ГОДИШНИК НА СОФИЙСКИЯ УНИВЕРСИТЕТ “СВ.

КЛИМЕНТ ОХРИДСКИ”
ЦЕНТЪР ЗА СЛАВЯНО-ВИЗАНТИЙСКИ ПРОУЧВАНИЯ “ИВАН ДУЙЧЕВ”
том 95 (14)
ANNUAIRE DE L’UNIVERSITE DE SOFIA “ST. KLIMENT OHRIDSKI”
CENTRE DE RECHERCHES SLAVO-BYZANTINES “IVAN DUJČEV”
Tome 95 (14)

VIZANTIJA I SLOVENITE OD MAKEDONIJA VO VII VEK

ALEKSANDAR ATANASOVSKI

Istorijata na Slovenite od Makedonija bila predmet na prou~uvawe

na pove}e istra`uva~i. Sepak i pokraj obemnata literatura pove}e
segmenti od ranosrednovekovnata istorija na Slovenite od Makedonija
ostanale sî u{te enigma za istori~arite. Kako glavna pri~ina za toa
se naveduva oskudicata na izvorni podatoci za toj period. No, ne treba
da zaboravime deka i tie podatoci {to postojat razli~no se tolkuvani
i interpretirani. Taka, nau~nite rabotnici vodeni od razli~ni
ideolo{ki opredelbi namerno ili ne, na nekoi nastani se obidele da
im dadat nacionalna etiketa {to ne odgovara na istoriskata vistina.
Vo toj period “nacii” ne postojat, i problemot treba da go gledame od
globalen aspekt.
Me|u problemite koi i do denes ne se razre{eni se dva osnovni: prviot
e za naseluvaweto na Slovenite vo Makedonija, dali e preselba ili bunt
na porobenoto naselenie i vtoroto pra{awe e odnosot na Slovenite
so Vizantija, ili nivniot status vo ramkite na “Pax Romana”. Prvoto
pra{awe ovde nema da bide razgleduvano. Vnimanieto }e go posvetime
na vtoroto pra{awe: statusot na Slovenite vo ramkite na Isto~nata
rimska imperija ili kako {to miluvame da ja narekuvame - Vizantija.
Toa pra{awe go razgleduvame vo tekot na VII vek. Zo{to?!
Sedmiot vek po mnogu ne{ta e specifi~en i tokmu toj spored nekoi
istori~ari e po~etok na tipi~noto srednovekovie. Vo toj vek Isto~nata
rimska imperija definitivno se transformira vo srednovekovna
dr`ava. Toga{ e napravena preobrazbata na dr`avnata uprava, toga{
e uni{tena drevna Persija, toga{ se javuva novata sila Arabite
vdahnoveni od islamot, toga{ e napravena zamenata na latinskiot jazik
so srednovekoven vizantiski i na krajot toga{ Imperijata uspeva da go
vrati svojot avtoritet vo Evropa, pred sè nad Slovenite.
Sedmiot vek po mnogu ne{ta e zna~aen i za Slovenite od Makedonija.
Site izvori, za `al ne mnogu, zboruvaat za odnosite na Slovenite so
Vizantija. Hendikepot e vo toa {to najmnogu izvori imame za odnosite na
Slovenite od okolinata na Solun i nivnite borbi za prevzemawe na ovoj
grad od Vizantija, iako, spored nekoi izvori del od Slovenite `iveele
i vnatre vo gradot. [to se slu~uvalo so Slovenite od vnatre{nosta na
Makedonija vo VII vek, izvorite ne ni ovozmo`uvaat da doznaeme ni{to
konkretno.
 Tokmu zatoa i te`i{teto na ovoj trud e skoncentrirano na odnosite
me|u Vizantija i Slovenite od po{irokata okolina na Solun.
Prvite zna~ajni vesti za Slovenite od okolinata na Solun se
odnesuvaat na slovenskiot plemenski sojuz na ~elo so “egzarhot” (knezot)
Hacon1 i nivniot obid za zavzemaweto na Solun vo 614-616 godina. Toa e
prvo ~udo vo zbirkata Miracula s. Demetrii II i avtorot posvetuva prili~no
golemo vnimanie na toj nastan. Toj del e dosta eksploatiran od nau~nite
rabotnici za doka`uvawe na razli~ni tezi. Nas nè interesira toa
{to dosega ne bilo predmet na posebno istra`uvawe, a e sodr`ano vo
raskazot.
Posebno vnimanie zaslu`uva po~etokot na raskazot: “…i taka se
slu~i da se krene (podigne) narodot na Slovenite sostaven od neizmerno
mno`estvo Dragoviti, Sagudati, Velegeziti, Vajuniti, Berziti i dr.
plemiwa”2. Interesna e konstatacijata na avtorot: “se krena t.e. se
podigna narodot”, ne veli trgna od tamu i tamu, tuku veli se “podigna”, a toa
zna~i deka tie Sloveni go imale regulirano svojot prestoj vo Makedonija
i sega se krenale, t.e. se podignale, {to }e re~e se razbuntuvale. Ne ni e
poznata pri~inata za toj bunt. Drugo {to e zna~ajno, avtorot gi naveduva
imiwata na oddelnite slovenski plemiwa. Toa ni ovozmo`uva da mo`eme
polesno da opredelime koi se tie plemiwa {to go so~inuvale “narodot
na Slovenite”, {to `iveele vo Makedonija.
Celta na ova “krevawe” na Slovenite e jasna i na avtorot: “ re{ile da
go napadnat i razurnat i na{iot grad, kako {to napravija i so ostanatite
gradovi”3. Ovaa re~enica e razli~no preveduvana i interpretirana, pa
duri nekoi istra`uva~i ja stavaat vo nejasnite4, iako e sosema jasna.
Site okolni gradovi na Solun bile razurnati i opqa~kani od Slovenite
i sega sakale toa da go storat i so Solun. Nekoi istori~ari pomisluvaat
i na toa deka celta im bila da sozdadat svoja dr`ava so prestolnina vo
Solun5. Dilemata se razre{uva od slednata re~enica “...nosej}i gi so sebe
i svoite semejstva zaedno so poku}ninata, planiraa po zazemaweto na
gradot da gi smestat vnatre”6. Od ovoj del, isto taka se dobiva vpe~atok
deka Slovenite go imale regulirano svojot prestoj vo okolinata na
Solun, pa mo`ele da si ja ponesat poku}ninata i semejstvata so sebe za
da po osvojuvaweto na gradot se smestat vnatre. Ne treba da se misli deka
pri ovoj napad Slovenite trgnale od Vla{ko i do{le do Solun7.
Po izvr{enite podgotovki za napad “celiot narod na Slovenite go
opkru`i gradot kako smrtonosen venec”8. Toa zna~i deka do{lo do opsada na
gradot. I tokmu tuka avtorot na ^udata II ni go dava imeto na voda~ot
na Slovenite - Hacon9. Negovoto ime skoro site go prifa}aat kako Hacon,
isklu~ok pravi T. @ivkovi} koj go preveduva kako Hakon10. Negovata
titula ja preveduvaat kako “voda~”, “knez” i “egzarh”11. Kako {to se gleda od
izvorot taa e tipi~no vizantiska titula “egzarh” i se odnesuva na voen
upravnik na odredena voeno-administrativna edinica vo Vizantija12.
Zo{to avtorot na ^udata mu ja dava taa titula na Hacon, ne ni e jasno.
Po obi~aj vizantiskite avtori mnogu retko gi tituliraat vladetelite na
drugi narodi so svoi tituli. Koga stanuva zbor za Slovenite vo Makedonija

2
toa se slu~uva redovno vo VII vek i zatoa zaslu`uva posebno vnimanie.
Za tekot na opsadata e daden celosen opis, no pove}e nè interesira
sudbinata na Hacon i negoviot odnos so prvencite na gradot Solun.
Izvorot e jasen : “nekoi od prvencite na na{iot grad go sokrija doma
od nekakva korist i so nedobri nameri”13. No, “Sv. Dimitri pottiknal
ma{ka hrabrost kaj `enite i tie go izvlekle od ku}ata kade {to se
krie{e, go sprovedoa niz gradot i go kamenuvaa”14.
Toj del od izvorot naveduva na zaklu~ok deka prvencite na Solun dobro
go poznavale Hacon, pa zatoa go sokrile, mo`ebi imale namera da go
razmenat za nekakov otkup ili pak vo pra{awe bilo ne{to drugo, za {to
avtorot veli deka “nivniot moral ne e za pofalba”15. Isto taka i `enite
od Solun go poznavale Hacon pa poradi negovoto kriewe go izvlekle na
ulica i go kamenuvale. Po stariot makedonski obi~aj so kamenuvawe se
kaznuvale predavnicite. Mo`ebi `enite go smetale za predavnik na
zapo~natoto delo pa go kaznile, ili pak mu bile luti za stradawata
{to im gi predizvikal so podigaweto na narodot na Slovenite protiv
gradot i nesre}ata {to gi sna{la po opsadata. Ostanuva nejasno zo{to
dodeka Hacon bil zatvoren vo Solun, Slovenite i bez nego ja prodol`ile
opsadata, dali ve}e imale izbrano negov zamenik ili pak bez voda~
prodol`ile da se borat za da go oslobodat Hacon. Kako i da e, i po smrtta
na Hacon slovenskata opsada na Solun prodol`ila.
Za toa avtorot na Miracula II veli: “Po spomenatiot napad na Slovenite
t.e. na Hacon, i po lesniot i praveden kole` {to gi snajde, i najposle
po sramnata vojna {to ja vodea protiv nas, tie pretrpea ne mala {teta,
koga vo na{iot od boga ~uvan grad prebegnaa nivnite zarobenici koi bea
oslobodeni od nivniot voda~. Tie prebegnuvaj}i kaj ovde{nite im odzedoa
i del od voeniot plen. Bedata gi natera da svikaat sovetuvawe i otkako
sobraa premnogu podaroci, gi ispratija preku pratenici do haganot
na Avarite, vetuvaj}i mu i uveruvaj}i go deka ako im uka`e sojuzni~ka
pomo{, za negovoto zazemawe }e mu dadat ogromni pari, {to bi gi
ograbile od na{iot grad”16. Jasno e deka ovde stanuva zbor za nastanite po
smrtta na Hacon. Tuka avtorot ka`uva deka zarobenicite bile oslobodeni
od voda~ot na Slovenite, no ne go naveduva negovoto ime. Toa najverojatno
bil naslednik na Hacon koj ja prezel rakovodnata dol`nost vo vojnata
protiv Solun. No, toj voda~ sam ne odlu~uval za najva`nite raboti, tuku
za toa svikuval sovetuvawe i na toa sovetuvawe e donesena odluka da se
pobara pomo{ od Avarite, poto~no od nivniot hagan.
Ovie vesti se mnogu bitni za sogleduvawe na odnosite me|u Slovenite
od Makedonija i Avarite od Zaddunav. Tie dva entiteta istapuvaat
kako dva posebni subjekta vo me|usebnite odnosi. Slovenski pratenici
oti{le kaj Avarite so podaroci i so molbi da go ubedat haganot da im
pomogne da go osvojat Solun, pri {to mu vetile deka }e mu dadat u{te
pari od tie {to bi gi ograbile od gradot.
Avarskiot hagan znael deka gradot Solun mo`e lesno da padne, a i
slovenskoto prateni{tvo go ubeduvalo deka toj e okru`en od niv i deka
se pusti site gradovi i oblasti koi zavisele od nego, edinstveno toj stoi

3
okru`en od nivnite naselbi i gi prifa}a site begalci od dunavskite
krai{ta, Panonija, Dakija, Dardanija i ostanatite provincii i
gradovi, davaj}i im za{tita17.
Od ovie vesti jasno se gleda deka Slovenite se tie koi vo dvaesetite
godini na VII vek `iveat vo okolinata na Solun i tie pregovaraat
ramnopravno so Avarite za zaedni~ka akcija protiv gradot. Haganot
ispratil pomo{, vojska sostavena od Avari i Sloveni koi bile
pot~ineti na Avarite i tie zaedno so Slovenite od Makedonija vo 618
godina go opsadile Solun. Zna~i vo opsadata na Solun u~estvuvale dve
grupi Sloveni, ednata {to do{la so Avarite od zad Dunav i vtorata
od Makedonskite Sloveni koi `iveele vo okolinata na Solun18. Toa e i
edna od najgolemite opsadi na Solun. Opsadata zavr{ila neuspe{no.
Vizantiskata vlada ispratila pomo{ni vojski vo gradot i na krajot
avarskiot hagan se soglasil da ja napu{ti opsadata pod uslov da dobie
izvesni darovi. Haganot dobil otkupnina, kako i nadomest vo pari i
namirnici za oslobodenite zarobenici19.
Toj gest na haganot ja poka`uva celta na negovoto vojuvawe - dobivawe
plen ili podaroci. Po 33 dena toj se vratil zad Dunav, no negovite
sojuznici od Makedonija ostanale da `iveat vo okolinata na Solun.
Tie i ponatamu se obiduvale da go osvojat gradot. Nivniot sleden obid
bil vo 630 godina, koga Solun bil zafaten od silen zemjotres i mnogu
zgradi bile razurnati. Slovenite {to `iveele vo blizina na gradot po
smiruvaweto na zemjotresot trgnale so kopa~i i lopati vo race da gi
ras~istat urnatinite i da se naselat vo gradot. Otkako se “dobli`ija
do gradot, tie vidoa deka celiot yid od site strani e neo{teten i
deka gradot si ostanal kako i porano, a i vojnicite {to stra`arele
na yidi{tata se gledaa od nadvor, i taka Slovenite se vratija nazad
ispla{eni i bez rezultat”20.
Avtorot jasno uka`uva deka Slovenite se tie koi `iveat vo okolinata
na Solun i deka vo mirno vreme ne smeele da mu se dobli`at na gradot.
Pri prirodnata katastrofa se obidele da ja iskoristat mo`nosta i da
go zazemat gradot, no i ovoj obid ne im uspeal. Solun ostanal glavna
vizantiska voena baza na Balkanot.
Po ovoj nastan, za izvesno vreme prekinuvaat vestite za Slovenite
od Makedonija. Duri vo 658 godina Teofan Ispovednik bele`i pohod na
vizantiskiot imperator Konstans II (641-668) protiv Sklaviniite, pri
{to mnogumina zarobil i pot~inil21.
Ovoj pohod e razli~no datiran22, nie ja prifa}ame hronologijata
{to ja dava Georgi Ostrogorski23 i M. Rajkovi} i zatoa go stavame vo
658 godina. Vo prilog na toa e faktot {to po smrtta na kalifot Omar,
juni 656 godina vo arabskiot kalifat zapo~nale borbi za prestolot.
Borbite se vodele pome|u Alija od rodot na Muhamed i Muavij, pro~uen
vojskovoda~ i zapovednik na oblasta pome|u Eufrat i Egipet. Muavij
vo 657 godina izvojuval pobeda nad Alija kaj Eufrat, no gra|anskata
vojna prodol`ila. Edna godina podocna vizantiskiot car Konstans,
koristej}i go prekinot vo svoeto neprekinato vojuvawe so Muavij,

4
posvetil vnimanie na zapadnite oblasti na svojata dr`ava i toga{
zavojuval protiv Sklavinija. Ovoj termin spored istra`uva~ite se
odnesuva na Makedonija24.
Rezultatot od pohodot e jasen, Konstans II zarobil i pokoril mnogu
narodi. Najverojatno del od Makedonskite Sloveni bil nateran da
ja priznaat carskata vlast. Kako rezultat na toa primirje bilo i
preseluvaweto na slovensko naselenie vo Mala Azija, bidej}i od toga{ se
spomenuvaat maloaziski Sloveni i slovenski vojnici vo vizantiskata
vojska vo maloaziskite temi. Ne e isklu~ena mo`nosta po ovoj pohod
Slovenite {to bile zasegnati od pohodot da steknale status na federati
vo vizantiskata imperija.
Vo 659 godina do{lo do mir me|u Vizantija i Arabjanite, a Muavij se
obvrzal da pla}a godi{en tribut (danok).
Od slovenskite preselenici vo Mala Azija, odred od 5000 vojnici vo
665 godina spored Teofan preminale na stranata na Arabjanite i bile
naseleni vo Sirija25.
Samiot fakt {to vizantiskiot imperator gi naselil Slovenite
vo Mala Azija i gi naoru`al za borba protiv Arabjanite uka`uva na
toa deka Konstans II uspeal da vospostavi svoja vlast vo oblastite od
kade {to gi preselil i deka me|u nego i Slovenite bile vospostaveni
odnosi na sizeren i pot~ineti. Vo sprotivno, ne mo`e da se objasni
na zadovolitelen na~in postapkata {to ja napravil - preseluvawe i
vooru`uvawe. Ne mo`e da preseli{ nekogo ako nema{ vlast nad nego, a
ne mo`e{ i da mu dade{ oru`je na nekoj ako ne se regulirani me|usebnite
odnosi. Toa nè tera na pomisla deka po pohodot od 658 godina do{lo do
vospostavuvawe na mirni odnosi me|u Slovenite vo Makedonija {to
bile zasegnati od ovoj pohod i Vizantija.
Vo prilog na ovaa konstatacija e i tvrdeweto na avtorot na ^udata II,
koga zboruva za rinhinskiot reks Prebond (Prvud) 674-677 godina, koga
veli deka “... ~esto spomenuvanite Sloveni, koi se nastaneti vo blizina
na ovoj od boga ~uvan grad, samo navidum go ~uvaat mirot”26. Toa zna~i
deka me|u tie Sloveni i Vizantija bile vospostaveni mirni odnosi, koi
najverojatno bile rezultat od pohodot na Konstans II od 658 godina.
Dejnosta na rinhinskiot reks Prebond (Prvud) bila predmet na
istra`uvawe na pove}e avtori. Sepak i do denes ostanale sporni nekolku
pra{awa. Prvin, hronolo{ki ne se voedna~eni gledi{tata, pa nekoi
istra`uva~i negovata dejnost ja datiraat vo 645-647 godina27, dodeka pak
drugi vo 674, a opsadata na Solun od negovite soplemenici vo periodot
674-677 godina28.
Imaj}i gi vo predvid site okolnosti poso~eni vo ^udata II, vizantisko-
arapskata vojna, slovenskite napadi i pqa~kawa okolu Solun, prednost
vo datiraweto davame na grupata istori~ari koi dejnosta na Prebond
ja stavaat vo 70-tite godini na VII vek. Toa od pri~ina {to i avtorot
indirektno ka`uva deka Slovenite go ~uvaat prividno mirot. Toj mir
me|u Slovenite i Vizantija mo`el da bide vospostaven samo po pohodot
na Konstans II od 658 godina, a nikako porano.

5
 Vtoroto pra{awe na koe posebno sakam da se zadr`am e titulata na
Prebond “reks” (/Rugc…nwn hgÑj)29. Skoro re~isi site istra`uva~i na
problemot, ja preveduvaat titulata so slovenskata “knez”, {to mislam deka
ne soodvetstvuva na realnata sostojba. Avtorot na ^udata e vizantiski
crkoven velikodostojnik, koj {to dosledno gi sledi vizantiskite
dr`avnopravni principi i ja upotrebuva vizantiskata titulatura.
Bukvalniot prevod na titulata “reks” na slovenski jazik e “kral”. Tokmu
toa gi zbunilo istra`uva~ite, pa tie se kolebaat da ja upotrebat taa
titula “kral”, koga fakti~ki toga{ nemame slovensko kralstvo. No, ako
se ima predvid vizantiskata diplomatija i politi~ka praksa vo odnos
na drugite narodi koi `iveele na nejzina teritorija, ova ne treba da
ne za~uduva. Vo periodot na gotskata invazija i borbite so Vizantija,
vizantiskata vlada gi priznala (poto~no im dodelila ) titula “kral na
svoite Goti” na Teodorih Strabon i na Teodorih Amal. Tie Goti `iveele
na vizantiska teritorija, a se upravuvale formalno od svoi kralevi i
slu`ele kako federati na Vizantija. Toa voop{to ne ja voznemiruvalo
Vizantija, bidej}i dr`avnata hierarhija ne bila naru{ena.
Imaj}i go predvid ovoj fakt mo`e da se dopu{ti deka po pohodot
na Konstans II protiv Slovenite vo 658 godina do{lo do sklu~uvawe
na miroven dogovor, spored koj najverojatno vizantiskiot imperator
mu ja dodelil titulata “reks” (kral) na svoite Sloveni na Prebond i
tie Sloveni go ~uvale mirot sè do 674 godina koga kralot Prebond bil
nakleveten od upravnikot na Solun deka ima ne~esni nameri kon Solun.
Dokolku ne bilo taka, te{ko mo`e da se prifati faktot, vizantiski
crkoven velikodostojnik da go titulira voda~ot na Slovenite so titula
“reks” (kral), koga se znae od podocne`nite periodi deka Vizantija gi
oslovuva so takva titula samo onie vladeteli koi istata ja dobile od
Vizantija, vo sprotivno ednostavno izbegnuva da gi titulira. Na primer
car Samuil, nikoga{ direktno vo vizantiskite izvori ne e nare~en so
titulata car30!
Vo prilog na na{eto gledi{te go naveduvame iskazot na avtorot na
^udata II koga veli deka: “onoj {to upravuva{e toga{ vo ovaa oblast, ne
znam na koj na~in i zo{to mu isprati izve{taj do bogomudrite u{i na
onoj {to po bo`ja volja caruva{e nad nas, protiv reksot na Rinhinite, po
ime Prebond, deka kroel planovi protiv na{iot grad so itra i pakosna
namera”31. Potoa sleduva odgovorot na imperatorot koj {to “isprati svoe
pismo do prefektot so naredba da mu go isprati reksot vrzan kaj nego.
Pismoto bilo poka`ano na najvidnite prvenci, koi vedna{ go fatija,
zo{to toj se nao|a{e vo gradot, i go ispratija okovan vo sinxiri”32.
Ovoj del od raskazot na avtorot svedo~i deka upravnikot na Solun,
kako i prvencite mnogu dobro go poznavale Prebond, a indirektno se
navestuva deka i imperatorot go poznaval. Od druga strana pak, Prebond
sosema slobodno prestojuval vo Solun, {to }e re~e deka toj nemalo od
{to da se pla{i, t.e. negovoto dvi`ewe ne bilo ograni~eno, odnosno, toj
imal dobri odnosi so gradot, na {to aludira i avtorot na ^udata II.
Mo`no e Prebond sekojdnevno da komuniciral so upravnikot na gradot

6
pa taka toj razbral za negovata zla namera.
Vo prilog kon na{eto gledi{te gi dodavame i slednite dejstvija {to
se slu~ile. Kako {to naveduva avtorot “bidej}i toa se slu~i i seto toa go
dozna narodot na Slovenite, toga{ dvete grupi-onie od Rinhina i onie
od Strimon, pobaraa od upravnikot i od gradot da zamoli ovoj (Prebond)
da ne go izgubi `ivotot, i bidej}i ve}e molat da bide osloboden da im se
isprati nazad”33. Upravnikot na Solun, otkako gi soslu{al slovenskite
pratenici re{il “za taa cel nekoi od ovde{nite (Solun~anite) po izbor
iskusni lu|e, zaedno so izbranite delegati na Slovenite bea isprateni
kaj carot”34.
Upravnikot na Solun go primil slovenskoto prateni{tvo, gi
islu{al nivnite barawa i odlu~il da isprati me{ano prateni{tvo
kaj carot. Seto toa uka`uva na faktot deka bile regulirani odnosite
me|u Vizantija i Slovenite. Vo sprotivno, ne bi mo`ele da go objasnime
zaedni~koto patuvawe na pratenicite od Sloveni i Solun~ani i
nivniot priem kaj carot. Carot razgovara so niv i im vetil deka }e go
pu{ti Prebond po zavr{uvawe na vojnata so Arabjanite. Prebond dobil
sloboda na dvi`ewe vo prestolninata, a zaedni~koto prateni{tvo se
vratilo nazad. Seto toa uka`uva deka Vizantija gi tretirala Slovenite
vo Makedonija kako politi~ki partner i faktor vo me|usebnite odnosi.
Vo sprotivno, kako da go objasnime priemot na slovenskite pratenici vo
Carigrad i toa od samiot imperator, ili pak nivnoto patuvawe do tamu
so najvidnite Solun~ani.
Ostanuva enigma samo dali Prebond bil kral i na Strumjanite,
bidej}i i tie se krenale zaedno so Rinhinite, ili toa go napravile
od solidarnost. Edno e sigurno, na {to upatuva i konstatacijata na
avtorot deka “{tom pratenicite se vratija, Slovenite i ednite i
drugite popu{tija vo svojot bes”35.
Prebond, koristej}i se od slobodata {to mu bila dadena, “oble~en vo
romejska obleka i govorej}i na{ (romejski) jazik izlegol od glavnata
porta” na Konstantinopol i vo dogovor so eden od preveduva~ite izbegal
na negoviot imot vo Trakija. Poterata po nego traela ~etiriesetina
denovi, a imperatorot ispratil izvestuvawe do upravnikot na Solun za
slu~kata i go predupredil da se podgotvi za odbrana na gradot.
Otkako bil otkrien Prebond i vraten vo prestolninata bila
sprovedena istraga i na raspra{uvaweto ja otkril svojata namera i
istaknal deka “ od momentot koga bi stignal vo svoeto mesto pove}e
voop{to ne bi vodel smetka za mirot, tuku i site bliski plemiwa bi gi
sobral i posle toa ne bi ostavil ni{to ni na more ni na kopno bez borba,
tuku neprekinato bi vodel borba i nieden hristijanin ne bi ostavil vo
`ivot pa kakov i da bil”36.
I vo ovoj del se nao|aat argumenti deka pred toa Prebond imal
sklu~eno mir so Vizantija i deka ñ bil dobro poznat na vladea~kite
krugovi vo Konstantinopol. Se znael so preveduva~ot, a samiot veli
deka “ne bi vodel smetka za mirot”, zna~i za mirot {to bil sklu~en so
Vizantija vo prethodnite godini, a edinstven pohod koga bi mo`el da

7
bide sklu~en toj mir e onoj od 658 godina.
Po istragata, imperatorot naredil Prebond da bide likvidiran.
Otkako doznale za toa “plemiwata na spomenatite Sloveni, velam onie
od Strimon i Rinhina, a i Sagudatite, napolno se krenaa na oru`je
protiv na{iot grad Solun”37. Od ovoj iskaz se zaklu~uva deka pred toa
Slovenite miruvale, t.e. imale dobri odnosi so gradot i voop{to so
Vizantija.
Taa vojna {to zapo~nala se prodol`ila do 677 godina, koga bil
opsaden i Solun “25 juli 5 indikt, 677godina”38, pri {to bila opusto{ena
okolinata na gradot, a vnatre vo gradot se pojavil glad. Toa vlijaelo
mnogumina od Solun da izbegaat kaj Slovenite i imalo opasnost
celiot grad da ostane bez `iteli39. Ovoj podatok e interesen i naveduva
na pomislata deka mnogu gra|ani od Solun se poznavale so nekoi od
Slovenite, ili pak so nivnite voda~i. Toa bi zna~elo deka pred sudirot
tie odr`uvale vrski so Slovenite, pred sè trgovski40. So gradot Solun
vo mirni odnosi ostanale Velegezitite. Pri opsadata na gradot avtorot
gi spomenuva i “knezovite na Dragovitite koi se naredile vo borben red
kaj yidi{tata za da go zazemat gradot”41. Opsadata prodol`ila i poradi
toa do{lo do nervoza i kavga me|u slovenskite plemiwa {to doprinelo
opsadata da ne uspee i Slovenite se povlekle vo svoite mesta.
Iako opsadata bila razbiena ne prestanale grabe`ite i napadite
vo okolinata na gradot. Voedno, taa vojna ni poka`uva deka postoele
nekolku politi~ki celini kaj makedonskite Sloveni.
Po neuspehot na opsadata vo 677 godina nekoi Sloveni ja prodol`ile
vojnata koja im nanesuvala {teta na trgovijata. Toa go nateralo
vizantiskiot imperator da gi napadne Strumjanite i toa ne tajno “tuku
odnapred im objavil vojna”42. Ovoj podatok, sam po sebe uka`uva deka
vizantiskiot imperator im objavil vojna na Strumjanite, a toa zna~i
deka gi tretira kako politi~ki subjekt koj e nadvor od vizantiskata
vlast.
Po objavata na vojnata Strumjanite gi zaposednale klisurite i
najverojatno bile potpomognati i od drugi Slovenski kne`evstva. Sepak,
Vizantija uspeala da gi sovlada i da izvr{i silen kole`43. Dodeka traela
vojnata vo Solun pristignale brodovi so `ito, a kopnenata vizantiska
vojska napreduvala kon Solun44. Na krajot Slovenite “progovorile za
mir”45. Ovie nastani se datiraat vo docnata esen 678 ili vo proletta 679
godina46.
Vo 678 godina Vizantija sklu~ila mir so Muavij na 30 godini, pod
uslov Arabjanite da pla}aat godi{en danok i da pra}aat mnogu podaroci.
Istata godina, `itelite na zapadnite kraevi mu pratile prateni{tvo
na Konstantin IV. Ovie vesti ni gi dava Teofan47, bidej}i avtorot na
^udata svoeto izlagawe go zavr{uva so nastanite od 677 godina.
Ne ni e poznato kolku vreme trael mirot me|u Vizantija i
Makedonskite Sloveni sklu~en vo 678 godina i dali voop{to bil
sklu~en, bidej}i Teofan samo veli deka Slovenite progovorile za mir.
No, posle 10 godini Teofan zboruva za pohodot na Justinijan II (687/88)

8
protiv Bugarite i Sklaviniite48. Ovoj podatok uka`uva na toa deka,
dokolku bil sklu~en mir pome|u Vizantija i Strumjanite vo 678 godina,
sega, negde po 685 i 687 godina toj miroven dogovor bil raskinat. Nekoi
avtori se na mislewe deka celta na ovoj pohod bila istata Sklavinija
koja vo 657/8 godina ja napadnal Konstans II49, a toa zna~i Strimon.
Justinijan II stasal do Solun i ottuka so brodovi ispratil 30.000
Sloveni vo temata Opsikion50. Za drugi pridobivki za Vizantija
nemame podatoci. Mo`no e Strumjanite i Rinhinite da ja priznale
vrhovnata vizantiska vlast. Na takov zaklu~ok nè naveduva faktot {to
posle ovoj pohod na Justinijan II nemame registrirano drug vizantiski
pohod protiv Slovenite vo Makedonija sè do 758 godina koga Konstantin
V gi napadnal Sklaviniite vo Makedonija51.
Interesni se podatocite za sudbinata na preselenite Sloveni vo
Mala Azija. Tie vo 691/2 godina52, namesto da se borat protiv Arabjanite,
preminale na nivna strana. Vo 693/4 godina53 prebegnatite Sloveni
zaedno so Arabjanite gi napa|ale vizantiskite oblasti.
[to se odnesuva do Slovenite vo Makedonija za krajot na VII vek
nemame podatoci vo kakvi odnosi bile so Vizantija.

БЕЛЕЖКИ:
1
Titulata egzarh (™xarcoj) istra`uva~ite ja preveduvaat so slovensko zna~ewe
“knez”, “voda~”, egzarh, a negovoto ime C£txwn, kako Hacon, Hakon i sl.; Sporedi:
Izvori za bxlgarskata istoriя, VI, - Гръцки izvori za bъlgarskata istoriя, III,133;
Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije. Tom I, Beograd 1955, 186 bel.15-19 i
193; Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna
dr`ava. Tom prvi, Skopje 1981, 31 i bel. 75; S. Antoljak, Makedonskite Sklavinii.
- Srednovekovna Makedonija, T. 1, Skopje 1985, 157; Istiot, Doa|aweto na Slovenite na
Balkanot. - Srednovekovna Makedonija, 1 , Skopje 1985, 117; B. Panov, Za etnogenezata
na makedonskiot narod. - Srednovekovna Makedonija. T. 3, Skopje, 1985, 15; L. Slaveska,
Etnogenezata na makedonskiot narod kontinuitet i tradicija nekoi aspekti. Skopje,
1992, 46; I. Bo`ilov - V. Gюzelev, Istoriя na srednovekovna Bxlgariя VII-XIV vek.
Sofiя 1999, 43; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{}u (600-1025),
Beograd 2002, 190-191; S. Zogovi}, Etni~kite zaednici vo Makedonija do krajot na
raniot sreden vek. Prilep, 2001, 259-260.
2
Vizantiski izvori,I, 186-187; Dokumenti za borbata, 1, 29.
3
Vizantiski izvori,I, 189-190; Dokumenti,1, 30.
4
Sporedi: F. Bari{i}, ^uda Dimitrija Solunskog kao istorijski izvor. Beograd 1953,
85-89.
5
Dokumenti,1, 31 bel.75; B. Panov, Za etnogenezata, 15.
6
Vizantiski izvori,I, 190; Dokumenti,1, 30; I. Bo`ilov-V. Gюzelev, Istoriя, 43.
7
T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{}u, 192-193.
8
Vizantiski izvori,I, 190-191 i bel. 9; Dokumenti,1, 30
9
 tîn aÙtîn Sklab…nwn œxarcoj toànoma C£txwn, Dokumenti,1, 31 bel.75.
10
T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 190.
11
Vidi literaturata navedena vo bel. 1, kako i: Ivanova O.V., Slavяane i Fessalonika
vo vtoroй polovine VII v. po dannьm “^udesa sv. Dimitriя”. – Slavяanskie drevnosti.
Э}tnogenez, materialьnaя kulьtura drevneй Rusi. ND Kiev 1980, 82-83 zab.5; Istata:
Formy politi~eskoй organizacii slavяnskogo opщestva v centralьnoй i ю`noй
~astяh Balkanskogo Poluostrova v VII-VIII vv. - Э}tnosocialьnaя i politi~eskaя

9
 struktura rannefeodalьnыh slavяnskih gosudarstv i narodnosteй. Moskva 1987, 61.
12
Titulata egzarh ja prifa}a S. Antoljak, Makedonskite Sklavinii, 136; Istiot,
Voenoadministrativnata organizacija na makedonskite Sloveni. - Srednovekovna
Makedonija,1, Skopje 1985, 157. Vo Vizantija egzarhatite se javuvaat vo vremeto na
Mavrikij 584 godina, sp. G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, Beograd 1969 (prvo
fototipno izdanie), 98.
13
Vizantiski izvori,I, 193; Dokumenti,1, 31.
14
Vizantiski izvori,I, 193-194; Dokumenti, 1, 31.
15
Vizantiski izvori, I, 193.
16
Vizantiski izvori, I, 195; Dokumenti, 1, 32.
17
Vizantiski izvori, I, 195; Dokumenti, 1, 32.
18
Za toa sporedi: Vizantiski izvori, I, 195 bel. 23. Nekoi avtori ovaa opsada ja datiraat
vo 617 godina, vidi: I. Bo`ilov-V. Gюzelev, Istoriя, 44.
19
Vizantiski izvori,I, 196; sp. I. Bo`ilov-V. Gюzelev, Istoriя, 45.
20
Vizantiski izvori, I, 197; Dokumenti, 1, 32-33.
21
Vizantiski izvori, I, 221-222; Dokumenti,1, 33. Sporedi i: Litavrin G. G., Slavinii VII-
IX vv. Socialьno-politi~eskie organizacii slavяn. - Э}tnogenez narodov Balkan i
Severnogo Pri~ernomorья. Lingvistika, arheologiя. NM., 1984 272 bel. 257-260; B.
Panov, Op{testveno-politi~kite priliki vo Strumi~kata oblast od krajot na na
VI do po~etokot na H vek. - Srednovekovna Makedonija, 3, Skopje 1985, 394; S. Antoljak,
Makedonskite Sklavinii, 137-138; S. Zogovi}, Etni~kite zaednici, 250; I. Bo`ilov-
V. Gюzelev, Istoriя, 49.
22
Za razli~nite datirawa vidi: Vizantiski izvori,I, 221 bel. 8.
23
G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, 131-132 i bel. 1.
24
Poop{irno za toa vidi: Vizantiski izvori, I, 222 bel. 9; G. Ostrogorski, Istorija
Vizantije, 132 bel.1.
25
Vizantiski izvori, I, 223; G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, 132.
26
Vizantiski izvori, I, 198 i bel. 21; Dokumenti, 1, 34.
27
Tekstove i dokumenti po Istoriя na Bxlgariя. Sofiя 1993, 13; Al. Burmov, Slavяnskite
napadeniя sreщu Solun v “^udesata na sv. Dimitxr” i tяhnata hronologiя.- GSU, FIF,
XL, 2 (1952), 202; I. Bo`ilov-V. Gюuzelev, Istoriя, 48-49.
28
P. Lemerle, Les plus anciens recueils des miracles de saint Démétrius, I, 198-221; II, III- 133; P.
Lemerle, Invasions et migrations dans les Balkans depuis la fin de l’epoque jusqu’au VIIIe siécle,
Revue Historique, 211 (1954), 270-273; Vizantiski izvori, I, 198-206; IBI, VI, GIBI, III,
143 zab.3; Dokumenti, 1, 34; F. Bari{i}, ^uda, 100 zab.64, 124; B. Panov, Makedonskite
sklavinii od krajot na VII vek do pa|aweto pod vizantiska i bugarska vlast. -
Srednovekovna Makedonija, 3, Skopje 1985, 31-33; S. Antoljak, Makedonskite sklavinii,
138; S. Zogovi}, Etni~kite zaednici, 283 i 326; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 211-212.
29
Vizantiski izvori, 199 i bel. 22; Dokumenti, 1, 34 i bel. 95.
30
Poop{irno za toa pra{awe vidi: S. Antoljak, Samuilova dr`ava. - Srednovekovna
Makedonija, 1, Skopje 1985, 432-446; S. Pirivatri}, Samuilova dr`ava. Beograd 1997,
133-144.
31
Vizantiski izvori, I, 199; Dakumenti, 1, 34.
32
Vizantiski izvori, I, 199; Dokumenti, 1, 35.
33
Vizantiski izvoti, I, 200.
34
Vizantiski izvori, I, 200-201; Dokumenti, 1, 35.
35
Vizantiski izvori, I, 201; Dokumenti, 1, 35.
36
Vizantiski izvori, I, 202; Dokumenti, 1, 37.
37
Vizantiski izvori, I, 202; Dokumenti, 1, 37.
38
Vizantiski izvori, I, 205.
39
Vizantiski izvori, I, 203; Dokumenti, 1, 37; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 215.
40
T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 215-216.
41
Vizantiski izvori, I, 204; Dokumenti, 1, 37; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 216.
42
Vizantiski izvori, I, 206-207; Dokumenti, 1, 38-40; B. Panov, Makedonskite sklavinii,
34; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 218

10
43
Vizantiski izvori, I, 210.
44
Isto, 211; F. Bari{i}, ^uda, 215 i bel.145.
45
Vizantiski izvori, I, 211; Dokumenti, 1, 40; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 219
46
F. Bari{i}, ^uda, 215, gi datira vo 680 godina; P. Lemerl, Commentaire, 132, vo 678
godina; B. Panov,Makedonskite sklavinii, 34; Dokumenti,1, 39-40, vo 680; T. @ivkovi},
Ju`ni Sloveni, 219, vo 678/79 godina.
47
Vizantiski izvori, I, 223-224; I. Bo`ilov-V. Gюzelev, Istoriя, 50.
48
Vizantiski izvori, I, 226; Dokumenti, 1, 41; B. Panov, Makedonskite sklavinii, 35; S.
Antoljak, Makedonskite Sklavinii, 141; T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 224-225.
49
T. @ivkovi}, Ju`ni Sloveni, 225.
50
Vizantiski izvori, I, 226; Dokumenti, 1, 41,42. G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, 143-144.
51
Vizantiski izvori, I, 230.
52
Vizantiski izvori, I, 227 i 241-242.
53
Isto, 229; G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, 145.

11