Академический Документы
Профессиональный Документы
Культура Документы
KO ZARJOVIJO blogi
e so govorice o skupnem mediju blogov, ki se mu ree blogosfera, veino asa neutemeljene, saj si posamezni blogerji bolj prizadevajo za lastno prepoznavnost, pa blogerje ob posebnih dogodkih kljub vsemu ovije skupinski duh spleta in poroanje o enem dogodku se pojavi po vsem svetu, blogerji pa praviloma v svoje zapise vstavljajo e povezave do zanje najbolj vroega vira te novice. Domen Savi
echnorati, nekaken blogerski google, e ve let meri priljubljenost posameznih dogodkov in tevilo odzivov po svetovni blogosferi. Tako lahko vidimo, da so leta 2006 blogerje najbolj razburile amerike volitve, spopadi v Libanonu, rudarska nesrea v rudniku severne Virginije, leta 2005 pa eksplozije na londonski podzemni eleznici, hurikan Katrina in cunami v Indijskem oceanu. Leta 2007 so pisce spletnih dnevnikov najbolj spodbodle priprave na amerike predsednike volitve ter objava fotograj gole tekmovalke zelo priljubljenega resninostnega ova Ameriki idol.
Ruparja, ki je v Triu ob odprtju prenovljene ceste zbrano obinstvo med drugim nagovoril z besedami: Tistega pa, ki je govoril o kavbojskem ljudstvu v Triu, ki je govoril o ljudeh, ki se pretepamo, ki je protagonist bive vlade in se gre novinarja, naj najprej sezuje Pekove evlje in pride v Tri, e si upa! In naj pred mano ponovi besede, ki jih je izrekel, in videl bo, kako moja pest vge po gobcu! Amaterski videoposnetek je avtor z vzdevkom Glas Tria najprej objavil v spletnem dnevniku, nato pa je posnetek zakroil po spletu, prevzele so ga tudi veje medijske hie in ga uvrstile bodisi v svoje tiskane ali elektronske izdaje, vse skupaj pa je nazadnje dodatno okrnilo ugled takratnega upana Tria. V podobni zagati se je na drugi strani sveta znala kandidatka za upanjo mesta New Orleans, ki se je po ruilnem hurikanu Katrina v podporo prebivalcem
prestolnice Louisiane slikala v znailni francoski etrti New Orleansa. Toda blogerji so br ugotovili, da se je Kimberly Williamson Butler pravzaprav slikala v zabavinem parku Disneyland, kjer stoji posnetek francoske etrti. Bes blogosfere so na svoji koi izkusili tudi hrvaki politiki, saj so uporabniki v spletu secirali pogovorne oddaje, najbolj pa so se znesli nad notranjim ministrom Ivico Kirinom, ki se mu je v neki televizijski oddaji zareklo in je znane spletne dveri YouTube preimenoval v Jubito. Hrvati so ponoreli, e naslednji dan se je posnetek znael v spletu, registrirana pa je bila tudi domena Jubito.com. Tudi predsednik stranke SDP, Zoran Milanovi, je zaradi svojega televizijskega nastopa, na katerem je na ve vpraanj odgovoril s preprostim Ne vem, postal zvezda dveri YouTube, na katerih so ga uporabniki neusmiljeno secirali.
Vir: Technorati
2.000.000
hurikan Katrina Teroristini napadi v Londonu
1.500.000
1.000.000
Tsunami
500.000
0
avg. 2004 nov. 2004 feb. 2005 mar. 2005 avg. 2005 nov. 2005 feb. 2006 mar. 2006 avg. 2006 nov. 2006 feb. 2007
SPLETNI DNEVNIKI
gosferi, saj si veina blogerjev prizadeva za im vejo branost lastnih prispevkov, medtem ko kakega vejega sodelovanja med posameznimi pisci dnevnikov ni zaslediti, pojasnjuje Slana in nadaljuje, da bi morali blogerji in klasini mnoini mediji sodelovati. Zgodbe postanejo odmevne ele, ko Njegova pest bi uigala po novinarjih, namesto tega pa so blogerji ugali po njem. jih potrdijo asopisi, Ko gre za politine afere, se blogerji orga- trdi Slana, ki v blogih kljub vsemu vidi doloenizirajo s skoraj svetlobno hitrostjo, e posebej no prednost. Blogerji se zgodb veino asa lopa je to vidno tam, kjer je blogerjev na 1000 tevajo povrno, a so za novinarje hvaleen naprebivalcev zelo veliko, trdi diplomirana poli- bor vsebin, ki se lahko s pravim novinarskim tologinja Barbara Kvas, glavna urednica dveri pristopom razvijejo v pravo zgodbo, zakljuuE-demokracija.si. Lani je po podatkih intituta je Milan Slana. Pew pisalo spletni dnevnik skoraj 12 milijonov Tomasz Pirc, svetovalec za podroje interakodraslih Amerianov, bralo pa je bloge skoraj tivnih medijev in uporabnike izkunje, se stritirideset odstotkov (57 milijonov) amerikih nja s Slano. Generiranje lastne vsebine zahteva rence, oziroma je mogoe zaenkrat s povpreno vsebino dosegati solidne rezultate, (nikoli) ne stopijo koraka naprej. Uporabiti neko temo za izhodie, potem pa vsaj nekaj dni posvetiti pridobivanju informacij (pa ne samo v spletu) in oblikovanju sklepov, je preve zamudno. Predvsem pa (e) ne daje rezultatov, ki bi po mnenju povprenega pisca spletnega dnevnika odtehtali vloeni trud, meni Pirc, ki Slani kljub vsemu nasprotuje glede obstoja skupnosti blogerjev. Skupnost zagotovo je. Dokaz za to je obstoj (interesnih) skupin. e bolj pa se skupnost vidi iz raznih bolj ali manj uspenih pobud. Na primer iz poskusa priprave kodeksa, pa ve poskusov preboja v druge medije ali pa odziva na prispevke o blogosferi v drugih medijih ..., trdi Pirc, ki poudarja, da se bo prava mo spletne skupnosti e pokazala. To, da je o vsaki od teh tem cel spekter razlinih stali, ne pomeni, da skupnosti ni ali da ni prava, temve kvejemu to, da je motivov toliko, kot je blogerjev. Torej tako kot v vsaki drugi skupnosti. Preprian sem, da se bo prava mo (sodelovanje) pokazala ele takrat, ko bo imela v doloeni zgodbi velika veina isti motiv, meni Pirc.
Blogerji so pomaga-
uporabnikov spleta. V Sloveniji podjetje Valicon na podlagi ankete ocenjuje, da je piscev priblino est odstotkov vseh slovenskih uporabnikov, bralcev pa okrog triintirideset odstotkov. Najodmevneji slovenski dogodek v zvezi z mobilizacijo blogerjev se je v nedavni preteklosti zgodil s kolumnistko Mojco Mavec. Prek spletnih dnevnikov se je namre kot poar razirila vest, da Mojca Mavec, takrat e hina blogerka siolovega Blogosa, svoje avtorske kolumne prepisuje iz nemkih revij. Da bi bilo e huje, so zgodbo povzeli klasini mediji, vse skupaj pa se je konalo z izgubo kolumnistine slube. Blogi za medije niso konkurenca, temve odlina prilonost za zgodbe, ki bi jih morda zgreili, pojasnjuje urednik spletne redakcije Dnevnika, Milan Slana.
doloeno mero virov: asa, energije, vasih tudi denarja. Pri nas smo trenutno nekako na sredi poti med imeti blog in objavljati (karkoli in im bolj pogosto). Zato se veina blogov ukvarja bodisi s povzemanjem novic iz drugih medijev (tudi blogov) ali pa gre za izraanje lastnih stali. Z nobenim od teh nael ni ni narobe, a za nobeno ni treba ravno veliko energije. To pa blogerjem ustreza. In ker ni resne konku-
Umaknjena fotografija!
Pisci spletni dnevnikov so v libanonski krizi posredovali tudi kot medijski psi uvaji. Ko je agencija Reuters objavila fotografijo goreega Libanona, so pisci in fotografi opazili, da se je nekdo ve kot oitno igral s programom za obdelovanje fotografij. To se je videlo na stebrih dima, ki so se vili iz goreega mesta. Tako so spletni dnevniki prvi poroali o ponarejeni fotografiji in pozneje dosegli, da je Reuters fotografijo umaknil iz svoje ponudbe.
Povpreje povrinskost
Kljub vsemu mislim, da v Sloveniji trenutno e ne moremo govoriti o nacionalni blo-
SPLETNI DNEVNIKI
ti prodajo svoje konzole. Dnevnik naj bi pisala dva mladoletnika, v njem pa sta popisovala naine, kako prepriati stare, naj jima za boi kupijo igralno konzolo. Na alost (ali sreo) so uporabniki hitro ugotovili, kam pes taco moli, in Sony se je zapletel v dolgotrajno pojasnjevanje, na koncu pa blog zbrisal. Podobno se je opekla Toyota, ki je v lanem spletnem dnevniku objavila posnetke svojega prototipa med testno vonjo, ki naj bi jih posnel neki najstnik. Tudi tokrat so blogerji hitro opazili, da bi se moral najstnik za spektakularne posnetke drvenja avtomobila zelo potruditi, najprej z vsaj petimi mobilnimi telefoni, ki bi dogajanje snemali z razlinih kotov, potem pa e z natanno montao posnetkov. Blogerji pa se iz kritinih bralcev lahko zelo hitro spremenijo v ustvarjalce novic. Eno najbolj znanih sodelovanj med velikimi medijskimi hiami in blogi je bilo leta 2005, ko je britanski BBC ljudi, ki so bili ujeti na podzemni eleznici, pozval, naj poljejo svoje fotograje, medtem ko so novinarji kot vir informacij navajali tudi blogerje, ki so o tem napadu pisali ali mu celo prisostvovali. Podobno se je zgodilo tudi v Libanonu, kjer so blogerji o naravni katastro razlitja nafte poroali ve dni, preden je celoten dogodek dosegel medije.
Anonimnost je prednost
Blogi imajo pred klasinimi mediji doloeno prednost, saj se blogerjem ni treba pred objavo posvetovati z uredniki, hkrati pa jim ni treba skrbeti za formo in anr besedila, pojasnjuje politologinja in blogerka Karmen piljak. Kljub temu je to dvorezen me, saj informacije v spletnih dnevnikih niso vedno preverjene, bloganje pa je za nekatere zelo ustven in ne racionalen proces. piljakova meni, da s spletnimi dnevniki v Sloveniji ni mogoe vplivati na javno mnenje, da torej blogi so relevanten vir informacij, kljub temu pa je treba pisanju in obveanju posvetiti as in voljo. Kljuna je vsebina in natannost, ocenjuje Karmen, ki meni, da je najveji problem pomanjkanje kakovostne vsebine. Ljudje so preve sploni in le redki so primeri, ko se bloger posvea tono doloeni temi in jo zelo natanno obdeluje, poudarja piljakova. Eden redkih slovenskih blogerjev, ki si je za svoje kritino opazovanje in opozarjanje izbral svojo obino, prihaja iz Meice. Pomena blogov se premalo zavedajo nai politini veljaki, od poslancev, obinskih svetnikov do, ne nazadnje, upanov, pojasnjuje Meian, ki svojega imena noe objaviti v medijih. Anonimnost ti omogoa doloeno svobodo izraanja, saj se dejansko lahko gre ples v maskah. Daje ti svojevrstno zaito pred javnostjo, a te kljub vsemu na neki nain tudi omejuje, saj zaradi skrivanja identitete ne more priti do vseh informacij, nadaljuje. Vseeno poudarja, da so krajevni blogi kljunega pomena za razvoj kritine javnosti. V prispevkih sem opozarjal na tevilne teave in ovire, nekatere so seveda odpravili. Milan Slana, Dnevnik Blogi so dober vir informaTako so odpravili oviro za dostop invalidov do cij za klasine mnoine medije. (Foto: Luka Cjuha/ pokopalia, kar je bilo tudi objavljeno v asniDnevnik) ku Veer. Potem sem pisal tudi o nevarnosti, ki je pretila otrokom pri Narodnem domu, kjer ni bilo ograje in bi lahko kak otrok padel v reko Meo, a so po objavi posta v blogu in asniku Veer to zadevo takoj uredili, je ponosen na svoje doseke. Tudi Jure Mesari, urednik spletnega dnevnika Drugi Dom, Hrvaki notranji minister Kirin si je jezikovni spodrsljaj dobro zapomnil.
Mesariev blog je bil nekaj asa prvi zadetek za iskalni pojem Lidl.
ima podobno izkunjo z vplivanjem na javno mnenje. Lahko reem, da sem v nekem trenutku postal osrednja informacijska toka za vse, kar je bilo povezano s trgovsko verigo Lidl, se nasmehne Mesari, ki je v svojem dnevniku objavil nekaj zapisov o kritinih razmerah v trgovinah Lidl. Najprej se na zapise ni nihe oziral, potem pa se je, po mojem mnenju zaradi iskalnikov, v dnevniku zaela odvijati burna razprava med zaposlenimi, bodoimi zaposlenimi in vodstvenim kadrom, ki so pojasnjevali vsak svojo plat zgodbe, pojasnjuje Jure. Zapisi so prejeli ve sto komentarjev, Mesari pa meni, da je tako z blogom prispeval k vzpodbujanju razprave v slovenskem medijskem prostoru. Nekaj asa je bil moj spletni dnevnik na Googlu prvi zadetek v zvezi s to tematiko, potem pa so temo prevzeli tudi klasini mediji in jo tako e bolj postavili v ospredje, poudarja.
Odmev in ne krik
Poglavitno prednost spletnih dnevnikov v primerjavi s klasinimi mnoinimi mediji vidi Mesari v manku politinih in ekonomskih pritiskov, ki pestijo slednje. Kljub vsemu se strinja z urednikom spletnega Dnevnika, Milanom Slano, da morajo spletni dnevniki skoraj nujno dobiti odmev v klasinih medijih, e hoejo vplivati na javno mnenje. Teava pri slovenskih blogih je predvsem v tem, da veino asa delujejo kot odmev mnoinih medijev in ne kot izvirni krik, meni Mesari. Medijski analitik Lenart Kui potrjuje to tezo in opozarja, da je treba biti pri informacijah, dobljenih s pomojo spletnih dnevnikov, previden, tako kot je v navadi pri klasinih novinarskih virih. Spletni dnevniki so nekakna rna katla, pri kateri velikokrat ne ve tono, kdo je informacije posredoval, oziroma kdo je vir, pojasnjuje Kui in nadaljuje: Tudi e pogledamo tevilke branosti, bomo hitro ugotovili, da ljudje novice e vedno veinoma dobivajo iz klasinih medijev in da celo dogodki, ki so primarno povezani s spletnimi dnevniki, pridobijo na veljavnosti, ko jih potrdijo klasini mno-
SPLETNI DNEVNIKI
ini mediji. Lenart kot zgled navaja ameriki predvolilni videospot, objavljen na streniku YouTube, v katerem neznana manekenka izpoveduje ljubezen do kandidata Baracka Obame. Za ta videospot je veina ljudi izvedela ele, ko se je pojavil v klasinih medijih, medtem ko je avtor videospota ostal bolj ali manj neznan, opozarja Kui. kacija, vendar al zaradi pomanjkanja uporabnikov ni. Slovenski ponudniki blogerskih storitev so sicer reddit razmeroma hitro podprli, predvsem z dodajanjem gumbov za neposredno poiljanje lankov na reddit. Je pa bilo tevilo uporabnikov nizko, kar je e posebej kritino pri glasovanju. Kot povsod drugod tevilo aktivnih uporabnikov, ki glasujejo, predstavlja razmeroma majhen odstotek obiskovalcev. e to prevede v slovenske razmere, dobijo lanki premalo glasov. Obenem je tudi lankov malo, kar pomeni nizko uktuacijo in posledino manj zanimivo stran, pojasnjuje Hoevar. Kljub vsemu je Fras preprian, da se bo to v prihodnosti spremenilo. Tomasz Pirc za neuporabo agregatov krivi predvsem nepraktino uporabo. Nakljuni obiskovalec, ki je priel na stran neposredno ali pa prek iskalnika, ne bo mogel oceniti zapisa, e nima nameenega vtinika ali pa na strani ni neposredne povezave do lanka na eni od teh storitev. Drugi, ki spremljajo zapise prek bralnikov RSS, pa tudi ne bodo mogli z enim klikom dati odziva, e ne uporabljajo za branje teh dveh storitev. Za bloge, za katere imam podatke, se pokae, da ve kot petdeset odstotkov uporabnikov uporablja Google (Reader ali IG). Od slabih petdeset RSS, ki jih redno spremljam, pa imajo samo trije(!) neposredno v RSS vkljueno monost za dajanje kakrnegakoli odziva, trdi Pirc. Kui je preprian, da imajo slovenski blogi e kar nekaj neizkorienega medijskega potenciala. e sklepamo po dverih Vest, blogu 100% irony-free in Razgledih, lahko reemo, da imamo med slovenskimi blogi e kar nekaj alternativnih medijev, ki opravljajo tevilne naloge klasinih medijev: obveajo javnost, komentirajo aktualne dogodke in objavljajo kritina mnenja, ki jih drugi mediji spregledajo. Vendar pa ta njihova vloga ni posledica nekaknih globalnih tehnolokih teenj, ki naj bi spreminjali naravo medijske pokrajine in sproali nae demokratine potenciale. Ti alternativni mediji so lahko na dolgi rok uspeni in vplivni le, e se jim uspe uveljaviti s kakovostnim novinarskim, avtorskim in aktivistinim delom, ugotavlja Lenart Kui. Tako je za nadobudne dravljanske novinarje na voljo nekaj smernic pri delu. e pogledamo e zgoraj omenjene spletne dnevnike, lahko hitro ugotovimo, da je kljuna doloitev komunikacijskih ciljev. Treba je vedeti, zakaj ustvarja vsebino, pojasnjuje Jure Mesari, in treba si je doloiti okvir, znotraj katerega bo deloval. Hkrati je tudi zelo pomembno, da je koncept ozko zastavljen in da si na podroju, ki ga obdeluje, dovolj razgledan za suveren nastop. Meian dodaja, da so spletni dnevniki zelo uinkoviti na krajevni ravni. Pred asom sem v svojem blogu uvedel rubriko Kje pa vas evelj uli?. V njej krajani opisujejo, kaj jih v
naem kraju moti. Naj vam povem, da se stvari do objave v mojem blogu niso premaknile, ko pa se je o neki zadevi pisalo, je bila prej ali slej urejena, pojasnjuje. Tako zaenkrat slovenski blogosferi kremplji ele rastejo. Ali se bodo s asom razvili v enakovrednega partnerja klasinim medijem, ki so otroke bolezni blogosfere e preboleli, jih pa zato zdaj muijo starostni krii in teave, bo pokazal as. Primerov, pri katerih so se izkaza li, je e nekaj.
justinspace.com/blog/2006/04/12/12/ www.youtube.com/watch?v=GgRedHE2YOk
www.youtube.com/watch?v=zN1JDvKaAuk
www.drugidom.net www.vecer.com/blog/fotke
Matija Hoevar
tritecomment.blogspot.com