ZNANStVENI prISpEVKI

Raunalnika in internetna pismenost slovenske mladine

Viktorija Suli Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Cankarjeva 5, 6000 Koper viktorija.sulcic@gmail.com

V prispevku s pomojo statistinih podatkov primerjamo e-vkljuenost in e-pismenost slovenskih uporabnikov z dravami EU 27 in EU 15. Na podlagi prikazanih podatkov lahko predpostavljamo, da se delovanje slovenske mladine vse bolj iri na internet, kar je pokazala tudi naa raziskava. eprav je mnenje slovenskih uporabnikov interneta glede e-spretnosti precej visoko, pa z raziskavo na vzorcu mladih med estnajstim in tiriindvajsetim letom ugotavljamo, da informacijske in komunikacijske spretnosti, pridobljene v srednji oli, niso zadostne za pridobitev sprievala ECDL. Po zbranih podatkih bi sprievalo ECDL iz posameznih modulov dobilo le 53,7 odstotka anketiranih dijakov in 63,3 odstotka anketiranih tudentov. Ugotovitve slovensko olstvo postavljajo pred velik izziv. Na podroju komuniciranja smo ugotovili, da e-poto in komunikacijo prek sistemov za neposredno sporoanje vedno bolj zamenjuje komuniciranje prek socialnega omreja facebook. Kljune besede: raunalnika in internetna pismenost, e-pismenost, olstvo.

Izvleek

Computer and Internet Literacy of Slovenian Youth In the article we compare e-inclusiveness and e-literacy of Slovenian users with EU 27 and EU 15 countries based on statistical data. The selected data pointed to the fact that users, especially young ones, are increasingly more present on the Internet, which was also confirmed by our research. Even though Slovenian Internet users highly value their e-skills, our research on a sample of youth between the ages of 16 and 24 showed that the ICT skills they acquire through high school are not sufficient for passing the ECDL certificate. According to the data we gathered, only 53.7% of high school pupils and 63.3% of higher education students would qualify for the ECDL certificate for specific modules. These findings represent a big challenge for the Slovenian educational system. When it comes to online communication, we also found out that e-mail and instant messaging communication is being increasingly replaced by communication over the social network Facebook. Keywords: computer and internet literacy, e-literacy, education.

Abstract

1 UVOD
Informacijska druba ali druba znanja zahteva ustrezno raven raunalnike in internetne pismenosti posameznikov, saj v drubi znanja naj ne bi bilo ovir za prost dostop in prenos digitalnih informacij (Chaffey, 2007: 185). eprav o informacijski drubi govorimo e ve kot desetletje (prav tam),1 rezultati e vedno niso zadovoljivi. Izboljanje digitalne pismenosti2 je vkljueno v evropsko digitalno agendo kot eno izmed sedmih podroij strategije Evropa 2020 (EC, 2010), saj so pomanjkljivo digitalno pismeni posamezniki izkljueni iz informacijske drube in gospodarstva (prav tam). Digitalna kompetenca,3 ki zmanjuje t. i. digitalni razkorak ali digitalno
1

2 3

Evropska komisija je prvo pobudo z namenom vejega zavedanja uinkov informacijske drube in spodbujanja enakopravne vkljuitve v takno drubo lansirala e leta 1998. Islovar omenja tudi pojma informacijska ali raunalnika pismenost. Islovar digitalno kompetenco opredeli kot znanje, spretnosti, in motive, ki so potrebni za uinkovito izvritev doloene naloge ali reitev problema z uporabo informacijske tehnologije.

lonico, je ena izmed kljunih kompetenc za vseivljenjsko uenje (EC, 2007; e-inclusion, 2008: 4), saj se nain dostopa do informacij in storitev naglo spreminja, zato se morajo posamezniki prilagoditi taknim spremembam, e elijo ohraniti delovna mesta in enakopravno delovati v drubi. eprav se v praksi pogosto uporablja pojem digitalna pismenost, bomo v nadaljevanju ta pojem nadomestili s pojmom raunalnika in internetna pismenost oz. e-spretnosti. V digitalni agendi EU (EC, 2010) je do leta 2013 predvidena priprava enotnih kazalnikov za merjenje digitalne in medijske usposobljenosti. Eurostat e leta preverja doseganje ciljev informacijske drube ter opravlja primerjave drav EU. Kazalniki Information Society. Benchmarking Digital Europe 20112015 so razvreni v tri skupine (stebre) ponudba informacijske in komunikacijske tehnologije, uporaba informacijske in komunikacijske tehnologiI N F O R M A T I K A

2011 - tevilka 3 - letnik XIX

147

Viktorija Suli: Raunalnika in internetna pismenost slovenske mladine

je in uinki uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije. Ugotavljanje uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije poteka na dveh skupinah uporabnikov posamezniki oz. gospodinjstva ter podjetja. Med obema skupinama merijo nain dostopa do interneta. Pri posameznikih oz. gospodinjstvih spremljajo pogostost uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije, pri emer za redno uporabo naprave oz. omreja ali storitve upotevajo vse, ki so le-te uporabili v zadnjih treh mesecih (Benchmarking Digital Europe, 2009: 7). Na vsaki dve leti spremljajo kazalnike o uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije za osebno komunikacijo, zabavo, dostop do informacij, civilno in politino sodelovanje, ustvarjalnost, uenje, e-zdravje, urejanje osebnih financ, e-trgovanje, profesionalno delovanje, e-vkljuenosti in e-spretnosti (prav tam: 78). Med podjetji spremljajo integracijo poslovnih procesov, povezanost med dobavitelji in odjemalci, e-trgovanje, odnose s strankami in varnost transakcij (prav tam: 1011). V testiranju je tudi kazalnik vezan na uporabo odprtokodnih reitev. E-spretnosti (angl. e-skills) so ena izmed najpomembnejih prioritet informacijske drube (prav tam: 9). Najvekrat e-spretnosti ugotavljajo z naborom nalog (opravil), ki jih je mogoe opraviti z raunalnikom ali prek interneta. Primerjavo slovenskih uporabnikov s povprejem EU prikazujemo v nadaljevanju (preglednica 3). Pri delu s tudenti na poslovni oli ugotavljamo, da raunalnika in internetna pismenost tudentov ni skladna s priakovanji, ki izhajajo iz prizadevanj na podroju uvajanja informacijske in komunikacijske tehnologije v slovenskih olah. Tem prizadevanjem je mogoe slediti e od leta 1994 s projektom RO (Raunalniko opismenjevanje)4, sledita projekt E-gradiva,5 ki podpira razvoj e-vsebin z razlinih predmetnih podroij, in od leta 2008 e projekt E-olstvo.6 Zaradi nezadovoljstva z izkazano raunalniko in internetno pismenostjo tudentov smo na zaetku tudijskega leta 2010/2011 naredili raziskavo med novinci poslovne ole. Rezultate ankete smo predstavili na Dnevih slovenske informatike (Suli, 2011). Zaradi zanimivih ugotovitev smo raziskavo razirili e na dijako in tudentsko populacijo. Za ugotavljanje sposobnosti uporabe raunalnikih reitev (pro4 5 6

gramov) smo pripravili nabor opravil, ki jih je mogoe opraviti s posameznim programom, podobno kot to pone Eurostat z e-spretnostmi, z razliko, da je bil na nabor opravil iri, predvsem pa povezan z vsebinami, ki naj bi jih pouevali v srednji oli in se predvidevajo z nekaterimi moduli sprievala ECDL.7 Z raziskavo smo eleli ugotoviti e-spretnosti prouevane populacije ter morebitne razlike med njimi. Pri raziskavi smo postavili te trditve: H1: sposobnosti uporabe raunalnika dijake populacije se ne razlikujejo od sposobnosti tudentske populacije, ugotovljenih z raziskavo, ki smo jo opravili pred tem med novinci poslovne ole (Suli, 2011); H2: v oli pridobljene sposobnosti uporabe raunalnika ne zadostujejo za pridobitev sprievala ECDL; H3: obstajajo statistino znailne razlike v raunalniki in internetni pismenosti glede na spol; H4: obstajajo statistino znailne razlike v pismenosti glede na konano srednjo olo in regijo; H5: komunikacija prek socialnega omreja facebook nadomea komunikacijo prek e-pote ali sistemov za neposredno sporoanje. Predpostavljamo, da mnenja anketirancev ustrezajo njihovim realnih sposobnostim, in lahko trditev, da znajo opraviti neko opravilo, razumemo kot njihovo e-spretnost. Zbiranje podatkov je potekalo dvostopenjsko oktobra smo zbrali podatke novincev visoke poslovne ole, maja 2011 pa smo k anketi prek uiteljev informatike v srednjih olah v Kopru, Piranu, Kranju, Novem mestu in Mariboru povabili e dijake srednjih ol. K izpolnjevanju ankete smo prek informatikov povabili e tudente samostojnega visokoolskega zavoda v Celju in tudente treh drugih lanic Univerze na Primorskem. Podatke, zbrane z e-anketo, smo obdelali s programom SPSS. Poleg metod opisne statistike smo za ugotavljanje statistino znailne medsebojne povezanosti med spremenljivkami uporabili e korelacijsko in regresijsko analizo. Podatke prikazujemo razpredelnino in grafino. Za izdelavo grafinih prikazov smo uporabili Calc iz zbirke NeoOffice.8

http://ro.sio.si/programro.html. http://www.mss.gov.si/si/solstvo/ikt_v_solstvu/e_gradiva/. http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo.html.

Modul 3: Obdelava besedil, Modul 4: Preglednice, Modul 6: Predstavitve in del Modula 7 Informacije in komunikacije (7.4 Elektronska pota) http:// www.ecdl.si/. OpenOffice.org za operacijski sistem Mac OS X.

148

I N F O R M A T I K A

2011 - tevilka 3 - letnik XIX

Viktorija Suli: Raunalnika in internetna pismenost slovenske mladine

2 E-VKLJUENOST IN E-PISMENOST
Eurostat (2011) spremlja podatke o e-vkljuenosti (digitalna vkljuenost) in jih primerja med posameznimi evropskimi dravami. Primerjava temelji na deleu posameznikov, ki uporabljajo internet vsaj enkrat tedensko. Po teh podatkih smo bili Slovenci leta 2010 na ravni povpreja drav EU 27 (65 odstotkov posameznikov uporablja internet vsaj enkrat tedensko). e leta 2009 smo zaostajali za povprejem drav EU 27 za dve odstotni toki (58 odstotkov glede na 60 odstotkov). Seveda pa e vedno zaostajamo za povprejem drav EU 15, v katerih je ta dele 69-odstoten. Eurostat vodi statistiko o e-spretnostih9 posameznikov pri uporabi raunalnika in interneta. Na vpraanje o e-spretnostih odgovarjajo anketiranci, ki so e
Preglednica 1: Primerjava e-spretnosti (%)

2.1 E-vkljuenost

uporabljali raunalnik in internet. Primerjavo pismenosti slovenskih uporabnikov glede na povpreje EU 15 in EU 27 na ravni uporabnikov interneta od estnajstega do tiriinsedemdesetega leta (navajamo pod vsi) in mladine med estnajstim in tiriindvajsetim letom prikazujemo v preglednici 1. Kot je razvidno iz preglednice 1, ima mladina med estnajstim in tiriindvajsetim letom veliko ve e-spretnosti kot vsa populacija, ki uporablja raunalnik in internet, tako na ravni povpreja EU 27 in EU 15 kot v Sloveniji. e slovenski uporabniki raunalnika in interneta zaostajajo za povprejem evropskih drav, pa je slovenska mladina med estnajstim in tiriindvajsetim letom pred vrstniki drav EU. Pri interpretaciji rezultatov moramo biti pazljivi na vsebino opravil, saj gre razen pri programiranju in sestavi spletne strani v bistvu za zelo enostavna opravila (gl. op. 9).

Na raunalniku zna izvesti (2009)a 12 opravili 34 opravila 56 opravil Na internetu zna izvesti (2010) 12 opravili 34 opravila 56 opravil

Vsi 64 14 25 25 72 32 30 10

EU 27 Stari 1624 let 90 12 35 43 95 20 50 25

Vsi 67 13 27 27 74 33 31 10

EU 15 Stari 1624 let 92 10 36 46 95 18 51 26

Vsi 61 12 21 28 70 30 28 12

SLO Stari 1624 let 97 7 26 64 97 13 51 33

Opomba: a = zadnji dosegljivi podatki so le za leto 2009.

Eurostat (2011) v svojih anketah zbira tudi mnenje o tem, kaj uporabniki raunalnika in interneta menijo o primernosti svojih e-spretnosti za zaposljivost trenutno in v prihodnje. Kot je razvidno iz preglednice 2, je v Sloveniji veji dele uporabnikov raunalnika in interneta, ki meni, da obstojee e-spretnosti zagotavljajo zaposljivost (36 % v primerjavi s
Preglednica 2: E-spretnosti in zaposljivost (2007)

33 % v dravah EU 27 v starostni skupini 1674 let oz. 63 % v primerjavi s 54 % v EU 27 med mladimi). Tudi dele tistih, ki menijo, da obstojee e-spretnosti ne zagotavljajo zaposljivosti, je v Sloveniji v obeh skupinah anketirancev veji od povpreja EU 27 in EU 15 (preglednica 2).

EU 27 EU 15 Slovenija
Vir: Eurostat 2011.

E-spretnosti zagotavljajo zaposljivosti (%) Vsi Stari 1624 let 33 54 34 56 36 63

E-spretnosti ne zagotavljajo zaposljivosti (%) Vsi Stari 1624 let 25 24 24 23 28 27

V nabor raunalnikih spretnosti so vkljuena tale opravila: a) kopiranje ali premikanje datoteke ali mape, b) uporaba kopiraj in prilepi za podvajanje ali premikanje podatkov znotraj dokumenta, c) uporaba osnovnih aritmetinih formul v programu za delo z razpredelnicami, ) stisnjenje datoteke (zip), d) namestitev novih naprav, e) izdelava raunalnikega programa s poljubnim programskih jezikom. V nabor internetnih spretnosti pa so vkljuena opravila: a) uporaba iskalnikov za iskanje informacij, b) poiljanje e-potnih sporoil s priponko (npr. dokumentom ali sliko), c) objava sporoil v klepetalnicah, forumih ali noviarskih skupinah, ) uporaba interneta za telefoniranje, d) uporaba P2P za izmenjavo datotek (glasbe filmov idr.), e) izdelava spletne strani. (e-inclusion, 2008: 5).

2011 - tevilka 3 - letnik XIX

I N F O R M A T I K A

149

Viktorija Suli: Raunalnika in internetna pismenost slovenske mladine

e primerjamo podatke iz preglednic 1 in 2, lahko ugotovimo, da je npr. dele mladih, ki menijo, da njihove e-spretnosti zagotavljajo zaposljivost (63 %) veji od delea tistih, ki obvladajo vsaj tri opravila na raunalniku (47 %), oz. manji od tistih, ki obvladajo vsaj tri opravila na internetu (70 %). Lahko bi sklepali, da so dejavnosti uporabnikov raunalnika in interneta vse bolj usmerjene v delovanje na spletu.

2.2 Internet med slovensko mladino

V nadaljevanju predstavljamo podatke SURS (2011) o uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije med mladino v starostni skupini 16 do 24 let. Medtem ko je v slovenski populaciji 70,0 odstotka rednih uporabnikov raunalnika10 (67,9 odstotka uporabnikov interneta), jih je v starostni skupini 16 do 24 let 98,0 odstotka (97,5 odstotka uporabnikov interneta). Veina rednih uporabnikov (94,0 % v celotni populaciji, 98,1 % med mladimi) raunalnik uporablja doma. Kot vidimo, skoraj vsi uporabniki raunalnika uporabljajo tudi internet. Slovenski uporabniki so pogosti uporabniki interneta, saj 80,2 odstotka rednih uporabnikov celotne populacije in 91,6 odstotka v starostni skupini 16 do 24 let uporablja internet vsak dan ali skoraj vsak dan. In seveda internet uporabljajo v veini primerov tudi doma

(91,2 % v populaciji rednih uporabnikov in 95,2 % med mladino). Redni uporabniki interneta uporabljajo internet za razline namene. E-pota je najbolj razirjena storitev interneta, tako med vsemi slovenskimi uporabniki kot med prouevano skupino mladih med estnajstim in tiriindvajsetim letom. Kot bomo videli v nadaljevanju, pa postaja komunikacija prek e-pote, predvsem med mlajimi, vse manj priljubljen nain komuniciranja (preglednica 4). Iz spodnje slike je razvidno, da mlaja populacija od slovenskega povpreja odstopa v e-bannitvu (15,3 % v primerjavi s slovenskim povprejem 42,0 %). Odstop v drugo smer pa je zaznati v sodelovanju na socialnih omrejih, na katerih je mladina prisotna bolj (78,7 %) kot znaa slovensko povpreje (40,2 %). Mladina bolj intenzivno sodeluje v forumih in klepetalnicah (52,0 % na 29,0 %). Mladi tudi pogosteje komentirajo objave v spletnih dnevnikih (31,9 % glede na 14,3 %). Odstopanja med prouevanima skupinama je mogoe opaziti pri iskanju informacij za potrebe izobraevanja, vendar je tudi slovensko povpreje visoko kar 68,7 odstotka rednih slovenskih uporabnikov interneta uporablja internet za izobraevanje. Zanimivo je, da je raven uporabe storitev e-uprave med mladino (55,4 %) skoraj enaka slovenskemu povpreju (59,5 %).

E-bannitvo Urejanje lastnega bloga Iskanje slube Telefoniranje ali video telefoniranje Komentiranje blogov Iskanje informacij, vezanih na potovanja Sodelovanje na forumih in v klepetalnicah Iskanje informacij, povezanih z zdravjem Branje blogov E-uprava (v zadnjih 3 mes.) Prenaanje novic, asopisov, revij Branje spletnih forumov Spremljanje spletnega radia/TV Iskanje informacij o blagu in storitvah Profil v socialnih omrejih Izobraevanje, online teaji E-pota 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Vsi redni uporabniki

10

1624 let

SURS za rednega uporabnika deklarira uporabnika, ki je napravo ali storitev uporabljal v zadnjih treh mesecih.

150

I N F O R M A T I K A

2011 - tevilka 3 - letnik XIX

Viktorija Suli: Raunalnika in internetna pismenost slovenske mladine

Sposobnosti uporabe raunalnika in interneta tudentov zasledujemo e nekaj let, predvsem zaradi posodabljanja unega narta predmeta poslovna informatika, obveznega predmeta tudijskega programa poslovne ole. Pred leti smo pri predmetu prenehali raunalniko opismenjevati tudente, saj smo na podlagi unih nartov srednjih ol predvidevali, da se dijaki raunalniko opismenijo e v srednji oli. al smo v praksi zaeli opaati, da imajo tudenti teave pri uporabi raunalnika za opravljanje vsakodnevnih tudijskih obveznosti, kot sta npr. pisanje pisnih izdelkov ali iskanje za tudij relevantnih informacij. Uporaba raunalnika je vse prepogosto skrena na socialna omreja, predvsem na facebook.11 Uporaba urejevalnika besedil in urejevalnika preglednic je zelo pomembna za tudente poslovnih ved, pa najbr tudi za tudente drugih visokih ol. Zaradi tega smo pred tremi leti preverjanje spretnosti uporabe obeh programov vkljuili med tudijske obveznosti tudentov predmeta. V tudijskem letu 2010/2011 smo se odloili, da med novinci poslovne ole preverimo poznavanje uporabe standardnih raunalnikih reitev. V ta namen smo pripravili seznam opravil, ki jih je mogoe izvesti v poljubnem urejevalniku besedil (28 opravil), urejevalniku preglednic (20 opravil), programu za pripravo elektronskih predstavitev (e-predstavitve) (10 opravil) in programu za odjem e-pote (7 opravil). Pri vsakem opravilu smo predvideli tri mogoe odgovore Ne znam (1), Sem e delal(a), vendar pozabil(a) (2), Znam (3). E-vpraalnik12 smo posredovali na 288 e-potnih naslovov, ki so jih novinci ob vpisu navedli v vpisnem listu. Rezultate raziskave, ki smo jo izvedli oktobra 2010, smo predstavili na konferenci DSI 2011 (Suli, 2011). Maja smo anketo razirili e na dijake srednjih ol in tudente nekaterih drugih visokih ol. Povabilo za izpolnjevanje ankete smo posredovali na srednje ole v Kopru, Piranu, Kranju, Novem mestu in v Mariboru ter na tri lanice Univerze na Primorskem in na samostojni visokoolski zavod v Celju. Tako smo poleg podatkov 80 tudentov poslovne ole v Kopru zbrali e 78 odgovorov drugih visokih ol in podatke 162 dijakov. V raziskavi je tako sodelovalo 320 anketirancev, ki so
11 12

3 RAUNALNIKA IN INTERNETNA PISMENOST DIJAKOV IN TUDENTOV

bili k izpolnjevanju ankete povabljeni prek spletnih strani ali spletnih uilnic ole.

3.1 Predstavitev vzorca

V raziskavi je sodelovalo 158 tudentov visokih ol (49,4 %) in 162 dijakov srednjih ol (50,6 %). Povprena starost anketiranega dijaka je 16,6 leta. Povpreni tudent je 6 let stareji (M = 22,6). V obeh skupinah anketirancev je sodelovalo ve ensk 58,0 % dijakinj in 67,7 % tudentk. Med dijaki je na anketo odgovarjalo najve gimnazijcev 58,0 % dijakov splonih gimnazij in 12,4 % dijakov strokovnih gimnazij. Med tudenti pa je dele tudentov, ki so konali gimnazijo, precej manji (31,6 %), saj je najve tudentov svoje sekundarno izobraevanje konalo na tiriletni srednji strokovni oli (45,0 %) ali na programu 3 + 2 (23,4 %) (preglednica 3).
Preglednica 3: Obiskovana srednja ola

Splona gimnazija Strokovna gimnazija 4-letna strokovna ola Program 3 + 2

Dijaki (v %) 58,0 12,4 12,3 17,3

tudenti (v %) 24,7 6,9 45,0 23,4

http://www.facebook.com/. Za pripravo in distribucijo vpraalnika smo uporabili odprtokodno reitev LimeSurvey http://www.limesurvey.org/.

Vrsta konane srednje ole pri tudentih je povezana tudi s tudijskim programov, saj 71,5 % anketirancev tudira na visokoolskih strokovnih tudijskih programih, za vstop v katere se zahteva e opravljena poklicna matura. Za vstop v univerzitetne tudijske programe morajo kandidati za vpis imeti opravljeno splono maturo ali v nekaterih programih poleg poklicne mature e dodatni predmet iz splone mature. Skoraj vsi tudenti (92,4 %) so vpisani v redni tudij. Med anketiranimi tudenti jih 81,6 % tudira na druboslovnih tudijskih programih, 10,1 % pa na podroju tehnike. Anketiranci prihajajo iz vseh dvanajstih statistinih regij. Med dijaki jih 42,6 % prihaja iz Obalno-krake regije ter 19,1 % iz Podravske regije, nekoliko manj iz Jugovzhodne Slovenije (14,8 %) in Osrednjeslovenske regije (12,3 %). Pri tudentih so regije bolj enakomerno zastopane po 16,5 % jih prihaja iz Osrednjeslovenske in Savinjske regije ter po 13,9 % iz Obalno-krake regije in iz Jugovzhodne Slovenije. Podrobnosti so razvidne iz slike na strani 152.

2011 - tevilka 3 - letnik XIX

I N F O R M A T I K A

151

Viktorija Suli: Raunalnika in internetna pismenost slovenske mladine

Obalno-kraka regija Gorika regija Notranjsko-kraka regija Gorenjska Osrednjeslovenska regija Jugovzhodna Slovenija Spodnje-posavska Zasavska regija Savinjska regija Koroka regija Podravska regija Pomurska regija 0

22 12 12 15

69

2 2

19 20 26 22 24

1 1 2 7 1 2 31 4 26

10

20

30 Dijaki

40 tudenti

50

60

70

80 tevilo

Za potrebe nadaljnjih statistinih obdelav smo razprene podatke po regijah zdruili v tri skupine: prva skupina vzhod: Pomurska, Podravska, Koroka in Savinjska regija 21,6 % anketirancev, druga skupina osrednji del: Osrednjeslovenska, Gorenjska, Zasavska, Spodnjeposavska regija in Jugovzhodna Slovenija 37,2 % anketirancev, tretja skupina zahod: Notranjsko-kraka, Gorika, Obalno-kraka regija 41,3 % anketirancev.

3.2 Uporaba raunalnika

V raziskavi smo prouevali obseg opravil, ki jih v posameznih standardiziranih raunalnikih reitvah znajo izvesti anketiranci. V seznam opravil so vkljuena le osnovna opravila, kot npr. oblikovanje pisave, nastavitev robov, delo s slogi, izdelava kazal itn. V seznam opravil vkljuena opravila so vsebovana v unih nartih srednjih ol, saj je informatika neposredno ali posredno vkljuena v vse srednjeolske programe. V gimnazijski program je informatika vkljuena kot obvezni (70 ur) in izbirni predmet (210 ur) (Wechtersbach idr., 2008). Dijaki lahko informatiko izberejo tudi kot izbirni predmet splone mature (Maturitetni izpitni katalog, 2009: 6061). V srednjem poklicnem tehnikem izobraevanju je za predmet informatika predvidenih 68 ur (Najdi idr., 2007). Katalog znanja za informatiko za programe srednjega poklicnega tehnikega izobraevanja predvideva, da si dijaki v asu srednjeolskega izobraevanja pridobijo znanja, potrebna za pridobitev sprievala ECDL13. Predmeta informatika v prenov13

ljenem programu Ekonomski tehnik ne najdemo, je pa iz ciljev progama mogoe razbrati, da se dijaki usposobijo za uporabo sodobne informacijske tehnologije (prav tam). Vkljuevanje informacijske in komunikacijske pismenosti v programe srednjega poklicnega izobraevanja izhaja tudi iz koncepta vkljuevanja kljunih kompetenc (Najdi, 2009). Vsebine informacijske in komunikacijske tehnologije se pri ekonomskem tehniku vkljuujejo v modul Poslovni projekti (modul 1). Poleg opravil smo anketirance spraevali po imenu programa, ki ga uporabljajo za opravljanje posamezne skupine opravil, npr. za urejanje besedil. Glede na monopolni poloaj Microsoftove14 programske opreme v slovenskih olah ne presenea, da veina anketirancev (88,1 %) besedila ureja z wordom. Podobna situacija je tudi pri drugih skupinah opravil. Tako poleg worda uporabljajo e excel (84,1 %) in powerpoint (84,8%). Odprtokodne programe15 iz zbirke OpenOffice.org16 ali LibreOffice17 uporablja od 5,6 % (impress) do 8,4 % (writer). Calc uporablja 6,9 % anketirancev. Zanimivo je, da odprtokodne reitve pogosteje uporabljajo sedanji ali bivi dijaki splonih gimnazij. Razlike so statistino znailne (Sig. < 0,05). Kot smo omenili, so anketiranci poznavanje opravil ocenjevali na tristopenjski lestvici. Ocene po posameznih skupinah smo seteli in razporedili v
14 15

Evropsko raunalniko sprievalo (angl. ECDL European Computer Driving Licence) http://www.ecdl.si/.

http://www.microsoft.com/. V odprtokodnih pisarnah (OpenOffice.org, LibreOffice ali NeoOffice) z writerjem piemo besedila, s calcom urejamo preglednice, impress pa nam omogoa pripravo elektronskih prosojnic. 16 http://www.openoffice.org/. 17 http://www.libreoffice.org/.

152

I N F O R M A T I K A

2011 - tevilka 3 - letnik XIX

Viktorija Suli: Raunalnika in internetna pismenost slovenske mladine

pet enako velikih razredov. Za bolje razumevanje rezultatov analize podatkov predstavimo e nekaj dejstev. Ker so pri urejevalniku besedil ocenjevali 28 opravil, in so opravilo, ki ga ne znajo opraviti, ocenili z oceno 1, je posamezen anketiranec za urejevalnik besedila zbral najmanj 28 tok. Taken uporabnik ne zna opraviti nobenega opravila. Spretnost izvedbe opravila je prinesla tri toke, kar pomeni, da je anketiranec, ki zna v urejevalniku besedil opraviti vsa predlagana opravila, predvidena tudi z unim nartom srednjih ol, lahko zbral do 84 tok. Izraunov povpreja v tako izpeljanih razredih ne moremo obravnavati kot obiajna povpreja, saj so npr. v razred tri uvreni anketiranci, ki so opravila znali opraviti in so to pozabili, oz. je dele opravil, ki jih znajo opraviti, precej nizek. Torej uvrstitev v razred tri ne odraa povpreno pismenega uporabnika, saj taken uporabnik programa ne uporablja na nain, kakor naj bi se uporabljal. Vse preve uporabnikov namre urejevalnik besedil uporablja kot pisalni stroj. Povpreno oceno tiri dosegajo anketiranci, ki npr. znajo opraviti polovico predvidenih opravil, poPreglednica 4: Sposobnost uporabe raunalnika

lovico opravil pa so znali opraviti, vendar so jih pozabili, oz. znajo opraviti dve tretjini opravil, tretjine opravil pa ne znajo izvesti. e nao raziskavo primerjamo z zahtevami sprievala ECDL,18 ko je za opravljen izpit treba zbrati najmanj 75 % tok,19 bi sprievalo ECDL pridobili le anketiranci, ki so uvreni v etrti ali peti razred. e torej pogledamo podatke iz preglednice 4, lahko predpostavimo, da bi povpreni anketiranec (stolpec Skupaj v preglednici 4) pridobil sprievalo ECDL modula 3 (Obdelava besedil, brez 3.5 Serijsko tiskanje), modula 6 (predstavitve) in del modula 7 (7.4 Elektronska pota). e pa gledamo povprene toke vseh opravil, potem povpreni doseek dijaka 4,0 in tudenta 4,1, upotevajo 75-odstotni uspeh za pridobitev sprievala ECDL iz obravnavanih modulov, je osip 46,3 odstotka dijakov in 36,7 odstotka tudentov (delee dijakov in tudentov pod povpreno oceno 4,0). Vpraanje je seveda, kako bi se dijaki oz. tudenti resnino odrezali na izpitu ECDL, saj nae ocene temeljijo le na subjektivni presoji anketirancev. Povprene ocene po posameznih skupinah programov prikazujemo v preglednici 4.

Program Urejevalnik besedil Urejevalnik preglednic Program za pripravo elektronskih prosojnic Program za odjem e-pote Povpreje vseh opravil Splona ocena sposobnosti uporabe raunalnika

Dijaki M 4,3 3,5 4,3 4,1 4,0 3,7 SD 0,8 1,2 1,2 1,0 0,8 0,9 M 4,3 3,8 4,4 4,1 4,1 3,7

tudenti SD 0,8 1,2 1,1 1,0 0,8 0,8 M 4,3 3,7 4,4 4,1 3,7

Skupaj SD 0,8 1,2 1,1 1,0 0,8

V anketi so anketiranci poleg ocen poznavanja posameznih opravil ocenili tudi svoje povprene sposobnosti uporabe raunalnika (preglednica 4). Ocenjevanje sposobnosti uporabe raunalnika je potekalo na petstopenjski lestvici.20 Med splono oceno sposobnosti uporabe raunalnika in razvrstitvijo poznavanja opravil v razrede obstajajo pozitivne statistino znailne povezave21 z urejevalnikom besedil (0,50), z urejevalnikom preglednic (0,39), s progra-

18 19

http://www.ecdl.si/. http://www.ecdl.si/?gr1=kJec&gr2=kDsp. 20 1 = slab uporabnik raunalnika, 5 = odlien uporaben raunalnika. 21 V oklepajih so navedene vrednosti statistino znailnih korelacijskih koeficientov.

mom za pripravo e-prosojnic (0,30) in s programi za odjem e-pote (0,45). Zanimivo je, da med srednjeolsko in tudentsko populacijo ni razlik obe skupini anketirancev sta svoje sposobnosti uporabe raunalnika ocenili s povpreno oceno (M) 3,7. Tudi standardni odklon (SD) je pri obeh skupinah enak (0,8). Med obema vzorcema anketirancev ni razlik pri uporabi programa za odjem e-pote (M = 4,1) in pri urejevalniku besedil (M = 4,3). Razlike pa so pri programu za urejanje preglednic, pri katerem so tudenti nekoliko bolj vei uporabniki (M = 3,8) kot dijaki (M = 3,5). Je pa v tej skupini razprenost podatkov kar precej velika (SD = 1,2).
153

2011 - tevilka 3 - letnik XIX

I N F O R M A T I K A

Viktorija Suli: Raunalnika in internetna pismenost slovenske mladine

Zanimivo je, da je uporaba programa za pripravo e-predstavitev v negativni statistino znailni povezavi s srednjo olo, kar pomeni, da so svoje sposobnosti bolje ocenili anketirani dijaki gimnazij (0,15). Statistino znailne razlike med olami in spretnostmi uporabe raunalnika smo opazili tudi pri urejevalniku preglednic (Sig. = 0,03), pri katerem najvije ocene dosegajo dijaki strokovnih gimnazij in dijaki programov 3 + 2 (M pri obeh skupinah je 4,0), v primerjavi s splonimi gimnazijci in dijaki tiriletnih strokovnih ol (M pri obojih je 3,5). e podatke tudentov in dijakov opazujemo loeno, je statistino znailne razlike pri dijakih mogoe najti pri urejevalniku besedil (Sig. = 0,01), pri katerem se najvie uvrajo dijaki tiriletnih strokovnih ol (M = 4,8), nato sploni gimnazijci (M = 4,3), dijaki strokovnih gimnazij (M = 4,2) in na koncu dijaki programov 3 + 2 (M = 4,0), ki so najmanj vei uporabe programa za e-predstavitve (M = 3,3). V skupini anketiranih tudentov so statistino znailne razlike pri uporabi programa za preglednice (Sig. = 0,00), kjer izstopajo dijaki programov 3 + 2 (M = 4,3). Ta podatek je zanimiv predvsem zato, ker med dijako populacijo ta skupina uporabnikov zaostaja za dijaki strokovnih gimnazijcev (M = 3,5, pri tudentih M = 4,0). Tako da trditev, da obstajajo razlike med srednjimi olami, lahko potrdimo le delno, saj obstajajo razlike pri uporabi nekaterih programov, ne pa razlike na splono. V uvodu predstavljeno trditev H1, da so dijaki enako vei uporabniki raunalnika kot tudenti, lahko potrdimo, saj med obema skupinama anketirancev ni statistino znailnih razlik. Potrdimo lahko tudi drugo trditev (H2), da v oli pridobljene sposobnosti uporabe raunalnika ne zadostujejo za pridobitev sprievala ECDL, saj bi sprievalo ECDL vsaj s podroja prouevanih spretnosti ob predpostavki, da subjektivno mnenje anketirancev vsaj priblino odraa dejanske sposobnosti pridobila le polovica anketiranih dijakov (53,7 %) in malo ve anketiranih tudentov (63,3 %). Poskuali smo ugotoviti, ali so spretnosti uporabe posameznih programov povezane s kakno drugo prouevano spremenljivko, predvsem s spolom in starostjo. Za vso skupino anketirancev nismo tako kot v raziskavi med tudenti poslovnih ol (Suli, 2011) ugotovili nobene statistino znailne povezanosti med spolom in spretnostmi uporabe posameznih programov. Je pa zanimivo, da ko podatke opa154

zujemo loeno za dijako in tudentsko populacijo, opazimo statistino znailne povezave s spolom pri uporabi urejevalnika besedil ( 0,19) in pri sploni oceni sposobnosti uporabe raunalnika ( 0,27). Obe povezavi sicer nista moni, sta pa statistino znailni. Tako nae trditve (H3), da obstajajo statistino znailne razlike med sposobnostjo uporabe raunalnika in interneta in spolom ne moremo ne potrditi in ne zavrniti. Pogledali smo e razlike med regijami. Statistino znailne razlike med skupinami regij smo opazili pri urejevalniku besedil (Sig. = 0,02), pri emer zahodni del (M = 4,2) statistino znailno zaostaja za vzhodnim (M = 4,4) in osrednjim delom Slovenije (M = 4,4). Statistino znailne razlike med regijami so se pokazale tudi pri uporabi programa za e-predstavitve (Sig. = 0,02), pri emer osrednji del Slovenije (M = 4,2) zaostaja za zahodom (M = 4,3), predvsem pa za vzhodom (M = 4,7). Na primerjavo med regijami smo pogledali e z loitvijo anketirancev na srednjeolsko in visokoolsko populacijo. Pri dijakih se statistino znailne razlike (Sig. = 0,00) pokaejo le pri uporabi programa za e-predstavitve, pri kateri osrednji del drave (M = 3,7) zaostaja za zahodnim (M = 4,4) in vzhodnim (M = 4,8). Pri tudentih pa statistino znailnih razlik ni opaziti (Sig. > 0,05). Na podlagi prikazanega trditev H4, da obstajajo razlike med regijami, lahko potrdimo le za spretnosti pri urejevalnikih besedil in pri programu za pripravo e-predstavitev, nikakor pa je ne moremo potrditi za urejevalnik preglednic in odjemalec e-pote. Raunalnika in internetna pismenost naraata z leti uenja informatike (0,22). Povezava je statistino znailna.

3.3 Nain komuniciranja

Za informacijsko drubo in aktivno sodelovanje v njej je pomemben nain komuniciranja. Anketirancem smo v presojo ponudili est razlinih nainov (poti) komuniciranja, katerih pogostost uporabe pri komunikaciji s prijatelji so ocenjevali na petstopenjski lestvici.22

22

1 = ne komunicirate, 2 = redko, 3 = vasih, 4 = pogosto, 5 = redno.

I N F O R M A T I K A

2011 - tevilka 3 - letnik XIX

Viktorija Suli: Raunalnika in internetna pismenost slovenske mladine

Preglednica 5: Nain in pogostost komuniciranja

Nain komuniciranja E-pota Objave na facebook zidu Sporoilni sistem facebook Programi za neposredno sporoanja (npr. MSN, Skype) Mobilni telefon Osebno

M 2,3 3,3 3,3 3,0 4,4 4,6

Dijaki Ne komunicira Redno (%) (%) 23,5 3,7 16,0 25,3 14,2 22,8 24,7 1,9 0,6 22,8 63,0 72,2

M 3,0 3,0 2,9 2,4 4,7 4,6

tudenti Ne komunicira Redno (%) (%) 8,1 12,7 20,9 17,1 22,8 16,5 31,0 0,6 1,3 7,6 75,3 69,0

M 2,6 3,1 3,1 2,7 4,5 4,6

Skupaj Ne komunicira Redno (%) (%) 15,9 8,1 18,4 21,3 18,4 19,7 27,8 1,3 0,9 15,3 69,1 70,6

Opomba: 1 = ne komunicira, 5 = komunicira redno.

Med tudenti je najbolj priljubljeno komuniciranje prek mobilnega telefona (M = 4,7), takoj za tem pa osebni nain komuniciranja (M = 4,6). Kar 75,3 odstotka anketirancev mobilni telefon redno uporablja za komunikacijo s prijatelji, le 0,6 odstotka pa tega naina komunikacije ne uporablja (preglednica 3). Osebna komunikacija je najbolj priljubljena med dijaki (M = 4,6). Pri elektronskih nainih komuniciranja socialno omreje facebook prevzema vlogo programov za neposredno sporoanje (npr. MSN messenger ali skype), pri dijakih celo bolj kot pri tudentih (preglednica 3). Razlika med dijaki in tudenti je pri sporoilnem sistemu facebook statistino znailna (Sig. = 0,01). Zanimivo je, da 1,3 odstotka anketiranih tudentov s prijatelji ne komunicira osebno. E-pote dijaki (M = 2,3) ne uporabljajo za redno komunikacijo, pa eprav smo pri pregledu statistinih podatkov (slika 1) videli, da je to najpogosteje uporabljena spletna storitev. Pri tudentih je komunikacija prek e-pote e prisotna (M = 3,0), vendar jo vse bolj zamenjuje socialno omreje facebook. Razlika pri uporabi e-pote med dijaki in tudenti je statistino znailna (Sig. = 0,00). Pri prouevanju nainov komuniciranja smo iskali medsebojne statistino znailne povezave med prouevanimi spremenljivkami. Tako e-poto pogosteje uporabljajo bolji uporabniki raunalnika (korelacijski koeficient 0,12) in standardiziranih raunalnikih reitev (0,23), stareji uporabniki (0,33), enske (0,15) ter uporabniki, ki niso imeli spletnih uilnic ali pa teh niso pogosto uporabljali ( 0,13). Vse povezave so statistino znailne. Medtem ko se e-pota e uporablja med tudenti, pa smo zasledili statistino znailne povezave med komuniciranjem na facebooku in starostjo ter spo-

lom mlaji anketiranci, predvsem enske, pogosteje komunicirajo prek objav na facebook zidu in prek sporoilnega sistema facebook (povezava s starostjo oboje 0,20, povezava s spolom oboje 0,15). Objave na facebook zidu so pogosteje pri anketirancih, ki obiskujejo (so obiskovali) srednje ole z interaktivnimi spletnimi stranmi (0,14), kar kae na medsebojno povezanost spletnih storitev uporaba ene spletne storitve spodbuja k uporabi drugih spletnih storitev. S tem lahko potrdimo tudi trditev H5, saj komunikacija prek socialnega omreja facebook vedno bolj prevzema vlogo, ki sta jo vasih imela e-pota ali sistemi za neposredno sporoanje. Medtem ko enske raje komunicirajo prek socialnega omreja facebook, pa je komuniciranje prek sistemov za neposredno sporoanje bolj priljubljeno med mokimi ( 0,11) in med starejimi anketiranci ( 0,13). Je pa zanimivo, da sisteme za neposredno sporoanje uporabljajo anketiranci, ki obiskujejo (so obiskovali) srednje ole z interaktivnimi spletnimi stranmi (0,14) in kjer spletne uilnice uporabljajo bolj intenzivno (0,16). e pri sposobnosti uporabe raunalnika in interneta nismo ugotovili statistino znailnih razlik med spoloma, pa smo te ugotovili pri nainih komuniciranja enske pogosteje uporabljajo e-poto in komunicirajo prek socialnega omreja facebook, moki pa prek sistemov za neposredno sporoanje.

4 SKLEPNA RAZMILJANJA

Slovenija je glede e-vkljuenosti leta 2010 v povpreju drav EU 27, pa eprav je e leta 2009 zaostajala za njimi za dve odstotni toki. Seveda e vedno zaostajamo za povprejem drav EU 15. Kljub primerljivi e-vkljuenosti slovenskih prebivalcev pa podatki Eurostata kaejo zaostajanje slovenskih upo155

2011 - tevilka 3 - letnik XIX

I N F O R M A T I K A

Viktorija Suli: Raunalnika in internetna pismenost slovenske mladine

rabnikov raunalnika in interneta v starostni skupini estnajst do tiriindvajset let v usposobljenosti uporabe raunalnika in interneta, saj slovenski uporabniki v povpreju dosegajo komaj 1,0-odstotni dele uporabnikov, ki znajo opraviti eno ali ve opravil na raunalniku oz. 94,6-odstotni dele uporabnikov interneta, ki znajo opraviti enak obseg opravil na internetu. Se pa bolja usposobljenost kae med mladimi v starosti estnajst do tiriindvajset let, med katerimi znajo skoraj vsi (97 %) opraviti vsaj eno opravilo na raunalniku in na internetu. Res pa je, da sam dostop do interneta in deklarativna uporaba raunalnika in interneta e ne kae dejanske sposobnosti uporabe raunalnika in interneta, ki so pomembne za enakopravno sodelovanje v drubi znanja, eprav je veji dele slovenskih uporabnikov interneta v primerjavi z deleem drav EU 27 in EU 15, ki meni, da imajo zadosten obseg e-spretnosti za ohranitev zaposlitve (36 % v skupini 16 do 74 let in 63 % v skupini med 16. in 24. letom). Slovenska mladina (od 14. do 24. leta) pozitivno vpliva na statistine podatke o rabi raunalnika in interneta v Sloveniji, saj so med mladimi redki posamezniki, ki e niso uporabljali raunalnika in interneta. eprav SURS med redne uporabnike uvra tiste, ki so napravo/omreje/storitve uporabljali v zadnjih treh mesecih, je iz statistinih podatkov razvidno, da veina teh uporabnikov (ve kot 80 oz. ve kot 90 odstotkov med mladimi) internet uporablja tako reko vsak dan. Najpogosteje uporabljena storitev interneta tako v celotni slovenski populaciji, kot med mladimi je e-pota, eprav je naa raziskava, izvedena na vzorcu 320 dijakov in tudentov, pokazala, da sta komunikacija prek e-pote in komunikacija prek sistemov za neposredno sporoanje najmanj priljubljena naina komuniciranja. Mladina najpogosteje komunicira prek mobilnega telefona. Ta podatek je pomemben za razvijalce e-vsebin (tudi izobraevalnih), ki naj ponudijo im ve vsebin ravno prek mobilnega telefona. Pri primerjavi statistinih podatkov med vso populacijo uporabnikov interneta in mladimi presenea podatek, da ve kot polovica mladine (55,4 %) redno uporablja storitve e-uprave, kar je skorajda na ravni vse slovenske populacije (59,5 %). Podatek kae na pripravljenost mladine za e-poslovanje. Raziskava med dijaki in tudenti je pokazala, da kljub sploni preprianosti o visoki ravni e-spretnosti (90 oz. 84 % mladih zna na raunalniku oz. na in156

ternetu izvesti tri opravila in ve), bi jih sprievalo ECDL po v raziskavi zbranih podatkih in zahtevah za pridobitev le-tega, dobilo le 53,7 odstotka dijakov in 63,6 odstotka tudentov. Najpogosteje uporabljen nain komunikacije med mladimi je socialno omreje facebook tako objave na zidu kot izmenjava sporoil prek sporoilnega sistema. Socialno omreje facebook je zanimivo predvsem za mlaje uporabnike, ki imajo v povpreju tudi najvije tevilo prijateljev. Ker nekatere raziskave ugotavljajo, da so moki pogosteji uporabniki raunalnikov in interneta ter da imajo veji interes za uporabo raunalnika in interneta (Podovovnik Axelsson, 2009: 193194), smo povezanost uporabe raunalnika in interneta s spolom tudentov poskuali preveriti tudi v nai raziskavi. Na prouevanem vzorcu nismo zasledili statistino znailne povezave. Smo pa statistino znailne povezave s spolom zasledili pri nainih komuniciranja enske pogosteje komunicirajo prek e-pote in prek objav na facebook zidu. Moki pa so pogosteji uporabniki sistemov za neposredno sporoanje. Za konec bi izpostavili v slovenskem prostoru e neupravieno velik dele Microsoftove programske opreme, predvsem MS Office. Slovenski uporabniki bi lahko vsa opravila, ki smo jih predvideli z raziskavo, izvedli v odprtokodni reitvi OpenOffice.org ali LibreOffice. Uitelji bi s promocijo odprtokodnih reitev vplivali na zmanjanje delea piratstva v dravi, pa tudi na ozaveanje odnosa do avtorskih pravic. Nesporno dejstvo je, da veina uporabnikov ne nabavi licenne programske opreme. Zanimivo je, da se Slovenija s 46 odstotki piratstva23 ne uvra v seznam tridesetih drav z najnijo stopnjo piratstva (drave s 43 odstotki in manj nelegalno naloene programske opreme). So pa na ta seznam npr. uvrene eka (37 %), Madarska (41 %), panija (42 %) in Slovaka (43 %) (BSA, 2010: 7). V prihodnje bi bilo zanimivo ponoviti raziskavo e na vejem vzorcu anketirancev, s emer bi si ustvarili bolj reprezentativno sliko o e-pismenosti mladine, pa tudi stareje slovenske populacije. Tako bi lahko zasledovali dogajanje na podroju e-pismenosti in sprejemali ukrepe za njeno izboljanje in s tem bolj enakopravno vkljuitev v informacijsko drubo, drubo znanja. Ugotavljamo, da raunalnike in internetne pismenosti ne moremo jemati kot samo po
23 http://portal.bsa.org/globalpiracy2009/pr/pr_slovenia.pdf.

I N F O R M A T I K A

2011 - tevilka 3 - letnik XIX

Viktorija Suli: Raunalnika in internetna pismenost slovenske mladine

sebi razumljeno posledico uporabe raunalnika in interneta, temve moramo v razvoj e-spretnosti vloiti doloen napor tako prek vkljuevanja teh spretnosti v olski kurikul kot tudi v ustrezno usposobljenost uiteljev, ki te veine pouujejo v olah.

[7]

[8]

5 LITERATURA
[1] [2]

[9] [10]

[3]

[4]

[5]

[6]

. (2009). Maturitetni izpitni katalog za splono maturo leta 2011. Ljubljana. Dravna komisija za splono maturo. BSA Business Software Alliance. (2010). Seventh Annual BSA/IDC Global Software Piracy Study. Dostopno: http:// portal.bsa.org/globalpiracy2009/index.html (24. 1. 2011). Chaffey, D. (2007). E-Business and E-Commerce Management: Strategy, Implementation and Practice. 3rd ed. Harlow: Prentice Hall. EC European Commission. (2010). Europes Digital Agenda. Dostopno: http://ec.europa.eu/information_society/digital-agenda/index_en.htm (18. 1. 2011). EC European Commission. 2007. Key Comptences for Lifelong Learning European Reference Framework. Dostopno: http://www.scribd.com/doc/33445618/Key-Competences-for-Lifelong-Learning-%E2%80%93-A-European-Framework (21. 1. 2011). e-inclusion Digital Literacy European commission Working Paper and Recommendations from Digital Literacy High-Level Expert Group. e-Inclusion Ministerial Conference & Expo, 30th November2nd December 2008, Vienna, Austria. Dostopno: http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/ digital_literacy/index_en.htm (21. 1. 2011).

[11]

[12] [13]

[14]

[15]

Eurostat. 2011. Information Society Statistics. Dostopno http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/information_society/data/database (20. 1. 2011, 23. 6. 2011). i2010 High Level Group. Benchmarking Digital Europe 20112015, a conceptual framework. Issue No. 27, October, 2009. Dostopno: http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/benchmarking/index_en.htm (21. 1. 2011). Najdi, F., M. Podbrek in V. Osojnik. (2007). PTI Katalog znanja: Informatika. Ljubljana: Zavod RS za olstvo. Najdi, F. (2009). Koncept vkljuevanja kljune kvalifikacije informacijsko-komunikacijsko opismenjevanje v izobraevalne programe srednjega poklicnega izobraevanja. Center RS za poklicno izobraevanje in Zavod RS za olstvo. Dostopno: http://www.cpi.si/strokovna-podrocja.aspx (15. 6. 2011). Podovovnik Axelsson, E. (2009). Socialno-psiholoki faktorji in drubene determinante raunalnike in internetne pismenosti med slovenskimi osnovnoolskimi maturanti. Ljubljana: Pedagoki intitut. Slovensko drutvo Informatika. Islovar. II. izdaja. Dostopno: http://www.islovar.org/ (21. 1. 2011). Suli, V. (2011). Raunalnika in internetna pismenost, vstopnica za informacijsko drubo. V Nove razmere in prilonosti v informatiki kot posledica drubenih sprememb,18. konferenca Dnevi slovenske informatike, Portoro, Slovenija, 18.20. april 2011. SURS Statistini urad RS. Informacijska druba Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije. Dostopno: http:// www.stat.si/tema_ekonomsko_infdruzba_informacijsko.asp (19. 1. 2011). Wechtersbach, R., Batagelj, V. , Krape, A. (2008). Uni nart: Informatika Gimnazija; Splona, klasina, strokovna. Ljubljana: Zavod RS za olstvo.

Viktorija Suli, izredna profesorica za podroje poslovne informatike, je zaposlena na Fakulteti za management Univerze na Primorskem v Kopru. Raziskovalno se ukvarja s prouevanjem uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije na podroju izobraevanja. Zanimajo jo tako uinki uporabe kot tudi ovire, da informacijske in komunikacijske tehnologije ne uporabljamo bolj intenzivno. Na fakulteti je lanica raziskovalnega programa 20092013. Kot pobudnica skupnosti Moodle uporabnikov v Sloveniji (www.moodle.si) organizira letne moodle.si konference. V projekt E-olstva je vkljuena kot avtorica seminarja za sodelovalno delo v spletni uilnici Moodle.

2011 - tevilka 3 - letnik XIX

I N F O R M A T I K A

157