SNE@ANA VELKOVA

SOWA JOVANOVSKA

MAKEDONSKI
JAZIK
ZA VI ODDELENIE
za osnovno obrazovanie

SKOPJE, 2009
1

Recenzenti:
Blagica Petkovska
Stojka Daskalovska
Slavica Mir~evska

Po~ituvani u~enici,
Pred vas e U~ebnik koj e izraboten spored novata
Nastavna programa i spored sovremenite pedago{ki barawa.Ova e raboten u~ebnik koj }e vi ovozmo`i samostojno
i tvore~ko u~ewe, individualni i grupni istra`uvawa,
u~ewe vo parovi i grupi, rabota po nivoa i po sopstven
izbor, problemski zada~i, barawa vo koi }e ka`uvate
va{i mislewa i zaklu~oci. Tekstovite, jazi~nite i literaturnite kat~iwa, zada~ite, razgovorite, dopolnuvawata na znaewata, kako i s# ona {to }e go otkrivate, povtoruvate i sogleduvate, }e vi ovozmo`i da gi primenuvate
znaewata i samostojno da tvorite. U~ebnikot go zamislivme kako edno od nastavnite sredstva koe }e vi ovozmo`i
polesno sovladuvawe na sodr`inite predvideni da gi
sovladate vo ova oddelenie.
Vo U~ebnikot se zastapeni sodr`ini od ~etiri nastavni podra~ja: Literatura, Jazik, Izrazuvawe i tvorewe i Mediumska kultura.
Ve uveruvame deka u~eweto na jazikot ne e te{ko i
mo`e da vi bide interesno. Prvi~nite znaewa za jazikot
ste gi nau~ile doma, no znaewata treba postojano da gi
zbogatuvate. Za toa vi se potrebni volja, interes, `elba
i mnogu, mnogu QUBOV za jazikot. I toga{ }e vi bide polesno da go osvoite svetot na jazikot i literaturata.
Potrudete se U~ebnikot da vi bide drugar i prijatel
koj }e vi pomogne da nurnete podlaboko vo osvojuvaweto
na novite znaewa.
Posakuvame U~ebnikot da vi pomogne vo postignuvaweto uspeh vo novata u~ebna godina.

Od avtorite

<Makedonskiot jazik treba da bide stroen i

izrazit, da bide vistinski beleg na
makedonskata nacija, za{to preku literaturniot
jazik se zakrepnuva najzdravo svesta za
pripadnost kon nacijata. Makedonskiot
literaturen jazik treba
da bide navistina m a k e d o n s k i.>
(Bla`e Koneski)
4

L ITERATURA

<Vo na{ite narodni govori i vo usnata literatura

}e se najdat ne samo zborovi vrzani za konkretni
predmeti , tuku i zborovi {to mo`at mnogu arno da
se izdignat do zna~eweto na nau~ni termini.>
(Bla`e Koneski)
5

 BELEZI NA AVTORSKATA I NA NARODNATA POEZIJA

KLASIFIKACIJA NA LIRSKITE PESNI SPORED
MOTIVITE
POIM ZA MOTIV
VIZUELNI I AUDITIVNI ELEMENTI VO PESNITE
KOMPOZICIJA NA PESNA
VIDOVI STROFI
RIMA
VIDOVI RIMI SPORED AKCENTOT
STILSKI FIGURI
ONOMATOPEJA
KOMPARACIJA (sporedba)
METAFORA
ELEMENTI NA PROZEN TEKST
FABULA
TEMA
IDEJA
FORMI NA RASKA@UVAWE
RASKA@UVA^ (NARATOR)
NARODNA PROZA
MIT
LEGENDI I PREDANIJA
OSNOVNI DRAMSKI VIDOVI
KOMEDIJA
TRAGEDIJA
SOVREMENA DRAMA
RADIODRAMA
RADIODRAMA ZA DECA

BELEZI NA AVTORSKATA I
NA NARODNATA POEZIJA

Razmislete!

z Pro~itajte gi pesnite i obrnete vnimanie koj gi napi{al i vo

koe lice se upotrebeni glagolite.

NA TATKOVINATA
Mile ANGELOVSKI
Ovie reki i planini, ovie `itorodni poliwa moi
go nosat imeto na zemjata {to od srce ja qubam.
Ova sino nebo, ova sonce belo so prelivi na boi
bi sakal ve~no da gi imam i denot }e e ubav.
Nema steblo, nema lisja, nema veter, nema loza bela
tvoeto ime, tatkovino, vo ne`nost da ne spie.
Site lu|e ~inam {to gi ima bratska qubov delat,
a sekoe srce nivno mislam ne`en kopne` krie...
Ja dopiram rakava na ovaa grutka, zemja crna,
neka i venite mirisaat oti i trevite di{at.
Na ovaa zemja rastat karanfili i siten prnar,
i afion, i son~ogledi, i jasiki, i borovi se vi{at...
Ovie reki i planini, ovie `itorodni poliwa moi,
go nosat imeto na zemjata {to od srce ja qubam.
Ova sino nebo, ova sonce belo so prelivi na boi
bi sakal ve~no da gi imam i denot }e e ubav.

MAKEDONIJA
Ante POPOVSKI
Stisnete gi trevkite
Nea }e ja iscedite.
Naslonete se vrz kamenot
Imeto }e go ~uete.
Simnete se vo rekite
Denot so nea }e ve po~esti.
Legnete da po~inete
i no}ta so nea }e ve pokrie.
Znameto na
Republika Makedonija

BILJANA PLATNO
BELE[E
Biljana platno bele{e
na Ohridskite izvori!
Ozgora idat vinari,
vinari belogra|ani!
Krotko terajte karvano
da ne mi platno zgazite!
Platnoto go imam darovsko,
za svekor i svekrva,
svekor, svekrva ko{ula,
za deverite faneli!
Biljana gradska, kadno,
ako ti platno stpneme,
so vino }e ti go platime!
Vinari, belogra|ani,
ne vi go sakam vinoto,
tuk vi go sakam ludoto,
to {to mi trgat najnapred,
{to imat feste nad oko,
8

{to puli mene pod oko!

Biljano gradska kadno,
to si go imame svr{eno,
v nedela }e si go `enime!

Da razgovarame za pesnite

z Koj gi napi{al prvite dve pesni?

z Objasnete zo{to pesnata <Biljana platno bele{e> nema avtor!
z Vo prvata pesna, poetot gi iska`al svoite silni ~uvstva
kon tatkovinata (kon `itorodnite poliwa, rekite, planinite,
neboto). Prodol`ete so otkrivaweto na ~uvstvata vo narednite
stihovi od istata pesna.
z Vo koe lice se upotrebeni glagolite: bi sakal, ~inam, mislam, dopiram?
z So upotreba na prvoto lice avtorot gi opejal svoite ~uvstva. Toa vo poezijata se narekuva lirsko Jas.
z Pobarajte go lirskoto Jas vo pesnite koi sledat.
z Potoa razgovarajte za ~uvstvata opeani vo niv.

Literaturno kat~e

z Avtorskata poezija se razlikuva od narodnata spored jazikot

i kompozicijata na pesnite.
z Osnovni elementi na poetskiot jazik se: slikovitosta, muzikalnosta i emocionalnosta.
z Avtorot na narodnata poezija e nepoznat za ~itatelot, a avtorskata poezija ima svoj avtor i ~itatelot go znae nejziniot vistinski sozdava~. Tekstot na avtorskata pesna e nepromenliv, a sodr`inata na narodnata pesna bila promenliva, pa zatoa edna ista
tvorba mo`e da se pro~ita vo pove}e varijanti.
z Objasnete go zborot varijanti!
Pomo{: Na ilustracijata, navidum, dvata elementi se isti.
Razgledajte vnimatelno i }e voo~ite razliki. Ako i sega ne go objasnivte zborot, pobarajte pomo{ vo Tolkoven re~nik ili pak od nastavnikot.

(Del od Triptihon od Dimitar Kondoski)

Z ada~a

z Pro~itajte gi pesnite i razgovarajte za razlikite me|u avtorskata i narodnata poezija koi }e gi voo~ite vo niv.

IZVOROT NA @ELBITE
Stojan TARAPUZA
Izvorot na `elbite e oko otvoreno,
od klokot zaneseno,
od smea zazoreno.
Od nego {urkite ko lava se {irat,
vo skri{nite dlapki na krvta se virat,
vo tajnite mesta na srceto gorat
i s taka glasno, `uborno zborat.
Izvorot na `elbite e oko strujno,
do beskraj glasovito,
do nebesa ~ujno.
Od nego vo venite roj reki se zbiraat,
vo bunarot na du{ata
dali nekoga{ }e se smirat?

SILATA NA MARKO KRALE

(Izvadok od pesnata)
[etba {etat Marko Prilep~anec,
{etba {etat zemja pokraina...
Mi prijavnal kowa {arenogo;
{arenogo kowa, debelogo,
debelogo kowa, kr{igoro;
mi nalo`il samura kalpaka,
na kalpakot do tri ogledala,
a nad nimi perja paunovi;
mi zasukal mrka musta~ina,
eden mustak do tri runa crni;
mi namurtil o~i sokolovi
i nad nimi ve`di pijavici,
kako crni krilja lastovi~ki;
mi opasal sabja diplenica,
{to se diplit dvanaeset pati
{to se nosit kowu vo grivata,
10

i mi e~it drvja i kamewa,

a na sedlo, bogme, mi privrzal
{to privrzal te{ka bozdugana,
{to e te{ka {estotini oka.
V raka dr`it ona bojno kopje,
ko jasika tenka izvi{eno;
se nametnal s guna kabanica
mi crneet kako tmen oblak.
Kaj da stapit [arec dobra kowa,
bilo spilje il stanoit kamen,
mi potonvat kowa do kolena.
Ot {to mi e sila u junaka,
je prite`a majke crna zemja
od te`ina grda nosee{tem,
ta mi ja~it kutra crna zemja
em mi ja~it ko list se tresit.

Grupna rabota
z Podelete se vo grupi i sekoja grupa neka odbere po edna zada~a.
Sekoja grupa neka pronajde pesna za Krale Marko. Ednata grupa ja
analizira sodr`inata na pesnata, drugata go analizira likot na Krale
Marko, a tretata grupa jazikot i formata na pesnata (so objasnuvawe
na zborovite od narodniot govor).

S ogledajte!
z Za podobro da ja razberete razlikata me|u avtorskata i
narodnata poezija, razgledajte ja {emata. Potoa diskutirajte za podelbata.
Podelba na poezijata
spored sozdava~ot

Narodna
(anonimna,
usna)

Umetni~ka
(avtorska,
pi{uvana)

sozdavana e usno
kolektivna tvorba
avtorot e anonimen
promenliva sodr`ina

se sozdava pismeno
individualna tvorba
avtorot e poznat
nepromenliva sodr`ina

(Od makedonskata narodna riznica)

11

KLASIFIKACIJA NA LIRSKITE PESNI

SPORED MOTIVITE
POIM ZA MOTIV

Razmislete!

z Pro~itejte gi pesnite i razmislete za ~uvstvata koi gi inspirirale avtorite da gi napi{at ovie tvorbi.

RODINO MILA
Van~o NIKOLESKI

Rodino moja, ti zemjo mila,

najmila zemjo na ovoj svet,
vo tebe rastam, razvivam krila,
ko krilen orel vo vi{en svet!

Se {iri v beskraj, vo gled dale~en,

te kape sonce vo svetol sjaj,
v moite `ili krv tvoja te~e,
poubav nigde ne vidov kraj!

Vo tvoite nivi `itata zreat,

dro~i i {umi `iten klas,
iljadi srca za tebe great,
za tebe pesna ti peam jas!!

V padini pasat nebrojni stada,

zabrazdil vo {ir traktorski plug,
v sre}a mi pee du{ata mlada,
posre}en nema od mene drug!

Vo radost mene mi vrvat dnite,

te krasi Male{, Pirin i [ar,
tvojata du{a n gree site,
ni gori v srce qubov ko `ar.

Prirodno planinsko ezero na [ar Planina

12

DOCNA ESEN
Jovan STREZOVSKI
Gasnat poleka poslednite {arenikavi boi
{to tolku ubavo i li~no im stoeja na brezite
beli.
Siviloto provisnalo i kako crna strea
nad prostorot stoi,
a esenta nekade daleku vo beskrajot se seli.
Pominuva i nad topolite postroeni kraj patot
im ostava vo grankite po nekolku kopja goli.
Sonceto so maka niz oblacite go istegnuva vratot
i kako prezreana tikva se raspa|a
zad planinskite poli.
Odminuva esenta i niz klunot na ~avkite gra~i,
a po nea veterot go kine i poslednoto liv~e
zlatno,
samo ezerceto vo parkot kako dobar slikar
se ma~i
{to podolgo da ja zadr`i na svoeto platno.

BISERA
Konstantin MILADINOV
(Od Zbornikot na Miladinovci)
Bisero mome, Bisero,
{~o nosi{ biser na grlo?
Tvoeto grlo hubavo
i ot drobnago bisera
hiljada pti pobelo.

Bisero mome, Bisero,

za kogo nizi{ bisert?
Za kogo gotvi{ daroi?
Ja daroi biser ne saka
tuk saka moma Bisera.

Bisero mome, Bisero,

za{~o so biser pokriva{
tvoeto grlo hubavo?
Ja ne}u biser da baca
tuk saka tvoeto grlo.

<Bisero, mome Bisero!

Daq si u bah~i rastena,
daq si od boga dadena?>
<Ne sum od boga padnata,
tuk sum od majka rodena.>

13

NEVESTA MOM^E FALE[E

Narodna pesna
Nevesta mom~e fale{e:
Imam si mom~e rabotno,
na den brazda ora{e,
vo nedela lei~ka,
i vo mesecot pogon~e,
a v godinata nivi~ka!>
Tam deka mom~e ora{e,
pusta go dremka napadna,
zaka~i ralo sred niva;
pustoto ralo kru{ovo,
rodilo kru{i zreani!
Koga se mom~e razbudi,
zreli se kru{i najade.

Da razgovarame za pesnite

z Za sekoja pesna opredelete {to gi pottiknalo avtorite da gi ispeat.

z Opredelete go lirskoto Jas vo pesnata <Rodino mila>. Potoa naglasete gi ~uvstvata koi poetot gi opejal.
z [to go pottiknalo avtorot da ja ispee pesnata <Docna esen>?
z Otkrijte gi poetskite sliki vo nea.
z Koe e osnovnoto ~uvstvo koe go opejal avtorot vo pesnata <Bisera>? Naglasi go lirskoto Jas.
z Prodol`ete da gi otkrivate drugite ~uvstva opeani vo pesnata.
z Otkrij go lirskoto Jas vo pesnata <Nevesta mom~e fale{e>. Poso~i gi zborovite (stihovite) od koi otkriva{ edna karakterna osobina na mom~eto. Koja e taa?
z Na koj na~in narodniot sozdava~ go opejuva mom~eto?

Literaturno kat~e

Osnovnata misla-vodilka, pottikot na avtorot da ja sozdade

tvorbata, se narekuva motiv. Vo lirikata motiv e soznanieto na poetot za ne{to {to pottiknalo ~uvstva koi toj gi opejal (radost, taga,
bolka, qubov i sl.). Zborot motiv doa|a od latinskiot zbor motus {to
zna~i pottiknuva~ka pri~ina. Toj e najmala tematska edinica (najmal
del) od literaturna tvorba. Spored motivot, pesnite mo`e da bidat:
rodoqubivi, pejza`ni, qubovni, humoristi~ni i sl. Opredelete vo
koi vidovi pesni spa|aat tie {to gi analiziravte.
14

Istra`uvajte!
z Pronajdete pove}e naslovi na pesni napi{ani od Konstantin
Miladinov.
z So koja pesna od ovoj avtor zapo~nuva manifestacijata
Stru{ki ve~eri na poezijata?
z Pronajdete i prezentirajte podatoci za spomenatata manifestacija, poznata vo celiot svet. Potoa izrabotete yiden vesnik na koj }e zastapite i ilustrativen del (fotografii, va{i
crte`i, {emi i sl.). Pobarajte pomo{ i od nastavnikot.

Zada~a za naredniot ~as

z Podelete se vo grupi. Dogovorete se sekoja grupa da napi{e

poetska tvorba so razli~en motiv. Potoa analizirajte gi poetskite
sliki i izraznite sredstva koi ste gi upotrebile.

Od Stru{kite ve~eri na poezijata

15

VIZUELNI I AUDITIVNI
ELEMENTI VO PESNITE
Razmislete!
z ^itaj}i ja pesnata, razmislete za opisite na prirodata opeani
vo nea.
z Pronajdete gi zborovite so koi se opeani nekakvi zvuci.
z Odberete stih (stihovi ili strofa) od ~ii zborovi si sozdavate slika i prezentirajte ja.

ZAR NE E
Vasil KUNOSKI
Zar ne e gorata li~na
{tom `oltne prviot dren?
Zar ne e du{ata polna
{tom mugra pozdravi den?

Zar ne e slavejot galen

{tom spokoj raskine tih?
Zar ne e srceto volno
{tom topol oseti stih?

Zar ne e rekata mila

{tom peni v biseri roi?
Zar ne e rosata krasna
{tom sedum istkae boi?

Zar ne e ~ovekot sre}en

{tom gleda klasje v bran,
beskrajno pole bez me|i
i trudot raspean, zbran?

<Pejza` so vino`ito> P. P. Rubens

16

Razgovarame za pesnata

z Koe e osnovnoto ~uvstvo koe go obzelo poetot za da ja sozdade

ovaa pesna?
z Koi pra{awa lirskoto Jas (ovde poetot) ni gi upatuva?
z Vo prvata strofa otkrivate slika na <gora li~na> koja e
po`oltena od cutot na drenot (vo prvite dva stiha). Vo narednite dva stiha kako da go slu{ate pozdravot na mugrata upaten do
noviot den {to se ra|a. Otkrivajte gi slikite i zvucite vo narednite stihovi.
z Izdvojte gi zborovite koi ve upatuvaat na zvuci!

Literaturno kat~e

z Vo pesnite ~estopati sretnuvame stihovi koi n pottiknuvaat

kon sozdavawe sliki za ona {to e opejano. Toga{ velime deka poetot
upotrebil vizuelni elementi. (Na primer, slikata na gorata vo koja
`oltee rascuten dren.)
z Isto taka, vo pesnite naiduvame na zborovi koi n upatuvaat na
nekakvi zvuci. Za taa cel, poetite primenuvaat auditivni elementi. (Na primer, glasot na mugrata koja go pozdravuva noviot den.)
z Ovie elementi ja zbogatuvaat slikovitosta na poetskite tvorbi.

Ve`ba

z Pronajdete gi auditivnite i vizuelnite elementi vo slednive

stihovi:
<Nad Vrutok izvirabiser,
vo predel vol{eben son.
Ej, {umi vo srcata na{i
ko sladok razigran yvon... >
Pero Milenkovski
(<Pesna za Vardar>)
< ... Naedna{ nemo} i zaginuvawe.
Vrz edno nevidlivo kat~e od ezeroto,
kako nepoznata trpka vrz teloto,
pomina bledo, lesno razbranuvawe.
Vodata sosema bavno se premre`i
i pak s potona vo kameno smiruvawe...>
Aco [opov
(<Na ezero>)

Izvorite na Vardar

17

< ... A so nea i pti~kite pojni

poranile vo neboto {irno;
raspeani, so glasenca brojni
utrinskiot koncert pak go svirat.
Gledam... Slu{am... ^uvstvuvam od radost
Blika krvta vo sekoja `ila...
I nesetno, so zanes, od gradi
Slu{am izvik: Zdravo, Bistro mila!... >
Genadi Bolinovski

Zada~i:

z Sekoj u~enik neka zapi{e vo tetratkata pet zbora koi bi

mo`ele da pretstavuvaat auditivni elementi vo sozdavaweto
poetska tvorba.
z Isto taka, sekoj u~enik neka napi{e najmalku dva stiha koi
bi pretstavuvale slika (vizuelen element) vo pesna.
z Napi{ete poetska tvorba so naslov <Esenski sliki> vo koja
}e koristite vizuelni i auditivni elementi. (Pesnata da bide
sostavena najmalku od dve strofi so po ~etiri stiha.
Ilustraciite mo`at da te naso~at kon motivot) Naredniot ~as
~itajte gi tvorbite i analizirajte gi tokmu tie elementi.
(Predlog: Od najuspe{nite tvorbi napravete yiden vesnik. Talentiranite za slikawe, neka go ilustriraat vesnikot.)

18

KOMPOZICIJA NA PESNA
VIDOVI STROFI

Zada~i:
z Pro~itajte gi izrazno pesnite koi sledat.
z Prebrojte gi stihovite vo strofite.
z Sogledajte ja razli~nosta na brojot na stihovite vo pesnite.

ZIMSKO UTRO
Bla`e KONESKI
(Skopje, 29 noemvri, 1993)
Mol~i zimskoto utro
Se stutkalo vo soba kako ku~e.
U{te ne mu se izleguva nadvor.
Studi.
Pod mojot prozorec
I deneska cvrkoti i si ripka
[alava sipka:
Sip, sip, sip!
I toa kako poriv za `ivot
Vo mene pak da budi!

19

DETSKIOT SVET
Toj e naj~udesen svet na Svetot
So milion iznenaduvawa,
Petpati pove}e `elbi
I celo more soni{ta.
Nasekade barav klu~
Za da go otklu~am taej}i
Detskiot ~udesen svet.
Se pretvoriv vo ru`a
Rasnev vo ma|esna gradina;

Adem GAJTANI
Se pretvoriv vo ptica
Letav po neboto ~isto,
Spu{taj}i se na grankite
Da slu{am vol{ebni pesni
[to nikoga{ ne sum gi ~ul;
Se pretvoriv vo p~ela
Otkrivav ~udesni cvetovi
So rasko{no ubavi boi
[to nikoga{ ne sum gi videl.

RODNA ZEMJA
Lazo KAROVSKI
Oj, razigraj, pesno moja mila,
oj, razigraj silno branoj divi,
ta neka da plamne bujna sila
od sekoja bukva iskri `ivi,
ta neka tvojte sne`ni krila
go ponesat mojto srce mlado
nad planini i nad mili gradoj,
nad rodnata zemja, kaj {to ita
neumorliv bran niz mladi `ita,
kaj oderkilozi mre`i pletat,
kaj afion bel i rozov cveta
kaj ezerski bregoj branoj galat
i ve~eri li~ni mesec palat...
20

Oj, ubava zemjo moja rodna!

Ta ima li srce vo svetot {irok
vo sebesi cela da te zberi?
Ta ima li merka v svetot golem
ubavina ~udna da ti meri?
Ta malku li ubavini krie
ezeroto Ohrid {tom se mre`i
i zabrzan bran sled bran
v breg bie?

@ELBA
Stojan TARAPUZA
Mojata `elba neka se znae:
zemjata sakam gradina da e.
Vetrot niz pole lud da ne mine,
cve}iwa, lisja sam da ne kine.
Nevidliv oblak mleko da rosi,
za site `edni, gladni i bosi.
Pati{ta novi segde da vodat,
Vojni da nema, pesni da brodat.
No}ite beli dnite da rasnat,
`elbite yvezdi da ne se gasnat.
Nad polja cvetni volno da {eta
pogledot ptica dodeka leta.
Dodeka misla mo`e da vodi,
`ivotot radost neka go plodi!

Razmislete i razgovarajte

z Koi ~uvstva gi izrazuva lirskoto Jas vo pesnata <Zimsko

utro>? Od kolku stihovi se sostaveni strofite?
z Koj go pretstavuva lirskoto Jas vo pesnata <Detskiot svet>?
Koj e <naj~udesniot svet na Svetot>? Kakvi ~uvstva go obzemaat poetot
koga se se}ava na detstvoto? Prebroj gi stihovite vo pesnata. Ima li
strofi?
z Koe e osnovnoto ~uvstvo koe go pottiknalo poetot da ja sozdade
pesnata <Rodna zemja>? Koi ubavini i bogatstva gi opejuva? Naglasi
gi i objasni gi onaka kako {to gi razbira{ pra{awata koi gi postavuva poetot. Poso~i go brojot na stihovite vo strofite.
z Lirskoto Jas vo pesnata <@elba> go pretstavuva poetot. Koi
se `elbite na poetot? Kolku strofi ima pesnata i od kolku stihovi
se sostaveni?
z Strofata mo`e da ima pet, {est, sedum, osum i pove}e stiha. (Site ovie soznanija mo`ete da gi proverite ako u{te edna{ gi
analizirate i gi sogledate kompoziciite na pesnite za koi prethodno
razgovaravte.)
z Ve}e zabele`avte deka kompozicijata na pesnata ne mora da
bide sostavena od strofi. (Pogledajte ja pesnata <Detskiot svet>!)
21

Literaturno kat~e

z Stihovite vo pesnite se rasporedeni vo celini od po eden,

dva, tri, ~etiri i pove}e stiha. Vakvite celini od stihovi se vikaat strofi.
z Eden stih mo`e da stoi i sam, da ne e vo celina. Toga{ toj e
monostih. Strofata sostavena od dva stiha e distih, od tri tristih, a od ~etiri - ~etiristih ili katren.

Zada~i:

z Grupna zada~a: Podelete se na pet grupi. Ednata neka pronajde pesna koja ne e podelena na strofi; drugata grupa neka pronajde pesna vo koja }e ima i monostih; tretata grupa, pesna vo
koja }e ima i distih, ~etvrtata grupa neka najde pesna so tristih,
a pettata grupa pesna so katreni, no i so strofi sostaveni od
pove}e stihovi. Prezentirajte gi na ~as. (Izrazno ~itajte gi,
istaknete go lirskoto Jas i analizirajte gi sodr`inite.)
z Za doma: Sekoj u~enik neka napi{e li~na poetska tvorba so
motiv i naslov koi samiot }e gi odbere. (Mo`ebi nekoja od ilustraciite }e te motivira da tvori{.) Brojot na stihovite, odnosno vidot na strofite, isto taka go izbira{ sam. Na naredniot ~as
prezentirajte gi i od najuspe{nite napravete yiden vesnik.

22

RIMA
VIDOVI RIMI SPORED AKCENTOT

Razmislete!
z Pro~itajte ja pesnata nekolkupati izrazno i do`iveano. Pri
toa, vnimanieto naso~ete go kon krajnite zborovi vo stihovite.
z ^itajte gi samo krajnite zborovi. Od kolku sloga se sostaveni? Kade pa|a akcentot na tie zborovi? Po {to se sovpa|aat pri nivniot izgovor?
z Razmislete za motivot na pesnata.

SLOBODA
Stojan TARAPUZA
Taa ptica soncekrila
v srce gnezdo {to ti svila,
{to `elbite ti gi plodi,
niz `ivotot {to te vodi,
vo bitkite {to te sili,
so bajraci {to te krili,
so pesnite {to te glasi,
so ubosta {to te krasi,
so yvezdite {to te jati,
so sonceto {to te zlati,
{to izvira, te~e, blika,
Sloboda se, dete, vika.

Taa ptica svetlobela

bro{ od cve}e {to ti splela,
vo mislite {to te nurka,
kon pobedi {to te turka,
{to doa|a kako plima
i vol{ebna mo} {to ima,
vo sni{tata {to ti leta,
niz igrite {to te {eta,
ko poplava {to te nosi,
so ne`nosti {to te rosi,
{to najli~na ima lika,
Sloboda se, drago, vika.

Razgovarame za pesnata

z Porazgovarajte za motivot vo pesnata. (Neka u~estvuvaat

pove}e u~enici.)
z Poso~uvajte gi poetskite sliki preku koi poetot ja pretstavil slobodata.
z Istaknete gi zborovite koi uka`uvaat na auditivnite elementi vo pesnata. Objasnete go zborot plima.
z Od kolku sloga se sostaveni krajnite zborovi vo stihovite? Na koj slog vo tie zborovi pa|a akcentot?
z ^uvstvuvate deka pri ~itaweto na krajnite zborovi vo pesnata, tie glasovno se sovpa|aat. Toa se narekuva rima.
23

Literaturno kat~e

z Rima e glasovno sovpa|awe po zvu~nost na krajnite zborovi

vo stihovite. (Primeri: rodivodi, goratzborat, pesnabesna, zedeprede.)
z Se pravat podelbi na vidovite rimi spored nekoi elementi, a
sega }e se zapoznaete so vidovite rimi spored akcentiraweto na rimuvanite zborovi.
< ... Da letam na neboto
damne{en e son moj
da go vidam siot svet
vo eden dolg let... >
(U~eni~ka tvorba)

< ... Olovnoto nebo te`i

vidot ni go zede,
i snegot cel den sne`i,
bela pre|a prede... >
(Miho Atanasovski)

< ... vo nego e seta mudrost od vekovi

vo nego se dostoinstvata ~ovekovi
i pravdata i ubavinata... >
([aban Robert)

Zapomnete!
Spored mestoto na akcentot rimata mo`e da bide: ma{ka,
`enska i daktilska.
Koga rimuvanite zborovi imaat po eden slog (zna~i akcentot pa|a na toj edinstven slog), velime deka toa e ma{ka rima.
Ako rimuvanite zborovi imaat po dva sloga, toga{ stanuva
zbor za `enska rima. (Akcentot, spored praviloto, pa|a na prviot slog.)
Za daktilska rima stanuva zbor koga rimuvanite zborovi
imaat po tri ili pove}e sloga. (Toga{ akcentot pa|a na tretiot slog broej}i od krajot na zborot.)

Zada~a
z Opredelete go vidot na rimite zastapeni vo stihovite koi
sledat.
< ... Stani si utre porano
Za mene ti si `ivot i sre}a,
dojdi si ve~er podocna,
najgolem, najmil dar,
nautro radost ponesi,
vo moevo srce za tebe, zemjo,
nave~er taga donesi... >
gori qubov ko `ar...>
(Ko~o Racin)
(Van~o Nikoleski)
24

< ... Prolet dojde, deca mili,

rascvetaa bulkivili,
nasekade pti~ji poj
i veseli p~elki roj... >

< ... No toga{

bran~iwata se ozabuvaat
pa go zarobuvaat
i krilja ne`ni mu stro{uvaat...>
(Genadi Bolinovski)

(Genadi Bolinovski)

Individualna rabota
z Do sekoj zbor napi{i drug zbor (ili zborovi) so koj }e mo`e{ da go rimuva{. (Potoa koristi gi za vtorata ve`ba.)
tvoj

vrv

vee

letame

bel

mie

Na kriljata na poezijata (Zada~a za doma)

z Sekoj od vas neka napi{e po edna pesna na motiv koj zaedni~ki }e go opredelite. Koristete razli~na organizacija na
stihot (monostih, distih, tristih, katren) i razli~ni vidovi rima spored akcentot. Na naredniot ~as prezentirajte gi i diskutirajte za motivite, za vidovite strofi i za rimite.

Stru{ki ve~eri na poezijata

25

STILSKI FIGURI
ONOMATOPEJA
Stilskite figuri, poznati i kako izrazni sredstva, avtorite gi upotrebuvaat za da postignat pogolema slikovitost,
muzikalnost i emocionalnost vo tvorbata. So niv tvorbata
stilski se obogatuva i ja pravi poprivle~na za ~itatelot.

Razmislete!

z Sekoj u~enik vo sebe neka gi pro~ita stihovite naso~uvaj}i go

vnimanieto kon zborovite koi ozna~uvaat zvuci, glasovi ili {umovi.
*
< ... Yvoni...
Kako silna dalga vo {iroko more
se razleva yvonot o~ekuvan drag.
Pred {kolskite vrati {irum
vo redici deca zastanale pak! ...

*
< ... So `elezni obra~i go opa{ale
Da grmi, zemja da trese
Da rikne niz nego crna maka
Rajata {to ja isplaka... >
(Trajan Petrovski)

(Du{ko Avramovski)
* * *
< ... Krrrr! Krrrr! Krekre! Krekre!
Toga{ ne{to padna vo vodata i se slu{na samo: Plas! I odedna{
gi snema golemite o~i. Od vodata samo se slu{na glas: Krekre!...>
(Risto Dav~evski)

So razgovor do zaklu~ok

z Pobarajte objasnuvawe (me|usebe ili od nastavnikot) za zborovite koi ne gi razbirate.

z Pro~itajte gi glasno izvadocite. Pri toa naglasuvajte gi zborovite koi uka`uvaat deka vo tekstovite ima auditivni elementi.
z Zabele`uvate deka nekoi zborovi ozna~uvaat zvuci, a nekoi
imitiraat glasovi. Poso~ete gi i ednite i drugite.
z Obidete se da imitirate zvuci spored objasnuvawata: zvuk na
veter, laewe na ku~e, bleewe na jagne, zvuk na kukavica, kapki voda od
~e{ma, krckawe na vrata.
(Na primer: Mjaukawe na ma~ka: mjaumjau!)
z Dodeka gi imitiravte zvucite, vie go primenuvavte izraznoto
sredstvo onomatopeja.
26

Literaturno kat~e

z Onomatopejata e izrazno sredstvo (stilska figura) so koe se

imitiraat zvuci od prirodata, glasovi na `ivotni, razni {umovi.
z So onomatopejata se zbogatuvaat muzikalnosta i slikovitosta
na jazikot na koj e sozdadena tvorbata.
z Ovaa stilska figura, osven vo poezijata i prozata, ja upotrebuvame i vo sekojdnevniot govor. (Na primer: Babata gi povikuva koko{kite za da gi nahrani i veli: <Pili, pili, pili!>)

Proverete {to nau~ivte

z Pronajdete gi zborovite vo tekstovite koi uka`uvaat

deka avtorite go primenile izraznoto sredstvo onomatopeja.
*
< ... Petli peat za denewe,
crkvi yvonat zotvarawe.
Krsti treptet krevawe,
~esti krsti Jovanovi.>
(Narodna pesna)

*
< ... Tup, tup, so no`iwa,
edna{ napred, dva nazad
oro na{e da igrame.
Ples, ples so ra~iwa
edna{ bavno, edna{ brzo
pesna na{a da peeme... >
(Narodna tvorba)

*
< ... Ja stvori me, Bo`e,
pile kukavica,
da kukam, da kukam,
od drvo do drvo,
brata si da teram... >
(Narodna pesna)
*
< ... Od krevet~e se slu{a:
Kiv! Kiv! To{e kiva
noseto mu te~e
baba toplo ~aj~e nudi
no i taa ve}e kivka... >
(U~eni~ka tvorba)

Istra`uva~ka zada~a

z Pronajdete vo u~ebnikot tekstovi od koi }e prepi{ete zborovi

koi uka`uvaat na prisustvoto na stilskata figura onomatopeja.
z ^itajte gi primerite i protolkuvajte gi.

Zada~a za doma: Sostavi tekst (vo proza ili poezija) vo koj }e bide zastapena onomatopejata. Motivot (temata, idejata) i naslovot e
tvoj izbor.
27

KOMPARACIJA (sporedba)
Razmislete!
z Dodeka sekoj od vas ja ~ita pesnata vo sebe, neka obrne vnimanie
na poetskite sliki.
z Razmislete i za poimite koi poetot gi sporeduva eden so drug.

BOJATA NA POTOKOT
Gligor VITEZ
Do potokot v gorata {to te~e
pretpazlivo prijde eden elen
i otkoga pivna voda, re~e:
<Ko gorata potokot e zelen>.
Niz poleto potokot se lee
pod sinoto nebo gordo odi,
lastovi~ka v letot pesna pee:
<Ko neboto potokot e moder>.
I potokot molkoma si te~e
oblacite beli pat mu krilat,
peperuga bela tiho re~e:
<Glej, potokov e bel kako svila>.
[tom yvezdi }e plamnat tivka ve~er
i {tom denot boi svoi }e zgasi,
pla{livata srna, pak, }e re~e:
<Glej, potokov yvezdite go krasat!>

28

Razgovarame za pesnata

z Dodeka ja ~itate pesnata na glas obrnete vnimanie na poetskite sliki.

z Vo pesnata <Bojata na potokot> poetot vizuelno pretstavuva nekolku sliki za ubavinite na eden potok. Porazgovarajte za
niv.
z Istaknete go motivot vo pesnata.
z Pronajdete gi izraznite sredstva vo pesnata {to dosega
ste gi u~ele.
z Analizirajte ja kompozicijata na pesnata (broj na stihovi,
strofi) i vidot na rimite.
z Opredelete gi stihovite vo koi se vr{i sporeduvawe. Objasnete koi poimi se sporeduvaat.

Literaturno kat~e

z Izraznoto sredstvo so koe se vr{i sporeduvawe me|u nekoi

predmeti, su{testva ili pojavi, spored nekoja nivna zaedni~ka ili
sli~na osobina, se vika komparacija ili sporedba.
z Pri upotrebata na ova izrazno sredstvo neophodi se tri dela:
predmet koj se sporeduva, vrska i predmet so koj se sporeduva.
Na primer:
Maminoto lice e

kako

zlatno sonce.

predmet
na sporeduvawe

vrska

predmet so koj
se sporeduva

z Ova izrazno sredstvo mnogu ~esto se koristi i vo sekojdnevniot govor.

Na primer:
Krotok e kako jagne.
Vredna kako mravka.
Jabolkata se slatki kako med.
z So ova izrazno sredstvo se zgolemuva emocionalnosta na pesnata, a u{te pove}e i slikovitosta koja avtorot saka da ja postigne.
z Vrskata kako vo poezijata se upotrebuva i kako ko i kak
(<ubavo ko slika>, <devoj~e kak jabol~e>).
29

Proverete gi znaewata

z Pronajdete gi komparaciite vo izvadocite koi sledat. Poso~uvajte gi so objasnuvawe na istite ({to sporeduvaat).
*
<Razigralo srce junakovo
kako vino vo srebrena ~a{a,
kako riba vo dlaboko more,
kako jagne vo silnoto stado.>
(Narodna pesna)

*
< ... mi namurtil o~i sokolovi
i nad nimi ve|i pijavici,
kako crni krilja lastovi~ki...>
(Narodna pesna)
*
<More ludostmladost
brgu pominuva!
Kako rosa
po zelena treva,
ko lisje
po drvja po`olteni... >
(Narodna pesna)

*
< ... Toj ni e zavet od dedovcite
kako tlanikot na ogni{teto.
^uvaj go kako crnka vo o~ite
bez jazik si nikoj i ni{to. >
(Vidoe Podgorec)

Individualna zada~a
(Za naredniot ~as)
z Ve`bajte ja pesnata <Detstvo> od Boro Sitnikovski za izrazno,
do`iveano recitirawe. Na ~asot organizirajte natprevar po recitirawe.
z Podgotvete se za usno prezentirawe na kompoziciskata analiza na pesnata (stihovi, strofi), za vidovite rimi, za otkrivawe na
poetskite sliki, vizuelnite i auditivnite elementi i za stilskite
figuri.

DETSTVO
Boro SINTIKOVSKI
Igraj dete, kolku mo`e{,
v pole, v gora, segde {etaj,
igraj, za{to zlatno detstvo
kako veter mine, leta.

Eh, da mo`am, da sum silen,

vo detstvoto da se vratam,
samo edna{ vo igrata
so decata da se fatam...

Smej se glasno, smej se silno,

potreba e, a ne moda,
oti toa drago detstvo
te~e brzo kako voda.

Ama letna toa vreme,

letna silno kako veter
i {to bilo jas da storam,
ne biduvam povtor dete.

30

METAFORA

Razmislete i odgovorete!

z Dodeka ja ~itate pesnata, razmisluvajte zo{to avtorot ja naslovil tokmu taka.

z Porazgovarajte za zna~eweto koe go ima jazikot za sekoj narod.
z Zo{to sekoj od nas treba da go neguva i ~uva na{iot jazik, da
nastojuva da ja po~ituva negovata norma? Iska`uvajte va{i razmisluvawa.

BEZ JAZIK SI NIKOJ I NI[TO

Vidoe PODGOREC
Rodniot jazik e biseren |erdan
od zborovi plodovi so~ni,
mislite tie ti gi redat
vo sliki jasni i to~ni.

Toj e vrutok nepresu{en, ve~en,

niz bistri kapki zborovi te~e.
@ubori, klokoti, yvoni, se lee
ko jasna yvezda sekoj zbor gree.

Toj ni e zavet od dedovcite

kako tlanikot na ogni{teto.
^uvaj go kako crnka vo o~ite
bez jazik si nikoj i ni{to.

Razgovor za pesnata

z Recitirajte ja pesnata izrazno i do`iveano za da gi voo~ite

~uvstvata na lirskoto Jas.
z Ka`ete gi svoite razmisluvawa zo{to pesnata e naslovena
tokmu taka.
z Koi drugi zborovi mo`e{ da gi upotrebi{ za zborot vrutok?
z Poso~ete gi poetskite sliki vo pesnata. Citirajte gi zborovite
koi uka`uvaat na auditivni elementi vo pesnata.
z Od {to e sostaven |erdanot za koj pee poetot vo prvata strofa?
z Vo vtorata i vo tretata strofa avtorot go upotrebil izraznoto
sredstvo komparacija. (Zborot tlanik zna~i vgradeno ogni{te.) Poso~ete go ~itaj}i gi i objasnuvaj}i gi stihovite vo koi go zabele`avte.
z Poetot na{ol sli~nosti me|u zborovite i so~nite plodovi i
me|u bistrite kapki od vrutokot i zborovite. Gi sporeduva na toj
na~in {to pravi zamena na zbor i ne go upotrebuva zborot kako (ko)
kako kaj komparacijata. Toa izrazno sredstvo se vika metafora.
31

Literaturno kat~e

z Metafora e stilska figura so koja eden zbor ili poim se zamenuva so drug so koj ima nekoja sli~nost.
z U{te ja narekuvaat i skratena komparacija. Zo{to? Toa }e go
sogleda{ od {emata. A = B (metafora) i A e kako B (komparacija)
z Metaforata se upotrebuva i vo prozata i vo sekojdnevniot
govor.
Na primer:
z <Na milnoto lice vedna{ zabele`av dve sini ezera koi nemo
me gledaa. Mojot naluten pogled predizvika od niv da pote~e sitna
rosa...>. Objasnete ja metaforata vo primerov.
z Za svoeto dete majkata mo`e da re~e sonce majkino; za umnoto
i poslu{no dete nekoj }e re~e zlatno dete.

Proverete gi znaewata

z Vo stihovite }e sretnete metafori i komparacii. Poso~ete gi

i objasnete gi.
<... Sonceto sedi na bregot kako ribar,
soncetosre}niot ribar, odi po patot.
nekoga{ e isto kako dete ... >
(Vidoe Podgorec)
<Ja izlezi, junakova majko,
< ... Momi~e mi zaplaka,
pa pogledni dole preko pole,
da si vidi{ kakvo dobro ide,
sitna rosa zarosi;
dobro ide, o{te podobro vodi:
momi~e se nasmea,
sokol ide golubica vode.>
letno s'nce ugrea.>
(Narodna pesna)
(Narodna pesna)
<Se poglednuvame pusti nivi,
Se nasmevnuvame svenati cvetovi.
]e se vratime naprolet so beli grivi,
}e sedlame kowi za novi svatovi...>
(Jovan Koteski)
z Objasnete ja metaforata vo narodnata pogovorka: <Ku}niot prag
e najgolema planina.>
z Objasnete ja metaforata od gatankata: <Od edno ogni{te cel
svet se gree.>
32

Zada~a za doma

(Sam ja odbira{ zada~ata za naredniot ~as.)

z Pronajdi pet primera (od proza i poezija, od gatanki i pogovorki) vo koi ima metafora; zapi{i gi i objasni gi, a na ~asot
prezentiraj go srabotenoto.
z Odberi pesna koja }e ja recitira{ ubavo, snimi ja na CD (dokolku si vo mo`nosti ti, no i u~ili{teto) i pu{ti ja snimkata
pred u~enicite.
z Napi{i pesna od 57 stihovi (da ne se podeleni na strofi)
vo koi }e upotrebi{ komparacii i metafori.

Zada~a za na ~as

z Razgledajte ja fotografijata. Sekoj od vas, }e napi{e sostav

so naslov i sodr`ina kako vistinski narator. Vo koe lice }e raska`uvate (vo prvo ili vo treto) e va{ izbor. Pri toa upotrebuvajte gi
izraznite sredstva za koi dosega ste u~ele.

33

ELEMENTI NA PROZEN TEKST

FABULA

Sogledajte!

z Pro~itajte go tekstot sekoj vo sebe i obrnete vnimanie na redosledot na nastanite koi se raska`ani. (Dali se raska`ani spored
redosledot kako se slu~uvale ili ne?)
z ^itajte go tekstot glasno, del po del, i sekoj neka vnimava na
opisite (na utroto, na `etvarite, na devoj~eto i na kve~erinata).
z Zabele`i gi zborovite koi ne ti se jasni. Pobaraj objasnuvawe
vo Re~nikot na krajot od u~ebnikot, vo Re~nikot na makedonski
jazik ili od nastavnikot.

MALATA @ETVARKA
Gorjan PETREVSKI
Na istok sonceto v`e{teno se bude{e. Od utrinskiot po`ar
plamte{e par~e nebo nad isto~nite planini. S pliva{e vo boite na
izgrejzorata. Sve`o i ~isto kako srnino oko se ra|a{e utroto.
Prvite blesoci na noviot den Irinka i dedo gi do~ekaa na
nivata. Utroto sami trgnaa na `etva. Majka ostana da mesi leb i da
napravi ru~ek, a brat~eto Goce spokojno spie{e vo postelata. Tatko ,
kako i obi~no, rano zamina na rabota vo rudnikot. U{te eden `etvarski
den od zazbivtanoto leto zapo~nuva{e so pesnata za ra|aweto na lebot. @etvarite plivnaa po nivjeto da gi soberat zlatnite klasje od
poleto. Malata Irinka ima{e samo dvanaeset godini. Otkako u~ili{noto yvon~e }e go ispee{e krajot na u~ebnata godina, taa vredno im
pomaga{e na doma{nite. Tokmu tie te{kotii ja iskalija vo istrajno,
zdravo selsko devoj~e. Na rumenoto lice sekoga{ sjae{e nasmevka.
Nejzinite o~i so nebesna boja bistro igraa kako nemirni izvor~iwa.
Rusosjajnata kosa be{e sobrana vo dve pletenki, a nejzinata boja
potsetuva{e na zreli `ita. Devoj~eto li~e{e na vistinskite `etvarki od pesnite {to se razbuduvaa vo grlata na `etvarite.
Irinka ve{to rakuva{e so srpot. Dedo , ogrean od radost, se
gordee{e {to do~eka da `nee so vnuka.
Dedo, da pobrzame... Koga }e dojde mama, da se izraduva,
vele{e devoj~eto.
Ti si najvrednata momi~ka od site tvoi vrsni~ki. Na{a beroku}nica, se sme{ka{e dedoto.
34

Pod ve{tite stare~ki i detski race srpovite ja igraa poznatata

igra so klasjeto. Zad niv ostanuvaa polozite, a nivata par~e po par~e
sogoluva{e. Koga sonceto se izvi{i nad {umata, aren del od nivata
be{e otkinat...
Odedna{ od pred nozete na starecot ne{to prepla{eno letna
i se izgubi niz `itata. Potpolo{ka. Toa e pticata na `etvata. Koga
}e se razbudi nejziniot glas, zapo~nuva da zree `itoto. Taa gi budi
zrnata. Pred negovite noze le`e{e pti~joto gnezdo so nekolku jajca.
Rabotata prodol`i kako ni{to da ne se slu~ilo.
Koga sonceto navali kon zapad, a senkite zapo~naa da se izdol`uvaat, umornite `etvari sednaa da u`inaat od ostatokot od ru~ekot. Potoa arno odmoreni, povtorno gi dofatija srpovite.
Pred zajdisonce vremeto e najpogodno za rabota, za{to od nekade
doletuva odvaj ~ujna sve`ina. Vremeto bavno te~e{e, a po`neani preteri se redea na nivata. Nad zapadnite grbovi na planinata, zaedno
so purpurnite po`ari umorno gasne{e i svetlinata na denot. Tivko i
bes{umno odletuva{e u{te edno par~e od vremeto.
Majkata, Irinka i dedoto, s u{te ne gi ispu{taa srpovite.
Uporno prodol`uvaa so `neeweto. Kako da sakaa odedna{ da ja zavr{at celata rabota.
Nastapuva{e letna kve~erina. Ti{inata umorno legnuva{e nad
poleto.
Na{ite `etvari ja napu{tija nivata. I drugite `etvari izmoreni se vra}aa od poleto. Po xebovite i opincite sigurno nosea zreli
zrni i klasje.
Svetulkite trepkaa nad `itata, ~ini{ }e predizvikaat po`ar.
Malata `etvarka umorno ~ekore{e, a violinata na {turcite prodol`uva{e so pesnata za ispotenoto `etvarsko leto.

35

Razmislete i razgovarajte!

z Objasnete gi zborovite koi ne vi se jasni.[to se toa polozi ?

z Razgovarajte za opisite vo tekstot i pro~itajte gi re~enicite vo koi gi sogledavte.
z Preraska`uvajte go tekstot usmeno, del po del, naso~uvaj}i
go vnimanieto na tekot na nastanite (onaka kako {to se slu~uvale i kako {to gi raska`al avtorot).
z Za sekoj del zapi{ete po edna re~enica. Toga{ vie pravite
plan za preraska`uvawe na fabulata na tekstot.

Literaturno kat~e

z Nizata nastani koi avtorot gi raska`al (podredil) spored

redosledot kako {to se slu~uvale (prirodno, hornolo{ki) se vika
fabula.
z Zna~i, ako preraska`uvame fabula, toga{ za nastanite zboruvame po redosled, onaka kako {to im se slu~ile na likovite.
z Vo literaturno delo nastanite mo`at da se raska`uvaat i
poinaku, bez da se sledi redosledot na nastanite, onaka kako {to
se slu~uvale.

Sogledajte!

z Pro~itajte go izvadokot vnimatelno za da sogledate deka vo

literaturnata tvorba mo`e i poinaku da se preraska`at nastanite
(za razlika od fabulata).
< ... Dedo Ilija be{e star ~ovek od moeto sosedstvo.
Belata kosa, izbrazdenoto lice i podnavednatoto telo,
vo mene predizvikuvaa taga. Posebno {to ja znaev negovata `ivotna prikazna.
Roden vo siroma{no selsko semejstvo. Prgavo, re{itelno mom~e koe do{lo vo golemiot grad da se {koluva.
A pari sekoga{ premalku. Dewe rabota, a no}e knigata v
raka. Vojna, priklu~uvawe vo partizanska ~eta. Kraj na vojnata, vrabotuvawe, semejstvo. No, ne minalo s bez problemi. Bil ranet vo vojnata,
a posledicite mu donele neprijatnosti i na rabotnoto mesto. Pa, preranata smrt na prvata `ena... >
(Sne`ana VelkovaAndovska)
36

Razmislete i sporedete!

z Dosega izu~ivte del od karakteristikite na dvata literaturni

roda: lirikata i epikata.
z Razgledajte ja {emata i sporedete gi podatocite za osobinite
na ovie literaturni rodovi.

Lirika

nema fabula
izrazuva ~uvstva
koristi stilski
figuri

Epika

ima fabula
raska`uva i
opi{uva
koristi stilski
figuri

Istra`uva~ka rabota
z Vo tekstot <Malata `etvarka>, pronajdete gi i pro~itajte gi
re~enicite vo koi se koristeni stilski figuri. Taka }e sogledate
deka i vo epskite tvorbi se koristat nekoi stilski figuri.

Literaturno kat~e

z Ve}e nau~i {to pretstavuva fabula na edna tvorba.

z Epskata tvorba ima i svoja sodr`ina. Poimot sodr`ina ima
po{iroko zna~ewe od poimot fabula. Ako go preraska`eme s ona
{to e raska`ano vo tvorbata od po~etok do kraj, velime deka toa
pretstavuva sodr`ina na tvorbata.

Zada~a za naredniot ~as

z Podelete se na dve grupi. U~enicite od ednata grupa, pismeno

i individualno, neka ja preraska`at sodr`inata na prikaznata
<Devoj~eto i dvanaesette meseci> (koja sledi), a drugata grupa
u~enici neka ja preraska`at fabulata od istata prikazna.
z Na ~as ~itajte gi sostavite i diskutirajte za ~uenoto. Razgovarajte i za porakata od prikaznata.
z Za zborovite koi ne ti se poznati, pobaraj objasnuvawe vo
Re~nikot na makedonskiot jazik. (Porazgovarajte i me|usebe, mo`ebi nekoj go znae objasnuvaweto.)
z Koi meseci se vikaat Kolo`eg i Se~ko?
37

DEVOJ^ETO I DVANAESETTE MESECI

Narodna prikazna
Edna ve~er, si sedela vo dvorot edna majka, so }erka si, ubavo oble~ena, i so ta`na pastorka, partalava i slabi~ka. Koga se stemnilo,
majkata rekla na pastorkata:
Odi, ~umo, da donese{ od izvorot voda, ta da ne se vrati{!
Devoj~eto poslu{no zelo dve stomni i trgnalo vo
no}ta kon izvorot. Koga stignalo do nego, gleda ~udo: okolu izvorot
sedele edinaeset ma`i, edni visoki, edni niski, edni stari, drugi
mladi, so edna baba, site naredeni vo krug na edno trkalo. Upla{eno,
seto trepetno, devoj~eto im pri{lo i tivko im reklo:
Dobrove~er, dobri lu|e!
A starata baba, namurtena, vedna{ otvorila usta i ja pra{ala:
Nie sme, devoj~e, dvanaesette meseci. Ajde, ka`i, koi meseci se
ubavi, a koi lo{i vo godinata!
Zlatna babo, odgovorilo devoj~eto, site meseci se od ubavi
poubavi, nama lo{ mesec vo godinata!
Aj, napolni voda i odi si blagosloveno, zlatno devoj~e! mu rekla babata a na sekoj zbor od ustata da ti pa|a po eden zlatnik.
Devoj~eto se vratilo so voda kaj ma{teata, a nejze jad ja fatilo
koga videla deka pri sekoj zbor od ustata pa|a zlatna para.
Utreve~erta, koga se stemnilo, majkata rekla na }erkata:
Pojdi, ~edo, sega ti za voda. Belki }e se vrati{ so zlatni usti.
]erkata gi zela stomnite i po{la vo no}ta kon izvorot. Koga
stignala, gleda ~udo: pak okolu izvorot sedat edinaeset ma`i so edna
baba, naredeni site vo krug na edno trkalo. Upla{ena, }erkata se stapisala, pa ne rekla ni dobrove~er.
Toga{ otvorila usta babata, ja pra{ala:
Nie sme, devoj~e, dvanaesette meseci. Ajde, ka`i, koi meseci se
ubavi, a koi lo{i vo godinata?
Pa i malite deca znaat koi meseci se polo{i odgovorilo devoj~eto. Edna{ Kolo`eg i Se~ko se najlo{i, a Marta e najluda so
trista umi{ta.
Aj, napolni voda i odi si blagosloveno, zlobno devoj~e, mu rekla
babata. I na sekoj zbor od usta da ti izleguvaat zmij~iwa!
Koga }erkata se vratila so voda, edno prozboruvawe, od ustata
po~nale da izleguvaat zmij~iwa.
Majkata, besna i izbezumena, po~nala da vika i da ja tepa svojata
}erka. A zlatnoto devoj~e, od {to ja molelo da ne ja tepa }erkata, se
zaobikolilo so blesok na iljadnici zlatnici {to mu pa|ale od ustata.

38

TEMA
Razmislete!
z Dodeka go ~itate tekstot, potcrtajte gi so moliv zborovite i
re~enicite vo koi ima opis na majkata.
z Razmislete {to e predmet na raska`uvawe vo tekstot.
z Vo koe lice govori raska`uva~ot na tekstot? (Mo`e da ti pomognat formite na glagolite.)

DETSTVO
Lav Nikolaevi~ TOLSTOJ
Sre}no, sre}no nepovratno detstvo! Kako
da ne gi sakam, kako da ne gi luleam spomenite
za nego! Tie mi ja osve`uvaat, izdigaat du{ata i
se izvor na moite najmili u`ivawa.
Dobro }e se iznatr~a{, pa }e sedne{ kraj
masi~kata za ~aj vo svojata visoka fotelja: docna
e, odamna si go ispil svojot del od slatkoto mleko, dremkata ti gi zatvora o~ite, no ne se pomrdnuva{ od mestoto, tuku samo sedi{ i samo slu{a{. I, kako da ne slu{a{? Mama razgovara so
nekogo i zvucite na nejziniot glas se tolku, tolku slatki, tolku prijatni! A, tie zvuci tolku mnogu mu zboruvaat na moeto srce! So zamagleni o~i od dremka jas vnimatelno go gledam nejzinoto lice i odedna{ taa stanuva sosema male~ka: liceto ne e pogolemo od petlica:
no, jas sepak ja gledam sosema jasno. Gledam deka me poglednuva i mi
se nasmevnuva. Prijatno mi e da ja gledam tolku male~ka kako slikite od decata {to se ogleduvaat vo zenicite na o~ite. No, jas mrdnav
i ubavinata is~ezna; gi podzatvoram o~ite, se pomrdnuvam, na sekoj
na~in se trudam da gi obnovam tie ubavini, no s e zaludno.
Stanuvam, gi sobiram nozete i udobno se smestuvam vo foteljata.
Ti pak }e zaspie{, Nikolenka! mi veli mama, podobro }e
bide da si odi{ gore.
Ne mi se spie, mami~ke, odgovaram i jasno, no slatko dremkawe, mi gi sklopuva o~ite, za moment zaboravam i spijam s dodeka
ne me razbudat. ^uvstvuvam toga{ vo polusonot kako da me dopira
ne~ija ne`na raka; ja poznava{ po samiot dopir i vo samiot poluson,
bez da saka{, ja stegnuva{ silno i u{te posilno ja baknuva{.
39

Site ve}e se razoti{le; samo sve}ata gori vo gostinskata soba;

mama mi re~e deka taa samata }e me razbudi. Taa sednuva na krajot od
foteljata vo koja spijam i so svojata ne`na raka me gali po kosata, a
nad moeto uvo zazvu~i miliot poznat glas:
Stanuvaj, du{i~ke, vreme e za spiewe!
Taa ne se obyira na ni~ii ramnodu{ni pogledi; ne se pla{i da ja
izlee nad mene celata svoja ne`nost i qubov. Jas ne se pomrdnuvam,
tuku u{te posilno ja baknuvam rakata.
Stanuvaj, angel~e moe!
So drugata raka taa me fa}a okolu vratot i nejzinite prsti
brzo se dvi`at i me skokotkaat. Vo sobata e tivko, polumra~no; nervite mi se vozbudeni od skokotot i budeweto; mama sednuva sosema
do mene, me dopira go ~uvstvuvam zdivot i go slu{am glasot.
Seto toa me tera da gi svitkam racete okolu nejziniot vrat, da ja pritisnam glavata na nejzinite gradi i zadi{ano da re~am:
Ah, mila maj~i~ke, tolku te sakam!
Taa se nasmevnuva so svojot ta`en vol{eben nasmev, me fa}a
so dvete race za glava, me baknuva vo ~eloto i me zema vo skutot.
Zna~i, ti mnogu me saka{? taa mol~i samo eden moment, a
potoa prodol`uva: Vnimavaj, sekoga{ sakaj me, nemoj nikoga{ da me
zaboravi{! Ako eden den ja snema tvojata majka ti nema da ja zaboravi{, neli? Nema da ja zaboravi{, Nikolenka!
I u{te pone`no me baknuva.
Dosta! Ne zboruvaj taka, gulabice, du{i~ke moja! izviknuvam
jas, baknuvaj}i gi kolenata, a solzite te~at kako poroi od moite o~i;
solzi od qubov i voshit.
Dali nekoga{ }e se vrati taa sve`ina, taa bezgri`nost, potrebata za qubov i silata na verbata {to ja imame vo detstvoto? Koe
vreme od `ivotot mo`e da bide poubavo od ona vo koe dvete najubavi
osobini nevinata veselost i beskrajnata potreba od qubov bile
edinstvenata pobuda na `ivotot?
***

Razgovarajte za tekstot!

Detstvoto treba da bide najubaviot, najbezgri`niot, najsovr{eniot period od `ivotot na ~ovekot. Deteto e gladno i `edno za toplina, ne`nost i razbirawe. No, najmnogu mu e potrebna q u b o v za
da mu se otvorat {iroko portite za vlez vo svetot na vozrasnite. Spomenite na detskiot period ostanuvaat vo se}avawe za celiot `ivot.
40

Avtorot na tekstot <Detstvo>, ruskiot pisatel Lav Nikolaevi~

Tolstoj, pi{uva tokmu za negovite se}avawa na detstvoto. Porazgovarajte za va{ite vpe~atoci od na~inot na koj toj gi prenel svoite
spomeni.
z Vo koe lice raska`uva avtorot? (Potvrdi go odgovorot so nabrojuvawe nekolku glagola od tekstot.)
z Pro~itajte gi re~enicite vo tekstot vo koi ima opisi na majkata. (So koi stilski figuri e opi{ana?)
z Razgovarajte za odnosot me|u majkata i deteto. (Soznanijata
potvrdete gi so citati od tekstot.)
z Na krajot od tekstot avtorot postavuva dve pra{awa, vsu{nost negovi razmisluvawa. Povedete diskusija za ovoj del od tekstot:
komu mu gi postavuva pra{awata, na {to se odnesuvaat tie, za ~ii i
kakvi osobini govori i sl.

Literaturno kat~e

z [to e predmet na obrabotka na ovoj tekst? Odgovorot na ova

pra{awe vsu{nost zna~i deka ste ja otkrile temata na tekstot.
z [to e tema vo edna tvorba?
Predmetot na obrabotka vo epska tvorba se vika tema. A temite vo epskata tvorba se: nastani, pojavi, likovi, razli~ni problemi. Avtorot na epskata tvorba nabquduva, do`ivuva, analizira
i seto toa go povrzuva vo umetni~ka celina t.e. vo svojata tvorba.

Zada~a za doma

z Pro~itajte po edna narodna prikazna.

z Preraska`ete ja pismeno fabulata na prikaznata.
z Na ~as ~itajte gi sostavite i otkrivajte gi temite na prikaznite.

Predlogzada~a

z Napi{ete sostav ili organizirajte diskusii na edna od predlo`enite temi: (Mo`ete da se podelite na grupi.)
1. Eden moj spomen od detstvoto
2. Posakuvam sre}no detstvo za site deca vo svetot
3. Nekoi deca imaat nesre}no detstvo.
(Dogovorete se za ~asot koga }e ja prezentirate zada~ata.)
41

IDEJA

Razmislete!

z Otkako }e go pro~itate tekstot, razmislete na koj vid tvorbi

ve potsetuva spored sodr`inata. (Toa mo`ete da go otkriete u{te vo
po~etokot na tekstot.)
z Zabele`ete {to e raska`ano vo tekstot, a ne e vozmo`no da
se slu~uva.
z Razmislete koja e porakata na avtorkata na tekstot.

NEVA NEVI^ICA
Ivana Brli} MA@URANI]
Taka si bile eden vodeni~ar i edna vodeni~arka, a i dvajcata
imale koravo i lo{o srce. Koga }e donesea carevite slugi `ito da go
somele, vodeni~arot }e go somele{e `itoto, ni{to ne }e zema{e za
meleweto i u{te
}e mu prate{e na carot darovi, samo da mu se umili na silniot car i
negovata }erka, gordata carevna. Koga }e dojde{e siroma{tijata da
somele `ito, vodeni~arot zema{e po eden {inik za sebe za meleweto,
a inaku ne saka{e da mele.
Taka eden den, a be{e tokmu pred Nova godina i vo studena zima,
dojde do vodenicata nekoja baba, a na babata krpi i partali. Se nao|a{e
vodenicata vo korija na eden jaz i nikoj ne mo`e{e da znae od kade
do{la babata.
Toa, pak, ne be{e baba kako {to se babite, tuku taa be{e Moko{.
A, Moko{ znae{e vo s da se pretvori: i vo ptica, i vo zmija, i vo baba
i vo devojka. Moko{ `ivee{e zad tiwata pokraj mo~uri{tata kade
{to vo esen sonceto zajduva{e. Kaj nea sonceto site zimi gi no}uva{e.
Dobar vi den, im re~e, babata Moko{ na vodeni~arot i vodeni~arkata, i da mi ja somelete ovaa torba `ito: ja stavi babata
torbata na zemja, a vodeni~arot re~e:
]e ti ja somelam: polovina torba tebe za poga~a, a polovina
mene za meleweto.
Nemoj taka, sinko! Ne }e mi dostasa, bidej}i imam {est sina,
a sedmoto vnu~e Sonceto, denes mi se rodi.
Odi, ne tresi gluposti, stara budala! se iskrivi vodeni~arot. Tokmu i li~i{ da bide{ Son~eva baba!
Pa vamu, tamu, no vodeni~arot ne saka{e nikako da mele bez
polovina roba, i babata pak ja natovari na grb svojata torba i si otide
po patekata od kade be{e i do{la.
42

Vodeni~arot, pak, ima{e }erka, ~udesno devoj~e, i ja vikaa Neva

Nevi~ica. [tom se be{e rodila, pretska`aa samovilite deka Sonceto }e bide dever koga }e se ma`i. Zatoa ja zavikaa Neva Nevi~ica,
a taa be{e mnogu ubava i sekoga{ nasmeana kako vedar den.
I se nata`i Neva Nevi~ica koga vodeni~arot onaka ja istera
babata. Otide taa, ja do~eka babata vo korijata i re~e:
Vrati se, babo utre koga }e bidam sama. ]e ti go somelam `itoto bez pari.
Utredenta vodeni~arot i vodeni~arkata otidoa v {uma da
otse~at badnik za ogni{teto, a Neva Nevi~ica ostana sama. Ne pomina
dolgo vreme, eve ja babata so torbata.
Dobra ti sre}a, devoj~e, re~e babata.
I tebe neka ti e dobra! odgovori Neva Nevi~ica. ^ekaj,
babo, da ja otvorime vodenicata.
Toa be{e mala vodenica la`i~ar; fa}a{e voda vo ~etiri
krstosani la`ici, ta se vrte{e kako vreteno. Vodeni~arot, pak, be{e
ja zako~il vodenicata, na Neva Nevi~ica mora{e da gazi do kolena vo
ledeniot jaz duri da go otpu{ti zatvorot.
Zaklepeta vodenicata, se razdvi`ija kamewata i Neva
Nevi~ica go somle `itoto na babata. ja napolni torbata so bra{no
i ni{to ne zede za meleweto.
E, ti blagodaram, devoj~e! re~e babata Moko{, }e ti bidam
od pomo{ kade {to }e mine{ so noga, bidej}i ne gi ~uva{e no`iwata
od ledenata vodi~ka, nitu racete od neplatenata maka. I u{te }e mu
ka`am na svojot vnuk Sonceto, koj go daruva so poga~a. Toga{ go zede
babata bra{noto i si otide.
Od toj den ni{to vo vodenicata ne mo`e{e da bide bez Neva
Nevi~ica. Duri taa ne se fate{e za vodenicata, ne fa}aat la`icite
voda, ako taa ne pogledne{e vo sandakot, vo nego nikoga{ bra{no. Makar
kolku vo nego da pa|a{e od kameweto, S kako vo zemja da propa|a{e:
sandakot prazen duri ne nayre vo nego Neva Nevi~ica.
Pa taka be{e so s {to se nao|a{e vo vodenicata.

43

Razgovarajte za tekstot!

z Na koj vid tvorba ve potsetuva ovoj tekst? (Kakvi vidovi

tvorbi po~nuvaat so: Si bil edna{..., Nekoga{ mnogu odamna... ,
Nekoga{ porano... i sl.)?
z Koi elementi vo tekstot se neverojatni, nevozmo`ni? (Pro~itaj te gi!)
z Objasnete gi zborovite koi ne vi se poznati. (Pobarajte objasnuvawe vo U~ebnikot nasloven kako Re~nik na nepoznati zborovi, vo Re~nikot na makedonskiot jazik ili od nastavnikot.)
z Opredelete koi od nabrojanite osobini na koi likovi od
tekstot se odnesuvaat:
grubost
al~nost
dobrodu{nost
dare`livost
milozlivost
drskost
qubeznost
ne~ove~nost
(Potvrdete go toa so svoi diskusii i so citati od tekstot.)
z Koja i ~ija postapka vi ostavi (dobar ili lo{) vpe~atok i
zo{to?
z Diskutirajte za porakata od tekstot. Taka }e razgovarate
za stavot na pisatelot, odnosno za idejata vo tekstot.

Literaturno kat~e

z Ideja zna~i osnovna misla prisutna vo tvorbata.

z Vsu{nost, idejata kako element na tvorbata go pretstavuva
stavot na pisatelot kon temata koja ja obrabotil vo tvorbata.
z Temata i idejata se prisutni vo site delovi vo tvorbite, obedineti vo edna celost {to se vika literaturno delo.

Zada~a za naredniot ~as

z Vo tetratkata odgovorete na postavenite pra{awa. Na ~as ~itajte gi odgovorite i sogledajte gi razlikite vo tolkuvawata:
1. Prepi{i edna re~enica od tekstot <Neva Nevi~ica> koja kaj
tebe predizvika nekoe ~uvstvo.
2. So edna re~enica objasni go toa ~uvstvo.
3. Prepi{i pet epiteta (zaedno so imenkite) koi }e gi pronajde{ vo tekstot.
4. Opredeli gi temata i idejata od tekstot.
5. Nakuso opi{i edna vizuelna slika {to e predizvikana kaj
tebe od nekoj del od tekstot.
44

Individualna rabota za ~as

z Sekoj u~enik ja ~ita prikaznata vo sebe i pri toa razmisluva za temata i idejata vo tekstot.
z So moliv~e gi potcrtuva nepoznatite zborovi. Objasnuvawe
bara vo delot od u~ebnikot Re~nik na nepoznati zborovi ili od
nastavnikot.
z Potoa ~itajte ja prikaznata na glas, diskutirajte za temata
i idejata i preraska`uvajte ja sodr`inata.

PLATA SPORED RABOTATA

Makedonska narodna prikazna
Si bil eden ~ovek mnogu umen. Toj imal tri izme}ari. Edniot
zemal dveste gro{oi na godina, drugiot petstotini, a tretiot iljada.
Tie se karale pome|u sebe. Zo{to ti da zema{ iljada gro{oi? I ti
si ~ovek i jas sum ~ovek? velel toj {to zemal petstotini gro{oi.
Ami,
jas zo{to da zemam dveste? Delmi i jas sum ~ovek kako vas! rekol toj
{to zemal dveste gro{oi.
Edna{ majstorot gi ~ul i ni{to ne im rekol, a storil niet da
gi iskusi i da im dade sami da razberat koj kolku ~ini. Edna ve~er vo
zima toj imal gosti. Togaj mu veli na toj sluga {to zemal dveste gro{oi:
<Donesi edna pewu{ka!> Togaj slugava donesuva edna pewu{ka i ja nosi
pravo na majstorov. Kade da ja kladam? Arno, mu veli: <Ostavi ja
sega tamu i postoj malu tuka!> Posle mu veli na drugiov, {to zemal
petstotini gro{oi: <Ajde, mu veli, donesi edna pewu{ka!> Toj odi,
donesuva pewu{ka i ja klava nastrana. I nemu mu veli da postoi malu.
Togaj mu veli i na tretiov sluga {to zemal iljada gro{oi da donese
edna pewu{ka. Toj ja zema pewu{kata, vleguva vo odajata kade {to
sedele gostive, videl oti bile za seknuvawe fitilite na sve}ite
(za{to ponapred gorele sve}i, a ne gazija kako sega), gi seknuva so
edna brzina i posle ja namestuva pewu{kata pravo na ognot kade {to
trebalo.
E, im veli, vie seedno se karate koj kolku zemal i zo{to
edniot zemal pove}e, a drugiot pomalu. Vidovte li sega koj za kolku
~ini? Ete zo{to edniot zema pove}e, a drugiot pomalku! U{te edna{
da ne ve ~ujam da se karate!...
Ete taka umniot ~ovek im dal da razberat koj kolku pari ~ini.

45

FORMI NA RASKA@UVAWE
RASKA@UVA^ (NARATOR)

Literaturno kat~e

z Zborot naracija e od latinsko poteklo (narratio) i zna~i raska`uvawe, izlo`uvawe, prika`uvawe. Ottamu poteknuva i zborot
narator, odnosno raska`uva~.
z Avtorot na edna literaturna tvorba ne smee da se izedna~i so
raska`uva~ot na tvorbata. Avtorot e onoj koj ja sozdava tvorbata, no
toj go sozdal i raska`uva~ot vo nea. A raska`uva~ mo`e da bide: ~ovek,
`ivotno, predmet, rastenie i sl.
z Raska`uva~ot (naratorot) mo`e da raska`uva vo prvo i vo
treto lice.
z Raska`uva~ot vo prvo lice raska`uva za nastanite kako
nemu da mu se slu~ile.
z Raska`uva~ot vo treto lice, seznae~kiot raska`uva~, ima
uvid vo nastanite koi im se slu~uvaat na likovite.

^itajte

i razmisluvajte!

z Preku formata na glagolite }e sogledate vo koe lice raska`uva naratorot na tekstot <Leb za tate>.
z Zabele`ete gi zborovite i re~enicite vo koi ima opisi (atmosferata vo domot, vo furnata, p~elite i sl.)
z Sogledajte gi razmisluvawata i ~uvstvata od koi e obzemeno
deteto. (Zabele`ete gi tie delovi vo tekstot.)

LEB ZA TATE
Velko NEDELKOVSKI
Vo na{ata siroma{na soba zayvoni ~asovnikot; rapavo, kako da
ka{la. Pet
~asot nautro. [umovi: mama tivko go budi tatko mi. Toj sonlivo pra{uva: <Zar e ve}e vreme?> ... Tate izlegol nadvor, cepi nekoe trup~e.
Mirisa na zapalena vesnikarska hartija, mama duva vo {poretot, }e
vari ~aj od lipa... Gi poznavam nejzinite meki ~ekori do moeto krevet~e.
Mama {epoti: <Ile, sinko, znae{, treba da odi{ po leb... >
46

Taka e sekoe utro.

Izlegov nadvor. Studenikavo e. Ja pokrenav jakata od paltoto.
Furnata se nao|a{e na agolot. Niska ku}arka, a vnatre se: ispoteniot
furnaxija i pomo{nicite bosi i vo potko{uli. A lebovite, skoro
izvadeni od furnata, mirizlivo se isparuvaat, a nivnata prepe~ena
kora e crvenikava... Vo malata dlanka gi stegam parite, to~no do dinar.
Furnaxijata imal obi~aj da potkraduva od mali deca, velea doma{nite.
Izminav, mo`ebi, polovina pat. Od edna kafeava porta se izmolkna ruso detence. Gele! I nego go pratile po leb... Cupkame kon
furnata. ]e kupam topol leb, tate }e mi re~e: <Golem da porasne{,
Ile!> I pak }e se nurnam vo krevet~eto, sonot me o~ekuva pod pernicata.
No, {to e toa? Gele zastanal. Pove}eto lu|e se sobrale srede
ulicata. Vrevat. Se kreva ~ad; nekoj pali ogan~e... Razbravme: vo edno
yit~e imalo osarnik, naselen so stotici luti osi. Ne{to gi voznemirilo, samo brm~at. Letaat vo roevi, `olti i dolgnavesti, so ostri
peckalki.
Go prepoznav glasot na tetka Mabela:
Lu|e, da gi rasterame nekako. Ne mo`e da se pomine ni
navamuni natamu!
Eden mustaklija go ostavi svojot star velosiped i re~e:
Jas im go znam lekot! ]e go razgoram ova ogan~e pa pravo pod
osarnikot. Dimot }e gi uni{ti!
Taka i napravija. Osite kako spoulaveni letaat goredolu, pa|aat na zemjata, no gi ima u{te, kako `olt roj izviraat od dupkata na
yidot. Lu|eto se razbegaa. Jas i Gele se zasolnavme vo najbliskiot
dvor... Borbata so ovie naluteni insekti }e potrae dolgo...
Gele, da odime nie! ]e go razgrabaat lebot.
Budal~e, }e ni gi izgrizat u{ite!
Odam sam!
^ekaj, doa|am i jas.
Za~udeni, lu|eto vikaa po nas:
Stojte, nemojte bre, deca, ama ~ii ste, vratete se nazad!
Nalutena zavesa od bockavi osi. ^ad. Edvaj go gledam Gele, a
do mene e.
So paltoto preku glava! Mu vikam; me ~ul i poslu{a.
Tr~ame niz osite, pet ~ekori, deset... Toga{ po~naa da n kasaat.
Prviot ubod me zdobole do srce. Mislev deka }e umram od vtoriot.
Slednite ve}e kako da ne gi ~uvstvuvav. Gele zaplaka, ja spomna majka
si. Toj zastana, potoa se vrati. Jas grabam napred. Ne tolku od hrabrost
pove}e od inaet! [aka sitni osi da me spre~at da kupam topol leb
za pojadok na tate?!
47

... Stignav pred furnata. Zadi{an i siot pote~en.

Kutriot male~ok! rekoa nasobranite lu|e i me pu{tija da
kupam leb preku red.
Odi si doma, vedna{ tr~aj doma! zagri`eno vreska{e edna
baba.
]e odam, no sega odokolu. Podaleku e, brzam, me pe~at tie ubodi
od ostrite {ilci na osite, lebot `e`e vo racete, re~isi tr~am...
Doma sum! Mama, koga me zdogleda takov, ispu{ti metalna ~inija
i vresna. Tato se bri~el, dotr~a nasapunet, pra{uva {to se slu~ilo.
Te{ko zboruvav. Usnite mi bea ote~eni. Odvaj razbraa.
Kal! Svika mama. Da mu stavime kal!
Me nama~kaa so kal. Studenikavoto leplivo testo mi gi
ubla`uva bolkite. Sum bil kasnat na sedumosum mesta...
Tato mi se vnese v lice:
Zo{to, budal~e, zo{to?!
[epotam:
Topol leb... me prativte... eve... donesov...
Ma`ot na tato! I taka, ti niz osite, bez strav!
Mama se smirila, veli:
]e ti pomine kako kutre... Zo{to ne se vrati?
Rekov ednostavno:
Tato treba da pojaduva! ...

Zada~i za diskusija

z Nabrojte glagoli od tekstot so koi }e odredite vo koe lice

raska`uva~ot go raska`al nastanot.
z Poso~ete gi zborovite (re~enicite) vo koi e opi{ana utrinskata atmosfera vo domot i vo furnata.
z Opi{ete ja vozbudata na lu|eto od osite i borbata protiv niv.
z Koja e celta na deteto koja uporno go vodi i niz opasnosta od
osite?
z Pro~itajte go razgovorot me|u roditelite i deteto na glas.
Diskutirajte za ~uvstvata koi vo vas gi predizvikuva toj razgovor.
z Porazgovarajte za formite na zborovite vo tekstot: krevet~e,
detence, yit~e, ogan~e, budal~e. So kakva cel gi upotrebil raska`uva~ot? (Pomo{ pobarajte od nastavnikot.)
z Pronajdete vo tekstot stilski figuri: onomatopei, epiteti,
komparacii.

48

^itajte,razmisluvajte,
razgovarajte!

z Vo koe lice raska`uva~ot (naratorot) go raska`al tekstot

koj sledi, <Ilievata majka>? (Potkrepete go odgovorot so poso~uvawe nekolku glagola od tekstot.)
z Opi{ete ja atmosferata vo u~ilnicata. Go odobruvate takvoto odnesuvawe?
z Porazgovarajte za prvi~niot odnos na u~enicite kon Ile i
iska`uvajte gi va{ite razmisluvawa vo vrska so takvoto odnesuvawe.
z [to ja predizvikalo promenata na odnesuvaweto na u~enicite kon Ile? Kako se ~uvstvuvale toga{ negovite drugar~iwa?
(Pro~itajte go toj del na glas!)
z Porazgovarajte za va{ite ~uvstva koi gi predizvika doma{nata zada~a na Ile.

ILIEVATA MAJKA
Gligor POPOVSKI
Vo celoto oddelenie toa be{e naj~udno, najtiho i najtainstveno
dete. Nikoj ne be{e siguren dali e ta`en, dali e pla{liv ili e nedru`equbiv. Ne zboruva{e so svoite drugar~iwa, osven koga treba{e ne{to da pobara, a retko bara{e, ili koga ve}e be{e prinuden da
zboruva.
Ima{e mesto vo poslednata klupa i, izgleda deka be{e zadovolen so toa, za{to tamu, vo agolot, toj sekoga{ mo`e{e da bide sam
so sebesi. Dodeka drugite deca vikaa, se prefrluvaa preku klupite,
se mavaa so sun|erot i izveduvaa stotici drugi |avol{tini, toj sede{e
stutkan vo svojot agol, otsuten, so mislite daleku od ona {to se slu~uva{e okolu nego.
Toa nikoj ne go znae{e. Ni u~itelkata. Se ma~e{e taa otprvo
da razgovara so nego, kako i so site drugi deca, da razbere zo{to e
povle~en i mol~aliv, da doznae ne{to za negovite doma, no ne uspeva{e.
Go izma~uva{e so pra{awa:
Da ne te karaat doma, Ile?
Ne, glase{e odgovorot.
Da ne si gladen?
Ne.
Treba li ne{to da ti pomognam?
Ne.
49

 Mo`ebi saka{ ne{to da mi ka`e{?

Ne.
I sekoga{ taka. Ile odgovara{e samo so <da> ili <ne>.
***
Na ~asovi doa|a{e redovno i sekoga{ so toj ~uden, po malku
ta`en izraz na liceto. Gi slu{a{e predavawata, pi{uva{e, no nikoga{ ne kreva{e raka da pra{uva ili da odgovara. I site mislea:
ni{to ne go interesira i ni{to ne znae. No za ~udo, koga u~itelkata
}e go pra{a{e, toj dogovara{e sekoga{ to~no. Na drugite pra{awa
koi ne bea vo vrska so u~eweto, toj znae{e eden odgovor: <da> i <ne>.
Po~esto se slu{a{e <ne> i zatoa po dvetri nedeli Ile dobi prekar
<NE>.
Palavite, drdolivi deca otprvo ~esto go zadevaa, no popusto.
Toj ne im odgovara{e na zaka~kite. Odvreme-navreme mu dofrlaa:
Ej, NE, da ne si go goltnal jazikot?
Ej, NE, {to ima{ v usta?
Ej, NE, }e zaboravi{ da zboruva{.
***
Drugpat u~itelkata im zadade zada~a na tema: <Mojata majka>
Na drugiot den ne im gi pregleda tetratkite, tuku re~e:
Ajde, Ile, pro~itaj ja tvojata doma{na!
Celoto oddelenie se svrte na taa strana. Ile se ispravi,
dr`ej}i ja tetratkata vo rastreperenite race. Liceto mu stana
pobledo od obi~no. Nekolku pati gi obli`a so jazikot isu{enite usni
i ne krevaj}i go pogledot po~na:
<Mojata majka mnogu raboti. @al mi e za nea. Mnogu, mnogu mi e
`al. Nave~er se vra}a umorna. Racete se pomodreni i nate~eni od
perewe. Mnogu ja sakam, no nikoga{ ne sum go rekol toa. Od toa taa
}e se na`ali i }e se nasolzi, a mene me bolat solzite vo nejzinite
o~i. I taa mene mnogu me saka. Sekoga{ kupuva za mene, a za nea ako
ostane... Sekoga{ e ta`na. Se pla{am da ne se razbole...>
Tuka Ile zastana. Ja navedna glavata. O~ite mu se nasolzija.
^itaj ponatamu, Ile! blago go pokani u~itelkata.
<Mojata majka, mojata majka...> po~na, no ne prodol`i. Glasot
mu se izgubi, solzi mu gi napolnija o~ite. Vo zanemenoto oddelenie
se slu{a samo negovoto isprekinato lipawe.
Sedni, Ile, mu re~e u~itelkata.
I dodeka toj sede{e vo svojot agol, vo posledenata klupa, site
pogledi bea vpereni kon nego. Im se nasolzija o~ite i na drugite u~enici i site, niz onie tri re~enici koi gi pro~ita Ile, ja po~uvstvuvaa
majka mu kako svoja.
50

Zada~a za naredniot ~as

z Podelete se na ~etiri grupi. Sekoja grupa neka se podgotvi

spored ovie barawa:
prvata grupa neka go izve`ba tekstot <Leb za tate> da
go raska`uva vo treto lice;
vtorata grupa go podgotvuva tekstot <Ilievata majka>
da go raska`uva vo prvo lice;
tretata grupa go ~ita i go ve`ba tekstot koj sledi,
<Dvete yvezdi>, za raska`uvawe vo treto lice;
~etvrtata grupa se podgotvuva da go raska`e tekstot
koj sledi, <Pejo so tu|i ~izmi na oro>, vo prvo lice.

DVETE YVEZDI
Petko DOMAZETOVSKI
Dve yvezdi, svetkavi to~ki na neboto, yirkaa pome|u zelenite
lisja na jabolknicata. Tie kako da se ~udea na siroma{tijata vo na{ata
male~ka ku}i~ka. Gi gledav zame~taeno niz prozorecot i im mavtav so
ednata raka za da gi povikam vo mojata soba i da ja prodol`ime igrata.
Ednata yvezda, svetlo okce vo temnata no}, trepere{e kako da
go veze{e mojot son srede belite cutovi na jabolknicata, dodeka
drugata palavo mi namignuva{e, napomnuvaj}i mi da ne me~taam tolku
mnogu. Ne mo`ev da go ottrgnam pogledot od niv, gi gledav milo i gi
broev nivnite treperewa. Nema{e poubavi yvezdi od niv.
Nikoga{ ne sakav da legnam navreme, potskoknuvav na krevetot
so `elba da gi primamam kaj sebe i ~esto zaboravav na svojata ve~era.
A tie dvete, nasmeani se krieja zad lisjata i cutovite na visokata
jabolknica kako da sakaa ne{to potajno da si {epotat tamu, no pak
brzo se pojavuvaa od zasolni{teto i me zanesuvaa so svoite igrivi
trepeti.
Edna{ jabolknicata celata od koren se isu{i. Lisjata svetnaa
i ispopa|aa kako pokoseni. Yvezdite pove}e ne mo`ea da si igraat
krienka.
Kade se yvezdite? ~esto pra{uvav, no ne mo`ev da dobijam
odgovor od nikogo.
Koj znae kade oti{le? Koj znae sega koe dete im se raduva na
tie yvezdi od moeto detstvo!?
51

PEJO SO TU\I ^IZMI NA ORO

Stale POPOV
Na eden Veligden, Pejo nemal ~izmi za na oro, ta pozajmil edni
~izmi od kom{ijata ~orbaxija. Do{ol Pejo na sred selo i se fatil
na oro. Se razigral Pejo, se razripal, kamewa korni so ~izmite.
Go videl ~orbaxijata i mu se storilo oti }e mu gi iskine ~izmite
Pejo, pa mu rekol:
More Pejo, poleka, mi gi iskina ~izmite! [to }e obujam jas
utre?
Slu{nal Pejo, ama slu{nale i site na oroto oti Pejo igra so
tu|i ~izmi. Se navredil Pejo i vedna{ gi sobul i mu gi frlil na ~orbaxijata.
Toa go zdogledal drug ~orbaxija, go povikal Peja nastrana i mu
{epnal da otide kaj nego doma i da re~e na `ena mu da mu gi dade
negovite ~izmi.
Oti{ol Pejo kaj ~orbaxijata i za eden ~as pak se vratil so novi
~izmi. Se vratil i pak go povel tanecot.
Koga pominal pred ~orbaxijata, toj u{te posilno od prviot po~nal da vika:
Ripaj, Pejo, naripaj se, iskini gi, stopanka im, jas ne gi `alam.
Mi dal gospod, novi }e si kupam!
Koga Pejo go slu{nal, vedna{ zastanal, gi sobul i ovie ~izmi i
mu gi frlil i na ovoj ~orbaxija kako i na prviot, velej}i mu:
Na ti gi, ~orbaxi, tvoite ~izmi! Jas }e si igram so moite! i
go povel tanecot bos.

52

NARODNA PROZA
MIT

Literaturno kat~e

Vo damne{ni vremiwa, ~ovekot ne mo`el da gi objasni prirodnite pojavi koi go opkru`uvale. Zatoa vo svojata fantazija izmisluval natprirodni sili za koi veruval deka upravuvale so s {to
se slu~uvalo. Taka po~nale da se sozdavaat prikazni za: bogovi, samovili, krilesti kowi, xinovi, zmejovi i drugi neobi~ni likovi.
Vsu{nost, nastanuvale prikazni ispolneti so fantazija, odnosno mitovi. Sekoj narod si ima svoja mitologija. Narodite koi
imaat zaedni~ko poteklo imaat i zaedni~ka mitologija. Na primer:
slovenska, indiska, skandinavska i sl.

Za da vi e pojasno
Spored gr~kata mitologija, eden od sedumminata titani bil
Prometej. Bidej}i gi nau~il lu|eto da go koristat ognot, koj dotoga{
go koristele bogovite, go navlekol gnevot na vrhovniot bog Zevs. Bil
kaznet na surov na~in, odnosno bil vrzan za edna karpa vo Kavkaz.
Sekoj den beloglav orel mu go klukal crniot drob, no nave~er ranite
povtorno mu zarasnuvale. Od makite go oslobodil Herakle.

MITOT ZA PROMETEJ
(izvadoci)
Koga bil sozdaden svetot, so nego vladeele bogovite, a Zevs im
bil vrhoven bog. Toga{ zemjata bila ispolneta so `ivotni, moreto so
ribi, a vozduhot so ptici. Zabele`al itriot Prometej deka zemjata
nema su{testvo {to bi vladeelo so nea i go sozdal ~ovekot. Nabrgu
lu|eto se razmno`ile po celata zemja. No, toga{ u{te ne znaele da se
slu`at so predmetite, ne znaele zo{to se smenuvaat godi{nite vremiwa, ne znaele da gradat ku}i, tuku `iveele vo temni i vla`ni pe{teri...
Videl Prometej deka treba da im se pomogne na lu|eto i im poka`al kako da gi vpregnuvaat volovite, kako da go koristat kowot,
kako od bilkite da pravat lekovi. Gi nau~il deka vo zemjata ima blagorodni metali i drugi raboti. Toj i kaj bogovite sekoga{ se zalagal
vo korist na lu|eto. Baral da ne gi optovaruvaat so te{ki raboti...
53

Dobriot Prometej re{il da go ukrade ognot od bogovite i da im

go podari na lu|eto. Zatoa, koga edna{ po neboto se dvi`ela son~evata
ko~ija, toj zel od nebesniot ogan i vo golema trska im go prenel na
lu|eto...
Za ovaa postapka bogot Zevs naredil Prometej da bide kaznet.
Bil vrzan so sinxiri za edna karpa na planinata Kavkaz. Sekojdnevno
eden beloglav orel mu go kolvel crniot drob, koj preku no} mu zarasnuval. Ovie maki gi trpel do doa|aweto na junakot Herakle na Kavkaz, koj go zamolil bogot Zevs da se smiluva nad Prometej. Zevs se
soglasil pod uslov Prometej da nosi alka na prstot od sinxirot so
koj bil vrzan i vrz nego da bide vtisnato par~e od karpata za koja bil
vrzan. Taka bil sozdaden prviot prsten so kamen so koj lu|eto do denes
si gi ukrasuvaat prstite...
****

Razgovor za tekstot

z Kako nastanale mitovite?

z Na {to s Prometej gi nau~il lu|eto?
z Koi elementi vo tekstot uka`uvaat deka toj
pretstavuva mit?
z Kako mitot go objasnuva noseweto prsten kaj lu|eto s do dene{ni dni?

Istra`uvame - doznavame

z Podelete se na tri grupi. Sekoja grupa dobiva po edna zada~a

za svoeto istra`uvawe:
Da pronajde podatoci za: titanite, Herakle, Zevs i planinata
Kavkaz.
Da pronajde eden mit i da prou~i spored koi elementi se
vbrojuva vo mit.
Da pronajde drugi nastani i delovi od mitot za Prometej.
z Na naredniot ~as sekoja grupi gi prezentira rezultatite
od istra`uvaweto, so {to }e gi zbogatite va{ite znaewa od mitologijata.
Upatstvo: Vo istra`uvawata mo`ete da koristite: enciklopedii, biblioteka, internet.
54

LEGENDI I PREDANIJA

Razmislete i sporedete!

z Pro~itajte gi dvata teksta i pravej}i sporedba, sogledajte gi

razlikite me|u niv (vo odnos na likovite, temata, sodr`inata).

DEDO NOJO JA IZNA[OL LOZATA

Dedo Nojo koga ja izna{ol lozata, presekol pra~ki i nasadil
lozje. Na pra~kite koga gi zasaduval v zemja im turil krv namesto
voda i zatoa vinoto bilo crveno. Krvta bila od jagne, od arslan i od
sviwa. Koga ja tural krvta, vaka blagoslovil:
<Koj }e pie od vinoto {to }e go rodi lozjevo, potoa da bide krotok
i vesel kako rudo jagne; koj }e pie pove}e, da bide kako yver (arslan),
junak i stra{en; a koj }e pie od merata nadvor, za da prepie, da pa|a po
zemja i da se valka, kako sviwa vo tiwa, so nego siot svet da se {eguva.>
****

KAKO NASTANALO SELOTO GALI^NIK

Na strmnite padini na planinata Bistra se nao|a seloto Gali~nik. Vo dale~noto minato, negovite `iteli `iveele vo Egejska Makedonija, po te~enieto na rekata Gali}. Se zanimavale so sto~arstvo
i malku so zemjodelstvo. @iveele miren `ivot s do naezdata na Turcite. Ne mo`ej}i da `iveat ropski `ivot, gi napu{tile razurnatite
domovi, pa ovie Makedonci trgnale na sever, vo neizvesnost. Do planinata Bistra prvi stasale dve semejstva, a bogatite pasi{ta na Bistra privlekle i sto~ari. Ku}ite se namno`ile i se oformilo seloto.
Vo spomen na svoeto poteklo od okolinata na rekata Gali}, novoto
selo go narekle Gali~nik.

Gali~nik panorama

55

****

Pra{awa za diskusija i zaklu~oci

z [to prona{ol dedo Nojo spored narodnoto tolkuvawe? Koi se

fantasti~nite elementi vo tekstot za dedo Nojo?
z Koja e temata vo vtoriot tekst? Postojat li fantasti~ni elementi vo ovoj tekst?
z Prviot tekst e legenda. Legendite se tvorbi koi na fantasti~en na~in raska`uvaat za pojavi od `ivotot i od prirodata: sozdavaweto na svetot, ~ovekot, sonceto, yvezdite, imiwata i sl.
Vo nekoi legendi se raska`uva i za natprirodni su{testva:
svetci, samovili, ve{tici i sl.
Ima i legendi koi raska`uvaat za istoriski li~nosti, ~ij lik,
`ivot i rabota naj~esto se preto~uvaat vo legendi. (Na primer: legendi
za Marko Krale, za Aleksandar Veliki, za Kiril i Metodij i sl.)
z Vtoriot tekst pretstavuva predanie. Vo predanijata se raska`uva za nastani i za li~nosti od istorijata koi mo`at da bidat
vistiniti, no ima predanija i za ismisleni nastani i li~nosti.
Mnogu ~esto vo niv se objasnuva nastanuvaweto na nekoe mesto
ili objekt, ili pak kako go dobile imeto (selo, grad, reka, ezero, planina, most i sl.).
Treba da se znae deka ~estopati vo ovie tekstovi se isprepletuvaat elementi i na predanie i na legenda. Pro~itajte gi
slednive tekstovi i sogledajte go isprepletuvaweto na elementi od
legenda i od predanie. Potoa diskutirajte koi se tie elementi.

PREDANIE ZA
ALEKSANDAR VELIKI
(Od Zbornikot na
Kuzman [apkarev)
Prostite lu|e velat i
veruvaat deka vojnite najprvo bile iznajdeni od Aleksandar Veliki Makedonski.
Koga toj {etal po more, odej}i vo nekoj drug nepoznat
Panorama od Prespansko
svet, za da najde i nacrpe
<smrtna> voda, za da se napie ta da ne umira nikoga{, koga videl vo
moreto ribite da se bijat pome|u sebe, kako vo vojna, namislil i toj da
go napravi istoto, ta koga do{ol vo carstvoto svoe, na ovoj svet, ja
izvadil prv vojnata.
56

LEGENDA ZA PRESPANSKOTO EZERO

Prespanskoto Ezero e edno od najubavite i naj`ivopisni ezera
vo ovoj del od Evropa. Ova ezero se spomenuva u{te od damne{niot
devetti vek. Edna od legendite za negovoto ime e i slednata. Makedonskiot car Samoil bil mo}en vladetel koj izgradil silna vlast.
No, negovite neprijateli, vo nemo} da go sovladaat, ja zarobile i ja
oslepele negovata }erka Prespana. Potoa surovosta prodol`ila i tie
ja frlile vo ezeroto. Narodot vo ~est na se}avawata za ovoj nastan,
svoeto ezero go narekol spored nea, odnosno Prespansko Ezero.

Zada~a za naredniot ~as

z Pronajdete legendi i predanija. ^itajte gi na ~asot na toj

na~in {to onoj koj gi ~ita, nema da go ka`uva vidot na tekstot.
z Za sekoj pro~itan tekst razgovarajte koi elementi gi sodr`i
za da odredite dali e toa legenda, predanie, ili pak sodr`i
osobini od dvata vida.
Upatstvo: Koristete knigi so legendi i predanija, enciklopedii, internet; mo`ete da pra{ate povozrasen ~len od semejstvoto koj }e vi preraska`e vakvi vidovi tvorbi.

Istra`uva~karabota
z Podelete se na pet grupi i sekoja grupa neka dobie edna zada~a
koja }e ja prezentira na ~as:
da pronajde tri makedonski narodni pesni (rodoqubiva, qubovna i humoristi~na) i neka gi zabele`i motivite, auditivnite i vizuelnite elementi;
da pronajde dve makedonski narodni prikazni; neka gi zabele`i
temite i neka gi preraska`e fabulite;
da pronajde mit od slovenskata mitologija i neka gi objasni elementite koi go vbrojuvaat vo ovoj vid tvorbi;
da pronajde dve makedonski legendi i da gi zabele`i elementite koi gi vbrojuvaat vo legendi;
da pronajde dve predanija i da gi nabroi elementite od sodr`inata koi uka`uvaat deka toa se predanija.
z Od sobranite tvorbi i obrabotenite sodr`ini napravete yiden
vesnik.
Sugestija: Vo vesnikot e po`elno da imate i ilustrativni delovi koi sami }e gi nacrtate.
57

OSNOVNI DRAMSKI VIDOVI

(komedija, tragedija i sovremena drama)

KOMEDIJA

Sporedete i sogledajte!

z Dodeka go ~itate tekstot, sogledajte gi delovite koi predizvikuvaat smea i razmislete {to se postignuva so tie humoristi~ni
elementi.

^ORBAXI TEODOS
Vasil IQOSKI
Da vi bide pojasno
^orbaxi Teodos e bogat ~ovek so mnogu lo{ karakter, od kogo
site se pla{at, no i mu se potsmevaat. Smeta deka a najumen i poitar
od drugite, no sepak e nadmudruvan vo najbitnite momenti od `ivotot,
osobeno koga negoviot sin Tom~e }e saka da se o`eni za siroma{na
devojka. Najvpe~atliv e negoviot odnos kon semejstvoto i kon slugite
vo domot.
Sedumnaesetta pojava

Teodos
TEODOS (Vleguva vo no}na dolga ko{ula, so mazno od ve~erta, izbri~eno lice, a mra~no lice, na koe nikoga{, ni za mig, ne svetnuva
nasmevka i vedrina, so gusti naku{traveni ve|i koi go potcrtuvaat
namurtenoto ~elo i go zasenuvaat, pravej}i go u{te postuden studeniot
pogled; so ostar, otse~en govor, koj skoro nikoga{ ne e razgovor so lu|eto, nitu so najbliskite, tuku karawe, vikawe na niv, na najbliskite
najmnogu so potcenuvawe, duri i prezirawe, preku volja, kako i da ne
zaslu`uvaat so niv da se razgovara. Ve}e razluten {to ne go razbudile, viduvaj}i deka nema nikoj, kako {to redovno biva pri stanuvawe-to, da go pre~ekaat i da go slu`at, izbuvnuva): [to e ova? Nikoj
`iv nema! Toa li e red? Site se uspale! A jas... (Poglednuva na saatot)
Ne raboti. Toa li e red? Ako sum zadremal. Onoj {eret Arsen mo`e
pak da mi izmrda so lozjeto... (Vika.) Paraskevo, Paraskevo! Paraskevo,
par~iwa da se stori{! Paraskevo!
58

Osumnaesetta pojava
Teodos i Keva
KEVA (Odnadvor): Slu{am, Teodose! Eve idam vedna{! (Vleguva)
TEODOS: [to e toa denes?
KEVA: Pa... pa...
TEODOS: Padnala, pa ne stanala! Zo{to ne me razbudivte?
KEVA: Pa.. pa... ova... (Poglednuva na saatot.) Satot zaprel, pa...
TEODOS: Zo{to da zapre? Toa li e red? Ako sum zadocnil? Ako onoj
Arsen...
DEVA: Toj... ki... kinisal...
TEODOS: Kinisal? Uf, sum zadocnil! Uf, begaj mi od pred o~i ti,
kukumjavko, za{to }e te zdrobam kako suva piperka!
KEVA: (Trgnuva): Lele, lele, lele!
TEODOS: ^ekaj, stoj, lelekalo! Ka`i od kade znae{ deka Arsen
kinisal?
KEVA: Be{e Spiro kaj nego.
TEODOS: Kade e toj? Daj mi go vamu! Spiridone, Spiridone!
Dvaesetta pojava
Teodos i Keva
TEODOS: S }utuci okolu mene, gluvi, glupavi! Da me ostavat da se
uspijam, da zadocnam! A ti, Paraskevo, ti bare da bide{ posvesna i
poakikatna... ama ni{to i od tebe... jazak!
KEVA: Pa... jas...
TEODOS: Nej}e ovde pa, pa, tuku treba um i o~i otvoreni!
Dvaesetta pojava
Teodos, Keva i Naca
NACA (Vleguva): Pro{tevaj, ~orbaxi, satot e kriv...
TEODOS: ]e ve iskrivam jas site, tuku sega nemam vreme! Brgu da mi
gi is~isti{ ~evlite!
NACA: Sum gi is~istila, ~orbaxi, eve gi.
TEODOS: Daj da vidam. Si gi is~istila, krasno si gi is~istila! Kako
ma~ka so opa{ka da mavnala preku niv! Vidi vidi, ovie zapci, polni
so kal, vidi!
NACA: Pa, ~orbaxi, samo dvatri.
TEODOS: Dvatri! More bi na{ol jas i dvaesettrieset, tuku nemam
vreme. Ajde is~isti gi u{te edna{!
NACA (Gi zema ~evlite.): Arno, ~orbaxi!
TEODOS: Zapcite arno da gi istrebi{ so tres~i~e!
NACA: Razbrav, ~orbaxi!
TEODOS: Arno da gi istrie{ so kadife, da svetnat kako yift!
NACA: Arno (Poa|a.)
59

Da porazgovarame

z Vo izvadokot avtorot ve zapozna so glavniot lik ~orbaxi Teodos. [to doznavte za nego ~itaj}i go tekstot vo zagradite?
z Kako se odnesuva toj so svoite najbliski, so soprugata Keva i
so slugite vo svojot dom?
z Kakov e negoviot re~nik? Ilustrirajte so ~itawe delovi od
izvadokot.
z Kakvo ~uvstvo pobuduva kaj vas negoviot odnos, no i dr`eweto
na ostanatite likovi vo izvadokot?
z Odnesuvaweto i govorot na likovite koi avtorot gi izlo`il
na potsmevawe predizvikuvaat smea kaj ~itatelot (gleda~ot).

Literaturno kat~e

Komedija e dramski vid vo koj se prika`ani negativnite strani na `ivotot. Sodr`inata se iznesuva na humoristi~en na~in pri
{to dramskite likovi se izlo`uvaat na potsmev i kritika. So toa komedijata povikuva na otstranuvawe na nedostatocite kaj poedincite.

Bidete kreativni
(Za naredniot ~as)
z Napi{ete komi~na slu~ka vo dijalo{ka forma i interpretirajte ja na ~asot. (Potrudete se da vnesete pove}e humor vo
odnesuvaweto i vo govorot na likovite.)

60

TRAGEDIJA

Sporedete i sogledajte!

z Pro~itajte go dramskiot izvadok, razmisluvaj}i za sudbinata

na glavnite likovi, no i za tekot (razvojot) na dramskoto dejstvo. Sporedete go so dejstvo vo raskaz.
z Objasnete gi me|usebe pomalku poznatite zborovi. (Pomo{ pobarajte od nastavnikot ili pobarajte vo Re~nikot na makedonskiot
jazik.)

PE^ALBARI
Anton PANOV

Da vi bide pojasno
Kostadin i Simka se vqubuvaat i sakaat da se ven~aat. Na taa
odluka se protivi tatkoto na Simka, Fidan, poznat bogata{, koj smeta
deka }erkata treba da se ma`i vo bogata ku}a, a ne so siromav kako
{to e Kostadin. No, qubovta pobeduva, dvajcata mladi se ven~avaat
so zaemot {to im go dava Jordan, no pod uslov vedna{ po svadbata da
odi na pe~alba i da go vrati zaemot. Simka ostanuva sama, se ra|a
maliot Kole. Za toa vreme Kostadin na pe~alba smrtno se razboluva.
Po pet godini Simka doznava deka pe~albarite se vra}aat i gi is~ekuva zaedno so sinot Kole.

^etvrti ~in
(slika vtora)
Vo ku}ata na Kostadin. Simka e sama, veze. Do nea, nejziniot
petgodi{en sin Kole si igra. Simka pominuva ~asovi vo nestrpliva
vozbuda, mislej}i na Kostadinovoto vra}awe.
SIMKA (Zamisleno elegi~no.): Site `eni na svetot se raduvaat koga
male~ki lastovici im javuvaat za rana prolet. Samo pe~albarkata e
`alna i misli koga }e dojde esen... Site `eni na svetot so dobra sre}a
gi pozdravuvaat prvite {trkovi, za{to im nosat qubov i sre}a! Samo
pe~albarkata ~eka da gi ostavat svoite sivi gnezda, ~eka dali }e go
vidi u{te edna{ miloto lice... A toa e daleku, daleku...
KOLE: [to zboruva{, mamo?
SIMKA: Velam, tatko ti }e dojde...
KOLE: Skoro li }e dojde, mamo?
SIMKA (Go pregrnuva.): Skoro, sine, skoro...
61

KOLE: I lani taka zboruva{e, mamo.

SIMKA (Vozbudeno.): ]e dojde! ... Godinava }e dojde! (Go namestuva Koleta na prozorecot.) Eve, gledaj tuka na prozorec! ]e vidi{ koga }e
dojde! (Stoej}i nad deteto i galej}i go po glavata.) Oh, ti guguv~e male~ko! [to si zgre{ilo ti pred gospoda da bere{ gri`a u{te od pet godini? Kogo go udrile, kogo za gu{a go fatile ovie beli ra~iwa, ta da
trga{ maki za tatko ti vo tu|ina? Oh, ti vrap~e neveselo! [to grev ti
na du{a nosi{, ta duri srceto da ti pla~e, pra{aj}i za neviden tatko?
(Se oddeluva od deteto.) Ako ima gospod, treba da ni se vrati tatko,
doma}in, ma`... (Rezignirano.) Ma`!.. Ma`!.. I slatko i gorko e da pomisli{ deka go ima{! ... (Liri~no nastroena, opfatena od ~uvstvo na
pritaen kopne`.) Koga naprolet blagiot jug zapee i jas so nego zaedno
glasot si go zadr`uvam: belki Kostadin }e ~ue, skoro da mi dojde... S
na vetar! Esen pominuva, zima dojduva! Od sever vetar na prozorec mi
sviri! Kostadin ne }e dojde! Taka pet godini!... Dali jas ne sum `ena?
Dali vo gradive kamen nosam? Dali vo `ilive voda mi te~e, ne mlada
krv? Of, Kostadina go sakam! Da mu go vidam okoto! Da mu go ~ujam
glasot! Da go setam do srceto svoe!... (Se trgnuva, ispla{ena od ovie
misli.) Ah, {to zboruvam jas, {to zboruvam? Sveta Pre~isto, prosti
mi... Ama, du{ata me boli za Kostadina... Ma` mi e... (Odedna{ ja obze-ma stra{no pret~uvstvo.) Ako ne dojde? Ako sosem ne si dojde? (Pa|a
pla~ej}i skr{ena od bolka.)
BO@ANA (Vleguva vikaj}i radosno.): Simke! Simke!.. Stani! [to pla~e{? Denes }e dojdat!.. Dojde glas deka }e stignat!
SIMKA (Radosno, niz solzi.): O, gospodi! [to ne pomisliv... Site li
se vra}aat?
BO@ANA: Stigna ~ovek {to gi videl! Veli, mnogu gi ima... (So blag
ukor.) I ti, Simke, em znae{ {to veli vo pismoto {to go dobivme.
Tamu stoi: <Pred Mitrovden }e dojdam>!
SIMKA: Ah, gospodi, go smetnav od um... Treba da prigotvime...
BO@ANA: Najdi ko{ula, ~orapi... ^ista postela da najde, da si
po~ine...
SIMKA (Brgu go otvora kov~egot i vadi nu`ni dolni ali{ta.) Mo`e
ispoten }e dojde... (Trepetno.) Oh, so kolku nade` i temni misli se
gotvime za ovoj svetol den, den so solzi radosni i trepetni orosen,
namesto so cvet~iwa beli... I cvet~iwata ovenaa, kako {to i samata
veneam, mili doma}ine! (Oddaleku se slu{a pesnata: <Site mom~iwa
dojdoa... Radosno.) Tie se!
BO@ANA: Tie se!
SIMKA: Oh, bo`e! Ne tolku radost odedna{... Srcevo }e mi pukne...
(Pesnata se zasiluva.)
KOLE: (Na prozorecot.): Mamo! Ide tatko! Ide! Ide!
BO@ANA (Go gali.): Ide, ~edo! ]e ti donese bak{i{!
62

SIMKA: Dojdi, Kostadine, poskoro! (Pesnata preseknuva.) (Pauza.) Zo{to ne peat? [to zna~i toa?
BO@ANA: (So trpki, pret~uvstvuvaj}i go lo{oto.): Nekoj umrel na tu|ina...
SIMKA: (Kako zagubena.) Blizu do nas zamol~ea... (Obete se bez kapka
krv kako od vosok.)
ZAFIR: (Se pojavuva na pragot.)
KOLE (Tr~a kon Zafira, radosno.): Eve go tatko, mamo! (Mu gi opfa}a
kolenata na Zafira. Mol~ewe.)
BO@ANA (Kako ne so svoj glas.): Kade e sin mi Kostadin?
ZAFIR (Mol~i. Potem go vadi od torbata pojasot Kostadinov i }eseto
so pari; gi predava.)
SIMKA (Go prima }eseto i pojasot.): Ela, Kole... (Go pregrnuva Koleta.)
Tatko ti ne }e si dojde... Nikoga{ ne }e si dojde... ti pratil pari da go
vikne{ dedo ti Jordan na zadu{a...
BO@ANA (So {epot kon Zafira.) Umre?
ZAFIR: Umre...
Zavesa

Razgovor za tekstot

z Opi{ete go prostorot kade {to se nao|a Simka.

z Zo{to Simka veli deka `enata na pe~albarot e ta`na vo
prolet?
z Za {to razgovara Simka so sin Kole?
z Simka e liri~no nastroena. Preraska`ete go toj del. Kakvi
~uvstva budi vo vas?
z Kakvi vesti nosi Bo`ana?
z [to navestuva zamruvaweto na pesnata pred Simkinata
ku}a?
z Objasnete kakvo raspolo`enie gi obzema likovite na scenata. Na {to se dol`i toa?
z [to im ostava Kostadin na svoite bliski?

Literaturno kat~e

Dramskiot vid koj ima za cel da predizvika ~uvstvo na taga,

no i na heroizam i vozvi{enost, se vika tragedija. Za prv pat se
javila vo anti~kata drama. Vo tragedijata se prika`ani nesre}ni,
tragi~ni nastani koi predizvikuvaat strav i so`aluvawe.
63

Pro{irete gi znaewata

z I dramskiot tekst, vo vnatre{nata struktura, ima: tema, fabula, ideja, likovi.

z Dramskoto dejstvo se odviva niz pove}e etapi:
Ekspozicija e del vo koj avtorot n zapoznava so po~etnata situacija, najavuva za {to }e govori vo tvorbata.
Zapletot zapo~nuva vo momentot koga oddelni nastani pretstavuvaat pre~ka po~etnata situacija da ostane takva kakva {to bila.
Kulminacija nastapuva koga dejstvoto go dostignuva vrvot vo
svojot razvitok, koga napnatosta i neizvesnosta se na najvisoko nivo.
Peripetija pretstavuva presvrt na nastanite koga vo `ivotot
na nekoj od likovite se slu~uva promena na dobro ili zlo, poradi {to
toj doa|a vo sudir so sredinata vo koja `ivee.
Raspletot zna~i razre{uvawe na problemot so koj e soo~en
nekoj od junacite, bilo toa da e pobeda ili poraz za nego.
kulminacija

zaplet

ekspozicija

peripetija

rasplet

Zada~a
z Pro~itajte go izvadokot od dramata taka {to tekstot }e go
podelite po ulogi. Dramatizirajte go vnimavaj}i na preporakite {to
se dadeni vo zagradite. Ve`bajte intonacija i gestikulacii.

64

SOVREMENA DRAMA
Razmislete!
z Pro~itajte go izvadokot i obrnete vnimanie na nastanot {to
se prezentira vo dramskot izvadok.

BULKI KRAJ [INITE

Velko NEDELKOVSKI
Da vi bide pojasno
Dejstvoto vo dramskiot tekst se odviva kraj `elezni~ka stanica
i go otslikuva sekojdnevieto na lu|eto ~ij `ivot se vozovite, lu|eto,
odnosite me|u niv. Glaven lik e Vane, qubopitno dete, ~ie detstvo se
odviva kraj {inite.
***
Predel pokraj {ini so bulki. Den.
Pokraj {inite ima mnogu bulki. Me|u niv, odnekade, izniknuva
Vanevoto lice. Toj gi zdogleduva cvetovite, gi dopira pupkite. Saka
da skine edna pupka, no vo toj mig kako da mu se pri~ini deka go slu{a
glasot na tatko mu.
Glasot na Vlado: Pupkite ne treba predvreme da se skinat. Od niv
}e rascutat ubavi bulki!
(Vane ja trga rakata od pupkata i se obyrnuva naokolu. Nema{e nikoj.
Toj povtorno ja pru`i rakata kon pupkata. Ja skina i so seta qubopitnost po~na da ja ispituva nejzinata vnatre{nost. Ne otkri ni{to
osobeno, no zabele`a na prstot nekakva bela, kako mleko, lepliva
te~nost koja kape{e od strakot. Toj se zagri`i i kako da se kae{e {to
ne go poslu{a sovetot na tatka si, gi ostavi bulkite i se upati doma.)
Okolina na ku}arkata na svrtni~arot. Den.
Ku}arkata na svrtni~arot be{e ogradena so drveni, zeleno oboeni tarabi. Be{e mnogu pomale~ka od zgradata na stanicata. Dodeka se
pribli`uva{e, Vane go zabele`a svrtni~arot, koj{to ~epka{e so edno
moti~e vo bav~ata so cve}iwa. Gradinata ne be{e golema, be{e ogradena so `ica i ubavo utvrdena. Vane prijde do ogradata.
STAVRE: O, Vane! Kade be{e, ~i~ino? [etka{, a? [etaj, {etaj!
VANE: ^i~ko Stavre, {to e toa {to se cedi od bulkite koga }e gi
skine{? Ne{to belo?
65

STAVRE: Toa cve}iwata pla~at, {to sme gi skinale. Jas odgleduvam

cve}iwa vo bav~ata, no nikoga{ ne gi kinam.
VANE: Jas mnogu gi sakam bulkite.
STAVRE: Da, da, tie se najubav ukras kraj {inite.
VANE: Koj gi sadi?
STAVRE: Nikoj, sami si rastat kakoi site drugi rastenija na zemjava.
VANE: Jas mislev deka gi sadat `elezni~arite so crveni kapi.
STAVRE: A zo{to tie da gi sadele?
VANE: Za da li~at na niv. Tate mi re~e da ne ka`uvam na mama deka
toj li~i na bulka.
STAVRE: A ti ne ka`a?
VANE: Ne.
STAVRE: I, nemoj!

Razmislete!
z [to pravel Vane pokraj {inite?
z [to zabele`al otkako ja skinal bulkata?
z Opi{i ja ku}arkata na svrtni~arot.
z [to go zainteresiralo Vane?
z Koj gi sadel bulkite spored Vane?
z [to bil zamolen da ne ka`uva?
z Nabrojte gi podatocite (zborovi, re~enici) koi ve upatuvaat
kon toa deka tekstot govori za nastan od sovremeniot `ivot.

Literaturno kat~e

Dramski vid vo koj avtorot prika`uva sovremen nastan, motiviran od sekojdnevniot sovremen `ivot, se vika sovremena drama.
Vo nea gi prepoznavame na{ite so`iteli so nivnite problemi, razmisluvawa, na~in na `iveewe, govorewe i sl..

66

Bidete kreativni
(Za naredniot ~as)
z Pro~itajte go izvadokot od sovremena proza, a potoa pretvorete
go prozniot tekst vo dramski, upotrebuvaj}i dijalog i delovi so objasnuvawa (pomesteni vo zagradi).
z So va{ata kreativnost prodol`ete go dramskiot tekst po
sopstveni zamisli.
<... Sekojdnevno si igravme vo maloto prekrasno uredeno park~e
vo blizina na na{ite domovi. Bevme pogolema grupa drugar~iwa.
Koj znae {to se slu~i so nas denes? Dovolno be{e Jane da re~e
i nie udobno da gi smestime na{ite noze na klupite, tokmu na mestata
kade {to se sedi. Pomina tetka Trajanka i tivko n zamoli da sedneme
kade {to e redot. Jane, pravej}i se va`en pred nas, drsko odgovori deka }e sedime kade {to sakame. Po~uvstvuvav sram i mu rekov na Jane
deka ne vnimava {to zboruva. A toj pak, u{te posilen, mi vikna da si
odam ako ne mi se dopa|a dru{tvoto. Gledaj sega nov sram! Marko i Darko izmislija <igra> da kineme granki od drvjata i da pravime pra~ki. Im
se pridru`ija @are i Mare, poka`uvaj}i ni kolku ubavi gran~iwa skinale. Vidov kako kon nas doa|a dedo Ilija i se zasramiv od nivnite postapki. A toj pak, ne`no i so `elba da gi pou~i, gi pra{a zo{to go pravat
toa. Mi dojde da propadnam v zemja koga gi ~uv kako vo hor se iznasmeaja,
pa go <posovetuvaa> dedoto da si ja gleda svojata rabota.
Ne mo`ev pove}e da u~estvuvam vo ovie <igri>, pa izmisliv deka
me boli stomakot i deka }e si odam doma... >

67

RADIODRAMA
RADIODRAMA ZA DECA

Literaturno kat~e

Radiodramata e specifi~na dramska tvorba nameneta za izvedba preku radio. Osnovni elementi na radiodramata se: govorot
na akterite, zvukot (zvu~nite efekti) i muzikata.
Za da vi e pojasno
Izvadokot koj sledi e od dramskiot tekst <Vreme za seidba>,
vo koj se obrabotuvaat delovi od biografijata na Jordan Haxi
KonstantinovXinot, na{ istaknat prerodbenik, u~itel i avtor na
dramski tekstovi od krajot na XIX i po~etokot na XX vek. Za svoite
dejnosti bil progonuvan od turskite vlasti.

Izvedba na dramskiot tekst

z Sekoj u~enik individualno go ~ita tekstot vo sebe.
z ^itajte go tekstot po ulogi; akterite da gi po~ituvaat upatsvata vo zagradite; eden u~enik gi imitira zvucite koi se zabele`ani
vo zagradite (krckawe i ~ukawe na vratata, tresok, ~ekori, {u{kawe
na hartija).

VREME ZA SEIDBA
Velko NEDELKOVSKI
(Izvadok od radiodramata za deca <Vreme za seidba>)
(No}ni zvuci, ~ekori po kaldrma, lae` na ku~iwa, tropawe na
vrata silno, nastoj~ivo, so raka na silnik...)
STARE[INATA: Otvoraj! Otvoraj, bre }erata! (^ukawe na portata.) (Krckawe na starata porta. Izvik.)
JORDAN: Nekaneti gosti vo gluvo doba... Zaptii! (Ja otvora portata.)
STARE[INATA: Ti li si toj daskal, bre? Jordan Axi Konstantinov, sin na Ko~o Klisarot!?
JORDAN: Jas sum, zaptijo.
STARE[INATA: Ima{ li oru`je? (Vika.)
JORDAN: Zborovite se moe oru`je. (Govori mirno, stalo`eno.)
68

STARE[INATA: Pretresete s, ~epkajte po skri{ni mesta. [tom

i tvoite ne te sakaat opasen si! (Zboruva s poglasno.) (Tresok. ^ekori. [u{kawe na hartija.)
JORDAN: Poleka, zaptii! Grev }e ve fati. Osven u~ebnici i rakopisi, kaj mene drugo nema...
STARE[INATA: Visoko leta{, daskale! So goli zborovi protiv
sultanot si trgnal. Ne ti se pi{uva arno! (Govori zakanuva~ki!)
JORDAN: Gi u~am decata na sosedite da ne si go zaboravat mlekoto so koe se zadoeni... Ne razbira{ ti, zaptijo, sluga si, drugi te
ispratile!
STARE[INATA: Imam naredba da izvr{am pretres... Najdovte
li ne{to, zaptii? (Zboruva so ton od koj ~eka potvrden odgovor.)
PRV ZAPTIJA: Knigi, samo knigi, stare{ino! Zo{to mu se tolku?!.. (Zboruva kako da se ~udi!)

Pra{awa za analiza
na tekstot

z Kade se odviva dejstvoto vo dramskiot tekst?

z Za {to go obvinuvaat Jordan zaptiite?
z Porazgovarajte za nivniot odnos kon Jordan. Naglasete gi
tie delovi od tekstot.
z Nabrojte gi auditivnite elementi vo tekstot.
z Obidete se da sozdadete vizuelna slika za tekstot, odnosno
da opi{ete kako go zamisluvate mestoto na nastanot i likovite.
z Objasnete ja re~enicata koja ja ka`al Jordan: <Zborovite se
moe oru`je.>
z Kako gi razbirate poslednite re~enici na Jordan?

Literaturno kat~e

Dramsko-literaturnata tvorba emituvana na radio se vika

radiodrama. Tekstot se emituva na radio, a likovite, nivnoto odnesuvawe, mestoto na nastanite se zamisluvaat bidej}i ne gi gledame
na scena. Dejstvoto na dramata stanuva poblisko preku upotrebata na
zvuci i muzi~ki efekti, taka {to doa|aat do izraz auditivnite
elementi vo tekstot.
Radiodramite mo`at da bidat radiodrami za deca i radiodrami za vozrasni. Sekako deka razliki me|u niv postojat. Pred s,
radiodramite za deca obrabotuvaat sodr`ini od detskiot svet. Jazikot na koj se napi{ani e soodveten za decata, kako i porakite koi
tekstovite gi prenesuvaat preku akterite.
69

Zada~i za naredniot ~as

z Vo tetratka preraska`ete go dramskiot tekst koj go ~itavte i

go analiziravte. Bidete vnimatelni vo pretvoraweto na dijalozite
vo raska`uva~ka forma.
z ^itajte gi doma{nite zada~i i diskutirajte za uspe{nosta na
izvr{enata zada~a.

Istra`uva~ka

rabota

z Pronajdete podatoci za `ivotot i deloto na Jordan Haxi Konstantinov-Xinot; podredete gi i izrabotete yiden vesnik.
z Ume{nite crta~i neka go uredat ilustrativniot del od yidniot
vesnik.

Individualna zada~a
z Sekoj u~enik neka prosledi radiodrama. Sodr`inata ja preraska`uva vo tetratka, ne zaboravaj}i deka treba da gi opfati i auditivnite elementi; vnimatelno so pretvoraweto na dijalozite vo
prozen tekst.
z ^itajte gi sostavite i diskutirajte za uspe{nosta na izvr{enata zada~a.

70

JAZIK

<Vo makedonskiot literaturen jazik treba do

najgolem stepen da se izrazi negovata narodna
osnova. Re~nikot na literaturniot jazik da se
zbogatuva so zborovi od site na{i dijalekti,
da se izgraduvaat novi zborovi so `ivi
nastavki i, samo kolku {to e potrebno, da se
usvojuvaat i tu|i zborovi.>
(Bla`e Koneski)
71

 VARIJANTI NA STAROSLOVENSKIOT JAZIK

MAKEDONSKATA VARIJANTA

MAKEDONSKI NARODNI GOVORI

FONETIKA

PODELBA NA SOGLASKITE SPORED NA^INOT NA OBRAZUVAWE

SAMOGLASNOTO R
SOGLASKITE NA KRAJOT NA ZBOROT
AKCENT
AKCENTIRAWE NA SLO@ENITE ZBOROVI I NA BROEVITE
OTSTAPUVAWA OD TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE
MORFOLOGIJA
IMENSKA GRUPA ZBOROVI: IMENKI, PRIDAVKI,
ZAMENKI I BROEVI
ZAEDNI^KI GRAMATI^KI KATEGORII NA IMENSKATA GRUPA
ZBOROVI
IMENKI GRAMATI^KI KATEGORII
GRAMATI^KA KATEGORIJA ROD KAJ IMENKITE
(PRIRODEN I GRAMATI^KI ROD)
GRAMATI^KA KATEGORIJA BROJ KAJ IMENKITE
VIDOVI MNO@INA KAJ IMENKITE
GLAGOLI GRAMATI^KI KATEGORII
GRAMATI^KA KATEGORIJA VID
GRAMATI^KI KATEGORII KAJ GLAGOLITE: LICE, BROJ I VREME
PRIDAVKI
VIDOVI PRIDAVKI I NIVNITE GRAMATI^KI KATEGORII
STEPENUVAWE NA PRIDAVKITE
BROEVI GRAMATI^KI KATEGORII
BROJNI FORMI ZA LICA
PRIBLI@NA BROJNOST
SINTAKSA
GLAGOLOT VO LI^NA GLAGOLSKA FORMA
VO FUNKCIJA NA PRIROK
RE^ENI^EN ^LEN: P R E D M E T
RE^ENI^EN ^LEN: A T R I B U T
RE^NIK I STIL
LEKSI^KO ZNA^EWE NA ZBOROVITE
HOMONIMI
NEOLOGIZMI
PRAVOPIS
PRAVOPISNI I INTERPUNKCISKI ZNACI
ZAGRADI ( ( ) )
CRTA (TIRE) ( )
APOSTROF ( ,)
YVEZDI^KA ( * )

72

VARIJANTI NA
STAROSLOVENSKIOT JAZIK
MAKEDONSKATA VARIJANTA

Jazi~no kat~e
z Kako i dugite slovenski jazici, i makedonskiot jazik se razvil
od praslovenskiot jazik (so koj govorele Slovenite pred nivnoto
raseluvawe).
z Najstar literaturen jazik na Slovenite bil staroslovenskiot jazik.
z Na osnova na staroslovenskiot jazik, bra}ata Kiril i Metodij
preveduvale crkovni knigi od gr~ki na slovenski jazik.
z Vo prevodite ja koristele prvata slovenska azbuka, glagolicata, sozdadena od Kiril (vo vtorata polovina od IX vek.) Taa imala
38 bukvi.
z Sv. Kliment ja uprostil glagolicata sozdavaj}i ja vtorata
slovenska azbuka, kirilicata, koja broela 44 bukvi. (Ja narekol taka
spored svojot u~itel Kiril.)

Sporedete!

Razgledajte gi dvete ilustracii, ednata so bukvi od glagolicata, a drugata so bukvi od

staroslovenskata kirilica.
Taka }e steknete soznanija za
formite na bukvite na dvete
slovenski azbuki i }e gi sporedite.
z Makedonskata azbuka isto taka se vika kirilica. Pro~itajte go prevodot na Samuilovata nadgrobna plo~a. Sporedete
koi bukvi od nadgrobnata plo~a
se sli~ni so sovremenata makedonska kirilica.

Samuilovata nadgrobna plo~a

(staroslovenska kirilica)

73

***
Vo imeto na Tatkoto i na Sinot i na
Svetiot Duh jas Samuil sluga bo`ji postavuvam spomen na tatko mi i na majka mi
i na brat mi na ovie krstovi. Ovie se imiwa na pokojnite: Nikola sluga bo`ji Ripsimija, David. Se napi{a vo godinata na
sozdavaweto na svetot 6501 (992/993) indikt 6
Prevod na Samuilovata plo~a
(Car Samuil ja posvetil kako nadgrobna
plo~a na svoite roditeli)

Formi na najstari
glagolski bukvi

Literaturno kat~e

z Dolgo vreme crkovnite knigi bile

prepi{uvani so znacite od glagolicata.
Pri toa, prepi{uva~ite od razli~ni
slovenski narodnosti vnesuvale jazi~ni
crti od svojot jazik.

z Na toj na~in se razvile varijantite (redakcii, recenzii) na

crkovnoslovenskiot jazik (srpska, ~e{ka, ruska i dr.).
z Taka nastanala i makedonskata varijanta na crkovnoslovenskiot jazik, vo XII vek. Makedonskata varijanta sodr`ela elementi
od makedonskite govori.
z Makedonskata varijanta go ozna~ila po~etokot na razvojot
na makedonskiot jazik.

^etvoroevangelie na
pop Joan Kratovski
(kirilsko pismo)

74

Makedonskata varijanta na crkovnoslovenskiot jazik ima pove}e osobenosti. Pova`ni se:

A. Tradicionalnosta
Iako glagolicata bila zameneta so kirilicata, vo nekoi makedonski tekstovi imalo celi delovi predadeni so glagolica.
B. Me{awe na nosovkite (X en, on)
Vo pravopisot na makedonskata varijanta osobina bila me{aweto na bukvitenosovki. Na primer:

ZQJKQ

>

ZQJKQ

(jazik)

V. Zamena na erovite (Q = golemo er, ] = malo er)

Zamenata na erovite isto taka bila osobina na makedonskata
varijanta. Odnosno, Q > o i > e. Na primer:

SQN] > son (s'n > son)

DQN] > den (d'n > den)

Zada~i:

1. Razgledajte ja {emata na koja se pretstaveni slovenskite jazici. Nau~i koi slovenski jazici vo koja grupa pripa|aat.
P
R
A
S
L
O
V
E
N
S
K
I

zapadnoslovenska
grupa

ju`noslovenska
grupa

isto~noslovenska
grupa

polski
~e{ki
slova~ki
lu`i~kosrpski
makedonski
bugarski
srpski
hrvatski
slovene~ki
ruski
ukrainski
beloruski
75

2. Vo tekstot od Samuilovata nadgrobna plo~a pronajdi go imeto Samuil.

3. Pro~itajte go prevodot na Samuilovata nadgrobna plo~a i obidete se da otkriete i drugi zborovi vo originalniot tekst. Vo toa
mo`e da vi pomognat tabelite so bukvi od glagolicata i kirilicata, kade e pretstaven i nivniot izgovor.

76

MAKEDONSKI NARODNI GOVORI

Vo Republika Makedonija ima golem broj dijalekti. Re~isi
sekoj geografski region, sekoj grad i negovata okolina, se razlikuva
vo govorot od sosednata oblast po nekoi elementi (po glasovite, po
akcentiraweto na zborovite i sl.). No, vo su{tina, jazikot e ist.
[to e toa dijalekt? (Obidete se sami da zaklu~ite spored ona
{to e ka`ano prethodno !)

Jazi~no kat~e
Govorot so koj se slu`at lu|eto od edno podra~je se narekuva
dijalekt (tikve{ki dijalekt, debarski dijalekt, kumanovski dijalekt
i mnogu drugi).
[to e toa nare~je? Pogolema jazi~na edinica vo koja spa|aat
pove}e bliski dijalekti se narekuva nare~je.

Razmislete i zaklu~ete!

z Razgledajte gi dvete {emi i obidete se da odgovorite na pra{awata. (Ako vi e potrebna pomo{, porazgovarajte, razmislete so drugar~e ili pra{ajte go nastavnikot.)
makedonski
dijalekti
vele{ki dijalekt
prilepski dijalekt
bitolski dijalekt

zapadnomakedonsko nare~je
isto~nomakedonsko nare~je

zapadnomakedonsko
nare~je

osnovata na literaturniot
makedonski jazik
(standarden ili normiran)
z Vo kolku nare~ja se grupirani makedonskite dijalekti i koi
se tie?
z Koi dijalekti go so~inuvaat zapadnomakedonskoto nare~je?
(Zabele{ka: Pokraj ovie, spa|aat i drugi dijalekti, no celta e zaklu~okot za osnovata na makedonskiot literaturen jazik.)
z Objasnete (spored {emata) koja e osnovata na makedonskiot
literaturen jazik.
z Kako u{te se narekuva literaturniot jazik?
77

Zada~i:

z Pro~itajte gi vnimatelno tekstovite koi sledat. Obrnete

vnimanie na jazikot na koj se napi{ani za da gi sogledate i sporedite
karakteristikite na narodnite govori.
z Zapi{ete gi vo tetratkata zborovite koi ne gi razbirate. Potoa
pobarajte objasnuvawe vo delot od u~ebnikot nasloven kako Re~nik
na nepoznati zborovi ili pak od nastavnikot.

DEQMI STORIVME, JANO,

VERA I KLETVA
(Pesna od ohridskiot kraj;
Zbornik na Kuzman [apkarev, kniga VI)
Deqmi storivme, Jano, vera i kletva
ni da se m`i{, Jano, ni da se `enam,
dur da si pojdam, Jano, pusta ~u`dina;
tamo da sedam, Jano, sedum godini,
dur da si ste~am, Jano, sedum hiljadi.
Prva hiljada, Jano, ni{an da pu{~am,
vtora hiljada, Jano, ruba da tprajam.
Tretja hiljada, Jano, pojas da tprajam,
od oka srebro, Jano, pol oka zlato;
a ~etvrtata, Jano, ku}a da prajam.
Petta hiljada, Jano, za mene ruba;
{esta hiljada, Jano, kow da si kupam,
kow da si kupam, Jano, sam da si dojdam;
sedma hiljada, Jano, svadba da ~inam,
svadba da ~inam, Jano, tebe da zemam!
Koga si dojdov, Jano, tebe te najdov,
tebe te najdov, Jano, pusto svr{eno,
pusto svr{eno, Jano, neom'`eno!

DCD
78

LO[ATA MA]EA
<Edna ma}ea ~uvala edno devoj~e, a imala si i wowa }erka. I toj
sira~eto {to ne bilo wowo ne sakala da go ~uva i si mislela kako da
go uni{ti. A svoeto wowo si go ~uvala. I {to }e praj, }e go pra}a tam
u edna vodenica, a tam no} doodile |avoli i koxa ~oveci uni{tuvale.
I tam }e go pra}a. Omesila mu ot pepel poga~a, napuwila mu karta
voda i go ispratila u vodenicata, tam da no}eva, ta tije |avoli da go
izedat...>
(Izvadok od narodna prikazna
od krivopalane~kiot kraj)
z Vo tetratkite, kade {to gi zapi{avte zborovite koi ne vi bea
jasni, napi{ete go i nivnoto objasnuvawe.
z Od narodnata pesna i od izvadokot prepi{ete gi zborovite
koi ne se literaturni, a potoa napi{ete gi onaka kako {to treba da
glasat na literaturen jazik.

Ve`bi:

z ^itajte gi re~enicite onaka kako {to e obele`an akcentot

na zborovite. ]e zabele`ite razliki vo akcentiraweto, vo zavisnost
od dijalektot na koj se napi{ani.
1. Kinisa br}a troca, }e barat `ivej~ka.
(tikve{komariovski govor)
2. Izlegnla lmjata od mreto ngu se nasrdla.
(ko~anski govor)
3. ]rki mu stlno tkale pltno, a tj go blel.
(ki~evski govor)
4. no pojd i si poved ku~nce i dno devj~e.
(krivopalane~ki govor)
5. Odlo, odlo po pte i sretnlo edn ~ovk.
(govor od s. Negrevo)
z Pronajdete knigi so narodni tvorbi (mo`ete i Zbornikot od
Miladinovci, zbirka od [apkarev ili od Cepenkov) i ~itajte tvorbi
napi{ani na dijalekti.
79

FONETIKA
(del od naukata za jazikot {to gi prou~uva glasovite)

PODELBA NA SOGLASKITE
SPORED NA^INOT NA OBRAZUVAWE

Prisetete se!

z Glasovite vo makedonskiot jazik, spored strueweto na vozdu{nata struja vo usnata praznina, se podeleni vo dve grupi: samoglaski i soglaski.
z Nabrojte gi samoglaskite vo makedonskiot jazik.
z Soglaskite pak mo`at da bidat zvu~ni i bezvu~ni.
z Napravete niza vo koja }e gi napi{ete zvu~nite soglaski, a
vedna{ pod niv nivnite bezvu~ni parnici (dvojki). Koja zvu~na soglaska
nema svoj parnik?

Jazi~no kat~e
z Pokraj spomenatata podelba na soglaskite spored nivnata
zvu~nost, tie se podeleni na grupi i spored na~inot na obrazuvawe.
z Spored ovoj pristap soglaskite se delat na:
pregradni
tesninski
pregradnotesninski

p b m d n w k g
s z { ` v f l q j
} | ~ c y x

r h

z Izgovorete gi soglaskite vo trite nizi. Razmislete i sogledajte gi razlikite vo odnos na strueweto na vozdu{nata struja pri
izgovorot na trite grupi soglaski.

Zaklu~ok:

z Dodeka gi izgovarate soglaskite od prvata niza (pregradnite), jazikot pravi kratkotrajna pregrada vo strueweto na vozduhot.
z Pri izgovorot na soglaskite od vtorata niza (tesninskite),
jazikot i zabite pravat tesnina niz koja minuva vozdu{nata struja.
z Koga gi izgovarate soglaskite od tretata niza (pregradnotesninskite), sozdadenata pregrada vedna{ preminuva vo tesnina.
80

Povtorete i ve`bajte!

z ^itajte gi glasno zborovite vo nizata za da ja po~uvstvuvate

razlikata vo izgovorot na soglaskite spored na~inot na koj se
obrazuvaat:
sre}a, dete, prva, vlez, himna, xeb, zgrada, |evrek, cev~e
z Opredelete go vidot na soglaskite vo gorenavedenite zborovi spored nivnata zvu~nost i spored na~inot na koj se obrazuvaat.
Predlog: Toa mo`ete da go napravite vo tabeli, na tabla.
z Zamenete ja prvata soglaska na zborovite vo nizata, no taa
da pripa|a na druga grupa soglaski spored na~inot na obrazuvaweto. Potoa glasno pro~itajte gi za da gi po~uvstvuvate razlikite vo na~inot na nivnoto obrazuvawe, no i promenata na zna~eweto na zborovite.
(Primer: krv crv)
`ena

ena, mit

it, hor

or, med

ed, prv

rv

81

SAMOGLASNOTO R

Prisetete se!

z Vnimatelno razgledajte gi {emite za da mo`ete da odgovorite

na pra{awata.
u

{i

s l o g slog

le to

vra ta

s l o g slog

s l o g slog

z [to se dobiva so kombinirawe na samoglaskite i soglaskite?

z Zna~i, od {to se sostaveni zborovite?
z Nabroj gi samoglaskite vo makedonskiot literaturen jazik.

Jazi~no kat~e
z Ve}e znae{ deka samoglaskite (vokalite) se nositeli na slogovite vo zborovite. Kako nositel na slog vo makedonskiot jazik se
javuva i soglaskata (konsonantot) r, pa ottamu se narekuva i samoglasno r.
Samoglasnoto r go sretnuvame vo slednive slu~ai:
1. me|u dve soglaski vo zborot: tr~a, grne, crv, crven, krt;
2. vo po~etokot na zbor: r|a, rbet, rodkva, r`i, rznuva;
3. pred slog {to zavr{uva na samoglaska: zar|a, zar`i, zarti,
zarka.

Proverka na znaewata
z Kako se bele`i samoglasnoto r vo po~etok na zbor ili pred
slog {to zavr{uva na samoglaska? (Razgledajte gi primerite pod to~kite 2. i 3.!)
z Podelete gi zborovite vo nizata na slogovi:
hrabrost, predmet, gordost, granka, pokriv, nevreme
z Vo koi zborovi go prepoznavate samoglasnoto r:
crevo, trpenie, crkva, roza, pr{len, izdr`liv,
praska, prvak, treva
82

z Poso~ete gi zborovite vo re~enicite vo koi }e go prepoznaete

samoglasnoto r.
1.
2.
3.
4.
5.

V~era silno vrne{e i prska{e na site strani.

Mojot drugar Krste redovno go slavi praznikot Krstovden.
Marko stana prvak vo grbno plivawe na gradskiot natprevar.
Pod streata, edno vrap~e nervozno crcori sekoe utro.
Vo grupata bea eden Hrvat i eden Srbin.

z Vo Pravopisniot re~nik pronajdete i zapi{ete najmalku deset

zborovi vo koi }e go prepoznaete samoglasnoto r.
z Potpolnete ja popolnuvalkata na toj na~in {to }e gi delite
zborovite na slogovi.
z Del od kujnski pribor
z Vo u~ilnicata pi{uvame so
kreda na ...
z Del od u~ili{en pribor (vo koj pi{uva{)
z Televiziski priemnici
z Prevozno sredstvo (letalo) mno`ina

SOGLASKITE NA KRAJOT
NA ZBOROT

Zada~a

z Razmislete koi soglaski nedostasuvaat vo tabelata vo koja

se vpi{ani zvu~ni i bezvu~ni soglaski.
zvu~ni:
bezvu~ni:

v g
p

| `
t

s c

Jazi~no kat~e
z Izgovorete gi glasno zborovite vo nizata. Obrnete vnimanie
na izgovorot na naglasenite zvu~ni soglaski koga se nao|aat na po~etokot na zborot i koga se nao|aat na krajot na zborot.
`ar : ma` vlez : grev zab : brz gnev : sneg bel : leb
83

z Zabele`uvate deka ista zvu~na soglaska na po~etokot na

zborot, koga se nao|a na krajot na zbor zvu~i kako nejziniot bezvu~en parnik (dvojka). Taa glasovna promena se narekuva obezvu~uvawe na soglaskite na krajot na zborot.

Pravopisno pravilo
z Iako nekoi zvu~ni soglaski na krajot na zborot pri izgovorot
se obezvu~uvaat, gi pi{uvame zvu~nite soglaski.
Primer:
straf

strav

prf

izgovarame pi{uvame

prv

izgovarame pi{uvame

brek

breg

izgovarame pi{uvame

z Za da ne gre{ime pri pismenoto izrazuvawe, koga se dvoumime

dali da napi{eme zvu~na soglaska ili pak nejziniot bezvu~en parnik,
mo`eme zborovite da gi ~lenuvame ili da gi koristime nivnite mno`inski formi.

e`

prag

klub

rid

e`ot

pragot

klubot

ridot

e`ovi

pragovi

klubovi

ridovi

Pro{ireni znaewa

z Se slu~uva pri izgovorot i pi{uvaweto na zborovi koi zavr{uvaat na st, {t, `d i zd da se ispu{taat soglaskite t i d {to
e gre{no.
Primeri: krst (krs), list (lis), pri{t (pri{), grozd (groz).

Proverka na znaeweto

z Napi{ete deset zbora vo koi ima obezvu~uvawe na zvu~nite

soglaski na krajot na zborot. (Mo`e da vi pomogne Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik ili Pravopisniot re~nik.)
84

z Prepi{ete gi zborovite od stihovite kade {to ima obezvu~uvawe na zvu~nite soglaski.

<Koga bev mal mislev deka
samo od na{ata planina sonce se ra|a;
mislev deka majka mu go ~eka,
pa zatoa nave~er zad rid pa|a;
mislev deka daleku nekade se krie
vo svoite dvorovi, kristalni, svetli,
mislev deka vo srneni du{eci spie
dodeka ne go probudat prvite petli...>
(<Na{eto sonce> Boro Sitnikovski)
z Prepi{ete gi to~no zborovite vo re~enicite za koi smetate
deka se pogre{no napi{ani. Potoa glasno, to~no i jasno izgovorete gi.
1. Nikola gi prese~e maliot prs so ostriot no{.
2. Toj ~uvstvuva rados koga za ru~ek ima oris.
3. Jadev lep so mas i tav~e graf.
4. [etaf pokraj eden brek i si svirkaf sre}no.
5. Toj ~uvstvuva{e `alos za{to odmorot zavr{i.

Individualna zada~a

z Sekoj od vas neka sledi TV emisii i neka zapi{uva zborovi

koi }e bidat nepravilno izgovoreni. Toa pravete go edna nedela.
Potoa, na eden od ~asovite, ~itaj}i gi zborovite, ka`uvajte gi
nivnite pravilni formi (izgovori).

85

AKCENT
AKCENTIRAWE NA SLO@ENITE ZBOROVI
I NA BROEVITE

Jazi~no kat~e
z Naglasuvaweto na eden slog vo zborot se narekuva akcentirawe (ili akcent). Toa zna~i deka pri izgovorot na odreden slog
vo zborot, vozdu{nata struja e so pogolema ja~ina.
z Akcentot go bele`ime so poseben znak ( / ) {to se pi{uva nad
samoglaskata od akcentiraniot slog (dvo, rbata, rdovi).

Sogledajte!

z Pro~itajte gi glasno zborovite vo tabelite. Pri toa, naso~ete

go vnimanieto na brojot na slogovite i mestoto kade {to e obele`an
akcentot.
dvr

glo

d`ava

istrija

p st

dte

rzgovor

u~bnici

brj

drgar

plnina

galni~e

ednoslo`ni

dvoslo`ni

trislo`ni

pove}eslo`ni

z Kaj ednoslo`nite zborovi akcentot pa|a na edinstveniot

slog.
z Dvoslo`nite zborovi se akcentiraat na prviot slog.
z Trislo`nite i pove}eslo`nite zborovi se akcentiraat na
tretiot slog broej}i od krajot na zborot.

Jazi~no kat~e
z Zborovite koi se sostaveni od dva ili pove}e zbora se vikaat
slo`eni zborovi (ili slo`enki). Akcentot kaj slo`enite zborovi
se podveduva pod istoto pravilo kako kaj prostite zborovi.
Primeri:
1. slo`eni imenki i slo`eni pridavki
visormnina
86

kstopat

sn~ogled

novroden

cnook

2. slo`eni prilozi i slo`eni zamenski sostavi

prtpladne

ednopdrugo

dvo~soven

kjgode

{tgode

3. slo`eni brojni imenki {to zavr{uvaat na mina

sedmmina

devtmina

iljadmina

pettmina

4. broevite povrzani so ,i (akcentot e na svrznikot ,i)

trieset tri

trieset sedum

pedeset pet

Zabele{ka: Stoticite se akcentiraat: st i pdeset, trsta i

treset. Iljadite se akcentiraat: ljada i dvste, ljada i osmdeset.
(Zna~i, zborovite se akcentiraa poedine~no.)
5. pribli`nite broevi se izgovaraat so eden akcent
dvtri

sedmosum

pet{esneset

tri~etireset

Proverka na znaewata
z Ve`bajte ~itawe so pravilno akcentirawe na slo`enite zborovi: orevok{a~ka, zajdsonce, prvopis, pravolniski, {pnsko
frncuski, trpati, dvkratno, stmina, {estmina, nsila.
z Prepi{ete gi zborovite vo tetratka, a potoa akcentirajte gi.
listokap

tutunar

`oltozelen

me|utoa

brzozborka

rusokos

`oltozeleni

trieset i pet

zemjodelstvo

golorak

kojagode

dveste i trieset

vojskovodec

samostoen

kakvo da e

nastrana

z Ve`bajte da go ~itate tekstot so pravilno akcentirawe na

zborovite. (Osobeno vnimavajte na slo`enite zborovi!)
<^estopati razmisluvam za vremiwata koga odev na gosti kaj baba
mi i dedo mi. Sekoe leto se sobiravme po sedumosum deca, bezgri`ni
vnu~iwa koi asfaltot go zamenuvaa so `oltozeleniot kilim rasposlan po selskite livadi. Pretpladne pravevme goredolu po nivite,
sobiravme kakvigode cve}iwa, se brkavme i igravme mi`itatara me|u
87

son~ogledite. Vo popladnevnite ~asovi se sobiravme ednododrugo i

izmisluvavme brzozborki. Najvozbudeni bevme koga po letniot do`d
}e se pojave{e vino`itoto, a nie si zamisluvavme najrazli~ni `elbi.>
Sne`ana Velkova Andovska
z Organizirajte natprevar vo ~itawe na eden tekst od u~ebnikot,
vnimavaj}i na intonacijata, dikcijata, akcentiraweto. (Detalite dogovorete gi so nastavnikot.)

OTSTAPUVAWA OD
TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE

Jazi~no kat~e
z Vo makedonskiot jazik ima slu~ai koga pri akcentiraweto na
nekoi zborovi, ima otstapuvawe od pravilata za tretoslo`noto
akcentirawe.
z Pro~itajte gi re~enicite, a potoa glasno izgovorete gi naglasenite zborovi, po~ituvaj}i go akcentskiot znak.
1.Brzj}i kon stadionot, se sopnav na eden golem kamen.
2. Fudbalerot dotr~a kaj nas bri{j}i ja potta od ~eloto.
3. Treba{e pobrzo da go prodol`ime patot kon severozpad.
4. Toni veti deka godinva }e u~i mnogu pove}e.
Zabele`avte deka kaj naglasenite zborovi akcentskiot znak se
nao|a na vtoriot slog od krajot na zborot. Zna~i, kaj ovie zborovi
ima otstapuvawe od pravilata za akcentirawe.

Zaklu~oci:

Otstapuvawa od tretoslo`noto akcentirawe ima kaj:

1. glagolskite prilozi (zborovi obrazuvani od glagoli so nastavkata j}i):
brzj}i, bri{j}i, odj}i, mislj}i, ~itj}i, pej}i
2. oddelni slo`eni zborovi
severozpad, jugostok, severostok
3. vremenskite prilozi:
godinva, letvo, zimva
88

 Proverka na znaewata
z Pro~itajte gi zborovite vo nizite spored obele`aniot akcent.
`ltozleno :

`oltozleno :

Sekoj zbor vo
slo`enkata si go
zadr`uva svojot akcent.

Istite slo`enki
mo`e da se izgovaraat
pod eden akcent.

`oltozelnite :

So zgolemuvawe na
slogovite vo zborot,
akcentot se vrzuva
za tretiot slog.
z Pro~itajte gi slo`enite pridavki spored obele`aniot akcent:
makdonskonglisko (dru{tvo)

klturnonu~en (sobir)

prlepskobtolski (kraj)
z Zabele`uvate deka vo slo`enkite sekoj del si go zadr`uva
akcentot.
z Otstapuvawa od pravilata ima i kaj nekoi tu|i zborovi koi
navlegle vo na{iot jazik i za koi }e u~ite vo pogornite oddelenija.

Ve`bi

z Ve`baj da go ~ita{ tekstot glasno, vnimavaj}i na pravilnoto

akcentirawe na zborovite. Posebno vnimanie posveti im na zborovite
vo koi ima otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe.
<Dosega nikoga{ ne sum imal problemi so u~eweto. No, godinava
imav nov predmet germanski jazik. Nekako <labavo> si gi sfativ obvrskite za redovno u~ewe. Se razbira, ocenkata be{e nezadovolitelna. Po~na da me fa}a panika. Gledaj}i go u~ebnikot, se pla{ev deka
nikoga{ nema da go nadomestam propu{tenoto. I pogledot upaten kon
sinosivite korici na u~ebnikot mi predizvikuva{e strav. Za sre}a,
nastavni~kata be{e uporna i ja razbra mojata situacija. Bez da mi
89

prefrli ne{to, me povika na dopolnitelna nastava. Mi dade edna mal

makedonskogermanski re~nik i mi objasni kako da go koristam. Doma
se zatvorav vo sobata na brat mi koja se nao|a na severoistok. Ottamu
nema pogled na igrali{teto, {to zna~i nema <da u`ivam> gledaj}i gi
igrite na moite drugar~iwa. I? Rezultatite od mojata upornost, kako
i od razbiraweto na mojata nastavni~ka, bea vidlivi...>
Sne`ana Velkova Andovska
z Prepi{ete gi zborovite vo tekstot koi otstapuvaat od tretoslo`noto akcentirawe i obele`ete go akcentskiot znak.
z Ve`bajte pravilno akcentirawe na zborovite vo nizite:
sedj}i

skokj}i

mislj}i

letvo

zimva

godinva

severozpad

jugozpad

makdonskoitaljanski

jugostok

zboruvj}i

jugozpad

klturnoprsveten

pej}i

severostok

klturnonu~en

Zada~i po grupi

z Podelete se vo tri grupi. Sekoja grupa dobiva po edna zada~a

od nabrojanite :
Prvata grupa bele`i zborovi koi }e gi ~ue od u~enici vo
oddelenieto, pogre{no akcentirani.
Vtorata grupa bele`i zborovi koi }e gi ~ue doma, na ulica,
vo prodavnica, na gosti i sl., a se pogre{no akcentirani.
Tretata grupa bele`i pogre{no akcentirawe na zborovi vo
emisii na televizija i na radio.
z Grupite ova go pravat pet denovi i podgotvuvaat spisoci od
sobranite zborovi.
z Na eden od ~asovite sekoja grupa prezentira {to podgotvila.

90

MORFOLOGIJA
(del od naukata za jazikot {to gi prou~uva
formite na zborovite)

IMENSKA GRUPA ZBOROVI

(imenki, pridavki, zamenki i broevi)
Zborovite koi imaat zaedni~ko zna~ewe i zaedni~ki osobenosti obrazuvaat zborovni grupi.
Vo izminatite oddelenija u~e{e za nekoi zborovni grupi.

Prisetete se!

1. Zborovite koi imenuvaat: su{testva, li~ni imiwa, geografski

poimi, predmeti, pojavi i dejstva ja so~inuvaat zborovnata grupa
imenki.
`ena

ptica

`aba Milka

Makedonija

stol sneg

sostojba

2. Pridavkite ja so~inuvaat grupata zborovi koi opi{uvaat:

su{testva, predmeti, pojavi, li~ni imiwa, geografski poimi i dejstva.
vredno (mom~e)

drveno (stol~e)

silen (veter)

vredniot (Jovan)

sne`noto (Mavrovo)

brza (igra)

3. Zborovite od grupata zamenki ozna~uvaat i poso~uvaat: lica,

`ivotni, predmeti, pojavi i dejstva.
toa (dete)

ona (ma~e)

ovaa (kniga)

taa (magla)

toj (odmor)

4. Grupata broevi ja so~inuvaat zborovi koi ozna~uvaat to~na

ili pribli`na brojnost na: lica, su{testva, predmeti (koli~estvo
i raspored).
eden (~ovek) dvetri (ku~iwa) {est (dena) tretiot (fudbaler)

Zapomnete!

Imenkite, pridavkite, zamenkite i broevite kako zborovni grupi se vo tesna vrska i zaedno se narekuvaat imenski
zborovi.
91

Ve`bi:

z Prepoznajte gi i klasificirajte gi vo tabeli imenskite zborovi od izvadokot.

<Eden den istr~a na ulica. Vo xebot nema{e ni pari~e. Denes
toj pove}e misle{e na vrte{kata odo{to na leb. Nozete go vodea
na plo{tadot kon vrte{kata. Be{e zakitena kako nevesta. Ovaa
godina vrte{kata ima{e brot~iwa, kow~iwa i kaj~iwa...>
z Prepoznajte gi vidovite imenski zborovi vo kvadratite i
rasporedete gi vo tabeli spored vidot.
bogato
dete
ova
ku}a
Lile

drvo
pesot
jas
Debar
ovie

vtoroto
onaa
zelen
vredni
tri

sedum
sneg
toa
leb
do`d

Evropa
mrak
odmor
onoj
prvo

ZAEDNI^KI GRAMATI^KI KATEGORII

NA IMENSKATA GRUPA ZBOROVI

Jazi~no kat~e
z Imenskata grupa zborovi (imenkite, pridavkite, zamenkite
i broevite) imaat zaedni~ki gramati~ki kategorii na rodot, brojot i
~lenot (opredelenosta).
z Imenkata zazema centralno mesto vo imenskata grupa i zaedni~kite gramati~ki kategorii proizleguvaat glavno od nejzinoto usoglasuvawe so drugite imenski zborovi.
Na primer: Ako imenkata e vo mno`ina i e od sreden rod, toga{
i pridavkata, zamenkata ili brojot (zavisno koj zbor }e go upotrebime
so nea) zadol`itelno go imaat istiot rod i broj.
z Proverete go toa vo primerite (vo kvadrat~iwata)!

92

imenka

so broj

so pridavka

so zamenka

deca

dve deca

ubavi deca

onie deca

sreden rod

sreden rod

sreden rod

sreden rod

mno`ina

mno`ina

mno`ina

mno`ina

drveno

stol~e

sreden rod
ednina
(pridavka)

sreden rod
ednina
(imenka)

Upotreba drvenoto stol~e

na ~len
stol~eto drveno

z Zna~i, pridavkata i imenkata se sovpa|aat vo rodot i brojot

(prvata {ema).
z Ako pridavkata e pred imenkata, toga{ se ~lenuva pridavkata, a ako imenkata e pred pridavkata, se ~lenuva imenkata (vtorata
{ema).

Pro{ireni znaewa

z Broevite eden i dva imaat formi za trite roda (eden ma{ki

rod, edna `enski rod i edno sreden rod) i za mno`ina edni.
z Formata dva odi so imenki od ma{ki rod (dva moliva), a
formata dve so imenki od `enski i sreden rod (dve tabli, dve sela).
z Ako imenkata e opredelena (~lenuvana), a pred nea ima broj,
toga{ se ~lenuva brojot. (Vrati mi gi dvete knigi! Daj mu gi dvestete
denari!)

Razmislete i zaklu~ete!
z Pro~itajte ja re~enicata i sogledajte gi gramati~kite kategorii
na zamenkata, pridavkata i imenkata.
Od

taa

prekrasna

kniga

zamenka
`enski rod
ednina

pridavka
`enski rod
ednina

imenka
`enski rod
ednina

nau~iv

mnogu.

Sogledavte deka gramati~kite kategorii rod i broj kaj zamenkata, pridavkata i imenkata se sovpa|aat.
Zna~i, zborovite od imenskata grupa (imenkite, pridavkite, zamenkite i broevite) imaat zaedni~ki gramati~ki kategorii.

93

Ve`bi:

z Pronajdete gi vo tekstot zborovite od imenskata grupa (imenkite, pridavkite, zamenkite i broevite), klasificirajte gi vo tabeli
spored vidot i opredelete gi nivnite zaedni~ki gramati~ki kategorii
(rod, broj i ~len).
<Niz dolinite te~e reka. Celiot kraj taa go deli na dve polovini.
Ovoj mal svet rekata go deli na dva brega. A na dvata brega, sosema
blizu do vodata, rastat topoli i vrbi. Malku potamu, na izdignatite
padinki i od levata i od desnata strana, stojat dve ku}i. Nivnite
prozorci se svrteni kako o~i edni kon drugi. I celo vreme samo se
gledaat. A na prozorcite dve lica, dve lica na dvata brega. Dve deca
i dva brega...>
(<Mostovi> od Gligor Popovski)
z Sostavete re~enici od zborovite vo tabelite za sekoja tabela
edna re~enica. Sami treba da gi dodadete glagolite vo re~enicite i
da vnimavate na rodot, brojot i opredelenosta (~lenot) kaj imenskite
zborovi.
ptica
ovaa
ubavite
perduvi

mle~no
dete
ednoto
~okolado

vreden
eden
golema
~ovek
volja

Zada~a za rabota
vo parovi (dvojki)

z Sekoj u~enik se dogovara so edno drugar~e za zaedni~ka rabota. Dvojkite (parovite) sednuvaat eden do drug.
z Sekoja dvojka (par) odbira tekst od koj }e gi zapi{e pridavkite i }e gi opredeli nivnite gramati~ki kategorii vo korelacija
so imenkata koja ja opi{uvaat.
z Dvojkite ~itaat od srabotenoto, a drugite u~enici sledat i
uka`uvaat na eventualno napravenite gre{ki.

94

IMENKI
GRAMATI^KI KATEGORII NA IMENKITE

Od jazi~nata norma
z Zaedni~kite osobenosti na zborovite se narekuvaat gramati~ki kategorii.
z Zaedni~ki osobini na imenkite se: rod, broj i opredelenost.

GRAMATI^KA KATEGORIJA ROD NA IMENKITE

z Imenkite vo makedonskiot jazik mu pripa|aat na eden od trite
roda: ma{ki, `enski i sreden rod.
z Dokolku imenkata ozna~uva `ivo su{testvo, toga{ rodot na
imenkata se odreduva lesno za{to toa e nivniot priroden rod.

Zada~a

z Imenkite vo tabelata imaat priroden rod. Dopolni gi praznite poliwa so potrebnite imenki.
ma{ki rod

ma`

`enski rod

`ena

sreden rod

dete

petel

kow

vol

ma~or

kobila
pile

tele

Razmislete i sogledajte!

z Od primerite so imenki, pretstaveni vo tabelite, sogledajte

gi zavr{ocite na imenkite od trite roda.
toj ma{ki rod

taa `enski rod

toa sreden rod

Ilija
dedo
Jane
~ovek
moliv
do`d
glas
Goran

prolet
vest
qubov
kniga
{uma
misla
cre{a
Tawa

vino`ito
kopje
bebe
selo
jajce
ezero
vrap~e
drvo
95

Sogleduvate deka:
z Imenkite od ma{ki rod naj~esto zavr{uvaat na soglaska;
mal broj imenki od niv zavr{uvaat na samoglaska.
z Imenkite od `enski rod naj~esto zavr{uvaat na a; mal broj
od ovie imenki zavr{uvaat na soglaski.
z Imenkite od sreden rod sekoga{ zavr{uvaat na o ili na e.

Zabele{ka

z Za polesno opredeluvawe na rodot na imenkite, mo`ete da si

pomognete so formite na li~nite zamenki: toj, taa i toa. (Na primer:
toj ~ovek, taa u~eni~ka, toa u~eni~e.)

Pro{ireni znaewa

z Izvesen broj imenki poka`uvaat kolebawe vo rodovata pripadnost, t.e. mo`e da pripa|aat i na ma{ki i na `enski rod.
Na primer:
ma{ki rod

`enski rod

Vo `arot na igrata toj zgre{i. @arta mo`e{e da napravi po`ar.

Go istrese pravot od ramoto.

Izbri{i ja pravta od klupata.

Ima{e kal na podot.

Kalta ne mo`e{e da se is~isti.

Proverka na znaewata

z Prepi{ete gi vo tri koloni imenkite od pesnata <Tatkovinata> od Mile Angelovski, koja se nao|a vo u~ebnikot, spored rodot na
koj mu pripa|aat.
z Klasificirajte gi imenkite od re~enicite spored rodot na
koj mu pripa|aat. (Vnimavajte na imenkite kaj koi ima kolebawe vo
rodovata pripadnost.)
1. Taa e li~nosta koja pre`ivea te{ko detstvo.
2. Na {alterot strankite bea pre~ekuvani qubezno.
3. Toj kako li~nost ne predizvikuva{e voshit.
4. Pesokta na pla`ata be{e mnogu sitna.
5. Kupi maslo i {e}er, no solta ja zaboravi.
6. Stavija krupen pesok vo akvariumot so sitni ribi.
7. Vo jadeweto ima{e staveno premnogu sol.
z Napi{ete gi imenkite vo gorenavedenite re~enici koi poka`uvaat koleblivost vo rodovata pripadnost.
z Eden u~enik neka raska`e edno svoe do`ivuvawe. Drugite
u~enici gi zapi{uvaat imenkite koi }e gi upotrebi. Potoa opredelete
go rodot na upotrebenite imenki.
96

GRAMATI^KA KATEGORIJA BROJ NA IMENKITE

z Razgledajte gi slikite i pro~itajte gi imenkite koi gi pretstavuvaat. Kon koja gramati~ka kategorija na imenkite ve naso~uvaat?

list

ptica

dete

listovi

ptici

deca

z Sogleduvate deka imenkite vo makedonskiot literaturen jazik

imaat dva broja: ednina i mno`ina.

Jazi~no kat~e
z Imenkite vo ednina ozna~uvaat poedine~ni predmeti, su{testva i pojavi.
z Imenkite vo mno`ina ozna~uvaat pove}e predmeti, su{testva
i pojavi.
z Od primerite vo nizata }e gi voo~ite i }e gi nabroite nastavkite so koi se obrazuva mno`ina kaj imenkite.
ednina

ptica

selo

cvet

broj

pile

mno`ina

ptici

sela

cvetovi

broevi

piliwa

ma{ki
rod

sreden
rod

`enski
rod

ma{ki
rod

sreden
rod

Pro{ireni znaewa
z Ima imenki so mno`inska forma, a se odnesuvaat i na eden
i na pove}e predmeti (ple}i, no`ici, pantaloni, o~ila, {alvari).
z Imenkite koi ozna~uvaat materii/materijali, se upotrebuvaat
obi~no vo ednina (osven ako zna~at oddelni vidivi): zlato, bakar,
97

mebel, svet, kafe. (No: Kupiv dve kafiwa. Proizveduva dve sorti
vina.)
z Sopstvenite imenki nemaat mno`ina: Vodno, Belasica, Mir~e,
Biba, [arko. (No: Vo oddelenieto u~ea trojca Darkovci.)

Ve`bi:

z Podelete se na tri grupi. Zaedni~ki odberete eden tekst od

u~ebnikot. Ednata grupa neka gi prepi{e imenkite od ma{ki rod, drugata imenkite od `enski rod, a tretata imenkite od sreden rod. Imenkite koi se vo ednina, napi{ete gi i vo mno`ina.
z Od imenkite vo ednina napi{ete gi formite za mno`ina: zemja,
dvor, krv, sram, pot, leb, noga, skakulec, reka, car, no`, selo, cut, grozd.

VIDOVI MNO@INA KAJ IMENKITE

Prisetete se!

z Dodeka go ~itate tekstot, bele`ete gi imenkite.

<Esenta dojde poleka. Laza{e po dvete pateki. Se rasposteluva{e i po drvjata i po snopjata vo selskite dvorovi. Najposle gi bojosuva{e lisjata so `olta boja, a potoa so crveno-`olta boja. Kine{e po
desetina lista i gi rasfrla{e nasekade. Na krajot, luto gi trese{e
grankite na bukite, a lisjata pa|aa kako slapovi...>
z Opredelete go rodot i brojot na imenkite koi gi izdvoivte od
tekstot.

Razmislete i zaklu~ete!

z Objasnete ja razlikata vo mno`inata na imenkite od tekstot,

odnosno {to ozna~uva taa.

98

dvorovi

pet prsta

lisjata

ozna~uva
pove}e
predmeti
od ist vid

ozna~uva
izbrojano
koli~estvo
predmeti

ozna~uva
zbir od
istorodni
predmeti

obi~na
mno`ina

izbrojana
mno`ina

zbirna
mno`ina

z So obi~nata mno`ina se ozna~uvaat predmeti ili su{testva

od ist vid {to mo`e da se brojat (tabli, kraevi, ma~ki, u{i, snegovi).
z Izbrojanata mno`ina ozna~uva predmeti ili su{testva vo
izbrojano koli~estvo (tri klu~a, dva prsta, deset moliva).
Vakva mno`ina obrazuvaat samo imenkite od ma{ki rod na
soglaska (dva brata, tri dena).
z Zbirnata mno`ina ozna~uva zbir od istorodni predmeti
ili su{testva (perja, krilja, liva|e, planiwe).

Da gi proverime znaewata

z Transformiraj gi imenkite vo trite vidovi mno`ina. (Storete

go toa vo tabeli.)
snop, drvo, klas, godina, rid, livada, treva, bilka, `ito i perduv.
z Klasificirajte gi imenkite od pesnata spored vidot na
mno`inata.

ZA GOCE VOJVODATA
@ivko NIKOLOVSKI
Rabotnicite po poliwa
{to `iveele, {to kosele,
vo srcata go nosele.

Ov~ar~iwa sred rudini

beli stada kaj {irele
na kavali mu svirele.

Argatki na ~iflizi
drobni solzi {to leele
ne`ni pesni mu peele.

V gora pesni {epotele

i drvjata i vodata za Goce vojvodata.

z Transformirajte gi imenkite od ednina vo obi~na mno`ina.

Vnimavatejte, za{to tie pravat isklu~oci vo na~inot na obrazuvawe
na mno`inata! (Odnosno, se slu~uvaat nekoi glasovni promeni.)
noga, raka, ogan, brat, ~ovek, veter, dete, uvo, broj, junak
z Re{ete ja popolnuvalkata; poimite koi se baraat se vo mno`inski formi.
z obi~na mno`ina za `iteli na Skopje
z obi~na mno`ina od klu~
z obi~na mno`ina od voz
z zbirna mno`ina od bor
z zbirna mno`ina od niva
z zbirna mno`ina od ograda
z zbirna mno`ina od planina
z obi~na mno`ina od roditel
99

GLAGOLI
GRAMATI^KI KATEGORII KAJ GLAGOLITE

Prisetete se!

z Poso~i gi glagolite vo sledniot izvadok.

< Vo prostorijata sede{e Luixi i mol~e{e. Odvreme-navreme }e
pogledne{e kon ma{inata i posakuva{e da se pribli`i. Odedna{
ne{to silno tropna. Nau~nikot stana. Go povika i Luixi. Stoeja nemo
do ma{inata.>
(Elio Rupel)
z [to ozna~uvaat glagolite?
z [to se toa gramati~ki kategorii?

GRAMATI^KA KATEGORIJA VID

z Kategorijata vid go ozna~uva traeweto na dejstvoto ili sostojbata koi se ozna~eni so glagolot.
z Vo makedonskiot literaturen jazik ima dva vida glagoli: svr{eni i nesvr{eni.
z Obidete se da ja sogledate razlikata vo traeweto na dejstvata
vo re~enicite.

1.Toni ka`uva{e prikazna.

2. Dedo ~ita vesnik.
3.Mama }e pravi torta.

1.Toni raska`a prikazna.

2.Dedo go pro~ita vesnikot.
3. Mama napravi torta.

Dejstvata se
vo odvivawe

Dejstvata se
zaokru`eni

Zapomnete!

z Nesvr{enite glagoli ozna~uvaat dejstva koi gi sfa}ame

vo nivnoto odvivawe (nosi, gleda, jade, misli).
z Svr{enite glagoli ozna~uvaat dejstva {to gi sfa}ame
vo nivnata zaokru`enost (iznosi, vide, izede, razmisli).

100

Pro{iruvawe na znaewata

z Kaj nesvr{enite glagoli se izdvojuva edna podgrupa glagoli, povtorlivi glagoli. Tie ozna~uvaat dejstvo koe se odviva
so prekini, so povtoruvawe (sednuva, potpevnuva, razlistuva,
preletuva, sletuva). (Voo~i ja nastavkata -uva!)
z Ima edna pomala grupa glagoli, nare~eni dvovidski glagoli. Odnosno, kaj ovie glagoli vidot vo koj spa|aat, nesvr{eni
ili svr{eni, se sogleduva vo samata re~enica.
Primer: 1. Semejstvoto ve~era. (nesvr{en) 2. Bojana ve~era
i izleze. (svr{en)
z ^estopati glagolite obrazuvaat vidski dvojki, odnosno mo`at da se transformiraat od nesvr{eni vo svr{eni i obratno.
Primer: Glagolot leta od nesvr{en, so dodavki mo`e da se
transformira vo svr{en: izleta, proleta, doleta, razleta.

Ve`bi:

z Opredeli go vidot na glagolite vo izvadokot.

<Od den na den izmamnicite baraa s# pove}e pari, svila, zlato
za tkaeweto. Seto toa go stavaa vo svoite torbi, a na razbojot ne
stavija nitu eden konec, a i ponatamu tkaeja na prazno.
Carot isprati i vtor dvorjanin da vidi kako te~e tkeweto na
negovata nova obleka. I so ovoj dvorjanin se slu~i isto. I toj
gleda{e i gleda{e, no ne vide ni{to osven prazniot razboj.>
(Hans Kristijan Andersen)
z Transformirajte gi svr{enite glagoli vo nesvr{eni!
izre~e, pogledna, skokna, zapea, nau~i, pomina, izgrea
z Transformirajte gi glagolite od nesvr{eni vo svr{eni!
jade, misli, gleda, raska`uva, pi{uva, odi, pra{uva,
dava, ~eka
z Prepi{ete gi re~enicite na toj na~in {to }e go promenite vidot
na glagolite.
1. V~era grme{e mnogu silno.
5. Deteto go pozdravi sosedot.
2. Sosedot izgradi ubava ku}a. 6. Lejla }e odi kaj Sowa.
3. Zrelite kru{i padnaa.
7. Taa treperi od trema.
4. Babata go gali vnu~eto.
8. Pticata sletuva brzo.

101

GRAMATI^KI KATEGORII KAJ GLAGOLITE:

LICE, BROJ I VREME

1. GRAMATI^KA KATEGORIJA LICE

z So kategorijata lice se ozna~uva odnosot na u~esnicite vo
govoreweto.
z Ovaa kategorija se pretstavuva na sledniov na~in:
1. prvo lice - go izna~uva govoritelot, onoj koj zboruva;
2. vtoro lice - go ozna~uva sogovornikot, onoj so koj zboruva
govoritelot;
3. treto lice - go ozna~uva liceto za koe zboruva govoritelot.
Primeri:
Jas peam ubavo.

Ti pee{ ubavo.

Toj (taa, toa) pee ubavo.

2. GRAMATI^KA KATEGORIJA BROJ

z Ovaa kategorija go ozna~uva brojot na u~esnicite vo govoreweto.
z Razlikuvame formi na glagolite vo dva broja: ednina i mno`ina.
ednina

mno`ina

1l. Jas plivav

2l. Ti pliva{e
3l. Toj
Taa 
pliva{e
Toa

1l. Nie plivavme

2l. Vie plivavte
3l. Tie plivaa

Zabele{ka: Vo treto lice ednina zamenkata koja go poso~uva

liceto vr{itel na dejstvoto (sostojbata) razlikuva formi za ma{ki,
`enski i sreden rod.

102

3. GRAMATI^KA KATEGORIJA VREME

z Poimot vreme go ozna~uva vremeto koga se vr{i dejstvoto
(sostojbata).
z Gramati~kata kategorija vreme se opredeluva spored vremeto
na zboruvawe. Spored toa razlikuvame:
a) dejstva (sostojbi) koi se vr{at vo momentot na zboruvaweto (sega{nost);
U~am za testot

Taa slu{a muzika.

Odime na izlet.

b) dejstva (sostojbi) koi se vr{ele pred momentot na zboruvaweto (minatost);

U~ev za testot.

Taa slu{a{e muzika.

Odevme na izlet.

v) dejstva (sostojbi) koi }e se vr{at po momentot na zboruvaweto (idnost).

]e u~em za testot. Taa }e slu{a muzika.

]e odime na izlet.

Ve`bi:
(Rabota po nivoa: Odberi koja ve`ba }e ja izrabotuva{.)

1. Opredelete gi gramati~kite kategorii lice, broj i vreme na

glagolite vo tekstot.
<Edno dete ode{e v pole kaj `etvarite koi `neeja p~enica. ^ekore{e radosno. Celoto pole se zlate{e od dozraenite `ita. Nabrgu
deteto dojde do rekata {to te~e{e niz poleto. Po~uvstvuva radost i
posaka da se kape.>
(Ezop)
2. Transformirajte gi re~enicite od gramati~kata kategorija
vreme vo koja se dadeni, vo preostanatite dve (sega{nost, minatost i
idnost).
a) Sonceto izgreva rano.

Na primer:

b) Pee{e eden slavej.

Jana doa|a.

v) ]e odime vo Bitola.

Jana dojde denes.

g) Deteto silno zaplaka.

Jana }e dojde utre.

103

3. Opredelete gi gramati~kite kategorii lice, broj, vreme i vid

na glagolite vo pesnata.

TATKOVINA
Ante POPOVSKI
Koga pristigna brodot vo taa dale~na zemja
Toj vide nepoznat narod posednat na bregot
I jadri yvezdi na neboto.
[to nosi koga go pra{aa
toj poka`a vrzana {amija so zemja
a koga mu ja isturija zaplaka.
Tatkovinata e toa re~e toj i sa no}
grutka po grutka, pra{inka po pra{inka
ja sobira{e.

Zada~a za naredniot ~as

z Sekoj u~enik pronao|a tekst i vo tetratka gi zapi{uva glagolite od nego.

Potoa vo tabela gi opredeluva gramati~kite kategorii lice,
broj i vreme.
Sekoj u~enik ova go pravi na list vo uredno podgotveni tabeli.
^itajte od podgotvenite listovi, odberete gi najubavo i najto~no izrabotenite i napravete si yiden vesnik

104

PRIDAVKI
VIDOVI PRIDAVKI I NIVNITE
GRAMATI^KI KATEGORII

Prisetete se!

z Pridavkite se zborovi so koi se ozna~uvaat nekakvi karakteristiki na predmetite, su{testvata i pojavite.

z Poso~ete gi pridavkite vo re~enicite:
3. U~am vo {esto oddelenie.
1. Vidi kolkavo drvo!
2. [etaa vo gradskiot park.
4. Si kupiv pamu~na maica.
5. V~era vrne{e krupen grad.
z Razgledajte ja {emata i prisetete se na vidovite pridavki.
P
R
I

opisni:


D

A
V

veselo (dete), zelena (treva), silen (veter)

odnosni
materijalni:
prisvojni:

brojni:

zlaten (~asovnik), volnen (xemper),

dedino (lule), selski (`ivot)

vtoro (dete), dvoen (uspeh), treta ({ansa)

K
I

zamenski:

na{ (uspeh), takov (den),nikakva (prilika)

vakvo (dete)

z Opredelete go vidot na pridavkite koi gi poso~ivte od re~enicite.

105

Jazi~no kat~e
z Pridavkite ne se upotrebuvaat samostojno.
z Se upotrebuvaat so imenkite i od niv gi primaat rodot, brojot i opredelenosta. (So ova se zapoznavte koga u~evte za gramati~kite katogorii na imenskata grupa zborovi.)
z Toa mo`ete da go potvrdite i od {emite.
letno

junsko

pridavka pridavka

utro

imenka

sreden rod
ednina

mladi

pridavka

eleni

imenka

ma{ki rod
mno`ina

Ve`bi:

z Prepi{ete gi pridavkite od tekstot i opredelete go nivniot vid.

<Nie sme ko`ni, dlaboki ~izmi~ki. Vo site boi n# ima, crveni,
beli, srebreni... Meki sme, dovolno dlaboki i topli za da gi za{titime od sneg i stud nozete na na{ite gospodari! - se fale{e
eden par ~izmi~ki.>
z Sostavete pet re~enici vo koi }e koristite po edna od pridavkite: mrzeliv, gradski, staklena, stoti i onolkavi. (Vnimavajte na sovpa|aweto na nivnite gramati~ki kategorii so gramati~kite kategorii na imenkite.)
z Dopi{ete soodvetni pridavki vo re~enicite spored barawata.
1. V~era kupivme
~a{i.
(so materijalna pridavka)
2. Gleda
zmija ima vo grmu{kata.
(so zamenska pridavka)
3. Ova e dobar
prijatel
(so prisvojna pridavka)
4. Se obidov da odam po
pat.
(so brojna pridavka)
5. Goran e mirno
dete.
(so opisna pridavka)
:
106

STEPENUVAWE NA PRIDAVKITE

Razmislete
i odgovorete!
Pro~itajte gi re~enicite i odgovorete na pra{awata:
z Poso~ete gi pridavkite vo re~enicite i opredelete go nivniot

vid.

z Po koe svojstvo se razlikuva ovoj vid pridavki od drugite vidovi pridavki?

z Porazgovarajte i za promenata na formata na pridavkite.
1. Kupiv sitni cve}iwa.
2. Kupiv positni cve}iwa.
3. Kupiv najsitni cve}iwa.

1. Zapoznav umen ~ovek.

2. Zapoznav poumen ~ovek.
3. Zapoznav najumen ~ovek.

Ve}e znaete deka toa se opisni pridavki. Sogledavte deka ovie

pridavki se razlikuvaat od drugite vidovi pridavki po mo`nosta
tie da go izrazat stepenot na svojstvo na predmetot (su{testvoto)
imenuvan so imenkata.
Vo odnos na formata na pridavkite, voo~uvate deka pridavkite
sitni i umen ja menuvaat svojata forma so dodavawe na pretstavkite
po i naj za da se iska`e stepenot na svojstvata na imenkite cve}iwa i ~ovek.

Od jazi~nata norma
Opisnite pridavki izrazuvaat svojstvo na predmet (su{testvo ili pojava) koe e zastapeno vo pomal ili pogolem stepen.
Ovaa osobina na pridavkite se narekuva stepenuvawe na pridavkite.
z Razgledajte gi {emite koi }e vi pomognat da gi sogledate trite
formi i nazivi za stepenite na pridavkite, kako i pravopisot pri
pi{uvaweto na pretstavkite po i naj.
dobar
pozitiv

podobar
komparativ

najdobar
superlativ

tenko
pozitiv

potenko
komparativ

najtenko
superlativ
107

 Od jazi~nata norma
z Osnovnata forma na pridavkata se vika pozitiv: brz, jak,
miren.
z Prviot stepen na pridavkata se vika komparativ: pobrz, pojak,
pomiren.
z Vtoriot stepen na pridavkata se vika superlativ: najbrz,
najjak i najmiren.
z Pretstavkite po i naj se pi{uvaat sleano so pridavkata.

Ve`bi:

(Rabota po nivoa)
z Odberi koja ve`ba }e ja raboti{. (Prvata ve`ba nosi najmalku bodovi, a tretata ve`ba najmnogu. So toa }e go poka`ete
stepenot na sopstvenite postignati znaewa.)
z Obrazuvajte komparativ i superlativ od pridavkite: slabi,
bel, mala, baven, ta`na, silno, tenki, vredna i te`ok.
z Prepi{ete gi re~enicite na toj na~in {to opisnite pridavki
}e gi stepenuvate vo davata stepena.
(Primer: Mare e vredna u~eni~ka. Mare e povredna u~eni~ka.
Mare e najvredna u~eni~ka.)
1. Biljana nosi ~ista obleka.
2. Ko{arkarot ima ~udno odnesuvawe.
3. Me voodu{evi stariot ~ovek.
4. Go oblekov noviot fustan.
5. Taa poka`a silen karakter.
6. Go smetam za lo{ ~ovek.
7. V~era pro~itav ubav raskaz.
8. Po~nav so lesna ve`ba.
z Napi{ete sostav na tema <Esenska slika> vo koja }e koristite pridavki vo nivnata osnovna forma (pozitiv) i pridavki
vo dvata stepena. Potoa potcrtajte gi so moliv.

108

BROEVI
GRAMATI^KI KATEGORII KAJ BROEVITE

Da se prisetite!
z [to ozna~uvaat broevite? (Primerive }e vi pomognat da se
setite.)
V~era kupiv dve knigi.

Za podarok dobiv tri~etiri knigi.

z Zna~i, broevite ozna~uvaat to~no ili pribli`no koli~estvo

na predmeti, su{testva, poimi. (Imam dve ma~iwa. Ima{e dvetri
idei.)

Od jazi~nata norma
z Broevite nemaat posebni formi za izrazuvawe gramati~ki
zna~ewa:
z Isklu~oci:
1. Broevite eden i dva imaat formi za trite roda.
eden ~ovek

edna `ena

edno dete

ma{ki rod

`enski rod

sreden rod

2. Broevite mo`at da se ~lenuvaat. Zna~i, imaat gramati~ka

kategorija opredelenost.
Trite deca dojdoa.

Osumte dena izminaa.

* Zabele{ka: Broevite za pribli`na brojnost ne se ~lenuvaat

(pet{est lu|e, dve-tri stranici).

109

BROJNI FORMI ZA LICA

Od jazi~nata norma
z Vo makedonskiot literaturen jazik se koristat posebni
brojni formi koga ima opredelena brojnost na lica od ma{ki pol.
Tr~aa

dvajca

patnici.

brojna
forma

imenka od
ma{ki rod

Bea

dvajca

policajci.

brojna
forma

imenka od
ma{ki rod

Sogledajte!

z Brojnite formi za lica od ma{ki rod se obrazuvaat od

prostite broevi.
z Sogledajte gi nivnite formi vo tabelite!
dva dvajca
tri trojca
~etiri ~etvorica
pet petina, petmina

{est {estina, {estmina

devet devetmina
sto stomina
dveste dvestemina

Primeri: Stopedesetmina bea lesno povredeni od nevremeto.

Petnaesetina dena mu bea dovolni za odmor.
Petina dojdoa na vreme. Petmina igraa.

PRIBLI@NA BROJNOST
z Broevite so koi se iska`uva pribli`na brojnost se obrazuvaat na dva na~ina:
1. so povrzuvawe na dva posledovatelni broja: tri~etiri
(broevi), sedumosum (godini), pet{estotini (denari);
2. so nastavkata ina: desetina (lu|e), petnaesetina (deca), {eesetina (godini), stotina (u~esnici).

Ve`bi:

z Napi{ete tri re~enici vo koi }e upotrebite broevi koi }e

ozna~uvaat to~na brojnost i tri re~enici so broevi za pribli`na brojnost.
110

z Prepi{i gi re~enicite na toj na~in {to }e gi ~lenuva{ broevite. (Vnimavaj za{to }e treba da promeni{ ne{to vo re~enicite za
da ne ja izgubat smislata: Kupiv pet ubavi knigi. Gi kupiv pette ubavi
knigi.)
1. Donesoa sedum kilogrami kompir.
2. Gostite ispija tri litra sok.
3. No}eska spiev {est ~asa.
4. Zagubiv dve patiki.
5. Dojdoa dve sestri na tatko mi.
6. Kupiv deset penkala.
z Napi{i pet re~enici vo koi }e koristi{ brojni formi za lica.
z Prepi{i gi broevite od tekstot i opredeli: dali ozna~uvaat
to~na ili pribli`na brojnost, upotrebeno ~lenuvawe, brojnata forma
za lica i rodot.
<... Natprevarot me|u dvete oddelenija zapo~na. Ekipite broeja
po {est deca, a na rezervnite klupi sedea po desetina igra~i. Dvajcata
treneri {etaa pokraj terenot i im davaa upatstva na igra~ite. Se lutea
na trojcata sudii koi bea mnogu strogi i za nekolku minuti im dodelija
`olti kartoni na petmina. A publika ima{e premnogu. Na petnaesetina
klupi bea sednale po ~etiriesetmina naviva~i. Vikaa, no upatuvaa i
po pet{est ve}e poznati navredi za sudiite. Dojdoa i desetina nastavnici koi isto taka gi bodrea dvete ekipi...>
(Od u~eni~ki sostav)

111

SINTAKSA
(del od naukata za jazikot
koj ja prou~uva re~enicata)

GLAGOLOT VO LI^NA GLAGOLSKA FORMA

VO FUNKCIJA NA PRIROK

Da se prisetite

z Re~enicata e govorna celina sostavena od me|usebno povrzani zborovi.

z Podmetot i prirokot se glavni re~eni~ni ~lenovi.
z Poso~i gi podmetite i prirocite vo re~enicite:
Tawa kupi rolerki.

Site dojdoa navreme.

Tie igraa fudbal.

z Prirokot pretstavuva osnoven, sozdava~ki ~len na re~enicata. Bez prirok, odnosno bez glagol vo li~na glagolska forma,
nema re~enica.

Sporedete!

z Pro~itajte gi re~enicite sporeduvaj}i gi naglasenite zborovi

vo odnos na nivnata forma (dali se vo li~na glagolska forma ili ne,
odnosno dali mo`at da bidat sozdava~ki (osnoven) ~len vo sozdavaweto na re~enicata.
Gostite dojdoa kaj nas.

Peej}i dojde kaj nas.

z Sogledavte deka vo prvata re~enica glagolot dojdoa e vo li~na

glagolska forma i pretstavuva sozdava~ki ~len na re~enicata za{to bez nego nema re~enica. (Gostite ............. kaj nas. Dali e ova re~enica
koga go nema prirokot sozdava~kiot ~len?)
z Vo vtorata re~enica glagolot dojde e, isto taka, vo li~na
glagolska forma i zatoa e sozdava~ki ~len na re~enicata (so drugite
zborovi oformuva re~enica). No, zborot peej}i ne e vo li~na glagolska forma i ne mo`e da se javi vo funkcija na prirok (da oformi
re~enica). (Peej}i ............. kaj nas. Dali e ova re~enica? Ne, za{to nedostasuva glagol vo li~na glagolska forma.)
112

 Od jazi~nata norma
Vo makedonskiot jazik glagolot e vsu{nost prirok koj pak e
osnoven ~len na re~enicata (sozdava prostor za drugi zborovi so koi
}e se sozdade re~enica). Zatoa prirokot e i sozdava~ki ~len.
Od druga strana, vo makedonskiot literaturen jazik postojat zborovi koi se obrazuvaat od glagoli, no tie se neli~ni glagolski
formi i zatoa ne se javuvaat vo funkcija na prirok. Ovie zborovi
podolu }e bidat doobjasneti.

Razmislete i sogledajte!
z Razgledajte gi {emite i sogledajte gi karakteristikite na naglasenite zborovi (od koi zborovi se obrazuvani i kakvo e nivnoto
zna~ewe).
slu{nat
slu{aj}i
slu{awe

Zborovite se obrazuvani od glagolot slu{a

Taa e ve}e
slu{nata
prikazna.

Zborot slu{nata ima karakteristiki i na

glagol i na pridavka. Zatoa velime deka
naglaseniot zbor e glagolska pridavka.

Voze{e
slu{aj}i
muzika.

Zborot slu{aj}i ozna~uva paralelno dejstvo

so glagolot voze{e. Za ovoj vid glagolski formi
velime deka se glagolski prilozi.

Slu{aweto e zbor koj ozna~uva ime na dejstvo,

Slu{aweto
no ne uka`uva na vr{itelot na dejstvoto. Ovie
vesti mu e
navika.
glagolski formi se narekuvaat glagolski
imenki.

Od jazi~nata norma
z Glagolskata pridavka, glagolskiot prilog i glagolskata
imenka se neli~ni glagolski formi i tie ne se javuvaat vo funkcija na prirok. (Pove}e za niv }e u~ite vo pogornite oddelenija.)
113

 Proverete go znaeweto
z Poso~ete gi prirocite vo izvadokot. (Vnimavajte na neli~nite glagolski formi!)
<... Navistina imav golema `elba da go vidam seloto Gali~nik. Slu{aj}i za negovite ubavini, posebno po gledaweto na
dokumentarniot film za gali~kata svadba, `elbata stana u{te
pogolema. I sega, koga se dvi`am po tesnite uli~ki, iska~uvaweto na mi pa|a te{ko. So po~it se pokloniv pred crkvata Sv.
Petar i Pavle, a gledaj}i gi ostatocite od prekrasnite freski
po~uvstvuvav taga. Zabot na vremeto go storil svoeto. Mi raska`uvaa deka vo damne{ni vremiwa, gradeweto na tie cvrsti kameni ku}i go pravele mija~kite majstori, poznati i vo svetot. A
pe~albareweto bilo posebna prikazna. Sekoj Petrovden zaminuvawa, vra}awa, svadbi... >
(Od dokumentarna emisija)
z Od poso~enite glagoli obrazuvajte gi trite neli~ni glagolski formi, a potoa so niv sostavete re~enici: bere, pi{uva,
misli.
Na primer: igra: igraj}iigraweigran.
1. Igraj}i fudbal se povredi. Igraweto karti mu e zabavno.
Gledav igran film.
z Odberete eden tekst vo u~ebnikot. Podelete se vo pet grupi.
Prvata grupa da gi zapi{e podmetite; vtorata grupa prirocite;
tretata grupa da gi transformira glagolite vo glagolski imenki;
~etvrtata grupa da obrazuva glagolski pridavki od glagolite, a
pettata grupa od istite glagoli da obrazuva glagolski prilozi.
z Dopolni gi re~enicite so li~ni glagolski formi i so neli~ni glagolski formi, vnimavaj}i da ne ja izgubat smislata.
1.
2. Do`dot

silno

3. Bebeto

dodeka be{e

4. Gorde

114

kon terenot, sudijata

ne

.
gi ulicite.
vo krevet~e.
go tato.

RE^ENI^EN ^LEN:
PREDMET

Od jazi~nata norma
z Glavni re~eni~ni ~lenovi se prirokot i podmetot.
z Vo re~enicata sretnuvame i takanare~eni neophodni re~eni~ni ~lenovi: predmet i prilo{ki opredelbi.
z Re~enicata mo`e da sodr`i i vtorostepeni re~eni~ni
~lenovi: atribut i apozicija.
Za predmetot i atributot }e u~ite ovaa u~ebna godina, a za
drugite re~eni~ni ~lenovi vo pogornite oddelenija.

Razmislete i sogledajte!
z Pro~itajte ja re~enicata i razgledajte ja {emata.
pi{uva

lektira.

predmet

Marija

z Koj zbor vo re~enicata e podmet? A koj zbor e prirok?

z Na koj zbor vo re~enicata se vr{i (preminuva) dejstvoto od
prirokot? (Sledete ja strelkata vo {emata!)

Od jazi~nata norma
Neophodniot re~eni~en ~len vrz koj preminuva glagolskoto
dejstvo se vika p r e d m e t.

Proverete go znaeweto
z Potcrtajte gi podmetite, prirocite i predmetite vo re~eni, so dve crti prirocite
, so
cite. (So edna crta podmetite
.)
tri predmetite
1. V~era site igravme ko{arka vo dvorot.
2. Moeto ma~e pie mleko sekoj den.
3. Tato redovno ~ita vesnici.
115

4. Nastavnikot ja objasnuva fabulata.

5. Vo sabotata mama dobi pismo od drugarkata.
z Sostavete pet re~enici vo koi predmeti }e bidat zborovite:
lektira, kniga, sladoled, Mirjana i cve}e.
z Poso~i gi predmetite vo narodnite poslovici i pogovorki.
1. Gladna koko{ka proso sonuva.
2. Dva le{nika kr{at eden orev.
3. Vo mnogumina ima um, ama vo malkumina ima razum.
4. \avolot nema kozi, no sirewe prodava.
z Izberete edna pesna vo u~ebnikot i pronajdete gi predmetite.

RE^ENI^EN ^LEN:
ATRIBUT
z Dopi{ete zborovi na liniite koi }e ka`uvaat osobini na
imenkata dete.

dete

mirno

z Dodeka gi pi{uvate zborovite, vie vsu{nost pi{uvate atributi.

Od jazi~nata norma
z Atributot e vtorostepen re~eni~en ~len koj ja opredeluva
imenkata po nekoja osobina na predmetite, su{testvata i pojavite
koi gi imenuva taa imenka.
z Atributi naj~esto se: pridavkite (vesel ~ovek, momina solza), potoa zamenkite i broevite (na{e dete, tretiot ~as), imenkite,
no i imenki so predlog (par~e leb, so crna kosa).
z Atribut mo`e da stoi pred i po imenakata (zabi biserni,
biserni zabi).
116

 Proverete gi znaewata
z Pronajdete gi atributite vo stihovite.
<... iskopajte dlabok bunar,
izvadete ladna voda,
natopete luti rani
da ne gorat, da ne bolat...>
(Ko~o Racin)
<... No, dali sum, majko, jas dostojno ~edo
od tvoeto srce bar iskra da molam?
I ~eloto moe izbr~kano, bledo
da navednam v umor vrz tvojata pola...>
(Lazo Karovski)
z Pro{irete gi re~enicite so atributi.
3. Sonceto pe~e{e.
1. Milka prave{e torta
2. Fudbalerot postigna gol. 4. Sadevme cve}iwa vo dvorot.
5. Nenadejno zavrna do`d.
z Na nabrojanite imenki dopi{i im (zbogati gi) po tri
atributa. (Na primer: ubava, obrazovana, nedelna emisija.)
ulica, leto, sneg, izvor, vino`ito

Za naredniot ~as

z Napi{ete pesna na motiv zima (so najmalku osum stiha) pri

{to }e upotrebite pove}e atributi. Od najuspe{nite tvorbi koi
}e gi odberete na ~asot napravete yiden vesnik. (Mo`ebi }e ve
inspirira i ovaa fotografija.)

117

LEKSI^KO ZNA^EWE NA ZBOROVITE

Jazi~no kat~e
z Zborovite imaat dve zna~ewa: gramati~ko i leksi~ko.
z Gramati~koto zna~ewe zna~i deka imaat: rod, broj, lice, vreme.
z Leksi~koto zna~ewe na zborovite zna~i nivna vrska so predmetite ili pojavite.
Primeri:
studen = gramati~ki e pridavka od ma{ki rod, ednina;
studen laden = leksi~ki toa e sinonim (imaat sli~no zna~ewe);
studen topol = leksi~ki toa e antonim (imaat sprotivno
zna~ewe).

Da se prisetite

z Spored leksi~koto zna~ewe, ve}e imate u~eno, zborovite mo`at da bidat:

a) sinonimi zborovi so razli~na forma, no so isto (sli~no)
zna~ewe: ~ad-dim, ku}a-dom, lekar-doktor, mra~no-temno;
b) antonimi zborovi so sprotivno zna~ewe: gore-dolu, tesno{iroko, mnogu-malku, no}-den, mirno-nemirno;
v) paronimi zborovi bliski po izgovor, no so razli~no zna~ewe: slovenski-slovene~ki, milovno-mislovno, natpis-napis.

RE^NIK I STIL
HOMONIMI

Razmislete i zaklu~ete!

z Razgledajte gi naglasenite zborovi vo re~enicite i objasnete

{to se toa homonimi.
1. Ja pro~itav prvata glava od knigata. Me boli glava.
2. Glavna uloga ima{e eden kit. Donesovme kit za izrabotka
na figurite.
3. ^ovekot pita po vratite. Baba pe~e pita.
z Sogledavte deka naglasenite zborovi imaat ista forma, no
razli~no zna~ewe. Toa se homonimi.
118

 Proverete gi znaewata
z Objasnete go zna~eweto na zborovite koga imaat leksi~ko zna~ewe na homonimi: kosa, lak, grad, jazik, ~as, mila. (Na primer: Mila
e moja najdbora drugarka. Ovaa devoja e mnogu mila.)
z Poso~ete gi homonimite, antonimite i sinonimite vo tekstot.
(Mo`ete da napravite i tabeli.)
<Mojot dedo Dragi e mnogu vredno ~ove~e. Raboti dewe-no}e. I
Baba mi Bosa e vredna `ena, no za dedo lu|eto velat: pobrzo rekata
}e prestane da te~e, otkolku toj da sedi bez rabota. Tie mi se mnogu
dragi. @iveat vo selo i za ni{to na svetot ne bi se preselile v grad.
Edna{, koga silen grad go uni{ti nivniot trud, tatko mi gi povika da
dojdat kaj nas. Dojdoa, no si otidoa po pet dena. Ne mo`am da zaboravam
eden nastan za koj mi ka`a baba mi. Rabotej}i so sekira, dedo ja
povredil rakata. Go odnele na lekar i po uka`anata pomo{ do{ol
doma. Doktorot mu rekol po tri dena da dojde na kontrola. A dedo mi
rekol deka <u{te edna{ lekar nema da go vidi.> Kutrata moja baba. Se
gri`ela mnogu i ja izma~uvale lo{i misli za nego. Se `alela deka
celi no}i ne spiela dobro, a denovite minuvale so glavobolki. Roj
misli minuvale niz glavata. A dedo, toj mislel samo na nivata, na
stokata. Ja zel kosata i oti{ol na niva da kosi seno. Koga go videla
baba, se krenala kosata na glavata...>
Sne`ana Velkova Andovska
z Napi{ete po pet re~enici za sekoja slika vo koi }e upotrebite sinonimi, antonimi i homonimi.

119

NEOLOGIZMI

Za jazikot
z So razvojot na ~ove~kata civilizacija i komunikacijata me|u
lu|eto vo svetot, vo site jazici, pa i vo makedonskiot jazik, navleguvaat novi zborovi i izrazi, ili pak se sozdavaat vo samiot jazik.
z Tie novosozdadeni zborovi se narekuvaat kovanici ili neologizmi.

Razmislete
i odgovorete!

z Od koi zborovi (delovi, elementi) se sozdadeni neologizmite:

sedumkatnica, osumgodi{en, sekojdneven, vino`ito i drvored.
z Od kakvo poteklo se zborovite koi se nabrojani (od na{iot
jazik ili se prifateni od drugi jazici): satelit, rolerki, kompjuter
i renome. Potoa objasnete go zna~eweto na zborovite.
z Imaat li zborovite koi sledat i poinakvo zna~ewe od osnovnoto? Objasnete go ako imaat: buba (marka avtomobil), organ (koj rakovodi).

Zapomni!

Neologizmite vo jazikot navleguvaat na tri na~ina:

1. se sozdavaat so zborovi od svojot jazik: rusokos, p~elarnik, firmopisec;
2. se prifa}aat tu|i zborovi: satelit, telefon, afinitet;
3. zborovite dobivaat drugo zna~ewe: operator (lekar koj
operira, no i mobilen operator), telo (na ~ovek, no i del od
~e{ma).

Proverete gi znaewata

z Poso~ete gi neologizmite vo tekstot, objasnete go zna~eweto

i na~inot na koj navlegle vo makedonskiot jazik.
120

<@iveam vo centarot na gradot vo kvart so tri solitera. Sosedi

mi se razni lu|e, t.e. od razli~ni nacionalnosti i veroispovedi.
Prizemjeto e izlepeno so reklami, a tuka se nao|a rabotilnicata na
~i~ko Dime, avtomehani~arot. Vo prostorijata ima i kompjuter na koj
nie, decata, slobodno mo`eme da pu{tame cediwa. E, toa ne ni e dozvoleno koga ~i~ko Dime gleda fudbalski me~. Koga negoviot omilen
klub gubi, toj ne razmisluva za svojot re~nik...>
z Protolkuvajte gi (objasnete gi) nabrojanite neologizmi:
hektolitar, radiostanica, fraza, demant, krilo, krt.
z Objasnete go zna~eweto na neologizmite upotrebeni vo re~enicite.
1. Vnesoa krt vo na{ite redovi za da ni gi doznaat planovite.
2. Na {i{eto so tesno grlo naslikav prekrasna {ara.
3. Vo kafuleto xokejot pu{ta{e prekrasna muzika.
4. Boksme~ot go sledea stotina naviva~i.
5. Slaviot fudbaler od nevnimanie dade avtogol.
6. Incidentot be{e bezna~aen za nas, no sepak n kaznija.

Ve`bi po nivoa

(Prvata ve`ba nosi najmalku bodovi, a poslednata najmnogu.)

z Pronajdete po tri sinonimi, antonimi, homonimi i neologizmi vo tekstovi od u~ebnikot.
z Napi{ete po pet neologizmi za trite na~ina na nivno navleguvawe vo na{iot jazik.
z Sostavete po tri re~enici vo koi }e imate sinonimi, antonimi, homonimi i neologizmi. (Zna~i dvanaeset re~enici.)
z Napi{ete sostav vo koj }e upotrebite: sinonimi, antonimi,
neologizmi. Potoa potcrtajte gi. Temata i naslovot opredeli go
sam.

121

INTERPUNKCISKI I
PRAVOPISNI ZNACI

Od pravopisot

z Interpunkciskite znaci se primenuvaat za da se ozna~at

re~enicite i delovite vo niv, pauzite i intonacijata.
z Pravopisnite znaci se primenuvaat za to~no, pravopisno
pi{uvawe.

ZAGRADI ( )

Od jazi~nata norma
z Kako interpunkciski znak se upotrebuvaat:
1. Da se stavat vo zagradi dopolnitelni objasnuvawa: Vo vesnikot <Glas> (koj go izdavame ve}e tri godini) pe~atevme tvorbi na
u~enici od I VIII oddelenie.
2. Po citat da se ka`e avtorot ili podatoci za citatot: Be{e
objaven konkurs za literaturna tvorba na tema <Mojata tatkovina>. (Vo
~asopisot <Literaturni otkritija>; tvorbite mo`at da bidat poetski
ili prozni.)
3. Delovi koi objasnuvaat ne{to vo dramski tekst: Zafir
pra{a: <]e se vratam li od pe~alba `iv?> (Vo glasot se ~uvstvuva{e
taga.)
z Kako pravopisen znak se upotrebuva:
1. Za da se ozna~i druga forma na zborot: spom(e)nuva, drugar(ka).
2. Mesto to~ka zad cifri i brojki: pod 1) ili pod a)

CRTA (TIRE) ( )
z Kako interpunkciski znak se upotrebuva:
1) Namesto navodnici koga se prezentira direkten govor:
Goran luto re~e:
E, drugpat nema da ti dadam kniga!
Zo{to? pra{a Bor~e.
Za{to ne vnimava{, ja valka{, ne ja ~uva{ dobro.
2) Vmetnati re~enici i zborovi: Koga dojdovme toa go pravime sekoj vikend vikendi~kata be{e ograbena.
122

3) Da se istakne zbor, izraz, re~enica: Kade i da pogledne{

prekrasna priroda!
4) Pred zbor koj opfa}a prethodno nabrojuvawe: Domati,
piperki, kompir, kromid s be{e kupeno za specijalitetot.
5) Koga re~enicata zavr{uva sprotivno od o~ekuvanoto: Ti
bara{ sovet za problemot, a taa nitu da te ~ue.
z Kako pravopisen znak se upotrebuva:
1) Naj~esto za zamena na zborot do me|u broevi: @ivee{e navistina dolgo (18901980) i sozdade golemo bogatstvo.
2) Da se ozna~i rastojanie me|u mesta: Na patot Bitola Prilep se gradi motel.
3) Da se povrzat dva poima: Se natprevaruvaat Rabotni~ki
Tikve{. Sega ja povikuvam Gordana MitrevskaStojkovska.

APOSTROF (' )
z Kako pravopisen znak, ovoj znak se upotrebuva:
1) Za da se poka`e ispu{ten glas vo zbor: dr`go (dr`i go),
gudri (go udri).
2) Vo dijalektni zborovi: koa (koga), vk (volk), pno (polno).
3) Za samoglasnoto r: r`i, r|a, zar|a.

YVEZDI^KA (* )
z Kako pravopisen znak se upotrebuva:
1) Da se objasni nekoj zbor od tekstot, a objasnuvaweto e pod
tekstot: <Se dvi`evme po naj{irokiot peron* vo Evropa. Nasekade be{e
~isto so ubavo uredeni kat~iwa za otpad**.

Proverete gi znaewata

z Podelete se na grupi i sekoja grupa treba da pronajde po eden

vid pravopisen ili interpunkciski znak vo tekstovi od u~ebnikot.
Potoa sekoja grupa prezentira kade s go prona{la znakot i zo{to e
tamu upotreben.
z Nastavnikot podgotvuva diktattekst vo koj se bara upotreba
na ovie znaci, no i na drugi znaci (za koi u~ele vo prethodnite oddelenija: to~ka, zapirka, pra{alnik, izvi~nik...). Toj go ~ita tekstot,
u~enicite pi{uvaat, po {to se proveruva to~nosta na izvr{enata
123

zada~a. (Mo`e da se primeni: tekstot da go pi{uvaat u~enici,

re~enica po re~enica, na tabla, i sekoj sam da si proveruva i da korigira; ili u~enicite vo dvojki (parovi) da si gi razmenat tetratkite i
so moliv~e da pravat korekcii. Nastavnikot mo`e da obmisli i drug
na~in na proverka.)
z Da se primeni avtodiktat, odnosno u~enicite u~at napamet
del od tekst; potoa sekoj go pi{uva tekstot vo tetratkite; proverkata
mo`e da se sprovede kako i na goreposo~enite na~ini, ili da se napravi na drug na~in koj }e go isplanira nastavnikot.

Individualni izrabotki

(Individualno sekoj u~enik izrabotuva list)

z Za sekoj u~en znak napi{ete (po sloboden izbor) po deset
primera.
z Toa go pravite na golem list ili na list od blok. Znakot za
koj ste se opredelile go naglasuvate so flomaster, marker,
boi~ka ili sli~no.
z Prezentirajte na ~as i najubavo i najto~no izrabotenite
zada~i neka vi poslu`at za izrabotka na Pravopisno kat~e.

124

I ZRAZUVAWE
I TVOREWE

<Vo re~nikot na makedonskiot literaturen jazik

treba, vo prv red, do maksimum da se iskoristat
elementite {to se ve}e dadeni vo narodniot
govor.>
(Bla`e Koneski)
125

 RAZGOVOR
RASKA@UVAWE PRERASKA@UVAWE
HRONOLO[KO I RETROSPEKTIVNO RASKA@UVAWE
TRANSFORMACIJA NA DIREKTEN ISKAZ VO INDIREKTEN
I OBRATNO

OPI[UVAWE (deskripcija)

OPIS NA LIK I NA LI^NOST

OPIS NA LIK
OPIS NA PREDMET, NA PRIRODNA POJAVA I NA PEJZA@
IZVESTUVAWE
SOOP[TENIE
VEST

126

RAZGOVOR
z ^itaj}i go tekstot, obrnete vnimanie na komunikacijata me|u
likovite.

SO <PETKA> DO U^ILI[TE
Sowa JOVANOVSKA
Budilnikot toa utro zayvoni cel ~as porano. Ne be{e gre{ka,
taka namerno go namesti tatko mi. Preselbata zavr{i i taa me oddale~i od moeto u~ili{te nekolku kilometri, pa morav da patuvam so
avtobus. Vozbudata raste{e. Podgotven se najdov pred zgradata kade
me sretnaa novite sosedi, a jas qubezno gi pozdraviv:
Dobro utro i sre}en vi den!
Sleduva{e qubezen odgovor:
Da si `iv i zdrav, sre}a da te sledi na u~ili{te!
Nekako dobiv elan i trgnav kon avtobuskata stanica. Mojata
<petka> {totuku pristignuva{e polna so patnici kako torba polna so
odli~ni ocenki. Vratata se otvori i jas se ka~iv obra}aj}i mu se na
voza~ot.
]e ve molam eden bilet, no za pove}e vozewa. Od denes sum
va{ redoven mu{terija.
Poveli mom~e, za deset vozewa, mi go podade biletot voza~ot.
Blagodaram! mu rekov i se upativ kon sredinata na voziloto.
Se vozev nekolku minuti koga ja zdogledav u~ili{nata zgrada.
Izvinete! rekov na `enata pred mene. Toa e moeto u~ili{te, moram vedna{ da slezam!
Poveli mom~e, pomini, qubezno mi se nasmea i jas slegov.
Vesel dojdov vo u~ili{teto i vedna{ im se pofaliv na drugarite deka sega patot do u~ili{teto mi e pointeresen.
]e ni go poka`e{ li tvojot nov dom? me zapra{aa sou~enicite.
Sekako, samo povelete, }e pojdeme zaedno, }e vi go poka`am
moeto novoizgradeno kat~e polno so predizvici, se nasmevnav so
zagado~en izraz koj vedna{ morav da go smenam za{to dojde nastavni~kata. Stanavme i vo eden glas ja pozdravivme Dobar den!
Taa otpozdravi i ~asot zapo~na. Potonav vo svetot na novite
znaewa {to se plastea vo mojot um.
A, zabavata so drugarite? Taa }e dojde kako nagrada. ]e im predlo`am da pojdeme vo teatar. ]e mi se pridru`ite li i vie?
Ah, da, zaboraviv, na ~as ne se zboruva.
127

Razgovor za tekstot

z Kade s se odviva dejstvoto vo tekstot?

z Koi zborovi za kulturna komunikacija gi voo~i kaj u~enikot?
z Kako se odnesuvale li~nostite so koi u~enikot doa|al vo
komunikacija?
z Zo{to nivniot odnos kon nego e tokmu takov?
z Razgovarajte za va{iot odnos kon li~nosti so koi komunicirate: roditeli, drugar~iwa, vo avtobus, vo taksi, vo prodavnica.

Za razgovorot

Mislite, odnosno zborovite, koi im gi upatuvame na na{ite sogovornici, koi pak ni vozvra}aat so soodveten odgovor, se narekuva
razgovor. Toj slu`i kako komunikacija vo razli~ni `ivotni situacii
od na{eto sekojdnevie. Razgovarame doma, so bliskite, so prijatelite,
na ulica, vo prodavnica, vo avtobus, vo teatar, vo biblioteka, na rodendeni. Razmenuvame misli za: odreden nastan, pro~itana kniga, prosleden film, sportski nastan, TV emisija i sl. Osobeno e va`na kulturnata komunikacija so zborovite: molam, povelete, izvinete, blagodaram, pozdrav. So toa ostavame vpe~atok na kulturna li~nost, so
vospitan izraz koj pomaga vo sevkupnata sekojdnevna komunikacija i
vo `ivotot.

Bidete kreativni
(Sam odbira{ za {to }e pi{uva{.)
z Zamisli deka si dobil pokana da odi{ vo teatar, vo kino ili na
rodenden. Napi{ete improviziran razgovor so va{iot sogovornik za
toa kako ste ja prifatile pokanata, no i za toa {to se slu~ilo za
vreme na nastanot. Upotrebuvajte gi zborovite:
na moe golemo zadovolstvo...
~est mi e...
golema blagodarnost...
povelete, molam, blagodaram
soodveten pozdrav (dobra ve~er, leka no}, prijaten den, ubav
den.)
128

z Napi{i improviziran razgovor pri odewe na prodavnica ili vo

biblioteka, vnimavaj}i na kulturnite izrazi.
z Pro~itajte gi ve`bite na ~asot i analizirajte gi razgovorite,
otkrivaj}i gi specifikite na kulturnata komunikacija i nejzinoto
zna~ewe.

Za naredniot ~as

z Dogovorete razgovor, na primer za pro~itana kniga, za

prosleden sportski natprevar, za film ili TV emisija, ili za
nastan {to se slu~il vo u~ili{teto, vo sosedstvoto... Iznesete
gi razmisluvawata i izvle~ete pouka od diskusijata.

129

RASKA@UVAWE PRERASKA@UVAWE
Pra{awa za razmisluvawe
z ^itajte go tekstot vo sebe, a potoa ~itajte go del po del na
glas.
z Pri toa, razmislete vo koe lice e raska`an nastanot.
z Zabele`ete gi zborovite koi uka`uvaat vo koe godi{no vreme
se slu~il nastanot.

@ELBI
Fejzi BOJKU
Be{e toplo. Pla`ata vrie{e od kapa~i. Li~e{e na ko{nica so
p~eli. Nekoi se kapea vo toplata morska voda, drugi se son~aa... Decata
vo grupi gradea peso~en grad od skaznite.
Eden fotograf zastana pred niv. Go vide golemiot i ubav
peso~en grad i gi postavi decata vo polukrug da gi fotografira.
Potoa decata sednaa kraj bregot, a do niv sedna i fotografot.
Toj zapo~na razgovor za niv. Gi pra{uva{e kako se vikaat i {to sakaat
da stanat koga }e porasnat. Tie slobodno gi otvoraa svoite srca, mu
gi ka`uvaa `elbite.
Jas sum Dritan! mu re~e mom~eto so sini o~i. Koga }e
porasnam sakam da sum in`ener. ]e izgradam golem i vistinski grad
kako ovoj od pesok...
Jas se vikam Agim! re~e mom~eto {to be{e ispru`eno na
pesokot. ]e stanam mornar. Mnogu go sakam moreto...
Na red dojde edno slabi~ko devoj~e so veseli o~i. Be{e mirno
i srame`livo. Toa be{e Mara, sestrata na Agim. Spored zborovite na
brat taa sakala da bide balerina. Taa ne re~e ni{to, tuku toa go
potvrdi so ni{awe na glavata.
]e bidam kosmonaut! prodol`i deteto {to be{e na red.
]e letam so raketa vo vselenata kon yvezdite! re~e Blerim.
Jas sum Anita ]e stanam lekarka. ]e rabotam vo detskata
bolnica. ]e gi lekuvam decata so lekovi, a ne so injekcii...
A jas }e stanam voza~! re~e mom~eto koe dlabe{e dupka vo
pesokot. ]e si kupam edno merxo, edno pe`o, eden ford, eden kadilak...
130

 Me vikaat [kel}im. ]e bidam milicioner. So motor, helikopter i so brzi koli }e gi gonam kradcite i prestapnicite...
Decata do pladneto gi redea `elbite. Potoa site se str~aa
kon toplata voda. ^i~koto so aparatot ostana na bregot. Tamu daleku
vo sinata voda kako da gi gleda{e idnite in`eneri, voza~i, kosmonauti, lekari...

Se prisetuvam niz razgovor

z Vo koe lice naratorot go raska`al nastanot?

z Nabrojte gi zborovite koi go opredeluvaat godi{noto vreme
i mestoto kade {to se slu~il nastanot. Na toj na~in ja otkrivate
lokalizacijata.

Zapomnete!

Lokalizacija zna~i odreduvawe na mestoto i vremeto koga i kade se slu~ile nastanite za koi se raska`uva vo tvorbata.

Potseti se!
(Individualna zada~a)

z Potseti se na razlikata me|u raska`uvawe i preraska`uvawe.

z Pro~itaj gi izvadocite i opredeli koj tekst e raska`an, a koj e
preraska`an.
***
<Edna sabotna ve~er, dodeka tatko mi i majka mi sedea na ku}niot prag, zagledani vo vedrata, mirizliva proletna no}, majka mi
vozdivna:
Oh, kolku bi sakala utre da odnesam v crkva momina solza,
no gi nema pove}e nikade.
Za momini solzi godinava e ve}e docna. Ako gi nema vo
Pekolot, toga{ nikade gi nema, odgovori tatko mi.
Pri spomnuvaweto na Pekolot, siot zatrperiv i odvaj do~ekav
da staneme, da ja zaklu~am ku}ata i da si legneme. No}ta dolgo vreme
ne mo`ev da zaspijam, za{to postojano mi izleguva{e pred o~ite toa
stra{no mesto... >
Pre`ihov Voranc
131

***
<Edno vreme imalo dvajca bra}a `eneti. Tie si imale i po edno
dete. Otkako umrel tatko im, tie si ja delele ku}ata i bav~ata po
napola. Vo delot na bav~ata na edniot, imalo edna kru{a. Stopanot
na taa kru{a edna{, koga si jadele mleko, go ostavil tawir~eto so
mleko. Izlegla edna zmija od pod kru{ata, go ispila mlekoto i
ostavila eden altan (para). Ottoga{ ~ovekot po~nal nautro da ostava
po malku mleko, a zmijata mu ostavila altan...>
Narodna prikazna

Zaklu~ok

z Prviot tekst e raska`an. Raska`uvame nastani vo koi sme

u~estvuvale ili sme bile svedoci.
z Vtoriot tekst e preraska`an. Preraska`uvame nastani za koi
sme slu{nale, sme gi videle ili za niv sme ~itale.

Zada~i za naredniot ~as

(Rabota vo nivoa)

z Preraska`i go tekstot <@elbi>.

z Preraska`i go prviot izvadok (od avtorot Pre`ihov Voranc).
z Raska`i go vtoriot izvadok (od narodnata prikazna)
z Bidi raska`uva~ (narator). Prodol`i go izvadokot od pisatelot Pre`ihov Voranc.
z Na tekstot <@elbi> promeni mu go vovedniot del, odnosno
bidi raska`uva~ot i izmisli poinakov po~etok.
z Na ~asot ~itajte od sostavite. Diskutirajte za to~nosta na
izvr{enata zada~a i za izrazuvaweto na sou~enicite.

132

HRONOLO[KO I RETROSPEKTIVNO
RASKA@UVAWE

Razmislete!

z Pro~itajte go tekstot vnimavaj}i na redosledot na nastanite

koi se raska`ani.
z Razmislete vo koe lice e raska`an tekstot. (Vnimavaj! Potseti
se deka ne smee{ da gi poistovetuva{ naratorot i avtorot na tekstot.
Vsu{nost, avtorot go sozdava (obmisluva, smisluva), a naratorot
(raska`uva~ot).

ZBOGUM MOI PETNAESET GODINI

Klod KAMPAW
Nikoga{ nema da ja zaboravam no}ta za koja }e ti zboruvam sega.
Lekarot tuku{to si otide. Pred toa me odvede nastrana: <Vie ste mlad
i ste nejzin sin>, mi re~e, <No nemam pravo da krijam od vas deka rabotata e mnogu seriozna. Taa mo`e da umre no}va, isto kako {to mo`e da ozdravi i da umre po eden mesec ili po edna godina... >. Vo ku}ata bevme samo
so edna odbivna bolni~arka koja me smeta{e za sluga. Cvrsto re{en nad
nea da bidam cela no}, sednav kraj nejziniot krevet i ja dr`ev za raka.
Znae{, te{ko e sano} da bdee{ nad bolen {to go saka{. Nad nekoj {to e
vo bunilo, {to stenka, se zadu{uva. ^asovite izgledaat u`asno dolgi.
Jan zamol~a za mig. Verojatno se bori da go otfrli branot na
so`aluvawe i ne`nost, {to go zafati so spomenite.
Okolu tri i pol ~asot utrinata, taa me vikna. Me vikna sosem
tivko, no jas sepak ja razbrav: <Jan, slu{aj me. Dojdi poblisku!... >
Si go dobli`iv uvoto do nejzinata usta. <Ti ne si moj sin... >
povtoruva{e taa. <Ti ne si moj sin>. Pomisliv deka blada, a da ja smiram, {epotev: <O, mamo, jas sum tvoeto dete! Jas sum tvoeto mom~ence...> I ja miluvav po kosata. No, taa postojano povtoruva{e: <Ti ne si
moj sin... > Izgleda{e kako da bara ne{to, ne{to {to ne uspeva{e da
go ka`e. Najposle vozdivna dlaboko i re~e: <Ti si Norve`anec... Jas
te posvoiv za vreme na vojnata... >
I dodade u{te potivko, no jas jasno razbrav: <Ima eden kapetan,
francuski kapetan, koj znae nekoi raboti za tvoeto minato... Toj bil
vo vojska... so tvoeto semejstvo... vo momentot na dramata... Se vika...>
Di{e{e s pote{ko i pote{ko. Pomisliv deka ne }e mo`e da go
izgovori negovoto ime. <Se vika? >, pra{av sosem tivko. Na krajot re~e:
<Se vika kapetan Maroa...>
133

U~ime niz razgovor

z Vo koe lice e raska`an tekstot? (Potvrdete go toa so poso~uvawe glagoli.)

z Tekstot e: raska`an ili preraska`an? (Porazgovarajte za
odgovorot koj }e go dadete; koi elementi pridonesoa da go dadete
toj odgovor.)
z Porazgovarajte i za redosledot na nastanite. (Vo toa mo`e
da vi pomogne preraska`uvaweto na fabulata.)
z [to pretstavuva hronolo{koto raska`uvawe?
Raska`uvaweto na nastanite spored redosledot kako {to se
slu~uvale pretstavuva hronolo{ko raska`uvawe.

Da sporedime

z Objasnete gi zborovite: ni{an, beseda i voznes (so pomo{ na

nastavnikot)!
z Pro~itajte go izvadokot i sporedete go redosledot na nastanite od ovoj i od prethodniot tekst.

PRVO PEEWE
Trajan PETREVSKI
]e raska`am i za se}avawata na ona {to mi go raska`uvaa kako
dete. Ovde, daleku od rodniot kraj, se}avawata se mnogu va`ni...
Majka mi, spored nejzinoto ka`uvawe, i spored ka`uvawata na
svoi bliski od na{ata loza, mnogu se izraduvala koga sum se rodil
`iv i zdrav i svojata radost ne izdr`ala da ne ja iska`e niz pesna.
Propeala, iako u{te `alela po tatka (umrel pred da se rodam), propeala i proplakala. Kako da sakala so svoeto prvo peewe da me zadoi
so `ubov za narodnata pesna...
I moite bra}a, Dimitrija, Tane, mate, Apostol i Naum, ja delele
radosta na majka mi, no najzagri`en za moeto rastewe bil bratot mitre. Toj mi be{e najgolemata potkrepa i mi go otvora{e patot. Negovite
pou~itelni besedi se vsaduvaa vo moeto srce...
***
z Na koi migovi se se}ava raska`uva~ot (naratorot)?
z Od kakvi ~uvstva bila preplavena majkata?
z So {to sakala da go <zadoi> svoeto dete?
134

z Koj od bra}ata bil najzagri`en za najmaloto dete vo semejstvoto?

z Preku ~ii ka`uvawa raska`uva~ot bil zapoznat so ona {to go
raska`uva?
z Sporedete go ovoj tekst so izvadokot <Zbogum moi petnaeset
godini> po na~inot (redosledot) na koj se raska`ani nastanite.

Z aklu~ok

Sogledavte deka vo tekstot <Prvo peewe> raska`uva~ot gi raska`uva nastanite spored se}avawata. Takviot na~in na raska`uvawe,
so navra}awe na nastanite koi nekoga{ se slu~uvale, se narekuva
retrospektivno raska`uvawe.

Zada~i za naredniot ~as

z Podelete se na tri grupi i sekoja neka dobie edna od zada~ite:
1. Prvata grupa u~enici neka porazgovara so najbliskite za
nivnite se}avawa koga ste se rodile. Potoa napi{ete sostav vo
prvo lice, retrospektivno, spored tie ka`uvawa.
2. Vtorata grupa, odnosno u~eniciteraska`uva~i neka napi{at (izmislat) drug po~etok na tekstot <Prvo peewe>.
3. U~enicite od tretata grupa neka go prodol`at tekstot
<Zbogum moi petnaeset godini> so hronolo{ko raska`uvawe.
z Na ~asot ~itajte od sostavite i diskutirajte za: uspe{nosta na izvr{enata zada~a spored barawata, za izrazuvaweto,
t.e. stilskata oboenost na sostavite, no i za ~itaweto.

135

TRANSFORMACIJA NA DIREKTEN ISKAZ

VO INDIREKTEN I OBRATNO

Literaturno kat~e
Vo na{ata sekojdnevna komunikacija koristime direkten i indirekten iskaz. I vo literaturata, vo tvorbite koi gi ~itame, sretnuvame direktni iska`uvawa na likovite (direkten govor) i indirektni iska`uvawa na likovite (indirekten iskaz).
Vo tekstovite koi sledat, }e prepoznae{ direkten i indirekten
govor na likovite. Poso~ete gi (citirajte gi) i dvata vida iskazi.

KRALE MARKO JA ZAGUBIL SILATA

(Legenda)
Vo tie stari vremiwa, koga {etale Bog i Krale Mako pobratimi.
Marko ima{e golema sila: mo`e{e da ja prevrti zemjata naopaku! Koga
vide Bog toa ~udo, ja sobra te`inata na zemjata vo edna vre}a i sedna
na patot kaj {to vrve{e Marko. Marko pominal tuka.
More, sinko, ela pokreni mi ja vre}ava! mu vikna Bog.
Posegnal Marko so sabjata ka~en na kowot {to go javal i mu ja
krenal vre}ata na ramo na stariot.
Toga{ go pra{al Bog:
Kade }e odi{, bre, sinko?
Marko mu rekol:
]e go baram krajot na zemjava i }e ja svrtam naopaku!
Se ispla{il Bog oti Marko ima{e golema sila, premislil i
mu ja zel Bo`jata sila. Izlegol pak Bog pred Marka. Ja sobral
te`inata na zemjata vo eden zobnik.
Ela, bre sinko, da mi go pokreni{ zobnikot na grbot.
Oti{ol Marko, posegnal so vrvot na sabjata i ne mo`e! Go
fatil zobnikot so ednata raka, se obidel da go krene zobnikot i ne
mo`e! Fatil i so drugata raka pak ne mo`e. Marko se setil kako
stanala rabotata i rekol:
Aman, dedo!
A, pobratime, rekol Bog, me nadmina ti?! [to ima{ vek da
go pro`ivee{ so lagi, so magii; a so golema juna{tina, so Bo`ja sila,
kako dosega ne!
136

Da porazgovarame za tekstot

z Objasnete go zborot zobnik. (Pobarajte objasnuvawe vo

Re~nikot na makedonski jazik ili pra{ajte go nastavnikot.)
z Otkrijte ja temata na tekstot.
z Nekolku u~enici iska`uvaat svoi misli za idejata od tekstot. Odberete edna koja vi se ~ini najdobra.
z Od nabrojanite osobini, poso~ete koi se soodvetni za likot
Krale Marko:
skromen
dobrodetel
koristoqubiv
mudar
falbaxija
srame`liv
zloupotrebuva
osvetoqubiv
z Otkako }e gi odberete osobinite koi mo`at da mu se pripi{at na Krale Marko, diskutirajte od koi delovi vo tekstot go
zaklu~ivte toa.

Sporedete gi tekstovite

z Otkako }e go pro~itate izvadokot, sporedete gi iskazite (direktni i indirketni).

< ... Da, navistina Sowa e moja najdobra drugarka. U~ime
vo isto oddelenie, se dru`ime i po ~asovite, zaedno izleguvame. Sepak, ~estopati se pra{uvam dali mi e navistina najdobra drugarka?! Ova pra{awe si go postavuvam za{to re~isi
sekoga{ ne{to mi zabele`uva, ili na mojot izgled, ili na moeto
odnesuvawe. Koga }e oble~am novi pantaloni, veli deka se staromodni, deka <ne sum vo trend>. Edna{, koga odevme na izlet,
za moite novi farmerki re~e deka <se od vremeto na baba mi>.
Moite bluzi, mai~ki i xemper~iwa gi narekuva <partal~iwa>.
A za mojata frizura? [to da vi ka`am sum imala kosa vitkana
kako kaj Crncite od Afrika. Bev presre}na koga izlegovme so
na{eto dru{tvo vo novootvorenoto kafule. I? Povtorno mojata
Sowa mi go rasipa raspolo`enieto. Pred site re~e deka nemam
neguvani nokti kako nejzinite za{to gi grickam koga sum nervozna. A {to se slu~i koga onaka nervozna ne vnimavav i ja isturiv ~a{ata so kokakola? Sowa ne mo`e{e da ne iskomentira deka postojano sum taka nesmasna i ova ne e ni{to novo za
mene... >
(Od u~eni~ki sostav)

137

Da porazgovarame za tekstot

z Vo koe lice e raska`an izvadokot?

z Koja e temata vo izvadokot?
z Koi karakterni osobini mo`e da se pripi{at na Sowa?
z Vo tekstot naratorot (raska`uva~ot) primenil: direkten
ili indirekten iskaz? Otkako }e se opredelite za eden od odgovorite, objasnete od koi elementi go zaklu~ivte toa. (Vo toa }e
vi pomogne sporedbata so prethodniot tekst, pri {to }e mo`ete
lesno da napravite razlika.)

Zada~a za na ~as
z Podelete se vo dve grupi. Ednata grupa neka se podgotvi direktniot iskaz od tekstot da go transformira vo indirekten, a drugata
grupa, indirektniot iskaz vo tekstot da go pretvori vo direkten iskaz
z Prezentirajte usno na ~asot i diskutirajte za uspe{nosta ili
neuspe{nosta na transformacijata na iskazite. Pri toa, uka`ete i
na storenite gre{ki, no ne zaboravajte da gi i pofalbite za uspe{nite
prezentirawa.

Zada~a za doma
z Vo tetratkite napi{ete sostav vo koj }e raska`uvate za svojot
najdobar drugar ili za svojata najdobra drugarka. No, nemoj da opi{uvate fizi~ki (nadvore{ni) karakteristiki, tuku }e raska`uvate
za negovite (nejzinite) karakterni osobini.
z Na naredniot ~as ~itajte gi doma{nite zada~i i ocenuvajte se
me|usebe, no so diskusija zo{to tokmu taka ste gi ocenile zada~ite.

138

OPI[UVAWE
(deskripcija)

OPIS NA LIK I LI^NOST

Literaturno kat~e
Opisot e biten element vo literaturnata tvorba. Toj za ~itatelot pretstavuva <slika so zborovi>. Poto~no, opi{uvaweto ni ovozmo`uva da si sozdavame vizuelna pretstava za ona {to go ~itame.
Vo tvorbite sretnuvame opisi na: likovi, predmeti, prirodni pojavi, na prirodata voop{to (pejza`i), na objekti, na prostorii i sl.

Sporedete!

z Pro~itajte gi vnimatelno dvata teksta. Sporedete gi opisite

na likovite i sogledajte za kakvi likovi stanuva zbor.

LIKOT NA BOJAN
Otkako go pro~itav detskiot roman <Bojan>, po~uvstvuvav deka
sakam da bidam kako nego. Se pra{uvate zo{to? Bojan e dete na dvanaesetina godini, slabi~ko, ne mnogu visoko, so ne`na stava. No, toj
poka`al golema hrabrost, upornost i snaodlivost koga se na{ol sam
vo dedovata ku}a na padinite na planinata. Pisatelot Gligor Popovski, preku postapkite na Bojan, negovata gri`livost za `ivotnite, za
stariot dedo, prijatel na negoviot dedo, kako da sakal da ni poka`e
kako niz nevoljite na koi naiduvame, za~ekoruvame vo svetot na vozrasnite.>
(Izvadok od sostav na u~enik)
***

MOJATA BABA
Koga dobiv zada~a da opi{am li~nost na koja beskrajno se
voshituvam, vo mene nema{e dvoumewe. ]e pi{uvam za mojata baba.
Dedo mi, nejziniot soprug, po~inal koga majka mi i vujko mi, bratot
na mojata majka, imale samo osum godini. (Tie se bliznaci.) Ostanala
sama da se gri`i za s: za domot, za dvete deca, za zarabotuvaweto
pari neophodni za pre`ivuvawe, za {koluvaweto na decata. I sekoga{
139

~esno, gordo i so upornost se spravuvala pred te{kotiite koi naiduvale vo `ivotot. Taa e takva i denes. Penzionerka koja ne prestanuva
da im pomaga na svoite deca koi imaat oformeno svoi semejstva. I
sekoga{ zboruva tivko, poleka, bez nervoza odgovara na sekoe pra{awe od nas, nejzinite vnuci, koi gi qubi najmnogu... >
(Izvadok od sostav na u~enik)
z Ve}e sogleda deka vo prviot izvadok u~enikot opi{al lik od
pro~itana kniga. A vo vtoriot izvadok, eden u~enik opi{uva li~nost,
odnosno svojata baba.
z Zna~i, treba da pravi{ razlika me|u lik i li~nost.

Zada~a za doma
(Sekoj u~enik odbira edna tema za koja }e napi{e sostav.)
1. Li~nost koja me voodu{evuva so svoite postapki
2. Zapoznav novo drugar~e
3. Ne sakam da nalikuvam na taa li~nost
4. Prika`i gi na {emi dobrite i lo{ite osobini kaj lu|eto.
(Precrtaj gi vo tetratka i uredno popolni gi.)
dobri
osobini

lo{i
osobini

Na ~as ~itajte gi doma{nite zada~i i diskutirajte za uspe{nosta na

zada~ite.

140

OPIS NA LIK

Literaturno kat~e
Likovite se nositeli na nastanite koi se raska`uvaat vo edna
epska tvorba. Zna~i, tie se nositeli na fabulata. Sekoj lik vo sebe
nosi vnatre{ni (karakterni) osobini i nadvore{ni (fizi~ki) osobini. Nadvore{nite osobini gi sogleduvame od opisite koi gi dava
avtorot na tvorbata. A vnatre{nite osobini gi sogleduvame od zborovite na avtorot i od postapkite na likovite.

Razmislete!

z Pro~itajte gi izvadocite od raskazot koj sledi.

z Obrnete vnimanie na opisite na likovite (nadvore{ni i vnatre{ni).
z Razmislete za naglasenite zborovi vo tekstot.

EMILIJA
Tome ARSOVSKI
<Ema be{e sre}na. Po malku be{e neprijatno poradi toa, no
mora{e da priznae deka ~ovek, osobeno edna mlada devojka, {to ne
retko mora da se ~uvstvuva polaskata poradi ma{kite pogledi {to
se vrtea po nea treba ve}e edna{ slobodno da krene glava i vo `ivotot {to nastapuva, da pogledne so otvoreni o~i... Ne, taa ne `ale{e
za godinite bez pro{etki po ulicite ili po sen~estite alei na golemiot park. Eh, Emilija, namurtena ubavice, pet leta, pet eseni, pet
zimi i pet proleti...
Za devojka {to sama go vodi maloto doma}instvo i gi nosi na
grb site gri`i okolu ve~no bolniot tatko, toa mora{e da bide taka...
Duri i sega ne mo`e{e da si go zamisli tatka si poinaku, osven
potpren so edna raka vrz noviot bastun, dodeka so drugata se dr`i za
krstot. Kov~estite prsti, isu{enata glava so dlapki od koi treskavi~no sjaat o~ite, `ilest vrat crn kako zemja i suv, suv do suvite
noze. Za volja na vistinata, taa zaradi nego i se zapi{a na medicina,
ponesena od naivnata zabluda oti }e stane lekar i }e go krene toj
starec, taa ma{ina za ka{lawe ...>
141

* Zabele{ka: Ova e eden od prekrasnite raskazi na makedonskiot

pisatel Tome Arsovski, od zbirkata naslovena kako <Paradoksalni
raskazi>. Vo nego raska`uva~ot n zapoznava so likot na devojkata
Emilija, koja `ivee samo so bolniot tatko i vo siroma{tija. So golem
trud, no i upornost, zavr{uva medicina. Dodeka ~eka {ansa da go polaga
posledniot prakti~en ispit se slu~uva zemjotresot vo Skopje (1963
godina). Kako lekar pomaga vo bitkata so povredenite. Ja povikuvaat
da go ispita i da dade iskaz za mrtvoto telo na star ~oveksamoubiec.
Dodeka se podgotvuva pred Komisijata da go polo`i i ovoj ispit, gleda
deka samoubiecot e nejziniot tatko. So te{ko srce, so roj misli, no
bez nekoj da zabele`i, ja izvr{uva zada~ata...

Razgovarame za tekstot

z Otkako }e ja pro~itate bele{kata za ovoj raskaz, sodr`inata }e vi bide pojasna.

z Koi se tie <pet leta, eseni, zimi i proleti> za koi pi{uva
avtorot?
z So ~itawe na zborovite i re~enicite vo prviot del od izvadokot, poso~ete gi opisite na devojkata Emilija. Opredelete koi
od niv se nadvore{ni (fizi~ki) opisi na likot, a koi se karakterni (vnatre{ni) osobini.
z Kakov vid opis (opi{uvawe) zabele`avte za tatkoto? Potkrepete go odgovorot so citirawe zborovi od teksot.
z Koja e pri~inita za opredelbata na Emilija da studira medicina?
z Koi izrazni sredstva gi prepoznavte vo opisot na tatkoto?
z Na {to se odnesuvaat zborovite <taa ma{ina za
ka{lawe>?

Da gi utvrdime znaewata

z Za naredniot ~as sekoj u~enik da podgotvi opis (nadvore{en i

vnatre{en) na lik od pro~itana kniga. Vklu~ete ja i fantazijata, pa
kako vistinski narator (raska`uva~) vmetnete i va{i zamisli vo opisot na likot.

142

OPIS NA PREDMET,
NA PRIRODNA POJAVA
I NA PEJZA@

Prisetete se

z Povtorete gi sodr`inite koi gi izu~uvavte dosega za opisot

(opi{uvaweto).
z Vnimatelno pro~itajte gi izvadocite koi sledat za da ja sogledate slikovitosta na opisite i izraznite sredstva koi avtorite
gi upotrebile.
* * *
<... Vo sobata na dedo vleguvam so po~it. Verojatno zaradi
starite predmeti koi taka uredno gi smestil vo nea. Soba muzej. Gi
donese koga mora{e da go napu{ti rodnoto selo i da se preseli kaj
nas. Sakam da gi razgleduvam site. No, ona od {to te{ko go odvojuvam
pogledot e par~e tkaenina. Dedo veli deka toa e del od gali~ka narodna
nosija, koe baba mi go tkaela, go vezela i go ukrasila. Kolku ubavi
{ari navezeni so crn, crven i `olt konec! A ni{kite? Visat od site
~etiri strani na tkaeninata. Gusti, izvrzani vo jazli kako top~iwa.
Na kraevite visat stari, srebreni petlici. Sekoj mig imam ~uvstvo
deka }e zayvonat...>
(Izvadok od u~eni~ki raskaz)
* * *
<... Po~na edno mnogu ubavo vreme na budewe, cutewe i plodewe.
Mirnoto yvezdeno nebo be{e potonalo vo sonliva dremka. Naedna{,
crnite oblaci se prikradoa kako neprijatelski vojnici i gi zazedoa
mirnoto prostranstvo. Neboto zasvetka kako vo no}ta da se zapalija
site negovi svetilki. Se osvetli celata okolina den! Po~na da grmi
kako ne{to da se uriva, pa s posilno tatnewe i kinewe na neboto koe
pla~e. I odedna{ krauuu.. Nastana golem nebesen po`ar. Plamenite
jazici po~naa da sleguvaat kon zemjata...>
(Milo{ Babovi})
* * *
<... @an brzo se spu{ta{e po rit~eto. I ne be{e toa nekoj visok
rid! Selanite go po{umuvale so najrazli~ni vidovi drvja i grmu{ki.
Ima{e i drvja koi nudea so~ni plodovi: sitni i vkusni kru{ki, `olti
i modri slivi, kapinki... Ita{e @an po tesnata pateka koja vode{e
143

kon dedovata niva. Celoto rit~e be{e pro{arano tokmu so takvi tesni
pateki. Mora{e da zastane za da si go povrati zdivot. Pogledna udolu.
Kakov pogled, kakva milina! Se rasposlala dedovata niva, a vo nea
nate`nalo `itnoto klasje. A okolu nego gordo se izdignale son~ogledite, tolku sli~ni na sonca. Milina da gleda{!.. ...>
(Romen Rolan)

Razgovor za tekstot

z [to e opi{ano vo prviot izvadok? Koi izrazni sredstva

(stilski figuri) go koristel avtorot za da ja zbogati slikovitosta na tekstot? Objasnete gi zborovite jazli i petlici.
z Preraska`ete go vtoriot tekst so svoi zborovi kako zamena
na zborovite koi gi upotrebil avtorot za da go opi{e nevremeto.
Naglasete gi i stilskite figuri na koi naiduvate pri ~itaweto
na tekstot.
z [to opi{al avtorot vo tretiot izvadok? Kako se vika takviot opis? So koi izrazni sredstva sozdal tolku vpe~atliv opis?

Literaturno kat~e
z Pejza`ot pretstavuva opi{uvawe na prirodata ili pak delovi od nea.
z Opi{uvaweto na predmetite, prirodnite pojavi, pejza`ite
~estopati gi sretnuvame vo literaturnite tvorbi. Tie mo`at da
pretstavuvaat i temi na koi avtorite gi sozdavaat svoite tvorbi, no
mo`at da bidat zastapuvani i kako delovi od nekoja tvorba vo koja
se obrabotuva druga tema.
z Verojatno zabele`avte vo izvadocite deka pri opi{uvaweto
se koristat i auditivnite i vizuelnite elementi.
z Opisite gi sretnuvame i vo lirskite i vo epskite tvorbi.

Zada~a za naredniot ~as

z Edna grupa u~enici neka napi{e sostavi vo koi }e opi{uva

predmeti. Druga grupa neka sostavi pesni vo koi }e opi{e prirodna
pojava. A tretatat grupa neka tvori pejza`i (vo poezija ili proza).
z Trite grupi treba da koristat stilski figuri, auditivni i
vizuelni elementi.
z Na ~asot ~itajte gi tvorbite i diskutirajte za uspe{nosta vo
tvoreweto (spored prethodno dadenite upatstva) i za stilot so koj
se sozdadeni (ubavi re~enici, jasni misli, bogat re~nik).
144

IZVESTUVAWE
(soop{tenie i vest)

SOOP[TENIE

Razmislete!

z Vo sekojdnevieto ~esto ~itate tekstovi koi ve izvestuvaat za

nekoj va`en nastan ili slu~ka. Pro~itajte gi tekstovite i obrnete
vnimanie na sodr`inata vo niv, kako i na stilot i jazikot na koi se
napi{ani.

Va`no!
Im se soop{tuva na site u~enici deka vo petok, vo 12 ~asot, }e
zapo~nat aktivnostite za odbele`uvawe na Denot na u~ili{teto. Site
zainteresirani u~enici koi imaat podgotveno to~ki so koi sakaat da
nastapat, da se prijavat kaj odgovornite nastavnici najdocna do sreda.

Kulturno kat~e
Direkcijata za kultura i umetnost im soop{tuva na gra|anite
vo na{ata op{tina deka od idniot mesec, vo Domot na kulturata }e
bidat otvoreni kulturni kat~iwa kade }e bidat izlo`eni tvorbi od
mladite koi `iveat vo op{tinata (sliki, fotografii, literaturni
tvorbi i dr.), a }e nastapuvaat i mladi muzi~ki umetnici. Se povikuvaat gra|anite da zemat u~estvo i da dadat svoj pridones vo kulturnoto
vozdignuvawe na na{ite mladi `iteli.

Razgovor za tekstovite

z Kakva razlika otkri vo odnos na stilot i na jazikot na koi se

napi{ani ovie tekstovi, vo sporedba so literaturnite dela?
z So kakva cel se napi{ani tekstovite?
z Koi osobini na literaturno delo ne gi pronajde vo ovie
tekstovi?

Zaklu~ok

Tekstovite {to sekojdnevno gi slu{a{ ili ~ita{, a vo koi se

soop{tuva nekoj va`en nastan za po{irokata javnost, se vikaat soop{tenija. Tie po svojot oblik i po sodr`inata se razlikuvaat od
145

literaturen tekst. Napi{ani se kratko i jasno, vistinito i

pregledno, so cel za podobro prifa}awe na podatocite {to se
prezentiraat vo niv.
I ovie tekstovi pridonesuvaat za zbogatuvawe na va{ata
govorna i pismena kultura.

Zada~i
z Napi{ete soop{tenija za nastan {to }e se slu~i vo va{eto
u~ili{te, naselba, grad, selo. Mo`ete da ja koristite i va{ata
fantazija i da soop{tite ne{to {to bi sakale da se slu~uva.
Prezentirajte gi na ~asot
z Pronajdete soop{tenija vo vesnicite i diskutirajte za nivnata sodr`ina i sostav.

VEST

Razmislete!

z Sogledajte koi elementi (podatoci) gi sodr`at tekstovite koi

sledat.

Nagradeni najuspe{nite
V~era, vo 19 ~asot, vo Nacionalniot teatar se odr`a sve~enost
na koja im bea vra~eni nagradite na najdobrite u~enici od celata zemja
koi se natprevaruvaa na Olimpijadata na znaewata. Be{e organizirana
i priredba na koja nastapija mladi talenti od muzi~koto u~ili{te.
Bea nagradeni deset u~enici koi se natprevaruvaa po site nastavni
predmeti. Tie dobija kompleti so vredni knigi i diplomi, kako prednost za zapi{uvawe vo obrazovnite institucii koi }e gi odberat. Nagradite im gi vra~i Pretsedatelot na manifestacijata, gdin Petar
Petrovski.

Organiziran odmor
U~ili{niot odbor na U~ili{teto v~era, na sostanokot odr`an
vo 17 ~asot vo nastavni~kata kancelarija, donese odluka ova leto da
se organizira letuvawe za site zainteresirani u~enici vo detskite
odmorali{ta vo Ohrid, Struga i Dojran. Smenite se organizirani na
sekoi deset dena, a }e bide vklu~eno i razgleduvawe na istoriskite
sopomenici vo okolinata na turisti~kite mesta, s so cel u~enicite
da imaat aktiven odmor.
146

Razgovor za tekstovite

z Na koi pra{awa mo`ete da dobiete odgovori od tekstovite?

z Nabrojte koi s podatoci gi doznavte od tekstovite.

Zaklu~ok

Kusoto izvestuvawe za nekoj nov i zna~aen nastan se vika

vest. Vesta treba da bide navremena, vistinita, aktuelna, interesna i da dava odgovor na pra{awata: koj, {to, kade, koga,
zo{to, kako. Vo vesta se zapoznavate so odredeni podatoci za
nekoj nastan vo kratki crti (mesto, vreme, povod, pri~ina, tek na
nastanot, nositel), so jasen i precizen jazik karakteristi~en
za novinarskiot stil. Vesti ~itame vo vesnicite, a tie se i sostaven del na vestite na radio, TV, no i na elektronskite internet portali.

Zada~a

Prosledete nekolku vesti od informativnite elektronski

mediumi ili pro~itajte vo vesnicite. Pronajdete gi vo niv odgovorite
i podatocite koi treba da gi dobiete od vesta.

Individualna rabota
Napi{ete vest za nastan od va{ata okolina i prezentirajte ja
na ~asot. Analizirajte gi jazikot i sodr`inata na vesta. Upotrebete
ja i svojata fantazija za da sooop{tite vest koja sakate navistina da
ja ~uete (pro~itate).

147

148

M EDIUMSKA KULTURA

<Filozofor Volter rekol deka, ~ovekot ne mo`e

da go saka toa {to ne go poznava! Zatoa treba sekoj
od nas da go u~i svojot jazik za da go zapoznae {to
podobro, a qubovta kon jazikot toga{ }e dojde
sama po sebe.>
(Bla`e Koneski)
149

 VIDOVI FILMOVI SPORED NAMENATA

I SPORED SODR@INATA

ANIMIRAN FILM
DOKUMENTAREN FILM

RADIO I TV EMISII
DELOVI NA PE^ATENO DELO
(pasus, predgovor, pogovor, glava, tom)

150

VIDOVI FILMOVI SPORED NAMENATA

I SPORED SODR@INATA

Mediumsko kat~e

z Gledaweto filmovi pretstavuva sekojdnevie za sovremeniot

~ovek. Vlijanieto na filmot i junacite vo nego e ogromno. Posebno kaj
decata koi sosema mu se predavaat na ona {to go gledaat vo filmovite.
^estopati tie se poistovetuvaat so junacite vo filmovite i go imitiraat
nivnoto odnesuvawe.
z Ottamu doa|a i potrebata vie decata, dodeka gi gledate filmovite,
da razmisluvate za pozitivnite i negativnite postapki na likovite.
Sekako, da sfatite deka postapkite na ovie vtorite, negativnite, treba da
gi otfrlite, da gi osudite i da ne gi imitirate.
z Filmovite se razlikuvaat spored svojata namena i po sodr`inata.

Razmislete i razgovorajte

z Vo dvete tabeli se nabrojani vidovite filmovi. Otkako sekoj

individualno }e gi razgleda i }e razmisli za nivnata sodr`ina, }e
razgovarate za toa kakvi sodr`ini prezentiraat tie filmovi. Nema da vi
bide te{ko ako dobro razmislite za{to samite imiwa na vidovite filmovi
vi uka`uvaat na nivnite sodr`ini. Zna~i, nema definicii. Sekako, tuka
e i nastavnikot koj }e vi pomogne vo zaklu~ocite.
Vidovi filmovi spored nivnata namena
zabavni
umetni~ki
prosvetni

reklamni
informativni
nau~no-popularni

Vidovi filmovi spored nivnata sodr`ina

borbeni (istoriski)

vestern (kaubojski)

fantasti~ni

psiholo{ki drami

avanturisti~ki

qubovni

detski

kriminalisti~ki

z Zabele{ka: ^estopati ne mo`e da se opredeli vidot na filmot

za{to vo nego se isprepletuvaat elementi od pove}e vidovi. Na primer:
Filmot e reklamen, no toj i informira. Ili, filmot e detski, no ima i
avanturisti~ki elementi.
151

Podgotovka za ~as

(Individualna zada~a)
z Sekoj od vas vo tetratkata }e odgovori na pra{awata koi sledat;
sekako pi{uvate za filmot koj vie }e si go odberete.
1. Naslov na filmot i vidot (spored namenata i sodr`inata)
2. Preraska`i ja fabulata na filmot
3. Opredeli ja temata i idejata od filmot
4. Nabroj gi glavnite i sporednite likovi (nivnite me|usebni odnosi,
t.e. koj komu {to mu e)
5. Koi postapki na likovite gi opravduva{ i zo{to; koi postapki na
likovite ne gi opravduva{ i zo{to?

ANIMIRAN FILM

Se prisetuvame
i razgovarame

Omileni detski filmovi se onie vo koi glavnite junaci se nacrtani ili pretstaveni so kukli. Prisetete se koi filmovi i kukleni pretstavi ste gi gledale. Zo{to tie vi bile interesni i neobi~ni? Po {to se razlikuvaat ovie filmovi od igranite?

Mediumsko kat~e
Filmovite vo koi se o`ivuvaat i se stavaat vo dvi`ewe crte`ite, siluetite, oblacite, boite i sli~no, se vikaat animirani filmovi.
Vo zavisnost od toa koj vid tehnika e upotrebena pri snimaweto, animiraniot film mo`e da bide crtan, kuklen, so silueti, so
predmeti i sl.
Crtanite filmovi se odlikuvaat so <`ivi crte`i>, boja i ritam. Granicata me|u realnosta i nerealnosta e izbri{ana, mrtvite
predmeti o`ivuvaat, a su{testvata i rastenijata dobivaat karakter
na predmeti. Crtaniot film go usovr{il Volt Dizni (19011966) ~ii
junaci: se trite prasenca, Pajo Patorot, [iqo, Pluton, Miki Maus.
Kuklena pretstava glavnite likovi se kukli ~ij govor go pozajmuvaat akteri. Mo`e da se izveduvaat na scena vo teatar, no i vo
specijalno izrabotena podvi`na scena kade napred se gledaat kuklite,
a vo zadnina se akterite koi gi dvi`at nivnite race i noze, telo i
glava i zboruvaat.
152

Za doma

z Prosledete crtan film ili kuklena pretstava (mo`e vo teatar ili na DVD.) Naredniot ~as diskutirajte za likovite i nivnite
karakteri. Voo~ete gi razlikite me|u kuklena pretstava i crtan film.
Napravete tabeli vo koi }e gi vpi{ete razlikite i sli~nostite me|u
niv.

Bidi kreativen

Obidete se da napravite crte`i vo koi }e prika`ete odreden

lik i negovite postapki (strip). Stavete gi vo dvi`ewe i }e dobiete
podvi`na slika. Prezentirajte gi stripovite i nivnata sodr`ina na
~asot i napravete yiden vesnik od va{ite izrabotki.

153

DOKUMENTAREN FILM

Podgotovka za ~as
(Individualna zada~a)

z Sekoj u~enik da se priseti na ve}e gledan dokumentaren

film ili da se informira za da prosledi takov vid film.
z Potoa pismeno da odgovori na pra{awata koi sledat:
1. Naslov na filmot i temata koja ja obrabotuva (od naukata, od
sekojdnevieto, od istorijata i sl.)
2. Kratka sodr`ina na filmot
3. Lokacii kade {to e snimen filmot
4. Koi novi podatoci (soznanija, li~nosti, predeli i sl.) gi nau~i
od filmot
5. Tvoj komentar (kritika, ocenka) za filmot
z Podgotovkite }e gi prezentirate na ~asot i diskutirajte
(komentirajte) za ~uenoto.

Mediumsko kat~e
z So dokumentarnite filmovi, na filmska lenta se zabele`uvaat (snimaat) nastani od: sekojdnevniot `ivot, istorijata, prirodata, kulturata, sportot, naukata i dr.
z Sodr`inite na dokumentarnite filmovi se vistiniti, se snimaat na lice mesto kade {to se odvivaat nastanite.
z Ovie filmovi mo`at da se sporedat so litearaturnoto delo
raskaz za{to imaat tema, likovi, sodr`ina. (Iako ima i razlika
me|u niv.)
z Za razlika od igranite filmovi, koi se snimaat so prethodna podgotovka za s ona {to }e se snima, dokumentarnite filmovi
se snimaat na lice mesto kade {to se odviva nastanot i ne mo`e da
se predvidi tekot na nastanot.
z So sledewe na dokumentarnite filmovi gi zbogatuvame na{ite soznanija od site oblasti na `iveeweto.
154

RADIO I TV EMISII

Da vi bide pojasno

z Elektronskite mediumi, radioto i televizijata, se mo{ne

popularni sredstva za informirawe, zabava i komunikacija me|u lu|eto.
z I dvata mediumi sekojdnevno emituvaat programi sostaveni od razli~en vid emisii:
1. Obrazovni, koi obrabotuvaat temi od koi slu{atelite i gleda~ite gi zbogatuvaat svoite znaewa od razli~ni oblasti (naukata,
tehnikata, umetnosta i sl.).
2. Informativni, koi informiraat za aktuelni nastani od zemjata i svetot.
3. Zabavni, koi se osmisleni da gi zabavuvaat lu|eto, a takvi
se: muzi~ki emisii, humoristi~ni, radio i TV drami i filmovi, kvizovi, razgovori vo studijata i dr.
4. Detskite emisii obrabotuvaat temi od `ivotot na decata, a
imaat razli~en karakter: muzi~ki emisii, kvizovi, zabavni emisii,
potoa emisii snimeni vo u~ili{tata, obrazovni emisii i sl.
z Emisiite mo`at da bidat snimeni ili direktno prenesuvani
na programata.
z Za izborot od radio i TV emisii, slu{atelite i gleda~ite
mo`at da se informiraat direktno od mediumite i od dnevnite
vesnici ili od specijalizirani spisanija za radio i TV programi.

Aktivnosti
za naredniot ~as
z Od radio i TV programata odberete emisii koi }e gi prosledite. Potrudete se toa da bidat razli~ni vidovi, spored va{iot interes.

z Za ~asot imajte podgotveno bele{ki koi ste gi vodele

dodeka ste ja sledele emisijata i koi }e gi prezentirate (vidot
na emisijata, sodr`inata, {to te privleklo da ja slu{a{ ili
gleda{, ocenka za nea i sl.).
155

DELOVI NA PE^ATENO DELO

(pasus, predgovor, pogovor, glava, tom)

Podgotovka za ~as
z Sekoj u~enik da ja donese na ~asot svojata omilena kniga.

z Nastavnikot isto taka nosi edna (po mo`nost i pove}e) kniga

vo koja se zastapeni gorespomenatite delovi.
z Se ostava vreme u~enicite da gi razgledaat knigite, od prvata
do poslednata strana, me|usebe da porazgovaraat, da poglednat i od
knigite na svoite drugar~iwa.
z Se poveduva diskusija {to zabele`ale vo knigite, (delovite
vo niv i sl.).

Podgotovka za ~as

z Pokraj toa {to knigite imaat: korici so naslov i avtor, imaat stranica za izdava~, urednik i sl., imaat i drugi elementi.
z Literaturnite dela sodr`at i:
a) pasus pe~atena celina od eden do drug nov red;
b) predgovor del koj e napi{an so cel ~itatelot da se
upati vo sodr`inata na deloto;
v) pogovor sledi po krajot na sodr`inata i e poseben tekst
vo koj se dava ocenka za deloto, se analizira kriti~ki, a mo`e
da sodr`i i biografija za avtorot, detali bitni od `ivotot na
avtorot koi vlijaele na sozdavawe na deloto;
g) glava celina vo sodr`inata na deloto koja pretstavuva
zaokru`en del na odredeno slu~uvawe. (Mo`e da ima podnaslovi
ili glavite da bidat obele`ani so brojki.)
d) tom deloto mo`e da bide sostaveno od pove}e knigi
povrzani sodr`inski vo edno. (Primer: Site narodni umotvorbi
sobrani od Marko Cepenkov se sodr`ani vo deset poedine~ni
knigitomovi.)

156

RE^NIK NA NEPOZNATI ZBOROVI

A
aren dobar
arslan lav (prenosno: jak,
silen, krupen)
B
badnik gran~e od dab
bajraci znamiwa
bah~i gradini
baca baknam
biser't biser
bozdugana staro oru`je
V
ve`di ve|i
volno so voqa (raspolo`eno,
sre}no)
vrutok izvor
G
gazja vid maslo
gled pogled
gro{oi stari pari
guguv~e mlado od gugutka
D
daq (mi) dali
daroi darovi, podaroci
daskal u~itel
deka kade ({to)
doodile se sobrale
drobnato siten
dur dodeka, duri da
E
elegi~no ta`no

@
`iveja~ka `ivot
Z
zavet poraka, vetuvawe
zaptija (turski) policaec
za{~o zo{to
Y
yift asfalt (da sveti)
I
izme}ar sluga
iskalija izgradija, (vospitaa,
izrasnaa)
J
jaz kanal, prokop (za voda)
K
kad'no gospo|o
kinisaa trgnaa
korija {uma
koxa mnogu
kukumjavko kuka, se `ali
L
li~ota ubavina
M
m'`i{ ma`i{
me|i granici
moder (modar) temno sin
molkoma mol~elivo, tivko
moti~e (motika) alatka za
kopawe
157

N
naeza nasilno vleguvawe
nasrdila nalutila
nayre yirne, vidi kri{um
niet naumi (pomisli)
ni{an beleg, obele`je
W
wowa nejzino (dete)
O
odilo odelo
oka stara merka
opinci vid obuvki od
svinska ko`a
o{te u{te
P
pastorka zateknato dete
p't pat; p'ti pati
pewu{ka del od drvo (steblo)
petlica kop~e
poakikatna posposobna
polozi o`neani delovi od niva
poriv `elba, pottik
potpolo{ka ptica (vid)
praj pravi, ~ini
prnar vid rastenie
puli gleda
R
ralo sredstvo za orawe
razignirano pomirlivo
ruba obleka
S
seknuvawe (seknuva) zgasnuva
sipka vid ptica

158

srp alatka za kosewe

ste~am steknam, spe~alam
stomna sad za voda
s'tpneme stapneme, zgazime
sultan turski car
T
taej}i kriej}i, skri{no
tam' tamu
tarabi drvena ograda
tije tie
tlanik mesto kraj ogni{te
t'prajam (te) pravam
]
}erata pogrdno obra}awe
}utuci glupavi
U
ubost ubavina
F
feste vid kapa
H
hubavo ubavo
^
~u`dina tu|ina
~uma bolest (prenosno:
grdo obra}awe)
[
{eret {egobiec
{o {to

SODR@INA
VOVED ................................................................................................................... 3

LITERATURA .................................................................................................. 5
BELEZI NA AVTORSKATA I NA NARODNATA POEZIJA ............................ 7
KLASIFIKACIJA NA LIRSKITE PESNI SPORED MOTIVITE ................ 7
POIM ZA MOTIV .............................................................................................. 7
VIZUELNI I AUDITIVNI ELEMENTI VO PESNITE ............................... 18
KOMPOZICIJA NA PESNA............................................................................ 19
VIDOVI STROFI ........................................................................................... 19
RIMA ................................................................................................................ 23
VIDOVI RIMI SPORED AKCENTOT ........................................................... 23
STILSKI FIGURI .......................................................................................... 26
ONOMATOPEJA ............................................................................................... 26
KOMPARACIJA (SPOREDBA) ........................................................................ 28
METAFORA ...................................................................................................... 31
ELEMENTI NA PROZEN TEKST .................................................................... 34
FABULA ........................................................................................................... 34
TEMA ................................................................................................................ 39
IDEJA .............................................................................................................. 42
FORMI NA RASKA@UVAWE......................................................................... 46
RASKA@UVA^ (NARATOR) ............................................................................ 46
NARODNA PROZA ........................................................................................... 53
MIT .................................................................................................................. 53
LEGENDI I PREDANIJA ............................................................................... 55
OSNOVNI DRAMSKI VIDOVI ...................................................................... 58
KOMEDIJA ...................................................................................................... 58
TRAGEDIJA ..................................................................................................... 61
SOVREMENA DRAMA ..................................................................................... 65
RADIODRAMA ................................................................................................. 68
RADIODRAMA ZA DECA ................................................................................ 68

JAZIK ............................................................................................................. 71
VARIJANTI NA STAROSLOVENSKIOT JAZIK .......................................... 73
MAKEDONSKATA VARIJANTA ...................................................................... 73
MAKEDONSKI NARODNI GOVORI............................................................... 77

159

FONETIKA ...................................................................................................... 80
PODELBA NA SOGLASKITE SPORED NA^INOT NA OBRAZUVAWE ....... 80
SAMOGLASNOTO R ......................................................................................... 82
SOGLASKITE NA KRAJOT NA ZBOROT ....................................................... 83
AKCENT ............................................................................................................ 86
AKCENTIRAWE NA SLO@ENITE ZBOROVI I NA BROEVITE .............. 86
OTSTAPUVAWA OD TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE ......................... 88
MORFOLOGIJA .............................................................................................. 91
IMENSKA GRUPA ZBOROVI: IMENKI, PRIDAVKI,
ZAMENKI I BROEVI ..................................................................................... 91
ZAEDNI^KI GRAMATI^KI KATEGORII NA IMENSKATA GRUPA
ZBOROVI ......................................................................................................... 92
IMENKI GRAMATI^KI KATEGORII ........................................................ 95
GRAMATI^KA KATEGORIJA ROD KAJ IMENKITE
(PRIRODEN I GRAMATI^KI ROD)............................................................... 95
GRAMATI^KA KATEGORIJA BROJ KAJ IMENKITE .................................. 97
VIDOVI MNO@INA KAJ IMENKITE .......................................................... 98
GLAGOLI GRAMATI^KI KATEGORII .................................................... 100
GRAMATI^KA KATEGORIJA VID ............................................................... 100
GRAMATI^KI KATEGORII KAJ GLAGOLITE: LICE, BROJ I VREME .. 102
PRIDAVKI .................................................................................................... 105
VIDOVI PRIDAVKI I NIVNITE GRAMATI^KI KATEGORII ............... 105
STEPENUVAWE NA PRIDAVKITE ............................................................. 107
BROEVI GRAMATI^KI KATEGORII ...................................................... 109
BROJNI FORMI ZA LICA ........................................................................... 110
PRIBLI@NA BROJNOST ............................................................................. 110
SINTAKSA ..................................................................................................... 112
GLAGOLOT VO LI^NA GLAGOLSKA FORMA VO FUNKCIJA
NA PRIROK ................................................................................................... 112
RE^ENI^EN ^LEN: P R E D M E T ............................................................. 115
RE^ENI^EN ^LEN: A T R I B U T .............................................................. 116
LEKSI^KO ZNA^EWE NA ZBOROVITE .................................................... 118
RE^NIK I STIL ........................................................................................... 118
HOMONIMI ................................................................................................... 118
NEOLOGIZMI ............................................................................................... 120
PRAVOPIS .................................................................................................... 122
PRAVOPISNI I INTERPUNKCISKI ZNACI ............................................ 122
ZAGRADI ( ( ) ) .............................................................................................. 122
CRTA (TIRE) ( ) .......................................................................................... 122
APOSTROF (' ) .............................................................................................. 123
YVEZDI^KA (*) ............................................................................................. 123

160

IZRAZUVAWE I TVOREWE .................................................................. 125

RAZGOVOR ..................................................................................................... 127
RASKA@UVAWE PRERASKA@UVAWE .................................................. 130
HRONOLO[KO I RETROSPEKTIVNO RASKA@UVAWE ......................... 133
TRANSFORMACIJA NA DIREKTEN ISKAZ VO INDIREKTEN
I OBRATNO ................................................................................................... 136
OPI[UVAWE (deskripcija) ........................................................................ 139
OPIS NA LIK I LI^NOST .......................................................................... 139
OPIS NA LIK ................................................................................................ 141
OPIS NA PREDMET, NA PRIRODNA POJAVA I NA PEJZA@ ................ 143
IZVESTUVAWE ............................................................................................. 145
SOOP[TENIE .............................................................................................. 145
VEST............................................................................................................... 146
MEDIUMSKA KULTURA ............................................................................. 148
VIDOVI FILMOVI SPORED NAMENATA I SPORED SODR@INATA ... 151
ANIMIRAN FILM ........................................................................................ 152
DOKUMENTAREN FILM .............................................................................. 154
RADIO I TV EMISII .................................................................................. 155
DELOVI NA PE^ATENO DELO (pasus, predgovor,
pogovor, glava, tom) ...................................................................................... 156
RE^NIK NA NEPOZNATI ZBOROVI ........................................................... 157

161

162

163