SODR@INA

PEREWE PARI
NOV ZAKON ZA SPRE^UVAWE NA PEREWE PARI I DRUGI
PRINOSI OD KAZNIVO DELO I FINANSIRAWE NA TERORIZAM..........83
PLATI
NADOMEST NA PLATA ZA VREME NA PRIVREMENA
SPRE^ENOST ZA RABOTA - BOLEDUVAWE .............................................................88
FISKALIZACIJA
PROMET OD MAKEDONSKI PROIZVODI
- NOV ELEMENT NA FISKALNITE SMETKI ..........................................................97
ZA[TITNI DRU[TVA
ZA[TITNITE DRU[TVA KAKO
SPECIFI^EN STOPANSKI SUBJEKT ....................................................................100
BUXETI I BUXETSKI KORISNICI
NADOMESTOCI NA VRABOTENITE KAJ
BUXETSKITE KORISNICI SOGLASNO ZAKONOT
ZA IZVR[UVAWE NA BUXETOT ZA 2008 GODINA..............................................108
HARTII OD VREDNOST

BROKERSKI KU]I KAKO ALKA VO SINXIROT
NA PAZAROT NA HARTII OD VREDNOST ..............................................................111
EVROPSKO PRAVO
REGULATIVA NA SOVETOT NA EVROPSKATA
UNIJA ZA VOSPOSTAVUVAWE NA INSTRUMENTOT
ZA PRISTAPNA POMO[ (IPA) .................................................................................116
CONTENTS AND ENGLISH SUMMARIES ...............................................................................120
PEREWE PARI
NOV ZAKON ZA
83 SPRE^UVAWE NA
PEREWE PARI I DRUGI
PRINOSI OD KAZNIVO
DELO I FINANSIRAWE
TERORIZAM
Neophodnosta od donesuvaweto na
nov zakon koj }e ja regulira preven-
cijata na pereweto na pari i drugite
prinosi od kaznivo delo i finansira-
weto na terorizmot proizleguva od
zna~eweto na ovie globalni fenome-
ni koi gi potkopuvaat temelite na
vladeeweto na pravoto i na finansi-
skiot sistem na dr`avite. Donesuva-
weto na ovoj zakon se nametna kako
prioritet so ogled na potrebata da
se reguliraat odredeni odnosi koi
ne bea regulirani so stariot Zakon.
PLATI
NADOMEST NA
PLATA ZA VREME NA
88 PRIVREMENA
SPRE^ENOST ZA
RABOTA - BOLEDUVAWE
Za denovite koga rabotnikot
e na boleduvawe ima pravo na
nadomestok na plata. Koga
boleduvaweto e do 21 den, toga{
nadomestokot na plata pa|a na tovar
na rabotodava~ot, dodeka nad 21 den
isplatata na nadomestokot ja vr{i
Fondot za zdravstveno osiguruvawe.
3
DANO^EN PRAKTIKUM
DDV
FISKALIZACIJA ODANO^UVAWE SO DDV PRI
PROMET OD
MAKEDONSKI
97 PRODA@BA NA ZALO@ENI PREDMETI
PROIZVODI - NOV Spored Zakonot za dogovoren zalog, "so
ELEMENT NA zalogot se obezbeduvaat pari~ni i drug
FISKALNITE SMETKI vid pobaruvawa, ~ija vrednost e izrazli-
So cel pottiknuvawe na svesta na va vo pari, {to doveritelot gi ima vo
makedonskite potro{uva~i za odnos na svojot dol`nik od odreden obli-
va`nosta od kupuvawe na gacionen odnos. Toga{, koga obezbeduva-
makedonski proizvodi vrz weto se izvr{uva so podvi`ni predmeti,
vkupnata doma{na ekonomija
pobaruvawa i prava stanuva zbor za
doneseni se novi podzakonski akti
so koi se nametnuvaat novi obvrski ra~en zalog, a toga{ koga obezbeduvawe-
vrz trgovcite vo odnos na to se izvr{uva so nedvi`nosti, stanuva
fiskalnoto rabotewe po~nuvaj}i zbor za hipoteka. ........................................ 2
od 1 April 2008 godina.
DANOCI
ZA[TITNI DRU[TVA DANO^EN TRETMAN NA DIVIDENDA
ZA[TITNITE Po odobruvaweto na godi{nata smetka i
DRU[TVA KAKO 100 na finansiskite izve{tai i
SPECIFI^EN utvrduvaweto na postoeweto dobivka
STOPANSKI SUBJEKT za raspredelba, sobirot na
So Zakonot za vrabotuvawe na
sodru`nicite, odnosno sobranieto na
invalidni lica, definirani se pra-
vilata vo odnos na: poimot na in- akcioneri go opredeluvaat delot
validno lice; poimot na za{titno koj{to im se dodeluva na sodru`nicite,
dru{tvo; gubeweto na statusot na odnosno na akcionerite vo forma
za{titno dru{tvo; odano~uvawe na na dividenda. ................................................ 7
primawata na licata vraboteni vo UPATSTVO NA UJP ZA NA^INOT
za{titnite dru{tva; formirawe
I POSTAPKATA ZA VRA]AWE NA
na poseben fond za podobruvawe na
DANOKOT NA DODADENA VREDNOST
uslovite za vrabotuvawe i rabote-
we na invalidnite lica; I AKCIZITE NA POSEBNI
formiraweto na zaednica na za- SUBJEKTI - DDV 104 .................................... 12
{titni dru{tva. PRA[AWA I ODGOVORI ........................ 21

82 REPREZENT MART 3/2008 2

 PO^ITUVANI KOMITENTI!

Mnogu sme blisku kalendarski do proletta, vo koja

vlegovme predvreme so ogled na dosega{nata temperatura
vo Republika Makedonija. Povtorno se soo~uvame so
turbulentno vreme. Sekoj den ne bombardiraat so infor-
macii koi se odnesuvaat na se osven na na{iot sekojdneven
`ivot i na na~inot na koj istiot da se podobri.
Po~ituvani komitenti, nie barem vo ramkite
na na{eto spisanie ne Ve zanimavame so informacii
nadvor od domenot za koi sme stru~ni, a naedno i ne
Ve zamoruvame bespotrebno. Go sledime toa {to e
isklu~ivo vo Va{ interes, toa {to Vi pomaga vo
sekojdnevnoto rabotewe i Vi gi re{ava problemite,
ako ne site, barem del od niv. Vo mno{tvoto temi,
kako prva ja zemame onaa {to se odnesuva na noviot
Zakon za spre~uvawe na perewe pari, ~ija neophod-
nost od negovo donesuvawe i primenuvawe e edna od
osnovnite poraki {to ni gi ispra}a svetskata
zaednica i Brisel. So ovoj zakon se postavuvaat
novi standardi okolu vrednostite pribaveni so
kaznivo delo, pri kupuvawe, primawe vo zalog ili pak
na poinakov na~in na pribavuvawe.
Nadomestokot na plata za vreme na privremena
spre~enost za rabota - boleduvawe e tema koja sme ja
obrabotuvale pove}e pati, pa i ovoj pat se navra}ame
na istata i so prakti~ni primeri se obiduvame da Vi
uka`eme na sostojbite koi nastanuvaat od istata.
Ima izmeni i vo Zakonot za izdavaweto na fisk-
alnite smetki so noviot Pravilnik koj }e se prime-
nuva od 1 April 2008 godina, kade {to se dodavaat
mno{tvo elementi koi dosega{nata fis kal na
smetka ne gi sodr`e{e.
Ovoj pat davame i regulativa na sovetot na
Evropskata Unija so koja se vospostavuva instrumen-
tot za pristapna pomo{. Ova e pove}e edukativen
napis so koj treba da gi osoznaete mo`nostite koi
}e mo`e da gi koristite od pristapnite fondovi
na Evropskata Unija, dodeka za istite aplikativno
}e govorime toga{ koga }e bidat site vistinski
otvoreni kon Republika Makedonija i koga }e bidat
podgotveni za koristewe.
Danokot e sekoga{ centralna tema na sekoe
spisanie Reprezent. Imame pove}e temi me|u koi se
odano~uvaweto so DDV pri proda`ba na zalo`eni
predmeti kako realizacija na dolg, dano~niot tret-
man na dividendata i sli~no. Ovoj pat vo celost Vi
go davame Upatstvoto na Upravata za javni prihodi,
za na~inot i postapkata za vra}awe na danokot na
dodadena vrednost i akcizite na t.n. posebni subjek-
ti. Se trudime vo {to pogolema merka da Vi odgovo-
rime na site nejasnotii i problemi so koi se sudirate,
pa poradi toa vo ovoj broj Vi davame i odgovori na
pra{awa {to Vie naj~esto gi postavuvate. Ova go
pravime za da Vi ja dobli`ime problematikata so
koja {to i Vie i nie sekojdnevno se sudirame.
Da si posakame prekrasna prolet i {to postabil-
no i pouspe{no rabotewe vo noviot kvartal {to ni
sleduva. Da si posakame priem vo Nato i zadr`uvawe
na sopstveniot identitet. Ednostavno da si posa-
kame podobar `ivot.
So po~it,
M-r Goran Rafajlovski

Izdava~ Rafajlovski konsalting

Smetka 210-0522737201-81, vo NLB Tutunska banka AD - Skopje
Dano~en broj MK 4030998343900,
Glaven i odgovoren urednik M-r Goran Rafajlovski
Urednik Jasmina Rafajlovska
Izdava~ki sovet D-r Elena Gradi{ka, M-r Trajan Nikoloski, M-r Goran Rafajlovski,
Jan~e Lekovski, D-r Bor~e Davitkovski
Redakciski odbor Vojko Rafajlovski, Sezair Rexepagi}, Jasmina Rafajlovska, Stojko Paunovski,
@arko Mihajlovski, M-r Etem Iseni, Sofija Jan~eva Bel~eva, Mirka Aleksandrova
Tehni~ki urednik Leopoldina Ga}eva
Adresa ul. Orce Nikolov br. 190, P. fah 710 Skopje,
www.rafajlovski.com.mk; e-mail adresa: reprezent@rafajlovski.com.mk
Telefoni Soveti i pretplata: 02/3088-900; Faks: 02/3088-912
Pe~ati

Nositel na materijalnite prava na napisite e izdava~ot. Zabraneto e prepe~atuvawe, kopirawe

i umno`uvawe na napisite ili nivni delovi bez prethodno obezbedena soglasnost od izdava~ot.

1 Rafajlovski konsalting 81
 PEREWE PARI

M-r Goran RAFAJLOVSKI

na nivnata lokacija, dvi`ewe i

Sobranieto na Republika Makedonija na 3 Januari 2008 godina
sopstvenost."
donese nov Zakon za spre~uvawe na perewe na pari i drugi prinosi
od kaznivo delo i finansirawe na terorizam. Zakonot e objaven
KOJ E NADLE@EN ORGAN ZA
vo "Slu`ben vesnik na RM", broj 4/08 i istiot stapi na sila na
SPRE^UVAWE NA PEREWE
11.01.2008 godina. Neophodnosta od donesuvaweto na nov zakon koj
PARI I FINANSIRAWE
}e ja regulira prevencijata na pereweto na pari i drugite prinosi
NA TERORIZAM?
od kaznivo delo i finansiraweto na terorizmot proizleguva od
zna~eweto na ovie globalni fenomeni koi gi potkopuvaat temelite
Zakonsko re{enie i ponatamu
na vladeeweto na pravoto i na finansiskiot sistem na dr`avite.
opredeluva deka Upravata za spre-
Donesuvaweto na ovoj zakon se nametna kako prioritet so ogled na
~uvawe na perewe na pari i finan-
potrebata da se reguliraat odredeni odnosi koi ne bea regulirani
sirawe na terorizam kako organ
so stariot Zakon za spre~uvawe na perewe na pari i drugi prinosi
vo sostav na Ministerstvoto za
od kaznivo delo ("Slu`ben vesnik na RM", broj 46/04). Praktikata
finansii e nadle`na za pribira-
poka`a deka stariot Zakon za spre~uvawe na perewe pari i drugi
we, obrabotuvawe, analiza, ~uvawe
prinosi od kaznivo delo ima nedostatoci. Od druga strana, negovata
i dostavuvawe na podatocite dobi-
neusoglasenost so me|unarodnata regulativa, ja nametna neophodno-
eni od subjektite koi se obvrzani
sta od negovo usoglasuvawe so propisite sodr`ani vo relevantnite
za prezemawe merki i dejstvija za
me|unarodni dokumenti.
otkrivawe i spre~uvawe na perewe
pari i finansirawe na terorizam.
Zaradi sozdavawe kompletna sli-
[TO E PEREWE PARI? verzija ili prenos na drug na~in ka na efikasnosta na sistemot za
se prikriva deka poteknuvaat spre~uvawe na perewe pari, me|u
Za raz li ka od do se ga{ no to od takov izvor ili se prikriva drugoto se propi{uva zakonska
zakonsko re{enie noviot Zakon nivnata lokacija, dvi`ewe ili obvrska za dr`avnite organi i Jav-
za spre~uvawe na perewe na pari, sopstvenost. niot obvinitel da ja izvestat Upra-
definicijata za perewe na pari ja Perewe na pari pretstavuva i vata za sekoja povedena postapka za
povrzuva so odredbite od Krivi~- proda`bata, podaruvaweto ili krivi~noto delo perewe pari ili
niot zakonik na RM i definira- pu{taweto vo drug vid promet finansirawe na terorizam. Za sta-
weto na takvoto kaznivoto delo. imot ili predmeti od pogolema tisti~ki celi se voveduva obvrska
Soglasno ~len 273 od Krivi~niot vrednost pribaveni so kaznivo za sudovite da gi dostavuvaat do
zakonik ("Slu`ben vesnik na RM" delo, ili kupuvaweto, primawe- Upravata site pravosilni presudi
broj 37/96...7/08) pereweto na pari to vo zalog, ili na drug na~in za krivi~nite dela perewe pari
pret sta vu va kri vi~ no de lo koe pri ba vu va we, pri kri va we ili ili finansirawe na terorizam. Za
opfa}a: proturuvawe imot ili predmeti izvr{uvawe na svoite nadle`no-
"Pu{tawe vo optek, prima- za koi znae deka se pribaveni so sti Upravata mo`e da bara podato-
we, prezemawe, zamenuvawe ili izvr{uvawe na kaznivo delo ili ci i dokumentacija od dr`avnite
rasitnuvawe na pari od pogolema so falsifikuvawe na ispravi, ne- organi, finansiskite institucii
vrednost pribaveni so kaznivo prijavuvawe na fakti ili na drug ili drugi pravni i fizi~ki lica.
delo ili za koi se znae deka se pri- na~in prikrivawe deka poteknu- Me|u drugoto edna od osnovnite
baveni so kaznivo delo, ili so kon- vaat od takov izvor, prikrivawe funkcii na Upravata e da izgotvi

3 Rafajlovski konsalting 83
PEREWE PARI
i podnese izve{taj do nadle`nite
dr`avni organi (Ministerstvo za
vnatre{ni raboti, Finansiska Po-
licija ili Javno obvinitelstvo)
sekoga{ koga postojat osnovi na
somnenie za storeno krivi~no de-
lo perewe pari ili finansirawe
na terorizam.
Upra va ta za spre ~u va we na
perewe pari i finansirawe na
terorizam kako organ, vo sostav
na Ministerstvoto za finansii,
e od go vor na za re a li zi ra we na
prevencijata od pereweto pari i
drugite prinosi od kaznivo delo
kako i za finansirawe na tero-
rizmot. Spored preporakite na
me|unarodnite eksperti dadeni po
evaluacijata na sistemot za spre-
~uvawe na perewe pari na RM (vo
periodot od 26.03-31.03.2007 godi-
na), kako i spored me|unarodnata
praktika se predlaga Upravata da
go transformira svojot status vo
samostojno pravno lice vo sostav
na Ministerstvoto za finansii.
Ova re{enie se predlaga zaradi
namaluvawe na eventualnite po-
liti~ki vlijanija i za postignu-
va we na po go le ma sa mo stoj nost
i ne za vis nost vo kre i ra we to i
izvr{uvaweto na postavenite ra-
botni zada~i i ispolnuvaweto na
zakonskite nadle`nosti.
SUBJEKTI KOI SE DOL@NI
DA PREZEMAAT MERKI I
DEJSTVA ZA OTKRIVAWE I
SPRE^UVAWE NA PEREWE
PARI I FINANSIRAWE
TERORIZAM
Noviot zakon go propi{uva op-
fatot i mnogu poprecizno gi defi-
nira subjektite koi se dol`ni da
84 REPREZENT MART 3/2008
gi prezemaat merkite propi{ani
so Zakonot za spre~uvawe na pere-
we pari i finansirawe na terori-
zam. Toa se slednite subjekti:
1 Fi nan si ski te in sti tu cii i
slu`benite i odgovornite lica
vo niv vklu~uvaj}i i:
 pretstavni{tva, podru`ni-
ci, filijali i delovi na stranski
finansiski institucii koi sog-
lasno propisite vr{at dejnost vo
Makedonija;
 pretstavni{tva, podru`ni-
ci, filijali i delovi na stranski
finansiski institucii so sedi-
{te vo Republika Makedonija, koi
soglasno propisite vr{at dejnost
vo druga dejnost;
2 Pravnite i fizi~kite lica koi
gi vr{at slednive aktivnosti:
 dejnost na promet so nedvi`-
nosti,
 revizija i smetkovodstvo,
 notarski, advokatski i drugi
pravni uslugi {to se odnesuvaat
na: kupoproda`ba na nedvi`nosti
ili firmi, trguvawe ili upravu-
vawe so pari i hartii od vrednost,
otvorawe i raspolagawe so bankar-
ski smetki, sefovi i drugi smetki,
osnovawe ili u~estvo vo upravuva-
weto ili raboteweto na pravni
lica, zastapuvawe na klienti vo
finansiski transakcii i promet
so nedvi`nosti,
3 Dru{tvo za prireduvawe igri na
sre}a vo igra~nica (kazino);
4 Davateli na uslugi na pravni
lica i
5Zdru`enija na gra|ani.
MERKI ZA SPRE^UVAWE
NA PEREWE PARI I
FINANSIRAWE TERORIZAM
No vi ot za kon na iden ti ~en
na ~in ka ko i sta ri ot za kon gi
definira merkite i dejstvijata
za otkri va we i spre ~u va we na
perewe pari, koi e potrebno da gi
prezemaat prethodno navedenite
subjekti i toa:
 identifikacija na klienti
(zapoznaj go svojot klient);
 sledewe na odredeni trans-
akcii;
 sobirawe, ~uvawe i dostavu-
vawe na podatoci za transakciite
i klientite koi gi vr{at i
 voveduvawe na vnatre{ni
programi za implementacija na
merkite za spre~uvawe na perewe
pari.
Ob vr ska ta za pre ze ma we na
merkite i dejstvijata ostanuvaat i
vo slu~aite koga subjektite se vo
postapka na ste~aj i likvidacija
kade {to obvrskata ja izvr{uva ste-
~ajniot upravnik do zavr{uvawe
na likvidacionata postapka.
UTVRDUVAWE NA
IDENTITETOT
NA SUBJEKTOT
Finansiskite institucii (Ban-
ki, [tedilnici, Dru{tvata koi
vr {at eko nom sko-fi nan si ski
konsalting, finansiski lizing,
faktoring, raboti vo vrska so osi-
guruvawe, raboti so hartii od vred-
nost za svoja smetka i za smetka na
komintentot, ~uvawe i upravuvawe
so pari, hartii od vrednost i pred-
meti od blagorodni metali i drugi
finansiski aktivnosti utvrdeni
so zakon) se dol`ni da go utvrdu-
vaat identitetot i adresite na niv-
nite klienti pred otvoraweto na
smetka ili {tedna kni{ka; priem
na ~uvawe na akcii, obvrznici ili
drugi hartii od vrednost; ovozmo-
`uvawe na koristewe na sefovite;
upravuvaweto so imotot ili efe-
ktuirawe ili priem na uplata vo
ime na treto lice.
Me nu va~ ni ci te isto ta ka se
dol`ni da go utvrdat identitetot
na klientot pred sekoja transak-
cija koja vklu~uva suma pogolema
od 2.500 EVRA vo denarska protiv-
vrednost. Podatocite se zabele-
`uvaat po hronolo{ki redosled
vo numeriran registar potpi{an
od ovlasteniot menuva~ na menu-
va~nicata.
Carinskata uprava e dol`na da
go evidentira sekoe vnesuvawe i
4

iznesuvawe na gotovi pari ili har-
tii od vrednost preku carinskata
linija na Republika Makedonija,
ako iznosot na parite ili na har-
tiite od vrednost go nadminuva
iznosot od 10.000 evra vo denarska
protivvrednost. Carinskata upra-
va zadol`itelno pismeno go prija-
vuva do Direkcijata vnesuvaweto i
iznesuvaweto na gotovi pari ili
hartii od vrednost nad 10.000 EV-
RA vo denarska protivvrednost,
najdocna vo rok od tri rabotni
dena, od denot na evidentiraweto.
Koga postoi osnova za somnevawe
za perewe pari ili finansirawe
na terorizam nezavisno od izno-
sot, Carinskata uprava e dol`na
da ja izvesti Direkcijata najdocna
vo rok od 24 ~asa od soznanieto za
somnitelnosta na vnesuvaweto ili
iznesuvaweto na gotovi pari ili
hartii od vrednost.
Noviot Zakon za Prireduva~i-
te na igri na sre}a vo igra~nica
(ka zi no), po kraj dru gi te mer ki
propi{ani so Noviot zakon, pro-
pi{uva obvrska, da go identifi-
kuvaat klientot vedna{ po vlegu-
vaweto vo kazinoto, i registrite
koi gi vodat da gi ~uvaat najmalku
10 godini, a za da se izbegnat zlo-
u po tre bi te {to mo `e da bi dat
pre diz vi ka ni so pre sta nok na
dru{tvoto, se voveduva obvrska
registarot i negovoto ~uvawe da
se prenese na pravni naslednici
na prireduva~ot.
Prireduva~i na igri na sre}a
vo igra~ ni ca (ka zi no), po kraj
drugite merki propi{ani so ovoj
zakon, se dol`ni da go identifi-
kuvaat klientot vedna{ po vlegu-
vaweto vo kazinoto. Podatocite
treba da se vodat vo numeriran
registar potpi{an od odgovorno
lice na prireduva~ot na igrata na
sre}a vo igra~nica (kazino).
Subjektite koi vr{at brz trans-
fer na pari se dol`ni da go utvr-
dat identitetot na klientot pred
transakcijata pogolema od 2.500
EV RA vo de nar ska pro tiv vred-
nost, i negovata transakcija da
5 Rafajlovski konsalting
gi zabele`uvaat vo numeriran re-
gistar koj se dol`ni da go ~uvaat
najmalku 10 godini od poslednata
zavedena transakcija.
NA^IN NA UTVRDUVAWE
NA IDENTITETOT
Identitetot na fizi~koto li-
ce se utvrduva so podnesuvawe na
originalen, oficijalen i va`e~ki
dokument (li~ni ispravi) ili zave-
ren prepis kaj notar, koj sodr`i
fotografija na liceto.
Identitetot na stranskoto fi-
zi~ko lice se utvrduva vrz osnova
na podatocite navedeni vo negova-
ta patna isprava vo original ili
zaveren prepis kaj notar.
Identitetot na pravnoto lice
se utvrduva so podnesuvawe na ori-
ginal ili zaveren prepis kaj notar
od sudska registracija.
Od izvodot na sudskata regi-
stracija se utvrduva sedi{teto i
dano~niot broj na pravnoto lice.
Vo slu~aj koga klientot e lice
koe ne podle`i na sudska regi-
stracija, utvrduvaweto na identi-
tetot se vr{i so obezbeduvawe na
original ili zaveren prepis kaj
notar od dokumentot za negovo os-
novawe ili upis na imeto, odnosno
nazivot, adresata ili sedi{teto i
dejnosta.
Organot na upravuvawe, vrabo-
tenite i pretstavnicite opolno-
mo{teni za vleguvawe vo deloven
od nos vo ime na tre to li ce gi
prilo`uvaat prethodno navedeni-
te dokumenti so koi se potvrduva
identitetot i adresata na opolno-
mo{tuva~ot.
Soglasno odredbite na Zakonot,
subjektite se dol`ni od dokumenti-
te so koi se vr{i utvrduvawe na
identitetot da zadr`at kopija.
Vo slu~aite vo koi so ovoj za-
kon e propi{ana zadol`itelna
identifikacija na klientite, vo
spisite se vnesuvaat i podatocite
za izvr{enata transakcija {to se
odnesuvaat na drugite u~esnici vo
transakcijata, nejzinite celi, vre-
PEREWE PARI
meto i mestoto na transakcijata,
iznosot, vidot i na~inot na trans-
akcijata i vidot na sredstvata na
pla}awe.
ZABRANA ZA VR[EWE NA
GOTOVINSKI PLA]AWA
So Noviot zakon za spre~uvawe
na perewe pari i finansirawe te-
rorizam se zabranuva vr{ewe na
gotovinski pla}awa, odnosno isp-
lata ili primawe na gotovi pari
vo iznos od 15.000 EVRA ili pove-
}e, vo denarska protivvrednost vo
vid na edna ili pove}e povrzani
transakcii, {to ne e izvr{eno
preku banka.
Subjektite {to so zakon se ov-
lasteni za registracija na hartii
od vrednost, drug imot ili pravni
raboti, ili za prijavuvawe ili
vr{ewe na prenos na pari, hartii
od vrednost ili drug imot, mo`at
da izvr{at takva registracija ili
prenos samo ako klientot podne-
se dokaz deka prenosot na parite
nad 15.000 EVRA e izvr{en preku
banka.
Se za bra nu va fi nan si ski te
institucii da vleguvaat ili da
go prodol`at delovniot odnos so
Shell bankite (bankite {kolki) i
da zapo~nat ili prodol`at kores-
podentski deloven odnos so banka
za koja znaat deka dozvoluva otva-
rawe i rabotewe so smetki na Shell
bankite (bankite {kolki).
Se zabranuva banki {kolki na
bilo koj na~in da vr{at finan-
siski aktivnosti vo Republika
Makedonija.
Se zabranuva bankite da otvara-
at i ~uvaat anonimni smetki.
Za isp la ti ili pri ma we na
pari vo gotovo koi ne se vr{at
preku banka, Zakonot predviduva
pari~na kazna za pravnoto lice vo
iznos od 4.000 EVRA do 5.000 EVRA
i za odgovornoto lice vo iznos od
1.200 do 2.000 EVRA. Fizi~koto
lice koe nema da pobara dokaz de-
ka transakcijata e izvr{ena preku
banka }e se kazni so pari~na kazna
85
PEREWE PARI
od 40.000 do 50.000 denari i mo`e da
mu se izre~e merka na bezbednost
zabrana za vr{ewe na profesija,
dej nost ili dol` nost od 1 do 4
godini.
Napomena: "Shell bank (banka
{kolka)" e finansiska institu-
cija koja vo dr`avata kade e regi-
strirana, nema delovni prostorii,
vraboteni i organi na upravuvawe
i koja ne e ~lenka na finansiska
grupacija ili organizacija formi-
rana soglasno zakonski propisi.
Se ograni~uvaat gotovinskite
pla}awa nad odredena vrednost od
15.000 EVRA. Od perspektiva na
prevencija ovaa odredba ima isklu-
~itelno zna~ewe, faktot {to kli-
entite }e se naso~at transakciite
nad odredeni iznosi da gi vr{at
preku banka, zna~i aktivirawe na
instrumentite predvideni vo ovoj
zakon (identifikacija, ~uvawe na
podatoci itn.). Te`i{teto na za-
branata {to vo nea e sodr`ana ne
pa|a vrz samata transakcija, tuku
vrz aktot na nejzinata registraci-
ja odnosno legalizacija. Ottuka,
zabranite ne se odnesuvaat samo
na klientite, tuku i na nadle`ni-
te organi {to vr{at registracija
ili prenos (registarot na hartii
od vrednost, upravata za javni pri-
hodi pri prijavuvawe na prenos na
nedvi`nosti, katastarot, MVR pri
registracija na vozila itn.).
^UVAWE NA PODATOCITE
OD IDENTIFIKACIJATA
Subjektite se dol`ni podato-
cite za identitetot na klientite
i za transakciite obezbedeni vrz
osnova na ovoj zakon, da gi ~uvaat
najmalku deset godini po izvr{e-
nata transakcija, odnosno smetano
od poslednata transakcija koga
se raboti za pove}e transakcii
koi so~inuvaat edna celina ili
najmalku deset godini od denot
na prestanokot na va`eweto na
dogovorite.
Dostavenite podatoci do Direk-
cijata, subjektite se dol`ni da gi
86 REPREZENT MART 3/2008
~uvaat najmalku deset godini od
denot na dostavuvaweto. Podato-
cite za klient so koj e vosposta-
ven podolgotraen deloven odnos,
vo smisla na ovoj zakon, se ~uvaat
najmalku deset godini od denot na
prestanokot na delovniot odnos.
Carinskata uprava e dol`na da
gi ~uva site podatoci za vnesuvawe
ili iznesuvawe na gotovi pari ili
hartii od vrednost, preku carin-
skata linija najmalku deset godini
od denot na izvr{eniot prenos.
Registarot od identifikacija-
ta na klienti kaj Menuva~nicite,
davatelite na uslugi brz transfer
na pari, Kazinata i Brokerskite
ku}i i banki so dozvola za rabota
so hartii od vrednost, zadol`itel-
no se ~uva najmalku deset godini od
posledniot zaveden podatok.
Za ne ~u va we na po da to ci te
vo propi{aniot rok zakonskite
re{enija predviduvaat pari~na
kazna za pravnoto lice vo iznos
od 4.000 EVRA do 5.000 EVRA i za
odgovornoto lice vo iznos od 1.200
do 2.000 EVRA. Fizi~koto lice
koe nema da gi ~uva podatocite vo
utvrdenite rokovi }e se kazni so
pari~na kazna od 600 do 1.000 EV-
RA i mo`e da mu se izre~e merka na
bezbednost zabrana za vr{ewe na
profesija, dejnost ili dol`nost
od 1 do 4 godini.
DOSTAVUVAWE NA
PODATOCI DO UPRAVATA
Sobranite podatoci, informa-
cii i dokumenti za izvr{enite
transakcii subjektite se dol`ni
da gi dostavat do Upravata vo sled-
nive slu~ai:
a) trans ak cii za koi po stoi
som ne va we de ka se po vr za ni so
perewe pari;
b) vo slu~aj na gotovinska trans-
akcija vo iznos od 15.000 EVRA ili
pove}e i
v) vo slu~aj na nekolku povrza-
ni gotovinski transakcii vo iznos
od 15.000 EVRA ili pove}e.
Subjektite sobranite podato-
ci, informacii i dokumenti za
izvr{enite transakcii nad 15.000
evra, se dol`ni da gi dostavat do
Upravata najdocna vo rok od tri
rabotni dena od izvr{enata trans-
akcija.
Dokolku dostavenite podatoci
po ocena na Upravata se nedovol-
ni, taa mo`e da pobara i dopolni-
telni informacii. Upravata isto
taka e dol`na redovno, a najmalku
edna{ godi{no da gi izvestuva sub-
jektite koi gi dostavile podatoci-
te za izvr{enite proverki.
Podatocite i izve{taite {to
gi prima, analizira i obrabotuva
Upravata imaat svojstvo na slu`-
bena tajna i nejzinite slu`benici
ne mo`at da gi iskoristat za drugi
celi osven za celite utvrdeni so
ovoj zakon. Direkcijata e dol`na
da gi ~uva podatocite ili izve{ta-
ite {to se odnesuvaat na konkret-
na transakcija, odnosno klient,
najmalku deset godini od nivniot
priem i po istekot na ovoj period
mo`e da gi uni{ti.
Zaradi izvr{uvawe na svoite
nadle`nosti, Upravata mo`e da
bara podatoci i dokumentacija od
dr`avnite organi, finansiskite
institucii ili drugi pravni ili
fizi~ki lica.
Upravata mo`e po potreba da
razmenuva informacii so organi-
te nadle`ni za sproveduvawe na
istraga, osven koga se raboti za
informacii obezbedeni od strana
na ovlasteni tela za borba protiv
pereweto pari i finansiraweto
na terorizmot na drugi dr`avi, za
{to e potrebna nivna prethodna
soglasnost.
Sekoga{ koga postojat osnovi
na somnevawe za storeno krivi~no
delo perewe pari ili finansira-
we na terorizam, Upravata vedna{
izgotvuva i podnesuva izve{taj so
nejzino mislewe do nadle`nite
dr`avni organi koi odlu~uvaat za
natamo{nite dejstvija.
Protiv licata ili rabotovod-
niot organ i vrabotenite vo subje-
ktite koi dostavile informacii
6

ili izve{tai vo vrska so somni-
telni transakcii ne mo`e da se
pokrene postapka na utvrduvawe na
odgovornost za oddavawe na delov-
na ili slu`bena tajna duri i vo slu-
~aite koga dadenite informacii i
izve{tai ne dovele do utvrduvawe
na odgovornost, odnosno osuda so
pravosilna presuda.
Ne mo`e da se pokrene postapka
za gra|anska ili krivi~na odgo-
vornost protiv slu`benite ili
odgovornite lica, rabotovodniot
organ i vrabotenite vo subjektite,
zaradi nastanata materijalna ili
nematerijalna {teta kako posle-
dica od zadr`uvawe na transakcii
spored odredbite na ovoj zakon,
osven ako so takvoto zadr`uvawe
ne se ispolneti obele`jata na ne-
koe krivi~no delo.
POSTAPUVAWE NA
UPRAVATA ZA SPRE^UVAWE
NA PEREWE PARI
Novite zakonski re{enija mno-
gu precizno gi definiraat rokovi-
te i aktivnostite koi nadle`nite
slu`bi treba da gi prezemat vo
borbata za perewe na pari. Pri
postoewe na osnovano somnevawe
za krivi~no delo perewe pari ili
finansirawe na terorizam, Upra-
vata najdocna vo rok od 24 ~asa od
soznanieto deka transakcijata e vo
tek podnesuva do nadle`niot javen
obvinitel inicijativa za podnesu-
vawe predlog za opredeluvawe na
privremeni merki {to se sostojat
vo zapirawe na transakcijata i
privremena zaplena na parite ili
imotot.
Upra va ta vo rok od 24 ~a sa
dostavuva do subjektot pismen na-
log za privremeno zadr`uvawe na
transakcijata so koj go izvestuva
za podnesenata inicijativa za pod-
nesuvawe predlog za opredeluvawe
na privremeni merki.
Zadr`uvaweto na transakcijata
trae do donesuvaweto na re{enie
po predlogot, a najdolgo 72 ~asa od
zadr`uvaweto na transakcijata.
7 Rafajlovski konsalting
Nadle`niot javen obvinitel
ja razg le du va ini ci ja ti va ta na
Upravata za spre~uvawe na pari
za podnesuvawe predlog za opre-
deluvawe na privremeni merki i
dokolku utvrdi deka e osnovana,
bez nikakvo odlagawe, a najdocna
vo rok od 24 ~asa od priemot na
inicijativata dostavuva predlog
za opredeluvawe na privremeni
mer ki do istra` ni ot su di ja na
nadle`niot osnoven sud.
Ako nadle`niot javen obvini-
tel utvrdi deka inicijativata od
Upravata za podnesuvawe predlog
za opredeluvawe na privremeni
merki e neosnovana, dol`en e bez
odlagawe da ja izvesti Upravata,
a Upravata vedna{ go izvestuva
subjektot.
Istra`niot sudija na nadle`-
niot osnoven sud e dol`en vo rok
od 24 ~asa od priemot na predlogot
od nadle`niot javen obvinitel da
donese re{enie i bez odlagawe da
go dostavi do nadle`niot javen ob-
vinitel, subjektot i klientot.
Nadle`niot javen obvinitel
e dol`en za donesenoto re{enie
na istra`niot sudija vedna{ da ja
izvesti Upravata.
Protiv re{enieto na istra`-
niot sudija, nadle`niot javen ob-
vinitel i klientot imaat pravo
na `alba do krivi~niot sovet na
nadle`niot osnoven sud vo rok od
tri dena od priemot na re{enieto,
koja ne go odlaga izvr{uvaweto na
re{enieto.
KAZNI OD KRIVI^NIOT
ZAKONIK ZA DELOTO
PEREWE PARI
Vo kri vi~ ni ot za ko nik na
Republika Makedonija, za krivi~-
PEREWE PARI
noto delo perewe na pari e predvi-
dena kazna zatvor od 10 godini. Do
kolku pereweto na pari e storeno
vo bankarskoto, finansiskoto ili
drugo stopansko rabotewe ili ako
so razdeluvawe na transakcijata
se izbegnuva dol`nosta za prija-
vuvawe na slu~aite opredeleni
so zakon, vo zakonot e predvidena
kazni zatvor od najmalku tri godi-
ni.Pari~na kazna ili kazna zatvor
od tri godini mo`e da mu se izre~e
i na liceto koe bilo dol`no i mo-
`elo da znae deka parite, imotot
i drugata imota korist ili predme-
ti se pribaveni so kaznivo delo.
Liceto koe deloto perewe na
pari }e go stori kako ~len na grupa
ili drugo zdru`enie {to se zanima-
va so perewe pari, protivpravno
pribavuvawe na imot ili imotna
korist, ili so pomo{ na stranski
banki, finansiski ustanovi ili
lica, }e se kazni so zatvor najmal-
ku pet godini.
Slu`beno lice, odgovorno lice
vo banka, osiguritelno dru{tvo,
dru{tvo {to se zanimava so pri-
reduvawe igri na sre}a, menuva~-
nica, berza ili druga finansiska
ustanova, advokat, osven koga po-
stapuva kako branitel, notar ili
drugo lice koe vr{i javni ovlastu-
vawa ili raboti od javen interes,
{to }e go ovozmo`i ili nema da go
prijavi pereweto pari, imot ili
imotna korist, za koe doznalo vo
vr{eweto na svojata funkcija ili
dol`nost, }e se kazni so zatvor naj-
malku tri godini.
Parite, nezakonski steknatiot
imot, predmetite ili drug prinos
od kaznivoto delo }e se odzemat, a
ako odzemaweto ne e mo`no od sto-
ritelot }e se odzeme drug imot {to
odgovara na nivnata vrednost.
87
 PLATI
@arko MIHAJLOVSKI
Za denovite koga rabotnikot e na boleduvawe
ima pravo na nadomestok na plata. Koga boleduvawe-
to e do 21 den, toga{ nadomestokot na plata pa|a na
tovar na rabotodava~ot, dodeka nad 21 den isplata-
ta na nadomestokot ja vr{i Fondot za zdravstveno
osiguruvawe.
Pravoto na nadomestok na plata za vreme na bo-
leduvawe i visinata na nadomestokot e utvrdena so
slednite propisi:
¾ ~len 112 stav 3 od Zakonot za rabotnite odnosi
("Slu`ben vesnik na RM", broj 62/05);
¾ ~len 12 do ~len 23 od Zakonot za zdravstve-
noto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM", broj
25/00...36/07);
¾ ~len 27 stav 1 alineja 1 i ~len 30 od Op{tiot
kolektiven dogovor za stopanstvoto na Republi-
ka Makedonija ("Slu`ben vesnik na RM", broj
76/06);
¾ ~len 20 od Op{tiot kolektiven dogovor za
javniot sektor na Republika Makedonija ("Slu`-
ben vesnik na RM" broj 10/08, vo sila od 16.01.2008
godina a vo primena od 21.01. 2008 godina);
¾ Kolektivni dogovori na nivo na dejnost (gran-
ski kolektivni dogovori) i kolektivni dogovori
na nivo na rabotodava~;
¾ Pravilnikot za sodr`inata i na~inot na os-
tvaruvaweto na pravata i obvrskite od zadol`itel-
noto zdravstveno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na
RM", broj 111/00...132/07) i
¾ Pravilnikot za na~inot, postapkite i pob-
liskite kriteriumi za utvrduvawe na privremena
spre~enost za rabota poradi bolest i povreda ili
potreba za nega na bolen ~len od potesnoto semejs-
tvo i za vremetraeweto na privremenata spre~enost
za rabota vo zavisnost od vidot na bolesta i povre-
data ("Slu`ben vesnik na RM", broj 30/06).
88 REPREZENT MART 3/2008
PRAVO NA NADOMESTOK NA
PLATA ZARADI BOLEDUVAWE
Zakonot za rabotnite odnosi, (vo natamo{niot
tekst: ZRO) i Op{tiot kolektiven dogovor za stopans-
tvoto, (vo natamo{niot tekst: OKDS) go definiraat
samo pravoto na rabotnikot na nadomestok na plata za
vreme na boleduvawe. Me|utoa navedenite propisi ne
go reguliraat na~inot, uslovite i postapkata za ostva-
ruvawe na navedenoto pravo. Ovie pra{awa se uredeni
so Zakonot za zdravstveno osiguruvawe i podzakonski-
te akti koi ja reguliraat navedenata materija.
Odgovorot na pra{aweto "Vo koi slu~ai rabotni-
kot ima pravo na nadomestok za boleduvawe?" e daden
vo ~len 13 od Zakonot za zdravstveno osiguruvawe (vo
natamo{niot tekst: ZZO). Soglasno citiraniot ~len
licata vo raboten odnos imaat pravo na nadomestok na
plata za vreme na boleduvawe vo slu~aj na:
• bolest i povreda nadvor od rabota;
• povreda na rabota i profesionalna bolest;
• lekuvawe i medicinsko ispituvawe;
• neguvawe na bolno dete do trigodi{na vozrast;
• neguvawe na bolen ~len na potesno semejstvo nad
trigodi{na vozrast, no najmnogu do 30 dena;
• neophodno pridru`uvawe na bolno lice upateno na
pregled ili lekuvawe nadvor od mestoto na `iveewe;
• neophodno pridru`uvawe na bolno dete do tri-
godi{na vozrast dodeka e na bolni~ko lekuvawe, no
najmnogu do 30 dena;
• dobrovolno davawe na krv, tkivo ili organ i
• izoliranost zaradi spre~uvawe na zaraza.
Soglasno ~len 13 stav 2 od ZZO, nadomestokot na
plata vo site pogore navedeni slu~ai na privremena
spre~enost na rabota, mu pripa|a na vrabotenoto lice
od prviot den na spre~enosta za rabota i trae celo vre-
me dodeka trae spre~enosta za rabota, a se isplatuva za
8

denovite za koi se ostvaruva plata spored propisite
za rabotni odnosi.
Navedenoto zakonsko re{enie sodr`ano vo
~len 13 stav 2 od ZZO e osobeno va`no bidej}i de-
finira deka vremetraeweto na boleduvaweto se
broi kalendarski (pa taka se utvrduva i linijata
na 21-ot den do koja nadomestokot za boleduvawe
go pla}a rabotodava~ot, a nad 21-iot den Fondot
za zdravstveno osiguruvawe), dodeka isplatata
na nadomestokot se vr{i za denovite za koi osi-
gurenikot (rabotnikot) bi ostvaril plata do
kolku bil na rabota (rabotni denovi i denovi na
praznici). Nadomestokot na plata za prvite 21
den spre~enost za rabota go utvrduva i isplatuva
rabotodava~ot od svoite sredstva, a nad 21 den
Fondot za zdravstveno osiguruvawe.
Napomena: Za oddelni vidovi na boleduvawa nado-
mestokot na plata za vreme na boleduvawe se ispla}a
u{te od prviot den od sredstvata na Fondot za zdrav-
stveno osiguruvawe i toa vo slu~aj na:
¾ nega na bolno dete do trigodi{na vozrast,
¾ dobrovolno davawe krv, tkivo ili organ, kako i
¾ otsustvo od rabota poradi bremenost, ra|awe i
maj~instvo.
UTVRDUVAWE NA PRIVREMENA
SPRE^ENOST ZA RABOTA - BOLEDUVAWE
Na~inot na utvrduvawe na privremenata spre~e-
nost za rabota (boleduvawe) e opredelen so Pravilni-
kot za na~inot, postapkite i pobliskite kriteriumi
za utvrduvawe na privremena spre~enost za rabota
poradi bolest i povreda ili potreba za nega na bolen
~len od potesnoto semejstvo i za vremetraeweto na
privremenata spre~enost za rabota vo zavisnost od
vidot na bolesta i povredata (vo natamo{niot tekst:
Pravilnikot). Pravilnikot e podzakonski akt done-
sen vrz osnova na ~len 20 stav 4 od ZZO i odredbite
na ovoj pravilnik se odnesuvaat na site osigurenici
vraboteni kaj rabotodava~ite so sedi{te ili prestoju-
9 Rafajlovski konsalting
PLATI
vali{te vo Republika Makedonija, kako i na osigure-
nicite upateni na privremena rabota vo stranstvo.
Koj dava ocena za privremena
spre~enost za rabota (boleduvawe)?
Ocena za privremenata spre~enost za rabota (bo-
leduvawe) dava:
• za prvite 7 dena - izbraniot lekar od primarnata
zdravstvena za{tita,
• nad 7 dena - prvostepenata lekarska komisija na
Fondot, po predlog na izbraniot lekar
Do kolku izbraniot lekar oceni deka privremenata
spre~enost za rabota }e trae podolgo od 7 dena go upa-
tuva osigurenikot na natamo{na ocena na prvostepena
lekarska komisija.
Privremena spre~enost za rabota se utvrduva so:
¾ neposreden lekarski pregled na osigurenikot i
¾ uvid vo medicinskata i drugata dokumentacija.
Vo isklu~itelni slu~ai, koga osigurenikot e te{-
ko bolen, koga e ne-podvi`en ili te{ko podvi`en, a
ne e na bolni~ko lekuvawe, izbraniot lekar, odnosno
prvostepenata lekarska komisija, mo`e vrz osnova na
predlog na izbraniot lekar koj na osigurenikot mu
pru`a zdravstvena za{tita i vrz osnova na medicin-
skata i drugata dokumentacija, da utvrdi privremena
spre~enost za rabota bez prisustvo na osigurenikot.
Privremenata spre~enost za rabota se utvrduva
so datumot na poseta na osigurenikot na izbraniot
lekar, odnosno na prvostepenata lekarska komisija
na Fondot. Ne mo`e, privremenata spre~enost za
rabota da se utvrdi retroaktivno osven vo slu~aj na
bolni~ko lekuvawe i toa vrz osnova na izve{tajot na
zdravstvenata ustanova deka osigurenikot se nao|a na
bolni~ko lekuvawe ili otpusnoto pismo po zavr{eno-
to bolni~ko lekuvawe.
Izbraniot lekar zadol`itelno ja zapi{uva datata
na po~etokot i krajot na privremenata spre~enost za
rabota vo zdravstveniot karton i zdravstvenata le-
gitimacija na osigurenoto lice. Evidentiraweto na
po~etniot i krajniot datum na spre~enosta za rabota,
odnosno boleduvaweto e va`no od medicinski aspekt,
no i od aspekt na pravoto na nadomestok na plata bi-
dej}i za periodot me|u ovie dva datumi se presmetuva
nadomestok na plata.
Do kolku izbraniot lekar, odnosno lekarskata
komisija pri ocenuvaweto utvrdi deka spre~enosta
za rabota e predizvikana od zaboluvawe za koe nema
mo`nost za lekuvawe, odnosno izmenetata zdravstvena
sostojba na osigurenikot e trajna, osigurenikot ved-
na{ go upatuva do nadle`niot organ za ocenuvawe na
rabotnata sposobnost spored propisite za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe.
Dokolku osigurenikot ne e zadovolen od ocenkata
89
 PLATI
na izbraniot lekar odnosno prvostepenata lekarska
komisija mo`e da podnese prigovor do prvostepenata,
odnosno vtorostepenata lekarska komisija.
Prigovor protiv ocenata za privremena spre~e-
nost za rabotata na izbran lekar i na lekarskata
komisija, mo`e da podnese i rabotodava~ot kaj kogo
osigurenikot e vraboten, odnosno Fondot.
Va`no: Rabotodava~ot ima pravo do kolku se somne-
va vo odnos na boleduvaweto na rabotnikot da podnese
barawe za preispituvawe na ocenata za privremena
spre~enost za rabota do prvostepenata, odnosno vto-
rostepenata lekarska komisija. Navedenoto pravo
na rabotodava~ot e uredeno so ~len 86 od Pravilni-
kot za sodr`inata i na~inot na ostvaruvaweto na
pravata i obvrskite od zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe. Isto taka soglasno ~len 112 od ZRO,
rabotodava~ot ima pravo, vo slu~aj na otvorawe na
novo boleduvawe od strana na rabotnikot vo rok od
tri dena od prestanokot na prethodnoto boleduvawe,
da pobara od prvostepenata lekarska komisija da go
potvrdi novoto boleduvawe ili da go prodol`i pre-
kratenoto staro boleduvawe.
Uslovi za ostvaruvawe na pravoto
na nadomestok za boleduvawe
Pravoto na rabotnikot na nadomestok na plata koj
go ispla}a rabotodava~ot (do 21 den) ne e usloveno od
dol`inata na sta`ot na rabotnikot nitu od redovno-
sta na pla}awe na pridonesite. Me|utoa nadomestokot
na plata (nad 21 den koj go ispla}a Fondot za zdrav-
stveno osiguruvawe) e usloven od oddelni barawa
definirani vo ~len 15 od ZZO.
Imeno, soglasno citiraniot ~len rabotnikot mo-
`e da ostvari pravo na nadomestok na plata na tovar
na Fondot za zdravstveno osiguruvawe samo ako se
ispolneti slednite uslovi:
1) ako zdravstvenoto osiguruvawe traelo najmal-
ku {est meseci pred nastapuvawe na slu~ajot, osven
vo slu~aite na povreda na rabota i profesionalno
zaboluvawe;
2) pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osi-
guruvawe redovno da e uplatuvan ili so zadocnuvawe
od najmnogu 60 dena i
3) ocenata za privremena spre~enost za rabota da ja
dal izbraniot lekar, odnosno lekarskata komisija.
Uslovot za ostvaruvawe na nadomestok spored koj
ocenata za privremena spre~enost za rabota treba da
ja dade izbraniot lekar, odnosno lekarskata komisija
e uslov koj va`i i pri ostvaruvawe na nadomestok i
kaj rabotodava~ot.
Do kolku se ispolneti ostanatite dva uslovi, a
pravnoto lice go upla}a pridonesot za zdravstveno
osiguruvawe so zadocnuvawe pogolemo od 60 dena,
90 REPREZENT MART 3/2008
pravoto na osigurenikot ne prestanuva, tuku ispla-
tata na pari~niot nadomestok na tovar na Fondot za
zdravstveno osiguruvawe se odlaga dodeka obvrznikot
(rabotodava~ot) ne go uplati dostasaniot pridones.
Po pla}aweto na pridonesot za soodvetnite meseci,
osigurenikot ima pravo na naplata na pari~en nado-
mestok za zaostanatite meseci.
PRESMETKA NA NADOMESTOK
ZA BOLEDUVAWE [TO PA\A VRZ
TOVAR NA RABOTODAVA^OT
Postapkata i na~inot na presmetuvawe na boledu-
vaweto se vr{i spored istata metodologija spored
koja se vr{i presmetkata na platata, poradi {to isp-
latitelot na platata (rabotodava~ot), presmetkata na
boleduvaweto ja vklu~uva vo edinstveniot obrazec za
personalniot danok na dohod PDD-MP, koj se podne-
suva do UJP. Presmetkata na nadomestokot posebno
se iska`uva i vo elektronskiot obrazec MPPP za
pla}awe na pridones za PIO.
Presmetka na nadomest za boleduvawe
na rabotnici od stopanstvoto
Presmetka na nadomest za boleduvawe na rabotnici
od stopanstvoto e uredeno so OKDS i kolektivnite
dogovori na nivo na dejnost (granski kolektivni do-
govori). Soglasno ~len 30 od OKDS, za vreme na vre-
mena nesposobnost za rabota rabotnikot ima pravo
na nadomestok na plata po~nuvaj}i od prviot den na
boleduvaweto:
¾ do 7 dena vo visina od 70% od osnovica utvrdena
so Zakon;
¾ do 15 dena vo visina od 80% od osnovica utvrde-
na so Zakon
¾ i nad 15 dena za site denovi vo visina od 90% od
osnovica utvrdena so Zakon
¾ za profesionalni zaboluvawa i povredi na ra-
bota i za drugi slu~ai utvrdeni so zakon vo visina od
100% od osnovica utvrdena so Zakon.
[to e osnovica?
Pra{aweto za osnovicata od koja se utvrduva
nadomestokot za boleduvawe e uredena so slednite
propisi:
¾ ~len 30 od OKDS
¾ ~len 112 stav 6 od ZRO
¾ ~len 16 od ZZO i
¾ Granski kolektivni dogovori* (usoglaseni so
ZRO i OKDS).
*Napomena: Soglasno ~len 269 od ZRO granskite
kolektivni dogovori treba{e da se usoglasat so ZRO
10
 PLATI

najdocna do 6 fevruari 2006 godina. Do ovoj moment Osnovica za pres-

usoglaseni se slednite kolektivni dogovori: Kolek- Kolektivni dogovori uso- ^len od
metka na nadomest za
glaseni so ZRO dogovorot
tiven dogovor za ugostitelstvo, Kolektiven dogovor boleduvawe
za zdravstvenata dejnost, Kolektiven dogovor za ko- Op{t kolektiven dogovor ^len 30 Osnovica utvrdena so
munalnite dejnosti, Kolektiven dogovor za socijalna za stopanstvo na Republika Zakon
za{tita, Kolektiven dogovor za kultura, Kolektiven Makedonija ("Slu`ben
vesnik na RM", broj 76/06)
dogovor za vrabotenite od tutunskoto stopanstvo,
Kolektiven dogovor za tekstilnata industrija, Kolek- Kolektiven dogovor za ^len 62 Platata {to ja
ugostitelstvo na Republika primil rabotnikot
tiven dogovor za za{titnite dru{tva i Kolektiven Makedonija ("Slu`ben prethodniot mesec
dogovor na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. vesnik na RM", broj 2/08)
Vo ~len 27 od OKDS vo odnos na osnovicata za Kolektiven dogovor za ^len 76 Platata {to ja
nadomestokot na boleduvawe e navedeno deka na ra- zdravstvena dejnost na primil rabotnikot
botnikot, mu pripa|a nadomestok na plata vo visina Republika Makedonija prethodniot mesec
("Slu`ben vesnik na RM",
od negovata prose~na plata od poslednite 12 meseci,
broj 60/06 i 150/07)
dokolku so zakon poinaku ne e opredeleno. Vo ~len 112
Kolektiven dogovor za ^len 61 Platata {to ja
stav 6 od ZRO e navedeno deka ako so ovoj zakon ili
komunalnite dejnosti na primil rabotnikot
drug zakon poinaku ne e odredeno, na rabotnikot mu Republika Makedonija prethodniot mesec
pripa|a nadomestok na platata vo visina od negovata ("Slu`ben vesnik na RM",
prose~na plata od poslednite 12 meseca. broj 107/06)
Va`no: Citiranite zakonski odredbi upatuvaat na Kolektiven dogovor za so- ^len 72 Platata {to ja
toa deka do kolku osnovicata za utvrduvawe na nadome- cijalna za{tita na Repub- primil rabotnikot
lika Makedonija ("Slu`ben prethodniot mesec
stok na plata za vreme na boleduvawe e uredena so dru-
vesnik na RM", broj 83/06)
go zakonsko re{enie toga{ }e se primenuva soodvet-
Kolektiven dogovor za kul- ^len 48 Platata {to ja
noto zakonsko re{enie. Vo odnos na nadomestokot za tura na Republika Make- primil rabotnikot
vreme na boleduvawe takvo zakonsko re{enie postoi donija ("Slu`ben vesnik na prethodniot mesec
i e utvrdeno vo ~len 16 od ZZO spored koe osnovica RM", broj 41/05 i 35/06)
za presmetuvawe na nadomestokot na plata pretsta- Kolektiven dogovor za ^len 77 Osnovica utvrdena so
vuva prose~niot mese~en iznos na isplatenata neto vrabotenite vo tutunskoto Zakon
plata na koja e platen pridonesot za zadol`itelnoto stopanstvo ("Slu`ben
vesnik na RM", broj 65/07)
zdravstveno osiguruvawe vo poslednite {est meseci
pred nastanuvaweto na slu~ajot poradi koj se steknuva Kolektiven dogovor za ^len 45 Osnovica utvrdena so
tekstilnata industrija Zakon
pravoto na nadomestokot. Do kolku za osigurenikot na Republika Makedonija
ne mo`e da se utvrdi osnovica za nadomestokot, toga{ ("Slu`ben vesnik na RM",
osnovicata }e se utvrdi od platata {to ja ostvaril za broj 137/07)
denovite pominati na rabota vo periodot pred nasta- Kolektiven dogovor za ^len 32 Osnovica utvrdena so
nuvawe na slu~ajot. za{titnite dru{tva na Zakon
Me|utoa, vo odnos na visinata na osnovicata mora Makedonija ("Slu`ben
vesnik na RM", broj 119/07
da se imaat vo predvid i odredbite na oddelni granski
kolektivni dogovori kade pra{aweto za osnovicata Kolektiven dogovor na Mi- ^len 84 Platata {to ja
nisterstvoto za vnatre{ni primil rabotnikot
e precizno uredeno. Taka vo kolektivniot dogovor za raboti ("Slu`ben vesnik prethodniot mesec
ugostitelstvo i kolektiven dogovor za komunalnite na RM", broj 8/98...16/06)
dejnosti, osnovica za presmetka na nadomest za vreme
na boleduvawe e platata {to ja primil rabotnikot Va`no: Vrz osnova na se napred navedenoto, za vrabo-
prethodniot mesec. No, ima i granski kolektivni tenite vo stopanstvoto vo onie dejnosti kade postojat
dogovori kako {to se kolektiven dogovor za vrabo- usoglaseni granski kolektivni dogovori so precizni
tenite od tutunskoto stopanstvo, kolektiven dogo- odredbi za osnovicata, za presmetka na nadomest za
vor za tekstilnata industrija, kolektiven dogovor boleduvawe }e se primenuva propi{anata osnovica
za za{titnite dru{tva i drugi, kaj koi osnovica za so grankoviot kolektiven dogovor. Do kolku nema usog-
presmetka na nadomest za boleduvawe e identi~na kako laseno grankov kolektiven dogovor ili ima usoglasen
kaj OKDS, odnosno upatuvaat na osnovicata utvrdena grankov kolektiven dogovor no upatuva na osnovica
so Zakon. utvrdena so Zakon, na mislewe sme deka vo takov slu~aj
Za osnovicata za presmetka na nadomest za boledu- e potrebno da se primenat odredbite na ZZO, odnosno,
vawe kaj usoglasenite kolektivni dogovori daden e prose~niot mese~en iznos na isplatenata neto plata
prikaz vo slednata tabela. na koja e platen pridonesot za zadol`itelnoto zdrav-

11 Rafajlovski konsalting 91
 PLATI
stveno osiguruvawe vo poslednite {est meseci pred
nastanuvaweto na slu~ajot poradi koj se steknuva pra-
voto na nadomestokot za vreme na boleduvawe.
Presmetka na nadomest za boleduvawe
na rabotnici od javniot sektor
Na 16 Januari 2008 godina potpi{an e Op{tiot
kolektiven dogovor za javniot sektor objaven vo
("Slu`ben vesnik na RM" broj 10/08, vo primena od
21.01.2008 godina) koj e zadol`itelen vo primenata
za organite na dr`avnata vlast, javnite ustanovi,
zavodite, agenciite, organizaciite i drugite pravni
lica od javniot sektor koi vrabotuvaat rabotnici i
koi se finansiraat od Buxetot na RM. Vo ~len 20 od
ovoj kolektiven dogovor e uredeno pra{aweto za visi-
nata na nadomestokot za vreme na boleduvawe. Imeno
soglasno citiraniot ~len:
"Za vreme na privremena nesposobnost za ra-
bota poradi bolest i povreda, soglasno so zakon,
rabotnikot ima pravo na nadomestok na plata vo
visina od:
¾ 70% za period do 7 dena;
¾ 80% za period do 15 dena i
¾ 90% za period do 21 den, po~nuvaj}i od prviot
den na boleduvaweto, od prose~no isplatenata neto
plata na rabotnikot vo prethodnite tri meseci."
Va`no: Vrz osnova na navedenoto, za razlika od vra-
botenite vo stopanstvoto, na vrabotenite vo javniot
sektor visinata na nadomestokot za vreme na boledu-
vawe se utvrduva na osnovica prose~no isplatena neto
plata na rabotnikot vo prethodnite tri meseci.
NADOMESTOK ZA BOLEDUVAWE
KOJ SE ISPLA]A OD FONDOT ZA
ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE
Visinata na nadomestokot koj go ispla}a Fondot
za zdravstvenoto osiguruvawe e definirana vo ~len 89
od Pravilnikot za sodr`inata i na~inot na ostvaruva-
weto na pravata i obvrskite od zadol`itelnoto zdrav-
stveno osiguruvawe. Soglasno citiraniot ~len nadome-
stokot na plata koj go ispla}a Fondot za zdravstveno
osiguruvawe iznesuva 85% od prose~niot mese~en iznos
na isplatenata neto plata na koja e platen pridonesot
za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe vo posled-
nite {est meseci pred nastanuvaweto na slu~ajot pora-
di koj se steknuva pravoto na nadomestokot.
Napomena: Dokolku vo poslednite {est meseca pred
nastanuvaweto na slu~ajot poradi koj se steknuva pravo-
to na nadomestok na plata kaj rabotodava~ot se zgolemu-
va platata samo za osigurenikot koj treba da go ostvari
92 REPREZENT MART 3/2008
toa pravo, vo toj slu~aj osnovica za presmetuvawe na
nadomestokot pretstavuva prose~niot mese~en iznos
na isplatenata neto plata na koj e platen pridonesot
za zdravstveno osiguruvawe vo periodot od poslednite
{est meseca pred zgolemuvaweto na platata.
Vo oddelni slu~ai soglasno ~len 17 stav 2 od ZZO
visinata na nadomestokot na plata za vreme na pri-
vremenata spre~enost za rabota iznesuva i 100% od
osnovicata. Takvi slu~ai na privremenata spre~enost
za rabota se slednite:
¾ povreda na rabota;
¾ profesionalna bolest;
¾ davawe na krv, tkivo ili organ;
¾ bremenost, ra|awe i maj~instvo.
Za osigurenicite koi pokraj platata ostvaruvaat
prava na nadomestok na plata za skrateno rabotno
vreme i drugi nadomestoci spored propisite za penzi-
skoto i invalidskoto osiguruvawe, vo osnovicata za
presmetuvawe na nadomestokot na plata se zasmetuva
i nadomestokot na koj e platen pridones za zadol`i-
telno zdravstveno osiguruvawe.
Na osigurenicite kaj koi privremenata spre~enost
za rabota nastapila dodeka se nao|aat na neplateno
otsustvo, im pripa|a nadomestok na plata samo po iste-
kot na neplatenoto otsustvo ako vo toa vreme seu{te
postoi spre~enost za rabota.
Obrasci koi se dostavuvaat do
Fondot za zdravstveno osiguruvawe
Presmetkata i isplatata na nadomestokot na plata
za vreme na boleduvawe soglasno ~len 93 od Pravilni-
kot za sodr`inata i na~inot na ostvaruvaweto na pra-
vata i obvrskite od zadol`itelnoto zdravstveno osi-
guruvawe se vr{i vrz osnova na slednite obrasci:
¾ izve{taj za privremena spre~enost za rabota
izdaden od izbraniot lekar (Obrazec ISR);
¾ potvrda za visinata na isplatenata neto plata
na osigurenikot (Obrazec NP-1);
¾ potvrda za visinata na isplatenata neto plata
kaj rabotodava~ot (obrazec NP-2);
¾ potvrda za dvi`eweto na platite kaj rabotoda-
va~ot (Obrazec NP-3).
Zapirawe na isplata na
nadomestok za boleduvawe
Soglasno ~len 23 od Zakonot za zdravstveno osiguru-
vawe, osigurenikot ne mo`e da ostvari, odnosno mo`e
da mu se zapre isplatata na nadomestokot na plata za
vreme na boleduvawe do kolku:
• neopravdano ne se javi na opredelen lekarski i
komisiski pregled i lekuvawe ili svesno ne se pridr-
`uva kon upatstvata na lekarot.
12

• vo vremeto na privremenata spre~enost za rabota
se utvrdi deka raboti i ostvaruva prihod i
• rabotodava~ot kaj kogo nema drugi vraboteni, vo
toj period ostvaruva prihodi.
DANO^EN TRETMAN NA NADOMESTOKOT
NA PLATA ZA VREME NA BOLEDUVAWE
Nadomestokot na plata za vreme na boleduvawe ima
tretman na li~no primawe i na isplateniot iznos
rabotodava~ot e dol`en da presmeta i plati persona-
len danok soglasno ~len 14-a od Zakonot za personal-
niot danok na dohod ("Slu`ben vesnik na RM", broj
80/93..160/07) i ~len 3 stav 1 to~ka 8 od Upatstvo za
na~inot na presmetuvawe i pla}awe na akontaciite
na personalen danok na dohod po odbivka ("Slu`ben
vesnik na RM" broj 03/07, 28/07 i 3/08).
Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na persona-
len danok prestavuva bruto iznosot na nadomestokot
na plata za vreme na boleduvawe namaleni za pridone-
site i li~noto osloboduvawe.
Nadomestokot na plata za vreme na boleduvawe
ima tretman na li~no primawe i danokot na dohod se
presmetuva i pla}a so primena na dano~na stapka vo
visina od 10%.
PRESMETKA NA PRIDONESI
Pridones za PIO
Soglasno ~len 180 stav 5 od Zakonot za penzisko-
to i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na
RM", broj 80/93...153/07), osnovica za presmetuvawe
i pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko
osiguruvawe za vreme na privremena spre~enost za
rabota -prestavuva osnovicata od koja e presmetan na-
domestokot za boleduvawe. Vrz osnova na navedenoto
proizleguva deka pridones za PIO ne se pla}a na bru-
to iznosot od nadomestokot koj go dobiva rabotnikot
tuku na bruto iznosot od osnovicata od koja e utvrden
pari~niot nadomestok. Kako {to navedovme prethod-
no osnovicata e definirana so ~len 16 od Zakonot za
zdravstveno osiguruvawe i pretstavuva prose~niot
mese~en iznos na isplatenata neto plata na koja e
platen pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe vo poslednite {est meseci pred nasta-
nuvaweto na slu~ajot poradi koj se steknuva pravoto
na nadomestokot.
Pridones za zdravstveno osiguruvawe
Soglasno ~len 40 od Zakonot za zdravstveno osi-
guruvawe, osnovica za presmetuvawe i pla}awe na
pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe
13
PLATI
(9,2%) i na dopolnitelniot pridones za zadol`itelno
zdravstveno osiguruvawe za slu~aj na povreda na rabo-
ta i profesionalno zaboluvawe (0,5%) pretstavuva
nadomestokot na plata za vreme na boleduvawe. Bru-
to iznos na nadomestokot na plata soglasno zakonot
pretstavuva iznosot na nadomestokot koj se ispla}a
vo koj se sodr`ani i pridonesite i danocite {to se
pla}aat od nadomestokot na plata.
Pridones za vrabotuvawe
Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridone-
sot za vrabotuvawe soglasno Zakonot za vrabotuvawe
i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("Slu`ben
vesnik na RM", broj 37/97...29/07) i Odlukata za stap-
kata na pridonesot za vrabotuvawe ("Slu`ben vesnik
na RM", broj 50/01) pretstavuva bruto osnovicata od
koja e presmetan nadomestokot na plata so primena
na stapka od 1,6% od navedenata osnovica. Zna~i kako
i za pridonesot za PIO taka i za pridonesot za vra-
botuvawe, osnovica na koja se pla}a pridonesot pri
isplata na nadomestok na plata za boleduvawe ne e
iznosot na isplateniot nadomestok, tuku osnovicata
od koj e utvrden odnosno prose~niot mese~en iznos na
isplatenata neto plata na koja e platen pridonesot za
zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe vo posledni-
te {est meseci pred nastanuvaweto na slu~ajot poradi
koj se steknuva pravoto na nadomestokot.
PRAKTI^EN PRIMER ZA PRESMETKA NA
PLATA I NADOMESTOK ZA BOLEDUVAWE
Primer 1:
Rabotnik vo mesec Fevruari 2008 godina od 29
kalendarski dena (21 rabotni dena):
¾ na rabota bil od 1 do 19
fevruari 2008 godina
19 kalendarski dena ..................13 rabotni dena
¾ na boleduvawe bil od 20 do
29 Fevruari 2007 godina
10 kalendarski dena ....................8 rabotni dena
Osnovna dejnost na dru{tvoto e promet na tr-
govski dobra na malo ({ifra za dejnost - 52 - Tr-
govija na malo).
Napomena: Kolektivniot dogovor za dejnosta
trgovijata se u{te ne e usoglasen so Zakonot za
rabotni odnosi.
Presmetkata na nadomestok na plata za vre-
me na boleduvawe i na platata za denovite koga
rabotnikot bil na rabota se vr{i vrz osnova na
slednite podatoci:
Rafajlovski konsalting 93
 PLATI

1. Isplatenata neto plata vo poslednite {est Prose~en iznos

meseci pred nastanuvaweto na boleduvaweto na isplatena neto
(Avgust - Januari) e daden so slednata tabela: plata vo poslednite
^asovi na
Osnovica = {est meseci pred h = 70 h 64 = 4.480
boleduvawe
nastanuvaweto na
Ostvaren broj na boleduvaweto za 1
rabotni Isplatena neto
Mesec raboten ~as
plata
~asovi denovi
Presmetka na nadomestok na plata za
Avgust 2007 184 23 12.880 vreme na boleduvawe - 64 ~asa
Septemvri 2007 160 20 11.200
Oktomvri 2007 184 23 12.880 Nadomestok Procent
na plata za soglasno
Noemvri 2007 176 22 12.320 = Osnovica h = 4.480 h 80% = 3.584
vreme na ~len 30 od
Dekemvri 2007 168 21 11.760 boleduvawe OKDS

Januari 2008 184 23 12.880

Vkupno 1.056 132 73.920 Presmetka na plata za denovite koga
rabotnikot e na rabota (104 ~asa)
2. Vkupno rabotni ~asovi za mesec
Fevruari 2008 godina Presmetkata na platata na rabotnikot za vre-
(21 raboten den h 8 ~asa) .......................168 ~asa meto koga rabotnikot bil na rabota (104 rabotni
3. ^asovi na efektivna rabota vo ~asa) vo mesec Fevruari, }e se izvr{i vrz osnova
mesec Fevruari 2008 godina na slednite podatoci:
(13 rabotni dena h 8 ~asa) ......................104 ~asa 1. Prose~no isplatenata neto plata po
4. ^asovi na boleduvawe rabotnik vo Republika Makedonija
(8 rabotni dena h 8 ~asa) .........................64 ~asa za mesec Fevruari .....................................15.657*
2. 65% od prose~no isplatenata neto
Presmetka plata po rabotnik vo Republika
Makedonija za mesec Fevruari
Presmetkata na nadomestokot za vreme na bole- (minimalna osnovica za PIO i
duvawe i plata za mesec Fevruari 2008 godina }e vrabotuvawe) ................................................10.177
se izvr{i niz slednite ~ekori: 3. 50% od prose~no isplatenata neto
1) Presmetka na osnovica plata po rabotnik vo Republika
2) Presmetka na nadomestok na plata Makedonija za mesec Fevruari
za vreme na boleduvawe (za 64 ~asa) (minimalna osnovica za zdravstvo
3) Presmetka na plata za denovite koga i profesionalno zaboluvawe i
rabotnikot e na rabota (za 104 ~asa) povreda pri rabota).................................7.828,50
4) Presmetka na personalen danok i 4. Neto plata koja bi mu sleduvala na
pridones za zdravstvo rabotnikot za cel mesec na rabota .........11.760
5) Presmetka na pridones za PIO 5. Objavena najniska neto plata
i za vrabotuvawe za {ifra na dejnost 52 za
mesec Fevruari 2008.................................6.500**
Presmetka na osnovica
Napomena*: Podatocite se pretpostaveni.
Prose~en iznos Vkupen iznos na is- Napomena**: Objaveniot podatok za plata po
na isplatena platena neto plata vo
granka e va`en bidej}i soglasno ~len 5 (koj va`i
neto plata vo = poslednite 6 meseci = 73.920 = 70 denari
poslednite 6 Vkupno rabotni 1.056
za site rabotodava~i) od Zakonot za isplata na
meseci pred na- ~asovi vo posled- plati ("Slu`ben vesnik na RM", broj 70/94...121/07)
stanuvaweto na nite {est meseci prose~nata mese~na neto plata po rabotnik koja
boleduvaweto za pred nastanuvaweto ja isplatuva rabotodavecot ne mo`e da bide poni-
1 raboten ~as na boleduvaweto
ska od 65% od prose~nata mese~na neto plata po
rabotnik na oddelot na koj mu pripa|a raboto-
davecot objavena od Ministerstvo za trud i so-
cijalna politika za tekovniot mesec. Vrz osnova
na navedenoto prose~nata neto plata na nivo na
rabotodava~ ne smee da bide poniska od objavenata
plata po granka.

94 REPREZENT MART 3/2008 14

 PLATI

Rabotni Vrz osnova na navedenite presmetki vo smetkovods-

Neto plata koja
Neto plata za bi mu sleduvala
~asovi tvoto se sproveduvaat slednive:
za mesec
eden raboten = na rabotnikot : = 11.760 : 168 = 70
Fevru-
~as za cel mesec na KNI@EWA:
ari 2008
rabota
godina
4700 - Neto plati .........................................7.280
Plata za deno-
Neto plata za
^asovi 4710 - Vkalkulirani nadomesti
vite pominati = h pominati = 70 h 104 = 7.280 za vreme na boleduvawe ..................3.584
eden raboten ~as
na rabota na rabota
4701 - Presmetani pridonesi....................5.929
4702 - Presmetani danoci .............................841
Presmetka na personalen danok 444 - Danoci, pridonesi, ~lenarina
i pridones za zdravstvo i drugi dava~ki koi ne
zavisat od rezultatot ...........................34
Presmetkata na personalniot danok na dohod i 2711 - Neto plati za redovna rabota .............7.280
pridonesot za zdravstvo se vr{i na osnovica koja 2720 - Nadomesti na plati za vreme
pretstavuva zbir od platata za denovite na rabota na boleduvawe..........................................3.584
i nadomestokot na plata za vreme na boleduvawe za 2730 - Personalen danok ......................................841
mesec Fevruari, odnosno iznosot od 10.864 (7.280 + 2740 - Pridones za zdravstveno
3.584). Presmetkata }e se izvr{i na sleden na~in: osiguruvawe .............................................1.584
2741 - Pridones za penzisko i
Red.
Opis Iznos invalidsko osiguruvawe .......................3.960
broj
Neto plata i nadomestok za vreme na boledu- 2742 - Pridones za vrabotuvawe ........................299
1.
vawe za mesec Fevruari (7.280 + 3.584) 10.864 2743 - Pridones za profesionalno
2. Li~no osloboduvawe 3.294 zaboluvawe i povreda pri rabota ............86
3. Dano~na osnova (reden broj 1 ‡ reden broj 2) 7.570 269 - Obvrski za ostanati nespomnati
4. Personalen danok od 10% (7.570 h 11,111111%) 841 danoci, pridonesi i drugi dava~ki .........34
5. Bruto 1 (10.864 + 841) 11.705
Presmetana plata i nadomest na plata
6. Bruto 2 (11.705 : 0,68) 17.214
za vreme na boleduvawe za mesec Fevruari
7. Pridones za zdravstvo (17.214 h 9,2%) 1.584
2711 - Neto plati za redovna rabota .......7.280
Dopolnitelen pridones za zdravstvo, odnosno
8. pridones za profesionalno zaboluvawe i 2720 - Nadomesti na plati za vreme
povreda na rabota (17.214 h 0,5%) 86 na boleduvawe ...................................3.584
9. Nadomest za vodi (17.214 h 0,20%) 34 1000 - Smetka .....................................................10.864
Isplatena plata i nadomest na plata
Presmetka na pridones za PIO i za vrabotuvawe za vreme na boleduvawe za mesec Fevruari
na transakciska smetka na vrabotenite
Presmetkata na pridonesot za PIO i na pri- 2730 - Personalen danok ...............................841
donesot za vrabotuvawe se vr{i na osnovica koja 2740 - Pridones za zdravstveno
prestavuva zbir od platata za denovite na rabota osiguruvawe .......................................1.584
i osnovicata od koja e presmetan nadomestokot na 2741 - Pridones za penzisko i
plata za vreme na boleduvawe za mesec Fevruari, invalidsko osiguruvawe .................3.960
odnosno iznosot od 11.760 denari (7.280 + 4.480). 2742 - Pridones za vrabotuvawe..................299
Presmetkata }e se izvr{i na sleden na~in: 2743 - Pridones za profesionalno
zaboluvawe i povreda pri rabota .....86
Red. 269 - Obvrski za ostanati nespomnati
Opis Iznos
broj
danoci, pridonesi i drugi dava~ki ...34
Neto plata i osnovica od koja e presmetan
1. nadomestok za vreme na boleduvawe za mesec 1000 - Smetka .......................................................6.804
Fevruari (7.280 + 4.480) 11.760 Platen personalen danok na dohod,
2. Li~no osloboduvawe 3.294 pridonesi od plata i nadomest za vodi
3. Dano~na osnova (reden broj 1 ‡ reden broj 2) 8.466
4. Personalen danok od 10% (8.466 h 11,111111%) 941 Pla}awe na pridones za PIO
5. Bruto 1 (11.760 + 941) 12.701
6. Bruto 2 (12.701 : 0,68) 18.678 Za pla}awe na pridonesot za PIO, obvrznicite
7. Pridones za PIO (18.678 h 21,2%) 3.960 se dol`ni da dostavat elektronski obrazec MPPP
8. Pridones za vrabotuvawe (18.678 h 1,6%) 299 najdocna do 15 vo tekovniot za prethodniot mesec. do

15 Rafajlovski konsalting 95
 PLATI
podra~nata edinica na Stru~nata slu`ba na Fondot
za PIOM vo elektronska forma (po meil, na disketa,
CD ili USB). Obrazecot za mese~na presmetana plata
i pridones vo elektronska forma (vo ponatamo{niot
tekst: Obrazec MPPP).
Popolnuvaweto na MPPP prijavata se vr{i na
sledniot na~in:
¾ od pole 3.0 do pole 3.4 se popolnuvaat podato-
ci za osigurenikot i toa: MBG, Prezime Ime
i Broj na delovna edinica
¾ pole 3.5 - Traewe na sta`ot vo denovi ..........29
¾ pole 3.6 - Efektivna rabota - ~asovi ..........104
¾ pole 3.7 - Efektivna rabota
- neto plata .....................................................7.280
96 REPREZENT MART 3/2008
¾ pole 3.8 - ^asovi za nadomestok ......................64
¾ pole 3.9 - Vid na nadomestok osnovica........126
¾ pole 3.10 - Iznos na nadomestok ................3.584
¾ pole 3.11 - Osnovica .....................................4.480
¾ pole 3.13 - Neto osnovica
za presmetuvawe
na pridonesot od 3.7 i 3.11 .......................11.760
¾ pole 3.14 - Bruto osnovica
za presmetuvawe na pridonesot od
neto osnovica (3.13) ....................................18.678
¾ pole 3.15 -Pridones za PIO ......................3.960
¾ pole 3.16 -[ifra za vid na sta` ..................050
16
 FIKSALIZACIJA

PROMET oD mAKEDONSKI PROIZVODI

- NOV eLEMENT NA FISKALNITE SMETKI -
Jasmina RAFAJLOVSKA
So cel pottiknuvawe na svesta na makedonskite postojnite elementi treba da gi sodr`at slednite
potro{uva~i za va`nosta od kupuvawe na makedon- novi elementi:
ski proizvodi vrz vkupnata doma{na ekonomija  Promet od makedonski proizvodi
doneseni se novi podzakonski akti so koi se na-  Presmetaniot danok od makedonski proizvodi
metnuvaat novi obvrski vrz trgovcite vo odnos (prika`an po dano~nite stapki, zaedno so dano~niot
na fiskalnoto rabotewe po~nuvaj}i od 1 April kod dokolku se koristi i
2008 godina. Imeno od strana na Ministerot za  Vkupen iznos na danok od makedonski proizvodi.
finansii donesen e Pravilnik za izmenuvawe i Za taa cel trgovcite se dol`ni da se obratat do
dopolnuvawe na pravilnikot za izdavawe na do- ovlastenite distributeri na fiskalen sistem na
kument kasova smetka za storna transakcija i za oprema od kogo ja nabavile opremata za da mo`e da
funkcionalnite i tehni~kite karakteristiki koi se izvr{at navedenite izmeni, odnosno da se izvr{i
treba da gi imaat fiskalnite aparati i integri- prilagoduvawe na nivnite fiskalni kasi so barawata
raniot avtomatski sistem, vo natamo{niot tekst: na zakonodavecot.
Pravilnik za fiskalni smetki.
Navedeniot Pravilnik za fiskalni smetki e
objaven vo Slu`ben vesnik na RM broj 3 od 2008
godina i vo Slu`ben vesnik na RM broj 25 od 2008
godina i site subjekti se obvrzani da go primenu-
vaat po~nuvaj}i od 1 April 2008 godina.
So Pravilnikot za fiskalni smetki se vovedu-
vaat slednite novini:
 se dodavaat novi informacii koi treba da gi
dokumentira fiskalnata memorija na fiskalniot
aparat
 se dodavaat novi elementi koi treba da gi
sodr`i fiskalnata smetka
 se dodavaat novi elementi koi treba da gi
sodr`i storno smetkata
 se dodavaat novi elementi koi treba da gi
sodr`i Dnevniot finansiski izve{taj
 se propi{uva Nov Obrazec na Kniga za Dnev-
ni finansiski izve{tai i
 se dodavaat novi elementi koi treba da gi
sodr`i Paragon blokot i
 se propi{uva nova itna smetkovodstvena
kniga.
Vo prodol`enie se osvrnuvame na navedenite
novini.
NOVI ELEMENTI NA STORNO SMETKATA
NOVI ELEMENTI NAFISKALNATA SMETKA
Soglasno ~len 3 od Pravilnikot za fiskalna sme-
Soglasno izmenite na Pravilnikot za fiskalna tka vovedeni se slednite novi elementi na storno
smetka po~nuvaj}i od 1 April 2008 godina site trgovci smetkite i toa:
e potrebno da izdavaat fiskalni smetki koi pokraj  opis i koli~ina na prometot na dobro odnosno

17 Rafajlovski konsalting 97
FISKALIZACIJA
usluga, cena i iznos, po poedine~ni dano~ni stapki;
 iznosite koi treba da bidat povrzani so to~na
dano~na stapka; dano~nata stapka mo`e da bide izra-
zena vo procent ili dano~en kod (dano~na grupa) koja
e definirana na krajot na smetkata;
 eventualni podzbirovi;
 vkupen promet koj se dol`i, treba da bide iska-
`an so tekstot "VKUPEN PROMET" i ne mo`e da se
pojavi na bilo koja druga linija vo smetkata;
 vkupen iznos na danok;
 presmetaniot danok prika`an po dano~nite stap-
ki, zaedno so dano~niot kod dokolku se koristi;
 vkupen promet ostvaren od makedonski proizvo-
di koj treba da bide iska`an so tekstot "PROMET
OD MAKEDONSKI PROIZVODI" i ne mo`e da se
pojavi na bilo koja druga linija vo smetkata;
 ~asot, datumot na izdavawe i progresivniot broj na
stornata smetka; datumot treba da bide prika`an vo eden
od slednite formati dd/mm/gg ili dd-mm-gg; ~asot treba
da se iska`e vo 24 ~asoven format: ~~-mm ili ~~:mm.
NOVI ELEMENTI VO DNEVNIOT
FINANSISKI IZVE[TAJ
Vo dnevniot finansiski izve{taj koj prestavuva
zbir na site dnevni transakcii dodadeni se slednite
novi elementi:
 vkupen promet od makedonski proizvodi od te-
kovniot den
 vkupen danok od makedonski proizvodi po sekoja
poedine~na dano~na stapka i
 vkupen iznos na danok od makedonski proizvodi.
98 REPREZENT MART 2/2008
NOVI ELEMENTI VO KNIGATA ZA DNEVNI
FINANSISKI IZVE[TAI OBRAZEC KDFI-1
So Pravilnikot za fiskalna smetka vo knigata za
dnevni finansiski izve{tai Obrazec KDFI-1 doda-
deni se slednite novi koloni:
 iznos na DDV od makedonski proizvodi 0%, 5%,
18% i
 vkupen iznos na DDV od makedonski proizvodi
vo tekovniot den.
Da potsetime deka obvrskata za vodewe na kniga za
dnevni finansiski izve{tai e propi{ana vo ~len 11
od Zakonot za registrirawe na gotovinskite pla}awa
("Slu`ben vesnik na RM" broj 31/01...123/07). Vo kniga-
ta za dnevni finansiski izve{tai Obrazec KDFI-1
se registriraat podatocite za vkupniot promet so
vkalkuliran DDV i iznosot na DDV po:
 rabotni denovi
 zbirno za sekoj kalendarski mesec i
 vkupno za godinata.
Site subjekti koi se obvrznici za voveduvawe i upo-
treba na fiskalni aparati se dol`ni da ja vodat knigata
za dnevni finansiski izve{tai za sekoj deloven objekt
vo koj se koristat fiskalni aparati. Vo objektite kade
se koristat pove}e fiskalni aparati, dnevnite finan-
siski izve{tai vo knigata se evidentiraat zbirno. Zna-
~i, dano~nite obvrznici se dol`ni knigata za dnevni
finansiski izve{tai Obrazec KDFI-1 da ja vodat za
sekoj deloven objekt nezavisno kolku fiskalni aparati
ima vo objektot. Podatocite koi se vpi{uvaat vo kniga-
ta se od dnevniot finansiski izve{taj kade prometot e
evidentiran po tarifi i koj se generira od fiskalniot
aparat voobi~aeno na krajot na rabotniot den.
KDFI-01
REPUBLIKA MAKEDONIJA
MINISTERSTVO ZA FINANSII
UPRAVA ZA JAVNI PRIHODI
KNIGA NA DNEVNI
FINANSISKI IZVE[TAI
REPUBLIKA MAKEDONIJA
MINISTERSTVO ZA FINANSII
UPRAVA ZA JAVNI PRIHODI
KNIGA NA DNEVNI
FINANSISKI IZVE[TAI
_____________________________ _____________________________
Naziv na dano~niot obvrznik Dano~en broj
_____________________________ _____________________________
DDV broj
Sedi{te na dano~niot obvrznik
_____________________________
Naziv i adresa na deloven objekt MP
18
 FIKSALIZACIJA

Vkupen promet vo tekovniot den Iznos na DDV od makedonski

Iznos na DDV vo tekovniot
so vkalkuliran danok, iska`an proizvodi vo tekovniot den po Vkupen iznos Vkupen
Vkupen den po dano~ni stapki
po dano~ni stapki dano~ni stapki na DDV od iznos na
Red. promet vo
Datum makedonski DDV vo
br. tekovniot
proizvodi vo tekovniot
0% 5% 18% den 0% 5% 18% 0% 5% 18%
tekovniot den den

1.

2.

3.

4.

5.

6...

VKUPNO

NOVI ELEMENTI VO ITNA protivvrednost. Za navedenoto delo na dano~niot obvrz-

SMETKOVODSTVENA KNIGA nik-fizi~ko lice mo`e da mu se izre~e globa vo iznos
od 800 do 1.000 evra vo denarska protivvrednost.
So Pravilnikot za fiskalna smetka isto taka i
vo Itnata smetkovodstvena kniga Obrazec ISK-03
dodadeni se slednite novi koloni: ISK-03
 Iznos na DDV od makedonski proizvodi 0%,
5%, 18% i REPUBLIKA MAKEDONIJA
 Vkupen DDV od makedonski proizvodi vo tekov- MINISTERSTVO ZA FINANSII
niot den UPRAVA ZA JAVNI PRIHODI
Da potsetime deka Itnata smetkovodstvena kniga ITNA SMETKOVODSTVENA KNIGA
Obrazec ISK-03 e vovedena soglasno ~len 12 od Zakonot
za registrirawe na gotovinskite pla}awa vo slu~aite REPUBLIKA MAKEDONIJA

koga e potreben remont ili popravka na fiskalnata apa- MINISTERSTVO ZA FINANSII

ratura. Vo tie okolnosti dano~niot obvrznik e dol`en UPRAVA ZA JAVNI PRIHODI

za izvr{eniot prometot na dobra ili uslugi da izdava ITNA SMETKOVODSTVENA KNIGA

paragon blok i da vodi itna smetkovodstvena kniga za-
vereni od Upravata za javni prihodi. Za nepo~ituvawe _____________________________ _____________________________
Naziv na dano~niot obvrznik Dano~en broj
na navedenata odredba vo ~len 21 od Zakonot predvide-
na e kazna globa za dano~niot obvrznik-pravno lice vo _____________________________ _____________________________
Sedi{te na dano~niot obvrznik DDV broj
iznos od 4.000 do 5.000 evra vo denarska protivvrednost
dodeka na odgovornoto lice kaj pravnoto lice }e mu se _____________________________
Naziv i adresa na deloven objekt MP
izre~e globa vo iznos od 800 do 1.000 evra vo denarska
Datum Datum i ~as Vkupen promet vo tekov- Iznos na DDV od Vkupen
Izdadeni Iznos na DDV vo Vkupen
i ~as na na pu{tawe niot den so vkalkuli- Vkupen makedonski proizvodi DDV od
paragon tekovniot den po iznos na
prestanok vo upotreba ran danok, iska`an po promet vo vo tekovniot den po makedonski
blokovi dano~ni stapki DDV vo
na funk- po izvr{e- dano~ni stapki tekovniot dano~ni stapki proizvodi
od-do seris- tekovniot
cionirawe na inter- den vo tekov-
ki broj 0% 5% 18% 0% 5% 18% 0% 5% 18% den
na aparatot vencija niot den

19 Rafajlovski konsalting 99
ZA[TITNI DRU[TVA
So Zakonot za vrabotuva-
we na invalidni lica ("Slu-
`ben ves nik na RM", broj
44/00... 29/07, vo natamo{niot
tekst: Zakonot), definirani
se pravilata vo odnos na:
po i mot na in va lid no
lice;
poimot na za{titno dru{-
tvo;
gubeweto na statusot na
za{titno dru{tvo;
odano~uvawe na prima-
wata na licata vraboteni vo
za{titnite dru{tva;
formirawe na poseben
fond za po do bru va we na
uslovite za vrabotuvawe i
ra bo te we na in va lid ni te
lica;
formiraweto na zaed-
nica na za{titni dru{tva.
So Zakonot se ureduvaat
posebnite uslovi za vrabo-
tuvawe i rabotewe na inva-
lidni lica koga samostojno
vr{at dejnost kako trgovec
poedinec, kaj rabotodavec
ili ima at svojs tvo na ra-
bo to da vec, vo dr `av na ta
administracija, edinicite
na lokalnata samouprava, jav-
nite pretprijatija, ustanovi,
agencii i fondovi i drugi
dr`avni institucii.
100 REPREZENT MART 3/2008
ZA{TITNITE DRU{TVA KAKO
SPECIFI^EN STOPANSKI SUBJEKT
Sezair REXEPAGI]
@arko MIHAJLOVSKI
INVALIDNI LICA Za {tit no dru{ tvo mo `e da se
osnova do kolku se ispolneti sled-
nive uslovi:
Invalidno lice, vo smisla na  ako vrabotuva najmalku 5*
zakonot, e lice so o{teten vid, (pet) lica na neopredeleno vreme;
o{teten sluh, so pre~ki vo gla-  najmalku 40% od vkupniot
sot, go vo rot i ja zi kot, te les no broj na vraboteni se invalidni
invalidno lice, lice so pre~ki vo lica; i
intelektualniot razvoj i lice so  najmalku 50% od vrabotenite
kombinirani pre~ki i koe poradi invalidni lica se lica so o{teten
stepenot na invalidnost ima speci- vid, o{teten sluh, so pre~ki vo
fi~ni potrebi vo raboteweto. glasot, govorot i jazikot, telesno
Kako invalidno lice se smeta i invalidno lice, lice so pre~ki vo
invalid na trudot so preostanata intelektualniot razvoj i lice so
ili namalena rabotna sposobnost kombinirani pre~ki i koe poradi
ako se vo di vo evi den ci ja ta na stepenot na invalidnost ima speci-
Agencijata za vrabotuvawe na Re- fi~ni potrebi vo raboteweto.
publika Makedonija.
Invalidnosta vrz osnova na pod- GUBEWE NA STATUSOT
neseno barawe od invalidno lice, NA ZA[TITNO DRU[TVO
negoviot roditel ili staratel ja
utvrduva komisija za ocenka na
rabotnata sposobnost na Fondot Soglasno odredbite na ~len 9
za penziskoto i invalidskoto osi- stav 1 od Zakonot novoosnovano
guruvawe na Makedonija, osven ako za{titno dru{tvo e dol`no vo
invalidnosta na liceto ne e utvrde- periodot od 90 dena da gi vrabo-
na od drug nadle`en organ. ti site rabotnici smetano od
denot na prvoto vrabotuvawe na
ZA[TITNO DRU[TVO rabotnik na neopredeleno vreme
vo dru{tvoto, vo sprotivno ne
go steknuva statusot na za{titno
Zaradi vrabotuvawe na inva- dru{tvo i narednite pet godini
lidni lica se osnovaat za{titni ne mo`e da raboti kako za{titno
dru{tva kako trgovski dru{tva. dru{tvo, vo koj rok osnova~ot ili
*
So predlog izmenite na Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica, koi
sé u{te se nao|aat vo sobraniska procedura se predviduva za{titnite
dru{tva da vrabotuvaat najmalku 10 lica na neopredeleno rabotno vreme.
PRODOL@UVA PO DANO^EN PRAKTIKUM 20

~len na negovoto potesno semejs-
tvo ne mo`e da osnova novo za{tit-
no dru{tvo.
Isto ta ka, ako za {tit no to
dru{tvo pove}e od tri pati vo pos-
ledovatelni dve godini go naru{i
minimalniot procent na invalidni
lica ili padne pod minimalniot
broj na vkupno vraboteni rabotni-
ci na neopredeleno vreme, go gubi
statusot na za{titno dru{tvo i
narednite pet godini ne mo`e da
raboti kako za{titno dru{tvo vo
koj rok osnova~ot ili ~len na nego-
voto potesno semejstvo ne mo`e da
osnova novo za{titno dru{tvo.
Ako za{titnoto dru{tvo nad
90 dena ne gi ispolnuva uslovite
za steknuvawe na statusot na za-
{titno dru{tvo go gubi statusot
na za{titno dru{tvo i narednite
tri godini ne mo`e da raboti kako
za{titno dru{tvo vo koj rok osno-
va~ot ili ~len na negovoto potes-
no semejstvo ne mo`at da osnovaat
za{titno dru{tvo.
Napomena: Nadzor nad sprovedu-
vaweto na odredbite na ovoj zakon
vr{i Ministerstvoto za trud i
socijalna politika.
Inspekciski nadzor nad sprove-
duvaweto na odredbite na ovoj za-
kon koi se odnesuvaat na posebnite
uslovi za vrabotuvawe i rabotewe
na invalidnoto lice vr{i Dr`av-
niot inspektorat za trud (~len 19
od Zakonot).
DANO^NI
OSLOBODUVAWA I
OLESNUVAWA OD PLATA
Za invalidni lica
i invalidi na trudot
Soglasno odredbite na ~len 7 od
Zakonot, vrabotenoto invalidno li-
ce so o{teten vid, o{teten sluh, so
pre~ki vo glasot, govorot i jazikot,
telesno invalidno lice, lice so
pre~ki vo intelektualniot razvoj
i lice so kombinirani pre~ki i koe
poradi stepenot na invalidnost
21
ima specifi~ni potrebi vo rabo-
teweto, se osloboduva od pla}awe
na personalen danok na dohod, a
sredstvata za pridones za penzisko
i invalidsko osiguruvawe, prido-
nes za zdravstveno osiguruvawe i
pridones za vrabotuvawe za ovie
lica se obezbeduvaat od Buxetot na
Republika Makedonija.
Buxetot na Republika Makedo-
nija sredstvata za pridones za pen-
zisko i invalidsko osiguruvawe,
pridonesot za zdravstveno osiguru-
vawe i pridonesot za vrabotuvawe
za invalidnite lica gi obezbeduvaa
najmnogu vo visina na pridonesite
na osnovicata od dve neto prose~ni
plati isplateni vo Republikata
vo prethodniot mesec. Za razlika-
ta od neto platata koja go nadminuva
ovoj iznos, sredstvata za pridonesi
gi pla}a rabotodavecot.
Od ovaa odredba proizleguva
deka pri isplatata na platata na
invalidnite lica ~ij iznos na neto
platata go nadminuva iznosot na
dve neto prose~ni plati isplateni
vo Republikata vo prethodniot me-
sec (bez ogled za koj mesec se vr{i
isplata na plata), rabotodavecot
e dol`en da izvr{i uplata na raz-
likata na presmetanite pridonesi
nad dozvoleniot iznos koj se nado-
mestuva od Buxetot na Republika
Makedonija.
Na po me na: Ra bo to da ve cot e
dol`en na vrabotenoto invalidno
lice da mu ispla}a plata soglasno
so zakon, kolektiven dogovor i do-
govor za vrabotuvawe.
Platata na invalidnoto lice
rabotodavecot e dol`en na vra-
botenoto invalidno lice da mu ja
ispla}a na tekovna smetka ili na
{tedna kni{ka, a platata mo`e da
ja podigne samoto lice so invalid-
nost, bra~niot drugar, negoviot
ro di tel ili ne go vi ot sta ra tel
(~len 4-b od Zakonot).
Za neinvalidni lica
Vra bo te ni te vo za {tit ni te
dru{tva koi ne se invalidni lica
ZA[TITNI DRU[TVA
i invalidi na trudot se oslobodu-
vaat od pla}awe na personalniot
danok na dohod i za niv se obez-
beduvaat sredstva za pridones za
penzisko i invalidsko osiguru-
va we od Bu xe tot na Re pub li ka
Makedonija.
Napomena: Iako so Zakonot de-
cidno ne e uredeno, na mislewe sme
deka ograni~uvaweto na osnovica-
ta za nadomestuvawe na sredstva-
ta za pridonesot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe od
Buxetot na Republika Makedo-
nija do dve neto prose~ni neto
plati isplateni vo Republika
Makedonija vo prethodniot mesec
se odnesuva i na ovaa kategorija
na vra bo te ni vo za {tit no to
dru{tvo.
Toa zna~i za{titnite dru{tva
se dol`ni za vrabotenite koi ne
se invalidni lica i invalidi na
trudot da gi platat iznosite na
presmetanite pridonesi za:
zdravstveno osiguruvawe (os-
novno i dopolnitelno); i
vrabotuvawe.
Osloboduvaweto od pla}awe na
personalen danok za invalidnite
lica e op{to, bez poprecizno de-
finirawe na vidovite na prihodi
koi se osloboduvaat od odano~u-
vawe. Vo ~len 6 stav 1 to~ka 8 od
Zakonot za personalniot danok na
dohod ("Slu`ben vesnik na RM",
broj 80/93...76/07) navedeno e deka
personalen danok na dohod ne se
pla}a na primawata vrz osnova na
nadomest za invalidnost, plata i
penzija na invalidno lice.
Tokmu zaradi vaka definira-
nite zakonski odredbi logi~no se
nametnuva pra{aweto
Dali osloboduvaweto se odne-
su va i na dru gi te pri ma wa koi
gi ostvaruvaat invalidnite lica
(na primer: primawa od kapital,
primawa od raboten odnos vo iz-
nosi pogolemi od opredelenite
so Op{tiot Kolektiven dogovor
i granskite kolektivni dogovori
i sli~no).
Imaj}i gi predvid citiranite
Rafajlovski konsalting 101
ZA[TITNI DRU[TVA
odredbi od Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica
kako i odredbite od Zakonot za personalen danok na
dohod, mo`e da se izvede zaklu~ok deka od obvrskata za
pla}awe na personalniot danok na dohod e oslobodena
samo platata na invalidnite i neinvalidnite lica, no
ne i drugite li~ni primawa koi ovie lica gi ostvaruva-
at kaj isplatitelot, kako {to se jubilejnite nagradi,
dividendite i drugite prihodi ostvareni so u~estvo vo
dobivkata. Pri ova treba da se ima predvid deka na oda-
no~uvawe so personalniot danok na dohod podle`at i
drugite li~ni primawa na vrabotenite vo za{titnite
dru{tva koi se isplateni vo iznosi pogolemi od izno-
site propi{ani so Op{tiot, odnosno so granskite
kolektivni dogovori, kako {to se: nadomestocite za
ishrana na vrabotenite, nadomestocite za prevoz do i
od rabota, nadomestokot za patni i dnevni tro{oci za
slu`beni patuvawa, terenski dodatok i drugi.
PRESMETKA I ISPLATA NA PLATA
Za isplata na plata za{titnite dru{tva pravat dve
presmetki na plata. Edna za vrabotenite invalidni
lica od ~len 2 stav 1 od Zakonot i edna zaedni~ka za
vrabotenite koi ne se invalidni lica i invalidite
na trudot. Isto taka, dve presmetki na plata pravat
i isplatuva~ite na plati koi vrabotuvaat invalidni
lica od ~len 2 stav 1 od Zakonot (edna za invalidnite
lica i edna za ostanatite vraboteni).
Rabotodavcite koi vrabotuvaat invalidni lica od
~len 2 stav 1 od Zakonot, invalidnite lica koi samo-
stojno vr{at dejnost kako trgovci poedinci i za{tit-
nite dru{tva pri presmetkata na plata se dol`ni da
gi dostavat slednite dokumenti:
a) Do Ministerstvo za finansii, Uprava za javni
prihodi - podra~na edinica:
ƒ Presmetka-Obrazec PDD-MP za plata za vrabo-
tenite invalidni lica od ~len 2 stav 1 od Zako-
not zaradi zaverka, po {to prviot primerok
od obrazecot ostanuva vo Upravata za javni
prihodi;
ƒ Presmetka-Obrazec PDD-MP za plata za vrabo-
tenite koi ne se invalidni lica i invalidite na
trudot zaradi zaverka, po {to prviot primerok
od obrazecot ostanuva vo Upravata za javni pri-
hodi (se odnesuva samo za za{titni dru{tva);
ƒ Potvrda od Zaednicata na za{titni dru{tva
deka isplatuva~ot na plata poseduva potrebna
dokumentacija deka samostojno vr{i dejnost kako
trgovec poedinec, deka za vrabotenite invalid-
ni lica ima dokument za utvrdena invalidnost,
odnosno deka soglasno brojot i strukturata na
vrabotenite firmata e za{titno dru{tvo (samo
ako ima promeni vo strukturata na vraboteni).
102 REPREZENT MART 3/2008
b) Do Fond na PIOM - Podra~na edinica:
ƒ Elektronski obrazec MPPP vo elektronska for-
ma (po meil, na disketa, CD ili USB). Napomena:
Se popolnuvaat poliwata: 3.0, 3.1, 3.2, 3.3, 3.4, 3.5,
3.6, 3.7, 3.13, 3.14, 3.15, 3.23, 3.24 i 3.25. Na poleto
3.23 - Vid na nadomestok se stava oznaka 144.
ƒ Bankov izvod deka platata e isplatena
ƒ Platen spisok na vrabotenite invalidni lica
od ~len 2 stav 1 od Zakonot za koi se ispla}a
plata;
ƒ Platen spisok na vrabotenite koi ne se invalid-
ni lica i invalidite na trudot za koi se ispla}a
plata (se odnesuva samo za za{titni dru{tva);
ƒ Potvrda od Zaednicata na za{titni dru{tva
deka isplatuva~ot na plata poseduva potrebna
dokumentacija deka samostojno vr{i dejnost
kako trgovec poedinec, deka za vrabotenite
invalidni lica ima dokument za utvrdena in-
validnost, odnosno deka soglasno brojot i stru-
kturata na vrabotenite firmata e za{titno
dru{tvo (samo ako ima promeni vo strukturata
na vraboteni).
v) Do Fond za zdravstveno osiguruvawe - Podra~na
edinica
ƒ Presmetka-Obrazec PDD-MP zaverena od Upra-
vata za javni prihodi za platata za vrabotenite
invalidni lica od ~len 2 stav 1 od Zakonot;
ƒ Presmetka-Obrazec PDD-MP zaverena od Upra-
vata za javni prihodi za platata za vrabotenite
koi ne se invalidni lica i za invalidite na tru-
dot (se odnesuva samo za za{titni dru{tva);
ƒ Interen rekapitular za presmetka na plata so
Bruto platata i presmetanite pridonesi;
ƒ Platen spisok na vrabotenite invalidni lica
od ~len 2 stav 1 od Zakonot za koi se ispla}a
plata;
ƒ Platen spisok na vrabotenite koi ne se invalid-
ni lica i invalidite na trudot za koi se ispla}a
plata (se odnesuva samo za za{titni dru{tva);
ƒ Bankov izvod deka platata e isplatena;
ƒ Potvrda od Zaednicata na za{titni dru{tva
deka isplatuva~ot na plata poseduva potrebna
dokumentacija deka samostojno vr{i dejnost
kako trgovec poedinec, deka za vrabotenite
invalidni lica ima dokument za utvrdena in-
validnost, odnosno deka soglasno brojot i stru-
kturata na vrabotenite firmata e za{titno
dru{tvo (samo ako ima promeni vo strukturata
na vraboteni).
g) Do Agencija za vrabotuvawe -Centar za vrabo-
tuvawe
ƒ Presmetka-Obrazec PDD-MP zaverena od Upra-
vata za javni prihodi za platata za vrabotenite
invalidni lica od ~len 2 stav 1 od Zakonot;
22
 ZA[TITNI DRU[TVA

ƒ Presmetka-Obrazec PDD-MP zaverena od Upra- PRESMETKA 1

vata za javni prihodi za platata za vrabotenite PLATA ZA NEINVALIDNI LICA
koi ne se invalidni lica i za invalidite na tru- Presmetka na personalen danok na
dot (se odnesuva samo za za{titni dru{tva); dohod za 3 neinvalidni lica
ƒ Platen spisok na vrabotenite invalidni lica Red.
Opis Iznos
od ~len 2 stav 1 od Zakonot za koi se ispla}a broj
plata; 1. Neto plata za isplata (3 vraboteni h 9.100) 27.300
ƒ Platen spisok na vrabotenite koi ne se inva- 2. Li~no osloboduvawe (3 vraboteni h 3.294) 9.882
lidni lica i za invalidite na trudot za koi se 3. Dano~na osnova od neto plata (27.300 ‡ 9.882) 17.418
ispla}a plata (se odnesuva samo za za{titni 4. Personalen danok od 10% (17.418 h 11,111111%) 1.935
dru{tva); Presmetka na personalen danok na
ƒ Bankov izvod deka platata e isplatena; dohod za 3 neinvalidni lica
ƒ Potvrda od Zaednicata na za{titni dru{tva Red.
Opis Iznos
deka isplatuva~ot na plata poseduva potrebna broj
dokumentacija deka samostojno vr{i dejnost 1. Bruto plata (27.300 + 1.935) : 0,68 42.993
kako trgovec poedinec, deka za vrabotenite 2. Presmetka na pridonesi
invalidni lica ima dokument za utvrdena in- PIO (42.993 h 21,2%) 9.115
validnost, odnosno deka soglasno brojot i stru- Zdravstvo (42.993 h 9,2%) 3.955
kturata na vrabotenite firmata e za{titno Vrabotuvawe (42.993 h 1,6%) 688
dru{tvo (samo ako ima promeni vo strukturata Dopolnitelen pridones za zdravstvo, odnos-
na vraboteni). no pridones za profesionalno zaboluvawe
i povreda na rabota (42.993 h 0,5%) 215
PRIMER ZA PRESMETKA NA PLATA ZA Pridones na Zaednicata na za{titni
dru{tva (42.993 h 1%) 430
INVALIDNI I NEINVALIDNI LICA
Nadomest za vodi (42.993 h 0,20%) 86

Za{titno dru{tvo Pe~atnica Zora ima 5 vrabo-

teni od koi 3 ne se invalidni lica, a 2 se invalidni
lica soglasno Zakonot. Presmetkata na plata za mesec
Mart ja vr{i vrz osnova na slednite podatoci:
Isplatena neto plata za mesecot ..............9.100
Objavena najniska neto plata plata
za {ifra na dejnost 22
za mesec Mart 2008 ...................................... 9.1001
Prose~na isplatena mese~na
neto plata po vraboten za tekovniot
mesec (soop{tenie na DZS) ......................15.643
Minimalna osnovica za
PIO (15.643 h 65%) ....................................10.168
Minimalna osnovica za
zdravstvo (15.643 h 50%) ..........................7.821,5
Li~no osloboduvawe za 2008
godina po rabotnik .......................................3.294
1 i pridones za vrabotuvawe
Objaveniot podatok za plata po granka e va`en bidej}i
soglasno ~len 5 (koj va`i za site rabotodava~i) od Za-
konot za isplata na plati ("Slu`ben vesnik na RM",
broj 70/94...121/07) prose~nata mese~na neto plata po
rabotnik koja ja isplatuva rabotodavecot ne mo`e da
bide poniska od 65% od prose~nata mese~na neto plata
po rabotnik na oddelot na koj mu pripa|a rabotodav-
ecot objavena vo Ministerstvoto za trud i socijalna
politika za tekovniot mesec. Vrz osnova na navedenoto
prose~nata neto plata na nivo na rabotodava~ ne smee
da bide poniska od objavenata plata po granka.
Presmetka na doplata na pridonesot
za penzisko i invalidsko osiguruvawe
i pridonesot za vrabotuvawe
Bidej}i, spored pretpostavenite podatoci, isplate-
nata neto plata za mesec mart 2008 godina (9.100 dena-
ri) e poniska od minimalnata osnovica za PIO (65%
od prose~no isplatenata neto plata vo RM - 10.168
denari), odnosno ispolnet e uslovot 9.100 < 10.168,
kako najniska osnovica za presmetka na pridonesot
za PIO i za vrabotuvawe za mesec mart 2008 godina
se zema iznosot od 10.168 denari, odnosno za 3 lica iz-
nos od 30.504 denari (3 h 10.168). Za razlikata koja se
javuva vo presmetkata se vr{i doplata na pridonesite.
Presmetkata se vr{i na sleden na~in:
Presmetka na doplata na pridones za PIO
Red.
Opis Iznos
broj
1. Razlika me|u minimalnata osnovica za PIO i
za vrabotuvawe (3 h 10.168 = 30.504) i na isplate-
nata plata (3 h 9.100 = 27.300) 3.204
2. Personalen danok od razlikata me|u minimal-
nata osnovica za PIO i za vrabotuvawe i na
isplatenata plata (3.204 h 11,111111%) 356
3. Bruto iznos od razlikata me|u minimalnata
osnovica za PIO i za vrabotuvawe i na isplate-
nata plata (3.204 + 356) : 0,68 5.235

23 Rafajlovski konsalting 103

ZA[TITNI DRU[TVA

Presmetka na doplata na pridones za PIO 271 - Neto plati .......................................27.300

i pridones za vrabotuvawe 100 - Smetka .....................................................27.300
Red. Isplatena neto plata
Opis Iznos
broj 273 - Danoci od plata ................................1.935
4. Pridones za PIO od razlikata me|u minimalna- 274 - Pridones od plata - penzisko
ta osnovica i isplatenata plata (5.235 h 21,2%)
Doplata na pridonesot za PIO 1.110
i invalidsko osiguruvawe .............9.115
262 - Obvrski za danoci i
5. Pridones za vrabotuvawe od razlikata
me|u minimalnata osnovica i isplatenata pridonesi od plata i na
plata (5.235 h 1,6%) plati kako i na dobivkata
Doplata na pridonesot za vrabotuvawe 84 i na drugi primawa ..........................1.110
774 - Prihodi od otpis na obvrski.............12.160
Ne se vr{i doplatata na pridonesot Presmetan personalen danok i
za zdravstveno osiguruvawe i pridones za penzisko i invalidsko
profesionalno zaboluvawe osiguruvawe koi ne se upla}aat
274 - Pridones od plata
Ne se vr{i doplata na pridonesot za zdravstveno - zdravstveno osiguruvawe .............3.955
osiguruvawe i profesionalno zaboluvawe, bidej}i 274 - Pridones od plata
spored pretpostavenite podatoci, isplatenata neto - vrabotuvawe .......................................688
plata za mesec mart 2008 godina za 3 neinvalidni lica 262 - Obvrski za danoci i pridonesi
vo iznos od 27.300 (3 h 9.100 denari) e povisoka od mi- od plata i na plati kako i na
nimalna osnovica za presmetuvawe na pridonesot za dobivkata i na drugi primawa .........299
zdravstveno osiguruvawe (3 h 7.821,50) = 23.464,50. 2691 - Obvrski za ostanati nespomnati
danoci, pridonesi i drugi dava~ki
KNI@EWE (zaednica na za{titni dru{tva) .....430
2692 - Obvrski za ostanati nespomnati
470 - Vkalkulirani plati ......................42.993 danoci, pridonesi i drugi
270 - Obvrski za plata i dava~ki (nadomest za vodi) .................86
nadomesti na plati...............................42.993 100 - Smetka .......................................................5.458
Presmetka za bruto plata Plateni pridonesi od plata i ~lenarini
270 - Obvrski za plata i
nadomesti na plati ........................42.993 PRESMETKA 2
271 - Neto plati .............................................27.300 PLATA ZA INVALIDNI LICA
273 - Danoci od plati ......................................1.935
274 - Pridones od plata - penzisko Presmetka na personalen danok na
dohod za 2 invalidni lica
i invalidsko osiguruvawe ....................9.115
Red.
274 - Pridones od plata Opis Iznos
broj
- zdravstveno osiguruvawe ....................3.955 1. Neto plata za isplata (2 vraboteni h 9.100) 18.200
274 - Pridones od plata - vrabotuvawe ..........688
2. Li~no osloboduvawe (2 vraboteni h 3.294) 6.588
Presmetka na plata i pridonesi
3. Dano~na osnova od neto plata (18.200 ‡ 6.588) 11.612
444 - Danoci, pridonesi i
4. Personalen danok od 10% (11.612 h 11,111111%) 1.290
~lenarina i drugi dava~ki
Presmetka na personalen danok na dohod za 2 invalidni lica
koi ne zavisat od rezultatot .........1.925
Red.
262 - Obvrski za danoci i pridonesi Opis Iznos
broj
od plata i na plati kako i na
1. Bruto plata (18.200 + 1.290) : 0,68 28.662
dobivkata i na drugi primawa.............1.409
2. Presmetka na pridonesi
2691 - Obvrski za ostanati
PIO (28.662 h 21,2%) 6.076
nespomenati danoci (zaednica na
Zdravstvo (28.662 h 9,2%) 2.637
za{titni dru{tva) ....................................430
2692 - Obvrski za ostanati nespomnati Vrabotuvawe (28.662 h 1,6%) 459
danoci, pridonesi i drugi Dopolnitelen pridones za zdravstvo, odnos-
no pridones za profesionalno zaboluvawe
dava~ki (nadomest za vodi) ........................86 i povreda na rabota (28.662 h 0,5%) 143
Presmetka na doplata na pridones za PIO, Pridones na Zaednicata na za{titni
vrabotuvawe, profesionalno zaboluvawe, dru{tva (28.662 h 1%) 287
pridones za Zaednicata i nadomest za vodi Nadomest za vodi (28.662 h 0,20%) 57

104 REPREZENT MART 3/2008 24

 ZA[TITNI DRU[TVA

Presmetka na doplata na pridonesot 444 - Danoci, pridonesi i ~lenarina

za penzisko i invalidsko osiguruvawe i drugi dava~ki koi ne
i pridonesot za vrabotuvawe zavisat od rezultatot ......................1.283
262 - Obvrski za danoci i
pridonesi od plata i na
Presmetka na doplata na pridones za PIO
i pridones za vrabotuvawe
plati kako i na dobivkata
i na drugi primawa ...................................939
Red.
Opis Iznos 2691 - Obvrski za ostanati
broj
1. Razlika me|u minimalnata osnovica za PIO i nespomenati danoci,
za vrabotuvawe (2 h 10.168 = 20.336) i na isplate- pridonesi i drugi
nata plata (2 h 9.100 = 18.200) 2.136 dava~ki (zaednica
2. Personalen danok od razlikata me|u minimal- na za{titni dru{tva) ..............................287
nata osnovica za PIO i za vrabotuvawe i na 2692 - Obvrski za ostanati
isplatenata plata (2.136 h 11,111111%) 237 nespomnati danoci,
3. Bruto iznos od razlikata me|u minimalnata pridonesi i drugi
osnovica za PIO i za vrabotuvawe i na isplate-
dava~ki (nadomest za vodi) ........................57
nata plata (2.136 + 237) : 0,68 3.490
Presmetka na doplata na pridones za PIO,
4. Pridones za PIO od razlikata me|u minimalna-
ta osnovica i isplatenata plata (3.490 h 21,2%) vrabotuvawe, profesionalno zaboluvawe,
Doplata na pridonesot za PIO 740 pridones za Zaednicata i nadomest za vodi
5. Pridones za vrabotuvawe od razlikata 271 - Neto plati .......................................18.200
me|u minimalnata osnovica i isplatenata 100 - Smetka .....................................................18.200
plata (3.490 h 1,6%) Isplatena neto plata
Doplata na pridonesot za vrabotuvawe 56 273 - Danoci od plata ................................1.290
274 - Pridones od plata
Ne se vr{i doplatata na pridonesot - penzisko i invalidsko
za zdravstveno osiguruvawe i osiguruvawe .......................................6.076
profesionalno zaboluvawe 274 - Pridones od plata
- zdravstveno osiguruvawe .............2.637
Ne se vr{i doplata na pridonesot za zdravstveno 274 - Pridones od plata
osiguruvawe i profesionalno zaboluvawe, bidej}i - vrabotuvawe .......................................459
spored pretpostavenite podatoci, isplatenata neto 262 - Obvrski za danoci i pridonesi
plata za mesec mart 2008 godina za dve invalidni lica od plata i na plati kako i na
18.200 denari (2 h 9.100) e povisoka od minimalna os- dobivkata i na drugi primawa .........939
novica za presmetuvawe na pridonesot za zdravstveno 2692 - Obvrski za ostanati nespomnati
osiguruvawe 15.643 denari (2 h 7.821,50). danoci, pridonesi i drugi
dava~ki (nadomest za vodi) .................57
KNI@EWE 774 - Prihodi od
otpis na obvrski ...................................11.458
470 - Vkalkulirani plati ......................28.662 Presmetan personalen danok i
270 - Obvrski za plata i pridonesi koi ne se upla}aat
nadomesti na plati...............................28.662 2691 - Obvrski za ostanati
Presmetka za bruto plata nespomnati danoci, pridonesi
270 - Obvrski za plata i i drugi dava~ki (zaednica
nadomesti na plati ........................28.662 na za{titni dru{tva) ........................287
271 - Neto plati .............................................18.200 100 - @iro smetka ...............................................287
273 - Danoci od plati ......................................1.290 Platen pridones od Za{titna zaednica
274 - Pridonesi od plati
- penzisko i invalidsko
osiguruvawe .............................................6.076
274 - Pridonesi od plati
- zdravstveno osiguruvawe ....................2.637
274 - Pridonesi od plati
- vrabotuvawe .............................................459
Presmetka na plata i pridonesi od plata

25 Rafajlovski konsalting 105

ZA[TITNI DRU[TVA

PRESMETKA NA DOPLATA NA PRIDONESITE ZA Presmetka na pridonesi na osnovata od 2 prose~ni plati vo RM

ISPLATA NA PLATA ZA 3 INVALIDNI LICA Red.
Opis Iznos
^IJA NETO PLATA GO NADMINUVA IZNOSOT OD broj
DVE PROSE^NI NETO PLATI ISPLATENI 1. Bruto osnova (93.858 + 9.331) : 0,68 151.748
VO RM VO PRETHODNIOT MESEC 2. Presmetka na pridonesi
PIO (151.748 h 21,2%) 32.171
Isplatena neto plata za mesecot.. ..........35.000 Zdravstvo (151.748 h 9,2%) 13.961
Prose~na isplatena mese~na neto Vrabotuvawe (151.748 h 1,6%) 2.428
plata po vraboten za tekovniot
Dopolnitelen pridones za zdravstvo, odnos-
mesec (soop{tenie na DZS) ......................15.643 no pridones za profesionalno zaboluvawe
Minimalna osnovica za PIO i povreda na rabota (151.748 h 0,5%) 759
(15.643 h 65%) ..............................................10.168
Minimalna osnovica za zdravstvo Iznos za koj se vr{i doplata na pridonesi
(15.643 h 50%) .............................................7.821,5 Profe-
Li~no osloboduvawe za PIO
Zdrav- Vrabo- sionalno
stvo tuvawe zabolu-
2008 godina po rabotnik ..............................3.294 vawe
Isplatena plata
PRESMETKA NA (105.000) A 36.030 15.636 2.719 850
PLATA ZA INVALIDNI LICA Osnovica od dve prose~ni
plati vo RM (93.858) B 32.171 13.961 2.428 759
Presmetka na personalen danok na
Razlika za doplata (A-B) 3.859 1.675 291 91
dohod za 3 invalidni lica
Red.
Opis Iznos
broj
1. Neto plata za isplata (3 vraboteni h 35.000) 105.000 KNI@EWE
2. Li~no osloboduvawe (3 vraboteni h 3.294) 9.882
470 - Vkalkulirani plati ....................169.954
3. Dano~na osnova od neto plata (105.000 ‡ 9.882) 95.118
270 - Obvrski za plata i
4. Personalen danok od 10% (95.118 h 11,111111%) 10.569
nadomesti na plati.............................169.954
Presmetka na pridonesi od plata za 3 invalidni lica Presmetka za bruto plata
Red. 270 - Obvrski za plata i
Opis Iznos
broj nadomesti na plati ......................169.954
1. Bruto plata (105.000 + 10.569) : 0,68 169.954 271 - Neto plati ...........................................105.000
2. Presmetka na pridonesi 273 - Danoci od plati ....................................10.569
PIO (169.954 h 21,2%) 36.030 274 - Pridonesi od plati
Zdravstvo (169.954 h 9,2%) 15.636
- penzisko i invalidsko
osiguruvawe ...........................................36.030
Vrabotuvawe (169.954 h 1,6%) 2.719
274 - Pridonesi od plati
Dopolnitelen pridones za zdravstvo, odnos- - zdravstveno osiguruvawe ..................15.636
no pridones za profesionalno zaboluvawe
i povreda na rabota (169.954 h 0,5%) 850
274 - Pridonesi od plati - vrabotuvawe ....2.719
Presmetka na plata i pridonesi od plata
Pridones na Zaednicata na za{titni
dru{tva (169.954 h 1%) 1.700 444 - Danoci, pridonesi i
~lenarina i drugi dava~ki
Nadomest za vodi (169.954 h 0,20%) 340
koi ne zavisat od rezultatot .........2.890
262 - Obvrski za danoci i
Presmetka na pridonesi na osnovata od pridonesi od plata i na
dve neto prose~ni plati isplateni vo plati kako i na dobivkata
Republika Makedonija vo prethodniot mesec i na drugi primawa ...................................850
2691 - Obvrski za ostanati
Presmetka na osnovata od dve prose~ni plati vo RM nespomenati danoci (zaednica
Red. na za{titni dru{tva) ...........................1.700
Opis Iznos
broj 2692 - Obvrski za ostanati nespomnati
1. Neto plata na osnovata od dve prose~ni plati danoci, pridonesi i drugi
vo RM (3 vraboteni h 15.643 h 2) 93.858
dava~ki (nadomest za vodi) ......................340
2. Li~no osloboduvawe (3 vraboteni h 3.294) 9.882
Presmetka na profesionalno
3. Dano~na osnova (93.858 ‡ 9.882) 83.976 zaboluvawe, pridones za Zaednicata
4. Personalen danok od 10% (83.976 h 11,111111%) 9.331 i nadomest za vodi

106 REPREZENT MART 3/2008 26


271 - Neto plati .....................................105.000
100 - Smetka ...................................................105.000
Isplatena neto plata
273 - Danoci od plata ..............................10.569
274 - Pridones od plata - penzisko
i invalidsko osiguruvawe ...........32.171
274 - Pridones od plata
- zdravstveno osiguruvawe ...........13.961
274 - Pridones od plata
- vrabotuvawe ....................................2.428
262 - Obvrski za danoci i pridonesi
od plata i na plati kako i na
dobivkata i na drugi primawa .........759
774 - Prihodi od otpis na obvrski.............59.888
Presmetan personalen danok i
pridonesi koi ne se upla}aat
274 - Pridones od plata - penzisko
i invalidsko osiguruvawe .............3.859
274 - Pridones od plata
- zdravstveno osiguruvawe .............1.675
274 - Pridones od plata
- vrabotuvawe .......................................291
262 - Obvrski za danoci i pridonesi
od plata i na plati kako i na
dobivkata i na drugi primawa ...........91
100 - @iro smetka ............................................5.916
Doplata na pridonesi
2691 - Obvrski za ostanati nespomnati
danoci (zaednica na
za{titni dru{tva) ..........................1.700
2692 - Obvrski za ostanati nespomnati
danoci (nadomest za vodi) .................340
100 - @iro smetka ............................................2.040
Platen pridones od Za{titna zaednica
Napomena: Na ist na~in }e se presmeta iznosot na
doplatata na pridonesot za penziskoto i invalid-
skoto osiguruvawe za vrabotenite vo za{titnoto
dru{tvo koi ne se invalidni lica i invalidi na tru-
dot, do kolku vr{at isplata na neto plata vo iznos
pogolem od iznosot na dve neto prose~ni plati vo
Republika Makedonija vo prethodniot mesec.
DANO^NI OSLOBODUVAWA OD DOBIVKATA
Spored odredbite na ~len 10 stav 2 od Zakonot,
za{titnite dru{tva, koi gi ispolnuvaat propi{ani-
te uslovi, se osloboduvaat od pla}awe na danokot od
dobivka i site dava~ki od dobivkata.
Vo Zakonot za danokot na dobivka ne e vnesena odred-
ba za osloboduvawe od danokot na dobivka za za{titni-
te dru{tva. Me|utoa, ovie dru{tva osloboduvaweto go
koristat vrz osnova na nivniot osnoven Zakon.
27
ZA[TITNI DRU[TVA
So Zakonot za danokot na dobivka pravoto na oslo-
boduvawe od danok na dobivka ne e usloveno so barawe
i dobivawe na re{enie od UJP. Toa prakti~no zna~i
deka za ostvaruvawe na ova pravo se gri`i samiot sub-
jekt, pri {to osnovata za osloboduvaweto, UJP }e ja
utvrduva po pat na eksterna kontrola, a vrz osnova na
raspolo`ivata dokumentacija.
Pri ova treba da se ima predvid deka osloboduva-
weto od danokot na dobivka }e zavisi od postojano
ispolnuvawe na uslovite za steknuvawe i zadr`uvawe
na statusot na za{titnoto dru{tvo.
Da potsetime deka so Zakonot se propi{ani dva us-
lova za gubewe na statusot na za{titnoto dru{tvo.
1) Ako dru{tvoto pove}e od tri pati vo posledo-
vatelni dve godini go naru{i minimalniot procent
na invalidni lica (se namali brojot na vraboteni
invalidizirani lica pod 40% od vkupniot broj vra-
boteni) ili padne pod minimalniot broj na vkupno
vraboteni rabotnici na neopredeleno vreme (najmal-
ku 5 lica na neopredeleno vreme), go gubi statusot na
za{titno dru{tvo.
Vo ovoj slu~aj obvrskata za pla}awe na danokot na
dobivka po~nuva od narednata godina od koja go izgu-
bil statusot na za{titno dru{tvo.
Pla}aweto na akontaciite na danokot na dobivka
za godinata za koja stanuva dano~en obvrznik, za{tit-
noto dru{tvo }e go vr{i spored osnovata na danokot
utvrdena za prethodnata godina (Obrazec DB koj e
dostaven do UJP so godi{nata presmetka za prethod-
nata godina).
2) Ako za{titnoto dru{tvo nad 90 dena (nepre-
kinato) ne gi ispolnuva uslovite za minimalniot
procent na invalidizirani lica, odnosno padne pod
minimalniot broj na vkupno vraboteni rabotnici na
neopredeleno vreme, go gubi statusot na za{titnoto
dru{tvo.
Primer: Presmetuvawe i pla}awe na
danokot na dobivka koga
statusot na za{titnoto dru{tvo
se gubi vo tekot na godinata
Dru{tvoto za vrabotuvawe na invalidni lica
Pe~atnica Zora koe vrabotuva 5 lica (3 neinva-
lidni i 2 invalidni lica) poradi zaminuvawe na
2-te invalidni lica vo penzija od mesec mart 2008
godina ne go ispolnuva pove}e uslovot od 40%
vraboteni invalidi. Za 2008 godina, Dru{tvoto
e dol`no danokot na dobivka da go presmeta i
plati so primena na prose~na presmetana stapka
od 8,3333%:
2 mes. h 0% + 10 mes. h 10% = 100% : 12 = 8,3333%
Rafajlovski konsalting 107
BUXETI I BUXETSKI KORISNICI
NADOMESTOCI NA VRABOTENITE
KAJ BUXETSKITE KORISNICI SOGLASNO ZAKONOT
ZA IZVR[UVAWE NA BUXETOT ZA 2008 GODINA
Na sednicata na Sobranieto na Republika
Makedonija odr`ana na 29 Dekemvri 2007 godina
be{e donesen Buxetot na Republika Makedonija za
2008 godina. Vo Buxetot se opfateni i definira-
ni prihodite i rashodite na Centralniot Buxet,
vklu~uvaj}i gi i soodvetnite prihodni i rashodni
stavki na korisnicite i edinkite korisnici na
sredstva na Buxetot. Na~inot na izvr{uvawe na
buxetot }e se vr{i soglasno odredbite od Zakonot
za izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedo-
nija za 2008 godina objaven vo "Slu`ben vesnik
na RM", broj 160/07.
IZVR[UVAWE NA BUXETOT
Soglasno ~len 6 od Zakonot, edinkite korisnici
vrz osnova na godi{niot finansiski plan izgotvuva-
at svoj finansiski plan po kvartali, programi, pot-
programi i stavki, koj go dostavuvaat do nadle`noto
ministerstvo (korisnik na Buxet), a nadle`noto mini-
sterstvo izgotvuva konsolidiran finansiski plan koj
go dostavuva do Ministerstvoto za finansii vo rok
od 25 dena od denot na donesuvawe na Buxetot.
Buxetskiot korisnik vo tekot na godinata mo`e
da dostavi barawe za izmena na godi{niot finansi-
ski plan, prosledeno so obrazlo`enie i revidiran
godi{en finansiski plan po kvartali, samo dokolku
stanuva zbor za rashodi koi ne mo`ele navremeno da
bidat planirani.
Vo tekot na godinata, za realizacija na mese~nite
tro{oci, sekoj buxetski korisnik vo soglasnost so
godi{niot finansiski plan, izgotvuva predlog finan-
siski plan za daden kvartal po meseci, po smetki, po
programi, potprogrami i po stavki koj go dostavuva
do Ministerstvoto za finansii - Sektor trezor, naj-
docna pet dena pred po~etokot na kvartalot za koj e
izgotven planot zaradi negovo odobruvawe. Buxetski-
te korisnici koi imaat edinki korisnici se dol`ni
do Trezorot da dostavat i zbiren kvartalen plan po
meseci. Isto taka, mo`e da se dostavi barawe za iz-
mena na kvartalniot finansiski plan po meseci, po
108 REPREZENT MART 3/2008
Jasmina RAFAJLOVSKA
smetki, programi, potprogrami i stavki, vo ramkite
na iznosite odobreni za dadeniot kvartal.
Soglasno odredbite od Zakonot za izvr{uvawe na
Buxetot za 2008 godina, buxetskiot korisnik mo`e da
vr{i preraspredelba me|u rashodnite stavki, progra-
mi i potprogrami, no samo po prethodna soglasnost od
Ministerstvoto za finansii. Vo vrska so preraspre-
delbata postoi ograni~uvawe, spored koe ne mo`at da
bidat preraspredeleni sredstvata od drugi rashodni
kategorii vo rashodnata kategorija plati, kako i da se
preraspredeluvaat utvrdenite iznosi od kapitalnite
rashodi vo drugi rashodni kategorii.
ISPLATA NA PLATI KAJ
BUXETSKI KORISNICI
I vo tekot na 2008 godina, isplatata na plati na
site buxetski korisnici i edinki korisnici }e ja kon-
trolira i odobruva Ministerstvoto za finansii. Bu-
xetskite korisnici i edinkite korisnici se dol`ni
dva dena pred isplatata na plati da dostavat barawe
za odobruvawe na sredstva za plati so prilo`uvawe
na obrascite PDD-MP i MP-1, kopija od rekapitula-
cija za presmetani neto i bruto plati, obrazec F-1 za
brojot na vrabotenite po ime i prezime, bruto i neto
plata, kako i drugi podatoci vo pi{ana i elektronska
verzija (CD, disketa, e-mail i drugo) za mesecot za koj
se odnesuva isplatata.
ISPLATA NA NADOMESTOCI
Pravata na isplata na nadomestoci na vrabotenite
vo Buxetite, korisnicite i edinkite korisnici na sreds-
tvata na Buxetot se opredeleni so oddelnite kolektivni
dogovori na nivo na granka. Sepak vo odnos na iznosot
na nadomesti koi im se isplatuvaat na vrabotenite se
primenuvaat iznosite, odnosno opredelenite ograni~u-
vawa utvrdeni so Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na
RM. Po ova pra{awe vo odnos na pravata i obvrskite na
vrabotenite kaj buxetite direktno vlijanie ima Na~el-
noto pravno mislewe usvoeno na Op{tata sednica na
Vrhovniot sud na Republika Makedonija na 15.06.1998
godina, spored koe do kolku za vreme na va`ewe na ko-
28

lektiven dogovor se donese Zakon
so koj se ograni~uvaat opredeleni
prava od kolektivniot dogovor,
toga{ vo odnos na toa pravo }e se
primenuva Zakonot.
Od tie pri~ini so Zakonot za
izvr{uvawe na Buxetot za 2008 go-
dina za vrabotenite vo buxetite i
korisnicite na sredstva od buxeti-
te opredeleni se slednive prava:
NADOMEST NA TRO[OCI
ZA ODVOEN @IVOT
Na izbranite i imenuvanite
funkcioneri kaj buxetskite ko-
risnici od centralnata vlast i
edinkite korisnici od denot na
nivnoto imenuvawe zaklu~no so
denot na nivnoto razre{uvawe,
im sleduva nadomestok na tro{o-
ci za odvoen `ivot od semejstvoto
vo visina od 40% od prose~nata
mese~na neto plata isplatena vo
Republika Makedonija vo prethod-
nite tri meseca. Do kolku mestoto
na `iveewe na imenuvanite funk-
cioneri e oddale~eno pomalku od
100 km od mestoto na rabotewe,
nadomestokot za odvoen `ivot ne
im se ispla}a.
Na izbranite i imenuvanite
funkcioneri kaj buxetskite ko-
risnici od centralnata vlast i
edinkite korisnici koi koristat
nadomestok za odvoen `ivot od
semejstvoto ne im sleduva nadome-
stok za tro{ocite za prevoz zaradi
poseta na potesnoto semejstvo.
NADOMEST NA TRO[OCI
ZA ZAKUPNINA NA STAN
I ZA SELIDBENI
TRO[OCI
Na licata na koi soglasno so
zakon im sleduva pravo na kori-
stewe na slu`ben stan, a istiot
ne im e obezbeden, imaat pravo na
nadomestok za zakupnina na stan vo
visina koja ja opredeluva Vladata
na Republika Makedonija.
Nadomestokot na tro{ocite
za odvoen `ivot i nadomestokot
29
za zakupnina na stan me|usebno se
isklu~uvaat.
Na do me sto kot za se lid be ni
tro{oci, na lica na koi im sledu-
va pravo na koristewe na slu`ben
stan, se isplatuva vo visina na
vistinskite tro{oci za prevoz na
poku}ninata.
Nadomestokot za selidbeni tro-
{oci ne sleduva dokolku na vrabo-
teniot mu se isplatuva nadomestok
za odvoen `ivot.
Zabele{ka: Soglasno ~len 11 od
Zakonot odredbite na ovoj Zakon
koi se odnesuvaat na nadomestokot
za odvoen `ivot i nadomestokot za
zakupnina na stan, se primenuvaat
i na licata na slu`ba vo Armijata
na Republika Makedo nija i vo
Ministerstvoto za vnat re{ni
raboti, na koi im sleduvaat ovie
prava soglasno so Zakon.
NADOMESTOK
ZA PREVOZ
Nadomestok za prevoz do i od
rabotnoto mesto, po prethodno da-
dena pismena izjava se isplatuva za
vrabotenite i izbranite i imenuva-
nite funkcioneri kaj buxetskite
korisnici od centralnata vlast i
edinkite korisnici ~ie mesto na
`iveewe e oddale~eno nad 2,5 km
od rabotnoto mesto, no ne pove}e
od 900 denari mese~no.
Na vrabotenite koi od orga-
not vo koj se vraboteni, vremeno
se rasporedeni za izvr{uvawe na
raboti i zada~i nadvor od mestoto
na redovno vr{ewe na rabotite i
zada~ite, im pripa|a nadomestok
za prevoz do i od rabotnoto mesto
vo visina na vistinskite tro{oci
za javen prevoz, a dokolku takov ne
postoi, nadomestok za prevoz vo
visina na vistinskite tro{oci za
najevtinoto prevozno sredstvo.
Nadomestokot se isplatuva po
prethodno dostaveni spisoci do
Ministerstvoto za finansii od
strana na buxetskite korisnici
od centralnata vlast i edinkite
korisnici.
BUXETI I BUXETSKI KORISNICI
Na vra bo te ni te na koi vrz
osnova na oficijalno odobrenie
im e dozvoleno da koristat slu`-
beni vozila za li~en prevoz do i
od rabotnoto mesto ne im sleduva
nadomestok za prevoz.
NADOMESTOK ZA
ISHRANA
Vra bo te ni te kaj bu xet ski te
korisnici od centralnata vlast i
edinkite korisnici imaat pravo
na nadomestok za ishrana (dokolku
ishranata ne e organizirana) vo pa-
ri~en iznos od 2.300 denari mese~-
no, koj se isplatuva po prethodno
dostaveni spisoci do Ministers-
tvoto za finansii od strana na
korisnicite i edinkite korisnici
na sredstva od Buxetot.
Zabele{ka: Za denovite koga
vraboteniot e na slu`ben pat, bo-
leduvawe, godi{en odmor i otsus-
tvo od rabota po koja bilo druga
os no va, na do me sto kot za hra na,
prevoz, odvoen `ivot i pau{al, ne
mu se isplatuva.
NADOMEST ZA
DNEVNICA ZA
SLU@BENO PATUVAWE
VO ZEMJATA
Na vrabotenite kaj buxetskite
korisnici im sleduva dnevnica
za slu`beno patuvawe vo Republi-
kata bez tro{oci za no}evawe vo
iznos od 800 denari.
Dokolku patuvaweto traelo po-
ve}e od 12 ~asa se isplatuva cela
dnevnica.
Za patuvawe vo traewe od 8 do
12 ~asa se isplatuva 50% od utvrde-
niot iznos, odnosno 400 denari, a
dokolku na vraboteniot mu se obez-
Rafajlovski konsalting 109
BUXETI I BUXETSKI KORISNICI
bedeni no}evawe i ishrana mu sledu-
vaat 20% od utvrdeniot iznos.
PARI^NA POMO[ PRI
PODOLGO BOLEDUVAWE
Vo slu~aj na boleduvawe podol-
go od {est meseca i vo slu~aj na
pote{ki posledici od elementar-
ni nepogodi vo smisla na Zakonot
za za{tita i spasuvawe, na vrabo-
teniot mu se isplatuva pomo{ vo
visina od edna posledna isplatena
prose~na mese~na plata vo organot
kade {to e vraboten.
PARI^NA POMO[
VO SLU^AJ NA SMRT
Vo slu~aj na smrt na vrabote-
ni ot, na ne go vo to se mejs tvo mu
pripa|a pari~na pomo{ vo iznos
od dve posledni isplateni prose~-
ni mese~ni plati vo organot kade
{to bil vraboten rabotnikot, no
ne pove}e od 30.000 denari.
Vo slu~aj na smrt na ~len na po-
tesnoto semejstvo na rabotnikot
(roditel, bra~en drugar, deca rodeni
vo brak ili von brak, posinocite,
posvoenite deca i decata zemeni na
izdr`uvawe) dokolku `iveel vo zaed-
nica, mu pripa|a pari~na pomo{ vo
visina na edna posledna isplatena
prose~na mese~na plata vo organot
kade {to e vraboten, no ne pove}e od
15.000 denari po semejstvo.
ISPLATA NA
NADOMESTOCITE
Soglasno ~len 20 od Zakonot za
izvr{uvawe na Buxetot, buxetski-
te korisnici koi se finansiraat
isklu~ivo od samofinansira~ki
aktivnosti nadomestocite gi isp-
la}aat edinstveno od vaka ostva-
renite prihodi.
Vo prodol`enie vi davame pre-
gled na nadomestocite i iznosite
koi soglasno ovoj zakon im se ispla-
}aat na vrabotenite kaj Buxetski-
te korisnici i edinki korisnici
na sredstva od buxet.
109 REPREZENT MART 3/2008
Nadomestok Iznos
Nadomestok na tro{oci za odvoen 40% od prose~nata mese~na neto plata is-
`ivot platena vo RM vo prethodnite tri meseci
(dokolku mestoto na `iveewe od mestoto
na rabotewe e nad 100 km)
Nadomestok na tro{oci za za- Iznos opredelen so odluka od strana na
kupnina na stan Vladata na RM
Nadomestok na tro{oci za Vo visina na vistinskite tro{oci za
selidba prevoz na poku}ninata
Nadomestok za prevoz Ne pogolem od 900 denari (koga mestoto
na `iveewe e oddale~eno nad 2,5 km)
Nadomestok za dnevnica za 800 denari bez tro{oci za no}evawe
slu`beno patuvawe vo zemjata
Nadomestok za ishrana 2.300 denari
Pari~na pomo{ pri podolgo Edna posledna isplatena prose~na
boleduvawe mese~na plata vo organot kade {to e
vraboten
Pari~na pomo{ vo slu~aj na smrt Dve posledni isplateni prose~ni mese~ni
plati vo organot kade {to bil vraboten
rabotnikot, no ne pove}e od 30.000 denari
Pari~na pomo{ vo slu~aj na smrt Edna posledna isplatena prose~na
na ~len na potesnoto semejstvo na mese~na plata vo organot kade {to e
rabotnikot vraboten, no ne pove}e od 15.000 denari
Napomena: Na isplatenite iz- Buxetot na RM, javnite pretpri-
nosi koi go nadminuvaat najviso- jatija i javno-pravnite subjekti
kiot propi{an iznos za napred osnovani od centralnata vlast,
navedenite nadomestoci, soglasno kako i trgov skite dru{tva os-
odredbite na ~len 6 od Zakonot novani od Republika Makedonija,
za personalniot danok na dohod mo`at da vrabotuvaat rabotnici
("Slu`ben vesnik na RM", broj na opredeleno vreme i da sklu-
80/93...160/07), se presmetuva i ~uvaat dogovori za otstapuvawe na
pla}a personalen danok na dohod. rabotnik za privremeni vrabotu-
Bruto iznosot (neto iznosot vawa, za vr{ewe privremeni ra-
zgolemen so soodvetniot iznos na boti samo pod uslov ako za toa se
personalniot danok od prethodniot obezbedeni finansiski sredstva
stav) na nadomestocite na tro{ocite vo Buxetot na RM, odnosno vo fi-
od raboten odnos koj go nadminuva nansiskite planovi za tekovnata
propi{aniot iznos, soglasno ~len fiskalna godina.
14 i 14-a od Zakonot za danokot na Ministerstvoto za finansii vo
dobivka ("Slu`ben vesnik na RM", rok od 15 dena od denot na priemot
broj 80/93...160/07) ne se priznava na baraweto za vrabotuvawe novi
kako rashod, odnosno za istiot se rabotnici, pismeno gi izvestuva
zgolemuva dano~nata osnova. prethodno navedenite institucii
za obezbedenite finansiski sred-
VRABOTUVAWE NOVI stva za baranite vrabotuvawa.
RABOTNICI NA
OPREDELENO VREME
Buxetskite korisnici i edin-
kite korisnici na sredstva od
30
 HARTII OD VREDNOST

Aco DIMITROVSKI

BROKERSKI KU}I KAKO ALKA

VO SINXIROT NA PAZAROT
NA HARTII OD VREDNOST
fa }a at: ak ci i te na tr gov ski te
Brokerskite ku}i se akcionerski dru{tva osnovani od barem dve
dru{ tva; ak ci i te i ude li te vo
fizi~ki ili pravni lica (osven koga kako osnova~ se javuva banka
investicionite fondovi (spored
ili osiguritelno dru{tvo) so najmalku dvajca vraboteni brokeri
Zakonot za investicioni fondo-
ili investicioni sovetnici (so polo`en stru~en ispit i so dozvola
vi); obvrznicite; instrumentite
za rabota od Komisijata za hartii od vrednost). Brokerskite ku}i
na pazarot na pari; derivativnite
pretstavuvaat ovlasteni u~esnici na pazarot na hartii od vrednost
finansiski instrumenti, potvrdi-
zadol`eni da gi izvr{uvaat nalozite na klientite i da im davaat
te za stranski hartii od vrednost
informacii za kupoproda`ba na hartiite od vrednost. Raboteweto
i drugite finansiski instrumenti
na brokerskite ku}i e regulirano soglasno odredbite na Zakonot
{to spored Komisijata za hartii
za hartii od vrednost ("Slu`ben vesnik na RM", broj 95/05, 25/07,
od vrednost se smetaat za hartii
146/07 i 7/08).
od vrednost.

Brokerskite ku}i se eden od hartii od vrednost potrebni za OSNOVNA GLAVNINA

ovlastenite u~esnici na pazarot
na har tii od vred nost (po kraj
depozitarite, berzite, bankite,
brokerite i investicionite sovet-
nici), {to vr{at uslugi so hartii
od vred nost, od nos no tr gov ski
transakcii so koi se vr{i prome-
na na sopstvenosta na hartiite od
vrednost na sekundarniot pazar.
Po konkretno, gi vr{at slednite
uslugi:
a) kupuvawe i prodavawe na har-
tii od vrednost po nalog za smetka
na klientot;
b) ku pu va we i pro da va we na
hartii od vrednost vo svoe ime i
za svoja smetka;
v) upravuvawe so portfolio na
hartii od vrednost po nalog i za
smetka na individualen klient;
g) vr{ewe transakcii i aktiv-
nosti za smetka na izdava~ot na
uspe{na javna ponuda na hartiite
od vred nost, bez za dol `i te len Osnovnata glavnina, odnosno
otkup na neprodadenite hartii od vkupniot iznos na vlogovite na
vrednost; akcionerite vo brokerskata ku}a
d) vr{ewe transakcii i aktiv- mo`e da iznesuva od 75.000 - 500.000
nosti za smetka na izdava~ot na EVRA vo denarska protivvrednost
hartii od vrednost, potrebni za presmetana po sredniot kurs na
uspe{na javna ponuda na hartii- Narodnata banka na Republika Ma-
te od vrednost, so zadol`itelen kedonija. Visinata na osnovnata
otkup na neprodadenite hartii od glavnina e vo zavisnost od toa za
vrednost; koi uslugi e registrirana broker-
|) dejstvuvawe kako pokrovitel ska ku}a, pa taka:
pri kotacija;
e) investiciono sovetuvawe; i
`) izvr{uvawe transakcii i
aktivnosti za smetka na treti li-
ca potrebni za prezemawe na edno
akcionersko dru{tvo (soglasno
Zakonot za prezemawe akcioner-
ski dru{tva).
Hartiite od vrednost predmet
na trgovskite transakcii gi op-

31 Rafajlovski konsalting 111

HARTII OD VREDNOST
Visina na osnovnata
glavnina vo Evra
75.000 a), |), e)
150.000 a), v), |), e)
500.000 a), b), v), g), d), |), e), `)
Zabele{ka: Baraweto za mini-
malna osnova glavnina ne se odne-
suva na podru`nica na stranska
brokerska ku}a osnovana na terito-
rijata na Republika Makedonija.
Osnovnata glav ni na mo ra da
se poseduva vo sekoe vreme po~-
nuvaj}i od denot na steknuvawe
na dozvolata za rabota, (duri ne
e mo`no da se vr{i raspredelba
na dobivkata na del za dividenda
ako so toa brokerskata ku}a se
doveduva vo sostojba da nemo`e
da go odr`uva potrebnoto nivo na
glavninata).
Za promenata na sopstveni~ka-
ta struktura na osnovnata glavnina
se izvestuva Komisijata za hartii
(vo rok od 8 kalendarski dena).
AKTI NA
BROKERSKATA KU]A
Vo rabotnite prostorii na bro-
kerskata ku}a i toa na vidno mesto
se istaknuvaat op{tite uslovi za
rabota {to mu se davaat na uvid na
klientot pri sklu~uvawe na bilo
kakov dogovor za uslugi so hartii
od vrednost. Vo niv se utvrdeni
zaemnite prava i obvrski so kli-
entite; na~inot na re{avawe na
sporovite; rizicite na koi se na-
iduva pri rabotewe so hartii od
vrednost; ~lenstvoto vo samoregu-
lira~ka organizacija i sl. Pokraj
toa, se donesuva i tarifnik na
uslugite so hartii od vrednost.
UPRAVUVAWE
SO RIZICI
Bro ker ska ta ku }a e dol` na
navremeno da gi ispolnuva pristig-
natite obvrski i da bide likvidna
vo sekoe vreme.
Visinata na likvidnite sreds-
tva se vo zavisnost od obemot i
112 REPREZENT MART 3/2008
Uslugi za koi e registrirana brokerskata ku}a
(spored prethodno navedenite to~ki)
vidot na uslugite {to gi vr{i
brokerskata ku}a i od rizicite na
koi e izlo`ena pritoa.
Komisijata za hartii od vred-
nost gi propi{uva koeficientite
na izlo`enost na oddelni rizici,
{to brokerskata ku}a ne smee da gi
nadmine i so toa da vleze vo rizik
i da se stane nelikvidna.
Komisijata za hartii od vred-
nost go pro pi {u va i iz no sot,
vidot, odr`uvaweto i na~inot na
presmetka i kontrola na likvidni-
te sredstva kaj brokerskite ku}i.
POSEBNA SMETKA ZA
PARI^NITE SREDSTVA
NA KLIENTOT
Klientite imaat svoi pari~ni
sredstva vo brokerskite ku}i vrz
dve osnovi i toa:
a) Koga na brokerskata ku}a i
davaat pari, istata da kupi hartii
od vrednost vo nivno ime i za nivna
smetka, i
b) Koga brokerskata ku}a proda-
va hartii od vrednost na klientite
(ovie sredstva najdocna sledniot
den po priemot, t.e. otkako e izvr-
{ena proda`ba na hartii od vred-
nost, se naso~uvaat na smetkite na
klientite).
Pari~nite sredstva na klien-
tite brokerskata ku}a gi vodi na
posebna smetka otvorena vo banka
i so niv postapuva isklu~ivo vo
soglasnost so instrukciite dade-
ni od klientite. Ovie sredstva
brokerskata ku}a ne smee da gi
koristi za bilo {to, ako toa ne
go pobara klientot bidejki toa se
negovi sredstva, a ne sredstva na
brokerskata ku}a.
Vo slu~aj na otvorawe ste~ajna
postapka nad brokerskata ku}a, se
zatvoraat posebnite smetki vo ban-
kite na koi se vodat sredstvata na
klientite i istite im se vra}aat
na sopstvenicite.
SKLU^UVAWE DOGOVOR
I IZVR[UVAWE NA
NALOGOT OD KLIENTOT
Op{to zemeno odnosite me|u
brokerskata ku}a i klientot se
regulirani so Zakonot za obligaci-
onite odnosi iako nekoi specifi~-
nosti pokonkretno se regulirani
so Zakonot za hartii od vrednost.
Do go vo rot so kli en tot {to
se odnesuva na kupoproda`ba na
hartii od vrednost, se sklu~uva vo
pismena forma i toa pred da se pri-
fati bilo kakov nalog od klientot.
Dogovorot gi sodr`i op{tite uslo-
vi za rabota na brokerskata ku}a i
izjava na klientot deka e zapoznat
so istite, kako i so sodr`inata
na dogovorot. Dogovorot vo nikoj
slu~aj ne smee da sodr`i odredba
so koja klientot bi se odrekol od
nekoe svoe pravo, predvideno so
zakon, me|u koi i ograni~uvawe na
pravoto na sudska za{tita vo slu~aj
na spor, nitu pak da i dava pravo na
brokerskata ku}a da naplati i drug
nadomest osven predvideniot za iz-
vr{uvawe na trgovski transakcii
(ako realiziranata cena e popovol-
na za klientot od onaa utvrdena vo
negoviot nalog).
So klientot mo`e da se sklu~i
i t.n. dogovor za portfolio-menax-
ment so koj{to brokerskata ku}a
se obvrzuva za utvrden nadomestok,
soglasno politikata za vlo`uvawe
utvrdena vo dogovorot vo ime i za
smetka na klientot da gi vlo`uva
negovite pari~ni sredstva vo har-
tii od vrednost so cel raspredelu-
vawe na rizikot. Ovoj dogovor se
sklu~uva vo pismena forma i vo
nego se utvrdeni iznosot na pari~-
nite sredstva {to klientot i gi
doveril na brokerskata ku}a, poli-
tikata na vlo`uvawa na klientot,
visinata na nadomestokot i na~i-
not na negovoto presmetuvawe.
Nalogot so koj klientot i nalo-
`uva na brokerskata ku}a za negova
32

smetka da izvr{i opredelena transakcija so hartii od
vrednost, mo`e da se dade usno, pismeno ili vo elektron-
ska forma, {to zavisi od me|usebniot dogovor.
Prifateniot nalog od strana na brokerskata ku}a
vedna{ se evidentira vo kniga na nalozi {to se vodi
vo elektronska forma i vo nea se evidentirani site
kupoproda`ni transakcii i toa posebno:
 Kupoproda`ni transakcii vo ime i za smetka
na klientot;
 Kupoproda`ni transakcii vo ime i za smetka na
samata brokerska ku}a;
 Kupoproda`ni transakcii izvr{eni vrz osnova
na dogovor za upravuvawe so portfolio na hartii od
vrednost.
Zaradi verodostojnost na podatocite navedeni vo
knigata, zabraneto e sekoe podocne`no prepravawe na
vnesenite podatoci i istata se ~uva trajno.
Prifateniot nalog od komitentot se izvr{uva
po pat na ponuda na berza, vedna{ {tom uslovite na
pazarot na hartii od vrednost go dozvoluvaat toa i vo
soglasnost so prioritetot vo knigata za nalozi. Pri
ova brokerskata ku}a ne smee da kupuva ili da prodava
hartii od vrednost za svoja smetka ili za smetka na vra-
botenite lica vo nea, ako so toa se onevozmo`uva spro-
veduvawe na nalogot od klientot, odnosno ako poradi
toa istiot bi se realiziral po ponepovolni uslovi.
IZVESTUVAWE NA KLIENTOT
ZA IZVR[ENITE TRANSAKCII
SO HARTII OD VREDNOST
Po 2 dena od poramnuvaweto (izvr{uvawe na pla}a-
weto od strana na kupuva~ot i prenos na sopstvenosta na
hartiite od vrednost od strana na prodava~ot) broker-
skata ku}a e dol`na da mu dostavi na klientot izve{taj
za sklu~uvawe i poramnuvawe so hartii od vrednost i
da go ~uva dokazot za uredno dostavuvawe na istiot. Iz-
ve{tajot sodr`i podatoci za: izdava~ot na hartiite od
vrednost, vidot, redot i klasata na hartii od vrednost so
koi e trguvano; vid na nalogot (kupoven ili proda`en);
koli~ina na hartiite od vrednost so koi e trguvano, cena-
ta na kupoproda`bata na hartiite od vrednost; nadomest
za transakcijata; data na priem na nalogot za trguvawe;
data na poramnuvawe na transakcijata.
ZA[TITA NA INTERESOT NA KLIENTITE
Za da mo`e {to e mo`no podobro da go za{titi
interesot na svoite klienti, brokerskata ku}a se
trudi da ja osoznae {to e mo`no podobro nivnata fi-
nansiskata sostojba, celta i iskustvoto na klientite
vo vlo`uvawata vo hartii od vrednost, a duri potoa gi
izvestuva za site bitni okolnosti koi }e vlijaat vrz
nivnite kone~ni odluki za kupuvawe ili proda`ba na
33
HARTII OD VREDNOST
hartii od vrednost i za rizicite vo vrska so vlo`uva-
wata vo hartii od vrednost.
Brokerskata ku}a gi izvestuva klientite i za
mo`ni sudiri na interesi so brokerskata ku}a i vra-
botenite vo ku}ata.
Za {tetata {to }e se predizvika kaj klientot so
~inewe ili ne~inewe na dejstvijata od strana na bro-
kerot ili investicioniot sovetnik vraboten vo bro-
kerskata ku}a, odgovornost snosi brokerskata ku}a.
VODEWE NA SMETKOVODSTVO I
IZGOTVUVAWE NA GODI[NI SMETKI
Brokerskite ku}i se osnovaat i rabotat soglasno
Zakonot za hartii od vrednost, no vo delot na vodeweto
na trgovskite knigi gi promenuvaat odredbite na Zako-
not za trgovskite dru{tva (~len 469, 471, 473, 474, 476 i
477). Toa zna~i deka trgovskite knigi (dnevnik, glavna
kniga i analiti~kite evidencii) se vodat po principot
na dvojno knigovodstvo spored smetkite propi{ani
vo Uredbata za smetkovniot plan za bankite, {tedil-
nicite i drugite finansiski organizacii ("Slu`ben
vesnik na RM", broj 51/95...79/02), a godi{nite smetki i
finansiskite izve{tai se izgotvuvaat i se dostavuvaat
do Centralniot registar najdocna do 28 Fevruari vo
tekovnata za izminatata delovna godina.
Godi{nite smetki se sostavuvaat na obrascite
bilans na uspeh i bilans na sostojba, dodeka finan-
siskite izve{tai pokraj prednoto gi sodr`at u{te
i izve{taite za promeni vo glavninata i izve{taite
za pari~nite tekovi i primenetata smetkovodstvena
politika.
Vo prodol`enie davame prakti~en primer za smetko-
vodstveno evidentirawe na trgovska transakcija so har-
tii od vrednost izvr{eno preku brokerskata ku}a:
Primer:
1. Fizi~ko lice poseduva obvrznici od zaem za
pati{ta vo iznos od 100.000 denari, a {to dospeva-
at za naplata vo 2009 godina;
2. Na den 6.01.2008 godina liceto odlu~ilo da gi
prodade obvrznicite po diskontna cena od 80.000 de-
nari i za taa cel se obratilo do brokerskata ku}a
"Hors" - Skopje, so koja slu~ilo dogovor za baranata
transakcija pri {to soglasno tarifata, za izvr{e-
nata transakcija brokerskata ku}a }e naplati 2% od
postignatata cena t.e. 1.600 denari (80.000 h 2%);
3. Na den 31.01.2008 godina obvrznicite se pro-
dadeni za iznos od 80.000 denari;
4. Brokerskata ku}a go izvestila liceto za nas-
tanatata transakcija i mu gi prefrlila sredstvata
vo iznos od 78.400 denari (namaleno za 2% provizi-
ja) na negovata tekovna smetka vo banka.
Rafajlovski konsalting 113
HARTII OD VREDNOST

Vrz osnova na navedenata transakcija vo brokerska-

ta ku}a "Hors" - Skopje , sprovedeni se slednive:

KNI@EWA:

990 - Aktivni vonbilansni

knigovodstveni evidencii ...........80.000
995 - Pasivni vonbilansni
knigovodstveni evidencii .................80.000
Za primeni obvrznici od
fizi~ko lice za proda`ba
1082 - Pari~ni sredstva za
vr{ewe raboti vo ime i za
smetka na naselenie.......................80.000
2549 - Ostanati obvrski
po drugi osnovi .....................................78.400
688 - Drugi prihodi .........................................1.600
Prodadeni obvrznici od fizi~koto
lice soglasno dogovorot
2549 - Ostanati obvrski
po drugi osnovi ...............................78.400 finansiskite izve{tai izgotveni soglasno MSFI i
1082 - Primeni sredstva za potvrdeni od ovlasten revizor (ova se odnesuva i na
vr{ewe raboti vo ime i podru`nica na stranska brokerska ku}a)
za smetka na naselenie ........................78.400 Obrascite na koi se podnesuvaat izve{taite gi
Prefrlawe na pari~nite sredstva izgotvuva Komisijata za hartii od vrednost.
na tekovna smetka na fizi~koto lice
100 - @iro smetka ......................................1.600 KONTROLA NA BROKERSKITE KU]I
1082 - Pari~ni sredstva za
vr{ewe raboti vo ime i Kontrola vrz rabotata na brokerskite ku}i vr{i
za smetka na naselenie ..........................1.600 Komisijata za hartii od vrednost i toa preku:
Naplatena provizija 2% po  izdavawe i poni{tuvawe na dozvolite za redov-
dogovor so fizi~koto lice no rabotewe kako i pri spojuvawe na 2 ili pove}e
995 - Pasivni vonbilansni brokerski ku}i (dodeka za ekspoziturite na doma{-
smetkovodstveni evidencii .........80.000 nite brokerski ku}i na teritorijata na RM istite
990 - Aktivni vonbilansni ne se potrebni - dovolno e samo da se informira
smetkovodstveni evidencii ...............80.000 Komisijata);
Za prodadeni obvrznici primeni  izdavawe dozvola za rabota na podru`nica na
od fizi~ko lice soglasno dogovor stranska brokerska ku}a;
 propi{uvawe na iznosot, vidot, odr`uvaweto
IZVE[TAI [TO GI PODNESUVA i na~inot na presmetka i kontrola na likvidnite
BROKERSKATA KU]A DO KOMISIJATA sredstva;
ZA HARTII OD VREDNOST  vodewe registar na brokerski ku}i i nivni eks-
pozituri;
Brokerskite ku}i dostavuvaat do Komisijata za  izdavawe dozvoli za ~lenstvo vo samoregulira~-
hartii od vrednost: ka organizacija (depozitarot na hartii od vrednost
a) Izvestuvawe za nemo`nost od navremeno ispol- i berzata);
nuvawe na pristignatite obvrski koi klientite i za  donesuvawe re{enie za ispolnetost na uslovite
promena vo podatocite od dozvolata za rabota; za otvorawe na likvidacija, odnosno davawe predlog
b) Mese~en izve{taj (do 15-ti sledniot mesec) za za otvorawe ste~ajna postapka;
presmetka na osnovnata glavnina; za pravnite prome-  soglasnost za imenuvawe direktor;
ni; za promeni vo sopstveni~kata struktura i za izjava  propi{uvawe na na~inot na potvrduvawe na pri-
deka osnovnata glavnina bila na potrebnoto nivo; fa}awe nalog na klientot od strana na brokerskata
v) Godi{en izve{taj za svoeto rabotewe (se pod- ku}a, kako i na~inot na vodewe i sodr`ina na knigata
nesuva do 31 maj tekovnata za izminatata godina) so na nalozi i ~uvawe na dokazi i sli~no.

114 REPREZENT MART 3/2008 34


PRESTANOK NA BROKERSKATA KU]A
Brokerskata ku}a prestanuva so rabota dokolku doj-
de do likvidacija ili se otvori ste~ajna postapka.
Predlog za otvorawe likvidacija do nadle`niot
sud podnesuva Komisijata za hartii od vrednost do-
kolku se ispolneti odredeni preduslovi (toa go bara
Sobranieto na akcioneri; trajno i e odzemena dozvo-
lata za rabota ili ne zapo~nala so rabota vo rok od 6
meseci od dobivaweto na dozvola za rabota). Po ova
so re{enieto za likvidacija se povikuvaat doverite-
lite da gi prijavat svoite pobaruvawa od brokerskata
ku}a (najdocna vo rok od 30 dena), a dol`nicite da gi
namirat svoite obvrski koi istata i po vpari~uvawe
na imotot se donesuva re{enie za raspredelba na li-
kvidacionata masa na doveritelite ~ie pobaruvawe
e utvrdeno. Po namiruvaweto na obvrskite, imotot
{to }e preostane se raspredeluva na akcionerite i
potoa se donesuva re{enie za zaklu~uvawe na likvi-
dacionata postapka {to se dostavuva do komisijata,
likvidatorot, bankite i nositelot na platniot pro-
met (kade brokerskata ku}a imala svoja smetka) i do
Centralniot registar na RM (koj go vodi trgovskiot
registar) koj ja bri{e brokerskata ku}a od trgovski-
ot registar.
Dokolku vo postapkata na likvidacija se utvrdi
deka sredstvata na brokerskata ku}a ne se dovolni za
namiruvawe na site obvrski ili dokolku ne e mo`no
vparu~uvawe na sredstvata, se dava predlog za zapi-
rawe na otvorenata likvidacija i istovremeno se
podnesuva predlog za otvorawe ste~ajna postapka do
nadle`niot sud.
Ste~ajna postapka se otvora dokolku ako pokraj
nedovolnosta na pari~nite sredstva za namiruvawe na
obvrskite koi doveritelite, se konstatira deka ne se
podobrila ni finansiskata sostojba na ku}ata i taa
ne e vo sostojba da gi namiruva vtasanite obvrski vo
rok od 45 kalendarski dena od nivnoto vtasuvawe ili
ako e prezadol`ena.
Vodeweto na ste~ajnata postapka kaj brokerskite
ku}i se vr{i soglasno Zakonot za ste~aj (osven vo
delot za sproveduvawe na planot za reorganizacija;
li~noto upravuvawe; osloboduvaweto od drugi obvr-
ski; posebnite vidovi ste~ajna postapka za poedinci
so status na trgovci; ste~ajna postapka so stranski
elementi i odbor i sobranie na doveriteli).
ZAGOVARAWE NA IDEJA ZA FORMIRAWE
GARANTEN FOND ZA AKCII
Vo posledno vreme od strana na Komisijata za har-
tii od vrednost se predlaga formirawe garanten fond
kako dopolnitelna za{tita na tie {to vlo`uvaat
na Makedonskata berza. Takov fond postoi vo nekoi
35
HARTII OD VREDNOST
zemji i e pod kontrola na centralniot depozitar, a
sredstvata vo nego se pribiraat so deponirawe odrede-
na suma od strana na u~esnicite na pazarot na kapital
ili so strana na u~esnicite na pazarot na kapital ili
so povlekuvawe od nivnite smetki vo ste~aj na potreb-
na ({to e nepovolno bidejki taka mnogu pari stojat
zarobeni namesto da se investiraat na berzite).
Fondot bi go formirale ovlastenite u~esnici
na pazarot na hartii od vrednost (brokerskite ku}i,
Centralniot depozitor i Makedonskata berza) vo
koj slu~aj tovarot bi padnal vrz gra|anite, bidejki
}e se izdvojuva kako provizija od sekoja berzanska
transakcija.
Vo momentov brokerskite ku}i garantiraat so toa
{to vo sekoj moment dr`at gotovi pari vo visina od
5% od obvrskite. Ova zna~i deka sega za berzanska
transakcija e dovolen samo potpi{an nalog, pri {to
brokerite nemaat 100% garancija deka parite }e bi-
dat uplateni. Zatoa vo momentot nivnata reakcija
kon novata ideja e namesto da se formira fond, podo-
bro e so zakonot da se zabrani da se vr{at berzanski
transakcii dokolku nema pari na smetkata. Toa zna~i
deka brokerite ne bi smeele da kupuvaat i prodavaat
akcii dodeka nalogodava~ot ne prilo`i dokaz deka
ima pari na smetkata.
Mislewata za i protiv ovoj fond se podeleni a vo
momentov ne bi mo`ele da se obe{tetat investitorite
vo slu~aj da ne bide platena nekoja berzanska trans-
akcija i se e ostaveno na kontrolata na bonitetot na
brokerite od Centralniot depozitar na hartii od
vrednost.
Rafajlovski konsalting 115
 EVROPSKO PRAVO
Sovetot na Evropskata unija (EU) vo 2006 godi-
na go vospostavi Instrumentot za pretpristapna
pomo{ na zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU i
zemjite potencijalni kandidati za ~lenstvo vo EU
(Regulativa broj 1085/2006).
Regulativata e donesena so cel da se podobri
efikasnosta na nadvore{nata pomo{ na Zaednica-
ta. So ovaa regulativa predvidena e nova ramka za
programirawe i za ispora~uvawe na pomo{ta na
zemjite kandidati za ~lenstvo vo EU i zemjite po-
tencijalni kandidati za ~lenstvo vo EU. Sega{niot
instrument pretstavuva eden od op{tite instru-
menti koi direktno gi poddr`uvaat politikite na
evropskata nadvore{na pomo{.
Soglasno regulativata, pomo{ta za zemjite-kan-
didatki, kako i za potencijalnite zemji-kandidatki
treba da bide naso~ena kon poddr{ka na nivnite
napori za zajaknuvawe na:
РЕГУЛАТИВА НА СОВЕТОТ НА ЕВРОПСКАТА
УНИЈА ЗА ВОСПОСТАВУВАЊЕ НА ИНСТРУМЕНТОТ
ЗА ПРИСТАПНА ПОМОШ (ИПА) Nata[a MISOVSKA
KORISNICI
Regulativata se odnesuva na zemjite kandidatki
- Hrvatska, Turcija i Republika Makedonija, i na po-
tencijalnite zemji kandidatki- Albanija, Bosna, Crna
Gora, Srbija, vklu~uvaj}i go i Kosovo.
Zaednicata im pomaga na zemjite vo nivnoto usog-
lasuvawe so standardite i politikite na Evropskata
unija preku dodeluvawe na sredstva od EU fondovite
soglasno IPA.
ZEMJI KANDIDATKI
 HRVATSKA - na 17 i 18 juni 2004 godina Evrop-
skiot sovet od Brisel prepora~a zapo~nuvawe na
pregovorite so Hrvatska za pristapuvawe kon EU.
 TURCIJA - aplikacijata za ~lenstvo vo EU
e prifatena od Evropskiot sovet vo Helsinki
vo 1999 godina. Na 16 i 17 dekemvri 2004 godina
Evropskiot sovet vo Brisel go prepora~uva zapo~-
nuvaweto na pregovorite so Turcija za pristapu-
vawe kon EU.
 MAKEDONIJA - na 15 i 16 dekemvri 2005 godi-
na Evropskiot sovet vo Brisel re{i na Republika
Makedonija da i dade status na zemja-kandidatka
za ~lenstvo vo EU.
116 REPREZENT MART 3/2008
 demokratskite institucii i na vladeeweto
na pravoto,
 za reforma na javnata administracija,
 sproveduvawe na ekonomskite reformi,
 po~ituvawe na ~ovekovite i na malcinskite
prava,
 promovirawe na polovata ednakvost,
 poddr`uvawe na razvojot na gra|anskoto
op{testvo i unapreduvawe na regionalnata
sorabotka, kako i za pomiruvawe i rekon-
strukcija, i da pridonese za odr`liv razvoj
i za namaluvawe na siroma{tijata vo ovie
dr`avi.
Za spro ve du va we na Re gu la ti va ta (EZ) br.
1085/2006 na Sovetot za vospostavuvawe instrument
za pretpristapna pomo{ (IPA), Komisijata na
evropskite zaednici na 12 juni 2007 godina ja donese
Regulativata br. 718/2007.
KOMPONENTI
Pomo{ta se programira i se sproveduva vo soglas-
nost so slednive komponenti:
I - Pomo{ za tranzicija i institucionalna nad-
gradba;
II - Prekugrani~na sorabotka;
III - Regionalen razvoj;
IV - Razvoj na ~ove~ki resursi, i
V - Ruralen razvoj.
Komponentata za pomo{ta za tranzicija i institu-
cionalna nadgradba i komponentata za prekugrani~na
sorabotka se dostapni na site zemji-korisni~ki, so
cel da im se pomogne vo procesite na tranzicija i vo
nivnoto pribli`uvawe kon EU, kako i za da se pottik-
ne regionalnata sorabotka me|u niv.
Komponentite za regionalen razvoj, za razvoj na
~ove~ki resursi i za ruralen razvoj se dostapni samo
na zemjite-kandidatki koi se akreditirani za upravu-
vawe so fondovite na decentraliziran na~in, za da
im pomognat da se podgotvat za periodot po pristapu-
vaweto, osobeno za sproveduvaweto na politikite na
Zaednicata za kohezija i za ruralen razvoj, odnosno za
koristewe na sredstvata od Kohezioniot fond, Evrop-
skiot socijalen fond i Evropskiot zemjodelski fond
za ruralen razvoj (EAFRD).
36
 EVROPSKO PRAVO

Komponentata za ruralen razvoj gi poddr`uva zem- Vo soglasnost so ovaa Regulativa, pomo{ta se obez-
jite kandidatki za ~lenstvo vo EU pri razvivaweto beduva preku pove}egodi{ni ili godi{ni programi
na politiki, kako i pri podgotovkite za sproveduvawe spored prioritetite definirani vo pove}egodi{nite
i za upravuvawe so zaedni~kata zemjodelska politika indikativni planira~ki dokumenti.
na Zaednicata. Programite gi utvrduvaat posakuvanite celi,
poliwata na intervencija, o~ekuvanite rezultati,
INFORMACII ZA PREDLOG-INDIKATIVNI upravnite postapki i vkupniot iznos na planirano-
FINANSISKI ALOKACII to finansirawe. Tie sodr`at rezime ili opis na
vidovite operacii {to se finansiraat, indikacii za
Zaradi poddr{ka na strategiskoto planirawe, iznosite raspredeleni po sekoj vid operacija, kako i
Komisijata (na godi{na osnova) gi iznesuva pred indikativen raspored za sproveduvaweto. Onamu kade
Evropskiot parlament i pred Sovetot svoite name- {to e zna~ajno, tie gi vklu~uvaat i rezultatite od seto
ri za finansiskite alokacii {to }e gi predlaga za steknato iskustvo od prethodnata pomo{. Celite se
pretstojnite tri godini, vo forma na pove}egodi{na konkretni, relevantni i merlivi i imaat vremenski
indikativna finansiska ramka. utvrdeni reperi.
Komisijata gi donesuva pove}egodi{nite i godi{-
POVE]EGODI[NA INDIKATIVNA FINANSISKA nite programi, kako i site nivni izmeni.
RAMKA 2007-2009 ZA REPUBLIKA MAKEDONIJA
UPRAVUVAWE SO POMO[, IZVE[TAI
Komponenta 2007 2008 2009 Vkupno
I ‡ Pomo{ za tranzi- Komisijata e odgovorna za sproveduvaweto na
cija i institucio-
nalna nadgradba 41.6 39.9 38.1 119.6 Regulativata za IPA. Spored ovaa Regulativa aktiv-
nostite se upravuvaat, sledat, procenuvaat i se pi-
II ‡ Prekugrani~na
sorabotka 4.2 5.3 5.3 15.1 {uvaat izve{tai vo soglasnost so Regulativata (EZ,
Evroatom) br. 1605/2002, koja pretstavuva finansiska
III ‡ Regionalen razvoj 7.4 12.3 20.8 40.5
regulativa na EZ.
IV ‡ Razvoj na ~ove~ki Soglasno finansiskata regulativa upravuvaweto
resursi 3.2 6.0 7.1 16.3
so pomo{ta (IPA) mo`e da bide sprovedeno preku:
V ‡ Ruralen razvoj 2.1 6.7 10.2 19
 centralizirano upravuvawe,
Vkupno 58.5 70.2 81.8 210.5  podeleno upravuvawe ili decentralizirano
*Iznosite se iska`ani vo milioni evra upravuvawe,
 zaedni~ko upravuvawe so me|unarodni organi-
zacii.
Finansiraweto na Zaednicata mo`e da se ostvaru-
va preku finansiski spogodbi pome|u Komisijata i
zemjata-korisni~ka, dogovori za nabavki ili dogovori
za grant so nacionalni ili so me|unarodni tela od jav-
niot sektor ili so fizi~ki i pravni lica odgovorni
za sproveduvaweto na aktivnosta ili, pak, preku dogo-
vori za vrabotuvawe. Za prekugrani~nite programi so
zemjite-~lenki zada~ite za sproveduvawe mo`at da im
se delegiraat na zemjite-~lenki i vo toj slu~aj tie se
sproveduvaat preku zaedni~ko/podeleno upravuvawe.
Ovaa pove}egodi{na indikativna finansiska ram- Sekoja godina Komisijata dostavuva izve{taj do
ka uka`uva na namerite na Komisijata za raspredelba- Evropskiot parlament i do Sovetot na Evropa za spro-
ta na sredstva po komponenti. Taa e elaborirana vrz veduvawe na pomo{ta vo koj se sodr`ani informacii
osnova na grupa objektivni i transparentni kriteriu- za aktivnostite finansirani vo tekot na godinata i
mi, vklu~uvaj}i gi i analizata na potrebite, apsorpci- za naodite od sledeweto pri {to dava procenka za po-
oniot kapacitet na zemjata korisni~ka, po~ituvaweto stignatite rezultati pri koristewe na sredstvata.
na uslovite i kapacitetot za upravuvawe.
Pove}egodi{nata indikativna finansiska ramka KOMITETI
e sostaven del od godi{niot paket za pro{iruvawe
na Komisijata, odr`uvaj}i go pritoa trigodi{noto Soglasno IPA regulativata se osnova IPA Ko-
planirawe. mitet sostaven od pretstavnici na zemjite-~lenki

37 Rafajlovski konsalting 117

 EVROPSKO PRAVO
i so nego pretsedava pretstavnik
na Komisijata. Toj i pomaga na
Komisijata vo nejzinata zada~a
da obezbedi koordinacija i kohe-
rentnost na pomo{ta dadena po
razli~nite komponenti, odnosno i
pomaga vo donesuvaweto na pove}e-
godi{nite indikativni planira~-
ki dokumenti i nivnite godi{ni
re vi zii, ka ko i pro gra mi te za
pomo{ta.
Isto taka, Komisijata gi do-
nesuva programite za regionalen
razvoj so pomo{ i na Koordina-
tivniot komitet na fondovite.
Za donesuvawe na programite od
komponentata za ruralen razvoj na
Komisijata i pomaga Komitetot za
ruralen razvoj.
Programite (pove}egodi{ni
i go di{ ni pro gra mi) mo `e da
pretrpat izmeni dokolku tie ne
zna~at su{tinski promeni na pri-
rodata na prvobitnite programi
i aktivnosti i, {to se odnesuva
na finansiskiot element, onamu
kade {to tie ne nadminuvaat 20%
od vkupniot iznos predviden za
programata ili za spomenatata
aktivnost, najmnogu do 4 milioni
evra. Komitetot {to go dava misle-
weto za prvobitnata programa ili
aktivnost e informiran za site
odluki vo vrska so izmenite.
VIDOVI POMO[
Pomo{ta, vo soglasnost so ovaa
Regulativa, mo`e, me|u drugoto, da
finansira investicii, dogovori
za nabavki, grantovi, vklu~uvaj}i
i subvencii za kamatni stapki,
posebni krediti, garancii za kre-
diti i finansiska pomo{, da bide
poddr{ka na buxetot i na drugite
specifi~ni formi na buxetska po-
mo{ i da dava pridones kon kapita-
lot na me|unarodnite finansiski
institucii ili na regionalnite
razvojni banki.
Sredstvata od IPA fondovi-
te nema da se koristat za pla}a-
we danoci, carini ili dava~ki vo
zemjite-korisni~ki.
118 REPREZENT MART 3/2008
MERKI ZA PODDR[KA
Pomo{ta mo`e, isto taka, da se
koristi za pokrivawe na tro{oci-
te za aktivnosti povrzani so podgo-
tovki, posledovatelni aktivnosti,
kontroli, revizii i procenki koi
se ne op hod ni za ra ko vo de we so
programata i za postignuvawe na
nejzinite celi, osobeno za studii,
sredbi, informacii i publicitet,
kako i za drugi tro{oci za admi-
nistrativna i za tehni~ka pomo{
od koi Komisijata mo`e da ima
korist pri rakovodeweto so pro-
gramata.
SPROVEDUVAWE NA POMO[TA
Komisijata i zemjite-korisni~-
ki sklu~uvaat ramkovni spogodbi
za sproveduvawe na pomo{ta.
Vladata na Republika Makedo-
nija na 30.10.2007 godina ja sklu~i
Ramkovnata spogodba so Evropska-
ta komisija koja vo mesec januari
2008 go di na e ra ti fi ku va na od
strana na Sobranieto na RM. So
Ramkovnata spogodba se utvrduvaat
pravilata za sorabotka vo vrska
so finansiskata pomo{ na EZ vo
ramkite na sproveduvaweto na po-
mo{ta spored IPA.
Dopolnitelni spogodbi vo vr-
ska so sproveduvaweto na pomo{ta,
}e se sklu~uvaat me|u Komisijata
i zemjata-korisni~ka (sektorska
spogodba).
Pomo{ta spored IPA regulati-
vata mo`e da se koristi od zemjata
korisni~ka otkako }e se sklu~i i
vleze vo sila ramkovnata spogodba
i dokolku e sklu~ena, sektorskata
spogodba za komponentata.1)
Ramkovnata spogodba koja Re-
publika Makedonija ja sklu~i so
Evropskata komisija gi utvrduva:
1)
Soglasno Regulativata (EZ) br.718/2007 od 12 juni 2007 godina za
sproveduvawe na Regulativata (EZ) br.1085/2006 na Sovetot za
vospostavuvawe na IPA
2)
Vo soglasnost so Regulativata (EZ, Evroatom) br. 1605/2002 na
Sovetot i Regulativata (EZ, Evroatom) br. 2342/2002 na Sovetot za
utvrduvawe detalni propisi za sproveduvawe na Regulativata (EZ,
Evroatom) br. 1605/2002 na Sovetot
 op{tite pravila za finansi-
ska pomo{ od Zaednicata,
 vospostavuvaweto na stru-
kturite i organite potrebni za
upravuvawe,
 zaedni~kite odgovornosti
na go res po me na ti te stru ktu ri,
organi i tela,
 barawa za kontrola i uslo-
vi za:
 akreditacijata i sledeweto
na akreditacijata na nacionalni-
ot koordinator za avtorizacija
od nad le` ni ot ko or di na tor za
akreditacija,
 akreditacijata i sledeweto
na akreditacijata na operativnata
struktura od nacionalniot koordi-
nator za avtorizacija,
 prenesuvaweto na ovlastuva-
wata za upravuvawe od strana na
Komisijata,
 pod go tvu va we na go di{ na
izjava za garancija od strana na
nacionalniot koordinator za avto-
rizacija,
 propisi za nabavka,2)
 zatvorawe na programite,
 definiciite za nepravilnost,
za izmama kako i onie za aktivna i
pasivna korupcija, zaedno so onie
od zakonodavstvoto na Zaednicata;
obvrskata na zemjata-korisni~ka
za prezemawe soodvetni za{titni
merki protiv aktivna i pasivna
korupcija, merki protiv izmami i
korektivni aktivnosti; propisite
za povrat na sredstvata vo slu~aj na
nepravilnosti ili izmami,
 povrati na sredstva i finansi-
ski korekcii i prisposobuvawa,
 pravilata za nadzor, kon-
trola i revizija od Komisijata i
Evropskiot sud na revizori;
 propisite za danoci, carin-
ski da va~ ki i dru gi fi skal ni
tro{oci,
38

 barawa za davawe informa-
cii i javnost.
Za pettata komponenta na IPA,
odnosno Komponentata za ruralen
razvoj se o~ekuva Republika Make-
donija da sklu~i Sektorska spogod-
ba za realizacija na Programata za
razvoj na zemjodelstvoto i ruralen
razvoj (IPARD3) programata) vrz
osnova na decentralizirano upra-
vuvawe bez ex ante kontrola.
KRITERIUMI ZA
AKREDITACIJA
Pred da se do ne se od lu ka za
prenesuvaweto na ovlastuvawata
za upravuvawe (decentralizirano
upravuvawe) koi se odnesuvaat za
komponenta, programa ili merka
na zemjata-korisni~ka, Komisija-
ta osiguruva deka dadenata zemja
gi ispolnuva baranite uslovi vo
pogled na vospostavenite sistemi
za upravuvawe i za kontrola.
Za taa cel, strukturite, organi-
te i telata treba da vospostavat
efektivni kontroli vo slednite
oblasti kako osnovni kriteriumi
za akreditacija:
1) Kontrola na opkru`uvaweto
(osnovawe i rakovodewe na organi-
zacijata i personalot)
2) Planirawe/upravuvawe so
rizik
3) Kontrolni aktivnosti
4) Monitoring aktivnosti
5) Komunikacija (razmena na in-
formacii pome|u site u~esnici).
Vo 2008 godina se o~ekuva akre-
di ta ci ja na stru ktu ri te i pre-
nesuvaweto na ovlastuvawata za
decentralizirano upravuvawe so
IPA fondovite od strana na Komi-
sijata na Republika Makedonija.
ZA[TITA NA FINANSISKITE
INTERESI NA ZAEDNICATA
Koja bilo spogodba {to proizle-
guva od ovaa Regulativa sodr`i odred-
3)
Instrument for pre-accession for Rural Development - Agriculture and Rural
Development Programme
39
bi so koi se garantiraat finansiski-
te interesi na Zaednicata, osobeno
vo odnos na izmamite, korupcijata
i koi bilo drugi nepravilnosti.
Istragite za izmami gi pravi Evrop-
skoto biro za borba protiv izmama
(OLAF). Terenskite proverki i ins-
pekciite se sproveduvaat od Komisi-
jata zaradi za{tita na finansiskite
interesi na Zaednicite od izmama i
od drugi nepravilnosti.
Spogodbite predviduvaat Ko-
misijata i Sudot na revizorite da
imaat ovlastuvawe da vr{at revi-
zija, vrz osnova na dokumentite i na
samoto mesto, na site dogovara~i i
pod dogovara~i koi imaat dobieno
sredstva od Zaednicata. Tie, isto
taka, predviduvaat Komisijata da
dobie iten pristap za vr{ewe teren-
ski proverki, kako i inspekcii.
PRAVILA ZA U^ESTVO I
POTEKLO, KVALIFIKUVANOST
ZA DOBIVAWE GRANTOVI
Site fizi~ki lica koi se dr-
`avjani na zemjite-~lenki ili site
pravni lica koi se formirani vo
zemjite-~lenki, zemjata-korisni~-
ka na ovaa Regulativa, zemjata ko-
risni~ka na instrumentot "Evrop-
sko sosedstvo i partnerstvo" ili
zemjata-~lenka na Evropskiot eko-
nomski prostor imaat pravo na u~es-
tvo vo nabavkite ili vo dogovorite
za dobivawe grantovi finansirani
spored ovaa Regulativa.
Vo soglasnost so ~len 114 od
Regulativata (EZ, Evroatom) br.
1605/2002, fizi~kite lica mo`at
da dobivaat grantovi.
KOHERENTNOST,
KOMPATIBILNOST I
KOORDINACIJA
Programite i proektite finan-
sirani vo soglasnost so ovaa Regula-
tiva se konzistentni so politikite
na EU. Tie se vo soglasnost so spo-
EVROPSKO PRAVO
godbite sklu~eni me|u Zaednicata
i nejzinite zemji-~lenki so zem-
jite-korisni~ki i gi po~ituvaat
obvrskite od multilateralnite
spogodbi {to tie gi potpi{ale.
Komisijata i zemjite-~lenki
garantiraat koherentnost i koordi-
nacija me|u pomo{ta na Zaednicata
obezbedena spored ovaa Regulativa
i finansiskata pomo{ obezbedena
od Zaednicata i od zemjite-~lenki
preku drugi vnatre{ni i nadvo-
re{ni finansiski instrumenti i
pomo{ta obezbedena od Evropskata
investiciska banka.
PREKINUVAWE NA POMO[TA
Po~ituvaweto na:
 principite na demokrati-
jata,
 vla de e we to na pra vo to i
~ovekovite i malcinskite prava,
 kako i osnovnite slobodi,
e osnoven element za primenata
na ovaa Regulativa i za davaweto
pomo{ vo soglasnost so istata.
Dokolku zemjata-korisni~ka ne-
ma da gi po~ituva ovie principi ili
obvrskite sodr`ani vo odnosnite
partnerstva so EU, ili napredokot
vo ispolnuvaweto na kriteriumite
za pristapuvawe e nezadovolitelen,
Sovetot po predlog na Komisijata,
mo`e da prezeme soodvetni ~ekori
vo odnos na koja bilo pomo{ dadena
vo soglasnost so ovaa Regulativa.
Evropskiot parlament e celosno i
itno informiran za koja bilo odlu-
ka {to e donesena vo toj kontekst.
PROCENKA
Komisijata redovno }e gi proce-
nuva rezultatite i efikasnosta na
politikite i na programite i efe-
ktivnosta na programiraweto, za
da utvrdi dali se ispolneti celite
i za da ovozmo`i formulirawe na
preporaki vo pogled na podobru-
vaweto na idnite operacii. Od
ovie rezultati }e zavisi dizajnot
na programata i raspredelbata na
resursite/sredstvata.
Rafajlovski konsalting 119
CONTENT AND SUMARIES

MONEY LAUNDERING
Goran Rafajlovski
NEW LAW ON THE PREVENTION OF MONEY LAUNDERING
AND OTHER CRIMINAL PROCEEDS AND FINANCING TERRORISM ..............................83
SALARIES
Zarko Mihajlovski
COMPENSATION FOR SALARY DURING THE TEMPORARY
REVENTION FOR WORKING - ILLNESS ................................................................................88
FISKALIZATION
Jasmina Rafajlovska
TURNOVER FROM MACEDONIAN PRODUCTS
- NEW ELEMENT ON FISCAL BILLS .......................................................................................97
SAFEGUARDS COMPANIES
Sezair Redzepagic
Zarko Mihajlovski
SAFEGUARDS COMPANIES AS SPECIFIC TRADE ENTITIES ...........................................100
BUDGET AND BUDGETS' BENEFICIARIES

3
Jasmina Rafajlovska
COMPENSATIONS FOR THE BUDGET'S EMPLOYEES ACCORDING TO
THE LAW ON ACCOMPLISHMENT OF BUDGET FOR THE YEAR 2008 ..........................108
SECURITIES
Aco Dimitrovski
BROKER COMPANIES AS LINK OF THE SECURITIES MARKET .....................................111
EUROPEAN LAW TAX PRACTICUM
Natasha Misovska VAT
REGULATION OF THE COUNCIL OF THE EU FOR ESTABLISHMENT
THE INSTRUMENT FOR PRE-ACCESSION INSTRUMENTS OF SUPPORT .....................116 Jasmina Rafajlovska
VAT TAXATION IN SELLING COLLATERAL
MONEY LAUNDERING FISKALIZATION According the Law for contracted lien, with
83 NEW LAW ON THE TURNOVER FROM 97 the lien are provided finance and other
PREVENTION OF MONEY MACEDONIAN PRODUCTS receivables value whose is expressed in
LAUNDERING AND OTHER - NEW ELEMENT ON
terms of money which the creditor has
CRIMINAL PROCEEDS AND FISCAL BILLS
FINANCING TERRORISM In order to motivate the a attitude with the debtor in certain
The need for promulgation of the new Law conscience of the Macedonian contractual relations when the provision is
which will prevent the money laundering customers for the importance of buying perform with movable property, assets and
and other criminal proceeds and financing Macedonian products, in the rights, it is a meter of collateral, and when the
terrorism result the meaning of this global domestic economy are brought provision is performed with immovable
phenomenon which is undermining the new regulations with which are property it is a meter of mortgage. ................. 2
essential region of the Law and financial imposed new liabilities for the
system in the state. Promulgation of this Law commercial entities regarding the fiscal TAXES
was imposed as a priority for requirement dealing starting from 1 April 2008. Zarko Mihajlovski
regulation of the certain relations that were TAX TREATMENT OF THE DIVIDEND
not regulated with the previous Law. SAFEGUARDS After taxation of the annual account and
COMPANIES financial statement and determination of profit
SALARIES SAFEGUARDS 100 for distribution, member's meeting respectively
COMPENSATION FOR COMPANIES AS SPECIFIC
88 SALARY DURING THE general meeting of shareholders are defineing
TRADE ENTITIES
TEMPORARY REVENTION With the Law for employment the the participation in the part which is
FOR WORKING - ILLNESS disabled persons are defined alloting to the member's or shareholders
For the days when the employee regulations in the meter of: the in the form of dividend. .................................. 7
is on illness has right for compensation concept of disabled persons; the DIRECTION OF THE PUBLIC REVENUE
for salary. When illness is not over concept for safeguard companies; OFFICE FOR THE WAY OR REINSTATEMENT
21 days then the compensation for losing the status of the safeguard
OF THE VAT AND EXCISE TAX FOR
salary is on load of the employer, companies; taxation of the
SPECIAL ENTITIES INSTRUCTION
and when illness is over 21 days receipts of the personnel; forming
the compensation for salary is on the special fund and forming the FROM THE PUBLIC REVENUE ..................... 12
load of the insurance. union of the safeguard companies. QUESTIONS AND ANSWERS ........................ 21

120 REPREZENT MARCH 3/2008 40

 ODANO^UVAWE SO DDV
PRI PRODA@BA NA
ZALO@ENI PREDMETI

DANO^EN TRETMAN
NA DIVIDENDA

UPATSTVO NA UJP ZA
NA^INOT I POSTAPKATA ZA
VRA]AWE NA DDV I AKCIZITE
NA POSEBNI SUBJEKTI - DDV 104

PRA[AWA I ODGOVORI
 Danok na Dodadena Vrednost

Јасмина РАФАЈЛОВСКА

Н О Ч У В А Њ Е С О Д Д В П Р И П Р ОД А Ж БА Н А З А Л О Ж Е Н И П Р ЕД М Е Т И
ДО А Во услови на се поефикасна наплата на побарувањата, едно од
најчестите поставувани прашања е прашањето за оданочување со ДДВ на прометот кој се остварува при
реализација на залог - хипотека. За таа цел, накратко ќе ги изнесеме основните одредби од
Законот за договорен залог, а потоа ќе дадеме неколку примери на извршување на реализација на залози.

S
pored Zakonot za dogovo-
ren zalog ("Slu`ben ves-
nik na RM", broj 5/03 i 87/07,
vo natamo{niot tekst: Zako-
not), "so zalogot se obezbeduvaat
pari~ni i drug vid pobaruvawa,
~ija vrednost e izrazliva vo pari,
{to doveritelot gi ima vo odnos
na svojot dol`nik od odreden obli-
gacionen odnos.
Toga{, koga obezbeduvaweto se
izvr{uva so podvi`ni predmeti,
pobaruvawa i prava stanuva zbor
za ra~en zalog, a toga{ koga obezbe-
duvaweto se izvr{uva so nedvi`no-
sti, stanuva zbor za hipoteka.
Pobaruvawata obezbedeni so
zalog, ako ne bidat ispolneti vo
rokot na nivnata pristignatost, za-
lo`niot doveritel niv mo`e da gi
namiri od vrednosta na predmetot
na zalogot ili pod uslovi i na~ini
predvideni so ovoj zakon za da se
stekne so pravo na sopstvenost vrz
predmetot na zalogot (lex commisso-
ria)." (~len 2 od Zakonot).
Predmetot na zalogot mora da
bide vo pravniot promet i sopstve-
nost na zalo`niot dol`nik. Po
isklu~ok mo`no e predmetot da
ne bide sopstvenost na zalo`niot
dol`nik, no vo toj slu~aj toj mora
da ima steknato zalo`no pravo vrz
istiot (nadzalog).
Dokolku stanuva zbor za nev-
ladetelski zalog, toga{ mora da
postoi pismen dogovor za zalog vo
koj }e bide popi{ana i opi{ana
zalo`nata stvar, a istiot }e bide
vpi{an vo Zalo`niot registar
(~len 14 od Zakonot). Vo slu~aite
koga predmet na zalogot e nedvi`-
nost, toga{ zadol`itelno e zapi-
{uvawe na zalogot (hipotekata)
vo javna kniga. Za celite na Zako-
not za zalog pod "javna kniga" se
podrazbira: "knigata vo koja se
vr{i zapi{uvaweto na pravoto
na sopstvenost vrz nedvi`nostite
i na drugite stvarni prava vrz tie
nedvi`nosti, kako i knigata vo ko-
ja se vr{i zapi{uvawe na pravoto
na sopstvenost i drugi stvarni
prava vrz stvari izedna~eni so
nedvi`nostite spored ovoj i drug
zakon" (~len 17 od Zakonot).
Dogovorot za zalog se sklu~uva
vo pismena forma, osven dogovorot
za vladetelski zalog koj mo`e da
bide sklu~en vo koja bilo forma.
Dogovorot za nevladetelski
zalog {to ne e sklu~en vo pismena
forma, ne predizvikuva pravno
dejstvo (~len 21 od Zakonot).
Dogovorot za zalog ima svoj-
stvo na izvr{na isprava dokolku
e potvrden ili sostaven od notar i
dokolku sodr`i izjava od dogovor-
nite strani deka se soglas ni
nivniot dogovor za zalog da ima
svojstvo na izvr{na isprava (~len
22 od Zakonot).
Ako dogovorot za zalog svoj-
stvoto na izvr{na isprava go
steknal pred upisot na zalogot
vo zalo`niot registar, odnosno
vo javna kniga, a toj upis ne dojde,
dogovorot vo toj slu~aj go gubi
svojstvoto na izvr{na isprava.
Dogovorot za zalog sodr`i:
 podatoci za dogovornite stra-
ni: ime i prezime, `iveali{te ili
prestojuvali{te i edinstveniot ma-
ti~en broj na gra|aninot (EMBG),
odnosno naziv ili firma, sedi{-
te i edinstven mati~en broj na
subjektot (EMBS);
 podatoci za dogovornite
strani koi se stranski lica: za
fi zi~ko lice - ime i prezime,
adresa, broj na patnata isprava i
dr`avata koja ja izdala patnata
isprava, a za stransko pravno
lice - naziv ili firma, sedi{te,
identifikacionen broj koj se vodi
vo stranskiot registar na pravni
lica i ime na dr`avata vo koja se
nao|a negovoto sedi{te;
 opis na predmetot na zalog so
dovolna specifikacija da mo`e da
se identifikuva;
 pravna osnova na pobaruva-
weto {to se obezbeduva so zalog i
negoviot iznos;
 rokot na pristignatost na
pobaruvaweto;
 vreme i mesto na sklu~uvawe
na dogovorot;

2 REPREZENT MART 3/2008 DANO^EN PRAKTIKUM BROJ 3


 soglasnost na zalo`niot
dol`nik, zalo`niot doveritel da
bara da se izvr{i zapi{uvawe na
pravoto na zalog, vo zalo`niot
registar, odnosno vo javnata kniga
(klauzula intabulandi);
 identifikacija na dol`ni-
kot ako ne e zalo`en, odnosno
hipotekaren dol`nik;
 koj bilo drug relevanten
fakt, vklu~uvaj}i kakvo bilo ogra-
ni~uvawe na pravoto na prenos na
zalogot ili pravoto na upotreba
ili otu|uvawe na predmetot na
zalogot;
 pravoto na zalo`niot dove-
ritel vo slu~aj na docnewe od
strana na zalo`niot dol`nik da
mo`e da prezema za{titni merki
vo odnos na zalogot, so cel da se
za~uva, odr`i ili zgolemi pro-
da`nata vrednost na predmetot
na zalog, no so vlo`enite sredstva
da ne se steknuva sopstvenost vrz
zasnovaniot zalog; i
 klauzula spored koja zalo`-
niot doveritel, vo slu~aj na neis-
polnuvawe na obvrskata od dol`-
nikot, ima pravo pri docnewe na
zalo`niot dol`nik, a so cel da se
za~uva, odr`i ili prodade zalogot,
da go zeme predmetot na zalog
vo vladenie, dokolku e zasnovan
so dogovor koj ima svojstvo na
izvr{na isprava.
Dokolku ne e ispolneta obvrs-
kata od strana na zalo`niot dol`-
nik, a so toa i pre sta na to po-
ba ru va we to, a ne e pre sta na to
zalo`noto pravo i na nekoj drug
na~in: otka`uvawe od sredstvoto
za obezbeduvawe, soedinuvawe na
zalo`niot dol`nik i zalo`niot
doveritel vo edno lice, propa÷awe
na za lo `e ni ot pred met po ra di
vi{a sila (osven ako predmetot
na zalog e osiguran), ednostrano
raskinuvawe na dogovorot za zalog
soglasno uslovite predvideni vo
nego, spogodbeno raskinuvawe na
dogovorot, prestanok na pravnoto
lice koe e zalo`en doveritel, a ne-
ma svoj praven sledbenik i istek na
vremeto, vo toj slu~aj doa|a do pro-
DANO^EN PRAKTIKUM BROJ 3
Danok na Dodadena Vrednost
da`ba na zalo`eniot predmet za
realizacija na zalo`noto pravo.
Kaj nevladetelskiot zalog, koj
e sklu~en vo pismena forma i so
svojstvo na izvr{na isprava, vo
zavisnost od odredbite koi se so-
dr`at vo dogovorot i vo zavisnost
od predmetot na zalo`uvawe: pod-
vi`ni stvari, hartii od vrednost,
pobaruvawa i drugi prava ili pak
nedvi`nost, mo`ni se razli~ni
na~ini na realizacija na zalogot.
Izvr{uvaweto na realizaci-
jata preku notar i izvr{itel, se
sproveduva so primena na odredbi-
te od Zakonot za dogovoren zalog.
Realizacijata preku drugite subje-
kti se vr{i soglasno so zakonite
koi go reguliraat nivnoto osnova-
we i Zakonot za dogovoren zalog.
Me|utoa, za da se zapo~ne postap-
kata za realizacija na zalo`eniot
predmet, mora dano~niot dol`nik
da zadocnil so izvr{uvaweto na
svo ja ta ob vr ska i do govo rot za
zalog da ima svojstvo na izvr{na
isprava (~len 61 od Zakonot).
Vo uslovi koga e zasnovan nevla-
detelski zalog vrz osnova na pismen
dogovor so svojstvo na izvr{na is-
prava, a zalo`niot dol`nik ne gi
ispolnuva obvrskite od takviot do-
govor, dano~niot doveritel mo`e
da pobara realizacija na zalogot.
Po iste kot na osum de na od
dostavenoto izvestuvawe vo koe e
opredelen i notarot, zalo`niot
dol`nik treba da ja opredeli naj-
niskata po~etna cena za javnoto
naddavawe kako i soglasnosta za
avansirawe na tro{ocite za pro-
da`ba. Dokolku toa ne go izvr{i
zalo`niot dol`nik, vo toj slu~aj,
vo negovo ime e ovlasten istoto da
go napravi zalo`niot doveritel.
Po istekot na osumte dena od do-
bivaweto na izjavata za po~etnata
cena i za proda`ba na zalo`eniot
predmet, kako i izjavata za finan-
sirawe na tro{ocite na proda`ba-
ta, zalo`niot doveritel e dol`en
da go izvesti izbraniot notar za
zapo~nuvawe so proda`bata. Cena-
ta vo izvestuvaweto vo nikoj slu~aj
ne mo`e da bide poniska od pobaru-
vaweto zgolemeno za tro{ocite i
kamatite koi }e nastanat, odnosno
koi }e pristignat do istekot na
rokot vo koj treba da se prodade
zalo`eniot predmet.
Do kol ku vo pis me ni ot do go-
vor za zasnovawe na zalogot ne e
opredelen na~inot na proda`ba
vo toj slu~aj, notarot e obvrzan
proda`bata da ja izvr{i so usno
javno naddavawe vo mesto i vreme
koi }e gi objavi vo oglas.
Za izvr{enata proda`ba nota-
rot sostavuva zapisnik vo koj zadol-
`itelno gi zabele`uva i predmetot
i cenata na proda`ba. Dokolku
proda`bata ne uspee, vo toj slu~aj
notarot e toj koj go potpi{uva va-
kviot zapisnik - vo sprotivno, koga
proda`bata e izvr{ena pokraj nota-
rot potpi{uva i kupuva~ot.
Vo slu~ai koga proda`bata ne
uspeala ili prodava~ot ne ja platil
dogovorenata cena (za koe mora da
se sostavi nov zapisnik), toga{ se
pristapuva kon novo oglasuvawe za
proda`ba. Me|utoa, koga se nema vre-
me vakvata proda`ba da se realizira
(vo ramkite na trimese~niot period)
ili istata povtorno ne uspeala, vo
toj slu~aj se pristapuva kon proda`-
ba so neposredno spogoduvawe (po
prethodna soglasnost na zalo`niot
dol`nik i zalo`niot doveritel).
Pri neuspe{na proda`ba so ne-
posredno spogoduvawe vo rok od tri
meseci od denot na ovlastuvaweto
na notarot, se smeta deka zalo`niot
doveritel stanal sopstvenik na zalo-
`eniot predmet za cena koja odgova-
ra na iznosot na obezbedenoto poba-
ruvawe, zgolemeno so tro{ocite i
kamatite (~len 65 od Zakonot).
Pri re a li za ci ja na va kva ta
odredba od Zakonot za dogovoren za-
log, ne se izvr{uva osnovnata funk-
cija na bankite - tie odobruvaweto
na krediti go vr{at so cel naplata
na nadomestok za uslugata (kamata)
so istovremeno vra}awe na sredstva-
ta, a ne steknuvawe so imot.
Vo Zakonot za bankite ("Slu`-
ben vesnik na RM", broj 67/07) po-
Rafajlovski konsalting 3
 Danok na Dodadena Vrednost
stoi ograni~uvawe na bankite za steknuvawe so imot
vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa. Imeno, vo
~lenot 78 stav 2 se veli:
"Bankata ne smee da vlo`uva i da se stekne so zemji-
{te, zgradi i oprema koi ne gi koristi za izvr{uvawe
na finansiskite aktivnosti, osven onie steknati vrz
osnova na nenaplateni pobaruvawa.
Imotot na bankata vo zemji{te, zgradi, oprema i
kapitalni delovi vo nefinansiski institucii ne smee
da nadmine 60% od sopstvenite sredstva na bankata.
Agregatniot iznos na kapitalnite delovi vo ne-
finansiski institucii ne smee da nadmine 30% od
sopstvenite sredstva na bankata.
Poedine~en kapitalen del na bankata vo nefinan-
siska institucija ne smee da nadmine 15% od sopstve-
nite sredstva na banka.
Banka ne smee da ostvaruva kontrola vo nefinan-
siska institucija.
Vo ramkite na limitite od stavovite 2, 3, 4 i 5 od
ovoj ~len ne se vklu~uva imotot vo zemji{te, zgradi i
oprema steknat vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa,
a koi bankata ne gi koristi za izvr{uvawe na finan-
siskite aktivnosti i kapitalnite delovi steknati
vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa.
Imotot i kapitalnite delovi steknati vrz osnova
na nenaplateni pobaruvawa bankata e dol`na da gi
prodade vo rok od tri godini od nivnoto steknuvawe,
vo sprotivno istite se vklu~uvaat vo limitot utvrden
vo stavovite 2, 3, 4 i 5 od ovoj ~len."
So cel za pojasno sogleduvawe na odano~uvaweto
so danokot na dodadena vrednost pri realizacija na
zalogot, vo prodol`enie davame nekolku primeri:
Primer 1:
Trgovsko dru{tvo "Skopje" - registrirano za ce-
lite na DDV, sklu~ilo dogovor za kredit so "Alfa
banka" - Skopje. Za kredit vo iznos od 1.000.000 dena-
ri zasnovano e zalo`no pravo - hipoteka (so pismen
dogovor so svojstvo na izvr{na isprava) vrz eden de-
loven objekt (du}an so administrativni prostori).
Delovniot objekt e procenet na 2.000.000 denari.
Poradi ne namiruvawe na dolgot, a soglasno
dogovorot za hipoteka, izvr{ena e naplata na
pobaruvaweto so realizacija na hipotekata od
strana na notarot "S.S." od Skopje. Tro{ocite za
proda`ba na delovniot objekt vo iznos od 60.000
denari, soglasno so dogovorot se avansirani od
strana na trgovecot "Skopje". Delovniot objekt
na javno naddavawe e prodaden za cena od 2.000.000
denari, a nadomestokot na notarot iznesuval 40.000
denari. Iznosot na osnovniot dolg so kamatata
iznesuva 1.400.000 denari. Kupuva~ na delovniot
objekt e fizi~ko lice - gra|anin.
4 REPREZENT MART 3/2008
Vo ovoj primer nastanati se dva prometa: eden od
trgovskoto dru{tvo "Skopje" kon "Alfa Banka" i
vtor od "Alfa Banka" kon gra|aninot kupuva~.
Realizacijata na dvata prometa e vo isto vreme, to-
ga{ koga du}anot so delovnite prostorii e prodaden
na gra|aninot. Denot koga e izvr{ena proda`bata i e
sostaven zapisnikot od strana na notarot S.S. se smeta
za vreme na nastanuvawe na dvata prometa. Ova zna~i de-
ka nastanuvaweto na danokot e vo isto vreme. Dvajcata
izvr{iteli na prometot (trgovskoto dru{tvo i Alfa
Banka) }e moraat vo istiot dano~en period da go pres-
metaat i prijavat danokot na dodadena vrednost.
Dano~na osnova i za dvata prometa e proda`na-
ta cena na du}anot bez DDV. Postignatata cena od
2.000.000 denari e bruto iznos (~len 19 stav 1 to~ka 4
od Zakonot za DDV).
Trgovskoto dru{tvo koe e zalo`en dol`nik (hipo-
tekaren) treba da ja izdade slednata faktura:
Proda`ba na du}an so
administrativni prostorii ..............1.694.915
+ DDV od 18% ..............................................305.085
Vkupno ....................................................2.000.000
Sosema istovetna faktura treba da izdade i Alfa
Banka kon gra|aninot koj go kupuva du}anot. Toa {to
bankata pobaruva samo 1.400.000 denari ne ja menuva
dano~nata osnova za prodadeniot du}an.
Notarot koj go prodal du}anot za svojata usluga
naplatil nadomestok od 40.000 denari. Uslugata na
notarot e za Alfa Banka (hipotekarniot doveritel)
Voop{to ne e bitno, dali parite kako nadomestok mu
gi isplatil hipotekarniot doveritel ili pak toj gi
zadr`al od naplatenata proda`na cena na imotot.
Notarot izvr{il promet - no toj promet ne e pro-
met na zalo`eniot imot, tuku usluga kon doveritelot.
Vo su{tina notarot prometot na zalo`eniot du}an go
vr{el vo ime i za smetka na bankata.
Obvrska na notarot e i vodeweto na smetka za
raspredelba na dobienite sredstva. Vo ovoj slu~aj,
notarot }e gi zadr`i 40.000 denari kako nadomestok
za izvr{enata rabota, }e mu gi vrati avansiranite
sredstva vo iznos od 60.000 denari na "Skopje", }e mu
gi isplati na doveritelot (Alfa Banka) 1.400.000
denari i na kraj ostatokot od 500.000 denari }e mu gi
vrati na dol`nikot "Skopje".
Primer 2:
Trgovsko dru{tvo "Skopje" - registrirano za
celite na DDV, sklu~ilo dogovor za kredit so "Al-
fa Banka" - Skopje. Za kredit vo iznos od 1.000.000
denari zasnovano e zalo`no pravo - hipoteka (so
pismen dogovor so svojstvo na izvr{na isprava)
DANO^EN PRAKTIKUM BROJ 3

vrz eden deloven objekt (du}an so administrativ-
ni prostori). Delovniot objekt e procenet na
2.000.000 denari.
Poradi ne namiruvawe na dolgot, a soglasno
dogovorot za hipoteka, izdaden e nalog za realiza-
cija na hipotekata od strana na "Alfa Banka" na
notarot "S.S." od Skopje. Tro{ocite za proda`ba
na delovniot objekt, soglasno so dogovorot se avan-
sirani od strana na trgovecot "Skopje". Delovni-
ot objekt ne e prodaden na javnoto naddavawe. Ban-
kata odlu~uva da go zadr`i za sopstveni potrebi
- prostor za ekspozitura. Iznosot na osnovniot
dolg so kamatata iznesuva 1.400.000 denari.
Vo ovoj slu~aj nastanuva eden promet so delovniot
prostor. I vo ovoj slu~aj dano~nata osnova }e bide
kako vo prviot primer (1.694.915 denari) i istiot dol-
guvan danok (305.085 denari). Me|utoa, vo ovoj slu~aj
Bankata nema pravo na odbivka na danokot iska`an
vo fakturata od trgovskoto dru{tvo "Skopje". Ban-
kata ja izvr{ila nabavkata za izvr{uvawe na svojata
funkcija, odnosno ostvaruvawe na finansiski promet
(~len 23 to~ka 5 od Zakonot za DDV), koj soglasno so
~len 35 to~ka 1 alineja a) nema pravo na odbivka na
prethodnite danoci.
Gledano od aspekt na trgovskoto dru{tvo "Skop-
je", nema nikakva razlika. Toa ostvarilo promet koj
e predmet na odano~uvawe i e odano~iv, pa spored toa
}e mora da izvr{i izdavawe na faktura so posebno
iska`an danok, no i da go presmeta i prijavi takviot
danok.
Primer 3:
Trgovsko dru{tvo "Skopje" - registrirano za
celite na DDV, sklu~ilo dogovor za kredit so "Al-
fa Banka" - Skopje. Za kredit vo iznos od 1.000.000
denari zasnovano e zalo`no pravo - hipoteka (so
pismen dogovor so svojstvo na izvr{na isprava)
vrz eden deloven objekt (du}an so administrativ-
ni prostori). Delovniot objekt e procenet na
2.000.000 denari.
Poradi ne namiruvawe na dolgot, a soglasno
dogovorot za hipoteka, izdaden e nalog za reali-
zacija na hipotekata od strana na "Alfa Banka"
na notarot "S.S." od Skopje. Dolgot so kamatata
iznesuva 1.400.000 denari. Tro{ocite za proda`ba
na delovniot objekt, soglasno so dogovorot se avan-
sirani od strana na trgovecot "Skopje". Delovni-
ot objekt ne e prodaden na javnoto naddavawe. Po
istekot na rokot od tri meseci i po soglasnost
na zalo`niot dol`nik ("Skopje") i zalo`niot
doveritel ("Alfa Banka") i napraveniot obid za
proda`ba so neposredna spogodba (proda`bata e
DANO^EN PRAKTIKUM BROJ 3
Danok na Dodadena Vrednost
bezuspe{na) soglasno ~len 65 od Zakonot za dogo-
voren zalog, du}anot preminuva vo sopstvenost na
"Alfa Banka". Pred istekot na 3 godini, Bankata
na javno naddavawe, go prodava du}anot za iznos od
2.300.000 denari.
I vo ovoj primer, od pri~ina na poednostavuvawe,
}e gi zanemarime tro{ocite, odnosno nadomestokot
za notarot.
Sostojbata sega celosno se menuva. Iako i ovde
nastanuvaat dva prometa, sepak ovoj primer bitno se
razlikuva od situacijata vo prviot primer.
Gledano od aspekt na Trgovskoto dru{tvo "Skopje",
prometot e nastanat vo momentot koga notarot zapis-
ni~ki konstatiral deka proda`bata e bezuspe{na i
deka soglasno ~len 65 od Zakonot za dogovoren zalog,
Alfa Banka e sopstvenik na du}anot. Vo toj moment
du}anot e staven na raspolagawe na Bankata. Bankata
raspolaga kako sopstvenik so du}anot.
Koja e dano~nata osnova na koja }e se presmeta
danokot na dodadena vrednost?
Na prv pogled, izgleda deka dano~nata osnova
treba da bide ista kako i vo vtoriot slu~aj, me|utoa,
Zakonot za dogovoren zalog sosema jasno ka`uva deka
cenata e onaa "koja odgovara na iznosot na obezbedeno-
to pobaruvawe, zgolemeno so tro{ocite i kamatite"
(~len 65 stav 5 od Zakonot za DDV). Ova zna~i deka,
vo konkretniov slu~aj dano~nata osnova e 1.400.000
denari. Vo ovoj iznos ne vleguva danokot na dodadena
vrednost, pa zatoa fakturata }e izgleda vaka:
Proda`ba na du}an so
administrativni prostorii ..............1.400.000
+ DDV od 18% ..............................................252.000
Vkupno ....................................................1.652.000
Se postavuva pra{aweto:
Dali "Alfa Banka" ima pravo na odbivka na
prethodniot danok?
Odgovorot e potvrden: da. Bankata vo ovoj slu~aj
nabavkata ne ja izvr{ila za izvr{uvawe na svojata dej-
nost na finansiski uslugi. Taa du}anot so delovnite
prostorii nitu ima namera, nitu pak }e go koristi
za izvr{uvawe na svojata funkcija - naprotiv, taa e
prinudena da go realizira zalogot.
Bankata }e izvr{i odbivka vo istiot dano~en
period (sekako dokolku se ispolneti site uslovi za
odbivka), koga dano~niot obvrznik "Skopje" }e go
dolguva danokot.
Dali bankata }e dolguva danok?
Odgovorot e potvrden: da. "Alfa Banka" }e dolgu-
va danok vrz osnova na izvr{enata proda`ba posle 3
Rafajlovski konsalting 5
 Danok na Dodadena Vrednost
godini. Toga{ Bankata izvr{ila promet koj podle`i
na odano~uvawe i e odano~iv.
Dano~nata osnova, so ogled na toa {to e izvr{ena
proda`ba so licitacija, }e bide krajnata postignata
cena bez danokot na dodadena vrednost.
Fakturata {to }e ja izdade "Alfa Banka" }e izg-
leda vaka:
Proda`ba na du}an so
administrativni prostorii ..............1.949.153
+ DDV od 18% ..............................................350.847
Vkupno ....................................................2.300.000
Se postavuva pra{aweto:
[to }e se slu~e{e ako bankata i po istekot na
trite godini ne go otu|e{e du}anot?
Vo vakov slu~aj, celosno se menuva situacijata.
Bankata go odbila prethodniot danok pri nabavkata na
du}anot od trgovecot "Skopje" kon nea, bidej}i istiot
bil namenet za proda`ba, odnosno ostvaruvawe na pro-
met koj dava pravo na odbivka, no sega istiot du}an go
prenamenuva za izvr{uvawe na svojata funkcija kako
finansiska institucija. Zadr`uvaweto na du}anot,
koj }e se koristi za bankarskoto rabotewe ne dava
pravo na povrat na prethodniot danok. Vo ovoj slu~aj
"Alfa Banka" mora da izvr{i ispravka na odbivka-
ta na prethodniot danok. Bidej}i Bankata vo celost
go odbila prethodniot danok, taa }e mora da izvr{i
ispravka na celiot iznos. Iako promenata nastanala
podocna, koristeweto na du}anot za promet koj dava
pravo na odbivka voop{to ne e ostvaren.
Odlo`uvaweto na proda`bata na predmetite, od-
nosno nedvi`nostite koi se predmet na zalo`uvawe,
a so toa i na nastanuvaweto i dolguvaweto na danokot
i pravoto na odbivka na prethodniot danok za dvata
prometa i za dvete nabavki, sozdava opredeleni prob-
lemi kaj bankata, no toa ne ja menuva su{tinata na
ostvareniot promet.
Primer 4:
Trgovsko dru{tvo "Skopje" - registrirano
za celite na DDV, sklu~ilo dogovor za kredit so
"Skopska Banka" - Skopje. Za kredit vo iznos od
1.000.000 denari zasnovano e zalo`no pravo - hi-
poteka (so pismen dogovor so svojstvo na izvr{na
isprava) vrz eden deloven objekt (du}an so admini-
strativni prostori). Delovniot objekt e procenet
na 2.000.000 denari.
Poradi ne namiruvawe na dolgot, a soglasno
dogovorot za hipoteka, izdaden e nalog za realiza-
cija na hipotekata od strana na "Skopska Banka"
na notarot "S.S." od Skopje. Dolgot so kamatata
iznesuva 1.400.000 denari. Tro{ocite za proda`ba
6 REPREZENT MART 3/2008
na delovniot objekt, soglasno so dogovorot se avan-
sirani od strana na trgovecot "Skopje". Delovni-
ot objekt ne e prodaden na javnoto naddavawe. Po
istekot na rokot od tri meseci i po soglasnost na
zalo`niot dol`nik (Skopje") i zalo`niot dove-
ritel ("Skopska Banka") i napraveniot obid za
proda`ba so neposredna spogodba ( proda`bata
e bezuspe{na) soglasno ~len 65 od Zakonot za do-
govoren zalog, du}anot preminuva vo sopstvenost
na "Skopska Banka". Po istekot na dve godini od
prevzemaweto na du}anot vovedena e ste~ajna po-
stapka za Bankata, a po istekot na tri meseca od
voveduvaweto na ste~ajot izvr{ena e proda`ba na
du}anot po cena od 2.300.000 denari.
I vo ovoj primer situacijata }e bide kako i vo
primerot broj 3. Vo odnos na odano~uvaweto voop{to
ne nastanuva nikakva promena. "Skopska Banka" ima
pravo da go odbie prethodniot danok za izvr{enata
nabavka od trgovecot "Skopje", no i za podocne`nata
proda`bata na du}anot }e dolguva danok. Nastanuvawe-
to i dolguvaweto zavisi od izvr{eniot promet, a ne
od toa dali Bankata redovno raboti ili e vo ste~ajna
postapka.
Primer 5:
Vo "Skopska Banka" e vovedena likvidaciona
postapka. Vo tekot na postapkata, likvidatorot
vr{i proda`ba na patni~ko vozilo i kompjuter.
Cenata za patni~koto vozilo iznesuva 350.000 de-
nari, a za kompjuterot 15.000 denari.
Vo ovoj slu~aj ne stanuva zbor za promet so predmet
na zalog, tuku promet so del od imotot na samata Ban-
ka. Vo ovoj slu~aj ne nastanuva promet koj podle`i na
odano~uvawe i koj e odano~iv. Patni~koto vozilo i
kompjuterot bile koristeni za izvr{uvawe na funk-
cijata na Bankata. Pri nivnata nabavka ne e odbien
prethodniot danok, pa spored toa nemo`e da stane zbor
za presmetuvawe na dolguvan danok. Soglasno ~len 23
to~ka 20 od Zakonot za DDV, ovoj promet e osloboden
od danok na dodadena vrednost. Dokolku i na ovoj pro-
met bi se presmetuval danok na dodadena vrednost, vo
toj slu~aj }e dojde do kumulirawe na danokot.
DANO^EN PRAKTIKUM BROJ 3

DANO^EN TRETMAN NA DIVIDENDA
Жарко
Ж ар ко М
МИХАЈ
ИХАЈЛОВСКИ
ЛОВСКИ
Po odobruvaweto na godi{-
nata smetka i na finansiski-
te izve{tai i utvrduvaweto
na postoeweto dobivka za ras-
predelba, sobirot na sodru`-
nicite, odnosno sobranieto
na akcioneri go opredeluvaat
delot koj{to im se dodeluva
na sodru`nicite, odnosno
na akcionerite vo forma na
dividenda. Dividenda e del
od dobivkata na dru{tvoto
koja{to se raspredeluva na
sodru`nicite, odnosno na
akcionerite na dru{tvoto vo
soglasnost so pravata opre-
deleni vo udelite, odnosno
vo sekoj rod i klasa na akcii.
Pravoto na isplata na del od
dobivkata (dividenda) e pra-
vo sodr`ano od poseduvaweto
na udeli ili akcii pri {to
imatelite na obi~ni akcii
imaat uslovno pravo na divi-
denda do kolku sobranieto na
akcioneri, odnosno sobirot
na sodru`nici donese takva
odluka, dodeka imatelite na
prioritetni akcii imaat pra-
vo na dividenda vo odnapred
utvrden pari~en iznos ili vo
procent od nominalniot iz-
nos na akcijata kako i pravo
na prvenstvo pri isplata na
dividenda.
Danoci
pravo na u~estvo vo dobivkata, os-
ven ako, spored odlukata na sobra-
nieto za upotreba na dobivkata,
donesena vrz osnova na zakon ili
na statutot, dobivkata e izostave-
na od raspredelbata me|u akcione-
rite. U~estvoto na akcionerite
vo dobivkata se opredeluva spored
rodot i klasata na akciite. Divi-
dendata za sekoj rod ili klasa na
akcii se pla}a srazmerno na sops-
tvenicite od toj rod ili klasa na
akcii. Ako vlogovite vo osnovnata
glavnina ne se plateni vo celost
ili ne se plateni site akcii vo ist
soodnos, akcionerite koi navreme-
no gi izvr{uvaat svoite obvrski,
u~estvuvaat vo raspredelbata na
dobivkata srazmerno na uplateni-
ot del od akciite. Izvr{enite up-
lati vo tekot na delovnata godina
se zemaat predvid spored vremeto
na uplatata. Pred prestanuvaweto
na dru{tvoto, na akcionerite mo-
`e da im se podeli samo dobivka
koja{to proizleguva od bilansot
na uspeh.
OGRANI^UVAWE ZA
ISPLATA NA DIVIDENDA
Odredbite na ~len 448 od ZTD
ja ograni~uvaat visinata na divi-
dendata koja Dru{tvoto mo`e da
ja isplati vo slu~ite koga imalo
se odnesuva na dru{tvata koi{to
do upisot na odlukata za namalu-
vaweto na osnovnata glavnina vo
trgovskiot registar gi namirile
pobaruvawata na doveritelite ili
dale soodvetni obezbeduvawa za
nivnite pobaruvawa. Dru{tvoto
kaj koe imalo doneseno odluka za
namaluvawe na osnovnata glavnina
i koe{to ima namera da isplati
dividenda mora da go objavi go-
di{niot finansiski izve{taj. Vo
objavata treba da gi izvesti dove-
ritelite za namerata da izvr{i
isplata na dividenda i za nivnoto
pravo da baraat namiruvawe na
svoite pobaruvawa ili da baraat
da im se da de za toa so od vet no
obezbeduvawe. Obezbeduvawe ne
mo`at da baraat doveritelite koi
imaat prvenstveno pravo na nami-
ruvawe na pobaruvawata vo slu~aj
na ste~aj.
ODLUKA ZA ISPLATA
NA DIVIDENDA
Soglasno ~len 483 od ZTD, so-
birot na sodru`nicite kaj Dru{-
tvata so ograni~ena odgovornost,
odnosno sobranieto na akcioneri
kaj Akcionerskite Dru{tva od-
lu ~u va at za ras po re du va we na
dobivkata.
Raspredelbata na dobivkata se