-..

, 2011/12

 PREDGOVOR

Ovaa programa e izgotvena vrz osnova na nastavniot plan i nastavnite programi predlo`eni od Biroto za razvoj na obrazovanieto i odobreni od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Programata pretstavuva sredstvo za nastavnikot, a nejzinoto ostvaruvawe treba da ovozmo`i uspe{na realizacija na nastavata po matematika vo sedmo oddelenie i uspe{no ostvaruvawe na celite i zada~ite. Pri izgotvuvawe na programata gi imav vo predvid slednite faktori: utvrdenite nastavni planovi i programi; prostornite uslovi za rabota vo u~ili{teto; kalendarot za organizacija na rabotata vo u~ebnata 2009/2010 godina; kalendarot na nastavnata godina; rasporedot na nastavnite ~asovi po matematika za sedmo oddelenie; materijalno -tehni~kite uslovi vo u~ili{teto; potencijalnite mo`nosti i sposobnosti na u~enicite i celite i zada~ite na nastavata po matematika. Spored svojata sodr`ina, ovoj dokument pretstavuva eden vid prira~nik za nastavnikot, bidej}i vo nego se opfateni: nastavni formi; nastavni metodi; nastavni sredstva i tehni~ki pomagala; vrednuvawa na postigawata na u~enicite; programa za realizacija na redovnata nastava; programa za realizacija na dodatnata nastava; programa za rabota na sekcijata mladi matemati~ari, programa za rabota na oddelenskiot ~as; programa za sorabotka so roditelite na u~enicite; primena na IKT vo nastavata.

CELI I ZADA^I NA NASTAVATA PO MATEMATIKA

a) Cel na nastavata po matematika
U~enicite da osvojat matemati~ki znaewa {to se neophodni za podobro razbirawe na prirodnite zakonitosti, kako i da razvijat sposobnosti za primena na metodite na matemati~koto razmisluvawe vo `ivotot na sovremeniot ~ovek.

b) Zada~i na nastavata po matematika

Usvojuvawe na osnovni znaewa potrebni za razbirawe na pojavite i zakonitostite vo prirodata i op{testvoto; Steknuvawe na po{iroki obrazovni osnovi potrebni za polesno razbirawe i usvojuvawe na drugi sodr`ini od oblasta na prirodnite i op{testvenite nauki; Osposobuvawe za ponatamo{no obrazovanie i primena na usvoenite znaewa vo sekojdnevniot `ivot; Usvojuvawe na metodite na matemati~koto mislewe koi se sogleduvaat vo pravilnoto rasuduvawe i zaklu~uvawe (idukcija, dedukcija, intuicija i tvore~ko mislewe) i algoritamsko re{avawe na problemite Razivawe na sposobnosti za apstraktno mislewe i logi~ko rasuduvawe; Sovladuvawe na osnovnite elementi na matemati~kiot jazik, razvivawe na sposobnosti za izrazuvawe na op{tite idei so matemati~ki jazik, razvivawe na apstraktnoto mislewe i logi~ko zaklu~uvawe; Razvivawe na naviki za samostojna rabota, razvivawe na odgovornost kon rabotata, to~nost, urednost, sistemati~nost i konciznost vo pismenoto i usmenoto izrazuvawe. Celite i zada~ata na nastavata po matematika pokonkretno se utvrduvaat pri podgotovkata za realizacija na nastavnite sodr`ini. Pritoa, celite i zada~ite mora da bidat formulirani jasno, precizno i ednozna~no, zatoa


{to samo takvi so~inuvaat pretpostavka za nivno ostvaruvawe.

Zada~ite mora da bidat formulirani taka {to da izrazuvaat konkretna aktivnost na u~enikot, t.e. da bidat realni, ostvarlivi, merlivi i proverlivi.

VII
U~enikot:
da go razbira poimot vektor i da gi izvr{uva operaciite so vektori; da preslikuva ramninski figuri pri translacija; da odreduva vrednost na stepen so pokazatel priroden broj, da gi izvr{uva operaciite so stepeni; da go razbere {to e iracionalen broj i {to zna~i pro{iruvaweto na brojnoto podra~je na racionalnite broevi so realni broevi; da gi osoznae celite racionalni izrazi, da gi izvr{uva aritmeti~kite operacii so niv i da razlo`uva celi racionalni izrazi na prosti mno`iteli; da gi razbira poimite centralen i periferen agol i nivnot odnos da go koristi pri re{avawe na soodvetni zada~i; da ja razbira i primenuva Talesovata teorema za praviot agol nad dijametarot na konkretni zada~i; da gi razbira svojstvata na tetiven i tangenten ~etiriagolnik i da gi primenuva pri re{avaweto zada~i; da odreduva zbir na agli i perimetar na konveksen mnoguagolnik; da go objasnuva poimot pravilen mnoguagolnik, da gi iska`uva svojstvata i da gi primenuva vo nekoi konstrukcii na pravilni mnoguagolnici; da ja primenuva Pitagorovata teorema vo zada~i; da presmetuva plo{tina na triagolnik, ~etiriagolnik i na pravilen mnoguagolnik; da odreduva: perimetar na krug, dol`ina na kru`en lak, plo{tina na krug i plo{tina na delovi od krugot; da go razbira poimot funkcija (preslikuvawe), vidovite preslikuvawa i na~inite na zadavawe; da go razbira poimot proporcija i da objasnuva prava proporcionalnost i obratna proporcionalnost; grafi~ki da pretstavuva pravoproporcionalni i obratnoproporcionalni veli~ini vo koordinaten sistem;

da izgotvuva soodvetni instrumenti za sobirawe podatoci, da probora, analizira i interpretira podatoci; da donesuva zaklu~oci vrz osnova na analiza na podatoci i da re{ava problemi preku rabota so podatoci.

VII

Rez

1. 2.. 3. 4. . 5. .

8 8 17 19 11

5 6 23 21 7

2 2 2 2 2

2 2 1 2 2

17 18 43 44 22 144

IX, X X, XI XI - II II - IV IV - VI

63

62

10

 TEMATSKO PROCESNO PLANIRAWE

TEMA 1 : VEKTORI. TRANSLACIJA ( 16 ~asa )

Reden broj
1.1

Sodr`ina nastavna edinica

Zapoznavawe so programata za VII odd. Davawe upatstvo za rabota

O~ekuvani ishodi

Ocenuvawe na postigawata na u~enikot

Vreme na realizacija
1 ned.09 mesec

VEKTORI.OPERACII SO VEKTORI Motivirani u~enici za prou~uvawe i usvojuvawe na novi matemati~ki sodr`ini

CELI: 1.2

U~enikot da gi objasnuva poimite; istonaso~eni i sprotivno naso~eni polupravi; da objasnuva {to e nasoka i so {to e ozna~ena nasokata
Naso~enost na polupravite. Nasoka Objasnuva i prepoznava istonaso~eni i sprotivno naso~eni polupravi. Objasnuva i prepoznava nasoka. FO: Razgovor, postavuvawe pra{awa od nastavnik; UPI; proverka na o~ekuvanite ishodi preku razgovor za zada~ite od u~ebnik. 1 ned.09 mesec

CELI:

U~enikot da prepoznava, definira i ozna~uva vektor; da razlikuva istonaso~eni od sprotivno naso~eni vektori; da definira nasoka na vektor i dol`ina na vektor; da prepoznava i definira kolinearni vektori i nulti vektor
Vektori Prepoznava, definira i ozna~uva vektor. Razlikuva istonaso~eni od sprotivno naso~eni vektori. Definira nasoka na vektor i dol`ina na vektor. Prepoznava i definira kolinearni vektori i nulti vektor. FO: Razgovor, postavuvawe pra{awa od nastavnik; UPI; proverka na o~ekuvanite ishodi preku razgovor za zada~ite od u~ebnik. 2 ned.09 mesec

1.3

CELI:

U~enikot da razlikuva i definira ednakvi i sprotivni vektori; da prenesuva daden vektor vo dadena to~ka; na daden vektor da nadovrzuva drug daden vektor
Ednakvost na vektori Razlikuva i definira ednakvi i sprotivni vektori. Prenesuva daden vektor vo dadena to~ka. Na daden vektor nadovrzuva drug daden vektor. Re{ava zada~i za postignuvawe na FO: Razgovor, postavuvawe pra{awa od nastavnik; UPI; proverka na o~ekuvanite ishodi preku razgovor za zada~ite od u~ebnik. FO: Sledewe i poddr{ka na 2 ned.09 mesec

1.4

1.5

Zada~i od 1.2; 1.3 i

2 ned.09 mesec


1.4 o~ekuvanite ishodi od 1.2; 1.3 i 1.4

samostojnata rabota preku UPI i razgovor. Samoocenuvawe.(~ek lista)

CELI:

U~enikot da odreduva zbir na dva vektori ( po pravilo na triagolnik i po pravilo na parallelogram ); da odreduva zbir na nadovrzani vektori; da gi objasnuva i primenuva svojstvata na operacijata sobirawe na vektori;
Sobirawe na vektori Odreduva zbir na dva vektori (po pravilo na triagolnik i po pravilo na parallelogram) Odreduva zbir na nadovrzani vektori. Gi objasnuva i primenuva svojstvata na operacijata sobirawe na vektori. Re{ava zada~i za postignuvawe na o~ekuvanite ishodi od 1.6 FO: Razgovor, postavuvawe pra{awa od nastavnik; UPI; proverka na o~ekuvanite ishodi preku razgovor za zada~ite od u~ebnik. FO: Sledewe i poddr{ka na samostojnata rabota preku UPI i razgovor. 3 ned.09 mesec

1.6

1.7

Zada~i od 1.6

3 ned.09 mesec

CELI:

U~enikot da odreduva razlika na dva vektori so zaedni~ki po~etok i razlika na proizvolno zadadeni vektori; da razlikuva i objasnuva skalarni i vektorski veli~ini
Odzemawe na vektori. Skalarni i vektorski veli~ini Zada~i od 1.8 Odreduva razlika na dva vektori so zaedni~ki po~etok i razlika na proizvolno zadadeni vektori. Razlikuva i objasnuva skalarni i vektorski veli~ini. Re{ava zada~i za postignuvawe na o~ekuvanite ishodi od 1.8 Re{ava zada~i za postignuvawe na o~ekuvanite ishodi od 1.6 i 1.8 FO: Razgovor, postavuvawe pra{awa od nastavnik; UPI; proverka na o~ekuvanite ishodi preku razgovor za zada~ite od u~ebnik. FO: Sledewe i poddr{ka na samostojnata rabota preku UPI i razgovor. FO: Sledewe i poddr{ka na samostojnata rabota preku UPI i razgovor. Me|uu~eni~ko ocenivawe (~ek lista) 3 ned.09 mesec

1.8

1.9

3 ned.09 mesec

1.10

Zada~i od 1.6 i 1.8

4 ned.09 mesec

TRANSLACIJA CELI:

U~enikot da go objasnuva poimot translacija i da identifikuva vektor na translacija; da preslikuva to~ka, otse~ka, prava, triagolnik i drugi figuri pri translacija za daden vektor; da razlikuva original od slika pri translacija; da prepoznava identi~na i inverzna translacija; da gi iska`uva i primenuva svojstvata na translacija vo ednostavni zada~i
Poim za translacija Go objasnuva poimot translacija i identifikuva vektor na translacija. FO: Razgovor, postavuvawe pra{awa od nastavnik; UPI; 4 ned.09 mesec

1.11


Razlikuva original od slika pri translacija; 1.12 Svojstva na translacijata Preslikuva to~ka, otse~ka, prava, triagolnik i drugi figuri pri translacija za daden vektor. Prepoznava identi~na i inverzna translacija Gi iska`uva i primenuva svojstvata na translacija vo ednostavni zada~i

proverka na o~ekuvanite ishodi preku razgovor za zada~ite od u~ebnik. FO: Razgovor, postavuvawe pra{awa od nastavnik; UPI; proverka na o~ekuvanite ishodi preku razgovor za zada~ite od u~ebnik. FO: Razgovor, postavuvawe pra{awa od nastavnik; UPI; proverka na o~ekuvanite ishodi preku razgovor za zada~ite od u~ebnik. FO: Sledewe i poddr{ka na samostojnata rabota preku UPI i razgovor.

4 ned.09 mesec

1.13

Primena na translacijata

4 ned.09 mesec

1.14

Zada~i od 1.13

Re{ava zada~i za postignuvawe na o~ekuvanite ishodi od 1.13

5 ned.09 mesec

1.15

Kontrolni zada~i
Rezerva

Primena na steknatite znaewa vo re{avawe na zada~i

FO: pi{ana povratna informacija SO: bodovna lista (kontrolni zada~i)

5 ned.09 mesec

1.6

5 ned.09 mesec

Uslovi za rabota (materijalno - tehni~ki i didakti~ki sredstva) Nastavata se odviva vo kabinet po matematika so koristewe na :
u~ebnik za VII oddelenie, pribor za crtawe (triagolnici, aglomer, {estar, boi~ki), tabla i kredi vo boja, kompjuteri, LCD proektor, nastavni liv~iwa, kontrolni zada~i, test irzaboten od strana na nastavnikot ili predlo`enite tematski testovi od M+.

Formi:
frontalna individualna rabota vo parovi grupna

Metodi:
monolo{ka dijalo{ka ilustracii, demonstracija, rabota so u~ebnik (rabota so tekst), rabota so nastavni liv~iwa, samoocenuvawe, samostojna rabota

VREDNUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE

1.Pod sledewe na u~enikot se podrazbira sistematsko evidentirawe za razvojot na negovite interesi, motivacii i sposobnosti, negovite postignuvawa vo usvojuvaweto na vospitno-obrazovnite sodr`ini po predmetot matematika, negoviot odnos kon rabotata i postavenite zada~i i negovite vospitni vrednosti. 2.Pod proveruvawe se podrazbira sistematsko evidentirawe na rezulatati postignati vo ostvaruvaweto na celite i zada~ite predvideni vo nastavnite sodr`ini. Kako rezultat na proveruvaweto se donesuva sud ocenka za postigawata na u~enikot. Proveruvaweto i ocenuvaweto so~inuvaat vrednuvawe na postigawata na u~enikot. Vrednuvaweto pretstavuva slo`en i ~uvstvitelen proces vo rabotata na nastavnikot, pa zatoa toj dopolnitelno se podgotvuva za toj proces i vrz osnova na poznati fakti od dokomologijata utvrduva politika na ocenuvawe. Sledeweto i vrednuvaweto na postignatite rezultati na u~enicite go vr{ime so: kontinuirano sledewe na aktivnata rabotata i anga`iranost na u~enicite za vreme na ~asot ispolnitelnost na obvrskite, po obem i kvalitet; kontinuirano izvr{uvawe na zadadenite doma{ni zada~i; usni i pismeni odgovori; re{avawe na zada~i na tabla; sporeduvawe na li~nite do`ivuvawa za vreme na rabotata, preku razgovor i diskusija, kako i rezimirawe na rezultatite od celokupnata rabota; davawe svoi pozitivni sugestii na odredeni u~enici za ponatamo{no efikasno i kvalitetno u~ewe; kontrolni zada~i; tematski test; Svoite trdewa i vpe~atoci pri vrednuvaweto na postigawata na u~enikot nastavnikot mo`e da gi iska`uva so poimite: mnogu e uspe{en, uspe{en, neuspe{en, ureden, neureden, razbira, voo~uva, slikovito

primenuva, ras~lenuva, gre{i, prepoznava, sporeduva, razlikuva, izdvojuva, zaklu~uva, objasnuva, identifikuva, samokriti~en e, povle~en, stabilen, pla{liv, komunikativen, vreden, se trudi itn.

DODATNA NASTAVA
Odr`uvaweto na dodatnata nastava e najkreativniot i najubaviot del vo rabotata na eden nastavnik. ^asovite za dodatna nastava se organiziraat za odli~nite u~enici koi so svojata besprekorna rabota postignale visoki rezultati i za u~enicite ~ij uspeh e rezultat na nivnite natprose~ni sposobnosti za logi~ko rasuduvawe i zaklu~uvawe. Tokmu na tie ~asovi spomenatite u~enici }e gi zadovolat svoite potrebi. Na natprevari sakaat da u~estvuvaat mnogu u~enici. U~enicite {to ja posetuvaat dodatnata nastava imaat mnogu porealni {ansi za uspeh na natprevarite, bidej}i vo ramkite na dodatnata nastava tie imaat mo`nost da gi prezentiraat i usovr{uvaat svoite visoki intelektualni sposobnosti, da se steknat sigurnost i samodoverba. Dodatnata nastava se karakterizira so diferencijacija i individualizacija vo rabotata so u~enicite. Druga specifi~nost na dodatnata nastava e toa {to odnapred se izbira materijal za rabota i spored toj materijal se izgotvuva soodvetna programa. Me|utoa, izborot na temite i zada~ite za dodatnata nastava treba da odgovara na sposobnostite i interesot na u~enicite. Ako se izberat prete{ki zada~i i za talentiranite u~enici, toga{ tie gubat `elba i ~uvstvuvaat neuspeh za ne{to {to smetale deka e nivna rabota. Zada~ite za dodatna nastava treba da se odlikuvaat so slo`enost, da bidat zanimlivi i primenlivi i da doprinesuvaat za razvoj na kognitivnite sposobnosti na u~enikot. Dodatnata nastava se odr`uva redovno vo tekot na celata nastavna godina i spored utvrden raspored. Za uspe{no organizirawe i realizirawe na dodatnata nastava nastav-nikot treba: - da izvr{i identifikacija na u~enici; - da izgotvi posebna programa; - da primenuva sovremeni formi i metodi na rabota; - da predvidi upotreba na nastavni sredstva i pomagala;


- da obezbedi soodvetni materijali na u~enicite.

Pri realizacija na dodatnata nastava }e se koristat razni spisanija i zbirki na zada~i. Golem broj od ~asovite za dodatna nastava }e se realiziraat vo kompjuterskata u~ilnica.

DODATNA NASTAVA PO MATEMATIKA

- orientaciona programa -

1. LOGI^KI ZADA^I

2. RACIONALNI IZRAZI - Operacii so stepeni - Pro{iruvawe na poimot stepen - Operacii so celi racionalni izrazi - Razlo`uvawe na polinomi na mno`iteli

3. TRIAGOLNIK I ^ETIRIAGOLNIK - Primena na priznacite za skladnost na triagolnici - Poslo`eni konstruktivni zada~i za triagolnik - Primena na svojstvata na ~etiriagolnik - Konstruktivni zada~i za ~etiriagolnik - Konstrukcii so ograni~uvawe - Konstrukcii samo so [estar - Konstrukcii samo so liniar - Konstrukcii niz nedostapna to~ka 5. DOKAZI VO GEOMETRIJA

4. ELEMENTI OD TEORIJA NA BROEVI (4 ~asa)

6. SPOREDUVAWE NA VELI^INI - Sporeduvawe na broevi i izrazi - Sporeduvawe na vektorski veli~ini 8.PROPORCIONALNOST I PROPORCII

7.PITAGOROVA TEOREMA - Primena na teoremata kaj triagolnik, pravoagolnik, kvadrat i romb - Primena kaj pravilen {estagolnik - Primena kaj ramnokrak trapez

Vo ramkite na sekoja predvidena tema se zastapeni i natprevaruva~ki zada~i. Za sekoja tema {to }e se obrabotuva, u~esnicite vo dodatnata nastava }e dobivaat soodvetni materijali. Komunikacijata za dostavuvawe na materijali na u~enicite }e se ostvaruva i po pat na elektronska po{ta. Pri realizacija na temite }e bidat koristeni razni zbirki i matemati~ki spisanija, a niv }e i obezbeduva nastavnikot.

MATEMATI^KA SEKCIJA-
Vonnastavnite aktivnosti pretstavuvaat zna~ajno podra~je vo oblasta na dejnosta na u~ili{teto, a kako del od niv posebno mesto imaat slobodnite u~eni~ki aktivnosti. Vo ramkite na tie aktivnosti svoe mesto ima i matemati~kata sekcija na u~enicite od sedmo oddelenie. Vo rabotata na sekcijata mladi matemati~ari dobrovolno ~lenuvaat u~enici koi poka`uvaat interes za matemati~ki aktivnosti koi ne baraat posebni matemati~ki predznaewa. Imeno, matemati~kata sekcija se organizira zaradi ostvaruvawe na slednite celi: * Steknuvawe na qubov i interes za matematikata; * Ispolnuvawe na `elbite i interesite na u~enicite; * Razvivawe na kreativnosta na u~enicite; * Osovremenuvawe na nastavata so nastavni sredstva i pomagala; * Pro{iruvawe i prodlabo~uvawe na znaewata na u~enicite. Aktivnostite na sekcijata se realiziraat na soodvetni ~asovi utvrdeni so rasporedot na ~asovite i spored soodvetna programa. Vo matemati~kata sekcija ~lenuvaat u~enicite {to ja posetuvaat dodatnata nastava.

PLAN NA SEKCIJATA PO MATEMATIKA -

-orientaciona programa -


SEPTEMVRI -Obnovuvawe na sekcijata i upatstva za rabota -Brojni izrazi so racionalni broevi -Zada~i od Numerus za stepeni -Zada~i od Numerus za stepeni NOEMVRI -Brojna vrednost na racionalni algebarski izrazi -Brojna vrednost na racionalni algebarski izrazi -Zada~i za ve`bi od Numerusi -Zada~i za ve`bi od Numerusi JANUARI -Sostavuvawe izrazi so promenlivi -Doka`uvawe na identiteti

OKTOMVRI -Poslo`eni zada~i so stepeni -Zada~i so vektori -Zada~i so translacija -Zada~i od noviot broj na Numerus -Racionalni algebarski izrazi DEKEMVRI -Operacii so celi racionalni izrazi -Zada~i so celi racionalni algebarski izrazi -Re[avawe na konkursni zada~i od Numerus -Zada~i od noviot broj na Numerus -Brojni izrazi FEVRUARI -Zada~i od iracionalni broevi -Kru`nica i krug - dokaz za brojot P -Plotina na krug -Zada~i za delovi od krugot APRIL -Pravilni mnoguagolnici -Regionale natprevar -Analiza na zada~ite od natprevarot -Zada~i so proporcionalni veli~ini JUNI -Geometriski konstrukcii vo ramnina -Sogleduvawa od rabotata na sekcijata

MART -Zada~i za delovi od krugot -U~ilien natprevar -Analiza od natprevarot -Podgotovka za regionalen natprevar -Podgotovka za regionalen natprevar MAJ -Zada~i od prosto trojn o pravilo -Zada~i od prosto trojn o pravilo -Pitegorova teorema i primena -Pitegorova teorema i primena