VNETJA NOSNE IN

OBNOSNE SLUZNICE

3. skupina
Mentor:
prof. dr. Miha Žargi, dr.med.
 MOTNJE VOHA
 samostojna bolezen ali bolezensko znamenje
katere druge bolezni
 najpogostejši sta
 hipozmija (zmanjšana sposobnost voha) in
 anozmija (popolna izguba voha)
 pri obeh poznamo 2 obliki: respiratorno (vnetja,
polipi, hude nepravilnosti v nosni votlini, tumorji)
in esencialno (ozena, nalezljive bolezni,
poškodbe nosu in lobanjskega dna)
 AKUTNA VNETJA NOSNE
SLUZNICE
Predstavljajo eno iz med najpogostejših vnetji, ki
jih etiološko lahko razdelimo v:

 infekcijska
 neinfekcijska
 alergična
 vazomotorna
 Akutno kataralno vnetje nosne sluznice ali nahod
(rhinitis acuta catarrhalis → rhinitis acuta purulenta)
 Povzročajo virusi; natančneje rinovirusi
 Prenašajo kapljično ali z neposrednim stikom
 Predhodno oslabela nosna sluznica, ki sovpada s splošno oslabljenim
celotnim organizmom
 Klinična slika:
neugodno počutje (glavobol, zmanjšan apetit, zmanjšana
motivacija)
lahko povišano telesno temperaturo
kihanje, praskanje v žrelu
oteženo dihanje čez nos → »poln nos«
seromukozni izcedek
pordečitev očesnih veznic
 Okužba za bakterijami -> rhinitis acuta purulenta
popolno zaprtje nosnih votlin, nosljanje, motnje voha
 Rinoskopska slika: hiperemija sluznice ter edem, koža ob nosu
vneta, izsušena žrelna sluznica
 Zdravljenje: počitek, topli napitki, vit. C, kapljice za anemizacijo
nosne sluznice, preventivno povečujemo odpornost organizma
 Vazomotorični rinitis (rhinitis vasomotoria)

 Neinfekcijsko vnetje nosne sluznice z nejasno etiologijo

 Klinična slika je sestavljena iz tipičnega triasa znakov:
voden nosni izcedek
kihanje s srbenjem
zamašen nos
 Rinoskopska slika: otekla sluznica nosu, bleda ali modrikasto bele
barve, sluzav izcedek v nosnicah
 Zdravljenje: vzročno, podporno priporočamo kapljice z
anemizirajočim učinkom, hormoni, pomirjevala, povečanje
odpornosti
 Alergični rinitis (rhinitis allergica)

 Alergijske reakcije nosne sluznice na različne alergene (cvetni prah,

kozmetična sredstva, obleka, zdravila, …)
 Najznačilnejši predstavnik pa je t.i. seneni nahod (zboleva do 10%
prebivalstva), cevetenje trav in travniškega cvetja
 Klinična slika: enako kot pri vazomotoričnem rinitisu + vnetje očesnih veznic
s srbežem in solzenjem
 Zdravljenje: vzročno s specifično ali nespecifično hiposenzibilizacijo,
simptomatsko: anemiziranje sluznice, večanje odpornosti
prevetivno: preprečimo stik z alergenom
 Nevarnost razvoja astme
 Polip nosu (polypus nasi)

 Neboleča okrogla ali jajčasta vezivna tvorba opeta s sluznico

 Nastane iz hiperplastično edematoznega dela submukoze kot
posledica dolgotrajajočega ali ponavljajočega vnetja nosne sluznice
 Ni osamljena tvorba ampak pogosto najdemo gnezda - nosna
polipoza (polyposis nasi)
 Na mestih, kjer nosna sluznica dela gubo, kjer je nizek krvni tlak ter
veliko rahlega veziva
 Histologija: rahlovezivna stroma z intracelularnim eksudatom
(levkociti, plazmatke, eozinofilci)
 Klinična slika: oteženo dihanje ali neprehoden nos, oslabljen voh
 Ob dolgotrajni polipozi in izjemni velikosti polipov lahko pride do
zmaličenja nosnega hrbta
 Rinoskopska slika: lahko pokaže hoanalni
polip, ki visi skozi hoane v epifarinks
 DD: fibrom, maligni tumor
 Zdravljenje: kirurško v lokalni anesteziji
in medikamentozno, predpišemo tudi
kapljice z dekongestivnim delovanjem
KRONIČNA VNETJA
NOSNE SLUZNICE
 KRONIČNO KATARALNO VNETJE
(rhinitis chronica catarrhalis)

 je dolgotrajno, nespecifično vnetje, ki lahko sledi

akutnemu vnetju. Zanj je značilno oteženo nosno dihanje
in slabši voh.
 Bolnik težko diha skozi nos, pogosto ima serozni izloček,
žrelo ga peče, praska in ima občutek tujka. Pogosti so
tudi glavoboli.
 Sluznica je nabrekla, rožnato bleda, obložena z lepljivo,
včasih gnojno ali izsušeno sluzjo.
 Odstranimo vzročne dejavnike, pomagajo pa tudi
kortikosteroidni spreji in oralni antihistaminiki.
 HIPERTROFIČNO KRONIČNO VNETJE NOSNE
SLUZNICE (rhinitis chronica hypertrophica)

 je posledica nezdravljenega ali neozdravljenega

kroničnega kataralnega vnetja. Zanj so značilne
hipertrofične spremembe zaradi razraščanja
submukoznega veziva.
 Bolnik ima podobne težave kot pri hipertrofičnem kroničnem
vnetju. Ponavadi rinitis spremljajo še kronično vnetje žrela, grla,
sapnika in sapnic.
 Nosna sluznica je močno zadebeljena, bledo violičasta, predvsem
na spodnjih školjkah. Sluznica je lahko obložena z lepljivim
sluzastim izcedkom.
 Odstranimo dejavnike, ki povzročajo vnetje, bolnik pa
dobi še kapljice z anemizirajočim delovanjem in dodatki
kortikosteroidov. Velike ireverzibilne hipertrofične
strukture je treba kirurško odstraniti.
KRONIČNO ATROFIČNO VNETJE NOSNE SLUZNICE
(rhinitis chronica atrophica)

 je redka oblika z enakimi dejavniki nastanka kot drugi

kronični rinitisi.
 Bolnik ima zelo moteče pekoče bolečine, praskanje in
občutek tujka v žrelu. Oteženost dihanja je dosti manj
izražena.
 Pride do atrofije nosne sluznice in žrela, ki je navadno
suha, tudi obložena z gostim, lepljivim izločkom.
 Tudi pri tem vnetju je potrebno odstraniti vzrok za
razvoj bolezni. Potrebno pa je redno vlaženje sluznice
z vitaminskimi mazili.
 2 posebni obliki kroničnega atrofičnega vnetja:

 Rhinitis chronica sicca anterior

 Ozena (ozaena nasi, rhinitis chronica atrophica

foetida)
 RHINITIS CHRONICA SICCA ANTERIOR

 je kronično atrofično
vnetje sprednjega dela
nosnega pretina v
področju
Kiesselbachovega mesta.
 Vzrok ni znan, pogostejši je pri ljudeh, ki delajo
v suhih prostorih in kjer je zrak zelo onesnažen s
kemičnimi snovmi ali prahom.
 Dihalni epitelji pretina metaplazira v večplastni
ploščati. Poškodovane so tudi žleze, zato je
sluznica suha in pokrita s krastami. Te si bolnik
pogosto sam izpraska in s tem povzroči
krvavitev. Sama sluznica se počasi tanjša,
nastanejo razjede in perforacija septuma, ki
lahko zajame tudi ves kvadrangularni hrustanec.
 Bolniku prepovemo odstranjevanje krast,
zdravimo z vitaminskimi mazili.
 Ozena (ozaena nasi, rhinitis chronica atrophica foetida)

 je redka bolezen, pogostejša pri ženskah, kjer pride do močne

atrofije nosne sluznice in okostja nosnih votlin. Nosne votline
prekrivajo smrdeče kraste s sluznognojnim izcedkom.
 Je več teorij: poškodba naj bi bila posledica okužbe, ali pa ravno
obratno, bolehna sluznica pogojuje okužbo. Okvaro naj bi
povzročila hipovitaminoza A in B, endokrinopatije,...
 Bolnik toži, da težko diha, da ima glavobol in pekoč občutek v žrelu.
Njegova okolica se pritožuje zaradi smradu, ki ga sam ne občuti
zaradi uničenega vohalnega epitelija.
 V nosnem izcedku najdemo mnogo mikrobov. Posledica sprememb
je tanka, sklerozirana sluznica, pokrita s ploščatim epitelijem, ki je
obložen s krastami in gnojem.
 Zdravljenje je simptomatsko, vključuje redno izpiranje nosne votline
in vlaženje sluznice. Poskrbeti pa je treba tudi za ustrezno higieno,
zvečanje splošne odpornosti in dodatne odmerke predvsem vitamina
A.
 AKUTNA VNETJA
OBNOSNIH VOTLIN

Etmoidalni sinus
Sinusitis je pogosto obolenje, veliki materialni stroški
PAFI; moten mukociliarni pretok, zapora ostij in nosnih hodnikov, povečana
produkcija sluzničnega sekreta
dejavniki, ki pripomorejo k nastanku AS:

virusne okužbe zgornjih dihal

anatomske različice
zobna in obzobna vnetja
barotravma,
alergični rinitis,
vdihavanje dražečih snovi,
mehanska ventilacija,
nazotrahealni tubusi in nazogastrične sonde,
hormonske spremembe (nosečnost, adolescenca, senilna rinoreja),
kakovost (suhost) nosne sluznice,
nepravilno usekovanje
imunsko oslabljene osebe
gastroesophagealna refluksna bolezen
 Povzročitelji:
 Streptococcus pneumoniae in
Haemophilus influenzae (70%),
 Moraxella catarrhalis (otroci, 25%).
 ostale vrste streptokoka, Staphilococcus
aureus, bakterije vrste Neisseria,
izjemoma Escherichia coli in anaerobi
 Razvrstitev sinusitisov
 Glede na klinično sliko
 sinusitis acuta catarrhalis (sluzav izloček z redkimi vnetnimi elementi,
levkociti in limfociti)
 sinusitis acuta purulenta (močna granulocitna infiltracija)
 Po lokalizaciji
 • akutno vnetje čeljustne votline (sinusitis maxillaris acuta)
• akutno vnetje sitkinih celic (cellulitis ethmoidalis acuta; sinusitis
ethmoidalis acuta)
• akutno vnetje zagozdnične votline (sinusitis sphenoidalis acuta)
• akutno vnetje čelne votline (sinusitis frontalis acuta)
• hkratno vnetje večih votlin (polisinusitis)
• vnetje vseh votlin na obeh straneh (pansinusitis)
 Po časovnem poteku
 AKUTNI SINUSITIS
 SUBAKUTNI SINUSITIS
 REKURENTNI SINUSITIS
 KRONIČNI SINUSITIS
 Simptomi in znaki pri akutnem bakterijskem sinusitisu
 bifazni potek bolezni
 bolečina v predelu nad ali pod orbito, ko se bolnik skloni
navzdol,
 gnojni izcedek iz nosnic,
 slab odziv na zdravljenje z dekongestivi in antihistaminiki,
 maksilarni zobobol
 pri otrocih so simptomi manj specifični (perzistentno zamašen
nos in kašelj, ki trajata več kot deset dni, vročina in gnojni
izcedek iz nosnic, bolečina in glavobol se pojavljata le
redko,lahko je splošno hudo prizadet)

 Diferencialno diagnostično
 prolongirane okužbe zgornjih dihal, zobne bolezni, tujek v
nosnici, migrena, temporalni arteritis, tenzijski glavobol in
obolenja v predelu temporomandibularnega sklepa, vnetje v
očnici.
 Diagnostika

 dobra anamneza in klinični status

 spredajšnja rinoskopija
 laboratorijske preiskave (SR, levkociti, CRP)
 brisi nosne sluznice
 rentgenska presvetlitev maksilarnih in frontalnega sinusa v
okcipitomentalni projekciji
 CT obnosnih votlin (ne sodi med rutinske preiskave)
 punkcija obnosnih (redko)
 endoskopska preiskava nazofarinksa,
 za vse oblike sinusitisa velja, da morata biti v anamnezi in kliničnem
pregledu prisotna dva ali več »major« znaka ali en »major« in dva
ali več »minor« znaka ter gnojni sekret v nosnicah ob pregledu
nosu.

 Glavni »major« simptomi
kongestija nosne sluznice,
zapora nosu,
obrazna bolečina z občutki pritiska in polnosti,
gnojav izcedek iz nosnic oz. v nazofarinksu,
motnje voha (hiposmija, anosmija),
zvišana telesna temperatura

Spremljajoči »minor« simptomi

glavobol (običajno hujši zjutraj),
halitoza (zadah iz ustne votline),
utrujenost, anoreksija
zobobol, simptomi s strani ušesa
vneto žrelo, edem vek, hemoza, oteklina nosnega korena
fotofobija in ojačano solzenje
kašelj
 Zdravljenje
Akutno vnetje I amoksicilin 500–1000 mg 10–14
obnosnih votlin / /8 h PO
Streptococcus
pneumoniae,
Haemophilus influenza,
Moraxella catarrhalis
A amoksi/klav 875/125 mg 10–14
- neuspeh I /12 h ali 500/125 mg /8 h
PO
cefuroksim aksetil 250–500 10–14
mg /12 h PO
- preobčutljivost na I A azitromicin 500 mg /24 h 3
PO
azitromicin 1. dan 500 mg, 5
nato 250 mg /24 h PO 4 dni
klaritromicin 500 mg /12 h 10–14
PO
doksiciklin 100 mg /12 h 10–14
PO
- preobčutljivost na I in A moksifloksacin 400 mg /24 5–10 Uporabo fluorokinolonov
neuspeh oziroma h PO zaradi možne odpornosti
pričakovani neuspeh povzročiteljev
makrolidov odsvetujejo pri bolnikih,
ki so bili s fluorokinoloni
zdravljeni nedavno.
 Pomožno zdravljenje
 Kapljice fiziološke raztopine
 Lokalni dekongestivi
 Oralni dekongestivi – npr. psevdoefedrin
 Lokalni kortikosteroidi niso priporočljivi za
rutinsko uporabo
 Antihistaminiki (navadno niso učinkoviti)
 Paracetamol ali nesteroidni antirevmatik v prvih
dneh, če je prisotna visoka telesna temperatura
in/ali bolečina

 Zapleti
 v dobi antibiotikov redki
 področni (osteitis, periostitis in osteomielitis)
 orbitalni (hude bolečine, oteklina vek, manjša
gibljivost zrkla, izbuljeno zrklo, lahko pa tudi
motnje vida in slepota kot najhujša posledica)
 endokranialni (subduralni absces in gnojni
meningitis, možganski absces in tromboza
kavernoznega sinusa)
KRONIČNA VNETJA
OBNOSNIH VOTLIN
 VZROKI:

 običajno se razvijejo iz dolgo trajajočega ali

ponavljajočega se akutnega sinusitisa
 manjvrednost sluznice dihal
 slaba imunska sposobnost organizma
 izredna virulenca mikrobov
 neugodne mikro in makroklimatske razmere
 prirojene obstruktivne nepravilnosti v nosnih
votlinah
 alergija
 DELITEV:

A. KATARALNA OBLIKA (sinusitis chronica

catarrhalis)
 epitelij je ohranjen, zadebeljen, vsebuje veliko
čašic
 v primeru močnega edema in polipov na sluznici
govorimo o sinusitis catarrhalis chronica
hypertrophica
B. GNOJNA OBLIKA (sinusitis chronica purulenta)
 epitelij je večinoma uničen, sluznica je fibrozno
spremenjena, v prosti svetlini je gnoj
 BOLEZENSKA ZNAMENJA:

 pri kroničnem vnetju manj izražena

 začetni znaki so praviloma mukopurulentni
izcedek iz nosu, motnje okusa in vonja, zadah
iz ust
 utrujenost, nezmožnost za delo, lahko
depresija
 pogosto je prisoten še kronični rinitis,
laringitis, traheobronhitis, včasih tudi
bronhiektazije
 DIAGNOZA:

 natančna anamneza, lokalni status,

laboratorijske preiskave
 Rtg slikanje, CT
 včasih izpiranje
 redko pregled s sinuskopom
 DIFERENCIALNA DIAGNOZA

 malignomi obnosnih votlin

 gnojni trofični in hipertrofični rinitis
 kronični tujek v nosu
 cistično spremenjena sluznica
 ZDRAVLJENJE

 V splošni ambulanti: kapljice z dekongestivnim

delovanjem, analgetiki, antibiotiki, kortikosteroidi
 Funkcionalna endoskopska kirurgija- širjenje
izhodov
 ZAPLETI:

 Lokalni zapleti: ostitis, periostitis in osteomielitis

sosednjih kosti, lahko vnetje mehkega tkiva in
kože ter razvoj fistul
 Orbitalni zapleti: edem vek, eksoftalmus, hude
bolečine, težave z vidom, celo slepota
 Endokranialni zapleti: ekstra- in subduralni
absces, serozni in purulentni meningitis, redkeje
možganski absces in tromboza kavernoznega
sinusa
 Pri vseh komplikacijah je potreben kirurški poseg
ter ustrezna antibiotična terapija.