T1 8

Почитувани
колеги,
Ве замолувам сите кои сте без униформа да го
напуштите часот!!!
ФИНАНСИСКО
СМЕТКОВОДСТВО
Проф. д‐р Сашо Кожухаров
Датум Ден Број на
Тематска единица
тематска
Седмица
единица
1 18.09.2014 Вторник 1 Вовед (запознавање со материјалот)

Глава 1 ДЕТЕРМИНИРАЊЕ НА ФИНАНСИСКОТО СМЕТКОВОДСТВО
2 26.09.2014 Вторник 2 Глава 2 СМЕТКОВОДСТВЕНИ КОНЦЕПТИ И КВАЛИТАТИВНИ КАРАКТЕРИСТИКИ НА СМЕТКОВОДСТВЕНИТЕ ИНФОРМАЦИИ
3 02.10.2014 Вторник 3 Глава 3 ФИНАНСИСКИТЕ ИЗВЕШТАИ ВО ФУНКЦИЈА НА ЕКСТЕРНОТО ИЗВЕСТУВАЊЕ
4 09.10.2014 Вторник Подготовка за I колоквиум
5 16.10.2014 Вторник Колоквиум I
6 23.10.2014 Вторник 4 Глава 4 СМЕТКОВОДСТВЕН ЦИКЛУС ВО ДЕЛОВНИТЕ ЕНТИТЕТИ
7 30.10.2014 Вторник 5 Глава 5 КОНТНИОТ (СМЕТКОВЕН) ПЛАН КАКО ОРГАНИЗАЦИНО СРЕДСТВО ЗА СМЕТКОВОДСТВЕНА ЕВИДЕНЦИЈА
8 06.11.2014 Вторник 6 Глава 6 ПОСТОЈАНИ И ТЕКОВНИ СРЕДСТВА
9 13.11.2014 Вторник Подготовка за II колоквиум
10 20.11.2014 Вторник Колоквиум II
11 27.11.2014 Вторник 7 Глава 7 ТРОШОЦИ
12 04.12.2014 Вторник 8 Глава 8 КАПИТАЛ И ОБВРСКИ
13 11.12.2014 Вторник Колоквиум III
14 18.12.2014 Вторник Подготовка за завршен испит

Полагање на квалификационен испит (од 30% до 40%)
15 25.12.2014 Вторник Полагање на завршен испит
16 30.12.2014 Вторник Поправен завршен испит

Glava 1 Determinirawe na finansiskoto smetkovodstvo
Glava 2 Finansiskite izve{tai vo funkcija na
eksternoto izvestuvawe
Glava 3 Smetkovodstven ciklus vo delovnite entiteti
Glava 4 Kontniot (smetkoven) plan kako organizaciono
sredstvo za smetkovodstvena evidencija
Glava 5 Postojani i tekovni sredstva
Glava 6 Tro{oci
Glava 7 Kапитал и обврски
Glava 8 Pриходи, расходи и финансиски резултат
Determinirawe na finansiskoto smetkovodstvo
Finansiskoto smetkovodetvo
obezbeduva finansiski
informacii za ekonomskite
entiteti.
Ovie informacii }e se
koristat pri kreiraweto na
delovnite i ekonomskite
odluki.
Uloga i zna~ewe na Finansiskoto smetkovodstvo
 Finansiskoto knigovodstvo pretstavuva glavno
knigovodstvo vo sporedba so drugite knigovodstva,
koi moè, a ne mora sekoga{ da egzistiraat i da bidat
izdeferencirani vo posebni delovi.
 Vakviot fakt ukaùva deka sekoj stopanski nastan,

koj predizvikuva promeni vo sredstvata, vo imotot,
vo obvrskite ili vo prihodite i rashodite prvi~no se
registriraat vo finansiskoto smetkovodstvo, a potoa
vo ramkite na nekoe od posebnite knigovodstva,
odnosno site podatoci sintetizirani se integriraat
vo finansiskoto knigovodstvo.
Organigram na finansiskoto smetkovodstvo
vo pretprijatijata
Planirawe Kontrola Analiza
Materijalno Osnovni Pogonsko

sredstva
Finansisko
Specijalno smetkovodstvo Kupuva~i i
smetkovodstvo dobavuva~i
Plati i
DDV pridonesi AOP
Materija na razrabotka na finansiskoto
smetkovodstvo
 Smetkovodstvoto e zakonska obvrska za site

stopanski subjekti.
 Finanasiskoto smetkovodstvo, kako del od
smetkovodstvoto, e posveteno na podgotvuvawe na
finansiskite izve{tai koi se nameneti da zadovolat
interesni grupi podeleni na eksterni: kako
kreditorite, investitorite, sindikatot, vldinite
agencii i interni grupi i poedinci kako {to se:
organite na upravuvawe i razni poedinci vr{iteli
na oddelni funkcii vo pretprijatieto.
 Informaciite koi gi izgotvuva oficijalnoto
smetkovodstvo, a koi po pravilo se objavuvaat, se
podgotvuvaat vo soglasnost so zakonskite barawa i
drugite aktuelni propisi, smetkovodstvenite
standardi i principi.
Finansisko smetkovodstveni poimawa
 Smetkovodstvoto e proces na
identifikacija, merewe i soop{tuvawe
na ekonomski informacii so cel da
obezbedi informirano prosuduvawe na
odluki od strana na korisnicite na
informaciite, odnosno ve{tina na
beleèwe, rasporeduvawe i skrateno
prikaùvawe vo pari~ni iznosi na
aktivnostite i nastanite koi se barem
delumno od finansiska priroda i
interpretirawe na dobienite
rezultati.
Izdatok potro{ok, tro{ok i rashod
 Gledano periodi~no sekoj izdatok ne

mora da bide potro{ok tro{ok ili
rashod
 Издаток Потрошок Трошок Расход
Primawa i prihod
 Diferenciraweto pome|u ovie dva poimi e osobeno nu`no i

prisutno vo afirmacijata na periodi~nite presmetki vo
pretprijatieto, odnosno prihod e razli~na kategorija od
primawe ili zgolemuvawe na aktivata ili dobivka, iako vo
krajna instanca prihodot vlijae na spomenatite kategorii,
odnosno ne treba da se zapadne vo t.n. kameralisti~ko vlijanie
spored koe prihodite se identifikuvaat so primawata.
 Pravilniot izbor na momentot koga edno primawe }e se smeta za

prihod, zavisi koga }e se smeta deka nekoj prihod e ostvaren.
 Voobi~aeno, prihodot se smeta za ostvaren vo momentot koga

stokata e ispora~ana zaedno so fakturata za taa stoka. Ovoj
moment vo smetkovodstvoto e poznat kako princip na presmetka
na prihodite po fakturirana realizacija (princip na
nastanatost).
Presmetkoven period i finansiski rezultat
 Presmetkovniot period vo smetkovodstvoto

se sfa}a kako eden vremenski ise~ok, period
na vreme, koj pokriva vremenski instanci na
dva suksecivni bilansi na sostojba, odnosno
dve sukcesivni presmetki
 Финансискиот резултат se utvrduva na

krajot na sekoja aktivnost, odnosno na krajot
na ìvotniot vek na pretprijatieto (тотален
финансиски резултат) kako razlika pome|u
site vloùvawa i site primawa na sredstva vo
aktivnosta na pretprijatieto.
Koncept na kapitalot i za~uvuvawe na supstancata
 Sprema finansiskiot koncept na kapitalot,

kako {to se vloèni pari ili vloèna kupovna
mo}, kapitalot e sinonom za neto sredstvata ili
glavninata na pretprijatieto
 Po ovoj koncept dobivkata e ostvarena samo ako
finansiskiot (ili pari~niot) iznos na neto
sredstvata na krajot na periodot go nadminuva
finansiskiot ili (pari~niot) iznos na neto
sredstvata na po~etokot na periodot, po isklu~uvawe
na bilo kakvi raspredelbi na sopstvenicite ili
prilivi od sopstvenicite vo tekot na periodot.
Koncept na kapitalot i za~uvuvawe na supstancata
 Sprema fizi~kiot koncept na kapitalot, kako {to

e delovnata sposobnost, kapitalot pretstavuva
proizvodstvena sposobnost na pretprijatieto, koja
moè da se izrazi preku dnevniot obem na
proizvodstvo
 Spored ovoj koncept dobivka e ostvarena samo ako
fizi~kata proizvodna sposobnost (ili delovna
sposobnost) na pretprijatieto (ili izvori na sredstva
potrebni da se postigne taa sposobnost) na krajot na
periodot ja nadminuva fizi~kata proizvodna sposobnost
na po~etokot na toj period, po isklu~uvawe na bilo
kakvi raspredelbi na sopstvenicite ili prilivi na
sopstvenicite vo tekot na periodot.
Smetkovodstveno planirawe, kontrola i
analiza
 Smetkovodstveno
planirawe
(buxetirawe)
- plan na rezultatite;
- plan na likvidnosta;
- plan na finansiska
struktura, i
- plan na kapitalnite
vloùvawa.
 Smetkovodstvena
kontrola
 Smetkovodstvena
analiza
Smetkovodstveni koncepti i kvalitativni
karakteristiki na smetkovodstvenite informacii
 Smetkovodstveni Principi
 Smetkovodstveni koncepti
 Kvalitativni karakteristiki na
smetkovodstvenite informacii
Smetkovodstveni koncepti
• Smetkovodstvenite koncepti
pretstavuvaat principi ili
prifatena smetkovodstvena
praktika koja se primenuva na
smetkovodstvenite transakcii
Fundamentalni smetkovodstveni
koncepti
• fer prezentacija,
• kocept na kontinuitet,
• presmetkovna osnova, i
• konzistentnost.
Ostanati fundamentalni
smetkovodstveni koncepti
• istoriski tro{oci
• stabilna monetarna edinica
• deloven entitet
• dualitet
Kvalitativni karakteristiki na
smetkovodstvenite informacii
• Materijalnost (zna~ajnost)
• Relevantnost
• Verodostojnost (sigurnost)
• Su{tinata e pova`na od formata
• Neutralnost
• Pretpazlivost (vnimatelnost)
• Potpolnost (kompletnost)
• Sporedlivost
• Razbirlivost
Limitira~ki faktori pri primenata
na smetkovodstvenite koncepti
• nemo`nost za realna izbalansiranost

na karakteristikite,
• nenavremenost na podgotvuvawe i
prezentirawe na informaciite, i
• korisnosta vo odnos na tro{ocite za

dobivawe na validna informacija.
Glava 3
Finansiskite izve{tai vo
funkcija na eksternoto
izvestuvawe
Finansiskite izve{tai vo
funkcija na eksternoto
izvestuvawe
Celosniot komplet od finansiski
izve{tai gi sodrì slednive sostavni
delovi:
• Bilans na sostojbata;
• Bilans na uspeh;
• Izve{taj za promenite na kapitalot;
• Izve{taj za pari~ni tekovi i
• Smetkovodstvenite politiki i
objasnuva~ki bele{ki
Elementi na finansiskite
izve{tai
• Sredstva
• Obvrski
• Kapital
• Prihodi
• Rashodi
Bilans na sostojba
• Bilansot na sostojba ja pokaùva
sostojbata na site sredstva i site
izvori na sredstvata na opredelen den
na edna firma.
• Stranata na koja se iskaùvaat
sredstvata nare~ena e aktiva, a
stranata na koja se prikaùvaat
izvorite nare~ena e pasiva.
• Matemati~kata ednakvost na vkupnata
aktiva i vkupnata pasiva se vika
bilansna ramnoteà
Bilans na uspeh
• Bilansot na uspehot pokaùva
finansiski izrazen uspeh (profit,
dobivka) ili neuspeh (zaguba) na
krajot na presmetkovniot period.
• pregled na prihodite i rashodite,
levata strana gi sodrì rashodite, a
desnata prihodite
• Prihodi > Rashodi- pozitiven
finansiski rezultat
• Rashodi > Prihodi- negativen
finansiski rezultat
Izve{taj za pari~nite tekovi - MSS
7
• Izve{tajot za pari~ni tekovi

pokaùva kako operativnite,
vloùva~kite i finansiskite
aktivnosti na pretprijatiteto
vlijaat vrz parite vo tekot na
smetkovodstveniot period, odnosno
go objasnuva neto zgolemuvaweto
ili namaluvaweto na parite vo
tekot na periodot.
Pari i pari~ni ekvivalenti
• Soglasno MSS 7 parite se

definirani kako pari na raspolagawe
i depoziti po viduvawe.
• Pari~nite ekvivalenti se
kratkoro~ni, visoko likvidni
vloùvawa koi lesno moàt da se
konvertiraat vo poznati iznosi na
pari i koi se podlo`ni na nezna~aen
rizik od promena na vrednosta.
Sodrìna na pregledot na pari~nite
tekovi
So Pregledot na pari~nite tekovi
se iskaùvaat pari~nite sredstva vo
tekot na periodot, grupirani
spored:
• operativnite aktivnosti;
• vloùva~kite (investiconite)
aktivnosti; i
• finansiskite aktivnosti.
Format na Izve{tajot za
pari~nite tekovi
Izve{tajot za pari~nite tekovi

e podelen vo tri dela:
• pari~ni tekovi od operativni,

• vloùva~ki i
• finansiski aktivnosti.
Pregled na pari~nite tekovi
Za periodot od 01.01 do 31.12.2005 godina
Pari~ni tekovi od operativni aktivnosti

Spisok na poedine~ni prilivi i odlivi
Neto pari~ni tekovi od operativni aktivnosti
Pari~ni tekovi od vloùva~ki aktivnosti

Neto pari~ni tekovi od vloùva~ki akivnosti
Pari~ni tekovi od finansiski aktivnosti

Neto pari~ni tekovi od finansiski akivnosti
Neto zgolemuvawe (namaluvawe) na pari~nite sredstva

Pari~ni sredstva na po~etok od izvestuva~kiot period
Pari~ni sredstva na kraj od izvestuva~kiot period
Pregled na nepari~nite transakcii povrzani so

vloùva~kite i finansiskite aktivnosti
(Pregled na site transakcii)
Izgotvuvawe na Izve{tajot za
pari~nite tekovi
Dve metodi:
• Direktna metoda, spored koja se objavuvaat

glavnite grupi na bruto pari~nite primawa
ili bruto pari~nite izdatoci; ili
• Indirektna metoda, pri {to neto profitot

ili zagubata se usoglasuva so efektite na
transakciite od nepari~en vid, bilo kako
razgrani~uvawe ili iskaùvawe na fakti~kite
nastani za minatite ili idnite operativni
pari~ni primawa ili izdatoci i stavki na
dobivkata ili rashodi vo vrska so vloùvawata
ili finansisraweto na pari~nite prilivi.
"ASK" - [tip
Bilans na sostojba
31.12. 2003i 2004 godina
Vid na
Postojani sredstva 2004 2003 Promena promena
Vloùvawa
raspoloìvi za
proda`ba 115.000 127.000 (12.000) namaluvawe
Postrojki i oprema 715.000 505.000 210.000 zgolemuvawe
Akum.amortizacija (103.000) (68.000) (35.000) zgolemuvawe
Vkupno 612.000 437.000 175.000
Tekovni sredstva
Pari 46.000 15.000 31.000 zgolemuvawe
Pobaruv. od kupuva~i 47.000 55.000 (8.000) namaluvawe
Zalihi 144.000 110.000 34.000 zgolemuvawe
AVR 1.000 5.000 (4.000) namaluvawe
Vkupno 238.000 185.000 53.000
Vkupno sredstva 965.000 749.000 216.000
Kapital
Akcionerski kapital 465.000 315.000 150.000 zgolemuvawe
Zadràna dobivka 140.000 132.000 8.000 zgolemuvawe
Vkupno 605.000 447.000 158.000
Dolgoro~ni obvrski
Obvrski po obvrznici 295.000 245.000 50.000 zgolemuvawe
Tekovni obvrski
Obvrski kon dobavuv. 50.000 43.000 7.000 zgolemuvawe
Obvrski za danok
od dobivka 3.000 5.000 (2.000) namaluvawe
PVR 12.000 9.000 3.000 zgolemuvawe
Vkupno 65.000 57.000 8.000
Vkupno kapital i
obvrski 965.000 749.000 216.000
"ASK" - [tip
Bilans na uspeh
31.12. 2004 godina
Neto prihodi od proda`ba 698.000

Tro{oci na prodadeni proizvodi (520.000)
Bruto dobivka
178.000
Operativni tro{oci (vo koi se vklu~eni tro{oci
za amortizacija od 37.000)
(147.000)
Operativna dobivka 31.000
Drugi prihodi i rashodi
Rashod za kamati (23.000)
Prihod od kamati 6.000
Dobivka od proda`ba navloùvawa 12.000
Kapitalna zaguba (3.000)
(8.000)
Dobivka pred odano~uvawe 23.000
Danok na dobivka 7.000
Neto dobivka
16.000
Vo tekot na presmetkovniot period nastanati se slednite
delovni promeni :
1. Kupeni se vloùvawa vo iznos od 78.000 denari;
2. Prodadeni se vloùvawa koi{to ~inat 90.000 denari za
102.000 denari;
3. Nabavena e oprema za 120.000denari;
4. Prodadena e oprema so nabavna vrednost od 10.000 denari i
akumulirana amortizacija od 2.000 denari za 5.000 denari;
5. Izdadeni se obvrznici so nominalna vrednost od 100.000
denari vo nepari~na razmena za oprema;
6. Otplateni se 50.000 denari obvrznici po nominalna
vrednost pri nivnoto dospevawe;
7. Izdadeni se 15.200 obi~ni akcii so nominalna vrednost od
5 denari za 150.000 denari;
8. Isplatena e gotovinska dividenda vo iznos od 8.000 denari.
"ASK" - [tip
Izve{taj za pari~ni tekovi
(indirektna metoda za operativni aktivnosti)
31.12.2004 godina

Neto dobivka 16.000
Korekcii za usoglasuvawe na neto dobivkata so neto
gotovinata obezbedena od operativni aktivnosti:
Rashod za amortizacija (1) 37.000
Dobivka od proda`ba na vloùvawa(2) (12.000)
Kapitalna zaguba (2) 3.000
Promeni vo tekovnite sredstva i obvrski:
Namaluvawa na pob. od kupuva~ite (3) 8.000
Zgolemuvawe na zalihite (3) (34.000)
Namaluvawe na AVR (3) 4.000
Zgolemuvawe na obvr. kon dobavuva~i (4) 7.000
Zgolemuvawe na PVR (4) 3.000
Namaluvawe na obvrski za danok
na dobivka (4) (2.000) 14.000
Neto pari~ni prilivi od operativni aktivnosti 30.000
Izve{taj za pari~ni tekovi
(direktna metoda za operativni aktivnosti)
31.12.2004 godina

Pari~ni naplati od:
Proda`ba (1) 706.000
Naplatena kamata (2) 6.000 712.000
Pari~ni isplati za:

Nabavki (3) 547.000
Operativni tro{oci (4) 103.000
Kamata (5) 23.000
Danoci od dobivka (6) 9.000 682.000
Neto pari~ni tekovi od operativni

aktivnosti 30.000
Izve{taj za promeni vo
kapitalot
Spored Me|unarodniot smetkovodstven standard MSS
1. Izve{tajot za promenite vo kapitalot moè:
alternativno, da gi sodrì promenite na
kapitalot:
a)Neto dobivkata ili zagubata za presmetkovniot
period;
b)Sekoja stavka na prihodite i rashodite,
dobivkata ili zagubata koja se bara so
Standardite; i
v)Kumulativen efekt vo promenite vo
smetkovodstvenite politiki i korekciite na
osnovnite gre{ki koi se sre}avaat vo osnovniot
tretman vo MSS 8.
2. Da gi sodrì site promeni na kapitalot;
Strukturata na Izve{tajot za
promenite na kapitalot
Pokraj navedenite stavki, opfa}a i:
• transakcii na kapitalot so sopstvenicite

(zgolemuvawe na akcionerskiot kapital preku emisija na
novi akcii) i raspredelba na sopstvenicite (izdvojuvawe
za dividendi ili drugi nadomesti na sopstvenicite);
• saldoto na akumuliranata dobvika (zaguba) na po~etokot

na periodot za koj se izvestuva i na datumot na so~inuvawe
na bilansot na sostojba i promenite {to nastanale vo
presmetkovniot period.
• poramnuvawe na smetkovodstvniot iznos na sekoja grupa na

kapitalot, akcionerski premii ili diskonti i sekoja
rezerva (revalorizacioni, zakonski i statutarni rezervi)
na po~etokot i na krajot na periodot.
"ASK" - [tip
Izve{taj za promeni vo kapitalot
Vo iljadi denari Akcionerski Zakonski Zadràna Vkupno

kapital rezervi dobivka
Sostojba na 1 januari 315.000 - 132.000 447.000

2004
Neto dobivka za godinata - - 16.000 16.000
Izdadeni obi~ni
akcii 150.000 - - 150.000
Isplateni dividendi - - (8.000) (8.000)
Sostojba na 31 dekemvri 465.000 - 140.000 455.000
2003 -------------- -------------- ------------- ------------
Bele{ki kon finansiskite
izve{tai
 Vo ramkite na delot od finansiskite izve{tai
namenet za bele{kite i objasnuvawata,
pretprijatijata treba:
• da dadat informacii za primenetata osnova za

so~inuvaweto na finansiskite izve{tai kako i za
specifi~nite smetkovodstveni politiki koi se
primeneti za zna~ajnite transakcii i nastani.
• gi obelodenat informaciite barani vo

Me|unarodnite smetkovodstveni standardi koi ne se
prezentirani na drugo mesto vo finansiskite
izve{tai.
• dadat dodatni informacii koi ne se prezentirani vo

tekstot na finansiskite izve{tai, no se neophodni za
objektivno prezentirawe.
Glava 4
Smetkovodstven ciklus vo
delovnite entiteti
Fazi na smetkovodstveniot ciklus
1. Analiza na delovnite transakcii vrz osnova

na izvornite dokumenti;
2. Evidentirawe na knièwata vo dnevnikot;
3. Kontirawe vo glavnata kniga i izgotvuvawe
na bruto (po~eten) bilans;
4. Koregirawe na smetkite (axustirawe) i
podgotvuvawe na koregiran bruto bilans;
5. Zatvorawe na smetkite (sproveduvawe na
zaklu~ni knièwa) i izgotvuvawe na
zaklu~en bruto bilans; i
6. Podgotvuvawe na finansiski izve{tai.
Glava 5
Kontniot (smetkoven) plan

kako organizaciono sredstvo
za smetkovodstvena
evidencija
Determinirawe na smetkite i
kontniot plan
• Smetkata e sekoj zbir na edinici na

vrednosti, vrzani za edna ideja, za
edna to~ka na gledi{te, koja na site
niv im e svojstvena, koja gi
karakterizira i koja odgovara na
sekoja edinica na vrednost {to se
vrzuva za nea.
Kontna ramka
• Kontnata ramka pretstavuva

sistematiziran spisok,
nomenklatura na apriorni konta, so
adekvaten naziv za sekoe smetka koj
nedvosmisleno ukaùva na negovata
sodrìna so simboli~na oznaka koja
go pokaùva mestoto na toa smetka
vo kontnata ramka.
Konten plan
• Kontniot plan pretstavuva
nomenklatura na analiti~ki konta na
edno pretprijatie, razvieni od
sinteti~kite konta vo kontnata ramka
soglasno potrebite i specifi~nostite
na konkretnoto pretprijatie ili grupa
na srodni pretprijatija
Konten plan
Klasa 0: Pobaruvawa za zapi{an a neuplaten kapital
00- Pobaruvawa za zapi{an a neuplaten kapital
01- Nematerijalni sredstva
02- Materijalni sredstva
04- Dolgoro~ni finansiski vloùvawa
Klasa 1: Pari~ni sredstva, hartii od vrednost,
kratkoro~ni pobaruvawa plateni tro{oci za idnite
periodi i nedostasana naplata na prihodi (AVR)
10- Pari~ni sredstva
11- Hartii od vrednost
12- Pobaruvawa od kupuva~ite
14 - Pobaruvawa od povrzani subjekti
15 - Kratkoro~ni finansiski vloùvawa
16 - Pobaruvawa od dràvata i drugi institucii
17 - Pobaruvawa od vraboteni i ostanati
pobaruvawa
19 - Plateni tro{oci za idnite periodi i
nedostasana naplata na prihodi (AVR)
Klasa 2: Obvrski, dolgoro~ni rezervirawa za tro{oci
i rizici i odloèno pla}awe na tro{oci i prihodi
vo idnite periodi
21 - Kratkoro~ni obvrski po osnov na hartii od
vrednost
22 - Kratkoro~ni obvrski sprema dobavuva~i i
obvrski
za avansi, depoziti i kaucii
24 - Kratkoro~ni obvrski sprema povrzani
subjekti po
osnov na u~estvo vo vloùvawata i u~estvo vo
rezultatot
25 - Kratkoro~ni obvrski po osnov na zaemi i
krediti
26 - Kratkoro~ni obvrski za danoci, pridonesi i
drugi
dava~ki
27 - Kratkoro~ni obvrski za plati, drugi obvrski
kon
vrabotenitei ostanati kratkoro~ni obvrski
28 - Dolgoro~ni obvrski i dolgoro~ni
rezervirawa za
rizici i tro{oci
Klasa 3: Zaliha na surovini,
materijali, rezervni delovi i siten
inventar
30 - Presmetka na nabavkata
31 - Surovini i materijali
32 - Rezervni delovi
35 - Siten inventar i ambalaà
37 - Avansi, depoziti i kaucii za
surovini i materijali,rezervni
delovi, siten inventar, ambalaà i
avtogumi
Klasa 4: Tro{oci i rashodi od raboteweto
40 - Tro{oci za surovini i materijali,
energija,
rezervni delovi i siten inventar
41 - Uslugi so karakter na materijalni
tro{oci
42 - Rezervirawa za tro{oci i rizici
43 - Amortizacija i vrednosno usoglasuvawe
na
postojanite i tekovnite sredstva
44 - Nematerijalni tro{oci vo raboteweto
45 - Ostanati tro{oci od raboteweto od
redovnata
aktivnost
47 - Plati i nadomestoci
48 - Rashodi po osnov na kamati, kursni
razliki i
sli~ni rashodi
49 - Raspored na tro{ocite
Klasa 5: Slobodna - pogonska presmetka i drugi
potrebi
50 - Finansisko smetkovodstvo - prenosno smetka
51 - Direktni tro{oci na proizvodstvo
52 - Op{ti varijabilni tro{oci na proizvodstvo
53 - Op{ti fiksni tro{oci na proizvodstvo
54 - Mesta na tro{oci na nabavnata funkcija
55 - Mesta na tro{oci na upravno-rakovodnata
funkcija
56 - Mesta na tro{oci na proda`nata funkcija
57 - Nositeli na tro{oci
59 - Vrednosno usoglasuvawena u~inocite
Klasa 6: Zaliha na proizvodstvo, gotovi
proizvodi i stoki
60 - Proizvodstvo
63 - Gotovi proizvodi
65 - Presmetka na nabavkata na stoki
66 - Stoki
67 - Avansi, depoziti i kaucii za
nabavka na stoki
Klasa 7: Rashodi i prihodi
70 - Rashodi na prodadeni proizvodi, stoki,
uslugi i materijali
72 - Vonredni rashodi
75 - Prihodi od proda`ba
76 - Prihodi od u~estva vo vloùvawa i
prihodi od ostanati vloùvawa
77 - Ostanati delovni prihodi
78 - Vonredni - nevoobi~aeni prihodi
79 - Razlika na prihodi i rashodi vo
finansiskata godina
Klasa 8: Rezultati od raboteweto
80 - Dobivka od redovnoto rabotewe pred odano~uvawe
81 - Danoci i pridonesi od dobivka od redovno rabotewe
82 - Dobivka od redovno rabotewe po odano~uvawe
83 - Dobivka od vonredni aktivnosti pred odano~uvawe
84 - Danoci i pridonesi od dobivkata od vonredni
aktivnosti pred odano~uvawe
85 - Dobivka od vonredni aktivnosti po odano~uvawe
86 - Ostanati danoci i pridonesi koi ne se iskaàni vo
prethodnite pozicii
87 - Dobivka za finansiskata godina
88 - Rasporeduvawe na dobivkata po site odano~uvawa
(Neto dobivka)
89 - Zaguba
Klasa 9: Kapital, rezervi i vonbilansna evidencija
90 - Zapi{an a neuplaten kapital
91 - Zapi{an osnoven kapital koj e uplaten
92 - Premii na emitirani akcii
93 - Revalorizaciona rezerva
94 - Rezervi
95 - Akumulirana dobivka i dobivka od
finansiskata godina
96 - Prenesena zaguba i zaguba od finansiskata
godina
99 - Vonbilansna evidencija
Vidovi smetki
• Aktivni i pasivni smetki
• Sostojbeni, uspe{ni i me{ani smetki.
• Osnovni i izvedeni smetki
• Sinteti~ki i analiti~ki smetki
• Sloèni i prosti smetki
• Celosni, necelosni i korektivni
smetki i
• Bilansni, pobilansni i vonbilansni
smetki
Saldo i saldirawe
Saldoto na smetkite pretstavuva razlika
pome|u zbirot na sumite knièni na levata
i desnata strana
Toa pretstavuva rezultat na dvièwa od
sprotiven karakter
(primawe - izdavawe = saldo)
Saldoto se poima i kako ostatok,
(na S/kata Kasa, na primer, saldoto t.e.
ostatokot = primeni pari - izdadeni pari).
Saldoto se koristi i vo smisla na sostojba.
Bilansot na sostojbata pretstavuva spisok
na saldata na sostojbenite smetki so~inet
spored opredeleni pravila.
Princip na integralnost i
homogenost
• Homogena e onaa smetka na koja se

evidentirani samo promenite na onaa
kategorija ~ij nositel e taa smetka.
• Integralna se smeta onaa smetka na koja
se evidentirani site nastani, odnosno
promeni na kategorijata ~ij nositel e
taa smetka.
Knièwe na smetkite (kontata)
• Knièwe na smetkite zna~i

vpi{uvawe na opredeleni
formulari za smetkite
Formi na konta
• Formularite so predvideni koloni i
rasporedot na kolonite vo niv, vsu{nost ja
pretstavuvaat formata na smetkite
(kontata).
 Se razlikuvaat slednite formi na konta:
• dvostrani~na forma (folio oblik),
• ednostrani~na forma (pagina oblik),
• skalesta forma,
• tabelarna (amerikanska) forma,
• kombinirana forma,
• lai~ki oblik vo forma na "T" i drugi.
Dvojno knigovodstvo
• Spored principite na dvojnoto

knigovodstvo sekoj smetkovodstven
nastan predizvikuva dve promeni
koi moraat da imaat ednovremeno
isto kvantitativno zgolemuvawe i
namaluvawe.
Stopanski i smetkovodstveni
nastani
• Vo sekoja faza na reprodukcijata, se vr{at
brojni operacii, {to se nare~uvaat i stopanski
nastani, kako {to se, na primer, sklu~uvawe
dogovori za dobivawe krediti, nabavka na
materijali, pla}awe na dobavuva~ite, tro{ewe
sredstva vo sekoja faza na reprodukcijata,
proda`ba na proizvodi, isplata na plati,
naplata na pobaruvawa.
• Stopanski nastani {to moàt da se izrazat vo
pari se ednovremeno i smetkovodstveni nastani,
dokolku tie predizvikuvaat promeni vo
goleminata ili strukturata na sredstvata i
izvorite.
I kolokvium
Postojani sredstva
• Postojanite ili dolgoro~nite sredstva,

se del od imotot, odnosno od vkupnite
sredstva vo pretprijatieto so~inet od
nematerijalni i materijalni
vloùvawa koi kako takvi ostanuvaat
vrzani vo period podolg od edna godina
i u~estvuvaat vo pove}e proizvodstveni
ciklusi.
Karakteristiki na postojanite sredstva :
• vo procesot na raboteweto ne go gubat svojot

fizi~ki oblik;
• imaat golema poedine~na vrednost;
• svojata vrednost na noviot proizvod ja
prenesuvaat postepeno, del po del, preku
amortizacijata, zna~i se tro{at postepeno;
• podle`ni se na ekonomsko i tehni~ko
zastaruvawe poradi tehni~kiot progres vo
nivnoto proizvodstvo
Postojanite sredstva se javuvaat vo tri
osnovni vida:
• prava (nematerijalni vloùvawa);

• materijalen vid (materijalni vloùvawa);
– prirodni bogatstva i
– sredstva za rabota.
• pari~en vid (dolgoro~ni finansiski
vloùvawa).
Smetkovodstven tretman na postojanite
sredstva
• Za smetkovodstvena evidencija na postojanite

sredstva, vo kontniot plan e predvidena Klasa
0 - Pobaruvawa za zapi{an, a neuplaten
kapital i postojani sredstva.
• Evidencijata za sostojbata i promenite kaj
postojanite sredstva se vr{i vo dnevnikot,
hronolo{ki kako {to se slu~uvale nastanite i
vo glavnata kniga, sinteti~ki i sistematski.
• Evidencijata na postojanite sredstva se vr{i i
vo analiti~kite knigi.
Dokumenti vrz osnova na koi se kniàt
delovnite promeni na kontata na postojanite
sredstva :
• fakturi na dobavuva~ite;
• dokumenti za carinski i drugi dava~ki (deklaracii,
specifikacii, konosmani i sli~no);
• zapisnici za priem na postojanite sredstva;
• odluki na Upravnite odbori za priem, preotstapuvawe ili
proda`ba na postojani sredstva;
• vremeni situacii za izgradba na postojani sredstva;
• presmetki na amortizacijata, deprecijacijata;
• zapisnici za rashoduvawe, popisni listi za kusoci,
vi{oci i {teti kaj postojanite sredstva;
• cenovnici za izgotvuvawe na investicioni elaborati i
drugi dokumenti koi dokaùvaat promeni kaj postojanite
sredstva;
Delovni promeni kaj postojanite sredstva:
• steknuvawe na postojani sredstva;
• tro{ewe (deprecijacija)na postojanite

sredstva i
• ottu|uvawe na postojanite sredstva

Steknuvawe na postojani sredstva
• Postojanite sredstva moè da se pribavat na
eden od slednite na~ini:
a) kupuvawe (nabavka) na pazarot, so sopstveni

sredstva, so tu|i sredstva ili kombinirano;
b) besplatno dobivawe od drugi pretprijatija i
v) so izgradba ili izrabotka vo sopstvena reìja,

ili od drugo pretprijatie i toa so sopstveni
sredstva, so pozajmeni sredstva (krediti) ili
kombinirano finansirawe - so sopstveni i tu|i
sredstva.
Nabavka na postojani sredstva
• Primer:
1) Pretprijatieto "ASK" kupuva malo proizvodno pretprijatie i

spored dogovorot, pokraj za vrednosta na firmata, pla}a od ìro i za
gudvil 20.000 den. Za izgotvuvawe na proektna dokumentacija dobiena
e faktura od proektno pretprijatie 15.000 den.
2) Upravniot odbor na pretprijatieto "Giveko" donesuva odluka za
kupuvawe na oprema za restoranskata kujna. Od smetkata ìro se
izdvoeni 100.000 den. za taa cel. Od dobavuva~ot e primena faktura
za nabavenata oprema na 95.000 den. Za prevoz na opremata plateno e
od kasata 5.000 den. Fakturata e platena od izdvoenite sredstva, a na
komisiskiot pregled opremata e dadena vo upotreba.
3) Bankata vrz osnova na podnesenata dokumentacija, mu odobruva
dolgoro~en kredit na pretprijatieto "ASK" za nabavka, kupuvawe na
tehni~ki uredi vo vrednost od 150.000 den. Od odobreniot kredit e
isplaten avans na dobavuva~ite vo iznos od 80.000 den. na koja suma e
presmetan i vlezen DDV od 5%. Za prevoz e dobiena faktura na
20.000 den. Fakturite se plateni, po odbivaweto na avansot, od
odobreniot kredit. Uredite se dadeni vo upotreba.
DNEVNIK
Iznos
Red. Data Opis smetka
Br. Dolжи (+) Pobaruva (-)
1. Gudvil 012 20.000,-
100 20.000,-
@iro
Platen gudvil za kupeno претпријатие
1a. Osniva~ki vloùvawa 15.000,-
011
15.000,-
Dobavuva~i vo zemjata 220
Dobiena faktura za izgotvena proektna
dokumentacija
2. 100.000,-
Izdvoeni pari~ni sredstva i akreditivi 101 100.000,-
@iro 100
Izdvoeni par. sredstva za nabavka na oprema
95.000,-
2a.
Materijalni sredstva vo podgotovka 95.000,-
025
Dobiena f-ra od dobav.
2b.
Blagajna 5.000,-
Za platen prevoz od kasa 025
2v. 102
Dobavuva~i vo zemjata 95.000,-
Izdvoeni pari~ni sredstva i akreditivi 95.000,-
Za platena f-ra od izdvoeni sredstva 220
101
2g. Postrojki i oprema 022 100.000,-
025 100.000,-
Materijalni sredstva vo podgotovka
Dadena oprema vo upotreba
DNEVNIK
2g. Postrojki i oprema 022 100.000,- 100.000,-

Materijalni sredstva vo podgotovka 025
Dadena oprema vo upotreba
3. Avansi za mater. s-va 80.000,-

026
Dolgoro~ni krediti od banki vo zemjata 80.000,-
281
Daden avans na dobavuva~ot od odobren kredit
3a. Materijalni sredstva vo podgotovka 025 100.000,-

160 5.000,-
Danok na dodadena vrednost 105.000,-
220
Dobavuva~i vo zemjata
Dobiena faktura so presmetan vlezen DDV
3b. Materijalni sredstva vo podgotovka 20.000,-

025 20.000,-
Dobiena f-ra za prevoz
3v. Dobavuva~i vo zemjata 120.000,-

Avansi za materijalni sredstva 220 80.000,-
026 40.000,-
Dolgoro~ni krediti od banki vo zemjata
281
Plateno na dobavuva~ot po f-ra
3g. Postrojki i oprema 120.000,-

022
Za dadena oprema vo upotreba
025
GLAVNA KNIGA:
011 - Osniva~ki
(+) 012 - Gudvil (-) (+) 100 - @iro (-) (+) vloùvawa (-)
1) 20.000,- hhh 1)20.000,- 1a)15.000,-
2)100.000,-
0111-Vloùvawa vo 101-Izdvoeni pari~ni 025-Materijalni sredstva

izrab. na proektna sredstva vo
(+) dokumentacija(-) (+) i akreditivi (-) (+) podgotovka (-)
1a) 15.000,- 2)100.000,- 2b) 95.000,- 2a) 95.000,- 2g)100.000,-
2b) 5.000,- 3g)120.000,-
3a) 100.000,- 220.000,-
3b) 20.000,-
220.000,-
022-Postrojki i
(+) 220-Dobavuva~i (-) (+) 102-Blagajna (-) (+) oprema (-)
2v) 95.000,- 1a) 15.000,- hhh 2b) 5.000,- 2g) 100.000,-
3v) 120.000,- 2a) 95.000,- 3g) 120.000,-
3a) 105.000
3b) 20.000,-
GLAVNA KNIGA:
026-Avansi za mat. 160-Danok na dodadena 281-Dolgoro~ni

(+) sredstva (-) vrednost krediti od banki
(+) (-) (+) vo zemjata (-)
3) 80.000,- 3v) 80.000,- 3a) 5.000,- 3) 80.000,-
3v)40.000,-
Besplatno dobivawe na postojani sredstva
• Primer:
1) Spored dogovor so drugo pretprijatie,
besplatno e dobieno edno transportno
sredstvo ~ija nabavna vrednost iznesuva 15.000
den., a otpisite 5.000 den. Transportnoto
sredstvo e dadeno vo upotreba.
2) So dogovor, besplatno e dobiena i edna

ma{ina, ~ija vrednost e proceneta na 50.000
den.
DNEVNIK
Iznos
Red. Data Opis smetka
broj dolì (+) pobaruva (-)
1. Postrojki i oprema 022 15.000,-

Akum. amortizacija na materijalni 029 5.000,-
sredstva 910 10.000,-
Akcionerski kapital
Za besplatno dobieno transportno
sredstvo
2. Postrojki i oprema 022 50.000,-
Akcionerski kapital 910 50.000,-
Za besplatna primena ma{ina
GLAVNA KNIGA:
022-Postrojki i 029-Akumul. amortizacija 910-Akcionerski

(+) oprema (-) na (+) kapital (-)
(+) mater. s-va (-)
1) 15.000,- 1) 5.000,- 1) 10.000,-

2) 50.000,- 2) 50.000,-
Izgradba (izrabotka) na postojani sredstva
• Primer:
1) Upravniot odbor na {pediterskoto pretprijatie Fer{ped od Skopje

donesuva odluka za izgradba na magacin. Izgradbata }e se finansira
kombinirano 50% od sopstveni izvori, za koja cel se izdvoeni sredstva vo
iznos od 200.000 den. i 50% od dobien kredit za taa namena. So grade`noto
pretprijatie sklu~en e dogovor za izgradba i preveden mu e avans od
izdvoenite sredstva, vo iznos od 100.000 den. Grade`noto pretprijatie po
izvr{enite raboti dostavilo prva vremena situacijana 200.000 den.
Situacijata e platena od izdvoenite sredstva, a avansot e odbien. Dobiena
e i kone~na situacija vo koja e vklu~ena i prvata, na 400.000 den. i po
odbivaweto na prvata vremena situacija, istata e platena od sredstvata od
odobreniot kredit. Magacinot po tehni~kiot priem e daden vo upotreba.
2) Pretprijatieto, soglasno so odlukata na Upravniot odbor, od svoeto

proizvodstvo na kompjuteri, zadrùva za sebe eden kompjuter. Kompjuterot,
spored internata faktura ~ini 25.000 den. Cenata na ~inewe na eden
kompjuter iznesuva 20.000 den. Kompjuterot e daden vo upotreba.
DNEVNIK
Iznos
Red.br Datum Opis smetka
dolì (+) pobaruva (-)
1. Izdvoeni pari~ni sredstva i akreditivi 101 200.000,-

100 200.000,-
@iro
Izdvoeni pari~ni sred. za izgradba na magacini
1a. 026 100.000,-

Avansi za materijalni sredstva 101 100.000,-
Izdvoeni pari~ni s-va i akreditivi
Preveden avans na izveduva~ot
1b. Materijani sredstva vo podgotovka 025 200.000,-

220 200.000,-
Dobavuva~i vo zemjata
Dobiena I vremena situacija
1v. Dobavuva~i vo zemjata 220 200.000,-
101 100.000,-
Izdvoeni pari~ni s-va i akreditivi 026 100.000,-
Avansi za materijalni sredstva
Platena I vremena situacija
1g.
Materijalni sredstva vo podgotovka 025 200.000,-
Dobavuv. vo zemjata 220 200.000,-
Dobiena kone~na situacija
DNEVNIK
1d. 200.000,-
Dobavuva~i vo zemjata 220 200.000,-
Dolgoro~ni krediti od banki vo zemjata 281
Platena kone~na situacija
1|. 400.000,-
Grade`ni objekti 021 400.000,-
Materijalni s-va vo podgotovka 025
Daden magacin vo upotreba
2. Materijalni sredstva vo podgotovka 025 25.000,-

Prihodi po osnov na upotreba na 755 25.000,-
sopstveni proizvodi
Zadràn kompjuter
2a. Rashodi na prodadeni proizvodi i uslugi 700 20.000,-
630 20.000,-
Proizvodi na zaliha
Cena na ~inewe na zadràniot kompjuter
2b. 25.000,-
Postrojki i oprema 022 25.000,-
Materijalni s-va vo podgotovka 025
Predaden kompjuter vo upotreba
Amortizacija na postojani sredstva
• Zna~eweto na amortizacijata se sogleduva i

preku nejzinite tri osnovni zada~i:
– da go iskaè tro{eweto na postojanite sredstva;

– proizvedenite proizvodi i izvr{enite uslugi da
gi optovari so soodveten del od vrednosta na
postojanite sredstva; i
– da obezbedi sredstva, a so toa i mo`nosti za
zamena na dotraenite i zastareni postojani
sredstva
Amortizacija na postojani
sredstva
• Osnovica za presmetka na amortizacijata e nabavnata
vrednost ili nabavnata revalorizirana vrednost vo
uslovi na inflacija na postojanoto sredstvo, na koja
se primenuvaat odredeni stapki na amortizacija
• So zakon se odredeni minimalnite stapki na

amortizacija, dodeka pretprijatieto so svoj interen
akt moè da opredeli i povisoki amortizacioni
stapki od propi{anite za opredeleni grupi na
postojani sredstva.
• Amortizacijata se presmetuva od prviot den na

naredniot mesec od stavaweto na postojanoto
sredstvo vo upotreba, a obvrskata za presmetuvawe na
amortizacija prestanuva vo momentot koga
dolgotrajnoto sredstvo e celosno otpi{ano ili
ottu|eno
Dva metodi na amortizacija:
• vremenski i
• funkcionalen.
Vremenski metod
Vremenskiot metod na amortizacija go

tretira vremeto na koristewe na
dolgotrajnoto sredstvo so normalen
intenzitet na negova upotreba.
Godi{niot iznos na amortizacija izrazen preku

stapkata na amortizacija spored ovoj metod se
utvrduva so izrazot:
• Stapka na amortizacija = 100 / vek na

upotreba izrazen vo godini
Vremenski metod
Kaj vremenskata amortizacija mo`na e

upotreba na eden od slednite tri metodi
na otpis:
• proporcionalen;
• degresiven;
• progresiven metod na amortizacija.
Funkcionalen metod
• Funkcionalniot metod na amortizacija se

temeli na pretpostavkata deka postojanite
sredstva vo tekot na svoeto funkcionirawe
se tro{at zavisno od stepenot na nivnoto
koristewe.
Amortizacija Nabavnata vrednost na dolgotrajnoto sredstvo

(po u~inok, po kilometar = -----------------------------------------------------------------------
ili ton kilometar) U~inok (kilometar ili ton kilometar)
Ottu|uvawe na postojanite
sredstva
• Ottu|uvaweto moè da se izvr{i na
eden od slednite na~ini:
-po pat na proda`ba,

-besplatno otstapuvawe,
-po pat na rashoduvawe i
-po pat na konstatirawe na kusocite.
Proda`ba na postojani sredstva
• Proda`nata vrednost na postojanoto sredstvo

{to se prodava moè da odgovara na
neotpi{anata, sega{na vrednost na
postojanoto sredstvo, ili da bide pogolema,
odnosno pomala.
• Pri proda`bata na postojanite sredstva po
pomala ili pogolema vrednost od nivnata
sega{na vrednost se pojavuvaat negativna ili
pozitivna razlika pome|u proda`nata
vrednost i neotpi{anata vrednost.
• Tie razliki se poznati kako kapitalna
zaguba, odnosno kapitalna dobivka.
Сегашна = Набавна - Акумулирана
вредност вредност амортизација
Продажна Сегашна
=
вредност вредност
Продажна Сегашна Капитална

> =
вредност вредност добивка
Продажна Сегашна Капитална

< =
вредност вредност загуба
Primer:
1. So odluka na Upravniot Odbor, prodadena e
edna ma{ina. Nabavnata vrednost na
ma{inata iznesuva 10.000 den., a otpi{aniot
del 8.000 den. Ma{inata e prodadena za 3.000
den.
2. Edno tovarno vozilo, spored odluka na
Upravniot Odbor se prodava za 1.000 den.
Nabavnata vrednost na voziloto iznesuva
4.000 den., a otpi{aniot del 2.500 den. Na
proda`nata vrednost presmetan e i danok na
dodadena vrednost vo iznos od 100 den.
Presmetka br.1:
1) Nabavna vrednost na ma{inata den. 10.000,-
2) Otpi{ana vrednost na ma{. den. 8.000,-
3) Neotpi{ana vrednost na ma{. den. 2.000,-
4) Proda`na vrednost na ma{. den. 3.000,-
5) Kapitalna dobivka den. 1.000,-
Presmetka br.2:
1) Nabavna vrednost na tov. voz. den. 4.000,-
2) Otpi{ana vrednost na tov. voz. den. 2.500,-
3) Neotpi{ana vred. na tov. voz. den. 1.500,-
4) Proda`na vrednost na tov. voz. den. 1.100,-
5) Kapitalna zaguba den. 400,-
DNEVNIK
red iznos
br. OPIS
+ (D) - (P)
1. 120-Kupuva~i vo zemjata 3.000,-
773-Prihodi od proda`ba na postojani sredstva 2.000,-
7791-Kapitalna dobivka od proda`ba na postojani s-va 1.000,-
Prodadena ma{ina
1a. 0292-Akumулирана amortизација na postrojki i oprema 8.000,-

4500-Neotpi{ana vrednost na prodadeni postojani 2.000,-
sredstva 10.000,-
022-Postrojki i oprema
Interna presmetka na proda`bata na opremata
773-Prihodi od proda`ba na postojani sredstva 1.000,-
260-Obvrski za DDV 100,-
Prodadeno tovarno vozilo
0292-Akumулирана amortизација na postrojki i oprema

2a. 2.500,-
4500-Neotpi{ana vrednost na prodadeni postojani s-va
1.100,-
4594-Kapitalna zaguba od proda`ba na postojani
400,-
sredstva
4.000,-
022-Postrojki i oprema
Interna presmetka na proda`bata na voziloto
Besplatno otstapuvawe na
postojanite sredstva
Primer:
Po dogovor, bez nadomest otstapena e
magacinska prostorija na drugo
pretprijatie. Nabavnata vrednost na
magacinot iznesuva 30.000 den., a
otpi{aniot del 25.000 den.
Pretprijatieto koe {to go dobiva
magacinot se obvrzuva da go prevzeme i
neisplateniot del od kreditot na 3.000
den.
DNEVNIK + (D) - (P)
1. 910-Akcionerski kapital 2.000
281-Dolgor. krediti od banki vo zemjata 3.000
0291-Akum. amort. na grade`ni objekti 25.000
021-Grade`ni objekti 30.000
Otstapeno dolgotrajno sredstvo bez nadomest
GLAVNA KNIGA:
910-Akcionerski 281-Dolg. krediti od

(+) kapital (-) (+) banki vo zemjata (-)
1)2.000,- hhh 1)3.000,- hhh
0291-Akum. amor. na 021-Grade`ni

(+) grad. objekti (-) (+) objekti (-)
1)25.000,- 10)25.000,- 0)30.000,- 11)30.000,-
Rashoduvawe na postojanite
sredstva
Rashoduvaweto na postojanite
sredstva moè da se vr{i na
sredstvata koi se:
- celosno otpi{ani;
- ne se celosno otpi{ani.
Kusoci i vi{oci na postojanite sredstva
• Popisnata komisija pri popisot na postojanite

sredstva moè da konstatira deka fakti~kata
sega{na vrednost na postojanite sredstva e pomala
ili pogolema od knigovodstvenata vrednost, pri {to
se javuvaat kusoci, odnosno vi{oci kaj postojanite
sredstva.
• Za kusocite moè da bidat odgovorni zadolèni

odgovorni lica koi rakuvale so tie sredstva, a
dokolku takva odgovornost ne moè da se opredeli,
toga{ kusokot moè da se tretira kako ostanati
tro{oci od raboteweto
Тековни средства
Tekovni sredstva
• Tekovni sredstva se sredstva so koeficient na obrt
do edna godina
• Tekovnite sredstva se javuvaat vo eden od slednite

oblici:
- pari~en oblik: gotovina i hartii od
vrednost;
-preoden oblik: pobaruvawa, dadeni avansi,
depoziti i kaucii;
-materijalen oblik: zalihi;
-aktivni vremenski razgrani~uvawa (odnapred
plateni tro{oci).
Smetkovodstven tretman na tekovnite sredstva
• Vo klasata 1 - Pari~ni sredstva, hartii od vrednost,

kratkoro;ni pobaruvawa i plateni tro{oci za idni
periodi i nedostasana naplata za prihodi, dadeni se
kontata na koi se evidentiraat pari~nite sredstva i
ekvivalentite na pari~nite sredstva (kusoro~nite
hartii od vrednost).
10-Pari~ni sredstva
100 - @iro smetki
101 - Izdvoeni pari~ni sredstva i akreditivi
102 - Blagajna
103 -Devizni smetki
104 - Devizni akreditivi
105 - Devizna blagajna
106 - Ostanati pari~ni sredstva
Gotovina i hartii od vrednost
• Gotovinata vo pretprijatieto e neophodna za

da pretprijatieto po~ne so rabota i ponatamu
kontinuirano da raboti.
• Gotovinata ja so~inuvaat:
– pari~nite sredstva na smetkata @iro,
– vo blagajna,
– izdvoeni pari~ni sredstva i
– akreditivni i devizni sredstva na deviznoto
smetka
@iro smetka i kasa
• Sekoe pravno lice e obvrzano da otvori svoја

smetka @iro, preku koe }e bide izvr{uvan
platniot promet so negovite delovni
partneri
• Preku ova smetka permanentno se izvr{uvaat
uplati i isplati na pari~nite sredstva vo i
nadvor od pretprijatieto.
• Уplatiте i isplatiте кои се извршуваат во
готово се евидентираат преку blagajnata.
• Iznosot na pari~nite sredstva koj e dozvolen
da se ~uva vo blagajnata e propi{an so
zakonski propisi (благајнички максимум)
Devizni sredstva i akreditivi
• Za delovnite transakcii so stranskite

partneri pretprijatieto treba da
raspolaga so stranski sredstva za
pla}awe: devizi i valuti
• Devizite pretstavuvaat pobaruvawa vo
stranski pari~ni sredstva, a valutite
pretstavuvaat efektivni stranski
pari~ni sredstva
Hartii od vrednost
• Кнжење во врска со чековите
– Primenite ~ekovi (namesto gotovi pari) dokolku
vedna{ ne se odnesat vo bankata za naplata
(inkaso) se ~uvaat vo kasata
– Чековите се podnesuvaat na naplata vo bankata, za
{to se so~inuva dokument koj se vika bordero, vo
koe se naveduvaat broevite na ~ekovite, liceto
(firmata) koja go izdala ~ekot i iznosot na sekoj
~ek.
• Кнжење во врска со мениците
– Meni~nite pobaruvawa i obvrski od pravna
gledna to~ka se odlikuvaat so pove}e
specifi~nosti, regulirani so materijata
od oblasta na meni~noto pravo.
Pobaruvawa
• Spored Me|unarodniot smetkovodstven
standard 1 vo tekovnite sredstva se
vklu~uvaat pobaruvawata od kupuva~ite
i drugi pobaruvawa koi se o~ekuva da
bidat naplateni vo tekot na edna godina
od denot na so~inuaweto na bilansot na
sostojbata
Побарувања од купувачите
• Pri proda`ba na gotovi proizvodi, trgovski stoki i
materijali, pretprijatieto prodava~ steknuva
pobaruvawa.
• Пroda`bata so odloèno pla}awe, se kniì na levata

strana na smetkata Kupuva~i, a na desnata strana na
soodvetnoto smetka na prihodite.
• Na desnata strana na smetkata 120-Kupuva~i, se kniì

pla}aweto na obvrskata od strana na kupuva~ite so
istovremeno knièwe na smetkata na ìro dokolku
kupuva~ot pla}a virmanski ili na kontata ~ekovi ili
menici dokolku kupuva~ot izdava hartija od vrednost za
podmiruvawe na obvrskata.
• Primer 1: Po faktura br.001, na kupuva~ot
ASK od [tip prodadeni mu se gotovi
proizvodi za 8.000 den. Cenata na ~inewe na
ovie proizvodi iznesuva 6.000 den. Kupuva~ot vo
rokot ja podnesuva obvrskata po fakturata.
• Primer 2: Po faktura br.002, na kupuva~ot

Pekos prodadeni mu se materijali za 5.000 den.
Nabavnata vrednost na prodadeniot materijal
iznesuva 4.000 den. Vo rokot na pla}awe
kupuva~ot dostavil ~ek br.00012624072 na 5.000
den.
• Primer 3: Pretprijatieto procenilo deka

pobaruvaweto na 3.000 den. Od kupuva~ot "Lido"
stanalo somnitelno za naplata. Pokazno, a
spored odluka na Upravniot odbor, ova
pobaruvawe se otpi{uva kako nenaplativo.
DNEVNIK: +(d) -(p)
_____________________________________________________________________
751-Prihodi od proda`ba na
proizvodi, uslugi i stoka
na doma{en pazar 8.000,-
Prodadeni gotovi proizvodi
_____________________________________________________________________
1a. 700-Rashodi na prodadeni proizvodi
i uslugi 6.000,-
630-Proizvodi na zaliha 6.000,-
Rashod sodràn vo prodadenite proizvodi
_____________________________________________________________________
1b. 100-Smetka @iro 8.000,-
120-Kupuva~i vo zemjata 8.000,-
Naplateno pobaruvawe od kupuva~ot ASK od [tip
_____________________________________________________________________
2. 120- Kupuva~i vo zemjata 5.000,-
756-Prihodi od prda`ba na
materijal 5.000,-
Prodadeni materijali
_____________________________________________________________________
___________________________________________________________________
2a. 702-Nabavna vrednost na prodaden
materijal, rezervni delovi i
siten inventar 4.000,-
310-Surovini i materijali na zaliha
4.000,-
Rashodi za prodadeniot materijal
___________________________________________________________________
2b. 110-êkovi 5.000,-
Primen ~ek od kupuva~ot Pekos
___________________________________________________________________
3. 1209-Somnitelni i sporni pobaruvawa 3.000,-
Somnitelno pobaruvawe od kupuva~ot Pekos
___________________________________________________________________
3a. 436-Vrednosno usoglasuvawe na
kratkoro~nite pobaruvawa 3.000,-
129-Vrednosno usoglasuvawe
na pobaruvawata od kupuva~ite
3.000,-
Otpi{ano pobruvawe so odluka
___________________________________________________________________
Ostanati kratkoro~ni pobaruvawa
• Пretprijatieto moè da steknuva i

pobaruvawa po drugi osnovi:
dadeni avansi, depoziti i kaucii;
pobaruvawa od povrzani subjekti;
kratkoro~ni finansiski vloùvawa;
pobaruvawa od dràvata i drugi
institucii;
pobaruvawa od vrabotenite i ostanati
pobaruvawa.
Primer:
• Na dobavuva~ot Pekos za nabavka na materijali

preveden mu e avans od sredstvata na smetkata @iro,
na 7.000 den. Spored faktura br.005, dobavuva~ot gi
ispora~al materijalite. Fakturnata vrednost
iznesuva 10.000 den. Po dobivaweto na avansot,
obvrskata po fakturata e platena.
• Prodadeni se gotovi proizvodi na povrzano

pretprijatie za 2.000 den., spored faktura br.004.
• Vo magacionot za materijali nastanal poàr, pri

{to se uni{teni materijali vo vrednost od 4.000 den.
Osiguritelnata kompanija go priznava celokupniot
iznos na istata i go informira pretprijatieto deka
istiot }e go nadomesti.
• Prodadena e trgovska stoka na trimese~en kredit.
Proda`nata vrednost na prodadenata stoka iznesuva 9.000
den. Spored uslovite vo kupoproda`niot dogovor,
kupuva~ot treba da plati i kamata na 2.700 den. Na krajot na
prviot mesec kupuva~ot ja platil prvata rata, od koja na
otplata otpa|a 3.000 den., a na kamata 900 den., {to se gleda
od izvodot.
• Na komercijalniot direktor isplaten mu e avans za

slu`beno patuvawe od blagajnata na 1.000 den. Po vra}aweto
od pat komercijalniot direktor podnesuva patna smetka na
1.000 den. Razlikata mu e isplatena od blagajnata.
• Za prodadenite gotovi proizvodi po faktura br.006, na

pretprijatieto mu sledi kompenzacija od dràvata na 2.000
den. Vo naredniot period kompenzacijata e naplatena.
• Kratkoro~noto finansisko vloùvawe na 1.500 den.

Radobanka- Skopje, se otpi{uva kako nenaplativo poradi
bankrotirawe na bankata.
DNEVNIK: +(d) -(p)
_________________________________________________________________
__
1. 370-Dadeni avansi za nabavka na mater. 7.000,-
100-Smetka @iro 7.000,-
Dadeni avansi na dobavuva~ot
_________________________________________________________________
__
1a. 300-Vrednost po presmetka na
dobavuva~ot 10.000,-
220-Dobavuva~i vo zemjata
10.000,-
Dobiena f-ra za ispora~ani materijali
_________________________________________________________________
__
1b. 220-Dobavuva~i vo zemjata 10.000,-
370-Dadeni avansi za nabavka
na materijali
7.000,-
100-Smetka @iro
3.000,-
Platena faktura i odbien avans
_________________________________________________________________
__
2. 140-Pobaruvawa od povrzani subjekti 2.000,-
proizvodi, uslugi i stoki
na povrzani subjekti
2.000,-
Po faktura prodadeni proizvodi
3. 1771-Pobaruvawa za nadomest na {teti
od osiguruva~ot 4.000,
756-Prihodi od proda`ba na mater.
4.000,
Nastanat poàr vo magacinot i priznaen prihod od Osig.
Kompanija
__________________________________________________________________
___
3a. 702-Nabavna vred. na prod. materijali 4.000,-
310-Surovini i mater. na zaliha 4.000,
Rashod na izgoreniot materijal
__________________________________________________________________
___
4. 1531-Krediti dadeni vo zemjata-vo stoki 11.700,-
proizvodi, uslugi i stoki na doma{en pazar
9.000,-
1593-Vrednosno usoglasuvawe na
kreditite dadeni vo zemjata
2.700,-
Prodadeno na kredit
__________________________________________________________________
____
4a. 100-Smetka @iro 3.900,-
1531-Krediti dadeni vo zemjata
vo stoki 3.900,-
Naplatena prva rata od kreditot
__________________________________________________________________
___
4b. 1593-Vrednosno usoglasuvawe na
kreditite dadeni vo zemjata 900,-
765-Prihodi od kamati 900,-
Presmetani prihodi od kamata
______________________________________________________________
_____
5. 171-Pobaruvawa od vraboteni za
akontacija za slu`. patuvawa 1.000,-
102-Blagajna
1.000,-
Daden avans za slu`beno patuvawe
______________________________________________________________
_____
5a. 440-Dnevnici za slu`. patuvawa i
patni tro{oci 1.000,-
171-Pobaruvawa od vrabotenite
za akontacii za slu`.patuv. 1.000,-
Za podnesena patna smetka
______________________________________________________________
_____
6. 167-Pobaruvawa od dràvni institucii 2.000,-
7702-Prihodi od kompenzacii 2.000,-
Presmetan prihod od kompenzacija
______________________________________________________________
_____
6a. 100-Smetka @iro 2.000,-
167-Pobaruvawa od dràvni instit.
2.000,-
Naplatena kompenzacija
______________________________________________
___________
7. 4341-Namaluvawe na vrednosta na
vloènite s-va vo bankite 1.500,-
1570-Vloùvawa vo banki
1.500,-
Otpi{ano pobaruvawe po kratkoro~no
finansisko vloùvawe vo banka
______________________________________________
___________
Aktivni vremenski razgrani~uvawa
(AVR)
• So pomo{ na ovie konta se vr{i
razgrani~uvawe na napravenite
izdatoci i tro{ocite koi treba da se
presmetaat vo idniot period.
• Aktivnite vremenski razgrani~uvawa

se poznati kako odnapred plateni
tro{oci.
Primeri:
• Na 1.06.2004, pretprijatieto spored izvodot na bankata

platilo naemnina za edna godina odnapred 12.000 den. Na
krajot na sekoj mesec se presmetuva tro{okot na ime
naemnina.
• Za prethodo presmetanite zavisni tro{oci za nabavka,

primena e faktura od koja se gleda deka tro{ocite
iznesuvaat 500 den. Prethodno presmetanite tro{oci
iznesuvale 400 den. Saldata na kontata za vremenski
razgrani~uvawa se prebivaat.
• Petprijatieto presmetuva prihodi za prodadena, a ne

fakturirana stoka na 5.000 den. Pokasno fakturata e
ispratena na kupuva~ot na 5.500 den. Se vr{i i saldirawe
na smetkata za vremenski razgrani~uvawa.
DNEVNIK: +(d) -(p)
_________________________________________________________________________
__
1. 190-Odnapred palteni tro{oci 12.000,-
100-Smetka @iro
12.000,-
Platena zakupnina za edna godina odnapred
_________________________________________________________________________
__
1a. 414-Naemnina 1.000,-
190-Odnapred plateni tro{oci
1.000,-
Ovoj nastan se povtoruva sekoj mesec
_________________________________________________________________________
__
2. 194-Plateni zavisni tro{oci za nabavka 500,-
500,-
Dobiena faktura za prethodno presmetani tro{oci
_________________________________________________________________________
__
2a. 459-Ostanati nespomnati tro{oci
rashodi od raboteweto
nematerijalni 100,-
294-Presmetani zavisni tro{oci
za nabavkata 400,-
194-Plateni zavisni tro{oci
za nabavkata
500,
Prebivawe na kontata za vremenski razgrani~uvawa
_________________________________________________________________________
3. 192-Presmetani prihodi {to ne moèle
da bidat fakturirani 5.000,-
na doma{en pazar
5.000,-
Presmetan nefakturiran prihod
_______________________________________________
___
3a. 120-Kupuva~i vo zemjata 5.500,-
192-Presmetani prihodi {to ne
moèle da se fakturirat
5.000,-
779-Ostanati nespomnati
delovni prihodi
500,-
Ispratena faktura na kupuva~ot
Glavna kniga:
190-Odnapred plateni
(+) tro{oci (-)
(+) 100-@iro (-) (+)414-Naemnina (-)
1) 12.000 1a) 1.000 1) 12.000 1a) 1.000
h 7 meseci h 7 meseci
7.000 31.12 31.12 7.000

So 5.000
751-Prihodi od proda`. 194-Plateni tro{oci

(+)na doma{en pazar (-) (+) za nabavka (-)
(+)220-Dobavuva~i (-)
3) 5.000 2) 500 2) 500 2a) 500
459-Ostanati nespomnati 120-Kupuva~i vo 294-Presmet. zavisni

(+)tro{oci od rabot. (-) (+) zemjata (-) (+)tro{.za nabavka(-)
2a) 100 3a) 5.500 2a) 400 So 400
192-Presm. prihodi {to 779-Ostanati delovni

(+) ne se fakturirani (-) (+) prihodi (-)
3) 5.000 3a) 5.000 3a) 5.000

Materijali, rezervni delovi, siten inventar,
avto gumi i ambalaà
• Evidencijata na materijalot se odnesuva na

evidencija na nabavkata, zalihata i negovoto
tro{ewe.
• Osnovni dokumenti vrz osnova na koi se
evidentiraat promenite kaj materijalot se
slednite: faktura za nabavka so ostanati
propratni dokumenti kako {to se dostavnica,
otpremnica, zapisnici za priem, {pediterska
dokumentacija, trebuvawe, kalkulacija i
drugi.
Nabavka na materijali i na rezervni
delovi
• Materijalot i rezervnite delovi na zaliha se vodat
po nabavna vrednsot.
• Nabavnata vrednost moè da bide presmetana po

fakti~ki nabavni ceni ili po planski nabavni
ceni.
• Knièweto na nabavnata vrednost na soodvetnite

konta, smetka 310-Surovini i materijali na zaliha i
320-Rezervni delovi na zaliha, moè da se vr{i so
pomo{ na koristewe na kontata za presmetka na
nabavkata (grupa 30 Presmetka na nabavkata) ili vrz
osnova na kalkulacija.
Metodi na presmetka na potro{okot na
materijali
• Spored FI-FO metodot, prva vlezna-

prva izlezna (first in-first out) izlezot,
odnosno potro{okot na materijalot se
presmetuva spored cenata na
prvonabaveniot materijal sé dodeka toj
materijal go ima na zaliha. Otkako toj
materijal celosno se potro{i, se
preminuva na cenata na sledniot
nabaven materijal, i taka natamu.
• Spored metodot na prose~ni ceni,
potoro{okot na materijalot koj se
trebuva vo proizvodstvoto se vr{i po
prose~na cena. Taa prose~na cena moè
da se utvrduva po sekoja nabavka, pri
{to se raboti za podvièn prosek ili
se presmetuva edna prose~na cena po
site izvr{eni nabavki vo eden period
koga se raboti za postojana prosek.
• Spored LI-FO metodot, poslednata
vlezna cena-prva izlezna (last in-first out),
potro{okot na trebuvaniot materijal
kako tro{ok se presmetuva spored
cenata na posledno nabaveniot
materijal.
Materijalot na zaliha se prima po
fakti~ka nabavna vrednost
Primer:
1. Nabaven e po faktura br.08, materijal
za 20.000 den. Za prevoz na materijalot
dobiena e faktura od transportnoto
pretprijatie na 2.000 den. Za rastovar i
smestuvawe plateno e od blagajnata,
spored smetkopotvrda br.03, 1.000 den.
Materijalot e primen na zaliha po
fakti~ka nabavna vrednost.
a) Knièwe na nabavkata so upotreba na kontata za presmetka na nabavkata:
DNEVNIK +(d) -
(p)
__________________________________________________________________________________
_
1. 300-Vrednost po presmetka
na dobavuva~ot 20.000,-
20.000,-
Fakturirana vred.na materijali
__________________________________________________________________________________
_
1a. 301-Zavisni tro{oci 2.000,-
2.000,-
Faktura za prevoz na materijalot
______________________________________________________________________________
_____
1b. 301-Zavisni tro{oci 1.000,-
102-Blagajna 1.000,-
Plateno za smestuvawe od blagajna
__________________________________________________________________________________
__
1v. 309-Presmetka na nabavkata 23.000,-
300-Vrednsot po presmetka na
dobavuva~ot
20.000,-
301-Zavisni tro{oci
3.000,-
Prenos na nabavkata
__________________________________________________________________________________
__
1g. 310-Surovini i materijali na zaliha 23.000,-
309-Presmetka na nabavkata
23.000,-
Primen materijal na zaliha po
fakti~ka nabavna vrednost
b) Knièwe na nabavkata po kalkulacija:
Kalkulacija br.1
Za nabaven materijal po faktura br.0456
1) Fakturna vrednost den. 20.000,-

2) Zavisni tro{oci den. 3.000,-
3)Nabavna vrednost na materijalot (1+2) den. 23.000,-
DNEVNIK: +(d) -(p)

________________________________________________________
1. 310-Surovini i materijali na zaliha 23.000,-
220-Dobavuva~i vo zemjata 22.000,-
102-Blagajna
1.000,-
Nabaven materijal po kalkulacija
_________________________________________________________
Materijalot na zaliha se prima po planska nabavna
vrednost
Primer:
1. Od stranskiot dobavuva~ nabaveni se materijali po faktura

br.055 fakturnata vrednsot na materijalot iznesuva 15.000
den. Za prevoz na materijalot dobiena e faktura od
{pediterskoto pretprijatie na 1.500 den. Istovremeno,
spored carinskata presmetka treba da se plati uvozna carina
na 1.000 den. Za rastovar i smestuvawe na materijalot
plateno e vo gotovo 500 den. Materijalot na zaliha se prima
po planska nabavna vrednost koja e za 20% povisoka od
fakti~kata nabavna vrednost.
2. Od dobavuva~ot vo zemjata nabaven e materijal po faktura

br.0554 na 10.000 den. Za prevoz na materijalot i za negovo
smestuvawe plateno e od blagajnata, spored smetkopotvrda
br.15, 2.000 den. Materijalot e primen na zaliha po planska
vrednost koja e za 10% poniska od fakti~kata nabavna
vrednost.
3. Spored trebuvawe br.07 vo proizvodstvoto e izdaden

materijal za 20 000 den Da se presmeta i prokniì i
Kalkulacija br. 2
1. Fakturna vrednost na materijalot den. 18.000,-

2. Zavisni tro{oci za prevoz i smestuivawe den. 2.000,-
3. Carina i drugi uvozni dava~ki den. 1.000,-
4. Nabavna fakti~ka vrednost (1+2+3) den. 21.000,-
5. 20% pogolema planska nabavna vrednsot den. 4.200,-
6. Planska nabavna vrednost (4+5) den. 25.200,-
DNEVNIK: +(d) -(p)
________________________________________________________
1. 310-Surovini i materijali na zaliha 25.200,-
19.500,-
102-Blagajna
500,-
265-Obvrski za carini
1.000,-
319-Otstapuvawe od cenata na
surovini i materijalite
4.200,-
Primen materijal na zaliha po kalkulacija
_________________________________________________________
2. 300-Vrednost po presmetka na dobavuva~ot 10.000,-
Fakturna vrednost na nabaven materijal
_________________________________________________________
2a. 301-Zavisni tro{oci 2.000,-
102-Blagajna 2.000,-
Plateno od kasata za smestuvawe
____________________________________________________
_
2b. 310-Surovini i materijali na zaliha 10.800,-
(10% od 12.000=1.200)
12.000-1.200=10.800,-)
319-Otstapuvawe od cenata na surov.i
materijalot 1.200,-
300-Vrednost po presmetka na
dobavuva~ot
10.000,-
301-Zavisni tro{oci
2.000,-
Primen materijal na zaliha
po planska cena
____________________________________________________
3. 400-Potro{eni surovini i materijali 20.000,-
310-Surovini i materijali na zaliha 20.000,-
Izdaden materijal po trebuvawe br.1
____________________________________________________
GLAVNA KNIGA:
310-Surovini i materijal 319-Otstapuvawe od cena

(+) na zaliha (-) (+)na potro{. materij(-)
1) 25.200 3) 20.000 2b) 1.200 1) 4.200

2b) 10.800 3a) 1.667
400-Potro{eni surovini 4009- Otstapuvawe od

(+) i materijali (-) cena
(+)na potro{. materij(-)
3) 20.000 3a) 1.667

Saldo na smetka 319
Otstapuvawe sodràno vo= _______________________ h zbir na
desna(-)
Potro{eniot materijal zbir na leva strana strana na
smetka 310
(+) na smetka 310
3.000
Toa otstapuvawe vo primerot iznesuva= ------------ h 20.000 = 1.667
36.000
Otstapuvaweto }e se kniì na sledniov na~in:
DNEVNIK: +(d) -(p)

________________________________________________________________
__
3a. 319-Otstapuvawe od cenata na
surovinite i materijalot 1.667,-
4009-Otstapuvawe od cenata
na potro{eniot materijal 1.667,-
Preneseno otstapuvawe sodràno vo potro{eniot materijal
________________________________________________________________
__
Evidencija na rezervnite delovi na zaliha
Primer:
1. Od dobavuva~ot “Omega” po faktura br.0777
nabaveni se rezervni delovi za 1.000.000 den. Za
prevoz na rezervnite delovi presmetano e 10% od
fakturnata vrednost. Rezernite delovi na zaliha
se primeni po fakti~ka nabavna vrednost.
Kalkulacija br.3
Za nabavka na rezervni delovi po faktura
0777
1) Fakturna vrednost na nabavenite

rezervni delovi den.
1.000.000
2) Zavisni tro{oci den.
100.000
DNEVNIK: +(d) -(p)
_____________________________________________
____
1. 320-Rezervni delovi na zaliha 1.100.000,-
1.100.000,-
Primeni rezervni delovi vo sklad
po kalkulacija br.3
____________________________________________________
_____
Evidencija na ispravkata na vrednosta na zastareniot
materijal
Primer:
1. Pretprijatieto so godi{na presmetka utvrdilo deka vo zalihite na

materijali koi se vodele vo vrednost od 2.000 denari, ima takvi
materijali {to se naogale vo magacinot podolgo i poradi toa izgubile
vrednost za 500 denari. So komisiski zapisnik na ovie materijali im se
namaluva vrednosta za 500 denari i se evidentiraat na posebno smetka vo
vrednost od 2000 denari.
DNEVNIK +(d) -
(p)
_________________________________________________________________________
___
1. 437- Vrednosno usoglasuvawe na
zalihite 500,-
317- Vrednosno usoglasuvawe na
zalihite na surovinite i
na materijalite
500,-
Godi{en otpis na zastareni materijali
_________________________________________________________________________
___
1a. 3108- Zastaren material 2.000,-
310- Surovini i materijal na zaliha
2.000,-
Izdvojuvawe na zastarenite materijali
_____________________________________________________________________
Primer:
1. Od zastarenite i otpi{ani materijali koi se
izdvoeni na posebno smetka (3108) po trebuvawe br.
28 se izdadeni i potro{eni materijali vo istiot
presmetkoven period vo normalniot proizvoden
procec za 1000 denari.
DNEVNIK +(d)
-(p)
___________________________________________________
_______
2. 400- Potro{eni materijali 1.000,-
3108- Zastaren materijal
1.000,-
Izdaden materijal po trebuvawe br. 28
___________________________________________________
_______
2a. 317- Vrednosno usoglasuvawe na
zalihite na surovini i materijali 250,-
400- Potro{eni materijali
250,-
Korekcija na tro{ocite za soodveten del na
Nabavka na siten inventar
• Toj ne se tro{i ednokratno kako

materijalot, tuku postepeno ja prenesuva
svojata vrednost na proizvodite odnosno
uslugite vo pove}e reprodukcioni ciklusi,
• Kako siten inventar se tretiraat

sredstvata za rabota ~ij vek na traewe e
pomal od edna godina, nezavisno od nivnata
poedine~na vrednost i sredstvata koi
imaat poedine~na vrednost pomala od
opredelen limitiran iznos.
Primer:
1. Od dobavuva~ot, po faktura br.72 nabaven e siten

inventar za 10.000 den. Za prevoz na inventarot plateno e
od blagajna, po smetkopotvrda 1.000 den. Sitniot
inventar na zaliha se vodi pod a) fakti~ka nabavna
vrednsot, b) planska nabavna vrednost koja e za 10%
povisoka od fakti~kata nabavna vrednost.
DNEVNIK +(d) -
(p)
________________________________________________________
_
1. 300-Vrednost po presmetka na dobiv. 10.000
10.000
Fakturna vrednost na nabaven siten inventar
________________________________________________________
__
2. 301-Zavisni tro{oci 1.000
102-Blagajna
1.000
Plateno od kasata za prevoz
________________________________________________________
__
a) Primawe na sitniot inventar na zaliha po fakti~ka nabavna
vrednost:
DNEVNIK +(d) -
(p)
2a. 350-Siten inventar na zaliha 11.000
300-Vrednost po presmetka na dobavuva~ot
10.000
301-Zavisni tro{oci
1.000
Primen siten inventar na zaliha po fakti~ka nabavna vrednost
__________________________________________________________________
___
b) Primawe na sitniot inventar na zaliha po planska nabavna
vrednost:
DNEVNIK: +(d) -
(p)
2b. 350-Siten inventar na zaliha 12.100
300-Vrednost po presmetka
na dobavuva~ot
10.000
301-Zavisni tro{oci
1.000
359-Otstapuvawe od cenite na
sitniot inventar
1.100
Potro{ok na sitniot inventar
• Za evidentirawe na potro{okot na sitniot
inventar pri negovoto davawe vo upotreba,
prifateni se slednite metodi:
• Metod na ednokratno (direktno) otpi{uvawe na

sitniot inventar so samoto davawe vo upotreba;
• Metod na iskaùvawe na tro{okot na sitniot

inventar so 50% pri samoto davawe vo upotreba; i
• Metod na mese~ni kalkulativni otpisi.

Metod na ednokratno (direktno)
otpi{uvawe pri samoto davawe vo
upotreba
Primer:
1.Za potrebite na proizvodstvoto, spored
trebuvawe br.00152 izdaden e siten inventar
za 3.000 den. Ovoj siten inventar, celosno se
presmetuva kako tro{ok so samoto davawe vo
upotreba.
DNEVNIK: +(d)
-(p)
1. 405-Otpis na siten inventar 3.000,-
350-Siten inventar na zaliha
Metod na otpi{uvawe so 50% pri samoto davawe vo upotreba
Primer:
1. Od zalihata na sitniot inventar, izdaden e siten inventar po trebuvawe
br.0563 za 40.000 denari. Potro{okot na sitniot inventar kako tro{ok
se presmetuva 50% od izdadenata vrednost so samoto davawe vo upotreba.
2. Vrz osnova na zapisnikot za rashoduvawe br.01, od sitniot inventar vo

upotreba rashoduvan e siten inventar za 12.000 denari. Procenetata
vrednost na otpadokot iznesuva 2.000 denari.
DNEVNIK: +(d) -(p)

351-Siten inventar vo upotreba 20.000,-
350-Siten inventar na zaliha
40.000,-
Izdaden siten inventar po trebuvawe br.053
_____________________________________________________________________
3106-Otpadoci na zaliha 2.000,-
351-Siten inventar vo upotreba
12.000,-
Rashoduvawe na siten inventar po zapisnik
za rashoduvawe br.01
_____________________________________________________________________
Metod na otpi{uvawe na sitniot
inventar po pat na mese~ni kalkulativni
otpisi
• So primenata na ovoj metod dadeniot siten inventar vo
upotreba }e se otpi{uva mese~no, ili nekoj drug vremenski
period se dodeka celosno ne se otpi{e sitniot inventar
{to se nao|a vo upotreba.
• Periodot na otpi{uvawe ne moè da bide podolg od pet

godini od denot na davawe na sitniot inventar vo upotreba.
• Metodot na presmetka na potro{okot na sitniot inventar

kako tro{ok po pat na mese~ni kalkulativni otpisi,
ovozmoùva ramnomerno raspredeluvawe na tro{okot na
sitniot inventar vrz tro{ocite, rashodite i finansiskiot
rezultat vo presmetkovnite periodi.
Primer:
1. Pretprijatieto raspolaga so 800.000 denari siten

inventar na zaliha. Spored trebuvawe 054, na 01.03.2004
daden e vo upotreba siten inventar za 600.000 den. Spored
planot na koristewe na ovoj inventar }e bide koristen 20
meseci, taka {to mese~no }e se otpi{uva 30.000 den. Na
30.08.2004 izvr{ena e popravka na sitniot inventar za koja
e plateno od blagajna 50.000 den.
2. Na 30.10.2004, spored zapisnik za rashoduvawe br.02,

rashoduvan e del od sitniot inventar vo upotreba za
den.100.000 pri {to e procenet i otpadok na 30.000 den.
3. Na 31.12.2004 se vr{i usoglasuvawe na knigovodstvenata so

fakti~kata vrednost na sitniot inventar vo upotreba.
Spored popisot fakti~kata vrednost iznesuva 300.000 den.
DNEVNIK +(d) -(p)
1. 351 - Siten inventar vo upotreba 600.000

350 - Siten inventar na zaliha 600.000
Daden siten inventar vo upotreba
na 01.03.2003
_____________________________________________________________________________________
_
1a.405 - Otpis na siten inventar 30.000
357 - Vrednosno usoglasuvawe na
zalihite na sitniot inventar 30.000
Presmetan otpis na sitniot inventar
za mesec 03/2003
Ovoj nastan do krajot na godinata
}e se povtori u{te 9 pati i u{te
10 pati narednata godina
_____________________________________________________________________________________
1b. 357 - Vrednosno usoglasuvawe na 50.000
zalihite na sitniot inventar
102 - Blagajna 50.000
Izvr{ena popravka na sitniot
inventar vo upotreba
_____________________________________________________________________________________
_
2. 357 - Vrednosno usoglasuvawe na 70.000
zalihite na sitniot inventar
3106- Otpadoci na zaliha 30.000
351 - Siten inventar vo upotreba 100.000
Rashoduvan siten inventar vo upotreba
_____________________________________________________________________________________
__
GLAVNA KNIGA:
350-Siten inventar na 351-Siten inventar 357-Vred. usogl.na zal.
(+) zaliha (-) (+) vo upotreba (-) (+)na siten invent.(-)
So 1) 600.000 1)600.000 2) 100.000 1b) 50.000 1a) 30.000

800.000 So 500.000 2) 70.000 h 10
meseci
120.000
So180.000 300.000
300.000
31.12
405-Otpis na siten 3106-Otpadoci

(+) inventar (-) (+) na zaliha (-)
(+) 102-Blagajna (-)
1a) 30.000 2) 30.000 1b)50.000
h 10
meseci
31.12
300.000
Usoglasuvawe na smetkovodstvenata so fakti~kata
vrednost na sitniot inventar vo upotreba:
1. Smetkovodstvena vrednost 500.000 - 180.000 = 320.000

den.
2. Fakti~ka vrednost po popisot: =
300.000 den.
3. Otstapuvawe: =
20.000 den.
Pogolema smetkovodstvena od
fakti~ka vrednost
DNEVNIK +(d) -
(p)
1. 4594- Ostanati nespomnati tro{oci -
rashodi od rabotewe 20.000
357 - Vrednosno usoglasuvawe na
zalihite na sitniot inventar 20.000
Usoglasuvawe na knigovodstvenata so fakti~kata
vrednost na sitniot inventar vo upotreba
Gotovi proizvodi
• Gotovite proizvodi predstavuvaat u~inoci.
• Tie se osnoven u~inok na proizvodniot proces na

proizvodnite pretprijatija i ja pretstavuvaat
vrednosta na zavr{enoto proizvodstvo od vkupnite
vloùvawa na pretprijatieto.
• Pokraj gotovi proizvodi, kako u~inoci se javuvaat i

uslugite. Uslugite pretstavuvaat nematerijalna forma
na u~inok od delovniot proces na uslu`nite
pretprijatija.
• Gotovite proizvodi na zaliha moè da se vodat po

fakti~ka cena na ~inewe ili po planska cena na
~inewe.
• Gotovite proizvodi i uslugite kako u~inoci na

pazarot se prodavaat po proda`ni ceni, na ~ija visina
• Koga gotovite proizvodi na zaliha se vodat po planska
cena na ~inewe, rashodite treba da se koregiraat za
realiziranoto otstapuvawe od planskata cena na
~inewe na prodadenite proizvodi.
• Otstapuvaweto od planskata cena na ~inewe sodràno
vo prodadenite gotovi proizvodi }e se presmeta spored
formulata:
So na smetka 639 h zbir
na
desna (-) str. na k-to
Otstapuvawe od planskata cena na ~inewe 630,631,633
sodràno vo prodadenite gotovi proizvodi
=_________________________
Zbir na leva (+) strana
na konta 630, 631 ili 633
Evidencija na gotovite proizvodi na
zaliha
a) Primer za evidencija koga gotovite proizvodi se vodat
na zaliha po fakti~ka cena na ~inewe:
1. Spored izvr{enata presmetka na proizvodstvoto br. 48,
od vkupnite vloùvawa dovr{eni se gotovi proizvodi za
340.000 den. Spored priemnica br.5, gotovite proizvodi se
primeni na zaliha po fakti~ka cena na ~inewe.
DNEVNIK +(d) -(p)

1. 630- Proizvodi na zaliha 340.000
57 - Nositeli na tro{oci (P-vo
vo tek) 340.000
Primeni gotovi proizvodi na zaliha,
spored priemnica br.5
b) Primer za evidencija koga gotovite proizvodi se vodat
na zaliha po planska cena na ~inewe:
1. Spored priemnica br.6, od proizvodstvoto primeni se

gotovi proizvodi na zaliha ~ija fakti~ka cena na ~inewe
iznesuva 400.000 den. Na zaliha gotovite proizvodi se vodat
po planska cena na ~inewe koja e za 10% povisoka od
fakti~kata cena na ~inewe na primenite proizvodi.
DNEVNIK +(d) -(p)

1. 630- Proizvodi na zaliha 440.000
vo tek) 400.000
639- Otstapuvawe od cenite
na proizvodite 40.000
Primeni gotovi proizvodi na
zaliha po planska cena na ~inewe,
spored priemnica br.6
2. Vo proizvodstvoto dovr{eni se gotovi proizvodi za 100.000
den. Spored priemnica br.7, ovie gotovi proizvodi primeni
se vo sopstvenata prodavnica na pretprijatieto za proda`ba
na krajnite potro{uva~i. Pretprijatieto na ovie
proizvodi presmetuva 15% razlika vo ceni i 18% danok na
dodadena vrednost, taka {to proda`nata vrednost na golemo
iznesuva 115.000 den., a na malo 135.700 den.
DNEVNIK +(d)
-(p)
1. 633- Proizvodi vo prodavnica 135.700,-
vo tek)
100.000,-
639- Otstapuvawe od cenite
na proizvodite
15.000,-
634- Vkalkuliran DDV
20.700,-
Primeni gotovi proizvodi vo pro-
davnica, spored priemnica br.7
Proda`ba na gotovi proizvodi
Primer:
1. Od zalihata na gotovi proizvodi, spored faktura br.057, prodadeni se

gotovi proizvodi na kupuva~ite vo zemjata za 20.000 den. Fakti~kata
cena na ~inewe na ovie proizvodi iznesuva 18.000 den.
DNEVNIK +(d) -(p)

1.120- Kupuva~i vo zemjata 20.000
751 - Prihodi od proda`ba na
doma{en pazar 20.000
Prodadeni proizvodi na kupuva~ite po
faktura br.057
_____________________________________________________________________
1a.700- Rashodi na prodadeni proizvodi
i uslugi 18.000
630 - Proizvodi na zaliha 18.000
Namaluvawe na zalihata i iskaùvawe na
rashodot za prodadenite proizvodi
_____________________________________________________________________
Trgovski stoki
• Firmite koi se zanimavaat so trgovska dejnost se
trgovski pretprijatija.
• Site ovie trgovski pretprijatija vo osnova

posreduvaat pome|u proizvoditelite i
potro{uva~ite, vr{at promet, kupuvaj}i proizvodi
ili stoki od edni za da gi prodavaat na drugi.
• Stokite koi trgovskoto pretprijatie gi nabavuva

se nameneti za proda`ba tie ne se u~inoci tuku
sredstva so koi se izvr{uva zada~a i se postignuva
u~inokot na trgovskoto pretprijatie.
Nabavka na trgovski stoki
• Nabavenata stoka na zaliha moè da se evidentira po nabavni i po
proda`ni ceni na golemo i po proda`ni ceni na malo.
• Osnoven dokument pri nabavkata e fakturata, presmetana od strana na

snabduva~ot poznat vo smetkovodstvoto kako dobavuva~. Cenata po
edinica nazna~ena vo ovoj dokument se vika fakturna cena, a vrednosta
fakturna vrednost.
• Tro{ocite nastanati vo vrska so konkretnata nabavka ja zgolemuvaat

fakturnata cena, spored toa i fakturnata vrednost na nabavenite
stoki. Ovie tro{oci se poznati kako zavisni tro{oci, bidej}i zavisat
od nabavkite.
• Proda`nata cena moè da bide opredelena od prodava~ot ili od

dràvata (nafta i naftenite derivati, cigarite i dr.). Strukturata na
proda`nata cena e: nabavna cena + razlika vo cena pri {to se doa|a do
proda`nata cena na golemo: Na taa cena se presmetuva danok na dodadena
vrednost i se dobiva proda`na cena na malo na trgovskata stoka.
• Razlikata vo ceni e iznos koj se dobiva kako razlika pome|u proda`nata

cena na golemo i nabavnata cena na stokite.
Nabavka na stoki koga stokata na zaliha se vodi po nabavna cena
Primer:
1.Trgovsko pretprijatie nabavilo trgovski stoki (100 ko{uli po cena od 400 denari) od
dobavuva~ot po faktura br. 45 za 40.000 den. Za prevoz na ovie stoki plateno e vo
gotovo 3.000 den. Stokite se primeni na zaliha po nabavnata vrednost.
DNEVNIK +(d) -(p)

1. 650- Vrednost na stokata po
presmetka na dobavuva~ot 40.000
2201- Dobavuva~i vo zemjata za
tekovni sredstva 40.000
Spored f-ra br.45 od odbavuva~ot
_________________________________________________________________________________
1a. 651- Zavisni tro{oci za nabavka
na stoki 3.000
102-Blagajna 3.000
Plateno vo gotovo za prevoz na stokite
_________________________________________________________________________________
1b. 660- Stoki vo sklad 43.000
659-Presmetka na nabavkata 43.000
Primeni stoki na zaliha
_________________________________________________________________________________
1v. 659- Presmetka na nabavkata 43.000
650- Vrednost na stokata po
presmetka na dobavuva~ot 40.000
651- Zavisni tro{oci na nabavkata
na stokata 3.000
Zatvorawe na kontata za nabavka
__________________________________________________________________________________
 Vo trgovskite pretprijatija, vo koi
nabavnite ceni i vrednosta na stokite ne se
utvrduvaat vo knigovodstvoto, a zalihite na
stoki se vodat po nabavni ceni, naj~esto se
izrabotuvaat kalkulacii za utvrduvawe na
nabavnata cena po edinica nabavena stoka i
vrednosta na vkupnata nabavka.
Kalkulacija br. 1
za nabaveni ko{uli po faktura br. 45
Vkupno Po
edinica
1) Vrednost na stokite po f-ra den. 40.000,- den.
400,-
2) Zavisni tro{oci na nabavkata den. 3.000,-
den. 30,-
DNEVNIK +(d) -
(p)
_____________________________________________________
____
1. 660- Stoki vo sklad 43.000,-
2201- Dobavuva~i vo zemjata
za tekovni sredstva
40.000,-
102- Blagajna
3.000,-
Po kalkulacija br. 1 primeni
stoki na zaliha
_____________________________________________________
____
Nabavka na stoki koga stokata na zaliha se vodi po
proda`na cena
• Naj~esto stokite so golema poedine~na vrednost i stokite

vo magacin se vodat po nabavna vrednost, a stokite so mala
poedine~na vrednost i vo delovnite edinici vo koi se
prodavaat na krajnite potro{uva~i na malo se vodat po
proda`ni ceni.
• Proda`nata cena po struktura e posloèna i vo sebe pokraj

nabavnata cena opfa}a: razlika vo ceni i danok na dodadena
vrednost. Koga na nabavnata cena }e i se dodade razlikata vo
ceni se dobiva proda`na cena na golemo, na koja se
presmetuva danokot na dodadena vrednost i se doa|a do
proda`nata cena na malo.
• Rabat, koj pretstavuva popust vo proda`nite ceni po koi

stokite im se prodavaat na potro{uva~ite, odnosno popust
koj go odobruva proizvoditelot na trgovijata na golemo ili
Primer:
1. Ugostitelskoto pretprijatie nabavilo 1.000kg bra{no po

cena od 30 denari za 1 kg., ili vkupna vrednost od 30.000,-
denari, spored fakturata br.33 na dobavuva~ot. Za
prevoz na bra{noto e plateno vo gotovo 5.000,- denari na
nabavnata vrednost se presmetuva 20% razlika vo ceni.
Se sostavuva kalkulacija za proda`nata cena i vrednost
na bra{noto. Vrz osnova na kalkulacijata bra{noto se
evidentira na zaliha. Fakturata na dobavuva~ot e
platena.
Kalkulacija br. 2
Za nabaveno bra{no po faktura br.33
1) Fakturna vrednost den.

30.000,-
2) Zavisni tro{oci den.
5.000,-
3) Nabavna vrednost (1+2) den.
35.000,-
4) Razlika vo ceni 20% den.
7.000,-
5) Proda`na vrednost (3+4) den.
42.000,-
6) Proda`na cena (42 000: 1 000) za 1kg den
DNEVNIK +(d) -(p)
____________________________________________________________
__
1. 660- Stoki na sklad 42.000,-
220- Dobavuva~i vo zemjata
30.000,-
102- Blagajna
5.000,-
669- Razlika vo ceni
7.000,-
Primeni stoki na zaliha po
kalkulacija br.2
____________________________________________________________
__
1a. 220- Dobavuva~i vo zemjata 30.000,-
100- Smetka @iro
30.000,-
Platena faktura na dobavuva~ot
____________________________________________________________
__
Primer:
1. Trgovskoto pretprijatie kupilo stoki od dobavuva~ot po
fakturna vrednost od 10.000 denari. Za prevoz plateno e vo
gotovo 4.000 denari. Na nabavnata vrednost pretprijatieto
presmetuva razlika vo ceni od 20%, a na proda`nata cena na
golemo presmetuva danok na dodadena vrednost od 18%.
Stokite se primaat na zaliha vo skladi{teto na malo.
DNEVNIK +(d) -(p)

1. 650- Vrednost na stokite po
presmetka na dobavuva~ot 10.000,-
220- Dobavuva~i vo zemjata 10.000,-
Sprema presmetka na dobavuva~ot
_________________________________________________________
1a. 651- Zavisni tro{oci za nabavka
na stoka 4.000,-
102- Blagajna 4.000,-
Plateno vo gotovo za prevoz na stokite
__________________________________________________________
1b. 6602- Zaliha na stoki vo magacin
skladi{te na malo 19.824,-
659- Presmetka na nabavkata
14.000,-
669- Razlika vo ceni
2.800,-
664- Vkalkuliran DDV
3.024,
Primeni stoki na zaliha vo skladi{teto
________________________________________________________
1v. 659- Presmetka na nabavkata 14.000,-
650- Vrednost na stokite so
presmetka na dobavuva~ot 10.000,-
651- Zavisni tro{oci za nabavka
na stoki
4.000,-
________________________________________________________
Otpis i ispravka na vrednosta na zalihata na
trgovski stoki
• Dokolku na doma{niot pazar se javi nedostatok od nekoi stoki,
toj se popolnuva so uvoz od stranski pazari.
• Koga trgovskite pretprijatija vr{at nabavka na stoki od

stranstvo, istoto moàt da go pravat vo svoe ime i za svoja
smetka, ili vo svoe ime, a za tu|a smetka.
• Carinskata osnovica pak e vrednosta na stokite, a toa e

dogovorenata cena (transakciona vrednost) odnosno vistinski
platenata cena ili cenata {to treba da se plati za uvezenata
stoka.
• Nezavisno vo ~ie ima i za ~ija smetka se vr{i nabavkata od

stranstvo, pretprijatieto koe vr{i uvoz treba da ima soodvetni
stranski sredstva za pla}awe, devizi. Za ovaa aktivnost prvo se
nabavuvaat, obezbeduvaat devizni sredstva.
• Bidej}i stokata patuva od stranstvo, a i za da se osigura

stranskiot dobavuva~, voobi~aeno e da mu se otvori
dokumentaren akreditiv.
Primer:
1.Od sredstvata na ìro smetkata nabaveni se
4.000 EUR (1 EUR= 61 denari) i za istite
potro{eni se 244.000 denari. Bankata po nalog
na uvoznikot, trgovskoto pretprijatie,
otvorila dokumentaren akreditiv na
stranskiot dobavuva~ od Minhen na 4.000 EUR.
Dobavuva~ot od Minhen gi ispratil stokite i
faktura na 3.750 EUR, a tovaren list na 250
EUR za prevoz na stokata do na{ata granica.
Od na{ata granica stokata ja prezema
{pediterot i za prenos na stokata do magacin
dostavil faktura na 30.000 denari, a za
carinata plateno e 80.000 denari. Bankata né
izvestuva deka akreditivot e iskoristen.
Stokata se prima na zaliha po nabavna
vrednost
DNEVNIK: +(d) -(p)
1. 103-Devizna smetka 244.000,-
1000- @iro smetka
244.000,-
Nabaveni 4.000 EUR po kurs od
6.100 denari za 100 EUR
_______________________________________________________________
______
1a. 104-Devizni akreditivi 244.000,-
103-Devizna smetka
244.000,-
Otvoren akreditiv na dobavuva~
_______________________________________________________________
______
1b. 650-Vrednost po presmetka na
dobavuva~ot 228.750,-
221-Dobavuva~i vo stranstvo
228.750,-
Spored faktura na dobavuva~ot
_______________________________________________________________
______
1v. 651-Zavisni tro{oci za
nabavka na stoki 15.250,-
221-Dobavuva~i od stranstvo
15.250,-
Spored tovaren list na stranskiot prevoznik
_______________________________________________________________
______
1g. 651-Zavisni tro{oci za nabavka
na stoki 30.000,-
30.000,-
Spored faktura na doma{niot prevoznik
______________________________________________________________________
______
1d. 652-Carina i drugi uvozni dava~ki 80.000,-
1000-Smetka ìro
80.000,-
Platena carina
______________________________________________________________________
______
1|. 221-Dobavuva~i vo stranstvo 244.000,-
104-Devizni akreditivi
244.000,-
Plateni obvrski sprema stranskiot dobavuva~
______________________________________________________________________
______
1e. 660-Stoki na sklad 354.000,-
659-Presmetka na nabavkata 354.000,-
Primeni stoki na zaliha po nabavni ceni
______________________________________________________________________
______
1`. 659-Presmetka na nabavkata 354.000,-
650-Vrednost na stokite po
presmetka na dobavuva~ot
228.750,-
651-Zavisni tro{oci za nabavka
na stoki
45.250,-
652-Carina i drugi uvozni dava~ki 80.000,-
______________________________________________________________________
• Utvrduvaweto na nabavnata vrednost na stokite od uvoz
moè da se vr{i so kalkulacija vo koja kako elementi se
javuvaat fakturnata vrednost, zavisnite tro{oci,
carinskite i drugi dava~ki.
• Uvezenite stoki na zaliha moàt da se vodat i po

proda`ni ceni. Vo ovoj slu~aj se javuva razlika vo ceni
koja se iskaùva na negativnata strana na smetkata 669-
Razlika vo ceni na stokite.
Primer:
1. Od sredstvata na smetkata ìro nabaveni se 2.500 EUR i za

istite potro{eni se 150.000 denari. Bankata po nalog na
uvoznikot otvorila dokumentaren akreditiv na
stranskiot dobavuva~ na 2.500 EUR. Od dobavuva~ot
primena e faktura br. 34 na 2.000 EUR, a za prevoz na
stokite pristignal tovaren list na 30.000 denari. Na ime
carina e plateno 30.000 denari. Stokata na zaliha se prima
po proda`ni ceni i na ime razlika vo ceni (marà) e
presmetano 30% od nabavnata vrednost. Primaweto na
stokite na zaliha se vr{i vrz osnova na kalkulacija.
Bankata ne izvestuva deka akreditivot e iskoristen.
Kalkulacija br.3
za nabavenata stoka po faktura br.34
2) Zavisni tro{oci den. 30.000,-
3) Carina den. 30.000,-
4) Nabavna vrednost (1+2+3) den. 182.000,-
5) Razlika vo ceni den. 54.600,-
6) Proda`na vrednost den. 236.600,-
DNEVNIK: +(d) -(p)

1. 103-Devizna smetka 152.500,-
100- @iro smetka 152.500,-
Nabaveni 2.500 EUR po kurs od 6.100 den. za 100 EUR
___________________________________________________________________________________
2.104-Devizni akreditivi 152.500,-
103-Devizna smetka 152.500,-
Otvoren akreditiv na dobavuva~
___________________________________________________________________________________
3. 660-Stoki vo sklad 236.600,-
221-Dobavuva~i vo stranstvo 152.500,-
100- @iro smetka 30.000,-
669-Razlika vo ceni 54.600,-
Primeni stoki na zaliha po nabavni ceni
___________________________________________________________________________________
4. 221-Dobavuva~i od stranstvo 152.500,-
104-Devizni akreditivi 152.500,-
Plateni obvrski sprema stranskiot dobavuva~
___________________________________________________________________________________
Proda`ba na stoki
• Proda`bata na stokite moè da se vr{i kako
proda`ba na golemo i proda`ba na malo, koga
se raboti za proda`ba na krajnite
potro{uva~i.
• Od aspekt na toa na koi pazari se prodava,

proda`bata moè da se vr{i na doma{en ili
na stranski pazar, odnosno da se izvr{i izvoz
na stoka.
Proda`ba na stoka na golemo
• Pod proda`ba na golemo se podrazbira prodavawe
na stoka vo golemi koli~ini na eden kupuva~, koj
taa stoka ja namenuva za ponatamo{na proda`ba
ili vgraduvawe vo nekoj u~inok.
• Trgovskite pretprijatija koi prodavaat na golemo,
svoite stoki na zaliha gi vodat po nabavni ceni.
Primer:
1. Trgovskoto pretprijatie prodalo na golemo na
drugo trgovsko pretprijatie stoki po faktura za
100.000 denari na koja vrednost e presmetan 18%
DDV. Nabavnata vrednost na ovie stoki e 80.000
denari. Kupuva~ot, po istekot na dogovoreniot rok,
ja pla}a obvrskata po fakturata.
DNEVNIK: +(d)
-(p)
1. 1201-Kupuva~i za tekovni sredstva 118.000,-
na doma{en pazar
100.000,-
260-Obvrski za DDV 18.000,-
Spored faktura za prodadeni stoki
______________________________________________________
___
1a. 7013-Nabavna vrednost na prodadeni
stoki na golemo 80.000,-
660-Stoki vo sklad 80.000,-
Namaluvawe na zalihata
______________________________________________________
___
1b. 100- @iro smetka 100.000,-
1201-Kupuva~i za tekovni sredstva
100.000,-
Spored izvod od banka za naplateno pobaruvawe
______________________________________________________
____
Proda`ba na stoki na golemo na stranski pazar-izvoz na stoki
Primer:
1.Trgovskoto pretprijatie prodalo trgovski stoki na stranski kupuva~ po
faktura, za 2.000 EUR. Nabavnata vrednost na ovie stoki spored ispratnica
bila 100.000 denari. Vo dogovoreniot rok kupuva~ot ja platil sumata, a
bankata né izvestuva deka devizniot priliv e preveden vo korist na
deviznoto smetka. Kursot na evroto po koja e izvr{ena presmetkata e 61
denar za 1 EUR.
DNEVNIK: +(d) -(p)
1. 1211-Kupuva~i za proizvodi, stoki
i uslugi vo stranstvo 122.000,-
proizvodi i stoki na stranski pazar 122.000,-
Spored faktura prodadeni stoki
___________________________________________________________________________
_
1a. 7012-Nabavna vrednost na stoki
prodadeni na stranski pazari 100.000,-
660-Stoki na sklad
100.000,-
Namaluvawe na zalihata
___________________________________________________________________________
_
1b. 103-Devizna smetka 122.000,-
1211-Kupuva~i na proizvodi,
stokii uslugi vo stranstvo 122.000,-
Prevedeni pari od stranskiot kupuva~
spored izvod od bankata
___________________________________________________________________________
__
Izvoz na stoki vo svoe ime za tu|a smetka
 Koga trgovskoto pretprijatie prodava stoki vo

stranstvo vo svoe ime, no za tu|a smetka, toa bara
poseben tretman od smetkovodstvena gledna to~ka.
Vo vakvi slu~ai, trgovskoto pretprijatie prodava
tu|a stoka. Zatoa, ovaa stoka ne e predmet na
evidencija vo redovnite zalihi tuku vo
vonbilansnata evidencija.
 Glaven problem pri ovaa evidencija e iskaùvaweto

na obvrskite i pobaruvawata po osnov na izvozot
pome|u kupuva~ot, prodava~ot i proizvoditelot.
 Trgovskoto pretprijatie pri prefrluvaweto na

sredstvata na sopstvenikot ja zadrùva
dogovorenata provizija.
Primer:
1. Trgovskoto pretprijatie po faktura vr{i izvoz na tu|a stoka vo vrednost od 4.000 Evra.
So poseben dogovor e dogovoreno na ime prihodi na trgovskoto pretprijatie da se
presmeta 5% provizija na proda`nata vrednost. Stranskiot kupuva~ ja platil
obvrskata. Trgovskoto pretprijatie na ime prihod presmetuva 5% provizija, a
istovremeno ja pla}a obvrskata kon sopstvenikot na stokata. (1€ = 61 ден)
DNEVNIK: +(d) -(p)

1a. 1211-Kupuva~i za tekovni sredstva
vo stranstvo 244.000,-
243-Obvrski po osnov na izvoz
za tu|a smetka 244.000,-
Prodadeni tu|i stoki vo stranstvo
_____________________________________________________________________________________
1b. 103-Devizna smetka 244.000,-
1211-Kupuva~i za tekovni sredstva
vo stranstvo 244.000,-
Prevedeni pari od stranski dobavuva~
_____________________________________________________________________________________
1v. 243-Obvrski po osnov na izvoz
na tu|a smetka 12.200,-
759-Ostanati prihodi 12.200,-
Presmetano 5% provizija kako prihod
_____________________________________________________________________________________
_
1g. 243-Obvrski po osnov na izvoz
na tu|a smetka 231.800,-
103-Devizna smetka 231.800,-
Prevedeni sredstva na sopstvenikot na
stokata za izvoz
Realizacija na stoki na malo
• Proda`bata na stoki na malo e proda`ba na krajnite

potro{uva~i i se vr{i od prodavnicite, a poretko od
magacinite.
• Zalihata na stokata vo prodavnicite se vodi po

maloproda`ni ceni, koi se utvrduvaat na sledniot na~in: na
nabavnata cena se presmetuva razlikata vo ceni, a na taka
dobienata proda`na cena na golemo se presmetuva danok na
dodadena vrednost. Dobienata cena pretstavuva
maloproda`na cena.
• Tro{ocite na prodadenite stoki = zalihi na stoki na

po~etokot na periodot + nabavki vo tekot na periodot -
vrednosta na stokata na krajot na periodot
 Vsu{nost so odzemawe na realiziranata
razlika vo ceni i realiziraniot danok na
dodadena vrednost, se doa|a do nabavnata
vrednost na prodadenata trgovska stoka.
 Presmetkata na realiziranata razlika vo

ceni e spored formulata:
So na smetka 669-Razlika vo ceni (Zbir na desnata

na stoki vo prodavnica) X strana na smetka
663-
Suma na
realiziranite
stoki vo
prodavnica)
Realizirana = -------------------------------------------------------------------------
------------
razlika vo ceni
(Zbir na levata strana na smetka 663-Vrednost na
zalihite
na po~etokot na presmetkovniot period +
primenite
Primer:
1. Prodavnicata br.1 nabavuva trgovski stoki po faktura vo
vrednost od 80.000 denari. Stokite pristignale i se pravi
kalkulacija na proda`nata vrednost. Na ovie stoki se
presmetuva 20% razlika vo ceni i 18% danok na dodadena
vrednost. Stokite se primeni na zalihi po proda`nata
vrednost. Podocna prodadeni se stoki na kupuva~ite za 50.000
denari i pazarot e uplaten na smetkata ìro. Da se presmeta i
prokniì ostvarenata razlika vo ceni i ostvareniot danok na
dodadena vrednost.
Kalkulacija br.4
Za nabavnite ceni vo Prodavnica br.1

2) Zavisni tro{oci den. -
3) Nabavna vrednost den. 80.000,-
4) Razlika vo ceni 20% den. 16.000,-
5) Proda`na cena na golemo den. 96.000,-
6) Danok na DDV 18% den. 17.280,-
7) Maloproda`na vrednost den. 113.280,-
DNEVNIK: +(d)
-(p)
1. 6630/1-Zaliha na stoki vo prodavnica br.1 113.280,-

6696/1-Razlika vo ceni na stoki
vo Prodavnica br.1 16.000,-
664/1-Vkalkuliran DDV vo
Prodavnica br.1
17.280,-
Nabaveni stoki i primeni na zaliha
po kalkulacija i priemnica
_____________________________________________________________________
1a. 100- @iro smetka 50.000,-
7512/1-Prihodi od proda`ba na
stoki vo Prodavnica br.1 42.373,-
260-Obvrski za DDV
7.627,-
Uplaten dneven pazar od Prodavnica br.1
_____________________________________________________________________
1b. 7014/1-Nabavna vrednost na prodadeni
stoki na malo vo Prodavnica br.1 50.000,-
6630/1- Stoki vo Prodavnica br.1 50.000,-
Namaluvawe na vrednosta na zalihite
_____________________________________________________________________
Presmetka na realiziranata razlika vo ceni (Rrc):
16.000 h 50.000
Rrc = ------------------------------- = 7.062
113.280
Presmetka na ostvareniot danok na dodadena vrednost (Oddv):
17.280 h 50.000
Oddv = --------------------------------- = 7.627
113.280
DNEVNIK: +(d) -(p)

1v. 6696/1-Razlika vo ceni na stoki
664/1-Vkalkuliran DDV
7014/1-Nabavna vrednost na
prodadenite stoki na malo
vo Prodavnica br.1
14.689,-
Ostvarena realizirana razlika vo ceni
i realiziran DDV vo Prodavnica br.1
Stoki vo konsignacija i komision i nivna
proda`ba
 Stokite vo konsignacija se primeni stoki od stransko lice koi
{to doma{niot subjekt }e gi prodava vo ime i za smetka na
stranskoto lice, sopstvenik na stokata.
 Proda`bata na stoka od konsignacija, vsu{nost e proda`ba na

uvezena stoka.
 Na zaliha stokata vo konsignacioniot sklad moè da se vodi vo

denari ili vo stranska valuta.
Primer:
1. Od stransko pretprijatie primena e stoka vo konsignacionen
sklad spored sreden kurs na devizite za 500.000 denari. Od taa
stoka izvr{ena e proda`ba za 375.000 denari, od koja suma na
provizija otpa|a 10%, i istata iznesuva 30.000 denari, a na
carina 15%, odnosno 45.000 denari. Kupuva~ot ja platil
obvrskata, a trgovskoto pretprijatie mu isplatuva na
sopstvenikot na stokata za izvr{enata proda`ba. Isto taka, se
uplatuva i carinata.
DNEVNIK: +(d) -(p)
1. 990-Primeni materijalni
vrednosti 500.000
995-Obvrski za primeni
materijalni vrednosti 500.000
Vonbilansna evidencija na primena
stoka vo konignacija
__________________________________________________________________________
1a. 144-Pobaruvawa od komisiona i
konsignaciona proda`ba 375.000
2441-Obvrski po osnov na
proda`ba vo konsignacija 300.000
265-Obvrski za carini i drugi dava~ki 45.000
7591-Prihodi od proda`ba na stoki 30.000
Za prodadeni stoki od konsignacija
__________________________________________________________________________
1b. 100- @iro smetka 375.000
144-Pobaruvawa od komisiona i
Za podmirena obvrska od kupuva~ot
__________________________________________________________________________
1v. 2441-Obvrski po osnov na proda`ba
vo konsignacija 300.000
2622-Obvrski za carini i
drugi dava~ki 45.000
100- @iro smetka 345.000
Za izmireni obvrski sprema sopstvenikot
na stokata i dràvata
• Stokite vo komision se vodat po proda`na
cena koja obi~no ja odreduva sopstvenikot na
stokata-komintentot.
• Pri toa komintentot moè vo proda`nata
cena da ja zasmeta provizijata (princip na
rabat) ili da ostavi provizijata da ja
presmeta komisionerot, onoj koj {to ja vr{i
proda`bata vo svoe ime, a za smetka na
komintentot.
Primer:
1. Trgovskoto pretprijatie prima stoka vo komision od drugo pretprijatie vo
vrednost od 350.000 denari. Spored Dogovorot za komision, presmetkata na
komisionata proda`ba }e se vr{i na 15 dena, a nadomestokot, odnosno
provizijata na komisionerot }e se presmetuva vo visina od 10% od
izvr{enata proda`ba. Za prvite 15 dena, proda`bata iznesuva 100.000
denari. Naplatena e obvrskata od kupuva~ot, a po odbivaweto na provizijata
prevedeno mu e na sopstvenikot na stokata od smetkata ìro za izvr{enata
proda`ba.
DNEVNIK: +(d) -(p)
1. 990-Primeni materijalni
Vrednosti 350.000
995-Obvrski za primeni
materijalni vrednosti 350.000
Primena stoka vo komision
___________________________________________________________________________
_____
1a. 144-Pobaruvawa od komisiona i
244-Obvrski po osnov na komisiona
i konsignaciona proda`ba 90.000
7591-Ostanati prihodi od proda`ba
na stoki, proizvodi i uslugi 10.000
Za prodadenata stoka vo komision
___________________________________________________________________________
_____
1b. 100-Smetka ìro 100.000
144-Pobaruvawa od komisiona i
_________________________________________________________
1v. 244-Obvrski po osnov na komisiona
i konsignaciona proda`ba 90.000
100-Smetka ìro
90.000
Prevedeno na sopstevnikot na stokata

_________________________________________________________
II Kolokvium
Т Р О Ш О Ц И
Што се трошоци?
• Tro{ocite pretstavuvaat vrednosno

izrazeni potro{oci na sredstva i trud,
koi se sostaven del na cenata na ~inewe
na u~inokot.
Prirodni vidovi tro{oci
• Potro{eni materijali
• Plati
• Amortizacija
• Uslugi
• Pridonesi i drugi sli~ni izdatoci na
tovar na cenata na cenata na ~inewe.
Soglasno oficijalnata kontna ramka, prirodnite
vidovi na tro{oci se grupirani vo slednite
grupi:
40- Tro{oci na surovini i materijali, energija,
rezervni delovi i siten material,
41- Uslugi so karakter na materijalni tro{oci,
42- Rezervirawe na tro{oci i rizici,
43- Amortizacija i vrednosno usoglasuvawe na
dolgoro~nite i kratkoro~nite sredstva,
44- Nematerijalni tro{oci,
45- Ostanati tro{oci od raboteweto,
47- Plati i nadomestoci,
48- Rashodi po osnova na kamati, kursni razliki i
sli~ni rashodi
Видови на трошоци
• direktni i indirektni трошоци

• tro{ocite po mesta i po nositeli
• fiksni, varijabilni i polufiksni
tro{oci
• мarginalnite tro{oci
Smetkovodstvenoto opfa}awe na tro{ocite
minuva niz slednite fazi:
1. Opfa}awe na prirodnite vidovi na
tro{oci za pretprijatieto kako celina,
2. Raspredelba na prirodnite vidovi
tro{oci po mesta i po nositeli na
tro{oci,
3. Interna presmetka pome|u mestata na
tro{ocite i kone~na presmetka na
tro{ocite po nositeli.
Raspored na tro{ocite
• 4900- raspored na tro{ocite za

presmetka na cenata na proizvodite i
uslugite
• 4901- raspored na tro{ocite neposredno

vrz tovar na vkupniot prihod
Specifiki kaj proizvodnite i trgovskite
pretprijatija
• Pri prenesuvawe na tro{ite od smetkite na klasata
4 na klasata 7, so cel da se tovari vkupniot prihod,
razli~no postapuvaat proizvodnite od trgovskite i
drugite pretprijatija koi nemaat proizvodstvo.
• Proizvodnite pretprijatija, proizvodnite tro{oci

(direktnite tro{oci na materijalot, direktnite
plati za izrabotka i op{tite proizvodstveni
tro{oci) gi prenesuvaat na tovar na zalihite na
nedovr{eno proizvodstvo i na gotovite proizvodi na
klasata 6, a samo tro{ocite na periodot (tro{ocite
na proda`bata i administrativnite tro{oci)
direktno gi prenesuvaat na klasata 7 i se pokrivaat
direktno od vkupniot prihod za soodvetniot
presmetkoven period.
• Tro{oci na proizvodot se site tro{oci koi
se vklu~eni vo nabavkata ili proizvodstvoto
na proizvodite. Vo slu~aj na proizvedenite
proizvodi, ovie tro{oci se sostojat od
direktni materijali, direkten trud i op{ti
proizvodni tro{oci.
• Tro{oci na periodot pretstavuvaat tro{oci

koi se prenesuvaat direktno vo bilansot na
uspeh kako rashodi vo periodot vo koj se
sozdadeni ili razgrani~eni. Tie se sostojat
od proda`ni rashodi i administrativni
rashodi.
Alokacija na tro{ocite
• Za alokacija se koristat terminite

raspredelba, prenos na tro{ocite,
naso~uvawe na tro{ocite, distribucija
na tro{ocite (allocation cost, assignment,
cost apportiment, cost distribution, cost
tracing).
Режии на трошоци
Трошочни објекти
Кумулирани трошоци
кои треба да бидат Центри на одговорност,
алоцирани Производи или услуги
На кои трошоците се алоцирани
Алокација (распоред) на трошоците
Процес на пренесување на трошоците

Од трошочните режии на трошочните објекти
Tristepena alokacija na tro{ocite
Плати на раководител на
Степен на алокација1 одделение за одржување
Распоред на директни
трошоци на трошочни
објекти
Одделение за одржување
Степен на алокација 2
Распределба на трошоците
нд еден трошочен објект Основи за алокација
на друг трошочен објект, на трошоците
освен по производи
Одделение за монтажа
Степен на алокација3
Распределба на
индиректните трошоци Основи за алокација на трошоците
по производи
Индиректни трошоци
на производството
Производи
Директнио трошоци
на производството
Степен на алокација
Распоред на директни Директни Директни плати
трошоци на трошочни материјали
објекти
Kriteriumi za alokacija na tro{ocite
• pri~initel-efekt (cause and effect).

• korista {to ja steknuva opredelen
tro{o~en objekt.
• objektivnosta (fairness)
• сposobnosta eden tro{o~en objekt da
bide optovaren so tro{oci
KAPITAL I OBVRSKI
• Obvrskite i glavninata vo pretprijatieto

gi pretstavuvaat izvorite na sredstvata, go
pokaùvaat nivnoto poteklo, odnosno gi
pokaùvaat sopstveni~kite prava na
sredstvata so koi raspolaga pretprijatieto
Kapital
• Kategorijata kapital gi opfa}a site

finansiski resursi koi se angaìrani,
investirani vo pretprijatieto od strana
na razni sopstvenici bez razlika na
vremeto i na osnovata na nivno
angaìrawe, kako i neraspredeleniot
finansiski rezultat na pretprijatieto.
Сметководствен третман на капиталот
• 90 – Запишан а неуплатен капитал
• 91 – Запишан основен капитал кој е уплатен
910 – Акционерски капитал – обични акции
911 – Акционерски капитал – повластени акции
912 – Основен капитал на вложувачот
913 – Зголемување на капиталот на сопствениците
914 – Државен – јавен капитал
919 – Останат капитал
• 92 – Премии на емитирани акции
• 93 – ревалоризациона резерва
• 94 Резерви
• 95 – Акумулирана добивка
• 96 – Пренесена загуба од финансиската година
Akcionerski i preostanat kapital
• Akcionerskiot kapital e kapital na kompanijata
• Akcija (delnica) pretstavuva zbir od prava {to edno

lice, gi ima sprema edna firma, pretprijatie.
• Pravata, koi se steknuvaat so kupuvaweto na

konkreten vid akcii se brojni, kako {to se:
- proporcionalno u~estvo vo raspredelbata na dobivkata;
- u~estvo vo izborot na upravata;
- u~estvo vo podelbata na imotot po likvidacijata;
- proporcionalno u~estvo vo nova emisija akcii od ist vid
(pravo na prvenstvo);
- prenos (proda`ba, podarok, donirawe) na svoite akcii.
Akcionerski i preostanat kapital
92 - Premii na emitirani akcii

93 - Revalorizaciska rezerva
94 - Rezervi
95 - Akumulirana dobivka i
dobivka za finansiskata godina
Други иzvori na finansirawe
2890 - Rezervirawa za rizici

2891 - Rezervirawa za obnovuvawe na prirodnite
bogatstva
2892- Rezervirawa za investicisko odrùvawe na
postojanite sredstva
2893 - Rezervirawa za pokrivawe na dubioznite
pobaruvawa
2899 - Drugi dolgoro~ni rezervirawa
Smetkovodstvo na akcionerska i
preostanata glavnina
Primer:
Prodadeni se 1000 obi~ni akcii, ~ija nominalna vrednost
iznesuva 50 den. za 1 akcija. Akcionerite koi gi kupile
ovie akcii, platile 60000 den.
DNEVNIK: +(d) -(p)

____________________________________________________
1. 100-Smetka @iro 60.000
910-Akcionerski kapital
(Uplaten kapital)
1000 akcii h 50 denari 50.000
920-Premii na smitirani akcii 10.000
Izdadeni 1000 obi~ni akcii, nominalna vrednost
50 den. po akcija
____________________________________________________
Smetkovodstvo na kapitalot na inokosnite sopstvenici i
na partnerstvoto (ortaklak)
Primer:
1. Liceto M.N., vloìlo po~eten vlog vo svoeto pretprijatie, 35.000 den.
2. Licata T.N. i V.L., formirale orta~ko pretprijatie. T.N. vloìl 20.000
den., a V.L. 25.000 den.
DNEVNIK: +(d) -(p)

__________________________________________________________________
1. 100 - Smetka @iro 35.000
913-Zgolemuvawe na kapitalot na
sopstvenicite 35.000
Vloèn kapital vo pretprijatieto
od sopstvenikot M.N.
2. 100-Smetka @iro 45.000
913 - Zgolemuvawe na kapitalot
na sopstvenicite 45.000
9130 - Sopstvenik T.N. 20.000,-
9131 - Sopstvenik V.L. 25.000,-
Vloèn kapital vo orta~ko pretprijatie
OBVRSKI
• Obvrskite se del od izvorite na

sredstvata koi {to pretprijatieto gi
steknuva od transakciite vo vrska so
pribavuvaweto na sredstva, koristeweto
na uslugi ili steknuvaweto so drugi
koristi.
Podelba na obvrskite spored ro~nosta na
dospevawe
Od aspekt na rokot na podmiruvawe na

obvrskite, istite moème da gi
klasificirame vo dve grupi:
- dolgoro~ni i
- tekovni (kratkoro~ni, kusoro~ni)
obvrski.
Dolgoro~ni obvrski
• Dolgoro~nite obvrski, se narekuvaat u{te

i dolgoven kapital, ~ij izvor naj~esto se
obvrznicite, se site onie ~ij rok na
vra}awe, na isplata e podolg od edna godina
• Naj~est vid na dolgoro~ni obvrski se:
zaemite na finansiski sredstva od banki i
drugi finansiski institucii, povrzani
pretprijatija i drugi asocijacii.
280 - Dolgoro~ni obvrski sprema povrzanite subjekti
281 - Dolgoro~ni obvrski po osnova na zaemi i na
krediti
282 - Dolgoro~ni obvrski sprema subjekti so koi
subjektot e povrzan po osnova na u~estvo vo
vloùvawata
283 - Dolgoro~ni obvrski za avansi, depoziti i kaucii
283 - Dolgoro~ni obvrski sprema dobavuva~ite
284 - Dolgoro~ni obvrski po osnova na hartii od
vrednost
285 - Ostanati dolgoro~ni obvrski (danoci, pridonesi,
odloèni danoci)
287 - Rezervirawa za penzii i sli~ni obvrski
288 - Rezervirawa za danoci i pridonesi
289 - Ostanati dolgoro~ni rezervirawa
Knièwe na dolgovniot kapital
• Akcionerskoto dru{tvo "Kadino", izdalo obvrznici

so nominalna vrednost od 100.000 den., so godi{na
isplata na kamata po stapka od 10%. Pazarnata
stapka e 10%.
• Ako pretpostavime deka 1 januari 2000 godina e data
na izdavawe, i ako isplatata na kamata e sekoj 31
dekemvri, a vekot na traewe na obvrznicata e 4
godini toga{ }e se kniì slednovo:
DNEVNIK +(d) -(p)
____________________________________________________________
Na 1 januari 2004
1) 1000 - @iro smetka 100.000,-
2850 - Prodadeni obvrznici 100.000,-
Prodadeni 1000 obvrznici na 31. dekemvri 2003
2) 4830 - Kamata na dolgoro~ni dolgovi 10.000,-

1000 - @iro smetka 10.000,-
Knièwe sekoj 31 dekemvri do 200
Na 1 januari 2004
3) 2850 - Prodadeni obvrznici 100.000,-
1000 - @iro smetka 100.000,-
"Kadino" ja ispla}a glavninata
____________________________________________________________
Knièwe na dolgoro~nite obvrski
• Primer:
• Organizacijata zela kredit od drugo

pretprijatie za nabavka na postojani
sredstva. So dogovorot za koristewe na
kreditot e predvideno iskoristuvaweto
na istiot da e vo momentot na pla}awe na
obvrskite sprema dobavuva~ite za
postojani sredstva. Spored fakturata na
dobavuva~ot za nabavenata oprema od
kreditot mu e plateno 13.000 den.
DNEVNIK +(d) -(p)
_______________________________________________________________
1) 0256 - Vloùvawa vo tekovna oprema 13.000,-

2200 - Dobavuva~i za postojani sredstva 13.000,-
Spored faktura na dobavuva~ot
2) 2200 - Dobavuva~i za postojani sredstva 13.000,-

2813 - Zaemi vo zemjata od subjekti
za postojani sredstva 13.000,-
Iskoristen kredit za postojani sredstva
_______________________________________________________________
Knièwe na obvrskite po hartii od
vrednost
Primer:
Vo vrska so nabavkata na materijali na dobavuva~ot mu e
izdaden ~ek za izmiruvawe na obvrskite vo suma od 6.000
den. Podocna, koga ~ekot bil podnesen za naplata,
istiot e platen od sredstvata izdvoeni za takvi celi.
DNEVNIK +(d) -(p)

_______________________________________________________
1) 2201 - Dobavuva~i za tekovni sredstva 60.000,-
210 - Obvrski za izdadeni ~ekovi 60.000,-
Izdaden ~ek na dobavuva~ot
2) 210 - Obvrski za izdadeni ~ekovi 60.000,-
1011 - Izdvoeni pari~ni sredstva za
pla}awe na dadeni ~ekovi 60.000,-
Isplaten ~ek na dobavuva~ot
Knièwe na obvrski po finansiski transakci
Primer:
Pretprijatieto dobilo kratkoro~en kredit vo pari, od druga
firma ~lenka vo istiot sloèn sistem, vo iznos od 720.000 den.,
so rok na vra}awe ~etiri meseci i kamatna stapka od 10%
godi{no. Po istekot na rokot, na denot na vtasanost, kreditot e
vraten, isplaten od sredstvata na ìro smetkata.
DNEVNIK
_____________________________________________________________
1) 1000 - @iro smetka 720.000,-

2501 - Zaemi od drugi subjekti 720.000,-
Zemen kredit od druga organizacija
2) 4834 - Kamata po tekovni obvrski 24.000,-
2501 - Zaemi od drugi subjekti 720.000,-
1000 - @iro smetka 744.000,-
Isplaten kratkoro~en kredit
Danok na dodadena vrednost
• Danokot na dodadena vrednost e op{t

potro{uva~ki danok. Se presmetuva i pla}a
vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata,
kakoi vo celokupniot usluèn sektor.
Predmet na odano~uvawe e:
1) prometot na dobra i uslugi na dano~nite
obvrznici izvr{en so nadomestok vo zemjata,
i
2) uvozot na dobra.
• Dano~nata osnova za DDV na promet vo zemjata
pretstavuva vkupniot iznos na nadomestokot
{to e dobien, odnosno {to treba da se dobie za
izvr{eniot promet vo koj ne e vklu~en danokot
na dodadena vrednost.
• Za presmetuvawe na Danokot na dodadena

vrednost propi{ani se dve dano~ni stapki:
 op{ta dano~na stapka, koja iznesuva 18%, i
 povlastena dano~na stapka, koja iznesuva 5%.
• Zakonot za danok na dodadena vrednost

propi{uva koj promet i uvoz podleàt na
odano~uvawe so primena na povlastenata
dano~na stapka.
Knièwe na DDV
Primer za evidencija na DDV

a) Kaj proizvodnite pretprijatija - DDV-obvrznici
Nabavka na repromaterijali i Proda`ba na dobra so DDV
1) Firma vo tekot na presmetkovniot period nabavila

repromaterijali za obavuvawe na proizvodstvoto za 1.000.000
den. po dobiena faktura od dobavuva~ot br.105, vo koja e
iskaàn i presmetaniot DDV po stapka od 18%, i koja glasi na
1.180.000 den.
2) Vo istiot presmetkoven period prodadeni se gotovi proizvodi vo

vrednost od 1.500.000 den., za {to se izdadeni ispravni fakturi
vo koi e presmetan DDV po stapka od 18%, a vo iznos od 270.000
den. Isto taka se prodadeni i gotovi proizvodi vo vrednost od
300.000 den., na koi e presmetan DDV po povlastena dano~na
stapka od 5%, vo iznos od 15.000 den.
DNEVNIK +(d) -(p)
_________________________________________________________________
1. 310 - Materijali vo sklad 1.000.000,-

1600 - Prethoden danok so pravo na
odbivka po stapka od 18% 180.000,-
220 - Obvrski sprema dobavuva~ite
vo zemjata 1.180.000,-
2. 120 - Kupuva~i vo zemjata

(1.500.000+300.000+270.000+15.000) 2.085.000,-
75100 - Prihodi od promet na
proizvodi na doma{en pazar
po stapka od 18% 1.500.000,-
75100 - Prihodi od promet na
proizvodi na doma{en pazar
po stapka od 5% 300.000,-
2600 - Obvrski za presmetan dano~en
dolg po stapka od 18% 270.000,-
2601 - Obvrski za presmetan dano~en
dolg po stapka od 5% 15.000,-
Za prodadeni proizvodi po faktura
_________________________________________________________________
b) Evidencija na akontativna DDV - Prijava
Dano~niot obvrznik vo zakonskite rokovi

popolnuva akontativna DDV - Prijava za
presmetkovniot period. Vo na{ite prethodni
primeri, sostojbata so kontata za DDV e sledna:
Smetka Den:
1600 180.000,-
2600 270.000,-
2601 15.000,-
Knièweto na akontativnata DDV - Prijava e sledno:
Smetka + -
1) 2600 - 270.000,-
2601 - 15.000,-
1600 - 180.000,-
2604 - Obvrski za razlikata
me|u dano~niot dolg i
prethodniot danok vo
presmetkovniot period 105.000,-
Utvrdena obvrska za Pla}awe na DDV za
presmetkovniot period. (Pove}e presmetan
dano~en dolg otkolku prethoden danok so
pravo na odbivka)
Vo slu~aj koga imame pove}e platen prethoden
danok, toga{ }e se bara povrat na danokot od
dràvata. Knièweto }e bide sledno:
2600 -
2600 -
1604 - Pobaruvawa na prethoden danok
za presmetkovniot period
1600 -
1601 -
PRIHODI, RASHODI I FINANSISKI REZULTAT
• Spored me|unarodnite smetkovodstveni standardi,

prihodite i rashodite se definirani na sledniov na~in:
a) Prihodot e zgolemuvawe na ekonomskite koristi za

vreme na presmetkovniot period vo forma na prilivi
ili zgolemuvawe na sredstvata ili namaluvawe na
obvrskite, {to ima za posledica zgolemuvawe na
glavninata, bez ona zgolemuvawe koe e vo vrska so
uplatite od strana na u~esnicite vo glavninata;
b) Rashodot e namaluvawe na ekonomskite koristi vo tekot

na resmetkovodniot period vo forma na odliv ili
namaluvawe na imotot, sredstvata odnosno sozdavawe na
obvrski {to ima za posledica namaluvawe na glavninata,
bez ona namaluvawe koe e posledica na raspredelbata na
glavninata na u~esnicite.
Smetkovodstvo na prihodite i rashodite
a) Redovni prihodi i rashodi
1. Prodadeni se gotovi proizvodi po f-ra br. 0157,

na kupuva~ite za 15.000 den., na proda`na
vrednost se presmetuva i 18% DDV. Cenata na
~inewe na ovie proizvodi iznesuva 12.000 den.
2. Spored faktura br. 0158 prodaden e materijal

za 5.000 den. Nabavnata vrednost na materijalot
iznesuva 4.500 den.
3. Spored izvod od bankata, korisnikot na deloven

prostor uplatil vo korist na ìro smetkata na
ime naemnina den. 2.500.
DNEVNIK +(d) -(p)
________________________________________________________________________________
1. 120 - Kupuva~i vo zemjata 17.700,-
proizvodi, stoki i uslugi
na doma{en pazar 15.000,-
260 - Obvrski za DDV 2.700,-
Za prodadeni gotovi proizvodi po faktura br.057
1a. 700 - Rashodi na prodadeni i 12.000,-

uslugi
630 - Proizvodi na zaliha 12.000,-
Cena na ~inewe na prodadeni proizvodi
2. 120 - Kupuva~i vo vo zemjata 5.000,-

materijali 5.000,-
Prodaden materijal po faktura br.058
2a. 702 - Nabavna vrednost na prodaden

siten invertar 4.500,-
310 - Surovini i materijali
na zaliha 4.500,-
Nabavna vrednost na prodaden material
3. 1000 - @irosmetka 2.500,-

753 - Prihodi od naemnina 2.500,-
Plateno na ime naemnina
b) Prihodi i rashodi od u~estva na vloùvawa i ostanati
prihodi i rashodi
4. Za nenavremeno pla}awe na svoite obvrski, na kupuva~ite

presmetana im e kamata na 500 den.
5. Pri otvarawe na devizen akreditiv na stranski dobavuva~

presmetani se negativni kursni razliki na 1.000 den.
6. Za kupenite akcii od pretprijatieto Ponikva-farm, po

godi{nata smetka na pretprijatieto na ime dividenda mu
pripa|a den. 2.000.
7. Spored odluka na Upravniot odbor na pretprijatieto, edna

ma{ina se prodava. Nabavnata vrednost na ma{inata
iznesuva 7.000 den., a otpi{aniot del 5.000 den. Ma{inata
e prodadena za 2.500 den., na koja suma e presmetan DDV od
5%.
8. Da pretpostavime deka vo prethodniot primer, ma{inata e

prodadena za 1.000 den., na koja suma e presmetan DDV 5%.
DNEVNIK: +(d) -(p)
_________________________________________________________________
4. 120 - Kupuva~i vo zemjata 500,-

765 -Prihodi od kamati 500,-
Presmetana kamata na kupuva~ite
5. 485 - Negativni kursni razliki 1.000,-

103 -Devizna smetka 1.000,-
Presmetani negativni kursni razliki
6. 1779 - Ostanati kratkoro~ni

pobaruvawa 2.000,-
7601 -Prihodi od dividendi 2.000,-
Presmetan prihod na ime dividenda
_________________________________________________________________
v) Vonredni prihodi i rashodi
9. Spored dogovorot so Ministerstvoto za

odbrana izvr{ena e refundacija na
sredstva za vraboten ispraten na voena
slu`ba od 3.000 den.
10. Uni{teni se ovo{tarnici poradi

nastanat poàr predizvikan od grom vo
iznos od 2.500 den.
DNEVNIK +(d) -(p)
________________________________________________________________
9. 167 - Pobaruvawe od dràvata i dr.
institucii po osnov na ostanati
nespomnati dava~ki 3000,-
782 - Vonredni nepredvideni prihodi 3.000,-
Refundirani sredstva
10. 722 - Zagubi poradi o{tetuvawe na golem

del od sredstvata ili poradi
prirodna katastrofa 2500,-
0240 - Ovo{tarnici 2500,-
Nastanat poàr i uni{teni ovo{tarnici
__________________________________________________________________
Utvrduvawe na finansiskiot rezultat
Determiniraweto na finansiskiot rezultat se vr{i so
sprotivstavuvawe na ostvarenite prihodi od
proda`ba so nastanatite rashodi, koi se sodràni
vo u~inocite koi {to se prodadeni na pazarot.
a) Prihodi b) Rashodi
_____________________________________________________________________
751- den. 15.000,- 700- den. 15.000,-
753- den. 2.500,- 702- den. 4.500,-
756- den. 5.000,- 722- den. 2.500,-
7601- den. 2.000,-
765- den. 500,-
773- den. 3.000,-
7791- den. 500,-
782 - den. 3.000,-
Vkupno Vkupno
prihodi: 31.050,- rashodi: 22.000,-
_____________________________________________________________________
DNEVNIK +(d) -(p)
________________________________________________________________________
12a. 751 - Prihodi od proda`ba na prizvodi,
uslugi i stoka na doma{en pazar 15.000,-
753 - Prihodi od naemnina 2.500,-
756 - Prihodi od proda`ba na materijal 5.000,-
7601 - Prihodi od dividendi 2.000,-
765 - Prihodi od kamati 500,-
773 - Prihodi od proda`ba na post. s-va 3.000,-
7791 - Kapitalna dobivka 500,-
790 - Razlika na prihodi i rashodi od
redovno rabotewe 28.500,-
Za prenos na prihodite od redovno rabotewe
nastanati vo presmetkovniot period
12b. 790 - Razlika na prihodi i rashodi

od redovno rabotewe 19.500,-
700 - Rashodi na prodadeni
proizvodi i uslugi 15.000,-
702 - Nabavna vrednost na prodaden
siten inventar 4.500,-
Za prenos na rashodite od redovno rabotewe
DNEVNIK +(d) -(p)
______________________________________________________________________
12v. 782 - Vonredni nepredvideni prihodi 3.000,-
791 - Razlika na prihodi i rashodi
od vonredni aktivnosti 3.000,-
Za prenos na vonrednite prihodi
12g. 791 - Razlika na prihodi i rashodi

od vonredni aktivnosti 2.500,-
722 - Zaguba poradi o{tetuvawe na
golem del od s-vata 2.500,-
Za prenos na vonrednite rashodi
_______________________________________________________________
DNEVNIK +(d) -(p)
______________________________________________________________________
13a. 790 - Razlika na prihodi i rashodi

od redovno rabotewe 9.000,-
800 - Dobivka od redovno
rabotewe pred odano~uvawe 9.000,-
Ostvarena bruto dobivka od redovno rabotewe
13b. 791 - Razlika na prihodi i rashodi

od vonredni aktivnosti 500,-
830 - Dobivka od vonredno
rabotewe pred odano~uvawe 500,-
Ostvarena bruto dobivka od vonredni-nevoobi~aeni
aktivnosti
________________________________________________________
Rasporeduvawe na bruto dobivkata
• Bruto dobivkata e predmet na

odano~uvawe. Spored MSS 12 Danok na
dobivka, smetkovodstvenata dobivka se
opredeluva kako neto dobivka ili zaguba
na periodot pred namaluvawe na
dano~niot rashod, dano~na dobivka,
dano~en rashod, dano~en prihod, tekoven
danok.
Neto dobivkata moè da bide raspredelena za:
 zgolemuvawe na kapitalot
 pokrivawe zagubi od prethodnite godini,
 nadoknada na vloùva~ite kako dividenda i
dr. nadomestoci,
 rezervi,
 plati od dobivka,
 ostanati nameni.
Neraspredeleniot del od dobivkata

ostanuva kako neraspredelena dobivka.
DNEVNIK: +(d) -(p)
___________________________________________________________________
14a. 800 - Dobivka od redovno

rabotewe pred odano~uvawe 9.000,-
810 - Danoci od dovivka od
redovno rabotewe 2.700,-
820 - Dobivka od redovno rabotewe
po odano~uvawe 6.300,-
Raspredelba na ostvarenata bruto
dobivka od redovno rabotewe dobivka pred odano~uvawe
14b. 830 - Dobivka od vonredno

rabotewe pred odano~uvawe 500,-
840 - Danoci od dobivka od
vonredni aktivnosti 150,-
850 - Dobivka od vonredni
aktivnosti po odano~uvawe 350,-
Raspredelba na ostvarenata bruto dobivka od vonredni aktivnosti
___________________________________________________________________
DNEVNIK: +(d) -(p)
___________________________________________________________________
14v. 820 - Dobivka od redovno rabotewe

po odano~uvawe 6.300,-
850 - Dobivka od vonredni
aktivnosti po odano~uvawe 350,-
871 - Dobivka za finans. godina po
site odano~.- neto dobivka 6.650,-
Utvrdena dobivka za finan. godina
15a. 871 - Dobivka za finans. godina po site

odano~uvawa- neto dobivka 6.650,-
881 - Zgolemuvawe na kapitalot 1.330,-
883 - Dividendi i drugi nadomestoci
na vloùva~ite 1.995,-
884 - Rezervi 1.330,-
885 - Plati od dobivka 665,-
889 - Neraspredelena dobivka 1.330,-
Raspredelba na neto dobivkata
________________________________________________________________________
DNEVNIK: +(d) -(p)
___________________________________________________________________
15b. 881 - Zgolemuvawe na kapitalot 1.330,-

883 - Dividendi i drugi nadomestoci
na vloùva~ite 1.995,-
884 - Rezervi 1.330,-
885 - Plati od dobivka 665,-
910 - Akcionerski kapital 1.330,-
247 - Obvrski po osnov u~estvo
vo rezultatot 2.660,-
940 - Zakonski rezervi 1.330,-
Raspredelba na dobivkata
____________________________________________________________________
VONBILANSNI EVIDENCII
• Vo firmite, pokraj delovnite nastani, {to se
predmet na evidencija vo smetkovodstvoto, ima i
takvi koi se delovni, a i smetkovodstveni
nastani, me|utoa tie ne moàt da se opfatat vo
oficijalnoto smetkovodstvo.
• Ovie nastani ne se odrazuvaat vo bilansite i
pri izgotvuvaweto na ovie izve{tai, sredstvata
i obvrskite {to poteknuvaat od tie nastani i od
transakcii {to ne moàt da se opfatat vo
finansiskoto smetkovodstvo se sistematiziraat
i se iskaùvaat so podesuvaweto na bilansite
ili vo posebna evidencija, vonbilansno.
• Za obezbeduvawe ednoobraznost i
povrzanost na ovaa evidencija site konta
se podeleni vo parovi, od koi ednite se
sredstva, a drugite obvrski.
• Vonbilansnata evidencija sluì za

evidencija i za iskaùvawe na tu|ite
sredstva {to se vo firmata (osven tu|ite
pari~ni sredstva), i za nastanite {to
predizvikuvaat izmeni vo sredstvata i
obvrskite na istata.
• Vonbilansnata evidencija gi evidentira

sredstvata i uslovnite obvrski i prava po
principot na dvojno knigovodstvo.
Smetkovodstvo na vonbilansnite evidencii
Primer:
Pretprijatie zelo pod naem od drugo
pretprijatie edno pasi{te za period od 5 godini.
Vrednosta na pasi{teto e den. 150.000.
DNEVNIK +(d) -(p)

_____________________________________________________________
1) 9990- Zemji{ta, objekti i oprema vo naem 150.000,-
9950 - Obvrski za zemji{ta, objekti
i za oprema pod naem 150.000,-
Zemeno pasi{te vo naem
______________________________________________________________
III колоквиум

T1 8

Загружено:

Сведения о документе

Оригинальное название

Авторское право

Поделиться этим документом

Поделиться или встроить документ

Параметры публикации

Этот документ был вам полезен?

Это неприемлемый материал?

Авторское право:

T1 8

Оригинальное название:

Загружено:

Авторское право:

Почитувани

1 18.09.2014 Вторник 1 Вовед (запознавање со материјалот)

2 26.09.2014 Вторник 2 Глава 2 СМЕТКОВОДСТВЕНИ КОНЦЕПТИ И КВАЛИТАТИВНИ КАРАКТЕРИСТИКИ НА СМЕТКОВОДСТВЕНИТЕ ИНФОРМАЦИИ

3 02.10.2014 Вторник 3 Глава 3 ФИНАНСИСКИТЕ ИЗВЕШТАИ ВО ФУНКЦИЈА НА ЕКСТЕРНОТО ИЗВЕСТУВАЊЕ

4 09.10.2014 Вторник Подготовка за I колоквиум

5 16.10.2014 Вторник Колоквиум I

6 23.10.2014 Вторник 4 Глава 4 СМЕТКОВОДСТВЕН ЦИКЛУС ВО ДЕЛОВНИТЕ ЕНТИТЕТИ

7 30.10.2014 Вторник 5 Глава 5 КОНТНИОТ (СМЕТКОВЕН) ПЛАН КАКО ОРГАНИЗАЦИНО СРЕДСТВО ЗА СМЕТКОВОДСТВЕНА ЕВИДЕНЦИЈА

8 06.11.2014 Вторник 6 Глава 6 ПОСТОЈАНИ И ТЕКОВНИ СРЕДСТВА

9 13.11.2014 Вторник Подготовка за II колоквиум

10 20.11.2014 Вторник Колоквиум II

11 27.11.2014 Вторник 7 Глава 7 ТРОШОЦИ

12 04.12.2014 Вторник 8 Глава 8 КАПИТАЛ И ОБВРСКИ

13 11.12.2014 Вторник Колоквиум III

14 18.12.2014 Вторник Подготовка за завршен испит

15 25.12.2014 Вторник Полагање на завршен испит

16 30.12.2014 Вторник Поправен завршен испит

 Vakviot fakt uka`uva deka sekoj stopanski nastan,

Planirawe Kontrola Analiza

Materijalno Osnovni Pogonsko

 Smetkovodstvoto e zakonska obvrska za site

 Gledano periodi~no sekoj izdatok ne

 Diferenciraweto pome|u ovie dva poimi e osobeno nu`no i

 Pravilniot izbor na momentot koga edno primawe }e se smeta za

 Voobi~aeno, prihodot se smeta za ostvaren vo momentot koga

 Presmetkovniot period vo smetkovodstvoto

 Финансискиот резултат se utvrduva na

 Sprema finansiskiot koncept na kapitalot,

 Sprema fizi~kiot koncept na kapitalot, kako {to

• nemo`nost za realna izbalansiranost

• korisnosta vo odnos na tro{ocite za

• Izve{tajot za pari~ni tekovi

• Soglasno MSS 7 parite se

Izve{tajot za pari~nite tekovi

• pari~ni tekovi od operativni,

Pari~ni tekovi od operativni aktivnosti

Pari~ni tekovi od vlo`uva~ki aktivnosti

Pari~ni tekovi od finansiski aktivnosti

Neto zgolemuvawe (namaluvawe) na pari~nite sredstva

Pregled na nepari~nite transakcii povrzani so

• Direktna metoda, spored koja se objavuvaat

• Indirektna metoda, pri {to neto profitot

Neto prihodi od proda`ba 698.000

Pari~ni tekovi od operativni aktivnosti

Pari~ni tekovi od operativni aktivnosti

Pari~ni isplati za:

Neto pari~ni tekovi od operativni

• transakcii na kapitalot so sopstvenicite

• saldoto na akumuliranata dobvika (zaguba) na po~etokot

• poramnuvawe na smetkovodstvniot iznos na sekoja grupa na

Vo iljadi denari Akcionerski Zakonski Zadr`ana Vkupno

Sostojba na 1 januari 315.000 - 132.000 447.000

• da dadat informacii za primenetata osnova za

• gi obelodenat informaciite barani vo

• dadat dodatni informacii koi ne se prezentirani vo

1. Analiza na delovnite transakcii vrz osnova

Kontniot (smetkoven) plan

• Smetkata e sekoj zbir na edinici na

• Kontnata ramka pretstavuva

• Homogena e onaa smetka na koja se

• Kni`ewe na smetkite zna~i

• Spored principite na dvojnoto

• Postojanite ili dolgoro~nite sredstva,

• vo procesot na raboteweto ne go gubat svojot

• prava (nematerijalni vlo`uvawa);