Za da go razbereme poimot antena najlesno ]e ni bide preku
sledniot sekojdneven obid :
Dokolku na edniot kraj na bregot na edna mirna vodena
povr[ina se nao\a eden u~enik koj ja branuva vodata so svojata noga (antena predavatel ), a na drugiot kraj sedi u~enik koj dr`i brot~e ( antena priemnik ), toga[ sigurno ]e primetime deka brot~eto ]e se zani[uva na sekoe branuvawe predizvikano od prviot u~enik .Zna~i Antenata predavatel gi predizvikuva branovite vo mediumot , a Antenata priemnik gi prifa]a branovite od mediumot . Branovite niz mediumot se [irat naj~esto longitudinalno isto kako i branovite na vodata .Sovremenite telekomunikacii za medium naj~esto go koristat vozdohot ili kosmi~kiot eter. Po definicija antena e `i~en ili metalen element koj vo prostorot predava ili prima elektromagnetni branovi.
Elektromagnetnite branovi vo prostorot razli~no se
prostiraat zavisno od nivnata frekvencija odnosno branova dol`ina
Eden na~in na prenos na elektromagntnite branovi e koga
pome\u priemnikot i predavatelot ima opti~ka vidlivost ili pome\u niv se postaveni odreden broj na relei . Vtor na~in e koga se koristi efektot na reflektirawe na elektromagnetnite branovi od jonosverata i toa mo`e da se iskoristuva pove]ektarno .
Tret na~in e sekako koga elektromagnetnite branovi se
prostiraat po povr[inata na zemjata ( toa e odlika samo na branovite so sredna i dolga branova dol`ina ). ^etvrt na~in e koga elektromagnetnite branovi se prostiraat pravolinijski do satelitot koj se nao\a vo vselenata i e nadvor od jonosverata pa od tamu se naso~uva kon priemnite anteni na zemjata ( ova e mo`no samo za mnogu kratkite branovi odnosno za frekvencii od redot na nekolku stotici giga herci) Zo[to e taka ?:
Od gornata slika mo`eme da vidime kako elektromagnetnite
branovi sodejstvuvaat so najsitnite ~esti~ki vo prostorot elektronite, a sekako toa va`i i za site pogolemi materijalni ~esti~ki. Vedna[ mo`eme da zabele`ime deka se zastapeni slednite pojavi Rasejuvawe ; Refleksija ; Prekr[uvawe a prisutna e i Difrakcijata i Apsorpcijata .
Srednite i dolgite elektromagnetni branovi pri svojot
prenos niz eterot gi koristat pojavite na difrakcija i pravoliniski elektromagneten bran i kaj niv prostiraweto e po povr[inata na zemjinata topka pa zatoa tie imaat golemi dometi no i za prenos kaj predajnik antenata se potrebi golemi snagi bidejki vo prostorot apsorpcijata na ovie elektromagnetni branovi e mnogu izrazena pojava.snagite na takvite predavateli se dvi`at od stotina kilovati do nekolku gigavati. Prviot prenos na elektromagnetni branovi go ostvaril Nikola Tesla na rastojanie od dvaesetina kilometri. Kratkite elektromagnetni branovi zaradi svojata mala branova dol`ina pri prenosot naj~esto se sudiraat so ~esti~kite i se reflektiraat toa se odnesuva najmnogu na delot od atmosverata nare~en jonosvera i tuka tie celosno se reflektiraat. Taa nivna osobina se koristi za postigawe na golemi dometi so relativno pomali snagi do stotina kilovati . Ultrakratkite i superultrkratkite branovi naj~esto se ptotiraat niz prostorot samo pravolinijski pri [to mo`e da se zanemari pojavata na difrakcija i refleksija pa zatoa se koristat samo strogo naso~eni anteni nivnata snaga se namaluva pa se dvi`i od nekolku vati do nekolku kilovati kaj baznite stanici. Ovie branovi se koristat i za satelitski prenos na signali bidejkitie ne se reflektiraat od jonosverata. Elementarnata antena raboti na principot na Hercov dipol i kako takva mo`eme da ja rrazgledame na slednite nekolku primeri Hercov dipol Dokolku gi otvorime kracite na plo~ite na kondenzatorot dobivame standardna antena
Otkako gi sozdadovme i gi emitiravme elektromagnetnite
branovivo prostorot sega treba da gi koristime. Koristeweto na elektromagnetnite branovi ]e go ilustrirame na slednite nekolku primeri bez komentar.
priem na radio programa priem na televiziska programa
Kontrola na letaweto
Princip na rabota na priem na radio signal
Kontrola na vozdu[niot soobra]aj
Zemjena satelitska stanica
Telekomunikacioni sateliti
Priemni anteni vo domovite
Relejni anteni za pove]e programi
Radar Radioteleskop Eve u[te nekolku specifi~nosti za prenosot na branovite, a vo vrska so nivnoto koristewe. Vidovi branovi
Spektar na elektromagnetrni branovi koi gi koristime od
minatiot vek Vidovi modulacija
Pulsna modulacija
Se gasi ili se propu[ta branot i na toj na~in se ispra]a
signalot. Prviot radio prenos e ostvaren so koristewe na morzeovata azbuka .
Se menuva amplitudata na nose~kiot bran. Se koristat
specijalni uredi nare~eni modulatori. Ova e osnovata na radio prenosot
Se menuva frekvencijata na nose~kiot bran .Se koristat
specijalni uredi nare~eni frekventni modulatori. Antenite mo`at da emitiraat branovi zavisno od konstrukcijata na antenata i nejzinata polo`ba vo odnos na zemjata.
Na slika 1 i 1a e dadena vertikalna antena za emisija na dolgi i sredni
branovi . Na slika 2 ; 2a i 3 e dadena horizontalna antena za emisija na kratki branovi. Na slika 4 e dadena naso~ena antena za ultra kratki branovi Na slika 5 e dadena vertikalna antena ultrakratki branovi Na slika 6 e dadena naso~ena horizontalna antena za ultrakratki branovi Dali ovaa pla[ilo na daesetiot vek mo`e da bide bezopasno? Eden od najgolemite svetski iluzionisti Boris Karlov ja izveduva[e svojata to~ka na ovaa ~udo, a pri toa instrumentite poka`uvaa polovina milion volti, a sepak nemu ne mu se slu~uva[e ni[to vo racete dr`e[e svetilki [eta[e niz binata ponekoga[ i povikuva[e i publika da [eta so zapalena svetilka na binata . Tajnata be[e ja otkril i mnogu pouspe[no ja koristel Nikola Tesla . Toj otkril deka elektri~nata energija so visoka frekvencija e skoro bezopasna po ~ovekot i zatoa vo svojot dom pa i po[iroko napravil pole od elektromagnetni branovi ( antena ) koe go koristel za prenos na pogolemi snagi. Toj vo svojata ku]a [etal so fluoroscentna svetilka koja sveti bez bez bilo kakov priklu~ok a imal i mnogu drugi uredi .Spored potvrdenite fakti toj uspeal da izvr[i prenos na energija dovolna da sveti edna fluoroscentna svetilka na 20 kolimetri, a spored drugi i na 40 kilometri . Tajnata na trikot na iluzionistot e vo visokite frekvencii i stolot koj se pretvoril vo antena . Koja e najmalata antena ? Najmalata antena koja emitira i prima elektromagnetni branovi e sekako atomot
Emisija preku pomestuvawe na elektronite vo orbitite
Emisija preku raskinuvawe na vnatre[nite sili na atomskoto jadro
Atomot kako dipol Sledna po golemina antena e sekako sekoj molekul koj vo su[tina pretstavuva dipol ovaa osobina na molekulite se koristi korisno vo slednite slu~ai: Termoplasti~no zavaruvawe na folii Zagrvawe vo mikrobranova pe~ka Medicinska terapija i toa zapo~nuvajki od ultrazvukot pa se do kosmi~kite zraci ( ultrazvu~na dijagnostika princip na radar ; dijatermija zagrevawe na tkivata so visoki frekvencii; infracrveno zra~ewe; terapii so laser; ultravioletova terapija ; radijacija i drugi .)
Postrojka za mikrobranova terapija
Vo elektonskiot mikroskop Termo magnetna rezonancijai dr . Molekulite kako priemna antena na visokofrekventni branovi nemaat sekoga[ korisno dejstvo tie mo`at da predizvikaat pove]e nesakani posledici osobeno [to pokraj drugite pojavi se pojavuva i zagrvawe na tkivata pa taka : Dr`eweto na prst na izlezot za antena na toki-voki uredot mo`e da predizvika izgoretina . Lu\eto [to rabotat pokraj sna`nite i golemi predavateli i so primena na medicinska terapija, bidejki se postojano pod vlijanie na radiobranovite, mo`at da nastradaat od slednite posledici katarakt na o~ite , o[tetuvawa na mozokot , traen sterilitet osobeno kaj ma`ite .Zatoa nivnoto rabotno vreme naj~esto e ograni~eno na ~etiri ~asa ili pak prostoriite se posebno za[titeni . Dolgotrajnata upotreba na mobilnite telefoni, radiotelefonite, toki-voki uredite kako i prestojot vo blizina na predavatelite seu[te ne e doka`ana nejzinata bezopasnost osobeno [to ne se doka`ani karakterot na antibakteriskoto i antisepti~koto dejstvo na radiobranovite, a i nivnoto vlijanie na odredeni hemiski procesi. Koja e najgolemata antena? Najgolema predajna pa i priemna antena sekako se kosmi~kite galaksii. Tie pokraj svetlosniot spektar na elektromagnetnite branovi emitiraat i radiobranov spektar na na branovi koi nie gi lovime so radioteleskopite i taka go doka`uvame nivnoto postoewe. Sledna po golemina antena sekako se yvezdite a dostapna za nas e zemjinata topka .
Zemjinata topka deluva kako eden ogromen generator na elektromagnetni
branovi i nivnata emisija vo kosmi~kiot prostor svedo~i za nejzinoto postoewe i promenite [to nastanuvaat na nea . Spored nau~nikot koj gi definiral ovie elektromagnetni branovi se vikaat u[te i Van Alenovi branovi. Rezime Anteni vo prostorot imame od mikro kosmosot pa se do galakti~kiot makrokosmos , a vo vremeto najverojatno u[te od praistorijata na ~ovekot pa se do dene[no vreme a sigurno i vo dale~nata idnina. De[ifriraweto na porakite isprateni preku antenite e svesno preku posebni uredi ili nesvesno preku odredeni reakcii na organizmite i materijata.
Исследование объемного резонатора метод. указания к лаборатор. работе №4 по дисциплинам «Электродинамика и распространение радиоволн», «Электромагнит. поля и волны», «Основы проектирования СВЧ интегр (z-lib