Јубилеен Календар за Егејскиот дел на Македонија за 2010 година

D-R ALEKSANDAR LITOVSKI
JUBILEEN KALENDAR ZA EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO 2010 GODINA
d-r Aleksandar Litovski JUBILEEN KALENDAR ZA EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO 2010 GODINA izdava~: Organizacija na Makedoncite-potomci od Egejskiot del na Makedonija - Bitola i Zdruènie na setinci, popadinci i kru{oradci od Lerin vo Makedonija Za izdava~ot: Goce Petrovski i Ta{ko Jovanov Kompjuterska podgotovka: Aleksandar Litovski Pe~atnica: Kiro Dandaro-Bitola
izdavaweto e pomognato od Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija
EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010
330, Po~inal SVETI AHIL PRESPANSKI I LARISKI, episkop vo Prespa i vo Larisa. Bil u~esnik na Prviot vselenski sobor vo Nikeja vo 325 godina. Podocna, makedonskiot car Samuil gi donel negovite mo{ti na ostrovot Sveti Ahil vo Prespanskoto Ezero, vo istoimenata crkva, nare~ena u{te i Golema crkva, i go proglasil za pokrovitel na Ohridskata arhiepiskopija. 450, Po~inal VIKENTIJ LERINSKI, crkoven pisatel od V v. Roden bil okolu 400 g. vo Galija. Bil monah, a potoa i episkop vo Lerin. Toj bil eden od ranohristijanskite crkovni velikodostojnici vo Makedonija, koi svedo~at za postoeweto na organiziran crkoven ìvot na makedonskata zemja. 1810, Vo Kuku{, e roden Nako STANI[EV, makedonski prerodbenski deec. Toj bil eden od najistaknatite borci za emancipacija na svoite sogra|ani od Carigradskata patrijar{ija. Vo svoeto dejstvuvawe bil vo vrska so Dimitrija Miladinov i so episkopot Partenija Zografski. Bil dolgogodi{en pretsedatel na Kuku{kata crkovno-u~ili{na op{tina i taa pod negovo ra-
kovodstvo vo 1859 godina, podnela barawe do papata Pij XI da bide proglasena unija me|u Dojransko-kuku{kata eparhija i katoli~kata crkva. Pod gr~ki, ruski i bugarski pritisok vakvoto barawe nabrzo bilo privremeno napu{teno. Po~inal vo Kuku{ vo 1876 godina. 1830, Vo Navpakt, Grcija, po~ina Anastas KARATA[O, vojvoda. Roden bil vo seloto Dobra, Bersko, vo 1764 godina. Bil eden od glavnite voda~i na Negu{koto vostanie vo 1822 godina. Po neuspehot na makedonskoto naselenie preku ova vostanie da ja otfrli turskata vlast, toj zaminal za ostrovite Skopelos i Skjatos, kade {to im se priklu~il na gr~kite vostanici protiv turskata vlast. U~estvuval vo pove}e bitki vo koi se istaknal so svoite voeni sposobnosti. Za zaslugite dobil visok oficerski ~in vo gr~kata vostani~ka vojska. 1840, Vo Kuku{, e roden Konstantin STANI[EV, op{testvenik i politi~ar. Vo 1859 godina zaminal vo Rusija za da se {koluva i otkako go zavr{il obrazovanieto vo 1863 godina, stanal predava~ po matematika vo Moskovskiot imperatorski licej. Ne{to podocna bil i direk-
tor na ovaa obrazovna institucija. Vo vreme na Rusko-turskata vojna od 1877-1878 godina stanal slu`benik na ruskiot imperatorski komesar vo Bugarija i vicegubernator na Sofiskata oblast. Potoa se vratil i ìveel i rabotel vo Moskva. Po~inal vo Rusija vo 1900 godina. 1850, Vo selo Murarci, Kuku{ko, e rodena Sultana Jovanova DELÊVA-NURXIEVA, doma}inka, sopruga na Nikola Del~ev i majka na devet deca aktivno vklu~eni vo makedonskoto revolucionerno dvièwe, od koi najzna~aen e ideolog na makedonskoto osloboditelno delo Goce Del~ev. 1860, januari, Vo selo Bap~or, Kostursko, e roden Atanas Janakiev MARKOVSKI, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, rakovoditel na MRO vo rodnoto selo. Toj bil me|u prvite lu|e vo Kostursko koi u~itelot Apostol Dimitrov gi vklu~il vo makedonskoto osloboditelno delo. Vo 1901 godina bil otkrien od turskata vlast i bil zatvoren. Osloboden bil so amnestijata od 1903 godina. Bil u~esnik vo Ilindenskoto vostanie i bil ranet vo bitkata na kosturskite ~eti so turskite vojski kaj seloto âni{te, Mariovsko. Po vostanieto emigriral vo Bugarija. Vo 1906 godina se vratil vo rodnoto selo Bap~or, a
po Balkanskite vojni bil prinuden povtorno da emigrira vo Bugarija kade i po~inal. 1860, Vo selo Zagori~ani, Kostursko, e roden Anastas JANKOV, pripadnik na Vrhovniot makedonoodrinski komitet vo Sofija, polkovnik na bugarskata armija. Se {koluval vo rodnoto selo i vo Carigrad. Kako dobrovolec vojuval vo Srpsko-turskata vojna od 1876 godina i vo Rusko-turskata vojna od 1877-1878 godina. Potoa se naselil vo Sofija i vo 1880 godina zavr{il voeno u~ili{te. Kako oficer na bugarskata armija u~estvuval vo Srpsko-bugarskata vojna od 1885 godina. Vo 1896 godina ja napu{til aktivnata slu`ba vo armijata i se vklu~il vo Vrhovniot komitet vo Sofija. Vo 1902 godina kako vojvoda na vrhovisti~ka ~eta vlegol vo Kostursko i se obidel da isprovocira vostanie i sudiri so turskite vojski. Zaradi toa do{ol vo sudir so lokalnite kosturski vojvodi na MRO i, po kratko vreme, moral da se vrati vo Bugarija. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie dejstvuval kako vrhovisti~ki vojvoda vo Pirinskiot del i bil
vo [tabot na vostanieto vo Razlog. Zaginal vo vooruèna presmetka so turskata vojska na 15 april 1906 godina kaj selo Vlahi, Kresnensko. 1860, Vo Lerin, e roden Dimitar GULAPÊV, makedonski prerodbenik i prosveten deec. Vo 1882/3 godina go otvoril prvoto u~ili{te na naroden jazik vo Lerin i vo nego rabotel besplatno. Podocna, vo Lerin otvoril kniàrnica vo koja se prodavale knigi na Evangelisti~kata crkva, odnosno od katoli~kata propaganda. 1860, Vo selo Gradobor, Solunsko, e roden Atanas DIMITROV - GRADOBORLIJATA, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, solunski vojvoda. Najprvo bil kurir, a potoa terorist i komita na MRO. Vo 1895 godina bil uapsen od turskata vlast i zatvoren vo Solun. Po odleàni {est meseci uspeal da pobegne od zatvorot. Vo 1898 godina bil komita vo ~etata na vojvodata Mihail Apostolov-Popeto vo Gevgelisko. Potoa stanal samostoen vojvoda na MRO vo Solunsko. Bil otruen od privrzanici na gr~kata propaganda vo rodnoto selo na 24 maj 1903 godina. 1860, Vo selo Orahovo (Rahovica), Sersko, e roden Krs-
to ZAHARIEV (ZAREV), ajdutin, pripadnik na Vrhovniot makedono-odrinski komitet od Sofija, serski vojvoda. U~estvuval vo vooruènata akcija od 1895 godina (poznata kako Melni~ko vostanie) na Vrhovniot komitet. Potoa kako vojvoda dejstvuval vo Sersko i Melni~ko. Odbival da se vklu~i vo redovite na MRO, pa zatoa bil ubien od sopstvenite komiti na 27 avgust 1899 godina, na vrvot Demir~al na Pirin Planina, nad seloto Lopovo, Melni~ko. 1870, januari, 18, Vo selo Kr~ovo, Demirhisarsko, e roden Stojan TILKOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, rakovoditel na MRO vo Carigrad. Zavr{il turska gimnazija vo Solun vo 1893 godina i pravo vo Carigrad vo 1897 godina. Bil profesor vo Carigradskata egzarhiska duhovna seminarija vo periodot od 1897 do 1904 godina. Istovremeno bil ~len na Revolucionerniot komitet na MRO vo Carigrad. Od 1904 do 1906 godina bil sekretar na crkovnata op{tina vo Ser, a podocna emigriral vo Sofija i bil profesor po turski jazik na Univerzitetot vo Sofija. 1870, april, 28, Vo Kuku{, e roden Goce Atanasov IMOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, rakovoditel na MRO vo Kuku{ko. U~el vo So-
lunskata egzarhiska gimnazija Sv. Kiril i Metodij, no ne ja zavr{il tuku emigriral vo Sofija i se zapi{al vo Voenoto u~ili{te, kade bil sou~enik so Goce Del~ev. Od Sofija se vratil vo rodniot grad i se zanimaval so trgovija. Bil ~len na MRO od 1898 godina, a podocna stanal ~len na Okoliskiot komitet na MRO. Vo 1902 godina bil vojvoda na ~eta vo Kuku{ko. Po Prvata svetska vojna se naselil vo Krxali, Bugarija, kade i po~inal na 28 april 1961 godina. 1870, mart, 29, Vo Marsej, Francija e roden Pavlos MELAS, pripadnik i rakovoditel na gr~kata vooruèna propaganda vo Makedonija, oficer na gr~kata vojska. Bil ~len na gr~kata nacionalisti~ka organizacija Etniki eterija i aktivno rabotel na formirawe i ispra}awe gr~ki vooruèni ~eti za dejstvuvawe vo Makedonija. Vo 1904 godina bil nazna~en za glaven komandant na gr~kite ~eti vo regionot na Bitola i Kostur. Istata godina tri pati vleguval vo Makedonija so andrtski ~eti i nastojuval da organizira bazi za {irewe na gr~kata vooruèna propaganda. Bil ubien vo sudir so turskite vojski vo selo Statica, Kostursko, na 13 oktomvri 1904 godina, a bil pogreban vo dvorot na gr~kata mitropolija vo Kostur.
1870, juli, 23, Vo selo Star~i{ta, Nevrokopsko, e roden Todor PASKALEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, rakovoditel na MRO vo Skopsko i Solunsko. Vo 1892 godina ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija Sv. Kiril i Metodij, a vo 1895 godina vo Bugarija zavr{il pravo na Sofiskiot univerzitet. Bil ~len na MRO od 1897 godina i vo periodot od 1898 do 1902 godina bil ~len na Skopskiot okruèn komitet. Vo 1903 godina bil punktov rakovoditel na MRO vo Samokov, a od 1904 do 1908 godina bil ~len na Solunskiot okruèn komitet. Vo vreme na Mladoturskata revolucija bil sekretar na Egzarhiskata mitropolija vo Skopje i bil pratenik vo turskiot parlament vo Carigrad do 1912 godina. 1870, avgust, 14, Vo Kratovo e roden Jakim IGNATIEV (J. I. Zlatkov), pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, ~len na Centralniot komitet na MRO. Vo 1899 godina ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija Sv. Kiril i Metodij, a vo 1893 godina zavr{il matematika na Sofiskiot univerzitet. Bil u~itel vo Ser, Odrin i na drugi mesta niz Makedonija. Bil ~len na Serskiot okruèn komitet, a vo mart 1901 godina bil izbran vo Centralniot komitet na MRO. Nabrzo po negoviot izbor vo Centralniot
komitet, zaginal vo nesre}en slu~aj vo Solun na 7 juni 1901 godina. 1870, Vo Belgrad, po~ina Nikola Haxi @IVKOVI] (poznat kako Haxi-Neimar), dvorski arhitekt vo Srbija vo vremeto na knezot Milo{. Roden bil vo Voden, vo 1792 godina. Spored negovite proekti ili pod negovo rakovodstvo bile izgradeni: Konakot na knezot Milo{ vo Kraguevac vo 1824 godina, Konakot na knegiwata Qubica vo Belgrad vo periodot me|u 1829-1831 godina, Kneèvskiot dvor vo Belgrad vo periodot me|u 1829-1836 godina, \umrukanata (carinarnicata), kasarnata i ènskata {kola, site vo Belgrad. Edno od negovite najzna~ajni ostvaruvawa bil Konakot na knezot Milo{ na Top~ider, Belgrad. 1870, Vo selo Gabre{, Kostursko, e roden Vangel BUDINA, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, kosturski vojvoda. Toj imal vla{ko poteklo. Bil komita vo ~etata na Vasil Mutafov vo vreme na Melni~koto vostanie na Vrhovniot komitet vo 1895 godina. Posle toa se vratil vo Kostursko i vo 1898 godina bil najprvo komita vo ~etata na Kote Hristov od Rula, potoa vo ~etata na Vasil âkalarov, a na krajot vo ~etata na Mitre Panxarov-Vlaot. Po 1903 godina
dejstvuval kako vojvoda vo Lerinsko i Kostursko. Vo 1908 godina bil opkolen od turskiot asker vo edna ku}a vo seloto Lka, (Ljanga), Prespansko i otkako posle celodnevna borba mu zavr{ila municijata, izlegol na balkonot i se samoubil. 1870, Vo selo Dragomirci, Kuku{ko, e roden Trajko JOTOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, kuku{ki vojvoda. Bil komita vo ~etite na Vrben Kilifarski i Grigor Totev. Vo Ilindenskoto vostanie u~estvuval kako vojvoda na ~eta na MRO vo Kuku{ko. Poznati se bitkite na negovata ~eta so turskiot asker kaj selata Amatovo i Postolar. Negovata ~eta, zaedno so ~etite na Apostol Petkov i Ivan~o Karasulijata, u~estvuvala i vo golemata bitka od 13 oktomvri 1903 godina koga bila odnesena pobeda nad daleku pomnogubrojnata turska vojska. 1870, Vo selo Krecovo (Kire~ ]oj), Kuku{ko, e roden Goce NISTOROV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, kuku{ki vojvoda. Najprvo bil komita vo ~etata na Grigor Totev, a potoa vo ~etata na Krsto Asenov vo Kuku{ko. Po smrtta na vojvodata Asenov, vo vreme na Ilindenskoto vostanie, Goce Nistorov go zazel negovoto mesto i stanal vojvoda na ~eta na MRO
10
vo Kuku{ko. Negovata ~eta na 31 avgust 1903 godina imala sudir so mnogubrojna turska vojska kaj èlezni~kata stanica Amatovo. Vo borbata zaginale pet borci, a me|u niv i znamenosecot Ivan Pelivanov. Po Ilindenskoto vostanie emigriral vo Bugarija, kade nabrzo po~inal. 1870, Vo Sliven, Bugarija, e roden Georgi Iliev PAPANÊV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, lerinski vojvoda. Bil Bugarin po nacionalnost. U~el vo Voenoto u~ili{te vo Sofija i otkako go zavr{il bil aktiven poru~nik na bugarskata armija. Vo 1902 godina stanal ~len na MRO i zaminal, najprvo za Kostursko, a potoa za Lerinsko. Vo fevruariapril 1903 godina negovata ~eta vodela nekolku golemi bitki so turskiot asker. Bil delegat od Lerinsko na Similevskiot kongres. Kon krajot na maj 1903 godina nekolku ~eti na MRO se nao|ale vo seloto Banica, Lerinsko i bile opkoleni od mnogubroen turski asker. Vo borbata {to se razvila na 23 maj 1903 godina zaginale 13 komiti i vojvodite Georgi Papan~ev,
11
Evstati Da~ev, Vasil Popov i Siljan Pradov. Site zaginati bile pogrebani vo dvorot na selskata crkva Sveti Nikola. 1870, Vo Bogdanci e roden Mihail SIONIDIS, pripadnik na gr~kata vooruèna propaganda vo Makedonija. Kako vojvoda na gr~ka andrtska ~eta, go predvodel napadot na seloto Marvinci vo po~etokot na 1905 godina i toga{ bil ranet. Otkako posle izvesen period se izlekuval ja prodolìl svojata andrtska aktivnost. Bil u~esnik vo Balkanskite vojni kako kapetan na razuznava~ka ~eta na gr~kata armija. Po vojnite ìveel vo seloto Ma~ukovo, Egejski del na Makedonija, kade i po~inal vo 1935 godina. 1870, Vo Gumenxe, e roden Konstantin XEKOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, gevgeliski i gumenxiski vojvoda. Od mladi godini bil emigrant vo Bugarija. Bil dolgogodi{en pretsedatel na Gumenxiskoto bratstvo vo Sofija. Bil redaktor na v. Makedonija. Bil vojvoda na MRO vo Gevgelisko i Gumenxisko. Vo vreme na Balkanskite vojni kako vojvoda na ~eta dejstvuval vo Gumenxisko i bil dobrovolec vo Makedonsko-odrinskoto opol~enie na bugarskata armija. Po 1914 godina bil redaktor na vesnikot
12
Avtonomna Makedonija. Po~inal vo Sofija, Bugarija, na 7 dekemvri 1919 godina. 1870, Vo selo Kosinec, Kostursko, e roden pop Naum OTCEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, kosturski selski vojvoda, sve{tenik. Zaradi svojata revolucionerna dejnost kako ~len na MRO bil uapsen od turskata vlast i leèl vo zatvorot vo Bitola. Vo juni 1903 godina bil osloboden, pa povtorno aktivno se vklu~il vo revolucionernoto dvièwe. Za vreme na Ilindenskoto vostanie bil vojvoda na selskata ~eta vo seloto Kosinec. Po vostanieto zaminal vo Grcija, no i tuka bil uapsen i kratko vreme bil zatvoren vo Atina. Vo po~etokot na 1904 godina pristignal vo Varna, Bugarija i bil imenuvan za sve{tenik vo seloto Ki~evo, Varnensko. Po~inal vo Varna, Bugarija na 29 maj 1927 godina. 1870, Vo selo Span~evo, Demirhisarsko, e roden Angel HARIZANOV-SPANÔVALIJATA, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, melni~ki vojvoda. Najprvo bil terorist na MRO. Potoa, vo 1899 godina, stanal vojvoda na ~eta vo Melni~ko, Pirinski del na Makedonija. Zaginal vo borba so turski vojski zaedno so To{o
13
vojvoda na 31 juli 1902 godina, kaj mesnosta Aramiska ~e{ma, me|u selata Petrovo i Gole{evo, Melni~ko. 1870, Vo selo Bobi{ta, Kostursko, e roden Dimitar QAPOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, rakovoditel na MRO i ~len i rakovoditel na Vrhovniot makedono-odrinski komitet od Sofija. Vo 1890 godina go zavr{il gimnaziskoto obrazovanie vo Solun i vo periodot od 1894 do 1896 godina bil rakovoditel na revolucionerniot komitet na MRO vo Carigrad. Vo toa svojstvo ja odrùval glavnata vrska na MRO so revolucionerite od Ermenija. Na Tretiot kongres na makedonskite dru{tva vo Bugarija od 1896 godina, bil izbran za ~len na Vrhovniot makedono-odrinski komitet od Sofija. Vo periodot od 1899 do 1905 godina u~estvuval vo redaktiraweto na pi{aniot organ na Vrhovniot makedono-odrinski komitet od Sofija v. Reformi. Po~inal vo Sofija, Bugarija na 17 fevruari 1941 godina. 1870, Vo Kuku{, e roden Tewo Georgiev CRVENIVANOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, rakovoditel na MRO vo Kuku{ko. Zavr{il gimnazisko obrazovanie vo
14
rodniot grad i se zanimaval so trgovija. Vo 1898 godina bil uapsen i odreden period leèl vo zatvor. Na okoliskiot kongres na MRO vo 1905 godina bil izbran za ~len na revolucionerniot komitet vo Kuku{ i bil imenuvan za kasier na ova rakovodno telo. Po Balkanskite vojni emigriral vo Bugarija i najprvo ìveel i rabotel vo \umurxina, a potoa vo Krxali, kade po~inal na 17 dekemvri 1947 godina. 1880, april, 17, Vo Solun e roden Konstantin NASTEV, pripadnik na Vrhovniot makedono-odrinski komitet od Sofija, oficer na bugarskata armija. Ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija Sv. Kiril i Metodij vo 1897 godina, a Voenoto u~ili{te vo Sofija vo 1902 godina. U~estvuval vo Gornoxumajskoto vrhovisti~ko vostanie vo 1902 godina i vo Ilindenskoto vostanie vo 1903 godina. I vo naredniot period dejstvuval vo Male{evsko i Gornoxumajsko kako vojvoda na vrhovisti~ka ~eta. Bil u~esnik vo Balkanskite vojni, a zaginal kako oficer na bugarskata armija vo vreme na Prvata svetska vojna vo borbite na Crna Reka, Bitolsko na 16 noemvri 1916 godina. 1880, maj, 21, Vo selo Bawa, Razlo{ko, Pirinski del na Makedonija e roden Konstantin BOJAXIEV, pripad-
15
nik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, dramski vojvoda na MRO. Bil u~enik vo Solunskata egzarhiska gimnazija Sv. Kiril i Metodij i tuka bil primen vo redovite na MRO. Vo 1902 godina bil komita vo ~etata na vojvodata Toma Davidov, a vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil vo ~etata na Boris Sarafov. Vo vreme na Prvata balkanska vojna bil vojvoda na ~eta na MRO koja dejstvuvala vo Dramsko, Egejski del na Makedonija. Po~inal vo Sofija, Bugarija na 19 aparil 1938 godina. 1880, maj, Vo selo Gorni~evo, Lerinsko, e roden Najdo Dinev [IKOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, lerinski selski vojvoda. Imal samo osnovno obrazovanie i se zanimaval so zemjodelie. U{te od 1900 godina bil ~len na MRO. Najprvo bil desetar vo ~etata vo rodnoto selo, a podocna stanal nejzin vojvoda. Vo 1906 godina bil otkrien i uapsen od turskata vlast. Bil osuden na smrt, no kaznata bila zameneta so doìvoten zatvor. Bil osloboden od zatvor so op{tata amnestija {to bila dadena so Mladoturskata revolucija. 1880, juni, Vo selo Bugarievo, Solunsko, e roden Dimitar POP STAMATOV, pripadnik na makedon-
16
skoto revolucionerno dvièwe, strumi~ki i male{evski vojvoda. Ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija Sv. Kiril i Metodij i najprvo stanal u~itel vo seloto Konsko, Gevgelisko, a podocna vo seloto Morarci, Kuku{ko. Vo 1901 godina vo vrska so Solunskata afera na MRO bil uapsen i zatvoren od turskite vlasti. Otkako bil osloboden vo 1903 godina, bil komita vo ~etata na vojvodata Krsto Asenov, a kon krajot na istata godina stanal vojvoda na ~eta vo Strumi~ko. Vo narednata 1904 godina bil vojvoda na ~eta na MRO vo Male{evsko, a zaginal otkako turskata vojska ja opkolila negovata ~eta vo seloto Mitra{inci na 26 juli 1904 godina. 1880, septemvri, 16, Vo Sofija, po~ina Konstantin MI[AJKOV, makedonski prerodbenski deec, lekar. Roden bil vo selo Patele, Lerinsko, vo 1807 godina. Medicina zavr{il vo Piza, Italija vo 1840 godina, a specijaliziral vo Pariz vo 1845 godina. Vo Bitola bil lekar vo turska op{tinska slu`ba i
17
bil eden od glavnite predvodnici na borbata za otvorawe u~ili{ta na slovenski jazik i pismo i na borbata za slovenska bogoslu`ba po crkvite. Od 1860 do 1870 godina bil na~alnik na Sanitetot na Bitolskiot vilaet. Zaradi toa {to se nao|al na ~elo na borbata protiv grcizmot vo Bitola, bil nakleveten od progr~ki elementi vo gradot deka see omraza me|u hristijanite, pa bil osuden i kratko vreme odleàl vo zatvor. Potoa emigriral vo Bugarija. 1880, dekemvri, 05, Vo selo Vmbel, Kostursko, e roden Vasil @UGLOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, kosturski selski vojvoda. Bil ~len na MRO od 1900 godina. Vo mart 1903 godina kako vojvoda na selskata ~eta od rodnoto selo se borel protiv turskite vojski kaj seloto Smrde{, Kostursko. Vo Ilindenskoto vostanie bil vo ~etata na vojvodata Vasil âkalarov. U~astvuval vo akcijata za prezemaweto na gradot Neveska, vo golemata bitka kaj seloto Aposkep i vo drugi bitki koi gi vodel golemiot odred na Vasil âkalarov vo vreme na Ilindenskoto vostanie.
18
1880, Na planinata Bozdag bil ubien Georgi ZIMBILEV poznat i kako Zimbil vojvoda, ajdutski vojvoda, u~esnik vo borbata na makedonskiot narod za osloboduvawe od turskata vlast vo XIX vek. Roden bil vo selo Gorno Brodi, Sersko, vo 1847 godina. Bil ajdutin vo ~etata na Stojan Karastoilov koja vo vreme na Rusko-turskata vojna dejstvuvala vo Nevrokopsko i Sersko. Bil u~esnik vo Makedonskoto (Kresnenskoto) vostanie od 18781879 godina. Po smrtta na Stojan Karastoilov i zadu{uvaweto na vostanieto, toj formiral svoja ~eta i so nea go za{tituval naselenieto vo Sersko od turskite zulumi. Proletta 1880 godina toj i negovata ~eta bile staveni vo obra~ od turski vojski kaj mesnosta Kriv dol vo blizina na seloto Dolno Brodi. Vo ovaa borba Georgi Zimbiliev bil ranet, no ~etata se probila od obra~ot i toj se zasolnil vo planinata Bozdag. Sepak, nabrzo preku predavstvo bil pronajden i ubien. Opean e vo makedonskite narodni pesni.
19
1880, Vo selo Labanica (Lobanica), Kostursko, e roden Nikola JURUKOV, ideolog na Makedonskata emigrantska federativna organizacija (MEFO), arhitekt. Po Prvata svetska vojna se vklu~il vo politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Sofija i stanal pretsedatel na Kosturskoto bratstvo i u~esnik vo Privremenoto pretstavni{tvo na biv{ata VMRO vo 1919 godina. Bil ~len na Privremenata komisija na makedonskite bratstva vo 1920 godina, ~len na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na Makedonskata emigrantska federativna organizacija. Kako nejzin glaven ideolog ja zastapuval pred Dru{tvoto na narodite vo @eneva vo 1922 godina. Bil sorabotnik na v. Avtonomna Makedonija (1920-1922). Ubien bil vo Sofija na 26 april 1923 godina od Stefan Karkaqa{ov od Bogdanci, terorist na avtonomisti~kata VMRO na Todor Aleksandrov. 1880, Vo Enixe Vardar, e roden Georgi (Gono) JOTOV, pripadnik na gr~koto andrtsko dvièwe vo Makedonija. Spored nekoi izvori bil prv bratu~ed na vojvodata na MRO Apostol Petkov Terziev i najprvo bil komita vo negovata ~eta.
20
Vo 1904 godina bil kapetan na andrtska ~eta vo reonot na Enixevardarsko Ezero. Kako ~ovek koj poteknuval od ovoj teren gi koordiniral akciite na podocna dojdenite drugi andrtski ~eti od Grcija. êtata na Gono Jotov i ~etata na kapetan Petrilos (Konstantinos Bukovalis) so nasilstvo i zakani gi napravile patrijar{iski selata Zorbatovo, Kangali~, Krxalievo i Postol. Na 14 noemvri 1906 godina ~etata na kapetan Gono i ~etata na kapetan Agras (Telos Agapinos) go napadnale seloto @ervohor koe bilo baza na ~etata na Apostol Petkov Terziev i vo borbata {to se razvila andrtskite ~eti bile razbieni i imale 9 mrtvi, me|u koi i kapetan Agras. Vo 1907-1908 godina andrtskata ~eta na Gono od 35 ~etnici, vodela pove}e borbi so ~eti na MRO vo Enixevardarsko. Vo vreme na Mladoturskata revolucija najprvo zaminal vo Atina, a se vratil vo Enixevardarsko vo 1910 godina so cel povtorno da oformi andrtska ~eta. Me|utoa, nabrzo bil predaden od svoi nekoga{ni sorabotnici (doktorot Antonaki i kapetanot Apostolis Matopulos), po {to turskiot asker na 12 fevruari 1911 godina mu postavil zaseda kaj seloto Nisi, Enixevardarsko i vo prestrelkata {to usledila toj bil ubien.
21
1880, Vo selo Zagori~ani, Kostursko, e roden Vasil KASEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, kosturski selski vojvoda. Bil ~len na MRO od 1899 godina i najprvo bil komita vo ~etite na vojvodite Manol Rozov i Lazar Pop Trajkov. U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie kako vojvoda na ~etata od selo Kumani~evo. Po vostanieto emigriral vo Bugarija, pa vo Rusija, a od 1906 godina se naselil vo SAD. Po~inal vo Detroit na 3 maj 1939 godina. 1880, Vo Enixe-Vardar, e roden Ivan PAQO[EV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, enixevardarski vojvoda. Pove}e godini bil komita vo ~etata na vojvodata Apostol Petkov Terziev vo Enixevardarsko. Vo vreme na Mladoturskata revolucija koga vojvodata Apostol Petkov bil vo Bugarija, Paqo{ev go zamenuval na vojvodskata pozicija. Vo vreme na Prvata balkanska vojna bil vojvoda na ~eta, a za vreme na Vtorata balkanska vojna bil dobrovolec vo Makedonsko-odrinskoto opol~enie na bugarskata armija. Odlikuvan bil od bugarskata komanda so orden za hrabrost. Vo Prvata svetska vojna bil vo bugarskata Planinska divizija kako komandir na razuznava~ka grupa na {tabot na Makedonskiot front. Po vojnata se vklu~il kako vojvoda na
22
~eta na Makedonskata emigrantska federativna organizacija (MEFO), predvodena od Filip Anastasov i Nikola Jurukov. Pod pritisok na vooruènite sili na avtonomisti~kata VMRO, ~etata na Paqo{ev se prefrlila preku granica i se stavila vo srpska slu`ba vo Strumi~ko. Na 14 fevruari 1923 godina atentatori na VMRO od ~etata na Georgi Vndev vo kafana vo centarot na Strumica izvr{ile atentat nad Paqo{ev i negovite pridru`nici. Vo atentatot zaginal Halil Pelivanov, a Paqo{ev bil samo ranet. Vo naredniot period Paqo{ev ja prodolìl svojata aktivnost vo korist na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite. 1880, Vo selo Osni~ani (Sni~eni), Kostursko, e roden Vasil SAPUNXIEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, rakovoditel na MRO vo Lerinsko, lekar. Zavr{il medicina vo Atina i bil lekar vo Lerin. Bil ~len na MRO, a od 1904 do 1906 godina bil i ~len na Lerinskiot okoliski komitet. Otkako vo 1907 godina bil otkrien od turskite vlasti, pred opasnosta da bide uapsen toj emigriral vo Bugarija. Po~inal vo gradot Dupnica, na 17 januari 1939 godina. 1880, Vo selo Gavaqanci, Kuku{ko, e roden Nikola
23
SATIEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe i na avtonomisti~kata VMRO. Najprvo bil kurir, a potoa bil komita vo ~etite na Hristo êrnopeev i Krsto Asenov. Bil u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, koga bil te{ko ranet. Od 1905 do 1908 godina povtorno bil komita, a podocna stanal kuku{ki vojvoda na MRO. Kako dobrovolec zel u~estvo vo Balkanskite vojni. Po Prvata svetska vojna bil vo redovite na avtonomisti~kata VMRO. Pove}e godini dejstvuval kako vojvoda na Kuku{kata ~eta. Po~inal vo Bugarija. 1880, Vo selo Zagori~ani, Kostursko e roden Nikola DOSEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, kosturski vojvoda. Bil ~len na MRO od 1902 godina. Najprvo u~estvuval vo mreàta na MRO za prenos na oru`je od gr~kata granica kon Kostursko i Lerinsko. Vo 1907 godina bil zamenikvojvoda na Kosturskata ~eta na Pando Sidov. Od po~etokot na 1908 godina bil naimenuvan za vojvoda na ~eta na MRO koj dejstvuvala vo Mariovo, Prilepsko. 1880, Vo Gevgelija, Vardarski del na Makedonija, e
24
roden \or|e \ER\IKOVI], pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, srpski oficer, razlo{ki vojvoda. Go zavr{il francuskoto trgovsko u~ili{te vo Solun. Kratko vreme bil u~itel vo seloto Ma~ukovo, a potoa se zapi{al i ja zavr{il Voenata akademija vo Belgrad. Kako srpski poru~nik dvapati so svoja ~eta vleguval vo Makedonija i bil ranet vo borbite so Turcite. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil razlo{ki vojvoda na MRO. Po vostanieto podnel ostavka na oficerskata slu`ba vo Srbija i vo 1905 godina stanal sopstvenik i odgovoren urednik na vesnikot Avtonomna Makedonija koj bil pi{uvan organ na obnoveniot Makedonski klub vo Belgrad. Vesnikot kako svoe moto go imal: Balkanot na balkanskite narodi. Makedonija na Makedoncite. Zaedno so Grigorie Haxita{kovi} pregovarale vo Sofija so levoto krilo na TMORO za u~estvo na Rilskiot kongres vo 1905 godina. Nabrzo potoa vo Srbija nivniot vesnik bil zabranet, a samiot toj bil interniran vo Poàrevac. Ottamu pobegnal vo Avstro-Ungarija, a potoa vo Crna Gora i vo Bugarija. Po Mladoturskata revolucija zaedno so Jane Sandanski se vratil vo Makedonija i vo 1908-1909 godina vo Solun bil administrator na v. Konstituciona zarja. Potoa bil turski slu`benik vo rodniot grad, a po~inal od tuberkuloza vo Solun vo 1911 godina.
25
1880, Vo Melnik, Pirinski del na Makedonija, e roden Ivan ANASTASOV-GRÊTO, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, dramski vojvoda. Bil u~itel vo seloto Igumenec, Petri~ko, kade {to Goce Del~ev go vklu~il vo redovite na MRO vo 1899 godina i dejstvuval kako organizator na Organizacijata vo Petri~ko, Porojsko, Demirhisarsko i Strumi~ko. Bil komita vo pove}e ~eti i zel u~estvo vo Ilindenskoto vostanie kako vojvoda na ~eta vo Dramsko, Egejski del na Makedonija. Zaginal vo borba so osmanliskata vojska vo 1905 godina. Ostavil se}avawa za revolucionernata dejnost. 1880, Vo selo Dmbeni, Kostursko, e roden Lazar MOSKOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, kosturski vojvoda. Zavr{il sedmi klas vo Bitolskata egzarhiska gimnazija vo 1901 godina. U{te kako u~enik stanal ~len na MRO. Vedna{ otkako zavr{il u~ili{te, vo letoto 1901 godina bil imenuvan za reonski na~alnik na MRO vo Kostursko i bil vojvoda na Kosturskata ~eta. Otkrien i opkolen od strana na turskata vojska vo seloto Vi{eni, zaedno so Nikola
26
(Koqo) Ra{ajkov, vodele deset~asovna borba, a so poslednite kur{umi na 3 avgust 1902 godina se samoubile za da ne bidat ìvi zarobeni. 1880, Vo Enixe Vardar, e roden Traj~o HRISTOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, male{evski vojvoda. Bil u~itel vo selo Vladimirovo, Male{evsko, vo Veles i na drugi mesta niz Makedonija. Kako ~len na MRO, najprvo bil terorist, a potoa eden od glavnite rakovoditeli vo Veles i Vele{ko. Od proletta 1901 godina preminal vo ilegalstvo, a od 1902 godina stanal vojvoda na ~eta na MRO koja dejstvuvala vo Male{evsko i Gevgelisko. Po~inal vo Sofija, Bugarija na 2 mart 1907 godina. 1890, maj, 28, Vo Kuku{, e roden Todor Andonov ÔPOV, pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~koto dvièwe vo Pirinskiot del na Makedonija i Bugarija, prosveten, teatarski i literaturen deec. Bil vnuk od sestra na Goce Del~ev. U~el vo Solunskata egzarhiska gimnazija Sv. Kiril i Metodij, no po u~eni~kiot bunt vo 1908 godina, kako eden od voda~ite, bil isteran od u~ili{teto. Jane Sandanski go nazna~il za u~itel vo pirinskoto selo O{tava. Kako dobrovolec u~estvuval vo Prvata
27
balkanskata vojna. Po Vtorata balkanska vojna i Bukure{kiot mir vo 1913 godina se naselil vo Sofija i se vrabotil vo Centralnata po{ta. Koga po~nala Prvata svetska vojna semejstvoto se prefrlilo vo Gorna Xumaja (den. Blagoevgrad) i toj stanal po{tenski ~inovnik telegrafist, a podocna vo 1915 godina bil tutunski rabotnik. Vo toj period formiral teatarska grupa, sozdal Dom za kultura so ~itali{te i usileno pi{uval raskazi i dramski tekstovi. Gi prifatil ideite i akciite na Privremenoto pretstavni{tvo na biv{ata VMRO. Preìveal nekolku obidi za atentat od avtonomisti~kata VMRO na Todor Aleksandrov. Za da ima vreme i za literaturna tvore~ka dejnost, vo 1922/23 godina stanal dogovoren u~itel vo seloto Drenovo. Po re{enieto za vostanie pod rakovodstvo na BKP, toj stanal komandir na oddelenie vo vostani~kiot odred vo Gornoxumajsko. Bil zaroben od silite na avtonomisi~kata VMRO na Todor Aleksandrov koi dejstvuvale protiv vostani~kite sili i na 27 septemvri 1923 godina bil ubien na Rila Planina. Ostavil skromno, no zna~ajno objaveno i neobjaveno literaturno nasledstvo: dve povesti, 15 raskazi, drama, pesna vo proza i stihovi.
28
1890, avgust, 19, Vo selo Gorno Brodi, Sersko, e roden Argir KALÊV (Ari Kal~ev), makedonski slikar koi ìveel i rabotel vo Bugarija. Zavr{il umetni~ko u~ili{te vo Sofija, Bugarija vo klasata na profesorot Ivan Mrkvi~ka so specijalizacija za freskoìvopis. Potoa u~el i kaj profesorot Stefan Ivanov i vo Italija. Do 1945 godina rabotel vo Etnografskiot muzej vo Sofija. Bil avtor na pogolem broj slikarski dela i organiziral pove}e izlo`bi vo Bugarija i vo stranstvo. Po~inal vo Germanija na 25 oktomvri 1958 godina. 1890, septemvri, 23, Vo selo Kosinec, Kostursko, e roden Pando Trpov KISELINÊV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, skulptor. Bil brat na poznatiot vojvoda Lazar Kiselin~ev. U~estvuval vo Prvata balkanska vojna kako komita vo ~etata na Hristo Siljanov. Potoa emigriral vo Bugarija i zavr{il umetni~ko u~ili{te. Vo 1920 godina zaedno so Petar Morozev bil eden od osnova~ite na Dru{tvoto na nezavisni umetnici na Bugarija. Me|u 1922 i 1924 godina bil na specijalizacija vo Berlin kaj profesorot Oto Regel i bil pod vlijanie na Avgust Gaul od kogo go prezel t.n. animalisti~ki stil. Rabotel skulptura vo razni materijali: drvo, mramor, bronza
29
i beton. Stilot mu se karakteriziral so silno ~uvstvo na realizam i precizno izrabotuvawe na anatomijata na ìvotnite. Negovi skulpturi se nao|aat niz Sofija, Plovdiv, Varna, kako i vo galeriite na pove}e zemji niz Evropa. Bil eden od osnova~ite na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija. Po~inal vo Sofija, Bugarija na 18 dekemvri 1980 godina. 1890, Vo selo Barakli-Xumaja, Sersko, e roden Aleksandar VASILEV (psevdonimi: Aleko Pa{a, Orfanski, Orfo), pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe i na avtonomisti~kata VMRO, rakovoditel vo Sersko i Strumi~ko. U~el vo Pedago{koto u~ili{te vo Ser, no ne go zavr{il. Bil u~itel vo rodnoto selo i vo seloto ]uprija, Sersko. Bil komita vo Serskiot revolucioneren okrug i sorabotnik na Jane Sandanski. U~estvuval vo Balkanskite i Prvata svetska vojna. Vo 1919 godina bil petri~ki okoliski vojvoda, a nabrzo stanal blizok sorabotnik na Todor Aleksandrov. Vsu{nost, toj bil glavniot organizator i rakovoditel na avtonomisti~kata VMRO vo Pirinskiot del na Makedonija. Zaedno so Georgi Atanasov ja rakovodel akcijata na VMRO vo Nevrokop vo 1922 godina protiv federalisti~kite sili smesteni vo gradot. Ja rakovodel i akcijata na ~etite na VMRO pro-
30
tiv komunisti~koto vostanie vo septemvri 1923 godina vo Razlo{ko, a gi spasil glavnite rakovoditeli so toa {to odreden period gi zadràl kako zalo`nici. Kon krajot na 1923 godina zapo~nal da se distancira od Todor Aleksandrov i gi prifatil principite na Majskiot manifest od 1924 godina. Toa bilo pri~ina da bide ubien vo gornoxumajskite ubistva izvr{eni od avtonomisti~kata VMRO na Ivan Mihajlov na 12 septemvri 1924 godina i da bide la`no proglasen za organizator na ubistvoto na Aleksandrov. 1890, Vo selo Vmbel, Kostursko, e roden Ilija DIGALOV, pripadnik na avtonomisti~kata VMRO. Vo vreme na Prvata balkanska vojna bil komita vo ~etata na Vasil âkalarov. Potoa, vo Vtorata balkanska vojna, bil podoficer vo gr~kata vojska, no dezertiral i podocna stanal vojvoda na ~eta vo Kostursko na avtonomisti~kata VMRO. Kon krajot na 1919 godina, zaedno so pomo{nicite Stojan Georgiev od selo Stewe i Alija Ibraim od selo Plasnica, zapo~nal da dejstvuva vo Gorna Prespa. Vo tekot na 1920 godina dejstvuval vo Ki~evsko i Ohridsko. Otkako zimata ja pominal vo Albanija, narednata 1921 godina povtorno dejstvuval vo Prespa. Taa godina na pat za Bugarija vo Mariovsko bil predaden i vo prestrelka so srpskata policija bil ranet, no se izvlekol i
31
zasolnil vo Albanija. Otkako zakrepnal povtorno prodolìl da dejstvuva vo Prespansko i Kostursko. Bil predaden od kmetot na seloto Globo~ani, Mala Prespa (denes Albanija) i vo prestrelka so gr~kata policija zaginal zaedno so svojot soborec Stojan Georgiev na 26 noemvri 1922 godina. 1890, Vo Solun po~inal Konstantin DR@ILOVI^, makedonski kulturno-prosveten deec. Roden bil vo selo Drìlovo, Negu{ko. Bil brat na poznatiot prerodbenski deec Kirijak Drìlovi~ i zaedno so nego bil u~esnik vo Negu{koto vostanie od 1822 godina. Po krvavoto zadu{uvawe na vostanieto od turskite voeni sili, toj zaminal vo Atina i do 1829 godina bil u~esnik vo gr~koto dvièwe za osloboduvawe od turskata vlast. Vo sredinata na XIX v. se vratil vo Solun kade {to se zanimaval so trgovija i so kulturno-prosvetna dejnost. Pritoa sorabotuval so Dimitrija Miladinov i Georgi Rakovski. Bil angaìran vo rasturaweto na carigradskiot vesnik Makedonija vo Solun. Vo 1865 godina bil izbran za pretsedatel na Solunskata crkovno-u~ili{na op{tina. Vo negoviot dom bile formirani ènsko i ma{ko makedonsko u~ili{te vo koi najprvo u~itelstvuvale negovite deca Slavka Dinkova i \or|i Dinkov-Dinkata.
32
1890, Vo selo Leskovo, Meglensko, e roden Georgi VNDEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe i na avtonomisti~kata VMRO, strumi~ki okruèn vojvoda. U~el vo Gumenxa. Vo 1905 godina ubil Tur~in i stapil vo ~etata na tatka si Vndo vojvoda-Stariot. Vo 1912 godina vo vreme na Prvata balkanska vojna bil zaroben od gr~kite vojski, no uspeal da pobegne. Vo 1915 godina u~estvuval vo Valandovskata akcija na VMRO. Vo vreme na Prvata svetska vojna bil vojnik vo 59. polk na Planinskata divizija na bugarskata armija, a po nea bil vojvoda na Strumi~kata ~eta na avtonomisti~kata VMRO. Po Gornoxumajskiot kole` vo septemvri 1924 godina, stanal okruèn vojvoda na VMRO vo Strumi~ko i zaedno so Eftim Cekov, bile naza~eni da rakovodat so Strumi~kiot revolucioneren okrug i Petri~kiot punkt na VMRO. Po~inal vo Petri~, Pirinski del na Makedonija na 25 mart 1942 godina. 1890, Vo Kardica, Tesalija, Grcija, e roden Georgios SJANTOS, generalen sekretar na KPG i rakovoditel na antifa{isti~kata borba vo Grcija vo
33
periodot 1941-1945 godina. ^len na Centralniot komitet i Politbiroto na KPG bil od 1927 godina. Na parlamentarnite izbori od 1936 godina bil izbran vo gr~kiot parlament. Otkako bila vovedena diktaturata na Metaksas toj bil uapsen i zatvoren na ostrovot Anafi. Vo 1937 godina pobegnal od zato~eni{tvo, no vo 1939 godina povtorno bil otkrien i interniran na ostrovot Krf. Vo septemvri 1941 godina koga Grcija ve}e bila okupirana od fa{istite, toj povtorno pobegnal od zatvor i ja prodolìl antifa{isti~kata dejnost. U~estvuval vo formiraweto na Nacionalnoosloboditelniot front na Grcija (EAM) i Gr~kata nacionalnoosloboditelna vojska (ELAS). Na Osmiot plenum od januari 1942 godina bil izbran za generalen sekretar na Politbiroto na Centralniot komitet na KPG. Vo mart 1944 godina koga se formiral Politi~ki komitet na nacionalnoto osloboduvawe na Grcija (PEEA), go rakovodel resorot za vnatre{ni raboti. Bil glaven politi~ki rakovoditel na antifa{isti~koto sprotistavuvawe na gr~kata desnica i angliskite intervencionisti vo dekemvri 1944 godina. Po
34
dogovorot vo Varkiza vo fevruari 1945 godina, negovata pozicija vnatre vo KPG oslabnala i vo maj 1945 godina bil smenet od dol`nosta generalen sekretar. Po~inal na 20 maj 1947 godina vo Atina, a negoviot pogreb bil pretvoren vo masovna i èstoka antivladina i antimonarhisti~ka manifestacija. 1900, mart, 10, Vo Tiva, Beotija, e roden Pantelis PUQOPULOS, pripadnik na gr~koto komunisti~ko dvièwe, generalen sekretar na Centralniot komitet na KPG. Studiral pravo vo Atina. U~estvuval vo Gr~ko-turskata vojna, a u{te kako vojnik bil uapsen zaradi antivoeno dejstvuvawe. Vo 1924 godina bil izbran na ~elo na KPG i u~estvuval na Kongresot na Komunisti~kata internacionala vo Moskva. Vo septemvri 1926 godina podnel ostavka na funkcijata generalen sekretar na KPG, no prisutnata delegacija na Kominternata ne ja prifatila i toj ostanal na rakovodnata pozicija. Sepak, na Tretiot redoven kongres na KPG vo mart 1927 godina, Puqopulos i negovata grupa bile otstraneti od Centralniot komitet poradi trockizam. Istata godina na 15 juli, Puqopulos (zaedno so Pastijas \acopulos) go objavile svoeto Otvoreno pismo do KPG, poradi {to po tri meseci toj i negovite privrzanici bile isklu~eni od partijata. Od krajot na 1927
35
godina toj ja sozdal t.n. Obedineta opozicija i preku spisanieto Spartakus ja prodolìl borbata protiv mnozinstvoto vo KPG koe ja imalo podr{kata od KI. Za vreme na diktaturata na Metaksas, Puqopulos vo po~etokot na 1938 godina bil uapsen i zatvoren. Na 6 juni 1943 godina, italijanskite okupacioni sili go strelale, zaedno so preku 100 drugi zatvorenici, vo znak na odmazda na aktivnostite na gr~kite partizani. Pred samoto strelawe, Puqopulos im se obratil na italijanskite vojnici so barawe da ne pravat zlodelo protiv antifa{isti~kite borci. Toj bil tolku uverliv so svojot govor, {to vojnicite odbile da pukaat, po {to strelaweto morale da go izvr{at italijanskite policajci. Vo odnos na makedonskoto nacionalno pra{awe se zastapuval za pravoto na makedonskiot narod na samoopredeluvawe. Za svojata poddr{ka za avtonomijata na Makedonija, Puqopulos, zaedno so 23 drugi gr~ki komunisti, na 24 avgust 1925 godina bil izveden pred sud od strana na diktatorskata vlast na Teodoros Pangalos. Vo 1940 godina vo zatvorot vo Akronavplija na Peloponez, napi{al gramatika na makedonskiot jazik i oddelna statija za makedonskoto nacionalno pra{awe. 1900, avgust, 14, Vo selo German, Lerinsko, e roden Bogoja FOTEV, pripadnik na Makedonskoto nacionalno-
36
osloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Vardarskiot del na Makedonija i u~esnik vo antifa{isti~kata borba. U{te od pred Vtorata svetska vojna bil aktivno vklu~en vo komunisti~koto dvièwe, a po okupacijata na zemjata od strana na bugarskata dràva bil aktiven vo makedonskoto antifa{isti~ko dvièwe. Zaradi toa bil uapsen od bugarskata fa{isti~ka vlast i bil zatvoren. Podocna bil predloèn za delegat na ASNOM, kako pretstavnik od Bitolskiot i od Mariovskiot reon. Na Prvoto zasedanie na ASNOM na 2 avgust 1944 godina, bil izbran za ~len na Prezidiumot na ASNOM. Potoa bil nazna~en za poverenik za finansii i sekretar na Prezidiumot na ASNOM. Na Vtoroto zasedanie na ASNOM odràno na 28-30 dekemvri 1944 godina, bil izbran za poverenik za zemjodelstvo. Na Tretoto zasedanie na ASNOM od 14-16 april 1945 godina bil izbran za ~len, a vo proletta na 1945 godina i za pretsedatel na Prezidiumot
37
na Narodnoto sobranie na Makedonija. Vo 1948 godina se izjasnil za poddr{ka na Rezolucijata na Informbiroto, pa bil otstranet od site politi~ki funkcii i osuden i zatvorskata kazna {to ja izdrùval na Goli Otok. Bil nositel na Partizanska spomenica 1941 godina. Po~inal vo selo Bistrica, Bitolsko na 27 januari 1993 godina. 1900, oktomvri, 15, Vo selo Patele, Lerinsko, e roden Hristo DINEV, teatarski i filmski akter vo Bugarija. Kako emigrant vo Bugarija vo 1919 godina zapo~nal da pee vo horot na teatarot vo Varna. Potoa, vo periodot me|u dvete svetski vojni stanal akter vo razni teatri vo Bugarija. Vo 1942 -1943 godina rabotel vo teatarot vo Skopje. Vo periodot od 1952 do 1957 godina, rabotel vo bugarskoto studio za igrani filmovi. Bil avtor na humoristi~ni raskazi, a gi napi{al i vo 1971 godina gi objavil svoite teatarski memoari so naslov Pate{estvie po su{a i voda. Po~inal vo Varna, Bugarija na 21 fevruari 1977 godina. 1900, Vo selo Dmbeni, Kostursko, e roden Lazo TRPOVSKI-CRNIOT, pripadnik na Makedonskoto nacionalno-osloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i
38
u~esnik vo antifa{isti~kata borba vo Grcija. Vo 1928 godina emigriral vo Kanada i se aktiviral vo organiziranoto makedonsko iseleni{tvo, a po proteruvaweto emigriral vo Sovetskiot Sojuz, kade {to ja zavr{il Visokata politi~ka {kola. Vo 1935 godina se vratil vo Grcija, se aktiviral vo KPG i mu pristapil na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe pretstavuvano od VMRO (Ob). Vo januari 1939 godina bil uapsen i sproveden vo zatvorot Akronavplija na Peloponez. Po osloboduvaweto vo juni 1941 godina se vklu~il vo antifa{isti~kata borba organizirana od KPG. Bil ~len na Makedonskoto biro na KPG. Ubien bil od vooruènite pripadnici na PAO na 11 april 1943 godina vo blizina na seloto Imera, Koànsko. 1900, Vo Kuku{ko, zaginal GOCE TODORA^KI, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, kuku{ki vojvoda. Roden bil vo selo Todorak, Kuku{ko. Bil eden od prvite ~lenovi na MRO vo Kuku{ko, a podocna stanal vojvoda na ~eta koja dejstvuvala vo Kuku{ko.
39
1900, Vo Bugarija e roden e Janis JOANIDIS, pripadnik na gr~koto komunisti~ko dvièwe, rakovoditel vo Komunisti~kata partija na Grcija. Vo Volos, Ju`na Tesalija go zavr{il osnovnoto obrazovanie i rabotel kako berberski rabotnik. Od 1920 godina bil ~len na KPG. Na êtvrtiot kongres na KPG od 1928 godina bil izbran za ~len na Centralniot komitet na KPG. Od dekemvri 1930 godina bil ~len na Okru`niot komitet na KPG za Solunsko, a od mart 1931 godina stanal i negov sekretar. Istata godina bil i ~len na Politbiroto na Centralniot komitet na KPG. Od april 1933 g. bil ispraten vo Moskva kade ja rakovodel gr~kata sekcija vo Kominternata. Otkako se vratil vo Grcija od 1938 do maj 1942 godina bil zatvoren vo Akronavplija na Peloponez. Otkako bil osloboden bil naimenuvan za organizacionen skretar na Centralniot komitet na KPG. Vo vnatrepartiskite sudiri vo KPG bil isklu~en od KPG vo 1961 godina, a po~inal vo emigracija vo Romanija vo 1967 godina. 1910, fevruari, 05, Vo Ser e ubien Dine DROBENOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, nevrokopski vojvoda. Bil roden vo selo Trlis, Nevrokopsko, Egejski del na Makedonija. Najprvo bil komita vo ~etite na Goce Del~ev i Atanas
40
Te{ovalijata. Podocna bil vojvoda na ~eta na MRO vo Nevrokopsko. U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo 1903 godina. Vo 1905 godina bil delegat na Serskiot okruèn kongres. Na 8 juli 1908 godina go ubil vo seloto Kova~evica svojot porane{en vojvoda Petar Milev, koj{to bil vo konflikt so Jane Sandanski. Vo 1909 godina zaedno so Georgi Zankov nastojuval da ja obnovi mreàta na MRO vo Serskiot okrug, no nivnata ~eta bila razbiena od turskata vojska, a Drobenov bil uapsen i obesen od turskite vlasti na At-pazar vo Ser. 1910, mart 10, Vo selo Leskovec, Lerinsko, e ubien Ko~o DEQOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, lerinski vojvoda. Bil roden vo seloto Ku~koveni, Lerinsko vo 1880 godina. Kako ~len na MRO bil uapsen vo 1902 godina i bil suden i osuden na 15 godini zatvor. Kaznata ja izdrùval vo zatvorot vo Bitola. Bil amnestiran so Mladoturskata revolucija. Stanal lerinski vojvoda, a nabrzo potoa bil ubien od zaseda organizirana od turskite vlasti. 1910, april, 07, Vo selo Nestram, Kostursko, e rodena Keraca Nikolova VISULÊVA, akademska slikarka i skulptorka. Vo voeniot bran od 1913 godina so
41
roditelite emigrirala vo Bugarija. Se {koluvala vo Burgas, a vo 1929 godina se zapi{ala na Dràvnata umetni~ka akademija vo Sofija. Vedna{ po diplomiraweto vo 1935 godina u~estvuvala na prvata izlo`ba i ja dobila prvata nagrada i ~lenstvo vo Sojuzot na umetnicite na Bugarija. Rabotela vo Sofiskata gimnazija, a po zavr{uvaweto i na Pedago{kata akademija vo 1940 godina, stanala u~itelka po selata vo Pirinsko. Bila u~itelka vo 1941 godina vo @enskata gimnazija vo Skopje. Po internacijata na Evreite od Makedonija vo 1943 godina, se vratila so semejstvoto vo Bugarija i narednite 55 godini ìvela i rabotela vo Plovdiv. Vo 1958 godina poradi iskaùvawe na makedonska nacionalna orientacija, bila isklu~ena kako neblagonade`na od Sojuzot na bugarskite umetnici i ve}e nemala pravo ni da u~estvuva na izlo`bi, nitu pak da nabavuva slikarski materijali. Vo 1989 godina bila vratena vo ~lenstvoto vo Sojuzot na bugarskite umetnici, no pak bez pravo da u~estvuva na izlo`bi. Dobila makedonsko dràvjanstvo na 27 septemvri 1994 godina i na 1 dekemvri 1995 godina se preselila vo Skopje, zaedno so celokupnoto za~uvano slikarsko delo, odnosno so 348 slikarski platna. Vo 2005 godina vo Resen bila otvorena postojanata Spomen-muzejska postavka Keraca Visul~eva (1910-2004). Po~inala na 13 januari 2004 godina vo Skopje.
42
1910, juni, 05, Vo Solun prestanal da izleguva nedelniot vesnik NARODNA VOLJA, organ na Narodnata federativna partija. Izleguval sekoja sabota od 17 januari 1909 godina. Urednik bil Angel Tomov, a podocna Dimitar Vlahov. Objaveni bile vkupno 74 broja. Podocna naslovot bil pe~aten i na francuski i ruski jazik. Podolgo vreme bil pod pokrovitelstvoto na Jane Sandanski, a od januari 1910 godina, redakcijata se svrtela protiv nego i negovite privrzanici. 1910, juli, Vo Solun, prestanala da egzistira NARODNATA FEDERATIVNA PARTIJA (NFP). Taa se javila vo sredinata na januari 1909 godina kako partija vo formirawe, so vesnikot Narodna volja, koj po~nal da izleguva od 17 januari 1909 godina. Do odrùvaweto na osnova~kiot kongres bile formirani mesni organizacii vo golem del od Makedonija. Osnova~kiot kongres bil odràn vo Solun od 3 do 10 avgust 1909 godina, so u~estvo na 32 delegati od Makedonija i eden delegat od Odrin-
43
sko. Kongresot usvoil Pravilnik na Partijata i gi izbral rakovodnite organi. Glavnoto politi~ko barawe na NFP bilo Makedonija da dobie dràvnopraven status na samoupravna oblast vo decentraliziranata federativno uredena Otomanska Imperija. Pod nadvore{ni vlijanija od januari 1910 godina, bile predizvikani vnatre{ni podelbi {to kulminirale so odlukata na Centralnoto biro za isklu~uvawe na Jane Sandanski. Vnatre{nata kriza dovela do brzo zgasnuvawe na NFP. 1910, septemvri, 02, Vo Demir Hisar, po~inal Ilija Ivanov GOLOGANOV, istaknat pripadnik na Vrhovniot makedono-odrinski komitet vo Sofija, publicist. Roden bil vo seloto Kru{evo, Demirhisarsko, Egejski del na Makedonija vo 1878 godina. Se {koluval vo Carigrad i otkako emigriral vo Sofija, Bugarija, stanal redaktor na v. Reformi, koj bil pi{uvan organ na Vrhovniot makedono-odrinski komitet. Vo vnatre{nite podelbi vo vrhovisti~kiot komitet, go poddrùval kriloto na generalot Ivan Con~ev. Bil sorabotnik i na v. Mir. Vo 1904 godina go pridruìval generalot Con~ev vo negovite poseti na pove}e zemji od Zapadna Evropa so cel vo niv da se propagiraat antimakedonskite celi na vrhovisti~kata organizacija.
44
1910, noemvri, 23, Vo Enixe-Vardar bil ubien Dimitar LE[NIKOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe i na avtonomisti~kata VMRO, kuku{ki vojvoda. Rodum bil od EnixeVardar. Zavr{il katoli~ka gimnazija vo Solun. Najprvo kako ~len na Vrhovniot makedonoodrinski komitet u~estvuval vo Melni~koto vostanie od 1895 godina, a potoa pod vlijanie na Goce Del~ev vlegol vo MRO i stanal komita vo negovata ~eta. Po Ilindenskoto vostanie, zaedno so Stani{ Nakov, bil vojvoda na ~eta na MRO vo Kuku{ko. Odreden period emigriral vo Bugarija i rabotel vo Ministerstvoto za finansii. Po Mladoturskata revolucija se vratil vo Enixevardarsko i bil u~itel vo nekolku sela vo ovoj reon. Istovremeno bil aktivista na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi i aktivno u~estvuval vo obnova na mreàta na avtonomisti~kata VMRO na Todor Aleksandrov. Zaradi ovaa aktivnost bil uapsen od turskata vlast, bil suden i osuden na smrt so besewe, a kaznata bila izvr{ena na polo{tadot Halki-bunar vo Enxixe-Vardar. 1910, dekemvri, 15, Vo Ser, e roden Mihail SMATRAKALEV, poet, raskaùva~, novinar, publicist, revolucioner. Zavr{il pravo na Sofiskiot univerzitet. Eden
45
od najprojavenite aktivisti na naprednata makedonska emigracija vo Bugarija me|u dvete svetski vojni. Na dvapati avtonomisti~kata VMRO na Van~o Mihajlov go osudila na smrt. Bil ~len na VMRO (Obedineta), na dru{tvoto Nacija i kultura i na MONSS (Makedonski op{tonaroden stu dentski sojuz). Bil eden od urednicite na v. Makedonski studentski list, na v. Makedonska studentska tribuna, na v. Makedonsko zname, na v. Makedonski vesti i na spisanieto Literaturen kritik. Bil ~len na rakovodnoto jadro na Makedonskiot literaturen kruòk, pretsedatel na Makedonskiot literaturen kruòk Nikola Vapcarov (1945-1948) i na Literaturniot kruòk na studentite od Pirinska Makedonija (1950-1951). Pi{uval na bugarski jazik. Negovata stihozbirka Bura nad rodinata od 1935 godina, makedonskata knièvna kritika ja odreduva kako kniga {to na golema vrata vo literaturata ja
46
vnesuva makedonskata tematika. Posebnosta na makedonskata nacija i borbata na makedonskiot narod za nacionalni i socijalni prava i slobodi bile centralna i edinstvena tema vo negoviot {estdeceniski novinarski i publicisti~ki anga`man. 1910, Vo selo Patele, Lerinsko, e roden Ilija CRNAKOV-LAZARIDIS, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Bil ~len na gr~kata komunisti~ka mladinska organizacija (OKNE) od 1926 godina, a podocna od 1932 godina bil ~len i na KPG. Me|u dvete vojni bil ~len na Reonskiot komitet na KPG za Sorovi~ko, a ja vr{el funkcijata sekretar na partiskata organizacija na KPG vo seloto Patele. Vo 1940 godina bil u~esnik vo Gr~ko-italijanskata vojna. Posle nea aktivno se vklu~il vo antifa{isti~koto dvièwe vo Egejskiot del predvodeno od KPG i osobeno se istaknal vo borbata protiv golemobugarskata propaganda. Od 1946 godina bil vo redovite na DAG kako aktiven borec, a zaginal od minofrla~ka granata vo borbite vo blizina na Klisura vo oktomvri 1947 godina kako politi~ki komesar na ~eta na DAG.
47
1910, Vo selo Banica, Lerinsko, e roden Stavro KOÊV, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Za vreme na antifa{isti~kata borba bil sekretar na Nacionalnoosloboditelniot front na Grcija (EAM) za Lerinsko i eden od rakovoditelite na Slavjanomakedonskiot narodnoosloboditelen front (SNOF) vo Lerinsko. Vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija zazemal razni politi~ki funkcii: pretsedatel na Okru`niot naroden odbor za Lerinsko, ~len na rakovodstvoto na Narodno osloboditelniot front (NOF), sekretar na partiskata frakcija vo Centralniot sovet na NOF, ~len na rakovodstvoto na Komunisti~kata organizacija na Egejska Makedonija (KOEM), pretsedatel na Direkcijata za nacionalni malcinstva pri Privremenata Demokratska vlada na Grcija (PDVG). Od 2 april 1952 do juni 1956 godina, bil sekretar na Pretsedatelstvoto na Organizacijata Ilinden vo isto~noevropskite zemji. Kontinuirano bil dosleden sledbenik, poddrùva~ i sproveduva~ na politikata na rakovodstvoto na KPG, a osobeno na negovata politika po makedonskoto nacionalno pra{awe. Po~inal vo Sofija, Bugarija vo 1976 godina.
48
1910, Vo selo Gramatikovo, Vodensko, e roden Ta{o GU[EV-Maki, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Bil u~itel po profesija. Kako predvoen ~len na KPG, od esenta 1935 godina bil sekretar na Reonskiot komitet na KPG za Ostrovsko, a podocna bil sekretar na Okru`niot komitet na KPG za Vodensko. Vo 1941 godina se vklu~il vo Antifa{isti~koto dvièwe vo Grcija. Od 1947 godina bil politi~ki komesar na [tabot na DAG za pl. Pajak i Kajmak~alan, potoa politi~ki komesar na Osumnaesettata brigada na DAG. Bil ~len na Glavniot odbor na NOF, a podocna na osnova~kiot Kongres vo polskoto selo Kroscienko od 1-3 april 1952 godina bil izbran za ~len na Pretsedatelstvoto na Organizacijata Ilinden vo isto~noevropskite zemji. Bil privrzanik i dosleden sproveduva~ na politikata na KPG vo odnos na makedonskoto nacionalno pra{awe. Po~inal vo 1996 godina vo Voden. 1910, Po~inal Andrej \AUROV, prosveten deec i hroni~ar. Roden bil vo selo Plevna, Dramsko, vo 1854 godina. Se {koluval vo Moskovskiot
49
u~itelski institut i bil u~itel vo ènskata gimnazija vo Plovdiv. Publikuval razni istoriski dokumeti vo spisanieto Ilustracija Svetlina. Vo 1899 godina ja objavil knigata Kratki bele{ki za minatoto i sega{nosta na Plovdiv. 1910, Vo selo @uèlci, Kostursko, e roden Andon KALÊV, bugarski oficer i rakovoditel na golemobugarskata propaganda vo Egejskiot del na Makedonija vo vreme na Vtorata svetska vojna. Negovoto semejstvo emigriralo vo Bugarija po Balkanskite vojni i se naselilo vo gradot Bal~ik. Zavr{il gimnazija vo Sofija i ekonomski fakultet na univerzitetot vo Lajpcig, Germanija. Odreden period bil predava~ na ovoj univerzitet. Se vratil vo Bugarija i zavr{il {kola za rezervni oficeri, so {to se steknal so ~in poru~nik. Po april 1941 godina bil ispraten vo Solun i bil eden od osnova~ite na Bugarskiot klub koj trebalo da se griì za pravata na Bugarite vo Egejskiot del. Od septemvri 1941 godina dejstvuval vo Vodensko, Kostursko i Lerinsko i bil neposreden organizator na paravoenite golemobugarski kontra~etni~ki edinici. Do esenta 1944 godina bil eden od najvernite sorabotnici na germanskite okupatori vo Egejskiot del na Makedonija. Posle povlekuvaweto
50
na germanskite vojski se obidel da pobegne vo Bugarija, no vo Bitola bil uapsen od edinicite na NOV i POM i bil predaden na Gr~kata nacionalnoosloboditelna vojska (ELAS). Podocna im bil predaden na oficijalnite gr~ki vlasti, koi vo maj 1948 godina organizirale sudewe na koe toj bil osuden na smrt i strelan vo Solunskiot zatvor na 27 avgust 1948 godina. 1910, Vo selo Banica, Lerinsko, e roden Vangel KOJÊV, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Bil aktivist na makedonskoto komunisti~koto dvièwe i ~len na KPG od periodot me|u dvete svetski vojni. Vo antifa{isti~kata vooruèna borba vo Egejskiot del u~estvuval od 1941 godina. Vo 1943 godina bil odgovoren kadar na KPG za reonot na Neokazi. Za vreme na Gra|anskata vojna bil ~len na Okru`niot komitet na NOF za Lerinsko i na Glavniot odbor na NOF. Bil komandant na Narodnata milicija za Kostursko i Lerinsko. Na Vtoriot kongres na NOF od 25-26 mart 1949 godina, bil izbran za sekretar na pretsedatelstvoto na Centralniot sovet na NOF. Od 3 april 1949 godina stanal ~len na Voeniot sovet na DAG. Bil
51
izbran i vo rakovodstvoto na Komunisti~kata organizacija na Egejska Makedonija (KOEM) vo 1949 godina. Do svojata smrt vo 1953 godina, bil aktivno vklu~en vo politi~kiot ìvot na makedonskata emigracija vo isto~noevropskite zemji. 1910, Vo Zabore, Rusija po~inal Andrej STOJANOV, politi~ar i op{testvenik. Roden bil vo Voden vo 1838 godina. U~el vo Solun, a so pomo{ na Dimitar Miladinov, vo 1865 godina zavr{il Praven fakultet vo Moskva. Vo vreme na Ruskoturskata vojna bil vo Privremenata ruska uprava vo Bugarija, pa bil vicegubernator na Varna i gubernator na Vidin. Potoa se vratil vo Rusija i rabotel vo sudstvoto. 1920, januari, 01, Vo Lerin e rodena Elpida (Pida) Stavreva KARAMANDI (psevdonimi: Bisera i Nada), pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Vardarskiot del na Makedonija i u~esnik vo antifa{isti~kata borba. Od ranoto detstvo ìveela vo Bitola, kade {to zavr{ila gimnazija. Kako student bila u~esnik vo makedonskoto studentsko dvièwe na Belgradskiot univerzitet. Bila ~len na KPJ od juni 1941 godina i bila eden od glavnite organi-
52
zatori na antifa{isti~kata borba vo Bitola i Bitolsko. Izvesen period bila angaìrana vo partiskata tehnika na Mesniot komitet na KPJ vo Bitola. Po apseweto od bugarskata policija, poradi nemawe dokazi, bila oslobodena. Za da go izbegne natamo{noto policisko prosleduvawe, preminala vo ilegalstvo. Vo januari 1942 godina bila izbrana za ~len na Pokrainskiot komitet na komunisti~kata mladina za Makedonija. Vo april 1942 godina stanala borec na Bitolskiot narodnoosloboditelen partizanski odred Pelister. Bila ubiena vo borbata na odredot protiv bugarskata vojska vo blizina na seloto Lavci, Bitolsko, na 3 maj 1942 godina. U{te vo istata godina bila ispeana i objavena prvata narodna pesna vo znak na priznanie kon nejziniot lik i delo. Opeana bila i vo poznatata narodna pesna Tamu le, majko, blizu Bitola od 1950 godina, kako i vo drugi pesni. Proglasena bila za naroden heroj na SFRJ na 11 oktomvri 1951 godina.
53
1920, mart, 06, Vo Gorna Xumaja, Pirinski del na Makedonija, po~ina Nikola, (Koqo) DELÊV, tatko na ideologot na makedonskoto osloboditelno delo Goce Del~ev. Roden bil vo Kuku{ vo 1844 godina. Bil meanxija, trguval so ìto i so stoka, poseduval zemja vo okolinata na Kuku{, proizveduval sopstveno vino i rakija i imal nekolku stotini ovci. Bil aktiven vo op{testveniot ìvot na Kuku{. @enet bil so Sultana Nurxieva od seloto Murarci, Kuku{ko, so koja imale devet deca, od koi pove}eto bile aktivno vklu~eni vo makedonskoto osloboditelno dvièwe. Po Balkanskite vojni emigriral vo Pirinskiot del na Makedonija i se naselil vo Gorna Xumaja (den. Blagoevgrad) vo Bugarija. 1920, avgust, 10, Potpi{an e Dogovorot vo Sevr, Francija. Toj dogovor bil sklu~en me|u glavnite sojuznici Velika Britanija, Francija, Italija i Japonija i pridru`nite sili, od ednata strana, i Turcija od drugata strana. Po silata na ovoj Dogovor, iako bila na stranata na pobednicite, i Grcija pri-
54
mila niza na obvrski so koi na starosedelcite i malcinstvata im go garantirala ìvotot, imotot i slobodata, kako i gra|anskite i politi~kite prava. Pome|u ostanatoto, Grcija garantirala slobodna upotreba na maj~iniot jazik vo sekoj pogled i bila zadolèna da obezbedi specijalen buxet za nepre~en razvoj i funkcionirawe na u~ili{tata na negr~kite narodi. 1920, septemvri, 20, Kaj selo Gradec, Tikve{ko, Vardarski del na Makedonija, zaginal Hristo \UPÊV poznat kako I~ko \up~eto, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe i na avtonomisti~kata VMRO, gevgeliski okoliski vojvoda. Roden bil vo seloto Barovica, Gumenxisko, vo 1880 godina. Sredno obrazovanie zavr{il vo Gumenxe. Bil ~len na MRO od 1896 godina. Najprvo bil kurir, a podocna bil komita vo ~etite na Ivan~o Karasulijata i Apostol Petkov Terziev. U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Od 1905 godina bil naimenuvan za gevgeliski vojvoda na MRO. Vo 1909 godina u~estvuval vo pohodot kon Carigrad za za~uvuvawe na Mladoturskiot reìm. Vo tekot na Prvata balkanska vojna u~estvuval so svojata ~eta vo proteruvaweto na turskata vojska od Gumenxe. Kako vojvoda na ~eta u~estvuval i vo Prvata svetska vojna. Vo 1919 godina od avtonomisti~kata VMRO bil nazna~en
55
za rakovoditel na Solunskiot revolucioneren okrug. Pri preminuvaweto na rekata Vardar vo Tikve{ko vo sudir so srpska policija bil te{ko ranet i za da ne bide zaroben se samoubil. 1920, Vo selo Sveta Petka, Lerinsko e roden Mihail SRBINOV, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Bil pove}egodi{en aktiven ~len na KPG, a eden period i nejzin instruktor vo Sorovi~ka okolija. Vo 1946 godina bil uapsen i otkako odleàl izvesen period vo zatvor, bez sudewe bil strelan od gr~kite vlasti vo 1947 godina. 1920, Vo Gumenxe e roden Aleko ZELENIKOV, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Bil ~len na KPG od oktomvri 1941 godina. Bil borec, a potoa i oficer so ~in potporu~nik vo 30. brigada na Gr~kata nacionalnoosloboditelna vojska (ELAS) vo 1944 godina. Vo 1946 godina, kako eden od prvite vo rodniot kraj stap-
56
il vo redovite na vooruènite edinici na NOF. Zaginal na 2 fevruari 1948 godina vo borba so edinici na gr~kata vladina vojska. 1920, Vo selo Kriva, Gumenxisko e roden Peno KARAMUTKIN, pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Bil ~len na KPG od 1942 godina. Aktivist na Nacionalnoosloboditelniot front na Grcija (EAM) od 1942 godina. Vo 1945 godina bil pripadnik na makedonskiot Narodnoosloboditelen front (NOF). Zaginal vo borba so gr~kata vojska zaedno so osum svoi soborci vo mesnosta [eova na planinata Pajak na 17 noemvri 1945 godina. 1920, Vo selo Barovica, Gumenxisko e roden \or|i [A[EV, pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Bil aktivist na makedonskiot Narodnoosloboditelen front (NOF). Zaginal vo borba so gr~kata vojska zaedno so osum svoi soborci vo mesnosta [eova na planinata Pajak na 17 noemvri 1945 godina.
57
1920, Vo selo Barovica, Gumenxisko e roden I~o TRTEV, pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Bil aktivist na makedonskiot Narodnoosloboditelen front (NOF). Zaginal vo borba so gr~kata vojska zaedno so osum svoi soborci vo mesnosta [eova na planinata Pajak na 17 noemvri 1945 godina. 1920, Vo selo Papaàni, Lerinsko, e roden Trajan STELOVSKI, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Bil u~enik vo Zemjodelskoto u~ili{te vo Kaljari. Od 1944 godina bil ~len na KPG. Vo 1945 godina stanal ~len i aktivist na makedonskiot Narodnoosloboditelen front (NOF). Zaginal vo borba so gr~kata policija zaedno so soborcite Pavle Majrov~ev, Krste Kiraxiev, Todor Trp~evski i Sofija Xogomanova na 2 juli 1946 godina.
58
1920, Vo selo Buf, Lerinsko e roden Stojan Iliev MUÔV (psevdonim: DIMITROV), istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Bil ~len na KPG. Od juli 1943 godina bil borec vo Gr~kata nacionalnoosloboditelna vojska (ELAS). U~estvuval vo bitkata so italijanskiot garnizon vo Hrupi{ta vo 1943 godina koga bil ranet, no pokaàl golema hrabrost zaradi {to bil unapreden vo oficerski ~in. Po isteruvaweto na germanskite okupatori bil postaven za zamenik na~alnik na Narodnata milicija vo Prespa so ~in potporu~nik. Od 1946 godina bil pripadnik na DAG. Zaginal vo 1948 godina na terenot Kalpaki vo Epir od neprijatelska bomba. 1930, januari, 09, Vo Sofija, Bugarija, po~ina Ivan MANOLEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, rakovoditel na MRO vo Gevgelisko. Roden bil vo Kuku{ na 6 dekemvri 1871 godina. Ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija Sv. Kiril i Metodij vo 1891 godina, slovenska filologija zavr{il vo Sofija vo 1896 godina. Bil u~itel vo Gevgelija vo 1898-1899 godina i
59
bil ~len na Okoliskiot komitet na MRO vo istiot grad. Od 1901 godina bil vo ~etata na Goce Del~ev pri negovata poznata obikolka niz Makedonija. 1930, april, 07, Vo Sofija, Bugarija po~inal Kiril JANKOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, rakovoditel na MRO vo Kru{evsko. Roden bil vo selo Debrec, Kaljarsko, Egejski del na Makedonija. Kako u~itel vo Kru{evo gi postavil osnovite na MRO, odnosno toj bil osnovopolo`nik i sekretar na Gradskiot revolucioneren komitet. Podocna bil u~itel vo Kostur, Voden i Petri~ i aktivno bil vklu~en vo aktivnostite na MRO. Vo vreme na Balkanskite vojni emigriral vo Bugarija. 1930, april, 17, Vo Nevrokop, Pirinski del na Makedonija po~ina Mihail SKENDEROV, pripadnik na MRO i avtonomisti~kata VMRO. Roden bil vo seloto Gorno Brodi, Sersko, vo 1888 godina. Od 1905 godina bil komita na MRO. Vo 1912 godina stanal vojvoda na avtonomisti~kata VMRO vo Sersko. Vo Prvata balkanska vojna bil dobrovolec vo Makedonsko-odrinskoto opol~enie i bil komita vo ~etata na Georgi Zankov. Vo peri-
60
odot koga bugarskata vojska vladeela so Sersko toj bil nazna~en za na~alnik na Serskata okolija. Po Prvata svetska vojna bil vojvoda na avtonomisti~kata VMRO vo Sersko. 1930, maj, 02, Vo Sietl, Va{ington, Soedinetite Amerikanski Dràvi, e sozdadena ISELENI^KA ORGANIZACIJA MAKEDONIJA, koja gi opfa}ala makedonskite doselenici od Egejskiot del na Makedonija. Edna od dejnostite bila da raboti na zbliùvaweto na Makedoncite od podelena Makedonija. Imala osobeno aktivna @enska sekcija. 1930, avgust, 11, Vo selo Dmbeni, Kostursko, e roden Hristo KALKOVSKI, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Vo 1945 godina prebegnal vo Narodna Republika Makedonija (NRM) i bil u~enik vo Zemjodelskoto u~ili{te vo Bitola. Na 1 mart 1948 godina dobrovolno se vratil vo Egejskiot del na Makedonija i stanal ~len na KPG i pripadnik
61
na DAG. Angaìran bil kako radiotelegrafista vo Glavniot {tab na DAG i nabrzo zaradi isklu~itelnata posvetenost na postavenite zada~i dobil ~in potporu~nik. Po porazot na DAG i preminot na edinicite vo Albanija, toj uspeal da se prefrli vo Narodna Republika Makedonija, kade op{testveno-politi~ki se aktiviral i stanal ~len na KPM. Sosema mlad po~inal od bolest na 1 oktomvri 1950 godina vo Skopje. 1930, avgust, 12, Vo selo Embore, Kaljarsko, e roden Nikola UZUNOV, ekonomist, univerzitetski profesor, op{testvenik, akademik. Do zapi{uvaweto vo sredno obrazovanie ìveel i u~el vo Solun. Sredno ekonomsko u~ili{te zavr{il vo Skopje vo 1948 godina, a Ekonomski fakultet vo Zagreb vo 1954 godina. So doktorat od ekonomski nauki se steknal na Univerzitetot vo Belgrad vo 1959 godina, branej}i ja temata Industrijalizacijata na NR Makedonija i nejziniot naroden dohod. Specijaliziral na pove}e vrvni svetski univerziteti, kako {to se: Univerzitetot vo Oksford, Anglija; Univerzitetot Vanderbilt; îka{kiot univerzitet, SAD; Londonskata visoka ekonomska {kola, Anglija; Kineskata akademija za op{testveni nauki; Univerzitetot
62
Jeil, SAD i dr. Na Ekonomskiot fakultet vo Skopje bil redoven profesor od 1972 godina. Vo u~ebnata 1975/1976 godina kako viziting-profesor prestojuval na Kaliforniskiot dràven univerzitet vo gradot îko (SAD), a vo 1983/1984 godina, kako viziting-profesor prestojuval na Dràvniot univerzitet vo Misuri (SAD). Bil pretsedatel na Sojuzot na ekonomistite na Makedonija od 1969 do 1972 godina, dekan na Ekonomskiot fakultet vo Skopje od 1977 do 1978, pretsedatel na Sojuzot na ekonomistite na Jugoslavija vo 1982 godina, dopisen ~len na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite od 1979 godina, a redoven ~len od 1986 godina, pretsedatel na Senatot na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij i dr. Izvr{uval i brojni op{testveno-politi~ki funkcii, me|u koi pozna~ajni se: pratenik na Republi~koto sobranie na Socijalisti~ka Republika Makedonija (1967-1973), ~len na Izvr{niot sovet (Vladata) na Socijalisti~ka Republika Makedonija (1967-1971), pretstavnik na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija (SFRJ) vo Me|unarodnata grupa za
63
politika vo oblasta na op{testvenite nauki pri Orgnizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD) vo Pariz (1973-1975), pretsedatel na Stru~niot sovet za ekonomski pra{awa pri Izvr{niot sovet na Socijalisti~ka Republika Makedonija (1986-1990), ~len na Sojuzniot ekonomski sovet pri Sojuzniot izvr{en sovet na SFRJ i dr. Toj e eden od osnovopolo`nicite na nau~nite disciplini od oblasta na razvojnata i makroekonomskata teorija i politika vo Republika Makedonija. So svojot impozanten teoretski i nau~noistraùva~ki opus, vonredno visokiot nau~en avtoritet, steknatata reputacija na vrven ekonomist i pedagog, neizmernata objektivnost, kooperativnost i odgovornost vo izvr{uvaweto na rabotnite i op{testvenopoliti~kite funkcii, nesomneno se vbrojuva vo redot na doajenite na makedonskata ekonomska nauka. 1930, septemvri, 14, Vo selo Postol, Enixevardarsko, e rodena Kata MISIRKOVA-RUMENOVA, poetesa, raskaùva~ka, romansierka, avtorka za deca i mladi, dramska pisatelka, publicistka. Izvonredno plodna avtorka, so okolu 120 bibliografski edinici i {eesetina radio drami za vozrasni i za deca. Tematski nejzinoto tvore{tvo e povrzano
64
so sudbinata i tragediite na lu|eto od Egejskiot del na Makedonija, nivnite delbi i preselbi, so prikaznata na otkornatikot niz epskite dimenzii od vremiwata, nastanite i li~nostite. Me|u nejzinite dela se romanite: @e{ka zemja, Dobrite mom~iwa od zemjata vardarska, Dovik, Vo smrt od qubov, Katarni godini, Yidovi od pajaìna, Golemite atovi, Prangi, Dlabokiot rez, Li~en roman za li~nata zemja; romanite za deca: Detstvoto na Misirkov, Milosija, Yidovite od Pela, Vodoskoci, Avanturite na \ur|a; poetskite knigi: Skameneta solza, Pla~ pred yidot, Viorot na bolkata; knigite so raskazi: Pesna za ognovite, Neodìleni, Majka Kotori~anka, Toplata pregratka na Gocevata majka. 1930, Vo selo Volak, Dramsko, e roden Stojan Dimitrov U[EV, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata
65
vojna vo Grcija. Bil borec na DAG od 1948 godina. Zaginal vo operaciite na DAG na Vi~o Planina na 28 oktomvri 1948 godina. 1940, fevruari, 20, Vo selo @elevo, Lerinsko, e roden Tanas LULOVSKI (Tane), slikar, profesor na FLU, zna~aen pretstavnik na konceptualnata umetnost i hiperrealizmot. Diplomiral na Institutot za likovni umetnosti vo Bukure{t vo 1967 godina. Od 1968 godina ìveel vo Skopje. Samostojno izlagal vo Bukure{t, Skopje, Belgrad, Dubrovnik. Negovoto tvore{tvo se razvivalo od lirska i analiti~ka apstrakcija, preku letrizmot i hiperrealizmot, do konceptualni i ambientalni ostvaruvawa {to doveduvaat do celosno is~eznuvawe na deloto. Po~inal vo Skopje na 2 avgust 2006 godina. 1940, mart, 21, Vo selo Qumnica, Gumenxisko, e roden Jovan [UKOV, univerzitetski profesor. Zavr{il Visoka {kola za fizi~ko vospitanie vo Belgrad vo 1964 godina. Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje vo 1976 godina na temata De-
66
formiteti na rbetot kako posledica od dejstvoto na nadvore{ni uslovi vo vozrasta od 8 do 12 godini. Doktoriral na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje vo 1986 godina na temata Prevencija i korekcija na lo{oto drèwe i telesnite deformiteti na rbetot so pomo{ na adekvatni kompleksni ve`bi kaj u~enicite od osnovnite u~ili{ta. Rabotel kako profesor i direktor na u~ili{te od 1964 do 1981 godina. Na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje bil izbran za vi{ predava~ vo 1981 godina, potoa za redoven profesor na predmetot kineziterapija vo 1990 godina, a vo eden mandat od 1991 do 1993 godina bil dekan. Bil gimnasti~ar, trener i op{testveno-sportski rabotnik. Objavil pogolem broj na stru~ni i nau~ni trudovi. 1940, mart, 23, Vo selo Mrsna, Demirhisarsko, e roden Risto [I[KOV, akter. Diplomiral akterska igra na Akademijata za teatarski umetnosti vo Belgrad vo 1963 godina. Nastapuval na scenata na Jugoslovensko dramsko pozori{te vo Belgrad vo periodot od 1961 do 1964 godina. Potoa bil ~len na Dramata na MNT od 1964 do 1968 godina. Eden od najgolemite i najeksponirani
67
akteri. Nositel na nekolku antologiski ostvaruvawa. Po~inal vo Skopje na 17 juni 1986 godina. 1940, maj, Pantelis Puljopulos istaknat gr~ki komunist, zatvoren vo zatvorot Akronavplija na Peloponez, ja napi{al statijata MAKEDONSKOTO PRA[AWE I KOMUNISTITE, vo koja beskopromisno zastanal na poziciite za posebnata makedonska nacionalna svest. Toj vo statijata, me|u drugoto, pi{uval: 1. Koj ne go priznava postoeweto na makedonskoto nacionalno pra{awe vo gr~ka, bugarska i srpska Makedonija vo minatoto i denes, toj e bezdrugo lakej na buròazijata. 2. Koj ne go priznava istoriskoto osloboditelno dvièwe na Makedoncite, toj e ili nepismen i toga{ treba da ja nau~i istorijata na toa dvièwe i negovite nacionalni heroi ili pak e lakej na edna od trite ugnetuva~ki buròazii. 3. Ova dvièwe dosega be{e zadu{uvano vo krv i predavstvo ili ima{e uni{tuva~ki posledici za interesite na makedonskite rabotnici i selani i be{e iskoristuvano od balkanskite buròazii (posebno od bugarskata). 4. Ova dvièwe moè da najde nov razvitok vo novite popovolni istoriski uslovi... 5. Koj ne ja priznava ovaa mo`nost, toj e slep ili namerno slep ako ne e lakej na nacionalisti~kite progonuva~i na
68
mnogu izma~eniot makedonskiot narod. 6. Komunistite ne se zafa}aat da sozdadat nacionalni dvièwa tamu kade {to takvi ne postojat. Toa bi bilo popusta rabota. Tie poddrùvaat takvi dvièwa onamu kade {to tie se pojavuvaat. 7. Komunistite ne gi zatvoraat o~ite pred edno porazeno nacionalnoosloboditelno dvièwe ili pred denacionalizatorskite stremeì na nivnata nacionalisti~ka buròazija i ne stanuvaat privrzanici na svr{eniot ~in... 1940, avgust, 02, Vo selo Banica, Lerinsko, e roden Kole MANGOV, poet, publicist. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje i rabotel vo sudskiot sistem na Socijalisti~ka Republika Makedonija i na Republika Makedonija. Bil ~len na DPM od 1977 godina. Negovata poezija e svrzana so temata na egejskiot egzodus i stradawata na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija. Pokraj so poezija se zanimaval i so publicistika. Avtor na zbirkite poezija: Gladostrav (1975) i Vik (1979); i knigite: Za makedonskite ~ovekovi prava (1995) i Vo odbrana na makedonskiot nacionalen identitet (1998).
69
1940, oktomvri, 26, Vo selo @ikovi{te, Koànsko, e rodena Frederika POPOVSKA-PAVLOVSKA, redoven profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje. Diplomirala na Tehnolo{kiot oddel na Tehni~kiot fakultet vo Skopje vo 1964 godina. Magistrirala na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Belgrad vo 1970 godina, a doktorirala na Univerzitetot vo Bradford, Velika Britanija vo 1975 godina. Na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje bila vrabotena od 1964 godina, a od 1985 godina bila redoven profesor. Bila dekan na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet i prorektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij. Vo 2004 godina se penzionirala. Podra~ja na koi nau~no-istraùva~ki rabotela se: fenomeni na transportot na dvièwe, masa i toplina, difuziono-separacioni procesi, struktura na polimerni materijali. Bila avtor na pove}e knigi, nau~ni trudovi i istraùva~ki proekti. 1940, oktomvri, 28, Vo {est ~asot nautro, italijanskite vojski stacionirani vo Albanija, go zapo~nale navleguvaweto na gr~ka teritorija so {to zapo~nala nekolkumese~nata GR^KO-ITALIJANSKATA VOJNA. Posle po~etnite uspesi na italijanskata vojska, nejzinoto napreduvawe bilo sopreno
70
do 8 noemvri, posle {to gr~kata vojska prezela protivnapad na site sektori od frontot i navlegla na albanska teritorija. Makedoncite bile masovno mobilizirani i u~estvuvale vo bitkite kaj Pogradec, Ivan Planina, Klisura i na drugi mesta. Vojnata bila prekinata so gr~ki poraz, no samo blagodarenie na germanskiot napad na Grcija vo april 1941 godina. 1950, januari, 14, Vo Sofija po~ina Petar (Tu{e) Ivanov DELIIVANOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, rakovoditel na MRO, publicist i u~itel. Roden bil vo Kuku{ na 13 oktomvri 1869 godina. Ja zavr{il Solunskata gimnazija i bil u~itel vo rodniot grad. Vo 1894 godina, zaedno so Goce Del~ev, bil nazna~en za u~itel vo [tip. Dvajcata zasileno rabotele na pro{iruvawe i utvrduvawe na mreàta na Makedonskata revolucionerna organizacija. Go vodel mesniot komitet na MRO vo Kuku{. Zatvoren bil vo 1901 godina. Izbegal od zatvorot i bil nazna~en za zadgrani~en pretstavnik na
71
MRO vo Sofija. Vo 1908 godina, po Mladoturskata revolucija, se vratil vo Kuku{ i stanal ~len na Narodnata federativna partija (NFP), a pred izbuvnuvaweto na Prvata balkanska vojna zaminal za Bugarija. Objavil zna~ajni se}avawa za revolucionernata dejnost na Goce Del~ev vo negoviot ran revolucioneren period. Vo periodot me|u dvete svetski vojni bil politi~ki neaktiven, a po 1944 godina, bil eden od glavnite poddrùva~i i propagatori na makedonskata nacionalna dràva vo ramkite na Federativna Jugoslavija, sred makedonskata emigracija vo Bugarija i sred bugarskata op{testvena javnost. 1950, septemvri, 01, Vo Skopje izlegol prviot broj na vesnikot GLAS NA EGEJCITE, organ na Zdruènieto na begalcite od Egejska Makedonija, a potoa organ na Zdruènieto na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija od Skopje (od g. IV, br. 37, 1953). Izleguval dvapati mese~no, a glaven i odgovoren urednik bil podocne`niot etnograf i is-
72
toriograf Todor Simovski. Tretiral pra{awa od minatoto na Egejskiot del na Makedonija, posebno pra{awa svrzani so Gra|anskata vojna vo Grcija, no se zanimaval i so uslovite za ìvot i drugite sekojdnevni problemi na begalcite od Egejskiot del vo Narodna Republika Makedonija. 1950, noemvri, 17, Vo Sofija, Bugarija po~ina Srebren POPPETROV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvièwe, rakovoditel na avtonomisti~kata VMRO. Roden bil vo selo Vrbeni, Lerinsko na 18 oktomvri 1869 godina. Zavr{il gimnazija vo Solun i slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. Vo vremeto na bugarskata okupacija vo Prvata svetska vojna bil okruèn upravnik vo Bitola i Kumanovo, a po vojnata vo Petri~. Vo 1922 godina od avtonomisti~kata VMRO i od Nacionalniot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija bil praten vo SAD i Kanada, kade {to organiziral iseleni~ki dru{tva i u~estvuval vo formiraweto na Makedonskata patriotska organizacija (MPO). Podocna bil pratenik vo bugarskoto Narodno sobranie kako pripadnik na takanare~enata Makedonska parlamentarna grupa, koja bila pod kontrola na VMRO na Van~o Mihajlov.
73
1950, Vo Solun e ubien Kosta KUZEV-DINI, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Roden bil vo Voden vo 1913 godina. Bil ~len na gr~kata mladinska komunisti~ka organizacija (OKNE) i na KPG od pred Vtorata svetska vojna. Bil mobiliziran i u~estvuval vo Gr~koItalijanskata vojna vo 1940 godina. Vo 1941 godina bil ~len na Gradskiot komitet na KPG vo Voden, a narednata godina ~len na Okru`niot komitet na Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO) vo Vodensko. Proletta 1943 godina stanal ~len na Okru`niot komitet na KPG za Vodensko i bil eden od organizatorite na mitingot vo Voden vo juli 1943 godina protiv pro{iruvaweto na bugarskata okupaciona zona vo Egejskiot del na Makedonija. Vo po~etokot na 1945 godina stanal ~len na Tajnata osloboditelna makedonska organizacija (TOMO), a potoa na Narodnoosloboditelniot front (NOF). Vo 1946 godina bil uapsen i potoa interniran vo koncentracioniot logor na ostrovot Makronisos. Vo 1950 godina bil premesten vo zatvorot vo Solun i tuka nabrzo bez sudewe bil likvidiran od gr~kite vlasti.
74
1960, januari, 17, Vo Blagoevgrad, Prinski del na Makedonija po~inal Hristo (I~ko) BOJÊV, pripadnik na MRO i na avtonomisti~kata VMRO. Roden bil vo Gumenxe, vo 1882 godina. Se {koluval vo rodnoto mesto i vo Solunskata egzarhiska gimnazija Sv. Kiril i Metodij. U{te za vreme na {koluvaweto stanal ~len na MRO. Bil komita vo ~etata na vojvodata Apostol Petkov Terziev i so nea u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Po vostanieto bil vo ~etata na vojvodata Hristo êrnopeev koja dejstvuvala vo Kuku{ko. Od 1905 godina bil Gornoxumajski vojvoda i bil blizok sorabotnik na Jane Sandanski. Vo vreme na Mladoturskata revolucija se legaliziral, no po 1911 godina povtorno preminal vo ilegalnost i vo vreme na Balkanskite vojni e vojvoda na ~eta {to dejstvuva zaedno so bugarskata armija. Vo Prvata svetska vojna bil vo sostavot na Edinaesettata makedonska divizija na bugarskata armija. Po vojnata se naselil vo Gorna Xumaja (den. Blagoevgrad), Bugarija i bil nazna~en za okoliski na~alnik. Istovremeno u~estvuval vo izgradbata organizacionata
75
struktura na avtonomisti~kata VMRO na Todor Aleksandrov. Vo 1922 godina politi~ki se dezaktiviral, no do po~etokot na Vtorata svetska vojna izvr{uval razni op{testveni i stopanski funkcii. 1960, dekemvri, 03, Vo Polska e formirana tajnata makedonska organizacija EGEJSKA ZORA. Vo rakovodstvoto na ovaa organizacija bile izbrani: za pretsedatel Laki Papatolevski (Poptolevski), za potpretsedatel Vangel Bel~ev, za sekretar Lambro Karafilovski, za blagajnik Vangel Dimakov (Dinakov) i kako ~lenovi Mi~o Karanfilovski i Boris Sotirovski. Vo programata bilo utvrdeno deka organizacijata }e se bori za nacionalno osoznavawe na Makedoncite, za nacionalnite prava na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija i protiv politikata na KPG po makedonskoto pra{awe. Vo 1961 godina, pod pritisok na KPG, organizacijata ja prekinala svojata aktivnost. 1960, Vo Skopje po~ina Nedelko POPNEDELKOV, dolgogodi{en istaknat pripadnik na makedonskoto revolucionerno, nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe. Roden bil vo Kuku{,
76
vo 1882 godina. Bil ~len na MRO i u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Podocna bil ~len na Narodnata Federativna partija (NFP) i borec vo golemiot odred na Jane Sandanski protiv kontrarevolucijata vo Carigrad. Me|u dvete svetski vojni bil ~len na VMRO (Obedineta) i glaven distributer na vesnicite Makedonsko delo i Balkanska federacija vo Egejskiot del na Makedonija. Zaradi svojata prokomunisti~ka dejnost i aktivnost vo makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvièwe bil zatvoren pet godini vo zatvorot Akronavplija na Peloponez. Vo 1941 godina po germanskata okupacija, so negovo li~no angaìrawe preku negovata èna Germanka po nacionalnost, bile oslobodeni od gr~kite zatvori pogolem broj na rakovoditeli na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe od Egejskiot del na Makedonija. Po Gra|anskata vojna vo Grcija kako begalec ìveel vo Narodna Republika Makedonija (NRM), bil ~len na Glavniot odbor na Zdruènieto na begalcite od Egejska Makedonija i rabotel kako tehni~ki rakovoditel vo dràvnoto grade`no pretprijatie Beton vo Skopje.
77
1970, fevruari, 25, Vo Skopje po~ina Lazo DAMOVSKI-O[ENSKI, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Roden bil vo selo O{eni, Kostursko na 17 avgust 1897 godina. Kako sindikalen aktivist i ~len na KPG od 1924 godina, bil uapsen i zatvoren. Bil organizator na begstvoto na sedum komunisti so kopawe podzemen tunel od zatvorot i stanal legendaren primer za komunistite vo Grcija i vo pove}e zemji vo svetot. Vo vremeto na diktaturata na Metaksas bil zatvoren vo zatvorot Akronavplija na Peloponez (avgust 1936 - juni 1941). Po vra}aweto bil sekretar na Okru`niot komitet na KPG vo Larisa, sekretar na Okru`niot komitet na Slavjanomakedonskiot narodnoosloboditelen front (SNOF) za Kostursko od dekemvri 1943 do maj 1944 godina i ~len na Glavniot odbor na NOF za Egejska Makedonija. Po dogovorot vo Varkiza prebegnal vo Narodna Republika Makedonija (NRM), kade {to bil sekretar na Zdruènieto na begalcite vo Socijalisti~ka Republika Makedonija (SRM) i ~len na Sekretarijatot na Glavniot odbor na begalcite od Egejska Makedonija.
78
1970, oktomvri, 10, Vo Sofija, Bugarija, po~ina Blagoj BOJAXEV, pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe. Roden bil vo Lerin na 22 mart 1891 godina. Sredno obrazovanie zavr{il vo Francuskiot licej vo Solun. Vo 1914 godina diplomiral na Visokata komercijalna {kola vo Pariz. Studiral i doktoriral na Ciri{kiot univerzitet vo 1919 godina. Vo [vajcarija, vo Cirih, vo dekemvri 1918 godina im se priklu~il na makedonskite intelektualci {to ìveele tamu vo organiziraweto na politi~ko dru{tvo Makedonija na Makedoncite. Pri formiraweto na dru{tvoto toj bil izbran za negov pretsedatel. Od 1920 do 1927 godina ìveel vo Skopje i rabotel vo Trgovskoto zdruènie. Vo 1927 godina emigriral vo Bugarija. 1970, oktomvri, Vo Sofija Bugarija po~inal Dimitar HRISTOV (Mice êganski), pripadnik na MRO i na avtonomisti~kata VMRO. Roden bil vo seloto êgan, Vodensko vo 1875 godina. Bil u~esnik vo Ilindenskoto vostanie vo 1903 godina, a po nego bil komita vo ~etite na Tane Stoj~ev, Aleko Xorlev i Krsto Qondev. Podocna stanal Vodenski okoliski vojvoda.
79
Vo periodot po Prvata svetska vojna u~estvuval vo izgraduvawe na mreàta na avtonomisti~kata VMRO i bil nejzin vojvoda za Vodensko. Vo 1925 godina bil nazna~en za voen instruktor na VMRO vo Melni~ka okolija vo Pirinskiot del na Makedonija. Po rascepot vo VMRO od 1928 godina bil vo redovite na protogerovistite. 1980, Po~inal Petar Konstantinov DINEV, kompozitor. Roden bil vo selo Kumani~evo, Kostursko na 14 juli 1889 godina. Vo 1895 godina semejstvoto mu se preselilo vo Carigrad i tuka zavr{il sredno obrazovanie i duhovna seminarija. Preku stipendii od bugarskata egzarhija bil upaten na muzi~ko obrazovanie vo Sanktpeterburgskiot konzervatorium vo Rusija. Istovremeno studiral i zavr{il pravni nauki. Od 1919 godina bil predava~ po isto~na muzika na Kazanskiot konzervatorium vo Rusija. Vo 1922 godina se vratil vo Bugarija i od 1924 godina rabotel kako profesor po muzika vo gimnazija vo Sofija. Od 1925 do 1936 godina bil predava~ po crkovna muzika na Dràvnata muzi~ka akademija na Bugarija. Harmoniziral i obrabotuval razni i mnogubrojni starocrkovni i narodni pesni od Makedonija. Nositel e na razni op{testveni nagradi i priznanija vo Narodna Republika Bugarija.
80
1980, Po~ina Dimitris PARCALIDIS, pripadnik na gr~koto komunisti~ko dvièwe, rakovoditel vo KPG. Roden bil vo 1904 godina. Na parlamentarnite izbori vo 1932 godina bil izbran za pratenik na Edinstveniot front i za gradona~alnik vo Kavala, Egejski del na Makedonija, so {to stanal prviot komunisti~ki gradona~alnik vo Egejski del i voop{to vo Grcija. Od 1934 godina bil ~len na Centralniot komitet na KPG, a od 1937 godina bil ~len na Politbiroto na Centralniot komitet na KPG. Vo proletta 1938 godina bil uapsen i vo zatvor bil do 1944 godina, koga uspeal da pobegne. Vo avgust 1944 godina bil naimenuvan za sekretar na Centralniot komitet na Nacionalnoosloboditelniot front na Grcija (EAM) i podocna na Politi~kata koalicija na EAM. Bil ~len na delegacijata na gr~koto antifa{isti~ko dvièwe pri pregovorite vo Varkiza vo po~etokot na 1945 godina. Vo 1949 godina bil naimenuvan za pretsedatel na Privremenata demokratska vlada na Grcija. 1990, januari, Vo Sbotsko, e formirano MAKEDONSKO DVI@EWE ZA BALKANSKI PROSPERITET, makedonska politi~ka organizacija so cel da dejstvuva za priznavawe na malcinskite
81
prava na Makedoncite vo ovoj del na Makedonija, odnosno da dejstvuva vo nasoka na izvojuvawe na status na nacionalno malcinstvo za Makedoncite, priznavawe na makedonskiot jazik i ovozmoùvawe na prosveta na makedonski jazik, kako i upotreba na makedonskiot jazik vo administracijata. 1990, fevruari, 09, Vo Skopje po~ina Pavle RAKOVSKI, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Roden bil vo selo Dolna Kle{tina, Vodensko, na 24 maj 1913 godina. Vo periodot na Vtorata svetska vojna bil aktiven vo antifa{isti~koto dvièwe i vooruènata borba protiv okupatorite. Vo toj period sostavil azbuka od 25 bukvi vo duhot na makedonskiot jazik i makedonskata jazi~na tradicija. Vo 1944 godina, vo znak na protest zaradi nepravilnata politika na KPG po makedonskoto nacionalno pra{awe, gi napu{til redovite na Gr~kata nacionalnoosloboditelna vojska (ELAS) i so Vodenskiot makedonski bataljon
82
preminal vo Vardarskiot del na Makedonija. Bil u~esnik vo Gra|anskata vojna vo Grcija i bil ~len na rakovodstvoto na Narodnoosloboditelniot front (NOF), kade bil odgovoren na oddelot za agitacija i propaganda (Agitprop). Po Gra|anskata vojna vo Grcija bil obvinet od KPG kako titoist i bil zatvoren vo Sovetskiot Sojuz. Po normaliziraweto na odnosite pome|u SSSR i Jugoslavija se vratil vo Makedonija kade ìveel do svojata smrt. Bil avtor na knigite: KP na Grcija i Makedoncite objavena vo 1990 godina i Avtobiografija ili moite stradawa objavena vo 2000 godina. 1990, maj, 19, Okolu osum iljadi gra|ani od Bitola i po{irokiot region vo jugozapadna Makedonija, go blokirale grani~niot premin Mexitlija kon Republika Grcija i odràle PROTESTEN MITING. Na manifestacijata nare~ena Kon obedineta Evropa bez granici, bila pro~itana Deklaracija preku koja se izrazuvalo nezadovolstvoto od odnosot na Republika Grcija kon Makedoncite i Makedonija. Blokadata bila prekinata vo popladnevnite ~asovi po obra}aweto na ~lenot na pretsedatelstvo na Socijalisti~ka federativna Republika Jugoslavija (SFRJ) d-r Vasil Topurkovski.
83
1990, juni, 10, Vo Spomen domot na kulturata vo Bitola se odràlo Osnova~ko sobranie na ZDRU@ENIETO NA MAKEDONCITE OD EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA. Osnovnite programski celi na ovaa organizacija bile postaveni vo nasoka na za{tita na ~ovekovite prava na Makedoncite vo Grcija, Bugarija i Albanija i vo pravec na vra}awe na odzemenite imoti od strana na gr~kata dràva. Bilo izbrano pretsedatelstvo od 17 ~lena. Za pretsedatel bil izbran Aleksandar Popovski, za zamenik pretsedatel Naum Abov, a za sekretar \orgi Mindu{ev. 1990, Vo Skopje po~ina Vasko MAKRIEVSKI, istaknat pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Vo 1943 godina bil borec vo Partizanskiot odred Lazo Trpovski, a vo noemvri 1944 godina bil zamenik politi~ki komesar na Prvata udarna brigada na Makedoncite pod Grcija i sekretar na partiskiot komitet vo Brigadata.
84
CIP Katalogizacija vo publikacija Mati~na i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Bitola 94(495.6) 330/1990 LITOVSKI, Aleksandar Jubileen kalendar za Egejskiot del na Makedonija vo 2010 godina / Aleksandar Litovski. Bitola : Organizacija na Makedoncite-potomci od Egejskiot del na Makedonija; Lerin : Zdruènie na setinci, popadinci i kru{oradci od Lerin vo Makedonija, 2010. 84 str. ; ilustr. ; 16 sm ISBN 9989-9986-3-9 a) Egejska Makedonija - Istorija 3301990 COBISS.MK-ID 18585921

Јубилеен Календар за Егејскиот дел на Македонија за 2010 година

Загружено:

Сведения о документе

Оригинальное название

Авторское право

Доступные форматы

Поделиться этим документом

Поделиться или встроить документ

Параметры публикации

Этот документ был вам полезен?

Это неприемлемый материал?

Авторское право:

Доступные форматы

Јубилеен Календар за Егејскиот дел на Македонија за 2010 година

Загружено:

Авторское право:

Доступные форматы

D-R ALEKSANDAR LITOVSKI

JUBILEEN KALENDAR ZA EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO 2010 GODINA

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2010