarodnata i
polovina od svetskata populacija. Prose~no, pove}e kulturnata nedoverba, etni~kite i rasnite sudiri,
od 6000 deca dnevno umiraat od dijareja predizvikana ugnetuvaweto, ekonomskite razliki i polovata
od zagadena voda. diskriminacija, }e bidat zameneti so me|usebna
Vo mnogu delovi od svetot, nasilstvoto i terorizmot doverba i po~it. Lu|eto i zaednicite podgotveno }e
stanaa omileni sredstva za re{avawe na sudirite. sorabotuvaat i }e sozdavaat plodni partnerstva.
Poradi seto toa se zgolemuva nesigurnosta i vo bogatite Taka, namesto da se zaglavi vo sudiri i vojni,
i vo siroma{nite zemji. Islamskiot fundamentalizam ~ove{tvoto }e se krene – ne samo do odr`liv svet na
se {iri niz muslimanskiot svet, neonacistite i nekoi zaednici so samodoverba i sorabotka, tuku do radosna
ekstremni dvi`ewa se {irat niz Evropa, a religiozniot mirna idnina, smirenost i celosno samoispolnuvawe.
fanatizam se pojavuva nasekade niz svetot. Site nas mo`e da n# ~eka miren i odr`liv svet, no
Vo pra{awe e na{iot opstanok na ovaa planeta. vo momentov ne sme svrteni vo toj pravec. Ajn{tajn
No, ne e potreben globalen krah. Mo`eme da go rekol: „Zna~ajnite problemi so koi se soo~uvame ne
smenime pravecot na strujata, a scenarioto {to mo`at da bidat re{eni na istoto nivo na raz-
sleduva e sosema mo`no: misluvawe na koe gi sozdadovme.“ Sepak, nie se
Kako {to del od ovaa kniga natamu }e poka`e, obiduvame da go napravime tokmu toa. Se obiduvame
mo`eme da se zdru`ime vo zaedni~kite celi za mir i da se izborime protiv terorizmot, siroma{tijata,
odr`livost. Voda~ite na delovniot svet mo`at da gi kriminalot, uni{tuvaweto na okolinata, zarazite i
prepoznaat vozbudlivite promeni i da ponudat dobra drugite „bolesti na civilizacijata“ so istite metodi
i uslugi {to se potrebni za presvrtot {to se bara. so koi gi sozdadovme. Se obiduvame da gi popravime
Masovnite mediumi mo`at da gi istra`uvaat so pomo{ na tehnologijata i so privremeni dopol-
najsve`ite perspektivi i novite socijalni i kulturni nitelni merki. Pa sepak s# u{te ne sme ja pribrale
inovacii, pa taka na internet, na televizija i na voljata nitu vizijata za da sozdademe trajna i
komunikaciskite mre`i }e se pojavi nova vizija za nas korenita promena.
samite i za prirodata.
Vo civilno op{testvo, kulturata za alternativno Svesta na planetata
`iveewe i odgovorni vrednosti }e dade poddr{ka na
politikata za socijalna i ekolo{ka odr`livost. ]e Poradi globalnata kriza, ~ove{tvoto po~na da bara
se sprovedat merki za za{tita na okolinata, }e se novi na~ini za razmisluvawe. Takvite na~ini se stari,
sozdadat efektivni sistemi za distribucija na hrana no posebno va`ni drevni mudrosti. Vo tie mudrosti,
i resursi, }e se razvivaat i }e se koristat odr`livi svesta na planetata ne e samo pomo{na zabele{ka,
tehnologii za energija, transport i zemjodelstvo. tuku nivna su{tina. Koga gi prou~uvame tie na~ini
12 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 13

na razmisluvawe, doznavame deka novata planetarna da imaat sigurna i dostojna idnina, morame da ja
svest e vsu{nost stara, trajna svest, samo {to e sega neguvame svesta na planetata.
povtorno otkriena. Za da se pridvi`ime napred, morame da neguvame
Vsu{nost, krajno vreme e povtorno da se otkrie na~in na mislewe koj ni ovozmo`uva da sozdademe
svesta na planetata. Porano mislevme deka tipi~nata, obedineto ~ove~ko semejstvo, planetarna civilizacija.
normalna ~ove~ka svest e ona {to go primame so pette No, takvata civilizacija ne bi trebalo da bide
setila. S# drugo za nas be{e proizvod na fantazijata. monolitska kultura kade site sledat isti idei, i kade
Voobi~aenata percepcija bila deka zavr{uvame onamu eden ~ovek ili edna nacija im gi diktira ovie idei na
kade {to zavr{uva na{ata ko`a. Drugite stavovi bile drugite. Toa treba da e civilizacija na razli~nosti,
smetani za „wu ejx“, „mistika“ ili „ezoterija“. Ideite ~ii elementi se spojuvaat zaedno so cel da se odr`i i
za toa deka na nekoj na~in sme povrzani site zaedno, da se razviva celiot sistem, planetarnata
deka postoi kontekst vo koj nie sme del od pogolema civilizacija na ~ove{tvoto.
celina, se smetale za isklu~oci niz istorijata na Ovaa razli~nost e element na harmonija, element
civilizacijata. na mirot. Ja imalo sekoe op{testvo koe uspealo da
No, ako ja razgledame istorijata na ideite, }e pre`ivee. Samo zapadnite i prozapadnite op{testva
otkrieme deka vistinata e tokmu sprotivna. Ograni- go zaboravile toa. Vo procesot na sozdavawe na
~uva~koto, mehani~koto i fragmentiranoto mislewe tehnolo{kiot i ekonomskiot napredok, ja raspar~ile
koe evoluiralo vo zapadniot svet vo poslednive 300 celinata na sistemot. Krajno vreme e da go obnovime.
godini ne e pravilo, tuku e isklu~ok. Drugite kulturi Kako {to nau~iv preku zapoznavawe so tekstovite
ne go delat ovoj pogled na svetot. Duri i Zapad go na d-r Lajtman, kabalata vo svojata izvorna forma ne
nemal ovoj pogled na svetot pred pojavuvaweto na ovoj samo {to gi promovira poimite edinstvo i integritet
mehani~ki stav koj bil nasleden so primenata (podobro na ~ove{tvoto i univerzumot, tuku isto taka nudi i
ka`ano pogre{nata primena) na Wutnovata filo- prakti~ni merki kako da gi vratime otkako edna{ sme
zofija za prirodata. gi izgubile.
Vo drugite kulturi, kako porano na Zapad, pre- Od s# srce prepora~uvam vnimatelno da ja pro~itate
vladuvala svesta za pripa|awe, za edinstvo. Pove}eto ovaa kniga, bidej}i sodr`i mnogu pove}e od op{to znaewe
tradicionalni kulturi ne se soglasuvaat so toa deka za drevnata mudrost. Ni go dava i klu~ot za osiguruvawe
na blagosostojbata na ~ove{tvoto vo ovie kriti~ni
lu|eto nemaat ni{to zaedni~ko osven minlivite
vremiwa, koga sme soo~eni so dosega neviden predizvik
interesi {to ponekoga{ slu~ajno se prepletuvaat.
– birawe me|u devolutivniot pat koj svetot go vodi vo
Klasi~nite koreni na site mudri tradicii se
propast, i evolutivniot pat, koj mo`e da n# dovede vo
konceptite za „svesta na planetata“. Ovoj poim ja
svet na mir, harmonija, blagosostojba i odr`livost.
definira svesta za na{ata sudbina {to ja delime kako
~ove~ki su{testva, kako gra|ani na ovaa planeta. Ako Ervin Laslo
sakame da pre`iveeme, ako sakame na{ite deca i vnuci
12 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 13

na razmisluvawe, doznavame deka novata planetarna da imaat sigurna i dostojna idnina, morame da ja
svest e vsu{nost stara, trajna svest, samo {to e sega neguvame svesta na planetata.
povtorno otkriena. Za da se pridvi`ime napred, morame da neguvame
Vsu{nost, krajno vreme e povtorno da se otkrie na~in na mislewe koj ni ovozmo`uva da sozdademe
svesta na planetata. Porano mislevme deka tipi~nata, obedineto ~ove~ko semejstvo, planetarna civilizacija.
normalna ~ove~ka svest e ona {to go primame so pette No, takvata civilizacija ne bi trebalo da bide
setila. S# drugo za nas be{e proizvod na fantazijata. monolitska kultura kade site sledat isti idei, i kade
Voobi~aenata percepcija bila deka zavr{uvame onamu eden ~ovek ili edna nacija im gi diktira ovie idei na
kade {to zavr{uva na{ata ko`a. Drugite stavovi bile drugite. Toa treba da e civilizacija na razli~nosti,
smetani za „wu ejx“, „mistika“ ili „ezoterija“. Ideite ~ii elementi se spojuvaat zaedno so cel da se odr`i i
za toa deka na nekoj na~in sme povrzani site zaedno, da se razviva celiot sistem, planetarnata
deka postoi kontekst vo koj nie sme del od pogolema civilizacija na ~ove{tvoto.
celina, se smetale za isklu~oci niz istorijata na Ovaa razli~nost e element na harmonija, element
civilizacijata. na mirot. Ja imalo sekoe op{testvo koe uspealo da
No, ako ja razgledame istorijata na ideite, }e pre`ivee. Samo zapadnite i prozapadnite op{testva
otkrieme deka vistinata e tokmu sprotivna. Ograni- go zaboravile toa. Vo procesot na sozdavawe na
~uva~koto, mehani~koto i fragmentiranoto mislewe tehnolo{kiot i ekonomskiot napredok, ja raspar~ile
koe evoluiralo vo zapadniot svet vo poslednive 300 celinata na sistemot. Krajno vreme e da go obnovime.
godini ne e pravilo, tuku e isklu~ok. Drugite kulturi Kako {to nau~iv preku zapoznavawe so tekstovite
ne go delat ovoj pogled na svetot. Duri i Zapad go na d-r Lajtman, kabalata vo svojata izvorna forma ne
nemal ovoj pogled na svetot pred pojavuvaweto na ovoj samo {to gi promovira poimite edinstvo i integritet
mehani~ki stav koj bil nasleden so primenata (podobro na ~ove{tvoto i univerzumot, tuku isto taka nudi i
ka`ano pogre{nata primena) na Wutnovata filo- prakti~ni merki kako da gi vratime otkako edna{ sme
zofija za prirodata. gi izgubile.
Vo drugite kulturi, kako porano na Zapad, pre- Od s# srce prepora~uvam vnimatelno da ja pro~itate
vladuvala svesta za pripa|awe, za edinstvo. Pove}eto ovaa kniga, bidej}i sodr`i mnogu pove}e od op{to znaewe
tradicionalni kulturi ne se soglasuvaat so toa deka za drevnata mudrost. Ni go dava i klu~ot za osiguruvawe
na blagosostojbata na ~ove{tvoto vo ovie kriti~ni
lu|eto nemaat ni{to zaedni~ko osven minlivite
vremiwa, koga sme soo~eni so dosega neviden predizvik
interesi {to ponekoga{ slu~ajno se prepletuvaat.
– birawe me|u devolutivniot pat koj svetot go vodi vo
Klasi~nite koreni na site mudri tradicii se
propast, i evolutivniot pat, koj mo`e da n# dovede vo
konceptite za „svesta na planetata“. Ovoj poim ja
svet na mir, harmonija, blagosostojba i odr`livost.
definira svesta za na{ata sudbina {to ja delime kako
~ove~ki su{testva, kako gra|ani na ovaa planeta. Ako Ervin Laslo
sakame da pre`iveeme, ako sakame na{ite deca i vnuci
14 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 15

Prv del. Kabalata nekoga{ i sega

Golemata zamisla
Kabalata ne e rezultat na sovremenite moderni
holivudski vlijanija.Taa e ovde so iljadnici godini.
Vo migot na nejzinoto zaroduvawe lu|eto bile mnogu
pobliski do Prirodata, otkolku sega. Tie ja ~uv-
stvuvale tesnata povrzanost so nea i gri`livo se
odnesuvale kon s# {to gi opkru`uvalo. Toga{ lu|eto
nemale posebni pri~ini da se izoliraat, bidej}i ne
bile tolku egocentri~ni i oddeleni od Prirodata, kako
{to sme nie denes. Vo toa vreme ~ove{tvoto pret-
stavuvalo nejzin neraskinliv del i se stremelo
podlaboko da go spoznae svetot okolu sebe.
Nedovolnoto poznavawe na zakonite na Prirodata
ne im dozvoluvalo na lu|eto da se ~uvstvuvaat
za{titeni. Tie ~uvstvuvale strav od mo}ta na
stihiite, i ne sakaj}i gi do`ivuvale kako vi{i sili.
Nao|aj}i se vo tesna povrzanost so Prirodata i
istovremeno pla{ej}i se od nea, lu|eto se stremele
ne samo da go spoznaat svetot {to gi opkru`uva, tuku,
najva`no od s#, da odredat {to ili koj so nego upravuva.
Vo tie dale~ni vremiwa ~ove~kiot rod ne mo`el da se
skrie od diveeweto na stihiite, kako denes, da gi
izbegne nezgodite, nepoznati za na{iot „ve{ta~ki“
svet. Bliskosta so Prirodata i stravot od nea
pobuduvale mnogu lu|e da baraat nekoj plan, koj
Prirodata go podgotvila za niv, a so toa i za site nas.
Tie najrani otkriva~i (pioneri) na nadvore{niot
svet sakale da znaat dali Prirodata ima nekoja cel i
14 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 15

Prv del. Kabalata nekoga{ i sega

Golemata zamisla
Kabalata ne e rezultat na sovremenite moderni
holivudski vlijanija.Taa e ovde so iljadnici godini.
Vo migot na nejzinoto zaroduvawe lu|eto bile mnogu
pobliski do Prirodata, otkolku sega. Tie ja ~uv-
stvuvale tesnata povrzanost so nea i gri`livo se
odnesuvale kon s# {to gi opkru`uvalo. Toga{ lu|eto
nemale posebni pri~ini da se izoliraat, bidej}i ne
bile tolku egocentri~ni i oddeleni od Prirodata, kako
{to sme nie denes. Vo toa vreme ~ove{tvoto pret-
stavuvalo nejzin neraskinliv del i se stremelo
podlaboko da go spoznae svetot okolu sebe.
Nedovolnoto poznavawe na zakonite na Prirodata
ne im dozvoluvalo na lu|eto da se ~uvstvuvaat
za{titeni. Tie ~uvstvuvale strav od mo}ta na
stihiite, i ne sakaj}i gi do`ivuvale kako vi{i sili.
Nao|aj}i se vo tesna povrzanost so Prirodata i
istovremeno pla{ej}i se od nea, lu|eto se stremele
ne samo da go spoznaat svetot {to gi opkru`uva, tuku,
najva`no od s#, da odredat {to ili koj so nego upravuva.
Vo tie dale~ni vremiwa ~ove~kiot rod ne mo`el da se
skrie od diveeweto na stihiite, kako denes, da gi
izbegne nezgodite, nepoznati za na{iot „ve{ta~ki“
svet. Bliskosta so Prirodata i stravot od nea
pobuduvale mnogu lu|e da baraat nekoj plan, koj
Prirodata go podgotvila za niv, a so toa i za site nas.
Tie najrani otkriva~i (pioneri) na nadvore{niot
svet sakale da znaat dali Prirodata ima nekoja cel i
16 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 17

ako ima, toga{ kakva e ulogata na ~ove{tvoto vo zakoni. Tie termini imaat isto zna~ewe. Za kaba-
Golemata zamisla na sozdavaweto. Tie, koi go listot definicijata „Sozdatel“ ne zna~i konkretna,
dostignale najvisokoto nivo na spoznavaweto na natprirodna su{tina, tuku sledno skalilo, na koe
planot na sozdavaweto, po~nale da se narekuvaat ~ovekot treba da se iska~i, zdobivaj}i se so znaewe od
„kabalisti“. povisoko nivo.
Isklu~itelna li~nost od tie „pioneri“ bil ~ovekot Na hebrejski zborot „Sozdatel“ zvu~i kako „Bore“
po ime Avram. Toj e poznat po toa {to ne samo {to i se sostoi od dva zbora: „Bo“ (dojdi) i „Re“ (vidi). Taka,
samiot dlaboko ja istra`uval Zamislata na sozda- zborot „Sozdatel“ mu e upaten na sekoj ~ovek kako
vaweto, tuku go prenesuval toa znaewe i na dru- pokana da se spoznae duhovniot svet.
gite.Toj sfatil deka edinstveno sredstvo protiv
stravot i stradawata kaj lu|eto e celosnoto razbirawe Kolevka na naukata
na namerata na Prirodata vo odnos na niv. Ne {tedej}i
se, po~nal da gi obu~uva site koi toa go posakuvale. Znaewata koi gi steknale prvite kabalisti, ne samo
Taka Avram stanal prviot kabalist, stavaj}i po~etok {to im pomognale da go sfatat skrieniot mehanizam
na cela plejada u~iteli na kabalata. Negovite na slu~uvawata, tuku im ovozmo`ile i da gi objasnat
najsposobni u~enici stanale u~iteli, koi pak go prirodnite pojavi so koi site nie se soo~uvame. Sosema
prenesuvale toa znaewe na slednoto pokolenie na e normalno deka tie stanale u~iteli, a nau~nite
sledbenici. poznavawa, preneseni od nivna strana na potomcite,
stanale osnova kako za drevnite, taka i za sovre-
Terminot „kabalist“ proizleguva od hebrejskiot menite nauki. Mo`ebi nekomu kabalistite mu se ~inat
zbor „kabala“, {to ozna~uva „primawe“. Origi- osamenici koi pi{uvaat tainstveni rakopisi vo
nalniot jazik na kabalata e hebrejskiot jazik, zatemneti sop~iwa na svetlinata od sve}ite. Toa e
koj izvorno se sozdaval od kabalistite i za razbirlivo, bidej}i s# do krajot na XX vek kabalata
kabalistite, pomagaj}i im vo me|usebnata navistina se dr`ela vo tajnost. Takvata misti~na
komunikacija za duhovnite temi. Golem broj atmosfera sozdala sekakvi storii i legendi okolu
kabalisti~ki knigi se napi{ani i na drugi jazici, ovaa nauka. Iako pove}eto od niv se la`ni, tie do den
no osnovnite termini sekoga{ se upotrebuvaat
denes gi stavaat vo misla i vo zabluda duri i
na hebrejski.
najserioznite misliteli.
Me|utoa kabalata ne se ~uvala sekoga{ vo tajnost.
Kabalistite go narekuvaat avtorot na golemata
Vsu{nost, prvite kabalisti otvoreno gi spodelile
programa na Prirodata „Sozdatel“, a samata programa
svoite poznavawa i zemale aktivno u~estvo vo
– „Zamisla na sozdavaweto“. So drugi zborovi, koga
op{testveniot `ivot. Povrzanosta so kabalistite
kabalistite zboruvaat za Prirodata i nejzinite
imala vlijanie vrz nau~nicite, koi bile nivni
zakoni, tie mislat na Sozdatelot. Zboruvaj}i pak za
sovremenici. Toa poslu`ilo za formirawe na
Sozdatelot, tie ja podrazbiraat Prirodata i nejzinite
osnovite na ona {to nie denes go narekuvame „zapadna
16 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 17

ako ima, toga{ kakva e ulogata na ~ove{tvoto vo zakoni. Tie termini imaat isto zna~ewe. Za kaba-
Golemata zamisla na sozdavaweto. Tie, koi go listot definicijata „Sozdatel“ ne zna~i konkretna,
dostignale najvisokoto nivo na spoznavaweto na natprirodna su{tina, tuku sledno skalilo, na koe
planot na sozdavaweto, po~nale da se narekuvaat ~ovekot treba da se iska~i, zdobivaj}i se so znaewe od
„kabalisti“. povisoko nivo.
Isklu~itelna li~nost od tie „pioneri“ bil ~ovekot Na hebrejski zborot „Sozdatel“ zvu~i kako „Bore“
po ime Avram. Toj e poznat po toa {to ne samo {to i se sostoi od dva zbora: „Bo“ (dojdi) i „Re“ (vidi). Taka,
samiot dlaboko ja istra`uval Zamislata na sozda- zborot „Sozdatel“ mu e upaten na sekoj ~ovek kako
vaweto, tuku go prenesuval toa znaewe i na dru- pokana da se spoznae duhovniot svet.
gite.Toj sfatil deka edinstveno sredstvo protiv
stravot i stradawata kaj lu|eto e celosnoto razbirawe Kolevka na naukata
na namerata na Prirodata vo odnos na niv. Ne {tedej}i
se, po~nal da gi obu~uva site koi toa go posakuvale. Znaewata koi gi steknale prvite kabalisti, ne samo
Taka Avram stanal prviot kabalist, stavaj}i po~etok {to im pomognale da go sfatat skrieniot mehanizam
na cela plejada u~iteli na kabalata. Negovite na slu~uvawata, tuku im ovozmo`ile i da gi objasnat
najsposobni u~enici stanale u~iteli, koi pak go prirodnite pojavi so koi site nie se soo~uvame. Sosema
prenesuvale toa znaewe na slednoto pokolenie na e normalno deka tie stanale u~iteli, a nau~nite
sledbenici. poznavawa, preneseni od nivna strana na potomcite,
stanale osnova kako za drevnite, taka i za sovre-
Terminot „kabalist“ proizleguva od hebrejskiot menite nauki. Mo`ebi nekomu kabalistite mu se ~inat
zbor „kabala“, {to ozna~uva „primawe“. Origi- osamenici koi pi{uvaat tainstveni rakopisi vo
nalniot jazik na kabalata e hebrejskiot jazik, zatemneti sop~iwa na svetlinata od sve}ite. Toa e
koj izvorno se sozdaval od kabalistite i za razbirlivo, bidej}i s# do krajot na XX vek kabalata
kabalistite, pomagaj}i im vo me|usebnata navistina se dr`ela vo tajnost. Takvata misti~na
komunikacija za duhovnite temi. Golem broj atmosfera sozdala sekakvi storii i legendi okolu
kabalisti~ki knigi se napi{ani i na drugi jazici, ovaa nauka. Iako pove}eto od niv se la`ni, tie do den
no osnovnite termini sekoga{ se upotrebuvaat
denes gi stavaat vo misla i vo zabluda duri i
na hebrejski.
najserioznite misliteli.
Me|utoa kabalata ne se ~uvala sekoga{ vo tajnost.
Kabalistite go narekuvaat avtorot na golemata
Vsu{nost, prvite kabalisti otvoreno gi spodelile
programa na Prirodata „Sozdatel“, a samata programa
svoite poznavawa i zemale aktivno u~estvo vo
– „Zamisla na sozdavaweto“. So drugi zborovi, koga
op{testveniot `ivot. Povrzanosta so kabalistite
kabalistite zboruvaat za Prirodata i nejzinite
imala vlijanie vrz nau~nicite, koi bile nivni
zakoni, tie mislat na Sozdatelot. Zboruvaj}i pak za
sovremenici. Toa poslu`ilo za formirawe na
Sozdatelot, tie ja podrazbiraat Prirodata i nejzinite
osnovite na ona {to nie denes go narekuvame „zapadna
18 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 19

filozofija“ i {to podocna go polo`ilo temelot na promeni. Taka ~ove{tvoto trgnalo po zaobikolen pat.
sovremenata nauka. Bez ogled na toa {to zapadnata filozofija apsor-
Eve {to pi{uva za toa Johan Rejhlin, humanist, birala del~iwa od kabalisti~koto znaewe, nejziniot
istra`uva~ na klasicizmot, specijalist od oblasta na razvoj sepak trgnal vo sosema drug pravec.
drevnite jazici i literaturata, vo knigata „Umetnost Zapadnata filozofija stanala izvor na nauki koi
na kabalata“: go istra`uvaat na{iot materijalen svet, {to go
„Mojot u~itel Pitagora, tatkoto na filozofijata, vosprimame so pomo{ na pette setilni organi.
sepak ne go prezel svoeto u~ewe od Grcite,tuku od Kabalata, pak, pretstavuva nauka koja go izu~uva toa
Judejcite. Zatoa toj treba da se nare~e kabalist. Toj {to se slu~uva nadvor od granicite na vosprimaweto
prv go prevel zborot „kabala“, nepoznat za negovite na na{ite prirodni senzori.
sovremenici, na gr~ki jazik so zborot „filo – sofija“... Menuvaweto na prioritetite go odvle~e ~ove{t-
Kabalata ne ni dozvoluva da go pominuvame `ivotot voto vo sprotiven pravec od onoj {to go otkrile
vo prav, tuku go kreva na{iot razum do vrvot na kabalistite. Takvata promena na kursot go naterala
spoznavaweto“. ~ove{tvoto da pomine dolg zaobikolen pat. Po-
sledicite od ova }e gi razgledame vo slednite
Gotfrid Lajbnic, golemiot matemati~ar i poglavja.
filozof, otvoreno gi iska`uva svoite misli za
toa, kako tainstvenosta izvr{ila vlijanie vrz Glavni pra{awa
kabalata: „Bidej}i lu|eto nemale vistinski klu~
za Tajnata, strasta za znaewe na kraj bila svedena Kabalata bila skriena nauka vo tekot na 2000 godini.
na sekakvi praznoverja i veruvawa, od {to Pri~inata za toa e mnogu ednostavna – nemalo ni
nastanal nekoj vid „vulgarna kabala“, koja e daleku potreba od nea. Vo toj period ~ove{tvoto se zani-
od vistinskata kabala; kako i razni fantazii mavalo so osnovawe na monoteisti~ki religii, a potoa
pod imeto magija... I so toa se polnat knigite“. so razvivawe na naukata. Naukata i religijata bile
potrebni za da se dade odgovor na najosnovnite
Drugi pravci pra{awa: „Koe e na{eto mesto vo svetot i vo
Me|utoa filozofite ne bile kabalisti. Bidej}i tie vselenata?“ „Koja e celta na na{eto postoewe?“ So
ne ja izu~uvale kabalata, ne mo`ele celosno da ja drugi zborovi: „Za {to sme rodeni?“
osoznaat i dlabo~inata na ovaa drevna mudrost. Kako Me|utoa denes, kako nikoga{ porano, golem broj lu|e
rezultat na toa, znaeweto, ~ij razvitok i primena ~uvstvuvaat deka seto ona na {to se rabotelo vo tekot
barale poseben priod, se razvivalo i se primenuvalo na izminatite 2000 godini, pove}e ne gi zadovoluva
pogre{no. Koga kabalisti~kata nauka navleguvala vo nivnite potrebi. Objasnuvawata, koi gi davaat reli-
drugite delovi na svetot, kade vo toa vreme nemalo gijata i naukata, ve}e ne gi zadovoluvaat. Vo potraga po
kabalisti, taa isto taka pretrpuvala zna~ajni odgovorite na najosnovnite pra{awa za smislata na
`ivotot, lu|eto se svrtuvaat kon drugi izvori. Nekoi
18 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 19

filozofija“ i {to podocna go polo`ilo temelot na promeni. Taka ~ove{tvoto trgnalo po zaobikolen pat.
sovremenata nauka. Bez ogled na toa {to zapadnata filozofija apsor-
Eve {to pi{uva za toa Johan Rejhlin, humanist, birala del~iwa od kabalisti~koto znaewe, nejziniot
istra`uva~ na klasicizmot, specijalist od oblasta na razvoj sepak trgnal vo sosema drug pravec.
drevnite jazici i literaturata, vo knigata „Umetnost Zapadnata filozofija stanala izvor na nauki koi
na kabalata“: go istra`uvaat na{iot materijalen svet, {to go
„Mojot u~itel Pitagora, tatkoto na filozofijata, vosprimame so pomo{ na pette setilni organi.
sepak ne go prezel svoeto u~ewe od Grcite,tuku od Kabalata, pak, pretstavuva nauka koja go izu~uva toa
Judejcite. Zatoa toj treba da se nare~e kabalist. Toj {to se slu~uva nadvor od granicite na vosprimaweto
prv go prevel zborot „kabala“, nepoznat za negovite na na{ite prirodni senzori.
sovremenici, na gr~ki jazik so zborot „filo – sofija“... Menuvaweto na prioritetite go odvle~e ~ove{t-
Kabalata ne ni dozvoluva da go pominuvame `ivotot voto vo sprotiven pravec od onoj {to go otkrile
vo prav, tuku go kreva na{iot razum do vrvot na kabalistite. Takvata promena na kursot go naterala
spoznavaweto“. ~ove{tvoto da pomine dolg zaobikolen pat. Po-
sledicite od ova }e gi razgledame vo slednite
Gotfrid Lajbnic, golemiot matemati~ar i poglavja.
filozof, otvoreno gi iska`uva svoite misli za
toa, kako tainstvenosta izvr{ila vlijanie vrz Glavni pra{awa
kabalata: „Bidej}i lu|eto nemale vistinski klu~
za Tajnata, strasta za znaewe na kraj bila svedena Kabalata bila skriena nauka vo tekot na 2000 godini.
na sekakvi praznoverja i veruvawa, od {to Pri~inata za toa e mnogu ednostavna – nemalo ni
nastanal nekoj vid „vulgarna kabala“, koja e daleku potreba od nea. Vo toj period ~ove{tvoto se zani-
od vistinskata kabala; kako i razni fantazii mavalo so osnovawe na monoteisti~ki religii, a potoa
pod imeto magija... I so toa se polnat knigite“. so razvivawe na naukata. Naukata i religijata bile
potrebni za da se dade odgovor na najosnovnite
Drugi pravci pra{awa: „Koe e na{eto mesto vo svetot i vo
Me|utoa filozofite ne bile kabalisti. Bidej}i tie vselenata?“ „Koja e celta na na{eto postoewe?“ So
ne ja izu~uvale kabalata, ne mo`ele celosno da ja drugi zborovi: „Za {to sme rodeni?“
osoznaat i dlabo~inata na ovaa drevna mudrost. Kako Me|utoa denes, kako nikoga{ porano, golem broj lu|e
rezultat na toa, znaeweto, ~ij razvitok i primena ~uvstvuvaat deka seto ona na {to se rabotelo vo tekot
barale poseben priod, se razvivalo i se primenuvalo na izminatite 2000 godini, pove}e ne gi zadovoluva
pogre{no. Koga kabalisti~kata nauka navleguvala vo nivnite potrebi. Objasnuvawata, koi gi davaat reli-
drugite delovi na svetot, kade vo toa vreme nemalo gijata i naukata, ve}e ne gi zadovoluvaat. Vo potraga po
kabalisti, taa isto taka pretrpuvala zna~ajni odgovorite na najosnovnite pra{awa za smislata na
`ivotot, lu|eto se svrtuvaat kon drugi izvori. Nekoi
20 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 21

kon isto~nite u~ewa, pretska`uva~i na sudbinata, kon Dvi`e~ka sila na promenite


magijata i mistikata, a nekoi – kon kabalata.
@elbite ne se pojavuvaat kako grom od vedro nebo. Tie
Bidej}i kabalata izvorno bila sozdadena za
nesvesno se formiraat vo nas i izleguvaat na videlina
razjasnuvawe na tie iskonski pra{awa, nejzinoto
otkoga }e dobijat kone~na forma: kako „sakam pica“.
znaewe dava direkten odgovor na niv. Odnovo otvoraj}i
Dotoga{ `elbite ili ne se ~uvstvuvaat voop{to, ili,
gi drevnite odgovori za smislata na `ivotot, nie
kako {to se slu~uva vo pove}eto slu~ai, se do`ivuvaat
bukvalno go zatvorame jazot me|u ~ove{tvoto i
kako bespri~inski nemir. Na site ni e poznato toa
Prirodata, pojaven vo vreme koga sme se otka`ale od
~uvstvo, koga ne{to sakame, no ne znaeme {to. Tokmu
kabalata i sme se svrtele kon filozofijata.
toa e neoformena `elba.
Platon edna{ rekol: „Potrebata e majka na
Kabalata stapuva na scena pronajdocite.“ I bil vo pravo. Na sli~en na~in
„Premierata“ na kabalata e odr`ana pred 5000 godini kabalata n# u~i deka edinstveniot na~in da se doznae
vo Mesopotamija – anti~ka dr`ava, koja se nao|ala na – pred s# e posakuvaweto da se doznae. Formulata e
teritorijata na dene{niot Irak. Mesopotamija ne bila mnogu ednostavna. Koga }e posakame ne{to nie
tatkovina samo na kabalata, tuku i na razni drevni pravime s# {to e mo`no za da go dobieme posakuvanoto.
u~ewa i mistiki. Toga{ lu|eto im veruvale na mnogu Nao|ame vreme, gi mobilizirame site sili i se
u~ewa, ~esto sledej}i nekolku od niv istovremeno. Vo zdobivame so potrebni ve{tini. Izleguva deka
Mesopotamija, kulturniot centar na anti~kiot svet, se `elbata e dvi`e~ka sila na kakvi bilo promeni.
razvivale i cvetale: astrologijata, pretska`uvaweto Evolucijata na na{ite `elbi ja odreduva i
na idninata, numerologijata, magijata, ve{terstvoto, formira celata istorija na ~ove{tvoto. Nivniot rast
praktikuvaweto na kletvi i uroci i drugo. gi pottiknuval lu|eto da ja istra`uvaat `ivotnata
S# dodeka lu|eto se zadovoluvale so veruvawata, sredina za da gi zadovolat svoite novi potrebi. Za
tie ne ~uvstvuvale potreba od promeni. Gi interesiralo razlika od mineralite, rastenijata i `ivotnite,
samo kako da go napravat bezbeden i prijaten svojot lu|eto postojano se razvivaat. Kaj sekoja nova
`ivot. ^ovekot ne se interesiral za potekloto na generacija i sekoja li~nost, `elbite se zgolemuvaat,
`ivotot, a najmalku go interesiralo koj ili {to e stanuvaat s# posilni i posilni.
kreativnata sila, koja gi sozdala `ivotnite zakoni.
Na prv pogled se ~ini deka razlikata me|u ovie Prezemawe na volanot
pra{awa ne e golema. Vsu{nost, pra{aweto za Dvigatelot na promenite – `elbata – se sostoi od pet
potekloto na `ivotot se razlikuva od pra{aweto za nivoa; od nulta do ~etvrto. Ovoj dvigatel kabalistite
zakonite koi so nego upravuvaat, isto kako {to go narekuvaat „`elba da se prima nasladuvawe“, ili
sposobnosta da se vozi avtomobil ne predviduva ednostavno „`elba za primawe“. Koga kabalata prv pat
sposobnost toj da se konstruira. Toa e sosema drugo se pojavila, pred 5000 godini, `elbata za primawe se
nivo na znaeweto.
20 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 21

kon isto~nite u~ewa, pretska`uva~i na sudbinata, kon Dvi`e~ka sila na promenite


magijata i mistikata, a nekoi – kon kabalata.
@elbite ne se pojavuvaat kako grom od vedro nebo. Tie
Bidej}i kabalata izvorno bila sozdadena za
nesvesno se formiraat vo nas i izleguvaat na videlina
razjasnuvawe na tie iskonski pra{awa, nejzinoto
otkoga }e dobijat kone~na forma: kako „sakam pica“.
znaewe dava direkten odgovor na niv. Odnovo otvoraj}i
Dotoga{ `elbite ili ne se ~uvstvuvaat voop{to, ili,
gi drevnite odgovori za smislata na `ivotot, nie
kako {to se slu~uva vo pove}eto slu~ai, se do`ivuvaat
bukvalno go zatvorame jazot me|u ~ove{tvoto i
kako bespri~inski nemir. Na site ni e poznato toa
Prirodata, pojaven vo vreme koga sme se otka`ale od
~uvstvo, koga ne{to sakame, no ne znaeme {to. Tokmu
kabalata i sme se svrtele kon filozofijata.
toa e neoformena `elba.
Platon edna{ rekol: „Potrebata e majka na
Kabalata stapuva na scena pronajdocite.“ I bil vo pravo. Na sli~en na~in
„Premierata“ na kabalata e odr`ana pred 5000 godini kabalata n# u~i deka edinstveniot na~in da se doznae
vo Mesopotamija – anti~ka dr`ava, koja se nao|ala na – pred s# e posakuvaweto da se doznae. Formulata e
teritorijata na dene{niot Irak. Mesopotamija ne bila mnogu ednostavna. Koga }e posakame ne{to nie
tatkovina samo na kabalata, tuku i na razni drevni pravime s# {to e mo`no za da go dobieme posakuvanoto.
u~ewa i mistiki. Toga{ lu|eto im veruvale na mnogu Nao|ame vreme, gi mobilizirame site sili i se
u~ewa, ~esto sledej}i nekolku od niv istovremeno. Vo zdobivame so potrebni ve{tini. Izleguva deka
Mesopotamija, kulturniot centar na anti~kiot svet, se `elbata e dvi`e~ka sila na kakvi bilo promeni.
razvivale i cvetale: astrologijata, pretska`uvaweto Evolucijata na na{ite `elbi ja odreduva i
na idninata, numerologijata, magijata, ve{terstvoto, formira celata istorija na ~ove{tvoto. Nivniot rast
praktikuvaweto na kletvi i uroci i drugo. gi pottiknuval lu|eto da ja istra`uvaat `ivotnata
S# dodeka lu|eto se zadovoluvale so veruvawata, sredina za da gi zadovolat svoite novi potrebi. Za
tie ne ~uvstvuvale potreba od promeni. Gi interesiralo razlika od mineralite, rastenijata i `ivotnite,
samo kako da go napravat bezbeden i prijaten svojot lu|eto postojano se razvivaat. Kaj sekoja nova
`ivot. ^ovekot ne se interesiral za potekloto na generacija i sekoja li~nost, `elbite se zgolemuvaat,
`ivotot, a najmalku go interesiralo koj ili {to e stanuvaat s# posilni i posilni.
kreativnata sila, koja gi sozdala `ivotnite zakoni.
Na prv pogled se ~ini deka razlikata me|u ovie Prezemawe na volanot
pra{awa ne e golema. Vsu{nost, pra{aweto za Dvigatelot na promenite – `elbata – se sostoi od pet
potekloto na `ivotot se razlikuva od pra{aweto za nivoa; od nulta do ~etvrto. Ovoj dvigatel kabalistite
zakonite koi so nego upravuvaat, isto kako {to go narekuvaat „`elba da se prima nasladuvawe“, ili
sposobnosta da se vozi avtomobil ne predviduva ednostavno „`elba za primawe“. Koga kabalata prv pat
sposobnost toj da se konstruira. Toa e sosema drugo se pojavila, pred 5000 godini, `elbata za primawe se
nivo na znaeweto.
22 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 23

nao|ala na nulta nivo. Sega, kako {to pretpo- Prodol`uvaj}i da se delat, tie na kraj gi formirale
stavuvate, nie se nao|ame vo ~etvrtata, najzna~ajna mnogubrojnite narodi koi postojat i denes.
etapa od nejziniot razvitok. Eden od simptomite na odvojuvaweto e pojavata na
Vo dale~noto minato, koga `elbata za primawe se pove}e jazici, {to e opi{ano vo Biblijata kako pad
nao|ala na nulta nivo, na{ite potrebi ne bile tolku na Vavilonskata kula. Razli~nite jazici gi razdelile
prekumerni za da n# oddelat od Prirodata, i eden od lu|eto, doveduvaj}i do me{anica i nered. Na hebrejski
drug. Toga{ na{eto zaedni{tvo, spojuvaweto so zborot „nered“ zvu~i kako „bilbul“, za odbele`uvawe
`ivotnata sredina, pretstavuvalo priroden na~in na na sozdadenata konfuzija. Spored toa, prestolninata
postoewe. No denes mnogumina se podgotveni da platat na Mesopotamija go dobila imeto Babel (Vavilon). Po
golemi pari, za povtorno da se nurnat vo taa prvi~na ovoj razdor na{ite `elbi porasnale od nulta nivo do
sostojba na ~asovite po meditacija (i da priznaeme, ne prvoto, a nie sme zapo~nale da & se sprotivstavuvame
sekoga{ uspe{no). Lu|eto duri ne ni pomisluvale na Prirodata.
deka mo`at da bidat izolirani od Prirodata. Poradi Namesto da go ispravime raste~kiot egoizam, ne
silata na svoeto edinstvo, drevnite pretstavnici na naru{uvaj}i go edinstvoto so Prirodata, odnosno so
~ove~kiot rod nemale potreba od zborovi vo me|u- Sozdatelot, nie izgradivme mehani~ki, tehnolo{ki
sebnata komunikacija, i mo`ele da gi prenesuvaat {tit koj trebalo da n# za{titi od nea.
mislite telepatski. Toa navistina bilo vreme na Prvi~no, nie ja razvivavme naukata i tehno-
edinstvo, i celoto ~ove{tvo bilo kako eden narod. logijata, za da go za{titime svoeto postoewe od
Situacijata po~nala da se menuva u{te toga{, vo diveeweto na stihiite. Sepak, se ~ini deka svesno ili
Mesopotamija: `elbite na lu|eto po~nale da rastat i nesvesno, nie vsu{nost se obiduvame da go kontro-
da stanuvaat s# poegoisti~ni. Namesto podobro da se lirame Sozdatelot, i da go prezememe volanot.
prisposobat na Prirodata, da se adaptiraat vo
nejzinata sredina, lu|eto posakale da go promenat Za seto vreme, koga se slu~uvale ovie me{anici i
svetot okolu sebe za zadovoluvawe na li~nite potrebi. neredi, Avram `iveel vo Vavilon, pomagaj}i mu na
So toa samo ja zgolemile sopstvenata izolacija i svojot tatko da izrabotuva statuetki na
otu|uvaweto. Denes, posle mnogu vekovi, nie sfa}ame bogovite i da ja vodi semejnata trgovija. Ne e
te{ko da se pretpostavi, deka Avram bil vo
deka taa ideja se poka`a nerazumna. Taa ednostavno
sredi{teto na ovaa me{avina od idei, koi
ne funkcionira. do`iveale procut vo Vavilon – eden vid Wujork vo
Sprotivstavuvaj}i se na s# i se{to, lu|eto ve}e ne anti~kiot svet. Poradi nesredenosta razbirame
se odnesuvale eden kon drug kako ~lenovi od edno zo{to Avram postojano go postavuval pra-
semejstvo, a kon Prirodata – kako kon svojot dom. {aweto „Koj upravuva so sevo ova?“. Odgovorot
Omrazata ja zamenila qubovta, seej}i razedinetost mu ovozmo`il da go otkrie zakonot na Pri-
vo edinstveniot narod. Prvo toj se podelil na dve rodata. Koga sfatil deka ovoj nered i otu|uvawe
grupi, koi podeleni trgnale na istok i na zapad. imaat svoja cel, vedna{ po~nal da im zboruva za
toa na site koi sakale da go slu{aat.
22 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 23

nao|ala na nulta nivo. Sega, kako {to pretpo- Prodol`uvaj}i da se delat, tie na kraj gi formirale
stavuvate, nie se nao|ame vo ~etvrtata, najzna~ajna mnogubrojnite narodi koi postojat i denes.
etapa od nejziniot razvitok. Eden od simptomite na odvojuvaweto e pojavata na
Vo dale~noto minato, koga `elbata za primawe se pove}e jazici, {to e opi{ano vo Biblijata kako pad
nao|ala na nulta nivo, na{ite potrebi ne bile tolku na Vavilonskata kula. Razli~nite jazici gi razdelile
prekumerni za da n# oddelat od Prirodata, i eden od lu|eto, doveduvaj}i do me{anica i nered. Na hebrejski
drug. Toga{ na{eto zaedni{tvo, spojuvaweto so zborot „nered“ zvu~i kako „bilbul“, za odbele`uvawe
`ivotnata sredina, pretstavuvalo priroden na~in na na sozdadenata konfuzija. Spored toa, prestolninata
postoewe. No denes mnogumina se podgotveni da platat na Mesopotamija go dobila imeto Babel (Vavilon). Po
golemi pari, za povtorno da se nurnat vo taa prvi~na ovoj razdor na{ite `elbi porasnale od nulta nivo do
sostojba na ~asovite po meditacija (i da priznaeme, ne prvoto, a nie sme zapo~nale da & se sprotivstavuvame
sekoga{ uspe{no). Lu|eto duri ne ni pomisluvale na Prirodata.
deka mo`at da bidat izolirani od Prirodata. Poradi Namesto da go ispravime raste~kiot egoizam, ne
silata na svoeto edinstvo, drevnite pretstavnici na naru{uvaj}i go edinstvoto so Prirodata, odnosno so
~ove~kiot rod nemale potreba od zborovi vo me|u- Sozdatelot, nie izgradivme mehani~ki, tehnolo{ki
sebnata komunikacija, i mo`ele da gi prenesuvaat {tit koj trebalo da n# za{titi od nea.
mislite telepatski. Toa navistina bilo vreme na Prvi~no, nie ja razvivavme naukata i tehno-
edinstvo, i celoto ~ove{tvo bilo kako eden narod. logijata, za da go za{titime svoeto postoewe od
Situacijata po~nala da se menuva u{te toga{, vo diveeweto na stihiite. Sepak, se ~ini deka svesno ili
Mesopotamija: `elbite na lu|eto po~nale da rastat i nesvesno, nie vsu{nost se obiduvame da go kontro-
da stanuvaat s# poegoisti~ni. Namesto podobro da se lirame Sozdatelot, i da go prezememe volanot.
prisposobat na Prirodata, da se adaptiraat vo
nejzinata sredina, lu|eto posakale da go promenat Za seto vreme, koga se slu~uvale ovie me{anici i
svetot okolu sebe za zadovoluvawe na li~nite potrebi. neredi, Avram `iveel vo Vavilon, pomagaj}i mu na
So toa samo ja zgolemile sopstvenata izolacija i svojot tatko da izrabotuva statuetki na
otu|uvaweto. Denes, posle mnogu vekovi, nie sfa}ame bogovite i da ja vodi semejnata trgovija. Ne e
te{ko da se pretpostavi, deka Avram bil vo
deka taa ideja se poka`a nerazumna. Taa ednostavno
sredi{teto na ovaa me{avina od idei, koi
ne funkcionira. do`iveale procut vo Vavilon – eden vid Wujork vo
Sprotivstavuvaj}i se na s# i se{to, lu|eto ve}e ne anti~kiot svet. Poradi nesredenosta razbirame
se odnesuvale eden kon drug kako ~lenovi od edno zo{to Avram postojano go postavuval pra-
semejstvo, a kon Prirodata – kako kon svojot dom. {aweto „Koj upravuva so sevo ova?“. Odgovorot
Omrazata ja zamenila qubovta, seej}i razedinetost mu ovozmo`il da go otkrie zakonot na Pri-
vo edinstveniot narod. Prvo toj se podelil na dve rodata. Koga sfatil deka ovoj nered i otu|uvawe
grupi, koi podeleni trgnale na istok i na zapad. imaat svoja cel, vedna{ po~nal da im zboruva za
toa na site koi sakale da go slu{aat.
24 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 25

Da se skrie, da se bara... i da ne se najde Prirodata, potrebno ni e da go zamenime egoizmot so


altruizam. Taka }e mo`eme da se soedinime so Prirodata.
^ove~kiot egoizam prodol`uval da raste, i so Vo kabalata takvata promena se narekuva „tikun“
preminuvawe na sekoe novo nivo nie s# pove}e sme se – popravka. Da se osoznae svojata sprotivnost so
oddale~uvale od Prirodata (Sozdatelot). Vo kabalata Sozdatelot, zna~i da se priznae razdeluvaweto, koe
oddale~enosta ne se meri vo metri ili kilometri, tuku se slu~ilo me|u Nego i nas pred pet iljadi godini. Toa
so osobini. Osobinite na Sozdatelot se edinstvoto, se narekuva „prepoznavawe na zloto“. Da se postapi
povrzanosta i davaweto. Nie mo`eme da Go po~uv- taka ne e ednostavno, me|utoa toa pretstavuva prv
stvuvame samo ako se zdobieme so istite osobini. Ako ~ekor kon vistinsko zdravje i sre}a.
jas sum egocentri~en, toga{ nikako ne }e mo`am da se
soedinam so celosniot i altruisti~en Sozdatel. Isto Globalnata kriza ima sre}en kraj
kako da se obiduva{ da vidi{ drug ~ovek, na koj si mu
zavrten so grb. Za poslednite pet iljadi godini sekoja od dvete
Bidej}i nie stoime grb so grb so Sozdatelot, a u{te prvi~ni grupi na lu|e, izlezeni od Mesopotamija, se
sakame i da Go kontrolirame, o~igledno e deka kolku razvila vo civilizacija sostavena od mnogubrojni
pove}e napori vlo`uvame, tolku posilno e na{eto razli~ni narodi. Ednata od niv stanala, kako {to ja
razo~aruvawe. Ne mo`e da se podlo`i na ispituvawe narekuvame, „zapadna civilizacija“, a drugata –
toa {to ne mo`e da se vidi, ili barem da se po~uv- „isto~na civilizacija“.
stvuva. Taa `elba nema da se ostvari, ako nie ne se Raste~kata konfrontacija me|u niv uka`uva na toa
zavrtime za 180 stepeni. Potrebno e da pogledneme vo deka procesot, zapo~nat so razdeluvawe na lu|eto, se
sprotivnata nasoka i da go otkrieme Nego. bli`i do svojot kraj. Pred pet iljadi godini edin-
Lu|eto ve}e se umorni od neispolnetite vetuvawa stveniot narod se raspadnal na pove}e nacii, poradi
na tehnolo{kata era vo odnos na bogatstvoto, rastot na egoizmot na negovite ~lenovi, koj pre-
zdravjeto i bezbednata idnina. Denes malkumina go dizvikal razdor me|u niv. Dosega ne ni uspealo da se
imaat seto toa, no duri i tie ne mo`at so sigurnost da pomrdneme od mrtvata to~ka, no denes nie toa mnogu
ka`at {to gi o~ekuva utre. Prednosta na takvata pojasno go osoznavame.
sostojba e deka toa doveduva da go preispitame Spored kabalisti~kata mudrost, dene{nata kon-
pravecot na na{iot razvoj i da se zapra{ame: „Mo`ebi frontacija na kulturite i popularnosta na misti~nite
sevo ova vreme nie odevme po pogre{en pat?“ veruvawa, so koi izobiluvala i anti~kata Mesopotamija,
Denes, koga nie go priznavame postoeweto na krizata uka`uvaat na po~etok na obedinuvaweto na lu|eto vo nova
i bezizleznosta od situacijata, jasno mo`e da se ka`e civilizacija. Denes po~nuvame da sfa}ame deka sme
deka sme izbrale }or-sokak. Namesto da se obideme da go me|usebno povrzani i morame da se vratime kon sostojbata
kompenzirame na{iot egocentrizam so pomo{ na koja postoela pred razdeluvaweto. Gradej}i povtorno
tehnologijata, sprotivstavuvaj}i & se so toa na edinstveno ~ove{tvo, istovremeno }e ja povratime
na{ata vrska so Prirodata, so Sozdatelot.
24 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 25

Da se skrie, da se bara... i da ne se najde Prirodata, potrebno ni e da go zamenime egoizmot so


altruizam. Taka }e mo`eme da se soedinime so Prirodata.
^ove~kiot egoizam prodol`uval da raste, i so Vo kabalata takvata promena se narekuva „tikun“
preminuvawe na sekoe novo nivo nie s# pove}e sme se – popravka. Da se osoznae svojata sprotivnost so
oddale~uvale od Prirodata (Sozdatelot). Vo kabalata Sozdatelot, zna~i da se priznae razdeluvaweto, koe
oddale~enosta ne se meri vo metri ili kilometri, tuku se slu~ilo me|u Nego i nas pred pet iljadi godini. Toa
so osobini. Osobinite na Sozdatelot se edinstvoto, se narekuva „prepoznavawe na zloto“. Da se postapi
povrzanosta i davaweto. Nie mo`eme da Go po~uv- taka ne e ednostavno, me|utoa toa pretstavuva prv
stvuvame samo ako se zdobieme so istite osobini. Ako ~ekor kon vistinsko zdravje i sre}a.
jas sum egocentri~en, toga{ nikako ne }e mo`am da se
soedinam so celosniot i altruisti~en Sozdatel. Isto Globalnata kriza ima sre}en kraj
kako da se obiduva{ da vidi{ drug ~ovek, na koj si mu
zavrten so grb. Za poslednite pet iljadi godini sekoja od dvete
Bidej}i nie stoime grb so grb so Sozdatelot, a u{te prvi~ni grupi na lu|e, izlezeni od Mesopotamija, se
sakame i da Go kontrolirame, o~igledno e deka kolku razvila vo civilizacija sostavena od mnogubrojni
pove}e napori vlo`uvame, tolku posilno e na{eto razli~ni narodi. Ednata od niv stanala, kako {to ja
razo~aruvawe. Ne mo`e da se podlo`i na ispituvawe narekuvame, „zapadna civilizacija“, a drugata –
toa {to ne mo`e da se vidi, ili barem da se po~uv- „isto~na civilizacija“.
stvuva. Taa `elba nema da se ostvari, ako nie ne se Raste~kata konfrontacija me|u niv uka`uva na toa
zavrtime za 180 stepeni. Potrebno e da pogledneme vo deka procesot, zapo~nat so razdeluvawe na lu|eto, se
sprotivnata nasoka i da go otkrieme Nego. bli`i do svojot kraj. Pred pet iljadi godini edin-
Lu|eto ve}e se umorni od neispolnetite vetuvawa stveniot narod se raspadnal na pove}e nacii, poradi
na tehnolo{kata era vo odnos na bogatstvoto, rastot na egoizmot na negovite ~lenovi, koj pre-
zdravjeto i bezbednata idnina. Denes malkumina go dizvikal razdor me|u niv. Dosega ne ni uspealo da se
imaat seto toa, no duri i tie ne mo`at so sigurnost da pomrdneme od mrtvata to~ka, no denes nie toa mnogu
ka`at {to gi o~ekuva utre. Prednosta na takvata pojasno go osoznavame.
sostojba e deka toa doveduva da go preispitame Spored kabalisti~kata mudrost, dene{nata kon-
pravecot na na{iot razvoj i da se zapra{ame: „Mo`ebi frontacija na kulturite i popularnosta na misti~nite
sevo ova vreme nie odevme po pogre{en pat?“ veruvawa, so koi izobiluvala i anti~kata Mesopotamija,
Denes, koga nie go priznavame postoeweto na krizata uka`uvaat na po~etok na obedinuvaweto na lu|eto vo nova
i bezizleznosta od situacijata, jasno mo`e da se ka`e civilizacija. Denes po~nuvame da sfa}ame deka sme
deka sme izbrale }or-sokak. Namesto da se obideme da go me|usebno povrzani i morame da se vratime kon sostojbata
kompenzirame na{iot egocentrizam so pomo{ na koja postoela pred razdeluvaweto. Gradej}i povtorno
tehnologijata, sprotivstavuvaj}i & se so toa na edinstveno ~ove{tvo, istovremeno }e ja povratime
na{ata vrska so Prirodata, so Sozdatelot.
26 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 27

Egoizmot – stapica novi `elbi, koi isto taka }e ostanat neispolneti. Toa
e zatvoren krug. Vsu{nost, kolku pove}e posakuvame
Egoizmot e stapica koja ja pravi situacijata nere{-
tolku poprazni se ~uvstvuvame. Prazninata pak, go
liva, a dejstvata besmisleni. Samiot se razotkriva i
zasiluva na{eto razo~aruvawe.
doveduva do negovo negirawe i ispravawe. Vo vremeto
na rascutot na misticizmot, bila otkriena mudrosta Bidej}i ~ove{tvoto se nao|a na najintenzivnoto
kabala. Taa im dala na lu|eto znaewe za postepeniot nivo na `elbite, kakvo dosega ne e zabele`ano vo
porast na na{iot egoizam, i pri~inite za negovata negovata istorija, prinudeni sme da priznaeme deka
pojava. Kabalistite tvrdele deka s# {to postoi se denes na{eto nezadovolstvo e mnogu pogolemo od koga
sostoi od `elbata da se napolni so nasladuvawa. i da e, iako imame mnogu pove}e od na{ite tatkovci i
Me|utoa, koga `elbite se egoisti~ki, tie ne mo`at pratatkovci. Tokmu kontrastot me|u toa {to sega go
da se ostvarat vo nivnata prirodna forma. Toa se imame, i na{eto raste~ko nezadovolstvo, ja producira
slu~uva poradi toa {to koga zadovoluvame nekoja sovremenata kriza. Kolku poegoisti~ni stanuvame,
`elba, nie ja gasneme, a izgasnuvaj}i ja, prestanuvame tolku poprazni se ~uvstvuvame, i tolku poo~igledno
da se nasladuvame. Na primer, zamislete si go se prodlabo~uva krizata.
omilenoto jadewe. Sega zamislete deka sedite na masa
vo ekskluziven restoran, i nasmeaniot kelner vi nosi Neophodnosta od edinstvo
pokriena ~inija, ja stava pred vas i go kreva kapakot.
Mmm... Kolku poznata, prekrasna aroma! Ve}e se Prvi~no site lu|e bile vnatre{no me|usebno po-
nasladuvate? Va{eto telo – da. Tokmu zatoa samo pri vrzani. Nie sme se ~uvstvuvale i sme se smetale kako
pomislata na toa jadewe, toa po~nuva da proizveduva edno ~ove~ko su{testvo, i Prirodata se odnesuvala
plunka i stoma~na kiselina. kon nas tokmu taka. Toa „kolektivno“ postoewe se
narekuva „Adam“. Zborot „Adam“ e proizvod od zborot
Me|utoa, vo migot koga po~nuvate so jadewe,
„dome“, {to na hebrejski zna~i „sli~en“ – sli~en na
nasladuvaweto se namaluva. Kolku pove}e se nasi-
Sozdatelot, koj isto taka e eden, edinstven. Me|utoa,
tuvate, tolku pomalku ~uvstvuvate zadovolstvo od
bez ogled na prvi~noto edinstvo, so rastot na egoizmot
jadeweto. Na kraj, nasituvaj}i se, ve}e ne dobivate
nie postepeno go izgubivme ~uvstvoto na zaemnata
nikakvo nasladuvawe, i prestanuvate so jadeweto.
povrzanost i po~navme brzo da se oddale~uvame eden
Prestanuvate, ne zatoa {to ste se najale, tuku zatoa od drug.
{to koga `eludnikot e napolnet, jadeweto pove}e ne Kabalisti~kite knigi svedo~at za toa deka spored
pri~inuva zadovolstvo. Toa e „stapicata“ na egoizmot: zamislata na Prirodata, na{iot egoizam treba da
ako go dobiete posakuvanoto, ve}e ne go posakuvate. prodol`i da raste s# dodeka ne sfatime deka stanavme
Zna~i, bidej}i `ivotot bez nasladuvawa za nas e tu|i i omrazeni eden na drug. Soglasno so nejziniot
nevozmo`en, nie morame da prodol`ime da iznao|ame plan, nie treba{e prvo da go po~uvstvuvame seop-
novi i pogolemi nasladuvawa. Za taa cel nie razvivame {toto edinstvo, a potoa da se razdelime, pretvoraj}i
26 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 27

Egoizmot – stapica novi `elbi, koi isto taka }e ostanat neispolneti. Toa
e zatvoren krug. Vsu{nost, kolku pove}e posakuvame
Egoizmot e stapica koja ja pravi situacijata nere{-
tolku poprazni se ~uvstvuvame. Prazninata pak, go
liva, a dejstvata besmisleni. Samiot se razotkriva i
zasiluva na{eto razo~aruvawe.
doveduva do negovo negirawe i ispravawe. Vo vremeto
na rascutot na misticizmot, bila otkriena mudrosta Bidej}i ~ove{tvoto se nao|a na najintenzivnoto
kabala. Taa im dala na lu|eto znaewe za postepeniot nivo na `elbite, kakvo dosega ne e zabele`ano vo
porast na na{iot egoizam, i pri~inite za negovata negovata istorija, prinudeni sme da priznaeme deka
pojava. Kabalistite tvrdele deka s# {to postoi se denes na{eto nezadovolstvo e mnogu pogolemo od koga
sostoi od `elbata da se napolni so nasladuvawa. i da e, iako imame mnogu pove}e od na{ite tatkovci i
Me|utoa, koga `elbite se egoisti~ki, tie ne mo`at pratatkovci. Tokmu kontrastot me|u toa {to sega go
da se ostvarat vo nivnata prirodna forma. Toa se imame, i na{eto raste~ko nezadovolstvo, ja producira
slu~uva poradi toa {to koga zadovoluvame nekoja sovremenata kriza. Kolku poegoisti~ni stanuvame,
`elba, nie ja gasneme, a izgasnuvaj}i ja, prestanuvame tolku poprazni se ~uvstvuvame, i tolku poo~igledno
da se nasladuvame. Na primer, zamislete si go se prodlabo~uva krizata.
omilenoto jadewe. Sega zamislete deka sedite na masa
vo ekskluziven restoran, i nasmeaniot kelner vi nosi Neophodnosta od edinstvo
pokriena ~inija, ja stava pred vas i go kreva kapakot.
Mmm... Kolku poznata, prekrasna aroma! Ve}e se Prvi~no site lu|e bile vnatre{no me|usebno po-
nasladuvate? Va{eto telo – da. Tokmu zatoa samo pri vrzani. Nie sme se ~uvstvuvale i sme se smetale kako
pomislata na toa jadewe, toa po~nuva da proizveduva edno ~ove~ko su{testvo, i Prirodata se odnesuvala
plunka i stoma~na kiselina. kon nas tokmu taka. Toa „kolektivno“ postoewe se
narekuva „Adam“. Zborot „Adam“ e proizvod od zborot
Me|utoa, vo migot koga po~nuvate so jadewe,
„dome“, {to na hebrejski zna~i „sli~en“ – sli~en na
nasladuvaweto se namaluva. Kolku pove}e se nasi-
Sozdatelot, koj isto taka e eden, edinstven. Me|utoa,
tuvate, tolku pomalku ~uvstvuvate zadovolstvo od
bez ogled na prvi~noto edinstvo, so rastot na egoizmot
jadeweto. Na kraj, nasituvaj}i se, ve}e ne dobivate
nie postepeno go izgubivme ~uvstvoto na zaemnata
nikakvo nasladuvawe, i prestanuvate so jadeweto.
povrzanost i po~navme brzo da se oddale~uvame eden
Prestanuvate, ne zatoa {to ste se najale, tuku zatoa od drug.
{to koga `eludnikot e napolnet, jadeweto pove}e ne Kabalisti~kite knigi svedo~at za toa deka spored
pri~inuva zadovolstvo. Toa e „stapicata“ na egoizmot: zamislata na Prirodata, na{iot egoizam treba da
ako go dobiete posakuvanoto, ve}e ne go posakuvate. prodol`i da raste s# dodeka ne sfatime deka stanavme
Zna~i, bidej}i `ivotot bez nasladuvawa za nas e tu|i i omrazeni eden na drug. Soglasno so nejziniot
nevozmo`en, nie morame da prodol`ime da iznao|ame plan, nie treba{e prvo da go po~uvstvuvame seop-
novi i pogolemi nasladuvawa. Za taa cel nie razvivame {toto edinstvo, a potoa da se razdelime, pretvoraj}i
28 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 29

se vo sebi~ni i izolirani individualisti. Samo taka naso~eno kon obedinuvaweto na ~ove{tvoto se smeta
sme sposobni da ja osoznaeme svojata celosna sprotiv- altruisti~no. I obratno, sekoe dejstvo ili namera,
nost so Sozdatelot i deka sme krajno sebi~ni. {to ne pridonesuva za obedinuvaweto, e egoisti~no.
Pove}e od toa, za nas toa bil edinstveniot na~in Izleguva deka sprotivstavuvaweto na ~ovekot kon
da osoznaeme deka egoizmot e negativen, ne nosi Prirodata pretstavuva izvor na site stradawa koi gi
zadovoluvawe i e sosema beznade`en. Kako {to gledame vo svetot. Site nejzini drugi komponenti
spomenavme, egoizmot n# razedinuva eden od drug i n# (mineralite, rastenijata i `ivotnite) instinktivno
oddeluva od Prirodata. Za da ja smenime takvata go sledat zakonot na altruizmot. Samo odnesuvaweto
situacija, potrebno ni e prvo da sfatime deka tokmu na ~ovekot im protivre~i na site drugi projavuvawa
taka stojat rabotite. Toa osoznavawe }e n# dovede do na Prirodata i na Sozdatelot.
`elbata da sakame da se promenime, i da najdeme na~in Zgora na toa, nie ne gi gledame vo nadvore{niot
da ja povratime vrskata so celoto ~ove{tvo i so svet samo ~ove~kite stradawa. Site drugi elementi
Prirodata – so Sozdatelot. A ve}e spomenavme deka na prirodata isto taka stradaat od na{ite pogre{ni
`elbata e dvi`e~ka sila na promenite. dejstva. Ako sekoj del od prirodata instinktivno go
Vsu{nost, nie ne pravime izbor me|u altruizmot i sledi zakonot, no samo ~ovekot ne se pridr`uva na toa
egoizmot. Samo ni se ~ini deka imame mo`nost da pravilo, izleguva deka ~ovekot e edinstveniot
birame: da bideme egoisti ili altruisti. Me|utoa, nepravilen element na prirodata. Ednostavno ka`ano,
ispituvaj}i ja Prirodata, }e otkrieme deka al- koga nie }e go popravime svojot egoizam, pretvoraj}i
truizmot e nejzin osnoven zakon. Na primer, sekoja go vo altruizam, }e se popravi i s# drugo: ekologijata,
kletka vo teloto prvi~no e egoisti~na, no za da postoi ekonomijata, i site problemi na op{testvoto vo
treba da se otka`e od svoite egoisti~ki streme`i celina.
zaradi blagosostojbata na celoto telo. Kako nagrada
za toa, kletkata go ~uvstvuva `ivotot na celiot Kabalistot Jehuda A{lag pi{uva deka Vi{ata
organizam, a ne samo sopstveniot. Na sli~en na~in i Svetlina, napolnuvaj}i ja `elbata i napu{taj}i
nie treba da ja razvivame povrzanosta me|u nas. Toga{, ja, podgotvuva sad pogoden za izvr{uvawe na
kolku pove}e }e uspeeme vo povrzuvaweto – obedi- zada~ata. Taa zada~a e altruisti~na. So drugi
zborovi, ako nie sakame da go po~uvstvuvame
nuvaweto, tolku pojasno }e go ~uvstvuvame ve~noto
soedinuvaweto so Sozdatelot, potrebno ni e prvo
Adamovo postoewe, namesto samo svojata fizi~ka da bideme soedineti so Nego, a potoa da go izgubime
egzistencija. toa edinstvo. Do`ivuvaj}i gi dvete sostojbi, nie
Denes, kako nikoga{ porano, altruizmot se poka`al mo`eme svesno da napravime izbor, a svesnosta e
potreben za na{iot opstanok. Ve}e e o~igledno deka mnogu va`na za vistinskoto edinstvo . Ovoj proces
site sme zaemno povrzani i zavisime eden od drug. Taa mo`e da se sporedi so bebeto koe ja ~uvstvuva
zavisnost predizvikuva nova i mnogu precizna svojata vrska so roditelite; tinejxerot ve}e se
definicija na altruizmot. Sekoe dejstvo ili namera, buntuva protiv niv, a koga }e sozree, gi razbira i
go opravduva svoeto vospituvawe.
28 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 29

se vo sebi~ni i izolirani individualisti. Samo taka naso~eno kon obedinuvaweto na ~ove{tvoto se smeta
sme sposobni da ja osoznaeme svojata celosna sprotiv- altruisti~no. I obratno, sekoe dejstvo ili namera,
nost so Sozdatelot i deka sme krajno sebi~ni. {to ne pridonesuva za obedinuvaweto, e egoisti~no.
Pove}e od toa, za nas toa bil edinstveniot na~in Izleguva deka sprotivstavuvaweto na ~ovekot kon
da osoznaeme deka egoizmot e negativen, ne nosi Prirodata pretstavuva izvor na site stradawa koi gi
zadovoluvawe i e sosema beznade`en. Kako {to gledame vo svetot. Site nejzini drugi komponenti
spomenavme, egoizmot n# razedinuva eden od drug i n# (mineralite, rastenijata i `ivotnite) instinktivno
oddeluva od Prirodata. Za da ja smenime takvata go sledat zakonot na altruizmot. Samo odnesuvaweto
situacija, potrebno ni e prvo da sfatime deka tokmu na ~ovekot im protivre~i na site drugi projavuvawa
taka stojat rabotite. Toa osoznavawe }e n# dovede do na Prirodata i na Sozdatelot.
`elbata da sakame da se promenime, i da najdeme na~in Zgora na toa, nie ne gi gledame vo nadvore{niot
da ja povratime vrskata so celoto ~ove{tvo i so svet samo ~ove~kite stradawa. Site drugi elementi
Prirodata – so Sozdatelot. A ve}e spomenavme deka na prirodata isto taka stradaat od na{ite pogre{ni
`elbata e dvi`e~ka sila na promenite. dejstva. Ako sekoj del od prirodata instinktivno go
Vsu{nost, nie ne pravime izbor me|u altruizmot i sledi zakonot, no samo ~ovekot ne se pridr`uva na toa
egoizmot. Samo ni se ~ini deka imame mo`nost da pravilo, izleguva deka ~ovekot e edinstveniot
birame: da bideme egoisti ili altruisti. Me|utoa, nepravilen element na prirodata. Ednostavno ka`ano,
ispituvaj}i ja Prirodata, }e otkrieme deka al- koga nie }e go popravime svojot egoizam, pretvoraj}i
truizmot e nejzin osnoven zakon. Na primer, sekoja go vo altruizam, }e se popravi i s# drugo: ekologijata,
kletka vo teloto prvi~no e egoisti~na, no za da postoi ekonomijata, i site problemi na op{testvoto vo
treba da se otka`e od svoite egoisti~ki streme`i celina.
zaradi blagosostojbata na celoto telo. Kako nagrada
za toa, kletkata go ~uvstvuva `ivotot na celiot Kabalistot Jehuda A{lag pi{uva deka Vi{ata
organizam, a ne samo sopstveniot. Na sli~en na~in i Svetlina, napolnuvaj}i ja `elbata i napu{taj}i
nie treba da ja razvivame povrzanosta me|u nas. Toga{, ja, podgotvuva sad pogoden za izvr{uvawe na
kolku pove}e }e uspeeme vo povrzuvaweto – obedi- zada~ata. Taa zada~a e altruisti~na. So drugi
zborovi, ako nie sakame da go po~uvstvuvame
nuvaweto, tolku pojasno }e go ~uvstvuvame ve~noto
soedinuvaweto so Sozdatelot, potrebno ni e prvo
Adamovo postoewe, namesto samo svojata fizi~ka da bideme soedineti so Nego, a potoa da go izgubime
egzistencija. toa edinstvo. Do`ivuvaj}i gi dvete sostojbi, nie
Denes, kako nikoga{ porano, altruizmot se poka`al mo`eme svesno da napravime izbor, a svesnosta e
potreben za na{iot opstanok. Ve}e e o~igledno deka mnogu va`na za vistinskoto edinstvo . Ovoj proces
site sme zaemno povrzani i zavisime eden od drug. Taa mo`e da se sporedi so bebeto koe ja ~uvstvuva
zavisnost predizvikuva nova i mnogu precizna svojata vrska so roditelite; tinejxerot ve}e se
definicija na altruizmot. Sekoe dejstvo ili namera, buntuva protiv niv, a koga }e sozree, gi razbira i
go opravduva svoeto vospituvawe.
30 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 31

Zgolemena vosprimlivost luvawe, za da se soedinime povtorno. Vo procesot na


obedinuvaweto nie }e doznaeme zo{to Prirodata
Za altruizmot sleduva posebna nagrada. Mo`e da ni se
postapuva taka, a ne poinaku, i }e staneme isto mudri,
~ini deka promenata se sostoi samo vo toa da se stavat
kako i samata Misla, koja ja sozdala nea. Spojuvaj}i se
interesite na drugite lu|e nad svoite, no vsu{nost, toa
so Prirodata, nie }e se po~uvstvuvame ve~ni i sovr{eni
nosi mnogu pogolema korist. Po~nuvaj}i da mislime na
isto kako {to e taa. Vo taa sostojba nie }e go
drugite, nie vospostavuvame zaemna vrska.
~uvstvuvame prodol`uvaweto na svoeto postoewe vo
Da go razgledame od slednata pozicija: denes svetot
nejzinata ve~nost i posle smrtta na teloto. Fizi~kiot
e naselen so okolu 6,5 milijardi lu|e. Zamislete si
`ivot i smrtta nema pove}e da vlijaat vrz nas, bidej}i
deka vie treba da upravuvate so niv, no namesto va{ite
sebi~nosta }e se zameni so celosna i altruisti~na
dve race, dve noze i eden mozok, vie imate 13 milijardi
vosprimlivost. Na{eto sopstveno postoewe }e stane
race, 13 milijardi noze i 6,5 milijardi mozoci?
`ivot na celata Priroda.
Mislite deka }e vi pretstavuva te{kotija? Vsu{nost,
ne. Zatoa {to site tie mozoci }e funkcioniraat kako
Vremeto e dojdeno
eden mozok, site race }e dejstvuvaat kako eden par
race. Celoto ~ove{tvo }e funkcionira kako edno Knigata „Zohar“, eden vid „Biblija“ na kabalata, bila
telo, ~ii mo`nosti }e se zgolemat 6,5 milijardi pati. napi{ana pred okolu 2000 godini. Vo nea se zboruva
Me|utoa po~ekajte, nie s# u{te ne sme zavr{ile so deka na krajot od XX vek ~ove~kiot egoizam }e dostigne
prednostite na altruizmot! Vo prilog na toa deka sekoj ekstremno visoko nivo.
koj }e se zdobie so altruisti~ki osobini }e stane Kako {to doznavme porano, kolku pove}e ~ovekot
nat~ovek, toj u{te }e go dobie i najposakuvaniot dar: posakuva, tolku poprazno se ~uvstvuva. Taka, po~nu-
celosna svest, ili vnatre{na memorija i celosno vaj}i od krajot na XX vek, ~ove{tvoto ja ~uvstvuva
znaewe. Bidej}i altruizmot e priroda na Sozdatelot, najgolemata praznina. Vo knigata „Zohar“ pi{uva i
prezemaj}i ja taa osobina, ja doveduvame svojata priroda deka koga ~ove{tvoto }e po~ne da ja ~uvstvuva takvata
vo soodvetnost so prirodata na Sozdatelot i dobivame praznina, }e mu zatreba sredstvo {to }e mu pomogne
sposobnost da mislime kako Nego. Nie po~nuvame da vo osloboduvaweto od taa sostojba, i }e pridonese za
razbirame zo{to s# se slu~uva, koga mora da se slu~i i ispolnetost. Potoa, spored knigata „Zohar“, }e dojde
{to ni e potrebno da napravime za da dobieme poinakov vreme da se otkrie kabalata na celoto ~ove{tvo, kako
rezultat. Ovaa sostojba na sovpa|awe po osobini vo sredstvo da se dobie ispolnetost, po patot na
kabalata se narekuva „ednakvost na formata“ i poistovetuvawe so Prirodata.
pretstavuva cel na sozdavaweto. Procesot na ispolnetost, „tikun“ nema da se slu~i
Tokmu takvata sostojba na zgolemena vosprimlivost, naedna{, nitu istovremeno za site. Za da se slu~i
sovpa|awe po osobinite e pri~inata zaradi koja nie popravkata, ~ovekot mora da ja posakuva. Vo tekot na
bevme sozdadeni. Tokmu zatoa na po~etokot nie bevme toj proces se razviva na{ata sopstvena volja.
sozdadeni edinstveni, a potoa pre`iveavme razde- Popravaweto zapo~nuva koga ~ovekot osoznava deka
30 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 31

Zgolemena vosprimlivost luvawe, za da se soedinime povtorno. Vo procesot na


obedinuvaweto nie }e doznaeme zo{to Prirodata
Za altruizmot sleduva posebna nagrada. Mo`e da ni se
postapuva taka, a ne poinaku, i }e staneme isto mudri,
~ini deka promenata se sostoi samo vo toa da se stavat
kako i samata Misla, koja ja sozdala nea. Spojuvaj}i se
interesite na drugite lu|e nad svoite, no vsu{nost, toa
so Prirodata, nie }e se po~uvstvuvame ve~ni i sovr{eni
nosi mnogu pogolema korist. Po~nuvaj}i da mislime na
isto kako {to e taa. Vo taa sostojba nie }e go
drugite, nie vospostavuvame zaemna vrska.
~uvstvuvame prodol`uvaweto na svoeto postoewe vo
Da go razgledame od slednata pozicija: denes svetot
nejzinata ve~nost i posle smrtta na teloto. Fizi~kiot
e naselen so okolu 6,5 milijardi lu|e. Zamislete si
`ivot i smrtta nema pove}e da vlijaat vrz nas, bidej}i
deka vie treba da upravuvate so niv, no namesto va{ite
sebi~nosta }e se zameni so celosna i altruisti~na
dve race, dve noze i eden mozok, vie imate 13 milijardi
vosprimlivost. Na{eto sopstveno postoewe }e stane
race, 13 milijardi noze i 6,5 milijardi mozoci?
`ivot na celata Priroda.
Mislite deka }e vi pretstavuva te{kotija? Vsu{nost,
ne. Zatoa {to site tie mozoci }e funkcioniraat kako
Vremeto e dojdeno
eden mozok, site race }e dejstvuvaat kako eden par
race. Celoto ~ove{tvo }e funkcionira kako edno Knigata „Zohar“, eden vid „Biblija“ na kabalata, bila
telo, ~ii mo`nosti }e se zgolemat 6,5 milijardi pati. napi{ana pred okolu 2000 godini. Vo nea se zboruva
Me|utoa po~ekajte, nie s# u{te ne sme zavr{ile so deka na krajot od XX vek ~ove~kiot egoizam }e dostigne
prednostite na altruizmot! Vo prilog na toa deka sekoj ekstremno visoko nivo.
koj }e se zdobie so altruisti~ki osobini }e stane Kako {to doznavme porano, kolku pove}e ~ovekot
nat~ovek, toj u{te }e go dobie i najposakuvaniot dar: posakuva, tolku poprazno se ~uvstvuva. Taka, po~nu-
celosna svest, ili vnatre{na memorija i celosno vaj}i od krajot na XX vek, ~ove{tvoto ja ~uvstvuva
znaewe. Bidej}i altruizmot e priroda na Sozdatelot, najgolemata praznina. Vo knigata „Zohar“ pi{uva i
prezemaj}i ja taa osobina, ja doveduvame svojata priroda deka koga ~ove{tvoto }e po~ne da ja ~uvstvuva takvata
vo soodvetnost so prirodata na Sozdatelot i dobivame praznina, }e mu zatreba sredstvo {to }e mu pomogne
sposobnost da mislime kako Nego. Nie po~nuvame da vo osloboduvaweto od taa sostojba, i }e pridonese za
razbirame zo{to s# se slu~uva, koga mora da se slu~i i ispolnetost. Potoa, spored knigata „Zohar“, }e dojde
{to ni e potrebno da napravime za da dobieme poinakov vreme da se otkrie kabalata na celoto ~ove{tvo, kako
rezultat. Ovaa sostojba na sovpa|awe po osobini vo sredstvo da se dobie ispolnetost, po patot na
kabalata se narekuva „ednakvost na formata“ i poistovetuvawe so Prirodata.
pretstavuva cel na sozdavaweto. Procesot na ispolnetost, „tikun“ nema da se slu~i
Tokmu takvata sostojba na zgolemena vosprimlivost, naedna{, nitu istovremeno za site. Za da se slu~i
sovpa|awe po osobinite e pri~inata zaradi koja nie popravkata, ~ovekot mora da ja posakuva. Vo tekot na
bevme sozdadeni. Tokmu zatoa na po~etokot nie bevme toj proces se razviva na{ata sopstvena volja.
sozdadeni edinstveni, a potoa pre`iveavme razde- Popravaweto zapo~nuva koga ~ovekot osoznava deka
32 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 33

negovata egoisti~na priroda pretstavuva izvor na narekuvaat „kabalisti“. Tie go imale odgovorot na
zloto. Toa e mnogu li~no, mo}no do`ivuvawe, i pra{aweto za smislata na `ivotot i ulogata na
zadol`itelno go doveduva ~ovekot do `elbata da se ~ove{tvoto vo vselenata. No, toga{ `elbite na
promeni, da premine od egoizam kon altruizam. pove}eto lu|e bile s# u{te mnogu mali za da se razbudi
Kako {to ve}e rekovme, Sozdatelot se odnesuva kon streme`ot za ova znaewe. Zatoa kabalistite, sogle-
nas kako kon edinstveno, obedineto su{testvo. Nie duvaj}i deka ~ove{tvoto nema potreba za nivnata
se obiduvavme da ja dostigneme na{ata cel egoisti~no, mudrost, ja skrile i tajno ja podgotvuvale za ona vreme
no denes otkrivame deka na{ite problemi mo`at da koga site }e bidat podgotveni da ja vosprimat. Vo
se re{at samo kolektivno i altruisti~ki. Kolku me|uvreme ~ove{tvoto gi razvivalo drugite nasoki
pove}e }e go osoznavame svojot egoizam, tolku posilno na svojata aktivnost, kako religijata i naukata.
}e posakuvame da ja promenime svojata priroda so Denes, koga s# pogolem broj lu|e se ubeduvaat vo
pomo{ na metodot na kabalata. Ne sme go napravile toa deka nitu religijata, nitu naukata ne davaat
toa koga se pojavila kabalata, no imame mo`nost da go odgovori na najtainstvenite `ivotni pra{awa,
napravime toa denes, zatoa {to sega znaeme deka zapo~nuvaat prebaruvawa za objasnuvawe od drugi
imame potreba za promena! izvori. Dojdeno e tokmu toa vreme, koe kabalata go
Vo tekot na izminatite 5000 godini na evolucijata, ~eka{e. Zatoa taa se pojavuva tokmu sega, za da dade
~ove{tvoto koristelo razni na~ini za primawe na odgovor za smislata na na{eto postoewe. Kabalata
nasladuvaweto, potoa se razo~aruvalo vo niv, i n# u~i deka Prirodata, ili Sozdatelot, e altruisti~na
pronao|alo drugi. Eden metod se zamenuval so drug, no i edinstvena. Taa ni govori deka nie treba ne samo da
nie ne sme bile posre}ni. Sega, so pojavuvaweto na ja razbirame Prirodata, tuku da se stremime da go
metodot na kabalata, ~ija cel e popravka na visokoto prezememe nejziniot na~in na postoewe, primenuvaj}i
nivo na egoizmot, nie nemame ve}e potreba da odime po go vrz sebe.
patot na razo~aruvawata. Nie mo`eme ednostavno da go Istovremeno, kabalata ni soop{tuva deka posta-
popravime vo sebe najsilniot egoizam so pomo{ na puvaj}i taka, pravilno, nie ne samo {to }e staneme
kabalata, i site drugi popravki }e sleduvaat kako ednakvi so Prirodata, tuku }e ja razbereme Mislata,
efektot na domino. Vo tekot na toa popravawe nie }e koja go odredila nejzinoto postoewe vo Golemata
mo`eme da po~uvstvuvame ispolnuvawe, odu{evuvawe i Zamisla. Toga{, kako {to tvrdi kabalata, sfa}aj}i ja
radost. Golemata Zamisla, nie }e staneme sli~ni na Sozda-
telot.Toa e i celta na sozdavaweto – da staneme sli~ni
Nakratko na Sozdatelot.

Mudrosta na kabalata (mudrost na primaweto), se


sozdala pred okolu 5000 godini, koga lu|eto po~nale
za prvpat da se pra{uvaat za smislata na svoeto
postoewe. Tie koi go spoznale toa, po~nale da se
32 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 33

negovata egoisti~na priroda pretstavuva izvor na narekuvaat „kabalisti“. Tie go imale odgovorot na
zloto. Toa e mnogu li~no, mo}no do`ivuvawe, i pra{aweto za smislata na `ivotot i ulogata na
zadol`itelno go doveduva ~ovekot do `elbata da se ~ove{tvoto vo vselenata. No, toga{ `elbite na
promeni, da premine od egoizam kon altruizam. pove}eto lu|e bile s# u{te mnogu mali za da se razbudi
Kako {to ve}e rekovme, Sozdatelot se odnesuva kon streme`ot za ova znaewe. Zatoa kabalistite, sogle-
nas kako kon edinstveno, obedineto su{testvo. Nie duvaj}i deka ~ove{tvoto nema potreba za nivnata
se obiduvavme da ja dostigneme na{ata cel egoisti~no, mudrost, ja skrile i tajno ja podgotvuvale za ona vreme
no denes otkrivame deka na{ite problemi mo`at da koga site }e bidat podgotveni da ja vosprimat. Vo
se re{at samo kolektivno i altruisti~ki. Kolku me|uvreme ~ove{tvoto gi razvivalo drugite nasoki
pove}e }e go osoznavame svojot egoizam, tolku posilno na svojata aktivnost, kako religijata i naukata.
}e posakuvame da ja promenime svojata priroda so Denes, koga s# pogolem broj lu|e se ubeduvaat vo
pomo{ na metodot na kabalata. Ne sme go napravile toa deka nitu religijata, nitu naukata ne davaat
toa koga se pojavila kabalata, no imame mo`nost da go odgovori na najtainstvenite `ivotni pra{awa,
napravime toa denes, zatoa {to sega znaeme deka zapo~nuvaat prebaruvawa za objasnuvawe od drugi
imame potreba za promena! izvori. Dojdeno e tokmu toa vreme, koe kabalata go
Vo tekot na izminatite 5000 godini na evolucijata, ~eka{e. Zatoa taa se pojavuva tokmu sega, za da dade
~ove{tvoto koristelo razni na~ini za primawe na odgovor za smislata na na{eto postoewe. Kabalata
nasladuvaweto, potoa se razo~aruvalo vo niv, i n# u~i deka Prirodata, ili Sozdatelot, e altruisti~na
pronao|alo drugi. Eden metod se zamenuval so drug, no i edinstvena. Taa ni govori deka nie treba ne samo da
nie ne sme bile posre}ni. Sega, so pojavuvaweto na ja razbirame Prirodata, tuku da se stremime da go
metodot na kabalata, ~ija cel e popravka na visokoto prezememe nejziniot na~in na postoewe, primenuvaj}i
nivo na egoizmot, nie nemame ve}e potreba da odime po go vrz sebe.
patot na razo~aruvawata. Nie mo`eme ednostavno da go Istovremeno, kabalata ni soop{tuva deka posta-
popravime vo sebe najsilniot egoizam so pomo{ na puvaj}i taka, pravilno, nie ne samo {to }e staneme
kabalata, i site drugi popravki }e sleduvaat kako ednakvi so Prirodata, tuku }e ja razbereme Mislata,
efektot na domino. Vo tekot na toa popravawe nie }e koja go odredila nejzinoto postoewe vo Golemata
mo`eme da po~uvstvuvame ispolnuvawe, odu{evuvawe i Zamisla. Toga{, kako {to tvrdi kabalata, sfa}aj}i ja
radost. Golemata Zamisla, nie }e staneme sli~ni na Sozda-
telot.Toa e i celta na sozdavaweto – da staneme sli~ni
Nakratko na Sozdatelot.

Mudrosta na kabalata (mudrost na primaweto), se


sozdala pred okolu 5000 godini, koga lu|eto po~nale
za prvpat da se pra{uvaat za smislata na svoeto
postoewe. Tie koi go spoznale toa, po~nale da se
34 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 35

Vtor del. Najvozvi{enata `elba

Sega, otkako malku se zapoznavme so istorijata na


kabalata, vreme e da se vidi kakov e nejziniot odnos
kon nas.
Kako {to vi e poznato, izu~uvaweto na kabalata
predviduva koristewe na odreden broj termini, od koi
pove}eto se dojdeni od hebrejskiot jazik. Drugite se
zemeni od aramejskiot, a nekoi pozajmeni od drugite
jazici, kako {to e gr~kiot. No, dobrata vest e deka
po~etnicite, pa duri i prose~nite u~enici, sosema
dobro }e se snajdat so poznavawe na samo nekolku
zborovi. Ako vie gi do`ivuvate tie duhovni sostojbi
koi se obele`ani so tie zborovi, vam }e vi se otkrijat
nivnite pravilni imiwa.
Kabalata zboruva za `elbite i nivnoto zado-
voluvawe. Taa ja izu~uva ~ove~kata du{a i nejziniot
rast – od skromniot po~etok na nejziniot pat kako
duhovno seme, do pobedonosniot vrv, kako Drvo na
@ivotot. Otkako }e ja sfatite su{tinata na drevnata
mudrost, site drugi znaewa }e gi najdete vo va{eto
srce.

Pottikot – osnova za raste`


Da zapo~neme od kade {to zastanavme vo prethodniot
del. Govorevme deka idninata mo`e da bide prekrasna,
samo ako nau~ime da dejstvuvame sprotivno na svojot
egoizam – da se obedinuvame so drugite lu|e, for-
miraj}i edinstven duhoven organizam. Istovremeno
doznavme deka postoi i sredstvo za dostignuvawe na
34 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 35

Vtor del. Najvozvi{enata `elba

Sega, otkako malku se zapoznavme so istorijata na


kabalata, vreme e da se vidi kakov e nejziniot odnos
kon nas.
Kako {to vi e poznato, izu~uvaweto na kabalata
predviduva koristewe na odreden broj termini, od koi
pove}eto se dojdeni od hebrejskiot jazik. Drugite se
zemeni od aramejskiot, a nekoi pozajmeni od drugite
jazici, kako {to e gr~kiot. No, dobrata vest e deka
po~etnicite, pa duri i prose~nite u~enici, sosema
dobro }e se snajdat so poznavawe na samo nekolku
zborovi. Ako vie gi do`ivuvate tie duhovni sostojbi
koi se obele`ani so tie zborovi, vam }e vi se otkrijat
nivnite pravilni imiwa.
Kabalata zboruva za `elbite i nivnoto zado-
voluvawe. Taa ja izu~uva ~ove~kata du{a i nejziniot
rast – od skromniot po~etok na nejziniot pat kako
duhovno seme, do pobedonosniot vrv, kako Drvo na
@ivotot. Otkako }e ja sfatite su{tinata na drevnata
mudrost, site drugi znaewa }e gi najdete vo va{eto
srce.

Pottikot – osnova za raste`


Da zapo~neme od kade {to zastanavme vo prethodniot
del. Govorevme deka idninata mo`e da bide prekrasna,
samo ako nau~ime da dejstvuvame sprotivno na svojot
egoizam – da se obedinuvame so drugite lu|e, for-
miraj}i edinstven duhoven organizam. Istovremeno
doznavme deka postoi i sredstvo za dostignuvawe na
36 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 37

postavenata cel – posebno razraboten metod na tolku pojasno se manifestira na{eto nezadovolstvo
kabalata. od `ivotot. Nau~ivme da gradime vselenski brodovi
Ako se osvrneme, mo`eme jasno da vidime deka nemame i da sozdavame roboti so golemina na molekul, go
nasoka kon svetla idnina. Na svetot mu pretstoi kriza – de{ifriravme genot na ~ovekot. Zo{to ne nau~ivme
i toa mnogu seriozna. Duri iako s# u{te ne sme gi da `iveeme sre}no?
po~uvstvuvale negativnite posledici od nea, nema Zadlabo~uvaj}i se vo izu~uvawe na kabalata, s#
garancii deka toa nema da se slu~i vo idnina. Izgleda pove}e }e bideme ubedeni deka taa n# vodi do
deka ne postoi nitu edna oblast vo koja krizata ne bi su{tinata na ne{tata. Pred da vi dade odgovor, taa
ostavila traga, bilo toa da e li~niot `ivot, op{test- }e vi raska`e zo{to se najdovte vo vakva ili poinakva
voto vo koe `iveeme, ili `ivotnata sredina. sostojba. Konstatiraj}i ja pri~inata na slu~uvawata,
Krizite sami od sebe ne mora da se negativni te{ko deka }e ni trebaat ponatamo{ni naso~uvawa.
pojavi. Tie samo uka`uvaat na toa deka postojniot red Da vidime {to nau~ivme denes, od ovaa pozicija, i
na ne{tata zastarel i dojdeno e vremeto da se dvi`ime toga{ mo`ebi }e ni se otkrie zo{to s# u{te ne sme
napred, kon slednata faza na razvojot. Demokratijata, go prona{le patot kon sre}ata.
industriskata revolucija, `enskata ramnopravnost –
seto toa e manifestirawe na krizata vo razli~nite Zad zatvoreni vrati
oblasti na `iveeweto. Vsu{nost, s# {to postoi denes
e rezultat na krizata na zastareniot sistem od ^ovekot...ako e nedovolno ili lo{o obrazovan – e
minatoto. najgolemiot divjak me|u site zemski su{testva.
Platon, „Zakoni“
Dene{nata kriza vo su{tina ne se razlikuva od
prethodnite, no se karakterizira so mnogu pogolema
napnatost i vlijae vrz celiot svet. Kako i sekoja kriza, Znaewata sekoga{ se smetale za bogatstvo.
taa obezbeduva mo`nost za promena – dava pottik za [piona`ata ne e pronajdok na sovremenosta, taa
raste`. Ako napravime pravilen izbor, te{kotiite postoela u{te odamna. Vo nejzinata osnova e potrebata
ednostavno }e isparat. Nie bi mo`ele lesno da go i vrednosta na informaciite, podatocite. Pra{awe
obezbedime celokupnoto naselenie na zemjinata topka bilo samo komu mo`ele tie da se doverat.
so hrana, voda i `iveali{ta. Vo na{a mo} e da Vo minatoto nositelite na znaewata se narekuvale
vospostavime mir na Zemjata i da ja napravime mudreci, a znaewata koi gi imale se odnesuvale na
planetata prosperitetna i dinami~na. Za da se slu~i zakonite na Prirodata. Mudrecite gi kriele svoite
toa, nie treba da posakame da go storime toa. Da go postignuvawa, pla{ej}i se deka podatocite mo`at da
izbereme ona {to Prirodata go o~ekuva od nas: dojdat vo racete na lu|e, koi tie gi smetale za
edinstvo namesto sega izbranata podelba. nedostojni.
Zar ne go posakuvame obedinuvaweto? Vo {to e Kako da se odredi koj zaslu`uva da go poseduva
pri~inata na na{ata otu|enost? Kolku poubedliv e znaeweto? Da re~eme, jas imam nekoja premnogu va`na
na{iot progres, kolku pove}e znaewa steknuvame, informacija, dali imam pravo da ja krijam? Normalno,
36 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 37

postavenata cel – posebno razraboten metod na tolku pojasno se manifestira na{eto nezadovolstvo
kabalata. od `ivotot. Nau~ivme da gradime vselenski brodovi
Ako se osvrneme, mo`eme jasno da vidime deka nemame i da sozdavame roboti so golemina na molekul, go
nasoka kon svetla idnina. Na svetot mu pretstoi kriza – de{ifriravme genot na ~ovekot. Zo{to ne nau~ivme
i toa mnogu seriozna. Duri iako s# u{te ne sme gi da `iveeme sre}no?
po~uvstvuvale negativnite posledici od nea, nema Zadlabo~uvaj}i se vo izu~uvawe na kabalata, s#
garancii deka toa nema da se slu~i vo idnina. Izgleda pove}e }e bideme ubedeni deka taa n# vodi do
deka ne postoi nitu edna oblast vo koja krizata ne bi su{tinata na ne{tata. Pred da vi dade odgovor, taa
ostavila traga, bilo toa da e li~niot `ivot, op{test- }e vi raska`e zo{to se najdovte vo vakva ili poinakva
voto vo koe `iveeme, ili `ivotnata sredina. sostojba. Konstatiraj}i ja pri~inata na slu~uvawata,
Krizite sami od sebe ne mora da se negativni te{ko deka }e ni trebaat ponatamo{ni naso~uvawa.
pojavi. Tie samo uka`uvaat na toa deka postojniot red Da vidime {to nau~ivme denes, od ovaa pozicija, i
na ne{tata zastarel i dojdeno e vremeto da se dvi`ime toga{ mo`ebi }e ni se otkrie zo{to s# u{te ne sme
napred, kon slednata faza na razvojot. Demokratijata, go prona{le patot kon sre}ata.
industriskata revolucija, `enskata ramnopravnost –
seto toa e manifestirawe na krizata vo razli~nite Zad zatvoreni vrati
oblasti na `iveeweto. Vsu{nost, s# {to postoi denes
e rezultat na krizata na zastareniot sistem od ^ovekot...ako e nedovolno ili lo{o obrazovan – e
minatoto. najgolemiot divjak me|u site zemski su{testva.
Platon, „Zakoni“
Dene{nata kriza vo su{tina ne se razlikuva od
prethodnite, no se karakterizira so mnogu pogolema
napnatost i vlijae vrz celiot svet. Kako i sekoja kriza, Znaewata sekoga{ se smetale za bogatstvo.
taa obezbeduva mo`nost za promena – dava pottik za [piona`ata ne e pronajdok na sovremenosta, taa
raste`. Ako napravime pravilen izbor, te{kotiite postoela u{te odamna. Vo nejzinata osnova e potrebata
ednostavno }e isparat. Nie bi mo`ele lesno da go i vrednosta na informaciite, podatocite. Pra{awe
obezbedime celokupnoto naselenie na zemjinata topka bilo samo komu mo`ele tie da se doverat.
so hrana, voda i `iveali{ta. Vo na{a mo} e da Vo minatoto nositelite na znaewata se narekuvale
vospostavime mir na Zemjata i da ja napravime mudreci, a znaewata koi gi imale se odnesuvale na
planetata prosperitetna i dinami~na. Za da se slu~i zakonite na Prirodata. Mudrecite gi kriele svoite
toa, nie treba da posakame da go storime toa. Da go postignuvawa, pla{ej}i se deka podatocite mo`at da
izbereme ona {to Prirodata go o~ekuva od nas: dojdat vo racete na lu|e, koi tie gi smetale za
edinstvo namesto sega izbranata podelba. nedostojni.
Zar ne go posakuvame obedinuvaweto? Vo {to e Kako da se odredi koj zaslu`uva da go poseduva
pri~inata na na{ata otu|enost? Kolku poubedliv e znaeweto? Da re~eme, jas imam nekoja premnogu va`na
na{iot progres, kolku pove}e znaewa steknuvame, informacija, dali imam pravo da ja krijam? Normalno,
38 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 39

nikoj nema da se soglasi deka e nedostoen na znaeweto. pogolem pad do`ivuva moralot i op{testvoto. Zna~i,
Tokmu zatoa sme podgotveni da gi „ukrademe“ potreb- nema ni{to ~udno vo toa {to svetot se na{ol vo krizna
nite informacii do koi nemame pristap. sostojba. Istovremeno ni stanuva jasno so kakva cel
No ne se slu~uvalo sekoga{ taka. Pred mnogu mudrecite gi kriele svoite znaewa, i zo{to raste~-
godini, pred egoizmot da go dostigne svoeto najvisoko kiot egoizam sega gi pottiknuva da ja otkrijat
nivo, lu|eto gi stavale interesite na op{testvoto nad prethodno dobro ~uvanata informacija.
sopstvenite. Tie ja ~uvstvuvale svojata vrska so Ako nie ne se izmenime sebesi, nema da ni pomognat
Prirodata i so celokupnoto ~ove{tvo i ne se nitu znaewata, nitu progresot. Tie mo`at da storat
izolirale. Za niv, takviot odnos kon `ivotot bil pove}e {teta, otkolku {to ve}e storile. Zemaj}i go
priroden. Denes na{ite pretstavi se smeneti od koren. seto ova predvid, bi bila neprostliva naivnost da se
Nie sme uvereni deka imame pravo da znaeme s# i da smeta deka nau~nite uspesi mo`at, kako {to vetuvaa,
postapuvame kako {to sakame. Takvi se nepre- da im obezbedat na lu|eto „dobar `ivot“. Ako sakame
smetlivite dejstva, koi odgovaraat na na{eto sega{no posvetla idnina, potrebno ni e samo edno – da se
nivo na egoizmot. izmenime sebesi.
Vsu{nost, u{te pred ~ove{tvoto da go dostigne
~etvrtoto nivo na razvojot na `elbite, nau~nicite Evolucija na `elbite
po~nale da trguvaat so svojata mudrost, menuvaj}i
Te{ko mo`e da se smeta za senzacionalno tvrdeweto
ja za materijalni dobra, kako pari, po~esti i vlast.
deka ~ovekovata priroda e egoisti~na. Bidej}i site
Bidej}i rastele predizvicite na materijalniot
nie, bez isklu~ok, na~elno sme egoisti~ni, podlo`ni
svet, lu|eto s# polesno se otka`uvale od prirodniot
sme da go zloupotrebime toa {to go znaeme. Toa
na~in na `ivot. Tie ve}e ne bile vo mo`nost da
voop{to ne zna~i deka }e napravime prestap. Toa mo`e
`iveat skromno i da se naso~at kon istra`uvawe na
da se odrazuva vo sosema nezna~ajnite ne{ta, da
Prirodata. Toga{ tie kvazimudreci gi naso~ile
re~eme, nezaslu`ena kariera, ili vnesuvawe razdor
svoite znaewa za dobivawe na telesni zadovolstva.
me|u sakanite vo svoja korist.
Denes, tehni~kiot progres i postojaniot porast na
Ona {to navistina mo`e da pretstavuva novost ne
egoizmot na li~nosta dovedoa do toa, zloupotrebata
e toa deka ~ovekot e egoisti~en po svojata priroda,
so znaewata da stane op{toprifateno pravilo. Kolku
tuku toa {to sekoj po~nuva da go osoznava sopstveniot
tehnologiite stanuvaat porazvieni, tolku pove}e
egoizam. Osoznavaj}i go svojot egoizam za prvpat,
lu|eto stanuvaat opasnost za sebe i za svojata okolina.
~ovekot do`ivuva bolno osvestuvawe. Postoi odli~no
Kolku stanuvame pomo}ni, tolku e posilen prediz-
objasnuvawe za pri~inata na postojaniot razvoj na
vikot da ja iskoristime svojata vlast za dobivawe na
na{ata `elba za primawe i nie nabrgu }e go raz-
posakuvanoto.
gledame toa pra{awe. Sega da go koncentrirame
Kako {to ka`avme, `elbata da se poseduva ima
vnimanieto vrz ulogata na toj razvoj vo procesot na
~etiri nivoa na intenzitet. Kolku e posilna, tolku
dobivaweto na znaewata.
38 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 39

nikoj nema da se soglasi deka e nedostoen na znaeweto. pogolem pad do`ivuva moralot i op{testvoto. Zna~i,
Tokmu zatoa sme podgotveni da gi „ukrademe“ potreb- nema ni{to ~udno vo toa {to svetot se na{ol vo krizna
nite informacii do koi nemame pristap. sostojba. Istovremeno ni stanuva jasno so kakva cel
No ne se slu~uvalo sekoga{ taka. Pred mnogu mudrecite gi kriele svoite znaewa, i zo{to raste~-
godini, pred egoizmot da go dostigne svoeto najvisoko kiot egoizam sega gi pottiknuva da ja otkrijat
nivo, lu|eto gi stavale interesite na op{testvoto nad prethodno dobro ~uvanata informacija.
sopstvenite. Tie ja ~uvstvuvale svojata vrska so Ako nie ne se izmenime sebesi, nema da ni pomognat
Prirodata i so celokupnoto ~ove{tvo i ne se nitu znaewata, nitu progresot. Tie mo`at da storat
izolirale. Za niv, takviot odnos kon `ivotot bil pove}e {teta, otkolku {to ve}e storile. Zemaj}i go
priroden. Denes na{ite pretstavi se smeneti od koren. seto ova predvid, bi bila neprostliva naivnost da se
Nie sme uvereni deka imame pravo da znaeme s# i da smeta deka nau~nite uspesi mo`at, kako {to vetuvaa,
postapuvame kako {to sakame. Takvi se nepre- da im obezbedat na lu|eto „dobar `ivot“. Ako sakame
smetlivite dejstva, koi odgovaraat na na{eto sega{no posvetla idnina, potrebno ni e samo edno – da se
nivo na egoizmot. izmenime sebesi.
Vsu{nost, u{te pred ~ove{tvoto da go dostigne
~etvrtoto nivo na razvojot na `elbite, nau~nicite Evolucija na `elbite
po~nale da trguvaat so svojata mudrost, menuvaj}i
Te{ko mo`e da se smeta za senzacionalno tvrdeweto
ja za materijalni dobra, kako pari, po~esti i vlast.
deka ~ovekovata priroda e egoisti~na. Bidej}i site
Bidej}i rastele predizvicite na materijalniot
nie, bez isklu~ok, na~elno sme egoisti~ni, podlo`ni
svet, lu|eto s# polesno se otka`uvale od prirodniot
sme da go zloupotrebime toa {to go znaeme. Toa
na~in na `ivot. Tie ve}e ne bile vo mo`nost da
voop{to ne zna~i deka }e napravime prestap. Toa mo`e
`iveat skromno i da se naso~at kon istra`uvawe na
da se odrazuva vo sosema nezna~ajnite ne{ta, da
Prirodata. Toga{ tie kvazimudreci gi naso~ile
re~eme, nezaslu`ena kariera, ili vnesuvawe razdor
svoite znaewa za dobivawe na telesni zadovolstva.
me|u sakanite vo svoja korist.
Denes, tehni~kiot progres i postojaniot porast na
Ona {to navistina mo`e da pretstavuva novost ne
egoizmot na li~nosta dovedoa do toa, zloupotrebata
e toa deka ~ovekot e egoisti~en po svojata priroda,
so znaewata da stane op{toprifateno pravilo. Kolku
tuku toa {to sekoj po~nuva da go osoznava sopstveniot
tehnologiite stanuvaat porazvieni, tolku pove}e
egoizam. Osoznavaj}i go svojot egoizam za prvpat,
lu|eto stanuvaat opasnost za sebe i za svojata okolina.
~ovekot do`ivuva bolno osvestuvawe. Postoi odli~no
Kolku stanuvame pomo}ni, tolku e posilen prediz-
objasnuvawe za pri~inata na postojaniot razvoj na
vikot da ja iskoristime svojata vlast za dobivawe na
na{ata `elba za primawe i nie nabrgu }e go raz-
posakuvanoto.
gledame toa pra{awe. Sega da go koncentrirame
Kako {to ka`avme, `elbata da se poseduva ima
vnimanieto vrz ulogata na toj razvoj vo procesot na
~etiri nivoa na intenzitet. Kolku e posilna, tolku
dobivaweto na znaewata.
40 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 41

Koga gi barame pati{tata za zadovoluvawe na postoi vo mene. Pra{ajte ja tunata dali se nasladuva
`elbite go razvivame svojot razum. So drugi zborovi, so svoeto telo. Se somnevam deka potvrdno }e vi
evolucijata e rezultat na razvojot na `elbata, odgovori. Jas bi mo`el grubo da ja pra{am ribata:
koncentrirana vrz primaweto na nasladuvawata. Ako „Zo{to ne u`iva{ vo svoeto meso? Koga kasnuvam
se pogledne istorijata na ~ove{tvoto od aspekt na par~e od tebe, toa e tolku vkusno... A okolu tebe ima
evolucijata na `elbite, stanuva jasno deka sekoja toni tuna! Da sum na tvoe mesto, bi bil na sedmo nebo
ideja, sekoe otkritie i pronajdok, bile usloveni od tie od sre}a“.
raste~ki potrebi. Sre}ata i nesre}ata, nasladuvaweto Sigurno site nie znaeme deka takov dijalog ne e
i stradaweto, zavisat od stepenot na zadovoluvawe mo`en, no ne samo zatoa {to tunite ne zboruvaat. Nie
na na{ite potrebi. Za da dobieme zadovolstvo, instinktivno ~uvstvuvame deka ribata ne mo`e da
potrebno e da se vlo`at napori. u`iva vo svoeto sopstveno telo, dodeka na lu|eto
Vsu{nost, `elbite upravuvaat so nas do toj stepen nejziniot vkus mo`e da im pri~inuva golemo zado-
{to, kako {to rekol kabalistot Jehuda A{lag: „Nikoj volstvo.
nitu so prst nema da mrdne bez motivacija... bez da ima Od kade toga{ se pojavuva zadovolstvoto od vkusot
kakva bilo korist za sebe“. Pove}e od toa: „Ako, na na tunata? Zatoa {to nie imame `elba. Pri~inata
primer, ~ovekot ja premestuva rakata od stolot na zo{to samite ribi ne mo`at da se nasladat od
masata, toa se slu~uva, bidej}i toj o~ekuva da dobie sopstvenoto telo e vo toa {to tie nemaat takva `elba.
od toa premestuvawe pogolemo zadovolstvo, otkolku Konkretnata `elba da se dobie zadovolstvo od odreden
koga negovata raka bi ostanala da le`i na stolot do objekt se narekuva „kli“ – „sad“, ili „instrument“, a
krajot na negoviot `ivot.“ primenoto zadovolstvo vo „sadot“ se narekuva „Or“ –
Vo prethodniot del nie go narekuvavme egoizmot „Svetlina“. Koncepcijata „kli“ i „or“ – e najva`en
„stapica“. So drugi zborovi, silata na nasladuvaweto zakon na kabalisti~kata mudrost. Koga }e mo`ete da
zavisi od silata na `elbata. Kako {to se zgolemuva izgradite „kli“ – sad za Sozdatelot, toga{ }e ja
ispolnuvaweto, proporcionalno se namaluva `elbata. dobiete Negovata Svetlina.
Taka, koga is~eznuva `elbata – se gubi i zadovolstvoto.
Izleguva deka za da se nasladuvame so ne{to, treba Prvoto nivo na razvojot na `elbata e povrzano
ne samo toa da go posakame, tuku i da ja za~uvame so fizi~kite potrebi, kako: hrana, seks, semejstvo
svojata `elba. Vo sprotivno, zadovolstvoto poleka }e i `iveali{te. Toa se najprimitivni `elbi,
zgasne. karakteristi~ni za site `ivi su{testva. Za
razlika od prvoto nivo na `elbite, site drugi se
Osven toa, zadovolstvoto ne se nao|a vo samiot
odnesuvaat samo na ~ovekot i se usloveni od
predmet na `elbata, tuku vo toj koj kopnee po toa negovata pripadnost na ~ove~koto op{testvo.
zadovolstvo. Na primer, ako jas obo`avam tuna, toa ne Vtoroto nivo e povrzano so `elbata za bogat-
zna~i deka tunata sodr`i vo sebe nekakvo nasla- stvo, tretoto – so `elbata za slava, mo} i
duvawe, ednostavno zadovolstvoto vo „forma“ na tuna vlast, a ~etvrtoto – so `elba za znaewe.
40 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 41

Koga gi barame pati{tata za zadovoluvawe na postoi vo mene. Pra{ajte ja tunata dali se nasladuva
`elbite go razvivame svojot razum. So drugi zborovi, so svoeto telo. Se somnevam deka potvrdno }e vi
evolucijata e rezultat na razvojot na `elbata, odgovori. Jas bi mo`el grubo da ja pra{am ribata:
koncentrirana vrz primaweto na nasladuvawata. Ako „Zo{to ne u`iva{ vo svoeto meso? Koga kasnuvam
se pogledne istorijata na ~ove{tvoto od aspekt na par~e od tebe, toa e tolku vkusno... A okolu tebe ima
evolucijata na `elbite, stanuva jasno deka sekoja toni tuna! Da sum na tvoe mesto, bi bil na sedmo nebo
ideja, sekoe otkritie i pronajdok, bile usloveni od tie od sre}a“.
raste~ki potrebi. Sre}ata i nesre}ata, nasladuvaweto Sigurno site nie znaeme deka takov dijalog ne e
i stradaweto, zavisat od stepenot na zadovoluvawe mo`en, no ne samo zatoa {to tunite ne zboruvaat. Nie
na na{ite potrebi. Za da dobieme zadovolstvo, instinktivno ~uvstvuvame deka ribata ne mo`e da
potrebno e da se vlo`at napori. u`iva vo svoeto sopstveno telo, dodeka na lu|eto
Vsu{nost, `elbite upravuvaat so nas do toj stepen nejziniot vkus mo`e da im pri~inuva golemo zado-
{to, kako {to rekol kabalistot Jehuda A{lag: „Nikoj volstvo.
nitu so prst nema da mrdne bez motivacija... bez da ima Od kade toga{ se pojavuva zadovolstvoto od vkusot
kakva bilo korist za sebe“. Pove}e od toa: „Ako, na na tunata? Zatoa {to nie imame `elba. Pri~inata
primer, ~ovekot ja premestuva rakata od stolot na zo{to samite ribi ne mo`at da se nasladat od
masata, toa se slu~uva, bidej}i toj o~ekuva da dobie sopstvenoto telo e vo toa {to tie nemaat takva `elba.
od toa premestuvawe pogolemo zadovolstvo, otkolku Konkretnata `elba da se dobie zadovolstvo od odreden
koga negovata raka bi ostanala da le`i na stolot do objekt se narekuva „kli“ – „sad“, ili „instrument“, a
krajot na negoviot `ivot.“ primenoto zadovolstvo vo „sadot“ se narekuva „Or“ –
Vo prethodniot del nie go narekuvavme egoizmot „Svetlina“. Koncepcijata „kli“ i „or“ – e najva`en
„stapica“. So drugi zborovi, silata na nasladuvaweto zakon na kabalisti~kata mudrost. Koga }e mo`ete da
zavisi od silata na `elbata. Kako {to se zgolemuva izgradite „kli“ – sad za Sozdatelot, toga{ }e ja
ispolnuvaweto, proporcionalno se namaluva `elbata. dobiete Negovata Svetlina.
Taka, koga is~eznuva `elbata – se gubi i zadovolstvoto.
Izleguva deka za da se nasladuvame so ne{to, treba Prvoto nivo na razvojot na `elbata e povrzano
ne samo toa da go posakame, tuku i da ja za~uvame so fizi~kite potrebi, kako: hrana, seks, semejstvo
svojata `elba. Vo sprotivno, zadovolstvoto poleka }e i `iveali{te. Toa se najprimitivni `elbi,
zgasne. karakteristi~ni za site `ivi su{testva. Za
razlika od prvoto nivo na `elbite, site drugi se
Osven toa, zadovolstvoto ne se nao|a vo samiot
odnesuvaat samo na ~ovekot i se usloveni od
predmet na `elbata, tuku vo toj koj kopnee po toa negovata pripadnost na ~ove~koto op{testvo.
zadovolstvo. Na primer, ako jas obo`avam tuna, toa ne Vtoroto nivo e povrzano so `elbata za bogat-
zna~i deka tunata sodr`i vo sebe nekakvo nasla- stvo, tretoto – so `elbata za slava, mo} i
duvawe, ednostavno zadovolstvoto vo „forma“ na tuna vlast, a ~etvrtoto – so `elba za znaewe.
42 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 43

Upravuvawe so `elbite s# dodeka ne se potro{at site soni{ta, a tamu kade


{to ostanuva nade` – ima `ivot, duri iako soni{tata
Sega koga znaeme deka `elbite mu davaat `ivot na ne se ostvaruvaat.
progresot, da razgledame kako nie upravuvavme so niv Me|utoa `elbite rastele. Neostvarlivite soni{-
vo tekot na celata istorija na ~ove{tvoto. Vo ta pri~inuvale s# pomalku zadovolstvo – praznoto
pove}eto slu~ai nie postapuvavme so `elbite na dva „kli“, li{eno od o~ekuvanoto ispolnuvawe. Toga{
na~ina: dvata voobi~aeni na~ini: vospituvaweto i potis-
1. Pretvoraj}i gi vo navika, „vospituvaj}i gi“ ili nuvaweto (namaluvaweto) na `elbite – se na{le pred
prilagoduvaj}i gi na sekojdnevniot `ivot; te`ok ispit. Koga nema na~in da gi namalime svoite
2. Ograni~uvaj}i gi i potisnuvaj}i gi. `elbi, ne ni ostanuva ni{to drugo, osven da najdeme
na~in da gi zadovolime. Vo ovaa situacija, ili go
Pove}eto religii go koristele prviot na~in, napu{tame stariot na~in na dejstvuvawe, ili nekako
vetuvaj}i nagrada za sekoe dejstvo. Pottiknuvaj}i n# go kombinirame so nova nasoka vo potragata.
da vr{ime dobri dela, mentorite i opkru`uvaweto gi
potkrepuvale na{ite „dobri dela“ so pozitivna Pojava na nova `elba
reakcija. Stanuvaj}i povozrasni, nie prestanuvame da Gi spomenavme ~etirite fazi na `elbata za
dobivame „nagradi“, no vo soznanieto ostanuva deka primawe:
„dobrite dela“ se nagraduvaat. Koga edna{ }e se
navikneme na ne{to, toa vedna{ stanuva na{a vtora a) fiziolo{ka potreba za hrana, prodol`uvawe na
priroda. Postapuvaj}i prirodno, nie od toa dobivame rodot i semejstvoto;
zadovolstvo. b) `elba za bogatstvo;
Vtoriot na~in da se upravuva so `elbite – v) streme` kon mo} i priznanie (ponekoga{ se
ograni~uvaj}i gi ili potisnuvaj}i gi – glavno se podeleni na dve razli~ni podgrupi)
koristi vo isto~nite u~ewa. Ovoj priod se rakovodi g) `elba za znaewe.
od ednostavno pravilo: podobro da ne se posakuva
ni{to, otkolku da se posakuva i da ne se dobie. Mnogu Ovie ~etiri nivoa se delat na dve grupi: 1. `ivotinski
godini se ~inelo deka mo`e da se zadovolime samo so `elbi (prvo nivo), zaedni~ki za site `ivi su{testva,
ovie dva metoda. i 2. ~ove~ki `elbi (vtoro, treto i ~etvrto nivo), koi se
Iako nikoga{ ne sme go dobile toa {to sme go svojstveni samo za lu|eto. Tokmu poslednata grupa
posakuvale (soglasno so praviloto: otkako }e go `elbi n# dovede do sega{nata sostojba.
dobie{ posakuvanoto, prestanuva{ da go posakuva{), No denes vo sinxirot na evolucijata na `elbite,
potragata po zadovolstva sama od sebe pri~inuvala naso~eni kon primawe, vo ~ovekot se budi nova – petta
zadovolstvo. Samo da posakame nova `elba, veruvame `elba. Kako {to spomenavme vo prethodniot del,
deka tokmu taa }e n# usre}i. Nade`ta ne n# napu{ta knigata „Zohar“ ka`uva za nejzinata pojava kon krajot
na XX vek.
42 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 43

Upravuvawe so `elbite s# dodeka ne se potro{at site soni{ta, a tamu kade


{to ostanuva nade` – ima `ivot, duri iako soni{tata
Sega koga znaeme deka `elbite mu davaat `ivot na ne se ostvaruvaat.
progresot, da razgledame kako nie upravuvavme so niv Me|utoa `elbite rastele. Neostvarlivite soni{-
vo tekot na celata istorija na ~ove{tvoto. Vo ta pri~inuvale s# pomalku zadovolstvo – praznoto
pove}eto slu~ai nie postapuvavme so `elbite na dva „kli“, li{eno od o~ekuvanoto ispolnuvawe. Toga{
na~ina: dvata voobi~aeni na~ini: vospituvaweto i potis-
1. Pretvoraj}i gi vo navika, „vospituvaj}i gi“ ili nuvaweto (namaluvaweto) na `elbite – se na{le pred
prilagoduvaj}i gi na sekojdnevniot `ivot; te`ok ispit. Koga nema na~in da gi namalime svoite
2. Ograni~uvaj}i gi i potisnuvaj}i gi. `elbi, ne ni ostanuva ni{to drugo, osven da najdeme
na~in da gi zadovolime. Vo ovaa situacija, ili go
Pove}eto religii go koristele prviot na~in, napu{tame stariot na~in na dejstvuvawe, ili nekako
vetuvaj}i nagrada za sekoe dejstvo. Pottiknuvaj}i n# go kombinirame so nova nasoka vo potragata.
da vr{ime dobri dela, mentorite i opkru`uvaweto gi
potkrepuvale na{ite „dobri dela“ so pozitivna Pojava na nova `elba
reakcija. Stanuvaj}i povozrasni, nie prestanuvame da Gi spomenavme ~etirite fazi na `elbata za
dobivame „nagradi“, no vo soznanieto ostanuva deka primawe:
„dobrite dela“ se nagraduvaat. Koga edna{ }e se
navikneme na ne{to, toa vedna{ stanuva na{a vtora a) fiziolo{ka potreba za hrana, prodol`uvawe na
priroda. Postapuvaj}i prirodno, nie od toa dobivame rodot i semejstvoto;
zadovolstvo. b) `elba za bogatstvo;
Vtoriot na~in da se upravuva so `elbite – v) streme` kon mo} i priznanie (ponekoga{ se
ograni~uvaj}i gi ili potisnuvaj}i gi – glavno se podeleni na dve razli~ni podgrupi)
koristi vo isto~nite u~ewa. Ovoj priod se rakovodi g) `elba za znaewe.
od ednostavno pravilo: podobro da ne se posakuva
ni{to, otkolku da se posakuva i da ne se dobie. Mnogu Ovie ~etiri nivoa se delat na dve grupi: 1. `ivotinski
godini se ~inelo deka mo`e da se zadovolime samo so `elbi (prvo nivo), zaedni~ki za site `ivi su{testva,
ovie dva metoda. i 2. ~ove~ki `elbi (vtoro, treto i ~etvrto nivo), koi se
Iako nikoga{ ne sme go dobile toa {to sme go svojstveni samo za lu|eto. Tokmu poslednata grupa
posakuvale (soglasno so praviloto: otkako }e go `elbi n# dovede do sega{nata sostojba.
dobie{ posakuvanoto, prestanuva{ da go posakuva{), No denes vo sinxirot na evolucijata na `elbite,
potragata po zadovolstva sama od sebe pri~inuvala naso~eni kon primawe, vo ~ovekot se budi nova – petta
zadovolstvo. Samo da posakame nova `elba, veruvame `elba. Kako {to spomenavme vo prethodniot del,
deka tokmu taa }e n# usre}i. Nade`ta ne n# napu{ta knigata „Zohar“ ka`uva za nejzinata pojava kon krajot
na XX vek.
44 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 45

Taa nova `elba ne e samo u{te edna vo nizata posakuvame e da go pronajdeme Sozdatelot, ne go
`elbi, tuku pretstavuva kulminacija na site prethodni razbirame nitu toa deka za potragata }e ni zatreba
nivoa na `elbite. Taa `elba ne e samo najsilna, tuku nov metod. Taa `elba e tolku neobi~na, {to nitu nam
e obele`ana i so unikatni karakteristiki, koi ja ne ni e jasna. Tokmu zatoa metodot za nejzinoto
pravat razli~na od site drugi. @elbite od prvite otkrivawe i zadovoluvawe e nare~en „tajna nauka“.
~etiri nivoa kabalistite uslovno gi narekuvaat Dodeka posakuvavme hrana, pozicija vo op{testvoto,
„srce“, pritoa ne mislej}i na organ. Pettoto nivo na maksimum na znaewa, nie ne ~uvstvuvavme potreba za
potrebite e fundamentalno razli~no. Toa predviduva skrienata nauka. Nema kade da ja iskoristime, i zatoa
nasladuvawa isklu~ivo od duhoven karakter, a ne od taa ostanala takva. No faktot na skrienosta ne zna~i
materijalen. Taa `elba go ozna~uva po~etokot na nepotrebnost. Naprotiv, vo tekot na pet iljadi godini
duhovniot raste`, koj e sudbinski namenet za sekoj kabalistite ja usovr{uvale i doteruvale svojata nauka,
~ovek. Od taa pri~ina, ovaa `elba kabalistite ja vo presret na vremeto koga taa }e im zatreba na lu|eto.
narekle „to~ka vo srceto“. Pi{uvale s# podostapni knigi, za da go napravat
vosprimaweto na kabalata poednostavno i poraz-
Metod za realizacija na novata `elba birlivo. Tie znaele deka vo idnina celiot svet }e ima
potreba od nea. Spored nivnite pretpostavki treba toa
Koga se sozdava „to~kata vo srceto“, ~ovekot postepeno
da se o~ekuva so manifestirawe na pettoto nivo na
preminuva od `elbata za zemnite zadovolstva (seks,
`elbite. Sega nie ve}e go dostignavme, i zatoa imame
pari, mo} i znaewe) kon potragata po duhovnite
potreba od kabalata.
zadovolstva. Bidej}i ovoj vid zadovolstvo e nov, za nas
Za dobivawe na zadovolstvo, potrebno e da se ima
e potreben nov na~in za negovo dostignuvawe. Metodot
„kli“ – jasno definirana `elba za primawe na
na zadovoluvawe na novata `elba se narekuva „nauka
konkretno zadovolstvo. Pojavata na „kli“ go pot-
kabala“ – nauka kako da se prima.
tiknuva na{iot mozok da pronajde na~in za negovo
Za da se sfati ovoj nov metod, potrebno e da
ispolnuvawe so Svetlina („Or“). Sega, koga mnogumina
razbereme vo {to e razlikata me|u kabalata, ~ija cel
od nas ja imaat „to~kata vo srceto“, mudrosta na
e da se zadovoli streme`ot kon duhovnosta, i
kabalata stanuva sredstvo za realizacija na na{iot
metodikite koristeni za zadovoluvawe na site drugi
streme` kon duhovnosta.
`elbi. „Obi~ni“ gi narekuvame `elbite koi lesno se
definiraat. ^uvstvuvaj}i glad, jas baram hrana,
Popravka na egoisti~nata `elba – Tikun
posakuvaj}i po~it – go pravam toa {to, spored moeto
mislewe, }e gi natera lu|eto da me po~ituvaat. Ve}e zboruvavme deka egoisti~nata `elba mo`e da se
Me|utoa, so ogled na faktot {to ne znam to~no {to nare~e „stapica“: samo {to }e go dobijam posa-
e toa duhovnost, kako toga{ mo`am da doznaam {to kuvanoto, jas re~isi momentalno prestanuvam da go
treba da pravam za da ja dobijam? Bidej}i vo po~etokot posakuvam, a {tom ne go posakuvam, ne mo`am da
nie ne osoznavavme deka vsu{nost ona {to go u`ivam vo toa.
44 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 45

Taa nova `elba ne e samo u{te edna vo nizata posakuvame e da go pronajdeme Sozdatelot, ne go
`elbi, tuku pretstavuva kulminacija na site prethodni razbirame nitu toa deka za potragata }e ni zatreba
nivoa na `elbite. Taa `elba ne e samo najsilna, tuku nov metod. Taa `elba e tolku neobi~na, {to nitu nam
e obele`ana i so unikatni karakteristiki, koi ja ne ni e jasna. Tokmu zatoa metodot za nejzinoto
pravat razli~na od site drugi. @elbite od prvite otkrivawe i zadovoluvawe e nare~en „tajna nauka“.
~etiri nivoa kabalistite uslovno gi narekuvaat Dodeka posakuvavme hrana, pozicija vo op{testvoto,
„srce“, pritoa ne mislej}i na organ. Pettoto nivo na maksimum na znaewa, nie ne ~uvstvuvavme potreba za
potrebite e fundamentalno razli~no. Toa predviduva skrienata nauka. Nema kade da ja iskoristime, i zatoa
nasladuvawa isklu~ivo od duhoven karakter, a ne od taa ostanala takva. No faktot na skrienosta ne zna~i
materijalen. Taa `elba go ozna~uva po~etokot na nepotrebnost. Naprotiv, vo tekot na pet iljadi godini
duhovniot raste`, koj e sudbinski namenet za sekoj kabalistite ja usovr{uvale i doteruvale svojata nauka,
~ovek. Od taa pri~ina, ovaa `elba kabalistite ja vo presret na vremeto koga taa }e im zatreba na lu|eto.
narekle „to~ka vo srceto“. Pi{uvale s# podostapni knigi, za da go napravat
vosprimaweto na kabalata poednostavno i poraz-
Metod za realizacija na novata `elba birlivo. Tie znaele deka vo idnina celiot svet }e ima
potreba od nea. Spored nivnite pretpostavki treba toa
Koga se sozdava „to~kata vo srceto“, ~ovekot postepeno
da se o~ekuva so manifestirawe na pettoto nivo na
preminuva od `elbata za zemnite zadovolstva (seks,
`elbite. Sega nie ve}e go dostignavme, i zatoa imame
pari, mo} i znaewe) kon potragata po duhovnite
potreba od kabalata.
zadovolstva. Bidej}i ovoj vid zadovolstvo e nov, za nas
Za dobivawe na zadovolstvo, potrebno e da se ima
e potreben nov na~in za negovo dostignuvawe. Metodot
„kli“ – jasno definirana `elba za primawe na
na zadovoluvawe na novata `elba se narekuva „nauka
konkretno zadovolstvo. Pojavata na „kli“ go pot-
kabala“ – nauka kako da se prima.
tiknuva na{iot mozok da pronajde na~in za negovo
Za da se sfati ovoj nov metod, potrebno e da
ispolnuvawe so Svetlina („Or“). Sega, koga mnogumina
razbereme vo {to e razlikata me|u kabalata, ~ija cel
od nas ja imaat „to~kata vo srceto“, mudrosta na
e da se zadovoli streme`ot kon duhovnosta, i
kabalata stanuva sredstvo za realizacija na na{iot
metodikite koristeni za zadovoluvawe na site drugi
streme` kon duhovnosta.
`elbi. „Obi~ni“ gi narekuvame `elbite koi lesno se
definiraat. ^uvstvuvaj}i glad, jas baram hrana,
Popravka na egoisti~nata `elba – Tikun
posakuvaj}i po~it – go pravam toa {to, spored moeto
mislewe, }e gi natera lu|eto da me po~ituvaat. Ve}e zboruvavme deka egoisti~nata `elba mo`e da se
Me|utoa, so ogled na faktot {to ne znam to~no {to nare~e „stapica“: samo {to }e go dobijam posa-
e toa duhovnost, kako toga{ mo`am da doznaam {to kuvanoto, jas re~isi momentalno prestanuvam da go
treba da pravam za da ja dobijam? Bidej}i vo po~etokot posakuvam, a {tom ne go posakuvam, ne mo`am da
nie ne osoznavavme deka vsu{nost ona {to go u`ivam vo toa.
46 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 47

Streme`ot kon duhovnosta sodr`i poseben i Taa e sre}na, bidej}i ednostavno gleda so kakvo
edinstven mehanizam koj ovozmo`uva da se izbegne zadovolstvo bebeto jade. Toa mo`e da po~uvstvuva
stapicata. Toj mehanizam e nare~en „Tikun“ (popravka, zadovolstvo (vo najdobar slu~aj), no majkata e polna
korekcija). Pred da se iskoristi pravilno i da pri~ini so radost.
zadovolstvo, `elbata od pettoto nivo treba da bide [to se slu~uva? Kako majkata, taka i bebeto, se
„oblo`ena“ so popravka.Razbiraweto na principot nasladuvaat od `elbata na deteto da dobie hrana. No
„Tikun“ }e pomogne da se oslobodime od mnogu zabludi dodeka deteto e koncentrirano na svojot `eludnik,
vo odnos na kabalata. zadovolstvoto na majkata e daleku pogolemo, bez-
@elbata za dobivawe bila dvi`e~ka sila koja grani~no, zatoa {to taa e sre}na {to mo`e da mu dade
stoela zad site progresivni promeni vo istorijata na svoeto dete. Taa e koncentrirana na nego, a ne na
na ~ove{tvoto, no sekoga{ podrazbirala dobivawe sebe.
zadovolstvo za sopstveno u`ivawe. @elbata da se Istoto mo`e da se ka`e za Prirodata. Koga bi ja
prima nasladuvawe ne sodr`i ni{to lo{o vo sebe. znaele nejzinata `elba nie bi ja ispolnile i bi
No namerata da u`iva{ zaradi li~noto zadovolstvo, po~uvstvuvale zadovolstvo od davaweto. Pove}e od
n# sprotivstavuva so Prirodata, Sozdatelot. Zna~i, toa, nie toa ne bi go osetile na instinktivno nivo,
posakuvaj}i da primame za sebe, nie se oddeluvame kako majkata vo odnos na svoeto dete, tuku na
od Sozdatelot. Tokmu vo toa e na{ata gre{ka – duhovnoto nivo na na{ata zaemna povrzanost so
pri~ina za site na{i nesre}i i nezadovolstva. Prirodata.
Ne se slu~uva tikun koga nie prestanuvame da Na hebrejski – izvorniot jazik na kabalata –
primame, tuku koga ja menuvame motivacijata za namerata se narekuva „kavana“. Taka, za da se
primawe, svojata namera. Primaweto za sebe se predizvika „tikun“, potrebno ni e da gi obezbedime
narekuva egoizam. Koga primame zaradi obedinuvawe svoite `elbi so pravilna „kavana“. Nagrada za
so Sozdatelot, toa se narekuva altruizam – spojuvawe „tikun“ i prisustvoto na „kavana“ }e bide ispol-
so Prirodata. nuvaweto na poslednata, najvozvi{enata od site
Na primer, dali }e vi pri~ini zadovolstvo `elbi – streme`ot kon duhovnosta, kon Sozdatelot.
ednoli~na hrana vo tekot na pove}e meseci? Najv- Koga taa `elba se ispolnuva, ~ovekot go dostignuva
erojatno ne. No tokmu toa go barame nie od bebiwata sistemot koj upravuva so realnosta, zema u~estvo vo
i ne im ostavame izbor. Tie se soglasuvaat samo nejzinoto sozdavawe, i kone~no, dobiva klu~evi od
zaradi toa {to ne znaat ni{to drugo. Edno so svojot `ivot vo svoi race.Takvata li~nost pove}e ne
sigurnost mo`e da se ka`e – primaj}i ja hranata, gi do`ivuva sostojbite na `ivotot i smrtta kako nie,
bebeto dobiva zadovolstvo samo od napolnetiot tuku lesno i radosno lebdi vo ve~nosta, vo bes-
`eludnik. Sega zamislete ja negovata majka. Zamis- krajniot tek na bla`enstvoto i edinstvoto, spoena
lete kako & sjae liceto, koga taa go hrani svoeto bebe. so Sozdatelot.
46 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 47

Streme`ot kon duhovnosta sodr`i poseben i Taa e sre}na, bidej}i ednostavno gleda so kakvo
edinstven mehanizam koj ovozmo`uva da se izbegne zadovolstvo bebeto jade. Toa mo`e da po~uvstvuva
stapicata. Toj mehanizam e nare~en „Tikun“ (popravka, zadovolstvo (vo najdobar slu~aj), no majkata e polna
korekcija). Pred da se iskoristi pravilno i da pri~ini so radost.
zadovolstvo, `elbata od pettoto nivo treba da bide [to se slu~uva? Kako majkata, taka i bebeto, se
„oblo`ena“ so popravka.Razbiraweto na principot nasladuvaat od `elbata na deteto da dobie hrana. No
„Tikun“ }e pomogne da se oslobodime od mnogu zabludi dodeka deteto e koncentrirano na svojot `eludnik,
vo odnos na kabalata. zadovolstvoto na majkata e daleku pogolemo, bez-
@elbata za dobivawe bila dvi`e~ka sila koja grani~no, zatoa {to taa e sre}na {to mo`e da mu dade
stoela zad site progresivni promeni vo istorijata na svoeto dete. Taa e koncentrirana na nego, a ne na
na ~ove{tvoto, no sekoga{ podrazbirala dobivawe sebe.
zadovolstvo za sopstveno u`ivawe. @elbata da se Istoto mo`e da se ka`e za Prirodata. Koga bi ja
prima nasladuvawe ne sodr`i ni{to lo{o vo sebe. znaele nejzinata `elba nie bi ja ispolnile i bi
No namerata da u`iva{ zaradi li~noto zadovolstvo, po~uvstvuvale zadovolstvo od davaweto. Pove}e od
n# sprotivstavuva so Prirodata, Sozdatelot. Zna~i, toa, nie toa ne bi go osetile na instinktivno nivo,
posakuvaj}i da primame za sebe, nie se oddeluvame kako majkata vo odnos na svoeto dete, tuku na
od Sozdatelot. Tokmu vo toa e na{ata gre{ka – duhovnoto nivo na na{ata zaemna povrzanost so
pri~ina za site na{i nesre}i i nezadovolstva. Prirodata.
Ne se slu~uva tikun koga nie prestanuvame da Na hebrejski – izvorniot jazik na kabalata –
primame, tuku koga ja menuvame motivacijata za namerata se narekuva „kavana“. Taka, za da se
primawe, svojata namera. Primaweto za sebe se predizvika „tikun“, potrebno ni e da gi obezbedime
narekuva egoizam. Koga primame zaradi obedinuvawe svoite `elbi so pravilna „kavana“. Nagrada za
so Sozdatelot, toa se narekuva altruizam – spojuvawe „tikun“ i prisustvoto na „kavana“ }e bide ispol-
so Prirodata. nuvaweto na poslednata, najvozvi{enata od site
Na primer, dali }e vi pri~ini zadovolstvo `elbi – streme`ot kon duhovnosta, kon Sozdatelot.
ednoli~na hrana vo tekot na pove}e meseci? Najv- Koga taa `elba se ispolnuva, ~ovekot go dostignuva
erojatno ne. No tokmu toa go barame nie od bebiwata sistemot koj upravuva so realnosta, zema u~estvo vo
i ne im ostavame izbor. Tie se soglasuvaat samo nejzinoto sozdavawe, i kone~no, dobiva klu~evi od
zaradi toa {to ne znaat ni{to drugo. Edno so svojot `ivot vo svoi race.Takvata li~nost pove}e ne
sigurnost mo`e da se ka`e – primaj}i ja hranata, gi do`ivuva sostojbite na `ivotot i smrtta kako nie,
bebeto dobiva zadovolstvo samo od napolnetiot tuku lesno i radosno lebdi vo ve~nosta, vo bes-
`eludnik. Sega zamislete ja negovata majka. Zamis- krajniot tek na bla`enstvoto i edinstvoto, spoena
lete kako & sjae liceto, koga taa go hrani svoeto bebe. so Sozdatelot.
48 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 49

Nakratko Tret del. Poteklo na sozdadenoto


Postojat pet nivoa na `elbi, podeleni na tri grupi.
Vo prvata grupa spa|aat `ivotinskite `elbi (hrana,
reprodukcija i dom), vo vtorata – ~ove~kite `elbi
(pari, ugled, znaewe), vo tretata – duhovnata `elba
(„to~ka vo srceto“). Otkako utvrdivme deka denes sozreala realnata
Dodeka prvite dve grupi bea aktivni, nie se potreba za izu~uvawe na kabalata, dojde vreme da
zadovoluvavme so vospituvawe na svoite `elbi na ovoj doznaeme nekoi osnovi na ovaa mudrost. Bez ogled na
ili onoj na~in, ili gi potisnuvavme. So pojavata na toa {to formatot na ovaa kniga ne dozvoluva detalno
„to~kata vo srceto“ prvite dva na~ini stanuvaat da se ispitaat Vi{ite svetovi, kon krajot na ovoj del
neefektivni, i se javuva potreba za iznao|awe na novi. }e mo`ete da steknete prili~no cvrsti osnovni
Tokmu toga{ kabalata, skriena vo tekot na iljadnici znaewa, za da mo`ete, ako posakuvate, da prodol`ite
godini vo o~ekuvawe na momentot, povtorno se so podlaboko izu~uvawe na kabalata.
poka`uva koga }e se javi potreba za nea. Da ka`eme nekolku zbora za crte`ite: kaba-
Kabalisti~kata mudrost pretstavuva sredstvo za listi~kite knigi sodr`at, kako i sekoga{, golem broj
na{ata popravka („tikun“). Koristej}i ja, nie }e crte`i. Tie {emi pomagaat vo opi{uvaweto na
mo`eme da ja izmenime svojata namera („kavana“) od duhovnite sostojbi, ili strukturite. U{te odamna
`elbata da im ugoduvame na svoite kaprici, ili na kabalistite gi koristele kako sredstva za objasnuvawe
egoto, vo `elba da se donese radost na s# {to postoi – na svoite do`ivuvawa na patot kon duhovnoto
Prirodata, Sozdatelot, nare~eno altruizam. dostignuvawe. Me|utoa, mnogu e va`no da se zapomni
Globalnata kriza, koja ja do`ivuvame denes, deka crte`ite ne prika`uvaat sliki na materijalnite
vsu{nost e kriza na `elbite. Ako ja iskoristime objekti. Toa se samo {emi koi slu`at za objasnuvawe
mudrosta na kabalata za zadovoluvawe na poslednata, na duhovnite sostojbi, povrzani so najtainstvenite
najgolemata od site `elbi – streme`ot kon duhov- odnosi na ~ovekot so Sozdatelot, so Prirodata.
nosta, site problemi avtomatski }e se re{at, bidej}i
nivniot koren le`i vo duhovnoto nezadovolstvo, koe Duhovni svetovi
go ~uvstvuvaat mnogu lu|e.
Sozdanieto – toa e `elba da se prima zadovolstvo,
~ij razvoj pominal niz ~etiri fazi. Tokmu poslednata
od niv e „su{testvoto“ (crte` 1). Takva matri~na
struktura na evolucijata na `elbata e osnova na site
ne{ta.
Na crte`ot 1 e prika`an ~inot na sozdavaweto.
Ako go razgledame kako proces, toa }e ni pomogne da
48 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 49

Nakratko Tret del. Poteklo na sozdadenoto


Postojat pet nivoa na `elbi, podeleni na tri grupi.
Vo prvata grupa spa|aat `ivotinskite `elbi (hrana,
reprodukcija i dom), vo vtorata – ~ove~kite `elbi
(pari, ugled, znaewe), vo tretata – duhovnata `elba
(„to~ka vo srceto“). Otkako utvrdivme deka denes sozreala realnata
Dodeka prvite dve grupi bea aktivni, nie se potreba za izu~uvawe na kabalata, dojde vreme da
zadovoluvavme so vospituvawe na svoite `elbi na ovoj doznaeme nekoi osnovi na ovaa mudrost. Bez ogled na
ili onoj na~in, ili gi potisnuvavme. So pojavata na toa {to formatot na ovaa kniga ne dozvoluva detalno
„to~kata vo srceto“ prvite dva na~ini stanuvaat da se ispitaat Vi{ite svetovi, kon krajot na ovoj del
neefektivni, i se javuva potreba za iznao|awe na novi. }e mo`ete da steknete prili~no cvrsti osnovni
Tokmu toga{ kabalata, skriena vo tekot na iljadnici znaewa, za da mo`ete, ako posakuvate, da prodol`ite
godini vo o~ekuvawe na momentot, povtorno se so podlaboko izu~uvawe na kabalata.
poka`uva koga }e se javi potreba za nea. Da ka`eme nekolku zbora za crte`ite: kaba-
Kabalisti~kata mudrost pretstavuva sredstvo za listi~kite knigi sodr`at, kako i sekoga{, golem broj
na{ata popravka („tikun“). Koristej}i ja, nie }e crte`i. Tie {emi pomagaat vo opi{uvaweto na
mo`eme da ja izmenime svojata namera („kavana“) od duhovnite sostojbi, ili strukturite. U{te odamna
`elbata da im ugoduvame na svoite kaprici, ili na kabalistite gi koristele kako sredstva za objasnuvawe
egoto, vo `elba da se donese radost na s# {to postoi – na svoite do`ivuvawa na patot kon duhovnoto
Prirodata, Sozdatelot, nare~eno altruizam. dostignuvawe. Me|utoa, mnogu e va`no da se zapomni
Globalnata kriza, koja ja do`ivuvame denes, deka crte`ite ne prika`uvaat sliki na materijalnite
vsu{nost e kriza na `elbite. Ako ja iskoristime objekti. Toa se samo {emi koi slu`at za objasnuvawe
mudrosta na kabalata za zadovoluvawe na poslednata, na duhovnite sostojbi, povrzani so najtainstvenite
najgolemata od site `elbi – streme`ot kon duhov- odnosi na ~ovekot so Sozdatelot, so Prirodata.
nosta, site problemi avtomatski }e se re{at, bidej}i
nivniot koren le`i vo duhovnoto nezadovolstvo, koe Duhovni svetovi
go ~uvstvuvaat mnogu lu|e.
Sozdanieto – toa e `elba da se prima zadovolstvo,
~ij razvoj pominal niz ~etiri fazi. Tokmu poslednata
od niv e „su{testvoto“ (crte` 1). Takva matri~na
struktura na evolucijata na `elbata e osnova na site
ne{ta.
Na crte`ot 1 e prika`an ~inot na sozdavaweto.
Ako go razgledame kako proces, toa }e ni pomogne da
50 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 51

zapomnime deka crte`ite gi otslikuvaat emocio- na{ zaedni~ki koren i po~etok. Kabalistite go
nalnite, duhovni sostojbi, a ne nekakvi mesta ili upotrebuvaat terminot „kli“ (sad, primali{te) za
predmeti. Pred da se po~ne so opi{uvawe na `elbata da se prima zadovolstvo –
sozdavawe, treba s# da se os- Svetlina. Sega e pojasno zo{to tie ja narekle
misli i da se isplanira. Vo ovoj kabalata „nauka za primaweto“.
slu~aj nie govorime za su{tes- Isto taka, tie imale dobra pri~ina zadovolstvoto
tvoto i motivot za negovata da go nare~at Svetlina. ^uvstvuvaj}i go Sozdatelot,
pojava. Ja narekuvame „Zamis- ova „kli“ (su{testvo, li~nost) dostignuva golema
la na Sozdavaweto“. mudrost, sli~na na prosvetluvawe, nebare gleda
Vo prviot del spomenavme svetlina. Koga toa se slu~uva, stanuva o~igledno deka
deka vo anti~ko vreme, stravot manifestiranata mudrost sekoga{ bila tuka, samo vo
od Prirodata gi prinuduval skriena sostojba. Taka, temninata na no}ta se menuva
lu|eto da ja baraat nejzinata so svetlina na denot, i nevidlivoto stanuva vidlivo.
zamisla za niv i za celoto Bidej}i Svetlinata nosi znaewe, kabalistite ja
~ove{tvo. Od nabquduvawata narekuvaat „Svetlina na Mudrosta“, a metodot za
tie otkrile deka Prirodata nejzino dobivawe, „mudrost na kabalata“.
isplanirala za nas da primame
zadovolstva. No ne stanuva ^etiri osnovni fazi
zbor za kakvi bilo zadovolstva
Da se vratime kon na{ata istorija. Za prakti~no da
kakvi {to mo`eme da po~uv-
ja realizira Svojata Zamisla – da se podaruva
stvuvame vo ovoj svet. Priro-
zadovolstvo, Sozdatelot zamislil takvo su{testvo,
data (toa {to go podrazbirame
koe saka da prima to~no takvo zadovolstvo – da bide
pod poimot Sozdatel) saka nie
sli~en na Nego. Ako imate deca, poznati vi se
da primame sosema poseben vid
roditelskite ~uvstva. Ima li ne{to poprijatno za
zadovolstvo – zadovolstvoto
tatkoto od zborovite: „Va{iot sin – e va{a slika i
pri stanuvaweto sli~en na
prilika“?
Nego, Sozdatelot.
Kako {to rekovme, Zamislata na Sozdatelot – da
Crte` 1: Pet fazi na razvo- Zatoa, ako go poglednete
jot na `elbata za primawe. crte`ot 1, }e vidite deka se podaruva nasladuvawe na su{testvoto – e izvor na
Strelkite kon nadolu ja `ivotot. Poradi toa, Zamislata na Sozdavaweto se
ozna~uvaat vleguva~kata Zamislata na Sozdavaweto,
svetlina na Sozdatelot; narekuva „po~etna faza“ ili „nulta faza“, a `elbata
vsu{nost pretstavuva `elba
Strelkite kon nagore ja da prima nasladuvawe – „prva faza“. Kabalistite isto
ozna~uvaat `elbata na su{- da se pri~ini zadovolstvo
testvoto da go zadovoli (nare~eno „Svetlina“) na site
taka Sozdatelot go narekuvaat „`elba za davawe“, a
Sozdatelot. su{testvoto – „`elba za primawe na nasladuvawe i
su{testva. Toa e istovremeno
zadovolstvo“ ili ednostavno „`elba za primawe“.
izvor na celoto sozdavawe,
50 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 51

zapomnime deka crte`ite gi otslikuvaat emocio- na{ zaedni~ki koren i po~etok. Kabalistite go
nalnite, duhovni sostojbi, a ne nekakvi mesta ili upotrebuvaat terminot „kli“ (sad, primali{te) za
predmeti. Pred da se po~ne so opi{uvawe na `elbata da se prima zadovolstvo –
sozdavawe, treba s# da se os- Svetlina. Sega e pojasno zo{to tie ja narekle
misli i da se isplanira. Vo ovoj kabalata „nauka za primaweto“.
slu~aj nie govorime za su{tes- Isto taka, tie imale dobra pri~ina zadovolstvoto
tvoto i motivot za negovata da go nare~at Svetlina. ^uvstvuvaj}i go Sozdatelot,
pojava. Ja narekuvame „Zamis- ova „kli“ (su{testvo, li~nost) dostignuva golema
la na Sozdavaweto“. mudrost, sli~na na prosvetluvawe, nebare gleda
Vo prviot del spomenavme svetlina. Koga toa se slu~uva, stanuva o~igledno deka
deka vo anti~ko vreme, stravot manifestiranata mudrost sekoga{ bila tuka, samo vo
od Prirodata gi prinuduval skriena sostojba. Taka, temninata na no}ta se menuva
lu|eto da ja baraat nejzinata so svetlina na denot, i nevidlivoto stanuva vidlivo.
zamisla za niv i za celoto Bidej}i Svetlinata nosi znaewe, kabalistite ja
~ove{tvo. Od nabquduvawata narekuvaat „Svetlina na Mudrosta“, a metodot za
tie otkrile deka Prirodata nejzino dobivawe, „mudrost na kabalata“.
isplanirala za nas da primame
zadovolstva. No ne stanuva ^etiri osnovni fazi
zbor za kakvi bilo zadovolstva
Da se vratime kon na{ata istorija. Za prakti~no da
kakvi {to mo`eme da po~uv-
ja realizira Svojata Zamisla – da se podaruva
stvuvame vo ovoj svet. Priro-
zadovolstvo, Sozdatelot zamislil takvo su{testvo,
data (toa {to go podrazbirame
koe saka da prima to~no takvo zadovolstvo – da bide
pod poimot Sozdatel) saka nie
sli~en na Nego. Ako imate deca, poznati vi se
da primame sosema poseben vid
roditelskite ~uvstva. Ima li ne{to poprijatno za
zadovolstvo – zadovolstvoto
tatkoto od zborovite: „Va{iot sin – e va{a slika i
pri stanuvaweto sli~en na
prilika“?
Nego, Sozdatelot.
Kako {to rekovme, Zamislata na Sozdatelot – da
Crte` 1: Pet fazi na razvo- Zatoa, ako go poglednete
jot na `elbata za primawe. crte`ot 1, }e vidite deka se podaruva nasladuvawe na su{testvoto – e izvor na
Strelkite kon nadolu ja `ivotot. Poradi toa, Zamislata na Sozdavaweto se
ozna~uvaat vleguva~kata Zamislata na Sozdavaweto,
svetlina na Sozdatelot; narekuva „po~etna faza“ ili „nulta faza“, a `elbata
vsu{nost pretstavuva `elba
Strelkite kon nagore ja da prima nasladuvawe – „prva faza“. Kabalistite isto
ozna~uvaat `elbata na su{- da se pri~ini zadovolstvo
testvoto da go zadovoli (nare~eno „Svetlina“) na site
taka Sozdatelot go narekuvaat „`elba za davawe“, a
Sozdatelot. su{testvoto – „`elba za primawe na nasladuvawe i
su{testva. Toa e istovremeno
zadovolstvo“ ili ednostavno „`elba za primawe“.
izvor na celoto sozdavawe,
52 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 53

Ponatamu }e zboruvame za na{eto vosprimawe na toa ne se menuva od faza vo faza. Toa zna~i deka
Sozdatelot, no sega e mnogu va`no da se razbere deka `elbata za primawe e isto aktivna kako i porano.
kabalistite sekoga{ ni ka`uvaat za ona {to tie go Bidej}i ovaa `elba e sozdadena so Zamislata na
vosprimaat. Sozdavaweto, taa e ve~na i postojana.
Tie ne tvrdat deka Sozdatelot poseduva `elba za Sepak vo vtorata faza `elbata za primawe saka
davawe, me|utoa velat deka ona {to go gledaat od da go primi zadovolstvoto od davaweto, a ne od
Sozdatelot e `elba i volja da dava, i zatoa tie go primaweto – i ovaa promena e temelna. Razlikata e vo
narekuvaat Sozdatelot „`elba za davawe“. Bidej}i tie toa {to na vtorata faza & e potrebno postoewe na
otkrile vo sebe `elba da gi primaat zadovolstvata drugo su{testvo, na koe mo`e da mu dava. So drugi
prateni od Sozdatelot, se narekuvale sebesi „`elba zborovi, se misli na pozitivnite zaemni odnosi so
za primawe“ nekoj ili ne{to, osven Davatelot.
Vtorata faza pottiknuva na davawe, ne zemaj}i ja
Zabele`ete deka nultata faza e prika`ana so predvid prvi~nata `elba za primawe – tokmu toa
strelka, naso~ena nadolu. Kade i da vidite ne{to go pravi `ivotot vozmo`en. Bez nea, rodi-
strelka naso~ena nadolu, taa ozna~uva Svetlina, telite ne bi se gri`ele za decata, a op{testveniot
koja proizleguva od Sozdatelot kon su{test- `ivot bi bil nezamisliv. Na primer, ako sum sop-
voto. Me|utoa, nikoga{ ne se slu~uva obratnoto:
stvenik na restoran, toga{ sakam da zarabotuvam pari,
ako strelkata e naso~ena nagore, toa voop{to ne
zna~i deka su{testvoto dava Svetlina na
no na krajot gi hranam strancite, za koi vo princip ne
Sozdatelot, tuku podrazbira `elba na su{test- sum zainteresiran. Istoto va`i za bankarite,
voto da Mu ja vrati podarenata Svetlina. [to taksistite i za site drugi.
se slu~uva koga dvete strelki poka`uvaat Sega mo`eme da razbereme zo{to zakon na Pri-
sprotivna nasoka? ^itajte ponatamu i naskoro rodata e altruizmot – davaweto, a ne primaweto.
}e doznaete. @elbata da se prima e polo`ena vo osnovata na
postapkata na sekoe su{testvo, {to e karakteristika
Taka, `elbata za nasladuvawa e su{tinata na na prvata faza, primaweto. Od momentot koga
sozdavaweto, prvoto sozdanie. Koga su{testvoto – su{testvoto }e gi po~uvstvuva dvete `elbi –
`elbata za primawe – ~uvstvuva deka nasladuvaweto davaweto i primaweto – s# {to }e se slu~uva so nego
doa|a od Davatelot, toa osoznava deka vistinskoto }e se dol`i na „zaemnite odnosi“ me|u ovie dve fazi.
nasladuvawe e vo davaweto, a ne vo primaweto. Kako Kako {to prika`avme, `elbata za davawe od vtorata
rezultat na toa, `elbata za primawe po~nuva da se faza tera na komunicirawe, barawe na onie koi imaat
pretvora vo `elba za davawe (pogledajte ja strelkata potreba od primawe. Taka vtorata faza po~nuva so
naso~ena nagore, koja izleguva od vtoroto „kli“ – sadot, analizirawe. [to mo`e da mu se dade na Sozdatelot?
na crte`ot). Toa e sosema nova faza – vtorata faza. Vsu{nost komu u{te mo`e da mu davame?
Da ispitame {to e karakteristi~no za ovaa faza. Me|utoa, koga su{testvoto vo vtorata faza
Ako go pogledneme samoto „kli“, }e zabele`ime deka navistina se obiduva da dava, otkriva deka davaweto
52 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 53

Ponatamu }e zboruvame za na{eto vosprimawe na toa ne se menuva od faza vo faza. Toa zna~i deka
Sozdatelot, no sega e mnogu va`no da se razbere deka `elbata za primawe e isto aktivna kako i porano.
kabalistite sekoga{ ni ka`uvaat za ona {to tie go Bidej}i ovaa `elba e sozdadena so Zamislata na
vosprimaat. Sozdavaweto, taa e ve~na i postojana.
Tie ne tvrdat deka Sozdatelot poseduva `elba za Sepak vo vtorata faza `elbata za primawe saka
davawe, me|utoa velat deka ona {to go gledaat od da go primi zadovolstvoto od davaweto, a ne od
Sozdatelot e `elba i volja da dava, i zatoa tie go primaweto – i ovaa promena e temelna. Razlikata e vo
narekuvaat Sozdatelot „`elba za davawe“. Bidej}i tie toa {to na vtorata faza & e potrebno postoewe na
otkrile vo sebe `elba da gi primaat zadovolstvata drugo su{testvo, na koe mo`e da mu dava. So drugi
prateni od Sozdatelot, se narekuvale sebesi „`elba zborovi, se misli na pozitivnite zaemni odnosi so
za primawe“ nekoj ili ne{to, osven Davatelot.
Vtorata faza pottiknuva na davawe, ne zemaj}i ja
Zabele`ete deka nultata faza e prika`ana so predvid prvi~nata `elba za primawe – tokmu toa
strelka, naso~ena nadolu. Kade i da vidite ne{to go pravi `ivotot vozmo`en. Bez nea, rodi-
strelka naso~ena nadolu, taa ozna~uva Svetlina, telite ne bi se gri`ele za decata, a op{testveniot
koja proizleguva od Sozdatelot kon su{test- `ivot bi bil nezamisliv. Na primer, ako sum sop-
voto. Me|utoa, nikoga{ ne se slu~uva obratnoto:
stvenik na restoran, toga{ sakam da zarabotuvam pari,
ako strelkata e naso~ena nagore, toa voop{to ne
zna~i deka su{testvoto dava Svetlina na
no na krajot gi hranam strancite, za koi vo princip ne
Sozdatelot, tuku podrazbira `elba na su{test- sum zainteresiran. Istoto va`i za bankarite,
voto da Mu ja vrati podarenata Svetlina. [to taksistite i za site drugi.
se slu~uva koga dvete strelki poka`uvaat Sega mo`eme da razbereme zo{to zakon na Pri-
sprotivna nasoka? ^itajte ponatamu i naskoro rodata e altruizmot – davaweto, a ne primaweto.
}e doznaete. @elbata da se prima e polo`ena vo osnovata na
postapkata na sekoe su{testvo, {to e karakteristika
Taka, `elbata za nasladuvawa e su{tinata na na prvata faza, primaweto. Od momentot koga
sozdavaweto, prvoto sozdanie. Koga su{testvoto – su{testvoto }e gi po~uvstvuva dvete `elbi –
`elbata za primawe – ~uvstvuva deka nasladuvaweto davaweto i primaweto – s# {to }e se slu~uva so nego
doa|a od Davatelot, toa osoznava deka vistinskoto }e se dol`i na „zaemnite odnosi“ me|u ovie dve fazi.
nasladuvawe e vo davaweto, a ne vo primaweto. Kako Kako {to prika`avme, `elbata za davawe od vtorata
rezultat na toa, `elbata za primawe po~nuva da se faza tera na komunicirawe, barawe na onie koi imaat
pretvora vo `elba za davawe (pogledajte ja strelkata potreba od primawe. Taka vtorata faza po~nuva so
naso~ena nagore, koja izleguva od vtoroto „kli“ – sadot, analizirawe. [to mo`e da mu se dade na Sozdatelot?
na crte`ot). Toa e sosema nova faza – vtorata faza. Vsu{nost komu u{te mo`e da mu davame?
Da ispitame {to e karakteristi~no za ovaa faza. Me|utoa, koga su{testvoto vo vtorata faza
Ako go pogledneme samoto „kli“, }e zabele`ime deka navistina se obiduva da dava, otkriva deka davaweto
54 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 55

e edinstvenata `elba na Sozdatelot. Toj nema nitu sefirot: Hesed, Gvura, Tiferet, Necah, Hod i
najmala `elba da prima. [to voop{to su{testvoto Jesod. Taka {to kompletniot spisok na sefirot
mo`e da mu dade na Sozdatelot? e sledniot: Keter, Hohma, Bina, Hesed, Gvura,
Zgora na toa, su{testvoto vo vtorata faza otkriva Tiferet, Necah, Hod, Jesod i Malhut.
deka vsu{nost negovata vistinska `elba od prvata
Na crte`ot 1 strelkata naso~ena nadolu vo tretata
faza e naso~ena kon primawe. Toa po~nuva da sfa}a
faza poka`uva deka nejzinoto dejstvo e primaweto,
deka osnovata na negovoto postoewe e `elbata da
kako i vo prvata faza, a naso~enata strelka nagore,
prima u`ivawe i radost, vo koja nema nitu najmal
poka`uva deka nejzinata namera e – davaweto, kako i
streme` kon vistinsko davawe. Sepak vo toa le`i
vo vtorata faza. U{te edna{ istaknuvame deka
re{enieto na problemot, bidej}i Sozdatelot saka
`elbata za primawe ostanuva neizmeneta kako vo
samo da dava, su{testvoto mo`e da Mu ja podari samo
prvata, taka i vo vtorata faza. Kako {to ve}e
`elbata za primawe.
vidovme, pri~inata za site problemi so koi se
Mo`e da ve zbuni ovaa situacija. Setete se na
soo~uvame vo svetot, le`i vo egoisti~nite nameri.
zadovolstvoto koe go do`ivuva majkata {to go hrani
Tuka, vo osnovata na sozdavaweto, namerata e mnogu
bebeto i }e sfatite deka na majkata & pri~inuva
pova`na od samoto dejstvo.
zadovolstvo samo toa {to bebeto saka da jade.
Jehuda A{lag duri tvrdi deka, ka`ano metafori~no,
Zna~i, tretata faza na `elbata za primawe se
tretata faza se karakterizira so deset procenti
karakterizira so svesen izbor za primawe, so toa {to
primawe i devedeset procenti davawe. Zna~i, se ~ini
& vozvra}a na po~etnata faza, na Sozdatelot. Sega go
deka imame sovr{en ciklus, vo koj Sozdatelot postignal
zatvorame krugot, i dvajcata u~esnici na igrata
uspeh – go napravil su{testvoto isto kako Sebe,
stanuvaat davateli: nulta faza – Sozdatel – dava na
Davatel. Zgora na toa, su{testvoto u`iva vo davaweto,
Svoeto su{testvo, koe pretstavuva prva faza; a
a so toa mu pri~inuva zadovolstvo na Sozdatelot.
su{testvoto, pominuvaj}i gi prvata, vtorata i tretata
Sepak, dali so toa zavr{uva Zamislata na Sozda-
faza, primaj}i, go vra}a primenoto na Sozdatelot.
vaweto? Ne sosema. ^inot na primaweto (prva faza) i
Eden od najupotrebuvanite kabalisti~ki ter-
sfa}aweto deka edinstvenata `elba na Sozdatelot – e
mini e – „sefirot“. Zborot doa|a od hebrejski i e davaweto (vtora faza), pottiknuvaat vo su{testvoto
povrzan so zborot „sapir“ (svetle~ki). Sekoja streme` da se dostigne Negovata sostojba (treta faza).
sefira (ednina od sefirot) poseduva svoja Ako su{testvoto stanuva davatel, toa voop{to ne zna~i
unikatna Svetlina. Osven toa, sekoja od pette deka ja dostignalo sostojbata na Sozdatelot, zavr{uvaj}i
fazi e nare~ena spored edna ili nekolku sefirot. ja na toj na~in Zamislata na Sozdavaweto; toga{ s# bi
Nultata faza se narekuva Keter, prvata – Hohma, zavr{ilo so tretata faza.
vtorata – Bina, tretata – Zeir Anpin i ~etvr- Da se dostigne statusot na Sozdatel za su{test-
tata – Malhut. S# na s#, vo realnosta ima deset voto zna~i ne samo da stane davatel, tuku da ja ima
sefirot, bidej}i Zeir Anpin se sostoi od {est
istata zamisla kako Davatelot – Zamislata na
54 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 55

e edinstvenata `elba na Sozdatelot. Toj nema nitu sefirot: Hesed, Gvura, Tiferet, Necah, Hod i
najmala `elba da prima. [to voop{to su{testvoto Jesod. Taka {to kompletniot spisok na sefirot
mo`e da mu dade na Sozdatelot? e sledniot: Keter, Hohma, Bina, Hesed, Gvura,
Zgora na toa, su{testvoto vo vtorata faza otkriva Tiferet, Necah, Hod, Jesod i Malhut.
deka vsu{nost negovata vistinska `elba od prvata
Na crte`ot 1 strelkata naso~ena nadolu vo tretata
faza e naso~ena kon primawe. Toa po~nuva da sfa}a
faza poka`uva deka nejzinoto dejstvo e primaweto,
deka osnovata na negovoto postoewe e `elbata da
kako i vo prvata faza, a naso~enata strelka nagore,
prima u`ivawe i radost, vo koja nema nitu najmal
poka`uva deka nejzinata namera e – davaweto, kako i
streme` kon vistinsko davawe. Sepak vo toa le`i
vo vtorata faza. U{te edna{ istaknuvame deka
re{enieto na problemot, bidej}i Sozdatelot saka
`elbata za primawe ostanuva neizmeneta kako vo
samo da dava, su{testvoto mo`e da Mu ja podari samo
prvata, taka i vo vtorata faza. Kako {to ve}e
`elbata za primawe.
vidovme, pri~inata za site problemi so koi se
Mo`e da ve zbuni ovaa situacija. Setete se na
soo~uvame vo svetot, le`i vo egoisti~nite nameri.
zadovolstvoto koe go do`ivuva majkata {to go hrani
Tuka, vo osnovata na sozdavaweto, namerata e mnogu
bebeto i }e sfatite deka na majkata & pri~inuva
pova`na od samoto dejstvo.
zadovolstvo samo toa {to bebeto saka da jade.
Jehuda A{lag duri tvrdi deka, ka`ano metafori~no,
Zna~i, tretata faza na `elbata za primawe se
tretata faza se karakterizira so deset procenti
karakterizira so svesen izbor za primawe, so toa {to
primawe i devedeset procenti davawe. Zna~i, se ~ini
& vozvra}a na po~etnata faza, na Sozdatelot. Sega go
deka imame sovr{en ciklus, vo koj Sozdatelot postignal
zatvorame krugot, i dvajcata u~esnici na igrata
uspeh – go napravil su{testvoto isto kako Sebe,
stanuvaat davateli: nulta faza – Sozdatel – dava na
Davatel. Zgora na toa, su{testvoto u`iva vo davaweto,
Svoeto su{testvo, koe pretstavuva prva faza; a
a so toa mu pri~inuva zadovolstvo na Sozdatelot.
su{testvoto, pominuvaj}i gi prvata, vtorata i tretata
Sepak, dali so toa zavr{uva Zamislata na Sozda-
faza, primaj}i, go vra}a primenoto na Sozdatelot.
vaweto? Ne sosema. ^inot na primaweto (prva faza) i
Eden od najupotrebuvanite kabalisti~ki ter-
sfa}aweto deka edinstvenata `elba na Sozdatelot – e
mini e – „sefirot“. Zborot doa|a od hebrejski i e davaweto (vtora faza), pottiknuvaat vo su{testvoto
povrzan so zborot „sapir“ (svetle~ki). Sekoja streme` da se dostigne Negovata sostojba (treta faza).
sefira (ednina od sefirot) poseduva svoja Ako su{testvoto stanuva davatel, toa voop{to ne zna~i
unikatna Svetlina. Osven toa, sekoja od pette deka ja dostignalo sostojbata na Sozdatelot, zavr{uvaj}i
fazi e nare~ena spored edna ili nekolku sefirot. ja na toj na~in Zamislata na Sozdavaweto; toga{ s# bi
Nultata faza se narekuva Keter, prvata – Hohma, zavr{ilo so tretata faza.
vtorata – Bina, tretata – Zeir Anpin i ~etvr- Da se dostigne statusot na Sozdatel za su{test-
tata – Malhut. S# na s#, vo realnosta ima deset voto zna~i ne samo da stane davatel, tuku da ja ima
sefirot, bidej}i Zeir Anpin se sostoi od {est
istata zamisla kako Davatelot – Zamislata na
56 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 57

Sozdavaweto. Nao|aj}i se vo taa sostojba, toa }e sfati da zavr{i, bidej}i su{testvoto ve}e po~nuva da go
so kakva cel bil sozdaden ciklusot Sozdatel – pravi istoto {to i Sozdatelot – davawe. Vo taa smisla
su{testvo, a isto taka i zo{to Sozdatelot go sozdal tie ve}e ja dostignale sli~nosta.
su{testvoto. Sosema e jasno deka `elbata da se sfati Me|utoa su{testvoto ne se zadovolilo so samoto
Zamislata na Sozdavaweto e apsolutno nova faza na davawe. Toa sakalo da razbere {to go pravi radosno
postoeweto. davaweto, {to dava energija potrebna za sozdavawe
Edinstvenata sporedba koja mo`e da se napravi e na realnosta, i kakva mudrost dobiva davatelot preku
dete, koe se stremi da stane isto tolku silno i mudro davaweto. Nakratko, su{testvoto sakalo da ja razbere
kako negovite roditeli. Nie instinktivno pogoduvame Zamislata na Sozdavaweto. Tokmu taa `elba bila
deka toa e mo`no samo koga deteto }e stane roditel. nova, Sozdatelot prvi~no ne ja
Tokmu zatoa tie ~esto im velat na svoite deca: „^ekaj, „planiral“, ne ja vmetnal vo
dodeka dobie{ svoi deca – toga{ s# }e sfati{“. su{testvoto.
Vo kabalata Zamislata na Sozdavaweto – najdlabokoto Vo taa etapa na potragata po
nivo na spoznavaweto – se narekuva „dostignuvawe“ Zamislata, su{testvoto se odde-
(razbirawe). Tokmu kon toa se stremi `elbata za primawe luva, se izolira od Sozdatelot.
vo poslednata faza – ~etvrtata. Streme`ot da se razbere Toa mo`e da si go pretstavime
Zamislata na Sozdavaweto e najmo}nata sila, svojstvena vaka. Ako jas sakam da se po-
na su{testvoto. Toj go pokrenuva celiot evolutiven istovetam so nekogo, toa zna~i
proces. Dali sme svesni ili ne, skrienoto znaewe kon koe deka jas sfa}am deka postoi nekoj
se stremi celoto ~ove{tvo e da razbere zo{to Sozdatelot drug. Go poseduva toa {to jas go
go pravi toa {to go pravi. Istiot toj stimul pred posakuvam i e takov kakov {to jas
iljadnici godini gi pottiknal kabalistite da gi bi sakal da stanam. So drugi
otkrivaat tajnite na sozdavaweto. Dodeka ne go razbereme zborovi, jas ne go osoznavam samo
toa – nema da se smirime. postoeweto na Nekoj drug osven
mene, tuku ja razbiram i Negovata
Potraga po Zamislata na Sozdavaweto razli~nost od mene. Ne samo {to
e razli~en, tuku e podobar. Zo{to
Bez ogled na toa {to Sozdatelot saka nie da dobivame inaku jas bi sakal da se poisto-
nasladuvawe od sli~nosta so Nego, vo po~etok Toj ne vetam so Nego?
ni ja dava ovaa `elba. S# {to ni dava – na su{- Taka, Malhut, ~etvrtata faza,
testvoto, na zaedni~kata du{a Adam ha Ri{on – toa e zna~ajno se razlikuva od prvite Crte` 2: Strelkata
od Malhut do Sozda-
maksimalna `ed za nasladuvawe. No, kako {to gledame tri fazi, bidej}i se stremi da telot ja poka`uva na-
od redoslednata promena na fazite, `elbata da se dobie sosema poseben vid zado- so~enata `elba na
poistovetime so Sozdatelot sepak postepeno se volstva (na crte`ot e prika`ana Malhut da stane edna-
kov so Sozdatelot.
razvivala vo su{testvoto. So toa ciklusot bi mo`el so podebela strelka) – da se
56 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 57

Sozdavaweto. Nao|aj}i se vo taa sostojba, toa }e sfati da zavr{i, bidej}i su{testvoto ve}e po~nuva da go
so kakva cel bil sozdaden ciklusot Sozdatel – pravi istoto {to i Sozdatelot – davawe. Vo taa smisla
su{testvo, a isto taka i zo{to Sozdatelot go sozdal tie ve}e ja dostignale sli~nosta.
su{testvoto. Sosema e jasno deka `elbata da se sfati Me|utoa su{testvoto ne se zadovolilo so samoto
Zamislata na Sozdavaweto e apsolutno nova faza na davawe. Toa sakalo da razbere {to go pravi radosno
postoeweto. davaweto, {to dava energija potrebna za sozdavawe
Edinstvenata sporedba koja mo`e da se napravi e na realnosta, i kakva mudrost dobiva davatelot preku
dete, koe se stremi da stane isto tolku silno i mudro davaweto. Nakratko, su{testvoto sakalo da ja razbere
kako negovite roditeli. Nie instinktivno pogoduvame Zamislata na Sozdavaweto. Tokmu taa `elba bila
deka toa e mo`no samo koga deteto }e stane roditel. nova, Sozdatelot prvi~no ne ja
Tokmu zatoa tie ~esto im velat na svoite deca: „^ekaj, „planiral“, ne ja vmetnal vo
dodeka dobie{ svoi deca – toga{ s# }e sfati{“. su{testvoto.
Vo kabalata Zamislata na Sozdavaweto – najdlabokoto Vo taa etapa na potragata po
nivo na spoznavaweto – se narekuva „dostignuvawe“ Zamislata, su{testvoto se odde-
(razbirawe). Tokmu kon toa se stremi `elbata za primawe luva, se izolira od Sozdatelot.
vo poslednata faza – ~etvrtata. Streme`ot da se razbere Toa mo`e da si go pretstavime
Zamislata na Sozdavaweto e najmo}nata sila, svojstvena vaka. Ako jas sakam da se po-
na su{testvoto. Toj go pokrenuva celiot evolutiven istovetam so nekogo, toa zna~i
proces. Dali sme svesni ili ne, skrienoto znaewe kon koe deka jas sfa}am deka postoi nekoj
se stremi celoto ~ove{tvo e da razbere zo{to Sozdatelot drug. Go poseduva toa {to jas go
go pravi toa {to go pravi. Istiot toj stimul pred posakuvam i e takov kakov {to jas
iljadnici godini gi pottiknal kabalistite da gi bi sakal da stanam. So drugi
otkrivaat tajnite na sozdavaweto. Dodeka ne go razbereme zborovi, jas ne go osoznavam samo
toa – nema da se smirime. postoeweto na Nekoj drug osven
mene, tuku ja razbiram i Negovata
Potraga po Zamislata na Sozdavaweto razli~nost od mene. Ne samo {to
e razli~en, tuku e podobar. Zo{to
Bez ogled na toa {to Sozdatelot saka nie da dobivame inaku jas bi sakal da se poisto-
nasladuvawe od sli~nosta so Nego, vo po~etok Toj ne vetam so Nego?
ni ja dava ovaa `elba. S# {to ni dava – na su{- Taka, Malhut, ~etvrtata faza,
testvoto, na zaedni~kata du{a Adam ha Ri{on – toa e zna~ajno se razlikuva od prvite Crte` 2: Strelkata
od Malhut do Sozda-
maksimalna `ed za nasladuvawe. No, kako {to gledame tri fazi, bidej}i se stremi da telot ja poka`uva na-
od redoslednata promena na fazite, `elbata da se dobie sosema poseben vid zado- so~enata `elba na
poistovetime so Sozdatelot sepak postepeno se volstva (na crte`ot e prika`ana Malhut da stane edna-
kov so Sozdatelot.
razvivala vo su{testvoto. So toa ciklusot bi mo`el so podebela strelka) – da se
58 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 59

identifikuva so Sozdatelot. Od gledna to~ka na Isto taka, kako {to sekoe dete saka da li~i na
Sozdatelot, `elbata na Malhut ja zavr{uva Za- roditelite, se razbira deka i sekoj roditel me~tae
mislata na Sozdavaweto – toj ciklus, koj Toj prvi~no negovite deca da go dostignat istoto {to i toj, duri i da
go zamislil (crte` 2). go nadminat. Vsu{nost, izleguva deka nie so Sozdatelot
Za `al, nie ni{to ne razgleduvame od pozicijata imame ista cel. Koga bi bile svesni za taa ideja, na{iot
na Sozdatelot. Koga gledame od tuka, odozdola, pa `ivot bi mo`el kardinalno da se promeni. Namesto da
u{te preku skr{eni duhovni o~ila, slikata {to ja pa|ame vo panika i da stradame od gubewe na nasokite, a
gledame e daleku od idealna. Bidej}i kli (li~nosta), toa denes go ~uvstvuvaat mnogu od nas, i nie i Sozdatelot
celosno sprotivno na Svetlinata, e sposobno da se bi mo`ele zaedno da se naso~uvame kon celta na
poistoveti so taa Svetlina samo vo slu~aj ako ja Sozdavaweto, koja ni e dodelena od pamtiveka.
koristi `elbata za primawe so namera za davawe. Za da se poistoveti so Sozdatelot, davatelot kli
Postapuvaj}i taka, go premestuva fokusot na pravi dve raboti. Prvo: prestanuva da prima, izvr{uva
vnimanieto od sopstvenoto zadovolstvo, vrz radosta dejstvo nare~eno „cimcum“ (ograni~uvawe). Pritoa,
na Sozdatelot dobiena so davaweto. Toga{ kli isto kli celosno ja blokira Svetlinata, ne dozvoluvaj}i &
taka stanuva davatel. da navleguva vnatre. Taka, cimcum e prviot i
Vsu{nost, primaweto poradi davawe na Soz- najednostaven ~ekor na patot kon poistovetuvaweto
datelot, se manifestiralo u{te vo tretata faza. so Sozdatelot. Koristej}i go sekojdnevniot primer,
Zna~i, {to se odnesuva na dejstvata na Sozdatelot, mo`e da se re~e deka polesno e celosno da se otka`e{
vo taa faza rabotata za poistovetuvawe na su{test- od vkusna, no {tetna hrana, otkolku da jade{ malku i
voto so Nego, ve}e e zavr{ena. Sozdatelot dava poradi da go ostava{ pogolemiot del vo ~inijata.
davawe, a tretata faza prima so namera da dade.
Zna~i, tie se obedineti vo odnos na celta. Za da ja opi{at `elbata za davawe, kabalistite
Me|utoa, najgolemoto zadovolstvo ne se sostoi vo se slu`at so mnogu termini: Sozdatel, Svetlina,
toa da se znae {to pravi Sozdatelot i da se kopiraat Davatel, Zamisla na Sozdavaweto, Nulta faza,
negovite dejstva, tuku vo toa da se sfati zo{to Toj Po~etna faza, Keter, Bina i dr. Sli~no na toa, za
opi{uvawe na `elbata za primawe tie koristat
toa go pravi, i da se imaat isti misli kako Negovite.
razni definicii: su{testvo, kli, primateli, prva
Ovoj najvisok aspekt na Postoeweto – namerata za faza, Hohma i Malhut – se samo nekoi od niv. Tie
davawe na Sozdatelot – ne bilo prvi~no vmetnato vo termini gi opi{uvaat posebnite aspekti na dve
sozdavaweto. Toa e ona {to treba su{testvoto osobini – davaweto i primaweto. Ako go zapomnime
samostojno da go dostigne (~etvrta faza). Od edna toa, toga{ golemiot broj na termini nema da n#
strana, se ~ini deka nie so Sozdatelot se nao|ame na zbunuva.
sprotivni pozicii, bidej}i Toj e Davatel, a nie –
primateli. No vsu{nost, najgolemoto nasladuvawe za Vtoroto dejstvo koe go izvr{uva Malhut – e
Sozdatelot e da se poistovetime so nego, a najgolemo sozdavawe na mehanizam {to obezbeduva ispituvawe
zadovolstvo za nas e da staneme sli~ni na Sozdatelot. na Svetlinata (nasladuvaweto) koj odreduva vredi li
58 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 59

identifikuva so Sozdatelot. Od gledna to~ka na Isto taka, kako {to sekoe dete saka da li~i na
Sozdatelot, `elbata na Malhut ja zavr{uva Za- roditelite, se razbira deka i sekoj roditel me~tae
mislata na Sozdavaweto – toj ciklus, koj Toj prvi~no negovite deca da go dostignat istoto {to i toj, duri i da
go zamislil (crte` 2). go nadminat. Vsu{nost, izleguva deka nie so Sozdatelot
Za `al, nie ni{to ne razgleduvame od pozicijata imame ista cel. Koga bi bile svesni za taa ideja, na{iot
na Sozdatelot. Koga gledame od tuka, odozdola, pa `ivot bi mo`el kardinalno da se promeni. Namesto da
u{te preku skr{eni duhovni o~ila, slikata {to ja pa|ame vo panika i da stradame od gubewe na nasokite, a
gledame e daleku od idealna. Bidej}i kli (li~nosta), toa denes go ~uvstvuvaat mnogu od nas, i nie i Sozdatelot
celosno sprotivno na Svetlinata, e sposobno da se bi mo`ele zaedno da se naso~uvame kon celta na
poistoveti so taa Svetlina samo vo slu~aj ako ja Sozdavaweto, koja ni e dodelena od pamtiveka.
koristi `elbata za primawe so namera za davawe. Za da se poistoveti so Sozdatelot, davatelot kli
Postapuvaj}i taka, go premestuva fokusot na pravi dve raboti. Prvo: prestanuva da prima, izvr{uva
vnimanieto od sopstvenoto zadovolstvo, vrz radosta dejstvo nare~eno „cimcum“ (ograni~uvawe). Pritoa,
na Sozdatelot dobiena so davaweto. Toga{ kli isto kli celosno ja blokira Svetlinata, ne dozvoluvaj}i &
taka stanuva davatel. da navleguva vnatre. Taka, cimcum e prviot i
Vsu{nost, primaweto poradi davawe na Soz- najednostaven ~ekor na patot kon poistovetuvaweto
datelot, se manifestiralo u{te vo tretata faza. so Sozdatelot. Koristej}i go sekojdnevniot primer,
Zna~i, {to se odnesuva na dejstvata na Sozdatelot, mo`e da se re~e deka polesno e celosno da se otka`e{
vo taa faza rabotata za poistovetuvawe na su{test- od vkusna, no {tetna hrana, otkolku da jade{ malku i
voto so Nego, ve}e e zavr{ena. Sozdatelot dava poradi da go ostava{ pogolemiot del vo ~inijata.
davawe, a tretata faza prima so namera da dade.
Zna~i, tie se obedineti vo odnos na celta. Za da ja opi{at `elbata za davawe, kabalistite
Me|utoa, najgolemoto zadovolstvo ne se sostoi vo se slu`at so mnogu termini: Sozdatel, Svetlina,
toa da se znae {to pravi Sozdatelot i da se kopiraat Davatel, Zamisla na Sozdavaweto, Nulta faza,
negovite dejstva, tuku vo toa da se sfati zo{to Toj Po~etna faza, Keter, Bina i dr. Sli~no na toa, za
opi{uvawe na `elbata za primawe tie koristat
toa go pravi, i da se imaat isti misli kako Negovite.
razni definicii: su{testvo, kli, primateli, prva
Ovoj najvisok aspekt na Postoeweto – namerata za faza, Hohma i Malhut – se samo nekoi od niv. Tie
davawe na Sozdatelot – ne bilo prvi~no vmetnato vo termini gi opi{uvaat posebnite aspekti na dve
sozdavaweto. Toa e ona {to treba su{testvoto osobini – davaweto i primaweto. Ako go zapomnime
samostojno da go dostigne (~etvrta faza). Od edna toa, toga{ golemiot broj na termini nema da n#
strana, se ~ini deka nie so Sozdatelot se nao|ame na zbunuva.
sprotivni pozicii, bidej}i Toj e Davatel, a nie –
primateli. No vsu{nost, najgolemoto nasladuvawe za Vtoroto dejstvo koe go izvr{uva Malhut – e
Sozdatelot e da se poistovetime so nego, a najgolemo sozdavawe na mehanizam {to obezbeduva ispituvawe
zadovolstvo za nas e da staneme sli~ni na Sozdatelot. na Svetlinata (nasladuvaweto) koj odreduva vredi li
60 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 61

taa da se prima, i ako vredi, toga{ do koj stepen. Ovoj


mehanizam se narekuva „masah“ (ekran). Faktorot koj
go odreduva koli~estvoto na primenata Svetlina za
masah, se narekuva „cel na davaweto“ (crte` 3).
Ednostavno ka`ano, kli go zema vo sebe samo toa
{to mo`e da go primi, so namera da pri~ini zado-
volstvo na Sozdatelot. Svetlinata primena od kli se
narekuva „Vnatre{na Svet-
lina“, a Svetlinata osta-
nata nadvor – „Opkru`u-
va~ka Svetlina“. Zavr{u-
vaj}i go procesot na po-
pravawe, kli }e ja primi
Crte` 3: Masah – toa e linija, koja ja celata Svetlina na Sozda-
oddeluva Svetlinata {to su{test-
voto mo`e da ja primi so namera da mu telot i }e se spoi so nego.
pri~ini zadovolstvo na Sozdatelot Tokmu vo toa e celta na
(Vnatre{na Svetlina) i Svetlina,
koja toa ne mo`e da ja primi so taa Sozdavaweto.
namera (Opkru`uva~ka Svetlina). Koga }e ja dostigneme
ovaa sostojba, nie }e ja
po~uvstvuvame, site zaedno kako eden organizam, i
sekoj oddelno, bidej}i sovr{enoto, kone~no kli ne se
sostoi od `elbite na eden ~ovek, tuku na celoto
~ove{tvo. Zna~i, zavr{uvaj}i ja poslednata pop-
ravka, nie }e staneme isti so Sozdatelot. ^etvrtata
faza }e bide realizirana i sozdavaweto }e bide
dovr{eno od na{a strana, tokmu onaka kako {to e
dovr{eno od Negova.

Pat
Za da se izvr{i zada~ata za poistovetuvawe so
Sozdatelot, prvo {to su{testvoto treba da stekne e
pravilno opkru`uvawe, koe }e mu ovozmo`i da se
razviva i da stanuva sli~en na Sozdatelot. Toa
opkru`uvawe se narekuva „svetovi“.
60 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 61

taa da se prima, i ako vredi, toga{ do koj stepen. Ovoj


mehanizam se narekuva „masah“ (ekran). Faktorot koj
go odreduva koli~estvoto na primenata Svetlina za
masah, se narekuva „cel na davaweto“ (crte` 3).
Ednostavno ka`ano, kli go zema vo sebe samo toa
{to mo`e da go primi, so namera da pri~ini zado-
volstvo na Sozdatelot. Svetlinata primena od kli se
narekuva „Vnatre{na Svet-
lina“, a Svetlinata osta-
nata nadvor – „Opkru`u-
va~ka Svetlina“. Zavr{u-
vaj}i go procesot na po-
pravawe, kli }e ja primi
Crte` 3: Masah – toa e linija, koja ja celata Svetlina na Sozda-
oddeluva Svetlinata {to su{test-
voto mo`e da ja primi so namera da mu telot i }e se spoi so nego.
pri~ini zadovolstvo na Sozdatelot Tokmu vo toa e celta na
(Vnatre{na Svetlina) i Svetlina,
koja toa ne mo`e da ja primi so taa Sozdavaweto.
namera (Opkru`uva~ka Svetlina). Koga }e ja dostigneme
ovaa sostojba, nie }e ja
po~uvstvuvame, site zaedno kako eden organizam, i
sekoj oddelno, bidej}i sovr{enoto, kone~no kli ne se
sostoi od `elbite na eden ~ovek, tuku na celoto
~ove{tvo. Zna~i, zavr{uvaj}i ja poslednata pop-
ravka, nie }e staneme isti so Sozdatelot. ^etvrtata
faza }e bide realizirana i sozdavaweto }e bide
dovr{eno od na{a strana, tokmu onaka kako {to e
dovr{eno od Negova.

Pat
Za da se izvr{i zada~ata za poistovetuvawe so
Sozdatelot, prvo {to su{testvoto treba da stekne e
pravilno opkru`uvawe, koe }e mu ovozmo`i da se
razviva i da stanuva sli~en na Sozdatelot. Toa
opkru`uvawe se narekuva „svetovi“.
62 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 63

Vo ~etvrtata faza su{testvoto se podelilo na dva Sepak, ~etvrtata faza sme nie, i zatoa ako
dela: goren i dolen. Gorniot del gi formira svetovite, razbereme kako taa funkcionira, }e mo`eme da
a dolniot – su{testvoto, koe celosno im pripa|a na ovie doznaeme ne{to za sebe. ^etvrtata faza – Malhut –
svetovi. Mo`e da se ka`e deka svetovite se sostojat ne se pojavila od nikade. Taa e rezultat na razvojot na
od `elbi. Vo niv masah ja propu{ta Svetlinata vo tretata faza, koja pak, e rezultat na razvojot na
~etvrtata faza. Su{testvoto se sostoi od `elbi, vo vtorata faza itn.
koi masah ne dozvoluva da prodre Svetlina. Pogore vo Sli~no na toa, Abraham Linkoln, kako pretsedatel
ovoj del govorevme deka ~etirifazniot model e osnova na SAD, ne se pojavil od nepostoeweto. Od bebeto Ejb,
na `ivotot na site ne{ta. toj se pretvoril vo malo dete, potoa vo mlado mom~e,
Taka, svetovite evoluiraat na ist princip koj potoa vo zrel ma`, koj na kraj stanal pretsedatel na
dejstvuval pri formiraweto na ovie ~etiri fazi. Vo dr`ava. Tie me|ufazi na negoviot rast ne is~eznale.
leviot del od crte`ot 4 se navedeni sostavnite delovi Da gi nemalo, pretsedatelot Linkoln nikoga{ ne bi
na ~etvrtata faza, podeleni na goren i dolen del, od stanal pretsedatel Linkoln.
koi na gorniot mu pripa|aat svetovite, a na dolniot – Pri~inata zo{to nie ne mo`eme da gi vidime e vo
su{testvoto. toa {to najvisokoto nivo na razvojot sekoga{ gi
apsorbira i gi prekriva poniskite nivoa. No toa
Gore i dole , vrv i dno posledno, najvisoko nivo ne samo {to go ~uvstvuva
nivnoto postoewe vo sebe, tuku i sorabotuva so niv.
Poznato ni e deka Su{testvoto se sostoi samo od
Tokmu zatoa nie ponekoga{ se ~uvstvuvame kako deca,
`elbata da prima nasladuvawa i zadovolstvo. Zna~i,
posebno koga se zasegnati na{ite slabi to~ki, koi ne
gore i dole ne se odnesuvaat na nekoj prostor, tuku na
se za{titeni so sloevite na „sozrevaweto“. Toga{ se
`elbite koi se ili vozvi{eni, ili `ivotinski. So
~uvstvuvame bespomo{ni kako deca. Takvata pove}e-
drugi zborovi, vozvi{enite `elbi gi cenime pove}e
slojna struktura ni ovozmo`uva podocna da staneme
otkolku tie koi gi smetame za `ivotinski. Vo slu~ajot
roditeli. Vo procesot na vospituvaweto na decata, nie
na ~etvrtata faza, sekoja `elba koja mo`e da se
ja sporeduvame fazata vo koja se nao|ame, so fazite
iskoristi za davawe na Sozdatelot, pripa|a na vrvot,
{to & prethodat. Poznati ni se situaciite na na{ite
a sekoja `elba koja ne mo`e da se iskoristi za taa cel,
vospitanici, bidej}i nie sme do`ivuvale sli~ni
pripa|a na dnoto.
iskustva. Toga{ nie go primenuvame iskustvoto i
Bidej}i postojat pet nivoa na `elbite – ne`ivo,
znaewata, steknati vo tekot na mnogu godini.
rastitelno, `ivotinsko, ~ove~ko i duhovno – sekoe od
Pri~inata za takvata struktura na ~ovekot e vo
niv treba da se analizira. Ostvarlivite `elbi
toa {to Malhut (}e ja narekuvame ovaa faza spored
sozdavaat svetovi, a s# u{te neostvarlivite go
op{topoznatoto ime) e izgradena na sli~en na~in. Site
sozdavaat su{testvoto. Vo vrska so ova podetalno }e
fazi, koi & prethodat na Malhut, postojat vo nea i
pozboruvame za ~etvrtata faza i nejzinata rabota so
pridonesuvaat vo poddr{kata na nejzinata struktura.
masah.
Za da stane {to posli~na so Sozdatelot, Malhut go
62 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 63

Vo ~etvrtata faza su{testvoto se podelilo na dva Sepak, ~etvrtata faza sme nie, i zatoa ako
dela: goren i dolen. Gorniot del gi formira svetovite, razbereme kako taa funkcionira, }e mo`eme da
a dolniot – su{testvoto, koe celosno im pripa|a na ovie doznaeme ne{to za sebe. ^etvrtata faza – Malhut –
svetovi. Mo`e da se ka`e deka svetovite se sostojat ne se pojavila od nikade. Taa e rezultat na razvojot na
od `elbi. Vo niv masah ja propu{ta Svetlinata vo tretata faza, koja pak, e rezultat na razvojot na
~etvrtata faza. Su{testvoto se sostoi od `elbi, vo vtorata faza itn.
koi masah ne dozvoluva da prodre Svetlina. Pogore vo Sli~no na toa, Abraham Linkoln, kako pretsedatel
ovoj del govorevme deka ~etirifazniot model e osnova na SAD, ne se pojavil od nepostoeweto. Od bebeto Ejb,
na `ivotot na site ne{ta. toj se pretvoril vo malo dete, potoa vo mlado mom~e,
Taka, svetovite evoluiraat na ist princip koj potoa vo zrel ma`, koj na kraj stanal pretsedatel na
dejstvuval pri formiraweto na ovie ~etiri fazi. Vo dr`ava. Tie me|ufazi na negoviot rast ne is~eznale.
leviot del od crte`ot 4 se navedeni sostavnite delovi Da gi nemalo, pretsedatelot Linkoln nikoga{ ne bi
na ~etvrtata faza, podeleni na goren i dolen del, od stanal pretsedatel Linkoln.
koi na gorniot mu pripa|aat svetovite, a na dolniot – Pri~inata zo{to nie ne mo`eme da gi vidime e vo
su{testvoto. toa {to najvisokoto nivo na razvojot sekoga{ gi
apsorbira i gi prekriva poniskite nivoa. No toa
Gore i dole , vrv i dno posledno, najvisoko nivo ne samo {to go ~uvstvuva
nivnoto postoewe vo sebe, tuku i sorabotuva so niv.
Poznato ni e deka Su{testvoto se sostoi samo od
Tokmu zatoa nie ponekoga{ se ~uvstvuvame kako deca,
`elbata da prima nasladuvawa i zadovolstvo. Zna~i,
posebno koga se zasegnati na{ite slabi to~ki, koi ne
gore i dole ne se odnesuvaat na nekoj prostor, tuku na
se za{titeni so sloevite na „sozrevaweto“. Toga{ se
`elbite koi se ili vozvi{eni, ili `ivotinski. So
~uvstvuvame bespomo{ni kako deca. Takvata pove}e-
drugi zborovi, vozvi{enite `elbi gi cenime pove}e
slojna struktura ni ovozmo`uva podocna da staneme
otkolku tie koi gi smetame za `ivotinski. Vo slu~ajot
roditeli. Vo procesot na vospituvaweto na decata, nie
na ~etvrtata faza, sekoja `elba koja mo`e da se
ja sporeduvame fazata vo koja se nao|ame, so fazite
iskoristi za davawe na Sozdatelot, pripa|a na vrvot,
{to & prethodat. Poznati ni se situaciite na na{ite
a sekoja `elba koja ne mo`e da se iskoristi za taa cel,
vospitanici, bidej}i nie sme do`ivuvale sli~ni
pripa|a na dnoto.
iskustva. Toga{ nie go primenuvame iskustvoto i
Bidej}i postojat pet nivoa na `elbite – ne`ivo,
znaewata, steknati vo tekot na mnogu godini.
rastitelno, `ivotinsko, ~ove~ko i duhovno – sekoe od
Pri~inata za takvata struktura na ~ovekot e vo
niv treba da se analizira. Ostvarlivite `elbi
toa {to Malhut (}e ja narekuvame ovaa faza spored
sozdavaat svetovi, a s# u{te neostvarlivite go
op{topoznatoto ime) e izgradena na sli~en na~in. Site
sozdavaat su{testvoto. Vo vrska so ova podetalno }e
fazi, koi & prethodat na Malhut, postojat vo nea i
pozboruvame za ~etvrtata faza i nejzinata rabota so
pridonesuvaat vo poddr{kata na nejzinata struktura.
masah.
Za da stane {to posli~na so Sozdatelot, Malhut go
64 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 65

analizira sekoe nivo od skrienite vo nea nivoa na so toa se anga`irani svetovite – ostvarlivite
`elbite. Gi deli na `elbi so koi se raboti (ostvar- `elbi. Tie im „poka`uvaat“ na `elbite koi ne mo`at
livi) i na `elbi so koi ne se raboti (neostvarlivi), da sozdavaat svetovi (neostvarlivite), kako treba da
vo ramkite na sekoja od niv. se prima poradi davawe na Sozdatelot. Taka im
pomagaat da se popravat.
Od seto {to go doznavme dosega, u{te ne e jasno Odnosot me|u svetovite i su{testvoto mo`e da se
koj od pette svetovi e na{iot svet. Ne treba da prika`e kako grupa na grade`nici, od koi eden ne znae
se zaborava deka vo duhovnata dimenzija nema {to da pravi. Svetovite go obu~uvaat su{testvoto
„mesta“, tuku samo sostojbi. Kolku e povisok demonstriraj}i go na~inot na izvr{uvawe na sekoja
svetot, tolku poaltruisti~na sostojba toj
operacija: kako da se dup~i, kako da se slu`i so ~ekan,
pretstavuva. Na{iot svet nikade ne se spome-
nuva, bidej}i duhovnite svetovi se altruis-
so nivelator itn. Vo duhovniot odnos pak, svetovite
ti~ki, a na{iot, kako i nie, e egoisti~en. Bidej}i mu demonstriraat na su{testvoto {to im dal
egoizmot e sprotiven na altruizmot, na{iot Sozdatelot, i kako tie go koristat toa na pravilen
svet e oddelen od sistemot na duhovnite svetovi. na~in. Postepeno su{testvoto mo`e da po~ne da gi
Tokmu zatoa kabalistite ne go spomenuvaat vo koristi svoite `elbi na ist na~in. Ete zo{to `elbite
strukturata {to ja opi{uvaat. Zgora na toa, vo na{iot svet se manifestiraat postepeno, po~nu-
svetovite, vsu{nost, ne postojat ako nie samite vaj}i od najumerenite, do najintenzivnite.
ne gi izgradime, poistovetuvaj}i se so Sozda- @elbite se podeleni na sledniot na~in: svetot
telot. Za niv se raska`uva vo minato vreme, Adam Kadmon pretstavuva ostvarliv del od ne`ivoto
zatoa {to kabalistite, iska~eni od na{iot
nivo, a ne`ivoto nivo na dnoto vo su{testvoto, e
svet vo duhovnite svetovi, ni raska`ale za
svoite „naodi“ na patot kon iska~uvaweto. Ako
neostvarliv del. Vsu{nost, na ne`ivoto nivo nema {to
i nie sakame da gi pronajdeme svoite duhovni da se poprava, bidej}i toa e fiksno i ne gi koristi
svetovi, }e treba da gi sozdademe vo sebe, stanu- svoite `elbi. Ne`ivoto nivo (vo dvata dela) e samo
vaj}i altruisti. korenot na seto ona {to sleduva posle nego.
Sledniot svet, Acilut, e ostvarliv del od
Me|utoa, ostvarlivite `elbi }e se koristat ne rastitelnoto nivo, a rastitelnoto nivo na dnoto vo
samo za primawe so davaweto {to }e sleduva, tuku i su{testvoto e neostvarliv del. Svetot Brija e
za pomagawe na Sozdatelot vo re{avaweto na aktiven, ostvarliv del na `ivotinskoto nivo, a
problemot {to stoi pred Nego – da ja napravi Malhut `ivotinskoto nivo na dnoto vo su{testvoto e pasiven,
sli~na na Sebesi. neostvarliv del. Svetot Jecira e ostvarliv del od
Pogore ka`avme deka za izvr{uvawe na zada~ata ~ove~koto nivo, a ~ove~koto nivo na dnoto vo
za poistovetuvawe so Sozdatelot, su{testvoto treba su{testvoto, e neostvarliv del. I kone~no, svetot
da sozdade pravilno opkru`uvawe koe }e mu ovozmo`i Asija e aktiven, ostvarliv del od najsilnoto duhovno
da se razviva i da ja dostignuva taa sli~nost. Tokmu nivo na `elbite, a duhovnoto nivo na dnoto vo
su{testvoto, e pasiven, neostvarliv del.
64 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 65

analizira sekoe nivo od skrienite vo nea nivoa na so toa se anga`irani svetovite – ostvarlivite
`elbite. Gi deli na `elbi so koi se raboti (ostvar- `elbi. Tie im „poka`uvaat“ na `elbite koi ne mo`at
livi) i na `elbi so koi ne se raboti (neostvarlivi), da sozdavaat svetovi (neostvarlivite), kako treba da
vo ramkite na sekoja od niv. se prima poradi davawe na Sozdatelot. Taka im
pomagaat da se popravat.
Od seto {to go doznavme dosega, u{te ne e jasno Odnosot me|u svetovite i su{testvoto mo`e da se
koj od pette svetovi e na{iot svet. Ne treba da prika`e kako grupa na grade`nici, od koi eden ne znae
se zaborava deka vo duhovnata dimenzija nema {to da pravi. Svetovite go obu~uvaat su{testvoto
„mesta“, tuku samo sostojbi. Kolku e povisok demonstriraj}i go na~inot na izvr{uvawe na sekoja
svetot, tolku poaltruisti~na sostojba toj
operacija: kako da se dup~i, kako da se slu`i so ~ekan,
pretstavuva. Na{iot svet nikade ne se spome-
nuva, bidej}i duhovnite svetovi se altruis-
so nivelator itn. Vo duhovniot odnos pak, svetovite
ti~ki, a na{iot, kako i nie, e egoisti~en. Bidej}i mu demonstriraat na su{testvoto {to im dal
egoizmot e sprotiven na altruizmot, na{iot Sozdatelot, i kako tie go koristat toa na pravilen
svet e oddelen od sistemot na duhovnite svetovi. na~in. Postepeno su{testvoto mo`e da po~ne da gi
Tokmu zatoa kabalistite ne go spomenuvaat vo koristi svoite `elbi na ist na~in. Ete zo{to `elbite
strukturata {to ja opi{uvaat. Zgora na toa, vo na{iot svet se manifestiraat postepeno, po~nu-
svetovite, vsu{nost, ne postojat ako nie samite vaj}i od najumerenite, do najintenzivnite.
ne gi izgradime, poistovetuvaj}i se so Sozda- @elbite se podeleni na sledniot na~in: svetot
telot. Za niv se raska`uva vo minato vreme, Adam Kadmon pretstavuva ostvarliv del od ne`ivoto
zatoa {to kabalistite, iska~eni od na{iot
nivo, a ne`ivoto nivo na dnoto vo su{testvoto, e
svet vo duhovnite svetovi, ni raska`ale za
svoite „naodi“ na patot kon iska~uvaweto. Ako
neostvarliv del. Vsu{nost, na ne`ivoto nivo nema {to
i nie sakame da gi pronajdeme svoite duhovni da se poprava, bidej}i toa e fiksno i ne gi koristi
svetovi, }e treba da gi sozdademe vo sebe, stanu- svoite `elbi. Ne`ivoto nivo (vo dvata dela) e samo
vaj}i altruisti. korenot na seto ona {to sleduva posle nego.
Sledniot svet, Acilut, e ostvarliv del od
Me|utoa, ostvarlivite `elbi }e se koristat ne rastitelnoto nivo, a rastitelnoto nivo na dnoto vo
samo za primawe so davaweto {to }e sleduva, tuku i su{testvoto e neostvarliv del. Svetot Brija e
za pomagawe na Sozdatelot vo re{avaweto na aktiven, ostvarliv del na `ivotinskoto nivo, a
problemot {to stoi pred Nego – da ja napravi Malhut `ivotinskoto nivo na dnoto vo su{testvoto e pasiven,
sli~na na Sebesi. neostvarliv del. Svetot Jecira e ostvarliv del od
Pogore ka`avme deka za izvr{uvawe na zada~ata ~ove~koto nivo, a ~ove~koto nivo na dnoto vo
za poistovetuvawe so Sozdatelot, su{testvoto treba su{testvoto, e neostvarliv del. I kone~no, svetot
da sozdade pravilno opkru`uvawe koe }e mu ovozmo`i Asija e aktiven, ostvarliv del od najsilnoto duhovno
da se razviva i da ja dostignuva taa sli~nost. Tokmu nivo na `elbite, a duhovnoto nivo na dnoto vo
su{testvoto, e pasiven, neostvarliv del.
66 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 67

Sega vi e poznato zo{to ako go popravime celoto {to ve}e ka`avme, `elbata za primawe e egocentri~na
~ove{tvo, s# drugo }e se popravi vo istiot moment. po svojata priroda. Taa graba za sebe, a `elbata za
Toga{, da zboruvame za nas i za toa {to nam ni se davawe e dosledno naso~ena nadvor od sebe, i gi zema
slu~ilo. predvid interesite na primatelot.
Bidej}i Sozdatelot saka da dava, ona {to e od Nego
Adam ha Ri{on – zaedni~ka du{a sozdadeno zadol`itelno }e saka da prima, inaku
Negovata `elba nema da mo`e da se ispolni, ne bi bil
Adam ha Ri{on, zaedni~kata du{a (su{testvoto) e vo sostojba da sozdava. Zatoa Toj n# sozdal so `elba za
iskonski koren na s# {to se slu~uva. Toa e struktura primawe, i ni{to drugo. Mnogu e va`no da se sfati
na `elbi, sozdadeni kako rezultat na formiraweto deka nie nemame i ne treba da imame ni{to osven
na duhovnite svetovi. Kako {to e ka`ano pogore, `elbata za primawe. Zna~i, ako nie gi primame
pette svetovi – Adam Kadmon, Acilut, Brija, Jecira darovite od Sozdatelot, krugot se zatvora. Toj e sre}en,
i Asija – go zavr{ile formiraweto na vrvot od sre}ni sme i nie. Taka li e? Vsu{nost, ne sosema.
~etvrtata faza. Me|utoa nejzinoto dno s# u{te ima Bidej}i ako nie posakuvame samo da primame, toga{
potreba od razvoj. nie ne mo`eme da vospostavime vrska so Davatelot,
So drugi zborovi, du{ata se sostoi od neaktivni, zatoa {to vo nas ja nema sposobnosta da pogledneme
neostvarlivi `elbi, koi ne mo`ele da ja primat nadvor od nas, za da vidime od kade doa|a darot.
Svetlinata so namera da ja dadat na Sozdatelot, koga Izleguva deka nie treba da imame `elba za primawe,
bile za prvpat sozdadeni. Sega, tie treba da se no istovremeno treba da go znaeme Davatelot, a za toa
manifestiraat ednopodrugo, i da stanat popraveni – ni e potrebna `elbata za davawe. Zatoa kaj nas
ostvarlivi – so pomo{ na svetovite, ostvarlivite postojat prvata i vtorata faza.
`elbi. Sli~no kako na vrvot od ~etvrtata faza, Dobivaweto na dvete `elbi ne zna~i sozdavawe na
nejzinoto dno se deli na ne`ivo, rastitelno, `ivo- nova `elba koja ne e polo`ena vo nas od Sozdatelot.
tinsko i ~ove~ko nivo na `elbi. Razvojot na Adam ha Za da ja dobieme, treba da se fokusirame isklu~ivo
Ri{on se odviva po ist redosled kako i razvojot na na zadovolstvoto koe mu go pri~inuvame na Davatelot,
svetovite i ~etirite osnovni fazi. Me|utoa, `elbite a ne na sopstvenoto zadovolstvo, koe mo`e, no i ne
na Adam se egoisti~ki, egocentri~ni i zatoa ne mo`at, mora da go do`ivuvame vo procesot na primaweto. Toa
pred s#, da primat Svetlina. Kako rezultat na toa, se narekuva „namera za davawe“. Od edna strana, taa e
nie – del~iwa na Adamovata du{a – go izgubivme su{tina na popravaweto, a od druga, n# pretvora kako
~uvstvoto na celina i edinstvo, koe go ~uvstvuvavme ~ove~ki su{testva, od egoisti vo altruisti. Koga na
prvi~no koga bevme sozdadeni. kraj ja dobivame ovaa osobina, mo`eme da vospostavime
Potrebno ni e da go razbereme principot na vrska so Sozdatelot. Da pretpostavime deka na toa
funkcioniraweto na duhovniot sistem. @elbata na treba da n# nau~at duhovnite svetovi.
Sozdatelot e naso~ena kon davawe, zatoa Toj n# Dodeka ne ja po~uvstvuvame svojata povrzanost so
sozdade, i zatoa go poddr`uva na{eto postoewe. Kako Sozdatelot, nie sme par~iwa na du{ata na Adam ha
66 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 67

Sega vi e poznato zo{to ako go popravime celoto {to ve}e ka`avme, `elbata za primawe e egocentri~na
~ove{tvo, s# drugo }e se popravi vo istiot moment. po svojata priroda. Taa graba za sebe, a `elbata za
Toga{, da zboruvame za nas i za toa {to nam ni se davawe e dosledno naso~ena nadvor od sebe, i gi zema
slu~ilo. predvid interesite na primatelot.
Bidej}i Sozdatelot saka da dava, ona {to e od Nego
Adam ha Ri{on – zaedni~ka du{a sozdadeno zadol`itelno }e saka da prima, inaku
Negovata `elba nema da mo`e da se ispolni, ne bi bil
Adam ha Ri{on, zaedni~kata du{a (su{testvoto) e vo sostojba da sozdava. Zatoa Toj n# sozdal so `elba za
iskonski koren na s# {to se slu~uva. Toa e struktura primawe, i ni{to drugo. Mnogu e va`no da se sfati
na `elbi, sozdadeni kako rezultat na formiraweto deka nie nemame i ne treba da imame ni{to osven
na duhovnite svetovi. Kako {to e ka`ano pogore, `elbata za primawe. Zna~i, ako nie gi primame
pette svetovi – Adam Kadmon, Acilut, Brija, Jecira darovite od Sozdatelot, krugot se zatvora. Toj e sre}en,
i Asija – go zavr{ile formiraweto na vrvot od sre}ni sme i nie. Taka li e? Vsu{nost, ne sosema.
~etvrtata faza. Me|utoa nejzinoto dno s# u{te ima Bidej}i ako nie posakuvame samo da primame, toga{
potreba od razvoj. nie ne mo`eme da vospostavime vrska so Davatelot,
So drugi zborovi, du{ata se sostoi od neaktivni, zatoa {to vo nas ja nema sposobnosta da pogledneme
neostvarlivi `elbi, koi ne mo`ele da ja primat nadvor od nas, za da vidime od kade doa|a darot.
Svetlinata so namera da ja dadat na Sozdatelot, koga Izleguva deka nie treba da imame `elba za primawe,
bile za prvpat sozdadeni. Sega, tie treba da se no istovremeno treba da go znaeme Davatelot, a za toa
manifestiraat ednopodrugo, i da stanat popraveni – ni e potrebna `elbata za davawe. Zatoa kaj nas
ostvarlivi – so pomo{ na svetovite, ostvarlivite postojat prvata i vtorata faza.
`elbi. Sli~no kako na vrvot od ~etvrtata faza, Dobivaweto na dvete `elbi ne zna~i sozdavawe na
nejzinoto dno se deli na ne`ivo, rastitelno, `ivo- nova `elba koja ne e polo`ena vo nas od Sozdatelot.
tinsko i ~ove~ko nivo na `elbi. Razvojot na Adam ha Za da ja dobieme, treba da se fokusirame isklu~ivo
Ri{on se odviva po ist redosled kako i razvojot na na zadovolstvoto koe mu go pri~inuvame na Davatelot,
svetovite i ~etirite osnovni fazi. Me|utoa, `elbite a ne na sopstvenoto zadovolstvo, koe mo`e, no i ne
na Adam se egoisti~ki, egocentri~ni i zatoa ne mo`at, mora da go do`ivuvame vo procesot na primaweto. Toa
pred s#, da primat Svetlina. Kako rezultat na toa, se narekuva „namera za davawe“. Od edna strana, taa e
nie – del~iwa na Adamovata du{a – go izgubivme su{tina na popravaweto, a od druga, n# pretvora kako
~uvstvoto na celina i edinstvo, koe go ~uvstvuvavme ~ove~ki su{testva, od egoisti vo altruisti. Koga na
prvi~no koga bevme sozdadeni. kraj ja dobivame ovaa osobina, mo`eme da vospostavime
Potrebno ni e da go razbereme principot na vrska so Sozdatelot. Da pretpostavime deka na toa
funkcioniraweto na duhovniot sistem. @elbata na treba da n# nau~at duhovnite svetovi.
Sozdatelot e naso~ena kon davawe, zatoa Toj n# Dodeka ne ja po~uvstvuvame svojata povrzanost so
sozdade, i zatoa go poddr`uva na{eto postoewe. Kako Sozdatelot, nie sme par~iwa na du{ata na Adam ha
68 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 69

Ri{on, neispraveni `elbi. Toga{, koga kaj nas }e se da dava, i taka pomagaat vo popravaweto na du{ata na
sozdade namerata za davawe, nie se popravame i Adam. Mo`e da se re~e deka sekoja `elba se poprava
vospostavuvame vrska kako so Sozdatelot, taka i so vo odreden svet: ne`ivoto nivo se poprava vo svetot
celoto ~ove{tvo. Koga pak site }e se popravime, toga{ Adam Kadmon, rastitelnoto – vo svetot Acilut,
site povtorno }e se kreneme kon svojata Po~etna Faza, `ivotinskoto – vo svetot Brija, ~ove~koto – vo svetot
nad svetot Adam Kadmon, kon samata Zamisla na Jecira, a streme`ot kon duhovnosta mo`e da se popravi
Sozdavaweto, nare~ena Ejn Sof (Bez kraj), bidej}i samo vo svetot Asija, ~ie dno e na{ata materijalna
na{ata realizacija }e bide beskrajna i ve~na. vselena. Ovaa konstatacija n# vodi do temata od
sledniot del.
Nakratko
Zamislata na Sozdavaweto e da se podaruva zado-
volstvo i radost, pravej}i go su{testvoto sli~no na
negoviot Sozdatel. Taa Zamisla (Svetlina) sozdava
`elba da se prima nasladuvawe i radost. Potoa
`elbata za primawe po~nuva da se pretvora vo `elba
za davawe, {to pove}e mu odgovara na Sozdatelot, i
nesomneno e podobro. Toga{ taa (`elbata za primawe)
donesuva odluka da prima, bidej}i toa e na~in da mu
pri~ini zadovolstvo na Sozdatelot. Osven toa, taa
saka da ja doznae Zamislata na svoeto sozdavawe,
bidej}i nema pogolema radost, odo{to da se znae s#.
Na kraj, `elbata za primawe (su{testvoto)
po~nuva da prima so namera za davawe, bidej}i
davaweto go pravi sli~en na Sozdatelot. Blago-
darenie na toa, su{testvoto mo`e da gi razbere
Negovite misli. @elbite naso~eni kon primawe
poradi davawe, formiraat svetovi koi se smetaat
kako vrv na Sozdavaweto, dodeka `elbite koi ne mo`at
da se iskoristat za davawe, ja pravat zaedni~kata
du{a Adam ha Ri{on. Tie `elbi se smetaat kako dno
na Sozdavaweto.
Svetovite i du{ata imaat sli~na struktura, no
razli~na sila na `elbite. Zatoa, svetovite mo`at da
& poka`at na du{ata {to treba da pravi za da nau~i
68 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 69

Ri{on, neispraveni `elbi. Toga{, koga kaj nas }e se da dava, i taka pomagaat vo popravaweto na du{ata na
sozdade namerata za davawe, nie se popravame i Adam. Mo`e da se re~e deka sekoja `elba se poprava
vospostavuvame vrska kako so Sozdatelot, taka i so vo odreden svet: ne`ivoto nivo se poprava vo svetot
celoto ~ove{tvo. Koga pak site }e se popravime, toga{ Adam Kadmon, rastitelnoto – vo svetot Acilut,
site povtorno }e se kreneme kon svojata Po~etna Faza, `ivotinskoto – vo svetot Brija, ~ove~koto – vo svetot
nad svetot Adam Kadmon, kon samata Zamisla na Jecira, a streme`ot kon duhovnosta mo`e da se popravi
Sozdavaweto, nare~ena Ejn Sof (Bez kraj), bidej}i samo vo svetot Asija, ~ie dno e na{ata materijalna
na{ata realizacija }e bide beskrajna i ve~na. vselena. Ovaa konstatacija n# vodi do temata od
sledniot del.
Nakratko
Zamislata na Sozdavaweto e da se podaruva zado-
volstvo i radost, pravej}i go su{testvoto sli~no na
negoviot Sozdatel. Taa Zamisla (Svetlina) sozdava
`elba da se prima nasladuvawe i radost. Potoa
`elbata za primawe po~nuva da se pretvora vo `elba
za davawe, {to pove}e mu odgovara na Sozdatelot, i
nesomneno e podobro. Toga{ taa (`elbata za primawe)
donesuva odluka da prima, bidej}i toa e na~in da mu
pri~ini zadovolstvo na Sozdatelot. Osven toa, taa
saka da ja doznae Zamislata na svoeto sozdavawe,
bidej}i nema pogolema radost, odo{to da se znae s#.
Na kraj, `elbata za primawe (su{testvoto)
po~nuva da prima so namera za davawe, bidej}i
davaweto go pravi sli~en na Sozdatelot. Blago-
darenie na toa, su{testvoto mo`e da gi razbere
Negovite misli. @elbite naso~eni kon primawe
poradi davawe, formiraat svetovi koi se smetaat
kako vrv na Sozdavaweto, dodeka `elbite koi ne mo`at
da se iskoristat za davawe, ja pravat zaedni~kata
du{a Adam ha Ri{on. Tie `elbi se smetaat kako dno
na Sozdavaweto.
Svetovite i du{ata imaat sli~na struktura, no
razli~na sila na `elbite. Zatoa, svetovite mo`at da
& poka`at na du{ata {to treba da pravi za da nau~i
70 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 71

^etvrt del. Na{ata vselena

Vo po~etokot od prethodniot del govorevme deka


na ~inot na sozdavaweto mu prethodela Zamislata
na Sozdavaweto. Taa Zamisla gi sozdala fazite –
od prvata do ~etvrtata – `elbata za primawe, koja
gi sozdala svetovite – od svetot Adam Kadmon do
svetot Asija – koi go sozdadoa Adam ha Ri{on. Toj
se razbil na ogromen broj du{i, koi nie denes gi
imame. Mnogu e va`no da se zapomni redot na
sozdavaweto, bidej}i toa ni pomaga da sfatime deka
sekoj razvoj se odviva od duhovnoto kon materi-
jalnoto, a ne obratno.
Vo prakti~na smisla toa zna~i deka na{iot svet
e sozdaden od duhovnite svetovi, i se nao|a pod
nivna uprava. Zgora na toa, ne postoi nitu edno
slu~uvawe vo na{iot svet, koe prvin ne se slu~ilo
gore. Edinstvenata razlika me|u na{iot svet i
duhovnite svetovi e vo toa {to slu~uvawata vo
duhovnite svetovi gi odrazuvaat altruisti~kite
nameri, a slu~uvawata vo na{iot svet – ego-
isti~kite.
Pove}estepenata struktura na svetovite dozvoluva
da go nare~eme na{iot svet „svet na posledici“ od
duhovnite procesi i slu~uvawa. [to i da napravime
tuka, toa nikako ne vlijae na duhovnite svetovi. Zna~i,
ako nie sakame da smenime ne{to vo na{iot svet, prvo
treba da se izdigneme vo duhovnite svetovi, do
kontrolnata tabla na na{iot svet, i da izvr{ime
vlijanie od tamu.
70 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 71

^etvrt del. Na{ata vselena

Vo po~etokot od prethodniot del govorevme deka


na ~inot na sozdavaweto mu prethodela Zamislata
na Sozdavaweto. Taa Zamisla gi sozdala fazite –
od prvata do ~etvrtata – `elbata za primawe, koja
gi sozdala svetovite – od svetot Adam Kadmon do
svetot Asija – koi go sozdadoa Adam ha Ri{on. Toj
se razbil na ogromen broj du{i, koi nie denes gi
imame. Mnogu e va`no da se zapomni redot na
sozdavaweto, bidej}i toa ni pomaga da sfatime deka
sekoj razvoj se odviva od duhovnoto kon materi-
jalnoto, a ne obratno.
Vo prakti~na smisla toa zna~i deka na{iot svet
e sozdaden od duhovnite svetovi, i se nao|a pod
nivna uprava. Zgora na toa, ne postoi nitu edno
slu~uvawe vo na{iot svet, koe prvin ne se slu~ilo
gore. Edinstvenata razlika me|u na{iot svet i
duhovnite svetovi e vo toa {to slu~uvawata vo
duhovnite svetovi gi odrazuvaat altruisti~kite
nameri, a slu~uvawata vo na{iot svet – ego-
isti~kite.
Pove}estepenata struktura na svetovite dozvoluva
da go nare~eme na{iot svet „svet na posledici“ od
duhovnite procesi i slu~uvawa. [to i da napravime
tuka, toa nikako ne vlijae na duhovnite svetovi. Zna~i,
ako nie sakame da smenime ne{to vo na{iot svet, prvo
treba da se izdigneme vo duhovnite svetovi, do
kontrolnata tabla na na{iot svet, i da izvr{ime
vlijanie od tamu.
72 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 73

Piramida Nie ne mo`eme sevkupno da go opfatime celoto


Sozdavawe, no ako ja razgledame negovata piramida
Kako vo duhovnite, taka i vo na{iot svet, celiot razvoj (crte` 5) i go zamislime sekoj proporcionalen odnos
pominuva pet fazi, od nultata do ~etvrtata. Na{iot na dve sosedni nivoa, nie }e po~neme da sfa}ame kolku
svet se gradi sli~no na piramidata. Dolu, kaj izvorite e neobi~en i nov streme`ot kon duhovnosta. Vsu{nost,
na evolucijata na ovoj svet se nao|a ne`ivoto nivo, ako go zamislime vremeto na postoeweto na vselenata
koe se sostoi od trilioni toni materija (crte` 5). (a toa e okolu 15 milijardi godini) kako eden den
Zagubena vo tie trilioni toni materija se nao|a mala sostaven od 24 ~asa, streme`ot kon duhovnosta se
iskra, nare~ena „planeta Zemja“. Tokmu na taa planeta pojavil pred 0,0288 sekundi. Spored meriloto na
zapo~nal rastitelniot period na razvojot na `elbata. geolo{kite eri, toa zna~i „sega“. Zna~i, od edna strana
Normalno, masata na rastitelnosta na planetava e kolku e povozvi{ena `elbata, tolku e poretka (i
beskone~no pomala od masata na ne`ivata materija, i pomlada).
u{te pomala od koli~estvoto na materijata na celata Od druga strana, postoeweto na duhovnoto nivo nad
vselena. ~ove~koto poka`uva deka na{ata evolucija u{te ne e
@ivotnite se pojavile posle rastenijata, i nivnata zavr{ena. Evolucijata ja zadr`uva istata dinamika,
masa ne e golema, duri i vo sporedba so rastenijata. no bidej}i sega nie se nao|ame na nejzinoto posledno
Su{testvata {to govorat se pojavile posledni, i manifestirano nivo, normalno deka go smetame za
nivnata masa e najmala. povisoko. Mo`eme da se nao|ame na vrvnoto nivo, no
toa ne zna~i deka toa }e bide zavr{no. Nie se nao|ame
na poslednoto od ve}e realiziranite nivoa. Zavr{-
noto nivo sugerira deka na{ite tela }e ostanat isti,
no kardinalno }e se smeni misleweto, ~uvstvata i
na~inot na `iveewe. Seto toa ve}e sozreva vo nas i se
narekuva „duhovno nivo“.
]e nema potreba od nikakvi fizi~ki promeni,
nikakvi novi vidovi – samo vnatre{ni promeni vo
na{eto vosprimawe na svetot. Tokmu zatoa slednata
faza e taka neostvarliva; taa e skriena vo nas,
zapi{ana vo na{ite „re{imot“ (duhovnite geni), kako
Vo posledno vreme, od ~ove~koto nivo se razvilo podatocite na hard diskot. Taa informacija }e bide
slednoto nare~eno „duhovno nivo“ ili „duhovnost“. pro~itana i sprovedena na delo nezavisno od toa dali
(Bidej}i tuka govorime za geolo{kite eri, zborovite nie ja osoznavame ili ne. No nie mo`eme da ja
„posledno vreme“ ozna~uvaat, deka „starosta“ na tie pro~itame i da ja sprovedeme mnogu pobrzo i poprijatno
nastani se meri so nekolku mileniumi). ako primenime pravilen softver – mudrosta na
kabalata.
72 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 73

Piramida Nie ne mo`eme sevkupno da go opfatime celoto


Sozdavawe, no ako ja razgledame negovata piramida
Kako vo duhovnite, taka i vo na{iot svet, celiot razvoj (crte` 5) i go zamislime sekoj proporcionalen odnos
pominuva pet fazi, od nultata do ~etvrtata. Na{iot na dve sosedni nivoa, nie }e po~neme da sfa}ame kolku
svet se gradi sli~no na piramidata. Dolu, kaj izvorite e neobi~en i nov streme`ot kon duhovnosta. Vsu{nost,
na evolucijata na ovoj svet se nao|a ne`ivoto nivo, ako go zamislime vremeto na postoeweto na vselenata
koe se sostoi od trilioni toni materija (crte` 5). (a toa e okolu 15 milijardi godini) kako eden den
Zagubena vo tie trilioni toni materija se nao|a mala sostaven od 24 ~asa, streme`ot kon duhovnosta se
iskra, nare~ena „planeta Zemja“. Tokmu na taa planeta pojavil pred 0,0288 sekundi. Spored meriloto na
zapo~nal rastitelniot period na razvojot na `elbata. geolo{kite eri, toa zna~i „sega“. Zna~i, od edna strana
Normalno, masata na rastitelnosta na planetava e kolku e povozvi{ena `elbata, tolku e poretka (i
beskone~no pomala od masata na ne`ivata materija, i pomlada).
u{te pomala od koli~estvoto na materijata na celata Od druga strana, postoeweto na duhovnoto nivo nad
vselena. ~ove~koto poka`uva deka na{ata evolucija u{te ne e
@ivotnite se pojavile posle rastenijata, i nivnata zavr{ena. Evolucijata ja zadr`uva istata dinamika,
masa ne e golema, duri i vo sporedba so rastenijata. no bidej}i sega nie se nao|ame na nejzinoto posledno
Su{testvata {to govorat se pojavile posledni, i manifestirano nivo, normalno deka go smetame za
nivnata masa e najmala. povisoko. Mo`eme da se nao|ame na vrvnoto nivo, no
toa ne zna~i deka toa }e bide zavr{no. Nie se nao|ame
na poslednoto od ve}e realiziranite nivoa. Zavr{-
noto nivo sugerira deka na{ite tela }e ostanat isti,
no kardinalno }e se smeni misleweto, ~uvstvata i
na~inot na `iveewe. Seto toa ve}e sozreva vo nas i se
narekuva „duhovno nivo“.
]e nema potreba od nikakvi fizi~ki promeni,
nikakvi novi vidovi – samo vnatre{ni promeni vo
na{eto vosprimawe na svetot. Tokmu zatoa slednata
faza e taka neostvarliva; taa e skriena vo nas,
zapi{ana vo na{ite „re{imot“ (duhovnite geni), kako
Vo posledno vreme, od ~ove~koto nivo se razvilo podatocite na hard diskot. Taa informacija }e bide
slednoto nare~eno „duhovno nivo“ ili „duhovnost“. pro~itana i sprovedena na delo nezavisno od toa dali
(Bidej}i tuka govorime za geolo{kite eri, zborovite nie ja osoznavame ili ne. No nie mo`eme da ja
„posledno vreme“ ozna~uvaat, deka „starosta“ na tie pro~itame i da ja sprovedeme mnogu pobrzo i poprijatno
nastani se meri so nekolku mileniumi). ako primenime pravilen softver – mudrosta na
kabalata.
74 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 75

Kako gore, taka i dolu Denes, na po~etokot na XXI vek, evolucijata go


zavr{uva razvojot na ~etvrtata faza – `elbata za
Ako se napravi paralela me|u fazite na razvojot na
poistovetuvawe so Sozdatelot. Tokmu zatoa s# pove}e
Zemjata i ~etirite fazi na {ireweto na Direktnata
i pove}e lu|e denes baraat duhovni odgovori na svoite
Svetlina, toga{ erata na mineralite odgovara na
pra{awa.
po~etnata faza (nultata faza), erata na rastenijata
– na prvata faza, erata na `ivotnite – na vtorata
faza, erata na su{testvata {to govorat – na tretata Nagore po skalata
faza, a erata na duhovnota – na ~etvrtata faza. Kabalistite zboruvaat za duhovnata evolucija kako
Ognenata mladost na Zemjata traela nekolku za iska~uvawe po duhovnata skala. Zatoa kabalistot
milijardi godini. Koga planetata se oladila, na nea Jehuda A{lag go narekol svojot komentar za knigata
se pojavile rastenija, koi stanale dominantna forma „Zohar“ – „Peru{ HaSulam“ („Komentar kon skalata
na `ivotot za mnogu milijardi godini. Isto kako {to na dostignuvawata“), so {to se udostoil na imeto Baal
rastitelnoto nivo na duhovnata piramida e mnogu HaSulam („Sopstvenik na Skalata“). No, ako se
potenko od ne`ivoto nivo, taka i fizi~kiot rasti- vratime malku ponazad, }e vidime deka „nagore po
telen period bil pokratok od periodot na ne`ivoto skalata“ vsu{nost zna~i „nazad kon izvorot“, i toa
postoewe na Zemjata. Po zavr{uvaweto na rasti- bidej}i nie ve}e bevme tamu, no sega treba da otkrieme
telnata faza, do{ol period na razvojot na `ivo- kako da se vratime tamu samostojno.
tinskoto nivo. Kako i vo prvite dva slu~ai, erata na Izvorot – toa e na{ata krajna cel, kon nego e
`ivotnite bila mnogu pokratka od rastitelnata, naso~en na{iot pat. Za da stigneme do nego brzo i
proporcionalno na odnosot na rastitelnoto i `ivo- bezbedno, potrebna ni e ogromna `elba – kli. Takov
tinskoto nivo od duhovnata piramida. ogromen streme` kon duhovnosta mo`e da dojde samo
^ove~kata faza, soodvetna na ~ove~koto nivo od od Svetlinata, od Sozdatelot. No za da stane dovolno
duhovnata piramida, prodol`uva poslednive ~etiri- silen, potrebna e poddr{ka od opkru`uvaweto.
esetina iljadi godini. Koga lu|eto }e go zavr{at svojot Treba ne{to da se pojasni: koga posakuvam par~e
razvoj vo ~etvrtata (posledna) faza, evolucijata }e torta, jas ja zamisluvam – vkusot, bojata, mirisot,
zavr{i, i ~ove~kiot rod }e se soedini so Sozdatelot. rastopuvaweto vo ustata. Kolku pove}e razmisluvam
^etvrtata faza zapo~nala pred okolu pet iljadi godini, za nea, tolku pove}e ja posakuvam. Vo kabalata toa se
koga kaj ~ovekot prv pat se pojavila „to~kata vo srceto“. definira kako „tortata mi sveti so Opkru`uva~ka
Kako i vo duhovniot svet, ~ovekot koj za prvpat ja Svetlina“. Taka, za da se posaka duhovnost, potrebno
osetil ovaa to~ka, se vikal Adam. Toa bil Adam ha ni e da vpivame takva Opkru`uva~ka Svetlina, koja
Ri{on (Prviot ^ovek). Imeto Adam proizleguva od }e n# natera da posakame duhovni zadovolstva. Kolku
hebrejskiot zbor „Edame la Elon“ („Jas ]e Bidam Kako pove}e sobirame takva Svetlina, tolku pobrzo e
Sevi{niot“) i ja odrazuva `elbata na Adam da se na{eto napreduvawe.
poistoveti so Sozdatelot.
74 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 75

Kako gore, taka i dolu Denes, na po~etokot na XXI vek, evolucijata go


zavr{uva razvojot na ~etvrtata faza – `elbata za
Ako se napravi paralela me|u fazite na razvojot na
poistovetuvawe so Sozdatelot. Tokmu zatoa s# pove}e
Zemjata i ~etirite fazi na {ireweto na Direktnata
i pove}e lu|e denes baraat duhovni odgovori na svoite
Svetlina, toga{ erata na mineralite odgovara na
pra{awa.
po~etnata faza (nultata faza), erata na rastenijata
– na prvata faza, erata na `ivotnite – na vtorata
faza, erata na su{testvata {to govorat – na tretata Nagore po skalata
faza, a erata na duhovnota – na ~etvrtata faza. Kabalistite zboruvaat za duhovnata evolucija kako
Ognenata mladost na Zemjata traela nekolku za iska~uvawe po duhovnata skala. Zatoa kabalistot
milijardi godini. Koga planetata se oladila, na nea Jehuda A{lag go narekol svojot komentar za knigata
se pojavile rastenija, koi stanale dominantna forma „Zohar“ – „Peru{ HaSulam“ („Komentar kon skalata
na `ivotot za mnogu milijardi godini. Isto kako {to na dostignuvawata“), so {to se udostoil na imeto Baal
rastitelnoto nivo na duhovnata piramida e mnogu HaSulam („Sopstvenik na Skalata“). No, ako se
potenko od ne`ivoto nivo, taka i fizi~kiot rasti- vratime malku ponazad, }e vidime deka „nagore po
telen period bil pokratok od periodot na ne`ivoto skalata“ vsu{nost zna~i „nazad kon izvorot“, i toa
postoewe na Zemjata. Po zavr{uvaweto na rasti- bidej}i nie ve}e bevme tamu, no sega treba da otkrieme
telnata faza, do{ol period na razvojot na `ivo- kako da se vratime tamu samostojno.
tinskoto nivo. Kako i vo prvite dva slu~ai, erata na Izvorot – toa e na{ata krajna cel, kon nego e
`ivotnite bila mnogu pokratka od rastitelnata, naso~en na{iot pat. Za da stigneme do nego brzo i
proporcionalno na odnosot na rastitelnoto i `ivo- bezbedno, potrebna ni e ogromna `elba – kli. Takov
tinskoto nivo od duhovnata piramida. ogromen streme` kon duhovnosta mo`e da dojde samo
^ove~kata faza, soodvetna na ~ove~koto nivo od od Svetlinata, od Sozdatelot. No za da stane dovolno
duhovnata piramida, prodol`uva poslednive ~etiri- silen, potrebna e poddr{ka od opkru`uvaweto.
esetina iljadi godini. Koga lu|eto }e go zavr{at svojot Treba ne{to da se pojasni: koga posakuvam par~e
razvoj vo ~etvrtata (posledna) faza, evolucijata }e torta, jas ja zamisluvam – vkusot, bojata, mirisot,
zavr{i, i ~ove~kiot rod }e se soedini so Sozdatelot. rastopuvaweto vo ustata. Kolku pove}e razmisluvam
^etvrtata faza zapo~nala pred okolu pet iljadi godini, za nea, tolku pove}e ja posakuvam. Vo kabalata toa se
koga kaj ~ovekot prv pat se pojavila „to~kata vo srceto“. definira kako „tortata mi sveti so Opkru`uva~ka
Kako i vo duhovniot svet, ~ovekot koj za prvpat ja Svetlina“. Taka, za da se posaka duhovnost, potrebno
osetil ovaa to~ka, se vikal Adam. Toa bil Adam ha ni e da vpivame takva Opkru`uva~ka Svetlina, koja
Ri{on (Prviot ^ovek). Imeto Adam proizleguva od }e n# natera da posakame duhovni zadovolstva. Kolku
hebrejskiot zbor „Edame la Elon“ („Jas ]e Bidam Kako pove}e sobirame takva Svetlina, tolku pobrzo e
Sevi{niot“) i ja odrazuva `elbata na Adam da se na{eto napreduvawe.
poistoveti so Sozdatelot.
76 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 77

Postoi li razlika, kako da se narekuva Svet- i zboruvaat za toa, ako imaat samo edna `elba, jas
linata – Opkru`uva~ka svetlina ili samo zadol`itelno }e go posakam istoto. Vo vtoriot del
Svetlina? istaknavme deka pojavata na kli, `elbata, go tera
Razlikata vo nazivite „Opkru`uva~ka Svetlina“ na{iot mozok da bara na~in da go napolni toa kli so
i „Svetlina“ se odnesuva na dvete funkcii na edna
Svetlina (Or) i da ja zadovoli `elbata. Kolku
ista Svetlina. Svetlinata, koja ne se smeta za
opkru`uva~ka, nie ja do`ivuvame kako nasladuvawe,
pogolemo e kli, tolku pove}e ima Svetlina, kolku
dodeka pak Opkru`uva~kata Svetlina gradi kli, pove}e ima Svetlina, tolku pobrzo mo`e da se najde
sad, vo koj nekoga{ }e navleze Svetlinata. Tie dvete, pravilniot pat.
vsu{nost, pretstavuvaat edna ista Svetlina, no Prvo, treba da se razbere kako Opkru`uva~kata
~uvstvuvaj}i go nejzinoto poprava~ko i formi- Svetlina sozdava kli, i zo{to se narekuva Svetlina.
ra~ko vlijanie, nie ja narekuvame Opkru`uva~ka Za da se razbere seto toa, potrebno e da se pojasni
Svetlina. ^uvstvuvaj}i ja pak, kako ~isto zado- koncepcijata na „re{imot“.
volstvo, ja narekuvame Svetlina. Razvojot na duhovnite svetovi i du{ata Adam ha
Normalno, nie nema da dobieme Svetlina dodeka Ri{on se odvival spored odreden redosled. Vo slu~ajot
ne podgotvime kli. Me|utoa Svetlinata e
na svetovite – Adam Kadmon, Acilut, Brija, Jecira i
sekoga{ do nas, gi opkru`uva na{ite du{i, isto
kako i Prirodata koja e sekoga{ okolu nas. Taka,
Asija, a vo slu~ajot Adam ha Ri{on fazite na
ako nie nemame kli, Opkru`uva~kata Svetlina evolucijata dobile naziv spored vidot na redosledno
go gradi za nas, zasiluvaj}i ja na{ata `elba za sozdavanite `elbi – ne`iva, rastitelna, `ivotinska,
nasladuvawe. ~ove~ka i duhovna. Isto kako {to nie ne go zaboravame
detstvoto i vo sega{niot `ivot se potpirame vrz
iskustvata od minatoto, taka sekoja zavr{ena faza
Potrebata za duhovnost se narekuva „krevawe na na evolutivniot proces ne is~eznuva, tuku se regis-
MAN“, a tehnikata na ova dejstvo e sli~na na trira vo na{ata „duhovna memorija“.
zasiluvaweto na `elbata da se izede tortata. So drugi zborovi, vo nas e za~uvana celata istorija
Zamisluvajte duhovni sostojbi, zboruvajte, ~itajte, na na{ata evolucija, po~nuvaj}i od vremeto koga bevme
mislete na niv, pravete s# {to e mo`no za da se edinstveni so Zamislata na Sozdavaweto, s# do denes.
koncentrirate na niv. No najmo}no sredstvo za Da se iska~i{ po duhovnata skala – zna~i da se seti{
zasiluvawe na sekoja `elba e op{testvoto koe n# na tie sostojbi vo koi nie ve}e prestojuvavme, i da gi
opkru`uva. Mo`e da se iskoristi opkru`uvaweto, za pronajde{ spomenite.
da se zasili svojata duhovna `elba – svojata MAN, Na tie spomeni im odgovara nazivot „re{imot“
zabrzuvaj}i go so toa svoeto napreduvawe. (se}avawa, bele{ki), i sekoe re{imo (ednina od
Podetalno za opkru`uvaweto }e govorime vo „re{imot“) opi{uva odredena duhovna sostojba.
{estiot del, a sega da razmislime za nego vo sledniot Bidej}i na{ata duhovna evolucija podle`i na odreden
kontekst. Ako site okolu mene posakuvaat ne{to isto redosled, toga{ i re{imot se manifestiraat vo nas
po ist takov redosled.
76 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 77

Postoi li razlika, kako da se narekuva Svet- i zboruvaat za toa, ako imaat samo edna `elba, jas
linata – Opkru`uva~ka svetlina ili samo zadol`itelno }e go posakam istoto. Vo vtoriot del
Svetlina? istaknavme deka pojavata na kli, `elbata, go tera
Razlikata vo nazivite „Opkru`uva~ka Svetlina“ na{iot mozok da bara na~in da go napolni toa kli so
i „Svetlina“ se odnesuva na dvete funkcii na edna
Svetlina (Or) i da ja zadovoli `elbata. Kolku
ista Svetlina. Svetlinata, koja ne se smeta za
opkru`uva~ka, nie ja do`ivuvame kako nasladuvawe,
pogolemo e kli, tolku pove}e ima Svetlina, kolku
dodeka pak Opkru`uva~kata Svetlina gradi kli, pove}e ima Svetlina, tolku pobrzo mo`e da se najde
sad, vo koj nekoga{ }e navleze Svetlinata. Tie dvete, pravilniot pat.
vsu{nost, pretstavuvaat edna ista Svetlina, no Prvo, treba da se razbere kako Opkru`uva~kata
~uvstvuvaj}i go nejzinoto poprava~ko i formi- Svetlina sozdava kli, i zo{to se narekuva Svetlina.
ra~ko vlijanie, nie ja narekuvame Opkru`uva~ka Za da se razbere seto toa, potrebno e da se pojasni
Svetlina. ^uvstvuvaj}i ja pak, kako ~isto zado- koncepcijata na „re{imot“.
volstvo, ja narekuvame Svetlina. Razvojot na duhovnite svetovi i du{ata Adam ha
Normalno, nie nema da dobieme Svetlina dodeka Ri{on se odvival spored odreden redosled. Vo slu~ajot
ne podgotvime kli. Me|utoa Svetlinata e
na svetovite – Adam Kadmon, Acilut, Brija, Jecira i
sekoga{ do nas, gi opkru`uva na{ite du{i, isto
kako i Prirodata koja e sekoga{ okolu nas. Taka,
Asija, a vo slu~ajot Adam ha Ri{on fazite na
ako nie nemame kli, Opkru`uva~kata Svetlina evolucijata dobile naziv spored vidot na redosledno
go gradi za nas, zasiluvaj}i ja na{ata `elba za sozdavanite `elbi – ne`iva, rastitelna, `ivotinska,
nasladuvawe. ~ove~ka i duhovna. Isto kako {to nie ne go zaboravame
detstvoto i vo sega{niot `ivot se potpirame vrz
iskustvata od minatoto, taka sekoja zavr{ena faza
Potrebata za duhovnost se narekuva „krevawe na na evolutivniot proces ne is~eznuva, tuku se regis-
MAN“, a tehnikata na ova dejstvo e sli~na na trira vo na{ata „duhovna memorija“.
zasiluvaweto na `elbata da se izede tortata. So drugi zborovi, vo nas e za~uvana celata istorija
Zamisluvajte duhovni sostojbi, zboruvajte, ~itajte, na na{ata evolucija, po~nuvaj}i od vremeto koga bevme
mislete na niv, pravete s# {to e mo`no za da se edinstveni so Zamislata na Sozdavaweto, s# do denes.
koncentrirate na niv. No najmo}no sredstvo za Da se iska~i{ po duhovnata skala – zna~i da se seti{
zasiluvawe na sekoja `elba e op{testvoto koe n# na tie sostojbi vo koi nie ve}e prestojuvavme, i da gi
opkru`uva. Mo`e da se iskoristi opkru`uvaweto, za pronajde{ spomenite.
da se zasili svojata duhovna `elba – svojata MAN, Na tie spomeni im odgovara nazivot „re{imot“
zabrzuvaj}i go so toa svoeto napreduvawe. (se}avawa, bele{ki), i sekoe re{imo (ednina od
Podetalno za opkru`uvaweto }e govorime vo „re{imot“) opi{uva odredena duhovna sostojba.
{estiot del, a sega da razmislime za nego vo sledniot Bidej}i na{ata duhovna evolucija podle`i na odreden
kontekst. Ako site okolu mene posakuvaat ne{to isto redosled, toga{ i re{imot se manifestiraat vo nas
po ist takov redosled.
78 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 79

So drugi zborovi, na{ite idni sostojbi se ve}e Svetlina“ odli~no go opi{uva na{eto ~uvstvo od nea.
odredeni, bidej}i nie ne sozdavame ni{to novo, tuku Dodeka ne ja dobieme, nie ja gledame Svetlinata kako
samo se se}avame na nastanite koi ve}e ni se slu~ile, nadvore{na, koja n# privlekuva so steknuvawe na
a za koi ne sme svesni. ^ovekot mo`e da odlu~uva samo zaslepuva~ko bla`enstvo. Sekojpat koga Svetlinata
za edno – kolku brzo mo`e da se iska~uva po skalata gradi dovolno golemo kli za da mo`eme da premineme
(podetalno za toa }e govorime vo narednite delovi). na slednoto nivo, se otvora slednoto re{imo, i kaj nas
Kolku pove}e napori vlo`uvame za vreme na iska- se pojavuva nova `elba. Nie ne znaeme zo{to se
~uvaweto, tolku pobrgu }e se menuvaat ovie sostojbi, menuvaat na{ite `elbi, bidej}i tie sekoga{ se del
i na{iot duhoven razvoj. Sekoe re{imo e zavr{eno od re{imot od povisokoto nivo vo odnos na nas, duri
koga nie sme go do`iveale celosno, a site re{imot iako ne ni se ~inat takvi.
mo`e da se poistovetat so alkite na sinxirot – ednoto Isto kako {to se otvora poslednoto re{imo,
re{imo zavr{uva, drugoto se pojavuva. Sekoe re{imo, doveduvaj}i n# vo sega{nata sostojba, sega novata
koe se otkriva vo sega{nosta, prvi~no bilo sozdadeno `elba doa|a od novoto re{imo. Taka prodol`uva
od svojot prethodnik, a bidej}i sega nie se iska~uvame na{iot podem po skalata. Spiralata na re{imot i
po skalata, pominuvaj}i go obratniot pat, sega{noto iska~uvawata zavr{uva kaj celta na Sozdavaweto –
re{imo go „budi“ svojot „sozdatel“. korenot na na{ite du{i, kade sme isti so Sozdatelot
Zatoa ne treba da se nadevame deka tekovnata i soedineti so nego.
sostojba }e zavr{i, i }e mo`eme da odmorime. Koga
toa }e stigne do krajot, }e se aktivira slednoto po @elba za duhovnost
red i taka }e prodol`uva s# dodeka ne go zavr{ime
svoeto popravawe. Koga nie se stremime da staneme Kako {to be{e objasneto prethodno, dnoto na
altruisti (duhovni lu|e), se pribli`uvame do svojata ~etvrtata faza e materijata na du{ata Adam ha
popravena sostojba, bidej}i s# pobrgu gi otvorame Ri{on. Isto kako {to svetovite se sozdavaat
re{imot. Bidej}i tie re{imot se bele{ki na soodvetno na raste~kite `elbi, taka evolucijata na
vozvi{eni duhovni do`ivuvawa, tie koi se ra|aat od Adamovata du{a (~ove{tvo) pominuvala niz pet fazi:
niv, se u{te poduhovni. Koga toa se slu~uva, nie od ne`ivata do ~etvrtata (duhovna). ^ove{tvoto ja
po~nuvame matno da gi ~uvstvuvame vrskite, edin- do`ivuva sekoja faza celosno, dodeka taa ne se iscrpi.
stvoto i qubovta, svojstveni za ovaa sostojba. Kako Potoa se manifestiraat `elbi od slednoto nivo,
dale~na maglovita svetlina. Kolku pove}e se stre- soodvetno so redosledot na vmetnatite re{imot vo
mime da ja dostigneme, tolku taa stanuva pobliska, nas. Do denes nie ve}e gi iskusivme site re{imot na
tolku posilno e nejzinoto zra~ewe. site `elbi – od „ne`ivite“ do „~ove~kite“. Za da se
Zgora na toa, kolku e pointenzivna Svetlinata, zavr{i evolucijata na ~ove{tvoto ostana samo edno
tolku e posilen na{iot streme` kon nea. Taka, – da se do`ivee celiot spektar na duhovnite `elbi.
Svetlinata gradi kli – na{ata `elba za duhovnost. Tokmu toga{ }e bide dostignato na{eto edinstvo so
Zna~i, sogleduvame deka poimot „Opkru`uva~ka Sozdatelot.
78 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 79

So drugi zborovi, na{ite idni sostojbi se ve}e Svetlina“ odli~no go opi{uva na{eto ~uvstvo od nea.
odredeni, bidej}i nie ne sozdavame ni{to novo, tuku Dodeka ne ja dobieme, nie ja gledame Svetlinata kako
samo se se}avame na nastanite koi ve}e ni se slu~ile, nadvore{na, koja n# privlekuva so steknuvawe na
a za koi ne sme svesni. ^ovekot mo`e da odlu~uva samo zaslepuva~ko bla`enstvo. Sekojpat koga Svetlinata
za edno – kolku brzo mo`e da se iska~uva po skalata gradi dovolno golemo kli za da mo`eme da premineme
(podetalno za toa }e govorime vo narednite delovi). na slednoto nivo, se otvora slednoto re{imo, i kaj nas
Kolku pove}e napori vlo`uvame za vreme na iska- se pojavuva nova `elba. Nie ne znaeme zo{to se
~uvaweto, tolku pobrgu }e se menuvaat ovie sostojbi, menuvaat na{ite `elbi, bidej}i tie sekoga{ se del
i na{iot duhoven razvoj. Sekoe re{imo e zavr{eno od re{imot od povisokoto nivo vo odnos na nas, duri
koga nie sme go do`iveale celosno, a site re{imot iako ne ni se ~inat takvi.
mo`e da se poistovetat so alkite na sinxirot – ednoto Isto kako {to se otvora poslednoto re{imo,
re{imo zavr{uva, drugoto se pojavuva. Sekoe re{imo, doveduvaj}i n# vo sega{nata sostojba, sega novata
koe se otkriva vo sega{nosta, prvi~no bilo sozdadeno `elba doa|a od novoto re{imo. Taka prodol`uva
od svojot prethodnik, a bidej}i sega nie se iska~uvame na{iot podem po skalata. Spiralata na re{imot i
po skalata, pominuvaj}i go obratniot pat, sega{noto iska~uvawata zavr{uva kaj celta na Sozdavaweto –
re{imo go „budi“ svojot „sozdatel“. korenot na na{ite du{i, kade sme isti so Sozdatelot
Zatoa ne treba da se nadevame deka tekovnata i soedineti so nego.
sostojba }e zavr{i, i }e mo`eme da odmorime. Koga
toa }e stigne do krajot, }e se aktivira slednoto po @elba za duhovnost
red i taka }e prodol`uva s# dodeka ne go zavr{ime
svoeto popravawe. Koga nie se stremime da staneme Kako {to be{e objasneto prethodno, dnoto na
altruisti (duhovni lu|e), se pribli`uvame do svojata ~etvrtata faza e materijata na du{ata Adam ha
popravena sostojba, bidej}i s# pobrgu gi otvorame Ri{on. Isto kako {to svetovite se sozdavaat
re{imot. Bidej}i tie re{imot se bele{ki na soodvetno na raste~kite `elbi, taka evolucijata na
vozvi{eni duhovni do`ivuvawa, tie koi se ra|aat od Adamovata du{a (~ove{tvo) pominuvala niz pet fazi:
niv, se u{te poduhovni. Koga toa se slu~uva, nie od ne`ivata do ~etvrtata (duhovna). ^ove{tvoto ja
po~nuvame matno da gi ~uvstvuvame vrskite, edin- do`ivuva sekoja faza celosno, dodeka taa ne se iscrpi.
stvoto i qubovta, svojstveni za ovaa sostojba. Kako Potoa se manifestiraat `elbi od slednoto nivo,
dale~na maglovita svetlina. Kolku pove}e se stre- soodvetno so redosledot na vmetnatite re{imot vo
mime da ja dostigneme, tolku taa stanuva pobliska, nas. Do denes nie ve}e gi iskusivme site re{imot na
tolku posilno e nejzinoto zra~ewe. site `elbi – od „ne`ivite“ do „~ove~kite“. Za da se
Zgora na toa, kolku e pointenzivna Svetlinata, zavr{i evolucijata na ~ove{tvoto ostana samo edno
tolku e posilen na{iot streme` kon nea. Taka, – da se do`ivee celiot spektar na duhovnite `elbi.
Svetlinata gradi kli – na{ata `elba za duhovnost. Tokmu toga{ }e bide dostignato na{eto edinstvo so
Zna~i, sogleduvame deka poimot „Opkru`uva~ka Sozdatelot.
80 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 81

Vsu{nost, intenziviraweto na `elbite od postoewe! Bez ogled na toa deka pove}eto lu|e imaat
~etvrtoto nivo po~na u{te vo XVI vek, kako {to tvrdel pokriv nad glavata i dovolno zarabotuvaat za da se
kabalistot Isak Lurija (Ari). No denes nie sme obezbedat sebesi i svoeto semejstvo, gi ma~at
svedoci na najnapnatoto manifestirawe na pettoto pra{awata: od kade se dojdeni, spored ~ija zamisla se
nivo – streme`ot kon duhovno ispolnuvawe. Zgora na i so kakva cel. Koga odgovorite dadeni od svetskite
toa, nie go zabele`uvame negovoto intenzivirawe vo religii ne gi zadovoluvaat, tie gi baraat vo drugite
xinovski razmeri, koga milioni lu|e od celiot svet izvori na znaewe.
baraat duhovni odgovori na svoite pra{awa. Osnovnata odlika na ~etvrtata faza za razlika od
site drugi e vo toa {to taa bara od nas svesen razvoj.
Edinstvenata razlika me|u lu|eto e vo izborot Vo prethodnite fazi, preminot kon sledna evolutivna
na na~inot za nasladuvawe. Zadovolstvoto samo
faza be{e diktiran od Prirodata. Taa vr{e{e dosta
po sebe nema forma, neopiplivo e. Koga e skrieno
pod sekakvi „obvivki“ i „obleki“, se sozdava
silen pritisok vrz nas za da se po~uvstvuvame
iluzija deka postojat nekolku vidovi zado- neprijatno vo voobi~aenata sostojba, i da posakame da
volstva, no vsu{nost toa se samo mnogu vidovi ja izmenime. Tokmu taka Prirodata go ostvaruva
„obvivki“. Faktot deka nasladuvaweto ima razvojot na site svoi delovi: ~ove~koto, `ivotinskoto,
duhovna priroda, go objasnuva na{iot nesvesen rastitelnoto i duri mineralnoto carstvo. Vrz osnova
streme` da ja zamenime negovata nadvore{na na vrodenata mrzlivost, nie preminuvame od edna
obvivka so `elba da se po~uvstvuva toa zado- sostojba vo druga samo toga{ koga pritisokot stanuva
volstvo vo ~ist, prvi~en oblik: kako Svetlina
nepodnosliv. Inaku ne bi mrdnale so prst.
na Sozdatelot.
Bidej}i ne ni e poznato deka razlikata me|u
Logikata e ednostavna: i taka mi e dobro, zo{to da
lu|eto se sostoi vo posakuvawe na razni obvivki odam nekade? Me|utoa, Prirodata ima druga zamisla.
na nasladuvaweto, nie gi cenime spored obvivkite Taa ne mo`e da ni dozvoli samozadovolno bescelno da
koi tie gi preferiraat. Nekoi od tie obvivki gi `iveeme vo voobi~aenata sostojba. Taa saka da
smetame za pravilni, kako na primer, qubovta prodol`ime da se razvivame dodeka ne go dostigneme
sprema decata, dodeka drugite, kako drogata – se nejzinoto nivo – nivoto na Sozdatelot. Toa e celta na
neprifatlivi. Koga ~uvstvuvame deka vo nas se Sozdavaweto.
sozdava neprifatliva obvivka na nasladuvaweto,
Zna~i, pred nas se otvoraat dve mo`nosti: mo`eme
toga{ tokmu poradi toa sme prinudeni da ja
krieme svojata `elba. Me|utoa, skrienata `elba
da izbereme da se razvivame pod bolen pritisok na
nikade ne odi, i sigurno ne se poprava. Prirodata, ili bezbolno, prifa}aj}i li~no u~estvo vo
razvojot na svojata svest. Prekin vo razvojot ne se
Bidej}i otkrienite re{imot denes se poblisku do predviduva, bidej}i koga Prirodata n# sozdavala, toa
duhovnosta, otkolku re{imot od minatoto, glavnite ne vleguvalo vo nejzinite planovi. Ako na{eto
pra{awa koi se pojavuvaat kaj sovremeniot ~ovek se duhovno nivo po~nuva da raste, toa se slu~uva
odnesuvaat na negovoto poteklo, izvorot na negovoto isklu~ivo poradi toa {to go posakuvame negoviot
80 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 81

Vsu{nost, intenziviraweto na `elbite od postoewe! Bez ogled na toa deka pove}eto lu|e imaat
~etvrtoto nivo po~na u{te vo XVI vek, kako {to tvrdel pokriv nad glavata i dovolno zarabotuvaat za da se
kabalistot Isak Lurija (Ari). No denes nie sme obezbedat sebesi i svoeto semejstvo, gi ma~at
svedoci na najnapnatoto manifestirawe na pettoto pra{awata: od kade se dojdeni, spored ~ija zamisla se
nivo – streme`ot kon duhovno ispolnuvawe. Zgora na i so kakva cel. Koga odgovorite dadeni od svetskite
toa, nie go zabele`uvame negovoto intenzivirawe vo religii ne gi zadovoluvaat, tie gi baraat vo drugite
xinovski razmeri, koga milioni lu|e od celiot svet izvori na znaewe.
baraat duhovni odgovori na svoite pra{awa. Osnovnata odlika na ~etvrtata faza za razlika od
site drugi e vo toa {to taa bara od nas svesen razvoj.
Edinstvenata razlika me|u lu|eto e vo izborot Vo prethodnite fazi, preminot kon sledna evolutivna
na na~inot za nasladuvawe. Zadovolstvoto samo
faza be{e diktiran od Prirodata. Taa vr{e{e dosta
po sebe nema forma, neopiplivo e. Koga e skrieno
pod sekakvi „obvivki“ i „obleki“, se sozdava
silen pritisok vrz nas za da se po~uvstvuvame
iluzija deka postojat nekolku vidovi zado- neprijatno vo voobi~aenata sostojba, i da posakame da
volstva, no vsu{nost toa se samo mnogu vidovi ja izmenime. Tokmu taka Prirodata go ostvaruva
„obvivki“. Faktot deka nasladuvaweto ima razvojot na site svoi delovi: ~ove~koto, `ivotinskoto,
duhovna priroda, go objasnuva na{iot nesvesen rastitelnoto i duri mineralnoto carstvo. Vrz osnova
streme` da ja zamenime negovata nadvore{na na vrodenata mrzlivost, nie preminuvame od edna
obvivka so `elba da se po~uvstvuva toa zado- sostojba vo druga samo toga{ koga pritisokot stanuva
volstvo vo ~ist, prvi~en oblik: kako Svetlina
nepodnosliv. Inaku ne bi mrdnale so prst.
na Sozdatelot.
Bidej}i ne ni e poznato deka razlikata me|u
Logikata e ednostavna: i taka mi e dobro, zo{to da
lu|eto se sostoi vo posakuvawe na razni obvivki odam nekade? Me|utoa, Prirodata ima druga zamisla.
na nasladuvaweto, nie gi cenime spored obvivkite Taa ne mo`e da ni dozvoli samozadovolno bescelno da
koi tie gi preferiraat. Nekoi od tie obvivki gi `iveeme vo voobi~aenata sostojba. Taa saka da
smetame za pravilni, kako na primer, qubovta prodol`ime da se razvivame dodeka ne go dostigneme
sprema decata, dodeka drugite, kako drogata – se nejzinoto nivo – nivoto na Sozdatelot. Toa e celta na
neprifatlivi. Koga ~uvstvuvame deka vo nas se Sozdavaweto.
sozdava neprifatliva obvivka na nasladuvaweto,
Zna~i, pred nas se otvoraat dve mo`nosti: mo`eme
toga{ tokmu poradi toa sme prinudeni da ja
krieme svojata `elba. Me|utoa, skrienata `elba
da izbereme da se razvivame pod bolen pritisok na
nikade ne odi, i sigurno ne se poprava. Prirodata, ili bezbolno, prifa}aj}i li~no u~estvo vo
razvojot na svojata svest. Prekin vo razvojot ne se
Bidej}i otkrienite re{imot denes se poblisku do predviduva, bidej}i koga Prirodata n# sozdavala, toa
duhovnosta, otkolku re{imot od minatoto, glavnite ne vleguvalo vo nejzinite planovi. Ako na{eto
pra{awa koi se pojavuvaat kaj sovremeniot ~ovek se duhovno nivo po~nuva da raste, toa se slu~uva
odnesuvaat na negovoto poteklo, izvorot na negovoto isklu~ivo poradi toa {to go posakuvame negoviot
82 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 83

razvoj i sakame da ja dostigneme sostojbata na odnesuva na li~nosta, samiot fakt na na{eto postoewe
Sozdatelot. Isto kako {to vo ~etvrtata faza od nas ne zna~i deka nie go osoznavame. Pred da go dostigneme
se bara dobrovolno da gi izmenime na{ite `elbi. ~etvrtoto nivo, nie samo postoime. Poinaku ka`ano,
Zatoa, Prirodata i natamu }e vr{i pritisok vrz nie go `iveeme `ivotot na najprijaten na~in, no go
nas. ]e stradame od uragani, zemjotresi, epidemii, percepirame kako ne{to {to samo po sebe se pod-
terorizam i sekakvi prirodni i tehnolo{ki kata- razbira, ne pra{uvaj}i se dali toj ima cel.
strofi, dodeka ne sfatime deka sme dol`ni da se No dali navistina toa e o~igledno? Bidej}i
izmenime, deka treba svesno da se vratime kon svojot postojat minerali, rastenijata mo`at da dobivaat
koren. hrana i da rastat; bidej}i postojat rastenijata,
Da povtorime: evolucijata na na{iot duhoven koren `ivotnite mo`at da dobivaat hrana i da rastat;
pominala od nultata do ~etvrtata faza. ^etvrtata bidej}i postojat minerali, rastenija i `ivotni, lu|eto
faza se deli na svetovi (gorniot del) i du{i (dolniot mo`at da dobivaat hrana i da rastat. Toga{, vo {to e
del). Du{ite koi ja pravat zaedni~kata du{a Adam ha smislata na ~ove~koto postoewe? Nam ni slu`at site
Ri{on, se razbile, gubej}i go ~uvstvoto na edinstvo nivoa, no na {to ili komu nie mu slu`ime? Na samite
so Sozdatelot. Toa razbivawe na Adam go dovede sebe? Na svojot egoizam?
~ove~kiot rod vo dene{nata sostojba, nare~ena „pod Koga prvpat }e se zapra{ame za toa, zapo~nuva
barierata“, ili ednostavno – „na{iot svet“. Sovla- na{iot svesen razvoj, se sozdava streme` kon duhovnosta,
duvaj}i ja barierata, duhovnata sila ja sozdade koj se narekuva „to~ka vo srceto“. Vo poslednata
materijalnata ~esti~ka koja po~na da se razviva. Toa evolutivna faza nie po~nuvame da go sfa}ame procesot
be{e Golemata Eksplozija. vo koj samite zemame u~estvo. Poednostavno ka`ano,
Treba da se zapomni: koga kabalistite govorat za po~nuvame da ja postignuvame logikata na Prirodata.
duhovnite svetovi, i materijalniot, fizi~kiot – tie Kolku podobro ja razbirame, tolku pove}e ja pro{iruvame
mislat na soodvetnite altruisti~ki i egoisti~ki na{ata svest i se soedinuvame so nea. Na kraj, koga taa
osobini. Tie nikoga{ ne podrazbiraat svetovi, koi go logika celosno }e bide postignata, }e razbereme kako
ispolnuvaat fizi~kiot prostor vo nekoja neispitana funkcionira Prirodata, pa duri i }e nau~ime kako da ja
vselena. kontrolirame.
Ne mo`eme da sedneme vo vselenski brod i da Toj proces se slu~uva samo na poslednoto nivo –
trgneme kon svetot, da re~eme, Jecira, ili da dobieme nivoto na duhovnoto iska~uvawe. Treba zasekoga{ da
duhovnost, izmenuvaj}i go svojot karakter. Toa mo`e zapomnime deka kone~noto nivo na ~ove~kiot razvoj
da se stori samo stanuvaj}i altruist, sli~en na treba da se otkriva svesno i dobrovolno. Bez iskreno
Sozdatelot. Koga }e go ostvarime toa, }e otkrieme posakuvawe na duhoven rast, ne e mo`na nikakva
deka Sozdatelot ve}e se nao|a vo nas, deka Toj sekoga{ duhovna evolucija. I pokraj toa, duhovniot razvoj
bil tamu, ~ekaj}i n#. „odozgora nadolu“ ve}e se slu~i. N# pominaa preku
Na site nivoa osven poslednoto, evolucijata ne ~etirite fazi na {ireweto na Svetlinata, preku
predviduva osoznavawe na sopstvenoto „jas“. [to se pette svetovi – Adam Kadmon, Acilut, Brija, Jecira
82 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 83

razvoj i sakame da ja dostigneme sostojbata na odnesuva na li~nosta, samiot fakt na na{eto postoewe
Sozdatelot. Isto kako {to vo ~etvrtata faza od nas ne zna~i deka nie go osoznavame. Pred da go dostigneme
se bara dobrovolno da gi izmenime na{ite `elbi. ~etvrtoto nivo, nie samo postoime. Poinaku ka`ano,
Zatoa, Prirodata i natamu }e vr{i pritisok vrz nie go `iveeme `ivotot na najprijaten na~in, no go
nas. ]e stradame od uragani, zemjotresi, epidemii, percepirame kako ne{to {to samo po sebe se pod-
terorizam i sekakvi prirodni i tehnolo{ki kata- razbira, ne pra{uvaj}i se dali toj ima cel.
strofi, dodeka ne sfatime deka sme dol`ni da se No dali navistina toa e o~igledno? Bidej}i
izmenime, deka treba svesno da se vratime kon svojot postojat minerali, rastenijata mo`at da dobivaat
koren. hrana i da rastat; bidej}i postojat rastenijata,
Da povtorime: evolucijata na na{iot duhoven koren `ivotnite mo`at da dobivaat hrana i da rastat;
pominala od nultata do ~etvrtata faza. ^etvrtata bidej}i postojat minerali, rastenija i `ivotni, lu|eto
faza se deli na svetovi (gorniot del) i du{i (dolniot mo`at da dobivaat hrana i da rastat. Toga{, vo {to e
del). Du{ite koi ja pravat zaedni~kata du{a Adam ha smislata na ~ove~koto postoewe? Nam ni slu`at site
Ri{on, se razbile, gubej}i go ~uvstvoto na edinstvo nivoa, no na {to ili komu nie mu slu`ime? Na samite
so Sozdatelot. Toa razbivawe na Adam go dovede sebe? Na svojot egoizam?
~ove~kiot rod vo dene{nata sostojba, nare~ena „pod Koga prvpat }e se zapra{ame za toa, zapo~nuva
barierata“, ili ednostavno – „na{iot svet“. Sovla- na{iot svesen razvoj, se sozdava streme` kon duhovnosta,
duvaj}i ja barierata, duhovnata sila ja sozdade koj se narekuva „to~ka vo srceto“. Vo poslednata
materijalnata ~esti~ka koja po~na da se razviva. Toa evolutivna faza nie po~nuvame da go sfa}ame procesot
be{e Golemata Eksplozija. vo koj samite zemame u~estvo. Poednostavno ka`ano,
Treba da se zapomni: koga kabalistite govorat za po~nuvame da ja postignuvame logikata na Prirodata.
duhovnite svetovi, i materijalniot, fizi~kiot – tie Kolku podobro ja razbirame, tolku pove}e ja pro{iruvame
mislat na soodvetnite altruisti~ki i egoisti~ki na{ata svest i se soedinuvame so nea. Na kraj, koga taa
osobini. Tie nikoga{ ne podrazbiraat svetovi, koi go logika celosno }e bide postignata, }e razbereme kako
ispolnuvaat fizi~kiot prostor vo nekoja neispitana funkcionira Prirodata, pa duri i }e nau~ime kako da ja
vselena. kontrolirame.
Ne mo`eme da sedneme vo vselenski brod i da Toj proces se slu~uva samo na poslednoto nivo –
trgneme kon svetot, da re~eme, Jecira, ili da dobieme nivoto na duhovnoto iska~uvawe. Treba zasekoga{ da
duhovnost, izmenuvaj}i go svojot karakter. Toa mo`e zapomnime deka kone~noto nivo na ~ove~kiot razvoj
da se stori samo stanuvaj}i altruist, sli~en na treba da se otkriva svesno i dobrovolno. Bez iskreno
Sozdatelot. Koga }e go ostvarime toa, }e otkrieme posakuvawe na duhoven rast, ne e mo`na nikakva
deka Sozdatelot ve}e se nao|a vo nas, deka Toj sekoga{ duhovna evolucija. I pokraj toa, duhovniot razvoj
bil tamu, ~ekaj}i n#. „odozgora nadolu“ ve}e se slu~i. N# pominaa preku
Na site nivoa osven poslednoto, evolucijata ne ~etirite fazi na {ireweto na Svetlinata, preku
predviduva osoznavawe na sopstvenoto „jas“. [to se pette svetovi – Adam Kadmon, Acilut, Brija, Jecira
84 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 85

i Asija – posle {to n# smestija vo ovoj svet. Ako sega moeto kli. Toa kli me tera da rabotam za da go kupam i
sakame da se iska~ime nazad, da se kreneme po me ~uva od tro{eweto pari za drugi kaprici.
duhovnata skala, treba svesno toa da go izbereme. Edinstvenata razlika na duhovnoto kli od materi-
Me|utoa, ako zaboravime deka celta na Sozdavaweto jalnoto e vo nemo`nosta da se ka`e so sigurnost {to
e vo poistovetuvaweto so Sozdatelot, nie ne }e mo`e da se primi vo duhovnoto kli. Bidej}i, me|u
mo`eme da sfatime zo{to Prirodata ne ni pomaga, a sostojbata na ~ovekot i negovata skriena cel, postoi
ponekoga{ duri ni pravi pre~ki na na{iot pat. bariera, nikoga{ ne znae{ koja e celta dodeka ne ja
Od druga strana, ako se fokusirame na celta na dostigne{. Koga celta e dostignata, taa go nadminuva
Prirodata, }e po~uvstvuvame deka na{iot `ivot e seto ona {to mo`e da se zamisli, no do toj moment ne
vozbudlivo patuvawe koe vetuva otkritija, potraga po znae{ sigurno, kolku e taa veli~estvena.
duhovni bogatstva. Kolku poaktivno e na{eto u~estvo
vo patuvaweto niz `ivotot, tolku pobrzo i polesno }e Nakratko
bidat izvr{eni tie otkritija. [to e u{te podobro,
site maki }e se do`ivuvaat kako pra{awa na koi e Redosledot na fazite na razvojot na fizi~kiot svet e
potrebno da se najde odgovor, a ne kako bolni ist kako na duhovniot – toa e piramida na `elbite. Vo
ispituvawa so koi se soo~uvame vo svoeto fizi~ko duhovniot svet `elbite (ne`ivite, rastitelnite,
postoewe. Tokmu zatoa svesniot razvoj e mnogu podobar `ivotinskite, ~ove~kite i duhovnite) gi formiraat
od prinudniot razvoj, izvr{en po dobivaweto na bolni svetovite Adam Kadmon, Acilut, Brija, Jecira i
udari po grbot od strana na Prirodata. Ako postoi Asija. Vo materijalniot svet tie gi sozdavaat
`elba za duhoven razvoj, zna~i imame soodvetno kli mineralite, rastenijata, `ivotnite i lu|eto so „to~ka
za toa. Nema poubavo ~uvstvo od napolnetoto kli, vo srceto“. Sozdavaweto na materijalniot svet se
ostvarenata `elba. slu~ilo koga du{ata Adam ha Ri{on bila razbiena.
No streme`ot kon duhovnosta treba da dojde pred Toga{ site `elbi po~nale da se manifestiraat edna
duhovnoto ispolnuvawe. Podgotvuvaweto na kli za po druga, od slabite kon silnite, od ne`ivite do
Svetlina ne samo {to e edinstveno sredstvo za duhovnite, sozdavaj}i go na{iot svet – faza po faza.
iska~uvawe vo ~etvrtata faza, tuku e i edinstveno Denes, na po~etokot od XXI vek, site fazi se ve}e
ne{to {to mo`e da donese nesomneno zadovolstvo. formirani so isklu~ok na streme`ot kon duhovniot
Vsu{nost, ako se razmisli, nema ni{to poprirodno od svet, koj se manifestira s# pointenzivno. Popravaj}i
predvremenoto podgotvuvawe na kli. Ako sakam da se ja ovaa nova `elba }e go dostigneme edinstvoto so
napijam – vodata e moja svetlina, moe zadovolstvo. Sozdatelot, bidej}i toa e `elba za edinstvo. Taka,
Normalno, za da ja ispijam, moram prvo da podgotvam procesot na evolucijata na svetot i ~ove{tvoto }e ja
sad (kli), vo ovoj slu~aj toa e `edta. dostigne kulminacijata. Soodvetno na zgolemuvaweto
Istoto mo`e da se primeni kon s# {to sakame da na na{ata `elba da se vratime kon duhovnite koreni,
dobieme vo ovoj svet. Ako mojata svetlina e nov nie gradime duhovno kli. Opkru`uva~kata Svetlina
avtomobil, toga{ mojata `elba da go poseduvam e go poprava i go usovr{uva toa kli.
84 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 85

i Asija – posle {to n# smestija vo ovoj svet. Ako sega moeto kli. Toa kli me tera da rabotam za da go kupam i
sakame da se iska~ime nazad, da se kreneme po me ~uva od tro{eweto pari za drugi kaprici.
duhovnata skala, treba svesno toa da go izbereme. Edinstvenata razlika na duhovnoto kli od materi-
Me|utoa, ako zaboravime deka celta na Sozdavaweto jalnoto e vo nemo`nosta da se ka`e so sigurnost {to
e vo poistovetuvaweto so Sozdatelot, nie ne }e mo`e da se primi vo duhovnoto kli. Bidej}i, me|u
mo`eme da sfatime zo{to Prirodata ne ni pomaga, a sostojbata na ~ovekot i negovata skriena cel, postoi
ponekoga{ duri ni pravi pre~ki na na{iot pat. bariera, nikoga{ ne znae{ koja e celta dodeka ne ja
Od druga strana, ako se fokusirame na celta na dostigne{. Koga celta e dostignata, taa go nadminuva
Prirodata, }e po~uvstvuvame deka na{iot `ivot e seto ona {to mo`e da se zamisli, no do toj moment ne
vozbudlivo patuvawe koe vetuva otkritija, potraga po znae{ sigurno, kolku e taa veli~estvena.
duhovni bogatstva. Kolku poaktivno e na{eto u~estvo
vo patuvaweto niz `ivotot, tolku pobrzo i polesno }e Nakratko
bidat izvr{eni tie otkritija. [to e u{te podobro,
site maki }e se do`ivuvaat kako pra{awa na koi e Redosledot na fazite na razvojot na fizi~kiot svet e
potrebno da se najde odgovor, a ne kako bolni ist kako na duhovniot – toa e piramida na `elbite. Vo
ispituvawa so koi se soo~uvame vo svoeto fizi~ko duhovniot svet `elbite (ne`ivite, rastitelnite,
postoewe. Tokmu zatoa svesniot razvoj e mnogu podobar `ivotinskite, ~ove~kite i duhovnite) gi formiraat
od prinudniot razvoj, izvr{en po dobivaweto na bolni svetovite Adam Kadmon, Acilut, Brija, Jecira i
udari po grbot od strana na Prirodata. Ako postoi Asija. Vo materijalniot svet tie gi sozdavaat
`elba za duhoven razvoj, zna~i imame soodvetno kli mineralite, rastenijata, `ivotnite i lu|eto so „to~ka
za toa. Nema poubavo ~uvstvo od napolnetoto kli, vo srceto“. Sozdavaweto na materijalniot svet se
ostvarenata `elba. slu~ilo koga du{ata Adam ha Ri{on bila razbiena.
No streme`ot kon duhovnosta treba da dojde pred Toga{ site `elbi po~nale da se manifestiraat edna
duhovnoto ispolnuvawe. Podgotvuvaweto na kli za po druga, od slabite kon silnite, od ne`ivite do
Svetlina ne samo {to e edinstveno sredstvo za duhovnite, sozdavaj}i go na{iot svet – faza po faza.
iska~uvawe vo ~etvrtata faza, tuku e i edinstveno Denes, na po~etokot od XXI vek, site fazi se ve}e
ne{to {to mo`e da donese nesomneno zadovolstvo. formirani so isklu~ok na streme`ot kon duhovniot
Vsu{nost, ako se razmisli, nema ni{to poprirodno od svet, koj se manifestira s# pointenzivno. Popravaj}i
predvremenoto podgotvuvawe na kli. Ako sakam da se ja ovaa nova `elba }e go dostigneme edinstvoto so
napijam – vodata e moja svetlina, moe zadovolstvo. Sozdatelot, bidej}i toa e `elba za edinstvo. Taka,
Normalno, za da ja ispijam, moram prvo da podgotvam procesot na evolucijata na svetot i ~ove{tvoto }e ja
sad (kli), vo ovoj slu~aj toa e `edta. dostigne kulminacijata. Soodvetno na zgolemuvaweto
Istoto mo`e da se primeni kon s# {to sakame da na na{ata `elba da se vratime kon duhovnite koreni,
dobieme vo ovoj svet. Ako mojata svetlina e nov nie gradime duhovno kli. Opkru`uva~kata Svetlina
avtomobil, toga{ mojata `elba da go poseduvam e go poprava i go usovr{uva toa kli.
86 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 87

So preminot na sekoe novo nivo na razvojot, se budi Petti del. ^ija realnost pretstavuva
novo re{imo – bele{ka za posovr{ena sostojba, vo koja
nie ve}e sme prestojuvale prethodno. Na kraj, realnost ?
Opkru`uva~kata Svetlina go isprava sevkupnoto kli
celosno, i du{ata na Adam povtorno se soedinuva so
site svoi delovi, i so Sozdatelot. Me|utoa, ovoj proces
predizvikuva `elba da zapra{ame: ako re{imot se
zabele`ani vo mene, i ako odredeni sostojbi se budat Site svetovi – vi{ite i ni`ite –
i se odvivaat isto taka vo mene, toga{ kade se nao|a se nao|aat vnatre vo ~ovekot.
objektivnata realnost? Ako re{imot na drug ~ovek Jehuda A{lag
se razlikuva od moite, dali toa zna~i deka toj `ivee
vo drug svet vo odnos na mene? [to e toga{ so Od site neo~ekuvani idei koi mo`at da se najdat vo
duhovnite svetovi? Kade se nao|aat tie ako postojat kabalata, ne postoi ponepredvidliva, poiracionalna,
vo mene? Osven toa, kade prestojuva Sozdatelot? no i pokraj toa, tolku dlaboka i vozbudliva, od
^itajte ponatamu, vo sledniot del }e gi najdete koncepcijata na realnosta. Da ne bea Ajn{tajn i
odgovorite na site ovie pra{awa. kvantnata fizika, koi izvr{ija prevrat vo pretstavite
na lu|eto za realnosta, ideite predlo`eni ovde bi
mo`ele da bidat otfrleni i ismeani.
Vo prethodniot del govorevme deka evolucijata e
mo`na blagodarej}i na razvojot na na{ata `elba za
primawe na zadovolstva, od nulta nivo do ~etvrtoto.
No ako na{ite `elbi bile dvi`e~ka sila na evolu-
cijata na svetot, toga{ dali toj svet postoi nadvor od
nas? Nema li da izleze deka svetot {to n# opkru`uva
e prikazna vo koja sakame da poveruvame?
Nie razgleduvavme deka Sozdavaweto zapo~nalo od
Zamislata na Sozdavaweto, koja sozdala ~etiri
osnovni fazi na {ireweto na Direktnata Svetlina.
Tie fazi sodr`at deset sefirot: Keter (nultata
faza), Hohma (prvata faza), Bina (vtorata faza),
Hesed, Gvura, Tiferet, Necah, Hod i Jesod (site tie
ja pravat tretata faza – Zeir Anpin) i Malhut
(~etvrtata faza).
Knigata „Zohar“ – nau~niot trud koj go izu~uva sekoj
kabalist, tvrdi deka celokupnata realnost se sostoi
86 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 87

So preminot na sekoe novo nivo na razvojot, se budi Petti del. ^ija realnost pretstavuva
novo re{imo – bele{ka za posovr{ena sostojba, vo koja
nie ve}e sme prestojuvale prethodno. Na kraj, realnost ?
Opkru`uva~kata Svetlina go isprava sevkupnoto kli
celosno, i du{ata na Adam povtorno se soedinuva so
site svoi delovi, i so Sozdatelot. Me|utoa, ovoj proces
predizvikuva `elba da zapra{ame: ako re{imot se
zabele`ani vo mene, i ako odredeni sostojbi se budat Site svetovi – vi{ite i ni`ite –
i se odvivaat isto taka vo mene, toga{ kade se nao|a se nao|aat vnatre vo ~ovekot.
objektivnata realnost? Ako re{imot na drug ~ovek Jehuda A{lag
se razlikuva od moite, dali toa zna~i deka toj `ivee
vo drug svet vo odnos na mene? [to e toga{ so Od site neo~ekuvani idei koi mo`at da se najdat vo
duhovnite svetovi? Kade se nao|aat tie ako postojat kabalata, ne postoi ponepredvidliva, poiracionalna,
vo mene? Osven toa, kade prestojuva Sozdatelot? no i pokraj toa, tolku dlaboka i vozbudliva, od
^itajte ponatamu, vo sledniot del }e gi najdete koncepcijata na realnosta. Da ne bea Ajn{tajn i
odgovorite na site ovie pra{awa. kvantnata fizika, koi izvr{ija prevrat vo pretstavite
na lu|eto za realnosta, ideite predlo`eni ovde bi
mo`ele da bidat otfrleni i ismeani.
Vo prethodniot del govorevme deka evolucijata e
mo`na blagodarej}i na razvojot na na{ata `elba za
primawe na zadovolstva, od nulta nivo do ~etvrtoto.
No ako na{ite `elbi bile dvi`e~ka sila na evolu-
cijata na svetot, toga{ dali toj svet postoi nadvor od
nas? Nema li da izleze deka svetot {to n# opkru`uva
e prikazna vo koja sakame da poveruvame?
Nie razgleduvavme deka Sozdavaweto zapo~nalo od
Zamislata na Sozdavaweto, koja sozdala ~etiri
osnovni fazi na {ireweto na Direktnata Svetlina.
Tie fazi sodr`at deset sefirot: Keter (nultata
faza), Hohma (prvata faza), Bina (vtorata faza),
Hesed, Gvura, Tiferet, Necah, Hod i Jesod (site tie
ja pravat tretata faza – Zeir Anpin) i Malhut
(~etvrtata faza).
Knigata „Zohar“ – nau~niot trud koj go izu~uva sekoj
kabalist, tvrdi deka celokupnata realnost se sostoi
88 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 89

samo od deset sefirot. S# e sozdadeno od strukturi Varijaciite na na{ite sostojbi (`elbite za primawe)
pretstaveni so ovie deset sefirot. Edinstvenata formiraat na~ini, alatki za vosprimawe, nare~eni
razlika me|u niv e vo toa kolku dlaboko se potopeni „kelim“ (mno`ina od „kli“). So drugi zborovi, sekoja
tie vo na{ata materija – `elbata za primawe. forma, sekoja boja, miris, sekoja misla – s# {to postoi –
Za da se sfati {to podrazbiraat kabalistite pod e tuka, bidej}i vo mene postoi soodvetno kli, koe mo`e
zborovite „tie se potopeni vo na{ata materija“, toa da go vosprimi. Isto kako {to na{iot mozok gi
zamislete si nekoe telo, da re~eme topka vtisnata vo koristi bukvite od azbukata za izu~uvawe na seto ona
par~e plastelin ili glina pogodna za modelirawe. {to go nudi ovoj svet, na{ite kelim gi koristat desette
Topkata ja pretstavuva grupata od deset sefirot, a sefirot za izu~uvawe na seto ona {to go nudat duhovnite
glinata – nas ili na{ite du{i. Duri i ako ja vtisneme svetovi. Kako {to pri izu~uvaweto na ovoj svet se
topkata vo glinata, so nea nema ni{to da se slu~i. No pridr`uvame do odredeni pravila i ograni~uvawa, taka
kolku podlaboko taa }e navleguva vo glinata, tolku pri izu~uvaweto na duhovnite svetovi treba da gi znaeme
pove}e }e se izmeni glinata. pravilata spored koi tie se formirani.
So {to mo`e da se sporedi zaemnata reakcija na Izu~uvaj}i {to bilo vo materijalniot svet, nie
grupata od desette sefirot i du{ata? Vi se slu~ilo treba da se pridr`uvame do odredeni pravila. Ako
li naedna{ da otkriete ne{to {to vi bega od proverkata poka`uva deka ne{to funkcionira, toga{
vnimanieto, vo voobi~aenoto opkru`uvawe? Toa e toa se smeta za pravilno, s# dodeka nekoj ne doka`e
sli~no na ~uvstvoto koe se pojavuva koga desette (vo praksa, a ne so zborovi) deka se slu~ila gre{ka.
sefirot se zadlabo~uvaat vo `elbata za primawe. Bez proverkata spored iskustvata, s# ostanuva samo
Poednostavno ka`ano, ako naedna{ osoznaeme ne{to pretpostavka, teorija.
{to ne sme go ~uvstvuvale porano, toa e zatoa {to Duhovnite svetovi imaat isto taka svoi granici –
desette sefirot navlegle podlaboko vo nas. poto~no ka`ano,tri. Ako sakame da ja dostigneme celta
@elbata za primawe kabalistite ja narekuvaat na Sozdavaweto, i da staneme sli~ni na Sozdatelot,
avijut. Vo bukvalen prevod zna~i „debelina“, a ne morame da se pridr`uvame do ovie ograni~uvawa.
„`elba“. Tie go koristat ovoj termin, bidej}i kolku e
pogolema `elbata za primawe, tolku pove}e sloevi & Tri ograni~uvawa pri izu~uvawe na kabalata
se dodavaat.
Prvo ograni~uvawe – {to vosprimame
Kako {to rekovme, `elbata za primawe, avijut,
se sostoi od pet osnovni stepeni: 0, 1, 2, 3, 4. Zavisno Vo predgovorot na knigata „Zohar“ kabalistot Jehuda
od merata na potopuvawe na desette sefirot vo A{lag pi{uva za postoeweto na „~etiri kategorii
nivoata (sloevite) na avijut, tie sozdavaat razli~ni na vosprimawe – materija, forma na materijata,
kombinacii ili me{avini na `elbata za primawe i apstraktna forma i su{tina“. Koga ja izu~uvame
`elbata za davawe. Nivnite kombinacii go formiraat duhovnata Priroda, na{ata zada~a e da odredime koja
seto ona {to postoi: duhovnite svetovi, materijalnite od tie kategorii ni dava verodostojni i to~ni
svetovi, i s# {to se nao|a vo niv. informacii, a koja ne.
88 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 89

samo od deset sefirot. S# e sozdadeno od strukturi Varijaciite na na{ite sostojbi (`elbite za primawe)
pretstaveni so ovie deset sefirot. Edinstvenata formiraat na~ini, alatki za vosprimawe, nare~eni
razlika me|u niv e vo toa kolku dlaboko se potopeni „kelim“ (mno`ina od „kli“). So drugi zborovi, sekoja
tie vo na{ata materija – `elbata za primawe. forma, sekoja boja, miris, sekoja misla – s# {to postoi –
Za da se sfati {to podrazbiraat kabalistite pod e tuka, bidej}i vo mene postoi soodvetno kli, koe mo`e
zborovite „tie se potopeni vo na{ata materija“, toa da go vosprimi. Isto kako {to na{iot mozok gi
zamislete si nekoe telo, da re~eme topka vtisnata vo koristi bukvite od azbukata za izu~uvawe na seto ona
par~e plastelin ili glina pogodna za modelirawe. {to go nudi ovoj svet, na{ite kelim gi koristat desette
Topkata ja pretstavuva grupata od deset sefirot, a sefirot za izu~uvawe na seto ona {to go nudat duhovnite
glinata – nas ili na{ite du{i. Duri i ako ja vtisneme svetovi. Kako {to pri izu~uvaweto na ovoj svet se
topkata vo glinata, so nea nema ni{to da se slu~i. No pridr`uvame do odredeni pravila i ograni~uvawa, taka
kolku podlaboko taa }e navleguva vo glinata, tolku pri izu~uvaweto na duhovnite svetovi treba da gi znaeme
pove}e }e se izmeni glinata. pravilata spored koi tie se formirani.
So {to mo`e da se sporedi zaemnata reakcija na Izu~uvaj}i {to bilo vo materijalniot svet, nie
grupata od desette sefirot i du{ata? Vi se slu~ilo treba da se pridr`uvame do odredeni pravila. Ako
li naedna{ da otkriete ne{to {to vi bega od proverkata poka`uva deka ne{to funkcionira, toga{
vnimanieto, vo voobi~aenoto opkru`uvawe? Toa e toa se smeta za pravilno, s# dodeka nekoj ne doka`e
sli~no na ~uvstvoto koe se pojavuva koga desette (vo praksa, a ne so zborovi) deka se slu~ila gre{ka.
sefirot se zadlabo~uvaat vo `elbata za primawe. Bez proverkata spored iskustvata, s# ostanuva samo
Poednostavno ka`ano, ako naedna{ osoznaeme ne{to pretpostavka, teorija.
{to ne sme go ~uvstvuvale porano, toa e zatoa {to Duhovnite svetovi imaat isto taka svoi granici –
desette sefirot navlegle podlaboko vo nas. poto~no ka`ano,tri. Ako sakame da ja dostigneme celta
@elbata za primawe kabalistite ja narekuvaat na Sozdavaweto, i da staneme sli~ni na Sozdatelot,
avijut. Vo bukvalen prevod zna~i „debelina“, a ne morame da se pridr`uvame do ovie ograni~uvawa.
„`elba“. Tie go koristat ovoj termin, bidej}i kolku e
pogolema `elbata za primawe, tolku pove}e sloevi & Tri ograni~uvawa pri izu~uvawe na kabalata
se dodavaat.
Prvo ograni~uvawe – {to vosprimame
Kako {to rekovme, `elbata za primawe, avijut,
se sostoi od pet osnovni stepeni: 0, 1, 2, 3, 4. Zavisno Vo predgovorot na knigata „Zohar“ kabalistot Jehuda
od merata na potopuvawe na desette sefirot vo A{lag pi{uva za postoeweto na „~etiri kategorii
nivoata (sloevite) na avijut, tie sozdavaat razli~ni na vosprimawe – materija, forma na materijata,
kombinacii ili me{avini na `elbata za primawe i apstraktna forma i su{tina“. Koga ja izu~uvame
`elbata za davawe. Nivnite kombinacii go formiraat duhovnata Priroda, na{ata zada~a e da odredime koja
seto ona {to postoi: duhovnite svetovi, materijalnite od tie kategorii ni dava verodostojni i to~ni
svetovi, i s# {to se nao|a vo niv. informacii, a koja ne.
90 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 91

„Zohar“ gi objasnuva samo prvite dve. So drugi No {tom se popravime, otkrivame deka ve}e
zborovi, sekoj poseben zbor vo knigata e napi{an ili `iveeme vo svetovite BJA. Na krajot nie sigurno }e
od gledi{te na materijata, ili formata vo materijata, se izdigneme zaedno so niv vo svetovite Acilut i
i nema nitu eden zbor napi{an od gledi{te na Adam Kadmon.
apstraktnata forma ili su{tinata.
Treto ograni~uvawe – koj vosprima
Vtoro ograni~uvawe – kade vosprimame
I pokraj toa {to „Zohar“ detalno ni ja opi{uva
Kako {to spomenavme, sr`ta na duhovnite svetovi e strukturata na sekoj svet i ona {to se slu~uva vo niv
nare~ena „du{ata Adam ha Ri{on“. Taka se sozdavale kako da e nekoe mesto vo fizi~kiot svet, vsu{nost
duhovnite svetovi. Me|utoa, nie ve}e go pominavme stanuva zbor isklu~ivo za do`ivuvawa na du{ata. So
sozdavaweto na ovie svetovi, i se nao|ame na patot na drugi zborovi, kabalistite vo knigata ni prenesuvaat
iska~uvaweto na povisoki nivoa, iako nekoga{ ni se kako ja vosprimaat ovaa ili onaa pojava, taka {to }e
~ini deka toa ne e ba{ taka. Vo na{ata sostojba du{ata mo`eme i nie istoto da go iskusime, do`iveeme. Zatoa,
na Adam ve}e se raspadnala na delovi. „Zohar“ ka`uva ~itaj}i vo knigata „Zohar“ za slu~uvawata vo
deka najgolemiot del na del~iwata (poto~no 99 svetovite BJA, vsu{nost nie doznavame kako Rabi
procenti) se rasfrleni niz svetovite Brija, Jecira i [imon Bar Johaj (avtorot na knigata „Zohar“) gi
Asija (BJA), i samo eden procent se izdignal do svetot iskusil duhovnite sostojbi, i kako toa go opi{al
Acilut. negoviot u~enik Rabi Aba.
Bidej}i du{ata na Adam pripa|a na sistemot na Me|utoa, koga kabalistite pi{uvaat za svetovite
svetovite BJA, i e rasfrlena niz ovie svetovi, i koi se nao|aat nad BJA, tie ne pi{uvaat za samite
bidej}i site nie sme ~esti~ki od taa du{a, jasno e deka svetovi, tuku za toa kako poznatite kabalisti~ki
mo`eme da vosprimame samo delovi od tie svetovi. avtori gi do`iveale tie svetovi, prestojuvaj}i vo
Seto ona {to go smetame za dojdeno od svetovite svetovite BJA. Bidej}i kabalistite gi prenesuvaat
povisoki od BJA, kako Acilut i Adam Kadmon, ne e svoite li~ni do`ivuvawa, opi{uvawata vo kabalis-
verodostojno bez razlika {to mislime. Nie mo`eme ti~kite spisi imaat sli~nosti i razliki. Ne{to od
da vosprimame samo nivni odblesoci, dojdeni od opi{anoto se odnesuva na celokupnata struktura na
svetovite Acilut i Adam Kadmon preku filtrite na svetovite, na primer imiwata na sefirot i svetovite.
svetovite BJA. S# drugo se odnesuva na li~noto iskustvo, steknato
Na{iot svet se nao|a na najniskoto nivo od vo tie svetovi.
svetovite BJA. Toa nivo, vsu{nost, e sosema sprotivno Na primer, ako po~nam da mu raska`uvam na
od site drugi duhovni svetovi, i zatoa nie ne gi prijatelot za patuvaweto vo Wujork, mo`am da
~uvstvuvame. Sli~no na dvajca lu|e koi zavrteni grb raska`am za Tajms Skver, ili za ogromnite mostovi
so grb se dvi`at vo sprotivni nasoki. Ima li {ansa koi go soedinuvaat Menhetn so kontinentot. Ili
tie nekoga{ da se sretnat? mo`am da raska`am kakov {ok do`iveav vozej}i po
90 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 91

„Zohar“ gi objasnuva samo prvite dve. So drugi No {tom se popravime, otkrivame deka ve}e
zborovi, sekoj poseben zbor vo knigata e napi{an ili `iveeme vo svetovite BJA. Na krajot nie sigurno }e
od gledi{te na materijata, ili formata vo materijata, se izdigneme zaedno so niv vo svetovite Acilut i
i nema nitu eden zbor napi{an od gledi{te na Adam Kadmon.
apstraktnata forma ili su{tinata.
Treto ograni~uvawe – koj vosprima
Vtoro ograni~uvawe – kade vosprimame
I pokraj toa {to „Zohar“ detalno ni ja opi{uva
Kako {to spomenavme, sr`ta na duhovnite svetovi e strukturata na sekoj svet i ona {to se slu~uva vo niv
nare~ena „du{ata Adam ha Ri{on“. Taka se sozdavale kako da e nekoe mesto vo fizi~kiot svet, vsu{nost
duhovnite svetovi. Me|utoa, nie ve}e go pominavme stanuva zbor isklu~ivo za do`ivuvawa na du{ata. So
sozdavaweto na ovie svetovi, i se nao|ame na patot na drugi zborovi, kabalistite vo knigata ni prenesuvaat
iska~uvaweto na povisoki nivoa, iako nekoga{ ni se kako ja vosprimaat ovaa ili onaa pojava, taka {to }e
~ini deka toa ne e ba{ taka. Vo na{ata sostojba du{ata mo`eme i nie istoto da go iskusime, do`iveeme. Zatoa,
na Adam ve}e se raspadnala na delovi. „Zohar“ ka`uva ~itaj}i vo knigata „Zohar“ za slu~uvawata vo
deka najgolemiot del na del~iwata (poto~no 99 svetovite BJA, vsu{nost nie doznavame kako Rabi
procenti) se rasfrleni niz svetovite Brija, Jecira i [imon Bar Johaj (avtorot na knigata „Zohar“) gi
Asija (BJA), i samo eden procent se izdignal do svetot iskusil duhovnite sostojbi, i kako toa go opi{al
Acilut. negoviot u~enik Rabi Aba.
Bidej}i du{ata na Adam pripa|a na sistemot na Me|utoa, koga kabalistite pi{uvaat za svetovite
svetovite BJA, i e rasfrlena niz ovie svetovi, i koi se nao|aat nad BJA, tie ne pi{uvaat za samite
bidej}i site nie sme ~esti~ki od taa du{a, jasno e deka svetovi, tuku za toa kako poznatite kabalisti~ki
mo`eme da vosprimame samo delovi od tie svetovi. avtori gi do`iveale tie svetovi, prestojuvaj}i vo
Seto ona {to go smetame za dojdeno od svetovite svetovite BJA. Bidej}i kabalistite gi prenesuvaat
povisoki od BJA, kako Acilut i Adam Kadmon, ne e svoite li~ni do`ivuvawa, opi{uvawata vo kabalis-
verodostojno bez razlika {to mislime. Nie mo`eme ti~kite spisi imaat sli~nosti i razliki. Ne{to od
da vosprimame samo nivni odblesoci, dojdeni od opi{anoto se odnesuva na celokupnata struktura na
svetovite Acilut i Adam Kadmon preku filtrite na svetovite, na primer imiwata na sefirot i svetovite.
svetovite BJA. S# drugo se odnesuva na li~noto iskustvo, steknato
Na{iot svet se nao|a na najniskoto nivo od vo tie svetovi.
svetovite BJA. Toa nivo, vsu{nost, e sosema sprotivno Na primer, ako po~nam da mu raska`uvam na
od site drugi duhovni svetovi, i zatoa nie ne gi prijatelot za patuvaweto vo Wujork, mo`am da
~uvstvuvame. Sli~no na dvajca lu|e koi zavrteni grb raska`am za Tajms Skver, ili za ogromnite mostovi
so grb se dvi`at vo sprotivni nasoki. Ima li {ansa koi go soedinuvaat Menhetn so kontinentot. Ili
tie nekoga{ da se sretnat? mo`am da raska`am kakov {ok do`iveav vozej}i po
92 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 93

veli~estveniot Bruklinski most, i {to ~uvstvuvav mateli, egoisti~ni po priroda. Me|utoa, su{testvata
stoej}i nasred Tajms Skver, ispolnet so bleskavi (lu|eto) mo`at da ja „zavitkaat“ svojata `elba za
svetla, boi, zvuci, obzemen od ~uvstvo na bes- primawe vo oblik na davawe, za da nalikuva na
pomo{nost. Razlikata me|u prvite dva primeri i davawe. So drugi zborovi, mo`eme da primame, no so
poslednite e vo toa {to vo poslednite go prenesuvam „zavitkuvaweto“ da staneme davateli.
li~noto iskustvo, a vo prvite zboruvam za vpe~a-
tocite koi }e gi dobie sekoj {to go posetil Menhetn, Postojat dve pri~ini, poradi koi nie ne mo`eme
iako }e go do`ivee na svoj svojstven na~in. samo da davame:
Spomenuvaj}i go prvoto ograni~uvawe, rekovme 1) Za da davame, treba da postoi nekoj koj saka da
deka „Zohar“ dava informacija od gledi{te na prima. Me|utoa, osven nas, postoi samo Sozda-
materijata i formata vo materijata. Materijata e telot, koj nema potreba od primawe na {to bilo,
`elbata za primawe, a formata vo materijata – e bidej}i Negovata priroda e davaweto. Taka,
namerata; so koja `elbata za primawe i prima, se davaweto za nas ne e mo`no.
ostvaruva – zaradi mene ili zaradi drugite. Po- 2) Nie nemame nitu najmala `elba za davawe. Nie
ednostavno ka`ano: materija = `elba za primawe, ne mo`eme da davame, bidej}i sme sozdadeni od
forma = namera. `elbata za primawe; primaweto e na{ata
su{tina, na{ata materija.
Zadol`itelno treba da se zapomni deka „Zohar“
ne smee da se razgleduva kako prikazna za misti~ni Zna~i, posledniot argument e mnogu pokompli-
pojavi ili zbirka na prikazni. „Zohar“, kako i site
ciran otkolku {to se ~ini na prv pogled. Koga
kabalisti~ki knigi, treba da se upotrebuva samo
za u~ewe. Toa zna~i deka knigata }e pomogne samo kabalistite pi{uvaat deka nie sakame samo da
ako vie posakate da go do`iveete opi{anoto vo primame, tie voop{to ne mislat deka nie mo`eme
nea. Inaku taa nema ni{to da vi dade, i vie nema da samo da primame, tuku zboruvaat deka takva e
ja razberete. Zapomnete: pravilnoto razbirawe na skrienata namera, motivacijata koja stoi zad site
kabalisti~kite tekstovi zavisi od va{ata na{i dejstva. S# e mnogu jasno formulirano: ako ne
namera za vreme na ~itaweto, od pri~inata zo{to ni donese zadovolstvo, nie ne mo`eme toa da go
gi otvorivte, a ne od mo}ta na va{iot intelekt. napravime. Ne e rabotata samo vo toa deka nie nema
Sodr`inata }e vlijae vrz vas samo ako vie sakate da sakame toa da go napravime, tuku deka bukvalno
da gi preobrazite svoite osobini vo altruisti~ki, nema da mo`eme. Sozdatelot (Prirodata) n# sozdal
kako opi{anite vo tekstot.
davaj}i ni samo edna `elba – za primawe, bidej}i s#
{to Toj saka e da dava. Zna~i, nemame potreba da gi
Oblikot na davaweto se prika`uva so struk- menuvame svoite dejstva, treba da ja promenime samo
turata na gradbata na svetot Acilut. Davaweto vo motivacijata za nivno izvr{uvawe.
apstraktna forma e osobina na Sozdatelot, i so
ni{to ne se odnesuva na su{testvata koi se pri-
92 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 93

veli~estveniot Bruklinski most, i {to ~uvstvuvav mateli, egoisti~ni po priroda. Me|utoa, su{testvata
stoej}i nasred Tajms Skver, ispolnet so bleskavi (lu|eto) mo`at da ja „zavitkaat“ svojata `elba za
svetla, boi, zvuci, obzemen od ~uvstvo na bes- primawe vo oblik na davawe, za da nalikuva na
pomo{nost. Razlikata me|u prvite dva primeri i davawe. So drugi zborovi, mo`eme da primame, no so
poslednite e vo toa {to vo poslednite go prenesuvam „zavitkuvaweto“ da staneme davateli.
li~noto iskustvo, a vo prvite zboruvam za vpe~a-
tocite koi }e gi dobie sekoj {to go posetil Menhetn, Postojat dve pri~ini, poradi koi nie ne mo`eme
iako }e go do`ivee na svoj svojstven na~in. samo da davame:
Spomenuvaj}i go prvoto ograni~uvawe, rekovme 1) Za da davame, treba da postoi nekoj koj saka da
deka „Zohar“ dava informacija od gledi{te na prima. Me|utoa, osven nas, postoi samo Sozda-
materijata i formata vo materijata. Materijata e telot, koj nema potreba od primawe na {to bilo,
`elbata za primawe, a formata vo materijata – e bidej}i Negovata priroda e davaweto. Taka,
namerata; so koja `elbata za primawe i prima, se davaweto za nas ne e mo`no.
ostvaruva – zaradi mene ili zaradi drugite. Po- 2) Nie nemame nitu najmala `elba za davawe. Nie
ednostavno ka`ano: materija = `elba za primawe, ne mo`eme da davame, bidej}i sme sozdadeni od
forma = namera. `elbata za primawe; primaweto e na{ata
su{tina, na{ata materija.
Zadol`itelno treba da se zapomni deka „Zohar“
ne smee da se razgleduva kako prikazna za misti~ni Zna~i, posledniot argument e mnogu pokompli-
pojavi ili zbirka na prikazni. „Zohar“, kako i site
ciran otkolku {to se ~ini na prv pogled. Koga
kabalisti~ki knigi, treba da se upotrebuva samo
za u~ewe. Toa zna~i deka knigata }e pomogne samo kabalistite pi{uvaat deka nie sakame samo da
ako vie posakate da go do`iveete opi{anoto vo primame, tie voop{to ne mislat deka nie mo`eme
nea. Inaku taa nema ni{to da vi dade, i vie nema da samo da primame, tuku zboruvaat deka takva e
ja razberete. Zapomnete: pravilnoto razbirawe na skrienata namera, motivacijata koja stoi zad site
kabalisti~kite tekstovi zavisi od va{ata na{i dejstva. S# e mnogu jasno formulirano: ako ne
namera za vreme na ~itaweto, od pri~inata zo{to ni donese zadovolstvo, nie ne mo`eme toa da go
gi otvorivte, a ne od mo}ta na va{iot intelekt. napravime. Ne e rabotata samo vo toa deka nie nema
Sodr`inata }e vlijae vrz vas samo ako vie sakate da sakame toa da go napravime, tuku deka bukvalno
da gi preobrazite svoite osobini vo altruisti~ki, nema da mo`eme. Sozdatelot (Prirodata) n# sozdal
kako opi{anite vo tekstot.
davaj}i ni samo edna `elba – za primawe, bidej}i s#
{to Toj saka e da dava. Zna~i, nemame potreba da gi
Oblikot na davaweto se prika`uva so struk- menuvame svoite dejstva, treba da ja promenime samo
turata na gradbata na svetot Acilut. Davaweto vo motivacijata za nivno izvr{uvawe.
apstraktna forma e osobina na Sozdatelot, i so
ni{to ne se odnesuva na su{testvata koi se pri-
94 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 95

Vosprimawe na realnosta kontekst, toa }e go dovede vo zabuna“. Toa mo`e da se


slu~i, ako ne go ograni~ime svoeto izu~uvawe na
Postojat pove}e termini za opi{uvawe na sfa}aweto. materijata i formata vo materijata.
Najdlabokoto negovo nivo kabalistite go narekuvaat Treba da razbereme deka vo duhovnosta nema
„dostignuvawe“. Bidej}i tie gi izu~uvaat duhovnite „zabrani“. Koga kabalistite ne{to narekuvaat
svetovi, nivna cel e – steknuvawe na „duhovnoto „zabraneto“, se misli deka toa e nevozmo`no. Koga
dostignuvawe“. Dostignuvaweto podrazbira tolku velat deka ne treba da se izu~uva apstraktnata forma
dlaboko i seopfatno sfa}awe na toa {to go vos- i su{tinata, toa ne zna~i deka }e gi pogodi grom site
primame, {to ne ostanuvaat nikakvi pra{awa. koi toa }e go storat, tuku zna~i deka nie ne mo`eme
Kabalistite pi{uvaat deka na krajot od evolucijata da gi izu~uvame ovie kategorii, iako toa go posa-
na ~ove{tvoto, site }e go dostigneme Sozdatelot, vo kuvame.
sostojba nare~ena „ednakvost na formite“. Jehuda A{lag ja objasnuva nesfatlivosta na
Stremej}i se kon postignuvaweto na celta, su{tinata vo primerot so elektricitetot. Toj veli
kabalistite najvnimatelno se trudele da odredat koi deka nego mo`eme da go iskoristime na mnogu na~ini:
aspekti na realnosta treba da se izu~uvaat, a koi ne. za lekuvawe, ladewe, slu{awe muzika, gledawe
Za da se napravi toa, tie se pridr`uvale do ednostaven filmovi. Elektricitetot mo`e da bide vo mnogu
princip: ako ne{to pomaga da se dobijat znaewa brzo formi, no dali nie mo`eme da ja izrazime negovata
i sigurno, toga{ toa treba da se izu~uva, ako ne – toa su{tina?
treba da se otfrli. Da upotrebime drug primer za pojasnuvawe na
Kabalistite vo celina, a posebno „Zohar“, n# konceptot na ~etirite kategorii – materijata,
ubeduvaat da go izu~uvame samo toa {to mo`e da se formata vo materijata, apstraktnata forma i
vosprima so apsolutna sigurnost. Ne treba da go su{tinata. Narekuvaj}i go nekoj ~ovek silen, nie
gubime vremeto na pretpostavki i pogoduvawa, zatoa vsu{nost mislime na negovata materija – teloto – i
{to toga{ na{eto postignuvawe }e bide nevero- formata koja go obvitkuva negovoto telo – silata. Ako
dostojno. Isto taka, kabalistite zboruvaat deka od ja oddelime formata na silata od materijata (teloto
~etirite kategorii na vosprimawe – materijata, na ~ovekot) i ja izu~uvame posebno, tokmu toa }e bide
formata na materijata, apstraktnata forma i izu~uvawe na apstraktnata forma na silata. ^etvr-
su{tinata – nie mo`eme so sigurnost da gi vosprimime tata kategorija – samata su{tina na ~ovekot – e
samo prvite dve. Poradi toa, s# za {to raska`uva apsolutno nesfatliva. Nie ednostavno nemame takvi
„Zohar“ – toa se `elbite (materija) i kako nie gi setilni organi so koi bi mo`ele da ja izu~ime
koristime: za sebe ili zaradi Sozdatelot. su{tinata i da ja prika`eme vo forma dostapna za
Kabalistot Jehuda A{lag pi{uva deka „ako vosprimawe. Sleduva deka su{tinata ne e samo ne{to
~itatelot ne znae razumno da se odnesuva kon nespoznaeno tokmu sega, tuku deka nie nikoga{ nema
ograni~uvawata, i seto toa go vosprima nadvor od da ja spoznaeme.
94 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 95

Vosprimawe na realnosta kontekst, toa }e go dovede vo zabuna“. Toa mo`e da se


slu~i, ako ne go ograni~ime svoeto izu~uvawe na
Postojat pove}e termini za opi{uvawe na sfa}aweto. materijata i formata vo materijata.
Najdlabokoto negovo nivo kabalistite go narekuvaat Treba da razbereme deka vo duhovnosta nema
„dostignuvawe“. Bidej}i tie gi izu~uvaat duhovnite „zabrani“. Koga kabalistite ne{to narekuvaat
svetovi, nivna cel e – steknuvawe na „duhovnoto „zabraneto“, se misli deka toa e nevozmo`no. Koga
dostignuvawe“. Dostignuvaweto podrazbira tolku velat deka ne treba da se izu~uva apstraktnata forma
dlaboko i seopfatno sfa}awe na toa {to go vos- i su{tinata, toa ne zna~i deka }e gi pogodi grom site
primame, {to ne ostanuvaat nikakvi pra{awa. koi toa }e go storat, tuku zna~i deka nie ne mo`eme
Kabalistite pi{uvaat deka na krajot od evolucijata da gi izu~uvame ovie kategorii, iako toa go posa-
na ~ove{tvoto, site }e go dostigneme Sozdatelot, vo kuvame.
sostojba nare~ena „ednakvost na formite“. Jehuda A{lag ja objasnuva nesfatlivosta na
Stremej}i se kon postignuvaweto na celta, su{tinata vo primerot so elektricitetot. Toj veli
kabalistite najvnimatelno se trudele da odredat koi deka nego mo`eme da go iskoristime na mnogu na~ini:
aspekti na realnosta treba da se izu~uvaat, a koi ne. za lekuvawe, ladewe, slu{awe muzika, gledawe
Za da se napravi toa, tie se pridr`uvale do ednostaven filmovi. Elektricitetot mo`e da bide vo mnogu
princip: ako ne{to pomaga da se dobijat znaewa brzo formi, no dali nie mo`eme da ja izrazime negovata
i sigurno, toga{ toa treba da se izu~uva, ako ne – toa su{tina?
treba da se otfrli. Da upotrebime drug primer za pojasnuvawe na
Kabalistite vo celina, a posebno „Zohar“, n# konceptot na ~etirite kategorii – materijata,
ubeduvaat da go izu~uvame samo toa {to mo`e da se formata vo materijata, apstraktnata forma i
vosprima so apsolutna sigurnost. Ne treba da go su{tinata. Narekuvaj}i go nekoj ~ovek silen, nie
gubime vremeto na pretpostavki i pogoduvawa, zatoa vsu{nost mislime na negovata materija – teloto – i
{to toga{ na{eto postignuvawe }e bide nevero- formata koja go obvitkuva negovoto telo – silata. Ako
dostojno. Isto taka, kabalistite zboruvaat deka od ja oddelime formata na silata od materijata (teloto
~etirite kategorii na vosprimawe – materijata, na ~ovekot) i ja izu~uvame posebno, tokmu toa }e bide
formata na materijata, apstraktnata forma i izu~uvawe na apstraktnata forma na silata. ^etvr-
su{tinata – nie mo`eme so sigurnost da gi vosprimime tata kategorija – samata su{tina na ~ovekot – e
samo prvite dve. Poradi toa, s# za {to raska`uva apsolutno nesfatliva. Nie ednostavno nemame takvi
„Zohar“ – toa se `elbite (materija) i kako nie gi setilni organi so koi bi mo`ele da ja izu~ime
koristime: za sebe ili zaradi Sozdatelot. su{tinata i da ja prika`eme vo forma dostapna za
Kabalistot Jehuda A{lag pi{uva deka „ako vosprimawe. Sleduva deka su{tinata ne e samo ne{to
~itatelot ne znae razumno da se odnesuva kon nespoznaeno tokmu sega, tuku deka nie nikoga{ nema
ograni~uvawata, i seto toa go vosprima nadvor od da ja spoznaeme.
96 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 97

Stapica na zabludata koi gi vosprimame. Zatoa, o~igledno e deka ne mo`eme da


ja vosprimame su{tinata na toa {to e nadvor od nas, tuku
Zo{to e tolku va`no da se fokusirame samo na prvite
mo`eme samo da gi izu~uvame sopstvenite reakcii. Toa
dve kategorii? Problemot e vo toa {to koga se raboti
pravilo na vosprimaweto ne e upotreblivo samo za
za duhovnost, nikoga{ ne se znae koga mo`e da se padne
duhovnite svetovi – toa e op{tiot zakon na prirodata.
vo zabluda. Dvi`ej}i se vo pogre{no odbranata nasoka,
Takov odnos kon realnosta ni ovozmo`uva da
mo`e da se izbega daleku od vistinata. Vo materi-
sfatime: nie ne go gledame toa {to postoi vo
jalniot svet, ako znam {to posakuvam, mo`am da
realnosta. Takvoto razbirawe ima ogromno zna~ewe
proveram dali }e go dobijam posakuvanoto, ili barem
za dostignuvawe na duhovniot razvoj. Istra`uvaj}i
da odredam dali se dvi`am vo pravilna nasoka.
ja svojata realnost, po~nuvame da go otkrivame toa za
Vo duhovnosta e sosema poinaku. Tuka ako se zgre{i,
{to porano ne bevme svesni. Nie go tolkuvame toa {to
mo`e da se izgubi ne samo posakuvanoto, tuku i
se slu~uva vo nas, kako da se slu~uva nadvor od nas. Ne
dostignatoto duhovno nivo: Svetlinata zgasnuva, i
ni e poznat vistinskiot izvor na slu~uvawata koi gi
~ovekot ne mo`e to~no da ja odredi novata nasoka bez
do`ivuvame, no nie ~uvstvuvame deka tie se slu~uvaat
pomo{ na mentor. Zatoa e mnogu va`no da se razberat
vo nadvore{niot svet. No toa nema nikoga{ so
trite ograni~uvawa, i da se sledat nivnite upatstva.
sigurnost da go doznaeme.
Za da vospostavime pravilni odnosi so realnosta,
Realnost koja{to ne postoi ne treba da mislime deka s# {to percipirame ja
Sega koga razbravme {to mo`e da se izu~uva, a {to odrazuva „realnata „ slika. Nie vosprimame samo kako
ne mo`e, da vidime {to nie vsu{nost izu~uvame so slu~uvawata (formite) vlijaat vrz na{eto vosprimawe
pomo{ na na{ite ~uvstva. (na{ata materija). Zgora na toa, ona {to go perci-
Za kabalistite mo`e da se ka`e deka tie izu~uvaat pirame ne postoi nadvor od objektivnata slika na
s# do najsitni detali. Jehuda A{lag, koj temelno ja slu~uvawata, tuku e na{a reakcija na niv. Ne mo`eme
izu~il realnosta, i zatoa mo`el da ni raska`e za nea, duri ni da ka`eme dali se povrzani (i ako se, do koj
pi{uval: „Nie ne znaeme {to postoi nadvor od nas. stepen) formite {to gi ~uvstvuvame i apstraktnite
Na primer, nie nemame pretstava {to se nao|a zad formi so koi nie gi povrzuvame. So drugi zborovi,
granicite na na{eto uvo, {to ja tera membranata na faktot deka go gledame crvenoto jabolko kako crveno,
tapan~eto da reagira. Nam ni e poznata samo sopstve- voop{to ne zna~i deka toa navistina e crveno.
nata reakcija na nadvore{nata drazba“.
Duri i imiwata koi im gi davame na tie pojavi ne se Vsu{nost, ako gi pra{ate za toa fizi~arite,
povrzani so samite pojavi, tuku so na{ite reakcii na niv. tie }e vi ka`at deka edinstvenoto tvrdewe koe
Najverojatno, ne ni e poznato mnogu od toa {to se slu~uva mo`ete da go napravite vo odnos na crvenoto
vo svetot. Seto toa mo`e da pomine nezabele`ano za jabolko – e deka toa ne e crveno. Setete se kako
na{ite ~uvstva, bidej}i nie reagirame samo na tie pojavi funkcionira masah (ekranot): go prima samo toa
{to mo`e, so namera da go dade na Sozdatelot, a
96 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 97

Stapica na zabludata koi gi vosprimame. Zatoa, o~igledno e deka ne mo`eme da


ja vosprimame su{tinata na toa {to e nadvor od nas, tuku
Zo{to e tolku va`no da se fokusirame samo na prvite
mo`eme samo da gi izu~uvame sopstvenite reakcii. Toa
dve kategorii? Problemot e vo toa {to koga se raboti
pravilo na vosprimaweto ne e upotreblivo samo za
za duhovnost, nikoga{ ne se znae koga mo`e da se padne
duhovnite svetovi – toa e op{tiot zakon na prirodata.
vo zabluda. Dvi`ej}i se vo pogre{no odbranata nasoka,
Takov odnos kon realnosta ni ovozmo`uva da
mo`e da se izbega daleku od vistinata. Vo materi-
sfatime: nie ne go gledame toa {to postoi vo
jalniot svet, ako znam {to posakuvam, mo`am da
realnosta. Takvoto razbirawe ima ogromno zna~ewe
proveram dali }e go dobijam posakuvanoto, ili barem
za dostignuvawe na duhovniot razvoj. Istra`uvaj}i
da odredam dali se dvi`am vo pravilna nasoka.
ja svojata realnost, po~nuvame da go otkrivame toa za
Vo duhovnosta e sosema poinaku. Tuka ako se zgre{i,
{to porano ne bevme svesni. Nie go tolkuvame toa {to
mo`e da se izgubi ne samo posakuvanoto, tuku i
se slu~uva vo nas, kako da se slu~uva nadvor od nas. Ne
dostignatoto duhovno nivo: Svetlinata zgasnuva, i
ni e poznat vistinskiot izvor na slu~uvawata koi gi
~ovekot ne mo`e to~no da ja odredi novata nasoka bez
do`ivuvame, no nie ~uvstvuvame deka tie se slu~uvaat
pomo{ na mentor. Zatoa e mnogu va`no da se razberat
vo nadvore{niot svet. No toa nema nikoga{ so
trite ograni~uvawa, i da se sledat nivnite upatstva.
sigurnost da go doznaeme.
Za da vospostavime pravilni odnosi so realnosta,
Realnost koja{to ne postoi ne treba da mislime deka s# {to percipirame ja
Sega koga razbravme {to mo`e da se izu~uva, a {to odrazuva „realnata „ slika. Nie vosprimame samo kako
ne mo`e, da vidime {to nie vsu{nost izu~uvame so slu~uvawata (formite) vlijaat vrz na{eto vosprimawe
pomo{ na na{ite ~uvstva. (na{ata materija). Zgora na toa, ona {to go perci-
Za kabalistite mo`e da se ka`e deka tie izu~uvaat pirame ne postoi nadvor od objektivnata slika na
s# do najsitni detali. Jehuda A{lag, koj temelno ja slu~uvawata, tuku e na{a reakcija na niv. Ne mo`eme
izu~il realnosta, i zatoa mo`el da ni raska`e za nea, duri ni da ka`eme dali se povrzani (i ako se, do koj
pi{uval: „Nie ne znaeme {to postoi nadvor od nas. stepen) formite {to gi ~uvstvuvame i apstraktnite
Na primer, nie nemame pretstava {to se nao|a zad formi so koi nie gi povrzuvame. So drugi zborovi,
granicite na na{eto uvo, {to ja tera membranata na faktot deka go gledame crvenoto jabolko kako crveno,
tapan~eto da reagira. Nam ni e poznata samo sopstve- voop{to ne zna~i deka toa navistina e crveno.
nata reakcija na nadvore{nata drazba“.
Duri i imiwata koi im gi davame na tie pojavi ne se Vsu{nost, ako gi pra{ate za toa fizi~arite,
povrzani so samite pojavi, tuku so na{ite reakcii na niv. tie }e vi ka`at deka edinstvenoto tvrdewe koe
Najverojatno, ne ni e poznato mnogu od toa {to se slu~uva mo`ete da go napravite vo odnos na crvenoto
vo svetot. Seto toa mo`e da pomine nezabele`ano za jabolko – e deka toa ne e crveno. Setete se kako
na{ite ~uvstva, bidej}i nie reagirame samo na tie pojavi funkcionira masah (ekranot): go prima samo toa
{to mo`e, so namera da go dade na Sozdatelot, a
98 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 99

drugoto go otfrla. Sli~no na toa, bojata na Slu{aj}i zvuk, nie odreduvame dali e glasen ili
predmetot se odreduva so svetlosnite branovi, tivok, gledaj}i predmet (obi~no) mo`eme da ka`eme
koi osvetleniot predmet ne mo`e da gi apsorbira. kakva e negovata boja, dopiraj}i go predmetot
Nie ne ja gledame bojata na samiot predmet, tuku momentalno sfa}ame dali e topol ili laden, vla`en
Odrazenata Svetlina od nego. Vistinskata boja
ili suv.
na predmetot e Svetlinata {to ja apsorbiral vo
sebe, no bidej}i taa Svetlina e apsorbirana, ne
Site mehanizmi za merewe funkcioniraat isto.
mo`e da dojde do na{eto oko, i zatoa nie ne mo`eme Zamislete vaga so tovar od eden kilogram. Obi~nata
da ja vidime. Tokmu zatoa crvenoto jabolko mo`e vaga ima pru`ina, koja se rastegnuva vo zavisnost od
da bide koja bilo boja, osven crvenata. te`inata na tovarot, i skala, koja go meri naponot.
Koga prestanuva rastegnuvaweto na pru`inata i
Eve kako Jehuda A{lag vo „Predgovor kon knigata zastanuva na edna to~ka, brojkite od skalata ja
Zohar“ go opi{uva na{iot nedostatok od vosprimawe poka`uvaat te`inata na predmetot. Vsu{nost, nie ne
na su{tinata: „Poznato e deka ne mo`eme da si go ja merime te`inata na tovarot, tuku bilansot na
pretstavime ona {to ne mo`eme da go po~uvstvuvame, pru`inata i tovarot (crte` 6).
no ne mo`eme da si go pretstavime i toa {to ne mo`eme Zatoa kabalistot Jehuda
da go zamislime... Zna~i, misleweto apsolutno ne ja A{lag tvrdi deka ne mo`eme
prifa}a su{tinata.“ da ja vosprimame apstrak-
Zna~i, bidej}i ne mo`eme da ja sfatime su{tinata, tnata forma, bidej}i so nea ne
ne mo`eme nitu da ja percipirame. Zatoa, sretnuvaj}i sme nikako povrzani. Koga bi
se za prvpat so „Predgovorot“ na Jehuda A{lag, mo`ele da go zaka~ime pred-
pove}eto od u~enicite na kabala se zbunuvaat kolku metot na pru`inata za da go
malku, vsu{nost, nie znaeme za sebe. Eve {to pi{uva izmerime nadvore{noto vlija-
Jehuda A{lag za toa: „Zgora na s# drugo, nie ne ja nie, }e dobieme nekakov re-
znaeme nitu svojata su{tina. Jas ~uvstvuvam i znam zultat. Ako ne mo`eme da go
deka zazemam odreden prostor vo svetot, deka moeto izmerime slu~uvaweto vo nad-
telo e zbieno, toplo, deka mislam, znam i drugi sli~ni vore{niot svet, toga{ kako
manifestacii na funkcioniraweto na moeto bitie. ni{to i da ne se slu~uva.
No ako me pra{ate kakva e mojata su{tina... jas nema Zgora na toa, ako merej}i go
da znam {to da vi odgovoram“. nadvore{noto vlijanie po-
stavime defektna pru`ina, }e
Mehanizam za merewe dobieme neto~en rezultat.
Tokmu toa se slu~uva koga
Da go razgledame problemot na na{eto percipirawe Crte` 6: Skalata go meri
stareeme, i na{ite setila naponot na pru`inata, a
od drug agol, pove}e tehni~ki. Na{ite ~uvstva se
otapuvaat. ne te`inata.
mehanizmi za merewe. Tie merat s# {to vosprimaat.
98 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 99

drugoto go otfrla. Sli~no na toa, bojata na Slu{aj}i zvuk, nie odreduvame dali e glasen ili
predmetot se odreduva so svetlosnite branovi, tivok, gledaj}i predmet (obi~no) mo`eme da ka`eme
koi osvetleniot predmet ne mo`e da gi apsorbira. kakva e negovata boja, dopiraj}i go predmetot
Nie ne ja gledame bojata na samiot predmet, tuku momentalno sfa}ame dali e topol ili laden, vla`en
Odrazenata Svetlina od nego. Vistinskata boja
ili suv.
na predmetot e Svetlinata {to ja apsorbiral vo
sebe, no bidej}i taa Svetlina e apsorbirana, ne
Site mehanizmi za merewe funkcioniraat isto.
mo`e da dojde do na{eto oko, i zatoa nie ne mo`eme Zamislete vaga so tovar od eden kilogram. Obi~nata
da ja vidime. Tokmu zatoa crvenoto jabolko mo`e vaga ima pru`ina, koja se rastegnuva vo zavisnost od
da bide koja bilo boja, osven crvenata. te`inata na tovarot, i skala, koja go meri naponot.
Koga prestanuva rastegnuvaweto na pru`inata i
Eve kako Jehuda A{lag vo „Predgovor kon knigata zastanuva na edna to~ka, brojkite od skalata ja
Zohar“ go opi{uva na{iot nedostatok od vosprimawe poka`uvaat te`inata na predmetot. Vsu{nost, nie ne
na su{tinata: „Poznato e deka ne mo`eme da si go ja merime te`inata na tovarot, tuku bilansot na
pretstavime ona {to ne mo`eme da go po~uvstvuvame, pru`inata i tovarot (crte` 6).
no ne mo`eme da si go pretstavime i toa {to ne mo`eme Zatoa kabalistot Jehuda
da go zamislime... Zna~i, misleweto apsolutno ne ja A{lag tvrdi deka ne mo`eme
prifa}a su{tinata.“ da ja vosprimame apstrak-
Zna~i, bidej}i ne mo`eme da ja sfatime su{tinata, tnata forma, bidej}i so nea ne
ne mo`eme nitu da ja percipirame. Zatoa, sretnuvaj}i sme nikako povrzani. Koga bi
se za prvpat so „Predgovorot“ na Jehuda A{lag, mo`ele da go zaka~ime pred-
pove}eto od u~enicite na kabala se zbunuvaat kolku metot na pru`inata za da go
malku, vsu{nost, nie znaeme za sebe. Eve {to pi{uva izmerime nadvore{noto vlija-
Jehuda A{lag za toa: „Zgora na s# drugo, nie ne ja nie, }e dobieme nekakov re-
znaeme nitu svojata su{tina. Jas ~uvstvuvam i znam zultat. Ako ne mo`eme da go
deka zazemam odreden prostor vo svetot, deka moeto izmerime slu~uvaweto vo nad-
telo e zbieno, toplo, deka mislam, znam i drugi sli~ni vore{niot svet, toga{ kako
manifestacii na funkcioniraweto na moeto bitie. ni{to i da ne se slu~uva.
No ako me pra{ate kakva e mojata su{tina... jas nema Zgora na toa, ako merej}i go
da znam {to da vi odgovoram“. nadvore{noto vlijanie po-
stavime defektna pru`ina, }e
Mehanizam za merewe dobieme neto~en rezultat.
Tokmu toa se slu~uva koga
Da go razgledame problemot na na{eto percipirawe Crte` 6: Skalata go meri
stareeme, i na{ite setila naponot na pru`inata, a
od drug agol, pove}e tehni~ki. Na{ite ~uvstva se
otapuvaat. ne te`inata.
mehanizmi za merewe. Tie merat s# {to vosprimaat.
100 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 101

Zboruvaj}i so duhoven jazik, nadvore{niot svet ni Po nekoe vreme otkrivate ne{to novo: ne{to ve
dava apstraktni formi, kako {to e te`inata. Koris- dopira. Naskoro otkrivate s# pove}e predmeti, koi
tej}i ja pru`inata i skalata – `elbata za primawe i mo`ete da gi doprete. Nekoi od niv se studeni, drugi
namerata za davawe, nie merime vo kolkavo koli~estvo topli, nekoi suvi, drugi vla`ni. Nekoi tvrdi, nekoi
}e mo`eme da ja primime dadenata apstraktna forma. meki, a vo odnos na nekoi od niv, voop{to ne mo`ete da
Koga bi mo`ele da sozdademe mehanizam za „merewe“ utvrdite {to pretstavuvaat tie. Otkrivate deka nekoi
na Sozdatelot, bi mo`ele da Go po~uvstvuvame isto od predmetite koi gi dopirate mo`at da se stavat vo
kako {to go ~uvstvuvame ovoj svet. Pa, takov ured usta i toga{ zabele`uvate deka se razli~ni po vkus.
postoi, i se narekuva „{esto setilo“. Sega vie ve}e `iveete vo svet bogat so zvuci,
mirisi, dopiri i vkusovi. Mo`ete da gi dopirate
[esto setilo predmetite vo svojot svet, mo`ete da go izu~uvate
svoeto opkru`uvawe. Takov e svetot na slepiot od
Ajde malku da fantazirame zapo~nuvaj}i go noviot del:
ra|awe. Koga bi bile na negovo mesto, dali bi osetile
nie se nao|ame vo temen prostor, vo apsoluten vakuum.
potreba za vid? Dali bi znaele deka go nemate?
Ni{to ne se gleda, ne se slu{a nikakov zvuk, nema
Nikoga{. Toa e mo`no samo ako ste gledale, pa potoa
miris, nema vkus, nema {to da dopreme. Sega zamislete
ste oslepele.
si deka ste bile tolku dolgo vo takva sostojba, {to
Istoto va`i i za {estoto setilo. Nie ne se
ste zaboravile deka poseduvate takvi setila so koi
se}avame deka nekoga{ sme go poseduvale, iako toa go
bi gi iskusile tie raboti. Ste zaboravile deka tie
imal sekoj do razbivaweto na Adam ha Ri{on, ~ii
voop{to postojat.
delovi sme nie.
Naedna{ se pojavuva ne`en miris. Se zasiluva,
[estoto setilo vo mnogu ne{ta funkcionira
opkru`uvaj}i ve, no vie ne mo`ete da odredite od kade
sli~no na drugite pet fizi~ki setilni organi, so edna
doa|a. Potoa se pojavuvaat drugi aromi – silni, slabi,
razlika – toa ne se pojavuva samo od sebe, tuku treba
slatki, ostri. Orientiraj}i se spored niv, sledej}i go
da se razviva. Vsu{nost, samiot naziv „{esto setilo“
mestoto od kade doa|aat, vie ve}e mo`ete da ja
po malku n# zbunuva, bidej}i vo su{tina nie ne
odredite svojata nasoka vo svetot.
razvivame u{te edno setilo, tuku razvivame namera.
Potoa, odnenade`, otsekade do vas stignuvaat
Razvivaj}i ja takvata namera, nie gi izu~uvame
zvuci. Tie se razli~ni: nekoi li~at na muzika, drugite
formite na Sozdatelot, formite na davawe, sprotiv-
– na govor, tretite – na bu~ava. Zvucite vi davaat
ni na na{ata egoisti~na konstrukcija. Zatoa {estoto
dopolnitelni to~ki za orientacija vo ovoj prostor.
setilo ne ni e dadeno od Prirodata, toa e sprotivno
Taka dobivate mo`nost da gi merite rastojanijata,
na nas.
nasokite, mo`ete da gi pogoduvate izvorite na
Gradej}i namera za sekoja `elba, nie ~uvstvuvame
mirisite i zvucite, koi gi vosprimate. Prostorot vo
svesnost koja n# tera da sfatime koi sme nie, koj e
koj se nao|ate ne e ve}e samo prostor, tuku e cel svet
Sozdatelot, sakame ili ne sakame da bideme sli~ni na
na mirisi i zvuci.
Nego. Vistinskiot izbor mo`e da se napravi samo ako
100 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 101

Zboruvaj}i so duhoven jazik, nadvore{niot svet ni Po nekoe vreme otkrivate ne{to novo: ne{to ve
dava apstraktni formi, kako {to e te`inata. Koris- dopira. Naskoro otkrivate s# pove}e predmeti, koi
tej}i ja pru`inata i skalata – `elbata za primawe i mo`ete da gi doprete. Nekoi od niv se studeni, drugi
namerata za davawe, nie merime vo kolkavo koli~estvo topli, nekoi suvi, drugi vla`ni. Nekoi tvrdi, nekoi
}e mo`eme da ja primime dadenata apstraktna forma. meki, a vo odnos na nekoi od niv, voop{to ne mo`ete da
Koga bi mo`ele da sozdademe mehanizam za „merewe“ utvrdite {to pretstavuvaat tie. Otkrivate deka nekoi
na Sozdatelot, bi mo`ele da Go po~uvstvuvame isto od predmetite koi gi dopirate mo`at da se stavat vo
kako {to go ~uvstvuvame ovoj svet. Pa, takov ured usta i toga{ zabele`uvate deka se razli~ni po vkus.
postoi, i se narekuva „{esto setilo“. Sega vie ve}e `iveete vo svet bogat so zvuci,
mirisi, dopiri i vkusovi. Mo`ete da gi dopirate
[esto setilo predmetite vo svojot svet, mo`ete da go izu~uvate
svoeto opkru`uvawe. Takov e svetot na slepiot od
Ajde malku da fantazirame zapo~nuvaj}i go noviot del:
ra|awe. Koga bi bile na negovo mesto, dali bi osetile
nie se nao|ame vo temen prostor, vo apsoluten vakuum.
potreba za vid? Dali bi znaele deka go nemate?
Ni{to ne se gleda, ne se slu{a nikakov zvuk, nema
Nikoga{. Toa e mo`no samo ako ste gledale, pa potoa
miris, nema vkus, nema {to da dopreme. Sega zamislete
ste oslepele.
si deka ste bile tolku dolgo vo takva sostojba, {to
Istoto va`i i za {estoto setilo. Nie ne se
ste zaboravile deka poseduvate takvi setila so koi
se}avame deka nekoga{ sme go poseduvale, iako toa go
bi gi iskusile tie raboti. Ste zaboravile deka tie
imal sekoj do razbivaweto na Adam ha Ri{on, ~ii
voop{to postojat.
delovi sme nie.
Naedna{ se pojavuva ne`en miris. Se zasiluva,
[estoto setilo vo mnogu ne{ta funkcionira
opkru`uvaj}i ve, no vie ne mo`ete da odredite od kade
sli~no na drugite pet fizi~ki setilni organi, so edna
doa|a. Potoa se pojavuvaat drugi aromi – silni, slabi,
razlika – toa ne se pojavuva samo od sebe, tuku treba
slatki, ostri. Orientiraj}i se spored niv, sledej}i go
da se razviva. Vsu{nost, samiot naziv „{esto setilo“
mestoto od kade doa|aat, vie ve}e mo`ete da ja
po malku n# zbunuva, bidej}i vo su{tina nie ne
odredite svojata nasoka vo svetot.
razvivame u{te edno setilo, tuku razvivame namera.
Potoa, odnenade`, otsekade do vas stignuvaat
Razvivaj}i ja takvata namera, nie gi izu~uvame
zvuci. Tie se razli~ni: nekoi li~at na muzika, drugite
formite na Sozdatelot, formite na davawe, sprotiv-
– na govor, tretite – na bu~ava. Zvucite vi davaat
ni na na{ata egoisti~na konstrukcija. Zatoa {estoto
dopolnitelni to~ki za orientacija vo ovoj prostor.
setilo ne ni e dadeno od Prirodata, toa e sprotivno
Taka dobivate mo`nost da gi merite rastojanijata,
na nas.
nasokite, mo`ete da gi pogoduvate izvorite na
Gradej}i namera za sekoja `elba, nie ~uvstvuvame
mirisite i zvucite, koi gi vosprimate. Prostorot vo
svesnost koja n# tera da sfatime koi sme nie, koj e
koj se nao|ate ne e ve}e samo prostor, tuku e cel svet
Sozdatelot, sakame ili ne sakame da bideme sli~ni na
na mirisi i zvuci.
Nego. Vistinskiot izbor mo`e da se napravi samo ako
102 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 103

ni se dadeni dve mo`nosti. Zatoa Sozdatelot ne n# nikade, gi otkril brodovite posle obidite da si
tera da staneme sli~ni na Nego – altruisti, tuku ni pretstavi od {to bilo predizvikano branuvaweto.
poka`uva koi sme nie i koj e Toj, pa taka ni dava Otkrivaj}i gi brodovite, toj im gi opi{al na
mo`nost dobrovolno da izbereme. Pravej}i izbor, nie soplemenicite, pa toga{ i tie mo`ele da gi vidat.
stanuvame toa {to imame namera da staneme: sli~ni
na Sozdatelot, ili ne. Ako vo {umata pa|a drvo, a nema nikoj koj bi go
Zo{to toga{ ja narekuvame namerata za davawe slu{nal toa, dali toa proizveduva zvuk? Ovoj
„{esto setilo“? Zatoa {to imaj}i ja istata namera poznat budisti~ki zen koan (poseben vid zagatka)
kako i Sozdatelot, nie stanuvame sli~ni na Nego. Toa mo`e da se parafrazira vo kabalisti~ki termini:
ako nema kli koe go raspoznava zvukot na drvoto
zna~i deka nie ne samo {to imame ista namera, tuku
{to pa|a, od kade da znaeme deka toa pri pa|aweto
so razvivawe na formata, ista so Negovata forma, go voop{to proizvelo nekoj zvuk? Sli~no na toa bi
gledame i go vosprimame ona {to ne bi mo`ele ako mo`ele da ka`eme za otkrivaweto na Kolumbo so
sme napravele drug izbor. Navistina po~nuvame da zborovite na zen koan, i da pra{ame: „Postoela
gledame so Negovi o~i. li Amerika pred Kolumbo da ja otkrie?“

Kade postoi pat – postoela i `elba Govorej}i so jazikot na kabalata, za raspoznavawe


Vo prviot del zboruvavme deka koncepcijata na kli na nadvore{en objekt potrebno e vnatre{no kli.
(sadot, sredstvoto) i Or (Svetlinata), nesomneno e Vsu{nost, kelim (mno`ina od „kli“) ne samo {to ja
najva`no gledi{te na kabalisti~kata nauka. Vsu{- raspoznavaat nadvore{nata realnost – tie ja sozdavaat!
nost, od kli i Or, prvoto za nas e pova`no, iako Taka, flotata na Kolumbo postoela samo vo svesta
steknuvaweto na vtoroto e vistinskata cel. – vo vnatre{nite kelim – na Indijancite, koi ja videle
Da go pojasnime ka`anoto so primer. Vo filmot i ja opi{ale. Ne postoi ni{to {to mo`e da se nare~e
„[to znaeme nie po |avolite?“, d-r Kendis Pert nadvore{en svet. Postojat `elbi – kelim, koi go
objasnuva deka ako odredena forma prvi~no ne postoi sozdavaat nadvore{niot svet soodvetno na svoite
vo mene, jas ne }e mo`am da ja vidam nadvor od mene. li~ni formi. Nadvor od nas postoi samo apstraktnata
Kako primer ja naveduva istorijata za Indijancite koi forma – nematerijalen, nesfatliv Sozdatel.
stoele na bregot i go gledale pribli`uvaweto na Nie go formirame na{iot svet, gradej}i li~ni
brodovite na Kolumbo. Taa istaknuva deka soglasno mehanizmi za vosprimawe – na{ite kelim. Zatoa nema
so narodnoto veruvawe, Indijancite ne mo`ele da gi da ni pomognat molitvite Sozdatelot da n# spasi od
vidat brodovite, iako direktno gledale vo niv. nesre}ite, ili da go izmeni svetot okolu nas kon
D-r Pert objasnuva deka tie ne mo`ele da gi vidat podobro. Svetot e nitu dobar, nitu lo{ – toj e odraz
brodovite, zatoa {to vo nivnata svest ne postoel na sostojbata na na{ite li~ni kelim. Koga nie }e gi
sli~en {ablon (model). Samo {amanot, kogo go popravime i }e gi napravime prekrasni, svetot isto
za~udilo branuvaweto na vodata pojaveno navidum od }e stane prekrasen.
102 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 103

ni se dadeni dve mo`nosti. Zatoa Sozdatelot ne n# nikade, gi otkril brodovite posle obidite da si
tera da staneme sli~ni na Nego – altruisti, tuku ni pretstavi od {to bilo predizvikano branuvaweto.
poka`uva koi sme nie i koj e Toj, pa taka ni dava Otkrivaj}i gi brodovite, toj im gi opi{al na
mo`nost dobrovolno da izbereme. Pravej}i izbor, nie soplemenicite, pa toga{ i tie mo`ele da gi vidat.
stanuvame toa {to imame namera da staneme: sli~ni
na Sozdatelot, ili ne. Ako vo {umata pa|a drvo, a nema nikoj koj bi go
Zo{to toga{ ja narekuvame namerata za davawe slu{nal toa, dali toa proizveduva zvuk? Ovoj
„{esto setilo“? Zatoa {to imaj}i ja istata namera poznat budisti~ki zen koan (poseben vid zagatka)
kako i Sozdatelot, nie stanuvame sli~ni na Nego. Toa mo`e da se parafrazira vo kabalisti~ki termini:
ako nema kli koe go raspoznava zvukot na drvoto
zna~i deka nie ne samo {to imame ista namera, tuku
{to pa|a, od kade da znaeme deka toa pri pa|aweto
so razvivawe na formata, ista so Negovata forma, go voop{to proizvelo nekoj zvuk? Sli~no na toa bi
gledame i go vosprimame ona {to ne bi mo`ele ako mo`ele da ka`eme za otkrivaweto na Kolumbo so
sme napravele drug izbor. Navistina po~nuvame da zborovite na zen koan, i da pra{ame: „Postoela
gledame so Negovi o~i. li Amerika pred Kolumbo da ja otkrie?“

Kade postoi pat – postoela i `elba Govorej}i so jazikot na kabalata, za raspoznavawe


Vo prviot del zboruvavme deka koncepcijata na kli na nadvore{en objekt potrebno e vnatre{no kli.
(sadot, sredstvoto) i Or (Svetlinata), nesomneno e Vsu{nost, kelim (mno`ina od „kli“) ne samo {to ja
najva`no gledi{te na kabalisti~kata nauka. Vsu{- raspoznavaat nadvore{nata realnost – tie ja sozdavaat!
nost, od kli i Or, prvoto za nas e pova`no, iako Taka, flotata na Kolumbo postoela samo vo svesta
steknuvaweto na vtoroto e vistinskata cel. – vo vnatre{nite kelim – na Indijancite, koi ja videle
Da go pojasnime ka`anoto so primer. Vo filmot i ja opi{ale. Ne postoi ni{to {to mo`e da se nare~e
„[to znaeme nie po |avolite?“, d-r Kendis Pert nadvore{en svet. Postojat `elbi – kelim, koi go
objasnuva deka ako odredena forma prvi~no ne postoi sozdavaat nadvore{niot svet soodvetno na svoite
vo mene, jas ne }e mo`am da ja vidam nadvor od mene. li~ni formi. Nadvor od nas postoi samo apstraktnata
Kako primer ja naveduva istorijata za Indijancite koi forma – nematerijalen, nesfatliv Sozdatel.
stoele na bregot i go gledale pribli`uvaweto na Nie go formirame na{iot svet, gradej}i li~ni
brodovite na Kolumbo. Taa istaknuva deka soglasno mehanizmi za vosprimawe – na{ite kelim. Zatoa nema
so narodnoto veruvawe, Indijancite ne mo`ele da gi da ni pomognat molitvite Sozdatelot da n# spasi od
vidat brodovite, iako direktno gledale vo niv. nesre}ite, ili da go izmeni svetot okolu nas kon
D-r Pert objasnuva deka tie ne mo`ele da gi vidat podobro. Svetot e nitu dobar, nitu lo{ – toj e odraz
brodovite, zatoa {to vo nivnata svest ne postoel na sostojbata na na{ite li~ni kelim. Koga nie }e gi
sli~en {ablon (model). Samo {amanot, kogo go popravime i }e gi napravime prekrasni, svetot isto
za~udilo branuvaweto na vodata pojaveno navidum od }e stane prekrasen.
104 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 105

Sli~no na toa, za utot no}ta vo temnata {uma e Nego. Za da soznaeme koj e Toj, treba vnimatelno da
vreme na najdobra vidlivost. Za nas, pak, toa e vreme prosledime {to Toj pravi, i da u~ime da gi raspoz-
na zastra{uva~ko slepilo. Na{ata realnost e samo navame Negovite misli spored Negovite dela.
proekcija na na{ite vnatre{ni kelim. Toa {to nie Kabalistite toa go formuliraat mnogu ekspre-
go narekuvame „realen svet“ – e samo odraz na na{eto sivno: „Spored delata Tvoi, Te poznavame Tebe“.
vnatre{no popravawe ili rasipanost. Nie `iveeme Na{ite `elbi – materijalot na du{ata – ve}e
vo imaginaren svet. Ako sakame da se izdigneme nad postojat. Tie ni se dadeni od Sozdatelot, i nie treba
ovoj imaginaren svet do realniot svet, do vistinskoto samo pravilno da gi koristime i da gi ispolnime
vosprimawe, toga{ morame da se popravime sood- (oblo`ime) so pravilni nameri. Toga{ na{ite du{i
vetno na originalnite {abloni. S# {to sme perci- }e bidat popraveni.
pirale na krajot od denot }e odgovara na na{ata No, kako {to ka`avme pogore, pravilnite nameri
vnatre{na struktura, na~inot na izgradbata na tie se altruisti~kite nameri. So drugi zborovi, treba da
modeli vnatre vo nas. sakame na{ite `elbi da se iskoristat za dobro na
Nadvor od nas nema ni{to {to bi mo`elo da se drugite, a ne za nas samite. So toa nie, vsu{nost, si
otkrie, ni{to {to bi mo`elo da se pronajde, osven pravime dobro za sebe, bidej}i site sme delovi na
apstraktnata Vi{a Svetlina koja vlijae vrz nas, i gi du{ata Adam ha Ri{on. I sakale ili ne, {tetata koja
manifestira novite likovi vnatre vo nas, zavisno od im ja nanesuvame na drugite }e ni se vrati kako
na{ata podgotvenost. Sega, s# {to ni ostanuva e da bumerang, koj se vra}a so ista sila kon onoj {to go
se pojasni kade da se najdat ispravenite kelim. Dali frlil.
tie postojat vnatre vo nas, ili treba da gi izgradime? Nakratko da go povtorime ka`anoto pogore.
Ako treba da gi izgradime, kako toa da go napravime. Ispravenoto kli e `elba, iskoristena so altru-
Toa }e bide tema na slednite delovi. isti~ka namera. I obratno, neispraveno kli e `elba
iskoristena so egoisti~na namera. Koristej}i se so
Zamisla na Sozdavaweto kli altruisti~ki, ja upotrebuvame `elbata taka kako
{to toa go pravi Sozdatelot, i na toj na~in stanuvame
Kelim se grade`ni blokovi na du{ata. @elbite –
sli~ni na Nego, barem {to se odnesuva na dadenata
grade`ni materijali, cigli i drvo. Namerite – na{i
konkretna `elba. Taka nie ja izu~uvame Negovata
instrumenti, odvrtki, dup~alki i ~ekani.
Zamisla.
No, isto kako pri gradba na zgrada, pred da se po~ne
Zna~i, edinstven problem e promenata na namerata
so rabotata, treba da se zapoznaeme so nacrtot. Za `al,
so koja nie gi iskoristuvame na{ite `elbi. No za da
Sozdatelot, Arhitektot, ne e raspolo`en da ni gi dade.
go napravime toa, treba da sogledame barem u{te eden
Namesto toa, toj predlaga samostojno da go izu~ime i
na~in za nivno koristewe. Potreben ni e primer za
ostvarime generalniot plan na gradbata na na{ite
toa na {to li~at drugite nameri, ili kakvo ~uvstvo
du{i. Samo taka }e mo`eme nekoga{ vistinski da ja
tie predizvikuvaat. Toga{ barem }e imame mo`nost
razbereme Negovata Zamisla, i da staneme sli~ni na
da odlu~ime dali tie n# zadovoluvaat ili ne. Ako ne
104 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 105

Sli~no na toa, za utot no}ta vo temnata {uma e Nego. Za da soznaeme koj e Toj, treba vnimatelno da
vreme na najdobra vidlivost. Za nas, pak, toa e vreme prosledime {to Toj pravi, i da u~ime da gi raspoz-
na zastra{uva~ko slepilo. Na{ata realnost e samo navame Negovite misli spored Negovite dela.
proekcija na na{ite vnatre{ni kelim. Toa {to nie Kabalistite toa go formuliraat mnogu ekspre-
go narekuvame „realen svet“ – e samo odraz na na{eto sivno: „Spored delata Tvoi, Te poznavame Tebe“.
vnatre{no popravawe ili rasipanost. Nie `iveeme Na{ite `elbi – materijalot na du{ata – ve}e
vo imaginaren svet. Ako sakame da se izdigneme nad postojat. Tie ni se dadeni od Sozdatelot, i nie treba
ovoj imaginaren svet do realniot svet, do vistinskoto samo pravilno da gi koristime i da gi ispolnime
vosprimawe, toga{ morame da se popravime sood- (oblo`ime) so pravilni nameri. Toga{ na{ite du{i
vetno na originalnite {abloni. S# {to sme perci- }e bidat popraveni.
pirale na krajot od denot }e odgovara na na{ata No, kako {to ka`avme pogore, pravilnite nameri
vnatre{na struktura, na~inot na izgradbata na tie se altruisti~kite nameri. So drugi zborovi, treba da
modeli vnatre vo nas. sakame na{ite `elbi da se iskoristat za dobro na
Nadvor od nas nema ni{to {to bi mo`elo da se drugite, a ne za nas samite. So toa nie, vsu{nost, si
otkrie, ni{to {to bi mo`elo da se pronajde, osven pravime dobro za sebe, bidej}i site sme delovi na
apstraktnata Vi{a Svetlina koja vlijae vrz nas, i gi du{ata Adam ha Ri{on. I sakale ili ne, {tetata koja
manifestira novite likovi vnatre vo nas, zavisno od im ja nanesuvame na drugite }e ni se vrati kako
na{ata podgotvenost. Sega, s# {to ni ostanuva e da bumerang, koj se vra}a so ista sila kon onoj {to go
se pojasni kade da se najdat ispravenite kelim. Dali frlil.
tie postojat vnatre vo nas, ili treba da gi izgradime? Nakratko da go povtorime ka`anoto pogore.
Ako treba da gi izgradime, kako toa da go napravime. Ispravenoto kli e `elba, iskoristena so altru-
Toa }e bide tema na slednite delovi. isti~ka namera. I obratno, neispraveno kli e `elba
iskoristena so egoisti~na namera. Koristej}i se so
Zamisla na Sozdavaweto kli altruisti~ki, ja upotrebuvame `elbata taka kako
{to toa go pravi Sozdatelot, i na toj na~in stanuvame
Kelim se grade`ni blokovi na du{ata. @elbite –
sli~ni na Nego, barem {to se odnesuva na dadenata
grade`ni materijali, cigli i drvo. Namerite – na{i
konkretna `elba. Taka nie ja izu~uvame Negovata
instrumenti, odvrtki, dup~alki i ~ekani.
Zamisla.
No, isto kako pri gradba na zgrada, pred da se po~ne
Zna~i, edinstven problem e promenata na namerata
so rabotata, treba da se zapoznaeme so nacrtot. Za `al,
so koja nie gi iskoristuvame na{ite `elbi. No za da
Sozdatelot, Arhitektot, ne e raspolo`en da ni gi dade.
go napravime toa, treba da sogledame barem u{te eden
Namesto toa, toj predlaga samostojno da go izu~ime i
na~in za nivno koristewe. Potreben ni e primer za
ostvarime generalniot plan na gradbata na na{ite
toa na {to li~at drugite nameri, ili kakvo ~uvstvo
du{i. Samo taka }e mo`eme nekoga{ vistinski da ja
tie predizvikuvaat. Toga{ barem }e imame mo`nost
razbereme Negovata Zamisla, i da staneme sli~ni na
da odlu~ime dali tie n# zadovoluvaat ili ne. Ako ne
106 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 107

gledame poinakov na~in za upotreba na svoite `elbi, re{imo, kako kon „u{te eden den pominat vo u~i-
pa|ame vo stapicata na tie koi ve}e gi imame. No li{te“, trudej}i se da razbereme na {to saka da n#
mo`at li da se najdat poinakvi nameri vo takva nau~i Sozdatelot. Ako se prisetime deka na{iot
sostojba? Dali e toa stapica, ili nie ne{to is- svet e rezultat na duhovnite pojavi, toa }e bide
pu{tivme? dovolno za neverojatnoto zabrzuvawe na promenata
Kabalistite pojasnuvaat deka nie ni{to ne sme na re{imot. Takviot aktiven priod se narekuva „pat
ispu{tile. Toa e stapica, no ne smrtonosna. Ako gi na Svetlinata“, bidej}i vlo`enite napori ni
sledime pati{tata na svoite re{imot, toga{ obezbeduvaat kontakt so Sozdatelot, so Svetlinata,
primerot na poinakva namera }e se manifestira sam a ne so na{ata sega{na sostojba, kako vo slu~ajot so
od sebe. Sega da razgledame {to se toa re{imot, i pasivniot odnos.
kako tie n# izvlekuvaat od stapicata. Vsu{nost na{ite napori ne mora da bidat uspe{ni
– samiot napor e dovolen. Zasiluvaj}i gi svoite `elbi
Re{imot – vra}awe vo idninata da staneme sli~ni na Sozdatelot (altruisti), nie se
priklu~uvame na povisokite duhovni sostojbi.
Re{imot se se}avawa, bele{ki (snimki) na minatite
Procesot na duhovnoto napreduvawe e mnogu sli~en
sostojbi. Sekoe re{imo (ednina od „re{imot“) koe go
na obu~uvaweto na decata: vo svojata su{tina toa e
do`ivuva du{ata na svojot duhoven pat, se ~uva vo
imitirawe. Kopiraj}i gi vozrasnite, decata ne znaej}i
posebna „banka na podatoci“.
duri ni {to pravat, so svoeto postojano imitirawe
Koga go zapo~nuvame podemot po duhovnata skala,
sozdavaat vo sebe `elba da u~at. Zabele{ka: Nivniot
na{iot pat se sostoi tokmu od tie re{imot. Tie se
rast ne e zavisen od nivnoto znaewe, tuku ednostavno
otvoraat ednopodrugo, i nie povtorno gi do`ivuvame.
od faktot deka tie sakaat da znaat. @elbata za
Kolku pobrgu odnovo }e go do`iveeme sekoe re{imo,
znaewe e dovolna za go razbudi vo niv slednoto re{imo,
tolku pobrgu }e go iscrpime i }e premineme kon
ona vo koe tie ve}e go poseduvaat toa znaewe.
slednoto po red, koe sekoga{ se nao|a na povisokoto
Da go razgledame toa od drug agol: prvi~no, `elbata
skalilo.
– da znae, ne se pojavila kaj deteto zatoa {to takov
Redosledot na re{imot ne mo`e da se smeni. Toj e
bil negoviot izbor, tuku zatoa {to ve}e otvorenoto
ve}e predodreden vo vreme na na{eto sleguvawe. No
re{imo se iscrpilo, teraj}i go slednoto po red da
nie mo`eme i treba da doneseme odluka {to }e pravime
„posaka“ da bide spoznaeno. Taka, re{imo mora vo
so sekoe od niv. Ako se odnesuvame pasivno i samo
deteto da ja razbudi `elbata da go doznae, da go otkrie
~ekame koga tie }e zavr{at, }e pomine mnogu vreme
vo nego skrienoto.
pred da gi iscrpime do kraj. Osven toa, toj proces mo`e
Tokmu taka duhovnoto re{imo vlijae vrz nas.
da bide mnogu bolen. Zatoa pasivniot priod se
Vsu{nost, nie ne doznavame ni{to novo vo ovoj ili vo
narekuva „pat na stradaweto“.
duhovnite svetovi, samo se izdignuvame nazad vo
Od druga strana, mo`eme da prezememe aktiven
idninata. Sakaj}i pove}e da davame, sli~no na
priod, obiduvaj}i se da se odnesuvame kon sekoe
Sozdatelot, nie treba postojano da se preispituvame
106 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 107

gledame poinakov na~in za upotreba na svoite `elbi, re{imo, kako kon „u{te eden den pominat vo u~i-
pa|ame vo stapicata na tie koi ve}e gi imame. No li{te“, trudej}i se da razbereme na {to saka da n#
mo`at li da se najdat poinakvi nameri vo takva nau~i Sozdatelot. Ako se prisetime deka na{iot
sostojba? Dali e toa stapica, ili nie ne{to is- svet e rezultat na duhovnite pojavi, toa }e bide
pu{tivme? dovolno za neverojatnoto zabrzuvawe na promenata
Kabalistite pojasnuvaat deka nie ni{to ne sme na re{imot. Takviot aktiven priod se narekuva „pat
ispu{tile. Toa e stapica, no ne smrtonosna. Ako gi na Svetlinata“, bidej}i vlo`enite napori ni
sledime pati{tata na svoite re{imot, toga{ obezbeduvaat kontakt so Sozdatelot, so Svetlinata,
primerot na poinakva namera }e se manifestira sam a ne so na{ata sega{na sostojba, kako vo slu~ajot so
od sebe. Sega da razgledame {to se toa re{imot, i pasivniot odnos.
kako tie n# izvlekuvaat od stapicata. Vsu{nost na{ite napori ne mora da bidat uspe{ni
– samiot napor e dovolen. Zasiluvaj}i gi svoite `elbi
Re{imot – vra}awe vo idninata da staneme sli~ni na Sozdatelot (altruisti), nie se
priklu~uvame na povisokite duhovni sostojbi.
Re{imot se se}avawa, bele{ki (snimki) na minatite
Procesot na duhovnoto napreduvawe e mnogu sli~en
sostojbi. Sekoe re{imo (ednina od „re{imot“) koe go
na obu~uvaweto na decata: vo svojata su{tina toa e
do`ivuva du{ata na svojot duhoven pat, se ~uva vo
imitirawe. Kopiraj}i gi vozrasnite, decata ne znaej}i
posebna „banka na podatoci“.
duri ni {to pravat, so svoeto postojano imitirawe
Koga go zapo~nuvame podemot po duhovnata skala,
sozdavaat vo sebe `elba da u~at. Zabele{ka: Nivniot
na{iot pat se sostoi tokmu od tie re{imot. Tie se
rast ne e zavisen od nivnoto znaewe, tuku ednostavno
otvoraat ednopodrugo, i nie povtorno gi do`ivuvame.
od faktot deka tie sakaat da znaat. @elbata za
Kolku pobrgu odnovo }e go do`iveeme sekoe re{imo,
znaewe e dovolna za go razbudi vo niv slednoto re{imo,
tolku pobrgu }e go iscrpime i }e premineme kon
ona vo koe tie ve}e go poseduvaat toa znaewe.
slednoto po red, koe sekoga{ se nao|a na povisokoto
Da go razgledame toa od drug agol: prvi~no, `elbata
skalilo.
– da znae, ne se pojavila kaj deteto zatoa {to takov
Redosledot na re{imot ne mo`e da se smeni. Toj e
bil negoviot izbor, tuku zatoa {to ve}e otvorenoto
ve}e predodreden vo vreme na na{eto sleguvawe. No
re{imo se iscrpilo, teraj}i go slednoto po red da
nie mo`eme i treba da doneseme odluka {to }e pravime
„posaka“ da bide spoznaeno. Taka, re{imo mora vo
so sekoe od niv. Ako se odnesuvame pasivno i samo
deteto da ja razbudi `elbata da go doznae, da go otkrie
~ekame koga tie }e zavr{at, }e pomine mnogu vreme
vo nego skrienoto.
pred da gi iscrpime do kraj. Osven toa, toj proces mo`e
Tokmu taka duhovnoto re{imo vlijae vrz nas.
da bide mnogu bolen. Zatoa pasivniot priod se
Vsu{nost, nie ne doznavame ni{to novo vo ovoj ili vo
narekuva „pat na stradaweto“.
duhovnite svetovi, samo se izdignuvame nazad vo
Od druga strana, mo`eme da prezememe aktiven
idninata. Sakaj}i pove}e da davame, sli~no na
priod, obiduvaj}i se da se odnesuvame kon sekoe
Sozdatelot, nie treba postojano da se preispituvame
108 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 109

i gledame dali odgovarame na opisot na toa {to go Ri{on. Ovie re{imot n# popravaat i n# poisto-
smetame za duhovno (altruisti~no). Vo ovoj slu~aj, vetuvaat so Sozdatelot. Zna~i, `elbata (kli) e
`elbata da se stane pogolem altruist }e ni pomogne istovremeno i dvi`e~ka sila na promenite, kako {to
da razvieme popravilno detalno poimawe na samite govorevme vo prviot del, no i sredstvo za popravawe.
sebe, vo sporedba so Sozdatelot. Ne treba da gi potisnuvame svoite `elbi, tuku
Ako ne sakame da ostaneme egoisti, na{ite `elbi ednostavno da nau~ime efektivno da rabotime so niv
}e gi razbudat tie re{imot, koi }e ni poka`at, {to za svoe dobro i dobroto na drugite.
zna~i da se bide poaltruisti~en. Sekojpat, koga
donesuvame odluka deka ne sakame da ja iskoristime Nakratko
ovaa ili onaa `elba egoisti~ki, se smeta deka re{imo
na dadenata sostojba ja izvr{ilo svojata zada~a i mo`e Za pravilno vosprimawe potrebno e da se imaat
da si odi, osloboduvaj}i mu mesto na slednoto. Samo predvid tri ograni~uvawa:
takvo ispravawe se bara od nas. Jehuda A{lag go 1. Postojat ~etiri kategorii na vosprimawe: a)
opi{al ovoj princip so slednite zborovi: „So materija, b) forma vo materijata, v) apstraktna
secelosna omraza kon zloto (egoizmot) se isprava forma i g) su{tina. Nie gi vosprimame samo
vistinata.“ prvite dve.
Ponatamu objasnuva: „…Ako dvajca lu|e sfatat 2. Celoto moe vosprimawe se odviva vo mojata
deka sekoj od niv go mrazi istoto {to i negoviot du{a. Mojata du{a – toa e mojot svet, a
prijatel go mrazi, i go saka istoto {to i negoviot nadvore{niot svet vo odnos na mene e tolku
prijatel go saka, me|u niv }e se vospostavi neras- apstrakten, {to jas duri ne mo`am so sigurnost
kinliva ve~na vrska. Zna~i, bidej}i Sozdatelot saka da ka`am dali toj postoi ili ne.
da dava, tie koi se ponisko od Nego isto taka treba 3. Toa {to go vosprimam mi pripa|a samo mene: jas
da se naviknat na `elbata samo da davaat. Isto- ne mo`am da go prenesam toa nekomu. Jas mo`am
vremeno, Sozdatelot mrazi da bide primatel, bidej}i da im soop{tam na drugite za svoite do`i-
e celosen, i nema potreba od ni{to. Zna~i, ~ovekot vuvawa, no koga tie }e go ispitaat istoto,
isto taka treba da go zamrazi primaweto zaradi nivnite do`ivuvawa }e se razlikuvaat od
sebe. Od seto ka`ano pogore sleduva deka lu|eto moite.
treba da ~uvstvuvaat `e{ka omraza kon `elbata za
primawe, bidej}i tokmu od nea proizleguvaat site Koga jas ne{to dostignuvam, go procenuvam toa i
zla vo svetot. So takvata omraza ~ovekot mo`e da definiram {to pretstavuva toa, a rezultatot zavisi
ja popravi.“ od kvalitetot na moite vnatre{ni mehanizmi za
Taka, samo so svojot streme` nie go budime re{imo merewe. Ako tie imaat defekti, takvi }e bidat i
na poaltruisti~kite `elbi, koe ve}e postoi vo nas od merewata, zna~i i slikata za svetot }e bide iskrivena
vremeto koga bevme soedineti vo du{ata Adam ha i nedovr{ena.
108 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 109

i gledame dali odgovarame na opisot na toa {to go Ri{on. Ovie re{imot n# popravaat i n# poisto-
smetame za duhovno (altruisti~no). Vo ovoj slu~aj, vetuvaat so Sozdatelot. Zna~i, `elbata (kli) e
`elbata da se stane pogolem altruist }e ni pomogne istovremeno i dvi`e~ka sila na promenite, kako {to
da razvieme popravilno detalno poimawe na samite govorevme vo prviot del, no i sredstvo za popravawe.
sebe, vo sporedba so Sozdatelot. Ne treba da gi potisnuvame svoite `elbi, tuku
Ako ne sakame da ostaneme egoisti, na{ite `elbi ednostavno da nau~ime efektivno da rabotime so niv
}e gi razbudat tie re{imot, koi }e ni poka`at, {to za svoe dobro i dobroto na drugite.
zna~i da se bide poaltruisti~en. Sekojpat, koga
donesuvame odluka deka ne sakame da ja iskoristime Nakratko
ovaa ili onaa `elba egoisti~ki, se smeta deka re{imo
na dadenata sostojba ja izvr{ilo svojata zada~a i mo`e Za pravilno vosprimawe potrebno e da se imaat
da si odi, osloboduvaj}i mu mesto na slednoto. Samo predvid tri ograni~uvawa:
takvo ispravawe se bara od nas. Jehuda A{lag go 1. Postojat ~etiri kategorii na vosprimawe: a)
opi{al ovoj princip so slednite zborovi: „So materija, b) forma vo materijata, v) apstraktna
secelosna omraza kon zloto (egoizmot) se isprava forma i g) su{tina. Nie gi vosprimame samo
vistinata.“ prvite dve.
Ponatamu objasnuva: „…Ako dvajca lu|e sfatat 2. Celoto moe vosprimawe se odviva vo mojata
deka sekoj od niv go mrazi istoto {to i negoviot du{a. Mojata du{a – toa e mojot svet, a
prijatel go mrazi, i go saka istoto {to i negoviot nadvore{niot svet vo odnos na mene e tolku
prijatel go saka, me|u niv }e se vospostavi neras- apstrakten, {to jas duri ne mo`am so sigurnost
kinliva ve~na vrska. Zna~i, bidej}i Sozdatelot saka da ka`am dali toj postoi ili ne.
da dava, tie koi se ponisko od Nego isto taka treba 3. Toa {to go vosprimam mi pripa|a samo mene: jas
da se naviknat na `elbata samo da davaat. Isto- ne mo`am da go prenesam toa nekomu. Jas mo`am
vremeno, Sozdatelot mrazi da bide primatel, bidej}i da im soop{tam na drugite za svoite do`i-
e celosen, i nema potreba od ni{to. Zna~i, ~ovekot vuvawa, no koga tie }e go ispitaat istoto,
isto taka treba da go zamrazi primaweto zaradi nivnite do`ivuvawa }e se razlikuvaat od
sebe. Od seto ka`ano pogore sleduva deka lu|eto moite.
treba da ~uvstvuvaat `e{ka omraza kon `elbata za
primawe, bidej}i tokmu od nea proizleguvaat site Koga jas ne{to dostignuvam, go procenuvam toa i
zla vo svetot. So takvata omraza ~ovekot mo`e da definiram {to pretstavuva toa, a rezultatot zavisi
ja popravi.“ od kvalitetot na moite vnatre{ni mehanizmi za
Taka, samo so svojot streme` nie go budime re{imo merewe. Ako tie imaat defekti, takvi }e bidat i
na poaltruisti~kite `elbi, koe ve}e postoi vo nas od merewata, zna~i i slikata za svetot }e bide iskrivena
vremeto koga bevme soedineti vo du{ata Adam ha i nedovr{ena.
110 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 111

Zasega nie go procenuvame svetot so pomo{ na pet [esti del. Tesen e patot koj vodi
setilni organi, no za pravilna procenka ni se potrebni
{est. Tokmu zatoa nie ne mo`eme da go upravuvame do slobodata
na{iot svet produktivno i so op{to zadovolstvo na site.
Vsu{nost, {estoto setilo ne e fizi~ko ~uvstvo, tuku e
namera. Toa e povrzano so na~inot kako gi koristime
svoite `elbi. Koristej}i gi so namera za davawe,
namesto primawe, t.e. koristej}i gi altruisti~ki, a ne Mo`ebi }e se za~udite, no vie ve}e mnogu nau~ivte za
egoisti~ki, nie postignuvame cel nov svet. Tokmu zatoa kabalata. Da go povtorime toa {to sme go pominale.
novata namera se narekuva „{esto setilo“. Doznavte deka kabalata poteknuva od pred okolu 5000
Ispolnuvaj}i gi svoite `elbi so altruisti~na godini od Mesopotamija (dene{na teritorija na Irak).
namera, nie gi pravime sli~ni na `elbite na Sozda- Se otkrila koga lu|eto zapo~nale da ja baraat
telot. Taa sli~nost se narekuva „sli~nost na formite“ smislata na `ivotot. Tie lu|e otkrile deka site nie
na su{testvoto i Sozdatelot. Nejzinoto steknuvawe sme rodeni za go dobieme najvozvi{enoto zadovolstvo
mu dava na toj {to ja poseduva vosprimawe i znaewa – da se stane sli~en na Sozdatelot. Sfa}aj}i go toa
isti kako na Sozdatelot. Tokmu zatoa samo {estoto tie po~nale da sozdavaat grupi za izu~uvawe na
setilo (namerata za davawe) navistina dava mo`nost kabalata i ja {irele po svetot.
da se doznae kako da se odnesuvame vo ovoj svet. Tie prvi kabalisti ni raska`ale deka site sme
Koga se manifestira nova `elba, vsu{nost taa ne sozdadeni od `elbata da se prima zadovolstvo koja
e nova. Taa `elba ve}e postoela vo nas, se}avaweto za ima pet nivoa – ne`ivo, rastitelno, `ivotinsko,
nea e zapi{ano vo bankata na podatoci na na{ite du{i ~ove~ko i duhovno. @elbata za primawe e mnogu va`na,
– re{imot. Sinxirot na re{imot go vodi ~oveka pravo zatoa {to slu`i kako motiv za sekoe dejstvo {to se
do vrvot na skalata – Zamislata na Sozdavaweto. I odviva vo svetot. So drugi zborovi, nie sekoga{ se
kolku pobrzo se iska~uvame nie po nea, tolku pobrzo i obiduvame da primame nasladuvawe, i kolku pove}e
pobezbolno }e go dostigneme toa {to ni e nameneto. imame, tolku pove}e posakuvame. Kako rezultat na toa,
Re{imot se pojavuvaat ednopodrugo vo tempo, so postojano se razvivame i se menuvame.
brzina koja nie ja diktirame so svojata `elba za Ponatamu, doznavme deka formiraweto na Sozda-
napreduvawe kon duhovnosta, od kade {to tie po- vaweto se odvivalo vo ~etiri fazi: Korenot (sinonim
teknuvaat. Koga nie se obiduvame da u~ime od sekoe na Svetlinata i Sozdatelot) ja sozdal `elbata za
re{imo, da go sfatime, toa pobrzo se iscrpuva i se primawe. Taa `elba sakala da dava, potoa odlu~ila
sozdava sostojba koga go razbirame (koja ve}e postoi). da go iskoristi primaweto kako na~in za davawe, i na
Koga nie go razbirame re{imo, se otvora slednoto po kraj povtorno posakala da prima. No, ovojpat za da
red, i taka prodol`uva s# dodeka ne bidat identi- stekne znaewe so koe }e stane kako Sozdatelot –
fikuvani i izu~eni site re{imot, i dodeka ne go Davatel.
dostigneme krajot na popravkata.
110 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 111

Zasega nie go procenuvame svetot so pomo{ na pet [esti del. Tesen e patot koj vodi
setilni organi, no za pravilna procenka ni se potrebni
{est. Tokmu zatoa nie ne mo`eme da go upravuvame do slobodata
na{iot svet produktivno i so op{to zadovolstvo na site.
Vsu{nost, {estoto setilo ne e fizi~ko ~uvstvo, tuku e
namera. Toa e povrzano so na~inot kako gi koristime
svoite `elbi. Koristej}i gi so namera za davawe,
namesto primawe, t.e. koristej}i gi altruisti~ki, a ne Mo`ebi }e se za~udite, no vie ve}e mnogu nau~ivte za
egoisti~ki, nie postignuvame cel nov svet. Tokmu zatoa kabalata. Da go povtorime toa {to sme go pominale.
novata namera se narekuva „{esto setilo“. Doznavte deka kabalata poteknuva od pred okolu 5000
Ispolnuvaj}i gi svoite `elbi so altruisti~na godini od Mesopotamija (dene{na teritorija na Irak).
namera, nie gi pravime sli~ni na `elbite na Sozda- Se otkrila koga lu|eto zapo~nale da ja baraat
telot. Taa sli~nost se narekuva „sli~nost na formite“ smislata na `ivotot. Tie lu|e otkrile deka site nie
na su{testvoto i Sozdatelot. Nejzinoto steknuvawe sme rodeni za go dobieme najvozvi{enoto zadovolstvo
mu dava na toj {to ja poseduva vosprimawe i znaewa – da se stane sli~en na Sozdatelot. Sfa}aj}i go toa
isti kako na Sozdatelot. Tokmu zatoa samo {estoto tie po~nale da sozdavaat grupi za izu~uvawe na
setilo (namerata za davawe) navistina dava mo`nost kabalata i ja {irele po svetot.
da se doznae kako da se odnesuvame vo ovoj svet. Tie prvi kabalisti ni raska`ale deka site sme
Koga se manifestira nova `elba, vsu{nost taa ne sozdadeni od `elbata da se prima zadovolstvo koja
e nova. Taa `elba ve}e postoela vo nas, se}avaweto za ima pet nivoa – ne`ivo, rastitelno, `ivotinsko,
nea e zapi{ano vo bankata na podatoci na na{ite du{i ~ove~ko i duhovno. @elbata za primawe e mnogu va`na,
– re{imot. Sinxirot na re{imot go vodi ~oveka pravo zatoa {to slu`i kako motiv za sekoe dejstvo {to se
do vrvot na skalata – Zamislata na Sozdavaweto. I odviva vo svetot. So drugi zborovi, nie sekoga{ se
kolku pobrzo se iska~uvame nie po nea, tolku pobrzo i obiduvame da primame nasladuvawe, i kolku pove}e
pobezbolno }e go dostigneme toa {to ni e nameneto. imame, tolku pove}e posakuvame. Kako rezultat na toa,
Re{imot se pojavuvaat ednopodrugo vo tempo, so postojano se razvivame i se menuvame.
brzina koja nie ja diktirame so svojata `elba za Ponatamu, doznavme deka formiraweto na Sozda-
napreduvawe kon duhovnosta, od kade {to tie po- vaweto se odvivalo vo ~etiri fazi: Korenot (sinonim
teknuvaat. Koga nie se obiduvame da u~ime od sekoe na Svetlinata i Sozdatelot) ja sozdal `elbata za
re{imo, da go sfatime, toa pobrzo se iscrpuva i se primawe. Taa `elba sakala da dava, potoa odlu~ila
sozdava sostojba koga go razbirame (koja ve}e postoi). da go iskoristi primaweto kako na~in za davawe, i na
Koga nie go razbirame re{imo, se otvora slednoto po kraj povtorno posakala da prima. No, ovojpat za da
red, i taka prodol`uva s# dodeka ne bidat identi- stekne znaewe so koe }e stane kako Sozdatelot –
fikuvani i izu~eni site re{imot, i dodeka ne go Davatel.
dostigneme krajot na popravkata.
112 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 113

Pominuvaj}i gi ovie ~etiri fazi, `elbata za Mrak pred zori


primawe se podelila na pet svetovi i edna du{a,
nare~ena Adam ha Ri{on. Potoa se slu~ilo raz- No}niot mrak se zgusnuva pred zorata. Sli~no na toa,
bivawe na Adam ha Ri{on, pritoa materijaliziraj}i avtorite na knigata „Zohar“ pred re~isi 2000 godini,
se vo na{iot svet. So drugi zborovi, site nie istaknuvale deka najmra~noto vreme vo istorijata na
vsu{nost so~inuvame edna du{a, povrzani sme i ~ove{tvoto }e nastapi pred negovoto duhovno budewe.
zaemno zavisni, kako kletkite vo teloto. No so Vo tekot na vekovite, po~nuvaj}i od Ari, avtorot na
rastot na `elbata za primawe, s# pove}e zapa|avme knigata „Drvo na `ivotot“, koj `iveel vo XVI vek,
vo sebi~nost i go gubevme ~uvstvoto na na{eto kabalistite tvrdele deka: vremeto za koe zboruva
edinstvo. Namesto toa, denes se ~uvstvuvame samo knigata „Zohar“, e krajot na XX vek. Tie go narekuvale
samite sebesi. Duri ako vleguvame vo odnos so „posledna generacija“.
drugite, toa e samo so edinstvena cel – preku niv da Kabalistite voop{to ne mislele deka site }e n#
primime zadovolstvo. snema vo nekoja apokalipti~na veli~estvena
Takvata egoisti~na sostojba se narekuva „razbiena kataklizma. Vo kabalata poimot „generacija“
du{a na Adam ha Ri{on“, i na{a zada~a e, kako delovi podrazbira duhovna sostojba. Posledna generacija
od taa du{a, da ja popravime. Vo su{tina nie ne e poslednata najvisoka sostojba koja mo`e da bide
morame da ja popravame, tuku treba da sfatime deka dostignata. Taka, kabalistite tvrdele deka vremeto
ne e mo`no da go po~uvstvuvame vistinskoto zado- vo koe `iveeme – po~etokot na XXI vek, }e stane
volstvo vo sega{nata sostojba spored zakonot na vreme za pojavuvawe na generacija podgotvena za
`elbata za primawe: „Koga go imam posakuvanoto, duhovno izdignuvawe.
prestanuvam da go posakuvam.“ Koga toa }e go sfatime, Me|utoa, kabalistite isto taka govorele deka nie
}e po~neme da barame izlez od stapicata na toj zakon ne mo`eme da prodol`ime da se razvivame kako do
– stapicata na egoizmot. sega. Ako sakame promeni kon podobro vo idninata, ako
Streme`ot za osloboduvawe od egoizmot doveduva sakame da rasteme, potreben ni e na{iot svesen i
do budewe na „to~kata vo srceto“ – `elba za duhov- dobrovolen izbor.
nost. „To~kata vo srceto“, sli~na na sekoja druga Pojavuvaweto na poslednata generacija, gene-
`elba, se zgolemuva i se namaluva, zavisno od racijata na dobrovolniot izbor, kako i sekoj po~etok
vlijanieto na okolinata. Zna~i, ako sakame da go ili ra|awe, ne e ednostaven proces. Do neodamna se
zasilime streme`ot kon duhovnosta, treba da sozda- odvival razvojot na na{ite poniski `elbi (od
deme opkru`uvawe koe ja poddr`uva duhovnosta i ne`ivoto do ~ove~koto nivo), bez da gi zasegne
nejziniot razvoj. Ovoj posleden (no najva`en) del na duhovnite. Sega pak, duhovnite re{imot (duhovnite
knigata }e raska`e {to treba da se stori za sozdavawe geni) se manifestiraat vo milioni lu|e, baraj}i
na soodvetno duhovno opkru`uvawe na li~no, op{test- realizacija vo realniot `ivot.
veno i me|unarodno nivo. Koga re{imot se manifestiraat vo nas za prvpat,
nie s# u{te nemame soodveten metod za rabota so niv.
112 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 113

Pominuvaj}i gi ovie ~etiri fazi, `elbata za Mrak pred zori


primawe se podelila na pet svetovi i edna du{a,
nare~ena Adam ha Ri{on. Potoa se slu~ilo raz- No}niot mrak se zgusnuva pred zorata. Sli~no na toa,
bivawe na Adam ha Ri{on, pritoa materijaliziraj}i avtorite na knigata „Zohar“ pred re~isi 2000 godini,
se vo na{iot svet. So drugi zborovi, site nie istaknuvale deka najmra~noto vreme vo istorijata na
vsu{nost so~inuvame edna du{a, povrzani sme i ~ove{tvoto }e nastapi pred negovoto duhovno budewe.
zaemno zavisni, kako kletkite vo teloto. No so Vo tekot na vekovite, po~nuvaj}i od Ari, avtorot na
rastot na `elbata za primawe, s# pove}e zapa|avme knigata „Drvo na `ivotot“, koj `iveel vo XVI vek,
vo sebi~nost i go gubevme ~uvstvoto na na{eto kabalistite tvrdele deka: vremeto za koe zboruva
edinstvo. Namesto toa, denes se ~uvstvuvame samo knigata „Zohar“, e krajot na XX vek. Tie go narekuvale
samite sebesi. Duri ako vleguvame vo odnos so „posledna generacija“.
drugite, toa e samo so edinstvena cel – preku niv da Kabalistite voop{to ne mislele deka site }e n#
primime zadovolstvo. snema vo nekoja apokalipti~na veli~estvena
Takvata egoisti~na sostojba se narekuva „razbiena kataklizma. Vo kabalata poimot „generacija“
du{a na Adam ha Ri{on“, i na{a zada~a e, kako delovi podrazbira duhovna sostojba. Posledna generacija
od taa du{a, da ja popravime. Vo su{tina nie ne e poslednata najvisoka sostojba koja mo`e da bide
morame da ja popravame, tuku treba da sfatime deka dostignata. Taka, kabalistite tvrdele deka vremeto
ne e mo`no da go po~uvstvuvame vistinskoto zado- vo koe `iveeme – po~etokot na XXI vek, }e stane
volstvo vo sega{nata sostojba spored zakonot na vreme za pojavuvawe na generacija podgotvena za
`elbata za primawe: „Koga go imam posakuvanoto, duhovno izdignuvawe.
prestanuvam da go posakuvam.“ Koga toa }e go sfatime, Me|utoa, kabalistite isto taka govorele deka nie
}e po~neme da barame izlez od stapicata na toj zakon ne mo`eme da prodol`ime da se razvivame kako do
– stapicata na egoizmot. sega. Ako sakame promeni kon podobro vo idninata, ako
Streme`ot za osloboduvawe od egoizmot doveduva sakame da rasteme, potreben ni e na{iot svesen i
do budewe na „to~kata vo srceto“ – `elba za duhov- dobrovolen izbor.
nost. „To~kata vo srceto“, sli~na na sekoja druga Pojavuvaweto na poslednata generacija, gene-
`elba, se zgolemuva i se namaluva, zavisno od racijata na dobrovolniot izbor, kako i sekoj po~etok
vlijanieto na okolinata. Zna~i, ako sakame da go ili ra|awe, ne e ednostaven proces. Do neodamna se
zasilime streme`ot kon duhovnosta, treba da sozda- odvival razvojot na na{ite poniski `elbi (od
deme opkru`uvawe koe ja poddr`uva duhovnosta i ne`ivoto do ~ove~koto nivo), bez da gi zasegne
nejziniot razvoj. Ovoj posleden (no najva`en) del na duhovnite. Sega pak, duhovnite re{imot (duhovnite
knigata }e raska`e {to treba da se stori za sozdavawe geni) se manifestiraat vo milioni lu|e, baraj}i
na soodvetno duhovno opkru`uvawe na li~no, op{test- realizacija vo realniot `ivot.
veno i me|unarodno nivo. Koga re{imot se manifestiraat vo nas za prvpat,
nie s# u{te nemame soodveten metod za rabota so niv.
114 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 115

Tie se sli~ni na nova tehnologija za koja najprvo treba Drug seriozen problem na sovremenoto op{testvo
da nau~ime kako da ja primenuvame. Zna~i, vo procesot pretstavuva alarmantnata upotreba na narkotici.
na obu~uvawe nie se obiduvame da gi razbereme novite Narkoticite se upotrebuvale sekoga{ vo minatoto,
re{imot so zastareniot na~in na razmisluvawe, najmnogu vo medicinata ili ritualite, no sega nivnata
bidej}i toj na~in ni pomaga{e da gi osoznaeme upotreba e pro{irena me|u mladite lu|e, koi se
re{imot od poniskoto nivo na `elbite. Ne e za ~udewe obiduvaat da go olesnat ~uvstvoto na praznina {to gi
deka toa ne funkcionira, i nie se razo~aruvame. Koga zafa}a. Bidej}i depresijata se {iri, raste i upo-
tie re{imot se budat vo ~ovekot, vo nego se sozdava trebata na narkotici, zgolemuvaj}i go brojot na
nedoverba vo svoite mo`nosti koi se zamenuvaat so kriminal povrzan so nivnata upotreba.
depresija, i taka prodol`uva s# dodeka toj ne sfati U{te eden aspekt na krizata e problemot na
kako treba da se odnesuva kon svoite novi `elbi. Toa semejstvoto. Institucijata brak sekoga{ pretsta-
obi~no se slu~uva koga se primenuva mudrosta kabala, vuva{e simbol na stabilnost, toplina, za{tita, no
~ija prvi~na namena e da se spravuva so duhovnite pove}e ne e taka. Spored Nacionalniot centar za
re{imot, kako {to be{e opi{ano vo prviot del. medicinska statistika, sekoj vtor bra~en par zavr{uva
Ako ~ovekot ne mo`e da najde re{enie, toj po~nuva so razvod, i ovie podatoci va`at za celiot zapaden
da gi potisnuva novite `elbi i mo`e da zapadne vo svet. Zgora na toa, za da se re{at za razvod parovite
opsednatost so rabota, da stekne sekakvi lo{i naviki, ne moraat da pominuvaat te{ka kriza povrzana so
ili da prezeme drugi merki za da gi zatai problemite, konflikt. Denes duri i sopru`nicite na vozrast od
obiduvaj}i se da go izbegne neophodnoto – da nau~i da 50–60 godini ne nao|aat pri~ini za za~uvuvawe na
se spravuva so neizle~livata bolka. semejstvoto, posle napu{taweto na domot od strana
Sli~na kriza mo`e da stane pri~ina za neza- na decata. Bidej}i imaat stabilni prihodi, tie ne se
mislivi stradawa na li~no nivo, no se ~ini deka toa pla{at da otvorat nova stranica vo svojot `ivot, {to
ne e tolku seriozen problem, koj mo`e da ja naru{i samo pred nekolku godini se smetalo za nepogodno za
stabilnosta na socijalnata struktura. Me|utoa, ako prezemawe na sli~ni ~ekori. Se pojavi duri i
duhovnite re{imot istovremeno se manifestiraat vo simpati~en naziv za ovaa pojava: „Sindrom na
milioni lu|e, posebno ako toa se slu~i vo razli~ni isprazneto gnezdo“. No vistinskata pri~ina e vo toa
zemji – doa|a do globalna kriza. Globalnata kriza, pak, {to posle napu{tawe na domot od strana na decata,
bara globalni re{enija. Sosema e jasno deka denes
sopru`nicite nemaat ni{to {to bi gi zadr`alo
~ove{tvoto se nao|a vo takva situacija. Depresijata
zaedno, bidej}i tie ednostavno ne se sakaat.
vo SAD go dostigna nepredvidlivoto visoko nivo, no
Ete ja vistinskata praznina: nedostatok na qubov.
i vo mnogu drugi razvieni zemji slikata ne e podobra.
Ako se setime deka site sme sozdadeni kako egoisti
Vo 2001 godina izve{tajot na Svetskata zdravstvena
od nekoja sila koja saka da dava, se pojavuva {ansa za
organizacija (SZO) go dade sledniot izve{taj:
nas. Na kraj, vlo`uvaj}i odredeni napori, nie }e go
„Depresijata e vode~kata pri~ina za nestabilnosta vo
re{ime ovoj problem.
SAD i vo celiot svet.“
114 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 115

Tie se sli~ni na nova tehnologija za koja najprvo treba Drug seriozen problem na sovremenoto op{testvo
da nau~ime kako da ja primenuvame. Zna~i, vo procesot pretstavuva alarmantnata upotreba na narkotici.
na obu~uvawe nie se obiduvame da gi razbereme novite Narkoticite se upotrebuvale sekoga{ vo minatoto,
re{imot so zastareniot na~in na razmisluvawe, najmnogu vo medicinata ili ritualite, no sega nivnata
bidej}i toj na~in ni pomaga{e da gi osoznaeme upotreba e pro{irena me|u mladite lu|e, koi se
re{imot od poniskoto nivo na `elbite. Ne e za ~udewe obiduvaat da go olesnat ~uvstvoto na praznina {to gi
deka toa ne funkcionira, i nie se razo~aruvame. Koga zafa}a. Bidej}i depresijata se {iri, raste i upo-
tie re{imot se budat vo ~ovekot, vo nego se sozdava trebata na narkotici, zgolemuvaj}i go brojot na
nedoverba vo svoite mo`nosti koi se zamenuvaat so kriminal povrzan so nivnata upotreba.
depresija, i taka prodol`uva s# dodeka toj ne sfati U{te eden aspekt na krizata e problemot na
kako treba da se odnesuva kon svoite novi `elbi. Toa semejstvoto. Institucijata brak sekoga{ pretsta-
obi~no se slu~uva koga se primenuva mudrosta kabala, vuva{e simbol na stabilnost, toplina, za{tita, no
~ija prvi~na namena e da se spravuva so duhovnite pove}e ne e taka. Spored Nacionalniot centar za
re{imot, kako {to be{e opi{ano vo prviot del. medicinska statistika, sekoj vtor bra~en par zavr{uva
Ako ~ovekot ne mo`e da najde re{enie, toj po~nuva so razvod, i ovie podatoci va`at za celiot zapaden
da gi potisnuva novite `elbi i mo`e da zapadne vo svet. Zgora na toa, za da se re{at za razvod parovite
opsednatost so rabota, da stekne sekakvi lo{i naviki, ne moraat da pominuvaat te{ka kriza povrzana so
ili da prezeme drugi merki za da gi zatai problemite, konflikt. Denes duri i sopru`nicite na vozrast od
obiduvaj}i se da go izbegne neophodnoto – da nau~i da 50–60 godini ne nao|aat pri~ini za za~uvuvawe na
se spravuva so neizle~livata bolka. semejstvoto, posle napu{taweto na domot od strana
Sli~na kriza mo`e da stane pri~ina za neza- na decata. Bidej}i imaat stabilni prihodi, tie ne se
mislivi stradawa na li~no nivo, no se ~ini deka toa pla{at da otvorat nova stranica vo svojot `ivot, {to
ne e tolku seriozen problem, koj mo`e da ja naru{i samo pred nekolku godini se smetalo za nepogodno za
stabilnosta na socijalnata struktura. Me|utoa, ako prezemawe na sli~ni ~ekori. Se pojavi duri i
duhovnite re{imot istovremeno se manifestiraat vo simpati~en naziv za ovaa pojava: „Sindrom na
milioni lu|e, posebno ako toa se slu~i vo razli~ni isprazneto gnezdo“. No vistinskata pri~ina e vo toa
zemji – doa|a do globalna kriza. Globalnata kriza, pak, {to posle napu{tawe na domot od strana na decata,
bara globalni re{enija. Sosema e jasno deka denes
sopru`nicite nemaat ni{to {to bi gi zadr`alo
~ove{tvoto se nao|a vo takva situacija. Depresijata
zaedno, bidej}i tie ednostavno ne se sakaat.
vo SAD go dostigna nepredvidlivoto visoko nivo, no
Ete ja vistinskata praznina: nedostatok na qubov.
i vo mnogu drugi razvieni zemji slikata ne e podobra.
Ako se setime deka site sme sozdadeni kako egoisti
Vo 2001 godina izve{tajot na Svetskata zdravstvena
od nekoja sila koja saka da dava, se pojavuva {ansa za
organizacija (SZO) go dade sledniot izve{taj:
nas. Na kraj, vlo`uvaj}i odredeni napori, nie }e go
„Depresijata e vode~kata pri~ina za nestabilnosta vo
re{ime ovoj problem.
SAD i vo celiot svet.“
116 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 117

Me|utoa, sovremenata kriza e edinstvena ne samo na{ite `ivoti mo`at da stanat mnogu pokratki,
po svojot op{t svetski karakter, tuku i po svojata odo{to sme planirale.
sestranost, {to ja pravi seopfatna i te{ka za I posledno, no ne pomalku va`no: postojat pro-
upravuvawe. Ovaa kriza e prisutna re~isi vo sekoja blemi povrzani so zdravjeto na ~ovekot, koi go baraat
oblast na ~ovekovata aktivnost – li~nata, op{test- na{eto vnimanie – SIDA, pti~jiot grip, kravjoto
venata, me|unarodnata, vo naukata, medicinata i vo ludilo i sigurno, „starata garda“: rakot, kardio-
klimata na planetata. Na primer, samo pred nekolku vaskularnite zaboluvawa i dijabetesot. Tuka mo`e da
godini, temata „vreme“ bila spas za ~ovekot, koj nemal se spomene i mnogu drugo, no ve}e ja sfativte
{to da ka`e za drugite temi. Denes pak, od site nas se su{tinata. Nekoi od navedenite problemi, povrzani
bara da ja razbirame slo`enosta na klimata. Pro- so ~ovekovoto zdravje ne se novi, no gi spomenuvame
menata na klimata, globalnoto zatopluvawe, poka- zaradi nivnoto {irewe niz celata zemjina topka.
~uvaweto na nivoto na vodata vo moriwata i po~etokot Zaklu~ok: starata kineska pogovorka veli ako
na novata sezona na uragani, se sekojdnevna tema za saka{ nekogo da prokolne{, re~i: „Ti posakuvam da
razgovor. `ivee{ vo vreme na promenite“. Na{eto vreme e
„Golemo topewe“ e naslovot so koj Xefri Lin navistina takvo, no toa ne e prokletstvo. Toa e tokmu
ironi~no ja narekol sostojbata na planetata vo svojata takvo kako {to e veteno od knigata „Zohar“ – mrak
statija objavena vo „Independent“ („The Independent“) pred zori. Sega da vidime dali postoi re{enie za
na 20 noemvri 2005 godina. Glavniot naslov na problemot.
statijata na Lin e: „Golemo topewe: globalnata
katastrofa }e se slu~i ako se rastopat ledenite kapi Prekrasen svet na ~etiri ~ekori od nas
na Grenland“, so podnaslov: „Nau~nicite velat deka
Za promena na svetot }e treba da se napravat ~etiri
tie is~eznuvaat mnogu pobrzo odo{to se o~ekuva{e“.
~ekori:
Vremeto ne e edinstvena katastrofa koja se pojavila
na horizontot. Na 22 juni 2006 godina vo vesnikot
1. Da se prepoznae krizata;
„Nej~r“ („Nature“) bilo objaveno istra`uvaweto na
2. Da se najdat pri~inite;
Kaliforniskiot univerzitet, vo koe se tvrdelo deka vo
3. Da se odredi najdobriot na~in za nejzino
puknatinata San Andreas e akumuliran takov napon {to
re{avawe;
e dovolen da predizvika sledna golema katastrofa. Po
4. Da se izraboti plan za nejzino otstranuvawe.
zborovite na profesorot Jurij Fialko od Institutot
za okeanografija Skrips, pri Kaliforniskiot uni- Da gi prou~ime eden po eden.
verzitet, „puknatinata e ogromna seizmi~ka opasnost i
spremna e za sleden silen zemjotres“. 1. Da se prepoznae krizata
Ako uspeeme da gi pre`iveeme burite, zemjotresite Poradi nekoi pri~ini, mnogumina dosega ne se svesni za
i zgolemuvaweto na nivoto na moriwata, sekoga{ }e postoeweto na krizata. Vladite i me|unarodnite
se najde nekoj „Bin Laden“ koj }e ni napomni deka korporacii prvi treba seriozno da se fatat za rabota.
116 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 117

Me|utoa, sovremenata kriza e edinstvena ne samo na{ite `ivoti mo`at da stanat mnogu pokratki,
po svojot op{t svetski karakter, tuku i po svojata odo{to sme planirale.
sestranost, {to ja pravi seopfatna i te{ka za I posledno, no ne pomalku va`no: postojat pro-
upravuvawe. Ovaa kriza e prisutna re~isi vo sekoja blemi povrzani so zdravjeto na ~ovekot, koi go baraat
oblast na ~ovekovata aktivnost – li~nata, op{test- na{eto vnimanie – SIDA, pti~jiot grip, kravjoto
venata, me|unarodnata, vo naukata, medicinata i vo ludilo i sigurno, „starata garda“: rakot, kardio-
klimata na planetata. Na primer, samo pred nekolku vaskularnite zaboluvawa i dijabetesot. Tuka mo`e da
godini, temata „vreme“ bila spas za ~ovekot, koj nemal se spomene i mnogu drugo, no ve}e ja sfativte
{to da ka`e za drugite temi. Denes pak, od site nas se su{tinata. Nekoi od navedenite problemi, povrzani
bara da ja razbirame slo`enosta na klimata. Pro- so ~ovekovoto zdravje ne se novi, no gi spomenuvame
menata na klimata, globalnoto zatopluvawe, poka- zaradi nivnoto {irewe niz celata zemjina topka.
~uvaweto na nivoto na vodata vo moriwata i po~etokot Zaklu~ok: starata kineska pogovorka veli ako
na novata sezona na uragani, se sekojdnevna tema za saka{ nekogo da prokolne{, re~i: „Ti posakuvam da
razgovor. `ivee{ vo vreme na promenite“. Na{eto vreme e
„Golemo topewe“ e naslovot so koj Xefri Lin navistina takvo, no toa ne e prokletstvo. Toa e tokmu
ironi~no ja narekol sostojbata na planetata vo svojata takvo kako {to e veteno od knigata „Zohar“ – mrak
statija objavena vo „Independent“ („The Independent“) pred zori. Sega da vidime dali postoi re{enie za
na 20 noemvri 2005 godina. Glavniot naslov na problemot.
statijata na Lin e: „Golemo topewe: globalnata
katastrofa }e se slu~i ako se rastopat ledenite kapi Prekrasen svet na ~etiri ~ekori od nas
na Grenland“, so podnaslov: „Nau~nicite velat deka
Za promena na svetot }e treba da se napravat ~etiri
tie is~eznuvaat mnogu pobrzo odo{to se o~ekuva{e“.
~ekori:
Vremeto ne e edinstvena katastrofa koja se pojavila
na horizontot. Na 22 juni 2006 godina vo vesnikot
1. Da se prepoznae krizata;
„Nej~r“ („Nature“) bilo objaveno istra`uvaweto na
2. Da se najdat pri~inite;
Kaliforniskiot univerzitet, vo koe se tvrdelo deka vo
3. Da se odredi najdobriot na~in za nejzino
puknatinata San Andreas e akumuliran takov napon {to
re{avawe;
e dovolen da predizvika sledna golema katastrofa. Po
4. Da se izraboti plan za nejzino otstranuvawe.
zborovite na profesorot Jurij Fialko od Institutot
za okeanografija Skrips, pri Kaliforniskiot uni- Da gi prou~ime eden po eden.
verzitet, „puknatinata e ogromna seizmi~ka opasnost i
spremna e za sleden silen zemjotres“. 1. Da se prepoznae krizata
Ako uspeeme da gi pre`iveeme burite, zemjotresite Poradi nekoi pri~ini, mnogumina dosega ne se svesni za
i zgolemuvaweto na nivoto na moriwata, sekoga{ }e postoeweto na krizata. Vladite i me|unarodnite
se najde nekoj „Bin Laden“ koj }e ni napomni deka korporacii prvi treba seriozno da se fatat za rabota.
118 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 119

No konfliktot na interesite im pre~i da se obedinat krizata i da najdeme pozitivno, konstruktivno


za uspe{no da se spravat so krizata. Osven toa, pove}eto re{enie na socijalnite i ekolo{kite problemi.
od nas s# u{te ne ~uvstvuvaat deka sozdadenata situacija Istra`uvaj}i ja temata za slobodata na izbor, }e
sekomu mu se zakanuva li~no, i zatoa ja otfrluvame pozboruvame podetalno za tie promeni.
mo`nosta da ja ras~istime pred da otide predaleku.
No najgolemiot problem e vo toa {to ne sme gi 4. Da se izraboti plan za otstranuvawe na krizata
za~uvale se}avawata za pre`iveanite opasni situacii Po zavr{uvaweto na prvite tri fazi na planot,
od porano. Zaradi toa ne mo`eme pravilno da ja mo`eme podetalno da go opi{eme. No i najdobriot
procenime dene{nata. Ne mo`e da se ka`e deka proekt nema da ima uspeh bez aktivnata pomo{ od
katastrofi ne se slu~uvale i porano, no na{eto vreme vode~kite op{topriznati organizacii. Zna~i, po-
e edinstveno vo smisla na toa {to denes tie se trebna e me|unarodna poddr{ka od golemi razmeri, od
slu~uvaat vo site nasoki sosema neo~ekuvano – vo sekoj strana na nau~nici, misliteli, politi~ari, OON,
aspekt od ~ovekoviot `ivot i nasekade vo svetot. mediumi i zdru`enija. Vsu{nost, bidej}i nie se
razvivame od edno nivo na `elbite na drugo, seto ova
2. Da se najdat pri~inite {to sega se slu~uva, za prvpat se slu~uva na duhovnoto
Krizata se pojavuva koga se slu~uva konfrontacija na nivo na `elbite. Ako pomnime deka se nao|ame na ova
dva elementi i pobednikot mu gi nametnuva svoite skalilo, }e mo`eme da gi iskoristime znaewata na onie
pravila na pobedeniot. ^ovekovata priroda ili egoizmot koi ve}e se povrzani so Duhovnite Svetovi, na ist
ja manifestira svojata sprotivnost na Prirodata, na~in na koj gi koristime drugite nau~ni podatoci koi
odnosno altruizmot. Zaradi toa mnogumina ~uvstvuvaat gi imame na raspolagawe.
taga, poti{tenost, neuverenost i razo~aruvawe. Kabalistite koi ve}e gi dostignale duhovnite
Nakratko, krizata vsu{nost ne se slu~uva odnadvor. svetovi – izvorot na na{iot svet, gi gledaat re{imot
Duri iako taa so seta o~iglednost opfa}a odreden (duhovnite koreni) kako predizvikuva~i na dene{nava
fizi~ki prostor – krizata e vnatre, vo nas. Krizata sostojba, i mo`at da ni go poka`at izlezot od
pretstavuva ogromna borba na dobroto (altruizmot) i problemite ~ii izvori se vo duhovniot svet.
zloto (egoizmot). @alno e deka morame da glumime „lo{i Taka nie lesno i brzo }e se spravime so krizata,
mom~iwa“ vo realnoto „rialiti {ou“ . No, ne gubete bidej}i }e gi znaeme pri~inite za slu~uvawata i
nade`. S# uka`uva na toa deka n# o~ekuva sre}en kraj. potrebnite dejstva za sovladuvawe na negativnite
situacii. Razmislete vaka: koga bi doznale za
3. Da se odredi najdobriot na~in za re{avawe na krizata postoewe na lu|e sposobni da go predvidat rezultatot
Kolku poto~no ja odredime skrienata pri~ina za na utre{nata lotarija, zar nema da posakate da bidete
krizata – svojot egoizam, tolku podobro }e sfatime do niv koga }e se oblo`uvate?
{to treba da izmenime vo sebe i svoeto op{testvo. Tuka nema magija – samo znaewe na pravilata na
Koga }e go storime toa, }e mo`eme da ja oslabneme igrata koja se slu~uva vo duhovniot svet. Ako
118 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 119

No konfliktot na interesite im pre~i da se obedinat krizata i da najdeme pozitivno, konstruktivno


za uspe{no da se spravat so krizata. Osven toa, pove}eto re{enie na socijalnite i ekolo{kite problemi.
od nas s# u{te ne ~uvstvuvaat deka sozdadenata situacija Istra`uvaj}i ja temata za slobodata na izbor, }e
sekomu mu se zakanuva li~no, i zatoa ja otfrluvame pozboruvame podetalno za tie promeni.
mo`nosta da ja ras~istime pred da otide predaleku.
No najgolemiot problem e vo toa {to ne sme gi 4. Da se izraboti plan za otstranuvawe na krizata
za~uvale se}avawata za pre`iveanite opasni situacii Po zavr{uvaweto na prvite tri fazi na planot,
od porano. Zaradi toa ne mo`eme pravilno da ja mo`eme podetalno da go opi{eme. No i najdobriot
procenime dene{nata. Ne mo`e da se ka`e deka proekt nema da ima uspeh bez aktivnata pomo{ od
katastrofi ne se slu~uvale i porano, no na{eto vreme vode~kite op{topriznati organizacii. Zna~i, po-
e edinstveno vo smisla na toa {to denes tie se trebna e me|unarodna poddr{ka od golemi razmeri, od
slu~uvaat vo site nasoki sosema neo~ekuvano – vo sekoj strana na nau~nici, misliteli, politi~ari, OON,
aspekt od ~ovekoviot `ivot i nasekade vo svetot. mediumi i zdru`enija. Vsu{nost, bidej}i nie se
razvivame od edno nivo na `elbite na drugo, seto ova
2. Da se najdat pri~inite {to sega se slu~uva, za prvpat se slu~uva na duhovnoto
Krizata se pojavuva koga se slu~uva konfrontacija na nivo na `elbite. Ako pomnime deka se nao|ame na ova
dva elementi i pobednikot mu gi nametnuva svoite skalilo, }e mo`eme da gi iskoristime znaewata na onie
pravila na pobedeniot. ^ovekovata priroda ili egoizmot koi ve}e se povrzani so Duhovnite Svetovi, na ist
ja manifestira svojata sprotivnost na Prirodata, na~in na koj gi koristime drugite nau~ni podatoci koi
odnosno altruizmot. Zaradi toa mnogumina ~uvstvuvaat gi imame na raspolagawe.
taga, poti{tenost, neuverenost i razo~aruvawe. Kabalistite koi ve}e gi dostignale duhovnite
Nakratko, krizata vsu{nost ne se slu~uva odnadvor. svetovi – izvorot na na{iot svet, gi gledaat re{imot
Duri iako taa so seta o~iglednost opfa}a odreden (duhovnite koreni) kako predizvikuva~i na dene{nava
fizi~ki prostor – krizata e vnatre, vo nas. Krizata sostojba, i mo`at da ni go poka`at izlezot od
pretstavuva ogromna borba na dobroto (altruizmot) i problemite ~ii izvori se vo duhovniot svet.
zloto (egoizmot). @alno e deka morame da glumime „lo{i Taka nie lesno i brzo }e se spravime so krizata,
mom~iwa“ vo realnoto „rialiti {ou“ . No, ne gubete bidej}i }e gi znaeme pri~inite za slu~uvawata i
nade`. S# uka`uva na toa deka n# o~ekuva sre}en kraj. potrebnite dejstva za sovladuvawe na negativnite
situacii. Razmislete vaka: koga bi doznale za
3. Da se odredi najdobriot na~in za re{avawe na krizata postoewe na lu|e sposobni da go predvidat rezultatot
Kolku poto~no ja odredime skrienata pri~ina za na utre{nata lotarija, zar nema da posakate da bidete
krizata – svojot egoizam, tolku podobro }e sfatime do niv koga }e se oblo`uvate?
{to treba da izmenime vo sebe i svoeto op{testvo. Tuka nema magija – samo znaewe na pravilata na
Koga }e go storime toa, }e mo`eme da ja oslabneme igrata koja se slu~uva vo duhovniot svet. Ako
120 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 121

pogledneme na sozdadenata situacija so o~ite na malku od na{ite sega{ni pretstavi za nea. Zatoa, pred
kabalistot, ne postoi nikakva kriza, ednostavno nie da zboruvame za slobodata treba da znaeme {to zna~i
sme malku dezorientirani i zatoa se oblo`uvame na da bide{ sloboden. Za da se ubedime deka ja sfa}ame
pogre{ni brojki. Koga }e ja pronajdeme potrebnata smislata na slobodata, treba da pogledneme vnatre vo
nasoka, toga{ re{avaweto na (nepostojnata) kriza }e sebe i da razmislime dali mo`eme da napravime barem
bide lesna rabota. Taka }e ja ostvarime dobivkata. edno delo po svoja slobodna volja. Postojano raste~-
Ubavinata na kabalisti~kite znaewa e vo toa {to za kata `elba za primawe bez prestan n# tera da barame
niv ne se baraat avtorski prava – tie se se~ija podobar i poprijaten `ivot, no navleguvaj}i vo ovoj
sopstvenost. magi~en krug, ja gubime mo`nosta za izbor.
Od druga strana, ako `elbata za primawe e pri~ina
za site zla, mo`ebi postoi na~in da ja stavime „pod
Doznajte gi granicite na va{ite mo`nosti kontrola“? Ako uspeeme toa da go storime, mo`ebi }e
ni uspee da go kontrolirame celiot proces? Inaku, bez
Drevna molitva takva kontrola, igrata }e bide izgubena pred da
zapo~ne. No ako izgubime, koj }e dobie? So koj (ili so
Bo`e, daj mi sila da go smenam vo mojot `ivot ona
{to mo`am da go smenam, daj mi hrabrost da go {to) nie se natprevaruvame? Ja vr{ime svojata rabota
prifatam toa {to ne mo`am da go smenam, i daj nebare nadvore{nite slu~uvawa zavisat od nas. Dali
mi mudrost da go razlikuvam ednoto od drugoto. e taka navistina? Zar ne e podobro da gi ostavime
obidite da go izmenime svojot `ivot i ednostavno da
Od na{a gledna to~ka nie sme edinstveni i se prepu{time na tekot?
nezavisno funkcionira~ki li~nosti. Takva e op{tata Od edna strana, istaknavme deka site prirodni
pretstava. Zamislete niz kolku vekovni borbi pominal objekti se protivat na sekakvo pot~inuvawe. Od druga
~ove~kiot rod za da ja dobie kone~no ograni~enata strana, Prirodata ne ni otkriva koga dejstvuvame
li~na sloboda koja denes ja imame. nezavisno, slobodno (ako toa voop{to e mo`no), a koga
No ne sme edinstveni koi stradaat od gubeweto na nevidliviot Kuklar ni sozdava privid na sloboda.
slobodata. Nitu edno bitie ne se pokoruva bez borba. Zgora na toa, ako Prirodata raboti soglasno so
Otporot kon sekakva forma na porobuvawe e vrodena, Golemata Zamisla, dali mo`ebi ovie pra{awa i
prirodna osobina. Sepak, duri priznavaj}i deka site neizvesnosta se del od Zamislata? Mo`ebi postoi
bitija imaat pravo na sloboda, nie ne go sfa}ame skriena pri~ina poradi koja treba da ~uvstvuvame
nejzinoto vistinsko zna~ewe, nitu ja gledame povr- zbunetost i konfuzija. Mo`ebi konfuzijata i
zanosta me|u nea i procesot na popravaweto na razo~aruvaweto se na~inot na Kuklarot da ni ka`e:
~ove~kiot egoizam. „Poglednete povnimatelno kade odite site vie, za{to
Ako iskreno se pra{ame vo {to e smislata na ako Me barate Mene, toa go pravite vo pogre{na
slobodata, najverojatno }e otkrieme deka ostanuvaat nasoka“.
120 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 121

pogledneme na sozdadenata situacija so o~ite na malku od na{ite sega{ni pretstavi za nea. Zatoa, pred
kabalistot, ne postoi nikakva kriza, ednostavno nie da zboruvame za slobodata treba da znaeme {to zna~i
sme malku dezorientirani i zatoa se oblo`uvame na da bide{ sloboden. Za da se ubedime deka ja sfa}ame
pogre{ni brojki. Koga }e ja pronajdeme potrebnata smislata na slobodata, treba da pogledneme vnatre vo
nasoka, toga{ re{avaweto na (nepostojnata) kriza }e sebe i da razmislime dali mo`eme da napravime barem
bide lesna rabota. Taka }e ja ostvarime dobivkata. edno delo po svoja slobodna volja. Postojano raste~-
Ubavinata na kabalisti~kite znaewa e vo toa {to za kata `elba za primawe bez prestan n# tera da barame
niv ne se baraat avtorski prava – tie se se~ija podobar i poprijaten `ivot, no navleguvaj}i vo ovoj
sopstvenost. magi~en krug, ja gubime mo`nosta za izbor.
Od druga strana, ako `elbata za primawe e pri~ina
za site zla, mo`ebi postoi na~in da ja stavime „pod
Doznajte gi granicite na va{ite mo`nosti kontrola“? Ako uspeeme toa da go storime, mo`ebi }e
ni uspee da go kontrolirame celiot proces? Inaku, bez
Drevna molitva takva kontrola, igrata }e bide izgubena pred da
zapo~ne. No ako izgubime, koj }e dobie? So koj (ili so
Bo`e, daj mi sila da go smenam vo mojot `ivot ona
{to mo`am da go smenam, daj mi hrabrost da go {to) nie se natprevaruvame? Ja vr{ime svojata rabota
prifatam toa {to ne mo`am da go smenam, i daj nebare nadvore{nite slu~uvawa zavisat od nas. Dali
mi mudrost da go razlikuvam ednoto od drugoto. e taka navistina? Zar ne e podobro da gi ostavime
obidite da go izmenime svojot `ivot i ednostavno da
Od na{a gledna to~ka nie sme edinstveni i se prepu{time na tekot?
nezavisno funkcionira~ki li~nosti. Takva e op{tata Od edna strana, istaknavme deka site prirodni
pretstava. Zamislete niz kolku vekovni borbi pominal objekti se protivat na sekakvo pot~inuvawe. Od druga
~ove~kiot rod za da ja dobie kone~no ograni~enata strana, Prirodata ne ni otkriva koga dejstvuvame
li~na sloboda koja denes ja imame. nezavisno, slobodno (ako toa voop{to e mo`no), a koga
No ne sme edinstveni koi stradaat od gubeweto na nevidliviot Kuklar ni sozdava privid na sloboda.
slobodata. Nitu edno bitie ne se pokoruva bez borba. Zgora na toa, ako Prirodata raboti soglasno so
Otporot kon sekakva forma na porobuvawe e vrodena, Golemata Zamisla, dali mo`ebi ovie pra{awa i
prirodna osobina. Sepak, duri priznavaj}i deka site neizvesnosta se del od Zamislata? Mo`ebi postoi
bitija imaat pravo na sloboda, nie ne go sfa}ame skriena pri~ina poradi koja treba da ~uvstvuvame
nejzinoto vistinsko zna~ewe, nitu ja gledame povr- zbunetost i konfuzija. Mo`ebi konfuzijata i
zanosta me|u nea i procesot na popravaweto na razo~aruvaweto se na~inot na Kuklarot da ni ka`e:
~ove~kiot egoizam. „Poglednete povnimatelno kade odite site vie, za{to
Ako iskreno se pra{ame vo {to e smislata na ako Me barate Mene, toa go pravite vo pogre{na
slobodata, najverojatno }e otkrieme deka ostanuvaat nasoka“.
122 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 123

Malkumina }e negiraat deka sme navistina Vo tretiot del govorevme deka vtorata faza dava,
dezorientirani. No za da ja odredime na{ata nasoka, iako e motivirana so `elba za primawe, kako i vo
treba da znaeme kade da go svrtime pogledot. Toa }e prvata faza. Toa e korenot na site „altruisti~ki“
ni pomogne da za{tedime godini na bezuspe{ni obidi. dejstva koi gi „davame“ eden na drug. Gledame deka site
Prvo {to e po`elno da se najde e: vo {to mo`eme da na{i dejstva se poradi „o~ekuvawe na dobivka“.
napravime sloboden i nezavisen izbor. Otkoga }e go Na primer, jas ja sporeduvam kupovnata cena so
osoznaeme toa, }e sfatime na {to treba da gi o~ekuvanite pridobivki koi }e gi imam. Ako smetam
fokusirame naporite. deka zadovolstvoto (ili otsutnosta na stradaweto) od
poseduvaweto na toj predmet }e ja nadmine cenata koja
Uzdite na `ivotot }e moram da ja platam, toga{ mu velam na mojot
„vnatre{en broker“: „Kupuvaj! Kupuvaj! Kupuvaj!“.
Celokupnata Priroda se pot~inuva na eden zakon –
Taka gi palam zelenite svetla na mojata mentalna Vol
zakonot na u`ivaweto i stradaweto. Ako edin-
Strit plo~a.
stvenata materija na Sozdavaweto e `elbata za
Mo`eme da gi promenime prioritetite, da pri-
primawe na zadovolstvo, toga{ e potrebno samo edno
fatime drugi pretstavi za dobroto i zloto i duri da
pravilo na odnesuvawe: te`neewe kon u`ivaweto i
ja „istrenirame“ bestra{nosta. Zgora na toa, celta
begstvo od stradaweto.
mo`e da se pretstavi tolku va`na, pa site te{kotii
Lu|eto ne se isklu~ok od praviloto. Nie se
na patot do nejzinoto dostignuvawe da ni se vidat mali
pridr`uvame na prethodno vgradeniot nacrt, koj
i neseriozni.
celosno go odreduva sekoj na{ ~ekor: sakame kolku e
Na primer, ako me interesira polo`bata vo
mo`no pove}e da dobivame, a najmalku da rabotime. I
op{testvoto i dobrite prihodi povrzani so dejnosta
po mo`nost s# da e dobieno badijala! Zatoa, {to i da
na poznat lekar, jas }e se trudam naporno vo tekot na
pravime, duri i koga na{ite dejstva se nesvesni,
nekolku godini na Medicinskiot fakultet, u{te
postojano se obiduvame da go izbereme u`ivaweto i
nekolku godini }e stradam od nenaspanost pri
da go izbegneme stradaweto.
sta`iraweto, so nade` za slava i bogatstvo vo idnina.
Duri iako se ~ini deka navidum se `rtvuvame,
Ponekoga{, da se plati so stradawe vo sega{nosta
vsu{nost, toa „`rtvuvawe“ vo toj moment ni pri~inuva
za uspeh vo idninata izgleda tolku prirodno, {to i ne
mnogu pogolemo zadovolstvo, otkolku koj bilo drug
zabele`uvame kako toa go pravime. Na primer, ako
izbor. Pri~inata poradi koja se zala`uvame sebesi,
te{ko se razbolam, i doznaam deka mojot `ivot mo`e
mislej}i deka se rakovodime so altruisti~ki motivi,
da se spasi samo so hirur{ka intervencija, so radost
e vo toa {to ni e poprijatno da se zala`uvame, odo{to
}e se soglasam na operacija. Duri i ako operacijata
da si ja priznaeme vistinata. Kako {to nekoga{ re~e
mo`e da izgleda mnogu neprijatna i rizi~na, sepak ne
Agnes Replier: „Niedna golotija ne predizvikuva
e tolku opasna, kako bolesta. Vo nekoi slu~ai lu|eto
takov protest, kako golata vistina“.
se podgotveni da platat zna~itelna suma, za da pominat
niz takvo te{ko isku{enie.
122 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 123

Malkumina }e negiraat deka sme navistina Vo tretiot del govorevme deka vtorata faza dava,
dezorientirani. No za da ja odredime na{ata nasoka, iako e motivirana so `elba za primawe, kako i vo
treba da znaeme kade da go svrtime pogledot. Toa }e prvata faza. Toa e korenot na site „altruisti~ki“
ni pomogne da za{tedime godini na bezuspe{ni obidi. dejstva koi gi „davame“ eden na drug. Gledame deka site
Prvo {to e po`elno da se najde e: vo {to mo`eme da na{i dejstva se poradi „o~ekuvawe na dobivka“.
napravime sloboden i nezavisen izbor. Otkoga }e go Na primer, jas ja sporeduvam kupovnata cena so
osoznaeme toa, }e sfatime na {to treba da gi o~ekuvanite pridobivki koi }e gi imam. Ako smetam
fokusirame naporite. deka zadovolstvoto (ili otsutnosta na stradaweto) od
poseduvaweto na toj predmet }e ja nadmine cenata koja
Uzdite na `ivotot }e moram da ja platam, toga{ mu velam na mojot
„vnatre{en broker“: „Kupuvaj! Kupuvaj! Kupuvaj!“.
Celokupnata Priroda se pot~inuva na eden zakon –
Taka gi palam zelenite svetla na mojata mentalna Vol
zakonot na u`ivaweto i stradaweto. Ako edin-
Strit plo~a.
stvenata materija na Sozdavaweto e `elbata za
Mo`eme da gi promenime prioritetite, da pri-
primawe na zadovolstvo, toga{ e potrebno samo edno
fatime drugi pretstavi za dobroto i zloto i duri da
pravilo na odnesuvawe: te`neewe kon u`ivaweto i
ja „istrenirame“ bestra{nosta. Zgora na toa, celta
begstvo od stradaweto.
mo`e da se pretstavi tolku va`na, pa site te{kotii
Lu|eto ne se isklu~ok od praviloto. Nie se
na patot do nejzinoto dostignuvawe da ni se vidat mali
pridr`uvame na prethodno vgradeniot nacrt, koj
i neseriozni.
celosno go odreduva sekoj na{ ~ekor: sakame kolku e
Na primer, ako me interesira polo`bata vo
mo`no pove}e da dobivame, a najmalku da rabotime. I
op{testvoto i dobrite prihodi povrzani so dejnosta
po mo`nost s# da e dobieno badijala! Zatoa, {to i da
na poznat lekar, jas }e se trudam naporno vo tekot na
pravime, duri i koga na{ite dejstva se nesvesni,
nekolku godini na Medicinskiot fakultet, u{te
postojano se obiduvame da go izbereme u`ivaweto i
nekolku godini }e stradam od nenaspanost pri
da go izbegneme stradaweto.
sta`iraweto, so nade` za slava i bogatstvo vo idnina.
Duri iako se ~ini deka navidum se `rtvuvame,
Ponekoga{, da se plati so stradawe vo sega{nosta
vsu{nost, toa „`rtvuvawe“ vo toj moment ni pri~inuva
za uspeh vo idninata izgleda tolku prirodno, {to i ne
mnogu pogolemo zadovolstvo, otkolku koj bilo drug
zabele`uvame kako toa go pravime. Na primer, ako
izbor. Pri~inata poradi koja se zala`uvame sebesi,
te{ko se razbolam, i doznaam deka mojot `ivot mo`e
mislej}i deka se rakovodime so altruisti~ki motivi,
da se spasi samo so hirur{ka intervencija, so radost
e vo toa {to ni e poprijatno da se zala`uvame, odo{to
}e se soglasam na operacija. Duri i ako operacijata
da si ja priznaeme vistinata. Kako {to nekoga{ re~e
mo`e da izgleda mnogu neprijatna i rizi~na, sepak ne
Agnes Replier: „Niedna golotija ne predizvikuva
e tolku opasna, kako bolesta. Vo nekoi slu~ai lu|eto
takov protest, kako golata vistina“.
se podgotveni da platat zna~itelna suma, za da pominat
niz takvo te{ko isku{enie.
124 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 125

Promena na op{testvenata okolina vo odnos na pre`ivuvaweto, efektivnata primena na


poradi sopstvena promena taa na{a nesamostojnost stanala od klu~no zna~ewe
za duhovnoto napreduvawe. Od ogromno zna~ewe za
Prirodata ne samo {to „n# osudila“ na postojano op{testvoto e porakata koja kabalistot Jehuda A{lag
begstvo i postojana potraga po zadovolstva, tuku ni ja ni ja donel vo mnogute svoi esei, i ako ja prosledime
odzela i sposobnosta da odreduvame kakvi u`ivawa linijata na negovata misla, }e sfatime zo{to e toa
posakuvame. So drugi zborovi, nie ne mo`eme da gi taka.
kontrolirame svoite `elbi, i tie izleguvaat bez Jehuda A{lag veli deka najgolema `elba na sekogo,
predupreduvawe, bez da n# pra{aat za mislewe. priznavale nie ili ne, e da se bide sakan od drugite, i
Sepak, sozdavaj}i gi na{ite `elbi, Prirodata ni da se pridobie nivnoto odobruvawe. Toa ne samo {to
dala i sredstvo za nivna kontrola. Ako site pomnime ni dava ~uvstvo na samouverenost, tuku go zacvrstuva
deka sme delovi od edna du{a – du{ata Adam ha Ri{on, najvrednoto na{e bogatstvo – na{iot egoizam. Koga
ne e te{ko da vidime deka sopstvenite `elbi mo`eme ne dobivame odobruvawe od op{testvoto, ni se ~ini
da gi kontrolirame vlijaej}i vrz celata du{a, {to deka toa go negira na{eto postoewe, a toa e nepod-
zna~i vrz celokupnoto ~ove{tvo, ili barem vrz del od noslivo za na{eto ego. Ete zo{to lu|eto odat vo
nego. krajnost za da se zdobijat so vnimanieto na drugite.
Da go razgledame toa na sledniot na~in: ako edna Bidej}i na{a najgolema `elba e da se pridobie
kletka saka da odi nalevo, a celoto telo nadesno, odobruvawe od op{testvoto, morame da se prilago-
kletkata }e mora da odi nadesno. Osven ako uspee da duvame kon zakonite na svoeto opkru`uvawe (i da gi
go ubedi celoto telo, ili ogromnoto mnozinstvo na upotrebuvame). Tie zakoni ne go odreduvaat samo
kletki, ili „vladata“ na teloto, deka e podobro da se na{eto odnesuvawe, tuku i postapkite i odnosot kon
odi nalevo. s# {to pravime, za {to razmisluvame.
Zna~i, bez ogled na toa {to nie ne mo`eme da gi Taa situacija n# pravi nesposobni {to bilo da
stavime pod kontrola na{ite `elbi, op{testvoto izbereme – od na~inot na `iveewe do interesite,
mo`e da gi kontrolira, a toa i go pravi. Bidej}i nie na~inite za pominuvawe na slobodnoto vreme, pa duri
mo`eme da go kontrolirame sopstveniot izbor na i hranata {to ja jademe i oblekata koja ja nosime. Zgora
op{testvo, mo`eme da izbereme takvo, koe spored na toa, pravej}i izbor da se oblekuvame sprotivno na
na{ite pretstavi, najdobro }e vlijae vrz nas. modata ili ignoriraj}i ja, se obiduvame da iska`eme
Poednostavno re~eno, mo`e da se iskoristi vlijanieto ramnodu{nost kon odredeni socijalni pravila, koi bi
na op{testvoto za sproveduvawe na kontrolata vrz sakale da gi otfrlime. So drugi zborovi, koga ne bi
sopstvenite `elbi. Kontroliraj}i gi `elbite, nie }e postoela modata koja sakame da ja ignorirame, ne bi
gi kontrolirame na{ite misli, i kone~no, dejstvata. morale toa da go pravime, i toga{ sigurno bi odbrale
Knigata „Zohar“ pred re~isi dve iljadi godini ve}e drug stil na obleka. Na krajot na krai{tata,
ja opi{ala va`nosta na opkru`uvaweto. No od XX vek, edinstveniot pat da se izmenime sebesi e da gi
koga stanalo o~igledno deka nie zavisime eden od drug izmenime socijalnite normi na na{eto opkru`uvawe.
124 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 125

Promena na op{testvenata okolina vo odnos na pre`ivuvaweto, efektivnata primena na


poradi sopstvena promena taa na{a nesamostojnost stanala od klu~no zna~ewe
za duhovnoto napreduvawe. Od ogromno zna~ewe za
Prirodata ne samo {to „n# osudila“ na postojano op{testvoto e porakata koja kabalistot Jehuda A{lag
begstvo i postojana potraga po zadovolstva, tuku ni ja ni ja donel vo mnogute svoi esei, i ako ja prosledime
odzela i sposobnosta da odreduvame kakvi u`ivawa linijata na negovata misla, }e sfatime zo{to e toa
posakuvame. So drugi zborovi, nie ne mo`eme da gi taka.
kontrolirame svoite `elbi, i tie izleguvaat bez Jehuda A{lag veli deka najgolema `elba na sekogo,
predupreduvawe, bez da n# pra{aat za mislewe. priznavale nie ili ne, e da se bide sakan od drugite, i
Sepak, sozdavaj}i gi na{ite `elbi, Prirodata ni da se pridobie nivnoto odobruvawe. Toa ne samo {to
dala i sredstvo za nivna kontrola. Ako site pomnime ni dava ~uvstvo na samouverenost, tuku go zacvrstuva
deka sme delovi od edna du{a – du{ata Adam ha Ri{on, najvrednoto na{e bogatstvo – na{iot egoizam. Koga
ne e te{ko da vidime deka sopstvenite `elbi mo`eme ne dobivame odobruvawe od op{testvoto, ni se ~ini
da gi kontrolirame vlijaej}i vrz celata du{a, {to deka toa go negira na{eto postoewe, a toa e nepod-
zna~i vrz celokupnoto ~ove{tvo, ili barem vrz del od noslivo za na{eto ego. Ete zo{to lu|eto odat vo
nego. krajnost za da se zdobijat so vnimanieto na drugite.
Da go razgledame toa na sledniot na~in: ako edna Bidej}i na{a najgolema `elba e da se pridobie
kletka saka da odi nalevo, a celoto telo nadesno, odobruvawe od op{testvoto, morame da se prilago-
kletkata }e mora da odi nadesno. Osven ako uspee da duvame kon zakonite na svoeto opkru`uvawe (i da gi
go ubedi celoto telo, ili ogromnoto mnozinstvo na upotrebuvame). Tie zakoni ne go odreduvaat samo
kletki, ili „vladata“ na teloto, deka e podobro da se na{eto odnesuvawe, tuku i postapkite i odnosot kon
odi nalevo. s# {to pravime, za {to razmisluvame.
Zna~i, bez ogled na toa {to nie ne mo`eme da gi Taa situacija n# pravi nesposobni {to bilo da
stavime pod kontrola na{ite `elbi, op{testvoto izbereme – od na~inot na `iveewe do interesite,
mo`e da gi kontrolira, a toa i go pravi. Bidej}i nie na~inite za pominuvawe na slobodnoto vreme, pa duri
mo`eme da go kontrolirame sopstveniot izbor na i hranata {to ja jademe i oblekata koja ja nosime. Zgora
op{testvo, mo`eme da izbereme takvo, koe spored na toa, pravej}i izbor da se oblekuvame sprotivno na
na{ite pretstavi, najdobro }e vlijae vrz nas. modata ili ignoriraj}i ja, se obiduvame da iska`eme
Poednostavno re~eno, mo`e da se iskoristi vlijanieto ramnodu{nost kon odredeni socijalni pravila, koi bi
na op{testvoto za sproveduvawe na kontrolata vrz sakale da gi otfrlime. So drugi zborovi, koga ne bi
sopstvenite `elbi. Kontroliraj}i gi `elbite, nie }e postoela modata koja sakame da ja ignorirame, ne bi
gi kontrolirame na{ite misli, i kone~no, dejstvata. morale toa da go pravime, i toga{ sigurno bi odbrale
Knigata „Zohar“ pred re~isi dve iljadi godini ve}e drug stil na obleka. Na krajot na krai{tata,
ja opi{ala va`nosta na opkru`uvaweto. No od XX vek, edinstveniot pat da se izmenime sebesi e da gi
koga stanalo o~igledno deka nie zavisime eden od drug izmenime socijalnite normi na na{eto opkru`uvawe.
126 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 127

^etiri faktori 2. Nepromenlivi osobini na osnovata


Isto kako {to osnovata ostanuva nepromeneta, a
Ako ne sme ni{to pove}e od proizvod na okolinata, i
zrnoto p~enica sekoga{ dava `ivot na novoto zrno
ako realno ne sme slobodni vo svoite postapki i misli,
p~enica, ne se menuva ni na~inot na razvojot na
dali mo`eme da odgovarame za svoite dejstva? Ako za
p~enicata. Edno rastenie mo`e da izrodi nekolku
toa ne odgovarame nie, toga{ koj? Za da odgovorime
sli~ni na sebe vo noviot `ivoten ciklus, koli-
na ovie pra{awa, treba prvo da gi sfatime ~etirite
~estvoto i kvalitetot na novite rastenija mo`at
faktori koi n# odreduvaat i kako treba so niv da
da se menuvaat, no nivnata osnova, su{tinata na
rabotime, za da se stekneme so slobodata na izbor.
prvi~nata forma na p~enicata ostanuva nepro-
Soglasno so kabalata, site go do`ivuvame vlija-
meneta. Poednostavno ka`ano, nitu edno drugo
nieto na ~etirite faktori:
rastenie ne mo`e da izrasne od zrnoto p~enica, i
1) „Osnovata“ (esencijata,sr`ta), isto taka site rastenija od ova semejstvo sekoga{ }e se
nare~ena „prvi~na materija“; razvivaat spored eden princip – po~nuvaj}i od
2) Nepromenlivite osobini na osnovata, momentot koga od zrnoto niknuva ’rkulec s# do
3) Osobini, koi se menuvaat pod vlijanie na vremeto na svenuvaweto.
nadvore{nite sili, Sli~no na toa, redosledot na razvojot na site deca
4) Promeni vo nadvore{nata sredina. e edinstven. Blagodarenie na toa nie znaeme (pove}e
ili pomalku) koga kaj deteto po~nuvaat da se mani-
Da vidime, kakvo zna~ewe za nas ima sekoj od niv. festiraat odredeni sposobnosti, koga mo`e da po~ne
so konzumirawe na takva ili onakva hrana. Ako nemame
1. Osnovata, prvi~na materija takov jasen redosled, ne bi mo`ele da izgradime
Na{ata nepromenliva sr` se narekuva „osnova“. Jas dijagram na ~ove~kiot rast. Ova va`i i vo odnos na
mo`am da bidam sre}en ili ta`en, zamislen, lut, koj bilo drug objekt.
asocijalen ili komunikativen. Me|utoa, vo sekakvo
raspolo`enie, vo sekoe op{testvo, osnovata na moeto 3. Osobini koi se menuvaat pod vlijanie
„jas“ sekoga{ ostanuva nepromenliva. na nadvore{nite sili
Za da se sfati idejata na ~etirifaznata sostojba, So ogled na toa deka zrnoto p~enica ostanuva zrno
}e go zamislime rastot i svenuvaweto na rastenijata. na istoto rastenie, negovite osobini mo`e da se
Da ja zememe za primer p~enicata. Razlo`uvaj}i se vo izmenat kako rezultat na vlijanijata na `ivotnata
zemjata, zrnoto p~enica celosno ja gubi formata, no sredina, kako {to se osvetluvaweto, po~vata,
bez ogled na toa, od nego mo`e da izrasne samo nov |ubrivoto i vla`nosta. Zna~i, dodeka p~enicata kako
p~eni~en ’rkulec i ni{to drugo. Toa se slu~uva zatoa i prethodno ostanuva p~enica, nejzinata „ambala`a“,
{to osnovata ostanala nepromeneta, su{tinata na osobinite na nejzinata su{tina mo`at da se menu-
zrnoto zasekoga{ ostanuva su{tina na p~enicata. vaat pod vlijanie na nadvore{nite faktori. Taka
126 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 127

^etiri faktori 2. Nepromenlivi osobini na osnovata


Isto kako {to osnovata ostanuva nepromeneta, a
Ako ne sme ni{to pove}e od proizvod na okolinata, i
zrnoto p~enica sekoga{ dava `ivot na novoto zrno
ako realno ne sme slobodni vo svoite postapki i misli,
p~enica, ne se menuva ni na~inot na razvojot na
dali mo`eme da odgovarame za svoite dejstva? Ako za
p~enicata. Edno rastenie mo`e da izrodi nekolku
toa ne odgovarame nie, toga{ koj? Za da odgovorime
sli~ni na sebe vo noviot `ivoten ciklus, koli-
na ovie pra{awa, treba prvo da gi sfatime ~etirite
~estvoto i kvalitetot na novite rastenija mo`at
faktori koi n# odreduvaat i kako treba so niv da
da se menuvaat, no nivnata osnova, su{tinata na
rabotime, za da se stekneme so slobodata na izbor.
prvi~nata forma na p~enicata ostanuva nepro-
Soglasno so kabalata, site go do`ivuvame vlija-
meneta. Poednostavno ka`ano, nitu edno drugo
nieto na ~etirite faktori:
rastenie ne mo`e da izrasne od zrnoto p~enica, i
1) „Osnovata“ (esencijata,sr`ta), isto taka site rastenija od ova semejstvo sekoga{ }e se
nare~ena „prvi~na materija“; razvivaat spored eden princip – po~nuvaj}i od
2) Nepromenlivite osobini na osnovata, momentot koga od zrnoto niknuva ’rkulec s# do
3) Osobini, koi se menuvaat pod vlijanie na vremeto na svenuvaweto.
nadvore{nite sili, Sli~no na toa, redosledot na razvojot na site deca
4) Promeni vo nadvore{nata sredina. e edinstven. Blagodarenie na toa nie znaeme (pove}e
ili pomalku) koga kaj deteto po~nuvaat da se mani-
Da vidime, kakvo zna~ewe za nas ima sekoj od niv. festiraat odredeni sposobnosti, koga mo`e da po~ne
so konzumirawe na takva ili onakva hrana. Ako nemame
1. Osnovata, prvi~na materija takov jasen redosled, ne bi mo`ele da izgradime
Na{ata nepromenliva sr` se narekuva „osnova“. Jas dijagram na ~ove~kiot rast. Ova va`i i vo odnos na
mo`am da bidam sre}en ili ta`en, zamislen, lut, koj bilo drug objekt.
asocijalen ili komunikativen. Me|utoa, vo sekakvo
raspolo`enie, vo sekoe op{testvo, osnovata na moeto 3. Osobini koi se menuvaat pod vlijanie
„jas“ sekoga{ ostanuva nepromenliva. na nadvore{nite sili
Za da se sfati idejata na ~etirifaznata sostojba, So ogled na toa deka zrnoto p~enica ostanuva zrno
}e go zamislime rastot i svenuvaweto na rastenijata. na istoto rastenie, negovite osobini mo`e da se
Da ja zememe za primer p~enicata. Razlo`uvaj}i se vo izmenat kako rezultat na vlijanijata na `ivotnata
zemjata, zrnoto p~enica celosno ja gubi formata, no sredina, kako {to se osvetluvaweto, po~vata,
bez ogled na toa, od nego mo`e da izrasne samo nov |ubrivoto i vla`nosta. Zna~i, dodeka p~enicata kako
p~eni~en ’rkulec i ni{to drugo. Toa se slu~uva zatoa i prethodno ostanuva p~enica, nejzinata „ambala`a“,
{to osnovata ostanala nepromeneta, su{tinata na osobinite na nejzinata su{tina mo`at da se menu-
zrnoto zasekoga{ ostanuva su{tina na p~enicata. vaat pod vlijanie na nadvore{nite faktori. Taka
128 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 129

na{eto raspolo`enie se menuva vo dru{tvo na drugi Izbor na pravilno opkru`uvawe


lu|e ili vo razli~ni situacii, pri {to nie samite
za popravka
(na{ata osnova) ostanuvame isti. Ponekoga{
dolgotrajnoto vlijanie na okolnata sredina mo`e da Duri i da ne mo`eme da gi izbereme kvalitetite na
go smeni ne samo na{eto raspolo`enie, tuku i svojata osnova, sepak mo`eme da vlijaeme vrz svojot
karakterot. Takvite novi kvaliteti ne se sozdavaat `ivot i sudbinata izbiraj}i za sebe konkretna
od opkru`uvaweto, tuku prestojuvaweto vo dru{tvo op{testvena sredina. So drugi zborovi, bidej}i
so odreden tip lu|e gi aktivira soodvetnite strani opkru`uvaweto vlijae vrz kvalitetite na osnovata,
na na{iot karakter. nie mo`eme da ja odreduvame svojata idnina sozdavaj}i
opkru`uvawe, koe }e pridonesuva za dostignuvawe na
4. Promeni vo nadvore{noto opkru`uvawe postavenite celi.
Okolnata sredina koja vlijae vrz zrnoto isto taka [tom ja definiram svojata nasoka i sozdadam
podle`i na vlijanie od nadvore{ni faktori, kako sredina {to }e go stimulira mojot napredok kon celta,
klimata, kvalitetot na vozduhot i blizinata na imam mo`nost da go koristam op{testvoto kako
drugi rastenija. Tokmu zatoa lu|eto sadat rastenija zasiluva~ na svojot razvoj. Ako, na primer, posakuvam
vo staklenici i ve{ta~ki ja |ubrat po~vata, pari, jas treba da se opkru`am so lu|e koi se stremat
obiduvaj}i se da sozdadat najdobri uslovi za nivniot kon niv, zboruvaat za niv i naporno rabotat za da gi
rast. steknat. Seto toa }e me inspirira za naporna rabota i
Vo ~ove~koto op{testvo nie postojano go menuvame }e gi naso~i moite misli vo nasoka na ostvaruvawe na
svoeto opkru`uvawe: reklamirame novi proizvodi, finansiski uspeh.
izbirame vladi, posetuvame razli~ni {kolski U{te eden primer. Ako imam prekumerna telesna
ustanovi, go pominuvame vremeto so prijatelite. te`ina i sakam da oslabam, najlesniot na~in da go
Zna~i, za kontrolirawe na sopstveniot razvoj, treba napravam toa e da se opkru`am so lu|e koi mislat,
da nau~ime da go kontrolirame izborot na vidot na zboruvaat za toa i se inspiriraat edni so drugi za da
lu|e, so koi go pominuvame vremeto. Najva`no e da gi izgubat od telesnata te`ina. Mo`am da napravam i
odbereme onie koi }e ni slu`at za primer. Tokmu tie pove}e od opkru`uvaweto so lu|e koi }e ja sozdadat
lu|e najmnogu }e vlijaat vrz nas. potrebnata sredina: knigite, filmovite, statiite }e
Ako se stremime kon popravka – da staneme go zgolemat vlijanieto na toa opkru`uvawe. Odgo-
altruisti, treba da znaeme kakvi op{testveni varaat sekakvi sredstva koi ja zasiluvaat i pod-
promeni pridonesuvaat za taa popravka, i da gi sledime dr`uvaat mojata `elba da ja namalam te`inata. Takvi
do kraj. So pomo{ na ovie posledni faktori – se pravilata na sredinata. Zdru`enijata na anonimni
promenite vo nadvore{noto opkru`uvawe – nie ja alkoholi~ari, ustanovite za lekuvawe na zavisnosti,
formirame svojata su{tina, gi menuvame kvalitetite prekumernata te`ina... – site tie gi koristat silite
na svojata osnova i ja odreduvame svojata sudbina. na opkru`uvaweto za davawe pomo{ na onie lu|e koi
128 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 129

na{eto raspolo`enie se menuva vo dru{tvo na drugi Izbor na pravilno opkru`uvawe


lu|e ili vo razli~ni situacii, pri {to nie samite
za popravka
(na{ata osnova) ostanuvame isti. Ponekoga{
dolgotrajnoto vlijanie na okolnata sredina mo`e da Duri i da ne mo`eme da gi izbereme kvalitetite na
go smeni ne samo na{eto raspolo`enie, tuku i svojata osnova, sepak mo`eme da vlijaeme vrz svojot
karakterot. Takvite novi kvaliteti ne se sozdavaat `ivot i sudbinata izbiraj}i za sebe konkretna
od opkru`uvaweto, tuku prestojuvaweto vo dru{tvo op{testvena sredina. So drugi zborovi, bidej}i
so odreden tip lu|e gi aktivira soodvetnite strani opkru`uvaweto vlijae vrz kvalitetite na osnovata,
na na{iot karakter. nie mo`eme da ja odreduvame svojata idnina sozdavaj}i
opkru`uvawe, koe }e pridonesuva za dostignuvawe na
4. Promeni vo nadvore{noto opkru`uvawe postavenite celi.
Okolnata sredina koja vlijae vrz zrnoto isto taka [tom ja definiram svojata nasoka i sozdadam
podle`i na vlijanie od nadvore{ni faktori, kako sredina {to }e go stimulira mojot napredok kon celta,
klimata, kvalitetot na vozduhot i blizinata na imam mo`nost da go koristam op{testvoto kako
drugi rastenija. Tokmu zatoa lu|eto sadat rastenija zasiluva~ na svojot razvoj. Ako, na primer, posakuvam
vo staklenici i ve{ta~ki ja |ubrat po~vata, pari, jas treba da se opkru`am so lu|e koi se stremat
obiduvaj}i se da sozdadat najdobri uslovi za nivniot kon niv, zboruvaat za niv i naporno rabotat za da gi
rast. steknat. Seto toa }e me inspirira za naporna rabota i
Vo ~ove~koto op{testvo nie postojano go menuvame }e gi naso~i moite misli vo nasoka na ostvaruvawe na
svoeto opkru`uvawe: reklamirame novi proizvodi, finansiski uspeh.
izbirame vladi, posetuvame razli~ni {kolski U{te eden primer. Ako imam prekumerna telesna
ustanovi, go pominuvame vremeto so prijatelite. te`ina i sakam da oslabam, najlesniot na~in da go
Zna~i, za kontrolirawe na sopstveniot razvoj, treba napravam toa e da se opkru`am so lu|e koi mislat,
da nau~ime da go kontrolirame izborot na vidot na zboruvaat za toa i se inspiriraat edni so drugi za da
lu|e, so koi go pominuvame vremeto. Najva`no e da gi izgubat od telesnata te`ina. Mo`am da napravam i
odbereme onie koi }e ni slu`at za primer. Tokmu tie pove}e od opkru`uvaweto so lu|e koi }e ja sozdadat
lu|e najmnogu }e vlijaat vrz nas. potrebnata sredina: knigite, filmovite, statiite }e
Ako se stremime kon popravka – da staneme go zgolemat vlijanieto na toa opkru`uvawe. Odgo-
altruisti, treba da znaeme kakvi op{testveni varaat sekakvi sredstva koi ja zasiluvaat i pod-
promeni pridonesuvaat za taa popravka, i da gi sledime dr`uvaat mojata `elba da ja namalam te`inata. Takvi
do kraj. So pomo{ na ovie posledni faktori – se pravilata na sredinata. Zdru`enijata na anonimni
promenite vo nadvore{noto opkru`uvawe – nie ja alkoholi~ari, ustanovite za lekuvawe na zavisnosti,
formirame svojata su{tina, gi menuvame kvalitetite prekumernata te`ina... – site tie gi koristat silite
na svojata osnova i ja odreduvame svojata sudbina. na opkru`uvaweto za davawe pomo{ na onie lu|e koi
130 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 131

ne mo`at da si pomognat samite. Pravilno upotre- kolku e dobra. Ako sakam da stanam pravnik, toa e samo
buvaj}i go svoeto opkru`uvawe, mo`e da se dostigne poradi toa {to vo op{testvoto taa profesija se smeta
s# za {to ne mo`evme nitu da sonuvame. [to e za presti`na i dobro platena.
najdobro: nie duri nema da po~uvstvuvame deka pravime No kade ima nekoj vo op{testvoto da mi raska`e
nekoj napor. kolku e prekrasno da se poistoveti{ so Sozdatelot?
Osven toa, ako takvata `elba ne e karakteristi~na
Sekoja ptica kon svoeto jato za op{testvoto, od kade bi se pojavila vo mene? Mo`e
li da se pojavi od nikade?
Vo prviot del govorevme za principot na „sli~nost na Ne, od nikade ne mo`e, taa se sozdava od re{imot.
formite“. Istiot princip }e go primenime tuka, samo Toa e se}avawe za idninata. Da objasnime. Vo
na fizi~ko nivo. Sli~ni lu|e se ~uvstvuvaat dobro koga ~etvrtiot del govorevme deka re{imot se bele{ki,
se zaedno, bidej}i nivnite `elbi i misli se isti. se}avawa, koi se vtisnati vo nas koga se nao|avme na
Poznato e deka sekoja ptica leta kon svoeto jato. Da povisokite skalila na duhovnata skala. Tie re{imot
odime so obraten proces. Odbiraj}i za sebe „jato“,
le`at vo na{ata potsvest i izleguvaat na povr{ina
mo`eme da definirame kakva „ptica“ }e stanam na kraj.
ednopodrugo, predizvikuvaj}i novi, ili posilni `elbi
vo sporedba so prethodnite.
Streme`ot kon duhovnost ne e isklu~ok. Ako jas se
Osven toa, bidej}i site nie nekoga{ se nao|avme na
stremam kon duhovnost i sakam da ja zgolemam taa
povisokite skalila na duhovnata skala, site do`i-
`elba, treba samo da se opkru`am so soodvetni
vuvame budewe na `elbata za vra}awe vo tie duhovni
prijateli, knigi i filmovi. S# drugo }e dovr{i
sostojbi, koga doa|a na{eto vreme da go do`iveeme
~ovekovata priroda. Ako grupa lu|e odlu~i da se
duhovnoto nivo na `elbite. Zatoa re{imot se se}avawa
poistoveti so Sozdatelot, ni{to ne mo`e da gi spre~i,
na na{ite sopstveni idni sostojbi.
duri ni Samiot Sozdatel. Kabalistite toa go
Pra{aweto ne treba da bide: „Kako e mo`no jas da
narekuvaat „Moite sinovi Me pobedija“.
go posakuvam ona {to ne e prika`ano vo moeto
Sepak, zo{to ne gledame navalica od duhovnost?
opkru`uvawe?“ Pra{aweto treba da se formulira
Pa, tuka postoi mala pre~ka: duhovnosta ne mo`e da
vaka: „Bidej}i kaj mene postoi ovaa `elba, kako da ja
se po~uvstvuva pred da se stekne. Problemot e vo toa
iskoristam so maksimalna korist?“ Odgovorot e
{to ne gledaj}i i ne ~uvstvuvaj}i ja celta, mnogu e
ednostaven: odnesuvajte se kon nea kako {to bi se
te{ko vistinski da se posakuva, a ve}e znaeme kolku e
odnesuvale so koja bilo druga `elba – mislete,
te{ko da se dostigne ne{to bez da se ima ogromna
govorete, ~itajte, pejte za nea. Pravete s# {to e
`elba za toa.
mo`no za da ja zgolemite nejzinata vrednost, i va{eto
Razmislete za toa vaka: site na{i streme`i vo ovoj
napreduvawe }e se zabrza proporcionalno na toa.
svet se sozdavaat kako rezultat na nekoe nadvore{no
Vo knigata „Zohar“ e raska`ana inspirativna (i
vlijanie. Ako sakam pica, toa e samo poradi toa {to
vistinita) istorija za mudrecot Rabi Josi Ben Kisma –
prijatelite, roditelite, televizijata mi govorele
najgolemiot kabalist na svoeto vreme. Edna{ bogat
130 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 131

ne mo`at da si pomognat samite. Pravilno upotre- kolku e dobra. Ako sakam da stanam pravnik, toa e samo
buvaj}i go svoeto opkru`uvawe, mo`e da se dostigne poradi toa {to vo op{testvoto taa profesija se smeta
s# za {to ne mo`evme nitu da sonuvame. [to e za presti`na i dobro platena.
najdobro: nie duri nema da po~uvstvuvame deka pravime No kade ima nekoj vo op{testvoto da mi raska`e
nekoj napor. kolku e prekrasno da se poistoveti{ so Sozdatelot?
Osven toa, ako takvata `elba ne e karakteristi~na
Sekoja ptica kon svoeto jato za op{testvoto, od kade bi se pojavila vo mene? Mo`e
li da se pojavi od nikade?
Vo prviot del govorevme za principot na „sli~nost na Ne, od nikade ne mo`e, taa se sozdava od re{imot.
formite“. Istiot princip }e go primenime tuka, samo Toa e se}avawe za idninata. Da objasnime. Vo
na fizi~ko nivo. Sli~ni lu|e se ~uvstvuvaat dobro koga ~etvrtiot del govorevme deka re{imot se bele{ki,
se zaedno, bidej}i nivnite `elbi i misli se isti. se}avawa, koi se vtisnati vo nas koga se nao|avme na
Poznato e deka sekoja ptica leta kon svoeto jato. Da povisokite skalila na duhovnata skala. Tie re{imot
odime so obraten proces. Odbiraj}i za sebe „jato“,
le`at vo na{ata potsvest i izleguvaat na povr{ina
mo`eme da definirame kakva „ptica“ }e stanam na kraj.
ednopodrugo, predizvikuvaj}i novi, ili posilni `elbi
vo sporedba so prethodnite.
Streme`ot kon duhovnost ne e isklu~ok. Ako jas se
Osven toa, bidej}i site nie nekoga{ se nao|avme na
stremam kon duhovnost i sakam da ja zgolemam taa
povisokite skalila na duhovnata skala, site do`i-
`elba, treba samo da se opkru`am so soodvetni
vuvame budewe na `elbata za vra}awe vo tie duhovni
prijateli, knigi i filmovi. S# drugo }e dovr{i
sostojbi, koga doa|a na{eto vreme da go do`iveeme
~ovekovata priroda. Ako grupa lu|e odlu~i da se
duhovnoto nivo na `elbite. Zatoa re{imot se se}avawa
poistoveti so Sozdatelot, ni{to ne mo`e da gi spre~i,
na na{ite sopstveni idni sostojbi.
duri ni Samiot Sozdatel. Kabalistite toa go
Pra{aweto ne treba da bide: „Kako e mo`no jas da
narekuvaat „Moite sinovi Me pobedija“.
go posakuvam ona {to ne e prika`ano vo moeto
Sepak, zo{to ne gledame navalica od duhovnost?
opkru`uvawe?“ Pra{aweto treba da se formulira
Pa, tuka postoi mala pre~ka: duhovnosta ne mo`e da
vaka: „Bidej}i kaj mene postoi ovaa `elba, kako da ja
se po~uvstvuva pred da se stekne. Problemot e vo toa
iskoristam so maksimalna korist?“ Odgovorot e
{to ne gledaj}i i ne ~uvstvuvaj}i ja celta, mnogu e
ednostaven: odnesuvajte se kon nea kako {to bi se
te{ko vistinski da se posakuva, a ve}e znaeme kolku e
odnesuvale so koja bilo druga `elba – mislete,
te{ko da se dostigne ne{to bez da se ima ogromna
govorete, ~itajte, pejte za nea. Pravete s# {to e
`elba za toa.
mo`no za da ja zgolemite nejzinata vrednost, i va{eto
Razmislete za toa vaka: site na{i streme`i vo ovoj
napreduvawe }e se zabrza proporcionalno na toa.
svet se sozdavaat kako rezultat na nekoe nadvore{no
Vo knigata „Zohar“ e raska`ana inspirativna (i
vlijanie. Ako sakam pica, toa e samo poradi toa {to
vistinita) istorija za mudrecot Rabi Josi Ben Kisma –
prijatelite, roditelite, televizijata mi govorele
najgolemiot kabalist na svoeto vreme. Edna{ bogat
132 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 133

trgovec od drug grad mu pri{ol i mu predlo`il da se Jehuda A{lag nedvosmisleno pojasnuva, a toa }e
preseli vo drug, pobogat grad, da otvori tamu duhovno go potvrdi sekoj sociolog i antropolog, deka
u~ili{te za lu|e koi se `edni za mudrost. Trgovecot ~ove~kite su{testva se op{testveni tvorbi. So
objasnil deka vo negoviot grad nema mudreci, a potrebata drugi zborovi, nemame drug izbor osven da `iveeme
za duhoven u~itel e golema. Ne mora da spomeneme deka vo op{testvo, bidej}i sme del od sevkupnata du{a.
toj mu vetil na Rabi Josi velikodu{no da se pogri`i za Sleduva deka treba da se pot~inuvame na zakonite
negovite li~ni potrebi i za potrebite na u~ili{teto. na op{testvoto vo koe `iveeme i da se gri`ime za
Na golemo iznenaduvawe na trgovecot, Rabi Josi negovata blagosostojba. Edinstven na~in toa da se
kategori~no odbil, velej}i deka pod nikakvi okolnosti postigne e strogo da se pridr`uvame kon negovite
nema da se preseli na nekoe mesto kade {to nema drugi pravila.
mudreci. Naporedno so ova, A{lag tvrdi deka vo sekoja
Obeshrabreniot trgovec se obiduval da mu se situacija koja ne se odnesuva na op{testvoto, toa
sprotivstavi, naveduvaj}i argument deka Rabi Josi e nema nikakvi prava ili opravdanija da ja ograni~uva
najgolem mudrec na svojata generacija, koj nema potreba slobodata na li~nosta. Jehuda A{lag odi podaleku
od nikogo da u~i. „Me|u drugoto, – rekol trgovecot – narekuvaj}i gi kriminalci tie {to go pravat toa, i
preselbata vo na{iot grad i obukata za lu|eto {to veli deka Prirodata ne go obvrzuva ~ovekot da se
`iveat tamu, }e bide od va{a strana golema duhovna pot~inuva na voljata na mnozinstvoto, koga se
usluga, bidej}i tuka ve}e ima golem broj mudreci, a raboti za duhovnoto napreduvawe. Naprotiv,
nie nemame nitu eden. ]e dadete zna~aen pridones za duhovniot raste` e li~na dol`nost na site i na
duhovnosta na ovaa generacija. Mo`ebi golemiot sekogo od nas. Niz duhoven podem nie go popravame
u~itel barem }e razmisli za mojot predlog?“ ne samo svojot `ivot, tuku i `ivotot na celiot svet.
Na toa Rabi Josi cvrsto mu odgovoril: „Duri i Mnogu e va`no da se sfatat razlikite me|u
najmudriot naskoro }e ja izgubi svojata mudrost, ako dol`nostite vo op{testvoto vo koe `iveeme i
`ivee me|u glupavite“. Ne deka ne sakal da im pomogne odgovornosta za svojot duhoven raste`. Znaej}i kade
na sogra|anite na trgovecot, tuku ednostavno znael da se podvle~e crta i kako da se pridonese i za
deka nemaj}i soodvetno opkru`uvawe, toj dvojno }e ednoto i za drugoto, }e se oslobodime od mnogu
izgubi – nema da mo`e da gi obu~i svoite u~enici, i }e nedorazbirawa i la`ni pretstavi za duhovnosta.
go izgubi svoeto duhovno nivo. Pravilata na `iveewe treba da se ednostavni i
jasni: vo sekojdnevniot `ivot nie se pridr`uvame
Nema anarhisti na normite utvrdeni so zakon, a vo duhovnoto sme
slobodni da se razvivame individualno. Izleguva
Prethodniot del mo`e da ve navede na mislata deka
deka li~nata sloboda mo`e da se stekne samo
kabalistite se anarhisti, `elni da go naru{at javniot
~ekorej}i po patot na duhovniot razvoj, vo {to ne
red i mir, promoviraj}i izgradba na duhovno-orien-
treba da se me{aat drugi lu|e.
tirani zaednici. Toa e daleku od vistinata.
132 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 133

trgovec od drug grad mu pri{ol i mu predlo`il da se Jehuda A{lag nedvosmisleno pojasnuva, a toa }e
preseli vo drug, pobogat grad, da otvori tamu duhovno go potvrdi sekoj sociolog i antropolog, deka
u~ili{te za lu|e koi se `edni za mudrost. Trgovecot ~ove~kite su{testva se op{testveni tvorbi. So
objasnil deka vo negoviot grad nema mudreci, a potrebata drugi zborovi, nemame drug izbor osven da `iveeme
za duhoven u~itel e golema. Ne mora da spomeneme deka vo op{testvo, bidej}i sme del od sevkupnata du{a.
toj mu vetil na Rabi Josi velikodu{no da se pogri`i za Sleduva deka treba da se pot~inuvame na zakonite
negovite li~ni potrebi i za potrebite na u~ili{teto. na op{testvoto vo koe `iveeme i da se gri`ime za
Na golemo iznenaduvawe na trgovecot, Rabi Josi negovata blagosostojba. Edinstven na~in toa da se
kategori~no odbil, velej}i deka pod nikakvi okolnosti postigne e strogo da se pridr`uvame kon negovite
nema da se preseli na nekoe mesto kade {to nema drugi pravila.
mudreci. Naporedno so ova, A{lag tvrdi deka vo sekoja
Obeshrabreniot trgovec se obiduval da mu se situacija koja ne se odnesuva na op{testvoto, toa
sprotivstavi, naveduvaj}i argument deka Rabi Josi e nema nikakvi prava ili opravdanija da ja ograni~uva
najgolem mudrec na svojata generacija, koj nema potreba slobodata na li~nosta. Jehuda A{lag odi podaleku
od nikogo da u~i. „Me|u drugoto, – rekol trgovecot – narekuvaj}i gi kriminalci tie {to go pravat toa, i
preselbata vo na{iot grad i obukata za lu|eto {to veli deka Prirodata ne go obvrzuva ~ovekot da se
`iveat tamu, }e bide od va{a strana golema duhovna pot~inuva na voljata na mnozinstvoto, koga se
usluga, bidej}i tuka ve}e ima golem broj mudreci, a raboti za duhovnoto napreduvawe. Naprotiv,
nie nemame nitu eden. ]e dadete zna~aen pridones za duhovniot raste` e li~na dol`nost na site i na
duhovnosta na ovaa generacija. Mo`ebi golemiot sekogo od nas. Niz duhoven podem nie go popravame
u~itel barem }e razmisli za mojot predlog?“ ne samo svojot `ivot, tuku i `ivotot na celiot svet.
Na toa Rabi Josi cvrsto mu odgovoril: „Duri i Mnogu e va`no da se sfatat razlikite me|u
najmudriot naskoro }e ja izgubi svojata mudrost, ako dol`nostite vo op{testvoto vo koe `iveeme i
`ivee me|u glupavite“. Ne deka ne sakal da im pomogne odgovornosta za svojot duhoven raste`. Znaej}i kade
na sogra|anite na trgovecot, tuku ednostavno znael da se podvle~e crta i kako da se pridonese i za
deka nemaj}i soodvetno opkru`uvawe, toj dvojno }e ednoto i za drugoto, }e se oslobodime od mnogu
izgubi – nema da mo`e da gi obu~i svoite u~enici, i }e nedorazbirawa i la`ni pretstavi za duhovnosta.
go izgubi svoeto duhovno nivo. Pravilata na `iveewe treba da se ednostavni i
jasni: vo sekojdnevniot `ivot nie se pridr`uvame
Nema anarhisti na normite utvrdeni so zakon, a vo duhovnoto sme
slobodni da se razvivame individualno. Izleguva
Prethodniot del mo`e da ve navede na mislata deka
deka li~nata sloboda mo`e da se stekne samo
kabalistite se anarhisti, `elni da go naru{at javniot
~ekorej}i po patot na duhovniot razvoj, vo {to ne
red i mir, promoviraj}i izgradba na duhovno-orien-
treba da se me{aat drugi lu|e.
tirani zaednici. Toa e daleku od vistinata.
134 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 135

Smrtta na egoizmot e neizbe`na Vtorata faza – `elbata za davawe – n# pottiknuva


da gi zabele`uvame lu|eto na koi bi mo`ele da im
Qubovta za sloboda – e qubov sprema lu|eto, davame. No bidej}i na{ata osnovna `elba e naso~ena kon
qubovta za vlast – e samoqubie. primawe, gledaj}i gi drugite, nie gledame samo deka „tie
Vilijam Hezlit (1778–1830) go imaat ona {to go nemam jas“. Vtorata faza sugerira
postojana sporedba so drugite, a prvata so nejzinata
Za moment da se vratime kon osnovite na Soz- `elba za primawe – dozvoluva streme` da se izdigne{
davaweto. Edinstveno sozdanie na Sozdatelot e nad niv. Zatoa se nasladuvame na tu|ite nedostatoci.
na{ata `elba za primawe, na{iot egoizam. Takva e Me|u drugoto, tokmu zatoa minimalnite tro{oci
na{ata su{tina. Umeej}i da go „deaktivirame“ za `iveewe vo razli~ni zemji ne se isti. Re~nikot na
sopstveniot egoizam, nie }e ja vospostavime vrskata Vebster gi odreduva kako „nivo na prihodite na liceto
so Sozdatelot, bidej}i edinstveno samoqubieto ni ili semejstvoto pod koe po~nuva siroma{tijata,
pre~i povtorno da ja stekneme formata ekvivalentna soodvetno na standardite usvoeni od vladata“. Koga
na Negovata, kakva {to ve}e postoi vo duhovnite site okolu mene bi bile siroma{ni kako mene, jas ne
svetovi. Deaktiviraweto na egoizmot e po~etok na bi se ~uvstvuval kako siromav. Koga site okolu mene
na{eto iska~uvawe po duhovnata skala, po~etok na bi bile bogati, a moite prihodi bi bile sredni, jas bi
popravniot proces. se ~uvstvuval kako najsiroma{en ~ovek na Zemjata. So
Po ironijata na Prirodata, lu|eto koi im popu{- drugi zborovi, na{ite normi se formiraat od
taat na svoite egoisti~ki strasti, ne mo`at da bidat kombinacija na prvata faza ({to posakuvame da imame)
sre}ni. I toa od dve pri~ini: 1) kako {to objasnivme i vtorata faza (na{ata `elba se odreduva spored toa
vo prviot del, egoizmot e „stapica“: po dobivaweto na {to go imaat drugite).
posakuvanoto, prestanuva{ da go posakuva{; 2) Vsu{nost, na{ata `elba za davawe namesto da bide
egoisti~nata `elba ne povlekuva samo zadovoluvawe garant na toa deka na{iot svet mo`e da bide dobro mesto
na li~nite kaprici na ~ovekot, tuku i nezadovolstvo za `iveewe, pretstavuva pri~ina za celokupnoto zlo koe
na drugite lu|e. postoi vo svetot. Vo toa e su{tinata na na{ata
Za da se sfati podobro vtorata pri~ina, treba da rasipanost. Zna~i, seta neophodna popravka se sostoi vo
se vratime kon osnovite. Prvata od ~etirite fazi na promenata na namerata za primawe – vo namera za davawe.
{ireweto na Svetlinata e samo `elba za primawe na
zadovolstva. Vtorata faza e ve}e poslo`ena, i se Lekuvawe
karakterizira so `elba da se prima zadovolstvo od
davaweto, bidej}i davaweto e sostojba na Sozdatelot. Niedna `elba, niedna osobina ne se poro~ni po svojata
Ako razvojot na ~ovekot zastanal vo prvata faza, toj priroda, s# zavisi od toa kako nie gi koristime.
}e po~uvstvuva zadovolstvo istiot moment otkako }e Drevnite kabalisti govorele: „Zavista, strasta i
se ispolni negovata `elba i nema da se gri`i dali gordosta go odveduvaat ~ovekot od svetot“ – {to zna~i
drugite se zadovolni. „od na{iot svet vo duhovniot svet“.
134 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 135

Smrtta na egoizmot e neizbe`na Vtorata faza – `elbata za davawe – n# pottiknuva


da gi zabele`uvame lu|eto na koi bi mo`ele da im
Qubovta za sloboda – e qubov sprema lu|eto, davame. No bidej}i na{ata osnovna `elba e naso~ena kon
qubovta za vlast – e samoqubie. primawe, gledaj}i gi drugite, nie gledame samo deka „tie
Vilijam Hezlit (1778–1830) go imaat ona {to go nemam jas“. Vtorata faza sugerira
postojana sporedba so drugite, a prvata so nejzinata
Za moment da se vratime kon osnovite na Soz- `elba za primawe – dozvoluva streme` da se izdigne{
davaweto. Edinstveno sozdanie na Sozdatelot e nad niv. Zatoa se nasladuvame na tu|ite nedostatoci.
na{ata `elba za primawe, na{iot egoizam. Takva e Me|u drugoto, tokmu zatoa minimalnite tro{oci
na{ata su{tina. Umeej}i da go „deaktivirame“ za `iveewe vo razli~ni zemji ne se isti. Re~nikot na
sopstveniot egoizam, nie }e ja vospostavime vrskata Vebster gi odreduva kako „nivo na prihodite na liceto
so Sozdatelot, bidej}i edinstveno samoqubieto ni ili semejstvoto pod koe po~nuva siroma{tijata,
pre~i povtorno da ja stekneme formata ekvivalentna soodvetno na standardite usvoeni od vladata“. Koga
na Negovata, kakva {to ve}e postoi vo duhovnite site okolu mene bi bile siroma{ni kako mene, jas ne
svetovi. Deaktiviraweto na egoizmot e po~etok na bi se ~uvstvuval kako siromav. Koga site okolu mene
na{eto iska~uvawe po duhovnata skala, po~etok na bi bile bogati, a moite prihodi bi bile sredni, jas bi
popravniot proces. se ~uvstvuval kako najsiroma{en ~ovek na Zemjata. So
Po ironijata na Prirodata, lu|eto koi im popu{- drugi zborovi, na{ite normi se formiraat od
taat na svoite egoisti~ki strasti, ne mo`at da bidat kombinacija na prvata faza ({to posakuvame da imame)
sre}ni. I toa od dve pri~ini: 1) kako {to objasnivme i vtorata faza (na{ata `elba se odreduva spored toa
vo prviot del, egoizmot e „stapica“: po dobivaweto na {to go imaat drugite).
posakuvanoto, prestanuva{ da go posakuva{; 2) Vsu{nost, na{ata `elba za davawe namesto da bide
egoisti~nata `elba ne povlekuva samo zadovoluvawe garant na toa deka na{iot svet mo`e da bide dobro mesto
na li~nite kaprici na ~ovekot, tuku i nezadovolstvo za `iveewe, pretstavuva pri~ina za celokupnoto zlo koe
na drugite lu|e. postoi vo svetot. Vo toa e su{tinata na na{ata
Za da se sfati podobro vtorata pri~ina, treba da rasipanost. Zna~i, seta neophodna popravka se sostoi vo
se vratime kon osnovite. Prvata od ~etirite fazi na promenata na namerata za primawe – vo namera za davawe.
{ireweto na Svetlinata e samo `elba za primawe na
zadovolstva. Vtorata faza e ve}e poslo`ena, i se Lekuvawe
karakterizira so `elba da se prima zadovolstvo od
davaweto, bidej}i davaweto e sostojba na Sozdatelot. Niedna `elba, niedna osobina ne se poro~ni po svojata
Ako razvojot na ~ovekot zastanal vo prvata faza, toj priroda, s# zavisi od toa kako nie gi koristime.
}e po~uvstvuva zadovolstvo istiot moment otkako }e Drevnite kabalisti govorele: „Zavista, strasta i
se ispolni negovata `elba i nema da se gri`i dali gordosta go odveduvaat ~ovekot od svetot“ – {to zna~i
drugite se zadovolni. „od na{iot svet vo duhovniot svet“.
136 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 137

Kako? Nie ve}e zabele`avme deka zavista doveduva Pravednoto, sre}no op{testvo ne mo`e da se zasnova
do `elba da se napreduva, a toa e dvi`e~ka sila na vrz kontroliran ili „naso~en vo potreben pravec“ egoizam.
progresot. Zavista dava mnogu pogolem rezultat od Mo`eme da se obiduvame da go ograni~uvame so zakonskite
tehnolo{kite i drugite materijalni dostignuvawa. Vo pravila, no toa }e funkcionira samo dodeka situacijata
„Predgovorot kon knigata Zohar“ Jehuda A{lag ne stane prete{ka. Ne{to sli~no e zabele`ano vo
istaknuva deka lu|eto mo`at me|usebno da se Germanija. Tamu postoe{e demokratija, s# dodeka po
~uvstvuvaat, i zatoa mo`at da po~uvstvuvaat nedos- demokratski pat ne bil izbran Adolf Hitler. Mo`eme
tatok od toa {to go imaat drugite. Bidej}i se da se obideme da go naso~ime egoizmot vo slu`ba na
ispolneti so zavist i go posakuvaat seto ona {to go op{testvoto, no takov eksperiment ve}e se sproveduval
imaat drugite, kolku pove}e imaat, tolku pogolema vo Rusija, so komunizmot, i imal ta`en kraj.
praznina ~uvstvuvaat. Na kraj, posakuvaat da go Duri ni Amerika, zemjata na slobodata i mo`nostite
„lapnat“ celiot svet. na kapitalizmot, ne uspeala da gi napravi svoite gra|ani
Kako rezultat na toa, zavista go doveduva ~ovekot sre}ni; soglasno so informacijata objavena vo „Spisanie
do toa {to toj ne mo`e da se zadovoli so ni{to osven so za medicina na Nova Anglija“: „Godi{no pove}e od 46
Samiot Sozdatel. No, tuka povtorno Prirodata se milioni Amerikanci na vozrast od 15 do 54 godini
po{eguvala so nas: Sozdatelot e `elba za davawe, stradaat od depresija“. Vo „Arhivi na generalnata
altruizam. Iako od po~etok toa ne go sfa}ame, sakaj}i psihijatrija“ („Archives of General Psychiatry“) e objaveno:
da go prezememe volanot i da staneme Sozdateli, nie „Koristeweto na mo}ni antidepresivi vo lekuvaweto
vsu{nost sakame da staneme altruisti. Taka, na decata i adolescentite ... se zgolemi pove}e od pet
blagodarenie na zavista – najpodmolnata i naj{tetnata pati vo period me|u 1993 i 2002 godina“ – {to se gleda
osobina – na{iot egoizam samiot se osuduva na smrt, od izvestuvaweto na „Wujork Tajms“ (The New York Times),
sli~no na rakot koj go uni{tuva teloto na doma}inot, s# na {esti juni 2006 godina.
dodeka ne umre zaedno so teloto koe samiot go uni{til. Na kraj, mo`e da se ka`e deka dodeka egoizmot
Nie povtorno mo`eme da ja istakneme va`nosta od pobeduva, op{testvoto }e ostane nepravedno i vaka ili
sozdavaweto na pravilna op{testvena sredina, zatoa onaka }e gi izneveruva o~ekuvawata na svoite gra|ani.
{to ako sme prinudeni da zaviduvame, toga{ barem Kone~no, site op{testva bazirani vrz egoizmot }e se
toa bi trebalo da se napravi konstruktivno, t.e. da istrebat zaedno so egoizmot koj gi sozdal. Treba samo
zaviduvame na ona {to }e n# dovede do popravawe. da se potrudime toa da se slu~i kolku e mo`no pobrzo i
pobezbolno, zaradi seop{toto dobro.
Ete kako kabalistite go opi{uvaat egoizmot:
egoizmot e sli~en na ~ovek so me~, koj na ostricata La`na sloboda
ima kapka od mnogu aromati~en, no smrtonosen
otrov. ^ovekot znae deka toa e fatalen otrov, no Nedostatokot na ~uvstvuvaweto na Vi{ata Sila,
ne mo`e ni{to da stori so sebe. Ja otvora ustata, kabalistite go narekuvaat „prikrivawe na likot na
go liznuva otrovot od ostricata i golta... Sozdatelot“. Toa prikrivawe sozdava iluzija na
136 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 137

Kako? Nie ve}e zabele`avme deka zavista doveduva Pravednoto, sre}no op{testvo ne mo`e da se zasnova
do `elba da se napreduva, a toa e dvi`e~ka sila na vrz kontroliran ili „naso~en vo potreben pravec“ egoizam.
progresot. Zavista dava mnogu pogolem rezultat od Mo`eme da se obiduvame da go ograni~uvame so zakonskite
tehnolo{kite i drugite materijalni dostignuvawa. Vo pravila, no toa }e funkcionira samo dodeka situacijata
„Predgovorot kon knigata Zohar“ Jehuda A{lag ne stane prete{ka. Ne{to sli~no e zabele`ano vo
istaknuva deka lu|eto mo`at me|usebno da se Germanija. Tamu postoe{e demokratija, s# dodeka po
~uvstvuvaat, i zatoa mo`at da po~uvstvuvaat nedos- demokratski pat ne bil izbran Adolf Hitler. Mo`eme
tatok od toa {to go imaat drugite. Bidej}i se da se obideme da go naso~ime egoizmot vo slu`ba na
ispolneti so zavist i go posakuvaat seto ona {to go op{testvoto, no takov eksperiment ve}e se sproveduval
imaat drugite, kolku pove}e imaat, tolku pogolema vo Rusija, so komunizmot, i imal ta`en kraj.
praznina ~uvstvuvaat. Na kraj, posakuvaat da go Duri ni Amerika, zemjata na slobodata i mo`nostite
„lapnat“ celiot svet. na kapitalizmot, ne uspeala da gi napravi svoite gra|ani
Kako rezultat na toa, zavista go doveduva ~ovekot sre}ni; soglasno so informacijata objavena vo „Spisanie
do toa {to toj ne mo`e da se zadovoli so ni{to osven so za medicina na Nova Anglija“: „Godi{no pove}e od 46
Samiot Sozdatel. No, tuka povtorno Prirodata se milioni Amerikanci na vozrast od 15 do 54 godini
po{eguvala so nas: Sozdatelot e `elba za davawe, stradaat od depresija“. Vo „Arhivi na generalnata
altruizam. Iako od po~etok toa ne go sfa}ame, sakaj}i psihijatrija“ („Archives of General Psychiatry“) e objaveno:
da go prezememe volanot i da staneme Sozdateli, nie „Koristeweto na mo}ni antidepresivi vo lekuvaweto
vsu{nost sakame da staneme altruisti. Taka, na decata i adolescentite ... se zgolemi pove}e od pet
blagodarenie na zavista – najpodmolnata i naj{tetnata pati vo period me|u 1993 i 2002 godina“ – {to se gleda
osobina – na{iot egoizam samiot se osuduva na smrt, od izvestuvaweto na „Wujork Tajms“ (The New York Times),
sli~no na rakot koj go uni{tuva teloto na doma}inot, s# na {esti juni 2006 godina.
dodeka ne umre zaedno so teloto koe samiot go uni{til. Na kraj, mo`e da se ka`e deka dodeka egoizmot
Nie povtorno mo`eme da ja istakneme va`nosta od pobeduva, op{testvoto }e ostane nepravedno i vaka ili
sozdavaweto na pravilna op{testvena sredina, zatoa onaka }e gi izneveruva o~ekuvawata na svoite gra|ani.
{to ako sme prinudeni da zaviduvame, toga{ barem Kone~no, site op{testva bazirani vrz egoizmot }e se
toa bi trebalo da se napravi konstruktivno, t.e. da istrebat zaedno so egoizmot koj gi sozdal. Treba samo
zaviduvame na ona {to }e n# dovede do popravawe. da se potrudime toa da se slu~i kolku e mo`no pobrzo i
pobezbolno, zaradi seop{toto dobro.
Ete kako kabalistite go opi{uvaat egoizmot:
egoizmot e sli~en na ~ovek so me~, koj na ostricata La`na sloboda
ima kapka od mnogu aromati~en, no smrtonosen
otrov. ^ovekot znae deka toa e fatalen otrov, no Nedostatokot na ~uvstvuvaweto na Vi{ata Sila,
ne mo`e ni{to da stori so sebe. Ja otvora ustata, kabalistite go narekuvaat „prikrivawe na likot na
go liznuva otrovot od ostricata i golta... Sozdatelot“. Toa prikrivawe sozdava iluzija na
138 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 139

sloboden izbor me|u na{iot svet i svetot na Soz- stvuvame? Zo{to e taa skriena? Koga bi znaele
datelot (duhovniot). Koga bi mo`ele da go vidime {to Taa bara od nas, ne bi gi pravele gre{kite i
Nego, vistinski da gi ~uvstvuvame prednostite na ne bi stradale od kaznite.
altruizmot, nesomneno bi go odbrale Negoviot svet Kolku ednostaven i radosen bi stanal `ivo-
tot, koga Sozdatelot bi Se otkril! Ne bi se
namesto na{iot, bidej}i svetot na Sozdatelot e svet
somnevale vo Negovoto postoewe i bi mo`ele,
na davaweto i zadovolstvata. apsolutno site, da ja priznaeme Negovata
Sepak, poradi faktot deka nie ne go gledame vlast nad nas i nad celiot svet vo celina. Bi ja
Sozdatelot, ne gi sledime Negovite pravila, duri i sfatile pri~inata i celta na na{eto soz-
postojano gi kr{ime. Vsu{nost i da gi znaeme davawe, bi gi nabquduvale Negovite reakcii na
Negovite pravila no ne ja sogleduvame bolkata {to na{ite postapki, bi komunicirale so Nego i bi
si ja nanesuvame so kr{eweto na pravilata, toga{ barale sovet pred da napravime kakvo bilo
najverojatno bi prodol`ile da gi kr{ime, bidej}i bi dejstvo. Kolku prekrasen i lesen bi bil `ivo-
smetale deka da ostaneme egoisti e mnogu pointeresno. tot! Baruh A{lag ja zavr{uva svojata misla
Prethodno, vo „Uzdite na `ivotot“ od ovoj del, se so logi~no proizlezen zaklu~ok: edinstven
streme` vo `ivotot treba da bide `elbata za
spomena deka celokupnata Priroda se pot~inuva na
otkrivawe na Sozdatelot.
eden zakon – zakonot na u`ivaweto i stradaweto. So
drugi zborovi, s# {to planirame e nameneto ili da si
Uslovi za sloboden izbor
gi olesnime stradawata, ili da go zgolemime u`i-
vaweto. Vo toa ne sme slobodni. Bidej}i ne znaeme, ne Ironi~no, no vistinskata sloboda na izbor e mo`na
vosprimame deka ovie sili upravuvaat so nas, se samo pod uslov Sozdatelot da e skrien. Toa e taka,
smetame za slobodni. bidej}i pretpo~itaj}i edna od opciite, na{iot egoizam
Me|utoa, za steknuvawe na vistinska sloboda, prvo ne ni ostava drug izbor osven da go postigneme
treba da se oslobodime od uzdite na zakonot „u`ivawe- posakuvanoto. Vo takov slu~aj, duri ako go odbereme
stradawe“. Od toa {to tokmu na{iot egoizam ni davaweto, toa }e bide davawe poradi primawe, ili
ka`uva {to pri~inuva nasladuvawe, a {to – stradawe, egoisti~no davawe. Za da bide postapkata navistina
nie otkrivame: za da staneme slobodni treba prvo da altruisti~na i duhovna, nejzinata vrednost treba da
se oslobodime od na{iot egoizam. bide skriena od nas. Ako ne zaboravame deka smislata
na postoeweto na su{testvoto e vo kone~noto
Prikrivawe osloboduvawe od egoizmot, nasokata na na{ite dejstva
Baruh A{lag, sinot na Jehuda A{lag, najgolemiot sekoga{ treba da bide pravilna – da vodi kon
kabalist, gi zapi{uval zborovite slu{nati od Sozdatelot.
svojot tatko. Tie zapisi potoa bile objaveni vo Zna~i, ako ni se dadeni dve mo`nosti, i nie ne
posebna kniga pod naslov „Slu{nav“ („[amati“). znaeme koja od niv }e ni donese pogolemo zadovolstvo
Vo edna od bele{kite e postaveno pra{aweto: ako (ili }e ni pri~ini pomalku stradawe), toa zna~i deka
sme sozdadeni od Vi{a Sila, zo{to ne ja ~uv- navistina ni se dava {ansa da napravime izbor spored
138 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 139

sloboden izbor me|u na{iot svet i svetot na Soz- stvuvame? Zo{to e taa skriena? Koga bi znaele
datelot (duhovniot). Koga bi mo`ele da go vidime {to Taa bara od nas, ne bi gi pravele gre{kite i
Nego, vistinski da gi ~uvstvuvame prednostite na ne bi stradale od kaznite.
altruizmot, nesomneno bi go odbrale Negoviot svet Kolku ednostaven i radosen bi stanal `ivo-
tot, koga Sozdatelot bi Se otkril! Ne bi se
namesto na{iot, bidej}i svetot na Sozdatelot e svet
somnevale vo Negovoto postoewe i bi mo`ele,
na davaweto i zadovolstvata. apsolutno site, da ja priznaeme Negovata
Sepak, poradi faktot deka nie ne go gledame vlast nad nas i nad celiot svet vo celina. Bi ja
Sozdatelot, ne gi sledime Negovite pravila, duri i sfatile pri~inata i celta na na{eto soz-
postojano gi kr{ime. Vsu{nost i da gi znaeme davawe, bi gi nabquduvale Negovite reakcii na
Negovite pravila no ne ja sogleduvame bolkata {to na{ite postapki, bi komunicirale so Nego i bi
si ja nanesuvame so kr{eweto na pravilata, toga{ barale sovet pred da napravime kakvo bilo
najverojatno bi prodol`ile da gi kr{ime, bidej}i bi dejstvo. Kolku prekrasen i lesen bi bil `ivo-
smetale deka da ostaneme egoisti e mnogu pointeresno. tot! Baruh A{lag ja zavr{uva svojata misla
Prethodno, vo „Uzdite na `ivotot“ od ovoj del, se so logi~no proizlezen zaklu~ok: edinstven
streme` vo `ivotot treba da bide `elbata za
spomena deka celokupnata Priroda se pot~inuva na
otkrivawe na Sozdatelot.
eden zakon – zakonot na u`ivaweto i stradaweto. So
drugi zborovi, s# {to planirame e nameneto ili da si
Uslovi za sloboden izbor
gi olesnime stradawata, ili da go zgolemime u`i-
vaweto. Vo toa ne sme slobodni. Bidej}i ne znaeme, ne Ironi~no, no vistinskata sloboda na izbor e mo`na
vosprimame deka ovie sili upravuvaat so nas, se samo pod uslov Sozdatelot da e skrien. Toa e taka,
smetame za slobodni. bidej}i pretpo~itaj}i edna od opciite, na{iot egoizam
Me|utoa, za steknuvawe na vistinska sloboda, prvo ne ni ostava drug izbor osven da go postigneme
treba da se oslobodime od uzdite na zakonot „u`ivawe- posakuvanoto. Vo takov slu~aj, duri ako go odbereme
stradawe“. Od toa {to tokmu na{iot egoizam ni davaweto, toa }e bide davawe poradi primawe, ili
ka`uva {to pri~inuva nasladuvawe, a {to – stradawe, egoisti~no davawe. Za da bide postapkata navistina
nie otkrivame: za da staneme slobodni treba prvo da altruisti~na i duhovna, nejzinata vrednost treba da
se oslobodime od na{iot egoizam. bide skriena od nas. Ako ne zaboravame deka smislata
na postoeweto na su{testvoto e vo kone~noto
Prikrivawe osloboduvawe od egoizmot, nasokata na na{ite dejstva
Baruh A{lag, sinot na Jehuda A{lag, najgolemiot sekoga{ treba da bide pravilna – da vodi kon
kabalist, gi zapi{uval zborovite slu{nati od Sozdatelot.
svojot tatko. Tie zapisi potoa bile objaveni vo Zna~i, ako ni se dadeni dve mo`nosti, i nie ne
posebna kniga pod naslov „Slu{nav“ („[amati“). znaeme koja od niv }e ni donese pogolemo zadovolstvo
Vo edna od bele{kite e postaveno pra{aweto: ako (ili }e ni pri~ini pomalku stradawe), toa zna~i deka
sme sozdadeni od Vi{a Sila, zo{to ne ja ~uv- navistina ni se dava {ansa da napravime izbor spored
140 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 141

slobodata na voljata. Ako egoto ne gleda koj izbor e samo vo religijata, tuku vo s# {to pravime. Od kade
podobar, mo`eme da napravime izbor spored razli~ni na primer, znaeme deka Zemjata e trkalezna? Zar sme
sistemi na vrednosti. letale vo vselenata li~no toa da go proverime? Im
Na primer, treba da se pra{ame {to }e ovozmo`i veruvame na nau~nicite koi ni ka`uvaat za nejzinata
pove}e davawe, a ne {to }e donese pove}e zadovolstvo. top~esta forma, zatoa {to gi smetame za lu|e od
Ako go cenime davaweto, toa }e bide lesno da se stori. doverba koi go proverile seto ona {to go ka`uvaat.
Mo`e da se bide ili egoist, ili altruist; ili da se Nie im veruvame, tokmu toa e verba. Slepa verba.
misli na sebe, ili na drugite. Drug izbor nema. Taka, nemaj}i mo`nost da vidime samite, nie ja
Slobodata na izbor postoi koga dvete mo`nosti se koristime verbata za da gi nadopolnime delovite od
jasno vidlivi i ednakvo privle~ni (ili neprivle~ni). slikata koi nedostasuvaat. Me|utoa ovaa informacija
Ako pak jas mo`am da ja vidam samo ednata mo`nost, ne e ubedliva i doverliva – toa e samo slepa verba.
}e mora da ja realiziram. Zna~i, slobodata na izbor e Vo kabalata verba se narekuva ne{to sosem
mo`na ako ~ovekot ja razbira svojata priroda i sprotivno na pogore opi{anoto. Verbata za kaba-
prirodata na Sozdatelot. Samo pod uslov ako ne mi e listite – e opiplivo, `ivo, celosno vosprimawe na
poznato {to }e mi donese pogolemo u`ivawe, jas Sozdatelot – Zakonot, koj upravuva so `ivotot. Zna~i,
mo`am da napravam navistina sloboden izbor i da go edinstven na~in da se stekne verba vo Sozdatelot e
neutraliziram svojot egoizam. da se stane ist kako Nego. Poinaku, od kade nie,
opfateni so somne`ite, da znaeme Koj e Toj, ili deka
Ostvaruvawe na sloboden izbor Toj voop{to postoi?

Prv princip na duhovnata rabota e „verbata nad Znaewe – Razum


razumot“. Zatoa, pred da se zboruva za ostvaruvaweto
na slobodniot izbor, treba da gi pojasnime kabalis- Re~nikot nudi tri definicii na zborot „znaewe“
ti~kite termini „verba“ i „razum“. (Re~nik na ruski jazik, M. „Ruski jazik“, 1981): 1)
poseduvawe na kakvi bilo podatoci, znaewa vo nekoja
Verba oblast; 2) informacii, znaewa vo nekoja oblast; 3)
proveren vo praksa rezultat na sfa}aweto na
Re~isi vo sekoja religija ili sistem na ubeduvawa na realnosta, nejzin to~en odraz vo svesta na ~ovekot.
Zemjata so zborot „verba“ se ozna~uva sredstvo za Kako sinonimi vo Vebsteroviot re~nik me|u
kompenzacija na nesposobnosta na ~ovekot da vidi i drugite mo`at da se razgledaat slednite definicii
da sfati ne{to. So drugi zborovi, ne gledaj}i go na zborot „razum“:
Gospod, nie morame da veruvame vo Negovoto postoewe.
Vo toj slu~aj nie ja kompenzirame svojata nesposobnost 1. Sposobnost za rasuduvawe, donesuvawe na
da Go vidime. Takvata pojava se narekuva „slepa verba“. zaklu~oci i razmisluvawa.
Me|utoa verbata ne se upotrebuva kako kompenzacija 2. Pravilna upotreba na um i logika.
3. Zaedni{tvo na intelektualni mo}i.
140 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 141

slobodata na voljata. Ako egoto ne gleda koj izbor e samo vo religijata, tuku vo s# {to pravime. Od kade
podobar, mo`eme da napravime izbor spored razli~ni na primer, znaeme deka Zemjata e trkalezna? Zar sme
sistemi na vrednosti. letale vo vselenata li~no toa da go proverime? Im
Na primer, treba da se pra{ame {to }e ovozmo`i veruvame na nau~nicite koi ni ka`uvaat za nejzinata
pove}e davawe, a ne {to }e donese pove}e zadovolstvo. top~esta forma, zatoa {to gi smetame za lu|e od
Ako go cenime davaweto, toa }e bide lesno da se stori. doverba koi go proverile seto ona {to go ka`uvaat.
Mo`e da se bide ili egoist, ili altruist; ili da se Nie im veruvame, tokmu toa e verba. Slepa verba.
misli na sebe, ili na drugite. Drug izbor nema. Taka, nemaj}i mo`nost da vidime samite, nie ja
Slobodata na izbor postoi koga dvete mo`nosti se koristime verbata za da gi nadopolnime delovite od
jasno vidlivi i ednakvo privle~ni (ili neprivle~ni). slikata koi nedostasuvaat. Me|utoa ovaa informacija
Ako pak jas mo`am da ja vidam samo ednata mo`nost, ne e ubedliva i doverliva – toa e samo slepa verba.
}e mora da ja realiziram. Zna~i, slobodata na izbor e Vo kabalata verba se narekuva ne{to sosem
mo`na ako ~ovekot ja razbira svojata priroda i sprotivno na pogore opi{anoto. Verbata za kaba-
prirodata na Sozdatelot. Samo pod uslov ako ne mi e listite – e opiplivo, `ivo, celosno vosprimawe na
poznato {to }e mi donese pogolemo u`ivawe, jas Sozdatelot – Zakonot, koj upravuva so `ivotot. Zna~i,
mo`am da napravam navistina sloboden izbor i da go edinstven na~in da se stekne verba vo Sozdatelot e
neutraliziram svojot egoizam. da se stane ist kako Nego. Poinaku, od kade nie,
opfateni so somne`ite, da znaeme Koj e Toj, ili deka
Ostvaruvawe na sloboden izbor Toj voop{to postoi?

Prv princip na duhovnata rabota e „verbata nad Znaewe – Razum


razumot“. Zatoa, pred da se zboruva za ostvaruvaweto
na slobodniot izbor, treba da gi pojasnime kabalis- Re~nikot nudi tri definicii na zborot „znaewe“
ti~kite termini „verba“ i „razum“. (Re~nik na ruski jazik, M. „Ruski jazik“, 1981): 1)
poseduvawe na kakvi bilo podatoci, znaewa vo nekoja
Verba oblast; 2) informacii, znaewa vo nekoja oblast; 3)
proveren vo praksa rezultat na sfa}aweto na
Re~isi vo sekoja religija ili sistem na ubeduvawa na realnosta, nejzin to~en odraz vo svesta na ~ovekot.
Zemjata so zborot „verba“ se ozna~uva sredstvo za Kako sinonimi vo Vebsteroviot re~nik me|u
kompenzacija na nesposobnosta na ~ovekot da vidi i drugite mo`at da se razgledaat slednite definicii
da sfati ne{to. So drugi zborovi, ne gledaj}i go na zborot „razum“:
Gospod, nie morame da veruvame vo Negovoto postoewe.
Vo toj slu~aj nie ja kompenzirame svojata nesposobnost 1. Sposobnost za rasuduvawe, donesuvawe na
da Go vidime. Takvata pojava se narekuva „slepa verba“. zaklu~oci i razmisluvawa.
Me|utoa verbata ne se upotrebuva kako kompenzacija 2. Pravilna upotreba na um i logika.
3. Zaedni{tvo na intelektualni mo}i.
142 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 143

Vebsteroviot re~nik gi nudi i slednive mo`nosti: nadzor nad rabotnicite, celata rabota }e bide
inteligencija, um i logika. zaludna, a gospodarot }e pretrpi zagubi. Ako nekoj
Sega da gi pro~itame proniklivite zborovi na ima svoja firma vo koja rabotat mnogu rabotnici
kabalistot Baruh A{lag, koi gi napi{al vo pismo za {to nemaat dobar upravitel, toa mo`e da ja
uni{ti firmata, namesto da ostvari profit.
svojot u~enik objasnuvaj}i go „zapovedniot sinxir“ na
Me|utoa, duri i ako ne postoi upravitel (znaewe),
sozdavaweto. Tie objasnuvaat zo{to e potrebno da se sopstvenikot (`elbata da se dobie) e prisuten.
izdigneme nad razumot: Duri i ako upravitelot po~inal, sopstvenikot
prodol`uva da `ivee. Tie mo`at da ne bidat
„@elbata za primawe bila sozdadena zatoa {to me|usebno povrzani.“
celta na Sozdatelot e – da se dava dobro na
Negovite su{testva, a za toa e potreben sad za Izleguva deka ako sakame da ja pobedime `elbata
primawe na nasladuvaweto. Osven toa, nevoz- za primawe i staneme altruisti, prvo treba da go
mo`no e da se po~uvstvuva zadovolstvo, ako nema sovladame „{efot na personalot“ – na{iot razum.
potreba za nego, bidej}i bez definirana potreba
Zna~i, formulata „verba nad razumot“ ozna~uva deka
ne se ~uvstvuva nikakvo u`ivawe. @elbata za
primawe e duhovna slika na ^ovekot (Adam),
verbata – stanuvaweto to~en prikaz na Sozdatelot –
sozdaden od Sozdatelot. Koga ka`uvame deka na treba da bide nad razumot – na{iot egoizam.
~ovekot }e mu bide podareno ve~no zadovolstvo, Na~inot za dostignuvawe na ovaa cel ima dva
mislime na `elbata za primawe koja }e gi primi aspekti: na li~no nivo – toa e grupata za u~ewe i krug
site nasladuvawa, isplanirani od Sozdatelot na prijateli koi pomagaat da se sozdade opkru`uvawe
za da mu se prenesat nemu. Na `elbata za davawe {to proklamira duhovni vrednosti, a na kolektivno
& bile dadeni slugi, za da & slu`at. Tie slugi se – nivo – celokupnoto op{testvo treba da nau~i da gi
racete, nozete, vidot, sluhot itn. Site tie se po~ituva duhovnite vrednosti.
razgleduvaat kako slugi na ~ovekot.
So drugi zborovi, `elbata za primawe – e gospodar,
a organite se negovi slugi. Kako i obi~no, me|u
Nakratko
niv ima batler koj gi nadgleduva slugite, za da se S# {to pravime vo `ivotot se odreduva so principot
trudat da se pri~ini zadovolstvo poradi posa- u`ivawe-stradawe: nie gi odbegnuvame stradawata
kuvanata cel, bidej}i tokmu toa go posakuva i barame u`ivawa, smetaj}i pritoa deka kolku
gospodarot (`elbata za primawe). Ako nedos- pomalku treba da se trudime za dobivawe na zado-
tasuva eden od slugite, isto taka nedostasuva
volstvata, tolku e podobro! Principot u`ivawa –
zadovolstvoto povrzano so nego. Na primer, ako
stradawa – e proizvod na `elbata za primawe, a taa
~ovekot e gluv, toj ne mo`e da u`iva vo muzika.
`elba kontrolira s# {to pravime, bidej}i takva e
Ako nedostasuva setiloto za miris, toj ne mo`e
da u`iva vo aromata na parfemite. Ako pak na{ata su{tina (priroda). Zna~i, nie mo`eme da se
nedostasuva mozokot (nadzornikot), koj vr{i smetame za slobodni, no vsu{nost so nas upravuvaat
142 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 143

Vebsteroviot re~nik gi nudi i slednive mo`nosti: nadzor nad rabotnicite, celata rabota }e bide
inteligencija, um i logika. zaludna, a gospodarot }e pretrpi zagubi. Ako nekoj
Sega da gi pro~itame proniklivite zborovi na ima svoja firma vo koja rabotat mnogu rabotnici
kabalistot Baruh A{lag, koi gi napi{al vo pismo za {to nemaat dobar upravitel, toa mo`e da ja
uni{ti firmata, namesto da ostvari profit.
svojot u~enik objasnuvaj}i go „zapovedniot sinxir“ na
Me|utoa, duri i ako ne postoi upravitel (znaewe),
sozdavaweto. Tie objasnuvaat zo{to e potrebno da se sopstvenikot (`elbata da se dobie) e prisuten.
izdigneme nad razumot: Duri i ako upravitelot po~inal, sopstvenikot
prodol`uva da `ivee. Tie mo`at da ne bidat
„@elbata za primawe bila sozdadena zatoa {to me|usebno povrzani.“
celta na Sozdatelot e – da se dava dobro na
Negovite su{testva, a za toa e potreben sad za Izleguva deka ako sakame da ja pobedime `elbata
primawe na nasladuvaweto. Osven toa, nevoz- za primawe i staneme altruisti, prvo treba da go
mo`no e da se po~uvstvuva zadovolstvo, ako nema sovladame „{efot na personalot“ – na{iot razum.
potreba za nego, bidej}i bez definirana potreba
Zna~i, formulata „verba nad razumot“ ozna~uva deka
ne se ~uvstvuva nikakvo u`ivawe. @elbata za
primawe e duhovna slika na ^ovekot (Adam),
verbata – stanuvaweto to~en prikaz na Sozdatelot –
sozdaden od Sozdatelot. Koga ka`uvame deka na treba da bide nad razumot – na{iot egoizam.
~ovekot }e mu bide podareno ve~no zadovolstvo, Na~inot za dostignuvawe na ovaa cel ima dva
mislime na `elbata za primawe koja }e gi primi aspekti: na li~no nivo – toa e grupata za u~ewe i krug
site nasladuvawa, isplanirani od Sozdatelot na prijateli koi pomagaat da se sozdade opkru`uvawe
za da mu se prenesat nemu. Na `elbata za davawe {to proklamira duhovni vrednosti, a na kolektivno
& bile dadeni slugi, za da & slu`at. Tie slugi se – nivo – celokupnoto op{testvo treba da nau~i da gi
racete, nozete, vidot, sluhot itn. Site tie se po~ituva duhovnite vrednosti.
razgleduvaat kako slugi na ~ovekot.
So drugi zborovi, `elbata za primawe – e gospodar,
a organite se negovi slugi. Kako i obi~no, me|u
Nakratko
niv ima batler koj gi nadgleduva slugite, za da se S# {to pravime vo `ivotot se odreduva so principot
trudat da se pri~ini zadovolstvo poradi posa- u`ivawe-stradawe: nie gi odbegnuvame stradawata
kuvanata cel, bidej}i tokmu toa go posakuva i barame u`ivawa, smetaj}i pritoa deka kolku
gospodarot (`elbata za primawe). Ako nedos- pomalku treba da se trudime za dobivawe na zado-
tasuva eden od slugite, isto taka nedostasuva
volstvata, tolku e podobro! Principot u`ivawa –
zadovolstvoto povrzano so nego. Na primer, ako
stradawa – e proizvod na `elbata za primawe, a taa
~ovekot e gluv, toj ne mo`e da u`iva vo muzika.
`elba kontrolira s# {to pravime, bidej}i takva e
Ako nedostasuva setiloto za miris, toj ne mo`e
da u`iva vo aromata na parfemite. Ako pak na{ata su{tina (priroda). Zna~i, nie mo`eme da se
nedostasuva mozokot (nadzornikot), koj vr{i smetame za slobodni, no vsu{nost so nas upravuvaat
144 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 145

uzdite na `ivotot – u`ivaweto i stradaweto, koi vo na Sozdatelot (altruizmot) so pomo{ na knigi (ili
svoi race gi dr`i na{iot egoizam. ^etiri faktori drugi mediumi), prijateli i u~itel, koj ni go poka`uva
odreduvaat koi sme nie: preferiraweto na davaweto. Na nivo na op{testvoto
nie se trudime da vgraduvame poaltruisti~ki
1) osnovata; vrednosti.
2) nepromenlivite osobini na osnovata; Sepak, (i toa pretstavuva preduslov za uspe{na
3) osobini koi se menuvaat pod vlijanie na promena), prifa}aweto na altruisti~kite vrednosti
nadvore{nite sili; ne treba da se pravi samo za da go napravime na{iot
4) promenite vo nadvore{nata sredina. `ivot vo ovoj svet poprijaten. Negova cel treba da
stane doveduvaweto na na{ite li~nosti i
Nie mo`eme da vlijaeme samo vrz posledniot op{testvata vo ramnote`a so prirodata, a toa zna~i
faktor, no tokmu toj mo`e da vlijae vrz site drugi. so edinstveniot zakon na realnosta – zakonot na
Zna~i, edinstven mo`en na~in da doneseme odluka koi altruizmot – so Sozdatelot.
}e bideme e da se izbere posledniot faktor, koj }e ni Koga nie kako li~nosti i kako op{testvo sozdavame
ovozmo`i da ja kontrolirame i da ja menuvame na{ata takva okolina za nas, na{ite vrednosti postepeno se
nadvore{na sredina. Bidej}i promenite na posledniot menuvaat so vrednostite na na{eto opkru`uvawe, i
faktor imaat vlijanie vrz site drugi, menuvaj}i go toga{ se slu~uva prirodna, lesna i prijatna promena
nego, nie se menuvame sebesi. na na{iot egoizam vo altruizam.
Ako sakame da se oslobodime od egoizmot, potrebno
e da se smeni nadvore{nata sredina vo takva kade se
poddr`uva altruizmot, a ne egoizmot. Otkako }e se
oslobodime od `elbata za primawe, od okovite na
egoizmot, }e bide mo`no na{eto napreduvawe kon
duhovnosta. Za toa treba da se rakovodime spored
principot „verbata nad razumot“. „Verba“ vo kabalata
zna~i sovr{eno vosprimawe na Sozdatelot. Mo`e da
se stekne verba stanuvaj}i ramen na Nego po svoite
kvaliteti, `elbi, nameri i misli.
Terminot „razum“ se odnesuva na intelektot,
„nadzornikot“ na na{iot egoizam. Za da se izdigneme
nad nego, treba da ja napravime ednakvosta so
Sozdatelot pova`na, povredna za nas, otkolku sekoe
egoisti~no zadovolstvo koe mo`eme da si go za-
mislime. Na li~no nivo nie ja zgolemuvame va`nosta
144 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 145

uzdite na `ivotot – u`ivaweto i stradaweto, koi vo na Sozdatelot (altruizmot) so pomo{ na knigi (ili
svoi race gi dr`i na{iot egoizam. ^etiri faktori drugi mediumi), prijateli i u~itel, koj ni go poka`uva
odreduvaat koi sme nie: preferiraweto na davaweto. Na nivo na op{testvoto
nie se trudime da vgraduvame poaltruisti~ki
1) osnovata; vrednosti.
2) nepromenlivite osobini na osnovata; Sepak, (i toa pretstavuva preduslov za uspe{na
3) osobini koi se menuvaat pod vlijanie na promena), prifa}aweto na altruisti~kite vrednosti
nadvore{nite sili; ne treba da se pravi samo za da go napravime na{iot
4) promenite vo nadvore{nata sredina. `ivot vo ovoj svet poprijaten. Negova cel treba da
stane doveduvaweto na na{ite li~nosti i
Nie mo`eme da vlijaeme samo vrz posledniot op{testvata vo ramnote`a so prirodata, a toa zna~i
faktor, no tokmu toj mo`e da vlijae vrz site drugi. so edinstveniot zakon na realnosta – zakonot na
Zna~i, edinstven mo`en na~in da doneseme odluka koi altruizmot – so Sozdatelot.
}e bideme e da se izbere posledniot faktor, koj }e ni Koga nie kako li~nosti i kako op{testvo sozdavame
ovozmo`i da ja kontrolirame i da ja menuvame na{ata takva okolina za nas, na{ite vrednosti postepeno se
nadvore{na sredina. Bidej}i promenite na posledniot menuvaat so vrednostite na na{eto opkru`uvawe, i
faktor imaat vlijanie vrz site drugi, menuvaj}i go toga{ se slu~uva prirodna, lesna i prijatna promena
nego, nie se menuvame sebesi. na na{iot egoizam vo altruizam.
Ako sakame da se oslobodime od egoizmot, potrebno
e da se smeni nadvore{nata sredina vo takva kade se
poddr`uva altruizmot, a ne egoizmot. Otkako }e se
oslobodime od `elbata za primawe, od okovite na
egoizmot, }e bide mo`no na{eto napreduvawe kon
duhovnosta. Za toa treba da se rakovodime spored
principot „verbata nad razumot“. „Verba“ vo kabalata
zna~i sovr{eno vosprimawe na Sozdatelot. Mo`e da
se stekne verba stanuvaj}i ramen na Nego po svoite
kvaliteti, `elbi, nameri i misli.
Terminot „razum“ se odnesuva na intelektot,
„nadzornikot“ na na{iot egoizam. Za da se izdigneme
nad nego, treba da ja napravime ednakvosta so
Sozdatelot pova`na, povredna za nas, otkolku sekoe
egoisti~no zadovolstvo koe mo`eme da si go za-
mislime. Na li~no nivo nie ja zgolemuvame va`nosta
146 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 147

Za Bnei Baruh

Bnei Baruh e najgolema neprofitabilna, kabalisti~ka


organizacija na milioni u~enici od celiot svet, koja
besplatno ja spodeluva mudrosta kabala na sovremen
jazik, so cel da se zabrza duhovniot razvoj na ~ove{tvoto.
Nastavnite materijali prevedeni na pove}e od 26 jazici
se bazirani vrz avtenti~ni kabalisti~ki tekstovi,
prenesuvani od generacija na generacija.
Rav Mihael Lajtman, profesor po ontologija i
teorija na znaewa, doktor po filozofija i kabala,
magister po medicinska bio-kibernetika, osnova~ i
upravitel na Akademijata Bnei Baruh, bil u~enik i
li~en asistent na kabalistot Rav Baruh A{lag
(Raba{), prvorodeniot sin na golemiot kabalist Jehuda
A{lag (avtor na Sulam komentarite na knigata
Zohar). Avtenti~niot metod na Rav Mihael Lajtman,
koj e nasledstvo od golemite kabalisti i duhovni
voda~i, im nudi na site poedinci od site veri, religii
i kulturi, precizna alatka koja e neophodna za
samootkrivawe i duhovno vozdignuvawe.
Fokusiran prvenstveno vrz vnatre{nite procesi,
Bnei Baruh gi povikuva site lu|e da se priklu~at vo
nadgradbata na ovoj proces, so mo`nost za izbor na
sopstven pat i intenzitet, zavisno od svoite karak-
teristiki i sposobnosti. Bnei Baruh stapuva vo kontakt
so sekoj koj bara pove}e od voobi~aenata svesnost, so
lu|eto koi te`neat kon razbirawe na vistinskata
smisla na na{eto postoewe. Prakti~nata obuka i
metodot {to besplatno gi nudi Bnei Baruh, ne samo {to
pomagaat vo nadminuvawe na predizvicite i stradawata
146 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 147

Za Bnei Baruh

Bnei Baruh e najgolema neprofitabilna, kabalisti~ka


organizacija na milioni u~enici od celiot svet, koja
besplatno ja spodeluva mudrosta kabala na sovremen
jazik, so cel da se zabrza duhovniot razvoj na ~ove{tvoto.
Nastavnite materijali prevedeni na pove}e od 26 jazici
se bazirani vrz avtenti~ni kabalisti~ki tekstovi,
prenesuvani od generacija na generacija.
Rav Mihael Lajtman, profesor po ontologija i
teorija na znaewa, doktor po filozofija i kabala,
magister po medicinska bio-kibernetika, osnova~ i
upravitel na Akademijata Bnei Baruh, bil u~enik i
li~en asistent na kabalistot Rav Baruh A{lag
(Raba{), prvorodeniot sin na golemiot kabalist Jehuda
A{lag (avtor na Sulam komentarite na knigata
Zohar). Avtenti~niot metod na Rav Mihael Lajtman,
koj e nasledstvo od golemite kabalisti i duhovni
voda~i, im nudi na site poedinci od site veri, religii
i kulturi, precizna alatka koja e neophodna za
samootkrivawe i duhovno vozdignuvawe.
Fokusiran prvenstveno vrz vnatre{nite procesi,
Bnei Baruh gi povikuva site lu|e da se priklu~at vo
nadgradbata na ovoj proces, so mo`nost za izbor na
sopstven pat i intenzitet, zavisno od svoite karak-
teristiki i sposobnosti. Bnei Baruh stapuva vo kontakt
so sekoj koj bara pove}e od voobi~aenata svesnost, so
lu|eto koi te`neat kon razbirawe na vistinskata
smisla na na{eto postoewe. Prakti~nata obuka i
metodot {to besplatno gi nudi Bnei Baruh, ne samo {to
pomagaat vo nadminuvawe na predizvicite i stradawata
148 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 149

od sekojdnevieto, tuku go pottiknuvaat i procesot vo Za avtorot


koj poedinecot gi pro{iruva voobi~aenite granici na
svoeto percipirawe i soznanie.
Ovoj metod Jehuda A{lag go ostavil na ovaa
generacija, namenet so svojata su{tina da gi „trenira“
poedincite vo mo`nosta dodeka se ovde, vo na{iov Mihael Lajtman e d-r po filozofija, magister po
svet, da go dostignat sovr{enstvoto na Vi{ite biokibernetika, profesor po ontologija i teorijata
Svetovi. Jehuda A{lag jasno go opi{uva metodot so na spoznavaweto, i svetski poznat specijalist od
slednovo: oblasta na avtenti~nata kabala. Negoviot `ivoten
pat e neobi~en kako za nekoj {to e priznaen duhoven
„Ovoj metod e prakti~en na~in za dostignuvawe lider. Po steknuvaweto na akademskoto obrazovanie
na Vi{ite Svetovi, izvorot na na{eto po-
i dostignuvaweto na zna~ajni uspesi na poleto na
stoewe, vo tekot na ovoj `ivot. Kabalist e
istra`uva~ koj ja izu~uva sopstvenata Priroda,
biokibernetikata, toj se obratil kon drevnata nauka
pritoa koristej}i doka`ani, niz vremiwa pro- – kabala. Doktoriral filozofija i kabala na Moskov-
vereni, i precizni metodi. So ovoj metod po- skiot institut za filozofija pri Ruskata akademija
edinecot dostignuva sovr{enstvo i kontrola vrz na nauki. Kabalata do den denes ostanuva glaven objekt
sopstveniot `ivot. Na toj na~in ja nao|ame na negovite istra`uvawa.
vistinskata smisla na `ivotot. Kako {to ~ovek Mihael Lajtman po~nal da ja izu~uva kabalata vo
ne mo`e da funkcionira na pravilen na~in vo ovoj 1976 godina. Vo potraga po vistinskiot u~itel, vo 1979
svet bez negovo poznavawe, taka i du{ata ne mo`e godina imal sre}a da stigne do poznatiot kabalist
da funkcionira na pravilen na~in vo Vi{iot Svet Baruh A{lag (1906–1991) Raba{, postariot sin i
bez negovo poznavawe. Mudrosta kabala ni go nudi
naslednik na Jehuda A{lag (1884–1954), poznat vo
toa znaewe.“
kabalisti~kiot svet pod imeto Baal HaSulam, koj ova
ime i slavata gi dobi po komentarot „Sulam“ (hebrejski
Internet :
– Skala) na knigata „Zohar“.
Kabala na makedonski : Obrazoven centar:
www.kabbalah.info/mk www.arionline.info
Od toa vreme, i vo slednite dvanaeset godini
e-mail: kontakt@kabalamacedonia.info Mihael Lajtman bil najblizok u~enik i pomo{nik na
Veb strana: Baruh A{lag, neumorno pridru`uvaj}i go vo posled-
Kabala TV: www.kab.tv www.kabbalah.info
E-mail: info@kabbalah.info
nite godini od negoviot `ivot.
Kabala knigi: Po smrtta na svojot u~itel, vo 1991 godina, Mihael
www.kabbalahbooks.info Toll free in USA and Canada: 1–866- Lajtman ja osnoval Bnei Baruh – Akademija za
LAITMAN
1057 Steeles Avenue West, Suite 532, Fax: 1–905 886 9697
istra`uvawe i izu~uvawe kabala. Bnei Baruh e
Toronto, Canada nezavisno, nekomercijalno zdru`enie, koe se zanimava
so nau~na i prosvetna dejnost od oblasta na naukata
148 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 149

od sekojdnevieto, tuku go pottiknuvaat i procesot vo Za avtorot


koj poedinecot gi pro{iruva voobi~aenite granici na
svoeto percipirawe i soznanie.
Ovoj metod Jehuda A{lag go ostavil na ovaa
generacija, namenet so svojata su{tina da gi „trenira“
poedincite vo mo`nosta dodeka se ovde, vo na{iov Mihael Lajtman e d-r po filozofija, magister po
svet, da go dostignat sovr{enstvoto na Vi{ite biokibernetika, profesor po ontologija i teorijata
Svetovi. Jehuda A{lag jasno go opi{uva metodot so na spoznavaweto, i svetski poznat specijalist od
slednovo: oblasta na avtenti~nata kabala. Negoviot `ivoten
pat e neobi~en kako za nekoj {to e priznaen duhoven
„Ovoj metod e prakti~en na~in za dostignuvawe lider. Po steknuvaweto na akademskoto obrazovanie
na Vi{ite Svetovi, izvorot na na{eto po-
i dostignuvaweto na zna~ajni uspesi na poleto na
stoewe, vo tekot na ovoj `ivot. Kabalist e
istra`uva~ koj ja izu~uva sopstvenata Priroda,
biokibernetikata, toj se obratil kon drevnata nauka
pritoa koristej}i doka`ani, niz vremiwa pro- – kabala. Doktoriral filozofija i kabala na Moskov-
vereni, i precizni metodi. So ovoj metod po- skiot institut za filozofija pri Ruskata akademija
edinecot dostignuva sovr{enstvo i kontrola vrz na nauki. Kabalata do den denes ostanuva glaven objekt
sopstveniot `ivot. Na toj na~in ja nao|ame na negovite istra`uvawa.
vistinskata smisla na `ivotot. Kako {to ~ovek Mihael Lajtman po~nal da ja izu~uva kabalata vo
ne mo`e da funkcionira na pravilen na~in vo ovoj 1976 godina. Vo potraga po vistinskiot u~itel, vo 1979
svet bez negovo poznavawe, taka i du{ata ne mo`e godina imal sre}a da stigne do poznatiot kabalist
da funkcionira na pravilen na~in vo Vi{iot Svet Baruh A{lag (1906–1991) Raba{, postariot sin i
bez negovo poznavawe. Mudrosta kabala ni go nudi
naslednik na Jehuda A{lag (1884–1954), poznat vo
toa znaewe.“
kabalisti~kiot svet pod imeto Baal HaSulam, koj ova
ime i slavata gi dobi po komentarot „Sulam“ (hebrejski
Internet :
– Skala) na knigata „Zohar“.
Kabala na makedonski : Obrazoven centar:
www.kabbalah.info/mk www.arionline.info
Od toa vreme, i vo slednite dvanaeset godini
e-mail: kontakt@kabalamacedonia.info Mihael Lajtman bil najblizok u~enik i pomo{nik na
Veb strana: Baruh A{lag, neumorno pridru`uvaj}i go vo posled-
Kabala TV: www.kab.tv www.kabbalah.info
E-mail: info@kabbalah.info
nite godini od negoviot `ivot.
Kabala knigi: Po smrtta na svojot u~itel, vo 1991 godina, Mihael
www.kabbalahbooks.info Toll free in USA and Canada: 1–866- Lajtman ja osnoval Bnei Baruh – Akademija za
LAITMAN
1057 Steeles Avenue West, Suite 532, Fax: 1–905 886 9697
istra`uvawe i izu~uvawe kabala. Bnei Baruh e
Toronto, Canada nezavisno, nekomercijalno zdru`enie, koe se zanimava
so nau~na i prosvetna dejnost od oblasta na naukata
150 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 151

kabala i upravuva so najgolemata internet stranica (Club of Budapest) i na Svetskiot sovet na mudrosta
na tema kabala. Ima razviena mre`a na filijali i (World Wisdom Council). Dobitnik na Goi – japonskata
centri za dale~insko i besplatno obu~uvawe vo pove}e nagrada za mir. Napi{al preku sedumdeset knigi koi
od 30 zemji na svetot. se prevedeni na dvaesetina jazici:
Internet stranicata na Institutot: www.kabbalah.info
e odbele`ana vo enciklopedijata „Britanika“, kako „Vo vreme, koga se re{ava sudbinata na na{eto idno
edna od najgolemite u~ebno-prosvetni internet izvori postoewe na ovaa planeta, drevnata nauka kabala
spored brojot na posetitelite, koli~estvoto i odnovo dobiva zna~ewe i aktuelnost. Mudrosta,
informativnosta na materijalot. Taa ovozmo`uva sodr`ana vo klasi~noto u~ewe treba da bide
iskoristena za re{avawe na problemite, so koi nie
neograni~en pristap do kabalisti~kite tekstovi na
se soo~ivme, i za ostvaruvawe na mo`nostite koi
pove}e od 26 jazici i broi pove}e od 2 milioni pred nas se otvoraat. Ova poslanie treba da stane
posetiteli mese~no. dostapno za site lu|e kako vo Izrael, taka i vo
Denes dolgogodi{nite istra`uvawa na Mihael celiot svet. Mihael Lajtman, kako nieden drug, e
Lajtman od oblasta na kabalata dobivaat svetsko sposoben da ja re{i ovaa premnogu va`na zada~a, i da
priznanie. Na negovoto pero mu pripa|aat pove}e od ja izvr{i ovaa istoriska misija“.
trieset knigi. Na internet kanalot www.kab.tv
sekojdnevno se emituva direkten prenos na negovite Profesor Daniel Met (SAD) – vode~ki specijalist
lekcii so sinhroniziran prevod na sedum jazici od oblasta na filozofijata na kabalata:
(angliski, ruski, italijanski, germanski, {panski,
francuski, turski). „Mihael Lajtman – e unikatna i izvonredna
Toj e osnova~ i pretsedatel na Institutot za li~nost: talentiran nau~nik, koj napravil
istra`uvawe ARI, (Ashlag Research Institute) – formiran sinteza na naukata i kabalata, potkrepena so
za istra`uvawe na interkonektivnite vrski me|u nepobitni fakti“.
naukite od na{iot svet i naukata Kabala.
Od 2005 g. Mihael Lajtman e ~len na Svetskiot
sovet na mudrosta (World Wisdom Council) – sobranie na
najistaknati nau~nici i op{testveni dejci, koi se
zanimavaat so re{avawe na globalnite problemi na
sovremenata civilizacija. Poznatite pretstavnici na
me|unarodnata asocijacija na intelektualci gi
pozdravuvaat negovite napori za predavawe na
kabalisti~koto znaewe pred nau~nicite i po{irokata
op{testvena javnost.
Profesorot Ervin Laslo (Italija/Ungarija) –
osnova~ i pretsedatel na Budimpe{tanskiot klub
150 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 151

kabala i upravuva so najgolemata internet stranica (Club of Budapest) i na Svetskiot sovet na mudrosta
na tema kabala. Ima razviena mre`a na filijali i (World Wisdom Council). Dobitnik na Goi – japonskata
centri za dale~insko i besplatno obu~uvawe vo pove}e nagrada za mir. Napi{al preku sedumdeset knigi koi
od 30 zemji na svetot. se prevedeni na dvaesetina jazici:
Internet stranicata na Institutot: www.kabbalah.info
e odbele`ana vo enciklopedijata „Britanika“, kako „Vo vreme, koga se re{ava sudbinata na na{eto idno
edna od najgolemite u~ebno-prosvetni internet izvori postoewe na ovaa planeta, drevnata nauka kabala
spored brojot na posetitelite, koli~estvoto i odnovo dobiva zna~ewe i aktuelnost. Mudrosta,
informativnosta na materijalot. Taa ovozmo`uva sodr`ana vo klasi~noto u~ewe treba da bide
iskoristena za re{avawe na problemite, so koi nie
neograni~en pristap do kabalisti~kite tekstovi na
se soo~ivme, i za ostvaruvawe na mo`nostite koi
pove}e od 26 jazici i broi pove}e od 2 milioni pred nas se otvoraat. Ova poslanie treba da stane
posetiteli mese~no. dostapno za site lu|e kako vo Izrael, taka i vo
Denes dolgogodi{nite istra`uvawa na Mihael celiot svet. Mihael Lajtman, kako nieden drug, e
Lajtman od oblasta na kabalata dobivaat svetsko sposoben da ja re{i ovaa premnogu va`na zada~a, i da
priznanie. Na negovoto pero mu pripa|aat pove}e od ja izvr{i ovaa istoriska misija“.
trieset knigi. Na internet kanalot www.kab.tv
sekojdnevno se emituva direkten prenos na negovite Profesor Daniel Met (SAD) – vode~ki specijalist
lekcii so sinhroniziran prevod na sedum jazici od oblasta na filozofijata na kabalata:
(angliski, ruski, italijanski, germanski, {panski,
francuski, turski). „Mihael Lajtman – e unikatna i izvonredna
Toj e osnova~ i pretsedatel na Institutot za li~nost: talentiran nau~nik, koj napravil
istra`uvawe ARI, (Ashlag Research Institute) – formiran sinteza na naukata i kabalata, potkrepena so
za istra`uvawe na interkonektivnite vrski me|u nepobitni fakti“.
naukite od na{iot svet i naukata Kabala.
Od 2005 g. Mihael Lajtman e ~len na Svetskiot
sovet na mudrosta (World Wisdom Council) – sobranie na
najistaknati nau~nici i op{testveni dejci, koi se
zanimavaat so re{avawe na globalnite problemi na
sovremenata civilizacija. Poznatite pretstavnici na
me|unarodnata asocijacija na intelektualci gi
pozdravuvaat negovite napori za predavawe na
kabalisti~koto znaewe pred nau~nicite i po{irokata
op{testvena javnost.
Profesorot Ervin Laslo (Italija/Ungarija) –
osnova~ i pretsedatel na Budimpe{tanskiot klub
152 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 153
152 RAV MIHAEL LAJTMAN OTKRIENA KABALA 153